Revija Lipov list 04/2022

APRIL 2022 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Čudežni podzemni svet
Hodim, torej sem!
Optimistični turistični obeti
Turistična društva na ogled

KAZALO
Na naslovnici je Križna jama, fotografija: Peter Gedei
UVODNIK
Spoštovane bralke, cenjeni bralci!
3
100
95
75
25
5
0
INTERVJU 4–5
Matej Knaus: Obeti so optimistični
ČUDEŽNI PODZEMNI SVET 6–26
Odkrivanje Postojnske jame
Pivka jama in Črna jama
Planinska in Kostanjeviška jama
Kraške jame drugega tira
Črna človeška ribica
Jama Pekel, ponos Šempetra v Savinjski dolini
Županova jama – lepotica dolenjskega krasa
Križna jama, smaragdna lepotica
Jama Vilenica – prva turistična jama v Evropi
Kuolmi, nakit iz premoga
Trbovlje, rudarsko mesto
Doživite rudnik Sitarjevec v Litiji
AKTUALNO 27–28, 46
Koledar dogodkov
Festival Elvis Presley ter prva tamburaška opera
REPUBLIŠKI TURISTIČNI DROBNOGLED 29–31
Turistični drobnogled praznuje 20 let
Doživetja v Blagajevi deželi s culo lokalnih dobrot
TZS 32–39
Maja Šmon, mlada turistična vodnica
Več znanja za več turizma
Občinska Turistična zveza Maribor
Turistična društva se predstavijo
ZDRAVILNI TURIZEM 40–45
Nekaj malega o hoji
Slovenska Jakobovo pot
Deset let, deset najboljših tematskih poti: 2011–2021
Mesečni pohodi po E6
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici junija.
Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva
najpozneje do 10. maja 2022 pošljite na elektronski naslov:
info@turistična-zveza.si, napovedi prireditev pa pridno
vpisujte na našo spletno stran.
»Naše podzemne jame so res nekaj
posebnega. Edino po njih
izstopamo,« je na vprašanje, v čem
Slovenija izstopa v primerjavi z
drugimi državami, v intervjuju za
enega od prejšnjih Lipovih listov
odgovoril svetovni popotnik Mitja
Lavtar, prvi Slovenec, ki je obiskal
vsa slovenska naselja brez izjeme.
Moj prvi stik s čarobnim
podzemskim svetom je bila šolska
ekskurzija v Postojnsko jamo,
podzemno lepotico, ki ji na svetu ni para. Še zdaj se spomnim otroške
vznemirjenosti med vožnjo z jamskim vlakcem, rahlega razočaranja
ob pogledu na človeško ribico, saj smo v svoji otroški naivnosti
pričakovali, da bo na njej vsaj nekaj človeškega, in pobalinskega
dotikanja kapnikov, v katerem smo še toliko bolj uživali, saj nam je
bilo rečeno, da je to prepovedano.
S podzemnim svetom sem se naslednjič srečala šele po rojstvu
hčerke. Bolj zato, ker sem se sama hotela prepričati, ali so Škocjanske
jame zaradi svoje divjosti res bolj očarljive od Postojnske jame, sem
jo še kot dojenčico odpeljala na ekskurzijo v drugi najbolj znani
slovenski podzemni biser.
Ob prvem stiku s temo je zaspala in se zbudila, šele ko smo ponovno
pogledali na plan. V popolnem miru sem tako lahko občudovala
stalaktite in stalagmite, špagete ter druge kraške pojave, predvsem
pa sem na lastno začudenje spoznala, da sem ohranila dobro mero
otroške nagajivosti. Ker se nisem zmogla držati dogovora, da se v
jami ne fotografira, me je morala vodička celo okarati. Neozdravljiva
poklicna deformacija!
Močne razsvetljave so za jame izjemno škodljive, zato denimo
Križna ali Planinska jama sploh nimata razsvetljave. Večina jam v
Sloveniji ni povsem skomercializiranih, zanje pa skrbijo jamarska,
ljubiteljska in turistična društva, kakršno je turistično društvo
Šempeter v Savinjski dolini, ki bdi nad Peklom, eno največjih kraških
jam na Štajerskem.
V živem svetu kraškega podzemlja smo zgolj obiskovalci, saj pripada
belim in črnim človeškim ribicam, rakom, netopirjem in pajkom.
Slovenski klasični kras slovi kot eno od območij z največjo
podzemeljsko biotsko raznovrstnostjo na svetu. Samo v slovenskih
kraških jamah poznamo od 400 do 450 vrst podzemeljskih živali.
Precej bolj sproščeno ljudje hodimo po zemlji – in Slovenija je tudi v
tem pogledu precej raznovrstna dežela. Planinci hodijo v gore,
pohodniki pa izbirajo položnejše terene, zato je zanje kot nalašč
slovenska Jakobova pot, ki poteka med Kobiljem in Ptujsko Goro in
ima štiri krake. Na nezahtevne pohode po pohodniški poti E6 se lahko
vsak mesec odpravite s Komisijo za evropske pešpoti Slovenije
(KEUPS), za sprehode pa imate v Sloveniji na voljo tudi kar 700
tematskih poti.
Poznamo sprehajalno hojo, hojo po vsakdanjih opravkih, nordijsko
hojo, pohodniško hojo, planinsko hojo, osebno pa mi je daleč
najbolj všeč hoja za spoznavanje in doživljanje (HSD), ki jo je izumil
gozdar Anton Tone Lesnik. Gre za hojo, med katero se lahko, »mirno
ustaviš, da ujameš svoje misli, morda kaj narišeš ali brez naglice
fotografiraš. Ko ni treba skrbeti, da ti bodo sopotniki ušli daleč
naprej, ker si sam ali s sebi enakimi«.
Sprehodimo se skupaj po spomladanskem Lipovem listu!
Polona Frelih,
urednica
Kazalo / Uvodnik

4 5
Intervju
pojavila priložnost, da privabimo več gostov iz te regije. Hitro smo
se odzvali in tukaj poiskali svoje priložnosti.
Rekli ste, da so naš največji potencial gosti iz Izraela, Arabskih
emiratov in Severne Amerike. Za kakšne goste gre?
Ocenjujemo, da bodo gostje s teh trgov letos potovali v Evropo.
Gosti iz Arabskih emiratov in Severne Amerike so pripravljeni
plačati visoko dodano vrednost in zahtevajo tudi storitve z višjo
dodano vrednostjo. To so gostje, ki si jih želimo imeti v naši sedanji
in bodoči strategiji slovenskega turizma.
Intervju
Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije
Obeti so optimistični
Na sejmu Alpe – Adria, največjem turističnem sejmu v Sloveniji, ki je po dveh letih spet odprl vrata, smo
lahko na okroglih mizah prisluhnili številnim turističnim strokovnjakom. Med njimi je bil tudi Matej
Knaus, ustanovitelj in direktor turistične agencije Palma, predsednik Združenja turističnih agencij
Slovenije in član upravnega odbora Evropskega združenja turističnih agencij. Po njegovem mnenju je
glavni pozitivni učinek koronske krize, da so se turistični deležniki začeli ponovno povezovati. »Mislim,
da smo na pravi poti, da moramo vztrajati in drug drugega poslušati ter kdaj tudi kakšen svoj interes
žrtvovati za skupno dobro,« je poudaril.
Med razpravo smo med drugim slišali, da je bila strategija
usmeritve na domačega turista med epidemijo korone
zasilna rešitev.
Seveda je bila zasilna, vendar to ne pomeni, da na domačega turista
ni treba staviti v vsakem primeru. Domači turist predstavlja osnovno
stabilnost turističnega gospodarstva. Tudi v preteklosti smo opozarjali
na to, da ne smemo pozabiti na domačega turista, vendar so vsi
deležniki to preslišali. Zdaj imamo novo paradigmo, ob kateri se je
treba zavedati, da je povprečna poraba domačega turista – ne samo
pri nas, pač pa v vseh državah, ko govorimo o njihovih domačih
turistih – nižja kot poraba tujih turistov, kadar obiščejo tujo državo.
Na razpravi smo slišali tudi, da ste bili proti turističnim
bonom. Zakaj?
Na načelni ravni smo odobravali vsako pomoč. Je pa res, da so
boni povzročili povečano povpraševanje, kar je vplivalo na višjo
končno prodajno ceno. Na ta način smo izgubljali tudi zunanjo
konkurenčnost, saj se nismo mogli evalvirati. Če imamo zadostno
ali celo presežno povpraševanje po kapacitetah, se ni treba boriti
na trgih. Dolgoročno to ni vzdržno.
Zelo jasno ste povedali, da si ne želite, da bi Slovenija postala
poceni turistična destinacija.
Tega si ne želi nobeden od nas, kar smo jasno poudarili v novi
turistični strategiji. Stremimo k temu, da smo destinacija s
petzvezdičnimi doživetji in destinacija z visoko dodano vrednostjo,
kar mora biti glavno vodilo za vse deležnike v turizmu. Brez tega
ne bomo mogli odgovoriti na vse ostale izzive, ki jih imamo; treba
je dvigniti povprečno plačo za zaposlene, kadri in turisti morajo
biti zadovoljni, poleg tega pa je treba imeti denar za vlaganje v
digitalizacijo, v nove produkte. Ne bo šlo brez tega, da bomo
ustvarjali visoko dodano vrednost.
Na razpravi je bilo mogoče slišati tudi predlog o vključevanju
ukrajinskih beguncev v turizem. Kaj pravite na to?
Resnici je treba pogledati v oči in povedati, da bomo morali za
enostavnejša dela v turizmu kader iskati ne samo znotraj Slovenije,
ampak širše. To že počnejo na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. Delovno
silo uvažajo celo iz držav, kot so Filipini, Moldavija, Pakistan.
Razprava se je začela z ugotovitvijo, da je v turizmu potreben
optimizem.
Vsekakor je potreben pozitiven pogled, brez katerega ne more
biti uspeha. Optimizem nas je zajel, ko je začel slabeti covid.
Optimizem se naslanja na trende, ki smo jim bili priča že v
poznojesenskem in zimskem času in se nanašajo na rezervacije,
povpraševanje, zanimanja. Priča smo bili pozitivnim premikom na
vseh trgih, kar za večino trgov še vedno velja.
Optimizem je nekoliko usahnil v januarskem valu epidemije, ki pa
je hitro pošel.
Udeleženci okrogle mize z naslovom Pokoronska oživitev
slovenskega turizma v luči najnovejših dogodkov v Ukrajini.
Navedli ste optimističen podatek o vrnitvi turističnega
prometa na 98 odstotkov prometa pred krizo.
Izhajam iz informacij in podatkov, ki jih dobim iz Evropskega
združenja turističnih agencij, kjer sem v upravnem odboru.
Mednarodne bonitetne agencije merijo pričakovani utrip in posel
in takšne številke so jeseni leta 2021 predstavili za leto 2022. Če
ukrajinska kriza ne bo povsem eskalirala, se bomo tem številkam v
Evropi po mojem mnenju kar približali.
Ljudje so željni potovanj, na katera se bo po vaših projekcijah
letos odpravilo kar 70 odstotkov Evropejcev.
Res je, tudi to je podatek Evropskega združenja turističnih agencij,
ki pravi, da kar 70 odstotkov Evropejcev v prihodnjih šestih
mesecih namerava potovati. Običajno je bilo takšnih nekaj manj
kot 50 odstotkov ljudi, se pravi, da v naslednjih šestih mesecih
namerava potovati celo več potencialnih turistov kot običajno.
Kje je tukaj Slovenija?
Potencial Slovenije je razmeroma velik, imamo pa nekaj izzivov,
predvsem s povezljivostjo in dejstvom, da je Slovenija pri tujih turistih
v veliki meri integrirana v produkte drugih držav. Slovenija je sestavni
del potovalnih ciljev skupaj z neko drugo državo ali destinacijo.
Običajno gre za Hrvaško, Avstrijo ali Italijo, se pravi naše sosede.
V razpravi ste omenili, da bo Italija letos očitno čudežni otrok
evropskega turizma.
Ocenil sem jo kot velik potencial, ker se je Italija na covidno krizo
odzvala z veliko mero protekcionizma in zelo velikim omejevanjem.
Italijani so v preteklem letu ostajali doma, in to bolj od vseh
Evropejcev. Zdaj si želijo potovati. Če so lani v sosednje države z
avtomobili potovali predvsem Avstrijci, Nemci, Čehi in Madžari,
bodo to letos počeli Italijani.
To zveni precej obetavno za nas, kajne?
Vsekakor, Italijani se bodo najprej ozrli v države blizu njih in
mislim, da imamo tukaj res velik potencial.
Za našo največjo konkurenco ste označili druge sredozemske
države.
Res je, saj je najhitrejši povratek turistov mogoče pričakovati ob
morju ter v prestolnicah. Turizem najprej okreva v segmentu
'leisure', se pravi na počitniškem delu.
Rekli ste, da je naša največja prednost, da smo majhni in se
lahko hitro prilagodimo.
To bi morala biti prednost in ta trend zasledujemo. Nismo še na
cilju, smo pa začeli delati v tej smeri. Program dela STO ni več tako
zabetoniran, ampak lahko promocijska sredstva preusmerja na
potencialno nove trge. Naj ponazorim na primeru. Z odločitvijo
letalske družbe Fly Dubaj iz Združenih arabskih emiratov se je
Turistična zveza Slovenije se ukvarja predvsem s turizmom
na podeželju. Ali te ljudi zanima tudi ta vidik Slovenije?
V vseh teh državah se najdejo nišne skupine, ki si želijo tovrstnega
produkta, vendar jih je treba ustrezno nagovoriti, jih pripraviti in
se seveda prilagoditi z vsebino.
Kot velik potencial ste omenili tudi goste iz Madžarske,
Češke, Poljske, ki jih je bilo že lani precej.
Če govorimo o varnosti in psihologiji varnosti, moramo vedno
izhajati iz vedenja potrošnika v državi, v kateri živi. Če gledamo s
strani slovenskega potrošnika, se je lani odločil ostati doma, ker je
izkoristil bone, ali je šel na Hrvaško, saj je bil prepričan, da se bo
lahko v vsakem trenutku domov vrnil s svojim avtomobilom. Če je
potoval z letalom, je izbral destinacijo, s katere je imel direktno
povezavo s Slovenijo. V smislu varnosti je bil miren, saj ni obstajala
nevarnost, da bi kjerkoli obtičal. Iz istega razloga je trenutno za
potencialne turiste iz Madžarske, Češke in Poljske iz varnostnega
vidika Slovenija varna destinacija.
Kaj se vam zdi največja slabost slovenskega turizma?
To, da smo zelo zanemarjali vlaganja v celotno turistično
infrastrukturo; v nastanitve, produkte … Z leve in desne so nas
sosednje prehitevali, recimo Hrvaška, ki je kot destinacija naredila
izjemen razvojni korak. Poglejmo si samo številke, kar se tiče
vlaganja. Zelo veliko so naredili v zadnjih desetih letih. Če to
primerjamo s Slovenijo, bo odgovor na dlani.
Kaj pa je naša največja prednost?
Slovenija se je zelo dobro pozicionirala kot zelena, okoljsko
prijazno država, čeprav bomo morali tudi na tem področju še
veliko narediti. Zdaj prihaja neka druga paradigma, realnega
tehtanja okoljskega odtisa turista, ki pa ni vedno v sozvočju s
tistim, kar trdimo.
Kaj pa naš človeški potencial?
Malo več bomo morali komunicirati o posrednih prednostih
turizma. Turizem v vseh sektorjih prinaša veliko dodano vrednost,
ne samo v denarju, pač pa tudi v vsebini.
Polona Frelih
Fotografije: Osebni arhiv in arhiv Sejma Alpe - Adria
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

