Revija Lipov List 12/2021

4
Intervju
Darija Cvikl je predavateljica na Višji šoli za gostinstvo turizem in
velnes na Bledu.
Darija Cvikl:
Slovenija je
idealna za
razvoj
terapevtskega
gozdnega
turizma
Darija Cvikl, predavateljica na Višji šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu, si že od leta 2015 prizadeva
za institucionalizacijo gozdnega turizma v Sloveniji. Je prva, ki se je znanstveno lotila opredelitve gozda
kot turistične destinacije in utemeljitve modela turistične privlačnosti gozda. V Kranjski Gori je letos vodila
raziskavo, v kateri so z medicinsko vodenimi meritvami dokazali blagodejne učinke gozda na turista. Rezultati
so bili izjemno pozitivni. »Ni zaman, ko pravijo, da se v gozdu skriva panacea, zdravilo za vse bolezni,« je bila v
intervjuju jasna Cviklova.
V svoji doktorski disertaciji na FTŠ Turistica ste se
posvetili preučevanju turističnih potencialov gozda.
Zakaj ravno gozd?
Ker je naše največje bogastvo in naravni turistični kapital, ki še zdaleč
ni valoriziran niti sistemiziran. Če ga samo primerjamo z Obalo, kjer je
obalni turizem zelo razvit na slabih 47 tekočih km, ima gozd
neprimerno večji potencial, saj meri 1.176.754 ha oz. 11.176 km2.
Tudi zato, ker je najbolj popoln osnovni ekosistem, saj nudi vse
ekosistemske storitve.
Nam lahko zaupate nekaj najzanimivejših izsledkov
raziskave?
V raziskavo je bilo vključenih 50 polnoletnih prostovoljcev, ki so z
dvodnevno nastanitvijo v Kranjski Gori pridobili status turista. V času
bivanja so bili deležni gozdnih terapij, ki so jih izvajali certificirani
gozdni terapevti. Pred in po izvedbi terapij smo izmerili njihove
telesne in psihološke odzive; srčni utrip, tlak, raven kortizola in
stresnega hormona DHEA, PHI – pembrton happiness index in test
SPANE. Z rezultati smo zaznali nižjo raven stresa, tlaka in splošno
boljše počutje.
Stresni hormon kortizol se je po terapiji v povprečju
znižal za kar 7 odstotkov, indeks hormona DHEA pa za
kar 26 odstotkov.
Stresni indeks je meril kolega prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za
farmacijo Ljubljana, član strokovne skupine in specialist za
fitofarmacijo. Cvetka Avguštin, dr. med., spec. interne in socialne
medicine, pa je kot predstavnica medicinske stroke v timu skrbela za
izvedbo gozdnih terapij. Strokovni tim je skupaj s skrbnikom
destinacije Kranjska Gora in njenim direktorjem Blažem Vebrom
opredelil izhodišča raziskave. Izreden posluh za raziskavo je izkazal
župan Janez Horvat, pa tudi Dominik S. Černjak iz Jasna Chalet
Resorta in Alenka Nečemer iz Garni hotelaTriglav.
Gozd Martuljek je dolga leta veljal za klimatsko
zdravilišče, vendar mu s turističnega in zdravstvenega
vidika do sedaj nismo namenjali večje pozornosti.
V Gozdu Martuljku je v Jugoslaviji v petdesetih letih prejšnjega
stoletja deloval mladinski zdraviliški center Franca Rozmana Staneta.
Ugotavljamo, da gre za premišljen projekt, saj se njegova umestitev v
prostor ravno na višini od 400 do 800 metrov, kjer ima zdravilna
srednjegorska klima v kombinaciji z biotropnimi učinki gozda
blagodejne učinke na pljuča, vegetativni živčni sistem, tradicionalne
indikacije blažilnih učinkov klime veljajo za srčne bolezni, bolezni
ožilja, hipertonijo idr.
Ni zaman, ko rečejo, da se v gozdu skriva panacea, čudežno zdravilo
za vse bolezni na svetu!
Sodeč po izsledkih vaše raziskave lahko zaključimo, da
je gozd vplival na turiste blagodejno in je potemtakem
kot nalašč za obiskovalce s stresnimi poklici.
Res je – in tukaj smo pri potencialu gozda, ki ga je treba jemati resno.
Slovenija ima idealne pogoje za razvoj terapevtskega gozdnega
turizma. Z raziskavo v Kranjski Gori smo dokazali zdravilno in
blagodejno moč, ki ga ima gozd na turista. Rada bi poudarila, da so
zdravilne že hlapne snovi oziroma fitoncidi, ki jih imenujemo tudi
naravni antibiotiki ali zračni vitamini.
Slovenski odločevalci morajo vzeti te izsledke zares, ne samo moje,
Lipov list - December 2021