23.11.2022 Views

Domovina 73: Zmaga SDS (radodaren predogled)

“Lokalne volitve so ponovno prinesle, že petič zapored, gladko zmago SDS. Število izvoljenih občinskih svetnikov SDS je malenkost nižje kot pred štirimi leti, 494 namesto 537, kar je pri vseh strankah trend desetletij. SDS se pri padanju števila svetnikov na račun samozvanih neodvisnih kandidatov drži trdneje kot druge stranke. Zato je zmagovalka volitev tudi NSi, ki je v štirih letih kot edina stranka od velike petorke povečala število svetnikov s 175 na 193. To ji je uspelo, ker je od zadnjih volitev izgubila samo 1100 volilcev. SDS je namreč dobila 15.000 glasov manj – ne toliko zaradi nižje udeležbe (1 %) kot zaradi odhoda svetniških kandidatov in volivcev k neodvisnim listam.,” je v uvodniku zapisal urednik Tino Mamić.

“Lokalne volitve so ponovno prinesle, že petič zapored, gladko zmago SDS. Število izvoljenih občinskih svetnikov SDS je malenkost nižje kot pred štirimi leti, 494 namesto 537, kar je pri vseh strankah trend desetletij. SDS se pri padanju števila svetnikov na račun samozvanih neodvisnih kandidatov drži trdneje kot druge stranke. Zato je zmagovalka volitev tudi NSi, ki je v štirih letih kot edina stranka od velike petorke povečala število svetnikov s 175 na 193. To ji je uspelo, ker je od zadnjih volitev izgubila samo 1100 volilcev. SDS je namreč dobila 15.000 glasov manj – ne toliko zaradi nižje udeležbe (1 %) kot zaradi odhoda svetniških kandidatov in volivcev k neodvisnim listam.,” je v uvodniku zapisal urednik Tino Mamić.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Posledice<br />

povečanja<br />

prsi<br />

Kako<br />

smo volili<br />

Stoenoletnik<br />

Zorko Simčič<br />

Poštnina plačana pri pošti<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

<strong>Zmaga</strong> <strong>SDS</strong><br />

Obama lagal<br />

o Niki Kovač<br />

<strong>73</strong><br />

3,10 €<br />

24. 11. 2022<br />

<strong>SDS</strong><br />

114.217<br />

glasov<br />

14,30 %<br />

494<br />

občinskih<br />

svetnikov<br />

GS<br />

111.820<br />

glasov<br />

14,00 %<br />

402<br />

občinskih<br />

svetnikov<br />

SD<br />

68.300<br />

glasov<br />

8,55 %<br />

270<br />

občinskih<br />

svetnikov<br />

NSi<br />

48.346<br />

glasov<br />

6,05 %<br />

193<br />

občinskih<br />

svetnikov<br />

SLS<br />

36.458<br />

glasov<br />

4,56 %<br />

168<br />

občinskih<br />

svetnikov


Prihodnje<br />

leto štiri<br />

DOMOVINE več<br />

Tednik <strong>Domovina</strong> je presegel vse<br />

naše napovedi in še danes, poldrugo<br />

leto po izidu prve številke<br />

število naročnikov in bralcev vsak<br />

teden raste. Kar je fenomen – še<br />

posebej zato, ker se večina tiskanih<br />

medijev sooča z rednim upadom.<br />

To v prvi vrsti govori o tem, da<br />

je bilo rojstvo tednika <strong>Domovina</strong><br />

zelo potrebno za slovensko medijsko<br />

krajino.<br />

Ob izidu prve številke si tudi nismo<br />

predstavljali, da bi utegnila v<br />

Evropi izbruhniti vojna. Gospodarsko<br />

zaostrovanje se je začelo z<br />

epidemijo covida, vojna v Ukrajini<br />

pa je prinesla izjemno rast vseh<br />

stroškov. Lani je celo zmanjkalo<br />

papirja, kar je prineslo velike<br />

spremembe v tiskanih medijih.<br />

Velika večina časopisov in revij<br />

je zato zmanjšala število strani.<br />

Mi tega nismo naredili, ampak<br />

smo, nasprotno, avgusta<br />

izdali dve dodatni,<br />

dvojni, za naročnike<br />

brezplačni številki.<br />

AVGUST: Z DOMOVINO NA DOPUST<br />

Čeprav smo v začetku rekli, da je avgust za dopust,<br />

smo dobili veliko prošenj bralcev, ki nas ravno na<br />

dopustu še raje berejo. Zato smo se odločili, da avgustovskega<br />

dopusta prihodnje leto ne bo več in bo<br />

<strong>Domovina</strong> izhajala neprekinjeno vse leto.<br />

Razširili smo video produkcijo, kjer je vsak teden<br />

več novih aktualnih oddaj.<br />

Vse so brezplačne. V ekipo smo sprejeli nekaj<br />

novih sodelavcev. Z novim lastnikom in investicijo<br />

dr. Aleša Štrancarja smo prevzeli in prenovili<br />

še en brezplačen dnevno-informativni portal,<br />

Casnik.si. Portal <strong>Domovina</strong>.je pa je dosegel nov rekord,<br />

300.000 unikatnih obiskovalcev mesečno.<br />

Štiri dodatne številke seveda prinesejo višje<br />

stroške. Poleg dražjega tiska, poštnine, elektrike,<br />

papirja ... Zato smo morali sprejeti neprijetno odločitev<br />

o povišanju cene Domovine. Še naprej je naša<br />

cena najnižja med slovenskimi političnimi tedniki:<br />

159 evrov letno. Demokracija ima ceno 176, Mladina<br />

pa 239 evrov.<br />

Cena posamezne številke Domovine bo z decembrom<br />

3,60 evra.<br />

»BLOKIRAJTE CENO«<br />

Stara cena velja do 1. decembra. V kolikor bi želeli,<br />

si lahko to ceno »blokirate«: do 1. decembra lahko<br />

vnaprej plačate še enoletno ali morda dvoletno podaljšanje<br />

naročnine po stari ceni.<br />

Ob tem bi se Vam rad v imenu celotne ekipe<br />

iskreno zahvalil, da nas podpirate. Naše največje<br />

bogastvo ste ravno bralci. Upamo, da nas boste<br />

podpirali tudi v bodoče. Samo tako bomo lahko<br />

skupaj pomagali sooblikovati medijsko krajino.<br />

Želimo si normalizacije medijev in konec vladavine<br />

tajkunov.<br />

Hvala, ker lahko predvsem zaradi vas vsak teden<br />

ustvarjamo vsebine in jih širimo med vse več<br />

in več ljudi!<br />

<br />

NAROČILNICA JE NA<br />

PREDZADNJI STRANI.<br />

IGOR VOVK,<br />

direktor Domovine d.o.o.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

MOJA BESEDA<br />

3<br />

Triumf <strong>SDS</strong> in NSi kljub neodvisnežem<br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

Lokalne volitve so ponovno prinesle,<br />

že petič zapored, gladko zmago <strong>SDS</strong>.<br />

Število izvoljenih občinskih svetnikov<br />

<strong>SDS</strong> je malenkost nižje kot pred štirimi<br />

leti, 494 namesto 537, kar je pri vseh strankah<br />

trend desetletij. <strong>SDS</strong> se pri padanju števila svetnikov<br />

na račun samozvanih neodvisnih kandidatov<br />

drži trdneje kot druge stranke. Zato je<br />

zmagovalka volitev tudi NSi, ki je v štirih letih<br />

kot edina stranka od velike petorke povečala<br />

število svetnikov s 175 na 193. To ji je uspelo,<br />

ker je od zadnjih volitev izgubila samo 1100<br />

volilcev. <strong>SDS</strong> je namreč dobila 15.000 glasov<br />

manj – ne toliko zaradi nižje udeležbe (1 %) kot<br />

zaradi odhoda svetniških kandidatov in volivcev<br />

k neodvisnim listam.<br />

Nadvse zadovoljni pa so lahko tudi v SLS.<br />

Čeprav je stranka praktično izginila s parlamentarnega<br />

zemljevida in v mnogih tudi desnosredinsko<br />

usmerjenih občinah ni imela niti svoje<br />

liste, je ohranila 168 svetnikov (pred štirimi leti<br />

218) in 13 županov (prej 23), izvoljenih v prvem<br />

krogu. Ostalo ji je torej nekaj<br />

življenjske moči, ki bi<br />

lahko ravno zaradi občinskih<br />

odborov v naslednjih<br />

mesecih še dosegla učinek<br />

sinergije pri morebitni<br />

združitvi s katero od sorodnih<br />

parlamentarnih<br />

strank. Te energije pa je v<br />

SLS vsak dan manj.<br />

Čeprav levičarski mediji<br />

med zmagovalce volitev postavljajo Gibanje<br />

Svoboda s 402 občinskima svetnikoma, je ta<br />

številka precej manjša kot pri <strong>SDS</strong>. Svobodnjaki<br />

so aprila dobili 34 %, <strong>SDS</strong> pa 23 %. Če so v pol<br />

leta padli tako nizko, da so zaostali za <strong>SDS</strong>, je to<br />

nedvomno poraz. Lahko se tolažijo, da so bile<br />

druge instantne stranke na lokalnih volitvah še<br />

bolj poražene (LMŠ, SMC, PS), a to nič ne pomaga.<br />

Učinek tako imenovanih novih obrazov od<br />

aprila do danes namreč še ni povsem minil. Če<br />

bi bile volitve naslednje leto, bi dobili še bistveno<br />

manj. Zelo poveden je rezultat prve dame<br />

Svobode Urške Klakočar Zupančič. Kandidirala<br />

je tudi za ljubljansko mestno svetnico. Čeprav je<br />

predsednica parlamenta in je imela velikanske<br />

plakate po vsej državi, v Ljubljani sploh ni bila<br />

izvoljena. Dobila je samo en (1) preferenčni glas.<br />

Menda samo svojega.<br />

Največji greh politike je nepreglednost, zato<br />

je največja »stranka« lokalnih volitev – skupina<br />

različnih list najrazličnejših nadvse naprednih<br />

imen – velika grožnja za<br />

lokalno demokracijo. Kaj<br />

pomeni stranka, ki ima<br />

v imenu ime in priimek<br />

Nepolitični politiki so<br />

grožnja demokraciji.<br />

svojega predsednika,<br />

smo na državnem nivoju,<br />

v parlamentu že<br />

videli. Mnogi politiki in<br />

večina medijev so nam<br />

že tako ne najbolj priljubljeno<br />

politiko priskutili.<br />

Strankokracija nas ogroža,<br />

je grmel celo predsednik države<br />

Milan Kučan. Zato se je razpasla<br />

moda novih obrazov in nepolitičnih<br />

list. Nepolitičnih politikov.<br />

Kot bi rekli vodi, da je suha.<br />

K somraku lokalne demokracije prispeva<br />

tudi neurejena zakonodaja. Župani z občinskim<br />

denarjem množično financirajo občinska glasila,<br />

ki so velikokrat bolj trobila. Kako je možno, da<br />

župan na stroške davkoplačevalcev mesec pred<br />

volitvami izda barvno revijo<br />

na 60 straneh, v kateri<br />

se njegova fotografija pojavi<br />

skorajda na vsaki strani?<br />

Revijo, ki jo urejajo županovi<br />

tiskovni predstavniki<br />

in jo v obliki brezplačnika<br />

dobijo vsa gospodinjstva<br />

v občini. Očitno je zadeva<br />

zakonita, ni pa poštena in<br />

demokratična. Zakaj to že<br />

desetletja mirno gledajo pravosodni organi, protikorupcijska<br />

komisija in računsko sodišče?<br />

Zakonodaja ne omejuje števila županskih<br />

mandatov. Še predsednik republike, ki nima<br />

izvršilne oblasti, ima mandat omejen na deset<br />

let. Na drugi strani pa imamo celo vrsto županov,<br />

ki vladajo že več desetletij. V Goriških brdih<br />

je župan isti že vse od leta 1994 in v nedeljo<br />

je malo manjkalo, da bi bil izvoljen že v prvem<br />

krogu. Možakar ima 77 let. Vse kaže, da bo še<br />

osmič postal župan in bo, Bog mu daj dolgo življenje,<br />

na županskem stolčku presedel 32 let. Še<br />

bolj metuzalemski župan pa bo očitno v Zagorju<br />

ob Savi, ki je leta 1994 ob izvolitvi imel samo 31<br />

let. Z malce sreče bo lahko osvojil tudi deveti,<br />

deseti in enajsti mandat. Nič čudnega, da je bilo<br />

kar 51 županov avtomatično izvoljenih, saj se<br />

protikandidatom ni<br />

zdelo smiselno niti<br />

poskusiti. Je to še<br />

demokracija?


Poštnina plačana pri pošti<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

VSEBINA<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

4<br />

Posledice<br />

povečanja<br />

prsi<br />

Kako<br />

smo volili<br />

Stoenoletnik<br />

Zorko Simčič<br />

Moja beseda<br />

3 Triumf <strong>SDS</strong> in NSi<br />

kljub neodvisnežem<br />

Mediji — komentar<br />

40 Proti primitivizmu<br />

in aktivizmu na RTVS<br />

<strong>73</strong><br />

3,10 €<br />

24. 11. 2022<br />

<strong>Zmaga</strong> <strong>SDS</strong><br />

<strong>SDS</strong><br />

114.217<br />

glasov<br />

14,30 %<br />

GS<br />

494<br />

111.820<br />

občinskih<br />

glasov<br />

svetnikov<br />

14,00 %<br />

402<br />

SD<br />

občinskih<br />

68.300<br />

svetnikov<br />

glasov<br />

8,55 %<br />

270<br />

občinskih<br />

svetnikov<br />

NSi<br />

48.346<br />

glasov<br />

6,05 %<br />

193<br />

občinskih<br />

svetnikov<br />

Obama lagal<br />

o Niki Kovač<br />

SLS<br />

36.458<br />

glasov<br />

4,56 %<br />

168<br />

občinskih<br />

svetnikov<br />

6 Med(ijski) sosedi<br />

8 Pregled tedna<br />

10 Čivkarija<br />

Zdravje<br />

24 Zdravstvo je tik pred zlomom,<br />

za mnoge so edina rešitev zasebniki<br />

Požareport<br />

44 Jamnik je stopil iz sence,<br />

nečaki so marginalizirali SD<br />

Šport<br />

46 Ples milijonov: če ne gre drugače,<br />

mundial kupi navijače<br />

Svobodno gospodarstvo<br />

48 NSi od vlade iztržila davčne ugodnosti<br />

za normirane espeje in družine<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>73</strong>, LETNIK 2, 24. november 2022<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda: 3,10 evra<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

T: 059 020 000<br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je)<br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Odgovorni urednik portala <strong>Domovina</strong>.je:<br />

ROK ČAKŠ<br />

Odgovorna urednica portala Iskreni.net:<br />

ANDREJA BARAT<br />

Uredniški odbor:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN,<br />

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnično urejanje:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada: 7700 izvodov<br />

Foto naslovnice:<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

Naročnine:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

Direktor:<br />

IGOR VOVK<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.<br />

Aktualno — komentar<br />

26 Ministrica si zatiska oči<br />

pred ilegalnimi migracijami,<br />

medtem pa cveti tihotapljenje ljudi<br />

Aktualno<br />

33 Logar je dokazal:<br />

411 tisoč volivcev se da nagovoriti<br />

drugače, kot je to leta počela <strong>SDS</strong><br />

Svobodno gospodarstvo<br />

— komentar<br />

38 Kljub Golobovemu optimizmu<br />

že letos grozi tehnična recesija<br />

Intervju<br />

20 Peter Jančič:<br />

Novinarski aktivisti kopljejo jamo<br />

novinarstvu<br />

Aktualno — komentar<br />

50 Apolitičnost županov<br />

ni dobra za politični razvoj Slovenije<br />

Beremo, gledamo, poslušamo<br />

51 Priporočila<br />

Kolumna<br />

54 Ustanovitelj Amazona Jeff Bezos<br />

predlaga zamik velikih nakupov<br />

Življenjski slog<br />

56 Kapsulna omara – rešitev, ko imaš<br />

veliko oblačil, pa ničesar za obleči<br />

Intervju<br />

28 Gregor Virant:<br />

Menjava na vrhu <strong>SDS</strong>-a se bo zgodila,<br />

ko se bo Janša tako odločil


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

VSEBINA<br />

5<br />

Tema tedna<br />

12 Zmagovalci in<br />

poraženci lokalnih<br />

volitev 2022<br />

14 <strong>Zmaga</strong> <strong>SDS</strong>, nižja<br />

udeležba, vse več<br />

neodvisnih list<br />

Sladko-slane brbončice<br />

60 Pregovor pravi:<br />

„Brez krompirja ni kosila“<br />

62 Razvedrilo<br />

Slikovito — humor<br />

64 Gregor Čušin:<br />

Petelini – Ito Jakuchu<br />

Politična poezija — humor<br />

65 Petra Sijol - Miha Šuštar: Firma Portal<br />

Tazadnja — humor<br />

66 Katar prepoznan<br />

kot zibelka nogometa<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Kultura<br />

36 Zorko Simčič:<br />

človek rodu, ki bi moral umreti<br />

Aktualno<br />

42 Barack Obama je lagal<br />

o Niki Kovač<br />

Zdravje<br />

58 Zakaj ima povečanje prsi<br />

tudi zdravstvene posledice


MED(IJSKI) SOSEDI<br />

6<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

KAKO BOMO ŽIVELI JUTRI<br />

Matevž Granda za revijo Outsider piše o<br />

dunajski razstavi, ki prikazuje dunajsko<br />

stanovanjsko gradnjo preteklih let in predstavlja<br />

različne koncepte, ki jih razvijajo<br />

za zagotavljanje potreb prebivalcev. Ob<br />

primerjavi Slovenije z Dunajem ugotavlja,<br />

da nas mora poleg precej slabše stanovanjske<br />

politike, kot jo imajo naši severni<br />

sosedi, skrbeti še za marsikaj drugega, kar<br />

je povezano z življenjem v mestu.<br />

Dunaj ima poleg načrta za gradnjo stanovanj<br />

dolgoročno vizijo za povečanje<br />

prebivalstva, saj »več ljudi pomeni več<br />

dodane vrednosti, večjo produktivnost,<br />

večjo blaginjo. V Sloveniji populacija<br />

narašča počasi. Na razgrnitvi dolgoročnih<br />

prostorskih planov za Ljubljano je bilo celo<br />

kot izhodišče zapisano, da se ne pričakuje<br />

rasti prebivalstva. Posledica: veliko sposobnih<br />

mladih, kreativnih ljudi je našlo boljše<br />

priložnosti drugje. Tudi na Dunaju.«<br />

Gradnja novih stanovanj je posledica rasti<br />

prebivalstva, ne pa vzrok zanjo, pri čemer<br />

je pomembno, da je gradnja načrtovana:<br />

»Zavedajo se, da razpršena individualna<br />

gradnja ni dobra, ker je preveč prostorsko<br />

potratna, ampak mora biti sistemsko<br />

načrtovana in dobro premišljena.« V Sloveniji<br />

se nova stanovanja in hiše medtem<br />

gradi po vzorcu znajdi se sam.<br />

Pomembna razlika se kaže še v dejstvu, da<br />

na Dunaju vsaka rast temelji na ustvarjanju<br />

novih delovnih mest, ki niso posledica<br />

novih javnih služb. Mesto ob tem skrbi<br />

tudi za učinkovit javni promet, ozelenitve,<br />

sežiganje odpadkov v toplarnah, zagotavljanje<br />

električne energije …<br />

Kljub vsemu so na Dunaju cene »primerljive<br />

kot pri nas, le da za to ceno dobiš<br />

bistveno več. Dobiš boljši javni promet,<br />

boljšo gospodarjenje z viri, bolj spodbudno<br />

okolje ...«<br />

Všeč mi je to,<br />

da ni tem, ki bi se jih<br />

uredništvo Domovine<br />

izogibalo.<br />

Rado Pezdir, ekonomist in publicist<br />

RECESIJA BO,<br />

RECESIJE NE BO<br />

Na portalu N1 se Andreja Lončar in<br />

Aljoša Črnko sprašujeta, ali nas prihodnje<br />

leto čaka recesija, kako globoka<br />

bo in od katerih faktorjev je odvisna.<br />

Znaki ohlajanja so sicer že vidni, vendar<br />

Slovenija glede na napovedi zaenkrat še<br />

ostaja pri pozitivni rasti. To pa se lahko<br />

hitro spremeniti.<br />

Gospodarska klima se namreč hitro<br />

slabša, saj se »med potrošniki krepi<br />

pesimizem, industrija ob visokih cenah<br />

energentov in ostalih surovin ter težavah<br />

v dobavnih verigah zmanjšuje ocene o<br />

pričakovani proizvodnji in izvozu«. Septembra<br />

se je zmanjšala tudi proizvodnja<br />

»v tehnološko manj zahtevnih industrijskih<br />

panogah in v energetsko intenzivnih<br />

panogah, kot so kovinska, papirna, tudi<br />

kemična industrija (na drugi strani na<br />

primer farmacevtska industrija raste)«.<br />

Ekonomist Bogomir Kovač je kritičen tudi<br />

do izjav predsednika slovenske vlade:<br />

»Mislim, da je ta napoved o nižji recesiji<br />

ali sploh o tem, da recesije pravzaprav<br />

ne bo, bolj politična floskula ali pa je<br />

recimo povezana z zelo ozkim gledanjem<br />

in interpretacijo sedanjih kriznih razmer,<br />

ki naj bi izhajale zgolj iz energetske krize.<br />

Energetska kriza je eno od neravnovesij,<br />

vendar rešitev samo tega področja<br />

preprosto ne more preprečiti padanja<br />

gospodarske rasti v Sloveniji, v Evropi in<br />

tudi širše na svetovni ravni.«<br />

Poleg našega ravnanja pa bodo na recesijo<br />

vplivali tudi mednarodni dejavniki, kot<br />

so vojna v Ukrajini, energetska kriza,<br />

razmere v nemškem gospodarstvu,<br />

evropska inflacija in proračunska (ne)<br />

disciplina, še pojasnjujeta avtorja.<br />

CERKEV V NEMČIJI<br />

»Cerkev v Nemčiji s svojo sinodo že od<br />

leta 2018 buri duhove. Začela se je zaradi<br />

škandalov o spolnih zlorabah. Zahteve<br />

laikov in duhovnikov pa so se v teh treh<br />

letih razširile še na druga področja.<br />

Razmere so se zaostrile ob obisku 60<br />

nemških škofov v Rimu ad limina,« se<br />

začenja prispevek na Radiu Ognjišče.<br />

»Predsednik nemške škofovske konference<br />

škof Georg Bätzing je novinarjem zatrdil,<br />

da ostajajo katoličani, vendar hočejo<br />

to biti na drugačen način. Novinarjem je<br />

dejal, da se domov vrača zadovoljen, ker<br />

so uspeli povedati, da ne želijo razkola v<br />

Cerkvi, obenem pa je zaskrbljen, ker Vatikan<br />

ostaja zadržan do njihovih zahtev.«<br />

Njihovi najbolj sporni zahtevi, do katerih<br />

Sveti sedež izraža nasprotovanje, sta<br />

žensko duhovništvo in blagoslavljanje<br />

istospolnih zvez. Ženske v Nemčiji<br />

postajajo vse bolj nestrpne glede svojega<br />

mesta v Cerkvi, blagoslove istospolnih<br />

zvez pa bodo po besedah škofa Bätzinga<br />

še naprej podeljevali.<br />

Papež je »Cerkvi v Nemčiji priporočil, naj<br />

ne ustanavlja novih uradnih struktur ali<br />

spreminja nauka, dokler ne bo dosežen<br />

kakršenkoli dogovor na ravni vesoljne<br />

Cerkve,« in jo »celo opozoril pred tem,<br />

da bi postala protestantska«. Nemške<br />

katoličane je »povabil, naj se vrnejo k<br />

vernosti in pobožnosti starih staršev«.<br />

»Lahko se namreč zgodi, da izgubimo čut<br />

svetega vernega božjega ljudstva in zapademo<br />

v etične razprave. Korenina vere<br />

je evangelij, srečanje z živim Jezusom<br />

Kristusom,« je še dejal.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 FOTO TEDNA<br />

Slovensko morje<br />

se je dvignilo<br />

rekordno visoko<br />

V slovenskih obalnih mestih so se v torek med 6. in 7. uro oglasile sirene,<br />

ki so opozorile prebivalce na nevarnost poplav zaradi visoke plime.<br />

Kot so sporočili z Agencije RS za okolje, so na mareografski postaji Koper zjutraj<br />

s 365 centimetri izmerili peto najvišjo gladino morja od leta 1961. Tudi v Piranu<br />

in Izoli (na sliki) kljub opozorilom vsi niso umaknili svojih avtomobilov,<br />

zato so jih morali na varno umakniti gasilci. Voda je sicer kljub protipoplavnim<br />

vrečam prodrla v meteorno kanalizacijsko omrežje, iz katerega je prihajala<br />

na površje tudi v mestu.<br />

7<br />

Tomaž Primožič/BOBO


PREGLED TEDNA<br />

8<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Anže Malovrh/STA<br />

Branimir Štrukelj (65), ki velja za najbogatejšega<br />

slovenskega sindikalista, je na čelu Sviza,<br />

kjer vztraja že od leta 1998, dobil še en mandat.<br />

VEČNI<br />

BRANIMIR ŠTRUKELJ<br />

V Portorožu je potekal dvodnevni<br />

kongres šolskega sindikata Sviz. Glavni<br />

tajnik Branimir Štrukelj pa je med tremi<br />

kandidati dobil največje zaupanje za še en<br />

štiriletni mandat na položaju, ki ga zaseda<br />

že od leta 1996. S tem je na čelu sindikata<br />

več časa kot je na primer na čelu celjske<br />

občine »večni« župan Bojan Šrot.<br />

Sviz je ob robu kongresu napovedal tudi,<br />

da se bo v prihodnje boril za stabilno<br />

investiranje javnih sredstev v področja<br />

delovanja sindikata. Prva točka predlaganega<br />

programa pa je bila tudi odprava<br />

plačnih nesorazmerij in anomalij v<br />

spodnjem delu plačne lestvice. Program<br />

vsebuje tudi prizadevanje za reformo, ki<br />

bi okrepila javno vzgojo in izobraževanje<br />

ter avtonomijo učiteljstva.<br />

Tokrat je bil kandidat <strong>SDS</strong> za župana<br />

Ljubljane Igor Horvat, ki je zasedel šele<br />

četrto mesto in osvojil le 6,26 % oz. 5502<br />

glasova, kar je šestkrat manj kot Logar<br />

pred štirimi leti. Poleg Zorana Jankovića<br />

(61,86 % glasov) sta boljši rezultat dosegla<br />

še Nataša Sukić (Levica, 9,62 %) in Aleš<br />

Primc (Glas za otroke in družine, 6,93 %).<br />

V Mestnem svetu bo <strong>SDS</strong> zastopalo 6<br />

svetnikov. Logar se je ob odstopu zahvalil<br />

vsem volivcem in simpatizerjem.<br />

RAKETE NAD<br />

ELEKTRARNO<br />

V ZAPOROŽJU<br />

Po navedbah Mednarodne organizacije<br />

za jedrsko energijo (IAEA) je območje<br />

jedrske elektrarne Zaporožje med<br />

vikendom streslo več kot 12 eksplozij.<br />

Prvi mož IAEA-ja Fabio Grossi je povedal,<br />

da je bilo na območju največje jedrske<br />

elektrarne v Evropi poškodovanih več<br />

stavb, sistemov in opreme. V Zaporožju<br />

je sicer šest reaktorjev, ki so ugasnjeni,<br />

toda jedrsko gorivo bi se, če bi prišlo do<br />

prekinitve delovanja hladilnega sistema,<br />

lahko pregrelo.<br />

Tako ruska kot ukrajinska stran za napade<br />

krivita druga drugo. Pred začetkom<br />

ruske ofenzive v Ukrajini 24. februarja<br />

je sicer jedrska elektrarna v Zaporožju<br />

zagotavljala približno petino ukrajinskih<br />

potreb po elektriki.<br />

Daniel Novakovič/STA<br />

SEVERNA KOREJA SPET<br />

IZSTRELILA RAKETO<br />

Severna Koreja je izstrelila balistično<br />

raketo kratkega dosega v Japonsko morje.<br />

Gre za drugo takšno poskusno izstrelitev<br />

v osmih dneh. Balistična raketa je bila po<br />

navedbah južnokorejskih sil izstreljena ob<br />

10.48 po lokalnem času, kmalu po objavi<br />

izjave severnokorejske zunanje ministrice<br />

Choe Son-hui, ki je ZDA obvestila, da se<br />

bo Pjongjang silovito odzval na krepitev<br />

varnostnega sodelovanja Washingtona z<br />

Južno Korejo in Japonsko. Stanje na Korejskem<br />

polotoku tako ostaja napeto.<br />

EKSPLOZIJE<br />

NA PLINOVODIH<br />

SO BILE SABOTAŽA<br />

Švedsko tožilstvo je potrdilo, da so bile<br />

eksplozije, ki so septembra odjeknile na<br />

plinovodih Severni tok 1 in 2, zgrajenih za<br />

prenos ruskega plina v Evropo, rezultat<br />

sabotaže. Državni tožilec Mats Ljungquist je<br />

poudaril, da trenutno potekajo nadaljnje analize,<br />

da bi lahko potegnili dokončne sklepe<br />

in odgovorne za situacijo tudi kaznovali.<br />

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov<br />

je dejal, da je s tem potrjeno stališče, ki ga je<br />

po eksplozijah zavzela Rusija.<br />

Pogovore glede popravila plinovodov je<br />

Peskov označil za prezgodnje, saj je najprej<br />

potrebno izračunati višino in obseg<br />

škode. Ta izračun pa bi morali opraviti<br />

ANŽE LOGAR ODSTOPIL<br />

»Včeraj so bile lokalne volitve. Tako za<br />

župana kot za mestni svet se nismo<br />

odrezali dobro. Zato odstopam kot predsednik<br />

MO <strong>SDS</strong>,« je povedal Anže Logar,<br />

ki se iz mestne politike umika po 12 letih.<br />

Logar je pred štirimi leti za županstvo<br />

Ljubljane izzval Zorana Jankovića in prejel<br />

skoraj 30 odstotkov glasov, kar pa je bilo<br />

vendarle premalo za drugi krog. <strong>SDS</strong> je<br />

tedaj osvojila 10 svetniških mest in bila<br />

druga najmočnejša lista v mestnem svetu.<br />

Ugibanja o nadaljnji politični poti dr. Anžeta Logarja (46) po dobrem<br />

rezultatu na letošnjih predsedniških volitvah ne pojenjajo.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

PREGLED TEDNA<br />

9<br />

SHUTTERSTOCK<br />

ljudmi, in uvaja koncept zločina iz sovraštva.<br />

Ministrica za pravosodje Dominika<br />

Švarc Pipan je na Twitterju zvečer zapisala,<br />

da predlog novele v kazensko zakonodajo<br />

uvaja t. i. zločin iz sovraštva »kot obvezno<br />

obteževalno okoliščino, ki se upošteva pri<br />

odmeri kazni«. Posledice takih kaznivih<br />

dejanj presegajo konkretno žrtev, saj<br />

storitev kaznivega dejanja s takim nagibom<br />

lahko povzroči občutek ogroženosti<br />

in napetost v celotni skupnosti.<br />

Kot v obrazložitvi predloga pojasnjujejo<br />

na ministrstvu za pravosodje, je Evropska<br />

komisija pri pregledu ugotovila, da<br />

zakonodajalec dveh direktiv v kazensko<br />

zakonodajo ni prenesel, dve pa je prenesel<br />

pomanjkljivo.<br />

Nova italijanska premierka Giorgia Meloni (45) pričakovano zaostruje migracijsko politiko<br />

in se vrača k že videni Salvinijevi retoriki.<br />

strokovnjaki iz podjetja, ki upravlja plinovode,<br />

ki so po njegovih besedah zdaj tudi<br />

dobili dostop do kraja nesreče.<br />

V KOPRU REKORDNA<br />

GLADINA MORJA<br />

Kot so sporočili z Agencije RS za okolje<br />

so na mareografski postaji Koper izmerili<br />

5. najvišjo gladino morja od leta 1961.<br />

Kot so pojasnili, se je pri tem poklopilo<br />

več dejavnikov. Astronomska plima je<br />

bila visoka zaradi bližine luninega mlaja,<br />

poleg tega pa vzdolž Jadrana piha močan<br />

jugo, na odprtem morju s hitrostjo prek<br />

100 km/h, kar je povišalo gladino morja<br />

za okoli 40 centimetrov, so sporočili. Poleg<br />

tega se je zračni tlak znižal za skoraj<br />

20 hPa, kar je prispevalo k dvigu gladine<br />

morja še za okoli 40 centimetrov. »Zaradi<br />

vremenskega vpliva se je gladina morja<br />

ravno v času najvišje astronomske plime<br />

tako še dodatno povišala za okoli 80 centimetrov,«<br />

so dogajanje povzeli na Arsu.<br />

VLADA BO UVEDLA<br />

ZLOČIN IZ SOVRAŠTVA<br />

Vlada je v skrajšano obravnavo DZ-ja poslala<br />

novelo kazenskega zakonika. Novela<br />

med drugim prinaša strožje kazni za javne<br />

uslužbence, ki sodelujejo pri trgovini z<br />

NOVA ITALIJANSKA VLADA<br />

STROŽJE NAD MIGRACIJE<br />

Italijanska vlada pod vodstvom Giorgie<br />

Meloni namerava zaostriti obravnavo<br />

ladij, ki rešujejo prebežnike na sredozemskem<br />

morju. Resno misli tudi v<br />

boju s tihotapci. Na osrednji sredozemski<br />

poti se je namreč povečalo število<br />

nezakonitih prehodov meje za kar 48<br />

odstotkov. Italija sicer bolj nosi breme<br />

prihodov, pri nastanitvah in integraciji<br />

migrantov pa imajo večjo vlogo države, ki<br />

so severno od nje.<br />

V Sredozemlju sicer trenutno deluje okoli<br />

10 ladij nevladnikov, večina iz Nemčije.<br />

Večina migrantov Italijo zapusti, a kaj<br />

kmalu se utegne to spremeniti, saj je<br />

tudi Francija poostrila kopenski nadzor<br />

na meji z Italijo. Skoraj petina migrantov<br />

sicer prihaja iz Tunizije, od koder je tudi<br />

veliko tihotapcev.<br />

<br />

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan (44) je na Twitterju zapisala, da predlog novele kazenskega<br />

zakonika uvaja t. i. zločin iz sovraštva »kot obvezno obteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni«.<br />

Nebojša Tejić/STA


ČIVKARIJA<br />

10<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

BojanPožar @BojanPozar<br />

Tik pred volitvami podprl Goloba, zdaj pa jamra …<br />

Čivk tedna<br />

Matej Lahovnik @LahovnikMatej<br />

Musk vloži 44 milijard v Twitter, napove<br />

vojno botom in trolom in potem troli, ki zagovarjajo<br />

obvezno RTV naročnino, cvilijo,<br />

da uvaja 8 dolarjev za modro kljukico.<br />

vipavska.eu @VipavskaEU<br />

Nataša Pirc Musar pravi, da se opravičuje, če je Korošci<br />

niso razumeli. To je podcenjevalno do zamejcev.<br />

A so jo razumeli. Ona pa stanja na Koroškem<br />

resnično – ne razume.<br />

Jan Macarol Vrabec @janmacarol<br />

Veliko domoljubje se pokaže takrat, ko zmoreš<br />

svoji državi nasprotovati. Ko opozarjaš na stvari, ki<br />

peljejo v enosmerno ulico. Takrat pride čas, ko je<br />

treba zavzeti položaj, ki ni ne varen ne priljubljen,<br />

vendar ga mora zavzeti vsak, ki ne želi popolnoma<br />

napačne smeri.<br />

Margaret Thatcher @MrsMThatcher<br />

Problem socializma je v tem, da ti slejkoprej<br />

zmanjka denarja drugih ljudi.<br />

Denis Oštir @kricac<br />

Edini pomemben graf z letošnjih lokalnih volitev<br />

(župani od 2010 do 2022 po predlagatelju). Jasen<br />

znak uradni politiki. Če bi bil politični strateg politične<br />

stranke, bi tako sporočilo vzel zelo resno.<br />

Uroš Mikolič @UrosMikolic<br />

Zdravje je darilo sebi, bolezen je darilo farmaciji.<br />

Matej Sportinfo @MatejSportinfo<br />

Res je, ni pravega vzdušja pred začetkom svetovnega<br />

prvenstva v nogometu. Od malega sem<br />

navajen na poletna svetovna prvenstva, najprej z<br />

mrzlo kokakolo v roki, kasneje pa še bolj s hladnim<br />

pivom. Mundial pozimi, ob tem času, preprosto<br />

nima istega občutka. Pa še vsa korupcija in kršenje<br />

človekovih pravic ...