navdušen: »Pod seboj slišimo vodo, nad nami in okoli nas pa je trda
6 7
Čudežni podzemni svet
Med alpskim svetom in morjem se razprostira širok pas slovenskega
krasa, ki je del velikega Dinarskega gorstva. To je svet apnenca, kjer
skozi nešteto razpok pronica voda s površja v globino. Posledica je
obilica raznolikih kraških oblik, škrapelj, žlebičev, vrtač, ki s svojo
podobo spominjajo na lijake, kraških polj, katerih kruh je služil za
skromno življenje preprostemu človeku, da se je mogel tisočletja
obdržati na teh tleh. To je svet rek ponikalnic, ki ga spoznamo šele,
ko se nam razodene v vsej lepoti kraških jam, ki jih tajinstveno
skriva površje. Taka ponikalnica je tudi reka Pivka, ki izginja v
Postojnski jami, ki je del Pivkinega 24 km dolgega do sedaj
raziskanega podzemeljskega sistema. Njen sestavni del so še
Otoška in Magdalena jama, Črna in Pivka jama ter Planinska jama.
Postojnska
jama
– svetovni
dragulj
Minili so milijoni let, ko narava ustvarja – človek je ohranjal in nadgrajeval stoletja
»Ponekod vidiš grozovite višine, drugod vse v stebrih in tako čudno
oblikovano, kakor bi gledal pred seboj vsakovrstno gomazen, kače
in druge živali, razne pošastne postave in spačene obraze, prikazane
in podobno. Tega so vogali, koti, tla in stebri tako polni, da marsikoga
groza obhaja. Stud in strah sta še večja, ker so povsod, na vseh
straneh mnogi hodniki, votline, globoka brezna, pa tudi v višino
gredo razne špilje in hodniki. Skratka: grozotno mrakotna podoba
in pogled se nikakor ne dasta popisati s peresom.«
Leta 1823 so ustanovili Jamsko komisijo, ki je postala upravni organ
Postojnske jame, prvi jamski statut je začel veljati 13. aprila 1824.
Po jami so obiskovalce vodili stalni jamski vodniki, saj je bila ta
služba uvedena že leta 1825.
Od nosil v žametu do vlaka z električno lokomotivo
Dolga desetletja so vodniki po jami vedno številnejše občudovalce
podzemnih lepot vodili peš. Toda že leta 1853, ko je raziskoval
kraško podzemlje, se je Adolf Schmidl čudil, da v Postojnski jami ni
na razpolago jezdnih živali, saj bi se gotovo marsikateri gost,
posebno pa obiskovalke v dolgih krilih, zaupale osličem ali ponijem,
da pojaše v Jamo na njih. Tako pa gre večina njih do Zavese in se od
tam trudna vrača, ne da bi videla najlepše, Kalvarijo.
Pospešeno raziskovanje pa se je začelo proti koncu štiridesetih let 19.
stoletja, sprožila ga je živahna razprava o ideji Avgusta Voigta, kako bi
lahko speljali železniško progo med Ljubljano in Trstom kar skozi
podzemeljske jame.
Kako so turistično urejali Postojnsko jamo, priča posnetek jamske železnice
iz leta 1872, to je 15 let po dograditvi južne železnice med Ljubljano in
Trstom. Tračnice so položili od jamskega vhoda do vznožja Velike gore.
Nemški romantik Johann Gottfried Seume je v literarnem potopisu
Sprehod v Sirakuzo, 1803, pri opisu Postojnske jame poetično
noč široke in visoke votline. Tu vodniki običajno prižgo na skalnih
stenah nekaj kupov slame. Magična osvetlitev te podzemne scenerije
z naravnim mostom, fantastičnim skalnim obokom, grotesknimi
stenami in globoko tekočo reko je bila med najlepšimi prizori, kar se
jih spominjam. Ko kopica slame dogori, jo po navadi vržejo z mosta v
globino, kjer žari v vodni strugi še nekaj trenutkov. Nenavadna
obsežna svetloba in takoj za njo ponovna tema, v kateri sveti šibka
luč bakel le nekaj korakov daleč ustvarjata nepričakovane kontraste.«
V globokem in temnem podzemlju pomeni dobra razsvetljava prvi
pogoj za turistični ogled. Iz opisov popotnikov izvemo, da so jamo
v začetku 19. stoletja vodniki razsvetljevali z baklami, nato pa z
oljnimi svetilkami, pritrjenimi na stene. Že leta 1883, ko je v
evropskih velemestih ulice in trge razsvetljeval še plin, je v
Postojnski jami zasvetila prva obločnica
(A. Schaffenrath, ok. 1830)
Ob cesarjem obisku leta 1883: V jami je poleg takratne električne (delne)
razsvetljave gorelo še 16.000 sveč in 600 lampijonov. Res 'topel' sprejem.
A c. k. komisija jamske uprave je šla še dlje: pisana navodila iz leta 1858
dovoljujejo 'v starej jami ... svetiti ... samo z voskom, stearinom, lojem in
oljem, v Franc – Jožefovej in Elizabetinej jami (to so danes Male jame,
op. A. K.) pa samo z voščenimi ali milinimi svečami (Costa 1863).
Vodniška literatura
Čudežni podzemni svet
Leta 1748, po naročilu habsburškega dvora, je nastal prvi načrt dotlej
znanih vhodnih delov Postojnske jame, ki ga je izdelal J. N. Nagel.
Vhod v Postojnsko jamo, A. Schaffenrath ok. 1830
Tu je nov svet – tu je paradiž
To je davnega aprila 1818, ves vzhičen od veselja, Luka Čeč zaklical
svojim tovarišem ob odkritju nadaljevanja Postojnske jame.
Domačin Luka Čeč je ob soju svetilke, s katero je paral temo pod
zemljo na svojem sprehodu v neznano, občudoval nov svet Hada,
spoznaval njegove lepote in odkril kraški paradiž.
Od bakle do električne razsvetljave
Reprezentativna Hohenwartova knjižna izdaja, opremljena s
Schaffenrathovi gvaši (risbami),
1830–1832, I.–IV. del
Vodniška literatura Postojnske jame je svojevrsten primat v kraškem
turizmu med vsemi jamami v svetu. Od leta 1821, ko je že izšel prvi
pisani vodnik, se jih je nabrala dolga vrsta – krepko prek 130, med
njimi tudi monografije v številnih jezikih.
Kot prvega 'raziskovalca in turističnega promotorja' bi lahko
imenovali J. V. Valvasorja. Njegov opis v slovitem delu Slava
Vojvodine Kranjske (Die Ehre des Herzogtums Crain) iz leta 1689 je
močno fantastičen. Posebno zanimiva je njegova slika kapniških
tvorb, ki jih je prikazal v obliki pošastnih podob.
A. Schaffenrath ok. 1830
Stare fotografije kažejo že tedaj množičen obisk.
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

vabilu leta 1827 med drugim naslednje: Postojnska jama je doma in
8 9
Čudežni podzemni svet
K večjemu obisku so pripomogla včasih izredno mikavna vabila, ki
so jih prinašali častniki pred jamskim slavjem. Tako beremo npr. v
tudi v tujini tako znana, da tu ne bomo naštevali njenih posebnosti.
Katakombe v Italiji in na Siciliji, piramide in obeliski v Egiptu in ogromne
indijske pagode v Aziji so sicer izrednega občudovanja vredne priče
človekove umetnosti in duhovne veličine, a če jih primerjamo s
Postojnsko jamo, se bomo prepričali, da moremo ob nje enakovredno
postaviti to čudovito tvorbo prirode.
Postojnsko jamo so si ogledali že milijoni obiskovalcev, od tistih
prvih v 13. stoletju do zadnjih let (1819–2021, 39 milijonov; letni
rekord, 1985: 942.256 turistov, mesečni vrh: avgust 1985: 234.317
obiskovalcev, dnevni, 12.025 obiskovalcev, pa je bil dosežen 8.
avgusta 1978).
Iz zlate spominske knjige, ki jo hrani Postojnska jama: 11. marca 1857 je
jamo obiskal avstro-ogrski cesar Franc Jožef, ob priložnosti, ko je stekla
železnica Ljubljana–Trst.
Briljant – simbol Postojnske jame
Postojnska jama je bila že od
nekdaj zanimiva in skrivnostna za
marsikaterega popotnika. Pred
stoletji je njen edinstven svet
ustvarjal občutek misticizma. Še
vedno pa ta 'Pravljica v sigi – moč
v ustvarjalnosti lepote narave' daje
človeku napoj za podoživljanje.
Ali kakor je zapisal v spominsko
knjigo 1955 leta Henry Moore,
angleški kipar: »To je najlepša
razstava kiparstva narave, ki sem jo
kdajkoli videl.« Marsikdo jo
poskuša likovno izraziti s toplimi
in mavričnimi barvami, drugi s
čustveno izbranimi besedami
ustvariti poetično igro, tretjemu
daje snov za podkrepitev
njegovega znanstvenoraziskovalnega
dela, četrtem,
petemu … in
devetintridesetmilijontemu? Da jo občuduje, kako ona diha in raste,
cveti in se razmnožuje, izraža svojo nežno vitkost ali se bohoti s
svojimi polnimi oblinami ob vsakem dotiku vodne kapljice … Kljub
nekaterim trenutnim katastrofam človeške civilizacije in napredka,
ostaja njena nedolžnost. (on)
Tako lahko v Postojinskem okrajnem glavarstvu (1889) v zvezi z
'glasovitim zagrinjalom' (to je kapnik Zavesa) preberemo, »da je neki
Anglež ponudil za ta čarobni kapnik toliko čistega srebra, kolikor je
težak, a ta ponudba se mu je odbila«.
Živa bitja v večni temi
Ena največjih senzacij pri odkrivanju postojnskega podzemlja je bilo
odkritje prvih živih bitij v večni temi. Najznamenitejša med njimi je
človeška ribica (Proteus anguinus), močeril oz. dvoživka, živalski fosil iz
terciarja, razmnožuje se z jajčevci ali tudi z živimi mladiči. Prav pri
Postojnski jami se je razvila posebna panoga biologije, speleobiologija,
ki se ukvarja z jamskimi živimi bitji.
Poezija Hadovega podzemlja
Tudi kraški kamen, bel in ožgan od sonca, preprost v svoji zgradbi,
pa toliko bolj razigran v svoji obliki, daje pečat krajini, oviti s temno
zeleno borduro gozdov, v katero se vklapljajo številni
kulturnozgodovinski spomeniki kot prispevek človeške
ustvarjalnosti in nečimrnosti hkrati.
Pod to nevsakdanjo povrhnjico pa se nam razodeva tajinstveno
podzemlje. Narava, deževna kapljica, ob sodelovanju in igri še
drugih prvin, je ustvarila droben kristal, bleščeč briljant, množico
raznobarvnih in raznoliko oblikovanih lesketajočih se delov sige, ki
skladno povezani dajejo občutek neizmerne ustvarjalnosti in
bogastva narave. Ko je človek z razvojem in pomočjo tehnike to
podzemlje še osvetlil in opremil, se ne more načuditi (zato tudi
množice turistov 'in continuo'), kajti nikjer se tako očitno ne kaže
kot tukaj svoboda v zakonu in samovoljnost v doslednosti.
Ko stopaš po širokih hodnikih, pa zaviješ po ob tesno k skali
prislonjeni poti, mimo podzemeljskih voda, ki šumijo nekje globoko
pod tirnicami jamskega konja, ki neumorno vleče skozi galerije in
dvorane, kjer oko išče novih stvaritev, ki se mu ponujajo na vsakem
delčku jamskega prostora, pa jih ne dojame, tako so veličastne.
Človek za trenutek postane, v duši podoživlja tisočletja, takrat pa
forme sige vstanejo, podajo si roke, stisnejo lice k licu, glavo k srcu,
in pričnejo svoj poetični ples ob zvoku vodne kapljice in šumu
lahnega vetriča, ki zaveje iz zadnje špranje. To je balet, ob skrbno
izbrani glasbi, v mavrici barv. To ni pesem, več, to je ena sama
ljubezen. (on)
Postojnska jama – nova spoznanja
Samostojno in celovito turistično poslanstvo KRASA
Postojnska jama s klasičnim krasom je pojem kraške pokrajine,
kraškega podzemlja, krasoslovne znanosti in kraškega turizma v
svetovnem merilu. Svojskost te pokrajine, njeno naravno bogastvo
in raznolikost, pestra kulturna preteklost, ki je dala pečat Evropi in
svetu, so izrazite prednosti slovenskega turizma. Kaže jih še v večji
meri izrabiti na vseh ravneh in graditi na njih, ob upoštevanju vseh
novodobnih spoznanj. Še več. Pri oblikovanju in načrtovanju tržno
privlačnih in uspešnih turističnih izdelkov Slovenije KRASU priznati
samostojno in celovito turistično poslanstvo z lastno motivacijsko
ali spodbujevalno identiteto, to je istovetnostjo, ki mora postati
temeljni cilj turističnega povpraševanja. Ob tem bi se spomnil vseh
onih, ki so skozi stoletja ustvarjali to odlično podobo Postojnske
jame, in zahvalil tistim, ki to počnejo še danes. Postojnska jama je
biser krasa, na katerega smo ponosni.
Besedilo: Srečko Šajn, predsednik TD Postojna
Fotografsko gradivo: Arhiv TD Postojna
Pivka jama ponuja enkraten pogled v podzemsko strugo reke Pivke.
Črna in Pivka jama
Črna in Pivka jama sta del postojnskega jamskega sveta in dobra
izbira za atraktiven družinski izlet. Pivka jama ponuja enkraten
vpogled v podzemsko strugo reke Pivke in je edino mesto v celotnem
jamskem sistemu, kjer je možen ogled vodnih rovov. Sprehod skozi
jamo razkriva skrivnost nastanka podzemnih rovov in čudovit prikaz
moči tekoče vode. Skozi umeten rov se obiskovalci podajo v Črno
jamo, kjer na temnih kapnikih čudovito zažarijo tisoči drobnih
kristalčkov, ki pogledu dodajo pridih čarobnosti.
Črna jama je bila nekoč znana kot samostojna jama, kasnejši
raziskovalci pa so jo povezali v enotni jamski sistem Postojnske jame.
3,3 kilometrov dolga jama obiskovalce vabi z velikimi dvoranami in
vodoravnimi rovi ter velikimi temnimi kapniki, po katerih je jama
dobila ime. Primerna je predvsem za tiste ljubitelje jam, ki želijo
izkusiti zahtevnejše prehode in vodne prepreke.
Vhod v Pivko jamo je od Postojnske jame oddaljen 5 kilometrov.
Črna jama je bila nekoč znana kot samostojna jama.
Vhod v Pivko jamo je od Postojnske jame oddaljen pet kilometrov. Po
317 stopnicah se je do njega potrebno spustiti 65 metrov globoko.
Jama meri dobrih 5 kilometrov, za turistični ogled pa sta primerna
dva kilometra. Ta del je tudi električno razsvetljen. Pot vodi ob reki
Pivki proti Črni jami, sledita izhod na površje in vrnitev skozi gozd.
Fotografije: arhiv RRA Zeleni kras d.o.o.
Čudežni podzemni svet
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

10 11
Čudežni podzemni svet
Jamarska turistična sezona se začne prvega aprila in traja do oktobra.
Planinska jama
Planinska jama je ena izmed največjih vodnih jam v Sloveniji.
Poznana je predvsem po sotočju dveh rek, ki se združita v jami, to
sta reka Rak, ki priteče iz Cerkniškega jezera, in reka Pivka, ki priteče
iz Postojnske jame. V Planinski jami živi več kot 160 vrst jamskih
živalic, ki pa so večinoma zelo majhne. Največja je človeška ribica
(Proteus Anqinus), ki si jo lahko ogledate v naravnem okolju.
Turistični ogled traja 1,5 ure, daljši ogled s čolni do Paradiža pa traja
6 do 7 ur in je organiziran po dogovoru. Opremo za ogled jame s
čolni prispevamo mi. Informacije za ogled jame si lahko pogledate
na planina.si, kjer so kontakti za ogled jame.
Jamarska turistična sezona se prične s prvim aprilom in traja do
prvega oktobra. Aprila, maja, junija in septembra je jama odprta po
Kostanjeviška jama
Za Kostanjeviško jamo so značilne številne kapniške tvorbe.
Ob vznožju Gorjancev leži pri izviru potoka Studena Kostanjeviška
jama. Podzemne vode so v tisočletjih izdolble najdaljši in
najmogočnejši jamski splet na Dolenjskem. Do sedaj je raziskanih
okoli 2500 metrov jame, raziskave še vedno potekajo. Jama je od
mesta Kostanjevica na Krki oddaljena 1,5 km.
urniku ob vikendih, v soboto ob 17. uri, v nedeljo in čez praznike ob
15. in 17. uri. Julija in avgusta je odprta vsak dan ob 17. uri, ob
sobotah ob 17. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15. in 17. uri. Jamo
si lahko ogledate vse leto, od prvega oktobra in do prvega aprila po
dogovoru na št. 041 304 588/041 338 696 Zvonko Samsa.
Za skupine je potrebna rezervacija vsaj 10 dni prej. Priporočamo,
da imajo gostje ročne ali naglavne svetilke s seboj. Jama ni
osvetljena, pot je lepa in varna.
Vljudno vabljeni na ogled Planinske jame!
Besedilo: Zvonko Samsa, Jamarsko društvo Planina
Iz mesta obiskovalce po asfaltirani cesti do jame usmerjajo smerokazi
(navigacija ni zanesljiva), dostopna je z vsemi cestnimi prevoznimi
sredstvi in peš.
Pred vhodom v jamo stoji jamarski dom, kjer si obiskovalci lahko
odpočijejo, velik travnik pred njim pa je primeren za družabna
srečanja, igre in rekreacijo. Prostore je mogoče najeti.
Ogled Kostanjeviške jame je nezahteven in primeren za obiskovalce
vseh starosti. Njen bogato zasigan turistični del je razsvetljen, varen
in vreden ogleda. Za jamo so značilne številne kapniške tvorbe, v
katerih lahko prepoznamo mavrico, krokodilovo glavo, sabljo, kralja
Matjaža v prestolu, Jezusa na razpelu, medvedka, velikanovo nogo,
itd. V jami živi veliko jamskih živali (netopirji, jamske kobilice, jamske
kačice, jamski pajki …). Nekatere od njih lahko vidimo med ogledom.
Ogled jame z vodnikom traja približno 45 minut. V jami je temperatura
okoli 12 °C. Za ogled ne potrebujete posebne opreme, le primerno
obutev (športno) in vsaj ene dolge rokave.
Jamo si je mogoče ogledati med 15. aprilom in 31. oktobrom, ob
sobotah, nedeljah in praznikih, od 10. do 18. ure (vodeni ogledi so
vsaki dve uri: ob 10., 12., 14., 16. in 18. uri), julija in avgusta pa vsak dan
ob istih urah.
Za ogled zunaj omenjenih terminov se lahko posebej dogovorite:
Brane Čuk, skrbnik jame, gsm: 041 297 001
Informacije: Klub jamarjev Kostanjevica na Krki www.kostanjeviskajama.com
.
Skupina okoli 2 dm dolgih stalaktitov v poševnem rovu. Kljub bližini miniranja niso bili vidno poškodovani.
Kraške jame drugega tira
Drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom, kjer se je lani
začela gradnja predorov, bo potekal po kraškem in istrskem svetu.
Nova železniška proga, dolga 27 kilometrov, bo v treh četrtinah
potekala po predorih. V kraškem delu med Divačo in Črnim Kalom
bosta zgrajena dva predora, 6,7-kilometrski predor Lokev in
6-kilometrski predor Beka. Oba bosta zgrajena dvocevno zaradi
varnostnih zahtev, pozneje pa bo to omogočilo izvedbo
dvotirnosti nove proge. Glede na izkušnje z avtocestnega
programa in na podlagi izvedenih geofizikalnih meritev v družbi
2TDK, ki je naročnik projekta, pričakujejo na kraškem območju v
omenjenih predorskih ceveh najdbo približno desetih večjih in
približno stotih manjših kraških jam.
Med gradnjo servisne cevi predora Lokev so izvajalci del v začetku
februarja v le nekaj dneh odkrili kar dve kraški jami, dolžina rova v
večji je celo 80 metrov, višina pa več kot 30 metrov. To je bila tudi
največja do sedaj najdena jama. Druga jama je bila precej manjša,
dolga je 26 metrov. Skupno so doslej med gradnjo drugega tira
odkrili že več kot deset jam. Obe jami so skladno s protokolom
ukrepov v primeru odkritja jam, ki se v Republiki Sloveniji
uporablja že vrsto let, raziskali, izmerili in dokumentirali
strokovnjaki krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa. Ti so
predlagali ukrepe, ki so jih skladno s protokolom potrdili na
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Dela v predoru so
se nadaljevala v kratkem času, odkritje pa ni vplivalo na rok
izgradnje.
Jami se bosta v delu ohranili, vhod v jami so izvajalci del zazidali.
V eni od jam so krasoslovci našli tudi okoli dva decimetra dolge
stalaktite, ki kljub bližini miniranja niso bili vidno poškodovani, in
jamske kobilice, ki so v jamo prišle po naravni poti pred gradnjo
predora. Jamske kobilice in ogrizenost površin v delu jame kažejo
na naravni stik jame s površjem tudi pred izgradnjo predora.
Generalni direktor in predsednik uprave družbe 2TDK Pavle Hevka,
ki je hkrati tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, je ob
odkritju dejal: »Drugi tir bo omogočal mnogo višje hitrosti in bo
bistveno skrajšal potovalne čase. Zato bo pomenil veliko
priložnost za razvoj turizma, saj se bomo po progah, ki bodo
omogočale bistveno višje hitrosti od današnjih, popeljali na morje
ali bomo turiste z Obale v Lipico, na Bled ali v Postojnsko jamo
popeljali z udobnimi in hitrimi vlaki. Morda jim bomo, ko jih bomo
peljali na ogled našega prečudovitega kraškega podzemlja, lahko
omenili, da jih že na poti peljemo mimo številnih jam, in jim
predstavili trud, ki smo ga ob izgradnji drugega tira vložili v
ohranjanje kraškega sveta.«
Besedilo: 2TDK
Fotografije: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU
Vhodni del manjše od dveh najdenih jam fotografiran od
spodaj navzgor.
Čudežni podzemni svet
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

