10.05.2023 Views

Domovina 97: Milan Kučan in začetek konca revolucije (Predogled)

“Predlog Milana Kučana, da bi razmislili o odstranitvi velikanskega spomenika revoluciji na nekdanjem Trgu revolucije pred skupščino in o postavitvi spomenika osamosvojitvi na sedanjem Trgu republike pred parlamentom, se bo lahko izkazal kot prelomen. Nekdanji najpomembnejši komunist vabi svoje somišljenike, naj se poklonijo osamosvojitvi, ki je v zadnjih letih za mnoge levičarske mnenjske voditelje postala najprej nebodigatreba, slednjič pa celo napaka,” v uvodniku piše urednik tednika Tino Mamić. V Temi tedna tokrat razmišljamo o možnosti, da bi se v slovenski družbi začel konec revolucije. “Kučan je izjemno bister politik, ki se dobro zaveda učinka svojih besed. Ker je politično upokojen, mu političnih točk ni treba pridobivati in lahko izreče tudi ideje, ki jih njegovi somišljeniki ne delijo. Tvega, da se radikalci odvrnejo od njega. In ravno to Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje. Glas razuma, ki bo omilil skrajneže,” še piše Tino Mamić.

“Predlog Milana Kučana, da bi razmislili o odstranitvi velikanskega spomenika revoluciji na nekdanjem Trgu revolucije pred skupščino in o postavitvi spomenika osamosvojitvi na sedanjem Trgu republike pred parlamentom, se bo lahko izkazal kot prelomen. Nekdanji najpomembnejši komunist vabi svoje somišljenike, naj se poklonijo osamosvojitvi, ki je v zadnjih letih za mnoge levičarske mnenjske voditelje postala najprej nebodigatreba, slednjič pa celo napaka,” v uvodniku piše urednik tednika Tino Mamić.

V Temi tedna tokrat razmišljamo o možnosti, da bi se v slovenski družbi začel konec revolucije. “Kučan je izjemno bister politik, ki se dobro zaveda učinka svojih besed. Ker je politično upokojen, mu političnih točk ni treba pridobivati in lahko izreče tudi ideje, ki jih njegovi somišljeniki ne delijo. Tvega, da se radikalci odvrnejo od njega. In ravno to Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje. Glas razuma, ki bo omilil skrajneže,” še piše Tino Mamić.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

11. 5. 2023<br />

Upokojenci proti evtanaziji<br />

Čas je za lesene hiše<br />

33<br />

22<br />

Zakaj strelski pohod grozi tudi Sloveniji<br />

38<br />

<strong>Milan</strong> <strong>Kučan</strong> <strong>in</strong><br />

ZAČETEK <strong>konca</strong> <strong>revolucije</strong><br />

12<br />

3,60 €<br />

<strong>97</strong>


Podprite neodvisno<br />

nov<strong>in</strong>arstvo,:<br />

naročite se na<br />

Domov<strong>in</strong>o<br />

Všeč mi je to, da ni tem,<br />

ki bi se jih uredništvo<br />

Domov<strong>in</strong>e izogibalo.<br />

• Preverjene <strong>in</strong>formacije za tiste, ki želite vedeti,<br />

kaj se v resnici dogaja doma <strong>in</strong> po svetu.<br />

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: <strong>in</strong>formiranju bralcev.<br />

• Ekskluzivni članki, <strong>in</strong>tervjuji <strong>in</strong> oddaje za naročnike.<br />

• Tedenski pregled <strong>in</strong> komentarji aktualnega dogajanja.<br />

Rado Pezdir<br />

Pridružite<br />

se širokemu<br />

krogu bralcev,<br />

ki cenijo:<br />

• naš neodvisen nač<strong>in</strong> poročanja,<br />

• enaka merila za vse,<br />

• predstavitev navdihujočih zgodb<br />

posameznikov <strong>in</strong> skup<strong>in</strong>,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

159 €<br />

187,20 €<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročn<strong>in</strong>a (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />

6-mesečna naročn<strong>in</strong>a (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />

Ime <strong>in</strong> priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica <strong>in</strong> hišna št. * :<br />

Poštna št. <strong>in</strong> kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

Poštn<strong>in</strong>o za tednik plača <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.<br />

S podpisom potrjujem, da se str<strong>in</strong>jam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />

na spletnem naslovu https://www.domov<strong>in</strong>a.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocn<strong>in</strong>e@domov<strong>in</strong>a.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA


SANJE O KONCU REVOLUCIJE<br />

MOJA BESEDA<br />

3<br />

Predlog <strong>Milan</strong>a <strong>Kučan</strong>a, prvega<br />

predsednika samostojne <strong>in</strong> demokratične<br />

Slovenije, si že sam<br />

po sebi zasluži spoštovanje.<br />

Predsednik, tudi bivši, namreč simbolizira<br />

državo, pa če je to državljanu všeč<br />

ali ne. Nič ni narobe, če se predlogu argumentirano<br />

nasprotuje, ni pa dostojno,<br />

da se mu načeloma oporeka <strong>in</strong> se<br />

ga ob tem še žali. A papir prenese vse.<br />

Internet pa še več.<br />

V Sloveniji se bomo <strong>revolucije</strong> uspešno<br />

<strong>in</strong> enotno rešili šele takrat, ko se<br />

bo za to odločila politična levica. Tako<br />

kot se je odločil del politične levice leta<br />

1990 <strong>in</strong> se pridružil najprej uvedbi demokracije,<br />

potem pa še osamosvojitvi.<br />

Res je, odločitev je bila mnogim vsiljena.<br />

In mnogi so ob tem držali figo v<br />

Youtube/Kristijan Tavčar<br />

Plečnikova neuresničena Katedrala svobode.<br />

Če bi se kipom partijskih<br />

voditeljev klanjali stoletniki,<br />

bi to lažje razumeli,<br />

kot če to počnejo<br />

mladi politiki.<br />

žepu. Nekateri so se čez nekaj mesecev<br />

privoščljivo smejali, saj so aprila<br />

leta 1990 že imeli pripravljene kovčke<br />

za pobeg, potem pa so namesto tega<br />

zadeli tombolo. A vendarle je to bilo<br />

bolje, kot če bi se partijska elita uprla<br />

demokratizaciji <strong>in</strong> bi izbruhnila revolucija<br />

z žrtvami. In vsekakor bi bilo<br />

bistveno slabše, če bi partijska elita<br />

zavrnila osamosvojitev <strong>in</strong> se pretvorila<br />

v peto kolono. V kolaborante, ki bi<br />

državo por<strong>in</strong>ili v državljansko vojno.<br />

Predlog <strong>Milan</strong>a <strong>Kučan</strong>a, da bi razmislili<br />

o odstranitvi velikanskega spomenika<br />

revoluciji na nekdanjem Trgu<br />

<strong>revolucije</strong> pred skupšč<strong>in</strong>o <strong>in</strong> o postavitvi<br />

spomenika osamosvojitvi na sedanjem<br />

Trgu republike pred parlamentom, se<br />

bo lahko izkazal kot prelomen. Nekdanji<br />

najpomembnejši komunist vabi svoje<br />

somišljenike, naj se poklonijo osamosvojitvi,<br />

ki je v zadnjih letih za mnoge<br />

levičarske mnenjske voditelje postala<br />

najprej nebodigatreba, slednjič pa celo<br />

napaka. Kaj boljšega bi si politiki desne<br />

sred<strong>in</strong>e sploh lahko želeli? Ne Janša, ne<br />

Ton<strong>in</strong>, ne Balažic namreč levičarjev ne<br />

morejo navdušiti nad osamosvojitvijo.<br />

Osamosvojitev države je najpomembnejši<br />

dogodek v slovenski zgodov<strong>in</strong>i.<br />

Sprejeli so ga vsi ljudje enotno,<br />

čeprav so mogoče določeni politiki med<br />

osamosvojitveno proslavo zdolgočaseno<br />

metali kamenčke v morje. Zmaga v<br />

vojni je točka izjemnega ponosa <strong>in</strong> največje<br />

enotnosti slovenskega<br />

naroda <strong>in</strong> slovenske nacije v<br />

celotni zgodov<strong>in</strong>i. Zreli narodi<br />

se zavedajo, da morajo<br />

imeti največje praznike<br />

take, da jih praznujejo<br />

vsi. Ni namreč dobro imeti spomenikov<br />

<strong>in</strong> praznikov, ki delijo. Še manj<br />

pa takih, ki celo spodbujajo sovraštvo.<br />

Ravno notranji razkol je bil tista<br />

metoda, ki so jo komunisti izrabili,<br />

da so prišli na oblast. Podobno<br />

razmišljajo tudi njihovi (politični)<br />

vnuki, ko zavračajo vsak dialog s političnimi<br />

nasprotniki. Če bi se kipom<br />

partijskih voditeljev, ki so množični<br />

morilci, klanjali stoletniki, bi to lažje<br />

razumeli, kot če to počnejo mladi<br />

<strong>in</strong> ne ravno najbolj načitani politiki.<br />

<strong>Kučan</strong> je izjemno bister politik, ki<br />

se dobro zaveda uč<strong>in</strong>ka svojih besed.<br />

Ker je politično upokojen, mu političnih<br />

točk ni treba pridobivati <strong>in</strong> lahko izreče<br />

tudi ideje, ki jih njegovi somišljeniki ne<br />

delijo. Tvega, da se radikalci odvrnejo<br />

od njega. In ravno to Slovenija v tem<br />

trenutku najbolj potrebuje. Glas razuma,<br />

ki bo omilil skrajneže. Od spletnega<br />

streljanja z besedami do streljanja z naboji<br />

v resničnem življenju ni tako daleč.<br />

Sanjam, da bi Slovenija zadihala z<br />

obema pljučnima kriloma <br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong><br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Zakaj je Primorska rdeča<br />

T<strong>in</strong>o Mamić · Komentar<br />

16 Ali je Primorska<br />

res bolj rdeča<br />

kot druga Slovenija<br />

<strong>Milan</strong> Gregorič<br />

18 <strong>Kučan</strong> predlaga<br />

zamenjavo spomenika<br />

<strong>revolucije</strong><br />

Uredništvo · Komentar<br />

22 26 28 54<br />

Upokojenci proti evtanaziji<br />

Vid Sosič<br />

Janševo razbremenitev<br />

plač zaznal OECD,<br />

čeprav jo je Golob posekal<br />

Uredništvo<br />

Zgodov<strong>in</strong>ar Jože Dežman:<br />

To, kar so mi naredili, je,<br />

kot da bi žabo kaznoval tako,<br />

da jo vržeš v vodo<br />

Peter Merše · Intervju<br />

Psihoterapevtka Janja Grilc:<br />

Medvrstniško nasilje<br />

se dogaja že v vrtcu<br />

Andreja Barat · Intervju<br />

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Upokojenci proti evtanaziji 22<br />

Čas je za lesene hiše 33<br />

Zakaj strelski pohod grozi tudi Sloveniji<br />

38<br />

11. 5. 2023<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>97</strong>, LETNIK 3,<br />

11. maj 2023<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,60 evra<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domov<strong>in</strong>a.je<br />

T: 059 020 000<br />

Odgovorni urednik portala<br />

<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.je: ROK ČAKŠ<br />

Odgovorna urednica portala<br />

Iskreni.net: ANDREJA BARAT<br />

Uredniški odbor:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN,<br />

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnično <strong>in</strong> foto uredništvo:<br />

TOMO STRLE<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocn<strong>in</strong>e@domov<strong>in</strong>a.je<br />

T: 059 020 001<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.,<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domov<strong>in</strong>a.je<br />

Direktor:<br />

IGOR VOVK<br />

<strong>Milan</strong> <strong>Kučan</strong> <strong>in</strong><br />

ZAČETEK <strong>konca</strong> <strong>revolucije</strong><br />

12<br />

3,60 €<br />

<strong>97</strong><br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ<br />

(t<strong>in</strong>o@domov<strong>in</strong>a.je)<br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Prelom <strong>in</strong> tisk: CITRUS D.O.O.<br />

Naklada: 7700 izvodov<br />

Foto naslovnice:<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

www.domov<strong>in</strong>a.je<br />

@<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>_je<br />

@domov<strong>in</strong>aJE<br />

Tednik izhaja ob četrtkih<br />

v slovenšč<strong>in</strong>i.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


VSEBINA<br />

5<br />

3 Sanje o koncu <strong>revolucije</strong><br />

33 36<br />

Gradnja iz lesa, izolacija iz alg<br />

Uredništvo<br />

Janša prisluhnil Domov<strong>in</strong>i:<br />

SDS dobiva »svet modrecev«<br />

Rok Čakš<br />

T<strong>in</strong>o Mamić<br />

20 Obeta se spopad na vrhu SDS<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

24 Gibanju Svoboda se čas izteka<br />

Rok Čakš<br />

42 Ali slovenski nov<strong>in</strong>arji sploh razumejo,<br />

kaj pomeni svoboda medijev<br />

Peter Merše<br />

38 40<br />

44 Škotski pogled na kronanje<br />

Karla III. je drugačen<br />

Kako ravnati z otrokom,<br />

ki doživlja ali povzroča nasilje<br />

Peter Merše<br />

Psiholog Perko:<br />

kaj je vzrok za strelske pohode otrok<br />

Uredništvo<br />

Izidor Benedičič · Kolumna<br />

48 Pismo iz Armenije<br />

T<strong>in</strong>o Mamić · Kolumna<br />

50 Beremo, gledamo, poslušamo ...<br />

51 Zaroka ali poroka?<br />

Andraž Arko<br />

46 58<br />

52 Kaj vse bi moja hči naredila<br />

za odobravanje vrstnikov<br />

Ob 75. obletnici nastanka<br />

modernega Izraela<br />

Renato Podbersič ml. · Komentar<br />

Ali sem lahko predobra mama<br />

Andreja Barat · Kolumna<br />

Miha Rutar<br />

59 O spolnosti se je težko pogovarjati<br />

Uredništvo Iskreni.net<br />

61 Koledar dogodkov<br />

62 Razvedrilo<br />

64 Mrtvaški ples – Hrastovlje<br />

Gregor Čuš<strong>in</strong><br />

60 66<br />

Jagodni cheesecake v kozarčku<br />

Selma Bizjak<br />

Kmetje grozijo, da bodo<br />

ustavili proizvodnjo mesa<br />

Svit Podgornik · Humor<br />

65 Pepe <strong>in</strong> Jože kam gre<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


6<br />

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

MILIJONI ZA<br />

AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO<br />

Slovenski avtomobilski grozd je m<strong>in</strong>uli teden<br />

podpisal dogovor o partnerstvu za projekt<br />

Misija GREMO, ki se bo osredotočal na<br />

trajnostni prehod v avtomobilski <strong>in</strong>dustriji. V<br />

naslednjih petih letih bo slovenska avtomobilska<br />

<strong>in</strong>dustrija od države tako dobila do<br />

200 milijonov evrov, sodelujoči v projektu pa<br />

želijo prihodke do leta 2030 povečati na 7,8<br />

milijarde evrov, poroča spletni portal N1. Po<br />

navedbah N1 je bila misija vzpostavljena leta<br />

2021 kot zaveza k zeleni <strong>in</strong> digitalni preobrazbi<br />

do leta 2030. Kot je na strateški razvojni<br />

konferenci v Ljubljani poudaril direktor<br />

Hidrie Hold<strong>in</strong>ga <strong>in</strong> koord<strong>in</strong>ator projekta Iztok<br />

Seljak, slovenska avtomobilska <strong>in</strong>dustrija<br />

v Evropi tako postaja center razvoja novih<br />

tehnologij za zeleno <strong>in</strong> trajnostno mobilnost.<br />

Sodelujoči želijo prihodke slovenske avtomobilske<br />

<strong>in</strong>dustrije do leta 2030 povečati na<br />

7,8 milijarde evrov (lani 5,1 milijarde evrov),<br />

dodana vrednost na zaposlenega pa naj bi se<br />

zvišala na 90.000 evrov (lani 60.000 evrov).<br />

Premier Robert Golob (56) je sodelovanje<br />

vlade pri projektu izpostavil kot najboljši<br />

dokaz, da vlada z vlaganjem v <strong>in</strong>ovacije misli<br />

zelo resno. »V <strong>in</strong>ovacije na tistih področjih,<br />

kjer je Slovenija najboljša <strong>in</strong> lahko doseže<br />

najvišjo dodano vrednost. Z zviševanjem<br />

dodane vrednosti <strong>in</strong> povečevanjem zaposlenosti<br />

zvišujemo tudi standard, na katerem<br />

temelji celotna družba,« je dejal Golob.<br />

Sicer pa je pomen vlaganj za preobrazbo<br />

avtomobilske <strong>in</strong>dustrije izpostavil tudi Radovan<br />

Bolko iz družbe Kolektor Mobility, sicer<br />

tudi predsednik nadzornega sveta Slovenskega<br />

avtomobilskega grozda. Dejal je, da brez<br />

podpore, kot je takšno partnerstvo, <strong>in</strong>dustrija<br />

ne bi zmogla, saj so potrebne enormne<br />

<strong>in</strong>vesticije v razvoj. Pri tej državni podpori pa<br />

se mu zdi ključno to, da bodo sredstva lahko<br />

namenjena tudi naložbam v proizvodno<br />

opremo, <strong>in</strong> ne le razvoj.<br />

SAŠO HRIBAR<br />

IN DRUGA PERJAD<br />

Franci K<strong>in</strong>dlhofer (80), eden od otrok s<br />

Petrička, v svojem komentarju za Časnik.si<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023<br />

komentira čivkanje Saše Hribarja (63) med<br />

prvomajskimi prazniki. Med drugim je Hribar<br />

dejal, da osamosvojitvene vojne za Slovenijo<br />

ni bilo. »Ker je Sašo Hribar v svojem izbruhu<br />

sovražnosti strnil vse argumente, ki jih sicer<br />

poslušamo od nasprotnikov Muzeja osamosvojitve,<br />

je nujno potrebno na posamezne<br />

trditve argumentirano odgovoriti. Ne zaradi<br />

Hribarja, on se svojih laži gotovo zaveda,<br />

ampak zaradi tistih, katerim so te dobro<br />

premišljene laži namenjene,« piše K<strong>in</strong>dlhofer<br />

<strong>in</strong> dodaja, da celotna izjava ni na ravni človeka,<br />

ki naj bi se ukvarjal s kulturo.<br />

Prepričan je, da se Hribar gre le generala<br />

po bitki. »Za njega ta, na srečo kratka,<br />

vojna ni nič vredna, ker se ni končala v<br />

stilu komunistične <strong>revolucije</strong>, s tisočerimi<br />

mrtvimi. A ko se je vojna pričela, ni nihče<br />

od nas vedel, kako se bo končala.« Ta kratka<br />

vojna preizkušnja je po pisanju K<strong>in</strong>dlhoferja<br />

pokazala veliko odločnost domoljubov za<br />

svobodno Slovenijo preliti tudi kri, če ne bo<br />

šlo drugače. »Sašo Hribar ne dojame, da je<br />

bila ta vojna del ne samo osamosvojitvenega,<br />

ampak tudi osvobodilnega procesa. Slovenci<br />

naj bi dokončali tisto, kar je ostalo leta 1945<br />

nedorečeno – doživeti politično osvoboditev<br />

brez diktature. Nasprotniki svobode <strong>in</strong><br />

demokracije vidijo v Muzeju osamosvojitve<br />

spomenik sovraštva zato, ker bi jih vedno<br />

spom<strong>in</strong>jal na izgubo njihovih privilegijev.<br />

Pravzaprav vseh privilegijev še niso izgubili, a<br />

v Muzeju osamosvojitve čutijo to nevarnost,<br />

zato ga, po njihovem, ne sme biti. Ampak<br />

bo,« piše omenjeni avtor v Časniku.<br />

K<strong>in</strong>dlhofer se ob tovrstnem Hribarjevem<br />

pisanju še sprašuje, če so nekateri ljudje pozabili,<br />

kaj se je zgodilo leta 1941 ob razglasitvi<br />

upora kot komunistične domene ali najkasneje<br />

z Dolomitsko izjavo 1. marca 1943. »Po<br />

njegovem si hočejo ti ljudje iz CD z Muzejem<br />

osamosvojitve postaviti svoj spomenik, s<br />

katerim bi se hoteli slikati. Zakaj samo ljudje<br />

iz CD? A ni bila slovenska osamosvojitev<br />

za Slovenke <strong>in</strong> Slovence nekaj epohalnega,<br />

nekaj, kar je zorelo v narodu stoletja, <strong>in</strong> ko je<br />

to žito dozorelo, smo ga poželi. Muzej osamosvojitve<br />

bi moral služiti kot kašča, kamor<br />

bomo skrbno hranili to žito kot dragoceno<br />

seme za bodočnost, da nam ga ne požrejo<br />

jate vrabcev, med katerimi so takšni tiči kot<br />

Sašo Hribar <strong>in</strong> ostala perjad.«<br />

VSE GOLOBOVE NIKE<br />

KOVAČ IN VESNE VUKOVIĆ<br />

Kot piše Peter Jančič (57) na portalu Spletni<br />

časopis, je Inštitut 8. marec v sodnem postopku<br />

zaradi kršitve zakona, ker so iz tuj<strong>in</strong>e<br />

dobili denar za svoje kampanje. O tem se<br />

v medijih ni poročalo. Že prej niso problematizirali<br />

f<strong>in</strong>anciranja referendumskih <strong>in</strong><br />

podobnih aktivnosti tega zavoda iz tuj<strong>in</strong>e.<br />

Gre za pomembne dileme. Še posebej, ker<br />

Nika Kovač (31) ni več le politična aktivistka<br />

Levice, ampak tudi vodja posebnega<br />

strateškega sveta premiera Roberta Goloba<br />

(56) za boj proti sovražnemu govoru. Torej<br />

je uradno del oblastne nomenklature. Zakaj<br />

takšne <strong>in</strong> podobne zgodbe, kot so nakazila<br />

Vukovićevi, v medijih ne odmevajo?<br />

»V Inštitutu 8. marec Nike Kovač so si zabili<br />

precejšen avtogol, ker jim je računsko sodišče,<br />

ker jih na njihovem naslovu ni našlo, javno<br />

objavilo obvestilo o postopku zaradi kršitve<br />

zakona, ker so iz tuj<strong>in</strong>e dobili denar za svoje<br />

kampanje. Pisali so jim na naslov, ki so ga<br />

prijavili ob zadnji referendumski kampanji o<br />

zakonu o RTV. In pošta se je vrnila s pripisom,<br />

da so se odselili <strong>in</strong> da ni znano kam. To se je<br />

zgodilo v tednu, ko je Robert Golob napovedal,<br />

da poslej ne bodo več obljubljali, ker se to<br />

ni obneslo, da bodo poslej le delali. In potem<br />

odletel na dopust. Domnevno s T<strong>in</strong>o Gaber,«<br />

piše Peter Jančič v svojem Spletnem časopisu.<br />

Za omejitve, ko gre za f<strong>in</strong>anciranje kampanj<br />

<strong>in</strong> politikov iz tuj<strong>in</strong>e, so tehtni razlogi. Z<br />

vplivom tujcev z denarjem pa imamo v Sloveniji<br />

celo izkušnje iz preteklosti, ko je Moskva<br />

f<strong>in</strong>ancirala našo komunistično partijo,<br />

katere tovrstno ustanovitev je zadnji teden<br />

počastila kulturna m<strong>in</strong>istrica Asta Vrečko,<br />

ki kot Nika Kovač sodi k Levici, piše Jančič.<br />

Spomnimo se: V Moskvi so pred drugo<br />

svetovno vojno šolali glavne komunistične<br />

funkcionarje <strong>in</strong> plačevali njihovo revolucionarno<br />

dejavnost. Podobno mrežo so imeli<br />

tudi v drugih evropskih državah. Tudi danes<br />

jo imajo. »Ko gre za to, ima <strong>in</strong>štitut 8. marec<br />

še srečo, ker so denar dobili iz Berl<strong>in</strong>a, kar<br />

zveni precej bolje, kot če bi ga iz Moskve.«


FOTO TEDNA<br />

7<br />

Nik Rovan/MOL<br />

Nagrada filmu o cerkvi<br />

Ni novica, če film, ki si ga je zamislil pater frančiškan,<br />

dobi plaketo. Je pa novica, če ljubljanski župan Zoran Janković (70)<br />

tak film podpre <strong>in</strong> nagradi. Film Plečnikov skriti biser, o tem,<br />

kako so Ljubljančani prenesli cerkev, je prejel plaketo mesta<br />

Ljubljane. Scenaristu <strong>in</strong> producentu dr. Andražu Arku (46)<br />

jo je izročil župan Janković.


8<br />

FLICKR Vlada RS<br />

PREGLED TEDNA<br />

POLICIJA NAD VODEBA<br />

Psihoanalitik Roman Vodeb (59) je na<br />

Twitterju objavil sliko pošiljke, ki jo je prejel.<br />

Izrečena mu je bila globa v viš<strong>in</strong>i 250<br />

evrov. Razlog zanjo je, da je v oddaji Faktor<br />

na Televiziji TV3 menda žalil čustva Urške<br />

Klakočar Zupančič (45). Gre pravzaprav<br />

za epizodo iz oktobra 2022, v kateri je bil<br />

ed<strong>in</strong>i gost, tema pa je bila ravno predsednica<br />

Državnega zbora Urška Klakočar<br />

Zupančič. Vodeb je bil sicer tudi v preteklosti<br />

deležen policijskega obravnavanja,<br />

januarja so ga npr. na domu tudi zaradi te<br />

oddaje obiskali policisti.<br />

Ob <strong>in</strong>terpelaciji se je padanje podpore Svobodi ustavilo.<br />

SVOBODA SPET PRVA<br />

Aprilska anketa Dela, ki je prvič po volitvah<br />

na čelo liste strank glede na podporo<br />

vrnila SDS, je bila v marsičem prelomna,<br />

saj je ekipa Roberta Goloba (56) izvedla<br />

nekaj manevrov, da bi trend padanja<br />

podpore ustavila. Očitno je bila uspešna.<br />

Majska anketa istega časnika namreč<br />

pritrjuje anketi POP TV s <strong>konca</strong> aprila,<br />

da Gibanje Svoboda <strong>in</strong> vlada podpore<br />

volivcev ne izgubljata več. V ponedeljkovi<br />

javnomnenjski poizvedbi nekoč osrednjega<br />

časnika tako stranka kot vlada celo<br />

nekoliko pridobivata.<br />

Če bi bile volitve m<strong>in</strong>ulo nedeljo, bi po<br />

anketi Mediane za Delo Gibanje Svoboda<br />

volilo 23,8 odstotkov vprašanih, SDS<br />

bi dobila 20,9 odstotkov glasov, Nova<br />

Slovenija pa 7,1 odstotka. Parlamentarni<br />

prag bi prestopili še SD s 6-odstotno <strong>in</strong><br />

Levica s 5,2-odstotno podporo. S prvega<br />

mesta barometra priljubljenosti politikov<br />

pa se po nekaj mesecih poslavlja poslanec<br />

SDS-a Anže Logar (47). Po novem vodi<br />

m<strong>in</strong>ister za zdravje Danijel Bešič Loredan<br />

(49), za njim je predsednica republike<br />

Nataša Pirc Musar (54), četrti je Robert<br />

Golob, peta pa predsednica Državnega<br />

zbora Urška Klakočar Zupančič (46).<br />

UMRL JE IVAN BIZJAK<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023<br />

V 68. letu je umrl nekdanji politik <strong>in</strong> prvi<br />

varuh človekovih pravic, Ivan Bizjak. Pred<br />

politično kariero je bil med letoma 1980 <strong>in</strong><br />

1990 zaposlen na strokovnih <strong>in</strong> vodstvenih<br />

mestih v več gospodarskih družbah, med<br />

drugim v Iskri Avtomatiki <strong>in</strong> Iskri Delti v<br />

Ljubljani. Med letoma 1990 <strong>in</strong> 1992 je bil<br />

član ustavne komisije Skupšč<strong>in</strong>e Republike<br />

Slovenije, ki je pripravila osamosvojitvene<br />

dokumente <strong>in</strong> Ustavo Republike<br />

Slovenije. V Državni zbor je bil izvoljen na<br />

listi Peterletove SKD.<br />

V letih 1993 <strong>in</strong> 1994 je bil notranji m<strong>in</strong>ister<br />

v vladi Janeza Drnovška. Po volitvah<br />

leta 2000 je prevzel resor za pravosodje<br />

<strong>in</strong> ga ohranil tudi, ko je sredi mandata<br />

vlado prevzel Anton Rop (62), torej do<br />

leta 2004. Leta 2005 je odšel v Bruselj<br />

na sedež Sveta EU, kjer je do leta 2011<br />

zasedal visok položaj generalnega<br />

direktorja Direktorata za pravosodje <strong>in</strong><br />

notranje zadeve. Po vrnitvi v Slovenijo se<br />

je novembra 2012 upokojil.<br />

PROFIMEDIA<br />

Ivan Bizjak (67) je imel enega najvišjih položajev<br />

Slovencev v EU.<br />

SIRIJA SPET V ARABSKI LIGI<br />

Države, združene v Arabsko ligo, so na<br />

srečanju v Egiptu sklenile, da bodo medse<br />

spet sprejele Sirijo. Slednja je bila namreč<br />

izključena leta 2011 po ukrepanju režima<br />

sirskega voditelja Bašarja Al Asada (57)<br />

proti udeležencem protestov. Sirija bo<br />

tako odslej lahko sodelovala na srečanjih<br />

organizacije, nekateri mediji pa poročajo,<br />

da je vrnitev Sirije v Arabsko ligo zaenkrat<br />

zgolj pogojna.<br />

Damask naj bi v skladu z dogovorom<br />

moral zagotoviti dostop čezmejne humanitarne<br />

pomoči v državo, omogočiti<br />

vrnitev beguncev <strong>in</strong> izpustitev pripornikov<br />

ter obnoviti pogajanja z opozicijo o novi<br />

ustavi. V zameno naj bi se arabske vlade<br />

zavezale, da bodo prispevale k obnovi<br />

Sirije, pozvale zaveznike k umiku njihovih<br />

sil <strong>in</strong> se uskladile s sirsko vojsko glede<br />

nadzora meja.<br />

PUTINOV GOVOR<br />

OB DNEVU ZMAGE<br />

V Rusiji je potekala tradicionalna vojaška<br />

parada ob dnevu zmage, na kateri je<br />

bil – kot vsako leto – slavnostni govorec<br />

ruski predsednik Vladimir Put<strong>in</strong> (70). Ta je<br />

v svojem govoru t. i. zahodne elite <strong>in</strong> globaliste<br />

obtožil provociranja spopadov <strong>in</strong><br />

dejal, da se tako, kot se je Sovjetska zveza<br />

pred 78 leti borila proti nacistični Nemčiji,<br />

današnja Rusija brani pred mednarodnim<br />

terorizmom. Letos je bila sicer parada precej<br />

okrnjena; trajala je le okoli 10 m<strong>in</strong>ut,<br />

po Rdečem trgu je paradiralo manj vojakov,<br />

zaradi slabega vremena ni bilo preleta<br />

letal, zaradi bojazni, da bi ljudje pr<strong>in</strong>esli<br />

fotografije padlih vojakov v Ukraj<strong>in</strong>i, pa so<br />

odpovedali pohod t. i. nesmrtnega polka,


PREGLED TEDNA<br />

9<br />

PROFIMEDIA<br />

Izraelska vojska je z raketami napadla Gazo.<br />

poroča tiskovna agencija Reuters.<br />

Put<strong>in</strong> je v svojem govoru je nagovoril tudi<br />

ruske vojake, ki se borijo v Ukraj<strong>in</strong>i. Dejal<br />

je, da ni nič pomembnejšega od njihovega<br />

bojevanja <strong>in</strong> da je od njih odvisna varnost<br />

<strong>in</strong> prihodnost države ter ljudi. »Vsi tukaj<br />

molimo za vas,« je še dodal. Po govoru je<br />

položil venec na grob neznanega vojaka.<br />

WHO: KONEC IZREDNIH<br />

KORONSKIH RAZMER<br />

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)<br />

je razglasila, da covid-19 ne predstavlja<br />

več globalne zdravstvene nevarnosti.<br />

Uradniki so povedali, da se je stopnja<br />

umrljivosti zaradi virusa znižala z najvišje<br />

vrednosti več kot 100.000 ljudi na teden,<br />

januarja 2021, na nekaj več kot 3.500,<br />

letos 24. aprila. Vodja WHO je dejal, da<br />

je v pandemiji umrlo najmanj sedem<br />

milijonov ljudi. Vendar je opozoril, da<br />

odprava najvišje stopnje pripravljenosti ne<br />

pomeni, da je nevarnost mimo, <strong>in</strong> dejal, da<br />

bi lahko stanje izrednih razmer ponovno<br />

vzpostavili, če bi se razmere spremenile.<br />

Najslabše, kar lahko katera koli država<br />

stori zdaj, je, da to novico uporabi kot<br />

razlog, da popusti, da razgradi sisteme, ki<br />

jih je zgradila, ali da svojim ljudem pošlje<br />

sporočilo, da covid-19 ni razlog za skrb, je<br />

dejal vodja svetovne zdravstvene organizacije<br />

Tedros Adhanom (58).<br />

RAKETNI NAPAD NA GAZO<br />

V izraelskih raketnih napadih na območje<br />

Gaze, ki so bili po navedbah izraelske vojske<br />

usmerjeni proti članom palest<strong>in</strong>skega<br />

gibanja Islamski džihad, je bilo ubitih dvanajst<br />

ljudi, še dvajset pa je bilo ranjenih.<br />

Po poročanju Al Džazire so eksplozije v<br />

stanovanjskih predelih Gaze odjeknile<br />

v noči na torek. Med žrtvami so trije<br />

poveljniki skrajne skup<strong>in</strong>e Islamski džihad,<br />

Množični protesti v Srbiji<br />

po strelskih pohodih.<br />

Arm<strong>in</strong> Durgut/PIXSELL/BOBO<br />

preostali pa so civilisti, več<strong>in</strong>oma druž<strong>in</strong>e<br />

poveljnikov <strong>in</strong> ljudje, ki so živeli v okolici<br />

napadenih stanovanj. Med ranjenimi naj bi<br />

bili samo civilisti.<br />

Izraelska vojska je potrdila, da so bili<br />

letalski napadi pod imenom Operacija ščit<br />

<strong>in</strong> puščica usmerjeni proti trem pripadnikom<br />

palest<strong>in</strong>skega Islamskega džihada, ki<br />

naj bi bili odgovorni za nedavno izstrelitev<br />

raket proti Izraelu. Islamski džihad<br />

je obljubil maščevanje za ubite voditelje,<br />

vodstvo Hamasa pa je izpostavilo, da umor<br />

vodstva okupatorju ne bo pr<strong>in</strong>esel varnosti,<br />

temveč večji odpor.<br />

MNOŽIČNI<br />

PROTESTI V SRBIJI<br />

Več deset tisoč Srbov se je po dveh<br />

množičnih streljanjih pridružilo protestom<br />

v Beogradu <strong>in</strong> Novem Sadu proti nasilju z<br />

orožjem. Protestniki so pozvali k odstopu<br />

najvišjih vladnih uradnikov ter želeli<br />

zapreti časopise <strong>in</strong> televizijske postaje, ki<br />

po njihovem mnenju spodbujajo nasilje.<br />

Srbski predsednik Aleksandar Vučić (53)<br />

je proteste obsodil. Opoziciji je očital, da<br />

nacionalno tragedijo izkorišča za uveljavljanje<br />

lastnih <strong>in</strong>teresov. Dejal je, da je<br />

pripravljen preizkusiti priljubljenost svoje<br />

stranke na predčasnih volitvah. Množice<br />

so korakale po središču mesta za transparentom<br />

»Srbija proti nasilju«. Protestniki<br />

so med drugim k odstopu pozvali tudi<br />

notranjega m<strong>in</strong>istra <strong>in</strong> vodjo srbske obveščevalne<br />

agencije.<br />

<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


10<br />

ČIVKARIJA<br />

Žiga Turk @ZigaTurk<br />

Načelno sem proti, da se visokim državnim funkcionarjem<br />

odreka, da se vozijo z zasebnimi letali, v<br />

prvem razredu ipd. To je normalno! Niso študenti<br />

na Ryanairu. Razen v primeru, da sami zganjajo zeleno<br />

ali rdečo demagogijo. Za take je nedostojno<br />

vse, kar je boljše kot Flixbus.<br />

Mare Kranjc @Max<strong>97</strong>0<br />

V kateri državi še se odrasli oblačijo v uniforme<br />

strankarske vojske, ki je zagrešila genocid nad<br />

lastnim narodom <strong>in</strong> umorila največ pripadnikov<br />

lastnega naroda v vsej njegovi zgodov<strong>in</strong>i? Katera država<br />

še je tako moralno poškodovana kot Slovenija?<br />

Čivk tedna<br />

Čivk tedna<br />

Tjaša Jesenek @TJesenek<br />

Ne veste, koliko ljudi bi evtanazijo izkoristilo<br />

za beg <strong>in</strong> pa kot zlorabo za pridobitev<br />

premoženjskih koristi ter za svoje ugodje,<br />

ker niso pripravljeni skrbeti za svoje starše,<br />

sorodnike. Še posebej bo to evidentno<br />

v prihodnje, kajti pred nami so vse bolj<br />

zahtevni časi.<br />

The Art of Purpose @creation247<br />

Zakaj so ljudje nehali graditi lepe cerkve?<br />

CERKVE NEKOČ<br />

ZDA ITALIJA ŠPANIJA BRITANIJA<br />

CERKVE DANES<br />

Matjaž Draksler @SlovenijaVsrcu<br />

Kolega levičar me je sedaj klical. Volil je Goloba. In<br />

pravi: »a veš, da mi je šel obrok kredita za hišo za<br />

102 evra gor, odkar je Golob?« »OK. Pleši. Samo, da<br />

ni Janša.« »Ne, Matjaž. Res smo živeli boljše pod<br />

Janšo. Ne gledam več RTV <strong>in</strong> POP <strong>in</strong> vidim, da sem<br />

začel popolnoma drugače razmišljati.«<br />

Karli Erdlen @KErdlen<br />

Teror nad nedolžnimi prebivalci je v Ljubljani organizirala<br />

Srbk<strong>in</strong>ja Zdenka Armić, poročena Kidrič. V<br />

spom<strong>in</strong> na likvidacije oziroma streljanje nedolžnih<br />

ljudi v Ljubljani bo te dni potekal tek trojk. V »trojke«<br />

so bili organizirani likvidatorji VOS-a, pod vodstvom<br />

Zdenke Kidrič.<br />

ZDA ITALIJA ŠPANIJA BRITANIJA<br />

Libertarec @Libertarec<br />

Medtem, ko 130.000 ljudi nima osebnega zdravnika,<br />

se naša vladajoča kasta ukvarja s Srbijo, medvedi<br />

<strong>in</strong> evtanazijo. Ladja norcev.<br />

Alb<strong>in</strong> Vrabič @AVrabic<br />

Kamioni prehitevajo. Negativne posledice uk<strong>in</strong>itve<br />

avtocestne policije, na začetku mandata Golobove<br />

koalicije, občutimo vsi.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


KARIKATURA<br />

11<br />

Farbajo<br />

BORIS OBLAK<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


12 TEMA TEDNA<br />

T<strong>in</strong>o Mamić/DOMOVINA<br />

Eden od primorskih napisov v čast Titu, ki ga redno<br />

obnavljajo, vključno s košnjo <strong>in</strong> barvanjem. Ni znano,<br />

da bi kateri od napisov imel ustrezno dovoljenje,<br />

čeprav gre nedvomno za poseg v okolje.<br />

TINO MAMIĆ<br />

V<br />

eni stvari so si tudi najhujši<br />

ideološki nasprotniki iz<br />

obeh političnih taborov<br />

enotni: Primorska je politično<br />

gledano pretežno levičarska.<br />

Rdeča. Zakaj je prišlo do tega, pa je<br />

mnenj veliko. V pričakovanju 13. maja,<br />

ko praznujemo obletnico prvega spopada<br />

z okupatorjem po aprilski kapitulaciji<br />

Jugoslavije leta 1941, smo več slovenskim<br />

zgodov<strong>in</strong>arjem, ki proučujejo<br />

Primorsko, postavili nekaj vprašanj.<br />

Zgodov<strong>in</strong>arji, ki imajo pozitiven odnos<br />

do partizanstva, na vprašanja niso odgovorili.<br />

Natančneje: ali so se zavili v<br />

molk ali so pojasnili, da se o tem nočejo<br />

opredeljevati ali pa v dveh tednih<br />

niso imeli časa napisati 300 besed.<br />

ZGODOVINA (NI) UČITELJICA<br />

V resnici ta tiš<strong>in</strong>a ni presenetljiva. V<br />

slovenskih medijih, denimo, le redko<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023<br />

