Kliping_4_1_2024
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Zbirka medijskih objav<br />
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />
Število objav: 19<br />
Internet: 7<br />
Radio: 1<br />
Televizija: 3<br />
Tisk: 8<br />
Spremljane teme:<br />
Janša Janez (Ivan): 5<br />
PS NSi: 1<br />
Predsednica DZ RS: 4<br />
Sajovic Borut: 3<br />
PS SDS: 2<br />
DZ - ... Parlament: 4<br />
Tonin Matej: 3<br />
Godec Jelka: 1<br />
dr. Logar Anže : 5<br />
Tašner Vatovec Matej: 3<br />
Hot Meira mag.: 1<br />
Prednik Jani: 3<br />
Vrtovec Jernej: 12<br />
Cigler Kralj Janez: 1<br />
Klakočar ... mag.: 4<br />
dr. Čadonič Špelič Vida:<br />
1<br />
...
Internet Naslov To je lestvica stotih najbolj vplivnih Slovencev<br />
Zaporedna št.<br />
1<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
A. P. K. , STA<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , Sajovic Borut , Tonin Matej , dr. Logar Anže , Tašner<br />
Vatovec Matej , Prednik Jani , Vrtovec Jernej , Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...piše Reporter. Med politike se je med prvih deset uvrstil tudi prvi nadzornik Telekoma in Gena energije V<br />
nadaljevanju so na lestvico uvrstili predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič , prvega moža SDH ter prvega<br />
nadzornika Telekoma in Gena energije Žigo Debeljaka ter podpredsednika vlade in ministra za delo Luko Mesca . Na<br />
deveto mesto...<br />
Internet Naslov V NSi razmišljajo o referendumu glede energetskega zakona<br />
Zaporedna št.<br />
2<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor STA , S. T. M.<br />
Teme<br />
Vrtovec Jernej<br />
...tudi zahtevo za sklic seje pristojnega odbora DZ. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec NSi<br />
Jernej Vrtovec , so v stranki prepričani, da novela energetskega zakona, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro<br />
vložila na začetku decembra, globoko posega v življenja ljudi, zaradi nerazumnih potez aktualne vlade na...<br />
Internet Naslov Reporter: To so najvplivnejši Slovenci leta <strong>2024</strong><br />
Zaporedna št.<br />
3<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Zurnal24.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA , N.Š.<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , Sajovic Borut , Tonin Matej , dr. Logar Anže , Tašner<br />
Vatovec Matej , Prednik Jani , Vrtovec Jernej , Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...republike Milana Kučana in aktualne predsednice Nataše Pirc Musar . Janković in Golob sta po navedbah Reporterja<br />
že dolgo politično povezana. Mesec pred Janšo Na četrtem in petem mestu sta se tokrat znašla Kučan, ki formalno<br />
sicer nima nobene funkcije, a še vedno velja za enega glavnih "stricev iz ozadja"...<br />
Internet Naslov NSi: Nesprejemljivo je, da vlada 121 tisoč gospodinjstvom to prepoveduje<br />
Zaporedna št.<br />
4<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Zurnal24.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA<br />
DZ - Državni zbor - Parlament , Vrtovec Jernej<br />
...napovedujejo vložitev predloga za razpis referenduma. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec<br />
NSi Jernej Vrtovec , so v stranki prepričani, da novela energetskega zakona, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro<br />
vložila na začetku decembra, globoko posega v življenja ljudi, zaradi nerazumnih potez aktualne vlade na...<br />
Internet Naslov V NSi ne izključujejo možnosti referenduma na predlog novele energetskega zakona<br />
Zaporedna št.<br />
5<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA<br />
DZ - Državni zbor - Parlament , Vrtovec Jernej<br />
...zakona jedrska energija omenjena samo enkrat. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec NSi<br />
Jernej Vrtovec , so v stranki prepričani, da novela energetskega zakona, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro<br />
vložila na začetku decembra, globoko posega v življenja ljudi, zaradi nerazumnih potez aktualne vlade na...<br />
2
Televizija Naslov Nov kmetijski minister<br />
Zaporedna št.<br />
6<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 19:01 Trajanje: 2 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Anže Božič<br />
Vrtovec Jernej<br />
...POP TV, 03.01.<strong>2024</strong>, 24 UR, 19.01 EDI PUCER (voditelj) Kljub drugačnim pričakovanjem premier Robert Golob še<br />
ni poslal v državni zbor ime kandidata za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavni kandidat za<br />
položaj uradno ostaja upokojeni major, po izobrazbi pa zoo tehnik...<br />
Tisk Naslov Šentjernejski praznik kulture in potic<br />
Zaporedna št.<br />
7<br />
Povzetek<br />
Medij Kmečki glas, Slovenija Stran: 20 Površina: 805 cm 2<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Slavko Mirtič<br />
dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...bronastih. Veliko pohval za ohranjanje tradicije, odgovornost članic in nenazadnje sami razstavi potic, so v nagovorih<br />
dodali slavnostna govornica poslanka Državnega zbora RS dr. Vida Čadonič Špelič, Tatjana Kmetič Škof iz<br />
novomeškega kmetijsko gozdarskega zavoda, dolgoletna predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in domači<br />
župan Jože Simončič....<br />
Televizija Naslov Jernej Vrtovec in Tina Seršen o prihodnosti ogrevanja<br />
Zaporedna št.<br />
8<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 22:06 Trajanje: 16 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Uroš Slak<br />
Vrtovec Jernej<br />
...posluha za zdrav razum, je razmislek o referendumu na to temo zagotovo na mestu. To je danes vladi na tiskovni<br />
konferenci Nove Slovenije sporočil poslanec Jernej Vrtovec, ki je naš gost. Zakaj rožljajo z referendumom? Kako na to<br />
gledajo na Ministrstvu za energetiko ter kako odgovarjajo na očitke, da zeleni prehod prinaša...<br />
Radio Naslov Sklic nujne seje<br />
Zaporedna št.<br />
9<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:07 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Petra Stopar<br />
PS NSi , Vrtovec Jernej<br />
...RADIO OGNJIŠČE, 03. 01. <strong>2024</strong>, UTRIP DNEVA, 15:07 MARJAN BUNIČ (voditelj) Poslanska skupina NSi zahteva<br />
sklic nujne seje parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor na temo izvedbe zelenega prehoda,<br />
kakršnega si je začrtala Evropska unija. Po oceni poslanca Jerneja...<br />
Internet Naslov Se nam obeta referendum glede prepovedi ogrevanja na plin in drva?<br />
Zaporedna št.<br />
10<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Peter Merše<br />
Vrtovec Jernej<br />
...jih azijske države povečujejo bistveno hitreje. Se pa bo bistveno poznalo na življenjih Evropejcev ter konkurenčnosti<br />
evropskega gospodarstva, opozarja Jernej Vrtovec (NSi), in dodaja, da je zeleni prehod ki ga je kot minister pa lastnih<br />
besedah tudi sam podpiral, potreben resne revizije. Lani smo v Kidričevem tako...<br />
3
Televizija Naslov Vrtovec o napačno začrtani poti zelenega prehoda<br />
Zaporedna št.<br />
11<br />
Povzetek<br />
Medij NOVA 24 TV, Slovenija 19:37 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Novice; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Ines Kumalić<br />
Vrtovec Jernej<br />
...je Evropska unija začrtala izvedbo zelenega prehoda, ni pravi in da je za to potrebna resna revizija aktualnega<br />
pristopa. Zaradi tega je poslanec NSi Jernej Vrtovec pojasnil razloge za zahtevo za sklic nujne seje odbora za<br />
infrastrukturo, okolje in prostor na temo zelenega prehoda. Če bo vlada še naprej vztrajala pri...<br />
Internet<br />
Zaporedna št.<br />
12<br />
Povzetek<br />
Naslov<br />
Medij<br />
(Reporterjeva lestvica najvplivnejših Slovencev leta <strong>2024</strong>) Prva trojica Čeferin, Golob,<br />
Janković , na 14. mestu sekretarka GS Vesna Vuković<br />
Politikis.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 3. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Urednistvo<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , Sajovic Borut , Tonin Matej , dr. Logar Anže , Tašner<br />
Vatovec Matej , Prednik Jani , Vrtovec Jernej , Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...predsednika države ne daje veliko pristojnosti, pa se zdi, da jih poskuša Pirc Musar povečati, piše Reporter. V<br />
nadaljevanju so na lestvico uvrstili predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, prvega moža SDH ter prvega nadzornika<br />
Telekoma in Gena energije Žigo Debeljaka ter podpredsednika vlade in ministra za delo Luko Mesca. Na deveto<br />
mesto...<br />
Tisk Naslov Vložili bi predlog za energetski referendum<br />
Zaporedna št.<br />
13<br />
Povzetek<br />
Medij Slovenske novice, Slovenija Stran: 6 Površina: 80 cm 2<br />
Rubrika, Datum Dan v novicah; 4. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
STA<br />
Teme<br />
Vrtovec Jernej<br />
...Novi Sloveniji (NSi) napovedujejo vložitev predloga za razpis referenduma, saj ocenjujejo, da za njihovo uvedbo ne<br />
smeta biti odgovorna samo vlada in parlament. »Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala pri obstoječem predlogu,<br />
bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu,« je napovedal...<br />
Tisk Naslov Stabilno nestabilno <strong>2024</strong>!<br />
Zaporedna št.<br />
14<br />
Povzetek<br />
Medij Večer, Slovenija Stran: 2 Površina: 268 cm 2<br />
Rubrika, Datum V žarišču; 4. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Matija Stepišnik<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , dr. Logar Anže<br />
...Levica po sprehodu na robu političnega preživetja potrebuje boljši rezultat. Do junijskega sklepa evropske tekme ni<br />
pričakovati ostrejšega desanta SDS in Janeza Janše, kot je dal vedeti v nekaterih predprazničnih intervjujih. Razplet<br />
evropskih volitev bo v vsakem primeru razdelil karte in s tem pomenil neki rešet politične...<br />
Tisk Naslov V nedeljo gredo na volišča<br />
Zaporedna št.<br />
15<br />
Povzetek<br />
Medij Večer, Slovenija Stran: 17 Površina: 428 cm 2<br />
Rubrika, Datum Podravje; 4. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Rok Šavel<br />
Predsednica DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament , Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...in tednih v Radencih mudili od premierja Roberta Goloba do ministra za obrambo Marjana Šarca, ministrice za<br />
digitalizacijo Emilije Stojmenove Duh in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Jasno je, da je šlo za<br />
izključno strankarske obiske, saj na radenski občini, kot so nam zatrdili, o obiskih najvišjih predstavnikov države niso<br />
bili...<br />
4
Tisk Naslov V ljudi bi morali vlagati, ne v opeke<br />
Zaporedna št.<br />
16<br />
Povzetek<br />
Medij Primorske novice, Slovenija Stran: 2 Površina: 88 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; 4. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Mitja Marussing<br />
Teme<br />
Cigler Kralj Janez<br />
...V ljudi bi morali vlagati, ne v opeke ' T Al Mitja | Marussig Ko je leta 2020 takratni minister za delo, družino in socialne<br />
zadeve Janez Cigler Kralj prvič širokopotezno in velikodušno razpisal nove koncesije za skupno več kot 2200 postelj v<br />
domovih upokojencev po državi, so številni zavzeto prikimavali...<br />
Tisk Naslov Ali je prepoved uporabe pirotehnike edina prava smer<br />
Zaporedna št.<br />
17<br />
Povzetek<br />
Medij Primorske novice, Slovenija Stran: 8 Površina: 335 cm 2<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 4. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Tina Recek<br />
Teme<br />
PS SDS , Hot Meira mag.<br />
...vrsto let opozarjajo pristojne organizacije, zadostuje le sekunda nepremišljene uporabe, da posameznika zaznamuje<br />
za vse življenje. Primorska poslanka SD Meira Hot je na vlado naslovila pobudo o prepovedi pirotehnike. Kakšno je<br />
stališče drugih političnih strank in kakšna je praksa drugih evropskih držav? Tina Recek...<br />
