Lipov-List_01_Februar_2022

FEBRUAR 2022 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Stoji, stoji en beli grad

Zdravilni turizem

STO bo krepila sodelovanje s TZS

Celje – lepo mesto

ZDAJ JE ČAS.

Za MANJ plastike,

VEČ trajnosti!

Izločimo 4 najbolj problematične artikle za enkratno uporabo:

plastenke

plastične

kozarce

plastično embalažo

za hrano

plastično embalažo

v hotelskih sobah

Vabljeni k podpisu Zaveze za MANJ plastike,

VEČ trajnosti na www.slovenia.info

#ifeelsLOVEnia

#sloveniagreen

www.slovenia.info

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI

RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

KAZALO

INTERVJU4–6

Ilona Stermecki: »Med ključnimi partnerji je Turistična

zveza Slovenije«

AKTUALNO7

Podnanos, rojstni kraj slovenske himne

SLOVENSKI GRADOVI 8–29

Predjama, grad in jama

Grad Kalc v okolici številnih kraških kalov

Grad Prem

Žužemberški grad

Digitalni zapis dobila tudi grad Rihemberk in Vipavski križ

Grad Podčetrtek

Grad Rače – gotska, renesančna in baročna arhitektura

Velenjski grad in grad Šalek

Grad Sevnica kot osrednji protokolarni objekt

Blejski grad

Digitalizacija kulturne dediščine – grad Podsmreka

Ribniški grad, srednjeveški biser

Čezmejna cesta gradov

Sedem veličastnih gradov Posavja

Celjski in Ljubljanski grad

TZS30–32

150 let Turističnega in kulturnega društva Celje

Koledar dogodkov

REPUBLIŠKI TURISTIČNI DROBNOGLED 33

Podarite si delček Krasa

ZDRAVILNI TURIZEM 34–38

Dr. Katerina Vidner Ferkov o turizmu prihodnosti

Certificiranje zdravilnih in terapevtskih gozdov

Pestri programi v termah in zdraviliščih

INOVATIVNO 39–41

Senzorialno gledališče

TZS42

Pohod z lučkami

Ponosni nagrajenci natečaja Moja dežela

– lepa in gostoljubna 2021

UVODNIK

Spoštovani bralci, cenjene bralke!

Živim v Ljubljani, tik pod

Ljubljanskim gradom, krono nad

mestom, ki že več kot pol stoletij

soustvarja veduto slovenske

prestolnice. Na to mogočno

trdnjavo imam prečudovit

pogled kar s svoje kuhinjske mize,

zato se v ta nemi spomenik

preteklosti čisto spontano

zazrem skoraj vsak dan. Še več

veselja z njim ima moja hči, sploh

kadar je osvetljen z različnimi

barvami. Radi se odpravimo tudi na grajski grič, predvsem zaradi

rekreacije, čeprav je ta najbolj obiskana turistična točka v slovenski

prestolnici tudi prostor kulturnih in gastronomskih doživetij.

Ljubljanski župan Ivan Hribar je Ljubljanski grad odkupil že leta

1905, saj je v njem videl perspektivo za kulturno dogajanje v

prihodnosti. In ni se motil. Prav Hribar ima ogromne zasluge za

ustanovitev Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na

Kranjskem leta 1905, ki je predhodnica Turistične zveze Slovenije.

Po zaslugi občine Podčetrtek z županom Petrom Misjo na čelu, ki je

tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije, se je začela obnova

gradu Podčetrtek, v Žužemberškem gradu vodene oglede organizira

Turistično društvo Suha krajina, Turistična zveza Brkini, Kras,

Notranjska in Turistično društvo Postojna so poskrbeli, da so se ob

slikovitem Predjamskem gradu zvrstile številne in kakovostne

prireditve, ki so bogatile turistično ponudbo gradu ter razveseljevale

številne turiste in domače obiskovalce. Grad Sevnica je simbol

Sevnice in njenega turizma, zato ne preseneča, da se je njegova

podoba znašla tudi v grbu Turistične zveze občine Sevnica.

Uvajamo novo rubriko Zdravilni turizem, kar je čisto svež turistični

trend, ki ga turistični strokovnjaki utemeljujejo z epidemijo covida,

ki ni prizadela samo gospodarstva in fizičnega zdravja ljudi, pač pa

je negativno vplivala tudi na psihično in duševno zdravje

posameznikov. Zdravilni turizem bo tudi rdeča nit natečaja Moja

dežela – lepa in gostoljubna 2022, posvetili pa se mu bodo tudi

udeleženci naših mladinskih programov: Več znanja za več turizma

in Turizmu pomaga lastna glava.

V Lipovem listu tudi o tem, kako nova v. d. direktorice Slovenske

turistične organizacije Ilona Stermecki vidi vključevanje TZS in

naših turističnih društev v uspešno zgodbo slovenskega turizma.

Ledino zanj so orala prav turistična društva, ki so se nekoč

imenovala olepševalna. Prvo so leta 1871 ustanovili v Celju,

mestecu, ki je v monarhiji slovelo kot biser na Savinji. Razstavo ob

njegovi 150. obletnici si v celjskem muzeju novejše zgodovine lahko

ogledate še do konca februarja.

Polona Frelih,

urednica

3

Kazalo / Uvodnik

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici aprila.

Sporočila o novostih na področju delovanja vašega društva

najpozneje do 10. marca 2022 pošljite na elektronski naslov:

info@turisticna-zveza.si. Napovedi prireditev pridno vnašajte

na našo spletno stran.

Na naslovni fotografiji je Ribniški grad.

Več o njem si lahko preberete na straneh 24. in 25.

4

Intervju

Ilona Stermecki, mag. mark. in prod., vršilka dolžnosti

direktorja STO

Fotografija: Nino Verdnik

Ilona Stermecki:

»Med

ključnimi

partnerji je

Turistična

zveza

Slovenije«

Ilona Stermecki, mag. mark. in prod., je konec lanskega leta prevzela funkcijo vršilke dolžnosti direktorja

Slovenske turistične organizacije (STO), kjer ji bodo zagotovo prišle prav dolgoletne izkušnje v turizmu,

predvsem na področju vodenja agencijske dejavnosti, destinacijskega menedžmenta, razvoja turističnih

produktov in doživetij ter turističnega vodenja. Zagotovo jo bomo spoznali še bolje, saj je ob nastopu

nove funkcije napovedala krepitev sodelovanja s TZS, zlasti kar se tiče tematskih poti in naših mladinskih

programov, kjer imamo skupni cilj – promocijo poklicev v turizmu.

Ob prevzemu funkcije ste kot prednostno nalogo izpostavili

povezovanje v smislu, da se morajo vsi deležniki turističnega

gospodarstva – tako manjši kot večji – počutiti enakovredni.

Tega smo se zelo razveselili pri Turistični zvezi Slovenije.

Kako konkretno vidite vključevanje TZS in naših turističnih

društev v uspešno zgodbo slovenskega turizma?

Krepitev sodelovanja s TZS vidimo na več področjih. TZS izvaja

vrsto projektov, v katere vključuje prostovoljce, ki z ljubeznijo do

turizma in naše dežele izredno dobro skrbijo predvsem za

promocijo, urejenost in tudi razvoj krajev. Ne smemo pozabiti, da

so prostovoljci tisti, ki so prvi začeli oblikovati turistično ponudbo

Slovenije pred več kot 150 leti, ko so se organizirala prva turistična

društva. Velik pomen imajo turistična društva tudi na področju

organizacije in izvedbe prireditev. Dolgoletno tradicijo ima izbor

in prireditev 'Moja dežela – lepa in gostoljubna', ki izpostavlja

urejenost in promocijo krajev. TZS še posebno veliko pozornost

posveča mladim, od vrtcev do srednjih šol, med drugim s

projektom 'Turizmu pomaga lastna glava'. TZS s tem pomembno

prispeva k spodbujanju promocije poklicev v turizmu in povečanju

njegovega ugleda in privlačnosti.

TZS s partnerji že od leta 2011 vodi razvoj tematskih poti. Na

kakšen način namerava STO umestiti tematske poti v

turistični razvoj slovenskih destinacij?

Tematske poti predstavljajo pomembni element komplementarne

turistične in izobraževalne ponudbe destinacij. Destinacije razvoj

tematskih poti umeščajo v skupni razvoj destinacije, zaželeno pa je

tudi povezovanje več destinacij med seboj. Slovenska turistična

organizacija, ki tesno sodeluje z vsemi 35 vodilnimi destinacijami,

izvaja promocijo tematskih poti.

V letošnjem in prihodnjem letu bomo v skladu z osrednjo promocijsko

tematiko aktivnih doživetij posebno pozornost namenili pohodniškim

tematskim potem. Aktivni oddih je namreč eden od turističnih

produktov, ki beleži vse večje zanimanje domačih in tujih gostov. Gre

za željo po aktivnem in zdravem preživljanju dopusta in prostega

časa, trend, ki se je pojavljal že pred krizo in se je v času pandemije

dodatno krepil.

Slovenija se ponaša s številnimi tematskimi in sprehajalnimi potmi v

skupni dolžini kar 5.000 km. Te poti omogočajo pristna doživetja

narave, ob tem pa spoznavanje lokalne naravne in kulturne dediščine,

gastronomije ali drugih lokalnih posebnosti. V resnici so tematske

poti tudi najboljša šola v naravi.

Slovenija je v celoti prepredena s tematskimi potmi, številne med

njimi pa je mogoče obiskati vse leto, zato tudi prispevajo k

uresničevanju ciljev razpršitve turističnih tokov in desezonalizacije.

Lipov list - Februar 2022

Na kakšen način namerava STO nagovarjati mlade ter jih

navdušiti za delo turizmu?

STO je pristopila k projektu promocije poklicev v turizmu in

gostinstvu, pri čemer bomo z vrsto promocijskih aktivnosti

navduševali mlade, naj se odločijo za poklice oz. kariero v turizmu.

Projekt vodi in koordinira Ministrstvo za gospodarski razvoj in

tehnologijo s ciljem mladim in njihovim staršem približati poklice v

gostinstvu in turizmu ter dvigniti ugled teh poklicev v javnosti. Velik

problem pri motivaciji mladih je namreč, da ti ne vidijo svoje poklicne

poti v poklicih in dejavnostih turističnega gospodarstva. Podobno

velja za starše, ki svojih otrok ne vidijo v turističnih poklicih. Dejstvo je,

da delo v turizmu poteka 365 dni v letu, 7 dni v tednu in največkrat

tudi zunaj 8-urnega delovnika. Je pa to delo z ljudmi, promocija in

predstavitev naše dežele domačim in tujim obiskovalcem, katerih

presežena pričakovanja in zadovoljstvo prinašajo posebno

zadovoljstvo tudi zaposlenim in jih navdajajo s ponosom. Vsekakor

pa delo v turizmu zahteva strokovne, predane in srčne zaposlene, kar

zahteva tudi ustrezno plačilo.

TZS je v letošnjem letu v ospredje postavila terapevtski

turizem oziroma turizem, ki se osredotoča na zdravilne

učinke vode in gozda, česar imamo v Sloveniji v izobilju. Se

strinjate, da na tem področju še nismo izkoristili vsega

potenciala, ki ga ponuja Slovenija, in kje konkretno vidite

prostor za napredek?

Slovenija je še posebno v zadnjih letih okrepila prepoznavnost in

ugled kot odlična destinacija za zeleni, aktivni in zdrav oddih z

neokrnjenim naravnim bogastvom, katerega pomembni del

predstavljajo zdravilne in ostale vode ter gozdovi.

Med turističnimi produkti, ki temeljijo na edinstveni mineralni vodi, je

zdraviliški turizem, ki je že tradicionalno eden najpomembnejših

turističnih segmentov v Sloveniji. Slovenija se ponaša z bogato

tradicijo zdraviliške ponudbe, ki uspešno sledi trendom in potrebam

sodobnih gostov. Slovenska zdravilišča so v času pandemije ponudbo

nadgradila s kurativnimi programi za okrevanje po prebolelem

covidu-19, s čimer so sledila razvoju novih produktov zdravstvenega

in zdraviliškega turizma. Zdraviliški produkt, ki v slovenskem turizmu

ustvarja tretjino vseh prenočitev, pomembno prispeva k razpršitvi

turističnih tokov, desezonalizaciji in uresničevanju vizije Slovenije kot

globalne zelene butične destinacije za zahtevne obiskovalce.

Slovenski zdraviliški in zdravstveni turizem ima zagotovo še veliko

priložnosti za nadaljnji razvoj in uspeh.

Turistična zveza je na pobudo STO podpisala tudi zavezo

MANJ plastike, VEČ trajnosti. Katere dodatne aktivnosti

načrtujete na tem področju?

STO si bo skupaj s partnerji projekta nadalje prizadevala za uporabo manj

plastike in s tem več trajnosti. Tematiko bomo vključevali na strokovne

konference in partnersko organizirali izobraževanja. Večje dobavitelje

bomo pozvali k zagotavljanju trajnostnih in cenovno dostopnejših

alternativ. O nujnosti izločanja štirih najbolj problematičnih plastičnih

artiklov bomo komunicirali vsi partnerji ter deležnike spodbujali k

podpisu Zaveze za izločanje plastike za enkratno uporabo iz slovenskega

turizma. Veseli me, da je zavezo za izločitev najbolj problematičnih

artiklov in za delovanje po načelih 'Global Tourism Plastic Initiative'

podpisalo že več kot 80 deležnikov slovenskega turizma.

Katere so glavne usmeritve STO za leto 2022?

Na Slovenski turistični organizaciji smo program dela za leto 2022 in

2023 pripravili prilagojeno razmeram okrevanja turizma. Nadaljevali

in okrepili bomo promocijske aktivnosti s ciljem večanja

prepoznavnosti, ugleda in želenega pozicioniranja Slovenije kot

trajnosti zavezane destinacije in butičnega turizma. V Sloveniji bomo

tudi letos k oddihu v lastni državi vabili s kampanjo Moja Slovenija, na

tujih, predvsem bližnjih trgih pa bomo nagovarjali goste, ki iščejo

edinstvena doživetja v neokrnjeni naravi in turistično ponudbo višje

dodane vrednosti. Zavedamo se kadrovskih izzivov, s katerim se

soočajo podjetja v slovenskem turizmu, zato bomo izvedli

promocijsko kampanjo poklicev v gostinstvu in turizmu. Osrednja

komunikacijska tematika letošnjega in prihodnjega leta, kateri pri

promociji namenjamo posebno pozornost, so aktivna doživetja v

neokrnjeni naravi in športni turizem. Prepoznavnost in ugled

Slovenije tudi v prihodnje krepimo s sodelovanjem pri promociji na

mednarodnih športnih dogodkih v Sloveniji, s športnimi ambasadorji

slovenskega turizma in mladimi športnimi talenti. V preteklih letih

smo bili deležni izredne pozornosti tujih medijev in informacijskih

portalov, ki našo deželo izpostavljajo kot varno, zeleno, butično in

nemnožično destinacijo z izjemnim bogastvom neokrnjene narave,

zato sodelovanje in partnerstva z globalnimi vplivnimi mediji

nadaljujemo tudi v prihodnje.

Rekli ste, da boste tudi v letošnjem letu nadaljevali kampanjo

Zdaj je čas. Moja Slovenija. Pripravljate tudi kakšne novosti?

Vseslovenska motivacijska kampanja Moja Slovenija na domačem trgu

se bo nadaljevala tudi letos, v okviru kampanje pripravljamo tudi več

novosti. Med najbolj izpostavljenimi tematikami kampanje bo

5

Intervju

Fotografija: arhiv TZS

Prejemniki priznanj za najzaslužnejše prostovoljce


6

Intervju

predstavitev možnosti aktivnega oddiha in športnega turizma, osrednje

dvoletne promocijske tematike slovenskega turizma. Nadaljevali bomo

koprodukcijsko sodelovanje s slovenskimi mediji z najvišjimi dosegi. V

lanskem letu je kampanja zabeležila odlične rezultate, med drugim kar

1,25 milijona objav s ključnikoma #mojaslovenija in #IfeelSlovenia. Prvič

smo izvedli študijske ture Zdaj je čas. Moja Slovenija za predstavnike

slovenskih medijev. Več kot 180 videopovabil in prav tako več kot 180

paketov turističnega gospodarstva je vabilo k odkrivanju bolj ali manj

znanih kotičkov Slovenije. Še posebno pa smo ponosni na nagrade, ki jih

je kampanji podelila strokovna javnost, to sta nagrada WEBSI spletni

prvaki 2020 in uvrstitev kampanje med tri finaliste na mednarodnem X

Festivalu 2021, največji digitalni konferenci na področju turizma. Tudi

letos bomo nadaljevali sodelovanje s številni partnerji, to je ponudniki,

destinacijami in ključnimi institucijami slovenskega turizma, ki ste

nepogrešljivi za uspešno izvedbo kampanje. Naj priložnost izkoristim za

zahvalo vsem sodelujočim, med drugim tudi Turistični zvezi Slovenije za

aktivno sodelovanje pri kampanji, ki je še en dokaz, da v slovenskem

turizmu znamo stopiti skupaj in pisati zares uspešne zgodbe.

Turistične bone smo podaljšali tudi v letošnje leto. Kako so se

boni odrazili na turističnem gospodarstvu?

Turistični boni so pomembna spodbuda za prebivalce Slovenije k

počitnikovanju v okviru lastne države. Skupaj z vseslovensko

kampanjo Zdaj je čas. Moja Slovenija in privlačno ponudbo

turističnega gospodarstva so pomembno prispevali k odločitvi

Slovencev za odkrivanje naše dežele. Boni pa imajo ob neposrednem

učinku zasedenosti in priliva nastanitvenim obratom tudi posredni

učinek. Prebivalci Slovenije namreč odkrivamo svojo deželo

intenzivneje kot prej, kar lahko prispeva k odločitvi za oddih doma

tudi v naslednjih letih. Podaljšanje veljavnosti oz. možnosti koriščenja

bonov do konca junija letos bo verjetno dodatno spodbudilo

dopustovanje domačih gostov tudi v prvi polovici leta 2022.

So že kakšne ocene slovenske predstavitve na Expu v Dubaju?

EXPO 2020 je za slovenski turizem odlična priložnost, da potencialne

goste iz ZAE, za katere je značilna visoka potrošnja na destinaciji, prav

tako pa tudi ostale obiskovalce svetovne razstave, navduši za obisk

Slovenije. Slovenijo na EXPO predstavljamo kot varno, butično in

zeleno turistično destinacijo z raznoliko ponudbo ter številnimi

Fotografija: Shutterstock

Slovenski paviljon v Dubaju

možnostmi edinstvenih doživetij za zahtevnejše goste. STO je v

sodelovanju s slovenskimi makrodestinacijami izvedla predstavitev

ponudbe doživetij Alpske Slovenije ter Ljubljane in Osrednje Slovenije,

sledita pa še predstavitvi Mediteranske in Kraške Slovenije v februarju

ter Termalno Panonske Slovenije v marcu. V sklopu predstavitev

posameznih destinacij smo za strokovno javnost in medije pripravili

štiri workshope oz. delavnice slovenskega turizma. Gre za dogodke, ki

pomembno prispevajo k ohranjanju in širitvi poslovnih povezav s

ključnimi turističnimi agencijami, touroperaterji in mediji iz držav ZAE

in GCC držav. Pričakujemo, da se bo omenjenih delovnih srečanj

udeležilo več kot 200 predstavnikov poslovne javnosti.

Vsekakor je treba izpostaviti tudi velik pomen redne letalske linije

prevoznika flydubai, ki od septembra lani, torej od pričetka svetovne

razstave, trikrat tedensko povezuje Ljubljano in Dubaj.

Naj še dodam, da organizatorji svetovne razstave ocenjujejo, da bo v

šestih mesecih EXPO obiskalo kar 25 milijonov ljudi, ki jih na

slovenskem paviljonu lahko navdušimo z našo turistično ponudbo

bodisi v t. i. zelenem predstavitvenem prostoru ali na predstavitvah

slovenskih turističnih makrodestinacij.

Ali z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in

preostalimi ministrstvi v letu 2022 načrtujete kakšne dodatne

ukrepe za pomoč deležnikom v turizmu ali morebiti zanimive

skupne akcije?

Na STO smo tudi v letošnjem letu predvideli podporo trženjskih

aktivnosti v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom.

Načrtovano je sofinanciranje promocijskih in drugih aktivnosti

vodilnih turističnih destinacij na domačem in tujih trgih ter turističnih

agencij in organizatorjev potovanj. Ministrstvo za gospodarstvo je

pred kratkim za slovensko gospodarstvo za letos objavilo za dobrih

640 milijonov novih razvojnih spodbud. Z ukrepi bo ministrstvo

podprlo več področij, med drugim tudi turizem, ki mu bo za razvoj

namenjenih 130,8 milijonov evrov oz. 20,4 odstotkov vseh sredstev.

