Domovina 89: Kmečki upor zaradi Jankovićeve kanalizacije (Predogled)
Pretekli teden je v sagi (črno)gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju med Brodom in Klečami na obrobju Ljubljane prišlo do morda najpomembnejšega preobrata: Ministrstvo za naravne vire in prostor je namreč 8. marca pisno odgovorilo enemu izmed lastnikov zemljišč, Alešu Mrzelu, na prijavo, da gradnja poteka na območju, kjer Mestna občina Ljubljana nima ustreznih gradbenih (in okoljevarstvenih) dovoljenj. Odgovor ministrstva je bil jasen, iz (foto)dokumentacije je bilo razvidno, da se kanal gradi na območju, kjer je MOL šele v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.
Pretekli teden je v sagi (črno)gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju med Brodom in Klečami na obrobju Ljubljane prišlo do morda najpomembnejšega preobrata: Ministrstvo za naravne vire in prostor je namreč 8. marca pisno odgovorilo enemu izmed lastnikov zemljišč, Alešu Mrzelu, na prijavo, da gradnja poteka na območju, kjer Mestna občina Ljubljana nima ustreznih gradbenih (in okoljevarstvenih) dovoljenj. Odgovor ministrstva je bil jasen, iz (foto)dokumentacije je bilo razvidno, da se kanal gradi na območju, kjer je MOL šele v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Homoseksualne<br />
zveze vstopile<br />
v cerkve<br />
Ko si dekle<br />
da odrezati<br />
prsi<br />
Kdo je kriv,<br />
če je žena<br />
zanič voznica<br />
Poštnina plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
<strong>Kmečki</strong> <strong>upor</strong><br />
<strong>zaradi</strong> <strong>Jankovićeve</strong><br />
<strong>kanalizacije</strong><br />
<strong>89</strong><br />
3,60 €<br />
16. 3. 2023
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo.<br />
Pridružite se naročnikom<br />
tiskanega tednika <strong>Domovina</strong>.<br />
Sklenite letno naročnino<br />
in prihranite: namesto<br />
187,20 € samo 159 €<br />
-15 %<br />
Ne splača se vam odlašati,<br />
saj si z naročilom DANES<br />
lahko zagotovite fiksno<br />
ceno za eno leto!<br />
<strong>Domovina</strong><br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />
<strong>Domovina</strong> je<br />
ta hip najboljši<br />
slovenski<br />
družbenopolitični<br />
tednik.<br />
dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
Kako postanete naročnik?<br />
Izberite način, ki vam je najlažji.<br />
POKLIČITE<br />
059 020 001<br />
(vsak dan od 9.00 do 15.00)<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628<br />
Namen: Naročnina na tednik <strong>Domovina</strong><br />
Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: LJBASI2X<br />
SKENIRAJTE<br />
QR KODO<br />
in izpolnite<br />
elektronsko<br />
naročilnico<br />
PIŠITE<br />
narocnine@domovina.je<br />
POŠLJITE<br />
<strong>Domovina</strong> d.o.o.<br />
Cesta v Log 11, 1351<br />
Brezovica pri Ljubljani<br />
OBIŠČITE<br />
www.domovina.je<br />
Všeč mi je to,<br />
da ni tem, ki bi<br />
se jih uredništvo<br />
Domovine<br />
izogibalo.<br />
Rado Pezdir, ekonomist in publicist<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
MOJA BESEDA<br />
3<br />
Kakodukt in puntarji<br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
Rimljani so začeli graditi<br />
akvadukte za<br />
prenos vode na dolge<br />
razdalje. V Bizancu,<br />
Vzhodnorimskemu cesarstvu, so<br />
pred več kot 1600 leti zgradili vodovod,<br />
ki je bil tako dolg, da se danes<br />
sploh ne ve, kako: vsaj 450 kilometrov, mogoče<br />
pa tudi več kot 500.<br />
Rimske viadukte so v gradnji posnemali še<br />
stoletja. Avstrijski cesar Franc Jožef je tako dal<br />
preko Ljubljanskega barja postaviti železniški<br />
viadukt, Borovniški, ki je bil takrat, davnega<br />
leta 1856, največji most v Evropi. Zavezniška<br />
bombardiranja med drugo vojno so ga, žal, uničila,<br />
ostala mu je samo še ena okončina, oskubljeni<br />
steber, ki se dviga visoko v nebo.<br />
Ljubljanska kotlina, ki je izgubila ta veličastni<br />
spomenik, pa v zadnjih tednih dobiva novi<br />
akvadukt. Cevovod gradijo na območju, kjer se<br />
zajema velika večina pitne vode za prestolnico,<br />
pa ni namenjen vodi, marveč<br />
fekalijam. Večkilometrski<br />
kakodukt.<br />
Pred županom najlepšega<br />
mesta na svetu<br />
Jankovićem tako dolgega<br />
kakodukta menda ni dal<br />
zgraditi še nihče na svetu.<br />
Natančno tega ne vemo,<br />
ker kakoduktov ni v encikopediji,<br />
saj se z njimi<br />
nihče ne hvali. Predvsem<br />
pa nihče na svetu ne skuša tekoče vsebine kakovodov<br />
pretakati skozi vodonosnike, območja,<br />
kjer črpajo pitno vodo.<br />
Novinarji največjih medijev (nekateri so<br />
kmečki <strong>upor</strong> s traktorji zoper kakodukt celo<br />
opazili) pa nevarnosti za onesnaženje pitne<br />
vode za pol milijona ljudi skorajda ne omenjajo.<br />
Ker se kmetje in stroka upirajo politiki župana<br />
Jankovića, jih imajo novinarji za – politike. In<br />
to opozicijske, za katere mediji nimajo veliko<br />
prostora, ker pač niso »naši«.<br />
Podobno se obnašajo tudi okoljski aktivisti<br />
in nevladne organizacije, ki so sredi poletja na<br />
referendum o pitni vodi spravili malo manj kot<br />
800.000 ljudi. Nika Kovač bi očitno pila tudi<br />
umazano vodo, da se le ne bi zamerila županu.<br />
V slogu komentarja državne tožilke Karmen Erčulj:<br />
»Neki ‘ma ta naš Zoki.« To je bilo sicer pred<br />
izbruhom afere farmacevtka, ki je, glede na<br />
pisanje mnogih medijev, po spolnem odnosu z<br />
županom dobila službo v Lekarni Ljubljana. Da-<br />
Nika Kovač bi pila tudi<br />
umazano vodo, da se le<br />
ne bi zamerila županu.<br />
nes ne tega<br />
ne nekaterih<br />
podobnih občudujočih<br />
izjav na spletu ne najdemo več.<br />
Na srečo sodobni samopašni politiki<br />
nimajo vsega pod kontrolo. Internet pomaga<br />
okrnjeni medijski svobodi in informacije se ne<br />
morejo več povsem cenzurirati kot nekoč. Državljani<br />
pa tudi vedo, da je svoboda govora sveta.<br />
Če nimaš šefa nad sabo, seveda. Zato je pred<br />
parlament prišlo toliko upokojencev.<br />
Da lahko poveš, kaj si misliš, vedo tudi slovenski<br />
kmetje. Čeprav jih država od nekdaj<br />
precej stiska, so na koncu odvisni predvsem od<br />
svojega dela. Zato so se že v srednjem veku uprli<br />
oblasti. Vrsta kmečkih <strong>upor</strong>ov se je v nekem<br />
smislu končala s puntom proti komunizmu in s<br />
prvimi svobodnimi volitvami, kjer sta kmečka<br />
in demokrščanska stranka Ivana Omana in Lojzeta<br />
Peterleta pobrali skupaj 26 % glasov.<br />
Nič čudnega, če so danes ob gradnji kakodukta<br />
vsi okoljski aktivisti<br />
previdno tiho, medtem<br />
ko se državi upira peščica<br />
kmetov. V slogu songa<br />
kantavtorja Iztoka Mlakarja:<br />
»Sem se moderniziral,<br />
sekirce nimam več.<br />
Ma, tudi sz motorku bi<br />
padla glava preč.«<br />
V prenesenem smislu<br />
pa bi se to znalo zgoditi vladi.<br />
Robert Golob ima vsak<br />
dan več nasprotnikov znotraj provladnega tabora<br />
in ne mine teden brez kake njegove bistroumne<br />
domislice. Zadnji cvetki sta, da bo država naredila<br />
»največji« investicijski cikel s stotimi (100) milijoni<br />
evrov in postala vesoljska sila in da naj podjetniki,<br />
če bodo njihova podjetja propadla, pridejo k<br />
njemu, da jih bo zaposlil v javni upravi. Seveda je<br />
vse skupaj komično. Sto milijonov stane kvečjemu<br />
potovanje enega ali dveh ljudi v vesolje, ne pa »zagon<br />
vesoljske industrije«. Zlobneži bi pripomnili,<br />
da bi se državi bolj splačalo, če bi v vesolje za 100<br />
milijonov poslala kar Goloba in njegovo uradno<br />
ljubico, kot pa da mora plačevati dolgove podjetja<br />
Gen-i. »Čudežni deček« je namreč vodil podjetje,<br />
ki bi <strong>zaradi</strong> prodaje elektrike pod ceno že lani propadlo<br />
brez državne finančne<br />
injekcije.<br />
Nič čudnega, da<br />
v javnosti že krožijo<br />
imena Golobovega<br />
naslednika.
Poštnina plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
VSEBINA<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
4<br />
Homoseksualne<br />
zveze vstopile<br />
v cerkve<br />
Ko si dekle<br />
da odrezati<br />
prsi<br />
Kdo je kriv,<br />
če je žena<br />
zanič voznica<br />
Moja beseda<br />
3 Tino Mamić:<br />
Kakodukt in puntarji<br />
Mediji — komentar<br />
26 V Bruslju še druga plat zgodbe<br />
o RTVS in slovenskih medijih<br />
6 Med(ijski) sosedi<br />
8 Pregled tedna<br />
Družba<br />
33 Andreja Barat:<br />
Desetletje papeža Frančiška:<br />
Cerkev je bolnišnica za grešnike<br />
<strong>89</strong><br />
3,60 €<br />
16. 3. 2023<br />
<strong>Kmečki</strong> <strong>upor</strong><br />
<strong>zaradi</strong> <strong>Jankovićeve</strong><br />
<strong>kanalizacije</strong><br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>89</strong>, LETNIK 3, 16. marec 2023<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda: 3,60 evra<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 000<br />
Odgovorni urednik tednika:<br />
TINO MAMIĆ (tino@domovina.je)<br />
Izvršni urednik tednika:<br />
KLEMEN BAN<br />
Odgovorni urednik portala <strong>Domovina</strong>.je:<br />
ROK ČAKŠ<br />
Odgovorna urednica portala Iskreni.net:<br />
ANDREJA BARAT<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN,<br />
LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />
Tehnično in foto uredništvo:<br />
TOMO STRLE<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada: 7700 izvodov<br />
Foto naslovnice:<br />
MARTIN NAHTIGAL<br />
Naročnine:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
Direktor:<br />
IGOR VOVK<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.<br />
10 Čivkarija<br />
Aktualno — komentar<br />
20 Teo Petrovič Presetnik:<br />
Do koliko denarja<br />
so upravičeni bančni razlaščenci<br />
Požareport<br />
22 Bojan Požar:<br />
Vnela se je vojna med Golobom in<br />
Natašo Pirc Musar oziroma Kučanom<br />
Aktualno<br />
23 Vid Sosić:<br />
NSi o zdravstvu:<br />
„Vlado bomo čakali samo še do maja“<br />
24 Rok Čakš:<br />
Poznavalci so enotni, da bo Golobova<br />
vlada obstala ali padla na reformi<br />
zdravstva in plač v javnem sektorju<br />
Aktualno<br />
16 Luka Svetina: Vlada nima nobenega<br />
stika z realnostjo, v kateri ljudje živijo<br />
Družba — komentar<br />
40 Urban Šifrar: Vatikan z novimi<br />
omejitvami tradicionalne maše<br />
42 Gabriel Kavčič:<br />
Mladi duhovniki plačujejo ceno<br />
zločinov prejšnjih desetletij<br />
Časnik — komentar<br />
44 Jakob Primožič, Časnik.si: Nova<br />
državna stanovanja, ampak kakšna<br />
Kolumna<br />
46 Martin Nahtigal: Ministrica za kulturo<br />
bi vrnila Titove kipe<br />
Evropa — komentar<br />
48 Rok Frelih: V ukrajinskem Bahmutu<br />
ruski Wagner prepuščen samemu sebi<br />
Beremo, gledamo, poslušamo<br />
50 Priporočila<br />
Intervju<br />
28 Krzysztof Olendzki, poljski<br />
veleposlanik: Rusi so prepričani,<br />
da mora biti Rusija imperij<br />
in da morajo vladati drugim
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
VSEBINA<br />
5<br />
Tema tedna — komentar<br />
12 Kanal C0: Razkrivamo, katere zahteve ministrstva bo Janković težko izpolnil<br />
Martin Nahtigal/DOMOVINA<br />
Duhovnost<br />
51 Andraž Arko:<br />
Matejeva pripoved o otroštvu<br />
Beremo, gledamo, poslušamo<br />
52 Mojca Belcl Magdič: Sedem temnih<br />
plati pametnih telefonov<br />
Intervju<br />
54 Petra Skok: Oče in hči,<br />
ki sta skupaj izdelala križev pot<br />
Osebna rast<br />
56 Mateja Kropec Šega:<br />
Če bomo starši iskreno iskali smisel,<br />
bodo otroci lažje šli skozi življenje<br />
Kolumna<br />
59 Ana Angela Kumer: „Ne kompliciraj!“<br />
Sladko-slane brbončice<br />
60 Selma Bizjak: Žametna špinačna juha<br />
62 Razvedrilo<br />
Slikovito — satira<br />
64 Gregor Čušin: Obraz – Jyoti Bhatt<br />
Politična poezija — humor<br />
65 Klicatelj N.: Halo, halo<br />
Tazadnja — humor<br />
66 Svit Podgornik: Vlada bo po novem<br />
nevladna organizacija<br />
Družba — komentar<br />
36 Pia Kos: Ko si dekle da odrezati prsi,<br />
nato pa spozna svojo zmoto<br />
Družba — komentar<br />
38 Gabriel Kavčič: Katoliški škofje<br />
in duhovniki v Nemčiji bodo<br />
blagoslavljali istospolne pare<br />
Kolumna<br />
58 Andreja Barat: Če je tvoja žena zanič<br />
voznica, si na koncu, seveda, kriv ti
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
6<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
VEČ EKOLOŠKE PRIDELAVE<br />
Vse več je vremenskih in drugih katastrof,<br />
ki so tudi vse bolj izrazite. Nekateri si za<br />
rešitev težav prizadevajo bolj, drugi manj.<br />
V Evropski uniji je na vrhu tako imenovani<br />
»Evropski zeleni dogovor«, pod katerim<br />
so združeni različnih ukrepi. Med najbolj<br />
odmevnimi je verjetno znižanje emisij<br />
toplogrednih plinov do leta 2050 na nič,<br />
kar bo po načrtih vključevalo tudi prepoved<br />
vozil na bencin in dizel, piše spletni<br />
časopis Slovenec, ki opisuje situacijo,<br />
da preden kmetijska površina postane<br />
ekološka, lahko mine tudi več let.<br />
S proizvodnjo visokokakovostne hrane<br />
z majhnim vplivom na okolje bo imelo<br />
ekološko kmetijstvo bistveno vlogo<br />
pri razvoju trajnostnega prehranskega<br />
sistema v EU. Po podatkih Evropskega<br />
statističnega urada (Eurostat) iz februarja<br />
2022, je ekološko kmetovanje leta 2020<br />
v EU predstavljal približno 14,7 milijona<br />
hektarjev vseh kmetijskih zemljišč, kar<br />
je ustrezalo 9,1 odstotka vseh kmetijskih<br />
površin v <strong>upor</strong>abi. Preden pa je površina<br />
lahko certificirana kot »ekološka«, mora<br />
opraviti postopek pretvorbe, ki lahko<br />
traja 2–3 leta, odvisno od pridelka. Delež<br />
ekoloških kmetijskih površin se je sicer<br />
v letih med 2012 in 2020 povečal v vseh<br />
državah članicah, razen na Poljskem.<br />
Do leta 2030 je potrebno delež 9,1 odstotka<br />
dvigniti na vsaj 25 odstotkov. Akcijski<br />
načrt, ki ga je v ta namen pripravila Evropska<br />
komisija, sloni na treh načelih. Kot<br />
prvo, je treba spodbuditi povpraševanje<br />
in zagotoviti zaupanje potrošnikov v<br />
ekološko kmetovanje. Lahko bi rekli,<br />
da eno izmed glavnih ovir pri zaupanju<br />
potrošnikov predstavlja prepričanje,<br />
da takšen način pridelave hrane ni tako<br />
učinkovit kot ostali načini. Pod drugo<br />
načelo so umestili spodbujanje pretvorbe<br />
zemljišč in krepitev celotne vrednostne<br />
verige, pod tretje pa organsko pridelavo z<br />
zgledom: izboljšati prispevek ekološkega<br />
kmetovanja k okoljski trajnosti.<br />
PAPEŽEV BIOGRAF<br />
O FRANČIŠKU<br />
Papežev biograf Austen Ivereigh je posebej<br />
za Družino v intervjuju spregovoril o<br />
Frančiškovi osebnosti, njegovih reformah<br />
Cerkve, diskontinuiteti s papežem Benediktom<br />
XVI. in o njegovem voditeljskem<br />
slogu. Ivereigh je povedal, da ni mogoče,<br />
da si z njim in da od njega ne prideš<br />
lažji, srečnejši in bolj vesel. »Ob njem se<br />
počutiš ljubljenega in svobodnega. Je<br />
neznansko dobrohoten. Pa tudi njegova<br />
avtoriteta je izjemna, podobna Jezusovi<br />
avtoriteti, kakor jo slika Sveto pismo. Kot<br />
sam pravi, je pristna moč služenje – v tem<br />
je resnična avtoriteta. A ta avtoriteta ne<br />
vzbuja strahu. Je zelo zabaven, mislim,<br />
da se tu kažeta ponižnost in smisel za<br />
humor, kar je pravzaprav eno in isto. Je<br />
zelo prizemljen, hkrati pa ima izjemno<br />
širok pogled. Vedno, ko sem se pogovarjal<br />
z njim, je name napravil močan vtis<br />
s širino svojega pogleda,« pravi papežev<br />
biograf, ki je v Buenos Airesu, ko je<br />
raziskoval za njegovo biografijo, večkrat<br />
naletel na misel, da je osredotočen na<br />
prvo obzorje, medtem ko papež misli že<br />
na peto obzorje.<br />
In kateri so glavni trenutki, prvine v<br />
življenju Jorgeja Bergoglia pred izvolitvijo<br />
za papeža, ki se odražajo v njegovem<br />
pontifikatu? Ena od stvari je »temna noč<br />
duše«, obdobje duhovne potrtosti, ki jo<br />
je izkušal v Cordobi v Argentini od poznih<br />
osemdesetih do začetka devetdesetih let,<br />
preden je leta 1992 postal pomožni škof.<br />
Tam je bil v jezuitski skupnosti, a ločen od<br />
preostale province, nobenih odgovornosti<br />
ni imel in tisti, ki so mu bili zelo blizu,<br />
so bili poslani v tujino, poroča Družina.<br />
Provinca je bila takrat razdeljena na jezuite<br />
z različnimi vizijami, sam je zastopal<br />
zelo jasno vizijo.<br />
V Rimu so bili prepričani, da pomeni<br />
oviro. Tako je novi general Kolvenbach<br />
poskrbel za to, da je bil postavljen<br />
na stran. Bergoglio, veliki voditelj,<br />
karizmatična figura, je, kot rečemo v<br />
angleščini, od junaka pristal pri ničli (from<br />
hero to zero). To je bila zelo globoka<br />
bivanjska premestitev. Skozi podobno<br />
obdobje je šel tudi v petdesetih letih,<br />
to je bilo obenem obdobje prečiščenja,<br />
ko se je naučil radikalne odvisnosti od<br />
milosti. »To je nanj močno vplivalo, kar je<br />
tudi sam večkrat povedal. Postal je precej<br />
drugačen voditelj kot pred tem. Nekdo od<br />
tistih, ki so Bergogliu blizu, mi je rekel, da<br />
njegov pontifikat raste iz te izkušnje,« je v<br />
intervjuju še razkril Ivereigh.<br />
SLOVENIJA<br />
V OSRČJU EKOMAFIJE<br />
Ali je vrhniški Kemis moral zgoreti <strong>zaradi</strong><br />
vpletenosti italijanske ekomafije? V<br />
preteklosti so se že pojavljale informacije,<br />
da je Kemis del svojih vzporednih<br />
poslov opravljal za italijanska podjetja<br />
za predelavo odpadkov, piše na svojem<br />
portalu raziskovalni novinar Luka Perš.<br />
»Njihovo lastništvo naj bi bilo močno<br />
povezano s člani italijanskih mafijskih<br />
skupin. Tudi naši tuji obveščevalni viri<br />
so nam potrdili, da so sporne povezave<br />
in posli Kemisa z italijanskimi mafijskimi<br />
podjetji pod lupo italijanskih preiskovanec<br />
organov pregona, Olafa in Eurojusta.<br />
Kot so se aretacije <strong>zaradi</strong> zlorab evropskih<br />
sredstev na področju okoljskih<br />
projektov zgodile na Hrvaškem, jih lahko<br />
v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi v<br />
Sloveniji,« razkriva Prava.si.<br />
Smetarski mafijci iz Italije naj bi nekatere<br />
smeti zakopali preko meje na slovenskih<br />
kmetijskih površinah in v gozdu. Skupaj<br />
so zakopali do 1700 ton sumljivih odpadkov.<br />
»Sploh nas ne preseneča, da se je<br />
to dogajalo v (para)državnih podjetjih s<br />
pomočjo njihovih hčerinskih družb. Lahko<br />
si še tako zatiskamo oči, a Slovenija je<br />
ena najbolj pomembnih tranzitnih držav<br />
za sumljive posle z odpadki italijanskih<br />
mafijcev. Na to so opozorile tudi uradne<br />
italijanske institucije organov pregona,«<br />
piše Luka Perš.
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023 FOTO TEDNA<br />
Tradicionalno spuščanje gregorčkov<br />
Gregorjevo je praznik, ki ga obeležujemo 12. marca, ko je včasih godoval sv. Gregor.<br />
Po ljudskem izročilu je to dan, ko se »ptički ženijo«. Na predvečer praznika ali na<br />
sam praznik po rekah in potokih zlasti otroci pošljejo gregorčke: doma izdelana<br />
plovila, na katerih so prižgane svečke. Prizor je z Gradaščice v Ljubljani.<br />
7<br />
Žiga Živulović jr./BOBO
PREGLED TEDNA<br />
8<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Vlada RS<br />
Če bo sprejeta ustavna sprememba,<br />
bo ministre imenoval predsednik republike.<br />
SPREMEMBA USTAVE<br />
Po več usklajevalnih sestankih je po<br />
informacijah Dela sprejeta odločitev, da<br />
bodo poslanci Gibanja Svoboda, NSi in<br />
SD vložili predlog za začetek postopka<br />
za spremembo ustave glede imenovanja<br />
ministrske ekipe.<br />
Po novem poslanci po tem, ko bi potrdili<br />
premierja, ne bi več odločali še o ministrski<br />
ekipi, ampak bi ministre na predlog<br />
predsednika vlade po t. i. nemškem modelu<br />
imenoval predsednik republike, ki pa<br />
tega pravzaprav ne bi mogel zavrniti.<br />
To pomeni, da državni zbor tudi ne bi imel<br />
več možnosti za interpelacijo posameznega<br />
ministra, ampak le še celotne vlade,<br />
zato je bilo o tem predlogu, ki ga najglasneje<br />
zagovarja NSi, že mogoče slišati<br />
pomisleke o erodiranju vloge državnega<br />
zbora, in sicer predvsem v SD in Levici.<br />
Janez Pogorelec, predstavnik NSi v pogajanjih<br />
o ustavnih spremembah, je na to<br />
temo opravil tudi ločene pogovore in, kot<br />
kaže, vsaj za začetek postopka prepričal<br />
poslance SD.<br />
tudi policija. Kmetijsko gospodarstvo je<br />
imelo prijavljenih 22 glav živine, a je bilo<br />
osem od teh poginjenih. Več živali ni bilo<br />
označenih z ušesnimi številkami, ostale<br />
živali pa so bile v zadovoljivem stanju, a<br />
na voljo niso imele dovolj krme in vode.<br />
Pristojni so odredili redno oskrbo preostalih<br />
živali s pitno vodo in krmo, čiščenje<br />
hleva in zagotovitev čistega in suhega<br />
ležišča. Poginule živali so odpeljali v veterinarsko-higienski<br />
službi, da bi ugotovili<br />
vzrok pogina. Preostale živali bodo<br />
odvzete. Veterinarski nadzor je določene<br />
nepravilnosti na tej kmetiji ugotovil že v<br />
letih 2020 in 2021, nekateri postopki iz<br />
preteklih let pa še trajajo.<br />
SKUPNA<br />
GRADNJA PODMORNIC<br />
V skladu z vojaškim zavezništvom med<br />
tremi državami (Aukus) bo Avstralija od<br />
ZDA dobila svoje prve podmornice na<br />
jedrski pogon. Ameriški predsednik Joe<br />
Biden (81) je potrdil, da bodo podmornice<br />
najmanj tri, namen dogovora pa je krepiti<br />
mir v regiji. Poudaril je, da bodo podmornice<br />
na jedrski pogon, ne pa oborožene z<br />
jedrskim orožjem. Ob obisku britanskega<br />
in avstralskega premierja, Rishija Sunaka<br />
(42) in Anthonyja Albanesuja (60), je<br />
Biden v San Diegu v Kaliforniji dejal, da<br />
dogovor ne bo ogrozil zaveze Avstralije,<br />
da ostaja država brez jedrskega orožja.<br />
Avstralija bo sicer postala šele druga<br />
država po Združenem kraljestvu, ki bo<br />
prejela ameriško elitno tehnologijo na<br />
jedrski pogon, poroča BBC. Avstralski<br />
mornarji se bodo letos v ameriških in<br />
britanskih oporiščih začeli uriti v <strong>upor</strong>abi<br />
podmornic na jedrski pogon. Od leta 2027<br />
pa bodo ZDA in Združeno kraljestvo v<br />
Perthu v Avstraliji namestili manjše število<br />
podmornic na jedrski pogon. Potem<br />
naj bi zasnovali in zgradili povsem novo<br />
podmornico na jedrski pogon za britansko<br />
in avstralsko mornarico.<br />
Načrt bo Avstralijo v naslednjih 30 letih<br />
sicer stal približno 245 milijard ameriških<br />
dolarjev, kar predstavlja največje vlaganje<br />
v avstralsko vojsko doslej. Kitajsko zunanje<br />
ministrstvo je prejšnji teden na to potezo<br />
odgovorilo, da bi lahko zavezništvo Aukus<br />
spodbudilo novo oboroževalno tekmo.<br />
DIJAKI<br />
S POKLICNO MATURO<br />
Dijaki z opravljeno poklicno maturo in<br />
petim predmetom se bodo lahko na<br />
vse dodiplomske in enovite magistrske<br />
študijske programe od študijskega leta<br />
2023/24 vpisovali pod enakimi pogoji<br />
kot ostali. Ljubljanska univerza namreč<br />
TRPLJENJE ŽIVALI<br />
NA KOROŠKEM<br />
Veterinar inšpekcije Uprave za varno hrano<br />
je med nadzorom na kmetiji v Podgori<br />
pri Kotljah na Koroškem odkril osem<br />
poginulih glav goveda, zelo slabe higienske<br />
razmere v hlevu in več drugih kršitev.<br />
Sum mučenja živali trenutno preverja<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Nove avstralske podmornice bodo imele jedrski pogon, ne bodo pa nosile jedrskega orožja,<br />
zato se avstralska zaveza o državi brez jedrskega orožja ne spreminja.
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
PREGLED TEDNA<br />
9<br />
spreminja pogoje in podaljšuje rok za vpis<br />
za en teden, poroča Slovenska tiskovna<br />
agencija. Minister za visoko šolstvo,<br />
znanost in inovacije, Igor Papič (62), je<br />
namreč podpisal sklep o dopolnitvi razpisa<br />
in podaljšanju roka za vpis v dodiplomske<br />
in enovite študijske programe za<br />
prihodnje študijsko leto na univerzah v<br />
Ljubljani in na Primorskem.<br />
Univerzi bosta na podlagi omenjenega<br />
sklepa dopolnili vpisne pogoje razpisa za<br />
vpis tako, da bo dveletni prehodni rok za<br />
spremenjene vpisne pogoje veljal na obeh<br />
omenjenih univerzah, tako kot že velja na<br />
mariborski. Prav tako bosta morali univerzi<br />
podaljšati možnost vpisa za en teden,<br />
so zapisali v sporočilu za javnost.<br />
Dijaki, ki bodo opravili poklicno maturo in<br />
peti predmet, bi bili sicer letos postavljeni<br />
v neenakopraven položaj. Medtem ko se<br />
lahko na mariborsko univerzo vpisujejo<br />
pod enakimi pogoji kot pretekla leta in<br />
bodo novi pogoji začeli veljati šele čez<br />
dve leti, sta univerzi v Ljubljani in na<br />
Primorskem na nekaterih študijskih programih<br />
že pri letošnjem vpisu spremenili<br />
vpisne pogoje.<br />
UBITIH ALI RANJENIH<br />
22.000 CIVILISTOV<br />
Od začetka ruske vojaške agresije pred<br />
več kot letom dni je bilo v Ukrajini ubitih<br />
ali ranjenih skoraj 22.000 civilistov, v<br />
poročilu navaja Urad visokega komisarja<br />
Združenih narodov za človekove pravice<br />
v Ženevi. V uradu so tako potrdili smrt<br />
8231 civilistov, a menijo, da bi lahko bilo<br />
njihovo število veliko večje, saj je težko<br />
pravočasno dobiti informacije o številu<br />
morebitnih žrtev na območjih, kjer potekajo<br />
siloviti spopadi. Po podatkih urada, ki<br />
spremlja število civilnih žrtev od začetka<br />
vojne 24. februarja lani, je bilo do 12. marca<br />
letos sicer ranjenih 13.734 civilistov.<br />
Veliko večino smrtnih žrtev so zahtevali<br />
artilerijski izstrelki, rakete in letalske<br />
bombe, sledijo protipehotne mine in<br />
ostanki eksplozivnih sredstev. Ukrajinski<br />
predsednik Volodimir Zelenski (45) je v<br />
nedeljo v večernem nagovoru narodu dejal,<br />
da so ukrajinske enote v zadnjih nekaj<br />
dneh ubile več kot 1100 ruskih vojakov v<br />
Bahmutu, kar je za rusko stran nepopravljiva<br />
izguba. Ob tem je dodal, da je bilo<br />
še 1500 ruskih vojakov poškodovanih v<br />
Število ubitih ali poškodovanih ukrajinskih civilistov je verjetno veliko večje od uradnih številk,<br />
saj je natančne podatke težko pridobiti.<br />
taki meri, da se ne morejo več bojevati.<br />
Ruska stran je pred tem sporočila, da so<br />
v zadnjih 24 urah na področju Doneškega<br />
bazena ubili več kot 220 ukrajinskih<br />
vojakov. Nobena stran ni podala podatkov<br />
o svojih žrtvah.<br />
SVOBODA SE KRČI,<br />
SDS IN NSI SE KREPITA<br />
Trend padanja podpore Gibanju Svoboda<br />
in Golobovi vladi se ne ustavlja, kaže<br />
najnovejša anketa Mediane, narejena za<br />
časnik Delo. Več podpore kot februarja<br />
sta dobili SDS in SD, rahel trend rasti pa<br />
drugi mesec zapored beleži tudi Nova<br />
Slovenija. Če bi bile volitve minulo nedeljo,<br />
bi po anketi Dela Gibanje Svoboda<br />
volilo 26,8 odstotkov vprašanih, SDS 21,6<br />
odstotkov in SD 7,2 odstotka sodelujočih<br />
anketirancev, Nova Slovenija bi dobila 6<br />
odstotkov glasov, Levica pa 4 odstotke.<br />
Vse slabša, a za slovenske razmere še<br />
vedno solidna, je ocena dela vlade. Dobrih<br />
30 odstotkov anketirancev delo vlade<br />
ocenjuje kot zelo pozitivno oziroma pozitivno,<br />
prav toliko ji daje srednjo oceno,<br />
35,7 odstotkov pa jih je podelilo negativno<br />
ali zelo negativno oceno. V anketi<br />
Dela je za Golobovo vlado tokrat prvič več<br />
negativnih kot pozitivnih ocen.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Najbolje ocenjeni politik na Delovem<br />
barometru priljubljenosti je še vedno<br />
Anže Logar (46). Sledijo mu Nataša Pirc<br />
Musar (53) , Danijel Bešič Loredan (49)<br />
in Robert Golob (56). Peti po povprečni<br />
oceni je minister za gospodarstvo iz vrst<br />
SD-ja, Matjaž Han (52), nato sta na lestvici<br />
dva politika NSi, Janez Cigler Kralj (44)<br />
in Matej Tonin (39), sledijo predsednica<br />
državnega zbora Urška Klakočar Zupančič<br />
(45), ministrica za kulturo Asta Vrečko<br />
(39) in ministrica za pravosodje Dominika<br />
Švarc Pipan (47).<br />
»KATRCA« REKORDERKA<br />
Nekdanji predsednik republike, Borut Pahor<br />
(59), je na Twitterju sporočil, da je bilo<br />
za »katrco« do sedaj zbranih že več kot 82<br />
tisoč evrov. Konec marca bo Pahor izžrebal<br />
novega lastnika »katrce«, ki bo vozilo<br />
odpeljal domov. Za Pahorjevo »katrco« so<br />
bratje Fratar v novi dobrodelni akciji zbrali<br />
sredstva, ki predstavljajo nov svetovni<br />
rekord za ceno tega modela. Pahorjevo »katrco«<br />
so bratje Fratar sicer kupili za 60 tisoč<br />
evrov, nato pa so izvedli novo dobrodelno<br />
dražbo. Pri njej pa ne iščejo ponudnika<br />
najvišjega zneska, temveč bo lahko do<br />
avtomobila prišel vsak donator.
ČIVKARIJA<br />
10<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Vipavska.eu @VipavskaEU<br />
Izjava dneva, ki velja že četrt stoletja. O novinarjih,<br />
ki se udinjajo politiki. Ki svoje funkcije do levih politikov<br />
ne opravljajo kot ostri pes čuvaj, ampak kot<br />
nežni pudelj, mahaje z repom.<br />
Uroš Urbanija @UrosUrbanija<br />
Najbolj ponižujoče za novinarje je, ko jih<br />
hvali politik. Verjamem, da Putin hvali<br />
svoje novinarje, ampak da tako novinarje<br />
RTV Slovenija ponižuje sam predsednik<br />
vlade Robert Golob, pa je nepredstavljivo<br />
za demokratično državo. Upam, da tujo<br />
javnost obvestita tudi DNS in ZNP.<br />
Čivk tedna<br />
Edvard Kadič @EdvardKadic<br />
Hudo stisko izda predvsem Golobov glas<br />
(tresenje). Novinarjevo vztrajanje pri vprašanju<br />
po Golobovem "k'r neki" odgovoru bi<br />
Goloba pognalo v paniko. Dobesedno. Blef.<br />
Govorica telesa.<br />
Tomaž Celestina @t_celestina<br />
Sem prebral ter še CTRL+F stisnil in vpisal "C0".<br />
Ne, ni bilo zadetka.<br />
N1 Slovenija @n1slovenija<br />
Predsednica republike Nataša Pirc Musar<br />
je vlado in relevantne institucije<br />
pozvala k uvedbi ukrepov za povečanje<br />
dostopa do varne pitne vode za prebivalce<br />
nekaterih romskih naselij, pa tudi<br />
za izboljšavo zraka, ki ga dihamo.<br />
Ahorn @Ahorn<strong>89</strong>027074<br />
Alpina: reklama iz leta 1937. Znamenito slovensko<br />
podjetje Alpina pa uradno navaja v svoji zgodovini,<br />
da so njeni začetki leta 1947, čeprav priznava, da so<br />
v Žireh obrtniki že od sredine 19. stoletja množično<br />
izdelovali obutev. Pač nočejo priznati, da so vsa<br />
podjetja obstajala že pred vojno!<br />
Tomaž Štih @Libertarec<br />
Kdaj je to, da imata dva osemnajstletnika otroka,<br />
postal družbeni problem? Je morda preveč antiprogresivno,<br />
da se ne čaka do srede 30-tih, gre skozi<br />
postopke umetne oploditve in na koncu v "baby<br />
shopping" v Afriko; vmes pa N-krat abortira, ampak<br />
Bog ne daj, kdaj kaj plača za to?<br />
Bojan Požar @BojanPozar<br />
Zanimivo življenje vidne političarke stranke SD.<br />
Malo na vladi državna sekretarka, malo neodvisna<br />
sindikalna funkcionarka.
