30.08.2023 Views

Domovina 112: Pravica do šole tudi za romske otroke (Predogled)

  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

31. 8. 2023<br />

P. Arko: Bog ni diktator<br />

in ne kaznuje s poplavo 20<br />

Kučan ima stališča kot<br />

nekateri skrajni desničarji 38<br />

Na sodiščih se laže »na polno«<br />

30<br />

<strong>Pravica</strong> <strong>do</strong> <strong>šole</strong><br />

3,60 €<br />

<strong>tudi</strong> <strong>za</strong> <strong>romske</strong> <strong>otroke</strong><br />

12<br />

<strong>112</strong>


Vsak teden nova<br />

ugodnost: vse poletje!<br />

IZKORISTITE<br />

UGODNOST<br />

Poletna akcija <strong>za</strong>ložbe<br />

BREZPLAČNA POŠTNINA<br />

ob nakupu katerekoli knjige Založbe Iskreni*<br />

*Ugodnost velja od 30. avgusta <strong>do</strong> vključno 6.<br />

septembra 2023 samo v spletni trgovini Iskreni.<br />

Koda <strong>za</strong><br />

popust:<br />

POLETJE23<br />

POŠTNINO<br />

PLAČAMO MI<br />

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />

https://www.iskreni.net/trgovina/product-category/iz-nase-<strong>za</strong>lozbe/


Protiromska LEVICA<br />

MOJA BESEDA<br />

3<br />

Pisalo se je leto 1774, ko je<br />

cesarica Marija Terezija<br />

uka<strong>za</strong>la, da morajo vsi otroci<br />

v šolo. Imela je velike<br />

težave. Ljudje so se ji upirali, saj<br />

<strong>za</strong> vozniški izpit ni treba biti pismen.<br />

Oprostite, napaka. Ljudje<br />

so se ji upirali, saj <strong>za</strong> delo na kmetiji<br />

ni treba biti pismen.<br />

Slovenci so <strong>tudi</strong> od cesarja<br />

Karla, njenega očeta, <strong>do</strong>bili <strong>za</strong>stonj<br />

sadike <strong>za</strong> krompir. Vključno<br />

z receptom, kako iz krompirja<br />

kuhati žganje, kar je veliko ceneje<br />

kot kuhati ga iz žita. A krompirja<br />

vseeno niso hoteli saditi.<br />

Ponekod so sadike postavili v<br />

cvetlične lončke, saj krompir <strong>tudi</strong><br />

lepo cveti. Karlova hči Marija Terezija<br />

je <strong>za</strong>to gojenje krompirja<br />

kar <strong>za</strong>uka<strong>za</strong>la. Tako kot šolo. V<br />

gorenjskem Šenčurju so ji, kraljici<br />

krompirja, par let na<strong>za</strong>j postavili<br />

spomenik.<br />

Ljudje smo težko ukrotljiva<br />

bitja. Neposlušna. Zato si še danes radi<br />

rečemo, da se obnašamo kot ovce. Pri<br />

tem ne mislimo samo na <strong>za</strong>vračanje<br />

kake nove jedi.<br />

Da (pre)velik del romskih otrok ne<br />

hodi v šolo, <strong>za</strong>to v resnici ni nič posebej<br />

nenavadnega. Gre <strong>za</strong> lagodnejši življenjski<br />

slog. Tudi meni so počitnice bolj všeč<br />

kot šola. Če ne bi imel staršev, bi menda<br />

<strong>tudi</strong> jaz šolo igraje <strong>za</strong>menjal <strong>za</strong> igranje.<br />

Obenem gre <strong>tudi</strong> <strong>za</strong> konservativnost,<br />

lastno tako Romom kot Slovencem,<br />

<strong>za</strong>radi katere smo oboji izjemno<br />

nenaklonjeni vsaki novotariji.<br />

Oblast mora v takih primerih pač<br />

potegniti črto. Izdati <strong>za</strong>kon in <strong>za</strong>uka<strong>za</strong>ti.<br />

To ni nobeno posiljevanje ali diktatura,<br />

marveč razsvetljena demokratična<br />

odredba. Če mislimo drugače, lahko<br />

V Sloveniji se rasistično<br />

obnaša levica.<br />

<strong>tudi</strong> vsak prometni znak in semafor<br />

razglasimo <strong>za</strong> orodje diktature.<br />

Ko govorimo o človekovih pravicah,<br />

vedno upoštevamo, da družba in njeni<br />

normativi bolj ščitijo pravico šibkejšega<br />

kot močnejšega. Zato je pravica otroka<br />

<strong>do</strong> <strong>šole</strong> nad pravico staršev <strong>do</strong> lastne<br />

vzgoje. Zakon, ki ga predlagajo <strong>do</strong>lenjski<br />

župani s podpisi več kot 8000 državljanov,<br />

je <strong>za</strong>to prvenstveno namenjen boljšemu<br />

življenju romskih otrok. Da mnogi<br />

na levici <strong>za</strong>radi svoje politične ideologije<br />

žrtvujejo <strong>do</strong>brobit otrok, si je težko<br />

predstavljati. A očitno so romski otroci<br />

predsednici parlamenta, ki na predlog<br />

županov v pol leta ni utegnila niti na<br />

kratko odgovoriti, in Luku Mescu, ki je<br />

predlagateljem takoj dal vedeti, da <strong>za</strong>kona<br />

ne podpira, deveta briga.<br />

Prav<strong>za</strong>prav to niti ni tako<br />

čudno. Pomislimo, da ti isti<br />

obrazi politične levice ne<br />

<strong>do</strong>volijo, da bi na pokopališču<br />

v Ljubljani pokopali pol<br />

stotnije umorjenih<br />

Romov, večinoma<br />

žensk in otrok, samo <strong>za</strong>to ker jih<br />

je pokončala »sveta« parti<strong>za</strong>nska<br />

roka. Ali je v naši družbi trenutno<br />

kaj bolj rasističnega, kot<br />

je prepoved pokopa Romov na<br />

največjem slovenskem pokopališču?<br />

Rasistično pa se je obnašala<br />

<strong>tudi</strong> vlada Roberta Goloba, ko je<br />

čez noč ukinila državni spominski<br />

dan na žrtve komunizma na<br />

obletnico poboja 58 Romov, med<br />

katerimi je bilo 25 otrok.<br />

Rasizem je običajno prisoten<br />

pri skrajni desnici, ne pa na levici<br />

ali desni sredini. V Sloveniji pa ni<br />

tako. Rasistično se obnaša politična<br />

levica, pa ne samo v odnosu<br />

<strong>do</strong> Romov.<br />

Nekdanji predsednik države<br />

Milan Kučan, predstavnik trde levice,<br />

ima vrsto stališč, ki so enaka<br />

stališčem nekaterih evropskih<br />

desničarskih skrajnežev. Tako<br />

kot partija aprila leta 1941, ki ni<br />

hotela <strong>za</strong>četi odpora proti okupatorju,<br />

marveč je razglašala, da se ne bo<br />

borila <strong>za</strong> interese <strong>za</strong>hodnih velesil, ki naj<br />

bi bile krive <strong>za</strong> vojno, so<strong>do</strong>bna partija z<br />

različnimi imeni in njen nekdanji predsednik<br />

Kučan nasprotujeta oboroževanju<br />

Ukrajine, ker se ne bosta borila <strong>za</strong><br />

interese <strong>za</strong>hodnih velesil, ki naj bi bile<br />

krive <strong>za</strong> vojno.<br />

Slovenska levica ima vedno polna<br />

usta besed glede svobode, manjšin, solidarnosti<br />

in človekovih pravic. A njenih<br />

dejanj je bore malo. Od države in medijev<br />

protežirani Rdeči križ, ki ga financiramo<br />

vsi, vodijo pa številni profesionalci, je<br />

<strong>za</strong>to <strong>za</strong> poplavljence zbral bistveno manj<br />

denarja kot katoliška Karitas, ki deluje<br />

pretežno na prostovoljni bazi. Po <strong>za</strong>dnjih<br />

podatkih je Rdeči križ zbral dva, Karitas<br />

pa štiri milijone evrov. Ali ne bi bilo torej<br />

pravično, da bi država izenačila Karitas z<br />

Rdečim križem in obvezne poštne znamke<br />

u<strong>za</strong>konila <strong>za</strong> obe organi<strong>za</strong>ciji? Ali ne<br />

bi bilo torej gospodarno, da bi država<br />

bolj podpirala Karitas kot Rdeči križ, saj<br />

slednji <strong>za</strong> stroške delovanja porabi bistveno<br />

več kot Karitas?<br />

<br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Zahtevati<br />

odgovornost<br />

od Romov ni<br />

rasizem<br />

Jakob Vid Zupančič<br />

· Komentar<br />

14 Gregor Mace<strong>do</strong>ni,<br />

novomeški župan:<br />

Obvezna šola je <strong>za</strong><br />

običajne starše<br />

vrednota<br />

Tino Mamić · Intervju<br />

20 30 38 42<br />

P. Andraž Arko, župnik<br />

v Na<strong>za</strong>rjah: Bog ni tip <strong>za</strong><br />

računalnikom, ki pritisne gumb<br />

<strong>za</strong> poplavo, da kaznuje ljudi<br />

Peter Merše · Intervju<br />

Ekstremni desničarji,<br />

s katerimi se strinja<br />

Milan Kučan<br />

Rok Čakš<br />

Na sodiščih je vsaj<br />

polovica strank lagala<br />

Peter Merše · Komentar<br />

Bolje zlomljena kost<br />

kot zlomljen duh<br />

Andreja Barat<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>112</strong>, LETNIK 3,<br />

31. avgust 2023<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,60 evra<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@<strong>do</strong>movina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Odgovorni urednik portala<br />

<strong>Domovina</strong>.je: ROK ČAKŠ<br />

Odgovorna urednica portala<br />

Iskreni.net: ANDREJA BARAT<br />

Uredniški odbor:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN,<br />

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnično in foto uredništvo:<br />

TOMO STRLE<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocnine@<strong>do</strong>movina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.,<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@<strong>do</strong>movina.je<br />

Direktor:<br />

IGOR VOVK<br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ<br />

(tino@<strong>do</strong>movina.je)<br />

Prelom in tisk: CITRUS D.O.O.<br />

Naklada: 7700 izvo<strong>do</strong>v<br />

www.<strong>do</strong>movina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@<strong>do</strong>movinaJE<br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Naslovnica:<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Tednik izhaja ob četrtkih<br />

v slovenščini.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


VSEBINA<br />

5<br />

3 Protiromska levica<br />

Tino Mamić · Moja beseda<br />

6 Med(ijski) sosedi<br />

16 25<br />

Slovo Franca Kralja,<br />

profesorske legende<br />

Gabrijel Kavčič · In Memoriam<br />

Kaj je Golob plačeval<br />

z denarjem iz Gorenja<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

7 Foto tedna<br />

8 Pregled tedna<br />

10 Čivkarija<br />

11 Karikatura<br />

18 Priimek Kralj s kralji nima veliko<br />

Tino Mamić<br />

34 Umetne spletne vplivnice<br />

Teo Petrovič Presetnik · Komentar<br />

36 Beremo, gledamo, poslušamo<br />

27 28<br />

Ruska politika odprtih oken in<br />

slovenska politika praznih besed<br />

Rok Frelih · Komentar<br />

Enotnost politikov po ujmi<br />

koristi vsem<br />

Peter Merše · Komentar<br />

37 Rahelin jok<br />

Andraž Arko<br />

40 Mama naj pusti očetu,<br />

da naredi stvari po svoje<br />

Andreja Barat<br />

45 Koledar <strong>do</strong>godkov<br />

46 Razvedrilo<br />

47 Križanka<br />

48 Nič – Olivier Mosset<br />

Gregor Čušin · Satira<br />

32 41<br />

50 Ta<strong>za</strong>dnja<br />

Zadnja plat,<br />

Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

Ustrašili so se joka nerojenega otroka<br />

in rockerjem prepovedali nastop<br />

Tomaž Kavčič<br />

Tina Martinec Selan: Mamin odnos <strong>do</strong><br />

lepote in urejenosti je to <strong>do</strong>ta <strong>za</strong> <strong>otroke</strong><br />

Mojca Belcl Magdič · Kolumna<br />

44 49<br />

Zavitek z breskvami in rikoto<br />

Selma Bizjak<br />

Alija Sirotanović: Naš udarnik<br />

Verzifitator · Humor<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


6<br />

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

TRIJE NOVI<br />

CENTRI MOČI<br />

Požareport piše, da neimenovani poznavalec<br />

tranzicijske levice po razkritju<br />

spornega kredita iz Gorenja <strong>za</strong> Roberta<br />

Goloba (56) trdi, da je vse več resnih<br />

informacij, da je Goloba postalo strah pred<br />

Milanom Kučanom (82), ki mu je že dal<br />

lekcijo z javnim ponižanjem. Golob pa se je<br />

minule dni <strong>tudi</strong> prvič pustil prepričati, da<br />

ga nena<strong>do</strong>ma Tina Gaber (36) ne spremlja<br />

več, ampak naokoli hodi sam.<br />

Požareport tako piše o povezovanju<br />

Goloba in prvaka SDS Jane<strong>za</strong> Janše (64), pri<br />

čemer naj bi vlogo aktivnega moderatorja<br />

iz o<strong>za</strong>dja igral Igor Bavčar (67), nekdanji<br />

<strong>do</strong>lgoletni Golobov poslovni šef, in sicer<br />

kot predsednik uprave Istraben<strong>za</strong>. Bavčarjev<br />

vpliv in vlogo naj bi potrjevale <strong>tudi</strong><br />

nekatere kadrovske poteze, ki prihajajo<br />

iz ožjega Golobovega kroga. Aleksander<br />

Mervar, predsednik uprave Elesa, ki velja<br />

<strong>za</strong> Bavčarjevega varovanca, je tako edini<br />

direktor državnega energetskega podjetja,<br />

ki ga Golob ni <strong>za</strong>menjal.<br />

Kučanu ostajata SD in Levica, kjer pa so<br />

mogoči hudi notranji spopadi, vključno<br />

z odho<strong>do</strong>m Luke Mesca (36) k Socialnim<br />

demokratom ali pa razkolom znotraj stranke.<br />

Delno mu ostaja <strong>tudi</strong> Nova Slovenija,<br />

ki jo Kučan nadzira preko nekdanjega<br />

visokega policijskega funkcionarja, zdaj<br />

pa že vrsto let vplivnega lobista Marka<br />

Pogorevca (57).<br />

Tu je še nevidna nave<strong>za</strong> med Borutom<br />

Pahorjem (59) in novim obrazom desnice<br />

Anžetom Logarjem (47), čigar formalna<br />

oblika in <strong>do</strong>met sta še veliki neznanki. Boljšim<br />

poznavalcem slovenske politike pa se<br />

verjetno že svita, da bo Pahor javno podprl<br />

Logarja, če bo šel na prihodnje parlamentarne<br />

volitve s svojo stranko, pri čemer,<br />

<strong>za</strong>nimivo, nekateri poznavalci ocenjujejo,<br />

da utegne prav priljubljenost Boruta Pahorja<br />

filigransko odločiti naslednje volitve.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023<br />

PROBLEM GOLOBOVE<br />

DONATORSKE VEČERJE<br />

V dneh, ko je na Bledu potekal tradicionalni<br />

Blejski strateški forum, je v Vili Bled<br />

predsednik vlade Robert Golob (56) gostil<br />

večerjo, na katero je povabil predstavnike<br />

slovenskega gospodarstva in kapitala. Kot<br />

pišejo na Portalu Plusu, je od njih želel <strong>do</strong>biti<br />

čim več denarja <strong>za</strong> odpravo posledic,<br />

ki so jih povzročile katastrofalne poplave.<br />

Aleš Štrancar (62), direktor aj<strong>do</strong>vskega<br />

podjetja BIA Separations (v povabilu so ga<br />

sicer pomotoma povabili kot Aleša Štrajnerja),<br />

je Golobu napisal pismo, v katerem<br />

je povedal, da so v njegovem podjetju<br />

Rdečemu križu in Karitasu že naka<strong>za</strong>li<br />

500.000 evrov in da je k <strong>do</strong>nacijam še<br />

posebej poklicano slovensko elektrogospodarstvo.<br />

Štrancar Golobu še svetuje, naj<br />

se vlada odpove davku na <strong>do</strong>nacije.<br />

»Zaradi vaše politike ›državne pomoči‹ je<br />

nekaterim preko agencije SPIRIT uspelo<br />

realizirati neokusne profite, tako na račun<br />

davkoplačevalcev kot na račun podjetij,«<br />

nadaljuje Štrancar, ki je premierja opozoril,<br />

da so samo v primeru njegovega podjetja<br />

v prvih treh mesecih letošnjega leta <strong>za</strong>radi<br />

t. i. državne pomoči v primerjavi s tržno<br />

ceno električno energijo preplačali <strong>za</strong><br />

okrog 100.000 evrov.<br />

Država, iz katere so sami naka<strong>za</strong>li <strong>do</strong>nacijo,<br />

kot še mnoge druge davka na <strong>do</strong>nacije<br />

ne pribija, je premierju napisal Štrancar,<br />

ki ga po naših informacijah na Golobovo<br />

večerjo ni bilo, saj naj bi, kot nam je nek<strong>do</strong><br />

namignil, sodil med tiste, ki mislijo, da bi<br />

bilo denar, ki se porabi <strong>za</strong> takšne <strong>do</strong>natorske<br />

večerje, bolje usmeriti na Karitas ali<br />

Rdeči križ. Natančen seznam povabljenih<br />

in odgovor na vprašanje, koliko so <strong>za</strong><br />

odpravljanje posledic poplav <strong>do</strong>slej namenila<br />

podjetja v večinski državni lasti, bo<strong>do</strong><br />

na portalu objavili, ko od vlade pri<strong>do</strong>bijo<br />

uradne podatke.<br />

PRVA SLOVENSKA ČAROV-<br />

NICA JE BILA PLEMKINJA<br />

V kolektivnem spominu čarovništvo sega<br />

v srednji vek. Gre <strong>za</strong> prakso, pri kateri<br />

naj bi se znanje o svetu in vplivanje nanj<br />

pri<strong>do</strong>bilo s pomočjo mističnih nadnaravnih<br />

sil. Običajno se je dejavnost očitalo<br />

ženskam, ki so bile nekoliko posebne,<br />

živele drugače in se ukvarjale s pripravo<br />

številnih zvarkov. Dejavnost se je pripisovala<br />

predvsem osebam najnižjih slojev, a<br />

prva obsojena slovenska čarovnica je bila<br />

plemkinja Veronika Deseniška, druga žena<br />

celjskega grofa Friderika II. Kot mla<strong>do</strong><br />

dekle se je <strong>za</strong>pletla v ljubezensko afero s<br />

Friderikom II., ki je bil dedič mogočnega<br />

rodu Celjskih grofov. Da bi bila nesreča še<br />

hujša, je bil grof že poročen in se je <strong>za</strong>radi<br />

Veronike na zelo sumljiv način znebil svoje<br />

žene Eli<strong>za</strong>bete Frankopanske.<br />

Dogajanje okoli sumljive smrti žene in<br />

nato skrivna poroka z Veroniko je sprožila<br />

splošno ogorčenje, še najbolj pri Friderikovem<br />

očetu, celjskem grofu Hermanu<br />

II. Mla<strong>do</strong>poročenca sta želela živeti daleč<br />

stran od Celjanov in sta si nad Kočevjem<br />

zgradila grad Fridrihštajn, ki danes obstaja<br />

v obliki urejene ruševine. Veronika je<br />

Frideriku rodila sina, a odpor očeta je bil<br />

prehud. Friderika je ujel in spravil v hišni<br />

pripor, Veronika pa je bila kar naenkrat<br />

kneginja na begu. Precej časa se je skrivala<br />

po različnih gra<strong>do</strong>vih in po gra<strong>do</strong>vih<br />

sorodnikov, na koncu pa se je zgodilo<br />

neizogibno. Ujeli so jo in v Celju je leta<br />

1425 potekal prvi čarovniški proces na<br />

Slovenskem. Herman II. jo je obtožil, da je<br />

s čarovništvom obnorela njegovega sina,<br />

da jo je poročil. Veronika je imela <strong>do</strong>brega<br />

<strong>za</strong>govornika, <strong>za</strong>to jo je sodišče oprostilo<br />

krivde. Za trenutek se je zdelo, da je stvar<br />

<strong>za</strong>ključena, vendar se Herman II. ni dal.<br />

Veroniko je dal <strong>za</strong>preti v grad Ojstrica in jo<br />

dal leta 1425 utopiti.


FOTO TEDNA<br />

7<br />

Facebook @Vitli.KRPAN.Sloveni<br />

Gozdarska kraljica,<br />

prva <strong>do</strong>slej, je bila okronana na sejmu v Gornji Radgoni.<br />

Ta čast je <strong>do</strong>letela Andrejo Vidmar (20) iz Notranjih Goric.


8 PREGLED TEDNA<br />

PROFIMEDIA<br />

Grozljiv prizor pogorišča v Grčiji.<br />

NAJHUJŠI POŽAR<br />

V ZGODOVINI EU<br />

Obsežni gozdni požari, ki divjajo na<br />

severovzhodu Grčije, se še ne umirjajo.<br />

Tamkajšnji gasilci priznavajo, da razmer<br />

nimajo pod nadzorom in da <strong>tudi</strong> v kratkem<br />

ne vidijo možnosti, da bi to <strong>do</strong>segli.<br />

Glede na vremensko napoved si obetajo<br />

še spremembo smeri vetra, kar bo požar<br />

še <strong>do</strong>datno razširilo. Razmere <strong>do</strong>datno<br />

otežuje dejstvo, da požar divja na območju<br />

nacionalnega parka Dadia, v katerem se z<br />

goz<strong>do</strong>vi načrtno ni gospodarilo. Do sedaj<br />

je zgorelo že najmanj 74.000 hektarjev<br />

površin, Evropska komisija pa je požar že<br />

označila kot najhujši v zgo<strong>do</strong>vini Evropske<br />

unije. Po vsej državi sicer divja še več<br />

požarov, ki pa so že pod nadzorom.<br />

KOZOLEC JE SIMBOL<br />

KMETIJSTVA<br />

V Gornji Radgoni je potekal 61. mednarodni<br />

kmetijsko-živilski sejem Agra, na<br />

katerem je sodelovalo 1.700 razstavljavcev<br />

iz 35 držav. Predsednik uprave Pomurskega<br />

sejma Janez Erjavec je ob odprtju med<br />

drugim povedal, da je Agra vedno zrcalna<br />

slika slovenskega podeželja. Ker skuša<br />

Pomurski sejem preko tradicije <strong>za</strong>črtati<br />

vizijo <strong>za</strong> prihodnost, letos postavlja <strong>tudi</strong><br />

t. i. kozolec podnebnih ciljev. Z njim<br />

opo<strong>za</strong>rja na vse večja razhajanja med<br />

razvojem in njegovimi posledicami: »Kozolec<br />

je simbol slovenskega kmetijstva, ki<br />

je znalo na sonaraven način poskrbeti <strong>za</strong><br />

svoje pridelke in negovati arhitekturno ter<br />

kulturno dediščino podeželja.«<br />

Na radgonskem sejmu je Janez Erjavec (73) izpostavil tradicijo, na kateri mora sloneti razvoj.<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

SOJENJE TRUMPU<br />

Na zveznem sodišču v ameriški državi Georgiji<br />

so <strong>za</strong> datum sojenja nekdanjemu predsedniku<br />

ZDA Donaldu Trumpu (77) izbrali 4.<br />

marec prihodnje leto. Sojenje se bo <strong>za</strong>čelo<br />

dan pred super torkom, ko bo več kot deset<br />

zveznih držav na republikanskih primarnih<br />

volitvah izbiralo strankinega kandidata <strong>za</strong><br />

predsedniške volitve leta 2024.<br />

Trumpu se bo sicer sodilo <strong>za</strong>radi poskusov<br />

vplivanja na uradnike, da spremenijo izide<br />

volitev pred tremi leti, na katerih je Trump<br />

izgubil proti demokratskemu kandidatu<br />

Joeju Bidnu (80). Trumpovi odvetniki so<br />

predlagali, da se sojenje prične šele leta<br />

2026, a je sodnica ocenila, da ni potrebe<br />

<strong>za</strong> tako <strong>do</strong>lge priprave. Preiskava se je<br />

sicer <strong>za</strong>čela že leta 2021.<br />

PREPOVED<br />

MUSLIMANSKIH OBLAČIL<br />

Dekleta v Franciji z novim šolskim letom<br />

ne bo<strong>do</strong> smela več nositi abaja, tradicionalnega<br />

muslimanskega oblačila, po<strong>do</strong>bnega<br />

ogrinjalu. Kot je napovedal francoski<br />

minister <strong>za</strong> izobraževanje, Gabriel Attal (34),<br />

ta oblačila kršijo sekularno <strong>za</strong>konodajo na<br />

področju izobraževanja. Attal je <strong>do</strong>dal, da<br />

bo ravnateljem šol posre<strong>do</strong>val jasna pravila.<br />

Abaje je opisal kot versko gesto, katere<br />

namen je preizkusiti odpornost sekularizma<br />

v šolah. Spomnil je še, da že <strong>za</strong>konodaja<br />

iz leta 2004 v šolah prepoveduje<br />

nošenje simbolov in oblačil, s katerimi<br />

učenci kažejo svojo versko pripadnost.<br />

To vključuje križe, ju<strong>do</strong>vske kapice in<br />

islamske naglavne rute. Ukrep pozdravljajo<br />

na francoski desnici, medtem ko na levi


PREGLED TEDNA<br />

9<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Odločitev sveta RTV Slovenija je bila<br />

soglasna. Uradni razlog <strong>za</strong> razrešitev naj<br />

bi bile hujše kršitve pri predaji pooblastil<br />

nepooblaščeni osebi. Urbanija sicer na<br />

seji ni imel možnosti <strong>za</strong>govora, saj je<br />

predsednik Sveta RTVS Goran Forbici<br />

(46) povedal, da svet daje le soglasje<br />

k razrešitvi. Urbanija je temu sicer<br />

ugovarjal, a je potem <strong>za</strong>pustil sejo. Na<br />

čelo Televizije Slovenija je nova uprava<br />

<strong>za</strong>časno imenovala <strong>do</strong>sedanjega urednika<br />

kulturnega in umetniškega programa<br />

Andraža Pöschla (49).<br />

Direktor TV Slovenija Uroš Urbanija (47) je moral oditi, tako kot je uka<strong>za</strong>l premier Golob.<br />

strani menijo, da gre <strong>za</strong> poseg v državljanske<br />

svoboščine.<br />

SOLIDARNOSTNI DAVEK<br />

Po prvih izračunih naj bi država z interventnim<br />

<strong>za</strong>konom po poplavah s solidarnostnim<br />

davkom, ki ga bomo predvi<strong>do</strong>ma<br />

plačevali letos in prihodnje leto, v sklad<br />

<strong>za</strong> obnovo pri<strong>do</strong>bila 280 milijonov evrov,<br />

so izračunali pri časniku Finance. Od tega<br />

bo<strong>do</strong> <strong>za</strong>posleni prispevali 132 milijonov,<br />

podjetniki in podjetja pa 150 milijonov.<br />

Posamezniki bo<strong>do</strong> morali plačati 0,3 odstotka<br />

od svoje bruto plače v letih 2023 in<br />

2024. Letos povprečna bruto plača znaša<br />

2.200 evrov, kar pomeni 6,6 evra na mesec<br />

oz. v skupnem seštevku vseh državljanov v<br />

dveh letih 132 milijonov evrov. Posamezniki<br />

z dejavnostjo bo<strong>do</strong> plačali 0,8 odstotka<br />

letnega <strong>do</strong>bička, kar glede na podatke<br />

iz leta 2021 znese približno 15 milijonov,<br />

podjetja po isti odmerni stopnji pa v dveh<br />

letih 132 milijonov.<br />

VIŠJE CENE GORIV<br />

Cene reguliranih pogonskih goriv so kljub<br />

nespremenjenim trošarinam ponovno<br />

višje. Liter bencina bo dražji <strong>za</strong> 3,3 centa in<br />

bo stal 1,544 evra, liter dizelskega goriva<br />

pa <strong>za</strong> 1,4 centa in bo stal 1,572 evra. Za liter<br />

kurilnega olja bo treba odšteti 1,2 centa<br />

več. Cene bo<strong>do</strong> veljale <strong>do</strong> vključno 11.<br />

septembra, so sporočili z Ministrstva <strong>za</strong><br />

okolje, podnebje in energijo. Bencin bo<br />

sedaj najdražji po ob<strong>do</strong>bju od 19. julija <strong>do</strong><br />