12 13
Čudežni podzemni svet
Fotografija: Arne Hodalič
Turistični produkt - Občutenje narave…
To zlasti velja za črno podvrsto, ki jo po merilih Rdečega seznama
uvrščajo med kritično ogrožene vrste, kar pomeni, da sodi med
najbolj ogrožene vretenčarje na planetu.
Zaradi svoje redkosti, je na Rdečem seznamu RS in črna človeška ribica
je opredeljena kot ranljiva. Večji del habitata črne in bele človeške
ribice je opredeljen kot posebno varstveno območje Natura 2000.
Fotografija: Uroš Raztresen
Jelševnik je edina lokacija na svetu, na kateri lahko ta belokranjski
endemit opazujemo v naravnem okolju.
Črna človeška ribica ima kot belokranjski endemit velik potencial za
razvoj turistične ponudbe v Beli krajini. Obiskovalci lahko spoznajo
raznolikost belokranjske narave, začutijo in prepoznajo vas Jelševnik
kot edinstven prostor v svetovnem merilu. V produkt se neposredno
vključuje tudi družina Zupančič s svojo kulinarično ponudbo, ki
temelji na družinski tradiciji in lokalnih dobrotah.
Integralni turistični produkt pripoveduje zeleno zgodbo in povezuje
mesto Črnomelj z okolico.
Obiskovalci spoznajo staro mestno jedro Črnomelj, v zakladnici
raziščejo vse zaklade občine Črnomelj, s kolesom ali peš se
odpravijo po delčku belokranjske narave in spoznajo edinstveno
črno človeško ribico.
Brezo kot javno pohvalo za urejanje in varovanje okolja v občini
Črnomelj je za leto 2021 prejel Silvo Zupančič za prispevek k
osveščanju o pomenu varovanja okolja in za njegovo prizadevanje
za prepoznavnost črne človeške ribice.
Čudežni podzemni svet
Bela krajina ni samo bela in ni samo krajina, je veliko več …
Črna človeška ribica
– skrivnostni svet
belokranjskega kraškega
podzemlja
Informacijski center Jelševnik, domačija Zupančič
Na Jelševniku se lahko podrobno seznanite z belokranjskim
posebnežem. Omogočena je sodobna interpretacija človeške ribice
s poudarkom na črni podvrsti; več o zgodovini odkritja črne človeške
ribice, od njenih nadčutilnih sposobnosti do razmnoževanja.
Za strokovno vodenje po vsebinah poskrbijo usposobljeni vodniki.
Urejene so pohodne poti in opazovalni šotor nad bruhalnikom.
V centru potekajo naravoslovni dnevi za osnovne in srednje šole ter
predstavitve za različne ciljne skupine. Obiskovalci si med drugim
lahko ogledajo tudi film Črna človeška ribica. S pomočjo IRtehnologije
je mogoče močerila opazovati v njegovem naravnem
habitatu in spoznati skrito kraško podzemlje Bele krajine.
Fotografija: Uroš Raztresen
Besedilo: Tatjana Zupančič, TD Črnomelj
Jelševnik je edina lokacija na svetu, na kateri lahko
belokranjski endemit opazujemo v naravnem okolju.
Skoraj tristo let po odkritju njene bele sorodnice so črno človeško
ribico leta 1986 našli člani Inštituta za raziskovanje krasa v kraškem
izviru Dobličica. Krasoslovec Andrej Mihevc je ocenil, da gre za
novo vrsto človeške ribice. Leta 1990 so več primerkov odkrili v
izviru Jelševnik v bližini Črnomlja. Biologa Boris Sket in Jan W.
Arntzen sta leta 1994 črno človeško ribico ali črnega močerila
znanstveno opisala.
Ker s svojim temnim telesom in rdečimi škrgami spominja na črne
parklje z rdečim jezikom, je biolog prof. dr. Boris Sket črnemu
močerilu nadel strokovno ime Proteus anguinus parkelj.
V primerjavi z bolj znano belo človeško ribico ima črna človeška
ribica krajše noge, bolj zaobljeno glavo, več vretenc v hrbtenici
trupa in dokaj dobro razvite oči, opazijo se kot drobni črni piki,
obrobljeni z belim tankim obročem. Njena posebnost je temno
pigmentirana koža, ki je pravzaprav bolj temno vijoličasta kot črna.
Črna človeška ribica živi na zelo omejenem prostoru. Resno
ogroženost črnega močerila predstavljajo vse vrste onesnaževanja
krhkega kraškega sveta, industrijski in komunalni odpadki ter divja
odlagališča. Prav tako se krči kakovost njenega habitata zaradi
uporabe umetnih gnojil, pesticidov in težkih kovin. Negativni
dejavnik je tudi neodgovorno izkoriščanje podzemske vode za
industrijo in kmetijstvo, kar zmanjšuje zaloge podzemnih voda.
Človeška ribica je v slovenskem merilu ocenjena kot ranljiva vrsta,
potencialno ogrožena zaradi visoke stopnje omejene prostorske
razširjenosti.
Fotografija: Uroš Raztresen
Informacijski center Jelševnik – Skrivnostni svet kraškega
podzemlja Bele krajine
Jelševnik
Fotografija: Vinko Kukman
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

so mlada dekleta in žene prale perilo. V jami je živel hudič, ki se je
14 15
Čudežni podzemni svet
Kako pa je ta podoba prišla tja?
Zgodba pripoveduje takole: ob potoku je bilo je nekoč perišče. Tam
zaljubil vanje. Sklenil je, da jih bo odpeljal v pekel. Tako je nekega
jutra prišel na plan. Dekleta in žene so se prestrašile in zakričale, naj
jim kdo pomaga. Pa je ravno takrat izza hriba pokukalo sonce in
posijalo na vhod ter samega peklenščka s svojimi žarki spremenilo
v kamen. Tako je še danes ujet v kamnu in krasi vhod v jamo.
Čeprav je v jami popolna tema, so v notranjosti živali, in sicer raki,
netopirji in pajki. Jama je habitat vsaj treh vrst netopirjev (mali
podkovnjak, veliki podkovnjak in navadni netopir). Kot pravi
endemiti pa so v njej jamski polžki, ki so veliki le en milimeter, in
jamski krešič, ki meri pet milimetrom.
Sprehod po podzemlju vodi ob potoku Peklenščica do posebnega
podzemnega slapa, nato pa v zgornji suhi del jame, ki nudi poglede
na čudovite kapniške oblike, ki burijo domišljijo. Ogled jame v
dolžini dobrega kilometra z jamskim turističnim vodnikom traja
skoraj eno uro, seveda z ustrezno obutvijo in oblačili, primernimi
temperaturi v jami.
Čudežni podzemni svet
Jama Pekel, spodnji vodni del
Jama Pekel
Ponos Šempetra v Savinjski
dolini
Pa še nekaj zanimivosti …
• V jami je najvišji podzemni slap v turistično urejenih jamah
Slovenije.
• V poletnih mesecih, ko je zunaj vroče in soparno, je v Peklu
prijetno hladno in sveže, zato so obiskovalci še posebno veseli
obiska te čudovite kraške lepotice v najbolj vročih dneh.
• Ali veste, da se lahko v jami Pekel tudi poročite? Če se, je lahko
takoj po poroki pekel že za vami.
Člani Turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini že 50 let
upravljamo to kraško lepotico in v celoti skrbimo zanjo. Številni
obiskovalci, tako domači kot tuji, so posebno presenečeni nad
njeno notranjostjo. Zunanji ambient ponuja popolno sprostitev in
Jama Pekel, kapniški steber
odmik od vsakdanjosti. Vse to je nastalo zaradi pridnih rok
prostovoljcev. Vse za sprejem gostov in njihovo zadovoljstvo, za kar
poskrbijo strokovni in prijazni vodniki.
Jama Pekel je zares edinstvena jama na Štajerskem, ki vas popelje
od Pekla do nebes.
Fotografije: Arhiv TD Šempeter v Savinjski dolini
Jama Pekel leži le 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Je ena
največjih kraških jam na Štajerskem, ki je urejena za turistične oglede.
V njeni notranjosti so številne zanimivosti, ki presenečajo naše
obiskovalce, zato si jo je vredno ogledati. Njena znamenitost je
podzemni slap s štirimi metri vodnega padca.
Jama Pekel z dolino Peklenščice je naravni spomenik na zavarovanem
območju krajinskega parka, poimenovanem Ponikovski kras. Vhod v
jamo pa leži še na posebno varovanem območju Natura 2000.
To jamo je izoblikoval potok Ponikvica, ki se vije po planoti nad jamo.
Pred milijoni let je bilo tu obrobje Panonskega morja in voda je
počasi obdelovala in oblikovala čudovito kraško podzemlje. Pravijo,
da je ta jama stara več kot 3,5 milijona let.
Pogumni radovedneži so se pogosto odpravljali raziskovat jamske
rove. Takšen ogled je bil seveda zelo nevaren, saj je bila okrog in
okrog sama divjina, prav tako divja pa je bila njena notranjost.
brunarico, kioska, klopce, mizice za prijetno posedanje ob žuborenju
Peklenščice, za otroke pa različna igrala. Po gozdu nad jamo je
speljana še gozdna in geološka učna pot Gozdovi so pljuča Pekla, ki
jo upravlja Celjsko gozdarsko društvo.
Od kod pa ime Pekel?
Vse leto je v jami stalna temperatura, med 10 °C in 12 °C, zato je poleti
v njej prijetno, pozimi pa je večkrat topleje kot zunaj. Zaradi te
temperaturne razlike pogosto nastaja megla. Vraževerni ljudje so
menili, da v jami živi vrag, ki se greje, da se iz nje kadi. Zato so jamo
poimenovali Pekel.
V resnici pa je dobila ime po kamnitem vhodu v jamo. Če se pri
vhodu ozremo proti skali in dobro opazujemo, se lepo vidi vklesana
podoba peklenščka.
Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini
Ob rimski nekropoli 2
3311 Šempeter v Savinjski dolini
www.td-sempeter.si
Jama je bila pravi izziv članom Turističnega društva Šempeter v
Savinjski dolini, ki so za odkrivanje in nadaljnje raziskovanje povabili
na pomoč jamarje, člane jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda.
Največja želja domačinov je bila jamo približati številnim ljudem.
Lotili so se zahtevnega dela in začeli v notranjosti urejati poti, ograje,
stopnice, napeljali elektriko in vse potrebno za varen vstop in ogled
jame. Veliko prostovoljnega dela je bilo vloženega v njeno ureditev,
da je lahko leta 1972 sprejela prve obiskovalce. Letos bomo torej
praznovali polnih 50 let, odkar je zasvetila prva lučka in sprejela goste
v čudovito kraško podzemlje. Pred vhodom v jamo so člani postavili
Vhod v jamo Pekel
Pohod od Petra do Pekla
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

Veliko prizadevanj smo namenili povezovanju z lokalnimi in
16 17
Čudežni podzemni svet
Fotografija: Peter Zakrajšek
Kapljica, Županova jama
Županova jama – lepotica
dolenjskega krasa
na rednem programu vodenj, skupine družin pa se lahko za tak
ogled tudi dogovorijo.
regijskimi ponudniki za enoten in povezan nastop na turističnem
trgu. Društvo je bilo vključeno v program Turizem na podeželju, kjer
smo skupaj s še tremi turističnimi društvi – TD Cer Cerovo, Društvo
za razvoj podeželja LAZ in TD Tuhinjska dolina – razvijali bolj
prepoznavno turistično ponudbo.
Kako naprej?
Že več let razvijamo edinstvena doživetja jamskega sveta. Naše
poslanstvo je obiskovalce navdušiti nad lepotami jamskega sveta.
Poudarjamo tudi trajnostno obiskovanje jam in preživljanja
prostega časa v naravi. To poslanstvo uresničujemo tako s turistično
ponudbo različnih programov vodenja za majhne skupine kot s
prireditvami, ki so usmerjene k doživetjem kraškega sveta, trudimo
pa se tudi, da ostajajo butične.
Turistična ponudba
Programi vodenja so po vsebini prilagojeni različnim obiskovalcem.
Tako poudarijo in okrepijo edinstveno izkušnjo obiska jame. Poleg
'običajnega' ogleda se lahko skupine podajo v podzemlje tudi le v
soju naglavnih svetilk ali izkusijo program osebnostne rasti z
meditacijo v jami. Izkušnja je izredna, saj je zagotovljeno tudi to, da
v času trajanja programa v jami ni drugih skupin.
Otroke v jami še posebno navdušijo kapniki, ki jih vidijo povsem od
blizu, jamski palčki, množica drobnih kristalčkov na kapnikih, pogosto
je mogoče opaziti tudi netopirje. Posebno doživetje nastopi, ko
ugasnejo vse luči. Družine z otroki se podajo na ogled jame z
animacijo, lahko pa se udeležijo tudi edinstvenih eksperimentalnih
delavnic s poskusi o nastajanju kapnikov – Jama LAB.
Program za šolske in predšolske skupine poleg spoznavanja jame
obsega tudi pedagoški program delavnic KRASni gozd, na katerih
Fotografija: Jožica Rus
Poletje z netopirčkom Brankom
učenci spoznavajo kraško površje s kraškimi pojavi, Jama LAB,
delavnice spoznavanja netopirjev in pravljične delavnice.
Vse leto se lahko obiskovalci udeležijo različnih dogodkov, kot je
spust z jamarji skozi brezno na Dan doživetij, prireditve v sklopu Noči
netopirjev, koncerti z odmevom in pohoda po Evropski pešpoti E6 iz
Grosuplja do Županove jame, ki bo na sporedu že 23. aprila.
Pohodniki, ljubitelji narave in kulture v neposredni bližini jame lahko
obiščejo tudi Tabor nad Cerovim in Vodomčev gaj, vse tri točke pa
povezuje pet kilometrov dolga učna pot Po sledeh vodomca.
Dobrodošli v Županovi jami, kjer boste tudi vi zagotovo doživeli še
kako potreben odmik od vsakdana v objemu podzemlja!
Besedilo: Lučka Jere, Županova jama, TOD Grosuplje
Čudežni podzemni svet
Letos Županova jama praznuje 95 let, odkar je bila odprta za
turistični obisk. Leto prej, natančneje 26. maja 1926, pa so skozi
majhno brezno sredi gozda odkrili najlepše zasigane predele jame.
Raziskovanje Jožeta Permeta, takratnega župana bližnjega Št. Jurija,
je pokazalo, da že v času Valvasorja znana Ledenica, ki je danes
vstopna točka v turistično raziskovanje sistema Županove jame, ni
edina jama južno od Grosupljega.
Drugo za drugim je raziskoval manjša okoliška brezna in eno izmed
njih je vodilo v globine ene najlepših jam dolenjskega kraškega sveta.
Izkušnja podzemnega sveta
Županova jama s podzemnim spletom sedmih dvoran nudi
dobrodošlo sprostitev in stik z naravo, saj jo odlikuje prijeten in
miren ambient. Ogled je mogoč vse leto, še posebno pa je
podzemlje primerno za obisk, kadar zunaj dežuje. V toplejšem
delu leta jama nudi ohladitev, v zimskem času pa se v njej celo
malo pogrejemo.
Obiskovalci si jamo ogledajo v dolžini 600 m, nato pa se delno po
krožni poti vrnejo na izhodišče. Ne bo odveč namig, da jamske
dvorane ležijo na različnih višinskih ravneh, ki jih povezujejo
stopnice – obiskovalec tako na ogledu premaga kar 120 metrov
višinske razlike v eno smer. Najnižja točka ogleda je 50 metrov pod
zemeljskim površjem.
Obdobje covida-19
Koronski časi so prinesli mnogo izzivov, največji pa je bil
organiziranje obiska na način, ki je bil skladen s spreminjajočimi se
ukrepi, predvsem pa tudi varen glede tveganja prenosa okužbe.
Množičnega obiska v jami nismo imeli niti pred covidom-19,
koronska izkušnja pa je še poudarila prepričanje, da si ga niti ne
želimo. V letu 2020 je bila jama zaprta 134 dni, v letu 2021 pa 57 dni,
skupno 191 dni, kar je zaradi načina obiskovanja jame v manjših
skupinah manj časa kot pri večjih turističnih jamah. Povečal se je
individualni, družinski obisk, medtem ko je bilo večjih skupin malo.
Izredno se je zmanjšal šolski obisk in obisk tujcev.
Ogledi jame v majhnih skupinah so hkrati predstavljali izredno
priložnost za poglobljeno spoznavanje podzemnega sveta.
Pristop jamskega vodnika je bil lahko bolj oseben, izkušnja
obiskovalca pa veliko bolj doživeta.
V tem času smo razvili nov družinski program, v katerem otroci z
netopirčkom Brankom prek igre Odkrij netopirsko skrivnost jamo
raziskujejo na svojevrsten način. Družinski program je v času sezone
Prvi obiskovalci, vhod v jamo skozi brezno
Fotografija: Arhiv Županove jame
Fotografija: Peter Zakrajšek
Prestol kralja Matjaža, Županova jama
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

