Domovina 81: Manj krstov in porok, več pogrebov (Predogled)

Pedro Opeka: 

Delati 

morajo vsi 

Zdravnike 

duši 

birokracija 

Projekt: 

posvojitve 

za istospolne 

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

Manj krstov in porok, 

več pogrebov 

81 

3,60 € 

19. 1. 2023

e-priprava 

na zakon 

POSTAVITA TRDNE TEMELJE 

ZA VAJIN ZAKON 

Se pripravljata na poroko? 

Iščeta pripravo na zakon, ki bi se je lahko udeležila “na daljavo”? 

Ali pa si morda preprosto želita le poglobiti svoj odnos? 

Sta že slišala za E-PRIPRAVO NA ZAKON? 

Se sprašujeta, ali je to dobra izbira priprave na zakon za vaju? 

Zagotovo bo takšen način priprave 

na poroko za vaju najboljša izbira, če: 

• se rada pogovarjata ter s tem še bolje 

spoznavata drug drugega, 

• bi se rada na poroko pripravljala na kakšnem prijetnem 

sprehodu, v avtu, ob jutranji kavi ali na svojem kavču, 

• iščeta kakovostno, poglobljeno, preizkušeno in vajinemu 

načinu življenja prilagojeno pripravo na zakon, 

• iščeta priložnosti, ki vama bodo omogočile, da se bosta 

v pripravi na poročni dan lahko osredotočila na tisto, 

kar je zares pomembno, 

• živita precej narazen in bi vama obiskovanje kakršne 

koli drugačne priprave na zakon predstavljalo kar velik 

logistični zalogaj, 

• rada prisluhneta pričevanjem poročenih parov, 

• vama je pomembno, da se lahko na poroko 

pripravljata v svojem tempu, 

• si preprosto želita graditi na vajinem odnosu. 

Na zadnji termin e-priprave na 

zakon pred poletjem se 

že lahko prijavite! 

Prijave sprejemamo do 

22. februarja 2023. 

NE ZAMUDITE! 

CENA: 240€ - 280€ 

E-PRIPRAVA NA ZAKON 

je lahko odlično darilo 

za bodoča mladoporočenca. 

Podarite jima bon in s tem 

prispevajte k rasti njunega odnosa. 

Darilo, 

ki ostane 

E: info@iskreni.net T: 064 135 136 https://www.iskreni.net/programi/e-priprava-na-zakon/

81 | 19. JANUAR 2023 

MOJA BESEDA 

3 

Ekipa v krizi 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

Slovenski škofje so dva 

dni pred silvestrovim objavili 

statistično poročilo o 

škofijah za predlani. Sedaj, leta 

2023, tako pišemo o poročilu, napisanem 

leta 2022 za leto 2021. To »novo« 

poročilo pa ni samo malce zastarelo, 

marveč tudi malce nepopolno. Škofje 

namreč v poročilo niso uvrstili 

podjetij, ki jih imajo škofije v lasti, 

čeprav obrnejo precej več denarja 

kot sami škofje. 

Konec letošnjega leta, ko bodo, tradicionalno, 

objavili poročilo za lani, pa se bo to mogoče 

spremenilo. Ljubljanska nadškofija ima namreč v 

hiši vatikansko inšpekcijo predvsem zaradi poslovanja 

svojih podjetij, ki jih ni v poročilu. 

Poročilo, ki je zamolčalo milijone evrov, pa 

se ukvarja s pomembnejšimi milijoni. Z dvema 

milijonoma duš. Ali dvema milijonoma in pol, 

če Slovencem tostran črte, ki jo imenujemo državna 

meja, prištejemo še tiste onstran. 

Rezultati so zaskrbljujoči. Med epidemijo je 

prišlo do velikega padca števila krstov in porok, 

prepolovilo pa se je tudi število nedeljnikov – ljudi, 

ki hodijo tedensko k maši. Številka se v letu 2021, 

ko so se protikoronski ukrepi večinoma sprostili, 

ni vrnila na isto. Tudi lani ne, kot kažejo nekateri 

uradni podatki posameznih župnij, ki so število 

nedeljnikov za lani že sešteli in objavili. 

Leta 2002, ko je bil objavljen popis prebivalstva, 

zadnji, preden je levičarska vlada strokovno 

ugotovila, da popisov sploh ne potrebujemo več, 

smo doživeli podoben šok. Število kristjanov v 

državi je namreč v enajstih letih strmo padlo. Z 

71,6 na 57,8 %. Za skorajda četrt milijona ljudi. 

Takrat sem napisal pismo bralca katoliškemu tedniku 

Družina, ki pa ga niso objavili. Bilo je povsem 

kratko: »Ob popisu bi se moral vsak kristjan 

vprašati, kaj je storil napak in v čem je soodgovoren 

za te porazne rezultate. Enako bi se morali 

vprašati tudi naši škofje.« Prepričan sem, da je 

vprašanje danes še bolj 

aktualno kot pred 20 leti. 

Slovenska Cerkev je 

podobna nogometni ekipi. 

V njej so trener, kapetan 

moštva, igralci – eni 

tudi zvezde –, na rezervni 

klopi pa rezervni igralci, 

pomožni trener, zdravnik, 

fizioterapevt in psiholog. 

Naše moštvo igra v prvi 

slovenski ligi, kjer pa že od 

Za preporod 

slovenskega krščanstva 

ne potrebujemo 

ne komisije ne sinode. 

leta 1991 ni doseglo nobene lovorike. 

Imelo je sicer nekaj odličnih iger, 

precej pomembnih zmag, nekateri 

igralci pa so zablesteli tudi v tujini 

in se jim je poklonil ves svet. Talenta 

torej ne manjka. Kaj bi v takem primeru 

storil direktor kluba? Zamenjal bi trenerja. 

Tudi če bi trener ne bil edini in največji krivec, 

bi zamenjal njega, saj celotne ekipe pač ne 

more zamenjati. Poiskal bi novega trenerja, ki bi 

iz povprečne ekipe naredil prvaka. 

Te primere ne omenjam, da bi se kak škof 

prepoznal v trenerju. Vlogo trenerja ima namreč 

lahko tudi dekan, župnik, škofijski ekonom, prior 

samostana, vodja skavtov, vodja ministrantov 

ali kake druge (ne)formalne cerkvene skupnosti. 

Nogometna ekipa je simbol skupnosti, v kateri 

ima vsaj 50 ljudi povsem različne (ne)pomembne 

vloge. Uspešna ekipa je samo tista, ki deluje vzajemno. 

V taki ekipi mora biti zadovoljna tudi 

čistilka in tudi njej je treba prisluhniti in jo upoštevati. 

Ne moreta pa poraženca v zmagovalca 

spremeniti direktor in trener sama. 

Kaj bi bilo treba v Cerkvi na Slovenskem 

spremeniti, so povedali laiki in duhovniki svojim 

škofom že večkrat. A zdi se, da škofje še 

duhovnikom niso prisluhnili, kaj šele laikom. 

Formalno so to izrekli tudi na raznih sinodah in 

posvetovanjih. Pred tretjino stoletja, ko se je v 

vseh slovenskih župnijah pripravljal Mladinski 

verski tabor, zametek vseslovenske katoliške 

organizacije, je duhovnik Ivan Albreht povedal 

tole: doma imam deset debelih map s podobnim 

gradivom s podobnih posvetov. 

Ko se odločiš za spremembo, jo začneš nemudoma. 

Za preporod slovenskega krščanstva ne 

potrebujemo ne komisije ne sinode. Laiki vemo, 

kaj bi morali: več molitve in več otrok. Škofje pa 

imajo dokumentov več kot dovolj. Naj omenimo 

samo jasna navodila Vatikana glede finančnega 

poslovanja škofij, glede spolnih zlorab, glede 

homoseksualizma med 

kleriki in glede vključevanja 

laikov v delo Cerkve. 

Pa tudi v Svetem pismu 

se marsikaj najde. Posebej 

na temo denarja.

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

VSEBINA 


4 

Pedro Opeka: 

Delati 

morajo vsi 

Zdravnike 

duši 

birokracija 

Projekt: 

posvojitve 

za istospolne 

Moja beseda 

3 Tino Mamić: Ekipa v krizi 

razočaral tiste, ki so upali, 

da bo padalo po Frančišku 



6 Med(ijski) sosedi 

8 Pregled tedna 

Časnik.si 

44 Andrej Tomelj: Oglate in okrogle 

obletnice na kulturnem ministrstvu 

Komentar 

81 

3,60 € 

19. 1. 2023 

10 Čivkarija 

Aktualno — komentar 

26 Dan po Jenullovi stavki 

Janša pripeljal ljudi pred parlament 

v plemenit namen 

46 Jakob Vid Zupančič: Golob z denarjem 

razveselil sodnike, Švarc Pipanova 

pa usmerja pravosodne reforme 

Svet 

48 Slavoj Žižek: v Rusiji se nevarno 

približujejo različici nacizma 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 81, LETNIK 3, 19. januar 2023 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 000 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Odgovorni urednik portala Domovina.je: 

ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala Iskreni.net: 

ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

Avtor naslovnice: 

BORIS OBLAK 

Naročnine: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini. 

Požareport 

36 Bojan požar: Pet stvari, 

ki jih moramo vedeti 

o Robertu Golobu in sestrah Gaber 

Kolumna 

38 Peter Merše: Propagandni arzenal 

za reševanje nataknjene Urške: od 

skrbne mamice do posvojiteljice mucke 

40 Milena Miklavčič: 

Ko mediji obmolknejo 

Cerkev 

42 Andreja Barat: Benediktov tajnik 


21 Luka Svetina: 

Zdravnike duši birokracija 

Duhovnost 

50 Andraž Arko: 

Nastajanje evangelijev 

Beremo, gledamo, poslušamo 

51 Priporočila 

Družina 

52 Otroški dodatek 2023: 

kar je treba vedeti 

Kolumna 

53 Eva Markovič: 

Po nogavicah se družina pozna 


24 Posvojitve mimo ljudske volje


VSEBINA 

5 

DEPOSITPHOTOS 

Tema tedna 

12 Urban Šifrar: 

Letno poročilo 

Katoliške cerkve: 

poroke navzdol, 

pogrebi navzgor 

16 Urban Šifrar: 

„Bog ne bo podpiral 

naše lenobe“ 

19 Gabriel Kavčič: 

Na srečanju nemško 

govorečih moralnih 

teologov bi mirno 

lahko predavala 

Nika Kovač 

Zakonca 

54 Mateja Kropec Šega: Ne z Exodusom 

ne s Fiatom, ampak skupaj 

Beremo, gledamo, poslušamo 

56 Bena Briški: „The Chosen“ je serija, 

ki nasmeje in zagreje 

Sladko-slane brbončice 

60 Poln krožnik zimskih vitaminov 

62 Razvedrilo 

Slikovito — humor 

64 Gregor Čušin: Sveti Peter s svojo senco 

zdravi bolne – Masaccio 

Politična poezija — humor 

65 Vladimira Stavkar: 

Protestnik Vlado 

Tazadnja — humor 

66 Svit Podgornik: Odprli so ambulante 

za ljudi brez smisla za humor 

Intervju 

28 Pedro Opeka, ustanovitelj mesta: 

Vsi morajo delati 


33 Gen-I je v Srbiji v vrhu „elektromafije“: 

izginilo je 100 milijonov evrov 

Kultura življenja 

58 Eva Markovič: 

Ponosna najstniška mama

MED(IJSKI) SOSEDI 

6 


NOV SODNI ŠKANDAL 

V ZADEVI SVILANIT 

Novinar Luka Perš piše o aferi, kjer se 

je v glavni vlogi znašla Mojca Šubic, 

dolgoletna menedžerka in delna lastnica 

kamniškega podjetja Svilanit. Obtožnica 

je namreč bremeni zlorabe položaja in 

izčrpavanja gospodarske družbe. Postopek 

proti njej traja že več kot desetletje, 

tako da se zdi, da bo primer zastaral. To bi 

bila po pisanju Prava.si še ena t. i. blamaža 

vladavine prava v Sloveniji. Nedavno je bil 

celo podan predlog za razširitev obtožnice 

zaradi spornega nakupa vikenda v 

hrvaški Fazani. Vikend, po tržni vrednosti 

vreden okrog 450 tisoč evrov, je Šubičeva 

kupila za vsega 50 tisoč evrov od Andreja 

Podgorška, kupca lastniškega deleža 

Mojce Šubic v kamniškem Svilanitu. Na 

predsednico Okrožnega sodišča v Kranju 

Špelo Jakopič, sedanjo ministrico za pravosodje 

Dominiko Švarc Pipan in predsednika 

Sodnega sveta RS Vladimirja Horvata 

je bilo poslanih več dopisov zainteresirane 

javnosti, ki je zahtevala, da se zadeva 

Svilanit obravnava prednostno. 

Mojca Šubic se je znašla v kazenskem 

postopku zaradi suma finančnih malverzacij 

v podjetju Svilanit. Avtorji pišejo, 

da je zadeva Svilanit podobna primerom 

gospodarskega kriminala, kot so bili v 

preteklosti primeri Merkurja, Vegrada, 

Pivovarne Laško, Primorja in SCT. 

Prava.si ugotavlja, da se sodnica Špela 

Jakopič zaradi zadeve Svilanit boji novih 

medijskih kritičnih člankov o njenem 

delu v mediju moža obtoženke Mojce 

Šubic, Mirana Šubica. Nekdanji dolgoletni 

novinar Dnevnika velja za prvo ime 

spletnega medija Trma.si. Maja lani je bil 

objavljen članek z naslovom »›Ilegalka‹ s 

kranjske sodnije: Špela Jakopič nova predsednica 

sodišča«. Miran Šubic je v članku 

kritično obravnaval dejstvo, da je uspelo 

Špeli Jakopič po hitrem postopku postati 

predsednica Okrožnega sodišča v Kranju. 

ZAKAJ SPREMEMBE 

DRUŽINSKEGA ZAKONIKA 

Aleš Primc (49) in Metka Zevnik (76) 

dokazujeta, da pri spremembah Družinskega 

zakonika ne gre le za odpravo 

protiustavnosti in da se za vsem skupaj 

skriva izpolnjevanje predvolilnih obljub 

LGBTQIA+ organizacijam, piše spletna 

edicija tednika Družina. Novinarka Mojca 

Purger piše, da vlada že vse od leta 2019 

pripravlja zakonodajo, s katero namerava 

uzakoniti spreminjanje spolov ter 

priznanje več spolov kot samo moškega 

in ženskega. »V argumentaciji, ki so jo 

konec tedna prejeli ustavni sodniki, lahko 

preberemo, da si Zagovornik načela 

pravic enakosti intenzivno prizadeva za 

sprejem zakonodaje o samodoločitvi spola 

enako kot si prizadeva za razglasitev 

protiustavnosti zakonske zveze žene in 

moža ter za posvojitev otrok v LGBTQIA+ 

razmerja,« piše Družina. 

Samodoločitev spola v praksi pomeni, 

da bi zakon urejal pravno spremembo 

podatka o spolu tako, da zanj ne bo več 

potrebna izjava zdravstvene ustanove ali 

zdravnika, ampak bo zadostovala samoopredelitev 

osebe, ki želi sprožiti postopek 

pravnega priznanja spola. Pri tem bi 

zakon omogočil tudi vpis tretje, nevtralne 

možnosti pri označevanju spola za transspolne 

in interspolne ljudi. Med civilnodružbenimi 

organizacijami, ki so specializirane 

za področje spreminjanja spola, je 

vodilni zavod Transfeministična iniciativa 

TransAkcija. Je del vplivne iniciative Glas 

ljudstva, ki skupaj z Vlado RS načrtuje 

in pripravlja predpise v Sloveniji. Njihov 

predstavnik je bil tudi član Medresorske 

delovne skupine za preučitev ureditve 

spremembe spola in pravnega priznanja 

spremembe spola v Republiki Sloveniji. 

Leta 2016 je TransAkcija izdala brošuro z 

naslovom »Vsi spoli so resnični«, v kateri 

trdijo, da trenutna ureditev pravnega 

priznanja spola v Sloveniji ni ustrezna. 

DOBAVITELJI V ZDRAVSTVU 

LETNO ZASLUŽIJO ČETRT 

MILIJARDE 

Spletni Portalplus pojasnjuje, kako je v 

Sloveniji v središče zdravstvenega sistema 

postavljen izvajalec, bolnik pa je samo 

številka na zdravstveni kartici, ki mesečno 

obvezno vplačuje zdravstveno premijo 

slovenski zbiralnici prispevkov in njenim 

trem otrokom. Zavod za zdravstveno 

zavarovanje Slovenije (ZZZS) vsako leto 

odloči, koliko ljudi bo zbolelo, kot tudi izvajalce, 

ki bodo prejeli denar za zdravljenje 

bolnikov, piše avtor prispevka Krištof 

Zevnik, ki dodaja, da tovrstni model 

zdravstva imenujemo državno zdravstvo 

in ima obraten pomen ter učinke kot 

javno zdravstvo. V javnem zdravstvu je v 

namreč v središču bolnik, ki z vplačilom 

zdravstvene premije dobi pravočasno, 

dostopno in kvalitetno zdravljenje pri 

kateremkoli zdravniku. 

Portalplus pojasnjuje, da imamo v Sloveniji 

ravno nasprotno, državno zdravstvo, 

ki zgolj omejuje prosto dostopnost 

zdravstvenih storitev in s tem svobodo 

bolnika, po drugi strani pa omogoča 

dogovorno ekonomijo, ki pomeni visoka 

preplačila medicinskih pripomočkov, 

skoraj 40-odstotna. Izračun, ki ga je 

pripravil avtor prispevka, pokaže, da 

smo ob 250 milijonih evrov, ki jih letno 

preplačamo za medicinske pripomočke, 

v zadnjih tridesetih letih na ta račun 

»zapravili« že 7,5 milijarde oziroma 7.500 

milijonov evrov. 

Ustanovitev skupinskega naročanja 

neposredno pri proizvajalcu v letu 2011 

sovpada z razkritjem vzporednega mehanizma 

na primeru preplačevanja žilnih 

opornic, še dodajajo pri Portaluplus in 

zaključujejo, da dogovorne ekonomije 

in posledično visokih cen medicinskih 

pripomočkov ter zdravil ne občutijo samo 

državni zavodi, ampak tudi zasebniki in 

zasebniki s pogodbo o izvajanju javnih 

zdravstvenih storitev (koncesionarji).

81 | 19. JANUAR 2023 FOTO TEDNA 

7 

Tomo Strle/CITRUS 

Pot v šolo 

Obilno sneženje je v noči z nedelje na ponedeljek zajelo večji del Slovenije. 

Da gre za največjo pošiljko snega v letošnji sicer precej mili zimi, kažejo tudi podobe 

iz večjih slovenskih mest: od Gorenjske do Notranjske je zapadlo do 20 centimetrov 

snega in ljudje so se v ponedeljek zjutraj pritoževali nad slabo prevoznimi ali pa (še) 

nespluženimi cestami in pločniki. Še največ radosti je sneg pričaral najmlajšim, 

ki uživajo v kepanju, sankanju in postavljanju snežakov.

PREGLED TEDNA 

8 


SHUTTERSTOCK 

Kitajska je opustila politiko enega otroka in lani dovolila tri otroke v družini, a ostaja v demografski krizi. 

KITAJSKO PREBIVALSTVO 

PO 60 LETIH SPET UPADA 

Število prebivalcev Kitajske, sicer države 

z največjim prebivalstvom na svetu, se je 

lani zmanjšalo prvič po letu 1961, kažejo 

podatki kitajskega statističnega urada. Ob 

koncu lanskega leta je na Kitajskem živelo 

1.411.750.000 ljudi, kar je okoli 850.000 

manj kot leto prej. Število rojstev se je z 

10,62 milijona v letu 2021 zmanjšalo na 

9,56 milijona. Podatki so pokazali tudi 

povečanje števila smrti in znova potrdili, 

da se prebivalstvo v državi stara. 

Kitajska je leta 2016 odpravila strogo 

politiko enega otroka iz 80. let prejšnjega 

stoletja, leta 2021 pa je parom dovolila, da 

imajo tri otroke. Vendar to ni uspelo obrniti 

demografskega upada v državi, ki se je 

dolgo zanašala na svojo veliko delovno silo 

kot gonilo gospodarske rasti. 

LONDON NAD ŠKOTSKI ZA- 

KON O SPREMEMBI SPOLA 

Vlada Združenega kraljestva se je odločila 

blokirati kontroverzni škotski zakon, ki naj 

bi ljudem olajšal spremembo zakonsko 

priznanega spola. Ministri v Westminstru so 

zaskrbljeni, da predlog zakona vpliva na zakone 

o enakosti v Združenem kraljestvu. To 

bo prva uporaba odredbe iz oddelka 35, ki 

preprečuje, da bi škotski zakon postal zakon. 

Namen predloga zakona je poenostaviti 

in pospešiti obstoječi postopek pridobitve 

potrdila o priznanju spola (PPS) za 

spremembo zakonsko priznanega spola. 

Spremembe znižujejo starost, ko lahko 

ljudje zaprosijo za PPS, z 18 na 16 let. Prav 

tako odpravljajo potrebo po medicinski 

diagnozi spolne disforije, pri čemer morajo 

prosilci v svojem pridobljenem spolu 

živeti le tri mesece namesto dveh let – ali 

šest mesecev, če so stari 16 ali 17 let. 

Transspolni aktivisti so predlog zakona 

pozdravili, kritiki načrtov pa so zaskrbljeni, 

da bi lahko dovoljenje, da se kdorkoli 

»samoidentificira« kot ženska, vplivalo 

na pravice žensk in dostop do prostorov 

za enospolne osebe, kot so zatočišča in 

garderobe, poroča BBC. 

ODSTOP NA VRHU 

GIBANJA SVOBODA 

Predsednica sveta stranke Gibanje Svoboda 

Mirta Koželj (63) je odstopila s te 

funkcije. Koželjeva, sicer tudi predsednica 

zdravstvenega sveta na zdravstvenem 

ministrstvu, naj bi se v luči težko pričakovane 

zdravstvene reforme tako povsem 

posvetila delu na tej funkciji. O njenem 

nasledniku bo svet stranke odločal v sredo. 

Statut stranke predvideva, da novega 

predsednika oziroma predsednico izvolijo 

iz svojih vrst. 

Zdravstveni svet je sicer najvišji usklajevalni 

in posvetovalni organ ministra za 

zdravje. Oblikuje vsebino zdravstvenih 

programov s stališča njihove izvedljivosti, 

enakomernega razvoja vseh strok in 

načela enake dostopnosti. Od razširjenih 

strokovnih kolegijev lahko zahteva, da 

strokovno doktrino prilagodijo ekonomskim 

zmožnostim države ali da predlagajo 

izvajanje programov po prioritetah 

in v omejenem obsegu. 

MATJAŽ NEMEC VABI NA 

OKROGLO MIZO O FAŠIZMU 

Evropski poslanec iz vrst Socialnih 

demokratov Matjaž Nemec (42) je razposlal 

vabila za udeležbo na okrogli mizi z 

naslovom »Pomembnost antifašističnih 

vrednot v Evropski uniji«, ki jo organizira 

v Evropskem parlamentu 17. Januarja. Na 

njej bo sodeloval Marjan Križman (69), 

njegov strankarski kolega (SD), kot predsednik 

slovenske Zveze borcev. Neimenovani 

visoki uradnik Evropskega parlamenta 

je za Domovino komentiral, da doslej 

še ni doživel, da bi slovenski poslanci iz 

vrst Evropske ljudske stranke kadarkoli 

organizirali kaj podobnega na temo komunističnih 

zločinov na Slovenskem. 

TVITTER/Socialni demokrati 

Predsednik Zveze borcev Marjan Križman, 

rojen osem let po koncu vojne, 

bo v Evropskem parlamentu govoril o fašizmu. 

STAVKO NAPOVEDALI 

TUDI CARINIKI 

Stavko so za 13. februar, če njihove zahteve 

ne bodo izpolnjene, napovedali še v 

Sindikatu carinikov Slovenije. Med drugim 

zahtevajo dvig izhodiščnih plačnih razredov 

za pet plačnih razredov. 

»Sklep o začetku stavke temelji na izraženi 

volji zaposlenih v FURS, da z vsemi sredstvi 

sindikalnega boja, vključno s stavko, 

zagotovijo primerljiv statusni in materialni 

položaj zaposlenih v FURS glede na ostale 

javne uslužbence,« so v SCS zapisali v svojem 

sporočilu. Stavka bo potekala na Generalnem 

finančnem uradu, v vseh Finančnih


PREGLED TEDNA 

9 

uradih in njihovih organizacijskih enotah. 

Sindikat carinikov Slovenije je oblikoval 

sedem stavkovnih zahtev. Med drugim 

zahtevajo dvig izhodiščnih plačanih razredov 

za pet plačnih razredov vsem uslužbencem 

finančne uprave. Poleg tega zahtevajo 

štiriodstotni dodatek k bruto plači zaradi 

zakonske določbe, da uslužbenci finančne 

uprave ne smejo opravljati dejavnosti, ki 

niso združljive z nalogami finančne uprave, 

ter dejavnosti, ki pomenijo navzkrižje 

interesov po zakonu o javnih uslužbencih 

ali drugem zakonu. 

V BIDNOVI HIŠI NAJDENI 

NOVI TAJNI DOKUMENTI 

V domači pisarni predsednika ZDA Joeja 

Bidna (80) so bili pred kratkim najdeni 

tajni dokumenti iz časa, ko je bil podpredsednik, 

Barack Obama (61) pa predsednik. 

V četrtek je Bidnov svetovalec Richard 

Sauber v predsednikovi hiši v Wilmingtonu 

našel še več dokumentov. 

Istega dne je ameriški pravosodni minister 

Merrick Garland (70) imenoval tožilca 

za raziskavo o Bidnovem hranjenju omenjenih 

dokumentov, kot je to storil tudi 

lani, ko se je izkazalo, da je nekdanji predsednik 

ZDA, Donald Trump (76), iz Bele 

hiše odnesel nekatere zaupne dokumente 

na svoje posestvo Mar-a-Lago. Ker je 

Trumpa zaradi dokumentov obiskal FBI in 

naj bi imel, kot argumentirajo republikanci, 

pravico do deklasifikacije dokumentov, 

Biden pa v domnevnem času prevzema 

dokumentov takšnih pravic ni imel, se najdbo 

dokumentov smatra za zelo sporno. 

Pahor bo še naprej član SD »na čakanju«. 

SHUTTERSTOCK 

enak, kot je bil zadnjih deset let, ko je predsedoval 

državi. Članarine še naprej ne bo 

plačeval, v stranki pa se tudi ne namerava 

aktivno angažirati, še poroča N1. V luči otepanja 

vrnitve nekdanjega premierja govorice 

o morebitnem Pahorjevem udejstvovanju na 

povsem novi politični platformi ne pojenjajo. 

Nekateri mediji so ga v zadnjih tednih 

povezovali z Anžetom Logarjem (46). 

BOSNO PRETRESA POSKUS 

UMORA NOGOMETAŠA 

Bosno in Hercegovino pretresa nasilen 

obračun z nekdanjim nogometašem 

Almirjem Raščićem (38). Najden je bil v 

četrtek zvečer na ulici v kraju Goražde, po 

tem ko je bil pretepen in ustreljen v glavo. 

Zaradi življenjske ogroženosti so ga prepeljali 

v sarajevski klinični center, kjer je 

prestal operacijo in je zdaj v umetni komi. 

Neznanci so se nanj s palicami spravili 

pred njegovim domom, kjer so mu tudi 

prizadeli strelno rano na glavi. Okrožno 

tožilstvo v Goraždu je sprožilo preiskavo, 

vendar osumljenci niso znani, napad pa 

obravnavajo kot poskus uboja. 

SLOVENSKE ŠOLE V ITALIJI 

IŠČEJO 89 UČITELJEV 

V italijanskem uradnem listu je bil v 

sredo objavljen redni razpis za 89 mest 

za učitelje v srednjih šolah prve in druge 

stopnje s slovenskim učnim jezikom v 

Italiji. Rok za prijavo na razpis se izteče 

9. februarja, je v petek poročal Primorski 

dnevnik. Največ mest je na voljo za 

poučevanje slovenščine in italijanščine, 

zemljepisa, zgodovine ter državljanske 

vzgoje v srednjih šolah prve stopnje, 

prosta mesta pa so tudi za poučevanje 

drugih humanističnih, znanstvenih in 

tehničnih predmetov. 

V Sindikatu slovenskih šol so z objavo 

razpisa zadovoljni, saj so si zanj dolgo in 

dejavno prizadevali. Šole razpis krvavo 

potrebujejo, kar je razvidno tudi iz števila 

razpisanih mest, je za tržaški časopis 

povedala vodja sindikata v deželi Furlanija - 

Julijska krajina Katja Pasarit. Poudarila je, da 

ima pri tem največjo zaslugo deželni šolski 

urad, ki je tudi poskrbel, da imajo kandidati 

na razpisu enake pogoje, kot so jih imeli njihovi 

italijanski kolegi na razpisu leta 2020. 

Iščejo se kadri na različnih področjih in 

pomembno je, da se ta mesta zasedejo 

za nedoločen čas, je stališče sindikata, še 

piše Primorski dnevnik. 

 

PAHORJEVO ČLANSTVO V 

SD OSTAJA ZAMRZNJENO 

Bivši predsednik republike Borut Pahor 

(59) je, preden je zasedel najvišji položaj 

v državi, stranko SD vodil dolgih 15 let. 

Njegova novembrska izjava, da se želi z 

vodstvom stranke pogovoriti o ponovni 

aktivaciji članstva, je sprožila burne reakcije. 

V politiki je že več kot 30 let, kar je že 

nek pokazatelj, da bi moral oditi v pokoj, 

je denimo izjavil predsednik strankinega 

podmladka Luka Goršek. 

Kot poroča N1, sta Pahor in predsednica 

stranke Tanja Fajon (51) vendarle dosegla 

dogovor: njegov status v stranki bo ostal 

Srednješolci Državnega izobraževalnega zavoda s slovenskim učnim jezikom Simon Gregorčič v Gorici. 

solskicenter.net

ČIVKARIJA 

10 


Vipavska.eu @VipavskaEU 

Golob viša plačo sebi in predsednici države. To 

je njegova najboljša poteza doslej. Ne more imeti 

premier nižje plače od šefice državne lekarne. 

Ta "skromnost" namreč proizvaja negativno selekcijo 

in spodbuja koruptivnost. Čestitke premierju 

za pogum! 

Mr Conformista @cnfrmstA 

Ustavo moramo širiti, dokler ne bo opisala celotne 

slovenske stvarnosti. Vsako križišče, zdravstveni 

dom in tovarno je treba zapisati v ustavo. Dodati je 

treba vsako pohodniško društvo in šahovski klub. 

Vse. Tako bomo ohranili Ta Trenutek v vseh detajlih. 

Dosegli bomo večnost. 

Margu501Marija @Margu501 

Pot z Ospa na Socerb. 

Čivk tedna 

Žiga Turk @ZigaTurk 

Slišim, da bo vsak sodnik, tožilec ipd. dobil 

600 € dodatka k plači. A to se vladar lahko 

odloči kar tako, po svoji dobrotljivosti, 

ali potrebuje kakšno zakonsko podlago? 

Vsaj za rušenje plačnih razmerij. Sem 

prepričan, da bi še kdo imel 600 € zraven. 

Ali pa 1000 €. 

Tomaž Štih @Libertarec 

Najbrž imamo edino oblast na svetu, ki bohotenje 

birokracije, višanje davkov in javne porabe ter širjenje 

države v gospodarstvo imenuje reforme. Vsi 

drugi temu enostavno rečejo socializem. 

Denis Oštir @kricac 

DARS je ena redkih državnih družb, ki se ne ozira 

na politične delitve levo in desno. Ko pade sneg, so 

enako nesposobni pod tistimi, ki jih nastavijo levi, 

kot tistimi, ki jih nastavijo desni. 

Marko @Marko63705437 

Ko Slovenija obmolkne. 

Novica Mihajlović @NovicaMihajlo 

Na televiziji se pogovarjajo o strahu pred vožnjo. 

Na vprašanje, kaj naj naredijo tisti, ki se bojijo vožnje, 

strokovnjakinja svetuje strokovno pomoč. 

Ne svetuje avtobusa ali vlaka, ampak - strokovno 

pomoč. 

BojanPožar @BojanPozar 

Intervju. Dušan Keber je en tak Marko Milosavljević 

slovenskega – tranzicijskega – državnega zdravstva.

81 | 19. JANUAR 2023 KARIKATURA 

11 

Vane Gošnik @VaneGosnik 

Loredan ni več minister. Odstop je vprašanje 

dnevov. 

Čivk tedna 

Karikatura 

Miha Pogačnik @DrPogacnik 

Če npr. stane umetni kolk na Švedskem 3 jabolka, 

v Avstriji 4, v Sloveniji 15, v Bosni pa 20 - bi se 

temo reklo kako? Balkanski dodatek pri nabavah 

v zdravstvu? 

peter jancic @peterjancic 

Logar po Dnevniku na vrhu, po Delu niti na lestvici 

ni. Lep prikaz, kako mediji ustvarjajo rezultate 

v raziskavah javnega mnenja po trenutnih 

političnih potrebah. 

Marko Juvančič @MarkoJuvancic 

Siri, kaj je to štala? 



BORIS OBLAK 

David Novak (Blue Checkmark) @DavidNovak17 

DARS danes dela od doma. Hvala za razumevanje. 

Boris Vagaja @vagaja_boris 

Ponovno brez zastave.

TEMA TEDNA 

12 


Letno poročilo Katoliške cerkve: 

poroke navzdol, pogrebi navzgor 

URBAN ŠIFRAR 

Slovenska škofovska konferenca je konec decembra objavila 

letno poročilo za predlani. V letu 2021 se je število nedeljnikov malce 

povečalo, še vedno pa je za skorajda pol nižje od leta 2019. Število krstov 

v zadnjih desetih letih je padlo za 3000, na polovico vseh novorojenih. 

Slovenija je svetovni rekorder v žarnih pogrebih (82 %). 

Potem ko so koronske razmere in 

omejitve zdesetkale vrste katoličanov, 

kar se tiče obiskovanja 

maš, prejemanja zakramentov 

idr., leto 2021 kaže postopno izboljšanje 

– a dejansko stanje se bo, kot pišejo, 

videlo šele v daljšem obdobju. 

Negativne trende pri večini postavk 

statistike Katoliške cerkve na Slovenskem 

spremljamo že leta, a v postopno 

upadanje katoliškega življenja je grobo 

posegla epidemija koronavirusa oz. z 

njo povezani ukrepi in omejitve tako s 

strani civilne kot cerkvene oblasti. 

Leta 2020 se je v primerjavi z letom 

prej število nedeljnikov skoraj prepolovilo; 

med najbolj prizadetimi škofijami 

sta bili mariborska in murskosoboška. 

Letno poročilo kaže, da se je v drugem 

letu epidemije stanje nekoliko izboljšalo: 

številka se je s 101.905 nedeljnikov 

zvišala na 112.193, kar pa je seveda še 

vedno drastično manj kot leta 2019, ko 

jih je bilo 196.702. 