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023 KARIKATURA<br />
11<br />
Napredek<br />
BORIS OBLAK
TEMA TEDNA<br />
12<br />
Komentar<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Kanal C0: Razkrivamo,<br />
katere zahteve ministrstva<br />
bo Janković težko izpolnil<br />
LUKA SVETINA<br />
Ministrstvo za naravne vire in prostor je 8. marca pisno<br />
odgovorilo enemu izmed lastnikov zemljišč, da je Mestna občina<br />
Ljubljana tam, kjer se že gradi, šele v postopku pridobivanja<br />
okoljevarstvenega soglasja.<br />
»V da nosilec posega lahko<br />
zvezi z navedenim bi<br />
želeli opozoriti na 63.<br />
člen ZVO-1, ki določa,<br />
izvede poseg le na podlagi pravnomočnega<br />
okoljevarstvenega soglasja, ki pa<br />
v danem primeru še ni bilo izdano,«<br />
piše v dopisu ministrstva, ki smo ga<br />
pridobili v uredništvu Domovine in je<br />
bilo odstopljeno v reševanje kar dvema<br />
inšpektoratoma: Inšpektoratu RS za<br />
naravne vire in prostor ter Inšpektoratu<br />
za okolje in energijo. Odgovoril je<br />
le prvi, po naših informacijah namreč<br />
po delitvi ministrstev drugi sploh še<br />
ni polno funkcionalen. Ker dosedanje<br />
ravnanje inšpektorjev daje slutiti,<br />
da se namerno zavlačuje, medtem ko<br />
dela nemoteno potekajo naprej in župan<br />
Zoran Janković javno razlaga, da<br />
se gradnje kanala ne da več ustaviti, so<br />
pretekli teden kmetje poskušali samovoljo<br />
predstavnikov MOL ustaviti sami<br />
s kmetijsko mehanizacijo. Pripeljali so<br />
15 traktorjev, jih parkirali pred nezakonito<br />
postavljeno ograjo in poskušali začeti<br />
z njenim podiranjem. Ustavila jih<br />
je policija (in varnostna služba).<br />
na obeh straneh »služnostne ceste«.<br />
Ker gradnjo varuje varnostna služba, je<br />
slednja na zemljiščih nezakonito postavila<br />
ograje, ki so jih kmetje poskušali<br />
podreti. Namero so jim z živim zidom<br />
preprečili varnostniki, ki jih je za varovanje<br />
gradbišča najela Mestna občina<br />
Ljubljana, posredovala je tudi policija.<br />
Lastniki zemljišč opozarjajo, da ne morejo<br />
dostopati do svojih zemljišč. A to<br />
ni edina težava lastnikov zemljišč. Na<br />
Domovini smo že poročali, da je pred<br />
tedni geodetska služba, ki so jo najeli<br />
okoliški kmeti, izmerila, da gradnja kanala<br />
C0 sega na parcelo v lasti 85-letne<br />
lastnice, kjer MOL niti nima vpisane<br />
služnosti niti ni pridobila gradbenega<br />
dovoljenja. Mejne kamne, ki so jih geodeti<br />
postavili, je nekdo (lastniki trdijo,<br />
da varnostna služba) izruval.<br />
Za Domovino je spregovoril lastnik<br />
zemljišča Ivo Kambič, v zemljiškem<br />
katastru je njegova parcela označena<br />
pod številko 350, ki razlaga, da je z občino<br />
pred nekaj leti podpisal dogovor o<br />
»služnostnem pasu« v širini šestih metrov,<br />
kolikor naj bi jih MOL potreboval<br />
za gradnjo kanala C0, ki bi potekal čez<br />
»Niso se držali dogovora. Zemljo,<br />
ki so jo odkopali, so zmešali s kamenjem.<br />
Na tej rodovitni parceli bo naslednja desetletja<br />
rastel samo še plevel.«<br />
UNIČEVANJE<br />
RODOVITNE ZEMLJE<br />
Za kaj je pravzaprav šlo? MOL na področju<br />
gradnje kanala C0 krši celo<br />
vrsto predpisov, <strong>zaradi</strong> česar se ravnanje<br />
Zorana Jankovića (70) večkrat<br />
primerja s »šerifom z Divjega zahoda«.<br />
Mestna občina Ljubljana si je na delu<br />
trase kanala pridobila služnostno pot<br />
v širini šestih metrov, a pas, v katerega<br />
dejansko posegajo, je veliko širši in<br />
sega na zemljišča lastnikov zemljišč
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
Komentar<br />
13<br />
Martin Nahtigal/DOMOVINA<br />
njegovo parcelo. Za dolžino 200 metrov<br />
je Kambič prejel dobrih 2000 evrov, a<br />
od takrat naprej ima same težave, saj<br />
se MOL niti enega izmed dogovorov iz<br />
pogodbe ni držal. Gradbeni izvajalec je<br />
namreč pri gradnji kanala zavzel širino<br />
kar 20 metrov, na ta način Kambiču<br />
onemogočil kmetovanje na bistveno<br />
večjem delu parcele, poleg tega pa bodo<br />
<strong>zaradi</strong> nepravilnega mešanja zemlje<br />
ostale dolgotrajne negativne posledice.<br />
»V pogodbi je bilo dogovorjeno, da<br />
gradbinec najprej odkoplje vrhnji del<br />
rodovitne zemlje in jo loči od kamenja<br />
v spodnjih plasteh, po istem postopku<br />
pa po vgradnji cevi zemljo nasuje<br />
nazaj. A tega se niso držali, zemljo so<br />
zmešali, tukaj bo naslednja desetletja<br />
rastel samo še plevel,« je za Domovino<br />
povedal Ivo Kambič. Njegov odvetnik<br />
Aleš Paulin, ki zastopa še vrsto drugih<br />
lastnikov na spornem območju, pravi,<br />
da poskušajo MOL tožiti, da pa sodni<br />
mlini meljejo počasi, saj sodni postopki<br />
trajajo leta, dela na kanalu pa se vmes<br />
približujejo zaključku.<br />
Kot pravi Paulin, se vsi lastniki zemljišč<br />
tudi ne odločijo za tožbo MOL,<br />
saj za to nimajo denarja, umik lastnikov<br />
pa s protitožbami, češ da jih ovirajo<br />
pri gradnji, želi doseči tudi mestna občina.<br />
Le tisti, ki dovolj dolgo vztrajajo<br />
in imajo dovolj denarja za plačevanje<br />
sodnih stroškov, so na koncu nagrajeni.<br />
Tako je tožbo za motenje posesti po<br />
petih letih na sodišču z vsemi sodnimi<br />
stroški izterjal dr. Aleš Mrzel, sicer<br />
zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan, do<br />
katerega so varnostniki na tem območju<br />
večkrat še posebej nasilni. Naš sogovornik<br />
Kambič je lastnik ene izmed<br />
parcel, za katero je iz zgoraj omenjenega<br />
dopisa pristojnega ministrstva jasno<br />
razvidno, da na njej MOL še ni pridobil<br />
soglasja za vgradnjo betonskih kinet v<br />
zemljo, a je naša novinarska ekipa na<br />
terenu sama preverila, da MOL tam<br />
kljub temu gradi. »Poskušal sem se jim<br />
zoperstaviti tako, da sem najel lastno<br />
varnostno službo, a MOL je odreagiral<br />
tako, da je najel svoje varnostnike,<br />
s to vojsko pa se ne morem več boriti,«<br />
obupano razlaga Kambič, ki še vedno<br />
verjame, da bo gradnja kanalizacijske<br />
cevi zdaj, ko so bila predstavljena nova<br />
dejstva, ustavljena.<br />
ZAVLAČEVANJE<br />
INŠPEKTORJEV<br />
A odgovor Inšpektorata za naravne vire<br />
in prostor lastnikom zemljišč ni vzbudil<br />
veliko upanja. »Prosimo vas, da nam<br />
posredujete morebitne ugotovitve,« je<br />
ministrstvo zaprosilo inšpektorat, a<br />
gradbeni inšpektor Goran Golubić, ki je<br />
sicer pritožniku odgovoril že naslednji<br />
dan, je v odgovoru zapisal, da je prijava<br />
evidentirana med prispele vloge gradbene<br />
inšpekcije in da bo obravnavana<br />
skladno z zakonodajo, zakonskimi pristojnostmi<br />
inšpektorjev ter kriteriji in<br />
prioritetami dela gradbene inšpekcije.<br />
»Prijave vlagateljev so le informacije<br />
oz. pobude kot morebitna podlaga za<br />
uvedbo postopkov po uradni dolžnosti.<br />
Prijave ne predstavljajo vlog, na podlagi<br />
katerih se postopek začne,« je zapisal<br />
Golubić Mrzelu v uradnem odgovoru<br />
in na koncu dodal, »da če niste zadovoljni<br />
s podanim odgovorom, se lahko<br />
na podlagi drugega odstavka 15. člena<br />
ZUP obrnete na vodjo Območne enote<br />
Ljubljana Inšpektorata Republike<br />
Slovenije za naravne vire in prostor«.<br />
Lastniki zemljišč s tem odgovorom seveda<br />
niso bili zadovoljni, saj imajo iz<br />
preteklosti z inšpektorjem Golubićem<br />
slabe izkušnje. Slednji je namreč na<br />
njihovo zahtevo že bil poslan na teren,<br />
Inšpektorju Golubiću<br />
očitajo kršenje zakona<br />
o inšpekcijskem nadzoru.<br />
kjer je ugotovil, da kinete predstavljajo<br />
le »manjši poseg v okolje« in da se gradnja<br />
lahko nadaljuje. Ker zdaj ministrstvo<br />
inšpektorat znova poziva k razjasnitvi<br />
okoliščin in je ob tem tudi podalo<br />
zelo jasno stališče, kje MOL sme in kje<br />
ne sme graditi, lastniki zemljišč zahtevajo<br />
Golubićevo izločitev iz postopka.<br />
Pretekli teden se je zato več lastnikov<br />
zemljišč na trasi kanala C0, aktivistov<br />
in okoljevarstvenikov iz nevladne<br />
organizacije Alpe-Adria-Green najavilo<br />
na sedežu inšpektorata. Kljub temu,<br />
da so se najavili dan prej, ob njihovem<br />
obisku vodje inšpektorata, Bernarde<br />
Čopar Sotenšek, ni bilo v službi. Kot je<br />
razvidno iz zapisnika, ki smo ga pridobili<br />
v uredništvu Domovine, je delo ta<br />
dan opravljala od doma. Aleš Mrzel je<br />
inšpektorju Golubiću očital, da je arbitrarno<br />
odločal o legalnosti gradnje kanala,<br />
da kljub dejstvu, da je bil večkrat<br />
pozvan k ukrepanju na terenu, ves čas<br />
gradnje ni opravil ogleda, ni niti sestavil<br />
zapisnika niti zaslišanja strank. S<br />
tem je po mnenju Mrzela kršil zakon o<br />
inšpekcijskem nadzoru. Upravno sodišče<br />
je namreč razsodilo, da gre na<br />
parceli 350 Iva Kambiča za motenje posesti,<br />
medtem ko je ministrstvo že leta<br />
2020 odločilo, da mora MOL tam pred<br />
vgradnjo kinet pridobiti naravovarstveno<br />
soglasje na podlagi izdelane študije<br />
presoje vplivov na okolje. Kako je mogoče,<br />
da je odločitev inšpektorja v tako<br />
evidentnem nasprotju z ugotovitvami<br />
ministrstva in sodišča ter da ob tem še<br />
vedno opravlja nadzor v istem postopku,<br />
je pritožnikom nerazumljivo.<br />
Povezujejo ga z Zoranom Jankovićem,<br />
enako kot v primeru Bojana Babiča,<br />
nekdanjega načelnika upravne enote<br />
Ljubljana, ki je nekatere kmete razlaščal<br />
nezakonito, pred časom pa naj bi ga zaposlili<br />
na mesto direktorja Ljubljanskih<br />
tržnic. Spletni portal Nova24TV je poročal,<br />
da je tudi policist Janez Geč, kateremu<br />
so kmetje očitali, da je dovolil,<br />
da so jih njegovi možje pretepli, odšel iz
TEMA TEDNA<br />
14<br />
Komentar<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
policije na Mestni inšpektorat. Policija je<br />
sicer to odločno zanikala, Geč ostaja zaposlen<br />
v njihovih vrstah, prav tako zavračajo<br />
očitke, da so bili kmetje kadarkoli<br />
pretepeni. A spomin na zadnji incident<br />
na trasi kanala C0, ko so kmetje poskušali<br />
podreti ograjo, ki še vedno stoji na<br />
delu zemljišča, ki po izmeri geodetov ni<br />
predmet gradbenega dovoljenja, je še<br />
kako živ: Med skupino varnostnikov je<br />
bil mož brez jopiča, ki je fizično napadel<br />
tri aktiviste, med njimi Mrzela, se jih lotil<br />
s pestjo, <strong>zaradi</strong> česar sta dva morala poiskati<br />
zdravniško pomoč. Policija ni prišla<br />
do ugotovitev, kdo je bil neznani moški,<br />
lastniki pa so prepričani, da se bo nasilje<br />
nad njimi samo še nadaljevalo, bolj kot se<br />
bo gradnja kanala bližala zaključku.<br />
MOČNO POMANJKLJIVI<br />
DOKUMENTI MOL<br />
V uredništvu Domovine smo na podlagi<br />
zahteve informacijski pooblaščenki<br />
pridobili dokument, s katerim je<br />
Ministrstvo za naravne vire in prostor<br />
lani decembra MOL znova pozvalo k<br />
dopolnitvi njegove vloge za pridobitev<br />
naravovarstvenega soglasja, s katerim<br />
bi lahko končali gradnjo kanala, ki bo<br />
obdan z betonskimi kinetami. Občina<br />
je sicer v začetku decembra ministrstvu<br />
dostavila dokumente, kot je Poročilo<br />
o vplivih na okolje za kanal C0<br />
v Mestni občini Ljubljana, izdelano s<br />
strani okoljskega svetovalca, družbe<br />
Zavita svetovanje, pa Program zaščite<br />
podzemne vode v času gradnje povezovalnega<br />
cevovoda C0, izdelano s strani<br />
Geološkega zavoda in Oceno potresne<br />
varnosti na trasi kanalizacijskega zbiralnika<br />
C0, ki ga je za občino izdelala<br />
družba HGEM. Iz pridobljenega dokumenta<br />
ministrstva je razvidno, da<br />
Mestno občino Ljubljana pozivajo, da<br />
znova dopolnijo zahtevane dokumente,<br />
saj je vsebina pomanjkljiva, zlasti v<br />
tistem delu, kjer bi bile predstavljene<br />
alternativne rešitve sporni napeljavi<br />
kanala v zemlji čez vodonosnik Kleče.<br />
»Ministrstvo ugotavlja, da ste v<br />
dopolnjeno poročilo vključili novo<br />
poglavje alternativ vgradnji kinete. V<br />
poglavju ste navedli 13 možnih variant<br />
(ukrepov), a ministrstvo ugotavlja, da<br />
je bilo v opredeljenih le devet možnih<br />
variant za varovanje podzemne vode<br />
na kritičnem odseku cevovoda ter dalje,<br />
da med njimi ni bilo predlagane<br />
variante vgradnje cevovoda v kineto,<br />
ki predstavlja predmet nameravanega<br />
posega,« piše v dopisu, odstopljenemu<br />
MOL. Nadalje občini očitajo, da so se<br />
sicer opredelili do vseh trinajstih variant,<br />
a se na občini sploh niso opredelili<br />
do tega, katera varianta je bila izbrana<br />
in zakaj. Na ministrstvu zato pod prvo<br />
točko pozivajo MOL, da navede razlog<br />
za izbor variante vgradnje cevovoda na<br />
kritičnem odseku v Klečah.<br />
Ministrstvo je v drugi točki ugotovilo,<br />
da kljub dopolnjenemu poročilu<br />
še vedno ni jasno definirano za vsak<br />
del okolja, ali se opisi nanašajo na območje<br />
vgradnje kinete oz. na celotno<br />
območje kanala C0 med Brodom in<br />
Ljubljano (Zalog). Še posebej zanimiva<br />
za javnost je tretja točka iz poziva<br />
pristojnega ministrstva Mestni občini<br />
Ljubljana: Predhodno so na ministrstvu<br />
namreč zahtevali, da se prošnja za<br />
pridobitev naravovarstvenega soglasja<br />
dopolni s podatki in informacijami, ki<br />
bodo omogočali izvedbo presoje vplivov<br />
z vidika vplivov posega na podnebje<br />
in ranljivosti posega ob podnebnih<br />
spremembah. Občina je dopolnila poročilo<br />
z ugotovitvami, da projekt med<br />
gradnjo ne bo posebno občutljiv ali izpostavljen<br />
na klimatske dejavnike, kot<br />
so nestabilnost tal, erozija tal, sunki<br />
vetra, ekstremne temperature, gozdni<br />
požari, žled, suša ali zmrzal. A ministrstvo<br />
ugotavlja, da dopolnjeno poročilo<br />
ni bilo pripravljeno na način, da bi se te<br />
navedbe sploh dalo preveriti.<br />
Pod četrto točko je ministrstvo<br />
ugotovilo, da kljub pozivom k pripravi<br />
poročila z vrednotenjem vpliva na<br />
podzemne in površinske vode občina<br />
ni priložila analize tveganja. Ministrstvo<br />
je v povezavi z dokumentom ugotovilo,<br />
da je bilo za zaščito podzemnih<br />
voda podanih devet možnih tehničnih<br />
zaščitnih ukrepov – variant, med katerimi<br />
pa sploh ni omenjena vgradnja betonske<br />
kinete. Nasprotno: Kot najučinkovitejša<br />
rešitev je bila podana enojna<br />
cev iz materiala odpornega na potresno<br />
nevarnost ter posedanje in zaščitni<br />
ovoj iz neprepustne varjene folije<br />
ovite okoli cevi ter zavarjene tudi na<br />
Martin Nahtigal/DOMOVINA<br />
Decembra lani je ministrstvo znova pozvalo<br />
Mestno občino Ljubljana, naj dopolni svojo<br />
zelo pomanjkljivo vlogo za pridobitev naravovarstvenega<br />
soglasja. Poznavalci menijo, da<br />
MOL pogojev ne bo mogel izpolniti.
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
Komentar<br />
15<br />
jaške. Ker so kinete že v zemlji, je skrajno<br />
nenavadno, da občina v svoji vlogi<br />
ni omenila te možnosti, ki jo izvaja še<br />
pred odločitvijo ministrstva, kar kaže<br />
na popolno odsotnost pravne države<br />
na ljubljanskem obrobju.<br />
V peti točki je ministrstvo z namenom<br />
hitrejšega reševanja zahteve<br />
prosilo MOL, da predloži izvedene<br />
študije vezane na potresno nevarnost,<br />
ki pa so pomanjkljive. V povezavi z<br />
oceno potresne varnosti ministrstvo<br />
ugotavlja, da v njej še ni bilo govora<br />
o vgradnji kinete in da iz predložene<br />
dokumentacije ne izhaja, da je že izvedeni<br />
del povezovalnega kanala oz. bo<br />
še manjkajoči del kanala C0, vključno<br />
z odsekom vgradnje kinete, zgrajen v<br />
skladu s standardom ISO 16134.<br />
Ministrstvo ugotavlja,<br />
da med možnimi<br />
variantami za varovanje<br />
podzemne vode na<br />
kritičnem odseku<br />
cevovoda ni bilo rešitve<br />
s kineto, ki pa so jo<br />
dejansko vgradili.<br />
NESTROKOVNOST<br />
NA ARSO<br />
Po mnenju poznavalcev bo občina<br />
manjkajočo dokumentacijo težko dostavila,<br />
saj bi ta pokazala preveliko<br />
stopnjo tveganja za vgradnjo kinet (in<br />
cevi) na naravovarstvenem območju,<br />
kar ponuja tudi del odgovora na vprašanje,<br />
zakaj MOL gradi kljub nasprotnim<br />
sodbam sodišč, pozivom ministrstva<br />
k inšpekcijskim nadzorom in<br />
nasploh neurejeni gradbeni dokumentaciji.<br />
Župan Janković računa, da bo<br />
kanal zgrajen do konca letošnjega leta,<br />
a ostaja veliko vprašanje, ali bodo fekalije,<br />
tudi če občini kanal uspe dokončati,<br />
kdaj stekle po cevi, saj so za »zagon«<br />
potrebna ločena okoljevarstvena dovoljenja.<br />
Vse več lastnikov zemljišč upa,<br />
da bo v skoraj desetletje dolgi sodni<br />
kalvariji, bojih z mlini na veter in nedelujočo<br />
pravno državo zavrnitev »delovnega<br />
dovoljenja« njihovo zadoščenje.<br />
Nobenemu lastniku zemljišč, kjer je<br />
predvidena izgradnja kanala C0, ni bila<br />
dana možnost, da sodeluje v postopkih<br />
pred ARSO, v katerih se je odločalo, ali<br />
je potrebno opraviti presojo vplivov na<br />
okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje<br />
ali ne, razen eni lastnici.<br />
Pri notranji reviziji, ki jo je leta<br />
2020, po soglasni odločitvi Državnega<br />
zbora decembra leta 2019, da se gradnja<br />
do razjasnitve pravnih okoliščin začasno<br />
zaustavi, naročilo ministrstvo, je<br />
bilo ugotovljeno, da so javni uslužbenci<br />
v revidiranih enotah v okviru postopkov<br />
izdaje upravnih aktov <strong>upor</strong>abljali<br />
navedbe iz dokumentacije, ki so jo<br />
predložili vlagatelji, torej Mestna občina<br />
Ljubljana, tako pri predhodnem postopku<br />
presoje vplivov na okolje v celoti,<br />
v postopkih izdaje vodnih soglasij pa<br />
v delih, ki se nanašajo na vpliv posega<br />
kanala C0 na stanje (podzemne) vode.<br />
Samostojnih vsebinskih preverjanj pa<br />
niso izvedli, je takrat ugotovila revizija.<br />
Ker so v predhodnem postopku<br />
presoje vplivov na okolje na ARSO upoštevali<br />
vsa predhodno izdana soglasja<br />
brez dodatnega preverjanja, je bilo<br />
posledično pri notranji reviziji ugotovljeno,<br />
da tak pristop ni bil ustrezen in<br />
skladen z osnovnim pomenom presoje<br />
vpliva posega na okolje. Presoja vplivov<br />
na okolje (PVO) mora namreč celovito<br />
ovrednotiti tveganja in predstavljene<br />
omilitvene ukrepe projekta kot celote<br />
ter po potrebi zahtevati dodatne ukrepe,<br />
ki se bodo morali odražati v projektni<br />
dokumentaciji.<br />
Pri izdaji vodnih soglasij in mnenj<br />
za povezovalni kanal C0 so uslužbenci<br />
sicer presojali dele projekta glede na<br />
dobesedno zapisane omejitve in določila<br />
iz uredbe VVO, niso pa upoštevali<br />
omejitev za priobalna območja Save.<br />
Prav tako niso upoštevali določila vladne<br />
poplavne uredbe, ki za kanalizacijo<br />
na srednjem poplavnem območju zahteva<br />
predhodno izdelano PVO. V notranji<br />
reviziji je bilo tudi ugotovljeno, da<br />
javni uslužbenci ministrstva različno<br />
interpretirajo predpise, ki jih pripravlja<br />
ministrstvo. Obstaja tveganje, da v<br />
postopku izdaje vodnih soglasij javni<br />
uslužbenci vpliva posega niso presojali<br />
po ustrezni klasifikaciji objekta in<br />
iz tega izhajajočih omejitvah za poseg<br />
v prostor, je menila notranja revizorka.<br />
KMEČKI UPORI<br />
Predstavnik nevladne organizacije<br />
Alpe-Adria-Green Tomaž Ogrin, sicer<br />
dolgoletni sodelavec Inštituta Jožef<br />
Stefan, se je v ponedeljkovi oddaji<br />
Arena na Televiziji Slovenija, ki je po<br />
mesecih (letih) tišine vendarle odločno<br />
zagrizla v jabolko spora okrog gradnje<br />
kanala, zahvalil lastnikom zemljišč, ki<br />
poskušajo na vse pretege ubraniti pitno<br />
vodo (in pravno državo), čeprav so <strong>zaradi</strong><br />
tega deležni tudi policijskega nasilja.<br />
Vodonosnik Ljubljanskega polja namreč<br />
sodi med kritično infrastrukturo<br />
državnega pomena, kot to izhaja iz dopisa<br />
Direktorata za obrambne zadeve<br />
št. 802-12/2020-85 z dne 26. 11. 2020.<br />
Dne 29. 11. 2019 pa je Državni zbor<br />
sprejel priporočilo v zvezi z zaščito pitne<br />
vode ljubljanskega vodonosnika.<br />
Ljubljansko polje ne sega v občino Medvode<br />
in občino Vodice, kar pomeni, da<br />
nikakor ne gre za izboljšanje kakovosti<br />
vode na Ljubljanskem polju, temveč za<br />
njeno poslabšanje z »dostavo fekalij« iz<br />
sosednjih občin preko zajetja vode na<br />
Ljubljanskem polju, opozarja odvetnik<br />
lastnikov zemljišč Klemen Golob. »Mestna<br />
občina Ljubljana je z namenom,<br />
da potroši visoka evropska sredstva za<br />
izgradnjo izrazito in dokazano škodljivega<br />
povezovalnega kanala C0 šla celo<br />
tako daleč, da je za te potrebe nezakonito<br />
angažirala represivni organ, policijo,<br />
ki je brez predočenja kakršnekoli<br />
dokumentacije, ki bi tako asistenco dovoljevala,<br />
lastnike zemljišč z njihovih<br />
lastnih zemljišč odstranjevala, ne da bi<br />
za to obstajala sodna ali druga odločba,«<br />
je povedal za naš medij.<br />
Kljub ustrahovanju in dejstvu, da<br />
jim pretekli teden s 15 traktorji ni uspelo<br />
podreti ograje, ki nezakonito stoji<br />
na njihovi zemlji, za prihajajoči petek<br />
napovedujejo novo akcijo. »Tokrat<br />
pride pomoč z Gorenjske, pa tudi iz<br />
drugih koncev Slovenije. Lahko vam<br />
povem samo to, da traktoristov ne bo<br />
samo 15, ampak jih bo precej več kot<br />
15,« nam je zaupal eden izmed kmetov,<br />
ki želi ostati neimenovan. Cilj je jasen:<br />
Podreti ograjo, s katero je Mestna občina<br />
Ljubljana prek varovalne službe<br />
zaščitila svojo črnogradnjo.
AKTUALNO<br />
16<br />
Pogovor<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Vlada nima nobenega stika<br />
z realnostjo, v kateri ljudje živijo<br />
LUKA SVETINA<br />
V<br />
oddaji<br />
Shod upokojencev je bil za vlado šok terapija. – Ukinitev Muzeja<br />
slovenske osamosvojitve je simbolično dejanje in priložnost za razmislek,<br />
kaj se dogaja v slovenski družbi. – Če so bili kolesarski protesti<br />
rušilni in demagoški, so upokojenski prijavljeni, saj ljudje jasno izražajo<br />
svoje zahteve za dostojno življenje.<br />
Jelka Godec:<br />
Ne vem, v kakšnem<br />
dogovoru je Nova<br />
Slovenija s koalicijo,<br />
a če želi, da se sprejmejo<br />
njihova priporočila<br />
za krepitev vrednot<br />
osamosvojitve,<br />
bodo morali imeti<br />
glasove koalicije.<br />
Vroča tema sta bila<br />
gosta vodji poslanskih skupin<br />
obeh opozicijskih parlamentarnih<br />
strank, Jelka Godec<br />
(53) iz stranke SDS in Janez Cigler Kralj<br />
(44) iz Nove Slovenije. Govorila sta o<br />
trenutnih političnih razmerah v državi<br />
in družbeni klimi, ki se po lanskih državnozborskih<br />
volitvah in prepričljivi<br />
zmagi Gibanja Svoboda ter Roberta<br />
Goloba (56) počasi spreminja. Vlado<br />
namreč po zadnjih javnomnenjskih<br />
raziskavah prvič podpira manj kot polovica<br />
vprašanih, v luči tega pa je Godčeva<br />
med drugim odgovorila na kritike<br />
nekaterih mnenjskih voditeljev, da je<br />
interpelacija vlade nepotrebna in da bo<br />
služila poenotenju koalicije v t. i. »antijanša«<br />
momentu. Cigler Kralj je spregovoril<br />
o očitkih, da njegova stranka<br />
igra dvojno igro in da pomaga koaliciji<br />
pri uresničevanju nekaterih načrtov, ki<br />
so slabi za državo. Govorila sta tudi o<br />
neuresničenih vladnih obljubah na področju<br />
zdravstva, reform plač, denimo<br />
v javnem sektorju, in drži opozicijskih<br />
strank v prihodnjem obdobju.<br />
Prva točka v interpelaciji, ki jo je<br />
spisala stranka SDS, je ukinitev<br />
Muzeja slovenske osamosvojitve.<br />
Zakaj je ta točka na prvem mestu,<br />
ob denimo problematiki (še naprej)<br />
razpadajočega zdravstva?<br />
Jelka Godec: Bistvo ni sama ukinitev<br />
muzeja, ampak tisto, kar se skriva za<br />
tem in kar ta vlada oz. ta koalicija poskuša<br />
storiti. Želi izničiti boj slovenskega<br />
naroda za osamosvojitev, zamegliti<br />
spomin na dogodke, dejanja in osamosvojitelje<br />
iz tistega časa. Če gledam torej<br />
širše, je to izjemno pomembna točka.<br />
Ukinitev je simbolično dejanje in prinaša<br />
razmislek, kaj se v bistvu dogaja v<br />
slovenski družbi, ali smo res prišli tako<br />
daleč, da bomo izničili tisto, kar se je<br />
dogajalo okrog leta 1990, ali bomo vračali<br />
spomenike totalitarnim voditeljem<br />
nekdanjega režima v naravno okolje,<br />
kot je to rekla celo ministrica za kulturo<br />
Asta Vrečko (38). Slovenija še vedno ni<br />
bila sposobna sprejeti, čeprav smo to v<br />
SDS večkrat predlagali, obsodbe vseh<br />
totalitarnih režimov. Še vedno smo torej<br />
na neki točki tranzicije, zato ukinitev<br />
Muzeja osamosvojitve ponuja nek<br />
širši razmislek. Ministrica je celo dejala,<br />
da bo ustanovljen nov muzej, v katerem<br />
bodo strokovnjaki lahko interpretirali<br />
čas osamosvojitve. Kdo bodo ti strokovnjaki<br />
in kako bodo razlagali tisti čas, je<br />
zelo vprašljiva točka.<br />
Nova Slovenija je v Državni zbor<br />
vložili priporočila za krepitev<br />
vrednot slovenske osamosvojitve,<br />
niste pa se odločili podpreti interpelacije,<br />
ki jo predlaga stranka<br />
SDS. Zakaj ne?<br />
Janez Cigler Kralj: Osamosvojitev<br />
predstavlja rojstvo naše države in nove<br />
skupne zgodovine, to je za nas izjemnega<br />
pomena. To je bil za nas sveti<br />
čas, tudi Krščanski demokrati so takrat<br />
Demosovi vladi prispevali prvega predsednika<br />
slovenske vlade, Lojzeta Peterleta<br />
(74), kljub temu da smo bili nekateri<br />
nosilci v politiki takrat še zelo mladi,<br />
sam sem bil star samo 12 let, pa imamo<br />
v naših vrstah tudi iskrene domoljube,<br />
ki so takrat prijeli za orožje in odšli v<br />
boj za našo državo. Naš poslanec Jožef<br />
Horvat (67) je denimo veteran vojne za<br />
Slovenijo. Nova Slovenija se je na ta poskus<br />
odprave vrednot slovenske osamosvojitve<br />
s strani leve vlade morala<br />
odzvati. Želeli smo vložiti interpelacijo<br />
zoper ministrico Asto Vrečko, a za to<br />
sami žal nismo imeli dovolj podpisov,<br />
zato smo v stranki naredili še en premislek.<br />
Ugotovili smo, da poskusimo<br />
iz koncepta proti ministrici – realna<br />
politična razmerja v parlamentu so<br />
trenutno pač taka, kot so – iti v koncept<br />
za – za krepitev vrednot slovenske osamosvojitve.<br />
Besedilo iz interpelacije<br />
smo torej spremenili v predloge za več<br />
besedila o vrednotah slovenske osamosvojitve<br />
v učnih načrtih, za več vrednot<br />
slovenske osamosvojitve v izobraževanjih<br />
učiteljev in učiteljic, ki delajo<br />
z našimi otroci, in za ohranitev Muzeja<br />
slovenske osamosvojitve. Smo ena redkih<br />
držav na svetu, ki ukinja spomin na<br />
lastno osamosvojitev.<br />
Če se spomnimo prejšnje vlade,<br />
se je tedanja opozicija KUL zelo<br />
poenotila okrog vseh interpelacij,<br />
ustavne obtožbe predsednika
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
AKTUALNO<br />
Pogovor<br />
17<br />
vlade in tako naprej. Bi morala<br />
biti njihova enotnost zgled<br />
zdajšnji opoziciji?<br />
Jelka Godec: Ključno vprašanje je, kaj<br />
je naloga opozicije. V določenih pogledih<br />
imamo z Novo Slovenije drugačne<br />
poglede na to, kaj naj bi opozicija bila.<br />
Ne prihaja sicer do takšnih razhajanj,<br />
da ne bi več sodelovali. Ko je Nova Slovenija<br />
omenjala možnost interpelacije<br />
kulturne ministrice, smo jasno povedali,<br />
da je bila ukinitev muzeja sicer<br />
ideja ministrice, ampak je odločitev<br />
na koncu sprejela vlada, zato je treba<br />
interpelirati vlado. Nova Slovenija se<br />
je odločila iti svojo pot, upam, da bodo<br />
v razpravi, ko bo interpelacija, opozorili<br />
na vse sporne stvari, ki jih ta vlada<br />
počne, konec koncev je ta interpelacija<br />
možnost, da se razčisti, kje trenutno<br />
smo, ne samo, kar se tiče osamosvojitve,<br />
ampak tudi na drugih področjih,<br />
npr. pri zdravstvu, davkih, gospodarstvu<br />
in demografiji. Ta vlada je ukinila<br />
tudi Urad za demografijo. Jaz tukaj od<br />
Nove Slovenije pričakujem konstruktivno<br />
razpravo, da se vladi jasno pove,<br />
da nekaterih stvari ne počne dobro, to<br />
je tudi naloga opozicije – da opozarja<br />
na napake. Seveda lahko opozicija<br />
predlaga tudi predloge za, ampak sklepi,<br />
ki smo jih predlagali, na sejah niso<br />
bili potrjeni, še več, očitano nam je<br />
bilo, da nagajamo in da oni ne morejo<br />
delati. Ne vem, v kakšnem dogovoru je<br />
Nova Slovenija s koalicijo, a če želi, da<br />
se sprejmejo njihova priporočila za krepitev<br />
vrednot osamosvojitve, bodo morali<br />
imeti glasove koalicije. Moram reči,<br />
da jim za naše glasove ni treba skrbeti,<br />
takšne predloge vedno podpremo. Tudi<br />
koalicijo smo vedno podprli pri dobrih<br />
predlogih. Kar se tiče nadaljnjega dela<br />
in sodelovanja v opoziciji, ne vidim<br />
velikih težav, je pa zanimiva odločitev<br />
Nove Slovenije, da s politike proti – v<br />
opoziciji se to mora slišati, ko opozarjaš<br />
na napake – preidejo v politiko za.<br />
Težko smo za višje davke, za ukinitev<br />
Muzeja slovenske osamosvojitve, za<br />
Ukinitev urada za demografijo itn.<br />
Janez Cigler Kralj: Po dvoletnem<br />
obdobju v vladi, ki je v zelo težkih razmerah<br />
zelo uspešno delala, sta se obe<br />
stranki znašli v opoziciji. Na novo se<br />
vzpostavljajo razmerja moči in vloge,<br />
glavna naloga opozicije pa je nadzirati<br />
vlado pri njenem delu in jo opozarjati<br />
na napake, in mislim, da to Nova Slovenija<br />
ves čas počne. Smo pa, preden je<br />
naš predsednik Matej Tonin (39) pozval<br />
k samorefleksiji na desni, opravili velik<br />
razmislek. Desni pol je od leta 2008 v<br />
stagnaciji, naš rezultat celo rahlo upada.<br />
To nam na desni sredini vsekakor ni<br />
všeč, zato iščemo rešitve, kako bi nagovorili<br />
volivke in volivce, da bi na naslednjih<br />
volitvah volili za desne stranke, da<br />
bo desnosredinski blok dobil več kot 50<br />
odstotkov glasov in lahko spet vladal.<br />
Predsednik stranke SDS Janez<br />
Janša večkrat pravi, da je problem<br />
v rezultatu Nove Slovenije, ki ji<br />
nikoli ne uspe priti do boljšega<br />
rezultata, recimo vsaj 10 odstotkov<br />
glasov.<br />
V Novi Sloveniji<br />
poskušajo iz koncepta<br />
proti ministrici<br />
<strong>zaradi</strong> realnih<br />
političnih razmerij<br />
v parlamentu preiti<br />
v koncept za krepitev<br />
vrednot.<br />
Barbara Frontini/SDS<br />
Janez Cigler Kralj: Seveda je cilj stranke<br />
izboljšati svoj rezultat, kar nam<br />
počasi, organsko, tudi uspeva. Ob<br />
zdajšnjem razmerju moči v Državnem<br />
zboru je utopično pričakovati, da bomo<br />
lahko z interpelacijo ministrice ali pa<br />
celotne vlade karkoli spremenili. Na<br />
koncu interpelacije ni predvideno nobeno<br />
glasovanje, volivcem desnosredinskih<br />
strank pa celo daje neko lažno<br />
upanje, da se bo po koncu razprave karkoli<br />
spremenilo. Skrajno levi vladi, ki<br />
ima takšno moč v Državnem zboru, se<br />
ne bo nič zgodilo. Tu moramo biti zelo<br />
previdni, zato se je Nova Slovenija v<br />
svojem političnem stilu odločila, da na<br />
mizo raje da priporočila in državljankam<br />
in državljanom pokaže, kako si<br />
predstavlja koncept razvoja Slovenije.<br />
Ta razmerja moči so posledica<br />
lanskoletnih državnozborskih<br />
volitev, a od takrat se je družbena<br />
klima že precej spremenila. Nekateri<br />
mnenjski voditelji so prepričani,<br />
da če opozicija to vlado pusti<br />
pri miru, slednja sama dela usodne<br />
napake, z interpelacijo pa se ji<br />
ponuja možnost poenotenja okrog<br />
»antijanša« momenta.<br />
Jelka Godec: Naj vas spomnim na interpelacijo<br />
zoper ministrico Bobnarjevo<br />
(53), ki smo jo mi vložili. Kaj se je<br />
zgodilo čez 30 dni? Ministrica je sama<br />
odstopila. Sprožili smo torej nekatere<br />
premike, po domače povedano, malo<br />
smo »pofrcali« in stvari so se začele<br />
dogajati same od sebe. Seveda se bo<br />
koalicija med interpelacijo do neke<br />
mere poenotila, ampak po drugi strani<br />
to odpira prostor za dialog. Težko verjamem,<br />
da so v koaliciji vsi zadovoljni<br />
s situacijo, ki jo gledamo v slovenskem<br />
zdravstvu. Glede na zapisano v koalicijskih<br />
pogodbi in glede na njihove<br />
programe stvari po devetih mesecih<br />
niso ravno takšne, kot so jih obljubljali.<br />
Naj vas spomnimo na zgodbo o<br />
sumljivih poslih na Balkanu. O tem<br />
potekajo v drugih državah preiskave,<br />
pri nas pa se obnašamo, kot da tega ni.<br />
Na področju davkov tudi v koaliciji,<br />
slišim, niso vsi zadovoljni s tem, kar se<br />
počne. Protesti upokojencev te koalicije<br />
in določenih poslancev znotraj nje<br />
tudi niso pustili ravnodušnih. Poglejte<br />
samo poslanca Levice Miho Kordiša
AKTUALNO<br />
18<br />
Pogovor<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Janez Cigler Kralj:<br />
Na koncu interpelacije<br />
ni predvideno nobeno<br />
glasovanje, volivcem<br />
desnosredinskih strank<br />
pa celo daje neko lažno<br />
upanje, da se bo po<br />
koncu razprave karkoli<br />
spremenilo. Skrajno levi<br />
vladi, ki ima takšno moč<br />
v državnem zboru,<br />
se ne bo nič zgodilo.<br />
(34), kolikokrat načelno podpre naše<br />
predloge. Interpelacija je torej priložnost,<br />
da se opravi razprava. Kar nekaj<br />
časa smo pustili to vlado pri miru, da<br />
je delala, in delala je napake.<br />
Vaša koalicija tega miru nikoli<br />
ni imela.<br />
Jelka Godec: Ne, naša koalicija, to lahko<br />
tudi Janez Cigler Kralj pove, tega<br />
miru ni imela. Mi nismo imeli niti 100<br />
dni miru, oni pa nam očitajo, da jih niti<br />
devet mesecev nismo pustili pri miru.<br />
Naj torej ljudje na interpelaciji vendarle<br />
slišijo, kakšno je mnenje opozicije, ker<br />
določeni osrednji mediji o teh temah<br />
kar molčijo. SDS včasih ne preostane<br />
drugega, kot da na sejah v Državnem<br />
zboru, ki se prenašajo v živo, pač jasno<br />
in glasno pove tisto, kar si stranka<br />
misli. Družbena klima v državi se spreminja<br />
po volitvah. Treba je nagovarjati<br />
neopredeljene volivce, tiste, ki morda<br />
sploh niso šli na volitve, težko pa nagovarjaš<br />
tiste, ki te nikoli ne bodo volili.<br />
Tu je past odločitve Nove Slovenije, da<br />
namesto politike proti vodi politiko za.<br />
Vladni predstavniki večkrat poudarjajo,<br />
da opozicija, zlasti SDS,<br />
koaliciji ne pusti delati, čeprav so<br />
jim ljudje lani na volitvah podelili<br />
mandat za to. Kje je tista točka, ko<br />
se vlada na rezultat na volitvah ne<br />
bo več mogla sklicevati?<br />
O mnenju opozicije<br />
glede nekaterih<br />
tem osrednji mediji<br />
molčijo, zato SDS<br />
ne preostane drugega,<br />
kot da na sejah,<br />
ki se prenašajo<br />
v živo, jasno in<br />
glasno izrazi<br />
svoja stališča.<br />
Janez Cigler Kralj: Medeni tedni so<br />
mimo, to je jasno vidno, tudi vse več<br />
osrednjih medijev je kritičnih do potez<br />
vlade, saj ta vlada razume državo, ki ji<br />
vlada, kot neke vrste plen. Veliko stvari,<br />
kot je ukinitev Muzeja slovenske<br />
osamosvojitve, naredijo samo zato, ker<br />
pač lahko, ker so tako močni. Vedno<br />
več ljudi pa čuti, da to ni dobro za državo,<br />
da nas to vrača v neke druge čase<br />
nekega drugega režima.<br />
In kje je točka, na kateri bo tudi<br />
NSi nastopila ostreje? V SDS vam<br />
sicer ves čas očitajo milino.<br />
Janez Cigler Kralj: Nova Slovenija glede<br />
kritike oblasti nastopa zelo ostro.<br />
Za primer vam dam zadnjo sejo Komisije<br />
za nadzor javnih financ, ki je<br />
žal zaenkrat še vedno brezzobi tiger,<br />
ker nimamo opozicijske večine, ki bi<br />
jo morali imeti. Tema je bila odstranjevanje<br />
ograj na meji, ki je izjemno<br />
problematično, tukaj gre za milijonske<br />
posle, isto podjetje, ki je ograjo postavljalo,<br />
jo namreč zdaj podira. Potem<br />