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 KARIKATURA<br />

11<br />

„Uravnoteženje“ RTV<br />

BORIS OBLAK


TEMA TEDNA<br />

12<br />

Komentar<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Zmagovalci in poraženci<br />

lokalnih volitev 2022<br />

Včerajšnje lokalne volitve niso bile tako razburkane kot tiste leta 2018 niti<br />

niso prinesle tako velikih sprememb, saj je bila udeležba v primerjavi s prejšnjimi<br />

lokalnimi volitvami slabša, 47-odstotna, se je pa še enkrat potrdilo dejstvo,<br />

da razmerja sil na državni ravni nimajo dosti opraviti s politiko na lokalni ravni.<br />

ANDREJA BARAT<br />

V<br />

51 občinah so šli volivci zgolj<br />

na nedeljski sprehod, saj je<br />

kandidiral le en kandidat in<br />

bitka ni bila zelo napeta. Kaj<br />

se bo zgodilo v prihodnosti, ko morda<br />

v kakšnem kraju ne bo več niti enega<br />

kandidata? Predvideva zakonodaja tak<br />

primer ali bo morda, kot v Butalah županoval<br />

kar kak kozel. Tudi teh ni več veliko.<br />

Tudi sicer je županskih kandidatov<br />

skoraj za petino manj kot leta 2018, prav<br />

tako pa za četrtino manj kandidatov za<br />

svetnike. Tudi to je svojevrstno sporočilo<br />

lokalni in državni politiki.<br />

ZMAGE STARIH ŽUPANOV<br />

V Ljubljani pričakovano ne bo drugega<br />

kroga. Zoranu Jankoviču se je najbolj<br />

približala Nataša Sukič (60) (Levica 9 %),<br />

sledil ji je Aleš Primc (49) (6,9 %), ki je<br />

gladko premagal ostale desnosredinske<br />

kandidate. Nihče ni niti približno<br />

ponovil uspeha Anžeta Logarja (46) z<br />

leta 2018, ki je zbral slabih 30 %.<br />

Zoran Janković (69) torej ostaja maskota<br />

Ljubljane, čeprav realno gledano<br />

glede na to, da ni imel močnega protikandidata,<br />

njegov rezultat ni uspeh.<br />

Prav tako je izgubil večino v mestnem<br />

svetu, kar bo zanj in njegov način vodenja<br />

gotovo precejšnja sprememba.<br />

Zgovorna je tudi nizka volilna udeležba<br />

v Ljubljani. V Kopru ostaja na oblasti<br />

aktualni župan Aleš Bržan (46), Boris<br />

Popovič (60) pa mu je moral priznati<br />

poraz. Tokrat precej večji kot pred<br />

štirimi leti, ko je bilo med njima zgolj<br />

nekaj glasov. V veliki meri so se na županskem<br />

stolčku obdržali tudi »večni«<br />

župani Rogatca, Rogaške Slatine,<br />

Cerklja na Gorenjskem…<br />

DRUGI KROG<br />

Drugi krog se gotovo obeta v Mariboru,<br />

kjer se bosta pomerila aktualni župan<br />

Saša Arsenović (56) in nekdanji župan<br />

Franc Kangler (57). Svobodin kandidat<br />

Vojko Flis (67), ki so ga »prevzeli« SD-ju<br />

Zoki torej ostaja maskota<br />

Ljubljane, čeprav realno<br />

gledano glede na to,<br />

da ni imel močnega<br />

protikandidata, njegov<br />

rezultat ni uspeh. Prav<br />

tako je izgubil večino<br />

v mestnem svetu,<br />

kar bo zanj in njegov<br />

način vodenja gotovo<br />

precejšnja sprememba.<br />

je bil šele tretji, več kot pet odstotnih<br />

točk za Kanglerjem. Po odhodu dolgoletnega<br />

levega župana Aleksandra<br />

Jevška (61) na ministrsko mesto, se drugi<br />

krog obeta tudi v Murski Soboti, kjer<br />

bodo volivci izbirali med kandidatoma<br />

iz vrst SD in <strong>SDS</strong>. Presenetljivo se bo po<br />

dolgoletni vladavini aktualnega župana<br />

Bojana Šrota (62) drugi krog zgodil<br />

tudi v Celju. V drugi krog se je uvrstil<br />

Matija Kovač (33), ki sicer nastopa kot<br />

neodvisni kandidat, a je bil pred tem<br />

mestni svetnik Levice.<br />

Tudi v Novi Gorici ni šlo tako gladko<br />

kot so si obetali v Gibanju Svoboda.<br />

Med njihovim kandidatom Samom Turelom<br />

in aktualnim županom Klemnom<br />

Miklavčičem (47) bodo volivci izbirali še<br />

enkrat. V Kranju je Zoran Stevanović<br />

(40) iz stranke Resnica precej presegel<br />

doseg, ki so mu ga napovedovale ankete,<br />

kljub temu se ni uvrstil v drugi krog. Z


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

TEMA TEDNA<br />

Komentar<br />

13<br />

Primerjava izvoljenih županskih mest v<br />

1. krogu volitev 2018 in 2022 ter zmag in uvrstitev v 2. krog<br />

23<br />

Lokalne volitve 2018<br />

Lokalne volitve 2022<br />

<strong>Zmaga</strong> 2. krog 2018<br />

Uvrstitev v 2. krog 2022<br />

13<br />

3<br />

7<br />

14<br />

10<br />

2<br />

8<br />

12<br />

11<br />

5<br />

4<br />

8<br />

11<br />

aktualnim županom Matjažem Rakovcem<br />

(SD) (58) se bosta v drugem krogu<br />

pomerila z <strong>SDS</strong>-ovim Ivom Bajcem (61).<br />

V Brežicah se je poleg aktualnega<br />

župana Ivana Molana (59) v drugi krog<br />

uvrstil še nekdanji predsednik državnega<br />

zbora Igor Zorčič (44) (ki je mimogrede<br />

postal neodvisen). V Ilirski<br />

Bistrici bosta v drugem krogu znani<br />

župan Emil Rojc (64) in Gregor Kovačič<br />

(46). Drugi krog bo tudi v Izoli in<br />

sicer med aktualnim županom, ki je<br />

preveč prijazno pogostil bivšo kmetijsko<br />

ministrico, Danilom Markočičem<br />

(66) in Milanom Bogatičem (Gibanje<br />

Svoboda). V Piranu so volivci odslovili<br />

aktualnega župana in v drugi krog<br />

poslali Gašpar Gašpar-Mišiča (56) in<br />

Andreja Koreniko (40). Drugi krog bo<br />

tudi v Tolminu, kjer je prejšnji župan<br />

postal minister, sedaj pa bodo izbirali<br />

med Otonom Bratužem (<strong>SDS</strong>) (53) in<br />

Alenom Červom (SD) (32).<br />

V Žireh se obeta drugi krog, kandidata<br />

Štefan Bogataj (<strong>SDS</strong>, NSI) in Franc<br />

Kranjc sta dobila skoraj enako število<br />

glasov. Tudi na Bledu se je »večnemu«<br />

Janezu Fajfarju (67) zgodil precej tesen<br />

drugi krog z Antonom Mežanom. Drugi<br />

krog se obeta še v Piranu, Krškem, Bledu,<br />

Dravogradu, Gornji Radgoni, Jesenicah,<br />

Logatcu, Moravčah, Sežani…<br />

NOVI OBRAZI<br />

V Domžalah so dobili novo županjo,<br />

Renato Kosec (44). Prav tako so županjo<br />

(Barbaro Ferenčak) po upokojitvi »večnega<br />

župana« izbrali v eni najuspešnejših<br />

pomurskih občin, v Odrancih. Nekdanji<br />

kulturni minister Zoran Poznič<br />

2<br />

0<br />

1<br />

1<br />

3<br />

SLS SD <strong>SDS</strong> NSi SMC/LMŠ/<br />

SAB - GS<br />

6<br />

10<br />

2<br />

3<br />

Koalicije<br />

strank<br />

87<br />

103<br />

36<br />

67<br />

Samostojni<br />

kandidati<br />

(SD) (63) je v Trbovljah gladko premagal<br />

kandidata Svobode. Na Vranskem je<br />

aktualnega župana z visokim rezultatom<br />

premagala Nataša Juhart iz NSI.<br />

Tudi v Železnikih imajo novega župana,<br />

Marka Gasserja.<br />

NEODVISNI KANDIDATI<br />

Neodvisne liste so že dlje časa trajajoč<br />

lokalni fenomen. Pogosto so v<br />

ozadju tudi stranke in njihova podpora,<br />

tako da gre velikokrat zgolj za<br />

predvolilno potezo. Kljub temu pa<br />

so »neodvisni« kandidati tudi tokrat<br />

pobrali velik del volilnega kolača. V<br />

primerjavi z lokalnimi volitvami leta<br />

2018 je <strong>SDS</strong> v glavnem ohranila županska<br />

in svetniška mesta, NSi celo<br />

pridobila, tudi Gibanje Svoboda je,<br />

vsaj kar se tiče svetnikov, precej presegla<br />

predhodne instant stranke kot<br />

so bile LMŠ in SMC, ki na lokalnih volitvah<br />

niso dosegale vidnejših uspehov.<br />

Precej sta v prvem krogu izgubili<br />

SLS in SD, ki sta bili najmočnejši<br />

stranki prejšnjih lokalnih volitev. SLS<br />

je izgubila tudi Krško.<br />

GIBANJE SVOBODA<br />

Gibanje Svoboda se je na lokalne volitve<br />

po velikem uspehu na državnih,<br />

podalo zelo samozavestno. Predlagali<br />

so kar 51 županov. Zagotovo so dobili<br />

zgolj enega in to v mini občini Osilnica.<br />

Svoje bo povedal še drugi krog.<br />

So se pa kar dobro, veliko boljše<br />

od »instant« predhodnic SMC, LMŠ in<br />

tudi SAB (še prej Pozitivna Slovenija),<br />

odrezali pri izvoljenih svetnikih. Kljub<br />

temu, da jim lokalno manjka kadrovski<br />

bazen, so osvojili 402 svetniški mesti<br />

(<strong>SDS</strong> skoraj 500, Levica komaj 22). Sicer<br />

značilen trend, da lokalni politiki krožijo<br />

med novonastalimi strankami, jim<br />

očitno ni zelo škodil.<br />

NEKAJ ZANIMIVOSTI<br />

Vodja poslanske skupine <strong>SDS</strong>, Jelka<br />

Godec (53) v Šentjurju ni bila izvoljena.<br />

Z dobrimi 70 % glasov ostaja župan<br />

Marko Diaci (51). Godčeva verjetno<br />

nima nič proti, bi si pa zagotovo<br />

v domači občini želela kak odstotek<br />

ali dva več. Bivšega zdravstvenega<br />

ministra Janeza Poklukarja (43) je v<br />

Gorjah za las premagal aktualni župan<br />

Peter Torkar.<br />

Ljutomer: županja mag. Olga Karba,<br />

ki kandidira s svojo Srčno listo, se v<br />

svojem stolčku očitno počuti tako zelo<br />

udobno in varno, da je že tretji mandat<br />

nastopala z enakimi plakati. Glede na<br />

rezultate volitev, ki pravijo, da bo s<br />

svojo srčnostjo še naprej razveseljevala<br />

občane, menjava propagandnega<br />

materiala ni bila potrebna. Zanjo sicer<br />

velja, da res ni strankarska, saj so se ji<br />

že na prejšnjih volitvah prav vse lokalne<br />

stranke zelo odločno odpovedale.<br />

Takrat je prišlo celo do tako bizarnega<br />

fiaska, da je lokalni NSi podprl njenega<br />

protikandidata iz SD, novinarja Dejana<br />

Karbo. Da prleške lokalne stranke<br />

očitno ne vrtijo vseh kolesc v isto smer<br />

kot matične enote, je letos pokazal lokalni<br />

SD, ko si je privoščil nekaj precej<br />

politično nespretnih in nekorektnih<br />

predvolilnih sloganov.<br />

Radenci: kontroverzni aktualni<br />

župan Roman Leljak je uspel obdržati<br />

županski stolček že v prvem krogu.<br />

Tudi tukaj je bil poražen kandidat<br />

Gibanja Svoboda. Ormož: aktualni<br />

župan Daniel Vrbnjak (39) (<strong>SDS</strong>) je izzivalca<br />

Ivana Škrleca (SLS) premagal<br />

z 91 % . Kamnik ostaja trdno v rokah<br />

NSi in ponovno izvoljenega župana<br />

Mateja Slaparja (38) (72 %). V Lendavi<br />

se bo moral Janez Magyar (54),<br />

po končanem poslanskem mandatu<br />

(<strong>SDS</strong>), za županski stolček z Ivanom<br />

Koncutom (SD) pomeriti v drugem<br />

krogu. Po opravljanju službe državnega<br />

sekretarja pa je župansko mesto<br />

v Veliko Polano brez težav podaljšal<br />

Damijan Jaklin (NSi).


TEMA TEDNA<br />

14<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

<strong>Zmaga</strong> <strong>SDS</strong>, nižja udeležba,<br />

vse več neodvisnih list<br />

Lokalnih volitev se je udeležilo<br />

nekaj več kot 46,5 % volilnih upravičencev, kar je približno 5 odstotnih točk<br />

oziroma približno 100 tisoč ljudi manj kot jih je na lokalne volitve prišlo leta 2018.<br />

UREDNIŠTVO<br />

STA<br />

mestna občina udeležba mesto ime in priimek št. glasov odstotki<br />

CELJE 41,24 %<br />

1 Bojan Šrot 7513 46,72 %<br />

2 Matija Kovač 5351 33,28 %<br />

1<br />

2<br />

KOPER 53,64 %<br />

KRANJ 42,17 %<br />

KRŠKO 46,98 %<br />

1 Aleš Bržan 12162 53,61 %<br />

2 Boris Popovič 8555 37,71 %<br />

1<br />

Matjaž<br />

Rakovec<br />

9002 48,22 %<br />

2 Ivo Bajec 3641 19,50 %<br />

1 Dušan Šiško 2413 24,63 %<br />

2 Janez Kerin 1935 19,75 %<br />

1 2<br />

1 2<br />

1 2<br />

LJUBLJANA 39,84 %<br />

1 Zoran Janković 54397 61,84 %<br />

2 Nataša Sukič 8470 9,63 %<br />

1<br />

2<br />

MARIBOR 41,05 %<br />

1<br />

Aleksander Saša<br />

Arsenovič<br />

13056 36,66 %<br />

2 Franc Kangler 9083 25,50 %<br />

1 2


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

TEMA TEDNA<br />

15<br />

mestna občina udeležba mesto ime in priimek št. glasov odstotki<br />

MURSKA<br />

SOBOTA<br />

46,13 %<br />

1 Damjan Anželj 3028 41,86 %<br />

2 Andrej Mešič 2367 32,72 %<br />

1<br />

2<br />

NOVA<br />

GORICA<br />

45,94 %<br />

1 Samo Turel 4785 40,87 %<br />

2<br />

Klemen<br />

Miklavič<br />

3024 25,83 %<br />

1 2<br />

NOVO<br />

MESTO<br />

43,79 %<br />

1<br />

Gregor<br />

Macedoni<br />

9429 74,50 %<br />

2 Srečko Vovko 3227 25,50 %<br />

1 2<br />

PTUJ 47,62 %<br />

1 Nuška Gajšek 5839 64,28 %<br />

2 Andrej Čuš 1466 16,14 %<br />

1 2<br />

1<br />

SLOVENJ<br />

GRADEC<br />

45,99 % 1 Tilen Klugler 5784 100,00 %<br />

VELENJE 47,27 %<br />

V<br />

prvem krogu je župana dobilo 165 občin, v 47 občinah<br />

se bodo na volitve še enkrat podali čez 14 dni.<br />

Največja stranka po številu županov je še vedno<br />

SLS z izvoljenimi 13 župani v 1. krogu, a to je kar 9<br />

manj, kot so jih v prvem krogu dobili pred štirimi leti. Zmagovalna<br />

stranka državnozborskih volitev, Gibanje Svoboda,<br />

je v prvem krogu dobila le 1 župana, natančneje županjo<br />

manjhne občine na vzhodu Slovenije, Osilnice. Dobili pa so<br />

402 občinska svetnika (v občinah s proporcionalnim sistemom)<br />

– več, 494 jih je dobila le <strong>SDS</strong>.<br />

PRIDOBILA NOVA SLOVENIJA<br />

Po številu županov, kandidatov v 2. krogu in številu<br />

mestnih svetnikov je zmagovalka lokalnih volitev <strong>SDS</strong>,<br />

1 Peter Dermol 8492 68,84 %<br />

2<br />

Milan<br />

Medved<br />

2093 16,97 %<br />

1 2<br />

čeprav so njene številke nekoliko slabše kot pred štirimi<br />

let (natančneje v komentarju Andreje Barat). Od strank je<br />

tako po županih kot po občinskih/mestnih svetnikih največ<br />

pridobila Nova Slovenija, največ pa sta izgubili tradicionalno<br />

močni terenski strnanki SLS in SD.<br />

Kdo je bil izvoljen za župana in v občinski/mestni svet v vaši<br />

občini, lahko pogledate na strani Državne volilne komisije.<br />

Med večjimi občinami bo 2. krog v Mariboru, Celju,<br />

Murski Soboti, Novi Gorici, Brežicah (Ivan Molan,<br />

44,92 %, Igor Zorčič, 29,82 %) …, ne pa tudi v Kopru<br />

(Bržan, 53,60 %, Popovič, 37,69 %), Novem mestu<br />

(Gregor Macedoni, 74,51 %), na Ptuju (Nuška Gajšek<br />

64,29 %), v Ajdovščini (Tadej Beočanin, 71,72 %), Velenju<br />

(Peter Dermol, SD) …


TEMA TEDNA<br />

16<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

občina udeležba mesto ime in priimek št. glasov odstotki mesto ime in priimek št. glasov odstotki<br />

Ajdovščina 55,08 % 1 Tadej Beočanin 6149 71,79 % 2 Jožko Premrn 1627 19,00 %<br />

Ankaran 57,67 % 1 Gregor Strmčnik 839 53,99 % 2 Maja Prodan Jurič 597 38,42 %<br />

Apače 57,76 % 1 Andrej Steyer 1417 83,35 % 2 Renato Flisar 283 16,65 %<br />

Beltinci 40,85 % 1 Marko Virag 2550 100,00 %<br />

Benedikt 33,<strong>73</strong> % 1 Milan Repič 650 100,00 %<br />

Bistrica ob Sotli 67,20 % 1 Franjo Debelak 485 62,34 % 2 Robert Žučko 293 37,66 %<br />

Bled 56,95 % 1 Anton Mežan 1694 45,61 % 2 Janez Fajfar 1641 44,18 %<br />

Bloke 66,69 % 1 Jože Doles 602 71,24 % 2 Aleksander Lavrič Pregelj 243 28,76 %<br />

Bohinj 60,91 % 1 Jože Sodja 1407 53,97 % 2 Bojan Traven 1067 40,93 %<br />

Borovnica 52,70 % 1 Peter Črnilogar 1290 68,84 % 2 Boštjan Zakrajšek 370 19,74 %<br />

Bovec 58,04 % 1 Valter Mlekuž 7<strong>73</strong> 50,56 % 2 Kristjan Omerović 486 31,79 %<br />

Braslovče 49,80 % 1 Tomaž Žohar 2091 90,60 % 2 Janko Pirnat 217 9,40 %<br />

Brda 65,71 % 1 Franc Mužič 1493 48,55 % 2 Karol Peter Peršolja 953 30,99 %<br />

Brezovica 34,01 % 1 Metod Ropret 3150 100,00 %<br />

Brežice 51,16 % 1 Ivan Molan 4609 44,89 % 2 Igor Zorčič 3060 29,80 %<br />

Cankova 45,01 % 1 Danilo Kacijan 666 100,00 %<br />

Cerklje na<br />

Gorenjskem<br />

57,41 % 1 Franc Čebulj 2419 70,69 % 2 Luka Štumberger 1003 29,31 %<br />

Cerknica 56,46 % 1 Marko Rupar 2657 50,45 % 2 Domen Petan 1521 28,88 %<br />

Cerkno 58,24 % 1 Gašper Uršič 952 42,63 % 2 Urška Lahajnar Ubajiogu 636 28,48 %<br />

Cerkvenjak 40,63 % 1 Marjan Žmavc 644 100,00 %<br />

Cirkulane 57,64 % 1 Antonija Žumbar 794 69,59 % 2 Janez Jurgec 347 30,41 %<br />

Črenšovci 41,19 % 1 Vera Markoja 1274 100,00 %<br />

Črna na Koroškem 70,64 % 1 Romana Lesjak 1169 63,26 % 2 Aleš Praprotnik 606 32,79 %<br />

Črnomelj 50,48 % 1 Andrej Kavšek 5100 87,30 % 2 Mojca Čemas Stjepanovič 742 12,70 %<br />

Destrnik 68,52 % 1<br />

Vlasta Tetičkovič-<br />

-Toplak<br />

635 42,59 % 2 Branko Horvat 464 31,12 %<br />

Divača 54,29 % 1 Robert De Lucia 719 37,96 % 2 Alenka Štrucl Dovgan 645 34,05 %<br />

Dobje 41,84 % 1 Franc Leskovšek 294 100,00 %<br />

Dobrepolje 40,38 % 1 Janez Pavlin 1045 100,00 %<br />

Dobrna 56,70 % 1 Martin Brecl 604 60,46 % 2 Bojan Felicijan 395 39,54 %<br />

Dobrova-Polhov<br />

Gradec<br />

57,94 % 1 Jure Dolinar 2042 56,01 % 2 Franc Setnikar 1604 43,99 %<br />

Dobrovnik 38,72 % 1 Marjan Kardinar 347 100,00 %<br />

Dol pri Ljubljani 37,51 % 1 Željko Savič 1593 100,00 %<br />

Dolenjske Toplice 57,52 % 1 Franc Vovk 725 43,86 % 2 Mojca Šenica 439 26,56 %<br />

Domžale 44,80 % 1 Renata Kosec 7238 55,71 % 2 Boštjan Deželak 1904 14,65 %<br />

Dornava 63,38 % 1 Matej Zorko 531 37,69 % 2 Rajko Janžekovič 279 19,80 %<br />

Dravograd 53,94 % 1 Anton Preksavec 1770 46,43 % 2 Marjeta Podgoršek Rek 845 22,17 %<br />

Duplek 35,03 % 1 Mitja Horvat 1727 100,00 %<br />

Gorenja vas-<br />

Poljane<br />

36,23 % 1<br />

Milan (Milan Janez)<br />

Čadež<br />

1918 100,00 %<br />

Gorišnica 66,21 % 1 Borut Kolar 751 34,42 % 2 Jožef Petek <strong>73</strong>8 33,82 %<br />

Gorje 71,65 % 1 Peter Torkar 822 50,68 % 2 Janez Poklukar 800 49,32 %<br />

Gornja Radgona 46,13 % 1 David Roškar 1400 43,44 % 2 Urška Mauko Tuš 1136 35,25 %<br />

Gornji Grad 30,43 % 1 Anton Špeh 597 100,00 %<br />

Gornji Petrovci 64,88 % 1 Franc Šlihthuber <strong>73</strong>1 65,09 % 2 Bojan Potočnik 392 34,91 %<br />

Grad 65,85 % 1 Cvetka Ficko 582 50,35 % 2 Silvo Šarkanj 574 49,65 %<br />

Grosuplje 46,55 % 1 Peter Verlič 4949 66,58 % 2 Boštjan Boh 1812 24,38 %<br />

Hajdina 54,91 % 1 Stanislav Glažar 997 57,53 % 2 Janko Merc <strong>73</strong>6 42,47 %<br />

Hoče-Slivnica 40,38 % 1 Marko Soršak 2962 79,11 % 2 Vojko Golob 782 20,89 %<br />

Hodoš <strong>73</strong>,75 % 1 Denis Tamaško 109 57,98 % 2 Ludvik Orban 79 42,02 %<br />

Horjul 22,64 % 1 Janko Prebil 468 100,00 %<br />

Hrastnik 47,91 % 1 Marko Funkl 2786 77,15 % 2 Žiga Kovač 600 16,62 %<br />

Hrpelje-Kozina 58,31 % 1<br />

Saša Likavec<br />

Svetelšek<br />

1569 67,83 % 2 Vasja Ivančič 744 32,17 %


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

TEMA TEDNA<br />

17<br />

občina udeležba mesto ime in priimek št. glasov odstotki mesto ime in priimek št. glasov odstotki<br />

Idrija 52,28 % 1 Tomaž Vencelj 3097 62,72 % 2 Vesna Fašink 1332 26,97 %<br />

Ig 52,44 % 1 Zlatko Usenik 1037 34,45 % 2 Anton Modic 934 31,03 %<br />

Ilirska Bistrica 56,97 % 1 Gregor Kovačič 2864 45,13 % 2 Emil Rojc 2393 37,71 %<br />

Ivančna Gorica 45,60 % 1 Dušan Strnad 3715 60,71 % 2 Vojko Adamič 1043 17,05 %<br />

Izola 45,08 % 1 Milan Bogatič 2160 36,53 % 2 Danilo Markočič 1532 25,91 %<br />

Jesenice 35,65 % 1 Blaž Račič 1659 27,51 % 2 Peter Bohinec 1385 22,97 %<br />

Jezersko 70,38 % 1 Andrej Karničar 247 66,76 % 2 Peter Muri 123 33,24 %<br />

Juršinci 64,89 % 1 Robert Horvat 639 52,12 % 2 Alojz Herga 425 34,67 %<br />

Kamnik 44,38 % 1 Matej Slapar <strong>73</strong>70 71,65 % 2 Sandi (Aleksander) Uršič 2224 21,62 %<br />

Kanal 64,46 % 1 Tina Gerbec 1393 47,95 % 2 Miha Stegel 1366 47,02 %<br />

Kidričevo 57,52 % 1 Anton Leskovar 1917 63,02 % 2 Jadranko Školnik 1125 36,98 %<br />

Kobarid 65,67 % 1 Marko Matajurc 1674 74,80 % 2 Robert Kavčič 564 25,20 %<br />

Kobilje 71,87 % 1 Darko Horvat 248 76,54 % 2 Matej Bukovec 76 23,46 %<br />

Kočevje 45,76 % 1 Vladimir Prebilič 4122 69,95 % 2 Janko Veber 487 8,26 %<br />

Komen 61,15 % 1 Erik Modic 1411 77,27 % 2 Bojan Žlebnik 415 22,<strong>73</strong> %<br />

Komenda 56,93 % 1 Majda Ravnikar 890 32,35 % 2 Jurij Kern 803 29,19 %<br />

Kostanjevica<br />

na Krki<br />

68,84 % 1 Robert Zagorc 681 48,09 % 2 Melita Skušek 539 38,07 %<br />

Kostel 65,72 % 1 Nataša Turk 153 41,13 % 2 Valentin Južnič 118 31,72 %<br />

Kozje 37,58 % 1 Milenca Krajnc 915 100,00 %<br />

Kranjska Gora 57,84 % 1 Henrika Zupan 975 37,91 % 2 Blaž Veber 714 27,76 %<br />

Križevci 43,92 % 1 Branko Slavinec 1181 100,00 %<br />

Kungota 36,67 % 1 Tamara Šnofl 1455 100,00 %<br />

Kuzma 46,62 % 1 Jožef Škalič 555 100,00 %<br />

Laško 52,03 % 1 Marko Šantej 2613 46,43 % 2 Franc Zdolšek 2105 37,40 %<br />

Lenart 31,55 % 1 Janez Kramberger 1883 100,00 %<br />

Lendava 45,96 % 1 Janez Magyar 1954 48,81 % 2 Ivan Koncut 1132 28,28 %<br />

Litija 47,60 % 1 Franc Rokavec 3188 53,50 % 2 Iztok Izlakar 1222 20,51 %<br />

Ljubno 24,<strong>73</strong> % 1 Franjo Naraločnik 430 100,00 %<br />

Ljutomer 49,55 % 1 Olga Karba 2867 62,78 % 2 Ciril Magdič 1247 27,30 %<br />

Logatec 51,60 % 1 Berto Menard 2247 39,10 % 2 Bogdan Lipovšek 1808 31,46 %<br />

Log-Dragomer 40,80 % 1 Miran Stanovnik 1079 100,00 %<br />

Loška dolina 62,43 % 1 Matjaž Antončič 961 50,82 % 2 Armida Bavec 614 32,47 %<br />

Loški Potok 46,98 % 1 Simon Debeljak 568 85,54 % 2 Robert Volf 96 14,46 %<br />

Lovrenc<br />

na Pohorju<br />

40,18 % 1 Marko Rakovnik 952 100,00 %<br />

Luče 61,54 % 1 Klavdij Strmčnik 465 61,59 % 2 Jože Vavdi 177 23,44 %<br />

Lukovica 61,87 % 1 Olga Vrankar 1675 57,80 % 2 Matej Kotnik 1223 42,20 %<br />

Majšperk 56,36 % 1 Sašo Kodrič 1129 60,44 % 2 Janja Dežmarić Zolar 307 16,43 %<br />

Makole 66,63 % 1 Franc Majcen 644 55,95 % 2 Danilo Lončarič 464 40,31 %<br />

Markovci 70,12 % 1 Milan Gabrovec 1250 53,58 % 2 Dragan Mikša 1083 46,42 %<br />

Medvode 33,57 % 1 Nejc Smole 4077 100,00 %<br />

Mengeš 50,10 % 1 Bogo Ropotar 1424 44,96 % 2 Franc Hribar 692 21,85 %<br />

Metlika 51,25 % 1<br />

Martina Legan<br />

Janžekovič<br />

2212 62,26 % 2 Darko Zevnik 1233 34,70 %<br />

Mežica 57,81 % 1 Dušan Krebel 595 35,37 % 2 Mark Maze 536 31,87 %<br />

Miklavž na<br />

Dravskem polju<br />

46,39 % 1 Egon Repnik 1808 68,05 % 2 Iztok Peterin 550 20,70 %<br />

Miren-<br />

Kostanjevica<br />

54,85 % 1 Mauricij Humar 1691 75,49 % 2 Primož Nemec 549 24,51 %<br />

Mirna 31,02 % 1 Dušan Skerbiš 625 100,00 %<br />

Mirna Peč 58,80 % 1 Andrej Kastelic 945 65,67 % 2 Zvonko Lah 494 34,33 %<br />

Mislinja 67,13 % 1 Bojan Borovnik 1887 <strong>73</strong>,28 % 2 Andrej Felle 688 26,72 %


TEMA TEDNA<br />

18<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

občina udeležba mesto ime in priimek št. glasov odstotki mesto ime in priimek št. glasov odstotki<br />

Mokronog-<br />

Trebelno<br />

62,91 % 1 Anton Maver 745 46,36 % 2 Franc Glušič 686 42,69 %<br />

Moravče 68,66 % 1 Milan Balažic 1308 44,11 % 2 Martin Rebolj 511 17,23 %<br />

Moravske<br />

Toplice<br />

66,29 % 1 Alojz Glavač 1843 54,45 % 2 Tomaž Gregorec 662 19,56 %<br />

Mozirje 37,61 % 1 Ivan Suhoveršnik 1175 100,00 %<br />

Muta 70,<strong>73</strong> % 1<br />

Angelca (Angela)<br />

Mrak<br />

1294 64,47 % 2 Miroslav Vošner 713 35,53 %<br />

Naklo 47,84 % 1 Ivan Meglič 1907 100,00 %<br />

Nazarje 41,66 % 1 Matej Pečovnik 875 100,00 %<br />

Odranci 63,89 % 1 Barbara Ferenčak 578 67,44 % 2 Mario Balažic 236 27,54 %<br />

Oplotnica 63,<strong>73</strong> % 1 Matjaž Orter 1251 58,79 % 2 Andrej Kos 745 35,01 %<br />

Ormož 51,28 % 1 Danijel Vrbnjak 4658 91,33 % 2 Ivan Škrlec 442 8,67 %<br />

Osilnica 62,02 % 1 Alenka Kovač 155 74,52 % 2 Anamarija Štimec 53 25,48 %<br />

Pesnica 33,32 % 1 Gregor Žmak 1891 100,00 %<br />

Piran 41,65 % 1<br />

Gašpar Gašpar-<br />

-Mišič<br />

1381 22,46 % 2 Andrej Korenika 1293 21,02 %<br />

Pivka 38,53 % 1 Robert Smrdelj 1611 100,00 %<br />

Podčetrtek 43,72 % 1 Peter Misja 1207 100,00 %<br />

Podlehnik 45,34 % 1 Sebastian Toplak 678 100,00 %<br />

Podvelka 70,19 % 1 Miran Pušnik 1059 77,13 % 2 Emerik Neumeister 242 17,63 %<br />

Poljčane 54,94 % 1 Petra Vrhovnik 1335 69,28 % 2 Zoran Berdnik 361 18,<strong>73</strong> %<br />

Polzela 58,40 % 1 Jože Kužnik 1817 62,10 % 2 Bojana Kralj Kos 576 19,69 %<br />

Postojna 40,12 % 1 Igor Marentič 4318 100,00 %<br />

Prebold 56,64 % 1 Marko Repnik 1210 52,52 % 2 Marjan Golavšek 1094 47,48 %<br />

Preddvor 42,50 % 1 Rok Roblek 1219 100,00 %<br />

Prevalje 62,92 % 1 Matija Tasič 1779 52,20 % 2 Boštjan Gorenšek 1629 47,80 %<br />

Puconci 59,64 % 1 Branko Ritlop 881 29,78 % 2 Uroš Kamenšek 760 25,69 %<br />

Rače-Fram 34,02 % 1 Branko Ledinek 2055 100,00 %<br />

Radeče 41,51 % 1 Tomaž Režun 1351 100,00 %<br />

Radenci 70,72 % 1 Roman Leljak 1669 55,26 % 2 Toni Žitek 1351 44,74 %<br />

Radlje ob Dravi 60,76 % 1 Alan Bukovnik 2188 <strong>73</strong>,69 % 2 Boštjan Martini 596 20,07 %<br />

Radovljica 44,66 % 1 Ciril Globočnik 4302 63,41 % 2 Vojka Jesenko 1514 22,32 %<br />

Ravne<br />

na Koroškem<br />

43,40 % 1 Tomaž Rožen 3490 100,00 %<br />

Razkrižje 33,30 % 1 Stanko Ivanušič 296 100,00 %<br />

Rečica ob Savinji 54,65 % 1 Majda Potočnik 576 55,71 % 2 Jože Lenko 367 35,49 %<br />

Renče-Vogrsko 59,89 % 1 Tarik Žigon 1233 58,11 % 2 Borut Zorn 461 21,72 %<br />

Ribnica 47,12 % 1 Samo Pogorelc 3221 100,00 %<br />

Ribnica na Pohorju <strong>73</strong>,66 % 1 Srečko Geč 388 54,57 % 2 Tatjana Marsel 323 45,43 %<br />

Rogaška Slatina 42,29 % 1 Branko Kidrič 2519 63,93 % 2 Robert Reich 1033 26,22 %<br />

Rogašovci 59,<strong>73</strong> % 1 Rihard Peurača 717 46,35 % 2 Martin Ficko 448 28,96 %<br />

Rogatec 53,54 % 1 Martin Mikolič 1010 74,48 % 2 Fredi Ferčec 346 25,52 %<br />

Ruše 52,54 % 1 Urška Repolusk 1891 60,<strong>73</strong> % 2 Darko Knez 860 27,62 %<br />

Selnica ob Dravi 38,95 % 1 Vlasta Krmelj 1219 100,00 %<br />

Semič 43,86 % 1 Polona Kambič 1105 100,00 %<br />

Sevnica 51,24 % 1 Srečko Ocvirk 4060 56,37 % 2 Aleš Žibert 3143 43,63 %<br />

Sežana 49,23 % 1 Andrej Sila 1843 34,77 % 2 Jernej Bortolato 1158 21,84 %<br />

Slovenska Bistrica 42,87 % 1 Ivan Žagar 6160 69,68 % 2 Ljubo Poles 2017 22,81 %<br />

Slovenske Konjice 50,03 % 1 Darko Ratajc 3391 56,55 % 2 Jure Levart 2605 43,45 %<br />

Sodražica 36,43 % 1 Blaž Milavec 630 100,00 %<br />

Solčava 59,72 % 1 Katarina Prelesnik 219 100,00 %<br />

Središče ob Dravi 66,69 % 1 Toni Jelovica 461 42,65 % 2 Jurij Borko 423 39,13 %<br />

Starše 36,79 % 1 Stanislav Greifoner 11<strong>73</strong> 100,00 %


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

TEMA TEDNA<br />

19<br />

občina udeležba mesto ime in priimek št. glasov odstotki mesto ime in priimek št. glasov odstotki<br />

Straža 59,65 % 1 Dušan Krštinc 1091 57,63 % 2 Samo Jakljič 802 42,37 %<br />

Sveta Ana 59,24 % 1 Martin Breznik 879 79,62 % 2 Urban Kolman 225 20,38 %<br />

Sveta Trojica<br />

v Slovenskih<br />

68,54 % 1 David Klobasa 1062 84,69 % 2 Drago Lipič 192 15,31 %<br />

goricah<br />

Sveti Andraž v<br />

Slov. goricah<br />

48,21 % 1 Darja Vudler Berlak 424 100,00 %<br />

Sveti Jurij 68,19 % 1<br />

Andrej (Andrej)<br />

Vrzel<br />

671 42,17 % 2 Anton Slana 495 31,11 %<br />

Sveti Jurij v<br />

Slovenskih goricah<br />

26,86 % 1 Peter Škrlec 449 100,00 %<br />

Sveti Tomaž 51,26 % 1 Mirko Cvetko 824 100,00 %<br />

Šalovci 70,19 % 1 Iztok Fartek 594 69,15 % 2 Albin Gubič 265 30,85 %<br />

Šempeter-Vrtojba 50,71 % 1 Milan Turk 1450 55,94 % 2 Rok Filipič 727 28,05 %<br />

Šenčur 50,69 % 1 Ciril Kozjek 2047 58,55 % 2 Matej Knific 847 24,23 %<br />

Šentilj 49,35 % 1 Štefan Žvab 2386 69,83 % 2 Zdenka Ploj 720 21,07 %<br />

Šentjernej 53,91 % 1 Jože Simončič 2633 85,05 % 2 Aleš Trbanc 463 14,95 %<br />

Šentjur 54,19 % 1 Marko Diaci 6094 70,58 % 2 Jelka Godec 2540 29,42 %<br />

Šentrupert 64,14 % 1 Tomaž Ramovš 661 51,00 % 2 Andrej Martin Kostelec 498 38,43 %<br />

Škocjan 49,12 % 1 Jože Kapler 1060 84,19 % 2 Franc Kocjan 199 15,81 %<br />

Škofja Loka 49,85 % 1 Tine Radinja 6714 <strong>73</strong>,80 % 2 Gašper Hafner 1512 16,62 %<br />

Škofljica 52,16 % 1 Rok Treven 1088 23,63 % 2 Primož Cimerman 1036 22,50 %<br />

Šmarje pri Jelšah 36,59 % 1 Matija Čakš 2968 100,00 %<br />

Šmarješke<br />

Toplice<br />

70,34 % 1 Marjan Hribar 1263 65,61 % 2 Bernardka Krnc 662 34,39 %<br />

Šmartno ob Paki 64,94 % 1 Janko Kopušar 815 45,18 % 2 Peter Rosenstein 371 20,57 %<br />

Šmartno<br />

pri Litiji<br />

58,74 % 1 Blaž Izlakar 756 29,04 % 2 Rajko Meserko 755 29,01 %<br />

Šoštanj 55,<strong>73</strong> % 1 Boris Goličnik 2100 54,24 % 2 Franc Rosec 712 18,39 %<br />

Štore 54,18 % 1 Miran Jurkošek 1321 70,72 % 2 Simon Kroflič 439 23,50 %<br />

Tabor 50,99 % 1<br />

Marko<br />

Semprimožnik<br />

705 100,00 %<br />

Tišina 62,61 % 1 Franc Horvat 1227 58,15 % 2 Miro Berke 883 41,85 %<br />

Tolmin 57,85 % 1 Oton Bratuž 2032 38,58 % 2 Alen Červ 1865 35,41 %<br />

Trbovlje 44,59 % 1 Zoran Poznič 3580 60,21 % 2 Dejan Debelić 683 11,49 %<br />

Trebnje 54,89 % 1 Mateja Povhe 2743 49,11 % 2 Alojzij Kastelic 1222 21,88 %<br />

Trnovska vas 70,95 % 1 Alojz Benko 544 69,57 % 2 Jožef Potrč 145 18,54 %<br />

Trzin 50,06 % 1 Peter Ložar 1236 81,16 % 2 Sebastian Grmek 287 18,84 %<br />

Tržič 43,54 % 1 Peter Miklič 2993 58,02 % 2 Drago Zadnikar 1271 24,64 %<br />

Turnišče 49,39 % 1 Borut Horvat 1109 83,13 % 2 Tina Hozjan Žižek 225 16,87 %<br />

Velika Polana 60,22 % 1 Damijan Jaklin 547 77,26 % 2 Zlatka Ternar 161 22,74 %<br />

Velike Lašče 59,67 % 1 Tadej Malovrh 634 29,91 % 2 Matjaž Hočevar 516 24,34 %<br />

Veržej 72,45 % 1 Rastko Škrjanec 349 42,05 % 2 Drago Legen 310 37,35 %<br />

Videm 59,50 % 1 Brane Kolednik 1405 51,37 % 2 Branko Marinič 1330 48,63 %<br />

Vipava 66,02 % 1 Anton Lavrenčič 1<strong>73</strong>9 58,34 % 2 Goran Kodelja 1242 41,66 %<br />

Vitanje 69,11 % 1 Andraž Pogorevc 690 54,72 % 2 Slavko Vetrih 571 45,28 %<br />

Vodice 62,90 % 1 Aco Franc Šuštar 1412 57,42 % 2 Tilen Jeraj 1047 42,58 %<br />

Vojnik 44,52 % 1 Branko Petre 2521 76,56 % 2 Barbara Leder 772 23,44 %<br />

Vransko 68,41 % 1 Nataša Juhart 897 61,56 % 2 Arnold Marko 291 19,97 %<br />

Vrhnika 47,09 % 1 Daniel Cukjati 3827 59,45 % 2 Alja Stanko 916 14,23 %<br />

Izide lokalnih volitev je v pogovoru z Luko Svetino komentiral vplivni član stranke SLS Janez Podobnik (63). Dotaknil se je problema vzpona nadstrankarskih in<br />

nepolitičnih županskih list, ki kažejo na dislociranost lokalne samouprave od dogajanja na državni politični ravni, čeprav isti ljudje za izvedbo svojih projektov<br />

potrebujejo ravno podporo državne politike. (Stran 50.)


