Lipov list 10/2022

OKTOBER 2022 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Laško - Dnevi slovenskega turizma
Matjaž Han o turizmu
Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022
Bodoči vrhunski kuharji?

"Škrat Oktober" že vestno vihti čopiče toplih barv in skrbno barva prav sleherni
kotiček narave. Obarval je tudi sotesko Vintgar ter jo odel v čarobno jesensko
preobleko.
KAZALO
Na naslovnici: Laško, Avtor: Rok Deželak
UVODNIK
Drage bralke, spoštovani bralci!
3
Turistično društvo Gorje vabi vse člane turističnih društev in zvez
na jesensko obarvan ogled soteske Vintgar.
Cena vstopnice v mesecu oktobru 2022 za člane TD/TZ bo obračunana po ceniku za
skupine in sicer po ceni 8€ za odrasle osebe oziroma 5€ za upokojence/
študente/invalide.
Obratovalni čas soteske v mesecu oktobru je od 9. do 16. ure.
Pred obiskom priporočamo obisk naše spletne strani www.vintgar.si, kjer so opisane
povratne poti in trenutni način dostopanja. do soteske.
Za dodatne informacije in najave skupin smo dosegljivi na telefonski številki 051 621
511 (med 8. in 15. uro) ali na elektronskem naslovu info@vintgar.si .
INTERVJU 4–7
Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
AKTUALNO 7–8
Laško - mesto gostitelj
Dnevi slovenskega turizma
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 9–34
Avtentičnost, inovativnost in trajnostni pristop
Kjer je zdravje doma
Najboljši se predstavijo
DIGITALIZACIJA 35
Digitalna odkritja Slovenije
TURISTIČNI PODMLADEK 36–37
Regijska tekmovanja za Zlato kuhalnico
TZS 38–39
Dogodki TZS
Plečnikova dediščina na Gorenjskem
KJER JE ZDRAVJE DOMA 40–41
Niko Huber, prvi vodni somelje v Sloveniji
GASTROMIJA 42
Zlata pravila gobarjenja
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem vsem ocenjevalcem ter ostalim
udeležencem našega skupnega projekta Moja dežela – lepa in
gostoljubna, ki že več kot tri desetletja prispeva k rasti in razvoju
turizma po vsej Sloveniji. Prepričan sem, da bomo tako povezani
še dolgo skrbeli za urejenost in gostoljubnost naše dežele.
Na snidenje v Laškem!
Avtentičnost, inovativnost in
trajnostni pristop so besede, s katerimi
lahko na kratko opišemo letošnji
natečaj Moja dežela – lepa in
gostoljubna, ki smo ga s skupnimi
močmi že enaintridesetkrat pripeljali
do konca. Skoraj do konca – vrhunec
namreč še čakamo: slovesno
razglasitev zmagovalcev, ki bo tudi
letos na Dnevih slovenskega turizma,
14. novembra v Laškem. Najpomembnejši turistični dogodek v
Sloveniji bo potekal pod sloganom 'Nekaj več in veliko bolje.
Strategiji na pot', kar pomeni, da bo osrednja pozornost
namenjena strategiji trajnostnega razvoja slovenskega turizma
2022–2028.
Krepitev povezovanja pri razvoju in trženju slovenskega turizma
je ena od ključnih zavez strategije, v tem kontekstu je minister za
gospodarstvo Matjaž Han v velikem turističnem intervjuju
izpostavil tudi Turistično zvezo Slovenije. Od nas pričakuje, »da
bomo sodelovali odprto, iskreno, konstruktivno, da bomo
ogledalo sprejetim ukrepom na eni strani in hkrati njihov
generator na drugi«.
Turistična zveza Slovenije je s svojimi turističnimi društvi in v njih
delujočimi prostovoljci že vse od ustanovitve pred skoraj 120 leti
ena od ključnih gonilnih sil turističnega napredka, naš paradni
natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna pa je že od čistih
začetkov usmerjen k urejenosti okolja in zagotavljanju visoke
kakovosti bivanja za lokalne prebivalce. Danes bi temu rekli, da
je trajnostno naravnan!
V natečaju sodelujejo turistična društva in zveze, občine, TIC-i ter
številni drugi turistični delavci in prostovoljci, zato lahko rečemo,
da gre zagotovo za najbolj povezovalen turistični projekt v
Sloveniji. Še toliko bolj dragocen je, ker strokovno ocenjevalno
komisijo sestavljajo prostovoljci.
Kar se tiče trajnosti, je Turistična zveza Slovenije orala ledino tudi
na področju gastronomije, ki po Hanovih besedah prav tako
sodi med naše prednostne naloge na področju turizma.
Turistična zveza Slovenije že 13. leto organizira tekmovanje za
zlato kuhalnico, v okviru izobraževanja za to tekmovanje pa
vsakič znova poudarjamo ozaveščanje pomenu minimalne
količine odpadkov pri pripravljanju hrane.
Kazalo / Uvodnik
Fotografija: Uroš Hočevar
Slovenski turizem po Hanovih besedah stavi tudi na tehnološke
inovacije in digitalno podprte procese. V sklopu projekta
'Digitalizirajmo lokalne turistične vsebine' na spletni strani TZS
razvijamo modul konfigurator izletov, ki bo uporabniku
omogočal, da si sam sestavi načrt za izlet ter ga prenese v našo
mobilno aplikacijo slovenski turistični vodnik, ki je že v uporabi in
je brezplačna.
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici decembra.
Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva
najpozneje do 10. novembra 2022 pošljite na elektronski naslov:
info@turistična-zveza.si, napovedi prireditev pa pridno vpisujte na
našo spletno stran.
»Z znanjem in naprednimi tehnologijami ter multimedijskimi
doživetji so destinacije ustvarile mnoge interpretativne centre,«
je Andreja Vesel, vodja komisije natečaja MDLG za kraje, razkrila,
da je Slovenija čedalje bogatejša, tudi kar se tiče digitalnih
turističnih produktov.
V prvi vrsti smo turizem še vedno seveda predvsem ljudje!
Polona Frelih, urednica

50 odstotkov. Že predvidoma v tem mesecu pa bo gospodarstvu na
4
5
Intervju
Fotografija: Žan Kolman
Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Od cilja »še več turistov«
smo prešli na cilj »več
dodane vrednosti«
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je odgovoren tudi za turizem, ki je za Slovenijo
izjemnega gospodarskega pomena. Kljub zahtevnim preizkušnjam zadnjih let še vedno prispeva kar
deset odstotkov k bruto domačemu proizvodu. Znotraj panoge in v povezanih dejavnostih še vedno
zaposluje več kot 57.000 ljudi ter ustvarja blaginjo v lokalnih okoljih. S temi podatki je minister postregel
v poslanici ob mednarodnem dnevu turizma 27. septembra, mi pa smo priložnost izkoristili za pogovor o
prihajajočih izzivih.
Ministrsko pot ste začeli z zavezo o uresničevanju
sinergije: gospodarstvo, turizem, šport. Kolikšen
odstotek v tej strategiji zavzema turizem?
Na to vprašanje ne morem odgovoriti v številkah oziroma bi prišel
najbližje temu, če bi odgovoril, da turizem zavzema tretjino. Kot sem
dejal že ob nastopu ministrskega mandata, vidim ta tri področja
neločljivo povezana, kar potrjujejo tudi številni gospodarstveniki. Tako
turizem kot šport imata izjemno visok multiplikativni učinek na ostale
panoge, zato ju ne moremo ločevati od gospodarstva, ravno
nasprotno. Aktivnosti na teh treh področjih je treba čim bolj integrirati
in povečati učinek v dobro Slovenije. Tudi če bi govoril o sredstvih, ki
jih nameravamo vlagati v vsa tri področja, ne bi mogel pravilno
opredeliti deleža, o katerem me sprašujete, saj je lahko področje v
nekem trenutku preveč podhranjeno in potrebuje več vložka, drugo
pa je že na višji ravni in potrebuje manj državne pomoči, a zaradi tega
ni za nas nič manj pomembno.
Kaj ste že uresničili na tem področju in kaj še nameravate?
Ministrstvo bo letos skupaj z vsemi razpisi, ki še pridejo, turistični
panogi namenilo skupno več kot 160 milijonov evrov sredstev za
povečanje kakovosti slovenskega turizma. S tem ustvarjamo pogoje
za višanje dodane vrednosti v slovenskem turizmu. Z veseljem lahko
povem, da smo sedaj objavili tudi javni razpis za težko pričakovanih 69
milijonov evrov za investicije v nastanitvene kapacitete v turizmu višje
kakovosti. Pred tem smo uspešno zaključili tudi javni razpis za
sofinanciranje naložb v največja smučarska središča in tudi že v
namestitvene kapacitete. Poleg tega smo podprli tudi svetovno
odbojkarsko prvenstvo in produkcijo filma svetovno znane
produkcijske hiše Netflix v Sloveniji. Z vsemi temi aktivnostmi dodatno
promoviramo Slovenijo z vidika turizma, tako kot tudi ustvarjamo
poslovne priložnosti za slovenska podjetja.
Poleg teh razvojnih ukrepov pa se ta vlada od prvega dne svojega
mandata, enako kot drugod po Evropi, spoprijema z draginjo. Zato smo
te tri mesece delali predvsem na področju blažitve posledic draginje,
da zagotovimo osnovne pogoje za premostitev prihajajoče zime za
ljudi, gospodarstvo in državo. In s tem mislim tudi na turistični sektor.
Spremenili smo način reguliranja cen pogonskih goriv, zato imamo
ene izmed najnižjih cen pogonskih goriv v primerjavi s sosednjimi
državami. Tudi kurilno olje smo regulirali, da bo ogrevanje cenejše.
Znižali smo DDV na energente ter omejili cene za male poslovne
odjemalce. Vse to znižuje sicer nenormalno visoke cene energentov. V
sodelovanju z gospodarstvom smo zato sprejeli zakon s prvo pomočjo
gospodarstvu v višini 40 milijonov evrov za kritje povišanih stroškov
elektrike in zemeljskega plina. Glede na to, da se kriza ne umirja, smo
pred dnevi obseg namenjenih sredstev več kot podvojili, in sicer na 80
milijonov evrov, ter povečali stopnjo sofinanciranja stroškov s 30 na
voljo tudi več kot 80 milijonov evrov likvidnostne pomoči v obliki
posojil Slovenskega podjetniškega sklada in razvojne banke SID.
Letos ste turizmu pomagali kar z dvema razpisoma,
najprej z razpisom za vlaganja v preoblikovanje
slovenskega turizma in krepitev njegove odpornosti,
jeseni pa še z razpisom za turistične kapacitete. Ste
zadovoljni z izkupičkom?
Seveda! Javni razpis za vlaganja v kakovostno in trajnostno
preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornosti
je bil zelo uspešen, saj je bilo skupno odobrenih 20 projektov – 10
projektov za razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč ter
10 projektov za izgradnjo in obnovo nastanitvenih kapacitet višje
kakovosti. Rezultati javnega razpisa so mi bili predstavljeni kmalu za
tem, ko sem prevzel vodenje ministrstva. Pri tem mi je bilo najprej
sporočeno, da ne bomo mogli podpreti vseh pozitivno ocenjenih
projektov, ker je bila vsota zaprošenih sredstev višja, kot smo je imeli
na voljo. Enostavno nisem mogel sprejeti, da nismo imeli dovolj
sredstev za vse dobre projekte. S skupnimi močmi smo s Službo Vlade
RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Ministrstvom za
infrastrukturo RS zagotovili dodatnih dobrih 20,3 milijona evrov
sredstev. Tako smo v okviru razpisa dodelili več kot 69 milijonov evrov.
S tem smo podprli nadgradnjo zimskih smučišč v t. i. gorska središča s
celoletno kakovostno ponudbo za goste, slovenski turizem je pridobili
še 500 novih ležišč, 200 ležišč pa bo prenovljenih v višjo kakovost.
Poleg tega so bile razvojne spodbude ministrstva v letu 2022
namenjene še spodbujanju ponovne vzpostavitve letalske
povezljivosti Slovenije v višini dveh milijonov evrov, uvajanju okoljskih
in trajnostnih znakov za turistične namestitve in gostinske ponudnike
v višini 300.000 evrov ter sofinanciranju stroškov podjetij iz panog
turizma v času ponovnega zagona dejavnosti po epidemiji covida 19
v višini 10 milijonov evrov. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost
Fotografija: Mitja Kobal, Karat Film
Velik poudarek je namenjen gastronomiji.
smo milijon evrov namenili tudi za nadgradnjo Zelene sheme. Do
konca leta bomo ponovili razpis za investicije v javno turistično
infrastrukturo v višini 10 milijonov evrov.
Vam je uspelo rešiti težave glede Kanina, ki je bil na
razpisu neuspešen?
To je zgodba, ki še ni končana. Občina Bovec s smučiščem Kanin žal ni
bila uspešna na prej omenjenem razpisu. Se pa zelo zavedamo
pomena našega najvišje ležečega smučišča za slovenski turizem, zato
želimo pomagati pri iskanju možnosti sofinanciranja za celovito
prenovo turističnega centra Kanin. Po objavi rezultatov razpisa smo se
na ministrstvu sestali s predstavniki Kanina. Dogovorili smo se, da
najprej najdemo rešitev najnujnejša dela, da bi lahko smučišče varno
obratovalo tudi to zimsko sezono. To pomeni predvsem usposobitev
prestreljnikov za plazove in izvedbo rednih vzdrževalnih del za krožno
kabinsko žičnico. Pri tem sodelujemo tudi z Ministrstvom za
infrastrukturo RS, ki je pristojno za obratovanje žičniške infrastrukture
v Sloveniji. Prizadevamo si najti ustrezna sredstva za te aktivnosti.
Ali MGRT v letošnjem in prihodnjem letu načrtuje
še kakšne dodatne ukrepe za pomoč turističnemu
gospodarstvu?
Predvsem bomo morali dokončati dodelitev sredstev v okviru že
omenjenih razpisov za sofinanciranje vlaganj v nastanitvenoturistično
namestitve ter za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno
turistično infrastrukturo. Zadnje mesece tega leta pa bomo nato
namenili pripravljanju Akcijskega načrta za turizem za leto 2023 in
Fotografija: Žan Kolman
TZS je pomemben sooblikovalec slovenskega turizma, je
poudaril minister.
2024, ki bo opredeljeval ukrepe in aktivnosti iz strategije ter finančna
sredstva. Seveda ga bomo pripravili v sodelovanju z več ministrstvi ter
deležniki turistične panoge.
V prihodnjem letu bomo pripravili javne razpise v okviru Programa
evropske kohezijske politike 2021–2027, kjer imamo na voljo 20
milijonov evrov. Predvidoma bomo podpirali pametno upravljanje
turističnih destinacij slovenskega turizma in krepitev kulturne in
naravne dediščine v turizmu, podprli pa bomo tudi razvoj celovitih
turističnih produktov v obliki avtentičnih turističnih doživetij.
Poleg tega pa želimo pripraviti tudi nov zakon o gostinstvu in
spremeniti zakon o spodbujanju razvoja turizma. S prvim želimo
odpraviti administrativne ovire in nejasnosti v praksi ter urediti
kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom (kot je na primer AirB&B)
in obratovalni čas gostincev. Z Zakonom o spodbujanju turizma pa
bomo okrepili povezavo med nacionalnim in lokalnim razvojem
turizma skladno s potrebami nove strategije ter okrepili produkte
Zelene sheme slovenskega turizma in zeleni prehod. Posebno
pozornost pa na ministrstvu namenjamo tudi kadrom v turizmu, še
posebno med mladimi.
Nestabilnost kot edina stalnica je bila tema letošnjega
že osmega turističnega panela v okviru 17. Blejskega
strateškega foruma. Ste sprejeli kakšne smernice, kako
vplive nestabilnosti na turizem zmanjšati na minimum?
Seveda, na blejskem strateškem forumu so udeleženci turističnega
panela predstavili svoje poglede na aktualne izzive turizma, ki so
povezani s trenutno situacijo v gospodarstvu, na katero bistveno
vplivajo geopolitični nemiri in naraščajoči življenjski stroški. Udeleženci
smo nato na področju turizma sprejeli smernice delovanja v prihodnje,
ki gredo v smeri usklajenega delovanja in sodelovanja na ravni Evrope.
Zadali smo si okrepitev prizadevanj za zeleni in digitalni prehod, ki so
zapisana v straškem dokumentu Evropske komisije 'Transitional
pathway'. Ta poziva turistično skupnost k izvajanju ukrepov na
sedemindvajsetih področjih za zeleni in digitalni prehod ter izboljšanje
odpornosti turizma v EU. Spodbujati bo treba trajnostne mobilnosti,
preobrazba turizma je v tem kontekstu pogojena tudi z razvojem
prometne infrastrukture. Posebno pozornost bomo morali namenjati
Intervju
Lipov list - Oktober 2022 Lipov list - Oktober 2022