Tisk Naslov Bo letošnje leto spet volilno?<br />
Zaporedna št.<br />
18<br />
Povzetek<br />
Medij Demokracija, Slovenija Stran: 18<br />
Rubrika, Datum Politika; 4. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Gašper Blažič<br />
Janša Janez (Ivan) , dr. Logar Anže<br />
Površina: 1.415 cm<br />
2<br />
...primeru, če bodo letos tudi predčasne volitve. J'asno je namreč naslednje: številni politični akterji - ne samo SDS,<br />
ampak tudi drugi - pričakujejo, bo Anže Logar prišel s kartami na dan. Prav tako se še v tem mesecu obeta ustanovni<br />
zbor nastajajoče upokojenske stranke, ki naj bi se distancirala tako od koalicije...<br />
Tisk Naslov Vladajoči dodatno povzročajo kaos v zdravstvu<br />
Zaporedna št.<br />
19<br />
Povzetek<br />
Medij Demokracija, Slovenija Stran: 30<br />
Rubrika, Datum Slovenija; 4. 1. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Vida Kocjan<br />
PS SDS , DZ - Državni zbor - Parlament , Godec Jelka<br />
Površina: 1.070 cm<br />
2<br />
...da njihove predloge podpirata tudi koalicijski stranki SD in Levica. Z vsem skupaj pa vnašajo samo zmedo. Primarni<br />
cilj: Novi davki za vrečo brez dna Državni zbor je zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva sprejel 14.<br />
decembra lani. Zanj je glasovalo 47 poslank in poslancev, proti jih je bilo 25. Po prepričanju...<br />
5
Siol.net 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 11:57<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/to-je-lestvica-1...<br />
1 / 3<br />
To je lestvica stotih najbolj vplivnih Slovencev<br />
Avtorji: A. P. K., STA 0<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Aleksandru Čeferinu, ki je na Reporterjevi lestvici zasedel prvo mesto, sledita premier Robert Golob in ljubljanski župan Zoran Janković.<br />
Foto: www.alesfevzer.com<br />
Na vrh Reporterjeve lestvice najvplivnejših Slovencev leta <strong>2024</strong> je uredništvo uvrstilo<br />
predsednika Evropske nogometne zveze Uefe Aleksandra Čeferina sledita pa mu premier<br />
Robert Golob in ljubljanski župan Zoran Janković. Na lestvici je letos 22 novincev, prav<br />
toliko pa se jih je iz lestvice poslovilo.<br />
Za Čeferina, ki sodeluje s ključnimi evropskimi politiki in svetovnimi veljaki, so pri Reporterju<br />
zapisali, da je izjemno priljubljen in vpliven tudi v domači Sloveniji, kjer je organiziral<br />
dobrodelno nogometno tekmo za pomoč prizadetim v poplavah.<br />
Na lestvici mu sledi premier Golob, ki je po navedbah Reporterja v minulem letu sicer izgubil<br />
javno podporo, a vseeno uživa podporo 40 poslancev Gibanja Svoboda, skupaj s SD in Levico pa<br />
52. Takoj za njim je njegov največji politični podpornik Janković, ki je postal vplivnejši od<br />
prvega predsednika republike Milana Kučana in aktualne predsednice Nataše Pirc Musar .<br />
6
Siol.net 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 11:57<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/to-je-lestvica-1...<br />
2 / 3<br />
Janković in Golob sta po navedbah Reporterja že dolgo politično povezana.<br />
Na četrtem in petem mestu sta se tokrat znašla Kučan, ki formalno sicer nima nobene funkcije,<br />
a še vedno velja za enega glavnih "stricev iz ozadja" in Pirc Musar. Čeprav ustava funkciji<br />
predsednika države ne daje veliko pristojnosti, pa se zdi, da jih poskuša Pirc Musar povečati,<br />
piše Reporter.<br />
Sportal<br />
Udarec za Uefo, Čeferin že z ostrim odzivom<br />
Med politike se je med prvih deset uvrstil tudi prvi nadzornik Telekoma in Gena<br />
energije<br />
V nadaljevanju so na lestvico uvrstili predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič , prvega moža<br />
SDH ter prvega nadzornika Telekoma in Gena energije Žigo Debeljaka ter podpredsednika vlade<br />
in ministra za delo Luko Mesca . Na deveto mesto se je tokrat uvrstil predsednik SDS Janez<br />
Janša , sledi pa minister za gospodarstvo Matjaž Han .<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Na lestvici je tudi več drugih ministrov Golobove vlade, med drugim predsednica SD in zunanja<br />
ministrica Tanja Fajon , finančni minister Klemen Boštjančič , ministrica za kulturo in<br />
koordinatorica Levice Asta Vrečko , minister za okolje Bojan Kumer in minister za obrambo<br />
Marjan Šarec .<br />
Poleg še nekaterih ministrov so na lestvici tudi vsi vodje koalicijskih poslanskih skupin, in sicer<br />
Borut Sajovic (Gibanje Svoboda, 24.), Jani Prednik (SD, 43.) in Matej Tašner Vatovec (Levica,<br />
52.). Generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković se je tokrat znašla na 14. mestu.<br />
Na lestvici tudi vplivni gospodarstveniki<br />
Med opozicijskimi politiki sta v prvi polovici lestvice tudi poslanec SDS in predsednik Platforme<br />
sodelovanja Anže Logar (17.), glavni tajnik NSi Robert Ilc (70.), poslanec NSi Jernej Vrtovec (71.)<br />
in predsednik NSi Matej Tonin (72.).<br />
Med gospodarstveniki in podjetniki so na lestvici med drugim predsednik uprave SID banke<br />
Borut Jamnik (12.), član uprave Darsa Andrej Ribič (20.), direktor Dela in največji solastnik<br />
Kolektorja Stojan Petrič (23.), predsednik uprave NLB in predsednik AmCham Slovenija Blaž<br />
Brodnjak (26.), direktor Elesa Aleksander Mervar (28.), predsednik uprave in generalni direktor<br />
7
Siol.net 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 11:57<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/to-je-lestvica-1...<br />
3 / 3<br />
Krke Jože Colarič (30.), lastnik skupne Elektronček in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov<br />
Joc Pečečnik (34.), predsednik GZS in glavni podpredsednik SIJ Tibor Šimonka (36.).<br />
Med imeni s področja pravosodja so na lestvici predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto<br />
(31.), ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan (39.), predsednik vrhovnega sodišča<br />
Miodrag Đorđević (44.) in predsednica računskega sodišča Jana Ahčin (80.).<br />
Med cerkvenimi predstavniki sta najvišje predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in<br />
novomeški škof Andrej Saje (25.), ljubljanski nadškof Stanislav Zore (32.), duhovnik Martin<br />
Golob (54.), celjski škof in član stalnega sveta SŠK Maksimiljan Matjaž (77.) in kardinal Franc<br />
Rode (89.).<br />
Trendi<br />
Letnik 1974: ti znani Slovenci bodo letos dopolnili 50 let<br />
Dončić na lestvici "šele" na 88. mestu<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Na lestvici je najti tudi več imen s področja medijev, med njimi so direktorica in odgovorna<br />
urednica informativnega programa POP TV in Kanal A Tjaša Slokar Kos (51.), predsednik uprave<br />
Radiotelevizije Slovenija Zvezdan Martič (67.), voditelj na POP TV Uroš Slak (73.) in voditelj na<br />
Radiu 1 Denis Avdić (82.).<br />
Na lestvico pa so uvrstili tudi direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač (15.) in aktivista Glasu<br />
Ljudstva Jašo Jenulla (55.), košarkarja Dallasa Luko Dončića (88.), najbolj poslušanega<br />
podkastarja Klemna Selakoviča (99.). Lestvico pa na 100. mestu zaključuje partnerka premierja<br />
Goloba Tina Gaber .<br />
Uredništvo Reporterja je lestvico sestavilo na podlagi ocene vpliva, ki izvira iz posameznikovega<br />
položaja, in svoje subjektivne ocene njihovega neformalnega vpliva. V civilni družbi se vpliva<br />
posameznikov ne da primerjati z vplivom politikov in gospodarstvenikov, ampak z njihovo<br />
neformalno močjo in ugledom, ki ga uživajo v družbi, so navedli.<br />
8
Siol.net 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:30<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/v-nsi-razmisljaj...<br />
1 / 3<br />
V NSi razmišljajo o referendumu glede energetskega<br />
zakona<br />
Avtorji: St. M., STA 0<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Novela zakona, kot je spomnil Vrtovec, med drugim prepoveduje projektiranje in vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni<br />
plin v novih stanovanjskih stavbah, v strnjenih naseljih prepoveduje projektiranje in vgradnjo kurilnih naprav na tekoča in trda goriva ter<br />
onemogoča podeljevanje novih koncesij za graditev plinskega omrežja. Foto: STA<br />
Če bo vlada še naprej vztrajala pri spremembah, ki jih vsebuje predlog novele<br />
energetskega zakona, v Novi Sloveniji napovedujejo vložitev predloga za razpis<br />
referenduma. Ob tem pozivajo tudi k reviziji zelenega prehoda, ki poteka pod okriljem EU,<br />
v zvezi s čimer so vložili tudi zahtevo za sklic seje pristojnega odbora DZ.<br />
Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec NSi Jernej Vrtovec , so v stranki<br />
prepričani, da novela energetskega zakona, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro vložila na<br />
začetku decembra, globoko posega v življenja ljudi, zaradi nerazumnih potez aktualne vlade na<br />
tem področju pa bo prizadetih na sto tisoče ljudi. Novela zakona, kot je spomnil Vrtovec, med<br />
drugim prepoveduje projektiranje in vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni<br />
plin v novih stanovanjskih stavbah, v strnjenih naseljih prepoveduje projektiranje in vgradnjo<br />
kurilnih naprav na tekoča in trda goriva ter onemogoča podeljevanje novih koncesij za graditev<br />
9
Siol.net 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:30<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/v-nsi-razmisljaj...<br />
2 / 3<br />
plinskega omrežja.<br />
Posel danes<br />
Vlada se želi s predlogom novele energetskega zakona izogniti evropski kazni za<br />
Slovenijo<br />
V luči vseh omenjenih sprememb v Nsi ocenjujejo, da za njihovo uvedbo ne smeta biti<br />
odgovorna samo vlada in DZ, temveč tudi državljani Slovenije. "Če bo vlada še naprej trmarila<br />
in vztrajala pri obstoječemu predlogu, bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo<br />
na referendumu," je napovedal Vrtovec. Druge možnosti po njegovih ocenah ni.<br />
Jedrska energija omenjena samo enkrat<br />
Poslance NSi je zmotilo tudi dejstvo, da je v noveli zakona jedrska energija omenjena samo<br />
enkrat. "To nam jasno pokaže sliko, da prioriteta vlade absolutno ni jedrska energija, ampak<br />
zlasti proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije, kar je lepo, ampak vsi vemo,<br />
da to ne bo dovolj," je dejal Vrtovec. Po oceni NSi je treba namreč za zeleni prehod unovčiti vse<br />
nizkoogljične vire in vso že zgrajeno javno energetsko infrastrukturo. Ob tem med drugim<br />
predlagajo, da bi zemeljski plin postopoma začeli nadomeščati z obnovljivimi viri, kot je na<br />
primer biometan.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
"Nesprejemljivo je, da vlada 121.000 gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina, ki<br />
prispevajo 1,5 odstotka emisij ogljikovega dioksida v Sloveniji, prepoveduje način ogrevanja in<br />
jih sili v menjavo načina ogrevanja, kar bo povezano z velikimi stroški," poudarjajo v NSi.<br />
Opozarjajo tudi na "neverjetno dejstvo", da te prepovedi na drugi strani ne bodo veljale za<br />
gospodarstvo, nove plinske elektrarne in kogeneracije.<br />
Novice<br />
Državni svetniki izglasovali veto na energetski zakon<br />
Novi obračun omrežnine za nekatere posebej neugoden<br />
V Novi Sloveniji so kritični tudi do novega načina obračuna omrežnine, ki se obeta z začetkom<br />
julija <strong>2024</strong>. Po njihovem prepričanju bo ta izrazito neugoden za obrtnike, podjetnike, kmete in<br />
velike odjemalce. Še posebej velik šok pa bo nov način obračuna omrežnine predstavljal<br />
lastnikom malih sončnih elektrarn, ki jih je trenutno okoli 40.000, so prepričani.<br />
10
Siol.net 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:30<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/v-nsi-razmisljaj...<br />
3 / 3<br />
Kot je na današnji novinarski konferenci še zagotovil Vrtovec, bodo v NSi pri energetskem<br />
zakonu sicer "zelo tvorni". Pripraviti nameravajo obširna dopolnila, vladi pa predlagajo, da jim<br />
ponudi roko pri izboljšanju zakona v parlamentarnem postopku.<br />