Z namenom krepitve kompetenc zaposlenih v slovenskem turizmu

na ponudbeni in destinacijski ravni bomo izvedli izobraževanja v

okviru Akademije za trženje v slovenskem turizmu. Izobraževalni

program bo sledil ugotovitvam in priporočilom Strategije digitalne

transformacije slovenskega turizma.

Spodbujali bomo tudi medsektorsko povezovanje, kar bo prispevalo

tudi k intenzivnejšem spodbujanju izobraževanja in krepitvi

kompetenc za visokoizobraženi kader v turizmu, ki bo lahko sledil

smernicam in zahtevam razvoja novodobnega turizma.

Tudi nadalje bomo turistično gospodarstvo redno in ažurno obveščali

o aktivnostih STO ter ukrepih vlade, MGRT, ostalih ministrstev in STO

za zajezitev covida-19 ter aktivnostih za hitro in učinkovito okrevanje

slovenskega turizma po pandemiji.

Med skupnimi projekti MGRT in STO naj izpostavim že omenjeni projekt

promocije poklicev v gostinstvu in turizmu. Problem pomanjkanja

ustreznega kadra v slovenskem turizmu se je pojavil že pred krizo,

pandemija pa je to problematiko še poglobila. Gre za enega

najpomembnejših izzivov v slovenskem turizmu, ki zahteva sodelovanje

pristojnih ministrstev, šol, univerz in ključnih predstavnikov turističnega

gospodarstva, to je Turistično gostinske zbornice Slovenije, Obrtne

zbornice Slovenije, Združenja turističnih agencij Slovenije, tudi Sindikata

delavcev v gostinstvu in turizmu. Na gospodarskem ministrstvu so k

reševanju problematike aktivno pristopili, Slovenska turistična

organizacija pa je pripravila načrt promocije kadrov v gostinstvu in

turizmu. Naš skupni cilj je mladim in njihovim staršem približati poklice v

gostinstvu in turizmu ter dvigniti njihov ugled v javnosti.

Polona Frelih


7

Aktualno

Vas Podnanos, kjer se je rodil Stanko Premrl

Podnanos

Rojstni kraj slovenske himne

Začetek zgodbe o slovenski himni, Zdravljici, sega v leto 1843, ko je

takratni šembijski dušni pastir Matija Vertovec 19. julija v Kmetiskih

in rokodelskih novicah že v prvem letu njihovega izhajanja objavil

sestavek z naslovom Vinske trte hvala, v katerem je takratnega

prvega pesnika Franceta Prešerna naprosil, naj spesni hvalospev

vinski trti. Takole je zapisal: »Tvojo čast vinska terta še dalej

povikšovati, bom pervega pevca med nami, pevca ljubezni naprosil,

da kar meni ni mogoče, tvojo hvalo k večnimu spominu, v lepo,

vezane verstice zloži.«

Kdo bi vedel, kaj se je godilo v Prešernovi notranjosti od dneva, ko

je prebral Vertovčevo pismo v Novicah, pa do jeseni 1844, ko se mu

je ob novini (novem vinu), kot sam zapiše, porodila Zdravljica. Samo

po sebi se postavlja vprašanje, ali ni morebiti Prešeren vinsko

kapljico letnika 1844 pil iz šembijskega vinskega hrama ob kakšnem

srečanju z vikarjem Vertovcem. Tega žal ni mogoče ugotoviti.

Prešernova mojstrovina je bila močan izziv tudi za skladatelje, kar

dokazuje več kot dvajset uglasbitev najrazličnejših slovenskih

skladateljev in glasbenikov. Med drugim se je tega izziva lotil tudi

šembijski rojak, duhovnik in skladatelj Stanko Premrl, ki jo je uglasbil

v času študija na dunajskem konservatoriju, v letu 1905, natančneje

med počitnicami, ki jih je preživljal v domačih krajih. V njegovih

poznejših spominskih zapisih beremo, da mu je napev zanjo prišel

v uho na Lozicah. Kompozicijo je dokončal na Dunaju in jo kmalu za

Spomenik Stanku Premrlu

tem objavil v glasbeni reviji Novi akordi. Omeniti velja, da je Premrl

Zdravljico zložil pri mladostnih petindvajsetih letih.

In prav njegov napev se je mnogo pozneje trajno usidral v slovenska

domoljubna čustva, saj smo ga Slovenci skupaj s sedmo kitico

Prešernovega besedila izbrali za slovensko himno, kar določa 6.

člen Ustave Republike Slovenije. Slovenska himna torej ni le

Prešernova, marveč tudi in predvsem Premrlova.

Grob Stanka Premrla, avtorja Zdravljice, himne Republike

Slovenije

Besedilo: Jurij Rosa

Želimo vam vesel praznik slovenske kulture!


8

Slovenski gradovi

Fotografija: Srečko Šajn

Zvončki zacvetijo na bregu pod gradom, ko postojnsko kotlino

pokriva debela snežna odeja in okrog vogalov zavija močna burja.

Predjama,

grad in jama

V krajšem prispevku želimo predstaviti predjamsko čudo, o katerem so bile napisane tako številne

literarne ubeseditve in izdana knjižna dela kakor tudi likovne upodobitve skozi stoletja.

Naj navedem:

- Franc Malavašič, Erazem Predjamski, Povest iz 15. stoletja, Ljubljana

1896, peti ponatis:

»Mali dve uri od Postojine v strani proti Nanosu, na notranjem

Kranjskem, stoji kakor orlovo gnjezdo v otlini orjaškega skalovja

Predjamski grad. Svet okolu njega je jako samoten in pust; visoke

skalnate stene in globoki prepadi ga obkrožujejo.«

- dr. Ivan Stopar, kastelolog, Predjamski grad; Jama, grad Erazma

Predjamskega, Postojna 2001:

» Kraški svet pod veličastnim Nanosom ter pogorjem Hrušice in

Podgore, svet podzemnih vodotokov, ponorov in prelepih kraških jam,

je že od pradavnine vabil človeka, da je v njegovih nedrih iskal zavetje.

Našel ga je Betalovem spodmolu in v Otoški jami pa tudi v komaj

dostopnih jamah sredi prepadnih pečin nad potokom Lokva.«

- dr. Matjaž Kmecl, monografija Postojnska jama, 1990:

»Nekaj kilometrov naprej od vhoda v Postojnsko jamo je ena

najslikovitejših zgrad: sredi 123 metrov visoke skalne stene dobesedno

visi Predjamski grad – s tremi, štirimi nadstropji, nekako ošabno

enostaven, nezavzeten, poln nepopustljivosti.«

- dr. France Habe, speleolog, Predjama, grad in jama, Postojna 1980:

»Matica kraškega turizma je Postojnska jama. Poleg nje je že od nekdaj

slovel Predjamski grad kot posebnost Slovenskega krasa, brez primere v

svetu.«

Posebno žlahtnost mu daje zgodba o vitezu Erazmu Predjamskem.

O njem je Saša Vuga napisal zgodovinski roman, Miroslav Vilhar,

avtor in skladatelj, pa spevoigro Jamska Ivanka. Razvejeni

podzemeljski rovi, ki vodijo do izvirov Vipave, pa so mikavni in

povečujejo radovednost slehernega.

Seveda je ena izmed najlepših pripovedi opis Predjamskih čudes,

Janeza Vajkarda Valvasorja Slava Vojvodine Kranjske, 1689; delček je

priobčen na kraju knjižice dr. Ivana Stoparja.

»Kadar si radovedni in kuriozni bralec zaželi videti kakšno jamo, ki bi na

svetu ne bilo enake, naj obrne oči k predjamskim špiljam. Po moji sodbi

so vrednejše ogleda od egiptovskih piramid, ki si jih je postavilo z

neverjetnimi stroški faraonska ošabnost v večen spomin na njihovo

norost.«

Grad Jama, ki ždi globoko v skalni votlini kot sokolje gnezdo in ima

namesto strehe skalo, ki visi prek njega, so pozidali že v 12. stoletju.

V ohranjenih listinah prvič naletimo nanj šele v drugi polovici 13.

stoletja.

Jamske – Luegerje, med njimi najbolj znanega v listini iz leta 1453,

Nikolaja Jamskega, habsburškega fevdnika na Jamskem gradu, je

nasledil njegov bližnji sorodnik vitez Erazem. Obleganje Jamskega

gradu, 1483–1484, Erazmova zgodba, prepletena z bujno ljudsko

domišljijo, ostaja skrivnostna. Končuje se srednjeveško obdobje

grajskega razvoja.

V 16. stoletju je vitez iz stare koroške plemiške rodovine Hanz Kobenzl

prevzel v zastavno last grad, ga preuredil, dozidal in mu dal današnjo

podobo. Posebno je zelo zanimiva življenjska pot Janeza Filipa

Kobenzla z uspešno politično kariero. Med drugim je služboval na

Dunaju pri cesarici Mariji Tereziji, postal prijatelj njenega sina Jožefa

II., ga leta 1770 spremljal v Pariz na dvor Ludvika XVI. Kot svetovljan z

bleščečo kariero je poleg več svetovnih jezikov tako dobro obvladal

slovenščino, da so ga nekateri kar šteli za Slovenca.

Ko je s Filipom Kobenzlom rodovina izumrla, so leta 1810 posest in

grad dedovali sorodstveno povezani grofje Coronini s Kromberka.

Z nakupom gospoščin Hošperk, Šteberk, Logatec in z nekaterimi

drugimi fevdalnimi privilegiji je leta 1846 prešla posest Jama v last

Windischgrätzov, ki so ostali njeni lastniki do nacionalizacije po

koncu 2. svetovne vojne.

Danes je Predjamski grad z jamo prvovrstna turistična točka, zanimiva

vse leto. To potrjuje več kot sto tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali

predjamsko čudo. Težko ali skoraj nemogoče je to čudo opisati z

besedami ali predstaviti s podobo. Ko ga obišče, si ga ogleda, doživi,

mu vzbudi močan vtis, je obiskovalčeva sla potešena, bogatejša.

Več o:

- romantični zgodbi o Erazmu in Erazmovem rovu,

- raziskavah v konjskem hlevu in podzemeljskih rovih,

- predjamskem zakladu,

- srednjeveški podružnični cerkvi Žalostne Matere Božje v soseščini

gradu in o številnih zanimivostih

mogoče kdaj drugič ...

Besedilo: Srečko Šajn, predsednik TD Postojna

Narava je bila skozi tisočletja jako radodarna, 'modro umetelna'.

Ustvarila je svojski predjamski prostor. V stoletjih je človek v tej

naravni skalni kulisi, ob njej in na njej dograjeval, si ustvarjal

bivališča, zavetja pred dežjem, mrazom, snegom in močno

kraško burjo ...


Fotografija: Srečko Šajn

9

Slovenski gradovi

Koncert samospevov in opernih arij posvečen 200. letnici Postojnske jame in 200. letnici Miroslava Vilharja.

Odmevnejši dogodki pri Predjamskem gradu

Ob slikovitem Predjamskem gradu so se zvrstile številne in

kakovostne prireditve, ki so bogatile turistično ponudbo gradu ter

razveseljevale številne turiste kot tudi domače obiksovalce. Med

najznamenitejšimi je še danes prepoznaven Erazmov viteški turnir,

osemnajst se jih je zvrstilo v obdobju 1994 – 2012. V zadnjih letih ga

skušajo člani KS Bukovje in društva Kašča nadomestiti s

Srednjeveškimi dnevi v Predjami.

Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska in Turistično društvo

Postojna sta v obdobju 2014 – 2019 v okviru Mednarodnega

glasbenega festivala mladih pripeljala na ploščad pred Predjamski

grad številne mednarodne in domače kakovostne pevske zbore,

orkestre in vokaliste, ki so popestrili in obogatili dogajanje v času

glavne turistične sezone in tako promovirali kulturo v najširšem

pomenu besede.

Nekateri najodmevnejši:

• koncert irske tradicionalne glasbe, NOREIA, avgust 2014,

• nastop Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet

Ljubljana, avgust 2015,

• koncert PZ EUPHONÉ iz Sicilije, julij 2016,

• koncert JAZZ ANSAMBLA, Glasbena šola Postojna, september

2017,

• koncert samospevov in opernih arij posvečen 200. letnici

Postojnske jame in 200. letnici Miroslava Vilharja; nastopili so:

Mojca Bedenik, sopranistka, Jure Počkaj, baritonist in Mojca

Lavrenčič, spremljava na klavirju, avgust 2018. Ob

navdušenem številnem domačem občinstvu in obiskovalcih

Predjamskega gradu sta izrvstna operna pevca prav za ta

koncert izvedla Vilharjeve samospeve: Metuljček, Pesem

svobode, Slovo od domovine in Po jezeru... Med opernimi

izvedbami pa so navdušili z Mozartom, Verdijem, Rossinijem...

• nastop Youth Choir, BALSIS, iz Latvije, avgust 2019.

Ob enkratni kulisi Predjamskega gradu v čudovitem naravnem

okolju sta se spojila vrhunska glasba in kulturna znamenitost, kar

je pričaralo nepozaben poletni večer. Posebno bi naglasila dober

občutek, ko spremljaš navdušenje gostov iz tujine, ki zaslišijo

pesem v svojem jeziku.

Fotografija: arhiv TD Postojna

Nastop Youth Choir, BALSIS, iz Latvije

Še posebej je pomembno izpostaviti osvojeno prvo mesto med

izletniškimi kraju pri projektu TZS, Moja dežela lepa in gostoljubna.

Nominacijo za Predjamo s Predjamskim gradom je predlagala

Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska.

Poleg kulturnih dogodkov, skrbi za urejeno okolje pa velja omeniti

še področje adrenaliskega doživljanja legend in zgodb na kolesu-

Bodi legenda, krožno kolesarsko pot, ki povezuje Predjamski grad z

drugimi kulturnimi znamenitostmi na Postojnskem, poimenovana

– Grajska kolesarska pot.

Že sam obisk Predjame, zanimive vasice, ki se iz leta v leto razvija s

turističnim obiskom številnih občudovalcev ter sam pogled na

Predjamski grad, to enkratno stvaritev narave in arhitekture

prednikov, nas obogati, napolni z lepoto in popelje v preteklost.

Besedilo: Marica Gombač, TD Postojna

Fotografije: arhiv TD Postojna


10

Fotografija: Stojan Spetič

Slovenski gradovi

Panorama Kalca pozimi

Grad Kalc

V okolici številnih kraških kalov

Grad Kalc (izgovori Kauc), katerega ostaline stojijo na Zgornji Pivki,

med vasmi Knežak, Bač in Zagorje, ni bil eden srednjeveških gradov,

saj je bil zgrajen šele v 17. stoletju. Njegova takratna podoba je ostala

ovekovečena na upodobitvi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske.

Postavljen je bil sredi obširnih pašnikov, na robu snežniških gozdov, v

bližini izvira ponikalnice Pivke, po kateri se imenuje celotna okoliška

pokrajina, reke, ki je izdolbla Postojnsko jamo in nazadnje pride na

dan kot Ljubljanica. Ime Kalc je grad je dobil po krajevnem imenu, saj

je v okolici veliko značilnih kraških kalov/mlak in presihajočih jezer.

Grad so zgradili gospodje Steinbergi, po katerih je dobil tudi nemško

ime. Po letu 1687 je grad zamenjal številne lastnike, v začetku 20.

stoletja, ko so grad zapustili zadnji prebivalci in je bil izropan, pa je

celotno posestvo kupilo devet domačinov iz Bača.

Kalc glede na pozen nastanek in pomembne gradove v bližini (Prem,

Predjama, Postojna, Jablanica) ni imel posebnega vpliva, čeprav so tu

prvotno nameravali graditi cesarsko kobilarno (sedaj v Lipici).

Pomemben pa je po znanih osebnostih, ki so tu prebivale, in po

zgodovinskih dogodkih.

Na Kalcu se je rodil in preživel otroška leta Franc Anton Steinberg

(28. 10. 1684–7. 2. 1765), ki je bil nadzornik državnih cest na Kranjskem,

cesarski upravitelj idrijskega rudnika in dvorni komorni svetnik na

Dunaju. Zaslužen je za razvoj krasologije in kartografije, pa tudi znan

inovator in izumitelj (teodolit).

Arhivska risba grajskega poslopja

Predvsem je bil poznan po proučevanju Cerkniškega jezera . Dopolnil

in nadgradil je nekatere Valvasorjeve ugotovitve o tem čudežnem

jezeru in o njem leta 1761 objavil obsežno monografijo.

Leta 1686 je posestvo Kalc kupil Matej Vilhar, stari oče Miroslava

Vilharja, ki je posestvo prevzel leta 1843.

Miroslav Vilhar (7. 9. 1818–6. 8. 1871) je bil znan pesnik, skladatelj,

politik, domoljub in narodni buditelj.

Njegove pesmi, ki jim je običajno dodal tudi napev, so že zgodaj

ponarodele. Med najbolj znanimi so Po jezeru bliz Triglava, Lipa

zelenela je, Zagorski zvonovi/Bom šel na planince, Planinarica,

Napitnica …, ki jih še danes radi prepevamo.

Iz njegovega dramskega in glasbenega opusa so znani številni

samospevi, igre in spevoigre (Jamska Ivanka), ki so jih radi igrali na

čitalniških prireditvah. Na Kalcu je bil v letih 1858–1861 za domačega

učitelja Fran Levstik, ki je v to pivško okolje postavil povest o Martinu

Krpanu. Skupaj z Vilharjem sta začela izdajati tudi prvi slovenski

politični časnik Naprej. Najpomembnejše Vilharjevo politično dejanje

pa je bil Pivški tabor na Kalcu, ki ga je na svojem posestvu organiziral

9. maja 1869. Udeležilo se ga je več kot 8000 ljudi iz vseh delov

takratne Avstro-Ogrske in z zahtevami po zedinjeni Sloveniji, uporabi

materinega jezika v uradih in šolah, ter zaščiti kmetov in razvoju

gospodarstva je zelo dvignil narodno zavest prebivalstva. Kalc je bil v

tem času središče kulturnega in narodnostnega gibanja na Pivki in

širšem območju.

Žal grad Kalc že dolga leta neupravičeno ostaja skrit in pozabljen,

čeprav bi si že zaradi omenjenih pomembnih osebnosti in dogodkov

zaslužil več pozornosti in varovanja naravne in kulturno-zgodovinske

dediščine. V čudovitem okolju in ob stoletnih lipah, ki jih je Vilhar tako

lepo opeval, je žal ostal le še nekoliko obnovljen okrogel stolp in

nekaj neuglednih ruševin zidu. Domačini se sicer trudijo dvigniti

prepoznavnost Kalca v širšem prostoru in poskrbijo, da se na grajskem

dvorišču, v senci lip in kostanjev, vedno kaj dogaja. Želijo, da bi

naključni in organizirani obiskovalci, ki gredo po Krpanovi poti, ko

odkrivajo presihajoča Pivška jezera, ostanke številnih okoliških gradišč

ali so namenjeni na Mašun, Snežnik ali proti morju, še rajši obiskali ta

naravni in kulturni spomenik, ki je s svojo okolico v vseh letnih časih

lep in zanimiv.

Besedilo: Vojko Mihelj, Turistično društvo Knežak


Fotografija: Arhiv Občine Ilirska Bistrica

11

Slovenski gradovi

Premski grad je bil prvič omenjen leta 1213.

Grad Prem

Odlično izhodišče za

raziskovanje Brkinov

Grad, s katerega pogled sega daleč naokrog, stoji na Premu, idilični

brkinski vasici, ki se razprostira nad reko Reko. Na eni strani vasi se

bohoti cerkev Sv. Helene, v neposredni bližini je urejena spominska

soba Dragotina Ketteja. Na drugi strani vasi pa že od 12. stoletja kraljuje

grad Prem. Grad so si v zgodovini lastile različne družine, ki so znale

prepoznati impozantnost gradu in dobre cestne povezave v

neposredni bližini. Grad je nastal ob srednjeveški cesti, ki je čez Čičarijo

in Brkine povezovala dolini Pivke in Reke z notranjostjo Istre.

Grofje Devinski so bili tisti, ki so dali grad pozidati in se tudi zapisali kot

njegovi prvi lastniki, premski grad je bil tako prvič omenjen leta 1213.

Po izumrtju slednjih so se na gradu zvrstile še druge družine, med

drugimi tudi gospodje iz švabskega Walseeja, Habsburžani in grofje

Porcia. V lasti družine Porcia je Prem ostal vse do leta 1906, ko so posest

razprodali na dražbi. Nepremičnine, pripadajoče fidejkomisu Prem–

Senožeče, je od obubožanega kneza Ludvika Porcie kupil kurat in

poznejši župnik v Dolnji Košani Karel Lenassi. Po njegovi smrti je

premski grad podedovala njegova nečakinja Ana Biščak.