razvoja slovenskega turizma, ki smo jo zapisali v strategijo, se glasi:
6 7
Intervju
upravljanju s človeškimi viri, vključevanju novih poslovnih modelov,
zahtevi po več drznosti in inovativnosti pri aktivnostih.
Slovenski turistični sektor glede na podatke v prvi polovici
leta okreva hitreje, kot ste pričakovali. Predstavite nam
prosim nekaj podatkov, ki vlivajo optimizem.
Skupni turistični promet v prvih sedmih mesecih letošnjega leta se res
približuje stanju pred pandemijo. V prvih sedmih mesecih letošnjega
leta smo zabeležili le še dobra 2 odstotka manj turističnih prenočitev
kot v enakem obdobju doslej rekordnega leta slovenskega turizma
2019. Domačih turističnih prenočitev je bilo za skoraj 37 odstotkov
več kot v enakem obdobju leta 2019, tujih pa le še za 17 odstotkov
manj kot v enakem obdobju 'predkoronskega' leta. Letošnja poletna
turistična sezona je bila tako uspešna. Glede na to, da smo predvidevali,
da bo okrevanje slovenskega turizma dolgotrajno, da bo minilo vsaj
pet let, preden bomo imeli primerljive podatke z letom 2019,
ugotavljamo, da je okrevanje hitrejše od pričakovanega. Turizem je
panoga, ki hitro odreagira na spremembe v okolju, a si v kratkem času
opomore. A napovedi za jesen so negotove. Turistični obisk lahko
hitro zraste, a tudi hitro pade.
Fotografija: Gov.si
in plače zaposlenih v turizmu. Strategija je zato usmerjena predvsem
v ponudbeno stran, kjer bomo spodbujali višjo kakovost storitev. Vizija
»Zelena butičnost. Manjši odtis. Večja vrednost za vse.« Prav na kratko
pa strategije ne morem povzeti, a na srečo jo dobro poznate, saj smo
jo ustvarjali skupaj!
Kritiki pravijo, da smo v letošnjem letu zaradi postcovidne
evforije kar malo pozabili na zavezo trajnosti in butičnosti.
Kako odgovarjate na te kritike?
To nikakor ne drži, nismo pozabili na zavezo slovenskega turizma k
trajnosti in butičnosti. Pravzaprav se celo bolj in intenzivneje
usmerjamo v to smer, še bolj odločni in s konkretnimi ukrepi. Še naprej
gradimo 'zeleno zgodbo' Slovenije, pri čemer odločno krepimo
zeleno vrednost – nadgrajujemo zeleno infrastrukturo in ponudbo ter
v ponudbi in podobi krepimo avtentične (kulturne) elemente.
Pravzaprav lahko s ponosom povemo, da je Slovenija ena vodilnih
držav na področju trajnostnega turizma, kar nam priznavajo tudi v
tujini. Pospešujemo butičnost – kakovostno ponudbo, ki jo odlikujejo
načela trajnostne arhitekture, lokalnega značaja, kulturnih vsebin in
denimo premium storitev. Na prvem mestu je personalizirana izkušnja,
velik poudarek je na vrhunski gastronomiji, stavimo pa tudi na
tehnološke inovacije ter digitalno podprte procese.
Želimo razviti turizem višje dodane vrednosti, ki bo v interesu vseh
deležnikov – gostov in ponudnikov, turistov in domačinov,
gospodarstva in države.
Laško – mesto gostitelj
Laško je kraj zelo osebnih zgodb. Poiščite svojo med reko in hribi, med zdravilišči in graščinami, med mestom in
vasmi. Zapišite jih z različnostjo voda in z okusi piva, z izviri zdravja in s potmi do dobrega počutja. Doživite jih iz
oči v oči z ljudmi, ki so tako radi gostoljubni. Čakajo vas zanimiva in zabavna doživetja za družine, romantični in
navdihujoči dnevi za pare ter pristno drugačne izkušnje za vse, ki jim je dovolj le najboljše.
Laške vode so že stoletja vir zdravja in dobrega počutja. Na območju
sta kar dve zdravilišči z izjemno tradicijo in najsodobnejšimi
nastanitvenimi, kopališkimi, zdravstvenimi in wellness zmogljivostmi.
Prepustite se uživanju v slogu starih Rimljanov v Rimskih termah ali
odkrijte brezmejno zabavo pod edinstveno stekleno kupolo
Thermane Laško. Ne zamudite unikatnega pivovskega in
gostinske ponudnike, spoznajte laške posebnosti in razvajajte svoje
brbončice. Ne spreglejte dobrot, ki se ponašajo s certifikatom
kakovosti Okusiti Laško.
Laško je ponosni nosilec platinastega znaka Slovenia Green.
Načrtno razvijamo trajnostni turizem. Pri tem spoštujemo zaščitena
območja narave, spodbujamo uporabo javnih prevoznih sredstev,
urejamo pohodniške in kolesarske poti, dajemo pravo vrednost
lokalnim značilnostim in izdelke lokalnih ponudnikov povezujemo
pod blagovno znamko Okusiti Laško.
Več informacij: www.lasko.info.
Aktualno
Minister za gospodarstvo Matjaž Han in direktorica STO Maja
Pak na vlaku »I feel Slovenia«.
Žal je tako mednarodni kot slovenski turizem pred novimi
izzivi: ponovno širjenje koronavirusa, vojna in geopolitični
nemiri, podnebno-energetska kriza ter posledično
tudi visoki življenjski stroški. Kakšno turistično sezono
pričakujete prihodnje leto?
Napovedi za jesenski čas in preostanek leta so negotove: potrošniki se
soočajo po eni strani z močno željo po potovanjih in novih doživetjih,
po drugi pa z oslabitvijo prihrankov zaradi naraščajočih življenjskih
stroškov ter cen energentov in prihajajočo finančno krizo. Dodatno se
turistični sektor spopada s pomanjkanjem osebja. Velik vpliv ima vojna
med Rusijo in Ukrajino, prav tako smo priča ponovnemu širjenju
epidemije covida 19. Vse to nam otežuje napovedovanje poteka
turističnega leta. Na vladi smo že sprejeli prve ukrepe za soočanje s
temi izzivi, kot sem že povedal. V pripravi pa so novi ukrepi za pomoč
gospodarstvu, tudi turističnemu. Ne bom si drznil napovedovati, kako
bo videti prihodnje turistično leto, saj menim, da to niti ni mogoče. V
skladu z novo Strategijo slovenskega turizma 2022–2028 bomo
izvajali ukrepe in aktivnosti, ki so predvideni za uspešen razvoj turizma.
Pri tem bo ključno medresorsko sodelovanje. Iskreno pa upam, da
bodo varnostne in zdravstvene razmere ugodne.
V Sloveniji imamo jasno začrtane cilje prihodnjega razvoja
v Strategiji trajnostnega razvoja slovenskega turizma
2022–2028. Kaj je rdeča nit te strategije?
Rdeča nit aktualne turistične strategije je trajnostni razvoj turizma ter
s tem povezano spodbujanje zelenih turističnih produktov in višje
dodane vrednosti. Od cilja 'še več turistov' smo prešli na cilj 'več
dodane vrednosti', ki jo posamezen turist ustvari v Sloveniji. Doseganje
višje dodane vrednosti je namreč pogoj tudi za boljše delovne pogoje
V Strategiji trajnostnega razvoja slovenskega turizma
2022–2028 je Turistična zveza Slovenije omenjena kot
nacionalni inštitut pomemben za turistično dejavnost.
Kako konkretno vidite vključevanje TZS in naših turističnih
društev v uspešno zgodbo slovenskega turizma?
Pričakujemo, da bomo sodelovali odprto, iskreno, konstruktivno, da
boste ogledalo sprejetim ukrepom na eni strani in hkrati njihov
generator na drugi. Že doslej je bila Turistična zveza Slovenije s svojo
mrežo društev in zvez pomemben partner in sooblikovalec
slovenskega turizma. Civilna družba je ob javnem in zasebnem
sektorju eden izmed treh ključnih stebrov za razvoj privlačne turistične
ponudbe. Tudi v prihodnje bomo vsi partnerji tesno sodelovali in vsak
po svojih močeh z izvajanjem različnih aktivnosti skrbeli za
uresničevanjem ciljev in vizije slovenskega turizma.
Minister Han na otvoritvi sejma MOS v Celju.
Polona Frelih
medenega razvajanja, ki ga lahko izkusite samo v Laškem. Poleg
termalno-mineralnih voda ima območje tudi izjemne vire pitne
vode. Izvirska voda iz neokrnjene narave je pomembna sestavina
piva, ki ga v Laškem varimo že od leta 1825. Obiščite lokalne
Lipov list - Oktober 2022 Lipov list - Oktober 2022

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 2022
8
Aktualno
Dnevi slovenskega turizma
2022
Tudi v letošnja jesen ne bo minila brez enega
najpomembnejših dogodkov slovenskega turizma.
Dnevi slovenskega turizma bodo letos potekali
med 14. in 16. novembrom, v Laškem, in sicer
pod naslovom 'NEKAJ VEČ IN VELIKO BOLJE –
STRATEGIJI NA POT.
Tudi tokrat pripravljamo izjemno pester, barvit in zanimiv program za
prihodnost slovenskega turizma.
Ne spreglejte najpomembnejših dogodkov:
• Strokovno srečanje gostincev (OZS), ponedeljek, 14. november
• Prireditev Moja dežela – lepa in gostoljubna (TZS), ponedeljek,
14. november
• 69. Gostinsko turistični zbor (TGZS), ponedeljek, 14. november,
in torek, 15. november
• Plenarni del DST s podelitvijo najvišjih priznanj v turizmu
(STO), torek, 15. november
• IT TOUR s predstavitvijo dobrih praks na področju
digitalizacije (STO), sreda, 16. november
• Strokovne delavnice JRE, sreda, 16. november
NEKAJ VEČ IN VELIKO BOLJE – STRATEGIJI NA POT
Na osnovi Zakona o spodbujanju razvoja turizma je bila skupaj s
partnerji v turizmu oblikovana in sprejeta Strategija slovenskega
turizma 2022–2028, ki predstavlja temeljni okvir razvoja slovenskega
turizma v prihodnjih letih. Strategija odgovarja na nove okoliščine in
izzive, s katerimi se sooča turistična panoga, hkrati pa razvija in
spodbuja ključne prednosti slovenskega turizma in naše države. Za
doseganje vizije 'zelene butičnosti, z manjšim odtisom in večjo
vrednostjo za vse' se slovenski turizem strateško usmerja v razvoj in
trženje uravnotežene turistične ponudbe trajnostnega butičnega
turizma višje kakovosti ter postaja vedno močnejši spodbujevalec
trajnostnega razvoja. Strategija je usmerjena v uresničevanje
uravnoteženega scenarija rasti z načelom 'nekaj več in veliko bolje', ki
predvideva zmerno povečanje kapacitet in kvantitativnih kazalnikov,
predvsem pa koncentracijo na višjo kakovost in dodano vrednost, s
poudarkom na ukrepih za prestrukturiranje ponudbene strani
slovenskega turizma.
Dneve slovenskega turizma (DST) v skladu s strateško usmeritvijo krepitve
povezovanja pri razvoju in trženju slovenskega turizma v partnerskem
sodelovanju organizirajo vse večje institucije s področja turizma
v Sloveniji: Slovenska turistična organizacija (STO) skupaj z Ministrstvom
za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Turistično gostinska zbornica
Slovenije (TGZS), Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški
zbornici Slovenije, Turistična zveza Slovenije (TZS), Združenje turističnih
agencij Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Zavod
Kongresno-turistični urad, Društvo turističnih novinarjev Slovenije,
Zbornica gorskih centrov – GZS, Slovenia Outdoor GIZ in drugi pomembni
partnerji.
IZBERIMO ZELENO, GREMO Z VLAKOM, SE VIDIMO NA
DST 2022!
V okviru spodbujanja trajnostne mobilnost za udeležence DST
pripravljamo posebno linijo vlaka I feel Slovenija v sodelovanju s
Slovenskimi železnicami.
Avtentičnost,
inovativnost in trajnostni
pristop
Ob zaključku letošnjega natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022 so člani strokovne komisije, ki jo v celoti sestavljajo
prostovoljci, pregledali kar 67 slovenskih mest in krajev, 21 jeder, 37 izletniških točk, 19 kampov in glampingov, 7 mladinskih
prenočišč ter 35 tematskih poti. Vprašali smo jih, kakšni so njihovi vtisi, kaj se je spremenilo in izboljšalo ter kje še vidijo
možnosti za napredek.
Vodja komisije Andreja Vesel ob zaključku izbora poudarja, da je bilo
letošnje leto izjemno v smislu urejenosti in gostoljubnosti okolja,
kar je tudi temeljni smisel projekta MDLG. »Akcija ima res pozitiven
vpliv na vse kategorije, saj imamo vsako leto več tekmovalcev in
konkurenca med njimi je močna. S tekmovanjem in sodelovanjem na
natečaju MDLG imajo vse destinacije priložnost vnovič pokazati, kam
sodijo, kako napredujejo v različnih stebrih infrastrukture in ustvarjajo
turistične ter ustvarjalne presežke. Zelo smo veseli, da se destinacije
zavedajo svojih turističnih potencialov in gastronomskih zgodb, ki jih
delajo prepoznavne in avtentične. Na podeželju smo opazili razvoj
kulturnega turizma in številne revitalizacije vasi in jeder. Z znanjem in
naprednimi tehnologijami in multimedijskimi doživetji so destinacije
ustvarile mnoge interpretativne centre. Viden pa je tudi napredek pri
novih turističnih produktih, ki nagovarjajo vse tipe obiskovalcev in se
dvigajo na višjo raven. Natečaj smo sklenili z mislijo, da je Slovenija iz
leta v leto bolj turistično bogata dežela, saj se urejenost in turistična
ponudba nenehno izboljšujeta,« pravi.
so gozdne kopeli, ki so lahko tudi pot do boljšega zdravja in počutja
s preživljanjem časa v gozdu. Sprehodi po energijskih nasadih z
zdravilnimi učinki ali nabiranje zelišč ter uživanje z blagodejnimi
termalnimi vodami so še vedno vodilni turistični produkti. Opažamo
pa, da je vse več novih produktov iz naravnih in ekoloških vsebin,
izdelkov iz darov narave, kot so pijače, okusni sadeži ali zeliščni pripravki,
ter apiterapevtskih programov. Letos smo prepoznali tudi odličen
'terapevtski' produkt, in sicer sprehod med energijskim nasadom
na malem koščku raja. Pri novih produktih pa se vse več uporablja
9
Moja dežela – lepa in gostoljubna
09.00 – 09.30
09.30 – 10.00
Ponedeljek 14. 11. 2022 Torek 15. 11. 2022 Sreda 16. 11. 2022
Ocenjevanje natečaja MDLG je tudi adrenalinsko doživetje, saj
vključuje tudi ogled ferat. Na fotografiji ferata na Olimpline v
Črni na Koroškem.
10.00 – 10.30
10.30 – 11.00
11.00 – 11.30
11.30 – 12.00
12.00 – 12.30
12.30 – 13.00
13.00 – 13.30
13.30 – 14.00
14.00 – 14.30
14.30 – 15.00
15.00 – 15.30
15.30 – 16.00
16.00 – 16.30
16.30 – 17.00
17.00 – 17.30
17.30 – 18.00
18.00 – 18.30
18.30 – 19.00
19.00 – 19.30
19.30 – 20.00
20.00 – 20.30
20.30 – 21.00
21.00 – 21.30
21.30 – 22.00
Strokovno srečanje
gostincev
(OZS)
Strokovno srečanje
gostincev - Podelitev
priznanj
(OZS)
Strokovna delavnica
Sekcije za gostinstvo
in turizem in
druženje -
Pivovarna Laško
Srečanje turističnih
društev
(TZS)
MOJA DEŽELA -
LEPA IN
GOSTOLJUBNA
(TZS)
69.
tekmovanja po
programu
(TGZS)
PLENARNI DAN
DST
SVEČANA
PRIREDITEV
s podelitivjo
priznanj
69.
tekmovanja po
programu
(TGZS)
Pozdrav prireditvi
s podelitvijo priznanj
(TGZS)
69.
tekmovanja po
programu
(TGZS)
Zaključek prireditve
GTZ
IT TOUR
(STO)
Strokovne
delavnice JRE
Članici strokovne komisije sta se poskusili tudi v pripravi
belokranjske pogače
Doda, da je največja letošnja novost uvedba nove kategorije Izletniška
točka. »Ta predstavlja neko posebnost zunaj urbanega okolja, ki je
zanimiva za izlet in nosi sporočilo. Če ima dodatno ponudbo ali
atrakcijo, je še privlačnejša. Presenetil nas je zares velik odziv nanjo, saj
smo obiskali kar 37 edinstvenih izletniških točk, ki so nas prepričale z
navdihujočimi zgodbami.«
Letošnja akcija je potekala pod sloganom 'Kjer je zdravje doma'. Vodja
komisije meni, da je vse več zavedanja, da je zdravje najpomembnejše,
tako narašča tudi skrb zanj. »Pri ocenjevanju smo imeli kar nekaj
primerov dobrih praks in inovativnih produktov, v katere so vpeta
vitalna lokalna hrana ali zelišča. Inovativne, a še manj prepoznane
prijetne naravne materiale, ki nas spominjajo na stare dni,« pojasni in
pohvali, da vse več destinacij stopa na sicer dolgotrajno, a potrebno
zero waste pot. »Dogodke organizirajo po konceptu zero waste (brez
plastike, postrežba v naravnih materialih). V Tednu mobilnosti pa so
vse destinacije močno vpete v trajnostni način življenja. Prebivalce
spodbujajo k uporabi trajnostne mobilnosti, kot so hoja, kolo ali javni
prevoz. Tudi to je lahko način, kako doseči višjo raven kakovosti bivanja
in promocijo trajnostnega razvoja turizma.«
Zgodovinska jedra
»Letos smo obiskali 21 zgodovinskih jeder, 9 mestnih, 7 trških in 5 vaških,
in ocenjevali njihovo urejenost. Zgodovinska jedra so poleg narave
najbolj zaslužna za ustvarjanje predstave o določeni deželi in ljudeh.
Tu imamo že zaradi geografske in zgodovinske raznolikosti ogromno
pokazati,« pravi Lenka Molek, vodja komisije za jedra in nadaljuje: »V
komisiji delujemo kot prostovoljci trije zaslužni strokovnjaki za področje
22.00 –
Lipov list - Oktober 2022 Lipov list – Oktober 2022 2021