Kalvariji, dvorani, bogati s kapniki, kjer se jama deli na severni del –
18 19
Čudežni podzemni svet
I. jezero v Križni jami
Fotografija: Peter Gedei
II. jezero v Križni jami
Krajši ogled z vožnjo po prvem jezeru (1 do 1,15 ure)
Za začetni del jame so značilne velike dvorane. Že po nekaj sto
metrih v jami ni več svetlobe in obiskovalci nadaljujejo raziskovanje
s pomočjo ročnih svetilk. Glavni rov se nadaljuje skozi Veliko
dvorano proti kapniku Čimborasu, kjer si lahko obiskovalci ogledajo
kosti jamskih medvedov, ki pritegnejo tako s svojo velikostjo kot
tudi številčnostjo. Pot se nadaljuje po rovu, ki odvaja vodo iz prvega
jezera. S čolnom se podamo na desetminutno vožnjo po prvem
jezeru. Po isti poti se vrnemo do izhoda. Ta ogled je primeren za
skupine do 60 ljudi. S seboj imejte dolge hlače, jopo z dolgimi
rokavi in dodatne tople nogavice. Za ogled dobite gumijaste
škornje in ročno svetilko.
Fotografija: Gašper Modic
stoječe kapnike in kapniške skupine, kar daje vtis, da rastejo iz vode
(Beneški pristan, Piratska ladja, Orgle, Ris). Potovanje se konča pri
Blata, in severovzhodni del – Pisani rov. Zaradi varovanja jame lahko
ta del jame obišče le ena skupina oz. do štiri obiskovalci na dan
oziroma do 1.000 obiskovalcev letno. Obisk je mogoč le po
predhodnem dogovoru.
Alternativni ogledi
Krajši ogled z vožnjo po prvem jezeru in Medvedji rov (1,5 do 2 uri)
– ogled je po predhodnem dogovoru mogoč vse leto. Ogled
vodnega dela do Kristalne gore (6,5 do 7 ur) – ogled je mogoč po
predhodnem dogovoru od oktobra do marca (le do 100
obiskovalcev letno).
Besedilo: Gašper Modic. Predsednik DLKJ
Fotografija: Gašper Modic
Čudežni podzemni svet
Križna jama, smaragdna
lepotica
Ogled vodnega dela do kalvarije (3,5 do 4 ure)
Od prvega jezera nadaljujemo pot prek skal do drugega jezera. Na
sredini jezera se strop zniža in otežuje prehod v značilen vodni rov,
kar hkrati označuje začetek nepozabnega popotovanja. Voda teče
čez pregrade iz jezerca v jezerce. Pregrade gradi siga, ki se izloča iz
dveh potokov, ki pritekata z Bloške planote. Voda zaliva na tleh
Kosti jamskega medveda
Križna jama je svetovno znana kraška vodna jama, posebnost katere
so številna podzemna jezera, izjemno najdišče kosti jamskih
medvedov in naravna ohranjenost. Temperatura zraka v notranjosti
je vse leto + 8 °C. Je 8.273 m dolg jamski sistem pod območjem med
Blokami, Loškim in Cerkniškim poljem. Vhod v Križno jamo je 1,5 km
južno od naselja Bloška Polica. Poimenovanje jame je po bližnji cerkvi
sv. Križa. Spada med odprte jame z nadzorovanim vstopom in
turistične jame. Je ena redkih turističnih jam v Sloveniji, ki nima
betonskih poti in jamam škodljive močne razsvetljave. Je ena
najlepših in najbolje ohranjenih jam v Evropi/na svetu. Značilnost
jame je veriga podzemnih jezerc s smaragdno zeleno vodo. Križna
jama je po biološki raznolikosti četrti največji poznani jamski
ekosistem na svetu. Vhod v jamo je bil prvič dokumentiran leta 1832,
čeprav so bili v jami najdeni stenski napisi iz 16. stoletja. Vodni del
jame z jezerci so raziskali slovenski jamarji leta 1926. Pri Kalvariji
(običajno najlepše mesto v jami) se jama razdeli na dva rova – Blatni
rov proti severu in Pisani rov proti severu in vzhodu. Prehod prek
Blatnega rova je zaradi spolzkega blata težji, zato si jamarji raje
izberejo nadaljevanje prek Pisanega rova do Kristalne gore, ki je
največji prostor v jami. Vodni tok iz Križne jame nadaljuje pot prek
globokega sifona v Novo Križno jamo. Skrbnik Križne jame je Društvo
ljubiteljev Križne jame, ki je bilo ustanovljeno leta 1998. Društvo
deluje predvsem na področju Notranjske, pa tudi drugod po Sloveniji
in svetu, kjer je kraško površje. Večina članov je na področju svojega
poklicnega ali prostovoljnega delovanja v okviru društva povezana s
krasom; njegovim raziskovanjem, predstavljanjem, varovanjem in
čiščenjem. Možnih je več vrst ogledov Križne jame.
Piratska ladja
Fotografija: Csaba Egri
Kalvarija
Fotografija: Gašper Modic
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

stojijo ob poti, po kateri se spustimo v jamo. Na njih so vklesana
20 21
Čudežni podzemni svet
Fotografija: P. Gedei, arhiv JDS
Fotografija: P. Gedei, arhiv JDS
Mednarodne literarne nagrade Vilenica, ki ga organizira Društvo
slovenskih pisateljev. Na dogodek spominjajo kamnite plošče, ki
imena nagrajencev te prestižne nagrade.
Vhod v jamo predstavlja udorna vrtača, skozi katero se spustimo v
prvo, Plesno dvorano. Pot se nadaljuje skozi dvorane Drevored
kapnikov, Rdečo dvorano in Vilinsko dvorano. Imena dvoran
opisujejo njihove prepoznavne značilnosti. Za turistični ogled je
urejenih 450 metrov jame, z najnižjo točko 72 metrov pod površjem.
Sledi še približno 500 metrov jame, ki je dostopna zgolj jamarjem,
imenuje pa se po bratih, ki sta rov odkrila – Fabrisov rov. Na
sprehodu po jami lahko opazujemo skrivnostno razsvetljene
kapnike, v katerih z malo domišljije prepoznamo različne podobe.
Sicer pa je jama domišljijo obiskovalcev burila že v preteklosti.
Domačini so namreč verjeli, da v njej prebivajo vile. Po njih je jama
tudi dobila ime. Po mnenju jamarjev lahko te vile še danes vidimo v
kapnikih Vilinske dvorane, v kateri se zaključi turistični obisk.
Čudežni podzemni svet
V podzemlje Vilenice se spustimo skozi udorno vrtačo.
Jama Vilenica
Prva turistična jama v
Evropi
Podzemne dvorane so bogate s kapniki različnih oblik.
postavili tudi zidani objekt, ki danes služi kot jamarski dom. Prostori
so namenjeni druženju jamarjev ter občasnim dogodkom zunanjih
uporabnikov. Leta 2021 je svoje mesto v njih dobila vitrina, v kateri
je razstavljena stara jamarska oprema ter primerki fosilov, ki jih je
zbiral in hranil preminuli član društva Viktor Saksida.
Različni dogodki potekajo tudi v Plesni dvorani jame. V preteklosti
so tam organizirali plese, v zadnjih letih pa predvsem manjše
glasbene koncerte. Od leta 1986 se v dvorani vsako leto zberejo
literati srednje in vzhodne Evrope na zaključnem dogodku
Poleg skrivnostnega podzemlja, v katerem se odmaknemo od
hitrega vsakdanjega življenja, ima jama tudi sicer posebno mesto v
prostoru. Nad njo namreč poteka pozitivna energijska črta, t. i
Zmajeva črta. Na travniku pred jamarskim domom je Marko
Pogačnik, ki se ukvarja z geomantijo, postavil kamne iz lipiškega
kamnoloma, na katerih so vklesani kozmogrami ali kineziogrami, ki
predstavljajo povezanost človeka s podzemnim svetom.
Vodeni ogledi v jami Vilenici potekajo od 1. aprila do 31. oktobra,
vsako nedeljo in praznik ob 15. uri. Od 1. novembra do 31. marca so
ogledi mogoči po predhodnem dogovoru samo za organizirane
skupine. Več informacij je objavljenih na uradni spletni strani:
https://www.vilenica.com/, sprotne spremembe in novice pa na:
https://www.facebook.com/JamaVilenica/.
Besedilo: Špela Prunk, Jamarsko društvo Sežana
Jama Vilenica leži na Sežanskem krasu pri vasi Lokev, v neposredni
bližini kobilarne Lipica. Ponaša se z nazivom najstarejše turistične
jame v Evropi. Prvi obiskovalci so si jamo z vodnikom ogledovali že
leta 1633. Takrat je dal grof Petač (Petazzi) jamo v upravo lokavski
župniji, z zaslužkom, nabranim od vstopnin za oglede, pa sta
razpolagala oba. K zgodnjemu obiskovanju jame je poleg bogatega
kapniškega okrasja zagotovo pripomogla tudi sama lega jame, saj
je mimo nekoč vodila pomembna trgovska pot z Dunaja do Trsta. V
starejših dokumentih je mogoče prebrati, da so si jamo ogledovali
častitljivi obiskovalci, od avstrijskega cesarja Leopolda I. (1660) do
cesarja Franca I. (1816 in 1818) ter drugih kronanih glav in
znanstvenikov, kot je naravoslovec Balthasar Haquet. Že leta 1809
so bila na vhodni del jame postavljena vrata, takrat je upravljanje v
celoti prešlo na lokavsko kaplanijo.
Fotografija: P. Gedei, arhiv JDS
Fotografija: I. Orel; arhiv JDS
Do sredine 19. stoletja je jama Vilenica slovela kot najlepša, največja
in najbolj obiskana jama na Krasu. Pozneje pa je zaradi različnih
okoliščin, med katerimi so zagotovo tudi odkritja novih delov večjih
jam v bližini, začela izgubljati obiskovalce. V naslednjih stoletjih so z
jamo upravljali različni skrbniki, od gostilničarja Antona Muhe do
Tržaškega planinskega društva (Società Alpina delle Giulie – Sezione
di Trieste). Jama je ponovno zaživela sredi 20. stoletja, ko je skrb
zanjo prevzelo Jamarsko društvo Sežana. Člani društva so s pomočjo
posameznikov drugih jamarskih društev in zanesenjakov v svojem
prostem času postopoma obnovili poti in uredili električno
razsvetljavo. 19. maja 1963 je bila jama ponovno odprta za
obiskovalce, odprtje pa je pospremila proslava ob dnevu mladosti.
V letih, ki so sledila, so jamarji na travniku pred vhodom v podzemlje
Sprehod skozi Drevored kapnikov.
Na travniku pred vhodom v jamo stoji jamarski dom.
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

tudi ljudje, ki jim ga je škoda zavreči. Četudi smo premog nehali
22 23
Čudežni podzemni svet
Marjeta Hribar je s premogovniško tradicijo povezana že iz otroštva.
KUOLMi, nakit iz premoga
Kar imaš v srcu, ne gre iz
njega
Še vedno ga lahko najdemo
»Premog marsikdaj sama naberem v gozdu, nekaj pa mi ga podarijo
izkopavati in ga ocenjeno ni dovolj za industrijsko izkopavanje, še
vedno obstaja. Le poiskati ga je treba oz. vedeti, kaj iščeš. Nekoč je k
meni pristopil star gospod in mi dejal: 'Punca, prid', ti bom pokazu, kje
ga lohk' nabereš.' Tako ga hodim nabirat, kajti po dežju ga voda izpere
izpod zemlje v gozdu. Kar nekaj premoga pa mi prinesejo tudi ljudje,
kajti zelo težko zavržeš premog, četudi ni uporaben. Pri meni pa
dobro vedo, da bo uporabljen v celoti in bo iz vsakega kosa nastalo
nekaj lepega,« pravi in nadaljuje: »Vsak kos premoga je sestavljen
malce drugače kot drugi, zato je včasih kakšen kos trdnejši od
drugega, kar je treba vzeti v obzir. Pa vendar, srce kipa Prometeja
Rudarja, ki stoji nad Trbovljami, je izdelano iz premoga. Tam mora
kljubovati vetru in času, zato je bil dobro zaščiten. Vendar je v eni
izmed nevihtnih noči vanj treščila strela – ognjena strela, njegov
naravni sovražnik. In četudi sem bila prepričana, da je dobro izdelano,
sem ob tem podvomila, da je z njim vse v redu. A lahko povem, da je
srce kot novo. Torej tudi nakit lahko preživi naš hitri tempo življenja.
Če pa se kakšnemu koščku zgodi kaj hudega, ga seveda zamenjam,
kajti premog je še vedno naraven material in narava se obnaša čisto
po svoje,« pravi in doda, da je ob misli, da bi oblikovala premog,
raziskovala tudi njegovo preteklost. »Oblikovali so ga že stari Rimljani
in Kitajci, vendar se njihove mojstrovine niso ohranile, kajti današnja
zaščitna sredstva so bolj izpopolnjena kot nekoč, zato bo ta premog
še nekaj časa ohranil svojo obliko. Že Janez V. Valvasor je opisoval,
kako so ga ljudje uporabljali kot zdravilo za živino, stari rudarji pa so si
z premogovim prahom umivali zobe. Ima namreč več prednosti, kot
jih vidimo na prvi pogled.«
Poudari, da je ponosna na vsak svoj izdelek, kajti vsak izmed njih je
izdelan s pozornostjo. »Večji kosi predstavljajo izziv za oblikovalca,
da dokažeš sebi in svetu, ali zmoreš izdelati nekaj, kar bo zastopalo
Slovenijo v svetu. Takšni izdelki so npr. krone za miss Slovenije,
Iz premoga se da ustvariti različne izdelke.
škornji z nakitom iz premoga KUOLMi, ki so nastali v povezavi z
Alpino, kip Rudarja Prometeja, ki mu bije srce iz premoga, nakit, ki
bo konec meseca v darilnih vrečkah nominirancev glasbenih
nagrad grammy v Santa Barbari na Beverly Hillsu ter nominirancev
oskarjev. Ti izdelki niso samo moji, so slovenski in upam, da bom z
njimi upravičila svojo nalogo. Zame osebno pa je gotovo
pomembno tudi to, da nekaj od tega, kar izdelujem, ostane tudi
zanamcem – in upam, da bo res tako,« se nasmehne.
Ponosna je na to, da njene izdelke nosijo tudi naše največje zvezde,
od Luke Dončića do Primoža Rogliča in mis Slovenije. Po drugi
strani se včasih sprehodi po mestu in opazi kakšno gospo, ki nosi
njene uhane. A bolj kot to, da so njeni, ji je všeč, da se gospa počuti
lepo in močno zaradi njih – to pomeni, da je njeno delo dobro
opravljeno, to je njena nagrada.
Čudežni podzemni svet
Kot otrok je odraščala v rudarski koloniji in pravi, da je na premog že
tedaj gledala čisto drugače kot njeni rojaki. »Oni so v njem videli svoj
trud in delo, jaz pa sem ga skozi rožnati sev otroških oči opazovala kot
dragulj, se utapljala v njegovi črnini in ga pomakala v vodo, da se je
svetil. Bil je topel in lep – ta prvi vtis me spremlja vse do danes, ko ga
vzamem v roke in iz njega nastajajo svetleči se predmeti. Poleg tega
so me starši vzgajali v duhu, da ničesar ne zavržemo, vse je še vedno
uporabno, če ne zate, pa za naravo – da ima torej vsaka stvar
uporabno vrednost v vseh agregatnih stanjih. In medtem ko so drugi
videli polomljen stol, sem jaz videla v njem odličen poličnik, njegov
potencial – to je po moje bilo izhodišče za razmišljanje o premogu in
vse, iz česar sem izhajala z njim. Četudi na prvo žogo tega ne vidimo,
ima vsaka stvar v sebi neko kvaliteto,« poudari.
magijo, ki so jo začutili ob premogu. In ta zavržena stvar, ta grda in
nekoristna stvar bi morala ostati v preteklosti – kot napaka, ki jo je
storilo človeštvo proti naravi. Pa vendar, kar imaš v srcu, ne gre iz
njega. In tu nastopim jaz – premog tako končno sije kot dragulj, kot
nekaj starega, ki je obujeno v novi obliki. Kot nakit,« pove. In kaj čuti,
ko ga ima v rokah? »Njegova zgodba se v mojih rokah ne zaključi,
dam mu možnost, da jo nadaljuje še naprej,« odvrne.
»Ko človek prime premog v roke, je nekako tako kot pri kristalih z
njihovim trdnim, hladnim občutkom v dlaneh. Premog jim je ravno
kontrasten, pa vendar pripoveduje zgodbo o tem, kako je iz malega
semena zraslo v veliko drevo, ki je svoj čas preživelo v starem,
divjem pragozdu. Pragozdu izpred 10 milijonov let. In to drevo, ki je
nudilo zavetje praživalim, ob koncu svojega življenja ni strohnelo.
Padlo je v močvirje, kjer ga je zalila temna hladna voda. V tej temi je
ležalo tako dolgo, da se je spremenilo v kamen. Črn kamen. Ljudje
so včasih mislili, da imajo v rokah zmajevo kri, kajti kamen, ki gori,
ima v sebi gotovo nekaj čarobnega ... Le kako drugače bi bilo to
mogoče?! Časi in razvoj so spreminjali svet in ljudje so premog
začeli uporabljati kot gorivo. Čedalje več premoga so izkopali in
prinašal jim je kruh ter trdo delo. Narava je povedala svoje in počasi
smo ugotovili, da je ta premog veliko prekletstvo za naš zrak. Zato
smo ga zavrgli. Vendar ljudje v sebi še vedno nosijo spomin na
Nakit iz premoga s svojim črnim leskom močno izstopa iz
povprečja.
Ročno izdelano milo iz premoga žajfa KUOLMi je primer nesnovne kulturne dediščine Zasavja.
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