V NSi so zaradi sprememb energetskega zakona in po njihovem mnenju napačnega načina, na<br />
katerega si je EU začrtala izvedbo zelenega prehoda, danes vložili tudi zahtevo za sklic nujne<br />
seje pristojnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. "Trenutni pristop EU je izrazito<br />
aktivističen, prinaša uničenje evropske industrije in revščino za ljudi. V NSi predlagamo<br />
spremembo pristopa, ki mora temeljiti na realnih tehnologijah in inovacijah," so med drugim<br />
pojasnili v zahtevi za sklic in dodali, da brez jedrske energije zeleni prehod v EU ne bo mogoč.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
11
Zurnal24.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 12:18<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/reporter-to-so-n...<br />
1 / 5<br />
Reporter: To so najvplivnejši<br />
Slovenci leta <strong>2024</strong><br />
Avtor STA , N. Š.<br />
Profimedia<br />
Na vrhu Čeferin, za njim Golob in Jankovič.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Na vrh Reporterjeve lestvice najvplivnejših Slovencev leta <strong>2024</strong><br />
je uredništvo uvrstilo predsednika Evropske nogometne zveze<br />
Uefe Aleksandra Čeferina, sledita pa mu premier Robert Golob<br />
in ljubljanski župan Zoran Janković . Na lestvici je letos 22<br />
novincev, prav toliko pa se jih je z lestvice poslovilo.<br />
Za Čeferina, ki sodeluje s ključnimi evropskimi politiki in<br />
svetovnimi veljaki, so pri Reporterju zapisali, da je izjemno<br />
priljubljen in vpliven tudi v domači Sloveniji, kjer je organiziral<br />
dobrodelno nogometno tekmo za pomoč prizadetim v poplavah.<br />
Na lestvici mu sledi premier Golob, ki je po navedbah Reporterja<br />
v minulem letu sicer izgubil javno podporo, a vseeno uživa<br />
podporo 40 poslancev Gibanja Svoboda, skupaj s SD in Levico pa<br />
52. Takoj za njim je njegov največji politični podpornik Janković,<br />
ki je postal vplivnejši od prvega predsednika republike Milana<br />
12
Zurnal24.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 12:18<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/reporter-to-so-n...<br />
2 / 5<br />
Kučana in aktualne predsednice Nataše Pirc Musar . Janković<br />
in Golob sta po navedbah Reporterja že dolgo politično<br />
povezana.<br />
Mesec pred Janšo<br />
Na četrtem in petem mestu sta se tokrat znašla Kučan, ki<br />
formalno sicer nima nobene funkcije, a še vedno velja za enega<br />
glavnih "stricev iz ozadja" in Pirc Musar. Čeprav ustava funkciji<br />
predsednika države ne daje veliko pristojnosti, pa se zdi, da jih<br />
poskuša Pirc Musar povečati, piše Reporter.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Urška Klakočar Zupančič Saša Despot<br />
V nadaljevanju so na lestvico uvrstili predsednico DZ Urško<br />
Klakočar Zupančič , prvega moža SDH ter prvega nadzornika<br />
Telekoma in Gena energije Žigo Debeljaka ter podpredsednika<br />
vlade in ministra za delo Luko Mesca . Na deveto mesto se je<br />
tokrat uvrstil predsednik SDS Janez Janša , sledi pa minister za<br />
gospodarstvo Matjaž Han .<br />
Na lestvici je tudi več drugih ministrov Golobove vlade, med<br />
drugim predsednica SD in zunanja ministrica Tanja Fajon ,<br />
finančni minister Klemen Boštjančič , ministrica za kulturo in<br />
koordinatorica Levice Astra Vrečko , minister za okolje Bojan<br />
Kumer in minister za obrambo Marjan Šarec .<br />
13
Zurnal24.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 12:18<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/reporter-to-so-n...<br />
3 / 5<br />
Poleg še nekaterih ministrov so na lestvici tudi vsi vodje<br />
koalicijskih poslanskih skupin, in sicer Borut Sajovic (Gibanje<br />
Svoboda, 24.), Jani Prednik (SD, 43.) in Matej Tašner Vatovec<br />
(Levica, 52.). Generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna<br />
Vuković se je tokrat znašla na 14. mestu.<br />
Med opozicijskimi politiki sta v prvi polovici lestvice tudi<br />
poslanec SDS in predsednik Platforme sodelovanja Anže Logar<br />
(17.), glavni tajnik NSi Robert Ilc (70.), poslanec NSi Jernej<br />
Vrtovec (71.) in predsednik NSi Matej Tonin (72.).<br />
Kam so se uvrstili podjetniki?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Med gospodarstveniki in podjetniki so na lestvici med drugim<br />
predsednik uprave SID banke Borut Jamnik (12.), član uprave<br />
Darsa Andrej Ribič (20.), direktor Dela in največji solastnik<br />
Kolektorja Stojan Petrič (23.), predsednik uprave NLB in<br />
predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak (26.), direktor<br />
Elesa Aleksander Mervar (28.), predsednik uprave in generalni<br />
direktor Krke Jože Colarič (30.), lastnik skupne Elektronček in<br />
predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik (34.),<br />
predsednik GZS in glavni podpredsednik SIJ Tibor Šimonka<br />
(36.).<br />
Na lestvici tudi cerkveni predstavniki, sodniki in<br />
predstavniki medijev<br />
Med imeni s področja pravosodja so na lestvici predsednik<br />
ustavnega sodišča Matej Accetto (31.), ministrica za pravosodje<br />
Dominika Švarc Pipan (39.), predsednik vrhovnega sodišča<br />
Miodrag Đorđević (44.) in predsednica računskega sodišča<br />
Jana Ahčin (80.).<br />
14
Zurnal24.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 12:18<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/reporter-to-so-n...<br />
4 / 5<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Martin Golob Saša Despot<br />
Med cerkvenimi predstavniki sta najvišje predsednik Slovenske<br />
škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Saje (25.),<br />
ljubljanski nadškof Stanislav Zore (32.), duhovnik Martin Golob<br />
(54.), celjski škof in član stalnega sveta SŠK Maksimiljan Matjaž<br />
(77.) in kardinal Franc Rode (89.).<br />
Na lestvici je najti tudi več imen s področja medijev, med njimi so<br />
direktorica in odgovorna urednica informativnega programa POP<br />
TV in Kanal A Tjaša Slokar Kos (51.), predsednik uprave<br />
Radiotelevizije Slovenija Zvezdan Martič (67.), voditelj na POP<br />
15
Zurnal24.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 12:18<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/reporter-to-so-n...<br />
5 / 5<br />
TV Uroš Slak (73.) in voditelj na Radiu 1 Denis Avdić (82.).<br />
Na lestvico pa so uvrstili tudi direktorico Inštituta 8. marec Niko<br />
Kovač (15.) in aktivista Glasu Ljudstva Jašo Jenulla (55.),<br />
košarkarja Dallasa Luko Dončića (88.), najbolj poslušanega<br />
podkastarja Klemna Selakoviča (99.). Lestvico pa na 100. mestu<br />
zaključuje partnerka premierja Goloba Tina Gaber .<br />
Uredništvo Reporterja je lestvico sestavilo na podlagi ocene<br />
vpliva, ki izvira iz posameznikovega položaja, in svoje subjektivne<br />
ocene njihovega neformalnega vpliva. V civilni družbi se vpliva<br />
posameznikov ne da primerjati z vplivom politikov in<br />
gospodarstvenikov, ampak z njihovo neformalno močjo in<br />
ugledom, ki ga uživajo v družbi, so navedli.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
16
Zurnal24.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:30<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/nsi-nesprejemlji...<br />
1 / 3<br />
NSi: Nesprejemljivo je, da vlada<br />
121 tisoč gospodinjstvom to<br />
prepoveduje<br />
Avtor STA<br />
Facebook<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Če bo vlada še naprej vztrajala pri spremembah, ki jih<br />
vsebuje predlog novele energetskega zakona, v Novi<br />
Sloveniji napovedujejo vložitev predloga za razpis<br />
referenduma.<br />
Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec NSi<br />
Jernej Vrtovec , so v stranki prepričani, da novela energetskega<br />
zakona, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro vložila na<br />
začetku decembra, globoko posega v življenja ljudi, zaradi<br />
nerazumnih potez aktualne vlade na tem področju pa bo<br />
prizadetih na sto tisoče ljudi. Novela zakona, kot je spomnil<br />
Vrtovec, med drugim prepoveduje projektiranje in vgradnjo<br />
kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin v novih<br />
stanovanjskih stavbah, v strnjenih naseljih prepoveduje<br />
projektiranje in vgradnjo kurilnih naprav na tekoča in trda goriva<br />
ter onemogoča podeljevanje novih koncesij za graditev<br />
plinskega omrežja.<br />
17
Zurnal24.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:30<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/nsi-nesprejemlji...<br />
2 / 3<br />
V luči vseh omenjenih sprememb v NSi ocenjujejo, da za njihovo<br />
uvedbo ne smeta biti odgovorna samo vlada in DZ, temveč tudi<br />
državljani Slovenije. " Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala<br />
pri obstoječemu predlogu, bomo v NSi državljanom dali<br />
ponudbo, da o tem odločajo na referendumu," je napovedal<br />
Vrtovec. Druge možnosti po njegovih ocenah ni.<br />
Samo viri OVE ne bodo dovolj<br />
Poslance NSi je zmotilo tudi dejstvo, da je v noveli zakona<br />
jedrska energija omenjena samo enkrat. " To nam jasno pokaže<br />
sliko, da prioriteta vlade absolutno ni jedrska energija, ampak<br />
zlasti proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije,<br />
kar je lepo, ampak vsi vemo, da to ne bo dovolj, " je dejal Vrtovec.<br />
Po oceni NSi je treba namreč za zeleni prehod unovčiti vse<br />
nizkoogljične vire in vso že zgrajeno javno energetsko<br />
infrastrukturo. Ob tem med drugim predlagajo, da bi zemeljski<br />
plin postopoma začeli nadomeščati z obnovljivimi viri, kot je na<br />
primer biometan.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
" Nesprejemljivo je, da vlada 121.000 gospodinjskim odjemalcem<br />
zemeljskega plina, ki prispevajo 1,5 odstotka emisij ogljikovega<br />
dioksida v Sloveniji, prepoveduje način ogrevanja in jih sili v<br />
menjavo načina ogrevanja, kar bo povezano z velikimi stroški, "<br />
poudarjajo v NSi. Opozarjajo tudi na " neverjetno dejstvo ", da te<br />
prepovedi na drugi strani ne bodo veljale za gospodarstvo, nove<br />
plinske elektrarne in kogeneracije.<br />
Šok za lastnike malih sončnih elektrarn<br />
V Novi Sloveniji so kritični tudi do novega načina obračuna<br />
omrežnine, ki se obeta z začetkom julija <strong>2024</strong>. Po njihovem<br />
prepričanju bo ta izrazito neugoden za obrtnike, podjetnike,<br />
kmete in velike odjemalce. Še posebej velik šok pa bo nov način<br />
obračuna omrežnine predstavljal lastnikom malih sončnih<br />
elektrarn, ki jih je trenutno okoli 40.000, so prepričani.<br />
18
Zurnal24.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:30<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/nsi-nesprejemlji...<br />
3 / 3<br />
Kot je na današnji novinarski konferenci še zagotovil Vrtovec,<br />
bodo v NSi pri energetskem zakonu sicer "zelo tvorni". Pripraviti<br />
nameravajo obširna dopolnila, vladi pa predlagajo, da jim ponudi<br />
roko pri izboljšanju zakona v parlamentarnem postopku.<br />
V NSi so zaradi sprememb energetskega zakona in po njihovem<br />
mnenju napačnega načina, na katerega si je EU začrtala izvedbo<br />
zelenega prehoda, danes vložili tudi zahtevo za sklic nujne seje<br />
pristojnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. " Trenutni<br />
pristop EU je izrazito aktivističen, prinaša uničenje evropske<br />
industrije in revščino za ljudi. V NSi predlagamo spremembo<br />
pristopa, ki mora temeljiti na realnih tehnologijah in inovacijah, "<br />
so med drugim pojasnili v zahtevi za sklic in dodali, da brez<br />
jedrske energije zeleni prehod v EU ne bo mogoč<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
19
N1info.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 15:23<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/v-nsi-ne-izklju...<br />
1 / 2<br />
V NSi ne izključujejo možnosti referenduma na<br />
predlog novele energetskega zakona<br />
Slovenija Avtor: STA 03. Jan <strong>2024</strong> 15:20 0 komentarjev<br />