moram omeniti katastrofalno črpanje<br />
evropskih sredstev. Poleg razpadanja<br />
zdravstvenega sistema in škodljive<br />
davčne reforme se nam res zdi, da so to<br />
ključne teme, okrog katerih se moramo<br />
pogovarjati in zdajšnji vladi reči, da je<br />
dovolj. Civilna sfera pa se je že organizirala,<br />
ta vlada bi morala slišati upokojence,<br />
ki so bili na trgu, pa jih ne, ker<br />
pri samem vrhu nimajo stika z ljudmi,<br />
ukvarjajo se, če tako rečem, z zaljubljenostjo.<br />
Tako čakamo na reformo plačnega<br />
sistema, v katerem se razmerja<br />
samo še povečujejo, soočamo se tudi z<br />
razpadanjem zdravstvenega sistema.<br />
Nova Slovenija želi tukaj igrati politiko<br />
za, da bi pomagala s svojim programom,<br />
ki pacienta postavlja v ospredje.<br />
Izjemno aktivni smo tudi pri nasprotovanju<br />
višanju davkov in prispevkov.<br />
Nasprotujemo škodljivim potezam vlade,<br />
ki jih vodi predvsem stranka Levica,<br />
in s tem bomo nadaljevali.<br />
Shoda upokojencev sta bila prvi<br />
šok za vlado Roberta Goloba. Mediji<br />
so se veliko ukvarjali s tem, kdo<br />
je Pavle Rupar, ampak ali so bili<br />
ljudje, ki so tja prišli, tam res <strong>zaradi</strong><br />
Ruparja in stranke SDS ali pa<br />
preprosto zato, ker slabo živijo?<br />
Jelka Godec: Številni ljudje, ki sem ji<br />
srečala, so mi dejali, da niso podporniki<br />
stranke SDS, da je niso volili, ampak da<br />
so potem, kar se zdaj dogaja, preprosto<br />
morali priti v Ljubljano. Težko živijo,<br />
zahvaljujejo se za vse dodatke, ki so jih<br />
dobili v času prejšnje vlade, to spoštujejo,<br />
v času energetske krize pa preprosto<br />
ne vidijo več izhoda. Prišli so pač<br />
na shod in to zamegljevanje situacije<br />
je slabo, ker ljudi jezi in tega bo vedno<br />
več. Po našem mnenju je prvi shod upokojencev<br />
za vlado res bil šok terapija, to<br />
pa so po našem mnenju sprovocirali kar<br />
sami, zlasti s tistim dodatkom za sodnike.<br />
Takrat so upokojenci reagirali v<br />
smislu, da če sodnikom lahko dajo 600<br />
evrov, lahko tudi njim dajo nekaj več.<br />
Ampak če ste opazili, potem ni bilo več<br />
govora o tem dodatku, zakon so celo<br />
umaknili iz procedure v Državnem zboru,<br />
tako da bodo morali o tem še zelo<br />
dobro premisliti. Kar se tiče Inštituta 8.<br />
marec: tudi tukaj bi se dalo razpravljati<br />
o tem, kdo je Nika Kovač (30), s kom<br />
je povezana, in da je minister aktualne<br />
vlade, Simon Maljevac (42), soustanovitelj<br />
tega inštituta.<br />
Barbara Frontini/SDS
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
AKTUALNO<br />
Pogovor<br />
19<br />
Na vladi pravijo, da se ne morejo<br />
znebiti občutka, da za protesti<br />
stoji SDS. Vidite tukaj kakšne<br />
podobnosti z vašo vlado, ko ste<br />
petkovim kolesarjem očitali, da so<br />
povezani z Levico?<br />
Jelka Godec: Ne, to so čisto drugačni<br />
protesti. Tisti protesti so bili sicer neprijavljeni,<br />
neorganizirani, pa vendarle<br />
močno organizirani, z jasnim namenom<br />
rušenja vlade in na nivoju, ki je že<br />
jasno sprožal strah v ljudeh, ko so pozivali<br />
tudi k smrti, čeprav sami pravijo,<br />
da so samo branili ustavo. V primeru<br />
upokojencev gre za proteste, ki so prijavljeni<br />
in na katerih ljudje jasno povedo,<br />
kaj želijo. Želijo dostojne pokojnine, želijo<br />
živeti dostojno, sporočilo je popolnoma<br />
drugačno.<br />
Protestniki Luku Mescu očitajo,<br />
da se z njimi noče pogovarjati.<br />
Kaj bi vi storili, če bi še bili<br />
minister za delo?<br />
Janez Cigler Kralj: Jasno lahko slišimo,<br />
kaj upokojenci želijo, podobno kot v<br />
Novi Sloveniji pristopajo z načinom za,<br />
za višje pokojnine, petkovi kolesarji pa<br />
so imeli rušilno in destruktivno politiko.<br />
Vsak politik ali nosilec odgovornosti<br />
se odloči za svoj stil delovanja. Minister<br />
za delo pa nima tako prostih rok pri<br />
presoji, kako bo deloval, kot ostali. To<br />
pa zato, ker mora biti minister s svojo<br />
ekipo dostopen ljudem. Mislim, da so<br />
vse ključne družbene skupine do danes<br />
že spoznale razliko med tedanjim stilom<br />
in sedanjim stilom, problem je, da<br />
ta vlada nima občutka za realne stiske<br />
ljudi. Še enkrat: obnašajo se, kot da je<br />
država njihov plen in so odmaknjeni<br />
od realnosti. Dobro je, da so upokojenci<br />
začeli to protestno vrenje. Ko se bo tudi<br />
civilna sfera na desnem vrednostnem<br />
polu sposobna organizirati, bodo tudi<br />
politiki odgovorili. Dejstvo je, da oblastniki<br />
niso pričakovali tako močne<br />
zmage na volitvah, iz tega izjemnega<br />
rezultata, ki so ga dosegli ob pomoči<br />
osrednjih medijev, pa ne znajo narediti<br />
nečesa dobrega za Slovenijo. Napovedujejo<br />
in napovedujejo, ampak od besed<br />
ni nič. Mislim, da bo leto 2023 kar se<br />
tiče dejanj vlade prazno leto. Nimamo<br />
niti enega koncepta, osnutka reforme,<br />
ne na področju plačnega sistema, ne<br />
zdravstva in ne pokojninskega sistema.<br />
Ko smo ravno pri zdravstvu, tudi<br />
stranka SDS je napovedovala, da<br />
bo naredila red, pa ga do zdaj ni<br />
naredila še nobena vlada. V luči<br />
tega, da ste bili sekretarka, zadolžena<br />
za zdravstvo, lahko ocenite,<br />
ali je devet mesecev res dovolj za<br />
zdravstveno reformo ali pa se tej<br />
vladi dela krivica?<br />
Jelka Godec: Da se, če imaš v Državnem<br />
zboru takšno večino, kot jo imajo<br />
oni. Treba je vedeti, da mi nikoli nismo<br />
imeli 46 glasov. Za vsak zakon, ko je<br />
šlo za kritične situacije, smo se dolgo<br />
in težko pogajali. Oni imajo 53 glasov<br />
in po devetih mesecih ni narejeno popolnoma<br />
nič. Klicni center, ki so ga zdaj<br />
ustanovili, je tako ali tako že deloval na<br />
zVem. Imamo ministra, ki je že leta 2013<br />
dejal, kako bi morali reformirati zdravstvo,<br />
in ki je maja 2022 dejal, da bomo<br />
septembra imeli jasno stanje, kje smo,<br />
in konec leta pripravljeno reformo, ki<br />
naj bi jo oblikovali v strateškem svetu.<br />
Dobili pa smo časovnico, ki se odmika,<br />
na kar opozarjajo že v koaliciji. Če ne<br />
bodo prešli od besed k dejanjem, nehali<br />
ves čas samo govoriti, kaj bodo naredili,<br />
da ministra že ljubkovalno kličejo<br />
»bomo«, potem bo to zamujeno leto za<br />
Slovenijo. V naši vladi so bila pričakovanja,<br />
da bomo naredili nek preobrat v<br />
zdravstvu, velika, ampak ko se soočiš s<br />
takšno krizo, kot je bila koronakriza, je<br />
težko. Stvari pa so se začele premikati,<br />
ampak če vladaš v kaosu, kot je zdaj,<br />
je lahko vladati, če pa delaš red, pa se<br />
Mislim, da so vse ključne<br />
družbene skupine<br />
do danes že spoznale<br />
razliko med tedanjim<br />
stilom in sedanjim<br />
stilom, problem je, da ta<br />
vlada nima občutka za<br />
realne stiske ljudi. Še<br />
enkrat: obnašajo se, kot<br />
da je država njihov plen.<br />
dogajajo rušilni potresi. Mi smo se žal<br />
dnevno ukvarjal z epidemijo, zato ni<br />
bilo več moči in energije, da bi naredili<br />
spremembe, ki smo si jih želeli. Če bi<br />
bilo to stanje tako slabo, zdravstveni<br />
delavci, ki so močno pomagali ljudem,<br />
ne bi zdržali v času epidemije. Zdaj pa<br />
gledam, da <strong>zaradi</strong> ministra, ki dela tudi<br />
zasebno, na odborih prihaja do vibracij<br />
med vlado in Levico. Ta situacija zavira<br />
zdravstveno reformo. Da ne omenim<br />
strateškega sveta pri predsedniku vlade,<br />
na začetku leta velike besede, zdaj<br />
smo marca in vse tiho je bilo. Vodja sveta<br />
dr. Erik Brecelj (53) je celo izjavil, da<br />
mu je Glas ljudstva prepovedal ukvarjati<br />
se s korupcijo v zdravstvu. To so<br />
zanimive besede. Videli bomo, kako bo<br />
odreagiral minister.<br />
Tudi Robert Golob ves čas poudarja,<br />
kako težko je vladati, da vladajo<br />
v času energetske krize. So<br />
ljudem na tem področju pomagali,<br />
jim lahko to priznate?<br />
Janez Cigler Kralj: Ravno nasprotno,<br />
vlada s tem, da nima realnega stika<br />
z ljudmi, dela večjo škodo gospodarstvu<br />
in prebivalstvu, mirni protesti<br />
upokojencev pa so prvi znak, da nekaj<br />
ni v redu. V NSi opozarjamo, da vlada<br />
nima toliko časa, kolikor si ga je vzela<br />
za pripravo interventnih ukrepov za<br />
pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom.<br />
Pomoč gospodarstvu pri zniževanju<br />
cen elektrike in plina ter pomoč<br />
prebivalstvu bi morala biti veliko hitrejša<br />
in obsežnejša. V času naše vlade<br />
smo pokazali, kako se to dela hitro in<br />
učinkovito. Kar pa se tiče zdravstva, se<br />
ideje ministra Loredana ne razlikujejo<br />
toliko od idej naše stranke, ko želimo<br />
pacienta v središču sistema, ZZZS pa<br />
bi se preoblikoval v normalno zavarovalnico,<br />
ki plačuje za storitev pacientu<br />
ne glede na to, kje je storitev opravil.<br />
Problem je v tem, ker ima v vladi radikalno<br />
Levico, ki na te zadeve ne bo pristala.<br />
Že večkrat pa smo povedali, da<br />
smo pripravljeni stopiti čez opozicijsko<br />
črto in v dobro Slovenije podpreti dobre<br />
zakone, če bi se ti seveda skladali z<br />
našim programom.<br />
<br />
OGLEJTE SI ODDAJO<br />
VROČA TEMA
AKTUALNO<br />
20<br />
Komentar<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Do koliko denarja so upravičeni<br />
bančni razlaščenci<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega<br />
in zunajsodnega varstva lastnikov, ki jim je država v času<br />
premierke Alenke Bratušek odvzela delnice državne banke NKBM.<br />
Sprejet je bil v času vlade Marjana Šarca (44).<br />
Z<br />
zakonom so Banki Slovenije<br />
naložili plačilo odškodnin <strong>zaradi</strong><br />
sanacije bank. Razveljavitev<br />
je zahtevala Banka Slovenije,<br />
saj se ni strinjala z določili, da bi<br />
morala plačevati za morebitne odškodnine<br />
razlaščenih vlagateljev.<br />
PRELOŽITEV OBVEZNOSTI<br />
Kot za portal Spletni časopis piše Peter<br />
Jančič (57), »je z zakonom leva sredinska<br />
koalicija na nenavaden način<br />
popravljala krivico, storjeno lastnikom<br />
okoli milijarde evrov vrednih delnic in<br />
obveznic bank, ki jim je vlada Alenke<br />
Bratušek (52) premoženje v času sanacije<br />
bank zaplenila brez vsake odškodnine<br />
in možnosti sodne zaščite. Po<br />
sodbi ustavnega sodišča bi oškodovanim<br />
zaščito na sodiščih in odškodnine<br />
morala zagotoviti že vlada Mira Cerarja<br />
(59), a je njegova vlada problem ›milijardnega<br />
izbrisa‹ ignorirala. Ker pa bi<br />
državo lahko doletele sankcije z evropske<br />
ravni, se je odzvala Šarčeva vlada,<br />
a na način, za katerega je bilo jasno,<br />
da je njegov namen uzakoniti tako nesmiselne<br />
rešitve, da bi zanesljivo padle<br />
na ustavnem sodišču. Namen vlade<br />
Marjana Šarca ni bil odpraviti kršitve<br />
ustave in poravnati krivico izbrisanim,<br />
ampak le preložiti plačilo odškodnin<br />
na prihodnje vlade. Morebitne odškodnine<br />
<strong>zaradi</strong> napačne sanacije bank so<br />
tako naložili Banki Slovenije.«<br />
Društvo<br />
Mali delničarji<br />
Slovenije (MDS)<br />
predlaga izvensodno<br />
poravnavo.<br />
PRIČAKOVANA ODLOČITEV<br />
Odškodninski odgovornosti sta Banka<br />
Slovenije in Evropska centralna banka<br />
ostro nasprotovali in takoj napovedali<br />
spore proti zakonu pred Ustavnim sodiščem<br />
in na ravni EU. Ustavno sodišče<br />
je ugotovilo, da so določila zakona v<br />
neskladju z načelom finančne neodvisnosti<br />
centralne banke in da kršijo prepoved<br />
denarnega financiranja. »Težko<br />
si je zamisliti ustavno skladno zakonsko<br />
ureditev, ki bi ekonomsko breme<br />
napak pri izbrisu kvalificiranih obve-
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
AKTUALNO<br />
Komentar<br />
21<br />
znosti nalagala kateremukoli drugemu<br />
subjektu kot pa državi, ki je varuh<br />
javnega interesa, <strong>zaradi</strong> katerega je bil<br />
izbris tudi opravljen. Pri tem mora zakonodajalec<br />
paziti tudi na to, da ne bo<br />
nobeden od nekdanjih imetnikov <strong>zaradi</strong><br />
zastaranja izgubil možnosti učinkovitega<br />
uveljavljanja svoje pravice, saj bi<br />
bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca<br />
za nastali položaj ustavnopravno<br />
nesprejemljivo,« je v sodbi zapisalo<br />
Ustavno sodišče.<br />
Takšna odločitev je bila pričakovana,<br />
potem ko je Evropsko sodišče na<br />
pobudo slovenskega Ustavnega sodišča<br />
septembra lani presodilo, da zakonska<br />
rešitev, po kateri bi morala Banka Slovenije<br />
iz svojih sedanjih in prihodnjih<br />
rezerv plačati odškodnine za bančne<br />
izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju<br />
EU in pravili evropskega sistema<br />
centralnih bank.<br />
Banka Slovenije TWITTER<br />
MALI DELNIČARJI<br />
Društvo Mali delničarji Slovenije<br />
(MDS) predlaga izvensodno poravnavo,<br />
saj izbrisani delničarji in imetniki obveznic<br />
bank nimajo pravnih sredstev<br />
za izpeljavo postopkov. V sporočilu za<br />
javnost so zapisali: »Čeprav je presoja<br />
ZPSVIKOB na Ustavnem sodišču potekala<br />
kar tri leta in je danes sklenil svojo<br />
neslavno pot na smetišče zgodovine,<br />
moramo jasno izraziti ogorčenje nad<br />
nedelom Ustavnega sodišča, saj se je pri<br />
tej razveljavitvi ukvarjalo le z vidiki, ki<br />
jih je izpodbijala Banka Slovenije, ni pa<br />
vsebinsko presojalo ne zahteve Državnega<br />
sveta ne treh pobud razlaščencev,<br />
ki so jasno opozorili na tiste zakonske<br />
in ustavno sporne določbe zakona, ki<br />
so krnile njihove pravice.<br />
To poenostavljeno povedano pomeni,<br />
da bodo lahko sporne določbe,<br />
čeprav jih je v obravnavo sprejelo Ustavno<br />
sodišče, a se na koncu o njih sploh ni<br />
izreklo, znašle še v tretjem zaporednem<br />
zakonu (po ZBan-1L in ZPSVIKOB) in<br />
bodo morali razlaščenci ponoviti pot na<br />
Ustavno sodišče že tretjič.«<br />
IZVENSODNA PORAVNAVA<br />
V Društvu MDS so nam dodatno pojasnili<br />
predlog, da v posebnem zakonu<br />
opredelijo izvensodno poravnavo<br />
na način, da vsi izbrisani delničarji in<br />
imetniki obveznic pridejo do poplačila,<br />
in sicer delničarji po zadnji revidirani<br />
knjigovodski vrednosti delnice, skladno<br />
s standardi MSRP na dan 31. 12.<br />
2013 za vse banke razen za Banko Celje,<br />
kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto<br />
pred izbrisom. To v primeru NKBM<br />
pomeni 5 evrov in 27 centov na delnico,<br />
NLB 58 evrov in 40 centov za eno<br />
delnico, ABANKE in VIPE d. d. 23 evrov<br />
in 44 centov za eno delnico ter Banke<br />
Celje na dan 31. 12. 2013 80,00 evrov<br />
za eno delnico. Obveznice, torej kredit<br />
fizičnih in pravnih oseb poslovnim<br />
bankam pa so v višini 100 %. Predmet<br />
pogajanj so zakonite zamudne obresti,<br />
ki znašajo 8 % letno. Iz tega naslova se<br />
je do sedaj nateklo 693 milijonov evrov<br />
na 963 milijonov glavnice.<br />
Predlagajo tudi zelo enostaven način<br />
sklenitve poravnave, in sicer da bi<br />
izbrisani delničar ali imetnik obveznice<br />
šel na svojo banko, na kateri prejema<br />
plačo, pokojnino ali drug dohodek, in<br />
povedal, da je bil delničar ali imetnik<br />
obveznice, poslovna banka pa bi imela<br />
arhivske delniške knjige in bi natisnila<br />
predlog poravnave. Predhodno bi<br />
identificirala osebo, ki sklepa poravnavo,<br />
saj je njena stranka, in po podpisu<br />
poravnave, katere del bi bila odpoved<br />
nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih<br />
delovnih dneh izvršila plačilo na<br />
TRR sklenitelja poravnave. S tem bi<br />
bila z minimalnimi stroški poravnava<br />
dokončno sklenjena. Predlagajo tudi,<br />
da do skupne vrednosti 100.000 evrov<br />
poravnavo izplačajo vsem delničarjem<br />
in imetnikom obveznic v denarju (ocenjujejo,<br />
da potrebujejo za to največ 90<br />
milijonov evrov), za razliko pa izdajo<br />
20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski<br />
borzi in v jo <strong>upor</strong>abljajo letno z<br />
obrestmi od 45 do 55 milijonov evrov. <br />
KDO JE UKRADEL<br />
DENAR IZ BANK<br />
Kot smo na Domovini že nekajkrat<br />
pisali, so nekateri dolžniki iz<br />
DUTB uspeli izriniti neodvisno tuje<br />
vodstvo in slabo banko prevzeti v<br />
lastne roke, da lahko zdaj preneseno<br />
premoženje po diskontni ceni, skriti<br />
za skladi s sedeži v davčnih oazah,<br />
odkupujejo nazaj.<br />
VEČ V ČLANKU<br />
NA SPLETU:<br />
Komentarji bralcev<br />
Bosta Alenka Bratušek in Marjan<br />
Šarec odstopila s svojih trenutnih<br />
funkcij, ki jima glede na volilni neuspeh<br />
itak ne pripadata?<br />
Mefisto<br />
Vsi, ki smo bankam zaupali in pomagali<br />
s tem, ko smo kupovali njihove delnice,<br />
smo bili za časa vladanja Alenke Bratušek<br />
dejansko okradeni. Namesto, da<br />
bi bila Bratuškova v zaporu, jo sedaj<br />
gledamo v vladi.<br />
Kraševka
POŽAREPORT<br />
22<br />
Komentar<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Vnela se je vojna<br />
med Golobom in Natašo Pirc Musar<br />
oziroma Kučanom<br />
BOJAN POŽAR<br />
Zanimive pa so tudi govorice, ki prihajajo<br />
iz širših vladnih krogov. Tudi oziroma celo minister za zdravje,<br />
Danijel Bešič Loredan (49), namreč včasih naokoli razlaga,<br />
da se čuti sposobnega prevzeti funkcijo premierja.<br />
Da se je med predsednikom vlade<br />
Robertom Golobom (56)<br />
(Gibanje Svoboda) ter njegovim<br />
najožjim krogom in predsednico<br />
republike Natašo Pirc Musar<br />
(54) oziroma Milanom Kučanom (82),<br />
saj Nataša Pirc Musar ne naredi nobenega<br />
večjega koraka brez Kučana,<br />
vnela resna zakulisna vojna, pričajo<br />
ne samo različni bolje obveščeni viri,<br />
ampak tudi neposredne informacije,<br />
ki prihajajo iz Golobovega kabineta na<br />
Gregorčičevi in urada Nataše Pirc Musar<br />
na Erjavčevi ulici. To se sicer vleče<br />
že dlje časa, eskaliralo pa je po nedavni<br />
zaposlitvi Tatjane Bobnar (53) v uradu<br />
Nataše Pirc Musar. Medtem ko slednja<br />
na Erjavčevi in drugje veselo razlaga,<br />
kaj vse je Golob počel in želel početi na<br />
policiji, Golobova zaupnica in generalna<br />
sekretarka Gibanja Svoboda, Vesna<br />
Vuković, grozi, zaposlitev Bobnarjeve<br />
Bor Slana/STA<br />
pa naj bi bila kaplja čez rob, karkoli naj<br />
bi to pomenilo.<br />
Večinski mediji o vojni med Golobom<br />
in Natašo Pirc Musar (Kučanom) sicer<br />
(še) molčijo, čeprav hkrati pridno poročajo,<br />
kako se na sosednjem Hrvaškem med<br />
seboj tolčeta predsednik Zoran Milanović<br />
(56) in premier Andrej Plenković (52).<br />
GOLOBOVI NASLEDNIKI<br />
Vse to sovpada z najnovejšimi govoricami<br />
na levici, kdo je/bo Golobov naslednik<br />
na čelu vlade, saj naj bi Golob<br />
na Gregorčičevi ostal najdlje do konca<br />
tega leta. Trenutno, no, še natančneje<br />
zadnjih štirinajst dni, se je omenjalo<br />
predvsem tri kandidatke:<br />
• prej omenjena Tatjana Bobnar, prvi<br />
izbor Milana Kučana, »nabildana« s<br />
političnim kapitalom, pridobljenim<br />
ob njenem odstopu z mesta notranje<br />
ministrice;<br />
• Alenka Bratušek (52), aktualna ministrica<br />
za infrastrukturo, ki jo,<br />
predvsem iz utečenih poslovnih<br />
razlogov, »forsira« krog Gregorja<br />
Golobiča (59), prek medijev pa bi jo<br />
lahko – tako vsaj ocenjujejo – prodali<br />
kot politično izkušeno tehnično<br />
mandatarko,<br />
• Urška Klakočar Zupančič (45), predsednica<br />
Državnega zbora in podpredsednica<br />
Gibanja Svoboda, ki<br />
med »insajderji« velja za bolj Kučanovo<br />
kot Golobovo, čeprav naj bi do<br />
Goloba gojila kar posebna čustva,<br />
toda zdaj je na to mesto vstopila<br />
nova pomembna igralka znotraj<br />
Golobovega kroga, Tina Gaber.<br />
PREVZEM<br />
POSLANSKE SKUPINE<br />
Naši viri pa pravijo, da bi lahko z Urško<br />
Klakočar Zupančič preko Nataše<br />
Pirc Musar relativno zlahka prevzeli<br />
poslansko skupino Gibanja Svoboda, v<br />
kateri je večina poslancev Golobu tako<br />
ali tako samo posojena, kot mu je sicer<br />
posojena tudi medijska podoba.<br />
Zanimive pa so tudi govorice, ki<br />
prihajajo iz širših vladnih krogov<br />
in se na prvi pogled slišijo tako rekoč<br />
nemogoče. Tudi oziroma celo<br />
minister za zdravje Danijel Bešič<br />
Loredan (Gibanje Svoboda) včasih<br />
naokoli razlaga, da se čuti sposobnega<br />
prevzeti funkcijo premierja. <br />
Med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar<br />
se je vnela resna zakulisna vojna.
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023 AKTUALNO<br />
23<br />
NSi o zdravstvu: „Vlado<br />
bomo čakali samo še do maja“<br />
VID SOSIČ<br />
Na programski konferenci NSi v Celju<br />
so predstavili poglede in odgovore na težave,<br />
ki so že vrsto let stalnica v slovenskem zdravstvu<br />
– v prvi vrsti dostopnost.<br />
Med govorci so bili tudi strokovnjaki,<br />
nečlani stranke,<br />
ki so se odzvali vabilu za<br />
širšo razpravo. V uvodu je<br />
predsednik Matej Tonin (39) opozoril,<br />
da na vladne ukrepe na področju zdravstva<br />
čakajo že precej časa in bodo<br />
čakali le še do maja, nakar bo stranka<br />
začela vlagati svoje zakonske predloge.<br />
Zdravnika namreč potrebuje vsak,<br />
zato ni več časa, da bi ga državljani, ki<br />
ga nimajo, čakali.<br />
Matjaž Trontelj je poudaril dobre<br />
zglede iz tujine, kjer se sistemske težave<br />
pogosto rešujejo sproti in se ne čaka leta<br />
in leta na reformo. Rekel je, da so njihovi<br />
predlogi večinsko skladni z idejami vlade,<br />
zato bodo v stranki podprli vse primerne<br />
spremembe.<br />
SODELOVANJE S POLITIKO<br />
Kardiologinja Metka Zorc (76) je spregovorila<br />
o pomenu tega, da zdravniki<br />
svoj poklic vidijo kot posebno poslanstvo.<br />
To vključuje osebno obravnavo<br />
pacienta. Ob tem je opozorila na demoralizacijo<br />
zdravnikov, ki kot mladi<br />
pogosto izgubijo entuziazem, saj v slovenski<br />
družbi poklic ni dovolj cenjen.<br />
To še posebej vpliva na mlade zdravnike.<br />
Kljub temu da morajo zdravniki<br />
živeti svoje poslanstvo ne glede na politiko,<br />
pa je sodelovanje z njo za dobro<br />
organizacijo in odličnost ključno.<br />
ZVEZA PACIENTOV<br />
Eden od gostov je bil Franci Gerbec<br />
(79), podpredsednik Zveze pacientov,<br />
ki s stranko NSi ni povezan in je bil<br />
<strong>zaradi</strong> udeležbe na kongresu deležen<br />
nekaterih kritik. Najpomembnejša<br />
Anže Malovrh/STA<br />
Matej Tonin je opozoril, da na vladne ukrepe na področju zdravstva čakajo že precej časa<br />
in bodo čakali le še do maja, nakar bo stranka začela vlagati svoje zakonske predloge.<br />
stališča NSi, s katerimi se strinja, so<br />
vključevanje samostojnih zdravstvenih<br />
izvajalcev ter decentralizacija<br />
sistema zavarovanja. Glede slednjega<br />
je poudaril, da zadeva ne sme zaiti v<br />
drugo skrajnost, saj primeri iz tujine<br />
s pretiranim privatnim zavarovalniškim<br />
sistemom niso pozitivni. Želi si<br />
zdravo konkurenčnost proti ZZZS, ki<br />
ne bi smela imeti zdajšnjega monopola.<br />
Podpira torej zdravo decentralizacijo<br />
obveznega zdravstvenega zavarovanja,<br />
NSi-ju pa pritrjuje tudi glede<br />
ukinitve dodatnega zavarovanja. <br />
VEČ V ČLANKU<br />
NA SPLETU:
AKTUALNO<br />
24<br />
Komentar<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Poznavalci so enotni, da bo Golobova<br />
vlada obstala ali padla na reformi<br />
zdravstva in plač v javnem sektorju<br />
ROK ČAKŠ<br />
Časovnico zdravstvene reforme so predstavili pred tedni,<br />
osnove davčne reforme bodo predstavili na koalicijskem vrhu<br />
naslednji teden: Prav na ureditvi zdravstva in na reformi plač v javnem<br />
sektorju, ki še ni dobila svojega koalicijskega vrha, se bo po napovedih<br />
poznavalcev politike, ki sodelujejo v našem projektu ocenjevanja<br />
uspešnosti delovanja politikov, lomila javnomnenjska podpora te vlade.<br />
Vprašali smo jih, kaj še lahko<br />
zamaje podporo Golobovi<br />
vladi, ki je prejšnji mesec<br />
prvič zdrsnila pod 50 %, ter<br />
koliko lahko predsedniku vlade škodijo<br />
sumljivi balkanski posli GEN-I-ja,<br />
ki jih razkrivajo nekateri mediji. Sumljivo<br />
poslovanje državnega GEN-I-ja<br />
pod Robertom Golobom (56) na Balkanu,<br />
kjer so nekemu lobistu nakazali<br />
2,2 milijona evrov, ki naj bi se jih, kot<br />
navajajo nekateri viri, delno v gotovini<br />
PROFIMEDIA<br />
vrnilo v Slovenijo, je afera predsednika<br />
vlade, od katere se večinski mediji za<br />
zdaj še držijo proč. »V državi, kjer so<br />
mediji neodvisni od politike, vsekakor<br />
g. Golob ne bi bil več predsednik vlade<br />
oz. s takšnim nahrbtnikom to niti<br />
nikoli ne bi postal,« tovrstno situacijo<br />
ocenjuje profesor politologije s FDV, dr.<br />
Miro Haček (49). Kot nadaljuje, pri nas<br />
mediji enostavno niso neodvisni in posledično<br />
nekaterih zgodb niti ne smejo<br />
raziskovati. Vendar pa štirje sodelujoči<br />
Za obstoj vlade<br />
bo pomembno,<br />
ali se bo predsednik<br />
vlade Golob<br />
uspel obraniti<br />
pred interesi<br />
in pritiski stricev<br />
iz ozadja,<br />
ki so vse bolj<br />
aktivni.<br />
poznavalci politike menijo, da lahko<br />
sumljivi balkanski posli Golobu kot<br />
politiku precej škodijo, trije ocenjujejo,<br />
da mu lahko škodijo le nekoliko, dva pa<br />
ocenjujeta, da mu sploh ne škodijo.<br />
ZADRŽANI MEDIJI<br />
Najbrž ravno <strong>zaradi</strong> zadržanega pristopa<br />
najvplivnejših medijev k zgodbi<br />
»Golobovi Balkanski posli« (na Domovini<br />
smo jo temeljito obdelali in jo<br />
spremljamo še naprej), ta nerazvita<br />
afera po mnenju večine poznavalcev<br />
ni med temami, na katerih se bo lomila<br />
javnomnenjska podpora tej vladi. Je pa<br />
Bojan Požar (65) opozoril, da po njegovih<br />
zanesljivih informacijah tožilstvo
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
AKTUALNO<br />
Komentar<br />
25<br />
Lahko sumljivi balkanski posli posli GEN-I-ja GEN-I-ja škodijo<br />
škodijo politiku Robertu Robertu Golobu? Golobu?<br />
Ne<br />
22 %<br />
Nekoliko<br />
33 %<br />
(še) ne preiskuje balkanskih poslov<br />
Gen-I-ja, ampak tiste razvpite sporne<br />
poslovne operacije Gen-I-ja in Elektra<br />
Ljubljana iz let 2015 in 2016 ter kasneje<br />
kot del Golobovega načrta privatizacije<br />
tega dela državne energetike.<br />
Osem od devetih sodelujočih poznavalcev<br />
politike meni, da se bo javnomnenjska<br />
podpora Golobovi vladi lomila<br />
na vprašanju ureditve zdravstva.<br />
Šest jih je izpostavilo še reformo plač<br />
v javnem sektorju. Druge teme, kot je<br />
Da precej<br />
44 %<br />
že omenjena afera Balkanski posli ali<br />
katera druga afera, davčna reforma,<br />
množičnost in pogostost protestov,<br />
razplet situacije okoli RTV, neupoštevanje<br />
interesov stricev iz ozadja … so<br />
dobile manj glasov. Sodelujoče smo namreč<br />
prosili, naj izberejo 2 glavni temi.<br />
»Za podporo javnosti je ključen uspeh<br />
zdravstvene reforme, medtem ko<br />
bo za obstoj vlade pomembno, ali se<br />
bo predsednik vlade Golob uspel obraniti<br />
pred interesi in pritiski stricev iz<br />
ozadja, ki so vse bolj aktivni,« situacijo<br />
ocenjuje nekdanji poslanec LDS in minister<br />
v Pahorjevi vladi, dr. Matej Lahovnik<br />
(51). Politični bloger Sašo Ornik<br />
medtem opozarja, da so pred vlado Roberta<br />
Goloba burni časi. »Inflacija, ohlajanje<br />
gospodarstva, zahteve zaposlenih<br />
v javnem sektorju in upokojencev,<br />
povrhu pa vedno bolj očitna lastnost<br />
samega predsednika vlade, da odloča<br />
brez premisleka, po domače,« našteva.<br />
Po njegovem prepričanju je padec<br />
javnomnenjske podpore neizbežen. »K<br />
protestom in k jezi sindikatov javnega<br />
sektorja, ker ne bodo dobili vsega, kar<br />
zahtevajo, bomo bržkone lahko prišteli<br />
še nezmožnost urediti razmere na<br />
RTV Slovenija, kakor to zahteva velik<br />
del volilnega telesa strank vladajoče<br />
koalicije,« še navaja ter dodaja, da<br />
Gibanje Svoboda vedno bolj stopa po<br />
poti SMC. In kaj v takšnem scenariju<br />
sledi? Zgodovinar in publicist Luka<br />
Lisjak Gabrijelčič (42) meni, da se<br />
okoli nezadovoljstva dela leve javnosti<br />
– in zlasti interesnih skupin – <strong>zaradi</strong><br />
vladne podpore Ukrajini utegne v naslednjih<br />
mesecih in letu kristalizirati<br />
močna opozicija iz leve. »Njen uspeh<br />
bo odvisen tudi od ravnanja drugih<br />
dveh koalicijskih partnerjev,« ocenjuje<br />
komentator.<br />
<br />
Na katerih temah se bo najbolj lomila javnomnenjska podpora tej vladi?<br />
Izberite največ 2 odgovora.<br />
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9<br />
Na ureditvi zdravstva<br />
8<br />
Na reformi plač v javnem sektorju<br />
6<br />
Na davčni reformi<br />
2<br />
Na aferi "balkanski posli"<br />
3<br />
Na množičnosti in pogostosti protestov<br />
Na razpletu situacije okrog RTV Slovenija<br />
2<br />
2<br />
Na potencialnih drugih aferah Roberta Goloba<br />
3<br />
Na odnosu do zahtev leve civilne družbe<br />
1<br />
Na (ne)upoštevanju interesov "stricev iz ozadja"<br />
3<br />
Kaj drugega (dopišite)<br />
0
MEDIJI<br />
26<br />
Komentar<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
V Bruslju še druga plat zgodbe<br />
o RTVS in slovenskih medijih<br />
V Evropskem parlamentu je bila na pobudo evropske poslanke<br />
Romane Tomc (57) razprava o svobodi medijev v EU in v Sloveniji.<br />
Govorili so Gregorčič, Jančič in Petek.<br />
UREDNIŠTVO<br />
Večinoma je beseda tekla prav<br />
o medijskem stanju v Sloveniji.<br />
Tokrat pa so na račun prišli<br />
tudi novinarji, ki so lahko povedali<br />
tudi zgodbo z drugega zornega<br />
kota, kot jo je tujina poznala glede na<br />
poročanje glavnih slovenskih medijev.<br />
Evropski parlament je tako lahko slišal<br />
tudi drugo plat zgodbe o RTV.<br />
Udeleženci konference so bili poleg<br />
Tomčeve še predstavnica Evropske komisije<br />
Anna Herold, predstavniki Evropskega<br />
parlamenta, Margherita Movarelli<br />
iz Centra za evropske študije Wilfrieda<br />
Martensa in tudi predstavniki slovenskih<br />
medijev, Peter Gregorčič (42), Peter<br />
Jančič (57) in Miro Petek (64).<br />
Podlaga za razpravo so nova<br />
evropska pravila o svobodi medijev,<br />
ki jih je Evropska komisija predstavila<br />
septembra lani in s katerimi naj<br />
bi zagotovili večjo raznolikost in neodvisnost<br />
medijev. »Pričakovanja so<br />
izjemno visoka, zato je bilo na temo,<br />
kakšna bodo nova pravila, že veliko<br />
posvetovalnih dogodkov. Večina nova<br />
pravila pozdravlja, poudarja njihovo<br />
pomembnost, a hkrati opozarja na<br />
njihovo pomanjkljivo preglednost in<br />
izraža pomisleke, kako bo pravzaprav<br />
izpeljan prenos iz teorije v prakso,« je v<br />
uvodu dejala Tomčeva.<br />
Po različnih splošnih razpravah<br />
predstavnikov Evropske komisije,<br />
Evropskega parlamenta in drugih gostov<br />
je Tomčeva debato prestavila tudi<br />
na dogajanje v Sloveniji. »Zadnje in tudi<br />
predzadnje poročilo Evropske komisije<br />
o vladavini prava pravita, da imamo v<br />
Sloveniji velike težave z mediji. Evropska<br />
zakonodaja, ki se sedaj sprejema, je<br />
iz tega razloga še toliko pomembnejša.<br />
V Sloveniji je v teku poskus popolne<br />
politične podreditve RTVS. Mnogi menijo,<br />
da je bil glavni namen zakona odstranitev<br />
vodstva za doseganje tega cilja.<br />
Način, kako si je vladajoča politika<br />
zamislila politizacijo RTVS, je primer<br />
tega, kar nova evropska zakonodaja<br />
prepoveduje,« je povedala.<br />
TWITTER<br />
Tomčeva: »V Sloveniji je v teku poskus popolne politične podreditve RTVS.«<br />
SLOVENIJA IMA TEŽAVE<br />
Predsednik Programskega sveta RTVS,<br />
Peter Gregorčič, je povedal, da je<br />
pluralnost družbe predpogoj za uresničevanje<br />
vrednot, na katerih temelji EU.<br />
»Za zagotavljanje pluralnosti sta ključna<br />
dva podsistema: svoboda izobraževanja<br />
in svoboda medijev. Z obema ima<br />
ali je v preteklosti imela Slovenija resne<br />
težave,« je dejal.<br />
Poudaril je, da je po državnozborskih<br />
volitvah lanskega aprila nova oblast<br />
očitno ugotovila, da jim sam kot<br />
predsednik programskega sveta očitno<br />
ne ustreza. »Zato so začeli politično ka-
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
MEDIJI<br />
Komentar<br />
27<br />
Posnetek zaslona Nova24tv<br />
»Svetovni mediji so me v zadnjih letih večkrat razočarali, saj so bili z našimi slovenskimi mainstream mediji solidarni v laži,«<br />
je bil kritičen Miro Petek (skrajno desno), ki je po poskusu umora iz novinarstva šel v politiko.<br />
drovsko čistko, in sicer na način, kot ga<br />
v EU zelo dobro poznamo iz podobnih<br />
primerov na Madžarskem in Poljskem.<br />
Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba<br />
(56) je z zlorabo nujnega postopka<br />
vložila novelo Zakona o RTVS. S tem je<br />
ob povsem onemogočeni javni razpravi<br />
in med poletnimi počitnicami želela<br />
odstaviti organe nadzora in upravljanja<br />
RTVS in vodstvene kadre zamenjati<br />
s sebi lojalnimi. Zakonodajalec je z<br />
zlorabo parlamentarne večine sprejel<br />
prehodne določbe novele, po katerih<br />
so takoj ob njeni uveljavitvi ›ex lege‹<br />
več kot tri leta pred iztekom mandatne<br />
dobe prenehali mandati generalnemu<br />
direktorju RTVS in vsem članom programskega<br />
in nadzornega sveta ter nanju<br />
vezanih odborov,« je svoje stališče<br />
predstavil Gregorčič.<br />
Dodal je, da so s predlogom za začasno<br />
zadržanje na Ustavnem sodišču<br />
želeli zavarovati institucionalno neodvisnost<br />
RTVS. Poudaril je tudi, da je<br />
Vera Jourova (58), ko je obiskala Slovenijo<br />
in se sestala tudi z ustavnimi sodniki,<br />
slovenski javnosti dala občutek,<br />
da je želela vplivati na njihovo mnenje.<br />
O spornosti njenega obiska smo na Domovini<br />
že podrobno poročali.<br />
SOLIDARNI V LAŽI<br />
Novinar in nekdanji urednik portala<br />
Siol, Peter Jančič, je v svoji razpravi poudaril,<br />
da smo v Sloveniji enkrat že videli,<br />
da si je politika želela odstaviti generalnega<br />
direktorja RTV. »Priznajmo<br />
pa si, da danes vladajoča politika želi<br />
odstaviti ne samo generalnega direktorja<br />
RTV in Televizije Slovenija, ampak<br />
tudi programske svetnike. To lahko<br />
pelje le do ene stvari – do odstavitve<br />
urednikov. To so v preteklosti tudi že<br />
naredili,« je bil jasen.<br />
Ob tem je dejal tudi, da je bila zadnja<br />
odločitev Ustavnega sodišča o začasnem<br />
zadržanju izvajanja spornih<br />
postopkov velik šok za leve in liberalne<br />
stranke, saj so, tako Jančič, prav te nastavile<br />
večino ustavnih sodnikov.<br />
»Svetovni mediji so me v zadnjih<br />
letih večkrat razočarali, saj so bili s slovenskimi<br />
›mainstream‹ mediji solidarni<br />
v laži,« pa meni Miro Petek. Opozoril<br />
je tudi na hegemonijo različnih medijev<br />
v Sloveniji, ki imajo istega lastnika.<br />
»Problem medijskega prostora v Sloveniji<br />
je v samem lastništvu in v izigravanju<br />
zakonodaje. Oblastna struktura,<br />
ki je v Sloveniji na oblasti dve tretjini<br />
vsega časa, je dovoljevala takšno stanje<br />
v slovenskih medijih,« je svoje videnje<br />
medijske problematike opisal Petek.<br />
Iz Bruslja pa je tokrat prišel signal,<br />
da bodo pristojni upoštevali tudi stališča,<br />
ki so jih predstavili slovenski razpravljavci<br />
in za katerimi v slovenskem<br />
političnem prostoru stoji trenutna<br />
opozicija. Glede na izkušnje, ki so jih z<br />
Evropo delili slovenski razpravljavci, je<br />
tako predstavnica kabineta komisarke<br />
Jourove, zadolžena za medije, zagotovila,<br />
da bo komisija poslušala tako vlado<br />
kot tudi opozicijo. »Na podlagi teh<br />
pogovorov bomo sestavili poročilo o<br />
pravni državi,« je povedala.<br />
Poslanka Tomčeva je sicer že izrazila<br />
dvom v iskreno podporo pluralnosti<br />
s strani Evropske komisije in komisarke<br />
Jourove.