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 2022
10
Moja dežela – lepa in gostoljubna
celostne prenove, trenutno s področij varstva dediščine, urbanizma
in razvoja podeželja. Naj spomnim, da je bila celostna prenova
zgodovinskih jeder in nato še drugih naselij pomembna evropska
naloga pred 40 leti – vanjo v glavnem nismo bili vključeni, sploh pa
ne celostno in z evropskimi sredstvi, tako smo na področju urejenosti
zgodovinskih jeder za zdaj še manj konkurenčni. Naše urejanje je torej
po sili razmer parcialno – jedro se npr. ureja, ker je treba modernizirati
Za prijetno, varno in udobno vožnjo so poskrbeli pri Špan
centru mobilnosti.
komunalo, narediti družbene prostore ipd. Vsak ocenjevalec v naši
komisiji ocenjuje dosežke, probleme, presežke s svojega zornega kota,
glede na splošne cilje in celoto. Že vsa leta pri ocenjevanju uporabljamo
isti opomnik, ki strukturira enotni pristop in omogoča tudi vrednostno
oceno. Na koncu sledi primerjava rezultatov in strokovna razprava, ki
je običajno zelo živahna in zanimiva. Zlasti nas zanima, kateremu cilju
sledijo, kakšno je stanje rehabilitacije, modernizacije, revitalizacije,
varstva ter urejenosti za obisk. Glede na to, da ima vedno več jeder
posamezne odlične rezultate, iščemo presežke, ki bi bili drugim vzor.
Npr. celovitost, obseg in inovativnost urejanja, tako rehabilitacije,
revitalizacije v primeru cele vasi (Šmartno v Brdih), neklasična jedra in
naloge (novejše mestno območje v Murski Soboti), uspešna rešitev
splošnega problema previsokih nivelet (glavni trg v Novem mesto) ...
Podelili smo že posebno nagrado zavzetih prebivalcev za nove oblike
varstva dediščine (Selšček), kar bo, se zdi, tudi v bodoče zaželeno na
evropski ravni. Letos je bila skoraj polovica jeder enakovredno ocenjena
in naloga izbire najboljšega težavna. Mislim, da smo dobro izbrali.«
Tematske poti
Jože Prah, vodja komisije za tematske poti poudarja, da imamo letos
v Sloveniji nekaj novih tematskih poti, nekaj pa jih je obnovljenih oz.
jim je bila dodana vsebina. »Komisija je ocenjevala 35 poti, od leta
2011 do danes pa si jih je ogledala skoraj 500. Nekatere se prijavijo
ponovno, ko kaj izboljšajo zadevo. Takšnih smo še posebno veseli.
V slovenskem prostoru je poti veliko in obstoječim velja dodati nove
vsebine ali jih posodobiti – tako kot Mašunsko gozdno učno pot,
Polhov doživljajski park, Deskle, Zeleno rego itd.,« pove in doda, da
poti vedno navdušujejo, saj med ocenjevanimi ni nobene, ki bi bila
nevredna pozitivne ocene, slabo vzdrževana ali brez navdiha. »Imajo
dušo in svojstvenost tako v izobraževalnem motivu kot sprostitvenem.
Znajo usmerjati obiskovalce in opozarjati na posebnost kraja in ljudi
– npr. Čredniška pot po Poljanski dolini ob Kolpi, Učna pot Savus …
Mnoge so motor usmerjenega razvoja. Imajo svojo srčnost in znajo
biti tudi navihane, tako kot npr. Krškočara. Poti pa imajo tudi dobro
izobražene vodnike.«
Poudari, da so obstoječe poti dobro vzdrževane. »Malo jih je v
zatonu, ki propadajo. Med letošnjimi ni takšnih, ki bi ne bile v ponos
snovalcem! Res pa je, da imajo poti različne finančne in ostale vire,
kar se zelo občuti. Vse nimajo enakega posluha lokalne skupnosti
ali države.«
Dodaja, da so poti zelo oblegane in nekatere danes beležijo tudi po
šestkrat večji obisk kot v preteklosti. »Morda bo treba kje razmisliti tudi
o nosilni kapaciteti območja. Res pa je tudi, da je več ljudi, ki hodijo
sami. Ponovno pa se je pričel pojavljati vandalizem in tudi smeti lahko
najdemo na poteh.«
Pri najboljših jih je najbolj prepričalo, da omogočajo celovito doživetje
vsebine, znajo povezati krajinske in regionalne zanimivosti ter usmerjati
obiskovalce, istočasno pa povezujejo posamezne udeležence –
občine in društva, kulturne ter turistične organizacije in podjetja –,
imajo informacijski, izobraževalni in rekreacijski namen. Prav tako imajo
vlogo varovanja in ohranjanja narave in kulturne dediščine ter nudijo
izjemen izobraževalni – poučni moment ter poleg tega tudi tržni
segment, povezan z naravo in doživljajskim turizmom.
Kampi, glampingi, mladinska prenočišča
»Letošnja novost je, da se je večina sodelujočih potrudila izboljšati
infrastrukturo in opremo za udobje gostov. Prav v veselje nam je
bilo ocenjevati polno zasedene prijavljene kampe, glampinge in
mladinska prenočišča,« pravi Nina Počervina, vodja komisije za kampe,
glampinge in mladinska prenočišča in doda, da jo veseli tudi, da je
večina prijavljenih svoja prizadevanja za trajnostno ozaveščanje pričela
pri zaposlenih, z vključevanjem drobnih elementov pri opremi ter s
pridobitvijo različnih certifikatov na področju trajnostnega delovanja
v turistični infrastrukturi. In kaj jih je najbolj prepričalo? »Bolje ocenjeni
Vodja komisije za jedra in član komisije sta se takole zapeljala
na ogled.
s spoštljivo povezanostjo z naravo, inovativno dodatno ponudbo in
animacijo z zabavnimi, kulturnimi in športnimi vsebinami. Na kratko – s
svojo avtentičnostjo. Opažamo tudi, da je za turiste vse pomembnejši
odnos destinacije in ponudnikov do narave in lokalnih prebivalcev.
Zanima jih, kako trajnostna je, povprašujejo po doživetjih, ki so
pristna in prinašajo dobro počutje – naj bo to aktivno ali sproščujoče
preživljanje prostega časa.«
Besedilo: Mateja Blažič-Zemljič
Fotografije: Arhiv TZS
Za medijsko pokritost akcije je skrbel Radio 1 z junakom
Deželakom na čelu.
Kjer je zdravje doma
Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z
dolgo tradicijo, je tudi letos prineslo temeljit vpogled v urejenost in gostoljubnost Slovenije. K temu so, kot vselej doslej,
odločilno pripomogli člani turistične društvene organizacije in drugi sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega
sodelovanja nam ne bi uspelo, zato se jim najlepše zahvaljujemo.
Že 31. natečaj je potekal pod sloganom 'Kjer je zdravje doma', s čimer
smo želeli poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi,
da je Slovenija država, v kateri pripisujemo velik pomen zdravemu
načinu življenja in spoštovanju načel trajnostnega povezovanja
z naravo. Novost letošnjega natečaja je bila tudi nova kategorija
Izletniške točke.
Najboljšim bomo priznanja podelili na Dnevih slovenskega turizma,
14. novembra 2022 v Laškem. Tudi tokratno tekmovanje je potekalo
pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja.
Nominiranci natečaja Moja
dežela – lepa in gostoljubna
2022 v posameznih kategorijah
Večja mesta:
Celje
Koper
Velenje
Srednja mesta:
Nova Gorica
Slovenj Gradec
Slovenske Konjice
Mala mesta:
Lenart
Radlje ob Dravi
Ribnica
Mestna jedra:
Ajdovščina – Lavričev trg in
okolica
Radovljica – Linhartov trg
Slovenj Gradec
Vaška jedra:
Na Pvac, Bohinj
Kog
Šmartno, Goriška Brda
Trška jedra:
Križevci
Park dežela štorkelj Velika
Polana
Šmarjeta
( zapisani po abecednem redu)
Turistični kraji:
Bled
Izola
Radovljica
Zdraviliški kraji:
Dobrna
Podčetrtek
Rogaška Slatina
Izletniški kraji:
Begunje na Gorenjskem
Marezige
Štanjel
Kampi:
Avtokamp Šobec
Kamp Danica Bohinjska
Bistrica
Kamp Koren Kobarid
Glampingi:
Glamping Olimia Adria
village
Glamping Sončna dolina
Bioterme
Gozdna vasica Theodosius
Mladinska prenočišča:
Hostel Pekarna Maribor
MCC Hostel Celje
Youth Hostel Ars Viva
Tematske poti:
Mašunska gozdna učna pot
Pot med krošnjami
Pot zelene rege
Učna pot Savus
Posebno priznanje:
Pravljično-doživljajska
transverzala po Sloveniji
Izletniške točke:
Klimatsko letovišče Rogla
Pomnik miru na Cerju
Vodomčev gaj
Žička kartuzija
Posebno priznanje:
Malečnik
Petrolovi servisi:
BS Dobrova
BS Planina pri Sevnici
BS Poljčane
BS Vinica
'Ljubljenci ljudskih src', ki so bili izbrani
na spletnem glasovanju:
Večja mesta:
Velenje
Srednja mesta:
Slovenj Gradec
Manjša mesta:
Radlje ob Dravi
Mestna, trška in vaška jedra:
Žerjav, Črna na Koroškem
Zdraviliški kraji:
Podčetrtek
Turistični kraji:
Izola
Izletniški kraji:
Šmartno, Goriška Brda
Kampi:
Kamp Savinja
Glampingi:
Slovenia Eco Resort Stahovica
Mladinska prenočišča:
Youth hostel Ars Viva, Stari trg pri Ložu
Tematske poti:
Čredniška pot po Poljanski dolini
Izletniška točka:
Calvodas – energijski nasad Sončna
posest, Trbovlje
Iskrene čestitke!
11
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Lipov list – Oktober 2022 Lipov list – Oktober 2022

2022 – CELJE – Večja mesta
2022 – KOPER – Večja mesta
12
Celje – zgodovina in
doživetja
13
Moja dežela – lepa in gostoljubna
2022 – GOZDNA VASICA THEODOSIUS – Glampingi
Celje, biser na Savinji, kot so mu nekoč rekli, je mesto, v katerem se živahno prepletata bogata zgodovina in razgibana
sedanjost, ki ponuja številna nepozabna doživetja obiskovalcem in prebivalcem.
Staro mestno jedro in mogočni Stari grad Celje sta najmikavnejši
izhodišči za popotovanje po vznemirljivi zgodovini.
Svojo slavo je mesto doživelo že v rimski dobi, neprecenljivo dediščino
tega obdobja skrivata 'in situ' razstavišči Celeia – mesto pod mestom in
paviljon za prezentacijo arheologije, ki je za predstavljanje preteklosti in
sedanjosti prejel evropsko nagrado za kulturno dediščino.
Burno srednjeveško obdobje knežjega mesta, ki ga je zaznamovala
vladavina mogočne dinastije celjskih grofov, boste najbolje spoznali
na Starem gradu Celje in v Knežjem dvoru, na razstavi Pokrajinskega
muzeja Celje.
Polpreteklo zgodovino mesta pa zajemajo prostori Muzeja novejše
Po zdravje v Gozdno
vasico Theodosius
V stoletnem borovem gozdu z očarljivim razgledom na Vipavsko dolino,
vabi v svoj gostoljubni objem gozdna vasica Theodosius. Na robu vasi,
le korak stran od vsakdanjega vrveža, vas pričakujeta pristno doživetje
narave in skrbno izbrano udobje. Prijetno domovanje ponuja varno
zavetje in sproščujoč odmik, Vipavska dolina pa raznovrstna doživetja,
ki krepijo telo in duha.
Rahločutna umestitev gozdne vasice Theodosius raste iz spoštovanja
do naravne dediščine. Sodoben dizajn sedmih unikatno zasnovanih in
arhitekturno dovršenih lesenih hišk se s pročeljem zliva s skalami pod
seboj. Noč prinese mirne sanje, jutra edinstveno prebujanje sredi narave.
Povratne informacije gostov potrjujejo vodilni moto, da je ena od naših
glavnih vrlin pristna in iskrena skrb za dobro počutje gostov. Ta se z
letošnjim letom nadgrajuje v novi zajtrkovalnici, kjer goste razvajamo
z okusnimi zajtrki po dnevnem navdihu. Z lokalnim čebelarjem smo
zasnovali novo storitev, ki gostom nudi prav posebno doživetje –
počitek v čebelnjaku, s čimer našo zgodbo krepimo v duhu misli, da je
narava resnično naša prijateljica in zdravnica.
V osrčju Vipavske doline skupaj z ostalimi deležniki v turizmu s področja
zgodovine Celje, kjer je tudi edini otroški muzej v Sloveniji, Hermanov
brlog, in stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana – odličnega
fotografskega mojstra češkega rodu. Obnovljena Pelikanova hiša bo
kmalu na ogled kot muzejsko-kulturni kompleks.
Celje je tudi mesto znamenite svetovne popotnice Alme M. Karlin,
katere razstavo si lahko ogledate v Pokrajinskem muzeju Celje, srečate
pa jo lahko tudi s kovčkom na ulici.
Celje je tudi mesto vznemirljivih ljubezenskih zgodb – le kdo ni slišal
za tragično prepovedano romanco med Veroniko in Friderikom ali za
slavnega Alfreda Nobela, ki je prihajal k svoji Sofiji Hess?
Novi turistični atrakciji mestnega jedra sta Tehnopark Celje, kjer je
mogoče na zabaven način spoznavati različne naravoslovne in druge
vsebine, in Tropska hiša, v kateri lahko doživite in raziskujete različne
ekosisteme sveta.
Ob bogati kulturi v mestu, ki se ponaša tudi z edinstveno umetniško
četrtjo, je Celje znano tudi kot športno mesto, privlačna rekreativna
prizorišča, kot so Celjska koča, Šmartinsko jezero, Mestni gozd z drevesno
hišo in Savinjsko nabrežje pa omogočajo aktivno udejstvovanje vseh
prebivalcev mesta.
V zadnjih letih Celje domačine in obiskovalce navdušuje s podobo
mikavno ocvetličenega mesta, v katerem živopisne zasaditve dajejo
šarm tudi cestam, betonskim podvozom in mostovom.
Dovolj je razlogov za obisk Celja, mar ne?
kulinarike, vinarstva, športnih aktivnosti, bogate naravne in kulturne
dediščine ter umetnosti gostu ponujamo petzvezdično doživetje in
veseli smo, da se radi vračajo k nam. Dobrodošli tudi vi. :)
Gozdna vasica Theodosius Forest village
Vrhpolje 165, 5271 Vipava, Slovenija
Tel.: +386 (0) 31 308 473
E-pošta: info@theodosius.si
www.theodosius.si
www.visitcelje.eu
Nepozabna
doživetja v Kopru
Destinacija Koper ponuja vse leto različne aktivnosti in doživetja. Vsakdo, ki bodisi načrtuje oddih v tem čudovitem
obmorskem mestu in njegovem zelenem podeželju ali po naključju znajde v njem le za nekaj ur, bo našel nekaj zase.
Fotografija: Jaka Ivančič
Kraški rob, kjer se srečata kraška planota in Istra.
Destinacija, kjer je doživetij več kot dni v tednu
Raziskovanje kulturno-zgodovinskih znamenitosti, potepanje po
oljčnikih in vinogradih, odkrivanje nepozabnih razgledov, okušanje
odlične lokalne kulinarike, vzponi na zelene vrhove … Vse to so
predlogi za aktivno preživljanje prostega časa v mestu in na
podeželju. Teden dni je za odkrivanje lepot destinacije nedvomno
premalo, zato smo za nekoliko enostavnejši potep na enem mestu
zbrali namige za osem dni nepozabnih doživetij. Zasnovani so
glede na geografsko območje, vsako pa poleg znamenitosti in
lokalne ponudbe na poti ponuja tudi več možnosti za aktivne
turiste in gurmane.
Potep po Ateninem ščitu je osredotočen na ogled največjih mestnih
kulturno-zgodovinskih znamenitosti, namig za doživetje Okusi
dežele refoška obiskovalce zapelje do Marezig, Manžana, Loparja
in Trušk, namig za doživetje V zavetju Šavrinskih gričev omogoča
odkrivanje razgibane istrske pokrajine, Po poti najlepših razgledov
obiskovalce vodi na raziskovanje krajev, kjer se stikata Istra in Kras,
Fotografija: Jaka Ivančič
Praznične lučke za čaroben zaključek leta
Čari zelene Istre nudijo oddih v naravi, Skrivnosti istrskega kamna in
Zgodbe Istre pa pripovedujejo zgodovino in razkrivajo svetovno
priznane znamenitosti, medtem ko doživetje Od oljčnikov do reke
omogoča odmik v naravo le streljaj od mesta in spoznavanje
enogastronomije Istre.
Doživetja so pisana na kožo čisto vsem, ki se odločijo zanje.
Omogočajo veliko prilagoditev po meri posameznika, skupno
vsem pa je, da omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa.
Raznovrstne prireditve za živahen utrip
Koper marsikdo pozna po številnih prireditvah in dogodkih, ki jih
mesto in kraji na podeželju gostijo vse leto. Čudoviti trgi, veličastne
mestne palače, odlična športna infrastruktura, slikoviti vaški trgi
in razgledne točke so kulisa vrsti kulturnih, športnih, zabavnih,
kulinaričnih in drugih prireditev.
Fotografija: Jakob Bužan
Kulinarično druženje na Altroke Istra Gourmet Festivalu
Začenja se s pustom, ko razigrane maškare preganjajo zimo na Istrski
pustni povorki, sledi vrsta spomladanskih druženj, ki so povezana
z različnimi športnimi aktivnostmi in sezonsko kulinariko. Slednja
se pomeša z lokalnimi običaji na majski prireditvi Koper na dlani,
na Prazniku refoška v Marezigah stopi v ospredje žlahtna istrska
kapljica. Izredno priljubljen v poletnih mesecih je Altroke Istra
Gourmet Festival, ki se v obliki kulinarične tržnice seli iz mesta v več
krajev na podeželju. V znamenju kulinarike je tudi jesen. Septembra
se srečanja kar vrstijo – od Vonja po Istri v Krkavčah do sladkosnede
Sladke Istre v samem mestnem jedru. Ne gre spregledati niti
jesenskih osmic in martinovanj, ki obiskovalca popeljejo vse do
prazničnega zaključka leta. December je v Kopru prav res čudovit.
Nešteto utripajočih lučk namreč vsako leto poskrbi za nepozabne
večerne sprehode ob lončku dišečega čaja.
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Lipov list – Oktober 2022 Lipov list – Oktober 2022

2022 – VELENJE – Večja mesta
2022 – NOVA GORICA – Srednja mesta
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Velenje - mesto s srcem
NE SPREGLEJTE 5 DOŽIVETIJ, ZARADI KATERIH NE BOSTE VEČ ODLAŠALI Z OBISKOM VELENJA!
Vodeni ogledi mesta so doživetja, ki v vas zbudijo zanimanje, sproščenost in zadovoljstvo.
1. Skrivnosti potopljenih vasi … Osupljivo raziskovanje skrivnosti Velenjskega jezera in Viste – parka z razgledom.
2. Šepet podeželja … Očarljivo potepanje po poteh podeželja z obiskom jelenove domačije in ogledom črne kuhinje.
3. Velenje skozi čas … Časovno potovanje od plemstva do rudarjev, od 'socialističnega čudeža' do najsodobnejše,
večkrat nagrajene mestne promenade.
4. Po stopinjah rudarjev … Doživetje prave podzemne pustolovščine z ogledom bogate zbirke mineralov in
sprehodom skozi mesto.
5. Retro sprehod … Nostalgično in zabavno potovanje v polpreteklo zgodovino.
Cene že od 10 eur na osebo*
* Cena je informativna in se spremeni glede na izbrano doživetje in velikost skupine. Za ponudbo pošljite povpraševanje.
Razlogov za obisk je resnično veliko in mi smo tukaj, da izlet oblikujemo PO VAŠI MERI. Obiskovalce Velenja vabimo na
butična doživetja in lokalna turistična vodenja. Podajte se na kulinarična doživetja z najlepšimi razgledi, vstopite v vikend z
radovednostjo in si vzemite čas zase ter uživajte. Vabljeni, da v naši družbi preživite sproščene trenutke.
Dobrodošli v Velenju
Zavod za turizem Šaleške doline
Stari trg 3, 3320 Velenje
Tel.: 03 896 17 15
E-pošta: turizem@velenje.si
Www: visitsaleska.si
FB, IG, linkedin, tiktok, youtube: @VisitSaleska
Lipov list – Oktober 2022