Delite :<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
BOBO<br />
V Novi Sloveniji (NSi) napovedujejo vložitev predloga za razpis referenduma, če bo vlada še naprej<br />
vztrajala pri zdajšnjih spremembah predloga novele energetskega zakona. Poslance NSi je med<br />
drugim zmotilo dejstvo, da je v noveli zakona jedrska energija omenjena samo enkrat.<br />
Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec NSi Jernej Vrtovec , so v stranki<br />
prepričani, da novela energetskega zakona, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro vložila na<br />
začetku decembra, globoko posega v življenja ljudi, zaradi nerazumnih potez aktualne vlade na tem<br />
področju pa bo prizadetih na sto tisoče ljudi. Novela zakona, kot je spomnil Vrtovec, med drugim<br />
prepoveduje projektiranje in vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin v novih<br />
stanovanjskih stavbah, v strnjenih naseljih prepoveduje projektiranje in vgradnjo kurilnih naprav na<br />
tekoča in trda goriva ter onemogoča podeljevanje novih koncesij za graditev plinskega omrežja.<br />
20
N1info.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 15:23<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/v-nsi-ne-izklju...<br />
2 / 2<br />
Pokojnine bodo ta mesec precej višje: koliko več bo na računih (IZRAČUN)<br />
Slovenija 05:10 3<br />
V luči vseh omenjenih sprememb v NSi ocenjujejo, da za njihovo uvedbo ne smeta biti odgovorna<br />
samo vlada in DZ, temveč tudi državljani Slovenije. “Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala pri<br />
obstoječemu predlogu, bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu,” je<br />
napovedal Vrtovec. Druge možnosti po njegovih ocenah ni.<br />
Poslance NSi je zmotilo tudi dejstvo, da je v noveli zakona jedrska energija omenjena samo enkrat.<br />
“To nam jasno pokaže sliko, da prioriteta vlade absolutno ni jedrska energija, ampak zlasti<br />
proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije, kar je lepo, ampak vsi vemo, da to ne bo<br />
dovolj,” je dejal Vrtovec. Po oceni NSi je treba namreč za zeleni prehod unovčiti vse nizkoogljične vire<br />
in vso že zgrajeno javno energetsko infrastrukturo. Ob tem med drugim predlagajo, da bi zemeljski<br />
plin postopoma začeli nadomeščati z obnovljivimi viri, kot je na primer biometan.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
“Nesprejemljivo je, da vlada 121.000 gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina, ki prispevajo 1,5<br />
odstotka emisij ogljikovega dioksida v Sloveniji, prepoveduje način ogrevanja in jih sili v menjavo<br />
načina ogrevanja, kar bo povezano z velikimi stroški,” poudarjajo v NSi. Opozarjajo tudi na<br />
“neverjetno dejstvo”, da te prepovedi na drugi strani ne bodo veljale za gospodarstvo, nove plinske<br />
elektrarne in kogeneracije.<br />
V NSi so kritični tudi do novega načina obračuna omrežnine, ki se obeta z začetkom julija <strong>2024</strong>. Po<br />
njihovem prepričanju bo ta izrazito neugoden za obrtnike, podjetnike, kmete in velike odjemalce. Še<br />
posebej velik šok pa bo nov način obračuna omrežnine predstavljal lastnikom malih sončnih<br />
elektrarn, ki jih je trenutno okoli 40.000, so prepričani.<br />
Kot je na današnji novinarski konferenci še zagotovil Vrtovec, bodo v NSi pri energetskem zakonu<br />
sicer “zelo tvorni”. Pripraviti nameravajo obširna dopolnila, vladi pa predlagajo, da jim ponudi roko<br />
pri izboljšanju zakona v parlamentarnem postopku.<br />
V NSi so zaradi sprememb energetskega zakona in po njihovem mnenju napačnega načina, na<br />
katerega si je EU začrtala izvedbo zelenega prehoda, danes vložili tudi zahtevo za sklic nujne seje<br />
pristojnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. “Trenutni pristop EU je izrazito aktivističen,<br />
prinaša uničenje evropske industrije in revščino za ljudi. V NSi predlagamo spremembo pristopa, ki<br />
mora temeljiti na realnih tehnologijah in inovacijah,” so med drugim pojasnili v zahtevi za sklic in<br />
dodali, da brez jedrske energije zeleni prehod v EU ne bo mogoč.<br />
21
POP TV, 24 ur - 19:01 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 02:00<br />
1 / 1<br />
Nov kmetijski minister<br />
POP TV, 03.01.<strong>2024</strong>, 24 UR, 19.01<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Kljub drugačnim pričakovanjem premier Robert Golob še ni poslal v državni zbor ime kandidata za novega ministra za<br />
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavni kandidat za položaj uradno ostaja upokojeni major, po izobrazbi pa zoo tehnik<br />
Vojko Adamič, zagotavlja premier. A očitno se s kadrovsko rošado za odstavljeno ministrico Ireno Šinko v zadnjem hipu<br />
zapleta, čas pa se izteka, saj Marjanu Šarcu, ki funkcijo opravlja začasno, mandat poteče prihodnji teden. Skrajni rok za<br />
nominacijo novega ministra se izteče jutri. Anže Božič, kje se je torej zataknilo?<br />
ANŽE BOŽIČ (novinar)<br />
Ja več kot očitno je, da si premier Golob pri izbiri naslednika Irene Šinko kupuje čas in z odločitvijo o novem kandidatu<br />
čaka vse do zadnjega skrajnega roka. In v čem je težava? Neuradno kandidaturo upokojenega vojaka Vojka Adamiča<br />
med poslanci Gibanja Svobode uživa bolj malo podpore. Že res, da gre za bodočega najverjetnejšega člana Golobove<br />
ministrske ekipe, ki si jih premier načeloma izbira sam, toda generalna ocena kandidatove interne predstavitve pred<br />
stranko je bila menda slaba. Nekateri ožji člani Golobove ekipe in pa predvsem poslanci pa, kot smo izvedeli, zelo<br />
razočarani. No in prav ti glasovi o kandidatih za ministra na koncu v državnem zboru tudi odločajo. Vojko Adamič se je<br />
danes zavil v molk, načeloma pa je pripravljen na parlamentarno proceduro. Toda po naših neuradnih informacijah je v<br />
zadnjem hipu v igri še eno ime. Kdo, v Gibanju Svoboda ne razkrivajo, saj da kandidat še ni podal dokončnega soglasja h<br />
kandidaturi. Tudi opozicija je sicer dokaj sarkastična do Adamičevih strokovnih kompetenc za vodenje kmetijskega<br />
ministrstva. No tako pa je Robert Golob v pogovoru za našo sestrsko televizijo odgovoril na vprašanje, ali preprosto nihče<br />
več noče v njegovo vlado, saj da bi ta lahko bila kratkega daha.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik Vlade Republike Slovenije)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kandidat ostaja vedno isti, je pa res, da je imel gospod Vojko Adamič določene obveznosti, bil je tudi odsoten in imela<br />
sva dogovor, da počakava, da se vrne v Slovenijo in da potem nadaljujemo s tem procesom. V teh dneh se bo zadeva<br />
odvila. Verjamem, da bomo ostali pri njemu kot kandidatu. Je pa dokler stvar ni vložena, še vse možno.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Jaz ga ne poznam tega gospoda, res ne vem, mogoče,...ne vem, menda ga bo predsednik vlade pač imenoval. Bi pa rad<br />
najprej poslušal njegovo zaslišanje v državnem zboru, potem bom lahko povedal kakšna so lahko pričakovanja. Kot vem<br />
ima izkušnje s kmetijstvom ima, mislim, da ima čredo ovac, tako da bomo videli kaj lahko od vsega tega pričakujemo.<br />
22
Kmečki glas 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 20<br />
Površina: 805 cm 2 1 / 3<br />
Površina: 805 cm 2 23<br />
Regijsko ocenjevanje potic z razstavo<br />
Šentjernejski praznik kulture in potic<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Slavko Mirtič<br />
■<br />
Društvo kmetic Šentjernej je v sodelovanju<br />
s<br />
Kmetijsko gozdarskim zavodom<br />
Novo<br />
mesto in Zvezo kmetic<br />
Slovenije decembra lani pripravilo osmo regijsko<br />
ocenjevanje z<br />
razstavo potic. Odziv je<br />
bil rekorden, saj so ocenili kar 79 potic, nekaj<br />
jih je prispelo kar po pošti, tako rekoč<br />
iz vse Slovenije.<br />
Na rojstni dan največjega<br />
slovenskega pesnika<br />
Franceta Prešerna je bila v prepolni<br />
šentjernejski hiši kulture, Kulturnem centru<br />
Primoža Trubarja, slavnostna podelitev priznanj<br />
z bogatim kulturnim programom. Tako<br />
so vseslovenski ’Ta veseli dan kulture’ z izbranim<br />
programom popestrili Mešani pevski<br />
zbor Vlaste Tavčar Šentjernej, otroci Vrtca<br />
Čebelica Šentjernej, citrarka Tanja Zalokar<br />
ter harmonikarja Vid Verbič in Anže Vodopivec.<br />
Prireditev se je začela s slovensko himno<br />
Zdravljico in slovesno postavitvijo treh<br />
najbolj zlatih potic na piedestal.<br />
»Hvaležna in ponosna<br />
sem, da nam je znova<br />
uspelo pripraviti bogato in raznovrstno<br />
razstavo z vašo pomočjo, dragi sodelujoči!<br />
Vzeti si čas, najti recept, zamesiti testo in potico<br />
dati na ocenjevanje, ni mačji kašelj, tu<br />
velja predvsem pogum. Zato še toliko bolj cenimo<br />
trud vseh posameznic in posameznikov<br />
kot tudi sodelujočih iz vrtca Šentjernej in<br />
oskrbovancev Doma<br />
starejših občanov Trebnje,«<br />
je v nagovoru dejala predsednica društva<br />
Danijela Pavlič in se spomnila začetkov<br />
ocenjevanja: »Tu ne moremo mimo Tanje<br />
Strniša, takratne državne sekretarke na Ministrstvu<br />
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,<br />
ki je podprla idejo moje predhodnice Mihaele<br />
Blatnik, da predstavimo potico na drugačen<br />
način in da se tradicija peke potice preda<br />
tudi mlajšim rodovom.« Predsednica je z<br />
velikim ponosom poudarila, da so tudi tokrat<br />
potico pekle vse generacije.<br />
»Zmaga - kaj pomeni? Sta to volja in pogum,<br />
da prineseš potico na ocenjevanje, ali<br />
je zmaga le osvojeno zlato priznanje? Ko ta<br />
ko hitimo iz dneva v dan, ko nas bombardi<br />
rajo z vsemi mogočimi reklamami<br />
-<br />
še več,<br />
še boljše, še višje .... je še kako pomembno,<br />
'da se že vzgojiteljice pogovarjajo z otroki o<br />
tem, da ni pomembna le zmaga. Morda se<br />
sliši zelo izrabljeno, toda včasih<br />
je dovolj le<br />
sodelovati in ne le zmagovati, se prepustiti<br />
toku 'in si reči zmorem, trudim se, pa čeprav<br />
ne bom prva, prvi ... Tako lahko začutimo tisto<br />
pristno otroško navdušenje in veselje ob<br />
peki, kot so ga naši otroci iz vrtca ...« je navdušeno<br />
pripovedovala predsednica.<br />
Prvi koraki so bili morda okorni, toda z<br />
vnetostjo članic in s podporo Elizabete Verščaj,<br />
cenjene upokojene učiteljice novomeške<br />
gostinske šole, je bilo to mnogo<br />
lažje. Tildi<br />
osmo ocenjevanje z dvema komisijama je potekalo<br />
pod njenim vodstvom, v njej pa so sodelovali<br />
še Anica Pajer, Valerija Poreber, Marinka<br />
Bobnar, Cvetka Lavrič in kuhar z dolgoletno<br />
prakso in izkušnjami Janez Turk, ki je v<br />
imenu komisije podal strokovno oceno in nekaj<br />
priporočil za peko potice. Komisija je podelila<br />
31 zlatih priznanj, od teh so kar tri potice<br />
osvojile vseh 40 točk, 40 srebrnih in 6 bronastih.<br />
Veliko pohval za ohranjanje tradicije,<br />
odgovornost članic in nenazadnje sami razstavi<br />
potic, so v nagovorih dodali slavnostna govornica<br />
poslanka Državnega zbora RS dr. Vida<br />
Čadonič Špelič, Tatjana Kmetič Škof iz novomeškega<br />
kmetijsko gozdarskega zavoda, dolgoletna<br />
predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena<br />
Ule in domači župan Jože Simončič.<br />
Kot češnja na torti je sledila licitacija treh<br />
‘naj zlatih potic’, tistih z vsemi osvojenimi točkami.<br />
Jožica Premru je spekla orehovo potico<br />
brez .glutena in laktoze, Tanja Luzar pehtranovo<br />
potico (obe članici Društva kmetic<br />
Šentjernej), Marica Zupančič iz<br />
Društva<br />
kmečkih žena Suha krajina - Žužemberk pa<br />
orehovoi potico. Za letošnji rekordni izkupiček<br />
licitacije, ki so ga namenili delu domačega<br />
drušfva kmetic, je poskrbel Alojz Škrbina<br />
iz Turistične kmetije Škrbina. Škrbina se je v<br />
licitaciji dolgo potegoval za orehovo potico<br />
Marice Zupančič z domačim županom Jožetom<br />
Simončičem in zmagal z zadnjo ponujeno<br />
ceno 160 evrov.