identitete, nasprotno – sedaj ljudje malce bolj vidijo, kaj lahko ponudi
24 25
Čudežni podzemni svet
Turistični razcvet Zasavja
Po njenem mnenju z zapiranjem rudnikov Zasavje ni izgubilo svoje
obiskovalcem, kot včasih. »Vse naše lepote so že od nekdaj tu, vendar se
nam niso zdele dovolj posebne, da bi jih pokazali tistim, ki prihajajo.
Nismo spoštovali našega, avtohtonega. Sedaj pa, ko ob poplavi
generičnih izdelkov stopamo na trg, smo zelo posebni – kajti pri nas so
stvari še vedno pristne in nespremenjene. In končno jih tudi mi
prepoznamo kot vredne. Mogoče smo se Zasavci v tem pogledu začeli
imeti radi in pridobili samospoštovanje, ki so ga že od nekoč nosili knapi
– vmes pa se je malce izgubilo. Zasavje je vedno izhajalo iz sebe, in tudi
nove panoge, ki se trenutno vrstijo v Zasavju, podpirajo to dejstvo – z
domišljijo, zagonom in izvirnostjo imamo vse, kar potrebujemo za lepšo
vizijo prihodnosti. Zasavje kot turistična destinacija pa zna s svojim
značajem presenetiti turiste – kajti svoje lepote smo do sedaj držali zase,
tako da so to še neodkriti biseri Slovenije,« pravi in doda, da obiskovalci
Zasavja vsekakor potrebujejo spominek, ki ga bodo lahko odnesli s
seboj, tako je nastala tudi linija spominkov izdelanih iz premoga – knjižna
kazala, tudi npr. obesek za ključe Prometej, s katerim lahko Prometejevo
srce potuje z vami po svetu. »Ker rada izdelujem uporabne stvari, pa je
nastala tudi linija ročno izdelanega mila s premogom – žajfa KUOLMi, ki
so tako uporabna kot lepa. Vse te izdelke in seveda tudi nakit lahko
kupite na različnih lokacijah v Zasavju, kot so npr. 4.DRITL, Muzej rudarstva
Loke pri Zagorju, tudi v prenovljenem TIC-u Hrastnik.«
Pa se ji zdi, da je ravnotežje med tradicijo in sodobnostjo pomembno
tako v umetnosti kot pri turistični ponudbi? »Ravnotežje je vedno
zaželeno, kajti če ga ni, nekaj manjka. Moje milo žajfa KUOLMi je bilo
opisano kot odličen primer nesnovne kulturne dediščine Zasavja, kar
pomeni, da nekaj starega preobraziš in popelješ v sodobnost. V turistični
ponudbi pa tudi sama kot turistka vedno iščem avtentičnost in
uporabnost v izdelkih, ki bodo odpotovali z menoj domov – imeti
morajo torej karakter, ki odraža prostor, s katerega prihajajo, ter
uporabnost v vsakdanjem življenju, da predmet ni le praholovec na
Manšetni gumbi iz premoga
polici. Zato se trudim, da vse to v svojih izdelkih povežem in ponudim
ljudem, ki prihajajo k nam, naj bo to obesek za ključe ali manšetni gumbi,
ki s svojim stilom dopolnijo še tako zahtevnega modnega navdušenca.
Seveda pa je treba biti usmerjen v prihodnost – biti moramo odgovorni
pri tem, kaj bomo pustili zanamcem. Zato moramo že sedaj ustvarjati na
način, ki bo prihodnosti prijazen. Trajnostna moda, ročni izdelki ter skrb
za naravo so vrednote, ki jih z inovativnimi postopki prenašam v nakit.
Predvsem pa, če stvari pogledamo z drugega zornega kota, v marsičem
odkrijemo nov smisel ali kvaliteto, ki je bila do sedaj skrita – kar se nanaša
na vsa področja življenja.«
Pa se Slovenci zavedamo, da se da nekaj preprostega spremeniti v nekaj
lepega, ali iščemo klasični prestiž? »Okusi so različni, tako kot smo različni
ljudje. Čedalje več ljudi pa prepozna vrednost mojega nakita ter izdelkov,
ki jih oblikujem. So drugačni – in biti drugačen v današnjem času zna biti
izziv. Moj nakit pa je zelo izrazen, tako da veliko pove o človeku – da je
človek z domišljijo, da ceni tradicijo, poseduje ekološka načela, ceni
ročno delo in je predvsem velik estet, kajti premog s svojim črnim leskom
izstopa iz povprečja. Nekoč so ljudje nosili nakit, da so svetu povedali,
kdo so. Upam, da se je Nakit KUOLMI približal temu,« zaključi.
Besedilo: Mateja Blažič Zemljič
Fotografija: Osebni arhiv Marjete Hribar
Zbirka mineralov v Izvoznem rovu Rudnika Sitarjevec Litija
Doživite Rudnik Sitarjevec
v Litiji in prisluhnite rasti
limonitnih kapnikov
Čudežni podzemni svet
Rudnik Sitarjevec v Litiji je sodobni podzemni muzej, ki obiskovalcem ponuja vpogled v raznolikost geološke
naravne dediščine, svet netopirjev, pajkov in gliv, v bogastvo rudarskega izročila in interpretacijo njegovega
bogastva skozi oči umetnikov. Gre za opuščen rudnik, novi del katerega je odprt za obiskovalce od pomladi
2021, ko je Občina Litija s pomočjo evropskih sredstev uredila glavni rov, ki jemlje dih.
Občina Litija in Razvojni center Srca Slovenije sta bila dva izmed sedmih
sodelujočih partnerjev v projektu Mine Tour, ki je nagovarjal aktivno
ohranjanje in vrednotenje naravne ter kulturne dediščine rudnikov in
rudarstva za razvoj trajnostnega turizma. V projektu Mine Tour je kot
partner sodelovala tudi Turistična zveza Slovenije. V okviru projekta je bil
urejen dostop za obiskovalce do spodnjega dela – glavnega rova rudnika
Sitarjevec v Litiji, kjer so raznoliki limonitni kapniki. Oblikovan je bil tudi
čezmejni trajnostni turistični produkt, ki povezuje Litijo in hrvaški Labin z
rudarsko dediščino, lokalno kulinariko ter rokodelstvom.
Rudnik Sitarjevec sodi med polimineralna rudišča z izjemno mineraloško
pestrostjo. Je eno najbogatejših najdišč različnih mineralov v evropskem
in svetovnem merilu. V njem se pojavlja več kot šestdeset različnih
mineralov, med katerimi so najpomembnejši rudni minerali galenit,
sfalerit, cinabarit, halkopirit in barit. Poleg slikovitih mineralov obiskovalca
očarajo izjemne limonitne kapniške strukture, ki so jih ustvarila stoletja
naravnih podzemnih procesov. Stalagmiti, stalaktiti, kapniške zavese,
kapniški špageti rudnika, ki zrastejo tudi do pet centimetrov na leto, so
edinstveni v evropskem prostoru. To je edini znani prostor rastočih
limonitnih kapnikov v Srednji Evropi.
Čarobni svet litijskega podzemlja v zadnjem obdobju navdihuje
različne umetnike. Ti ustvarjajo s pigmenti, pridobljenimi na
osnovi mineralov, navdihuje jih obdobje nastanka rudniških
kamnin, izjemna barvitost rudnika, zlasti sijaj sitarjevških
mineralov. V rudniku lahko občudujete navdušujoče stvaritve
številnih avtorjev.
Podzemni svet rudnika je dostopen vsem, tudi gibalno oviranim.
Na 120 metrih izvoznega rova so na ogled razstavni eksponati
kamnin in mineralov, rudarsko orodje, reprodukcija paleookolja,
eksponati tkanin, pobarvanih s pigmentom, pridobljenim iz
rudniškega blata, razstava nakita iz hematita in druge zanimivosti.
Obisk izvoznega rova je lahko nepozabna izkušnja za vso družino,
če se obisku pridruži še nagajivi škrat Sitarjevček.
Vsem, ki želite nekaj več vznemirjenja ob prvinskem doživetju
podzemlja, pa priporočamo obisk glavnega rova – pisanega
jamskega raja z limonitnimi kapniki za vse radovedne raziskovalce
naravnih lepot, ne le geologe.
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

26
Čudežni podzemni svet
Kresničke v rudniku, svetlobni performanse
Na kakšen način si rudnik lahko ogledate?
• Vedno v spremstvu vodnika v slovenskem, angleškem ali
nemškem jeziku.
• Strokovno vodenje po izvoznem in glavnem rovu rudnika.
• Animirano vodenje s Sitarjevškim škratom.
• S pripovedovanjem pravljic in sitarjevških zgodb.
• Okrepčate se lahko s sitarjevško mal'co ali škratovim
šmornom in sitarjevško sladico.
• Kot del turističnega paketa za izletnike vseh generacij.
• V kombinaciji ogleda rudnika in Mestnega muzeja Litija.
• Kolesarski izlet z obiskom rudnika.
• Praznovanje različnih življenjskih dogodkov.
KOLEDAR DOGODKOV
Ime dogodka Datum Kraj Organizator
Prvomajski pohod na Jeruzalem 1.05.2022 Stara Cesta Turistično društvo Stara Cesta
Živel 1. maj 01.05.2022 - 02.05.2022 Star maln/Vrhnika Turistično društvo Blagajana - Vrhnika
Izdelava butar 8.04.2022 Dvorjane
Velikonočne Delevnice 2022 8.04.2022 Škale
Društvo za zdravilne rastline, cvetje in vrtnine
Melisa Korena
REVIVAS - društvo za oživitev in promocijo vasi
Škale
Izdelava rožic iz krep papirja in snopov 8.04.2022 Vinska Gora Turistično društvo Vinska Gora
Srečanje ljudskih godcev in pevcev na
cvetno soboto
9.04.2022 Maribor Turistično humanitarno društvo Glas
Mistična kraljica Barbara Celjska doma 15.04.2022 Velenje Kulturno umetniško društvo Galiarda Celje
Velikonočni pohod na Runeč (zidanica
Kramer)
18.04.2022 Stara Cesta Turistično društvo Stara Cesta
Iskanje zaklada na Pekrski gorci 18.04.2022 Maribor Turistično humanitarno društvo Glas
Velikonočni pohod po Goričkem 18.04.2022 Moščanci Kulturno turistično društvo Moščanci
Branje Cankarjevih besedil - 300. branje v
Močilniku
25.05.2022 Močilnik /Vrhnika Turistično društvo Blagajana - Vrhnika
Ocenjevanje vina 20.04.2022 - 23.03.2022 Podlehnik Turistično društvo Podlehnik
Pohod k Slapu Savica 23.04.2022 Ribčev Laz Turistično društvo Bohinj
Pohod po krpanovi poti 24.04.2022 Bloško jezero Turistično društvo Bloke
Pomladanski Bo Fejst 24.04.2022 Bohinjska Bistrica Turistično društvo Bohinj
34. Alpski večer v Bohinju 30.04.2022 Bohinjska Bistrica Turistično društvo Bohinj
Pomladni pohod 30.04.2022 Stari vrh Turistično društvo Stari Vrh
Mistična kraljica Barbara Celjska v Šaleku 20.05.2022 Velenje Kulturno umetniško društvo Galiarda Celje
Spominski pohod »Pekre, 23. maj 1991« 21.05.2022 Pekre Turistično društvo Pekre
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
27
Aktualno
Kdaj si je rudnik mogoče ogledati?
Za individualne goste od četrtka do nedelje, med 9. in 12. uro,
ter med 15. in 18. uro.
Za skupine nad 10 oseb kadarkoli.
Ogled je mogoč po predhodni najavi na info@visitlitiija.si ali
na 051 312 739, 070 700 484.
Minimalno število obiskovalcev je 4, maksimalno pa 25 v
izvoznem rovu in 8 v glavnem rovu.
Več informacij: https://rudniksitarjevec.si/m, FB Rudnik
Sitarjevec, Litija
Garažna razprodaja v Domžalah
Turistično društvo Radomlje in občina Domžale organizirata
garažno razprodajo na prostem. Ob lepem vremenu bodo v
soboto, 23. 4., ob 8.00 uri, ponovno zaživele vaše uporabne stvari,
ki vam polnijo omare, garaže in podstrešja. Namen dogodka je
trajnostna uporaba zemeljskih dobrin. PGD Študa bo dalo na
razpolago 50 miz, ki jih bomo postavili na tržni prostor in
asfaltirano površino poleg tržnice. Krajani Domžal bodo imeli
tako možnost postaviti svoje predmete za prodajo, menjavo in
tudi podarjanje (odločitev krajana). Ciljna skupina so bližnji
prebivalci blokov in hiš, ki želijo spomladi očistiti svoje prostore.
Garažna razprodaja se bo odvijala na oz. tik ob tržnem prostoru
v Domžalah, torej na velikem parkirišču med tržnico in
blagovnico Vele/Trgovino Tuš (Ljubljanska 73, 1230 Domžale).
Dodatne mize so dovoljene, vendar le manjše ali kakšen
zabojček, da boste svoje stvari lahko lepo razstavili. Te dodatne
mizice boste lahko postavili bolj pred in pod veliko mizo, saj bo
levo in desno od vašega mesta že sosed. Če boste imeli oblačila,
prav pride tudi manjše prenosno stojalo. Seveda ne pozabite
tudi na stolček, da vam bo udobno. Poleg tega priporočamo, da
imate s seboj zadostno količino vode ter kakšen prigrizek. Če bo
lep dan in močno sonce, priporočamo tudi ustrezna pokrivala.
Prijave na td.radomlje@gmail.com, kjer dobite
vse podrobnosti. Na naslovu http://
garazna-razprodaja.blogspot.com/ pa tudi
navodila glede stvari na razprodaji.
Turistični pozdrav!
Peter Zvonc
Predsednik TD Radomlje
Špagetarija - dvorana z limonitnimi kapniškimi strukturami
Lipov list - April 2022
Lipov list - April 2022

28
Svet obvodnih krajev Slovenije, ki deluje v okviru TZS, vljudno vabi na
26. Srečanje obvodnih krajev Slovenije
29
Aktualno
KDAJ: sobota, 4. junija 2022
KJE: Velenje, Vista – park z razgledom
Vabljeni na tradicionalno srečanje turističnih društev, ki delujejo ob jezerih, potokih in rekah
in bo letos potekalo na Velenjski plaži, kjer vam bomo z veseljem predstavili tudi novo
turistično pridobitev Visto – park z razgledom.
Če imate tudi v okviru vašega društva kakšen vodotok ste vabljeni, da se udeležite srečanja.
Namenjeno je tako strokovni izmenjavi mnenj kot spoznavanju krajev in druženju prostovoljcev,
ki jim ni vseeno za njihove vode.
Se vidimo v Velenju!
Fotografija: G.B.
Republiški turistični drobnogled
TD vodi Karel Vernik, podpredsednik Drobnogleda Pavle Hevka (predsednik TZS) in novinarka Duša Podbevšek - Bedrač pa
prostovoljno delujeta v njem že dobrih 27 let!
in zdravilni
turizem
Vabljeni na tržnice festivala Turizmu pomaga lastna glava
na temo Voda in zdravilni turizem, kjer bodo mladi predstavili
nove dogodivščine ob/na vodi ter vodo kot turistični potencial.
Turistične tržnice bodo v večjih Mercatorjevih centrih:
torek 29. marec Domžale
četrtek 31. marec Kamnik
torek 5. april Maribor
četrtek 7. april Velenje
torek 12. april Koper
četrtek 5. maj Maribor (zaključna tržnica)
Vabljeni k ogledu!
Turistični drobnogled
praznuje 20 let
»Delo na republiškem Turističnem drobnogledu Turistične zveze
Slovenije (TD TZS) mi je razkrilo, kako lepa je Slovenija, predvsem
pa sem dobil zelo dober vpogled v razmere v slovenskem
turizmu. Z dobro ekipo preverjamo turistično infrastrukturo in
ponudbo Slovenije, odkrivamo in razkrivamo njene dobre plati
in črne pike ter si prizadevamo za odpravo slednjih. Vedno se
stvari ne premaknejo na bolje, se pa zelo pogosto. Za to moraš
biti človek akcije in imeti dobro in sposobno ekipo. Župani so
vselej veseli, ko obiščemo njihove občine, ker z odkrivanjem
slabosti pripomoremo k temu, da se stvari izboljšajo. V letih,
odkar deluje TD TZS, se je v naši deželi in turizmu spremenilo na
bolje zelo veliko stvari (ceste, mostovi, urejenost počivališč ob
cestah, čistoča in gostoljubje v krajih …),« pravi Karel Vernik,
predsednik TD TZS.
Fotografija: D.P.B.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI
RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
Letos namreč minevata dve desetletji, odkar TD vodi Karel
Vernik, podpredsednik Drobnogleda Pavle Hevka (predsednik
TZS) in novinarka Duša Podbevšek - Bedrač pa prostovoljno
delujeta v njem že dobrih 27 let! Na začetku delovanja se je
Drobnogled imenoval patrulja, pozneje se je preimenoval v
Drobnogled, a še vedno ga širom po Sloveniji poznajo kot
patruljo, kar potrjuje, da se je takoj po začetku delovanja 'prijel'
po svoji učinkovitosti.
LL
Karel Vernik, predsednik TD TZS in Pavle Hevka, podpredsednik
TD TZS in predsednik TZS med ogledom smučišča Gače.
Lipov list - April 2022
Lipov list - April 2022

graščina, so silno všečni, zanimivi, poučni, kulinarično obarvani in
rekreativni,« ugotavlja Karel Vernik, predsednik TDTZS.
popotniku, ki so mu v tem naselju polhi pojedli sedlo in jermene.
30 31
Republiški turistični drobnogled
Franc Setnikar (desno): »Imamo kar nekaj gostiln, med njimi celo gruzijsko Zlato runo v Šujici lastnika Tamazija Nozadzeja (levo).«
Doživetja v Blagajevi deželi
s culo lokalnih dobrot
Med programi je tudi obisk hiše medu Božnar, kjer obiskovalcem
predstavijo čebelarstvo in čebelje pridelke, ponudijo v pokušino med
in izdelke iz medu, lahko pa tudi izdelujejo svečke iz čebeljega voska
ter ugotovijo, zakaj je med od nekdaj veljal za hrano bogov. Obiskovalci
se lahko udeležujejo tudi raznih delavnic, med drugim izdelave fresk.
»Lahko ustvarijo fresko, ki jih je najbolj navdušila ob obisku katere od
slovenskih cerkva ali gradov. Pri tem se podrobno seznanijo s to
preprosto in naravno tehnologijo slikanja, ki so jo v naše kraje pred
štirimi stoletji prinesli potujoči umetniki iz Furlanije,« pove Nina Slana. V
mizarstvu družine Košir na Črnem vrhu potekajo etnološke delavnice,
na katerih obiskovalci izdelajo svojo leseno posodo ali polsteno okrasje.
Iz ovčje volne se lahko naučijo prve in najstarejše tehnike predelave
volne za oblačila – polstenja. Prav tako na Črnem vrhu – ta slikovita
vasica s cerkvijo svetega Lenarta je dobila ime po temnih smrekovih
drevesih – pa pri Mariji Končan poteka delavnica peke kruha na star
tradicionalni način v lončeni peči.
Raznoliki programi nudijo še vodene pohode na Šentjošt, Črni vrh
… »Kar nekaj poti je priljubljenih tudi med kolesarji, obiskovalci si
pri nas lahko sposodijo električna kolesa. V naše čudovito okolje
prihaja vedno več pohodnikov in kolesarjev, ki znajo kakovostno
in zdravo preživljati svoj prosti čas,« poudarja Nina Slana. Njihov
obisk se praviloma začne v grajskem parku, pred katerim stoji
Neptunov vodnjak, izdelan v drugi polovici 17. stoletja. Vodnjak,
poimenovan po rimskem bogu sladke vode, je po obliki edinstven
v Sloveniji, zaradi česar je pritegnil pozornost piscev, tudi
Valvazorja.
In od kod ime Polhov Gradec, od koder je doma tudi zlata
olimpijka Urša Bogataj? Naselje je najverjetneje dobilo ime po
staroslovanskem gradišču; legenda pa govori o utrujenemu
Popotnik je v jezi zabentil, da ni to noben Gradec, ampak je Polhov
Gradec. Vsa lokalna doživetja na Polhograjskem se združujejo v
skupno zgodbo Blagajeve dežele, ki je začinjena tudi z dvema
Michelinovima priznanjema, ki jih je osvojil chef Luka Košir s
svojim gostiščem Grič v Šentjoštu. »Imamo kar nekaj gostiln, tudi
eksotično gruzijsko Zlato runo v Šujici, ki jo vodi Tamazi Nozadze,«
pove Franc Setnikar. In doda, da imajo turistične postelje v
zasebnih apartmajih, saj se gosti zaradi pestre doživljajske
ponudbe radi zadržijo na Polhograjskem dva in več dni.
Besedilo in fotografije: Duša Podbevšek - Bedrač
Nina Slana: »V poletnih mesecih imamo v parku knjižnico pod
krošnjami.«
Republiški turistični drobnogled
Polhov Gradec je naselje z bogato kulturno-zgodovinsko
dediščino, kjer je kaj videti in doživeti, o čemer se je prepričal tudi
republiški Turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (TD
TZS). Zato ne preseneča, da na doživetja v osrčje Polhograjskega
hribovja prihaja vedno več družin z otroki. Tamkajšnji Polhov
doživljajski park je namreč pravi magnet in lani je v njem uživalo
skoraj 4.000 obiskovalcev, kar je celo več kot v predcovidnem letu
2019.
»Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da s prepletom
pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke
spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o
naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu
razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo
domišljijo in ustvarjalnost,« pripoveduje Nina Slana, direktorica
Javnega zavoda Polhograjska graščina. Potep po parku je prava
pustolovščina, in še sreča, da pred vstopom v park v tamkajšnji
graščini nadobudneži dobijo Polhovo knjižico, s pomočjo katere
srečajo številne gozdne živali, spoznajo čebeljo družino, veliko
cvetlic, tudi Kraljevo rožo, spotoma obiščejo še živalsko pošto in z
opazovalnice pokukajo v jazbino. Da lakota ni spremljevalec
pustolovščine, poskrbi polna cula okusnih lokalnih dobrot
Blagajeve dežele. Potep po parku traja približno dve uri, namenjen
pa je obiskovalcem že od četrtega leta naprej. Večino
pustolovščina tako navduši, da si zgodbo o navihanem polhu
preberejo še v slikanici pod naslovom Polhov rogovilež, ki jo je
tako kot še marsikaj ljubkega, lepega in okusnega mogoče dobiti
v graščini Polhograjski, kot nosi ime.
V graščini si je treba obvezno ogledati muzej pošte in
telekomunikacije in v njem prisluhniti zgodbam, ki se skrivajo za
predmeti, pa melodiji poštnega roga, ki ga je še pred stotimi leti
uporabljal postiljon v Polhovem Gradcu. Sprehod po muzeju je
popestren z vodnikovim pripovedovanjem zgodb iz časa, ko so na
Polhograjskem pošto z vozom prevažali v Ljubljano in je za poštno
službo na vasi skrbel sam župan. Je pa v graščini tudi Krajevni
muzej z zbirko predmetov arheološke in etnološke dediščine
Polhovega Gradca z bližnjo okolico. Na ogled so predmeti,
povezani z graščino in grofom Blagajem, ter tisti, ki so jih v
vsakdanjem življenju uporabljali ljudje na Polhograjskem. Med
letoma 1808 in 1858 je graščino upravljal grof Blagaj, ljubitelj
botanike, mineralogije in umetnosti. V njegovem času je graščina
postala središče naprednih razsvetljenskih idej, njegova žena
Antonija pa je do kapele na Starem gradu ali Kalvariji dala zgraditi
14 kapelic s slikami križevega pota.
Še danes je v graščini mogoče v družbi grofa Blagaja in njegove
elegantne soproge zaužiti zeliščni čaj, po katerem se sploh ni
mogoče postarati! »To je eden naših doživljajskih programov, ki
smo jih zasnovali za obiskovalce. Je zelo priljubljen, vključuje še
degustacijo kraljevih dobrot, ogled Muzeja pošte in
telekomunikacij ter presenečenje v grajski kleti,« pravi Franc
Setnikar, župan občine Dobrova-Polhov Gradec. Časovni stroj
torej popelje obiskovalce v 19. stoletje, v čas, ko je tu vrvelo od
vznemirjenja zaradi odmevnega botaničnega odkritja – rastline
Blagajev volčin, ki je v te kraje pripeljalo celo saškega kralja! Zato
se to območje tudi imenuje Blagajeva dežela. »Vsi organizirani in
vodeni doživljajski programi, za kar skrbi Javni zavod Polhograjska
Polhograjska graščina predstavlja enega najpomembnejših spomenikov v občini Dobrava-Polhov Gradec in središče kulturnega
življena. Njeni temelji segajo v 13. stoletje, današnjo podobo pa je dobila v času baroka.
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