1. avgusta lani, ko je liter stal 1,620 evra,<br />

dizel pa po ob<strong>do</strong>bju od 22. novembra <strong>do</strong><br />

5. decembra lani, ko je bilo treba <strong>za</strong> liter<br />

odšteti 1,623 evra. Cene pogonskih goriv<br />

na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih<br />

cestah medtem trgovci <strong>do</strong>ločajo sami.<br />

URBANIJO ODPUSTILI<br />

Uroš Urbanija (47) ni več vršilec <strong>do</strong>lžnosti<br />

direktorja Televizije Slovenija.<br />

Bor Slana/STA<br />

SVET ZA OBNOVO<br />

BO VODIL PIPENBAHER<br />

Vlada je imenovala člane novoustanovljenega<br />

Sveta <strong>za</strong> obnovo po poplavah.<br />

Za predsednika 14-članskega sveta je<br />

bil imenovan gradbeni inženir Marjan<br />

Pipenbaher (66). Naloge sveta bo svetovanje<br />

pri oblikovanju strokovnih rešitev<br />

glede obnove poplavljenih območij,<br />

vzdrževanju vo<strong>do</strong>tokov, sanaciji plazov,<br />

gradnji objektov in druge infrastrukture,<br />

spremljanje delovanja ministrstev<br />

in samoupravnih lokalnih skupnosti pri<br />

obnovi pri<strong>za</strong>detih območij, podajanje<br />

predlogov <strong>za</strong> izboljšanje aktivnosti in<br />

svetovanje pri oblikovanju politik, sprememb<br />

predpisov in drugih ukrepov, ki<br />

bo<strong>do</strong> prispevali k učinkovitejši obnovi<br />

po naravnih nesrečah in razvijanju<br />

odpornosti nanje.<br />

<br />

Svet <strong>za</strong> obnovo po polavah bo vodil projektant mostu na Pelješac Marjan Pipenbaher (66).<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


10<br />

ČIVKARIJA<br />

Marko Juvančič @MarkoJuvancic<br />

Država pobere 50 odstotkov od naših plač. Nato<br />

pobere 20 odstotkov tistega, kar porabimo v trgovini,<br />

pri frizerju itd. Ko je resna kri<strong>za</strong>, država<br />

čukasto gleda, medem ko prostovoljci <strong>do</strong>besedno<br />

kidajo drek. Zdaj pa nam je v neizmerni solidarnosti<br />

dvignila davke.<br />

Čivk tedna<br />

Žiga Turk @ZigaTurk<br />

Ogromno pove, da se vladna stranka naslaja<br />

nad enoumnostjo odločitve. Imamo oblast,<br />

ki odkrito dela na restavraciji prejšnjega sistema.<br />

Njihovi instinkti so totalitarni. Tu pa<br />

tam jim uidejo v javnost.<br />

Tomaž Štih @Libertarec<br />

Vladajoča politika je uspela v le dveh tednih povampiriti<br />

solidarnost. Talent.<br />

Uroš Mikolič @UrosMikolic<br />

Pribor iz sladkornega trsa v plastični embalaži.<br />

Zeleni prehod v eni sliki.<br />

Levica @strankalevica<br />

Svet RTV Slovenija je podal soglasje<br />

k razrešitvi Uroša Urbanije<br />

s položaja vršilca <strong>do</strong>lžnosti<br />

direktorja Televizije Slovenija.<br />

Brez glasu proti.<br />

Dr<strong>za</strong>vljan @Dr<strong>za</strong>vljan1<br />

Obvezni solidarnostni prispevek bo<strong>do</strong> plačevali <strong>tudi</strong><br />

tisti, ki so ob teh poplavah izgubili vse. A ima to smisel?<br />

Ana T.K. @AnaTonKo<br />

A poznate občutek, ko Karitas zbere skoraj enkrat<br />

več denarja <strong>za</strong> pomoč po poplavah kot Rdeči križ?<br />

Po mojem mnenju gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>upanje v organi<strong>za</strong>cijo,<br />

kaj pravite?<br />

Nova24TV @Nova24TV<br />

Vsem skrajnežem je treba sporočiti, da se Nova24TV<br />

in Demokracija ne bosta kar tako pustili<br />

<strong>za</strong>straševati. Še naprej ostajamo glasniki mnenj,<br />

ne glede na to, ali so sedanji vladi všeč ali ne. Vse<br />

poskuse nasilnega utišanja bomo brezkompromisno<br />

razkrivali: Marko Crnkovič.<br />

Bojan Požar @BojanPo<strong>za</strong>r<br />

Največja težava <strong>za</strong> Saša Krajnca kot novinarja javne<br />

RTV Slovenija je njegovo moderatorsko udinjanje<br />

<strong>do</strong>ločenim politikom, ki so hkrati objekt poročanja<br />

oddaj, ki jih vodi. Še več, Krajnc ob politikih, ki ga<br />

finančno in <strong>tudi</strong> politično honorirajo, še ponosno<br />

pozira. To je ne samo profesionalno nesprejemljivo<br />

<strong>za</strong> na videz nepristranski javni medij, ampak <strong>tudi</strong><br />

naravnost bi<strong>za</strong>rno.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


»NIČ ne vidim,<br />

NIČ ne slišim ...«<br />

KARIKATURA<br />

11<br />

BORIS OBLAK<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


12 TEMA TEDNA<br />

Zahtevati odgovornost<br />

od Romov NI RASIZEM<br />

Komentar<br />

Skupina <strong>do</strong>lenjskih županov in županj je v Državni zbor vložila <strong>za</strong>konodajno pobu<strong>do</strong> <strong>za</strong> reševanje<br />

<strong>romske</strong> problematike z več kot 31.000 podpisi državljanov. Kljub temu da predlogi <strong>romske</strong> skupnosti<br />

ne smejo omenjati neposredno, pa se nanašajo predvsem nanjo.<br />

JAKOB VID ZUPANČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Država bi ustavila izplačila socialne pomoči tistim, ki ne pošiljajo otrok v šolo.<br />

Predlagatelji opo<strong>za</strong>rjajo, da<br />

je <strong>za</strong>radi visoke natalitete vse<br />

več romskih otrok ogroženih.<br />

Gre <strong>za</strong> župane 11 občin, ki se soočajo<br />

s to problematiko: Krško,<br />

Novo mesto, Brežice, Črnomelj,<br />

Kočevje, Metlika, Ribnica,<br />

Semič, Šentjernej, Škocjan in Trebnje.<br />

Predlagajo novele štirih <strong>za</strong>konov.<br />

Stanje na Dolenjskem se <strong>za</strong>radi visoke<br />

rodnosti Romov z leti le slabša. Sicer<br />

ne gre <strong>za</strong> prvi poskus sprememb na sistemski<br />

ravni, žal pa <strong>tudi</strong> tokrat politika<br />

ni poka<strong>za</strong>la veliko <strong>za</strong>nimanja.<br />

SPREMEMBE ŠTIRIH ZAKONOV<br />

Župani in županje so uspeli zbrati kar<br />

31.500 podpisov. Kot je povedal župan<br />

Mestne občine Novo mesto Gregor Mace<strong>do</strong>ni<br />

(50), je glavno sporočilo pobudnikov,<br />

da je v 21. stoletju nesprejemljivo,<br />

da te dejstvo, da si se rodil staršem<br />

brez osnovnošolske izobrazbe in z <strong>do</strong>lgotrajno<br />

brezposelnostjo, <strong>za</strong>znamuje,<br />

da boš <strong>tudi</strong> sam živel enako. Takih otrok<br />

naj bi bilo v Sloveniji 1,5 odstotkov,<br />

je povedal Mace<strong>do</strong>ni.<br />

Gre <strong>za</strong> predloge novel štirih <strong>za</strong>konov<br />

– Zakona o starševskem varstvu<br />

in družinskih prejemkih, Zakona o socialnovarstvenih<br />

prejemkih, Zakona o<br />

urejanju trga dela in Zakona o voznikih.<br />

Zakon o socialnovarstvenih prejemkih<br />

bi <strong>do</strong>ločil, da bi v primeru neobiskovanja<br />

osnovne <strong>šole</strong> prišlo <strong>do</strong> nedenarnega<br />

izplačila socialne pomoči,<br />

enako bi veljalo <strong>tudi</strong> v primeru <strong>za</strong>padlih<br />

<strong>do</strong>lgov <strong>do</strong> javnih subjektov oziroma<br />

države ali občine.<br />

Pri Zakonu o starševskem varstvu<br />

in družinskih prejemkih se spremembe<br />

nanašajo na izplačilo otroškega<br />

<strong>do</strong>datka v naravi ob neobiskovanju<br />

osnovne <strong>šole</strong> in znižanje otroškega <strong>do</strong>datka<br />

<strong>za</strong> tretjino po <strong>za</strong>ključeni osnovni<br />

šoli, če družina otroka ne vključi v nadaljnje<br />

šolanje.<br />

Zakon o urejanju trga dela bi <strong>do</strong>polnili<br />

s poenostavljenim izbrisom iz<br />

evidence brezposelnih po kršitvah obveznosti,<br />

podaljšanjem največje vklju-<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


TEMA TEDNA<br />

13<br />

popisu leta 2002, na katerem so prebivalci<br />

lahko opredelili svojo pripadnost,<br />

je bilo v Sloveniji 3246 Romov, 3834 prebivalcev<br />

pa je kot materni jezik navedlo<br />

romski jezik. Ta številka pa je močno<br />

podcenjena. Po podatkih Inštituta Republike<br />

Slovenije <strong>za</strong> socialno varstvo,<br />

ki so <strong>tudi</strong> že nekoliko <strong>za</strong>stareli, naj bi<br />

bilo Romov okrog 11.700. Največ jih je<br />

na območju centrov <strong>za</strong> socialno delo<br />

Maribor in Murska Sobota, najbolj<br />

strnjeno območje njihove naselitve pa<br />

sta Dolenjska in Bela Krajina, kjer <strong>tudi</strong><br />

prihaja <strong>do</strong> največ konfliktov. <br />

Samo pol odstotka Romov konča osnovno šolo.<br />

čenosti posameznika v javna dela z<br />

dveh na štiri leta in napotitvijo brezposelne<br />

osebe na delo.<br />

Spremembe Zakona o voznikih bi<br />

vključevale uvedbo pogoja <strong>za</strong> opravljanje<br />

vozniškega izpita, in sicer devetletno<br />

obiskovanje osnovne <strong>šole</strong> in<br />

<strong>za</strong>ključen sedmi razred osnovnošolskega<br />

programa.<br />

Mace<strong>do</strong>ni je povedal, da so pobu<strong>do</strong><br />

pripravili lani in jo najprej poslali<br />

predsednici Državnega zbora Urški<br />

Klakočar Zupančič (46), a po pol leta<br />

niso <strong>do</strong>bili odgovora. Zato so se odločili<br />

<strong>za</strong> zbiranje podpisov državljanov<br />

in državljank.<br />

Ukrepi sicer ne omenjajo samo<br />

<strong>romske</strong> skupnosti, saj bi bilo to protiustavno,<br />

v času zbiranja podpisov pa<br />

so pobudniki prejeli odzive, da obstajajo<br />

<strong>tudi</strong> druga okolja, v katerih otroci<br />

ne obiskujejo <strong>šole</strong>.<br />

RASIZEM<br />

V <strong>za</strong>četku julija je v oddaji Intervju, ki jo je<br />

vodila Ksenija Horvat, <strong>za</strong>kone kritizirala<br />

dr. Jana Javornik, predavateljica delovnih<br />

razmerij in javnih politik na Univerzi<br />

v Leedsu. Povedala je, da župani pod<br />

besedami o ohranjanju socialnega miru<br />

prodajajo novele <strong>za</strong>konov, ki so v osnovi<br />

ksenofobni oziroma celo rasistični. Kritizirala<br />

je <strong>tudi</strong> to, da romska populacija v<br />

<strong>za</strong>konih sploh ni omenjena in da bi morala<br />

situacijo reševati lokalna skupnost.<br />

Kot je na Twitterju <strong>za</strong>pisal Marko<br />

Dvornik, mestni svetnik v Novem mestu<br />

iz vrst Nove Slovenije, te skupnosti<br />

ne znajo slovensko, ne trudijo pa se<br />

niti učiti in vzgajati svojih otrok. Zgolj<br />

0,5 odstotka Romov konča osnovno<br />

šolo. Opozoril je <strong>tudi</strong>, da država nima<br />

nobenega vzvoda, da bi starše spodbudila<br />

k drugačnim vzorcem delovanja,<br />

socialni transferji pa še <strong>do</strong>datno spodbujajo<br />

tako stanje.<br />

V <strong>za</strong>dnjem času se je močno povečal<br />

<strong>tudi</strong> kriminal, med drugim na<br />

področju drog, strelnega orožja in<br />

prostitucije, poudarja Dvornik. V <strong>za</strong>dnjih<br />

letih je prišlo <strong>do</strong> razpada sistema<br />

romskih starešin, <strong>za</strong>to ozemlje obvladujejo<br />

tolpe.<br />

O neukrepanju lokalne skupnosti<br />

pa Dvornik pravi, da se Rome v družbo<br />

že skuša vključiti na nešteto načinov.<br />

Zelo razvito je <strong>tudi</strong> prostovoljstvo, ki<br />

je v romskih naseljih prisotno že več<br />

desetletij. Eden izmed prostovoljcev<br />

je <strong>tudi</strong> katoliški diakon Matic Vidic.<br />

Policija, sodišče, centri <strong>za</strong> socialno<br />

delo in <strong>šole</strong> so tisti, ki bi morali usklajeno<br />

preobraziti to skupnost, poudarja<br />

Dvornik, in <strong>do</strong>daja, da <strong>za</strong>htevati odgovornost<br />

ni rasizem.<br />

NEZANIMANJE VLADE<br />

Vlada sicer ne kaže velikega <strong>za</strong>nimanja<br />

<strong>za</strong> reševanje te problematike. Dvornik<br />

je povedal, da je minister <strong>za</strong> delo Luka<br />

Mesec (36) že dal vedeti, da sprememb<br />

ne podpira. Zaradi visoke rodnosti in<br />

pomanjkanja odgovornosti pa se situacija<br />

na Dolenjskem žal z leti slabša.<br />

Točnih podatkov, koliko Romov je<br />

v Sloveniji, sicer nimamo. Po <strong>za</strong>dnjem<br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

Z gospo z Univerze v Leedsu ni vredno<br />

polemizirati. Pojma nima, o čem govori.<br />

Friderik<br />

Spet aktivizem neke ohole gospe. Brez<br />

stika z realnostjo.<br />

Vera<br />

Romi pač izkoristijo ponujeno socialno<br />

pomoč. Prav imajo. Dajmo še mi.<br />

Realist<br />

V Sloveniji je očitno, da prvorazredni<br />

lahko delujejo mimo <strong>za</strong>konov, <strong>za</strong> drugorazredne<br />

pa so samo davki, prisilna<br />

solidarnost, nizke plače in pokojnine.<br />

Hromir<br />

Ko sem prvič in <strong>za</strong>dnjič bil v prepolni<br />

čakalnici centra <strong>za</strong> socialno delo, se je<br />

pojavil Rom, oblečen v črno obleko, z<br />

belo srajco in kravato, pripeljal se je z<br />

mercedesom: »Vi Slovenci ste bedaki. Vi<br />

delate, da <strong>za</strong>služite, mi delamo <strong>otroke</strong>,<br />

da <strong>za</strong>služimo.«<br />

APMMB2<br />

Problematika ima dva osnovna vzroka. Prvi<br />

je dejstvo, da se Romom očitno ni treba<br />

držati <strong>za</strong>konodaje, ki velja <strong>za</strong> vse prebivalce<br />

Republike Slovenije, saj niso skoraj nikoli<br />

sankcionirani <strong>za</strong>radi izvajanja kriminalnih<br />

dejanj. Drugi vzrok so socialni transferji, ki<br />

jih trajno <strong>do</strong>bivajo od države, ne da bi <strong>za</strong> to<br />

morali narediti karkoli, <strong>za</strong>to, logično, niso<br />

<strong>za</strong>interesirani ne <strong>za</strong> delo ne <strong>za</strong> šolanje svojih<br />

otrok. Zakoni, ki jih predlagajo župani, so<br />

sicer v redu, vendar se človek vpraša, ali<br />

<strong>za</strong>nje obstoječi <strong>za</strong>koni ne veljajo, da je treba<br />

sprejemati neke posebne <strong>za</strong>kone. Primer je<br />

vožnja z neregistriranim avtom. Če bi se s<br />

takim vozil jaz, bi mi ga policija <strong>za</strong>segla, pa še<br />

krepko globo bi moral plačati ali iti v <strong>za</strong>por.<br />

Andrej Muren<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


14 TEMA TEDNA<br />

Pošiljanje otrok<br />

v osnovno šolo,<br />

ki je obvezna,<br />

je prav gotovo<br />

<strong>za</strong>hteva, ki jo naša<br />

država mora jasno<br />

in brezpogojno<br />

postaviti.<br />

Gregor Mace<strong>do</strong>ni (50) se<br />

je po končanem š<strong>tudi</strong>ju<br />

elektrotehnike in ekonomije<br />

na ljubljanski univerzi vrnil v<br />

rodno Novo mesto. Zaposlil<br />

se je v gospodarstvu, leta<br />

2014 pa je bil izvoljen <strong>za</strong><br />

novomeškega župana. S<br />

soprogo imata štiri <strong>otroke</strong>.<br />

GREGOR MACEDONI, NOVOMEŠKI ŽUPAN<br />

OBVEZNA ŠOLA je <strong>za</strong><br />

običajne starše VREDNOTA<br />

Pri nas vsako leto celotna generacija romskih otrok izgubi realne možnosti <strong>za</strong> <strong>do</strong>stojno življenje,<br />

torej nadaljevanje šolanja oziroma <strong>za</strong>poslitev. – Če se otrok ne pošilja v osnovno šolo, se ne spoštuje<br />

temeljne družbene vrednote. – Zakon je napisan <strong>za</strong> vse, <strong>tudi</strong> <strong>za</strong> romsko skupnost. – Prav je, da imamo<br />

v naši državi poleg pravic <strong>tudi</strong> <strong>do</strong>lžnosti.<br />

TINO MAMIĆ<br />

WWW.NOVOMESTO.SI<br />

Vlada na zunaj ne kaže velikega<br />

<strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong> <strong>za</strong>konsko pobu<strong>do</strong> z<br />

več kot 30.000 podpisi, minister<br />

Luka Mesec pa je že rekel, da predloga<br />

ne podpira. Kakšne so vaše<br />

informacije glede odziva vlade?<br />

Prepričan sem, da so vloženi predlogi<br />

<strong>za</strong>konskih sprememb pomemben preizkus<br />

<strong>za</strong> slovensko politiko, ki ne more<br />

<strong>za</strong>nikati odgovornosti <strong>za</strong> večdesetletno<br />

slabšanje razmer. In to ne glede na politični<br />

pol. Seveda pa je glavnina odgovornosti<br />

<strong>za</strong> potrjevanje vloženih predlogov<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023<br />

na vsakokratni parlamentarni večini, ki<br />

je z našo pobu<strong>do</strong> postavljena pred dejstvo,<br />

da odgovori, kakšno prihodnost<br />

najranljivejših slovenskih otrok želijo<br />

graditi. Podpora pomeni <strong>za</strong>četek aktivnega<br />

reševanja vse slabših razmer, ki jih<br />

poslabšuje sedanja socialna, delovna in<br />

izobraževalna politika, to pa vpliva na<br />

možnosti otrok. Ob morebitni nepodpori<br />

pa bo zelo glasno vprašanje velikega<br />

dela državljanov koalicijskim poslancem,<br />

kakšni so njihovi alternativni predlogi<br />

in kaj bo<strong>do</strong> <strong>za</strong> reševanje nedvoumne<br />

problematike storili.<br />

Gledano od zunaj skuša <strong>za</strong>kon pripraviti<br />

Rome <strong>do</strong> tega, da bo<strong>do</strong> <strong>za</strong>čeli<br />

pošiljati <strong>otroke</strong> v šolo. To je cesarica<br />

Marija Terezija uvedla v Sloveniji<br />

leta 1774. Ali je to samo slovenski<br />

problem ali Romi <strong>tudi</strong> v drugih<br />

državah pač ne hodijo v šolo?<br />

Pobuda nagovarja okolja, v katerih imamo<br />

starše, ki so neizobraženi in so <strong>do</strong>lgotrajno<br />

brezposelni. Drži, da romska skupnost<br />

v Jugovzhodni Sloveniji in Posavju<br />

ustre<strong>za</strong> tej definiciji, nikakor pa to ne velja<br />

<strong>za</strong> celotno romsko skupnost v Sloveni-


TEMA TEDNA<br />

15<br />

ji. Hkrati se po<strong>do</strong>bni izzivi pojavljajo <strong>tudi</strong><br />

v drugih okoljih. Dejstvo je, da v našem<br />

delu države praktično vsako leto celotna<br />

generacija romskih otrok izgubi realne<br />

možnosti <strong>za</strong> <strong>do</strong>stojno življenje, torej nadaljevanje<br />

šolanja oziroma <strong>za</strong>poslitev.<br />

Očitajo vam, da ste se spravili<br />

na Rome, ki so specifični in pri<br />

katerih je tak način vedenja del<br />

stoletne kulture. Jim bo to<br />

vzelo identiteto?<br />

Predlogi so oblikovani splošno in nediskriminatorno<br />

nagovarjajo vse državljane<br />

Republike Slovenije enako, torej<br />

vsa težavna socialna okolja, v katerih so<br />

starši neizobraženi, so prejemniki denarnih<br />

socialnih pomoči in so <strong>do</strong>lgotrajno<br />

brezposelni. Predlogi so pripravljeni<br />

tako, da ne jemljejo, ampak z drugačim<br />

načinom izplačevanja, v t. i. funkcionalni<br />

obliki, jasno sporočajo, da se, če se otrok<br />

ne pošilja v osnovno šolo, ne spoštuje<br />

temeljne družbene vrednote – pri<strong>do</strong>bitve<br />

osnovnošolske izobrazbe.<br />

S spremembo <strong>za</strong>konodaje želimo<br />

jasno sporočiti, da je obiskovanje in <strong>za</strong>ključek<br />

osnovne <strong>šole</strong> ter vključevanje v<br />

nadaljnje izobraževanje vrednota.<br />

Nekateri trdijo, da je <strong>za</strong>kon<br />

rasističen, čeprav ne omenja<br />

nobene rase ali naroda. Ali je potemtakem<br />

rasističen <strong>tudi</strong> <strong>za</strong>kon<br />

Večina romskih otrok se nauči osnov slovenskega<br />

jezika, vendar je ob povprečno <strong>za</strong>ključenih<br />

zgolj štirih ali petih razredih osnovne<br />

<strong>šole</strong> to znanje zelo pomanjkljivo.<br />

o italijanski manjšini ali pa je<br />

vsaj nacionalističen?<br />

Zakon ni rasističen, vsi predlogi so oblikovani<br />

splošno in, kot sem že povedal,<br />

nagovarjajo vse državljane enako. Zavedamo<br />

se, da pripravljene <strong>za</strong>konske<br />

spremembe med drugim nagovarjajo<br />

<strong>tudi</strong> problematiko neperspektivnosti<br />

romskih otrok v Jugovzhodni Sloveniji in<br />

Posavju glede na okvir, ki jim ga <strong>za</strong>gotavlja<br />

Republika Slovenija, vendar v enaki<br />

meri nagovarjajo <strong>tudi</strong> vsa druga težavna<br />

socialna okolja.<br />

Zakaj obiskovanje <strong>šole</strong> povezujete<br />

z denarnimi <strong>do</strong>datki?<br />

Obiskovanje osnovne <strong>šole</strong> je v naši državi<br />

obvezno. Za povprečne starše je to<br />

vrednota ne glede na <strong>za</strong>konsko obveznost.<br />

Obstajajo pa <strong>tudi</strong> starši, ki sami nimajo<br />

<strong>do</strong>končane osnovne <strong>šole</strong>, <strong>za</strong>to jim ta<br />

ne predstavlja vrednote in, nena<strong>za</strong>dnje,<br />

svojih otrok niso sposobni podpirati pri<br />

šolanju. Ti starši pa so v večini prejemniki<br />

prejemkov iz socialne, družinske in<br />

<strong>za</strong>poslovalne politike. Prav je, da imamo<br />

v naši državi poleg pravic <strong>tudi</strong> <strong>do</strong>lžnosti.<br />

Pošiljanje otrok v osnovno šolo, ki je obvezna,<br />

je prav gotovo <strong>za</strong>hteva, ki jo naša<br />

država mora jasno in brezpogojno postaviti.<br />

Trenutno je socialna politika taka,<br />

da ne spodbuja in ne <strong>za</strong>hteva od staršev<br />

otrok aktivnega obiskovanja in <strong>za</strong>ključevanja<br />

osnovne <strong>šole</strong>. Staršem ne dajemo<br />

nobene povratne informacije, da je to<br />

narobe, saj tega slovenska izobraževalna<br />

in socialna <strong>za</strong>konodaja ne opredeljujeta<br />

<strong>do</strong>volj jasno oz. na način, da bi izvajalske<br />

institucije lahko tak <strong>za</strong>konski okvir uporabile<br />

v <strong>do</strong>bro otrok.<br />

In kako bi to spremenili?<br />

Želimo si, da se v naši družbi najde mesto<br />

<strong>tudi</strong> <strong>za</strong> najšibkejše ne zgolj na način nakazovanja<br />

denarja, ki se danes vse prepogosto<br />

znajde v kriminalnih aktivnostih.<br />

To lahko <strong>do</strong>sežemo samo z jasnimi<br />

<strong>za</strong>konskimi opredelitvami, ki bo<strong>do</strong> od<br />

ustreznih javnih služb <strong>za</strong>htevale nedvoumno<br />

ukrepanje. Po našem prepričanju je<br />

<strong>tudi</strong> bolj jasen <strong>za</strong>konodajni okvir pogoj <strong>za</strong><br />

pozitivne spremembe. Predlagane spremembe<br />

predvidevajo nedenarno izplačilo<br />

socialne pomoči in otroškega <strong>do</strong>datka<br />

v primeru neobiskovanja osnovne <strong>šole</strong> in<br />

v primeru <strong>za</strong>padlih <strong>do</strong>lgov <strong>do</strong> javnih subjektov<br />

ter znižanje otroškega <strong>do</strong>datka<br />

<strong>za</strong> tretjino v primeru nevključitve otroka<br />

v srednješolsko izobraževanje. S tem predlogom<br />

zgolj popravljamo <strong>do</strong>ločilo Zakona<br />

o družinskih prejemkih, ki pravi, da je<br />

eden od treh namenov otroškega <strong>do</strong>datka<br />

podpora <strong>za</strong> izobraževanje otroka. Če se<br />

otrok s starši po devetih letih obiskovanja<br />

osnovne <strong>šole</strong> odloči, da ne bo nadaljeval<br />

šolanja, tega namena otroški <strong>do</strong>datek ne<br />

more pokriti. Predvsem pa je taka sprememba<br />

<strong>za</strong>kona zelo jasno družbeno sporočilo,<br />

da je vpis otroka v srednjo šolo nekaj,<br />

kar naša družba podpira in spodbuja.<br />

Precej nenavadno je, da župani<br />

<strong>za</strong>htevate spremembo pogojev <strong>za</strong><br />

opravljanje vozniškega izpita. V<br />

čem je problem?<br />

Za veliko ljudi, ki nimajo <strong>do</strong>končane<br />

osnovne <strong>šole</strong>, je pri<strong>do</strong>bitev vozniškega izpita<br />

vrednota. Tako imamo na eni strani<br />

vse slabše statistike prometne varnosti<br />

in na drugi strani veliko željo oseb iz težavnih<br />

socialnih okolij po pri<strong>do</strong>bitvi vozniškega<br />

izpita. Na mestu je vprašanje, ali<br />

se lahko oseba brez osnovne pismenosti<br />

in znanj varno udejstvuje v prometu. Zato<br />

je v spremembi <strong>za</strong>konodaje kot pogoj <strong>za</strong><br />

pri<strong>do</strong>bitev vozniškega <strong>do</strong>voljenja <strong>za</strong>pisan<br />

<strong>za</strong>ključen sedmi razred osnove <strong>šole</strong> in<br />

devetletno obiskovanje <strong>šole</strong>, kar je v naši<br />

državi že tako obvezno.<br />

S tem povezujemo vrednoto pri<strong>do</strong>bitve<br />

vozniškega izpita, ki je že prisotna, z<br />

vrednoto obiskovanja in <strong>za</strong>ključevanja<br />

osnovne <strong>šole</strong>, torej vrednoto, ki ji moramo<br />

v <strong>do</strong>ločenih okoljih pravo mesto<br />

še poiskati.<br />

Ali nekateri Romi, rojeni v Sloveniji,<br />

res ne znajo slovensko?<br />

Večina romskih otrok v našem okolju<br />

pred osnovnošolskim izobraževanjem<br />

ni vključena v vrtce, <strong>za</strong>to je neznanje<br />

slovenskega jezika ena od večjih težav<br />

že na <strong>za</strong>četku njihovega obiskovanja<br />

osnovne <strong>šole</strong>. Kasneje se jih večina nauči<br />

osnov slovenskega jezika, vendar je<br />

ob povprečno <strong>za</strong>ključenih zgolj štirih<br />

ali petih razredih osnovne <strong>šole</strong> to znanje<br />

zelo pomanjkljivo. Kot vedno so izjeme,<br />

<strong>za</strong>to bi radi število romskih otrok,<br />

ki <strong>do</strong>končajo osnovno šolo, v naslednjih<br />

letih izrazito dvignili. Če ne bomo nekaj<br />

resno spremenili, ne bo resnih premikov<br />

še nekaj desetletij.<br />

Romi so nomadi. Kaj to pomeni<br />

<strong>za</strong> vaše kraje? Koliko slovenskih<br />

Romov je v resnici priseljencev,<br />

ekonomskih emigrantov?<br />

Romi so v naših krajih že desetletja in ne<br />

<strong>za</strong>znavamo selitev, imajo stalne poselitve,<br />

njihova populacija pa se <strong>za</strong>radi visoke<br />

rodnosti na tem območju povečuje. <br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