INTERVJU<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

20<br />

PETER JANČIČ, ODSTAVLJENI UREDNIK SIOLA<br />

Novinarski aktivisti<br />

kopljejo jamo novinarstvu<br />

Zamenjali so me tudi zaradi tega, ker smo razkrivali zgodbe, ki niso bile všeč<br />

aktualni oblasti, denimo o Golobovi plači in nakazilih na račun Vesne Vuković, ki do<br />

danes niso bila pojasnjena. – Mojca Pašek Šetinc in Eugenija Carl sta skušali Janeza<br />

Janšo spraviti v zapor s kazensko ovadbo, zato bi se morali izločiti iz poročanja o<br />

njem. – Nekateri novinarji se v zadnjih dveh letih obnašajo kot čisti politični aktivisti.<br />

LUKA SVETINA<br />

ARHIV DOMOVINE<br />

Peter Jančič (1966) je novinar in urednik<br />

z bogato novinarsko kariero. Kot<br />

odgovorni urednik je skrbel že za tri<br />

medije – Delo, Spletni časopis in Siol,<br />

bil pa je tudi član Programskega sveta<br />

RTV SLO in ustanovitelj ter prvi predsednik<br />

Združenja novinarjev in publicistov.<br />

V svoji karieri se je že večkrat<br />

spopadel s političnimi menjavami. Na<br />

Delu je bil odpuščen, ker se ni strinjal<br />

s politično propagando, pred nedavnim<br />

pa je bil razrešen še z mesta odgovornega<br />

urednika portala Siol.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

INTERVJU<br />

21<br />

-<br />

t<br />

ri<br />

l,<br />

a<br />

-<br />

i-<br />

t<br />

a<br />

l<br />

-<br />

-<br />

Kako gledate na vašo nedavno<br />

zamenjavo na mestu urednika<br />

spletnega portala Siol, za katero je<br />

bilo jasno, da se bo slej ko prej zgodila,<br />

in kako gledate na doseženo v<br />

dobrih dveh letih na tej funkciji?<br />

Na tem položaju sem bil malo več kot<br />

dve leti in pol. Izjemno sem hvaležen<br />

novinarski ekipi, ki je delala z menoj.<br />

Objavljali smo tehtne zgodbe, ravnali<br />

etično in profesionalno, na ta način smo<br />

namreč dvignili branost in popravili položaj<br />

portala v medijski krajini. Ko sem<br />

sam prevzel portal, je bil ta po MOSS-u<br />

(Merjenje obiskanosti spletnih strani)<br />

na tretjem mestu, v letu in pol prej je bil<br />

tudi pogosto na tretjem mestu, odkar<br />

sem bil sam odgovorni urednik Siola,<br />

pa nikoli ni bil nižje od drugega mesta.<br />

Podatki omenjene strani kažejo tudi, da<br />

se je povečalo število klikov in čas branja<br />

naših prispevkov, tako je pred nami<br />

ostal samo portal 24ur, ki je najbolj bran<br />

v državi. Samo enkrat, pred petimi leti,<br />

je bil Siol kratek čas na prvem mestu,<br />

potem pa so spremenili metodologijo<br />

merjenja, zato nikoli več ni prehitel portala<br />

24ur. Kar pa se tiče moje zamenjave:<br />

vedeli smo, da se bo zgodila, ampak interpretacije<br />

niso vedno čisto točne.<br />

Drži, da se je zamenjava zgodila<br />

delno tudi zaradi tega, ker smo razkrivali<br />

zgodbe, ki niso povšeči aktualni<br />

oblasti, denimo zgodbe o premierju<br />

Robertu Golobu. Na primer, da si je<br />

izplačeval astronomsko plačo na čelu<br />

podjetja GEN-I, ki ga je z določeno prevaro<br />

potem razglasil za delno zasebno<br />

podjetje. Razkrili smo tudi to, da je s<br />

tega podjetja nakazoval denar bivši<br />

novinarki, zdaj njegovi piarovki, Vesni<br />

Vuković, to je 103 tisoč evrov. To smo<br />

tudi dokazali; do danes tega nista pojasnila<br />

ne premier ne novinarka, kar je<br />

nenavadno. Osebno sem razkril, da ni<br />

res, da premier Golob v tujini nima računov.<br />

Takrat je dejal, da so mu ukradli<br />

identiteto, danes dodatnih pojasnil o<br />

tem ne moremo več dobiti. Tudi to je<br />

bil verjetno povod, da je prišlo do zamenjave,<br />

ampak glavni razlog je v tem,<br />

da je bil portal močan, da so ga ljudje<br />

veliko brali in mu verjeli.<br />

Siol je brala več kot polovica slovenske<br />

populacije. Velik vpliv je imel tudi<br />

na levosredinske volivce, ne samo na<br />

desne. To so skušali spremeniti. Želeli<br />

so ga obvladati, da ne bi bil več kritičen<br />

do vlade, da bi bil apolitičen, kot so<br />

številni drugi mediji v državi. Interes<br />

lastnika, države, je bil jasen: ne samo<br />

da se me razreši s položaja, ampak da<br />

sploh ne smem več ostati v tem mediju.<br />

Ta interes nam je bil nekako skupen;<br />

tudi sam si ne želim delati v takšnem<br />

mediju, v takšnem okolju, kot novinarja<br />

bi me to osramotilo. Jaz bom ravnal<br />

pošteno in javnost obveščal še naprej.<br />

Kaj so vam dejali ob odločitvi,<br />

da vas zamenjajo kot odgovornega<br />

urednika? Kakšen je bil njihov<br />

»uradni argument«?<br />

O vsem ne morem govoriti javno, ker<br />

to vendarle ostaja poslovna skrivnost,<br />

lahko pa povem, da kakšnega posebnega<br />

razloga niti niso navedli. Zadevo so<br />

želeli izpeljati čim hitreje in praktično<br />

čez noč. Zdelo se mi je zelo nekorektno,<br />

da se je vse zgodilo tako hitro, da<br />

sem komaj našel pravno pomoč. V nekaj<br />

urah si je namreč težko zagotoviti<br />

odvetnika. Imel sem še to smolo, da je<br />

imel moj siceršnji odvetnik kovid, ampak<br />

k sreči sem potem nekako le našel<br />

pravno pomoč. V takšnem položaju si<br />

namreč šibkejši, ker nastopaš proti Telekomu,<br />

ki je državno podjetje – tam pa<br />

so politično nastavljeni ljudje.<br />

Ampak tudi vam so očitali, da so<br />

vas na mesto odgovornega urednika<br />

Siola imenovali politično<br />

nastavljeni ljudje na Telekomu,<br />

ki so prišli z Janševo vlado.<br />

Kaj je torej zdaj drugače, kot je<br />

bilo aprila leta 2020?<br />

Seveda je situacija drugačna, takrat<br />

odgovornega urednika na Siolu sploh<br />

ni bilo. Odgovornega urednika ni bilo<br />

že dolgo, še iz časa vlade Marjana Šarca.<br />

Takšna situacija je bila najmanj pol<br />

leta pred menoj, čeprav bi urednika<br />

po zakonu morali imeti. To funkcijo<br />

je dlje časa začasno, dokler ne najdejo<br />

pravega urednika, kot vršilec dolžnosti<br />

opravljal Mirko Mayer, ki je bil hkrati<br />

odgovorni urednik na Planet TV.<br />

Poglejte si primer Roberta Goloba,<br />

ki mu niso podaljšali mandata na<br />

GEN-I-ju, potem pa so dlje časa iskali<br />

njegovega naslednika. V tem primeru<br />

pa ni nikogar zanimalo, da je isti človek<br />

javno govoril o tem, da bodo na<br />

Siol nastavili svojega urednika. Pazite,<br />

ne v energetiki, ampak v medijih. Mesto<br />

odgovornega urednika pa je namenjeno<br />

ravno neposrednim vplivom in<br />

vmešavanju politike v medije, in sicer<br />

da pred njimi zaščiti svoje novinarje.<br />

To ni manever, ki se ga skušajo poslužiti<br />

samo na Siolu. Prva tarča je bil<br />

tako ali tako javni zavod RTV, ki so si<br />

ga poskusili polastiti s sprejemom zakona<br />

po nujnem postopku, ki je predviden<br />

za vojni čas.<br />

Na Siolu sem vodil novinarsko ekipo,<br />

v kateri so bili novinarji različnih<br />

svetovnih nazorov. Nekateri med njimi<br />

so bili javno deklarirani levičarji,<br />

pa s tem ni popolnoma nič narobe,<br />

dokler profesionalno opravljajo svoje<br />

delo. In so ga.<br />

Očitali so vam, da ste bili v zadnjih<br />

dveh letih naklonjeni vladi Janeza<br />

Janše, da niste poročali kritično,<br />

ko bi morali. Za primerjavo, POP<br />

TV in RTV sta šla pri tem zelo na<br />

nož. Si vi kdaj niste upali poročati<br />

o kakšni stvari?<br />

Poglejte, gre za klasične umazane poskuse<br />

diskreditacije novinarjev in<br />

urednikov, ki svetovno nazorsko niso<br />

levičarji. Jaz nikoli nisem bil član Zveze<br />

komunistov, sem pa zgodovinar, natančno<br />

sem študiral tudi Karla Marxa,<br />

imel sem najboljše ocene na fakulteti.<br />

Nikoli nisem bil član nobene stranke,<br />

vse življenje sem zaposlen kot novinar<br />

ali urednik, imam pa svoj nazor. Pišem<br />

stvari, v katere verjamem, ne tistih, v katere<br />

ne verjamem. Na Siolu sem vodil novinarsko<br />

ekipo, v kateri so bili novinarji<br />

različnih svetovnih nazorov. Nekateri<br />

med njimi so bili javno deklarirani levi-<br />

Siol je brala več kot<br />

polovica slovenske<br />

populacije. Velik<br />

vpliv je imel tudi na<br />

levosredinske volivce,<br />

ne samo na desne. To so<br />

skušali spremeniti.


INTERVJU<br />

22<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

čarji, pa s tem ni popolnoma nič narobe,<br />

dokler profesionalno opravljajo svoje<br />

delo. In so ga. Verjamem, da ga bodo še<br />

naprej. Ko pa sem kot urednik pisal svoje<br />

prispevke, kolumne, sem pisal tisto, v<br />

kar verjamem. Ne morem pisati tistega,<br />

česar ne verjamem, to je normalno.<br />

Kar pa se tiče kritike prejšnje vlade: to<br />

vlado so ostro kritizirali mediji, ki sicer<br />

ves čas kritizirajo Janeza Janšo, tudi ko<br />

sedi v opoziciji. Na Siolu smo objavljali<br />

tudi kritične zgodbe. Včasih smo kakšno<br />

stvar objavili celo prvi, drugi pa so isto<br />

zgodbo objavljali šele pred volitvami, ker<br />

so kritično pisanje tempirali na volitve.<br />

Vredno je ostati profesionalen, ker se sicer<br />

v javnosti hitro pokaže, kam pes taco<br />

moli. Res pa je, da smo pisali tudi o drugih,<br />

ki so v državi vplivni in se borijo za<br />

oblast, ne samo o Janševi vladi. Pisali smo<br />

torej tudi o Golobu. Na drugi strani pa so<br />

ga novinarji, kot je Marcel Štefančič ml.,<br />

celo javno branili. Mi smo se poigrali tudi<br />

z zgodbo nekdanjega predsednika Računskega<br />

sodišča Tomaža Vesela. Poleg<br />

svoje funkcije je sodeloval tudi z evropsko<br />

nogometno organizacijo in služil.<br />

Ko smo to preverili na KPK – tam delajo<br />

pošteni ljudje –, so nam odgovorili, da nimajo<br />

nobene dokumentacije, da ima Vesel<br />

kakršnokoli dovoljenje, ki bi ga moral<br />

imeti, da lahko opravlja dodatno funkcijo.<br />

Jaz sicer nimam tako slabega mnenja<br />

o gospodu Veselu, v preteklosti mi je kot<br />

novinarju in uredniku večkrat pomagal,<br />

ampak to je naš posel, mi moramo preveriti<br />

in objavljati stvari, če so sporne.<br />

Del novinarskega ceha si je sam<br />

vzel pravico, da ocenjuje in odloča<br />

o tem, kdo so profesionalni in kdo<br />

neprofesionalni novinarji. Še več,<br />

delijo jih na profesionalne novinarje<br />

in tiste, ki podpirajo Janeza<br />

Janšo. Vas štejejo med slednje,<br />

označujejo vas celo za »Janšiča.«<br />

Se vas to dotakne?<br />

Po pravici povedano je to zelo otročji<br />

nivo, precej nizkoten. Ne bi rekel, da se<br />

me še kaj dotakne, saj sem tega že vajen.<br />

To so ponavadi počeli politični skrajneži,<br />

našel se je tudi kakšen novinarski<br />

skrajnež, nekaj takšnih novinarskih<br />

kolegov sem imel že na Delu. Nekateri<br />

so mi spremenili celo priimek, da je bil<br />

na koncu mehki ć. To so pogosto počeli<br />

fantje, ki so po poreklu iz republik bivše<br />

Zaupanje ljudi je največ,<br />

kar imaš v mediju,<br />

in mi smo ga imeli.<br />

Vesel sem, da sem ga<br />

z odhodom s Siola<br />

nekaj odnesel s seboj.<br />

Jugoslavije in mislijo, da se lahko pri<br />

nas obnašajo tako, da nam spreminjajo<br />

priimke. To pa me je zabolelo, ker moja<br />

družina izvira s Štajerske, kjer so nam v<br />

preteklosti poskušali priimek ponemčiti.<br />

To več pove o njih samih.<br />

Poznamo pa vendarle tudi druga,<br />

pomembnejša neprofesionalna novinarska<br />

ravnanja. Dve medijski delavki<br />

na RTV, Mojca Pašek Šetinc in Eugenija<br />

Carl, sta pred leti objavili prispevek, v<br />

katerem sta <strong>SDS</strong>-u podtikali fašizem, na<br />

kar se je na Twitterju odzval Janez Janša<br />

z besedami, »da sta odsluženi Kučanovi<br />

prostitutki«. Zaradi teh besed sta sprožili<br />

kazenski in civilni spor proti Janši.<br />

Zaradi dogodka so bili na javni RTV celo<br />

protesti, pojavili so se plakati z napisom<br />

»Smrt janšizmu«. Zanimivo je, kako se<br />

je to nadaljevalo. Urednica in novinarka<br />

sta tožili nekega opozicijskega politika,<br />

ki je kasneje prišel na oblast. Obe<br />

pa sta še naprej poročali o delu tega politika<br />

in se nista izločili, čeprav sta bili<br />

Če si aktivist, nisi več novinar.<br />

zaradi tožbe v neposrednem konfliktu<br />

interesov. Čisto na koncu Janševe vlade<br />

je novinarka Pašek Šetinčeva pripravila<br />

oddajo Utrip, v kateri je novinarje pozivala<br />

k uporu proti Janši. To je bila čista<br />

politična propaganda. Takoj zatem je<br />

razglasila, da je kandidatka za poslanko<br />

na listi Gibanja Svoboda, ki je usmerjeno<br />

proti Janezu Janši. Poglejte, to se<br />

ni dogajalo na neki Novi24TV ali pa na<br />

Mladini, kjer bi to še razumel, to se je<br />

dogajalo na javni televiziji.<br />

Mislim, da je tudi Janša že nekajkrat<br />

povedal, da je bil njegov<br />

čivk neprimeren in ga danes<br />

ne bi objavil. Na nek način jezo<br />

novinark lahko razumeva,<br />

šlo je za zelo vulgaren zapis.<br />

Ne govorim o primernosti nekega čivka,<br />

tudi o primernosti nekega poročanja<br />

bi lahko razpravljala. V tem primeru<br />

je namreč šlo za čisto politično<br />

propagando, ki jo levica ves čas izvaja<br />

preko časopisa Mladina in se je je nedavno<br />

spet poslužil premier Golob, ko<br />

je predsedniškega kandidata Anžeta<br />

Logarja označil za temno silo, ki jo je<br />

treba premagati. Kar sem želel povedati,<br />

je, da sta ti dve novinarki zaradi<br />

čivka proti Janši sprožili kazensko<br />

ovadbo, po domače povedano, Janšo<br />

sta skušali spraviti v zapor. Sodišče je<br />

Janšo na koncu dejansko obsodilo na<br />

pogojno zaporno kazen. Novinarski sta<br />

šli v neposreden spor s politikom, zato<br />

o njem ne moreta več pošteno poročati.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 INTERVJU<br />

23<br />

Ljudem naj ne lažejo,<br />

da v prejšnjem sistemu<br />

imenovanja Sveta RTV,<br />

ki ga želijo spet uvesti,<br />

politika ni imela vpliva.<br />

Tudi novinarji<br />

ne smemo lagati.<br />

To je narobe. Ljudje<br />

bodo te, ki lažejo,<br />

slej ko prej ujeli.<br />

Končno odločitev bova zaupala<br />

sodni veji oblasti, naj to razreši<br />

na sodišču.<br />

Ne govoriva o sodni veji oblasti. Govoriva<br />

o tem, da javna RTV ni bila sposobna<br />

zamenjati novinark, ki sta šli v neko<br />

aktivno vlogo. Novinarki, ki sta šli v<br />

političen spopad, bi morali vendarle<br />

umakniti od poročanja o tem politiku.<br />

Če si aktivist, nisi več novinar. To pa je<br />

razlika. Drugače bi bilo seveda, če bi šel<br />

v tožbo proti Janezu Janši RTV kot javni<br />

zavod, če bi ga tožil direktor.<br />

Kako pa gledate na očitke, da se<br />

novinarji s politiki ne bi smeli<br />

zapletati v spore na socialnih<br />

omrežjih, denimo na Twitterju?<br />

Tudi vam so namreč to očitali.<br />

Če potekajo polemike med novinarji<br />

in politiki na socialnih omrežjih, s tem<br />

ni čisto nič narobe. Da o politikih pišemo<br />

kritično, ni narobe – in obratno.<br />

Novinarji nismo nobene svete krave,<br />

da se o nas ne bi smelo pisati. Včasih<br />

je to celo dobrodošlo, včasih nas kritizirajo<br />

upravičeno, ker se pač zmotimo.<br />

Tudi jaz se kdaj zmotim.<br />

Tako kot so čivke očitali vam, jih<br />

zdaj novemu uredniku Siola Mihaelu<br />

Šuštaršiču, ki je v dneh<br />

pred predsedniškimi volitvami<br />

obračunaval s kandidatom<br />

Logarjem in mu med drugim očital,<br />

da ga je na Twitterju blokiral.<br />

Jaz nikoli nisem z nikomer obračunaval.<br />

Drži, da sem se kdaj ostreje odzval, če je<br />

bilo to treba, če mi je naprimer kdo spremenil<br />

priimek, o čemer sva se prej pogovarjala.<br />

Morda sem kdaj na pozive, da me<br />

je treba ubiti ali usmrtiti, jasno povedal,<br />

da to ni prav, sicer pa mislim, da so bile<br />

razprave kar dostojne. Dela in čivkov svojega<br />

naslednika ne bi komentiral. Mislim,<br />

da je prevzel težko delo v nekem težkem<br />

obdobju, po neki politični zamenjavi.<br />

Nič pa ni narobe s tem, da se urednik<br />

vplete v razprave na socialnih omrežjih.<br />

Mislim pa, da je prav, da ljudje vedo, s<br />

kom imajo opravka, zato sem čisto vsak<br />

teden, vsak vikend, objavil kolumno, v<br />

kateri sem predstavil svoje mnenje in<br />

svoj pogled na neko dogajanje v družbi<br />

in politiki. K temu sem želel vzpodbuditi<br />

tudi druge novinarje, ampak mi je<br />

žal zmanjkalo časa za to. Uvedli pa smo<br />

nekaj mladih novinarjev, ki so se upali<br />

pokazati javnosti, da jih je ta spoznala.<br />

Novinarji smo ljudje. Zaupanje ljudi pa<br />

je največ, kar imaš v mediju, in mi smo<br />

ga imeli. Vesel sem, da sem ga z odhodom<br />

s Siola nekaj odnesel s seboj.<br />

Zdaj imate več časa za opazovanje<br />

dogajanja na javni RTV. Kako<br />

gledate na medsebojno obračunavanje<br />

novinarjev? Nekateri so<br />

sodelavci tudi 20 ali 30 let. Kako<br />

gledate na novo medijsko zakonodajo?<br />

Nekateri pravijo, da gre<br />

za depolitizacijo javnega servisa,<br />

druga stran pa, da gre ravno za<br />

prikrito politizacijo.<br />

Malce sem razočaran, saj se nekateri novinarji<br />

zdaj odkrivajo kot čisti politični<br />

aktivisti. Društvo novinarjev Slovenije,<br />

ki združuje novinarje različnih svetovnih<br />

nazorov, se je uradno prijavilo v referendumsko<br />

kampanjo in zastopa vladno<br />

stran. Da bi se neka novinarska organizacija<br />

neposredno razglasila za propagandista<br />

strank leve sredine, še nisem videl.<br />

Potem se je na drugi strani v kampanjo<br />

vključilo tudi Združenje novinarjev in<br />

publicistov, katerega prvi predsednik<br />

sem bil sam in sem ga dolgo vodil, dokler<br />

ni prišlo do spora. Tudi zanje mi je žal, da<br />

so se lotili referendumske kampanje. Na<br />

nek način so bili prisiljeni odgovoriti na<br />

aktivizem in so tudi sami šli v aktivizem.<br />

Če se bomo novinarji obnašali kot<br />

aktivisti, če bodo novinarji prestopali v<br />

politiko, kar je ne dolgo nazaj naredila<br />

Mojca Pašek Šetinc in še mnogi drugi,<br />

potem nam ljudje ne bodo zaupali. To je<br />

konec naše profesije in tako ni mogoče<br />

vzpostaviti zaupanja v javni medij. To<br />

je napačen pristop in to bitko so, ne glede<br />

na razplet referenduma, izgubili novinarji,<br />

ker so že lani neposredno vstopili<br />

v politični spopad in zdaj še vedno<br />

niso izstopili iz njega.<br />

Mislim, da ste bili 15 let programski<br />

svetnik na javni televiziji.<br />

Ali se vam trenutna zakonodaja<br />

o RTV torej zdi prava ali bi jo bilo<br />

vendarle treba spremeniti?<br />

Programski svetnik sem bil tudi pod<br />

prejšnjo zakonodajo, ki je bila enaka tej,<br />

ki jo poskušajo zdaj ponovno uvesti. V<br />

programski svet sem prišel pred letom<br />

2000 kot predstavnik Društva novinarjev<br />

Slovenije, katerega vodstvo je ravno<br />

prevzemal Gregor Repovž, zdajšnji urednik<br />

Mladine. O razlogih, zakaj je predstavnik<br />

DNS takrat glasoval drugače,<br />

kot je bilo navodilo vodstva društva, ne<br />

bom govoril, so pa obstajali za to tehtni<br />

razlogi. DNS je bil takrat član programskega<br />

sveta RTV kot družbeno-civilna<br />

organizacija. Gre za sistem, ki ga želijo<br />

spet uvesti. Takrat je bil predsednik<br />

Sveta RTV, združenega programskega<br />

in nadzornega sveta, kakršen bi bil oblikovan<br />

tudi po novem zakonu, politik.<br />

To je bil Janez Kocjančič, dolgoletni partijski<br />

funkcionar v prejšnjem sistemu in<br />

potem dolga leta predsednik Združene<br />

liste socialnih demokratov. Nekdanji<br />

šef stranke SD je potem postal prvi<br />

mož Sveta RTV, ki bi moral biti nepolitičen,<br />

javni. Takrat so govorili, da tam<br />

ni kot politik, da to nima nobene zveze<br />

s politiko, da je bil tam kot predstavnik<br />

civilnodružbeno organizacije. Bil je namreč<br />

predsednik Olimpijskega komiteja<br />

Slovenije. Rekli so, da to s politiko nima<br />

nobene zveze. To je to, kar nam danes<br />

spet prodajajo. Po domače povedano,<br />

biti moraš »blesav«, da to kupiš. V obeh<br />

primerih, po prejšnjem zakonu in po<br />

tem, ki velja od leta 2005, ima politika<br />

na RTV svoj vpliv. Ljudem naj ne lažejo,<br />

da v prvem primeru, ki ga<br />

želijo spet uvesti, ni tako.<br />

Tudi novinarji ne smemo<br />

lagati. To je narobe. Ljudje<br />

bodo te, ki lažejo, slej<br />

ko prej ujeli. <br />

OGLEJTE SI


ZDRAVJE<br />

24<br />

Komentar<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Zdravstvo je tik pred zlomom,<br />

za mnoge so edina rešitev zasebniki<br />

Teden dni po nacionalnem šoku, ko je bilo iz čakalne vrste izbrisanih<br />

kar 6000 pacientk in pacientov, v Ljubljani doživljajo val odpovedi zdravnikov,<br />

zaradi česar se je število ljudi brez osebnega zdravnika še drastično povečalo.<br />

Zdravstveni sistem je blizu kolapsa, ocenjujejo poznavalci.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Stanje slovenskega zdravstvenega<br />

sistema je že vrsto let slabo.<br />

Kljub temu se je vsakokratna politika<br />

odločila gledati stran, ali<br />

pa ni imela zadostne večine, da bi pripravila<br />

nujno potrebne reforme. Zadnji<br />

dogodki pa kažejo, da se zdravstveni<br />

sistem že konkretno sesuva.<br />

V Zdravstvenem domu Ljubljana<br />

namreč v zadnjih dneh doživljajo hud<br />

val odpovedi zdravnikov, primanjkuje<br />

predvsem zdravnikov družinske medicine,<br />

del občanov pa je zato ostal brez<br />

svojega zdravnika.<br />

Zdravniki se zaradi preobremenjenosti<br />

in slabih delovnih pogojev raje<br />

selijo h koncesionarjem, kjer so plače<br />

boljše, hkrati pa pri plačilih ni diskriminacije.<br />

A ti vsaj ostajajo v javnem<br />

zdravstvenem sistemu, precej pa jih<br />

tudi prestopa v zasebno zdravstvo ali<br />

celo v gospodarstvo, kar bi lahko slovenski<br />

javni zdravstveni sistem zlomilo<br />

prej kot si predstavljamo.<br />

Omenjeni dogodki pa prihajajo teden<br />

dni po enem izmed novih šokov<br />

v slovenskem zdravstvenem sistemu,<br />

ko je bilo ugotovljeno, da je bilo iz<br />

sistema elektronskih napotnic oziroma<br />

elektronskih čakalnih seznamov<br />

izbrisanih 1.070.422 naročil s točnim<br />

terminom za skoraj 300 tisoč ljudi, večina<br />

še iz leta 2020 in 2021. Med nji-<br />

»Ne vem, ali grem na<br />

boljše. Slabše je težko.<br />

Če bo tako kot do zdaj,<br />

bom pač šla iz medicine.<br />

Tega ne zmorem več.<br />

Ne fizično ne psihično<br />

ne mentalno. «


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

ZDRAVJE<br />

Komentar<br />

25<br />

mi pa je bilo oškodovanih 5.977 ljudi,<br />

ki so imeli eno ali več napotnic ne le<br />

za pretekle termine, ampak tudi za<br />

preglede v prihodnosti.<br />

PACIENTKA ANA<br />

V ljubljanskem zdravstvenem domu so<br />

v zadnjih dneh priča pravi »epidemiji«<br />

zdravniških odpovedi. Zgodili so se<br />

odhodi družinskih zdravnic v enotah<br />

Šiška in Fužine, sedaj službo zapušča<br />

tudi predstojnik bežigrajske enote,<br />

ravno tako družinski zdravnik, ki ima<br />

v Črnučah tudi ambulanto s 1565 pacienti.<br />

Podatki za ZD Ljubljana so resnično<br />

slabi, če vemo, da je od začetka leta<br />

2021 odšlo 33 zdravnikov družinske<br />

oziroma splošne medicine. V tem času<br />

je prišlo 12 specialistov družinske medicine<br />

in več zdravnikov, ki pa ne morejo<br />

delati samostojno.<br />

»Kličem in kličem, pa sploh ne dobim<br />

povezave. Na telefonu sem praktično<br />

vseh 5 dni odkar sem na bolniški,<br />

pa jih še nisem priklicala. Edina dobra<br />

stvar tega je, da še vedno mislim,<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Podatki za ZD Ljubljana<br />

so resnično slabi,<br />

če vemo, da je od začetka<br />

leta 2021 odšlo<br />

33 zdravnikov<br />

družinske oziroma<br />

splošne medicine.<br />

V tem času je prišlo<br />

12 specialistov<br />

družinske medicine<br />

in več zdravnikov,<br />

ki pa ne morejo<br />

delati samostojno.<br />

da z mano ni nič tako hudega, da se<br />

mi bo moje stanje še poslabšalo,« je z<br />

nami delila izkušnjo pacientka Ana,<br />

ki živi na ljubljanskih Fužinah. »Moja<br />

zdravnica je bolniško odsotna, nadomešča<br />

jo zdravnica, ki je po treh dneh<br />

tudi odsotna, obe pa nadomešča tretja<br />

zdravnica, ki je ni mogoče priklicati,«<br />

še dodaja Ana, ki se sprašuje, ali naj<br />

odide k zasebniku in se tam prepriča,<br />

da je z njo vse v redu.<br />

»Sprašujem se, ali naj čakam še en<br />

dan ali ne. Toda zakaj plačujem vsak<br />

mesec v to blagajno? Da me oberejo še<br />

enkrat? Hvala za takšen javni sistem,<br />

boljše bi bilo, da bi dajala denar na<br />

stran,« še dodaja.<br />

JAVNI SEKTOR<br />

Da gre za več kot le problem zadnjih<br />

tednov, kaže tudi anonimna izpoved<br />

zdravnice v ZD Ljubljana, ki ga je objavil<br />

portal N1. »En zmanjka, drugi delajo.<br />

Še en zmanjka, ponovi zgodbo. In<br />

tako ponavljaj v nedogled,« je zapisala<br />

zdravnica, ki je zapustila Zdravstveni<br />

dom Ljubljana.<br />

»Za tistega, ki stalno dela dvojno ali<br />

občasno trojno, razlog izpada (upokojitev,<br />

bolniška, odpoved) res ni važen.<br />

Nastradajo tisti, ki so vedno tam, ki izgorelost<br />

zdravijo v času službe in ki pro<br />

bono vsakodnevno delajo preko delovnega<br />

časa, ker se jim ljudje smilijo.« »Ne<br />

vem, ali grem na boljše. Slabše je težko.<br />

Če bo tako kot do zdaj, bom pač šla iz<br />

medicine. Tega ne zmorem več. Ne fizično<br />

ne psihično ne mentalno,« je skrb<br />

vzbujajoča izjava zdravnice.<br />

Zdravniki odhajajo predvsem na<br />

ZZZS, v manjše zdravstvene domove,<br />

kjer zdravnikom ni treba dežurati, in h<br />

koncesionarjem, nekateri pa v zasebno<br />

zdravstvo ali celo ven iz zdravstvenega<br />

sistema, v gospodarstvo, kjer ni pritiskov<br />

in tako hudih obremenitev. Že<br />

zasebniki koncesionarji lahko mladim<br />

zdravnikom ponudijo višjo plačo kot<br />

javni zavodi, saj jih ne zavezuje plačni<br />

sistem v javnem sektorju. Javni zdravstveni<br />

dom mora specialista na začetku<br />

kariere uvrstiti v 45. plačni razred,<br />

ki prinaša 2585 evrov osnovne mesečne<br />

bruto plače.<br />

POSLEDICE NA URGENCAH<br />

Mnogi zdravniki poudarjajo, da slovenski<br />

zdravstveni sistem tone precej<br />

globlje, kot si upamo priznati. Ob tem<br />

opozarjajo, da bodo reforme do leta<br />

2025, kot jih je napovedal minister<br />

za zdravje, prepozne, saj bomo v tem<br />

času izgubili javne bolnišnice, poceni<br />

zdravnike in specialiste, ki se ukvarjajo<br />

s podcenjenimi področji medicine.<br />

Zaradi odpovedi delovnih razmerij<br />

v zdravstvenih domovih se še povečuje<br />

pritisk na že tako obremenjene urgentne<br />

centre, kamor poleg nujnih primerov<br />

pacientov prihajajo tudi ne nujni, ki<br />

želijo na ta način prej priti do preiskav.<br />

Delo v urgentnih centrih je kljub temu<br />

za zdravnike slabše plačano kot druga<br />

delovna mesta, zato se ga osebje brani.<br />

Pacienti, ki pa niso nujni, pa kljub<br />

obremenjevanju urgentnih centrov še<br />

vedno ne plačujejo za to, da so prišli v<br />

nujno obravnavo v urgentni center.<br />

Razlog za nastalo stanje gre v največji<br />

meri iskati v dejstvu, ta ista politika<br />

javnega zdravstvenega sistema,<br />

o katerem tako veliko govori, doslej ni<br />

bila sposobna popraviti. Kljub vsemu<br />

napisanemu pa še vedno vidimo spodnje<br />

izjave slovenske politike, ki ne razume,<br />

da so koncesionarji in zasebniki<br />

za paciente postali edina rešitev.