Med prvo svetovno vojno dvorec – tako kot številne druge stavbe v

zaledju soške fronte – uporabili za logistično oskrbo. Po vojni so grad

kupila dva posestnika in ga želela uporabiti za gradbeni material. Temu

se je uprl lokalni organist in omenjena gospoda prepričal, da sta grad

prodala. V tridesetih letih 20. stoletja je grad kupil tržaški zdravnik Bruno

Zuccolin, ki ga je dal urediti in opremiti po svojih načrtih. Tudi danes je

grad urejen v slogu družine Zuccolin. V njegovi lasti je bil do nacionalizacije

po drugi svetovni vojni, ko je pripadel občini Ilirska Bistrica.

Poleg čudovite zunanjosti in okolice, ki nam jo daje grajsko poslopje, je

urejena tudi grajska notranjost. V viteški dvorani je delček orožarske

razstave, ki je bila del Zuccolinijeve zapuščine. Pot nas vodi do grajske

kapele, posvečene Sv. Marjeti, pred njo pa je tudi zanimiva poslikava

Maria Lannesa, na kateri je upodobljen Sveti Krištof, zavetnik

popotnikov in prevoznikov.

V zgornjem nadstropju je slavnostna dvorana, ki je nastala z združitvijo

dveh prostorov okoli leta 1930. Na vzhodni steni dvorane je velik

Grad je tudi prostor stalne razstave umetniških del

akademskega slikarja Dušana Premrla.

kamin, na kateri je grb družine Zuccolin. Poslikave v dvorani je leta

1932 izvršil tržaški slikar Mario Lannes in so danes pomembne

predvsem kot odsev okusa in duhovne ravni predvojnih lastnikov

gradu in dokument časa, v katerem so nastale. V spodnjem nadstropju

so upodobljeni štiri letni časi, ki so v nadstropnem delu podkrepljeni z

upodobitvijo dvanajstih zodiakalnih znamenj.

Grad je tudi prostor stalne razstave umetniških del akademskega

slikarja Dušana Premrla, poleg tega pa je na njem tudi stalna razstava

Pokrajinskega muzeja Koper. V muzejski sobi sledi temeljit prikaz

stavbnega razvoja premskega gradu skozi stoletja, vse od njegove

prve omembe do zadnjih arhitekturnih sprememb. Razstavo v dvorani

bogati opis vseh gradov in dvorcev, ki zaokrožajo širši prostor Brkinov.

Na razstavi so predstavljena tudi gradišča z območja občine Ilirske

Bistrice. Tu se kaže pomembnost naših krajev ob stiku zahodne in

vzhodne civilizacije. V večini primerov so gradišča utrjena višinska

naselja, ustanovljena za bivalne, gospodarske in obredne namene.

Bogate zbirke v notranjosti gradu in grajske sobane ter zunanjost, ki

skriva marsikatero skrivnost, vas vabijo po obisku tega srednjeveškega

gradu, ki je hkrati odlična izhodiščna točka za raziskovanje Brkinov in

kulturno-naravne dediščine občine Ilirska Bistrica. Grad je na ogled od

aprila do novembra, vse dodatne informacije pa dobite v TIC Ilirska

Bistrica, info@tic-ilbistrica.si ali https://www.visitilirskabistrica.si/sl.


Besedilo: Mateja Kakež, PMK Enota Il. Bistrica


12

Slovenski gradovi

Trški dnevi na gradu Žužemberk

Žužemberški grad

Čarobna trdnjava nad reko

Krko

Grad je eden najslikovitejših in značilnih srednjeveških trdnjav na

Slovenskem. Njegovi ostanki se mogočno dvigajo na strmem

skalovju nad reko Krko. Kamnita vrata štirioglatega stolpa naj bi imela

vklesano letnico 1000, kar priča, da naj bi dal grad postaviti Viljem I.,

mož sv. Eme, ki je bil takrat krajišnik Savinjske krajine.

Grad je leta 1295 prešel v last goriškega grofa Alberta II. Po izumrtju

rodbine je postal last Habsburžanov. Leta 1538 sta grad kot deželnoknežjo

posest odkupila Turjačana, brata Jurij in Wolf Engelbert pl.

Auersperga. Najbolj znana lastnika gradu sta bila vsekakor Andrej

Turjaški – Auersperg, vojaški poveljnik in eden izmed zmagovalcev

epske bitke s Turki pri Sisku leta 1593, ter Janez Vajkard I. Auerperg,

prvi knez Auersperg, diplomat, vzgojitelj cesarja Ferdinanda III.,

svetnik in tudi prvi minister v habsburški monarhiji.

Z gradom so povezane tudi legende in znana imena.

Leta 1559, na svečnico in semanji dan, je grad zavzel Gregor,

nezakonski sin Jurija Turjaškega z osemnajstimi Napolitanci. Vendar

zavzetje ni trajalo dolgo, saj je bil v bližini Herbart Turjaški, takratni

general Hrvaške krajine, ki je premagal napadalce. Ti so, pobiti in

vrženi čez obzidje, žalostno končali v gozdovih, kjer so jih požrle divje

zveri. Glede na ta dogodek je leta 1560 cisterijanski menih Janez

Faitan spisal pesnitev Seisenbergensis Tumultus, Ropot v

Žužemberku. Ohranjenih in prevedenih je le nekaj verzov.

Tudi druga legenda je žalostna. Decembra 1575 je udomačena

medvedka pokončala grofico Ano von Eck z Brda, ženo Ivana

Turjaškega. V spomin na ta žalostni dogodek so zasadili lipo na trgu,

ki je rasla le do leta 1999, ko so jo morali požagati.

Grajsko poslopje z mogočno vinsko kletjo je bilo naseljeno do leta

1893, ko se je iz njega izselilo okrajno sodišče v novo lepo stavbo, še

prej pa se je v grad Sotesko preselil knez. Nato je začel grad propadati.

Med drugo svetovno vojno je bil grad večkrat napaden, leta 1943

tudi požgan, največji udarec pa so mu zadala bombardiranja, še

posebno februarja 1945.

Po vojni se je začela prenova gradu, ki je dobila ponovni zalet po

ustanovitvi Odbora za obnovo žužemberškega gradu, ki ga je do

svoje smrti vodil Slavko Gliha, in s ponovno ustanovitvijo Občine

Žužemberk ter sofinanciranjem Ministrstva za kulturo RS iz programa,

tako imenovanega kulturnega tolarja.

Danes potekajo v gradu poletne grajske prireditve in tudi

mednarodno prepoznani Trški dnevi, grad pa si lahko v od spomladi

do zime tudi ogledate.

Za vodene oglede gradu skrbi Turistično društvo Suha krajina iz

Žužemberka s svojimi turističnimi vodniki. V gradu si je mogoče

ogledati poveljniško sobo Andreja Turjaškega, razgledni stolp z

opisom bitke pri Sisku ter portret Janeza Vajkarda I. kneza Auerperga,

stavbni razvoj gradu, razstavo o risu ter grajsko kletno dvorano.

Turistično društvo lahko pripravi tudi grajski sprejem s kastelanom,

spremstvom in animacijo, s pokušino vina in družabnim pogovorom

v grajski kletni dvorani.

Srednjeveški dan na Žužemberškem gradu poteka v nedeljo, ki je

bližje 15. juliju, in je že mednarodno poznan osrednji dogodek Trških

dni. Maša, srednjeveška tržnica, vitezi, grajske gospodične, plesi,

glasba, viteški dvoboji, lokostrelski turnir in oživljeni zanimivimi

dogodki iz bogate zgodovine lastnikov žužemberškega gradu so

prava paša za oči in za resnično doživetje, predvsem za najmlajše.

Kontakti:

• www.tdsuhakrajina.webs.com,

• https://www.facebook.com/turisticno.krajina

Besedilo in fotografija: Vlado Kostevc, TD Suha Krajina


13

Slovenski gradovi

Grad Rihemberk

Sodobni digitalni zapis

dobila tudi grad Rihemberk

in grad Vipavski križ

Zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina je jeseni 2021 uspešno

zaključil obsežen projekt digitizacije spomenikov kulturne dediščine in

razvoja novih turističnih produktov, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za

gospodarski razvoj in tehnologijo RS. Grad Rihemberk, grad Vipavski Križ,

rimska utrdba Kastra in Solkanski most so v okviru projekta dobili

sodoben digitalni zapis, z vzporedno razvitimi digitalnimi orodji in

izvirnimi turističnimi produkti pa tudi nove vsebine in priložnosti za

privabljanje obiskovalcev.

V povezavi s temi znamenitimi objekti, njihovimi zgodbami in vplivi na

lokalno življenje od nastanka do danes so po kriterijih Slovenske

turistične organizacije za tako imenovana 5-zvezdična doživetja

vzporedno z digitizacijo objektov začeli nastajati tudi novi turistični

produkti. Zavod za turizem je za njihov razvoj izbral sodoben pristop. V

štiri razvojne skupine, za vsako točko kulturne dediščine po eno, je

povabil okoliške turistične ponudnike. Pod strokovnim vodstvom

strokovnjakov in s pomočjo metode 'Design thinking' so ekipe osem

tednov na spletnih srečanjih – bili smo namreč sredi epidemije – razvijale

koncepte novih vodenih doživetij, ki vključujejo lokalno dediščino,

posebnosti in kulinariko. Pozneje, čez poletje, so ekipe te koncepte

razvile v tržne produkte, njihovi nosilci, turistični ponudniki z ustrezno

registracijo, pa so jih začeli ponujati na trgu.

Razviti digitalni 3D-modeli objektov kulturne dediščine so omogočili

izdelavo dodatnih digitalnih orodij za promocijo turistične destinacije in

približevanje kulturne dediščine njenim obiskovalcem. V sodelovanju s

podjetjem Arctur so tako nastali štirje promocijski filmi, v katerih imajo

poleg objektov kulturne dediščine glavno vlogo namišljene zgodovinske

osebnosti. V gradu Rihemberk je to grofica Eleonora Rihemberška, v

Vipavskem Križu nekdanji grof, v utrdbi Kastra rimski vojak in ob

Solkanskem mostu strojevodja, ki naj bi prvi zapeljal vlak čez most. Filmi

bodo skozi različne komunikacijske kanale vabili k doživetju zanimivih

zgodb med ostalinami in objekti kulturne dediščine.

Ob vseh štirih objektih, zajetih v projekt, so bile postavljene table s QRkodo,

s katero obiskovalec dostopa do posebne spletne aplikacije. Z

njeno pomočjo si lahko s pametnim telefonom ogledamo 360-stopinjski

posnetek digitaliziranega objekta in pri obeh gradovih, Rihemberk in

Vipavski Križ, tudi rekonstrukcijo njunega nekdanjega videza. Poleg tega

lahko dobimo vse osnovne informacije o objektih, si ogledamo filme in

se seznanimo z doživetji, ki ponujajo še veliko več. Spletna aplikacija z

zemljevidom vseh digitiziranih točk vabi k obisku celotne destinacije, je

brezplačna in na voljo vsakomur, ki odčita QR-kodo. Aplikacijo bodo v

Zavodu za turizem razvijali naprej, dodajali bodo nove točke zanimive

kulturne dediščine, razmišljajo po tudi o razvoju dodatnih funkcionalnosti.

www.vipavskadolina.si

Grad Vipavski križ

Besedilo in fotografije: Javni zavod za turizem

Nova Gorica in Vipavska dolina


14

Slovenski gradovi


Občina Podčetrtek je decembra 2020 postala edini lastnik gradu Podčetrtek.

Grad, ki je dobil ime po

sodnem in tržnem dnevu

Mogočni rumeni grad, ki daje Podčetrtku svojevrsten krajinski videz,

je prava pokrajinska in zgodovinska značilnost sredi mehko valovite

pokrajine. Stoji na skali, obdan s smrekovim in bukovim gozdom, od

koder se odpira razgled prek doline ob reki Sotli in hrvaškega Zagorja.

Grad Podčetrtek velja za enega najstarejših gradov v Sloveniji in kot

takšen predstavlja kulturni spomenik izrednega pomena v lokalnem,

regionalnem, državnem in tudi čezmejnem prostoru. V zgodovini se

je poimenovanje kraja in njegovega gradu spreminjalo od nemško

zvenečega Landsperga do današnjega poimenovanja Podčetrtek, ki

izhaja iz četrtega dne v tednu, ko je potekal pod grajskim gospostvom

v trgu sodni in tržni dan.

Dolga in bogata zgodovina

Zemljiška posest teh krajev v srednjem veku je pripadala savinjskemu

krajišniku grofu Viljemu in njegovi ženi Emi Pilštanjski, ki je posest

nato predala cerkvenemu gospostvu in kmalu postala del krške

škofije. Naloga gradu, ki so ga začeli graditi v prvi polovici 12. stoletja,

je bila braniti mejo pred vpadi na sosednjem hrvaškem ozemlju

vladajočih Madžarov ter utrditi posesti krške škofije.

Grad in pripadajoče gospostvo sta bila za krške škofe zelo pomembna,

zato nista bila podeljena v fevd, ampak so jima načelovali gradiščani

in pozneje upravitelji, ki so se pogosto menjavali.

Po letu 1445 pa se je počasi začela spreminjati uprava gospostva, saj

so krški škofje od takrat naprej začeli na gradu naseljevati oskrbnike,

ki so kmalu prevzeli tudi upravo gradu. Leta 1515 je grad podlegel

kmečkemu uporu. Leta 1527 pa so postali oskrbniki gospostva

Tattenbachi, ki so bili konec 16. stoletja povzdignjeni v barone. V

začetku 17. stoletja pa so Tattenbachi grad z gospostvom odkupili od

krške škofije in postali njegovi lastniki do leta 1682, ko je grad prešel

v last bistriških grofov Attemsov, ki so ga obdržali vse do konca druge

svetovne vojne. V 19. stoletju so Attemsi grad temeljito prezidali in

mu s poznejšo obnovo dali današnji videz. Na stavbi se kaže mešanica

poznogotskih in renesančnih slogovnih prvin. Znotraj grajskega

obzidja je značilno notranje dvorišče, v gradu pa 70 grajskih soban.

Stavbišče gradu Podčetrtek se razteza na 2626 m2.

Po letu 1945 je grad postal ljudska last, kar je povzročilo postopno

ropanje. Rešenih je bilo le nekaj umetnin, ki jih danes hrani Posavski

muzej v Brežicah. Pozneje je bil grad v deljenem zasebnem lastništvu

in prepuščen zobu časa. Zadnje obnove je bil grad deležen po

velikem potresu leta 1974, nato pa je žalostno propadal in je bil zaradi

pomanjkanja investicijskih vlaganj, neurejenega lastništva in

dolgotrajnega postopka prodaje, ki je trajal celih 20 let, v zelo slabem

stanju.

Reševanje izjemnega spomenika kulturne dediščine

Ravno dolga in bogata zgodovina, izjemna podoba ter pomen

spomenika kulturne dediščine so bili razlogi, da je Občina z županom

Petrom Misjo tako dolgo vztrajala in se trudila grad rešiti pred

propadom in mu povrniti nekdanji sijaj.

Občina Podčetrtek, ki je decembra 2020 postala edini lastnik gradu

Podčetrtek in tako nosilec nadaljnjih vlaganj, je takoj pričela nujna

obnovitvena dela. Izvedla je investicijo v nujna vzdrževalna dela in se

prijavila na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju

nepremične kulturne dediščine, ki jih v letih 2021–2022 sofinancira

Republika Slovenija.

Investicija v začetek obnovitvenih del na gradu Podčetrtek je

ključnega pomena, saj je omogočila začetek njegove celovite

obnove, hkrati pa ohranitev izjemne kulturne vrednosti tako na


državni kot na lokalni ravni. Grad Podčetrtek sodi med redko

ohranjene objekte tovrstne dediščine v Sloveniji in ravno z izvedeno

investicijo bodo zagotovljeni infrastrukturni pogoji za ohranitev

kulturnega spomenika gradu Podčetrtek, kar bo osnova za nadaljnje

vlaganje in ohranjanje objekta.

Obnovitvena dela na gradu Podčetrtek

Občina Podčetrtek se zavzema za sistematično obnovo gradu in

ustrezno ureditev njegove namembnosti, zato je investicijo v nujna

obnovitvena dela na gradu Podčetrtek uvrstila v prostorske akte

Občine in predvidela v Načrtu razvojnih programov od leta 2022 do

2025. Cilj je, da grad postane pomembno kulturno-turistično

središče, kjer bo mogoče na eni strani spoznati pomembna

zgodovinska dejstva, o katerih priča grad, na drugi pa bo poskrbljeno

tudi za ustrezno gastronomsko ponudbo, ki bo prav tako temeljila na

zgodovini in lokalnih posebnostih območja.

Z investicijo v letu 2021, ki se nadaljuje v letu 2022, je Občina pričela

obnovo v želji, da obrne trend propadanja v času neodgovornega

lastništva. Sanacija se vodi v smeri preprečevanja nadaljnjega

propadanja in sanacijo poškodb po potresih. Izvedla se je sanacija

grajskega dvorišča s čiščenjem in hidrološko sanacijo osrednjega

dela gradu, sanacija ostrešja z zamenjavo dotrajanih delov in strešne

kritine, sanacija terase z odstranitvijo začasnega prekritja in nanosom

zaščitnega tlaka po smernicah kulturnovarstvene stroke. Tako

investitor kot izbrani izvajalec v celoti stremijo k uporabi avtentičnih

Občina je začela obnovo v želji, da obrne trend propadanja v

času neodgovornega lastništva.

materialov (uporaba skrilavca), hkrati pa bo zagotovljena uporaba

starih tehnologij in znanj.

Z investicijo v nujna obnovitvena dela na gradu Podčetrtek sam

projekt oživitve gradu še ne bo zaključen. Zato Občina že aktivno

pripravlja projekte, s katerimi bo poskušala postopoma nadaljevati

obnovo gradu, kateremu se po dolgih leti končno, a zasluženo

nasmiha lepša in svetlejša prihodnost.

Besedilo: Mihaela Juričan, TD Podčetrtek

VIR: Občina Podčetrtek, Mirko Krašovec, Župnija Podčetrtek, 1980,

Župnijski urad v Podčetrtku


15

Slovenski gradovi

Grad Rače

Gotska, renesančna in

baročna arhitektura

Eden najlepše ohranjenih ravninskih gradov v Sloveniji

in Evropi, prizorišče zgodbe in zarote iz prvega

slovenskega zgodovinskega romana Ivan Erazem

Tattenbach, nastalega izpod peresa Josipa Jurčiča.

Grad Rače izvira iz 16. stoletja in je zgrajen v obliki ključa ter znan po

svoji gotski, renesančni in baročni arhitekturi. Je primer ravninskega

otoškega ali vodnega gradu – dvorca, dodatno zavarovanega z

visokim okopom. V notranjščini dvorca je poleg kapele, posvečene

sv. Janezu Nepomuku, najbolj zanimiva Bela dvorana, ki v sedanjem

času služi kot poročna, sejna in koncertna večnamenska dvorana.

Danes je grad kulturno in družbeno središče občine. V njem so

prostori občinske uprave, upravne enote in številnih društev,

kinodvorana, slikarski atelje, turistična agencija ter v manjšem delu

zasebna stanovanja.

Občina Rače – Fram je poskrbela za celostno obnovo gradu, ki je

danes v ponos občanom. Na novo urejen je tudi promocijskodegustacijski

prostor VTC 17 z vinoteko in razstavno galerijo, kjer

promoviramo lokalno samooskrbo in turistično ponudbo. V pritličnih

prostorih gradu vabita obiskovalce bogata etnološka zbirka

predmetov ter najnovejša pridobitev, na novo urejena knjižnica Rače.

Destinacija Rače – Fram – kjer se spočijeta srce in duša. Dobrodošli!

Grad Rače iz ptičje perspektive

Informacije:

• OBČINA RAČE – FRAM

Grajski trg 14, 2327 Rače

Tel.: +386 (0)2 609 60 10 • F: +386 (0)2 609 60 18

E-pošta: info@race-fram.si

Info: www.race-fram.si

Primerjava videza gradu Rače v času začetka delovanja samostojne

Občine Rače – Fram (leta 1995) in prej ter po dvajsetih letih, po njegovi celostni

obnovi – predstavitev na povezavi https://www.racefram.si/Files/

TextContent/109/1597735966410_grad%20neko%C4%8D%20in%20danes.pdf

Besedilo: Tanja KOSI, Občina Rače – Fram

Fotografije: Arhiv Občina Rače – Fram


16

Fotografija: Blaž Verbič

Slovenski gradovi

Velenjski grad

Dolina gradov

Ob obisku Šaleške doline in mesta Velenje imamo predvsem asociacije na premogovništvo in v zadnjih letih

vedno bolj prepoznavne velenjske plaže ob Velenjskem jezeru. Premalo pa je poznano, da je imela nekoč

ta dolina vzdevek dolina gradov, saj naj bi bila tu največja zgostitev gradov na Spodnjem Štajerskem. Po

obronkih doline je na strateških legah razporejeno kar nekaj bolj ali manj ohranjenih gradov.

Med bolj prepoznavnimi sta zagotovo Velenjski in Šaleški grad.

VELENJSKI GRAD – Lepo urejen, še lepše osvetljen, stoji nad dolino

in vabi na obisk in odkrivanje zakladov, ki jih skriva v svojih sobanah.