Tudi število podeljenih zakramentov 

je v zadnjih letih zanihalo. Od leta 

2011 do 2019 se je denimo število krstov 

postopoma zmanjševalo (s 13.621 je prišlo 

na 10.455), leta 2020 strmo upadlo (na 

7.332), lani pa se vrnilo na prejšnjo raven 

(10.113). Pri tem je treba upoštevati tudi 

demografske in družbene spremembe; 

če število krstov primerjamo s številom 

rojstev, vidimo, da je bilo denimo pred 

desetletjem krščenih še približno 60 % 

slovenskih novorojenčkov, do leta 2021 

pa se je delež zmanjšal na 50 %. 

Upad števila krstov je pri nas sicer 

manjši od evropskega povprečja, vendar 

pa bistveno večji kot v primerljivih državah, 

denimo na Slovaškem, Češkem ali 

Hrvaškem; nekoliko slabše je pri nas 

tudi v primerjavi z Avstrijo ali Nemčijo. 

Na podeljevanje zakramentov prvega 

svetega obhajila in svete birme epidemija 

ni bistveno vplivala, saj so se 

župnije pri terminih lahko prilagodile 

razmeram; v zadnjem desetletju tako 

DEPOSITPHOTOS 

spremljamo stalen upad za 17 oz. pri 

birmi slabih 15 %. 

Tisti zakrament od analiziranih, ki 

je v Evropi v zadnjih dveh desetletjih doživel 

največji upad (za dobrih 60 %), pa 

Pred desetletjem je bilo 

krščenih še približno 

60 % slovenskih 

novorojenčkov, do 

leta 2021 pa se je delež 

zmanjšal na 50 %.


TEMA TEDNA 

13 

Število nedeljnikov 2015 –2021 

Leta 2020 se je v 

primerjavi z letom prej 

število nedeljnikov 

skoraj prepolovilo. 

250.000 

200.000 

150.000 

217.371 211.836 206.606 

200.732 196.702 

101.905 112.193 

je sveti zakon. Nič drugače ni pri podatkih 

za Slovenijo; število se je postopoma 

zmanjševalo (v zadnjih 20 letih se je delež 

prepolovil), korona je prinesla nenaden 

upad (z 2.488 na 1.664 leta 2019). 

Zanimivo pa je, da se ta zakrament 

tudi leta 2021 ni približal predepidemični 

ravni, številka je znašala 1.805. 

Če v primerjavo postavimo število ci- 

100.000 

50.000 

0 

2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 

Vir: Letno poročilo Katoliške cerkve 

Število nedeljnikov po škofijah 2015 –2021 

100.000 

90.000 

80.000 

70.000 

60.000 

50.000 

40.000 

30.000 

20.000 

10.000 

0 

2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 

Murska Sobota Novo mesto Koper Maribor Celje Ljubljana 

Vir: Letno poročilo Katoliške cerkve

TEMA TEDNA 

14 


8.000 

7.000 

6.000 

5.000 

4.000 

3.000 

2.000 

1.000 

0 

vilnih in cerkvenih porok, vidimo, da je 

odstotek cerkvenih leta 2011 znašal še 

43,7 %, 2021 pa le 30,5 %. 

Avtorji poročila dodajajo, da je 

zmanjševanje števila prejetih zakramentov 

(predvsem krstov) povezano tudi z 

deležem otrok, rojenih izven zakonske 

zveze: leta 2000 je bilo takšnih 37,1 %, 

2021 pa že več kot polovica, 57,7 % otrok. 

Sicer pa gre pri vsem naštetem za 

splošni pojav, ki je zajel staro celino, 

medtem ko je povsem drugače v Aziji, 

Afriki in Južni Ameriki. 

Za razliko od drugih zakramentov 

se povečuje število cerkvenih pogrebov; 

v letu 2020 je bil zaznan 10-% porast, 

trend pa se je nadaljeval tudi v 2021. Leta 

2020 je sicer umrlo 18% več ljudi kot pred 

korono, leta 2021 pa kar 21% več kot je 

bilo povprečje petih predkoronskih let. 

25.000 

20.000 

15.000 

10.000 

5.000 

0 

6.671 

21.947 

2.898 

13.621 

Civilne in cerkvene poroke 2011– 2021 

7.057 

21.938 

2.897 

12.848 

6.254 

21.111 

2.658 

12.144 

6.571 

21.165 

11.874 

20.641 

11.705 

20.345 

Zanimiva ob tem je posebnost Slovenije, 

da je večina pogrebov žarnih, in 

ne klasičnih – delež presega kar 82 %, 

kar našo državo uvršča med prve po 

deležu žarnih pogrebov na svetu. Cerkev 

razloge vidi »v močni sekularizaciji 

kot posledici prejšnje družbene ureditve, 

predsodkih in strahu pred smrtjo, 

cenovni dostopnosti ter pomanjkanju 

prostora na pokopališčih«. 

ŠTEVILO 

POSVEČENIH UPADA 

Kaj pa posvečene osebe? Število škofijskih 

duhovnikov pri nas že leta upada, 

v zadnjem desetletju se je zmanjšalo 

za dobrih 14 % (najbolj v mariborski 

in najmanj v novomeški škofiji), od leta 

2000 pa za 18,2 %, kar je na evropski 

ravni primerljivo z denimo Avstrijo ali 

Število krstov in rojstev v Sloveniji 2011–2021 

11.426 

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 


2.645 

6.449 

2.420 

6.667 

2.738 

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 


Civilne poroke Cerkvene poroke Delež cerkvenih porok 

6.481 

20.241 

2.592 

11.574 

7.256 

19.585 

2.778 

10.694 

6.672 

19.328 

2.488 

10.455 

Št. rojstev Št. krstov Delež krščenih 

5.214 

18.767 

1.664 

7.332 

5.916 

18.984 

1.805 

10.113 

45 % 

40 % 

35 % 

30 % 

25 % 

20 % 

15 % 

10 % 

5 % 

0 % 

60 % 

50 % 

40 % 

30 % 

20 % 

10 % 

0 % 

Korona je prinesla 

nenaden upad števila 

sklenjenih zakonov: 

z 2.488 leta 2018 

na 1.664 leta 2019. 

Italijo, huje je denimo v Nemčiji, število 

pa se je, obratno, povečalo na Poljskem 

(za 8,3 %) in Slovaškem (za 28,5 %). 

Nekoliko drugače je pri redovnih duhovnikih: 

število teh se je pri nas v zadnjih 

dveh desetletjih zmanjšala za 9,5 %, 

kar je precej bolje od evropskega povprečja 

(–25,9 %). Novomašniki so bili leta 

2022 štirje, prej jih je bilo 3 leta zapored 

6, sicer pa trend upadanja spremljamo že 

več desetletij, vse od buma, ki se je zgodil 

v sredini šestdesetih let. 

Pri določenih nalogah lahko duhovnikom 

pomagajo tudi stalni diakoni: 

število teh se povečuje, z 28 leta 

2011 na 40 leta 2021. 

Podoben trend je zaznati pri številu 

redovnic v primerjavi z laiškimi katehisti 

in katehistinjami. Število prvih se 

znižuje (v zadnjem desetletju za 21 %), 

drugih pa povečuje. Ob tem poročilo 

dodaja, da se bo vloga laiškega katehista 

v prihodnosti še naprej razvijala: 

»Skozi stoletja in tudi danes se je v različnih 

državah zaradi pomanjkanja duhovnikov 

vera ohranjala, zahvaljujoč 

očetom in materam ter katehistom, ki 

so za to namenili in pogosto žrtvovali 

svoje življenje.« 

VENDARLE 

NEKAJ POZITIVNEGA 

Med pozitivnimi trendi zadnjih let velja 

omeniti počasno povečevanje števila 

vpisanih v katoliške vrtce, osnovne 

in srednje šole ter dobre rezultate, 

ki jih na splošni maturi dosegajo maturantje 

katoliških gimnazij. Povečuje 

se tudi število vpisanih na Fakulteto 

za pravo in poslovne vede na Katoliškem 

inštitutu, ki v študijskem letu 

2022/23 znaša 73. 

Število animatorjev in otrok na slovenskih 

oratorijih je epidemija močno 

oklestila, v zadnjih dveh letih pa se


TEMA TEDNA 

15 

Škofijski in redovni duhovniki 2011– 2021 

1100 

1080 

1060 

1040 

1020 

1000 

980 

1050 

1087 

1069 1066 

1046 1045 

1018 1020 

1014 

997 

976 

82 % pogrebov v letu 

2021 je bilo žarnih, kar 

Slovenijo uvršča med 

prve na svetu po deležu 

žarnih pogrebov. 

960 

940 

920 

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 


30.000 

25.000 

20.000 

15.000 

10.000 

5.000 

0 

18.699 

14.178 

19.257 

14.342 

19.334 

12.606 

18.886 

12.598 

19.834 

14.418 

19.689 

14.843 

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 


Cerkveni pogrebi in umrli 2011– 2021 

Umrli Cerkevni pogrebi Delež cerkvenih pogrebov 

ŽARNI POKOP, VSILJENO SLOVO 

Po zadnjih podatkih pogrebnih služb največjih dveh slovenskih mest, Ljubljane 

in Maribora, je delež žarnih pogrebov že 90-%. Za vse svete je portal N1 objavil 

zanimivo izjavo mariborske pogrebne službe: »Naša država je glede tega 

posebna, saj smo v evropskem prostoru v samem vrhu po številu upepelitev. 

Krščanstvo je pri nas to kar hitro sprejelo, za svojce je tak pogreb manj boleč.« 

K temu lahko dodamo še mnoga pričevanja ljudi, ki si želijo običajnega pogreba, 

a jih v žarnega prisilijo »okoliščine« – cena, pravila, prostorske omejitve in 

izjemno visoke cene nagrobnikov. 

Cena je postala še pomembnejša, odkar je leva vlada Mira Cerarja ukinila 

posmrtnine in pogrebnine (2014), kar je pred tem plačevala država. 

Katoliška cerkev žarne pokope sicer dovoljuje, vendar jih odločno odsvetuje. 

Novogoriški frančiškani na svoji spletni strani pojasnjujejo: »Naravno je, 

da se poslovimo od telesa pokojnega, saj smo ga v tem telesu srečevali in njegovo 

telo je izražalo njegovo osebo. Zato je nekoliko vsiljeno in težko poslavljati 

se od železne ›konzerve‹ (žare), za katero moramo verjeti, da je notri pepel. 

Zato pri pogrebih z žaro Cerkev priporoča obred slovesa pred upepelitvijo.« 

20.509 

14.974 

20.485 

14.593 

20.588 

14.660 

24.016 

16.130 

23.261 

16.529 

80% 

70% 

60% 

50% 

40% 

30% 

20% 

10% 

0% 

počasi dviga nazaj proti predkoronski 

ravni – tedanji trendi so bili sicer pozitivni. 

Nekoliko se je v zadnjem letu 

dvignilo tudi število oskrbovancev v 

katoliških domovih za ostarele, ki je od 

leta 2017 naprej počasi upadalo. 

Komentar uredništva 

Vračanje po najhujši 

epidemiji le počasno 

Iz novega poročila o stanju Cerkve na 

Slovenskem je razvidno, da je v nekaterih 

primerih epidemija res bila le začasen šok 

in se številke vračajo na nekdanje ravni, 

pri mnogih postavkah pa to žal ne drži – 

upoštevati moramo seveda, da leto 2021, 

za katerega imamo podatke, še zdaleč ni 

bilo brez koronskih omejitev, so pa te bile 

blažje kot leto prej. 

Premislek o vplivu ne le strahu 

ljudi pred okužbo, ampak tudi odziva 

naše Cerkve, ki vernikom dalj časa ni 

zagotavljala dostopa do zakramentov, 

je še vedno nujno potreben, tako kot 

tudi premislek o posameznih najbolj 

kritičnih kazalcih statistike – med njimi 

je gotovo denimo tisti o upadu števila 

cerkvenih porok. 

Nujno je torej iskanje dobrih praks 

in trdnejša organizacija, predvsem 

med mladimi katoličani, v temelju pa 

zavedanje, da zaobrnitev trendov ne 

bo prišla iz ukvarjanja s spreminjanjem 

struktur, še manj iz poskusov utišanja 

javne ali zasebne debate o težavah v 

Cerkvi, ampak iz posameznikovega 

resničnega spreobrnjenja in svetništva. 

Pri razpravi o morebitnih stranpoteh 

in pravih odgovorih na vprašanja 

današnjega katoličana pa se s številnimi 

prispevki trudimo pomagati tudi 

pri Domovini.

TEMA TEDNA 

16 


„Bog ne bo podpiral naše lenobe“ 

URBAN ŠIFRAR 

V 

obdobju 

Velik padec števila nedeljnikov, porok in krstov med epidemijo kaže, 

da so njegovi vzroki globlji. Sociolog Ivan Albreht (77) pravi, da je covid 

te procese poglobil, ne pa povzročil. Na celjski škofiji pa omenjajo, 

da se je cerkveni prostor izčistil. 

pandemije so številke 

nedeljnikov, podeljenih 

zakramentov in podobne drastično 

upadle, kot kaže pa se v 

večini tudi leta 2021, ko so bile koronske 

omejitve že nekoliko milejše, niso 

začele zares vračati proti nekdanjim. 

Cerkev kot domnevna 

prinašalka smisla na 

pandemijo ni ponudila 

kakšnega odgovora, ki 

bi presegal odgovore 

posvetnih oblasti in 

državnih ustanov. 

Nino Verdnik/ DOMOVINA 

VZROKI 

Zakaj je tako? Bi lahko ali pa bi morala 

Cerkev kaj storiti drugače, da bi bili 

drugačni tudi trendi? Smo o epidemičnem 

obdobju že opravili zadostno refleksijo? 

Z vprašanji smo se obrnili na 

laike in duhovnike. 

Publicist, zgodovinar in teolog dr. 

Aleš Maver (44) najprej odgovarja, da se 

je ob izbruhu pandemije, ko je bil sicer 

na študijski izmenjavi v Nemčiji, hitro 

prilagodil novi resničnosti zaprtih 

cerkva in spletnih bogoslužij, hkrati pa 

se kasneje hitro integriral v obnovljeno 

bogoslužno življenje v živo – v Nemčiji 

je, kot pravi, sicer oviro predstavljalo 

tudi dosledno upoštevanje prijav k 

maši. Nasploh pa se mu zdi, »da se ni 

uresničil ›črni scenarij‹ /…/, po katerem 

bi ljudje še mesece, celo leta živeli 

v pretiranem strahu pred okužbo in se 

izmikali javnemu življenju.« 

NEVIDNOST CERKVE 

Čeprav »težko za nazaj soli pamet«, Maver 

meni, da Cerkev pri nas in v Evropi 

»ni opravila iskrenega in temeljitega 

soočenja z nekaterimi prelomi, ki so se 

zgodili predvsem leta 2020. /…/ Najprej 

gre za to, da je Cerkev s splošnim zapiranjem 

cerkva in splošno odpovedjo 

bogoslužij v živo nekako implicitno 

zabrisala razliko med nadnaravno in 

našo zemeljsko resničnostjo. Posledice 

tega je zdaj še težko oceniti. Drugič je 

bilo videti, da obiskovanje svete maše 

in prejemanje zakramentov očitno ni 

tako nujno, kot se je zdelo doslej ali kot 

je Cerkev stoletja učila. Tudi tukaj je treba 

računati na dolgoročne posledice. K 

sreči v Sloveniji vsaj nimamo teologov, 

ki bi iz tega kot v Nemčiji in drugod v 

zahodni Evropi zmagoslavno izpeljevali 

sklep, da je ›nedeljska dolžnost‹ presežena, 

s čimer v Nemčiji zlasti ›poklicni 

katoličani‹ zdaj mirijo svojo vest, češ, še 

vedno smo odlični katoličani, čeprav nikoli 

ne zaidemo v cerkev. Tretji vidik je 

pa drugače od prvih dveh tak, da je tudi 

mene vznemirjal že od začetka pandemije. 

Gre za molk in nevidnost Cerkve 

na zahodu v začetni in odločilni fazi 

pandemije (in pandemija je bila v glavnem 

kriza zahodnega sveta). Ljudem se 

je rušil svet, ker je bila smer razvoja, ki je 

segal nekaj stoletij v preteklost, z danes 

na jutri preklicana, za nekaj mesecev se 

je zrušil naš liberalni družbeni model, 

ki mu seveda tudi sam z veseljem pripadam, 

Cerkev kot domnevna prinašalka 

smisla pa ni ponudila kakšnega odgovora, 

ki bi presegal odgovore posvetnih 

oblasti in državnih ustanov.«


TEMA TEDNA 

17 

Kot tragično Aleš Maver vidi tudi 

okoliščino, da je bila v Evropi prva in 

najprej najbolj prizadeta Italija, tako 

da je prav v Rimu, »srcu katolištva«, 

najprej in rigorozno prišlo do zaprtja 

cerkva in odpovedi javnih bogoslužij, 

tako da potem tudi drugod o tem ni bilo 

posebne debate. 

NEOJOŽEFINIZEM 

Maver hkrati opozarja, da se je okrepila 

novojožefinska smer v razumevanju 

odnosa med Cerkvijo in državo: »Nekaj 

časa vsaj v zahodni Evropi ni bilo razlike 

med sporočili vladajoče politike in 

cerkvenih voditeljev. Ta trend močnega 

naslanjanja na tiste evropske voditelje, 

ki so predstavniki trenutnega, močno 

v smer socialnega liberalizma nagnjenega 

zahodnoevropskega družbenega 

konsenza, je sicer značilen že za ves 

pontifikat papeža Frančiška, med pandemijo 

pa je dobil nov pospešek.« 

Ima pa ta novi jožefinizem posledice, 

nadaljuje: v Sloveniji se kaže v nabranem 

nezadovoljstvu na robovih katoliške 

skupnosti, kar je pola deloma zbližalo, 

hkrati pa se je od strank etablirane desne 

sredine kot kaže trajno odmaknil del 

volivcev, ki so jim bili zvesti morda dve 

desetletji. »Nimam sicer empiričnih podatkov, 

a domnevam, da večina glasov 

obeh anticepilskih list na parlamentarnih 

volitvah prihaja od nekdanjih desnosredinskih 

volivcev, tudi od prepričanih 

katoličanov,« sklene. 

Tomo Strle/CITRUS 

PREMALO LAIKOV 

Na Škofiji Celje nadaljujejo, da je Cerkev 

storila prav, ko se je »striktno držala 

navodil zdravstvenih strokovnjakov 

in oblasti. Čeprav so bili mnogi pozivi, 

naj se ignorira oblast in se preprosto 

nadaljuje z odprtimi cerkvami, pa vidimo, 

da v tistih redkih primerih, ko so 

duhovniki tako ravnali na lastno pest, 

tam sedaj ni porasta obiska bogoslužja.« 

Dodajajo, da je bilo sprva morda 

nekaj rigidnosti pri vprašanju prenosa 

maš po spletu ipd., a se je tudi to kmalu 

uredilo, še največji problem pa vidijo 

v pomanjkanju laiških sodelavcev, ki 

bi starejšim duhovnikom pomagali pri 

pastorali preko spleta. 

Je bila torej Cerkev dovolj neodvisna 

od vladajoče politike? Na škofiji 

menijo, da oblast ni ravnala kakorkoli 

samovoljno, ampak v skladu z zdravstvenimi 

inštitucijami, tudi Cerkev 

pa je upoštevala splošno sprejete smernice. 

»Vladajoča politika ni posegala v 

vsebino oznanjevanja, načini pa so bili, 

kot v vsem javnem in gospodarskem 

življenju, pač podrejeni skrbi za zdravje 

in življenje ljudi.« 

SLEDIMO ZAHODU 

Soglašajo tudi, da gre pri nas za enake 

trende kot v zahodnoevropskih državah, 

le da smo v postkomunističnih nekoliko 

v zaostanku pri tihem odpadu in 

zmanjševanju števila vernih – »A se hitro 

približujemo, najbolj v številu duhovnih 

poklicev in porokah, sledi pa sedaj tudi 

zmanjšanje števila krstov. Še enkrat: 

otroka krstimo, če verujemo v moč zakramenta, 

to pa je le takrat, če verujemo 

v krščanskega Boga. Enako je s poroko: 

zakaj bi se cerkveno poročil, če ne verjamem 

v božjo milost za najin zakon.« 

Tudi upad krščanskih pogrebov bo najverjetneje 

sledil, ko bodo generacije sedaj 

mladih odhajale s tega sveta, dodajajo. 

IZČIŠČENJE 

CERKVENEGA PROSTORA 

Kako pa na vse skupaj gledajo slovenski 

škofje? Odgovorili so nam s celjske 

škofije, kjer se jim zdi razmišljanje, da 

je slovenska Cerkev med in po epidemiji 

ravnala tako narobe, da so ljudje 

zato odšli, napačno – »V resnici je 

epidemija samo pospešila trende, ki 

so prisotni med katoličani v zahodnem 

svetu že dalj časa.« Nadaljujejo, 

da je osebna vera začela usihati že tri 

ali štiri generacije nazaj, ostali pa so 

zunanji, izpraznjeni izrazi. Epidemija 

je tako »izčistila cerkveni prostor« in 

pokazala pravo sliko osebne vernosti 

– ostali so le tisti, ki so se k bogoslužju 

in na pastoralne dejavnosti vrnili zaradi 

vere v Boga, ne pa zaradi navad in 

tradicij in »župnika«. 

Število duhovnikov 

strmo upada, letno 

poročilo pa ne razkriva 

dejstva, da so povprečno 

stari čez 60 let, torej 

civilno upokojeni.

TEMA TEDNA 

18 


Za komentar smo prosili tudi primorskega 

duhovnika, dolgoletnega župnika 

in profesorja psihologije in sociologije 

Ivana Albrehta. Na vsa vprašanja 

je odgovoril na kratko v sedmih točkah. 

SEDEM TOČK 

Po Albrehtovem mnenju Letno poročilo 

razkriva: 

1. Da število duhovnikov, redovnikov 

in redovnic strmo upada. Letno poročilo 

pa ne razkriva dejstva, da so 

povprečno stari čez 60 let, torej civilno 

upokojeni. 

2. Da kateheza zajema le eno četrtino 

slovenskih predšolskih in osnovnošolskih 

otrok in še upada. 

3. Čez nekaj let bo začelo upadati tudi 

število cerkvenih pogrebov. 

4. Covid je te procese le razkrinkal in 

poglobil, ni jih pa povzročil ne v Sloveniji 

ne v EU. 

5. Škofje so v prvi fazi na covid odreagirali 

panično. Priporočiti bi morali 

le maske, razkuževanje in medsebojno 

distanco, saj so danes slovenske 

cerkve itak prevelike. 

6. Starejši, ki so do covida redno hodili 

k maši, so se navadili na virtualno 

mašo in sedaj pri njej kar vztrajajo. 

To bo trajalo nekaj časa, potem pa 

bodo tudi to opuščali. 

7. V cerkvenih skupnostih bi moralo 

biti mnogo več molitve k Sv. Duhu 

in nato več medsebojnega sodelovanja, 

načrtovanja ter preverjanja 

pastoralnega dela škofov, duhovnikov 

in laikov. 

Albreht še dodaja, da brez statistike 

ne moremo analizirati obstoječega 

stanja in na tej podlagi odgovarjati 

na znamenja časa. In zaključuje takole: 

»Bog ne bo podpiral naše lenobe 

in površnosti.« 

POSVETNOST CERKVE 

Kolumnist, glasbenik in sociolog Blaž 

Podobnik (28) pa opozarja na duhovno 

spornost tega, da se v Cerkvi poskusov 

zaobrniti negativne trende pravzaprav 

lotevajo na posveten način – da 

opravljamo špekulativne razmisleke 

o strategijah delovanja, spominjajoče 

na obrt korporativnega upravljanja in 

marketinga, ne da bi izpričali, »da se 

cerkvenost nahaja na neki absolutno 

drugi ravni v odnosu do celote stvarnosti 

(torej v odnosu do – smrti)«. 

Taktičnost, premišljenost, optimizacija 

procesov v iskanju pravega 

pastoralnega pristopa Cerkve »sprejemajo 

v principu krivoversko pozicijo, 

da je zaklad vere nekaj manj kot 

absolutno najvišja resnica, za katero 

je sicer potrebno pričevati, a glede katere 

ne sme obstajati najmanjša senca 

dvoma, da bo prevladala. Slonijo na 

predpostavki tveganja, strahu, dvoma, 

možnosti pomanjkanja.« Sprejem 

taktičnih razmislekov tako lahko, kot 

meni Podobnik, Cerkev vse prehitro 

»umesti med le še eno od organizacij, 

ki v neizprosnem kapitalističnem boju 

hlepijo po – preživetju«. 

Ravno koronska doba je (bila) tista, 

ki je ponudila kar najbolj plodna tla za 

premislek o »(ne)kompromisarstvu«, 

ko gre za sprejemanje posvetnih konceptov 

v Cerkvi, dodaja Podobnik. 

SAMO 

20 € 

PREDRAGA SMRT 

Poplava kiča in industrijsko izdelanih nagrobnikov na naših 

pokopališčih je odraz ljudskega okusa. Saj vemo, de gustibus 

... O okusih (in barvah) se ne razpravlja. Lahko pa govorimo o 

denarju. O tem namreč ponudniki tovrstnih storitev zelo neradi 

govorijo. Prodajalci nagrobnikov cene skrivajo kot kača noge. Le 

redki ob serijah najrazličnejših nagrobnih spomenikov napišejo 

tudi ceno. Kot da se o denarju v takšnih primerih ne spodobi 

govoriti. Iz spoštovanja do pokojnika. Prav ta neugoden občutek, ki ga ima človek, ko 

vpraša za ceno spominskega kamna za umrlo drago osebo, je vzrok, da so cene pokopaliških 

storitev tako navite. Smrt danes ni samo kruta, temveč tudi izjemno draga. 

Družina ima ob smrti stroškov za več kot štiri tisočake. 

Lahko pa bi kaj storila država. Lahko zaukaže, da se na vseh pokopališčih postavi tudi preproste 

in poceni grobnice. Ali podeli koncesijo lesnemu podjetju, ki bi za stotaka dobavljalo 

preproste in lične krste po vsej državi. Država bi privarčevala, mi smrtniki pa tudi. 

Ob vsem skupaj mi na misel pride verz velikega kraškega poeta: "Ne, jaz nočem še 

umreti." Je namreč predrago. 

(Besedilo je del ene kolumne iz knjige Tina Mamića Dalmatino) 

“Scripta manent. Ravno tiskana in kdaj z malce humorja in celo 

satire, človeške topline in konkretnosti oplemenitena beseda ima 

svojo posebno težo. Upamo, da bo DALMATINO prebudil v ljudeh 

nove misli in – zamisli.“ 

AKADEMIK ZORKO SIMČIČ 

“Skupno je v Dalmatinu zbranih 69 prispevkov, 

ki kažejo na avtorjevo neuklonljivo držo, 

saj brez dlake na jeziku spregovori o krivicah 

in lažeh.” 

NOVI GLAS 

Kdor želi, lahko dobi knjigo z avtorjevim podpisom. Knjigo lahko pošljemo tudi kot darilo na naslov, ki ga Vi izberete. 

NAROČILA: 031 646 870 info@tinomamic.eu www.tinomamic.eu


TEMA TEDNA 

Komentar 

19 

Na srečanju nemško govorečih 

moralnih teologov bi mirno 

lahko predavala Nika Kovač 

GABRIEL KAVČIČ 

V prvih dneh januarja je potekalo interno srečanje 

dokaj velike skupine nemško govorečih moralnih teologov, 

bralcem mojih kolumn pa bo zlasti zanimivo prebrati, s kakšnimi 

temami se leta 2023 ukvarjajo nekateri katoliški moralni teologi 

in do kakšnih zaključkov pri tem pridejo. 

Izbrane teme niso bile nikakršno 

presenečenje: zaradi aktualnosti 

in razvpitosti dogajanja v Katoliški 

cerkvi na Nemškem je bil za osrednjo 

temo določen nemški Synodaler 

Weg, Sinodalna pot, oziroma nekatere 

njene bistvene teme. Izmed petih 

glavnih tematskih sklopov Synodaler 

Wega smo moralni teologi obravnavali 

tri, in sicer zaključke Sinodalne poti 

glede spolne morale, temo delitve oblasti 

in moči v Cerkvi ter teme, povezane 

z vlogo žensk v Cerkvi, pri čemer 

se je debata slednjič seveda usmerila 

v žensko duhovništvo. Mimogrede: v 

nekem trenutku smo v zvezi s to temo 

paradoksalno prišli do točke, ko je bilo 

izraženo opozorilo, da je govorjenje o 

ženskem duhovništvu lahko diskriminirajoče 

do ostalih spolov. 

In s tem se je tudi na mikro ravni 

potrdilo to, o čemer smo pred 

kratkim že razmišljali, namreč, da 

se je nemška Sinodalna pot znašla v 

začaranem krogu treh ali štirih argumentov 

– raztopitev spolne morale, 

žensko duhovništvo, odprava celibata 

in demokratizacija Cerkve –, iz 

katerega ne more iziti; da pa lahko 

kljub nedoslednostim nadaljuje po tej 

poti, mora na vse kriplje iskati razlog 

za svoj obstoj, in sicer poudarjanje 

spolnih zlorab, zagrešenih s strani 

duhovnikov in uslužbencev Cerkve 

v preteklosti. Cunami Synodaler 

Wega so namreč sprožila poročila o 

spolnih zlorabah, paradoksalno pa 

trenutni rezultati in predlogi za reforme 

nimajo realne povezave z bojem 

proti spolnim zlorabam. 

Nemška sinodalna pot 

se je znašla v začaranem 

krogu treh ali štirih 

argumentov – raztopitev 

spolne morale, 

žensko duhovništvo, 

odprava celibata in 

demokratizacija Cerkve, 

iz katerega ne more iziti. 

Bolj pozoren bralec pa lahko ob 

naštetih temah zastriže z ušesi tudi 

zaradi dveh tem, ki – razen v zelo širokem 

smislu – ne spadata neposredno 

v območje teološke etike. A nič ne de, 

velika večina zbranih je vse predloge 

Sinodalne poti (vsaj po moji oceni) kar 

plebiscitarno podprla. 

PRISTOP K LJUBEZNI 

Mi pa se ustavimo pri tisti temi, ki resnično 

spada v območje moralne teologije, 

to so bila vprašanja, povezana s 

spolno moralo Katoliške cerkve. Kot je 

verjetno večini znano, nemška Sinodalna 

pot predlaga popoln preobrat pri 

dojemanju spolnosti. Poenostavljeno 

rečeno: vsakršno spolno normo, ki je 

trenutno v veljavi, bi bilo treba ponovno 

preveriti z vidika kriterija ljubezni. 

Človeške odnose bi torej presojali skozi 

sporazumnost, vzajemnost, naklonjenost, 

zvestobo in (zelo široko razumljeno) 

rodovitnost partnerjev, ne pa skozi 

objektivne kriterije, ki so bili posebej 

značilni za učenje Cerkve tekom preteklih 

dveh pontifikatov. 

Večina zbranih moralnih teologov 

je bila taki rešitvi precej naklonjena, pri 

čemer je veliko vlogo igralo omenjanje 

evangeljskega zgleda in prepričanja, da 

bi tudi Gospod Jezus na našem mestu 

danes razmišljal podobno. Jasneje ali 

konkretneje ti evangeljski zgledi sicer 

niso bili pojasnjeni. Da moralni teologi 

tako razmišljajo, je sicer do neke mere 

razumljivo: tradicionalen in hkrati veljaven 

katoliški pogled na spolnost je 

danes vse bolj nišen in odmaknjen, zdi 

se, kakor da ga je dokončno povozil čas. 

Zato pa se išče novosti, ki bi bile pogodu 

današnjem zahodnemu svetu, pri 

čemer očitno ni ovir: večina je bila vsaj 

na videz naklonjena ne le spremembam 

na področju ožje spolne morale, kot je 

odnos do istospolnih partnerstev, ampak 

bi bila, kot je razvidno iz primera 

zgoraj, pripravljena potrditi celoten 

kaotični družbeni klopčič, ki ga danes 

poznamo pod kratico LGBTQIA+. Po 

domače: tudi binarnost spolov je bila 

vsaj deloma postavljena pod vprašaj 

s tezo, da bi bilo ustrezneje govoriti o 

pretežno moškem ali ženskem spolu. 

LGBT 

Iz teh kratkih opazk lahko razberemo 

nekaj značilnosti današnje moralne 

teologije nemškega govornega območja. 

Prvič, ne gre sklepati, da so takšna 

mnenja večinsko podprta v nemški

TEMA TEDNA 

20 

Komentar 


ali avstrijski Katoliški cerkvi, saj je bil 

zbrani krog moralnih teologov relativno 

ozek, zato pa tudi zaprt v svoj 

krog razmišljanja. Kritična misel je bila 

praktično odsotna. Drugič, udeleženca 

iz Slovenije lahko preseneti neverjetna 

pozornost, ki so jo med moralnimi teologi 

deležne statistično precej majhne 

skupine. V času natalitetne zime in 

izjemnih težav, ki so jim izpostavljene 

naše družine, je naravnost osupljivo, 

kako je vsa pozornost namenjena drugim 

oblikam sobivanja, ne pa klasični 

družini. Isto velja tudi za vse ostalo 

ukvarjanje s temami LGBT. 

Tretjič, eno pomembno vprašanje je 

ostalo neodgovorjeno: če predpostavimo, 

da je treba moralno teologijo prirediti 

povsem po merilih mode razvitega 

zahodnega sveta: kaj naj torej moralni 

Tudi binarnost spolov 

je bila vsaj deloma 

postavljena pod 

vprašaj s tezo, da bi bilo 

ustrezneje govoriti o 

pretežno moškem ali 

ženskem spolu. 

teologi sploh še počnemo? Z drugimi 

besedami: kaj ima Kristus še povedati 

temu svetu? Treba je namreč priznati, 

da lahko o temah LGBT bistveno bolje 

razpravlja kdo drug kot pa moralni teologi. 

Če bi bila ta smer razvoja katoliške 

teologije prava, potem je vsekakor 

brez pomena, da se posebej trudimo: 

namesto nas bo vse to bistveno bolje 

opravila kakšna nevladna organizacija. 

Nemška Sinodalna pot zato – naj jo 

kdo podpira ali ne – vsaj na področju 

moralne teologije logično pelje v samoukinitev 

le-te, ker svojega ne bomo 

več imeli, tuje pa drugi obvladajo veliko 

bolje od nas. 

Nekoliko norčavo torej lahko zaključimo, 

da bi bilo treba naslednjič na 

takšen sestanek moralnih teologov 

povabiti katero ali katerega izmed naših 

nevladnih aktivistov: ti so – vsaj 

glede tem, ki smo jih obravnavali 

– bistveno bolje poučeni od katoliških 

moralnih teologov. 

 

DEPOSITPHOTOS

81 | 19. JANUAR 2023 AKTUALNO 

Komentar 

21 

Zdravnike duši birokracija 

LUKA SVETINA 

Dolga čakalna vrsta pred Zdravstvenim domom Ljubljana, kjer so ljudje 

dobesedno noč in dan čakali na dodelitev osebnega zdravnika, je razburila 

tudi ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana (49), ki je odgovornost 

pripisal vodstvu zavoda in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću (70), 

sindikat Fides je zadnji hip odpovedal stavko, v imenu pacientov 

pa so protestirali kar Jenullovi petkovi kolesarji. 

Rok Ravnikar je družinski zdravnik v Zdravstvenem domu Kamnik. 