Kmečki glas 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 20<br />
Površina: 805 cm 2 2 / 3<br />
Enaintrideset prejemnic zlatega priznanja, med njimi tudi Gorjanski škrati iz vrtca Čebelica, s podeljevalci priznanj<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tri »naj potice« ocenjevanja potic v Šentjerneju<br />
Orehovo potico brez glutena in laktoze Jožice Premru je na licitaciji kupila predsednica Zveze<br />
kmetic Slovenije Irena Ule (v sredini).<br />
Površina: 805 cm 2 24
Kmečki glas 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 20<br />
Površina: 805 cm 2 3 / 3<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 805 cm 2 Alojz Škrbina vsa leta podpira delo društva, na tokratni licitaciji pa je za orehovo potico Marice<br />
Zupančič ponudil največ in požel glasen aplavz.<br />
25
POP TV, 24 ur zvečer - 22:06 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 16:00<br />
1 / 6<br />
Jernej Vrtovec in Tina Seršen o prihodnosti<br />
ogrevanja<br />
POP TV, 3. 1. <strong>2024</strong>, 24 UR ZVEČER, 22:06<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Nesprejemljivo je, da vlada 121.000 gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina, ki prispevajo<br />
1,5 %, emisij ogljikovega dioksida v Sloveniji prepoveduje način ogrevanjavanja in jih sili v<br />
menjavo načina ogrevanja, kar bo povezano z velikimi stroški. Tudi zato nasprotujemo načrtu<br />
Golobove vlade, ki v prenovljenem energetskem zakonu prepoveduje ogrevanje na zemeljski<br />
plin ter na trda in tekoča goriva. Miselnost, da se bomo vsi lahko ogrevali le na električno<br />
energijo, je iluzija. Teh kapacitet v Sloveniji zaenkrat nimamo, hkrati pa je tak prehod izjemno<br />
drag. Če vlada pri energetskem zakonu ne bo imela posluha za zdrav razum, je razmislek o<br />
referendumu na to temo zagotovo na mestu. To je danes vladi na tiskovni konferenci Nove<br />
Slovenije sporočil poslanec Jernej Vrtovec, ki je naš gost. Zakaj rožljajo z referendumom? Kako<br />
na to gledajo na Ministrstvu za energetiko ter kako odgovarjajo na očitke, da zeleni prehod<br />
prinaša uničenje Evropske industrije in revščino pa z državno sekretarko na ministrstvu za<br />
okolje, podnebje in energijo Tino Sršen, pristojno za področje energetike. Dober večer obema.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Dober večer.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Dober večer.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Gospod Vrtovec, najprej, zakaj je za vas sporno, da vlada v svojem predlogu prenovljenega<br />
energetskega zakona prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin ter na trda in tekoča goriva?<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Glejte, najprej glede plina - imamo zelo dobro omrežje, preskrbo s plinom. Videli smo, da recimo<br />
nekaj manj kot 2 % emisij, ne, jih proizvedemo s plinom. Tukaj ni nobenih razlogov. Tudi<br />
121.000 odjemalcev, ne, jih imamo v Sloveniji gospodinjstev in na drugi strani, kar se pa drv tiče,<br />
ne, popolnoma neumnost je, Slovenija je tretja najbolj gozdnata država, več kot 400.000 je<br />
lastnikov gozdov in te mislim lastnikom, ne, vlada želi prepovedati vgradnjo naprav, novih kurišč<br />
itd. Ne samo pri drvih, ne samo v nove stavbe, nova stanovanja, ampak tudi na splošno. Se<br />
pravi tudi ob sami zamenjavi. Takšna je dikcija v 6. Členu, v 6. odstavku 22. člena zakona. Torej<br />
gre za popolnoma nelogične poteze, ki bodo mnogo ljudi porinile v revščino, ne, kajti nimajo vsi<br />
dovolj denarja, da bodo dali več kot 10, 15.000 EUR za toplotne črpalke in seveda bili<br />
spodbujani k temu, da imajo sončne celice na lastnih strehah, ne. Torej gre za to, da in rožljamo<br />
z referendumom ravno zato, ker ne želimo, da ljudje živijo v revščini, ampak da živijo v blaginji.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Kaj pravite na te očitke? Da to, da je neumno, da to ljudem prepovedujete glede na situacijo, ki<br />
je v Sloveniji?<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Prvo, kar je, me žalosti, da je razprava o tem, zakaj se je potrebno v naslednjih 25 letih razogljičt<br />
sploh stvar nabiranja političnih točk. Jaz mislim da je to znanstveno in strokovno vprašanje vseh<br />
nas, celotne družbe in tukaj ni stvar ene ali druge politične stranke, ki bo rekla da se<br />
razogljičenja ne smemo iti. Drugo, kar se tiče pa teh očitkov draginje, naj povem, da mi vsako<br />
26
POP TV, 24 ur zvečer - 22:06 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 16:00<br />
2 / 6<br />
leto samo zato, da kupimo naftne derivate in zemeljski plin plačamo več kot 3 milijarde evrov.<br />
Vsako leto. In to je samo za nakup goriva, kje je šele vsa infrastruktura, plinska, naftna, ki jo<br />
uporabljamo. Saj bencinski servisi se niso zgradili zastonj, ne. Tako da dejstvo je, da mi želimo<br />
pomagati ljudje da pridejo do točke, kjer bojo, bomo samostojni. Torej mi, kot država da bomo<br />
samostojni, da bomo poskrbeli za svojo lastno prihodnost, za svoje lastne ljudi, ki bodo s tem<br />
tudi enostavno boljše živeli. Mi smo popolnoma uvozno odvisni od teh naftnih derivatov in tudi<br />
zavajanje je to, kar gospod Vrtovec pravi, da bomo prepovedali ogrevanje na lesno biomaso. To<br />
sploh ni res. V zakonu rečemo, da v strnjenih naseljih ne bomo dovolili uporabe lesne biomase v<br />
individualnih kuriščih. To rečemo ker je problem v strnjenih naseljih seveda kvaliteta zraka. Še<br />
vedno pa bo država spodbujala naprej. Tako kot danes tudi dela, spodbujamo daljinska<br />
ogrevanja na lesno biomaso, spodbujamo individualna kurišča izven strnjenih naselij, ki so na<br />
nove, dobre, kvalitetne lesne biomasne kotle in vse to ostaja. Vse to bomo tudi še naprej<br />
spodbujali, ker lesna biomasa je naše naravno bogastvo.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
So vaši očitki torej iz trte izviti, gospod Vrtovec?<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Ne, ampak kot kaže ne vem kdo da pripravlja zakon, ker kot kaže ga tudi državna sekretarka je<br />
slabo prebrala, ne, ampak...<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Tukaj ga imava, lahko ga prebereva.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
na koncu 22. člena jasno piše, ni dikcije, ne, ni navedeno, kaj je to strjeno naselje. Pa naj mi zdaj<br />
državna sekretarka pove kaj je strnjeno naselje. Piše da dikcijo o tem kaj strnjeno naselje je in<br />
kaj ni določi minister, ne.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ne.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
In to je popolnoma nesprejemljivo. Kar se tiče pa prizadevanj, lejte, tisti, ki so lastniki gozdov, ne,<br />
saj oni imajo svoja lastna gozdova, svojo lastna drva in jih sekajo, hvala bogu, ne da se ne<br />
zarašča in potem seveda s temi drvi si potem kurijo, ne. In popolnoma nesprejemljivo je, da ti isti<br />
ljudje govorim, 400.000 je lastnikov gozdov, jih bo vlada s tem zakonom prisilila, da kupijo<br />
toplotne črpalke. Še nekaj, še nekaj, ljudje ljudje se ne stoletja, tisočletja ogrevajo na drva, ne.<br />
Tudi ogljični odtis lesa, ki segnije v gozdu ne, je tudi, tudi obstaja. Pri plinu pa govorimo o manj<br />
kot dveh odstotkih ogljičnega odtisa. Torej tukaj nihče ne zavaja, gre samo zato, da ima nekdo<br />
neko, nek interes ne, na kakšen način ne priti do...<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Kakšen interes?<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Interes o tem, na kakšen način se pravi proizvajati toploto skozi samo električno energijo, se<br />
pravi se ogrevati samo skozi električno energijo in seveda potemtakem imamo tukaj toplotne<br />
črpalke in spodbujanje, ne, vi imate lahko toplotno črpalko, zaradi tega, da ne boste plačevali<br />
tako drage elektrike, zaradi porabe toplotne črpalke, morate imeti še na strehi sončno elektrarno<br />
pri tem pa - to ni kriv vlada - imamo Agencijo za energijo, ki dviguje omrežnino, zlasti za te velike<br />
porabnike, ki pa je že imajo in so že naredili prispevek k zelenemu prehodu z nakupom e-<br />
avtomobila, sončne elektrarne, toplotne črpalke in tako dalje. O tem bo še, bomo še razglabljali v<br />
27
POP TV, 24 ur zvečer - 22:06 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 16:00<br />
3 / 6<br />
naslednjih mesecih. Torej gre za popolnoma poteze, ki so popolnoma nelogične, če želimo<br />
zasledovati blaginjo ljudi. Tisti, ki ima svoj gozd, mu pustimo, da se ogreva na drva, ne pa da mu<br />
to v bistvu prepovedujemo.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Ponovno, gre zares čiste laži. Najprej naj se odzovem nad tem kdo bo določil strnjena naselja. V<br />
zakonu jasno piše in berem "v lokalnem energetskem konceptu se določijo strnjena naselja za<br />
potrebe tega člena". Vemo, da lokalne energetske koncepte sprejemajo občine, torej občine<br />
bodo sprejele,. Bo pa res minister predpisal metodologijo, kar naj pri tem upoštevajo. Torej<br />
recimo gostoto toplotnega objema, število prebivalcev na nekem območju, take stvari.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Torej imam prav, minister bo.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kar se torej zemeljskega plina, kar se tiče... Ne, strnjeno naselje bo sprejela občina. Kar se tiče<br />
zemeljskega plina, ponovno poudarjam, mi zemeljski plin stoprocentno uvozimo in ga zelo, zelo<br />
drago plačamo. Kar se tiče obstoječih uporabnikov zemeljskega plina, torej obstoječih<br />
zemeljskih koncesij in kar 40 od 88 gre čez leto 2040. Torej govorimo o obdobju naslednjih 25<br />
let. Te obstoječe koncesije se predlog zakona sploh ne dotika. Ničesar zvezi s temi koncesijami<br />
zakon ne ureja. Kar pa zakon reče je: "nove kotle" in čestitam tukaj bivšemu ministru Vrtovcu ki<br />
je, ko je bil on minister, je namreč sprejel prepoved gradnje kotlov na kurilno olje. Hkrati je tudi<br />
sprejel zakon, ki narekuje, da mora biti vse nove zgradbe skoraj ničenergijske, kar pomeni, da<br />
ne morejo uporabljati sploh fosilnih virov in mi samo nadaljujemo to pot. Tako da me veseli, da je<br />
takrat, ko je bil minister zmogel ta pogum, ki ga danes očitno ne zmore prepoznati. Ker zemeljski<br />
plin ima namreč le malo manj emisij kot kurilno olje, tako da govorimo o de facto enakih fosilnih,<br />
vplivu na segrevanje ozračja. In kar se tiče zakona, kaj reče "novih kotlov v novogradnjah<br />
enostanovanjskih in dvostanovanjskih, ki morajo biti tak in tak po zakonu ki je že par let veljavat<br />
praktično ničenergijske stavbe ni dovoljeno vgraditi", hkrati novih koncesij plinskih ni dovoljeno<br />
podeljevati, ker jih res ne rabimo, ker jih ni nobenega smisla, da jih razvijamo in podpiramo. To<br />
je, poudarjam, popolnoma uvozno odvisni smo od izjemno volatilnih globalnih trgov. Danes<br />
imamo na voljo tehnologije, ki so cenovno dostopne in uporabne za ogrevanje. Govorimo za<br />
ogrevanje nekih naselij, ki so boljše in bolj smiselne in ne bodo nasedle investicije čez naslednjih<br />
5, 10 let, ne. Kar se tiče pa obstoječih plinskih koncesij, pa rečemo, ko se iztečejo in to je v<br />
naslednjih 25 letih se bo iztekale, ne, pa razmislite, ali imate alternative. Če jih nimate, lahko še<br />
vedno podaljšate. Če imate gor enega, recimo eno manjšo pekarno, če imate gor določeno<br />
število ljudi, če priključujete nek obnovljiv plin, vse to zakon dovoljuje, tako da res ne vidim<br />
potrebe po referendumu, ker to bi bilo pa res potrata javnega denarja. Ker enostavno je,<br />
nadaljujejo se neke politike zelenega prehoda. So postopne, so podprte s strani subvencij in<br />
gredo res na dolgi rok, gradijo na neki samostojnosti in neodvisnosti in zaščiti ljudi.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Kaj pravite na to in v katerem primeru referendum, gospod Vrtovec?<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Glejte, zdaj je bilo navrženih kar nekaj očitkov, ki popolnoma ne držijo. Saj v zakonu res je<br />