AKTUALNO<br />

26<br />

Komentar<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Ministrica si zatiska oči<br />

pred ilegalnimi migracijami,<br />

medtem pa cveti tihotapljenje ljudi<br />

VID SOSIČ<br />

Z odpravljenimi ukrepi proti pandemiji covida se ne povečujejo zgolj turistični<br />

in poslovni prehodi meja, temveč tudi ilegalni – zabeleženi nezakoniti<br />

prehodi slovenske meje so se od lanskega leta več kot podvojili,<br />

samo do konca septembra letos so po poročilih policije obravnavali kar<br />

15.590 ilegalnih prehodov, v primerjavi z lanskimi 7.260 za enako obdobje,<br />

kar bi moralo skrbeti ministrico za notranja zadeve Tatjano Bobnar (53).<br />

Za oktober poročilo na spletni<br />

strani policije še ni objavljeno.<br />

Pri tem porasta ne gre pripisati<br />

izključno manj strogemu<br />

nadzoru meja z odstranitvijo žičnate<br />

ograje, čeprav je korelacija očitna. Tudi<br />

pred pandemijo, leta 2019, je bilo namreč<br />

zabeleženih ilegalnih prehodov v<br />

celem letu 16.099, kar je le še za okoli<br />

3 % več kot v devetih mesecih letos.<br />

Trend naraščanja se je kazal že prej, letošnje<br />

leto pa bo leto z največ obravnavanimi<br />

ilegalnimi prehodi meje od leta<br />

2015. Glede na to, da so se zavrnitve pri<br />

poskusu legalnega vstopa v državo le<br />

neznatno povečale, govorimo resnično<br />

o porastu ilegalnih prehodov meja in<br />

ne o velikem humanitarnem valu.<br />

To postavlja na laž ali vsaj kaže na<br />

namerno zavajanje včeraj neuspešno<br />

interpelirane ministrice za notranje<br />

zadeve Tatjane Bobnar, o katerem smo<br />

poročali v včerajšnjem članku. Med<br />

drugim je zanikala, da bi odstranjevanje<br />

ograje bilo povezano s porastom, in<br />

v nasprotju s poročili policije zanikala<br />

obstoj ilegalnih migrantov ter tiste, ki<br />

o njih govorijo, označila za ksenofobe.<br />

VEČINA MIGRANTOV<br />

EKONOMSKIH<br />

Zajeti ilegalni migranti glede na njihovo<br />

državljanstvo predstavljajo mešanico<br />

beguncev in ekonomskih migrantov.<br />

Na prvem mestu so afganistanski<br />

državljani, kar sovpada z zaostritvijo<br />

razmer v njihovi domovini, ko so ob<br />

začetku leta oblast po dveh desetletjih<br />

ponovno prevzeli Talibani.<br />

4.500<br />

4.000<br />

3.500<br />

3.000<br />

2.500<br />

2.000<br />

1.500<br />

1.000<br />

500<br />

Ilegalni prehodi po po mesecih<br />

Nekoliko manj je jasno, zakaj si statusa<br />

begunca niso uspeli pridobiti v vsaj<br />

petih državah, ki se nahajajo med njihovo<br />

srednjeazijsko domovino in Slovenijo,<br />

vendar je v policijskem poročilu<br />

navedeno, da to dejstvo ne preseneča.<br />

Podobno velja tudi za Irak, kjer je državljanska<br />

vojna še vedno v teku, četudi<br />

brez velikih spopadov.<br />

Pri ostalih državah izvora, med<br />

katerimi po novem prednjačita Indija<br />

in Burundi, gre čutiti skoraj izključno<br />

ekonomsko migracijo. To so države,<br />

ki niso v stanju vojne. Razlog, da poskušajo<br />

prekoračiti mejo na tem delu<br />

schengenskega območja, je v srbski<br />

vizumski politiki, ki vizumov ne zahteva.<br />

Že dlje časa je tako znano, da se<br />

migranti iz oddaljenih držav podajo z<br />

letalom v Srbijo in nato nadaljujejo pot<br />

proti ciljni državi, vključno z ilegalnimi<br />

prehodi meja.<br />

Slovenska meja je najbolj obremenjena<br />

na območju policijske uprave<br />

(PU) Koper, ki pokriva mejo od nekoliko<br />

vzhodno od Babnega polja pa vse do<br />

obale. Ta del Slovenije je najožji in tako<br />

omogoča hiter prehod do odprte italijanske<br />

meje. PU Koper po v obremenjenosti<br />

sledi PU Novo mesto, ki je spomladi<br />

beležila znaten porast. Ta mejo<br />

pokriva od Bele krajne do Kozjanskega.<br />

Migranti tu domnevno pretežno ciljajo<br />

na prehod avstrijske meje.<br />

0<br />

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec<br />

2019 322 327 1.077 1.400 1.314 1.269 1.806 2.392 2.029 2.331 1.159 832<br />

2020 622 565 660 566 907 1.807 2.450 2.729 1.624 1.363 824 519<br />

2021 313 345 482 531 795 956 1.130 1.362 1.346 962 1.088 885<br />

2022 707 448 933 1.072 1.264 1.775 2.2<strong>73</strong> 3.057 4.061


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 AKTUALNO<br />

Komentar<br />

27<br />

ZLORABE SISTEMA<br />

Če se je število ilegalnih prehodov več<br />

kot podvojilo, pa se je število prosilcev<br />

za mednarodno zaščito kar početverilo.<br />

Prednjačijo iste tri že omenjene države.<br />

V absolutnem številu gre za največji<br />

porast Afganistancev, proporcionalno<br />

pa se njihov delež zmanjšuje, v nezanemarljivem<br />

delu na račun strmega porasta<br />

Indijcev in Burundijcev.<br />

Da gre za zlorabo azilnega sistema<br />

je razvidno iz tega, da je zanj zaprosilo<br />

14.981 od 15.590 oz. 96 % ilegalnih<br />

migrantov, medtem ko jih je praktično<br />

prav toliko Slovenijo zapustilo, preden<br />

je postopek o podelitvi azila sploh zaključen.<br />

Tudi to je v nasprotju s trditvami<br />

ministrice Bobnarjeve.<br />

Velik obseg tovrstnih zlorab povečuje<br />

problematiko sprejema in vračanja<br />

v sosednje države. Slednja je odvisna<br />

od učinkovitosti in spoštovanja<br />

bilateralnih sporazumov s sodelujočimi<br />

državami, neiskrene prošnje za azil<br />

pa delovanje še otežujejo.<br />

OBREMENJENA POLICIJA<br />

Obremenjeni pa so tudi policisti, ki v<br />

številu in sredstvih ne zmorejo odgovoriti<br />

na potrebe nadzora na meji ob<br />

strmem povečanju migracij, saj so bili<br />

preobremenjeni že prej, tudi v zadnjih<br />

dveh letih. Kot nam je to potrdila obmejna<br />

policistka, imajo letos »bolj malo<br />

6.000<br />

5.000<br />

4.000<br />

3.000<br />

2.000<br />

1.000<br />

Razlog, da poskušajo<br />

prekoračiti mejo na tem<br />

delu schengenskega<br />

območja, je v srbski<br />

vizumski politiki, ki<br />

vizumov ne zahteva. Že<br />

dlje časa je tako znano, da<br />

se migranti iz oddaljenih<br />

držav podajo z letalom v<br />

Srbijo in nato nadaljujejo<br />

pot proti ciljni državi,<br />

vključno z ilegalnimi<br />

prehodi meja.<br />

časa za malico«. Zato imajo tudi manj<br />

časa za opravljanje ostalih dolžnosti,<br />

sklepa pa se, da je večina prehodov<br />

uspešnih. Pomanjkanje kadra onemogoča<br />

celo preverjanje sumljivih vozil, lokalni<br />

prebivalci pa so že opazili, da določena<br />

tovorna vozila na skrivaj zapuščajo<br />

očitni ilegalni migranti. Tudi to dejstvo<br />

je v nasprotju z navedbami ministrice,<br />

ki je zatrdila, da imajo vse pod nadzorom.<br />

Kot relevanten vir za to navajamo<br />

pričevanje obmejne policistke, ki nam je<br />

zaupala nekaj podatkov s terena.<br />

Izražene<br />

Izražene<br />

namere<br />

namere<br />

podaje<br />

podaje<br />

prošnje<br />

prošnje<br />

za<br />

po<br />

azil<br />

mesecih<br />

po mesecih<br />

0<br />

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec<br />

2019 172 192 351 551 394 532 484 676 502 586 293 257<br />

2020 256 183 144 236 377 569 671 483 313 301 212 260<br />

2021 107 99 181 163 370 370 567 775 850 692 821 655<br />

2022 534 307 985 910 1.063 1.412 1.983 2.987 4.800<br />

PRESTOPNIKI INFORMIRANI<br />

Glede na njene izjave domnevamo, da<br />

ima odstranjevanje žičnate ograje zagotovo<br />

vzpodbuden vpliv na povečane nezakonitih<br />

prehodov slovenske meje. Izvedeli<br />

smo namreč, da jo prečkajo ravno<br />

tam, kjer se ograja konča. Pred tem hodijo<br />

ob njej, da pridejo do njenega konca,<br />

ob tem pa, kot v prejšnjih letih, dostikrat<br />

prebrodijo tudi manjše reke.<br />

Obširno so seznanjeni tudi s svojimi<br />

pravicami, kar pojasnjuje prej omenjeno<br />

izredno visoko zlorabo prošnje za<br />

azil, ki jim omogoči prebeg, kljub temu<br />

da jih policija v skladu z evropskim zakonom<br />

pridrži. Policistka je o tem dodala,<br />

da se je podučenost o pravicah in<br />

možnostih manipulacije z njimi v primerjavi<br />

s prejšnjimi leti povečala.<br />

Poudarila je, da je več kot očitno, da<br />

na zaslišanjih o njihovi poti od doma do<br />

točke prijetja, načinih potovanja, državi<br />

izvora itd. več ali manj lažejo, kar pomeni,<br />

da se zavedajo tudi tihotapskih mrež,<br />

ki jih policija na mednarodni ravni poskuša<br />

odkriti, ilegalni migranti pa jih<br />

ščitijo. S tem podatkom pa se razblini<br />

dvom o tem, da so ti ilegalni migranti<br />

v kakršnemkoli smislu zavedeni glede<br />

teže dejanja ilegalnih prehodov.<br />

MLADI MOŠKI<br />

Večinoma hodijo v skupinah, celo do<br />

več kot trideset ljudi, ki so, kot vedno<br />

do zdaj, skoraj izključno mladi moški.<br />

Kljub temu pa je bolj pozitiven podatek,<br />

da sogovornica ni doživela nasilja z njihove<br />

strani, kot ženska pa je bila zgolj<br />

občasno deležna posmeha, a nikoli na<br />

način, da ne bi upoštevali njene avtoritete.<br />

V njenem primeru je bil nasilen<br />

zgolj en srbski sprovajalec, ki je skočil<br />

na policistovo pištolo. Sprovajanje je po<br />

njenem opažanju v velikem porastu, kar<br />

pomeni razcvet teh ilegalnih storitev, ki<br />

gre z roko v roki s porastom. To pomeni<br />

dodatno obremenitev pri nadzoru meja.<br />

Kot prejšnja leta za seboj še vedno<br />

puščajo veliko smeti, na kar nas je opozoril<br />

bralec iz Istre, ki je Bobnarjevo<br />

pozval, da če z migranti ni težav, naj poskrbi<br />

tudi za to. Za lokalno prebivalstvo<br />

to pomeni dodaten strošek pri odvažanju<br />

nesnage in čas, ki ga samoiniciativno<br />

ob potrebi porabijo za čiščenje.


INTERVJU <strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

28<br />

11. november 2022<br />

GREGOR VIRANT<br />

Menjava na vrhu <strong>SDS</strong>-a se bo zgodila,<br />

ko se bo Janša tako odločil<br />

Debata med kandidatoma za predsednika republike je bila zelo dostojna, na visoki<br />

ravni kulture dialoga. – Naš demokratični indeks vleče navzdol nizka politična<br />

kultura. – Levi politični pol ne deluje po vojaški logiki. Tam je precej zmede, prerazporejanja,<br />

rivalstva. – Klasična liberalna politika je najboljši recept za ustvarjanje<br />

družbenega bogastva. – Zaenkrat je po mojem mnenju ključna napaka vlade odmik<br />

od davčne reforme, ki jo je sprejela prejšnja vlada.<br />

PETER MERŠE<br />

PROFIMEDIA<br />

Gregor Virant (1969) se je rodil v Ljubljani.<br />

Študiral je pravo na Univerzi<br />

v Ljubljani in pozneje na Univerzi v<br />

Glasgowu. Neposredno po študiju se<br />

je kot asistent zaposlil na Fakulteti<br />

za upravo v Ljubljani, magistriral<br />

in doktoriral je iz pravnih znanosti.<br />

Med letoma 1995 in 1999 je delal kot<br />

pravni svetovalec Ustavnega sodišča<br />

Republike Slovenije, pozneje pa kot<br />

državni sekretar v vladah Andreja<br />

Bajuka, Janeza Drnovška in Antona<br />

Ropa. Bil je minister za javno upravo<br />

v prvi vladi Janeza Janše, leta 2011 pa<br />

je s skupino t. i. »resetirancev« ustanovil<br />

svojo stranko, Državljansko<br />

listo, in z njo zasedel tretje mesto na<br />

državnozborskih volitvah decembra<br />

leta 2011. Bil je predsednik Državnega<br />

zbora v času druge Janševe vlade<br />

in vlade Alenke Bratušek.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

INTERVJU<br />

29<br />

Kako ste videli letošnjo predsedniško<br />

kampanjo? Je po čem posebej<br />

izstopala? Kako jo ocenjujete?<br />

Debata med kandidatoma je bila zelo<br />

dostojna, na visoki ravni kulture dialoga.<br />

Nobenega sovraštva in cinizma ni<br />

bilo čutiti, samo zdravo tekmovalnost in<br />

prepričanost v lastna stališča. Oba kandidata<br />

sta tudi delovala zmerno. Bilo je<br />

osvežujoče, take politike bi si želel tudi<br />

v prihodnje. Zanimivo je bilo tudi, da sta<br />

se o mnogih vprašajih strinjala in pogosto<br />

je bila razlika v niansah. Vsekakor<br />

pa med njima so razlike, gre za kandidata<br />

desne in leve sredine. V zaledju je bila<br />

kampanja kot običajno bolj zapacana – z<br />

nezmernimi izjavami nekaterih strankarskih<br />

prvakov in medijskimi napadi.<br />

Kandidata pa sta delovala skoraj tako,<br />

kot da se ju to ne dotika.<br />

Do zdaj Slovenci nismo izvolili še<br />

nobenega predsednika, ki ne bi<br />

prihajal iz levega pola političnega<br />

spektra. Kje vidite razlog za to?<br />

Najbolj priročen odgovor je medijska<br />

podpora. Nekaj je na tem, vendar to ni<br />

edini razlog. Kandidati imajo ogromno<br />

možnosti, da v soočenjih in na terenu<br />

predstavijo, kdo so in kaj zastopajo. Odličen<br />

kandidat desne sredine bi na volitvah<br />

lahko zmagal. Anže Logar je nedvomno<br />

imel realne možnosti, saj je predstavljal<br />

moderno, zmerno, liberalno desno sredino<br />

in kampanjo je dobro izpeljal.<br />

Zakaj ima Janez Janša v Sloveniji<br />

tako močan odbojni moment in se<br />

efekt glasovanja »proti Janši«<br />

vleče iz enih volitev v druge že<br />

več kot desetletje?<br />

To je eno najkompleksnejših vprašanj v<br />

slovenski politiki. Med Janševimi ravnanji<br />

in medijsko obravnavo njegove<br />

politične osebnosti je vzpostavljena<br />

nekakšna negativna spirala, nekakšen<br />

začaran krog. Ker sem vrsto let delal z<br />

njim, bi lahko na dolgo in široko razpredal<br />

svoje mnenje o njegovih dobrih<br />

in slabih lastnostih. A to ne bi imelo<br />

nobenega smisla.<br />

Ta odbojnost je dejstvo in njena<br />

politična posledica je, da nimamo normalnih<br />

periodičnih menjav na oblasti<br />

med desnico in levico. Desna sredina<br />

lahko zbere večino samo v primeru<br />

izjemno nizke udeležbe na levi. To se<br />

Predvsem bo Logarjev<br />

dober rezultat verjetno<br />

sprožil razmislek na<br />

desni sredini. Pokazalo<br />

se bo, da desna sredina<br />

z ustreznim pristopom<br />

lahko poseže preko<br />

sredine in doseže večino,<br />

brez katere ne more<br />

biti vlade.<br />

sicer lahko zgodi, recimo ob katastrofalnem<br />

mandatu levosredinske vlade,<br />

ampak tudi v tem primeru, kot smo se<br />

že naučili, se na levi oblikuje ponudba<br />

»novih obrazov«.<br />

Bi lahko dober rezultat Anžeta<br />

Logarja na predsedniških volitvah<br />

pomenil kakšne strukturne<br />

reforme v stranki <strong>SDS</strong>, morda celo<br />

menjavo v vrhu stranke na nek<br />

srednji rok (v nekaj letih)?<br />

Predvsem bo njegov dober rezultat verjetno<br />

sprožil razmislek na desni sredini.<br />

Pokazalo se bo, da desna sredina<br />

z ustreznim pristopom lahko poseže<br />

preko sredine in doseže večino, brez<br />

katere ne more biti vlade. Ne vem pa, ali<br />

bodo ti razmisleki dovolj glasni ali se<br />

bodo zadušili v političnem oportunizmu,<br />

kot je to običajno. Tudi ne vem,<br />

ali je Janša sam pripravljen spremeniti<br />

pristop in se vrniti na strategijo izpred<br />

leta 2004. Prav tako ne vem, ali stranka<br />

pod njegovim vodstvom javnosti sploh<br />

še lahko »proda« zmernejšo podobo.<br />

Glede menjav na vrhu pa po vsem videnem<br />

menim, da bo do njih prišlo, ko se<br />

bo Janša tako odločil. Stranka pod vodstvom<br />

sposobnega, modernega politika<br />

mlajše generacije, kakršen je Logar, bi<br />

bila vsekakor privlačna.<br />

V manj kot letu dni smo oz. bomo<br />

Slovenci zamenjali celotno<br />

oblastno strukturo – Državni<br />

zbor, Državni svet, predsednika<br />

republike in lokalno vodstvo,<br />

torej župane in občinske svete.<br />

Je takšna gostota volitev za demokracijo<br />

nekaj tveganega, ali nekaj<br />

dobrodošlega, saj po letu 2022<br />

z izjemo evropskih leta<br />

2024 verjetno nekaj let ne bo<br />

nobenih volitev?<br />

Volitve imamo v presledkih, kot jih določa<br />

ustava. Problem bi bil, če teh rokov<br />

ne bi spoštovali. Volilna demokracija v<br />

Sloveniji dobro deluje. Imamo poštene<br />

in konkurenčne volitve. Naš demokratični<br />

indeks vleče navzdol nizka politična<br />

kultura.<br />

Vladne stranke so v predsedniški<br />

kampanji delovale zelo shizofreno.<br />

Najprej so v GS najavili Marto<br />

Kos, SD pa da ne bo imela svojega<br />

kandidata, potem so umaknili<br />

Kosovo in skupaj najavili Brgleza,<br />

vmes je vletel Kordiš, zdaj pa so<br />

družno podpirali Pirc Musarjevo.<br />

Kaj takšno skakanje od kandidata<br />

do kandidata pomeni za politični<br />

kapital koalicijskih strank? Se<br />

je že izpel efekt, na katerem so<br />

»leteli« aprila?<br />

Levi politični pol ne deluje po vojaški<br />

logiki. Tam je precej zmede, prerazporejanja,<br />

rivalstva. Gibanje Svoboda vsekakor<br />

pri teh predsedniških volitvah ni<br />

prikazalo politične spretnosti. Mislim<br />

pa, da to zelo malo vpliva na podporo<br />

levim strankam. O tem bodo odločala<br />

druga vprašanja, zlasti spopad s padcem<br />

kupne moči, energetsko krizo, inflacijo<br />

in grozečo recesijo.<br />

Kaj to pomeni za rezultat prihajajočega<br />

drugega kroga, referendumov<br />

in lokalnih volitev?<br />

Nič. Gre za ločene politične dogodke,<br />

vsak od njih se lahko odvije drugače.<br />

Kako si razlagate precej totalitarno<br />

zveneče izjave predsednika<br />

vlade, da ne bo dovolil, da se kandidat<br />

<strong>SDS</strong> povzpne v predsedniško<br />

palačo?<br />

Domnevam, da s tem ni bilo mišljeno,<br />

da bi to na nezakonit način preprečil.<br />

Bila je razgreta politična izjava, za katero<br />

je verjetno sam hitro uvidel, da ni<br />

bila primerna.


INTERVJU <strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

30<br />

SMC je bila levoliberalna<br />

stranka, ena<br />

od reinkarnacij LDS.<br />

Imela je blagoslov<br />

in podporo zalednih<br />

centov moči. DL pa je<br />

bila avtentičen projekt<br />

liberalne sredine z<br />

močnimi elementi<br />

klasične, »desne«<br />

liberalne opcije.<br />

Pred leti, preden ste ustanovili<br />

Državljansko listo, se je špekuliralo,<br />

da bi vas želel Janez Janša<br />

za naslednika, če ne bi šli »na<br />

svoje«. Je bilo kaj na tem?<br />

O tem se je res špekuliralo, ni pa o tem<br />

nikoli bilo govora med nama niti mi<br />

nihče iz <strong>SDS</strong> ni namignil česa takega.<br />

Saj niti nisem bil član stranke. Janša<br />

me ni nikoli silil v članstvo, niti takrat,<br />

ko sem bil minister. O članstvu<br />

sem razmišljal po volitvah leta 2008,<br />

celo o tem, da bi potem kandidiral za<br />

podpredsednika stranke. Vendar se na<br />

koncu za včlanitev nisem odločil.<br />

Državljanska lista je bila po dolgem<br />

času leta 2011 edina klasično<br />

liberalna stranka, ki se je uspela<br />

prebiti v Državni zbor. Za vami je<br />

bila delno takšna stranka še SMC.<br />

Nobena od nijju ni imela zelo dolge<br />

življenjske dobe. Zakaj? Čemu pripisujete<br />

hiter zaton obeh strank?<br />

Med DL in SMC je velika razlika. SMC<br />

je bila levo-liberalna stranka, ena od<br />

reinkarnacij LDS. Imela je blagoslov in<br />

podporo zalednih centov moči. DL pa je<br />

bila avtentičen projekt liberalne sredine<br />

z močnimi elementi klasične, »desne«<br />

liberalne opcije. Bila je tudi povsem brez<br />

medijskega in kapitalskega zaledja, nekakšen<br />

naiven projekt zanesenjakov.<br />

SMC je šla po zlu, ker so se zaradi slabo<br />

izpeljanega mandata levosredinski<br />

volivci začeli ozirati za novim obrazom.<br />

O tem, zakaj je šla po zlu DL, bi lahko<br />

govoril na dolgo in široko. Bili smo politični<br />

amaterji in posledično smo naredili<br />

kopico napak. Največja, ne pa izključna<br />

odgovornost za to, je bila seveda na meni<br />

kot predsedniku. DL je šla navzdol v trenutku,<br />

ko smo vstopili v levosredinsko<br />

vlado. Pred tem smo imeli tudi še po izstopu<br />

iz desne koalicije v javnosti solidno<br />

podporo. Sicer je vlada Alenke Bratušek<br />

v veliki meri pod pritiskom Evropske<br />

komisije izvajala prav program DL, a<br />

tudi to DL ni pomagalo. Naši volivci nam<br />

»prestopa« niso odpustili. Stranka se je<br />

notranje razklala, ideologi klasičnega liberalizma<br />

so se umaknili in stranka se je<br />

programsko razvodenela. Danes nam je<br />

za to krepko žal, pa ne zaradi nas samih,<br />

ampak zaradi projekta.<br />

Med Slovenci ni posluha za<br />

klasično liberalno politiko? Bi jo<br />

vendarle potrebovali?<br />

Seveda. Ta politika je najboljši recept<br />

za ustvarjanje družbenega bogastva.<br />

Estonija z manjšimi presledki po demokratizaciji<br />

ves čas vodi tako politiko<br />

pod vodstvom desno-liberalne Reformne<br />

stranke in poglejte, kako uspešni<br />

so bili v tranziciji. Liberalizem daje v<br />

ospredje svobodo (osebno, politično,<br />

svobodo izražanja, ekonomsko svobodo<br />

itd.) in odgovornost posameznika.<br />

Seveda svoboda ni absolutna, omejena<br />

je s svobodo drugega. Prav tako liberalizem<br />

ne nasprotuje socialni državi, saj se<br />

tudi liberalci strinjamo, da mora družba<br />

poskrbeti za tiste, ki ne morejo sami<br />

zase. Vsekakor liberalizem omogoča<br />

posameznikom, da v največji meri uresničijo<br />

svoje talente in potencial in to je<br />

za celotno družbo najbolj funkcionalno.<br />

Če se vrnem na primerjavo z Estonijo:<br />

Tam so s socializmom, ki so ga prinesli<br />

Sovjeti na bajonetih, leta 1991 opravili<br />

radikalno in enkrat za vselej. Pri<br />

nas pa smo imeli bolj žametno tranzicijo<br />

in socializma je v družbi in v glavah ljudi<br />

ostalo veliko. Zato ima v Sloveniji po<br />

moji oceni klasični liberalizem trenutno<br />

domet do kakih 10 odstotkov.<br />

Kje je zdaj ekipa nekdanje<br />

Državljanske liste? Ostajate<br />

v stikih? Ima kdo še kakšne<br />

politične ambicije?<br />

Razkropili smo se. Nihče ni bil odvisen<br />

od politike in kolikor vem, imamo vsi<br />

uspešne kariere. Kakšnih organiziranih<br />

srečanj nimamo več, sam sem pa<br />

občasno v stiku z nekdanjimi kolegi,<br />

na primer Sašo Markovičem, Janezom<br />

Šušteršičem, Polonco Komar, Moniko<br />

Gregorčič … Kolikor vem, nobeden od<br />

nas nima več političnih ambicij.<br />

Gibanje Svoboda sebe vidi<br />

kot liberalno stranko.<br />

Kako ocenjujete delo vlade pod<br />

njihovim vodstvom?<br />

Kje so najbolj in kje<br />

najmanj uspešni?<br />

Gibanje Svoboda je levo-liberalna ali<br />

levo-sredinska stranka z močnimi socialističnimi<br />

elementi. Zaenkrat je po<br />

mojem mnenju ključna napaka vlade<br />

SMC je bila<br />

levo-liberalna<br />

stranka, ena od<br />

reinkarnacij LDS.<br />

Imela je blagoslov<br />

in podporo<br />

zalednih centov<br />

moči. DL pa je bila<br />

avtentičen projekt<br />

liberalne sredine z<br />

močnimi elementi<br />

klasične, »desne«<br />

liberalne opcije.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 INTERVJU<br />

31<br />

odmik od davčne reforme, ki jo je sprejela<br />

prejšnja vlada. V davčnem sistemu<br />

imamo že vrsto let slona v sobi – previsoko<br />

obdavčitev dela in nesorazmerno<br />

nizko obdavčitev kapitala in premoženja.<br />

Vsaka vlada bi se nasploh morala<br />

bolj posvetiti konkurenčnosti, kjer je<br />

Slovenija relativno šibka.<br />

Omeniti velja še javnofinančno<br />

področje, kjer je na tveganja in pomanjkljivosti<br />

proračunov za leti 2023<br />

in 2024 opozoril Fiskalni svet. Nesmiselna<br />

je tudi prekinitev pogodbe za<br />

nakup oklepnikov. Podobno ukinitev<br />

muzeja osamosvojitve. Ta odločitev<br />

je bila morda res sprejeta na podlagi<br />

strokovnih predlogov, a v političnem<br />

in simbolnem smislu to ni pametna poteza.<br />

Samostojni muzej osamosvojitve<br />

ima drugačno simbolno sporočilo in ne<br />

vidim, zakaj se ne bi dalo samostojnega<br />

muzeja strokovno dobro voditi.<br />

Pohvalil pa bi nadaljevanje dosledne<br />

podpore Ukrajini in prepričljive razlage<br />

predsednika vlade o ukrepih na energetskem<br />

področju ter njegovo aktivnost<br />

v zvezi s tem v okviru Evropskega sveta.<br />

Seveda pa prave preizkušnje za vlado<br />

šele prihajajo. Mislim na inflacijo, morebitno<br />

recesijo, padec kupne moči in<br />

nadaljevanje energetske krize.<br />

Ob pogajanjih z zdravniki se zdi,<br />

da je enotni plačni sistem pod<br />

vprašajem oz. pred tem, da se<br />

ukine, glede na to, da so bili obljubljeni<br />

»različni stebri« znotraj<br />

sistema. Kako kot arhitekt tega<br />

sistema gledate na današnjo situacijo<br />

in kako bi se razmer lotili<br />

sami, če bi danes znova zasedali<br />

mesto ministra za javno upravo?<br />

Ko sem leta 2004 prevzel funkcijo<br />

ministra za javno upravo, sem sindikatom<br />

najprej ponudil razmislek o<br />

tem, ali nadaljevati z reformo v smer<br />

enotnega sistema, ko jo je zastavila<br />

Drnovškova vlada. Sindikati so bili, z<br />

izjemo Fidesa, odločno za. Tudi sam<br />

sem v novem sistemu videl velike<br />

prednosti, še posebej v primerjavi s<br />

stanjem plačnega stampeda v javnem<br />

sektorju pred letom 2003. Te prednosti<br />

vidim še danes. Sistem vladi omogoča<br />

obvladovanje plačne mase, zagotavlja<br />

transparentnost in primerljivost.


INTERVJU <strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

32<br />

Zagotavlja tudi večjo pravičnost,<br />

saj na primer določa enake procentualne<br />

urne dodatke za nočno, nedeljsko,<br />

nadurno delo in podobno (česar prej ni<br />

bilo). Omogoča tudi visoke bonuse za<br />

tiste, ki več in bolje delajo – do 30 %<br />

oziroma v primeru posebnih projektov<br />

celo do 50 % osnovne plače. Seveda pa<br />

mora biti za to predviden denar v proračunih.<br />

Seveda ima tudi pomanjkljivosti,<br />

na katere je leta 2011 sistematično<br />

opozorilo poročilo OECD in ki bi jih<br />

bilo treba že zdavnaj odpraviti.<br />

Predvsem pa je zahteven za izvajanje<br />

in če ga vlada ni sposobna izvajati,<br />

se njegove prednosti razvodenijo. Ko<br />

sem bil sam minister, sem imel popoln<br />

pregled nad dogajanjem in stalno koordinacijo<br />

z ministri, ki so pokrivali posamezne<br />

dele javnega sektorja, in ministrom<br />

za finance. Vsak premik, ki se<br />

je zgodil, je bil premišljen in usklajen v<br />

vladi, nobenega koraka, ki bi povzročil<br />

učinek domin, nismo naredili. S sistemom<br />

smo ravnali pazljivo kot z občutljivim<br />

mehanizmom.<br />

V zadnjih sedmih, osmih letih vlade<br />

niso bile sposobne izvajati plačnega<br />

sistema. Ministri za javno upravo so<br />

bili šibki in niso razumeli, kaj se jim<br />

dogaja v posameznih panogah. Resorji<br />

skupaj s panožnimi sindikati so začeli<br />

sistem izigravati skozi panožne kolektivne<br />

pogodbe in tako je sčasoma začel<br />

razpadati. Enotnega plačnega sistema<br />

v praksi ni več, tako da je sedanja vlada<br />

razsulo že podedovala in ima dve možnosti:<br />

da izvede novo reformo in sistem<br />

znova spravi v red ali pa ga prepusti stihiji<br />

po načelu »kamor je šel bik, naj gre<br />

pa še štrik«. V slednjem primeru bodo<br />

posledice za javne finance hude, poleg<br />

tega pa bo v javnem sektorju prisotno<br />

stalno nezadovoljstvo.<br />

Za aktualno vlado je značilen brutalen<br />

kadrovski cunami.<br />

Kaj za državo pomeni takšno<br />

kadrovanje?<br />

Množične menjave na ključnih mestih<br />

v upravi, drugih državnih institucijah<br />

in podjetjih v državni lasti ob vsaki menjavi<br />

vlade imajo za državo negativne<br />

posledice. V državah z višjo stopnjo<br />

kulture javnega upravljanja (public governance)<br />

je teh menjav malo. Ljudje na<br />

Če se vrnem na<br />

primerjavo z Estonijo:<br />

Tam so s socializmom,<br />

ki so ga prinesli Sovjeti<br />

na bajonetih, leta 1991<br />

opravili radikalno in<br />

enkrat za vselej. Pri<br />

nas pa smo imeli bolj<br />

žametno tranzicijo in<br />

socializma je v družbi<br />

in v glavah ljudi<br />

ostalo veliko.<br />

teh pozicijah morajo biti vrhunski strokovnjaki<br />

z integriteto, ki svoje kariere<br />

ne gradijo v navezavi na določeno politično<br />

opcijo. Tudi če pride do določenih<br />

menjav, da se vzpostavi potrebno zaupanje,<br />

sta ob imenovanju novih kadrov<br />

v ospredju njihova kompetentnost in<br />

integriteta, ne pa lojalnost. V Sloveniji<br />

stvari na tem področju ne gredo v pravo<br />

smer. Glede podjetij v državni lasti<br />

pa lahko dodam, da jih imamo preveč.<br />

V primeru zasebnega lastništva prostora<br />

za politično kadrovanje ne bi bilo.<br />

Mnogim direktorjem in drugim<br />

vodilnim se sporazumno predčasno<br />

prekinja mandate, kar pa<br />

vodi v visoke odpravnine, ki jih<br />

pokriva država. Bi moral kdo odgovarjati<br />

za škodo, ki zaradi tega<br />

nastaja javnim financam?<br />

Dokler zakonodaja take menjave<br />

omogoča, ni možno govoriti<br />

o odgovornosti kogarkoli.<br />

Čistka posega tudi na medijsko področje,<br />

v medije, ki niso povsem pod<br />

kontrolo aktualne oblasti. Konkretno<br />

imam v mislih nedavne menjave na<br />

vrhu Siola, pa zakon o RTV Slovenija,<br />

ki je namenjen obglavljenju aktualnega<br />

vodstva. Se Slovenci sploh še lahko informirano<br />

odločamo ob takšni medijski<br />

krajini, kot jo imamo?<br />

Velja enako kot pri drugih javnih<br />

institucijah in podjetjh v državni lasti.<br />

Po vsaki menjavi se želi oblast utrditi<br />

v teh medijih. Rešitev vidim v nekaterih<br />

primerih (Siol) v umiku države iz<br />

lastništva, v primeru RTV Slovenija<br />

pa v dogovoru političnih strank o razvoju<br />

te hiše v smeri profesionalnosti<br />

in svetovnonazorske uravnoteženosti.<br />

Tega ne more prinesti noben zakon, le<br />

sprememba politične kulture. Ne ena<br />

ne druga stran zaenkrat nista pokazali<br />

interesa za to.<br />

Pred nami so tudi županske volitve.<br />

Ponekod bodo že 8 mandat<br />

osvojili isti župani. Bi morali po<br />

vašem mnenju omejiti mandate<br />

županov?<br />

Omejitev mandatov je eden od mehanizmov<br />

proti zlorabam moči in eroziji<br />

demokracije. Vendar ima po mojem<br />

mnenju ta mehanizem smisel pri najpomembnejših<br />

državnih funkcijah, ne<br />

pa tudi pri lokalnih. Lokalne oblasti so<br />

blizu volivcem in jim lahko ti bolj gledajo<br />

pod prste. Poleg tega pa imajo nad<br />

sabo tudi državni nadzor. Zato menim,<br />

da lahko ostane, kot je.<br />

Zakaj kljub resnim škandalom in<br />

spornemu delovanju volivci vedno<br />

znova podprejo takšne župane?<br />

Verjetno so zadovoljni z njihovim<br />

delom in nimajo dobre alternative.<br />

Čeprav moram priznati, da v nekaterih<br />

primerih (mislim seveda predvsem na<br />

Ljubljano) tega preprosto ne razumem.<br />

Je občin v Sloveniji preveč?<br />

Absolutno. Razvojni denar, ki ga je<br />

veliko zlasti iz evropskih skladov,<br />

se razprši na stotine malih lokalnih<br />

projektov, namesto da bi ga vlagali<br />

v regionalne projekte, ki imajo večji<br />

multiplikacijski učinek. Z velikim<br />

številom občin se ustvarja vtis velike<br />

decentralizacije, ki pa je optična prevara.<br />

Majhne občine so šibke, pokrajin<br />

pa nimamo, tako da je Slovenija zelo<br />

centralizirana država. Na sub-nacionalni<br />

ravni se odloča le o 19 odstotkih<br />

javne porabe – za primerjavo, na Danskem<br />

je ta odstotek 66. Sistem javnega<br />

upravljanja bi bolje deloval s 100-120<br />

občinami in 6-8 pokrajinami.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 AKTUALNO<br />