Zdravniki in zobozdravniki, 

združeni v sindikat Fides, so se 

tedne pripravljali na stavko, saj 

so si želeli doseči dogovor z vlado 

o izstopu iz enotnega plačnega sistema. 

Stavka je tik pred zdajci odpadla, 

saj je vlada pokleknila in zdravnikom 

obljubila ločen plačni steber, ki pa je 

dvignil na noge celoten javni sektor, saj 

zdaj podobno želijo tudi gasilci, policisti 

in številni drugi. So pa na ulicah slovenskih 

mest stavkali t. i. pacienti, ki jih je 

vodil znani petkov kolesar Jaša Jenull 

(39), ob tem, da so jih na ulicah podprli 

aktualni oblastniki, zaradi česar tudi ni 

bilo jasno, proti komu sploh stavkajo, če 

pa so Robert Golob (55) in druščina tisti, 

ki imajo škarje in platno v rokah. V oddaji 

Vroča tema, ki jo vodi Luka Svetina 

(35), je tokrat o razlogih za odpoved 

stavke najprej spregovoril podpredsednik 

sindikata Fides Damjan Polh (64), 

gost pa je bil tudi družinski zdravnik 

Rok Ravnikar (45, na sliki spodaj), ki 

je predstavil nekaj praktičnih rešitev, 

kako v Sloveniji v najkrajšem možnem 

času rešiti srž problema: da namreč pri 

nas na primarni ravni primanjkuje kar 

300 osebnih zdravnikov, novih pa ni od 

nikoder, saj se mladi zdravniki raje odločijo 

za druge specializacije. 

VLADNA ZAOBLJUBA 

Spomnimo. Vlada se je na seji prejšnji 

teden v četrtek seznanila s sporazumom 

o rešitvi stavkovnih zahtev sindikata 

Fides. Cilj je, da vlada do 1. aprila 

oblikuje ločen plačni zdravstveni steber 

v okviru plačnega sistema javnega 

sektorja. Prvo srečanje pogajalskih 

skupin bo 25. januarja, vlada pa bo 

zakonski predlog vložila v zakonodaj- 

OGLEJTE SI 

Jaka Krenker/DOMOVINA 

Je pa vlada v sporazumu 

izjavila tudi, da za 

nevzdržne razmere v 

javnem zdravstvenem 

sistemu niso odgovorni 

zdravniki. Hkrati vlada 

obsoja tudi kakršno 

koli obliko nasilja nad 

zdravniki in drugimi 

zdravstvenimi delavci. 

ni postopek do 30. junija. Če se vsebine 

dogovorjenega ločenega plačnega 

zdravstvenega sistema ne uvedejo do 

1. januarja 2024, se vlada zavezuje, da 

se v ločenih pogajanjih s Fidesom odpravijo 

plačna nesorazmerja v plačni 

podskupini E1, torej v plačni skupini 

zdravnikov in zobozdravnikov. Nove 

uvrstitve v plačne razrede sicer začnejo 

veljati s 1. januarjem 2024, vse ostale 

zahteve pa se naslovijo v ločenem plačnem 

zdravstvenem stebru. Je pa vlada 

v sporazumu izjavila tudi, da za nevzdržne 

razmere v javnem zdravstvenem 

sistemu niso odgovorni zdravniki. 

Hkrati vlada obsoja tudi kakršno koli 

obliko nasilja nad zdravniki in drugimi 

zdravstvenimi delavci, hkrati se zavezuje, 

da bo zdravnike in zobozdravnike 

priznala in prek predstavnikov zdravniških 

organizacij vključila kot enakopravne 

partnerje pri reformi in oblikovanju 

dostopnega in kakovostnega 

javnega zdravstvenega sistema.

AKTUALNO 

22 

Komentar 


»Razum je vedno potreben, da se pride 

do nekega primernega zaključka,« je 

v Vroči temi priznal Damjan Polh, ki se 

je v oddajo javil preko video povezave iz 

izolske bolnišnice. Polh je razkril, da so 

bila pogajanja, ki so dan pred stavko le- 

-to preprečila, sestavljena iz dveh delov, 

dopoldanskega in popoldanskega, po 

prvem delu pa Polh ni bil optimističen, 

da bo dialog stekel: »Nismo se dotaknili 

niti enega vprašanja iz stavkovnih 

zahtev, popoldne pa so se stvari povsem 

spremenile, saj je stvari v svoje roke vzel 

mediator, gospod Radko Komadina (65) 

(predsednik Slovenskega zdravniškega 

društva), ki je dejansko vodil ta sestanek,« 

je napeto situacijo opisal Polh. Po 

točkah so našteli zahteve, kjer so si bili 

zdravniki in vladni predstavniki enotni. 

Nekatere stavkovne zahteve so bile 

rešljive v zelo kratkem času, pri plačah 

pa se je najdlje zatikalo. »V stavkovnih 

zahtevah je bilo sicer drugače zapisano, 

ampak mi pričakujemo osnutek plačnega 

stebra že od decembra. Izgleda, da 

bomo zametke tega stebra videli šele konec 

januarja. Okrog tega se bomo sporazumevali 

v širši zasedbi, z vsemi deležniki 

v zdravstvu, saj bo to za našo stroko 

enoten plačni steber,« je razložil Polh, ki 

sicer več podrobnosti ni želel razkriti, 

saj bodo več dorekli šele, ko dejansko 

znova sedejo skupaj za mizo. Pričakuje 

pa, da bodo letos rešeni tudi zapleti iz 

pogajanj v letih 2016 in 2017. Pa je s tem 

dogovorom zdaj vendarle konec bojazni 

o stavki? »Vse paciente smo sprejeli tudi 

v dnevih pred stavko, z veseljem smo jih 

obravnavali. Z naše strani je velika pripravljenost, 

da delamo, enako pričakujemo 

tudi s strani vladnih predstavnikov, 

namreč, da bodo sodelovali na pogajanjih, 

sicer zdravstveni steber ne bo mogel 

zaživeti tako, kot mora.« 

Rok Ravnikar, ki je bil gost v studiu, 

je priznal, da je bila odpovedana stavka 

zanj veliko olajšanje, kot za večino družinskih 

zdravnikov, ki s pacienti gradijo 

posebne odnose. »Bolje pozno kot nikoli, 

je pa to znak, da je reforma potrebna, to, 

da so dosegli neke okvirje, pomeni, da so 

se tudi v vladi zavedali, da se tako ne da 

več naprej,« je povedal zdravnik, ki deluje 

v Zdravstvenem domu Kamnik. »Sindikat 

je profesionalna organizacija, ima 

legitimno vlogo. Kadar se profesionalci 

med seboj dogovarjajo, ni prostora za 

čustva,« je Ravnikar opisal svojo bojazen, 

da po težkih besedah ministra Loredana 

sporazum ne bo mogoč, a je mediacija na 

njegovo olajšanje vendarle zalegla. Niso 

sicer vsi zdravniki in zobozdravniki, tako 

kot je Ravnikar, člani sindikata Fides, a 

vseeno med njimi obstaja konsenz, da 

razmere v zdravstvu niso dobre urejene, 

le pogledi na to, kako se lotiti sanacije, so 

različni. »Mi smo ugotovili tudi sami, da 

kot družinski zdravniki potrebujemo svoj 

sindikat, saj imajo v Sloveniji sindikati 

veliko bolj vplivno vlogo, ker so lahko deležniki 

pri pogajanjih za izboljšave,« poudarja 

Ravnikar, ki je Fidesu priznal, da ne 

glede na svoj ugled, ki je v javnosti večkrat 

očrnjen, svoje delo dobro opravlja. 

Družinski zdravniki se utapljajo v birokratskih opravilih, ki jim jemljejo čas za obravnavo pacientov. 

SHUTTERSTOCK 

Vse paciente smo 

sprejeli tudi v dnevih 

pred stavko, z veseljem 

smo jih obravnavali. 

Z naše strani je 

velika pripravljenost, 

da delamo, enako 

pričakujemo tudi 

s strani vladnih 

predstavnikov, namreč, 

da bodo sodelovali 

na pogajanjih, sicer 

zdravstveni steber 

ne bo mogel zaživeti 

tako, kot mora. 

NAPAČNA TARČA 

Na novinarsko vprašanje, kako so zdravniki 

dojeli stavko pacientov, ki jo je vodil 

Jaša Jenull, pa ta bojda ni bila uperjena 

proti vladnim predstavnikom, čeprav so 

ravno ti tisti, ki imajo škarje in platno v 

rokah (protestnike so na Trg Republike 

nekateri koalicijski poslanci in celo sam 

premier Golob prišli tudi pozdravit in 

poslušat), je Ravnikar odgovoril, da se 

mu je zdela situacija rahlo nenavadna in 

zmedena. »Najprej se je zdelo, da organizatorji 

jasno napovedujejo stavko proti 

zdravnikom, želeli so najprej stavkati 

pred zaprtim zdravstvenim domom, ki 

je izgubil vse zdravnike, zato smo tudi 

jasno povedali, da so zdravniki napačna 

tarča,« pravi Ravnikar, ki ni prepričan, če 

je prav, da so pobudo za stavko prevzeli 

tako politično profilirani liki, kot sta Jaša 

Jenull in Tea Jarc (35), vseeno pa se mu zdi 

prav, da so ljudje na nevzdržne razmere s 

strani pacientov opozorili. Ravnikar je bil 

sicer pozitivno presenečen, ko so rešitve 

v zdravstvu v ljubljanskem mestnem svetu 

podprle praktično vse stranke. »Drži, 

da so za razmere v zdravstvu krive vse 

vlade v zadnjih tridesetih letih, opuščenega 

je bilo veliko nujnega ukrepanja.«


Komentar 

23 

POLITIČNO PISMO 

V nadaljevanju oddaje je bilo govora o 

kritikah na račun t. i. »dvoživk«, zdravnikov, 

ki delajo tako v javnem kot zasebnem 

zdravstvu in se jih je omenjalo kot 

krivce za razpad javnega zdravstvenega 

sistema, kar je nenazadnje najbolj na 

glas povedala nekdanja zdravnica Mateja 

Kožuh Novak: njeno javno pismo 

je objavil tednik Mladina. V pismu Novakova 

trdi, da se je privatizacija slovenskega 

zdravstva začela takoj po t. i. 

demokratizaciji slovenske družbe, ki jo 

najbolj označuje ropanje vsega, kar je 

spravila skupaj slovenska družba v desetletjih 

po drugi svetovni vojni. Novakova 

meni, da je bil slovenski zdravstveni 

sistem takrat vzor in da smo z izjemnim 

izboljšanjem zdravja prebivalstva po 

drugi svetovni vojni dokazovali, da se 

da z javnim, široko razpredenim, vsem 

dostopnim zdravstvenim sistemom, 

z bistveno manj sredstvi, kot so jih v 

zdravstvene sisteme vlagale zahodne 

družbe, veliko narediti. Za razpad z 

začetkom v 90. letih pa da je kriva t. i. 

zdravstvena elita, ki se je v »demokraciji« 

zbrala v zdravniški zbornici. Njihovi 

lobisti naj bi bili po mnenju Novakove 

kar njihovi pacienti, poslanci sami in 

njihove družine, katerih odvisnost od 

svojih storitev brez sramu izkoriščajo. 

V pismu so jo okrcali Mladi zdravniki, 

ki so za razliko od medijev opozorili 

na dejstvo, da gre za bivšo politično in 

drugo funkcionarko, spomnili so jo, da 

je pomemben del kariere preživela na 

direktorskih in političnih funkcijah, 

zato so jo prosili, da z nazivom kolegi 

naziva zgolj svoje prave kolege – sedanje 

in nekdanje politike in politično imenovane 

funkcionarje. »Ne bomo vam 

oporekali navedb, da slovensko politiko 

IZKUŠNJA PACIENTA 

vodi kapital, ki pošilja v parlament lobiste, 

podkupovalce in izterjevalce. Kot 

nekdanja poslanka brez dvoma veste o 

tem veliko več kot mi. Kot političarka 

prav tako nedvomno veste največ o tem, 

kdo razdira javno zdravstvo in kako 

ste odločali tisti, ki ste imeli nalogo ali 

dolžnost, da zagotovite pogoje, ki javno 

zdravstvo ohranjajo,« so bili ostri v 

odzivu in jo zbodli, da se je potem, ko v 

Državni zbor ni bila več izvoljena, pri 53. 

letih, ko je večina zdravnikov na vrhuncu 

kariere, preprosto upokojila. 

Situacija, v kateri smo se znašli, ko 

zavarovalnice gradijo novo zasebno 

bolnišnico, ko zdravniki odhajajo v zasebno 

zdravstvo, je posledica politične 

pasivnosti, trdi tudi Rok Ravnikar, ki 

pravi, da že desetletje hrani zbirko vseh 

peticij, pobud in zahtev po ohranitvi 

javnega zdravstva, ki so jih zdravniki 

naslovili na politične odločevalce, a so 

po navadi naletele na gluha ušesa. »Že 

od leta 2012 opozarjamo na enake zadeve 

kot danes, nič se ni spremenilo. 

Elastiko nateguješ in nateguješ, enkrat 

pa poči. To, kar smo videli v Ljubljani: 

počila je elastika. Naenkrat je odšlo 

veliko zdravnikov in vsi so se zbudili. 

Jeseni se ni nič posebnega zgodilo, razmere 

so se zaostrovale desetletje,« je 

situacijo opisal Ravnikar, ki trdi, da je 

že nekdanji minister Dušan Keber (75) 

s kolumnami v medijih začel pogrom 

nad zdravniki, ko je javno zahteval nižanje 

plač, čeprav je bil sam neke vrste 

utemeljitelj »dvoživkarstva« v Sloveniji. 

POSEBNE AMBULANTE 

Ravnikar je sicer ponudil kopico praktičnih 

predlogov, kako bi se obremenitev 

zdravnikov lahko zmanjšala, da bi se 

lažje posvetili pacientom. Od problema 

digitalizacije skozi elektronsko naročanje, 

ki še ni realizirana, do tega, da morajo 

zdravniki pacientom podpisovati 

potne stroške, plenice in kopico drugih 

nesmiselnosti, za katere so usposobljene 

tudi medicinske sestre. »Zdravniki 

v tujini delajo bistveno bolj smiselne 

stvari, imajo boljšo podporo, zato števila 

obravnavanih pacientov pri nas in 

v tujini ne moreš primerjati. Če že omenjamo 

Skandinavijo: zdravnik skrbi za 

bistveno večje število pacientov, ampak 

na dan jih v ambulanti oskrbi od osem 

do deset. Zelo nepoznavalska primerjava,« 

je Jenulla in druščino okrcal Ravnikar, 

ki nasprotuje tudi birokratski logiki 

poskusov odpravljanja oz. višanja glavarine. 

»Čisto preprosto povedano, če 

bomo dodatno obremenili zdravnike, bi 

npr. še 300 pacientov več na zdravnika 

pomenilo, da bi imeli pacienti še manj 

časa za obisk pri zdravniku.« 

In kako rešiti problem, da je ta hip 

v Sloveniji trenutno kar 130 tisoč ljudi 

brez družinskega zdravnika? »Gasilski 

ukrep, ki smo ga mi že predlagali in se 

ga zdaj poskuša uveljaviti, so t. i. ambulante 

za paciente brez zdravnika. V 

okviru neke vrste stimulacije zdravniki 

in sestre svoje proste ure, dodatni čas 

popoldne, namenijo tem pacientom,« 

zaključuje Ravnikar, ki meni, da je 

takšna rešitev kratkoročno edina mogoča 

in poštena do pacienta. Spomnil je, da 

so zdravniki to vladi predlagali že leta 

2019, a so jih odločevalci z ogorčenjem 

zavrnili, današnji poskusi implementacije 

te ideje pa kažejo na to, da ideja bodisi 

ni slaba bodisi ni boljše rešitve. 

Ravno ta ponedeljek so v Mariboru, 

Celju in Velenju odprli prve tri 

takšne ambulante. 

 

Kako upravičeni pa so očitki nekaterih 

pacientov, da se zdravniki popoldne, 

ko delajo zasebno, za bolnike, 

ki plačujejo dodatno, bolj potrudijo 

kot dopoldne, ko so v službi v javnem 

zdravstvu? »Jaz verjamem, da imajo 

pacienti take izkušnje,« priznava Ravnikar 

in opisuje razloge, zakaj se ljudje 

tako počutijo. »Če pogledate, da moram 

jaz narediti dopoldne 100 obravnav 

v 390 minutah, verjemite, da sem 

najbolj nezadovoljen jaz, ker ne morem 

vsega svojega znanja, svoje stroke 

ustrezno uporabiti. Ker so moje obravnave 

kratke, obravnavam samo, kar je 

nujnega, nimam časa poslušati, kaj je 

še zraven narobe, kar je škoda, saj bi 

moral nekoga v stiski v vsej njegovi celoti 

poslušati. Saj ni stiska samo telesna 

bolezen, je po definiciji vsako nelagodje 

na psihičnem področju. Drugače 

pa je, če imam še popoldansko ambulanto, 

kjer si sam razporejam čas in 

sam ocenim, da je za neko konkretno 

obravnavo potrebnih 45 minut. Tam 

je pacient zadovoljen in ima občutek, 

da se je zdravnik potrudil. Tako to 

poteka. Družinski zdravniki sicer ne 

delamo popoldanskih privatnih ambulant, 

ampak verjamem, da imajo 

pri specialistu pacienti tako izkušnjo. 

Ampak to je posledica, ne pa vzrok, da 

je zdravstvo takšno, kot je,« se je razgovoril 

Ravnikar.

AKTUALNO 

24 

Komentar 


Posvojitve mimo ljudske volje 

Zakonske zveze ne moreta skleniti le osebi različnega spola, temveč katerikoli 

dve osebi, in ker ju ne želimo diskriminirati, je tudi njima treba omogočiti 

posvojitve otrok, meni Ustavno sodišče Republike Slovenije, 

ki je zavrnilo pritožbo Aleša Primca (49), Metke Zevnik (76) in njunih somišljenikov. 

UREDNIŠTVO 

Pred meseci je večina ustavnih 

sodnikov na zahtevo o presoji ustavnosti 

s strani dveh istospolnih parov 

presodila, da je Družinski zakonik 

iz decembra 2020 v delu, kjer določa, 

da lahko zakonsko zvezo skleneta 

le dve osebi različnega spola, 

v neskladju z ustavo. Diskriminatorno 

naj bi bilo, da istospolna partnerja, 

ki živita v formalni partnerski 

zvezi, ne moreta skupaj posvojiti 

otroka. Večina Roberta Goloba (55) v 

državnem zboru je zato spremenila 

družinski zakonik in zakonsko zvezo 

definirala kot »življenjsko skupnost 

dveh oseb«, s čimer, ugotavlja 

Ustavno sodišče v odločbi iz 14. decembra, 

je odpravilo protiustavnost 

in diskriminacijo istospolnih parov, 

ko gre za možnost posvajanja otrok. 

Civilnodružbeni aktivist Aleš Primc 

je zgolj v nekaj dneh zbral več kot 30 

tisoč podpisov za začetek postopka 

za referendum o tem vprašanju, 

vendar ga je Državni zbor s sklepom 

prepovedal, češ da ne more biti referenduma 

o zakonu, ki odpravlja protiustavnost. 

Primc in Zevnikova sta 

se pritožila na Ustavno sodišče. Zdaj 

je je jasno, da neuspešno. 

Tisto, kar po mojem 

mnenju ta trenutek 

najbolj ogroža človekove 

pravice, je v tem, 

da se je podrlo 

ravnotežje med tema 

dvema platema: 

kolektivni princip 

je začel ogrožati princip 

posameznika. 

Z 

naslovom lahko v dveh stavkih 

povzamemo bistvo projekta 

ureditve posvojitev otrok v 

LGBT razmerja mimo večinske 

ljudske volje, ki ga je leva opcija izpeljala 

preko njenim nazorom pripadajočih 

ustavnih sodnikov in parlamentarne 

večine, podeljene na aprilskih volitvah 

v državni zbor. Zadnji pečat na odločitev 

parlamentarne večine, da ne dovoli 

referenduma o spremembah družinskega 

zakonika, ki posvojitve v istospolna 

razmerja omogočajo, je dalo Ustavno 

sodišče, ki je zavrnilo pritožbo Primca 

in Zevnikove ter potrdilo, da sklep o 

nedopustnosti razpisa zakonodajnega 

referenduma o družinskem zakoniku ni 

v neskladju z ustavo. In to je tudi bistvo 

celotnega projekta, kot so ga zastavili po 

dveh referendumskih neuspehih: zablokirati 

ljudsko voljo preko ustavnih sodnikov, 

pišemo v komentarju uredništva. 

Aleš Primc in Metka Zevnik sta kot 

pobudnika referenduma v postopku 

pred Ustavnim sodiščem 

utemeljevala, da 

sprejete spremembe 

Družinskega zakonika 

ne pomenijo zakona, ki 

bi odpravljal v odločbah 

Ustavnega sodišča ugotovljeno 

protiustavnost. 

Ter še, da spremembe 

bistveno presegajo navedeni 

odločbi Ustavnega 

sodišča, za uresničitev 

katerih naj bi bil 

sprejet prenovljeni Družinski 

zakonik. 

Drugi odstavek 90. člena ustave 

določa, da je zakonodajni referendum 

med drugim nedopusten 

tudi: o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost 

na področju človekovih 

pravic in temeljnih svoboščin ali 

drugo protiustavnost. 

Ustavni sodniki v odločbi najprej 

spomnijo, da pri presoji odločitev, ki 

se tičejo 90. člena ustave, ne opravijo 

tehtanja med prizadetimi ustavnimi 

vrednotami (v tem primeru pravico 

do referenduma in na drugi strani 

drugimi ustavnimi vrednotami, ki 

naj bi jih varoval Družinski zakonik), 

temveč US »v mejah pravnega sklepanja 

in ob upoštevanju vseh okoliščin 

primera oceni, ali gre v konkretnem 

primeru za zakon iz drugega odstavka 

90. člena Ustave«. In prav to so 

presojali ustavni sodniki. To pomeni, 

da Ustavno sodišče v tem postopku 

ni presojalo skladnosti nove ureditve 

z Ustavo, temveč zgolj, ali gre v 

primeru DZ-B za zakon, ki odpravlja 

protiustavnost na področju človekovih 

pravic in temeljnih svoboščin ali 

drugo protiustavnost (četrta alineja 

drugega odstavka 90. člena Ustave), 

Spremenjena definicija zakonske zveze je bila le pot 

do omogočanja posvojitev otrok v istospolna razmerja. 

DEPOSITPHOTOS


Komentar 

25 

Dr. Rok Svetlič: »Gre za nevarne 

spremembe v pojmovanju človekovih 

pravic, zaradi katerih so te postale 

čisto nekaj drugega in posledično 

niso več zmožne opravljati svoje 

temeljne naloge: zaznati dejanske 

kršitve človekovih pravic.« 

zaradi česar je o njem izključen zakonodajni 

referendum. 

Kot je sklepati iz njihove obrazložitve, 

so večinsko ugotovili, da v tem primeru 

gre za navedeno izjemo. Ustavno 

sodišče tudi pritrjuje državnemu zboru, 

da opredelitev zakonske zveze, ki 

posledično vpliva tudi na opredelitev 

potencialnih upravičencev do skupne 

posvojitve, dobesedno sledi načinu izvršitve 

iz odločbe ustavnega sodišča. 

Glede navedb Primca in Zevnikove, da 

je treba ob preurejanju temeljev družinsko-pravnih 

razmerij upoštevati 

tudi večinsko stališče državljank in državljanov, 

ki se lahko najbolje izrazijo 

na referendumu, pa so ustavni sodniki 

opozorili, da je v Republiki Sloveniji 

vzpostavljena t. i. ustavna demokracija, 

katere bistvo je to, da lahko vrednote, 

ki jih varuje Ustava, in med njimi 

posebej temeljne človekove pravice in 

svoboščine, prevladajo nad demokratično 

sprejetimi odločitvami večine. 

Odločitev US je bila sprejeta s 7 glasovi 

za in 1 proti. Ustavni sodnik ddr. Klemen 

Jaklič (47) ni sodeloval pri presoji. 

ODKLONILNO LOČENO 

MNENJE SVETLIČA 

»Moj glas proti tej odločbi je problematičen, 

saj bi jo moral, če bi ravnal lege artis, 

podpreti. Državni zbor ni mogel ravnati 

drugače, kot je ravnal,« svojo ločeno 

mnenje začenja ustavni sodnik dr. Rok 

Svetlič (50). Njegov glas proti pa naj bo 

razumljen kot »gesta globokega nestrinjanja 

z interpretacijo človekovih pravic, 

ki postaja dominantna v zadnjih desetletjih«. 

Sicer nadaljuje, da svojega stališča 

do tega ne želi vsiljevati ali ga predstaviti 

kot ekskluzivno pravilnega, saj spoštuje 

večinsko stališče glede interpretacije 

človekovih pravic, ki se je razvilo v EU 

ter na Zahodu nasploh in se je posledično 

uveljavilo tudi v odločitvah Ustavnega 

sodišča. »Vseeno pa čutim dolžnost, da 

opozorim na tveganja, ki jih prinašajo ti 

premiki s seboj,« dodaja. 

Svetlič v nadaljevanju razvije pravno-filozofsko 

razpravo o ravnovesju med 

»dvema vejama pravne civilizacije«, to je 

kolektivnim principom in principom posameznika. 

Iskanje in ohranjanje ravnovesja 

med njima je po njegovem »centralni 

problem pravne in politične filozofije 

od 18. stoletja dalje«. »Tisto, kar po mojem 

mnenju ta trenutek najbolj ogroža 

človekove pravice, je v tem, da se je podrlo 

ravnotežje med tema dvema platema: 

kolektivni princip je začel ogrožati princip 

posameznika,« ocenjuje. 

Svetliča je zmotilo, da je Ustavno 

sodišče reklo, da mora obstajati le ena 

uniformna oblika. Za vse. S tem je bil 

spregledan drugi steber naše tradicije: 

pravica do ločevanja od drugih. In ni 

vsako ločevanje diskriminacija, nadaljuje 

ter dodaja, da pravica do ločevanja-od-drugih 

ni avtomatično kršitev 

človekovih pravic, pač pa njihovo nepogrešljivo 

bistvo. Glede možnosti posvojitve 

otrok Svetlič najprej pravi, da naj bi 

človekove pravice v prvi vrsti varovale 

tiste pravice človeka, brez katerih ni 

možno njegovo dostojanstveno življenje. 

Res da se koncept tega s časom širi. 

»Toda danes diskurz človekovih pravic 

kot kršitev zazna že goli obstoj nekih 

dejstev (npr. da je spet razdeljen v države) 

ali stanj (npr. obstoj biološkega spola). 

To pa je nekaj čisto drugega,« meni. 

PORAŽENI SO OTROCI 

Na odločitev ustavnega sodišča 

in medijske naslovnice, da je Aleš 

Primc doživel poraz, se ta odzval na 

Twitterju z naslednjimi besedami: 

»Danes ni poražen Primc, če še ne 

veste. Danes so poraženi otroci. Oni 

ne bodo protestirali. Se bomo pa za 

njih borili mi. Ko bodo odrasli, bodo 

popravili krivico. Samo naprej!« 

IDENTITETA SPOLA 

Iz slednjega Svetlič izpelje, da odločitev 

Ustavnega sodišča sledi razumevanju 

človekovih pravic v smislu, 

da se mora univerzalno bistvo človeka 

dvigniti nad banalne in naključne 

spone, ki ga vežejo na čas in prostor. Iz 

tega sledi, da »ne le pripadnost kulturi, 

narodu, državi, ne sme ga omejevati 

niti pripadnost (biološkemu) spolu. 

Če se počuti tako, naj živi identiteto 

(družbeno konstruiranega) spola, ki 

ga prosto izbere.« 

In ker tudi družina ni naraven, pač 

pa družbeno konstruirani pojav, nadaljuje 

Svetlič, mora imeti tudi pravico 

do ustvarjanja družine neodvisno 

od naključnih naravnih danosti. »Človekovi 

svobodi – tj. njegovim aspiracijam, 

željam, občutenjem – se ne 

sme postaviti nasproti prav nič.« In po 

Svetliču ima tako razumljena svoboda 

za temeljni smoter človekovih pravic, 

tj. za kategorično varstvo posameznika, 

uničujoče posledice. V zanosu 

»napredka« padejo vsa merila za težo 

kršitev človekovih pravic. 

Komentar uredništva 

Bistvo vsega: do otrok 

mimo volje ljudstva 

in narave prek 

Ustavnega sodišča 

Aleš Primc ima svoj prav, ki mu nedvomno 

pritrjuje tudi večina slovenskih ljudi, 

kar je navsezadnje bilo dvakrat ugotovljeno 

na splošnem ljudskem glasovanju. 

V tretje ga ne bo, ker je rezultat vnaprej 

znan. Zato so, kot je že pred leti v slovitem 

stavku nakazala poslanka, zdaj sodnica, 

Jasna Murgel (52), LGBTQ aktivisti 

ubrali drugo pot. Ta je bila predvidljiva, 

omogočila pa jo je s strani Murglove napovedana 

»menjava ustavnih sodnikov«. 

In bistvo te poti je ravno v tem, kar 

se je zgodilo zdaj – če večina LGBTQ 

skupnosti noče omogočili tistega, kar 

zahteva, bodo pač to večino zablokirali. 

In ja, v končni fazi je šlo zgolj za otroke 

– spremenjena definicija zakonske 

zveze je bila le pot do omogočanja 

posvojitev otrok v istospolna razmerja. 

Aleš Primc se lahko trudi naprej, sklicuje 

množične shode, ki jih večinski mediji 

gladko ignorirajo, ter uveljavlja nove 

zahteve po presoji ustavnosti, k čemur 

ga v svoji odločbi posredno provocirajo 

tudi ustavni sodniki. A prepričan je 

lahko, da bo rezultat enako jalov kot 

tokrat, saj je bila zastavljena LGBTQ 

oseb pot do otrok natančno premišljena 

in imela vnaprej pripravljene rešitve 

za vse prepreke. Kar pa seveda še ne 

pomeni, da bi okoli prinešena večina 

morala utihniti.

AKTUALNO 

26 

Komentar 


Dan po Jenullovi stavki 

Janša pripeljal ljudi 

pred parlament v plemenit namen 

11. januarja je minilo točno 20 let od smrti dr. Jožeta Pučnika, 

očeta slovenske državnosti, voditelja koalicije Demos in predsednika SDS 

(takrat kot SDSS), ki je bil desetletja preganjan s strani Komunistične partije 

in zaradi tega v izgnanstvu v Nemčiji. V Slovenijo se je vrnil v času 

slovenske pomladi in bil eden ključnih osamosvojiteljev. 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

V 

počastitev obletnice njegove 

smrti je prejšnji teden v sredo 

na Trgu republike potekala 

prireditev, kjer sta med 

drugimi nastopila tudi Janez Janša (64) 

in Lojze Peterle (74). O spregledanosti 

Pučnika je tvital bivši predsednik republike, 

o njegovem duhovnem portretu 

pa je govoril akademik Janko Kos 

(91). »Jože Pučnik je najpomembnejša 

osebnost slovenske politične zgodovine. 

Glede na to se mi je vedno zdelo, 

da Slovenci posvečamo premajhno 

Akademik Janko Kos je na shodu pred parlamentom za Pučnika povedal, 

da gre za najpomembnejšega politika v slovenski zgodovini. 

pozornost skrbi za njegovo mesto v 

našem zgodovinskem spominu,« je na 

Twitterju zapisal bivši predsednik republike 

Borut Pahor (59). 

Njegova ocena je v veliki meri 

pravilna, današnja obletnica pa to v 

mnogih vidikih potrjuje ter razgalja 

politično razdeljenost slovenskega naroda. 

Ob obletnici so potekale različne 

prireditve; garda Slovenske vojske je v 

imenu predsednice Republike Slovenije 

Nataše Pirc Musar (54) položila venec 

h grobu dr. Pučnika na pokopališču 

Teo Petrovič Presetnik 

v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici, v 

prostorih SAZU je potekalo predavanje 

literarnega zgodovinarja Janka Kosa, 

na Trgu republike pa je prireditev pripravila 

stranka SDS. V medijih nobeden 

od dogodkov ni posebej odmeval. 

SPOMIN NA PUČNIKA 

»Dr. Jože Pučnik sodi v samo središče 

Slovenije. Simbolno in dobesedno,« je 

v svojem govoru poudaril Janez Janša. 

»Jožetu Pučniku je šlo za stvar in 

bil je dovolj pogumen, da se je za to 

stvar boril tudi takrat, ko je bil čas 

gluh, ko je bil za to kaznovan, ko je 

bilo za to praktično za dolgo časa 

uničeno njegovo življenje, pa tudi 

življenje njegove družine in njegovih 

najbližjih, in zelo malo vemo o tem, 

kaj so morali vsi, v tistih dolgih letih, 

prestati. Prehitro se je to pozabilo.« 

Med drugim je spomnil tudi na to, 

da takratna vlada ni dovolila pokopa 

Pučnika z vojaškimi častmi. Spomnil 

je tudi: »Ko smo se poslavljali od Jožeta 

Pučnika, smo slovenski demokrati 

sprejeli zaobljubo, da bomo naredili 

vse, da ohranimo spomin pred pozabo, 

da laž ne bo ubila resnice.« 

Na dogodku je o Pučniku spregovoril 

tudi Lojze Peterle: »Poznal sem 

njegovega kritičnega duha, ki se ni zlomil, 

ne pred sodniki, ne v samici, ne v 

izgnanstvu. In ker je bil ta mož tak, ker 

je imel odločno voljo, ker je imel jasno 

vizijo, ker ni mislil samo nase, ampak 

na celoto, mislil je na prihodnost vseh 

in prihodnosti ni jemal na ideološki način. 

Ker je bil tak, smo mu zaupali, da 

je vodil državotvorno podjetje Demosa,


Komentar 

27 

PROFIMEDIA 

PREMAJHEN POMEN 

V anketi, ki jo je ob 30. obletnici osamosvojitve 

Slovenije za Domovino 

pripravil Episcenter, smo Slovence 

povprašali, na katere tri osebe 

najprej pomislijo, ko jih kdo povpraša 

o osamosvojitvi Slovenije. Največ, 

64 odstotkov anketirancev je 

pomislilo na Milana Kučana (81), 25 

odstotkov na Janeza Janšo in zgolj 23 

odstotkov na Jožeta Pučnika. Janša 

in Pučnik sta bila prvi izbor volivcev 

SDS-a, Peterle, Janša in Pučnik volivcev 

NSi-ja, medtem ko so volivci 

levih strank naštevali Kučana, Drnovška 

in Bučarja. 

»Jože Pučnik je najpomembnejša osebnost slovenske politične zgodovine. 