Zakaj je Primorska RDEČA<br />

Na Primorskem prostovoljci še vedno v revolucionarnem duhu, kot se je reklo včasih,<br />

obnavljajo napise na hribih, ki slavijo Josipa Broza - Tita. Obenem ignorirajo 13. maj,<br />

obletnico prvega oboroženega upora proti okupatorju s strani treh Primorcev.<br />

Zakaj je revolucija še vedno močnejša od zgodov<strong>in</strong>skih dejstev, smo povprašali<br />

tri Primorce: zgodov<strong>in</strong>arja Renata Podbersiča (53), nekdanjega politika<br />

Igorja Bavčarja (67) <strong>in</strong> političnega analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča (42).<br />

zasledimo soočenja zgodov<strong>in</strong>arjev, ki<br />

imajo različne poglede na zgodov<strong>in</strong>o<br />

druge svetovne vojne. Tudi pri študiju<br />

zgodov<strong>in</strong>e je strokovnega <strong>in</strong>terpretiranja<br />

na to temo izjemno malo.<br />

Če sploh. A ravno študenti zgodov<strong>in</strong>e<br />

bi si zaslužili, da bi jim profesorji<br />

predstavili različne, celo diametralne<br />

poglede. Ali mar ne velja, da je zgodov<strong>in</strong>a<br />

učiteljica življenja? Če še velja<br />

lat<strong>in</strong>ski rek »Historia magista vitae<br />

est«, potem je izogibanje aktualiziranju<br />

zgodov<strong>in</strong>e v sodobni družbi samo<br />

po sebi – protizgodov<strong>in</strong>sko.<br />

Nadvse zanimivo je, da sta slovenska<br />

<strong>in</strong> italijanska država uspeli za isto<br />

mizo zbrati zgodov<strong>in</strong>arje, ki imajo<br />

različne poglede na slovensko <strong>in</strong> italijansko<br />

zgodov<strong>in</strong>o 19. <strong>in</strong> 20. stoletja.<br />

Od Garibaldija do fojb so strokovnjaki<br />

dveh zgodov<strong>in</strong>sko nadvse sprtih narodov<br />

uspeli napisati skupno zgodov<strong>in</strong>sko<br />

poročilo. Bilo je to daljnega leta<br />

2000, deset let po osamosvojitvi.<br />

V Sloveniji česa podobnega, skupnega<br />

zgodov<strong>in</strong>skega poročila o kratkemu<br />

obdobju 1939–1946, v 33 letih<br />

nismo uspeli niti začeti.<br />

MALA GORA<br />

Pisalo se je leto 2005. V času prve vlade<br />

Janeza Janše (64) je bila osrednja proslava<br />

ob dnevu upora proti okupatorju<br />

na Mali gori pri Ribnici, kjer se je vnel<br />

spopad treh tigrovcev z italijansko okupatorsko<br />

vojsko, natančneje s policijsko<br />

patruljo karab<strong>in</strong>jerjev. Tigrovci so bili<br />

uporniki že pred začetkom vojne, saj<br />

je bila Primorska okupirana že po prvi<br />

svetovni vojni (1918). Po napadu <strong>in</strong> zasedbi<br />

celotne Slovenije s strani Nemčije,<br />

Italije <strong>in</strong> Madžarske so svoj upor le<br />

pospešili. Janez Janša je imel 27. aprila<br />

2005 na Mali gori govor, v katerem se je


Komentar<br />

TEMA TEDNA<br />

13<br />

poklonil tigrovcem <strong>in</strong> partizanskemu<br />

odporu, obenem pa je poudaril, da je<br />

komunistična partija odporniško gibanje<br />

z revolucijo ugrabila.<br />

Govor sem kot notranje-politični<br />

nov<strong>in</strong>ar dnevnika Primorske novice<br />

poslušal tudi sam. Napisal sem poročilo<br />

<strong>in</strong> se po telefonu oglasil uredniku,<br />

zagrizenemu levičarju. »To je bil Janšev<br />

državniški govor,« mi je navdušeno<br />

rekel po telefonu, čeprav je bil sicer do<br />

takratne desnosred<strong>in</strong>ske vlade izrazito<br />

negativno nastrojen. A že naslednji<br />

dan je obrnil ploščo. »Zdrave sile« na<br />

Novicah so se na uredniškemu sestanku<br />

uprle <strong>in</strong> govor označile za kolaborantski.<br />

Urednik je moral samo ponižno<br />

prikimati. In od takrat Janša za<br />

glavni primorski tiskani medij ni imel<br />

nobenega »državniškega govora« več.<br />

KAKO SE JE ZAČELO<br />

Igor Bavčar, član odbora JBTZ <strong>in</strong> akter<br />

slovenske pomladi, osamosvojitelj<br />

<strong>in</strong> dolgoletni visoki politik Liberalne<br />

demokracije Slovenije (LDS), levičarske<br />

stranke, ki je običajno v vlado vabila<br />

tudi manjš<strong>in</strong>ske desno-sred<strong>in</strong>ske<br />

stranke, doma iz Sela na Vipavskem,<br />

je na vprašanje, zakaj je Primorska<br />

rdeča, odgovoril bliskovito: »Zanimiva<br />

tema, ne rečem, ›rdeča‹ Primorska.<br />

Mislim, da se je ni moč lotiti brez poznavanja<br />

zgodov<strong>in</strong>skih okolišč<strong>in</strong> <strong>in</strong><br />

dogodkov. Prvič, Primorska je bila<br />

pod Italijo. Upor se ni začel z okupacijo<br />

preostale Slovenije, pač pa je Tigr<br />

začel z akcijami mnogo prej <strong>in</strong> takoj<br />

po fašističnih akcijah zoper Slovence.<br />

Mojo mamo so kot Ivo Krivec preimenovali<br />

v Vilmo Crivellari. Moj oče je<br />

stražil pred cerkvijo v Selu, ko so pri<br />

maši peli Buči, buči morje Adrijansko<br />

... In še <strong>in</strong> še, da o drugih stvareh niti<br />

ne pišem.« Njegov oče je bil podpolkovnik<br />

Slavko Bavčar (1925–), ki se je<br />

v partizane odpravil kot 17-letni fant.<br />

Bil je v južnoprimorskemu odredu,<br />

ki je postal del jurišne (udarne) Gregorčičeve<br />

brigade, kot pripadnik IX.<br />

korpusa pa je vstopil v Trst. V vojski je<br />

ostal tudi po koncu vojne <strong>in</strong> je v Beogradu<br />

končal vojaško akademijo. Igor<br />

Bavčar pravi: »Oče je šel v partizane,<br />

preden so njegovo generacijo letnika<br />

1925 vpoklicali v italijansko vojsko.<br />

To je bilo leta 1943. Odpor ljudi je bil<br />

nacionalen, šlo je za slovenstvo.«<br />

Dr. Renato Podbersič, novogoriški<br />

zgodov<strong>in</strong>ar, ki se je specializiral za<br />

20. stoletje, razkriva ozadje odporniškega<br />

gibanja na Primorskem: »Primorce<br />

je bilo sprva lažje pridobiti za<br />

boj proti okupatorju, saj je Komunistična<br />

partija Slovenije (KPS) spretno<br />

izrabila njihovo željo za boj proti fašizmu.<br />

Po drugi strani je treba priznati,<br />

da predvojne slovenske meščanske<br />

stranke po okupaciji Primorski niso<br />

namenile posebne pozornosti. Kdor<br />

prvi pride, prvi melje, pravi star slovenski<br />

pregovor.«<br />

T<strong>in</strong>o Mamić/DOMOVINA<br />

Danilo Zelen, ki je z drugimi tigrovci aprila 1941 pripravil<br />

štiri bunkerje s strelivom, je padel v prvemu spopadu<br />

odpornikov z okupatorji 13. maja 1941. Da ga ne bi<br />

italijanski vojaki ranjenega zajeli, je zadnji strel iz pištole<br />

prihranil zase. Njegov portret hrani Muzej novejše<br />

zgodov<strong>in</strong>e Slovenije (Ljubo Ravnikar 1939).<br />

Ljudje na Primorskem v začetku v<br />

partizanstvu niso videli nobene ideologije.<br />

»Oče mi je sam pravil, da do<br />

leta 1944 ni vedel ne za komuniste ne<br />

za Tita. Je pa zanimivo, da je bil njegov<br />

oče, moj ded, Angel Bavčar, ujet<br />

v Rusiji kot avstroogrski vojak. Tam<br />

je vstopil v komunistično partijo <strong>in</strong><br />

se kot kmet, a ne ravno nepremožen,<br />

vrnil kot komunist. Vendar tega svojim<br />

otrokom ni govoril nikoli. Šele po<br />

vojni je to povedal. Sam sem bil žal<br />

premlad, da bi o tem govorila,« živo<br />

pripoveduje Igor Bavčar.<br />

Na Primorskem je velika več<strong>in</strong>a ljudi<br />

sodelovala s partizani. »Mam<strong>in</strong>a druž<strong>in</strong>a<br />

je bila še številčnejša. Njeni bratje <strong>in</strong><br />

sestre so šli v partizane, eden je padel<br />

kot nemški vojak, ker je bil vpoklican.<br />

Jaz sem partizanstvo pil z mam<strong>in</strong>im<br />

mlekom,« pripoveduje Bavčar.<br />

Nekdanji m<strong>in</strong>ister <strong>in</strong> osamosvojitelj Igor Bavčar (67) poudarja,<br />

da je bilo partizansko gibanje v prvi vrsti domoljubno dejanje odpora.<br />

Katja Kodba/STA<br />

STRANPOTI<br />

Povojne generacije niso vedele veliko<br />

o stranpoteh partizanstva ali tako<br />

imenovanega narodnoosvobodilnega<br />

gibanja (NOB). Ko je pesnik, partizan<br />

<strong>in</strong> pomemben partijski politik iz vrst<br />

predvojnih krščanskih socialistov Edvard<br />

Kocbek leta 1<strong>97</strong>5 povedal za poboj<br />

več tisočev vojaških ujetnikov domobrancev<br />

junija 1945, novica ni dosegla<br />

več<strong>in</strong>e Slovencev. Informacijska svoboda<br />

je nastopila šele v času narodne<br />

prebuje, slovenske politične pomladi, z<br />

izbruhom afere JBTZ leta 1988. Bavčar<br />

pravi takole: »Ko sem začel sam premiš-<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


14 TEMA TEDNA<br />

ljevati o tem, se moje stališče do primorskega<br />

partizanstva, očetovega <strong>in</strong><br />

partizanstva tet <strong>in</strong> stricev, ni spremenilo.<br />

Razumel sem ga kot dejanje izjemnega<br />

osebnega poguma <strong>in</strong> življenjske<br />

nuje v okolišč<strong>in</strong>ah <strong>in</strong> razmerah popolne<br />

osebne negotovosti, skrajne življenjske<br />

nevarnosti, kot dejanje najstnika, ki o<br />

življenju ni vedel dosti. Opogumljen z<br />

odobravanjem lokalnega duhovništva,<br />

ki je predstavljalo moralno <strong>in</strong> dejansko<br />

<strong>in</strong>stanco, v strahu pred vpoklicem v italijansko<br />

vojsko <strong>in</strong> ogorčen nad fašističnim<br />

divjanjem.«<br />

Podbersič trdi, da je bila komunistična<br />

taktika na Primorskem pref<strong>in</strong>jena<br />

<strong>in</strong> drugačna kot na Kranjskem:<br />

»Tako je Aleš Bebler jeseni 1942 naročal,<br />

da mora biti represivna politika<br />

skrajno previdna. Glede likvidacij je<br />

bilo po njegovem treba prisluhniti terenu,<br />

včasih umore nadomestiti z bojkotom,<br />

pritiskom <strong>in</strong> izolacijo. Svetoval je<br />

tudi okrepitev boja za omahljivce, zlasti<br />

za srednje sloje <strong>in</strong> svetoval pritegnitev<br />

predstavnikov nevtralne sred<strong>in</strong>e.«<br />

Komunisti so se za odpor odločili<br />

po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo<br />

junija 1941, ko je sovjetska partija,<br />

nadrejena vsem komunistom po svetu,<br />

zaukazala vsem partijam upor proti<br />

nacistom. Dotlej pa, z izjemo<br />

tigrovcev, oboroženega odpora<br />

ni bilo, saj sta imeli komunistična<br />

Sovjetska zveza <strong>in</strong> nacistična<br />

Nemčija podpisan pakt o nenapadanju.<br />

Po začetku partizanskega<br />

gibanja poleti 1941 so komunisti<br />

sčasoma nad njim prevzeli popolno<br />

dom<strong>in</strong>acijo. Pod smrtno<br />

kaznijo so prepovedali tudi vsak<br />

odpor, ki bi ga ne obvladovali<br />

komunisti. Istočasno so začeli z<br />

atentati na Slovence, ki so snovali<br />

samostojni odpor. Šele okoli<br />

1000 umorov Slovencev od slovenske<br />

roke je v Ljubljanski pokraj<strong>in</strong>i<br />

povzročilo nastanek prvih<br />

samoobrambnih straž, tako imenovanih<br />

vaških straž, ki so jih<br />

dovolile okupatorske oblasti. Na<br />

Primorskem je bilo drugače, pojasnjuje<br />

Podbersič: »Komunistična<br />

partija Slovenije se je zelo zavedala<br />

pomena Primorske, zato<br />

so že ob koncu poletja 1941 sem<br />

poslali svoje preverjene kadre. Na Primorskem<br />

so pod plaščem osvoboditve<br />

precej hitro našli sogovornike, saj so<br />

se Primorci predvsem želeli rešiti fašističnega<br />

jarma. Partijska navodila so<br />

prihajala iz Ljubljane.«<br />

Komentar<br />

Zgodov<strong>in</strong>ar dr. Renato Podbersič (53) je znanstveno<br />

<strong>in</strong> s konkretnimi številkami ovrgel mit, da partizani<br />

na Primorskem niso sistematično likvidirali Slovencev.<br />

KDO JE ZLORABIL<br />

PARTIZANSTVO<br />

Bavčar na vprašanje o zlorabi partizanstva<br />

odgovarja: »Kdo je torej ta odpor<br />

zlorabil, kot pravite? Ta primorska generacija<br />

ne. To je najbrž posledica pri-<br />

LUKA LISJAK GABRIJELČIČ<br />

Primorska ni več posebna,<br />

ker se je vsa Slovenija nagnila v levo<br />

Zgodov<strong>in</strong>ar <strong>in</strong> politični analitik<br />

Luka Lisjak Gabrijelčič (42) je<br />

doma v mestu, ki je nastalo<br />

ob meji po izgubi Gorice. Novogoričan,<br />

ki študira v Budimpešti, se<br />

ima za konservativca, čeprav ga nekateri<br />

desnosred<strong>in</strong>ski komentatorji<br />

označujejo za levičarja. Ureja portal<br />

Kritika konservativna, ki ima za moto<br />

biblijsko misel »Kdor ni proti nam, je<br />

za nas«. Ocenjuje, da bi desnosred<strong>in</strong>ske<br />

stranke na Primorskem lahko uspele<br />

le, če bi začele razmišljati izven<br />

ljubljanskih okvirjev.<br />

Zakaj Primorska velja za rdečo?<br />

Če pogledamo Primorsko kot celoto,<br />

vidimo velike razlike. Nekateri volilni<br />

okraji, kot sta Ajdovšč<strong>in</strong>a <strong>in</strong> Tolm<strong>in</strong>,<br />

upravičeno veljata za trdnjavi desnice,<br />

okraji, kot so Idrija, Postojna <strong>in</strong> Ilirska<br />

Bistrica, so klasični »nihajoči okraji«<br />

(»sw<strong>in</strong>g districts«), medtem ko so istrske<br />

obč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> ožja Goriška usmerjene<br />

izrazito v levo, <strong>in</strong> sicer Istra <strong>in</strong> Kras<br />

bolj kot Goriška. Te razlike so v precejšnji<br />

meri zgodov<strong>in</strong>skega značaja (tako<br />

Istra kot Kras sta bila območji, kjer so<br />

se v času razkola med »klerikalci« <strong>in</strong><br />

»liberalci« izrazito uveljavili slednji),<br />

deloma pa so povezane z novejšimi razvoji.<br />

To so bila območja, ki so se zelo<br />

razvila v času socializma <strong>in</strong> so zaradi<br />

bliž<strong>in</strong>e meje bila bolj odprta proti zahodu,<br />

pa tudi (vsaj, kar se Nove Gorice<br />

tiče) tudi politično bolj reformistično<br />

usmerjena. To pomeni, da je tu prebivalstvo<br />

po eni strani pod socializmom<br />

živelo bolje kot drugod, zamer proti<br />

režimu je bilo manj, poleg tega pa so<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


Komentar<br />

TEMA TEDNA<br />

15<br />

hoda Janeza Stanovnika <strong>in</strong> Aleša Beblerja<br />

na Primorsko. Ko je Bebler prišel v<br />

Bazo 20 s Primorske, so sprejeli sklep o<br />

tem, da jo priključijo/združijo v Slovenijo.<br />

In so se tega lotili komunistično<br />

sistematično. O tem pričajo mnogi. In<br />

tu sem kritičen do zlorabe partizanstva<br />

s strani komunistov tako na Primorskem<br />

kot drugje v Sloveniji <strong>in</strong> Jugoslaviji.<br />

Zlorabo je gotovo olajšalo dejstvo, da<br />

drugih odporniških gibanj, kot recimo<br />

v Franciji, v Sloveniji ni bilo. Oziroma,<br />

to, kar je pomenilo Novakovo <strong>in</strong> pozneje<br />

Prezljevo četništvo, je bilo bistveno<br />

manj kot Mihajlovićevo gibanje v Srbiji,<br />

Črni gori <strong>in</strong> Bosni. Vauhnik je sicer <strong>in</strong>formiral<br />

zaveznike, a to je bilo premalo.<br />

Domobranstvo je s prisego Hitlerju<br />

sebe diskreditiralo. Kar je bilo radikalnih<br />

ljudi v konservativnem taboru, pa<br />

jih je hitro elim<strong>in</strong>irala VOS. Ekskluzivizem<br />

Komunistične partije Slovenije je<br />

bil seveda namenjen prevzemu oblasti,<br />

prevratu, od tod zloraba partizanstva.«<br />

Nekdanji politik <strong>in</strong> večkratni m<strong>in</strong>ister<br />

Bavčar opozarja tudi, da je bilo partizansko<br />

vodstvo nezaupljivo do zaveznikov,<br />

ki so dopustili Rapallo, okupacijo<br />

Primorske, obenem pa bili v osnovi proti<br />

komunističnemu prevzem oblasti.<br />

Zato so se nemški nacisti <strong>in</strong> jugoslovanski<br />

partizani marca leta 1943 dogovarjali<br />

o skupni borbi proti morebitnemu<br />

izkrcanju zaveznikov v Dalmaciji<br />

<strong>in</strong> Istri, pokaže s prstom Bavčar: »To je<br />

posebej skrbelo slovenske komuniste.«<br />

ŠIRŠA SLIKA<br />

Bavčar opozarja na ameriškega obveščevalca<br />

Allena Dullesa v medvojni<br />

Švici, ki je pisal, da je do vdaje nemških<br />

sil v Italiji teden pred kapitulacijo<br />

prišlo, ker so ZDA dobile <strong>in</strong>formacijo<br />

o dogovoru med Titom <strong>in</strong> Stal<strong>in</strong>om,<br />

da bo slednji z Rdečo armado preko<br />

Primorske lahko prodrl po severni Italiji.<br />

Obenem pa so tudi Rusi vedeli, da<br />

Britanci načrtujejo spopad z njimi, saj<br />

je W<strong>in</strong>ston Churchill ukazal izdelavo<br />

vojaškega načrta Unth<strong>in</strong>kable (ang.<br />

nepredstavljivo), s katerim bi zavezniška<br />

vojska na Poljskem ustavila prodor<br />

Sovjetov. Bavčar tako razlaga: »Primorsko<br />

partizanstvo je s tem naenkrat<br />

postalo središčna točka partijskega<br />

snovanja nove komunistične oblasti.<br />

Zato je prišla partizanska IV. armada<br />

v Trst. IX. korpus je bil daleč prešibak,<br />

brez resnih vojaških predispozicij,<br />

brez letalstva, tankov, topništva.<br />

In, roko na srce, izgubili smo Trst. So<br />

pa premaknili rapalsko mejo, kar sta<br />

Roosevelt <strong>in</strong> Churchill imela pred tem<br />

za nesprejemljivo. Tudi če bi, recimo,<br />

Tito takrat ne paktiral s Stal<strong>in</strong>om, Trsta<br />

po mojem ne bi dobili. Po moje tudi<br />

Primorske ne. Brez partizanstva, ne<br />

primorskega, jugoslovanskega pravzaprav,<br />

bi moja mama <strong>in</strong> oče ostala v<br />

Italiji. Menim, da Slovenci nismo premikali<br />

ključnih zgodov<strong>in</strong>skih dogodkov,<br />

v nekem trenutku pa smo se nanje<br />

odzivali, ne brez posledic, tako dobrih<br />

kot slabih. Z osamosvojitvijo je bilo podobno,«<br />

razmišlja Bavčar.<br />

RDEČA ZVEZDA<br />

Priljubljenost partizanstva na Primorskem<br />

je močna še dandanes, čeprav je<br />

od <strong>konca</strong> vojne m<strong>in</strong>ilo že skoraj 80 let.<br />

Podbersič priljubljenost rdeče zvezde<br />

na Primorskem pojasnjuje kot mešanico<br />

nostalgije, nepoznavanja, miselne lenobe<br />

<strong>in</strong> prejemanja (drobnih) privilegijev,<br />

konkretno v partizanskih pokojn<strong>in</strong>ah,<br />

dobrih službah za izbrance, kupovanju<br />

molka. Zato se obnavlja kamniti napis<br />

TITO na Sabot<strong>in</strong>u <strong>in</strong> zato vsako leto<br />

prižigajo bakle, še pove Podbersič.<br />

bile lokalne politične elite bolj fleksibilne,<br />

manj dogmatične, bolj dojemljive<br />

do zahtev <strong>in</strong> potreb prebivalstva.<br />

Hitreje so se tudi prilagodile političnim<br />

spremembam <strong>in</strong> zato lažje ohranile<br />

hegemonijo tudi po letu 1990, po<br />

drugi strani pa se pomladne stranke<br />

niso znale dovolj uč<strong>in</strong>kovito organizirati<br />

v mestnih okoljih. Poleg tega so<br />

teme iz kulturnega boja (NOB, vprašanje<br />

odnosa med Cerkvijo <strong>in</strong> državo<br />

ipd.) na Primorskem odmevale drugače<br />

kot drugod po Sloveniji <strong>in</strong> leve<br />

stranke so jih lahko tu uč<strong>in</strong>koviteje<br />

izkoriščale kot desne. Posamezniki, ki<br />

so hoteli uč<strong>in</strong>kovito uveljavljati svoje<br />

<strong>in</strong>terese v lokalnem okolju, so se torej<br />

naslanjali na leve stranke <strong>in</strong> vse to je<br />

ustvarilo sliko, kot jo poznamo danes.<br />

So bila v tretj<strong>in</strong>i stoletja<br />

kaka nihanja?<br />

Pred letom 2008 je kazalo, da bo desnosred<strong>in</strong>ska<br />

politika lahko tudi na<br />

Primorskem uspešno konkurirala etabliranim<br />

levosred<strong>in</strong>skim silam, a ko je<br />

prišlo do radikalizacije desne politike<br />

pod taktirko SDS v naslednjem desetletju,<br />

je bila ta priložnost zapravljena.<br />

Tudi v krajih, kjer je bila desna sred<strong>in</strong>a<br />

pred tem močna (Bovško, Ajdovšč<strong>in</strong>a),<br />

se je njena moč zmanjšala. Ponekod,<br />

zlasti na Kobariškem, pa je vendarle<br />

uspela ohraniti svoje pozicije.<br />

Ali se to dandanes sprem<strong>in</strong>ja?<br />

Ljubljana je politično veliko bolj<br />

nagnjena v levo kot nekoč …<br />

Sprem<strong>in</strong>ja se v smislu, da Primorska ni<br />

več nobena posebnost. Kar se tiče volilnih<br />

izidov, je danes tudi Gorenjska<br />

usmerjena bolj v levo kot pred desetletji.<br />

Verjetno pa tudi na Primorskem<br />

obstaja možnost za uspeh desnosred<strong>in</strong>ske<br />

politike, vendar bržkone na<br />

drugačni podlagi kot doslej.<br />

Zakaj prihaja še toliko let po vojni<br />

do nevtralizacije neideološko<br />

obarvanih stvari? Nelevičarsko<br />

Društvo Tigr je doživelo razkol,<br />

ukradena melodija Bazovice je<br />

postala »himna« Vstala Primorska,<br />

izraz združitev je postal<br />

problematičen, 13. maj kot neideološki<br />

praznik se ignorira …<br />

Zdi se mi, da imamo opraviti s takšno<br />

d<strong>in</strong>amiko: če hoče desnosred<strong>in</strong>ska<br />

ponudba (bodisi politična bodisi <strong>in</strong>telektualna),<br />

ki nastaja na Primorskem,<br />

biti količkaj uspešna, se mora<br />

nasloniti na trende v osrednji Sloveniji,<br />

s prilagoditvijo »kranjskemu«<br />

diskurzu pa izgubi svojo privlačnost<br />

za domačo publiko. Oziroma bolje<br />

rečeno: ostaja v manjš<strong>in</strong>ski poziciji,<br />

a razlike v pogledih med to manjš<strong>in</strong>o<br />

<strong>in</strong> več<strong>in</strong>o v lokalnem okolju se le še<br />

večajo. To bi se verjetno spremenilo,<br />

če bi imeli pokraj<strong>in</strong>e <strong>in</strong> bi se lokalna<br />

desnica morala organizirati tako, da<br />

bi bila kompetitivna na regionalnem<br />

nivoju. In če bi tu dosegla zmage, bi<br />

lahko iz te lokalne baze tudi »naskočila«<br />

pozicije v centru.<br />

Med Primorci velja, da zmorejo<br />

bolj kot drugi Slovenci sodelovati<br />

preko svetovnonazorskih taborov?<br />

Kaj vi menite?<br />

Težko je posploševati, ampak na podlagi<br />

izkušenj bi rekel, da so takšna sodelovanja<br />

na Primorskem pogostejša<br />

kot, denimo, v Ljubljani.


16 TEMA TEDNA<br />

Spomenik braniteljem slovenske zemlje na Krasu<br />

je bil zamišljen kot neideološki.<br />

MILAN GREGORIČ<br />

TINO MAMIĆ<br />

/DOMOVINA<br />

Ali je Primorska res bolj<br />

RDEČA kot druga Slovenija<br />

Revolucionarno nasilje na Primorskem <strong>in</strong> romantično primorsko dojemanje NOB:<br />

Mukotrpno je prodiranje resnice <strong>in</strong> zorenje demokratične družbe, tudi na Primorskem. Istrski<br />

pesnik Edelman Jur<strong>in</strong>čič (71) je med drugim zapisal, da na Primorskem ni bilo <strong>revolucije</strong><br />

<strong>in</strong> državljanske vojne, da so bili Primorci <strong>in</strong> Istrani enotni <strong>in</strong> da jih zato nihče ne more<br />

obtoževati povojnih pobojev. Ob gori literature o nasilju <strong>in</strong> zloč<strong>in</strong>ih <strong>revolucije</strong> pa Jur<strong>in</strong>čičeva<br />

izjava, da na Primorskem ni bilo <strong>revolucije</strong> <strong>in</strong> pobojev, ne vzdrži nobene resne presoje.<br />

Tudi sicer so večji kraji na Primorskem,<br />

vključno s Trstom, imeli domobranske<br />

postojanke, pa čeprav ne moremo govoriti<br />

o kakem množičnem organiziranju<br />

odpora proti rdečemu nasilju na Primorskem.<br />

V zvezi z navedenim nasiljem pa bi Jur<strong>in</strong>čiča na<br />

kratko spomnil najprej na zahrbtne umore vodilnih<br />

tigrovcev, kot npr. Ferda Kravanje, Maksa<br />

Rejca, Antona Majnika, Zorka Ščuke idr., kar ni<br />

uspelo niti fašistom. Pa na zahrbten umor ikone<br />

primorskega odporništva Janka Premrla Vojka,<br />

ob čemer je Primorska skoraj obnemela, ko je<br />

zvedela zanj, <strong>in</strong> na povojno mrcvarjenje tigrovcev<br />

(zasliševanja, vlačenja po zaporih, službena<br />

premeščanja, prisilna upokojevanja ipd.).<br />

LITERATURA<br />

Znani so tudi zahrbtni umori voditeljev krščanskih<br />

socialcev <strong>in</strong> liberalcev (dr. Stanka Vuka, dr.<br />

Andreja Uršiča idr.) ter medvojno <strong>in</strong> povojno nasilje<br />

nad civilisti, ko je bilo po podatkih iz knjige dr.<br />

Renata Podberšiča ml. (49) (Revolucionarno nasilje<br />

na Primorskem 1941–1945) samo na Vipavskem <strong>in</strong><br />

ožjem Goriškem pobitih <strong>in</strong> zmetanih v neraziskana<br />

grobišča 364 ljudi. Od tega 7 čedermacev, 20 pa<br />

obsojenih ali zadržanih v zaporih, ne da bi bili obsojeni<br />

(Druž<strong>in</strong>a, 9. 12. 2007), kjer so skupaj prestali<br />

82 let (Siol.net, 28. 10. 2008). Knjiga Sandra Oblaka<br />

Revolucionarno nasilje na Idrijskem <strong>in</strong> Cerkljanskem<br />

(Goriška Mohorjeva družba, Gorica 2020) pa<br />

nam je osvetlila tamkajšnje nasilje, tržaška revija<br />

Mladika pa je pred časom poročala o revolucionarnem<br />

nasilju na Tržaškem <strong>in</strong> v Istri, kjer je bilo<br />

pobitih več deset civilistov, med njimi tudi nekaj<br />

duhovnikov, <strong>in</strong> tako naprej brez <strong>konca</strong>.<br />

Čeprav so tudi fašisti mrcvarili <strong>in</strong> preganjali<br />

čedermace, nisem doslej še nikjer zasledil podatka,<br />

da bi katerega tudi ubili. Komunisti pa imajo<br />

na vesti tudi 12 od 27-tih primorskih padalcev,<br />

izurjenih vezistov, ki so jih zavezniki spustili na<br />

osvobojeno ozemlje <strong>in</strong> so bili tudi neke vrste tigrovci,<br />

a jih je »vzela noč«. Še poldrugo desetletje<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


TEMA TEDNA<br />

17<br />

po vojni je vodstvo ZKS na svoji seji,<br />

dne 13. 6. 1958, ob obravnavi zahtev<br />

preživelih tigrovcev po rehabilitaciji<br />

TIGR-a, proučitvi njegove zgodov<strong>in</strong>e<br />

<strong>in</strong> ustanovitvi posebne veteranske<br />

organizacije, popljuvalo TIGR s sledečimi<br />

ogabnimi izjavami (Primorski<br />

rodoljub, št. 5/2001): »TIGR ni bilo<br />

nobeno napredno gibanje, čeprav je<br />

bilo usmerjeno proti fašizmu, ker to ni<br />

bila nobena zavestna politična akcija,<br />

ampak narodnoosvobodilno gibanje.«<br />

(Ciril Ribičič, 75) <strong>in</strong> dalje, »da se za sedanjo<br />

akcijo teh ljudi skriva načrtna<br />

tajna imperialistična akcija« (Boris<br />

Kraigher), zato »naj te nam sovražne<br />

elemente zasliši notranja uprava«<br />

(Ivan Maček).<br />

Arhiv Republike Slovenije hrani italijanske policijske dosjeje tigrovcev.<br />

Med preiskovanci <strong>in</strong> obtoženci najdemo svetovnonazorsko različno opredeljene ljudi, od duhovnikov do komunistov.<br />

Primorsko ljudstvo je bilo<br />

pripravljeno storiti vse, da se<br />

reši Italijanov, tudi paktirati<br />

s hudičem. In čeprav so<br />

kmalu spoznali, da z OF<br />

prihaja tudi komunizem,<br />

so ga sprejeli v duhu reka,<br />

da komunizem bo prešel,<br />

narod pa bo ostal.<br />

Res je, da so Primorci videli v Osvobodilni<br />

fronti (Zaveza, 90/2013) »organizacijo,<br />

v katero se lahko povežejo<br />

v boju proti okupatorju. Primorsko<br />

ljudstvo je bilo namreč pripravljeno<br />

storiti vse, da se reši Italijanov, tudi<br />

paktirati s hudičem«. In čeprav »so<br />

kmalu spoznali, da z OF prihaja tudi<br />

komunizem, so ga sprejeli v duhu reka,<br />

da komunizem bo prešel, narod pa bo<br />

ostal.« In zato je treznjenje <strong>in</strong> soočanje<br />

z zgodov<strong>in</strong>sko resnico na Primorskem<br />

nekoliko drugačno kot v ostali Sloveniji<br />

ter bolj počasno <strong>in</strong> naporno.<br />

TIGR PRIMORSKE<br />

Sledilo je polno desetletje zanosnega<br />

dela društva, ko je bilo postavljenih<br />

okrog 35 spom<strong>in</strong>skih obeležij<br />

»pozabljenim« tigrovcem <strong>in</strong> drugim<br />

primorskim domoljubom, tudi tistim,<br />

ki so bili žrtve revolucionarnega<br />

nasilja. Izdanih je bilo kakih dvajset<br />

publikacij v založništvu ali sozaložništvu<br />

društva, tudi takšnih, ki so<br />

bile kritične do režima. Vse to je bilo<br />

marsikomu velik trn v peti. Na Velikem<br />

Cerju je zrastel veličasten spomenik<br />

– muzej braniteljem slovenske<br />

zemlje itn. Vendar, ko so voditelji<br />

društva odklonili povabilo v borčevsko<br />

organizacijo, se je v društvu<br />

počasi nagnetlo veliko bivših borcev<br />

<strong>in</strong> komunistov, kar je vzbujalo slabe<br />

slutnje <strong>in</strong> od ustanovnega občnega<br />

zbora naprej povzročalo mučne<br />

konflikte znotraj društva. Kar pa ni<br />

bilo naključno, ampak je to zgledalo<br />

kot neke vrste priprava za prevzem<br />

društva »od znotraj«.<br />

PRODIRANJE RESNICE<br />

Naj nakažem ta proces na primeru TI-<br />

GR-a. Preživeli tigrovci so namreč desetletja<br />

po vojni prosjačili pri borčevski<br />

organizaciji, da bi znotraj nje ustanovili<br />

posebno tigrovsko veteransko sekcijo, a<br />

so bili vedno zavrnjeni. Ko pa jim je leta<br />

1994 prišel v roke zgoraj naveden zapisnik<br />

seje CK ZKS, jim je prekipelo. Povezali<br />

so se z drugimi primorskimi domoljubi<br />

<strong>in</strong> ustanovili pluralno društvo<br />

TIGR Primorske, to je novo tigrovsko veteransko<br />

organizacijo, ki si je zadala za<br />

cilj razgrnitev celotne resnice o TIGR-u,<br />

ne samo njegove junaške drže pod fašizmom,<br />

ampak tudi njegove bridke usode<br />

pod komunizmom. Borčevska organizacija<br />

je v zadnjem trenutku poskušala to<br />

preprečiti ter jim je ponudila status posebne<br />

tigrovske sekcije znotraj ZB, a je<br />

vlak odpeljal <strong>in</strong> iz tega ni bilo nič.<br />

Kar se je tudi zgodilo, ko je v prvih<br />

letih tega stoletja skoraj hkratna tragična<br />

smrt iztrgala društvu njegove ustanovne<br />

<strong>in</strong> vodilne člane (Karlo Kocjančič,<br />

Nadja Maganja, Ciril Pelicon, Franjo<br />

Batagelj idr.), ki so branili pluralnost v<br />

društvu, <strong>in</strong> se je društva polastila leva<br />

struja ter naredila iz njega bledi privesek<br />

borčevske organizacije, tako da so si<br />

posamezni člani dovolili celo polaganje<br />

venca na grob Tita <strong>in</strong> Jovanke v Beogradu<br />

v imenu društva. Pomladna stran je<br />

počasi izstopila iz društva <strong>in</strong> na Krasu je<br />

pod taktirko Vilija Kovačiča iz vrst pomladnikov<br />

vzniknilo novo pluralno tigrovsko<br />

društvo pod imenom Slovenski<br />

TIGR – 13. maj, ki nadaljuje avtentičen<br />

program tragično prem<strong>in</strong>ulih ustanovnih<br />

članov. Med drugim je predlagalo<br />

tudi, da naj se 13. maj, dan prvega<br />

spopada z okupatorjem na slovenskem<br />

ozemlju (tigrovcev namreč), razglasi<br />

za državni praznik oziroma dan upora<br />

proti okupatorju, namesto lažnivega 27.<br />

aprila, a je v parlamentu zmanjkal en<br />

glas. Kar vse kaže, da Primorska ni tako<br />

rdeča, kot se jo želi prikazati.<br />

Smo namreč priča procesom demokratičnega<br />

zorenja primorske <strong>in</strong> slovenske<br />

družbe, ki pa jih zavira velika<br />

premoč leve opcije, ki si je ob prehodu<br />

v tranzicijo razgrabila več<strong>in</strong>o vzvodov<br />

realne družbene moči (kapital, medije,<br />

represivne organe, civilno družbo idr.)<br />

<strong>in</strong> z njimi pere naprej ljudem možgane<br />

ter jih, kot smo že večkrat imeli priliko<br />

videti, zlorablja tudi za uničevanje političnih<br />

nasprotnikov (Ivan Kramberger,<br />

Depala vas, afere Patria, Trenta, RTV<br />

idr.), kar sproti pohablja mlado slovensko<br />

demokracijo. Vendar so demokratični<br />

procesi nezadržni <strong>in</strong> jih ne bo nihče<br />

več ustavil. Treba je le neutrudno <strong>in</strong><br />

pametno delati, pisati, osveščati ljudi <strong>in</strong><br />

čas bo pr<strong>in</strong>esel svoje.<br />

<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


18 TEMA TEDNA<br />

KUČAN predlaga zamenjavo<br />

spomenika <strong>revolucije</strong><br />

Osamosvojitev kot veliko državotvorno dejanje slovenskega naroda bi si po besedah<br />

nekdanjega predsednika republike <strong>Milan</strong>a <strong>Kučan</strong>a zaslužila razmislek, ali se ji častno oddolžimo<br />

s spomenikom na Trgu republike v Ljubljani. Ta naj bi nadomestil sedanji spomenik <strong>revolucije</strong>,<br />

ki je simbol preteklega časa.<br />

UREDNIŠTVO<br />

MATIC DOLENC/DOMOVINA<br />

Leta 1961 je Izvršni svet Ljudske skupšč<strong>in</strong>e Republike<br />

Slovenije sprejel odločitev o postavitvi spomenika<br />

<strong>revolucije</strong> v Ljubljani ob 20. obletnici zmage nad fašizmom,<br />

torej leta 1965. A oktobra leta 1964 je bila zaradi<br />

gospodarske recesije <strong>in</strong> varčevalnih ukrepov ustavljena<br />

nadaljnja gradnja Trga <strong>revolucije</strong>, s tem pa tudi ulivanje <strong>in</strong><br />

postavitev Tršarjevega spomenika. Spomenik, težak 19 ton,<br />

so slavnostno odkrili šele 30. maja 1<strong>97</strong>5.<br />

KUČANOV GOVOR<br />

Nekdanji predsednik republike <strong>Milan</strong> <strong>Kučan</strong> (82) se je v govoru<br />

ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike zavzel za razmislek, ali<br />

se sedanji spomenik <strong>revolucije</strong> na Trgu republike umakne, na<br />

njegovo mesto pa postavi spomenik slovenske osamosvojitve.<br />

»Na tem zgodov<strong>in</strong>sko simbolnem kraju zdaj stoji spomenik,<br />

posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše<br />

zgodov<strong>in</strong>e, ki na žalost še zmeraj deli naš narod. Pripada<br />

naši preteklosti, je simbol hotenj tistega časa. Nov čas potrebuje<br />

svoj simbol,« je poudaril <strong>Kučan</strong>. Ob tem je dodal, da<br />

bi nas spomenik osamosvojitve povezoval <strong>in</strong> opogumljal za<br />

uspešno spoprijemanje s prihodnjimi izzivi. Muzej, kakršen<br />

koli že, pa ne more opravljati funkcije spomenika.<br />

Ob takšni pobudi se velja spomniti besed, ki jih je pred<br />

kratkim o <strong>Kučan</strong>u <strong>in</strong> njegovi vlogi pri osamosvojitvi izrekla<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


Komentar<br />

TEMA TEDNA<br />

19<br />

DIALOGOS<br />

Ob 30-letnici osamosvojitve sta bila<br />

gosta oddaje Domov<strong>in</strong>e Dialogos prvi<br />

slovenski premier Lojze Peterle (74) <strong>in</strong><br />

prvi predsednik samostojne države<br />

<strong>Milan</strong> <strong>Kučan</strong>. Podobna soočenja, pomembnih<br />

politikov iz obeh političnih<br />

zgodov<strong>in</strong>arka <strong>in</strong> nov<strong>in</strong>arka dr. Rosvita<br />

Pesek (58) v političnem podkastu Peto<br />

kolo: »Politiki, ki so bili na funkcijah,<br />

so imeli svoja obdobja. Obdobja skepse<br />

do tega projekta, obdobja nagibanja k<br />

asimetrični federaciji, obdobja nagibanja<br />

h konfederaciji <strong>in</strong> tako naprej.<br />

V določenem obdobju je <strong>Milan</strong> <strong>Kučan</strong><br />

vstopil v ta proces <strong>in</strong> ga po svojih<br />

taborov, so sicer v zadnjih 20-letih izjemno<br />

redka.<br />

SOOČENJE KUČANA<br />

IN PETERLETA JE ŠE VEDNO<br />

DOSTOPNO NA SPLETU:<br />

močeh tudi vlekel. Ne pravim, da je<br />

bil zastavonoša. Govorim o tem, da je<br />

ta koncept nekako sprejel za svojega.<br />

Čudi me, da se ne vidi v tem muzeju.«<br />

MUZEJ OSAMOSVOJITVE<br />

Nekdanji predsednik glede muzeja osamosvojitve<br />

ostaja na strani vladajoče<br />

koalicije <strong>in</strong> dejanj m<strong>in</strong>istrice za kulturo.<br />

»Izrazito spolitizirane razprave v zvezi z<br />

muzejem osamosvojitve skušajo dati legitimacijo<br />

nekakšnega vsesplošnega samospraševanja<br />

o zdaj že preteklem času<br />

<strong>in</strong> zaslugah. Pri tem v resnici ne gre za<br />

muzej. Muzej itak je <strong>in</strong> bo. V njem bo celovito<br />

predstavljeno tudi osamosvajanje<br />

Slovenije kot pomemben del zgodov<strong>in</strong>e<br />

Slovencev. V resnici gre za prisvajanje<br />

zaslug, za ideološko <strong>in</strong>terpretacijo takratnega<br />

dogajanja <strong>in</strong> pristransko označevanje<br />

<strong>in</strong> izločanje posameznikov, njihovih<br />

dejanj, pomislekov <strong>in</strong> celo besed,<br />

vse seveda zunaj konteksta časa. Predvsem<br />

pa gre za spregledovanje pravega<br />

junaka osamosvojitve, to je Slovencev <strong>in</strong><br />

vseh državljanov Slovenije,« je poudaril<br />

nekdanji predsednik republike.<br />

Muzej osamosvojitve je sedaj sicer<br />

uk<strong>in</strong>jen, napoved m<strong>in</strong>istrice, da strokovnjaki<br />

ne bodo izgubljali služb, pa se ni<br />

uresničila. O tem je v <strong>in</strong>tervjuju spregovoril<br />

tudi Jože Dežman (67) na strani 28.<br />

Na njegovo pobudo so se odzvali nekateri<br />

predstavniki politične desnice.<br />

Predsednik SDS Janez Janša (64) je na<br />

Twitterju zapisal: »Dva koraka naprej,<br />

en korak nazaj, če je treba. Len<strong>in</strong> Ajatola<br />

vidi, da so šli prehitro predaleč.<br />

Čisto v<strong>in</strong>o, nalito ob zadnji <strong>in</strong>terpelaciji,<br />

ter akcije VSO so zalegle.« Žiga<br />

Turk (61) pa je zapisal: »Pozdravljam!<br />

Kot sem enkrat že napisal, spomenik<br />

revoluciji bi moral nadomestiti spomenik<br />

osamosvojitvi, Kardeljevega pa<br />

bi se dalo preprosto reciklirati v spomenik<br />

osamosvojiteljem, na katerem<br />

bi ena glava, bolj pri strani, spom<strong>in</strong>jala<br />

tudi na <strong>Kučan</strong>a.«<br />

<br />

To, da imamo na trgu demokratične<br />

republike še vedno spomenik<br />

revoluciji, ki je na oblast postavila<br />

totalitarni režim, ki je gospodoval nad<br />

Slovenci do leta 1991, je bizarno samo<br />

po sebi <strong>in</strong> je najočitnejši pokazatelj<br />

duha naroda ter predvsem odnosa<br />

dosedanjih oblastnih struktur do zgodov<strong>in</strong>e<br />

<strong>in</strong> zgodov<strong>in</strong>skih dejstev.<br />

Da bi se končno znebili tega monstruma,<br />

je treba pobudo nekdanjega<br />

predsednika <strong>Kučan</strong>a seveda pozdraviti.<br />

Pobuda nakazuje neki premik v razmišljanju.<br />

Obenem pa je treba biti pozoren na<br />

celotno situacijo. Vrag je, kot po navadi,<br />

Komentar uredništva<br />

KDAJ KONEC REVOLUCIJE<br />

namreč v podrobnostih. Kip, ki bo neka<br />

neprepoznavna betonska stena, kot je<br />

tisti na Kongresnem trgu, ali rjaveči izrezi<br />

tankovskih ovir po Ljubljani, ki bodo<br />

postali politični izgovor, da osamosvojitev<br />

kot vrh slovenske državnosti že ima<br />

spomenik <strong>in</strong> je tako zgodba zaključena,<br />

so lahko nevarna politična manipulacija.<br />

Spomenik, ki bi spodbujal ponos na<br />

slovensko osamosvojitev, na demokratične<br />

vrednote, je lahko le spomenik, ki bo<br />

poudarjal, kar gre aktualni levi politični<br />

opciji na živce: narodno zavest, aktivno<br />

državljanstvo, zgodov<strong>in</strong>o, ki seže dlje od<br />

NOB itd. Zato bo realizacija ideje v klasičnem<br />

duhu izumljanja tople vode gotovo<br />

pr<strong>in</strong>esla še marsikatero vročo razpravo.<br />

Da pa je pobuda nekdanjega predsednika<br />

<strong>Kučan</strong>a ugledala luč sveta sedaj, <strong>in</strong><br />

to na dogodku, povezanim s partizansko<br />

zgodov<strong>in</strong>o druge svetovne vojne,<br />

jasno priča o tem, da se očitno zaveda<br />

pomembnosti, ki jo osamosvojitev igra<br />

na slovenski politični desnici, <strong>in</strong> tega, da<br />

pri <strong>in</strong>terpretaciji zgodov<strong>in</strong>e desnica ne bo<br />

popustila. Če to pomeni, da se znebimo<br />

vsaj kipa <strong>revolucije</strong>, je to pozitivno, tudi če<br />

bo morda potrebnih več verzij spomenika<br />

osamosvojitvi, da bomo dobili nekaj vrednega<br />

narodovega ponosa <strong>in</strong> spom<strong>in</strong>a.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


20 POŽAREPORT<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

Obeta se spopad<br />

NA VRHU SDS<br />

Spopad za izvoljiva kandidatna mesta SDS na volitvah v Evropski parlament<br />

lahko povsem na glavo obrneta dve politični senzaciji, evropska kandidatura<br />

Anžeta Logarja (46) ali celo Janeza Janše (64).<br />

Komentar<br />

Po navedbah različnih virov se<br />

na vrhu SDS obeta hud <strong>in</strong>terni<br />

spopad za vodilna mesta na<br />

kandidatni listi največje opozicijske<br />

stranke na prihajajočih volitvah<br />

v Evropski parlament. Volitve bodo prihodnje<br />

leto (2024) približno ob tem času.<br />

EVROPSKE VOLITVE<br />

Za zdaj je slišati naslednje. <strong>Milan</strong> Zver<br />

(60), na prejšnjih evropskih volitvah<br />

(2019) nosilec liste SDS, ne bo več kandidiral<br />

za evropskega poslanca. Zver, ki<br />

je nekoč slovel celo kot kronski pr<strong>in</strong>c<br />

SDS <strong>in</strong> veljal za naslednika Janeza Janše,<br />

v evropskem parlamentu sicer sedi<br />

že od leta 2009.<br />

Skupne kandidatne liste SDS<br />

<strong>in</strong> SLS, ki je na prejšnjih parlamentarnih<br />

volitvah med evropske poslance<br />

znova poslala Franca Bogoviča (60,<br />

SLS), na evropskih volitvah prihodnje<br />

leto skoraj zanesljivo ne bo.<br />

Spopad za nosilca liste SDS naj bi se<br />

zato odvijal (oziroma odvil) med drugo<br />

aktualno <strong>in</strong> hkrati najbolj a(tra)ktivno<br />

evropsko poslanko SDS Romano<br />

Tomc (57) ter Alešem Hojsom (61), nekdanjim<br />

m<strong>in</strong>istrom za notranje zadeve,<br />

ki je pred časom postal predsednik lokalnega<br />

odbora SDS v Ljubljani, se vrnil<br />

na svoje staro delovno mesto v državni<br />

Družbi za razvoj <strong>in</strong>frastrukture (DRI)<br />

<strong>in</strong> ostal – to ni nepomembno – eden od<br />

glavnih medijskih govorcev SDS.<br />

Oba, Tomčeva <strong>in</strong> Hojs, sta poleg Jelke<br />

Godec (53), vodje poslanske skup<strong>in</strong>e<br />

SDS, tudi podpredsednika stranke.<br />

SPOPAD V STRANKI<br />

Pri tem spopadu naj bi Hojsu, vsaj po<br />

nekaterih <strong>in</strong>formacijah, menda šlo na<br />

roko dejstvo, da mora biti kandidatna<br />

lista sestavljena po sistemu spolne zadrge<br />

(če je na vrhu liste ženska, torej<br />

Tomčeva, mora biti na drugem mestu<br />

moški, na tretjem pa znova ženska ali<br />

obratno; tako mora biti do osmega, zadnjega<br />

mesta na kandidatni listi). To pa<br />

ni nujno, zato je čisto možno, da bi prvi<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023<br />

Frederic Msrvaux/EP<br />

Facebook @branko.grims<br />

Dolgoletni vplivni<br />

politik SDS Branko<br />

Grims (60) računa,<br />

da bi bil izvoljen s<br />

preferenčnimi glasovi.<br />

Dosedanja poslanka<br />

SDS-EPP Romana Tomc<br />

(57) bo gotovo na enemu<br />

od najvišjih mest na<br />

listi SDS za Evropski<br />

parlament.


POŽAREPORT<br />

21<br />

Flickr @vladars<br />

Štajerski poslanec Franc Breznik (52) je<br />

za Hojsom <strong>in</strong> Tomčevo glavni favorit za<br />

izvoljivo tretje mesto na listi, trdijo viri.<br />

Nekdanji m<strong>in</strong>ister <strong>in</strong> nekdanji<br />

član NSi Aleš Hojs<br />

(61) se omenja kot glavni<br />

kandidat SDS za EP.<br />

Bor Slana/STA<br />

dve mesti zasedli dve kandidatki, obe<br />

vodilni mesti na vrhu kandidatne liste<br />

SDS na evropskih volitvah pa sta tako<br />

rekoč gladko izvoljivi.<br />

Za tretje mesto (ki na listi SDS še<br />

ponuja možnost preboja med evropske<br />

poslance) pa se, če bi Hojs postal nosilec<br />

liste, obeta spopad med dvema prepoznavnima<br />

poslancema, Francem Breznikom<br />

(52) <strong>in</strong> Brankom Grimsom (60).<br />

Oba si namreč funkcije evropskega poslanca<br />

izjemno želita. Pri tem, tako naši<br />

viri, ima Grims precej manj možnosti,<br />

da bi na kandidatni listi prehitel Breznika,<br />

naj pa bi zato dolgoletni gorenjski<br />

poslanec Branko Grims več stavil na preferenčne<br />

glasove, <strong>in</strong> sicer ob predvideni<br />

gromovniški predvolilni kampanji.<br />

DVE SENZACIJI<br />

Vse to pa lahko povsem na glavo obrneta<br />

dve politični senzaciji. Najprej mala<br />

senzacija, da bi se v <strong>in</strong>terno bitko za<br />

evropskega poslanca vendarle spustil<br />

še Anže Logar, ali velika (prvovrstna)<br />

senzacija, da bi tokrat za evropskega<br />

poslanca kandidiral celo Janez Janša. <br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


22<br />

AKTUALNO<br />

UPOKOJENCI<br />

proti evtanaziji<br />

VID SOSIČ<br />

Pavel Rupar je na množičnemu shodu upokojencev, na kateremu so protestirali<br />

proti uzakonitvi evtanazije, pripomnil, da gre za nacistično iznajdbo.<br />

V<br />

Ljubljani je potekal že četrti<br />

shod upokojencev, ki v organizaciji<br />

Pavla Ruparja (62)<br />

<strong>in</strong> Inštituta 1. oktober običajno<br />

poteka na začetku meseca: kot<br />

na prejšnjem shodu se protestniki<br />

niso zadrževali zgolj na Trgu republike,<br />

ampak so se podali tudi po ulicah,<br />

da bi dobili kar največ pozornosti. Tokrat<br />

na shodu ni bilo vladnih povabljencev,<br />

saj si do zdaj nihče ni upal priti.<br />

Po Ruparjevih besedah je v Ljubljano<br />

prispelo okoli sto avtobusov, kar je<br />

največ doslej <strong>in</strong> naj bi nakazovalo na<br />

40.000 udeležencev, vendar je po oceni<br />

nekaterih shod bil za okoli četrt<strong>in</strong>o<br />

manjši kot prejšnji, kar pomeni kvečjemu<br />

nekaj tisoč ljudi. Slabše je bilo<br />

tudi vreme. Rupar je udeležence že v<br />

pripravah na shod pozival, naj pridejo<br />

z voljo do borbe, upora, uspeha ter<br />

ljubeznijo do domov<strong>in</strong>e. Tokrat so se<br />

z glasbeno povorko, ki je igrala ponarodele<br />

slovenske pesmi, ter morjem<br />

slovenskih zastav namenili do predsedniške<br />

palače predsednice Nataše Pirc<br />

Musar (53) ter pred urad vlade.<br />

HOČEMO ŽIVETI<br />

Najprej so predsednici republike »zapeli<br />

podoknico« o evtanaziji oz. pomoči<br />

pri samomoru starejših, ki ga ocenjujejo<br />

za nač<strong>in</strong>, kako se znebiti odrabljenih<br />

ostarelih osebkov, ki naj bi bili zgolj<br />

f<strong>in</strong>ančna obremenitev za državo. Kot je<br />

povedal Rupar, so predsednici namenili<br />

dva stavka: »Hočemo življenje!« <strong>in</strong> »Nočemo<br />

smrti!« Pozvali so jo, da opusti<br />

misel, da bi Biserka Marolt Meden (69)<br />

postala njena svetovalka, saj si prizadeva<br />

za uzakonitev evtanazije. Kasneje je<br />

na Trgu republike Rupar pripomnil, da<br />

so evtanazijo prvi uporabili nacisti <strong>in</strong> je<br />

zato izbira Marolt Medenove iz združenja<br />

Srebrna nit velika napaka. Tovrstna<br />

zakonodaja o evtanaziji omogoča<br />

številne zlorabe. Zbiranje podpisov v<br />

podporo evtanaziji so po Ruparjevem<br />

mnenju nenaključno začeli zbirati isti<br />

dan kot podpise za predlog zakona o izrednem<br />

zvišanju pokojn<strong>in</strong>, ki ga je pripravil<br />

Inštitut 1. oktober. Predlog je sicer<br />

že privedel do vabila premierja Roberta<br />

Goloba (56) na pogovore, ki se jih Rupar<br />

namerava udeležiti, vendar bo pred<br />

premierja postavil zahteve. Če bodo<br />

uslišane, bodo cilji doseženi, če ne, pa<br />

bodo Golobu pokazali vrata.<br />

Pred parlamentom je predsednici<br />

republike glede izbire svetovalke sporočil<br />

še: »Zahtevamo, da jo odslovite<br />

<strong>in</strong> se z njo ne pogovarjate v našem<br />

imenu. Želimo osebo, ki bo pomagala<br />

upokojencem <strong>in</strong> bo spodbuda za dolgo<br />

življenje <strong>in</strong> ne prehitro smrt. Poslanci,<br />

zavrnite tak predlog! Če ga ne boste,<br />

napovedujem referendum. Pravici ne<br />

boste ušli.«<br />

POKOJNINE ALI ODSTOP<br />

Nato so se odpravili na Gregorčičevo<br />

ulico pred urad vlade, kjer so zapeli še<br />

predsedniku vlade Robertu Golobu.<br />

Tam so vzklikali: »Hočemo penzije!«<br />

Med pohodom se je slišalo tudi skandiranje:<br />

»Vlada dol!« To je nakazovalo na<br />

že prej opaženo stopnjevanje nasprotovanja<br />

vladi, saj so na prvem protestu<br />

vsaj uradno še govorili, da nočejo<br />

odstopa vlade, ampak da se za upokojence<br />

kaj naredi. Tokrat pa smo videli že<br />

povsem protivladni protest, tudi uradno.<br />

Rupar je kljub temu protestnike<br />

V primeru uzakonitve evtanazije je<br />

Rupar napovedal referendum.<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


AKTUALNO<br />

23<br />

večkrat pozval k mirnosti <strong>in</strong> dostojnemu<br />

obnašanju.<br />

Zbiranje podpisov v podporo<br />

evtanaziji so po Ruparjevem<br />

mnenju nenaključno začeli<br />

zbirati isti dan kot podpise za<br />

predlog zakona o izrednem<br />

zvišanju pokojn<strong>in</strong>, ki ga je<br />

pripravil Inštitut 1. oktober.<br />

NAGOVOR UPOKOJENCEV<br />

Po prihodu na Trg republike so protest<br />

začeli s tiho molitvijo za vse, ki se iz<br />

zdravstvenih ali drugih razlogov shoda<br />

niso mogli udeležiti, nato so zapeli Zdravljico.<br />

Rupar je kasneje prebral pismo<br />

ene izmed obubožanih Prekmurk s pokojn<strong>in</strong>o<br />

ok. 300 evrov, ki je protest lahko<br />

gledala le po televiziji. Tako naj bi z realnostjo<br />

seznanil predsednico Državnega<br />

zbora Urško Klakočar Zupančič (45), ki<br />

je pred parlamentarnimi volitvami sicer<br />

obljubila, da bo pozdravila vse protestnike.<br />

Tega ni storila, je pa Ruparja pred<br />

dnevi vendarle povabila na posvet, ki bo<br />

16. maja v Državnem zboru.<br />

Karel Senegačnik, upokojenec iz Celja,<br />

je poleg Ruparja prvi nagovoril množico:<br />

»Z nespremenjeno stopnjo davka<br />

vlada vse več jemlje.« Opozoril je na<br />

Golobove laži, da imamo nižjo <strong>in</strong>flacijo<br />

od sosednjih držav ter da je uskladitev<br />

pokojn<strong>in</strong> zahvaljujoč vladi najvišja do<br />

sedaj, a je zanjo v resnici odgovorna <strong>in</strong>flacija,<br />

za katero pa je odgovorna vlada.<br />

Čeprav so se s<strong>in</strong>dikati kmetov distancirali<br />

od protesta upokojencev, se je Senegačnik<br />

spomnil tudi nanje: »Opažam,<br />

da je med nami vse večje število upokojenih<br />

kmetov, ki jim je v teh časih še<br />

posebno težko, saj se njihovi nasledniki<br />

borijo proti slovenski <strong>in</strong> evropski adm<strong>in</strong>istraciji,<br />

da bodo lahko najbolj smotrno<br />

izkoriščali svoje kmetijske površ<strong>in</strong>e za<br />

pridelavo hrane za vse nas. Mi jih pri njihovih<br />

naporih popolnoma podpiramo.«<br />

Vlada naj kmetom, ki so v resnici tisti,<br />

ki so v kmetijstvu izobraženi, pusti, da<br />

opravljajo svoje delo. Podporo je izkazal<br />

tudi Rupar. Senegačnik je pozval še k<br />

uskladitvi zdravstvenega zavarovanja,<br />

ki ga vlada očitno ni sposobna izvesti.<br />

Po Senegačniku je spregovoril še<br />

Rupar. Poleg nasprotovanja evtanaziji,<br />

ki se je pokazalo kot osrednja tema shoda,<br />

ter omenjenega pisma Prekmurke je<br />

opozoril, da je treba sprejeti pomembnejše<br />

zakone, kot je zakon o evtanaziji.<br />

Golobu <strong>in</strong> vladi je sporočil: »Upokojenci<br />

zahtevamo svoj denar nazaj! Streznite se<br />

<strong>in</strong> najdite denar, da nam ga vrnete! Očitno<br />

gre za načrtno uničenje naroda! Smo<br />

mar pred tihim genocidom? Čas je za<br />

upor! Če nas je danes tukaj 44 tisoč, nas<br />

bo naslednjič še več! V tej bitki smo mi<br />

zmagovalci! Tudi s protesti bomo nadaljevali,<br />

povezali se bomo s kmeti, delavci<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Nekdanjemu politiku, zdaj pa brezposelnemu<br />

aktivistu, ki se bori za <strong>in</strong>terese<br />

upokojencev, iz meseca v mesec uspeva<br />

na ljubljanske ulice pripeljati množice<br />

starejših ljudi. Čeprav Ljubljana ni njegov<br />

domači teren, mu vsaj po množičnosti<br />

uspeva celo bolje kot dežurnemu organizatorju<br />

protestov proti prejšnji vladi<br />

Jaši Jenullu (40). Režiser iz Ljubljane je v<br />

zaledju leve politike <strong>in</strong> z veliko medijsko<br />

pomočjo vršil konstanten ulični pritisk na<br />

desnosred<strong>in</strong>sko vlado. Zdaj pa podobno,<br />

čeprav z veliko manjšo medijsko podporo<br />

(izvzemši medije iz kroga SDS) uspeva<br />

tudi elektrotehniku iz Tržiča. Tako kot<br />

zaradi Jenulla ni padla prejšnja vlada,<br />

tudi sedanja ne bo zaradi Ruparja. Obe<br />

sta protivladne proteste gladko ignorirali,<br />

zavedajoč se, da so na ulici volivci konkurenčnih<br />

strank.<br />

Kljub temu imajo protesti v demokraciji<br />

svoj pomen, da iz pasivnih ustvarijo<br />

… Želim vam, da naša življenja postanejo<br />

brezskrbnejša. Prihaja nov ples, ples<br />

poštenih, zavednih Slovencev! Bog vas<br />

blagoslovi, Bog blagoslovi drago Slovenijo!«<br />

Upokojenec Miha iz Krškega je glede<br />

stavbe NLB, ki se nahaja na trgu, spomnil,<br />

da so banko davkoplačevalci dokapitalizirali<br />

z milijardami evrov. Omenil je<br />

tudi imuniteto ljubljanskega župana <strong>in</strong><br />

njegove druž<strong>in</strong>e, plenjenje TEŠ <strong>in</strong> krajo<br />

električne energije iz elektrarne. <br />

Komentar uredništva<br />

RUPAR POSTAJA DESNI JENULL<br />

aktivne državljane. Ruparjevo prizadevanje<br />

zato ni jalovo <strong>in</strong> mu je zanj vredno<br />

izreči priznanje. Ob večji številčnosti gredo<br />

Ruparjevim protestnikom tudi pohvale<br />

za spoštljivejši odnos tako do države<br />

Slovenije, njenih simbolov <strong>in</strong> <strong>in</strong>stitucij<br />

(spomnimo se obmetavanja Državnega<br />

zbora z baklami <strong>in</strong> granitnimi kockami<br />

ter fizičnega nasilja v času protestov proti<br />

prejšnji vladi) kot do tistih, ki proteste<br />

varujejo. Incidentov, provokacij <strong>in</strong> nespoštovanja<br />

navodil policistov praktično ni,<br />

s tem pa tudi ne razlogov za policijske<br />

posebne ukrepe. Na ulici so upokojenci,<br />

ki morda niso toliko impulzivni, premorejo<br />

pa življenjsko modrost <strong>in</strong> so predvsem<br />

discipl<strong>in</strong>irani volivci. Če bodo znali v svoj<br />

prav prepričati tudi sosede v domači<br />

soseski ali domovih upokojencev, bi lahko<br />

začelo skrbeti tudi Goloba. Vabila Ruparju,<br />

iskrena ali ne, kažejo, da do njega ni<br />

več povsem brezbrižen.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


24<br />

POLITIČNI ANALITIKI<br />

Gibanju Svoboda<br />

SE ČAS IZTEKA<br />

ROK ČAKŠ<br />

Rekordna zmaga Gibanja Svoboda z 41 poslanci, boleč poraz SDS-a s 27 poslanci,<br />

NSi z 8 poslanci ter bridko razočaranje SD-ja s 7 <strong>in</strong> predvsem Levice s 5 poslanci je bil<br />

izkupiček lanskih rednih, 10. volitev v Državni zbor Republike Slovenije, leto dni kasneje pa<br />

je razlika v javnomnenjski podpori med Svobodo <strong>in</strong> SDS-om praktično izničena, predvsem<br />

na račun padanja podpore vladajoči stranki v tem koledarskem letu. Preostale parlamentarne<br />

stranke javnomnenjsko stagnirajo okoli svojega volilnega rezultata ali malo čez.<br />

V<br />

kakšnem položaju so torej<br />

glavne politične stranke v<br />

Sloveniji dobro leto dni po<br />

volitvah <strong>in</strong> katere politike<br />

najbolj ter katere najmanj pogrešajo,<br />

smo povprašali poznavalce politike,<br />

sodelujoče v našem rednem mesečnem<br />

ocenjevanju uspešnosti delovanja<br />

politikov.<br />

SDS<br />

NSi<br />

Levica<br />

V kakšnem položaju so po vašem mnenju<br />

naštete stranke glede na čas pred letom dni?<br />

1<br />

1<br />

3<br />

7<br />

7<br />

5<br />

3<br />

3<br />

3<br />

Sodelujoči poznavalci politike: Luka<br />

Lisjak Gabrijelčič (42), dr. Miro Haček<br />

(49), dr. Žiga Turk (61) , Marko Pavlišič<br />

(50), dr. Matevž Tomšič (54), Igor Vovk<br />

(43), Sašo Ornik, Bojan Požar (65),<br />

T<strong>in</strong>o Mamić (50) <strong>in</strong> Rok Čakš (44).<br />

Prav vsi sodelujoči poznavalci<br />

politike so enotni, da je Gibanje Svoboda<br />

leto dni po volitvah v slabšem<br />

položaju kot prej. Več<strong>in</strong>a enako meni<br />

tudi za stranko Resni.ca Zorana Stevanovića<br />

(41), ki je aprila lani dobila<br />

za marsikoga presenetljivih 34.107<br />

glasov oziroma 2,86 %. A Resni.ce<br />

javnomnenjske raziskave še niso pozabile,<br />

nedavna Median<strong>in</strong>a za POP TV<br />

ji je namerila celo zavidljivih 4,7 %<br />

med opredeljenimi anketiranci, kar<br />

bi bilo zanesljivo dovolj za uvrstitev<br />

v Državni zbor. V omenjeni raziskavi<br />

je podporo podvojila tudi SLS, vendar<br />

poznavalci politike ocenjujejo, da je<br />

leto dni po volitvah bodisi v slabšem<br />

(3) bodisi v enakem (8) položaju kot<br />

pred njimi, nikakor pa ne v boljšem.<br />

Da jim gre bolje, dva sodelujoča<br />

menita o Socialnih demokratih, okoli<br />

katerih so poleg Levice mnenja najbolj<br />

deljena. Kljub temu so položaj Levice<br />

trije sodelujoči ocenili za boljšega kot<br />

pred letom dni. Trije menijo, da sta na<br />

boljšem tudi NSi <strong>in</strong> SDS, ki imata povsem<br />

enako porazdelitev glasov: po en<br />

poznavalec politike ocenjuje, da sta<br />

SD<br />

SLS<br />

Resni.ca<br />

GS<br />

3<br />

3<br />

6<br />

11<br />

Slabšem Enakem Boljšem<br />

6<br />

8<br />

4<br />

stranki na slabšem kot pred letom dni,<br />

več<strong>in</strong>a (7) pa, da sta v enakem položaju.<br />

»Kakor vsem <strong>in</strong>stant strankam,<br />

ki smo jih v preteklih letih imeli čast<br />

spoznati, se tudi Golobovemu Gibanju<br />

Svoboda izteka čas uporabnosti,« meni<br />

politični bloger Sašo Ornik. Po njegovem<br />

mnenju je edn<strong>in</strong>o vprašanje, kako<br />

hitro se bo to zgodilo <strong>in</strong> koliko rezerve<br />

bo ostalo za naslednje volitve. »Robert<br />

Golob se lahko še reši, ampak velikega<br />

zmagoslavja, ki ga je uprizoril pred<br />

enim letom, ne more več ponoviti. S<br />

tem se seveda odpira prostor za novega<br />

rešitelja, a kakor je znano v slovenski<br />

politiki, ga ne bomo spoznali vse do<br />

zadnjega trenutka,« ocenjuje analitik.<br />

Politolog s FDV dr. Miro Haček pa<br />

stanje pri strankah vidi tako: »Resni.<br />

ca je preprosto izg<strong>in</strong>ila. SD se predvsem<br />

zaradi nesposobnosti koalicijskih<br />

partnerjev vseeno kaže kot<br />

stranka z vseb<strong>in</strong>o. SDS bo pridobivala<br />

dlje, kot bodo ostajali spom<strong>in</strong>i na njeno<br />

vlado, NSi pa nekako ne najde <strong>in</strong> ne<br />

najde svoje poti, sicer bi lahko v trenutnih<br />

razmerah pridobivala.«<br />

PAHOR IN BANDELLI<br />

Parlamentarne volitve so s politične<br />

scene odnesle marsikaterega politika<br />

z bolj ali manj kratko kilometr<strong>in</strong>o, nekaterim<br />

se je iztekel mandat ali pa so<br />

se preprosto upokojili. Nekatere v političnem<br />

prostoru bolj, druge pa manj<br />

pogrešamo. O tem smo povprašali sodelujoče<br />

spremljevalce politike. Zanimalo<br />

nas je, katera dva politika na sceni<br />

ta mandat najbolj <strong>in</strong> katera najmanj pogrešajo.<br />

Odgovori odprtega tipa so bili<br />

zelo različni, navedenih politikov pa je<br />

lepo število. Vseeno je med najbolj pogrešanimi<br />

največ, tri omembe zbral bivši<br />

predsednik republike Borut Pahor,<br />

po eno omembo pa še devet drugih.<br />

Prav tako so trije sodelujoči kot politika,<br />

ki ga najmanj pogrešajo, navedli<br />

nekdanjega m<strong>in</strong>istra <strong>in</strong> poslanca SAB,<br />

2<br />

1<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


POLITIČNI ANALITIKI<br />

25<br />

SD se predvsem zaradi<br />

nesposobnosti koalicijskih<br />

partnerjev vseeno kaže kot<br />

stranka z vseb<strong>in</strong>o. SDS bo<br />

pridobivala dlje, kot bodo ostajali<br />

spom<strong>in</strong>i na njeno vlado, NSi pa<br />

nekako ne najde <strong>in</strong> ne najde svoje<br />

poti, sicer bi lahko v trenutnih<br />

razmerah pridobivala.<br />

zdaj pa člana DeSUS-a, Marka Bandelija<br />

(55). Po dva glasova sta dobila<br />

Zmago Jel<strong>in</strong>čič (75) <strong>in</strong> Karl Erjavec<br />

(62), po enega pa še sedem drugih politikov.<br />

Bojan Požar je naše vprašanje<br />

razumel nekoliko drugače, a na nič<br />

manj relevanten nač<strong>in</strong>. Izpostavil je<br />

namreč politike, ki so formalno še<br />

vedno na sceni, pa jih bodisi pogrešamo<br />

ali pa ne: »Matjaž Han (52) je<br />

sicer postal gospodarski m<strong>in</strong>ister,<br />

toda njegova politična prisotnost<br />

(opaznost) <strong>in</strong> verjetno tudi moč sta<br />

skorajda povsem zbledeli. Precej podobno<br />

velja za Janija Prednika (36),<br />

ki je prav tako precej zbledel. Zato<br />

ju pogrešam,« pravi Požar. Ne pogreša<br />

pa Marjana Šarca (44), ki je<br />

sicer prav tako m<strong>in</strong>ister (za obrambo),<br />

vendar politično povsem neviden,<br />

brez vsakršnega vpliva. Prav<br />

tako ne pogreša m<strong>in</strong>istrice Alenke<br />

Bratušek (54), ki za razliko od Šarca<br />

poskuša vsaj »biznisirati«. »Ed<strong>in</strong>a<br />

moč v tej vladi je pravzaprav<br />

skoncentrirana pri Robertu Golobu<br />

(56) <strong>in</strong> Levici, ki Golobovo vladno<br />

koalicijo ideološko diktira,« svoje<br />

misli zaokroža Požar.<br />

<br />

Golobu se čas izteka enako<br />

kot drugim <strong>in</strong>stant strankam,<br />

ugotavljajo analitiki.<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


26<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Janševo razbremenitev<br />

plač zaznal OECD,<br />

čeprav jo je Golob posekal<br />

Komentar<br />

Nova analiza OECD-ja kaže, da se je tako imenovani davčni primež, ki meri davčno obremenitev dela,<br />

leta 2022 v Sloveniji nekoliko zrahljal. Razlog za to tiči v dohodn<strong>in</strong>ski reformi prejšnje vlade, ki pa jo je vlada<br />

Roberta Goloba (56) že odpravila. Kljub rahlemu izboljšanju položaja so plače v Sloveniji še vedno močno<br />

obdavčene, celo bolj kot v več<strong>in</strong>i socialno naravnanih skand<strong>in</strong>avskih držav, po katerih naj bi se zgledovala<br />

slovenska levica. Povprečnemu samskemu slovenskemu delavcu ostane v žepu 66,4 odstotka bruto plače,<br />

povprečje OECD-ja pa je 75,4 odstotka.<br />

Davčni primež meri delež, ki ga v<br />

povprečni bruto plači zasedajo tri<br />

davšč<strong>in</strong>e: prispevki delavca, prispevki<br />

delodajalca <strong>in</strong> dohodn<strong>in</strong>a.<br />

Povprečni davčni primež v državah OECD<br />

se za samsko osebo s povprečno plačo med<br />

letoma 2021 <strong>in</strong> 2022 ni spremenil <strong>in</strong> znaša<br />

34,6 odstotkov. V 23 državah se je povečal,<br />

v enajstih se je znižal, v štirih pa je ostal<br />

nespremenjen. Med državami, v katerih se<br />

je davčni primež nekoliko zrahljal, je tudi<br />

Slovenija. V primerjavi z letom 2021 se je<br />

znižal za 0,75 odstotne točke <strong>in</strong> je po novem<br />

42,8-odstoten. S tem smo svoj položaj<br />

izboljšali za eno mesto – s šestega smo padli<br />

na sedmo mesto.<br />

Davčni primež je najbolj zategnjen v Belgiji<br />

(53 odstotkov), Nemčiji <strong>in</strong> Franciji, sledita<br />

dve naši sosedi, Avstrija <strong>in</strong> Italija, pred<br />

nami pa je še F<strong>in</strong>ska. Če smo ravno pri socialno<br />

naravnanih Skand<strong>in</strong>avcih: Slovenija je<br />

stisnjena med F<strong>in</strong>sko <strong>in</strong> Švedsko, ki je tik za<br />

nami (42,4 odstotka). Daleč zadaj, malo nad<br />

povprečjem OECD, pa sta Norveška (35,7 odstotka)<br />

<strong>in</strong> Danska (35,5 odstotka).<br />

DELEŽ PRISPEVKOV DELAVCA<br />

Od enajstih držav, v katerih se je primež<br />

zrahljal, se je samo v treh zrahljal za več kot<br />

eno odstotno točko: na Poljskem (–1,23), Madžarskem<br />

(–2,01) <strong>in</strong> v Turčiji (–2,66). V osmih<br />

državah, tudi v Sloveniji, je bila to v glavnem<br />

posledica nižje dohodn<strong>in</strong>e. »V Sloveniji se je<br />

splošna olajšava zvišala s 3.500 evrov leta<br />

2021 na 4.500 evrov leta 2022, kar je povzročilo<br />

znižanje davčnega primeža za 0,75 odstotne<br />

točke,« so zapisali pri OECD. Po deležu<br />

prispevkov delavca je Slovenija sicer še vedno<br />

tik pod vrhom. V Litvi znašajo 19,2 odstotka,<br />

na drugem mestu pa je Slovenija z 19 odstotki.<br />

Povprečje OECD-ja je 8,2 odstotka.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Vlada Roberta Goloba je v<br />

sklopu »odprave škodljivih<br />

posledic« Janševe vlade<br />

odpravila tudi nižjo davčno<br />

obremenitev dela.<br />

FLICKR @vladars<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

27<br />

Davčni primež po državah za leto 2022<br />

(odstotek bruto plače, samska oseba brez<br />

otrok s povprečno plačo)<br />

FLICKR @vladars<br />

Po zaslugi Janševe vlade je<br />

modri stolpec na desnem<br />

grafu nekoliko manjši.<br />

Po podatkih OECD-ja se v 17 državah dohodn<strong>in</strong>ska lestvica<br />

samodejno usklajuje z <strong>in</strong>flacijo, kar prepreči, da bi nekdo, ki se<br />

mu je plača zvišala zaradi <strong>in</strong>flacije, padel v višji dohodn<strong>in</strong>ski<br />

razred. Slovenije med temi 17 državami ni več, saj je vlada Roberta<br />

Goloba odpravila tudi to spremembo prejšnje vlade,<br />

čeprav je pozitivno vplivala na neto plače.<br />

STRMA PROGRESIJA<br />

Ker je prišlo s 1. januarjem 2023 do razveljavitve dohodn<strong>in</strong>ske<br />

reforme prejšnje vlade, se lahko zgodi, da bomo<br />

na lestvici davčnega primeža naslednje leto zopet pridobili<br />

kakšno mesto. Golobova vlada je med drugim zopet<br />

uvedla 50-odstotni dohodn<strong>in</strong>ski razred. Opozoriti je treba,<br />

da to na davčni primež, kot ga izračunava OECD, ne<br />

bo imelo vpliva, saj je izračunan za povprečne plače. Povedano<br />

drugače: če bi davčni primež izračunavali za ljudi<br />

z najvišjimi dohodki, bi bila Slovenija še v slabšem položaju,<br />

saj je pri nas progresija strmejša kot drugod. <br />

Belgija<br />

Francija<br />

Avstrija<br />

Italija<br />

Nemčija<br />

Švedska<br />

Slovaška<br />

Češka<br />

F<strong>in</strong>ska<br />

Estonija<br />

Portugalska<br />

Španija<br />

Latvija<br />

Slovenija<br />

Madžarska<br />

Luksemburg<br />

Grčija<br />

Turčija<br />

povprečje OECD<br />

Norveška<br />

Nizozemska<br />

Poljska<br />

Litva<br />

Irska<br />

Japonska<br />

Danska<br />

Zdr. kraljestvo<br />

Kanada<br />

Islandija<br />

ZDA<br />

Avstralija<br />

Dohodn<strong>in</strong>a<br />

Koreja<br />

Prispevki delavca<br />

Izrael<br />

Švica<br />

Prispevki delodajalca<br />

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 %<br />

Ob avtorjih Časnika<br />

še izbrane dnevne<br />

vseb<strong>in</strong>e slovenskih<br />

medijev!<br />

www.casnik.si<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


28<br />

INTERVJU<br />

JOŽE DEŽMAN, ZGODOVINAR<br />

To, kar so mi naredili,<br />

je, kot da bi ŽABO KAZNOVAL<br />

tako, da jo vržeš v vodo<br />

Golob je obdan z združbo ljudi, ki so se prvič videli, ko so prišli v poslansko skup<strong>in</strong>o.<br />