16 IN MEMORIAM<br />

GABRIEL KAVČIČ<br />

TINO MAMIĆ/<br />

DOMOVINA<br />

SLOVO FRANCA KRALJA,<br />

profesorske legende<br />

Kot profesor in predstojnik Srednje verske <strong>šole</strong> in semenišča v Vipavi je prelat Franc Kralj<br />

(1929–2023) pomagal pri izobrazbi in vzgoji več kot 500 dijakov, od katerih jih je več kot<br />

200 izbralo duhovniški poklic.<br />

60 duhovnikov se je od profesorja poslovilo<br />

v Logu pri Vipavi. Pred tem je bilo slovo<br />

na Slapu, pokopali pa so ga na Ligu.<br />

Dvaindvajsetega avgusta 2023,<br />

na god Device Marije Kraljice,<br />

smo se v Logu pri Vipavi poslovili<br />

od »ene <strong>za</strong>dnjih velikih<br />

legend srednješolskih ustanov v Vipavi«,<br />

kakor se je v poslovilnem govoru<br />

izrazil Vladimir Anžel, ravnatelj Škofijske<br />

gimnazije Vipava.<br />

Prelat Franc Kralj je desetletja deloval<br />

kot profesor v tamkajšnjem Malem<br />

semenišču in upokojeni župnik na<br />

Slapu pri Vipavi. V <strong>za</strong>dnjih letih <strong>za</strong>radi<br />

starosti in bolezni sicer nekoliko odmaknjen<br />

od oči javnosti je prof. Kralj<br />

tekom svojega <strong>do</strong>lgega in plo<strong>do</strong>vitega<br />

življenja kot duhovnik, zgo<strong>do</strong>vinar,<br />

profesor, predstojnik, arhivar in raziskovalec<br />

močno <strong>za</strong>znamoval zgo<strong>do</strong>vino<br />

koprske škofije, Vipavske <strong>do</strong>line,<br />

tamkajšnjega malega semenišča in<br />

mnogih oseb, ki jim je oznanjal evangelij<br />

in predajal znanje.<br />

Rodil se je 25. decembra 1929 v Ligu<br />

nad Kanalom ob Soči, kjer je <strong>tudi</strong> obiskoval<br />

osnovno šolo, pozneje pa se je<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023<br />

šolal na videmski in goriški gimnaziji.<br />

Leta 1947 je vstopil v Bogoslovno semenišče<br />

in se vpisal na Teološko fakulteto.<br />

15 let pozneje, leta 1962, je <strong>za</strong>ključil<br />

<strong>tudi</strong> š<strong>tudi</strong>j na Filozofski fakulteti, in<br />

sicer na Oddelku <strong>za</strong> zgo<strong>do</strong>vino in zemljepis.<br />

Leta 1952 je bil v Ljubljani posvečen<br />

v duhovnika.<br />

Od leta 1953 <strong>do</strong> preloma tisočletja<br />

je profesor Kralj spremljal nastanek in<br />

<strong>za</strong>četne težave Malega semenišča v Vipavi,<br />

njegovo ukinitev, ponovno odprtje,<br />

ustanovitev Srednje verske <strong>šole</strong> in<br />

preoblikovanje v so<strong>do</strong>bno Škofijsko gimnazijo<br />

Vipava. V tem času je pomagal<br />

<strong>tudi</strong> po vipavskih župnijah, leta 1973 pa<br />

se je ustalil na Slapu, kjer je župnikoval<br />

kar 44 let, vse <strong>do</strong> leta 2017, ko je tam<br />

slavil <strong>tudi</strong> diamantno mašo, častitljivih<br />

65 let mašništva. Od leta 2018 je bival v<br />

Šempetru, na Slap pa se je vrnil lani, ko<br />

je slavil še 70 let mašništva. Iz šempetrske<br />

bolnišnice je v soboto 19. avgusta<br />

mirno odšel pred obličje Njega, ki mu je<br />

služil vse svoje življenje.<br />

Kot profesor in predstojnik semenišča<br />

in klasične gimnazije v Vipavi je<br />

pomagal pri izobrazbi in vzgoji več kot<br />

500 dijakov, od katerih jih je več kot 200<br />

izbralo duhovniški poklic. Njegovi dijaki<br />

pove<strong>do</strong>, da je pri pouku vedno znova<br />

<strong>za</strong>prl od oblasti o<strong>do</strong>breno zgo<strong>do</strong>vinsko<br />

knjigo, jo postavil na stran in z rahlim<br />

nasmeškom priporočil, naj to berejo kar<br />

<strong>do</strong>ma, ter pribil: »Jaz pa vam bom povedal,<br />

kako je dejansko bilo.« Njegovi dijaki,<br />

med katerimi jih nekaj njegovo pedagoško<br />

delo nadaljuje prav na vipavski<br />

gimnaziji, pove<strong>do</strong>, da so ga z odprtimi<br />

očmi (in usti) poslušali ne samo učenci,<br />

ampak <strong>tudi</strong> mimoi<strong>do</strong>či profesorji, ki<br />

so se ob odprtih vratih učilnice včasih<br />

skrivaj naslonili na zunanjo steno in<br />

prisluhnili, <strong>do</strong>kler jih niso klicale druge<br />

<strong>za</strong><strong>do</strong>lžitve. Njegovo delo z mladimi<br />

je tako <strong>za</strong>pisano v spomin mnogih, <strong>tudi</strong><br />

mnogih duhovnikov, ki danes službujejo<br />

širom Slovenije.<br />

Prelat Kralj je bil <strong>tudi</strong> izjemno plo<strong>do</strong>vit<br />

pisec, raziskovalec, predvsem pa


IN MEMORIAM<br />

17<br />

pronicljiv zgo<strong>do</strong>vinar. Objavil je več<br />

temeljitih razprav predvsem s področja<br />

zgo<strong>do</strong>vine Škofije Koper. Svoje<br />

članke in dela je objavljal v Slovenskem<br />

biografskem leksikonu, Družini<br />

in Ognjišču, Cerkvi v sedanjem svetu<br />

in Okrožnicah Škofije Koper. Vsi njegovi<br />

strokovni spisi in prevodi veljajo<br />

<strong>za</strong> temeljita znanstvena dela. Ni bil<br />

le znanstvenik, njegove sodelavce in<br />

dijake je navduševal <strong>tudi</strong> njegov osupljiv<br />

spomin, ki ga ni povsem <strong>za</strong>pustil<br />

niti proti koncu življenja. Za desetletja<br />

na<strong>za</strong>j je poznal svoje sodelavce, dijake<br />

in župljane, z imeni in zgodbami, ki se<br />

skrivajo <strong>za</strong> imeni.<br />

Profesor Kralj v<br />

Kočevskem Rogu (2015)<br />

Zadnja leta je preživel v Petrovem<br />

<strong>do</strong>mu v Šempetru (2018).<br />

ŽUPNIJSKA SKUPNOST<br />

Njegovo življenjsko delo, v katerem so<br />

se prepletali poklici pedagoga, duhovnika<br />

in zgo<strong>do</strong>vinarja, je v homiliji na<br />

njegovem pogrebu povzel koprski škof<br />

Jurij Bizjak (76), <strong>tudi</strong> nekdanji sodelavec<br />

v Vipavi: »Kateri njegov dijak se ne<br />

spominja njegovega silnega znanja in<br />

njegovih globoko <strong>do</strong>mišljenih in enako<br />

uravnoteženih razlag zgo<strong>do</strong>vine in<br />

zgo<strong>do</strong>vinskih <strong>do</strong>godkov? In kateri njegov<br />

župljan na Slapu se ne spominja<br />

njegovih skrbno pripravljenih nagovorov<br />

in njegovih očetovskih nasvetov in<br />

spodbud? Modro in prijazno je vodil župnijsko<br />

skupnost, vedro in pogumno je<br />

poučeval in vzgajal dijake, prijateljsko<br />

in vljudno je vabil in sprejemal svoje vrstnike<br />

župnike in predstojnike.«<br />

In res: prof. Kralj se je pred leti znašel<br />

v bolnišnici, kamor ga je hodil obiskovat<br />

in mu nosil sveto obhajilo <strong>tudi</strong><br />

nek mlad diakon, ki je šele <strong>do</strong>bro stopal<br />

na pot duhovništva. Še ko je bil na bolniški<br />

postelji, ves slaboten in zelo omejen<br />

pri komunikaciji, je prof. Kralj izražal<br />

»blagost in tankočutnost, plemenito<br />

osebnost in res kraljevski značaj«, kakor<br />

se je na pogrebu izrazil škof Bizjak.<br />

Ker možnosti <strong>za</strong> zgo<strong>do</strong>vinske lekcije ni<br />

bilo, je bila <strong>za</strong> mladega diakona toliko<br />

večji poduk osupljiva pobožnost in<br />

<strong>za</strong>upljivost, s katero je oslabeli prelat<br />

prejel sveto obhajilo. Tudi leta pozneje,<br />

ko je bival v šempetrskem <strong>do</strong>mu <strong>za</strong> ostarele<br />

duhovnike, istega mladeniča, že<br />

duhovnika, nikoli ni po<strong>za</strong>bil vprašati,<br />

kako gre Škofijski gimnaziji in njegovim<br />

nekdanjim župljanom.<br />

OHRANJAJTE<br />

IZROČILO PREDNIKOV<br />

Takšen <strong>za</strong>pis »in memoriam« bi prav<strong>za</strong>prav<br />

morali posvetiti marsikomu,<br />

predvsem duhovniku, ki se poslovi s<br />

tega sveta. Zgodba prelata Kralja pa je<br />

vendarle nekoliko posebna in posebej<br />

navdihujoča v današnjem času. V<br />

pismih, ki jih je <strong>za</strong>dnja leta namenjal<br />

svojim nekdanjim faranom, je večkrat<br />

pozival, naj »ohranjajo izročilo svojih<br />

prednikov«, v svojih predavanjih pa je<br />

kot izučen zgo<strong>do</strong>vinar opo<strong>za</strong>rjal, da<br />

nepoznavanje, pokvečenje in predvsem<br />

po<strong>za</strong>ba zgo<strong>do</strong>vinskega spomina ne peljejo<br />

daleč.<br />

Pedagogi bi si lahko <strong>za</strong> zgled vzeli<br />

njegovo milino, ki se je znala spremeniti<br />

<strong>tudi</strong> v jasno in tr<strong>do</strong> bese<strong>do</strong>, kadar je<br />

bilo treba. Vsakemu duhovniku je lahko<br />

– skupaj z mnogimi pastirji, ki so v<br />

našem narodu delovali v prejšnjem stoletju<br />

– zgled vdanega, tihega in <strong>za</strong>nesljivega<br />

služenja tistim, ki smo jim kot<br />

duhovniki poslani. Omeniti bi bilo treba<br />

še jekleno voljo pri <strong>do</strong>seganju <strong>za</strong>želenega<br />

cilja, če samo pomislimo, koliko<br />

težav materialne narave, ne<strong>za</strong>upanja v<br />

Cerkvi in predvsem ovir oblasti je bilo<br />

treba prebroditi od leta 1952, ko je vipavsko<br />

Malo semenišče odprlo vrata. Vse<br />

to je <strong>za</strong>hvaljujoč moderni tehnologiji in<br />

izvrstnemu novinarskemu delu ohranjeno<br />

<strong>tudi</strong> v pokojnikovem pričevanju.<br />

Pokojnemu prelatu Francu Kralju<br />

naj Vsemogočni nakloni večni mir pri<br />

sebi, mi pa se radi spominjajmo in –<br />

<strong>do</strong>kler so še z nami – obiskujmo tiste,<br />

ki so nas »pripeljali <strong>do</strong> pravičnosti«,<br />

»da bo<strong>do</strong> kakor zvezde <strong>za</strong> vso večnost«<br />

(Dan 12,3).<br />

(Dr. Gabriel Kavčič je duhovnik,<br />

profesor na Škofijski gimnaziji Vipava<br />

in tiskovni predstavnik Slovenske<br />

škofovske konference.)<br />

<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


18<br />

IZVOR PRIIMKA<br />

TINO MAMIĆ<br />

PRIIMEK KRALJ<br />

s kralji nima veliko<br />

K<strong>do</strong> pravi, da Slovenci nismo imeli svojih kraljev? Še danes imamo v Sloveniji<br />

kar 3361 Kraljev. V državi je pogostejših samo enajst priimkov. Če jim <strong>do</strong>damo<br />

še 263 Kraljev v Italiji in 163 Kraljičev, lahko mirno rečemo, da smo<br />

Slovenci kraljevski narod.<br />

Sredi avgusta je umrl duhovnik<br />

Franc Kralj (1929–2023), nekdanji<br />

priljubljeni profesor zgo<strong>do</strong>vine<br />

na vipavski semeniški gimnaziji,<br />

ki je svoje duhovniško poslanstvo<br />

opravljal na Slapu pri Vipavi. Bil je Kralj,<br />

a <strong>tudi</strong> prelat in župnik hkrati.<br />

Franc Kralj je sorodnik drugega<br />

znanega Kralja s koreninami v Vipavski<br />

<strong>do</strong>lini, Janka Kralja (1898–1944). Diplomat,<br />

politik in primorski narodni voditelj,<br />

ki bi bil v drugačnih okoliščinah<br />

naslednik prvaka SLS Antona Korošca,<br />

je bil rojen v Saksidu pri Dornberku.<br />

OB SOČI<br />

Čeprav najdemo Kralje ob Vipavi, v resnici<br />

ne gre <strong>za</strong> vipavski priimek. Franc<br />

Kralj se je rodil v Ligu, enako <strong>tudi</strong> oče<br />

Janka Kralja. Odlični poznavalec zgo<strong>do</strong>vine<br />

in geografije Franc Kralj je raziskal<br />

korenine svoje rodbine in našel<br />

svojega prvega prednika, Matijo Kralja,<br />

in sicer v <strong>za</strong>četku 18. stoletja v <strong>za</strong>selku<br />

Čolnica v Gorenji vasi pri Kanalu. Od<br />

tam so se od leta 1819 selili po desnem<br />

bregu Soške <strong>do</strong>line navzgor vse <strong>do</strong> Liga.<br />

Starejši viri pa govorijo o Kraljih na<br />

drugem bregu reke, v Morskem. Kanalska<br />

farna kronika omenja v Morskem<br />

Miho Kralja (priimek je <strong>za</strong>pisan kot<br />

CRAIL) in Jurčeta Kralja (CRAJL). Že<br />

leta 1555, ko je Trubar natisnil tretjo<br />

slovensko knjigo, pa je v Gorenji vasi<br />

(napisana kot GORAGNA VAS) živel Janez<br />

Kralj, sin Jakobov.<br />

Prelat France Kralj ni bil le izjemen zgo<strong>do</strong>vinar, ampak <strong>tudi</strong> izjemen pripove<strong>do</strong>valec.<br />

Eden je postal Kralj, ker je kot<br />

vojak služil kralju. Drugi <strong>za</strong>to,<br />

ker je bil sluga na posesti,<br />

ki se je imenovala kraljeva.<br />

Tretji pa mogoče <strong>za</strong>to, ker se<br />

je obnašal kot kralj.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023<br />

Diplomat Janko Kralj je bil precej<br />

verjetno <strong>tudi</strong> Jakobov potomec, saj je<br />

bil njegov štirikrat praded Matija rojen<br />

okoli leta 1695 v istem kraju. Matijeve<br />

potomce najdemo vsepovsod, a<br />

to še zdaleč niso vsi, ki danes nosijo<br />

priimek Kralj.<br />

KRALJEVI VOJAK<br />

Gre <strong>za</strong> priimek, ki je nastal na različnih<br />

krajih, <strong>za</strong>to vsi Kralji nikakor niso v sorodu.<br />

Zato <strong>tudi</strong> priimka vsi prvi Kralji<br />

niso <strong>do</strong>bili na enak način. Eden je postal<br />

Kralj, ker je kot vojak služil kralju.<br />

Drugi <strong>za</strong>to, ker je bil sluga na posesti,<br />

ki se je imenovala kraljeva. Tretji pa<br />

mogoče <strong>za</strong>to, ker se je obnašal kot kralj<br />

– ali v plemenitosti ali ošabnosti lahko<br />

danes samo ugibamo. Vsekakor pa<br />

lahko izključimo ljudsko sklepanje, da<br />

bi priimek <strong>do</strong>bil ne<strong>za</strong>konski potomec<br />

kakega kralja.


IZVOR PRIIMKA<br />

19<br />

Krstni vpis Janka Kralja iz Dornberka. Izvirno knjigo danes hrani Škofijski arhiv Koper. Na fotografiji je prepis <strong>do</strong>rnberške krstne knjige,<br />

ki ga hrani Zgo<strong>do</strong>vinski arhiv Nadškofije Gorica.<br />

Zelo priljubljen, mogoče najbolj<br />

priljubljen, primorski Kralj, pa je slikar<br />

Tone Kralj. V resnici pa ne gre <strong>za</strong><br />

primorskega, ampak <strong>za</strong> kranjskega slikarja,<br />

ki je bil <strong>do</strong>ma nerazumljen, med<br />

Primorci pa zelo <strong>do</strong>bro<strong>do</strong>šel. Rojen je<br />

bil v Zagorici pri Dobrepolju na Dolenjskem<br />

in ni sorodstveno pove<strong>za</strong>n s primorskimi<br />

Kralji.<br />

ZASTRUPLJENI KRALJ<br />

Naj sklenemo tole priimkovno zgodbo<br />

optimistično. Nadarjen politik Janko<br />

Kralj, ki je v Rimu umrl v skrivnostnih<br />

okoliščinah z jasnimi indici <strong>za</strong>strupitve<br />

in čigar posmrtne ostanke so<br />

neznanci ukradli iz grobnice na rimskem<br />

pokopališču, je ostal med primorskimi<br />

intelektualci vseh barv <strong>za</strong>pisan<br />

kot izjemna osebnost. Njegovo<br />

prerano smrt in po<strong>za</strong>bljenost obžalujejo<br />

posebej na katoliški strani.<br />

Po drugi strani pa lahko opažamo,<br />

da Kraljeve ideje še naprej živijo, nadaljuje<br />

pa se <strong>tudi</strong> njegov rod. Njegovi<br />

potomci <strong>do</strong>segajo izjemne uspehe v<br />

gospodarstvu in umetnosti. Njegova<br />

hči, priznana zborovodkinja Lučka<br />

Kralj (89), ki je napisala <strong>tudi</strong> izjemno<br />

zgo<strong>do</strong>vinsko š<strong>tudi</strong>jo o očetu, je eden<br />

od stebrov takoimenovanega slovenskega<br />

čudeža v Argentini. Na različnih<br />

področjih so uspešni <strong>tudi</strong> njeni otroci,<br />

ki jih skupaj z njenim pokojnim soprogom<br />

Francetom Jermanom najdemo<br />

med izjemno uspešnimi podjetniki, pionirji<br />

turizma in smučanja, umetniki<br />

in olimpioniki. Mimogrede, v idilični<br />

hišici Lučke Kralj v Bariločah v patagonskih<br />

Andih, najdemo na steni <strong>tudi</strong><br />

lepo sliko Cirila in Metoda, umetnino,<br />

ki jo je ustvaril Tone Kralj. <br />

Družinsko drevo Lučke<br />

Kralj, ki živi v argentinskih<br />

Bariločah pod Andi.<br />

Članek je iz knjige Priimki, njih<br />

izvor in pomen (1 – Primorska). V<br />

pripravi <strong>za</strong> tisk pa je druga knjiga<br />

Priimki, njih izvor in pomen<br />

(2 – Gorenjska), ki bo izšla jeseni<br />

pri Založbi Iskreni. Prva knjiga je<br />

skorajda pošla, nekaj izvo<strong>do</strong>v pa je<br />

še na voljo.<br />

https://tinomamic.weebly.com/<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


20<br />

INTERVJU<br />

P. ANDRAŽ ARKO, ŽUPNIK V NAZARJAH<br />

BOG ni tip <strong>za</strong> računalnikom,<br />

ki pritisne gumb <strong>za</strong> poplavo,<br />

da kaznuje ljudi<br />

Ljudje, s katerimi sem se pogovarjal, <strong>za</strong> to ujmo ne krivijo Boga. Vidijo predvsem,<br />

koliko <strong>do</strong>bre pomoči smo bili deležni. – Izziv je, kako <strong>tudi</strong> v blagostanju ostati v odnosu z Bogom,<br />

v hvaležnosti, <strong>za</strong>vedanju obdarjenosti in karitativnosti. – Zavedati se je treba lastne identitete,<br />

pripadnosti Kristusu, črpati iz evangelija, o drugem pa se lahko pogovarjamo.<br />

PETER MERŠE<br />

URŠKA PETAČ/DOMOVINA<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


INTERVJU<br />

21<br />

Za nami so katastrofalne poplave,<br />

Na<strong>za</strong>rje so bile med<br />

bolj pri<strong>za</strong>detimi kraji.<br />

Kako ste frančiškani v Na<strong>za</strong>rjah<br />

<strong>do</strong>življali to ujmo?<br />

Sam v tistem trenutku nisem bil <strong>do</strong>ma.<br />

Bil sem na romanju v Assisiju. Bili smo v<br />

stiski, ker smo si želeli biti blizu ljudem,<br />

pa to takoj ni bilo mogoče. Ampak nimaš<br />

kaj, ceste niso bile prevozne, <strong>za</strong>to<br />

smo pač molili v ta namen na teh svetih<br />

krajih. Kot <strong>za</strong>nimivost pa lahko povem,<br />

da me je prav tisto noč, ko je bilo v Sloveniji<br />

najhuje, <strong>tudi</strong> v Assisiju <strong>za</strong>lilo, ko<br />

sem spal v šotoru. Tako da sem tisto noč<br />

namesto v šotoru prespal v kombiju.<br />

Iz naše skupnosti pa je takrat <strong>do</strong>ma<br />

ostala Tatjana, ki je zdravnica v Velenju.<br />

Zjutraj, ko se je odpravila v službo, jo je<br />

pri bencinski črpalki v Na<strong>za</strong>rjah <strong>za</strong>jela<br />

voda in jo je potem še z nekaterimi, ki so<br />

ostali tam, na<strong>za</strong>j v Na<strong>za</strong>rje pripeljal poveljnik<br />

gasilcev, avto pa je odplaknilo.<br />

Kako hude pa so bile najhujše<br />

stiske, s katerimi ste se v kraju<br />

soočili? Kakšno je stanje po<br />

približno treh tednih, ko je prvi<br />

šok <strong>za</strong> ljudmi?<br />

Velika razlika je v tem, ali ti <strong>za</strong>lije samo<br />

nekaj kleti – čeprav tega nočem omalovaževati,<br />

ker je uničena ozimnica, stroji,<br />

morda peč <strong>za</strong> centralno kurjavo ali<br />

toplotna črpalka, kar je že resna stvar<br />

– ali celo hišo. Veliko huje je tistim, ki<br />

jim je <strong>za</strong>lilo bivalne prostore, spalnico,<br />

dnevno sobo in kuhinjo ter so ostali<br />

brez vsega.<br />

Marsik<strong>do</strong> me je peljal v hišo. Ponekod<br />

se je dalo razbrati, da je bil tisti<br />

prostor kuhinja samo <strong>za</strong>to, ker je pipa<br />

še štrlela iz stene. Vse drugo je odneslo.<br />

Ljudje so čez noč ostali brez vsega, <strong>tudi</strong><br />

brez spominov, ko so izginili fotoalbumi,<br />

poročne fotografije in po<strong>do</strong>bno.<br />

Poleg hiš, v katerih ljudje bivajo, pa<br />

ne smemo po<strong>za</strong>biti, da je pri nas <strong>za</strong>lilo<br />

<strong>tudi</strong> industrijsko cono, v kateri deluje<br />

precej obrtnikov in <strong>tudi</strong> podjetje BSH,<br />

ki ima preko 1.500 <strong>za</strong>poslenih. Vse to<br />

je <strong>za</strong>lilo in povzročilo ogromno ško<strong>do</strong>.<br />

Samo upamo lahko, da se bo<strong>do</strong> ta<br />

podjetja pobrala. Če se slučajno ne bi,<br />

bi bila to še druga poplava v Savinjski<br />

<strong>do</strong>lini. To bi bila socialna poplava.<br />

Pogovarjal sem se z lastnico nekega<br />

podjetja, ali bo<strong>do</strong> svojo dejavnost<br />

ponovno vzpostavili, in pravi, da<br />

preprosto morajo. Tudi če ne bi imela<br />

volje <strong>za</strong> to, ima tukaj in drugod toliko<br />

<strong>za</strong>poslenih, s katerimi so pove<strong>za</strong>ne<br />

družine in krediti. Tudi to so stiske,<br />

ki niso tako neposredno vidne. Če je<br />

podjetniku <strong>za</strong>lilo stroje, ne more več<br />

opravljati svoje dejavnosti. To so posledice,<br />

ki trajajo <strong>tudi</strong> kasneje, ne samo<br />

v tistem trenutku, ko te <strong>za</strong>lije voda.<br />

Za nekaj najhujših primerov,<br />

ki so prišli na televizijo in radio,<br />

so se odprli posebni transakcijski<br />

računi in <strong>za</strong>nje so se zbirala<br />

sredstva. Kako pa ste poskrbeli,<br />

da je oz. bo pomoč prišla<br />

<strong>tudi</strong> <strong>do</strong> tistih, ki niso tako<br />

medijsko izpostavljeni?<br />

V Na<strong>za</strong>rjah je župan oblikoval ekipo, v<br />

kateri so člani Rdečega križa, Karitas<br />

in drugi, ki pomagajo pri porazdelitvi<br />

sredstev. To se mi zdi modra pote<strong>za</strong>, ker<br />

pri razdelitvi sredstev res <strong>za</strong>jame vse, ki<br />

potrebujejo pomoč.<br />

Preko Karitas pa smo zbirali prijave,<br />

ki jih smo jih potem poslali na škofijsko<br />

Karitas, da jih o<strong>do</strong>bri. Iz tega se<br />

potem <strong>tudi</strong> delijo sredstva.<br />

Večkrat slišimo, da Bog, če bi res<br />

obstajal, ne bi <strong>do</strong>volil, da takšna<br />

ujma pri<strong>za</strong>dene <strong>do</strong>bre ljudi.<br />

Kako močna preizkušnja je taka<br />

naravna katastrofa <strong>za</strong> vero?<br />

Nekateri imajo idejo, da je Bog tip <strong>za</strong><br />

računalnikom, ki pritisne na gumb <strong>za</strong><br />

poplavo, da kaznuje ljudi. To je zelo pravljično<br />

pojmovanje Boga kot nekega velikega<br />

diktatorja. V stiski človek rad išče<br />

krivca, v ta namen pride prav <strong>tudi</strong> Bog.<br />

Rekel bi, da v splošnem taki <strong>do</strong>godki<br />

okrepijo vero. K<strong>do</strong> bo rekel, češ kako je<br />

mogoče, da pride ujma, če je celo pater<br />

požegnal hišo. Potem pa se <strong>za</strong>ve, da je<br />

odneslo samo dnevno sobo, vsa družina<br />

pa je ostala skupaj. K<strong>do</strong>r skuša obesiti<br />

kriv<strong>do</strong> na Boga, bo vedno kaj našel.<br />

Če pa želiš, lahko vidiš <strong>tudi</strong>, kako Bog<br />

deluje, ker se ni nikomur nič zgodilo.<br />

Božje delovanje lahko vidimo <strong>tudi</strong><br />

v ljudeh, ki so nesebično priskočili na<br />

pomoč – od sose<strong>do</strong>v, ki so vzeli v hišo<br />

pri<strong>za</strong>dete sosede, <strong>do</strong> gasilcev, civilne<br />

<strong>za</strong>ščite, vojske in prostovoljcev. Tu je<br />

bila <strong>tudi</strong> skupina prostovoljcev, ki je iz<br />

Ljubljane prišla kuhat in je na<strong>do</strong>mestila<br />

lokalno ekipo, ki je bila po desetih<br />

dneh že povsem izčrpana. S sabo so<br />

prinesli <strong>tudi</strong> hrano, ki so jo <strong>do</strong>bili v dar<br />

od ljudi v okolici.<br />

Bog prihaja po rokah ljudi, vprašanje<br />

pa je, če znaš to videti. To je kot v<br />

šali, v kateri je poplava in pride mimo<br />

Janezove hiše gasilski tovornjak, da<br />

bi ga odpeljali, Janez pa reče, da ga bo<br />

Bog rešil. Nato pride čoln in na koncu,<br />

ko voda sega že <strong>do</strong> strehe še helikopter,<br />

ampak Janez <strong>za</strong>vrne reševanje, ker<br />

pravi, da ga bo Bog rešil. Voda se še<br />

dvigne, Janez umre, sreča Boga in mu<br />

reče: »Zakaj me nisi rešil?« Bog pa reče:<br />

»Tovornjak, čoln in helikopter sem ti<br />

poslal. Kaj bi še rad?«<br />

Mislim, da je prav, da vidimo Boga,<br />

ki prihaja na pomoč po srčnih ljudeh,<br />

mehani<strong>za</strong>ciji in gasilcih. Tega je bilo<br />

res veliko. Zdi se mi, da kraj čisto drugače<br />

diha. Naši prostovoljni gasilci so<br />

se res izka<strong>za</strong>li.<br />

Sta se po poplavah pove<strong>za</strong>nost<br />

kraja in vera okrepili ali se tega<br />

ne da oceniti?<br />

V dušo ne vidim, <strong>za</strong>to težko ocenjujem<br />

vero. Ne obstaja merilo <strong>za</strong> vero. Lahko<br />

pa rečem, da ljudje, s katerimi sem se<br />

pogovarjal, <strong>za</strong> to ujmo ne krivijo Boga.<br />

Vidijo predvsem, koliko <strong>do</strong>bre pomoči<br />

Odprtost je to, da opaziš<br />

nekoga, ki ima neko<br />

potrebo ali je v stiski,<br />

in mu priskočiš na pomoč.<br />

Odprtost je to, da je nek<strong>do</strong><br />

slišan, sprejet in <strong>do</strong>bi svoje<br />

mesto v občestvu, <strong>tudi</strong> če je<br />

v nečem drugačen.<br />

smo bili deležni. Če parafraziram evangelij:<br />

lačen sem bil in ste mi dali jesti,<br />

žejen sem bil in ste mi dali piti, v poplavi<br />

sem bil in ste me potegnili iz vode.<br />

Glede pove<strong>za</strong>nosti v kraju pa lahko<br />

rečem, da sem samo gledal, kako so<br />

ljudje iz blokov stopili skupaj: eni so<br />

čistili stanovanja, ki jih je <strong>za</strong>lilo, drugi<br />

so pa pekli na žaru <strong>za</strong> ves blok. Tako so<br />

se ljudje pove<strong>za</strong>li kljub individualizmu,<br />

ki sicer danes vlada.<br />

Kako pa ste se tega vprašanja<br />

<strong>do</strong>taknili pastoralno?<br />

Jasno je, da ko se zgodi nekaj takega, ne<br />

pridigaš o nečem povsem nepove<strong>za</strong>nem.<br />

Zanimivo pa je, da je ravno prvo<br />

nedeljo po poplavah prišel na vrsto<br />

evangelij, v katerem Jezus v viharju<br />

hodi po vodi. Že sama Božja beseda je<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