mladim pa se ji zdi pisan na kožo tudi najnovejši trend virtualnih
32 33
TZS
Ob februarskem dnevu turističnih vodnikov je skupaj s sošolci in
sošolkami vodila po Velenju, kjer so nagovarjali zlasti mlade obiskovalce,
vodenj. »Poslušala sem seminar na to temo in zdi se mi, da bi se dalo
delati v tej smeri. Tehnologija nam omogoča, da se lahko vrnemo v
stare čase in vidimo, kako je bilo nekaj videti včasih. Izvajajo se tudi
razne igre. Ljudje bi še raje poslušali vodenje, če bi vključili virtualnost,«
se je zazrla v prihodnost.
TZS
Na vprašanje, kaj se ji zdita največji čar in izziv turističnega vodenja,
odgovarja, »da sta tako čar kot izziv, da se povežeš s skupino, ki jo vodiš.
Pomembno je, da oni začutijo tebe in ti začutiš njih. Treba je vzpostaviti
ravnotežje. Če ti uspe, bo vodenje zelo uspešno, če ne, pa ne bo,« je
ponudila dragoceni nasvet.
Maji med vodenjem z veseljem prisluhnejo.
Maja Šmon je lani zmagala na tekmovanju v turističnem vodenju
Maja Šmon, mlada turistična vodnica
»Turizem je vedno bil in vedno
bo.«
Prepričana je, da se bo turizem v naslednjih letih spet postavil
na svoje noge.
Pritrdilno je odgovorila na vprašanje, ali tekmovanja kot je Turistični
vodnik, mlade spodbujajo, da se odločijo za poklice v turizmu. »Takšna
tekmovanja se mi zdijo super, saj se na njih veliko naučiš o sebi, spoznaš
arhitekturo, nove destinacije, več ljudi izve za zanimivosti nekega kraja,
ki ga doslej niso poznali. S tem se mlade navdušuje, da se čim bolj
izobrazijo v tej smeri. Razvijata se turizem in turistična infrastruktura.«
Tudi na vprašanje, ali bi se kljub trenutni krizi v turistični panogi odločila
za poklic turistične vodnice, je njen odgovor odločni da. »Turizem je bil
in turizem bo. Zdaj, ko so se ukrepi sprostili, vidimo, da je turizem še
bolj zaživel. Ljudje so začeli na polno potovati, raziskovati, saj prej
dolgo niso mogli. Mislim, da se bo turizem v naslednjih letih doživel
razcvet. Ja, še enkrat bi se odločila za to pot!«
Besedilo: Polona Frelih
Fotografije: Osebni arhiv
Turistična zveza Slovenije mlade spodbuja za delo na področju turizma s projektom Turistični vodnik. Gre
za tekmovanje v turističnem vodenju, ki je namenjeno mladim med 15. in 29. letom. Lani je na tekmovanju
zmagala Maja Šmon iz Slovenj Gradca, ki je za nagrado prejela zlato značko, Turistično gostinska zbornica
Slovenije (TGZS) jo je nagradila z bonom za udeležbo na tečaju turističnega vodnika TGZS, prejela pa je
tudi bon za opravljanje izpita.
Zgovorna Štajerka, ki obiskuje srednjo šolo za storitvene dejavnosti,
smer turistični tehnik, je na lanskem tekmovanju v Piranu in
Portorožu prepričala strokovno komisijo. Zaupala nam je, da je šlo
za njeno prvo vodenje, saj so vodenja zaradi epidemije covida-19
vse po vrsti padla v vodo. »Po mojem mnenju sem komisijo
prepričala s tem, da sem v vodenje poskusila čim bolj vključiti sebe.
Nisem samo nizala podatkov, letnic, pač pa sem vključila razne
zgodbice, legende. Mesto sem poskusila predstaviti tako, kot ga
vidijo domačini,« se spominja svojega ledenega krsta.
Opravila ga je z odliko, tudi zato, ker je Turistična zveza Slovenije,
tako kot vsako leto, tudi pred tokratnim zaključnim tekmovanjem
za udeležence pripravila študijsko vodenje v izvedbi odlične in
izkušene lokalne vodnice Mateje Dolenc. »Ogromno informacij
sem pobrala od nje. Tudi njen način podajanja informacij je bil zelo
sproščen. Povedala nam je denimo, da se v Piranu že vsi med seboj
poznajo in se pozdravljajo. Poskusila sem vključiti čim več takšnih
informacij,« je predstavila svoj slog vodenja.
Primorski turistični biseri in štajerska mesta
Kar se tiče Pirana, bi obiskovalcem tega primorskega turističnega
bisera priporočala obisk cerkvice Svetega Bernardina, ki ima
izjemno zanimivo zgodbo, poleg tega je tudi prava paša za oči.
»Turisti se vedno želijo fotografirati tam,« je poudarila. Navdušila jo
je tudi Ribogojnica Fonda, kamor je Turistična zveza Slovenije po
koncu tekmovanja tekmovalke popeljala na voden ogled. »Gre za
res edinstveno izkušnjo, ki jo priporočam vsem obiskovalcem
slovenske Istre,« je ponudila namig bodočim obiskovalcem. Na
vprašanje, kateri kraj ji je ljubši, Piran ali Portorož, je diplomatsko
odgovorila, da odvisno od tega, kaj pričakujejo obiskovalci. »Piran je
malo mestece, vendar arhitekturno zelo razvito. Tartinijev trg je
prečudovit. Portorož je po drugi strani zanimiv zaradi obale, hotelov.
Imajo Kempinski, ki je zelo zanimiv.«
Na letošnjem tekmovanju Turistični vodnik bo sodelovala že kot
turistična vodnica. Sovrstnike bo vodila po rodnem Slovenj Gradcu.
»Verjetno se bomo sprehodili po mestnem trgu, kjer si bomo
ogledali galerijo, cerkev Svete Elizabete, rojstno hišo Huga Bossa, ki
je tudi zelo zanimiva. Vmes je turističnoinformacijski center, kjer se
bomo tudi ustavili, razne mestne kavarnice, ki so znane domačinom.
V Slovenj Gradcu je tudi cerkvica Svetega Jurija, kjer se skozi steklo
vidijo grobnice, kar se mi zdi zelo zanimivo. V Slovenj Gradcu je na
splošno zelo veliko cerkvic in osredotočila se bom nanje,« je
razgrnila svoje načrte pred jesenskim tekmovanjem.
Portorož je po njenem mnenju zanimiv zaradi obale, hotelov.
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

34 35
TZS
izlet po koroških vodah, na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje
pa so zasnovali oddih za ženske v Rogaški Slatini.
Kako 'prodati' svojo idejo
Omamno je dišalo na stojnici Srednje ekonomske poslovne šole
Koper, kjer so predstavljali blatni piling pod imenom Solinček, na
Šolskem centru Srečka Kosovela iz Sežane pa so ustvaril produkt
Soški temabuilding s raftanjem, soteskanjem, meditacijo ter drugimi
aktivnostmi ob reki Soči, ki jim ga je že uspelo tudi tržiti.
TZS
Mladi razstavljavci so se potrudili in svoj produkt predstavili prav vsakemu obiskovalcu.
Več znanja za več turizma
»Dokler ti ne predstavijo
vsega, te ne spustijo iz rok«
Otvoritveni dan sejma za aktivni in zeleni oddih Alpe-Adria je bil letos še
posebno živahen, kar gre v veliki meri pripisati dejstvu, da se je zgodil po
enoletnem premoru. Poleg tega so po dveletnem premoru na njem s
turističnimi tržnicami ponovno sodelovali mladi udeleženci festivala Več
znanja za več turizma. »To je povsem nekaj drugega kot se predstavljati
prek zooma,« je pojasnil dijak Šolskega centra Kranj, ki je skupaj s
sovrstniki na stojnici predstavljal naravna kopališča ob Pisateljski pešpoti
po Sloveniji. Na predstavitev prek zooma sta bili sicer še vedno obsojeni
dve ekipi s Srednješolskega centra Peter Kočić iz Zvornika v Bosni in
Hercegovini, ki v Ljubljano žal nista mogli pripotovati.
Ne glede na odsotnost ekip iz BIH je bil vrhunec 19. festivala Več
znanja za več turizma še vedno mednarodno obarvan. Prvič v
zgodovini so namreč na njem sodelovali tudi dijaki iz Madžarske in
Portugalske, ki so v okviru programa Erasmus gostovali pri sovrstnikih
iz Šolskega centra Srečka Kosovela v Sežani.
»Vzdušje se mi zdi izjemno, še posebno, ker sem prvič v tujini. Poskusil
sem slovensko hrano, ki se mi zdi neverjetno okusna,« je svoje vtise
strnil dijak Ekonomske poklicne šole Keleti Károly iz Budimpešte.
»Super se počutim tukaj, saj lahko spoznavam različne slovenske
tradicije,« je povedala dijakinja iz portugalskega kraja Castelo Branco,
ki je na sejmu predstavljala svojo šolo in državo.
Zdravilno morje
Vsi ostali udeleženci so predstavljali bolj ali manj dodelane turistične
produkte, ki so bili letos posvečeni vodi in zdravilnemu turizmu. Tik
ob vhodu smo naleteli na dijake in dijakinje iz Hrvaške, ki redno
sodelujejo na festivalu. Ekipa Gostinske-turistične šole v Osjeku je
vabila v Bizovaške toplice, vse ostale ekipe pa so prihajale iz
obmorskih krajev, zato je njihove produkte navdihnilo morje.
Dijakinje šolskega centra za turizem, gostinstvo in trgovino iz Pule so
predstavile ogromen puljski akvarij, njihovi sovrstniki iz Opatije pa
talasoterapije ter 'opatijske kukale', skupino ljudi, ki promovira
kopanje pozimi. »To je zelo zdravo za telo. Spoštujejo tudi
numerologijo. Letos so se kopali 12.12, in to točno ob 12. uri, ko je
imelo morje 12. stopinj Celzija,« so predstavile svoj produkt.
»To je pravi praznik mladostne kreativnosti. Zelo so mi všeč stojnice
dijakov in študentov. Zdi se mi, da se v ničemer ne razlikujejo od
stojnic profesionalcev, ki se istočasno predstavljajo v hali A,« je
obiskovalka iz Domžal pohvalila mlade razstavljavce.
Hrvaške udeleženke in udeležence je navdihovalo zlasti morje.
Ekonomske šole Murska Sobota. Obe ekipi sta prejeli zlato priznanje,
ki so se ga razveselili tudi na Srednji šoli za gostinstvo in turizem
Maribor ter na Šolskem centru Velenje, Višji strokovni šoli in šoli za
storitvene dejavnosti. Mariborska ekipa je komisijo navdušila s
projektom Sodček mladosti oziroma vodnimi kopelmi z dodatkom
vina v obnovljenih vinskih sodih, velenjska ekipa pa z Doživetji dveh
mlinov. Mlin je navdihoval tudi ekipo Višje strokovne šole
Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.
Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola, je na festival
poslala kar dve ekipi – prva je zasnovala knajpanje v sodih, druga pa
zeliščno masažo z ledom. Z zelišči so eksperimentirala tudi dekleta z
Višje strokovne šole za kozmetiko in velnes Ljubljana, ki so ponujala
okrepčilno izvirsko vodo z zelišči. Ekipa Šolskega centra Ptuj, šola za
ekonomijo, turizem in kmetijstvo, je obujala čase zlatokopov na reki
Dravi, na Sredni šoli Zagorje pa so zasnovali sproščujoč oddih ob reki
Media. Strokovno izobraževalni center Ljubljana je vabil na pobeg ob
reki Iški, Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije na
Špico v Ljubljani, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta na enodnevni
»To je tudi namen našega festivala. Cilj je, da ustvarijo nekaj
primernega za svojo generacijo in potem poslovno idejo 'prodajo'
naprej bodisi županu, bodisi turističnim društvom ali zvezam. Veliko
teh produktov je že zaživelo. Tržnice ocenjujem že 10 let in v tem
času sem opazil določene produkte, ki izvirajo od tukaj,« je pojasnil
predsednik ocenjevalne komisije Jure Sodja.
Na letošnjih tržnicah so se v sodniški vlogi prvič pomerili tudi mladi
sodnici. »Tudi sama sem nekoč sodelovala na tržnicah, zdaj pa sem se
prvič preizkusila v vlogi sodnice. Na splošno bi rekla, da so bile vse
predstavitve dobre. Nekateri se potrudijo bolj, drugi manj. Tisti, ki se
res potrudijo, se potrudijo maksimalno. Ko te privabijo k sebi, te sploh
ne spustijo iz rok, dokler ti ne predstavijo vsega,« je sodniški ledeni
krst opisala članica komisije Martina Breznik.
Na letošnjem festivalu se je predstavilo 23 ekip z 20 srednjih in višjih
šol iz Slovenije, BIH in Hrvaške, kar je po besedah predsednika
ocenjevalne komisije Jureta Sodje nekoliko manj kot običajno, kar
je posledica osipa zaradi covidni ukrepov ter slovesa nekaterih
mentoric in mentorjev, »saj je prav od njih odvisno, ali šola sodeluje
ter kako.«
Besedilo: Polona Frelih
Fotografije: Arhiv TZS
Na letošnjem festivalu se je predstavilo 23 ekip z 20 srednjih in
višjih šol iz Slovenije, BIH in Hrvaške.
QR-kode in mlini
Da gredo v korak s časom, sta dokazali ekipi Srednje šole za gostinstvo
in turizem Radenci ter ekipa Ekonomske srednje šola Murska Sobota,
ki sta v svoj projekt vključili QR-kode. »Države in mesta po vsem svetu
uporabljajo QR-kode za izboljšanje izkušenj turistov in domačinov,
zato smo se tudi mi odločili za ta pristop,« nam je zaupala dijakinja
Na Šolskem centru Srečka Kosovela iz Sežane so ustvaril produkt Solinček, ki jim ga je že uspelo tudi tržiti.
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