zapisano, ne, podeljevanje koncesij, pa 25 let pa tako naprej, ne. Nekatere so tako ročne. V<br />
Mariboru recimo poteče koncesija leta 2027, ne. Pa me prav zanima, kako se bo morala - hvala<br />
bogu nova vlada, ne, s tem soočiti, če bo ta zakon sprejet. Verjetno da bo takoj en prvih ukrepov<br />
bil, da bo ta zakon...<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Imajo možnost da podaljšajo.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
28
POP TV, 24 ur zvečer - 22:06 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 16:00<br />
4 / 6<br />
Da bo ta zakon seveda že takrat padel, če naprej, na referendumu. Drugič, kar se tiče prepoved<br />
vgrajevanja kotlov za nafto, ne, to je bil velik doprinos k temu. Bi pa državno sekretarko nekaj<br />
opomnil, ne. Geopolitične in geostrateške razmere so v zadnjih treh letih blazno, silovito<br />
spremenile, odprla so se nova vojna žarišča. Naši neposredni.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Jaz upam, da se strinjava, da je treba stran od zemeljskega plina.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Prosim, če lahko...<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Ne k...<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Lahko govorim, ne? Jaz sem vam dopustil. odprla so se nova vojna žarišča in na primer zeleni<br />
dogovor na takšen način, kot se ga gre Evropa sedaj, ki mimogrede proizvede nekaj manj kot 8<br />
% CO2 izpustov na svetovni ravni, samo Indija in Kitajska šestkrat več, ne, se pravi na takšen<br />
način ta zeleni dogovor ne more biti izpeljan. Zaradi tega...<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Samo verjetno pa se strinjate, da je ta samooskrba energetska pomembna Sloveniji?<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Absolutno je pomembna, ampak z različnimi sistemi. Ne samo kot telički z glavo skozi, ne gremo<br />
v samo ogrevanje na elektriko in samo to je možno, kar obstaja. Na drugi strani v tem<br />
energetskem zakonu je samo v parih stavkih omenjena jedrska tehnologija. Tudi jedrska<br />
tehnologija kot vir pridobivanja toplote za ogrevanje in tako dalje. To mene žalosti, kajti imamo<br />
tukaj nove tehnologije, nove razsežnosti za proizvodnjo, tudi toplote skozi nove tehnologije,<br />
jedrske tehnologije. Torej tukaj pa samo v dveh stavkih omenjena jedrska tehnologija. Torej<br />
koraki, ki so se, za katere se je vlada odločila, ne, so popolnoma napačni. Slovenija je vložila v<br />
to plinsko omrežje - migrede ni samo problem plina, kot ga poznamo, lahko bi bil to biommetan<br />
itd. Se pravi v to plinsko omrežje je Slovenija vložila milijarde evrov in to je eno zelo dobro<br />
plinsko omrežje, razvejeno. Naj povem, zdaj se bo gradila če jaz prav vem tudi nova, nov<br />
plinovod, ne iz Vipavske doline proti Krasu. Ja, zakaj pa, ne, če je to nekaj tako hudo narobe?<br />
Torej poleg plina, kar sem že omenil, pa res žalosti in ljudje nas kličejo, lastniki gozdov, tisti, ki<br />
se ogreva na drva, na kakšen način in kdo jim bo pomagal kupiti toplotno črpalko. Pa še ena<br />
stvar, ne, pomembna: ta trenutek, če me spomin ne vara, ne na primer Eko sklad ne ne daje<br />
finančnih sredstev za zamenjavo plinskih kotlov za zamenjavo drugačnega načina ogrevanja,<br />
toplotne črpalke, ne. Se pravi celoten sistem je treba začet drugje. Pa tudi če, ali zdrži naš<br />
sistem, energetski sistem, da ima vsaka hiša sončno elektrarno, da ima vsaka hiša, ne samo<br />
nova, tudi stare hiše, toplotno črpalko itd. Torej način, ki ga je začrtala vlada bo izjemno drag in<br />
mi, če gremo na referendum, gremo izključno zaradi tega.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Gospa državna sekretarka.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Poudarjam, vsako leto do 3 milijarde evrov plačamo samo za gorivo, kaj šele za vso plinsko in<br />
naftno infrastrukturo, ki jo uporabljamo v ta namen in se noben ne sprašuje, ali je...<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Ljudem za drva ne plačate nič.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
29
POP TV, 24 ur zvečer - 22:06 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 16:00<br />
5 / 6<br />
Lahko dovolite zdaj tudi meni?<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Ljudem za drva ne plačate nič.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Ne govoriva o drvih, govoriva o zemeljskem plinu.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
No, pa tudi drva.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ravno ste rekli, da se je treba zemeljskemu plinu, ne, se ne smemo odpovedati zemeljskemu<br />
plinu in da ga moramo širiti in poglabljati njegovo rabo, kar je res neumnost in nas vodi stran od<br />
cilja, ki ga moramo zasledovati, ampak in ljudi bo pahnilo to v revščino, ne. Zaradi tega, ker bo<br />
zemeljski plin vedno dražji, potrebno bo kupovati kupone in te stvari in zdaj je treba ljudem<br />
povedati, spremeniti je treba naš način življenja. Država vam daje na voljo to in to in to,<br />
uporabite ta orodja, hkrati pa ozavestite, koliko ste uvozno odvisni in koliko vi plačujete za to, da<br />
uporabljate določene vrste goriv. Bi pa se sam še odzvala na očitek o jedrski - ko je bil gospod<br />
Vrtovec minister, je dal v javno obravnavo zakon o energetski politiki, ki je imel identično<br />
definicijo nizkoogljičnih virov kot je, ki je bila popolnoma nespremenjena v tistem delu, ko smo<br />
tudi mi dali prenovljen zakon v ponovno javno obravnavo. In očitno pod njegovo vlado nobenega<br />
ni zmotilo dejstvo, da energetski zakon obravnava jedrsko v okviru definicije nizkoogljičnih virov.<br />
To je postal očitno problem šele pod to vlado. Mi smo seveda zdaj sledili temu, kot sem že<br />
pojasnila enkrat prav na tej oddaji, mi smo spremenili definicijo nizkoogljičnega vira, ki je bila prej<br />
vezana na misije in smo eksplicitno navedli jedrsko, odvečno toploto, vodik in sintetične pline in<br />
to zdaj uporabljamo kot enoten termin skozi celoten zakon. Jedrska je vključena tako v<br />
infrastrukturo, kot med naloge, kot prioritete, kot načela. Povsod je. Kar se tiče pa samega<br />
objekta, je pa velja povedati, da si zasluži svoj zakon. Tako kot si ga je drugi tir, tako kot si ga<br />
TEŠ 6, kot si ga vsi veliki infrastrukturni projekti v Sloveniji so si zasluži svoj zakon in<br />
nesistemski zakon, ki tega ne urejajo.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Drži. Tisti zakon ki smo ga mi, oziroma sama javna obravnava, ki smo jo mi vodili absolutno je<br />
bila zelo velik doprinos k temu, da lahko danes in ljudje in vsi normalneje živijo, ne. Medtem ko<br />
pa ta zakon ni nadaljevanje vsega tistega kar smo takrat naredili, ampak je v njem en kup<br />
neumnosti.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
V tem delu je popolnoma isti.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Ki potrebujemo, ki potrebujejo amandmaje. Sicer je prav, da damo ljudem v odločanje, ali res<br />
želijo imeti svoje lastne gozdove, pa jih ne smejo v bistvu se s temi drvi kuriti.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Saj lesne biomase ne omejujemo.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Ja, pa jo.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Samo v strnjenih naseljih kjer je problem kakovost zraka.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
30
POP TV, 24 ur zvečer - 22:06 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 16:00<br />
6 / 6<br />
Pa še sami ne veste, kaj je strnjeno naselje. Torej...<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Ker boga občina definirala glede na določenih merilih, ki ga jih v zakonu urejamo...<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Minister, ja.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
In ravno pred tem sem jih prebrala.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Ki jih minister potem predpiše.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Ampak zdaj to, vidim da...<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Metodologijo predpiše, ne predpiše...<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Metodologija je zelo bistvenega pomena, ne, da lahko potem določiš kaj je strnjeno naselje in kaj<br />
ni.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Ja seveda, saj neko orodje moraš imeti ko to določaš.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ja, saj, ampak kakšna bo ta metodologija pa v bistvu ni eksplicitno zapisano. Po vsej verjetnosti<br />
takšna, da bo ljudi dodatno udarila po prstih.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Pomembno je, država danes in bo še spodbujala danes spodbuja in bo še spodbujala rabo lesne<br />
biomase na način, ki ne škoduje zdravju.<br />
UROŠ SLAK (voditelj)<br />
Glede na tole razpravo vidim da bomo na to temo še sedeli. Najlepša hvala, da sta bila naša<br />
gosta.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Hvala tudi vam.<br />
TINA SRŠEN (državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo)<br />
Hvala.<br />
31
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:07 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 1<br />
Sklic nujne seje<br />
RADIO OGNJIŠČE, 03. 01. <strong>2024</strong>, UTRIP DNEVA, 15:07<br />
MARJAN BUNIČ (voditelj)<br />
Poslanska skupina NSi zahteva sklic nujne seje parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor na temo<br />
izvedbe zelenega prehoda, kakršnega si je začrtala Evropska unija. Po oceni poslanca Jerneja Vrtovca trenutni pristop ni<br />
pravi, saj je izrazito aktivističen, prinaša uničenje evropske industrije in revščino za ljudi. V NSi zato predlagajo<br />
spremembo, ki mora temeljiti na realnih tehnologijah in inovacijah. Petra Stopar.<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
Spomnimo, cilj evropskega zelenega dogovora je po navedbah Evropske komisije doseči podnebno nevtralnost Evrope<br />
do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo, zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati<br />
onesnaževanje. Prehod naj bi bil pravičen in vključujoč za vse. Trenuten pristop po besedah Vrtovca vodi v uničenje<br />
industrije na eni strani in v revščino na drugi. V primeru Slovenije so poslanci NSi konkretno zelo kritični do predloga<br />
novele energetskega zakona, ki ga je vlada poslala v državni zbor.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
V Novi Sloveniji ocenjujemo, da glede na to, kaj govori ta zakon, kako globoko posega v življenje ljudi, kjer se<br />
prepoveduje ogrevanje na drva, vgradnja novih plinskih naprav, kjer se prepoveduje vrsto drugih stvari. V Novi Sloveniji<br />
ocenjujemo, da za takšen poseg ne sme biti odgovoren samo državni zbor in vlada, ampak da za takšen poseg bi morali<br />
odgovarjati tudi državljanke in državljani.<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Zato bodo slednjim, če ne drugega, v NSi dali ponudbo, da o tej zadevi odločajo tudi na referendumu, če bo vlada<br />
vztrajala pri obstoječem zakonu. V zvezi z njim Vrtovec še ugotavlja, da od 1. julija letos predlog prepoveduje<br />
projektiranje novih stavb na kotle s plinom ali z nafto in tudi na drva. Medtem ko imamo v Sloveniji zelo dobro razvejano<br />
plinsko omrežje, s plinom se ogreva več kot 100 tisoč ljudi, dodaja.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Ta isti plin naredi v Sloveniji manj kot 2 odstotkov CO2 izpustov. Torej zakaj trmarimo v neko zgodbo, ki dejansko ne pije<br />
vode?<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
Novela zakona po njegovih besedah praktično onemogoča tudi podeljevanje novih koncesij za graditev plinskega<br />
