05.04.2023 Views

ArtDiCo: Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske različnosti

Umetnost, digitalnost in korona: Digitalno pripovedovanje zgodb za ljudi z nizko digitalno pismenostjo - novi pristopi k e-učenju. Ta izdelek je bil financiran v okviru programa Evropske unije Erasmus+, Ključni ukrep 2 (Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks, strateška partnerstva na področju izobraževanja odraslih) - razpis za zbiranje predlogov 2020.

Umetnost, digitalnost in korona: Digitalno pripovedovanje zgodb za ljudi z nizko digitalno pismenostjo - novi pristopi k e-učenju. Ta izdelek je bil financiran v okviru programa Evropske unije Erasmus+, Ključni ukrep 2 (Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks, strateška partnerstva na področju izobraževanja odraslih) - razpis za zbiranje predlogov 2020.

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

UMETNOST KOT IZRAZ

LASTNE IDENTITETE IN

ŽIVLJENJSKE

RESNIČNOSTI

Umetnost, digitalnost in

korona: novi pristopi k e-

učenju

Ta izdelek je bil financiran v okviru programa Evropske unije Erasmus+,

Ključni ukrep 2 (Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks,

strateška partnerstva na področju izobraževanja odraslih) - razpis za zbiranje

predlogov 2020.


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

O projektu

Akronim:

Naslov:

ArtDiCo

Umetnost, digitalnost in korona: digitalno pripovedovanje zgodb za ljudi z

nizko digitalno pismenostjo - novi pristopi k e-učenju

Koordinator: Akademie Klausenhof gGmbH (Germania) https://www.akademieklausenhof.de/

Program:

Cilji projekta:

Erasmus + KA2

Podpora osebam z nizkimi digitalnimi kompetencami in osebam, ki nikoli

niso bile deležne ustreznega digitalnega opismenjevanja;

spodbujati ustvarjalno izražanje in kulturno izobraževanje;

razvijati spretnosti in vključevanje z ustvarjalnostjo in umetnostjo;

profesionalizacija izobraževalcev in drugega osebja za podporo in učenje

odraslih;

Razvijanje orodij za pomoč ljudem pri obvladovanju krize, ki jo je

povzročila pandemija Covid-19.

Termin: 1. marec 2021 – 28. februar 2023

Trajanje:

Partnerstvo:

Facebook:

24 mesecev

SYNERGASIA ENEGON POLITON (Greece) https://activecitizens.eu/

VILNIAUS DAILES AKADEMIJA (Lithuania) https://www.vda.lt/

SOCIALNA AKADEMIJA – ZAVOD ZA IZOBRAZEVANJE, RAZISKOVANJE IN

KULTURO (Slovenia) https://socialna-akademija.si/

MEDIA ACTIE KUREGEM STAD (Belgium) https://maksvzw.org/

COFAC COOPERATIVA DE FORMACAO E ANIMACAO CULTURAL CRL

(Portugal) https://www.cofac.pt/

INEUROPA SRL (Italy) https://www.progettareineuropa.com/

https://www.facebook.com/ArtDiCoProject

Izjava: Za vsebino te publikacije so odgovorni izključno avtorji in nikakor ne izraža mnenja Evropske

komisije ali njenih služb

2


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

O intelektualnem rezultatu

Številka:

Naslov:

Jezik:

IO2

UMETNOST KOT IZRAZ LASTNE IDENTITETE IN ŽIVLJENJSKE RESNIČNOSTI

Slovenščina

Odgovorni partner: Vilnius Academy of Arts (VAA)

Diseminacija:

Tip:

Javno

Publikacija

Rok za oddajo: Februar 2022

Avtorstvo:

Sodelujoči:

Recenzenti:

Vilnius Academy of Arts (VAA)

Vsi partnerji

Vsi partnerji

3


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Kazalo vsebine

1 Uvod: Kaj je umetnost? ......................................................................................................................... 5

2 Na kakšen način umetnost nastaja in kaj umetniki pravijo o svojem delu: Kaj ima moja umetnost

opraviti z mano? ............................................................................................................................................ 7

3 Kako gledalci doživljajo umetniška dela? ............................................................................................... 9

4 Na kratko o umetnostni terapiji........................................................................................................... 10

5 Kako lahko umetnost uporabimo v izobraževanju odraslih? ............................................................... 11

6 Umetnost in digitalizacija .................................................................................................................... 16

7 Smernice za pripravo dobrih zgodb ..................................................................................................... 18

8 7.4 Pet korakov procesa ArtDiCo ......................................................................................................... 20

4


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

»What lesson are you trying to teach us that will help us with our lives?«

Alain de Botton 1

1 Uvod: Kaj je umetnost?

Ljudje so ustvarjali umetnost že od nekdaj, vendar ne vedno v današnjem pomenu besede. V zgodovini

zahodne kulture lahko v različnih zgodovinskih obdobjih zasledimo različna pojmovanja umetnosti,

odvisno od mesta umetniškega ustvarjanja v življenju družbe. Obstaja več pojmovanj umetnosti: ritualna

umetnost, klasična umetnost, modernistična umetnost in sodobna umetnost.

Ritualna umetnost: Ritualno pojmovanje umetnosti kot magije sega v prazgodovino. Podobe so nastajale

za zaščito pred sovražnimi silami, za podeljevanje moči (npr. plodnost). Na podobe se ni gledalo kot na

predmet občudovanja, temveč kot na orodje moči. Podobno ritualno pojmovanje umetnosti najdemo tudi

v religiozni umetnosti, npr. v srednjeveški kulturi. Podobe so nastale za verske namene, da bi poveličevale

boga. Lepota podobe ali avtorjev slog tako nimata notranje vrednosti, temveč je bistvena religiozna ali

ritualna funkcija podobe.

Klasična umetnost: Klasično pojmovanje umetnosti kot posnemanja resničnosti izvira iz antične Grčije.

Podobe se ustvarjajo z namenom, da bi čim natančneje reproducirale oblike iz resničnosti. Umetniki

veljajo za obrtnike in so najbolj cenjeni zaradi svoje spretnosti v posnemanju. V renesančni kulturi, ki je

načelo posnemanja resničnosti prevzela iz antike, se je klasično pojmovanje umetnosti dopolnilo z

dojemanjem umetnosti kot ustvarjanja lepote.

Modernistična umetnost: Modernistično pojmovanje umetnosti kot samoizražanja je značilno za moderno

dobo. Umetnosti se namreč ne pripisuje več nobene druge funkcije razen estetske (umetnost je

namenjena muzejem). Podobe nastajajo na podlagi ideje »umetnosti zaradi umetnosti«, njihov cilj pa je

posredovati in izraziti umetnikov individualni odnos do resničnosti. Modernistična načela: samoizražanje,

umetnost zaradi umetnosti, smiselna oblika.

Sodobna umetnost: Sodobna umetnost je večinoma kritizirala ali zanikala načela modernistične

umetnosti: samoizražanje umetnika, idejo "umetnosti zaradi umetnosti" in prizadevanje za izrazno

podobo. In pogosto je namesto tradicionalnega slikarstva in kiparstva uporabljala nova orodja:

performans, instalacijo, objekt, video umetnost.

1

Več: "... Znanstveniki bi morali preučiti, kako duh del, ki jih občudujejo, bolje povezati s psihološkimi šibkostmi njihovega

občinstva. Analizirati bi morali, kako lahko umetnost pomaga pri zlomljenem srcu, postavi v pravo perspektivo posameznikove

tegobe, nam pomaga pri tolažbi v naravi, vzgaja našo občutljivost za potrebe drugih, ohranja v ospredju prave ideale uspešnega

življenja in nam pomaga razumeti druge. V tej luči bi se raziskovalci Sikstinskemu stropu približali tako, kot bi se morali približati

vsem umetniškim delom, s humanim vprašanjem: "Kakšno lekcijo, ki nam bo pomagala v življenju, nam skušate dati?"" Iz članka

"Terapevtsko branje" v knjigi "Umetnost kot terapija" Alain de Botton, 2019, str. 80.