2022 – SLOVENJ GRADEC – Srednja mesta in Mestna jedra
2022 – LENART – Mala mesta
16 17
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Slovenj Gradec je
mesto, v katerega se
boste radi vračali!
Pod obronki Pohorja in mogočno Uršljo goro so varno zavetje sredi zelene Mislinjske doline poiskali že Iliri, strateško
prometno lego današnjega Slovenj Gradca pa je utrdila rimska poštna postaja z imenom Colatio.
Naselje, ki se je pod Habsburžani obdalo z varnim obzidjem, katerega
ostanki so vidni še danes, je mestne pravice dobilo že sredi 13. stoletja.
Živahen in domačen mestni utrip, ki so ga skozi zgodovino oblikovali
številni umetniki in mojstri različnih obrti, je v Slovenj Gradcu mogoče
občutiti tudi v 21. stoletju.
V prihodnost in svet široko odprtem mestu, ki s ponosom nosi naziv
'glasnik miru', se boste zagotovo dobro počutili ljubitelji odkrivanja
drobnih mestnih skrivnosti, dobre hrane, zgodovine, umetnosti,
kulture, športa in narave. Slovenj Gradec je eno tistih slovenskih mest,
ki obiskovalca nedvomno preseneti in navduši!
Staro mestno jedro, ki je ohranilo srednjeveško obliko, zgradbe
pa kažejo podobo iz 19. stoletja, je pravi arhitekturno-urbanistični
spomenik. Obiska sta nedvomno vredni najstarejša cerkev na svetu,
posvečena sv. Elizabeti Ogrski, ter obnovljena graščina Rotenturn,
v kateri ima sedež Mestna občina Slovenj Gradec. Med akustičnimi
stoletja starimi cerkvenimi zidovi so koncerti še lepše doživetje,
raznovrstnim dogodkom, ki predvsem v poletnem času pogosto do
zadnjega kotička napolnijo atrij mestne hiše, pa ta ponuja res čarobno
kuliso. Ljubitelji preteklosti in umetnosti bodo navdušeni nad Koroškim
pokrajinskim muzejem in Koroško galerijo likovnih umetnosti, veliko
izvrstnih umetniških stvaritev pa si obiskovalci Slovenj Gradca ogledajo
že med sprehodom.
Večina umetniških skulptur v mestu je že opremljena s QR-kodami,
ki postrežejo z informacijami o kipih in spomenikih ter njihovih
avtorjih. V Slovenj Gradcu in njegovi še vedno avtentični podeželski
in naravni okolici človek resnično lahko poskrbi za boljše počutje duše
in telesa. Bazenski kompleks AQUALATIO je pravi naslov za vse, ki želijo
z rekreacijo ali sprostitvijo poskrbeti za svoje zdravje, adrenalinske
navdušence pa ob njem vabi največji slovenski park urbanih športov.
Brez plezalne stene v domačem mestu olimpijske prvakinje Janje
Garnbret seveda ne gre. In če pravijo, da je ob obisku Dunaja trebuh
bolje pustiti zunaj, za Slovenj Gradec velja: »Ne zapustite ga, preden
poskusite wolfovo kavo, kremno rezino in medenjake, pripravljene po
starih družinskih receptih, ter pristne koroške okuse tradicionalnih jedi
in pijač!«
Obiščite Slovenske
gorice – Obiščite Lenart
V osrčju Slovenskih goric vas ob vstopu v Lenart pozdravi
mogočni Ovtar. Ponosno varuje našo občino in se ozira na v
pisane barve odete griče, prijazne in dobrosrčne domačine
ter obiskovalce toplo vabi, naj vstopijo in nas spoznajo.
Fotografija: Marko Katan
Štupičeva vila s stolpom Zavrh
Lenart, nekoč majhno naselje, je danes gospodarsko, kulturno,
trgovsko in upravno središče občine in osrednjih Slovenskih goric. Je
mesto, v katerem se mestni utrip vsakodnevno prepleta s podeželskim.
Obnovljene, tlakovane ulice in trgi, ki jih krasijo spomeniško zaščitene
hiše, ustvarjajo starodoben videz trškega jedra. Osrednja znamenitost
mesta je cerkev v Sv. Lenarta z baročnim zvonikom, ki daje kraju
edinstven videz. Ljubitelji umetnosti lahko v cerkvi odkrijejo značilni
zgled slovenskogoriške pozne gotike, oprema v cerkvi pa daje
notranjščini baročni poudarek. V Lenartu in občini se tekom leta
veliko dogaja. Še posebno zasije ob pustu, v okviru poletnih prireditev
LEN-ART in v soju lučk božično-novoletnih prireditev.
Na griču pred Lenartom stoji eden najmogočnejših gradov na
Štajerskem – grad Hrastovec, prvič omenjen leta 1261. Od leta 1481
do druge svetovne vojne je bil s krajšimi presledki v posesti grofov
Herberstein. Znan je tudi po čarovniških procesih in legendi o
nesrečni ljubezni med Agato in Friderikom.
Največji naravni biser občine je naravna vrednota državnega pomena,
jezero Komarnik, kjer na ornitološki opazovalnici ter na Agatini in
Francovi učni poti lahko opazujete najredkejše živalske in rastlinske
vrste. Ker je narava živalim dom, tu velja bonton vedenja, ki ga
narekuje Ovtar. Priljubljena točka za sprehod in ribolov sta tudi jezero
Radehova in Pristava. Ob slednjem se lahko zbudite v lepo jutro, če
prenočite v hotelu Šiker in si ob tem privoščite še Medeno-kulinarično
doživetje Lenarta.
V dolini ob Ruperškem potoku leži naselje Voličina, prvič omenjeno
že v 13. stoletju. Poseben pečat kraju daje cerkev Sv. Ruperta iz 15.
stoletja, ki jo krasijo dela baročnega kiparja Jožefa Holzingerja. Ob
cerkvi so vrtovi sv. Ruperta, kjer se v omamnem vonju številnih zelišč
bohotijo vrtnice in hortenzije.
Kraj Zavrh je slikovito naselje na nadmorski višini 370 m. V obnovljeni
Štupičevi vili skozi digitalno Muzejsko zbirko Maister po Maistru
spoznate zgodovino Slovenskih goric ter generala in pesnika Rudolfa
Maistra. Z obiskom sosednje cimprače pa jo doživite. Ob vili k vzponu
vabi Maistrov razgledni stolp, s katerega sega pogled od panonskih
ravnic do avstrijskih planin. Vsako leto iz Lenarta v Zavrh poteka
prvomajski pohod, ki se ga udeleži več tisoč udeležencev. Na ploščad
ob vili in v Maistrovo klet tudi ob drugih priložnostih vabijo domače
dobrote, vino, glasba in dobra družba. Nedaleč od vile je viničarija z
muzejem starodobnikov.
Kraje občine Lenart obiskovalci najlepše spoznate peš ali s kolesom.
Znani smo po živinoreji, pridelavi jabolk in vinogradništvu. Podajte se
po označenih poteh, kjer se vam kot na dlani odpira lepota cvetočih
travnikov s čredo srn in v vetru plavajoče klasje žitnih polj. Pokrajina vas
bo prevzela s svojo raznolikostjo, barvitostjo in bogatimi darovi narave
ter z mirom. Jeseni, ko zori grozdje, pa vas spremlja še petje klopotcev.
Na poti se okrepčajte na okoliških turističnih kmetijah, vinotočih in
v gostilnah, kjer vam bodo postregli prijazni domačini. Pustite se
razvajati in užijte kulinarične okuse preteklosti in sedanjosti Slovenskih
goric. Okus mesa iz kible z zaseko in kruhom iz krušne peči se v ustih
prijetno zlije z rujno kapljico domačih vinogradov, ko v ozadju že diši
po slastni slovenjegoriški gibanici. Zemlja in klima Slovenskih goric
dajeta vinu posebno noto.
Vabljeni, da doživite svoj kotiček Lenarta.
Fotografija: Marko Katan
Grad Hrastovec
Informacije:
TIC – Razvojna agencija Slovenskih goric, d. o. o.
Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricah
Telefon: 059 128 773, 051 660 865
Elektronski naslov: rasg@rasg.si
Spletna stran: www.vistlenart.si, www.rasg.si
Mobilna aplikacija VISIT LENART
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Lipov list – Oktober 2022 Lipov list – Oktober 2022

2022 – RADLJE OB DRAVI – Mala mesta
2022 – DOBRNA – Zdraviliški kraji
18
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Rad 'mam Radlje
Gozd in reka Drava, dva elementa narave, ki sta pomembno zaznamovala pretekli razvoj občine Radlje ob Dravi. Občine,
morda majhne po svoji velikosti, nikakor pa ne po svoji veličini. Občina, ki se je v zadnjih letih z odprtjem Vodnega parka,
prvega in edinega javnega biološkega bazena, prejemnika modre zastave, odločno zasidrala na turističnem zemljevidu
Slovenije in nakazala svoj zeleni in trajnostni razvoj.
Razgled
Rad 'mam zeleno
Na katerikoli točki v Radljah ob Dravi stojite, vaše oko ujame razkošne
odtenke zelene barve. Za trenutek pogled obstane na poljih, zasajenih
s koruzo in hmeljem, ki raste na naših rodovitnih tleh že dobrih sto
let. Višje opazite pokošene travnike, na katerih se pase živina in počasi
šteje ure dneva.
Kraj, obdan z gozdovi Pohorja in Kozjaka, uživa bogato tradicijo
trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Tukaj je živel
in ustvarjal pionir sonaravnega upravljanja z gozdovi, inženir Franjo
Pahernik. Ohranjati naravo in delati z njo, ne proti njej, je filozofija, ki
v času podnebnih sprememb postaja vse pomembnejša. V skrbi za
ohranitev te pomembne zapuščine občina odpira Center za sonaravno
in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, krajše DOM GOZDNE KULTURE.
Center bo promoviral raznolike vidike gozda. Predstavljal bo učilnico za
strokovno in laično javnost. Obiskovalci bodo skozi vsebine spoznavali
samooskrbo, gozdno kulinariko, gozdne kopeli ter celotno paleto flore
in favne. Zdaj je čas, da se vrnemo nazaj k naravi.
prehoda Radelj do Strunjana. Poleg te, mednarodno najbolj poznane,
najdete še mnogo drugih; lahko se z graščakom Mahrenberškim
podate vse od reke Drave do njegove rezidence, Starega gradu, ki
kraljuje nad radeljskim poljem. Se sprehodite po Emini poti – gozdni
učni poti in nekoliko položnejši – vodni učni poti. Za rekreativce
se ponuja Pot po meji občine, ki skupno meri kar 94 km in jo lahko
prehodite v enem kosu. Kar vprašajte naše domačine!
Vsem ljubiteljem kolesarstva predstavlja kraj odlično izhodiščno točko
za raziskovanje Kozjaka in Pohorja, kjer najdete urejene in dobro
označene kolesarske trase. Skozi občini poteka tudi dravska kolesarska
pot, ki velja za eno izmed lepših v slovenskem prostoru. Neposredno
ob dravski kolesarski poti je pod kozolcem na voljo brezstična izposoja
električnih koles, pilotni projekt občine, ki ima pogled usmerjen v
zeleno prihodnost.
Drava bike
Rad 'mam vikend
Fotografija: Jernej Zadravec,
www.dravabike.si
Smeh in dobra volja nas spremljata vse leto. Še posebno živahno
pa postane zadnji vikend v septembru, ob praznovanju občinskega
praznika, ko se odvije Rad 'mam vikend. Vikend zabave, zanimivih
glasbenih gostov, pestre kulinarike, ki se zaključi s tradicionalnim
Hmeljarskim likofom, najstarejšo prireditvijo naše občine. Pod okriljem
Rad 'mam lokalno se zberejo lokalni pridelovalci in na stojnicah
radovednim obiskovalcem ponujajo svoje izdelke.
Novost v letu 2022:
PITNIK TERMALNE VODE
V ZDRAVILIŠKEM PARKU
Dobrodošli na
DOBRNI,
kjer sta zdravje in dobro počutje
že stoletje doma.
Zdravje| Narava | Dobro počutje |
Tradicija | Naravna dediščina |
Prireditve | Kulinarika | Kulturna
dediščina | Domačnost
TURISTIČNE INFORMACIJE:
Javni zavod za turizem, šport in
kulturo Dobrna
Telefon: 03 780 10 64
Elektronski naslov: tic@dobrna.si
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Dom gozdne kulture
Rad 'mam šport
Razgiban teren ponuja privlačen poligon za pohodnike in kolesarje.
Tukaj je vstopna točka Evropske pešpoti E6, ki poteka vse od mejnega
Lipov list – Oktober 2022
Radlje ob Dravi - kraj, ki ga preprosto moraš imeti rad!
SPREMLJAJTE NAS NA:
Facebook: Visit Dobrna - Tic Dobrna
Instagram: visitdobrna
www.visitdobrna.si
www.dobrna.si
Mobilna aplikacija: Visit Dobrna
Lipov list – Oktober 2022

20 21
Moja dežela – lepa in gostoljubna
2022 – PODČETRTEK – Zdraviliški kraji
GRAD PODČETRTEK
Nov namen in življenje končno dobiva
tudi del podčetrteške kulturne dediščine,
ki je po 20 letih vendarle postal last
Občine Podčetrtek.
STOLP ZDRAVJA IN VESELJA NA
RUDNICI
Rudnica je hribovje nad Podčetrtkom in
Olimjem, kjer meter pod vrhom 622 m
visokega Silavca stoji razgledni Stolp
zdravja in veselja na Rudnici. Najvišja
ploščad je na višini 35,23 m, skupna višina
pa tako znaša 40 m.
Če se boste na pot odpravili iz Podčetrtka,
vas na cilju čaka nagrada v obliki dih
jemajočega razgleda na okoliške hribe in
gričke. Po novem pri stolpu na vas čaka
tudi »klopca ljubezni«, kjer lahko naredite
nepozabne fotografije.
Ob svetovnem dnevu turizma 2022 je bila vodilna
turistična destinacija Rogaška Slatina ponovno umeščena
med 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu in je
prejemnica nagrade Green Destinations Top 100 Stories
2022 – 100 najboljših zgodb iz primera dobre prakse
razvoja trajnostnega turizma zelenih destinacij.
2022 – ROGAŠKA SLATINA – Zdraviliški kraji
Rogaška Slatina
skupaj s kolesom, kar je prvi tovrstni uveljavljeni pristop uporabe
v Sloveniji.
V sklopu celostne ureditve območja je ob nadhodu zgrajeno
parkirišče P+R (presedi in pelji); na njem je nameščena postaja za
avtomatizirano izposojo koles s pripadajočimi kolesi za izposojo,
ki so vključena v sistem avtomatske izposoje koles 'Mobilno
Obsotelje'. V Rogaški Slatini je tako na razpolago že sedem postaj
za izposojo koles, kjer si lahko uporabnik najame navadno ali
električno kolo in se popelje po vzorno urejenih kolesarskih poteh,
ki omogočajo varno vožnjo posameznikov, skupin ter družin.
Za ohranjanje gozdnega roba in zelene Rogaške Slatine je bilo v
neposredni okolici parkirišča zasajenih 19 mladih listnatih dreves
ter 7014 sadik grmovnic in vzpenjavk.
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Grad, ki se veličastno dviguje nad glavnim
trgom je prejel že prva obnovitvena dela -
obnova strehe, statična stabilizacija ter
izgradnja razgledne ploščadi, s katere sega
razgled na celotno okolico.
DALEČ STRAN.
Kjer smo vsi doma.
TERME OLIMIA
Odkrijte blagodejni učinek termalne vode
in moč narave. Ne zamudite sproščujočih
tretmajev wellness centrov, uživajte v
bogatih savna programih in raziščite
čarobni svet Wellness Orhidelia, uradno
najboljšega wellnessa v Sloveniji. Naučite
se vse o filozofiji selfnessa, rešujte
zdravstvene težave s pomočjo sodobne in
alternativne medicine.
Foto: Tomo Jeseničnik
Trajnostna zgodba, ki je bila izbrana in je nominirala Rogaško Slatino
za prejemnika prestižne nagrade, je PROJEKT NADHOD SONCE IN
PARKIRIŠČE P+R. Top primer dobre prakse je izstopal, saj predstavlja
pomen trajnostnih rešitev v vsakodnevnem transportu in zagotavlja
infrastrukturno povezavo med različnimi deli destinacije.
Nadhod Sonce je do sedaj najpomembnejši projekt, namenjen
spodbujanju trajnostne mobilnosti v Rogaški Slatini, ob tem pa
bo imel ključno vlogo pri omogočanju nadaljnjega turističnega in
siceršnjega razvoja območja Tržaškega hriba, naselij v njegovem
zaledju in celotne Rogaške Slatine. V sklopu nadhoda sta nameščeni
dvigali za lažji dostop s parkirišča na nadhod in povezavi na
obstoječe kolesarsko omrežje, saj omogočata vstop kolesarja
Z novim nadhodom, skupaj s parkiriščem P+R in izposojevalnico
koles, je domačinom, turistom in dnevnim potnikom omogočena
dnevna uporaba trajnostnih oblik prevoza, tj. koles, ob tem pa
je zagotovljeno varno dostopanje obiskovalcev iz zdraviliškega
dela do obstoječe in bodoče turistično-rekreativne ponudbe
Tržaškega hriba. Hkrati z razvojem trajnostne mobilnosti bo nova
infrastruktura prispevala k izboljšanju kakovosti zraka v mestu,
zmanjšanju ogljičnega odtisa, boljši povezanosti urbanega
območja z njenim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev ter
povečanju prometne varnosti.
Lipov list – Oktober 2022
Lipov list – Oktober 2022