Poleg raznovrstnih zbirk se na gradu vsako leto odvijajo različne

kulturne prireditve.

Velenjski grad je eden bolje ohranjenih gradov v Sloveniji.

Njegovi začetki segajo v 13. stoletje. Skozi stoletja so grad

dograjevali in pregrajevali, današnjo podobo renesančnega

dvorca pa je dobil v 16. stoletju. Čeprav se je arhitekturna

podoba gradu z izjemo dvižnega mostu, ki so ga sredi 19.

stoletja odstranili, v celoti ohranila, se od notranje opreme na

žalost ni ohranilo skoraj nič.

Prvi lastniki gradu so bili gospodje Kunšperški, ki so jim v 14.

stoletju sledili njihovi sorodniki Ptujski, nato pa je grad pogosto

menjaval lastnike. V času rodbine Wagnov je grad doživel

največje prezidave, ki so mu dale današnji videz renesančnega

gradu z rondelo. Spomin na grofe Wagne predstavlja zastava na

grajskem dvorišču. Prezidave je zaključila družina Sauer.

Omenimo lahko še družino de la Fontaine d'Harnoncourt-

Unverzagt, nato rodbino Adamovich de Csepin. Karel I.

Adamovich de Csepin, deželni poslanec, in njegova žena Bianca

sta bila znana velenjska dobrotnika in po Bianci nosi ime

domačinom dobro poznana Vila Bianca, kakor se danes imenuje

graščina, zgrajena sredi 19. stoletja v današnjem starem Velenju.

Rodbino predstavlja grb, vzidan v južno steno palacija na

grajskem dvorišču. Leta 1918 je družina grad prodala svojim

sorodnikom, italijanski plemiški družini Coronini-Cromberg iz

Gorice, ki je bila zadnji lastnica gradu.

Danes v njem domuje Muzej Velenje, ki obiskovalce navdušuje z

raznovrstnimi zbirkami, med katerimi zagotovo izstopata afriška

in zbirka o mastodontih. Pred gradom se lahko sprehodimo po

prenovljenem grajskem parku.

Šaleška gospoda na Velenjskem gradu

Fotografija: arhiv TD Velenje


Člani TD Velenje na Velenjskem gradu

GRAD ŠALEK – Je edina grajska stavba na Slovenskem, po kateri je dobila

ime celotna dolina. Velja za najstarejši grad v Šaleški dolini in je še danes,

čeprav je razvalina že več kot dvesto let, eden njenih najpomembnejših

arhitekturnih spomenikov.

Dejstvo, da je dolina dobila ime po gradu, je posebnost v slovenskem

prostoru, tako kot je bil poseben tudi grad Šalek. V današnji razvalini

se je od gradu ohranil le še stolp. Obrambni stolp ima izredno trikotno

obliko, povsem unikatno v Sloveniji, pa tudi v evropskem prostoru je

komaj dober ducat stolpov takšne oblike. Grad Šalek se je razvijal

postopno, od prvotno pretežno vojaško zasnovane srednjeveške

trdnjave v renesančno bivališče, pri čemer so vgrajevali različne

izboljšave, vezane na nov življenjski slog (večja zastekljena okna, peči,

kapela ipd.). S svojimi do 2,5 metra debelimi stenami in odlično

strateško lego je omogočal nadzor nad Šaleško dolino.

Grad je bil zgrajen v prvi polovici 12. stoletja. Svobodni vitezi Šaleški

so najverjetneje prišli s Koroške in še prej z Bavarske. V 13. stoletju je

prvotno svobodno družino Šaleških zamenjala nova, tudi imenovana

po gradu Šalek, vendar podrejena škofiji v Krki na Koroškem. Škofija je

grad podelila grofom Vovbrškim, pozneje pa Žovneškim, za katere so

ga upravljali ministeriali (Kienberški, Rifniški). Od leta 1428 je bil grad

v lasti družine Sebriach, 1575. so ga dobili Raumschüssli, 1664.

Teufenbachi, nato Gabelkhoveni, ki so ga združili s svojo posestjo

gradu Turn v Škalah okoli leta 1739. Po požaru leta 1770 je bil grad

opuščen, lastniki so se hitro menjavali, stavba se je spreminjala v

ruševino, spremenilo se je gospodarjenje s krajino. V sedemdesetih

letih 20. stoletja so se začele aktivnosti za obnovo gradu, leta 1977 so

dokončali cestni predor pod gradom. Leta 1983 je bila ruševina

zaščitena kot kulturni spomenik, leta 1990 pa so se začele arheološke

raziskave in sanacijska dela.

Ogled Šaleškega gradu je mogoč po predhodni najavi ali ob lokalnih

dogodkih in prireditvah, ki potekajo na ali pod gradom.

Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje: »Z različnimi

animiranimi vsebinami obogaten obisk gradov danes velja za

pogosto prakso in ob posebnih priložnostih ga obiskovalci celo

pričakujejo. V Muzeju Velenje, ki ima sedež na Velenjskem gradu

in skrbi tudi za ruševine gradu Šalek, se tega zavedamo in smo

veseli, da pri ponujanju tovrstnih vsebin dobro sodelujemo z

lokalnimi društvi – Turističnim društvom Velenje in Turističnim

društvom Šalek. Člani društev s kostumiranimi animacijami

(starinski plesi, igre, mečevanje, fotografiranje s kostumirano

gospodo ...) popestrijo različne prireditve, obiske skupin in

nastopajo kot del poletnih doživetij (Degustacije lokalnih

zgodb). Verjamemo, da bomo tudi v prihodnje uspešno

sodelovali, skupaj iskali različne priložnosti za razvijanje idej, pri

katerih bomo muzealci nudili društvom strokovno podporo in

posledično na raznovrstnih prireditvah in dogodkih razveseljevali

obiskovalce.«


Šaleški grad

Grad Šalek ima kar nekaj spominkov. Med zadnjimi je novost šaleška

pivska čaša – replika pivske čaše iz žgane gline, ki so jo našli ob

arheoloških izkopavanjih na gradu Šalek in izvira iz 15. stoletja.

Izdelana je bila s pomočjo vretena na nožni pogon, na njej pa

najdemo štiri tipe pečatnega okrasja. Z nakupom spominka

posameznik prispeva k ohranjanju gradu Šalek, saj je en evro od

vsakega nakupa namenjen njegovi obnovi in vzdrževanju. Spominek

izdeluje Lončarstvo Bahor, kupiti pa ga je mogoče v Muzeju Velenje,

na Zavodu za turizem Šaleške doline, pri Turističnem društvu Šalek ali

Lončarstvu Bahor.

Oba gradova imata tudi svoj načrt upravljanja s kulturno dediščino,

pri turistični ponudbi pa so poleg Muzeja Velenje in Mestne občine

Velenje nepogrešljivi prav člani lokalnih turističnih društev.

Besedilo: Marija Brložnik, TD Velenje

Breda Kolar, predsednica Turističnega društva Šalek: »Vsako

leto v času poletne muzejske noči se naša plesna skupina odpravi

na Velenjski grad, kjer se obiskovalcem predstavimo s svojimi

historičnimi plesi in všečnimi kostumi. Čas zavrtimo 600 let v

preteklost. Šaleška gospoda je plesna skupina, ki deluje približno

slabih pet let. Negujemo spomin na grajsko gospodo, ki je v

davnini prebivala na nam ljubem Šaleškem gradu. Šaleški grad

je prav poseben grad, ki ga zlepa ne najdeš daleč naokoli. In še

dlje kot daleč naokoli. Ni mu enakega v vsej Sloveniji in še prek

njenih meja. Tako poseben je zaradi ohranjenega trikotnega

stolpa, kateremu, tako pravi legenda, turške krogle niso mogle

do živega. Poseben in nam ljub je Šaleški grad tudi zato, ker je bil

nekoč tako mogočen, da se je po njem poimenovala vsa dolina.

Tudi to je posebnost, ki je ne najdeš daleč naokoli. Legenda tudi

pravi, da je šaleška grajska gospoda tako rada rajala in se

zabavala, da ni opazila, ko je ob neki takšni priložnosti, v grad

udarila strela in je zgorel. Veliko legend in pripovedk je povezanih

z našim Šaleškim gradom. Kar preveč, da bi jih v tako kratkem

zapisu vse opisali. Zato pa vas vabimo, da se kdaj oglasite pri

nas in bomo skupaj odkrivali njegove skrivnosti. Vabljeni na

potovanje v preteklost!«


17

Slovenski gradovi


18

Slovenski gradovi

Fotografija: Jože Hvala

Sevnica s Sevniškim gradom

Grad Sevnica kot osrednji

protokolarni objekt

Grad Sevnica stoji na razglednem griču nad starim mestnim

jedrom Sevnice. Na mestu sedanjega je nekoč stal grad, ki je bil

verjetno sezidan v prvi polovici 12. stoletja. Prvič je pisno omenjen

leta 1309 kot 'Castellum Liechtenwalde'. V času hrvaškoslovenskega

kmečkega upora leta 1573 se je za razliko od mnogih

drugih izognil uničenju. V tem obdobju je bila na grajskem pobočju

zgrajena tudi Lutrovska klet, ki naj bi jo občasno obiskoval Jurij

Dalmatin (ok. 1547–1589), ki je kot prvi v celoti v slovenščino

prevedel sveto pismo. V kleti sta pozneje našla poslednji počitek

mož in hči zadnje lastnice sevniškega gradu, grofice Mathilde Arco

Zinneberg. Po drugi svetovni vojni je grad ostal brez lastnika. V

njem so bila urejena socialna stanovanja in za nekaj desetletji je

postal dom kar šestindvajsetih družin.

Danes je grad v lasti Občine Sevnica, skrbništvo pa domena

Javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti

Sevnica (KŠTM Sevnica). V zadnjih letih so bila na gradu in v njegovi

okolici opravljena številna prenovitvena dela, tako da grad in staro

mestno jedro pod njim predstavljata čudovito srednjeveško

veduto.

Grad Sevnica je osrednji kulturni, zgodovinski, politični in

protokolarni objekt v občini Sevnica ter hkrati središče kulturnega

in turističnega dogajanja. Poleg stalnih zbirk – baročnega salona,

konferenčne dvorane, stolpa s poslikavo štirih letnih časov, šolske

in gasilske zbirke, galerij, grajskega lutkovnega gledališča, grajske

kapele, vinoteke in galerij, po katerih vas v odpiralnem času vodi

lokalni turistični vodnik – grad skozi leto ponuja še mnogo več.

Animirani ogledi gradu, ki ga izvajajo člani društva Sevniški graščaki

in so namenjeni najmlajšim, tematska pot z imenom Gozd je

kultura ter energijska pot, veličastne grajske poroke, v zadnjem

letu tudi prav posebno vodeno doživetje – Večerni obisk gradu

Sevnica in srečanje z grofico Mathilde, zadnjo lastnico sevniškega

gradu, za katerega grad osvetlimo samo s svečami, degustacije v

grajski vinoteki, kleti modre frankinje ali na terasah vinograda,

različni dogodki – razstave, koncerti, predavanja, srečanja itd.

zadovoljijo obiskovalce vseh starostnih skupin in najrazličnejših

zanimanj.

Fotografija: Dean Dobukovič

Na grajskem pobočju je od leta 2007 zasajenih 500 trt modre

frankinje.


Na grajskem griču se pogosto prepletajo ideje in delovanje

upravljavca ter društvene dejavnosti. Vse leto se v zdaj večinoma že

tradicionalne dogodke vključujejo društva, katerih delovanje sega

tudi na področje turizma. Na grajskem pobočju je od leta 2007

zasajenih 500 trt modre frankinje. Pri zasaditvi so sodelovala občinska

vinogradniška društva, ki se v grajski vinograd vsako leto vračajo vsaj

dvakrat – januarja na rezatev, jeseni na trgatev. Na pobudo Turistične

zveze občine Sevnica vsako pomlad po občini potekajo

spomladanske čistilne akcije. Tu ne izostane skrb za urejanje okolice

sevniškega gradu in parka, ki vse leto privabljata številne obiskovalce.

Če je v poletnem času na tradicionalnem Sevniškem grajskem

poletju več možnosti za vključevanje kulturnih društev in folklornih

skupin, se turistična društva ponovno pridružijo jeseni. Ob Lutrovski

kleti je Turistična zveza občine Sevnica ob svetovnem dnevu turizma

odprla eno od zelenih oken, ki spomni na pomen reke Save, ki se

lenobno vije po dolini. 15. oktobra sledi praznovanje svetovnega

dneva hoje, ki smo ga izbrali tudi za dan tematske poti Gozd je

kultura. Pri tem sodelujejo tudi društva – turistična, planinsko ter

aktivi kmečkih žena. Dvorana Alberta Felicijana je zdaj že

tradicionalno prizorišče podelitve posebnih občinskih priznanj Moja

dežela – lepa in gostoljubna v novembru, ko v Sevnici praznujemo

občinski praznik. S tem dogodkom sklenemo občinsko in vsaka tri

leta tudi regijsko ocenjevanje v sklopu vseslovenskega projekta o

urejenosti in gostoljubnosti krajev.

Grad Sevnica je simbol Sevnice in turizma na Sevniškem. Zato ne

preseneča, da se je njegova podoba znašla tudi v grbu Turistične

zveze občine Sevnica. S tem zgodovinskim biserom se

poistovetimo vsi prebivalci občine in si želimo, da bodo časi kmalu

spet naklonjeni velikim druženjem in dogodkom, kakršne smo tudi

na sevniškem gradu poznali še dve leti nazaj.

Fotografija: Dean Dobukovič

19

Slovenski gradovi

Besedilo: Annemarie Culetto, predsednica Turistične zveze

občine Sevnica in svetovalka za turizem na KŠTM Sevnica

Notranjost gradu Sevnica

Fotografija: Jože Hvala

Grad Sevnica iz ptičje perspektive


20

Slovenski gradovi

Zimska pravljica na Blejskem gradu

Blejski grad, ikona

slovenskega turizma

Blejski grad je eden najstarejših gradov na Slovenskem. V pisnih virih

je prvič omenjen že 22. maja 1011, ko ga je nemški kralj Henrik II.

poklonil briksenškemu škofu Adelberonu. Podoba gradu nad

magično jezersko modrino je tista blejska značilnost, ki je skozi

stoletja postala prepoznavna doma in v svetu. Z razglednih teras in

obzidja gradu je edinstven razgled na Gorenjsko, umeščeno med

gorski verigi Karavanke in Julijske Alpe. Ob obisku se boste prepričali

o nepozabni kulisi slovenskega pogorja.

Grajske stavbe so razvrščene okoli dvorišč v dveh nivojih. Na

spodnjem so v zgradbi grajska tiskarna, spominska soba Primoža

Trubarja, galerija Stolp z razstavami, kavarna, na vmesnem nivoju pa

vinska klet. Obe terasi povezujejo stopnice, notranje in zunanje. Višje

se vzpenjamo, z lepšimi razgledi na Bled z okolico smo nagrajeni.

Na zgornjem dvorišču sta najpomembnejša dela stavbe kapela iz 16.

stoletja in muzej, kjer razstavljeni predmeti pripovedujejo o

zgodovinskem razvoju blejske pokrajine od bronaste dobe do današnjih

dni. V delu stavbe na zgornji terasi domuje grajska restavracija. Kosilo si

lahko privoščite v senci kostanjev na grajskem dvorišču ali notranjih

prostorih z osupljivim pogledom na idilično Blejsko jezero.

Oba nivoja varuje romansko obzidje z obrambnim hodnikom, vhodnim

stolpom in mogočnim gotskim obrambnim stolpom, v katerem sta

soba Arnolda Riklija in soba Gorenjskih muzejev, ki vas s kratkimi

predstavitvami vsebine okoliških muzejev seznani z možnostjo izletov

po okolici.

Riklijeva spominska soba

Soba je posvečena Arnoldu Rikliju, Švicarju, privržencu naravnega

zdravljenja. Njegov prihod na Bled leta 1855 je zaznamoval in pospešil

razvoj organiziranega turizma v kraju. Riklijeva zdravilna metoda je vse

bolj aktualna in primerna za današnje čase. Rikli je poudarjal koristnost

vode, zraka in svetlobe za človeka. Pomemben del zdravljenja so bili

sprehodi in telovadba po Bledu in okolici ter skromna prehrana brez

mesa, sončne in zračne kopeli.

Rikli je napisal več knjig o zdravljenju z zračnimi, sončnimi in parnimi

kopelmi, ki predstavljajo pomembno dediščino Bleda. Ohranilo se je

veliko slikovnega gradiva. V muzeju na Blejskem gradu je razstavljena

kad iz Riklijevega zdravilišča.

Grajska restavracija

Vezano na Riklijeva načela svetujemo sprehod na grad po lepo

urejenem dostopu z Riklijeve ceste ali Veslaške promenade ali po


Gornikovi poti od Prešernovega spomenika. Pot bo hitro minila, saj

vsak ovinek nudi poseben razgled, čas pa hitreje mine ob opazovanju

cvetja in poslušanju ptičjega petja z grajskega hriba. Idealna

kombinacija rekreacije in kulture.

Soba 'muzeji gorenjske'

Grajski stolp je ena najlepših razglednih točk po pokrajini s skupnim

imenom Zgornja Gorenjska. Če vas po obisku gradu mika iti še kam,

boste v tej sobi zagotovo našli navdih. Predstavitveni filmi vabijo v

Triglavski narodni park, Bohinj, Radovljico, Begunje, Žirovnico,

Jesenice in Radovno. Če se želite dlje zadržati na Bledu, boste našli

namige za lažji pohod na Stražo in okoliške osamelce, hkrati pa boste

odkrili še kaj zanimivega in nepričakovanega.

Grajska tiskarna

V grajski tiskarni je na ogled prikaz tiska na repliki Gutenbergovega

tiskarskega stroja. S pomočjo tiskarskega mojstra si lahko v njej

odtisnete spominsko listino.

Eden od zakupnikov gradu v 16. stoletju je postal tudi junak iz turških

bojev Herbard Auersperg Turjaški. V času njegovega zakupništva je bilo

na gradu močno oporišče protestantizma, tu se je junija leta 1561

ustavil tudi slovenski protestantski verski reformator Primož Trubar,

utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in slovstva, avtor prvih dveh

slovenskih knjig, Katekizma in Abecednika. Knjigi sta bili na starih

Gutenbergovih tiskarskih strojih natisnjeni leta 1550 v Tübingenu.

Primožu Trubarju je posvečena spominska soba nad tiskarno, ki

govori o njegovem življenju in pomenu za slovenski jezik. V oktobru

2021 so na pročelju tiskarne odkrili spominsko ploščo, posvečeno

Trubarjevemu obisku gradu.

Grad vsebuje tudi impozantno vinsko klet.

Vabilo na voden ogled po Blejskem gradu

Zavod za kulturo Bled vabi na ogled Blejskega gradu z lokalnim

vodnikom 8. in 23. februarja ter 2. marca, vedno ob 11. uri. Vodnik bo

čakal pri vodnjaku na spodnji terasi. Obvezne so predhodne prijave

do nedelje pred razpisanim terminom na naslov: info@zkbled.si.

Treba je upoštevati navodila glede izpolnjevanja PCT, ki veljajo v času

organizacije dogodka.

Prisrčno dobrodošli!

Blejski grad, 4260 Bled

Tel.: +386 4 57 29 782

E-pošta: blejski.grad@zkbled.si

www.blejski-grad.si

21

Slovenski gradovi

Na gradu je tudi grajska tiskarna .


22

Slovenski gradovi

Fotografija: Izstop

Grad Podsmreka danes

Digitalizacija kulturne

dediščine – grad Podsmreka

Edinstven svet sobivanja, sodelovanja in soustvarjanja. Središče

inovativnih tehnologij APILAB – Hiša kranjske čebele v Višnji Gori, kjer

se združijo male in velike družine vseh vrst, čebelje, človeške in

čebelarske. Prva doživljajska hiša kranjske sivke v Sloveniji pripoveduje

zgodbo slovenske avtohtone čebele, ki prihaja z gradu Podsmreka.

Poleg tega je prostor za aktivno preživljanje prostega časa,

raziskovanje ter snovanje idej in podjetniških izzivov.

V Hiši kranjske čebele je med drugim na ogled virtualno okolje gradu

Podsmreka, ki ga je Občina Ivančna Gorica uspešno digitalizirala s

pomočjo projekta EMOUNDERGROUNDS. Partnerstvo je občini

prineslo priložnost za razvoj pametnega turizma in novih turističnih

produktov. Domači javnosti in turistom z rezultati projekta

približujemo zgodovino gradu Podsmreka, in sicer z uporabo novih

interaktivnih in inovativnih orodij.