5


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Zaradi spremembe statusa umetnosti ni bilo več pomembno izumljanje novih umetniških slogov, temveč

prevpraševanje samega pojma umetnosti. Prvi je to storil Marcel Duchamp (1887-1968), francoski

umetnik z začetka 20. stoletja, ki velja za zgodovinskega začetnika sodobne umetnosti.

Sodobna umetnost je nov koncept umetnosti. Do tedaj so različne kulture umetnost obravnavale kot

ustvarjanje podob resničnosti (ritualne, klasične ali modernistične). V sodobni umetnosti pa resničnost

sama postane sestavni del umetnosti. Cilj umetniškega ustvarjanja ni reševanje problemov upodobitve

(natančnost upodobitve, lepota upodobitve ali poudarjanje sredstev upodobitve), temveč reševanje

problemov resničnosti. Umetnost objektov na primer pogosto sestoji iz že pripravljenih stvari, tj. "readymade".

"Ready-made" (francosko: "objet trouvé") je najden, navadno industrijsko izdelan uporaben predmet, ki

ga je Marcel Duchamp (dadaist) predstavil kot umetniško delo. Tak tovarniško izdelan predmet nima več

smiselne, izvirne oblike in ni avtorsko delo. Sodobna umetnost je zato sprožila prej nesporna vprašanja:

kdo je avtor? Kaj je umetniško delo? Kako deluje v družbi? Z drugimi besedami, sodobno pojmovanje

umetnosti vidi umetnost kot raziskovanje resničnosti.

Duchampov izdelek je sprožil povsem nova vprašanja v umetnosti: namesto tradicionalnega vprašanja o

obrti, mediju in okusu (Je to dober ali slab kip?) se zdaj zastavljajo še ontološka (Kaj je umetnost?),

epistemološka (Kako prepoznati umetnost?) in institucionalna (Kdo definira umetnost?) vprašanja.

Morda je najboljša razlaga, kaj je umetnost, podana v "Slovarju umetnosti". 2 (Vilnius, 1999):

"Likovna umetnost je veja vizualne umetnosti, ki zajema umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, grafiko in

uporabno dekorativno umetnost: keramiko, likovni tekstil, pohištvo, nakit itd. Glede na strokovno

izobrazbo umetnikov ločimo: ljudsko, amatersko in profesionalno umetnost. Druge veje vizualne

umetnosti so tesno povezane z likovno umetnostjo: arhitektura, oblikovanje, umetniška fotografija.

Opozoriti je treba, da so se z razmahom instalacij, happeningov in video umetnosti - mešanih oblik

ustvarjalnosti, ki združujejo likovno umetnost, gledališče, film in glasbo - jasne meje tega pojma začele

brisati."

Izraz umetnost (Art) je razložen tudi v Oxfordskem slovarju umetnosti 3 :

Umetnost (Arts, classification of.). Glej uporabna umetnost, likovna umetnost, dekorativna

umetnost, svobodna umetnost.

Uporabna umetnost (Applied art). Izraz, ki opisuje oblikovanje ali okraševanje funkcionalnih

predmetov, da bi bili ti estetsko prijetni. Uporablja se za razliko od "likovne umetnosti", čeprav

med njima pogosto ni jasne ločnice.

Likovna umetnost (Fine art). Izraz, ki se uporablja za "višje" neutilitarne umetnosti v nasprotju z

"uporabno ali "dekorativno umetnostjo". V najpogostejši rabi izraz zajema slikarstvo, kiparstvo in

2

Art Dictionary/ Dailės žodynas / Kultūros ir meno institutas, Vilniaus dailės akademija ; [redaktorių kolegija: Jolita Mulevičiūtė

(ats. redaktorė) ... [et al.]. Vilnius : Vilniaus dailės akademijos leidykla, 1999. Str. 494.

3

The Oxford dictionary of art ; edited by Ian Chilvers and Harold Osborne ; consultant editor Dennis Farr. Oxford ; New York :

Oxford University Press, 1994. str. 548

6


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

arhitekturo (čeprav je arhitektura očitno "uporabna" umetnost), vendar se pogosto razširi tudi na

poezijo in glasbo.

Po besedah E. H. Gombricha 4 "umetniška dela niso zrcala, temveč je zanje značilen tisti neulovljivi čudež

preobrazbe, ki ga je tako težko izraziti z besedami. Podobe niso vedno umetnost, vendar zaradi tega niso

nič manj skrivnostne" (str. 5).

2 Na kakšen način umetnost nastaja in kaj umetniki pravijo o svojem

delu: Kaj ima moja umetnost opraviti z mano?

Ljudje ustvarjajo umetnost že od pradavnine, vendar je umetnost dolgo služila praktičnim namenom. Šele

v 19. stoletju, s prvimi modernisti, se je začelo pojavljati novo pojmovanje umetnosti - umetnost kot

samoizražanje. Čeprav se današnji umetnostni kritiki ne strinjajo nujno, da umetnost izraža osebnost

svojega ustvarjalca, ta teorija obstaja in je zelo učinkovita v okviru umetnostne terapije.

Primeri umetnikov, ki se zanašajo na sebe, na svojo osebnost, so najbolj vidni na področju dnevniške

umetnosti:

Witold Gombrowicz, znani poljski pisatelj in avantgardni umetnik, je v drugi polovici svojega življenja pisal

javni dnevnik, ki ga je med življenjem v izgnanstvu po delih objavljal v tisku. Tema njegovega dela je po

njegovih besedah »jaz sam«. Njegov Dnevnik je izjemno odprt, kot pravi filozof Arūnas Sverdiolas:

»Besedilo razkriva avtorjevo notranje življenje, ne pušča skrivnosti ali temnih kotičkov, briše vsako razliko

med notranjostjo in zunanjostjo. (...) Gombrowicz razmišlja o sami »preobleki« in jo opisuje kot nekakšno

premišljeno taktiko mišljenja, pisanja, življenja in ustvarjanja samega sebe. Seveda postane takšno

besedilo (umetnost, pisanje, tehnika) del življenja in življenje postane del takšnega besedila (umetnosti,

pisanja, tehnike).«

Slika 1: Jonas Mekas Projekt 365 dni.

4

Gombrich, Ernst Hans, 1909-2001, autorius. Art and illusion : a study in the psychology of pictorial representation : with 320

illustrations / by E. H. Gombrich. London : Phaidon, 1996. XIV, 386 p. : iliustr. ISBN 0714817562, str. 5.

7


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Drug izjemen primer je Jonas Mekas, eden najslavnejših filmskih ustvarjalcev 20. stoletja - začetnik žanra

dnevniškega filma. Takoj ko je v petdesetih letih prejšnjega stoletja prišel v ZDA, je kupil majhno filmsko

kamero Bolex. V New Yorku ni snemal le pomembnih trenutkov svojega življenja ali svojih prijateljev

umetnikov, temveč tudi vsakdanje življenje, domače okolje in družino. Kot je Mekas povedal v enem od

intervjujev: " Dnevniško delo je vedno samoreferencialno. Vedno sem sam s seboj in s svojimi prijatelji.