2022 – RADOVLJICA – Turistični kraji in Mestna jedra
2022 – AJDOVŠČINA– Mestna jedra
22
23
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Očarljiva Radovljica
Radovljica velja za eno najlepših mestnih jeder v Sloveniji. Na pomolu nad reko Savo, od koder se odpirajo čudoviti pogledi
na Julijce in Karavanke, se je okrog cerkve in manjšega Ortenburškega gradu začel v 13. stoletju razvijati trg. V začetku
16. stoletja je Radovljica pridobila mestne pravice in s tem tudi pravice do izgradnje obrambnih naprav. Obdana je bila z
obzidjem in obrambnimi stolpi, na vhodu pa je bila zaščitena z obrambnim jarkom, ki se je ohranil do danes in velja za edini
ohranjeni mestni jarek v Sloveniji.
Linhartov trg krasijo slikovite hiše iz 16. in 17. stoletja
Razvojni vrh je mesto doseglo v 16. stoletju. Še zdaj lahko na
Linhartovem trgu občudujete hiše iz 16. in 17. stoletja, mogočna
graščina, ki se je v stoletjih razvila iz prvotnega Ortenburškega gradu,
pa nosi baročno podobo. Hiše ob Linhartovem trgu niso zanimive
le zaradi slikovitih in lepo urejenih pročelij, temveč predvsem zaradi
bogatih vsebin, ki jih ponujajo obiskovalcem. Skoraj vsaka hiša govori
svojo zgodbo – bodisi z obrtjo, trgovino, gostilno ali muzejem.
Namig za jesenski izlet
Radovljica s svojo čudovito okolico, prepleteno s tematskimi in
kolesarskimi poti, vabi na odkrivanje vse leto. Priljubljena je tudi med
družinami. Namig za jesenski izlet gre takole: do Radovljice se lahko
odpravite z javnim prevozom, saj velja za eno najlažje dostopnih
destinacij v Sloveniji. Tako železniška kot avtobusna postaja sta v
bližini starega mestnega jedra, od koder se lahko podate odkrivat
mesto z okolico. Krožni jesenski izlet pričnete na razgledni točki v
starem mestnem jedru, od tam se po terasah spustite do Fuxove brvi
čez reko Savo. Po prečkanju brvi pot nadaljujete desno, po obrežju
najdaljše slovenske reke, ter sledite tematski pohodni poti z imenom
Radovljica z okolico navdušuje v vseh letnih časih
'Pot ob Savi', ki vas po 5 km pripelje do mokrišč na Šobcu, od koder se
vrnete nazaj proti Radovljici. Pot lahko poljubno popestrite in združite
z ostalimi sprehajalnimi potmi, npr. z obiskom Pustega gradu, nazaj v
Radovljico pa se lahko odpravite po bližnjici prek lancovškega mostu. Z
informacijami o doživetjih in zemljevidom tematskih pohodniških poti
v Radovljici in okolici vam z veseljem postrežejo v TIC Radovljica.
V Radol'ci domuje vrhunska kulinarika
Obisk Radovljice ni pravi brez vsaj enega kulinaričnega postanka,
naj bo to sladka malenkost ali kosilo. Posladkate se lahko v eni od
slaščičarn oz. čokoladnici 'Radolška čokolada' ali se pustite razvajati v
eni od mnogih odličnih radovljiških gostiln in restavracij. Obiskovalce
vse leto v mesto privabljajo pisani dogodki, ki nemalokrat potekajo v
spremljavi kulinaričnih dobrot, največji med njimi je zagotovo Festival
čokolade v aprilu. Po vrhunski lokalni kulinariki še posebno zadiši v
jesenskem času, ko je na sporedu festival Okusi Radolce, ki se odvija
ves november. V tem času bodo v izbranih gostilnah in restavracijah
obiskovalcem na voljo posebne lokalne jedi, pripravljene iz lokalnih
sestavin, po enotni ceni. Seznam sodelujočih je objavljen na spletni
strani www.radolca.si.
V Radovljici domujejo gostilne s tradicijo
Ajdovščina -
zakladnica tisočletnih
sledi in očarljivih doživetij
Ajdovščina leži v središču Vipavske doline in je na prvi pogled mirno mesto, varno prislonjeno ob pobočje Gore in udobno
zleknjeno v rodovitni, sredozemsko blagi dolini. A le na prvi pogled. Kot bi prevzela karakter hudourniške reke Hubelj, ob
kateri je nastala, je Ajdovščina presenetljivo dinamično mesto, polno ustvarjalnega življenja.
Fotografija: Alen Milavec
Zgodovina mesta sega več kot dva tisoč let nazaj, v čas, ko so Rimljani
ob Hublju zgradili mogočno vojaško utrdbo, imenovano Castrum
Ad Fluvium Frigidum (Utrdba ob mrzli reki), za obrambo vzhodnih
meja rimskega imperija. Ob sprehodu po mestu skorajda ne morete
spregledati lepo ohranjenih stolpov rimske utrdbe, ki jih je nekdaj
povezovalo obzidje.
Prav nič nenavadno ni, če ob sprehodu po ajdovskih ulicah srečate
kolesarja v popolni opremi, človeka, ki prenaša ogromen nahrbtnik z
jadralnim padalom, pohodnike ali tekače. Na koncu ulice – ali vsaj ne
prav daleč stran – se začenjajo številne poti in neskončne priložnosti
za aktivnosti v naravi.
Oživljeno mestno jedro
Lavričev trg je po prenovi postal stičišče ustvarjanja, srečevanja in
povezovanja. Z oživitvijo in prenovo je 2000 let staro območje oživelo
v najlepši mogoči luči in odslikava podobo mesta in življenja v njem. Z
novo prometno ureditvijo so mestne površine prešle v uporabo tistim,
ki jih najbolj potrebujejo – pešcem in kolesarjem. Ostanki preteklih
obdobij so predstavljeni v štirih odprtih prezentacijskih poljih, ki
so prosto dostopna. Ponazarjajo glavno poveljstvo rimske utrdbe,
sestavljeno iz več prostorov. Trg plemenitijo vodni motivi, ki v prostor
vnašajo svežino in značilnosti reke Hubelj. S svojo pompoznostjo
– postavitvijo na treh nogah – izstopajo trije latniki, skladni so tudi
nadstreški in tlakovanje, ki z raznolikimi motivi predstavlja rimske
čase. Mestno središče s svojo novo podobo je odlično izhodišče za
odkrivanje raznolikih danosti, ki iz mesta vodijo po slikovitih poteh.
Mladinski hostel na obrobju mesta s številnimi izhodišči
Mladinski hotel Ajdovščina je le nekaj minut od mestnega jedra, v
neposredni bližini Športnega parka Pale, naravoslovne učne poti ob
reki Hubelj in sprehajalnih poti do hudournikovega izvira. Omogoča
veliko zanimivih izhodišč za različna potepanja peš, s kolesom ali kako
drugače. V njem so dobrodošli tudi organizatorji konferenc, prireditev,
razstav ali družabnih srečanj, saj objekt med drugim vsebuje tudi
tehnično opremljeno koncertno dvorano in druge prostore.
Avtokamp Ajdovščina – v objemu borovcev, le lučaj stran od
mestnega jedra
Avtokamp Ajdovščina leži na mirni lokaciji, le nekaj minut hoje
oddaljen od centra mesta. V hladni senci borovega gozdička ponuja 50
prostorov, namenjenih prikolicam, avtodomom in šotorom. Dnevno
lahko v njem prenoči do 200 gostov. Kamp je idealna izbira za družine
in vse tiste, ki si želijo aktivnih počitnic v naravi. Pestra izbira športnorekreacijskih
površin in animacijskih programov za otroke v poletnih
mesecih so zagotovilo, da ni pri nas nikomur dolgčas. Za najmlajše so
ob kampu urejena otroška igrala, medtem ko lahko starši brezskrbno
uživate ob sončenju in kopanju na letnem kopališču, na katerega
imajo gostje kampa prost vstop. V kampu lahko najamete kolo, igrate
badminton, namizni tenis in odbojko. V sklopu Športnega centra so
tudi nogometno igrišče, zunanje večnamensko igrišče, večnamenske
dvorane, fitnes center, savna in pokrit plavalni bazen.
Fotografija: Matic Slemič
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Lipov list – Oktober 2022 Lipov list – Oktober 2022

2022 – KOG – Vaška jedra 2021 – ZREČE – Zdraviliški kraji: 3. mesto
2022 – KRIŽEVCI – Trška jedra
24
Občina Križevci -
sožitje kulture in narave
Občina Križevci je v turistične namene uredila gramoznico za gostiščem Zorko v Borecih. Kamešnica, kot ji pravijo domačini,
leži v sklopu Parka doživetij Križevci in je s svojo lepo urejeno obalo ter okolico privlačna izletniška točka. Nekoč opuščena
gramoznica se je z ureditvijo spremenila v prijetno območje, ki je zaradi prisotnosti vode doživljajsko zelo zanimivo za
družine ter posameznike, privlačno pa tudi za ribiče. Ob poti okrog jezera so razporejene lesene klopi ter podesti na vodi,
namenjeni počitku in sprostitvi. Na delu območja lahko obiskovalci spoznajo zanimive primere ekoremediacijskih ukrepov,
kot so plavajoči rastlinski otoki, mokrišče in vrbov poplet, ki so opremljeni z informacijskimi razlagalnimi tablami.
25
Moja dežela – lepa in gostoljubna
konjskih dirk, ki privabljajo obiskovalce od blizu in daleč. Tradicija
kasaštva je močno zakoreninjena na križevskih tleh.
V matičnjaku so zasajene redke drevesne vrste, značilne za območje
Prlekije. Velikokrat ga za učno destinacijo koristijo šole, in sicer za
predstavitev vsebin na naravoslovnih dneh. Križevski prvošolci vsako
leto zasadijo svoje drevo in s tem prispevajo k ohranjanju redkih
drevesnih vrst tega območja.
Park doživetij Križevci – prostor za druženje in aktivno
preživljanje prostega časa
TURISTIČNE KMETIJE
.
.
. . .
. . .
. .
POČIVALIŠČA ZA AVTODOME
SOBE APARTMAJI GOSTIŠČA GOSTILNE
VINSKE KLETI OLJARNA MUZEJI HOSTEL
TERME TEMATSKE POTI DOŽIVETJA
V neposredni bližini je Park doživetij Križevci. Motorični park se
razprostira na površini 1,3 ha. Po samem parku je urejena krožna
rekreacijska pot, v katero so vključeni različni tematski sklopi,
namenjeni rekreaciji, vadbi, igri otrok, mladini in starejšim. V parku je
razporejenih več kot 20 elementov za krepitev kondicije, koordinacije,
motorike in senzorike. Zasnova parka ponuja veliko možnosti za
aktivno preživljanje prostega časa z družino, pa tudi številne kotičke
za sprostitev v prijetni senci dreves. V sklopu parka je tudi lično
urejen gostinski lokal.
V bližini leži še križevski hipodrom, saj je občina znana po izvrstnih
konjih kasačih, odličnih rejcih in tekmovalcih, ki dosegajo zavidljive
dosežke na domačih in tujih tleh. Obiskovalci si lahko vsak dan
ogledajo konjske treninge, enkrat letno pa se udeležijo velikih
Kamešnica, kot ji pravijo domačini, leži v sklopu Parka doživetij
Križevci in je s svojo lepo urejeno obalo ter okolico privlačna
izletniška točka
Ljubitelji surfanja, ribiči in sprehajalci radi zahajajo na
Gajševsko jezero.
Ob župnijski cerkvi Sv. Križa, v samem središču Križevcev, je kapela
sv. Ane s spominsko sobo dr. Matije Slaviča. Rojak dr. Slavič se je
zavzemal za to, da se je Prekmurje priključilo k matični domovini.
Ljubitelji surfanja, ribiči in sprehajalci radi zahajajo na Gajševsko
jezero. Občina je uredila del poti, namestila urbano opremo, da lahko
obiskovalci občudujejo neokrnjeno naravo ter bogato floro in favno.
Občina Križevci vabi občane in turiste, da si nove pridobitve ogledajo
in prepoznajo dodano vrednost za kraj, obisk pa nadaljujejo še z
obiskom katerega izmed lokalov v križevski občini, kjer vas bodo
razvajali z odlično prleško kulinariko.
Številni lokalni ponudniki ponujajo izvrstne domače izdelke in hrano
– mlevske, mlečne, mesne, sokove, olja itd.
Občina je vse bolj prepoznava tudi po tradicionalnih prireditvah,
kot so žegnanje konjev na štefanovo, prleška gibanica – turistično
gastronomska prireditev in Festival Re Pannonia s kulturnoumetniškim
programom.
Lipov list – Oktober 2022

Moja dežela – lepa in gostoljubna
2022 – PARK DEŽELA ŠTORKELJ VELIKA POLANA – Trška jedra
Med skrivnostno Muro, čarnimi
močvirskimi logi in obrisi bližnjega
gričevnatega sveta goric, se na panonski
ravnici razprostira občina Velika Polana.
Le tri naselja: Velika Polana, Mala Polana
in Brezovica, a pester mozaik naravne in
kulturne dediščine, prijazni ljudje …
razlog več, da pridete in ODKRIJETE več.
Odprto vsak dan
2022 – POT MED KROŠNJAMI – Tematske poti
Jesenski izlet med krošnje
Edinstveno doživetje za vso družino
vstopnica gratis
Ves mesec oktober posebna akcija za seniorje
Moja dežela – lepa in gostoljubna
T
C ŠTRK
Velika Polana 217 | 9225 Velika Polana
(02) 57 37 327 | 041 528 678
strk.slo@siol.net | www.velika-polana.si
Občina Velika Polana
v sodelovanju z občani
zgledno skrbi za urejenost okolice,
kar potrjujejo številne prejete nagrade in
priznanja.
Polanski log, največji kompleks črne
jelše v Evropi, nudi zatočišče mnogim
ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam.
Med njimi je črna štorklja, ki v nasprotju od
bele štorklje gnezdi v gozdu in se izogiba
ljudi. To je poplavno območje reke Mure
in je zato bogato z rastlinami in živalmi.
Eden takšnih je močvirski tulipan Fritillaria
meleagris L. Tukaj je možnost spoznati
trajnostne načine vzdrževanja habitata
bele štorklje (Ciconia ciconia). Fundacija
»Euronatur« je leta 1999 Mali in Veliki Polani
podelila naziv »Evropska vas štorkelj«.
V Mali Polani ob potoku Črncu stoji
še eden zadnjih ohranjenih potočnih
mlinov v Pomurju, Copekov mlin s
kmetijo. Rečna šola Velika Polana
ob Copekovem mlinu, na obronkih
Polanskega loga, nudi informacije o
rastlinskem in živalskem svetu, pomenu
vode za njegov obstoj in trajnostnem
načinu vzdrževanja tega habitata. Ponuja
tudi edinstven
vpogled v poplavljene
gozdove in močvirnate travnike
na interaktivni način. Nudi tudi informacije
o Biosfernem območju Mura-Drava-
Donava, predvsem pa o celotnem
Biosfernem območju Mura in je izhodišče
za njegovo odkrivanje. V Rečni šoli Velika
Polana lahko odkrijete življenje ob potoku
Črncu in preprosto uživate v naravi.
Velika Polana je rojstni kraj pisatelja
Miška Kranjca. Na njegovi domačiji
je ohranjena delovna soba in stalna
razstava z njegovimi knjigami, dokumenti,
fotografijami in likovnimi deli. Domačija
je tudi začetek Miškove poti, ki vodi do
Miškovih goric v Lendavskih goricah.
Zgodovinski pomnik stavbne arhitekture
preteklega obdobja je tudi Sabolova
domačija v Mali Polani.
Farna velikopolanska cerkev je
posvečena Srcu Jezusovemu. Pri njej se
začne romarska
pot poimenovana po
župniku Danielu Halasu, ki je
umrl mučeniške smrti.
Pomurski poletni festival je ena
največjih prireditev v severovzhodni
Sloveniji. 8 dni glasbenih, športnih in
kulinaričnih dogodkov, kjer se najde
»za vsakega nekaj«. Leta 2013 je bila na
festivalu skuhana največja bujta repa na
svetu.
Informacije o znamenitostih občine
Velika Polana ponujata park Dežela
štorkelj in TIC ŠTRK, ki se nahajata v
centru vasi Velika Polana.
Lipov list – Oktober 2022 Lipov list – Oktober 2022
www.potmedkrosnjamipohorje.si

2022 – UČNA POT SAVUS – Tematske poti
2022 – POMNIK MIRU NA CERJU – Izletniške točke
28
29
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Dobrodošli v Radečah
Radeče, ena izmed manjših slovenskih občin, gnezdi na stičišču treh regij. Mesto je v gospodarskem smislu zagotovo najbolj
prepoznano po tradiciji papirništva, v zadnjih letih pa stopata v ospredje področji inovativnega malega podjetništva ter
turizma. Občina Radeče postaja vse bolj privlačna izletniška točka, ki pridobiva veljavo na turističnem zemljevidu Slovenije
in širše Evrope.
Splavarjenje na reki Savi
Pospešen razvoj turizma omogočajo dobre prometne povezave, vse
boljša turistična infrastruktura ter krepitev namestitvenih kapacitet,
številne naravne, kulturne in arhitekturne danosti kraja pa so v povezavi
z lokalnimi etnološkimi posebnostmi tiste, ki zagotavljajo temeljno
vsebinsko podlago za oblikovanje kakovostnih turističnih produktov.
Razvoj Radeč že od nekdaj sooblikuje reka Sava, načrten in dinamičen
razvoj rečnega turizma je tako pravzaprav pričakovana posledica
te zgodovinske navezanosti. Če je bila Sava nekoč pomembna
transportna pot za raznoliko trgovsko blago in so bile Radeče
eno izmed osrednjih splavarskih pristanišč na reki, je danes kraj v
turističnem smislu najbolj znan ravno po splavarjenju.
Radeški splav vozi med aprilom in oktobrom, gostje pa med prijetno
rajžo izvedo marsikaj zanimivega o tukajšnji flosarski tradiciji. Radeški
splav gosti tako skupine kakor tudi individualne goste – na krovu
potekajo srečanja društev, vrstijo se teambuildingi, praznujejo rojstni
dnevi, odvijajo poročna slavja, kulinarična doživetja, kulturni dogodki
ipd. Svojevrstno doživetje so Dnevi splavarjenja – turistično-etnološka
prireditev, ki v Radečah že tradicionalno poteka vsako leto junija.
Poskrbljeno je za pohodniške, kolesarske in ribiške navdušence. Ob
reki Savi poteka Učna pot Savus, ki na svojevrsten način pripoveduje
zgodbo naravne in kulturne dediščine obrečnega prostora. Gre za
ravninsko, 5 kilometrov dolgo krožno pot, primerno za individualne
in skupinske pohode. Ob predhodni najavi se je mogoče dogovoriti
Učna pot Savus
za pohod v spremstvu lokalnega vodnika. Na pot se lahko obiskovalci
podajo tudi z električnim kolesom, ki si ga izposodijo v TIC Savus.
Učna pot teče ob Savi, prepletena z eno najlepših, najdaljših in
najbolj funkcionalnih ribolovnih tras v Evropi, kjer potekajo številna
odmevna tekmovanja v ribolovu. Zaključi se z Didaktičnim krogom
ob hotemeškem bajerju, ki z informativnimi tablami in inovativnimi
didaktičnimi pripomočki omogoča spoznavanje rečnega ekosistema
in meditativno sproščanje v naravi. Prostor ob Savi je od lanskega
leta bogatejši tudi za nove namestitvene kapacitete – v Ribiški vasici
stojijo tri moderne hiške. Vsaka gostom ponuja apartma s petimi
ležišči, predvsem pa omogoča prijetna druženja in pohajkovanje v
mirni, sproščujoči okolici.
A Radeče ponujajo še mnogo več. Ob sobotah se lahko obiskovalci
sprehodijo do Radeške tržnice, ki sledi trajnostnim razvojnim
usmeritvam in se uspešno povezuje s turizmom ter krajevno
kulinarično ponudbo. Na voljo je lokalno pridelana hrana, posebnost
tržnice pa je tudi njen vertikalni zeliščni vrt, ki zaživi v toplejših
mesecih leta.
Didaktični krog, učilnica na prostem
Številna doživetja razkriva zaledje mesta. V pobočje nad radeško
papirnico je vpet Bazen Radeče, pomembna arhitekturna dediščina
20. stoletja. V vasi Močilno se s svojimi 11,1 m obsega skriva Gašperjev
kostanj, najdebelejše drevo v Sloveniji. Obiskovalci si lahko ogledajo
Interpretacijski center naravnih vrednot Stara šola na Jagnjenici, ki
nudi možnost spoznavanja redkih in ogroženih naravnih vrednot
tega okolja. Ostrovrharjeve gospodinje predstavijo kulinarično in
etnografsko doživetje, ki obiskovalce popelje v srednjeveški čas,
v čas, ko so na svibanskem gradu prebivali vitezi Ostrovrharji. Ob
predhodni najavi si je mogoče ogledati Ostrovrharjeve vinske gorice
– omemba goric sega v davno leto 1640, danes pa slovijo kot
najsevernejše območje dolenjskega vinorodnega okoliša. Dragocen
prispevek k zgodbi kulture bivanja v radeški preteklosti je Etnološka
zbirka Ključevšek, ki vključuje 1400 različnih predmetov in nudi
zanimiv vpogled v zgodovino kraja. Mogoč je tudi obisk Dežele
palčkov, ki obsega zbirko 500 vrtnih palčkov in pravljičnih bitij.
Več informacij je dostopnih na spletni strani visitradece.si.
Miren Kras - Sanjava
stran Slovenije
Mehko položena čez travnike in zaobljene griče, čisto na zahod, kjer se Slovenija spogleduje z Italijo in morjem. Med zeleno
Vipavsko dolino in Krasom vse diši. Po žajblju, borovcih, svežini in miru. Spokojnost počasnega toka reke Vipave, ki napaja
rodovitna polja z belimi šparglji in zgodbe jam na Poti miru od Alp do Jadrana zaobjamejo veličastni razgledi s Cerja na
morje, Alpe in slikovite vasi, ki se razpenjajo kot krila na hrbtu Črnih hribov, kjer v burji šumijo drevesa in zori pršut.
V čudovito pripoved o ljubezni med človekom in naravo vabi največja znamenitost Miren Krasa, Pomnik miru.
Pomnik miru na Cerju
Veličastni stolp na robu Kraške planote, od koder sežejo pogledi čez
Kras do morja, mimo Trnovske planote do Alp, čez Padsko nižino do
Dolomitov, ponuja razkošje miru in svobode.
Dih jemajoči razgledi Sanjave strani Slovenije
Nad Vipavsko dolino in morjem, na robu kraške planote, se k
soncu dviga razgledni vrh Cerje. Iz osrčja naravnega amfiteatra se
v jasnih dneh pogledi sprehodijo od jadranskega morja, furlanske
nižine, Dolomitov, čez Brda do Julijskih Alp, preko Trnovske planote
in Čavna do Nanosa in Snežnika. Ko se v soncu bleščita hrvaška
Savudrija in rob Beneške lagune, na severu pa maha bela silhueta
ponosnega Triglava, se zdi, kot da pogled ujame svobodo ptice.
Nikjer drugje ni bolj čutiti zgodbe Slovenije in lepote naših krajev.
Na najlepši točki Cerja se ponosno dviga 25 metrov visoka kamnita
trdnjava, postavljena v spomin braniteljem slovenske zemlje in
vsem zaslužnim za to, da smo slovenci po tisočletjih hrepenenja
dobili svojo državo.
Sedemetažna zgradba v nedrjih skriva zgodbe prednikov, spomnine
na temna odbobja vojn, pa tudi najsvetlejše trenutke preporoda,
ki so nas zaznamovali in oblikovali v ponosen narod. Zgodovinske
in umetniške zbirke v besedi, filmu in likovnih delih na edinstven
način povzemajo popotovanje slovenskega naroda od prvih vpisov
slovenske besede v zgodvino, do države, ki je danes enakopravna
gradnica Evrope prihodnosti.
Priljubljena izletniška točka, muzej in galerija
Pomnik miru stoji sredi zgodovinskega parka z ostalinami prve
svetovne vojne in je eden od treh slovenskih info centrov na Poti
miru od Alp do Jadrana. V sedmih etažah ponuja na ogled zbirke
in umetniška dela svetovno priznanih avtorjev, tudi Španzlov Ples
življenja in smrti, poimenovan »Slovenska Guernica«. Dostopnost,
čudoviti razgledi, parkirišča, urejene pohodniške, kolesarske in
konjeniške poti, na Cerje samo preko vikendov privabijo na stotine
ljubiteljev narave, ki se tu naužijejo svežega zraka, napolnijo z dobro
energijo in okrepčajo v malem gostinskem lokalu, kjer lahko spijejo
»kavo z najlepšim razgledom.«
Poročni in protokolarni objekt, kongresna destinacija
Pomnik je eden od štirih poročnih objektov upravne enote
Nova Gorica in posebej priljubljen zaradi lokacije, lepe poročne
avle, velikega števila parkirišč, unikatne arhitekture in razgledov,
ki nudijo izjemno kuliso za fotografiranje. Lepo urejena in
ustrezno opremljena konferenčna dvorana, odmaknjena od
natrpanega urbanega sveta, sredi narave, ki ponuja številne
možnosti dodatnega aktivnega udejstvovanja, je idealna in
vse bolj iskana lokacija za manjše kongrese, poslovna srečanja
in team buildinge. Arhitektura z močno simboliko, slavnostna
avla z zvezdnim nebom in Brižinskimi spomeniki ter zgodbe
zgodovinskih in umetniških zbirk, so izbrano prizorišče za
protokolarna srečanja.
Središče kulturnega in družabnega življenja
Pomnik postaja središče družabnega in kulturnega življenja občine
in širše regije. V prostorih in na zunanji ploščadi se odvijajo številne
prireditve. Med najbolj obiskane poleg Mednarodnega dne miru
in Srečanja Unesco srednjih šol, sodijo koncerti, literarni večeri,
otvoritve umetniških razstav, slavnostne seje, podelitve različnih
priznanj in nagrad, srečanja društev in dogodki z močno trajnostno
noto, povezani s projektom Drevo za Cerje.
Naužijte se razgledov, spokojnosti in miru. Dobrodošli na Cerju!
Več o Sanjavi strani Slovenije in Pomniku miru na www.mirenkras.si
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Lipov list – Oktober 2022 Lipov list – Oktober 2022