INTERVJU<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
28 Komentar<br />
KRZYSZTOF OLENDZKI, POLJSKI VELEPOSLANIK<br />
Rusi so prepričani,<br />
da mora biti Rusija imperij<br />
in da morajo vladati drugim<br />
Nekateri Rusi nasprotujejo celo dosežkom Petra Velikega, ker je nekatere ideje<br />
prevzel z Zahoda. – Slovenskega simpatiziranja z Rusi ne razumem,<br />
saj ste članica Nata, za kar ste sami prosili. – V zadnjem letu je poljsko mejo prečkalo<br />
okoli 17 milijonov beguncev, nekateri od njih pa so se vrnili v boj. – Če primerjamo<br />
razmere na Poljskem in v nekaterih državah EU, ki jih ne želim imenovati,<br />
je tam nasilja nad LGBT osebami veliko več kot pri nas. – Prvi obisk predsednikov<br />
v Kijevu je predlagal Janez Janša.<br />
ROK FRELIH<br />
KLEMEN LAJEVEC/DOMOVINA
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
INTERVJU<br />
29<br />
Krzysztof Jan Olendzki (59) iz Bystrzyce<br />
Kłodzke je diplomirani zgodovinar, ki je<br />
leta 1995 uspešno zagovarjal doktorsko<br />
dizertacijo v San Marinu. V 80. in 90. letih<br />
je deloval kot poljski znanstveni publicist,<br />
bil je tudi prevajalec zgodovinskih del iz<br />
angleščine v poljščino. Bil je svetovalec<br />
poljskega ministra za zunanjo politično<br />
strategijo, leta 2004 pa je postal veleposlanik<br />
v Estoniji. Na veleposlaništvu v Ljubljani<br />
deluje od začetka koronskega leta 2020.<br />
Olendzka je poročen in oče treh otrok. V intervjuju<br />
za Domovino je spregovoril o ruski<br />
grožnji, njihovih namenih in operacijah, pa<br />
tudi o Slovencih, ki simpatizirajo z Rusi.<br />
Vojna v vaši sosednji državi se odvija<br />
že eno leto. Zakaj menite, da se<br />
je Rusija lotila reševanja problema<br />
z oboroženo silo?<br />
Katerega problema? Problem Rusije je,<br />
da želi obnoviti svoj nekdanji imperij.<br />
Kako narediti Rusijo veliko, močno in<br />
dominantno nad celotno Evropo. O<br />
tem govori že sam koncept Evrazije in<br />
Rusije kot najmočnejši imperij v Evropi.<br />
Ne država, pač pa imperij. Te težnje<br />
so se močno okrepile, ko je oblast prevzel<br />
g. Putin, ki je izrazil željo po obnovi<br />
Sovjetske zveze in ki želi, da bi bila<br />
Rusija nekakšen evropski žandar. Te<br />
težnje so povsem v nasprotju z idejo o<br />
EU, torej idejo svobodnih in demokratičnih<br />
držav, ter z idejo o osebni svobodi<br />
posameznika. Te ideje so v nasprotju<br />
s tem, kar Rusija širi naokoli.<br />
Rusom je bilo že leta 2005 kristalno<br />
jasno, da bodo takšnemu redu nasprotovali.<br />
Že leta 2006 so izzvali izgrede<br />
v Estoniji, kjer so napadli tudi celoten<br />
informacijsko-komunikacijski sistem.<br />
Drugi korak je bila agresija na Gruzijo.<br />
Tedaj je poljski predsednik Lech Kaczynski<br />
sestavil skupino predsednikov<br />
iz srednje Evrope, ki je obiskala Tbilisi,<br />
in na koncu jim je uspelo ustaviti agresijo.<br />
Jasno je bilo, da Rusi napadajo Gruzijo<br />
zato, da bi ji odrekli samostojnost<br />
in svobodo. Predsednik Kaczynski je v<br />
Tbilisiju izjavil, da je bila Gruzija prva<br />
v vrsti, da ji bo sledila Ukrajina, nato<br />
baltske države in nazadnje Poljska. In<br />
če trenutno poslušate ruske propagandiste,<br />
kot sta g. Dugin in g. Rogozin, se<br />
jim ne zdi sporno govoriti, da je Varšava<br />
rusko mesto. To so povedali pred<br />
dnevi. Njihove ambicije segajo dlje od<br />
zasužnjevanja Ukrajine.<br />
Če povzamemo vaše misli, je glavni<br />
krivec za vojno ruski imperializem,<br />
miselnost njihove države<br />
oziroma elite?<br />
Ne gre za miselnost države, pač pa<br />
za »raison d’état«. Prepričani so, da<br />
mora biti Rusija imperij in da morajo<br />
vladati drugim. Pa ne mislijo tako le<br />
vladajoči, ampak tudi običajni Rusi.<br />
Ideja o ruski dominaciji je globoko zakoreninjena<br />
že od Ivana Groznega in<br />
nato Petra Velikega. Drugi element, ki<br />
je zanje pomemben, je boj med Zahodom<br />
in Rusijo. Ukrajince v prvi vrsti<br />
sovražijo, ker ti stojijo na strani vrednot<br />
demokracije in svobode, s katerima<br />
skušajo oblikovati svojo identiteto.<br />
Za Ruse pa so zahodne vrednote slabe.<br />
Nekateri Rusi tudi nasprotujejo dosežkom<br />
Petra Velikega, ker je nekatere ideje<br />
prevzel z Zahoda.<br />
Ker so zato grešne?<br />
Da. Če nekdo misli, da se bo Rusija ustavila<br />
v Ukrajini, se moti. Ciljala bo na<br />
celoten Zahod. Če ne z vojaškimi operacijami,<br />
pa s hibridnim pristopom, z<br />
dezinformacijami, kot so to počeli med<br />
svetovnima vojnama in med hladno vojno<br />
s komunizmom. Ni šlo za boj za delavski<br />
razred, šlo je za boj proti zahodnim<br />
vrednotam, da bi uničili Zahod.<br />
Rekli so, da želijo vladati od Vladivostoka<br />
do Lizbone …<br />
To je njihov koncept Evrazije. Ne želim<br />
govoriti o stanju na fronti, a kar se tiče<br />
moralne in duhovne podpore ruskim<br />
vojakom, imamo na bojišču pravoslavne<br />
duhovnike, ki vojakom govorijo, da<br />
je pobijanje Ukrajincev vstopnica v raj.<br />
Obenem pa iz srednje Azije in daljnega<br />
Že leta 2006 so izzvali<br />
izgrede v Estoniji,<br />
kjer so napadli tudi<br />
celoten informacijskokomunikacijski<br />
sistem.<br />
Drugi korak je bila<br />
agresija na Gruzijo.<br />
Vzhoda kličejo vrače, ki naj bi s svojo<br />
čarovnijo uničili in zlomili vrednote in<br />
duha Ukrajincev.<br />
Mogoče še eno vprašanje o Evraziji:<br />
Očitno je, da so njihovi poizkusi<br />
v Ukrajini propadli. Koliko v resnici<br />
sploh še verjamejo, da lahko<br />
vladajo na tem območju?<br />
Ne znam jim brati misli, a kolikor sem<br />
preučeval to vojno in ruski sistem, so<br />
absolutno prepričani, da jim bo uspelo.<br />
To velja za skoraj celotno rusko družbo.<br />
Ne drži, da vojno podpirajo le vlada in<br />
propagandisti, ljudstvo pa je absolutno<br />
dobro in si vojne ne želi. Ne, žal ni tako.<br />
Takšno je stanje njihovega duha. Ruski<br />
pesnik Aleksander Blok je leta 1918 v<br />
svoji pesmi Skiti zapisal, da če kdo Rusije<br />
ne bo priznal kot velike sile, »vam<br />
bomo pokazali svoja grda azijska usta«.<br />
To je bila zelo jasna referenca, s katero<br />
so sporočali, da so sinovi Džingiskana,<br />
moderni Huni, ki bodo drugim prinesli<br />
novo kulturo.<br />
Skozi večino zgodovine Rusije<br />
smo videli takšen brutalen pristop<br />
k vladanju, vedno je prevladoval<br />
argument moči, ne moč argumenta.<br />
Tudi danes smo priča nasilju,<br />
tudi nad lastnimi ljudmi. Kako<br />
komentirate to značilno rusko<br />
projekcijo moči?<br />
To je v ruski družbi globoko zakoreninjeno.<br />
V osemdesetih letih 19. stoletja<br />
je Rusija postajala bolj svobodna, z<br />
nekaterimi elementi demokracije, ne<br />
le v smislu vrednot, vzpostavljale so se<br />
tudi demokratične institucije v večjih<br />
mestih. Ruski kmetje bi tedaj dobili več<br />
ekonomske svobode in politične avtonomije.<br />
Večina elite je bila proti in je<br />
želela še okrepiti prejšnji sistem, kjer<br />
je car edini vir moči, zakona in pravičnosti.<br />
Absolutizem je temeljni kamen<br />
ruske družbe in tako je ostalo preko<br />
boljševizma vse do danes. S tem pristopom<br />
Rusom v Ukrajini ne bo uspelo, če<br />
bomo Ukrajince zadostno podprli.<br />
Zakaj je treba podpreti Ukrajino?<br />
Bi lahko rekli, da branijo celo<br />
Evropo, ne le vojaško, ampak tudi<br />
njene vrednote?<br />
V prvi vrsti branijo sebe, svoje človeško<br />
dostojanstvo. Kar smo videli v Irpi-
INTERVJU<br />
30<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
nu, Buči in drugje, kar vemo o umorih<br />
in posilstvih, ugrabitvah otrok, ki naj<br />
bi jih spreobrnili v dobre Ruse … To je<br />
barbarsko obnašanje in je v nasprotju<br />
s človečnostjo in našimi vrednotami.<br />
To je v nasprotju z vsemi človekovimi<br />
pravicami! Branijo tudi svojo neodvisnost.<br />
Branijo mednarodno pravo.<br />
Predstavljajte si, da jutri nekdo reče:<br />
»Del Slovenije bo naš!« Ali pa da reče,<br />
naj svoje otroke pošljemo v njihove<br />
šole, da jih bodo indoktrinirali v svoj<br />
sistem. Ukrajinci branijo državo, ki jo<br />
je priznala mednarodna skupnost in<br />
tudi demokratični sistem. No, o tem bi<br />
se <strong>zaradi</strong> korupcije dalo razpravljati,<br />
a stopnja korupcije je v Ukrajini nižja<br />
kot v mnogih drugih evropskih državah.<br />
V zadnjih letih so vzpostavili politični<br />
sistem, ki je začel onemogočati<br />
oligarhe. Demokracija se je gradila<br />
na regionalni in lokalni samoupravi,<br />
kar je absolutno fantastično. Zato so<br />
Ukrajinci oblikovali tudi vojsko, ki ni<br />
vojska plačancev ali nabornikov, je<br />
vojska državljanov. Včasih na to pozabljamo,<br />
a to je vojska državljanov, ki<br />
se bojuje za svobodo.<br />
Nazorno ste opisali svoj pogled na<br />
ruski pristop, a zdi se, da mnogi<br />
Slovenci razmišljajo drugače.<br />
Kako bi komentirali stališče, da<br />
se »zli« NATO širi proti »dobri«<br />
Rusiji? Zakaj so mnogi Slovenci<br />
sprejeli to stališče?<br />
To me je presenetilo in šokiralo, včasih<br />
se tega tudi bojim. Dajte no, Slovenija<br />
je članica Nata! Prosili ste za<br />
članstvo, prosili ste za zaščito kolektivne<br />
obrambe in varnosti. Zavezali<br />
ste se, da prispevate k temu. Pri Natu<br />
ne gre le za sistem skupne obrambe,<br />
gre tudi za skupne vrednote, človekove<br />
pravice. To niso le pravice »tretje<br />
generacije«, gre za osnovne človekove<br />
pravice, ki jih je potrebno zaščititi.<br />
NATO je zveza, ustvarjena za obrambo,<br />
ne za napad.<br />
Lahko rečemo, da so se nekdanje<br />
članice Varšavskega pakta vedno<br />
želele pridružiti Natu in spet<br />
postati del zahodnega sveta, ker z<br />
rusko nadvlado niso bile posebno<br />
zadovoljne. Če bi Rusija bila tako<br />
pozitivna, kot razlagajo nekateri<br />
Slovenci, bi Poljaki verjetno želeli<br />
sodelovati z njo, tako pa je Rusija<br />
sama povzročila, da države bežijo<br />
od nje …<br />
Seveda! Stara šala pravi, da starega<br />
komunista ozdraviš komunizma tako,<br />
da ga pošlješ v kolhoz. Ali pa v Sibirijo.<br />
Poljska, Litva in ostale države niso bile<br />
del sovjetskega bloka, ker bi tako hotele,<br />
bile so pripojene Rusiji s pomočjo<br />
lokalnih komunistov. Rusi so obsedeni<br />
z idejo, da morajo »rešiti« svet, prinesti<br />
»odrešenje«. Hočejo »osvoboditi« celoten<br />
svet in vse pretvoriti v »Ruse« ali v<br />
»Sovjete«. Vsekakor v »nove ljudi«, sužnje<br />
carja in Partije. Na tak način prinašajo<br />
»odrešitev« in večno srečo preko<br />
komunizma ali »Ruskega mira«.<br />
Kar pa je zelo blizu nacističnim<br />
idejam, se strinjate?<br />
Absolutno, komunizem in nacizem sta<br />
na isti daljici, le na različnih koncih. Če<br />
daljico ukrivimo, pridemo na isto točko.<br />
Ko so Nemci in Rusi napadli Poljsko,<br />
sta oba režima počela bolj ali manj isto<br />
in sta sodelovala. Komunisti so nacistom<br />
ovajali tiste, ki bi lahko ogrozili<br />
nacistični režim. Aktivisti so med seboj<br />
sodelovali v boju proti demokratičnim<br />
vladam po vsej Evropi. To lahko razumem<br />
skozi vprašanje panslavizma, za<br />
vas je bilo to vprašanje, kako najti svojo<br />
pot do samostojnosti v boju proti ponemčevanju<br />
in tako dalje. S taktičnega<br />
vidika je bilo to v 19. stoletju razumljivo<br />
za to vizijo. Ne vem pa, zakaj danes ti<br />
aktivisti kar tako podpirajo Rusijo.<br />
Takšno mišljenje sega daleč,<br />
tudi med nekdanje predsednike<br />
države, vemo, da sta Kučan in<br />
Ne drži, da vojno<br />
podpirajo le vlada<br />
in propagandisti,<br />
ljudstvo pa je absolutno<br />
dobro in si vojne ne želi.<br />
Ne, žal ni tako. Takšno je<br />
stanje njihovega duha.<br />
Türk skupaj z drugimi uglednimi<br />
ljudmi iz slovenskega javnega<br />
življenja podpisovala pisma, ki<br />
so bila bliže stališčem Moskve<br />
kot pa Kijeva, tudi del politike<br />
se pridružuje mnenju, naj se<br />
Ukrajini ne pošilja več orožja. Se<br />
vam to zdi primerno za nekdanji<br />
politični vrh?<br />
Vsi smo svobodni in lahko izražamo<br />
svoje mnenje. In hvala Bogu smo mi,<br />
Zahodnjaki, ustvarili kulturo, kjer je<br />
svoboda izražanja eden od temeljev<br />
naše politične kulture. Ne le <strong>zaradi</strong><br />
vstopa v EU, v poljskem primeru se to<br />
odraža že od 15. stoletja, ko smo ustvarili<br />
zelo učinkovit sistem parlamentarne<br />
republike, ki so ga nato uničili naši<br />
sosedje, najprej Prusi in potem še Rusi.<br />
Tukaj se vsakdo lahko izraža, kakorkoli<br />
želi. Ampak v teh pismih je kontradikcija.<br />
Ljudje, ki so podprli ta stališča, s<br />
temi izjavami zavračajo, da bi bili del<br />
Zahoda. Zahod je slab itd. Odločiti se<br />
morajo, ali želijo biti del Zahoda ali ne.<br />
Vsak poljski državljan ima Poljsko za<br />
del Zahoda. Prav tako smo popolnoma<br />
prepričani, da je del Zahoda tudi Slovenija.<br />
Z dvomom v odziv EU in Nata na<br />
neupravičeno in brutalno rusko agresijo<br />
na neodvisno državo in s tem, da nas<br />
skušajo prepričati, da je to v redu in da<br />
to ni problem ruskega imperializma,<br />
se oni odrekajo izvornim vrednotam.<br />
Skupaj z drugimi evropskimi veleposlaniki<br />
smo prejšnji petek v Delu objavili<br />
pismo, kjer smo predstavili svoj<br />
pogled in pokazali, da se motijo. Nimajo<br />
prav in nastopajo proti našim skupnim<br />
vrednotam.<br />
Pričakujete, da se bo vojna prelila<br />
čez mejo in zajela tudi članice EU<br />
in zveze NATO?<br />
Kristalno jasno je, da je možnost za to<br />
zelo velika. Pred dnevi so se začeli izgredi<br />
v Kišinjevu. To je prvi korak. Rusi<br />
skušajo Moldavijo izrabiti za novo žarišče<br />
konflikta.<br />
Mislite Pridnjestrje?<br />
Tam je še en zamrznjen konflikt. Rusi<br />
obožujejo zamrznjene konflikte. Prvi<br />
je Pridnjestrje. Tudi konflikt v Ukrajini<br />
so že zamrznili, potem pa so ga lansko<br />
leto odmrznili. Tako se želijo igrati z<br />
državami EU in Nata. Največja grožnja,
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
INTERVJU<br />
31<br />
ki prihaja iz Rusije, ni vojaška, pač pa so<br />
to dezinformacije, psihološka vojna, ki<br />
jo izvajajo od leta 2005. Ob prvi obletnici<br />
agresije smo po več krajih v Evropi<br />
imeli manifestacije za mir in pisma,<br />
kot so bila omenjena že prej … To so<br />
orkestrirane akcije. Ne verjamem v nikakršne<br />
spontane akcije, če se tičejo<br />
Rusije ali njene agresije. Obstajata dve<br />
vrsti akcije: dezinformacije in hibridno<br />
bojevanje ter kasneje vojaška agresija<br />
v polnem obsegu. Želijo doseči dezintegracijo<br />
naših političnih sistemov,<br />
igrajo na levo in desno. Poglejte, kaj se<br />
na primer dogaja v Franciji in Nemčiji<br />
z različnimi strankami, to je strašljivo.<br />
Lahko rečemo, da se konflikt<br />
z Rusijo že odvija na naših tleh,<br />
sicer ne vojaško, ampak na<br />
drugih nivojih?<br />
Absolutno, tako je bilo že davno pred<br />
24. februarjem.<br />
Poljska postaja vse močnejši<br />
igralec tudi na mednarodnem<br />
parketu. Kako Poljska kot država<br />
in Poljaki kot ljudje sprejemajo<br />
EU? Preko medijev in informacij<br />
se ustvarja občutek, da je Poljska<br />
v stalnem konfliktu z Brusljem …<br />
Prvič slišim (smeh). Z nikomer nismo<br />
v konfliktu in smo aktivna članica EU.<br />
Poljska je tudi zelo aktivna v skupini<br />
G5, ki jo sestavlja pet največjih evropskih<br />
držav, in preko nje koordinira svojo<br />
politiko. Več kot 81 % poljske populacije<br />
podpira tako članstvo v EU kot tudi<br />
EU samo. Vprašanje pa je, kakšna naj<br />
bo in kako bi bila povezana.<br />
Razumeti je, da Poljska noče<br />
popolnoma odstopiti suverenosti<br />
Bruslju, predvsem kar se tiče<br />
notranjih zadev. V povezavi z<br />
Madžarsko o Poljski mnogokrat<br />
govorijo kot o »iliberalni demokraciji«.<br />
Kako to komentirate?<br />
Želi Slovenija vso suverenost prenesti<br />
na Bruselj? Seveda ne. V primeru iliberalnosti<br />
demokracij bi lahko vprašal<br />
enako kot Poncij Pilat: »Kaj je resnica?«<br />
Imamo jasno razlikovanje med<br />
Danes pa nekateri<br />
politiki mislijo, da<br />
naše bogastvo ni v<br />
različnosti, pač pa v tem,<br />
da smo vsi enaki.<br />
državami in notranje zadeve so absolutno<br />
nekaj drugega. Stlačiti Poljsko in<br />
Madžarsko v vrečo in jo nato pretresti<br />
ter razlagati, da sta državi enaki, je<br />
narobe. Madžarsko politiko in družbo<br />
oblikujejo popolnoma drugačni problemi<br />
in cilji kot poljsko.<br />
Naše ozemlje se je skozi zgodovino<br />
spremenilo. Nimamo nobenih teženj,<br />
da bi zahtevali nazaj ozemlje, ki je po<br />
drugi svetovni vojni ostalo v drugih<br />
državah. Moja družina, na primer, je<br />
iz okolice Vilne, a to je zgodovina. Obstaja<br />
le majhna skupina nacionalistov,<br />
Potrebno je strogo ločiti<br />
med LGBT ideologijo in<br />
LGBT ljudmi. Pravice<br />
LGBT skupnosti so<br />
na Poljskem absolutno<br />
zaščitene.
INTERVJU<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
32 Komentar<br />
ki jih navdihuje Rusija, in dokazano je,<br />
da od nje dobivajo podporo in denar,<br />
da bi destabilizirali odnose, ki jih ima<br />
Poljska z Ukrajino in Litvo. Destabilizirati<br />
skušajo tudi naše odnose z Nemčijo<br />
v zvezi s Šlezijo.<br />
Kar se tiče Evrope …<br />
Poljaki imamo svojo vizijo. Seveda so<br />
različne politične frakcije, a to je del<br />
razprave in te stvari je potrebno reševati<br />
s pogovorom. Spomnite se na debato<br />
o evropski ustavi. Poljska jo je nazadnje<br />
podprla, največje nasprotovanje<br />
pa je bilo na Nizozemskem in v Franciji.<br />
Zanima me, kaj si danes Francozi mislijo<br />
o tem, o takšni obliki federalizma.<br />
Lahko je ustvariti nekaj za elite, a to ne<br />
bo trajalo. Ljudje, državljani, morajo<br />
zaupati v spremembe. Atenska demokracija<br />
nam kaže, da kar je zgrajeno na<br />
nekih interesih, tudi če imamo oligarhijo<br />
ali kaj drugega, ne traja dolgo. Lahko<br />
je biti kritičen do tega, da so države<br />
zgrajene na nacionalni skupnosti. A ne<br />
obstaja nobena druga denominacija,<br />
kako ustvariti Evropo. Ker smo različni.<br />
A mi poskušamo voditi svoje nacionalne<br />
skupnosti k istim vrednotam, ki<br />
so vseprisotne. Ker smo Zahod. Imamo<br />
vladavino prava, demokracijo in v prvi<br />
vrsti smo za svobodo posameznikov.<br />
Evropa naj torej sodeluje na<br />
skupnih točkah, namesto da se<br />
deli na razlikah?<br />
Vsekakor. Obenem se spomnim slogana,<br />
ki so ga širili okoli leta 2000:<br />
»Bodite Evropejci, bodite drugačni.«<br />
Danes pa nekateri politiki mislijo, da<br />
naše bogastvo ni v različnosti, pač pa<br />
v tem, da smo vsi enaki.<br />
Govorimo o vrednotah in različnosti.<br />
Kakšni so poljski pogledi na<br />
širjenje LGBT in »woke« ideologije?<br />
Vemo, da je Poljska imela svoje<br />
slavne »LGBT free« cone …<br />
Nikoli jih ni imela. To je bila provokacija<br />
nekega LGBT aktivista, ki se je<br />
vozil po Poljskem ter lepil nalepke na<br />
obcestne table z imeni občin. To je šlo<br />
na sodišče in bilo je dokazano, da je<br />
šlo za provokacijo in absolutno laž. So<br />
pa nekatere skupnosti sprejele deklaracije<br />
proti LGBT ideologiji. Potrebno<br />
je strogo ločiti med LGBT ideologijo in<br />
LGBT ljudmi. Pravice LGBT skupnosti<br />
so na Poljskem absolutno zaščitene. Če<br />
primerjamo razmere na Poljskem in v<br />
nekaterih državah EU, ki jih ne želim<br />
imenovati, je tam nasilja nad LGBT<br />
osebami veliko več kot pri nas. Ljudi<br />
moramo naučiti, kako se soočati z drugačnostjo<br />
in kako spoštovati identiteto<br />
vsakega izmed nas. Položaj istospolnih<br />
na Poljskem ni zapostavljen. Imajo tudi<br />
zelo aktivno vlogo v politiki, prihajajo<br />
tako iz vladajoče stranke kot iz opozicije.<br />
Ni nikakršne zapostavljenosti.<br />
Obstaja na Poljskem pozitivna<br />
diskriminacija do istospolnih?<br />
Ne obstaja nikakršna diskriminacija,<br />
ne pozitivna ne negativna. Na Poljskem<br />
istospolnost ni bila nikoli kazniva. Ko je<br />
Poljska ponovno pridobila samostojnost,<br />
smo spisali nov kazenski zakonik, ki ga je<br />
poljski parlament sprejel leta 1928. Vprašanje<br />
istospolnosti ni bilo nikoli omenjeno.<br />
Zadnja oseba, ki je bila zaprta <strong>zaradi</strong><br />
tega, pa je bila v Nemčiji izpuščena leta<br />
1996. Šele 11. junija leta 1994 je Nemčija<br />
istospolnost izbrisala iz kazenskega zakonika.<br />
Tudi v prvi poljski republiki to ni<br />
bila tema, imeli smo tudi prvega izvoljenega<br />
kralja, ki je bil istospolno usmerjen,<br />
a to ni bilo vprašanje.<br />
Posvetiva se še odnosom med Poljsko<br />
in Slovenijo: Kako sodelujete<br />
s sedanjo vlado in kako je Poljska<br />
sodelovala s prejšnjo? Kakšni so<br />
odnosi? Je z menjavo vlade prišlo<br />
do kakršnihkoli sprememb?<br />
Z vsako slovensko vlado sodelujemo<br />
odlično. S prejšnjo vlado je bilo sodelovanje<br />
zelo dobro, kar najlepše prikazuje<br />
skupni obisk Kijeva le mesec dni po začetku<br />
agresije. Obisk je Janša celo predlagal.<br />
Tudi danes tesno sodelujemo z<br />
vlado g. Goloba na različnih ravneh.<br />
Včasih pride do različnih pogledov,<br />
saj sta državi različni, imamo različni<br />
družbi. Ampak bistvo demokracije in<br />
Evrope je v razpravi, ki nas vodi k soglasju.<br />
Politični sistem in kultura prve<br />
Poljske sta bila utemeljena na soglasju.<br />
Obe strani morata biti prepričani, da<br />
je to, kar počnemo, zanju sprejemljivo.<br />
Razprave lahko trajajo mesece ali leta,<br />
a na koncu moramo priti do soglasja.<br />
To je ključno.<br />
Zato se Evropa včasih zdi ranljiva,<br />
še posebej takrat, ko stojimo pred takšnim<br />
izzivom, kot je Rusija. Ampak v<br />
trenutku grožnje smo se zedinili in stopili<br />
skupaj. Lahko obstaja nestrinjanje,<br />
a na koncu dosežemo soglasje. Ta vojna<br />
prinaša spremembe. Ruska agresija<br />
na Ukrajino je za Evropo zgodovinska<br />
prelomnica, saj smo s tem zaključili obdobje<br />
po drugi svetovni vojni.<br />
Vidite to kot priložnost<br />
poenotenja Evrope?<br />
Da, ker so začele stare evropske sile<br />
drugače gledati na države srednje Evrope,<br />
ki so nastale iz imperijev po prvi<br />
svetovni vojni. Spremembe so velike,<br />
tudi v odnosih med Poljsko in Nemčijo.<br />
Končno smo stopili na novo pot skupnega<br />
spoštovanja. Nihče ne more zanikati,<br />
da je na strani držav, ki so ustanovile<br />
Evropsko skupnost, primanjkovalo spoštovanja<br />
do tistih, ki so se pridružile<br />
leta 2004 in kasneje. Danes pa je vzajemno<br />
spoštovanje veliko večje.