Z edinstveno izkušnjo v virtualni resničnosti, multimedijskimi

predstavitvami in interaktivnimi projekcijami je Občina Ivančna

Gorica oblikovala model turistične ponudbe, ki temelji na izkoriščanju

Manjši in večji panji z opečnato kritino pod gradom Podsmreka

Fotografija: Arhiv Občine Ivančna Gorica

in inoviranju kulturne dediščine, večanju privlačnosti in dostopnosti

lokalnega okolja ter razvoju dodatne, na dediščino gradu Podsmreka

vezane turistične ponudbe. V projekt, ki temelji na čezmejnem

sodelovanju, so vključene občine iz Italije (nosilec projekta je občina

Nardo), Grčije, Hrvaške, Slovenije, Albanije, Črne gore ter Bosne in

Hercegovine.«

V okviru projekta EMOUNDERGROUNDS so z Občino Ivančna Gorica

sodelovali zunanji strokovnjaki z različnih področij, katere smo

združili, da je grad Podsmreka zaživel v virtualnem okolju v času. Prvi

korak k uspešni digitalizaciji gradu so bile številne študije in analize

zgodovine gradu Podsmreka, katere začetek sega v čas 16. stoletja.

Za virtualizacijo gradu Podsmreka smo določili obdobje, ko je v

gradu prebival Emil Rothschütz.

Gre za obdobje, ki je za slovensko zgodovino, posebno za zgodovino

slovenskega čebelarstva, zelo pomembno. V virtualnem okolju

popeljemo gledalca v drugo polovico 19. stoletja, ko je bil grad

Podsmreka osrednje čebelarsko središče na Kranjskem. Takrat je v

njem deloval prej omenjeni čebelar Emil Rothschütz, ki je na gradu

začel trgovino s kranjskimi čebelami in imel s tem ključni vpliv na

širjenje kranjske čebele po Evropi in svetu.

Potek izdelave digitalizacije gradu Podsmreka

Prejete načrte prenove gradu Podsmreka smo digitalizirali, začenši s

tlorisi vseh nadstropij, nato pa nadaljevali na vse prereze in poglede na

fasado. Po usklajevanju in primerjavah kontrolnih meritev smo začeli

izdelovati 3D-izris ortogonalnih delov objekta v programu Autocad,

geometrijo pa smo nato prenesli v program 3D studio MAX za potrebe

dorisav in dokončanja elementov na podlagi slik. V photoshopu smo nato

pripravili vse teksture, potrebne za čim bolj avtentično podobo gradu. Te

teksture smo pridobili iz fotografij, ki smo jih zajeli na sami lokaciji.


Vse dele gradu Podsmreka, ki jih ni bilo mogoče posneti oziroma ne

obstajajo več, smo prerisali glede na prejeto slikovno arhivsko

gradivo (npr. levi na vhodu, luč pri vodnjaku, lestve, določena vrata

ipd.). Notranjost gradu in posamezne sobe smo locirali s pomočjo

pričevanj in zapisov. Izris notranje opreme je potekal v programu 3D

studio MAX na osnovi pridobljenih fotografij (npr: čebelarska orodja,

tiskarska stiskalnica), pohištvo za bivalni del pa smo delno izmerili,

delno narisali po slikah, ki so bile narejene na gradu Rajhenburg. Vse

teksture smo obdelali v photoshopu.

S študijo in analizo zgodovine gradu Podsmreka je bilo ugotovljeno, da

je ob njem stal izjemno velik čebelnjak. V naravi lahko danes na tem

mestu najdemo ostanke njegovih temeljev. Emil Rothschütz je namreč

za potrebe trgovine s čebelami na gradu Podsmreka postavil štiri

čebelnjake. Čebelnjaki so bili kriti z opečnato kritino, njihova skupna

površina pa je bila okoli 300 m 2 . V vseh je bilo več kot 1000 panjev, v

manjših so bili preprosti, kmečki panji, imenovani kranjiči, v večjem

čebelnjaku pa so bili nameščeni listvi panji. Čebelnjake smo v celoti

izrisali po slikovni in opisni predlogi. Podani so bili osnovni gabariti, na

podlagi katerih smo izrisali geometrijo, teksture so bile licenčno

odkupljene in prilagojene na približno število podanih panjev.

Umestitev panjev v prostor smo razbrali iz slikovnega arhiva. Vse smo

upodobili s programoma 3D studio MAX in photoshop.

Povzetek

Ustvarjanje virtualnih sprehodov je inovativna tehnološka rešitev, ki

uporabnika na alociranem mestu s pomočjo VR-tehnologije ponese

v 360-stopinjski ogled preteklosti, v kateri je grad Podsmreka doživljal

največji razcvet. Virtualni sprehod temelji na literaturi, zapisih in

pripovedovanjih, ki smo jih prejeli, dodatno pa smo morali zgraditi

čebelnjake, ker jih v fizični obliki ni več mogoče videti. Virtualni

sprehod se prične, ko se uporabnik pojavi pred gradom Podsmreka

in si ogleduje okolico. Okolica gradu zajema pogled do čebelnjakov,

ki so opremljeni z informacijskimi točkami in vsebino o življenju na

gradu in gradu samem. Virtualni ogled se nato nadaljuje do vhoda v

grad Podsmreka, kjer so razvidno obzidje, kovana vrata ter vodnjak.

Uporabnik si lahko podrobno ogleda lepote nekdanjega gradu. Po

vstopu na osrednje dvorišče lahko uporabnik izbira med možnostmi


VR okolje v APILAB – Hiši kranjske čebele

ogleda čebelarske delavnice, gospodarskega poslopja ter bivalnih

prostorov. Bivalni prostori so opremljeni skladno s pohištvom, ki smo

ga lahko videli in fotografirali ter nato prerisali v 3D-modele.

Za kontrast med preteklostjo in sedanjostjo smo poskrbeli s

360-stopinjskimi fotografijami iz današnjega časa. Virtualno okolje

gradu Podsmreka je interaktivno in vsebina gradu Podsmreka se

lahko sčasoma dopolnjuje. Na ta način lahko še oplemenitimo

zgodbe z gradu.

Vabimo vas v deželo, kjer so dnevi obsijani s spomini in prepredeni s

skrivnostnimi zgodbami starih časov. Morda se vam bo zdelo, da se

pri nas čas ustavi in da vsak korak pripoveduje svojo zgodbo o

življenju nekoč in modrostih sobivanja z naravo. Zato pridite k nam.

Odkrivajte skrite bisere, okrepčajte telo in duha in se prepustite

doživetjem naše prijetno domače dežele.

Besedilo: Primož Jeralič (Občina Ivančna Gorica), Primož Klun

(Izstop, d. o. o.)

Čebelnjaki na gradu Podsmreka


23

Slovenski gradovi

J.V Valvasor – Slava Vojvodine Kranjske


24

Slovenski gradovi

Fotografija: Foto Kapele

Ribniški grad

Ribniški grad je danes priljubljeno zbirališče Ribničanov in turistov, ki obiščejo deželo suhe robe in

lončarstva. Čeprav danes deluje navzven kot mestni park, njegovi ohranjeni zidovi pripovedujejo

tisočletno zgodovino tega kulturnega in gospodarskega središča doline.

Bogato kulturno dediščino poleg arhitekture dopolnjujejo še *

muzejske razstave v obnovljenih stolpih, kjer si lahko med drugim

ogledate tudi edino zgodovinsko razstavo, posvečeno čarovniškim

procesom na Slovenskem, * letno gledališče – namenjeno številnim

prireditvam, * Park kulturnikov, posvečen možem in ženam, ki jih je

rodila ribniška dolina in so s svojim delom pustili pečat v širši

slovenski ali evropski zgodovini, *forma viva – spomin na živahno

likovno dogajanje v osemdesetih letih 20. stoletja.

Valvasorjeva upodobitev Ribnice z gradom iz 17. stoletja.

(Muzej Ribnica, I_3122)

Zadnja leta je v gradu tudi TIC, kjer boste dobili vse informacije za

odkrivanje prelepe ribniške dežele.

A vrnimo se na začetek.

Ribniški grad, srednjeveški biser

Ribniški grad je eden redkih srednjeveških vodnih gradov pri nas.

Postavljen je bil v 13. stoletju, sredi doline, ob prometni

srednjeveški trgovski cesti. Po do sedaj znanih podatkih so bili

njegovi prvi lastniki Turjačani, za njimi pa si sledijo vse

pomembnejše plemiške družine srednjega in novega veka. V 14.

stoletju je bil v lasti Ortenburžanov in je bil tesno povezan z

načrtno kolonizacijo Kočevske. V tem času se utrdi tudi vloga kraja

Ribnica, ki leta 1350 pridobi trške pravice. Po letu 1418 je grad

pripadel grofom Celjskim in po letu 1456 Habsburžanom, ki so ga

dajali v najem. Obdobje Habsburžanov je bilo obdobje turških

vpadov v slovenske dežele. Zaradi obrambe pred Turki so zgradili

zunanje obzidje s petimi stolpi, okrog pa speljali vodni jarek. Grad

je v tem času služil tudi kot utrdba za zaščito trškega prebivalstva,

ki se je ob prihajajoči turški nevarnosti lahko zateklo v grad. Če

verjamemo J. V. Valvasorju, ni Turkom gradu nikoli uspelo zavzeti,

kljub večkratnemu pustošenju in požiganju Ribnice.

Leta 1619 so Habsburžani ribniški grad s pripadajočimi posestmi

prodali baronom Kislih, vendar ti niso dolgo ostali v Ribnici, saj je že


leta 1640 grad prevzela plemiška rodbina Trilleg. Po smrti zadnjega

Trillega, leta 1701, je grad podedovala rodbina Kobenzl, ki je izvirala

iz Kobjeglave na Krasu.

Od plemiškega bivališča do ruševin

Leta 1810 je grad od njih odkupil Anton Rudež, ki je prav tako izviral

iz Kobjeglave in je prvič prišel v Ribnico kot uradnik ribniškega

gospostva leta 1789. Kmalu po odkupu je grad v celoti prenovil.

Njegovi potomci so v ribniškem gradu prebivali do leta 1937, ko so

ga zapustili, saj so ga prodali jugoslovanski državi. Do izbruha druge

svetovne vojne je te prostore uporabljala jugoslovanska vojska.

Usodo ribniškega grajskega kompleksa je najbolj zaznamovala

druga svetovna vojna. Med vojno je bil grad namreč požgan in

izropan, a tudi po vojni se je nadaljevalo njegovo načrtno

uničevanje, vse do leta 1953.

Grad je treba ohraniti!

Pred popolnim uničenjem ga je rešil takratni Občinski ljudski odbor

Ribnica, ki je dal v letih 1953 in 1954 izdelati ureditveni načrt za

Pogled na mogočen ribniški grad s francoskim mostom ter farno

cerkvijo sv. Štefana v ozadju. (Muzej Ribnica, I_ 2464)

območje gradu. Uveljavila se je ideja izdelana po načrtih arhitekta Cirila

Tavčarja. Obnovitvena dela so stekla med letoma 1958 in 1961.

Osrednjo stavbo – palacij so porušili, ohranili so le temelje kot označitev,

kje je stala. Tri obrambne stolpe, ki so bili najmanj poškodovani, so

prenovili za muzejske potrebe in jih povezali z novim arkadnim

hodnikom, pod njim so zgradili ploščad – letno gledališče. Grajsko

obzidje se je v celoti saniralo in notranjost gradu ozelenilo. Ostanki

srednjeveškega grajskega jedra še vedno nazorno dokumentirajo, da

je tu stal eden tistih gradov, ki se je s postavitvijo v ravnini razlikoval od

večine drugih srednjeveških grajskih stavb na Slovenskem.

Grad je postal po prenovi v letu 1961 glavni prostor živega

dogajanja v Ribnici. Tako je še danes.

Kljub celostni prenovi gradu se kulturnozgodovinska pričevalnost

grajskih ostalin ni zmanjšala in je zanimiv primer tovrstne povojne

obnove. Kasteologi jo namreč danes ocenjujejo kot zelo kakovostno.

Grajski marof danes Rokodelski center Ribnica

Le nekaj korakov od grajskega obzidja je zgradba, ki je nekoč

spadala h grajskemu kompleksu, danes pa je v njej javni zavod

Rokodelski center Ribnica, ki pod svojim krovom združuje vsebine

muzeja, galerije, rokodelstva in turizma. Tam si lahko ogledate

temeljno razstavo, ki predstavi zgodbo o tradicionalnih domačih

obrteh, suhi robi in lončarstvu. Morda se pridružite mojstru

rokodelcu pri nastajanju izdelkov v rokodelskih delavnicah ali se

celo udeležite kakšnega tečaja. Vsekakor pa lahko razveselite sebe

in svoje bližnje z nakupom trajnostnih avtohtonih izdelkov v

muzejski trgovini Rokodelskega centra.

Ribnica je s svojo kulturno, zgodovinsko in etnološko dediščino,

s hudomušnimi domačini, lepo ohranjeno naravo, z gozdovi in

ponikalnicami ter večstoletno tradicijo rokodelstva še neraziskan

košček, vreden obiska.

25

Slovenski gradovi

Fotografija: Matevž Petrovič

Arkadna galerija z letnim gledališčem.


26

Slovenski gradovi

Fotografija: Albin Bezjak

Ptujski grad v megli

Pomenljive, junaške

in romantične zgodbe

na čezmejni Cesti gradov

Čezmejna Cesta gradov povezuje 37 gradov, dvorcev, samostanov in

zgodovinskih utrdb v Avstriji in Sloveniji. Popelje nas po poteh

burnega zgodovinskega dogajanja ter nam razkriva veličastne,

pomenljive, očarljive in junaške zgodbe. Prvotno je bila Cesta gradov

(die Schlösserstrasse) združenje, ki je povezovalo gradove avstrijske

Štajerske in Gradiščanske, leta 2018 pa si je v okviru projekta Castle

Road (Interreg V-A Slovenija-Avstrija) utrla pot tudi na slovensko stran

meje ter postala bogatejša za 9 slovenskih gradov.

Nekoč so bili gradovi sedeži gospostev in obrambne utrdbe, danes pa

svoja vrata odpirajo za obiskovalce. Postali so priljubljeni izletniški cilji in

edinstvene prireditvene lokacije. Cesta gradov želi zagotoviti dostopnost

turističnih, kulturnih in izobraževalnih vsebin, ki jih gradovi ponujajo

danes. Hkrati pa si njeni člani prizadevajo za ohranjanje kulturne

dediščine in uprizoritev slednje v turistične namene, s čimer želijo

pomen in vrednost kulturne dediščine približati čim širšemu občinstvu.

V Cesto gradov je vključenih 9 slovenskih gradov iz Pomurja in

Štajerske: Rakičan, Murska Sobota, Grad, Lendava, Negova, Ptuj, Velika

Nedelja, Ormož in Slovenska Bistrica.

Pomurski gradovi: Grad, Murska Sobota, Rakičan,

Lendava, Negova

Grad Interes

Grad Interes je najobsežnejši grajski kompleks na Slovenskem in je

spomenik državnega pomena. V 800 let stari graščini na vulkanski skali

je v objemu mogočnih zidov na ogled sedem rokodelskih delavnic, tri

zgodovinske, tri naravoslovne in ena umetniška razstava, grajska kapela

in klet ter središče za obiskovalce s spominki in izdelki iz Krajinskega

parka Goričko. Na voljo so štiri spalnice z desetimi posteljami, poročna

dvorana in grajsko dvorišče ter grajski park z igralnimi polji za najmlajše.

Grad Murska Sobota

V gradu Murska Sobota domuje Pomurski muzej Murska Sobota, ki

ponuja na ogled stalno razstavo o življenju ljudi ob Muri od naselitve

do danes, raznolike občasne razstave in izbor iz muzejskih zbirk.

Muzejsko ponudbo dopolnjujejo delavnice in druge vsebine za otroke,

odrasle in družine ter muzejska trgovina z izbranimi rokodelskimi

izdelki, muzejskimi in drugimi publikacijami. Grad obdaja mogočni

angleški park, ki so ga dali zasaditi Szapáryji in je danes priljubljena

točka za oddih in sprostitev. Grad Murska Sobota je skupaj s parkom

pomembno središče kulturnega in družabnega dogajanja v mestu.

Dvorec Rakičan

Prvi podatki o rakičanskem dvorcu segajo v leto 1431. Tu je namreč

že takrat stala utrjena srednjeveška postojanka. Značaj rakičanskega

dvorca je bil predvsem obrambne narave, sčasoma pa je postal tudi

gospodarsko in trgovsko središče. Po koncu 19. stoletja je zgodovino

in podobo današnjega gradu močno zaznamovala rodbina

Bátthyany. V dvorcu Rakičan danes domuje in deluje javni zavod

Raziskovalno-izobraževalno središče Dvorec Rakičan (RIS Dvorec

Rakičan). Slednji je tudi upravitelj dvorca Rakičan, ki je z delovanjem

zavoda postal turistično, socialno-razvojno in projektno stičišče.

Obiskovalci se ob obisku dvorca Rakičan lahko sprehodijo do

prenovljene kapele v slikovitem grajskem parku, posedijo na zeleni

terasi kavarne, občudujejo grajske konje, se s kočijo zapeljejo do ene

Fotografija: Arhiv Cesta Gradov

Grad Rakičan


od bližnjih turističnih točk in prespijo v eni od grajskih sob. Dvorec

Rakičan večkrat letno gosti mednarodne znanstvene konference,

različne seminarje in poslovna srečanja, hkrati pa je tudi priljubljena

lokacija za poroke in druga praznovanja.

Lendavski grad

Od leta 1973 deluje v grajskem poslopju Lendavskega gradu Galerija-

Muzej Lendava, ki izvaja galerijsko, muzejsko in turistično dejavnost.

V Lendavskem gradu so obiskovalcem na ogled naslednje stalne

razstave: spominska soba Štefana Galiča, spominska soba Györgya

Zale, lapidarij in sakralna dediščina Lendave, kultura hetiškega

ljudskega tekstila (etnološka razstava), stoletja Lendave (zgodovinska

razstava), zbirka male plastike v bronu (likovna razstava), legenda in

resnica o Hadikovi mumiji, razstava orožja. V sklopu cikla Velikani

svetovne likovne umetnosti so na lendavskem gradu v preteklih letih

gostili klasike, velika imena likovne umetnosti, kot so Rembrandt,

Picasso, Dalí, Miró, Chagall, Kokoschka, Christo & Jeanne Claude,

Hundertwasser, Hasegawa, idr.

Grad Negova

V gradu Negova, ki ima status kulturnega spomenika državnega

pomena, so poleg stalnih razstav – Negova skozi čas, vinogradništvo

in viničarstvo, Spominska soba akademika dr. Antona Trstenjaka – na

ogled različne slikarske in kiparske razstave ter mednarodne

fotografske razstave uveljavljenih umetnikov fotografije.

Obiskovalcem sta na voljo voden ali samostojen ogled gradu, med

katerim se lahko sprehodijo po grajskem kompleksu in zeliščnem

vrtu ter začutijo pridih preteklosti. Prostore grajskega kompleksa je

mogoče najeti tudi za poslovna srečanja ter praznovanja.

po svojem graditelju Frideriku Ptujskem imenoval Friedau. Iz

najstarejše gradbene dobe se je do danes ohranil mogočni grajski

stolp, obrambni objekt s tri metre debelimi zidovi. Na gradu se je

zamenjalo kar nekaj lastnikov. V posesti Ptujskih gospodov je ostal do

leta 1438, za tem so na gradu gospodarili še Szekelyji, Petheji, ki so

grad baročno obnovili, sledila je rodbina Pauer, ki ga je dala

klasicistično obnoviti, zadnji lastniki gradu pa so bili grofje

Wurmbrand, katerih grb je nad glavnim grajskim vhodom.

Grad Velika Nedelja

Grad Velika Nedelja je stara križniška komenda, ki se prvič omenja v

drugi polovici 13. stoletja. Njegova zgodovina in zgodovina kraja je v

tesni povezavi z nemškim viteškim redom. V grajski kapeli so bile tudi

znamenite gotske plastike sv. Katarine, sv. Barbare in Sočutne iz prve

četrtine 15. stoletja, ki sodijo med najlepše gotske umetnine v Sloveniji.

Neposredno jih je mogoče povezati z delovanjem kiparske delavnice,

ki se je izoblikovala na gradbišču romarske cerkve na Ptujski gori. V

gradu je danes na ogled tudi etnološka zbirka, ki prikazuje predmete

materialne kulture in priča o življenju in kulturi ljudi s tega območja.


27

Slovenski gradovi

Grad Velika Nedelja

Grad Negova

Štajerski gradovi: Slovenska Bistrica, Ptuj, Velika Nedelja,

Ormož

Grad Slovenska Bistrica

Bistriški grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1313. Skozi stoletja je

preživel številna obleganja in več upravljavcev, med njimi so bili tudi

grofje Celjski. Grofje Vetter von der Lilie so v 16. in 17. stoletju grad

temeljito obnovili in dogradili, grofje Wildenstein pa so ob koncu 17.

stoletja ob gradu po francoskih vzorih uredili privlačen park. Leta

1717 je grad kupil Ignac Marija grof Attems. Družina Attems ga je v

več kot 200 letih precej posodobila. Grad je danes obnovljen in

zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena. V njem domuje

Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, ki se ukvarja z muzejsko in

razstavno-galerijsko dejavnostjo, organizira kulturne in druge javne

prireditve, izvaja pedagoško in založniško dejavnost.