– Za »čeb<strong>in</strong>ski vzpon« Vrečkove je zanimivo, da se ne da izvedeti vseb<strong>in</strong>e tega govora na gori.<br />

– Leta 1987 je prav na Čeb<strong>in</strong>ah <strong>Milan</strong> <strong>Kučan</strong> zahteval proletarsko revolucijo z uporabo vseh sredstev,<br />

zahteval je Jugoslavijo, rekoč da druge države Slovenci ne potrebujemo.<br />

– Nekaj dedišč<strong>in</strong>e ima poleg Janeza Janše le še Borut Pahor.<br />

PETER MERŠE<br />

JERNEJ PRELAC/DOMOVINA<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


INTERVJU<br />

29<br />

Kakšen je vaš vtis o aktualni slovenski<br />

vladi? Kako vidite ljudi,<br />

ki danes politično vodijo Slovenijo?<br />

Pred časom je prišel do mene nizozemski<br />

veleposlanik na pogovor. Gre za precej<br />

progresivno usmerjenega gospoda.<br />

Vprašal me je, kaj si mislim o Robertu<br />

Golobu. Odgovoril sem mu, da je »dead<br />

man walk<strong>in</strong>g« – živo truplo. Veleposlanik<br />

se je začudil, kako to, da tako razmišljam,<br />

ko pa je vendar uspešen gospodarstvenik.<br />

No, bilanca letošnjega<br />

leta je pokazala svoje. Golob je obdan z<br />

združbo ljudi, ki so se prvič videli, ko so<br />

prišli v poslansko skup<strong>in</strong>o <strong>in</strong> vlado. Gre<br />

za združbo satelitov. Različnih plemen<br />

podgan se preprosto ne da združiti. Se<br />

nimajo rade. Sam sem to doživel, ko<br />

smo leta 1994 organizirali združitveni<br />

kongres liberalnih demokratov, demokratov,<br />

socialistov <strong>in</strong> zelenih. To je bil<br />

<strong>začetek</strong> <strong>konca</strong> LDS. Iz različnih podgan,<br />

ki jih zbereš na kup, ne moreš narediti<br />

enega podganjega plemena. Drnovšek<br />

je blefiral, Slovenija se je skorumpirala<br />

<strong>in</strong> agonija je do razkroja te družbe trajala<br />

še 13 let. Danes so te agonije krajše,<br />

kar kaže na vso impotenco produkcije<br />

novih obrazov. Vlada ni odraz volitev,<br />

saj je premier vanjo vključil politične<br />

odpadnike. To je, kot bi v juho zmešal<br />

nekaj, kar si našel v hladilniku, <strong>in</strong> nekaj,<br />

kar si našel v smeteh, <strong>in</strong> potem čakal,<br />

kaj se bo skuhalo. Zanimivo bi bilo danes<br />

vprašati tistega veleposlanika, kako<br />

vidi Goloba. Kot star človek z zanimanjem<br />

opazujem, kaj se dogaja, <strong>in</strong> priznam,<br />

da me vsako jutro novice spravijo<br />

v dobro voljo, ker takšnega spektakla,<br />

takšne komedije pa še nismo imeli.<br />

Kako pa širše gledano vidite<br />

slovenski politični prostor?<br />

Za komunizem je bilo značilno predoziranje<br />

s politiko. Stalno smo spremljali<br />

neke kongrese, deklaracije, reforme,<br />

nove <strong>in</strong> nove ustave, produciralo se je<br />

utopične recepte, ki naj bi pr<strong>in</strong>ašali<br />

čudežne rešitve. V republiki pa imamo<br />

abst<strong>in</strong>enco politične misli <strong>in</strong> naši politični<br />

lenuhi so dolga leta lahko živeli<br />

na partizanih <strong>in</strong> domobrancih – na<br />

draženju nižjih strasti volilnega telesa.<br />

Spomnim se ocene LDS, da se ne splača<br />

delat kakšne resne terenske kampanje,<br />

ker se pri nas za 1,5 milijona mark lahko<br />

kupi volitve. Ti novi obrazi so na nek<br />

nač<strong>in</strong> odraz tega, da z ustrezno količ<strong>in</strong>o<br />

medijske podpore, ustrezno dozo zavajanja<br />

<strong>in</strong> laži ter ustvarjanja grešnih kozlov<br />

lahko prideš do fantastičnih rezultatov,<br />

kakršnega je dosegla Svoboda. To<br />

je mogoče v ideološko nekultiviranem<br />

okolju. Pred tridesetimi leti sem bil v<br />

Nemčiji na nekem političnem šolanju,<br />

kjer so nam rekli, da so vsi veliki problemi<br />

rešeni, na obč<strong>in</strong>i so se pogovarjali o<br />

ogrevanih pločnikih <strong>in</strong> lokacijah za razdeljevanje<br />

igel narkomanom.<br />

Pri nas pa velika vprašanja nacionalnega<br />

smisla – kdo smo <strong>in</strong> kdo hočemo<br />

biti – še niso rešena. Politika, ki<br />

bi morala predstavljati povezovalno<br />

tkivo, posebej leva, blefira <strong>in</strong> jo zanaša<br />

v stare vzorce tabujev <strong>in</strong> mitomanije.<br />

Gradi na strahu, obljubah <strong>in</strong> kolektivistični<br />

represiji, da mora za nas poskrbeti<br />

država. Slovenci po svetu se zgražajo<br />

nad jamranjem, da nam je hudo <strong>in</strong><br />

da mora nekdo poskrbeti za nas. Levica<br />

tako ponavlja, da smo bebci, za katere<br />

bo poskrbela država, <strong>in</strong> da nas le<br />

oni vodijo v lepšo prihodnost. Desnica<br />

je nekoliko bolj zapletena. Tukaj manjka<br />

predvsem kritična razprava. SLS se<br />

je na prvih volitvah vzpela na kmetih,<br />

potem pa ni šla v vlado, kar kaže,<br />

da Ivan Oman nikoli ni resno mislil z<br />

oblastjo. Znal je všečno govoriti, politik<br />

pa je bil bolj kilav. France Bučar je<br />

bil imeniten predsednik parlamenta,<br />

oče slovenske ustave, ampak tudi kilav<br />

politik. Jože Pučnik, grandiozen<br />

znanstvenik, imeniten ideolog osamosvojitve,<br />

oče naroda, njegova politična<br />

kariera pa ni ravno uspeh. Ni bil ravno<br />

politično trpežen.<br />

<strong>Kučan</strong> je zapiral, preganjal,<br />

njegovi botri so ubijali.<br />

Ampak on je svetnik,<br />

kot Janković, ki ne pusti<br />

pokopati umorjenih.<br />

Skratka, podeželska ljudska stranka<br />

je imenitno bankrotirala, krščanska<br />

demokracija se sooča s težavo, da se<br />

krščanstvo danes v Evropi slabo prodaja<br />

kot politično blago, na koncu pa<br />

so vedno ključni posamezniki. Ob vrsti<br />

bankroterjev pridemo do Janeza Janše,<br />

ki je izjemno politično trpežen, borben,<br />

neuničljiv, ideološko pa vidimo<br />

bolj iskanje nekih hipnih odgovorov. Če<br />

že govorimo o bankrotih na desni, pa<br />

je treba poudariti bankrot strank kont<strong>in</strong>uitete.<br />

Temeljni je bankrot <strong>Milan</strong>a<br />

<strong>Kučan</strong>a s prenovitelji, ki so odgovorni<br />

za propad socialne demokracije. Prav<br />

tako ni uspel »Etikettenschw<strong>in</strong>del«,<br />

ustvarjanje laži liberalne demokracije.<br />

Po isti poti gredo zdaj še progresivci z<br />

novimi utopijami. Ideološka puščava je<br />

strahoten problem v Sloveniji.<br />

Nam za politične spremembe<br />

v Sloveniji torej manjka jasnih<br />

<strong>in</strong> spretnih politikov,<br />

ali 1,5 milijona mark?<br />

Model podkupovanja bi se moral izpeti.<br />

Vprašanje pa je, če imamo energijo, da<br />

po evropskih zgledih, kjer imajo razvito<br />

politično šolanje, kaj takega prenesemo<br />

tudi k nam. SDS sicer ima neko<br />

akademijo, ampak v Sloveniji imamo<br />

en velik politični manko, nekulturo politične<br />

produkcije <strong>in</strong> zavedanja izbir, ki<br />

bi jih moral ponujati normalen politični<br />

prostor. V šolah pri nas se ne uči demokracije,<br />

dialoga, politične tekme, javnega<br />

nastopanja. Zato ostaja Slovenija<br />

v prov<strong>in</strong>cialnem primitivizmu. Novi<br />

obrazi sploh ne govorijo več političnega<br />

jezika, kot denimo ti amaterji v Svobodi.<br />

Golob dela proceduralno čudne zadeve,<br />

vseb<strong>in</strong>sko čudne zadeve, prodaja<br />

nek nenavaden življenjski slog. Predsednica<br />

parlamenta je še en bogpomagaj,<br />

kjer se človek sprašuje, ali ima rajši gorile<br />

<strong>in</strong> šimpanze kot svoje otroke. Tudi<br />

oblačilna kultura tele Svobode je milo<br />

rečeno nenavadna, pa nisem nek poseben<br />

puritanec. Za m<strong>in</strong>istra Bešiča Loredana<br />

(49) se sprašujem, ali je m<strong>in</strong>ister<br />

ali kandidat za kakšen terapevtski tečaj.<br />

Današnja slovenska politika je prav<br />

za v literaturo.<br />

Kaj pa nam o mentaliteti<br />

<strong>in</strong> vrednostnem sistemu te vlade<br />

pove obisk m<strong>in</strong>istrice za kulturo<br />

Aste Vrečko (39) na obletnici ustanovitve<br />

Slovenske komunistične<br />

partije na Čeb<strong>in</strong>ah?<br />

Vidi se, da ne znajo kaj dosti. Kulturno<br />

m<strong>in</strong>istrstvo je eno razsulo, noben projekt<br />

tam ne stoji. Gre za en kup političnega<br />

<strong>in</strong> oblastnega neznanja. Ne znajo<br />

uporabljati uradništva, enega projekta<br />

niso zmožni izpeljati, kaj šele, da bi se<br />

kaj zmenili. Kup privatništva, samovolje<br />

<strong>in</strong> oportunizma. Ne vem, kako<br />

lahko sami sebe resno jemljejo. Ed<strong>in</strong>i<br />

dokument, ki je ohranjen iz sestanka<br />

leta 1937, je manifest. In ta govori o<br />

problemih takratne prve Jugoslavije, ki<br />

je bila sicer okrnjena, pa vendar demokracija.<br />

Torej svobodne volitve, človekove<br />

pravice, neizkoriščanje Slovenije,<br />

demokratično izvoljeni slovenski<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


30<br />

INTERVJU<br />

Dr. Jože Dežman iz Lesc (67) je muzealec,<br />

zgodov<strong>in</strong>ar <strong>in</strong> publicist. Bil je direktor Arhiva<br />

Republike Slovenije <strong>in</strong> Muzeja novejše<br />

zgodov<strong>in</strong>e. V raziskovalnem delu se je poleg<br />

zgodov<strong>in</strong>e 20. stoletja posvetil še antropologiji,<br />

raziskoval je državljansko vojno na<br />

Slovenskem <strong>in</strong> kritiziral t. i. partizanski nač<strong>in</strong><br />

pisanja zgodov<strong>in</strong>e. Bil je član predsedstva RK<br />

ZSMS <strong>in</strong> član izvršnega odbora stranke LDS.<br />

Je predsednik vladne komisije za reševanje<br />

vprašanj prikritih grobišč. Ob združitvi<br />

muzejev osamosvojitve <strong>in</strong> novejše zgodov<strong>in</strong>e<br />

ga je vlada odpustila.<br />

parlament. Ed<strong>in</strong>o, kar daje slutiti na<br />

stal<strong>in</strong>istično revolucijo, je zahteva po<br />

povezavi s Sovjetsko zvezo, podpora<br />

republikanski Španiji. Stal<strong>in</strong>ski fundament<br />

pride do izraza kasneje. Še<br />

leta 1944 ima Marija Vilfan pogovore<br />

s takratnimi vodilnimi komunisti.<br />

Obljubijo, da bo spoštovana zasebna<br />

gospodarska pobuda, svetost zasebne<br />

lastn<strong>in</strong>e itd. Torej je bilo laganje temelj<br />

partijske strategije. Tudi čeb<strong>in</strong>ski kongres<br />

je torej klasična »piar f<strong>in</strong>ta«. Po<br />

vojni pa so ga razglašali za temelj <strong>revolucije</strong>,<br />

razrednega boja <strong>in</strong> Jugoslavije.<br />

Zanimivo pa je, da so ta dogodek <strong>in</strong><br />

obisk m<strong>in</strong>istrice poskušali skriti. Za čeb<strong>in</strong>ski<br />

vzpon Vrečkove je zanimivo, da<br />

se ne da zvedeti za vseb<strong>in</strong>o tega govora<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023<br />

na gori. Vprašanje je, kaj je tam sploh<br />

povedala. Gre za klasično gesto ljudi titofilnega<br />

<strong>in</strong> totalitarnega tipa, ki zavračajo<br />

dialog. Nenazadnje je Asta Vrečko<br />

tja odšla, da bi nam nekaj povedala, zdaj<br />

pa sploh ne vemo, kaj je želela povedati.<br />

Verjetno je sicer imela običajne težave,<br />

ko mora povedati dva povezana stavka.<br />

Ti ljudje, ko so v zadregi, onemijo. Pri<br />

nas pa raje, kot bi se pogovarjali, odidejo<br />

v partizane, v boj proti notranjemu <strong>in</strong><br />

zunanjemu sovražniku.<br />

Skratka ta dogodek je tragikomičen.<br />

Če bi želela v duhu kraja <strong>in</strong> obletnice<br />

napovedati svetovno proletarsko<br />

revolucijo, razredni boj, diktaturo proletariata,<br />

jo velja opomniti, da imamo<br />

odločitve Ustavnega sodišča, da zmaga<br />

Komunistične partije leta 1945 ne<br />

pomeni osvoboditve <strong>in</strong> da demokratičen<br />

<strong>in</strong> svoboden svet pri nas nastane<br />

po volitvah leta 1990. Vemo, da po Titu<br />

ne moremo več imenovati cest, ker bi<br />

to pomenilo zanikanje ustavnega reda<br />

Republike Slovenije, češčenje sistema,<br />

ki je teptal človekovo dostojanstvo.<br />

Njen odhod na Čeb<strong>in</strong>e je tako tvegano<br />

dejanje, paglavsko izzivanje. Verjetno<br />

se znova kaže, kar za Vrečkovo že ves<br />

čas govorim, da je nagajiva punčka s<br />

kanglico v peskovniku <strong>in</strong> se je šla na<br />

Čeb<strong>in</strong>e malo igrat. Ampak igrat tako<br />

kot župan Janković, ki brani Ljubljano<br />

– mesto heroja.<br />

Kaj za m<strong>in</strong>istra demokratične<br />

države, članice EU pomeni<br />

obeležitev ustanovitve komunistične<br />

partije? Drugod to najbrž<br />

ni nekaj normalnega …<br />

Nemčija je leta 1956 po izredno pretehtani<br />

odločitvi ustavnega sodišča<br />

prepovedala Komunistično partijo, ker<br />

so ugotovili, da gre za agresivno <strong>in</strong> zloč<strong>in</strong>sko<br />

delovanje, uperjeno proti svobodni<br />

demokratični družbi. Taka je bila<br />

tudi naša zveza komunistov. Leta 1987<br />

prav na Čeb<strong>in</strong>ah <strong>Milan</strong> <strong>Kučan</strong> zahteval<br />

proletarsko revolucijo z uporabo vseh<br />

sredstev, zahteval Jugoslavijo, ker druge<br />

države da Slovenci ne potrebujemo.<br />

Tiste, ki razmišljajo o samostojni Slo-


INTERVJU<br />

31<br />

V šolskem sistemu<br />

nimamo odnosa do tega,<br />

kaj je totalitarizem<br />

<strong>in</strong> kaj normalna družba.<br />

veniji, pa uvršča med narodne izdajalce.<br />

Odhod na Čeb<strong>in</strong>e pomeni ponovno<br />

iskanje narodnih izdajalcev, kar se<br />

povezuje tudi s simbolno gesto uk<strong>in</strong>itve<br />

muzeja slovenske osamosvojitve.<br />

Sporoča, da osamosvojitve ni bilo, da<br />

ostajamo na Čeb<strong>in</strong>ah. Tudi to je za literaturo.<br />

Žal pa mi te satire ne poznamo v<br />

takšni meri. Asta bi lahko bila naš Švejk<br />

– iz Čeb<strong>in</strong> do Črep<strong>in</strong>j ali kaj podobnega<br />

– prostora za literaturo je tukaj precej.<br />

Andrej Lokar pa ji je nadel partizanko<br />

ime Morana, kar tudi ni slabo.<br />

Želje po teh črep<strong>in</strong>jah iz Čeb<strong>in</strong>j<br />

oz. njihovih vrednotah pa je med<br />

slovenskimi mladimi kar precej.<br />

Kako ustrezno prenesti spoznanja<br />

tega, kaj nam je to pr<strong>in</strong>eslo,<br />

na mlajšo generacijo, ki tega nismo<br />

doživeli na lastni koži?<br />

Nemški vzor je razmeroma enostaven.<br />

Tam se praktično nihče ne hvali, da je<br />

imel prednike med nacionalsocialisti.<br />

Prav bi bilo, da bi se naša družba usposobila<br />

za soočenje z zloč<strong>in</strong>i titoizma, da<br />

bi lahko obiskali kakšno jamo, za <strong>začetek</strong><br />

rov Sv. Barbare, <strong>in</strong> da bi spoznali<br />

nekaj temeljnih elementov tega sistema.<br />

Govorim o tajni politični policiji,<br />

policijski državi, brezpravju, režiranih<br />

sodnih procesih, nacionalizaciji, zaplembi<br />

premoženja, uničevanju zasebne<br />

lastn<strong>in</strong>e, podjetništva, boj proti veri<br />

<strong>in</strong> Cerkvi, titoističnih aparthajd, mnemocid<br />

<strong>in</strong> še kaj. Švedi se veliko ukvarjajo<br />

s tem, kako svojo mlad<strong>in</strong>o naučiti,<br />

da demokracija ni samoumevna. Da je<br />

razlika, ali živiš na Švedskem ali v Sovjetski<br />

zvezi, kjer te lahko pošljejo v gulag,<br />

ustrelijo ali pa umreš od lakote. Da<br />

je eno živeti v Republiki Sloveniji, čisto<br />

nekaj drugega pa je bilo živeti v Ljudski<br />

oz. Socialistični republiki Sloveniji.<br />

Treba je predstaviti nazorna dejstva.<br />

Najhujše koncentracijsko taborišče za<br />

Slovence v vseh treh totalitarnih režimih<br />

je bil Šentvid nad Ljubljano. Nato<br />

sledi Teharje pri Celju. Nacionalsocialistični<br />

Auschwitz je šele tretji, Dachau<br />

četrti, peti Mauthausen <strong>in</strong> potem šele<br />

pride nekje fašistični Rab.<br />

Treba se je vprašati, ali živiš v svobodi,<br />

če oblast v dveh mesecih pobije<br />

en odstotek prebivalstva. Spomladi<br />

leta 1945 je bilo v Sloveniji pobitih več<br />

kot 15.000 ljudi. Do leta 1950, ko govorimo<br />

o trdem stal<strong>in</strong>ističnem obdobju,<br />

je v zaporih, taboriščih, na suženjskem<br />

delu verjetno več kot 70.000 ljudi. Iz<br />

Slovenije jih do leta 1964 poskuša pobegniti<br />

več kot 60.000, polovico tega<br />

jih zaprejo. To so dejstva, ki bi jih morali<br />

poznati. In ljudi. Denimo Boris<br />

Pahor je tipična tarča komunističnega<br />

režima. Pa Drago Jančar, ki gre v zapor<br />

zaradi knjige, ki govori o zloč<strong>in</strong>u v Kočevskem<br />

Rogu. Pa Viktor Blažič, Franc<br />

»Leta 1945 je oblast imela<br />

več dela s pobijanjem kot<br />

s pokopavanjem mrtvih.«<br />

Miklavčič <strong>in</strong> drugi, ker so odkrivali<br />

zloč<strong>in</strong>e titoizma, razmišljali o demokratični<br />

Sloveniji. Cela garnitura Nove<br />

revije je bila zasledovana <strong>in</strong> preganjana.<br />

Janez Janša gre v zapor, ker govori o<br />

pravici do uporabe slovenskega jezika,<br />

ugovarja vojaškemu nasilju. To so ljudje,<br />

ki gradijo slovenski panteon <strong>in</strong> te<br />

ljudi so <strong>Milan</strong> <strong>Kučan</strong> <strong>in</strong> njegova tovarišija<br />

sistematično preganjali do razpada<br />

svoje oblasti. Pojavi pa se vprašanje,<br />

kje so nosilci »progresivne svobode«?<br />

To so paradoksi, ki nas pripeljejo do<br />

konstrukcije janšizma. Koga je Janša<br />

ubil? Koga zaprl, oropal? <strong>Milan</strong> <strong>Kučan</strong><br />

je zapiral, preganjal, njegovi botri so<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


32<br />

INTERVJU<br />

ubijali <strong>in</strong> ropali. Ampak on je svetnik,<br />

kot Zoran Janković, ki ne pusti pokopati<br />

umorjenih. Tukaj pa vidimo esenco<br />

obrambe <strong>in</strong> uvoza zloč<strong>in</strong>ov titoizma<br />

v Republiko Slovenijo.<br />

Ko gre za dostojni pokop <strong>in</strong> iskanje<br />

resnice za tisoče pobite med <strong>in</strong> po<br />

drugi svetovni vojni slišimo parole,<br />

da nehajmo preštevati kosti<br />

<strong>in</strong> se zazrimo v prihodnost, isti ljudje<br />

pa nato častijo zloč<strong>in</strong>ski režim<br />

iz preteklosti. Kako to razumete?<br />

Leta 1945 je oblast imela več dela s pobijanjem<br />

kot pokopavanjem mrtvih. Takrat<br />

so ljudje približno vedeli, kje kdo leži<br />

<strong>in</strong> so druž<strong>in</strong>e pogosto same poiskale<br />

svoje sorodnike <strong>in</strong> jih pokopale. Govorimo<br />

o približno 20.000 mrtvih, ki jim<br />

je titoizem priznal pravico do groba <strong>in</strong><br />

spom<strong>in</strong>a, ki so jih svojci »ukradli« režimu.<br />

Od skupno 100.000 žrtev druge<br />

svetovne vojne, jih je sicer približno polovica<br />

imela pravico do groba, ker so pripadali<br />

zmagoviti strani. Ampak znotraj<br />

politike komunističnega ateističnega<br />

pokopa so skušali uveljaviti svojo vero,<br />

rdečo zvezdo – torej ko živi nekaj počnemo<br />

z mrtvimi v svojo korist. Do leta<br />

1947 so v glavnem pokopavale druž<strong>in</strong>e,<br />

več<strong>in</strong>oma pod križem. Potem pa se začne<br />

t. i. koncentracija grobov, ko partija<br />

naredi grobišča – torej nekam zmečejo<br />

kosti <strong>in</strong> temu rečejo grobišče. Takšnih<br />

lokacij je približno tisoč.<br />

Tukaj pa se izgubi povezava med<br />

spomenikom <strong>in</strong> pokojnimi, saj gre za<br />

propagandna prizorišča <strong>in</strong> za več<strong>in</strong>o<br />

teh lokacij se dejansko niti ne ve, kdo je<br />

tam pokopan. Nič niso pisali, arhivirali.<br />

Šele leta 1<strong>97</strong>8 naredijo prvi popis <strong>in</strong> ugotovijo,<br />

da vedo samo za 20.000 žrtev,<br />

od tega 7.000 anonimnih. To naredi kolektivizem,<br />

ki mrtve uporablja zgolj za<br />

svojo propagando. Lep primer tega so<br />

Dražgoše, kjer ni zapisnika, koga so leta<br />

1<strong>97</strong>6 prekopali od stare cerkve v kanalizacijsko<br />

cev pod spomenikom. To ni bil<br />

pogreb, to je premetavanje kosti.<br />

Kaj to pomeni<br />

za izobraževalni sistem?<br />

Mladi imajo kar velik izziv, ker se je v<br />

tem kaosu težko znajti. Posebej še, ker<br />

v šolskem sistemu to ni ustrezno servisirano.<br />

Nimamo odnosa do tega, kaj je<br />

totalitarizem <strong>in</strong> kaj normalna družba.<br />

Nimamo temeljnega zavedanja, da je<br />

Slovenija izgubila skoraj sedem odstotkov<br />

prebivalstva med drugo svetovno<br />

vojno, kar je grozno. Od tega 30.000<br />

oz. dva odstotka v državljanski vojni.<br />

V glavnem gre za en blef,<br />

ko se govori, da se stroka<br />

ukvarja z osamosvojitvijo.<br />

To je toliko kot Španija <strong>in</strong> ZDA. Pri tem<br />

pa je tako, da je breme sorazmerno obsežnosti<br />

izgube. Kot pri potresu ali toči.<br />

Mi smo torej doživeli »potres« podobne<br />

magnitude kot Američani <strong>in</strong> Španci <strong>in</strong><br />

prav je, da se zavedamo, da imajo tudi<br />

oni s tem podobne, velike probleme.<br />

Samo da, ker je španska državljanska<br />

vojna uvod v drugo svetovno vojno, doživlja<br />

več svetovne pozornosti, mi pa<br />

smo bolj zapostavljeni.<br />

Zavedanje tega bremena državljanske<br />

vojne pri nas manjka. In hkrati zavedanja,<br />

da nismo agresorji, ampak zmagovalci.<br />

Ko na predavanjih povprašam,<br />

če smo zmagovalci, ljudje v zadregi gledajo<br />

v tla. Če vprašam, če smo Slovenci,<br />

je tudi zadrega. In blebetamo o tem, da<br />

smo pridni <strong>in</strong> govorimo slovensko. Ta<br />

izguba samozavesti je gromozanska bolezen<br />

z dolgoročnimi posledicami. Zato<br />

samih sebe ne znamo dobro predstavljati.<br />

Ko se bomo začeli zavedati, da<br />

smo zmagovalci, bo dosti bolje. Žal pa<br />

tudi zahodna progresivnost, ki vdira k<br />

nam, ni dosti boljša.<br />

Zmago nad totalitarizmom predstavlja<br />

osamosvojitev Slovenije,<br />

ki je k nam pripeljala nazaj svobodo<br />

<strong>in</strong> demokracijo. Zdaj je vlada<br />

uk<strong>in</strong>ila muzej slovenske osamosvojitve.<br />

Zakaj takšen strah<br />

pred osamosvojitvijo oz.<br />

spom<strong>in</strong>om nanjo?<br />

Ta muzej je motil neki načrt. Načrt uničenja<br />

Janeza Janše (64), ki je rodil že kar<br />

lepe rezultate. Nenazadnje je zmaga<br />

Svobode, zgrajena na antijanšizmu, <strong>in</strong><br />

vzbujanja upanja na zlato dobo, ko nastopi<br />

Svoboda. Po tridesetih letih tranzicije,<br />

ki sta jo v veliki meri pri nas v neusmiljenem<br />

spopadu krojila Janez Janša<br />

<strong>in</strong> <strong>Milan</strong> <strong>Kučan</strong> (81), lahko najprej ugotovimo,<br />

da je Janša tisti, ki je še živ. Poleg<br />

Boruta Pahorja je ed<strong>in</strong>i preživel čas tranzicije.<br />

<strong>Milan</strong> <strong>Kučan</strong> je politično truplo, že<br />

vse odkar ni več predsednik. Njegovo<br />

kasnejše rovarjenje ni več za med kulturne<br />

ljudi, pa tudi sicer – je razmeroma<br />

nepismen. Janša za razliko od njega piše<br />

knjige, tudi Borut Pahor (59) je nedavno<br />

izdal dve svoji knjigi govorov.<br />

Kulturni volumen Janše <strong>in</strong> Pahorja<br />

lahko strnemo v 30. obletnico simbolnega<br />

pogreba v Rogu leta 2020, kjer za<br />

govore obeh lahko rečemo, da spadata v<br />

kulturni vrh naše republike. Oba sta kulturna<br />

<strong>in</strong> gosposka človeka. Janše tako<br />

ne gre podcenjevati, glede na to, da je<br />

še vedno živ. Ne samo živ, zaznamoval<br />

je tri vlade, dve predsedovanji Sveta EU,<br />

pa tudi s potjo v Ukraj<strong>in</strong>o se je zapisal v<br />

zgodov<strong>in</strong>o. V primerjavi z Janšo je bilanca<br />

Janeza Drnovška – od predsedovanja<br />

Jugoslaviji <strong>in</strong> neuvrščenim na poti v<br />

propad, do vladanja Sloveniji z vstopom<br />

v EU <strong>in</strong> Nato, obenem pa vzpostavitev<br />

korumpirane vladav<strong>in</strong>e LDS – primerjalno<br />

dokaj klavrna. Nekaj dedišč<strong>in</strong>e imata<br />

tako predvsem Janša <strong>in</strong> Pahor.<br />

Janša je hkrati simbol razlikovanja<br />

med komunizmom <strong>in</strong> demokracijo,<br />

zato sproža tako besne reakcije na<br />

nasprotni strani. Zato si je stara garda<br />

političnih policistov izmislila antijanšizem.<br />

Z izbrisom Janše se znebiš tudi<br />

simbolnega nosilca osamosvojitve. Potem<br />

ti pa Janša naredi Muzej slovenske<br />

osamosvojitve, ki bo ostal, tudi ko<br />

enkrat Janše ne bo več. In tako so se v<br />

krogu kulturne m<strong>in</strong>istrice uničevanja<br />

dveh muzejev <strong>in</strong> kreacije tretjega lotili<br />

na najbolj nemogoč nač<strong>in</strong>. S tem pa so<br />

povzročili, da se o osamosvojitvi govori<br />

več kot kdaj koli. Janša si verjetno<br />

sploh ni predstavljal, da bo muzej osamosvojitve<br />

tak »best seller«. Po svoje<br />

srhljivo pa je spremljati ta brutalen<br />

nač<strong>in</strong> eksekucije, kako so denimo tudi<br />

mene razosebili. Tako sem dobil dopis,<br />

da sem odpuščen <strong>in</strong> da ne smem več<br />

delati. Hkrati pa so nesposobni odgovoriti<br />

na kakršnikoli razumno vprašanje<br />

<strong>in</strong> tudi ustanavljanja tega združenega<br />

muzeja so se lotili zelo nerodno.<br />

Sam sem lahko ponosen na dva<br />

muzejska projekta, ki sta pravzaprav<br />

ed<strong>in</strong>a resna projekta na področju<br />

osamosvojitve. To je Enotni v zmagi<br />

iz leta 2006 <strong>in</strong> Slovenija 30 let iz leta<br />

2021. Zdaj, ko odhajam, pa ostaja še<br />

projekt o volitvah iz leta 1990, kjer si<br />

tudi pripisujem precej zaslug, <strong>in</strong> mislim,<br />

da ga bo Nataša Storžič odlično<br />

izpeljala do <strong>konca</strong>. Drugi pa naj pokažejo,<br />

kaj so naredili. V glavnem gre<br />

za en blef, ko se govori, da se stroka<br />

ukvarja z osamosvojitvijo. <br />

NADALJEVANJE INTERVJUJA<br />

JE NA DOMOVINA.JE<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

33<br />

InnoRenew CoE/Miran Kambič<br />

Raziskovalni <strong>in</strong>štitut InnoRenew CoE je je za svoj dom v Izoli postavil največjo leseno stavbo v Sloveniji.<br />

Gradnja iz lesa, izolacija iz alg<br />

Prizadevanja Evrope, da bi prilagodila svoj gradbeni sektor <strong>in</strong> ga bolje uskladila s podnebnimi cilji<br />

<strong>in</strong> cilji krožnega gospodarstva, bodo zahtevala bistveno spremembo metodologije, ne le uporabo drugačnih<br />

materialov kot danes. Gospodarstvo evropskega gradbenega sektorja namreč dosega letni promet<br />

v viš<strong>in</strong>i skoraj milijarde evrov, vendar ima to svojo ceno: v tem sektorju se porabi polovica<br />

primarnih materialov v EU, iz njega pa izvira tudi tretj<strong>in</strong>a vseh odpadkov.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Strokovnjaki pravijo, da se mora to spremeniti, če želimo,<br />

da bo sektor pripravljen na prihodnost. »Nač<strong>in</strong><br />

gradnje se mora nujno spremeniti, saj ne moremo več<br />

graditi za odlagališča,« je dejala Kathar<strong>in</strong>a Blümke,<br />

raziskovalka na Katedri za trajnostno gradnjo pri <strong>in</strong>štitutu<br />

KIT v Karlsruheju. Elena Boerman, raziskovalka na področju<br />

trajnostne gradnje v Karlsruheju, je dodala, da imamo<br />

zaradi nač<strong>in</strong>a gradnje gradbeno <strong>in</strong>dustrijo, v katero se vnašajo<br />

viri, ki na koncu izstopijo v obliki odpadkov.<br />

Bruselj si vse bolj prizadeva za povečanje krožnosti<br />

gospodarstva, zmanjšanje količ<strong>in</strong>e odpadkov <strong>in</strong> povečanje<br />

evropske trajnosti. »Ne bomo si mogli več privoščiti,<br />

da bi zapravljali toliko virov,« je opozorila Blümkejeva <strong>in</strong><br />

dodala, da materiali, kot sta c<strong>in</strong>k <strong>in</strong> baker, postajajo redki.<br />

Planetarne meje pa se čutijo tudi pri pridobivanju peska.<br />

Pesek je med drugim ključna sestav<strong>in</strong>a za proizvodnjo betona.<br />

Dejstvo, da se viri iz gradbeništva preselijo na odlagališča,<br />

zahteva nov pristop, je dejala. »Uporabljajte druge,<br />

enovrstne materiale, izbirajte nač<strong>in</strong>e gradnje tako, da<br />

se lahko materiali <strong>in</strong> sestavni deli med seboj povežejo na<br />

razgradljiv nač<strong>in</strong>.«<br />

Podobno kot pri kockah Lego, svetovno znani danski<br />

igrači, trdita strokovnjak<strong>in</strong>ji, stavbe ne bi smele postati<br />

konec življenjske dobe materiala v vrednostni verigi. »Na<br />

stavbe moramo gledati kot na skladišča materiala,« je dejala<br />

Boermanova. »Če imate življenjsko dobo stavbe x let, bi bil<br />

material shranjen v stavbi. Po tem času ga lahko spet vzamete<br />

ven. Tako kot v banki. Tako deluje krožna gradnja,« je<br />

za bruseljske medije pojasnila nemška strokovnjak<strong>in</strong>ja.<br />

NOVA REVOLUCIJA<br />

Tradicionalne ideje o trajnostni gradnji <strong>in</strong> prehodu na<br />

materiale, kot je les, se zdijo vse bolj zastarele. »Gradnja z<br />

lesom je ena od možnosti,« je dejala Blümkejeva. Po mnenju<br />

strokovnjak<strong>in</strong>je les velja za material visoke vrednosti,<br />

zato ga je treba glede na njegovo pomembno vlogo v drugih


34<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Zavod Iskreni <strong>in</strong> <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong> domujeta v leseni hiši na Brezovici pri Ljubljani.<br />

sektorjih uporabljati čim uč<strong>in</strong>koviteje.<br />

»Ne moremo samo reči, da bomo<br />

vse gradili iz lesa <strong>in</strong> bodo vse težave<br />

rešene,« je dodala. Posebej skrbno je<br />

treba razmisliti o uporabi lesa v kompozitnih<br />

ploščah – ploščah iz iveri, ki<br />

jih danes pogosto najdemo v številnih<br />

evropskih gospod<strong>in</strong>jstvih.<br />

Ko je izdelana tradicionalna iverna<br />

plošča, sta les <strong>in</strong> lepilo v proizvodnem<br />

procesu neločljivo pomešana. Biomasa<br />

se izgubi kot material <strong>in</strong> bo na koncu<br />

odložena na odlagališču, saj je zaradi<br />

lepila običajno preveč strupena za<br />

gnojilo. »Izolacija iz morskih alg ima<br />

podobne U-vrednosti kot lesena izolacija,<br />

vendar je čista <strong>in</strong> enostavna<br />

za uporabo. Zaradi naravne teksture<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023<br />

je neprivlačna za škodljivce,« pravi<br />

Blümkejeva. Glede na številne rastl<strong>in</strong>e,<br />

ki rastejo v naravi, ni smiselno, da bi se<br />

odločili za en sam izolacijski material,<br />

je pojasnila Boermanova.<br />

Dodala je, da obstaja ogromno<br />

različnih izolacijskih materialov na<br />

ekološki osnovi, ki jih je mogoče reciklirati<br />

<strong>in</strong> imajo podobno izolacijsko<br />

uč<strong>in</strong>kovitost kot tradicionalni izolacijski<br />

materiali, vendar pa se novi materiali<br />

uvajajo počasi. Poudarila je, da<br />

uvedba novih materialov v <strong>in</strong>dustrijo<br />

ne pomeni <strong>konca</strong> starih izdelkov. »En<br />

material ni dovolj. Potrebujemo raznolikost.<br />

Določene materiale je treba<br />

uporabljati na mestih, na katerih so<br />

smiselni,« je opozorila Boermanova.<br />

Brez betona ne bomo mogli nikoli shajati,<br />

vsaj v sedanjem stanju ne, zato<br />

potrebujemo pravo recikliranje betona,<br />

pri katerem agregate <strong>in</strong> vse druge<br />

sestav<strong>in</strong>e na koncu spet dobimo nazaj,<br />

nato pa se iz istega materiala naredi<br />

nov beton.<br />

SLOVENIJA<br />

Kljub dejstvu, da je Slovenija tretja najbolj<br />

gozdnata država v Evropski uniji,<br />

je naš odnos do lesene gradnje povsem<br />

drugačen, z obžalovanjem ugotavlja dr.<br />

Manja Kitek Kuzman. Kakor pravi avtorica<br />

več monografij na temo gradnje<br />

z lesom, bi bil lahko les, ki ga imamo<br />

dobesedno pred vrati, zelo pomemben<br />

slovenski izvozni artikel, po katerem bi


SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

35<br />

Ker imamo v Sloveniji<br />

dovolj lesa, bi bilo pametno<br />

razmisliti o tem, da bi ga<br />

uvedli tudi v gradnjo javnih<br />

najemnih stanovanj.<br />

bili prepoznavni. A lesena gradnja si pri<br />

nas v primerjavi z zidano šele utira pot.<br />

»Ker imamo v Sloveniji dovolj lesa,<br />

bi bilo pametno razmisliti o tem, da<br />

bi ga uvedli tudi v gradnjo javnih najemnih<br />

stanovanj. Nenazadnje je<br />

prioriteta Evropske komisije prav lesena<br />

gradnja, z njo pa bi lahko ustvarili<br />

tudi dodatne tri milijone delovnih<br />

mest,« je že lani poleti situacijo<br />

komentiral Črtomir Remec, direktor<br />

Stanovanjskega sklada RS. Kot dober<br />

primer navaja stavbo na Stolbi, ki jo<br />

je ljubljanska obč<strong>in</strong>a zgradila za potrebe<br />

Javnega zavoda Ljubljanski grad.<br />

»Lesena gradnja je v primerjavi s klasično<br />

za okoli deset odstotkov dražja,<br />

vendar je bistveno hitrejša. Ne le<br />

da imamo pri nas dovolj lesa, gre tudi<br />

za energetsko uč<strong>in</strong>kovito gradnjo, ki<br />

omogoča precej višjo raven bivanja,« je<br />

pojasnil Remec. Po njegovem mnenju<br />

bi morala imeti lesena gradnja v prihodnosti<br />

pomembno vlogo. Pri tem pa šef<br />

stanovanjskega sklada pričakuje sodelovanje<br />

države, ki bi morala gradnjo z<br />

lesom odločneje spodbujati.<br />

LOKALNI MATERIALI<br />

»Za Slovenijo je še kako pomembna tudi<br />

njegova vloga v gospodarstvu, ki temelji<br />

na koriščenju lokalnih materialov. Z<br />

uporabo lesa iz lokalnih gozdov namreč<br />

poskrbimo za skrajšanje transportnih<br />

poti, posledično pa tudi za zmanjšanje<br />

izpustov iz prometa. Hkrati prispevamo<br />

tudi k razvoju lokalnega <strong>in</strong> regionalnega<br />

gospodarstva. Na nivoju države<br />

opažamo konkretne rezultate, da se v<br />

zadnjih letih trend uporabe lesa obrača<br />

v pozitivno smer. Povečano je denimo<br />

zanimanje za gradnjo lesenih objektov,<br />

kar je nedvomno posledica večje aktivnosti<br />

medijev, večje ozaveščenosti<br />

<strong>in</strong>vestitorjev <strong>in</strong> splošnega zavedanja o<br />

pomenu kakovostnega bivanja <strong>in</strong> uporabi<br />

lesa v bivalnem okolju,« je prepričan<br />

Dušan Waldhütter, odgovorni<br />

urednik SLOWOODLIFE – strokovnih<br />

medijev, posvečenih lesnim zgodbam.<br />

SLOVENSKI LES<br />

Aprila lani je država objavila razpis<br />

za sredstva iz Načrta za okrevanje<br />

<strong>in</strong> odpornost v viš<strong>in</strong>i 28 milijonov<br />

evrov. Sledil mu je dodaten razpis<br />

za mikro podjetja <strong>in</strong> obrtnike. Ti<br />

ukrepi naj bi povečali domačo predelavo<br />

lesa <strong>in</strong> zmanjšali izvoz nepredelane<br />

hlodov<strong>in</strong>e. Cilj je povečati<br />

domačo predelavo lesa, pospešiti<br />

rast slovenskega gospodarstva <strong>in</strong><br />

spodbujati lesene gradnje. V Slovenski<br />

<strong>in</strong>dustrijski strategiji 2021–<br />

2030 je lesna <strong>in</strong>dustrija zavedena<br />

kot ena najpomembnejših slovenskih<br />

panog, ki temelji na naravnih<br />

virih. V načrtu za <strong>in</strong>vesticije v lesno<br />

<strong>in</strong>dustrijo je bilo lani namenjenih<br />

dobrih 62 milijonov evrov. Cilj je<br />

ustvariti ugodno poslovno okolje<br />

za lesnopredelovalna podjetja, da<br />

se bodo lahko pozitivni trendi v lesni<br />

<strong>in</strong>dustriji, ki se kažejo v zadnjih<br />

letih, nadaljevali. V lesnopredelovalni<br />

<strong>in</strong> pohištveni panogi je uspelo<br />

Sloveniji povečati število podjetij<br />

v stroki za 7,5 odstotkov (na 1008),<br />

prihodke od prodaje za 24 odstotkov<br />

(na 1,3 milijarde evrov) <strong>in</strong> dodano<br />

vrednost na zaposlenega za<br />

23 odstotkov (na 38.511 evrov). <br />

Direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec pravi, da imamo v Sloveniji veliko lesa, da je gradnja z lesom energetsko uč<strong>in</strong>kovita. V leseni hiši se tudi bolje počutimo.<br />