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
DRUŽBA<br />
Komentar<br />
33<br />
Desetletje papeža Frančiška:<br />
Cerkev je bolnišnica za grešnike<br />
ANDREJA BARAT<br />
13. marca 2013 je Argentinec Jorge Mario Bergoglio (86) prvič<br />
kot papež Frančišek pomahal z balkona in ljudi razorožil s preprostim:<br />
»Dober večer.« Preden je podelili svoj blagoslov, je ljudi prosil,<br />
naj molijo zanj.<br />
Svoj papeški program je zastavil<br />
že z imenom – Frančišek. Gre<br />
za preprostost ter predanost<br />
Bogu in odrinjenim. Je prvi latinskoameriški<br />
papež, prvi jezuit in<br />
prvi redovnik po 167 letih. In prvi, ki je<br />
povzročil toliko nemira.<br />
Dunajski nadškof Schönborn (78)<br />
je nedavno pronicljivo komentiral, da<br />
je Frančišek papež brez vseh okraskov.<br />
Res je takoj po nastopu službe odklonil<br />
kar nekaj zunanjih časti. Odklonil<br />
je papeško garderobo, papeško prestižno<br />
stanovanje, vozni park ... Pošvedrani<br />
čevlji so postali njegova blagovna<br />
znamka.<br />
Ko so ga novinarji na enem od njegovih<br />
znamenitih intervjujev na letalu<br />
vprašali, kaj ima v svoji črni torbi, da jo<br />
vedno nosi sam, je dejal, naj ne skrbijo,<br />
da nima šifer za jedrske rakete, in da ne<br />
vidi razloga, da bi mu morali drugi nositi<br />
torbo, če jo lahko nosi sam. Rekel je,<br />
da je treba ostati predvsem normalen<br />
in da je normalno, da si človek sam nosi<br />
svojo torbo.<br />
Papež zdaj torbe žal ne nosi več sam,<br />
saj je zdravstveno tako opešal, da se v<br />
javnosti že nekaj mesecev pojavlja na invalidskem<br />
vozičku. Ostaja pa normalen.<br />
Poglejmo najpomembnejše poudarke<br />
prvega desetletja njegovega<br />
pontifikata.<br />
SPREMEMBE IN NOVOSTI<br />
Prva novost je bila, da je moral Frančišek<br />
vladati ob obstoju drugega papeža,<br />
ki je odstopil. V zgodovini je ob<br />
takih situacijah prihajalo do vojn, ta<br />
dva gospoda pa sta to gentlemansko in<br />
prefinjeno izpeljala, in to kljub temu da<br />
so določeni krogi v Cerkvi redno skušali<br />
zaslužnega papeža Benedikta XVI.<br />
postaviti za idejnega vodjo nekakšne<br />
opozicije proti Frančišku. Skupaj sta<br />
napisala prvo okrožnico Frančiškovega<br />
pontifikata Lumen fidei – Luč vere.<br />
Papež Frančišek je napovedal veliko,<br />
tudi storil je veliko, ker pa Božji mlini<br />
meljejo počasi, seveda ostaja veliko<br />
še neuresničenega.<br />
Njegovo prvo potovanje je bilo na<br />
otok Lampedusa, otok beguncev. Drugo<br />
potovanje je bilo v Albanijo, najrevnejšo<br />
evropsko državo. S tem je povedal,<br />
kje vidi svoje poslanstvo kot papež.<br />
Papež Frančišek z zaslužnim<br />
papežem Benediktom XVI.<br />
PROFIMEDIA<br />
Kardinalski zbor je v teh desetih letih<br />
postal veliko bolj mednaroden. Reformiral<br />
je vatikansko banko in jo napravil<br />
občutno bolj transparentno.<br />
Poudarek je dal tudi verskemu dialogu,<br />
posebno z islamom. Pri tem ne<br />
gre toliko za teološke razprave, ampak<br />
v prvi vrsti za topla človeška srečanja,<br />
ki šele odpirajo možnost za razprave.<br />
Veliko in težko delo ga je pričakalo<br />
na področju spolnih zlorab v Cerkvi.<br />
Potegnil je odločne poteze in večkrat
DRUŽBA<br />
34<br />
Komentar<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
»Katastrofa<br />
bo!« naj bi slovenski<br />
kardinal Franc Rode (88)<br />
ob izvolitvi zašepetal<br />
ameriškemu kardinalu<br />
Williamu Levadi.<br />
javno poudaril, da je doba pometanja<br />
pod preprogo končana. Kar nekaj visokih<br />
kleriških glav, ki so bile do tedaj<br />
nedotakljive, je odletelo – celo cele škofovske<br />
konference.<br />
Precej konkretno je reformiral<br />
rimsko kurijo. V njej je močno povečal<br />
delež žensk. Objavil je dva najdaljša papeška<br />
dokumenta, ki sta bila kdajkoli<br />
napisana: Evangelii Gaudium in Amoris<br />
Laetitia. Še posebej slednji je močno<br />
razburkal cerkvene vode. V njem je namreč<br />
Cerkev predstavil kot bolnišnico<br />
za grešnike in ne kot hišo za farizeje.<br />
Posledično je pustil priprta nekatera<br />
vrata, ki jih je Cerkev stoletja zapirala.<br />
NASPROTNIKI<br />
Frančišek si je v teh letih pridobil tudi<br />
kar nekaj nasprotnikov. Njegova blagost<br />
ne pomeni omahljivosti in neodločnosti.<br />
Za njegove nasprotnike veljajo<br />
konservativnejši krogi v Cerkvi. Že<br />
njegova izbira imena je bila zgovorna:<br />
Frančišek – asiški revolucionarni svetnik.<br />
Številni kardinali so bili veseli,<br />
saj je ime obljubljalo reformni program.<br />
Drugi pa niso bili zadovoljni.<br />
»Katastrofa bo!« naj bi slovenski kardinal<br />
Franc Rode (88) ob izvolitvi zašepetal<br />
ameriškemu kardinalu Williamu<br />
Levadi – tako vsaj poroča avstrijski katoliški<br />
portal Kathpress.<br />
Zagotovo je močno na prste stopil<br />
kleriškim karieristom in povzpetnikom.<br />
Skušali so mu podtakniti marsikateri<br />
škandal, a jim nekako ni uspelo.<br />
Že na začetku pontifikata so mu očitali<br />
sodelovanje z argentinsko hunto, a jih je<br />
utišal Nobelov nagrajenec za mir Adolfo<br />
Perez Esquivel (91), sam žrtev takratne<br />
diktature, in jasno povedal, da se je<br />
Frančišek vedno zavzemal za trpeče.<br />
Nekaj glasnih nasprotnikov je dobil<br />
po objavi okrožnice Radost ljubezni<br />
(Amoris Laetitia). Takrat so se pojavili<br />
tako imenovani »dubia kardinali«,<br />
ki so s posebnim pismom izrazili dvom<br />
v nauk te okrožnice. Tudi amazonska<br />
sinoda je, čeprav večjih sprememb ni<br />
prinesla, pokazala zatohlost klerikalne<br />
strani Cerkve.<br />
Danes je videti, da so njegovi največji<br />
nasprotniki znotraj Cerkve privrženci<br />
tridentinskega obreda ter<br />
nekaj posameznikov, ki so ostali brez<br />
privilegijev. Očitno tudi oni Frančišku<br />
(oziroma njihovi pogledi in način<br />
prakticiranja katolištva) ne ležijo prav<br />
posebno, saj jih je nedavno ponovno<br />
precej omejil.<br />
Veliko dela in papeške modrosti<br />
bo v prihodnosti treba tudi z nemško<br />
Cerkvijo, ki pa se počasi odmika iz povsem<br />
drugih, liberalnejših razlogov.<br />
Veliko in težko delo je Frančiška pričakalo<br />
na področju spolnih zlorab v Cerkvi.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Frančišek se ne pusti ujeti v mnenjske<br />
spone. Ko se nanj sklicujejo konservativnejši<br />
kristjani ali kadar ga<br />
desničarski politiki želijo postaviti na<br />
svoj piedestal, vse zavrne s preprostim:<br />
»Kdo sem jaz, da bi sodil?« In ko bi<br />
ga želeli na čelo svoje kolone postaviti<br />
ideologi LGBT, se hitro oglasi in pravi,<br />
da je treba ločiti ljubezen do vseh ljudi,<br />
tudi homoseksualnih, in LGBT, pri kateri<br />
gre za hudo zmotno ideologijo. <br />
Komentar avtorja<br />
Frančišek<br />
zrači Cerkev<br />
Najbrž je prav to papež, ki ga danes<br />
potrebujemo. Odpira vrata sobe, v kateri<br />
je preveč zatohel zrak, in jih zapira,<br />
ko je prevelik prepih.
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
DRUŽBA<br />
Komentar<br />
35<br />
Sočne izjave papeža Frančiška<br />
ANDREJA BARAT<br />
večer. Molite<br />
zame!« Papež je s svojo<br />
preprostostjo osvojil<br />
»Dober<br />
srca vernikov na večer<br />
svoje izvolitve.<br />
SPOLNA MORALA<br />
»Če je nekdo gej in išče Boga, kdo sem<br />
jaz, da bi ga sodil?« To izjavo so na veliko<br />
izrabili številni mediji, kljub temu pa<br />
je zgovorna. Katoličanom jasno pokaže<br />
ločnico med grehom in grešnikom,<br />
med tem, kdo je sodnik in kdo je samo<br />
učenec (mi vsi). Ob drugi priložnosti je<br />
povedal, da homoseksualnost ni zločin,<br />
je pa greh. Papež na drugi strani<br />
jasno pove, da vedno loči »med tem,<br />
kaj je pastoralna oskrba ljudi z drugačno<br />
spolno usmerjenostjo, in tem, kaj je<br />
ideologija spola. Ta je danes ena najnevarnejših<br />
ideoloških kolonizacij.«<br />
»Poklicani smo k temu, da vest<br />
ljudi oblikujemo, ne pa da jo skušamo<br />
nadomestiti.«<br />
»Čeprav je upravičeno in prav, da<br />
zavrnemo stare oblike ›tradicionalne‹<br />
družine, zaznamovane z avtoritarnostjo<br />
in celo z nasiljem, to ne bi smelo<br />
voditi k preziranju zakona, temveč k<br />
ponovnemu odkritju njegovega pravega<br />
smisla in k njegovi prenovi.«<br />
OKROŽNICE<br />
Z okrožnico Radost ljubezni je dodobra<br />
razburkal tiste, ki trpijo za boleznijo<br />
klerikalizma.<br />
Papež Frančišek (86) je znan po svoji pronicljivosti, gostobesednosti,<br />
včasih tudi naglem jeziku. Njegove izjave včasih božajo, včasih zarežejo.<br />
Dlake na jeziku gotovo nima, s svojim pristopom in evangelijsko<br />
govorico pa se je uspel prikupiti širšim množicam.<br />
Precej papeževih odmevnih izjav se<br />
je nabralo v odgovorih na novinarska<br />
vprašanja, ki mu jih zastavljajo medtem,<br />
ko leti na obiske v različne države sveta.<br />
PROFIMEDIA<br />
»Ne zapadite v klerikalizem, ki je<br />
ena najhujših sprevrženosti. Bodite zelo<br />
pozorni, klerikalizem je ena izmed oblik<br />
duhovne posvetnosti. Klerikalizem<br />
deformira, je pokvarjen in te vodi v pokvarjenost,<br />
ki te ločuje od ljudi, tako da<br />
pozabiš na ljudstvo, iz katerega si izšel.«<br />
Ob drugi priložnosti pa je prav tako<br />
jasno povedal, da lahko tudi laiki zelo<br />
hitro zapadejo bolezni klerikalizma.<br />
»Ekološko spreobrnjenje, ki je nujno<br />
za vzpostavitev trajnih sprememb,<br />
je tudi družbeno spreobrnjenje.« Tudi<br />
z »okoljsko« okrožnico je papež dodobra<br />
razburkal javnost. Tisti, ki so naklonjeni<br />
ekonomskemu liberalizmu, so jo<br />
sprejeli precej negativno, saj je izgledalo,<br />
da so okoljevarstveniki v papežu dobili<br />
novega zaveznika. Toda papež gre<br />
globlje. Poudari je, da skrbi za stvarstvo<br />
ni mogoče ločiti od predanosti Stvarniku.<br />
Prav tako jasno pove, da je lahko<br />
ekologija le ideološka maska, dokler ne<br />
vključuje tudi skrbi za najranljivejše –<br />
nerojene otroke.<br />
SPOLNE ZLORABE<br />
»Spolne zlorabe so hudičevo delo in<br />
zlorabljevalci sodelavci hudiča.« Frančišek<br />
je večkrat in jasno povedal, da<br />
bo Cerkev storila vse, da njeno okrilje<br />
ne bo nikoli več skrivališče za spolne<br />
zločince. Mnenja o tem, kako uspešna<br />
je borba proti spolnim zlorabam,<br />
so različna, gotovo pa je bilo storjenega<br />
vsaj nekaj.<br />
<br />
Spolne zlorabe<br />
so hudičevo delo<br />
in zlorabljevalci<br />
sodelavci hudiča.
DRUŽBA<br />
36<br />
Komentar<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Ko si dekle da odrezati prsi,<br />
nato pa spozna svojo zmoto<br />
Dogajanje na področju transspolnosti je v zadnjih mesecih pestro.<br />
Kako pa so o njem poročali svetovno priznani mediji? Preverili smo<br />
poročanje medijev BBC, CNN, Reuters, The New York Times,<br />
The Guardian in The Washington Post, in sicer na primerih štirih zgodb.<br />
PIA KOS<br />
Konec lanskega leta se je v javnosti<br />
pojavilo dekle s svojo<br />
izkušnjo transspolnosti.<br />
Osemnajstletna Chloe Cole je<br />
opisala, kako se je v zgodnjih najstniških<br />
letih počutila osamljeno in<br />
kako je iskala rešitev na družbenih<br />
omrežjih. Med branjem spletnih strani<br />
transspolnih skupnosti je »spoznala«,<br />
da je v resnici fant. Vztrajala je pri novi<br />
identiteti in šla k terapevtu, ki naj ji<br />
ne bi bil v pomoč. Zelo hitro je uspela<br />
dobiti zdravila za blokiranje pubertete,<br />
nato pa hormone (testosteron). Že<br />
pri petnajstih letih so Chloe odstranili<br />
prsi. Ko je spoznala svojo zmoto, je bilo<br />
torej že prepozno, zato še vedno trpi za<br />
posledicami hormonov, ki jih je jemala.<br />
Ocenjuje, da so jo k temu spodbudili<br />
zdravniki, ki so v pravilnost eksperimentalnih<br />
procedur prepričali tudi<br />
njene zaskrbljene starše.<br />
O zgodbi niso pisali ne v Guardianu,<br />
ne v New York Timesu, ne na BBC<br />
in ne CNN. Washington Post je njeno<br />
ime omenil v prispevku o republikanskih<br />
predlogih proti transseksualnim<br />
posegom na Floridi. Reuters je o njej<br />
objavil le mnenje transspolnega aktivista,<br />
ki je povedal, da so takšne zgodbe<br />
nujne za transspolno skupnost in<br />
da morajo biti preiskane, ker omogočajo<br />
razvoj boljše zdravniške obravnave<br />
transspolnih oseb.<br />
ŠKOTSKI PRIMER<br />
Moški, ki se identificira kot transspolna<br />
ženska, je bil pred spremembo identitete<br />
obsojen posilstva dveh žensk.<br />
Primer Isle Bryson (31) je škotskim<br />
oblastem tako postavil vprašanje o<br />
novem zakonu, ki omogoča premeščanja<br />
zapornikov v zapore, ki ustrezajo<br />
Chloe Cole (18) ocenjuje,<br />
da so jo k temu<br />
spodbudili zdravniki,<br />
ki so v pravilnost<br />
eksperimentalnih<br />
procedur prepričali tudi<br />
njene zaskrbljene starše.<br />
PROFIMEDIA<br />
njihovi spolni identiteti. Po podatkih<br />
škotske vlade naj bi bilo v škotskih zaporih<br />
leta 2022 samo enajst transspolnih<br />
žensk, torej bioloških moških, od<br />
katerih naj bi jih bilo pet v ženskih zaporih.<br />
Primer se je sprevrgel v spor med<br />
škotskimi in britanskimi oblastmi glede<br />
pravic žensk in njihove ogroženosti<br />
v zaporih, ker si jih delijo z biološkimi<br />
moškimi ženske identitete. Škotska je
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
DRUŽBA<br />
Komentar<br />
37<br />
stopila korak nazaj in vpeljala namestitev<br />
glede na biološki spol, in sicer po<br />
izjavi britanskega ministrstva za pravosodje,<br />
da bodo »transspolne ženske z<br />
moškimi genitalijami ali tiste, ki so bile<br />
obsojene <strong>zaradi</strong> spolnega prestopka,<br />
nameščene na moških oddelkih«.<br />
Podoben primer po spremembi zakonodaje<br />
na Škotskem je tudi Tiffany<br />
Scott, prej znan(a) kot Andrew Burns.<br />
Gre za še eno transspolno žensko, ki<br />
med drugim prestaja kazen <strong>zaradi</strong> zalezovanja<br />
trinajstletnega dekleta. Nasilni<br />
zapornik je razglasil spremembo<br />
identitete in zaprosil za premestitev v<br />
ženski zapor. Postopek je bil prekinjen<br />
<strong>zaradi</strong> političnega spora v primeru Isle<br />
Bryson, sicer bi Tiffany, kljub temu da<br />
prestaja kazen za nedoločen čas, in sicer<br />
dokler ne bo več grožnja javni varnosti,<br />
premestili v ženski zapor.<br />
O spremembah škotskih pravil za<br />
premeščanje transspolnih zapornikov<br />
je pisalo vseh šest medijev, Reuters in<br />
The New York Times sta dogajanju namenila<br />
po tri prispevke.<br />
ZAKONI V ZDA<br />
V večinsko republikanskih zveznih državah<br />
v ZDA so predlagali več zakonov,<br />
ki bi omejili storitve za transspolne<br />
osebe, kot so dajanje hormonov in operacije.<br />
O tem je na dolgo in široko pisalo<br />
pet medijev, vzdržal se je samo BBC,<br />
ki je pisal zgolj o predlogih, ki bi transspolnim<br />
deklicam (moškega biološkega<br />
spola) preprečili igranje v dekliških<br />
športnih skupinah v šolah. Washington<br />
Post je na primer pisal prispevke<br />
z naslovi, kot so »Zakaj republikanci<br />
napadajo pravice transspolnih« in<br />
»Transspolni otroci ne obžalujejo, kot<br />
republikanci cinično trdijo«. Guverner<br />
Utaha, Spencer Cox (47), je vpeljal<br />
prepoved medicinskih storitev za spremembo<br />
spola pri mladoletnih. Zaradi<br />
predlogov zakonov v Oklahomi, ki bi<br />
starostno mejo za storitve spremembe<br />
spola postavili na 26. leto, so na Kapitolu<br />
tudi protestirali. Podobne omejitve<br />
poskušajo sprejeti v drugih republikanskih<br />
zveznih državah.<br />
CNN je v prispevku, ki naj bi opisoval<br />
zakonodajne predloge, ki se tičejo<br />
omejevanja medicinske spremembe<br />
spola, tretjino prostora namenil ponavljanju<br />
dveh trditev: da je terapija<br />
(blokatorji pubertete, hormoni in operacije)<br />
nujna, da rešuje življenja in je<br />
podkrepljena z znanstvenimi dokazi<br />
ter da gre za napad in diskriminacijo.<br />
Privoščili so si celo namige, da konservativci<br />
želijo škodovati transspolnim<br />
osebam. Aktivist je za CNN na primer<br />
komentiral, da je za republikance<br />
bistvo »škodovati transspolnim osebam<br />
in da iščejo naslednji diskriminatorni<br />
ukrep, ki bi ga lahko sprejeli«.<br />
V prispevku ni predstavljena druga<br />
stran, ob omembah republikancev in<br />
predlaganih zakonih pa najdemo besede,<br />
kot so »diskriminatorno«, »napad«,<br />
»nevarno(st)« in celo »uničujoče«. Ob<br />
omembah storitev oziroma terapije za<br />
spremembo spola se neprestano ponavljajo<br />
besedne zveze, kot so »nujno«, »(življenje)<br />
rešujoče« in »klinično ustrezno«.<br />
The Guardian denimo poroča o novih<br />
»napadih« na LGBT in omenja republikansko<br />
željo po prepovedi »spolno<br />
eksplicitnih« knjig v javnih knjižnicah,<br />
pri tem pa ne opiše, nad kakšnimi vsebinami,<br />
ki bi bile dostopne otrokom, so<br />
se republikanci zgražali.<br />
PRVA ŽVIŽGAČKA<br />
V začetku februarja se je v javnosti<br />
izpostavila prva žvižgačka, delavka<br />
v eni od številnih t. i. »gender clinics«,<br />
zdravstvenih ustanov, ki izvajajo<br />
storitve za spremembo spola. Jamie<br />
Reed, tudi sama del LGBT skupnosti,<br />
poročena s transspolno osebo, in<br />
»bolj leva od Bernieja Sandersa«, je<br />
od 2018 delala v (pediatričnem) transspolnem<br />
centru washingtonske univerze.<br />
V prispevku za The Free Press je<br />
opisala, kako je kljub svojim progresivnim<br />
prepričanjem in dolgoletni<br />
podpori LGBT ter pomoči različnim<br />
manjšinam spoznala, da je treba za<br />
izrazit porast števila transspolnih otrok<br />
kriviti kulturo in vpliv vrstnikov.<br />
Razkrila je, da tega v kliniki niso priznavali,<br />
da so bili protokoli neustrezni,<br />
preuranjeni in nepremišljeni, vse pa je<br />
bilo v škodo otrok. O njeni zgodbi ni<br />
pisal nobeden od šestih medijev. <br />
Komentarji bralcev<br />
Ti “izjemni” intelektualci potrebujejo<br />
samo fizično delovno terapijo, ali kakor<br />
pravimo, pravo delo se spozna, ko ti<br />
na hrbtu pri trtici priteče znoj. To je<br />
najboljše zdravilo, predvsem pa ločuje<br />
zrno od plev.<br />
Mihec<br />
Ni tako preprosto dvakrat na dan<br />
menjati spol.<br />
Mefisto<br />
Naj se glasno pove: pohabljanje otrok<br />
je prepovedano!<br />
Kajpavem<br />
Zakonsko prepovedano bi moralo<br />
biti spreminjanje spola oseb, mlajših<br />
od 30 let. Prej namreč večina ljudi ne<br />
pride k pameti.<br />
Spreminjanje spola ne bi smelo biti<br />
brezplačno, ampak plačljivo po ekonomski<br />
ceni storitve.<br />
Andrej Muren
DRUŽBA<br />
38<br />
Komentar<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Katoliški škofje<br />
in duhovniki v Nemčiji<br />
bodo blagoslavljali istospolne pare<br />
GABRIEL<br />
KAVČIČ<br />
Nemška sinodalna pot je potrdila dokumente, ki predlagajo<br />
nadaljnjo pastoralno smer Cerkve v Nemčiji: uspeli so izglasovati<br />
blagoslove istospolnih parov in tudi rahljanje odnosa Cerkve<br />
do ponovno civilno poročenih parov. S tem se je zaključil tri leta trajajoči<br />
proces, ki ga od samega začetka spremljajo predvsem opozorila<br />
z vseh koncev sveta, da uvaja zelo heterodoksne ideje in da lahko<br />
povzroči celo razkol med večino nemških škofij in vesoljno Cerkvijo.<br />
Izstopa tudi predlog, da bi lahko<br />
med bogoslužjem pridigali laiki, na<br />
papeža Frančiška (86) pa naslavljajo<br />
prošnjo, naj se ponovno preuči<br />
obveznost duhovniškega celibata tam,<br />
kjer je v Katoliški cerkvi zapovedan.<br />
Na prejšnjem zasedanju je sicer dokument,<br />
ki je obravnaval vprašanja spolnosti,<br />
pri glasovanju padel <strong>zaradi</strong> premajhnega<br />
strinjanja škofov, tokrat pa<br />
uspel s plebiscitarno večino.<br />
KAKO SO GLASOVALI<br />
Po precej kontroverzni razpravi so torej<br />
udeleženci sinodalne poti – škofje, duhovniki,<br />
redovniki, redovnice in laiki<br />
– v petek v Frankfurtu z nekaj manj kot<br />
93-odstotno večino potrdili dokument,<br />
ki Katoliški cerkvi v Nemčiji priporoča,<br />
da se v bližnji prihodnosti razvijejo in<br />
uvedejo ustrezna bogoslužja za blagoslov<br />
istospolnih parov. Ukrepu je nasprotovalo<br />
le devet od 58 škofov, enajst škofov<br />
pa se je vzdržalo. Če bi se teh enajst<br />
vzdržanih škofov pridružilo nasprotovanju,<br />
ukrep ne bi dosegel zahtevane<br />
dvotretjinske škofovske podpore, kar<br />
pomeni, da je zadeva uspela na tesno,<br />
in to na račun neodločnosti nekaterih<br />
pastirjev, ne pa <strong>zaradi</strong> zares visoke podpore<br />
dokumentu. Mimogrede, tudi pri<br />
glasovanju o pozivu papežu Frančišku,<br />
naj ponovno razmisli o nujnosti duhovniškega<br />
celibata, se je vzdržalo enajst<br />
škofov, predlog je bil tako sprejet. Sedaj<br />
naj bi se pripravil neke vrste obrednik<br />
za različne konstelacije parov. Duhovniki,<br />
ki bodo vodili obred blagoslova, ne<br />
bi smeli biti več izpostavljeni disciplinskim<br />
posledicam.<br />
ARGUMENTI<br />
V dokumentu z naslovom »Obred blagoslova<br />
za pare, ki se ljubijo« je njihova<br />
odločitev razložena takole: »Zavrnitev<br />
blagoslova odnosa dveh oseb, ki želita<br />
živeti partnerski odnos v ljubezni, predanosti<br />
in odgovornosti drug do drugega<br />
in do Boga, se kaže kot neusmiljena<br />
ali celo diskriminatorna. Takšna<br />
zavrnitev postavlja tudi resna vprašanja<br />
o verodostojnosti cerkvenega delovanja<br />
v našem kulturnem prostoru.«<br />
Po mnenju sinodalne poti blagoslavljanje<br />
različnih parov nikakor ne gre<br />
na račun vrednotenja klasične zakramentalne<br />
zakonske zveze. Pri tem se<br />
nemška sinoda sklicuje tudi na papeževo<br />
spodbudo Amoris laetitia iz leta<br />
2016, v kateri Frančišek zapiše, da »ni<br />
več mogoče trditi, da se vsi, ki živijo v<br />
kakršnem koli ›nepravilnem primeru‹,<br />
Ukrepu je nasprotovalo<br />
le devet od 58 škofov,<br />
enajst škofov<br />
pa se je vzdržalo.<br />
SHUTTERSTOCK
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
DRUŽBA<br />
Komentar<br />
39<br />
nahajajo v stanju smrtnega greha in so<br />
izgubili posvečujočo milost.«<br />
Že med razpravo pa je postalo jasno,<br />
da bo na sinodalni poti dokument<br />
sicer uspel, a so se vseskozi pojavljali<br />
tudi jasni nasprotni glasovi škofov.<br />
Med drugim so pred shizmo svarili<br />
Gregor Hanke (68) iz Eichstätta, Rudolf<br />
Voderholzer (63) iz Regensburga ter<br />
Stefan Oster (57) iz Passaua. Več drugih<br />
delegatov pa je denimo pozvalo k še večjim<br />
spremembam. Med drugim je bilo<br />
mogoče slišati, da je blagoslov istospolnih<br />
zvez minimum, da je predlagani<br />
dokument diskriminatoren, saj tako<br />
ali tako »potrebujemo [zakramentalno]<br />
poroko za vse«.<br />
PAPEŽEVA VLOGA<br />
Kot ugleden gost – ki edini ni imel omejitve<br />
pri dolžini svojega govora – je tik<br />
pred glasovanjem spregovoril tudi škof<br />
Johan Bonny (67) iz Antwerpna v Belgiji.<br />
Škof Bonny in drugi flamski škofje<br />
so septembra 2022 uvedli blagoslov<br />
istospolnih parov, na sinodalni poti<br />
pa je presenetil z izjavo, da papež med<br />
obiskom belgijskih škofov »ad limina«<br />
konec preteklega leta možnosti blagoslova<br />
ni niti odobril niti zavrnil, ampak<br />
dejal, da je to pastoralna domena<br />
flamskih škofov, dokler so enotni. To<br />
sicer le še povečuje zmedo, saj je Kongregacija<br />
za nauk vere – s podpisom<br />
papeža Frančiška – v pojasnilu, objavljenem<br />
leta 2021, ponovila, da ni v moči<br />
Cerkve, da bi podeljevala blagoslov<br />
istospolnim zvezam.<br />
Nobeden od ukrepov, ki jih je sprejela<br />
sinodalna pot, sicer nima zavezujočega<br />
učinka v nemških škofijah, če<br />
jih ne izvede lokalni ordinarij. Pri tem<br />
se seveda postavlja vprašanje možnosti<br />
uvajanja ukrepov, ki niso v skladu z<br />
redom in prepričanji Katoliške cerkve<br />
v celoti. Opazovalci sicer menijo, da<br />
bodo ukrepi verjetno izvedeni v večini<br />
škofij, v nekaterih primerih zato, ker<br />
jih škofje podpirajo, v drugih pa <strong>zaradi</strong><br />
močnega pritiska na škofe s strani<br />
cerkvenih uslužbencev, katoliških medijev<br />
in celo drugih škofov.<br />
KOMENTAR S TERENA<br />
Za komentar smo tokrat prosili enega<br />
od nemških duhovnikov, čigar škof je<br />
podpornik novih predlogov nemške<br />
sinodalne poti. Najprej je, iz pristnega<br />
strahu pred suspenzom, če se njegovo<br />
mnenje pojavi v javnosti, sodelovanje<br />
zavrnil. To že nekaj pove o trenutni<br />
klimi na Nemškem, posebej med mlajšimi<br />
duhovniki. Potem ko mu je bila<br />
obljubljena anonimnost, pa je vendarle<br />
pristal na sodelovanje in spisal<br />
komentar, ki ga objavljamo v celoti:<br />
»Blagoslavljanje istospolnih parov<br />
je taktika nemške cerkvene politike.<br />
Čeprav razne moderne pobude, kot je<br />
denimo #Outinchurch, vedno znova<br />
izvajajo pritisk, češ da božje ljudstvo<br />
absolutno zahteva takšne blagoslove,<br />
Seveda pa je res,<br />
da si škofovska<br />
konferenca, ubadajoč<br />
se s takimi vprašanji,<br />
kot je blagoslov<br />
istospolnih parov,<br />
pridobiva naklonjenost<br />
majhne, a strukturno<br />
in finančno zelo<br />
pomembne skupine<br />
klerikov in laikov<br />
znotraj nemške<br />
Katoliške cerkve.<br />
so razmere ›na terenu‹, torej v župnijah,<br />
povsem drugačne. Velik del ljudi<br />
namreč na to temo gleda z nezainteresiranostjo.<br />
Vprašanje strukturnih<br />
sprememb, kot so denimo obsežne<br />
teritorialne združitve <strong>zaradi</strong> pomanjkanja<br />
duhovnikov, so med ljudstvom<br />
veliko bolj prisotna vprašanja.<br />
Seveda pa je res, da si škofovska konferenca,<br />
ubadajoč se s takimi vprašanji,<br />
kot je blagoslov istospolnih parov, pridobiva<br />
naklonjenost majhne, a strukturno<br />
in finančno zelo pomembne<br />
skupine klerikov in laikov znotraj<br />
nemške Katoliške cerkve. Kakorkoli<br />
že, vernikov na župnijah pravzaprav<br />
to nič ne briga in se s temi vprašanji<br />
enostavno ne ukvarjajo. Vse skupaj pa<br />
je vseeno zelo pereče, ker je bistvena<br />
tema, to pa je vprašanje evangelizacije,<br />
povsem potisnjena na stranski tir. Pri<br />
tem je jasno, da želi celotna sinodalna<br />
pot bolj ugajati svetu, kot pa se podati<br />
na težko pot hoje za Kristusom. Vse,<br />
kar sedaj gledamo, ni nič drugega kot<br />
bolezenski simptom nemškega cerkvenega<br />
davčnega sistema, ki družbeno<br />
všečnost enači s poslanstvom<br />
Cerkve, in to z enim samim ciljem: da<br />
bi se sistem finančno ohranil.«
DRUŽBA<br />
40<br />
Komentar<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Vatikan z novimi omejitvami<br />
tradicionalne maše<br />
URBAN ŠIFRAR<br />
Po novem lahko le Sveti sedež odobri novoposvečenim duhovnikom<br />
dovoljenje za obhajanje tradicionalne maše, škof ne more po lastni<br />
presoji dovoliti njenega obhajanja v župnijski cerkvi ter ne sme dovoliti<br />
ustanavljanja osebnih župnij za takšno obhajanje. Več let je bila tradicionalna<br />
latinska maša enkrat mesečno darovana v Ljubljani, sredi poletja<br />
2021 pa so jo škofje prestavili v cerkev cistercijanske opatije Stična.<br />
Motuproprij Traditionis custodes<br />
(Varuhi tradicije), ki je<br />
julija 2021 močno posegel v<br />
dotlej svobodnejše obhajanje<br />
liturgije po misalu sv. Janeza XXIII. iz leta<br />
1962 in pokojnemu papežu Benediktu po<br />
besedah njegovega tajnika zlomil srce,<br />
je dobil novo nadaljevanje. Tokrat gre za<br />
reskript, kratko dodatno pojasnilo, ki ga<br />
je po potrditvi papeža Frančiška (86) objavil<br />
prefekt Kongregacije za bogoslužje,<br />
kardinal Arthur Roche (73).<br />
Reskript določa, da ima pristojnost<br />
za podeljevanje spregledov pri treh<br />
omejitvah iz motuproprija le Vatikan,<br />
Škofje bi morali<br />
imeti pristojnost<br />
dovoliti nadaljevanje<br />
tradicionalnih maš,<br />
saj so precej bolj<br />
na tekočem s tem,<br />
kar se dogaja v njihovih<br />
škofijah, kot pisarna<br />
v Rimu.<br />
ne pa tudi lokalni škofje. Ti so se doslej<br />
pri tem lahko sklicevali na kanon, ki<br />
pravi, da lahko škof oprosti vernike od<br />
določenih disciplinskih pravil, če presodi,<br />
da je to v njihovo duhovno dobro.<br />
Omenjene tri omejitve vključujejo<br />
to, da le Sveti sedež lahko odobri novoposvečenim<br />
duhovnikom dovoljenje<br />
za obhajanje tradicionalne maše, da<br />
škof ne more po lastni presoji dovoliti<br />
njenega obhajanja v župnijski cerkvi<br />
ter da ne sme dovoliti ustanavljanja<br />
osebnih župnij za takšno obhajanje.<br />
Številni škofje v zahodnem svetu,<br />
posebej v ZDA, namreč nad omejitvami<br />
SHUTTERSTOCK<br />
iz motuproprija in sledečih dokumentov<br />
niso bili navdušeni ter so tradicionalnim<br />
župnijam in vernikom podelili širokogrudna<br />
dovoljenja, ker so se zavedali, da<br />
– četudi sami niso navdušenci nad starim<br />
obredom – takšni katoličani predstavljajo<br />
pomemben in živ del njihove<br />
škofije. Da imajo škofje do tega pravico,<br />
so utemeljevali tudi številni kanonski<br />
pravniki, ki so analizirali dokumente.<br />
A odslej bo o vseh prošnjah za spreglede<br />
pri omejitvah odločal Dikasterij za<br />
bogoslužje – ta pa, vsaj po informacijah<br />
virov pri Catholic Herald, denimo ni in<br />
ne bo izdal nobenih dovoljenj za obhajanje<br />
tradicionalne maše duhovnikom,<br />
posvečenim po objavi Varuhov tradicije.<br />
Vprašanje, ki se zastavlja, je, kako bo<br />
dikasterij preverjal uveljavljanje reskripta.<br />
Že dalj časa se širi špekulacija, da naj<br />
bi Vatikan za veliki ponedeljek, dan obletnice<br />
razglasitve novega obreda, pripravljal<br />
še pomembnejši dokument, morda<br />
celo apostolsko konstitucijo, ki bi enkrat<br />
za vselej »opravila« s težnjami po »tridentinski«<br />
liturgiji. Ali je sedanji reskript<br />
omiljena verzija tega ali le napoved prihajajočega,<br />
bo kmalu pokazal čas.<br />
PRIPOMBE<br />
IN RAZOČARANJE<br />
Reskript je že doživel nekaj odzivov škofov.<br />
Springfieldski Thomas Paprocki<br />
(70) je za CNA denimo dejal, da je skupnost<br />
okoli tradicionalne maše v njegovi<br />
škofiji zvesta Cerkvi ter da meni, da bi<br />
škofje morali imeti pristojnost dovoliti<br />
nadaljevanje takšnih maš, saj so »precej<br />
bolj na tekočem s tem, kar se dogaja v<br />
njihovih škofijah, kot pisarna v Rimu«.<br />
Izrazil je dvom v to, da je reskript na ini-
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
DRUŽBA<br />
Komentar<br />
41<br />
ciativo kardinala Rocheja skladen z namenom<br />
papeža Frančiška, ki naj bi sicer<br />
želel pri odločanju opolnomočiti ravno<br />
škofe. Paprocki je, da bi se tradicionalne<br />
maše v njegovi škofiji lahko nadaljevale,<br />
status ene od cerkva tudi spremenil<br />
v nežupnijski, kar je lahko storil, ker je<br />
župnija imela dve cerkvi.<br />
Nekatere škofije, kot denimo arlingtonska,<br />
so od Vatikana že prejele<br />
začasna dovoljenja, da določene župnije<br />
oprostijo omejitev, spet druge so<br />
poiskale alternativne bogoslužne prostore,<br />
na primer šolske kapele, v tretjih<br />
pa so javna tradicionalna bogoslužja<br />
dokončno opuščena.<br />
Po poročanju medijev so mnogi<br />
verniki, ki so se jih udeleževali in sicer<br />
predstavljajo izjemno majhen delež, v<br />
celotnih ZDA denimo 1 %, razočarani,<br />
posebej ob dvoličnosti, ko se mnoge<br />
škofije soočajo s hudim upadom števila<br />
vernikov, zapiranjem župnij, globoko<br />
krizo <strong>zaradi</strong> spolnih zlorab, liturgičnimi<br />
zlorabami, namesto s tem pa se ukvarjajo<br />
z oteževanjem dostopa do duhovne<br />
hrane tradicionalnim katoličanom.<br />
Trendi v njihovih skupnostih so sicer v<br />
porastu, prevladujejo mladi in družine,<br />
polna so tudi tradicionalna semenišča.<br />
SLAVNI ZAGOVORNIKI<br />
Za relativno pogosto prisotnost teme v<br />
katoliških medijih so zaslužni tudi številni<br />
slavni, ki poudarjajo naklonjenost<br />
»starejšim obrednim oblikam«. Nedavno<br />
spreobrnjeni ameriški igralec Shia<br />
LaBeouf (36) je v intervjuju s priljubljenim<br />
škofom Barronom (63) denimo dejal,<br />
da ima tradicionalno mašo raje, saj<br />
pri njej nima občutka, kot bi mu nekdo<br />
»skušal prodati avto«.<br />
Še bolj sveža je zgodba prvaka ameriškega<br />
Super Bowla, zvezdnika ameriškega<br />
nogometa, Harrisona Butkerja<br />
(24), ki je v intervjuju za CNA dejal:<br />
»Počutim se kot drugorazredni katolik<br />
in kot da ne bi bil del Cerkve, ker se želim<br />
udeleževati tradicionalnega obreda.<br />
Ampak to nikakor ni res. Hočem<br />
biti ubogljiv do Cerkve. Hočem ostati<br />
znotraj Cerkve. Zdi se, kot da sem preganjan<br />
le zato, ker želim ljubiti tradicionalni<br />
obred. In ta obred odstranjujejo,<br />
kar je zelo žalostno.« Na vprašanje, kaj<br />
bi glede na nove omejitve dejal papežu<br />
Frančišku, je odgovoril: »Sveti oče,<br />
vsi katoličani, ki jih poznam in imajo<br />
naklonjenost do tradicionalne maše in<br />
zakramentov, hočejo biti svetniki. Nočejo<br />
tega velikega <strong>upor</strong>a proti Cerkvi. Ne<br />
zanikajo papeštva. Radi so katoličani<br />
in želijo biti svetniki ter delajo vse, kar<br />
zmorejo, za to. In zdaj se postavlja pod<br />
vprašaj, če so katoličani, ki <strong>zaradi</strong> svojega<br />
zveličanja preferirajo tradicionalne<br />
zakramente, sploh dobri katoličani. In<br />
mislim, da to zares osami mnoge tradicionalne<br />
katolike,« je med drugim dejal.<br />
A papež Frančišek je svoje stališče<br />
večkrat izrazil: obred je le en in dvojnost<br />
oblik, o kateri je govoril njegov<br />
predhodnik, ni sprejemljiva, v duhu<br />
iskanja edinosti je, kot pravi, prenovljeni<br />
misal edini izraz pravila molitve<br />
rimskega obreda.<br />
STANJE PRI NAS<br />
Kako pa je s tem pri nas? Več let je bila<br />
tradicionalna latinska maša enkrat mesečno<br />
darovana v Ljubljani, za pripravo<br />
in promocijo je skrbela skupina vernikov,<br />
imenovana Ad Dominum, maševali<br />
pa so posamezni župnijski duhovniki.<br />
Kljub motupropriju Summorum pontificum<br />
papeža Benedikta, ki je <strong>upor</strong>abo<br />
misala iz leta 1962 naredil svobodnejšo,<br />
so škofje rednejše darovanje preprečevali,<br />
sredi poletja leta 2021 pa določili<br />
prestavitev mesečne tradicionalne<br />
maše v (župnijsko) cerkev cistercijanske<br />
opatije Stična. Za maševanje je nadškof<br />
Zore pooblastil p. dr. Nikolaja Arackija<br />
Rosenfelda, ki je v nedavnem intervjuju<br />
za Družino dejal, da je ta dolžnost zanj<br />
»dejanje pokorščine škofu, poslušnosti<br />
ljudem in ljubezni, ki jo živim v upanju,<br />
da bi vernike privedlo vsaj do globlje<br />
notranje edinosti«.<br />
Rastoča skupnost vernikov, ki se je<br />
tradicionalnih maš udeleževala, se je<br />
ob tej potezi razdelila. Del jih še naprej<br />
prihaja k cistercijanom ali se vozijo v<br />
tujino, nekateri drugi pa so se odločili<br />
za obiskovanje kapele sv. Družine v<br />
industrijski coni na vrhniškem Verdu.<br />
Tam »po starem« mašuje Vidko Podržaj,<br />
že več let suspendirani in izobčeni duhovnik,<br />
ki naj bi deloval v sodelovanju z<br />
Duhovniško bratovščino svetega Pija X.,<br />
tradicionalno skupnostjo z nedokončno<br />
urejenim kanoničnim statusom, vendar<br />
pa Podržaj niti ni član omenjene bratovščine.<br />
Škofje so zapisali, da so zakramenti,<br />
obhajani v tej kapeli, »nedopustni<br />
in dvomljive veljavnosti«.<br />
Možno rešitev za Slovenijo bi sicer<br />
predstavljal tudi prihod duhovnikov<br />
katere izmed tradicionalnih skupnosti,<br />
kot je FSSP, Duhovniška bratovščina<br />
svetega Petra, ki je v polnem občestvu<br />
s Cerkvijo in ji je Frančišek tudi po novih<br />
omejitvah ohranil vsa dovoljenja za<br />
<strong>upor</strong>abo starega misala.<br />
<br />
Komentar avtorja<br />
Liturgična vojna in mir<br />
Kljub namenom zedinjenja okoli<br />
obreda po misalu Pavla VI., ki naj bi ga<br />
zasledoval Vatikan pod Frančiškovim<br />
vodstvom, je zaenkrat videti, da se<br />
»liturgične vojne« kvečjemu poglabljajo,<br />
medtem ko je Benedikt pred njim dosegal<br />
– četudi le začasen ali navidezen – mir.<br />
Argument, da naj bi bile papeževe omejitve<br />
v skladu z željami škofov, ki so jih<br />
izrazili na konzultaciji, je, glede na njihove<br />
sedanje odzive in razkritja sicer neobjavljenih<br />
mnenj, očitno močno dvomljiv.<br />
Medtem ko Katoliška cerkev danes<br />
živi relativno široko raznolikost obredov<br />
– poleg klasičnih, kot sta bizantinski ali<br />
koptski, vse bolj do izraza prihaja zairski<br />
obred Rimskega misala, ki ga papež vidi<br />
tudi kot zgled za pripravo podobnega<br />
novega obreda za Amazonijo – je »izredna<br />
oblika«, kot jo je definiral Benedikt,<br />
očitno edina, katere obstoj je nedopusten.<br />
A tistim, ki se je udeležujejo in<br />
vanjo poglabljajo, je enostavno očitno,<br />
da gre v primerjavi s prenovljenim obredom<br />
za nekaj drugega.<br />
Prav tako je očitno, da prenova ob<br />
vsesplošnem upadu števila vernikov na<br />
zahodu ni šla po načrtu. A če si je Dikasterij<br />
pod prejšnjim vodstvom afriškega<br />
kardinala Roberta Saraha (77) prizadeval,<br />
da bi vsaj katero od pretencioznih<br />
odločitev pokoncilskih reformatorjev<br />
omilil, s sedanjim vodstvom kardinala<br />
Rocheja česa takega ni na vidiku.<br />
Kot nič manj boleča za edinost občestva<br />
se ni izkazala poteza slovenskih<br />
škofov, ki je tradicionalno skupnost<br />
razdelila na pol in mnoge potisnila na<br />
(oz. čez) rob Cerkve – resda ob dejstvu,<br />
da je za omejitve <strong>zaradi</strong> določenih<br />
ekscesov skrajnih posameznikov iz<br />
skupnosti imela svoje razloge. Kaj se bo<br />
iz vsega skupaj izcimilo, bo pokazal čas<br />
– velika odgovornost pa, kljub vse večji<br />
centralizaciji moči v papeških rokah,<br />
ostaja našim pastirjem.