2022 – KAMP DANICA BOHINJSKA BISTRICA – Kampi
2022 – KAMP KOREN – Kampi
30
31
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Kamp Danica ****
Kamp Danica je zelena oaza za oddih na pragu Triglavskega narodnega parka. Bližina pristne narave nas usmerja v trajnostno
ravnanje, za kar smo prejeli različne okoljske znake, kot sta Ecocamping in Slovenia Green Accommodation. Poleg skrbi za
naravno okolje z uporabo okolju prijaznih materialov, ločevanjem odpadkov in varčnimi načini porabe električne energije
kamp diha z lokalnim okoljem, zaposluje lokalne prebivalce in zgledno sodeluje z lokalno skupnostjo. Kamp je bil večkrat
razglašen za najboljši kamp v Sloveniji v okviru akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna.
Svoj čar daje kampu zelena in neokrnjena okolica, obrobljena z
mogočnimi vrhovi Julijskih Alp, s Triglavom na čelu. Zjutraj vas
prebudi ptičje petje in šumenje Save Bohinjke, ki v poletnih dneh
postane prijeten poligon za vodna doživetja. Kamp je s svojo lokacijo
neposredno ob Bohinjski Bistrici odlično izhodišče za potepe po
Bohinju. Prijazen je za kolesarje. Tik ob kampu poteka Bohinjska
kolesarska pot, ki vas pripelje vse do Bohinjskega jezera. V senci
raznovrstnih dreves ležijo prostorne parcele, umeščene v štiri cone,
kjer lahko postavite šotor, prikolico ali parkirate avtodom.
pastirčka, pastirice, pastirja s krošnjo, sirarja ter različnih domačih živali
približajo zgodbo o bogati bohinjski tradiciji. Pastirjeva dežela je hkrati
poklon prireditvi Kravji bal, ki velja za eno najstarejših tradicionalnih
prireditev v Sloveniji in jo Turistično društvo Bohinj vsako leto organizira
že več kot 60 let.
V lanskem letu je odprlo vrata na novo zgrajeno Gostišče Danica. Z
njim stopamo še korak dlje. Arhitektura in ambient sta ustvarjena za
razumevanje bohinjskih zgodb. Te se kažejo z opremo interierja in
kulinarično ponudbo. Sedem sodobno opremljenih sob vsaka zase
pripoveduje zgodbe o bohinjskih naravnih in kulturnih posebnostih
– o izjemni biotski pestrosti, neprecenljivem bogastvu vodnih virov,
bohinjski tradiciji, stavbarstvu, umetnosti ter pomembnih gospodarskih
dejavnostih Bohinjcev skozi stoletja. Na meniju restavracije Gostišča
Danica so v ospredju pristni bohinjski okusi, vpleteni v tradicionalne
jedi s kančkom sodobnega pridiha. Večina sestavin prihaja od lokalnih
pridelovalcev, kar zagotavlja pristnost Bohinja v vsakem grižljaju.
Zraven se vam mora prileže kozarček odličnega vina, ki ga najdete na
bogati vinski karti.
Kamp Koren,
tradicija v Posočju
Kamp Koren višje kategorije leži za znamenitim
Napoleonovim mostom, 500 metrov od Kobarida, nad
sotesko reke Soče, blizu slapa Kozjak in obnovljene frontne
črte iz prve svetovne vojne. Je eden izmed najstarejših
kampov v Posočju, ki se nenehno izpopolnjuje.
Tu boste našli restavracijo in bar, brezžični internet, TV, najem
pralnega in sušilnega stroja, goska in električna koles in drugo
športno opremo. Imamo tudi manjšo trgovino z živili, s svežim
sadjem in zelenjavo, kruhom, različnimi ekološkimi izdelki ter nekaj
osnovnimi pripomočki za taborjenje. Steno recepcije krasi kar 50
različnih drevesnih vrst lesa, ki so tudi označena, dodatne informacije
o njih pa lahko dobite v herbariju in mapi z opisi njihovih posebnosti.
Vsa drevesa, ki rastejo v kampu, so tudi označena s posebnimi
tablicami. V skalnjaku lahko najdete veliko označenih zelišč in začimb.
Prijazno osebje na recepciji vam svetuje in pomaga pri organizaciji
različnih športnih aktivnosti – pohodništvu, kolesarjenju, vodnih
športih, kot so rafting, soteskanje in kajak, padalskih poletih in drugih
izletih po Sloveniji, na voljo so tudi ribiške dovolilnice.
inštruktorjem plezanja, ki vas bo varoval in usmerjal. Poskrbljeno pa
je tudi za najmlajše z otroškim igriščem.
Od leta 2009 kamp bogati apartmajsko naselje, 6 ekološko grajenih
in razkošnih brunaric, ki vam bodo skupaj z lokacijo pričarale
idilično mesto za nepozabne počitnice, tudi v hladnejših mesecih,
saj so ogrevane.
Za ljubitelje narave in udobja pa je tu naša nova zgodba. V Kampu
Koren smo postavili štiri nove glamping hiške – dve hiški za dve osebi
ter dva družinska glampinga. Glamping hiške so kot naročene za tiste,
ki si želijo večjega udobja in hkrati pristnega stika z naravo. Elegantne
lesene hiške nudijo udobna ležišča, lastno kopalnico in teraso. K
pravemu razkošju bivanja pa dodata še zelena in cvetoča okolica, ki
jo lahko občudujete tudi iz notranjosti skozi stekleno steno.
Poleg tega ima Kamp Koren zelo bogato dodatno ponudbo – savno,
solno sobo, kongresno dvorano, telovadnico, polnilnico za električna
vozila in defibrilator.
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Če imate raje malce več udobja, a si vseeno želite biti blizu naravi,
lahko izberete posebno kočo Stan. Koča, primerna za dve osebi,
ponazarja tradicionalne stane, preproste pastirske koče na bohinjskih
planinah. Oprema na sodoben način izraža bohinjsko domačnost, ki
jo med drugim ustvarjajo tekstilni izdelki s certifikatom 'Bohinjsko'.
Koča ima tudi manjšo čajno kuhinjo, sanitarije pa so gostom koče na
voljo v sanitarnem bloku kampa. Otroci bodo z navdušenjem obiskali
Pastirjevo deželo in otroška igrala ob Savi Bohinjki. Lesene skulpture
Sprostite se lahko na več načinov: na balinišču, igrišču za odbojko na
mivki, ob igranju namiznega tenisa, s plezanjem na umetni plezalni
steni za odrasle in otroke. Za varnost pri plezanju je poskrbljeno z
Posebnost Kampa Koren je usmerjenost v ekologijo in ohranjanje
okolja. Skrbimo za varovanje okolja, varčno porabo elektrike in
vode, poskrbljeno pa je tudi za ločevanje odpadkov. Pridobili smo
dva ekološka certifikata – EKO marjetico in Ecocamping Europe, ki
je Slovenijo zarisal na svetovni zemljevid ekološkega kampinga.
Pohvalimo pa se lahko tudi z novo čistilno napravo ter obnovljenim
sistemom ogrevanja sanitarne vode s sončnimi celicami in toplotnimi
črpalkami. Nameščeno imamo tudi cisterno za zbiranje deževnice, ki
nam služi za sanitarije in zalivanje.
Kamp Koren se ponaša tudi z nazivom Slovenia Green
Accommodation in znakom kakovosti Triglavskega narodnega parka.
Lipov list – Oktober 2022 Lipov list – Oktober 2022

2022 – CAMPING ŠOBEC - Kampi
2022 – GLAMPING OLIMIA ADRIA VILLAGE – Glampingi
32
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Turistično društvo
Lesce s kampom Šobec na
vrh Evrope
Sožitje med generacijami, mlada delovna ekipa, odgovorno upravljanje naravnih danosti, družbena odgovornost in
prostovoljstvo. To so turistični delavci v Lescah.
Šobec-bajer s Stolom
Turistično društvo Lesce je je bilo ustanovljeno leta 1956. Dve leti prej
so s prostovoljnim delom začeli graditi kamp Šobec v Lescah. Velika
zahvala in pohvala gre viziji prve generacije, ki je vodila društvo, saj v
tistem težkem povojnem času turizma še ni bilo veliko. Druga velika
zasluga prvih prostovoljcev je bila njihova sposobnost, da so kmalu po
začetku medse povabili mlade. Tako od sedemdesetih let prejšnjega
stoletja društvo in delo v kampu vodi druga generacija. Ta je začeto
delo nadgradila do mednarodne razpoznavnosti in s kakovostjo
segla popolnoma v vrh kamping turizma v Evropi. Odgovornost
prevzema že tretja generacija. Poleg obsežnega prostovoljnega dela,
je društvo gospodarsko dejavnost organiziralo v več podjetjih, od
katerih je največje in najpomembnejše tisto, ki upravlja od društva
najet kamp Šobec, ki je del Rekreacijskega Parka Šobec, kamor
sodi tudi hipodrom in zemljišče ob reki Savi Dolinki, pred sotočjem
s Savo Bohinjko. Premoženje društva je veliko in vsebina delovanja
je obsežna. Zato ima društvo poleg predsednika z dolgim stažem
tudi mladega, a že izkušenega poslovnega direktorja Petra Kavčiča.
Peter Kavčič, poslovni direktor TD Lesce
Upravljanje premoženja spremlja upravni odbor z dolgoletnim stažem
članov. Celotno premoženje, brez izjeme, je v popolni lasti društva.
Kljub društveni organiziranosti je gospodarska dejavnost v kampu
Šobec vodena povsem podjetniško in profesionalno, a so ob mladem
in uspešnem direktorju Urošu Ambrožiču le še trije redno zaposleni,
Ana, Jan in Marko. Množica ostalih pridnih in prizadevnih, pomaga
v času sezone »z nasmehom na ustih«. Skrivnost uspeha je v sožitju
različnih generacij, v sožitju prostovoljnega in visoko profesionalnega
in brezkompromisnega ciljno usmerjenega dela. Rezultat tega je
v kampu Šobec ohranjena in skrbno negovana narava, zavidljivo
kakovostna ponudba vseh turističnih storitev z mlado in zadovoljno
ekipo, ki je dobila preko sto različnih najprestižnejših priznanja na
lokalnem, državnem in evropskem nivoju. Skratka kamp Šobec je
med najboljšimi v Evropi.
Uroš Ambrožič, direktor campinga Šobec
Kamp razpolaga z več kot 500 dobro opremljenimi kamping parcelami,
desetimi bungalovi ter luksuznim apartmajem. V kampu je gostom na
voljo vsa potrebna infrastruktura. V novo zgrajenem pretežno lesenem
objektu gostom nudijo odlično trgovsko in gostinsko ponudbo.
Gostom je s pogledom na vrhove Karavank in Julijskih Alp za kopanje
na voljo naravno kopališče – Šobčev bajer. Vedno bolj priljubljena pa
je tudi obala Save Dolinke, ki s svojim tokom objema celotno južno in
zahodno stran kampa.
In vse to v upravljanju največjega turističnega društva v državi s skoraj
2000 člani, ki z velikim občutkom za družbeno odgovornost obsežno
materialno vlaga tudi v krajevno infrastrukturo (ceste, kanalizacije,
pločniki, razsvetljava, pokopališče, priprava zemljišč za gradnjo
stanovanj itd..), povezuje druga društva v okolju in jim izdatno denarno
pomaga, ter ob skrbi za turistični podmladek v osnovni šoli vzgaja
nove generacije svojih naslednikov. Vse to se da, če se hoče in zna.
Wellness Orhidelia Termalija Family Fun Glamping Olimia Adria Village
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Lipov list – Oktober 2022
Terme Olimia d. d.
Zdraviliška cesta 24, SI-3254 Podčetrtek
info@terme-olimia.com, +386 3 829 78 36
www.terme-olimia.com
Lipov list – Oktober 2022