omrežja. Vrtovec je pri tem navedel primer Maribora, kjer je konec koncesijskega obdobja za distribucijo plina že leta<br />
2027.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Sedaj pa pojdimo v Maribor, v samo mesto, kjer imajo zelo dobro distribucijo zemeljskega plina in povejmo ljudem, da<br />
bodo vsi mogli imeti toplotne črpalke, kajti tudi na drva se ne bo moglo kurit. Vsi bodo morali imet toplotne črpalke, ki<br />
stanejo med 10 pa 20 tisoč evri.<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
Po opozorilih NSi je treba za zeleni prehod unovčiti vse nizkoogljične vire in vso že zgrajeno javno energetsko<br />
infrastrukturo. Sem po njihovem poleg obnovljivih virov spada tudi jedrska energija. Ob tem predlagajo, da bi zemeljski<br />
plin postopoma začeli nadomeščati z obnovljivimi viri, kot je na primer biometan.<br />
32
Domovina.je 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/se-nam-obeta-referendum-gl...<br />
1 / 6<br />
Se nam obeta referendum glede<br />
prepovedi ogrevanja na plin in drva?<br />
Peter Merše<br />
3. 1. <strong>2024</strong> ob 14:37 0 komentarjev<br />
Slovenija<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: depositphotos.com<br />
POSLUŠAJ ČLANEK<br />
Zeleni prehod je ena bolj perečih tem za celotno Evropsko skupnost, vsaj kar<br />
se tiče političnih odločevalcev. Ljudi medtem bistveno bolj skrbi vojna v<br />
Ukrajini, migracije in naraščajoče cene življenjskih stroškov.<br />
Na to je danes opozorila tudi Nova Slovenija, ki napoveduje referendum, če<br />
vlada iz predloga novele energetskega zakona ne umakne najbolj spornih<br />
določb – prepovedi kurjenja plina in drv kot primarnega vira ogrevanja v<br />
strnjenih naseljih. V luči evropskih volitev pa napovedujejo tudi revizijo<br />
aktualnega pristopa zelenega prehoda.<br />
33
Domovina.je 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/se-nam-obeta-referendum-gl...<br />
2 / 6<br />
V Evropski ljudski stranki, ki je bila v preteklosti skupaj s socialisti, liberalci in zelenimi<br />
ena ključnih promotork zelenega prehoda, je že zaznati prve premike stran od<br />
nepremišljenega drvenja v zeleni prehod. Tako so že pomagali zavrniti nekatere<br />
najbolj sporne direktive, denimo o škropljenju, a mnogi se bojijo, da so Evropske<br />
volitve preblizu, narejenega pa premalo, da bi volivcem vzbudili zaupanje, da v zeleni<br />
prehod ne želijo več riniti z glavo skozi zid.<br />
V imenu zelenega prehoda v uvozno odvisnost<br />
Evropa je namreč odgovorna zgolj za 7 odstotkov svetovnih emisij, izpuste pa je v<br />
primerjavi z letom 1990 že zmanjšala za tretjino. Tudi, če jih povsem izniči, pa se to<br />
ne bo poznalo na svetovnem podnebju, saj jih azijske države povečujejo bistveno<br />
hitreje. Se pa bo bistveno poznalo na življenjih Evropejcev ter konkurenčnosti<br />
evropskega gospodarstva, opozarja Jernej Vrtovec (NSi), in dodaja, da je zeleni<br />
prehod ki ga je kot minister pa lastnih besedah tudi sam podpiral, potreben resne<br />
revizije.<br />
Lani smo v Kidričevem tako ustavili proizvodnjo primarnega aluminija. Namesto<br />
slovenskega aluminija avtomobilska industrija zdaj kupuje kitajskega s šestkrat<br />
večjim ogljičnim odtisom, opozarja Vrtovec, na tak način pa postajamo uvozno vse<br />
bolj odvisni. » Še posebej pri strateških komponentah bi morali biti toliko pametni, da<br />
bi poskrbeli za manjšo uvozno odvisnost.«<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Prepoved kurjenja na plin<br />
Še bolj radikalno pa skuša slovenska vlada udariti po Slovencih. S 1.7.<strong>2024</strong> bo<br />
namreč prepovedano projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski ali utekočinjen<br />
naftni plin ter drva ter podeljevanje novih koncesij za distribucijo plina, podaljševanje<br />
obstoječih pa bo močno oteženo, saj skuša vlada odpraviti ogrevanje na plin in drva.<br />
A Slovenija ima »dobro razvejano plinsko omrežje, prek katerega se ogreva več kot<br />
100.000 ljudi v Sloveniji. Distribucija plina v Sloveniji je učinkovita in kakovostna,<br />
ustvari pa manj kot 2 % CO2 v Sloveniji.« Prvi bi se na udaru utegnil znajti Maribor,<br />
kjer distributerju koncesija poteče že leta 2027, torej čez tri leta, opozarja Vrtovec.<br />
»Za zeleni prehod je potrebno uporabiti vse nizkoogljične vire in vso že zgrajeno<br />
javno infrastrukturo. Nesmiselno je danes že zgrajeno infrastrukturo ukinjati, da bomo<br />
v že preobremenjeno električno omrežje vlagali enormna sredstva.«<br />
34
Domovina.je 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/se-nam-obeta-referendum-gl...<br />
3 / 6<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
vir: NSi<br />
Ljudje ne bodo smeli kuriti plina, lahko pa se bodo ogrevali na<br />
elektriko iz plinske elektrarne<br />
Ob tem opozori še na en nesmisel. Medtem, ko se prebivalstvo s plinom več ne bo<br />
smelo ogrevati, pa se bodo še vedno lahko gradile plinske elektrarne. Sami torej<br />
plina ne boste smeli kuriti, čeprav za to imate infrastrukturo, lahko pa se boste<br />
ogrevali na elektriko, ustvarjeno s kurjenjem plina v plinski elektrarni.<br />
Družini, ki ima gozd, bomo prepovedali, da se ogreva s tem<br />
gozdom<br />
Še bistveno bolj bo predlog udaril ljudi, predvsem na podeželju, ki se primarno<br />
ogrevajo na drva. Slovenija ima 409.000 lastnikov gozdov in 450.000 registriranih<br />
malih kurilnih naprav, po nekaterih ocenah pa še približno 150.000 neregistriranih.<br />
Tudi vsi ti bodo morali, ko njihovim kurilnim napravam poteče življenjska doba,<br />
ogrevanje spremeniti na elektriko, najverjetneje toplotno črpalko. »Družini, ki ima<br />
gozd, bomo prepovedali, da se ogreva s tem gozdom,« opozarjajo v NSi, ob tem, da<br />
je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi in se sooča tudi z zaraščanjem.<br />
Kot ugotavljajo, vlada ustvarja odlične pogoje za preprodajalce električne energije iz<br />
sonca, na račun hudih podražitev za prebivalstvo. Zato napovedujejo, da bodo v<br />
primeru sprejetja zakona, takšnega kakršen je, ljudi pozvali, da se na njem izrečejo<br />
35
Domovina.je 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/se-nam-obeta-referendum-gl...<br />
4 / 6<br />
na referendumu. Do takrat sicer nameravajo tvorno sodelovati z vlado pri<br />
preoblikovanju zakona z obsežnimi amandmaji, s katerimi bi črtali sporne omejevalne<br />
člene, ter vzpodbudili uporabo jedrske energije.<br />
Slednja je namreč po njihovem mnenju za doseganje zelenega prehoda ključna<br />
Vrtovec: »Zeleni prehod na zunaj zelen, znotraj rdeč«<br />
V luči evropskih volitev tako opozarjajo: »Evropska unija lahko izvede zeleni prehod,<br />
če zagotovi dovolj čiste električne energije. Brez jedrske energije zeleni prehod ni<br />
mogoče. […] Trenutno pristop k zelenemu dogovoru je izrazito aktivističen, ideološki,<br />
navzven zelen, znotraj rdeč in prinaša uničenje evropskega gospodarstva in<br />
industrije ter več revščine za ljudi,« še opozrjajo v NSi.<br />
Temu pritrjujejo tudi evropski volivci, ki vprašanje okolja in podnebnih sprememb<br />
potiskajo vse bolj v ozadje. Eden vidnejših protagonistov aktivističnega zelenega<br />
prehoda in nekdanji podpredsednik evropske komisije Franz Timmermmans je<br />
nedavno prejel zaušnico nizozemskih volivcev, ki so pol več kot njegovi koaliciji<br />
socialistov in zelenih namenili desno-populističnim svobodnjakom Geerta Wildersa.<br />
Stran od zelenih politik pa se obračajo tudi drugod po Evropi.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Navdušenja za zeleni prehod med volivci vse manj<br />
Po podatkih evrobarometra so okolje in podnebne spremembe po pomembnosti za<br />
državljane članic EU šele na šestem mestu. Bistveno večjo pomembnost evropski<br />
volivci dajejo migracijam, mednarodnim razmeram, vojni v Ukrajini, naraščajočim<br />
življenjskim stroškom in terorizmu. Letošnjo jesen je okolje na prvo mesto postavilo le<br />
še 16 odstotkov Evropejcev, kar je 6 odstotnih točk manj kot spomladi, med Slovenci<br />
je takšnih 15 odstotkov.<br />
36
Domovina.je 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/se-nam-obeta-referendum-gl...<br />
5 / 6<br />
Vir: Eurostat<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Iz podatkov Evrostata sicer lahko razberemo, da je Evropejcem pomembno okolje in<br />
doprinos EU k njegovi zaščiti, a da gredo trenutni predlogi predaleč, saj bistveno<br />
preveč dražijo življenje in omejujejo običajne ljudi.<br />
Ljudje pa opažajo tudi nekonsistentnosti v t.i. zelenem prehodu. Evropa denimo<br />
predpisuje delež električne energije, ki mora biti pridobljen iz obnovljivih virov<br />
energije. Pri tem ni pomembno, kako je pridobljena ostala energija. Jedrske<br />
elektrarne, ki so nizko-ogljični vir, tako ne štejejo kot obnovljiv vir. Francija, ki večino<br />
energije pridobi iz jedrskih elektrarn, s svojo proizvodnjo ustvarja skoraj desetkrat<br />
manjši ogljični odtis kot Nemčija, a plačuje kazen Nemčiji, ker je delež te energije,<br />
proizveden iz obnovljivih virov, prenizek.<br />
37
Domovina.je 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 14:38<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/se-nam-obeta-referendum-gl...<br />
6 / 6<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
7. 12. 2023. Nemčija je za proizvodnjo elektrike ustvarila 670 g izpustov CO2 na kilovatno uro,<br />
Francija pa 74g. A ker ima prenizek delež obnovljivih virov, plačuje kazen. Med prejemniki tega<br />
denarja je Nemčija, ki ima sicer zadosten delež obnovljivih virov, a so ostali viri zato toliko bolj<br />
umazani. Foto: Electricity maps<br />
#zeleni prehod<br />
#kurjenje na drva<br />
38
NOVA 24 TV, Novice - 19:37 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 2<br />
Vrtovec o napačno začrtani poti zelenega<br />
prehoda<br />
NOVA 24 TV, 03.01.<strong>2024</strong>, NOVICE, 19.37<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
V Novi Sloveniji ocenjujejo, da način, na katerega si je Evropska unija začrtala izvedbo zelenega prehoda, ni pravi in da<br />
je za to potrebna resna revizija aktualnega pristopa. Zaradi tega je poslanec NSi Jernej Vrtovec pojasnil razloge za<br />
zahtevo za sklic nujne seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor na temo zelenega prehoda. Če bo vlada še naprej<br />
vztrajala pri spremembah, ki jih vsebuje predlog novele energetskega zakona, v Novi Sloveniji napovedujejo vložitev<br />
predloga za razpis referenduma. Evropska unija je odgovorna za 7 odstotkov svetovnih emisij, glede na leto 1990 pa je<br />
EU emisije toplogrednih plinov že zmanjšala za tretjino. Poslanec NSi Jernej Vrtovec opozarja, da Novi Sloveniji ni<br />
vseeno, kako brezkompromisno in brezsmiselno celotna Evropska unija drvi v neko zgodbo, ki ne pije vode in na podlagi<br />
katere bomo vsi slabše živeli, tako ljudje kot tudi gospodarstvo.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Za globalno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov je torej ključno, da se s prizadevanjem, ki jih ima Evropska unija,<br />
pridružijo zlasti Kitajska, Indija in tudi na drugi strani Združene države Amerike.<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
Medtem ko Evropska unija znižuje ravni toplogrednih plinov, jih številne države, še posebej Kitajska in Indija, izdatno<br />
povečujejo.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Azija s Kitajsko in Indijo pridela šestkrat več emisij kot celotna Evropska unija, ki se v bistvu s to politiko dobesedno<br />
strelja v lastno koleno, v socialno in gospodarsko koleno, če želite z različnimi eko dajatvami, novimi davki, z<br />
obremenjevanjem tudi na drugi strani gospodarstva, z izgonom industrije na vzhod in tako dalje.<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na ravni EU namreč ne bo v omembe vredni meri zmanjšalo izpustov drugod po<br />