Karkoli želite vedeti o meni, si samo oglejte moje filme in vaša vprašanja bodo odgovorjena." 5

Danes so Mekasovi filmi na ogled v najbolj znanih svetovnih muzejih. Eno od Mekasovih del, ki je najbližje

naši temi, je Projekt 365 dni 6 . "Mekas se je izzval, da bo celo leto vsak dan posnel in na svojo spletno stran

naložil videoposnetek. "Prvotno je bil vsak videoposnetek, ki je trajal od manj kot 30 sekund do 30 minut,

takoj na voljo za prenos in predvajanje na pametnih telefonih v času, ki je bil precej pred tem, ko je bilo

gledanje vsebin na tak način nekaj običajnega - Facebook je ravno postal javno dostopen in istega leta je

izšel prvi iPhone." 7

To je le nekaj umetnikov, ki so svoje delo uporabili za čim boljše samoizražanje, katerih osebnost in

samoanaliza sta postali izhodišče za umetnost in katerih delo je neposredno povezano z vsakdanjim

življenjem. Lahko bi rekli, da so takšni umetniki na neki način predvideli sedanji čas, ko bodo različne vrste

družbenih medijev postale del našega vsakdana, in nam dali neomejene možnosti za samoizražanje.

Živimo v času, ko ima vsakdo v žepu fotoaparat in je potrebno le malo vsakodnevnih spretnosti, da

začnemo ustvarjati. Kako ustvarjati, kako "biti umetnik", svetuje tudi priznani umetnostni kritik Jerry Saltz

v svoji knjigi How to be an artist 8 :

"RAZVIJTE OBLIKE VADBE. Vedno imejte pri sebi žepni blok za skiciranje. Kadarkoli imate

priložnost - ob jutranji kavi, med vožnjo s podzemno železnico, v čakalnici pri zobozdravniku - si

oglejte svoje roke in jih narišite. Zapolnite strani z rokami, veliko jih je na isti strani, roke čez roke.

Če želite, narišite roke drugih ljudi. Ni treba, da so videti pravilno. Narišete lahko tudi druge dele

telesa - vse, kar lahko v tem trenutku vidite s svojimi očmi. Igrajte se z merilom: stvari naj bodo

večje, manjše, ukrivljene, grčaste in fino upodobljene. Uporabite lahko celo ogledalo, če želite

narisati, recimo, mesto, kjer se vaše lice spremeni v usta. Ne izmišljujte si ga! Cilj je, da se najprej

naučite gledati - in nato opisati s svinčnikom ali peresom, kaj vidite."

"OGLEJTE SI ČIM VEČ. Umetniki vidijo zelo različno. Zelo se približajo delu. Pregledajo vsako

podrobnost: njegove teksture, materiale in sestavo. Dotaknejo se ga, si ogledajo njegove robove

in si predmet ogledajo z vseh zornih kotov. (Umetnike v muzejih lahko vedno prepoznate - so tisti,

ki so z obrazom le centimeter oddaljeni od površine dela. Kot da bi nek pes vohljal drugega.")"

"UMETNOST IN TERAPIJA. Ne glede na vašo osebno zgodbo poiščite prakso, ki vam bo olajšala

um, vam dala perspektivo in vam omogočila delo. To so duhovni vodniki v drugih preoblekah. Če

5 Intervju Nataše Kurčanove: "Jonas Mekas: imam potrebo po snemanju majhnih, skoraj nevidnih vsakodnevnih trenutkov". Dostopno na:

https://www.studiointernational.com/index.php/jonas-mekas-interview-365-day-project-microscope-gallery-brooklyn

6 https://jonasmekas.com/365/month.php?month=1

7 https://mekas.lt/2016/09/jonas-mekas-365-dienos/

8 From Jerry Saltz. How to be an artist. USA: Ilex Press. 2020.

8


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

se zelo potrudite in poskušate biti zelo iskreni do sebe, vam lahko vaša umetnost pove skoraj vse,

kar morate vedeti o sebi."

3 Kako gledalci doživljajo umetniška dela?

Človeška pozornost je selektivna - vsak človek je pozoren na posamezne, specifične stvari in vidi različne

podrobnosti drugače. Nič drugače ni v procesu zaznavanja umetnosti, le da je tu v igri estetska zaznava.

Gre za pozornost, določeno držo, ki jo odlikuje nepraktični vidik. Ob doživljanju umetniškega dela si

gledalec ne prizadeva, da bi predmet uporabil v kakršen koli praktičen namen, temveč bere knjigo, gleda

sliko ali gleda film, da bi doživel estetski užitek in se prijetno zabaval. Gledalec si prizadeva uživati v

celotnem umetniškem delu, se čim bolj "potopiti v delo", ga sprejeti v celoti ali pa ga povsem zavrniti.

Umetnostni kritik po drugi strani podrobno analizira delo, ga razčlenjuje, preučuje njegovo strukturo in

ocenjuje vlogo vsakega elementa v delu kot celoti.

Uspeh vsakega poskusa doživljanja umetnosti pa je odvisen od gledalčevega umetniškega znanja in

umetniške izobrazbe. Doživljanje umetnosti zahteva določen napor in zanimanje, željo po razumevanju

dela.

Toda kje in kako se pojavi pomen umetniškega dela? Od umetnikov ne moremo zahtevati, da ustvarijo

umetnost, ki jo je enostavno razumeti. Sodobna umetnost pogosto neposredno vključuje gledalca v

proces ustvarjanja pomena. Kustosi, pedagogi, muzejski strokovnjaki in akademiki (kot posredniki med

umetnostjo in družbo) imajo zato ključno vlogo pri doživljanju umetnosti.

Še en način doživljanja umetnosti je, da gledalec postane neposredni udeleženec umetniškega procesa,

kar počne tudi interaktivna umetnost.

3.1 Uporaba umetnosti kot terapevtskega orodja na podlagi terapevtskih in

pozitivnih učinkov umetnosti

Likovni terapevti 9 , ki se ukvarjajo z razumevanjem pomena umetniškega dela (Kreitler, 1972), ugotavljajo,

da lahko ena sama podoba vsebuje več povezanih in kontrastnih pomenov ter da posamezen element

umetniškega dela ne more razkriti celotnega pomena dela - podobe, njihovo vsebino in asociacije je treba

povezati v "mrežo pomena" Vizualno zaznavanje z uporabo umetnosti kot komunikacijskega sredstva

uporabljajo likovni terapevti kot orodje samorazkrivanja klientov prek umetnikovega samoizražanja.

Terapevti vabijo udeležence terapij, da raziskujejo in opisujejo linije svojih slik ne le s preprostimi izrazi

(vijugasta, ravna), temveč tudi s kompleksnejšimi, kot so lirična, drzna, da bi opozorili na tisto, kar najbolj

pritegne pogled, in da bi o tem razmišljali, pisali in govorili (Cohne, Cox, 1995).

"Kdo sem? In kdo nisem?" Umetnostni terapevti ugotavljajo, da je za nekatere njihove stranke

razumevanje lastne identitete težko vprašanje. Uporaba umetniških del, ki so fascinantna ali, nasprotno,

nesprejemljiva, jim lahko pogosto pomaga razumeti sebe, svoje vrednote in prepričanja.

9

Cited: Wilkinson, Rebecca Ann. Positive Art Therapy : Theory and Practice : Integrating Positive Psychology with Art Therapy.

New York : Routledge, 2018. Str. 282.

9


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Umetnostni terapevti uporabljajo izraz "zemljevid ljubezni" za umetniška dela, ki rešujejo in podpirajo ter

pomagajo ohranjati upe in sanje. Izogniti se situaciji je včasih nemogoče, vendar je bolje poiskati načine,

kako to negativnost izraziti na produktiven način, pravijo likovni terapevti. "Temna noč duše, a kaj te

ohranja pri moči?" Za tiste, ki doživljajo nesrečo ali izgubo, je ta metafora pogosto v pomoč.