Ptujski grad

Nad starim mestnim jedrom Ptuja se bohoti eden najimenitnejših

gradov v Sloveniji. V njem so na ogled muzejske zbirke Pokrajinskega

muzeja Ptuj-Ormož. V najbogatejši zbirki glasbil na Slovenskem je na

ogled svetovna redkost, rimska dvojna piščal tibia. Obiskovalce vedno

znova očara zbirka fevdalne stanovanjske kulture, ambientalno urejene

grajske sobane s historičnim pohištvom in umetninami. V gradu je

predstavljena še grajska orožarna z več kot 500 kosi orožja in zaščitne

opreme. V grajski konjušnici je zbirka tradicionalnih pustnih mask, med

katerimi je najbolj priljubljen korant ali kurent. V grajski kleti obiskovalci

lahko posedijo v notranjosti drugega največjega soda v Sloveniji.

Slavnostna dvorana pa nudi izjemen ambient za poroke.


Besedilo in fotografije: Katarina Jerebic,

Raziskovalno in izobraževalno središče (RIS) Dvorec Rakičan

Grad Ormož

Grad Ormož sodi med najpomembnejše kulturnozgodovinske

spomenike z dolgo in bogato zgodovino. Zgrajen je bil na nemirni

ogrsko-habsburški meji. Prvi podatek o njem je iz leta 1278, ko se je

Grad Slovenska Bistrica


28

Slovenski gradovi

Grad Brežice

Sedem veličastnih gradov

Posavja

Pet gradov je še vedno mogočnih, dva pa je zob časa res že močno

načel, a obiskovalca prevzameta z grajskimi zapisi in legendami, ki

izvirajo iz lokalnega okolja. Četudi gradove povezujejo niti skupne

zgodovine, so skozi stoletja spisali vsak svoje zgodbe ter tako oblikovali

in utrdili vsak svoj značaj. Živopisni kalejdoskop zgodb je posavskim

gradovom tlakoval pot za različna pristna doživetja, ki navdušujejo

barvito paleto obiskovalcev.

Nikjer v Sloveniji ni na tako majhnem območju toliko gradov kot v

Posavju. Gradovi Brežice, Kunšperk, Mokrice, Rajhenburg, Sevnica in

Svibno ter samostan Kostanjevica. Naj bo čudovit hotel v zavetju zelenja,

živ duh preteklosti sredi urbanega, mogočen varuh na strmih pomolih

nad reko Savo, ostaline na zelenih hribčkih razgibanega posavskega

podeželja ... Takšni so posavski gradovi, ki vas bodo očarali že na pogled.

Butično doživetje

Butično doživetje 'Sedem veličastnih' s celostnim naslavljanjem vseh

vaših čutil enodnevnemu izletu dodaja novo dimenzijo. V prav vsakem

trenutku dneva boste avtentično in butično doživeli Posavje ter njegovo

izjemno grajsko dediščino, čudovito, pristno naravo in vrhunsko

kulinariko.

Doživetje odstre najbolj vznemirljive grajske zgodbe in legende

preteklosti, ki vas ponesejo v čase mogočnih plemiških družin in njihovih

usod. Skrbno prepleteno in usklajeno spoznavanje kulturne dediščine in

pristnih lokalnih prednosti obljublja nepozaben dan. Za razvajanje

brbončic poskrbi vrhunska grajska kulinarika najodličnejših posavskih

chefov, ki prisegajo na ustvarjanje z lokalno, avtentično hrano, ob

ponudbi najboljšega posavskega vina. Ker trenutki ustvarjajo spomine,

spomini pa povezujejo ljudi, s številnimi nepozabnimi vtisi, ki zapolnijo

vaš grajski dan, doživite tudi izdelovanje čokolade, pristno kovaško

delavnico in številna druga grajska presenečenja.

Kot so generacije grajskih družin prenašale njihove plemiške zgodbe,

Posavje danes s svojim butičnim doživetjem, pristno gostoljubnostjo,

izjemnimi okusi ter bogato kulturno-zgodovinsko in naravno dediščino

omogoča ravno to – pristno vez med generacijami, ki se na odkrivanje

grajskih zgodb in življenja okoli posavskih gradov vračajo znova in

znova.

Butično doživetje boste začeli ob najživahnejši termalni rivieri v Sloveniji

– v Termah Čatež, kjer bodo v digitalni grajski sobani pred vašimi očmi

oživeli posavski gradovi. Z najsodobnejšo tehnologijo boste naše

gradove namreč spoznali v njihovi izvirni podobi. Doživetje nato

nadaljujete ob najdaljši slovenski reki, v Radečah, kjer se ustavite na

prvem vrhunskem kulinaričnem postanku v Gostilni Jež, pri mladem

kuharskem mojstru, ki je družinsko tradicijo privzdignil na novo, vrhunsko

raven.

Po kratkem sprehodu po čudovitem zelenem nabrežju Save pa vas ob

gosposkem angleškem parku ob gradu Mokrice čaka že prva grajska

uganka, s katero boste prepotovali vse letne čase. Doživetje nato

nadaljujete na gradu Brežice, v mogočni renesančni stavbi, kjer boste na

zasebnem ogledu spoznali bogato zgodovino tukajšnjih krajev od

prazgodovine do današnjih dni ter uživali ob pogledu na razkošno

poslikane Viteške dvorane.

Grad Svibno

Besedilo in fotografiji: Regionalna razvoja agencija Posavje


Ljubljanski grad – krona

slovenske prestolnice

Ljubljanski grad je v zgodovini spreminjal svojo podobo in

namembnost, zagotovo pa je in bo ostal simbol slovenske

prestolnice. V zadnjih letih je v ospredju še posebno kot turistična

atrakcija, tako za domače kot tuje turiste.

Župan Ivan Hribar je že leta 1905, ko je mestna občina odkupila

grad, v njem videl perspektivo za kulturno dogajanje v prihodnosti.

Prav Hribar ima tudi velike zasluge za ustanovitev Deželne zveze za

pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem leta 1905. Pozneje, ko

je bil pokrajinski namestnik za Slovenijo, je v letih 1922 do 1923 tudi

sam vodil Jugoslovansko zvezo za tujski promet v Sloveniji.

29

Slovenski gradovi

Ljubljanski grad je s svojimi prenovljenimi dvoranami priljubljeno

kulturno in družabno središče, prostor nepozabnih doživetij – za

vse generacije in različne okuse. Grajski prostori so vse leto

prizorišče razstav, glasbenih dogodkov, filmskih projekcij na

prostem, otroških delavnic, tematskih predavanj, festivalov,

tradicionalnih dogodkov, katerih vsebina je povezana z grajskimi

zgodbami … Tu ima svoj prostor tudi Jazz Club Ljubljanski grad.

Grad je tudi prostor različnih protokolarnih prireditev, sprejemov,

seminarjev … Prenovljeni Bela in Modra dvorana sta priljubljeni za

sklepanje zakonskih zvez, otroci pa bodo uživali v praznovanju

tematskih rojstnih dni.

Pot na Ljubljanski grad ne vodi zgolj do najlepših razgledov, ampak

tudi do vrhunskih grajskih užitkov – kulinaričnih in vinskih doživetij.

Grajska planota 1, 1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0)1 306 42 93

E-pošta: info-center@ljubljanskigrad.si

Spletno mesto: Ljubljanski grad


30

TZS

Gradbeni paviljon v mestnem parku

Lepo mesto

150 let Turističnega in

kulturnega društva Celje

Turistično in kulturno društvo Celje je v letu 2021 dopolnilo 150 let svojega delovanja. Skupaj z več

celjskimi kulturnimi inštitucijami ter ob podpori Mestne občine Celje smo pripravili pregledno razstavo

in katalog, kjer je kronološko predstavljena vloga društva v mestu ob Savinji ter njegovi projekti, ki so v

Celju pripomogli k razvoju turističnih dejavnosti in turizma.

'Lepo mesto – 150 let Turističnega in kulturnega društva Celje' je naslov nove številke društvenega

časopisa Lepo mesto, ki je tudi katalog razstave ob jubileju društva. Razstava je na ogled v Muzeju

novejše zgodovine v Celju še do konca februarja.

Ustanovitev Olepševalnega društva Celje (Verschönungsverein Cilli)

v letu 1871 je tudi začetek organiziranega delovanja mesta na

področju turizma. Takrat so se v društvu zbrali vidnejši mestni trgovci

in obrtniki, ki so verjeli, da bo lepo urejeno okolje v mesto pritegnilo

več obiskovalcev. Odkupili so zemljišče ob Savinji in na njem zasadili

Gozdna hiša in kopališče na Savinji

mestni park s cvetličnimi gredicami in drevoredi, s sprehajalnimi

potmi, ki so vodile do razgledišč nad mestom. Podpirali so odpiranje

kopališč ob Savinji, med drugim so dosegli prepoved pranja in

razobešanja perila ob reki, da bi polepšali videz celjske promenade.

Izvedli so prve obnovitve Starega gradu ter organizirali številne

prireditve, koncerte, tombole in plese. Statistike s konca 19. stoletja

povedo, da je Celje letno obiskalo okoli 4.500 tujcev, ki so se v njem

zadržali povprečno en teden.

Po velikih spremembah, ki so naš prostor zaznamovale po koncu

prve svetovne vojne (razpad Avstro-ogrske, odhod 'nemškega'

prebivalstva iz mesta), so Celjani nadaljevali delo v Olepševalnem in

tujskoprometnem društvu. Mestni park so povečali, v njem so zgradili

vodomete, vremensko hišico, teniško in otroško igrišče (ki je pozimi

postalo drsališče) in smučarsko skakalnico. Zgradili so rastlinjak, v

katerem so prezimovali eksotične rastline in gojili različne sadike

okrasnega cvetja za prodajo. Pripravljali so različne turistične brošure,

vodiče, razglednice in leta 1926 odprli prvo mestno tujsko-prometno

pisarno, pozneje so jo preselili v novi Putnikov paviljon. Celje je bilo

leta 1936 uradno razglašeno za turistično mesto, društvo pa se je

angažiralo pri ureditvi novega (največjega) kopališča na Savinji.


Načrte jim je prekrižalo onesnaženje reke zaradi industrijskih izpustov

iz Šoštanja in Liboj.

Takoj po koncu druge svetovne vojne so se člani društva angažirali

pri sanaciji vojne škode na Starem gradu in ga že leta 1949 prevzeli v

upravljanje. Tako je bilo jedro delovanja Turističnega društva Celje vse

do začetka milenija usmerjeno v obnovo te največje celjske turistične

znamenitosti. Utrdili so Friderikov stolp in grajske zidove, nad

prepadno steno so zgradili grajsko restavracijo ter po več letih

vztrajnih sanacijskih del izvedli tudi asfaltiranje ceste do Starega

gradu. Na gradu so se vrstile gledališke predstave (Celjski grofje,

Herman Celjski, Pod svobodnim soncem …), koncerti in druge

prireditve. Leta 1979 so zabeležili rekordnih 167.000 obiskovalcev, s

čimer je Stari grad postal najbolj obiskana turistična točka v državi.

Poleg tega je društvo še naprej izvajalo turistično promocijsko

dejavnost: vodili so turistično pisarno, izdajali turistične publikacije in

izvajali vodniško službo. Organizirali so izlete, razstave in prireditve,

od leta 1961 so redno izdajali društveni časopis Lepo mesto. Skrbeli

so za urejeno okolje, kar so nadgradili z akcijo podeljevanja priznanj

zlata vrtnica najzaslužnejšim meščanom, projekt, ki ga izvajajo še

danes.

Naše društvo deluje v lastnih prostorih, v prvem nadstropju Kvartirne

hiše, v samem centru Celja. V Galeriji Kvartirna hiša vsako leto

pripravimo okoli deset umetniških razstav domačih in tujih avtorjev.

Med bolj izpostavljenimi projekti sta razstavišče Celjska zgodba, v

okviru katerega nastajajo celo postavne figure znamenitih Celjank in

Celjanov, ter Čajanka Sofije Hess, animacijski prikaz življenja meščanke

v 19. stoletju, ki je namenjen turističnim skupinam. Večina aktivnih

članov deluje še v naši Srednjeveški skupini Celjani, ki zvaja različne

animacijske uprizoritve na tematiko srednjega veka in Celjskih grofov,

še posebno pa smo ponosni na lastno kostumografijo in kulinarično

poustvarjanje.

Besedilo: Matija Golner, Turistično in kulturno društvo Celje

Fotografije: Muzej novejše zgodovine Celje

31

TZS

Putnikova paviljon, 30-ta leta

Kopanje na Savinji v 20-tih. letih

Putnikov paviljon

Lepo mesto 1961


KOLEDAR DOGODKOV

Ime dogodka Datum Kraj Organizator

Drsaj z nami v Snoviku 05.02.2022 - 06.03.2022 Terme Snovik Turistično društvo Tuhinjska dolina

Mednarodni dan turističnih vodnikov 13.02.2022 - 21.02.2022 Slovenija

Pohod 15.02.2022

Učni vrt Melisa (Zgornja

Korena)

Izmenjava semen za setev 16.02.2022 KD Dvorjane (Sp. Duplek)

Združenje turističnih vodnikov Slovenije -

ZTVS

Društvo za zdravilne rastline, cvetje in

vrtnine Melisa Korena



Izlet na Lisičje 17.02.2022 Škofljica Turistično društvo Škofljica

Ogled Ruskove kmetije 19.02.2022 Škofljica Turistično društvo Škofljica

Ogled predelave lanu 21.02.2022 Škofljica Turistično društvo Škofljica

Prikaz obrezovanja sadnega drevja 24.02.2022 Selnica ob Dravi Turistično društvo Selnica ob Dravi

Pustovanje v Mozirju 24.02.2022 - 02.03.2022 Mozirje Turistično društvo Mozirje

Pustovanje na Gorci 25.02.2022 Gorca Turistično društvo Podlehnik

Zimski Bo Fejst 26.02.2022 Bohinj Turistično društvo Bohinj

Pustni festival 26.02.2022 Terme Snovik Turistično društvo Tuhinjska dolina

Pustni karneval 26.02.2022 Mislinja Turistično društvo Mislinja

Zeliščarska delavnica 3.03.2022 KD Dvorjane (Sp. Duplek)



18. Festival komedije Pekre 11.03.2022 - 03.04.2022 Pekre Turistično društvo Pekre

Gregorjevanje v Rimskih Toplicah 11.03.2022 Rimske Toplice Turistično društvo Rimske Toplice

Obrezovanje vrtnic, delavnica s

strokovnjakom g. Matjažem Mastnakom

12.03.2022 Rimske Toplice Turistično društvo Rimske Toplice

Pohod iz Lanišča na Lisičje 17.03.2022 Škofljica Turistično društvo Škofljica

Ogled Ruskove kmetije 19.03.2022 Škofljica Turistično društvo Škofljica

Sejem Alpe – Adria 23.03.2022 - 26.03.2022

Nabiranje in prepoznavanje zdravilnih

rastlin

Podelitev pohval in plaket Zlata vrtnica

2021

29.03.2022

31.03.2022

Gospodarsko razstavišče,

Ljubljana


Korena)

Hram kulture Arnolda

Tovornika, Selnica ob Dravi

Gospodarsko razstavišče



Turistično društvo Selnica ob Dravi

Velikonočni sejem 3.04.2022 Terme Snovik Turistično društvo Tuhinjska dolina

Pohod po sledeh barbarskega apnenca 5.04.2022


Korena)

Izdelava butar 8.04.2022 KD Dvorjane (Sp. Duplek)

Velikonočne delevnice 8.04.2022 Gasilski dom Škale





REVIVAS - društvo za oživitev in promocijo

vasi Škale

Pohod po Krpanovi poti 24.04.2022 Bloško jezero Turistično društvo Bloke

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

FIS CELINSKI POKAL

V SMUČARSKIH SKOKIH

26.02.2022 – 27.02.2022

FIS SVETOVNI POKAL

V SMUČARSKIH SKOKIH

24.03.2022 – 27.03.2022

33

Jernej Bortolato: »Naša zgodba rokodelstva sega v leto 1837.«

Matej Colja goste sprejme v moderni vinski kleti, kjer jim med

degustacijo odkriva skrivnosti avtohtonega vina vrhunske

kakovosti.

Republiški turistični drobnogled

Podarite si delček Krasa

Na Krasu so kamen, trta in človek od nekdaj povezani. Tako je tudi tik

ob zahodni meji, v slikoviti vasici Pliskovica, ki jo je obiskal Republiški

turistični drobnogled (RTD) TZS in tamkajšnjo kmetijo Petelin–Durcik

ter galerijo kamnoseških izdelkov umetnostne obrti Jerneja Bortolata.

»Naša vas Pliskavica je obdana z vinogradi, v katerih uspeva trta za

žlahtno kraško vinsko kapljico – teran. To rubinasto rdeče vino je bilo že

od nekdaj Kraševcem vir veselja in neizmernega ponosa,« pripoveduje

Breda, gospodarica kmetije Petelin–Durcik. Kmetija po svojem

gostoljubju ne slovi samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini, zlasti med

nemškimi turisti. Visoki zidovi varujejo obnovljeno domačijo s sobami

za turiste pred ostro burjo in vsem hudim. Doživetja po kraški gmajni

Breda popestri z značilno kraško kuhinjo in s kraškim teranom ter

pršutom na čelu. Za svoj teran sta z možem Frankom prejela že vrsto

priznanj in odličij. V 'hiši', kot so nekdaj rekli dnevnemu prostoru, goste

najprej povabi okrog zelo starega, a skrbno in strokovno obnovljenega

štedilnika na drva, kjer je njihov teran še posebno imenitno piten

skupaj z okušanjem pristnega domačega pršuta.

Značilno kraško vino teran zelo dobro opiše znan Krašovec, vinogradnik

in vinar Jožef Adamič iz bližnje vasi Tomačevica. »Trta raste na

apnenčasti kraški podlagi in na rdečkasti zemlji terra rossi, po domače

jerini, bogati z železom, ki daje od nekdaj cenjeno vino teran. Poznali so

ga že Rimljani, njihov zgodovinar Plinij je zapisal, da je rimska cesarica

Julija, žena cesarja Avgusta, dočakala 82 let – za tiste čase častitljiva

Gospodarica Breda – prva z desne, ob njej Pavle Hevka,

predsednik TZS – goste najprej posede okrog starega

štedilnika, ki ga vsi občudujejo in fotografirajo.

starost, ker je vsak dan pila teran. Je zdravilno vino, ima značilno

vsebnost polifenolov, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek kroničnih

bolezni. Priporočajo ga tudi slabokrvnim in neješčim, ker po njem jed

diši. Vino teran je bilo na Krasu vselej pridelek, s katerim se je plačevalo

davke, doma pa se ga je bore malo pilo. Terana se ni delilo, o čemer

poje kantavtor Iztok Mlakar v pesmi o Karlu Špacapanu, ki je žandarjem

in partizanom vse dal, tudi pršut in panceto in mast, samo terana ne!

Nekoč so ga manj pridelali tudi zato, ker so morali na domačem kosu

zemlje posejati in posaditi vse pridelke, če so želeli preživeti. Danes je

kajpak drugače, saj lahko vse poljščine kupiš v marketih.« Rad tudi

poudari, da je teran izjemno zdrav, če ga seveda pijemo po pameti, saj

vsebuje kar osemsto različnih sestavin. Zelo je bogat s silikati in

železom, na človeško telo deluje zdravilno kot antioksidant, zavira

arteriosklerozo, znižuje slab holesterol v krvi.

V Pliskavici na številki 18 deluje in domuje kamnoseški mojster Jernej

Bortolato in v svoji kamnoseški delavnici tankočutno oblikuje

kakovostne izdelke s certifikatom Art&Craft za mnoge namene.

Njegovi kamniti izdelki krasijo mnoge domove v Sloveniji in tujini,

delček Krasa v podobi njegove kamnite sklede pa je pred leti v dar

dobila tudi danska kraljica Margareta II. Izdelke oblikuje predvsem iz

kraškega kamna – apnenca, pri čemer velikokrat izhaja iz tradicionalnih

oblik in funkcionalnosti. »Veliko mi pomeni, da predmeti pri lastniku

zaživijo z uporabno, ne zgolj z okrasno vrednostjo,« poudari Jernej, ki

sodeluje z industrijskimi oblikovalci, tudi z Oskarjem Kogojem, in tudi

kot mentor z višjo strokovno šolo Sežana.