Glede na to se mi je vedno zdelo, da Slovenci posvečamo premajhno pozornost skrbi 

za njegovo mesto v našem zgodovinskem spominu,« meni bivši predsednik Pahor. 

ki je zmagal na prvih demokratičnih 

volitvah po drugi svetovni vojni, z idejo 

samostojne Slovenije.« 

Na koncu je Peterle poudaril: 

»Čeprav so napovedovali, kakšni revanšisti 

bomo, Jože Pučnik ni bil v ničemer 

revanšist. Celo idealist je bil. Verjel je, 

da bo potem, ko se bomo osamosvojili, 

drugače, da bodo tudi drugi pristopili k 

vrednotam in načelom, kakršna so veljala 

v Evropi in na podlagi katerih se da 

živeti skupaj, spoštujoč najprej dostojanstvo 

vsakega, in v sodelovanju.« 

MNENJA UDELEŽENCEV 

Prireditev na Trgu Republike je pripravila 

stranka SDS, kar se je kazalo 

pri izbiri govorcev ter odgovorih nekaterih 

udeležencev. Kar nekaj jih je 

odgovorilo, da so se dogodka udeležili, 

ker so podporniki SDS. A hkrati so 

tudi poudarjali spoštovanje do Jožeta 

Pučnika ter pomen negovanja spomina 

nanj. Na dogodku pa so bili prisotni 

simboli samostojne Slovenije, in ne 

strankarski simboli. Udeležba ni bila 

velika, prevladovali pa so predvsem 

starejši, kar dodatno potrjuje uvodno 

tezo Boruta Pahorja, da Slovenci 

posvečamo premajhno pozornost 

skrbi za Pučnikovo mesto v našem 

zgodovinskem spominu, ter, kot bi 

poudaril sam, dajemo premajhen poudarek 

tako pomembni osebnosti pri 

izobraževanju o lastni zgodovini. 

Kaj pa za udeležence prireditve 

predstavlja Jože Pučnik? Samostojno 

Slovenijo, svobodo, osamosvojitev, 

očeta Slovenije, so se glasili odgovori. 

Vprašali smo jih tudi za mnenje o trenutnem 

stanju Slovenije. V današnji 

državi so jim všeč svoboda, samostojnost 

in ljudje, pogrešajo pa pravičnost, 

resnico ter vlado Janeza Janše. 

Na dogodku v organizaciji SAZU 

je akademik dr. Janko Kos Jožeta 

Pučnika orisal kot politika, filozofa 

in znanstvenika. Kot politika ga 

je umestil med vodilne slovenske 

politike 20. stoletja, ki so tako ali 

drugače odločilno vplivali na našo 

zgodovinsko usodo: Janez Evangelist 

Krek, Anton Korošec, Edvard 

Kardelj, Boris Kidrič, Edvard 

Kocbek. Pri tem je po njegovem Pučnika 

mogoče primerjati kvečjemu s 

Kocbekom: oba sta bila politika le 

manjši del svojega življenja, vsi drugi 

so se s politiko ukvarjali tako rekoč 

vse življenje do zadnjega. 

Kot filozofa ga je omenjal v kontekstu 

njegovega študija filozofije (in 

komparativistike na ljubljanski Filozofski 

fakulteti. Za diplomo je pripravil 

temo Nietzsche in Cankar, zato se 

je Kos vprašal, ali je morda tudi Nietzschejeva 

kritika krščanske morale 

vplivala na Pučnika in njegov odnos 

do Cerkve oz. odklonilen odnos do 

klerikalizma. Kot znanstvenika pa je 

Kos omenil Pučnikov študij sociologije 

v Nemčiji, katero je tudi predaval. 

»Dr. Pučnik se v tem obdobju »izmakne« 

filozofiji in se posveti moderni 

sociologiji, ki se razume kot čista znanost,« 

je med drugim navedel Kos ter 

dodal, da je bila Pučniku blizu moderna 

sociologija, ki empirično preučuje 

družbene fenomene in jih opremlja s 

strogo znanstveno teoretično interpretacijo. 

V tem se je dr. Pučnik naslanjal 

zlasti na sociologe, kot so bili 

Weber, Durkheim, Parsons, pa tudi 

Habermas in Luhmann.

INTERVJU 


28 

Komentar 

PEDRO OPEKA, USTANOVITELJ MESTA 

Vsi morajo delati 

Danes je bistveno manj zaupanja med ljudmi, to ni več tisti Madagaskar, kamor sem 

prišel pred petdesetimi leti. – Prvo pravilo je delo, vsi odrasli morajo delati, vsi otroci 

pa morajo obvezno hoditi v šolo. – Vsake štiri sekunde zaradi lakote umre en človek, 

ob vsej hrani, ki je je več kot dovolj in se je preveč celo zavrže. – Madagaskar se lahko 

dvigne samo preko vzgoje. Veliko naravnega bogastva te nikamor ne premakne, 

če si goljuf, če ne živiš iz resnice, če izvajaš korupcijo. 

PETER MERŠE 

Pedro Opeka (74) se je rodil leta 1948 v 

Buenos Airesu, očetu Lojzetu Opeki in mami 

Mariji, rojeni Marolt. Oba sta v Argentino 

emigrirala po drugi svetovni vojni, oče 

je pobegnil tik pred ustrelitvijo pri Hudi 

jami. Že kot študent se je prvič odpravil 

na Madagaskar, kjer pomagal slovenskim 

misijonarjem pri gradnji misijonskih poslopij 

v Vangaindranu. Leta 1975 je bil v Argentini 

posvečen v duhovnika, leto kasneje pa se je 

vrnil na Madagaskar kot misijonar. Začel je 

kot župnik v Vangaindranu na jugu otoka, 

kjer je začel z gradnjo hiš, dispanzerja ter 

športnega igrišča. Leta 1989 je bil premeščen 

v Antananarivo, glavno mesto Madagaskarja 

za ravnatelja bogoslovja. V Antananarivu 

je začel delati z reveži na obrobju mesta, 

kamor jih je poslala oblast, ki so jo motili 

reveži v središču mesta. Pogled na smetišče 

ga je pretresel in začel je spoznavati njihove 

stiske. Ustanovil je združenje Akamasoa, kar 

v malgaškem jeziku pomeni Dobri prijatelji. 

V Akamasoi, mestu s 30.000 prebivalci, 

deluje vse do danes.


INTERVJU 

Komentar 

29 

Drugi duhovniki in misijonarji 

se pred vami v glavnem niso 

ukvarjali s socialnim delom. Kje 

ste dobili navdih, da ste zapluli v 

drugo smer, začeli reševati otroke 

s smetišča in postavili na noge 

organizacijo Akamasoa? 

Ideja prihaja iz evangelija, iz Jezusovega 

življenja. Jezus je živel med ljudmi, najbolj 

revnimi. Tudi pomagal je najbolj revnim. 

Prišel je, da nas odreši vsega. Začenši 

s prenovitvijo duha. Ampak duha ne 

moreš prenavljati, če nimaš poskrbljeno 

za najbolj osnovne potrebe. Če nimaš kaj 

jesti, nimaš stanovanja, nisi hodil v šolo, 

se ne moreš zdraviti, nimaš vode, prijateljev, 

če si izključen iz družbe. 

Tak človek je izgubljen, je pozabil, da 

ima dostojanstvo. Kako mu boš govoril o 

duhu? Socialno delo je vhod, da pridem 

do duha tega človeka, ki mu želim povedati, 

da je tudi on del človeštva in da ga 

Bog ljubi. Ko ljudje vidijo, da jih imam 

za sebi enakopravne, jim pomagam, se 

z njimi pogovarjam, imam rad njihove 

otroke, jim dam jesti, šolo, zdravstveno 

oskrbo, se v njih prebuja tisti duh, ki jim 

daje vedeti, da imajo dostojanstvo, tako 

kot vsi drugi ljudje. Ampak tega nisem 

izbral kot neko strategijo. Ker sem želel 

živeti evangelij, je to prišlo samo po sebi. 

Poleg mene je na Madagaskarju še pet 

Slovencev, Janez Krmelj, Tone in Stane 

Kerin, Jože Adamič in Jani Mesec. Vsak 

od njih dela na svojem področju in oni delujejo 

po manjših mestih, jaz pa delujem 

tukaj v velemestu. Skrajna revščina, beda, 

pomanjkanje solidarnosti, bratstva, medsebojne 

pomoči, vse to je v velemestu, kot 

je Antananarivo, še bolj vidno. Tukaj vsak 

rešuje sebe in s tem se vsi še bolj pogrezajo 

v revščino. Izhod iz revščine je namreč v 

tem, da delujemo skupaj. 

Tako je zrasla Akamasoa. Nehote. 

Ko sem leta 1970 prišel na Madagaskar, 

sem mislil, da bo čez deset let vse urejeno. 

Leta 1989 je nastala Akamasoa in 

prepričani smo bili, da do leta 2000 ne 

bo več potrebna. Zdaj smo pa že v petem 

desetletju od začetka. Čeprav nisem 

imel namena ostati v Antananarivu, 

sem še vedno tu. 

Po vseh teh letih še vedno pobirate 

ljudi s smetišča? 

Ljudje so še vedno na smetišču, ampak 

njihovi otroci so pa že v šolah. Dokler bo 

Gre za pravila, ki smo jih 

ustvarili skupaj z našimi 

prijatelji brezdomci, da 

lahko skupaj živimo. 

Nisem jim jaz dal 

pravil, skupaj smo jih 

izglasovali. 

smetišče, bodo ljudje hodili tja. Plastiko, 

železo, aluminij in še marsikaj, kar tam 

dobijo, lahko prodajo za denar, da imajo 

kaj za kuhati. Tam najdejo oglje, ki jim ga 

potem ni treba kupovat. Ni pa na smetišču 

več sto družin naenkrat. Tudi mi 

pa ne moremo pomagati vsem. Poleg tega 

se ljudje, ki prihajajo k nam, zavedajo, da 

pri nas veljajo delo, disciplina in medsebojna 

pomoč, če želijo biti del skupnosti. 

Nekateri rajši prosjačijo po mestu, kot da 

bi delali, in ti se bojijo priti k nam. 

Kakšni so pogoji za tiste, 

ki se želijo pridružiti Akamasoi? 

Prvo pravilo je delo. Vsi odrasli morajo 

delati, vsi otroci pa morajo obvezno 

hoditi v šolo. Poleg tega dvojega morajo 

sprejeti naša skupna pravila. Gre za pravila, 

ki smo jih ustvarili skupaj z našimi 

prijatelji brezdomci, da lahko skupaj živimo. 

Nisem jim jaz dal pravil, skupaj 

smo jih izglasovali. Če spolnjujemo to, 

verjamem, da lahko vsakdo premaga 

revščino. Z delom, izobrazbo in pravili, 

ki veljajo za vse. Ta v glavnem določajo, 

da se med seboj spoštujemo, da se ne 

krade, goljufa, pretepa, ponižuje. 

Nikogar ne vprašate, 

če je kristjan ali ne? 

Ne. Tega nismo nikoli nikogar vprašali. 

Akamasoa šteje zdaj že približno 

40.000 ljudi, to je toliko, kot jih 

živi denimo v celem Celju. 

Kako vzdržujete red v tako 

veliki skupnosti? 

40.000 ljudi je tudi s tistimi, ki v Akamasoo 

prihajajo od zunaj. Skupaj z nami 

živi 30.000 ljudi in to ni lahko. Ko človek 

dobi delo, se postavi na noge, potem pride 

skušnjava, da pa morda te družbe ne 

potrebuje več, da lahko neha spolnjevati 

pravila in tako dalje. Od tukaj naprej 

pa potem prideš do kraje, pijančevanja, 

prostitucije, mamil. Tako kot v vsakem 

mestu. Bogu hvala imamo po vaseh redne 

mesečne sestanke in vse probleme 

zaenkrat še obvladujemo. So pa ti problemi 

tukaj, pred tem si ne smemo zatiskati 

oči. In nekaj sto naših fantov je 

tudi v zaporu. Ampak 18.000 jih imamo 

pa v šolah. Ko primerjamo ti dve številki, 

smo vseeno lahko zadovoljni. V mestu 

so ta razmerja bistveno slabša. 

Gre v glavnem za otroke staršev, ki 

so pili, uhajali v mesto in se niso trudili. 

Ko me vidijo, se mi sicer klanjajo 

in pretvarjajo, da spolnjujejo pravila, v 

resnici pa jih ne. 

Kaj se zgodi s tistimi, 

ki pravil ne izpolnjujejo? 

Če se zgodi posilstvo, gre krivec v zapor. 

Če so se tepli z noži in je bil kdo ranjen, 

potem gredo ven. Nikogar ne damo kar 

na cesto. Takšnemu človeku ponudimo, 

da za tri mesece vzame v najem eno 

hišo v mestu, v tem času pa si potem 

mora poiskati delo. Nekaj, česar tudi 

sploh ne toleriramo, je prodaja mamil. 

Človek, ki prodaja mamila, na dolgi rok 

ruši naše mesto, ubija našo mladino. 

Pred takimi se moramo braniti. V resnici 

se on sam izključuje. Mi nikogar 

ne sprejmemo v skupnost z namenom, 

da bi ga kasneje vrgli ven. Če upošteva 

pravila in spoštuje našo skupnost, lahko 

ostane v njej do konca življenja. 

Se še vedno širite? Še vedno 

gradite nova naselja? 

Dokler bomo imeli prostor, se bomo širili. 

Zdaj se zdi, da se bomo počasi morali 

začeti širiti v višino. 

Kako izberete, kje boste 

zgradili novo naselje? 

Glede tega, kje bomo gradili, se mi zdi, 

da je to občutek, nekakšen talent, ki mi 

je prirojen. Moj oče me je nekoč vprašal, 

kje sem se naučil zidati mesto. Pa 

sem mu odgovoril: »Pri tebi, ata.« Pa je 

rekel, da je on delal samo posamezne 

hiše. Ampak v celem življenju jih je pa 

naredil veliko. Pa je imel samo par delavcev, 

mi pa imamo tukaj na tisoče ljudi 

in smo lahko naredili več hiš. Ampak 

ata se je še vedno čudil.

INTERVJU 

30 

Komentar 


Brez tega, da bi se naučil zidati pri 

očetu, in čuta za skupnost, tega sem 

tudi pridobil v družini, prek molitve, 

evangelija, bi bilo težko. Mama je vedno 

odprla vrata, če je kdo trkal nanje, 

in rekla, da moramo vedno deliti, ker so 

vedno ljudje, ki so bolj revni od nas. Od 

nje sem se učil usmiljenja, pomoči revežem 

in molitve. Oče pa mi je dal zgled 

dela, poštenosti in vztrajnosti. Ko je dal 

besedo, jo je tudi držal. 

Čemu v šoli dajete 

največji poudarek? 

Vzgoja je to, da ljudi prepričaš, da spoštujejo 

drug drugega, da znajo živeti drug 

z drugim, imeti smisel za skupno dobro, 

solidarnost. Pred nekaj tedni sem govoril 

učiteljem in učiteljicam. Približno 

600 jih je bilo. Poudaril sem, da so 

najprej vzgojitelji, potem šele učitelji. 

Odgovorni smo za 

skupno dobro. Ko delaš 

za skupno dobro, to 

prinaša tudi veselje, 

ker se zavedaš, da 

pomagaš drugim. 

Pomembno je, da otrok poleg matematike, 

fizike, kemije razume, da 

je duh tisti, ki naredi človeka, da nas 

samo resnica lahko povezuje, da skupaj 

živimo in napredujemo. Jezus je rekel: 

Samo resnica vas bo osvobodila. Ko vidim 

kakšnega fanta, ki tako živi, ga takoj 

povabim k nam, da pride za učitelja, 

tudi če ga v tistem trenutku ne potrebujem. 

K sreči so še ljudje, ki so pravični 

v duhu, ampak se jih ne dobi na trgu. 

Kako pa poteka vzgoja za družino 

v Akamasoi? 

Tukaj je za ljudi glavna stvar potomstvo, 

družina je drugotnega pomena. Pogosto 

pa se ne zavedajo, da mora otrok, 

potem ko je rojen, tudi jesti in je treba 

zanj skrbeti, ga zdraviti, ko je bolan. Pomembno 

je vzgajati, da ljudje razumejo, 

da je otrok milost, pa tudi, da razmišljajo 

in imajo toliko otrok, kolikor jih lahko 

vzgojijo, več kot toliko pa ne. 

Tudi o spolnosti se pogovarjamo v 

šoli. Ko sem s fanti, večkrat udarim po 

mizi in rečem: Če smo fantje ustvarjeni 

za to, da izkoriščamo dekleta, potem 

sem jaz najbolj neumen človek na svetu, 

ker sem zamudil vse [ker je kot duhovnik 

zavezan celibatu. op. a.] Vzgoja 

za spolnost je še kako potrebna. Jaz 

sem jo dobil v svoji družini. Če bi bil deležen 

argentinske vzgoje, zagotovo ne 

bi postal duhovnik, ampak bi tako kot 

večina drugih lovil dekleta. 

Kako se po letih truda pozna 

vzgoja Akamasoe? 

Rezultati se vidijo, ampak mi nikoli nismo 

zadovoljni. Veliko energije posvečam 

učiteljem, da jih predramim. Če 

se vsi potrudimo, gremo med ljudi, bo 

nastalo nekaj velikega. Ljudi vzgajamo 

v zavedanje, da so del družbe in imajo 

v družbi tudi odgovornost. Imajo tudi 

pravice, ampak tudi odgovornost. Odgovornosti 

pa se včasih ne zavedamo. 

Recimo odgovornosti za otroka, ki 

smo mu podarili življenje, za družino, 

ki jo ustanoviš, za delo, ki ga opravljaš. 

Odgovorni smo za skupno dobro. Ko 

delaš za skupno dobro, to prinaša tudi 

veselje, ker se zavedaš, da pomagaš 

drugim. Nekateri radi samo kimajo in 

ne naredijo tega, kar bi morali. Če bi 

se vsi zavedali svoje odgovornosti, ne 

bi bilo nikjer več revežev, ne na Madagaskarju 

ne v Sloveniji. Nikjer. Ker pa 

radi rečemo, naj vsak poskrbi zase ali 

pa da gre za politične probleme, ki se 

nas ne tičejo, temu ni tako. Pa vendarle 

gre za naš problem. 

Po petdesetih letih se včasih sprašujem, 

kako to, da sem se tako usidral v 

te probleme, ki so »politični problemi, 

socialni problemi«. Ampak kje sem v 

resnici? Med najbolj revnimi, tistimi, ki 

jih nihče ne posluša, nihče ne sprejme, 

nihče ne spoštuje. Tistimi, ki nimajo 

nobene možnosti, da bi trkali na vrata 

župana, kaj šele ministra ali predsednika. 

Za te ljudi delam, ker si za zgled 

jemljem, tako kot drugi misijonarji, Jezusa 

in njegov evangelij. 

V kolikšni meri je Akamasoa 

finančno samozadostna? 

Približno v 40 % smo neodvisni, v 60 % 

pa smo odvisni od pomoči iz tujine. 

Imate kakšno vizijo, kakšna bo 

Akamasoa po Pedru Opeki? 

Vsi me to sprašujejo. Že od tretjega leta 

delovanja Akamasoe naprej. Zdaj delujemo 

33 let in še vedno me vsi sprašujejo, 

kaj bo potem. Življenje se bo nadaljevalo. 

Karizmo, ki mi jo je dal Bog in sem jo potem 

v sebi odkril, predati naprej. To mora 

vsakdo odkriti v sebi. Potem lahko zaživiš, 

tvegaš, zbereš pogum, da braniš reveže. 

Tukaj na Madagaskarju sem tujec, 

pa sem si upal kritizirati državo, njene 

predsednike. Ko je takratni predsednik 

pred petnajstimi leti rekel, da na Madagaskarju 

ni več revščine, sem glasno povedal, 

da tukaj je revščina in da je vsako 

leto hujša. Takrat me je hotel izgnati iz 

države, ker je moja izjava prišla na prve 

strani časopisov, pa si me ni upal izgnati. 

Pa vzgajate kakšne naslednike? 

Mislim, da lahko največ naredim s tem, 

da dam dober zgled. Tudi Bog ni nikdar 

nikogar prisilil, da mu sledi, veruje, da 

moli. To je odgovornost in odkritje, ki 

ga dobiš preko evangelija, molitve, vere 

in največ preko ljubezni. Tega ne morem 

nikomur vsiliti. To ne deluje tako, 

da bi jaz zdaj kot profesor rekel, prvi 

korak je to, drugi korak je ono in tako 

dalje. To moraš odkriti v svoji notranjosti. 

To je dar, ki sem ga sam sprejel. In 

mislim, da ima veliko ljudi ta dar. Nekateri 

tvegajo in nekaj naredijo, drugi 

pa si rečejo, da je bolje, da so tiho, in 

nikomur s tem ne stopijo na žulj. 

Jezus je imel pogum, da je povedal 

resnico, tudi kritično, farizejem in pismoukom. 

Seveda jih je motilo, zaradi 

česar so se ga odločili pospraviti. Jezus 

se je tega zavedal in je vseeno šel v Jeruzalem. 

Njegovi učenci se tega niso 

zavedali in so se med potjo pogovarjali, 

kdo bo največji med njimi. In Jezus jim 

je nato povedal, da mora biti tisti, ki bo 

največji, vsem služabnik. 

Tudi jaz svojim sodelavcem večkrat 

povem, da nisem kakšen direktor, voditelj, 

ampak njihov služabnik. In potem 

jih vprašam: »Ko sem vas poklical 

za to delo, kaj ste potem vi?« In vsi rečejo, 

da so služabniki. Upam, da bodo 

tako rekli tudi, ko mene ne bo več zraven. 

Včasih rečem celo, da sem suženj, 

ampak ta beseda jih pa zelo zaboli. 

Sodelavcem se trudim dajati dober 

zgled, ki ga lahko potem posnemajo. 

Skozi vse leto imamo sestanke, pogovo-


INTERVJU 

Komentar 

31 

re, premišljevanja, v katerih se pogovarjamo 

o vsem. Tako skupaj čistimo naše 

poslanstvo. Po toliko letih bo že šlo naprej. 

Bog že ve, kako bo šlo naprej, in verjamem, 

da bo šlo. Podoben problem je s 

papežem. Ko se en papež poslovi, že Sveti 

Duh poskrbi za to, da se izbere novega. 

Na Madagaskarju vas poznajo 

praktično vsi. Gotovo skuša 

kdo na račun vašega imena 

tudi profitirati. 

Ko za kakšnega izvem, tistega opozorim, 

da je moje delo Božje delo, delo 

za skupno dobro, ne pa nekaj, v čemer 

bi iskali profit. Če bomo skupaj delali, 

nihče ne bo umrl od lakote ali ker ne 

bi imel zdravstvene oskrbe. Če bomo 

skupaj delali kot skupnost. Če pa nimaš 

dovolj vere in ljubezni, zaupanja, se 

začneš zanašati na svoje sposobnosti, 

denar, se ločiš od skupnosti. Ta skušnjava 

je prisotna v vsakem človeku. 

Vsake štiri sekunde zaradi lakote 

umre en človek, ob vsej hrani, ki je je 

več kot dovolj in se je preveč celo zavrže. 

Ker ni skupnosti. Do tega spoznanja 

moramo enkrat priti, da smo vsi odgovorni 

za vsakega otroka na svetu, da 

ne umira in da lahko študira. Ne vem, 

koliko časa ali koliko stoletij je še treba, 

da bomo vsi to sprejeli. 

Kakšen pa je vaš odnos 

z malgaško politiko? 

S temi ljudmi skušam biti v bratskih 

odnosih, kar pa ne pomeni, da sem 

tiho. Povem, ko je treba kaj povedati. 

Skoraj vsako leto imam priložnost, da 

spregovorim s predsednikom. Imava 

kakšnih 45 minut, ko sva sama. Takrat 

mu povem, kar si mislim. To, kar mu 

povem, mu dam tudi napisano na list, 

da ne pozabi. 

Vidi, da mu te stvari povem s spoštovanjem, 

kot prijatelj, brat, in ne nekdo, ki 

bi mu rad samo solil pamet. On je predsednik 

in kot takšnega, ki je izvoljen, ga 

jaz spoštujem. Zadnjič, ko sva govorila, 

je bil najprej tukaj pri maši. In sem mu 

rekel, da je pravkar bil pri obhajilu in je 

prejel Kristusa, tako kot jaz. Torej sva 

brata. In oba delava za isto ljudstvo. On 

kot predsednik, jaz kot misijonar. Torej 

moramo delati skupaj. 

Politiki, ki pridejo na oblast z goljufijo, 

lažjo, zaradi denarja in preko denarja, 

zagotovo niso občutljivi za revne 

ljudi. Pa bi v prvi vrsti morali skrbeti 

prav zanje. Pravi predsednik bi moral 

biti garant za vsakega državljana, posebej 

še tistega najbolj na robu družbe, da 

dostojno lahko živi. 

Kako ohranite ponižnost, da vas 

ne prevzame napuh, posebno še, 

ko se gibate med različnimi vplivneži, 

včasih tudi takšnimi bolj 

pokvarjenimi? 

Preko vere, sledenja Jezusu. Jezusova ponižnost 

je tisto, kar me najbolj prepriča, 

da je dejansko bil Božji sin. Njega skušam 

posnemati v ponižnosti. To ne pomeni 

biti strahopeten, tih, sramežljiv ali boječ. 

Pomeni braniti resnico in dostojanstvo 

bratov, sester, še posebej otrok, ne pa se 

delati glavnega. Ljudje vedo, kdaj govoriš 

iz srca, po evangeliju, kdaj pa samo po 

neki učenosti. Lahko izbiraš lepe besede 

in izpadeš strokovnjak, ampak to ni Jezusov 

pristop. On je govoril tako preprosto, 

da so vsi razumeli. 

Madagaskar je danes v deseterici 

najrevnejših držav sveta. In to 

kljub temu, da ima veliko naravnih 

bogastev, pa tudi človeškega 

kapitala. Kje vidite priložnost, da 

bi se ta otok dvignil iz revščine? 

Madagaskar se lahko dvigne samo preko 

vzgoje. Veliko naravnega bogastva 

te nikamor ne premakne, če si goljuf, če 

ne živiš iz resnice, če izvajaš korupcijo. 

Zato je treba ljudi vzgojiti za pravičnost. 

Mladini je treba dopovedati, da bo samo 

resnica pomagala, da se bomo rešili in 

premagali skrajno revščino. To bo takrat, 

ko bomo znali med seboj deliti in 

drug drugega spoštovati. Madagaskar 

ima zlato, dragocene kamne, gozdove. 

Teh slednjih zdaj že manj, ker so bogataši 

sekali dragoceni les in ga prodajali 

v tujino in s tem služili milijarde. Seveda 

zase, ne za celotno ljudstvo. 

Vsaka dežela pa ima bogastvo v 

svojih ljudeh. Večina dobička od naravnih 

bogastev ne gre v roke ljudi. 

Korupcija je rak rana tako Madagaskarja 

kot Afrike in mnogo drugih 

Sodelavcem se trudim 

dajati dober zgled, ki ga 

lahko potem posnemajo. 

Skozi vse leto imamo 

sestanke, pogovore, 

premišljevanja, v katerih 

se pogovarjamo o vsem. 

Tako skupaj čistimo naše 

poslanstvo. Po toliko letih 

bo že šlo naprej. Bog že ve, 

kako bo šlo naprej, 

in verjamem, da bo šlo.

INTERVJU 

32 

Komentar 


držav sveta, ki ubija počasi. V resnici 

in v ljudeh je prihodnost. 

Kakšna je situacija glede revščine 

v primerjavi s tem, kakšna je bila 

pred 40-imi leti? 

Meni se zdi, da je slabše. Danes je veliko 

več ljudi. Ko sem prišel na Madagaskar, je 

tukaj živelo 6 milijonov ljudi. Danes jih je 

28 milijonov. Riževa polja se niso povečala. 

Šole se niso povečale v tolikšni meri, 

kot je zraslo prebivalstvo. Potrebovali bi 

tisoče novih šol. Marsikje ni cest. Še tiste, 

ki so bile ob osvoboditvi, so danes mnoge 

porušene. So območja, velika kot celotna 

Slovenija, kjer ni nobene ceste. In če ni 

cest, ni bolnic, ni šol, ni ničesar. 

Ljudje v takih krajih postajajo divji 

ljudje. Ker se država zanje ne zanima, 

so se začeli sami organizirati in so začeli 

krasti. Ko sem prišel na Madagaskar, 

ni bilo roparskih tolp, kakršne so danes. 

Lahko sem šel sam 1.000 kilometrov z 

motorjem in če sem koga srečal, mi je 

pomagal. Lahko smo se pozdravljali, 

če smo koga srečali. Danes je bistveno 

manj zaupanja med ljudmi. To ni več 

tisti Madagaskar, kamor sem prišel pred 

petdesetimi leti. Izgublja se duhovno 

bogastvo, kultura, navade, mišljenje, 

medosebna pomoč, solidarnost. 

V čem vidite razlog za to? 

Ekonomija se je ustavila. Tisti, ki so vodili 

državo, se niso zanimali za svoje ljudi. 

Nanje so povsem pozabili. Dogajajo 

se v nebo vpijoče krivice. Namesto države 

zdaj misijonarji gradimo mostove, 

ceste, bolnice in šole. In ko to počnemo, 

nas država obteži še z davki. Prejmemo 

v dar avtomobil, ampak prej moramo 

plačati še toliko in toliko milijonov ariarijev, 

da ga sploh lahko sprejmemo. 

Ko država tako deluje, začne vsak 

delati zase. Ni več skupnosti, skupnega 

dobrega. In potem se znajdemo v predoru, 

iz katerega se zdi, da ni izhoda. 

Vaš oče je v času povojnih pobojev 

za las ušel smrti. Je kdaj gojil 

kakšno zamero do povojnih oblasti? 

Kakšen je bil njegov odnos 

do Slovenije? 

Moj oče je bil žalosten in zelo ranjen. 

Dežela, v kateri je bil rojen in za katero 

je delal, ga je izključila. Moral je 

bežati iz domovine. Ni pa niti v očetu 

niti v mami nikoli bilo sovraštva. Bila 

sta kristjana in sta molila iz srca. Bila 

pa sta ranjena. In zahtevala sta, da se 

prizna masovno pobijanje slovenskih 

fantov in deklet, očetov in mater po 

drugi svetovni vojni v Sloveniji. Da bi 

vsak imel pravico do groba. Da se pokaže, 

kje se je pobijalo, da se prizna pravica 

in dostojanstvo žrtev. 

Moj oče je ušel iz Brnice pri Trbovljah. 

Na tem kraju je bilo pobitih 5000 

ljudi in on je bil edina priča, edini, ki 

je preživel ta pokol. Pobijali so ljudi, 

jih metali v rudnik in potem minirali. 

Del hriba se je podrl. Še danes se vidi, 

da se je tam nekaj dogajalo. Tam leži 

moja teta, očetova sestra. Imela je 22 

let. Pa očetov brat, stara mama … Kaj 

so naredili slabega? Zakaj bi šel nekdo 

ubijat mlado dekle? Pravica mora priti 

na dan. Umrlim je treba priznati dostojanstvo. 

Danes je tam ena majhna kapelica. 

Nekoč sem ob njej maševal za 

vse pobite. 

Vidite možnost, da bi med Slovenci 

prišlo do sprave, ki se še vedno zdi 

kar nekako oddaljena? 

To je velika škoda. Slovenci smo po 

številu majhen narod. Verjamem, da 

bo nekoč prišlo do sprave, ki je nujno 

potrebna, če želimo kot narod preživeti 

in obstati. Čeprav sem bil rojen v 

Argentini, se imam za Slovenca. Moj 

oče je bil Slovenec, moja mama je bila 

Slovenka, tako sem tudi jaz Slovenec. 

Imel sem srečo, da sem živel na način, 

kjer je bilo veliko odprtosti. V Evropi, 

tudi v Sloveniji so ljudje kar nekako 

formatirani, se vzgajajo po modelih. 

V Argentino pa so prišli ljudje iz celega 

sveta in so navajeni živeti skupaj, v 

medsebojnem spoštovanju. Vsak zase 

lahko še vedno ohranja tudi kakšne navade, 

ki jih je prinesel iz svojega naroda. 

Argentina bi lahko bila kot ene manjše 

Združene države Amerike, ampak žal 

ni znala izvajati prave politike. Njeni 

voditelji so jo zavozili, zapravili zaradi 

korupcije. Sem pa sam tam dobil to širino 

mišljenja, ki ni vezano na kakšne 

navade. V Argentini ni bilo nekih navad, 

zgolj princip: Ti spoštuj mene, jaz 

spoštujem tebe. Navade smo gojili samo 

po družinah. Slovenci smo se tako skupaj 

zbirali za molitev, kulturo in kakšno 

veselico. Vse je bilo odprto in zelo preprosto. 

Ustvarjali smo novo pot. 

Iz Južne Amerike prihaja tudi 

evangelizacija revežev. Tam imaš v 

cerkvi hkrati reveže in bogataše, ki 

molijo istega Boga. In od tukaj spoznanje, 

da je potrebna pravičnost, 

sprememba v naših življenjih. Sveta 

maša ni nekaj iz navade, je nekaj živega. 

Gre za zakrament, ki prenovi duha. 

V Sloveniji je velik del liturgije stvar 

navade. Marsikje ljudje niti ne sodelujejo 

pri bogoslužju. Samo sedijo in poslušajo 

petje s kora. Pa bi bilo dobro, da 

bi peli, ker ljudsko petje ljudi dviguje. 

Francoska komunistična partija ima 

samo eno pesem, ki jo navijajo do onemoglosti. 

Ampak, ko skupaj pojejo, se 

počutijo povezane. Podoben občutek 

je, ko ljudje na Brezjah skupaj pojejo 

Marijine pesmi. To te prevzame. Tam 

se vidi, da je Slovenija nekaj posebnega, 

da smo povezani preko vere, preko 

Marije. Na Brezjah sem vedno prevzet. 

Brez tega ljudje rečejo, da se dolgočasijo 

v Cerkvi. V Sloveniji, v Franciji. 

Tukaj, na Madagaskarju se ljudje ne 

dolgočasijo. Vsi sodelujemo in skupaj 

pojemo. V cerkvi je prav, da človek sodeluje, 

da ne pride samo gledat. Sicer 

hitro zaspi. Še duhovniki včasih kar 

malo zaspimo. Predstavljajte si, da bi 

prišli na pojedino in ne bi nič pojedli 

in nič popili. Ampak pri maši se pa 

zdi, kot da se mnogi obnašamo ravno 

tako. Ko bomo vsi sodelovali, bo tudi 

vzdušje bolj bratsko in se bomo bolje 

zavedali, da je Bog z nami. Vsakokrat, 

ko praznujemo evharistijo, je to srečanje 

z Jezusom in Bogom. 

 

Kdor želi pomagati z nakazilom za 

misijonarja Pedra Opeko, lahko to 

stori preko obrazca Misijonske pisarne 

ali neposredno prek nakazila. 

Podatki za nakazilo: 

Prejemnik: Misijonsko središče Slovenije, 

Kristanova 1, 1000 Ljubljana 

Številka računa: SI56 0201 4005 

1368 933 

BIC: LJBASI2X 

Koda namena: CHAR 

Referenca: SI00 249012 Riž za 

otroke s smetišč – Pedro Opeka


Komentar 

33 

Gen-I je v Srbiji v vrhu 

„elektromafije“: izginilo 

je 100 milijonov evrov 

Albanski in kosovski mediji so od konca starega leta, ko je odjeknila novica o tem, 

da slovenska policija preiskuje premierja Roberta Goloba, na nogah: kosovska parlamentarna 

komisija preiskuje vpletenost visokih prištinskih političnih funkcionarjev 

v afero sumljivih nakazil srbske podružnice Gen-I posameznikom za svetovanje 

na črnogorske račune, izginilo naj bi celo 20 odstotkov srbske električne energije. 