22<br />

INTERVJU<br />

ponujala to izhodišče. Pater Tomaž je<br />

našel ob reki nek kanu, ki ga je naplavilo,<br />

in ga je privlekel pred oltar – čisto<br />

simbolično, kot okrasitev <strong>za</strong> tisti dan.<br />

Kako pa vidite širše poslanstvo<br />

Cerkve ob takšnih <strong>do</strong>godkih?<br />

Ko se je to zgodilo, sta se oba nadškofa<br />

izka<strong>za</strong>la s tem, da sta se znašla na terenu.<br />

Mislim, da je prav, da sta stopila<br />

med ljudi, da se pokaže, da Cerkev ni<br />

<strong>za</strong>prta nekje stran. Ne mislim na delanje<br />

selfijev, ampak na izkazovanja bližine<br />

ljudem, na to, da daš priložnost, da<br />

k<strong>do</strong> kaj pove. Tudi ko sva s partom Tomažem<br />

hodila popisovat ško<strong>do</strong>, sva naredila<br />

<strong>za</strong>pisnik v petih minutah, potem<br />

pa smo se pogovarjali in vsak ti pove<br />

kakšno zgodbo. Pomembno je poslušati.<br />

Dobro je, da so takoj v akcijo poslali<br />

Karitas, <strong>tudi</strong> Škofovska konferenca<br />

je stopila skupaj in zbrala sredstva <strong>za</strong><br />

pomoč. Bližina na terenu pa se mi zdi<br />

res ključna.<br />

Poljska Cerkev je 15. avgusta celotno<br />

nabirko namenila <strong>za</strong> pomoč<br />

Sloveniji ob poplavah. Imamo pri<br />

nas po<strong>do</strong>bne prakse?<br />

Tudi pri nas imamo kdaj posebne nabirke.<br />

Imamo <strong>tudi</strong> močno razvit čut <strong>za</strong><br />

misijone in <strong>tudi</strong> <strong>za</strong> pomoč sicer. Poznam<br />

primer slovenske župnije, v kateri<br />

so zbirali <strong>za</strong> poplave in nabral se je desetkratnik<br />

običajne nedeljske nabirke.<br />

Seveda, vsak je dal po svojih zmožnostih.<br />

Eni so pomagali z rokami in lopatami,<br />

drugi so prišli pomagat poslovnim<br />

partnerjem, tretji so darovali denar.<br />

Sicer pa se pogosto namesto z nabirkami<br />

pomoč daje preko položnic Karitasa in<br />

neposrednih nakazil. Marsikaj se tako<br />

izpelje. Ko so bile v Bosni poplave, so takoj<br />

prišle položnice, zbirala pa se je <strong>tudi</strong><br />

konkretna materialna pomoč.<br />

Po poplavah smo spremljali množice<br />

ljudi, <strong>tudi</strong> vidnih politikov,<br />

ki so prišli na pomoč. Nekateri<br />

so svoje fotografije na veliko<br />

objavljali na družabnih omrežjih,<br />

drugi pa jih v duhu evangelijev,<br />

naj ne ve tvoja levica, kaj dela<br />

tvoja desnica, <strong>za</strong>vestno niso.<br />

Kje je prava meja deljenja fotografij<br />

v smislu, da smo še vedno zgled<br />

drugim in pri tem iskreni, iz tega<br />

pa ne delamo samopromocije?<br />

Mislim, da se odgovor na to vprašanje<br />

razbere že iz objav, ki jih nek<strong>do</strong> naredi.<br />

Takoj vidiš, ali je objava spodbuda, da se<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023<br />

Dr. Andraž Arko (1977) je frančiškan,<br />

trenutno župnik v frančiškanskem samostanu<br />

v Na<strong>za</strong>rjah, kjer poleg župnije delujeta<br />

<strong>tudi</strong> dum duhovnih vaj in terapevtski<br />

center. Po <strong>za</strong>ključku š<strong>tudi</strong>ja socialne pedagogike<br />

je vstopil v franščiškanski red in<br />

nadaljeval š<strong>tudi</strong>j teologije. V duhovnika<br />

je bil posvečen leta 2008. Ukvarja se s<br />

filmsko in dramsko produkcijo, napisal je<br />

več besedil <strong>za</strong> otroške slikanice in šmarnice.<br />

Njegovo <strong>do</strong>ktorsko delo na Teološki<br />

fakulteti govori o vzgojni in pastoralni<br />

uporabnosti filma.<br />

še koga navduši <strong>za</strong> pomoč, ali pa se nek<strong>do</strong><br />

samo hvali. Iz same objave je precej<br />

jasno, ali gre <strong>za</strong> egotrip ali <strong>za</strong> neko informativno<br />

in vzpodbudno objavo. Enako<br />

velja <strong>tudi</strong> <strong>za</strong> objave na druge teme.<br />

Logično je, da pride v politiki vedno<br />

<strong>tudi</strong> <strong>do</strong> tega, ne glede na to, k<strong>do</strong> to počne.<br />

To razumem. Prav se mi zdi <strong>tudi</strong>,<br />

da se je Janša odzval, ko so premierju<br />

Golobu očitali, da ne koplje na terenu.<br />

Povedal je, da je prav, da je on kot vodja<br />

opozicije na terenu, Golob kot premier<br />

pa se mora ukvarjati z vodenjem države,<br />

<strong>za</strong>to bi bilo narobe, da bi čistil jarke.<br />

V Nemčiji se v <strong>za</strong>dnjem času<br />

veliko ljudi izpisuje iz katoliške<br />

cerkve. Pri nas je ureditev<br />

drugačna, <strong>za</strong>to take statistike<br />

nimamo, kljub temu pa štejemo<br />

nedeljnike in številke upadajo.<br />

Kako <strong>do</strong>življate to statistiko?<br />

Sam na te številke ne gledam s pesimizmom.<br />

Mislim, da smo v procesu prečiščevanja<br />

med pojmovanjem krščanstva<br />

Ljudje so čez noč ostali brez vsega, <strong>tudi</strong> brez<br />

spominov, ko so izginili fotoalbumi, poročne<br />

fotografije in po<strong>do</strong>bno.<br />

in vere kot nečesa tradicionalno-kulturno-etnološkega<br />

na eni strani ter kot<br />

osebno in občestveno živeto vero na<br />

drugi. Govorim o veri, ko se človek odloči,<br />

da bo sledil Jezusu Kristusu, in ko<br />

gre <strong>za</strong> odnos z Gospo<strong>do</strong>m na osebni in<br />

občestveni ravni. Ko si del občestva, veš<br />

<strong>tudi</strong>, komu pripadaš in <strong>za</strong>kaj mu pripadaš:<br />

ne zgolj <strong>za</strong>to, ker je to nekaj, na kar<br />

smo tako navajeni, ali ker je tako treba.<br />

Je bilo torej v preteklosti, ko je bilo<br />

vernikov več, <strong>tudi</strong> več tradicionalno-kulturne<br />

vere? Ali Cerkev ni<br />

znala odgovoriti na potrebe ljudi<br />

<strong>za</strong> današnji čas? Ali je morda čas<br />

tako drugačen?<br />

Na takšno vprašanje je težko odgovoriti,<br />

ker gre pri tem <strong>za</strong> resne sociološke<br />

š<strong>tudi</strong>je in premisleke, ki bi edini lahko<br />

dali odgovor. Lahko pa rečem, da eno in<br />

drugo. V devetdesetih letih je bila osrednja<br />

pozornost morda res usmerjena na<br />

to, da se po padcu diktature nekako na<strong>za</strong>j<br />

vzpostavimo, potem pa so bile verjetno<br />

kakšne priložnosti <strong>tudi</strong> <strong>za</strong>mujene.<br />

Zanimivo je, da je bilo v osemdesetih in


INTERVJU<br />

23<br />

devetdesetih letih izjemno veliko moči<br />

vložene v mladinsko pastoralo, danes<br />

pa so to generacije, ki so najmanj navzoče<br />

v življenju Cerkve. Pri tistih, ki so<br />

navzoči, se pa zdi, da si resnično pri<strong>za</strong>devajo<br />

<strong>za</strong> pristen odnos z Bogom.<br />

Gotovo pa je marsikaj <strong>tudi</strong> družbeno<br />

pogojeno. Kadar gre standard navzgor,<br />

se človek pomehkuži. Tukaj smo se<br />

znašli. Po ne sicer zelo hudem, ampak<br />

vendarle pomanjkanju v Jugoslaviji nas<br />

je preplavilo potrošništvo z Zahoda in z<br />

veseljem smo ugriznili vanj. Zato je izziv,<br />

kako <strong>tudi</strong> v blagostanju ostati v odnosu<br />

z Bogom, v hvaležnosti, <strong>za</strong>vedanju<br />

obdarjenosti in karitativnosti.<br />

Ne smemo po<strong>za</strong>biti niti, da uvajanje<br />

v krščanstvo kot v sistem norm, pravil<br />

in <strong>za</strong>povedi pač ni tisto, kar krščanstvo<br />

je – vera, odnos. Če hočete, lahko formuliramo<br />

<strong>tudi</strong> v kontekstu <strong>za</strong>povedi, in to<br />

največje: »Ljubi Gospoda, svojega Boga.<br />

In svojega bližnjega kakor samega sebe.«<br />

Zato je eno z drugim dalo svoj rezultat.<br />

Danes je v družbi veliko iskanja<br />

duhovnosti. Ljudje iščejo takšne in<br />

drugačne oblike v jogi, vzhodnih<br />

duhovnostih in modernih oblikah.<br />

Zakaj katolištvo ne uspe uspešneje<br />

nagovoriti te duhovne suše?<br />

Na masovni ravni se ne da narediti veliko.<br />

Lahko spregovoriš, lahko navdušiš,<br />

ampak pri veri gre dejansko <strong>za</strong> osebno<br />

raven. Zato pravim, da smo v procesu<br />

prečiščevanja. Človek vero <strong>do</strong>živi na<br />

osebni ravni in <strong>tudi</strong> občestvo ni neka<br />

masovnost, ampak prostor, kjer se z Bogom<br />

srečaš osebno in v skupnosti.<br />

Dejstvo, da nek<strong>do</strong> v Katoliški cerkvi<br />

ne prepozna mesta <strong>za</strong>se, kjer bi lahko<br />

gradil svojo duhovnost, pa je najprej<br />

vprašanje <strong>za</strong> vse nas, kristjane, in sicer<br />

kako živimo svoje krščansko življenje.<br />

Ne mislim, da bi morali zganjati nekakšno<br />

propagan<strong>do</strong>, <strong>tudi</strong> ne govorim<br />

o brezgrešnosti in moralni popolnosti,<br />

ampak mislim predvsem na to, da<br />

lahko nek<strong>do</strong> iz mojega načina življenja<br />

prepozna, da je vera to, kar me drži pokonci,<br />

in si potem <strong>tudi</strong> sam želi stopiti<br />

na to pot. To lahko potrdim s stavkom,<br />

ki sem ga v svojih petnajstih letih duhovništva<br />

že ničkolikokrat slišal od<br />

močno preizkušenih ljudi: »Pater, če<br />

ne bi imel vere, ne vem, kako bi preživel<br />

to težko ob<strong>do</strong>bje.«<br />

Drugo vprašanje pa je, ali vstopamo<br />

v prostore, ki so onkraj cerkvenih<br />

zi<strong>do</strong>v, onkraj naših krogov. Znotraj<br />

občestva se počutimo varno in nam je<br />

prijetno, ker smo sami »naši«. Iz tega je<br />

včasih težko vstopiti v druge kroge, v<br />

katerih bi lahko še koga nagovorili. Pri<br />

tem seveda ne smemo po<strong>za</strong>biti, da smo<br />

kot narod vpeti v kulturni boj, ki deli<br />

na »naše« in »njihove« – s katerekoli<br />

perspektive pač že gledamo.<br />

Prijatelj mi je po lanskoletnih »maratonskih«<br />

volitvah rekel, da smo na<br />

vseh področjih popolnoma izgubili volitve.<br />

Jaz pa sem mu gladko odgovoril:<br />

»Mi smo zmagali!« Seveda me je hotel<br />

že politično označiti, a sem ga prehitel:<br />

»Moja stranka je zmagala. Jaz od krsta<br />

naprej pripadam Jezusu Kristusu. Ker je<br />

Jezus vstal od mrtvih in premagal smrt,<br />

smo torej v Njem mi vsi zmagali!«<br />

Mogoče je prav v tem temeljni problem:<br />

ne da katolištvo ni uspešno pri<br />

nagovarjanju so<strong>do</strong>bne duhovne suše,<br />

ampak da je bistvo naše vere <strong>za</strong> marsikoga<br />

nesprejemljivo. To, da je Oče obudil<br />

Jezusa Kristusa od mrtvih in da bo<br />

obudil <strong>tudi</strong> nas. To je <strong>za</strong> marsikoga neverjetno.<br />

V pogrebnih govorih velikokrat<br />

slišimo, da bomo rajnega <strong>za</strong> zmeraj<br />

ohranili v našem spominu, torej da bo<br />

ostal v spominu, <strong>do</strong>kler jaz in ostali ne<br />

umremo. To, da nas čaka vstajenje od<br />

mrtvih, pa je <strong>za</strong> marsikoga pravljica<br />

oziroma bi najraje utišali sogovornika,<br />

kot so Atenci apostola Pavla, ko jim je<br />

<strong>za</strong>čel govoriti o vstajenju: »O tem bi te<br />

poslušali kdaj drugič.«<br />

Ne bom po<strong>za</strong>bil iskrene in pristne<br />

debate s kristjanom, ki mi je rekel, da<br />

»Prav je, da vidimo Boga, ki prihaja<br />

na pomoč po srčnih ljudeh,<br />

mehani<strong>za</strong>ciji in gasilcih. Tega je<br />

bilo res veliko. Zdi se mi, da kraj<br />

čisto drugače diha. Naši prostovoljni<br />

gasilci so se res izka<strong>za</strong>li.«<br />

sicer ne hodi veliko k maši, ampak da<br />

se ima <strong>za</strong> kristjana in da živi po veri.<br />

Pa sem ga kar naravnost izzval z vprašanjem:<br />

»A veruješ, da je Jezus vstal od<br />

mrtvih?« Malo mu je vzelo sapo, potem<br />

pa je iskreno in pristno nadaljeval: »Ne<br />

čisto. Recimo, da sam na poti tja.« Izredno<br />

odkrito in pošteno. Na poti je. In vsi<br />

smo na poti – poti rasti v veri, ker vera ni<br />

nekaj statičnega, ampak dinamičnega –<br />

kot vsak resen odnos, ki ga živimo.<br />

Na misel mi prihaja papeževo sporočilo<br />

s Svetovnega dneva mladih<br />

v Lizboni, da je Cerkev odprta <strong>za</strong><br />

vse. Se vam zdi, da je Cerkev <strong>do</strong>volj<br />

odprta <strong>za</strong> vse? Kaj v praksi to dejansko<br />

pomeni?<br />

Mnogi govorijo, da bi morala biti Cerkev<br />

odprta, marsik<strong>do</strong> pa ne pojasni točno,<br />

kaj ima s tem v mislih. Odprtost je to, da<br />

opaziš nekoga, ki je ima neko potrebe<br />

ali je v stiski in mu priskočiš na pomoč.<br />

Odprtost je to, da je nek<strong>do</strong> slišan, sprejet<br />

in <strong>do</strong>bi svoje mesto v občestvu, <strong>tudi</strong><br />

če je v nečem drugačen. V tem jaz vidim<br />

odprtost. Pomeni, da se ne <strong>za</strong>piramo<br />

samo v neke »naše« kroge, v katerih se<br />

imamo v redu. Marsik<strong>do</strong> pod bese<strong>do</strong><br />

odprtost razume moderni<strong>za</strong>cijo, spreminjanje<br />

nauka, nezdravo prilagajanje<br />

današnjemu času.<br />

Ena stvar je imeti pred očmi <strong>tudi</strong><br />

problem izključevanja, ki se pojavlja,<br />

sicer pa je jasno, da so vrata odprta.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


24<br />

INTERVJU<br />

Ampak ko so tvoja vrata odprta in jaz<br />

pridem k tebi na obisk, se še vedno obnašam<br />

tako, kot se pri tebi <strong>do</strong>ma obnaša,<br />

držim se tvojih hišnih pravil. Če<br />

rečeš, da hodimo po hiši v copatih, si<br />

bom pač sezul čevlje.<br />

Kje je torej meja med približevanjem<br />

<strong>do</strong>ločenim subkulturam in<br />

skupinam ljudi, ki so od Cerkve<br />

oddaljene, in <strong>za</strong>četkom razvodenevanja<br />

nauka oz. celo spreminjanja<br />

evangelijev?<br />

V <strong>za</strong>četku ste omenjali Nemčijo. Tam<br />

lahko vidimo, kako stvari razvodenijo.<br />

Tudi apostol Pavel v Pismu Rimljanom<br />

pravi: »Nikar se ne prilagajajte temu<br />

svetu, ampak se tako preobražajte z<br />

obnovo svojega uma, da boste lahko<br />

razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je <strong>do</strong>bro,<br />

njemu všečno in popolno.« Na to po<strong>za</strong>bljamo<br />

in to je težko živeti, saj samo v<br />

odnosu z Bogom lahko razpoznavamo,<br />

kaj in v čem je naša pot in poslanstvo.<br />

Kristjani živimo v svetu in ne v nekem<br />

paralelnem vesolju, vendar nas zgo<strong>do</strong>vina<br />

in <strong>tudi</strong> so<strong>do</strong>bnost učita, da prilagajanje<br />

svetu, lahko rečemo <strong>tudi</strong> všečnost,<br />

vedno vodi v poplitvenje.<br />

Zavedati se je treba lastne identitete,<br />

pripadnosti Kristusu, črpati iz<br />

evangelija, o ostalem pa se lahko pogovarjamo.<br />

Če živimo iz te identitete, se<br />

ne bomo prilagajali samo, da bomo <strong>za</strong><br />

oddaljene vabljivejši.<br />

Ko pa na to po<strong>za</strong>bimo, se <strong>za</strong>čnejo<br />

pojavljati ekstremi. Na eni strani liberalnost,<br />

všečnost in prilagajanje evangelija,<br />

ki dejansko vse izvotlijo. Prav<br />

<strong>za</strong>to se na drugi strani srečujemo s pojavom<br />

tradicionalizma, pri katerem se<br />

išče varnost v nekih starih oblikah, ki<br />

dajejo občutek varnosti, ker so v preteklosti,<br />

tako se zdi, stvari bolje tekle.<br />

Ampak to je tako, kot bi se, ker imamo<br />

težave z <strong>za</strong>prtostjo, vrnili k straniščem<br />

na štrbunk, ker so včasih funkcionirala.<br />

Nekaterih stvari, ki so mimo, se<br />

nima smisla oklepati. Nič nimam proti,<br />

če se nek<strong>do</strong> udeleži t. i. tradicionalne<br />

latinske maše. Problem pri tradicionalizmu<br />

je, da gre predvsem <strong>za</strong> iskanje<br />

neke gotovosti in trdnosti v oklepanju<br />

nečesa, <strong>za</strong> kar se zdi, da je delovalo v<br />

preteklosti. Če črpamo iz preteklosti,<br />

je to nujno iz <strong>za</strong>četkov Cerkve – od njenega<br />

rojstva ob vstajenju in binkoštih<br />

<strong>do</strong> cerkvenih očetov – prvih teologov<br />

in krščanskih piscev. Tam je izvir, ne<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023<br />

Ko po<strong>za</strong>bimo, da živimo iz Kristusa,<br />

se <strong>za</strong>čnejo pojavljati ekstremi.<br />

Na eni strani liberalnost, na drugi<br />

pa tradicionalizem.<br />

pa v obredu izpred petsto let in moralnem<br />

integralizmu.<br />

Cerkveni vrhovi se <strong>za</strong>dnje čase<br />

veliko ukvarjajo s temami, kot sta<br />

okolje in migracije. To se je videlo<br />

<strong>tudi</strong> na nedavnem Svetovnem<br />

dnevu mladih. Je prav, da Cerkev<br />

v ospredje postavlja te teme, ali<br />

obstaja nevarnost, da bi lahko <strong>za</strong>to<br />

po<strong>za</strong>bili na naše temeljno poslanstvo,<br />

ki je »naredite vse narode<br />

<strong>za</strong> moje učence«?<br />

Tudi sam se sprašujem o tem in sem<br />

včasih presenečen. Slišal in bral sem o<br />

mnogih dilemah v zvezi s tem. Zdi se,<br />

da je to usmeritev papeža Frančiška,<br />

čas pa bo poka<strong>za</strong>l, ali je to res osrednje<br />

in bistveno <strong>za</strong> naš čas. Vsekakor lahko<br />

<strong>tudi</strong> v teh pristopih skušamo prepoznati<br />

Jezusovo naročilo: »Naredite vse narode<br />

<strong>za</strong> moje učence.«<br />

Mladi iz Slovenije, ki so bili na<br />

Svetovnem dnevu mladih, so<br />

izpostavljali predvsem izkušnjo<br />

vere in skupnosti, češčenje, pove<strong>za</strong>nost<br />

s kristjani z vsega sveta.<br />

Kaj to kaže <strong>za</strong> prihodnost naše<br />

krajevne Cerkve?<br />

Svetovni dan mladih je izjemen <strong>do</strong>godek.<br />

Sam se ga udeležil leta 2000 v Rimu.<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

To je res nekaj močnega in človek se res<br />

vrne poln močnih vtisov. Če je vprašanje,<br />

kako se bo to poznalo v Cerkvi<br />

na Slovenskem ali v župnijah, ki jim ti<br />

mladi pripadajo, lahko hitro <strong>za</strong>pademo<br />

v skušnjavo funkcionalizma. Kakšen<br />

učinek bo imelo, koliko bo<strong>do</strong> ti mladi<br />

prispevali k verskemu življenju, koliko<br />

bo novih duhovnih poklicev? Funkcionalizem,<br />

rezultati, to je to. Ampak to<br />

je skušnjava, ker se duhovnih stvari ne<br />

da meriti. Mislim, da nima smisla razmišljati<br />

o učinkovitosti, koliko bo<strong>do</strong> ti<br />

mladi naredili. Zagotovo bo<strong>do</strong>, posebej<br />

če bo<strong>do</strong> odprti Svetemu Duhu, da bo<br />

po njih deloval. Svetovni dan mladih je<br />

ena od priložnosti <strong>za</strong> <strong>do</strong>živetje vere in<br />

srečanje mnogih mladih iz vseh koncev<br />

sveta, ki želijo slediti Kristusu. To velja<br />

<strong>tudi</strong> <strong>za</strong> vse nas: živeti iz izkušenj vere,<br />

močnih Božjih <strong>do</strong>tikov.<br />

Pričakovanje rezultatov in učinkovitosti<br />

pa je skušnjava. Spomnimo se<br />

prilike o sejalcu. Sejalec meče seme na<br />

vse strani, potem pa ga nekaj požene,<br />

nekaj ga pozobajo ptice, nekaj ga <strong>za</strong>duši<br />

trnje. Tudi tisto, kar obrodi, obrodi nekaj<br />

stoterno, nekaj šestdeseterno in nekaj<br />

trideseterno. To je ro<strong>do</strong>vitnost. K temu<br />

niso poklicani samo mladi, ampak vsi, ki<br />

hodimo s Kristusom. Ne iz lastnih moči,<br />

ampak v moči Svetega Duha.