Umetnost se v umetnostni terapiji pogosto uporablja za reševanje različnih družbenih problemov.

Umetnostni terapevti razlikujejo med dinamično, humanistično (npr. umetnost se lahko uporablja kot

izraz avtentičnega doživljanja izgube ali bolečine) in sistemsko uporabo umetnosti.

Ossian Ward 10 , avtor člankov o sodobni umetnosti in strokovni vodja v galeriji Lisson 11 (London/New

York), deli svoj pogled na sodobno umetnost. Ugotavlja, da stara pravila za dojemanje umetnosti ne

veljajo in da se izraz "sodobna" za umetnost na splošno ni uporabljal pred letom 2000. Ward poskuša

razbliniti mit, da je sodobna umetnost preveč zapletena oblika kulture, ki jo lahko pravilno razume le višji

um. V resnici je prav nasprotno, število obiskovalcev, ki se zanimajo za sodobno umetnost, narašča.

Za obisk prostora sodobne umetnosti ni treba biti član skrivnega umetniškega društva ali bogat zbiratelj

umetnin. Po drugi strani pa se Ward zaveda, da je vse, kar obstaja v sodobni umetnosti, mogoče

obravnavati kot umetnost brez predhodnega preverjanja. V svoji viziji sodobne umetnosti tako razlikuje

naslednje: umetnost kot zabavo -- umetnost kot soočenje -- umetnost kot dogodek -- umetnost kot

sporočilo -- umetnost kot šalo -- umetnost kot spektakel in umetnost kot meditacijo.

4 Na kratko o umetnostni terapiji

Umetnost, ustvarjanje umetnosti in celo opazovanje umetnosti so po mnenju umetnostnega terapevta

vedno povezani s čustvi. Ob opazovanju ali ustvarjanju umetniških del se lahko pojavijo različni občutki, od

gnusa do olajšanja. To je pri likovni terapiji najpomembnejše, da razumemo, kakšne občutke vzbuja

umetniško dela Razumevanje tega lahko vodi k razumevanju, od kod ti občutki izvirajo in kaj lahko

pomenijo.

Umetnost se v likovni terapiji ne ocenjuje ali kritizira. Je kot most med uporabnikom in terapevtom.

Omogoča vzpostavitev terapevtskega odnosa na varen način. Hkrati uporabniku omogoča, da na varen

način sprosti svoja negativna čustva in občutke na listu papirja in jih nato ustno sporoči terapevtu.

Izlivanje in sporočanje čustev je osvobajajoče in daje občutek olajšanja. Umetnost v likovni terapiji deluje

zdravilno.

Ameriško združenje za umetnostno terapijo 12 je umetnostno terapijo opredelilo kot: "poklic na področju

duševnega zdravja, ki uporablja ustvarjalni proces umetniškega ustvarjanja za izboljšanje in izboljšanje

telesnega, duševnega in čustvenega počutja posameznikov vseh starosti. Temelji na prepričanju, da

ustvarjalni proces, ki je vključen v umetniško samoizražanje, ljudem pomaga pri reševanju konfliktov in

10

Ward, Ossian, autorius. Ways of looking : how to experience contemporary art / Ossian Ward. London : Laurence King

Publishing, 2014. Str. 176.

11

https://www.lissongallery.com/

12

https://arttherapy.org/

10


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

težav, razvijanju medosebnih spretnosti, obvladovanju vedenja, zmanjševanju stresa, povečevanju

samospoštovanja in samozavedanja ter doseganju vpogleda. " 1314

Pred nekaj leti (2017) je na fakulteti v Kaunasu v okviru Akademije umetnosti v Vilni potekala konferenca

o umetnostni terapiji z naslovom "Umetnost. Terapija. Zdravje" 15 . Na konferenci so sodelovali

strokovnjaki s področja umetnostne terapije in drugih znanstvenih področij - psihologi, likovni terapevti,

umetniki, filozofi, umetnostni zgodovinarji -, da bi izmenjali svoje znanje in izkušnje na tem področju. Na

njej je doktorica znanosti, profesorica psihologije, prorektorica za raziskovalno delo Inštituta pozitivnih

tehnologij in svetovanja (Moskva, Rusija), Ljudmila Dmitrijevna Lebedeva, razvijalka številnih tehnik

umetnostne terapije, spregovorila o zdravljenju bolnic z rakom dojk z metodami umetnostne terapije:

"Pacientke so bile podvržene projektivnemu tematskemu risanju in povabljene k risanju teme "Jaz v

preteklosti, sedanjosti in prihodnosti". Risbam so bile skupne naslednje značilnosti: želja po upodobitvi

telesa v profilu. To je povezano z željo po prikrivanju težav in padcem samospoštovanja. Izkrivljene, skrite

ali nepredstavljene roke razkrivajo neustreznost in pomanjkanje samozavesti. Po opravljenem tečaju

likovne terapije sta se bolnikovo samospoštovanje in občutek varnosti izboljšala. Risbe "Sem v

prihodnosti" so bile bolj barvite in optimistične, na njih pa je bilo mogoče prebrati motiv "vse bo v redu".

Izbira v prihodnost usmerjenih motivov je že sama po sebi terapevtska, saj ustvarja predpogoje za obljubo

samemu sebi, da prihodnost zame obstaja," poudarja psihologinja.

5 Kako lahko umetnost uporabimo v izobraževanju odraslih?

Umetnost se lahko v izobraževanju odraslih uporablja na številne načine. Dober primer uporabe

umetnosti v izobraževanju odraslih je Europeana - ogromna zbirka podatkov o kulturni dediščini, ki naj bi

omogočila digitalno preobrazbo na področju kulturne dediščine. Poslanstvo Europeane je razvijanje

znanja, orodij in politik za obvladovanje digitalnih sprememb ter spodbujanje partnerstev, ki omogočajo

razvoj inovacij.

Europeana je virtualna podatkovna zbirka, ki ljudi spodbuja k sodelovanju z evropsko kulturno dediščino

pri učenju, poučevanju, študiju ali zgolj za užitek. V zbirko je prispevalo že na tisoče evropskih muzejev,

arhivov in knjižnic. Vsi njeni ustvarjalci delijo prepričanje, da je odpiranje kulturne dediščine javnosti

pomembno in daljnosežno. Samo v kategoriji "Umetnost" podatkovna zbirka nudi več kot 3,5 milijona slik:

dokumentarne in umetniške fotografije ter reprodukcije umetniških del.

Ker se posvečamo predvsem digitalnemu kontekstu, bomo uporabili primere vizualne umetnosti. Z njimi

bomo prikazali možne pristope k umetnosti kot izobraževalnemu orodju, poudarili umetnost kot terapijo

in prikazali pozitivne učinke umetnosti.

13

The Wiley Handbook of Art Therapy / Edited by David. E. Gussak and Marcia L. Rosal. Chichester : Wiley Blackwell, 2016. 874 p.

: iliustr. ISBN 9781118306598; p. 1.

14

http://www.americanarttherapyassociation.org

15

Menas, terapija, sveikata : [mokslo straipsnių rinkinys] / sudarytojai Stanislovas Mostauskis, Audronė Brazauskaitė ; Vilniaus

dailės akademija Kauno fakultetas. Kaunas : VDA Kauno fakultetas, 2017. 312 p. : iliustr. ISBN 9789955154181

11


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Cilj tega ustvarjalnega procesa je udeležencem omogočiti pridobivanje praktičnih veščin z opazovanjem

njihovega neposrednega okolja, ne da bi jim bilo treba daleč potovati ali veliko videti, temveč z izvajanjem

konkretnih vsakodnevnih dejavnosti.