Del denarja od stotih milijonov pa naj bi se vrnil v Slovenijo – v kovčkih. 

UREDNIŠTVO 

Poslov aktualnega premierja 

Roberta Goloba (55) iz časov 

njegovega vodenja državnega 

energetskega velikana Gen-I-ja 

v Sloveniji mediji praktično ne preiskujejo, 

z izjemo neodvisnih novinarjev, 

kot je Luka Perš (35), ki raziskovalne 

zgodbe objavlja na spletnem portalu 

Prava.si. Njegovi članki, v katerih je 

navedel številne vire, ki trdijo, kako je 

Golobova ekipa ožjih sodelavcev uporabljala 

različne »fiskalne taktike« v 

državah bivše Jugoslavije, pa tudi Albaniji, 

s pomočjo katerih se je denar kopičil 

v davčnih oazah ali na tujih borzah, 

je pritegnil pozornost uglednega 

časopisa Albanian Post. Slednji tako 

povzema navedbe Prava.si, da je tedanja 

uprava Gen-I-ja nakazovala denar 

svojim podružnicam v Bosni in Hercegovini, 

Srbiji in Albaniji, nato pa preko 

teh družb sklepala pogodbe z znanimi 

osebami, ki so bile plačane za različne 

storitve, a se je ta denar večinoma vrnil 

k pravim lastnikom, od koder se je nalagal 

v davčne oaze ali pa na različne 

borze. Ena izmed najbolj znanih oseb, 

ki naj bi sodelovala v procesu pranja denarja, naj bi bil tudi 

Martin Berišaj (61), veleposlanik Kosova na Hrvaškem, ki ima 

tudi slovensko državljanstvo. 

Medijsko poročanje je 

Berišaja prisililo 

v to, da se je odzval na 

Facebooku in zanikal, 

da bi bil kakorkoli 

vpleten v pranje denarja, 

ni pa zanikal izplačil 

srbske podružnice 

elektropodjetja Gen-I, 

prav tako ni zanikal, 

da je lastnik omenjenega 

črnogorskega podjetja, 

kamor je bil 

denar nakazan. 

višini več milijonov evrov za pokrivanje 

faktur v podružnici v Beogradu, od 

koder je bil denar nakazan podjetju MB 

Consulting, katerega zastopnik je prej 

omenjeni Martin Berišaj. Albanian Post 

piše, da je v letu 2019 slovenski Gen-I 

srbski podružnici nakazal 4 milijone 

in 183 tisoč evrov, Berišaj pa je prav 

med januarjem in septembrom opravil 

več dvigov gotovine v višini 600 tisoč 

evrov z računa svojega podjetja, ki je 

imelo sklenjeno pogodbo o svetovanju z 

omejeno podružnico. V Albaniji se zdaj 

na podlagi pisanja Prava.si pojavljajo 

prve domneve, da je bil denar nakazan 

tudi za volilno kampanjo sedanjega kosovskega 

premierja Albina Kurtija (47), 

del denarja naj bi končal pri nevladnih 

ČRNOGORSKO SVETOVANJE 

Po poročanju Albanian Posta naj bi med leti 2015 in 2021 

Gen-I v svoje tri hčerinske družbe v Beogradu, Tirani in Sarajevu 

nakazal skoraj 100 milijonov evrov, od tega samo v BIH 

60 milijonov evrov za t. i. financiranje faktur oz. pokrivanje 

izgub. V letih 2019 in 2020 naj bi Gen-I izvedel več nakazil v

AKTUALNO 


34 Komentar 

organizacijah, velik del pa naj bi se ga v 

gotovini vrnil nazaj v Slovenijo. 

Spomnimo, o škandalu je že lani 

spomladi prvi poročal Planet TV. Omenjena 

komercialna televizija je takrat 

navajala, da je Berišaj denar, ki ga je 

dvigoval z bančnih računov, v gotovini 

izročil Golobu. Zanimivo, medijsko poročanje 

je Berišaja prisililo v to, da se je 

odzval na Facebooku in zanikal, da bi 

bil kakorkoli vpleten v pranje denarja, 

ni pa zanikal izplačil srbske podružnice 

elektropodjetja Gen-I, prav tako ni 

zanikal, da je lastnik omenjenega črnogorskega 

podjetja, kamor je bil denar 

nakazan. Berišaj je proti televiziji Planet 

TV napovedal tožbo z besedami, 

da bo svojo pravico poiskal na sodišču. 

Albanian Post zdaj odkriva, da sta tudi 

na Kosovu dve podjetji, ki ju ima v last 

Martin Berišaj, in sicer gre za družbi 

Myloja L.L.C. in Zaslon Kosova L.L.C. 

Zgodba postane še bolj zanimiva ob 

zadnjih razkritjih albanskih medijev, 

da je imel Berišaj v omenjenih podjetjih 

tudi slovenske partnerje, ki jim je 

skupno, da so bili v preteklosti v Sloveniji 

osumljeni goljufij in drugih davčnih 

prevar. Kosovski predsednik vlade 

Albin Kurti, ki je svoj mandat nastopil 

21. marca leta 2021, je na vprašanja 

slovenskih novinarjev večkrat dejal, 

da povsem zaupa svojemu veleposlaniku, 

zdaj, ko je afera izbruhnila tudi 

v albanskih medijih, pa so v uradnem 

pozivu Berišaja poklicali na zagovor v 

Prištino in zahtevali, da se javno izreče 

za nedolžnega. Informacij o tem, ali naj 

bi se Berišaj že oglasil pri Kurtiju, še ni. 

SPET JE KRIV JANŠA 

Zanimivo, Albanian Post se je z dodatnimi 

vprašanji obrnil tudi na odgovornega 

urednika spletnega portala 

Necenzurirano Primoža Cirmana (41), 

ki je za izbruh škandala okrivil Janeza 

Janšo (64), ko je bil le ta še na položaju 

predsednika vlade, saj da je poskušal 

preprečiti zmago Roberta Goloba 

na parlamentarnih volitvah. Še več, 

Cirmana pri Albanian Post citirajo, da 

sta Janša in Berišaj prijatelja, a naj bi 

slednjega »žrtvovali« za potrebe umazane 

politične tekme. Cirman je trdil, 

Fotomontaža CITRUS 

Pod pritiskom javnosti je 

bila preiskovalna komisija 

konec prejšnjega leta 

vendarle ustanovljena, 

Berišaj se je pojavil na 

zaslišanju in vsakršno 

vpletenost v pranje 

denarja zanikal, 

a preiskava je sprožila 

zgolj nove dvome.


AKTUALNO 

Komentar 

35 

da je bil po njegovih informacijah Berišaj 

posrednik družbe Gen-I za trgovino 

na Kosovu in v Albaniji. Kot lokalni 

posrednik naj bi na račun svojega črnogorskega 

podjetja zgolj dobil provizije 

od prodaje podjetja. 

Predstavniki kosovske vlade na čelu 

s Kurtijem so bili s strani domačih medijev 

v zadnjih tednih večkrat izzvani 

z vprašanjem, če bi se moral veleposlanik 

Berišaj vendarle posloviti s svojega 

položaja, saj se je njegovo ime pojavilo 

v povezavah z Gen-I-jevo pisarno v 

Beogradu, torej na istem naslovu, kjer 

naj bi ga tudi večkrat videvali. Portal 

inFokus je za nameček razkril, da je 

bilo podružnici ravno v času začetka 

energetske krize znova nakazanih milijonov 

evrov, da vedo nekaj o tem, pa 

so v sporočilu za javnost zapisali tudi 

v opozicijski Demokratični partiji Kosovo 

in hkrati dodali, da vseeno niso 

pričakovali, da so v afero tako globoko 

vpleteni tudi nekateri vplivni kosovski 

politični funkcionarji. 

V Kosovski demokratski stranki 

so zdaj prepričani, da je to glavni 

razlog, da vladajoča kosovska stranka 

Vetëvendosje ni želela prispevati 

glasov v parlamentu za ustanovitev 

posebne preiskovalne komisije, ki bi 

raziskala, kako so bile porabljene državne 

subvencije za nakup električne 

energije v času energetske krize. Pod 

pritiskom javnosti je bila preiskovalna 

komisija konec prejšnjega leta vendarle 

ustanovljena, Berišaj se je pojavil 

na zaslišanju in vsakršno vpletenost v 

pranje denarja zanikal, a preiskava je 

sprožila zgolj nove dvome. 

KAZENSKE OVADBE 

Afera se je na Kosovu polegla, dokler ni 

Prištine dosegla novica, da v Sloveniji 

policija preiskuje slovenskega predsednika 

vlade Goloba in to ravno v povezavi 

s sumljivimi nakazili srbske podružnice 

Gen-I črnogorskemu podjetju 

za »svetovanje«. Kosovska Agencija 

za boj proti korupciji pa je zoper kosovskega 

veleposlanika na Hrvaškem 

vložila ovadbo. Prislužil si jo je uradno 

zato, ker ni prijavil premoženja. Šlo naj 

bi za podjetje s sedežem v Črni Gori, 

kar je samo po sebi zgovorno. Zadeva je 

za zdaj na kosovskem tožilstvu. 

Ob izbruhu afere se je v javnosti 

oglasil tudi srbski strokovnjak za energetiko 

Dragan Radović, ki trdi, da je v 

Srbiji neznano kam izginilo vsaj 20 odstotkov 

električne energije, predvidoma 

zaradi preprodaje s pomočjo tujih 

podjetij, kar bi na letni ravni pomenilo 

celo 1,2 milijarde evrov, albanski analitik 

Astrit Gaši pa je na zaslišanju kosovske 

parlamentarne komisije ocenil, 

da je srbski Gen-I v samem vrhu srbske 

»elektromafije«. Postavljajo se vse glasnejša 

ugibanja, kako veliko pogačo si 

je v času vodenja Gen-I-ja odrezal aktualni 

slovenski predsednik vlade. 

Čeprav javno ni znano, zaradi česa 

vsega še preiskujejo Goloba, sta se o 

tem razpisala tako 24 ur kot levičarski 

časopis Mladina, in sicer v dneh 

Ob izbruhu afere se je 

v javnosti oglasil tudi 

srbski strokovnjak 

za energetiko Dragan 

Radović (54), ki trdi, 

da je v Srbiji neznano 

kam izginilo vsaj 20 

odstotkov električne 

energije, predvidoma 

zaradi preprodaje s 

pomočjo tujih podjetij, 

kar bi na letni ravni 

pomenilo celo 1,2 

milijarde evrov. 

po nenavadni zamenjavi ministrice za 

notranje zadeve Tatjane Bobnar (53). 

Spomnimo, ta ni želela kloniti pod pritiski 

o zamenjavi šefa Policijske uprave 

Nova Gorica Evgena Govekarja (59), saj 

naj bi se z Golobovim primerov ukvarjali 

ravno na Primorskem in nato primer 

predali NPU. Govekar je bil sicer 

na svoj položaj imenovan v času tretje 

vlade Janeza Janše, v odmevnem pismu 

Bobnarjeve o »Golobovih pritiskih« pa 

mu je očitala ravno pričakovanja, kdaj 

bo kaj postorjeno glede »tistega tam 

dol, ki je direktor na našem koncu«. 

Spomnimo, premier Golob je v 

zadnjem času lagal tudi glede svojega 

osebnega varnostnika Miloša Njegoslava 

Milovića, za katerega je trdil, 

da ni na nobeni plačilni listi, a se je 

izkazalo, da je imel sklenjeno svetovalno 

pogodbo s podjetjem Elektro Ljubljana, 

ki ga je vodil Andrej Ribič (62), 

Golob tesni prijatelj, ki mu je pomagal 

postaviti stranko. Skupno je Elektro 

Ljubljana Miloviću plačal kar 308 tisoč 

evrov, vendar v državnem podjetju ne 

najdejo ne pogodbe z VPS Svetovanjem 

ne poročil o opravljenem delu. Modus 

operandi s prikritimi svetovalnimi 

pogodbami v Sloveniji in njihova podobnost 

z balkanskimi posli čedalje 

bolj burijo duhove.

POŽAREPORT 

36 

Komentar 


Pet stvari, ki jih moramo vedeti 

o Robertu Golobu in sestrah Gaber 

BOJAN POŽAR, 

POŽAREPORT 

Ob poplavi informacij, povezanih 

z Robertom Golobom in Tino 

Gaber (35), je treba, glede na 

dejstvo, da gre za predsednika 

vlade, ki naj bi vodil vlado in državo, vedeti 

vsaj naslednje, česar pa vam mediji 

načrtno še niso povedali. Robert Golob 

je po dostopnih informacijah uradno še 

vedno poročen z Jano Nemec Golob, res 

pa je, da zakonca Nemec-Golob že nekaj 

časa živita ločeno. Medtem ko ona, ki je 

tudi nekdanja uslužbenka Gen-I, stanuje 

v njuni bivši družinski hiši v Kromberku, 

premier stanuje v manjšem dvosobnem 

stanovanju (točen naslov je javno dostopen 

na spletu), pri bivšem sodelavcu iz 

Gen-I in prijatelju Alešu Kocjančiču, imenovanem 

Kocka, v Solkanu. 

Ob govoricah o razmerju s Tino Gaber (35) 

se marsikdo na sceni nasmiha, češ, »da ni verjel, 

da je predsednik vlade tako nor«, toda zasebno življenje 

Roberta Goloba (55) je, sodeč po vseh informacijah, zelo zapleteno. 

In morda je celo Jaša Jenull tokrat res imel prav. 

VARNOSTNIKI IN MIKLAVŽ 

Kar zadeva otroke in kar javno, po različnih 

komercialnih televizijah, razlaga 

Golob, da on živi z otroki, drži samo 

delno. Po naših informacijah se namreč 

starejša hčerka šola v Vipavi. To je tisto 

dekle, ki je med predsedniško kampanjo 

poziralo s pozo s sredincem, ki je bil namenjen 

kandidatu NSi Janezu Ciglerju 

Kralju (44) - na Instagramu, kasneje pa 

je to izbrisalo, verjetno po intervenciji 

očeta Goloba. Obiskovala naj bi 4. letnik 

Škofijske gimnazije Vipava, živi pa v 

tamkajšnjem dijaškem dom. Mimogrede, 

naši viri navajajo, da je 5. decembra 

Golob prišel na miklavževanje v dijaški 

dom, s celo trumo varnostnikov in paznico 

njegovih otrok, eden od sinov veliko 

časa prebije v mladinskem centru 

za rehabilitacijo v Stari gori, drugi sin 

pa dejansko živi pri očetu in Kocjančiču. 

Zakonca Nemec-Golob, tako lokalni 

viri iz Gorjuškega, naj bi sicer zadnjih 

nekaj let imela »vojno zakoncev Rose«, 

ampak bistveno milejšo od tiste slovite 

na filmskem platnu, je pa zanimivo, da 

so praktično vse znane družinske nepremičnine, 

kar je uradno razvidno iz zemljiške 

knjige, prepisane na Jano Nemec 

Golob, toda upravljati jih je mogoče zgolj 

z izrecnim dovoljenjem Roberta Goloba. 

Prvo informacijo o tem, da naj bi se Golob 

dobival s Tino Gaber, je kontrolirano 

lansiral kabinet predsednika vlade, skozi 

oddajo 24ur na Pop TV, piarovsko namerno 

znotraj zabavne rubrike Pop In. 

Da gre za piarovsko operacijo kabineta 

predsednika vlade je - vsaj za poznavalce 

- povsem očitno iz uredniške tehnologije 

in dramaturgije prispevka ter sosledja 

dogodkov. Saj je, med drugim, lahko vsakomur 

jasno, da ekipa Pop In ni niti slučajno 

sama brskala skozi posnetke ene 

od italijanskih 

televizij (Canale 

5) ter naključno 

odkrila Goloba 

in Tine Gaber 

na vatikanskem 

božičnem koncertu. 

Ker to je 

skoraj obveščevalno 

delo, novinarke 

Pop In 

pa se s tem ne 

ukvarjajo. 

MEDIJSKI 

TRIKI 

Piarovsko strogo 

kontrolirano


POŽAREPORT 

Komentar 

37 

nadaljevanje sledi čez dva dni na Odlazkovi 

tabloidni reviji Lady, kjer Tino Gaber 

razglasijo za »prelestno«, z montažo dveh 

fotografij pa Goloba prikažejo precej višjega 

od nje, kar prav tako ne drži. Doslej 

zbrane informacije dodatno potrjujejo, 

da je bilo vse skupaj natančno zrežirano, 

časovno in drugače, vključno z izpisom 

Tine Gaber iz uradnega registra lobistov 

pri Komisiji za preprečevanje korupcije, 

kjer se je sicer nekoliko nerodno zamujalo. 

Pri Golobu so tudi vnaprej poskrbeli 

za osnovno previdnost, zato Gabrova 

v Rim oziroma Vatikan (17. decembra) 

ni potovala z vladnim letalom falcon, 

čeprav še ni pojasnjeno, kako je prišla tja 

in kje je čakala Goloba (verjetno v enem 

od hotelov), medtem ko je bil predsednik 

vlade na sprejemu pri papežu Frančišku. 

Kakorkoli, Tina Gaber zagotovo ni 

»izbrana naključno«. Ker sicer bi Golobov 

štab lahko izbral tudi, recimo, 

najbolj znano slovensko porneso La 

Toyo (41), bivšo ženo pred leti slavnega 

doktorja bioloških znanosti, magistra 

medicinskih ved, doktorja veterine, 

diplomanta mednarodnega kurza mirovnih 

študij, metabiologa, publicista, 

nesojenega predsednika republike in 

tudi prvega moža sedanje informacijske 

pooblaščenke Mojce Prelesnik - famoznega 

Arturja Šterna (57). Tina Gaber 

je namreč nekdanja slovenska miss 

Hawaiian Tropic z bujnim oprsjem in 

nasploh izjemno seksi postavo. 

Danes pa 35-letna občasna televizijska 

voditeljica in - do včeraj - registrirana 

lobistka, zaposlena v lobističnem 

Vse, kar zadeva predsednika vlade, je 

nesporno pomembno za javnost, poročanje 

o tem pa - zato v javnem interesu, še zlasti 

če je predsednik vlade poročen, če se javno 

hvali, kako on živi v otroki, in na tak način 

poskuša pridobivati naklonjenost volivcev, 

v njegovo življenje pa stopi znana Slovenka, 

zanimivo povezana tudi z drugimi politiki, 

lobisti in poslovneži in za nameček še nečakinja 

predsednice uprave državne družbe 

Petrol, ki namerava odškodninsko tožiti 

državo. Poleg tega, odkar pozna veganko 

Tino Gaber, Golob s pozicije šefa vlade deli 

tudi veganske nasvete. 

Ob Tini Gaber se marsikdo na sceni 

nasmiha, češ, »nismo vedeli, da je tako nor«, 

toda zasebno življenje predsednika vlade, 

Komentar 

podjetju Mihaela Ciglerja, kjer pa, med 

sodelavci, najdemo še Andrejo Kert (58), 

poslanko Gibanja Svoboda, Cigler pa je 

sicer, kar izhaja tudi iz javno dostopnih 

podatkov, zelo blizu stranke SD. No, prej, 

še bolj pa kasneje, Tina Gaber zaslovi z 

daljšim seznamom svojih zasebnih in poslovnih 

partnerjev, kjer se praviloma eno 

meša z drugim, biznis in pleasure, imena 

moških, povezanih s Tino Gaber, pa so za 

slovenske razmere kar impozantna, podobno 

kot je na tem portalu impozanten 

njen arhiv, in se berejo skoraj kot »The Client 

List«: poslovnež Primož Bohinc, politik 

Lojze Peterle (74), politik Patrick Vlačič 

(52), glasbenik Jan Plestenjak (49), lobist 

Milan Stanković, podjetnik Rok Snežič (41) 

Ne glede na to, 

ali ta njuna zveza res 

obstaja ali pa gre zgolj 

za Golobov medijski 

spin. Naši viri iz Nove 

Gorice tudi pravijo, 

da je tam, na Goriškem, 

še niso videli, da naj bi 

zgodba trajala kakšen 

mesec dni. 

sodeč po vseh teh informacijah, je res zapleteno. 

Nič čudnega torej, da mu čez vikend 

ne diši biti šef vlade (menda celo nejevoljno 

dviguje telefone in nadira ljudi, češ, kaj ga 

morijo čez vikend?!) in da nima časa iti na 

mednarodni gospodarski forum v Davos. Saj 

ob tako zapletenem zasebnem življenju ni 

lahko voditi vlade, kaj šele državo. 

Morda je pa Jaša Jenull tokrat res imel 

dober point, ko je na torkovem »velikem protestu 

pacientov«, kjer se je pojavil tudi Golob 

(in tako protestiral proti samemu sebi), zavpil 

med množico: »Js bi prosu, da mu date mir 

(Golobu, namreč), da se lahk skoncentrira ...« 

Če Golob »zasebnega življenja« uradno 

ne komentira, to še ne pomeni, da tega ni. 

in zdaj predsednik vlade Robert Golob so 

zgolj najbolj znani obrazi. 

PATRICK VLAČIČ 

Mimogrede, ko je bila Tina Gaber del ekipe 

tedanjega prometnega ministra Patricka 

Vlačiča, se je s tem ukvarjalo celo 

vodstvo stranke SD, tako daleč je to šlo. Je 

pa Tina Gaber tudi nečakinja predsednice 

uprave Petrola Nade Drobne Popovič 

(48), pri čemer se pojavlja pri domnevno 

spornih poslih z Dubajem - novinar 

Luka Perš (35) jo v nekem članku trilersko 

označi za tako imenovano »finančno 

mulo«, ali pa v povezavi z multinacionalko 

Vitol. Povedano drugače, Tina Gaber 

ni kar tako, ni ravno od včeraj, in govori 

se marsikaj, tudi to, da je itak vprašanje, 

za koga Tina Gaber v resnici dela. 

Po drugi strani pa je Tina Gaber - 

vsaj zaenkrat - očitno dovolj profesionalna 

in ravno prav pikantno diskretna, 

zato je za vlogo »nove partnerice« predsednika 

vlade strateško dovolj primerna. 

Ne glede na to, ali ta njuna zveza res 

obstaja ali pa gre zgolj za Golobov medijski 

spin. Naši viri iz Nove Gorice tudi 

pravijo, da je tam, na Goriškem, še niso 

videli, da naj bi zgodba trajala kakšen 

mesec dni (čeprav se očitno poznata že 

od prej, saj je Tina Gaber, kot dokazujejo 

fotografije, slavila volilno zmago Gibanja 

Svobode, 24. aprila lani, na strankarskem 

žuru v ljubljanski Cvetličarni, 

kjer Goloba, zaradi okuženosti s covidom, 

sicer ni bilo), in da naj bi »Robi« 

zdaj občasno ostajal v Ljubljani. 

Je pa tukaj še druga sestra Gaber - 

Urša Gaber (30), pet let mlajša sestra Tine 

Gaber, prav tako nekdanja manekenka, 

prej poslovna sekretarka na Gen-I, zdaj 

pa višja svetovalka v kabinetu predsednika 

vlade. In prav preko Urše na bi 

Golob spoznal Tino. Na naša vprašanja, 

kaj točno Urša Gaber dela v Golobovem 

kabinetu, kaj so torej njena dela in naloge, 

pri Golobu konkretno ne odgovarjajo, 

a naši viri pravijo, tudi iz Nove Gorice, da 

naj bi Urša Gaber (občasno) pazila na Golobove 

otroke, ko njega ni. Kar pa že lahko 

meji na zlorabo proračunskega denarja, 

saj višji svetovalci predsednika vlade 

zagotovo ne dobivajo državne plače zato, 

da pazijo otroke predsednika vlade.

KOLUMNA 

38 


Propagandni arzenal za reševanje 

nataknjene Urške: od skrbne 

mamice do posvojiteljice mucke 

PETER MERŠE 

Pomena marketinga se je Robert Golob (55) zavedal, še preden je vstopil 

v politiko, saj je še kot direktor paradržavnega Gen-I-ja celoten medijski 

spekter zasipal z oglaševalskim denarjem, za katerega je nato zahteval 

kakšno protiuslugo, in le redki mediji se tem zahtevam nismo uklonili. 

Obdal se je tudi z aktivnimi in 

nekdanjimi novinarji in novinarkami, 

ki jih danes najdemo 

med poslankami, piarovkami 

in na drugih političnih funkcijah. Nekatere 

še danes ne znajo pojasniti financiranja 

iz Gen-I-ja in ne dvomim, da je 

še nekaj takšnih, ki še vedno delujejo v 

medijih in se kot piarovci v novinarski 

preobleki še niso razkrili ali razkrile. 

A tudi tako velika falanga novinarskih 

piarovcev ni kos diletantstvu, ki 

ga pooseblja Urška Klakočar Zupančič 

(45). Njeno obnašanje je za državljane 

na eni strani še eden izmed opominov, 

kaj se zgodi, če na odgovorna mesta v 

državi izvolimo ljudi, katerih edina referenca 

je Facebook zapis o tem, kako 

je Janez Janša (64) avtokrat, po drugi 

strani pa lekcija medijske pismenosti 

v medijski krajini, kjer so mediji pretežno 

v funkciji PR službe določeni 

politični opciji. Pri glajenju njenega 

poleta na Dunaj so namreč uporabili 

skoraj celoten arzenal, ki ga imajo na 

razpolago za ta namen. 

Komaj dan pred dogodkom se je 

Klakočar Zupančičeva povsem po nepotrebnem 

zapletla v besedni dvoboj 

s podjetnikom Jocom Pečečnikom 

(53), ki naj bi razmišljal preveč kapitalistično. 

Nato pa se sama odpravi 

na dogodek, ki je za široke ljudske 

množice nedostopen, na njem pa se 

zbere kapitalistična smetana. Tja 

se je odpeljala z najbolj kapitalističnim 

in najmanj ekološkim možnim 

prevoznim sredstvom. Ob tem njena 

domnevno zelena stranka skuša celo 

spreminjati prehranjevalske navade 

ljudi, da bi bili bolj eko, da posegov na 

RS Državni zbor/Bor Slana/STA 

druga področja življenja niti ne omenjamo. 

Ob tem, ko nekatere države že 

prepovedujejo lete na kratke razdalje 

za navadne smrtnike, je Urška na Dunaj 

letela sama v falconu. 

Na vprašanja novinarjev je arogantno 

odkorakala z novinarske konference, 

češ da je absurd, da jo o tem sploh 

sprašujemo. Toliko o drugačni komunikaciji 

te koalicije. Pri čemer se je še 

zapletla v laži o državniškem obisku, 

njegovem trajanju in da je bila sploh 

druga Slovenka, ki je bila nanj povabljena. 

Prvo in zadnje je verjetno diletantstvo 

iz nevednosti, napihovanje 

POMEMBEN KONTEKST 

Urška Klakočar Zupančič se je na vabilo 

avstrijskega kolega udeležila novoletnega 

koncerta dunajskih filharmonikov, 

nato pa pred povratkom v 

domovino opravila še sestanek. Na Dunaj 

je poletela z vladnim letalom falcon. 

Nič od tega samo po sebi ni sporno. Kar 

je iz tega obiska naredilo škandal, je 

ravnanje gospe Klakočarjeve pred in po 

dogodku, ki je tega postavilo v povsem 

drugačno luč, ki je niti intenzivna medijska 

kampanja ne more prikriti. 

Teden po obisku Dunaja z vladnim letalom je medijsko podobo Urške Klakočar Zupančič Siol.net 

gladil v članku z naslovom »Klakočar Zupančičeva ob obisku zavetišča posvojila mačko«.

81 | 19. JANUAR 2023 KOLUMNA 

39 

Klakočarjevo so tako 

skušali prikazati kot 

odgovorno mamo, 

ki skuša čim več 

svojega časa preživeti 

s sinovoma. Ko je sicer 

dobra mama skušala biti 

Aleksandra Pivec, 

sta bili problem 

že dve rezini pršuta. 

trajanja pa morda celo namerna laž, da 

bi bil dogodek videti pomembnejši. 

ORODJA PROPAGANDE 

Kar je v resnici zanimivo pri vsej zgodbi, 

pa so propagandna sredstva, ki so 

se zagnala ob tem dogodku. V resnici 

gre za sredstva, ki so v večji ali manjši 

meri ves čas v pogonu, nerodnost 

Klakočarjeve jih le nekoliko jasneje 

osvetljuje. Poglejmo jih po vrsti: najprej 

je vse po predpisih. Strogo birokratsko 

argument sicer drži. A ob tem je pomembna 

tudi simbolika. Ko se je Miro 

Cerar (59) s falconom odpravil na ogled 

tekme v Pariz, isti mediji niso bili tako 

prizanesljivi. Tudi Vizjakov (58) nakup 

delnic Petrola je bil povsem skladen 

s predpisi, pa Janševo križarjenje in 

še marsikaj, kar pač za politika na takšnem 

položaju ni dostojno. Posebej še, 

ker so politiki tisti, ki predpise postavljajo, 

pri tem pa, denimo pri mobilnosti, 

omejujejo državljane v imenu višjega 

dobrega, na katerega se sami več kot 

očitno požvižgajo. 

Drugič, družinske vrednote pri 

Slovencih vžgejo. Klakočarjevo so 

tako skušali prikazati kot odgovorno 

mamo, ki skuša čim več svojega časa 

preživeti s sinovoma. Ko je sicer dobra 

mama skušala biti Aleksandra Pivec 

(50), sta bili problem že dve rezini 

pršuta. Da ne govorimo o govoricah, 

ki so jih mediji širili o družinah nekaterih 

drugih slovenskih politikov. 

Ob tem ni nepomembno, da se družine 

politikov, ko je to oportuno, na vse 

pretege skriva – pri premierju je bila 

že fotografija njegovih otrok v Bruslju 

izgovor za spremembo varovanja, Klakočar 

Zupančičeva pa je tukaj še posebej 

dvolična. V intervjuju pokaže fotografijo 

svojih sinov in reče, da ne bo 

ničesar drugega razkrivala, in zahteva 

zasebnost. Nato pa sama razkriva informacije, 

ko je to politično oportuno. 

Potem gre za igranje na čustva. Če 

se je včasih reklo, da predsedniki poljubljajo 

dojenčke, so danes v modi psi 

in mačke. Manj kot teden dni po fiasku 

s falconom je Klakočar Zupančičeva 

obiskala zavetišči za živali v Ljubljani 

in Mariboru ter posvojila mačko. To 

je bila »pomembna novica« v večini 

slovenskih medijev. Četrtič, preusmerjanje 

pozornosti. Ko niti družina in 

posvojitev mačke nista bili dovolj, so v 

javnost prišli seznami poletov s falconom 

prejšnjih vlad. Mediji so vneto šteli, 

kolikokrat se je s falconom prevažala 

prejšnja vlada. Pri tem so prikladno zamolčali, 

da je povečano število teh prevozov 

potekalo v času predsedovanja 

svetu EU, pa tudi, da prejšnja vlada v 

imenu zmanjšanja ogljičnega odtisa ni 

preganjala mesne industrije in prometa, 

da je šlo večinoma za daljše polete in 

da se ta vlada oglašuje kot bolj ekološka 

od prejšnje, torej zanjo ne morejo veljati 

isti standardi. 

VSILJENE ALTERNATIVE 

Petič, kot alternativo poletu s falconom 

so prodajali kočijo ali peš romanje. To 

je klasična, a zelo učinkovita zmota v 

argumentiranju, s katero ustvarimo 

vtis, da obstajata samo dve alternativi, 

od katerih je ena povsem bizarna. Da je 

vmesna opcija tudi avto, ki bi ustvaril 

skoraj 100-krat manj ogljičnega odtisa 

in stroška za državljane, seveda pozabijo. 

Namesto tega rajši napihnejo, kako 

komplicirano bi bilo, če bi se slučajno 

res na pot podala z avtom – kar je sicer 

naredila naslednjič, ko je znova obiskala 

Dunaj. Uboga Klakočarjeva v resnici 

žrtev, ker je ženska v politiki in šovinistični 

desničarji tega ne prenesejo, lahko 

beremo. Namesto tega vlado, ki ima 

sicer udobno večino, blokirajo z nekaj 

sredstvi, ki jih ima opozicija na voljo (in 

se jih je prejšnja posluževala v ekscesnih 

količinah v primerjavi s trenutno). 

Vzbujanje krivde je vselej prisotno 

ob zelenih agendah – kolikšen je tvoj 

ogljični odtis? Koliko ledenikov se je 

stopilo zaradi tvojih potovanj, ravnanj? 

Koliko živalim si sam uničil habitat – 

nas radi opominjajo kaviar aktivisti iz 

zasebnih letal. Tudi tokrat so mediji 

državljane opomnili, kolikokrat so že 

sami morda z Brnika leteli v München, 

ki je le malo dlje od Dunaja, da so prestopili 

na let do svoje končne destinacije. 

In nenazadnje, ko je oportuno, se seveda 

radi izgovarjajo tudi na državnost 

in da država tudi nekaj stane. Seveda 

različno intenzivno kritično, ko leva ali 

desna vlada uvrsti ministre v najvišji 

plačni razred, da ne govorimo o drugih 

simbolih državnosti, ki so običajno 

bolj v domeni desne politike, leva pa jih 

običajno zasramuje in tepta, pa naj gre 

za simbole države in slovenstva ali pa 

podjetnike, ki s trdim delom vplačujejo 

v proračun, da lahko država opravlja 

svojo funkcijo, kar seveda stane. Kadar 

je oportuno, pa seveda tudi levi ne pozabijo 

zaigrati na domoljubna čustva 

ali pa nacionalni interes, kar je pač bolj 

v modi v danem trenutku. Ste morda 

sami opazili katero izmed taktik medijske 

propagande? Ste kateri nasedli? 

Komentarji bralcev 

Da so MSM mediji zgolj propagandna 

mašinerija levih vlad smo se tako navadili, 

da se sploh noben več ne pohujšuje, 

ne pritožuje. Niti samih novinarjev 

ni sram, da to počno, ker menijo, da je 

to njihovo poslanstvo. Mentalno smo 

popolnoma zdrsnili v čas socializma, 

ko je bil novinar družbeno politični 

aktivist, drugače misleči pa smo se 

umaknili v geto. 

Blazzz 

Nekako podobno kot če bi otrokom 

govoril, da naj ne lažejo. Potem pa 

sam lažeš ob prvi priliki in se potem 

en teden zgovarjaš na druge in pa na 

okoliščine, ki da so bile vzroke tvojega 

zavestnega dejanja. 

Slovenec sm 

Malo še počakajte. Golob in Klakočarjeva 

neprestano delata vedno hujše 

napake in pospešeno upropaščata Slovenijo, 

da ju bo morala koalicija sama 

zamenjati, če bodo njene sekte hotele 

politično preživeti. 

Mefisto

MEDIJI 

40 

Kolumna 


Ko mediji obmolknejo 

MILENA MIKLAVČIČ 

Slovenci v preteklosti nismo bili navajeni, da bi se na področju 

politike in zasebnosti mešale jabolka in hruške: že ko so Slovenske 

novice leta 2005 objavile zgodbo, v kateri so podrobno popisali, 

kako se je neki poslanec javil na izmišljeni oglas, ki sta mu ga 

v spletni klepetalnici nastavila novinarja na račun svingerske scene, 

so se kresala nasprotujoča si mnenja, ali je imela javnost 

pravico izvedeti za pikantne podrobnosti ali ne. 