Jurij Jančar/CBD<br />

Jurij Jančar/CBD<br />

Jurij Jančar/CBD<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


36<br />

DRUŽBA<br />

ROK ČAKŠ<br />

Janša prisluhnil Domov<strong>in</strong>i:<br />

SDS dobiva »svet modrecev«<br />

Redko se zgodi, da se nov<strong>in</strong>arska razmišljanja materializirajo v političnem svetu.<br />

Naključje ali ne, na večer zelo odmevnega komentarja na Domov<strong>in</strong>i z naslovom<br />

»Janez Janša bi moral poslušati V<strong>in</strong>ka Gorenaka« je upokojeni dolgoletni politik<br />

<strong>in</strong> nosilec diamantnega znaka SDS prejel klic predsednika svoje stranke.<br />

Janez Janša (64) je dr. Gorenaku<br />

(67) predlagal, da bi formiral tako<br />

imenovani »svet modrecev« – svet<br />

izkušenih <strong>in</strong> uglednih upokojenih<br />

članov SDS-a, ki bi stranki svetovali<br />

pri strateških vprašanjih. Od besed<br />

so prešli k dejanjem te dni, ko je bil<br />

svet formiran v neformalni obliki kot<br />

svetovalna pomoč pri pomembnejših<br />

strateških odločitvah.<br />

V SDS so za izjave o delovanju sveta<br />

pooblastili dr. V<strong>in</strong>ka Gorenaka, ki<br />

je za Domov<strong>in</strong>o povedal, da gre za neformalno<br />

skup<strong>in</strong>o bivših m<strong>in</strong>istrov,<br />

poslancev, veleposlanikov <strong>in</strong> drugih<br />

izkušenih članov največje opozicijske<br />

stranke z dolgo politično kilometr<strong>in</strong>o<br />

<strong>in</strong> bogatimi izkušnjami.<br />

Med približno desetimi člani »sveta<br />

modrecev« so denimo bivši dvakratni<br />

m<strong>in</strong>ister za kulturo Vasko Simoniti<br />

(72), m<strong>in</strong>ister za f<strong>in</strong>ance Andrej Šircelj<br />

(64), nekdanja poslanca Jožef Jerovšek<br />

(73) <strong>in</strong> Aleksander Zorn (76), dolgoletni<br />

župan <strong>in</strong> častni občan Ptuja ter veleposlanik<br />

v Beogradu Miroslav Luci (77),<br />

nekdanji glavni sekretar stranke <strong>in</strong> državni<br />

sekretar v kab<strong>in</strong>etu predsednika<br />

vlade Božo Predalič (65), bivši diplomat<br />

<strong>in</strong> generalni konzul Slovenije v Clevelandu<br />

Marcel Koprol (77) <strong>in</strong> še nekateri<br />

drugi. Za vse velja, da so upokojeni oziroma<br />

politično niso več aktivni.<br />

»Svet modrecev«, ki se bo v živo dobival<br />

dvakrat letno oziroma po potrebi,<br />

se ne bo ukvarjal z dnevno strankarsko<br />

politiko, temveč izključno s strateško<br />

usmeritvijo stranke. Vodstvu SDS-a<br />

bodo na njegovo prošnjo ali lastno pobudo<br />

svetovali denimo ob dilemah, kot je<br />

bilo vprašanje, ali po nenadnem odstopu<br />

Marjana Šarca (45) <strong>in</strong> padcu njegove koalicije<br />

stopiti v proces formiranja vlade ali<br />

se podati na predčasne volitve, ali pa o<br />

vseb<strong>in</strong>skih vprašanjih, kot je prihodnost<br />

konservativne politike na evropski ravni.<br />

Njihovo stališče za vodstvo stranke<br />

seveda ne bo zavezujoče.<br />

Čeprav je Janša za sestavo sveta angažiral<br />

prav V<strong>in</strong>ka Gorenaka, se ta otepa<br />

naziva voditelja »sveta modrecev«,<br />

temveč zase pravi, da bo kvečjemu koord<strong>in</strong>ator<br />

med sebi enakimi, zbiral bo<br />

stališča <strong>in</strong> jih v organizirani obliki posredoval<br />

vodstvu SDS-a. Prva priložnost<br />

za to bo že na srečanju Mednarodne<br />

zveze sred<strong>in</strong>skih demokratov (IDC-CDI),<br />

katere podpredsednik je Janez Janša, za<br />

katerega v svetu modrecev pripravljajo<br />

resolucijo za pravičnost, mir <strong>in</strong> svobodo.<br />

Srečanje bo 17. maja na Bledu. <br />

SDS.SI<br />

Svet modrecev bo vodil V<strong>in</strong>ko<br />

Gorenak (67), ki je prejemnik<br />

diamantnega znaka SDS.<br />

Nebojša Tejić/STA<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


DRUŽBA 37<br />

Kako bo svet stareš<strong>in</strong><br />

svoj svetovalni potencial<br />

oplemenitil tudi v praksi, bo<br />

v naslednjih mesecih <strong>in</strong> letih<br />

vredno pozorneje spremljati.<br />

Nebojša Tejić/STA<br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

Ja, ravno nasvete Domov<strong>in</strong>e je potreboval<br />

Janša, ki ji je trn v peti.<br />

Mefisto<br />

Stari Grki, očetje demokracije, so vedno<br />

imeli svet modrecev <strong>in</strong> to še kako manjka<br />

današnji vladi! Predvsem levi (pa tudi NSi se<br />

nič ne naslanja na Peterleta) pa stare modrece<br />

odganjajo proč od sebe.<br />

Kraševka<br />

Bomo počakali na izsledke njihovih modrovanj.<br />

Friderik<br />

Oblikovanje sveta modrecev je vsekakor<br />

pametna poteza Janeza Janše. Verjetno pa bi<br />

moral v ta svet pritegniti še nekaj ljudi. Upati<br />

je tudi treba, da jih bo poslušal.<br />

Andrej Muren<br />

KOMENTAR AVTORJA<br />

Andrej Šircelj (64),<br />

nekdanji m<strong>in</strong>ister za f<strong>in</strong>ance.<br />

Če je prisluhnil Domov<strong>in</strong>i,<br />

bo toliko raje dr. V<strong>in</strong>ku Gorenaku<br />

Vasko Simoniti (72),<br />

nekdanji kulturni m<strong>in</strong>ister.<br />

Za vrhunskega vodjo velja tisti, ki si<br />

izbere od sebe pametnejše svetovalce.<br />

Čeprav so Janezu Janši neredko očitali,<br />

da okoli sebe ustvarja <strong>in</strong>telektualno<br />

prazn<strong>in</strong>o <strong>in</strong> odriva preveč samosvoje<br />

glave, zgledne politične, diplomatske <strong>in</strong><br />

druge kariere članov novo formiranega<br />

»sveta modrecev« pričajo, da je v SDS še<br />

vedno zbranega veliko znanja, kilometr<strong>in</strong>e<br />

<strong>in</strong> izkušenj.<br />

Če Janša ne želi zgolj razbijati tabujev,<br />

da gre pri SDS-u – vsaj glede odločanja<br />

– za pr<strong>in</strong>cip »en mož – ena stranka«, je<br />

potezo predsednika vredno pohvaliti. Prav<br />

je, da se strateške odločitve sprejemajo<br />

v ožjem vodstvu strankarskih organizacij<br />

ali celo na vrhu piramide, pri predsedniku<br />

samem. Janša ima kot odličen politični<br />

strateg vse formalne <strong>in</strong> neformalne kompetence,<br />

da je njegova beseda zadnja.<br />

Če pa, preden je izrečena, prisluhne še<br />

modrim glavam, proces sprejemanja<br />

strateških odločitev zgolj še oplemeniti.<br />

V tem bo glavna vloga »sveta modrecev«<br />

z izkušenim dr. V<strong>in</strong>kom Gorenakom<br />

na čelu: da bodo oplemenitili politično<br />

usmeritev stranke, v kateri so oplemenitili<br />

tudi lastne kariere z najvišjimi funkcijami<br />

v državi <strong>in</strong> izven njenih meja, da se bogata<br />

zakladnica znanj ne upokoji skupaj z<br />

njimi, temveč se prenese na nove rodove<br />

politikov. Kako bo svet stareš<strong>in</strong> svoj svetovalni<br />

potencial oplemenitil tudi v praksi,<br />

bo v naslednjih mesecih <strong>in</strong> letih vredno<br />

pozorneje spremljati.<br />

Če se za konec dotaknemo še napol<br />

resne, napol šaljive pripombe iz naslova<br />

<strong>in</strong> uvoda: seveda si na Domov<strong>in</strong>i velikih<br />

zaslug za vzgib predsednika SDS-a, da dr.<br />

V<strong>in</strong>ku Gorenaku zaupa sestavo <strong>in</strong> vodenje<br />

sveta modrecev SDS-a, ne pripisujemo.<br />

Če pa je kaj na tem, da je naš komentar,<br />

da bi Janši koristilo kdaj pa kdaj prisluhniti<br />

modrim mislim dr. V<strong>in</strong>ka Gorenaka <strong>in</strong><br />

njemu podobnih, pomagal zagnati ta proces,<br />

pa lahko ugotovimo, da naše pisanje<br />

vendarle ne izzveni zmeraj v prazno.<br />

Dodamo lahko še, da predsednik<br />

SDS-a s tem razbija vtis, da gre za trmastega<br />

samodržca, gluhega za vse okoli<br />

sebe, kakor ga prikazujejo predvsem<br />

politični nasprotniki <strong>in</strong> levi mediji.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


38<br />

DRUŽBA<br />

PETER MERŠE<br />

Komentar<br />

Kako ravnati z otrokom, ki<br />

doživlja ali povzroča nasilje<br />

Potem ko je 13-letni osnovnošolec v Beogradu pobil sedem učenk <strong>in</strong> učencev ter<br />

varnostnika, ranil pa še pet drugih učencev <strong>in</strong> učiteljico zgodov<strong>in</strong>e, se Srbija <strong>in</strong> z njo ves<br />

svet v šoku sprašuje, kaj je mirnega <strong>in</strong> nadarjenega učenca vodilo do strahotnega dejanja,<br />

ki ga je načrtoval več tednov, izvedel pa natančno <strong>in</strong> hladnokrvno.<br />

Med možnimi motivi za<br />

dejanje se omenja tudi<br />

medvrstniško nasilje, katerega<br />

žrtev je očitno bil<br />

tr<strong>in</strong>ajstletnik, ki je izvedel pokol. Nedavno<br />

nasilje nad osnovnošolko v<br />

Celju pa je opozoril, da je nasilja vse<br />

več tudi pri nas. Kot opozarja priznani<br />

psiholog dr. Andrej Perko (70), se<br />

podoben pokol kot v Beogradu lahko<br />

zgodi tudi pri nas. Tudi s tega vidika se<br />

je ključno zavedati pomena <strong>in</strong> preprečevanja<br />

medvrstniškega nasilja, zato<br />

smo zbrali nekaj ključnih poudarkov<br />

sistemskega pristopa k medvrstniškemu<br />

nasilju, ki jih podajata Inštitut za<br />

krim<strong>in</strong>ologijo ter psiholog Perko.<br />

Medvrstniško nasilje ni le problem<br />

šole, ampak celotne skupnosti, zato<br />

je za njegovo omejevanje ključen partnerski<br />

odnos med vsemi deležniki, od<br />

šole <strong>in</strong> staršev do lokalne skupnosti.<br />

Razumeti pa ga je treba tudi v povezavi<br />

z drugimi oblikami nasilja – medosebnim<br />

na različnih ravneh, <strong>in</strong>stitucionalnim,<br />

simbolno-kulturnim ter<br />

strukturnim nasiljem v družbi. Zaradi<br />

neravnovesja moči med nasilnežem <strong>in</strong><br />

žrtvijo je rešitev običajno možna le z<br />

zunanjim posredovanjem. Da ga sploh<br />

zaznamo, pa je ključno opolnomočenje<br />

prič, da si upajo nasilje naznaniti.<br />

Potrebno pa je tudi ustvarjanje medvrstniške<br />

d<strong>in</strong>amike, ki ravna odvračalno<br />

že ob samem pojavu nasilja. Nasilje po<br />

oceni Inštituta za krim<strong>in</strong>ologijo doživi<br />

vsak peti otrok, povzroči pa vsak<br />

deseti, pri čemer so tudi povzročitelji<br />

pogosto žrtve nasilja. O njem še posebej<br />

težko spregovorijo fantje v višjih<br />

razredih osnovne šole, saj se bojijo, da<br />

bi ob razkritju izpadli nemožati.<br />

NEMAŠČEVALNE POSLEDICE<br />

Za celovitejše razumevanje dogajanja<br />

se je v posameznih primerih nasilja<br />

poleg osebnostnih značilnosti vpletenih<br />

pomembno pozanimati tudi o<br />

medosebnih odnosih, značilnostih<br />

situacije ter odnosih, v katerih se nahaja<br />

mladostnik, saj se njegove poteze,<br />

ki se vpletajo v nasilje, oblikujejo pod<br />

vplivom neželenih socialnih okolišč<strong>in</strong><br />

V Srbiji so bili množični protesti<br />

proti nasilju z orožjem.<br />

<strong>in</strong> odzivov okolja na nanj. Bistveno je,<br />

da se dosledno odzovemo na vsak primer<br />

zaznanega nasilja. Posledice za<br />

povzročanje nasilja naj bodo neprijetne,<br />

a vzgojne <strong>in</strong> poučne, ne pa maščevalne,<br />

saj bi maščevanje nedopustno<br />

vedenje še okrepilo, nasilneža pa<br />

učvrstilo v ozki razvrednoteni vlogi <strong>in</strong><br />

identiteti. Prispevalo bi torej k molku<br />

o nasilju v prihodnje. Nasilje je treba<br />

razumeti tudi v kontekstu vrstniške<br />

skup<strong>in</strong>e, ki prijatelja zaščiti <strong>in</strong> pogosto<br />

zaradi prijateljske vloge nasilja niti ne<br />

prepozna, saj je nasilje nekaj, kar počnejo<br />

zlobneži, ne pa prijatelji.<br />

PROFIMEDIA<br />

Posledice za povzročanje<br />

nasilja naj bodo neprijetne,<br />

a vzgojne <strong>in</strong> poučne,<br />

ne pa maščevalne.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


DRUŽBA<br />

39<br />

Atentatorja je srbska policija aretirala.<br />

PROFIMEDIA<br />

ZAZNAVANJE NASILJA<br />

Pri otrocih, ki izkušajo medvrstniško<br />

nasilje, lahko prihaja do sprememb v<br />

čustvovanju <strong>in</strong> vedenju, poslabšanja<br />

psihičnega <strong>in</strong> fizičnega zdravja, spremenjenega<br />

odnosa do šole, vrstniške<br />

skup<strong>in</strong>e <strong>in</strong> druž<strong>in</strong>e ter slabšega učnega<br />

uspeha. Najhuje za otroka je, če odgovornost<br />

za nasilje pripisuje sam sebi,<br />

zato je ključno, da ima otrok osebo, na<br />

katero se lahko obrne. Gradnja zaupnega<br />

odnosa med staršem <strong>in</strong> otrokom, ki<br />

bo tako zmožen zaupati svoje stiske,<br />

je ključna, prav tako opažanje sumljivih<br />

sprememb pri otroku, ki jih je treba<br />

brez odlašanja preveriti, da ugotovimo,<br />

s čim so povezane. To dosežemo z iskrenim<br />

zanimanjem zanj, pogovorom <strong>in</strong><br />

poslušanjem, opazovanjem sprememb<br />

pri otroku ter zagotavljanjem ljubečega<br />

<strong>in</strong> varnega mesta. Otroke obravnavajmo<br />

tako, kot bi želeli, da otroci obravnavajo<br />

drug drugega. Otrokov ustrezen<br />

odnos do sebe je najboljši obet za njegov<br />

ustrezen odnos do sovrstnic <strong>in</strong> sovrstnikov.<br />

Odnos do sebe pa otrok razvija<br />

na podlagi našega odnosa do njega.<br />

POZNAVANJE OTROKA<br />

Otroci, ki izvajajo nasilje, to običajno<br />

počnejo kot prilagoditev na okolišč<strong>in</strong>e,<br />

v katerih živijo, zato je tudi nasilno<br />

vedenje treba razumeti, vendar ne<br />

odobravati. Z nasiljem skuša otrok nekaj<br />

doseči ali se (morda hkrati) nečemu<br />

izogniti, uresničiti svojo potrebo ali<br />

vrednoto, se razbremeniti neprijetnih<br />

čustev, potrditi, uveljaviti, doseči prevlado<br />

ali pripadnost skup<strong>in</strong>i.<br />

Ključno je dobro poznavanje otroka<br />

ter njegovih stisk <strong>in</strong> odnosov. Izbruhi<br />

hujšega medvrstniškega nasilja v<br />

šoli imajo praviloma daljšo zgodov<strong>in</strong>o,<br />

pogosto so stopnjevana posledica<br />

preteklega prezrtega ali neustrezno<br />

obravnavanega nasilja. Posebej nevarna<br />

je situacija, ko nezaščiten otrok<br />

doživlja raznovrstno nasilje daljši čas.<br />

V njem se kopičita zamera <strong>in</strong> težnja po<br />

skrajno nasilnem povračilu. Povzročitelji<br />

najhujših oblik nasilja v šoli so pogosto<br />

sami žrtve v vrstniški hierarhiji<br />

izključevanja, trp<strong>in</strong>čenja <strong>in</strong> poniževanja.<br />

Naposled niso našli nenasilnega<br />

PROBLEM JE V DRUŽINI<br />

Zaščititi mlade, ki so tarča nasilja,<br />

pa je težko, v <strong>in</strong>tervjuju za Slovenske<br />

novice opozarja dr. Andrej Perko, ki<br />

ključno vlogo vidi v druž<strong>in</strong>i, ki pa jo<br />

postmoderni čas uk<strong>in</strong>ja <strong>in</strong> zanika. To<br />

še posebej velja za ključne vloge v druž<strong>in</strong>i,<br />

torej očeta <strong>in</strong> mater. Opozarja pa<br />

tudi na odsotnost reda <strong>in</strong> vertikalne<br />

avtoritete, kar vodi v kaos. Ta je še posebej<br />

posledica odsotnosti očetovske<br />

vloge. »Statistično gledano je tako, da<br />

iz patoloških druž<strong>in</strong> prihajajo patološki<br />

otroci. Starši so bolni, negotovi <strong>in</strong><br />

otrokom ne znajo postavljati mej, saj z<br />

izhoda iz situacije, ki so jo doživeli kot<br />

brezupno. Tudi dolgočasenje v šoli<br />

predstavlja tveganje za medvrstniško<br />

nasilje. V duhamornih situacijah, v<br />

katerih otroci ne vidijo možnosti za<br />

uresničitev svoje vrednote oziroma<br />

zanimanja, je nasilje do drugih otrok<br />

lahko nadvse priročno sredstvo za<br />

kratkočasenje.<br />

Med ukrepi, ki pomagajo nasilnim<br />

učencem, navajajo temeljit pogovor,<br />

jasno strukturo domačega <strong>in</strong> šolskega<br />

vsakdana, postavljanje meja, soočanje<br />

z neprijetnimi vzgojnimi posledicami<br />

<strong>in</strong> učenje emocionalnih vešč<strong>in</strong>. Poskrbeti<br />

je treba, da ukvarjanje z nasilnim<br />

otrokom ni doživeto kot nagrada za<br />

neprimerno vedenje.<br />

njimi raje prijateljujejo, ker se bojijo,<br />

da jih otroci ne bi imeli radi. Za njihovo<br />

ljubezen napravijo vse, s tem pa jih<br />

uničujejo, ker ni več jasne hierarhije.«<br />

S permisivno vzgojo človek postane<br />

Bog <strong>in</strong> nima več razvitega moralnega<br />

čuta. Tako nastanejo psihopatske<br />

osebnostne strukture brez vesti <strong>in</strong><br />

moralnega čuta, opozarja Perko, ki<br />

tudi pravi, da je storilce treba kaznovati,<br />

da ugotovijo, da imajo dejanja<br />

svoje posledice. »Tukaj se skriva ključ<br />

do morale. Občutek krivde <strong>in</strong> kazen<br />

mora sprejeti nase.« Namesto tega pa<br />

se danes sistem prilagaja storilcu. <br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


40<br />

DRUŽBA<br />

Psiholog Perko: KAJ JE VZROK<br />

ZA STRELSKE POHODE OTROK<br />

»Gre za stvari, ki prihajajo iz zahodnega sveta, ki je postal povsem dekadenten,« pravi psiholog Andrej Perko.<br />

Po tragediji v Beogradu, v kateri je 13-letnik postrelil svoje sošolce <strong>in</strong> učiteljico, se vrstijo odmevi, razmišljanja,<br />

stališča strokovnjakov, kaj gre v družbi narobe, da do takšnih stvari prihaja.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Objavljamo ekskluzivni pogovor<br />

s psihologom dr. Andrejem<br />

Perkom (70), ki smo ga<br />

povprašali predvsem o tem,<br />

ali je napad res posledica zahodnih<br />

vrednot, kot je dejal srbski m<strong>in</strong>ister za<br />

izobraževanje, Branko Ružić (47). Psiholog<br />

dr. Andrej Perko je prepričan, da<br />

gre pri takšnih napadih za mešanico<br />

posledic družbenih razmer, ki mladostnikom<br />

popuščajo do te mere, da se<br />

ne morejo razviti v odrasle <strong>in</strong> moralne<br />

osebnosti. »Gre za simptom družbenih<br />

razmer. Pri tem napadu gre za postmoderni<br />

čas, neomarksizem, ki oblikuje<br />

novega človeka <strong>in</strong> s tem tudi mlad<strong>in</strong>o<br />

ter otroke. Slednji odraščajo brez vsake<br />

odgovornosti. Do njih je treba po tej<br />

ideologiji sočutno pristopati, Bog varuj,<br />

da se jim kaj prepove. Tako se ne<br />

morejo razviti v normalne, odrasle <strong>in</strong><br />

moralne osebnosti,« Perko opisuje napačne<br />

vzgojne pristope.<br />

Otroci tako ostanejo na fazi razvoja,<br />

ko ne vedo, kaj je prav <strong>in</strong> kaj ne, ter<br />

nimajo občutka, da so nekaj naredili<br />

narobe <strong>in</strong> da so nečesa krivi. To se<br />

lahko hitro prelije v psihopatstvo. »Iz<br />

takšnih frustracij lahko stvar eskalira<br />

v agresijo, torej v takšen napad, kot<br />

smo mu bili priča.« Ob tem Perko poudarja<br />

tudi, da bi eden izmed razlogov<br />

lahko bil tudi uživanje marihuane med<br />

mladostniki. Gre za problem, s katerim<br />

se v Sloveniji nočemo ukvarjati: »Po<br />

podatkih iz Belgije je vsebnost THC v<br />

marihuani že 90 odstotkov. Zato se v<br />

tuj<strong>in</strong>i uživanje marihuane že povezuje<br />

z zelo nasilnimi dejanji <strong>in</strong> agresijo ter<br />

tudi uboji <strong>in</strong> poboji. Pri nas o tem ne<br />

želimo govoriti, ker smatramo marihuano<br />

za super stvar. Gre za zasvojenost,<br />

ki sprem<strong>in</strong>ja možgane, povzroča<br />

agresijo <strong>in</strong> bi lahko bila tudi razlog za<br />

takšna dejanja.« Zato se Perko str<strong>in</strong>ja s<br />

srbskim m<strong>in</strong>istrom za izobraževanje,<br />

da so krive zahodne vrednote: »Da,<br />

med vsem drugim je razlog tudi to. Gre<br />

za stvari, ki prihajajo iz zahodnega sveta,<br />

ki je postal povsem dekadenten.« <br />

Jaka Krenker/DOMOVINA<br />

Dr. Andrej Perko (70):<br />

V tuj<strong>in</strong>i redno uživanje marihuane<br />

povezujejo z agresivnostjo mladih.<br />

PROFIMEDIA<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


PREDSTAVITEV KNJIGE<br />

O, srečni dom nad zvezdami<br />

Ponedeljek, 15. maj 2023, ob 20.00<br />

v župnijskem domu v Štepanji vasi, Ljubljana<br />

Gost: Ivan Sivec, avtor knjige<br />

Moderator: T<strong>in</strong>o Mamić<br />

Sreda, 17. maj 2023, ob 19.45 v Šturjah<br />

Gosta:<br />

- Ivan Sivec, avtor knjige<br />

- Ivan Albreht, duhovnik <strong>in</strong> poznavalec Terčeljevega življenja<br />

Moderator: T<strong>in</strong>o Mamić<br />

Ivan Sivec,<br />

avtor knjige<br />

Ivan Albreht,<br />

duhovnik <strong>in</strong> poznavalec Terčeljevega življenja<br />

Vabljeni, da se nam pridružite <strong>in</strong> na dogodek povabite tudi druge!<br />

Če je še nimate, boste knjigo lahko kupili<br />

na dogodku po ugodnejši ceni.<br />

Na voljo pa je tudi v spletni trgov<strong>in</strong>i Iskreni.<br />

KUPI PREK SPLETA<br />

T: 064 135 136 E: <strong>in</strong>fo@iskreni.net<br />

www.iskreni.net/trgov<strong>in</strong>a/product/o-srecni-dom-nad-zvezdami


42<br />

MEDIJI<br />

PETER MERŠE<br />

Komentar<br />

Ali slovenski nov<strong>in</strong>arji<br />

sploh razumejo, kaj pomeni<br />

SVOBODA MEDIJEV<br />

Ob svetovnem dnevu svobode medijev smo izvedeli, da je Slovenija napredovala za štiri<br />

mesta <strong>in</strong> je sedaj na 50. mestu med 180 preučenimi državami, še pred nekaj leti pa smo<br />

zasedali 36. mesto. Kot je c<strong>in</strong>ično že pred kakšnim letom napovedalo več komentatorjev,<br />

je ključni razlog za dvig na lestvici menjava vlade. V tej luči je pričakovati, da bo Slovenija<br />

v prihodnjih letih še napredovala, saj letošnja lestvica ocenjuje razmere za leto 2022,<br />

ko je bil del leta na oblasti še Janez Janša (64).<br />

To priznava celo Pavol Szalai, ki<br />

je pri Nov<strong>in</strong>arjih brez meja,<br />

organizaciji, ki pripravlja vsakoletno<br />

lestvico, pristojen za<br />

Evropsko unijo <strong>in</strong> Balkan. Uradno je<br />

za dvig na lestvici odgovorno to, da v<br />

državi ni sistemske nastrojenosti proti<br />

nov<strong>in</strong>arjem. Povedano drugače: Predsednik<br />

vlade na Twitterju ne izraža<br />

kritičnega mnenja zoper nov<strong>in</strong>arsko<br />

delo. Izražanje na druge nač<strong>in</strong>e <strong>in</strong><br />

predvsem konkretna dejanja namreč<br />

niso bistveni. Čeprav smo lahko veseli,<br />

da nov<strong>in</strong>arji v Sloveniji dejansko nismo<br />

preganjani <strong>in</strong> svoje delo več<strong>in</strong>oma<br />

opravljamo brez strahu, 50. mesto za<br />

demokratično državno nikakor ni zavidljiv<br />

rezultat. Cvet slovenskega nov<strong>in</strong>arstva<br />

je tako predstavil razloge,<br />

zakaj po njihovem mnenju nismo višje.<br />

Celotno dogajanje se je vrtelo okoli<br />

RTV Slovenija, izpostavljeni pa so bili<br />

cenzura, spletni napadi, ustrahovanje,<br />

fizično nasilje <strong>in</strong> varnostne razmere.<br />

KOLESARSKI PROTESTNIKI<br />

Z malce ironije lahko ugotovimo, da so<br />

za vzpon po lestvici v veliki meri torej<br />

odgovorni kolesarski protestniki, ki so<br />

letos opešali, saj se je prav med njihovimi<br />

protesti zgodilo največ napadov na<br />

nov<strong>in</strong>arje <strong>in</strong> reporterje v zadnjih letih.<br />

Za še vedno sorazmerno slab rezultat<br />

pa je odgovorno vodstvo RTV Slovenija,<br />

ki si upa narediti red – odrezati kadre, ki<br />

nič ne delajo <strong>in</strong> le prejemajo visoko plačo,<br />

ne tolerirati zlorab programskega<br />

časa v propagandne namene ter imeti<br />

nekaj pridnih nov<strong>in</strong>arjev, ki delo opravijo<br />

tudi takrat, ko nekateri njihovi kolegi<br />

stavkajo. No, <strong>in</strong> nekaj nevljudnežev,<br />

ki pišejo komentarje na <strong>in</strong>ternetu. Pri<br />

tem se kot spletni napadi na nov<strong>in</strong>arje<br />

pogosto razumejo tviti Janeza Janše, ki<br />

že eno leto ni več na oblasti.<br />

REALNI PROBLEMI<br />

Ob vsem tem pa so bile povsem spregledane<br />

dejanske resne grožnje svobodi<br />

medijev v zadnjem letu. Priča smo bili<br />

prevzemu <strong>in</strong> čistki ter cenzuri že objavljenih<br />

člankov na največjem spletnem<br />

portalu v Sloveniji – Siolu. Videli smo<br />

brutalen poskus prevzema RTV Slovenija,<br />

za kar so vladajoči spisali celo zakon,<br />

ki ga je na koncu ustavila presoja<br />

Ustavnega sodišča, na katerega se še<br />

vedno vrši politični pritisk. Težava je<br />

tudi koncentracija lastništva nekaterih<br />

drugih medijev, denimo t. i. Odlazkov<br />

imperij, z nepreglednimi <strong>in</strong> nestrateškimi<br />

lastniškimi strukturami. Spomnimo<br />

se tudi neprofesionalnih potez<br />

Stavke nov<strong>in</strong>arjev RTV Slovenija<br />

se je udeležila tudi m<strong>in</strong>istrica<br />

Asta Vrečko (38).<br />

Posnetek zaslona<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


MEDIJI<br />

43<br />

RSF.ORG<br />

Mojce Šet<strong>in</strong>c Pašek (51) izvaja<br />

neke vrste <strong>in</strong>kvizicijo nad mediji,<br />

ki so kritični do aktualne vlade.<br />

Nace Hočevar/STA<br />

Po oceni Nov<strong>in</strong>arjev brez meja (RSF) je svoboda medijev v osmih državah<br />

sveta dobra (zelena barva), v 44 zadovoljiva (rumena barva, v to skup<strong>in</strong>o<br />

spada tudi Slovenija), v 55 problematična, v 42 težka <strong>in</strong> v 31 zelo resna<br />

(rdeča barva).<br />

največje komercialne televizije, kot je<br />

predvajanje <strong>in</strong>tervjuja s premierjem, ki<br />

ga je opravila kar njegova zasebna partnerka.<br />

Glede njegovega nastanka še<br />

vedno čakamo relevantne <strong>in</strong>formacije,<br />

saj se kab<strong>in</strong>et predsednika vlade na vse<br />

pretege izmika odgovorom na naša nov<strong>in</strong>arska<br />

vprašanja.<br />

Najbolj v nebo vpijoč primer kršenja<br />

nov<strong>in</strong>arske svobode pa je parlamentarna<br />

komisija nekdanje nov<strong>in</strong>arke<br />

<strong>in</strong> urednice, danes pa poslanke<br />

Svobode, Mojce Šet<strong>in</strong>c Pašek (51), ki<br />

izvaja neke vrste <strong>in</strong>kvizicijo nad mediji,<br />

ki so kritični do aktualne vlade,<br />

med drugimi tednikom Demokracija,<br />

televizijo Nova24TV <strong>in</strong> portalom<br />

Požareport. Parlamentarci v komisiji<br />

posegajo tudi v poslovne <strong>in</strong>formacije<br />

preiskovanih medijev. Namesto opozoril<br />

glede dejanskih resnih problemov<br />

spremljamo razočarane ugotovitve, da<br />

vladi ni uspelo sistemsko zagotoviti<br />

Svoboden <strong>in</strong> neodvisen<br />

je lahko le medij, ki je<br />

f<strong>in</strong>ančno neodvisen od vseh,<br />

razen od svojega bralstva,<br />

kateremu je odgovoren.<br />

neodvisnosti javnega medija. Pozor, še<br />

vedno govorimo o poskusu prevzema<br />

RTV Slovenija na Orbanov nač<strong>in</strong>, ki je<br />

Madžarsko uvrstil več kot 20 mest nižje<br />

od nas. Vlada pa medtem napoveduje<br />

rešitve za tiskane medije, ki so med<br />

vsemi v državi najmanj pluralni.<br />

Vršilec dolžnosti direktorja Direktorata<br />

za medije je tako kar nekdanji<br />

nov<strong>in</strong>ar enega izmed tiskanih medijev,<br />

katerim pripravljajo pomoč. Pri<br />

tem medijski strokovnjaki opozarjajo,<br />

da je za dejansko medijsko svobodo<br />

ključna prav neodvisnost medijev<br />

od državnega f<strong>in</strong>anciranja. Vse to žal<br />

jemlje kredibilnost takšnim lestvicam,<br />

pri ustvarjanju katerih se ustvarjalci<br />

pogovorijo zgolj z izbrano elito, ki<br />

ne predstavlja celotnega medijskega<br />

spektra. Združenje nov<strong>in</strong>arjev <strong>in</strong> publicistov<br />

glede stanja v Sloveniji sploh<br />

ni bilo povprašano. Slednje posledično<br />

ugotavlja, da je lestvica narejena<br />

na podlagi nepopolnih podatkov, kar<br />

vzbuja dvom v njeno verodostojnost.<br />

NOVINARSKA SVOBODA<br />

Svoboda medijev je pravica, ki je v domeni<br />

tako nov<strong>in</strong>arjev kot javnosti.<br />

Nov<strong>in</strong>arji smo v prvi vrsti poklicani,<br />

da jo branimo s svojim profesionalnim<br />

delom <strong>in</strong> <strong>in</strong>tegriteto. Tokrat smo padli<br />

na celi črti. Ukvarjali smo se z obrobnimi<br />

<strong>in</strong> namišljenimi problemi, spregledali<br />

pa ključne <strong>in</strong> celo pozdravljali<br />

akcije, ki svobodo medijev še dodatno<br />

ogrožajo. Za svobodo medijev je ključna<br />

tudi njihova f<strong>in</strong>ančna neodvisnost<br />

<strong>in</strong> pluralnost. Tukaj pride v ospredje<br />

vloga javnosti, ki medije bere <strong>in</strong> z naročn<strong>in</strong>ami<br />

ter donacijami tudi podpira.<br />

Svoboden <strong>in</strong> neodvisen je lahko le medij,<br />

ki je f<strong>in</strong>ančno neodvisen od vseh,<br />

razen od svojega bralstva, kateremu je<br />

odgovoren, <strong>in</strong> ima na dolgi rok vzdržen<br />

f<strong>in</strong>ančni model, da se mu ni treba prodajati<br />

politiki ali kapitalu, ki ga držita<br />

pri življenju.<br />

Medij podajanja vseb<strong>in</strong>e ni bistven,<br />

ne glede na to, ali gre za časopisni papir,<br />

televizijo, radio, splet ali nove platforme.<br />

Bistvene so nov<strong>in</strong>arske ekipe, ki<br />

opravljajo raziskovalno delo <strong>in</strong> ustvarjajo<br />

vseb<strong>in</strong>e. Te pa so lahko branik svobode<br />

medijev le takrat, ko so neodvisne.<br />

Če so vodilni v našem cehu pogrnili na<br />

celi črti, imate bralci priložnost, da opravite<br />

svoj del odgovornosti <strong>in</strong> podprete<br />

neodvisno nov<strong>in</strong>arstvo tam, kjer menite,<br />

da se to poslanstvo dobro opravlja.<br />

Nov<strong>in</strong>arska svoboda je morda človekova<br />

pravica, ampak ni samoumevna<br />

<strong>in</strong> zanjo se je treba boriti. Če tega ne<br />

delamo oz. počnemo na napačen nač<strong>in</strong>,<br />

pademo na 50. mesto, lahko pa<br />

tudi nižje. Samo nov<strong>in</strong>arji <strong>in</strong> bralstvo<br />

skupaj lahko branimo to pravico. Enim<br />

brez drugih ne bo uspelo.<br />

<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


44<br />

PISMO S ŠKOTSKE<br />

IZIDOR BENEDIČIČ<br />

PROFIMEDIA<br />

Kolumna<br />

Škotski pogled na kronanje<br />

Karla III. JE DRUGAČEN<br />

Vsako kraljevo kronanje je po svoje zgodov<strong>in</strong>ski dogodek, toda kronanje Karla III.<br />

je pritegnilo še posebno veliko pozornosti. Najprej zato, ker je od kronanja kraljice<br />