Pričakovani rezultati procesa so, da bodo udeleženci pridobili znanje in spretnosti za ustvarjanje

avdiovizualnega projekta ter bodo lahko svojo izkušnjo uporabili v praksi, svoje znanje pa pri prihodnjih

projektih. Sposobni bodo ustvarjalno uporabljati informacijske tehnologije in sodobne medije za

komuniciranje na družbenih omrežjih in ustvarjanje lastnih videoposnetkov.

Umetniške metode ustvarjanja in raziskovanja, ki si jih bomo podrobneje ogledali, so:

Postavitev (Staging): poustvarjanje zgodovinskih dogodkov in situacij z izkušnjami iz prve roke.

Personalizacija zgodovine (Personalising History): osebni pristop k zgodovini.

Dnevnik (Diary): pisanje dnevnika v vizualni obliki in/ali s pomočjo besedila in/ali zvoka.

5.1 Metoda postavitve (Staging)

Gre za poustvarjanje zgodovinskih, političnih ali družbenih dogodkov in situacij v živo, z neposredno

doživljajsko izkušnjo. V tem okviru je mogoče dogodke in situacije v javnem prostoru ustvariti v zasebnem

prostoru ali uprizoriti Zgodovino z veliko začetnico. To lahko vključuje tudi kulturno okolje, literaturo itd.

Primer iz časa pandemije: petje, monoperformansi na balkonih, v kuhinjah, različni flash mobi.

Primer iz zgodovine video umetnosti: video "Mobi Dick" (2007) umetnika Guya Ben-Nerja. 16

Slika 2: Guy Ben-Nerjeva uprizoritev romana "Moby Dick"

16

http://www.ubu.com/film/ben-ner_moby.html

12


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Guy Ben-Ner je poustvaril roman Hermana Melvilla "Moby Dick" (1851). Roman prikazuje dogodivščine

mornarja Izmaela in njegovo potovanje na kitolovski barki, ki jo vodi kapitan Ahab. Ahab išče divjega

velikanskega belega kita z vzdevkom Mobi Dick. Mobi Dicka pozna le malo ladij, še manj pa jih je naletelo

nanj. Zadnjič je kit uničil Ahabovo ladjo. Ahab je po trčenju s kitom izgubil nogo. Ahab se namerava

maščevati.

Guy Ben-Ner vse izvaja v svoji kuhinji, s šestletno hčerko in preostalo družino. Kuhinjski predmeti se

uporabljajo za lov na bele kite. Vsi triki so povzeti iz začetkov nemega filma. Melvillov roman Moby Dick je

zgodba, ki jo poznajo vsi (kolektivni spomin), tako kot pustolovščine Robinsona Crusoeja, čeprav je

zagotovo niso prebrali vsi. Tudi Guy Ben-Ner pripoveduje le najbolj splošno zgodbo, ki se je vsi

"spomnijo". Zanimivo je, da zgodbo o potovanju, svobodi in pustolovščinah pripoveduje v kuhinji

družinskega človeka, z ženo in otroki.

Načini postavitve:

Na podlagi izbrane ideje, teme in zgodbe sestavite povzetek ("sinopsis", ključni trenutki, dogodki v

zgodbi).

Dobro je, da svojo zamisel o tem, kaj sledi za čim, vizualizirate (naredite storyboard). Na papirju

(beležnica, ločeni listi) lahko bolje vidite, kaj deluje in kaj ne.

Določene prizore je mogoče uprizoriti v obliki tableaux vivant (žive slike).

Rezultat je ena sama živa slika ali montaža uprizorjenih scen.

5.2 Metoda personalizacije zgodovine

Gre za personalizacijo določene zgodbe, dela zgodovine ali pripovedi. Močno ga zaznamuje oseben

pogled na izbrano zgodbo. Pri tem gre lahko za osebno, družinsko ali rodbinsko zgodovino ali pa

zgodovino naroda ali države posameznika, ki zgodbo pripoveduje.

Ti personalizirani pogledi na zgodovino so lahko različni, od dramatičnih do pozitivnih, uspehi in neuspehi,

kako so se spopadali s težavami, kako so izšli iz krize itd.

Primer iz časa pandemije: Kako so to obdobje doživljali v določeni državi. Pri tem lahko uporabite

dokumentirano gradivo, npr. utrinke z novičarskih portalov - posnetke zaslona).

Primer iz zgodovine video umetnosti: Matthew Buckingham in Joachim Koester. Three Dots &

Sandra of the Tulip House or How To Live in a Free State (2001). 17

Videoinstalacija How To Live in a Free State je delo, ki ga je navdihnila zgodovina Christianie, znamenite

anarhistične skupnosti, ustanovljene leta 1971 v Kopenhagnu. Sestavlja jo pet neodvisnih dvanajst- do

dvajsetminutnih video zank, ki si jih je mogoče ogledati v poljubnem vrstnem redu, delno ali od začetka do

konca.

17

https://www.ubu.com/film/buckingham_dots.html

13


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Slika 3: Three Dots & Sandra of the Tulip House or How To Live in a Free State (2001).

Primer iz umetnostne zgodovine (posebna pozornost specifičnim ciljnim skupinam, kot so invalidi):

Slikarka Frida Kahlo pravi: "Slikala sem sebe, ker sem pogosto sama in ker sem subjekt, ki ga

najbolje poznam.« 18

Slika 4: Frida Kahlo - Portret Fridine družine, 1950. 19

18

https://www.vintag.es/2020/02/frida-kahlo-on-bed.html

14


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Ta slika je prikaz družinskega drevesa. Na vrhu so njeni stari starši, v sredini pa njeni starši. V spodnjem

delu stoji Frida na sredini, tik ob njej pa sta njeni dve sestri, Matilde in Adriana. Na njeni levi strani je

mlajša sestra Cristina. Še vedno je skrivnost, kdo so trije nedokončani liki. Nekateri pravijo, da sta dva od

njih Cristinina otroka, Isolda in Antonio. Druge majhne skicirane figure ni mogoče zares prepoznati, morda

pa gre za Fridinega starejšega brata, ki je preživel le nekaj dni po rojstvu. Plod ob Fridi sta morda otroka, ki

ju je izgubila zaradi spontanega splava. Njena starša Matilde in Gullermo, ki sta bila v času nastanka slike

že mrtva, sta na sredini slike. Njuna portreta temeljita na fotografijah. Prikazana sta obrnjena drug od

drugega - njun zakon je bil nesrečen. Skupaj s svojimi mrtvimi starši se pojavljata v nekakšnem oblaku nad

svojimi štirimi hčerami. 20

Načini za personalizacijo zgodovine so:

Razmišljanje o osebnem okolju. Izbira ideje. Iskanje različnih virov.

Glas je najbolj osebna stvar in je pravi element za takšno obliko umetnosti. Na primer komentar v

živo med snemanjem. Ali zvočni komentar, ustvarjen z že posnetimi posnetki. (Svetovno znani

režiserji, kot so Orson Welles, Jean-Luc Godard, Werner Herzog, ali sodobni dokumentaristi, kot

so Mark Cousins in drugi, so glas uporabili kot zelo močno ustvarjalno orodje.)

Uporaba besedila v kadru. osebno stališče boste razkrili z lastnimi pisnimi mislimi ali citati drugih

avtorjev ali virov.

Zgodovinske fotografije. V video lahko vstavite različne zgodovinske fotografije, arhivsko gradivo,

fotografije iz družinskih albumov in jih opremite z opombami.