Logar je dokazal:<br />

411 tisoč volivcev se da nagovoriti<br />

drugače, kot je to leta počela <strong>SDS</strong><br />

33<br />

LUKA SVETINA<br />

Mirko Mayer (37) in Marko Pavlišič (50) sta bila gosta<br />

povolilne oddaje Vroča tema, v kateri je bilo govora o možnostih<br />

novega političnega projekta na slovenski desnici – politični kapital<br />

s predsedniških volitev na parlamentarne ni avtomatsko prenosljiv,<br />

kar je pokazal že Marjan Šarec (44), Anže Logar (46) pa je za razliko<br />

od Gregorja Viranta (52) precej bolj izkušen politik, ki je dovolj<br />

samozavesten, da bi si upal začeti z lastno zgodbo.<br />

Relativno tesen poraz Anžeta<br />

Logarja v drugem krogu predsedniških<br />

volitev je v slovenski<br />

javnosti sprožil precej ugibanj<br />

o tem, kako bi utegnil njegov dober rezultat,<br />

do zmagovalke Nataše Pirc Musar<br />

ga je ločilo slabih osem odstotnih<br />

točk, vplivati na prihodnost na slovenski<br />

politični desnici. Bi lahko bil Logar<br />

naslednji predsednik stranke <strong>SDS</strong>, ko<br />

se Janez Janša nekoč odloči za umik v<br />

ozadje? Bi lahko Logar s somišljeniki<br />

ustanovil lastno stranko, morda celo v<br />

dogovoru z nespornim šefom slovenske<br />

desnice, ali pa bi lahko v stilu Gregorja<br />

Viranta ravnal na lastno roko in kaj bi<br />

to zanj osebno pomenilo? Gosta Vroče<br />

teme sta bila odgovorni urednik televizije<br />

Planet Mirko Mayer in politični<br />

komentator ter nekdanji poslanec Državljanske<br />

liste Marko Pavlišič. Oba sta<br />

se strinjala, da je »evforija« na desnici<br />

po dobrem rezultatu njihovega predsedniškega<br />

kandidata, kakopak v luči<br />

katastrofalnega izplena na aprilskih<br />

državnozborskih volitvah, razumljiva,<br />

a vendarle pretirana.<br />

VPRAŠLJIVA STRATEGIJA<br />

Mirko Mayer meni, da je Anže Logar na<br />

desnici in desni sredini »postrgal« dobesedno<br />

vse glasove, kar se jih je po relativno<br />

svežem »antijanša refleksu« ta trenutek<br />

sploh dalo. Vseeno pa Mayer meni, da<br />

je v zadnjih dneh predsedniške kampanje<br />

prišlo do pomembne strateške napake,<br />

ko so v javnost lansirali dokument o<br />

spornih davčnih poslih soproga Nataše<br />

Pirc Musar, ki je sredinskim volivcem dal<br />

občutek, da v spravljivi Logarjevi kampanji<br />

vendarle ne nastopa zgolj on sam,<br />

temveč je v ozadju še nekdo drug. »Če<br />

morda tega poskusa napada na neposrednega<br />

protikandidata, ki ga jaz sicer ne<br />

pripisujem direktno štabu Anžeta Logarja,<br />

ne bi bilo, ocenjujem, da bi bila lahko<br />

ta volilna nedelja še bolj tesna, kot je na<br />

koncu bila,« je v oddaji povedal odgovorni<br />

urednik Planet TV-ja, ki je tudi vodil<br />

eno od zadnjih televizijskih soočenj pred<br />

drugim krogom predsedniških volitev.<br />

»Če morda tega poskusa<br />

napada na neposrednega<br />

protikandidata, ki ga<br />

jaz sicer ne pripisujem<br />

direktno štabu Anžeta<br />

Logarja, ne bi bilo,<br />

ocenjujem, da bi bila<br />

lahko ta volilna nedelja<br />

še bolj tesna, kot je na<br />

koncu bila.«


AKTUALNO<br />

34<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Mayer je sicer osvetlil tudi zgodovinski<br />

spomin na Barbaro Brezigar, ki<br />

je leta 2002 pri bistveno višji volilni<br />

udeležbi dobila absolutno večje število<br />

glasov kot Logar, a njen politični potencial<br />

takrat ni bil unovčen. »Res pa<br />

je, da ima Logar bistveno večji politični<br />

potencial, vseeno pa moramo v primeru,<br />

da bi se Logar spustil v samostojni<br />

politični projekt, vendarle odšteti večino<br />

od teh 410 tisoč glasov. Ostal bi<br />

brez večjega dela 280 tisoč glasov, ki so<br />

jih prispevali volivke in volivci stranke<br />

<strong>SDS</strong>, pa verjetno tudi brez glasov Nove<br />

Slovenije, kar bi pomenilo, da bi končal<br />

nekje na desetih odstotkih stranke<br />

DeSUS, ali pa morda potencialnih 15<br />

odstotkih Državljanske liste,« se je razgovoril<br />

Mayer.<br />

Marko Pavlišič se je strinjal, da je bil<br />

rezultat pričakovan, vprašanje, ali bi se<br />

dalo s kakšno potezo Anžeta Logarja<br />

iztržiti več, pa je težko oceniti. »Morda<br />

bi lahko zavzel malce bolj odločno stališče<br />

pri nekaterih vprašanjih, saj je bil<br />

v kampanji spraven, ni se opredeljeval<br />

do konkretnih vprašanj, res pa je, da<br />

bi lahko s tem dosegel tudi nasprotni<br />

učinek,« je opozoril Pavlišič. Dodal je,<br />

da je Logar svoj uspeh dosegel na krilih<br />

glasov podpornikov stranke <strong>SDS</strong>, da pa<br />

dober rezultat na predsedniških volitvah<br />

ni avtomatsko prenosljiv naprej.<br />

»Spomnimo se samo gospoda Marjana<br />

Šarca, ki je na predsedniških volitvah<br />

tudi dosegel zelo dober rezultat, pa se<br />

potem ta uspeh ni prenesel na parlamentarne<br />

volitve leto dni pozneje. Res<br />

je, da je bila njegova stranka še vedno<br />

najbolje uvrščena na levi sredini, ampak<br />

daleč od pričakovanega,« je spomnil<br />

Pavlišič. LMŠ-ju so sicer ankete v<br />

tednih pred volitvami takrat nekaj časa<br />

kazale tudi na zmago, a je neprepričljivi<br />

Šarec rezultat bržkone zapravil zaradi<br />

neprepričljivih nastopov na soočenjih.<br />

»Če pa znotraj stranke<br />

niso taka razmerja,<br />

da bi lahko zasledoval<br />

svoje cilje, potem pa<br />

je verjetnost, da v<br />

kombinaciji še s kom<br />

drugim, razmišlja o<br />

novi poti. Ampak <strong>SDS</strong> je<br />

izjemno zaprta stranka<br />

in težko ugibam, kaj se<br />

dogaja tam notri.«<br />

RAZMERJE MOČI<br />

Mayer zato ni prepričan, da je Logar z<br />

besedami, ki jih je uporabil v svojem<br />

spravljivem govoru po porazu, »da smo<br />

na začetku nečesa velikega«, resnično<br />

mislil kaj več od tega, kot da je dokazal,<br />

da je mogoče 410 tisoč volivk in volivcev,<br />

ki so mu namenili podporo, nagovoriti<br />

tudi z drugačno retoriko, kot<br />

so jo doslej uporabljali veljaki stranke<br />

<strong>SDS</strong>. »Jaz torej ne bi uporabil Golobovih<br />

besed, ki je Janšo pošiljal v penzijo,<br />

je pa dejansko to neka nova smer za<br />

nagovarjanje te desnosredinske baze,«<br />

je dodal Mayer. Pavlišič pa meni, da je<br />

še pred desetimi leti veljalo, da je razmerje<br />

med levo- in desnosredinsko<br />

bazo v Sloveniji približno pol-pol, a se<br />

je zaradi manj spremenljive retorike<br />

na desni to volilno telo v zadnjih letih<br />

vendarle toliko nagnilo v levo, da je trenutno<br />

razmerje kvečjemu 60:40 v prid<br />

levih strank. »Moramo se zavedati, da<br />

vsakdo, ki je na oblasti, izgublja. Če je<br />

levica na parlamentarnih volitvah premočno<br />

zmagala, bo zdaj to podporo<br />

med ljudmi izgubljala, saj imajo ljudje<br />

bistveno večja pričakovanja, kot so jih<br />

stranke sposobne uresničiti, zato je to<br />

kar nekako naravni zakon, da tistih, ki<br />

je na oblasti, izgublja, zato se tudi lahko<br />

izmenjujeta na oblast leva in desna<br />

opcija,« je pojasnil Pavlišič.<br />

Na vprašanje, ali si Logar sploh<br />

lahko privošči, da se s takšnim »političnim<br />

kapitalom« preprosto usede v<br />

poslanske klopi in kot poslanec <strong>SDS</strong> počaka<br />

na naslednje parlamentarne volitve,<br />

ki bodo verjetno šele leta 2026, pa<br />

je Mayer dejal, da si predvsem želi, da<br />

Precej bolj bi Logar<br />

pri ideji o lastnem<br />

političnem projektu<br />

potreboval Pahorja<br />

kot obratno. »Mislim<br />

torej, da gre za račun<br />

brez krčmarja,« je ideje<br />

o tem nenavadnem<br />

povezovanju v kali<br />

zatrl Pavlišič.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

AKTUALNO<br />

35<br />

nekdanji zunanji minister ne bi šel po<br />

stopinjah nekaterih predhodnikov, ki<br />

so tudi imeli močan potencial v stranki<br />

<strong>SDS</strong>, pa so postali nosilci list za evropske<br />

volitve. »Ta praksa, da se takšne<br />

potencialne nove obraze umakne pred<br />

starimi strujami v Bruselj, ni dobra,« je<br />

povedal Mayer, ki je okrcal tudi nekatere<br />

medijske stratege <strong>SDS</strong>, ki so poskrbeli,<br />

da so v tej stranki naklonjenih<br />

medijih Natašo Pirc Musar primerjali<br />

z Milanom Kučanom. Šlo je za posnemanje<br />

ravnanja časopisa Mladina, ki<br />

je primerjal obraz Anžeta Logarja z<br />

Janezom Janšo, da bi v očeh volivk in<br />

volivcev vzbudili čim večji »antijanša«<br />

sentiment. »Toda primerjanje Musarjeve<br />

s Kučanom na drugi strani ne zažge.<br />

Kvečjemu je to kompliment v očeh<br />

levih volivcev,« je prepričan Mayer.<br />

<strong>SDS</strong> ZAPRTA STRANKA<br />

Pavlišič na drugi strani sicer ne vidi<br />

razloga, zakaj bi Logar izstopal iz<br />

stranke, v kateri lahko uresniči svoje<br />

prepričanje in svoj potencial, po njegovem<br />

je tudi vlogo zunanjega ministra<br />

»odigral« zelo dobro. »Če pa znotraj<br />

stranke niso taka razmerja, da bi lahko<br />

zasledoval svoje cilje, potem pa je<br />

verjetnost, da v kombinaciji še s kom<br />

drugim, razmišlja o novi poti. Ampak<br />

<strong>SDS</strong> je izjemno zaprta stranka in težko<br />

ugibam, kaj se dogaja tam notri,« je<br />

razlagal Pavlišič. Mayer mu je pritrdil<br />

in opozoril, da je Logar na soočenju<br />

na vprašanje, ali bo naslednji predsednik<br />

stranke <strong>SDS</strong>, to kategorično zanikal.<br />

»Ni pa vse odvisno od Logarja,<br />

pomembno bi bilo, kdo bi bil drugi ali<br />

tretji obraz v takšni novi stranki,« je še<br />

dodal Mayer, ki pa poslancu<br />

stranke <strong>SDS</strong> vendarle<br />

svetuje še nekaj prespanih<br />

noči, preden<br />

se karkoli odloči.<br />

Slovenija<br />

je sicer že<br />

leta soočena<br />

z novimi<br />

strankami,<br />

ki zmagujejo<br />

na volitvah.<br />

»Sredinski<br />

volivci nimajo<br />

koga voliti<br />

in potem vedno<br />

izberejo nov obraz,<br />

ki se pojavi. Tako<br />

smo bili priča<br />

Pozitivni Sloveniji<br />

in Drž<br />

a v l j a n s k i<br />

listi, potem<br />

strankama<br />

SMC in LMŠ,<br />

zdaj Svobodi.<br />

Dejstvo je,<br />

da je samo Državljanska<br />

lista<br />

med temi strankami<br />

spadala v t. i.<br />

desno sredino, je pa<br />

to dokaz, da v Sloveniji<br />

obstaja nek bazen volivcev,<br />

ki bi volili desno od sredine, pa trenutno<br />

svoje opcije nimajo,« je dodal Pavlišič.<br />

Razlog je po njegovem mnenju<br />

v tem, da gre za volivke in volivce z<br />

liberalnimi načeli, ki imajo radi, da se<br />

mnenja znotraj stranke krešejo, česar<br />

pa ne vidimo denimo pri stranki <strong>SDS</strong>,<br />

ki je zgrajena okrog »kulta osebnosti«.<br />

Gosta v Vroči temi sta komentirala<br />

tudi pisanje Požareporta o morebitni<br />

povezavi med Anžetom Logarjem in<br />

odhajajočim predsednikom republike<br />

Borutom Pahorjem. A če se obema<br />

sogovornikoma ideja zdi zanimiva, po<br />

njunem prepričanju ni realna. Mayer je<br />

poudaril, da je Pahor zbiratelj političnih<br />

funkcij, ki se je na večino položajev<br />

v svoji karieri zavihtel kot najmlajši v<br />

zgodovini, zato je težko verjeti, da bi se<br />

pri 59 letih, ko je dosegel v političnem<br />

smislu praktično vse, lotil postavljanja<br />

nove stranke oz. »terenske mreže« od<br />

spodaj navzgor. Pavlišič se je strinjal,<br />

da bi Pahor potreboval nekaj<br />

operativcev, ki bi mu pri<br />

takšni nameri pomagali,<br />

a da bi mu<br />

verjetno uspelo<br />

brez večjih težav,<br />

da pa za to<br />

ne potrebuje<br />

Marko Pavlišič<br />

Anžeta Logarja.<br />

Precej<br />

bolj bi Logar<br />

pri ideji o<br />

lastnem političnem<br />

projektu<br />

potreboval<br />

Pahorja kot<br />

obratno. »Mislim<br />

Mirko Mayer<br />

torej, da gre za račun<br />

brez krčmarja,« je<br />

ideje o tem nenavadnem<br />

povezovanju<br />

v kali<br />

zatrl Pavlišič.<br />

Sogovornika<br />

sta sicer<br />

o p o z o r i l a ,<br />

da je bil Pahor<br />

vrsto let<br />

predsednik<br />

Socialnih demokratov<br />

in da<br />

ne glede na dejstvo,<br />

da ga osrednji<br />

mediji potiskajo na desno,<br />

ostaja levičarski politik,<br />

ki je znal s svojo prijaznostjo iskati<br />

zavezništva tudi na desni. Je pa Pahorjeva<br />

napoved o morebitni »aktivaciji« v<br />

stranki SD bila morda namerno dejanje,<br />

da v stranki povzroči stresni test<br />

in se preveri dogajanje znotraj stranke.<br />

Po Mayerjevih besedah se je pokazalo,<br />

da stranka vodstva praktično nima, saj<br />

se Tanja Fajon najprej ni oglasila, potem<br />

je Pahorja povabila na kavo, medtem<br />

ko so nekateri člani podmladka<br />

in drugi »anonimneži« silovito udarili<br />

po najuspešnejšem politiku te stranke,<br />

čeprav mandata (oz. kredibilnosti) za<br />

to sploh nimajo.<br />

Kaj bi se torej zgodilo z Anžetom<br />

Logarjem, če bi res šel na svoje in to<br />

ne bi bilo v dogovoru z Janezom Janšo,<br />

kar je leta 2011 storil Gregor Virant,<br />

njegovo potezo pa so v stranki <strong>SDS</strong> dojeli<br />

kot izdajo? »Ne glede na zamero je<br />

Državljanska lista šla v Janševo vlado.<br />

Takrat pa ni bilo druge možnosti, kot<br />

da lista izstopi iz vlade, ko je prišlo v<br />

javnost poročilo KPK. Čez nekaj tednov<br />

se je zgodila še obsodba na sodišču, ki<br />

je kasneje padla, toda politika se dogaja<br />

v realnem času,« se leta 2012 spominja<br />

Pavlišič, ki sicer meni, da je Državljanska<br />

lista napravila ključno napako z<br />

izdajo svojih volivk in volivcev, ko je<br />

vstopila v levo vlado Alenke Bratušek<br />

in s tem doživela usodo, ki jo je pozneje<br />

doživel tudi SMC. Mayer<br />

pa je dodal, da bi Anže<br />

Logar v samostojno politično<br />

pot vendarle krenil<br />

bolj politično zrel in manj<br />

naivno, kot je to takrat<br />

storil Gregor Virant. <br />

OGLEJTE SI


KULTURA<br />

36<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Zorko Simčič: človek rodu,<br />

ki bi moral umreti<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

MATEJ ERJAVEC<br />

Konec novembra so posebni dnevi: mošt kipeč dozori v vino,<br />

kašče in garaže so do roba polne zrelih plodov, jesenski nalivi<br />

pa komaj opazno potihnejo in nepozornim ljudem naznanijo:<br />

Sedaj je zadnji sinji čas pred zimo … In prav v te tihe dneve<br />

se prikrade ena posebej lepa misel: na rojstni dan našega ljubega<br />

poslednjega desetega brata – akademika Zorka Simčiča (101).<br />

Domovinini bralci so s potjo<br />

njegovega življenja gotovo že<br />

dobro seznanjeni: iz Maribora<br />

v Ljubljano, od tam v Gonars<br />

(nekaj šotorov stran od Balantiča), pa<br />

nazaj v domovino, iz katere je moral po<br />

vojni bežati na Koroško, potem pa prek<br />

Rima v Argentino in – po dolgih letih<br />

izgnanstva – končno nazaj …<br />

Gotovo so tudi že slišali o njegovih<br />

dosežkih, nagradah, književnih delih,<br />

izkazujočih mojstrstvo in globino<br />

duha, kakršnemu med našimi možmi<br />

ni para, pa o njem kot glasniku, preroku,<br />

po katerem Slovencem prihaja<br />

beseda resnice. A mislim, da je gospod<br />

Zorko Simčič še več: da je predstavnik,<br />

sin rodu, ki ga več ni – oz. ga ne bi smelo<br />

biti –, in nosilec ter sejalec gorčičnega<br />

semena, ki je edino upanje, da bo rod<br />

tudi v naši dobi preživel.<br />

Kaj imam v mislih s tem rodom?<br />

Spomnimo se na burno dogajanje ob<br />

koncu 19. in začetku 20. stoletja na naših<br />

tleh, oblikovanje in ostra nasprotja med<br />

katoliškim in liberalnim, kasneje pa še<br />

socialističnim taborom, delitev duhov<br />

in jasno, načelno opredelitev katoliškega<br />

nauka na katoliških shodih ... Gotovo<br />

ne želimo česarkoli idealizirati in žal je<br />

tako, da bi marsikatero reč mogli – a dejstvo<br />

je, da so velike, svetniške osebnosti<br />

tisti čas ključno oblikovale generacije<br />

mladih katoličanov – od Ušeničnika do<br />

Rožmana, Ehrlicha ali Tomca – in dokaz<br />

za to so iz njihove vzgoje izšli svetniki<br />

kakor blaženi Grozde.<br />

Njihov temelj sta bili jasni in načelni<br />

katoliški filozofija in teologija z<br />

osnovo na angelskem doktorju Akvincu,<br />

pa dobro organizirana vzgoja telesa<br />

in duha ter lastno požrtvovalno, odpovedi<br />

polno in sveto življenje; dobrota<br />

do vsakogar, hkrati pa nepopustljivost<br />

v moralnih imperativih, ko bi karkoli<br />

drugega vodilo izključno v pogubo.<br />

Ta rod, v katerega je spadal velik del<br />

slovenske duhovne elite, od profesorjev<br />

do duhovnikov, kmetov, meščanov,<br />

v katerega so spadali kleni ljubljanski<br />

škofje in nenazadnje slovenski domobranci,<br />

ki je veroval v enega Boga in<br />

nemožnost spoja katolištva s komunizmom,<br />

je – po mnenju večine – izumrl.<br />

»In ne bo očeta, / ne bo mene, da<br />

bi sad rodil / joj, moj Bog, da sem tako<br />

grešil, / da je v meni smrt rodu spočeta!«<br />

je čutil Balantič. In če za ponazoritev<br />

razmišljanja po vojni zmagovite<br />

strani dodam še nekaj iz spremne besede<br />

urednika Mitje Mejaka v leta 1984<br />

izdani Muževni stebliki, ki Balantiča<br />

primerja s pesnikom NOB Kajuhom:<br />

»Kajuhova pesem prinaša protest zoper<br />

konkretno zgodovinsko zlo, Balantičeva,<br />

estetsko bolj rahločutna,<br />

je utrujena oznanjevalka morbidnega<br />

defetizma. Kajuhova lirika je na začetku<br />

neke dobe, povezana z ljudstvom<br />

in zgodovino, Balantičeva osamljena<br />

in odtujena na koncu druge. Kajuhova<br />

pomeni prihod novih življenjskih energij<br />

v zgodovino, Balantičeva dokončen<br />

odhod preživelih iz zgodovine.«


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

KULTURA<br />

37<br />

In res: če pogled zožimo na Slovence,<br />

tedaj bivajoče v okviru naših oz.<br />

jugoslovanskih meja, težko zapišemo<br />

kaj drugega, kot da so nosilci teh »preživelih<br />

energij« zares izginili – bili telesno<br />

pomorjeni ali pa vsaj duhovno<br />

pobiti (kot npr. Simčičev veliki »duhovni<br />

bližnjik«, morda največji slovenski<br />

dramatik, a brez ene same uprizorjene<br />

drame, Stanko Majcen). A ob prvih in<br />

drugih obstajajo še tretji, takrat likvidirani<br />

le v smislu pokvečenja njihovega<br />

spomina: to so izgnanci …<br />

Najprej v Vetrinju, Peggezu in<br />

drugih avstrijskih ter italijanskih taboriščih,<br />

nato pa onkraj oceana in še<br />

posebej močno v Argentini: rod Ušeničnikov,<br />

Jegličev, Grozdetov in drugih<br />

ni izumrl, ampak so iz njega izšle nove<br />

sile, posamezniki, ki so se zavedali pomena<br />

»zvestobe za nazaj, poslanstva za<br />

naprej«, kot bi rekel Simčič. Kulturnika<br />

in literata (in še marsikaj) Tine Debeljak<br />

in Ruda Jurčec, politik in organizator<br />

Miloš Stare, veliki filozof Milan<br />

Komar, če nanizamo samo nekaj imen<br />

– a predvsem je šlo za skupnost, ki je<br />

bila z relativno redkimi izjemami izjemno<br />

tesno povezana in organizirana in<br />

ji je z nenapisanim vodilom »Čim globlja<br />

religioznost, čim širša kultura, čim<br />

večja gospodarska neodvisnost«, kot ga<br />

je znova nekoč ubesedil Simčič, uspelo<br />

doseči »slovenski čudež v Argentini« –<br />

da so se sredi ameriškega talilnega lonca<br />

ohranili s svojim jezikom, kulturo,<br />

običaji, vrednotami in vero vred.<br />

Naj vzame bralec v roke oz. na zaslon<br />

le en zbornik Svobodne Slovenije<br />

ali številko Meddobja ali katere druge<br />

pomembne publikacije in verjamem,<br />

da bo tudi sam dobil vtis, da je uspela<br />

slovenska politična emigracija v Argentini<br />

ohraniti zdravo, pokončno in edino<br />

človeku dobro miselnost na mnogih<br />

kritičnih področjih, na katerih so nas<br />

desetletja komunizma doma, v matici,<br />

pohabila. Našo Cerkev, recimo, so tako<br />

prestrašila, da si ne upa organizirati<br />

niti evharistične procesije po ulicah<br />

glavnega mesta ali se opredeliti ob volitvah.<br />

Naš narod so (tako kot so ideje, ki<br />

so bile komunizmu podlaga, podobno<br />

uspele doseči v večini zahodnih držav)<br />

privedla do drvenja v samomor. Naš<br />

jezik v javnosti podlega tujemu in redkokoga<br />

to zmoti, vsakršne vrednote je<br />

zamenjal moralni relativizem, v svojem<br />

bistvu – nihilizem. Za lastno demokratično<br />

državo, vsaj po merilih Milana<br />

Komarja, še daleč nismo zreli. Resnica o<br />

povojnih pobojih se še vedno prikriva,<br />

vse kosti še niso izkopane iz brezen, kaj<br />

šele dostojno znova pokopane. Resnične<br />

sprave, kaj šele ozdravljenja družbenih<br />

travm, ni na obzorju.<br />

Prav nasprotna načela, ki so ohranjala<br />

med rojaki v Argentini katolištvo<br />

in slovenstvo (ne smemo pa pozabiti<br />

na druge izseljenske in zamejske skupnosti,<br />

recimo v Trstu …), so dala tudi<br />

nasprotne rezultate: pobožno in dejavno<br />

Cerkev (naši duhovniki so se z<br />

Tudi danes in za nas ostaja upanje,<br />

pravi Zorko Simčič.<br />

obiskov v argentinski skupnosti vračali<br />

povsem navdušeni nad tem, »kako so<br />

še moški množično klečali in molili«),<br />

velike družine, izjemno skrb za jezik s<br />

kulturo na najvišjem nivoju, krepostno<br />

vzgojene osebnosti, nikoli utišano misel<br />

o samostojni slovenski državi ves<br />

čas izgnanstva, zvestobo do svojih v<br />

revoluciji padlih bratov in hkrati odpuščanje<br />

krvnikom.<br />

Tako je vsaj bilo pred recimo dvajsetimi<br />

in več leti – kako je z diasporo<br />

danes, bomo na Domovini še raziskovali.<br />

Zgodile so se namreč mnoge spremembe,<br />

z demokratizacijo je vsaj v teoriji<br />

padel formalni razlog emigracije in<br />

mnogi njeni velmožje so se vrnili – tudi<br />

Zorko Simčič, morda eden zadnjih, če<br />

ne celo poslednji izmed poslednjih desetih<br />

bratov (kot je v naslovu svojega<br />

velikega romana sam poimenoval rojake,<br />

ki so morali po svetu) …<br />

A ne glede na stanje danes drži<br />

dejstvo, da se je v določenem trenutku<br />

zgodilo, o čemer je nekoč pisal<br />

Milan Komar (in enako metaforo je<br />

v Poslednjih desetih bratih v zgodbi<br />

o Marjetici uporabil Simčič): »Posadili<br />

so drevesce in mu postavili kol v<br />

oporo. Pa se je zgodilo, da se je drevesce<br />

posušilo, kol pa je ozelenel. /…/<br />

Zunanji poraz še ne pomeni, da je v<br />

poraženem že vsa notranja sila zatrta.<br />

Pogosto je ravno narobe.«<br />

Balantič in Grozde sta umrla in<br />

umrli so brezštevilni drugi fantje,<br />

mnogi kot mučenci. A rod z njimi ni<br />

umrl – kvečjemu bi morala njihova kri<br />

kot seme novih kristjanov obroditi sad,<br />

na katerega še čakamo (Morda pa je sad<br />

v tem, da ni še mnogo slabše?) …<br />

Rodu ni mogla ubiti partija, a danes,<br />

v času brez – kako tragično – Ehrlicha<br />

in brez Tomca, je bliže izumrtju kot<br />

kdajkoli – in to s samomorom na temelju<br />

»čudne apatije«, nad katero se Zorko<br />

Simčič vedno znova čudi: »Apatija,<br />

ki rojeva ›vseenost‹, ubija vsako iniciativo.<br />

Ta občutek ›vseenosti‹ je lahko<br />

pri kom posledica življenjske utrujenosti,<br />

pri drugem dotolčenosti zaradi<br />

predolgo trajajočih krivic, pa tudi materializma,<br />

a ima najgloblje korenine<br />

vendarle v nihilizmu.«<br />

In odgovor? Ne pričakujmo tople<br />

vode, ampak prej staro, starodavno, a na<br />

jeziku trpko in ostro vino: tri teološke<br />

kreposti nič ne pomagajo brez štirih kardinalnih.<br />

Vera, upanje, ljubezen v človeku<br />

nujno potrebujejo še razumnost,<br />

pravičnost, srčnost in zmernost – te pa<br />

je treba strogo vzgajati …<br />

To je odgovor Zorka Simčiča. Odgovor<br />

Slovenca, ki se lastne smrti ne<br />

boji, ampak jo srčno in v upanju na<br />

skorajšnji blaženi počitek pričakuje.<br />

In odgovor, ki ga moramo slišati, če se<br />

s smrtjo svojega rodu še nismo povsem<br />

sprijaznili. Ker danes, prav danes,<br />

kakor za pesnika v zadnjih dneh<br />

novembra ’43 v Grahovem, je znova<br />

kakor zadnji sinji čas pred zimo in človek<br />

čuti smrt – čuti, da ne bo šla mimo,<br />

ampak bo terjala, če naj še malo počaka,<br />

kaj več kot čudno apatijo …


SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

38<br />

Komentar<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Kljub Golobovemu optimizmu<br />

že letos grozi tehnična recesija<br />

Še prejšnji teden je premier Robert Golob (55) ob koalicijskem vrhu<br />

na Brdu pri Kranju zagotavljal, da se bo Slovenija recesiji izognila, na drugi strani<br />

pa manj optimistično sliko kažejo zadnji podatki Statističnega urada RS:<br />

slovenski BDP se je na četrtletni ravni skrčil in če bo prišlo do skrčenja<br />

tudi v zadnjem četrtletju letošnjega leta, bi to pomenilo tehnično recesijo.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Glede vladne novele Zakona o<br />

dohodnini, ki jo je opoziciji<br />

uspelo omiliti, sta se v Odmevih<br />

soočila sekretar na ministrstvu<br />

na finance Tilen Božič in davčni<br />

strokovnjak Ivan Simič. Simič meni,<br />

da spremembe davčne zakonodaje niso<br />

dobre za davkoplačevalce in da je nesmiselno<br />

hiteti in zakon sprejemati tik<br />

pred novim letom.<br />

KRČENJE GOSPODARSTVA<br />

Najnovejše poročilo SURS-a sicer ni<br />

prvo, ki kaže številke, ki se zdijo povsem<br />

v nasprotju z optimističnimi napovedmi<br />

slovenskega predsednika vlade.<br />

Glede na napoved Evropske komisije iz<br />

prejšnjega tedna bo rast BDP-ja v prihodnjem<br />

letu 0,8-odstotna; napoved<br />

gibanja BDP za leto 2023 je tako prvič<br />

padla pod en odstotek. Je pa Evropska<br />

komisija rast v letošnjem letu popravila<br />

navzgor – na 6,2 odstotka.<br />

Manj rožnato sliko za letošnje<br />

leto pa kažejo podatki SURS-a. Na<br />

medletni ravni je bila rast v tretjem<br />

četrtletju sicer še pozitivna (3,4-odstotna),<br />

se je pa na četrtletni ravni<br />

(glede na drugo četrtletje letošnjega<br />

leta) BDP skrčil. Če bo 1,4-odstotnemu<br />

Manj rožnato<br />

sliko za letošnje<br />

leto pa kažejo<br />

podatki SURS-a.<br />

Na medletni ravni<br />

je bila rast<br />

v tretjem četrtletju<br />

sicer še pozitivna<br />

(3,4-odstotna),<br />

se je pa na četrtletni<br />

ravni (glede na drugo<br />

četrtletje letošnjega leta)<br />

BDP skrčil.<br />

SHUTTERSTOCK


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Komentar<br />

39<br />

Posnetek zaslona TV SLO 1<br />

SIMIČ O<br />

NOVELI ZAKONA<br />

Glede vladne novele Zakona o<br />

dohodnini, ki jo je opoziciji uspelo<br />

omiliti, sta se v Odmevih<br />

soočila sekretar na ministrstvu<br />

na finance Tilen Božič in davčni<br />

strokovnjak Ivan Simič. Simič<br />

pravi, da so spremembe, ki jih<br />

je predlagala opozicija, smiselne.<br />

Vseeno pa je po njegovem<br />

mnenju nesmiselno hiteti in zakon<br />

sprejemati tik pred novim<br />

letom. Pravi, da spremembe na<br />

davčnem področju niso dobre<br />

za davkoplačevalce in da Slovenija<br />

nima stabilne davčne zakonodaje.<br />

O 800-milijonski luknji,<br />

ki naj bi nastala v proračunu<br />

zaradi davčne reforme prejšnje<br />

vlade, pa je dejal, da gre pri tem<br />

za zavajanje.<br />

skrčenju gospodarstva sledil še padec<br />

v zadnjem četrtletju, bi se Slovenija<br />

znašla v tehnični recesiji. Glede na podatke<br />

Eurostata se je v državah Evropske<br />

unije – kjer so podatki že znani –<br />

gospodarstvo ohladilo bolj samo v<br />

Latviji, kjer so v tretjem četrtletju zabeležili<br />

1,7-odstoten padec.<br />

NEGATIVNI TREND<br />

Kljub temu da je rast na medletni<br />

ravni tudi v tem četrtletju pozitivna,<br />

pa je tudi tu zaznati negativen trend:<br />

V zadnjem lanskem četrtletju je bila<br />

rast 10,5-odstotna, v prvem letošnjem<br />

9,7-odstotna, v drugem je znašala<br />

8,3 odstotka, v tretjem pa je, kot<br />

rečeno, že krepko pod štirimi odstotki<br />

(spodnji graf).<br />

SURS<br />

Kot je povedala Romana Korenič iz<br />

SURS-a, je na nižjo rast najbolj vplivala<br />

domača potrošnja: »Domače trošenje<br />

se je po petih zaporednih letih<br />

rasti, ki so se gibale na ravni približno<br />

deset odstotkov in več, povečalo le za<br />

2,7 odstotka.« Potrošnja gospodinjstev<br />

se je najbolj opazno ohladila pri hrani,<br />

gorivu in storitvah, že tretje četrtletje<br />

zapovrstjo pa so se znižali tudi izdatki<br />

za trajne dobrine (avtomobili, pohištvo<br />

…). Po drugi strani pa se je izvoz povečal<br />

za kar 11 odstotkov, kar je več kot<br />

v preteklih dveh četrtletjih. Izvoz je k<br />

rasti BDP-ja tako prispeval 0,8 odstotne<br />

točke. Na SURS-u sicer pravijo, da<br />

zaradi številnih negotovosti ni mogoče<br />

oceniti, če se bo Slovenija že letos znašla<br />

v tehnični recesiji.<br />

BANKA SLOVENIJA<br />

»V Banki Slovenije<br />

v zadnjem letošnjem<br />

četrtletju pričakujemo<br />

nadaljevanje skromne<br />

gospodarske aktivnosti,<br />

kar bi na letni ravni<br />

pomenilo gospodarsko<br />

rast okoli petih<br />

odstotkov.«<br />

Pri Banki Sloveniji so zapisali, da se<br />

četrtletna gospodarska gibanja, ki so v<br />

nasprotju s pričakovanji, še niso odrazila<br />

na trgu dela, kjer razmere ostajajo<br />

izrazito ugodne. »V Banki Slovenije v<br />

zadnjem letošnjem četrtletju pričakujemo<br />

nadaljevanje skromne gospodarske<br />

aktivnosti, kar bi na letni ravni<br />

pomenilo gospodarsko rast okoli petih<br />

odstotkov.« Ob tem opozarjajo, da je<br />

SURS spremenil podatke za prvo polletje.<br />

»Z novo objavo je bila četrtletna<br />

rast v prvem četrtletju znižana z<br />

0,7 % na –0,1 % , v drugem pa z 0,8 % na<br />

0,2 %, kar bistveno spreminja razumevanje<br />

gospodarske slike v prvi polovici<br />

letošnjega leta,« so zapisali.<br />

Odzvali pa so se tudi na Uradu za<br />

makroekonomske raziskave in razvoj<br />

(UMAR), kjer so poročilo SURS-a postavili<br />

v evropski kontekst: »Gospodarska<br />

rast evrskega območja se je v<br />

tretjem četrtletju precej upočasnila,<br />

Evropska komisija (EK) pa območju z<br />

evrom v zadnjem letošnjem četrtletju<br />

napoveduje zdrs v recesijo. […] Tveganja<br />

za dlje trajajočo visoko inflacijo,<br />

povezana s cenami energentov in drugimi<br />

dejavniki, bi ob uresničitvi lahko<br />

privedla do močnejšega zaostrovanja<br />

monetarne politike, kar bi negativno<br />

vplivalo na gospodarsko aktivnost.«


MEDIJI<br />

40<br />

Komentar<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Proti primitivizmu<br />