se tudi kot kraj z najstarejšim zidanim objektom, ki je še danes v
uporabi. Gre za malo cerkvico Svetega Mihaela, najstarejši zidani
objekt, ki je še v uporabi v Podravju, ne samo v Mariboru. Zgrajena je
36 37
bila leta 1235. Zadnje je TD Studenci, kjer perice ob Jožefovem
studencu vsako leto splakujejo perilo, tako kot so to počele nekoč.
TZS
Besedilo: Polona Frelih
Fotografije: Arhiv Občinske turistične zveze Maribor
TZS
TD Bresternica – Gaj je znano po 'kožuhanju' oziroma ličkanju
koruze na stari način.
Stanislav Kozar, predsednik Občinske turistične zveze Maribor, ki je lani praznovala 15. obletnico delovanja.
Stanislav Kozar, predsednik občinske Turistične zveze Maribor
»Daleč najbolj ponosni
smo na delo s šolskim in
predšolskim podmladkom«
Občinska turistična zveza Maribor povezuje 9 turističnih društev in odbor rokodelcev ter skrbi za njihovo
povezovanje, izobraževanje, promocijo in sodelovanje s sorodnimi organizacijami. Vsem nudi tudi
strokovno pomoč. Ob 15. obletnici delovanja Občinske turistične zveze Maribor smo se o njenih uspehih
ter uspehih turističnih društev, ki jih povezuje, pogovarjali s predsednikom zveze Stanislavom Kozarjem.
Občinska turistična zveza Maribor je tako članica Turistične zveze
Slovenije kot tudi Štajerske turistične zveze. »Z obema odlično
sodelujemo. Bili smo med prvimi, ki so organizirali občinsko turistično
zvezo. Na naš predlog so podobne zveze ustanavljali tudi drugje po
Sloveniji,« je v pogovoru povedal Kozar in izpostavil velik pomen
turistične društvene organizacije za razvoj turizma v Sloveniji.
Poudaril je, da pri nas deluje približno 600 turističnih društev, v
katerih so aktivni zlasti prostovoljci, »ki so premalo cenjeni. Država
Slovenija bi morala biti bolj ponosna na prostovoljstvo«.
Kar se tiče občinske turistične zveze Maribor, so po Kozarjevih
besedah daleč najbolj ponosni na delo s šolskim in predšolskim
podmladkom. »Že 14. leto vsi mariborski vrtci sodelujejo na likovni
razstavi otrok mariborskih vrtcev. Vsako leto izberemo drugo temo.
Pred nekaj leti so naši otroci ustvarjali na temo, kako vidijo mariborske
mostove. Razstava je bila zelo dobro obiskana. Vsako leto približno
350 otrok iz mariborskih vrtcev sodeluje na razstavi. Najboljše tri risbe
dobijo posebno priznanje.«
Nič manj pomemben razlog za ponos ni tekmovanje Turistične zveze
Slovenije z naslovom Zlata kuhalnica, saj je ideja zanj prišla prav iz
njihovih logov. » V sodelovanju s Štajersko turistično zvezo in Srednjo
šolo za gostinstvo in turizem Maribor smo pred 13 leti organizirali prvo
tekmovanje v kuhanju za učence osnovnih šol. Naš namen je bil
promovirati poklic kuharja. Zaradi velikega števila prijavljenih ekip smo
se naslednje leto s Turistično zvezo Slovenije dogovorili, da tekmovanje
postane državno. Veseli nas, da še vedno uspešno poteka,« je povedal
Kozar. Pojasnil je, da so v tekmovanje vključeni učenci 7. in 8. razreda
osnovne šole, saj prve štiri šole, ki so bile v minulem letu najboljše,
naslednje leto kuhajo tudi na Turističnem zboru Slovenije.
predstavi s svojo dejavnostjo. Med njimi je TD Maribor, ki skrbi za
najbolj odmevne turistične atrakcije štajerske prestolnice, kot je
denimo naša najstarejša trta, ki bo letos stara že 450 let. »19. marca
smo gostovali na rezanju stare trte v Mariboru, jeseni pa bomo
sodelovali na 38. splavarskem krstu. Vsako leto krstimo enega
mladega splavarja, ki ga potem TD Maribor sprejme pod svoje
okrilje,« je projekte nanizal Kozar. Ponosen je, da je TD Maribor njihov
član, saj gre za tretje najstarejše turistično društvo v Sloveniji, ki je še
danes aktivno. »Društvo je bilo ustanovljeno leta 1877 in se je
imenovalo 'olepševalno društvo'. Ukvarjali so se z ureditvijo mestnega
parka Maribor, ki je še danes naš ponos. Danes omenjeno turistično
društvo prikazuje, kako so nekoč splavarili. V Mariboru je v najboljših
časih pristalo tudi 1600 splavov, ki so potem odpluli dalje proti
Osijeku, Beogradu in celo do Črnega morja,« je Kozar predstavil
aktivnosti TD Maribor.
Med njihovimi ustanovnimi člani je še TD Bresternica – Gaj, ki je
znano po 'kožuhanju' oziroma ličkanju koruze na stari način, TD
Kamnica, ki je vinorodno področje, znano po krstu vina ob
martinovem, TD Limbuš s prireditvami, kot so pustovanje, postavitev
majskega kresa in kresovanje, TD Šempeter- Malečnik-Ruperče, kjer
imajo beli topol, naravno znamenitost državnega pomena ter
edinstvene katakombe, TD Pekre, ki je znano po postavitvi pekrskega
klopotca, prireditvah in kulturnih spomenikih, TD Radvanje, kjer
skrbijo za prireditve v kraju ob vznožju Pohorja, ki je zaradi rekreacijskih
centrov v naravi eno od bolj priljubljenih in urejenih predelov
Maribora, ter TD Razvanje, kjer imajo keltsko naselje, predstavljajo pa
Mostovi so ena od znamenitosti Maribora.
V štajerski prestolnici vedo, kako so nekoč splavarili.
Tradicionalni rezanje stare trte v Mariboru.
Petnajsto obletnico delovanja je občinska turistična zveza Maribor
obeležila z jubilejnim filmom, v katerem se vseh 9 turističnih društev
V Mariboru je v najboljših časih pristalo tudi 1600 splavov, ki so potem odpluli dalje proti Osijeku, Beogradu in celo do Črnega morja.
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

38 39
TZS
Sejem Alpe – Adria, meka za
turistična društva
TZS
Po enoletnem premoru je vrata ponovno odprl sejem Alpe-Adria,
največji razstavni prostor za zeleni in aktivni turizem v Sloveniji. Na njem
se je letos predstavilo 142 turističnih društev iz vse Slovenije.
Fotografije: Turistična zveza Slovenije
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

Kjer je zdravje doma
Nekaj malega o hoji
40 41
Zdravilni turizem
Piše: Anton Tone Lesnik, nekdanji
predsednik KEUPSA, gozdar, upk
Projekt so predstavili župan Darko Horvat, vodja projekta Sabina Barbarič, predsednik kobiljskega turističnega društva Saša Fras,
predsednik Društva prijateljev poti sv. Jakoba Slovenije Igor Vidmar in županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba.
Zdravilni turizem
Zakaj nekaj malega? Ker je o hoji že veliko
napisanega in izrečenega.
Na primer: »Hoja je naš najnaravnejši
načina gibanja, s katerim 'zaslužimo'
nemalo koristnosti za zdravje, da o
lepotah, ki se medtem nizajo okoli nas,
sploh ne govorimo.« (Dario Cortese)
Sprehod s psom
Tudi v Sloveniji imamo
svoj Camino
»Hoja je način, da pridete od tu, kjer ste zdaj, do tja, kamor želite priti,
ko ni avtomobila, avtobusta, vlaka, ali dvigala, s katerim bi se lahko
peljali.« (Hoja za zdravje in moč, Državna založba Slovenije, Ljubljana
1991, prevod Janez Penca).
»Ko hodimo, seveda zavijemo na polja in v gozdove, kaj bi se vendar
zgodilo z nami, če bi hodili le po parkih in trgovskih središčih.« (Henry
David Thoreau. Hoja. Umco, Ljubljana 2019, str. 18)
Prav vsi, mladi in stari, pa lahko hodimo, narava nas vabi vsak dan in v
vseh letnih časih. (Drago Ulaga v Hoja za zdravje in moč. Državna
založba Slovenije, Ljubljana 1991, str. 9).
To je le nekaj citatov oziroma navedb iz bogate literature o hoji. Med
temi, ki sem jih zapisal, kar trije izrecno omenjajo naravo. Ko razmišljam
o vrstah hoje, mi pridejo na misel sprehajalna hoja, hoja po vsakdanjih
opravkih, nordijska hoja, pohodniška hoja, planinska hoja. Vsako od teh
bi lahko opisal glede na tehniko, hitrost ter učinek na zdravje.
Kakšna pa bi naj bila hoja, v naravi, ki ni namenjena predvsem
fiziološkim učinkom na naše telo? Kako bi jo lahko poimenoval?
Domislil sem se besedne zveze 'hoja za spoznavanje in doživljanje'
(HSD). To je hoja, ki je počasna, pri kateri korak zastane, da se oko lahko
zazre v občudovanju lepot narave, njenih podrobnosti, ko misel
oblikuje vprašanja in išče odgovore, ko obraz zazna še tako lahno
sapico, ko uho prestreze šume, brenčanje, petje in žvrgolenje,
žuborenje, ko dotik z roko zazna gladkost, hrapavost, vlažnot, mokroto,
suhoto, trdoto, mehkobo. Ko se lahko mirno ustaviš, da ujameš svoje
misli, morda kaj narišeš ali brez naglice fotografiraš. Ko ni treba skrbeti,
da ti bodo sopotniki ušli daleč naprej, ker si sam ali s sebi enakimi.
Koliko je take hoje med nami? Zanjo se moramo vzgajati. Iz izkušenj
vem, da je pri vodenju skupine za tako hojo treba udeležencem
pomagati, da se znajo osvoboditi bremen misli na vsakdanje skrbi, da
znajo utihniti in se čuječe osredotočiti na doživljanje narave z vsemi
čutili. Potem se bodo spoznavanju pridružili tudi blagodejni učinki
narave na zdravje telesa in duha.
El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do katedrale v Santiagu de Composteli
(Santiago pomeni sveti Jakob), Jakobova pot pa teče tudi po Sloveniji. Njeno prekmursko-prleško-štajersko
vejo med Kobiljem in Ptujsko Goro želijo v sodelovanju z Društvom prijateljev poti sv. Jakoba Slovenija in
mrežo lokalnih skupnosti, zavodov za turizem in TIC-ev, turističnim gospodarstvom ter podjetji oživiti ter
približati domačim in tujim obiskovalcem, romarjem, ljubiteljem pohodništva in narave.
Projekt so predstavili tamkajšnji župan Darko Horvat, vodja projekta
Sabina Barbarič, predsednik kobiljskega turističnega društva Saša
Fras, predsednik Društva prijateljev poti sv. Jakoba Slovenije Igor
Vidmar in županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba. Vsi v projektu
vidijo dodatno priložnost za razvoj turizma in ohranjanje njegove
vrednosti, a tudi za novo povezovanje občin.
Čez Slovenijo so speljani štirje kraki te poti, od Kobilja do Ptujske Gore
poteka prekmursko-štajerska veja, ki je del ogrske Jakobove poti.
Ideja za promocijo omenjene poti se je rodila iz obljube Sabine
Barbarič ob njeni poti po Caminu v Španiji leta 2018, ideji povezati
lokalne ponudnike so se pridružili poslovni partnerji ter najprej občini
Ljutomer in Kobilje, potem pa tudi druge občine ob poti vse do
Ptujske Gore.
Med drugim bodo pripravili film o Jakobovi poti v Pomurju,
promocijski pohod za vse partnerje in novinarje 19. aprila 2022 na
relaciji Ljutomer–Jeruzalem ter predstavitev ponudnikov ob poti pri
dvorcu Jeruzalem, nastal bo zemljevid trganke, v sodelovanju z
Narodnim muzejem bo v krajih ob poti gostovala razstava Kristus
Kralj, Društvo prijateljev poti sv. Jakoba Slovenija pa je že pregledalo
pot in jo označilo z dodatnimi oznakami.
Oznake na poti
Pri projektu sodelujejo Občina Kobilje, Turistično društvo Kobilje,
Občina Dobrovnik, Zavod za okolje in turizem Dobrovnik, TIC
Moravske Toplice, Zavod za turizem Beltinci, občina Turnišče, Občina
Črenševci, Občina Ljutomer, Zavod za turizem Ormož, pričakujemo
pa tudi sodelovanje Turističnega društva Ptujska Gora in Zavoda za
turizem Ptuj ter številnih ponudnikov, turističnega gospodarstva in
podjetij ob poti.
Ponudniki na tem območju so že začeli razvijati nove inovativne
turistične izdelke kulinaričnih posebnosti regije, ki bodo spominki in
uporabna vrednost na poti. Izdelki nastajajo v sodelovanju z blagovno
znamko HUDO, lončarstvom Žuman in Vidovim brejgom, k sodelovanju
pa vabijo tudi druge ponudnike. Društvo prijateljev poti sv. Jakoba
Slovenija je v več kot 20 letih delovanja z lastnimi sredstvi znova odkrilo
in označilo Jakobovo pot v Sloveniji. Pripravilo je številne pripomočke,
ki olajšajo romanje posameznikom in pomagajo pri organiziranju
romanj, izdaji romarske listine in potrdila o opravljenem romanju.
Nordijska hoja
Zemljevid slovenske Jakobove poti
Nosilec vseh aktivnosti projekta je v sodelovanju z Društvom
prijateljev poti sv. Jakoba Slovenija Agencija SIV, ki že drugo leto
posluje tudi v Murski Soboti z željo po večji prepoznavnosti in
povezanosti ob Jakobovi poti.
Več informacij: sabina.barbaric@gmail.com
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

42 43
Zdravilni turizem
Lani je bila za najboljšo poti izbrana Pot po Logarski dolini.
Deset let, deset najboljših
tematskih poti: 2011–2021
Učna pot Škocjan (2011) je pot, na kateri spoznavamo posebnosti
klasičnega krasa. Dolga je približno dva kilometra in predvidoma traja
manj kot uro hoda. Popelje vas okoli Velike in Male Doline, kjer
uživamo v čudovitih razgledih na globoke udornice, prepadne stene,
ponikajočo Reko in sosednje hribe. https://www.park-skocjanskejame.si/vsebina/izobrazevalni-programi/ucna-pot-skocjan
Pot kulturne dediščine Žirovnica (2012) je tematska pot, ki
povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom:
Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, rojstno hišo Matije Čopa v Žirovnici,
Spominski čebelnjak Antona Janše v Breznici in rojstni hiši pisateljev
Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna v Rodinah.
www.visitzironica.si
podobah, ki jih je morje ustvarilo in nanje vplivalo ter se kažejo v
naravnih in kulturnih znamenitostih tega ohranjenega koščka
slovenske obale. Predstavljena je z informativnimi tablami in
postajališči s klopmi ter vsemi usmeritvami na trasi za njen samostojen
ogled. https://parkstrunjan.si/
Živi muzej Krasa (2017) vodi po neprecenljivih zakladih kraških
pojavov. Le redko boste na enem mestu našli toliko značilnih kraških
pojavov: vrtač, uval, udornih dolin, škrapljišč, brezen in seveda
podzemnih jam. Živi muzej, ki na več kot 700 hektarih predstavlja
naravno in kulturno dediščino značilnega Krasa, je edinstveno
naravno in ekološko pomembno območje. https://www.visitkras.
info/zivi-muzej-krasa
naravnem okolju izvajate tudi druge Kneippove terapije, kot sta
štorkljasta hoja in kopel rok. http://terme-snovik.si/sl/knajpanje
Učna pot škrata Bisera (2019) je zanimiva in med otroki zelo
priljubljena učna pot, ki vodi po žuboreči dolini, znani tudi kot Dolina
mlinov. Ob osvežujočem koraku v naravi Vinske Gore vam bodo
družbo delali biseri navihanega škrata. www.tdvinskagora.si
Učna pot Drvošec (2020) je pot izjemnih razgledov na Cerkniško
jezero, ki poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 m
pred mostom pred vasjo Otok. Pot večinoma poteka skozi gozd in je
z dolžino 3,7 km (v eno smer) primerna za vsakogar, ki le pazi na
primerno obutev. Samo pot popestrijo številne informacijske ali
didaktične točke. https://www.notranjski-park.si/obiskovanje/
aktivnosti/pohodnistvo/pot-drvosec
Pot po Logarski dolini (2021) je tematska naravoslovno-etnografska
pot. Od kmetije Logar v spodnjem delu doline nas vodi skozi gozdove,
mimo kmetij, prek travnikov, potokov in hudourniških strug do slapu
Rinka. Razkriva zanimivosti narave in dediščine. https://www.logarskadolina.si/slo/dozivetja/za-ljubitelje-parka/pot-po-logarski-dolini
Komisija za Naj tematsko pot, ki deluje v okviru Turistične zveze
Slovenije, je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Slovenia
Outdoor, v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna, v desetih
letih ocenila 400 tematskih poti.
Tekmovanja se lahko udeležijo vse tematske poti v Sloveniji. Na natečaj
jih lahko prijavijo prebivalci, kraji, organizacije, društva, občine, ki so
skrbniki, upravljavci ali nosilci tematskih poti. Strokovna komisija je poti
ocenjevala na podlagi vtisa in privlačnosti, upravljanja in vzdrževanja,
vodenja in ponudbe, dostopnosti in varnosti ter sporočilnosti in
predstavitve posamezne poti. Strokovna komisija je poti pregledala in
izmed prijavljenih vsako leto izbrala tri poti, ki so na Dnevih slovenskega
turizma prejele posebno priznanje.
V letu 2022 si je komisija ponovno ogledala vseh 10 najboljših poti
in izvedla anketo. Veseli nas lahko, da je vseh 10 naj poti danes
V.d. direktorice STO Ilona Stermecki je na prireditvi obljubila,
da bodo tematske poti promovirali v okviru letošnje kampanje
Moja Slovenija.
izjemo živih in predstavljajo vrh edinstvenosti tematskih poti tako v
Sloveniji kot Evropi. Vsaka pot ima svojo prepoznavno vrednost, pri
večini pa gre za povezovanje in združevanje lokalne skupnosti, pri
nekaterih pa celo za čezmejno sodelovanje. Ključno je, kako
povezati točke, kjer so ljudje doma.
Sodelujoči v anketi so izrazili potrebo po skupni in poenoteni promociji,
klasifikaciji poti (certificiranje), enotni signalizaciji ter vzpostavitvi kluba
za razvoj tematskih poti ali urada za poti ter večjo centralizacijo, da se
prepreči prevelika fragmentacija. Želijo si večjo prepoznavnost,
organizacijo posvetov za izmenjavo dobrih praks in večje povezovanje
med skrbniki poti.
Ugotavljajo, da je udeležba na natečaju zadostila njihovim
pričakovanjem ter da z njimi velja nadaljevati. Priznanje je namreč vse
spodbudilo k še boljšemu in bolj usmerjenemu delovanju.
Naš sklep je, da velja izkoristiti obstoječe potenciale in graditi na
odličnosti. Še kako pomembno je dobro sodelovanje na vseh ravneh;
med snovalci, lokalno skupnostjo, skrbniki, soglasodajalci. Potreben je
posvet najmanj enkrat na leto, da se vsi vpleteni srečajo, se pomenijo
in izmenjajo ideje. Tudi letos bomo tako organizirali dvodnevni Klepet
na Naj poti, ki bo 27. in 28. maja 2022 v Logarski dolini. Tudi v bodoče
želimo namreč ostati še bolj povezani v dobrobit tematskih poti.
Besedilo: Jože Prah, predsednik komisije
Mobi: 041 657 560
E-pošta: joze.prah@amis.net
Turistična zveza Slovenije s partnerji nudi strokovno pomoč pri
snovanju in razvoju tematskih poti, tako kot pri izobraževanju
vodnikov za vodenje na tematskih poteh.
Zdravilni turizem
Vinatour pot Svečina–Račane (2014) je prva mednarodna pot
nordijske hoje med vinogradi, ki je nastala v tesnem sodelovanju
med Turističnim društvom Svečina in sosednjo občino Ratsch and
der Winstrasse v Avstriji. Danes je poti že pet, peljejo pa prek dvorišč
in vinogradov več kot 100 slovenskih in avstrijskih vinogradniških
kmetij. Obsegajo več kot 80 kilometrov ustrezno označenih poti.
http://www.potka.si/nw_vinotour/
Kneippova bosonoga pot (2018) je 3,2 km dolga bosonoga pot,
opremljena z dvanajstimi vadbenimi elementi. Poteka po travniku,
pesku, po gozdu ter drugih naravnih materialih. Na poti lahko v
Solčavska panoramska cesta – pot najlepših razgledov (2015) je
pot, na kateri vas s pastirčkom Krištofom popeljejo po sledeh
njegovih izgubljenih ovčk iz prikupne Solčave. Ima deset nepozabnih
pristankov, po večjem delu Solčavskega, ki poleg Solčave pokriva še
Logarsko dolino, Robanov kot, Matkov kot in Podolševo. Vodi vas
skozi brezčasnost doživetij z mistiko starih zgodb o zmaju Lintverju in
stvarjenju teh skrivnostnih krajev, polnih klene samobitnosti. https://
www.solcavska-panoramska-cesta.si/si/
Strunjan v podobah morja (2016) obiskovalcem razkriva Strunjan v
Predsednik komisije za Naj poti pri TZS Jože Prah je najboljši
poznavalec tematskih poti v Sloveniji.
Komisija je v desetih letih ocenila kar 400 tematskih poti.
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