5.3 Metoda dnevnika

Pri tej metodi gre za ustvarjanje dnevnika, in sicer za pisanje, risanje, fotografiranje, snemanje. To poteka

kronološko, vsak dan, vsak teden. Gre za beleženje posameznikove okolice, duševnih stanj, dogajanja.

Dnevnik je na tak način lahko koristen tudi za raziskovanje in umetnost.

Primer iz umetnostne zgodovine (že omenjen zgoraj): Jonas Mekas, Projekt 365 dni. 21 Za »365«,

kot je projekt bolj znan, si je Jonas Mekas postavil izziv, da bo celo leto vsak dan posnel in na svojo

spletno stran naložil video. Kljub občasnim tehničnim ali čustvenim težavam je Mekas vztrajal in

snemal snežne nevihte, prijateljske ptice in veverice, zgodovinska poročila, srečanja s prijatelji in

veliko glasbe doma v Brooklynu in na svojih potovanjih v tujini, včasih pa je ponovno uporabil ali

vključil prej nevidene posnetke iz svojih prejšnjih 16 mm filmov ali analognih videov. 22

Primer iz vsakdanjega življenja: kontemplacija dneva "Pot domov", predmestje Kaunasa, 18. junij

2021 popoldne. 23

19

Vir: https://www.fridakahlo.org/portrait-of-frida-family.jsp

20

https://www.fridakahlo.org/portrait-of-frida-family.jsp

21

Vir: http://jonasmekas.com/365/month.php?month=1

22

Dostopno na: https://mekas.lt/2016/09/jonas-mekas-365-dienos/

23 Video by Kristina made from photographs taken on the phone, 0,43 min. Free Youcut app used:

https://drive.google.com/file/d/1Ts5I3WCTOW6fJtLtEkxQUofByQMaFrTx/view?usp=sharing

15


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Vsi ti pristopi k umetnosti so v osnovi zelo osebni in subjektivni. Tehnike uprizarjanja lahko med seboj

kombiniramo, mešamo ali si jih izmislimo po lastnih pravilih. Umetnost ljudem omogoča, da glasno

spregovorijo (zvok, video, fotografija, besedilo) o zelo osebnih vprašanjih, dobrih ali slabih stvareh v

življenju ali preprosto odprejo opažanja s svojega zornega kota. "Umetniško delo o lastnostih drugih, ki jih

občudujejo (ali ne marajo), jim lahko pomaga, da dobijo občutek o svojih lastnih značilnostih. Kako vidim

samega sebe? Kako me vidijo drugi?" Ko se o izbranem predmetu ali temi pogovarjate v jeziku umetnosti,

to spodbuja interaktivnost, ki pomaga bolje komunicirati z drugimi in jih razumeti. Takrat si je lažje

zastaviti vprašanja: "Kdo sem jaz? Kdo nisem?"

6 Umetnost in digitalizacija

Pregled del, zbranih med pandemijo, ki so jih pripravili projektni partnerji (gre za primere kreativnosti in

umetnosti iz obdobja pandemije, umetnost v virtualnem prostoru ter v muzejih, posnetke zaslona z

razlagami), kaže, da je pandemija vplivala na kulturno in umetniško življenje tako posameznika kot družbe.

Na kakšen način je ta vplivala, razkriva spodnji diagram.

Slika 5: Tematika umetnosti in Korone v regijah za družbo in posameznike kot posledica pomanjkanja kulturne in umetniške komunikacije.

V obdobju pandemije se v digitalni dejavnosti umetnostnih muzejev in galerij po vsem svetu pojavljata

dva različna trenda. Po eni strani so številni umetnostni muzeji in galerije po svetu širše odprli svoje

digitalne vire, po drugi strani pa so začeli razvijati in predstavljati nove izobraževalne programe za širši

krog skupin uporabnikov: po starostnih skupinah, po izobrazbi itd.

Očitno je pomanjkanje dostopa do pravega muzeja ali galerije in dejanska nevarnost izgube obiskovalcev

spodbudila ekipe muzejev in galerij k ustvarjanju novih digitalnih umetniških zbirk. Po eni strani je ta

obogatitev spletnih vsebin z zanesljivimi in dragocenimi informacijami o umetnosti vsekakor dobrodošla in

jo je treba obravnavati kot bolj svetlo plat pandemije. Opaziti je tudi, da so se zaradi pandemije pojavile in

začele delovati nove digitalne galerije, ki so jih ustanovili umetniki ali ustvarjalci iz različnih organizacij.

16


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Zanimiv je trend, da so nekateri muzeji pandemijo izkoristili kot priložnost za posodobitev svojih stalnih

zbirk opreme in umetnosti (v Litvi).

6.1 Digitalne zbirke in galerije

Projektni partnerji so odkrili in delili novo virtualno umetniško galerijo Covid Art Museum 24 . Njene

ustanovitelje, skupino grafičnih umetnikov z vsega sveta, je koronakriza spodbudila, da so ustvarili

virtualni muzej in delili, kar izolirani umetniki ustvarjajo v izolaciji svojih domov. Glavno načelo pri izbiri

umetniških del je povezava dela s pandemijo.

Ko govorimo o drugih umetniških galerijah in muzejih, ki obstajajo že vrsto let in so verodostojni, je treba

izpostaviti eno najpomembnejših, ki jo je ustvarilo več kot 3700 evropskih muzejev, arhivov in knjižnic.

Gre za platformo Europeana 25 , virtualno podatkovno zbirko, ki se zasluženo ponaša z več kot 58 milijoni

digitaliziranih kulturnih predmetov, ki so na voljo uporabnikom. Vsebine Europeane sestavljajo številne

edinstvene zbirke, od evropske umetnosti in modne fotografije do glasbe in videoposnetkov.

Leta 2020 je potovanje zaradi pandemije postalo praktično nemogoče, zato se je ekipa Europeane

odločila še bolj odpreti evropske kulturne zaklade in obiskovalcem ponuditi nove digitalne galerije in

razstave. Ena od teh je bila razstava "Odkrivanje Evrope", na kateri so bili predstavljeni doslej malo znani

kulturni zakladi Evrope. Omembe vredne so tudi razširjene umetniške razstave o Evropi. Med njimi so

"Obrazi Evrope" (Faces of Europe). Predstavlja 28 držav Evropske unije in članic Evropskega

gospodarskega prostora (Norveška).

Druge omembe vredne zbirke vključujejo zbirko Evropske umetnostne zgodovine. Ta zajema 500 let

evropske umetnostne zgodovine. Začne se v srednjem veku in se nadaljuje z obdobjem gotike in

renesanse.

Pomembno je poudariti, da so zaradi slabega stanja eksponatov nekatere digitalne zbirke na portalu

Europeana na voljo le na spletu, saj gre za ohranitev umetniških del, ki zaradi časa, temperature in vlage

propadajo. Za dejavnosti ArtDiCo in navdih je priporočljiva virtualna razstava "Navdih narave". Na njej so

lirične pokrajine umetnika Ivana Rabuzina (Hrvaška), ki idealistično prikazujejo naravo, in so lahko vir

optimizma in navdiha.

Različne gospodarske ustanove so zaradi izzivov pandemičnega obdobja začele v virtualni prostor

umeščati vse več dragocenih izobraževalnih umetniških programov in virov. Ustvarjanje digitalnih vsebin

je zdaj prednostna naloga. Omeniti velja, da so na primer tudi založbe, ki jih močno spodbujajo konzorciji

svetovnih knjižnic, odprle svoje digitalne umetniške vire - saj so bile bralne storitve v knjižnicah po vsem

svetu popolnoma ohromljene, številne zbirke pa so prosto dostopne, nekatere registriranim

uporabnikom, druge prek lokalnih javnih knjižničnih storitev.

