Revija Lipov List 12/2021

34
Potepanja
Fotografija: Matej Pelikan/arhiv Grad Rihemberk
Spominska pot s cerkvijo: V letošnjem novembru je minilo natančno 115 let od smrti Simona Gregorčiča, ki so mu rekli kar »goriški slavček«.
Po poteh goriškega slavčka
Na Goriškem so Simonu Gregorčiču posvečene najmanj tri zanimive pohodniške poti.
Ste vedeli, da bo v letošnjem novembru minilo natančno 115 let
od smrti Simona Gregorčiča? Goriški slavček, kot Gregorčiča
imenujejo še danes, je bil katoliški duhovnik in že v času življenja
nadvse priljubljen pesnik, ki je ustvarjal v obdobju med romantiko
in realizmom, pisal pa je domovinske, ljubezenske, pripovedne in
izpovedne pesmi. Le kdo ne pozna njegovih pesmi Soči, Človeka
nikar in Kropiti te ne smem, zbranih v pesniški zbirki Poezije, ki je
izšla v štirih knjigah med letoma 1882 in 1908?! In kam drugam bi
vas lahko v tem mesecu povabili kot na katero od poti, ki so na
Goriškem posvečene prav enemu največjih slovenskih pesnikov?
V tem delu Slovenije po Gregorčiču nosijo ime najmanj tri zanimive
pohodniške poti. Najprej vam bomo predstavili tisto, ki pohodnike
v novembru že tradicionalno pelje po Oljčni poti Simona
Gregorčiča iz Branika na Preserje, od tam pa na Sveti Martin, Brje in
nazaj v Branik. V Braniku, ki je včasih nosil ime Rihemberk, je namreč
pesnik kot duhovnik služboval med letoma 1873 in 1881. V župniji
je kot kaplan skrbel še za tri podružnične cerkve: cerkev sv. Duha v
Pedrovem, sv. Martina nad Brjami in sv. Katarine na Preserjah. Vse tri
so bile približno uro hoda oddaljene od Branika. Pot si je včasih
skrajšal tako, da je prespal na Brjah. V tamkajšnji Čebronovi hiši je
bila namreč učilnica, v kateri je otroke poučeval verouk.
Gregorčičeva mlajša sestra Katarina, ki je v tedanji Rihemberk prišla
skupaj z njim, se je k Čebronovim poročila leta 1876. V spomin na
Gregorčičevo službovanje v Braniku in okolici so domačini označili
Oljčno pot Simona Gregorčiča in vsako leto v jeseni pripravijo
tradicionalni pohod po njej. Nezahtevna krožna pot ima enajst
kilometrov, za kar pohodniki običajno potrebujejo med 3,5 in štiri
ure, saj je na njej več zanimivih postankov, na poti pa se odpirajo
tudi številni čudoviti razgledi po Vipavski dolini. Kot zanimivost naj
povemo, da vsako leto na pohodu zasadijo novo oljko in izberejo
njenega botra.
Kjer je pisal, prevajal, maševal in kmetoval
Leta 1881 je Gregorčič zapustil Rihemberk in se preselil na
Gradišče nad Prvačino. Prav tu je dočakal izid svoje
najpomembnejše pesniške zbirke Poezije (1882), pripravil izid
ponatisa te zbirke z dodatkom (1884) ter izdal Poezije II (1888)
in Poezije III (1902). Na Gradišču nad Prvačino je pisal in prevajal,
maševal in kmetoval, sprejemal čestitke in se bojeval s kritiki. Po
teh krajih je speljana Spominska in sprehajalna pot Simona
Gregorčiča, ki so jo odprli leta 2010. Melodična blagoglasnost in
ubranost poezije 'sina planin' se je tukaj zlila z 'rajsko milo'
pokrajino trte in oljke ter prebudila pesniški navdih. Od Gradišča
do Renč, od Renč do Gradišča, skozi Arčone in čez Rabatovec je
pot opremljena z osmimi panoji – informacijskimi tablami, ki v
strnjeni obliki pomagajo obiskovalcu razbrati pomen in razloge,
ki so spodbudili nastanek te poti. Pot ponuja številne možnosti
za obiske ljudi vseh generacij, v sproščenem in prijetnem
pohodniškem vzdušju pa se je mogoče seznaniti z drobci
Gregorčičeve življenjske zgodbe ter s povezanostjo teh krajev s
pesnikom in njegovim delom. Pešpot je dolga dobre tri
kilometre v eno smer, pohodno pa je srednje zahtevna. Z
zaustavljanjem ob tablah in razglednih točkah traja pohod
približno eno uro v eno smer, vsako leto pa organiziran pohod
po Spominski in sprehajalni poti Simona Gregorčiča pripravijo
Lipov list - December 2021