DRUŽBA<br />
42<br />
Kolumna<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Mladi duhovniki plačujejo<br />
ceno zločinov prejšnjih desetletij<br />
GABRIEL<br />
KAVČIČ<br />
Slovenske katoliške medije je preplavila vest,<br />
da se je pred mesecem dni vendarle zaključila<br />
mučna sodna saga zoper duhovnika Franca Klopčiča,<br />
pred desetimi leti po krivem obtoženega zlorabe mladoletne osebe.<br />
Slovenski mediji so, če pogledamo<br />
v spletne arhive, zadnjih<br />
deset let z velikim zanimanjem<br />
poročali o Klopčičevem sodnem<br />
križevem potu, tokrat pa – razen Ognjišča,<br />
Družine, Siola in STA – še niso<br />
našli časa in oseb, ki bi o zaključku<br />
krivosodne farse zapisale vsaj kakšno<br />
vrstico. Ko je človek oproščen, ko so<br />
pretekla mnoga leta njegovega življenja,<br />
ko je njegovo ime v očeh nepoučenih<br />
lahkovernežev že zamazano in ko<br />
je skratka nepopravljiva škoda kljub<br />
primernemu zaključku sojenja že storjena,<br />
tak človek ne briga nikogar več.<br />
Mediji so svoje delali, dokler so nabirali<br />
klike, zdaj pa je umazanija že<br />
nalepljena in očitno je nekomu<br />
v interesu, da<br />
tako tudi ostane.<br />
»Ko ima<br />
h u d i č<br />
m l a d e ,<br />
jih ima<br />
velik<br />
o , «<br />
bi se<br />
rekl<br />
o .<br />
Zaradi vseh teh<br />
zgodb se duhovniki<br />
neredko izogibamo<br />
dela z mladimi, saj smo<br />
podedovali družbeno<br />
odgovornost za zločine<br />
prejšnjih desetletij.<br />
PO KRIVEM OBTOŽEN<br />
Takratni župnik v Preski je bil pred<br />
več kot desetletjem, maja 2012, soočen<br />
z očitki o zlorabi mladoletne osebe.<br />
Sodili so mu za zaprtimi vrati. Marca<br />
2017 je g. Francija okrožno sodišče<br />
oprostilo, višje sodišče pa ga je nenadoma,<br />
preko skrajno sporne procesne<br />
napake, obsodilo na štiri leta zapora.<br />
Vrhovno sodišče je sodbo razveljavilo,<br />
v ponovni obravnavi zadeve pa<br />
so se višji sodniki odločili, da zadevo<br />
vrnejo v novo sojenje na prvostopenjsko<br />
sodišče. To je nato odločilo, da je<br />
Klopčič nedolžen, pritožba na višje<br />
sodišče pa je bila navsezadnje zavrnjena.<br />
Nisem čisto prepričan,<br />
če sem v teh nekaj vrstic<br />
uspel pravilno ujeti<br />
dramo<br />
nekega<br />
duhovnika, ki<br />
so ga naša<br />
s o d i š č a<br />
mlela in<br />
m l e l a ,<br />
že vsaj<br />
dvakr<br />
a t<br />
zmlela<br />
in<br />
vend<br />
a r<br />
posku-<br />
s i l a<br />
š e
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
DRUŽBA<br />
Kolumna<br />
43<br />
Nisem čisto prepričan, če sem<br />
v teh nekaj vrstic uspel pravilno<br />
ujeti dramo nekega duhovnika,<br />
ki so ga naša sodišča mlela in mlela,<br />
že vsaj dvakrat zmlela in vendar<br />
poskusila še enkrat in še enkrat.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
enkrat in še enkrat. Kakor žogico pri<br />
pinkponku so ga pošiljali z ene na<br />
drugo instanco, tožilka pa je vmes v<br />
kamere z nasmehom razlagala, da je<br />
oprostilna sodba sodišča pač ne prepriča.<br />
Spominjam se, kako smo se v teh<br />
letih bogoslovci in duhovniki večkrat<br />
pogovarjali v smislu: »Samo poglej<br />
Klopčiča, kaj so mu storili, pred tem<br />
sistemom ni varen nihče.« Ja, končno<br />
zaključena zgodba nekdanjega preškega<br />
župnika visi kakor temačen oblak<br />
nad pastoralnim delom duhovnikov<br />
in Cerkve nasploh.<br />
POROČILO<br />
S PORTUGALSKE<br />
Ne visi pa ta oblak nad Cerkvijo le <strong>zaradi</strong><br />
takšnih dogodkov, ki so k sreči redki.<br />
Izvor problema je seveda drugje. Prav v<br />
teh dneh odmevajo tudi izsledki neodvisne<br />
preiskave spolnih zlorab v Katoliški<br />
cerkvi na Portugalskem. Raziskovalci so<br />
ugotovili, da je bilo od leta 1950 najmanj<br />
4.815 mladoletnikov žrtev spolnih zlorab,<br />
gre pa le za eno od preiskav, izvedenih<br />
v zadnjih letih (izvedene so bile denimo<br />
še v Avstraliji, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem<br />
in Irskem). V vseh primerih so<br />
bili rezultati katastrofalni. Pred kratkim<br />
mi je neki duhovnik iz Francije opisoval<br />
žalostno situacijo Cerkve v Franciji, kjer<br />
so izsledki tamkajšnje raziskave Katoliško<br />
cerkev dodobra oropali zaupanja, s<br />
tem pa tudi vernikov.<br />
Zaradi vseh teh zgodb se duhovniki<br />
neredko izogibamo dela z mladimi, saj<br />
smo podedovali družbeno odgovornost<br />
za zločine prejšnjih desetletij, poleg tega<br />
pa tudi nikoli ne veš, za katerim vogalom<br />
te utegne čakati denarja željna oseba,<br />
družina ali pač kdorkoli, ki te pripne na<br />
pranger, ti uniči življenje in dobro ime,<br />
vse to pa ob podpori gnilega pravnega<br />
sistema, ki človeka mimogrede deset let<br />
peče kakor čevapčič na žaru. Ne gre za<br />
to, da bi se to dogajalo vsak dan, a temen<br />
oblak še vedno visi nad nami.<br />
PAPEŽEV POZIV<br />
No, kot nalašč je papež te dni, kakor to<br />
stori vsak mesec, izdal nov predlog molitve,<br />
in sicer je marec posvečen molitvi za<br />
žrtve zlorab, storjenih od članov Cerkve.<br />
Na ta način skuša mobilizirati katoličane<br />
kot odgovor na izzive, s katerimi se soočata<br />
Cerkev in človeštvo. Katastrofalno<br />
zgodovinsko stanje na področju zlorab<br />
mladoletnih je Katoliško cerkev spravilo<br />
na kolena, očrnilo njeno zgodovino in<br />
onemogočilo normalno pastoralno delovanje<br />
še daleč v prihodnost.<br />
Ne bo torej druge možnosti, kot da<br />
poslušamo svetega očeta: osredotočiti<br />
se je treba na žrtve. V odgovor na primere<br />
zlorab, zlasti tistih, ki jih zagrešijo<br />
člani Cerkve, ni dovolj prositi odpuščanja,<br />
temveč se je treba resnično<br />
osredotočiti na žrtve, »ki morajo biti<br />
v središču vsega«. Njihova bolečina in<br />
psihološke rane se lahko začnejo celiti<br />
šele, ko najdejo odgovore, odgovori<br />
pa so »konkretni ukrepi za popravo<br />
grozot, ki so jih doživeli, in za preprečitev,<br />
da bi se ponovile«. Potrebno se<br />
je zavedati, da je žrtev vsega danes še<br />
veliko več, samo precej manjše so. Ta<br />
nočna mora onemogoča delo mlajšim<br />
generacijam, omogoča natolcevanje in<br />
krive prijave, vse skupaj pa nas je pahnila<br />
v neko meglico sumničenja. Poleg<br />
dejanskih žrtev pedofilskih zločinov<br />
v Cerkvi, o katerih govori sveti oče, je<br />
žrtev še ogromno, samo manjše so. Danes<br />
vsak član Cerkve po svoje plačuje<br />
ceno dogodkov preteklih desetletij.
CASNIK.SI<br />
| <strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
44 Komentar<br />
Nova državna stanovanja,<br />
ampak kakšna<br />
JAKOB PRIMOŽIČ,<br />
CASNIK.SI<br />
Stanovanjsko politiko že deset let vlačijo po vseh vogalih politike,<br />
medijev, nevladnih organizacij, mladinskih organizacij in še česa.<br />
Pred lanskoletnimi državnozborskimi volitvami je postala še posebej<br />
zanimiva. Spomnimo se samo obljube SD o 30.000 novih najemnih<br />
stanovanjih in podobnih obljub Levice in Gibanja Svoboda.<br />
Mladi smo bili v centru vseh<br />
zanimanj, edino, kar potrebujemo,<br />
pa so bila stanovanja.<br />
In to cenovno<br />
dostopna, kvalitetna in seveda trajnostna.<br />
Še nekaj – stanovanja bi imeli<br />
v Ljubljani, ne v Kočevju ali Žužemberku,<br />
ne v Mozirju ali Škofji Loki. V<br />
Ljubljani. In niti ne na Lavrici, Brezovici<br />
ali v Črnučah – imeli bi jih za Bežigradom,<br />
v Šiški ali pa najdlje na Viču<br />
ali Rudniku. Tako si je vsaj te obljube<br />
predstavljal marsikateri mlad človek,<br />
ki je slišal, da mu pripada pravica do<br />
najema ugodnega in lepega novega<br />
stanovanja blizu fakultete in njegovega<br />
najljubšega kafiča. To potrebo imajo<br />
vsi mladi v Sloveniji, tudi iz Velike<br />
Polane in Črnomlja, če verjameš ali ne.<br />
POMEMBNOST TEME<br />
Kot tolikokrat poprej se je zgodila prevara.<br />
Mediji so eno od tem, ki tarejo mlade,<br />
povzdignili nad vse druge. Visokošolski<br />
sistem, štipendije, nekonkurenčni<br />
pogoji zaposlitve, dostop do zdravnika,<br />
davki in prispevki, težave pri usklajevanju<br />
družinskega in poklicnega življenja<br />
… so teme, ki zadevajo vse mlade v Sloveniji,<br />
od Rateč do Vinice, a so bile potisnjene<br />
v ozadje. Kdo je stanovanjsko<br />
problematiko postavil tako visoko? Nek<br />
inštitut z datumom v imenu iz Ljubljane,<br />
ki se je v medijih razglasil za zastopnika<br />
vseh mladih. Seveda mladih znotraj ljubljanske<br />
obvoznice.<br />
Veliko mladih bi seveda želelo živeti in<br />
ustvarjati v Ljubljani, sploh če so tam<br />
študirali in protestirali. Še vedno pa po<br />
moji oceni obstaja velika večina mladih,<br />
ki svojega naslova ne vidi na poštni<br />
številki 1000. Hkrati lahko pogledamo<br />
raziskavo Mladine iz leta 2020, ki nam<br />
pove, da 80 % mladih rešitve svojega<br />
stanovanjskega problema ne vidi v najemu,<br />
ampak nakupu. Če temu dodamo<br />
še željo praktično 90 % mladih po življenju<br />
v hiši, in ne v stanovanju, dobimo<br />
zanimivo sliko – največ 10 % mladih bi<br />
želelo živeti v najemnem stanovanju.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
80 odstotkov mladih<br />
rešitve svojega<br />
stanovanjskega<br />
problema ne vidi<br />
v najemu, ampak<br />
nakupu, če pa temu<br />
dodamo še željo<br />
90 odstotkov mladih<br />
po življenju v hiši,<br />
ugotovimo, da bi največ<br />
10 odstotkov mladih<br />
živelo v najemnem<br />
stanovanju.
| <strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
CASNIK.SI<br />
Komentar<br />
45<br />
ŽELJE MANJŠINE<br />
Vam je kaj znano, da potrebe in želje<br />
10 % (ali manj) populacije dobijo glavno<br />
mesto v poročanju medijev in govorih<br />
politikov? Da težave, s katerimi se soočajo<br />
istospolne in transspolne osebe,<br />
postanejo pomembnejša tema kot vse<br />
druge na tem svetu? Če bi ostalo le pri<br />
poročanju in govorih ... Težava je, ko za<br />
10 % ali manj populacije rešitev plačuje<br />
90 % ali več drugih, ki tega ne koristijo.<br />
Mlad par, ki v Vinici obnavlja staro hišo<br />
in ob nakupu materiala plačuje davke,<br />
bo plačal še kakšen kvadratni meter<br />
nekomu, ki bi pač rad imel udobno stanovanje<br />
v Ljubljani pod tržno ceno.<br />
Tudi če gradi država, to ni zastonj. Zakaj<br />
bi cela dvomilijonska Slovenija plačevala<br />
za 50.000 ljudi, ki se bodo v desetih<br />
letih morda vselili v ta stanovanja? Bo<br />
Toni iz Rogaške Slatine tudi lahko prišel<br />
do ugodnega stanovanja blizu doma?<br />
Država ne obstaja zato, da bo gradila<br />
ugodna stanovanja, tako kot ne bi smela<br />
biti za pakiranje čipsa in piva v privatizacijskih<br />
zgodbah. Če že govorimo o<br />
Še vedno pa po moji<br />
oceni obstaja velika<br />
večina mladih,<br />
ki svojega naslova<br />
ne vidi na poštni<br />
številki 1000.<br />
vlogi države – in tu imam v mislih pojem<br />
socialne države iz naše ustave –, lahko<br />
nastopa zgolj kot varnostna mreža za<br />
tiste, ki se znajdejo na dnu.<br />
SOCIALNA STANOVANJA<br />
Prav ste prebrali – podpiram gradnjo<br />
socialnih najemnih stanovanj, ampak<br />
ne takih, kot jih gradimo danes na<br />
praktično luksuznih lokacijah. Podpiram<br />
gradnjo stanovanj, ki zagotavljajo<br />
streho nad glavo in minimalno, kar potrebuješ.<br />
Podpiram gradnjo stanovanj, v<br />
katera greš, ko nimaš kam drugam in<br />
od prvega dne iščeš boljšo varianto.<br />
Podpiram gradnjo socialnih stanovanj,<br />
ki bodo zgrajena na končnih postajah<br />
mestnega avtobusa, v najmanjših dimenzijah,<br />
s poceni in učinkovito gradnjo.<br />
Popiram gradnjo stanovanj, v katera<br />
se umakneš, ko se ti poruši socialni<br />
status, ki pa te sili, da status in svojo<br />
lokacijo čim prej popraviš.<br />
V odzivih na postsocialistične ureditve<br />
in novosocialistične ideje smo<br />
nasprotniki socializma včasih radikalno<br />
nasprotni in bi se najraje umaknili<br />
kar v libertarne vode. Ampak obstaja<br />
tudi srednja pot – od socialdemokratov<br />
in krščanskih demokratov do konservativcev<br />
naj bi obstajal konsenz glede<br />
varnostne mreže, ki te ujame, preden<br />
treščiš na dno. Tu lahko država pomaga<br />
– v časovno omejenih najemnih socialnih<br />
stanovanjih, ki so res socialna<br />
– ne pa subvencionirana stanovanja za<br />
ene na račun drugih. Nasprotnikov socialističnih<br />
idej ne sme biti strah zagovarjati<br />
take rešitve.<br />
<br />
Ob avtorjih<br />
Časnika<br />
še izbrane<br />
dnevne vsebine<br />
slovenskih<br />
medijev!<br />
www.casnik.si
KOLUMNA<br />
46<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Ministrica za kulturo<br />
bi vrnila Titove kipe<br />
MARTIN NAHTIGAL<br />
Zgodovinska šola revolucij, prevratov in (po)vojnega nasilja<br />
nas uči, da so najzanesljivejše osebe v vlogi politkomisarjev<br />
ravno predstavnice nežnejšega spola.<br />
Sedanja kulturna ministrica iz vrst Levice te šole<br />
ne samo potrjuje, ampak postaja njen »svetel« zgled.<br />
Že dolgo ne gre več<br />
za to, kdo je zmagal,<br />
ampak kako<br />
in zakaj je zmagal.<br />
Ter predvsem, kakšen<br />
je bil v in po tej zmagi.<br />
iz prejšnjih režimov, a to pomeni tudi<br />
brisanje zgodovine javnega prostora,<br />
zato terjajo razpravo. Ob tem upam, da<br />
bo ta razprava široka in bo zajela odstranjene<br />
in uničene kipe v času prejšnjega<br />
režima ter morda celo razstreljene srednjeveške<br />
cerkve in izginulo premoženje<br />
iz njih. Če govorimo o zgodovini bri-<br />
Spomina na preteklost<br />
ne moremo vgrajevati<br />
v zavest s ponovno<br />
postavitvijo že<br />
odstranjenih kipov,<br />
saj je tako, kot je bila<br />
politična gesta njihova<br />
odstranitev, to tudi<br />
njihova ponovna<br />
postavitev.<br />
Njena »partija« je gotovo ponosna<br />
nanjo, za vse ostale pa<br />
je stalen opomin, kako neizprosna<br />
je lahko generacija,<br />
ki je doživela neko diktaturo kot del<br />
prave kaste in nam sedaj skozi teorijo<br />
to prodaja kot sprejemljivo prakso za<br />
21. stoletje. Po ukinitvi Muzeja slovenske<br />
osamosvojitve bi ministrica Asta<br />
Vrečko (39) rada ponovno videla kipe<br />
Tita in skulpture revolucionarnega<br />
boja v državnih protokolarnih objektih.<br />
Pred kratkim je namreč na tviterju<br />
zapisala, da so na nekem strokovnem<br />
posvetu na Ministrstvu za kulturo<br />
ocenili, da je postavitev kipov v Pivki<br />
neprimerna, in nadaljevala: »Zato si na<br />
ministrstvu želimo, da kipi pridejo nazaj<br />
na posestvo Brdo, kamor tudi spadajo.<br />
Postavljeni bodo v sodelovanju<br />
vseh pristojnih strokovnjakov, da bodo<br />
zaživeli skupaj z ostalimi plastikami in<br />
parkovno ureditvijo ter bodo čim dostopnejši<br />
obiskovalcem.«<br />
Zapisala je še, da poznamo sicer zgodovino<br />
odstranjevanja javnih skulptur
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023 KOLUMNA<br />
47<br />
Valter Leban/BOBO<br />
sanja iz javnega prostora, je treba zajeti<br />
z veliko večjo žlico, kot se je tega lotila<br />
revolucionarna ministrica.<br />
Spomnimo se lahko, kako je kot<br />
mestna svetnica Levice v Ljubljani leta<br />
2020 nasprotovala ponovni postavitvi<br />
kipa avstroogrskega feldmaršala<br />
Radetzkega. Takrat je mestna Levica<br />
zapisala: »Spomina na preteklost ne<br />
moremo vgrajevati v zavest s ponovno<br />
postavitvijo že odstranjenih kipov, saj<br />
je tako, kot je bila politična gesta njihova<br />
odstranitev, to tudi njihova ponovna<br />
postavitev.« V nadaljevanju so<br />
celo zapisali: »Ne obstaja le spomenik,<br />
umetniški portret maršala, ki se ga<br />
ponovno postavi. Ponovno se postavi<br />
vse, kar je reprezentiral in kar reprezentira<br />
danes, ko se drugje po svetu<br />
tovrstni (še stoječi) spomeniki tako ali<br />
drugače prevprašujejo.«<br />
ZGODOVINO<br />
ZGODOVINARJEM<br />
Umetniška dela, ki ponazarjajo določen<br />
del narodove zgodovine, si gotovo<br />
zaslužijo skrbno obravnavo in ohranitev,<br />
vendar pa je način predmet zgodovinarjev<br />
in ne samo kulturne politike.<br />
Ko govorimo o povojnih pobojih, o<br />
ubitih otrocih, ženskah in manjšinah,<br />
mučenih vojakih, nad katerimi je bil<br />
storjen zločin ravno <strong>zaradi</strong> režima, ki<br />
mu je načeloval Tito, pogosto slišimo z<br />
iste politične strani, naj nehamo preštevati<br />
kosti, naj pustimo zgodovino<br />
zgodovinarjem. Brez medijske pozornosti,<br />
brez javne razprave, brez vzpostavitve<br />
jasne linije vzroka in posledic.<br />
Držimo se istih vatlov tudi v primeru<br />
teh kipov in zgodovine NOB, ki je narod<br />
stala najboljšega, kar je premogel,<br />
in jo pustimo zgodovinarjem.<br />
MED STALINOM<br />
IN HITLERJEM<br />
Gotovo bodo omenjena umetniška<br />
dela predstavljala pomembno obogatitev<br />
vsakršne muzejske zbirke in bodo<br />
našla topel dom na kakšni razstavi ali<br />
hodniku grozot druge svetovne vojne –<br />
verjetno nekje med Stalinom in Hitlerjem,<br />
kajti tja Tito in njegova dediščina<br />
spadata. Spadata ob bok vsem drugim<br />
klavcem 20. stoletja. Seveda pa njega in<br />
te druščine ne velja pozabiti, ampak je<br />
treba muzejski in zgodovinarski stroki<br />
nameniti več sredstev za njeno delo. Le<br />
tako bomo lahko ohranili spomin, razširili<br />
raziskovalna polja ter primerno<br />
hranili vse, kar hrani narodov spomin.<br />
Slovenija in Slovenci so se s plebiscitarno<br />
večino odločili, da se odpovejo<br />
sistemu, ki je naš narod med drugo<br />
svetovno vojno in takoj po njej stal več<br />
deset tisoč življenj ter zagrenil in onemogočil<br />
normalen, svoboden in demokratičen<br />
razvoj talentov še na več sto<br />
tisoč ljudi v desetletjih do svojega neizogibnega<br />
konca. Mimogrede je slednje<br />
gotovo tema, ki si zasluži mesto v<br />
novem muzeju, Tito in poveličevanje<br />
NOB pa nimata mesta v protokolarnih<br />
objektih ali na površinah svobodne in<br />
demokratične Slovenije. To je popolnoma<br />
enako, kot če bi si Avstrijci postavili<br />
Hitlerja v Schönbrunn. Predstavljajte<br />
si to zgražanje.<br />
P. S.<br />
Ko se bodo vsuli standardni komentarji,<br />
da se ve, kdo je zmagal, lahko odgovorimo:<br />
»Že dolgo ne gre več za to, kdo<br />
je zmagal, ampak kako in zakaj je zmagal<br />
ter predvsem, kakšen je bil v in po<br />
tej zmagi.«<br />
<br />
Komentarji bralcev<br />
Ne smemo se čuditi klanjanju nekaterih,<br />
saj če pomislimo na borčevske<br />
pokojnine, saj je prejemnikov še vedno<br />
čez 1000, vemo, da so naši gozdovi<br />
neskončni in še vedno prihajajo revolucionarji<br />
iz njih. Ti prejemniki dednih<br />
borčevskih pokojnin in vsi rdeči buržuji<br />
in njih pomladek, se bodo v nedogled<br />
klanjali diktatorju, ki jim omogoča<br />
lagodno življenje brez dela.<br />
To je pod črto rezultat tega, da levica še<br />
vedno časti obdobje diktature in nasilja.<br />
Štajerska 2021<br />
Titovo delo je tudi selekcija inteligence.<br />
Odstranil je vse sposobne, nadarjene,<br />
izobražene… razen, če so ustrezno<br />
tlakovali komunistično prihodnost.<br />
Tudi med njimi je modre in bolj poštene<br />
pojedla revolucija. Ponavadi je tudi<br />
svoje otroke.<br />
Vsled te selekcije so trenutni avantgardni<br />
uradniki očitno najboljše, kar lahko<br />
ponudi slovenska leva vrhuška. Razum<br />
na dopustu ali iz krivdnih razlogov<br />
trajno odstranjen. Tudi komunistov<br />
je bilo samo okoli 8%, vendar so z<br />
represijo držali ves narod v oblasti.<br />
Sledi represija?<br />
Markec<br />
Sem za to, da se vsi spomniki ohranijo,<br />
vsakemu spomeniku pa je potrebno<br />
dodati realni življenjepis tistega,katerega<br />
spomenik predstavlja.<br />
Recimo pod Titovim spomenikom bi<br />
morala biti velika pološča na kateri<br />
bi bilo napisano, da je bil diktator, da<br />
je živel razkošno življenje in na veliko<br />
zapravljal državni denar, da je podpiral<br />
revolucije po svetu in je soodgovoren<br />
za inštaliranje desetine diktatorjev in<br />
hudodelcev po svetu.<br />
APMMB2
EVROPA<br />
48<br />
Komentar<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
V ukrajinskem Bahmutu ruski<br />
Wagner prepuščen samemu sebi<br />
ROK FRELIH<br />
Po medijih in družbenih omrežjih smo lahko brali, da je Bahmut<br />
tik pred padcem. Z ruske strani je bilo slišati tudi izjave, da je že padel.<br />
Če še ni, pa bo kmalu, je namignil tudi generalni sekretar Nata Jens<br />
Stoltenberg (63). Pred domnevno katastrofalnimi posledicami ruske<br />
zasedbe mesta je posvaril tudi ukrajinski predsednik Zelenski (45).<br />
A<br />
ne glede na neizbežen umik<br />
ukrajinskih sil, je celotna bitka<br />
za Bahmut, kot bomo videli,<br />
v končni fazi najverjetneje<br />
bolj v prid umikajočim se Ukrajincem<br />
kot pa napredujočim Rusom.<br />
TAKTIČNI UMIK<br />
Inštitut ISW, ki že od začetka ruske<br />
agresije na Ukrajino zagotavlja točne<br />
podatke in preverjeno zanesljive napovedi<br />
glede poteka operacij, namreč<br />
navaja, da Ukrajinci izvajajo organiziran<br />
in taktično premišljen umik. Del<br />
ruskega napredovanja jim je tako uspelo<br />
kanalizirati skozi center mesta, jih<br />
prisiliti v ulične boje ter jim s tem zadati<br />
velikanske izgube ob minimizirani<br />
škodi na lastni strani. Takšen scenarij<br />
smo v preteklosti že videli npr. pri Lisičansku.<br />
O številu žrtev je, kot vedno,<br />
nemogoče soditi.<br />
Po predvidevanjih se bodo branilci<br />
umaknili na zahodni breg reke Bahmutke,<br />
ki predstavlja naravno oviro in<br />
jim bo poslej nudila boljše položaje za<br />
branjenje. Če Rusom uspe mesto zavzeti,<br />
bo to predstavljalo izhodišče za<br />
njihove nadaljnje dejavnosti v Doneški<br />
oblasti, predvsem v smeri severozahoda<br />
proti Slovjansku in Kramatorsku<br />
ter jugozahoda v smeri Konstantinovka-Krasnoarmejsk.<br />
S prodorom v to<br />
smer bodo Rusi srednjeročno skušali<br />
zavarovati zahodno zaledje izpostavljenega<br />
mesta Doneck, zato ima za njihovo<br />
stran precejšnji strateški pomen,<br />
za ukrajinsko pa mnogo manjši in pri<br />
obrambi stavijo na povzročanje škode<br />
okupatorskim silam.<br />
Če pogledamo zemljevid, se frontna<br />
črta v ogromni Ukrajini v strateškem<br />
smislu ne spreminja, vidimo pa srdite<br />
boje za nadzor lokalne infrastrukture<br />
ter nekatere ključne položaje. Tako<br />
boji potekajo praktično vzdolž celotne<br />
fronte, operacije pa se ne vodijo več<br />
na strateškem nivoju, pač pa na nivoju<br />
operatike in vse bolj tudi taktike.<br />
Vrnimo se na Bahmut, Stalingrad<br />
pričujoče vojne. Ukrajinski umik bo<br />
za seboj potegnil hitro rusko napredovanje,<br />
ki pa bo po mnenju predvsem<br />
ruskih blogerjev, ki pokrivajo vojaške<br />
vsebine (milblogerji), za seboj ustvarilo<br />
vakuum, ki ga Ukrajinci najverjetneje<br />
nameravajo zapolniti ter s tem odrezati<br />
ruske prve vrste od zaledja.<br />
Vakuum bi se ob takem razvoju dogodkov<br />
po mnenju milblogerjev ustvaril<br />
zato, ker ruske sile nimajo dovolj<br />
usposobljenega moštva in logistične<br />
podpore, da bi preko teh dejavnikov<br />
lahko zvezno nadzorovali zavzeto<br />
ozemlje. Podobno pomanjkljivost smo<br />
lahko videli na soški fronti ob prodoru<br />
centralnih sil v 12. soški bitki.<br />
ŽRTVOVALI TISOČE<br />
Zdi se, da ruske oborožene sile počnejo<br />
točno to, pred čimer jih milblogerji<br />
svarijo že lep čas. Rekel bi, da tudi<br />
namenoma. Vemo, da največje breme<br />
spopadov na strani napadalcev nosi<br />
grupacija neonacističnih plačancev<br />
Wagner in njihov financer Jevgenij Prigožin<br />
(61) je nedavno izjavil, da jih je<br />
Moskva pustila na cedilu oziroma celo<br />
izdala, saj ne dobivajo obljubljene materialne<br />
podpore. Tudi streliva zmanjkuje,<br />
je povedal.<br />
Glede na Prigožinove politične apetite<br />
znotraj Rusije je jasno, zakaj mu<br />
kremeljska nomenklatura pomaga do<br />
neuspeha. Wagner se bo marsikomu<br />
rusko čutečemu celo zasmilil. Ko je<br />
Rusom kazalo najslabše, jih je Kremelj<br />
PROFIMEDIA
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
EVROPA<br />
Komentar<br />
49<br />
Tudi danes na zasedenih<br />
ozemljih Rusi nadaljujejo<br />
s pristopom uničenja.<br />
Ne gre toliko za splošni<br />
genocid kot za etnocit,<br />
uničenje ukrajinske<br />
identitete.<br />
izkoristil, da so tvegali vse in dosegali<br />
nekakšne minimalne uspehe. Potem<br />
so jim za topovsko hrano priključili<br />
zapornike. Sedaj, ko so izbojevali skorajšnji<br />
padec Bahmuta, pa so jim prekinili<br />
oskrbo ter jih pustili na milost in<br />
nemilost branilcem.<br />
Prigožin kot politik in konkurent<br />
Putinu (70) z neuspehom izgubi kredibilnost.<br />
Neonaciste in zapornike so<br />
»počistili« Ukrajinci, celostno gledano<br />
pa je ruska stran dosegla nek strateški<br />
uspeh. Ruska klasika, tako kot Dostojevski.<br />
Rusi so v zgodovini to storili že<br />
marsikateremu svojemu »zavezniku«,<br />
ki bi jim lahko konkuriral.<br />
Zdi se, da v Sloveniji za ruske vojne zločine nad ukrajinskim civilnim prebivalstvom<br />
obstaja dobršna mera razumevanja. Ali morda tihe podpore?<br />
Fotografija je iz vasi Časiv Jar, ki se nahaja približno 10 km zahodno od Bahmuta.<br />
GENOCID NEKOČ IN DANES<br />
Čas je, da kakšno rečemo še o genocidu<br />
na Donbasu. Danes mnogi radi povedo,<br />
da tam večino pač predstavljajo<br />
Rusi, zato je legitimno, da po načelu<br />
samoodločbe želijo stran od Ukrajine.<br />
Ker bojda Ukrajincev tam nikoli<br />
ni bilo. A začnimo na začetku. Samo<br />
mesto Doneck je nastalo na zapuščini<br />
zaporoških Kozakov, torej Ukrajincev,<br />
po popisu iz leta 1<strong>89</strong>7 pa se je več kot<br />
54 % prebivalstva opredelilo za »Maloruse«,<br />
kot je carska Rusija imenovala<br />
Ukrajince. Rusi so predstavljali dobrih<br />
28 %. Danes so večina, ker je Ukrajince<br />
odnesel gladomor.<br />
Tudi danes na zasedenih ozemljih<br />
Rusi nadaljujejo s pristopom uničenja.<br />
Ne gre toliko za splošni genocid kot za<br />
etnocit, uničenje ukrajinske identitete.<br />
Vidimo prepovedovanje jezika, uničevanje<br />
simbolike, uvajanje ruskega<br />
kurikuluma v šole, pa tudi mučenja in<br />
umore tistih, ki svojo identiteto hočejo<br />
ohraniti. Okupatorji sistematično<br />
odstranjujejo, mučijo in ubijajo vplivne<br />
Ukrajince, torej podjetnike, kulturnike,<br />
intelektualce in javne uslužbence,<br />
kot so učitelji, politiki in pripadniki<br />
varnostnih organov.<br />
Dokazi, ki jih pravosodne ekipe zbirajo<br />
na osvobojenih ozemljih, so šokantni<br />
in, kot poročajo nekateri tuji mediji,<br />
kažejo na sistematično izvajanje vojnih<br />
zločinov nad civilnim prebivalstvom.<br />
Odgovornost za to nosijo praktično vsi<br />
tam prisotni ruski organi, vključno z<br />
moskovskim državnim vrhom, od koder<br />
prihajajo ukazi. Do takšnega terorja<br />
je potrebno imeti ničelno toleranco.<br />
Potrebno ga je obsoditi.<br />
Ampak glede na to, da resolucije po<br />
predlogu SDS, s katero bi Rusijo uvrstili<br />
na seznam terorističnih držav, parlamentarni<br />
odbor za zunanjo politiko ni<br />
podprl, stališče proti pa sta zavzela tudi<br />
zunanja ministrica Fajonova (51) in predsednik<br />
vlade Golob (56), v Sloveniji za<br />
tovrstne zločine obstaja dobršna mera<br />
razumevanja. Ali morda tihe podpore?<br />
Kakorkoli, pomembno je, da Ukrajinci<br />
to še vedno zavračajo. V njihovem<br />
boju za svobodo se tako rojevajo tudi<br />
nove legende. Nedavno je v javnost<br />
prišel posnetek ukrajinskega vojaka<br />
Oleksandra Macievskega, ki so ga neoboroženega<br />
ubili najverjetneje ruski<br />
plačanci. S poslednjim vzklikom »Slava<br />
Ukrajini!« je postal poosebitev zavračanja<br />
tistega, kar nekateri potihem (ali<br />
celo na glas) podpirajo.