obisku je bila gostilna žal zaprta.
44 45
Zdravilni turizem
Pri vinski fontani s prečudovitim pogledom na Koprski zaliv smo z kozarčkom rdečega nazdravili za mir na svetu.
Mesečni pohodi po E6
»Srečni, ker lahko hodimo v
miru«
Evropska popotniška zveza (ERA), ki med prebivalci evropskih držav že več kot 50 let promovira hojo,
pohodništvo, ustvarjanje poti, čezmejno izmenjavo znanja in zagotavljanje pravic prostega dostopa do
narave, je lani obeležila vseevropsko leto pohodništva oziroma Evrorando, po naše Evropohod, kar pomeni,
da so pohodniški navdušenci vse leto raziskovali evropske pešpoti. Zaradi epidemija covida, ki je še dodatno
spodbudila preživljanje prostega časa v naravi, so pohodniško mrzlico podaljšali še za eno leto. Zato se s
Komisijo za evropske pešpoti Slovenije (KEUPS) tudi v letu 2022 lahko enkrat na mesec odpravite na izlet po
pohodniški poti E6.
pohodniške poti E6, ki je znana tudi kot Ciglarjeva pot, v bližnji
gostilni Jakomin hranijo tudi ustrezen žig in vpisno knjigo. Ob našem
Mimo gostilne smo pot nadaljevali po kolovozu v dolino med hribom
Lačna na levi in vrhom na desni. Po približno 30 minutah hoje smo
prišli do travnika, ga prečkali in pot čez jarek in gozd nadaljevali do
glavne ceste Rižana–Sočerga. Med pohodniki so vihrale zastave
Evropske unije, Evropske pešpoti, PD Lisca in PD Radlje ob Dravi.
Prečkali smo cesto in mimo zbiralnika vode krenili rahlo navkreber po
apnenčastem gričku. Kmalu smo zavili na pot proti vaški cesti, ki pelje
do znamenite kubejske cerkvice in tabora. Pred cerkvico je res borov
gozdiček, prijeten za oddih, a je burja tako brila, da smo si prigrizek
raje privoščili v zavetju.
Knjižica in spominska značka
Med kratkim oddihom nam je gozdar Boštjan Košiček, Vodja
območne enote ZGS Sežana na kratko predstavil rastlinski svet tega
dela Slovenije, pozneje pa mi je v pogovoru predstavil še živalski svet.
»Redko hodim v skupini. Bolj sem navajen hoditi sam, ampak tudi
tako je zelo prijetno,« mi je zaupal svoje vtise.
Gozdarska zveza Slovenije je poleg Planinske zveze Slovenije, Zveze
gozdarskih društev Slovenije ter Turistične zveze Slovenije
soustanoviteljica Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji (KEUPS), ki
med drugim skrbi tudi za ustrezno označitev celotne poti, ki poteka
od prelaza Radelj do Strunjana. Označena je z rdeče-rumenimi
markacijami (rdeči krog in rumena pika), na tanjšem drevju so znaki v
obliki vodoravnih prog, v ustreznih presledkih pa je pot označena še
z dodatnim znakom (rdečim ali rumenim) E6.
»Markacije nas od cerkve usmerijo navzdol v vas po stopnicah in
strmi ulici. Ko pot prvič ostro zavije na desno, stopimo nekaj metrov
z nje na levo,« je Tone Lesnik, nekdanji predsednik KEUPSA,
pohodniško pot do potankosti opisal v knjižici Ciglarjeva pot, ki jo je
Turistična zveza Slovenije izdala leta 2001 in je pri njih tudi še vedno
na voljo. V knjižnici pohodniki zbirajo žige, in ko zberejo vse, kar
pomeni, da so vso pot prehodili peš v eni smeri, lahko tudi v več
etapah, bodo nagrajeni s spominsko značko.
Kmalu smo se znašli na asfaltni cesti Sv. Anton–Sočerga, po kateri
smo pot nadaljevali proti saniranemu smetišču. Pred njim smo zavili
Pot je označena z rdeče-rumenimi markacijami (rdeči krog in
rumena pika).
na makadamsko cesto proti vasici Kocjančiči, ki stoji na južnem
pobočju hriba Jazbine. Pot nas je vodila skozi vas in naprej mimo
nasadov oljk in sadnega drevja. Ko smo se znašli na priključku ceste
proti Sv. Antonu, se je odprl pogled na gozd nad hudournikom
Rokava. Še nekaj korakov, in znašli smo se v naselju Dolane, od koder
se je odprl lep pogled na Sv. Anton, Vanganel in koprski zaliv. Po
kolovozu smo hodili med sadovnjaki in vinogradi, nato pa po
borovem in hrastovem gozdu, skozi katerega smo prišli do asfaltne
ceste, ki nas je pripeljala do naše končne destinacije – Marezig,
istrskega naselja v severnem delu Šavrinskega gričevja. Pri vinski
fontani s prečudovitim pogledom na Koprski zaliv smo z kozarčkom
rdečega nazdravili za mir na svetu.
Besedilo: Polona Frelih
Fotografije: Jože Prah
Potek Ciglarjeve poti in geografske značilnosti
Dolžina slovenskega dela poti E6 je približno 315 km, kar
predstavlja približno 1/16 celotne E6 (od Finske do Grčije).
Povprečna nadmorska višina poti je 620 m; najvišje se dvigne na
Velikem Snežniku (1796 m), druga in tretja najvišja točka pa sta
Mala Kopa na Pohorju (1450 m) ter Slavnik (1028). Sicer se pot
izogiba višjim nadmorskim višinam ter višinskim razlikam in vodi
pretežno po sredogorju.
Zdravilni turizem
Veseli druščini kakih 150 pohodnikov sem se pridružila zadnjo
februarsko soboto. Dan je bil sončen, novice pa izjemno tragične, saj
je le nekaj dni prej v Evropi spet izbruhnila vojna. »Ob prizorih, ki jih
spremljamo po televiziji, se lahko zavedamo, kako srečni smo, ker
lahko hodimo v miru,« je zbrane uvodoma nagovoril Jože Prah,
predsednik Komisije za evropske pešpoti. Izpostavil je, da je eden od
ciljev Evropohoda tudi krepitev medsebojnega razumevanja med
evropskimi državljani. Še posebno v tokratni izvedbi, ki poteka pod
sloganom prijateljstvo, v smislu tesnejšega sodelovanja med
evropskimi popotniškimi organizacijami za pohodnike, popotnike,
sprehajalce.
Pohod smo začeli v Hrastovljah, gručastem naselju v neposredni
bližini kraškega roba. Nad vasjo stoji na apnenčasti vzpetini tabor –
obzidje iz konca 16. stoletja, ki obdaja troladijsko romansko cerkvico
Sv. Trojice iz 12. stoletja. Cerkev je ena najstarejših v Istri, v njej pa so
znane freske Janeza s Kastava iz leta 1490, ki jih je leta 1951 odkril
domačin, kipar Jože Pohlen. Slikarije po svoje prikazujejo stvarjenje
sveta in človeka, izgon iz raja, prizore iz pasijona in mrtvaški ples, kar
so prizori, ki so kot nalašč za trenutne čase. Eden od ciljev Evropske
popotniške zveze je tudi varovanje in razvoj evropske kulturne
dediščine, zato so pohodi vedno povezani tudi z ogledi. Ker je v
Hrastovljah 36. kontrolna točka slovenskega dela evropske
»Ob prizorih, ki jih spremljamo po televiziji, se lahko
zavedamo, kako srečni smo, ker lahko hodimo v miru,« je
zbrane uvodoma nagovoril Jože Prah, predsednik Komisije za
evropske pešpoti.
Pohod smo začeli v Hrastovljah, gručastem naselju v neposredni bližini kraškega roba.
Lipov list - April 2022 Lipov list - April 2022

46
Aktualno
PRIREDITVE
V Semiču prva tamburaška opera na
svetu
Vabimo vas, da se nam po dvoletnem 'opernem' premoru v
soboto, 9. aprila 2022, pridružite v Kulturnem centru Semič, kjer
bomo zopet skupaj začutili čarovnijo, ki jo nosi naša opera V
objemu Lahinje.
Mednarodni festival Elvisa Presleyja
Premierni festival, ki se bo odvijal v Portorožu med 20. in 24.
aprilom 2022, bo združil oboževalce in simpatizerje Elvisa
Presleyja ter ljubitelje njegove glasbe oziroma glasbe 50., 60., 70.
let z vsega sveta. Festival bo prvi večji dogodek v letu 2022, na
katerem bodo nastopali Elvisovi originalni glasbeniki, kot so
Glenn D. Hardin, Larry Strickland, Ginger Holladay, Donna
Rhodes ter z njimi povezani Paul Leim, Royce Taylor in Craig
Morris in velika evropska zvezda te scene – Dennis Jale. Na
obisku v Sloveniji bo tudi Donna Presley, Elvisova sestrična, ki bo
posebna gostja festivala.
Festival se bo odvijal v slovenskem letoviškem Portorožu,
večinoma na promenadi ter v Hotelih Life&Class, kjer nudimo
prav posebne festivalske pakete z nastanitvijo. Verjamemo, da
bo Portorož ponudil odlično kuliso za vse ljubitelje Elvisa, oblačil
ter avtomobilov izpred pol stoletja. Gostje bodo uživali ob
ekskluzivnih dogodkih in koncertih v Hotelu Slovenija, kar tri dni
pa se bo dogajalo tudi na promenadi, kjer bodo mesto zavzele
stojnice, fan klubi ter koncerti na odprtem odru pred čudovitim
jadranskim morjem.
Del festivala bo tudi sobotno srečanje vseameriških avtomobilov,
ki bodo zagotovili privlačno dogajanje.
Več na: www.internationalelvisfestival.com
Lipa – simbol slovenskega turizma
Se v vašem domačem kraju ponašate z najstarejšo in
najdebelejšo lipo? Poznate posebno zgodbo, povezano s
prastaro lipo? Ali kdo v vaši okolici izdeluje izdelke iz lipovega
lesa? Imate v bližini parkovni nasad lip ali lipov drevored? Na
kaj vas spominja vonj lipe? Ali veste, za kaj je dober lipov čaj?
Poznate še kakšne druge recepte za domače pripravke iz lipe?
Ste morda že razvili turistični produkt, povezan z lipo?
Naši predniki so imeli posebno vez z lipo, ki je bila središče vaškega življenja in so jo sadili ob
pomembnih dogodkih, lipov list pa je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postal simbol
slovenskega turizma v oglaševalski akciji Slovenija – moja dežela. Akcija je prerasla okvirje in lipov
list je postal znanilec slovenske osamosvojitve. Že slabih štirideset let je Lipov list tudi naslov revije
Turistične zveze Slovenije.
Zeleni dan slovenskega turizma, 22. maja 2022, bo Turistična zveza Slovenije obeležila
z javnim natečajem pod naslovom Lipa – simbol slovenskega turizma. Turistična društva
ter druge organizacije in posameznike po vsej Sloveniji pozivamo, naj z nami delijo zgodbe,
fotografije, občutke in turistične produkte, povezane z lipo.
Tamburaška opera »V objemu Lahinje«, ki jo bo predstavil
Tamburaški orkester Dobréč, bo po dvoletnem premoru
pričarala nadaljevanje prvotne operne prestave »Ambrož in
Katarina«. Skladatelj in dirigent gospod Gregor Zagorc ter
libretist gospod Janez Doltar sta z množico nastopajočih
ustvarila zgodbo, ki nam jo bodo tamburaši, mednarodno
priznani poklicni operni umetniki, amaterski nepoklicni operni
pevci, vokalisti, folkloristi, tolkalci in glasbeniki Glasbene šole
Črnomelj predstavili v vsem njenem prvobitnem sijaju. In da ne
pozabim same tematike prve tamburaške opere – ljubezni, te
tako zelo zaželene in hkrati tako »ne bodi ga treba« čustvene
loterije, ki ob brbotanju vznesenih čustev med dvema, ki se
brezpogojno ljubita, zmaguje proti predsodkom, prepovedim,
preziru in času. Večna tema, ki v vseh nas zbuja spomine na naše
ljubezni in na naš čas.
Vaše prispevke na naslovu
info@turisticna-zveza.si
pričakujemo najpozneje do
10. maja 2022.
Najboljše prispevke in z njimi povezane
fotografije bomo objavili v posebni
junijski tematski številki Lipovega lista.
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
April 2022
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Urednica: Polona Frelih
Lektoriranje: Mateja Blažič Zemljič
Oblikovanje: Sara Krapež
Uredniški odbor:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc
Burger, Urša Jurak Kuzman, Katerina Vidner Ferkov
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 35,04 eur.
Lipov list - April 2022

6. MEDNARODNI
SEJEM AKTIVNOSTI
IN ODDIHA V NARAVI
8. - 10. 4. 2022
Gornja Radgona
POVEZANI Z NARAVO!
VABLJENI V NATURO, NA 6. MEDNARODNI SEJEM AKTIVNOSTI IN ODDIHA V NARAVI,
V GORNJO RADGONO OD 8. DO 10. APRILA 2022!
Sejmišče Pomurskega sejma bo od petka 8. do nedelje 10. aprila srečevališče pristašev naravne rekreacije in trajnostnega turizma. Skupaj
z najpomembnejšimi turističnimi in naravovarstvenimi organizacijami boste našli pestro ponudbo, strokovne odgovore in priložnosti za
načrtovano preživljanje prostega časa v neokrnjenem okolju.
Spoznali in opremili se boste z najnovejšimi pripomočki, oblačili in obutvijo. Ponudba bo vrvela od zamisli, izdelkov, živih prikazov in napotkov
za naravne potepe, aktivnosti ter bivanje v neokrnjenem okolju. Odkrivali boste zelene destinacije, pohodniške in planinske ture, rekreativne
in adrenalinske športe ter čarobne kotičke za taborjenje. Razvajanje telesa in duha boste lahko poiskali med naravnimi zdravilišči, turističnimi
kmetijami in ponudniki zdrave kulinarike.
Turistična zveza Slovenije vam bo ob aktivnem in zelenem turizmu približala tudi zdravilni turizem. Ta kot nadgradnja zdraviliškega turizma povezuje zdravilne
vplive naravnega okolja, medicinske terapije ter celostnega pristopa. Sodelovale bodo eko Terme Snovik ter društva, ki so aktivna na področju zeliščarstva, pohodništva,
kolesarjenja in drugih nepozabnih doživetij v naravi. V sodelovanju z Zavodom za gozdove bodo predstavili deset najboljših tematskih poti v letih od 2011 do 2021 v
okviru natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna. Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji bo prikazala poti, ki v Sloveniji merijo kar 1000 kilometrov ter Evropohod.
Ob navedenem pa na razstavnem prostoru ne bo manjkalo izdelkov rokodelske obrti, spominkov in domače kulinarike.
Z Zavodom za gozdove Slovenije si boste lahko v petek in soboto privoščili meditacije v gozdnem prostoru in gozdno kopel. Otroci bodo lahko vse tri sejemske
dni uživali v pripovedovanju zgodb ob tabornem ognju. Seznanili se boste s 14 naj gozdnimi učnimi potmi, na katerih bo ob Dnevu zemlje potekal dan odprtih vrat.
S Planinsko zvezo Slovenije se boste lahko varno preizkusili v plezanju na plezalni steni. Na njihovem razstavnem prostoru boste izvedeli vse, kar potrebujete za
zahtevnejše in rekreativne planinske podvige ter prijetne počitke v planinskih domovih.
Na razstavnem prostoru Slovenske vojske se boste pogovorili z vrhunskimi športniki. Še posebej zanimiva srečanja bodo s tistimi, ki so prinesli iz Pekinga olimpijske
medalje. Preizkusili se boste lahko v streljanju s trenažerjem in se seznanili z vojaškimi poklici.
Zavod za varstvo narave bo predstavil svoja dva projekta, ki zadevata revitalizacijo reke Mure - projekt Natura Mura in Lifeline MDD.
Mojca Anželjc bo predavala, kako naj s sajenjem medovitih rastlin pomagamo čebelam.
Borilne veščine bo prikazal Karate klub Gornja Radgona.
Fittime Fitness – Fit z Andrejo ponuja brezplačna svetovanja in meritve telesne sestave s profesionalnim merilnikom in vas vabi pohod na Piramido, najvišji vrh
Radgonske okolice.
»Športali« boste s Footgolf Radenci, Mladinskim klubom KLINKA, zaplesali s Plesnim studiom Bamboo in spoznali knjigo »Zdaj je čas za gostoljubnost
v turizmu«.
Zveza društev Moja Mura vas bo povabila k skupnim prizadevanjem za obvarovanje reke Mure.
Hkrati s sejmom NATURO poteka Mednarodni sejem lovstva in ribištva LOV z bogato prodajno ponudbo lovskih in ribiških pripomočkov ter s
strokovnimi razstavami krovnih stanovskih in naravovarstvenih organizacij. Vsak dan med 9.00 in 18.00 uro vabijo nastopi lovskih rogistov in pevskih zborov,
predstavitve puškarskega poklica, streljanje z lasersko puško, predstavitve terenskih vozil in izdelki »Slovenski ribiški produkt«. V soboto bo svoje štirinoge prijatelje
predstavljalo Društvo ljubiteljev ptičarjev. V nedeljo bo Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, veselo in okusno bo Tekmovanje v kuhanju lovskega golaža
in ribje čorbe.
Skrb za kulturno dediščino bo predstavila Mednarodna razstava starodobnikov »AVTO-MOTO KLASIKA«.
Cene enodnevnih sejemskih vstopnic so po 5,00 €, za učence, dijake in študente po 3,00 €. Za skupine odraslih nad 20 oseb, lovce, ribiče, planince in upokojence je
cena vstopnice ob predložitvi članske izkaznice 4,00 €, za skupine mladih nad 20 oseb pa le 2,50 €. Parkiranje je brezplačno.
Vljudno vabljeni!
Več informacij o sejmu NATURO:
Sandra Sedmak, projektni vodja sejma NATURO,
telefon: 031 229 778, e-pošta: sandra@pomurski-sejem.si
Da bo sejem še posebej brezskrben in doživet,
priporočamo skupinski obisk s turistično agencijo SLO Tours.
Več informacij na info@slo-tours.si ali 031 244 111.
www.pomurski-sejem.si
SLOTours