Elizabete II. – dogodka, ki ga redkokdo še pomni – m<strong>in</strong>ilo že 70 let. Predvsem pa je<br />

Združeno kraljestvo ed<strong>in</strong>a evropska država z dovolj spoštovanja do lastne tradicije,<br />

da priredi kronanje z vsem potrebnim bliščem <strong>in</strong> pompom.<br />

Obred kronanja Karla III. (70)<br />

je »posodobljen« z nekaj<br />

kozmetičnimi popravki, kot<br />

je vključitev predstavnikov<br />

drugih religij <strong>in</strong> spremenjeno besedilo<br />

zaobljube zvestobe novemu vladarju.<br />

Vse to so storili, da bi šla monarhija v<br />

korak s časom, ker želi biti kralj vključujoč<br />

<strong>in</strong> povezovalen. Komu te spremembe<br />

v resnici godijo, ni povsem<br />

jasno. Nasprotniki monarhije nikoli ne<br />

bodo zadovoljni s kraljem, povprečen<br />

Britanec pa ne bo sprememb niti opazil.<br />

Vsekakor je – vsaj v Angliji – kraljevo<br />

kronanje velik dogodek, ki ga ljudje<br />

sprejemajo z močnimi čustvi, bodisi s<br />

prezirom bodisi z navdušenjem.<br />

Na severu, na Škotskem, pa je<br />

vzdušje manj evforično. Seveda sta<br />

tudi tu ljudi prevzeli veličastnost <strong>in</strong><br />

enkratnost dogodka, tudi dodaten<br />

dela prost dan vsekakor blagodejno<br />

vpliva na razpoloženje ljudi. Več<strong>in</strong>oma<br />

pritrjujejo, da bodo kronanje gotovo<br />

spremljali po televiziji, toda v isti sapi<br />

prostodušno priznajo, da le zato, ker<br />

gre za enkraten dogodek <strong>in</strong> ker želijo<br />

spremljati del zgodov<strong>in</strong>e. Izjema so<br />

morda nekatere gospe, ki jih zanima<br />

predvsem obleka pr<strong>in</strong>cese Kate. Kot<br />

bolj objektivno oceno ljudskega navdušenja<br />

lahko primerjamo število registriranih<br />

uličnih zabav ob kronanju.<br />

V mestecu Barnstaple v Devonu na<br />

jugozahodu Anglije jih bo toliko kot v<br />

Glasgowu, največjem mestu na Škot-<br />

Kralja Karla je okronal anglikanski<br />

primas, canterburyjski<br />

nadškof Just<strong>in</strong> Welby (67),<br />

poročeni mož <strong>in</strong> oče šestih otrok.<br />

92 <strong>97</strong> 11. 6. 4. 5. 2023


PISMO S ŠKOTSKE<br />

45<br />

Kralj Karel bi Škote<br />

bolj pridobil, če se ne bi<br />

»moderniziral« <strong>in</strong> bi se<br />

enkrat v življenju podal v<br />

Scone, si nadel škotsko krono<br />

<strong>in</strong> poprijel za škotsko žezlo.<br />

skem. Razlika? Glasgow ima okoli pol<br />

milijona prebivalcev, Barnstaple pa jih<br />

premore komaj 20.000.<br />

ZELO ANGLEŠKI OBRED<br />

Naj pridam še anekdoto. Konec aprila<br />

smo po maši sedeli v župnijski dvorani<br />

<strong>in</strong> se pomenkovali ob čaju. Beseda je<br />

nanesla tudi na bližajoče se kronanje <strong>in</strong><br />

začeli smo ugotavljali, da na Škotskem<br />

ni prav posebnega navdušenja nad kraljevo<br />

druž<strong>in</strong>o. Domači župnik Michael<br />

John je dodal: »Spom<strong>in</strong>jam se, kako je<br />

bilo ob smrti pr<strong>in</strong>cese Diane – takrat<br />

Kralj Karel je bil kronan<br />

samo z britansko krono,<br />

s škotsko pa (še) ne...<br />

mi je bilo kakih 18 let. Ob času nesreče<br />

je bila kraljeva druž<strong>in</strong>a na Škotskem, v<br />

Balmoralu. Takrat so silno pritiskali na<br />

kraljico Elizabeto, naj se vendar vrne<br />

v London. To se mi je zdelo čudno, saj<br />

je vendar že bila na svoji zemlji, v svoji<br />

deželi. Na koncu je le popustila <strong>in</strong> se<br />

vrnila na jug. Bil sem pretresen. Zakaj<br />

vendar gre? Mar ni tudi tukaj doma?«<br />

Od Dian<strong>in</strong>e smrti je preteklo že kar<br />

nekaj vode, a zgodba dobro prikazuje<br />

odnos kraljeve druž<strong>in</strong>e <strong>in</strong> škotskega<br />

naroda. S škotske perspektive je kronanje<br />

zelo angleški obred. Poteka v Londonu,<br />

z angleškimi kraljevimi dragulji,<br />

v anglikanski cerkvi. Obred je zanimivo<br />

gledati po televiziji, toda v svojem<br />

bistvu se nas na severu stvar skorajda<br />

ne tiče. Britanski kraljevi druž<strong>in</strong>i pogosto<br />

očitajo, da s svojo vzvišenostjo<br />

<strong>in</strong> zapravljanjem davkoplačevalskega<br />

denarja izgublja zaupanje ljudi. Morda<br />

je v tem nekaj resnice. Toda če bi kralj<br />

Karel zares želel znova vneti srca ljudi<br />

za monarhijo, se mu ne bi bilo treba<br />

prilagajati trenutnim trendom. Veliko<br />

več bi storil, če bi se enkrat v življenju<br />

podal v Scone, si nadel škotsko krono<br />

<strong>in</strong> poprijel za škotsko žezlo. Prvo ne bo<br />

prepričalo nikogar, slednje pa bi ga priljubilo<br />

celotnemu narodu. <br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


46<br />

SVET<br />

RENATO<br />

PODBERSIČ ML.<br />

Ob 75. obletnici nastanka<br />

MODERNEGA IZRAELA<br />

Na predvečer britanskega umika iz Palest<strong>in</strong>e, 14. maja 1948, so Judje v muzeju<br />

v Tel Avivu razglasili svojo državo (hebr. Eretz Israel), ki je nastala po vzoru zahodnih<br />

demokratičnih držav. Pot do tja pa je bila dolga <strong>in</strong> zavita, vmes pa spodbujena<br />

tudi z grozljivo izkušnjo holokavsta.<br />

Komentar<br />

Po biblijskem izročilu se je zgodov<strong>in</strong>a<br />

Judov začela na začetku<br />

drugega tisočletja pred Kristusom<br />

v kaldejskem mestu Ur. V<br />

puščavskem okolju je začel Abraham,<br />

praoče hebrejskega ljudstva, razglašati<br />

svoje poglede na svet. Zanj je obstajal<br />

samo Bog, Jahve, ki je bil stvarnik neba <strong>in</strong><br />

zemlje. Judovsko izročilo pravi, da je Jahve<br />

sklenil večno zavezo z Abrahamom <strong>in</strong><br />

njegovimi potomci. Abrahama je poslal v<br />

novo domov<strong>in</strong>o, biblijski Kanaan.<br />

DEDIČI KNJIGE<br />

Judje, kristjani <strong>in</strong> muslimani so se razvili<br />

iz vere očaka Abrahama <strong>in</strong> zvestobe<br />

enemu Bogu – Bogu Očetu. V zgodov<strong>in</strong>i<br />

zasledimo več oblik monoteizma zunaj<br />

ambrahamskega izročila, vendar se<br />

nikjer niso teološko <strong>in</strong> socialno strukturirale<br />

do stopnje uveljavljene religije.<br />

Z judovstvom si kristjani delimo tudi<br />

svete spise. Prvi del Biblije, Stara zaveza,<br />

izvira v celoti od judovskih avtorjev,<br />

torej je več kot polovica krščanske Biblije<br />

enaka judovski zbirki svetih knjig.<br />

JUDJE V DIASPORI<br />

Po dveh velikih judovskih uporih proti<br />

rimskemu imperiju (v letih od 66 do 70<br />

oziroma med letoma 73 <strong>in</strong> 74 ter v letih<br />

od 132 do 135) je bila Judeja opustošena,<br />

skoraj celotno judovsko prebivalstvo je<br />

bilo pobito oz. odpeljano v izgnanstvo.<br />

Tudi ozemlje Italije so po letu 70 n. št.<br />

preplavili judovski ujetniki <strong>in</strong> izgnanci.<br />

Konec je bilo sanj o judovski neodvisnosti,<br />

začelo se je obdobje razseljenosti po<br />

svetu <strong>in</strong> okrepila se je judovska diaspora.<br />

V resnici so sicer maloštevilni Judje<br />

vztrajali v Judeji <strong>in</strong> Samariji, predvsem<br />

pa v Galileji, tako da lahko govorimo o<br />

nadaljevanju judovske prisotnosti v Palest<strong>in</strong>i.<br />

Po uničenju templja <strong>in</strong> rimskih<br />

posegih v Judeji se je moralo judovstvo<br />

prilagoditi novim razmeram. Njegovo<br />

duhovno središče v jeruzalemskem<br />

templju je bilo uničeno, prav tako z njim<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023<br />

povezana visoka duhovšč<strong>in</strong>a. S<strong>in</strong>agoge<br />

v diaspori so postale osrednja <strong>in</strong>stitucija,<br />

hkrati pa so nastala osnovna besedila<br />

o judovstvu, kot sta Mišna <strong>in</strong> Talmud.<br />

V tem času se je oblikovalo rab<strong>in</strong>sko judovstvo,<br />

ki je prevladalo v nadaljnjem<br />

razvoju judovske vere, nač<strong>in</strong>a življenja<br />

<strong>in</strong> mišljenja. Kljub poznejšim različnim<br />

reformnim poskusom je rab<strong>in</strong>sko judovstvo<br />

s svojimi <strong>in</strong>stitucijami, s<strong>in</strong>agogami<br />

<strong>in</strong> rab<strong>in</strong>i ostalo vodilna avtoriteta<br />

znotraj judovstva.<br />

MODERNIM ČASOM NAPROTI<br />

Na razvoj judovstva je močno vplivalo<br />

judovsko razsvetljenstvo ali »haskala«<br />

(hebr. Haskalah), ki je judovstvo soočalo<br />

z modernizacijo. Okrog leta 1770<br />

se je začelo širiti med Judi v Srednji <strong>in</strong><br />

Vzhodni Evropi ter je vplivalo tudi na<br />

Jude v Zahodni Evropi ter v muslimanskih<br />

deželah Severne Afrike <strong>in</strong> Bližnjega<br />

vzhoda. Gibanje haskala je vplivalo<br />

tudi na judovsko mišljenje <strong>in</strong> organiziranost,<br />

poleg tega se je na veliki preizkušnji<br />

znašla tudi vloga rab<strong>in</strong>skega<br />

judovstva. Trst je bil okrog leta 1800<br />

označen kot eno najpomembnejših tovrstnih<br />

središč v Evropi.<br />

Hebrejski jezik je dobil nov pomen<br />

v diaspori, prestopil je meje sakralnosti,<br />

povečalo se je zanimanje za njegovo<br />

učenje <strong>in</strong> uporabo v vsakdanjem življenju.<br />

Pojavil se je proces poskusa stapljanja<br />

Judov v (zahodno)evropsko družbo<br />

<strong>in</strong> prestopanja v krščanstvo, predvsem<br />

zaradi lažjega napredovanja na družbeni<br />

lestvici. Na drugi strani se je v drugi<br />

polovici 18. stoletja na tedanjem Poljskem<br />

<strong>in</strong> v Srednji Evropi okrepil hasidizem,<br />

judovsko versko-socialno gibanje<br />

z močnimi mističnimi koren<strong>in</strong>ami.<br />

Zanj sta značilna molitvena pobožnost<br />

ter poglobljeno preučevanje Biblije <strong>in</strong><br />

Talmuda. Omenjeno gibanje se je v 19.<br />

stoletju z judovskimi emigranti razširilo<br />

tudi v ZDA, v Vzhodni Evropi pa je<br />

bilo uničeno med holokavstom.<br />

KULTURNA ASIMILACIJA<br />

Sredi 19. stoletja je prestope v krščanstvo<br />

začela nadomeščati kulturna<br />

asimilacija, hkrati pa sta potekali<br />

duhovna <strong>in</strong> kulturna identifikacija<br />

ter asimilacija z državo, kjer so Judje<br />

prebivali. Ti Judje so začeli opuščati<br />

jidiš <strong>in</strong> hebrejšč<strong>in</strong>o, ki je tako postala<br />

samo še jezik judovskega obredja,<br />

tako v s<strong>in</strong>agogah kot v domačih druž<strong>in</strong>ah.<br />

Hkrati se je v Zahodni <strong>in</strong> Srednji<br />

Evropi povečalo število mešanih<br />

zakonskih zvez, v katerih je bil samo<br />

eden od zakoncev judovskega porekla.<br />

Sicer so Judje na vzhodu Evrope<br />

ostajali zvesti verski tradiciji, medtem<br />

ko so se Judje v Zahodni Evropi<br />

precej sekularizirali. Obstajale so<br />

tudi občutne razlike na socialnem<br />

področju. Medtem ko so Judje v Zahodni<br />

Evropi pripadali predvsem<br />

srednjemu <strong>in</strong> visokemu meščanskemu<br />

sloju, so mnogi Judje v Vzhodni<br />

Evropi živeli v revšč<strong>in</strong>i. Po drugi<br />

strani pa je treba poudariti, da so<br />

prav številni Judje na vzhodu Evrope<br />

ohranjali versko ortodoksnost, ki se<br />

je kazala tudi v tradicionalnih oblačilih<br />

<strong>in</strong> zunanjem videzu.<br />

Pod vplivom razsvetljenskega gibanja<br />

haskala se je med delom Judov pojavila<br />

zamisel o reformiranju ter prilagoditvi<br />

vere <strong>in</strong> tradicije okolici, v kateri so<br />

živeli. Začelo se je v Nemčiji na začetku<br />

19. stoletja, prva reformistična s<strong>in</strong>agoga<br />

pa je bila odprta v Hamburgu leta<br />

1818. Zmanjšalo se je število molitev v<br />

hebrejšč<strong>in</strong>i, prevzemali so nemšč<strong>in</strong>o <strong>in</strong><br />

hkrati opuščali molitve, ki so omenjale<br />

prihod mesije. Postopoma je večji del<br />

nemškega judovstva stopil na pot reformizma,<br />

privržence pa so hkrati pozvali,<br />

naj se ločijo od obstoječih judovskih<br />

obč<strong>in</strong>. Za to smer judovstva je značilno,<br />

da v sicer ortodoksno pojmovanje judovstva<br />

vnaša nekatere sodobne pri-


SVET<br />

47<br />

dobitve <strong>in</strong> upošteva razvoj tehnologije.<br />

Nastalo je sodobno ortodoksno gibanje,<br />

ki ima še danes največ pripadnikov v<br />

Zahodni Evropi, ZDA <strong>in</strong> Izraelu. Omenjenemu<br />

judovskemu gibanju so pred<br />

drugo svetovno vojno pripadale tudi<br />

judovske obč<strong>in</strong>e v Gorici, Trstu, Gradcu<br />

<strong>in</strong> Celovcu.<br />

POJAV SIONIZMA<br />

V drugi polovici 19. stoletja se je med judovskimi<br />

<strong>in</strong>telektualci v Evropi, vzgojenimi<br />

v racionalnem duhu, pojavilo<br />

nekaj mislecev, ki so trdili, da so Judje<br />

en narod. Bili so dediči »pomladi narodov«.<br />

Pri tem jih ni zanimalo, kje Judje<br />

živijo, niti niso posvečali pozornosti<br />

zgolj skupni veri, preteklosti <strong>in</strong> kulturi.<br />

Novo judovsko nacionalno gibanje<br />

je poudarjalo predvsem potrebo po<br />

skupni prihodnosti vseh Judov <strong>in</strong> združevanje<br />

vseh sil, da bi tako dosegli svoj<br />

cilj. Več<strong>in</strong>o svojih teženj so povezovali<br />

s Palest<strong>in</strong>o, čeprav so se pojavljale tudi<br />

drugačne zamisli. V Evropi je nacionalna<br />

ideja pridobivala veljavo, nastali sta<br />

italijanska <strong>in</strong> nemška nacionalna država,<br />

tudi v Jugovzhodni Evropi je v drugi<br />

polovici 19. stoletja nastalo kar nekaj<br />

novih nacionalnih držav. Tudi Judje<br />

so želeli snovati svojo novo državo kot<br />

nadaljevanje izgubljene domov<strong>in</strong>e iz<br />

biblijskih časov. Naraščajoči judovski<br />

nacionalizem je iz preteklosti pobral<br />

veliko starodavne dedišč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> s tem<br />

poskušal upravičiti zahteve po Palest<strong>in</strong>i,<br />

kajti judovsko ljudstvo naj bi segalo<br />

vse tja do Mojzesa. Cilj judovskega nacionalnega<br />

gibanja oz. sionizma je bila<br />

sicer Palest<strong>in</strong>a, kar pa se zaradi prisotnosti<br />

osmanske države v tistem koščku<br />

sveta ni zdelo realno.<br />

Konec leta 1894 so izbruhnili veliki<br />

antisemitski nemiri v Franciji, potem<br />

ko so oblasti obtožile francoskega generalštabnega<br />

častnika Alfreda Dreyfusa<br />

(1859–1935), sicer judovskega rodu,<br />

da vohuni v korist Nemčije. Postavili so<br />

ga pred sodišče <strong>in</strong> obsodili na dosmrtno<br />

ječo. Pozneje je bil sicer opran krivde,<br />

ko so francoske oblasti priznale, da je<br />

bilo pismo o njegovi krivdi ponarejeno.<br />

Sam proces <strong>in</strong> dogajanje okrog njega so<br />

vzpodbudili Theodorja Herzla (1860–<br />

1904), ki je kot časnikar za dunajski<br />

Neue Freie Presse spremljal Dreyfusov<br />

proces v Parizu, da je začel razmišljati o<br />

potrebi po ločitvi Judov <strong>in</strong> nastanku samostojne<br />

judovske države. Leta 1896 je<br />

izdal delo »Der Judenstaat«, v katerem<br />

je podrobno izdelal načrt za prihodnjo<br />

samostojno judovsko državo. Herzlov<br />

program je hkrati nekakšen odgovor na<br />

ponovni vzpon antisemitizma v Srednji<br />

Evropi, ki je dosegel vrhunec leta 18<strong>97</strong><br />

ob izvolitvi Karla Luegerja za dunajskega<br />

župana. Pod Herzlovim vodstvom<br />

je bil avgusta 18<strong>97</strong> v švicarskem Baslu<br />

organiziran prvi sionistični kongres,<br />

ki je imel obliko zasedanja judovskega<br />

parlamenta <strong>in</strong> je sprejel sionistični program.<br />

Glavno vodilo kongresa je bilo<br />

judovskemu narodu zagotoviti nacionalno<br />

državo v Palest<strong>in</strong>i, ki naj bi bila<br />

zaščitena z mednarodnim pravom.<br />

PROTISIONISTIČNI POGLEDI<br />

Nekateri zgodov<strong>in</strong>arji (Arthur Koestler,<br />

Shlomo Sand), med njimi je v zadnjem<br />

času najglasnejši izraelski zgodov<strong>in</strong>ar<br />

<strong>in</strong> upokojeni univerzitetni profesor<br />

Sand (rojen leta 1946) s knjigo »Kako so<br />

izumili judovsko ljudstvo«, se ne str<strong>in</strong>jajo<br />

z biblijskimi <strong>in</strong> uveljavljenimi razlagami<br />

o judovskem izvoru ter hkrati<br />

razbijajo mite o judovski preteklosti, ki<br />

naj bi jih širili sionisti. Sand zagovarja<br />

tezo, da judovsko ljudstvo nikoli ni bilo<br />

»narod« s skupnim izvorom, ampak ga<br />

je povezovala le judovska, to je verska,<br />

zgodov<strong>in</strong>a. V resnici naj bi šlo za mešanico<br />

različnih skup<strong>in</strong>, ki so v posameznih<br />

zgodov<strong>in</strong>skih obdobjih sprejele<br />

judovsko religijo. Kot primer navaja<br />

Hazare, polnomadsko ljudstvo turškega<br />

izvora, ki je živelo v ruskih stepah <strong>in</strong><br />

na Kavkazu. V 8. <strong>in</strong> 9. stoletju je njihov<br />

kaganat sprejel judovstvo. Sand poleg<br />

tega trdi, da Rimljani sploh niso izgnali<br />

več<strong>in</strong>e Judov iz Judeje <strong>in</strong> Samarije, kajti<br />

v resnici naj bi bilo izgnancev samo okrog<br />

10.000. Mit o izgonu Judov iz biblijske<br />

domov<strong>in</strong>e naj bi zagovarjali zgodnji<br />

kristjani, s čimer naj bi jih hoteli pridobiti<br />

za svojo vero. Zelo drzna je Sandova<br />

teza, da se je po arabskem zavzetju Palest<strong>in</strong>e<br />

v 7. stoletju veliko Judov spreobrnilo<br />

v islam <strong>in</strong> da so Judje pravzaprav<br />

predniki arabskih Palest<strong>in</strong>cev. S tem<br />

avtor stopi na polje politike <strong>in</strong> napetih<br />

odnosov v Palest<strong>in</strong>i, ki vladajo med<br />

tamkajšnjimi Judi <strong>in</strong> Arabci, še posebej<br />

po nastanku samostojne države Izrael<br />

leta 1948. Hkrati Sand kritizira sionizem<br />

<strong>in</strong> išče alternative za, po njegovem<br />

mnenju, rasistično državo Izrael.<br />

Sand podaja tudi razlago glede<br />

koncepta judovskega ljudstva <strong>in</strong> trdi,<br />

da so <strong>in</strong>telektualci judovskega rodu<br />

pod vplivom nemškega nacionalizma<br />

v 19. stoletju izumili judovsko ljudstvo<br />

»za nazaj«. Vse skupaj pripiše zgodov<strong>in</strong>arju,<br />

sicer pruskemu Judu, He<strong>in</strong>richu<br />

Graetzu (1817–1891), ki naj bi prvi prikazoval<br />

judaizem kot nacijo v zgodov<strong>in</strong>ski<br />

perspektivi. Prav Graetz naj bi<br />

v svojem monumentalnem delu »Zgodov<strong>in</strong>a<br />

Judov od najzgodnejših časov<br />

do današnjih dni« pisal o judovskem<br />

kraljestvu, ki so ga izvoljeni Judje izgubili,<br />

bili so razseljeni <strong>in</strong> na koncu naj<br />

bi se vrnili v svojo domov<strong>in</strong>o. <br />

Tudi Judje so želeli snovati<br />

svojo državo kot nadaljevanje<br />

izgubljene domov<strong>in</strong>e iz<br />

biblijskih časov. Naraščajoči<br />

judovski nacionalizem je iz<br />

preteklosti pobral zahteve<br />

po Palest<strong>in</strong>i, kajti judovsko<br />

ljudstvo naj bi segalo<br />

vse do Mojzesa.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


48<br />

PISMO IZ ARMENIJE<br />

TINO<br />

MAMIĆ<br />

Krščanski orient,<br />

KOT JE NEKOČ BIL<br />

Kolumna<br />

V arabskih državah se vedno sprašuješ, kako izgledajo ljudje pod svojimi dolgimi<br />

oblekami. Posebej skrivnosten je ženski svet, ki mu muslimani pred svetom radi zakrivajo<br />

celo oči. Na letalu za Armenijo, polnem Armencev, ki se vračajo v domov<strong>in</strong>o, je bilo zato<br />

zelo posebno, saj ta <strong>in</strong>doevropski narod pripada zahodni, »slečeni« kulturi.<br />

Pretežno temnolasi, močne rasti,<br />

eni rahlo temnejše polti, drugi<br />

pač ne. Več<strong>in</strong>oma nekoliko nižje<br />

postave, urejeni, z velikimi<br />

očmi. Na prsih so številni nosili križ.<br />

EN BOG, TRI RELIGIJE<br />

Bližnji vzhod, skupek dežel, ki pravih<br />

zemljepisnih meja sploh nima, zaznamuje<br />

skupna kultura, skupna civilizacija:<br />

islam. Zibelka prvih razvitih<br />

antičnih držav, dežel rodovitnega polmeseca<br />

ob velikih rekah, v katerih so<br />

častili mnoge bogove, je danes pretežno<br />

muslimanska.<br />

Stare religije je nadomestil monoteizem,<br />

enoboštvo. Bog, ki ga pišemo z<br />

veliko začetnico <strong>in</strong> mu v drugih jezikih<br />

rečemo tudi Jehova, Jahve ali Alah, je<br />

danes ed<strong>in</strong>i Bog orienta.<br />

Čeprav je samo eden, čeprav je isti,<br />

pa ga narodi orienta ne časte enako –<br />

Judje po svoje, kristjani po svoje <strong>in</strong> muslimani<br />

po svoje. Slednji so svoj nač<strong>in</strong><br />

uspeli najbolj razširiti. Islam je prevladal<br />

<strong>in</strong> zavladal Bližnjemu vzhodu.<br />

Svojo kulturo je močno razširil <strong>in</strong> se<br />

dotaknil vseh treh oceanov: v Maroku<br />

Atlantika, v Arabiji Indijskega oceana<br />

<strong>in</strong> v Indok<strong>in</strong>i Pacifika.<br />

Vmes so na Bližnjem vzhodu, ki ga v<br />

anglešč<strong>in</strong>i imenujejo tudi Srednji vzhod<br />

(Middle East) ostali samo judovski <strong>in</strong><br />

krščanski oto(č)ki. Pretežno nemuslimanske<br />

države so do danes ostale<br />

Samostan Khor Virap pod<br />

sveto goro Ararat (5165 m), v<br />

katero je po vesoljnem potopu<br />

trčila Noetova barka, je bil hkrati<br />

utrdba proti muslimanskim<br />

zavojevalcem.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


PISMO IZ ARMENIJE<br />

49<br />

samo tri: Izrael, Gruzija <strong>in</strong> Armenija.<br />

Samo v teh treh deželah so se ohranile<br />

stare antične civilizacije. Drugod so namreč<br />

kristjani morali skloniti glave <strong>in</strong><br />

se potuhniti v muslimanskemu morju:<br />

brez svobode je bil okrnjen tudi kulturni<br />

<strong>in</strong> civilizacijski razvoj.<br />

Največ izvirnosti <strong>in</strong> kont<strong>in</strong>uitete v<br />

trojki najdemo nedvomno v Armeniji.<br />

Izrael je namreč skoraj 2000 let predstavljalo<br />

pregnano ljudstvo brez države,<br />

kot država pa se je ponovno rodil šele<br />

po drugi svetovni vojni, ko je človeštvo<br />

skušalo malce ublažiti strahovito<br />

trpljenje holokavsta. Gruzija je krščanstvo<br />

<strong>in</strong> kulturo v marsičem prevzela s<br />

severa, od Ruske pravoslavne cerkve, ki<br />

je srednjeveška, ne pa antična.<br />

ARMENIJA EDINSTVENA<br />

Armenija je ohranila svoje krščanstvo<br />

od samega začetka. Legenda<br />

pripoveduje, da je<br />

armenski vladar<br />

Hačkar je simbol Armenije. Izklesane skale,<br />

stele, imajo upodobljen križ, ki je hkrati<br />

drevo življenja - rajsko drevo spoznanja.<br />

Križ povezuje Zemljo (v obliki kroga) z<br />

nebesi. Hačkarji so bili lahko nagrobniki,<br />

pomniki ob cesti ali deli pročelij cerkva.<br />

Mnoge Armenke si ob vstopu<br />

v cerkev nadenejo tančico.<br />

pisal celo Kristusu <strong>in</strong> ga povabil k sebi<br />

v Kilikijo v današnji južni Turčiji. Krščanstvo<br />

sta v armensko višavje južno<br />

od Kavkaza ponesla dva apostola,<br />

Tadej <strong>in</strong> Bartolomej (Jernej). To je bilo<br />

okoli leta 66 po Kr., dobra tri desetletja<br />

po Kristusovi smrti, v času, ko evangeliji<br />

sploh še niso bili napisani. Armenci<br />

so prvi kristjani. Armenski vladar pa je<br />

prvi vladar, ki je krščanstvo postavil za<br />

uradno religijo – leta 301.<br />

Obiskati Armenijo je bila zato moja<br />

dolgoletna želja. Pred leti sem že imel<br />

v žepu vabilo na nov<strong>in</strong>arski kongres v<br />

Erevanu, a sem si na štefanovo zlomil<br />

nogo. Kako sem bil jezen na stopnico, s<br />

katere mi je spodrsnilo. Lansko darilo<br />

staršev za abrahama pa mi je te preložene<br />

sanje uresničilo. Z mojo drago sva<br />

si tako takoj po srebrni poroki privoščila<br />

novo poročno potovanje.<br />

SLOVENŠČINA<br />

NAD ČRNIM MORJEM<br />

V sodobnih potopisih se letalskih poletov<br />

ne opisuje več. Letalo je postalo<br />

del vsakdana, nizkocenovni prevozniki<br />

pa so nam približali tudi eksotične<br />

dest<strong>in</strong>acije. A let Wizzaira iz Benetk v<br />

Erevan je bil vendarle nekaj posebnega.<br />

Ed<strong>in</strong>stvenega <strong>in</strong> vrednega zapisa. Osebje<br />

madžarske letalske družbe je govorilo<br />

angleško <strong>in</strong> italijansko. Anglešč<strong>in</strong>a<br />

je uradni jezik v letalstvu, italijanšč<strong>in</strong>a<br />

pa jezik države, iz katere smo poleteli.<br />

Potniki, v veliki več<strong>in</strong>i Armenci, bi od<br />

pilota pričakovali kvečjemu, da pove kaj<br />

še v armenšč<strong>in</strong>i. Nad Črnim morjem, ki<br />

smo ga z letalom bojda prečkali zaradi<br />

neurejenih odnosov med Turčijo <strong>in</strong> Armenijo<br />

(tako smo naredili nekaj kilometrov<br />

več), se je po zvočniku oglasil kapitan<br />

našega zrakoplova. V anglešč<strong>in</strong>i,<br />

ki ni bila italijanska, je opisal našo pot:<br />

Benetke–Pulj–Sarajevo–Niš–Sofija–<br />

Varna–Črno morje–Trabezunt–Erevan.<br />

Po nekajsekundni pavzi pa je vse skupaj<br />

povedal še v slovenšč<strong>in</strong>i. S soprogo<br />

sva se spogledala <strong>in</strong> nisva mogla verjeti.<br />

Pilot Slovenec, ki je samozavestno<br />

opisal pot tudi v slovenšč<strong>in</strong>i, čeprav<br />

je na letalu verjetno ni razumel nihče<br />

drug razen naju <strong>in</strong> njega. Verjetno on<br />

za naju sploh ni vedel. Pa saj niti ni bistveno.<br />

Klobuk dol pred takim pilotom!<br />

Tega mu do smrti ne pozabim. <br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


50<br />

PRIPOROČILA<br />

Beremo, gledamo, poslušamo ...<br />

URBAN<br />

ŠIFRAR<br />

GILBERT KEITH CHESTERTON,<br />

VEČNI ČLOVEK<br />

Če mislite, da je zgodov<strong>in</strong>a človeškega življenja <strong>in</strong><br />

civilizacije brezhiben razvoj iz živalstva, da je krščanstvo<br />

preprosto ena od religij ali da se s prihodom<br />

Jezusa Kristusa ni nič bistveno temeljnega<br />

spremenilo – ali pa ne veste, kako bi zagovarjali<br />

obratno –, preberite Večnega človeka. A pazite:<br />

kot je zapisal drug britanski avtor, Ross Douthat,<br />

je povsem možno, da se boste spreobrnili. Ali pa<br />

bo naenkrat krščen vaš razum, kar se je ob branju<br />

po lastnih besedah zgodilo C. S. Lewisu.<br />

Po Douthatu »najboljši sodobni argument za krščanstvo«<br />

avtor napove tako: »Trdim, da sta dve<br />

bitji, kadar prideta na dnevno svetlobo, videti silno<br />

nenavadni <strong>in</strong> enkratni; <strong>in</strong> da sta samo v varljivem<br />

polmraku izmišljenega obdobja prehoda<br />

lahko nekoliko podobni čemu drugemu. Prvo izmed<br />

njiju je bitje, imenovano človek, drugo je človek,<br />

imenovan Kristus. Zato sem knjigo razdelil<br />

na dva dela: prvi del orisuje največje dogodivšč<strong>in</strong>e<br />

človeškega rodu v času poganstva; drugi povzema<br />

bistveno razliko, ki jo je doživel s prehodom<br />

h krščanstvu.«<br />

Chesterton se tega loti tako, da, čeprav katoličan,<br />

na svojo vero <strong>in</strong> človeštvo pogleda od zunaj – <strong>in</strong><br />

»kadar se nam posreči, da v domišljiji zagledamo<br />

vso stvar od zunaj, odkrijemo, da je tudi v resnici<br />

takšna, kakor se izročilno govori o njej znotraj«.<br />

Celjska Mohorjeva družba, 2016, 312 strani, 29 €<br />

Založba Miš, 2023, 128 strani, 29,95 €<br />

LUCIJA ČAKŠ<br />

LADY SUSAN – JANE AUSTEN<br />

Vsi poznate Prevzetnost <strong>in</strong> pristranost,<br />

Razsodnost <strong>in</strong> rahločutnost ter Emmo.<br />

Bolj zagrizeni ste morda prebrali celo<br />

Northangersko opatijo <strong>in</strong>/ali Mansfield<br />

park. A njen opus skriva še en skriti biser!<br />

Jane Austen je nekoč zapisala, da je Emma<br />

njen najmanj všečen knjižni lik. A to ni res!<br />

Je le najmanj všečen od izdanih – Austenova<br />

je namreč že kot zelo mlada napisala vrhunski<br />

roman v pismih, ki pa ga je hranila zase <strong>in</strong> je izšel šele po njeni<br />

smrti. Letos končno tudi v slovenšč<strong>in</strong>i.<br />

Lady Susan je mojstrov<strong>in</strong>a, ki jo prebereš na dušek. Glavna junak<strong>in</strong>ja,<br />

lady Susan, je vse, kar naj ženska ne bi bila – pretkana,<br />

zahrbtna, prav nič mater<strong>in</strong>ska <strong>in</strong>, najslabše od vsega, ljudi okrog<br />

sebe neprestano uporablja sebi v prid, ne oziraje se na njihovo srečo.<br />

Sveže ovdovela išče predvsem spogledovanje, najraje s poročenimi<br />

moškimi, <strong>in</strong> nač<strong>in</strong>e, kako bi se za čim dlje znebila svoje skoraj<br />

že odrasle hčere.<br />

Romanu, napisanem v pismih, ne manjka šarma <strong>in</strong> humorja <strong>in</strong> je<br />

obvezno branje za vse ljubitelje Jane Austen.<br />

<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


ANDRAŽ<br />

ARKO<br />

V<br />

čem se situacija tako razlikuje<br />

v skupnem življenju? Prav<br />

gotovo v dejstvu, da se mnogi<br />

danes odločijo za skupno<br />

življenje, ne da bi pred tem tudi uradno<br />

<strong>in</strong> zakramentalno potrdili svojo zvezo.<br />

Pri Judih je v Jezusovem času bilo ravno<br />

obratno. Sklenitev zakonske zveze<br />

je bila sestavljena iz dveh korakov: uradne<br />

izmenjave privolitve pred pričami<br />

<strong>in</strong> kasnejšega odhoda neveste v žen<strong>in</strong>ovo<br />

druž<strong>in</strong>sko hišo. Čeprav se izraz<br />

poroka včasih uporablja za označevanje<br />

drugega koraka, bi ga bilo z vidika<br />

pravnih posledic ustrezneje uporabiti<br />

za prvi korak. Privolitev, neke vrste<br />

»zaroka«, ki je bila običajno sklenjena,<br />

ko je bilo dekle staro med dvanajst <strong>in</strong><br />

tr<strong>in</strong>ajst let, bi v našem smislu pomenila<br />

pravno ratificirano poroko, saj je<br />

dala mladeniču pravice nad dekletom.<br />

Od tedaj je bila njegova žena <strong>in</strong> vsak<br />

poseg v njegove zakonske pravice je bil<br />

lahko kaznovan kot prešuštvo. Vendar<br />

je žena še naprej živela v svoji druž<strong>in</strong>ski<br />

hiši, običajno približno eno leto.<br />

Nato je sledila uradna preselitev ali<br />

prevzem neveste v moževo druž<strong>in</strong>sko<br />

WIKIMEDIA<br />

Zaroka ALI POROKA?<br />

hišo, kjer je mož začel skrbeti zanjo. Za<br />

Mateja sta torej Jožef <strong>in</strong> Marija, ker sta<br />

z izmenjavo privolitve (kar je običajno<br />

označeno kot »zaroka«) naredila prvi<br />

korak v zakonskem postopku, resnično<br />

mož <strong>in</strong> žena.<br />

DUHOVNOST<br />

Ob Matejevi pripovedi o Jezusovem rojstvu se moramo nujno srečati tudi s poroko<br />

njegovih staršev. Situacija Jožefa <strong>in</strong> Marije se v marsičem razlikuje od današnje prakse,<br />