Komentar<br />

POŽAREPORT<br />

25<br />

Fliker @VladaRS<br />

Franjo Bobinac (64) je<br />

nadzoroval vso komunikacijo z<br />

nadzornim svetom, <strong>za</strong>to je praktično<br />

nemogoče, da o kreditu<br />

Robertu Golobu (56) v višini<br />

300.000 evrov ni vedel ničesar.<br />

PROFIMEDIA<br />

BOJAN POŽAR<br />

Kaj je Golob plačeval<br />

z denarjem iz Gorenja<br />

Znane so nove nenavadne podrobnosti spornega kredita<br />

Robertu Golobu iz Gorenja. Zaradi sočasne prodaje lastniškega deleža Petrolu<br />

se pojavlja logično vprašanje o morebitni proviziji temu podjetju.<br />

Medtem ko se predsednik vlade Robert<br />

Golob (56) pred našimi vprašanji<br />

o spornem kreditu iz »državnega«<br />

Gorenja (leta 2011) brani z<br />

molkom, potem ko je prejem tega kredita sprva<br />

celo <strong>za</strong>nikal, vendar ga <strong>do</strong>kumenti Ajpesa postavljalo<br />

na laž, na dan prihajajo nove nenavadne<br />

podrobnosti, ki med drugim <strong>za</strong>htevajo<br />

logično vprašanje, zgodbo pa celo kriminalno<br />

<strong>za</strong>pletajo: kaj se je v resnici s tem denarjem<br />

sploh plačevalo?<br />

PROVIZIJA PETROLU<br />

Po naših <strong>za</strong>nesljivih informacijah je eden od tedanjih<br />

vodilnih pravnikov Gorenja v posebnem<br />

<strong>do</strong>pisu, ki je <strong>za</strong>deval to posojilo in je bil poslan<br />

enemu od članov nadzornega sveta, med drugim<br />

<strong>za</strong>pisal: »Posojilo je bilo dano (Golobu) <strong>za</strong>to,<br />

da bi se vzpostavili pogoji, ki bi Gorenju omogočili<br />

uspešnejšo prodajo njegovih poslovnih<br />

deležev v predmetni družbi.« Gorenje je svoj<br />

lastniški delež v družbi IGES kmalu <strong>za</strong>tem prodalo<br />

Petrolu.<br />

Zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali je<br />

sedanji premier, takrat še direktor družbe IGES<br />

(predhodnice GEN-I), moral (ne)komu, recimo v<br />

Petrolu, s tem denarjem plačati provizijo.<br />

Istega leta, 2011, vendar že 1. februarja, je<br />

novi predsednik uprave Petrola postal Tomaž<br />

Berločnik (55). Ob tem velja spomniti, da Petrol<br />

danes sodno preganja Berločnika in njegovo bivšo<br />

upravo <strong>za</strong>radi suma milijonskega oško<strong>do</strong>vanja<br />

družbe. Tedanji predsednik nadzornega<br />

sveta Petrola pa je bil Tomaž Kuntarič, kasneje<br />

vodilni uslužbenec Gorenja, ki je pravkar,<br />

pod vla<strong>do</strong> Roberta Goloba, postal <strong>tudi</strong> novi<br />

član nadzornega sveta državnega Darsa.<br />

PODREJENOST BOBINCU<br />

Naši viri navajajo <strong>tudi</strong>, da je bila pravna služba<br />

Gorenja takrat neposredno podrejena predsedniku<br />

uprave Franju Bobincu (64). Poleg tega<br />

je Bobinac nadzoroval <strong>tudi</strong> vso komunikacijo z<br />

nadzornim svetom, <strong>za</strong>to je praktično nemogoče,<br />

da o tem kreditu ni vedel ničesar. <br />

102 31. 8. 2023


26<br />

58. ŠTUDIJSKI DNEVI<br />

PETEK<br />

1. SEPTEMBRA 2023<br />

Ob 16.30<br />

pogovor s tržaškim škofom Enricom Trevisijem:<br />

Kakšno bratstvo je mogoče?<br />

Ob 20. uri:<br />

Koncert vokalne skupine Glasbene matice<br />

VIKRA pod vodstvom Petre Grassi<br />

Zbiramo prostovoljne prispevke <strong>za</strong> poplavljence v Sloveniji<br />

SOBOTA<br />

2. SEPTEMBRA 2023<br />

DRAGA MLADIH 2023<br />

Ob 10. uri<br />

Daniel Doz, Andrej Flogie,<br />

Jonas Miklavčič in Borut Svara:<br />

DRAG-AI: Česa umetna inteligenca še ne ve?<br />

Ob 16.30<br />

Edi Kraus, Mark Pleško in Aleš Štrancar:<br />

Inovacije in trajnostni razvoj<br />

Ob 20.30:<br />

Koncert rokenrol skupine<br />

JET BLACK DIAMONDS<br />

NEDELJA<br />

3. SEPTEMBRA 2023<br />

Ob 9. uri:<br />

sveta maša, mašuje p. Edvard Kovač<br />

Ob 10.15<br />

Ivo Jevnikar in Karl Hren:<br />

Politične dileme Slovencev v Italiji in v Avstriji<br />

Ob 15.30:<br />

Slovesna izročitev 12. Peterlinove nagrade<br />

Ob 16. uri<br />

Igor Lukšič in Žiga Turk:<br />

Desnica in levica danes<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023<br />

Park Finžgarjevega <strong>do</strong>ma,<br />

Opčine (Trst), Dunajska cesta 35<br />

Neposredni prenos š<strong>tudi</strong>jskih dnevov bo na spletni strani<br />

slovenskaprosveta.org/draga/ in YouTube kanalu Draga streaming


Komentar<br />

ROK FRELIH<br />

PROFIMEDIA<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO SVET<br />

Ruska politika odprtih<br />

oken in slovenska<br />

politika praznih besed<br />

V vojni v Ukrajini trenutno najbolj odmeva sestrelitev letala, na katerem naj bi bil<br />

vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin (62), v slovenskem prostoru pa je precej pomembna<br />

novica, da se je Slovenija pridružila izjavi skupine G7 o podpori Ukrajini. Obe navedeni<br />

dejstvi se marsikomu zdita kontroverzni, a sta v resnici še kako prozorni.<br />

27<br />

Najprej na kratko k stanju na<br />

fronti, ki ostaja nespremenjeno:<br />

ukrajinska protiofenziva<br />

počasi napreduje. Poudarek<br />

je na počasi, saj glede na vero<strong>do</strong>stojna<br />

poročila včasih govorimo o napredku<br />

v smislu nekaj deset metrov, včasih o<br />

kakšnem kilometru. Še vedno je očitna<br />

nezmožnost Zahoda, da bi <strong>za</strong>gotovil <strong>za</strong><strong>do</strong>stno<br />

količino artilerijskega streliva<br />

<strong>za</strong> ugodnejši potek osvoboditve.<br />

Zadnje čase se sicer vse več govori o<br />

večjih <strong>do</strong>bavah <strong>za</strong>hodnih lovskih letal,<br />

s katerimi bi ob primerni onesposobitvi<br />

<strong>za</strong>enkrat še precej <strong>do</strong>bro delujoče ruske<br />

zračne obrambe vzpostavili premoč v<br />

zraku ter tako odprli pot <strong>za</strong> kopenske<br />

pro<strong>do</strong>re. A časovnice so še neznane in<br />

glede na bližajočo se jesen bi od omenjene<br />

kombinacije letos težko pričakovali<br />

večje uspehe.<br />

Težko se je namreč znebiti<br />

občutka, da kljub vsem lepim<br />

besedam v dejanjih marsikdaj<br />

prevlada intimna predanost<br />

vladajočih Rusiji, in sicer v<br />

poslu, financah, obveščevalni<br />

dejavnosti in še čem.<br />

SESTRELITEV PRIGOŽINA<br />

Sedaj pa k <strong>za</strong>nimivejšemu delu <strong>do</strong>gajanja.<br />

Je Prigožin živ ali mrtev. Če je res mrtev<br />

– k<strong>do</strong> temu botruje? Ob strmoglavljenju<br />

njegovega letala so se pojavile mnoge teorije.<br />

Pojdimo od manj <strong>do</strong> bolj verjetnih.<br />

Prvič, Prigožin je mrtev, letalo pa<br />

so sestrelili Ukrajinci. Ta teorija ne<br />

drži vode, saj bi, če bi Ukrajina lahko<br />

sestreljevala letala tako daleč od svojega<br />

ozemlja, sestrelila še marsikatero<br />

drugo, obenem pa bi Prigožina Ukrajinci<br />

odstranili že prej.<br />

Drugič, Prigožin je uprizoril svojo<br />

smrt in se umika iz javnega življenja.<br />

To bi sicer lahko bilo verjetno, a<br />

glede na njegovo upornost in kritike<br />

kremeljskega režima s predsednikom<br />

Putinom (70) na čelu je daleč najverjetnejša<br />

teorija, da je bila sestrelitev<br />

naročena od ruskih oblasti. Prigožin<br />

je Putina s svojim upornim poho<strong>do</strong>m<br />

pošteno ponižal. Vemo, da Putin ne<br />

odpušča. Treba je dati zgled <strong>za</strong> ostale.<br />

Tako se je nedavno pošalil ameriški<br />

sekretar <strong>za</strong> obrambo, Anthony Blinken<br />

(61): kot ima NATO politiko odprtih vrat,<br />

tako ima Rusija politiko odprtih oken. Z<br />

mirno vestjo lahko verjamemo, da se je<br />

Prigožin pridružil desetinam vplivnih<br />

Rusov, ki so si drznili nasprotovati carju.<br />

S tem, ko je preminil <strong>tudi</strong> sam<br />

Wagner, torej ustanovitelj skupine Dimitrij<br />

Utkin, je neonacistična plačanska<br />

vojska tako rekoč obglavljena. Videti<br />

je, da ji ne preostane drugega, kot da<br />

se vključi v redne (belo)ruske strukture,<br />

profesionalni del pa bo po pričakovanjih<br />

ostal v Afriki, kjer Rusija glede na<br />

svoje interese potrebuje nadzor nad surovinami<br />

ter po potrebi <strong>za</strong>neti kakšno<br />

vojno, kar so prvotne naloge Wagnerja.<br />

SLOVENSKA (NE)ISKRENOST<br />

Na<strong>za</strong>dnje pa še k tretji temi. Slovenija<br />

se je pridružila izjavi skupine G7 o<br />

podpori Ukrajini, s čimer smo uradno<br />

obsodili rusko agresijo na svojo sose<strong>do</strong><br />

ter podprli ozemeljsko celovitost<br />

ukrajinske države. Ob tem izkazujemo<br />

podporo <strong>tudi</strong> iniciativi G7, preko katere<br />

naj bi njene članice Ukrajini pomagale<br />

pri razvoju vojaških kapacitet in kibernetske<br />

varnosti. S tem je Slovenija kot<br />

država jasno in glasno opustila retoriko,<br />

da v vojni ni zmagovalcev ter da je<br />

Prigožinova smrt političnih<br />

analitikov ni presenetila.<br />

<strong>za</strong> vse kriv Zahod, ki se bojda širi proti<br />

materi Rusiji. Smo na strani Ukrajine in<br />

niti slučajno Rusije.<br />

Vse lepo in prav, osebno nova stališča<br />

brezpogojno podpiram. Če pa jih<br />

sprejema slovenska vlada, človek podvomi<br />

v iskrenost. Spomnimo se Golobovega<br />

(56) bruseljskega spodrsljaja, Kučanovih<br />

(82) pisem ter pretresenosti<br />

Fajonove (52) ob vohunski aferi.<br />

Trenutne zunanjepolitične odločitve<br />

v zvezi z Ukrajino so sicer smele,<br />

pa vendar je vprašanje, ali odražajo intimno<br />

opcijo vladajočih. Prej bi rekel,<br />

da gre <strong>za</strong> neko deklarativno držo, s<br />

katero se vlada trudi pomiriti Zahod.<br />

Težko se je namreč znebiti občutka, da<br />

kljub vsem lepim besedam v dejanjih<br />

marsikdaj prevlada intimna predanost<br />

vladajočih Rusiji, in sicer v poslu,<br />

financah, obveščevalni dejavnosti in<br />

še čem. Čeprav govorimo <strong>za</strong> Ukrajino,<br />

lahko na omenjenih področjih obilno<br />

pomagamo Rusiji. Več od lepih besed<br />

bi pomenilo pošteno čiščenje vpliva<br />

ruske moči v naši državi.<br />

<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


28<br />

AKTUALNO<br />

PETER MERŠE<br />

ENOTNOST politikov<br />

PO UJMI koristi vsem<br />

Komentar<br />

Najhujše poplave v zgo<strong>do</strong>vini samostojne Slovenije so zgo<strong>do</strong>vinske <strong>tudi</strong> v enotnosti,<br />

ki so jo prinesle med ljudi in slovensko politiko. Če smo Slovenci sicer znani po tem,<br />

da radi nesebično priskočimo na pomoč sosedu ali pa človeku na drugem koncu države,<br />

ki ga je pri<strong>za</strong>dela ujma, je enotnost politike bistveno redkejši pojav.<br />

Na največji komercialni televiziji<br />

smo lahko videli zgo<strong>do</strong>vinsko<br />

spravljiv nastop<br />

predsednika vlade Roberta<br />

Goloba (56) in vodje opozicije Jane<strong>za</strong><br />

Janše (64). Oba sta pohvalila ravnanje<br />

drug drugega v času poplav ter napovedala<br />

skupno podporo ukrepom <strong>za</strong> pomoč<br />

pri<strong>za</strong>detim. Gesta ni ostala neopažena,<br />

pri čemer se mnogi že sprašujejo,<br />

kako <strong>do</strong>lgo lahko takšna enotnost traja<br />

ter k<strong>do</strong> od nje največ pri<strong>do</strong>bi.<br />

PREMIER VODI DRŽAVO<br />

Pri<strong>do</strong>bivajo v resnici vsi udeleženi. Nihče<br />

ne mara politikov, ki v času hude<br />

krize mečejo polena pod noge. In nena<strong>za</strong>dnje,<br />

odziv oblasti v prvih dneh po<br />

ujmi je bolj ali manj neodvisen od tega,<br />

katere barve politika je na oblasti. V<br />

tem trenutku se podpre sistem <strong>za</strong>ščite<br />

in reševanja, ki nima politične barve,<br />

stopi blizu ljudem in obljubi pomoč. To<br />

bi naredil vsak razumen vladni politik<br />

in razumen opozicijski politik bi izrazil<br />

solidarnost, podprl pomoč in še sam k<br />

njej nekaj prispeval. Medtem ko se mora<br />

predsednik vlade ukvarjati z vodenjem<br />

države, lahko opozicijski poprime <strong>za</strong> lopato<br />

in pomaga ljudem na terenu, pa naj<br />

to uspešneje komunicira na družbenih<br />

omrežjih ali pa naredi <strong>do</strong>bro delo mimo<br />

kamer in Instagramov, po bibličnem<br />

zgledu: Naj ne ve tvoja desnica, kaj dela<br />

tvoja levica. Izraz zrelosti je, da sta si oba<br />

vodilna politika pomen svojih vlog <strong>tudi</strong><br />

javno priznala in tako nismo bili priča<br />

obtoževanju po pri<strong>do</strong>bivanju poceni političnih<br />

točk ali pa odsotnosti s terena.<br />

Čeprav bi moralo biti takšno ravnanje<br />

politike samoumevno, ni treba daleč<br />

na<strong>za</strong>j v zgo<strong>do</strong>vino, da vidimo, da temu<br />

še zdaleč ni vedno tako. Zelo kmalu po<br />

izbruhu covidne krize so se pojavila<br />

ravnanja politikov in strank, ki so bila<br />

še kako kontraproduktivna med pri<strong>za</strong>devanjem<br />

<strong>za</strong> čim učinkovitejši spopad<br />

z epidemijo – protesti, nasprotovanje<br />

ukrepom, ki jih je sprejemala celotna<br />

Evropa, rušenje več deset let veljavnih<br />

<strong>za</strong>konskih podlag in po<strong>do</strong>bno. Tokratne<br />

poplave so poka<strong>za</strong>le, kako pomembno je<br />

<strong>tudi</strong>, da imamo v državi konstruktivno<br />

opozicijo, pomaga pa seveda <strong>tudi</strong>, da reševanja<br />

krize ne rušijo mediji.<br />

Krizi se med seboj resda razlikujeta.<br />

Med epidemijo ni bilo lopat in samokolnic,<br />

<strong>za</strong> katere bi lahko poprijeli opozicijski<br />

voditelji, vendar pa so <strong>za</strong>pravili obilo<br />

priložnosti stopiti skupaj <strong>za</strong> reševanje<br />

življenj. In to jih je kasneje na volitvah<br />

še kako udarilo. Premočno zmago Svobode<br />

in totalen razpad opozicije KUL<br />

na volitvah lahko vsaj delno pripišemo<br />

<strong>tudi</strong> temu. Ljudje želijo, da v krizi politika<br />

stopi skupaj. Čas <strong>za</strong> obračunavanja,<br />

kot ugotavljata <strong>tudi</strong> Golob in Janša, pa<br />

bo že še prišel, nena<strong>za</strong>dnje se ve, k<strong>do</strong> je<br />

sprejel in rušil kakšen <strong>za</strong>kon.<br />

DEMOKRACIJA<br />

POMENI SPOPAD IDEJ<br />

Pričakovati neko izjemno enotnost na<br />

<strong>do</strong>lgi rok je iluzorno. Nena<strong>za</strong>dnje je<br />

smisel demokracije soočenje različnih<br />

idej in boj <strong>za</strong> oblast njihovih nosilcev.<br />

Seveda bi si želeli, da bi se poenotili<br />

Posnetek <strong>za</strong>slona<br />

Premier Golob (56) in predsednika SDS<br />

Janša (64) sta pohvalila ravnanje drug<br />

drugega na komercalni televiziji POP TV.<br />

Tokratne poplave<br />

so poka<strong>za</strong>le, kako pomembno<br />

je, da imamo v državi<br />

konstruktivno opozicijo,<br />

pomaga pa seveda <strong>tudi</strong>,<br />

da reševanja krize<br />

ne rušijo mediji.<br />

okoli temeljnih državnih interesov, v<br />

čemer smo Slovenci posebno neenotni,<br />

glede vodenja države pa je jasno, da<br />

bosta opozicija in koalicija po koncu<br />

krize <strong>za</strong>vzeli različne poglede na to,<br />

kako naj bo država vodena.<br />

Morda pa utegne enotnost izpuhteti<br />

že nekoliko prej, pri čemer pa ima ključno<br />

vlogo, lahko bi rekli škarje in platno,<br />

v rokah vlada. Če je prvi odziv na krizo<br />

logičen in bolj ali manj enak pod vsako<br />

vla<strong>do</strong>, se bo<strong>do</strong> razlike že <strong>za</strong>čele ka<strong>za</strong>ti pri<br />

<strong>do</strong>lgoročnejših rešitvah. Predvsem pa v<br />

podtaknjencih v interventnih <strong>za</strong>konih<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


AKTUALNO<br />

29<br />

Daniel Novakovič/STA<br />

V času neke druge krize, koronske, je bila drža opozicije<br />

destruktivna, čeprav je šlo <strong>za</strong> človeška življenja.<br />

ter morebitnem pretiranem <strong>za</strong><strong>do</strong>lževanju<br />

ali odiranju prebivalstva, posebej, če bo<br />

denar potem <strong>za</strong>pravljen <strong>za</strong> neumnosti.<br />

In seveda, trenutno smo v času poletnih<br />

parlamentarnih počitnic, ko hkrati<br />

na obzorju ni nobenih volitev, že jeseni<br />

pa se nam obeta kar nekaj polemičnih<br />

<strong>za</strong>konov, <strong>za</strong>čenši z <strong>za</strong>konom o evtanaziji.<br />

Vsekakor je težko pričakovati hu<strong>do</strong><br />

politično enotnost <strong>za</strong> reševanje življenj,<br />

če bo vlada istočasno podpirala u<strong>za</strong>konitev<br />

rabeljske vloge zdravnikov v odnosu<br />

<strong>do</strong> bolnih in starejših. Prav na tej<br />

in po<strong>do</strong>bnih tematikah se bo poka<strong>za</strong>lo,<br />

kako resno misli vlada s politično enotnostjo<br />

in skrbjo <strong>za</strong> ljudi, če bo predlagateljem<br />

<strong>za</strong>kona o prostovoljnem končanju<br />

življenja, ki dejansko u<strong>za</strong>konja<br />

medicinsko usmrtitev, poka<strong>za</strong>la, da se<br />

Slovenija ne namerava igrati evgenike.<br />

Pričakovati neko izjemno<br />

enotnost na <strong>do</strong>lgi rok je<br />

iluzorno. Nena<strong>za</strong>dnje je<br />

smisel demokracije soočenje<br />

različnih idej in boj <strong>za</strong> oblast<br />

njihovih nosilcev.<br />

NI VSEENO, KDO NAM VLADA<br />

Iz pogovora trenutno vodilnih politikov<br />

pa odseva še nekaj, kar lahko <strong>za</strong>zna pozorno<br />

uho. Čeprav enotna, je politika<br />

obeh polov <strong>tudi</strong> bistveno različna. Medtem<br />

ko je Golob govoril o tem, da bo država<br />

<strong>za</strong> ljudi poskrbela, je Janša govoril<br />

o tem, da država ljudem pomaga.<br />

Čeprav gre <strong>za</strong> na videz majhno razliko,<br />

je vendarle bistvena. Ena stran vidi<br />

vlogo države v skrbni mamici, ki bdi<br />

nad vsakim korakom svojih državljanov<br />

ter jim posledično diktira, kaj naj počnejo<br />

in kako naj to počnejo. Druga stran<br />

vidi državo kot podporni mehanizem<br />

na področjih, kjer sami ne zmorejo poskrbeti<br />

<strong>za</strong>se. Posledično je eni ali drugi<br />

politiki na oblasti primerno dimenzionirana<br />

<strong>tudi</strong> birokracija in administrativni<br />

aparat ter ovire in postopki pri<br />

umeščanju v prostor in učinkovitosti<br />

črpanja evropskega denarja.<br />

Danes, ko še vedno odpravljamo<br />

prve posledice ujme, je čas, da stopimo<br />

skupaj in priskočimo na pomoč pri<strong>za</strong>detim<br />

ljudem. Nato bo čas, da stopimo<br />

skupaj in <strong>za</strong>stavimo obnovo Slovenije<br />

na način, da se iz teh poplav nekaj<br />

naučimo in se učinkovito pripravimo<br />

na prihodnje po<strong>do</strong>bne ekstremne vremenske<br />

pojave. Že na tej točki se bo<strong>do</strong><br />

poka<strong>za</strong>le prve razlike. Čas bo <strong>tudi</strong>, da<br />

ugotovimo, k<strong>do</strong> je <strong>do</strong>volil gradnjo na<br />

poplavnih območjih, k<strong>do</strong> je nabiral politične<br />

točke z rušenjem <strong>za</strong>konodaje, ki<br />

bi omogočila boljše upravljanje z vo<strong>do</strong>toki,<br />

in katera vlada je bila premalo sposobna,<br />

da bi počrpala v celoti sredstva<br />

namenjena <strong>za</strong> urejanje vo<strong>do</strong>tokov iz<br />

sklada <strong>za</strong> okrevanje in razvoj.<br />

Ta vprašanja bo<strong>do</strong> še posebej pomembna<br />

pred naslednjimi odločitvami,<br />

k<strong>do</strong> naj v prihodnje vodi državo.<br />

Za to imamo še nekaj časa, <strong>za</strong>to zdaj<br />

užijmo trenutek, ko je slovenska politika<br />

stopila skupaj. Tudi od nas je<br />

odvisno, če bo še kdaj v prihodnje.<br />

Bolj kot bomo volivci to držo nagrajevali,<br />

bolj bo v interesu politikov. Nena<strong>za</strong>dnje<br />

so oni tisti, ki se ravnajo po<br />

naših željah, saj so odvisni od naših<br />

glasov, če se le mi tega <strong>za</strong>vedamo. <br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

V Sloveniji ne velja logika kot v drugih<br />

državah. V času naravnih nesreč lahko<br />

nekaznovano meče polena pod noge<br />

levica. Dokaz so lanski volilni rezultati,<br />

ko opcija, ki se je učinkovito spopadla z<br />

epidemijo, <strong>za</strong> svoj uspeh ni bila nagrajena,<br />

ampak kaznovana. Obratno pri nas<br />

ne velja.<br />

Andrej Muren<br />

Oho, tole je pa novo. A se lahko komentira?<br />

Kar simpatično mi je.<br />

Franc 2015<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


30<br />

AKTUALNO<br />

ROK ČAKŠ<br />

EKSTREMNI DESNIČARJI,<br />

s katerimi se strinja<br />

Milan Kučan<br />

V času, ko so bile v središču javne pozornosti katastrofalne poplave in njihove<br />

posledice, se je v podkastu časnika Delo glede aktualnih tem oglasil nekdanji<br />

predsednik republike Milan Kučan.<br />

Ob nekaj pohvalnih mislih na<br />

račun vladnega ukrepanja<br />

ob naravni ujmi se je Milan<br />

Kučan (82) razgovoril <strong>tudi</strong><br />

o <strong>do</strong>mačem desnosredinskem političnem<br />

polu. Dejal je, da še vedno pogreša<br />

»žlahtno konservativno stranko«,<br />

kakršne Slovenija po njegovem še<br />

vedno nima, ter se opredelil <strong>tudi</strong> o možnostih<br />

Anžeta Logarja (47), da takšno<br />

stranko morda on vendarle ustanovi.<br />

»Prej bi se moralo govoriti o ekstremni<br />

desnici kot pa o desnem polu slovenske<br />

politike,« je <strong>do</strong>mača politična<br />

razmerja ocenil nekdanji predsednik<br />

Zveze komunistov Slovenije (ZKS).<br />

Ali ima Milan Kučan prav? Mar imajo<br />

Slovenci ob zmerni in progresivni<br />

levi sredini, kot Kučan vidi sedanjo oblast,<br />

na izbiro res zgolj še desničarske<br />

ekstremiste, medtem ko v desni sredini<br />

zeva velika praznina?<br />

V iskanju odgovora na to vprašanje<br />

smo preverili programska izhodišča in<br />

stališča evropskih strank, ki jih mednarodni<br />

mediji označujejo <strong>za</strong> »skrajno<br />

desne«. In ugotovili smo, da bolj kot<br />

slovenska desnica se z <strong>do</strong>bršnim delom<br />

politik evropskih »ekstremnih desničarjev«<br />

strinja sam Milan Kučan in njegovi<br />

tovariši.<br />

V tem <strong>za</strong>pisu izpostavljamo zgolj<br />

eno področje, kjer Milan Kučan z ekstremno<br />

desnico govori isti jezik.<br />

»Ko sem bil še predsednik, sem dejal,<br />

da Slovenija potrebuje žlahtno konservativno<br />

stranko ... To se še ni zgodilo,<br />

še vedno pa mislim enako, ker bi se prej<br />

moralo govoriti o ekstremni desnici kot<br />

o desnem polu slovenske politike.«<br />

Tako je Milan Kučan v Delovem<br />

podkastu Moč politike ocenil potrebo<br />

po novi desnosredinski stranki v Sloveniji.<br />

Na vprašanje novinarke Su<strong>za</strong>ne<br />

Kos, ali bi takšno stranko lahko ustanovil<br />

in vodil Anže Logar, je Kučan odgovoril,<br />

da je »Logar gotovo sposoben<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023<br />

ARHIV DOMOVINE<br />

Milan Kučan (82) ima glede Ukrajine stališča<br />

kot evropska skrajna desnica.<br />

človek, kakšnih v slovenski politiki<br />

ni veliko«. A Kučan Logarju še iz časa<br />

predsedniške kampanje očita neiskrenost,<br />

češ da je prekrival svoje prave vezi<br />

s stranko SDS.<br />

»Kakšen je lahko njegov <strong>do</strong>met in<br />

koga lahko prepriča na podlagi njegove<br />

neiskrenosti, je druga stvar,« je<br />

nadalje ocenil ter <strong>do</strong>dal, da to »še ne<br />

pomeni, da ni prostora <strong>za</strong> stranko, o<br />

kateri govorim, ki bi bila primerljiva z<br />

(evropskimi) krščansko demokratskimi<br />

strankami in ki bi imela nekaj več<br />

tega, kar je imel krščanski socializem<br />

pod Krekom, kar je daleč od tega, kar<br />

<strong>za</strong> svoj gospodarsko socialni program<br />

ponuja Nova Slovenija.«<br />

Logar po Kučanovem mnenju sposobnosti<br />

<strong>za</strong> vodenje takšne stranke<br />

ima, »bo pa imel problem ljudi prepričati<br />

v iskrenost svojih namenov«.<br />

KAJ ZAGOVARJA<br />

SKRAJNA DESNICA<br />

Osre<strong>do</strong>točimo se tokrat na Kučanovo<br />

tezo iz pogovora, da je obstoječi slovenski<br />

desni pol »ekstremno desničarski«.<br />

Za razumevanje, kakšna stališča<br />

so v evropskem merilu razumljena kot<br />

»ekstremno desničarska«, izpostavimo<br />

odnos politikov, ki jih kot »skrajno<br />

desne« označujejo mednarodni mediji,<br />

<strong>do</strong> agresije Rusije na Ukrajino. Primerjajmo<br />

jih s stališči Milana Kučana in<br />

sopodpisnikov <strong>za</strong>dnjega javnega pisma<br />

iz februarja letos, ki so ga naslovili: Zaustavite<br />

vojno v Ukrajini!<br />

Stališče: To ni vojna med Rusijo in<br />

Ukrajino, temveč med Rusijo in ZDA.<br />

»Resnično mislim, da je absurdno<br />

spraviti jedrsko silo na kolena. In to na<br />

hrbtu Ukrajincev. Američani se borijo na<br />

ukrajinskem ozemlju <strong>do</strong> <strong>za</strong>dnjega Ukrajinca.<br />

Oni so resnični profiterji te vojne.«<br />

Tino Chrupalla (48), predsednik Alternative<br />

<strong>za</strong> Nemčijo (AfD), februar 2023<br />

»Sklenitev premirja ni odvisna od<br />

Rusov in Ukrajincev. K<strong>do</strong>r misli, da se ta<br />

vojna lahko konča s pogajanji med Rusijo<br />

in Ukrajino, ne živi v tem svetu. Pogajati<br />

se je treba z Američani. Samo rusko-ameriška<br />

pogajanja lahko vodijo k premirju.«<br />

Pa <strong>tudi</strong>:<br />

»Bistvo te vojne so resursi ... Ukrajina<br />

ima neomejene resurse, ker jih<br />

<strong>do</strong>bi od Američanov. Ta vojna se nadaljuje,<br />

ker tako želijo Američani.<br />

Zato so oni tisti, in ne Ukrajinci, ki<br />

lahko to vojno končajo.«<br />

Viktor Orban (60), predsednik vlade<br />

Republike Madžarske, oktober 2022<br />

»Ukrajina je žrtev posredniške vojne<br />

med dvema vodilnima jedrskima<br />

velesilama, Rusijo in ZDA, <strong>za</strong> vplivna<br />

območja. Nekoč sta bili obe na pravi<br />

strani zgo<strong>do</strong>vine.«<br />

Milan Kučan s sopodpisniki javnega<br />

pisma, februar 2023<br />

Stališče: V tej vojni ne more zmagati<br />

nobena stran.<br />

»Že od izbruha vojne trdimo, da v<br />

tem spopadu ne bo zmagovalcev, temveč<br />

samo poraženci.«<br />

Viktor Orban, predsednik vlade Republike<br />

Madžarske, maj 2023<br />

»Tako Rusija kot Ukrajina bosta iz te


AKTUALNO<br />

31<br />

WIKIPEDIA<br />

GOV.SI<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Kučan enako kot francoska skrajna desničarka<br />