in aktivizmu na RTVS<br />

ROK ČAKŠ<br />

Bližje kot smo referendumu o RTV Slovenija, bolj histerično surov<br />

je boj za prihodnji vpliv na nacionalno medijsko hišo, financirano<br />

iz naših žepov. Leta in leta je položnice z večjim veseljem plačeval<br />

levo nazorsko usmerjeni del prebivalstva, medtem ko so ostali<br />

plačevali bodisi z nejevoljo bodisi z odkrito jezo (ali pa sploh ne),<br />

ker so se ob spremljanju programa neredko počutili,<br />

kot da se nekdo iz njih norčuje in jim za to izstavlja še račun.<br />

Ti občutki se zdaj, ko je par ljudi<br />

izven linije na nacionalki<br />

prišlo do kamer in mikrofonov<br />

in vsaj kanček uravnotežilo<br />

zadevo, prenašajo na levi del<br />

gledalstva; medtem ko se na desni<br />

marsikdo nasmiha v smislu: zdaj veste,<br />

kako se ob spremljanju informativnih<br />

programov RTV-ja od nekdaj<br />

počutimo mi! Uravnoteženje RTV Slovenija,<br />

kot so se ga lotili ljudje drugačnih<br />

nazorov od tistih, ki so v javnem<br />

mediju nakopičeni in utrjeni za svojimi<br />

okopi, srednjeročno ne more biti<br />

uspešno. Sedanja sestava predvsem<br />

uredništev informativnega programa<br />

je plod dolgoletne izrazito levičarsko<br />

navdahnjene kadrovske selekcije, s<br />

katero so se (z nekaj izjemami) sčasoma<br />

pragmatično zlili tudi tisti, ki so<br />

morda ob prihodu na nacionalko svet<br />

videli nekoliko drugače. Vse to ne bi<br />

bil takšen problem, če bi jih pri novinarskem<br />

delu vendarle vodila profesionalna<br />

drža in težnja k objektivnosti,<br />

na kar se ob vsaki kritiki sklicujejo.<br />

In številne tudi vodi, RTV ima nekatere<br />

odlične novinarje, najboljše<br />

Bor Slana/STA<br />

v državi, in kakšna oddaja res ne bi<br />

smela leteti s sporeda. Problem je v<br />

odsotnosti kakršnekoli samokritične<br />

obravnave v zadnjih letih ne tako redkih<br />

primerov, ko nad profesionalnimi<br />

standardi prevlada novinarski aktivizem.<br />

Na Domovini občasno argumen-<br />

Pomenljivo, ne pa<br />

tudi presenetljivo, je,<br />

da so ravno največji<br />

novinarski aktivisti<br />

RTV-ja ta čas najbolj<br />

brutalno-agresivni<br />

v obrambi svojih<br />

davkoplačevalsko<br />

podprtih vrtičkov.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

MEDIJI<br />

Komentar<br />

41<br />

tirano izpostavimo kakšnega, v izogib<br />

očitkom, da kritiziramo pavšalno in<br />

na pamet. To jedrno težavo je v eni od<br />

oddaj o situaciji na RTV Slovenija lucidno<br />

povzel dr. Janez Šušteršič:<br />

ZANIČEVALCI<br />

Pomenljivo, ne pa tudi presenetljivo, je,<br />

da so ravno največji novinarski aktivisti<br />

RTV-ja ta čas najbolj brutalno agresivni<br />

v obrambi svojih davkoplačevalsko podprtih<br />

vrtičkov. Drugače misleče javno<br />

zmerjajo s psi, vodenimi na ukaz gospodarja.<br />

V zavetju anonimnega kolektivizma<br />

projekta tukajsmo.info pa si pri<br />

obračunavanju z novinarskimi kolegi,<br />

ki ne tulijo v njihov rog, drznejo biti še<br />

bolj primitivno-zaničujoči.<br />

Nedavno so se tako ponovno lotili<br />

Luke Svetine (35) in Martina Nahtigala<br />

(32), katerih edini resnični greh je, da<br />

sta na RTV prišla z medija <strong>Domovina</strong>,<br />

ne pa s kakšne Mladine, Radia Študent<br />

in podobnih levih medijev, kot marsikdo<br />

izmed njih. Ne sodijo ju po njunih<br />

sposobnostih in delu, temveč Svetini<br />

vedno znova mečejo pod nos del kariere<br />

na Novi24TV, Nahtigalu pa nekajmesečno<br />

delo v kabinetu ministrice za<br />

Slovence po svetu ter vodenje digitalnega<br />

komuniciranja ob predsedovanju<br />

Slovenije EU. To naj bi dokazovalo njun<br />

<strong>SDS</strong>-ovski politični pedigre, ki ne sodi<br />

v kolektiv »neodvisnega« RTV novinarstva,<br />

iz katerega že leta vodi kadrovska<br />

avtocesta v leve politične stranke.<br />

Ko se Ilinka Todorovski (56) na Facebooku<br />

namesto z argumentirano<br />

razpravo na kritiko odzove z zaničevalnim<br />

besednjakom o Domovini kot<br />

obskurnem mediju z nizkoklikanim<br />

portalom, lahko zgolj z nasmeškom<br />

ugotovimo, da je tudi sama bralka tega<br />

očitno ne dovolj obskurnega medija, da<br />

zanj ne bi zapravljala svojega dragocenega<br />

časa. Zato, Ilinka Todorovski,<br />

hvala, da nas berete; Vi, vaši kolegi in<br />

še 300 tisoč drugih bralcev mesečno.<br />

Ne sodijo ju po njunih<br />

sposobnostih in delu,<br />

temveč Svetini vedno<br />

znova mečejo pod<br />

nos del kariere na<br />

Novi24TV, Nahtigalu<br />

pa nekajmesečno delo<br />

v kabinetu ministrice<br />

za Slovence po svetu<br />

ter vodenje digitalnega<br />

komuniciranja<br />

ob predsedovanju<br />

Slovenije EU.<br />

ČISTKA<br />

Pod črto, usode tistih nekaj ljudi, ki<br />

so v zadnjih mesecih prišli na nacionalko<br />

mimo blagoslova levega zaledja<br />

in njegovih novinarskih izpostav, ne<br />

morejo biti glavni razlog za referendumski<br />

»za« ali »proti«. Te bodo prej ali<br />

slej brcnili na cesto (od koder naj bi jih,<br />

prosto po Ilinki Todorovski, pobrali),<br />

po novem ali starem zakonu, tako kot<br />

po drugih (para)državnih strukturah<br />

neizprosno čisti Robert Golob (55), obdan<br />

s PR-ovsko zasedbo do včeraj »neodvisnih«<br />

novinarskih profesionalcev<br />

»najuglednejših« slovenskih medijev.<br />

Tehtne argumente, zakaj je vladni<br />

zakon o RTV-ju slab, predvsem pa<br />

proceduralno sprejet na nedemokratičen<br />

in protiustaven način, te dni<br />

nizata ekonomist dr. Janez Šušteršič<br />

(55) in profesor ustavnega prava dr.<br />

Matej Avbelj (42). Če bi prisluhnili besedam<br />

takšnih kredibilnih, od politike<br />

in medijev neodvisnih mednarodno<br />

uglednih strokovnjakov, bi bil razplet<br />

jasen, znan. A kaj ko stroka, tista neideološka<br />

in neaktivistična, v Sloveniji<br />

že dolgo nima glavne besede. Kot je<br />

primerljivo dolgo nima tudi na RTV<br />

Slovenija – izgubila jo je mnogo pred<br />

Andrejem Grahom Whatmoughom<br />

(38) in Urošem Urbanijo (46).


AKTUALNO<br />

42<br />

Komentar<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Barack Obama je lagal o Niki Kovač<br />

Med gostovanjem v pogovorni oddaji je nekdanji ameriški predsednik<br />

Barack Obama (61) spregovoril o delovanju Inštituta 8. marec<br />

in njegove direktorice Nike Kovač (29), čeprav organizacije<br />

in njene vidne predstavnice ni poimensko izpostavil.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Na Twitterju je Inštitut 8. marec<br />

delil posnetek in zapisal:<br />

»Predsednik Obama na Daily<br />

Showu danes govori o Niki<br />

in delu Inštituta 8. marec. Nekoliko sicer<br />

pomeša naše kampanje, a nič zato.«<br />

Pri omembi Slovenije pa je zanimivo<br />

navedel, da smo imeli dvakratni referendum<br />

o družinskem nasilju, kjer naj<br />

bi po njegovi navedbi kampanjo vodila<br />

Nika Kovač. Prvikrat naj bi izgubila in<br />

drugič zmagala.<br />

Fundacija Baracka Obame je lansko<br />

leto Niko Kovač kot edino Evropejko izbrala<br />

med 24 mladih z vsega sveta in ji<br />

kot štipendistki programa Obama Scholar<br />

omogočila 9-mesečno izobraževanje<br />

na prestižni ameriški univerzi Columbia.<br />

V torek zvečer je naznanila, da je fundacija<br />

nekdanjega predsednika Baracka<br />

Obame njeno delo nagradila z izobraževanjem<br />

v New Yorku, kjer se bo pridružila<br />

24 mladim, ki že zdaj spreminjajo svet,<br />

med njimi pa je celo edina Evropejka.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

PREVOD DELA<br />

»Iz Slovenije smo sodelovali z mlado<br />

voditeljico, ki je del naše mreže in ki<br />

se je zavzemala za to, da bi naredili<br />

nekaj na področju nasilja v družini.<br />

Zakonodaja te države ni poznala<br />

nasilja v družini. To je bil resničen<br />

problem. Izvedla je referendum, ki<br />

je bil zavrnjen. Sodelovali smo z njo<br />

in ji predlagali, da bi se morda želeli<br />

pogovoriti z ljudmi, ki niso glasovali<br />

za. Tako je odšla v te podeželske vasi<br />

k starejšim, tradicionalnim, podeželskim,<br />

zelo vernim in konservativnim<br />

ženskam ter jih intervjuvala,<br />

jim prisluhnila in se z njimi pogovarjala.<br />

In ne gre za to, da bi se strinjale<br />

z nasiljem v družini. Šlo je za to, da<br />

so mislile, da je njihov način življenja<br />

ogrožen. Prilagodila je njihov<br />

jezik, čez nekaj let ponovno izvedla<br />

referendum in ta je bil sprejet. Ker<br />

je prevzela jezik, zaradi katerega so<br />

imeli občutek, da, v redu, to ni tako<br />

velik potres, velika sprememba v našem<br />

načinu življenja. Ampak gre za<br />

potrditev naših najboljših vrednot.«<br />

POGOVOR O DEMOKRACIJI<br />

V oddaji je Barack Obama govoril o zaščiti<br />

demokracije in o zavezanosti dejstvom.<br />

Nekdanji predsednik je razpravljal<br />

o tem, zakaj verjame, da je volilna<br />

udeležba mladih pripomogla k zmagam<br />

demokratov na teh vmesnih volitvah<br />

in kako globalizacija, dezinformacije in<br />

medijska infrastruktura prispevajo k<br />

slabitvi demokracije po vsem svetu.<br />

Glede na povedano je na mestu<br />

vprašanje, če ni Barack Obama zamešal<br />

države in ne samo kampanj Nike Kovač.<br />

Kajti leta 2008 je bil sprejet Zakon o


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

AKTUALNO<br />

Komentar<br />

43<br />

Prilagodila je njihov<br />

jezik, čez nekaj let<br />

ponovno izvedla<br />

referendum in ta je bil<br />

sprejet. Ker je prevzela<br />

jezik, zaradi katerega so<br />

imeli občutek, da, v redu,<br />

to ni tako velik potres,<br />

velika sprememba v<br />

našem načinu življenja.<br />

Tamino Petelinšek/STA<br />

preprečevanju nasilja v družini (Uradni<br />

list RS, št. 16/08, 68/16 in 54/17 – ZSV-<br />

-H, v nadaljevanju ZPND), ki je pomenil<br />

sistemski in družbeni premik. V njem<br />

namreč na enem mestu najdemo opredelitev<br />

različnih vrst nasilja v družini<br />

ter določitev nalog, vlog in oblik sodelovanja<br />

različnih državnih organov ter<br />

nevladnih organizacij pri obravnavanju<br />

nasilja v družini. Zakon našteva tudi<br />

ukrepe za varstvo žrtve nasilja.<br />

Leta 2021 pa je Slovenijo obiskala<br />

skupina strokovnjakov za ukrepanje<br />

proti nasilju nad ženskami in nasilju v<br />

družini pri Svetu Evrope (SE), ki je izdala<br />

prvo ocenjevalno poročilo o implementaciji<br />

Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju<br />

nasilja nad ženskami in nasilja<br />

v družini ter o boju proti njima oziroma<br />

t. i. istanbulske konvencije v Sloveniji. V<br />

poročilu so pozdravili napredek, ki so ga<br />

slovenske oblasti dosegle pred ratifikacijo<br />

istanbulske konvencije in po njej pri<br />

oblikovanju celovitega pravnega, političnega<br />

in institucionalnega okvira na<br />

področju preprečevanja nasilja v družini.<br />

Zakon o preprečevanju nasilja v družini<br />

iz leta 2008 v celoti vključuje pristop,<br />

osredotočen na žrtve, zagotavlja<br />

zaščito žrtev in otrok prič ter spodbuja<br />

sodelovanje državnih organov in nevladnih<br />

organizacij, izhaja iz poročila.<br />

Najbolj pa v oči bode, da referenduma<br />

na to temo v Sloveniji nikoli ni bilo.<br />

Referendumske kampanje, v katerih je<br />

vidno vlogo igrala Nika Kovač, pa so bili<br />

drugačni projekti, kot je bil denimo referendum<br />

o zakonu o vodah, kampanja za<br />

redefinicijo posilstva po modelu »samo<br />

ja je ja« itd. Morda spomnimo, da je leta<br />

2015 nastopala kot aktivistka Iniciative<br />

za demokratični socializem in članica<br />

Združene Levice v referendumski kampanji<br />

o Zakonu o zakonskih zvezah in<br />

družinskih razmerjih, kjer so zagovorniki<br />

družinskih vrednot slavili zmago<br />

in Nika Kovač ter prijatelji poraz. Morda<br />

je to tisti prvi referendum o družinskem<br />

nasilju, ki ga je v očeh nekdanjega ameriškega<br />

predsednika Nika Kovač izgubila.<br />

NAPOVED TOŽBE<br />

Izjava Baracka Obame je seveda<br />

povzročila marsikateri politični odziv.<br />

Med drugim tudi tvit predsednika <strong>SDS</strong><br />

Janeza Janše, kjer je zapisal, da je Inštitut<br />

8. marec pretental celo Obamo. Na<br />

tvit se je odzval tudi Inštitut 8. marec,<br />

kjer so zapisali naslednje:<br />

1. Ob objavi Daily Showa smo v Inštitutu<br />

jasno zapisali, da je predsednik<br />

naše kampanje zamešal.<br />

2. Ob prijavi na Obama Leaders in Obama<br />

Scholars sem s komisijo delila svoj<br />

življenjepis, opis projektov, novinarske<br />

članke. Pred sprejetjem v programe so<br />

me preverili pri več različnih osebah.<br />

3. O delu Inštituta nikoli in nikjer ne lažem.<br />

Naši rezultati govorijo zase.<br />

4. Njegove zapise zavajanja sem posredovala<br />

fundaciji in svoji odvetnici.<br />

Dovolj mam zastrahovanja, manipulacij<br />

in patetike te osebe. Tudi zato<br />

gremo na referendum.<br />

O katerem referendumu je sicer tukaj<br />

govora, je tudi vprašanje. Ker razpisa<br />

za referendum o svobodi govora ali<br />

tvitanju predsednika <strong>SDS</strong> (zaenkrat) še<br />

nismo opazili.<br />

<br />

Komentarji bralcev<br />

Zanimivo, da se Nikino zgodovino v<br />

IDS ter Združeni Levici ne izpostavlja.<br />

Oni so pa neodvisna “civilna družba”?<br />

Ljudje sedaj ugibajo, če ni 8. marec denarja<br />

dobival preko davkoplačevalskih<br />

sredstev za Levico, ki jih je stranka<br />

nakazovala naprej.<br />

Rok C 5<br />

Izjave so žaljive za Slovenijo, saj niso<br />

resnične. Dvomiti je, da je Obama tako<br />

površen in da lahko zamenja državo<br />

in govori v odmevnem intervjuju o<br />

rečeh,ki se v Sloveniji niso zgodile, ki<br />

jih ni vzpodbujala, ali celo organizirala<br />

Nika Kovač, zato je potrebno<br />

priti stvari do dana. Od Obame, ali<br />

njegovega urada je potrebno zahtevati<br />

pojasnilo s pretnjo, da če pojasnila ne<br />

bo, sledi tožba na sodišču.<br />

APMMB2<br />

Sedaj je izjemna prilika za prave raziskovalne<br />

novinarje s sredine in desnice.<br />

Preprosto bi eden od njih predstavil<br />

trditve 8. marca, posnetek Obame in<br />

jasno sporočilo katere referendume<br />

smo imeli v Sloveniji.<br />

Tako poročilo bi poslal: Obami, Bidnu,<br />

ameriški ambasadi.<br />

Mihec


POZAREPORT<br />

44<br />

Komentar<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Jamnik je stopil iz sence,<br />

nečaki so marginalizirali SD<br />

BOJAN POŽAR<br />

POZAREPORT.SI<br />

Ob brutalnih kadrovanjih in prikrivanih<br />

načrtih notranjega Golobovega kroga<br />

večinski mediji praktično 100-odstotno molčijo.<br />

Borut Jamnik, predsednik uprave<br />

Modre zavarovalnice, je<br />

pred leti, v neki ožji družbi sredi<br />

ljubljanske restavracije Glažuta<br />

(pritličje Dunajske 119, kjer je tudi<br />

sedež Modre zavarovalnice, pa Kapitalske<br />

družbe in ljubljanske centrale<br />

Gen-I, skratka, eden od epicentrov<br />

preostalega slovenskega državnega<br />

premoženja), diskretno (na)povedal,<br />

da bo šel v aktivno politiko takrat, ko<br />

bo - pač tudi na tak način - primoran<br />

zavarovati svoje interese.<br />

OPERACIJA SID<br />

No, Jamnik, zagotovo najslavnejši nečak<br />

zadnjih dvajsetih let slovenske<br />

tranzicije (to pomeni tudi dobesedno,<br />

fizično, saj je najljubši nečak Brede<br />

Pečan, nekdanje izolske županje in<br />

dolgoletne vplivne poslanke Socialnih<br />

demokratov), tokrat res stopa iz sence,<br />

čeprav le delno: kot najverjetnejši novi<br />

predsednik uprave banke SID, edine<br />

preostale slovenske banke v 100-odstotni<br />

lasti države.<br />

Gre sicer za tiho in skrbno varovano<br />

zakulisno kadrovsko operacijo<br />

ožjega kroga Roberta Goloba oziroma<br />

sedmerice veličastnih, seveda povsem<br />

usklajeno s predsednikom vlade<br />

in Gibanja Svoboda, ki jo pod kodnim<br />

imenom »Operacija SID« pelje minister<br />

za finance Klemen Boštjančič. Torej<br />

tisti minister, ki znotraj Golobove<br />

vlade in koalicije velja za ključnega<br />

eksponenta Jamnikovih interesov.<br />

Da je Operacija SID popolnoma v rokah<br />

Goloba, Jamnika in Boštjančiča,<br />

dokazuje tudi dejstvo, da Boštjančič<br />

pred poslanci bizarno razlaga, da kadruje<br />

on, ne pa premier, kar potem na<br />

sceni sproža salve smeha.<br />

Jamnikova zahteva je očitno tudi,<br />

da se kot predsednik nadzornega sveta<br />

banke SID umakne Janez Tomšič<br />

(NSi), ki sicer ostaja član uprave Slovenskega<br />

državnega holdinga (tak je<br />

- zaenkrat - namreč dogovor med Golobom<br />

in NSi), namesto njega pa vodenje<br />

nadzornikov banke SID prevzema<br />

Gorazd Podbevšek (»Jamnikovo«<br />

Združenje nadzornikov Slovenije), ki<br />

med drugim velja za 100-odstotnega<br />

Jamnikovega človeka.<br />

Je pa Jamnik očitno tudi zahteval,<br />

da celo Tone Rop ne sme v banko SID,<br />

še zlasti pa ne kot član njene uprave. A<br />

to že sodi tudi med poglavje marginalizacije<br />

Socialnih demokratov, o čemer<br />

pišemo v zadnjem delu tega članka.<br />

Zato poznavalci lakonično pravijo,<br />

da če bo Jamnik res šef uprave banke<br />

SID, Podbevšek pa njen nadzornik, je<br />

to, kot bi to državno banko Jamniku<br />

preprosto podarili.<br />

OBMOČJA INTERESOV<br />

IN VPLIVA RAZDELJENA<br />

Povedano drugače, Borut Jamnik je<br />

zdaj stopil iz sence Dunajske 119 zato,<br />

ker lahko, saj je - pod vlado Roberta<br />

Goloba - tako rekoč vse njihovo. Tudi<br />

interesna oziroma vplivna območja so<br />

praktično že razdeljena:<br />

• Jamnik dobi edino državno banko<br />

in zadrži vpliv nad Modro zavarovalnico,<br />

KAD (Kapitalsko družbo),<br />

delno pa še na Telekom Slovenije<br />

(kjer že ima - vsaj - dva člana<br />

nadzornega sveta) in novomeško<br />

Krko, kjer je tudi sam član nadzornega<br />

sveta.<br />

• Robert Golob je prek osebnih prijateljev<br />

in nekdanjih sodelavcev<br />

iz Gen-I skoraj v celoti prevzel dr-<br />

Poznavalci lakonično<br />

pravijo, da če bo Jamnik<br />

res šef uprave banke<br />

SID, Podbevšek<br />

pa njen nadzornik,<br />

je to, kot bi to državno<br />

banko Jamniku<br />

preprosto podarili.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 POZAREPORT<br />

Komentar<br />

45<br />

žavno energetiko (razen Elesa, kjer<br />

je Golob sicer nemudoma postavil<br />

svoj nadzorni svet, in Petrola, ki pa<br />

ni samo v državni lasti), med njegove<br />

zamolčane načrte pa sodi združitev<br />

Gen Energije in HSE, Gen-I, ki<br />

naj bi se tudi postopoma privatiziral<br />

in hkrati postal skoraj ekskluzivni<br />

prodajalec električne energije.<br />

• Žigi Debeljaku pa so zaupali neposredno<br />

vodenje desetih milijard<br />

preostalega državnega premoženja,<br />

skozi SDH in DUTB. Pri čemer<br />

je Debeljak temu primerno tudi<br />

finančno nagrajen, saj njegovi mesečni<br />

prihodki skozi SDH, DUTB<br />

(slabo banko), Gen Energijo in Telekom<br />

Slovenije znašajo med 35 in 40<br />

tisoč evrov (bruto).<br />

• No, Milan Kučan in stara partijska<br />

elita (strici) pa so nazaj spet »dobili<br />

Erjavčevo« (prej desetimi let<br />

izgubljeno z Borutom Pahorjem),<br />

z novo predsednico republike Natašo<br />

Pirc Musar, in Zoran Janković<br />

»zadrži Ljubljano«.<br />

Borut Zivulovic/BOBO<br />

MARGINALIZACIJA SD<br />

So pa Golob in nečaki storili še nekaj:<br />

pri brezkompromisni delitvi povolilnega<br />

plena po aprilskih parlamentarnih<br />

volitvah so že povsem marginalizirali<br />

Socialne demokrate, jih odrinili od kadrovanja,<br />

rezervne poslanske glasove<br />

pa si znotraj državnega zbora z različnimi<br />

manevri - po potrebi - taktično<br />

zagotavljajo pri NSi, kot je to nesporno<br />

pokazalo tudi nedavno glasovanje za<br />

nove (Golobove) nadzornike SDH, torej<br />

Franja Bobinca, Suzano Bolčič Agostini<br />

in Mira Medveška.<br />

To, kar Robert Golob tako rad prodaja<br />

naivni javnosti, da generalni sekretarji<br />

vladnih strank pod njegovo<br />

vlado ne bodo kadrovali po državnih<br />

podjetjih, pa je itak samo finta, manever,<br />

da lahko kadrujejo Golob in njegov<br />

notranji krog. Pri čemer večinski mediji<br />

ob teh brutalnih kadrovanjih in prikrivanih<br />

načrtih notranjega Golobovega<br />

kroga praktično 100-odstotno molčijo.<br />

Viri cinično, vendar pravilno, ocenjujejo,<br />

da Matjaž Han, čeprav je minister<br />

za gospodarstvo, ni še nikoli imel<br />

tako malo vpliva na kadrovanje znotraj<br />

državnih podjetij (saj, več je skadroval<br />

prej, ko je bil »samo« vodja poslanske<br />

skupine, predsednici stranke SD Tanji<br />

Fajon pa je itak vseeno, zanjo je edino<br />

pomembno, da je ona formalno ministrica<br />

za zunanje zadeve).<br />

Toda iz vrha stranke SD prihajajo<br />

tudi drugačni signali. Da se oni,<br />

Socialni demokrati, pri Golobu že ne<br />

bodo grebli za drobtinice ali Luko<br />

Koper, naj Golob kar sam kadruje,<br />

saj s tem prevzema nase tudi celotno<br />

odgovornost. In da oni (SD) zaradi<br />

tega ne bodo rušili vlade, bodo pa<br />

vztrajali pri koalicijski pogodbi.


ŠPORT<br />

46<br />

Komentar<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Ples milijonov: če ne gre drugače,<br />

mundial kupi navijače<br />

TOMAŽ KOVAČ<br />

Spremljal bom svetovno nogometno<br />

prvenstvo, a z odporom zrem v to,<br />

kar se okoli njega dogaja od leta 2010,<br />

ko je Katar dobil zagotovilo, da ga lahko organizira.<br />

Misel, s katero lahko izlijem<br />

ta odpor, je zapisal eden<br />

izmed komentatorjev pod<br />

mojim prispevkom Začenja<br />

se svetovno prvenstvo, kjer nogomet,<br />

kljub vsem poskusom, ni v ospredju.<br />

Zastavil je vprašanje: »Komu bo pravzaprav<br />

namenjeno to prvenstvo?«<br />

Da, zares. Komu bo namenjeno prvenstvo,<br />

ki ga številni ljubitelji nogometa<br />

vsaka štiri leta komaj čakajo, saj<br />

na kup pripelje največje zvezdnike,<br />

igralci pa začnejo prestižni boj za zlati<br />

pokal ter za večni zapis v zgodovino?<br />

NAKUP NAVIJAČEV<br />

Morda na zgornje vprašanje najlažje<br />

odgovorimo, če pogledamo, komu letošnje<br />

prvenstvo ni namenjeno. Stari<br />

rek, ki se je v praksi že dolgo nazaj<br />

PROFIMEDIA<br />

izgubil, pravi, da se nogomet igra za<br />

navijače. To večkrat širokoustno ponavljajo<br />

igralci, pogosto tudi direktorji<br />

in lastniki klubov, na drugi strani pa<br />

večkrat pride prav tudi šefom nogometnih<br />

zvez širom sveta. Pa je res tako?<br />

Pri izbiri Katarja nobeden izmed<br />

veljakov v ekipi, ki je izbirala gostitelja<br />

prvenstva, ni pomislil na navijače.<br />

Izbrana je bila država, v kateri ni nogometnega<br />

vzdušja in folklore, država,<br />

v kateri je obstajal le en stadion,<br />

država, v kateri niti približno ni dovolj<br />

prenočišč, da bi v njih poleg ekip in<br />

funkcionarjev lahko bivali tudi številni<br />

navijači, ki se odločijo za pot na svetovno<br />

prvenstvo. Da niti ne omenjam<br />

prvotnih planov z neznosno vročino in<br />

kasnejše spremembe tradicionalnega<br />

julijskega termina na decembrskega, ki<br />

6.500 delavcev<br />

migrantov večinoma<br />

iz Indije, Pakistana,<br />

Bangladeša in Nepala je<br />

v desetih letih gradnje<br />

umrlo, da lahko katarski<br />

šejki in predsednik<br />

Fife Gianni Infantino<br />

dokazujejo, da je mogoče<br />

v nenogometni državi<br />

sredi puščave napraviti<br />

svetovno prvenstvo.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 ŠPORT<br />

Komentar<br />

47<br />

je podrla plane vsem državnim prvenstvom,<br />

igralce pa silila, da so postajali<br />

stroji, ki morajo igrati na tri dni.<br />

Fifa nas želi prepričati, da bodo na<br />

katarskem svetovnem prvenstvu polni<br />

stadioni, a prepričan sem, da ne bo<br />

tako in bomo priča še precej slabšemu<br />

vzdušju kot na svetovnem prvenstvu<br />

v Južni Afriki, na katerem so nam v<br />

ušesa nadležno trobile vuvuzele. Morda<br />

jim bo sliko, poslano v svet, uspelo<br />

prilagoditi vsaj na naslednji način. Po<br />

poročanju različnih tujih novinarjev<br />

iz Katarja naj bi prireditelji prvenstva<br />

predvsem med delavci migranti z indijske<br />

podceline novačili navijače za<br />

posamične reprezentance, pri čemer<br />

so jim namenili po 10 evrov dnevnice<br />

in tri obroke.<br />

Kdo bi vedel, kaj bi delavski sindikati,<br />

ki so konec 19. stoletja ustanovili<br />

večino nogometnih klubov v industrijskih<br />

mestih Evrope in Južne Amerike,<br />

da bi njihovi člani sredi obupnih<br />

delovnih in življenjskih pogojev imeli<br />

vsaj neko obliko čim cenejše zabave<br />

in sprostitve, porekli na vprašanje, ali<br />

je letošnje svetovno prvenstvo namenjeno<br />

delavcem. Prepričan sem, da bi<br />

po svetopisemsko »raztrgali svoja oblačila«<br />

in idejo nogometnih tekmovanj<br />

zabrisali v kakšno industrijsko peč.<br />

Neživljenjske razmere, v katerih<br />

so delali in praktično še vedno delajo<br />

ter živijo številni delavci migranti v<br />

Katarju, so naravnost v nebo vpijoče.<br />

V desetih letih gradnje je umrlo 6.500<br />

delavcev migrantov, večinoma iz Indije,<br />

Pakistana, Bangladeša in Nepala,<br />

da lahko katarski šejki in predsednik<br />

Fife Gianni Infantino dokazujejo, da<br />

je mogoče v nenogometni državi sredi<br />

puščave prirediti svetovno prvenstvo.<br />

Stadioni, postavljeni dobesedno na<br />

truplih ljudi in v suženjskih razmerah<br />

za tiste, ki so v Katar prišli z upanjem<br />

na pošteno plačilo. Ob vsem pa najbolj<br />

boli, da Fifa ni sposobna izreči kritike,<br />

Kdo bi vedel, kaj bi delavski sindikati,<br />

ki so konec 19. stoletja ustanovili<br />

večino nogometnih klubov v<br />

industrijskih mestih Evrope in Južne<br />

Amerike, porekli na vprašanje,<br />

ali je letošnje svetovno prvenstvo<br />

namenjeno delavcem.<br />

ampak le piarovske besede: »Prosimo<br />

vas, osredotočimo se na nogomet.«<br />

KRIVCI SO EVROPEJCI<br />

Gianni Infantino zelo dobro ve, v kateri<br />

točki ima njegovo vodenje največ<br />

kritične opozicije. Seveda ni prezrl<br />

številnih transparentov na evropskih<br />

stadionih in številnih koreografij, na<br />

katerih je bila jasno izražena kritika<br />

evropskih navijačev: »Boycott Qatar.«<br />

Zato ni čudno, da je največ kritik<br />

tudi sam vrgel ravno na Evropejce.<br />

Prvi mož svetovnega nogometa je namreč<br />

na očitke, zakaj je organizacijo<br />

prvenstva dobila država, ki krati človekove<br />

pravice, odgovoril: »Te kritike<br />

so v osnovi nepravične, enostranske,<br />

so le hipokrizija. Za vse, kar smo Evropejci<br />

počeli v zadnjih 3000 letih, bi se<br />

morali opravičevati naslednjih 3000<br />

let, preden bi začeli dajati moralne lekcije<br />

drugim.« Odgovor kaže le na to, da<br />

predsednik Fife ni sposoben pomesti<br />

pred svojim pragom in da svoje smeti<br />

raje vrže sosedu.<br />

PREŠTEVANJE MILIJONOV<br />

A še kako lepo mu je seštevati zelence,<br />

ki bodo v Fifo kapnili ob organizaciji<br />

tega prvenstva. Prihodki Fife bodo v<br />

primerjavi s prejšnjim turnirjem pred<br />

štirimi leti višji kar za 700 milijonov<br />

evrov, kljub temu da je v Rusiji leta 2018<br />

zaslužila rekordnih 5,2 milijardi evrov.<br />

Samo medijske pravice bodo prinesle<br />

za približno 200 milijonov več,<br />

podobno vsoto bodo prinesli sponzorski<br />

dogovori, od prodaje vstopnic<br />

pa naj bi Fifa dobila med 200 in 300<br />

milijoni več. Ko k temu prištejemo še<br />

nenormalen strošek, ki ga je Katar vložil<br />

v svetovno prvenstvo – 220 milijard<br />

evrov, lahko le rečemo, da Fifi zagotovo<br />

ni treba skrbeti za srd zgoraj omenjenih<br />

navijačev, delavcev in Evropejcev.<br />

Dovolj je le, da se ples milijonov za elito<br />

v Katarju lahko začne.<br />

A s tem tudi najbolj priljubljena<br />

športna igra postaja vedno bolj odtujena<br />

od svojih korenin. Na dolgi rok je to<br />

za nogomet zagotovo pogubno.


SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

48<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

NSi od vlade iztržila<br />

davčne ugodnosti<br />

za normirane espeje in družine<br />

Odbor za finance je popravil vladni predlog novele Zakona o dohodnini,<br />

pri katerem je Novi Sloveniji uspelo omiliti zaostritev davčne obravnave<br />

normiranih espejev, kar se je še pred tedni zdelo nedosegljivo.<br />

Dosegli pa so tudi davčne ugodnosti za družinske člane.<br />

S<br />

tem se je NSi odpovedal manevru,<br />

da zahtevo za posvetovalni<br />

referendum vloži tudi na<br />

davčno zakonodajo, ki jo predlagala<br />

koalicija. A so tik pred glasovanjem<br />

to storili poslanci <strong>SDS</strong>-a. Pod<br />

zahtevo so se podpisali prav vsi z izjemo<br />

Anžeta Logarja.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Vlada je popustila<br />

Novi Sloveniji na jezo<br />

SD in <strong>SDS</strong>.<br />

Kljub sprejetju opozicijskih amandmajev<br />

so na seji Državnega zbora<br />

poslanci <strong>SDS</strong> in NSi vladnim predlogom<br />

davčnih sprememb nasprotovali.<br />

Prepričani so namreč, da je nižanje<br />

neto plač v času visoke inflacije nesprejemljivo.<br />

Zadržani so bili tudi v SD, a<br />

predvsem zato, ker je vlada prisluhnila<br />

opozicijskim pomislekom in podprla<br />

opozicijska dopolnila, kar so v SD razumeli<br />

kot dodaten odstop od danih zavez.<br />

Da bodo glasovali za, so napovedali<br />

le v poslanskih skupinah Levice in Svobode,<br />

v katerih se jim zdijo spremembe<br />

potrebne, ker ima veljavni zakon uničujoče<br />

posledice za javne finance. A do<br />

glasovanja naposled le ni prišlo, saj je<br />

vzel vajeti v svoje roke <strong>SDS</strong> in izvedel<br />

manever, ki ga je zaradi dan prej sprejetih<br />

dopolnil sicer napovedovala NSi.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

49<br />

KJE JE VLADA POPUSTILA<br />

Vlada Roberta Goloba oziroma finančni<br />

minister Klemen Boštjančič sta v mini<br />

davčnih spremembah sprva predlagala,<br />

da bi se normiranim espejem priznali<br />

80-odstotni normirani odhodki samo<br />

do meje 35 tisoč evrov letnih prihodkov.<br />

Včeraj so nato popustili in sprejeli<br />

amandma poslanske skupine NSi ter<br />

mejo dvignili na 50 tisoč evrov. Pri višjih<br />

zneskih bi bilo do sto tisoč evrov priznanih<br />

samo 40 odstotkov normiranih<br />

odhodkov. Nad sto tisoč evri priznanih<br />

odhodkov ni. Za popoldanske espeje<br />

pa velja, da bodo imeli 80 odstotkov<br />

Bor Slana/STA<br />

priznanih odhodkov do 12.500 letnih<br />

prihodkov (prej je bilo načrtovano, da<br />

bodo tako obdavčeni do 50.000), za večje<br />

prihodke pa bodo imeli 40 odstotkov<br />

priznanih odhodkov.<br />

V <strong>SDS</strong> so predlagali tudi črtanje člena,<br />

po katerem se bo stopnja dohodnine,<br />

ki se plačuje od dohodka iz oddajanja<br />

premoženja v najem, zvišala s 15 na<br />

25 odstotkov. A tega dopolnila odbor ni<br />

podprl. <strong>SDS</strong>-u pa je uspelo zvišati olajšavo<br />

za mlade, ki bo namesto predlaganih<br />

tisoč evrov sedaj znašala 1.300<br />

evrov. To pomeni, da bi imeli mladi do<br />

vključno 29. leta 1.300 evrov več neobdavčenih<br />

dohodkov kot preostali.<br />

Viša se tudi olajšava za družinske<br />

člane, kar je že pred časom predlagala<br />

NSi, in sicer za 14,9 odstotka. V koaliciji<br />

so pristali na 7,5-odstotno zvišanje.<br />

NIŽJE PLAČE<br />

Splošna olajšava se bo prihodnje leto<br />

zvišala s sedanjih 4.500 evrov na<br />

5.000 evrov, nato pa ne bo več dodatnih<br />

postopnih zvišanj do 7.500 evrov<br />

leta 2025, kot določa veljavni zakon.<br />

To pomeni, da bo oseba z minimalno<br />

plačo v naslednjem letu na letni ravni<br />

izgubila približno 100 evrov, oseba<br />

s povprečno plačo okrog 200 evrov,<br />

oseba s štirikratnikom povprečne plače<br />

pa skorajda 2.900 evrov.<br />

Stopnja davka na najemnine bo<br />

25-odstotna (zdaj je 15-odstotna), kar<br />

pomeni, da bi pri 10.000 evrih pobrane<br />

najemnine z letos na naslednje leto<br />

državi plačali 900 evrov več.<br />

Dodatna splošna olajšava se bo po<br />

novem priznala zavezancem s skupnim<br />

dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi<br />

z veljavnim zakonom pomeni<br />

približno 2.280 evrov več. Davčni razredi<br />

ob tem ostajajo nespremenjeni, se pa<br />

stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem<br />

razredu, vrača na 50 odstotkov,<br />

kot je veljalo pred marca sprejetimi<br />

zadnjimi spremembami zakona.<br />

Najvišji znesek nagrade za poslovno<br />

uspešnost, ki ne bo obremenjen z<br />

dohodnino, pa bo po novem znašal<br />

toliko, kolikor je povprečna slovenska<br />

plača, in ne kot je povprečna plača posameznika,<br />

če je zanj to ugodneje. <br />

Komentar avtorja<br />

Iztržiti nekaj<br />

v zameno za<br />

dvig blokade ali<br />

vztrajati do konca<br />

v zameno za nič<br />

Te dni je v Državnem zboru na plano<br />

prišla zanimiva opozicijska dilema, ki je<br />

obenem pokazala na različno strateško<br />

postopanje obeh opozicijskih strank.<br />

Nova Slovenija je na spremembo<br />

dohodninske zakonodaje, ki<br />

škodi ljudem, a jo je zaradi koalicijske<br />

večine nemogoče preprečiti, morda<br />

pa mogoče zamakniti, najprej vložila<br />

posvetovalni referendum (z manevrom<br />

lastnega zakona) in stvar ustavila za<br />

dober mesec dni. Vladna koalicija je<br />

oviro zdaj premagala, nadaljnja procedura<br />

pa možnosti, da bi spremembo<br />

lahko zavlekli do novega leta, kar bi<br />

pomenilo enoletni zamik uveljavitve,<br />

skorajda ne dopušča.<br />

NSi se je zato podala v pogajanja in<br />

v zameno za odpoved posvetovalnemu<br />

referendumu še na koalicijski zakon<br />

(spomnimo, ta proceduralni zavlačevalni<br />

manever je v prejšnjem sklicu izumila<br />

Levica) iztržila davčne ugodnosti za<br />

normirane espeje in družinske člane. Zakonu<br />

so sicer vseeno nasprotovali, niso<br />

pa nadaljevali z referendumsko taktiko.<br />

Namesto njih je v to skočila <strong>SDS</strong>. A<br />

vse kaže, da bo to brezploden manever.<br />

Po zadnji interpretaciji Zakonodajno-<br />

-pravne službe DZ poslovniško določilo<br />

v Poslovniku DZ, da je po vloženi zahtevi<br />

za referendum treba z obravnavo<br />

počakati najmanj 30 dni, namreč ne<br />

velja za nujne postopke. Vladni zakon o<br />

dohodnini je vložen po nujnem postopku,<br />

kar pomeni, da bo <strong>SDS</strong>-ov predlog<br />

najbrž zavrnjen že v nekaj dneh, torej<br />

mnogo pred 1. januarjem, ko bi takšna<br />

zavlačevalna taktika na srednji rok<br />

imela še kak smisel.<br />

A <strong>SDS</strong> nadaljuje s svojo trdo opozicijsko<br />

držo, kar utrjuje njihovo pozicijo<br />

»proti« in s tem konsolidira njihovo<br />

volilno bazo. Po drugi strani pa, kot<br />

vemo, se ravno iz take drže <strong>SDS</strong>-a napaja<br />

in konsolidira tudi Golobova oziroma<br />

koalicijska politika. Najbrž je zato vladna<br />

stran popustila NSi-ju glede davčnih<br />

olajšav, čeprav se je zavedala, da bo z<br />

blokado nato nadaljeval <strong>SDS</strong>. Težko se je<br />

otresti občutka, da so Golobovi s takšnim<br />

scenarijem na tihem prav zadovoljni.


AKTUALNO<br />

50<br />

Komentar<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Apolitičnost županov<br />

ni dobra za politični razvoj Slovenije<br />

LUKA SVETINA<br />

V povolilni oddaji Komentar se je vplivni član stranke SLS<br />

Janez Podobnik (63) dotaknil problema vzpona nadstrankarskih<br />

in nepolitičnih županskih list, ki kažejo na dislociranost lokalne<br />

samouprave od dogajanja na državni politični ravni, čeprav isti ljudje<br />

za izvedbo svojih projektov potrebujejo ravno podporo državne politike.<br />

Jaka Krenker/DOMOVINA<br />

Slovenska ljudska stranka, ki je že<br />

dobro desetletje zunaj parlamenta,<br />

je bila po številu izvoljenih županov<br />

znova najboljša slovenska<br />

stranka na nedeljskih lokalnih volitvah,<br />

a številke so slabše, kot pred leti; če je<br />

SLS še leta 2018 v prvem krogu osvojil 23<br />

županskih mandatov, v drugem krogu<br />

pa tri, je bilo letos na listi SLS izvoljenih<br />

zgolj 13 županov. O razlogih za ta »osip«<br />

smo se v oddaji Komentar volitev pogovarjali<br />

z uglednim veljakom stranke,<br />

nekdanjim predsednikom Državnega<br />

zbora in županom občine Cerkno, Janezom<br />

Podobnikom, ki pravi, da so županske<br />

volitve najboljši način, kako lahko<br />

državljanke in državljani demokratično<br />

uveljavijo svojo voljo, v kakšnem okolju<br />

si želijo živeti. »Politični čut se rojeva<br />

med ljudmi na lokalnih ravneh. So pa<br />

bile volitve pomembne za novo, mlado<br />

vodstvo stranke, kjer je vajeti poleti<br />

prevzel Marko Balažic,« je povedal Podobnik,<br />

ki opozarja, da se tudi pri drugih<br />

strankah župani »izgubljajo«, ker se<br />

odločajo za kandidaturo na neodvisnih,<br />

t. i. nestrankarskih listah, a na teh listah<br />

je po Podobnikovih besedah mnogo<br />

nekdanjih SLS-ovih županov. Takšen je<br />

npr. dr. Ivan Žagar, uspešni dolgoletni<br />

župan v Slovenski Bistrici.<br />

SLOVENSKA IDEOLOŠKA<br />

OBREMENJENOST<br />

Podobnik je razočaran, ker je bila volilna<br />

udeležba v prvem krogu lokalnih<br />

volitev manj kot 50-odstotna, prepričan<br />

je, da je kriva slovenska obremenjenost z<br />

državnim nivojem in praksa glasovanja<br />

proti nečemu, ki je na lokalni ravni ni.<br />

»V principu vedno glasuješ za, za župana<br />

ali listo, če bi bili detajlni pri tej oceni,<br />

so k temu slabemu rezultatu največ prispevale<br />

mestne občine, kjer je bila nekje<br />

udeležba tudi nižja od 40 odstotkov.<br />

Tam so ideološke delitve velike in ljudje<br />

so naveličani pa še ljudje teden za tednom<br />

hodijo na volitve,« pravi Podobnik,<br />

ki pa dodaja, da je vseeno vzpodbudno,<br />

da se ljudje na volišča v večjem številu<br />

podajajo na podeželju. V manjših občinah<br />

je bila po njegovih besedah volilna<br />

udeležba tudi do 60-odstotna.<br />

Vsak župan želi svojo politiko podkrepiti<br />

s funkcionalno koalicijo, zato se<br />

na lokalni ravni sklepajo koalicije med<br />

strankami, ki jih na državnozborski<br />

ravni nikoli ne bi videli. Socialni demokrati<br />

in <strong>SDS</strong> skupaj v koaliciji, to ni nič<br />

nenavadnega, denimo za občino Bovec,<br />

kjer že vrsto let uspešno sodelujeta Valter<br />

Mlekuž kot župan stranke SD in vidni<br />

veljak stranke <strong>SDS</strong> Danijel Krivec.<br />

Podobnik sicer opozarja na paradoks<br />

apolitičnih in nadstrankarskih županov,<br />

ki se želijo madeža državne politike<br />

na lokalni ravni znebiti, ki pa morajo<br />

vseeno finančno podporo za svoje občinske<br />

projekte iskati v slovenski vladi.<br />

»Ta pa je eminentno politično strukturirana.<br />

Naj se to drsenje v apolitičnost<br />

ustavi. Ni dobro, da lokalna samouprava<br />

ne gradi več na političnih strankah,<br />

mislim, da to ne bo dobro za politični<br />

razvoj Slovenije. Princip subsidiarnosti,<br />

denimo, eden ključnih elementov<br />

Evropske ljudske stranke, ta princip<br />

pomeni, da zaupaš najnižji možni ravni<br />

in ji daš vsa pooblastila, da tam uspešno<br />

deluje, ni pa najnižja raven občina,<br />

temveč krajevne skupnosti,« je povedal<br />

Janez Podobnik, ki opozarja, da takšne<br />

dislociranosti lokalne samouprave od<br />

državne politike ni nikjer v Evropi in je<br />

že čez severno mejo, pri sosednjih Avstrijcih,<br />

popolnoma nepredstavljiva.<br />

JANKOVIĆU VSE OPROSTIJO<br />

Podobnik je sicer komentiral tudi rezultate<br />

v največjih slovenskih mestih.<br />

Zoranu Jankoviću se je tako po njegovih<br />

besedah zgodil sindrom utrujenosti,<br />

saj mu je nizka volilna udeležba<br />

odnesla večino v mestnem svetu, vseeno<br />

pa se to pri kandidaturi za sámo župansko<br />

funkcijo ni poznalo. Jankovićev<br />

peti mandat je bil potrjen kljub kopici<br />

afer in obtožb o korupciji, saj se Ljubljančank<br />

in Ljubljančanov to ne dotakne,<br />

Podobnik pa trdi, da meščanom<br />

glavnega mesta to vendarle ni v čast.<br />

Podobnik še vedno upa tudi, da SLS<br />

ne bo vpliva izgubila v Celju, kjer od<br />

leta 1998 vlada njihov nekdanji vplivni<br />

predsednik Bojan Šrot.<br />

Njegov morebitni poraz v OGLEJTE SI<br />

drugem krogu, ta se mu<br />

je zgodil sploh prvič, bi<br />

pomenil, da bo potrebno<br />

iskati mlajše kandidate.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />

Priporočila<br />

51<br />

MILAN<br />

HRASTAR<br />

WALTER ISAACSON: EINSTEIN<br />

Einsteinova teorija relativnosti je pripomogla k neverjetnim<br />

iznajdbam in na žalost tudi iznajdbi najstrašnejšega<br />

orožja, ki ga poseduje človeštvo. Njegova<br />

odkritja so še desetletja po njegovi smrti povsem sveža.<br />

Zaradi njega gledamo in razumemo vesolje drugače.<br />

Kvantna teorija subatomski svet preučuje z veliko<br />

osuplostjo. Einsteinove sledi so tako v laserski tehnologiji<br />

kot pri navadnih DVD-jih. Njegov način razmišljanja<br />

je primer povezave, da so učinki pospeševanja<br />

enaki kot učinki gravitacije.<br />

Albert Einstein je od mladih let, ko mu je njegov oče<br />

podaril preprost kompas, iskal vzroke, zakaj je kaj<br />

tako, kot je, ali pa je lahko tudi drugače. Še na smrtni<br />

postelji je reševal zapletene fizikalne enačbe, ki se<br />

na žalost niso izšle. Kljub vsem intelektualnim globinam,<br />

ki jih je dosegel, pa je priznaval silo, ki je nad<br />

vsem in drži vse v ravnovesju.<br />

Knjiga osvetljuje tudi njegovo zasebno življenje. Vse<br />

njegove težave zaradi judovskega porekla. Opiše probleme<br />

pri prvi zaposlitvi v patentnem uradu. Odstira<br />

zakonski odnos s prvo ženo Milevo Marić in dilemo,<br />

kje naj bi se mlada zakonca ustalila …<br />

ALENKA<br />

PUHAR<br />

DRAGO JANČAR: DUŠA EVROPE<br />

Nenadoma so se na tviterju pojavili odlomki iz članka,<br />

starega že dve desetletji. Pospremljeni z nekaj<br />

priznavalnega kimanja, pa tudi z začudenjem: »A<br />

da je bilo že leta 2000 tako?! Saj ni mogoče!« – Ker je<br />

mogoče, sem se odločila priporočiti Dušo Evrope, saj<br />

očitno ni prav znano, da je Jančar nekoč zelo veliko<br />

pisal tudi o aktualnih zadevah, za razne revije in časopise.<br />

Da je marsikaj od tega imenitna kombinacija<br />

ostrega očesa in uma ter veščega peresa. Da je marsikaj<br />

ponatisnjeno v knjigah, recimo v Duši Evrope. Ali<br />

v kakšni reviji, ki se ji reče Dignitas, od koder je tudi<br />

nedavno od mrtvih vstala skrivnostno izginula gospa<br />

Bush. V zadregi, ker moram na tako skromnem<br />

prostoru potratiti nekaj besed tudi za samoumevne<br />

stvari, sem poskusila izbrati kakšno trditev, dovolj jedrnato<br />

za to tvitersko ero in bralce, ki omagajo pred<br />

malo bolj zapletenimi stavčnimi zvezami – no, tu je:<br />

»Smo leta 2004, ko je jasno, da je kompozicija z lokomotivo<br />

Kučanom in kilometre dolgo vrsto vagonov,<br />

polnih privatizacijskih mogotcev, vsakovrstnih denarnih<br />

svinj in medijskih primitivcev zavozila v blato.«


KNJIGA PIKA PRI BOŽIČKU<br />

52<br />

IVAN SIVEC<br />

| <strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Pika pri<br />

Božičku<br />

PREDSTAVITEV KNJIGE<br />

1. zgodba<br />

Z jelenčkovimi sanmi po čarobni beli pravljici<br />

Avtor: Ivan Sivec<br />

Leto izdaje: 2022<br />

Založba: Zavod Iskreni<br />

Število strani: 61<br />

Mere: 156 x 217 mm<br />

Vezava: trda<br />

O knjigi:<br />

KUPI V TRGOVINI<br />

ISKRENI<br />

Pika pri Božičku je knjiga o radovedni deklici, ki<br />

hodi v 3. c razred. Zelo rada obiskuje zanimive<br />

kraje in o njih pripoveduje zgodbe. Tokrat se je<br />

s starši odpravila na Laponsko, kjer so obiskali<br />

samega Božička. V petnajstih zgodbah vam<br />

predstavlja, kaj je tam doživela, koga je srečala<br />

in česa novega se je naučila. Bilo je zabavno,<br />

zanimivo in poučno!


1<br />

| <strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

NA POT K BOZ¡CKU<br />

ober dan, prijatelji! Mnogi me že dobro poznate iz prejšnje<br />

D knjižice, v kateri sem opisala, kako je bilo na Švedskem, ko<br />

sem obiskala kraje Pike Nogavičke. Skupaj z mamico in očijem<br />

smo se podali po očarljivem svetu pisateljice Astrid Lindgren.<br />

Bilo mi je tako všeč, da sem napisala knjižico z naslovom Pika pri<br />

Piki. In ker je bila knjižica lepo sprejeta, sem sklenila, da se bom<br />

še odpravila na pot.<br />

Tudi drugače me poznate, kajne? Sem Pika, hodim v 3. c<br />

razred, imam zlato mamico in očka, porednega psička Murija,<br />

radovedno sošolko Mojco in zvesto prijateljico Špelo. Vse druge<br />

pa vam bom predstavila sproti.<br />

Kar na začetku naj vam povem, da sem tokrat odpotovala na<br />

Finsko in šla na obisk k Božičku. Bilo pa je takole!<br />

Moj oči se rad pošali, da v družini vedno skupaj izberemo<br />

srednjo pot. Ko vpraša mami, kam bi šli ob koncu tedna, ona<br />

rada predlaga:<br />

»Na morje!«<br />

Toda oči bi šel raje v hribe.<br />

Srednja pot pa je potem – na morje!<br />

A morje nam diši predvsem od maja do pozne jeseni. Po tako<br />

imenovanih krompirjevih počitnicah pa že zadiši – po Božičku!<br />

2<br />

KNJIGA PIKA PRI BOŽIČKU<br />

Cel december vedno mine v nestrpnem pričakovanju. Ves čas<br />

se oziram v nebo, da bi Božička morda na tistih njegovih letečih<br />

saneh z jelenčkovo vprego zagledala že kak dan prej. A Božiček<br />

nikoli ne prehiteva. Zamuja pa tudi ne. Vesela sem, da na našo<br />

družino nikoli ne pozabi. Mene ima še posebno rad. Verjetno<br />

tudi zato, ker se v šoli dobro učim, na cesti pa se vedem lepo.<br />

Ko sem na začetku decembra vprašala očija, od kod prihaja<br />

Božiček v naše kraje, mi je razložil, da s Finske. To je država na<br />

severu Evrope. Finska je, tako kot Slovenija, članica Evropske<br />

unije in je torej naša sestrica. No, bolj sestra, saj je štiridesetkrat<br />

večja od Slovenije. Pokrajini, kjer živi Božiček čez celo leto, pa<br />

se reče Laponska. V mestu Rovaniemi tako rekoč noč in dan<br />

prebira naša pisma, s škrati pripravlja darila in goji jelenčke, da<br />

nas potem ob božiču lahko obdari.<br />

»In kako daleč je od Ljubljane do tega mesta, ki ga ne znam<br />

niti dobro izgovoriti?« sem vprašala očija samo zato, da bi se z<br />

njim lahko še kaj več pogovorila o Božičku.<br />

»Trenutek!« je odvrnil, skočil k računalniku in na Googlu<br />

odtipkal oba kraja: Ljubljano in Rovaniemi. Takoj zatem mi je<br />

poročal: »Kraj, kjer celo leto živi Božiček, je precej severneje<br />

kot Helsinki, glavno mesto te države. Do tja je od nas več kot<br />

tri tisoč kilometrov. Okoli osemsto ur hoje. Torej, če bi vsako<br />

uro, tudi ponoči, naredila štiri kilometre, bi do tja hodila dobrih<br />

trideset dni. Če pa bi vmes še počivala in spala: dva meseca.«<br />

»In koliko časa bi se do tja peljala z avtomobilom?«<br />

3<br />

53<br />

»Dober dan nepretrgane vožnje. Osemindvajset ur. Ker pa je<br />

treba vmes še spati, dva do tri dni.«<br />

»Koliko pa potrebuje do tja letalo?«<br />

»Dobri dve uri,« je dejal in utihnil za cele tri dni. Tik pred prvo<br />

adventno nedeljo pa se je domov vrnil z odlično idejo:<br />

»Kako bi bilo, če letos ne bi šli na potovanje poleti, ampak bi<br />

šli na oddih sedaj, v decembru? In to kar k Božičku?«<br />

Ker v naši družini vse odločitve sprejmemo z glasovanjem, je<br />

poleg svojega glasu takoj dobil še enega. Mojega! Mami pa je<br />

dodala polovičko. Tako Božička nismo več čakali doma, temveč<br />

smo mu šli nasproti na Laponsko. Božiček se vozi po svetu z<br />

jelenčki in s sanmi, mi pa smo šli tja z letalom. Pred poletom<br />

sem obiskala pilota v kabini. Naročila sem mu, naj mu v primeru,<br />

če ga bo morda v zraku srečal, veselo pohupa.<br />

Na moje veliko presenečenje letalo sploh nima hupe.<br />

Foto: Visit Rovaniemi<br />

Foto: I. Sivec<br />

Božiček se po tleh in po zraku vozi samo z jelenčki.<br />

4<br />

5


KOLUMNA<br />

54<br />

| <strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Ustanovitelj Amazona Jeff Bezos<br />

predlaga zamik velikih nakupov<br />

IGOR VOVK<br />

Nastopila je odlična priložnost za minimalizem, kar kaže zadnji predlog<br />

enega najbogatejših Zemljanov. Pustimo si torej nekoliko več časa za<br />

nakup novih stvari, da vidimo, če jih res potrebujemo, in raje podprimo<br />

tiste, ki podpirajo naše vrednote, ter na ta račun kupimo kako stvar manj.<br />

Prvič sem se srečal s konceptom<br />

minimalizma, ko sem bral življenjepis<br />

ustanovitelja Appla<br />

Steva Jobsa. Sam minimalizem<br />

me je pritegnil predvsem zato, ker se<br />

je z njim srečeval eden takrat najbogatejših<br />

zemljanov. Torej človek, ki bi<br />

si lahko privoščil vse. Po eni strani je<br />

želel, da izdelujejo tehnično in uporabniško<br />

dovršene računalnike. Šel je celo<br />

tako daleč, da sta mu bili pomembni<br />

natančnost in kvaliteta, pa to ne samo<br />

na zunaj, ampak tudi od znotraj, tako<br />

programska oprema kot strojna. Praktično<br />

vsak izdelek slej ko prej odprem,<br />

da zamenjam kakšno komponento ali<br />

baterijo, zadnja leta predvsem slednjo.<br />

Na ta način podaljšujem kvalitetno<br />

življenjsko dobo delovanja. In pri Jobsovih<br />

izdelkih me je vedno nagovorila<br />

dovršenost. Pred trinajstimi leti sem<br />

sočasno odprl Apple in HP višjega ranga.<br />

Razlika je bila očitna. Takrat sem<br />

razumel razliko v ceni in tudi to, zakaj<br />

SHUTTERSTOCK<br />

»Ne potrebuješ toliko<br />

informacij, toliko stvari<br />

in toliko izbire. Vse to te<br />

odvrača od bistvenega,<br />

od odnosa z Njim in<br />

bližnjimi. Vsaka nova<br />

stvar, ki jo kupiš, ti<br />

pobere del energije,<br />

pozornosti in denarja.«


| <strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 KOLUMNA<br />

55<br />

mi dovršeno izdelan računalnik in programska<br />

oprema trajata nekaj let več.<br />

Po drugi strani pa je Jobs živel kot<br />

asket. Njegova najbolj znamenita slika<br />

je iz leta 1982, ko sedi v dnevni sobi,<br />

kjer nima nobene opreme in balasta.<br />

Spraševal sem se, kako je možno, da<br />

človek, ki hrepeni po nekem minimalizmu,<br />

po drugi strani vztraja, da so<br />

izdelki popolnoma dovršeni in pregrešno<br />

dragi, kot menijo predvsem tisti,<br />

ki pogledajo zgolj suhoparne karakteristike<br />

(velikost rama, diska ipd.)<br />

»Namesto nakupa<br />

novega avta naredite<br />

raje dober servis avta<br />

in podobno. Bodite<br />

dobrodelni in podprite<br />

koga, ki potrebuje<br />

pomoč. Podprite raje<br />

tiste ljudi, ki podpirajo<br />

vaše vrednote, in na ta<br />

račun kupite kakšno<br />

stvar manj.«<br />

Odgovor sem dobil pred približno<br />

desetimi leti, ko sem šel skozi 30-dnevne<br />

ignacijanske duhovne vaje. V tistem<br />

mesecu sem prišel do mnogih življenjskih<br />

spoznanj, zahvaljujoč dnevnim<br />

pogovorom s p. Roblekom, ki mi je<br />

pomagal osmisliti tudi post. Med drugim<br />

mi je dejal: »Ne potrebuješ toliko<br />

informacij, toliko stvari in toliko izbire.<br />

Vse to te odvrača od bistvenega, od<br />

odnosa z Njim in bližnjimi. Vsaka nova<br />

stvar, ki jo kupiš, ti pobere del energije,<br />

pozornosti in denarja.« Zgodil se mi je<br />

eden tistih »uau efektov«, in to v dneh,<br />

ko sem lahko po cel dan premišljeval le<br />

dve vrstici iz Svetega pisma.<br />

Takrat sem uvidel, da je potrošniška<br />

miselnost v bistvu čisti protipol<br />

minimalizma. Spomnil sem se besed<br />

očeta, ki ni imel rad nakupovanj. Vedno<br />

me je vzpodbujal, naj kupim manj, a<br />

tisto res dobro in premišljeno, da bom<br />

imel dlje časa. Pri oblekah je bolj pomembno,<br />

da gre za dober material in ne<br />

najnižjo ceno, kajti slednje običajno že<br />

po nekaj nošenjih postane razmuckano<br />

in za v smeti. Večkrat mi uspe slediti<br />

minimalizmu, a hkrati priznam, da je<br />

ta potrošniška družba tako močna, da<br />

mi prevečkrat spodleti. To še posebej<br />

opazim, ko z ženo opraviva letno čiščenje<br />

in se želim »znebiti šare«.<br />

Trenutno poteka že več kot mesec<br />

dni trajajoč »črni petek«. To je v<br />

bistvu praznik, ki so ga ustvarili trgovci<br />

in nam potrošnikom izključno<br />

škodi. Sprva so ga skušali prilepiti na<br />

tradicionalne praznike, katerih bistvo<br />

je bilo drugačno. Kasneje so spoznali,<br />

da ljudje, ki so v stiku s sabo in praznikom,<br />

ne želijo brezglavo zapravljati.<br />

Ustvarili so svoje praznike in danes<br />

okrog njih naredijo več pompa kot<br />

okrog resničnih tradicionalnih praznikov.<br />

Takrat so celo radijske postaje<br />

popolnoma ne-praznične.<br />

RECESIJA KOT<br />

PRILOŽNOST<br />

Ta teden je v intervjuju za CNN presenetil<br />

ustanovitelj Amazona Jeff Bezos,<br />

ko je razkril, da bo večino premoženja<br />

razdal v dobrodelne namene. Hkrati<br />

pa je dal nasvet manjšim podjetjem in<br />

njihovim lastnikom: »Lastnikom malih<br />

podjetij svetujem, da sedaj ne tvegajo.<br />

Če se odločate za nakup, morda ta nakup<br />

nekoliko zakasnite. Če ste majhno<br />

podjetje, morda odložite nekaj nakupov.<br />

Ali potrebujete ta nov kos opreme?<br />

Mogoče lahko malo počaka. Imeti raje<br />

nekaj več denarja na računu lahko naredi<br />

veliko razliko.«<br />

Dotaknil se je tudi posameznikov<br />

in družin: »Če ste posameznik in razmišljate<br />

o nakupu novega televizorja<br />

z velikim zaslonom, morda počakajte.<br />

Obdržite ta denar in počakajte, kaj se<br />

bo zgodilo. Enako velja za hladilnik,<br />

nov avto, karkoli, ne tvegajte.« Sedaj<br />

je odlična zunanja priložnost za minimalizem.<br />

Namesto novega televizorja,<br />

računalnika, sesalca, kupite kakšno<br />

dobro knjigo, ki vas bo umirila. Pustite<br />

si nekoliko več časa za nakup novih<br />

stvari, vsaj toliko, da vidite, če to<br />

res potrebujete. Namesto nakupa novega<br />

avta naredite raje dober servis<br />

avta in podobno. Bodite dobrodelni<br />

in podprite koga, ki potrebuje pomoč.<br />

Podprite raje tiste ljudi, ki podpirajo<br />

vaše vrednote, in na ta račun kupite<br />

kakšno stvar manj.<br />

<br />

Tednik <strong>Domovina</strong> o<br />

težkih, zelo perečih<br />

problemih spregovori<br />

na primeren in<br />

strpen način.<br />

Milena Miklavčič, pisateljica in kolumnistka


ŽIVLJENJSKI SLOG<br />

56<br />

Nasvet<br />

| <strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Kapsulna omara – rešitev, ko imaš<br />

veliko oblačil, pa ničesar za obleči<br />

MOJCA BELCL<br />

MAGDIČ<br />

»Česar nisi oblekel v zadnjih dveh letih, tudi v prihodnjih dveh ne boš,«<br />

je bil stavek, ki me je pred dobrim desetletjem pošteno prizemljil in mi<br />

omogočil, da sem se končno poslovila od določenih oblačil, ki so mi<br />

v omari zavzemale le še prostor.<br />

Ni pa me ta moder stavek povsem<br />

odrešil od nadaljnjih<br />

nepremišljenih nakupov,<br />

občutka, da »nimam nič za<br />

obleči«, in nezadovoljstva, da je moja<br />

garderoba precej dolgočasna in za moje<br />

potrebe neuporabna. Če potegnem<br />

črto, nisem vedela, kaj vse sploh imam,<br />

še manj, kaj mi pristoji … Vse do letošnje<br />

jeseni, ko sem se trdno odločila, da<br />

bom zadevi naredila konec.<br />

Rešitev? Kapsulna omara. Kapsulna<br />

kaj?!? Imeti kapsulno omaro<br />

(ang. capsule wardrobe) pomeni, da<br />

imaš na sezono med približno 30 in 40<br />

kosov oblačil (lahko več, lahko manj,<br />

zgornjo mejo si določiš sam), mednje pa<br />

ne spadajo modni dodatki (rute, nakit,<br />

torbice, kape, pasovi), čevlji, spodnje<br />

perilo ali športna oblačila. Gre za nabor<br />

premišljeno izbranih kakovostnih<br />

oblačil (plašči, jakne, suknjiči, hlače,<br />

kavbojke, puloverji, bluze, majice,<br />

krila, obleke), s katerimi lahko ustvariš<br />

tudi do 100 različnih kombinacij.<br />

Končni rezultat kapsulne omare je za<br />

vsako žensko (in tudi moškega) nadvse<br />

razbremenjujoč: olajša ti jutranjo odločanje:<br />

»Kaj obleči?«, vsak kos oblačila ti<br />

Gre za nabor<br />

premišljeno izbranih<br />

kvalitetnih oblačil,<br />

s katerimi lahko<br />

ustvarimo tudi do 100<br />

različnih kombinacij.<br />

je všeč in povrhu še prav, kombiniranje<br />

oblačil pa postane precej enostavno.<br />

Najtežji del celotnega procesa je t.i.<br />

»izločanje«, ki ga naredimo v tednu (tednih)<br />

pred tem. A ni nekaj nemogočega.<br />

KJE ZAČETI<br />

Če nas ideja o omari s tako omejenim<br />

številom oblačil plaši, lahko za začetek<br />

vzamemo to kot nekaj poizkusnega.<br />

Vsa oblačila iz drugih letnih časov<br />

spravimo na stran (naj bodo izven našega<br />

vidnega polja) in se osredotočimo<br />

na dotično sezono. Oblačila iz aktualne<br />

sezone položimo na posteljo in vsak kos<br />

posebej ocenimo glede na naslednje tri<br />

kategorije: Mi je všeč in bi ga takoj nosil/a.<br />

Mi je všeč, vendar ne vem točno,<br />

zakaj ga ne nosim več. (Takšne vrste<br />

oblačil zložimo v škatlo in jih pospravimo<br />

nekam, kjer bodo lahko dostopna.<br />

Če jih ne bomo oblekli do konca sezone,<br />

je to dober pokazatelj, da jih komu<br />

podarimo. Pa še tretja: ni m všeč. Tukaj<br />

dodatna obrazložitev ni potrebna.<br />

KAKO NADALJEVATI<br />

Enkrat, ko imate pred seboj vsa oblačila,<br />

ki so vam všeč (in prav), pričnimo<br />

sestavljati svojo garderobo. K najljubšim<br />

hlačam poiščimo ustrezne zgornje<br />

dele (majice, bluze, puloverje …) in čevlje.<br />

Podobno storimo s krilom, obleko<br />

in kavbojkami. Zelo hitro bomo ugotovili,<br />

da vseh možnih kombinacij le ni<br />

tako malo. Če pa nam vseeno zmanjkuje<br />

idej, kaj k čemu najbolje gre, je lahko<br />

v pomoč aplikacija Pinterest, ki nam<br />

ponuja vse možne kombinacije glede<br />

na določeno oblačilo. Za kavbojke recimo<br />

vtipkamo »jeans outfit« in zlahka<br />

bomo našli zanimive outfite, ki bodo<br />

popestrili našo podobo.<br />

SHUTTERSTOCK


| <strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 ŽIVLJENJSKI SLOG<br />

Nasvet<br />

57<br />

ZGLEDUJMO SE PO SEBI<br />

Pri ustvarjanju kapsulne omare se je<br />

treba zavedati, da popolna garderoba<br />

ne obstaja. Morda bomo tekom sezone<br />

ugotovili, da nam kakšen kos manjka.<br />

Kupimo ga. Ali da si želimo kaj bolj<br />

trendovskega. Lahko bomo tudi opazili<br />

kakšen kos, ki ga ne nosimo tako<br />

pogosto in ga bomo iz svoje omare<br />

odstranili. Prav tako ne obstaja univerzalna<br />

kapsulna omara, ki bi veljala<br />

za vse. Druge so nam lahko v pomoč,<br />

vendar je moja garderoba le moja, osebna,<br />

edinstvena. In če se ustrašimo, da<br />

se bomo teh nekaj oblačil naveličali?<br />

Modni svetovalci pravijo, da si sprememb<br />

zaželimo nekje po treh mesecih,<br />

kar ravno sovpada z letnimi časi.<br />

Nič pa ni narobe, če si sami določimo,<br />

kako dolgo bomo »zdržali« z izbranimi<br />

kosi oblačil. Gradnja kapsulne omare<br />

Gradnja kapsulne omare<br />

je navsezadnje učenje –<br />

o sebi, o svojih navadah,<br />

preferencah, stilu in<br />

o tem, v čem zares<br />

izgledamo lepo.<br />

Zelo dobro je tudi, če vemo, kateri<br />

barvni tip smo: ali mi bolje pristojijo<br />

hladne ali tople barve. Če poznaš<br />

svojo temeljno barvo, lahko okoli<br />

nje (z)gradiš garderobo s približno<br />

tremi bolj živimi barvami, ki se jih<br />

da med sabo dobro kombinirati.<br />

je navsezadnje učenje – o sebi, o svojih<br />

navadah, preferencah, stilu in o tem, v<br />

čem zares izgledamo lepo. In z vsako<br />

sezono bo šlo bolje.<br />

STRANSKI UČINKI<br />

Končno bomo vedeli, kaj vse imamo<br />

v omari. Vnaprej bomo lahko predvidevali,<br />

kaj bomo ob kateri priložnosti<br />

oblekli. Prihranili bomo čas in denar,<br />

saj bo naše nadaljnje nakupovanje bolj<br />

premišljeno. Postali bomo veliko bolj<br />

ustvarjalni pri sestavljanju oblačil in<br />

dodajanju dodatkov. To nas bo navdihnilo,<br />

da bomo poenostavili tudi druga<br />

področja življenja (najprej v lastni hiši).<br />

Naša omara, sestavljena iz najljubših<br />

kosov, ki jih bomo med seboj<br />

lahko skorajda neomejeno kombinirali,<br />

ne bo več kraj kaosa, nemira, slabe<br />

volje in obupa, ampak kraj ustvarjalnosti<br />

in zadovoljstva.<br />

<br />

Kaj se trenutno nahaja v moji jesenski<br />

kapsulni omari: 3 vrhnja<br />

oblačila (1 plašč, 2 jakni), 3 hlače, 2<br />

kavbojke, 2 suknjiča, 2 puloverja,<br />

7 bluz, 1 majica s tri-četrt rokavi,<br />

5 oblek. Ostalo so modni dodatki:<br />

rute, nakit, torbica … in čevlji.<br />

V bolj hladnih dneh se bodo naštetim<br />

kosom oblačil pridružili še<br />

malce toplejši kosi.