še posebej, kar zadeva skupno življenje.<br />

Giotto: Poroka Device. Kapela Scrovegni v Padovi.<br />

51<br />

PREDEN<br />

STA PRIŠLA SKUPAJ<br />

Glede na poznejše judovske razlage<br />

v nekaterih delih Judeje ni bilo nenavadno,<br />

da je bil mož vsaj enkrat sam z<br />

ženo v času med izmenjavo soglasja <strong>in</strong><br />

selitvijo na dom (zato vmesni zakonski<br />

odnosi niso bili popolnoma obsojeni).<br />

V Galileji pa takšne popustljivosti niso<br />

dopuščali <strong>in</strong> ženo je bilo treba v možev<br />

dom pripeljati kot devico. Izrecno pri<br />

Mateju <strong>in</strong> implicitno pri Luku (ker je<br />

Marija zaročena, a še vedno devica) je<br />

jasno, da sta Jožef <strong>in</strong> Marija v fazi zakonskega<br />

postopka med dvema korakoma.<br />

Zato tudi Matej zapiše: »Preden sta<br />

prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča,«<br />

kar pomeni, da je Marija postala<br />

noseča pred drugim korakom v zgoraj<br />

opisani zakonski praksi. »Prišla skupaj«<br />

ima širok pomenski razpon od skupnega<br />

prebivališča do spolnih odnosov <strong>in</strong><br />

ustanovitve druž<strong>in</strong>e. Zato je za Mateja<br />

še kako pomembno, da poudari glede<br />

Marije: »Bila pa je noseča od Svetega<br />

Duha.« In torej ne z Jožefom!<br />

NI JE POZNAL<br />

Da bi Matej res jasno podčrtal, da otrok,<br />

ki ga Marija pričakuje, ni Jožefov,<br />

prvo poglavje v evangeliju zaključi z<br />

besedami: »Vzel je svojo ženo k sebi <strong>in</strong><br />

ni je poznal, dokler ni rodila s<strong>in</strong>a; <strong>in</strong><br />

imenoval ga je Jezus.« S tem besedilom<br />

Matej potrjuje, da Jožef pred Jezusovim<br />

rojstvom ni imel spolnih odnosov z Marijo.<br />

Kaj pa potem? Ali sta imela Jožef<br />

<strong>in</strong> Marija po Jezusovem rojstvu otroke?<br />

Nekateri strokovnjaki razlagajo, da v<br />

gršč<strong>in</strong>i (v kateri je bil evangelij napisan)<br />

takšna negacija »dokler ni« pogosto<br />

sploh ne implicira, kaj se je zgodilo<br />

potem. Tako neposredni kontekst tu<br />

govori v prid temu, da v prihodnje Jožef<br />

<strong>in</strong> Marija nista imela drugih otrok,<br />

predvsem zato, ker se Matej ukvarja le s<br />

poudarjanjem Marij<strong>in</strong>ega devištva pred<br />

otrokovim rojstvom, da bi se izpolnila<br />

Izaijeva prerokba: Marija bo kot devica<br />

rodila svojega s<strong>in</strong>a. Kar zadeva zakonski<br />

položaj po rojstvu otroka, nam<br />

ta vrstica sama po sebi ne daje nobene<br />

<strong>in</strong>formacije. Matej sicer nadalje v evangeliju<br />

omenja Jezusove brate <strong>in</strong> sestre,<br />

ko se v 13, 55–56 Nazarečani sprašujejo<br />

glede Jezusa: »Ali ni njegovi materi ime<br />

Marija, njegovim bratom pa Jakob, Jožef,<br />

Simon <strong>in</strong> Juda? In njegove sestre, ali<br />

niso vse pri nas?« V apokrifnem spisu<br />

Jakobov protoevangelij beremo, da so to<br />

bili Jožefovi s<strong>in</strong>ovi iz prejšnjega zakona,<br />

medtem ko je sveti Hieronim razumel,<br />

da so to bili Jezusovi bratranci <strong>in</strong> sestrične,<br />

za katere v slovenšč<strong>in</strong>i ne uporabljamo<br />

tega izraza, ga pa naši južni<br />

<strong>in</strong> njihovi ostali sosedje – »braća«. <br />

<br />

800 let jaslic<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


52 SVETOVALNICA<br />

Kaj vse bi moja hči naredila<br />

ZA ODOBRAVANJE VRSTNIKOV<br />

Pozdravljeni!<br />

Pišem vam kot ogorčena mama,<br />

ki sem očitno živela na luni <strong>in</strong><br />

nisem imela pojma, kaj se dogaja v<br />

razredu moje hčere. Po vsem tem,<br />

kar se je zgodilo v Celju (nasilje<br />

preko spleta <strong>in</strong> potem fizični<br />

obračun med osnovnošolkami),<br />

sem vprašala svojo 12-letno hčer,<br />

če se kaj podobnega dogaja tudi<br />

pri njih. Sprva mi ni želela nič<br />

povedati, kasneje, med vožnjo v<br />

avtu, pa mi je rekla, da se na teh<br />

aplikacijah dogaja marsikaj. Da si<br />

sošolke ustvarjajo različne profile,<br />

prav tako sošolci … kjer si drug<br />

drugemu pošiljajo zelo razgaljene<br />

fotografije … Ko mi je to pripovedovala,<br />

sem dobesedno okamenela.<br />

Govorimo o dvanajstletnih<br />

otrocih, ki postajajo drug za<br />

drugega seksualni objekt. Svoji<br />

hčeri zaupam, da česa takega ne<br />

bi počela, tudi pametnega telefona<br />

še nima. Toda vseeno me mori,<br />

ker so te punce tudi njene prijateljice<br />

<strong>in</strong> ne vem, kakšen vpliv bodo<br />

imele nanjo v prihodnosti. Kako<br />

naj zaščitim svojo hčer, da si ne bo<br />

mislila, da mora za svojo popularnost<br />

početi takšne stvari?<br />

Marjeta Š.<br />

Draga ogorčena mama, hvala<br />

za to vprašanje <strong>in</strong> tudi za<br />

stik z realnostjo. Želim vam<br />

čestitati za pogum, da ste se<br />

zmogli srečati s tem, v kakšnem svetu<br />

živi vaša hči. Vsi starši smo namreč<br />

nagnjeni k temu, da si zatiskamo oči<br />

pred težkimi izkušnjami naših otrok.<br />

Pogosto si zatiskamo oči zato, ker je<br />

bolj enostavno živeti z mislijo, kako<br />

»so otroci v redu <strong>in</strong> pod kontrolo«.<br />

Resnico težko sprejmemo tudi zato,<br />

ker svoje otroke še vedno doživljamo<br />

kot majhne fantke <strong>in</strong> punčke, ki so<br />

pravkar šli iz našega naročja <strong>in</strong> so zato<br />

še nedolžni (oz. poznajo tak svet, kolikor<br />

smo jim ga mi predstavili). Vendar<br />

otroci imajo svoje življenje <strong>in</strong> svoj vir<br />

V resnici je za vsakega<br />

najstnika oz. najstnico<br />

vprašanje, KDAJ se bo<br />

srečal/-a s tem, <strong>in</strong> ne, ALI<br />

se bo srečal/-a s tem.<br />

izkušenj z vrstniki <strong>in</strong> drugimi odraslimi<br />

– ter <strong>in</strong>ternetom. Starši pogosto živimo<br />

v iluziji, da odraščajo naši otroci<br />

v podobnem svetu, kot smo odraščali<br />

mi, kjer so bile glavni problem alkohol<br />

<strong>in</strong> droge. A vmes se je zgodil <strong>in</strong>ternet <strong>in</strong><br />

po spletu (lahko) pride v otroško sobo<br />

(<strong>in</strong> dušo) vse.<br />

PORNOGRAFIJA<br />

Statistike iz tuj<strong>in</strong>e kažejo, da otroci prvič<br />

pridejo v stik s spolno eksplicitnimi vseb<strong>in</strong>ami<br />

že pri starosti 8 let. Raziskava<br />

med mladostniki psiholog<strong>in</strong>je Sab<strong>in</strong>e<br />

Čepon iz 2019 je pokazala, da nekateri<br />

mladi pridejo prvič v stik s pornografskimi<br />

vseb<strong>in</strong>ami že pri 5 oz. 6 letih, največ<br />

pa jih pride prvič v stik pri 10 letih. Navadno<br />

se to ne zgodi, ker bi načrtno iskali<br />

te vseb<strong>in</strong>e, ampak ker jim jih pokažejo<br />

drugi ali pa jih ponudijo iskalniki. Pred<br />

časom so predvajali češki dokumentarec<br />

Ujete v medmrežju, v katerem se je<br />

v zgolj 10 dneh na lažne profile 12-letnic<br />

odzvalo 2.458 spolnih plenilcev. Veliko<br />

je tudi filmov, ki problematizirajo mešanje<br />

virtualnega <strong>in</strong> realnega sveta (npr.<br />

Disconnect iz 2012). Da to ni zgolj fikcija,<br />

smo zelo drastično doživeli pred leti na<br />

primeru ravnatelja <strong>in</strong> učiteljice, ki so ju<br />

dijaki zalotili med aktom, posneli <strong>in</strong> to<br />

objavili na <strong>in</strong>ternetu. Duh je ušel iz steklenice,<br />

začel se je pogrom medijev <strong>in</strong><br />

javnosti, ki se je tragično končal s samomorom<br />

ravnatelja.<br />

A tudi brez spolnosti so pasti socialnih<br />

omrežij velike: Zaradi objavljanja<br />

idealnih življenj izgubljamo občutek,<br />

kdo smo, dokazano si večamo možnosti<br />

za depresijo. V iskanju všečkov, ogenjčkov<br />

<strong>in</strong> podobnih potrditev postajamo<br />

vedno bolj zalepljeni na ekrane <strong>in</strong><br />

vedno bolj drzni pri objavah. Zasvojitveni<br />

potencial socialnih omrežij je zares<br />

velik (tudi tu je nekaj zanimivih filmov<br />

za iztočnico, npr. Sweat iz 2020).<br />

Potem so za najstnike <strong>in</strong> najstnice<br />

tu še igre na srečo, ki so prek spleta<br />

enostavno dostopne, pa računalniške<br />

igre, nakupovanje preko <strong>in</strong>terneta …<br />

Ni namen tega odgovora razdelati vse<br />

pasti <strong>in</strong> težave, ki jih pr<strong>in</strong>aša <strong>in</strong>ternet.<br />

DEPOSITPHOTOS


SVETOVALNICA<br />

53<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

POMAGATI MLADOSTNIKU<br />

Pogoj je, da vzpostavim čustveno<br />

varnost v odnosu z otrokom. Glede<br />

na to, da vam je hči zaupala, kaj se<br />

dogaja med njenimi sošolci, ste na<br />

dobri poti. In za to bi vam rad čestital.<br />

Sprva vam hči sicer ni želela zaupati,<br />

a je potem presodila, da boste<br />

zmogli to prenesti (da imate torej<br />

pogum) <strong>in</strong> da je ne boste kaznovali,<br />

krivili, sramotili (da imate torej sočutje).<br />

Pomembno je tudi, da ostajate<br />

v tej drži sočutja tudi do njenih prijateljic,<br />

saj so nenazadnje dekleta, ki<br />

jih ima rada. Poleg tega obstaja tudi<br />

možnost, da je tudi hči že kaj takega<br />

naredila, pa vam zaenkrat ne pove,<br />

ker želi pri vas preveriti vašo reakcijo<br />

na primeru prijateljic.<br />

Ključno je torej, da otrok čuti, da<br />

ste brezpogojno na njegovi strani, da<br />

ga torej imate radi ne glede na vse.<br />

To ne pomeni, da vse dovolite <strong>in</strong> da<br />

se z vsem str<strong>in</strong>jate, ampak da ga ne<br />

kaznujete <strong>in</strong> da so omejitve smiselne.<br />

Če uporabim situacijo iz zgodnejšega<br />

obdobja: Ko je otrok plezal <strong>in</strong> ste mu<br />

A vsekakor upam, da so te <strong>in</strong>formacije<br />

v pomoč pri zavedanju, da to, s čimer<br />

se srečuje vaša hči, ni tako izjemno, <strong>in</strong><br />

da njena družba najverjetneje ni problematična.<br />

V resnici je za vsakega najstnika<br />

oz. najstnico vprašanje, KDAJ se<br />

bo srečal/-a s tem, <strong>in</strong> ne, ALI se bo srečal/-a<br />

s tem.<br />

NUJNOST INTERNETA<br />

V sedanjem svetu si težko predstavljamo<br />

življenje brez <strong>in</strong>terneta. Potrebujemo ga<br />

za delo, otroci za šolo, preko pametnih<br />

telefonov je prisoten praktično povsod.<br />

Tudi če vaša najstnica nima telefona,<br />

ga imajo njene vrstnice. Poleg tega se za<br />

marsikateri krog družbe mladostnikov<br />

zdi, da izključitev iz socialnih omrežij<br />

pomeni tudi izključitev iz družbe, saj se<br />

tam dogajajo dogovori za srečanja v živo,<br />

pogovori o temah, ki se preselijo tudi v<br />

pogovore »v živo«. Če nisi bil del dogajanja<br />

na spletu, ne moreš slediti dogajanju<br />

med vrstniki v šoli ali popoldne. Tako da<br />

nismo samo starši v stiski, kaj s pametnimi<br />

telefoni <strong>in</strong> socialnimi omrežji, ampak<br />

tudi mladostniki.<br />

rekli, da ne sme, ker bo padel, pa je še<br />

vedno plezal <strong>in</strong> potem padel, kaj ste<br />

naredili? Ste ga najprej okregali, da<br />

itak ne bi smel plezati? Ste mu očitali,<br />

da ste itak vedeli, da se bo to zgodilo?<br />

Ste strašili, kaj bo, če vas ne bo ubogal?<br />

Mu grozili, da ga nikoli več ne<br />

peljete nikamor? Ali ste mu oskrbeli<br />

rano, ga potolažili <strong>in</strong> se potem, ko je<br />

bil vsaj približno umirjen, pogovorili<br />

o tem, kaj se je iz tega naučil <strong>in</strong> kako<br />

se bo naslednjič odzval na vaša opozorila<br />

oz. kako lahko bolje presodi,<br />

na kaj bo plezal?<br />

Upam, da ste delali slednje. Ker<br />

potem ima vaš mladostnik izkušnje,<br />

da se lahko zateče k vam, ker bo dobil<br />

najprej pomoč za trenutno stisko<br />

<strong>in</strong> potem pomoč za naprej skupaj s<br />

smiselnimi omejitvami. In prav to<br />

rabi tudi glede pasti <strong>in</strong>terneta. Dejstvo<br />

namreč je, da ne glede na to,<br />

koliko hčerki prepovedujete, s tem<br />

se bo srečala. Morda bo kakšna od<br />

vseb<strong>in</strong> tudi travmatična. Takrat bo<br />

potrebovala vašo podporo, <strong>in</strong> ne kaznovanja<br />

ter pridiganja.<br />

PAMETNI TELEFON<br />

V svojem pismu pišete, da vaša hči še<br />

nima pametnega telefona. Tu je smiselno<br />

biti konservativen <strong>in</strong> jasno določiti<br />

smisel <strong>in</strong> namen telefona, preden ga<br />

dobi. Ko ga bo dobila, je pomembno, da<br />

ste vi lastnik telefona <strong>in</strong> imate pregled<br />

nad časom <strong>in</strong> nač<strong>in</strong>om uporabe telefona,<br />

zato je smiselno imeti program za<br />

starševski nadzor. Vendar se je potrebno<br />

zavedati, da je tu podobna d<strong>in</strong>amika<br />

kot med mafijo <strong>in</strong> policijo – ni tako dobrega<br />

sistema, ki se ga ne bi dalo izigrati.<br />

Zato je ključno, da imate zaupen odnos<br />

– to je vaša najboljša varovalka.<br />

Kar še lahko storite, je, da se pogovarjate<br />

o problematičnih vseb<strong>in</strong>ah. Ta<br />

pogovor ste že načeli <strong>in</strong> nekatere stvari<br />

izvedeli. Pomembno se je poučiti o pasteh,<br />

ki obstajajo. Sedaj že mnoge šole<br />

vključujejo te teme v svoje kurikulume,<br />

kar je pohvalno. Vendar ne gre le<br />

za <strong>in</strong>formacije, ki jih mladostniki morajo<br />

dobiti, ampak za izkušnjo varnega<br />

odnosa: Torej da vaša hči ve, da ste vi<br />

kompetenten, a tudi sočuten sogovornik<br />

o teh temah. O tem, kako biti sočuten<br />

sogovornik smo že pisali, o tem,<br />

kako postati kompetenten sogovornik,<br />

pa vas usmerim kar na splet: Preberite<br />

si stvari <strong>in</strong> bodite na tekočem, ker<br />

z novimi trendi prihajajo nove pasti.<br />

Imamo kar nekaj dobrih strani v<br />

slovenšč<strong>in</strong>i (npr. Safe.si, Logout), pa<br />

tudi anglešč<strong>in</strong>i.<br />

MOČNA SAMOPODOBA<br />

Omenjate strah, da bi hči padla pod vpliv<br />

prijateljic. Dejansko so mladostniki še posebej<br />

nagnjeni k temu, da so pripravljeni<br />

narediti veliko v želji po potrditvi s strani<br />

svojih vrstnikov oz. iz strahu pred zavrnitvijo.<br />

Mladostnik z nizkim mnenjem o<br />

sebi pa bo pri tem šel še korak dlje. Zato je<br />

smiselno, da pomagate razmišljati hčerki<br />

o sebi: Kakšne so njene močne strani, kje<br />

prepoznava šibkosti? Kaj ima rada, kaj ji je<br />

pomembno, česa se boji, po čem hrepeni?<br />

S katerimi strahovi ste se vi ukvarjali v<br />

mladostništvu? Kako ste vi iskali mesto<br />

med vrstniki? Vse te teme so za hčer zelo<br />

pomembne <strong>in</strong> jih podelite, kolikor čutite,<br />

da jih lahko. Njenih prijateljic ne morete<br />

nadomestiti oz. poskusi, da bi jih, pripeljejo<br />

še do večjih zapletov. Vendar pa ste<br />

lahko njen sogovornik v teh temah <strong>in</strong> preko<br />

tega lahko v njej krepite občutek, da se<br />

lahko obrne na vas, če se ji kaj zalomi v<br />

»zunanjem« svetu.<br />

MLADOSTNIKOV SVET<br />

Pomembno je, da v pogovorih s hčerko<br />

ostajate za<strong>in</strong>teresirani, odprti za njene<br />

izkušnje <strong>in</strong> da skušate pogovor voditi<br />

čim bolj skozi vprašanja. Npr. To sem<br />

slišala, kaj si ti misliš o tem? Kako ti razumeš<br />

to situacijo? Ali si že kaj od tega<br />

doživela, kako si se počutila? Kaj bi naredila,<br />

če bi se to zgodilo tebi? Zakaj? Ali<br />

pozna kakšen primer digitalnega odtisa<br />

<strong>in</strong> kako je vplival na posameznika?<br />

Morda imate vi kakšno izkušnjo, kako<br />

podatki iz <strong>in</strong>terneta kasneje škodujejo<br />

posamezniku pri npr. iskanju službe?<br />

Dobro iztočnico za pogovor predstavlja<br />

tudi kakšen od filmov s to problematiko.<br />

Oglejte si ga skupaj <strong>in</strong> se<br />

pogovorite o povezavah z lastnimi<br />

izkušnjami <strong>in</strong> z odzivanjem v hipotetičnih<br />

situacijah. Glede na to, da fotografije<br />

pošiljajo njene prijateljice, je<br />

smiselno preveriti, kaj ona doživlja ob<br />

tem. Koliko se počuti morda izključeno,<br />

ker ni (toliko) na teh omrežjih, ker<br />

nima telefona. Najstniki zelo cenijo,<br />

če se zanimamo za njihov svet, <strong>in</strong> so<br />

pripravljeni deliti svoje izkušnje ter<br />

tudi poslušati naše. Nedovzetni pa so<br />

za dolge starševske monologe o tem,<br />

kaj je prav <strong>in</strong> kaj ne ter kako bi morale<br />

stvari biti. Želim vam, da bi bile te<br />

teme priložnost, da se povežeta <strong>in</strong> odkrijeta<br />

kaj novega ena o drugi.<br />

Odgovor je zapisal dr. Miha Rutar,<br />

oče, psiholog ter zakonski <strong>in</strong> druž<strong>in</strong>ski<br />

terapevt.<br />

<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


54<br />

INTERVJU<br />

JANJA GRILC, PEDAGOGINJA IN TERAPEVTKA<br />

Medvrstniško nasilje<br />

se dogaja že V VRTCU<br />

Otroci so lahko v vlogi žrtve, najpogosteje so opazovalci, lahko pa so tudi povzročitelji nasilja.<br />

– Na žalost otroka ne moremo popolnoma izolirati ali ga zaščititi pred ustrahovanjem, kajti vedno<br />

bodo obstajali ljudje, ki druge prizadenejo. – Spori med otroki <strong>in</strong> mladostniki so normalen<br />

<strong>in</strong> čisto običajen proces odraščanja <strong>in</strong> osebnega razvoja, zato se staršem ni potrebno vmešavati.<br />

– V Ameriki so se programi, ki temeljijo na ničelni toleranci do nasilja <strong>in</strong> kaznovanju,<br />

izkazali za neuč<strong>in</strong>kovite, ker gre za ponovno uporabo moči za to, da bi zajezili nasilje.<br />

ANDREJA BARAT<br />

TOMO STRLE/CITRUS<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


INTERVJU<br />

55<br />

Mag. Janja Grilc (41) je pedagog<strong>in</strong>ja, teolog<strong>in</strong>ja<br />

<strong>in</strong> psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami.<br />

Vodi terapevtski center Iskreni, kjer spremlja<br />

tako posameznike, pare <strong>in</strong> druž<strong>in</strong>e kot tudi otroke<br />

<strong>in</strong> mladostnike na poti ozdravljenja. S posebno<br />

rahločutnostjo <strong>in</strong> šir<strong>in</strong>o odgovarja tudi na vaša<br />

vprašanja v Svetovalnici. V tokratnem pogovoru<br />

smo se osredotočili na problem, s katerim<br />

se srečuje vedno več otrok <strong>in</strong> mladih<br />

– z medvrstniškim nasiljem. Kaj lahko storimo<br />

starši <strong>in</strong> kako naj svoje otroke opolnomočimo,<br />

da ne bodo samo nemi opazovalci nasilja<br />

<strong>in</strong> še manj žrtve. Pa tudi, da se ne bodo sami<br />

znašli v vlogi nasilneža.<br />

Kakšna je možnost, da se naš<br />

otrok v slovenski osnovni šoli<br />

sreča z medvrstniškim nasiljem,<br />

nadlegovanjem ali »bully<strong>in</strong>gom«?<br />

Ker je ustrahovanje prisotno povsod, je<br />

zelo verjetno, da se bo otrok z njim srečal<br />

že v vrtcu, pa potem tudi v osnovni<br />

<strong>in</strong> srednji šoli, tudi kasneje v življenju.<br />

Če govorimo o »bully<strong>in</strong>gu«, gre za<br />

term<strong>in</strong>, vzet iz angleškega jezika, ki<br />

označuje različne oblike medvrstniškega<br />

nasilja. Ker v slovenšč<strong>in</strong>i nimamo<br />

skupnega izraza za to, se najpogosteje<br />

uporablja medvrstniško nadlegovanje,<br />

nasilje, ustrahovanje, trp<strong>in</strong>čenje, maltretiranje,<br />

izsiljevanje … Lahko poteka<br />

v šolskih ali drugih zaprtih prostorih,<br />

na avtobusu, na poti v šolo, na igrišču …<br />

Otroci so lahko v vlogi žrtve, najpogosteje<br />

so opazovalci, lahko pa so tudi<br />

povzročitelji nasilja. Na žalost otroka<br />

ne moremo popolnoma izolirati ali<br />

ga zaščititi pred ustrahovanjem, kajti<br />

vedno bodo obstajali ljudje, ki druge<br />

prizadenejo. Pomembno pa je, da otroka<br />

podpremo, da razvije sposobnosti<br />

<strong>in</strong> spretnosti, kako se zaščititi, ko je to<br />

potrebno. Da ve, da lahko poišče pomoč,<br />

ko jo potrebuje. Če se ustrahovanje<br />

začne že v predšolski dobi <strong>in</strong> se ga<br />

ne ustavi, se lahko nadaljuje <strong>in</strong> povečuje<br />

v osnovni ali srednji šoli. Vsak drugi<br />

šolar v bistvu že doživlja neke vrste žalitev,<br />

zasmehovanje, norčevanje, ustrahovanje<br />

… Zelo pogoste so zbadljivke ali<br />

žaljivi vzdevki, ki otroka prizadenejo <strong>in</strong><br />

ponižajo, veliko je izključevanja iz igre<br />

ali iz drugih aktivnosti, tudi širjenje<br />

laži. Veliko tega se odvija tudi na spletu.<br />

Torej ne gre le za fizično nasilje?<br />

Fizičnega nasilja je več pri mlajših, pri<br />

starejših so rezultati raziskav pokazali,<br />

da ga je manj, se pa še vedno pojavlja,<br />

kot v teh primerih, ki so bili sedaj v javnosti.<br />

Veliko je psihičnega <strong>in</strong> čustvenega<br />

trp<strong>in</strong>čenja, torej dejanj, ki se na grob<br />

nač<strong>in</strong> dotaknejo psihe, razvrednotijo<br />

osebo, spodjedajo samozavest <strong>in</strong> samozaupanje<br />

otroka. Pri deklicah je velikokrat<br />

prisotna norčevalna mimika,<br />

čudni zvoki, ali pa eno deklico izključijo<br />

iz družbe, ji nočejo več pomagati <strong>in</strong><br />

sploh ne ve zakaj. Pogosta je tudi osamitev,<br />

zlobne pripombe glede videza,<br />

oblačenja, slabega branja, računanja …<br />

So pa tudi bolj odkrite oblike nasilja,<br />

ki se po navadi začnejo verbalno, z<br />

nekim besednim trp<strong>in</strong>čenjem, zasmehovanjem,<br />

da se drugi ob tem smejijo,<br />

pisne grožnje, danes je tega veliko na<br />

spletu … Tudi spolno nasilje se dogaja,<br />

od besednega do telesnega nadlegovanja,<br />

namigovanja na spolnost, raznih<br />

žaljivk s seksualno vseb<strong>in</strong>o, kazanje<br />

pornografskih vseb<strong>in</strong>. Če se otrok zelo<br />

zgodaj sooči s takšnimi vseb<strong>in</strong>ami, ki<br />

preplavijo celotno telo <strong>in</strong> nikomur ne<br />

zaupa, kaj se mu dogaja, potem te podobe<br />

zelo zaznamujejo njegovo doživljanje<br />

telesa <strong>in</strong> spolnosti. Imela sem tudi<br />

primer spolnega nasilja v razredu, ko je<br />

bila učiteljica prisotna, pa je vseeno prihajalo<br />

do telesnega nadlegovanja, otipavanja<br />

pod mizo <strong>in</strong> žrtev ni bila dovolj<br />

močna, da bi se ubranila, ampak je zmrznila.<br />

Ker se je to dogajalo dlje časa, je<br />

pustilo res hude posledice. Veliko opazimo<br />

tudi nasilja nad samim seboj, torej<br />

avtoagresije <strong>in</strong> samopoškodovanja,<br />

zlasti pri otrocih <strong>in</strong> najstnikih, ki težko<br />

izrazijo čustva. Tak otrok se ne bo znesel<br />

nad drugim, ampak nad sabo, jezo<br />

bo usmeril vase, pulil si bo lase, izoliral<br />

se bo, umaknil, izgubil <strong>in</strong>teres za stvari,<br />

ki jih je prej počel. Take otroke je treba<br />

resno obravnavati <strong>in</strong> jim pomagati.<br />

Drugače pa je v Sloveniji problem<br />

to, da ni narejene neke poglobljene,<br />

kvalitetne <strong>in</strong> zanesljive raziskave medvrstniškega<br />

nasilja. Na tem področju je<br />

bila sicer narejena metaanaliza več raziskav,<br />

sicer neprimerljivih med seboj, ki<br />

je pokazala, da je približno 33 % otrok<br />

Na žalost otroka ne moremo<br />

popolnoma izolirati ali ga<br />

zaščititi pred ustrahovanjem,<br />

pomembno pa je, da ga<br />

podpremo, da razvije<br />

sposobnosti <strong>in</strong> spretnosti,<br />

kako se zaščititi,<br />

ko je to potrebno.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


56<br />

INTERVJU<br />

<strong>in</strong> mladostnikov že imelo izkušnjo z<br />

medvrstniškim nasiljem, malo več kot<br />

9 % jih je odgovorilo, da so to zaznali<br />

večkrat. Res bi bilo potrebno, da bi se<br />

naredila nacionalna <strong>in</strong> longitud<strong>in</strong>alna<br />

raziskava, ker gre za zelo kompleksno<br />

področje <strong>in</strong> kompleksen fenomen, ker<br />

so oblike nasilja zelo različne. Nimamo<br />

podatkov, kako pogosto <strong>in</strong> v kakšnih<br />

oblikah se pojavlja, v katerih okoljih se<br />

bolj pogosto dogaja <strong>in</strong> ne poznamo predispozicij<br />

viktimizacije <strong>in</strong> storilstva,<br />

kdo je dejansko večkrat žrtev <strong>in</strong> kdo<br />

storilec. Tudi o uč<strong>in</strong>kovitosti programov<br />

ni kaj dosti znanega.<br />

Si kot družba zatiskamo oči pred<br />

razsežnostjo tega problema?<br />

Zavedanje, da to je problem, je vedno<br />

večje. Smo pa največkrat nemočni <strong>in</strong><br />

niti ne vemo, katere uč<strong>in</strong>kovite metode<br />

<strong>in</strong> pristope uporabiti, da dosežemo nek<br />

nadzor nad nasiljem. Pred dvajsetimi<br />

leti je recimo nasilje med otroki veljajo<br />

še za nekaj normalnega, legitimnega<br />

<strong>in</strong> običajnega <strong>in</strong> se nismo zavedali<br />

škodljivih posledic, ki jih pr<strong>in</strong>ese. Pa<br />

ne le za neposredne žrtve, ampak tudi<br />

za sekundarne žrtve, druž<strong>in</strong>ske člane,<br />

ki občutijo žalost, jezo <strong>in</strong> empatijo,<br />

kot tudi priče, ki so prestrašene ali se<br />

čutijo krive, da nasilja niso ustavile ali<br />

jih nasilje celo pritegne. Negativne posledice<br />

so tudi za nasilneža, saj se njegovega<br />

vedenja pogosto ne ustavi <strong>in</strong> ne<br />

spremeni, kar privede do del<strong>in</strong>kventnih<br />

dejanj tudi kasneje v življenju. Moramo<br />

se tudi zavedati, da je nasilje naučeno <strong>in</strong><br />

se prenaša iz generacije v generacijo ter<br />

da se vedno znova pojavljajo nove oblike.<br />

Kibernetsko, spletno nasilje je dokaj<br />

novo <strong>in</strong> moramo se šele naučiti soočati<br />

se z njim. Stvari nas prehitevajo, nismo<br />

še dodobra našli uč<strong>in</strong>kovitih nač<strong>in</strong>ov<br />

za soočanje s tradicionalnim nasiljem,<br />

pa imamo že nove oblike. Predvsem bi<br />

moralo nenasilje postati nač<strong>in</strong> življenja.<br />

Po eni strani prevladuje mnenje,<br />

da naj se otroci »sami zmenijo«<br />

<strong>in</strong> da se starši preveč mešamo<br />

v odnose otrok. Kje najti mejo<br />

med tem, kdaj se je prav <strong>in</strong> dobro<br />

vmešati, kdaj pa je preveč<br />

<strong>in</strong> otroka hromimo, ker mu<br />

ne pustimo, da razvija neke<br />

normalne socialne vešč<strong>in</strong>e?<br />

Spori med otroki <strong>in</strong> mladostniki so normalen<br />

<strong>in</strong> čisto običajen proces odraščanja<br />

<strong>in</strong> osebnega razvoja. Ko nastopi<br />

konflikt <strong>in</strong> otroci izražajo svoje želje <strong>in</strong><br />

mnenja ter potem tudi iščejo neke skupne<br />

točke <strong>in</strong> rešitve, potem se staršem<br />

ni potrebno vmešavati. Kajti konflikti<br />

so priložnost, da se učijo socialnih ve-<br />

Ena stvar je, kaj lahko<br />

naredimo starši, druga pa, kaj<br />

lahko naredimo kot družba?<br />

Ker očitno je, da nekateri<br />

starši ne naredijo ničesar <strong>in</strong><br />

se nočejo soočiti s problemom,<br />

zagovarjajo svojega otroka …<br />

Kako lahko ukrepa učiteljica<br />

v šoli, ravnatelji?<br />

Zagotovo je pomembno, da se razvije<br />

dobra politika preprečevanja<br />

medvrstniškega nasilja <strong>in</strong> ustrahovanja<br />

tako na državni kot na lokalni<br />

ravni. Da se razvijejo <strong>in</strong>terdiscipl<strong>in</strong>arni<br />

timi. Tudi je potrebno<br />

evalvirati, kaj je uč<strong>in</strong>kovito <strong>in</strong> kaj<br />

ni. Zdi se mi, da se slovenske šole<br />

trudijo kakovostno spoprijemati<br />

s preprečevanjem nasilja. Res je<br />

potrebno, da se izobrazimo vsi, od<br />

staršev, učiteljev, ravnateljev, policije,<br />

sodstva … Da smo vsi osveščeni<br />

o d<strong>in</strong>amiki nasilja. Da so tudi jasne<br />

<strong>in</strong> trdne meje nesprejemljivega vedenja<br />

<strong>in</strong> se jasno izraža neodobravanje<br />

določenih oblik vedenja.<br />

Da se ponudi različne možnosti<br />

otrokom <strong>in</strong> učiteljem, da se naučijo<br />

socialnih vešč<strong>in</strong>. Potrebno je<br />

usposobiti učitelje, kako ravnati v<br />

primeru, ko se pojavi nasilje. Da so<br />

zapisani tudi ukrepi za posamezne<br />

primere nasilja, kako se potem izvede<br />

proces, protokol, to so potem<br />

ti programi za delo z žrtvami, tudi<br />

za delo s storilci, da je neka konsistentna<br />

uporaba sankcij.<br />

šč<strong>in</strong> <strong>in</strong> izboljšajo odnose. Pri nasilju<br />

pa se odnosi ne izboljšajo, saj ne gre za<br />

enakovreden odnos, ampak za prevlado<br />

enega nad drugim. Nekdo, ki ima moč<br />

ali pa jo želi dobiti, bo ustrahoval <strong>in</strong><br />

nadlegoval drugega, da dobi tisto, kar<br />

želi. Takrat pa odrasli morajo poseči <strong>in</strong><br />

nasilje ustaviti.<br />

Gotovo se ne želimo vrniti v čase,<br />

ko otrok ni bil vreden nič, po drugi<br />

strani se pa vseeno sprašujemo,<br />

če smo šli mogoče predaleč z<br />

nekim ščitenjem otrokovih pravic<br />

za vsako ceno, tudi v primeru,<br />

ko je otrok nasilnež …<br />

Mislim, da nismo šli predaleč, ampak<br />

smo vedno bolj senzitivni na vse vrste<br />

nasilja. Nasilje je v resnici problem celotne<br />

družbe, vsi bi morali stopiti sku-<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


INTERVJU<br />

57<br />

Kako konkretno potekajo<br />

psihoterapije?<br />

Na sami psihoterapiji otrok opiše,<br />

nariše ali odigra s pomočjo lutk ali<br />

figuric v peskovniku, kaj se mu je<br />

zgodilo, predvsem pa, kako se je počutil<br />

zaradi trp<strong>in</strong>čenja. Pomembno<br />

je, da mu res damo čas, da pove celo<br />

zgodbo. Ob tem ostanemo mirni,<br />

da ne m<strong>in</strong>imaliziramo občutkov …<br />

Otrok mora imeti občutek, da mu<br />

odrasla oseba verjame, da je z njim,<br />

da v tem ni sam ter da za nasilje ni<br />

kriv. Delamo tudi vaje, kako se otrok<br />

lahko zaščiti, kako lahko uporabi<br />

samoobrambo. Gre za opolnomočenje<br />

otroka, da začuti svoje telo<br />

<strong>in</strong> kako lahko tudi z gestami svojega<br />

telesa pokaže, da ima moč <strong>in</strong> da<br />

se ne more nad njim vsakdo znašati.<br />

Veliko delamo s telesom, da otrok<br />

prepozna, kaj v telesu doživlja,<br />

gradi samopodobo, da razume sebe<br />

<strong>in</strong> tudi druge. Korak po koraku v<br />

nekem varnem prostoru sprocesira<br />

dogodke <strong>in</strong> travmatične izkušnje.<br />

Otroci, ki izgubijo zaupanje do staršev<br />

ali učiteljev, lažje delijo boleč<strong>in</strong>o<br />

z neko tretjo osebo. Včasih jih je<br />

strah, kako bodo odreagirali starši<br />

ali kako bodo nanje gledali učitelji,<br />

če to povedo v šoli. Ali jih bodo<br />

pomilovali ali gledali kot neke črne<br />

ovce v razredu. Cilj psihoterapije je,<br />

da se izboljša psihofizično počutje<br />

otroka, da se ga opolnomoči s tehnikami<br />

samozaščite, z viri pomoči,<br />

da dobi nazaj moč <strong>in</strong> kontrolo.<br />

paj <strong>in</strong> ga preprečevati. Dejstvo pa je, da<br />

vsi pristopi niso uč<strong>in</strong>koviti. Trenutno<br />

se več<strong>in</strong>a programov za preprečevanje<br />

ustrahovanja osredotoča na ozaveščanje<br />

o problemu <strong>in</strong> na to, kako odpravljati<br />

posledice. V Ameriki so se programi,<br />

ki temeljijo na ničelni toleranci do<br />

nasilja <strong>in</strong> na kaznovanju, izkazali za<br />

neuč<strong>in</strong>kovite, ker je kaznovanje ponovno<br />

uporaba moči za to, da bi zajezili<br />

nasilje. Tudi za vrstniško mediacijo,<br />

naj se otroci zmenijo sami, kjer se<br />

otroku nalaga odgovornost, da se reši<br />

konflikt, se je izkazalo, da je neuč<strong>in</strong>kovita<br />

<strong>in</strong> da se je ustrahovanje povečalo.<br />

Še od odraslih žrtev zlorab se nikoli ne<br />

zahteva, naj se same zmenijo s povzročitelji<br />

zlorab, otroci pa še toliko bolj<br />

potrebujejo to zaščito.<br />

Tudi <strong>in</strong>tervencija opazovalcev, ki<br />

so udeleženci pri nasilju <strong>in</strong> jih je po<br />

navadi veliko, ni vedno pozitivna.<br />

Uspešna je, kadar <strong>in</strong>tervenirajo otroci<br />

oziroma najstniki, ki so zelo empatični<br />

<strong>in</strong> sposobni vstopiti v nek konflikt med<br />

otroki. Običajno so to ekstrovertirani<br />

ljudje z višjim družbenim statusom <strong>in</strong><br />

z moralno angažiranostjo. Taki ljudje<br />

<strong>in</strong> tudi otroci, ki so bolj empatični, vidijo<br />

<strong>in</strong> razumejo <strong>in</strong> so tudi samozavestni,<br />

taki vstopijo <strong>in</strong> pomagajo žrtvam.<br />

Več<strong>in</strong>a drugih opazovalcev pa ne razume,<br />

kaj se dogaja, so zelo prestrašeni,<br />

lahko zmrznejo, se sami počutijo krive,<br />

nemočne, pasivni so, ne posežejo<br />

ali pa zelo močno pripadajo skup<strong>in</strong>i.<br />

Kako naj starši vzgajamo,<br />

da se bo otrok znal soočiti z nasiljem,<br />

se zoperstaviti ustrahovanju,<br />

ali pa da<br />

bi preprečili,<br />

da sam postane nasilnež?<br />

Ključen je sočuten <strong>in</strong> spoštljiv odnos,<br />

že od majhnega. Če je otrok od majhnega<br />

spoštovan, bo tudi kasneje v življenju<br />

hitreje prepoznal nespoštovanje,<br />

ki je usmerjeno proti njemu, <strong>in</strong> se bo<br />

tudi lažje uprl. Če je odraščal v nekem<br />

ljubečem <strong>in</strong> spoštljivem odnosu, se bo<br />

z zgledom naučil nač<strong>in</strong>ov, kako se lahko<br />

v odnosih obnaša <strong>in</strong> da mu ni treba<br />

uporabiti fizičnega ali drugega nasilja<br />

kot nač<strong>in</strong>a odzivanja na medosebne<br />

težave. Če je bil otrok sam fizično<br />

kaznovan, je večja verjetnost, da bo<br />

fizično ustrahoval druge, ker bo to njegov<br />

nač<strong>in</strong>, kako ravnati v medosebnih<br />

odnosih, ali pa bo dovolil drugim, da<br />

uporabljajo moč nad njim. Pomemben<br />

je pogovor z otrokom, da ostanemo povezani<br />

z njim, ker osamljeni <strong>in</strong> ranljivi<br />

otroci so bolj verjetno ustrahovani, potem<br />

pa se pridruži še sram, ker so žrtve<br />

<strong>in</strong> oklevajo, da bi povedali staršem, kaj<br />

se jim dogaja. Zato je res pomembno,<br />

da se pogovarjamo, poslušamo, verjamemo<br />

… Pri starševstvu je nekako zlato<br />

pravilo, da je 80 % starševstva tesen<br />

povezovalen odnos, samo 20 % pa je<br />

usmerjanja <strong>in</strong> vodenja.<br />

Torej ne bi bilo treba čakati na<br />

neke tragične dogodke, morda bi<br />

se lahko starši ali pa druž<strong>in</strong>e prej<br />

odločile za kaj takega, kot se odločiš<br />

za obisk zdravnika?<br />

Dejansko je to zelo priporočljivo. Še<br />

posebej tam, kjer se čuti manjša povezanost<br />

<strong>in</strong> starši izgubljajo nadzor<br />

ali pa sami ne prepoznajo vzroka stisk<br />

pri otroku …<br />

<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


58<br />

KOLUMNA<br />

ANDREJA BARAT<br />

Ali sem lahko predobra MAMA<br />

Naslov seveda zveni kontradiktorno, ker tak tudi mora biti, saj je dobra mama dobra<br />