Izlet za splet
34
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Najboljši Petrolovi
bencinski servisi
BS DOBROVA
Prodajno mesto Dobrova leži na obrobju Ljubljane v
občini Dobrova – Polhov Gradec,. Za oskrbo z gorivom
in ostalo ponudbo skrbi prijazno osebje. V veliko
zadovoljstvo nam je, da se stranke vedno znova vračajo
in tudi kdaj poklepetamo in spijemo kavo za na pot. Na
prodajnem mestu imamo postavljen tudi mini kozolec z
zemljevidom ter klopi in mizo.
BS POLJČANE
V majhnem kraju Poljčane, z zelo lepim razgledom na
Boč, stoji prijetno Petrolovo prodajno mesto, ki je bilo
zgrajeno že leta 1975 in je bilo pozneje razširjeno. Po
prihodu novega poslovodje leta 2015 smo ga obnovili
tako zunaj kot znotraj. Prodajno mesto je zelo domače
in gostoljubno, takšna pa je tudi sama ekipa.
BS PLANINA PRI SEVNICI
V majhnem, a zelo lepem kraju Planina pri Sevnici,
stoji majhno prikupno Petrolovo prodajno mesto,
ki je bilo zgrajeno leta 1986, v letu 2017 pa je bilo v
notranjosti celostno obnovljeno. Prodajno mesto je res
majhno, a je za krajane in okoliš zelo pomembno, saj
se številni – med drugim tudi za potrebe kmetovanja
– pri nas oskrbujejo z gorivi in drugimi gospodinjskimi
pripomočki, ki jih ponujamo v sklopu Petrol kluba.
BS VINICA
Prodajno mesto Petrol Vinica leži tik pred mejo s
Hrvaško, v kraju Vinica. Mogoče se spomnite znanega
slovenskega pesnika, ki je napisal Čašo opojnosti,
Otona Župančiča, ki ima rojstno hišo v neposredni
bližini. Smo zelo pisan kolektiv – ne glede na leta
smo živahni, polni energije in predvsem pripravljeni
priskočiti na pomoč vsakemu, ki stopi skozi naša vrata.
Digitalna odkritja Slovenije
Tokratni Lipov list je posvečen
natečaju Moja dežela – lepa in
gostoljubna, zato smo se odločili,
da tudi tokratno kolumno
posvetimo potepanju po naši
deželi in poiščemo nove primere
dobre prakse na področju
digitalizacije. Morda boste tako
lažje dojeli, kako uporabna in
koristna so lahko orodja in
znanja s tega področja.
Kaj lahko rešujemo z novimi
digitalnimi znanji? Z digitalnimi
Piše: Katja Beck Kos, Rajzefiber
znanji in tehnologijami lahko
olajšamo izvajanje projektov
in vsakodnevnih procesov – za to so primerna prosto dostopna
googlova orodja, s katerimi lahko enostavno vzpostavljate skupne
koledarje v društvih, soustvarjate promocijska besedila, razpise ali
poročila ali vodite skupne sezname potrebščin, članov, financ. Ali
se z digitalnimi potrdili in podpisi izognete gneči na uradih in
pošti, ko urejate društvene zadeve.
Z novimi tehnologijami lahko uspešneje izvajamo promocijo
naših dogodkov (brez velikih finančnih vložkov!), dostopamo do
izbranih ciljnih skupin – ciljana promocija prek družbenih omrežij
facebook in instagram naredi čudeže in pritegne tako mlade kot
tudi ljudi zunaj lokalnega okolja. Z enostavnimi aplikacijami lahko
pripravimo QR-kode, ki plakatom, letakom ali razglednicam
dodajajo digitalne vsebine od video- ali avdioposnetkov do
digitalnih vstopnic na dogodke.
Za oživljanje nesnovne dediščine ali vsebin, ki so zgolj del
preteklosti (glej Velenje, potopljena vas), je več kot uporabna
tehnologija 'augmented reality' (AR) ali obogatena resničnost, ki
obiskovalcu dovoljuje vstop v drugo dimenzijo prostora. AR lahko
izvajajo obiskovalci s pomočjo pametnih telefonov, programi in
aplikacije so finančno dostopni tudi društvom z majhnimi
proračunom, da lahko hitro povrnejo sredstva v društveno
blagajno. Finančno zahtevnejše so digitalne tehnologije primerne
za potopitev v navidezno resničnost ali 'virtual reality', ki
omogočajo izkušnje, ki jih sicer ne bi mogli doživeti, kot je npr.,
kako je potovati z ziplineom s Triglava ali kako je biti zver, drevo ali
trta. Vendar so tudi ta orodja finančno dostopna širši javnosti
(solidna VR-očala stanejo že od 50 evrov naprej). Kaj še čakamo?
Če ste bolni in vam je dolgčas ali je vreme spet slabo, si lahko kar z
domačega kavča ogledate izjemno dobro pripravljen virtualni
sprehod po Bazi 20, ki je zakopana globoko v kočevskih gozdovih.
'Sprehodite' se lahko po s soncem obsijanih gozdovih, vstopate v
barake, pregledate in preberete razstavljene materiale.
https://www.dolenjskimuzej.si/media/360/baza20/
Ko boste naslednjič obiskali Kozjansko, obiščite veččutno virtualno
doživetje, Tradicionalno digitalno izkušnjo v Centru za promocijo
vina, kulture in turizma v Banovini v Podčetrtku, kjer boste ob
okušanju vina, vonjanju mošta in domačem prigrizku lahko tudi
opazovali vinograd v vseh letnih časih, spremljali zorenje grozdov
in doživeli trgatev – obiranje grozdja.
https://www.visitpodcetrtek.com/it/esperienze/details/
tradicionalno-digitalna-izkusnja-v-centru-za-promocijo-vinkulture-in-turizma
Poznate nadvojvodo Janeza in njegovo Ano? Do konca tega leta ju
lahko obiščete na Posestvu Meranovo na obrobju Maribora.
Tamkajšnji muzej so namreč podprli z digitalnimi vsebinami:
prisluhnete lahko posneti zgodbi ustanoviteljev posestva, z VRizkušnjo
preizkusite, kako uspešni ste kot viničar pri škropljenju trte,
se odpravite na 360-stopinjski ogled posestva ali si ogledate
digitalno animirane predmete iz daljne preteklosti. Ves čas vas bodo
spremljali navidezni pogledi gospe in gospodarja Meranovega.
https://youtu.be/rp_okYBonSo
Za bolj kompleksno virtualno izkušnjo se bo treba odpraviti na
drugo stran Slovenije, v center velikih zveri DinaPivka, kjer lahko
doživite, kako je biti medved, ris ali volk. S tem spoznavamo
življenjsko okolje divjih zveri in lažje razumemo, zakaj je
pomembno, da velike zveri ohranjamo ter kako lahko olajšamo
sobivanje z njimi. Toplo priporočamo vsem, starejšim od 6 let.
https://www.dinapivka.si/
Da ne ostanemo samo na domačih tleh, bi želela omeniti še en
primer dobre prakse, ki skrbi za ozaveščanje o pomembnosti
dreves v našem ekostistemu in tragediji požiganja gozdov. Gre za
virtualno doživetje, ki obiskovalcu omogoča izkušnjo, kako je
postati drevo, rasti, živeti v pragozdu in končati v ognju. Po
letošnjih dogodkih na Krasu sem prepričana, da bi bila izkušnja
tega VR pretresljiva za marsikoga od nas. Avtorja sta srbska
umetnica Milica Zec, priznana filmska in VR-režiserka, ter Winslow
Porter, VR-izkušnja pa je bila že leta 2019 predstavljena na Festivalu
novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah. https://www.
treeofficial.com/
https://youtu.be/ERffRXjTAqM
Ne nazadnje smo v oktobru tudi v mariborskem Rajzefibru lansirali
nov spominek/turistični produkt, umetniško oblikovane
razglednice, ki so ozaljšane s QR-kodo, v kateri se skriva pripoved o
manj znanih lokalnih zgodbah (v nemškem, slovenskem in
angleškem jeziku). In še več: v omejenem številu se bodo prodajale
tudi kot NFT-ji v kriptovaluti. Zdaj pa že slišim, kako sprašujete: »Kaj
pa je to NFT?!« Več o tem v naslednjem Lipovem listu, do takrat pa
vabljeni na naša prihodnja srečanja na temo digitalizacije.
Fotografija: Matic Ačko
Maribor Lost & Found - nove umetniško oblikovane razglednice
z avdio/video in NFT nadgradnjo.
35
Digitalizacija
Lipov list – Oktober 2022
Lipov list - Oktober 2022

pridobivanje ročnih spretnosti ter nekaj splošne izobrazbe, ki jim bo gostinske zbornice Slovenije
36 37
Turistični podmladek
V ocenjevanju sodelujejo profesionalni kuharji iz Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije.
pohvalil, da so se dobro znašli v kuhinji. Dodal je, da je eden izmed
ciljev tekmovanja poleg promocije poklicev kuhar in natakar tudi
potem res koristila doma.
V ocenjevalni komisiji je prvič sodelovala tudi dijakinja Srednje šole
za gostinstvo in turizem Celje Vesna Keblič, ki ji je učiteljski zbor to
nalogo zaupal, ker je tudi sama že večkrat sodelovala na tovrstnih
tekmovanjih, nazadnje na tekmovanju za višje in srednje šole Biser
mora na Braču. Poleg tega prakso opravlja v gostilni Denk, ki je
prejemnica Michelinove zvezdice. »Vse skupaj je precej težje, kot sem
kakovostno hrano, da vse porabijo in je čim manj odpadkov že pri
mehanski obdelavi živil,« je pojasnil Srečko Koklič iz Turistično
Veliko pozornosti namenijo tudi receptom. »V preteklosti smo vedno
pogledali, kje bo Gostinsko-turistični zbor. Tokrat je v Laškem, za
katerega je značilna pečena smetana, iz katere delajo potico in kreme.
To se nam je zdelo malce pretežko za osnovnošolce. Upam, da se
bomo naslednje leto spet vrnili k tej strategiji. V tem primeru otroci
namreč brskajo po recepturah iz preteklosti, vključijo kakšne tete in
stare mame, ki jim kaj povedo, da potem starodobne jedi pripravijo na
sodoben način,« je Koklič predstavil tovrstna tekmovanja.
Pokroviteljstvo nad tekmovanjem so tudi letos prevzeli v Ljubljanskih
mlekarnah, ki so podarili sestavine za kuhanje ter promocijska darila za
vse sodelujoče učenke in učence.
Gostiteljice regijskih tekmovanj so bile Srednja šola za gastronomijo in
turizem Ljubljana, Srednja šola Izola in Srednje šole za gostinstvo in
turizem v Celju, Radovljici in Radencih.
Turistični podmladek
13. tekmovanje za zlato kuhalnico
»Kdo izmed njih je mogoče
bodoči vrhunski kuhar«
Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije ter Društvom kuharjev in
slaščičarjev Slovenije že več kot desetletje pripravlja tekmovanje v kuhanju, s katerim želimo osnovnošolke
in osnovnošolce navdušiti za kuharske in gostinske poklice. Letos je tekmovanje še posebno aktualno, saj v
gostinstvu in turizmu kronično primanjkuje kadrov.
Ko sem v kuhinji Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje opazovala
z belimi kuharskimi kapami pokrita dekleta in fante, kako spretno
vihtijo kuhalnice, sem dobila občutek, da se ni treba bati za prihodnost
slovenske gastronomije. Ne nazadnje na slovenskih televizijah samo še
kuhajo, seznam restavracij, ki se kitijo z Michelinovo zvezdico, pa je iz
leta v leto daljši.
»Poklic kuhar je v krizi. Delam na šoli za gostinstvo in turizem, kjer
opažamo upad. Včasih smo imeli 1000 vpisanih, letos samo 400,« je
realnost predstavila Tatjana Goršek, univerzitetna diplomirana inženirka
živilske tehnologije in pomočnica ravnatelja na Srednji šoli za
gostinstvo in turizem Celje. Na regijskem tekmovanju v Celju se je prvič
preizkusila v vlogi sodnice.
Letos je tekmovanje še posebno aktualno, saj v gostinstvu in
turizmu kronično primanjkuje kadrov.
Kronično pomanjkanje kadrov
»Poučujem že od leta 1998, kar pomeni, da že dolgo ocenjujem mlade
kuharje, vendar je bila danes naloga še posebno težka, saj še nikoli
nisem ocenjevala osnovnošolskih otrok. Kuhajo z ogromno strastjo in
veseljem, hkrati pa tudi s precej treme. Iščemo vse, kar je dobrega, saj
jih želimo spodbuditi,« je Gorškova opisala sodniški ognjeni krst.
Da so imeli otroci tokrat še posebno težko nalogo, saj so pripravljali
domače raviole z nadevom iz užitnih divjih rastlin, je ocenil član
komisije Dušan Veršec iz Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Tudi
on je potarnal, da v gostinstvu kronično primanjkuje kadrov.
»Dober kader v gostinstvu je treba motivirati, začeti spoštovati in
nagraditi. Lastniki gostinskih objektov in hotelskih hiš se morajo začeti
zavedati, da lahko butična in petzvezdična doživetja dosežejo samo z
dobro usposobljenim človekom. To je osnova. In takega človeka je
treba zelo dobro nagraditi,« je prepričan Veršec. Tako on kot drugi
ocenjevalci zatrjujejo, da kuharski poklic še zdaleč ni tako glamurozen,
kot bi lahko sklepali po kuharskih šovih, kot je MasterChef.
Brez glamurja
»Dejstvo je, da v teh šovih ne učijo kuhati. Če bi samo kuhali in se
pogovarjali o receptih, tega ne bi nihče gledal. Po drugi strani dobiš
vtis, da je kuharski poklic dokaj enostaven. Vsi mislijo, da bodo, takoj ko
bodo zaključili gostinsko šolo, vsi postali chefi. Ne gre tako. Nabrati je
treba kilometrino. Vsi mladi, ki jim uspe v teh poklicih, so dali kar nekaj
skozi. Marsičemu so se odrekali, da jim je uspelo,« je jasen Tomaž Vozelj,
predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in predsednik
regijske ocenjevalne komisije Zlate kuhalnice. Dekleta in fante je
Otroci so imeli tokrat še posebno težko nalogo, saj so
pripravljali domače raviole z nadevom iz užitnih divjih rastlin.
si predstavljala. Kriteriji, ki jih je treba upoštevati, so precej zahtevni,«
je opisala prvo ocenjevalno izkušnjo. Pri ocenjevanju se upošteva vse,
od recepture do osebne urejenosti, mehanskih in toplotnih
postopkov priprave jedi, videza in okusa jedi, postrežbe in kreativnost
predstavitve posamezne jedi in napitka.
»Odlično narejeno za to starostno skupino. Mogoče bo kdo izmed
njih bodoči vrhunski kuhar. Vsi radi dobro jemo, kuharjev pa je vedno
manj,« je ocenil Davor Brezinščak, še en ocenjevalec, ki se sicer
ukvarja s službo za prehrano bolnih ljudi. Opozarja, da gre na leto
skozi naš prebavni trakt kar tona hrane, zato je zelo pomembno, da se
zdravo prehranjujemo.
Nič odpadkov
Turistična zveza Slovenije tekmovanje za zlato kuhalnico razpisuje že
13. leto zapored. Na tokratnem je sodelovalo 35 slovenskih osnovnih
šol. Kot partnerja v projektu sodelujeta Turistično gostinska zbornica
Slovenije in Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Že od začetka
trajnostno naravnan projekt se vsako leto začne s seminarjem, na
katerem profesionalni kuharji demonstrirajo praktični prikaz jedi. V
okviru izobraževanja TZS velik poudarek nameni ozaveščanju o
pomenu minimalne količine odpadkov. Ob mednarodnem dnevu
ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani 29. septembra so tej
temi letos pozornost namenili tudi na Ministrstvu za gospodarski
razvoj in tehnologijo RS.
Ko osnovnošolce učijo kuhati, so ocenjevalci, ki so profesionalni
kuharji, pozorni tudi na to, kaj mladi kuharji naredijo z ostanki hrane.
»V vsa naša strokovna tekmovanja vključujemo projekt Zero waste
oziroma nič odpadkov. Pripravljavce hrane vzgajamo, da naročajo
Turistična zveza Slovenije tekmovanje za zlato kuhalnico
razpisuje že 13. leto zapored.
Besedilo: Polona Frelih
Fotografije: Arhiv TZS
Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Turistično gostinsko
zbornico Slovenije ter Društvom kuharjev in slaščičarjev
Slovenije že več kot desetletje pripravlja tekmovanje v kuhanju.
Sodelujoče šole na državnem tekmovanju Zlata kuhalnica:
• OŠ Sava Kladnika Sevnica
• OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
• OŠ Ivana Babiča Jagra Marezige
• OŠ Šmarje pri Kopru
• OŠ Podčetrtek
• OŠ Bistrica ob Sotli
• OŠ Toma Brejca Kamnik
• OŠ 16. decembra Mojstrana
• OŠ A. T. Linharta Radovljica
• OŠ Miklavž pri Ormožu
• OŠ Stročja vas Ljutomer
• OŠ Beltinci
Zmagovalni slogan počitniške akcije na tik toku:
Ustvarite zelene in aktivne spomine v Sloveniji
»Sprehodi se po zeleni zgodbi Slovenije in bodi del nje,« nas
vabijo avtorice zmagovalnega spota naše počitniške akcije na tik
toku, v kateri smo iskali najboljši slogan v slovenskem in
angleškem jeziku, s katerim bi mlade prepričali, da je Slovenija
kulska destinacija za poletna doživetja.
Pod nagrajeni slogan, ki se v angleškem jeziku glasi »Make green
and active memories in Slovenija«, so se podpisale Nika Podobnik
Bogataj, Tjaša Pristovšek in Zarja Bašelj, ki bodo nagrajene vsaka s
svojim svetlobnim obročem za izdelavo selfijev. Vabljeni k ogledu
na TikTok profilu TZS ali na naši spletni strani: https://turisticnazveza.si/novica/zmagovalni-slogan-pocitniske-tik-tok-akcijeustvarite-zelene-in-aktivne-spomine-v-sloveniji1
Lipov list - Oktober 2022 Lipov list - Oktober 2022