24

Dostopno na: https://covidartmuseum.com/

25

Dostopno na: https://www.europeana.eu/en

17


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Podatkovna baza Grove Art Online 26 , elektronski imenik, ki ga izdaja Oxford University Press, je odličen

primer zanesljivega vira informacij o umetnosti. Za uporabnike je zelo pomembno dejstvo, da gre za

stalno posodobljen digitalni vir o umetnosti. Vsebuje približno 7000 umetniških del iz muzejev, galerij in

MoME. Je dragocen vir za učitelje, študente in vse, ki jih zanima umetnost. Zajemajo zbirke, kot so:

Starodavni Egipt - Umetnost 21. stoletja - Azijska umetnost - Avstralska moderna in sodobna umetnost -

Kubizem - Dada in nadrealizem - Impresionizem in postimpresionizem - Ženske v likovni umetnosti.

6.2 Aktivnosti prek spleta

Med prvo globalno karanteno, ko je bilo veliko stvari omejenih in zaprtih, so postali zelo priljubljeni

virtualni umetniški dogodki (virtualne predstave, spletni obiski muzejev, galerij ali filmov med festivalom).

Sprva se je zdelo, da je to dobra alternativa umetniški izkušnji v živo, ali pa je vsaj ustvarjalo iluzijo, da še

vedno sodelujemo v svetu umetnosti, čeprav prek računalniških zaslonov.

Umetnostni kritik Ben Davis se sprašuje, ali bomo zaradi pasivnega uživanja kulture še bolj osamljeni in

odtujeni v času, ko potrebujemo socialne stike? Trdi, da so uprizoritve, flash mobi in druge prakse

ustvarjalnosti, ki so primeri aktivne in osebne izkušnje, boljši za povezovanje skupnosti kot virtualni,

spletni dogodki. Takšni primeri nam omogočajo, da izkusimo okolje, razumemo sebe in razmišljamo o

drugih.27

Digitalizacijo je treba uporabiti tako, da se izognemo pasivnosti, tj. da ne gre le za proces pasivnega

opazovanja, temveč da vsakogar vključimo v ustvarjanje, v proces, v sodelovanje, k čemur pripomore

umetnostna vzgoja. To je mogoče doseči s tehničnimi sredstvi, ki so dostopna vsem, na primer z

ustvarjalno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter sodobnih medijev, z družabnimi

omrežji in ustvarjanjem videoposnetkov. Ta digitalizacija pomaga izboljšati doživljanje umetnosti in gradi

skupnost vrstnikov.

Po mnenju umetnostnega kritika Bena Davisa so umetniška dela simbolna valuta in banka podob. Kadar

ne moremo biti skupaj, nam spletna orodja nudijo možnost, da izkoristimo te družbene dele umetniške

izkušnje. Zdaj je čas za vse vrste virtualnih umetniških in izobraževalnih skupin, ki lahko izolirano izkušnjo

spremenijo v bolj skupno izkušnjo tega, kako je poskušati razumeti svet zdaj, v današnjem času.

7 Smernice za pripravo dobrih zgodb

Te smernice lahko pomagajo pri ustvarjanju dobre zgodbe. Za oblikovanje zgodbe so na voljo tri tematike:

Svet doma in v meni

Dnevni dnevniki

Jama ali kletka?

26

Dostopno na:https://www.oxfordartonline.com/groveart

27

Intervju z umetnostnim kritikom Benom Davisom “How We Should Reimagine Art’s Mission in the Time of ‘Social Distancing’“.

Dostopno na: https://news.artnet.com/opinion/social-distancing-art-1810029

18


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

7.1 Svet doma in v meni

Prvi primer, Svet doma in v

meni, je doživljajska celota, ki

razkriva poti samoopazovanja.

Svet je lahko zelo ozek: omejen

na prostor doma, sobe ali

morda bolniške postelje,

kuhinje ali pisalne mize. Lahko

je tudi bolj obsežen: avtorjev

vrt ali ulica, stanovanjska

soseska. Vse skupaj je lahko

dostopno vsem prek družabnih

omrežij in interneta ali

televizije.

Namen tematike je razkriti

obstoj meja, njihovo minljivost

in nastajanje novih meja. Govori o tem, kako je svet na poseben prepovedan način odrezan od

posameznika. Hkrati je primerno govoriti o delu, da ima lahko posameznikova svobodna izbira znotraj

izolacije svojo vlogo. Za nekoga je meja resna ovira za njegovo osebnost in svobodo izražanja, za njegovo

zmožnost gibanja. Za druge je meja vir priložnosti in odskočna deska za samouresničitev in ustvarjalnost.

7.2 Dnevni dnevniki

Drugi primer, Dnevni dnevniki, je tematika opazovanja in

beleženja resničnosti. Vsi imamo v vsakdanjem življenju

različne stopnje sreče in nesreče. Dojemanje vsakdanjega

življenja vsakega posameznika je neposredno povezano z

njegovimi nakopičenimi izkušnjami, kolektivnim

nezavednim in dražljaji, ki so podvrženi spremembam.

Gre za tematiko, ki se lahko odvija v različnih

razsežnostih: človek lahko ustvarja in na novo ustvarja

zgodovino, beleži in morda na novo piše svoj vsakdan ter

ga spreminja. Človek lahko izgubi navade in pridobi nove.

Morda obstaja ustvarjalnost, s katero lahko spremenimo

pogled na vsakdanje življenje, ne da bi ga spremenili. To

je kot drobec večne modrosti: Bog, daj mi mirnost, da

sprejmem, česar ne morem spremeniti; pogum, da

spremenim, kar lahko spremenim, in modrost, da

razumem razliko.

19


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

7.3 Skrivališče ali

kletka?

Tretji primer, Skrivališče ali

kletka?, je filozofski in

sodobni pristop k varnosti in

občutku varnosti. Kje se

počutimo varnejše: ko smo

obdani z ogromnim

velemestom, ko nas nihče ne

pozna, nihče nas ne kritizira

in smo na splošno nezanimivi

za nikogar, ali doma, kjer so

naše pomanjkljivosti, slabosti

in druge osebnostne lastnosti

ter izkušnje na dlani?

Ali se počutimo varne v

velikem, nedefiniranem okolju, kjer se pri mnogih ljudeh pojavljajo simptomi agorafobije (prilagoditvena

motnja, strah pred velikimi, odprtimi prostori, strah pred množico in strah pred odsotnostjo od doma, ki

se kaže v skrajni tesnobi ali napadih panike, izogibajočem vedenju)?

Kletka je še posebej varen prostor v primeru določenih nevarnosti (glej priloženo sliko). Vendar pa, ali je

kletka dovolj varna, ko lahko doživljamo določene napade klavstrofobičnosti v zvezi s suspenzijo in

vsakdanjim življenjem? Katera kletka je prispodoba svobode in katera simbolizira zaprtost?

8 7.4 Pet korakov procesa ArtDiCo

8.1 Prvi korak: vprašanja za udeleženca

Izvaja se individualno ali skupaj z mentorjem. Lahko se odločimo za pogovor, ki je bolj podoben terapiji:

terapija skozi pogovor z nekom, ki nas posluša. Poslušanje je veliko pomembnejše od govorjenja.

Zdravilni pogovori so oblika umetnosti, ki je v nevarnosti, da se izgubi v našem natrpanem življenju.

Končni cilj pogovora je omogočiti proces psihološkega in čustvenega zdravljenja na celotnem območju od

problema do občutka večjega duševnega ugodja.