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
50<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Priporočila<br />
MILAN<br />
HRASTAR<br />
IVAN SIVEC, ZEMLJA SE Z NAMI POGREZA<br />
Roman opisuje usodne in družbeno razgibane dogodke od<br />
leta 1932 pa vse do kovidnega leta 2022. Šaleška dolina je<br />
v tem času doživela velikanske spremembe v okolju, v gospodarskem<br />
smislu, v družbenih vrednotah in nenazadnje<br />
v narodni sestavi. Avtor se je osredotočil predvsem na eno<br />
družino in usodo njenih posameznikov. Naslonil se je na<br />
zapise političnih organov, ustno izročilo in pisanje v različnih<br />
občilih. Zgodba govori o nekdanjem naselju Škale,<br />
ki je izginilo v zemljo in ga je kasneje zalila voda, tako da<br />
je tam sedaj veliko jezero. Vzrok je bil v velikem in nekontroliranem<br />
izkoriščanju lignita v velenjskem rudniku. Skupaj<br />
z več kot petdesetimi domačijami se je ugreznilo tudi<br />
središče šaleške doline s cerkvijo Svetega Jurija, šolo in<br />
kulturnim domom. Po drugi strani roman prikazuje velik<br />
razvoj Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj,<br />
ki je omogočila razvoj industrije v okolici in zaposlitev ljudi,<br />
ki so izgubili kmetije. Opisuje udarniško graditev novega<br />
Velenja, ki je bilo pred vojno nepomembno naselje.<br />
Drzne pa si tudi opisati osupljive podrobnosti o znanih<br />
velenjskih osebnostih povojnega političnega časa. Ivan Sivec<br />
se tudi sprašuje, kam so se pogreznile vrednote, brez<br />
katerih se ne da preživeti: ljubezen, poštenost, delavnost,<br />
sočutje, zvestoba, ponos. Pisatelj roman zaključi optimistično,<br />
mi pa lahko le upamo, da se bodo srečno končale<br />
tudi zgodbe v zvezi z zapiranjem velenjskega rudnika.<br />
MONIKA<br />
JEGLIČ<br />
ANJA KOVAČIČ, UJETA V SVOBODI<br />
(žanr: potopisni roman; ciljna skupina: odrasli bralci)<br />
»Dokler bo v meni tlela želja po odkrivanju, tako dolgo<br />
bom potovala. Naj bo to potovanje po domačem kraju, sosednji<br />
vasi ali drugem koncu sveta. Povsod so neodkriti<br />
kotički. Nepoznani ljudje in nove zgodbe. Potovati – to<br />
je tisto. Pa čeprav na drugi strani sebe.« (Anja Kovačič v<br />
knjigi Ujeta v svobodi)<br />
Misel na čas zaprtij v času korone se zdi na trenutke že precej<br />
oddaljena. Nemara pa je komu asociacija na tisti čas še vedno<br />
občutek utesnjenosti in nesvobode. Na drugi strani pa bi<br />
se našel marsikdo, ki je v času, ki je na silo ustavil sodobno<br />
kolesje, končno svobodno zadihal. Ena takih je bila Anja<br />
Kovačič, avtorica knjige Ujeta v svobodi. Marca 2020 je na<br />
svojem popotovanju pristala na Salomonovih otokih – sama<br />
in odrezana od vseh, ranljiva in odvisna od pomoči drugih.<br />
V knjigi opisuje svojo izkušnjo ter vnaša tudi spomine na<br />
prejšnja potovanja, ki jih organsko vpleta v svojo pripoved.<br />
Opiše svoje stike s staroselci, umor, ki se je zgodil v njeni bližini,<br />
uničujoči ciklon, ki mu je bila priča, ter požar, ki je divjal<br />
po Avstraliji.<br />
Knjiga je napisana izjemno tekoče in berljivo, kar ne preseneča,<br />
saj je avtorica novinarka, ki je vajena obračanja besed<br />
v slikovito celoto.<br />
Z izjemnim občutkom opiše tudi svoja srečanja z ljudmi in<br />
pokaže, da je svet še manjši, kot si morda mislimo, saj na<br />
najbolj nepričakovanih mestih sreča Slovence in praktično<br />
povsod ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč.
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023 DUHOVNOST<br />
Matejeva pripoved o otroštvu<br />
ANDRAŽ ARKO<br />
Kdo je postavil prve jaslice vemo – sv. Frančišek Asiški.<br />
Vemo tudi kje – v Grecciu pred 800 leti. Kdo in kje?<br />
To sta tudi vprašanji, ki ju bralcu zastavlja<br />
evangelist Matej v pripovedi o Jezusovem otroštvu.<br />
800 let jaslic<br />
Kolumna<br />
51<br />
Potem, ko smo si že pogledali<br />
sam nastanek Evangelija po Mateju,<br />
omenimo še dve možnosti<br />
nastajanja glede na pripoved o<br />
Jezusovem otroštvu. Prva možnost je<br />
ta, da je Matej začel pač preprosto pisati<br />
od začetka pa vse do konca, druga pa,<br />
da je enako kot evangelist Marko začel<br />
pisanje s krstom v Jordanu in vse do<br />
konca ter šele naknadno dodal pripoved<br />
o otroštvu. Ta se sicer od ostalega<br />
besedila in njegovega načina pisanja<br />
kaj posebej ne razlikuje.<br />
NEVEDNOST<br />
NAZAREČANOV<br />
Toda v vsebinskem smislu vendarle naletimo<br />
na »težave«. V osrednjem evangeljskem<br />
besedilu ni namreč nobenih<br />
sklicevanj na prvi dve poglavji – na<br />
primer, da je bil Jezus rojen v Betlehemu,<br />
kar je v Jeruzalemu povzročilo<br />
vznemirjenje, potem ko so prišli modri<br />
z Vzhoda, niti ni omembe deviškega<br />
spočetja. Pričakovali bi namreč, da v<br />
času Jezusovega javnega delovanja njegovi<br />
rojaki v Nazaretu vedo, da so kot<br />
begunci prišli iz Betlehema preko Egipta<br />
v Nazaret in so tako pobegnili pred<br />
Herodovim masakrom dečkov. Toda v<br />
Mt 13,55 je očitno, da Nazarečani o tem<br />
nimajo pojma, saj se sprašujejo: »Ali ni<br />
to tesarjev sin?«<br />
Zdi se, kakor da se v obdobju Jezusovega<br />
javnega delovanja nihče ni zavedal<br />
spoznanj o Jezusov Božji naravi,<br />
ki so bila razkrita že v času njegovega<br />
spočetja in otroštva. Če bi bili prvi dve<br />
poglavji Matejevega evangelija izgubljeni,<br />
dejansko nihče ne bi posumil, da<br />
sta obstajali, saj bi se evangelij začel s<br />
krstom v Jordanu, ki bi ga uvedel prvi<br />
stavek: »Tiste dni se je pojavil Janez<br />
Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal<br />
z besedami: ›Spreobrnite se, kajti približalo<br />
se je nebeško kraljestvo!‹« To<br />
Sebastjan Žvipelj<br />
Ne glede na morebitne špekulacije se zdi, da je Matej zgodbo o otroštvu sestavil kot sestavni del<br />
svojega evangeljskega načrta in sama pripoved o Jezusovem otroštvu ni bila naknadna zamisel.<br />
nakazuje na dejstvo, da je nastopil od<br />
Boga določen čas odrešenja, kar je za<br />
prvi stavek evangelija povsem primerno.<br />
Po drugi strani pa, če se prvi stavek<br />
evangelija, »Rodovnik Jezusa Kristusa,<br />
Davidovega sina, Abrahamovega sina«,<br />
nanaša samo na prvi dve poglavji, bi<br />
lahko bil naslov ločenega in samostojnega<br />
in neodvisnega dela. Ne glede na<br />
morebitne špekulacije se zdi, da je Matej<br />
zgodbo o otroštvu sestavil kot sestavni<br />
del svojega evangeljskega načrta<br />
in sama pripoved o Jezusovem otroštvu<br />
ni bila naknadna zamisel.<br />
VSEBINSKA RAZDELITEV<br />
Matejevo pripoved o Jezusovem otroštvu<br />
v prvih dveh poglavjih evangelija<br />
bi lahko razdelili na štiri tematske<br />
sklope: rodovnik Jezusa Kristusa,<br />
Jezusovo spočetje, prihod modrih z<br />
Vzhoda v Betlehem in beg družine v<br />
Egipt in vrnitev v Nazaret. Tako nam<br />
prvo poglavje razkrije Jezusovo identiteto,<br />
oziroma v njem dobimo odgovor<br />
na vprašanje: »Kdo je Jezus?« Jezus je<br />
Davidov in Abrahamov sin (potomec)<br />
in Odrešenik svojega ljudstva. Njegovo<br />
spočetje od Svetega Duha pa jasno<br />
kaže na njegovo glavno identiteto – on<br />
je Božji Sin, Emanuel.<br />
Drugo poglavje pa odpira vprašanje<br />
»Od kod je Jezus?« Matej podaja<br />
odgovor v kontekstu geografsko-teološkega<br />
popotovanja, saj se osredotoča<br />
na kraje: najprej izvemo, da je<br />
rojen v Betlehemu, nato pa Jezus po<br />
Božji previdnosti podoživlja izkušnje<br />
Mojzesa v Egiptu in Izraela v času izhoda,<br />
slednjič pa ga odpeljejo v Galilejo,<br />
kjer postane njegovo bivanje v<br />
Nazaretu zadnja poteza njegove identitete<br />
in usode, saj bo svoje javno delovanje<br />
začel kot Jezus Nazarečan.
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
52<br />
| <strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Sedem temnih plati<br />
pametnih telefonov<br />
Če morate med vožnjo pogledati na telefon<br />
ali če ga jemljete v posteljo, ste morda zasvojeni. Zelo pomembno<br />
(negativno) vlogo pri tem pa ima všeček (angleško like).<br />
MOJCA BELCL MAGDIČ<br />
Pred dnevi so na drugem programu<br />
Televizije Slovenija predvajali<br />
BBC-jevo dokumentarno<br />
oddajo, v kateri je novinarka<br />
Hilary Andersson (55) intervjuvala<br />
različne poznavalce novih tehnologij,<br />
med njimi tudi izumiteljico ikone za<br />
všeček, obenem pa se je sestala z različnimi<br />
strokovnjaki s področja nevroznanosti<br />
in psihologije. Zanimalo jo je<br />
predvsem, zakaj se ljudje počasi spreminjamo<br />
v odvisnike z nenehno uprtim<br />
pogledom v lastne spletne profile.<br />
Dokumentarec je vreden ogleda,<br />
predvsem za starše, saj opozarja na<br />
nevarnost zasvojenosti z družbenimi<br />
omrežji ter jasno prikazuje, kako je bila<br />
<strong>upor</strong>abljena vedenjska znanost, da bi<br />
ljudje neprestano preverjali svoje telefone.<br />
Izpostavljamo sedem dejstev, ki<br />
so jih poudarili v dokumentarni oddaji<br />
in o katerih je vredno tehtno razmisliti,<br />
predvsem z vidika, koliko svojega dragocenega<br />
časa (in zdravja) želimo posvetiti<br />
telefonu.<br />
»NEDOLŽEN« VŠEČEK<br />
Leah Pearlmen, ena od izumiteljic<br />
slavne ikone »všeček«, je v dokumentarcu<br />
povedala, da je pred desetletjem<br />
želela, da bi bil Facebook prijaznejši<br />
do <strong>upor</strong>abnikov, ne pa da jih vodi v<br />
zasvojenost. Danes pravi, da jo uspešnost<br />
všečka osuplja: »Postal je simbol<br />
Facebooka.« Vendar je čez čas tudi<br />
sama opazila, da gumbek, ki ga je pomagala<br />
ustvariti, vpliva na njeno samopodobo.<br />
»Moj odnos se je sčasoma<br />
spremenil. Opazila sem, da za svoje<br />
objave dobivam manj všečkov, kot<br />
sem jih dobivala prej. Nenadoma se mi<br />
je posvetilo, da sem zasvojena z odzivom.<br />
Takrat sem spoznala, da ni zdravo,<br />
da mi število, ki ga nadzira nekdo<br />
drug, toliko pomeni,« je še povedala.<br />
Ni pa vse samo na ravni občutkov, ki<br />
se porajajo, ko štejemo všečke. Prava<br />
»drama« se odvija nekje drugje.<br />
NAGRADA<br />
Strokovnjaki za vedenje pravijo, da so<br />
omenjeni všečki naše nepredvidljive<br />
nagrade. Ker ne vemo, koliko znakov<br />
družbene potrditve nas v določeni<br />
aplikaciji čaka, svoj telefon preverjamo<br />
SHUTTERSTOCK<br />
zelo pogosto. Današnji najstniki to v<br />
povprečju počnejo vsaj 90-krat na dan.<br />
»Gumb za všečkanje namreč privzgaja<br />
navado. Včasih nas ob odprtju čaka<br />
kakšno obvestilo, včasih ne. Privlači<br />
nas ravno to, da ne vemo, kakšno bo<br />
presenečenje«, pripoveduje Ramsey<br />
Brown, soustanovitelj organizacije Boundless<br />
Mind. Ob tem pa pojasnjuje,<br />
da se to ne dogaja na zavestni ravni,<br />
ampak v starejšem delu možganov, ki
| <strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
53<br />
uravnava motivirano vedenje. Gonilo<br />
takega vedenja pa je dopamin, ki je<br />
ključen za krog nagrade, motivacije in<br />
zasvojenosti. »Dopamin možganom<br />
sporoči, da je to, kar smo naredili, presenetljivo<br />
prijetno, zato moramo to ponoviti,«<br />
še doda.<br />
Ko torej prejmemo obvestilo na<br />
družbenih omrežjih, naši možgani<br />
pošljejo dopamin po poti nagrajevanja,<br />
<strong>zaradi</strong> česar se počutimo dobro. Dopamin<br />
je povezan s hrano, telesno vadbo,<br />
ljubeznijo, spolnimi odnosi, igrami na<br />
srečo, drogami … in zdaj še družbenimi<br />
omrežji. Ko je torej nagrada dostavljena<br />
naključno (kot pri igralnem avtomatu<br />
ali pozitivni interakciji na družbenih<br />
omrežjih) in je njeno preverjanje<br />
preprosto. To vedenje, ki ga sproža dopamin,<br />
postane navada.<br />
IZKORIŠČANJE<br />
ŠIBKIH TOČK<br />
Vse to so snovalci Facebooka vedeli že<br />
od vsega začetka. Leta 2017 je eden od<br />
Privlači<br />
nas ravno to,<br />
da ne vemo,<br />
kakšno bo<br />
presenečenje.<br />
Če možgani<br />
nimajo časa,<br />
da bi sledili lastnim<br />
impulzom,<br />
se ljudje ne ustavijo,<br />
ampak podrsavajo<br />
naprej.<br />
njegovih ustanoviteljev, Sean Parker<br />
(43), povedal, da je podjetje od samega<br />
začetka načrtovalo, da bi nas zasvojilo.<br />
Na Axios konferenci je Parker brez<br />
zadržkov povedal, da so se zavedali, da<br />
morajo svojim <strong>upor</strong>abnikom občasno<br />
dajati odmerke dopamina. Ta odmerek<br />
pa dobijo, ko nekdo všečka ali komentira<br />
njihovo fotografijo ali objavo. S tem<br />
so ljudi spodbudil, da so prispevali še<br />
več vsebin, slik … Z več slikami in objavami<br />
pa so posledično dobili več všečkov<br />
in komentarjev … in več dopamina.<br />
Začaran krog. »Izkoriščali smo šibko<br />
točko človeške psihe. Izumitelji smo to<br />
razumeli, a smo kljub temu to storili,«<br />
je še priznal.<br />
MANIPULACIJA VEDENJA<br />
Azra Raskin (39), soustanovitelj Centra<br />
za človeško tehnologijo, izumitelj<br />
in oblikovalec mnogih aplikacij, je povedal,<br />
da lahko spremembo našega<br />
vedenja – <strong>upor</strong>abo pametnih telefonov<br />
– primerjamo z znanim poskusom<br />
sklede za juho. »Če se skleda nenehno<br />
polni, ne da bi to opazili, ljudje pojejo<br />
veliko več juhe. Nikoli se ne zavejo, da<br />
je dovolj,« je poudaril. Ravno to nezavedanje,<br />
kdaj je dovolj, je Azra izkoristil,<br />
da je za pametni telefon iznašel<br />
način, ki posnema nenehno polnjenje<br />
juhe – podrsavanje brez konca. »Prej<br />
si moral listati strani, zdaj pa samo v<br />
neskončnost podrsavaš. Če možgani<br />
nimajo časa, da bi sledili lastnim impulzom,<br />
se ljudje ne ustavijo, ampak<br />
podrsavajo naprej. Nismo se zavedali,<br />
da <strong>upor</strong>abljamo tehniko oblikovanja,<br />
ki je tako učinkovita, da zasvoji ljudi,«<br />
je še pojasnil. Ko ga je novinarka vprašala,<br />
ali se <strong>zaradi</strong> svojega »izuma« čuti<br />
krivega, je povedal, da ja.<br />
ČAS NA TESTIRANJU<br />
Azra je prav tako povedal, da podjetja<br />
ob različnih urah na <strong>upor</strong>abnikih<br />
preizkušajo različne gumbe, dokler ne<br />
najdejo popolne oblike in barve, ki bi<br />
jih čim bolj spodbujala k podrsavanju.<br />
»Naj bo malo modrikast ali rdečkast?<br />
Za vsakim ozadjem na našem telefonu<br />
tiči na tisoče inženirjev, ki nas poskušajo<br />
čim bolj zasvojiti. To so drobne<br />
zvijače, ki ljudi pripravijo, da aplikacijo<br />
odpirajo pogosteje,« ni ovinkaril.<br />
RDEČA BARVA<br />
Ena izmed zvijač je tudi rdeči gumb, ki<br />
nam prikazuje, da smo prejeli novo obvestilo.<br />
Sandy Paralikas, nekdanji operativni<br />
vodja pri Facebooku, je povedal,<br />
da rdečo barvo v tej tehnološki panogi<br />
<strong>upor</strong>abljajo zato, da pritegnejo pozornost<br />
ljudi. »Ta barva naredi vtis, da gre<br />
za nekaj pomembnega. Učinkuje na del<br />
možganov, na katerega druge barve<br />
ne učinkujejo,« je obrazložil. Azra Raskin<br />
zato <strong>upor</strong>ablja alternativni zaslon:<br />
»Nočem, da mi zaslon nekako ugrabi<br />
um. Zato je moj črno-bel, da mi malo<br />
zmanjša količino dopamina. Tako se<br />
lahko bolje obvladam.«<br />
ZASVOJENOST<br />
»Če pametni telefon na naš dopaminski<br />
sistem vpliva tako, kot se po našem<br />
mnenju dogaja pri kockanju, bi<br />
to pomenilo, da oboje povzroča enako<br />
zasvojenost kot mamila«, je povedala<br />
prof. Catharine Winstanley z Univerze<br />
Britanske Kolumbije. »Odzivamo<br />
se zelo podobno kot zasvojenec, ko ne<br />
dobi naslednjega odmerka. Zdi se ti,<br />
da ti nekaj manjka, in možgani izločajo<br />
enake hormone kot pri spopadu ali<br />
begu. Odtegnitveni znaki so enaki kot<br />
pri katerikoli drugi zasvojenosti,« je še<br />
pojasnila. In kako vemo, kdaj je nekdo<br />
zasvojen s pametnim telefonom? Prof.<br />
Nancy Cheever s Kalifornijske univerze<br />
odgovarja: »Če morate med vožnjo<br />
pogledati na telefon ali če ga jemljete v<br />
posteljo, ste morda zasvojeni.«
INTERVJU<br />
54<br />
| <strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Oče in hči, ki sta skupaj<br />
izdelala križev pot<br />
Rezal in barval sem v vsakem trenutku prostega časa, največ ob večerih<br />
pod domačim nadstreškom, v hladnejših dneh pa sva sestavljala vitraž.<br />
– Ob samem križevem potu sva z Vanjo razmišljala predvsem o naših družinah<br />
ter Jezusu, ki se daruje za vse nas tudi danes. – Le redki križevi poti imajo petnajsto<br />
postajo, zato sva križevemu potu dodala sliko, ki pa nima številke petnajst,<br />
temveč znak omega, ki pomeni vstajenje.<br />
PETRA SKOK<br />
ANŽE SKOK<br />
Janez Škrlj in njegova hči Vanja Boštjančič<br />
sta se pred štirinajstimi leti odločila, da<br />
skupaj izdelata križev pot. To je bil prvi<br />
tovrsten projekt, ki ju je povezal tudi v<br />
želji, da bi prispevala k še lepši in bogatejši<br />
cerkvi v domači vasi. Danes stoji v cerkvi na<br />
Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici. Vsaka<br />
postaja je izdelana iz približno 70 koščkov<br />
barvnega stekla in 100 koščkov predvsem<br />
orehovega lesa. Postaje imajo vgrajene<br />
kamenčke iz romarskih krajev v Sloveniji in<br />
tujini: Strunjana, Svete gore, Višarij, Brezij,<br />
Trsata, Brestanice, Kureščka, Gospe Svete,<br />
Kompostele, Palestine, Lurda, Zasavske Svete<br />
gore, Zaplaza, Ptujske Gore, Medjugorja<br />
in Nove Štifte.<br />
Janezu Škrlju smo posredovali nekaj<br />
vprašanj o delu in pomenu križevega<br />
pota, ki sta ga izdelala s hčerjo.<br />
Križev pot sta izdelovala<br />
dolgih štirinajst let. Kako je<br />
potekalo delo?<br />
Sam zelo rad ustvarjam z lesom, najpogosteje<br />
lesene kravate, katerih model<br />
sem tudi zaščitil. Hči občasno riše, a<br />
bolj za svoje veselje, svoj dom in družino,<br />
ko ji čas dopušča. Izdelava tega<br />
križevega pota je bila za oba nova izkušnja,<br />
preizkus vztrajnosti in potrpežljivosti.<br />
Sprva je bilo treba narisati<br />
Križi, ki jih vidimo<br />
na vitražih, so si med<br />
seboj različni, s čimer<br />
sva hotela poudariti,<br />
da tudi v naših družinah<br />
obstajajo številni križi<br />
in tegobe.<br />
načrt. Najprej sem nabavil les, kasneje<br />
steklo. Barvno steklo sem kupil tudi na<br />
Češkem, ponj sem se odpeljal celo na<br />
Slovaško, saj pri nas ni bilo mogoče dobiti<br />
vsega. Nato je bilo treba vseh 1500<br />
kosov lesa izrezati. Veliko je bilo merjenja,<br />
brušenja in sestavljanja. Hiša je bila<br />
polna škatel z različnimi deli, veliko je<br />
bilo tudi prahu in ropotanja. Rezal in<br />
barval sem v vsakem trenutku prostega<br />
časa, največ ob večerih pod domačim<br />
nadstreškom, v hladnejših dneh pa<br />
sva sestavljala vitraž. Kar nekaj kosov<br />
stekla je v procesu izdelovanja vitraža<br />
počilo ali jih je bilo treba ponovno izrezati,<br />
da so se lahko združili v celoto.<br />
Prva je bila narisana in dokončana postaja,<br />
na kateri Jezus sreča svojo mater.<br />
Z ženo sva se pogosto tudi odpeljala v<br />
romarska središča po kamenčke, ki so<br />
vgrajeni v križev pot. Nekaj so jih prinesli<br />
tudi prijatelji in znanci.<br />
Vitraž poleg zgodovinskih<br />
prizorov nosi tudi skrita simbolna<br />
sporočila. Kaj nam sporoča?<br />
Ob samem križevem potu sva z Vanjo<br />
razmišljala predvsem o naših družinah<br />
ter Jezusu, ki se daruje za vse nas tudi<br />
danes. Vsak vitraž križevega pota je<br />
postavljen v notranjost lesenega ohišja<br />
– stavbe, pred katero sta stopnišče in<br />
prepad. Postaje so prispodoba Kristusovega<br />
trpljenja v današnjih družinah.<br />
V izdelavo sva vpletla kar nekaj simbolike.<br />
Vemo, da Jezus tolaži jeruzalemske<br />
žene z besedami: »Ne jočite nad<br />
menoj, ampak nad svojim zarodom.«<br />
Spraševala sva se, ali je Jezus ob teh besedah<br />
mislil tudi na slovenske žene in<br />
današnji rod. Matere sva zato oblekla v<br />
barve slovenske zastave.<br />
Na vitražih križevega pota je upodobljenih<br />
tudi veliko zidov iz kamenja,<br />
ki ponazarjajo obzidja in stene domov,<br />
v katere se včasih preveč zapiramo.<br />
Križi, ki jih vidimo na vitražih, so si
| <strong>89</strong> | 16. MAREC 2023 INTERVJU<br />
55<br />
Petra Skok<br />
Verni pa verjamemo,<br />
da je človek poleg<br />
materije tudi duša,<br />
ki je kot trdi disk in črna<br />
skrinjica – neuničljiva<br />
in zapisana za življenje<br />
v drugi obliki.<br />
med seboj različni, s čimer sva hotela<br />
poudariti, da tudi v naših družinah<br />
obstajajo številni križi in tegobe. Dva<br />
križa pa sta si nekoliko podobna, ker<br />
smo si v posameznih težavah tudi podobni<br />
ali pa so težave ponavljajoče se<br />
(odvisnost od alkohola, računalniških<br />
iger in podobno). V vseh podobah je<br />
hčerka skušala zamrzniti Jezusovo bolečino,<br />
ki se v izrazu njegovega obraza<br />
vedno prepleta z ljubeznijo, tudi ko ga<br />
udarjamo z bičem, pljuvamo in v njegovo<br />
roko zabijamo žeblje. V razmišljanju<br />
ob postajah se lahko vsak vpraša, kolikokrat<br />
si mi umijemo roke ob krivičnih<br />
obsodbah nedolžnih, godrnjamo ob težavah<br />
ali jih celo prevalimo na druge?<br />
Pomagamo tudi mi bližnjim, brezdomcem<br />
in invalidom? Komu smo mi nazadnje<br />
obrisali potni obraz? Obiskujemo<br />
bolnike, ki so obležali? Kdaj držimo<br />
v rokah kladivo?<br />
Zakaj petnajsta postaja?<br />
To ni povsem običajno.<br />
Res je. Le redki križevi<br />
poti imajo petnajsto postajo.<br />
Križevemu potu sva<br />
dodala dodatno sliko, ki<br />
pa nima številke petnajst,<br />
temveč znak omega. To je<br />
vstajenje. Nekateri še vedno<br />
menijo, da smo ljudje<br />
le materija, narejena iz<br />
atomov, in to po čudnem naključju.<br />
Verni pa verjamemo, da je človek poleg<br />
materije tudi duša, ki je kot trdi disk in<br />
črna skrinjica – neuničljiva in zapisana<br />
za življenje v drugi obliki. Vstajenje je<br />
za kristjane upanje in veselje. Vse, kar<br />
je ali ni, pade, če ni vstajenja. To je pot<br />
KRIŽEV POT<br />
I. postaja: Jezus, bil si nedolžen,<br />
pa se te obsodili. Usmili se nas, ko<br />
smo opravljani ali opravljamo.<br />
II. postaja: Jezus, na rame si vzel<br />
svoj križ. Pomagaj nam nositi<br />
križe življenja.<br />
III. postaja: Jezus, prvič si padel pod<br />
križem. Usmili se tistih, ki padajo<br />
v zakonski zvestobi in čistosti.<br />
IV. postaja: Jezus, srečal si svojo<br />
mater. Prosimo te, blagoslovi naše<br />
mame.<br />
V. postaja: Jezus, sprejel si pomoč<br />
Simona iz Cirene. Odpri nam oči,<br />
srca in roke za pomoč drugim.<br />
VI. postaja: Jezus, Veronika ti je obrisala<br />
utrujeni obraz. Blagoslovi vse,<br />
ki drugim poklicno ali prostovoljno<br />
lajšajo stiske.<br />
VII. postaja: Jezus, drugič si padel pod<br />
križem. Usmili se tistih, ki padajo<br />
v poštenosti.<br />
VIII. postaja: Jezus, potolažil si jeruzalemske<br />
žene. Potolaži duše tistih,<br />
ki ne vidijo smisla življenja.<br />
IX. postaja: Jezus, tretjič si padel pod<br />
v novo življenje. Veselimo se lahko,<br />
če smo v življenju hodili vsaj malo po<br />
Kristusovi poti, ki je trpel in bil križan,<br />
da bi nas odrešil iz sveta teme ali objema<br />
negativne energije.<br />
Vstali Kristus nudi iztegnjeno roko<br />
in nas sprašuje, ali jo bomo sprejeli, da<br />
bi zaživeli novo življenje. V Jezusu ne<br />
vidimo niti kančka zamere niti kapljice<br />
jeze. Odpuščanje drugim prinaša mir.<br />
Družinske rane se bodo zacelile, ko<br />
usmerimo pogled k vstalemu Kristusu.<br />
Takrat v srce pride zlata svetloba. <br />
križem. Usmili se duhovnikov, ki<br />
niso zmogli ostati na tvoji poti.<br />
X. postaja: Jezus, slekli so te. Usmili<br />
se tistih, ki ne zmorejo urejati<br />
svojih strasti.<br />
XI. postaja: Jezus, pribili so te<br />
na križ. Usmili se nas, kadar človeku<br />
ob sebi ne damo priložnosti<br />
za poboljšanje.<br />
XII. postaja: Jezus, umrl si na križu.<br />
Bodi z nami v naši smrtni uri.<br />
XIII. postaja: Jezus, mrtvega so te položili<br />
v materino naročje. Usmili<br />
se vseh žalujočih.<br />
XIV. postaja: Jezus, pokopali so te v<br />
grob. Pomagaj nam, da se bomo<br />
dostojno poslovili od naših rajnih.<br />
Ω: Jezus, vstal si od mrtvih in premagal<br />
smrt. Hvala, ker si nas odrešil<br />
in nam daješ večno življenje.<br />
Molimo te, Kristus, in te hvalimo,<br />
ker si s svojim križem svet odrešil.
OSEBNA RAST<br />
56<br />
| <strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Če bomo starši iskreno iskali smisel,<br />
bodo otroci lažje šli skozi življenje<br />
MATEJA<br />
KROPEC ŠEGA<br />
Naši otroci gredo skozi mnoge faze; preko prvih faz jih starši nesemo,<br />
nato vodimo za roko in nazadnje jih spremljamo samo še s pogledom.<br />
A pride mejnik, od koder je spremstvo prisotno samo še v duhu, v obliki<br />
blagoslavljanja na daleč in v obliki molitve. Vzgajamo predvsem s tem,<br />
kako živimo, kdo smo, kaj uresničujemo in kakšna pričakovanja gojimo<br />
do mladega človeka.<br />
Otrokom moramo dati vedeti, da pričakujemo, da<br />
bodo razvili svoje potenciale, sicer lahko oviramo<br />
možnost za njihov razvoj. Seveda pa jim<br />
mora biti jasno tudi, da jim bomo v podporo.<br />
PREMOSTLJIVE TEŽAVE<br />
Svet, v katerem živimo, je čuden splet zlaganega, navideznega,<br />
izmuzljivega, negotovega in pogosto nemoralnega.<br />
Starši smo zatorej še toliko bolj dolžni skrbeti za<br />
svojo trdnost. Pogosto smo edini trdni branik, na katerega<br />
se otroci vse do odraslosti lahko oprejo. Občutki<br />
nemoči so domači vsem odraslim, otroci pa se bodo<br />
z njimi srečevali še veliko pogosteje. Če želimo v tem<br />
svetu preživeti, nujno potrebujemo upanje in smisel. V<br />
iskanju smisla ni konca poti, ni cilja, smisel ni dosežek.<br />
Razkriva se korak za korakom, medtem ko živimo, pridobivamo<br />
izkušnje, padamo, se pobiramo.<br />
Ne dosežemo ga na silo. Smisel je nekaj, po čemer hrepenimo,<br />
kar je vgrajeno v bistvo skrivnosti, zakaj smo se sploh<br />
rodili na ta svet. Zajema lekcije, ki se jih moramo naučiti, talente,<br />
ki jih moramo razviti, in ljudi, s katerimi si vzajemno<br />
pomagamo izpolniti poslanstvo. V naravi vse, kar nima<br />
smisla, slej ko prej propade. Če smisla ne najdemo znotraj<br />
sebe, to ustvarja nemir, stisko in praznino. Iskanje miru in<br />
smisla terja čas in potrpežljivost. Smisla življenja ti ne more<br />
pokazati nihče drug. Skrit je v človekovi duši in najdeš ter<br />
izpolniš ga lahko le sam. Vse težave postanejo premostljive,<br />
če se zavedamo, da ima naše življenje smisel.<br />
POMOČ STARŠEV<br />
Če bomo starši sami na tem področju ves čas dejavni,<br />
bomo z zgledom lahko izjemno vplivali na svoje otroke<br />
ne glede na njihovo starost. Pri iskanju rešitev in napotkov<br />
za iskanje življenjskega smisla ne moremo mimo<br />
Viktorja Frankla, avstrijskega juda, psihiatra, ki je svoj<br />
nauk črpal iz osebne preizkušnje preživetja v nacističnem<br />
taborišču. Kot prvo, vedno izberimo upanje. Okoliščin<br />
pogosto ne moremo spremeniti, lahko pa izberemo<br />
svoj odnos do situacije in vedno lahko spremenimo sebe.<br />
Vsako jutro se vprašajmo, zakaj smo danes tukaj. Tudi<br />
otroke naučimo, da se pogosto sprašujejo, zakaj so, kjer<br />
so, kaj je njihova naloga.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Vedno izberimo upanje.<br />
Okoliščin pogosto ne<br />
moremo spremeniti,<br />
lahko pa izberemo<br />
svoj odnos do situacije<br />
in vedno lahko<br />
spremenimo sebe.
| <strong>89</strong> | 16. MAREC 2023 OSEBNA RAST<br />
57<br />
Naučimo se jokati. Ne, ni mišljeno,<br />
da se spremenimo v cmere. Solze so lahko<br />
tudi steber notranje moči in poguma.<br />
Sebe in otroke vedno znova opozarjajmo,<br />
da nekaj ni pravilno samo zato, ker<br />
to pač vsi počnejo. Včasih je treba in je<br />
prav narediti kaj, s čimer se skoraj nihče<br />
ne strinja. Za hojo po tej poti sta potrebna<br />
izjemen pogum in notranja moč.<br />
Povežimo se s svojim čutenjem. Notranji<br />
glas vesti pogosto daje vse odgovore.<br />
Sprašujmo tudi otroke, in to ne z vprašanjem:<br />
»Kaj pa ti misliš?« Sprašujmo<br />
jih: »Kaj pa ti v zvezi s tem čutiš?«. Dneve<br />
izpolnimo z dobrotljivostjo. Drobna dejanja<br />
dobrote življenje izjemno polnijo<br />
s pomenom. Ne vrtimo se okoli svojega<br />
popka. Bolj kot človek pozabi nase in se<br />
preda nekemu cilju ali drugi osebi, bolj<br />
raste kot človek.<br />
Razvijajmo empatijo. Bolečine drugih<br />
ne moremo oceniti z našimi občutki.<br />
Sočustvujmo z drugimi, tudi če se<br />
nam njihova tragedija ne zdi tako tragična.<br />
Najbolj se spreminjaš tedaj, ko je<br />
življenje težko. Ne iščimo bližnjic. Do<br />
osebnega »dopolnjeno je« se mora zgoditi<br />
prav vse.<br />
Vzgajamo predvsem<br />
s tem, kako živimo,<br />
kar smo, kaj<br />
uresničujemo in kakšna<br />
pričakovanja gojimo<br />
do mladega človeka.<br />
SMISEL ŽIVLJENJA<br />
Kateri so torej znaki, da smo našli smisel<br />
življenja? Če si našel smisel življenja,<br />
ga občutiš kot brezmejno morje možnosti.<br />
Naj starost ne bo izgovor. Vedno<br />
se da veseliti ter iskati in poskušati nove<br />
stvari. Kakšen zgled svetu so takšni starostniki!<br />
Idealno bi bilo, da bi vsak dan<br />
ob prebujanju komaj čakati, kaj ti bo prinesel<br />
in pokazati nov dan. Koliko naših<br />
juter je takšnih? Vsak dan je darilo, ki<br />
ga prejmemo navsezgodaj zjutraj. Samo<br />
odviti ga moramo. sega na tem svetu je<br />
dovolj za vse in tudi ti imaš pravico do<br />
svojih želja. V nas je moč, da gremo po<br />
poti, ki si jo srčno želimo.<br />
Če se imaš rad, občutiš pristno srečo.<br />
Ko se zjutraj pogledaš v ogledalo, si<br />
povej kaj milega, lepega in ljubečega.<br />
Ko greš zvečer spat, se zahvali vsaki<br />
celici, ki te je tako čudovito podpirala<br />
in peljala skozi dan. Povej tudi svojim<br />
ljubim, da jih imaš rad. Spoznaj in izražaj<br />
le to, kar zares si. Kakšna samozavest<br />
veje iz ljudi, ki ne nosijo maske.<br />
Vsaka napaka, ki si jo v življenju naredil,<br />
te je nečesa naučila. Izkušenejši in<br />
spretnejši kot si, lažje zaupaš, da hodiš<br />
po pravi poti. Smisel vpliva na naše<br />
duševno zdravje. Mnoge psihične težave<br />
so rešljive z iskanjem nečesa, kar<br />
daje življenju vrednost. Pomembno je,<br />
da vemo, da počnemo nekaj, kar v sebi<br />
nosi vrednost za nas ali druge. Če sledimo<br />
smislu svojega življenja, nam to<br />
pomaga dosegati ravnovesje in postavljati<br />
prioritete. Ko ima naše življenje<br />
namen in vrednost, se čutimo zadovoljne,<br />
hvaležne in izpolnjene.