ravno prav: če je preveč dobra, ni več dobra. Koliko pa je ravno prav, pa je odvisno<br />

od vsake posamezne mame <strong>in</strong> vsakega posameznega otroka.<br />

Zanimivo je, da imamo Slovenci<br />

v svoji zgodov<strong>in</strong>i prototip predobre<br />

matere, ki vse razda za<br />

otroke, ki ob otrocih ovene <strong>in</strong> ki<br />

si ne privošči osnovnih stvari, da lahko<br />

otrokom podari luksuz (Cankarjev s<strong>in</strong>drom).<br />

Takšno držo blagrujemo, čeprav<br />

je škodljiva, tako za mamo kot za otroka.<br />

Dobra mama v vsem ustreže otroku<br />

zgolj v prvem obdobju življenja. Pozneje<br />

od dobre mame dobimo tudi omejitve,<br />

meje, pravila, pričakovanja … Počasi <strong>in</strong><br />

v skladu z našo starostjo <strong>in</strong> razvojem,<br />

seveda. Dobra mama nas nauči, da redno<br />

umivamo zobe, da imamo dovolj<br />

počitka, da si znamo zavezati čevlje, da<br />

ne potrebujemo večurnega uspavanja<br />

vsak večer. Dobra mama vztraja tako<br />

dolgo, da postane pomivanje posode<br />

nekaj, kar opravimo mimogrede. Dobra<br />

mama nas nauči, da je oprati, obesiti,<br />

zložiti <strong>in</strong> zlikati cunje samoumevno, da<br />

moramo peresnico, če ne želimo ostati<br />

brez nje, zvečer dati v torbo.<br />

Nič ni narobe, da pocrkljate<br />

otroka, tudi če je že najstnik.<br />

Če se hčerka uči, vi pa si<br />

pripravljate sendvič,<br />

je čisto v redu, da ga<br />

pripravite tudi njej.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

RAZBREMENIMO OTROKE<br />

Naj vas mednaslov ne zavede. Ne gre za<br />

to, da bi otroke razbremenili opravil <strong>in</strong><br />

skrbi. Gre za to, da jih razbremenimo<br />

tega, da so glavna <strong>in</strong> najpomembnejša<br />

stvar v življenju svoje mame. Za otroka je<br />

veliko nezavedno breme, če je izpolnitev<br />

življenjskega smisla svoje mame. Kako<br />

naj se razvije v samostojno osebnost, če<br />

se vse življenje njegove mame vrti okoli<br />

njega. Otroci potrebujejo našo skrb, a so<br />

tu le del našega življenja. Če imamo srečo<br />

<strong>in</strong> povprečno življenjsko dobo, kakšno<br />

četrt<strong>in</strong>o. Odlična popotnica za otrokovo<br />

življenje je, da ima mamo, ki je mirna,<br />

samozavestna <strong>in</strong> zadovoljna s svojim življenjem,<br />

ii ima pomembnejše delo, kot da<br />

je služk<strong>in</strong>ja otroku ki se veseli osamosvajanja<br />

otroka <strong>in</strong> ima v življenju načrte <strong>in</strong><br />

veselje tudi izven svojega mater<strong>in</strong>stva.<br />

RAVNO PRAV DOBRA<br />

Obstaja nekaj nač<strong>in</strong>ov, ki so precej<br />

preprosti, a kljub temu za marsikoga<br />

strašljivi. Elisabeth Pantley v svoji knjigi<br />

Skrita sporočila zapiše, da je prvo<br />

pravilo to, da se takrat, ko se zasačite,<br />

da delate nekaj namesto otroka, torej<br />

nekaj, kar bi moral narediti sam, ustavite.<br />

Nič ni narobe, da pocrkljate otroka,<br />

tudi če je že najstnik. Če se hčerka<br />

uči, vi pa si pripravljate sendvič, je čisto<br />

v redu, da ga pripravite tudi njej.<br />

Ko smo predobri starši, otroke oropamo<br />

priložnosti, v katerih lahko pridobijo<br />

vešč<strong>in</strong>e, ki jih bodo kot odrasli<br />

še kako potrebovali. Teh vešč<strong>in</strong> ni mogoče<br />

kupiti ali podariti, lahko si jih le<br />

pridobiš z izkušnjami. Vsaka naloga, ki<br />

jo opravimo namesto otrok, je naloga,<br />

ki je otroci ne opravijo sami. Dolžni<br />

ste vzgojiti odgovorne <strong>in</strong> samostojne<br />

mlade ljudi, ki bodo nekega dne odleteli<br />

iz domačega gnezda ter neodvisno<br />

<strong>in</strong> polno zaživeli. Vi ste jim dolžni le<br />

pomagati, da si pridobijo vešč<strong>in</strong>e, ki<br />

jih za to potrebujejo. Iz samozavesti<br />

<strong>in</strong> obvladovanja vseh pomembnih življenjskih<br />

vešč<strong>in</strong> pa zraste tudi trdnejša,<br />

boljša samopodoba, s katero se bo<br />

otrok lažje spoprijemal z vsem, kar mu<br />

bo pr<strong>in</strong>eslo življenje.<br />

POT VAŠEGA ZORENJA<br />

Biti mama je lahko tvoje poslanstvo, ne<br />

more <strong>in</strong> ne sme pa biti tvoja identiteta. Ne<br />

ed<strong>in</strong>a <strong>in</strong> ne prava. Najprej si ti. Človek. Potem<br />

si ženska. Potem si žena ali partnerka<br />

– brez tega otroka niti ne bi bilo. Šele potem<br />

si mama. Normalno je, da v nekem obdobju<br />

življenja nekatere vloge stopijo v ozadje<br />

<strong>in</strong> druge v ospredje. Ko so otroci majhni,<br />

je normalno, da si predvsem mama, ni pa<br />

v redu, da so vse druge vloge potisnjene v<br />

ozadje, <strong>in</strong> to dlje, kot to potrebuje otrokov<br />

naravni razvoj. Otrok ne potrebuje mame,<br />

ki mu streže, potrebuje pa mamo, ki je<br />

srečna, sproščena <strong>in</strong> zadovoljna ženska, ki<br />

ima dober odnos s svojim možem.<br />

Raziščimo tudi svoja nezavedna<br />

čustva. Morda nezavedno nočemo, da bi<br />

bili otroci samostojni, da nas ne bi potrebovali.<br />

Morda čutimo, da lahko samo mi<br />

dobro opravimo stvari. V ozadju je vedno<br />

občutek, da nisem dovolj dobra, če<br />

ne opravim vsega tega. Če ostanem brez<br />

tega, bom morala pokazati vseb<strong>in</strong>o, ki je<br />

nimam. Včasih je treba načrtno utišati<br />

svoj perfekcionizem, pustiti, da so stvari<br />

opravljene malo drugače kot po naše, <strong>in</strong><br />

obenem preveriti svojo identiteto.


ZAKONCA<br />

O spolnosti se je težko pogovarjati<br />

Glede na študijo iz leta 2019 se ženske s svojimi moškimi še vedno zelo težko pogovarjajo o tem,<br />

kaj si želijo v postelji. Skup<strong>in</strong>a seksologov pod vodstvom Debby Herbenick je <strong>in</strong>tervjuvala 1.000 žensk<br />

<strong>in</strong> kar 55 odstotkov jih je poročalo, da so bile v situacijah, ko so želele komunicirati s svojim partnerjem,<br />

kakšnega dotika si želijo, kaj jim je všeč <strong>in</strong> kaj ne, toda na koncu so raje ostale tiho.<br />

59<br />

UREDNIŠTVO ISKRENI.NET<br />

Najpogostejši razlogi, zaradi<br />

katerih so se izognile pogovoru<br />

o seksu, so bili naslednji:<br />

neso želele prizadeti partnerjevih<br />

čustev (42 odstotkov), niso<br />

želele govoriti o podrobnostih svojih<br />

fantazij (40 odstotkov), občutile so zadrego<br />

ali sram zaradi tega, kar si želijo<br />

(38 odstotkov), ali pa niso vedele, kako<br />

izraziti ali sporočiti svoje želje svojemu<br />

partnerju (35 odstotkov). Pogovor o<br />

spolnosti je torej za marsikatero žensko<br />

še vedno zastrašujoč, prav tako pa bi<br />

se mnoge čutile ogrožene, če bi morale<br />

prisluhniti svojemu moškemu, kaj jim je<br />

glede njihovega spolnega življenja všeč<br />

<strong>in</strong> kaj ne.<br />

MOŠKI<br />

Čeprav posebnih študij o moških zagatah,<br />

da jim pogovor o spolnosti težko<br />

gre z jezika, nismo zaznali, obstajajo<br />

druge študije, v katere so bili vključeni<br />

tako moški kot ženske. Eno takih<br />

so junija 2021 naredil pri Paired. V njej<br />

je sodelovalo 4.000 Američanov <strong>in</strong> Britancev.<br />

Ko so jih vprašali, katera je največja<br />

ovira, ki jim preprečuje pogovor<br />

o spolnosti, so navedli občutek sramu<br />

<strong>in</strong> pomanjkanje samozavesti. Takoj za<br />

Pogovor s partnerjem<br />

o seksu je lahko izziv,<br />

saj zahteva ranljivost.<br />

Ljudje se bodo morda morali<br />

soočiti z negotovostjo,<br />

ki jo imajo glede spolnosti<br />

ali razmerja na splošno,<br />

ali pa se neposredno soočili<br />

s strahom pred zavrnitvijo.<br />

tem so izpostavili pomanjkanje časa,<br />

vsak peti (tako v ZDA kot v Združenem<br />

kraljestvu) pa je trdil, da čuti, da njegov<br />

partner/ica ne želi govoriti o tem. Med<br />

pogostimi ovirami so navedeni tudi<br />

nespretnost pri izbiranju pravih besed<br />

<strong>in</strong> prepričanje, da je to še vedno tabu<br />

tema ali pa da ni zelo nujna za pogovor.<br />

Dr. Marisa T. Cohen, strokovnjak<strong>in</strong>ja<br />

za odnose pri Pairedu, pojasnjuje:<br />

»Pogovor s partnerjem o seksu je lahko<br />

izziv, saj zahteva ranljivost. Ljudje se<br />

bodo morda morali soočiti z negotovostjo,<br />

ki jo imajo (glede spolnosti ali<br />

razmerja na splošno), ali se neposredno<br />

soočili s strahom pred zavrnitvijo oz.<br />

občutenim strahom pred zavrnitvijo.«<br />

Čeprav je tovrsten pogovor lahko eden<br />

ŠEST VPRAŠANJ<br />

S pomočjo teh šestih vprašanj bosta<br />

lažje govorila o vaj<strong>in</strong>i spolnosti:<br />

1. Lahko načrtujeva zmenek enkrat<br />

na teden <strong>in</strong> dava drug drugemu<br />

<strong>in</strong> naj<strong>in</strong>emu spolnemu življenju<br />

prednost?<br />

Vzemita si čas, da prisluhneta občutkom<br />

<strong>in</strong> željam drug drugega <strong>in</strong> si nato<br />

v svojih polno zasedenih življenjih<br />

določita trenutke, ko bo vaj<strong>in</strong>a <strong>in</strong>timnost<br />

lahko zacvetela. To bo vodilo<br />

do srečnejšega <strong>in</strong> bolj zdravega spolnega<br />

življenja.<br />

2. Obstajajo stvari, ki jih ne počnem,<br />

pa si jih želiš?<br />

Zagotavljanje takšnih odprtih točk<br />

v vaj<strong>in</strong>em pogovoru lahko vašemu<br />

partnerju zagotovi varen prostor, da<br />

izrazi, kaj ima rad <strong>in</strong> česa ne mara v<br />

vaj<strong>in</strong>em spolnem življenju.<br />

3. Si lahko poskusiva vzeti več časa?<br />

S partnerjem bodite natančni glede<br />

tega, kaj si želite, <strong>in</strong> uporabite jezik,<br />

izmed (naj)težjih, je ključen za zadovoljujoče<br />

spolno življenje: izboljšuje partnerski<br />

odnos, saj ustvarja bolj odprto<br />

<strong>in</strong> iskreno razpravo o seksu <strong>in</strong> užitku.<br />

VAJA DELA MOJSTRA<br />

Kot si morda lahko mislite, pogovor o<br />

seksu ni enkraten pogovor, ampak mora<br />

postati nekaj stalnega <strong>in</strong> običajnega v<br />

vaj<strong>in</strong>em odnosu. Kakor se sprem<strong>in</strong>jata<br />

vidva (<strong>in</strong> okolišč<strong>in</strong>e), tako se sprem<strong>in</strong>jajo<br />

tudi vaj<strong>in</strong>e potrebe <strong>in</strong> želje. Kako bo<br />

vaj<strong>in</strong>a spolnost izgledala v prihodnosti,<br />

se lahko odločite samo vi (<strong>in</strong> vaša boljša<br />

polovica). Ustvarjanje varnega prostora<br />

za pogovor je prvi korak pri zagotavljanju,<br />

da bosta v razmerju oba spolno zadovoljna<br />

<strong>in</strong> srečna.<br />

<br />

ki ne pripisuje krivde. Uporabita besede<br />

»midva« (ali kakor je v zgornjem<br />

stavku »lahko«, »poskusiva«). Tako<br />

izražanje samo potrjuje vaj<strong>in</strong>o partnerstvo.<br />

4. Ti je všeč, ko se te tam dotaknem,<br />

ali obstaja kakšno drugo področje,<br />

ki hrepeni po dotiku?<br />

Bodite natančni, ko vam partner zastavi<br />

to vprašanje. Raziskovanje dotika<br />

obojestransko navdihuje vznemirjenje.<br />

5. Kateri je tvoj najljubši spolni spom<strong>in</strong>,<br />

ki sva ga ustvarila?<br />

Obujanje spom<strong>in</strong>ov na vaj<strong>in</strong>e najljubše<br />

skupne <strong>in</strong>timne trenutke lahko<br />

oživi vznemirjenje <strong>in</strong> aktivira globljo<br />

željo pri obeh.<br />

6. Ali obstaja kakšen trenutek naj<strong>in</strong>ega<br />

spolnega življenja iz preteklosti,<br />

ki bi ga rad spet poustvaril?<br />

Razumevanje, kaj je vašemu partnerju<br />

v preteklosti prijalo, je ključ do razumevanja,<br />

kako občuti zadovoljstvo.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


60 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

Jagodni<br />

CHEESECAKE v kozarčku<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

4 OSEBE (4 kozarčki po 200 ml) PREPROSTO 20 m<strong>in</strong>ut + 1 ura hlajenja v hladilniku<br />

SESTAVINE<br />

• 160 g kakavovih piškotov<br />

• 30 g granole<br />

• 40 g masla<br />

• 250 g jagod<br />

• 150 ml smetane<br />

• 120 g rikote<br />

• 2 zavitka vanilj<strong>in</strong>ega sladkorja<br />

• 20 g sladkorja<br />

1. Jagode očistimo <strong>in</strong> operemo.<br />

V skledo jih narežemo<br />

na manjše koščke <strong>in</strong> jih<br />

posujemo s sladkorjem.<br />

2. Od celotne količ<strong>in</strong>e tekoče<br />

smetane prihranimo dve jušni<br />

žlici, ostalo stepemo skupaj<br />

z vanilj<strong>in</strong>im sladkorjem.<br />

Stepeni smetani vmešamo<br />

rikoto <strong>in</strong> nazadnje še dve jušni<br />

žlici tekoče smetane.<br />

Kremo postavimo v hladilnik.<br />

3. Kakavove piškote damo v pvc<br />

vrečko <strong>in</strong> jih z lesenim valjarjem<br />

zdrobimo, to lahko naredimo<br />

tudi v multipraktiku. Maslo na<br />

nižji temperaturi raztopimo <strong>in</strong><br />

vmešamo v zdrobljene piškote.<br />

4. Tako pripravljene piškote nadevamo<br />

na dno štirih kozarčkov,<br />

uporabimo polovico zdrobljenih<br />

piškotov. Dodamo malo manj<br />

kot polovico kreme, posujemo<br />

z granolo (vseh 30 g razdelimo<br />

v 4 kozarčke) nato sledijo narezane<br />

sladke jagode s sokom.<br />

Postopek še enkrat ponovimo<br />

<strong>in</strong> porabimo vse sestav<strong>in</strong>e.<br />

Za dekoracijo uporabimo<br />

mrvice piškotov, cele jagode<br />

<strong>in</strong> ostanke kreme.<br />

5. Kozarčke postavimo<br />

za 1 uro v hladilnik.<br />

6. V hladilniku jih hranimo<br />

do 2 dni.<br />

BOG ŽEGNAJ!<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


Koledar dogodkov MAJ<br />

DOGODKI<br />

61<br />

13<br />

SOB<br />

Dan<br />

Slovenske vojske<br />

10:00 - 17:00, 18:00<br />

Arena Stožice, Vojkova cesta 100,<br />

Ljubljana<br />

Družabna prireditev, koncert<br />

V neposredni okolici Arene Stožice bo med<br />

10. <strong>in</strong> 17. uro organizirana taktično-tehnična<br />

predstavitev opreme <strong>in</strong> enot Slovenske vojske,<br />

d<strong>in</strong>amične predstavitve ter priložnost, da se<br />

obiskovalci preizkusijo v vojaških vešč<strong>in</strong>ah. Slavnostni<br />

koncert bo v notranjosti Arene ob 18h.<br />

12<br />

Rimski dnevi<br />

v Ajdovšč<strong>in</strong>i<br />

13<br />

Pohod za življenje 2023<br />

– Maribor<br />

PET<br />

12. maj - 14. maj<br />

SOB<br />

9:30 - 12:30<br />

14<br />

Rimska utrdba Castra, Lavričev trg,<br />

Ajdovšč<strong>in</strong>a<br />

Grajski trg,<br />

Maribor<br />

NED<br />

Družabna prireditev<br />

Shod<br />

14<br />

Svetovno prvenstvo v hokeju:<br />

Slovenija – Kanada<br />

15<br />

Predstavitev šmarnic O, srečni dom<br />

nad zvezdami o Filipu Terčelju<br />

NED<br />

11:00 - 13:00<br />

PON<br />

20:00 - 21:00<br />

TV SLO 2<br />

program<br />

Lokacija: Župnijski dom Štepanja vas,<br />

Mek<strong>in</strong>čeva ulica 3, Ljubljana<br />

Športni prenos<br />

Predstavitev knjige<br />

16<br />

Pričevalci:<br />

Bojan Ravbar, 1. del<br />

17<br />

Predstavitev šmarnic O, srečni dom<br />

nad zvezdami o Filipu Terčelju<br />

TOR<br />

22:40 - 1:00<br />

SRE<br />

19:30 - 21:00<br />

TV SLO 1<br />

program<br />

Marij<strong>in</strong> dom Ajdovšč<strong>in</strong>a,<br />

Slomškova ulica 25, Ajdovšč<strong>in</strong>a<br />

TV oddaja<br />

Predstavitev knjige<br />

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domov<strong>in</strong>a.je<br />

WWW.DOMOVINA.JE/DOGODKI<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


62<br />

RAZVEDRILO<br />

MAGIČNI KRIŽKRAŽ<br />

Dvakrat poševno:<br />

1 del Slovenije v času Avstroogrske<br />

2 grelna naprava iz votlih, med seboj povezanih reber<br />

3 prejemniki pošiljke, naslovljenci<br />

4 mednarodno pomembni češki etnograf <strong>in</strong> arheolog (Lubor)<br />

5 hrvaško žensko ime (iz črk KESANJA)<br />

6 saški volilni knez, ki je ustanovil prvo izdelovalnico<br />

porcelana v Evropi (August): iz črk RESTARK<br />

7 izdelovalec, popravljavec kotlov<br />

8 ime nizozemskega nogometaša, reprezentanta<br />

<strong>in</strong> trenerja Haana (jp)<br />

DOPOLNJEVANKA<br />

_ O O R _ I N A T_ _<br />

M I K _ _ V _ E V A N J _<br />

A V _ O K _ R I _ A T U _ _<br />

V I _ _ O R E _ O R _ E R<br />

S A M _ P _ E S _ _ B _<br />

_ _ S T I _ _ L A C I _ A<br />

N _ U T O _ _ _ _ N O S T<br />

Na vsako črtico vpišite pravo črko, da boste dobili<br />

znane besede. Vpisane črke berite po vrsti, dobili boste<br />

znan pregovor z dodatkom avtorja te uganke. (jp)<br />

Dopolnjevanki <strong>in</strong> sudoku je sestavil Jože Petel<strong>in</strong>.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


KRIŽANKA<br />

63<br />

SHUTTERSTOCK<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

ZID<br />

OB CESTI<br />

ALI HIŠI<br />

OTOŠKA<br />

DRŽAVA<br />

JUŽNO<br />

OD INDIJE<br />

SLOV.<br />

SLIKARKA<br />

(IVANA)<br />

ALUMINIJ<br />

NEODLO-<br />

ČEN IZID<br />

ŠAHOV-<br />

SKE IGRE<br />

ŽIVAL,<br />

KI IMA<br />

PERUTI<br />

IN KLJUN<br />

MESTO NA<br />

SEVERU<br />

ŠVICE<br />

5<br />

PRIPRAVA<br />

NA OKNU,<br />

NAVOJ-<br />

NICA<br />

INGRID<br />

BERGMAN<br />

NASELJE 4<br />

JUŽNO OD<br />

SEŽANE<br />

SPOKOJ<br />

23. ČRKA<br />

GRŠKEGA<br />

ALFABETA<br />

14<br />

DOMOVINA MELODIKA<br />

GLAVNA<br />

PROMET-<br />

NA POT<br />

ELEKTRIČ-<br />

NA CENT-<br />

RALA<br />

STARI<br />

DEL<br />

MARIBORA<br />

DROG PRI<br />

VOZU ZA<br />

VPREGA-<br />

NJE ŽIVINE<br />

SPREM-<br />

LJEVALEC<br />

BOGA<br />

DIONIZA<br />

DOMOVINA<br />

KNJIGA<br />

PSALMOV<br />

VODNA<br />

ŽIVAL S<br />

PLAVUTMI<br />

TELESNA<br />

IZBOKLINA<br />

ZARADI<br />

VNETJA<br />

PREBI-<br />

VALEC<br />

MESTA<br />

TOLEDO<br />

DREVO-<br />

RED<br />

FRANC. PI-<br />

NAGLAS-<br />

SATELJ IN<br />

NO MESTO,<br />

DRAMATIK<br />

IKTUS<br />

(JEAN)<br />

10<br />

INDONEZ.<br />

OTOK<br />

ŠIBA,<br />

PALICA<br />

PRIPRAVA<br />

ZA SEJAN-<br />

JE MOKE<br />

SILVA<br />

TRDINA<br />

NEPO-<br />

PUSTLJI-<br />

VO VZTRA-<br />

JANJE<br />

POSLANIK<br />

VATIKANA<br />

POLITIK<br />

CASTRO<br />

DANSKI<br />

OTOK<br />

PODLAHT-<br />

NICA<br />

9<br />

VELIKA<br />

PAPIGA<br />

ZASRAMO-<br />

VALKA<br />

ADAMOV<br />

SIN<br />

KRAJ PRI<br />

KISOVCU<br />

MAČKA<br />

(LJUBK.)<br />

OŽJI<br />

SORODNIK<br />

8<br />

ŠAMAN,<br />

VRAČ<br />

NASELJE<br />

V BELI<br />

KRAJINI<br />

DRŽAVA<br />

V AFRIKI<br />

SLADKO-<br />

VOD. RIBA<br />

11<br />

MAKEDON-<br />

SKI PLES<br />

ČEBELJI<br />

IZDELEK<br />

LUKA<br />

DONČIĆ<br />

3<br />

DEL<br />

TEDNA<br />

7<br />

JAVNO<br />

ZBORO-<br />

VANJE<br />

ČUTILO<br />

ZA SLUH<br />

KRAJ PRI<br />

KANALU<br />

NASILEN<br />

VSTOP<br />

ZLATO<br />

ČLOVEK,<br />

KI JAHA<br />

13<br />

ŽENSKA,<br />

KI ROVARI<br />

1<br />

JUS<br />

SLIKAR<br />

(FRANCE)<br />

NAJNIŽJI<br />

MOŠKI<br />

GLAS<br />

RENE<br />

GOSCINNY<br />

LOJZE<br />

BRATUŽ<br />

GLAVNO GESLO<br />

12 1 2 3 4 5 6 7<br />

2 8 9 10 11 12 13 14<br />

NASELJE<br />

SV. OD<br />

ŠEN-<br />

ČURJA<br />

6<br />

REŠITVE:<br />

Rešitev magičnega križkraža:<br />

KRANJSKA, RADIATOR, ADRESATI, NIEDERLE, JASENKA, STARKER, KOTLAR, ARIE<br />

Rešitev dopolnjevanke:<br />

KDOR LAŽE, TA KRADE, KDOR KRADE, MU JE LAŽ'E<br />

Rešitev križanke (vodoravno):<br />

Rešitev križanke (vodoravno): škarpa, roleta, IB, mir, Lipica, Als, Au, nuncij, magistralka,<br />

ara, elektrarna, shod, Lent, muca, Plave, oje, Bali, vračar, satir, Sudan, RG, zasmehovalka,<br />

psalter, oro, bas, riba, med, otekl<strong>in</strong>a, Toledčan.<br />

Glavno geslo: Pomlad na Golici.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


64<br />

SLIKOVITO<br />

Mrtvaški ples – Hrastovlje<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

WIKIMEDIA<br />

Satira<br />

Jaz, recimo, nimam nobene mere.<br />

Imam debelo kožo <strong>in</strong> prav nobenega<br />

občutka.<br />

Kar se mene tiče, se lahko delate<br />

norca iz kogarkoli <strong>in</strong> česarkoli. Ampak<br />

pri smrti pa še jaz potegnem črto <strong>in</strong><br />

postavim mejo. Iz smrti se enostavno<br />

ne smeš norčevati! Ne moreš, no!<br />

S smrtjo nimaš kaj »afen guncati«!<br />

Čeprav, priznam, bi bilo res zanimivo<br />

gledati, kako se smrt »gunca« skupaj<br />

z vsemi tistimi famoznimi opicami, ki<br />

smo jih vtaknili v pregovor, čeprav nihče<br />

točno ne ve, od kod so prišle v naše<br />

kraje <strong>in</strong> kako so končale na gugalnici.<br />

Kdo se jih gunca <strong>in</strong> zakaj? Kot nihče v<br />

resnici ne ve, kdo <strong>in</strong> od kod je pripeljal<br />

sv<strong>in</strong>jo <strong>in</strong> ji povrh vsega dal še meh. Sv<strong>in</strong>ja<br />

z mehom počne nekaj tako sv<strong>in</strong>jskega,<br />

da otroke od malih nog učimo, da se<br />

tega pač ne dela.<br />

Nedavni dogodki sicer nakazujejo,<br />

da Slovenci gojimo določeno prikrito<br />

simpatijo do opic, ki se pri nekaterih<br />

osebah lahko razmahne celo do mater<strong>in</strong>sko-posvojiteljskih<br />

čustev, vsekakor<br />

pa ne moremo tajiti, da je »guncanje<br />

afen« – vsaj kar se predsedovanja našemu<br />

parlamentu tiče – pravzaprav olimpijska<br />

discipl<strong>in</strong>a.<br />

Simpatij <strong>in</strong> čustev do druge pregovorno<br />

omenjene živali pa ne skriva<br />

noben pošten Slovenec, saj smo jo – pa<br />

če je še taka sv<strong>in</strong>ja <strong>in</strong> tudi če počne z<br />

mehom, kar se ne sme – proglasili kar<br />

za kralja živali. Pri tem se ne menimo<br />

za vegetarijance <strong>in</strong> vegane, še manj pa<br />

za gender teorijo: kralj je kralj, pa če je<br />

sv<strong>in</strong>ja ali prasec! Kar pa se biserov tiče,<br />

naj pa kar vsak svoje pazi.<br />

A da se vrnem k smrti. To je resna zadeva.<br />

Smrtno resna. S smrtjo ni šale, ker<br />

šalo je vrag že kdaj odnesel.<br />

S smrtjo ni dobro češenj zobati!<br />

Čeprav bi jo rad videl. Ne smrti kot táke<br />

– Bog ne daj, vsaj še nekaj časa –, ampak<br />

Smrt, kako zoba češnje. Ha! Mislim: kam<br />

gredo češnje, ko pa Smrt nima želodca.<br />

Saj so jo same kosti <strong>in</strong> češnje potemtakem<br />

»padejo skozi« brez nepotrebne poti skozi<br />

prebavni trakt. Še raje pa bi jo videl, kako<br />

spije kozarček ali dva, pa čeprav je greh<br />

<strong>in</strong> škoda, da bi se rujna kapljica zlivala po<br />

tleh. Ni ga, ki bi se lahko vzdržal smeha<br />

ob pogledu na lužico <strong>in</strong> mokre kosti!<br />

Pa vendarle: smrt je resna reč. Dokončna.<br />

In enkrat za zmeraj.<br />

Janez iz Kastva, Mrtvaški ples (1490), Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje.<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


A ljudje imamo težavo z dokončnostjo.<br />

In večnostjo. In z »enkrat za<br />

zmeraj«. Kar poglejte, kako resno oziroma<br />

neresno obravnavamo poročne zaobljube.<br />

Že vnaprej se opravičujem, če<br />

se bo komu zdelo sporno, da v primerjavi<br />

enačim smrt <strong>in</strong> poroko, a svojčas<br />

je veljalo, da si ljubezen <strong>in</strong> zvestobo »v<br />

sreči <strong>in</strong> nesreči, v bolezni <strong>in</strong> zdravju«<br />

obljubil samo eni (oziroma enemu) <strong>in</strong><br />

samo enkrat za »vse dni svojega življenja«<br />

ali »do <strong>konca</strong> svojih dni« ali<br />

»dokler naju smrt ne loči«, danes pa še<br />

katoliki najdemo sto <strong>in</strong> en izgovor, ko<br />

dokazujemo ničnost zakona, kot se v<br />

cerkveni latovšč<strong>in</strong>i reče razporoki oziroma<br />

ločitvi. In najpogostejši tovrstni<br />

dokaz oziroma izgovor je, da »se nisem<br />

zavedal, kaj sem pravzaprav rekel <strong>in</strong> v<br />

kaj se podajam«.<br />

Naj mi bo oproščeno, da kot zadrt<br />

klerikalec težko sprejmem, da se<br />

polnoletna oseba z volilno pravico, s<br />

šoferskim izpitom, z diplomo, magisterijem<br />

ali doktoratom<br />

<strong>in</strong> po vsej verjetnosti<br />

tudi z birmo, ne zaveda,<br />

kaj pomeni, »da te bom<br />

ljubil <strong>in</strong> spoštoval vse<br />

dni svojega življenja<br />

ali do <strong>konca</strong> svojih dni<br />

ali dokler naju smrt ne<br />

loči«, ker to zdaj res ni<br />

drevo, na katerega lajam.<br />

V našem tožnem<br />

Podalpju se namreč<br />

pripravlja tako imenovani<br />

Zakon o pomoči<br />

pri prostovoljnem<br />

končanju življenja, pa<br />

se samo sprašujem,<br />

kolikšna bo vrsta pred<br />

okencem za reklamacije<br />

na tako ali drugače<br />

imenovani »oni<br />

strani«, ko bodo ljudje<br />

hoteli pridi do razsmrti,<br />

dokazujoč, da »se<br />

nisem zavedal, kaj sem<br />

pravzaprav rekel <strong>in</strong> v<br />

kaj se podajam«.<br />

In na oni strani<br />

okenca za reklamacije<br />

– <strong>in</strong> če smo že ravno pri<br />

tem – ne bo ne angela<br />

ne svetnika ne hudiča<br />

<strong>in</strong> tudi ne Boga, ki bi<br />

lahko rekel: »Več<br />

sreče prihodnjič!« <br />

Pepe <strong>in</strong> Jože<br />

KAM GRE<br />

Kam gre penzija, da vsakič zmanjka,<br />

vpraša Pepe Jožeta soseda,<br />

se priduša, kakšna to je beda<br />

<strong>in</strong> da je denarnica pretanka.<br />

»Zmanjka mi, da vnuku dal bi jesti,<br />

saj se vse je strašno podražilo.«<br />

»Bodi solidaren, boš strašilo<br />

z opico podprl, brez obresti.«<br />

»Kam gre penzija, noben dodatek<br />

ne pokrije več izgube sprotne.«<br />

»To skrbi za zgornje so drugotne,<br />

le poglej statistični podatek.«<br />

POLITIČNA POEZIJA<br />

»Zmanjka mi za kratko potovanje,<br />

saj so cene šle tja gor v vesolje.«<br />

»S tem skrbiš, moj Pepe, za okolje,<br />

da se povečuje blagostanje.«<br />

»Zmanjka za elektrike plačilo<br />

<strong>in</strong> položnico samo prelagam.«<br />

»Tole, Pepe dragi, ti predlagam,<br />

daš golobom v kljun jo za darilo.«<br />

»Kam je šlo? Saj čisto nič pomladno<br />

okrog mene zdaj ni več okolje.«<br />

»Pepe, le potrpi, vse bo bolje –<br />

za organizacijo nevladno.«<br />

...<br />

65<br />

Tomo Strle/ CITRUS<br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023<br />

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si


66<br />

TAZADNJA<br />

Humor<br />

Kmetje grozijo, da bodo<br />

ustavili proizvodnjo mesa<br />

Za ljubitelje piknikov se je začel najpomembnejši mesec, maj,<br />

ki poleg alergij na cvetni prah pr<strong>in</strong>aša tudi povišan holesterol.<br />

Vendar pa balkansko idilo sedaj ogroža napoved kmetov, da bodo<br />

ustavili proizvodnjo <strong>in</strong> prodajo mesa. Mnogi so že začeli govoriti<br />

o mesnati revoluciji, vlado pa sedaj čaka največja preizkušnja,<br />

saj mnogi dvomijo, da bi lahko tako krizo rešil vegetarijanec.<br />

SVIT PODGORNIK<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

Novica je pretresla želodce po<br />

Sloveniji ob najbolj neugodnem<br />

času, ravno pred začetkom<br />

kosila. »Napovedali<br />

smo zaostrovanje: Če vlada ne popusti<br />

pri nekaterih zahtevah, se bo proizvodnja<br />

mesa v Sloveniji začasno ustavila.«<br />

Ukrep, ki ga je napovedala Inja S.<br />

V., bi v Sloveniji, kjer dosegamo 85-odstotno<br />

pokritje potreb po mesu, pomenil<br />

hiter <strong>in</strong> znaten dvig cen mesa. Na<br />

napoved so se takoj odzvali tako člani<br />

opozicije kot koalicije s sklicem izredne<br />

seje, pri kateri bo za kosilo možna<br />

samo vegetarijanska opcija.<br />

KORENČEK NA ŽARU<br />

Pritisk na vlado se še krepi, saj so mnoga<br />

združenja napovedala protestni piknik<br />

pred parlamentom. Organiziralo ga bo<br />

Društvo srčnih bolnikov Slovenije, katerega<br />

člani naj bi se sicer mesu izogibali,<br />

vendar pa vsi vedo, da bolezen v maju<br />

počiva, zato so čevapčiči na piknikih<br />

dovoljeni. Pridružuje se jim tudi Fitnes<br />

zveza Slovenije, ki ne more brez svojih<br />

prote<strong>in</strong>ov. Javnost je še dodatno razburil<br />

premier: »Ma kej, sej se na žaru namesto<br />

čevapčičev lohko peče tudi korenček. Sej<br />

oblika je ista.« Podpora vladi od napovedi<br />

kmetov strmo upada. O protestih <strong>in</strong><br />

nemirih poročajo tudi s Štajerske, kjer se<br />

pojé največ mesa, znatno pa naj bi se tudi<br />

povečalo članov Štajerske varde.<br />

PIKNIK ARMADA<br />

Nad situacijo je zaskrbljena mednarodna<br />

skupnost, ki se boji izbruha<br />

Premier Robert Golob: »Ma kej, sej se na žaru<br />

namesto čevapčičev lohko peče tudi korenček.<br />

Sej oblika je ista.«<br />

državljanske vojne. Opazovalci na<br />

Kosovu, ki so zadolženi za spremljane<br />

razmer na Balkanu, pozivajo k<br />

ureditvi <strong>in</strong> stabilizaciji razmer. Humanitarno<br />

pomoč so že ponudile<br />

Srbija, Bosna <strong>in</strong> Hercegov<strong>in</strong>a ter Severna<br />

Makedonija. Vse tri države so<br />

na skupnem vrhu v Sv<strong>in</strong>jarevcih, v<br />

vasi v bliž<strong>in</strong>i Beograda, odločale tudi<br />

o vojaškem posredovanju v Sloveniji<br />

ter o pošiljanju mirovnih sil, ki bi<br />

Slovencem zagotovile človeka vredno<br />

življenje. »V deklaraciji o človekovih<br />

pravicah jasno piše, da ima vsak človek<br />

pravico do pitnega piva ali v<strong>in</strong>a<br />

ter pravico do odojka. Pripravljeni<br />

smo zaščititi svoje manjš<strong>in</strong>e v primeru<br />

otežitve dostopa do užitne hrane,<br />

saj vegetarijanstvo tega ne ponuja,«<br />

je povedal general Ljutić, ki bo v primeru<br />

dogovora prevzel poveljstvo<br />

združene »piknik armade«. Stroka<br />

opozarja, da ima Severna Makedonija<br />

v ozadju tudi ekonomske <strong>in</strong>terese,<br />

povezane s prodajo ajvarja.<br />

SAMO BUČKE<br />

Pri Tazadnji s paniko spremljamo zaostritev<br />

razmer, ki lahko privede do<br />

tega, da se bodo na naših žarih znašle<br />

samo bučke ter nič vratov<strong>in</strong>e. Upamo,<br />

da bodo vlada ter s<strong>in</strong>dikat kmetov dosegli<br />

skupni jezik, po možnosti goveji.<br />

Vam pa želimo obilico ajvarja ter naj<br />

vam vreme podpira piknike. <br />

<strong>97</strong> 11. 5. 2023


VAŠE ZDRAVJE<br />

SI ZASLUŽI<br />

NAJBOLJŠE<br />

SKLENITE<br />

ZAVAROVANJE<br />

ZDRAVSTVENA<br />

POLICA!<br />

080 20 60<br />

vzajemna.si<br />

vz-zp-2022 (203x135,5mm).<strong>in</strong>dd 1 19. 04. 2023 14:47:32<br />

NOVO<br />

KUPI PREK SPLETA<br />

Ivan Sivec<br />

PIKA PRI HEIDI<br />

Podaj se na zanimivo pustolovšč<strong>in</strong>o po Švici.<br />

• Kdo je prvi izdelal čokolado?<br />

• Kje izdelajo največ čokolade?<br />

• So švicarske ure res najbolj točne?<br />

• Kako je nastala pripoved o deklici Heidi?<br />

• Koliko mleka potrebujemo za izdelavo 1 kg sira?<br />

DRUGE<br />

KNJIGE<br />

IZ<br />

ZBIRKE<br />

PIKA PRI<br />

…<br />

VEČ KNJIG IZ ZBIRKE<br />

Vse to <strong>in</strong> še več drugih zanimivosti o Švici boste izvedeli<br />

v 3. knjigi zbirke “Pika pri …”, v katerih deklica Pika z vami<br />

deli pripetljaje s potepov po različnih državah.<br />

Le kaj vse je tokrat doživela?<br />

Knjiga izide 15. maja. Do takrat jo lahko naročite<br />

po ugodnejši predprodajni ceni: 18,00 € 16,20 €.<br />

T: 064 135 136 E: <strong>in</strong>fo@iskreni.net<br />

https://www.iskreni.net/trgov<strong>in</strong>a/product/pika-pri-heidi/


V TV-sporedu poiščite<br />

simbole, ki označujejo<br />

tehnike dostopnosti.<br />

[=]<br />

PODNAPISI<br />

[ o]<br />

ZVOČNI PODNAPISI<br />

RTV Slovenija<br />

zagotavlja<br />

dostopnost svojih vseb<strong>in</strong>.<br />

www.dostopno.si<br />

RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana<br />

[

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!