Marine Le Pen (55) nasprotuje pošiljanju<br />

orožja Ukrajini.<br />

Kučan in konservativni madžarski premier<br />

Viktor Orban (60) sta prepričana, da je vojna<br />

v Ukrajini krinka <strong>za</strong> vojno med ZDA in Rusijo.<br />

Tako Kučan kot vodja nemške desničarske<br />

stranke Tino Chrupalla (48) trdita, da v vojni<br />

med Ukrajino in Rusijo ne more zmagati nihče.<br />

vojne izšli kot poraženki. Obstaja le en<br />

zmagovalec, in to so ZDA.«<br />

Tino Chrupalla, predsednik Alternative<br />

<strong>za</strong> Nemčijo (AfD), junij 2023<br />

»Politična govorica o poražencih in<br />

zmagovalcih je v navzkrižju z govorico<br />

miru. V tej vojni ne more zmagati nobena<br />

stran. Končati jo je mogoče le <strong>za</strong><br />

pogajalsko mizo.«<br />

Milan Kučan s sopodpisniki javnega<br />

pisma, februar 2023<br />

Stališče: Zahod naj Ukrajini ne<br />

pošilja orožja, temveč ji naj pomaga<br />

<strong>za</strong>gotoviti mir.<br />

»Naša pozicija ostaja jasna in<br />

nespremenjena: Ukrajini bi morali <strong>za</strong>gotoviti<br />

mir, in ne orožja.«<br />

Viktor Orban, predsednik vlade Republike<br />

Madžarske, julij 2023<br />

»Glede pošiljanja orožja v Ukrajino<br />

sem <strong>za</strong>držana. Zakaj? Ker je meja med<br />

pomočjo in vpletenostjo zelo tanka ...<br />

in lahko vodi <strong>do</strong> razširitve konflikta,<br />

ki lahko v vojaško intervencijo potegne<br />

veliko število držav.«<br />

Ter:<br />

»Če bomo nadaljevali postopno<br />

pošiljanje orožja Ukrajini, kot počnemo<br />

zdaj, nas čaka nova »stoletna vojna«,<br />

ki bo, če upoštevamo število človeških<br />

žrtev, velika tragedija.«<br />

Marine Le Pen (55), Predsednica Nacionalne<br />

fronte, april 2022 in april 2023<br />

»Leto dni po <strong>za</strong>četku vojne nujno<br />

potrebujemo resna pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong><br />

mirovna pogajanja namesto nadaljnje<br />

eskalacije konflikta ... Alarmantno je,<br />

da so tisti, ki pozivajo k miru, diskreditirani<br />

kot izdajalci.«<br />

Stranka Alternativa <strong>za</strong> Nemčijo na<br />

Twitterju, februar 2023<br />

»Od vas, vlade držav Evropske unije,<br />

zveze Nato, Združenih držav Amerike<br />

in Ruske federacije <strong>za</strong>to pričakujemo,<br />

da vzpostavite <strong>za</strong>vezništvo <strong>za</strong> prekinitev<br />

bojev, <strong>za</strong> ustavitev nadaljnjega oboroževanja<br />

in <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek pogajanj.«<br />

Milan Kučan s sopodpisniki javnega<br />

pisma, februar 2023<br />

<br />

Komentar: Rok Čakš<br />

KUČAN SKUPAJ Z »EKSTREMNIMI DESNIČARJI«<br />

Najbrž ste si na podlagi primerjave<br />

zgornjih stališč lahko ustvarili vtis, da ima<br />

slovenska »trda levica«, kot označujemo<br />

staro, a še vedno ne<strong>za</strong>nemarljivo vplivno<br />

komunistično jedro <strong>do</strong>mačega levega pola,<br />

z »ekstremnimi desničarji« veliko skupnega,<br />

ko gre <strong>za</strong> njen odnos <strong>do</strong> ruske invazije<br />

na Ukrajino. Seveda ne s slovenskimi desničarji,<br />

o katerih govori Milan Kučan, ker<br />

tako SDS in NSi kot zunajparlamentarna<br />

SLS jasno, nedvoumno in odkrito stojijo na<br />

evropski in pro<strong>za</strong>hodni liniji, in to je: Rusija<br />

je agresor, ki je napadel neodvisno in suvereno<br />

državo, mirovna pogajanja ter konec<br />

vojne pa so mogoči le z umikom Rusije z<br />

okupiranih območij. Domača desnica, ki<br />

jo Kučan označuje <strong>za</strong> »ekstremistično«, je<br />

torej v evropskem merilu precej zmernejša<br />

od stališč, ki jih <strong>za</strong>govarja sam s svojimi tovariši.<br />

Ob zgornjih primerih bi lahko navedli<br />

še odnos <strong>do</strong> sankcij in vloge zveze NATO<br />

itd., a prišli bi <strong>do</strong> povsem enakih ugotovitev.<br />

Več kot to, če bi našo analizo razširili<br />

še na druga področja, bi hitro ugotovili,<br />

da ima <strong>do</strong>mača trda levica z evropsko t. i.<br />

»ekstremno desnico« še več skupnih točk.<br />

Ena bolj izrazitih je negativističen odnos <strong>do</strong><br />

zveze NATO in predvsem Združenih držav<br />

Amerike, ali pa <strong>za</strong>govorništvo obširnega<br />

državnega lastništva in državnega intervencionizma<br />

(močne države). Seveda pa so med<br />

njimi <strong>tudi</strong> diametralne razlike, denimo v<br />

odnosu <strong>do</strong> (ne<strong>za</strong>konitih) množičnih migracij,<br />

LGBT agende, odnosa <strong>do</strong> avtohtone<br />

naro<strong>do</strong>ve kulture itd.<br />

Kako je torej mogoče, da se naši zmerni,<br />

žlahtni levičarji (kot slikajo sami sebe), v<br />

toliko stvareh strinjajo z ljudmi, s katerimi<br />

vsaj javno ne želijo, da bi jih k<strong>do</strong>rkoli z njimi<br />

povezoval, kaj šele omenjal v isti sapi? In<br />

da zmerno <strong>do</strong>mačno desno sredino vidijo<br />

kot ekstremno? Odgovor je preprost: Ker<br />

sami ostajajo na ekstremno levih pozicijah.<br />

Ekstremna levica in ekstremna desnica sta<br />

si tako v <strong>do</strong>mačem kot evropskem merilu v<br />

marsičem blizu. Politični spekter je namreč<br />

kot podkev, kjer so sredinske stranke bližje<br />

skupaj, zmerna levica in desnica precej<br />

vsaksebi, oba ekstrema pa se v stališčih<br />

spet približujeta. Zato v Sloveniji prej<br />

kot »žlahtne desnice« (ne v Kučanovem,<br />

temveč pro<strong>za</strong>hodnem smislu) manjka žlahtne<br />

evropske levice. Dober lakmusov papir<br />

<strong>za</strong> to je odnos <strong>do</strong> okupacije Ukrajine s strani<br />

ruskega <strong>za</strong>vojevalca.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


32 AKTUALNO DRUŽBA<br />

TOMAŽ KAVČIČ<br />

SKUPINA OGENJ<br />

Ustrašili so se joka<br />

nerojenega otroka in<br />

rockerjem prepovedali nastop<br />

Novica o kršenju svobode govora tokrat prihaja s sosednje Hrvaške.<br />

Mnoge je presenetila novica, da je <strong>za</strong>grebški klub Močvara koprivniški rock skupini<br />

Ogenj prepovedal nastop <strong>za</strong>radi pesmi, ki govori o <strong>za</strong>ščiti nerojenega življenja.<br />

Ob tem je treba <strong>do</strong>dati, da gre <strong>za</strong> pesem,<br />

ki je <strong>za</strong>radi odsotnosti petega člana v<br />

skupini na koncertih že <strong>do</strong>lgo niso igrali.<br />

V skupini kljub temu napovedujejo,<br />

da ne bo<strong>do</strong> spreminjali tega, kar so – nekrščanska<br />

rock skupina, a z jasnimi krščanskimi<br />

stališči in vrednotami članov skupine.<br />

Skupina Ogenj bi morala nastopiti na koncertu<br />

kot predskupina punk <strong>za</strong>sedbi »The Ramjacks«,<br />

a iz tega na koncu ni bilo nič. Za nesprejemljivo se<br />

je namreč <strong>za</strong> vodstvo kluba izka<strong>za</strong>la pesem Duša,<br />

ki govori o otroškem joku <strong>za</strong> materin objem.<br />

»Klub Močvara, ki se financira z javnim denarjem,<br />

se je namreč odločil, da koncept svobode<br />

in liberalizma v<strong>za</strong>me v svoje roke. Pravijo, da je<br />

naša ›Duša‹ nevarna, nevarna <strong>za</strong> zdravje žensk.<br />

Nevarna, ker poveličuje in ščiti življenje. Da jim<br />

s svojim vedrim duhom in pozitivnostjo v življenju<br />

ne kratimo miru,« so <strong>za</strong>pisali člani benda in<br />

<strong>do</strong>dali, da se kljub temu v naslednjih mesecih vidimo<br />

na koncertih po vsej Hrvaški.<br />

»Od organi<strong>za</strong>torja koncerta, agencije Hangtime,<br />

sem <strong>do</strong>bil informacijo, da je naša pesem<br />

Duša sporna. Nikoli nisem skrival, vsi ve<strong>do</strong>, k<strong>do</strong><br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


DRUŽBA<br />

33<br />

Besedilo pesmi »Duša« v izvirniku; gre <strong>za</strong> narečje Medmurja<br />

(Međimurja), ki je precej po<strong>do</strong>bno slovenski prekmurščini:<br />

Zagrni me svojim telom naj nam postelja bode nebo<br />

I naj nigdar dati kaj prazen se najdem gori med oblaki<br />

Naj me pazi tvoja <strong>do</strong>brota miluju prsti istih pari rok<br />

I ra<strong>do</strong> tak čujem mužiku znano kaj srce ju igra saki den rano<br />

I <strong>do</strong>k se duša radi greha žalosti<br />

A što bo me pazil, branil od sveta poka<strong>za</strong>l dišeče cvetje sveta<br />

Mati štera rada bi me mela meso od mesa od istoga tela<br />

Skrilo se sonce zišli črni oblaki poka<strong>za</strong>li zobe i hu<strong>do</strong> bu taki<br />

Teret sam postal žmefki su rekli to milo detešce kaj ima <strong>za</strong> dati<br />

I <strong>do</strong>k se duša radi greha žalosti<br />

Ostaje sam prazno telo štero ve štrči<br />

I <strong>do</strong>k se duša od tela ve dvoji<br />

Ostaje sam prazno nikaj i ništ več <strong>za</strong> povedati<br />

»Naša skupina<br />

ni krščanska,<br />

smo pa verni.«<br />

in kaj sem. Naša <strong>za</strong>sedba ni krščanska<br />

ali oznanjevalski, ne moremo pa skriti,<br />

da smo verni. Iz Močvare so nam rekli,<br />

da tega svetovnonazorsko ne podpirajo,«<br />

je <strong>za</strong> Večerni list povedal pevec in<br />

frontman skupine Ogenj Tomislav Mihac<br />

Kovačić.<br />

Skupina Ogenj je na hrvaški glasbeni<br />

sceni že vsaj 6 let, v tem času pa<br />

je <strong>do</strong>bila nagra<strong>do</strong> <strong>za</strong> najboljšo etno ploščo.<br />

Skupina je v omenjenem klubu že<br />

večkrat nastopala. Najbolj <strong>za</strong>nimivo pa<br />

je to, da skupina pesmi Duša <strong>za</strong>res <strong>do</strong>lgo<br />

ni igrala, <strong>tudi</strong> na spletu je praktično<br />

ni mogoče <strong>do</strong>biti v »live« verziji. Kot je<br />

priznal pevec Tomislav v intervjuju <strong>za</strong><br />

Mixer Room podkast, predvsem <strong>za</strong>to,<br />

ker bendu manjka peti član z violino, ki<br />

je <strong>za</strong> pesem nujno potrebna. »A vseeno<br />

so pesem od nekje izkopali,« je dejal.<br />

ZAKAJ JE PESEM SPORNA<br />

Močvara je potrdila, da so odpovedali<br />

nastop skupini <strong>za</strong>radi tega, ker se pevec<br />

skupine »javno ter <strong>tudi</strong> v samih pesmih<br />

<strong>za</strong>vzema <strong>za</strong> prepoved splava, kar se<br />

ne ujema s programsko logiko in poslanstvom<br />

Kluba Močvara«.<br />

»V <strong>za</strong>dnjih letih je širši javnosti že<br />

postalo jasno, da ne gre <strong>za</strong> neškodljiv<br />

pogled na svet, temveč <strong>za</strong> resno grožnjo<br />

zdravju in življenju žensk,« so <strong>za</strong>pisali<br />

iz PR službe Močvare, katerega delo<br />

v veliki meri sloni na javnih finančnih<br />

sredstvih, <strong>do</strong>deljenih preko Ministrstva<br />

<strong>za</strong> kulturo in medije, mesta Zagreb,<br />

Evropske komisije, Nacionalne fundacije<br />

<strong>za</strong> razvoj civilne družbe in Hrvaškega<br />

avdiovizualnega centra. Prav<br />

strah pred izgubo teh sredstev je najbrž<br />

<strong>tudi</strong> razlog <strong>za</strong> to, da so odpovedali koncert<br />

skupine Ogenj.<br />

Pevec skupine Tomislav Mihac Kovačic<br />

je razkril, da pesem Duša »govori<br />

o joku pravkar spočetega, nerojenega<br />

otroka, ki se bori z mislijo, da ni ljubljen<br />

in da bi lahko bil <strong>za</strong>vrnjen, še preden<br />

se rodi. V tem strahu roti mater,<br />

naj ga objame, naj ga brani pred svetom,<br />

ki ga noče.«<br />

»Po drugi strani pa refren govori o<br />

bolečini in praznini matere, ki je <strong>do</strong>živela<br />

umor svojega ne<strong>za</strong>želenega otroka.<br />

Iz mojega življenja je razvidno, da ta pesem<br />

predstavlja moj pogled na svet,« je<br />

<strong>do</strong>dal Kovačić.<br />

Kljub neprijetni izkušnji z <strong>za</strong>grebškim<br />

klubom pevec skupine Ogenj<br />

pravi, da se ne namerava odpovedati<br />

svojim stališčem. »Še vedno stojim <strong>za</strong><br />

svojimi stališči, svoje <strong>otroke</strong> učim, da<br />

morajo stati <strong>za</strong> svojimi stališči, kakršna<br />

koli že so,« je dejal.<br />

Kot izhaja iz poročila hrvaškega <strong>za</strong>voda<br />

<strong>za</strong> javno zdravje (HZJZ), je bilo leta<br />

2022 na Hrvaškem opravljenih 7.712<br />

splavov, kar je 6,6 % več kot leta 2020.<br />

Se pa je število v <strong>za</strong>dnjih 15 letih zmanjšalo<br />

<strong>za</strong> četrtino. Še leta 2006 jih je bilo<br />

namreč 10.224.<br />

Za primerjavo, v Sloveniji se letno<br />

izvede okoli 3.000 splavov.<br />

Veliko večino umetnih prekinitev nosečnosti,<br />

80 odstotkov, so lani na Hrvaškem<br />

opravili na <strong>za</strong>htevo samih mater, 7,3<br />

odstotka <strong>za</strong>radi ogroženega zdravja matere,<br />

3,1 odstotka pa <strong>za</strong>radi anomalije ploda.<br />

Za splav se odloči največ žensk med<br />

30. in 39. letom starosti, ki predstavljajo<br />

44,8 odstotka primerov. Sledijo 20-letnice<br />

z 38,9-odstotnim deležem. <br />

Že pred časom smo na Domovini<br />

pisali, da na Hrvaškem deluje<br />

375 ginekologov, od tega jih 208<br />

splavov ne opravlja. Pisali smo<br />

<strong>tudi</strong> o tem, da <strong>za</strong>to veliko Hrvatic<br />

prihaja v Slovenijo, kjer opravljajo<br />

splave, ker je na Hrvaškem pot<br />

<strong>do</strong> njega precej otežena. Splav je<br />

že več let tema, ki zelo deli hrvaško<br />

javnost in povzroča številna<br />

takšna in drugačna mnenja.<br />

Spomnimo se samo na molitev na<br />

trgu Bana Jelačića, ob katero se je<br />

obregnila <strong>tudi</strong> Nika Kovač.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


34<br />

TEHNOLOGIJA<br />

Komentar<br />

Zajem slike Instagram Milla Sofia<br />

Namišljena Finka Milla Sofia ima na spletnih<br />

omrežjih na tisoče sledilcev.<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

Umetne<br />

SPLETNE VPLIVNICE<br />

Strah, da bo<strong>do</strong> roboti prevzeli svet, je bil nekoč <strong>do</strong>mena znanstvene fantastike.<br />

A <strong>za</strong>hvaljujoč radikalnemu razvoju znanosti, inženiringa in umetne inteligence<br />

takšni scenariji postajajo vedno bolj realni.<br />

Medtem ko smo najverjetneje še precej<br />

daleč od robotov na ulici, pa so družbena<br />

omrežja prostor, kjer se interakcija<br />

med ljudmi in roboti hitro razvija.<br />

Milijoni ljudi po vsem svetu obiskujejo Instagram,<br />

da bi spremljali in sodelovali z novim<br />

valom spletnih osebnosti: virtualnimi vplivneži.<br />

Virtualni vplivneži so izmišljeni, računalniško<br />

ustvarjeni »ljudje«, ki imajo realistične lastnosti,<br />

izgled in osebnost. Človeški ustvarjalci teh<br />

vplivnežev so pogosto neznani.<br />

V industriji »vplivneži trženja« postajajo pomembna<br />

sila, saj jih je na Instagramu vsak teden<br />

več, blagovne znamke pa čakajo v vrsti, da bi se<br />

vključile v to futuristično sredstvo trženja.<br />

FINSKA PUNCA<br />

Oglejmo si primer. Milla Sofia je opisana kot<br />

»24-letno virtualno dekle iz Helsinkov na Finskem«.<br />

Na Instagramu, X in TikToku je zbrala več<br />

deset tisoč sledilcev.<br />

Skoraj vsak pomanjkljivo oblečen portret, na<br />

katerem pozira pred mešanico počitniških destinacij<br />

in drugimi všečnimi o<strong>za</strong>dji, zbere na tisoče<br />

všečkov in na stotine komentarjev, včasih <strong>tudi</strong> na<br />

deset tisoče.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


TEHNOLOGIJA<br />

35<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Glede dejstva, da ne obstaja v resničnem<br />

svetu, ni sramežljiva. »Sem<br />

stvaritev UI,« se glasi njen opis na Instagramu.<br />

Njen ustvarjalec je celo pripravil<br />

njen življenjepis. Za »delo« je bila<br />

modni model in »trenutno razmišlja, <strong>za</strong><br />

katero znamko bi postala modna ambasa<strong>do</strong>rka<br />

in virtualna vplivnica«.<br />

Prav tako je <strong>do</strong>mnevno <strong>do</strong>bila diplomo<br />

na »Univerzi življenja« iz »samoprilagodljivega<br />

učenja in obvla<strong>do</strong>vanja<br />

podatkov«.<br />

Ne gre <strong>za</strong> edinstven pojav. Iskanje<br />

na omrežju X pokaže na desetine<br />

po<strong>do</strong>bnih vplivnežev, ki jih je ustvarila<br />

umetna inteligenca, s precejšnjim številom<br />

sledilcev.<br />

VIRTUALNO DEKLE<br />

ZA DOLAR NA MINUTO<br />

Kot poroča Fortune, je CarynAI digitalna<br />

razširitev 23-letne vplivnice Caryn<br />

Marjorie, ki je ustvarila virtualno različico<br />

sebe s pomočjo podjetja AI Forever<br />

Voices in GPT-4 OpenAI. Uporabniki jo<br />

lahko najamejo kot svojo dekle <strong>za</strong> samo<br />

<strong>do</strong>lar na minuto.<br />

Trenutno ima CarynAI že več kot<br />

1000 plačnikov. Aplikacija je od uporabnikov<br />

v enem tednu menda zbrala<br />

več kot 71.610 <strong>do</strong>larjev. 99 odstotkov<br />

uporabnikov je moških.<br />

»Ne glede na to, ali potrebujete nekoga,<br />

ki bi vas tolažil ali ljubil, ali pa želite<br />

samo tarnati o nečem, kar se je zgodilo<br />

v šoli ali službi, vam bo CarynAI<br />

vedno na voljo,« je povedala Marjorie.<br />

Glede na Fortune pogovori s CarynAI<br />

segajo od klepetov o prihodnosti<br />

<strong>do</strong> izmenjave »intimnih občutkov« in<br />

<strong>tudi</strong> <strong>do</strong> vključevanja v spolne pogovore.<br />

IZUMETNIČENA POPOLNOST<br />

Družbeni mediji vsiljujejo izumetničenost,<br />

zlasti ženskam: lažne <strong>do</strong>jke,<br />

spremenjena razmerja obraznih potez<br />

in digitalno popravljena telesa so skoraj<br />

nujni na platformah, kot sta Instagram<br />

in OnlyFans, kjer oboževalci pričakujejo<br />

brezhibnost.<br />

Osebnostni vplivneži so včasih<br />

prevla<strong>do</strong>vali in so še vedno priljubljeni,<br />

a OnlyFans je <strong>do</strong>ka<strong>za</strong>l, da spolna<br />

privlačnost gledalce drži dlje kot splošna<br />

všečnost.<br />

Virtualni vplivneži pa poleg vsega niso<br />

omejeni kot človeški – so cenejši, učinkovitejši,<br />

imajo večji nadzor nad pošiljanjem<br />

sporočil in so na voljo 24 ur na<br />

PA KAJ POTEM,<br />

ČE JE ZGOLJ STVOR ...<br />

Trend odpira veliko vprašanj. Ali<br />

se ljudje, ki komunicirajo s temi računi,<br />

sploh <strong>za</strong>vedajo, da ti v resničnem svetu<br />

ne obstajajo? Bi jih sploh motilo, če bi<br />

vedeli? Privlačnost virtualnih vplivnežev<br />

je nedvomno <strong>za</strong>pletena. Če sledimo<br />

človeškim vplivnežem <strong>za</strong>radi všečnosti<br />

glamuroznega življenjskega sloga, <strong>za</strong>kaj bi<br />

namesto tega sledili botu? Je veliko moških<br />

res tako osamljenih in obupanih, da<br />

jih <strong>za</strong><strong>do</strong>volji že virtualen približek resničnega<br />

dekleta? Kaj to pove o naši družbi?<br />

dan, vsak dan. Pogovarjajo se lahko s<br />

tisočimi uporabniki hkrati, govorijo<br />

katerikoli jezik ter poljubno spreminjajo<br />

svoj videz.<br />

<br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

Kaj je to Instagram? Kaj so to kriptovalute?<br />

Zakaj povsod videvam ljudi, ki v nekem trenutku<br />

usmerijo telefone vase in se telefonu<br />

prisiljeno nasmihajo? To bi pričakoval mogoče<br />

od opic, ne od ljudi, od homo sapiensa...<br />

Igor Ferluga<br />

Nič novega: napihljiva Ančka je že zelo<br />

stara stvar.<br />

Baubau<br />

Težava je še večja kot pri pornografiji, ki<br />

fantom ustvari lažne predstave o spolnosti.<br />

Mnogim moškim <strong>za</strong> spolnost ženska ni več<br />

<strong>do</strong>volj, saj jih običajne telesne mere ne<br />

vzburjajo več. To je nekakšna barbika <strong>za</strong><br />

odrasle fante. Neživljenjski proporci prikazujejo<br />

ideal lepote, ki v resnici ne obstaja. To je<br />

<strong>za</strong> družbo zelo škodljivo.<br />

Jan Horvat<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


36<br />

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />

Priporočila<br />

LUKA LISJAK<br />

GABRIJELČIČ<br />

ANTON MELIK, SLOVENIJA:<br />

GEOGRAFSKI OPIS, I–II<br />

»Malokje v Evropi so tako hudi nalivi kot pri nas in<br />

množine padavin, ki so jih namerili v eni nevihti ali<br />

v enem dnevu, spadajo med rekordne po vsej Evropi.«<br />

Tako je pred kakimi sedmimi desetletji pisal geograf<br />

Anton Melik, sicer res v knjigi, posvečeni širši Jugoslaviji.<br />

Jugoslavija je že takoj po prvi svetovni vojni<br />

veljala <strong>za</strong> eno od valilnic moderne geografije, zlasti<br />

po <strong>za</strong>slugi srbskega geografa Jovana Cvijića, čigar<br />

delo je imelo pomemben vpliv <strong>tudi</strong> na francosko zgo<strong>do</strong>vinopisno<br />

šolo Annales. Slovenec Anton Melik, ki<br />

si je izobrazbo sicer pri<strong>do</strong>bil na Dunaju, je veljal <strong>za</strong><br />

Cvijićevega naslednika. Hrvaški zgo<strong>do</strong>vinar Vedran<br />

Duančić je v svoji znanstveni monografiji o geografiji<br />

in nacionalizmu v predvojni Jugoslaviji (Geography<br />

and Nationalist Visions in Interwar Yugoslavia,<br />

2020) Melika sicer označil <strong>za</strong> verjetno najboljšega jugoslovanskega<br />

geografa njegove generacije.<br />

Čeprav je Melik veliko pisal o Jugoslaviji, je svoja<br />

najpomembnejša dela posvetil Sloveniji. Njegov geografski<br />

opis Slovenije, ki je izšel v dveh zvezkih leta<br />

1935, ni le imenitno znanstveno delo, ki nas še danes<br />

preseneti z jedrnatimi opisi in pronicljivimi opazkami,<br />

temveč je <strong>tudi</strong> spomenik <strong>do</strong>movini. Čeprav redko<br />

k<strong>do</strong> prime v roko geografsko delo kot razvedrilno<br />

branje, je Melikovo delo tako elegantno in jasno napisano,<br />

da bi si to <strong>za</strong>služilo. Iz njega lahko še danes<br />

izvemo marsikaj o globokih naravnih strukturah, v<br />

katere sta utirjeni naša zgo<strong>do</strong>vina in družba, hkrati<br />

pa nas od nastanka dela loči <strong>do</strong>volj <strong>do</strong>lgo ob<strong>do</strong>bje, da<br />

lahko še lažje vidimo, katere analize in ocene so preživele<br />

minevanje časa in imajo torej trajno veljavnost.<br />

Slovenska matica, Ljubljana, 1935, 700 strani.<br />

Modrijan, Ljubljana, 2023, 311 strani, 36 evrov.<br />

KEITH LOWE: UJETNIKI ZGODOVINE<br />

»Vsaka generacija hrepeni po osvoboditvi iz tiranije<br />

zgo<strong>do</strong>vine, pa vendar vsaka generacija nagonsko ve,<br />

da brez nje ni nič, ker sta zgo<strong>do</strong>vina in identiteta tako<br />

tesno prepleteni.« Angleški zgo<strong>do</strong>vinar Keith Lowe,<br />

avtor opažanja tega protislovja v srčiki naše družbe,<br />

se je lotil raziskovanja spomenikov in pri Založbi<br />

Modrijan so se odločili <strong>za</strong> prevod v slovenščino.<br />

Njegov pogled <strong>za</strong>jema tako rekoč ves svet. Vseh<br />

petindvajset predstavljenih spomenikov ali spominskih<br />

parkov in po<strong>do</strong>bnih obeležij se posveča<br />

drugi svetovni vojni. V knjigi ne manjka stvarnih<br />

podatkov, nenavadna in <strong>do</strong>datno <strong>za</strong>nimiva pa je<br />

<strong>za</strong>radi avtorjevega poudarjeno osebnega, <strong>tudi</strong> čustvenega,<br />

pristopa. O tem nekaj izda že tematska<br />

razdelitev. Lowe predstavi spomeniški svet v petih<br />

sklopih: Junaki, Mučeniki, Pošast, Apokalipsa in<br />

Ponovno rojstvo. Sredi knjige je prav <strong>za</strong>nimiv spis o<br />

»enem od naj<strong>za</strong>nimivejših in najbolj problematičnih<br />

spomenikov, kar sem jih kdaj videl«. Stoji pa na Kongresnem<br />

trgu v Ljubljani. A več kot o tistih dveh ogromnih<br />

praznih blokih, <strong>za</strong> katere se nihče ne zmeni,<br />

pove Lowe o obisku v Hudi jami. Ko pride bralec tja,<br />

se mu <strong>tudi</strong> razjasni, <strong>za</strong>kaj besedilo o slovenskem<br />

spomeniku uvaja poglavje o Pošastih.<br />

<br />

ALENKA PUHAR<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


ANDRAŽ ARKO<br />

UROŠ RANFL<br />

RAHELIN JOK<br />

DUHOVNOST<br />

Matejeva pripoved o Jezusovem otroštvu, ki nas spremlja ob 800. obletnici postavitve<br />

prvih jaslic v italijanskem Grecciu, nas je pripeljala <strong>do</strong> tragičnega <strong>do</strong>godka: pokola<br />

betlehemskih dečkov. Logično, da so matere jokale <strong>za</strong> svojimi otroki. Toda kaj je želel<br />

Matej povedati z <strong>za</strong>gonetnim citatom preroka Jeremija, ki govori o Rahelinem joku?<br />