Nemalo stran – na Coljavi 10 – domuje vinogradnik in vinar Matej Colja,

sicer arhitekt in oblikovalec. Mateja Coljo, ki vodi Klet CV Colja vino, so

na Agri razglasili za naj mladega vinarja Slovenije leta 2018, med

njegovimi vinogradi in v moderni vinski kleti pa zori avtohtono vino

vrhunske kakovosti. »Zgodba našega vina temelji na manjših pridelkih

in daljšem zorenju,« poudari med predstavitvijo vina. »Da je Matej Colja

izvrsten poznavalec vina in mnogih skrivnosti kraškega terroirja,

dokaže na degustaciji. Tudi ta del Krasa je urejen in ima resnično

obiskovalcem kaj pokazati. Da kulinaričnega razvajanja turistov sploh

ne omenjam …« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.

Besedilo in fotografije: Duša Podbevšek – Bedrač


34

Zdravilni turizem

V turizmu smiselna preusmeritev iz množičnega v bolj

individualni turizem, ki nudi celostno obravnavo, je

prepričana Katerina

»Ne

potrebujemo

uvoženih

konceptov, saj

imamo dovolj

svojih«

Z dr. Katerino Vidner Ferkov se poznava še iz časov, ko sva vsaka na

svojem področju strastno obravnavali družbenokritične teme. Na

podlagi spoznanja, »da posamezniki, ki na se osnovni ravni niso

pripravljeni spreminjati in ozaveščati, ne morejo spremeniti družbene

realnosti okoli sebe,« se zdaj posveča celostnemu zdravljenju.

Doktorico medicinske antropologije zanima predvsem naš odnos

do zdravja in nas samih, zato v svojem studiu WhollyLife združuje

aromaterapijo, osnove ajurvede in izvorno jogijsko znanje.

Posveča se lepoti – notranji in zunanji – in je zaprisežena

zagovornica komplementarne medicine. Zdela se nam je idealna

sogovornica za uvod v našo novo rubriko o zdravilnem turizmu,

kar je čisto svež turistični trend. Turistični strokovnjaki potrebo po

njem utemeljujejo z epidemijo covida, ki ni prizadela samo

gospodarstva in fizičnega zdravja ljudi, pač pa je negativno

vplivala tudi na psihično in duševno zdravje posameznikov.

Turistična zveza Slovenije bo zdravilni turizem vključila v vse svoje

programe, saj verjamemo, da lahko Slovenija postane pionirka na

tem področju.

»Čudovito! Res je čas, da se iz zdraviliškega turizma pomaknemo k

zdravilnemu turizmu,« naša sogovornica ne skriva navdušenja nad

novim turističnim konceptom, saj je po njenem mnenju pravi odgovor

na trenutne izzive. »Včasih, ko je bil človek še povsem vpet v potrošniški

sistem, je hrepenel po atrakcijah, adrenalinskih izkušnjah, spremembah,

doživetjih. Zdaj, ko je bolj doma, stremi k kakovosti bivanja,« ocenjuje

in poudarja, da je zato tudi v turizmu je smiselna preusmeritev iz

množičnega v bolj individualni turizem, ki nudi celostno obravnavo.

»Sedanje razmere – ne samo zadnji dve leti, pač pa zadnjih pet let –

človeka usmerjajo v njegovo notranjost. Človek ne stremi več toliko k

eksotiki, ki je ne bo mogel replicirati doma, pač pa želi poglabljati svoje

znanje, razumevanje,« strne svoja opažanja. Po njenem mnenju bo v

prihodnosti kot turist bolj aktiven posameznik, ki bo na določeno lokacijo

prihajal utrjevati zdrav življenjski slog in se bo vedno znova vračal.

»Družine, ki želijo investirati v svoje zdravje, imunski sistem, dobro

počutje, stik s seboj, veliko pozornosti posvečajo malenkostim, kar v

turizmu kliče po celostnem pristopu. Ker znajo poskrbeti za celotno

klimo, so trenutno zelo napredne posamezne družinske ponudbe.

Upoštevajo namreč tudi dobro počutje zaposlenih, investirajo v

njihovo izobraževanje. Če želijo ponuditi najboljše tako zahtevnemu

gostu, se morajo tudi zaposleni dobro počutiti. To namreč ni več

samo turizem v stilu: 'Poglejte, kako čudovit je ta slap', pač pa mora

biti vzpostavljen tudi pristen stik med turističnim delavcem in

turistom,« poudarja.


Na voljo enake torte in pijača kot v supermarketih

Na vprašanje, kaj so tiste malenkosti, za katere so tako občutljivi

zahtevni uporabniki zdravilnega turizma, odgovori na primeru lastne

izkušnje z zdraviliškim turizmom v Sloveniji. Meni, da ima sicer

vrhunsko zasnovo, tudi v smislu medicinsko-rehabilitacijskega

potenciala, kar mu je prineslo tudi mednarodno veljavo, veliko

prostora za izboljšave pa vidi na področju gastronomije in kozmetike.

»Obiskala sem vrhunske in najdražje terme in spaje v Sloveniji, kjer

gre res za izjemen naravni ambient in zdravilno vodo. Kamorkoli

prideš v Sloveniji, imaš na voljo izjemno zdravilno vodo, zdravniški

kader, ni pa holističnega pristopa. Mila niso ekološka, kar se tiče

pijače in hrane, pa je sploh porazno. Na voljo so enake torte kot v

supermarketih, nezdrave ter iz sestavin, ki niso lokalne, najcenejše

sadje in pijača v plastenki, kot jo dobimo na bencinski črpalki. To

nikakor ne podpira procesa, zaradi katerega si prišel v zdravilišče,«

postreže s konstruktivno kritiko.

Zelo jo recimo moti, da namesto domačih ponujajo čaje iz vrečke. »V

naših toplicah ne ponujajo čajev lokalnega društva za zdravilne

rastline. Čisto premalo vključujejo lokalno ponudbo. Skorajda vsak

kraj v Sloveniji ima izjemno tradicijo zeliščarstva, ki je popolnoma

neizkoriščen potencial. V termah Zreče imajo šoto, drugje pa nič.

Veliko več bi imeli lahko zelišč in eteričnih olj iz lokalnega okolja. Če

že, je vključena samo sivka. Evropa nima tradicije pitja zdravilnih

čajev. To je slovenski unikum. Pri nas vsaka gospodinja ve, kateri čaj je

za katero bolezen. Ohranilo se je ogromno starega znanja.«

Na vprašanje, ali bi Slovenija lahko postala vodilna destinacija na

področju zdravilnega turizma, pritrdi brez pomišljanja. »Slovenija je

res edinstvena država za razvoj zdravilnega turizma, ki ni še v ničemer

izkoristila tega potenciala. Običajno vsi takoj izpostavimo lepo

naravo, vendar lepa narava ne pomaga, če nekdo vseh teh danosti ne

osmisli, zato menim, da je naše največje bogastvo človeški potencial.

Pri nas imamo zelo inteligentne, sočutne ljudi, ki bi se res zavzeli za

posameznike, poskrbeli bi, da se bo gost počutil izjemno in

zadovoljno. Druga prednost je seveda narava, tretja pa naša dediščina,

iz katere lahko črpamo. Ni se nam treba usmerjati k uvoženim

konceptom, saj imamo veliko svojih. Slovensko zeliščarstvo je

nedvomno tak biser. Z apiterapijami je že ogromno narejenega,

najpomembeje od vsega pa je, da znamo zadeve združevati. Zame

osebno je zdravilni turizem integracija zdravilnih vplivov naravnega

okolja, terapije s strani uradno medicinskega osebja ter celostnega

pristopa, za kar je ključno primerno motivirano in izobraženo osebje.«

Sprostitev vedno pomeni tudi stik s seboj

Opaža, da trenutno cvetijo različne oblike hollywodskih preobrazb

oziroma hitre preobrazbe po sistemu prej/potem. Zaradi agresivnih

reklamnih pristopov so pričakovanja ljudi postala nenormalna, s tem

pa so večja tudi razočaranja. Ljudje pričakujejo čudežne rešitve, za kar

so pripravljeni odšteti veliko denarja, zelo redko pa so se nečemu

pripravljeni posvetiti na dolgi rok.

»Rezultati, ki jih dobimo na ta način, so čisto drugačni, so ponotranjeni

in postanejo del našega življenja, ki ga potem prenašamo na starejše

in mlajše generacije. Tako na res mehak način spremenimo način

življenja,« razloži, kaj je preobrazba v pravem pomenu besede.

»Pomembno je, da smo vizualno zadovoljni s seboj, da se dobro

počutimo, da imamo primerne kilograme. Ta vidik lepote je zelo

pomemben, vendar je stranski produkt zdravega načina življenja.

Lepota ne sme biti naš osrednji cilj, saj potem izgubimo stik s seboj in

se ponovno zapletemo v svoje notranje konflikte,« pravi.

vadbe, v osnovi ostanejo taki, kot so, z vsemi svojimi posebnostmi. So

samo bolj umirjeni, zadovoljni s seboj, več imajo energije in bolj so

prizanesljivi do sebe in drugih,« razblini še eno zmotno predstavo.

Poudarja, da smo ljudje nagnjeni k skrajnostim, zato se nekateri

ženejo na maratonih ali eksperimentirajo z dietami, za optimalno

življenje pa človek v resnici potrebuje predvsem sprostitev. »Seveda

imam v mislih sprostitev brez nekih čustvenih vrhov, ki jim sledijo

padci. Gre za sprostitev od znotraj, česar se Slovenci in Slovenke zelo

dobro zavedamo, saj takšno sprostitev recimo nudi planinarjenje, ki

je pri nas zelo priljubljeno.«

Po drugi strani povprečni Slovenci za hobi gonijo v tako strm klanec

kot Primož Roglič ali se sproščajo tako, da odprejo pivo in gledajo na

plažo. Veliko sprostitve in počitka je pri Slovencih na žalost povezane

z alkoholom, ugotavlja sogovornica. »Neko kulinarično uživanje

alkohola ob jedi ali degustacija je čisto nekaj drugega, kot če alkohol

potrebujemo za sprostitev. V Sloveniji poteka akcija 40 dni brez

alkohola in mislim, da bi bilo dobro, da bi se je udeležili vsi Slovenci,«

ošvrkne ljubezen Slovencev do opojne pijače. »Tudi ekstremni šport

je beg od sebe,« je nedvoumna. »Sprostitev vedno pomeni tudi stik s

seboj, česar se je treba učiti!«

Za doktorski študij medicinske antropologije se je odločila, ker je

zares verjela, da je mogoče celostno, komplementarno medicino

vključiti v javni zdravstveni sistem. »Veliko bi lahko naredili, če bi že v

splošni sistem vnesli preventivo. Včasih so že v podjetjih poskrbeli za

rekreacijo, zdaj pa je vse padlo na ramena posameznika,« je jasna.

Hkrati opozarja, da je tudi, kar se tiče celostne obravnave, veliko res

plitke komercializacije, kar spet ni ustrezno. »Za zdravnika se ve, da

mora biti kakovosten, ko pa gre za meditacijo ali jogo, se to pogosto

izvede na najnižji možni ravni.«

35

Zdravilni turizem

»Ljudje mislijo, da jim bo na čelu pisalo, če bodo začeli vadbo joge,

meditacije, tai chija ali akupunkture. Mislijo, da se bodo čisto

spremenili, vendar tudi ljudje, ki se redno posvečajo eni od oblik

Med drugim je tudi inštruktorica joge.


36

Zdravilni turizem

Kako cveteti na Zemlji?

Prepričana je, da vsak posameznik potrebuje svoj pristop, saj je nekdo

bolj čustveno ranljiv, spet drugi je preveč mentalno vpet, tretji preveč

ambiciozen, tretji pa se preveč nagiba k lenarjenju in pasivnosti. »To

individualno raven najlažje uravnavamo s kombinacijo različne

neinvazivne vadbe in vonja,« poudarja sogovornica, ki je tudi

aromaterapevtka ter inštruktorica joge.

»Sama sledim sistemu joge v vsakdanjem življenju, ki je v Sloveniji že

več kot 30. let. Zdi se mi zelo pomembno, da sledimo indijskih

tradicionalnim šolam, ki jih je v Sloveniji veliko in so res na visoki

ravni. Nič nimam proti sodobnim šolam, vendar so primerne za res

mlade ljudi, ki se ukvarjajo s športom, saj je vse skupaj bolj usmerjeno

na fizično raven. Od joge pričakujemo terapevtski, globinski in

predvsem rehabilitacijski učinek,« poudarja o vadbi joge, ki po

njenem mnenju ni nikakršna eksotika, pač pa je zelo blizu našemu

načinu življenja, »saj nas uči, naj ne zahajamo v skrajnosti, se pravi, da

ne ležimo samo na kavču in gledamo televizijo, kar vodi v

zanemarjenost, ali se ne predajamo ekstremnemu športu, kar vodi v

poškodbe.«

Poudarja, da je tudi aromaterapija nekaj, »s čimer Slovenci živimo, pa se

sploh ne zavedamo. Zakaj gremo tako radi na morje? Ker vsakič, ko

greš na morje, zavohaš borovce. In to sta alfa pinen in beta pinen, ki

delujeta zelo antidepresivno. Krepita imunski sistem. To je naravna

aromaterapija. Ko gremo na pašnike, vonjamo materino dušico, rman,

meto. To so te naravne vonjave, ki močno vplivajo na naše počutje.

Nekatere cvetenje lip spomni na dom. Tudi to je aromaterapija. Bistvo

vonja je, da takoj aktivira enega najstarejših in za življenje najbolj

pomembnih delov možganov,« razkriva bistvo aromaterapije, ki jo »do

neke mere pozna vsaka slovenska gospodinja, ki v olja namaka različna

zdravilna zelišča od ognjiča, šenjanževke, sivke …«

Tako kot v jogi se tudi na področju aromaterapije posveča posamezniku.

»Ko se z nekom pogovarjam, želim zares ugotoviti, kaj želi v tistem

trenutku, in naredim posebno kombinacijo eteričnih olj samo zanj. To

mešanico mu potem s posebno masažo nanesem na obraz. Na ta

način ljudje ugotovijo, kaj jim je res všeč. Lahko imamo nekaj v glavi,

ampak z vonjem se ne moremo prevarati. Takoj ko nekaj zavohamo,

rečemo 'mmmm' ali pa 'bljak, to pa ne'! Na simpatičen način dobimo

vpogled vase.«

S študijem in prakso aromaterapije je med drugim ugotovila, koliko

smo v življenju preplačali za drage kozmetične izdelke, v katerih so

res majhne količine eteričnih in rastlinskih olj, premamile pa so nas

predvsem njihove obljube. »Treba se je zavedati, da imajo rastline

neizmerno moč, saj so bile na tem planetu milijone let pred nami. So

starodavna zakladnica modrosti. Učijo nas, kako cveteti na Zemlji,«

citira modrost iz knjige aromaterapevta dr. Kurta Schaubelta.

Sama v zadnjem času nedvomno cveti, malo verjetno tudi zato, ker je

dom v Ljubljani zamenjala za življenje na podeželju. »Tudi sama sem

živela v zmotnem prepričanju, da je Ljubljana tudi intelektualni

center, zdaj pa sem ugotovila, da so ljudje tudi drugje intelektualno

zelo napredni. Spremljajo sodobne trende in se na zelo visoki ravni

ukvarjajo z vsem, od turizma, medičarstva, zeliščarstva,« z nami deli

svoja opažanja o podeželski skupnosti, ki je po njenem mnenju res

dobro povezana in morda celo preveč samozadostna, zato si tudi

tukaj želi malo več pretočnosti.

»Zame osebno je zdravilni turizem integracija zdravilnih vplivov

naravnega okolja, terapije s strani uradno medicinskega osebja

ter celostnega pristopa, za kar je ključno primerno motivirano

in izobraženo osebje.«

Dr. Katerina Vidner Ferkov

WhollyLife • E-pošta: katerina@santu.si • Tel.: 041334362

Besedilo: Polona Frelih

Fotografije: SANTU LightDesign, Kristjan Vidner s.p.

Vonja ne moremo prevarati, je prepričana naša sogovornica.


Kjer je zdravje doma

37

Piše: Darija Cvikl

Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in

turizem – VSŠ Bled

Članica Sveta za turizem v naravnem okolju in

Komisije za Tematske poti Slovenije pri TZ

Strokovnjakinja za gozdni turizem

Certificiranje

zdravilnih in

terapevtskih gozdov

Zdravilni turizem

Ruski znanstvenik Mihail Semjonovič Vinogradov je življenje namenil

raziskovanju zdravilnega vpliva dreves na človekovo zdravje. V zadnjih

desetih letih so izsledki njegovih raziskav, pa tudi raziskav mnogih

drugih znanstvenikov po svetu (npr. na Japonskem, Kitajskem, Finskem,

v Nemčiji) doživeli populistični razcvet in potrdili, kar praktiki ljudskega

zdravilstva že desetletja prenašajo iz roda v rod. Drevesa lahko človeka

res zdravijo, ga pomirijo in napolnijo z energijo. Delujejo torej lahko

blagodejno, terapevtsko in zdravilno. Tudi sicer so strokovnjaki s

področja klimatologije in balneologije aktivni v mnogih državah in

izdajajo ekspertna mnenja o zdravilnosti določenih območij.

Tudi v Sloveniji smo na področju terapevtskega gozdnega turizma od

leta 2018 zelo aktivni. Izsledki raziskave, ki smo jo izvedli pod okriljem

Fakultete za turistične študije – FTŠ Turistica, kažejo, da turisti iz 26

različnih držav (vključujoč Slovenijo) rangirajo zdravilno okolje gozda

izredno visoko, takoj za ohranjanjem biotske raznovrstnosti in

naravnega okolja ter neonesnaženosti. Menijo, da gozd omogoča

povezanost, duhovno obnovo, zdravljenje, osvežitev in prebujanje.

Menijo, da je gozd regenerator avtoimunskega človeškega sistema, da

nam daje navdih za ponovno povezovanje z naravo in omogoča stik z

lastno naravo, povzroča spokojnost; zasebnost in umirjenost. Rezultati

druge raziskave, ki je bila izvedena v Kranjski Gori v juniju leta 2021, so

potrdili izredne pozitivne učinke gozda na turista pri merjenju

fizioloških (npr. hormonov stresa) in psiholoških (npr. indeks splošnega

dobrega počutja) parametrov.

V obdobju nove realnosti zadnjih dveh let pa so se le še pospešile

aktivnosti, ki so že leta 2016 privedle do certificiranja prvih zdravilnih in

terapevtskih gozdov v Evropi. Obalni bukov gozd Heringsdorf na

severu Nemčije je tako postal prvi evropski zdravilni gozd in zdravstveni

studio na prostem. Gre za poglobljene interdisciplinarne študije

specializiranih ustanov, ki na osnovi preučevanja različnih raziskovalnih

disciplin s področja medicine, fitofarmacije, klimatologije, ekonomije,

turizma in psihologije poglabljajo razumevanje povezanosti narave z

zdravjem in za določeno gozdno območje izdajo certifikat, ki zagotavlja

njegovo zdravilnost oz. terapevtski učinek.

V sklopu certificiranja se razvrstitev gozdov obravnava z znanstvenega

vidika glede na blagodejne in zdravilne učinke gozda na človekovo

zdravje. Na osnovi pridobljenih certifikatov se gozdovi lahko delijo na:

gozdove za promocijo javnega zdravja in preprečevanje bolezni,

terapevtske gozdove in gozdove za rehabilitacijo, gozdove, ki

zagotavljajo posredne socio-kulturne vrednosti (SKV) koristi za zdravje

človeka, gozdove za izvajanje turističnih aktivnosti – tudi na temo

gozdnega terapevtskega turizma in gozdno turističnih zdravilnih

produktov (gozdna kopel, gozdna terapija, gozdni well-being ipd).

Za razvoj popolnoma novih in inovativnih turističnih gozdnih

produktov predstavlja pridobitev certifikata zdravilnih in terapevtskih

gozdov pomembno izhodišče tudi za Slovenijo. Tako zastavljena

razvojna usmeritev namreč predstavlja novo paradigmo v razvoju

zdravilnega turizma, ki ni le trajnostno naravnana, ampak ohranja

popolnost ekosistemskih storitev, jih časti v popolnoma novi luči

znanstvenih spoznanj in omogoča koriščenje SKV gozda brez enega

samega posekanega drevesa ali uničevanja podrastja in ogrožanja

gozdnega ekosistema. Opredeljena sta predvsem pojma zdravilni

gozd in terapevtski gozd. Gre za gozdnata območja, ki so primerna za

terapevtsko in/ali zdravstveno uporabo v določenih medicinskih

indikacijah in so zaradi svojih različnih lastnosti primerna za širjenje

zdravja in dobrega počutja v širokem spektru.