Čeprav na terapijo pogosto prihajamo s problemom, prihajamo tudi kot ljudje, ki želimo biti slišani in

razumljeni, se počutiti pomembni, se želimo naučiti sočutja do sebe in najti partnerja, ki nam bo pomagal

ozdraveti ter videti sebe in svojo življenjsko situacijo v drugačni luči.

Terapevtska vprašanja:

Ali se strinjate, da je konec nečesa tudi začetek nečesa novega?

20


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Kaj pa ponovno pisanje pripovedi s humorjem? Udeleženec lahko spodbuja čustveno dobro

počutje in odpornost tako, da s humorjem na novo napiše prej sramotno ali sramotno pripoved.

Ali bi lahko navedli metaforo za proces, s katerim želimo s pozitivnimi intervencijami povečati

avtentičnost? Imenuje se Davidova metafora.

Katera naključna dobra dejanja bi lahko razvili vi? Ta rutina poveča človekovo dobro počutje z

zavestnim opravljanjem dejanj prijaznosti.

Ste kdaj sanjali o tem, da bi ustvarili lastne rituale uživanja? Če je tako, se verjetno strinjate, da

rituali uživanja ob majhnih, vsakodnevnih trenutkih zadovoljstva izboljšajo življenje.

Mentor in udeleženec lahko skupaj oblikujeta zelo preprosta vprašanja, kot so:

Kdaj se je začela tvoja zgodba?

Kaj je v tvoji zgodbi še posebej zanimivo?

Kakšno sporočilo bi rad/-a povedal/-a?

8.2 Drugi korak: interpretacija teme zgodbe

Individualno delo. Tema je glavno sporočilo zgodbe. Z uporabo teme je občinstvu lažje slediti zgodbi in jo

razumeti. Teme si je tudi lažje zapomniti. Ljudje si namreč zapomnijo sporočila in ne dejstev. Teme prav

tako zagotavljajo osredotočenost - pomagajo nam izbrati informacije in se odločiti, katere maščobe

vključiti. Teme pomagajo organizirati tematsko gradivo in mu dajejo strukturo.

Pri tolmačenju vsebine gre za tematsko komunikacijo, ki jo izvaja interpret ali komunikator. Običajno se

od njih zahteva, da občinstvu na zanimiv in privlačen način predstavijo zapleteno (včasih potencialno

suhoparno temo). Tematski pristop lahko vključuje katero koli metodo, ki poveča pomembnost

interpretacije teme za občinstvo, na primer primerjave, analogije in zgodbe, ki povezujejo neznane stvari s

stvarmi, ki so občinstvu že pomembne.

8.3 Tretji korak: razumevanje in dešifriranje simbolov

Pri Razumevanju in dešifriranju simbolov 28 gre za individualno delo, z uporabo dodatnega gradiva in

svetovno razumljivih simbolov.

Simboli so sredstvo zapletene komunikacije, ki ima pogosto lahko več ravni pomena. So osnova vsega

človekovega razumevanja in služijo kot sredstvo za pojmovanje vsega človeškega znanja. Z uporabo

simbolov lažje razumemo svet, v katerem živimo, in tako služijo kot podlaga za naše presoje. Na ta način

jih ljudje ne uporabljajo le za razumevanje sveta okoli sebe, temveč tudi za identifikacijo in sodelovanje v

družbi s pomočjo konstitutivne retorike.

28

1. Cirlot, Juan-Eduardo, 1916–1973, autorius. A dictionary of symbols / by Juan Eduardo Cirlot ; translated from the Spanish by

Jack Sage and Valerie Miles ; foreword by Herbert Read ; afterword by Victoria Cirlot. Revised and expanded edition. New York :

New York Review Books, 2020. xv, 553 puslapiai : iliustracijos ; 22 cm. ISBN 9781681371979.

2. Wilson, Matt, autorius. Symbols in art / Matt Wilson. New York : Thames & Hudson Inc., 2020. 175 puslapiai. ISBN

9780500295748.

3. The book of symbols / editor-in-chief Ami Ronnberg, editor Kathleen Martin ; The Archive for Research in Archetypal

Symbolism. Köln : Taschen, 2010. 807 p. : iliustr. ISBN 9783836514484.

21


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

Človeške kulture uporabljajo simbole za izražanje posebnih ideologij in družbenih struktur ter za

predstavitev vidikov svoje posebne kulture. Tako simboli nosijo pomene, ki so odvisni od

posameznikovega kulturnega ozadja; z drugimi besedami, pomen simbola ni lasten samemu simbolu,

temveč je kulturno naučen.

Pojmi in besede so simboli, tako kot so simboli videnja, obredi in podobe; prav tako so simboli načini in

običaji vsakdanjega življenja. Skozi vse to se zrcali transcendentna resničnost. Toliko je metafor, ki

odražajo in nakazujejo nekaj, kar je sicer različno izraženo, vendar neizrekljivo, in čeprav je tako

mnogovrstno, ostaja nepojmljivo. Simboli usmerjajo um k resnici, vendar sami po sebi niso resnica, zato bi

si jih bilo napačno izposojati. Vsaka civilizacija, vsako obdobje mora ustvariti svoje. Simbol je vizualna

podoba ali znak, ki predstavlja idejo, globlji pokazatelj univerzalne resnice.

8.4 Četrti korak: posredovanje osebne izkušnje

Individualno delo. Osebna izkušnja je zgodba, ki raziskuje določeno doživetje in pripoveduje zgodbo o

izkušnji ali dogodku z vidika posameznika. Osebni eseji ali filmi prikazujejo, kako je osebni konflikt ali

dogodek pustil trajen vtis ali kako je spremenil vaše poglede ali perspektivo.

Osebna zgodba je sestavljena iz treh glavnih delov: uvoda, jedra in zaključka. Pripovedovanje le-te je

priložnost za predstavitev prednosti, vodstvenih sposobnosti in sposobnosti premagovanja izzivov.

8.5 Peti korak: Izmenjava osebnih pogledov

Osebno delo ob podpori mentorja. To je najlažji korak pri ustvarjanju impresij in končnega rezultata:

mentor mora biti pripravljen odgovoriti na morebitna vprašanja, pokazati pozornost do udeleženca in mu

posvetiti svoj čas.

8.6 Kreativno ustvarjanje digitalnih zgodb

Metode, izbrane za ta projekt, so tiste, ki se uporabljajo v učnem načrtu likovne terapije in so lahko

uporabne za ustvarjanje umetnosti v ekstremnih razmerah (v tem primeru med pandemijo), za

ustvarjanje družbeno angažirane umetnosti ali za iskanje umetniškega vizualnega samoizražanja ob izgubi

ali pomanjkanju.

V takšnih primerih ni zelo pomemben le umetniški rezultat, temveč tudi proces ustvarjanja umetnosti,

njegovo trajanje, izkušnja vsakodnevne kontemplacije. Zato področje ocenjevanja ne vključuje le

ustvarjenega dela, temveč tudi pisanje poročila o samem procesu.

22


Intelektualini rezultat 2

Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti

V projektu so predlagane tri možne metode. Lahko se uporabi eno ali več od predstavljenih metod, ali pa

izberete kakšno drugo.

8.7 Kriteriji za ocenjevanje in evalvacijo digitalnih zgodb

Pri ocenjevanju dela bodo upoštevani komunikacijski in estetski (avdio)vizualni vidiki. Ocenjena bo

težavnost naloge.

ustvarjalnost in kakovost izvedbe (postopek in rezultat);

Obseg (ocenjuje se glede na čas in materiale, ki so navedeni v dnevniku);

jasnost in konkretnost predstavitve.

23


Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!