37<br />

Pripoved, ki vključuje pokol dečkov<br />

v Betlehemu in okoliških<br />

krajih, je po<strong>do</strong>bna faraonovemu<br />

pobijanju hebrejskih dečkov.<br />

Toda Matej poskuša ta <strong>do</strong>godek v Egiptu<br />

pove<strong>za</strong>ti <strong>tudi</strong> z drugo veliko tragedijo<br />

v izraelski zgo<strong>do</strong>vini – z izgnanstvom<br />

izraelskih ro<strong>do</strong>v v Asirijo in Babilon.<br />

V izraelski teologiji sta bila <strong>za</strong>tiranje v<br />

Egiptu in izgnanstvo v Babilon<br />

dve največji preizkušnji,<br />

ki jima je bilo izpostavljeno<br />

Božje ljudstvo. Odrešitev iz<br />

Egipta in vrnitev iz Babilona<br />

pa sta bili dve največji manifestaciji<br />

Jahvejeve <strong>za</strong>ščitniške<br />

moči. Ustvarjalnost evangelista<br />

Mateja se kaže v povezovanju<br />

obeh <strong>do</strong>godkov s tem,<br />

kar se je zgodilo v Betlehemu.<br />

JEREMIJEVA<br />

PREROKBA<br />

Pokol betlehemski dečkov<br />

Matej poveže <strong>tudi</strong> z Jeremijevo<br />

prerokbo: »Glas se je<br />

slišal v Rami, jok in veliko<br />

žalovanje. Rahela je jokala<br />

<strong>za</strong> svojimi otroki in se ni hotela<br />

potolažiti, ker jih ni« (Jer<br />

31,15; Mt 2,18). Zakaj je Rahelin<br />

glas pove<strong>za</strong>n z Ramo? V<br />

Prvi Mojzesovi knjigi (35,19)<br />

piše: »Rahela je umrla in pokopali so jo<br />

ob poti v Efráto, to je v Betlehem.« To naj<br />

bi bilo na pol poti med Jeru<strong>za</strong>lemom in<br />

Betelom, toda v Rami, in ne v Betlehemu.<br />

Ko so se nekateri iz kraja Efrata sčasoma<br />

naselili na območju Betlehema, so ime<br />

(Bet-)Efrata pove<strong>za</strong>li z Betlehemom, kot<br />

je to na primer pri preroku Miheju (5, 1):<br />

»Ti pa, Betlehem Efráta, si premajhen,<br />

da bi bil med Ju<strong>do</strong>vimi tisočnijami: iz<br />

tebe mi pride tisti, ki bo vladal v Izraelu.«<br />

Izročilo, da je Rahela umrla in bila<br />

pokopana »ob poti v Efrato«, je bilo nato<br />

prav tako pove<strong>za</strong>no z Betlehemom. Prav<br />

na to izročilo se je oprl Matej, ko je Rahelino<br />

žalovanje pove<strong>za</strong>l z <strong>do</strong>godkom v<br />

Betlehemu, južno od Jeru<strong>za</strong>lema, čeprav<br />

Jeremijevo besedilo, ki ga navaja, to bolj<br />

pravilno povezuje z Ramo in območjem<br />

severno od Jeru<strong>za</strong>lema.<br />

Jeremijeva figurativna aluzija na<br />

Rahelo, ki joče <strong>za</strong> svojimi otroki, naj<br />

bi se torej nanašala na izraelske ro<strong>do</strong>ve<br />

v Severnem kraljestvu, ko so jih<br />

Asirci deportirali leta 722-721 pr. Kr.<br />

Glavna severna ro<strong>do</strong>va Efraim in Manase<br />

(sinova očaka Jožefa) sta skupaj<br />

z Benjaminovim ro<strong>do</strong>m veljala <strong>za</strong> Raheline<br />

potomce. Obstaja pa <strong>tudi</strong> možnost,<br />

da prerok Jeremija govori samo o<br />

Benjaminovemu rodu, katerega usoda<br />

je bila prepletena z južnim Ju<strong>do</strong>vim<br />

kraljestvom. Ko so jih leta 587 napadli<br />

Babilonci, so ujetnike iz Juda in Jeru<strong>za</strong>lema<br />

odpeljali v Ramo.<br />

RAHELIN JOK<br />

Prerok Jeremija se torej ob izgnanstvu<br />

v Asirijo in Babilon naveže na Rahelo,<br />

ki je jokala <strong>za</strong>radi svojih otrok. Zdaj se<br />

ob poboju betlehemski dečkov njen glas<br />

spet sliši iz groba. Slišati ga je mogoče<br />

vse <strong>do</strong> Rame. Toda tako kot je Bog na<br />

koncu zlomil moč tiranov, ki so <strong>za</strong>tirali<br />

Izraelce v Egiptu in v Babilonu, bo<br />

zlomil <strong>tudi</strong> moč tega tirana. Obljuba<br />

o zmagi se pri Mateju uresniči takoj v<br />

naslednji pripovedi, ko Herod umre, Jezus<br />

pa se varno vrne. Tako Jezus, ki »bo<br />

svoje ljudstvo odrešil grehov« (Mt 1,21),<br />

po<strong>do</strong>živi oba velika pretekla trenutka<br />

Božjega odrešenja.<br />

Cesare Nebbia – Herod ukaže<br />

poboj betlehemskih dečkov.<br />

Sikstinska kapela v Vatikanu.<br />

Čeprav Jeremija opisuje Rahelo, ki joče<br />

<strong>za</strong> svojimi otroki, je Božje sporočilo<br />

<strong>za</strong>njo, naj neha žalovati in jokati, saj<br />

se bo<strong>do</strong> otroci vrnili iz sovražnikove<br />

dežele. Z drugimi besedami, to je sporočilo<br />

veselja in upanja, ki ga pri Mateju<br />

ni, saj so dečki pomorjeni. Toda<br />

slednjič se je <strong>tudi</strong> njihova usoda spremenila,<br />

saj so v bogoslužju postali prvi<br />

krščanski mučenci in svetniki. <br />

800 let jaslic<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


38<br />

PRAVOSODJE<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

PETER MERŠE<br />

Na sodiščih je vsaj<br />

polovica strank LAGALA<br />

Raziskovalna zgodba ekipe Odmevov je na primeru vršilca <strong>do</strong>lžnosti generalnega<br />

direktorja Policije Senada Jušića, ki naj bi na sodišču v primeru premestitve<br />

kriminalista Borisa Kreslina na drugo delovno mesto krivo pričal, poka<strong>za</strong>la,<br />

da je kriva izpovedba zelo pogosta praksa slovenskih sodišč.<br />

Senadu Jušiću (51), kot razkrivajo <strong>do</strong>kumenti,<br />

sodišče ni verjelo, <strong>za</strong>radi krivega<br />

pričanja pa ni bil nikoli obsojen, <strong>za</strong>to velja<br />

<strong>za</strong> ne<strong>do</strong>lžnega. To pa ne pomeni, da je<br />

na sodišču dejansko govoril resnico, saj je sodišče<br />

tožbo kriminalista Borisa Kreslina <strong>za</strong>vrglo,<br />

češ da ni šlo <strong>za</strong> laž pri ključnih dejstvih, ki bi<br />

vplivala na sojenje v delovnem sporu. Delovno<br />

sodišče je medtem presodilo v prid Kreslina.<br />

Da nikakor ne gre <strong>za</strong> osamljen primer, pa je<br />

v pogovoru <strong>za</strong> Odmeve razkril profesor na mariborski<br />

pravni fakulteti Miha Šepec, ki je javnost<br />

šokiral z izjavo, da še ni bil priča sodnemu<br />

postopku, na katerem ne bi vsaj polovica strank<br />

»na polno« lagala.<br />

SLOVENSKA SODNA PRAKSA<br />

Laž, ki je v osnovi potvarjanje resnice, sama<br />

po sebi ni kaznivo dejanje, kaznivo dejanje pa<br />

je lažno pričanje na sodišču. Čeprav <strong>za</strong>kon to<br />

<strong>do</strong>loča, je sodna praksa slovenskih sodišč drugačna<br />

– krivega pričanja na sodiščih se skoraj<br />

ne preganja, razen »ko nek<strong>do</strong> laže pri ključnih<br />

dejstvih, ki vplivajo na sojenje«. Prav na podlagi<br />

take prakse je bila <strong>za</strong>vržena <strong>tudi</strong> tožba Kreslina<br />

proti Jušiću, ki je sodišče posledično sploh ni<br />

vsebinsko obravnavalo.<br />

Slovenska sodna praksa je v tem bistveno<br />

drugačna od prakse razvitih demokratičnih<br />

držav, v katerih se laganje na sodišču <strong>do</strong>sledno<br />

preganja. Pri nas pa se, tako Šepec, laže »na<br />

polno« v vseh primerih, ki jih je sam spremljal.<br />

Tudi če sodišče prepozna laž, to <strong>za</strong> priče običajno<br />

nima resnejših posledic. Tožilstvo tega<br />

ne preganja, sodišča o tem ne sodijo, posledično<br />

pa sodna praksa namesto pregona laganja<br />

na sodišču ustvarja teoretične predpostavke,<br />

<strong>za</strong>kaj pregona ni. »To se kaže pri ugotavljanju,<br />

ali gre <strong>za</strong> laganje v ključnih dejstvih, ki vplivajo<br />

na sojenje. Tega v <strong>za</strong>konu ni. To je sodna praksa<br />

razvila z argumentom, da vsi lažejo, <strong>za</strong>to se moramo<br />

nekako omejiti, koga bomo preganjali. To<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


Komentar<br />

PRAVOSODJE<br />

39<br />

pa je diametralno nasprotno temu, kar<br />

bi pravna država morala početi – izkoreniniti<br />

takšno prakso na sodišču, ki je<br />

zdaj praktično stalno prisotna,« pove<br />

Šepec in opozori, da so <strong>za</strong> takšno stanje<br />

prav<strong>za</strong>prav krivi sodniki in tožilci sami.<br />

Zato jih poziva, da stanje sanirajo.<br />

KONKRETEN PRIMER<br />

Za kaj je šlo v primeru Jušića in Kreslina?<br />

Boris Kreslin je sprožil tožbo <strong>za</strong>radi<br />

ne<strong>za</strong>konite premestitve. Premeščen naj<br />

bi bil iz Jušićevega maščevanja, saj naj bi<br />

imela <strong>za</strong>mere že iz preteklosti. Na sodišču<br />

je Jušić <strong>za</strong>nikal, da je vodil postopek<br />

premestitve ali dal pobu<strong>do</strong> <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek<br />

postopka, a so ga druge priče, predvsem<br />

Kreslinov neposredni nadrejeni, na sodišču<br />

postavile na laž. Kreslinov neposredno<br />

nadrejeni, G. Š., je izrecno izjavil,<br />

da je premestitvi nasprotoval, Jušić<br />

pa ga je vsak dan nadlegoval, da mora<br />

Kreslin oditi, je <strong>za</strong> Odmeve razkrila Irena<br />

Ulčar Cvelbar .<br />

Primer je trenutno še posebej odmeven,<br />

saj Jušić <strong>za</strong>seda mesto v. d. generalnega<br />

direktorja Policije, poteguje pa<br />

se <strong>tudi</strong> <strong>za</strong> polni mandat na tem mestu.<br />

Tako pred tem kot <strong>tudi</strong> po tem, ko je javnost<br />

izvedela, da naj bi Jušić na sodišču<br />

lagal, še vedno uživa <strong>tudi</strong> <strong>za</strong>upanje notranjega<br />

ministra Boštjana Poklukarja<br />

(52). Za mesto direktorja Policije <strong>za</strong>konodaja<br />

<strong>tudi</strong> ne <strong>za</strong>hteva osebnostne primernosti,<br />

ki je sicer <strong>za</strong>htevana <strong>za</strong> sodnike,<br />

<strong>za</strong>to ga dejstvo, da <strong>za</strong> svoje laganje<br />

na sodišču ni bil pravnomočno obsojen,<br />

ne ovira pri prevzemu polnega mandata<br />

na čelu Policije.<br />

Senad Jušić sicer ostro <strong>za</strong>vrača medijska<br />

poročanja, da naj bi na sodišču<br />

lagal. »Gre <strong>za</strong> očitne neresnice in zlonamerne<br />

navedbe, ki jih ostro in odločno<br />

<strong>za</strong>vračam,« je <strong>za</strong>pisal v odzivu na poročanje<br />

Odmevov. Kriva izpovedba je po<br />

njegovih besedah kaznivo dejanje po<br />

Kazenskem <strong>za</strong>koniku in <strong>za</strong>vržno ravnanje,<br />

ki ga kot državljan in policist obsoja<br />

in ga ni nikoli storil.<br />

VINKO GORENAK<br />

Zanimiv komentar situacije pa je podal<br />

Vinko Gorenak (67), ki je v svoji kolumni<br />

<strong>za</strong>pisal: »In kaj se <strong>do</strong>gaja s Sena<strong>do</strong>m<br />

Jusičem, vršilcem generalnega<br />

direktorja Policije? Bliža se dan odločitve<br />

o tem, ali bo postal generalni direktor<br />

Policije s polnimi pooblastili ali<br />

ne. Kot sem že <strong>za</strong>pisal: če bi bil notranji<br />

minister v tem času, njegovega imenovanja<br />

ne bi predlagal, toda ne <strong>za</strong>radi<br />

anonimk, temveč <strong>za</strong>radi pomanjkanja<br />

vodstvenih delovnih izkušenj. Resnici<br />

na ljubo pa smo generalnega direktorja<br />

Policije brez vodstvenih delovnih izkušenj<br />

že imeli, to je bil Andrej Podvršič,<br />

ki ga je policiji iz svojega kabineta<br />

predsednika vlade podaril kar Janez<br />

Drnovšek. Policijske anonimke v osnovi,<br />

na podlagi izkušenj, jemljem <strong>za</strong> nevero<strong>do</strong>stojne<br />

in zlonamerne. Prebral<br />

sem jih mnogo, morda še največ na<br />

račun Dejana Juriča, nekdanjega šefa<br />

koprskih kriminalistov. Vse, kar sem<br />

sam dal v preverjanje ali so dali v preverjanje<br />

drugi, se je <strong>tudi</strong> v njegovem<br />

primeru izka<strong>za</strong>lo <strong>za</strong> neresnično.« <br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

Stranka v postopku lahko laže. Priča pa<br />

nikakor ne sme lagati. Za lažno pričanje je<br />

predpisana kazen.<br />

FiLčrTjaK<br />

Krivo se priča na vseh sodiščih. Le v Sloveniji<br />

pa očitno to ni kaznivo in posledično je seveda<br />

krivega pričanja veliko. Kjer se kraje ne<br />

preganja, se na debelo krade. To je osnovna<br />

logika delovanja pravne države.<br />

Andrej Muren<br />

Ko so odpravili Biblijo kot osnovo, je »Ne<br />

pričaj po krivem« izpadel. Že pred tisočletji<br />

so vedeli, da je treba imeti to v normi.<br />

Peter Klepec<br />

Posnetek <strong>za</strong>slona TV SLO1<br />

Profesor na mariborski pravni fakulteti<br />

Miha Šepec je v Odmevih izjavil, da še ni bil<br />

priča sodnemu postopku, na katerem ne bi<br />

vsaj polovica strank »na polno« lagala.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


40 VZGOJA<br />

ANDREJA BARAT<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

Mama naj pusti očetu,<br />

da naredi stvari po svoje<br />

Pogosto vidimo mlade družine, v katerih pri vzgoji absolutno prednjači mama.<br />

Prav moteče je, da kar naprej opo<strong>za</strong>rja, poučuje in kara svojega partnerja,<br />

ki svojega otroka ne zna prav držati, obleči, uspavati, hraniti, <strong>za</strong>bavati, umiti,<br />

opomniti. Razumen človek se vpraša, <strong>za</strong>kaj si je vendar izbrala tega moškega<br />

<strong>za</strong> svojega partnerja in <strong>za</strong>kaj ima s tem »nesposobnežem« sploh otroka.<br />

Nasvet<br />

Tako je večinoma le v mladih<br />

družinah. Pozneje se moški<br />

vdajo, tiho žulijo svoje pivo in<br />

se ne vmešavajo več v vzgojo.<br />

Druga možnost pa je, da <strong>za</strong>kon in družina<br />

razpadeta.<br />

Mamica, ki meni, da bo<strong>do</strong> otroci na<br />

slabšem ali oško<strong>do</strong>vani, ker jim očka ne<br />

bo nudil tako popolne oskrbe kot ona<br />

ali tako, kot mislijo članice še ene skupine<br />

na Facebooku, se presneto moti.<br />

Če bo otrok videl najpomembnejšo<br />

osebo v svojem življenju, kako <strong>za</strong>ničuje<br />

in daje v nič drugo najpomembnejšo<br />

osebo v njegovem življenju, bo oško<strong>do</strong>van<br />

bolj, kot če bo vsak dan pojedel dva<br />

črva, bil preoblečen samo dvakrat na<br />

teden in bo nošen kot vreča cementa.<br />

NE KRADI OČETA<br />

Očetova obravnava otroka se razlikuje<br />

od maminega, in to z razlogom. Otrok<br />

ne potrebuje prave mame in še ene malo<br />

bolj kosmate mame, ki v vsem uboga<br />

prvo mamo. Otrok potrebuje mamo, ki<br />

vzgaja na svoj način, z vso skrbnostjo in<br />

Ne gre samo <strong>za</strong> to,<br />

da moškemu jemljemo<br />

<strong>do</strong>bro ime, gre <strong>tudi</strong> <strong>za</strong> to,<br />

da svojim otrokom<br />

jemljemo <strong>do</strong>brega očeta.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023<br />

ljubeznijo, in potrebuje očeta, ki vzgaja<br />

drugače, manj skrbno, a <strong>za</strong>to bolj drzno.<br />

Tudi če gre<strong>do</strong> mami pokonci lasje, ko<br />

opazuje otroka in očeta, ni njena naloga,<br />

da očeta popravlja, nikakor pa ne pred<br />

otrokom. Otrok potrebuje <strong>tudi</strong> moško<br />

vzgojo, čeprav je po maminem mnenju<br />

povsem neprimerna.<br />

Vzeti očetu <strong>do</strong>bro ime pred njegovimi<br />

otroki je, če ste verni ali niste<br />

verni, greh. Stalno pritoževanje, nerganje,<br />

popravljanje, neo<strong>do</strong>bravanje. Ne<br />

gre samo <strong>za</strong> to, da moškemu jemljemo<br />

<strong>do</strong>bro ime, gre <strong>tudi</strong> <strong>za</strong> to, da svojim otrokom<br />

jemljemo <strong>do</strong>brega očeta. Nihče<br />

ni idealen in <strong>tudi</strong> mame nismo, ampak<br />

svojega moškega smo si izbrale same.<br />

Pokažimo mu nekaj spoštovanja.<br />

OČE PELJE OTROKA V SVET<br />

Vloga očeta je, da otroku predstavi svet<br />

in <strong>tudi</strong> da svetu predstavi svojega otroka.<br />

Oče ga pelje v svet, predstavi mu<br />

meje in pravila, ki veljajo zunaj in znotraj<br />

družine. Da oče svojo vlogo <strong>do</strong>bro<br />

opravi, potrebuje spoštovanje svoje<br />

žene in mame svojega otroka. Danes<br />

smo ženske <strong>za</strong>radi mučne zgo<strong>do</strong>vinske<br />

vloge in <strong>tudi</strong> osebnih slabih izkušenj velikokrat<br />

nastrojene proti moškim. Nanje<br />

gledamo zviška in o njih velikokrat<br />

govorimo s posmehom. Priljubljena je<br />

krilatica, da si je treba spoštovanje <strong>za</strong>služiti.<br />

Seveda. Ni treba, da brezpogojno<br />

spoštujemo vse moške, sploh ne. Spoštujmo<br />

pa svojega moškega, ker smo si ga<br />

same izbrale. Če pljuvamo po njem, posledično<br />

pljuvamo po sebi in svoji presoji,<br />

na žalost pa <strong>tudi</strong> po svojih otrocih.<br />

KRITIKA NA ŠTIRI OČI<br />

Seveda to ne pomeni, da se očka nikoli<br />

ne zmoti in da mora mama vsemu, kar<br />

stori, nekritično <strong>za</strong>ploskati. Toda mesto<br />

<strong>za</strong> pritoževanje ni pred otroki, <strong>tudi</strong><br />

ne pred javnostjo, pač pa na samem.<br />

Seveda velja <strong>tudi</strong> obratno, vendar je,<br />

če smo zelo iskreni, primerov v obratni<br />

smeri videti precej manj.<br />

Če gre <strong>za</strong> hude in resne stvari, ki jih<br />

počne eden od staršev, je naloga drugega<br />

starša vsekakor, da na to opozori,<br />

in če je treba otroka <strong>tudi</strong> <strong>za</strong>ščiti. Toda<br />

tukaj govorimo o normalnih ljudeh in<br />

normalnih odnosih. Vidimo pa lahko<br />

veliko povsem spo<strong>do</strong>bnih in povprečnih<br />

moških, ki imajo svoje <strong>otroke</strong> radi,<br />

a so pri svojih partnerkah obravnavani<br />

kot napol idioti ter so ponižani in <strong>za</strong>trti<br />

kot nesposobni ali celo škodljivi.<br />

Zato je <strong>za</strong> vsako mamo, ki se <strong>za</strong>loti,<br />

da oče njenih otrok ne dela <strong>do</strong>bro<br />

tistega, tega in onega, na mestu razmislek.<br />

Morda moramo samo stopiti<br />

korak na<strong>za</strong>j in pustiti otroka in očeta,<br />

da vzpostavita svoj odnos brez našega<br />

neprestanega vmešavanja. Otrok<br />

bo imel več od samo<strong>za</strong>vestnega očeta,<br />

ki ga bo včasih po<strong>za</strong>bil preobleči in bo<br />

morda v naših očeh prestrogo prepovedal<br />

prehranjevanje v avtu, kot od očeta,<br />

ki je copata in ne govori več, ker tako ali<br />

tako ne sme in ga nihče ne posluša.


Kolumna<br />

MOJCA<br />

BELCL MAGDIČ<br />

JAKA KRENKER/<br />

DOMOVINA<br />

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />

TINA MARTINEC SELAN<br />

Mamin odnos DO LEPOTE<br />

IN UREJENOSTI je <strong>do</strong>ta <strong>za</strong> <strong>otroke</strong><br />

»Ko gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>deve, ki se tičejo lepote, ženske omahujemo med borbo in odstopom.<br />

Ali verjamemo, da nimamo nobene lepote (in smo <strong>za</strong>to ves čas na lovu <strong>za</strong> novimi<br />

dietami, vadbami, oblačili …), ali pa si mislimo, da je nevarna oziroma nekaj<br />

slabega. Zato jo skrivamo ali pa nevtraliziramo s postavljanjem <strong>za</strong>ščitnih,<br />

obrambnih zi<strong>do</strong>v. Skrijemo se v poslu, kakšni aktivnosti, <strong>tudi</strong> <strong>za</strong> preveč kilogrami,«<br />

pravi Tina Martinec Selan.<br />

41<br />

Skozi odgovore na vprašanja,<br />

kako nase in na svojo lepoto<br />

pogledati prijazno, <strong>do</strong>brohotno<br />

in na drugačen način, kot<br />

je opisan zgoraj, nas je tokrat vodila<br />

osebna stilistka in svetovalka <strong>za</strong> celostno<br />

po<strong>do</strong>bo Tina Martinec Selan.<br />

Kot <strong>tudi</strong> sama pri svojem delu s<br />

strankami ugotavlja, imamo ženske<br />

nekakšnega »notranjega kritika«, ki je<br />

včasih zelo krut <strong>do</strong> nas in ki nam uničuje<br />

našo samo<strong>za</strong>vest. Vendar, kot pravi,<br />

je <strong>do</strong>bro tega kritika »prepoznati«,<br />

ga ustaviti ter se podati na pot zorenja.<br />

Zato v oddaji spregovori o: Kako<br />

samo sebe videti z drugačnimi očmi;<br />

Kaj delati danes, da bom še vedno lepa<br />

čez »10 let«; Kako otroci <strong>do</strong>življajo moj<br />

odnos <strong>do</strong> telesa in urejenosti; Zakaj se<br />

urediti, <strong>tudi</strong> če nisem žena ali mama.<br />

»Tista temeljna premisa, kako se<br />

me počutimo v tem svetu, kot ženske,<br />

žene, mame, sodelavke, kot nek<strong>do</strong>, ki<br />

nekaj rad počne, to je tisto, kar se v<br />

njih [<strong>otroke</strong>] vpiše. Poleg tega nas punce,<br />

hčerke, gledajo vsak dan: ›Mamica<br />

se zjutraj uredi, se naparfumira, ob<br />

nedeljah si izbere lepo obleko, ko smo<br />

povabljeni na rojstni dan, si obuje petke<br />

…‹,« pripoveduje gostja. Po njenih<br />

besedah, vse te majhne stvari vplivajo<br />

na to, kako bo otrok <strong>do</strong>jemal, kaj je<br />

urejenost, in bo to <strong>tudi</strong> kasneje iskal<br />

pri svojih bo<strong>do</strong>čih partnerjih, možeh<br />

ali ženah. Kot še pove, gre <strong>za</strong> generacijski<br />

prenos. Pri tem pa poudari,<br />

da lepota ni samo ve<strong>za</strong>na na skladno<br />

zunanjost, ampak je preplet različnih<br />

faktorjev: <strong>tudi</strong> počutja, notranje harmonije,<br />

skrbi <strong>za</strong> um, dušo …<br />

LEPOTA OZDRAVLJA<br />

»Odkrivanje lepote je naš največji izraz<br />

ljubezni, ker je to, kar svet najbolj potrebuje<br />

od nas. Ko se odločamo, da se ne<br />

bomo skrile, ko se odločamo ponuditi<br />

svoja srca, se odločimo ljubiti. Naša<br />

osre<strong>do</strong>točenost se prestavi iz obrambe<br />

na srca drugih. Ponudimo svojo lepoto,<br />

da bi srca drugih lahko <strong>za</strong>živela, bila<br />

pozdravljena.« – Iz knjige avtorjev Johna<br />

in Stasi Eldredge, Očarljiva. <br />

VABLJENI K OGLEDU ODDAJE,<br />

TOKRAT JE NA VOLJO<br />

TUDI NENAROČNIKOM.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


42<br />

VZGOJA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

ANDREJA BARAT<br />

Bolje zlomljena kost<br />

kot ZLOMLJEN DUH<br />

Te besede je že v prejšnjem stoletju <strong>za</strong>pisala baronica Marjory Allen, poznana predvsem<br />

kot <strong>za</strong>govornica blaginje otrok. Nekateri so jo poimenovali »botra igre« in jo razglasili<br />

<strong>za</strong> najpomembnejšo osebnost v zgo<strong>do</strong>vini otroške igre. Preko svojih knjig je postala<br />

<strong>za</strong>četnica ideje – in <strong>tudi</strong> reali<strong>za</strong>cije – tako imenovanih pustolovskih igrišč.<br />

Marjory Allen se je rodila leta 1897 v<br />

Kentu v Veliki Britaniji. Po poklicu je<br />

bila krajinska arhitektka, poročena pa<br />

je bila z vodilnim članom Neodvisne<br />

laburistične stranke. Po njegovi smrti se je posvetila<br />

delu <strong>za</strong> <strong>otroke</strong> in spodbudila sprejetje vrste<br />

<strong>za</strong>konov, ki so pomembno prispevali k izboljšanju<br />

kvalitete otroških življenj v času po drugi svetovni<br />

vojni. Zavzemala se je zlasti <strong>za</strong> <strong>otroke</strong>, ki so odraščali<br />

v novih stolpnicah v britanskih mestih. Bila je<br />

mnenja, da otroci potrebujejo veliko prostora <strong>za</strong><br />

prosto in ustvarjalno igro.<br />

Leta 1945 je obiskala København in odkrila<br />

delo lokalnega arhitekta Carla Theo<strong>do</strong>rja Sørensena<br />

(1893–1979), ki je na <strong>za</strong>puščenih gradbiščih<br />

ustvaril igrišča, tako da jih je napolnil z gradbenim<br />

materialom, <strong>za</strong>vrženimi predmeti in orodjem.<br />

Kmalu so otroci kopali, gradili in izumljali<br />

svoj način skupne igre.<br />

Lady Allen je koncept tako prevzel, da je<br />

vzpostavila shemo, po kateri so odpadni material<br />

z bombardiranih mest spreminjali v otroška<br />

igrišča po vsem Lon<strong>do</strong>nu. V 60-ih in 70-ih letih je<br />

vzpostavila veliko pustolovskih ali naravnih igrišč<br />

po vsej državi. Nekatera delujejo še danes. Potovala<br />

je <strong>tudi</strong> po ZDA in tam pomagala pri po<strong>do</strong>bnih<br />

projektih. Ustvarila je celo pustolovska igrišča, ki<br />

so prilagojena otrokom s posebnimi potrebami.<br />

UREJENI ODRASLI,<br />

UMAZANI OTROCI<br />

Čeprav <strong>za</strong> današnji čas in razmere te besede zvenijo<br />

nenavadno, pa je vendar želja po samostojnosti,<br />

neodvisnosti in preverjanju svojih moči in<br />

zmogljivosti vendar položena v vsakega človeka<br />

in predstavlja prav<strong>za</strong>prav srčiko naše veličine.<br />

Lady Allen je bila prepričana, da se otroci najbolje<br />

učijo skozi lastne izkušnje in da jih je treba čim<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