Poudariti pa je treba, da imamo v Sloveniji že kar nekaj dobrih terapevtskih

oziroma rehabilitacijskih gozdnih praks iz preteklosti. Kakor je že

ugotavljal Franjo Pahernik, inž. (1882–1976), poleg materialnih danosti

gozdov: »… moramo ceniti tudi njihov veliki pomen v klimatskem,

zdravstvenem in pokrajinsko estetskem oziru.« Klimatsko okrevališče

Dom Franc Rozman Stane, ki je v povojnih časih (op. a. po II. svetovni

vojni) delovalo v Gozd Martuljku, je bilo ciljno nameščeno na območju,

ki je geomorfološko primerno za izvajanje terapevtskih programov z

blagodejnimi učinki na dihala. Kot že vsi vemo, tudi t. i. atmosfersko

zdravljenje, ki ga je ustoličil Arnold Rikli na Bledu, doživlja pravi pravcati

povratek. BBC-jev dopisnik Mahima A. Jain je leta 2019 v svojem

potopisnem prispevku imenoval Bled za zibelko modernega zdravljenja

(v ang.: birthplace of modern healing). V Nemčiji se v zadnjih šestih letih

restavratorske moči heringsdofskega gozda zavestno izkoriščajo na

površini 187 hektarjev. Pomislimo samo, kakšen potencial terapevtskega

gozdnega turizma imamo v slovenskih gozdovih!

Kaj pa si lahko obetamo v okviru inovativno usmerjene integralne

gozdnoturistične ponudbe? Vsekakor veliko mikrospecializacij pri

ponudnikih, sicer pa na splošno velja, da programi gozdne medicine

vključujejo hojo po gozdu, refleksoterapijo, antistresne vaje, ki spodbujajo

vse čute, vizualizacijo in druge psihološke tehnike, kot so meditativne

dihalne vaje, glasbena terapija, kromoterapija, klimatska terapija,

helioterapija, aromaterapija, uživanje organske hrane, umetniške terapije

in delavnice, masažne tehnike in razne druge dejavnosti, ki nas približajo

naravnemu okolju, kulturi in tradiciji območja. Poleg znanstvenih

dokazov o blagodejnih učinkih gozdnega okolja na človeško telo

gozdna medicina temelji na dejstvu, da njen uporabnik potrebuje

storitve strokovnjakov, ki bodo načrtovali in izvajali terapevtske postopke

z individualnim pristopom in anamnezo za vsakega turista, ki se nastani

na zdravilnem gozdnem območju ali v njegovi bližini.

Na koncu naj še poudarimo, da netrajnostna raba gozdov po poročilu

EEA 2020 predstavlja eno največjih groženj evropskim habitatom in

vrstam. S certificiranjem terapevtskih in zdravilnih gozdov lahko v

Sloveniji pristopimo k uveljavljanju povsem nove paradigme v razvoju

zdravilnega turizma in turistične miselnosti na splošno. Ta temelji na

znanju in vedenju na eni strani in spoštovanju ekosistemskih storitev na

drugi ter vseh trajnostnih načel, ki jih navajajo številni evropski dokumenti.

Hkrati pa razvoj gozdnega turizma poraja povsem novo generacijo

zelenih turistov in zagotavlja zagon spremembe turistične rabe gozdov.

P. S.: Za vse podrobnejše informacije, predloge ali pobude glede

prispevkov v kolumni se obrnite na: info@turisticna-zveza.si.


38

Zdravilni turizem

Privlačni bazeni pod stekleno kupolo v Thermani Laško

Radoživi in pestri programi v

termah in zdraviliščih

Letošnje leto bo izjemno zahtevno za celotno turistično panogo in že

sedaj je jasno, da bo predvsem nepredvidljivo. Tako menijo v Skupnosti

slovenskih naravnih zdravilišč. Pot do okrevanja slovenskega turizma

bo še zelo dolga. Tudi svetovni analitiki napovedujejo zahtevno leto,

okrevanje turizma na raven iz leta 2019 pa šele spomladi 2024.

Slovenska naravna zdravilišča s stoletno tradicijo uporabe naravnih

zdravilnih sredstev skrbijo za zdravje, dobro počutje in obilico vodnih

doživetij in zabave. Zdravilni učinki naravnih termalnih izvirov, ki jih

imamo v Sloveniji okrog devetdeset, so znani že od začetka človeške

zgodovine. V trinajstih termah in zdraviliščih, ki so članice omenjene

skupnosti (Thermana Laško, Terme Portorož, Rogla, Terme Zreče,

Dolenjske Toplice, Talaso Strunjan, Šmarješke Toplice, Terme Olimia,

Terme Čatež, Terme Dobrna, Terme 3000 – Moravske Toplice, Terme

Ptuj in Zdravilišče Radenci), so imeli v minulem letu 583.607 gostov, ki

so ustvarili nekaj več kot 2,2 milijona prenočitev. Predvsem v drugi

polovici minulega leta, ko so terme in zdravilišča lahko sprejemala vse

goste, ne le zdraviliških, so bila nadpovprečno dobro zasedena. Je pa

bilo tujih gostov veliko manj kot v letih pred epidemijo, saj so ti lani

ustvarili samo 416.580 prenočitev.

»Glede na to, da je zaradi pandemije izrednega pomena varnost

zaposlenih in gostov, smo v vseh termah in zdraviliščih poskrbeli, da

strogo upoštevamo higienska priporočila NIJZ. V vseh termah in

zdraviliščih še vedno sprejemajo neizkoriščene bone, tako iz leta 2020

kot 2021. Imajo pa gosti prek naše skupnosti možnost kupiti tudi

darilne bone, ki veljajo v vseh trinajstih termah in zdraviliščih za vse

storitve. Lahko obiščejo spletno stran www.slovenia-terme.si, kjer

lahko naročijo bone,« poudarja Iztok Altbauer, direktor Skupnosti

slovenskih naravnih zdravilišč.

Pred vrati so zimske šolske počitnice, ko so zdravilišča in terme

tradicionalno dobro obiskane; ne samo zaradi termalnih bazenov, savn

Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih

zdravilišč

in odlične kulinarike, temveč tudi zaradi pestrih programov, ki

vključujejo številne animacije, prilagojene družinam z otroki. »V

določenih programih ponujajo posebne ugodnosti in popuste za

bivanje med tednom. Ker pa sta počitniška tedna namenjena predvsem

družinam z otroki, so med ugodnimi paketi tudi različne akcije, denimo

do dva otroka gratis. Nekateri programi pa takšne ugodnosti ponujajo

vse dni v letu, ne samo v času šolskih počitnic,« dodaja Iztok Altbauer.

Besedilo in fotografiji: Duša Podbevšek - Bedrač


39

Inovativno

Navdih redno išče v naravi.

Senzorialno gledališče

Čuti so naša okna v svet

Senzorialno gledališče v ospredje postavlja gledalca in doživljanje

predstave z vsemi čuti. V praksi to pomeni, da ga izvajalci predstave

vodijo skozi multičutno izkušnjo, lahko tudi z zaprtimi očmi, pri kateri

prihaja v stik z različnimi predmeti, površinami, se premika, vonja,

okuša, posluša zvoke in aktivno sodeluje, da bi jo kar najgloblje, intimno

doživel. Podobno, kot če bi, namesto da zgolj beremo o Proustovi

magdalenici, to dobili v roke in jo v predstavi zaužili, kar bi sprožilo niz

občutkov in mogoče celo spominov, povezanih z določeno zgodbo.

Barbara Pia Jenič je edina v Sloveniji, ki se ukvarja s čuti v umetnosti in

kulturi ter s senzorialnim jezikom, in sicer že 25. leto. Za njo je več kot

70 režij, 30 izobraževanj in več kot 25 let prenašanja znanja na druge.

Vključevanje vseh čutov

»Vonj, okus in tip so od renesanse dalje najbolj zapostavljeni čuti,«

opozarja, »vendar so pri pripovedovanju zgodbe ali oblikovanju

izkušnje za ljudi zelo pomembni. So namreč naša okna v svet in

obratno – iz sveta se prek čutnih kanalov informacije stekajo v nas.

Smo veččutna, ne samo avdiovizualna bitja. Zato trenutni prehod

na digitalno komunikacijo velikokrat siromaši naše potenciale za

izražanje,« pravi in doda, da je v Teatro de los sentidos delovala kot

»Na splošno postaja svet vedno bolj senzorialno usmerjen, človek je v

njem ključen in uči se skozi izkušnje,« pravi in doda, da je pred časom

pri nas gostoval svetovno znan antropolog David Howes iz

senzorialnega centra v Kanadi, ki je opozarjal, da prehajamo v pravo

senzorialno revolucijo, kajti vedno bolj moramo vse izkusiti, otipati.

Bombardirani smo z informacijami – toda informacija ni enako izkušnja.

Informacije gredo mimo, iz tebe, pozabiš jih. Kar si doživel, pa ostane

dlje in globlje v nas.

Prve ideje, da bi v gledališke predstave vključili vse čute, so se udejanjile

ob prelomu tisočletja in v odnos med izvajalcem in občinstvom vnesle

več igrivosti. Pri nas pa je za senzorialne metode edina usposobljena

Barbara Pia Jenič, režiserka, umetnica, ustanoviteljica in vodja zavoda

Senzorium. Še preden je magistrirala na AGRFT, se je izpopolnjevala pri

svetovno znanem kolumbijskem gledališkem režiserju Enriqueju

Vargasu in njegovem latinskoameriško-italijanskem Teatro de los

Sentidos (Gledališče čutil), saj jo je po prvi delavnici v Ljubljani povabil

k sodelovanju. Leta 1996 je namreč pri nas uprizoril predstavo Oraculos

in z njo slovenskim umetnikom predstavil svojo poetiko čutov.

Prizor iz predstave Dišeče skrivnosti


40

Inovativno

»običajno gre za aktualne in pereče teme, ki jih umestim v primeren

kontekst. Ko zapišem koncept, slutim atmosfero, barvo in energijo

predstave. Velikokrat sama zapišem različice scenarijev, ki jih sproti

nadgrajujem, odvisno od ideje. Nato je treba usposobiti sodelujoče

(če gre za izključno senzorialno izvedbo), zasnovati scensko in

vizualno podobo.« Nima stalne ekipe, a pravi, da pri izbiri sodelavcev

takoj vidi, ali ima človek kaj senzorialnega v sebi – zna poslušati

drugega, sprejema tišino, je dovolj senzibilen. Redni član ekipe je

samo Peter Penko, s katerim sodeluje že skoraj 20 let in jo spremlja

pri skoraj vsakem projektu, skupaj ustvarjata glasbo, zvok, v zadnjem

času tudi zmontirata kak video.

»Sama organiziram vse, od tehnike do vaj, obveščanja javnosti …

Ogromno dela je. Za predstavo, ki ima tri ponovitve, stojijo meseci

priprav,« pojasni. Zato koprodukcijsko sodeluje tudi z večjimi

gledališči, saj se tako lažje posveti režiji in vsebini projekta. Razlika

med klasično (vladno, institucionalno) in neodvisno sceno namreč

narekuje drugačen način dela. »Na prvi je režiser bog in sam odloča

o ravni demokracije. Neodvisna scena pa zahteva veliko

prostovoljnega dela, saj naše ministrstvo redko podpre Senzorium,

zato velik del financ sama vlagam v projekte in razvoj senzorialnega

gledališča v Sloveniji. Mesto Ljubljana je edino, ki podpre en projekt

letno, običajno do 15 odstotkov njegove vrednosti.«

Prizor iz predstave Dičeče skrivnosti

igralka in oblikovalka vonjev. »To pomeni, da je imel vsak prizor in

vsak igralec svoj vonj, ki sem ga predvidela v skladu s pričakovanimi

učinki prizora na obiskovalca. Vonj je lahko v naravni obliki (seno,

trava, zemlja, drugi dišeči, smrdeči, aromatični, naravni ali umetni

materiali) ali v obliki dišav, narejenih za ljudi ali prizore). Oblikovala

sem vonje za do 20 igralcev, za 10 do 20 prizorov dnevno. Vse

reakcije občinstva in ekipe sem tudi beležila, tako sem lahko po

potrebi prilagajala umetniške in praktične odločitve, sproti pa sem

prirejala tudi predstavitve in delavnice o vlogi vonjev za vsak

projekt, tako da je bila celotna ekipa seznanjena z namenom, učinki

in rezultati njihove uporabe v izkušnji za občinstvo,« pove.

Zadnji dve leti sta za umetnike še posebno težki. »Poleg turizma in

kulture je senzorialno gledališče tudi najbolj ranjena branža zaradi

epidemije. Odvisno je namreč od osebnega obiska ljudi in pristnega

človeškega stika, predvsem pa medsebojnega zaupanja. Narava

senzorialnih dogodkov je taka, da se posvetijo človeku zelo osebno.

To niso dogodki in prireditve, ki se samo gledajo in poslušajo,

ampak se dogodek izkusi, občuti na lastni koži v stiku z osebo –

izvajalcem. Zato tudi jaz upam, da bo kmalu konec tega obsedenega

stanja, se bomo lahko družili in bom lahko spet poučevala ljudi,

vodila seminarje, delavnice, režirala senzorialne in druge dogodke

ter večje gledališke predstave,« pravi. Senzorium je namreč nekaj

Raziskovanju vonja se sicer posvečajo tudi velike mednarodne

raziskave, npr. študija Odeuropa Horizon. Njena ideja je, da bi

odišavili muzeje in zgodovinske kraje za vzpostavljanje atmosfere.

Te pristope je Barbara Pia v Sloveniji že uvedla (Slovenski etnografski

muzej 2008, Emonska hiša MGML, 2014, Muzej novejše zgodovine,

2019), Galerije (MGLC, MGML, Galerija Krško, Grad Kodeljevo, Grad

Borl, Ljubljanski grad, 2005–2009), MGLC (2012, 2013, 2018, 32.

Grafični biennale v MGLC, 2017), Knjižnice MKOŽ, Vrhnika, Novo

mesto, Trubarjeva hiša literature, prebujali so kulturno dediščino o

Vinu in trti na Slovenskem (SEM, 2008–2009), O rimskem času

(Vonjave Emone, 2014), O zgodovini Švicarije (2019), o zgodovini

vonjav (Dišeče skrivnosti, SSG Trst, 2021). »Vesela sem, da je EU

Horizon finančno podprl to raziskavo z več milijoni, Slovenija pa še

ni uvedla niti minimalnega sistemskega financiranja, čeprav si

galerije, muzeji želijo nadgradnje projektov in s tem polnejše

izkušnje za obiskovalce in senzorno ovirane osebe. Tako se

institucije znajdejo vsaka po svoje, žal pa za to nimajo

usposobljenega kadra. Dostikrat improvizirajo, saj kljub

opominjanju in obveščanju tega še ni v Nacionalnem programu za

kulturo in s tem ni med prioritetami za financiranje.«

Snovanje predstave

»Najprej dobim impulz, o čem je treba spregovoriti,« pravi,

Dišeče V senzorialni skrivnosti predstavi so trenutno gledalci na aktivno sporedu sodelujejo. v SSG Trst.


korakov, več kot desetletje pred Evropo, v Sloveniji pa edini

ponudnik tovrstnega znanja in izkušenj.

Smo bitja čutov

»Senzorialnost vsi nosimo v sebi, saj smo bitja čutov – včasih jo je

treba le prebuditi. Gledalcem v senzorialni predstavi ugaja, da se

jim posvečaš,« pravi. »V vsakem prizoru jih nekdo spremlja, oči

imajo lahko zaprte ali so vmes tudi vidni prizori, niso pasivni, ampak

sodelujejo pri predstavi, dogaja se njim samim.« Med zadnjimi čisto

senzorialnimi projekti je bil tudi Hotel Tivoli, projekt ob odprtju

prenovljene Švicarije, za katerega se je lotila brskanja po 180-letni

zgodovini stavbe in iz člankov, knjig in ustnih zgodb še živečih

pričevalcev ustvarila potovanje skozi utrinke življenja v tej stavbi.

Čisto zadnji pa Božanska komedija, ki je bila uvrščena tudi v

program Borštnikovega srečanja 2020.

41

Inovativno

Raziskuje tudi, kako vnašati senzorialne elemente v klasično gledališče

(tudi za turistične, kulturne, izobraževalne prireditve). Predstave s

senzorialnimi elementi so Krasni novi svet v SNG Drama, Gotska okna v

MGL, Cro Magnon v Stari elektrarni, Prerok v Prešernovem gledališču

Kranj, Dišeče skrivnosti v SSG Trst ipd. »Slednja je tudi aktualno na

sporedu, zelo priporočljiva pa je za mladino, predvsem zaradi

slikovitosti zgodovinskih prizorov. Pri romantičnih se malo muzajo,« se

nasmehne. Ponovitve načrtujejo tudi v Ljubljani.

In kako sama živi z izostrenimi čuti? »Zelo sem senzibilna in

intuitivna,« odvrne. »Če krepiš te veščine, si bolj občutljiv za zvok,

slišiš, vidiš, zaznavaš več,« pove in doda, da je bolj pozorna tudi na

vonje, ki jo obdajajo. »Vonj hrane govori o tem, ali je zdrava ali ne, to

je osnovno. Potem pa so tu še ostali vonji, ki so pomemben del

informacij o prostoru, ljudeh, atmosferi, marsičem. Svoje zaznavanje

lahko tudi izboljšamo, o tem pa več na izobraževanjih ...« zaključi.

Besedilo: Mateja Blažič Zemljič

Fotografije: arhiv Senzorium

Kipar Gloria

V senzorialni predstavi gledalci aktivno sodelujejo.


42

TZS

Pohod z lučkami

V času, ko se mesto ovenča z bleščečimi prazničnimi okrasji, se

obnavlja praznik luči v svojem starodavnem pomenu. Čaščenje

praznika luči na dan sv. Lucije sega v predkrščanski čas. Včasih, ko

je človek živel v tesnem stiku z naravo, ni opazil, da v tem času

moč sonca usiha, svetlobe je vedno manj. Da bi vrnil soncu moč

in svetlobo, je začel prižigati ogenj in kuriti kresove.

Po starem julijanskem koledarju naj bi bil na dan sv. Lucije, 13.

decembra, dan najkrajši in noč najdaljša. Torej začetek zime. S

čaščenjem luči in svetlobe so se razvili različni običaji, nekateri so

priljubljeni še danes. Tak običaj je sajenje žita, ki je za božič zelen.

Zeleno žito simbolizira radost in nadaljevanje življenja.

Aktiv mestnih žena in deklet – Goričanke TD Nova Gorica smo

letos na poseben način obeležile dan luči. Epidemiološke razmere

nam niso dovoljevale pohoda z lučkami do Trga Evrope. Prijetno

poseben pa je bil tudi zato, ker smo se Goričanke v sklopu

dogodkov GO! 2025 prvič čezmejno povezale z Društvom

slovenskih upokojencev za Goriško.

V majhnem številu smo se zbrali na Trgu Evrope, kjer smo Društvu

slovenskih upokojencev za Goriško predale simbolno odejico za

dobro sodelovanje. Goričanke smo odejico spletle in ji dale

dokončno podobo simbolnega povezovanja. Lepa je.

Lučke za pohod so izdelali otroci OŠ Frana Erjavca iz Štandreža in

otroci iz vrtca Nova Gorica enota Najdihojca, Kekec in Kurirček.

Skupaj so izdelali okrog 150 lučk. Na dan sv. Lucije so jih prižgali

in organizirali pohod z lučkami okrog vrtca Kurirček.

Vsem otrokom, ki so lučke izdelovali, smo Goričanke izročile

knjižna darila. Na samem Trgu Evrope smo jih vsi skupaj nagradili

z velikim aplavzom. Hvala vam, dragi otroci in mentorice.

Goričanke – TD Nova Gorica smo ta dogodek izpeljale s

sodelovanjem z GO! 2025 in ob podpori MO Nova Gorica.

Goričanke se podpišemo pod verz našega pesnika Toneta Pavčka:

»Sreča je, ko se delo dobro opravi.

In ko imaš nekoga rad.«

Besedilo in fotografija: TD Nova Gorica

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Februar 2022

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Urednica: Polona Frelih

Lektoriranje: Mateja Blažič Zemljič

Oblikovanje: Sara Krapež

Uredniški odbor:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc

Burger, Urša Jurak Kuzman, Katerina Vidner Ferkov

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 35,04 eur.


MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

Med epidemijo covida-19 na mesec porabimo

129 milijard obraznih mask in 65 milijard rokavic.

Vsak dan se zavrže približno 20.000 ton medicinskih odpadkov,

povezanih s covid-19, večinoma plastike.

Spomladanske čistilne akcije so zato

še toliko bolj nujne!

Ne čakajte,

da vas bodo spodbudili drugi.

Sami postanite

pobudnik in organizator!

S čistilnimi akcijami začnemo ob Svetovnem dnevu vode

(22. marca 2022)

ter zaključimo ob Svetovnem dnevu Zemlje

(22. aprila 2022)

Tema 2022:

Inovativna

kolesarska

doživetja

Prijave na

alpe-adria.si

v

in odličnost

turizmu

kakovost

Mednarodna nagrada

Jakob

2022

inovativnost,

za

Gospodarsko razstavišče d.o.o., Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana

Alpe-Adria

32. sejem za zeleni in

aktivni turizem

23.—26. marec 2022

Gospodarsko razstavišče, Ljubljana

Lipov-List_01_Februar_2022

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?