Deset let kasneje so v Srbiji 

močno odmevale preiskave o 

elitni prostituciji, v kateri so 

možje v modrem razkrinkali 

kar nekaj javnih osebnosti, ki so se družile 

z elitnimi prostitutkami in za njihove 

storitve plačevale tudi po več sto 

evrov na uro. Marinka, ki je takrat živela 

v Beogradu, je povedala, da so zgodbe 

o politikih in prostitutkah krožile po 

kuloarjih še leta. O življenju angleške 

kraljevske družine vemo praktično vse. 

Obstajajo TV oddaje, številni trič trači 

v rumenem tisku, dokumentarni filmi 

in knjige. Člani družine- z mladoletnimi 

otroki vred- so pred svetom že zaradi 

malenkosti razgaljeni do obisti. 

Če pomislim na jugo-čase, se pri 

najboljši veri ne spomnim, da bi mediji 

kdaj pisali o družinskih članih takratnih 

politikov. Za Zemljariča, denimo, 

nisem vedela, da je bil poročen z nekdanjo 

ljubljansko županjo. Edvard Kardelj 

sicer ni skrival, da je bil poročen s 

Pepco Kardelj, da pa je imel z njo sina 

Boruta, pa širša javnost niso posebej 

Največji in najbolj 

brutalen pogrom, 

ko novinar(ji) niso 

imeli nobene milosti, 

je na račun svoje 

družine, zlasti otrok, 

doživel nekdanji 

premier Janez Janša. 

razlagali. V nekem obdobju se je šepetalo, 

da je hotel s pesnico in igralko 

Svetlano Makarovič (84) pobegniti na 

Madagaskar, a se je njuna pot končala 

na obrobju Ljubljane. Danes mediji 

pišejo o politikih vse, kar jim uspe 

izbrskati. Je pa, seveda, od priljubljenosti 

politika odvisno, kako sveže žemljice 

potem interpretirajo, če jih sploh 

objavijo. Največji in najbolj brutalen 

pogrom, ko novinar(ji) niso imeli nobene 

milosti, je na račun svoje družine, 

zlasti otrok, doživel nekdanji premier 

Janez Janša (64). 

Ne bomo pozabili člankov niti novinarja, 

ki jih je sprožil. Kost, ki jo je vrgel 

javnosti, je povzročila pravi orkan. Povedal 

je, da je otrok Janeza in Urške Janša 

(44) umrl, in da naj bi mu na oni svet 

pomagali z uspavali, zaradi česar bi moral 

patolog zahtevati preiskavo. Novinar 

je s svojimi insinuacijami nadlegoval 

celo tiskovnega predstavnika policije, 

Draga Menegalijo. Zakonca Janša sta se 

tudi sicer znašla pod plazom morbidnih, 

nepreverjenih lažnivih vesti o Janševih 

psihozah in nasilju do žene, o Urškinih 

poskusih samomora ter o otrokovem 

Downovem sindromu in celo, kot že rečeno, 

smrti sina Črtomirja. 

Obenj se je v času afere s trenirkarstvom 

na svojstven način spotaknila 

tudi zdajšnja predsednica, ko je bila 

še informacijska pooblaščenka. Ob 

napovedi prireditve ob dnevu varstva 

osebnih podatkov jo je eden izmed sledilcev 

vprašal, ali pride v trenirki. »Pridem 

v črtomirki, a pridete tudi vi, vas 

bom vesela, Herr Ghermovshek,« mu je 

odgovorila. Zgodbe s Hollywoodskim 

pridihom smo bili deležni v času pokojnega 

predsednika Janeza Drnovška. 

Morda se še spomnite, da menda celo (!) 

sam Drnovšek ni vedel – da ima poleg 

sina tudi hčer. Ko se je izvedelo, so mediji 

dobesedno pregorevali. 

Predsednica 

se je dala fotografirati 

medijem z otrokoma 

pred gledališčem.


MEDIJI 

Kolumna 

41 

Med brskanjem po različnih zapisih 

sem zasledila, da je imel po ločitvi 

kratko razmerje s sodelavko na GIP Betonu 

Darinko Forte. Ta je rodila hčerko 

Nano, ki je šele na svoj 23. rojstni dan 

izvedela, da je njen oče predsednik 

Drnovšek. Ves ta čas je zanjo skrbela 

mama Darinka. Romantična, prijetna 

in v srce segajoča zgodba! Skladateljica 

Nana in njen mož, igralec Jure Ivanušič 

(49), danes pravita, da svoje hčerke ne 

obremenjujeta s tem, da je bil njen dedek 

predsednik Slovenije. 

DOBRA MATI 

Lani, 26. septembra, je Cosmopolitan 

objavil fotografije predsednice državnega 

zbora Urška Klakočar Zupančič 

(45) in njenih sinov, devetletnih dvojčkov 

Filipa in Davida. Ob tej priložnosti 

je Zupančičeva povedala, da svojega 

zasebnega življenja ne misli (več) deliti 

z javnostjo. Morala bi se ugrizniti 

v jezik. Ko se je udeležila Novoletnega 

koncerta filharmonikov na Dunaju, 

ji je javnost med drugim očitala, češ, 

zakaj jo je tja odpeljalo letalo. V pismu, 

ki ga je čez tri dni napisala, je zelo 

čustveno pojasnila, da se je želela čim 

prej vrniti k družini. Vedno bo naredila 

vse, da sinova zaščiti, ker je najprej 

mati in šele nato vse drugo. Hvaležna 

je, da je po koncertu in opravljenem 

večurnem pogovoru s predsednikom 

Borut Cvetko/MEDIASPEED 

V predsednico niso več 

vrtali. Obnašali so se 

drugače kot leta 2012, ko 

so, kot piše Bojan Požar 

(66), sesuvali takratnega 

predsednika vlade 

Janeza Janšo samo zato, 

ker je zaradi sinove 

bolezni med dopustom 

na grškem otoku Kos, 

za predčasno vrnitev 

domov, najel manjše 

zasebno letalo. 

avstrijskega parlamenta lahko hitro 

prišla domov. Tudi zato, ker je imel 

njej oče ravno ta dan nesrečo, ki bi 

lahko bila zanj življenjsko nevarna. 

Naj ji oprosti, da je to razkrila, je razlagala 

Klakočerjeva. 

Po tem pismu je bilo videti, kot da se 

je osrednjim medijem na nek način oddahnilo. 

V predsednico niso več vrtali. 

Obnašali so se drugače kot leta 2012, ko 

so, kot piše Bojan Požar (66), sesuvali 

takratnega predsednika vlade Janeza 

Janšo samo zato, ker je zaradi sinove bolezni 

med dopustom na grškem otoku 

Kos, za predčasno vrnitev domov, najel 

manjše zasebno letalo. Četudi ga je plačal 

iz lastnega žepa, mu niso dali miru. 

Kot niso dali miru Aleksandri Pivec (50), 

njenima sinovoma in sendviču. Janez 

Pogorelec (57) je takrat na Twitterju zapisal, 

da za mešanje družinskih in službenih 

obveznosti, posebej čez vikende, 

imajo veliko razumevanja in da bi bilo 

prav, da se to tudi formalno bolje uredi. 

Tudi ministrica ima po njegovem mnenju 

vso pravico biti mati in navsezadnje 

si želimo več žensk v politiki. 

Ne nazadnje bo lahko že jutri prišlo 

do menjave na vrhu in bo, denimo, 

Aleksandra del vladne ekipe. Bilo bi 

nerodno, če bi se pri njej ponovno spotikali 

ob stvari, zaradi katerih ste pri 

Urški – umolknili.

CERKEV 


42 Komentar 

Benediktov tajnik razočaral tiste, 

ki so upali, da bo padalo po Frančišku 

ANDREJA BARAT 

Prejšnji teden je ena največjih italijanskih založb dramatično napovedala 

izid knjige tajnika pokojnega papeža Benedikta XVI., Georga Gänsweina 

(66) z naslovom Nient'altro che la verità: La mia vita al fianco di Benedetto 

XVI (Nič drugega kot resnica: moje življenje ob boku Benedikta XVI.). 

Knjiga naj bi razkrila škandale 

in ozadja. Njena napoved je nekoliko 

prestrašila vatikanske 

kroge, avtor je bil v ponedeljek 

poklican k papežu na zaseben razgovor, 

nekaj kardinalov in nadškofov pa 

ga je v intervjujih javno posvarilo, naj 

molči. Nekateri naj bi si celo prizadevali 

za zaustavitev objave, papež Frančišek 

(86) pa je v nedeljskem nagovoru 

zelo nazorno govoril o tračih, ki da so 

hudičevo delo in povzročajo razdore. 

VATIKANSKI CLOONEY 

Georg Gänswein, 66-letni nemški 

duhovnik, je Benediktu stal ob strani 

skoraj tri desetletja, najprej kot uradnik 

takratnega kardinala Josepha 

Ratzingerja v Kongregaciji za nauk 

vere, nato pa od leta 2003 kot Ratzingerjev 

osebni tajnik. Njegov vzdevek 

je »vatikanski George Clooney«. Pred 

leti je pristal na naslovnici revije Vanity 

Fair s pripisom: »Ni greh biti lep«. 

Tudi sicer mu dobro leži zvezdniški 

način življenja. Pričakovano ima odprt 

profil na Instagramu. 

PROFIMEDIA 

Nekateri mu očitajo, da je njegova 

knjiga posledica dejstva, da zanj na 

vatikanskem dvoru po smrti njegovega 

nadrejenega očitno ni več na voljo 

visokega mesta. In da gre za cepeta- 

Da njegovo delovanje 

ni bilo zlonamerno 

in da je šlo za 

nesporazum, Gänswein 

dokazuje s tem, da strogo 

zavrača konservativce, 

ki so in bi želeli 

iz zaslužnega papeža 

narediti svojo ikono 

in voditelja.


CERKEV 

Komentar 

43 

nje užaljenega otroka, ki bo šel z odra 

nazaj med gledalce. S 1. februarjem se 

mora namreč tudi izseliti iz samostana 

Mater Ecclesiae, kjer je bival skupaj 

s pokojnim papežem. Kje bo njegovo 

novo mesto, še ni znano. Možno je, da 

bo poslan v katero od praznih nemških 

škofij. Morda je tudi kaj na tem, 

zagotovo pa mu ni mogoče očitati, da 

pokojnega papeža ne bi globoko spoštoval 

in imel rad. 

KAJ JE V KNJIGI 

Povzemamo, kaj o knjigi pišejo drugi 

tuji mediji. Splošen vtis je, da je šlo pri 

»tajmingu« izida in napovedovanju 

strašnih škandalov, ki naj bi jih knjiga 

razkrila, predvsem za marketinško potezo. 

Knjiga namreč ne prinaša ničesar 

posebno pretresljivega, zgolj na novo 

osvetljuje nekatere že znane dogodke. 

Avtor v njej odpira več front hkrati. 

Nekateri mu očitajo, 

da je njegova knjiga 

posledica dejstva, da zanj 

na vatikanskem dvoru 

po smrti njegovega 

nadrejenega očitno 

ni več na voljo visokega 

mesta. In da gre za 

cepetanje užaljenega 

otroka, ki bo šel z odra 

nazaj med gledalce. 

IZSTOPAJOČE TEME 

Napetosti med predhodnim tajnikom 

in Gänsweinom: avtor knjige 

je bil najožji sodelavec pokojnega 

papeža 33 let. V papeškega tajnika 

pa je bil povišan šele proti koncu 

Benediktovega pontifikata. To potezo 

naj bi zelo slabo sprejel njegov 

predhodnik, tajnik Josef Clemens 

(75). Zgodovina se očitno ponavlja, 

tudi Gänsweina je zelo prizadela 

njegova odstavitev z mesta perfekta 

po škandalu z avtorstvom knjige 

kardinala Roberta Saraha, ki je pod 

svojo knjigo brez pristanka podpisal 

takrat že zaslužnega papeža Benedikta 

XVI. V tej knjigi je v času amazonske 

sinode idejno precej kritično 

nastopal proti potezam aktualnega 

papeža Frančiška. 

Zaslužni papež je avtorstvo odrekel, 

za zaplet pa naj bi bil delno 

kriv njegov tajnik, ki je posledično 

po hitrem postopku izgubil mesto 

perfekta. Da njegovo delovanje 

ni bilo zlonamerno in da je šlo za 

nesporazum, Gänswein dokazuje 

s tem, da strogo zavrača konservativce, 

ki so in bi želeli iz zaslužnega 

papeža narediti svojo ikono in voditelja. 

Poudarja, da je bil Benediktov 

odstop veljaven in hoten in da nikoli 

ni nasprotoval papežu Frančišku. V 

knjigi so opisane do sedaj neznane 

podrobnosti o odstopu, ki zavrnejo 

teoretike zarot. 

Prav tako pove, da so Benedikta 

osebno prizadele poteze Frančiška, 

ko je omejil obhajanje tradicionalne 

latinske maše. Ne glede na to pa zaslužni 

papež ni nikoli nastopal proti 

aktualnemu in je zavračal vsako 

možnost, da se okoli njega oblikuje 

nekakšna konservativna opozicija 

Katoliške cerkve. 

NAKLONJENOST 

Georgu Gänsweinu lahko morda kdo 

očita željo po pozornosti in netaktnost. 

Ne more pa mu očitati nelojalnosti in 

nespoštovanja do pokojnega Benedikta 

XVI. Videti je, da gre iz spoštovanja do 

njega v svoji knjigi preko osebnih zamer 

do papeža Frančiška zaradi izgube 

svojega prestižnega položaja. Vendar 

pa sporočilo, ki ga želi poslati Gänswein, 

ni sporno. Ne želi očrniti ne Cerkve 

ne aktualnega papeža. Kot poroča portal 

CNA, »so morda najdragocenejša 

vsebina knjige odlomki iz homilij, ki jih 

je imel Benedikt XVI. v samostanu Mater 

Ecclesiae, kjer je preživel zadnja leta 

svojega življenja«. 

Benedikt XVI. je predstavljen kot 

introvertiran, ponižen, pošten, intelektualno 

briljanten in predvsem kot 

človek vere. Škandali, ki smo jih ljudje 

tako zelo željni, zbledijo pred škandalozno 

božjo ljubeznijo, ki nas ne glede 

na vse sprejema in nosi v svoji roki.

CASNIK.SI 

44 

Komentar 

| 81 | 19. JANUAR 2023 

Oglate in okrogle obletnice 

na kulturnem ministrstvu 

ANDREJ TOMELJ, 

CASNIK.SI 

Še ena nečednost, da ne rečemo zarota ministra Vaska Simonitija (71) 

je prišla na dan, potem ko je v javnost prišla informacija, 

da je Ministrstvo za kulturo pod njegovim vodstvom prezrlo 

stoletnico rojstva narodnega heroja in tudi pesnika 

Karla Destovnika Kajuha (1922–1944). Običajno praznujemo 

okrogle obletnice, pri najpomembnejših naših sinovih 

in naših hčerah naroda pa lahko naredimo tudi izjemo. 

Kot rečeno, pri Kajuhu smo zamudili 

s praznovanjem obletnice 

njegovega rojstva, zato 

moramo paziti, da napake ne 

bi ponovili pri obletnici smrti. Zelo 

majhna verjetnost je, da bi Levica še 

letos izgubila oblast na ugrabljenem 

Ministrstvu za kulturo in zato to ne 

bi moglo razglasiti Kajuhovega leta ob 

osemdesetletnici njegove smrti, kar bi 

bila nepopravljiva napaka. Ubrali so 

srednjo pot: Kajuhovo leto ob stoprvi 

obletnici rojstva in devetinsedemdeseti 

obletnica smrti. Kako prikladno, 

kako izvirno, kako svobodno! 

Vnuk Koseskega je bil 

strasten alpinist Julius 

Kugy. Menda je kar 2500 

Tržačanov pospremilo 

uglednega someščana, 

uspešnega državnega 

uradnika, pesnika, 

domoljuba, glasnika 

sožitja med različnimi 

narodi v Trstu in 

očeta sedmih otrok na 

pokopališče pri Sv. Ani. 

PARTIZAN IN PESNIK 

O Kajuhovem letu in povprečni kakovosti 

njegove poezije je v Slovenskem času 

(Družina) razmišlja dr. Brane Senegačnik 

(56), nesporna avtoriteta pesništva. 

Njegovim razmišljanjem je težko dodati 

kaj tehtnega, dovolimo si lahko le pomislek, 

da je za politike v slovenski kulturi 

pomembnejši Kajuh, narodni heroj, od 

Kajuha, pesnika. Kako naj bo drugače, 

če pa vse niti nacionalne zgodovine vlečemo 

iz leta 1941, če z državnimi častmi 

Posnetek zaslona 

in četo SV (ne)premišljeno pokopavamo 

glumače in zločince, če razmišljamo o 

odvzemu že podeljenih nagrad. 

Negovalci tradicije partizanstva 

in revolucije se bojijo nevarnosti, 

da Kajuhova poezija utone v pozabo. 

V zadnjih letih jo je med drugimi 

njegovimi sodobniki močno zasenčil 

predvsem Balantič. Kot vemo, sta 

bila pesnika vrstnika, oba žrtvi vojne 

oziroma revolucije, oba sta umrla pri 

komaj dvaindvajsetih letih. Kajuha je


CASNIK.SI 

Komentar 

45 

Kot vemo, 

sta bila pesnika 

vrstnika, oba žrtvi 

vojne oziroma 

revolucije, oba sta 

umrla pri komaj 

dvaindvajsetih letih. 

Pri Balantiču bomo, za razliko od Kajuha, zaman iskali sovraštvo in bojevitost. 

pokosila nemška krogla nad Belimi 

Vodami, Balantič je zgorel v partizanskem 

peklu v Grahovem. Njuna poezija 

se močno razlikuje. Pri Balantiču 

zaman iščemo kakršnokoli sovraštvo 

in spodbujanje k boju in protirevoluciji. 

Nasprotno pa Kajuh čuti, da je 

poklican podžigati upornega duha in 

graditi z orožjem boljši svet. Bil je agitator, 

ob katerem so se menda navdihovali 

tudi ljubljanski vosovci. 

Posnetek zaslona 

POZABLJENI IN PREZIRANI 

Spominsko leto Koseskega? Zakaj 

pa ne, če naj bi bila tehtnost in nadčasovnost 

umetniškega ustvarjanja 

drugotnega pomena. Če je merilo za 

razglasitev spominskega leta predvsem 

politično angažirana in domoljubna 

poezija, bi kazalo v naslednjem 

letu, to je 2024, počastiti Jovana Vesela 

Koseskega (1798–1884). Okroglih 

140 let bo preteklo od smrti pomembnega 

Prešernovega sodobnika, ki je bil 

za svojega življenja jako čislan med 

Kranjci in Tržačani. Rojen je bil v Spodnjih 

Kosezah pri Moravčah. V Gradcu 

je doštudiral pravo, služboval najprej 

v Ljubljani in nato v Trstu, kjer je napredoval 

vse do finančnega svetnika. 

Bil je tudi predsednik narodnobuditeljskega 

Slavjanskega društva. Prevajal 

je klasike, kot so Goethe, Schiller, 

Dante, Puškin idr. ter pesnil v nemščini 

in slovenščini. Med drugim je 

napisal: Slovenja presvitlimu, premilostljivimu 

gospodu in cesarju Ferdinandu 

Pervimu, ob veselim dohodu 

Njih Veličanstva v Ljubljano, Kdo je 

mar?, Viribus unitis, Potažba, Naprej, 

slavenski Jug, Vojaška idr. 

Posamezne pesnitve nam je za Wikivir 

priskrbel dr. Kozma Ahačič (46). 

Zbrana dela, izvirna in prevodi, so izšla 

pri Slovenski matici na neverjetnih 

690 straneh. Še zanimivost, ki ni povezana 

s pesništvom: vnuk Koseskega je 

bil strasten alpinist Julius Kugy. 

Menda je kar 2500 Tržačanov 

pospremilo uglednega someščana, 

uspešnega državnega uradnika, pesnika, 

domoljuba, glasnika sožitja med različnimi 

narodi v Trstu in očeta sedmih 

otrok na pokopališče pri sv. Ani. Družinski 

grob Vesel je danes zanemarjen, zato 

preti nevarnost, da ga bodo prekopali in 

družino Vesel izbrisali iz spomina tržaških 

Slovencev. Ministrstvo v Ljubljani 

in konzulat v Trstu, kaj še čakate?! 

Ker je Koseski pripadal krogu staroslovencev«, 

sta ga mladoslovenca 

Stritar in Levstik močno kritizirala in 

uspešno iztisnila iz narodne zavesti 

Slovencev. Predvsem po njuni zaslugi 

se o Koseskem govori s posmehom in 

prezirom vse do danes. Če že vendarle 

kdaj govorimo o njem, ga imamo za 

negativni antipod Prešernu, brez upoštevanja 

okoliščin, kakršne so bile v 

devetnajstem stoletju. Verzi Koseskega 

kažejo poti in stranpoti knjižne slovenščine 

tistega časa in nas z izumljenimi 

novimi besedami utegnejo celo zabavati. 

Nikakor ne gre spregledati spodbujanja 

k samozavesti Slovencev in sožitja 

z drugimi narodi pod habsburško 

krono, ki ji je Koseski zvesto služil. 

OKROGLE OBLETNICE 

Če se bomo še naprej zmrdovali nad 

Koseskim, v nadaljevanju lahko izberemo 

med naslednjimi pesniki, ki bi 

jim lahko izkazali posebno pozornost 

v letu 2024. Demokratični presežek pri 

izbiri bi bil zagotovljen, če bi ime jubilanta 

izžrebala predsednica republike 

NPM. Uradnice in uradniki, političarke 

in politiki na Ministrstvu za kulturo in 

kulturni boj, čimprej se bo treba odločiti! 

Letnice rojstva: Valentin Stanič 

(1774), Urban Jarnik (1784), Simon Gregorčič 

(1844), Edvard Kocbek (1904), 

Srečko Kosovel (1904), Cene Vipotnik 

(1914), Fran Milčinski Ježek (1914), Ivan 

Minatti (1924), Ada Škerl (1924). Letnice 

smrti: Urban Jarnik (1844), Stanko Vuk 

(1944), Ksaver Meško (1964). 

Da ne bo nesporazuma; namen tega 

pisanja nikakor ni jalov poskus oporekanja 

Prešernovemu primatu na slovenskem 

Parnasu. Edini namen je: če se 

poklonimo Kajuhu za oglato obletnico – 

zakaj ne tudi Koseskemu za okroglo.

KOMENTAR 

46 


Golob z denarjem razveselil 

sodnike, Švarc Pipanova 

pa usmerja pravosodne reforme 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

Predsednik vlade Robert Golob (55) je sodeloval 

na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva. 

Napovedal je reforme pravosodja, ministrica za pravosodje 

Dominika Švarc Pipan (44) pa je obljubila, da bo vlada reformo 

pravosodja izvedla že do konca meseca. Golob je vsem sodnikom 

in tožilcem obljubil že od januarja naprej 600 evrov povišice. 

To je začasna ureditev, za katero 

še iščejo zakonsko podlago, po 

kateri bodo pravosodni funkcionarji 

vsak mesec prejemali 

600 evrov bruto univerzalnega dodatka. 

Kakšne reforme naj bi pripravljala 

vlada in kaj pomeni ta začasni dodatek, 

bomo ugotavljali v tem članku. 

Sodnik začetnik ima npr. za od osem 

do deset plačnih razredov oziroma več 

kot za tretjino nižjo plačo od najslabše 

plačanega poslanca in je na ravni nižjega 

uradnika, so že oktobra opozarjali v 

Sodniškem društvu Slovenije. 

Vlada normativno podlago za dodatek šele pripravlja, tako da zakon, ki bi to omogočal, 

sploh še ne obstaja. Ministrska trojka v sodniški druščini: Sanja Ajanović Hovnik (45), 

Dominika Švarc Pipan (44) in Robert Golob (55). 

MESEČNI DODATEK 

Sodniki so v Sloveniji res podplačani, 

sploh v primerjavi z drugimi predstavniki 

oblasti, podplačani pa so tudi v 

primerjavi z evropskimi kolegi, kar pa v 

bistvu velja tudi za npr. poslance. Na to 

sicer v sodstvu opozarjajo že dolgo časa. 

Sodnik začetnik 

ima npr. za od osem 

do deset plačnih 

razredov oziroma 

več kot za tretjino nižjo 

plačo od najslabše 

plačanega poslanca 

in je na ravni nižjega 

uradnika, so že oktobra 

opozarjali v Sodniškem 

društvu Slovenije.

81 | 19. JANUAR 2023 KOMENTAR 

47 

Zaostanek za približno tretjino pa 

ne velja zgolj za sodnike začetnike, ki 

zaslužijo tudi manj od svojih pomočnikov, 

strokovnih sodelavcev, temveč 

razlike segajo vse do najvišjih predstavnikov 

vseh treh vej oblasti, kar so 

v društvu označili za namerno degradiranje 

sodstva. Plače sodnikov so za 

približno 25 odstotkov manjše od plač 

vladnih funkcionarjev, plače tožilcev 

pa so od plač vladnih funkcionarjevih 

manjše za približno 8 odstotkov. 

Mesečni dodatek 600 evrov bruto 

naj bi po ocenah Ministrstva za pravosodje 

sedaj prejemalo 1093 sodnikov in 

tožilcev. Vlada normativno podlago za 

dodatek šele pripravlja, tako da zakon, 

ki bi to omogočal, še ne obstaja. Dodatek 

bi po poročanju časnika Finance pomenil 

od okoli 11 do 20 odstotkov višje plače. 

11 za vrhovne sodnike, ki med sodniki 

prejemajo najvišje plače (okoli 5300 

evrov bruto), 20 pa za okrajne sodnike 

(z 2964 evri bruto plače). Okrajni tožilci 

Namen nove ureditve 

je v tem, da se reši 

stanje na upravnem 

sodišču, kjer se soočajo 

s precejšnjimi 

sodnimi zaostanki. 

bodo imeli s tem začasnim dodatkom za 

okoli 19 odstotkov višjo plačo, vrhovni 

tožilci pa za okoli 11,5 odstotkov. 

Premier Golob je na sestanku sicer 

dejal, da so sodniške plače od leta 2008 

realno padle za pet odstotkov, plače drugim 

v javnem sektorju pa so zrasle za 15 

odstotkov. Kot pa ugotavljajo v časniku 

Finance, so leta 2021 povprečne plače 

Boštjan Podlogar/STA 

sodnih funkcionarjev zrasle le za 0,2 odstotka, 

funkcionarjev v drugih državnih 

organih (kot so npr. tožilci, zaposleni na 

računskem sodišču, varuh človekovih 

pravic, fiskalni svet in drugi) pa za 3 odstotke 

v 1 letu. Plače vladnih funkcionarjev 

so se leta 2021 v 1 letu povišale za 5,5 

odstotka, še navajajo v Financah. 

SODNIKI ZADOVOLJNI 

Ne spreminjajo pa se samo plače. Na 

sestanku v torek je določene reforme 

predstavila tudi ministrica za pravosodje 

Dominika Švarc Pipan. Po 

Golobovih besedah naj bi bil sistem 

pravosodja »eden tistih sistemov, ki 

se bo v tem letu v marsičem izboljšal«. 

Načrtovane so spremembe na področju 

upravnega postopka, spremenjene 

naj bi bile tudi pristojnosti ustavnega 

sodišča. Na upravnopravnem področju 

naj bi tako izvedli novelo zakona 

o upravnem sporu, ki bo najverjetneje 

obravnavana prihodnji teden. Namen 

nove ureditve je v tem, da se reši stanje 

na upravnem sodišču, kjer se soočajo 

s precejšnjimi sodnimi zaostanki. 

Bolj zanimivo pa deluje urejanje 

pristojnosti ustavnega sodišča. Ministrica 

sicer ni bila kaj dosti konkretna. 

Spremembe naj bi šle predvsem v smeri 

omejevanja zadev, ki jih ustavno sodišče 

obravnava. Med drugim je ministrica 

naštela področja, kot so »okoljsko pravo, 

kategorizacija javnih cest, gradbena zakonodaja 

in druga«. Gre za tista področja, 

za katera večinoma rečemo, da ne sodijo 

pod ustavno sodišče, je še dejala. Sicer 

med pristojnostmi nobeno izmed teh 

področij ni izrecno omejeno, najverjetneje 

pa so mišljeni predpisi in akti oziroma 

presojanje o teh, ki se tičejo teh področij. 

Ministrstvo naj bi še letos začelo 

tudi pripravo še ene novele zakona o 

kazenskem postopku in nadaljevalo 

reševanje problematike pomanjkanja 

sodnih izvedencev v civilnih družinskih 

postopkih, za kar je prejelo tudi 

evropska sredstva. Uvedel se naj bi 

tudi »enovit sodnik«, ni pa pričakovati 

reorganizacije mreže sodišč na ravni 

celotne države. Načrtovana naj bi bila 

tudi prenova državnega pravniškega 

izpita. Predlagane spremembe pa so sicer 

sodniki, tako v sodniškem društvu 

pod vodstvom Vesne Bergant Rakočević 

(52) kot na vrhovnem sodišču in v 

sodnem svetu, pozdravili.

SVET 

48 


Slavoj Žižek: v Rusiji se nevarno 

približujejo različici nacizma 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

Filozof Slavoj Žižek (73) je za Radio Svobodna Evropa 

(Radio Free Europe) dal intervju, v katerem je bila glavna tema 

vojna v Ukrajini, v njem pa je kritično nastopil tudi do leve politike, 

sploh tiste bolj na skrajnem polu, ki je v svoji protinatovski 

drži potegnila s Putinom, podobno kot so to storili 

zaradi njegovega branjenja tradicionalnih vrednot na trdi desni. 

Slavoj Žižek je takoj na začetku 

intervjuja poudaril, da je odločno 

proti Vladimirju Putinu (70). 

Po Žižkovi teoriji je v devetdesetih 

letih med Rusijo in Zahodom prišlo 

do tihega pakta, po katerem je bila 

Rusija uradno priznana kot velesila, 

čeprav navzven naj ne bi delovala kot 

taka. Putin pa je tisti, ki je po ruskem 

kaosu v devetdesetih letih prekršil to 

nenapisano pravilo. Tako gospodarski 

propad kot nezaupanje v demokracijo 

in korupcija so skupaj vzpostavili pogoje 

za Putinov pohod na oblast. Toda 

tudi Zahod tu ni povsem brez krivde. 

RAZLIČICA NACIZMA 

Na vprašanje, ali skuša Putin uveljaviti 

neko novo varianto Sovjetske zveze, je 

posredno Žižek odgovoril pritrdilno. V 

Rusiji se je tako pojavila neka nova različica 

nacizma. 

Putin v enem izmed svojih govorov 

v svoje imperialne želje ni vključil samo 

baltskih držav, ampak tudi Finsko, z 

nekaterimi posrednimi namigi pa celo 

Švedsko. Podobna situacija pa se pojavlja 

tudi v Bosni in Hercegovini pa tudi 

na Kosovem, kjer so nekateri srbski politiki 

že začeli s podobno retoriko, kot jo 

uporablja Putin, češ da je Kosovo treba 

denacificirati. Pri čemer pa smo prišli v 

Putinovi retoriki že do take bizarnosti, 

Dogma levice je v tem, 

da ne glede na to, kako 

brutalna diktatura ste, če je 

Nato proti vam, mora v vas 

biti nekaj dobrega. Nato je 

tako avtomatski nasprotnik. 

Jure Makovec/STA

81 | 19. JANUAR 2023 SVET 

49 

Ravno Evropa pa je tista, 

ki vse moti: od ameriške 

desnice, do Rusov 

in latinskoameriških 

voditeljev ter lažnih 

protikolonizatorjev 

iz tretjega sveta 

in tako naprej. 

da se ruski politiki poslužujejo že pojma 

desatanizacija s Putinom kot glavnim eksorcistom 

na čelu. Ob obisku in nagovoru 

Volodimirja Zelenskega (44) v Washingtonu 

je bil opažen močan odpor nekaterih 

politikov iz tabora Donalda Trumpa 

(76), kar kaže na globoko solidarnost 

zahodne nove populistične desnice s 

Putinom. Kljub temu da je levičar, Žižek 

priznava, da je Evropa nekaj posebnega. 

Ravno Evropa pa je tista, ki vse moti: od 

ameriške desnice, do Rusov in latinskoameriških 

voditeljev ter lažnih protikolonizatorjev 

iz tretjega sveta in tako naprej. 

Če pa bi že kje bila potrebna denacifikacija, 

bi se morala najprej zgoditi v 

Rusiji, meni Žižek. Ena veja ruske politike 

je vedno zagovarjala imperializem, 

tako ta ni vezan zgolj na Putina. Dostojevski 

je bil eden prvih, ki je postavil 

teorijo o Rusiji kot večni žrtvi Evrope. 

UKRAJINSKI ODPOR 

»Nočna mora« pa je po Žižkovem mnenju 

tihi pakt med Zahodnimi ultra- 

-desnimi neokonservativci, agresivnimi 

populisti od Anglije do Francije in 

Nemčije. Te skupine imajo vizijo novega 

suverenega državnega multikulturalizma. 

Drzna trditev, ki jo Žižek 

postavi, je, da brez poezije ni nasilja 

in etničnega čiščenja, saj je določena 

poezija vedno pripravljena opravičiti 

nacionalistični, rasistični ali totalitarni 

režim, pri čemer kot primere navaja 

Ezro Pounda, T. S. Eliota iz Amerike, da 

ne govorimo o bivši Jugoslaviji, kjer je 

bil celo Radovan Karadžić (77) pesnik. 

Rusija je v poznih sedemdesetih 

ugotovila, da izgublja ideološko vojno z 

Zahodom, predvsem z uvozom zahodne 

kulture, zato so se začeli povezovati s 

prej zatiranimi konservativci in pravoslavno 

Cerkvijo, da bi se z rusko tradicionalno 

kulturo zoperstavili hedonističnemu 

Zahodu. Rusija je kljub vsemu 

globoko razdeljena, usoda pa bo verjetno 

podobna kot z Miloševićem v Srbiji. 

Ta je izgubil oblast, a ne zaradi svoje politike 

etničnega čiščenja, ampak zaradi 

tega, ker je izgubil vojno. Če bo Putinu 

uspelo, bo s tem postal resnično priljubljen, 

če pa ne, ga bodo razglasili za 

diktatorja, ki je zlorabil Rusijo. Rusija je 

tako v globokem konfliktu sama s seboj. 

Žižek misli, da Ukrajina ne more 

zmagati brez zelo močne pomoči Zahoda. 

Veliko ljudi tako z leve kot z desne 

je želelo, da se vojna čim prej konča. 

Na podzavestni ravni je bilo to za nas 

»slabo presenečenje«, ne zgolj sam napad, 

ampak ukrajinska volja do odpora. 

Ljudskega odpora, ki meji na nemogoče, 

bi morali biti iskreno veseli ravno na levi 

strani. Žižek tudi ne razume svojih levih 

prijateljev, ki Rusijo vseeno dojemajo 

kot neko naslednico Sovjetske zveze. 

PROVOKACIJA RUSIJE 

Na levi strani so pomoč kritizirali tudi 

nekateri misleci na levi, kot sta npr. 