Komentar<br />

VZGOJA<br />

43<br />

pogosteje spodbujati k raziskovanju in<br />

eksperimentiranju. Verjela je, da bo<strong>do</strong> s<br />

tem, ko tvegajo, razvili zdravo razumevanje<br />

lastnih omejitev ter pri<strong>do</strong>bili <strong>tudi</strong><br />

samo<strong>za</strong>vest in spretnosti odločanja, ki<br />

so potrebne <strong>za</strong> obvla<strong>do</strong>vanje izzivov<br />

odraslosti. Nekaj citatov lady Allen, ki<br />

je razumela otroško dušo:<br />

»Otroci potrebujejo izziv, ki jih<br />

spodbudi. Želimo, da so čim bolj brez<br />

nadzora odraslih. Ker mislim – in mislim,<br />

da drugi ljudje mislijo tako –, da<br />

veliko teh otrok odrasli po nepotrebnem<br />

preveč ščitijo in jim nikoli ne dajo<br />

nobene svobode, da bi raziskovali in<br />

eksperimentirali ter odkrivali, kaj je<br />

na svetu.«<br />

»Če so otroci preveč <strong>za</strong>ščiteni, se<br />

ne bo<strong>do</strong> mogli soočiti z izzivi in ​sprejeti<br />

tveganj. Mislim, da bo<strong>do</strong> <strong>za</strong>radi tega<br />

še bolj revni, ko odrastejo. Ko se odločijo<br />

<strong>za</strong> nekaj, kar morda presega njihove<br />

zmožnosti, bo<strong>do</strong> pri tem ostali in<br />

vztrajali, <strong>do</strong>kler tega ne bo<strong>do</strong> <strong>do</strong>segli,<br />

in to bo v njih ustvarilo izjemen občutek<br />

samo<strong>za</strong>vesti.«<br />

»Čas je, da se odločimo, ali naj<br />

bo<strong>do</strong> naša igrišča <strong>za</strong>snovana <strong>za</strong> odrasle,<br />

ki so radi urejeni, ali <strong>za</strong> <strong>otroke</strong>, ki<br />

so radi uma<strong>za</strong>ni.«<br />

NARAVNO OKOLJE ZA IGRO<br />

V Sloveniji nimamo velemest, v<br />

prejšnjem stoletju so bila <strong>tudi</strong> blokovska<br />

naselja obdana z naravo in večina<br />

današnjih staršev je imela v otroštvu<br />

obilo možnosti <strong>za</strong> prosto igro brez starševskega<br />

nadzora. Tudi odpadnega materiala<br />

je bilo na pretek. Danes številni<br />

otroci tako v mestih kot na vasi nimajo<br />

več te možnosti. Danes debatiramo<br />

o tem, koliko mora biti star otrok, da<br />

lahko ostane sam <strong>do</strong>ma ali da lahko gre<br />

sam v šolo.<br />

Svet se je <strong>do</strong> danes gotovo spremenil,<br />

ampak otroci se niso. Prav je, da<br />

skrbimo <strong>za</strong> njih in <strong>za</strong> njihovo varnost, a<br />

ne tako, da jih omejujemo. Tone igrač, s<br />

katerimi so <strong>za</strong>sipani otroci, ne odtehtajo<br />

enega <strong>do</strong>brega popoldneva s prijatelji<br />

v gozdu ali na sosednjem gradbišču in<br />

potolčenih kolen, s katerimi ob mraku<br />

pridejo lačni <strong>do</strong>mov. Morebitna nevarnost<br />

kakšne pustolovščine je bila samo<br />

tisti ščepec <strong>za</strong>čimbe, <strong>za</strong>radi katere je<br />

bilo vse skupaj toliko bolj vznemirljivo.<br />

Dati otroku žago in deske je opolnomočenje,<br />

dati mu telefon je apaurin.<br />

Tehnologija mladim zdaj omogoča, da<br />

ustvarjajo in <strong>do</strong>minirajo v virtualnih<br />

svetovih, toda to je lažno vznemirjenje<br />

in ne daje <strong>za</strong><strong>do</strong>voljstva niti samo<strong>za</strong>vesti.<br />

Morda pri nas niti ne potrebujemo<br />

pustolovskih igrišč, ker imamo, hvala<br />

Bogu, še veliko naravnega okolja in<br />

Klemen Ban/DOMOVINA<br />

Dati otroku žago in deske<br />

je opolnomočenje,<br />

dati mu telefon je apaurin.<br />

upajmo <strong>tudi</strong> zdrave pameti. Morda bi<br />

morali samo včasih malo pomiriti svoje<br />

strahove, se malenkost manj ukvarjati<br />

z vsemi varnostnimi vidiki otrokovega<br />

življenja in mu pustiti, da živi svoje<br />

otroško življenje kot nek<strong>do</strong>, ki zna,<br />

zmore, upa …, in ne kot nek<strong>do</strong>, <strong>za</strong> komer<br />

mama stalno vpije: »Pazi!« Kajti kot je<br />

<strong>za</strong>pisala lady Allen, se zlomljena kost<br />

<strong>za</strong>celi, zlomljen duh pa ne.<br />

<br />

Če so otroci preveč <strong>za</strong>ščiteni, se ne bo<strong>do</strong><br />

mogli soočiti z izzivi in sprejeti tveganj.<br />

Tone igrač, s katerimi<br />

so <strong>za</strong>sipani, ne odtehtajo<br />

enega <strong>do</strong>brega popoldneva<br />

s prijatelji v gozdu<br />

ali na sosednjem gradbišču<br />

in potolčenih kolen,<br />

s katerimi ob mraku<br />

pridejo lačni <strong>do</strong>mov.<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


44 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

Zavitek<br />

z BRESKVAMI in RIKOTO<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

1 ZAVITEK PREPROSTO 60 minut<br />

SESTAVINE<br />

• 1 <strong>za</strong>vitek listnatega testa<br />

• 3–4 zrele rumene breskve<br />

• 100 g rozin<br />

• 40 g grobo mletih lešnikov<br />

• 3–4 jušne žlice sladkorja<br />

• 1 <strong>za</strong>vitek vaniljinega sladkorja<br />

• debelejša rezina masla<br />

• 3 jušne žlice krušnih drobtin<br />

• naribana lupina 1 biološke limone<br />

in malce stisnjenega soka<br />

• 250 g rikote<br />

(lahko uporabite pasirano skuto)<br />

• sladkor v prahu<br />

1. Pečico segrejemo<br />

na 200 stopinj Celzija,<br />

enakomerno gretje spodaj<br />

in zgoraj. Na maslu<br />

popražimo krušne drobtine.<br />

2. Breskve operemo in narežemo<br />

na tanke krhlje. V večji<br />

posodi jih potresemo s sladkorjem,<br />

vaniljinim sladkorjem,<br />

<strong>do</strong>damo rozine, grobo mlete<br />

lešnike, naribano limonino<br />

lupino, nekaj limoninega soka,<br />

rikoto in na maslu pražene<br />

krušne drobtine. Premešamo,<br />

da se sestavine povežejo.<br />

3. Listnato testo s papirjem, v<br />

katerega je ovito, raztegnemo<br />

na pekač.<br />

Pripravljen nadev razmažemo<br />

po listnatem testu. Na vsaki daljši<br />

stranici pustimo nekaj centimetrov brez<br />

nadeva. Testo s krajših stranic obrnemo<br />

navznoter, da nadev med peko ne uhaja.<br />

Nato nadev pokrijemo najprej z ene,<br />

nato pa še z druge strani. Z nožem<br />

naredimo nekaj <strong>za</strong>porednih <strong>za</strong>rez.<br />

4. Pekač postavimo v pečico<br />

na srednji nivo in pečemo 45 minut.<br />

5. Pečen <strong>za</strong>vitek posujemo<br />

s sladkorjem v prahu.<br />

6. Zavitek ponudimo mlačen<br />

ali ohlajen.<br />

BOG ŽEGNAJ!<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


DOGODKI<br />

Koledar <strong>do</strong>godkov AVGUST | SEPTEMBER<br />

45<br />

1<br />

PET<br />

Prifarski muzikanti slavijo 35!<br />

Z Nuško Drašček in Oktetom žetev<br />

20.00<br />

Studenec pri Krtini 18,<br />

Dob<br />

Koncert<br />

Prifarski muzikanti slavijo 35 let delovanja na <strong>do</strong>mačih in tujih<br />

odrih. Letošnje leto je <strong>za</strong>nje <strong>za</strong>znamovano z nizom koncertov po<br />

vsej Sloveniji in s številnimi gosti. Na Studenec so povabili odlično<br />

pevko in <strong>do</strong>lgoletno prijateljico Nuško Drašček, <strong>za</strong>to gotovo<br />

ne bo manjkala uspešnica Tu t'en vas, ki si jo je na YouTubu ogledalo<br />

12 milijonov ljubiteljev zimzelenih melodij. Prišel pa bo <strong>tudi</strong><br />

odličen Oktet žetev.<br />

31<br />

Nuška Drašček in<br />

Mednarodni orkester Ljubljana<br />

1<br />

58. š<strong>tudi</strong>jski dnevi<br />

Draga 2023<br />

ČET<br />

20.00<br />

PET<br />

1.–3. september<br />

Kongresni trg 10,<br />

Ljubljana<br />

3<br />

Dunajska cesta (Strada per Vienna)<br />

35, Opčine pri Trstu<br />

Koncert<br />

NED<br />

Konferenca<br />

1<br />

Konferenca o liturgiji<br />

in liturgični glasbi<br />

1<br />

Slavilni večer<br />

»Skupaj na poti«<br />

PET<br />

16.00<br />

PET<br />

20.00<br />

Samostanska pot 51,<br />

Na<strong>za</strong>rje<br />

Rakovniška 6,<br />

Ljubljana<br />

Konferenca<br />

Verska slovesnost<br />

4<br />

Motecta Bona & Favorabilia:<br />

Priljubljeni moteti iz ljubljanske stolnice<br />

PON<br />

20.00<br />

Novi trg 2,<br />

Ljubljana<br />

Koncert<br />

Želite povabiti na svoj <strong>do</strong>godek? Pišite nam na <strong>do</strong>godki@<strong>do</strong>movina.je<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


46<br />

RAZVEDRILO<br />

6<br />

1<br />

2 9<br />

9 5<br />

5<br />

4<br />

6 3<br />

1 3<br />

2<br />

3<br />

4 9<br />

8 2 7<br />

8<br />

6<br />

4<br />

7<br />

3<br />

6<br />

2 9<br />

5 2<br />

7 2<br />

6<br />

8 1<br />

4<br />

2<br />

2 8<br />

8<br />

9 4<br />

3<br />

6 1<br />

2<br />

3<br />

6<br />

5<br />

8 3<br />

1<br />

2 5<br />

5<br />

9 7<br />

3<br />

5 2<br />

8<br />

4 9<br />

MAGIČNI KRIŽKRAŽ<br />

REŠITEV<br />

DVAKRAT POŠEVNO:<br />

SKRIVALNICA<br />

_ _ Š K U _ _ _ C A<br />

1 odločitev sodišča<br />

6 4 32 mednarodni 5 8 izraz 2 <strong>za</strong> letališče 1 9 7<br />

3 meteoroška priprava <strong>za</strong> merjenje ozračja<br />

5 1 7 4 6 9 2 8 3<br />

4 samica ptiča ujede; <strong>tudi</strong> članica nekdanje<br />

telovadne organi<strong>za</strong>cije<br />

2 8 9 7 1 3 4 6 5<br />

5 čas sredi dneva<br />

9 2 5 6 3 1 8 7 4<br />

7 naš glasbenik, avtor prelomne plošče Cocktail<br />

8 7 in 4 pevec 9 skupine 2 Bul<strong>do</strong>žer 5 3 (Marko) 1 6<br />

1 3<br />

ohranjeno<br />

6<br />

najdišče<br />

8 7<br />

(iz črk<br />

4<br />

besede<br />

5<br />

TARA)<br />

2<br />

(jp)<br />

9<br />

7 9 2 3 5 8 6 4 1<br />

1 1<br />

3 6 8 1 4 7 9 5 2<br />

2<br />

2<br />

4 5 1 3<br />

9 6 73<br />

3 8<br />

6 zdravilo <strong>za</strong> duševne stiske (iz črk besede MLADINO)<br />

8 antično mesto v Mezopotamiji (<strong>tudi</strong> Hatra), <strong>do</strong>bro<br />

4<br />

4<br />

5<br />

5<br />

I Z _ L J _ _ E V _ _ J E<br />

7 2 5 4 1 8 6 3 9<br />

6 4 3 5 2 9 8 7 1<br />

8 9 1<br />

Zanimivo,<br />

7 3<br />

kaj<br />

6<br />

boste<br />

2<br />

prebrali.<br />

4<br />

(jp)<br />

5<br />

1 7 6 2 9 5 3 8 4<br />

2 3 8 6 4 1 9 5 7<br />

4 5 9 8 7 3 1 2 6<br />

9 8 4 3 6 7 5 1 2<br />

3 1 7 9 5 2 4 6 8<br />

5 6 2 1 8 4 7 9 3<br />

Na vsako gornjo črtico vpišite pravo črko, tako da boste<br />

prebrali dva znana slovenska samostalnika.<br />

Potem vpisane črke po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />

SINNY BOY @SINNYBOY2<br />

Dopolnjevanki in su<strong>do</strong>ku je sestavil Jože Petelin.<br />

6<br />

6<br />

7<br />

7<br />

8<br />

8<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


KRIŽANKA<br />

47<br />

SHUTTERSTOCK<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

PLAST<br />

ZEMLJE,<br />

KI JO OBR-<br />

NE PLUG<br />

OKRASNA<br />

NAPRSNA<br />

ZAPONKA<br />

LADJA<br />

ZA VLEKO<br />

LADIJ,<br />

VLAČILEC<br />

DODATEK<br />

K PO-<br />

GODBI<br />

ZORA,<br />

SVIT<br />

ATLET-<br />

SKO<br />

ORODJE<br />

5<br />

AZIJSKO<br />

ŽGANJE<br />

IZ RIŽA<br />

FRANC.<br />

SLIKAR<br />

(AUGUSTE)<br />

SLOV.<br />

SLIKAR<br />

(NIKOLAJ)<br />

VELIKO<br />

PRESENE-<br />

ČENJE<br />

PRVI ZA-<br />

KRAMENT<br />

PTICA S.<br />

MORJA<br />

KATJA<br />

KOREN<br />

TRIKO-<br />

TAŽA<br />

10 ZDRAVNIK,<br />

KI OPE-<br />

RIRA<br />

LITUR-<br />

GIČNI<br />

PREDMET<br />

IZ BLAGA<br />

DOMOVINA<br />

SLOV.<br />

SKAKAL-<br />

KA S PA-<br />

LICO<br />

OTOŠKA<br />

DRŽAVA V<br />

OCEANIJI<br />

NAJVIŠJI,<br />

TEŽKO<br />

DOSEG-<br />

LJIV CILJ<br />

NEPTUNIJ<br />

VODNA<br />

RASTLINA<br />

2<br />

DALJŠI<br />

KOS BLA-<br />

GA OKOLI<br />

VRATU<br />

ČLOVEK,<br />

KI POU-<br />

ČUJE<br />

ZNAMENJE<br />

STRUPENO<br />

IGLASTO<br />

DREVO<br />

MOŠTVO<br />

NASILNA<br />

KRAJA<br />

DEL<br />

SKELETA<br />

8<br />

PORAVNA-<br />

VA DOLGA<br />

ROKOVSKI<br />

GLAS-<br />

BENIK<br />

NEON<br />

DRŽAVA V<br />

ZAHODNI<br />

AFRIKI<br />

AMERIŠKA<br />

FILMSKA<br />

IGRALKA<br />

MACGRAW<br />

DOMOVINA<br />

GORE, PO-<br />

VEZANE<br />

V CELOTO<br />

ZVIJAČA,<br />

TRIK<br />

NEURE-<br />

JENOST<br />

Z NIZKO<br />

TRAVO<br />

PORASLA<br />

POVRŠINA<br />

KMEČKI<br />

UPOR<br />

MESTO V<br />

J. ITALIJI<br />

RUMENO<br />

RJ. BARVA<br />

MOTORNI<br />

ČOLN<br />

REKA V<br />

S. AMERIKI<br />

VOJAK<br />

9<br />

V TANKU<br />

PAUL<br />

EHRLICH<br />

SLIKAR<br />

(CLAUDE)<br />

VOJAŠKI<br />

SPREVOD<br />

4<br />

OBLAČILA<br />

DOLOČE-<br />

NE PO-<br />

KRAJINE<br />

1 PODTAL-<br />

NA DE-<br />

JAVNOST<br />

MESTO V<br />

KOLUMB.<br />

PUŠČAV.<br />

LISICA<br />

7 ZASTARE-<br />

LO IME<br />

ZA ETEN<br />

ČEŠKI<br />

ATLET<br />

ZATOPEK<br />

POŽIVILNA<br />

PIJAČA<br />

STARA<br />

MATI,<br />

BABICA<br />

REKA V<br />

ŠK. LOKI<br />

SEJALNA<br />

PRIPRAVA<br />

11<br />

GR. BOG.<br />

NESREČE<br />

KARTING<br />

SPOJ NA<br />

OBLEKI<br />

6<br />

IVANA<br />

KOBILCA<br />

AMERICIJ<br />

KONJENI-<br />

CA NA KRI-<br />

LU LEGIJE<br />

GLAVNO GESLO 1<br />

2 3 4 5 6<br />

3 7 8 9 10 11<br />

3<br />

4 9<br />

7 5 2<br />

3<br />

6 1<br />

5<br />

4 9<br />

8<br />

REŠITVE:<br />

Rešitev skrite skrivalnice:<br />

MIŠKULANCA IZKLJUČEVANJE - MILAN KUČAN<br />

Rešitev križanke (vo<strong>do</strong>ravno): brazda, Renoir, Omersa,<br />

šok, KK, krst, znak, rop, Tina Šutej, ekipa, odplačilo,<br />

roker, Ne, gliser, Sora, Gana, tankist, Am, Ali, PE, Cali,<br />

Ate, Amalfi, etilen, pogorje, gokart, ukana, noša, nered,<br />

Emil, trata, kava. Glavno geslo: Sava Dolinka.<br />

R A Z S O D B A<br />

A E R O P O R T<br />

Z R A K O M E R<br />

S O K O L I C A<br />

O P O L D N E<br />

D O M I N O L<br />

B R E C E L J<br />

A T R A<br />

REŠITEV<br />

6 4 3 5 8 2 1 9 7<br />

5 1 7 4 6 9 2 8 3<br />

2 8 9 7 1 3 4 6 5<br />

9 2 5 6 3 1 8 7 4<br />

8 7 4 9 2 5 3 1 6<br />

1 3 6 8 7 4 5 2 9<br />

7 9 2 3 5 8 6 4 1<br />

3 6 8 1 4 7 9 5 2<br />

4 5 1 2 9 6 7 3 8<br />

7 2 5 4 1 8 6 3 9<br />

6 4 3 5 2 9 8 7 1<br />

8 9 1 7 3 6 2 4 5<br />

1 7 6 2 9 5 3 8 4<br />

2 3 8 6 4 1 9 5 7<br />

4 5 9 8 7 3 1 2 6<br />

9 8 4 3 6 7 5 1 2<br />

3 1 7 9 5 2 4 6 8<br />

5 6 2 1 8 4 7 9 3<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


48<br />

SLIKOVITO<br />

NIČ – Olivier Mosset<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

WIKIART<br />

delaš?«<br />

»Kaj<br />

» N i č , «<br />

sem odgovoril. Ujela<br />

me je, da sedečega<br />

<strong>za</strong> računalnikom.<br />

»Delam.«<br />

»Delaš? Ni videti.«<br />

»Pripravljam članek<br />

<strong>za</strong> Domovino. Slikovito,<br />

saj veš. Iščem idejo.<br />

Razmišljam,« se nisem<br />

dal. Ona pa <strong>tudi</strong> ne:<br />

»Razmišljaš? No,<br />

to pa je nekaj novega.<br />

Običajno se brez<br />

razmisleka norčuješ<br />

iz vseh po vrsti: od<br />

škofa <strong>do</strong> predsednika<br />

države.<br />

»Ni res.«<br />

Bil sem užaljen pa<br />

sem se brez razmisleka<br />

– oh, jaz, ubogi<br />

kreten, kako me žena<br />

<strong>do</strong>bro pozna – odločil<br />

<strong>za</strong> protinapad:<br />

»Poleg tega imamo<br />

zdaj predsednico države,<br />

če ne veš, škofje<br />

se pa tako ali tako obnašajo,<br />

kot babe!«<br />

»No, vidiš, pa ti je<br />

v enem stavku uspelo<br />

razžaliti vrhove slovenske<br />

Cerkve, vse<br />

njihove navijače, tistih<br />

nekaj pobožnih duš, ki<br />

neomajno in kljub vsemu<br />

ohranjajo vero in<br />

optimizem, pa čeprav<br />

vsi <strong>do</strong>bro vidimo, da<br />

je, kakor je, vse pismene<br />

osebe ženskega<br />

spola, vse osebe, ki<br />

se počutijo ženske in<br />

opredeljuje kot take,<br />

morda pa še celo samo<br />

predsednico države,<br />

če bi tvoj izrečeni oziroma<br />

<strong>za</strong>pisani stavek o<br />

babah obrnila nase.«<br />

Zajela je sapo in nadaljevala:<br />

»Seveda pod pogojem, da bere Domovino<br />

… kar sicer močno dvomim.«<br />

Olivier Mosset, Nič, 1993, ostro kontrastno slikanje, minimalizem.<br />

Satira<br />

Tudi jaz sem moral po sapo. Globoko.<br />

In to dvakrat. Prav tako sem dvakrat<br />

moral prebrati, kar mi je ljubezen mojega<br />

življenja in moja življenjska sopotnica<br />

v eni osebi vrgla v obraz preden sem<br />

sploh razumel, kaj mi je bilo vrženo v<br />

obraz. Nato sem – ne le brez razmisleka,<br />

temveč <strong>tudi</strong> brezglavo – napadel še<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


enkrat. Toliko o oslu, ki drsa! Amater<br />

pregovorni! Jaz sem <strong>do</strong>ktor <strong>za</strong> osle! In<br />

sem <strong>za</strong>rigal:<br />

»Kaj se obešaš na eno ubogo, ne<strong>do</strong>lžno<br />

bese<strong>do</strong>, ko se sploh ne <strong>za</strong>vedaš<br />

njene večpomenskosti?! A sploh veš<br />

kakšnem pomenu sem bese<strong>do</strong> »baba«<br />

uporabil? Baba zmešana!«<br />

No, da bo jasno: »Baba zmešana!«<br />

seveda nisem izrekel na glas. Saj sem<br />

neumen, priznam, nisem pa totalen idiot.<br />

Če bi kaj takega rekel na glas, bi bilo<br />

tole, kar sedaj berete, pismo iz onstranstva.<br />

In kolikor se poznam, bi bilo vsaj<br />

po robovih rahlo ožgano in osmojeno.<br />

»Pa poglejva,« je rekla in ne vem<br />

od kod v hipu privlekla SSKJ, kot da<br />

ves je najin pogovor zgolj običajna igra<br />

Scrabbla. Ni ji bilo treba prav <strong>do</strong>lgo listati:<br />

»Baba: Ženska, slabšalno. Navadno<br />

starejša in grda. Postavna ali sposobna<br />

ženska. Strahopeten ali klepetav moški.<br />

Kar se rabi kot podstava, opora. Steber.«<br />

Mislim, da se nasmešek tedanjega<br />

predsednika Troje, ko je videl, da<br />

mu je trik s konjem uspel, še zdaleč ne<br />

more primerjati z zmagoslavnim nasmeškom,<br />

ki se je razlezel preko mojega<br />

oslovskega ksihta.<br />

»No, vidiš. Baba - steber. To ti govorim!<br />

Škofje so stebri in opora naše<br />

vere!«<br />

Mislim, da se pogled žene Jacka<br />

Razparača, ko je le-ta prišel <strong>do</strong>mov ves<br />

krvav in ji rekel, da je padel, niti zdaleč<br />

ne more primerjati s pogle<strong>do</strong>m s katerim<br />

me je ljubezen mojega življenja in<br />

moja življenjska sopotnica v eni osebi<br />

pogledala v tem hipu. Videl sem, da jo<br />

je malo še imelo, da bi <strong>do</strong>končala, kar je<br />

<strong>za</strong>čela, potem pa je – pametnejši odneha<br />

– opustila to misel. Rekla je:<br />

»In o čem razmišljaš?«<br />

Za hip sem bil še sam zmeden, da<br />

se je tako naglo povrnila k prvotnemu<br />

pogovoru, kot da se ni nič zgodilo,<br />

potem pa sem ji le razodel svoje misli<br />

in občutja:<br />

»Ne vem o čem naj pišem. Poplave in<br />

plazovi so preresna <strong>za</strong>deva <strong>za</strong> kakršenkoli<br />

norčav <strong>za</strong>pis, politiki pa se ali iskreno<br />

trudijo ali pa se pa vsaj delajo, da se<br />

nekaj trudijo okoli tega in ni prav, da jih<br />

jemljem v zobe. Razen predsednice države.<br />

Ona je na <strong>do</strong>pustu.!<br />

»Ja, potem pa nič,« je rekla in me<br />

pustila samega.<br />

»Ja. Nič.«<br />

<br />

ALIJA SIROTANOVIĆ<br />

NAŠ UDARNIK<br />

Spet so časi, časi <strong>za</strong> udarce,<br />

kajti vračamo se v socializem,<br />

smrt <strong>do</strong>čakal bo kapitalizem,<br />

le napolnimo si vsi ko<strong>za</strong>rce.<br />

Naš udarnik zdaj nam predseduje,<br />

končno smo udarniška država,<br />

ni pomembna vladavina prava,<br />

ampak delavec da poveljuje.<br />

Se udarnik vrnil je z <strong>do</strong>pusta<br />

le <strong>za</strong>to, da v krizi je priskočil<br />

na pomoč, da si je prste zmočil<br />

in široko brž odprl usta.<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

POLITIČNA POEZIJA<br />

Polna usta so bila, udarna,<br />

vsak naj sam si, kakor ve, pomaga,<br />

da le naš udarnik drugič zmaga,<br />

akcija je nujna solidarna.<br />

Solidarno dan je še <strong>do</strong>ločil,<br />

ko lahko <strong>do</strong>ma se bo ostalo,<br />

križem rok, to <strong>do</strong>sti bo veljalo,<br />

sam pa bo lahko na morje skočil.<br />

Značko ker udarnik potrebuje,<br />

ja, udarniško, ne kakšne druge,<br />

poskrbel <strong>za</strong> <strong>do</strong>bre bo usluge,<br />

kot je, da se nutrije rešuje.<br />

49<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023<br />

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si


50<br />

TAZADNJA<br />

Humor<br />

Minister Luka Mesec je napovedal,<br />

da bo v solidarni prihodnosti vsak<br />

državljan prejel enako količino dežja.<br />

Jaša Jenull: Poplave so samo<br />

medijski spin, ki ga je povzročil<br />

Janez Janša, da bi preusmeril<br />

pozornosti z levih aktivistov.<br />

.. VZDIHH ...<br />

TRI PLUS DVE<br />

.... CALVIN?<br />

<strong>112</strong> 31. 8. 2023


Podprite neodvisno<br />

novinarstvo,:<br />

naročite se na<br />

Domovino<br />

Všeč mi je to, da ni tem,<br />

ki bi se jih uredništvo<br />

Domovine izogibalo.<br />

• Preverjene informacije <strong>za</strong> tiste, ki želite vedeti,<br />

kaj se v resnici <strong>do</strong>gaja <strong>do</strong>ma in po svetu.<br />

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje <strong>za</strong> naročnike.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega <strong>do</strong>gajanja.<br />

Ra<strong>do</strong> Pezdir<br />

Pridružite<br />

se širokemu<br />

krogu bralcev,<br />

ki cenijo:<br />

• naš neodvisen način poročanja,<br />

• enaka merila <strong>za</strong> vse,<br />

• predstavitev navdihujočih zgodb<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

159 €<br />

187,20 €<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

Poštnino <strong>za</strong> tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />

na spletnem naslovu https://www.<strong>do</strong>movina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@<strong>do</strong>movina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA


PLUS<br />

EKSKLUZIVNI<br />

POVZETEK<br />

KNJIŽNE USPEŠNICE<br />

JOŽETA MOŽINE<br />

SLOVENSKI<br />

RAZKOL<br />

POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA<br />

NOVO<br />

ŽE NA<br />

PRODAJNIH<br />

MESTIH<br />

Zagotovite si svoj izvod! *<br />

"Knjigo Slovenski razkol mnogi imenujejo fenomen.<br />

Izvirni pojav. A v resnici ne gre <strong>za</strong> splet okoliščin.<br />

Knjiga je nastala <strong>za</strong>radi avtorjevega trdega<br />

dela, ki je trajalo četrt stoletja. V katerega je <strong>tudi</strong><br />

vsa avtorjeva družina vložila marsikatero nočno uro<br />

in dneve <strong>do</strong>pusta. Gre <strong>za</strong> avtorjevo življenjsko delo,<br />

<strong>za</strong>radi katerega <strong>do</strong>biva celo grožnje s smrtjo. Ne,<br />

Slovenski razkol ni fenomen. Je naporno delo, matematična<br />

natančnost, pokončna drža, neuklonljivost<br />

in pogum. Še bolj kot avtor pa je izjemna vsebina."<br />

- Tino Mamić v uvodniku posebne izdaje tednika <strong>Domovina</strong><br />

*Naročniki tednika <strong>Domovina</strong> ste posebno izdajo <strong>Domovina</strong> PLUS že prejeli brezplačno na <strong>do</strong>m.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@<strong>do</strong>movina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!