KOLEDAR DOGODKOV
Ime dogodka Datum Kraj Organizator
Splavarjenje z Mariborskimi flosarji 1.9.2022-31.10.2022 Kamnica Turistično društvo Maribor
Delavnica fraktalne risbe 7.10.2022-21.10.2022 Selnica ob Dravi
Rokodelsko, izobraževalno in turistično
društvo Godi mi
Jesen na vasi 2022 14.10.2022-16.10.2022 TRŽIŠČE Turistično društvo Tržišče
39
TZS
Srečanje hmeljarskih princes in starešin 15.10.2022 Radlje ob Dravi Turistično društvo Radlje ob Dravi
Naš dan 2022 15.10.2022 Radlje ob Dravi Turistično društvo Radlje ob Dravi
Piknik 15.10.2022 Bresternica Turistično humanitarno društvo Glas
40 let Turističnega društva Šmarna gora -
Tacen
15.10.2022 Šmarna gora-Tacen Turistično društvo Šmarna gora-Tacen
Praznik kostanja 15.10.2022-16.10.2022 Šempas Kulturno turistično društvo Vitovlje
Cvetoča jesen 16.10.2022 Snovik Turistično društvo Tuhinjska dolina
Slovenski dan v Dragočajni 2022 16.10.2022 Dragočajna Turistično društvo Dragočajna - Moše
Kak je inda fajn bilo 16.10.2022 Beznovci Turistično društvo Vrtnica
11. Pohod po Loški dolini 16.10.2022 Stari trg pri Ložu TIC Lož
21. Kostanjev praznik v Rodiku 16.10.2022 Rodik Turistično društvo Rodik
Plečnik je s svojo značilno arhitekturo dodal veliko obiska vrednih spomenikov in detajlov cerkva in drugih kulturnih ustanov, ki
vedno pritegnejo oko obiskovalca
Plečnikova dediščina na
Gorenjskem
Velenje mesto cvetja - Likovna razstava 17.10.2022-28.10.2022 Velenje Turistično društvo Velenje
8. Kmečka tržnica 22.10.2022 Motnik Turistično društvo Motnik
19. tradicionalni pohod po sromeljski pešpoti -
Po poti vina in sonca
Ogled dobrih praks 23.10.2022 Malečnik
22.10.2022 Sromlje Turistično društvo Sromlje
Rokodelsko, izobraževalno in turistično
društvo Godi mi
25. Pohod po sledeh soške fronte 30.10.2022 Brestovica pri Komnu Turistično društvo Brest
Noč čarovnic 30.10.2022 Selnica ob Dravi
Rokodelsko, izobraževalno in turistično
društvo Godi mi
Jesenski B.O. FEjST 31.10.2022 Bohinjska Bistrica Turistično društvo Bohinj
Pomol okusov 5.11.2022 Izola TIC Izola
Gospodarjev krst vina v zidanicah 10.11.2022 Šmartno ob Paki Turistično društvo Šmartno ob Paki
Martinovanje na podeželski tržnici v Žalcu 11.11.2022 Žalec Društvo savinjskih vinogradnikov
Sejem rabljene smučarske opreme 12.11.2022-13.11.2022 Kranjska Gora Turistično društvo Kranjska Gora
Martinovo v Šmartnem 12.11.2022-13.11.2022 Šmartno TIC Brda
Martihnov pohod Od pletenke velikanke do
malkovških goric
12.11.2022 Tržišče Turistično društvo Tržišče
Martinovanje 12.11.2022 Maribor Turistično humanitarno društvo Glas
Martinovo rajžanje od kleti do kleti 12.11.2022 Arnače/Velenje Turistično društvo Šentilj pri Velenju
Martinov pohod 13.11.2022 Brda TIC Brda
Martinovanje in izbor najbolj všečnih vin na
Polževem
18.11.2022 Polževo Turistično društvo Polževo
Martinov pohod po vinskih poteh Bukovice 19.11.2022 Lemberg pri Grižah Društvo savinjskih vinogradnikov
Delavnica adventnih aranžmajev 22.11.2022 Selnica ob Dravi
Rokodelsko, izobraževalno in turistično
društvo Godi mi
Vstop v adventni čas 26.11.2022 Šmartno ob Paki Turistično društvo Šmartno ob Paki
Andrejev sejem 26.11.2022 Železniki Turistično društvo Železniki
Praznik svete Barbare – zaščitnice rudarjev 4.12.2022 Zagorje ob Savi
Rudarsko muzejsko in etnološko društvo
Srečno
Turistična zveza Slovenije vam želi veselo Martinovanje in prijetno druženje ob pečenem kostanju!
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Letos povsod po državi, kjer je arhitekt Jože Plečnik pustil svoje sledi,
zaznamujejo 150. obletnico njegovega rojstva. Tako smo se tudi pri
Gorenjski turistični zvezi odločili, da se mu poklonimo z izidom
knjige, v kateri je prestavljena Bežkova vila v Kranju, kjer domuje
Gorenjska turistična zveza, predstavljene pa so tudi vse Plečnikove
umetnije po gorenjskih krajih. V Kranju je poleg Bežkove vile, narejene
po Plečnikovih načrtih, njegovo delo še Prešernovo gledališče in
Roženvensko stopnišče. V Cerkljah na Gorenjskem je na pokopališču
Plečnikova vežica, pred občinsko stavbo pa spomenik skladatelja
Davorina Jenka in kapela Marije Snežne na Krvavcu. V Selški in
Poljanski dolini so Plečnikov delo oprema župnijske cerkve sv. Jakoba
v Škofji Loki, spomenik Ivanu Tavčarju pred Kosmovo hišo v Poljanah,
zvonik cerkve sv. Lenarta nad Lušo, Plečnik je prav tako preuredil
vhodni portal in kapelo na pokopališču v Selcah, na Bukovškem polju
v Dolenji vasi pa je spomenik v obliki kapelice posvečen padlim
žrtvam Selške doline iz druge svetovne vojne. Po Plečnikovih načrtih
je urejen prostor pred cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah, oblikoval
pa je tudi številne manjše predmete, kot so šatulje, okvirji, vaze,
pepelniki, svečniki, držala za pisanice in jaslice. V Begunjah na
Gorenjskem sta v parku graščine Katzenstein ob zaključku drevoreda
postavljena senčnica Brezjanka in paviljon Jožamurka. Na Bledu stoji
pred cerkvijo sv. Martina vrtno znamenje, zasnoval pa je tudi Kavarno
Belvedere in Vilo Epos. Na pokopališču v Ribnem stoji spomenik NOB
v obliki Triglava, pred cerkvijo v Zgornjih Gorjah pa spomenik žrtvam
prve in druge svetovne vojne. Prav tako na Breznici pred vhodom na
pokopališče stoji obelisk, ki je posvečen žrtvam vojne. V cerkvi na
Koroški Beli je okvir slike na glavnem oltarju zasnoval Plečnik, na
Jesenicah pa so cerkvena vrata z upodobitvijo apostolov njegovo
delo. V Mengšu je v cerkvi Plečnik izrisal načrte za krstilnico in
spovednico, v Komendi pa je po njegovih načrtih urejen cerkveni trg.
Plečnik je veliko delal v Kamniku, saj se je iz Ljubljane tja vozil z
vlakom, zato je na tem območju največ njegovih del: železniška
postaja Kamnik – mesto, fasade na glavnem trgu v Kamniku, cerkev v
Zg. Stranjah, kraljeva lovska vila v Kamniški Bistrici, Pirnatova vila na
Homcu in Hafnerjeva kapelica v Medvodah.
Knjiga je kulturni vodnik po Plečnikovi dediščini Gorenjske in priložnost,
da obiskovalcem gorenjskih krajev, ki jih zanimajo tako turistične kot
kulturne zanimivosti, ponudimo nekaj več podatkov in s tem možnosti
za oglede naše lepe Gorenjske. Vse več je obiskovalcev, ki se dlje
zadržijo na počitnicah v gorenjskih krajih, vse bolj se zanimajo tudi za
kulturno dediščino. Gorenjska je res bogata s kulturnimi spomeniki in
večinoma so vsi lepo ohranjeni. Morda je obisk teh spomenikov
priložnost za izlet v zimskih mesecih, saj si v prostih poletnih dneh
večina želi povzpeti še na kak hrib ali skočiti v vodo.
Plečnik je s svojo značilno arhitekturo dodal veliko obiska vrednih
spomenikov in detajlov cerkva in drugih kulturnih ustanov, ki vedno
pritegnejo oko obiskovalca. Zato svetujemo vsem, ki obiščete
Gorenjsko zaradi naravnih, turističnih in kakršnih koli lepot, da
obiščite tudi kraje, kjer je ta izjemni slovenski arhitekt pustil svoje
sledi. Bogastvo gorenjskih krajev je vsekakor tudi arhitektura, pristna
gorenjska s kozolci, lepo obnovljenimi starimi hišami, domačijami kot
tudi s cerkvami, kapelami in ostalim stavbarstvom. V knjigi je opisanih
19 gorenjskih krajev s 37 Plečnikovimi umetnijami.
Ker Gorenjska turistična zveza domuje v eni najlepših hiš, narejenih po
Plečnikovih načrtih, je knjigi dodana tudi predstavitev Bežkove vile v
Kranju, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena. Ponosni smo, da je
v njej toliko umetnin, ki so se v letih delovanja GTZ tudi ohranile.
Izdajo knjige sta omogočili Turistična zveza Slovenije in Zavarovalnica
Triglav, d. d. Knjiga je bila uradno predstavljena na že 51.
tradicionalnem srečanju gorenjskih turističnih delavcev konec
avgusta v Gozdu Martuljku.
Naslovnica knjige
Besedilo in fotografije: Mirjam Pavlič
Gorenjska turistična zveza
Lipov list - Oktober 2022

Kjer je zdravje doma
Sloveniji sploh ni mogoče registrirati zdravilne vode, povsem
40 41
Zdravilni turizem
Niko Huber je lastnik in direktor polnilnice mineralne vode
Cana iz krajinskega parka Goričko
»V šoli nas še vedno učijo, da je voda brez okusa in vonja. To nikakor
ni res,« je svojo predstavitev začel Huber, prvi Slovenec, ki je zaključil
izobraževanje na Fine Water Adademy oziroma Akademiji fine vode s
sedežem v Los Angelesu. Najpomembnejši del izobraževanja je bila
praktična degustacija, ki mi jo je predstavil v praksi. Čeprav sem bila
prepričana, da moje brbončice za to nalogo niso dovolj razvite, sem
precej dobro občutila razliko med različnimi vrstami vode, ki jih
polnijo na Goričkem.
Niko Huber,
prvi vodni
somelje v
Sloveniji
Podjetni Prekmurec Niko Huber je eden od približno 200 vodnih someljejev, kolikor jih trenutno deluje
po svetu, in prvi uradno certificirani 'okuševalec vode' pri nas. Je tudi lastnik in direktor polnilnice
mineralne vode Cana iz Krajinskega parka Goričko, ki sodi med najčistejše vode na svetu.
»Slovenci premalo cenimo vodo. Pri nas je voda samoumevna. V tujini vidiš, da povsod ne moreš piti
vode iz pipe, pri nas pa lahko. In to je nekaj posebnega. Slovenci se sploh ne zavedamo, kakšno prednost
imamo pred drugimi državami,« je jasen mladi podjetnik, ki je iz vode ustvaril uspešen posel.
Najpomembnejši del izobraževanja je degustacija.
da sem jo kar izpljunil, je predstavil svojo izkušnjo.
V času izobraževanje je moral iz štirih različnih voda skuhati tudi kavo
– vsaka je bila po njegovih besedah drugačna – ter zeleni čaj, ki je bil
vsakič drugačne barve. »Zdaj v boljših restavracijah in barih kavo
kuhajo izključno iz boljših voda, poleg tega v tujini že delajo led iz
mineralne vode. Led iz takšne vode je precej boljši,« je pojasnil.
»V Avstriji je mogoče registrirati zdravilno mineralno vodo,
pri nas ne.«
Drugi del izobraževanja je teoretičen, na njem pa slušatelji dobijo
ogromno podatkov o lastnostih takšnih in drugačnih voda. Cana sodi
med najčistejše na svetu, saj vsebuje manj kot 0,20 miligramov
nitratov. »V Sloveniji se ne meri voda, ki imajo manj kot 2,2 miligrama
nitratov, zato smo našo vodo poslali na analizo v Italijo, kjer je spodnja
meja za merjenje 0,20 miligramov. Cana ima pod 0,20 miligramov
nitratov,« je kot iz rokava stresal podatke.
»Vode se razlikujejo tudi po tem, koliko raztopljenih mineralov je v
njih, kar označujemo z oznako TDS. Donat jih ima nekje 10000, cana
pa nekje 1600,« je pojasnil in dodal, da gre v primeru njihove vode za
visokomineralizirano vodo z veliko kalcija (340mg/l) in malo natrija
(8,6 mg/l), kar je idealno razmerje. »Po klasifikaciji bi našo vodo lahko
označili kot vodo, ki je primerna za dieto, saj izvira iz arteškega izvira,
kar pomeni, da je samoizlivna,« odgovarja na vprašanje, če bi njegovo
vodo lahko označili za zdravilno mineralno vodo. Pojasni, da v
drugačno prakso pa imajo v Avstriji, kjer ima vsaka pokrajina svojo
zdravilno mineralno vodo.
'Perrier se poslavlja'
Politika Jugoslavije je bila takšna, da smo imeli samo nekaj blagovnih
znamk, kot sta Tempelj in Donat »ki ga tržijo kot vodo, ki pomaga pri
prebavi, ne morejo pa ga registrirati kot zdravilno mineralno vodo.«
Očitno je težko registrirati tudi običajno vodo, saj so za koncesijo
cane potrebovali kar deset let.
Polnilnico vode Cana, kar je tudi mesto v Izraelu, kjer se je zgodil prvi
čudež in je Jezus vodo spremenil v vino, so zagnali 15. januarja 2019.
Od takrat so nanizali že precej uspehov. »Postali smo uradna voda
filmskega festivala v Cannesu. Še vedno hranim sporočilo prijatelja iz
Izraela, ki mi je odprl pot tja. Napisal mi je: 'Niko, zate imam dobro
novico, Perrier se poslavlja, prihaja Cana!'« je opisal enega od
prelomnih trenutkov. Uspeh je še toliko večji, saj sodi francoski Perrier
med najstarejše ustekleničene vode na svetu. Od takrat je šlo samo
še navzgor in njihovo vodo lahko trenutno pijete tudi v boljših
restavracijah na Kitajskem, v Italiji ter na Poljskem oziroma ste jo lahko
pili. Trenutno so morali zaradi pomanjkanja steklenic, s čimer se
sooča svetovna industrija pijač, namreč ustavili ves izvoz.
»V veliko hotelih smo postali osnovna voda. Hoteli nas kličejo, saj
želijo obogatiti ponudbo vode. V trgovinah nas ni. Povsem smo se
osredotočili na boljše restavracije, hotele, bare po vsem svetu,« nam
je zaupal dolgoročno strategijo.
Kozarec cane, prosim!
Veliko delajo tudi na ozaveščanju o pravilni kombinaciji vode in
hrane in po zgledu vinskih kart vpeljujejo vodne kartice, ki jih že
poznajo v številnih boljših restavracijah po svetu. V hotelih Istabenz
so glede tega že zelo daleč, različne vode pa je na meniju mogoče
najti tudi v restavraciji COB v Portorožu, ki je letos osvojila prvo
Michelinovo zvezdico.
»Vodna kartica mora vsebovati nekaj splošnih informacij o vodi, ker
ima vsaka naravna voda, ki prihaja z določenega mesta, določeno
strukturo, recimo koliko kalcija, magnezija, natrija vsebuje, potem
TDS, kar pomeni, koliko je v njej raztopljenih snovi, tudi podatek, h
kateri hrani se prilega,« je povedal, katere podatke mora vsebovati
vodna kartica. Zanj osebno je bil eden od najbolj bolečih trenutkov,
ko so mu v restavraciji odgovorili, da imajo samo gazirano in
negazirano vodo. »Če se spomnimo, so nam še 10 let nazaj na
vprašanje o vinu v restavracijah odgovarjali, da imajo belo in rdeče,
na vprašanje o ponudbi piva pa, da imajo rdeče in zeleno,« je spomnil
naš sogovornik.
Najboljše restavracije po zgledu vinskih kart vpeljujejo tudi
vodne kartice.
100 tisoč evrov za steklenico
Del njihove proizvodnje so tudi lične 575-mililitrske plastenke, ki so
na lanskem Fine Water Awards oziroma Tekmovanju v finih vodah na
Bledu prejele zlato medaljo za dizajn. »Gre za del naše aktivne linije,
saj steklenic nikoli ne nosimo s seboj na sprehod, pač pa vedno samo
plastenke. Naša je zelo kompaktna in gre v vse nosilce pijač v
avtomobilih,« je Huber predstavil raznoliko ponudbo.
Njihova prioriteta so seveda steklenice, za katere je treba v restavraciji
odšteti nekaj evrov , kar je drobiž v primerjavi z vodo iz osrčja
Kalifornije, ki stane kar 100 tisoč evrov za steklenico. Obstaja samo
devet steklenic blagovne znamke 902H0, katere zamaške iz belega
zlata je oblikoval zlatar iz Beverly Hillsa, krasi pa jih več kot 600 belih in
črnih diamantov. Zraven pride še vodni somelje, ki to pripelje v kovčku
in pripravi pravo prezentacijo. Za ledeniško vodo z norveškega otočja
Svalbard, ki se po Hubertovih besedah odlično prilega h kakšni solatki
in ostrigam, boste odšteli od 100 do 150 evrov, v višji cenovni razred
pa sodi tudi slovenska voda Roi, ki ima največ magnezija na svetu.
Besedilo: Polona Frelih
Fotografije: Osebni arhiv Nika Huberja
Zdravilni turizem
Prijetni mehurčki
»Imamo tri različne vrste gazirane vode Cana ter negazirano. Nežno
gazirana je takšna voda, kot jo je ustvarila narava. Takšna, kot pride iz
narave, takšno napolnimo v steklenice. Potem imamo elegantno
gazirano, ki se odlično prilega k hrani. Primerna je za različne
degustacijske menije, saj ima prijetne mehurčke. Močna gazirana pa
je za tiste, ki imajo radi veliko mehurčkov,« je predstavil različne vrste
vode. Potem sva pred radovednimi gledalci iz vinskih kozarcev srkala
brezbarvno tekočino in razliko preizkusila še v praksi.
Degustacije vode vedno začenjamo z najmanj mineraliziranimi in
napredujemo k močnejšim, pojasni Huber in doda, da obstajajo celo
tako 'močne', da se pijejo kot viski, v kozarčku. Ko sem na Madžarskem
prvič poskusil tako močno mineralizirano vodo, sem doživel tak šok,
Opis
V podjetju Cana polnijo tri različne vrste gazirane vode Cana ter negazirano.
Lipov list - Oktober 2022 Lipov list - Oktober 2022

42
Zlata pravila gobarjenja
43
Gastronomija
Gobarjenje je med Slovenci priljubljena ljubiteljska dejavnost, žal pa le redko kateri gobar dosledno
upošteva pravila, ki veljajo pri nabiranju gob. Sposodili smo si jih pri Slavku Šerodu, predsedniku
gobarskega društva Lisička Maribor.
Za začetek je zelo priporočljivo, da tisti, ki se odpravi v gozd, ve,
kako se pravilno parkira avto v naravnem okolju. O tem nas pouči
28. b člen Zakona o ohranjanju narave.
Kot drugo mora gobar vedeti, da je količina gob, ki jih lahko nabere,
omejena, in sicer na 2 kg po osebi dnevno.
Fotografija: Jaro Miščevič
Fotografija: Lepote Slovenije
ZDAJ JE ČAS.
Za MANJ plastike,
VEČ trajnosti!
Gobar mora vedeti, da je količina gob, ki jih lahko nabere,
omejena, in sicer na 2 kg po osebi dnevno.
Osamljen, lep in zdrav
Verjetno pa ni treba poudarjati, da se je za gobarjenje pametno
primerno obleči, torej v lahka in zračna, po možnosti tudi svetla
oblačila, tako namreč lažje opazimo klope, zavedati pa se je treba
tudi, da gozd ni prostor, kjer lahko kar tako mečemo odpadke.
Izločimo 4 najbolj problematične artikle za enkratno uporabo:
Ker pri nas raste veliko različnih vrst gob, med katerimi so nekatere
strupene in celo smrtno nevarne, je seveda priporočljivo, da gobar
pozna vsaj osnovne vrste, da ne pride do nepotrebnih zastrupitev
ter ostalih nevšečnosti, poleg tega so določene gobe v Sloveniji
zavarovane in jih je prepovedano nabirati, kar pomeni, da mora
gobar poznati tudi te.
Seveda je pomembno tudi, kako gobe nabirati. Prepovedano je
namreč uporabljati vse naprave, ki bi lahko poškodovale rastišče ali
podgobje. V gobarskih društvih učijo, da morajo gobarji gobo
pobrati na tak način, da so vidni vsi njeni deli. Le na tak način so
razvidne morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče
določiti vrsto. V praksi to pomeni, da gob ne režemo ob dnišču
beta pri tleh, saj izgubimo informacijo o tem, kar je pod dniščem
beta. Pri mušnicah je denimo taka napaka lahko usodna.
V gastronomiji postajajo cenjene tudi t.i »marele«.
PolonaFrelih
plastenke
plastične
kozarce
plastično embalažo
za hrano
plastično embalažo
v hotelskih sobah
Vabljeni k podpisu Zaveze za MANJ plastike,
VEČ trajnosti na www.slovenia.info
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
Oktober 2022
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Urednica: Polona Frelih
Lektoriranje: Mateja Blažič Zemljič
Oblikovanje: Polona Jericijo, PriMS mediji, d.o.o., Ljubljana
Uredniški odbor:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc
Burger, Urša Jurak Kuzman, Katerina Vidner Ferkov
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 35,04 eur.
#ifeelsLOVEnia
#sloveniagreen
www.slovenia.info
Lipov list - Oktober 2022
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI
RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
Lipov list - Oktober 2022

THERMANA LAŠKO
14. - 16.
NOVEMBER 2022
www.gtzslovenije.si