Noam Chomsky (94) in Jeffrey Sachs 

(68). Poslanka nemške Die Linke je povsem 

odkrito rekla, češ zakaj bi Ukrajini 

pomagali, s čimer bi se postavljali v nevarnost, 

da nam ne bo treba plačevati 

višjih cen elektrike ali karkoli drugega. 

Dogma levice je v tem, da ne glede na to, 

kako brutalna diktatura ste, če je Nato 

proti vam, mora v vas biti nekaj dobrega. 

Nato je tako avtomatski nasprotnik. 

Natanko to je abstraktni pacifizem, 

s katerim se je nemška propaganda poigravala 

v Evropi tik pred drugo svetovno 

vojno – imenovali so ga antiimperializem. 

Francoski, angleški, ameriški 

imperializem skuša zavladati Evropi, 

Evropi bomo zagotovili avtonomijo, rešili 

bomo Evropo in tako naprej in tako 

naprej. In paradoks je, da Chomsky, ki se 

politično razglaša za anarhista, na koncu 

ni podprl Rusije. Danes je priljubljen 

izraz »razumevanje Rusije«. S tem, ko 

pomagamo Ukrajini, še vedno upamo, 

da ne bomo preveč sprovocirali Rusije. 

To je paradoks, ki ga niso pripravljeni 

sprejeti, da je zahodna intervencija 

odprla priložnost za mir. Brez posredovanja 

Zahoda, ki bi pomagal Ukrajini, 

bi bila država verjetno okupirana in potem 

bi verjetno lahko nadaljevali z Moldavijo, 

baltskimi državami, pritiskom 

na Finsko in tako naprej, meni Žižek. 

Radio Free Europe/Radio Liberty 

(RFE/RL) je organizacija, ki jo financira 

vlada Združenih držav, ki oddaja 

in poroča o novicah, informacijah 

in analizah v državah Vzhodne 

Evrope, Srednje Azije, Kavkaza in 

Bližnjega vzhoda. Sedež imajo v Pragi 

od leta 1995 in ima 21 lokalnih pisarn 

z več kot 500 zaposlenimi. Med 

hladno vojno so oddajali tudi v države 

vzhodne Evrope, tudi v Sovjetsko 

zvezo, na katero je ciljal predvsem 

Radio Liberty. 

 


Resen filozof ne menja svojih stališč kot 

gate. Žižek to počne, ovce, ki mu sledijo, 

pa to občudujejo. To pač ne gre. 

Katoliške vere že davno ne bi bilo več, 

če ne bi obdržala osnovna pravila. Žižek 

pa bi bil enkrat Stalin, drugič Putin 

in končno celo Kristus. To pa ne gre. 

APMMB2 

Žižek je preprosto oseba, ki je znal 

vedno poskrbeti predvsem zase in 

svojo kariero. Vedno in povsod je 

vedel, kako se je treba obnašati in 

kaj govoriti, da si “in”. Zaveda se, da 

si z napačnim odnosom do ameriške 

proksi vojne zoper Rusijo v Ukrajini 

v trenutku lahko zapre vrata do 

ameriških unverz in s tem do denarnih 

prilivov, od katerih udobno živi. 

Rasputin 

Žižek se obrača več ali manj po vetru. 

Je odličen retorik in odličen v tvorbi 

spinov ter intelektualno nepošten. 

Sledim mu zato, da vem kaj se bo čez 

nekaj časa zgodilo v slovenski levi 

družbi, saj mu skrajni levičarji in levi 

privatizerji, ki jih on v članku kritizira, 

dosledno sledijo. 

Celoživljenjski učenec 

Ali ni že tudi Stalina hvalil? Skratka , 

fant je radoživ in ima izostren občutek 

za preživetje v katerikoli situaciji. 

Se spomnim, da je tudi že kandidiral 

za predsednika. 

Friderik

DUHOVNOST 

50 

Nastajanje evangelijev 


ANDRAŽ ARKO 

V božično skrivnost želimo vstopiti preko 

svetopisemskih besedil, toda preden si bomo podrobneje 

ogledali pripovedi o Jezusovem otroštvu, je dobro, 

da se najprej zaustavimo ob samem nastanku evangelijev. 

800 let jaslic 

Po Jezusovem vnebohodu so 

učenci na binkošti prejeli Svetega 

Duha, v moči katerega so 

širili veselo oznanilo (gr. euaggélion). 

Najbolj slikovit je primer 

prav prvega med apostoli. Ko Peter deluje 

iz lastnih moči, se mu projekt sesuje. 

Spomnimo se, da se je na zadnji večerji 

zaklinjal, da ne bo zapustil Jezusa: 

»Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te 

nikakor ne bom zatajil.« 

Peter se zanaša nase, na svoje moči. 

Ko pa je na dvorišču palače velikega 

duhovnika soočen z deklo vratarico, 

cepne po tleh, ko v strahu za svojo kožo 

blekne: »Ne poznam tega človeka!« In 

to celo vpričo Jezusa samega – kar lahko 

vidimo ob natančnem branju poročila, 

ki ga je zapisal evangelist Luka. 

Ko pa se Peter neha zanašati na svoje 

moči in na binkošti skupaj z ostalimi 

prejme Svetega Duha, lahko v njegovi 

moči oznanjuje. Ne le pred služinčadjo 

Gerard Seghers, Petrova zatajitev. 

na dvorišču hiše velikega duhovnika, 

ampak celo vpričo velikega duhovnika 

in celotnega judovskega velikega zbora 

– istega zbora, ki je nekaj tednov pred 

tem obsodil Jezusa na smrt. 

USTNO OZNANJEVANJE 

Kot beremo v Apostolskih delih, se je 

vesela novica najprej širila z ustnim 

oznanjevanjem, ko so Jezusovi učenci 

pripovedovali, da je Jezus obljubljeni 

Odrešenik – Mesija (hebr. Mašîah, gr. 

Chrístos – Maziljenec), ki so ga napovedovali 

starozavezni preroki, in da so 

tega Jezusa, ki je Božji Sin, križali, a ga 

je nato Oče obudil od mrtvih. To oznanilo 

je morda najbolj zgoščeno povzeto 

v tretjem poglavju Apostolskih del: »Vi 

ste Svetega in Pravičnega zavrgli in si 

izprosili pomilostitev ubijalca, začetnika 

življenja pa ste ubili. Toda Bog ga je 

obudil od mrtvih in mi smo temu priče.« 

Wikipedia 

VZVRATNO DODAJANJE 

Jedrnemu oznanilu o smrti in vstajenju 

so nato začeli sčasoma dodajati 

dogodke iz Jezusovega javnega delovanja 

– pripovedi o njegovih pridigah 

in čudežnih ozdravljanjih. Tako so 

evangeliji začeli nastajati v vzvratni 

smeri – od konca proti začetku Jezusovega 

delovanja, kasneje pa tudi vse do 

rojstva in spočetja, vključno z rodovnikom. 

Poleg ustnega oznanila so začeli 

nastajati prvi zapisi Jezusovih izrekov 

in dogodkov. 

NAJPREJ MARKO 

Kot prvi je bil napisan Markov evangelij 

nekje v 50. ali 60. letih prvega stoletja 

– torej dvajset ali trideset let po 

Jezusovem vnebohodu. Zanimivo je to, 

da evangelist Marko bralcu ničesar ne 

pove o Jezusovem rojstvu in otroštvu. 

Ne posreduje nam niti imena njegovega 

krušnega očeta – Jožefa! Lahko bi 

rekli, da je Marko zaobjel vsebino, kot 

je povzeta v Petrovi pridigi v hiši stotnika 

Kornelija: začne se, ko Janez Krstnik 

krsti Jezusa v Jordanu in ob tem 

Oče razodene Sinovo Božjo naravo: »Ti 

si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje,«zaključi 

pa pri praznem grobu in 

veseli novici, da je bil Jezus obujen. 

Tudi četrti – Janezov evangelij, ki je 

nastal nekje v 90. letih prvega stoletja, 

ohranja enak vzorec, pri čemer Janez 

uvede svoj evangelij s himno (Prologom), 

v kateri sicer govori o rojstvu Luči, a 

konkretno o Jezusovem telesnem rojstvu 

ne zapiše niti besede. V celotnem evangeliju 

niti enkrat ne zapiše imena Jezusove 

matere, ampak jo ves čas imenuje »Jezusova 

mati«, oziroma »njegova mati«! 

Zakaj neki Marko in Janez ne zapišeta 

ničesar o Jezusovem otroštvu?

81 | 19. JANUAR 2023 BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

Priporočila 

51 

MILAN 

HRASTAR 

TONE PAVČEK, ANGELI 

Pesnik je svojo zadnjo zbirko poimenoval preprosto 

Angeli. Izjemno občuteno, čustveno nabito stihovanje, 

ki je značilno za Toneta Pavčka, prikliče v srce 

razpoloženje miru, misli na onostranstvo, spomine, 

ki so topli in mehki kot kakšen zajčkov kožušček. 

Večkrat prikliče človeku spomine iz otroštva ali pa 

na srečanja z ljudmi, ki so pustili globoko sled in 

topla občutja. Kot sama zapiše njegova hči Saša, je 

imela velike težave, ko je zbirala »raztresene« angele 

v očetovem računalniku, pa v njegovi pisalni mizi in 

v žepih suknjiča in še kje. Velik del pesmi je nastajal 

v času pesnikovega boja z zadnjo življenjsko preizkušnjo. 

Pisal jih je v bolnišnici ali pa v svojem obmorskem 

zavetju. 

Zadnji angel v zbirki je Angel za srce. Močna pesem, 

enaka njegovi (Pavčkovi) moči in vitalizmu. Mokrocvetoča 

je postala s solzami njegove hčere Saše, ki 

jo je prepisovala v digitalno obliko po očetovi smrti. 

Želel je, da zbirka izide na Prešernov praznik, 8. februarja 

2012. 

Ne samo ljubitelji poezije, tudi drugi ljudje lahko v tej 

zbirki odkrijejo veliko lepega in tehtnega. 

MONIKA 

JEGLIČ 

CHARLIE MACKESY, FANT, KRT, 

LISICA IN KONJ: ANIMIRANA ZGODBA 

(žanr: fantastika; ciljna skupina: vse generacije) 

»Velikokrat slišiš samo za sovraštvo, toda na svetu 

je toliko ljubezni, da si niti predstavljati ne moreš.« 

Po istoimenski knjigi, ki je pri nas pri isti založbi 

izšla pred dvema letoma, je tokrat avtor izdal še 

barvno knjigo, v kateri srečamo iste protagoniste, ki 

nas znova navdihnejo s celo kopico modrih misli v 

drugih okoliščinah. 

Kot pove že sam naslov, se srečamo s fantom, krtom, 

lisico in konjem, ki vsak s svojim karakterjem vstopijo 

v zgodbo in jo napolnijo s svojo modrostjo. Spoznamo, 

da so bolj od ciljev pomembne poti in sopotniki 

ter da se marsikaj da rešiti s slastno torto. 

Knjiga marsikoga spominja na Malega princa, s to 

razliko, da gre v našem primeru za precej manj besedila 

in veliko več ilustracij. 

Za božič je bil premierno predvajan tudi animirani 

film po novi knjižni izdaji, kjer so glasove junakom 

posodili precej uveljavljeni hollywoodski igralci (Idris 

Elba, Tom Hollander, Gabriel Byrne). 

Omenjeno delo lahko preberete na dah ali po delih, 

prav tako vaša starost ne igra ključne vloge. Vsak od 

vas bo gotovo nagovorjen po svoje.

DRUŽINA 

52 

Nasvet 


Otroški dodatek 2023: 

kar je treba vedeti 

Vlogo za otroški dodatek od 1. 12. 2018 oddajo le tisti, 

ki za otroški dodatek zaprošajo prvič. V nasprotnem center za socialno delo 

pravico podaljša avtomatično, po uradni dolžnosti. 

UREDNIŠTVO ISKRENI.NET 

VIŠINA DODATKA 

Znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18. leta (v evrih): 

Dohodkovni 

razred 

Povprečni mesečni 

dohodek na osebo 

1. 

otrok 

2. 

otrok 

3. in naslednji 

otrok 

1 do 200,78 € 122,79 135,06 147,35 

2 nad 200,78 € do 334,64 € 104,98 116,05 127,05 

3 nad 334,64 € do 401,58 € 80,01 89,43 98,81 

4 nad 401,58 € do 468,50 € 63,11 72,00 81,07 

5 nad 460,50 € do 591,22 € 51,60 60,22 68,78 

6 nad 591,22 € do 713,91 € 32,70 40,92 49,10 

7 nad 713,91 € do 914,71 € 24,53 32,70 40,92 

8 nad 914,71 € do 1.104,33 € 21,36 29,54 37,71 

DODATEK ZA SREDNJEŠOLCA 

Če otrok hodi v srednjo šolo, se v 7. in 8. dohodkovnem razredu otroškega dodatka le-ta 

poveča tako, kot je zapisano v tabeli. Upravičenost do višjega zneska uveljavljate s potrdilom 

o vpisu, vendar najdlje do 18. leta starosti. 

Dohodkovni 

razred 

Povprečni mesečni 

dohodek na osebo 

1. 

otrok 

2. 

otrok 

3. in naslednji 

otrok 

7 nad 713,91 € do 914,71 € 30,97 39,14 53,33 

8 nad 914,71 € do 1.104,33 € 24,58 32,76 42,85 

POVIŠANJE DODATKA 

Če otrok živi v enostarševski 

družini, se znesek otroškega 

dodatka poveča za 30 odstotkov, 

če je drugi starš neznan ali 

otrok po njem ne prejema nobenih 

prihodkov, ker je pokojen ali 

ne plačuje preživnine. Za otroke, 

mlajše od štirih let, ki niso 

vključeni v predšolsko vzgojo, se 

znesek otroškega dodatka poveča 

za 20 odstotkov. 

UVELJAVLJANJA 

PRAVICE 

Vloga za uveljavljanje otroškega 

dodatka je na spletu in se jo odda 

na pristojni CSD. Kdor ima digitalno 

potrdilo, lahko vlogo odda 

elektronsko. Po preteku prve 

odločbe center za socialno delo 

novo izda po uradni dolžnosti. 

IZPLAČILA 

V LETU 2023 

• četrtek, 12. januar 

• ponedeljek, 14. februar 

• ponedeljek, 14. marec 

• sreda, 13. april 

• četrtek, 12. maj 

• torek, 14. junij 

• četrtek, 13. julij 

• četrtek, 11. avgust 

• sreda, 14. september 

• četrtek, 12. oktober 

• ponedeljek, 14. november 

• sreda, 14. december


KOLUMNA 

53 

Po nogavicah se družina pozna 

EVA MARKOVIČ 

Nogavice so ena od temnih strani družinskega življenja: 

kadar obupujem nad ogromnimi količinami teh zavozlanih stvorov, 

mi mož prijazno predlaga, naj si jih začnemo menjati manj pogosto. 

Ideja je mikavna, ker kdor nosi iste »štumfe« dva dni zapored, zmanjša 

njihovo količino za polovico, a vendar se nad njo še nisem uspela navdušiti. 

Zato naša šest članska družina 

vsak teden še vedno pridela 86 

umazanih nogavic, ki se nam 

posmehujejo iz najrazličnejših 

veder: »Operi naaas! Najdi paaare! Zložiiiii! 

Pospravi v omaaaare! Če ti seveda 

uspe ugotoviti, čigave so katere!« 

DRUŽINSKI BAROMETER 

Želite vedeti, kaj nogavice povedo o 

naši družini? Velikanske količine neopranih 

nogavic: številčna družina. 

Nekaj lično zloženih nogavic v modri 

in črni barvi: par pred rojstvom otrok. 

Nogavice ves čas izginjajo: sproščen tip 

doma z veliko skrivnimi kotički. Ves 

čas brezhibno pospravljene nogavice: 

eden od staršev (običajno mama) trpi 

Umazane nogavice 

gredo v pranje, 

ko čistih že skoraj 

zmanjka: ne maramo 

se soočati s težavami. 

za obsesivno-kompulzivno nogavično 

motnjo. Nogavice ležijo po otroških 

sobah, kopalnici in pod kavčem: mama 

ima virozo. Vse nogavice imajo svoj 

par: navdušeni smo nad minimalizmom 

in rednim pospravljanjem. 

Čiste nogavice počakajo v košari, 

dokler jih družinski člani sami ne zložijo: 

otroke vključujemo v gospodinja 

opravila (ali pa smo samo obupali in 

se z nogavicami nočemo več ukvarjati). 

Umazane nogavice gredo v pranje, 

ko čistih že skoraj zmanjka: ne maramo 

se soočati s težavami. Nogavice se 

usujejo iz prenapolnjene omare: presenetil 

nas je obisk. 

Nogavice se valjajo v sušilcu: življenje 

nas prehiteva. Starši nimamo 

pojma, od koga so čigave nogavice: 

ravno smo kupili nove nogavice. Kar se 

pravzaprav dogaja ves čas. (Namig proizvajalcem: 

personalizirane nogavice 

z izvezenim imenom bi bile družinski 

hit). Količina umazanih nogavic se drastično 

zmanjša: prišlo je poletje! 

SHUTTERSTOCK

ZAKONCA 

54 

Kolumna 


Ne z Exodusom ne s Fiatom, 

ampak skupaj 

MATEJA 

KROPEC ŠEGA 

Nekaj let je tega, kar je val Exodus90 in kasneje še Fiat90 

pljusknil čez slovensko deželo: začelo se je izjemno obetavno. 

Kar malo z zavistjo sem razmišljala o vseh moških, 

ki so si že v prvem letu upali na to pot, moj mož pa je še zbiral pogum. 

Naslednje leto pa se je odločil 

in kolikor sem v tistem trenutku 

poznala program, se 

mi je to zdelo krasno. 

KRASEN PROGRAM 

Več molitve, odlično! Moj mož je moja 

najljubša in najdragocenejša oseba. 

Komu, če ne njemu, želim iskren, pristen 

odnos z Bogom in ob koncu življenja 

gladek prehod v srečno večnost. 

Več skrbi za svoje telo v obliki športanja 

in zdrave hrane, krasno! Veliko preveč 

sedi v službi in doma, premalo se 

načrtno giblje in velikokrat se v naglici 

prehranjuje nezdravo. 

Več askeze? Super, takšen je vendar 

moški, ki si ga vse ženske želimo. In zdaj 

ga bom, z Exodusom še izboljšanega, 

imela tudi sama. Moža, ki se zna popolnoma 

samo obvladati, in vedno brezpogojno 

trdno stati za mano in otroki. 

MOŽ, IMAŠ PODPORO 

Začelo se je. In se kmalu tudi zataknilo. 

Verjetno malo tudi zato, ker je odločitev 

padla prehitro in ne jaz in ne 

mož v resnici nisva točno vedela, v kaj 

se podajava. Mož si je čas za svojo uro 

molitve lahko vzel le ob jutrih. To je pomenilo, 

da ga nikoli, niti čez vikend, ob 

jutrih ni bilo v postelji. Nobenega jutranjega 

kramljanja, nobenega “crkljanja”. 

Ker je čez teden vstajal ob petih in si je 

moral zagotoviti vsaj sedem ur spanja, 

je ob 22. uri že spal. Hm … 

V službi, skupaj z vožnjo, nikoli ni 

manj kot kakšnih deset ur. Od 24 ur 

jih ostane torej še sedem. Če le ni treba 

še doma narediti česa za službo. Pa 

tu in tam je treba kaj pojesti. Enkrat na 

teden zvečer so se bratovščina dobili 

na podeljevanju »kako nam gre«. Vsaj 

enkrat med tednom so možje dodatno 

povabljeni k sveti maši. Lahko bi šla/ 

šli skupaj, drži. A le delno. Najini otroci 

so veliki, pa smo še vezani na prevoze. 

Sploh pa si ne predstavljam, če imaš 

recimo tri predšolske otroke, ki te ves 

dan niso videli, ti pa jih zvečer, utrujene 

in sitne, pelješ k maši. Kdo ima kaj 

od take maše? Po drugi strani pa, ali 

imajo res vsi ostali navdušeni možje in 

pari zagotovljeno domače varstvo? 

V zakonu je toliko 

možnosti za askezo, 

toliko možnosti za 

skupno duhovno rast, 

toliko priložnosti za 

odpovedovanje, da si 

pobud, kjer sozakonca 

mimogrede postavimo 

na stranski tir, 

res ne želim več. 

BRATOVŠČINA 

Enkrat na mesec so se, bratovščina, dobili 

zvečer (ko so otroke dali že spat) na 

skupni molitvi v cerkvi. Še en osamljen 

večer žena. Vsak drugi dan sta se slišala 

s svojim »sidrom« (to je dodeljen 

»brat«, s katerim si daješ moč in spodbudo). 

»Sidro« mojega moža je zanesljivo 

krasen človek. V stiski nama je brez 

premišljanja priskočil na pomoč. In res 

se mi zdi super, da ima mož nekega zaupanja 

vrednega moškega za pogovor. So 

pa pogovori z njim terjali še nekaj časa, 

čeprav jih je mož v glavnem skušal opraviti 

v avtu med potjo iz službe domov. 

Trikrat na teden si je/naj bi si vsak 

moški v Exodusu vzel določen čas (vsaj 

pol ure) za intenziven trening telesa. 

Kdaj? Tuširanje z mrzlo vodo. Iskreno? 

Izhajam iz tistih časov, ko je bilo za toplo 

vodo treba posebej zakuriti. Voda je 

bila mlačna ali pa niti to ne. Celo mladost 

sem preživela v glavnem ob umivanju 

z mrzlo vodo in brez posebnosti 

preživela. Meni se to nikoli ni zdelo 

nič zelo posebnega. Res pa je, da lahko

| 81 | 19. JANUAR 2023 ZAKONCA 

Kolumna 

55 

prhanje z mrzlo vodo v tej popolnoma 

scrkljani družbi predstavlja enega od 

izzivov na področju krepljenja volje. 

Brez zapravljanja časa z nepotrebnim 

visenjem na internetu. Ljubi, vseeno 

potrebujemo nov pralni stroj! Kje 

je meja? Post ob petkih in sredah in 

en priboljšek v nedeljo. (Načrtovanje 

jedilnika mi je dalo kar vetra!) Vsaka 

od teh točk je sama po sebi čudovita in 

krasna in koristna in zdrava in super. 

Pa vendar. Moj mož jemlje obljubljene 

stvari/odločitve resno. Ta lastnost 

mi je izjemno všeč, vendar sem v tem 

primeru kmalu opazila, da je pogosteje 

utrujen in nezadovoljen, ker je komaj – 

kdaj pa kdaj pa sploh ne – uspel postoriti 

vse, kar naj bi. Sploh pa povprečen 

exodus dan ni upošteval, da je večina 

moških tudi popoldanskih šoferjev, 

očetov, mož, da je treba občasno v trgovino 

in doma posesati, da je treba oskrbeti 

ostarele starše. Da se je treba malo 

poigrati in pogovoriti z otroki (hm, 

idealna krščanska družina pa ima več 

otrok, kajne?) in da ima dan reci in piši 

samo 24 ur. 

Predvsem pa je tak dan popolnoma 

premalo upošteval dejstva, da ima mož 

ženo, s katero ga veže zakrament zakona. 

Zelo na živce mi je šel občutek, da 

z »nekom« tekmujem za svojega moža. 

Pa v bistvu sploh nisem vedela, koga 

SHUTTERSTOCK 

imam na drugi strani. Zdelo se je, da 

pri vseh drugih to odlično teče, da so 

drugod vsi navdušeni, kako napreduje 

duhovnost njihovega moža in očeta. 

Jaz pa sem ga predvsem – pogrešala. 

Psihično, fizično in časovno. Skratka, 

kot da sem čisto navadna ljubosumna 

sebičnica. (Kasneje sem ugotovila, da 

tudi drugje ni teklo čisto gladko, ampak 

mnogi in predvsem mnoge še vedno 

ne upajo spregovoriti o tem.) 

DUHOVNI VIDIK 

Čeprav mi je mož ob redkih priložnostih, 

ko sva imela kaj skupnega časa, 

pripovedoval o svojih razmišljanjih, mi 

je večina teh razmišljanj ostala prikrita. 

Delil jih je na svojih tedenskih 

srečanjih z bratovščino in/ali s svojim 

sidrom. Sama sem tedaj tudi obiskovala 

nek časovno precej manj potraten 

duhovni program za odrasle. Tudi jaz 

sem razmišljala ob Svetem pismu, sta 

pa najini razmišljanji šli vsako v svojo 

smer, nisva si jih podelila, nisva odmevala 

drug drugemu, nisva skupaj rasla. 

Zagotovo je pri obeh za duhovno rast 

šlo, a ne v smer skupnega napredovanja 

v zakonu. Čutila sem upad želje po pogovoru 

z mano. Seveda, vse je že povedal, 

predelal z nekom drugim. In tako 

sva počasi korakala vsak v svojo smer. 

ALI SMO RES ODRASLI 

Super se mi zdi pobuda obvladovanja 

časa brez ekranov; z molitvijo zapolnjen 

čas je nedvomno bolje izkoriščen. 

Ampak oboje sta skrajnosti, ki sta lahko 

za zakon enako pogubni. Možje so 

moški, ki za svoj stan niso izbrali posvečenosti, 

ampak poročenost. Kot jaz 

to razumem, »biti poročen« pomeni, da 

ne iščeš svojih samskih poti, drug ob 

drugem, ampak jih iščeš in se razvijaš 

skupaj, drug z drugim. Seveda je časa 

za ekranom lahko ogromno zapravljenega. 

A odrasli se lahko obvladamo 

tudi brez tega. Vsaj morali bi se. 

V zakonu je toliko možnosti za 

askezo, toliko možnosti za skupno duhovno 

rast, toliko priložnosti za odpovedovanje, 

da si pobud, kjer sozakonca 

mimogrede postavimo na stranski tir, 

res ne želim več. Niti predstavljati si 

ne morem, da bi v družinski in zakonski 

urnik dodala še podoben program 

zame. Midva sva zadeve predelala na 

duhovnih vajah. Exodus absolutno ni 

Biti poročen pomeni, da 

ne iščeš svojih samskih 

poti, drug ob drugem, 

ampak jih iščeš 

in se razvijaš skupaj, 

drug z drugim. 

slab program. V bistvu mislim, da bi 

se ga moral udeležiti vsak moški. Tudi 

mojemu možu je nedvomno pustil velik 

in lep pečat. Pred začetkom pa bi moralo 

biti obema jasno, da je, če program 

jemlješ resno, potreben velik vložek. 

Gre za četrtino leta in v obdobju intenzivnega 

družinskega življenja si je ta 

čas včasih težko kar vzeti. 

Ko se enkrat poročiš, bi moral svoj 

osnovni osebni izhod iz Egipta že opraviti. 

Tedaj bi se moral s hriba, skupaj s 

svojo ženo, zazreti v obljubljeno deželo. 

In potem nadaljevati pot. Skupaj. 


Obstaja zelo pomemben napotek, kako 

naj poročen moški živi Exodus: in odgovori 

na vse težave, ki so nastale v tej 

družini. Tudi midva imava v času najinih 

Exodusov in Fiatov več časa drug za 

drugega in za družino. Otroci so naju v 

decembru že sami od sebe navdušeno 

spraševali, če bova zopet začela. 

Špela Furman 

Tudi sama imam izkušnjo, da mi Fiat nenadoma 

osvetli, koliko časa imam, ki ga 

lahko koristno porabim za svojo družino. 

Velika razlika je, ali tak program postane 

»freudovsko blažilo« in beg iz realnega 

življenja ali pa postane ravno nasprotno 

– dramilo; način, kako se zopet uriti v 

ljubezni do Boga, bližnjega in sebe. 

Ana 

To, kar vi kritizirate, je kritika farizejskega 

izpolnjevanja pravil in tako 

opravljanje Exodusa nima dosti zveze 

z duhovnostjo. Pristna duhovnost nas 

ne oddaljuje od naše življenjske poklicanosti. 

Je pa res, da program in askeze 

razkrijejo vse naše šibkosti in napake 

in to je težko sprejeti. 

Marjan

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

56 

Kolumna 


„The Chosen“ je serija, 

ki nasmeje in zagreje 

BENA BRIŠKI 

Kaj je tisto, kar nas po navadi navduši pri dobri seriji: je to zgodba, 

znana, a vedno znova podana na svež način, ki nas nagovori, nas 

nasmeje, vzbudi sočutje, ogreje srce, ali pa z napetimi premori drži na 

robu kavča v pričakovanju naslednjega prizora? Je to nemara izvrstna 

igralska zasedba, odlična slika in zvok, ali pa prava glasba v pravem 

trenutku? Serija »The Chosen«, v slovenščini bi morda bil 

najprimernejši prevod »Izvoljeni«, vsebuje vse to. 

Netipičen marketinški pristop, 

ki nam ponudi mačka 

na pladnju, ne v žaklju (in to 

zastonj), me je pritegnil, da 

sem si ogledala prvi del prve sezone, ki 

je bil leta 2020 brezplačno predvajan 

na cvetno nedeljo prek platforme Youtube, 

ostali pa so mu sledili v dneh do 

velike noči. To in priporočilo prijatelja, 

ki mi je namignil, da bi me morda zanimalo. 

Do tedaj sem že videla kakšen 

film ali dva o Jezusu in njegovem življenju, 

iz katerega mi ostaja spomin na 

dokaj tihega, misteriozno odmaknjenega 

Jezusa, ki ga obdajajo blede sence 

učencev, ki so si med sabo karakterno 

kar precej podobni. 

LIKI Z OSEBNOSTJO 

Kar me je v seriji navdušilo, je to, da v 

njej liki, ki sem jih pogosto doživljala 

kot dvodimenzionalne, oživijo. Vsak 

od učencev ima svoj značaj, preteklost, 

napake in prihodnost, v katero jih 

povabi Jezus in jih vanjo postopoma 

začne uvajati. Tudi Jezus, ki je v prvem 

delu vseprisoten, a ga vidimo šele v 

zadnjem prizoru, se tekom serije pred 

našimi očmi sprehaja naokoli, objame 

svojo mamo, se pogovarja in igra z otroki, 

spi, moli, pripoveduje šale, pripravlja 

hrano in je nasploh videti kot 

nekdo, do katerega je lahko pristopiti 

in bi si želeli biti njegovi prijatelji. 

Na zanimiv način se mi je zdelo 

prikazano obnašanje učencev, ki se 

začnejo bati za Jezusovo varnost in v 

nekem trenutku želijo prevzeti nadzor 

nad tem, kje in kdaj bo Jezus nagovoril 

ljudi, koga vse mora obiskati, 

želijo biti njegovi telesni stražarji, kadar 

se želi sam oddaljiti od skupine, 

in se nasploh obnašajo, kot da ni 30 

let svojega življenja že uspešno preživel 

brez njihove budne skrbi. Jezus ni 

nekdo, ki bi dajal vtis, da ne zna poskrbeti 

zase. Predvsem pa mu ni treba 

Na zanimiv način se 

mi je zdelo prikazano 

obnašanje učencev, 

ki se začnejo bati za 

Jezusovo varnost in v 

nekem trenutku želijo 

prevzeti nadzor nad 

tem, kje in kdaj bo 

Jezus nagovoril ljudi, 

koga vse mora obiskati, 

želijo biti njegovi 

telesni stražarji. 

govoriti, kam mora ali sme iti, kar je 

tudi moja velika skušnjava. 

Zelo močan je prizor v popotnem taboru, 

potem ko Jezus začne javno delovati 

in ozdravljati. Dan se preveša v noč in 

učenci (in učenke) večerjajo ob tabornem 

ognju. Ob toplem plamenu se začne raz-

| 81 | 19. JANUAR 2023 BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

Kolumna 

57 

vijati tudi vedno bolj žgoča debata, v kateri 

se Simon spravi na Mateja in njegovo 

preteklost pobiralca davkov in za njihovo 

pojmovanje izdajalca judovskega naroda. 

Tik za tem, ko postane najbolj napeto, se 

iz teme prikaže opotekajoča se postava, 

ki se mimo ognja napoti naravnost v svoj 

šotor – Jezus, izmučen od celodnevnega 

sprejemanja in ozdravljanja bolnikov 

najrazličnejših vrst. 

KAR ZADENE 

Ob ognju nastane smrtna tišina, le Marija, 

Jezusova mati, teče k sinu, mu pomaga 

sezuti čevlje, mu umije noge ter 

obriše obraz in roke, umazane od krvi 

drugih, on pa se drgetajoč uleže in zmoli 

še večerno molitev. Marija zagrne pregrinjalo, 

učenci pa obstanejo sklonjenih 

glav v pomenljivi tišini, polni občutkov, 

med katerimi je čutiti sram, da so 

se sploh o čemerkoli pregovarjali, saj je 

s prihodom Jezusa popolnoma izgubilo 

pomembnost. V dani situaciji ob ognju 

in v njihovem življenju nasploh. 

SHUTTERSTOCK 

Vsak od učencev ima 

svoj značaj, preteklost, 

napake in prihodnost, v 

katero jih povabi Jezus 

in jih vanjo postopoma 

začne uvajati. 

To je tisto, kar zadene v živo, saj smo 

tudi mi v resničnosti pogosto taki, da se 

pregovarjamo o malenkostih, o tem, kaj 

mi mislimo, da bi morali početi za Božje 

kraljestvo, kakšni bi morali biti naši sodelavci 

v tem in kakšen bi moral po naše 

biti celo Jezus. On pa pride in postavi 

na glavo naše prioritete in predstave in 

v hojo za seboj pokliče take, s katerimi 

si gremo lahko v skupnem delu na živce 

na enak način, kot nam ta prizor pokaže 

odnos med Simonom in Matejem … 

KAKO LAHKO GLEDATE 

Serija z vsako sezono podira rekorde in 

prestavlja mejnike v filmski industriji, 

predvsem v načinu financiranja, saj so 

sredstva za snemanje nabrali s pomočjo 

donacij ljudi, ki se jih je dotaknila 

epizoda 0, pilotna epizoda, epizoda 0, 

pilotna epizoda, ki govori o Jezusovem 

rojstvu z vidika enega od pastirjev. V 

teh dneh je možno spremljati 3. sezono 

od napovedanih sedmih. 

Zanimivo je videti tudi ozadje snemanja, 

ki ga lahko spremljamo prek 

družbenih omrežij, saj prikazuje ne 

samo tehnično plat izvedbe prizorov, 

ampak tudi medsebojno povezanost 

igralcev, ki se odraža na ekranu. Obstajajo 

seveda ljudje, ki seriji nasprotujejo. 

Pravijo, da ni biblična. Nekateri 

katoličani opozarjajo, da se v njej pozna 

vplive evangeličanstva. Gotovo je vsako 

stvar dobro obravnavati s kritičnim 

očesom, toda pričakovati, da bo v seriji 

prikazano strogo samo to, kar je napisano 

v evangelijih, je precej nerealno. 

Apostol Janez je zapisal »Jezus pa je storil 

še veliko drugega. Če bi to popisali 

eno za drugim, mislim, da ves svet ne bi 

mogel obseči knjig, ki bi bile napisane.« 

Sveto pismo je napisano zgoščeno in 

je namenjeno vsakodnevnemu premišljevanju 

Božje besede, da bi tako gradili 

in vzdrževali svoj odnos z Bogom. 

Ustvarjalci so zaradi potrebe po kontekstu 

ustvarili nekatere predzgodbe in 

okoliščine, v kakršnih so živeli učenci. 