ZDRAVJE<br />

58<br />

| <strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Zakaj ima povečanje prsi<br />

tudi zdravstvene posledice<br />

Estetski kirurgi po svetu letno opravijo do dva milijona in pol operacij<br />

s prsnimi vsadki, zapleti pa naj bi bili večinoma redki, a vseeno pogostejši,<br />

kot smo pripravljeni priznati. Medicina bolezni prsnih vsadkov zaenkrat<br />

uradno sploh še ne priznava, čeprav mnogi zdravniki trdijo, da povezave<br />

mnogih simptomov s prsnimi vsadki ni več mogoče zanikati.<br />

V<br />

Sloveniji uradne evidence zapletov sploh nimamo,<br />

kar pa ne pomeni, da jih ni. Obstaja več sto<br />

simptomov, ki jih poznamo pod skupnim imenom<br />

bolezen prsnih vsadkov ali »breast implant illness«.<br />

Številne ženske po svetu in tudi v Sloveniji poročajo<br />

o hudih stranskih učinkih, ki so izzveneli šele po operativni<br />

odstranitvi prsnih vsadkov. Obstaja celo mednarodni<br />

dan bolezni prsnih vsadkov (13. februar).<br />

Slike, ki jih ženske objavljajo po odstranitvi vsadkov so<br />

pretresljive in zahtevajo ponovni razmislek o smiselnosti tovrstnih<br />

lepotnih operacij. Kaj je narobe z mojimi prsmi? Na<br />

UREDNIŠTVO ISKRENI.NET<br />

svetu ni dveh žensk, ki bi imeli povsem enake prsi (razen seveda<br />

umetnih). Ni dveh, ki bi imeli enake nožne palce, lase,<br />

noge, zobe …<br />

ČEMU PRSI<br />

Če pogledamo, čemu so, čisto fiziološko namenjene ženske<br />

prsi? Prvič so namenjene hranjenju mladička. Se pravi otroka.<br />

Njihova zunanja oblika je namenjena temu, da je zaščitni<br />

ovoj za dragocenost, ki jo skrivajo v sebi. To so mlečne<br />

žleze. Naša fascinacija s prsmi izvira od tega prvinskega<br />

občutka potešenosti in preskrbljenosti ob materinih prsih.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Obstaja več sto<br />

simptomov, ki<br />

jih poznamo pod<br />

skupnim imenom<br />

bolezen prsnih<br />

vsadkov ali<br />

»breast implant<br />

illness«.


| <strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 ZDRAVJE<br />

59<br />

Nobeni podatki nimajo tolikšne moči kot<br />

iskreno pričevanje. In pričevanj žensk, ki so<br />

imele hude zdravstvene težave po operaciji<br />

povečanja prsi, tudi v slovenskem prostoru,<br />

ne manjka. Nedavno se je opogumila<br />

Anja Pinter, ki je na svojem Instagram<br />

profilu opisala svojo pot od povečanja<br />

prsi do hudih težav, ki jih je imela do<br />

odstranitve vsadkov. Njeno zgodbo so<br />

povzeli tudi drugi slovenski mediji. Sama<br />

pravi, da se je izpostavila, čeprav ji je težko,<br />

ker o tem problemu ne govori nihče. Po<br />

operaciji je vsaki, ki jo je vprašala za nasvet glede<br />

povečanja prsi, rekla: »To je bila moja najboljša<br />

odločitev.« Dokler se po dveh letih niso pojavile težave:<br />

angine, bolečine v kosteh, odprte rane, vaginalna vnetja,<br />

glavoboli, ostre bolečine v prsih, oteženo dihanje. Štiri<br />

leta po operaciji si je dala vsadke odstraniti, je povedala v<br />

oddaji Svet na Kanalu A.<br />

Že pred leti je svojo zgodbo z javnostjo delila tudi<br />

slovenska zdravnica, ki pa je želela ostati anonimna.<br />

posnetek zaslona<br />

Tudi ona je prve težave opazila dve leti po<br />

povečanju prsi. Pet let po operaciji je<br />

prvič rodila in imela, kljub zagotovilom<br />

kirurga, da vsadki ne bodo vplivali<br />

na dojenje, težave z dojenjem.<br />

Nekaj mesecev po drugem porodu<br />

je začutila bolečine, ki so trajale<br />

dve leti. Ko je bil kot vzrok bolečin<br />

končno identificiran prsni vsadek, si<br />

ju je dala odstraniti. Je pa odstranitev<br />

vsadkov veliko bolj zahtevna in tvegana<br />

od vstavitve. Svojo zgodbo je konča<br />

z razmišljanjem: »Smo ženske še vedno<br />

samo igračke za moške? Plastični kirurgi so<br />

večinoma moški z ›občutkom za estetiko‹, s katerim opravijo<br />

›instantno psihoterapijo‹ in ženskam spremenijo<br />

življenje. Verjemite mi, da to ne drži. Še vedno gre samo<br />

za moč in denar. Prosim, premislite, če premišljate o<br />

tem posegu. Želim si, da bi se vse, ki se odločate o tem,<br />

videle, kot bi vas videla jaz, če bi prišle k meni na pregled:<br />

popolne brez vsakršnih popravkov.«<br />

Pri čemer je potrebno razbiti mit, da<br />

imajo ženske z velikimi prsmi več<br />

mleka ali da ženske z majhnimi prsmi<br />

niso uspešne dojilje. Velikost prsi<br />

Občutka<br />

manjvrednosti in<br />

neljubljenosti ne<br />

more odvzeti noben<br />

prsni vsadek, noben<br />

fitnes program,<br />

nobeno oblačilo,<br />

ličilo … Občutek<br />

vrednosti se gradi<br />

na povsem drugem<br />

nivoju.<br />

nima nobene povezave s količino mleka,<br />

ki so ga sposobne proizvesti.<br />

Druga, tudi ne povsem zanemarljiva<br />

funkcija prsi je, da so erogene cone. Tukaj<br />

imajo največjo vlogo pravzaprav bradavice,<br />

saj so živci skoncentrirani v njih.<br />

Če smo čisto iskreni, prsni vsadki motijo<br />

obe opisani funkciji prsi, čeprav lepotni<br />

kirurgi trdijo, da jih ne. Številne ženske<br />

z vsadki poročajo o nezmožnosti dojenja<br />

in neobčutljivih bradavicah. Če imamo<br />

še malo smole in jih naše telo zavrne, si<br />

pridelamo še bolezen prsnih vsadkov.<br />

POVRŠINSKA<br />

USMERJENOST<br />

V zadnjih desetletjih smo v naši površinski<br />

in k zunanjosti usmerjeni družbi<br />

popolnoma sprejeli, da, če ženska ni<br />

zadovoljna s svojim izgledom, je rešitev<br />

lepotna operacija. Da je to povsem normalno.<br />

Ne samo pri prsih. Tako cvetijo<br />

in mastno služijo lepotni kirurgi. Čeprav<br />

je veliko žensk prepričanih, da,<br />

če bi imele postavo, kot si želijo, bi bile<br />

zadovoljne s sabo in bi se dobro počutile<br />

v svoji koži … Toda psihologi se ne strinjajo.<br />

Stvari niso tako preproste. Niti približno.<br />

Občutka manjvrednosti in neljubljenosti<br />

ne more odvzeti noben prsni<br />

vsadek, noben fitnes program, nobeno<br />

oblačilo, ličilo … Občutek vrednosti se<br />

gradi na povsem drugem nivoju.<br />

Ne gre za zgražanje nad nobeno posameznico,<br />

ki se je za to odločila. Vsaka<br />

ima svojo zgodbo in svoje razloge. Mnoge<br />

gotovo upravičene. Nihče ni poklican k<br />

temu, da sodi kogarkoli. Gre pa za zgražanje<br />

nad splošno sprejetostjo tega, da,<br />

če nisi zadovoljen s sabo in imaš tri jurje<br />

viška, je povsem sprejemljivo, da greš na<br />

operacijo. Celo za zelo mlada dekleta.<br />

Se bodo prihodnje generacije zgražale<br />

nad nami, kot se mi danes zgražamo<br />

nad stezniki in deformiranimi<br />

stopali Azijk, ker smo bile pripravljene<br />

za malo moške pozornosti in občutka<br />

vrednosti, z nožem zarezati v svoje telo<br />

in vanj vstaviti dva tujka? <br />

Sprejeti samega sebe, takšnega kot<br />

si, se vzljubiti in ljubeče ravnati s<br />

samim seboj, tako še vedno ostaja<br />

velika nedokončana naloga sodobnega<br />

človeka. In nenazadnje tudi<br />

kristjana, saj je druga največja zapoved<br />

krščanstva: »Ljubi svojega<br />

bližnjega, kakor samega sebe.« (Mt<br />

22, 39). Kako z lahkoto pozabimo<br />

to resnico, ki nam govori, da naj<br />

ljubimo svoje bližnje, ne bolj in ne<br />

manj, ampak kakor sebe. In če ne<br />

ljubimo sebe, bodo tudi naši bližnji<br />

od nas deležni samo cenenih nadomestkov<br />

in ne ljubezni.


SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

60<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Pregovor pravi:<br />

„Brez krompirja ni kosila“<br />

SELMA BIZJAK<br />

V naši deželi, na sončni strani Alp, smo večinoma vsi ljubitelji krompirja<br />

in krompirjevih jedi. Tokrat sem za vas pripravila recept, ki ga lahko na<br />

mizo postavite kot samostojno jed ali pa kot prilogo mesni jedi. V Sloveniji<br />

imamo festivale posvečene krompirju in menda celo spomenik,<br />

ki je krompirju v čast postavljen v Šenčurju.<br />

Krompir velja za eno najbolj uporabljenih sestavin<br />

v domači kuhinji. S krompirjem lahko pripravimo<br />

ogromno različnih jedi, tako enolončnic, juh, glavnih<br />

jedi kot prilog. Med Slovenci je seveda na prvem<br />

mestu pražen krompir, brez katerega ni nedeljskega kosila,<br />

če pa za najljubšo jed iz krompirja povprašamo mladino, bo<br />

pa odgovor nedvomno pomfri.<br />

Slovenski kmetje so ogromni pridelovalci krompirja,<br />

zato imamo to srečo, da lahko tudi tisti, ki ga nimamo možnosti<br />

pridelati na domači njivi, v trgovini posežemo po kvalitetnem<br />

slovenskem pridelku.<br />

Poznamo več vrst krompirja, ki se deli na tistega primernejšega<br />

za kuhanje ali za pečenje pa tistega, ki je lahko vsestransko<br />

uporabljen. Sama imam za take jedi raje rumeno sorto krompirja,<br />

ki je primernejši za kuhanje, saj je v jedi bolj mehak in se zelo<br />

dobro poveže z mokrimi sestavinami, ker jih vpije. Ta je tudi<br />

hitrejši za pripravo. Tisti, ki imate raje kompaktnejši krompir,<br />

izberite rdečo sorto, ki je trša in pri peki ostane kompaktnejša,<br />

zato pri kuhi ali peki potrebuje nekaj minut več.<br />

Tokrat vam predlagam malce drugačno krompirjevo jed,<br />

za katero pa verjamem, da bo navdušila vaše brbončice. Sploh<br />

brbončice tistih, ki imate radi okus smetane in sira.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

61<br />

KROMPIRJEV<br />

NARASTEK S ŠUNKO,<br />

SIROM IN SMETANO<br />

Za dve osebi potrebujemo:<br />

• 400–500 g krompirja,<br />

• 100 g kuhane šunke,<br />

• 200 ml smetane za kuhanje,<br />

• 80 g ribanega parmezana,<br />

• nekaj lističev svežega žajblja,<br />

• sol,<br />

• poper,<br />

• maslo.<br />

PRIPRAVA:<br />

1. Pečico segrejemo na 200<br />

stopinj Celzija, enakomerno<br />

gretje spodaj-zgoraj.<br />

2. Krompir olupimo in narežemo<br />

na tanjše rezine (2–3 mm).<br />

3. Operemo ga pod tekočo vodo<br />

in ga osušimo s papirnato<br />

brisačko.<br />

4. Keramičen ali steklen pekač<br />

premažemo z maslom.<br />

5. Vanj položimo plast<br />

narezanega krompirja, ki ga<br />

rahlo solimo in popramo.<br />

6. Dodamo rezine<br />

kuhanega pršuta.<br />

7. Plast posujemo s parmezanom.<br />

8. Ponovimo spet plast<br />

krompirja, šunke in<br />

parmezana in tako<br />

ponavljamo, vse dokler ne<br />

porabimo vseh sestavin.<br />

9. Zadnja plast naj bo<br />

iz krompirja, ki ga solimo<br />

in popramo.<br />

10. Posujemo s parmezanom.<br />

11. Dodamo lističe svežega žajblja.<br />

12. Nato prelijemo s tekočo<br />

smetano za stepanje.<br />

13. Pekač postavimo v pečico na<br />

srednje vodilo in jed pečemo<br />

40–50 minut.<br />

14. Na površini jedi se mora<br />

narediti lepa zlato-rumeno<br />

obarvana skorjica.<br />

15. Ko je krompirjev narastek<br />

pečen, ga vzamemo iz pečice.<br />

16. Pustimo, da 10 minut počiva,<br />

nato jed postrežemo.<br />

Dober tek!<br />

Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane<br />

Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si<br />

3<br />

4 9<br />

9 5 6 3<br />

1 3<br />

7 5 2<br />

3<br />

4 2 9<br />

6 1 4 9<br />

2 5<br />

2 8 9 7<br />

8 3<br />

REŠITVE str. 62-63:<br />

Rešitev dopolnjevanke:<br />

KOVAČEVA KOBILA JE VEDNO BOSA.<br />

Rešitev anagrama: MIHA KOVAČ.<br />

Rešitev križanke (vodoravno) : kustos, ovčica, ŽE, pet,<br />

Brkini, ati, AE, lenuh, Anže Kopitar, lot, garderoba, ameba,<br />

ale, kapela, atom, veleslalom, soda, Atos, dinozaver,<br />

Koseč, rožica, komunike, raš, epilog, Pia, Črt, gora,<br />

nasad, Paul, LR, pravopisarka, jod, Ula, ilo, akord, nagib,<br />

Čampa, sraka. Glavno geslo: kostnica.<br />

2 8 9 7 1 3 4 6 5<br />

5 1 7 4 6 9 2 8 3<br />

6 4 3 5 8 2 1 9 7<br />

7 9 2 3 5 8 6 4 1<br />

3 6 8 1 4 7 9 5 2<br />

4 5 1 2 9 6 7 3 8<br />

9 2 5 6 3 1 8 7 4<br />

8 7 4 9 2 5 3 1 6<br />

1 3 6 8 7 4 5 2 9<br />

8 9 1 7 3 6 2 4 5<br />

6 4 3 5 2 9 8 7 1<br />

7 2 5 4 1 8 6 3 9<br />

9 8 4 3 6 7 5 1 2<br />

3 1 7 9 5 2 4 6 8<br />

5 6 2 1 8 4 7 9 3<br />

1 7 6 2 9 5 3 8 4<br />

2 3 8 6 4 1 9 5 7<br />

4 5 9 8 7 3 1 2 6


RAZVEDRILO<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

62<br />

9<br />

6<br />

1 4 8<br />

6 5 8 2 7<br />

2 6<br />

3<br />

7 5 2<br />

4 9<br />

9 5 6 3<br />

3<br />

1 3 4 2 9<br />

8 1<br />

6<br />

2 4<br />

9 4<br />

3<br />

6 1<br />

2<br />

2 8<br />

8<br />

3<br />

2<br />

6<br />

5<br />

8 3<br />

5<br />

4<br />

5<br />

3<br />

2 5<br />

1<br />

9<br />

2<br />

8<br />

9 7<br />

ANAGRAM<br />

2 8 9<br />

AH,<br />

7<br />

ČIVKAMO!<br />

1 3 4 6 5<br />

5 1 Ha, kaj 7 pa čmo! 4 Ob 6 vseh zadolžitvah, 9 2 8 3<br />

funkcijah in kar je še takega,<br />

6 4 3 5 8 2 1 9 7<br />

si vendarle odškrtnemo košček<br />

svojega dragocenega časa tudi za tvitanje.<br />

7 9 2 3 5 8 6 4 1<br />

Ob vsem pomembnem in neutrudnem delu<br />

za dobrobit slovenskega naroda<br />

je čisto prav, da sem pa tja spustimo<br />

3 6 8 1 4 7 9 5 2<br />

kakšen gotovo duhovit čivk.<br />

Kdo so to rekli?<br />

4 5<br />

Odgovor<br />

1<br />

je v ednini<br />

2<br />

-<br />

9<br />

ime in<br />

6<br />

priimek.<br />

7<br />

(jp)<br />

3 8<br />

9 2 5 6 3 1 8 7 4<br />

8 7 4 9 2 5 3 1 6<br />

1 3 6 8 7 4 5 2 9<br />

Mr Conformista @cnfrmstAt<br />

Kdor drugemu jamo koplje, nizko pade.<br />

Kdor se zadnji smeje, sam vanjo pade.<br />

Kdor visoko leta, se najslajše smeje.<br />

DOPOLNJEVANKA<br />

N A S K A _ _ _ _ N J E<br />

8 9 1 7 3 6 2 4 5<br />

D A V K O P L A _ _ _ _ L E C<br />

6 4 3 5 2 9 8 7 1<br />

J A _ _ _ _ N S T V O<br />

7 2 5 4 1 8 6 3 9<br />

N E U S K _ _ _ _ N O S T<br />

9 8 4 3 6 7 5 1 2<br />

3 1 7<br />

S P R<br />

9<br />

E N<br />

5<br />

E _ _<br />

2<br />

_ A<br />

4<br />

N J E6 8<br />

5 6 2 Ž 1 L E 8 H T _ 4 _ _ 7 A 9 3<br />

1 7 6 A 2 N G 9 L _ 5 _ _ S 3 I 8 4<br />

2 3 8 6 4 1 9 5 7<br />

4 črtice, 5 kjer 9 boste 8 prebrali 7 lep 3 slovenski 1 pregovor. 2 6(jp)<br />

Na vsako črtico vpišite pravo črko, da boste prebrali znane<br />

besede. Potem vpisane črke po vrsti prepišite na spodnje<br />

_ _ _ _ _ _ _ _<br />

_ _ _ _ _ _ _ _<br />

_ _ _ _ _ _ _ _ _ !<br />

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

KRIŽANKA<br />

63<br />

SHUTTERSTOCK<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

STROKOV-<br />

NI SODE-<br />

LAVEC<br />

MUZEJA<br />

MAJHNA<br />

OVCA<br />

VAS NA<br />

SEVERU<br />

GORIŠKIH<br />

BRD<br />

1<br />

UVODNI<br />

INSTRU-<br />

MENTALNI<br />

STAVEK<br />

SILVA<br />

ČUŠIN<br />

STOŽČAST<br />

INDIJAN-<br />

SKI<br />

ŠOTOR<br />

UČITELJE-<br />

VA SODBA<br />

O ZNANJU<br />

UČENCA<br />

7<br />

FRANC.<br />

SKLA-<br />

DATELJ<br />

(ERIK)<br />

DOMOVINA<br />

SLOV.<br />

HOKEJIST<br />

V LIGI NHL<br />

PROSTOR<br />

ZA SHRA-<br />

NJEVANJE<br />

OBLEKE<br />

GRENKO<br />

ANGLEŠ-<br />

KO SLAD-<br />

NO PIVO<br />

DISCIPLI-<br />

NA ALP-<br />

SKEGA<br />

SMUČANJA<br />

MENIŠKA<br />

REPUB-<br />

LIKA<br />

V GRČIJI<br />

DOMOVINA<br />

URADNO<br />

SPOROČI-<br />

LO DRŽ.<br />

ORGANA<br />

ZAKLJUČ-<br />

NI DEL LI-<br />

TERARNE-<br />

GA DELA<br />

VISOKA<br />

VZPETINA<br />

LUKA<br />

RUPNIK<br />

KEMIJSKI<br />

ELEMENT<br />

(I)<br />

8<br />

SOZVOČ-<br />

JE TONOV<br />

TROPSKA<br />

RASTLINA<br />

Z MESNA-<br />

TIMI LISTI<br />

IGRALEC<br />

PRI KEG-<br />

LJANJU<br />

ŽELJKO<br />

ERNOIČ<br />

HRIBOVJE<br />

V JUGO-<br />

ZAHODNI<br />

SLOVENIJI<br />

OČKA<br />

NATANČEN<br />

VZOREC<br />

MERE<br />

5<br />

SUNKOVIT<br />

IZDIH<br />

ZRAKA<br />

DEL SMU-<br />

ZABUŠANT<br />

DEL<br />

NEKDANJA<br />

ČARSKE<br />

EDGAR<br />

BOLEČINA<br />

PREBAVIL<br />

PIŠKOT PLOŠČIN-<br />

SKAKAL-<br />

DEGAS<br />

OB<br />

ZA USTI<br />

SKA MERA<br />

NICE<br />

PORODU<br />

5 SPAJKA<br />

TESTA-<br />

MENT<br />

VAS PRI<br />

DREŽNICI<br />

SPOKOJ<br />

DEL<br />

CERKVE<br />

GR. BOG<br />

ZDRAVIL.<br />

NEZAVED-<br />

NI DEL<br />

OSEBNO-<br />

STI, ID<br />

PLANTAŽA<br />

SUROVINA<br />

V RUD-<br />

NIKU<br />

STROKOV-<br />

NJAK. ZA<br />

PRAVOPIS<br />

BIVALIŠČE<br />

URŠULA<br />

(KRAJŠE)<br />

ROMINA<br />

POWER<br />

IZUMRLI<br />

PLAZILEC<br />

ZNAK,<br />

ZNAMENJE<br />

3<br />

NAKLON<br />

AKONTA-<br />

CIJA<br />

IGRALKA<br />

ZEMLJIČ<br />

SLAVKO<br />

OSTERC<br />

ILOVICA<br />

ALOJZ<br />

REBULA<br />

MAJHNA<br />

ROŽA<br />

PISANA<br />

TROPSKA<br />

PTICA<br />

MENJA-<br />

ČICA<br />

RIM. BOG<br />

LJUBEZNI<br />

2<br />

RAŠEVINA<br />

(STAR.)<br />

PISEC<br />

IDIL<br />

6<br />

OSNOVNI<br />

GRADNIK<br />

KEM. ELE-<br />

MENTOV<br />

ŠUMEČA<br />

PIJAČA<br />

ZARJA,<br />

SVIT<br />

PEVEC<br />

ANKA<br />

DEL STA-<br />

NOVANJA<br />

GNETENJE<br />

TELESA<br />

ČRTOMIR<br />

(KRAJŠE)<br />

PASKAL<br />

ALBERT<br />

EINSTEIN<br />

DOPUST-<br />

NIK V LE-<br />

TOVIŠČU<br />

MAJHEN<br />

OBOD<br />

PARITVENI<br />

ČAS<br />

JELENOV<br />

TENIŠKA<br />

IGRALKA<br />

ZIDANŠEK<br />

4<br />

POVRŠINA,<br />

PO KATERI<br />

HODIMO<br />

GLAVNO GESLO<br />

1 2 3 4<br />

SLOV.<br />

FLAVTIST<br />

(BORIS)<br />

PTICA<br />

S ČRNIM<br />

IN BELIM<br />

PERJEM<br />

5 6 7 8


SLIKOVITO<br />

64<br />

Humor<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Petelini – Ito Jakuchu<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

WIKIART<br />

Ito Jakuchu, Petelini (1757–1765), Sannomaru-Shōzōkan, Tokio, Japonska.<br />

Čušin! Saj ste<br />

gospod Čušin, kajne?<br />

Kaj pa vi tukaj?!«<br />

»Gospod<br />

Jebela cesta, sunce<br />

žarko in vsi svetniki božji! Čisto mirno<br />

sem hotel zabiti čas v sredo popoldne,<br />

ko sem med eno in drugo službeno obveznostjo<br />

obvisel v prestolnem, glavnem<br />

in najlepšem mestu, in sem se odločil, da<br />

bom svoj pogled raje pasel po umetniških<br />

slikah kot po izložbah ali mimoidočih<br />

pofreskanih mladenkah in sem zavil v<br />

eno od galerij, pa ga ni miru in ga ni!<br />

»Sem Čušin, ne vem če sem gospod,<br />

sem pa Čušin, brez dvoma. In sem tukaj,<br />

kot ste tukaj vi, ki vas ne poznam,<br />

vam ne vem imena in vas vidim prvič v<br />

življenju. In upam, da tudi zadnjič!«<br />

Zadnji stavek sem rekel bolj potiho<br />

in zase, kajti bonton je bonton in človek<br />

mora biti prijazen, sploh če se izdaja<br />

za kristjana.<br />

»Sem vedel. Sem ji rekel, da ste mu<br />

podobni, ko sva vas videla pred pošto,<br />

pa mi ni verjela.« In je zatulil nekam v<br />

drugo sobo: »Francka! Francka!« hudo<br />

na glas in ne oziraje se na druge obiskovalce<br />

galerije, ki so se vznemirjeni<br />

ozirali, kaj da se dogaja.<br />

Bog se usmili! Tip me zasleduje že s<br />

ceste! To pa je milo rečeno nenavadno.<br />

Kljub temu pa me je zanimalo:<br />

»Komu, da sem podoben?«<br />

»Ja, Čušinu, a ne!« je bil zdaj prav<br />

nespodobno začuden.<br />

»Kako podoben, če pa sem!«<br />

»Kaj ste?«<br />

»Ne kaj, kdo. Čušin.«<br />

»Ja, saj to pravim,« je bil navdušen,<br />

pa spet zatulil nekam za hrbet: »Francka!<br />

Francka, madona, kje pa si?!« pa se<br />

spet obrnil k meni: »Boste videli kako<br />

vas bo vesela!«<br />

»Kdo?«<br />

»Ja, ona! Francka!«<br />

»Kdo pa je Francka?«<br />

»Glej ga,« se mi je zdaj smejal, »moja<br />

žena, a ne! Povejte, povejte, kaj delate tu?«<br />

»No, mislim, da je precej jasno. Gledam<br />

slike.«<br />

»A, seveda. Pripravljate članek, a<br />

ne? Dajte mi povedat, no, kaj bo jutri?!


<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022 POLITIČNA POEZIJA<br />

Humor<br />

65<br />

To bo Francko na rit vrglo, ko ji bom jaz<br />

povedal, katera slika bo, še preden bo<br />

odprla Domovino.«<br />

»Ne, pa ne morem,« sem se začel izmotavati,<br />

pa ni popustil. Niti za dlako<br />

ne. Ki so se mi ježile po vratu in navzdol<br />

po hrbtu. Vse bolj neprijetno mi je bilo.<br />

»Ne, seveda ne, saj razumem. Kaj pa<br />

zdaj gledate? A? A? Kaj vam je padlo v<br />

oči? Kakšna od slik v tej sobi, a?«<br />

Začel se je ozirati in vrteti, da je<br />

skoraj padel. Hotel sem oditi, pa me je<br />

kar na lepem zgrabil za roko in me odpeljal<br />

na drugo stran sobe.<br />

»Poglejte tole. Poglejte jo, no. Povejte<br />

kaj o nji! Pokažite mi, kako to naredite!«<br />

»Kako naredim kaj?« sem skušal<br />

iztrgati roko iz prijema, pa me je še kar<br />

stiskal.<br />

»Saj veste, no! Ko poveste, kaj vi<br />

vidite na sliki! To'krat sem že rekel<br />

Francki, le kje jih jemlje?! Kje jih pobira?<br />

A? Kje jih jemljete, kaj?«<br />

»Koga jemljem? Kaj?«<br />

»Ja, te vaše domislice! Povejte, kaj<br />

vidite? Kaj je na tej sliki?«<br />

Pogledal sem, prebral naslov slike<br />

in rekel:<br />

»Petelini!«<br />

»To že,« je bil razočaran, »to vidim<br />

tudi jaz. Ampak kaj vidite vi?«<br />

Neprijetno, neprijetno, neprijetno.<br />

Ljudje gledajo, kaj se dogaja. Tip je glasen,<br />

da odmeva po vsej galeriji. Mnogi<br />

me poznajo, le kaj si bodo mislili? Najbolje<br />

bo, da sodelujem, mu ustrežem,<br />

naredim, kar želi in čim prej izginem.<br />

»Vidim … novoizvoljene župane. Peteline<br />

na kupu gnoja!«<br />

»Ha, ha, ha … dobra!« se je glasno<br />

smejal. »Kaj pa županje? A so tudi županje?<br />

Pri nas smo izvolili županjo!«<br />

»Ne, to pa ne. Potem bi morale biti<br />

na sliki še kokoši. In nekoga primerjati<br />

s kurami je žalitev in nespodobno.<br />

Bi me kaka županja lahko še tožila.<br />

Upravičeno.«<br />

»Kaj pa župani?«<br />

»Ah, reči petelinu, da je petelin je<br />

pravzaprav pohvala, a ni?« sem duhovičil,<br />

on pa se je smejal in tolkel po<br />

kolenih. In šel poiskat Francko, da ji bo<br />

razložil vic. Kar sem izkoristil, da sem<br />

se izmuznil ven.<br />

Pogledal sem na uro. Morda še<br />

ujamem predčasno referendumsko<br />

glasovanje.<br />

Petelini na gnoju!<br />

<br />

PETRA SIJOL – MIHA ŠUŠTAR<br />

FIRMA PORTAL<br />

V naši regiji je zacvetelo<br />

Vsi enaki smo, da le ni Janez<br />

lepo v zadnjih letih dveh podjetje, ali Peter firme te direktor,<br />

večal se mu je ugled, imetje, poskrbi za to naj naš inšpektor,<br />

se Portal ga je imenovalo. da odstrani se takoj ga, danes.<br />

Je sijal Portal zavoljo tega, Pošljejo za šefa Mihca, zmedo,<br />

ker bila mu roba je resnična, da povzročal škodo bo Portalu,<br />

pristna in kakovostna, s tem mična, da sijaj se znašel bo na tnalu,<br />

je bilo v obilju čisto vsega. pred stečajem bo že drugo sredo.<br />

Da sijaju konec bo storiti<br />

Mihec šuštar namreč izdeluje<br />

nujno treba, rekli so lastniki, čevlje vse po enem zgolj kopitu,<br />

novi regionalni oblastniki, skrajna leva dva in v koloritu<br />

niso se trudili tega skriti.<br />

mavričnem, da živ krst ne kupuje.<br />

Če kaj dobro gre, je prenevarno V regiji se naši, ja, seveda<br />

za nas pocarje in prekucuhe, ne kupuje škarta od Portala,<br />

mi smo socialni, za lenuhe novim sta lastnikom preostala<br />

in za poslovanje malomarno. levi škart in duhamorna beda.<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si


TAZADNJA<br />

66<br />

Humor<br />

<strong>73</strong> | 24. NOVEMBER 2022<br />

Katar prepoznan<br />

kot zibelka nogometa<br />

Eden od največjih športnih dogodkov na svetu, svetovno prvenstvo v nogometu,<br />

se je začel v zibelki nogometa, Katarju. Čeprav je ta naslov od domnevnega začetka<br />

tega športa iz sredine 19. stoletja pripadal Angliji, je sedaj to spremenilo odkritje,<br />

do katerega so prišli prav angleški zgodovinarji.<br />

SVIT PODGORNIK<br />

Nogomet naj bi v Katarju<br />

odkrili že v pradavnini, vendar<br />

so končno verzijo igre, ki<br />

je bila prenesena v Evropo,<br />

arabska plemena igrala na koncu 18.<br />

stoletja. Pričakovali bi, da je bila prvotna<br />

oblika nogometa precej drugačna,<br />

vendar zgodovinarji pravijo, da je bil<br />

katarski nogomet praktično popolnoma<br />

enak današnjemu z izjemo, da so ga<br />

igrali z žogo, narejeno iz kameljega želodca.<br />

Arabska plemena naj bi poznala<br />

celo VAR (pregledovanje počasnih<br />

posnetkov kot pomoč sodnikom). »To<br />

dokazuje, kako napreden je bil Katar<br />

že v poznem 18. stoletju. Medtem ko se<br />

Nogomet naj bi v Katarju odkrili že v pradavnini, pravita angleška zgodovinarja<br />

Core U. Mpiran in Cash Naroko.<br />

je v Evropi šele začela industrijska revolucija,<br />

so tu že poznali iPad. Seveda<br />

pa so bili takrat posnetki črno-beli, kar<br />

je otežilo sojenje,« je povedal angleški<br />

športni zgodovinar Core U. Mpiran, ki<br />

je bil med prvimi, ki so objavili teorijo o<br />

Katarju kot zibelki nogometa. Odkritje<br />

je omenjeni zgodovinar objavil takoj po<br />

najavi Katarja kot gostitelja mundiala.<br />

Dodatno razlago nam je ponudil<br />

njegov kolega, Cash Naroko: »Osnove<br />

igre naj bi v Evropo prinesli že<br />

Portugalci po svojih odkrivanjih tega<br />

prostora konec 15. in v začetku 16.<br />

stoletja, vendar pa je bila takrat igra<br />

še precej drugačna (brez VAR-a in<br />

SHUTTERSTOCK<br />

prepovedanih položajev), zato so raziskovalci<br />

prinesli okrnjeno verzijo,<br />

ki se ni obdržala. Tako so današnji<br />

nogomet v Evropo prinesli Angleži,<br />

natančneje Vzhodnoindijska družba,<br />

ki je v 20. letih pridobila tudi uradni<br />

nadzor nad perzijskim zalivom. Zelo<br />

verjetno je, da je nogomet s tega območja<br />

izginil prav zaradi vladanja<br />

Angležev, ki so si prilastili izum te<br />

igre. Uničenje Dohe z ladijskim bombardiranjem<br />

leta 1821 je verjetno prav<br />

posledica zakrivanja sledi.«<br />

Odkritja so seveda pretresla svet,<br />

vendar pa je kontroverznost manjša,<br />

kot bi morda pričakovali. Anglija je že<br />

odstopila od naslova zibelke nogometa,<br />

nepovezano s tem pa naj bi imela za<br />

naslednje stoletje že priskrbljene zaloge<br />

nafte iz Perzijskega zaliva. Katarski<br />

emir, Tamim bin Hamad Al Thani, je<br />

ob odkritju dejal: »Za Katar je to zelo<br />

pomembno odkritje, saj smo bili pred<br />

prvenstvom kritizirani, da smo neprimerna<br />

destinacija, sedaj pa se je pokazalo,<br />

da smo najprimernejši.« V zahvalo<br />

so zgodovinarji že dobili katarsko<br />

državljanstvo in manjšo nagrado, s<br />

katero so se lahko preselili v Španijo.<br />

Angleško zgodovinopisje naj bi bilo sicer<br />

v manjši krizi, saj je v zadnjem času<br />

izginila velika količina virov, povezanih<br />

z zgodovino nogometa.<br />

Pri Tazadnji smo presenečeni nad<br />

novimi zgodovinskimi odkritji, veseli<br />

pa nas, da zgodovine ne pišejo več<br />

samo zmagovalci, pač pa tudi poslovneži.<br />

Želimo vam veliko užitka ob spremljanju<br />

športnikov in upamo, da Hrvati<br />

ne odkrijejo nafte, saj bomo sicer na<br />

Bledu jedli samo še zagrebško rezino.


Podprite neodvisno novinarstvo.<br />

Pridružite se naročnikom<br />

tiskanega tednika <strong>Domovina</strong>.<br />

Posebna naročniška<br />

akcija pred podražitvijo<br />

Sklenite letno naročnino<br />

in prihranite: namesto<br />

148,80 € samo 129 €<br />

-15 %<br />

Ne splača se vam<br />

odlašati, ponudba velja<br />

SAMO do 1.12.2022<br />

<strong>Domovina</strong> je<br />

ta hip najboljši<br />

slovenski<br />

družbenopolitični<br />

tednik.<br />

dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />

<strong>Domovina</strong><br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (48 številk; namesto 148,80 € samo 129 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 32,25 €<br />

Kako postanete naročnik?<br />

Izberite način, ki vam je najlažji.<br />

SKENIRAJTE<br />

QR KODO<br />

in izpolnite<br />

elektronsko<br />

naročilnico<br />

POKLIČITE<br />

059 020 001<br />

(vsak dan od 9.00 do 15.00)<br />

PIŠITE<br />

narocnine@domovina.je<br />

POŠLJITE<br />

<strong>Domovina</strong> d.o.o.<br />

Cesta v Log 11, 1351<br />

Brezovica pri Ljubljani<br />

OBIŠČITE<br />

www.domovina.je<br />

6-mesečna naročnina (24 številk; namesto 74,40 € samo 69 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

Podpis * :<br />

E-mail * :<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628<br />

Namen: Naročnina na tednik <strong>Domovina</strong><br />

Sklic: 00 2021-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: BACXSI22<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.


:<br />

,<br />

ZALOŽBA<br />

NA KNJIŽNEM SEJMU<br />

.<br />

-<br />

Gospodarsko razstavišče (stojnica Avrora AS):<br />

22. 11. do 27. 11. 2022<br />

E-knjižni sejem:<br />

22. 11. do 4. 12. 2022<br />

V času e-knjižnega sejma v naši spletni trgovini veljajo<br />

enake ugodnosti kot na knjižnem sejmu v Ljubljani.<br />

Preverite ponudbo in izkoristite sejemske popuste!<br />

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />

https://www.iskreni.net/trgovina/product-category/radi-beremo-in-poslusamo/knjige-iz-nase-zalozbe/

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!