KOLUMNA<br />
58<br />
| <strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Če je tvoja žena zanič voznica,<br />
si na koncu, seveda, kriv ti<br />
Velikokrat slišimo, da so ženske slabe voznice, da so nerodne,<br />
nespretne, neiznajdljive, da ne znajo parkirati, potegniti in še in še bi<br />
lahko naštevali. Kdo se pritožuje čez žensko vožnjo? Moški, seveda.<br />
ANDREJA BARAT<br />
V<br />
redu, recimo, da se strinjamo,<br />
čeprav statistični podatki<br />
tega ne kažejo. Ženske povzročijo<br />
manj prometnih nesreč,<br />
predvsem ker ne vozijo pijane in<br />
ker ne divjajo. Ampak namen tega pisanja<br />
ni dokazovanje, da imate statistično<br />
manj možnosti, da boste imeli prometno<br />
nesrečo, če boste prisedli v avto<br />
k ženski, kot če boste sovoznik moškemu.<br />
Namen tega pisanja je odpreti<br />
oči vsem tistim, ki se pritožujejo nad<br />
žensko ali »babjo« vožnjo.<br />
TI SI KRIV<br />
Za to, da je tvoja žena slaba, nespretna<br />
in okorna šoferka, si kriv ti, dragi mož. S<br />
tvojim zabavljanjem čez njeno vožnjo vse<br />
samo še poslabšuješ. Kaj bi storil dober<br />
mož, ki želi, da je njegova žena uspešna,<br />
varna in samozavestna voznica? Prvi pogoj<br />
je, da je tudi sam takšen voznik. Tu se<br />
veliko zgodb že zaključi, ker tudi moški<br />
sam ni zelo dober šofer. Je pač predvsem<br />
nergač, ki s pritoževanjem nad drugimi<br />
gradi svojo samopodobo.<br />
Če je mož dober voznik, je odgovoren<br />
za to, da njegova žena ni. Sliši se<br />
precej bogokletna trditev, ampak ni. Če<br />
je mož dober voznik in ljubeč mož, bo<br />
storil vse, kar je v njegovi moči, da bo<br />
njegova žena postala mirna in samozavestna<br />
voznica, in sicer predvsem<br />
tako, da ji ne bo s svojim stalnim pritoževanjem,<br />
nerganjem in posmehovanjem<br />
zbijal šoferske samozavesti. Ker jo<br />
ima rad, bo sistematično delal na tem,<br />
da ji bo pomagal premagati strahove in<br />
ovire, ki jih ima do vožnje.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
KAKO BO POMAGAL<br />
Naučil jo bo parkirati. Ker si želi, da se<br />
njegova žena, ko gre v mesto, počuti<br />
sproščeno in samozavestno ter nenazadnje<br />
tudi, da varno prevaža njegove<br />
otroke, bo vztrajal in jo spodbujal, da<br />
se nauči odlično parkirati. Tu ne gre<br />
za posebno umetnost, temveč samo za<br />
malo ocene prostora in tehnično obvladovanje<br />
avtomobila. Če je prisoten<br />
strah, bo na domačem dvorišču zarisal<br />
dve črti in z njo vadil. V nedeljo popoldne<br />
jo bo peljal na prazno parkirišče<br />
trgovine, vzel s seboj dve gajbici in z<br />
njo vadil. Bočno parkiranje, vzvratno,<br />
naprej … Če ne gre v prvo, bo šlo v<br />
osemnajsto. Gotovo pa o šlo prej, kot<br />
boste vi na pravi način zložili posodo v<br />
pomivalni stroj. Naslednji korak je parkiranje<br />
v realni situaciji. Naprej z vami,<br />
kmalu pa bo parkirala<br />
sama, in to z<br />
lahkoto.<br />
Spodbujal jo bo<br />
k vožnji. Ko bosta<br />
šla na pot, jo bo<br />
spodbujal, naj ona<br />
vozi, da se znebi<br />
strahu. Ko bosta v<br />
novem mestu, ji bo<br />
ponudil volan, saj<br />
se klin izbija s klinom,<br />
strah in negotovost<br />
pa z novimi<br />
pozitivnimi izkušnjami. Vzdržal<br />
se bo vsakršnega nerganja. Nerganje<br />
koristi izključno moškemu egu in ničemur<br />
drugemu. Vaša žena bo <strong>zaradi</strong><br />
njega le še slabša voznica, vi pa še slabši<br />
mož. Z žensko, ki jo ljubite in ste jo<br />
izbrali za žensko svojega življenja, ravnajte<br />
s spoštovanjem in prijaznostjo.<br />
Obilno vam bo poplačala.<br />
Dvignil ji bo samozavest. »Ti to<br />
zmoreš! Ne, ni možnosti, da boš neka<br />
lesena klada za volanom. Naučila se<br />
boš, ponavljala, dokler ne boš sproščena,<br />
samozavestna in zadovoljna voznica.<br />
Če parkiraš narobe, popravi, nič<br />
hudega. Če zaviješ narobe, se obrneš,<br />
vsakemu se zgodi. Če se narobe razvrstiš,<br />
bova naredila še en krog, ne skrbi.<br />
Dobro ti gre. Kar mirno in pogumno.<br />
Tukaj je dobra vidljivost, prehiti ga.<br />
Cesta je prazna, lahko greš hitreje. Odlično,<br />
prav dobro mi je, ko ti voziš. Pelji,<br />
prosim, ti, opraviti moram nekaj telefonskih<br />
klicev.<br />
VAŠA HČI<br />
Če je vaša žena slaba voznica, njen oče<br />
ni dobro opravil svoje naloge. Ni ji dal<br />
poguma, spodbude in samozavesti.<br />
Ne ponovite njegove napake pri svojih<br />
hčerah. Voziti avto in voziti ga samozavestno,<br />
je svoboda. Kar vprašajte tretjo<br />
generacijo. Kakšno kvaliteto življenja<br />
imajo tisti, ki so aktivni vozniki, in<br />
kakšno tisti, ki niso. Vi imate največji<br />
vpliv na svojo hčerko, vi ji dajete krila.<br />
Če bo od vas slišala, da ženske vozijo<br />
zanič in da je njena mama bolj za sesalec<br />
kot za volan, ji dajete zelo slabo<br />
popotnico. V glavnem, dragi moški,<br />
ne pritožujte se nad svojimi ženskami,<br />
ampak jih naučite voziti. Če jih seveda<br />
ni že oče ali se niso naučile same.
| <strong>89</strong> | 16. MAREC 2023 KOLUMNA<br />
„Ne kompliciraj!“<br />
59<br />
ANA ANGELA<br />
KUMER<br />
Prosim, ne govorite mi, naj ne kompliciram, posebej, ko gre<br />
za materinstvo. S temi na videz nedolžnimi besedami sporočate,<br />
da moj problem ni pomemben. S tem pa ne le, da mi ne koristite,<br />
temveč me tudi razvrednotite kot človeka.<br />
Moj otrok je moja najpomembnejša<br />
skrb. Je moj vir<br />
veselja in upanja. Kdaj in<br />
za koga bom skrbela, če ne<br />
zanj? Morda ste že vzgojili svoje otroke<br />
in se je vse izšlo, čeprav takrat vzgoji<br />
niste posvečali tolikšne pozornosti.<br />
Morda so določeni pristopi delovali<br />
pri vaši družini, vendar to ne pomeni,<br />
da bodo iste metode delovale tudi<br />
pri meni in mojih otrocih. Obstajajo<br />
načini, kako pristopiti k izzivom starševstva,<br />
ki bodo bolj ustrezali meni in<br />
mojim vrednotam. Morda samo želim<br />
poskusiti drugače in tudi to je povsem<br />
dobro. Morda pa res kompliciram.<br />
Ko sprejmem prvo ponujeno rešitev<br />
zgolj zato, da bom ustrezala nekim<br />
pričakovanjem in ne bom »komplicirala«,<br />
se v resnici oropam možnosti raziskovanja.<br />
Odkrivanje širokega spektra<br />
vseh možnosti, ki so mi na razpolago,<br />
me bogati in ne osiromaši. Ne želim se<br />
prikrajšati za pomembna spoznanja in<br />
osebnostno rast, ki se med tem procesom<br />
zgodijo. Pa naj bo to povezano z<br />
izbiro avtosedeža, oblačil, načina poroda,<br />
dojenja, črpanja, spanja, uvajanja<br />
v hrano, različniih vzgojnih pristopov<br />
ali kateregakoli drugega področja ki mi<br />
je trenutno v izziv.<br />
TEMELJIT RAZMISLEK<br />
Moj mož meni, da »kompliciram«, če se<br />
po njegovi presoji predolgo odločam,<br />
katere čevlje bom izbrala. »Ni važno,<br />
samo obuj si nekaj, da končno odidemo,«<br />
mi pogosto nejevoljno odgovori.<br />
Ne razume, koliko neprijetnih občutkov<br />
si bom prihranila, če si vzamem čas in<br />
izberem najprimernejši par čevljev. Če si<br />
bom vzela nekaj trenutkov več in dobro<br />
premislila, se bom počutila dobro, zadovoljno,<br />
predvsem pa pomirjeno. Mar ni<br />
to pomembno? Seveda pa so v življenju<br />
Namesto obsojanja<br />
je boljše preprosto<br />
vprašati: »Zakaj ti to<br />
toliko pomeni?« Takšno<br />
vprašanje človeku vlije<br />
dostojanstvo in razjasni<br />
marsikatero dilemo.<br />
še veliko pomembnejše stvari od tega,<br />
kaj bom danes obula, in povsem normalno<br />
je, da nam je zanje mar.<br />
Vsaka nosečnica ali mamica, ki se<br />
z materinstvom sooča prvič, vsaj malo<br />
»komplicira«. To je normalno. V njej tli<br />
močna želja, da bi bila popolna mama,<br />
kakršno bi si morda želela tudi sama.<br />
Od tu črpa moč, da iz dneva v dan kar<br />
najbolje skrbi za svojega otroka in družino.<br />
Prvič se sooča z občutki nemoči,<br />
ko otrok trmari ali joče, a ne razume,<br />
zakaj. Vse skupaj v njej vzbuja močne<br />
čustvene odzive. Dela je ogromno, časa<br />
pa vedno premalo, da bi postorila vse<br />
potrebno. Običajno ji poleg vsega naštetega<br />
primanjkuje tudi spanja, kar vse<br />
skupaj še poslabša. Vse bi rada naredila<br />
tako, da bo prav: da se bo otrok zdravo<br />
prehranjeval, da se bo dovolj gibal, da<br />
bo urejen, da bo poskrbljeno za njegov<br />
čustveni, vedenjski in intelektualni<br />
razvoj ter da bodo vsi družinski člani<br />
zadovoljni. Vse to terja ogromno energije.<br />
V želji, da bi bila najboljša mama,<br />
je včasih zahtevna ne le do sebe, ampak<br />
tudi do drugih. Te bitke morda res ni<br />
mogoče zmagati, vendar se mame skoznjo<br />
kalimo in rastemo. Spoznavamo,<br />
kaj nam je res pomembno, in se učimo<br />
spuščati vse tisto, kar nam ni.<br />
LASTNA IZKUŠNJA<br />
Da starševstvo postane prijetnejše in se<br />
družinska dinamika umiri, je včasih res<br />
potrebna samo poenostavitev. Toda ko<br />
nekoga označimo za »komplikatorja«, je<br />
to žaljivo, pogostokrat pa celo krivično,<br />
saj nimamo vpogleda v njegove potrebe,<br />
stiske in dileme. Namesto obsojanja ga<br />
je boljše preprosto vprašati: »Zakaj ti<br />
to toliko pomeni?« Takšno vprašanje<br />
človeku vlije dostojanstvo in razjasni<br />
marsikatero dilemo. Preko lastne izkušnje<br />
pa se učimo, kaj je za nas resnično<br />
pomembno in kaj ne. Kaj se dogaja, ko<br />
na videz kompliciram? V resnici gre za<br />
srčno skrb, povezano z nečim, kar mi<br />
je dragoceno. Takrat znotraj mene potekajo<br />
pomembni procesi, s katerimi<br />
oblikujem sistem vrednot in stališč ter<br />
krepim samozavest. Kaj je pomembnejše<br />
od tega, da na svoji materinski poti<br />
rasem v osebo, ki ima trdne temelje in<br />
sledi ter zaupa svojim globokim vzgibom,<br />
vrednotam, vesti in pridobljenemu<br />
vedenju? Le tako lahko razumem,<br />
zakaj ravnam tako, kot ravnam. Le tako<br />
sem lahko mama, ki predstavlja steber<br />
in zatočišče za svojo družino.<br />
»Ne kompliciraj« je na videz neškodljiv<br />
stavek, ki želi na enostaven<br />
način rešiti marsikateri problem. Toda<br />
z njegovo nepremišljeno <strong>upor</strong>abo spregledamo<br />
pomen dileme in osebo, ki<br />
stoji za njim. Zato osebe, ki se na svoji<br />
poti išče, ne označimo za »komplikatorja«,<br />
ampak ji raje prisluhnimo. »Vidim,<br />
da je to zate pomembno, kako te<br />
lahko podprem?« je vprašanje, ki deluje<br />
kot balzam in po katerem hrepenimo<br />
vsi, ki se soočamo z izzivi. Mlade mamice<br />
še posebej.
SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
60<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Žametna špinačna juha<br />
SELMA BIZJAK<br />
Ko je govora o špinači, nas večina najprej pomisli na lik Popaja<br />
iz znane istoimenske risanke ter na visoko vsebnost železa.<br />
In slednje drži, saj ga špinača na 100 g vsebuje več kot 3 mg,<br />
kar predstavlja petino priporočenega dnevnega vnosa.<br />
Špinačo lahko uživamo tako surovo kot kuhano. Njena sezona je vse<br />
od oktobra do maja, vedno pa jo v trgovini dobimo tudi zamrznjeno.<br />
Iz špinače lahko pripravimo različne jedi, od predjedi, juh, prilog,<br />
prikuh … Tokrat sem iz špinače skuhala okusno žametno juho.
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
61<br />
ŽAMETNA<br />
ŠPINAČNA JUHA<br />
Za dve osebi potrebujemo:<br />
• 1 liter vode,<br />
• 1 manjšo čebulo,<br />
• 2 krompirja,<br />
• 1 korenček,<br />
• 200 g špinače (sveže ali zamrznjene),<br />
• olje,<br />
• sol,<br />
• mešanico jušnih začimb,<br />
• grški jogurt,<br />
• grisine.<br />
PRIPRAVA:<br />
1. Čebulo olupimo in drobno<br />
nasekljamo.<br />
2. Krompir olupimo in ga<br />
narežemo na manjše kose.<br />
3. Korenček ostrgamo in ga<br />
narežemo na debelejše<br />
kolobarje.<br />
4. Pripravimo si špinačo.<br />
Uporabimo lahko svežo ali<br />
zamrznjeno.<br />
5. V lonec prilijemo malo<br />
oljčnega olja in na njem<br />
popražimo čebulo, da postane<br />
zlatorumene barve.<br />
6. Dodamo krompir in korenček<br />
ter oboje skupaj s čebulo še<br />
malo popražimo.<br />
7. Solimo.<br />
8. Zalijemo z vodo in pokrito<br />
kuhamo, dokler se krompir in<br />
korenček ne zmehčata.<br />
9. Takrat dodamo špinačo<br />
kuhamo in še nekaj minut.<br />
10. Nato dodamo še mešanico<br />
jušnih začimb.<br />
11. Vse skupaj obdelamo s<br />
paličnim mešalnikom, da<br />
dobimo juho žametnega<br />
videza.<br />
12. Špinačno juho razdelimo v<br />
globoke krožnike ali v jušne<br />
skodelice.<br />
13. V sredino juhe dodamo za<br />
jušno žlico grškega jogurta in<br />
posujemo z grobo zdrobljenimi<br />
grisini ali krutoni.<br />
Dober tek!<br />
Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane<br />
Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si<br />
7 3<br />
9<br />
2<br />
4<br />
3<br />
4<br />
5<br />
7<br />
1<br />
2<br />
1<br />
6<br />
7<br />
4<br />
6<br />
7<br />
8<br />
1 4<br />
6<br />
3<br />
9 5<br />
2<br />
5<br />
1 2 9<br />
1<br />
5<br />
7<br />
3<br />
2<br />
7<br />
4<br />
8<br />
1<br />
REŠITVE str. 62-63:<br />
Rešitev dopolnjevanke:<br />
ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI.<br />
Rešitev magičnega lika: PRESKOK, REKLAMA, EKVA-<br />
TOR, SLABOTA, KATOLIK, OMOTICA, KARAKAL. Rešitev<br />
križanke (vodoravno): okvirček, barvarna, srček,<br />
Er, ET, resje, sat, TO, digitalni, majica, dob, trim, Ivanič,<br />
Ga, Homeini, anketar, obednica, oaza, mi, Emavs, opoj,<br />
adresa, stampedo, Saar, letalo, teg, zanikrnež, ara,<br />
modras, AE, ide, Stol, silak, zid, alegorija, lok, krmar.<br />
Glavno geslo: Živeti bolje z manj tehnologije.<br />
4 8 6 9 2 7 1 5 3<br />
5 7 1 6 4 3 8 9 2<br />
9 3 2 1 5 8 4 7 6<br />
7 5 3 8 6 2 9 4 1<br />
6 1 8 4 9 5 3 2 7<br />
2 4 9 3 7 1 5 6 8<br />
8 2 7 5 1 4 6 3 9<br />
1 9 4 2 3 6 7 8 5<br />
3 6 5 7 8 9 2 1 4<br />
2 3 1 5 4 9 7 8 6<br />
5 7 6 2 1 8 4 9 3<br />
4 9 8 6 7 3 2 1 5<br />
6 1 2 9 8 4 3 5 7<br />
3 8 7 1 5 2 9 6 4<br />
9 4 5 3 6 7 1 2 8<br />
7 6 9 8 3 1 5 4 2<br />
1 5 3 4 2 6 8 7 9<br />
8 2 4 7 9 5 6 3 1
RAZVEDRILO<br />
62<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
4 8<br />
7 6<br />
7 3<br />
3<br />
2<br />
9<br />
4<br />
4<br />
5<br />
7<br />
2<br />
4<br />
5<br />
1<br />
7<br />
2<br />
1<br />
6<br />
8<br />
4 6<br />
4<br />
7<br />
6 8<br />
7<br />
1 4<br />
1<br />
5 1 4<br />
8 6 3 2<br />
6<br />
3 1 2 9<br />
9 5 1<br />
3 5<br />
5 2<br />
2 7<br />
9 3<br />
7<br />
4<br />
8<br />
1<br />
MAGIČNI LIK<br />
Vodoravno in navpično:<br />
4 8 6 9 2 7 1 5 3<br />
1 ena od gimnastičnih disciplin<br />
2 javno opozarjanje na kaj, z namenom pridobiti kupca,<br />
propaganda<br />
5 7 1 6 4 3 8 9 2<br />
9 3 2 1 5 8 4 7 6<br />
7 5 3 8 6 2 9 4 1<br />
6 1 8 4 9 5 3 2 7<br />
2 4 9 3 7 1 5 6 8<br />
1 2 3 4 5 6 7<br />
8 2 7 5 1 4 6 3 9<br />
1<br />
1 9 4 2 3 6 7 8 5<br />
2<br />
3 6 5 7 8 9 2 1 4<br />
3 umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na<br />
severno in južno polovico, ravnik<br />
4 moralno, značajsko negativna lastnost, šibkost (iz črk<br />
besede AOBLAST)<br />
5 pripadnik najbolj razširjene vere na svetu<br />
6 stanje nejasnega, nepopolnega zavedanja, zlasti z<br />
občutkom telesne slabosti<br />
7 ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah<br />
Afrike in Azije<br />
3<br />
4<br />
5<br />
DOPOLNJEVANKA<br />
2 3 1 5 4 9 7 8 6<br />
A D R _ _ _ _ I N<br />
5 7 6 S E V 2 _ _ 1 _ _ P 8 O L4 9 3<br />
P O P E _ _ _ R I C A<br />
4 9 8 6 7 3 2 1 5<br />
N E D O N O _ _ _ _ C<br />
6 1 2 9 8 4 3 5 7<br />
S _ _ _ _T E R K A<br />
3 8 7 Ž A 1 L B _ 5 _ _ 2 D A 9 6 4<br />
9 4 5<br />
P R<br />
3<br />
I _ _<br />
6<br />
_ O Č<br />
7<br />
E K1 2 8<br />
Č O K O _ _ _ _ C A<br />
7 6 9 8 3 1 5 4 2<br />
Na vsako črtico vpišite pravo črko, tako da boste dobili<br />
znane besede. Vpisane črke po vrsti prepišite na spodnje<br />
1 5 3 4 2 6 8 7 9<br />
črtice, kjer boste prebrali slovenski pregovor.<br />
8 2 4 7 9 5 6 3 1<br />
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _<br />
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ .<br />
Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.<br />
6<br />
7<br />
Mr Conformista @cnfrmstA<br />
Dobil sem pismo, da nimam zdravnice. Od jeze sem<br />
strgal pismo. Zdaj tudi pisma nimam.
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
KRIŽANKA<br />
63<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
MAJHEN<br />
OKVIR<br />
OBSEDE-<br />
NOST<br />
NEKDANJE TREBU-<br />
NASELJE ŠASTA<br />
V SEVERNI POSODA Z<br />
AFRIKI ROČAJEM<br />
2<br />
TRSKA<br />
VOJAŠKI<br />
IZSTRE-<br />
LEK<br />
4. IN 18.<br />
ČRKA<br />
ABECEDE<br />
JUNAK<br />
IZ ENEIDE<br />
ČETVERO-<br />
KOTEN<br />
KOM-<br />
PLEKS<br />
DELAVNI-<br />
CA ZA<br />
BARVANJE<br />
TEKSTILA<br />
14<br />
MAJHNO<br />
SRCE<br />
EVA<br />
TERČELJ<br />
TVORBA<br />
V PANJU<br />
OTROŠKA<br />
BOLEZEN<br />
GRMIČ.<br />
RASTLINA<br />
KANTON<br />
V J. ŠVICI<br />
TANJA<br />
17<br />
ODER<br />
MAJHNA<br />
TACA<br />
ERBIJ<br />
NEKDANJI<br />
ITALIJAN.<br />
KOVANEC<br />
OKONČINA<br />
ZA HOJO<br />
IN TEK<br />
11<br />
REKA<br />
V SRBIJI,<br />
PRITOK Z.<br />
MORAVE<br />
DOMOVINA<br />
VRSTA<br />
TELESNE<br />
REKRE-<br />
ACIJE<br />
NEKDANJI<br />
IRANSKI<br />
VERSKI<br />
VODITELJ<br />
JEDILNICA<br />
12. ČRKA<br />
GRŠKEGA<br />
ALFABETA<br />
PISEMSKI<br />
NASLOV<br />
REKA<br />
V FRANCIJI<br />
IN NEMČIJI<br />
DOMOVINA<br />
STRUPE-<br />
NA KAČA<br />
13. ALI 15.<br />
DAN ME-<br />
SECA PRI<br />
RIMLJANIH<br />
ZELO<br />
MOČEN<br />
ČLOVEK<br />
PRISPO-<br />
DOBA<br />
NEMŠKI<br />
PISATELJ<br />
MANN<br />
RASTLINA<br />
Z UŽITNIMI<br />
ČRNIMI<br />
JAGODAMI<br />
NAZIV<br />
ZLITINA VRHNJE<br />
BAKRA OBLAČILO<br />
IN CINKA, S KRATKI-<br />
MEDENINA MI ROKAVI<br />
6<br />
IGRALKA<br />
(NINA)<br />
ŠPANSKO<br />
Ž. IME<br />
19 25<br />
IZVAJALEC<br />
ANKETE<br />
MAŠNA<br />
KNJIGA<br />
UMAZAN<br />
ČLOVEK<br />
OPAT V<br />
CLUNYJU<br />
OKENCE V<br />
TABELAH<br />
IN OBRAZ-<br />
CIH<br />
SVETOPIS.<br />
KRAJ<br />
DRŽAVNA<br />
BLAGAJNA<br />
16<br />
NAJMANJ-<br />
ŠA CELINA<br />
20<br />
ZELENICA<br />
V PUŠČAVI<br />
27<br />
BEŽANJE<br />
PANIČNE<br />
MNOŽICE<br />
AVION<br />
NENADEN<br />
VOJAŠKI<br />
NAPAD<br />
EMA KOZIN<br />
VRSTA<br />
HRASTA<br />
15<br />
STARO-<br />
GRŠKI<br />
BASNO-<br />
PISEC<br />
SLIKAR<br />
KREGAR<br />
3<br />
GRENKO<br />
ANGLEŠ-<br />
KO SLAD-<br />
NO PIVO<br />
18<br />
GALIJ<br />
STENSKA<br />
PREVLEKA<br />
23<br />
DEL DVO-<br />
RANE ZA<br />
NASTO-<br />
PAJOČE<br />
STANJE<br />
UGODJA<br />
SOPROG<br />
5 4<br />
NATEGO-<br />
VANJE,<br />
VLEČENJE<br />
12 1<br />
VELIKA<br />
PAPIGA<br />
Z DOLGIM<br />
REPOM<br />
8<br />
ALBERT<br />
EINSTEIN<br />
GORA<br />
V KARA-<br />
VANKAH<br />
SREBRO<br />
STENA IZ<br />
ZIDAKOV<br />
ROBERT<br />
REDFORD<br />
VIOLINIST<br />
(IGOR)<br />
21<br />
TALENT<br />
GLAVNO<br />
GESLO<br />
7<br />
INDIJSKA<br />
DUHOVNA<br />
MEDITA-<br />
CIJA<br />
10<br />
24<br />
1 2 3<br />
4 5 6 7 8 9<br />
10 11 12 13 14 15<br />
22 26 16 17 18 19 20 21<br />
OROŽJE<br />
INDIJAN-<br />
CEV<br />
9 ČLOVEK,<br />
KI KRMARI<br />
ČOLN<br />
13 22 23 24 25 26 27
SLIKOVITO<br />
64<br />
Satira<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Obraz – Jyoti Bhatt<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
Kaj boš rekel?<br />
Kaj?<br />
No, kaj se ti zdi?<br />
Kaj?<br />
Kakšen se ti zdi?<br />
A tale?<br />
Ja, tale?<br />
Aja? Kaj pa vem? Faca!<br />
Kakšna faca?<br />
No, mislim, da je kar faca.<br />
WIKIART<br />
Jyoti Bhatt, Obraz.<br />
A tale?<br />
Ja, tale.<br />
Pa saj sploh nima face.<br />
To že. Vidim, ja. Ampak faca je pa vseeno.<br />
Kako je lahko faca, če je pa nima.<br />
Daj, no, saj veš kaj mislim.<br />
Kako naj jaz vem, kaj ti misliš? A misliš,<br />
da ti vidim v glavo?! Če kaj misliš,<br />
mi moraš povedati, kaj misliš.<br />
Saj sem ti, pa ti ni všeč to, kar mislim!<br />
Oziroma, kar misliš, da jaz mislim.<br />
Ja, če pa misliš, da je tale faca!<br />
Saj je!<br />
Brez ksihta je!<br />
Ja.<br />
Brez obraza!<br />
Pa kaj?!<br />
Brezobrazen!!!<br />
No, tega pa ne moreš reči.<br />
Kaj, da ne. Če človek nima obraza, je<br />
brezobrazen.<br />
To že, ja, ampak ti nisi tega mislil.<br />
Kako pa ti veš, kaj sem jaz mislil?! A<br />
mi vidiš v …<br />
Daj, ne začenjaj spet, ker dober veš,<br />
kaj sem mislil!<br />
Ha, ha … Prav. Nič ne bom rekel.<br />
Tudi ni treba. Včasih je bolje, če si<br />
tiho.<br />
A, ne, tiho pa ne bom! Tip je brez ksihta<br />
in brez obraza!<br />
Ima pa glavo.<br />
Res je, priznam, to ima, mu pa nič ne<br />
koristi, ker je brez jajc!<br />
Kako brez jajc?<br />
Ja, a jih mogoče vidiš?<br />
To ne.<br />
No, vidiš. Jih tudi ne moreš, ne le, ker<br />
jih nima, ampak ker ga je ena sama glava.<br />
Ena sama pamet. En sam um. Enoumen<br />
je in pristaš enoumja. Pameten, da<br />
glava boli in peče.<br />
Ne vem, če ga boli ali peče, vidim pa v<br />
njegovo glavo.<br />
Ja in kaj vidiš? Jajca?<br />
Ne. Ptiča.<br />
Pfff. Daj no mir. Se pa strinjam, da je<br />
čuden tič.<br />
On je bolj tiček. In v njegovi glavi vidim<br />
ptiča. Pava. Morda bo ta znesel jajca<br />
in potem ne bo več brez!<br />
Priznam, da se tale tvoj tiček nosi kot<br />
pav, čeprav je čisto druge sorte tič, in<br />
da bi mu čisto privoščil jajca, a povej: a<br />
v njegovi glavi vidiš še kaj drugega?<br />
Ne, prav nič.<br />
Nič, a?<br />
Nič. Glava je prazna.<br />
Res je strašna faca!
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023 POLITIČNA POEZIJA<br />
Humor<br />
65<br />
Halo, halo, saj pravo sem poklical<br />
številko, ki se javno mi ponuja?<br />
Vas kličem, ker zares je skrajna nuja,<br />
ne bom vas prosil, za nič ne bom žical.<br />
Halo, halo, zakaj le v prazno tuli?<br />
Nujno bi potreboval zdravnika,<br />
nekaj se v telesu mi premika,<br />
pa so rekli mi, da me le žuli.<br />
KLICATELJ N.<br />
HALO, HALO<br />
Halo, halo, zdaj končno se oglaša<br />
na drugi strani nekaj kot da čivka,<br />
se prvi hip zdi ptičica selivka,<br />
golobje čivkanje ki oponaša.<br />
Halo, halo, je končno melodija,<br />
to glasba je za naše potrpljenje,<br />
ki bojda olajšuje nam življenje,<br />
a čudno da tako na glas razbija.<br />
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si<br />
Halo, halo, saj to je center tisti<br />
za nas, ki da smo neopredeljeni?<br />
To sam razumem kot nezaželeni,<br />
in vi nemara že kar kot nečisti.<br />
Halo, halo, nihče se mi ne javlja,<br />
pa rekli so, zdravnik da čaka name,<br />
v pripravljenosti da je stalni zame,<br />
a zdaj samo tu-tu se tu ponavlja.<br />
Halo, halo, človeški glas oglaša<br />
naposled se na drugi strani žice,<br />
priklical končno center sem za klice,<br />
je to resnično ta številka vaša?<br />
Halo, halo, kaj pravite? Peresa?<br />
Zdaj končno ste mi le odgovorili.<br />
Kaj pravite? Da to ni center v sili,<br />
dočakal sem zaslužena nebesa?<br />
SHUTTERSTOCK
TAZADNJA<br />
66<br />
Humor<br />
<strong>89</strong> | 16. MAREC 2023<br />
Vlada bo po novem<br />
nevladna organizacija<br />
Nevladne organizacije so v zadnjih letih pridobile na politični moči, njihovo pojavljanje<br />
v medijih pa je postalo vsakotedensko, če že ne vsakodnevno. Trenutna vlada je že<br />
od začetka kazala veliko posluha za nekatere nevladne organizacije, zdaj pa je presenetila<br />
ter tudi sama postala nevladna organizacija.<br />
SVIT PODGORNIK<br />
Mnogi so nad potezo vlade<br />
presenečeni, saj menijo,<br />
da je rahlo protislovna.<br />
Vendar pa premier očitke<br />
zavrača: »Ma, kje pa, mar nas niste videli<br />
na mnogih protestih? Bi bilo logično,<br />
da smo tam, če ne bi bili nevladna<br />
organizacija? Ne! Poleg tega pa smo,<br />
tako kot mnoge nevladne organizacije,<br />
financirani s strani vlade, tako da si<br />
nismo tako različni.« Na prihodnji seji<br />
državnega zbora bodo poslanci potrdili<br />
zakon, po katerem se bo vlada preimenovala<br />
v Inštitut 31. februar. Prav tako<br />
se bodo preimenovala ministrstva.<br />
Ministrstvo za obrambo bo postalo<br />
Kabinet za nemirni razvoj družbe, ministrstvo<br />
za notranje zadeve bo preimenovano<br />
v Damirjev kotiček, medtem<br />
ko bosta Ministrstvo za delo, družino,<br />
socialne zadeve in enake možnosti ter<br />
Ministrstvo za solidarno prihodnost<br />
svoji imeni ohranili, saj sta že dovolj<br />
odprti za interpretacije.<br />
SAMO JAMRA<br />
Kaj si od te poteze v vladi obetajo? »Hja,<br />
nevladne organizacije imajo vedno<br />
večjo podporo kot vlada. Povejte mi, pri<br />
kom niso priljubljeni Rdeči križ ali prostovoljna<br />
gasilska društva? Nasprotno<br />
pa se prav vsak spotakne ob naše delo.<br />
Poleg tega pa sploh ne moremo stavkati<br />
ali iti na protest!« je nezadovoljen Samo<br />
Vlada je že osvežila svojo spletno stran.<br />
DOMOVINA<br />
Jamra, ki bo dobil vlogo vodje Iniciative<br />
za sodelovanje in dobro voljo, kot se po<br />
preimenovanju imenuje služba za medresorsko<br />
usklajevanje.<br />
Inštitut 31. februarja je tako že<br />
napovedal svoj prvi protestni shod, v<br />
katerem bodo zahtevali višje prispevke<br />
za svojo nevladno organizacijo.<br />
Premier si je tudi že postavil ultimat,<br />
v katerem zahteva zvišanje plače, sicer<br />
bo stavkal tudi sam. Ministrstvo<br />
za kulturo, ki se je združilo z ministrstvom<br />
za izobraževanje in šport ter se<br />
po novem imenuje Sekcija za kolesarjenje<br />
in ostale oblike udejstvovanja, je<br />
zadolženo za izdelavo plakatov za protestni<br />
shod. Sami pravijo, da bodo njihovi<br />
izdelki gotovo med boljšimi, saj<br />
so v zadnjem mesecu imeli priložnost<br />
videti na tisoče različnih protestnih<br />
plakatov, prav tako pa točno vedo, kaj<br />
dela vlada narobe, ter poznajo celo nekaj<br />
napak, ki javnosti še niso znane.<br />
ZANEMARLJIV UČINEK<br />
Napoved stavke Inštituta 31. februar<br />
je opozicija že komentirala z besedami:<br />
»Saj do sedaj tako ali tako niso kaj<br />
dosti naredili – stavka se prav dosti ne<br />
bo poznala«. Opozicija se je odločila<br />
formirati svojo nevladno organizacijo,<br />
Inštitut 29. februar. »Ime nam odlično<br />
pristoji, saj smo zanimivi ravno vsaka<br />
štiri leta,« so pojasnili v obrazložitvi.<br />
Pri Tazadnji smo navdušeni nad<br />
vedno večjo mobilizacijo ljudstva, saj<br />
bodo glas končno dobili tudi tisti, ki<br />
so bili vsa leta zatirani s tem, da so<br />
bili na vodilnih položajih. Vam pa želimo<br />
srčnega in srečnega političnega<br />
udejstvovanja, kljub temu da niste del<br />
iniciative ali inštituta.
Gregor Čušin:<br />
CENA:<br />
12,90 €<br />
"Pilat, Baraba, Simon, Veronika, Kajfa, Peter.<br />
Liki, ki jih poznamo iz zgodb zadnjih dni in<br />
ur Jezusovega življenja, postanejo resnični.<br />
Postanejo osebe iz mesa in krvi, osebe<br />
z lastnimi boji, osebe, ki prepoznajo<br />
ljubezen. Osebe, ki prepoznajo Ljubezen.<br />
Čušinova ViTa dolorosa za vedno<br />
spremeni pogled na veliki petek.<br />
In na Veliko noč. In po tem, ko jo<br />
preberemo, nikoli več ne podvomimo<br />
v Ljubezen križa."<br />
- bralka Mojca<br />
Na voljo<br />
tudi v darilni<br />
embalaži<br />
KUPI V TRGOVINI<br />
ISKRENI<br />
T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />
www.iskreni.net/trgovina/product/vita-dolorosa<br />
ZA KRISTJANA NI TELEVIZIJE BREZ EXODUS TV!<br />
ZA KRISTJANA NI TELEVIZIJE BREZ EXODUS TV!<br />
vsak dan ob 20.00 uri<br />
POSTNA RAZMIŠLJANJA<br />
sobota 20.15 uri<br />
ZA SKUPNO DOBRO<br />
30 let Slov. škof. konference<br />
v službi evangelija in človeka<br />
ponedeljek 20.15 uri<br />
ZA SKUPNO DOBRO<br />
Spreobrnjenje prostozidarja<br />
Sergeja Abad-Gallardo<br />
do Velike noči imamo na Exodus TV<br />
15 minutna postna razmišljanja. V tem<br />
tednu vas vabimo, da prisluhnete mislim<br />
priljubljenega patra Karla Gržana.<br />
četrtek 21.10 uri<br />
ZEMLJA<br />
dokumentarni film
KUPI V TRGOVINI<br />
ISKRENI<br />
CENA:<br />
29,95 €<br />
T: 064 135 136<br />
E: info@iskreni.net<br />
www.iskreni.net/trgovina/digitalni-minimalizem