Ne trdijo, da je to resnica, ampak le ena 

od možnosti, kako bi lahko bilo. Najbolj 

pa so veseli, če gre gledalec dogodke in 

besede preverit v Sveto pismo, saj je njihov 

cilj ljudi pripeljati k Jezusu. 

Eni ga spoznajo preko zgodb ljudi 

na ekranu, drugi pa ga morda srečajo 

na straneh Svetega pisma, ko brskajo 

za določenim dogodkom in preverjajo, 

ali je bilo res tako, kot so se to odločili 

prikazati ustvarjalci. Kot reče Filip Mateju 

v enem od prizorov: »Ko si enkrat 

z Jezusom, je važno samo še ›sem‹.« 

Kako prideš do njega, pa je pot, ki jo 

mora vsak od nas prehoditi na lastnih 

nogah. Občasno sam in drugič v družbi 

ostalih učencev, s katerimi se skupaj 

spotikamo na poti življenja. 

Tik za tem, ko postane 

najbolj napeto, se 

iz teme prikaže 

opotekajoča se postava, 

ki se mimo ognja 

napoti naravnost v svoj 

šotor – Jezus, izmučen 

od celodnevnega 

sprejemanja in 

ozdravljanja bolnikov 

najrazličnejših vrst. 

Ogled serije je možen zastonj preko 

aplikacije, dostopne na Google Play, 

ali na spletu na platformi ustvarjalcev 

Angel Studios, kjer si je možno 

ogledati tudi druge družinam primerne 

vsebine. Prva sezona je prevedena 

tudi v slovenščino, zaradi spremembe 

načina vnosa podnapisov in dostopa 

do prevajanja pa Slovenci na podnapise 

druge in tretje sezone v slovenskem 

jeziku še čakamo.

KULTURA ŽIVLJENJA 

58 


Ponosna najstniška mama 

EVA MARKOVIČ 

Lea je mamica desetmesečne hčere, ki jo je rodila pri osemnajstih 

letih. Čeprav se je nosečnost zgodila nepričakovano in je morala 

Lea premagati kar nekaj ovir, hčerko doživlja kot velik blagoslov. 

Odkar je mama, drugače gleda na svet. 

Lea je zanosila v tretjem letniku 

srednje šole, pri sedemnajstih 

letih. »Ko sem zaslutila, da sem 

noseča, sem avtomatično pomislila 

na splav,« pripoveduje. »To mi 

je svetovala tudi prijateljica, ki sem se 

ji zaupala. Potem pa sem naredila test 

nosečnosti in ko sem na njem zagledala 

dve črtici, sem zelo jasno začutila, da sta 

ti dve črtici moj otrok.« Njen nekaj let 

starejši fant je bil ob novici na obisku pri 

Leini starejši sestri. »Tudi moja sestra je 

rodila zelo mlada. Mislim, da je ona mojemu 

fantu pomagala sprejeti novico o 

nosečnosti, da se je pogumno odzval in 

mi v sms-ju napisal: ’Obdržala ga bova.’ 

Ta opora mi je veliko pomenila.« 

VSA DRUŽINA SKUPAJ 

Ko je Lea družini povedala, da je noseča, 

so jo vsi podprli. »Moja mama, 

stari starši, obe teti, vsi so stopili 

skupaj in obljubili, da bodo pomagali 

po svojih močeh,« pravi Lea. »Bili so 

presenečeni in verjetno tudi šokirani, 

vendar me ni nihče obsojal ali mi česa 

očital. Res sem čutila močno oporo 

vseh družinskih članov.« Leina teta 

Ana Angela, ki je tudi dula, se spomni, 

da ji je ob novici čestitala. »Vsaka 

ženska, ne glede na to, koliko je stara, 

si zasluži čestitke, ko oznani, da pričakuje 

otroka. Leo smo vsi podprli, 

sem pa opazila, da je bila v nosečnosti 

deležna manj veselja in pozornosti, 

Prijateljica, ki je Lei 

svetovala splav, 

se ji je opravičila. 

GINEKOLOG 

Še najbolj neprijazen sprejem je doživela 

pri ginekologu. »Ko sem prišla na 

pregled, sem bila že odločena, da otroka 

obdržim. To sem zdravniku tudi 

jasno povedala. Kljub temu mi ni hotel 

dati materinske knjižice. Rekel mi je, da 

ima hčerko, ki je stara toliko kot jaz, in 

da si je ne predstavlja noseče. Prepričeval 

me je, naj rajši še malo premislim. 

Po tem obisku sem takoj zamenjala 

ginekologa. Sprejeli so me v zdravstvenem 

domu za študente, kjer so bili do 

mene zelo prijazni.« 

Lea in njen fant sta si morala pred 

rojstvom otroka urediti primeren kotiček 

za bivanje. Fant je dobil službo, 

našla sva tudi cenovno ugodno majhno 

stanovanje. »Pri vseh preizkušnjah so 

mi pomagali v eni od nevladnih organiosebni 

arhiv 

Rekel mi je, da ima 

hčerko, ki je stara toliko 

kot jaz, in da si je ne 

predstavlja noseče. 

Prepričeval me je, naj 

rajši še malo premislim. 

kakršno običajno doživljajo nosečnice, 

ki niso tako mlade.« 

Tudi s strani vrstnikov in šole ni 

bila deležna negativnih reakcij. »Ko 

sem povedala, da bom otroka obdržala, 

me ni nihče obsojal. Še tista prijateljica, 

ki mi je svetovala splav, se mi je 

opravičila. Z marsikom sem po porodu 

izgubila stik, kdo je tudi čudno pogledal 

moj ogromni trebuh ob koncu nosečnosti, 

nisem pa bila deležna negativnih 

komentarjev.«

| 81 | 19. JANUAR 2023 KULTURA ŽIVLJENJA 

59 

zacij in nekaj tudi v Zavodu Živ!m. Res 

so se potrudili, na koncu sva imela za 

dojenčico vse in še več, kar potrebuje.« 

PRIPRAVA NA POROD 

Lea se je na porod dobro pripravila. 

»Najbolj so mi bili v pomoč dolgi pogovori 

z mojo teto, ki je obporodna 

spremljevalka. Predelali sva različne 

tehnike sprostitve in premagovanja bolečine, 

pogovarjali sva se o strahovih in 

prihajajočih spremembah. Sam porod 

imam v lepem spominu. Osebje me ni 

zaradi moje mladosti obravnavalo nič 

drugače, ena od sester je celo rekla, da 

bi morale vse mamice tako lepo skrbeti 

za svoje otroke. Razočarana sem bila 

samo nad nekaterimi praksami v porodnišnici 

in nato na oddelku. Recimo 

nad tem, da otrok ni mogel biti ves čas z 

mano, čeprav sem si to želela.« 

Njena teta, dula Ana Angela, ki je 

bila poleg partnerja prisotna pri porodu, 

pravi, da je Lea ena tistih žensk, ki so se 

pri porodu sposobne popolnoma prepustiti. 

»Lea je bila neverjetna, med porodom 

je bila v stanju popolnega miru. 

Čudovito je bilo spremljati rojstvo njenega 

otroka, pravi sveti trenutek,« pripoveduje. 

Po njenem je lahko mladost 

pri vstopu v materinstvo velika prednost. 

»Starejši ko smo, bolj imamo usidrane 

določene predstave in pričakovanja, 

kar je pri porodu lahko ovira,« pravi 

Ana. »Pri mlajših porodnicah opažam, 

da se pogosto lažje prepustijo in sprejmejo 

situacijo takšno, kot je, namesto 

da se obremenjujejo s tem, kako bi po 

njihovem moralo biti. To jim omogoča 

učinkovitejše prilagajanje na potrebe 

otrok in izzive materinstva.« 

osebni arhiv 

S HČERKO NA IZPIT 

Nekaj mesecev po rojstvu se je Lea odselila 

iz skupnega stanovanja, saj je ugotovila, 

da s fantom ne moreta živeti skupaj. 

Preselila se je v materinski dom v bližini 

svoje šole, kjer je dobila lepo sobo zase in 

za hčerko. »Še vedno pa je fant aktivno 

prisoten kot oče, trudi se po najboljših 

močeh,« dodaja in si želi, da se bosta lahko 

skupaj pogovarjala o metodah vzgoje. 

Pri občasnem varstvu, na primer med 

opravljanjem ur za vozniški izpit, pa Lei 

na pomoč priskoči širša družina. 

Veliko razumevanja so pokazali 

tudi v šoli. »Ko zaradi nosečnosti nisem 

uspela končati letnika, so mi v šoli 

omogočili, da opravim samo obveznosti, 

ki jih še nisem. Tako mi ni bilo treba 

ponavljati letnika,« pravi Lea. Tudi 

letos, ko je na porodniški, lahko šolo 

opravlja po izpitih. Pri tem ji v spominu 

ostajata dve zgodbi: »Eden izmed 

učiteljev mi je povedal, kako vesel je, da 

sem njegova učenka. Drugi pa me je na 

izpit povabil kar skupaj z dojenčico, ker 

nisem imela varstva. Medtem ko sem 

reševala pisni del, je on pestoval mojo 

hčerko. To se mi je zdelo res lepo.« 

NOTRANJA MOČ 

Leini bližnji opažajo, da je Lea z materinstvom 

dozorela in se začela zavedati, 

da lahko s svojimi dejanji vpliva na svojo 

dobro prihodnost. »Lea se mi ne zdi 

slabša mama zato, ker je še najstnica in 

na nek način še išče svojo pot v življenju,« 

pravi njena teta Ana. »Z rojstvom 

otroka mora v resnici vsak starš na novo 

izgraditi svojo identiteto in vrednote, ne 

glede na to, koliko je star.« 

V družbi žal še vedno obstaja veliko 

predsodkov o najstniški nosečnosti. 

Tako najstniki kot njihovi bližnji ob 

njej čutijo strah, sram in negotovost. 

»Pri meni je bilo drugače, ker sem res 

»Pri mlajših porodnicah opažam, da se pogosto 

lažje prepustijo in sprejmejo situacijo 

takšno, kot je, namesto da se obremenjujejo 

s tem, kako bi po njihovem moralo biti. To 

jim omogoča učinkovitejše prilagajanje na 

potrebe otrok in izzive materinstva,« pravi 

Leina teta in dula Ana Angela. 

čutila močno podporo družine, zaradi 

česar je bilo vse lažje,« pravi Lea. Včasih 

ji kakšna starejša mamica reče, da 

bi si želela biti tako prilagodljiva, kot je 

ona. »Mladost je marsikdaj prednost,« 

razmišlja Lea. 

»Včasih me kdo vpraša, ali pogrešam 

najstniški življenjski slog in zabave. 

Ampak ko bo moja hči zrasla, bom jaz še 

vedno dovolj mlada, da bom šla lahko 

ven. Morda bova šli kdaj kar skupaj na 

žur,« se smeje Lea. »Ko jo gledam, kako 

raste, se kobaca, vsak dan odkrije kaj 

novega, čutim tak ponos, kot ga nisem 

še nikoli v življenju. Želim si, da bova 

imeli vedno pristen odnos in da bova 

ostali tako povezani, kot sva zdaj.« 

Z rojstvom otroka 

mora v resnici vsak 

starš na novo izgraditi 

svojo identiteto in 

vrednote, ne glede na to, 

koliko je star.

SLADKO-SLANE BRBONČICE 81 | 19. JANUAR 2023 

60 

Poln krožnik zimskih vitaminov 

SELMA BIZJAK 

V zimskem času, ko smo še toliko bolj podvrženi raznim virusnim 

obolenjem, je še toliko bolj pomembno, da zaužijemo več vitaminov 

in mineralov. V vsakem letnem času je dobro uživati čimbolj sezonska 

živila in tudi pozimi najdemo kar nekaj živil, ki so polna vitaminov, 

ki krepijo naše telo ter naš imunski sistem. 

Solatni krožnik, ki ga predlagam 

v spodnjem receptu je pravi vir 

vitaminov in antioksidantov, ki 

jih v tem zimskem času naše telo 

še kako potrebuje, saj z njihovo pomočjo 

krepimo svoj imunski sistem in se na ta 

način naše telo dosti lažje in bolj aktivno 

odziva na zimske viruse in prehlade, ki 

so sploh v zadnjih tednih zelo prisotni 

med nami. 

Rdeči radič je izjemen vir vitaminov 

in antioksidantov, pomaranča je odličen 

vir vitamina C, bogat vir antioksidantov 

je tudi granatno jabolko. 

Tak solatni krožnik je primerna 

tudi za vegane, če pri prelivu navaden 

jogurt zamenjamo z vegansko alternativo 

jogurtu ali pa jogurt preprosto 

izpustimo. 

Kot vir beljakovin in maščob lahko 

solati dodamo popečeno slanino ali 

mehko kuhano jajce. K taki solati se 

odlično podajo tudi orehi ali različne 

sorte sirov. 

Za pripravo tega solatnega krožnika 

ne potrebujemo posebnih kuharskih 

veščin, pri zlaganju različnih vrst 

zelenjave in sadja na krožnik le malo 

sprostimo svojo umetniško žilico. Saj 

vemo, najprej jemo z očmi, šele nato 

pridejo na vrsto brbončice. 

MEŠANA ZIMSKA 

SOLATA S 

POMARANČO 

Potrebujemo (količino 

prilagodite številu jedcev): 

• motovilec, 

• zimsko kodrasto endivijo, 

• rdeči zimski radič, 

• gomolj sladkega komarčka, 

• 1 večji korenček, 

• pomarančo, 

• granatno jabolko 

Jogurtov preliv za 2 osebi: 

• 1 dl navadnega 

polnomastnega jogurta, 

• 1 jušna žlica oljčnega olja, 

• 1 čajna žlička gorčice, 

• nekaj kapljic sveže 

iztisnjenega limoninega soka, 

• ščepec soli.


SLADKO-SLANE BRBONČICE 

61 

PRIPRAVA: 

1. Najprej pripravimo preliv za solato. 

2. Za 2 osebi v skodelici zamešamo jogurt, oljčno olje, 

limonin sok, gorčico in sol. 

3. Očistimo vse vrste solat in jih operemo 

ter odcedimo na cedilu. 

4. Gomolj sladkega komarčka očistimo, 

odstranimo poškodovane dele. 

5. Gomolj prerežemo na pol in ga narežemo na res 

zelo tanke rezine. 

6. Vrh sladkega komarčka prihranimo za dekoriranje 

solatnega krožnika. 

7. Korenček ostrgamo ter narežemo oziroma 

naribamo na tanke poševne kolobarje. 

8. Olupimo pomarančo in jo narežemo na ne preveč 

široke kolobarje, ki jih potem razdelimo 

na manjše kose. 

9. Olupimo granatno jabolko in očistimo zrnca. 

10. Na krožnik najprej postavimo motovilec, 

kodrasto endivijo, rdeči zimski radič, dodamo 

kolobarje korenčka, nalistan gomolj sladkega 

komarčka, koščke kolobarjev pomaranče 

in zrna granatnega jabolka. 

11. V skodelici ponudimo preliv, ki si ga vsak doda 

po želji oziroma okusu. 

12. Po želji lahko solato še dodatno solimo. 

13. Solato ponudimo kot samostojen krožnik 

s kosom kruha ali kot prilogo glavni jedi. 

Dober tek! 

Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane Brbončice 

www.sladkoslanebrboncice.si 

3 

7 

9 1 

4 2 

1 

6 

8 7 3 

9 

4 

1 

8 

7 

7 

4 3 

7 9 

1 

4 

1 9 4 7 

6 

9 

8 

5 7 

9 

REŠITVE str. 62-63: 

Rešitev magičnega kvadrata: 

KOMPRESA, OPERATER, METODIST, PROJEKTI, 

RADEBERG, ETIKETA, SESTRA, ARTIG. 

Rešitev anagrama: PREDSEDNICA NATAŠA. 

Rešitev križanke (vodoravno): emblem, kireta, slikar, oje, 

ŽI, DE, maj, brunda, Zgornji Leskovec, nobelovec, Atene, 

oval, kadet, Aron, jedilo, pes, Ti, IK, uho, tolščak, laz, tabu, 

dača, Erazem in potepuh, pura, hrib, Ni, ekipa, ksi, neguš, 

potencial, Atika, omot, ajd, his, kler, akt, riva. Glavno 

geslo: zimsko plavanje. 

6 4 3 7 2 8 1 9 5 

1 7 9 3 5 6 2 8 4 

5 8 2 9 1 4 7 6 3 

8 1 6 4 3 7 5 2 9 

3 2 7 5 8 9 6 4 1 

9 5 4 2 6 1 3 7 8 

7 3 8 1 9 2 4 5 6 

2 9 1 6 4 5 8 3 7 

4 6 5 8 7 3 9 1 2 

4 5 7 6 8 3 1 9 2 

8 9 1 5 2 4 6 7 3 

6 2 3 7 9 1 4 5 8 

9 6 2 8 1 7 3 4 5 

1 8 4 2 3 5 7 6 9 

3 7 5 9 4 6 8 2 1 

7 3 6 1 5 2 9 8 4 

2 4 8 3 6 9 5 1 7 

5 1 9 4 7 8 2 3 6

RAZVEDRILO 


62 

6 4 3 

5 

8 

3 

7 

4 

9 1 

2 

3 

4 

4 

9 

2 

1 

6 

8 7 3 

2 

9 

8 

5 2 

4 

1 

3 

8 

7 

4 6 

8 5 

3 9 

9 6 

4 3 

7 9 

7 1 

4 

1 9 4 7 

4 

6 

9 

1 

7 3 

8 

3 5 

9 

8 

5 7 

6 4 MAGIČNI 3 7 2 8 KVADRAT 1 9 5 

1 7 9 SESTRA 3 5 6 RADEBERG 2 8 4 

5 8 2 OPERATER 9 1 4 METODIST 7 6 3 

8 1 KOMPRESA 6 4 3 ETIKETA 7 5 2 ARTIG 9 

3 2 7 5 8 9 6 4 1 

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda, 

9 5 4 2 6 1 3 7 8 

7 3 8 1 9 2 4 5 6 

2 9 1 6 4 5 8 3 7 

4 6 5 8 7 3 9 1 2 

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, vodoravno 

in navpično, tako da se bodo med seboj ujemale. 

ki je končna rešitev. V polju, kjer se ta beseda križa s seboj, le 

še dodajte pravo črko. V liku je šest črnih polj. (jp) 

4 5 7 ANAGRAM 6 8 3 1 9 2 

8 9 DA, 1 DA, 5 NAŠA 2 4 PRINCESA! 6 7 3 

6 2 3 7 9 1 4 5 8 

9 6 a 2 le ena 8 ustreza 1 spodnjemu 7 3 navodilu. 4 5 

1 8 4 2 3 5 7 6 9 

3 7 5 9 4 6 8 2 1 

7 3 6 1 

T 

5 2 9 8 4 

2 4 8 3 6 9 5 1 7 

5 1 9 4 7 8 2 3 6 

Le katera bi to bila? Kandidatk je sicer kar nekaj, 

tudi takih, ki se v svoji skromnosti nočejo voziti s kočijo, 

Premecite vse črke gornjih besed in v spodnjih poljih 

sestavite njeno ime in funkcijo, ki jo zaseda (jp) 

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin. 

Kaj pa tile dol na 

Zemlji proslavljajo? 

Slavijo, ker se je njihov 

planet obrnil okoli Sonca. 

Neverjetno ...


KRIŽANKA 

63 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

LIKOVNO 

ZNAMENJE 

DRUGA 

MOJZE- 

SOVA 

KNJIGA 

LJUB- 

LJENKA 

MEHEK 

FRANCO- 

SKI SIR 

ZDRAVILO 

8 

NAD- 

STROPJE 

SKLA- 

DATELJ 

KOGOJ 

KIRURŠKA 

STRGAL- 

KA 

5 

SHUTTERSTOCK 

SVET. PR- 

VENSTVO 

(23. – 29. 1. 

2023) 

VAS 

VZHODNO 

OD POD- 

LEHNIKA 

DOBITNIK 

NOBE- 

LOVE 

NAGRADE 

VEČJI 

KROŽNIK 

OVALNE 

OBLIKE 

JED, 

JEDAČA 

IVANA 

KOBILCA 

KRČEVINA 

KNJIGA 

ASTRID 

LINDGREN 

DOMOVINA 

MOŠTVO 

ZMOGLJI- 

VOST, 

ZMOŽ- 

NOST 

OVOJ, 

OVITEK 

ZA 

POLTON 

ZVIŠANI 

TON H 

URADNI 

SPIS 

VAS S. OD 

ZAGORJA 

OB SAVI 

1 

DOBA 

SLOV. 

PISATELJ 

(FRAN, 

V KRVI) 

BRENCELJ 

AVTOMO- 

BILSKO 

TEKMO- 

VANJE 

NATAŠA 

LIČEN 

10 

MLAD 

ŠPORTNIK 

DOMAČA 

PTICA 

ŠALJIVEC 

STANJE 

ALKO- 

HOLIKA 

ČUTILO 

ZA SLUH 

PREPO- 

VED. TEMA 

DUHOVNIK 

(JANEZ) 

PROTES- 

TANT 

MESTO NA 

JAPON. 

OTOKU 

HONŠU 

2 

GRŠKA 

ČRKA 

3 

MESTO V 

KOLUMBIJI 

GLASBILO, 

DROMLJA 

VRSTA 

VRBE 

LIKOVNI 

UMETNIK 

DROG PRI 

VOZU ZA 

VPREGA- 

NJE ŽIVINE 

DUKE EL- 

LINGTON 

KUHAR. 

NAVODILO 

GL. MESTO 

GRČIJE 

MOŠKO 

IME, TEO 

11 

MOJZE- 

SOV BRAT 

PAS ZA 

PREVE- 

ZOVANJE 

KIMONA 

GLAVNO 

MESTO 

UKRAJINE 

DOMAČA 

ŽIVAL, 

KI ČUVA 

HIŠO 

DEBEL 

ČLOVEK 

UMBERTO 

NOBILE 

VIŠJA 

VZPETINA 

MAVEC 

RUSKI 

VIKEND 

PEVEC 

COLLINS 

6 

4 NASLOV 

ETIOPSKIH 

KRALJEV 

7 

POKRA- 

JINA V 

SREDNJI 

GRČIJI 

DUHOV- 

ŠČINA 

UREJENO 

OBREŽJE 

POGAN 

KRANJ 

13 

MINERAL- 

NA VODA 

5. MESEC 

NEVESTI- 

NO PRE- 

MOŽENJE 

ŠČEBE- 

TANJE 

14 

ŽELJKO 

IVANEK 

PUBLICIST 

(ALEŠ) 

9 

DEL 

VOJSKE 

TITAN 

REŽISER 

(FRAN- 

TIŠEK) 

NIKELJ 

GUSTAV 

IPAVEC 

GLAVNO GESLO 

SLOV. 

ŠAHISTKA 

(LAURA) 

1 2 3 4 5 6 7 

SEZNAM 

BLAGA 

Z NAVED- 

BO CEN 

12 

8 9 10 11 12 13 14 

BIVALNA 

STAVBA

SLIKOVITO 

64 

Satira 


Sveti Peter s svojo senco 

zdravi bolne – Masaccio 

GREGOR ČUŠIN 

SEKRETAR: Peter? 

PETER: Ja? 

SEKRETAR: Apostol Peter? 

PETER: Ja. 

SEKRETAR: Šef bi rad govoril s tabo. 

PETER: Šef? 

SEKRETAR: Ja. Golob. 

PETER: Golob? Golob ni moj šef. Se 

pa moj Šef včasih pojavi »kakor golob«! 

WIKIART 

Masaccio, Sveti Peter s svojo senco zdravi bolne (1425–1427), 

cerkev Santa Maria del Carmine, Firence, Italija. 

SEKRETAR: Ne klobasaj. Nihče ni 

kakor Golob. In hoče govorit s tabo. 

PETER: A Golob? 

SEKRETAR: Ja. 

PETER: Pa kdo je on? 

SEKRETAR: Kako, kdo je on? Premier. 

PETER: Kakšen premier? 

SEKRETAR: Primus inter pares. 

Prvi med enakimi. 

PETER: Prvi med enakimi? 

Je papež? 

SEKRETAR: Ne. Je pa bolj papeški 

od papeža. 

PETER: No, papež sem jaz. Hočeš 

reči, da je on bolj jaz, kot sem jaz jaz? 

SEKRETAR: Hmmm … To ne. Se pa 

nosi, kot da je od Boga poslan. 

PETER: Torej je poslanec? 

SEKRETAR: Ne, ni poslanec, ampak 

predsednik. 

PETER: Predsednik? Kaj pa je spet 

to? In naj ti povem, da mi tale pogovor 

tudi že počasi preseda! 

SEKRETAR: Predsednik vlade. 

PETER: Vlade? Tale pogovor ne pelje 

nikamor. 

SEKRETAR: Tale pogovor naju pelje 

h Golobu. Imaš pa tudi ti prav. Je eno 

in isto. 

PETER: Kaj je eno in isto? 

SEKRETAR: Presneta reč, saj 

samo ponavljaš za menoj kot kakšen 

prehlajen papagaj. Pravi boš za Golobovo 

družbo. Same take je nabral 

okrog sebe. Deluješ samostojno ali 

imaš stranko? 

PETER: Stranko? Ne. Kot rečeno: 

sem prvi med enakimi. S še enajstimi 

partnerji vodimo organizacijo, ki ima 

izpostave po vsem svetu, Šef pa nas občasno 

obiskuje »kakor golob«. 

SEKRETAR: No, moj Golob pa želi, 

da ga ti obiščeš! 

PETER: Zakaj? 

SEKRETAR: Zaradi težav 

v zdravstvu. 

PETER: Revež. A ima težave 

z zdravjem? 

SEKRETAR: Ne, ne da bi vedel. Ima 

pa težave v zdravstvu. To pa vemo vsi. 

Tega ne more skriti. 

PETER: Kakšne težave? 

SEKRETAR: Čakalne vrste. Dolge 

vrste. Preveč pacientov in premalo 

zdravnikov. 

PETER: In kaj hoče od mene? Kaj mu 

bom jaz? 

SEKRETAR: Skrajšal vrste. 

PETER: Kako neki?

81 | 19. JANUAR 2023 POLITIČNA POEZIJA 

Humor 

65 

SEKRETAR: Želi, da se sprehajaš po čakalnicah, ker 

tvoja senca menda ozdravlja bolnike. 

PETER: Kaj? 

SEKRETAR: Tvoja senca zdravi bolne. 

PETER: Ja, kje je pa to slišal?! A je nor? 

SEKRETAR: Na to vprašanje si ne upam dati odgovora, 

ker moram žal – kljub temu, da sem vladni uslužbenec 

– priznati, da deluje nekolikanj shizofreno, saj se je udeležil 

protivladnih protestov. 

PETER: Protivladnih protestov? 

SEKRETAR: No, protesti uradno niso bili protivladni, 

ampak … saj še sam ne vem … Ker … tisti ubogi zaflajštrani 

ljudje pred parlamentom so tudi ene vrste pacienti in se 

je premier morda pomešal med njih, da bi jih pozdravil s 

svojo senco. 

PETER: Pa je kateri ozdravel? 

SEKRETAR: Ne. Ker je bil že večer in ni bilo ne sonca 

in ne senc. Samo cel kup sončkov. 

PETER: No, dobro, pa pojdiva. 

SEKRETAR: Kam? 

PETER: Ja, k temu tvojemu Golobčku. Iz vsega, kar si 

povedal, sklepam, da ima težave z zdravjem. Samo: ne obljubljam 

nobenih čudežev. Za kaj takega je potrebna vera. 

SEKRETAR: A vera? No, pri nas je sicer dovoljena, ker 

smo demokratični, ni pa zaželena, ker smo liberalni. 

PETER: Bi rekel: »Bog, pomagaj!« pa ne vem, 

če vam lahko! 

 

VLADIMIRA STAVKAR 

PROTESTNIK VLADO 

Stopil ven je Vlado s transparentom, 

glasen bil je, naj ga ljudstvo sliši, 

on glas ljudstva končno je pri hiši, 

laskal sebi sam je s komplimentom. 

Proti agresiji protestiral 

Vlado je glasnó, že kar roteče, 

stran ko gledal je, še bolj grozeče 

sebe samega je fant podpiral. 

Proti komu, čemu, so vprašali 

ga mimoidoči radovedno, 

gledal Vlado jih je zagovedno, 

češ, poglej, kako ste zaostali. 

Na protest pripeljal si je ptico, 

Vlado vsem jo stavkajočim kaže, 

da bo razumeti stvar jim laže, 

sivo vzel s seboj je golobico. 

Nebojša Tejić/STA 

Z njo se kaže, jo podpira Vlado, 

hkrati bestialno protestira, 

kdo dojame, kaj ga je iz tira 

vrglo, da se takšno gre parado. 

Ta njegova, Vladova posebnost 

ni noben dogodek zgodovinski, 

dobro znan primer je medicinski: 

fenomen razcepljena osebnost. 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si

TAZADNJA 

66 

Humor 


Odprli so ambulante 

za ljudi brez smisla za humor 

Po odprtju ambulant za paciente brez osebnega zdravnika smo bili priča prizorom, 

ki so nas šokirali in nam pokazali, kako hudo je v resnici z javnim zdravstvom. 

Vendar pa se je sedaj vlada lotila še pomembnejšega problema ter organizirala 

javne ambulante za negovanje in pridobivanje smisla za humor. 

SVIT PODGORNIK 

da nekdo nima osebnega 

zdravnika, je grozno 

zanj osebno. To, da nima 

»To, 

smisla za humor, je grozno 

za okolico. S tem ukrepom bomo 

tako pomagali večji skupini ljudi,« nam 

je zaupal Srečko Vesel, novi direktor 

Humornega centra Ljubljana. Z geslom 

Smeh je pol zdravja, druga polovica 

pa stavka so tako v ponedeljek odprli 

prvi urgentni center za ljudi, ki so bili 

na smrt užaljeni, ker se jim je nekdo 

smejal. Da je tak center hudo manjkal, 

se je pokazalo takoj, saj klinika že obratuje 

s polno paro. »Gre za resno težavo. 

Imamo velik naval ljudi, ki mislijo, da 

so središče vesolja ter se jim zato ne 

sme smejati. Zato smo začeli sodelovati 

z astronomi, da hkrati rešimo še 

problem slabe izobrazbe. Najprej nas 

je tudi skrbelo, če bo sploh kdo prišel, 

saj po navadi pacienti simptomov ne 

prepoznajo sami. Vendar pa je bil strah 

popolnoma neutemeljen, saj prizadete 

večinoma pripeljejo svojci, ki so naveličani, 

da se vsako nedeljsko kosilo konča 

s prepirom namesto s smehom.« 

To, da nekdo nima 

osebnega zdravnika, 

je grozno zanj osebno. 

To, da nima smisla za 

humor, je grozno za 

okolico. S tem ukrepom 

bomo tako pomagali 

večji skupini ljudi. 

SHUTTERSTOCK 

PRILOŽNOST 

ZA KULTURNIKE 

V ambulantah bodo delali posebej za 

to usposobljeni profesionalci. Improvizatorji, 

komiki, vaški norci, satiriki ter 

ostali bodo 24 ur dostopni za paciente, 

ki se jim padec Jelinčiča na soočenju 

ni zdel niti malo smešen, za tiste, ki so 

bili samo ogorčeni in ne tudi dobro nasmejani, 

ko je poslanec Krajčič priznal, 

da je ukradel sendvič, ter za tiste, ki na 

splošno satiro jemljejo resno. »Prednost 

najemanja kulturnih delavcev je 

tudi ta, da še dolgo ne bodo stavkali zaradi 

slabih plač, saj je za njih presežek 

že to, da so te redne.« 

Strokovnjaki potezo vlade ocenjujejo 

kot prelomno. »Menimo, da 

se bo znatno dvignil življenjski nivo, 

razlika se bo poznala tudi pri zdravju 

ljudi. Manj bo težav z očmi, saj bodo 

ljudje manj zavijali z njimi, boljša bo 

fizična pripravljenost, saj bodo ljudje 

s smehom dobro razvili trebušne 

mišice, koristi so praktično na vseh 

ravneh,« nam je zaupal M. Erilo z Inštituta 

za statistiko zadovoljstva prebivalstva. 

Zadovoljni so tudi v Cerkvi: 

»Menimo, da bo se znatno znižal delež 

ločitev ter nesrečnih zakonov, saj 

upamo, da se bodo tudi moški naučili 

videti smešno plat zgodbe, kadar se 

jim bodo žene smejale v spalnici.« 

Tako je komentiral Bor Oka, koordinator 

zakonskih skupin znotraj Katoliške 

cerkve na Slovenskem. 

Eno najboljših potez vlade pozdravljamo 

tudi pri Tazadnji, kjer se 

veselimo novih zaposlitvenih priložnosti. 

Ker prepoznavamo stisko 

vseh, ki so obkroženi z ljudmi brez 

smisla za humor, jih lahko prijavite 

avtorju te satire ter tako dobite termin 

za terapijo v paru.

BITI OČE 

NI PREPROSTO! 

Skupina za očete je namenjena izmenjavi izkušenj 

»dobrih praks« očetovanja in odgovarjanju na izzive, 

s katerimi se sodobni očetje srečujejo. 

S pomočjo konkretnih situacij so očetje spodbujeni 

k iskanju globljega stika s svojim otrokom in trdnejšega 

sodelovanja z otrokovo mamo. 

Srečanja potekajo prek spleta ob sredah od 20.30 do 22.30. 

Prvo srečanje (od skupno osmih) je 15. februarja 2023! 

UDELEŽENEC ANŽE O SKUPINI: 

Skupina me je obogatila za “tisto dragoceno 

sekundo”, ki je velikokrat pomembna, 

da iz reaktivnega preidem v kontroliran odziv 

(kar sicer še vedno ne uspe pogosto, se pa izboljšuje). 

SKUPINA ZA OČETE 

100 € za 8 srečanj 

Prek spleta 

15. 2. do 5. 4. 2023 

med 20.30 in 22.30 

VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVA: 

T: 064 135 136 | E: info@iskreni.net | https://www.iskreni.net/programi/skupina-za-ocete/

Podprite neodvisno 

novinarstvo. 

Pridružite se naročnikom 

tiskanega tednika Domovina. 

Sklenite letno naročnino 

in prihranite: namesto 

187,20 € samo 159 € 

-15 % 

Ne splača se vam odlašati, 

saj si z naročilom DANES 

lahko zagotovite fiksno 

ceno za eno leto! 

Domovina 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

Domovina je 

ta hip najboljši 

slovenski 

družbenopolitični 

tednik. 

dr. Žiga Turk, profesor in publicist 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

Kako postanete naročnik? 

Izberite način, ki vam je najlažji. 

POKLIČITE 

059 020 001 

(vsak dan od 9.00 do 15.00) 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani 

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628 

Namen: Naročnina na tednik Domovina 

Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: LJBASI2X 

SKENIRAJTE 

QR KODO 

in izpolnite 

elektronsko 

naročilnico 

PIŠITE 

narocnine@domovina.je 

POŠLJITE 

Domovina d.o.o. 

Cesta v Log 11, 1351 

Brezovica pri Ljubljani 

OBIŠČITE 

www.domovina.je 

Všeč mi je to, 

da ni tem, ki bi 

se jih uredništvo 

Domovine 

izogibalo. 

Rado Pezdir, ekonomist in publicist 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

Domovina 81: Manj krstov in porok, več pogrebov (Predogled)

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?