svetu. Bomo pa v Evropski uniji z različnimi administrativnimi prepovedmi in dajatvami povzročili velikanske gospodarske<br />
in socialne škode.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Samo en primer, mi smo pred približno enim letom zaustavili proizvodnjo primarnega aluminija v Kidričevem. In sedaj na<br />
primer nemška avtomobilska industrija uvaža namesto iz našega Kidričevega aluminij iz oddaljene Kitajske, kjer pa je<br />
ogljični odtis na proizvodnjo tega istega aluminija za šestkrat večji. In tukaj se sprašujemo, zakaj na drugi strani<br />
povečujemo uvozno odvisnost od ključnih komponent za proizvodnjo različnih delov v avtomobilski ali pa drugi industriji in<br />
nismo toliko pametni, če se smem izraziti, da bi recimo poskrbeli zlasti za svoje lastno gospodarstvo in za manjšo uvozno<br />
odvisnost pri strateških proizvodnih dejavnostih.<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
Kot še pravi, lahko Evropska unija izvede zeleni prehod samo, če zagotovi dovolj čiste električne energije.<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Torej brez jedrske energije, to poudarjamo, ponovno poudarjamo brez jedrske energije zeleni prehod ni mogoč,<br />
enostavno ne gre, da bi pri tem hkrati tudi zmanjševali svojo lastno uvozno odvisnost iz drugih držav.<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
Trenutni pristop Evropske unije k zelenemu prehodu je po njegovih besedah izrazito aktivističen.<br />
39
NOVA 24 TV, Novice - 19:37 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
2 / 2<br />
JERNEJ VRTOVEC (poslanec NSi)<br />
Lahko rečemo tudi izrazito ideološki, navzven zelen, znotraj pa zelo rdeč in prinaša uničenje na eni strani kot sem že<br />
dejal evropskega gospodarstva, evropske industrije in tudi več revščine za ljudi.<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
V Novi Sloveniji zato predlagajo spremembo pristopa, ki mora temeljiti na realnih tehnologijah in inovacijah. V zvezi s tem<br />
zahtevajo tudi razpravo na nujni seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
40
Politikis.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 12:26<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.politikis.si/<strong>2024</strong>/01/reporterjeva-lest...<br />
1 / 2<br />
(Reporterjeva lestvica najvplivnejših<br />
Slovencev leta <strong>2024</strong>) Prva trojica Čeferin,<br />
Golob, Janković…, na 14. mestu sekretarka<br />
GS Vesna Vuković<br />
Avtor: Urednistvo<br />
Posodobljeno: 3. Jan <strong>2024</strong><br />
IZPOSTAVLJENO POLITIKA SLOVENIJA<br />
Na vrh Reporterjeve lestvice najvplivnejših Slovencev leta <strong>2024</strong> je uredništvo<br />
uvrstilo predsednika Evropske nogometne zveze Uefe Aleksandra Čeferina<br />
sledita pa mu premier Robert Golob in ljubljanski župan Zoran Janković . Na<br />
lestvici je letos 22 novincev, prav toliko pa se jih je z lestvice poslovilo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Za Čeferina, ki sodeluje s ključnimi evropskimi politiki in svetovnimi veljaki, so pri<br />
Reporterju zapisali, da je izjemno priljubljen in vpliven tudi v domači Sloveniji, kjer je<br />
organiziral dobrodelno nogometno tekmo za pomoč prizadetim v poplavah.<br />
Na lestvici mu sledi premier Golob, ki je po navedbah Reporterja v minulem letu sicer<br />
izgubil javno podporo, a vseeno uživa podporo 40 poslancev Gibanja Svoboda, skupaj s<br />
SD in Levico pa 52. Takoj za njim je njegov največji politični podpornik Janković, ki je<br />
postal vplivnejši od prvega predsednika republike Milana Kučana in aktualne predsednice<br />
Nataše Pirc Musar. Janković in Golob sta po navedbah Reporterja že dolgo politično<br />
povezana.<br />
Na četrtem in petem mestu sta se tokrat znašla Milan Kučan , ki formalno sicer nima<br />
nobene funkcije, a še vedno velja za enega glavnih “stricev iz ozadja” in Nataša Pirc<br />
Musar . Čeprav ustava funkciji predsednika države ne daje veliko pristojnosti, pa se zdi, da<br />
jih poskuša Pirc Musar povečati, piše Reporter.<br />
V nadaljevanju so na lestvico uvrstili predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, prvega<br />
moža SDH ter prvega nadzornika Telekoma in Gena energije Žigo Debeljaka ter<br />
podpredsednika vlade in ministra za delo Luko Mesca. Na deveto mesto se je tokrat<br />
uvrstil predsednik SDS Janez Janša, sledi pa minister za gospodarstvo Matjaž Han.<br />
Na lestvici je tudi več drugih ministrov Golobove vlade, med drugim predsednica SD in<br />
zunanja ministrica Tanja Fajon, finančni minister Klemen Boštjančič, ministrica za kulturo<br />
in koordinatorica Levice Astra Vrečko, minister za okolje Bojan Kumer in minister za<br />
obrambo Marjan Šarec.<br />
41
Politikis.si 03.01.<strong>2024</strong><br />
Sreda, 12:26<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.politikis.si/<strong>2024</strong>/01/reporterjeva-lest...<br />
2 / 2<br />
Poleg še nekaterih ministrov so na lestvici tudi vsi vodje koalicijskih poslanskih skupin, in<br />
sicer Borut Sajovic (Gibanje Svoboda, 24.), Jani Prednik (SD, 43.) in Matej Tašner Vatovec<br />
(Levica, 52.). Generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković se je tokrat znašla<br />
na 14. mestu.<br />
Med opozicijskimi politiki sta v prvi polovici lestvice tudi poslanec SDS in predsednik<br />
Platforme sodelovanja Anže Logar (17.), glavni tajnik NSi Robert Ilc (70.), poslanec NSi<br />
Jernej Vrtovec (71.) in predsednik NSi Matej Tonin (72.).<br />
Med gospodarstveniki in podjetniki so na lestvici med drugim predsednik uprave SID<br />
banke Borut Jamnik (12.), član uprave Darsa Andrej Ribič (20.), direktor Dela in največji<br />
solastnik Kolektorja Stojan Petrič (23.), predsednik uprave NLB in predsednik AmCham<br />
Slovenija Blaž Brodnjak (26.), direktor Elesa Aleksander Mervar (28.), predsednik uprave in<br />
generalni direktor Krke Jože Colarič (30.), lastnik skupne Elektronček in predsednik Kluba<br />
slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik (34.), predsednik GZS in glavni podpredsednik SIJ<br />
Tibor Šimonka (36.).<br />
Med imeni s področja pravosodja so na lestvici predsednik ustavnega sodišča Matej<br />
Accetto (31.), ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan (39.), predsednik vrhovnega<br />
sodišča Miodrag Đorđević (44.) in predsednica računskega sodišča Jana Ahčin (80.).<br />
Med cerkvenimi predstavniki sta najvišje predsednik Slovenske škofovske konference<br />
(SŠK) in novomeški škof Andrej Saje (25.), ljubljanski nadškof Stanislav Zore (32.),<br />
duhovnik Martin Golob (54.), celjski škof in član stalnega sveta SŠK Maksimiljan Matjaž<br />
(77.) in kardinal Franc Rode (89.).<br />
Na lestvici je najti tudi več imen s področja medijev, med njimi so direktorica in odgovorna<br />
urednica informativnega programa POP TV in Kanal A Tjaša Slokar Kos (51.), predsednik<br />
uprave Radiotelevizije Slovenija Zvezdan Martič (67.), voditelj na POP TV Uroš Slak (73.) in<br />
voditelj na Radiu 1 Denis Avdić (82.).<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Na lestvico pa so uvrstili tudi direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač (15.) in aktivista<br />
Glasu Ljudstva Jašo Jenulla (55.), košarkarja Dallasa Luko Dončića (88.), najbolj<br />
poslušanega podkastarja Klemna Selakoviča (99.). Lestvico pa na 100. mestu zaključuje<br />
partnerka premierja Goloba Tina Gaber.<br />
Uredništvo Reporterja je lestvico sestavilo na podlagi ocene vpliva, ki izvira iz<br />
posameznikovega položaja, in svoje subjektivne ocene njihovega neformalnega vpliva. V<br />
civilni družbi se vpliva posameznikov ne da primerjati z vplivom politikov in<br />
gospodarstvenikov, ampak z njihovo neformalno močjo in ugledom, ki ga uživajo v družbi,<br />
so navedli.<br />
42
Slovenske novice 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 80 cm 2 1 / 1<br />
Vložili bi predlog za<br />
energetski referendum<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 80 cm 2 LJUBLJANA<br />
-<br />
Če bo vlada še naprej vztrajala<br />
pri spremembah, kijih vsebuje predlog novele<br />
energetskega zakona, v Novi Sloveniji (NSi)<br />
napovedujejo vložitev predloga za razpis<br />
referenduma, saj ocenjujejo, da za njihovo<br />
uvedbo ne smeta biti odgovorna samo vlada<br />
in parlament. »Če bo vlada še naprej trmarila<br />
in vztrajala pri obstoječem predlogu, bomo<br />
v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem<br />
odločajo na referendumu,« je napovedal<br />
poslanec Jernej Vrtovec (na fotografiji). Ob<br />
tem pozivajo tudi k reviziji zelenega prehoda,<br />
ki poteka pod okriljem EU, v zvezi s čimer so<br />
vložili zahtevo za sklic seje pristojnega odbora<br />
državnega zbora. STA<br />
43
Večer 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Stran: 2<br />
Površina: 268 cm 2 1 / 1<br />
Matija Stepišnik<br />
Stabilno<br />
premora bomo <strong>2024</strong>. spet trenirali<br />
politično glasovanje, tokrat na evropskih<br />
volitvah. Dotlej, volitve bodo junija, večjih<br />
Poletu<br />
političnih pretresov ni pričakovati. Premier<br />
Golob, vlada, koalicija in<br />
nestabilno <strong>2024</strong>!<br />
ne nazadnje<br />
njegovo Gibanje Svoboda so namreč očitno<br />
preživeli najhujša obdobja razočaranj<br />
volilnega telesa zaradi preveč obljub in<br />
premalo realizacije v vladni bilanci. Šef vlade Golob se je, ko<br />
gre za komuniciranje, nekaterih stvari naučil, tako dajejo<br />
slutiti bolj umirjeni, manj bombastični decembrski nastopi.<br />
A to ne bo nadomestilo praznine pri reformah, od zdravstva<br />
prek pokojnin do davkov. Načrtovanje politik in njihova<br />
izpeljava ostajajo temeljni problem vlade mnogih novih<br />
obrazov in<br />
zanka za vratom ekspresno nastalih strank, ki<br />
nimajo ustrezne strukture, kadrov in<br />
izkušenj pri odločanju.<br />
V tem smislu bo leto <strong>2024</strong> za Svobodo ključno: namreč,<br />
ali se bo stranka razvila in uspela vzpostaviti kot igralec, ki<br />
bo lahko preživel naslednje volitve. Golob v novo leto nese<br />
še eksploziven nahrbtnik: posledice konflikta z nekdanjo<br />
notranjo ministrico, o<br />
čemer vodi preiskavo tudi KPK.<br />
Ščit za oslabljenega premiera predstavlja dejstvo, da se mu<br />
skozi pretrese ni<br />
sesula poslanska skupina, koalicija pa ima<br />
udobnih 50+ glasov. Četudi imata vsaka svoje težave in<br />
dileme, SD in Levica<br />
ne bosta nepričakovano skakali z<br />
vladnega vlaka. So pa za obe stranki pomembne evropske<br />
volitve, sploh za SD, ki lahko v primerjavi z Levico kaj izgubi.<br />
A tudi Levica<br />
po sprehodu na robu političnega preživetja<br />
potrebuje boljši rezultat. Do junijskega sklepa evropske<br />
tekme ni pričakovati ostrejšega desanta SDS in Janeza Janše,<br />
kot je<br />
dal vedeti v nekaterih predprazničnih intervjujih.<br />
Razplet evropskih volitev bo<br />
v vsakem primeru razdelil<br />
karte in s tem pomenil neki rešet politične scene, četudi brez<br />
neposrednega vpliva na izvršilno oziroma zakonodajno<br />
oblast. A ne gre se slepiti, da evropska tekma ne bo imela<br />
notranjepolitičnega značaja oziroma da je<br />
lahko sprožilec<br />
nekaterih procesov. Zato lahko nekaj (ne)pričakovane<br />
dinamike v politični prostor prinesejo morebitna presenečenja<br />
na kandidatnih listah ali pa celo pri njihovem vlaganju.<br />
Anže Logar, politik, okoli katerega se<br />
vrti največ ugibanj ta<br />
hip, se je sicer evropski karieri odrekel, a to ne pomeni, da se<br />
v tej vlogi ne vidijo nekateri drugi "platformaši".<br />
Odnos med njim in političnim očetom Janšo bo pomembno<br />
zaznamoval leto <strong>2024</strong>.<br />
Na eni strani dosedanja javnomnenjska<br />
merjenja nakazujejo, da bi morebitna Logarjeva<br />
predvsem razdrobila glasove na<br />
stranka<br />
desni sredini, (pre)malo pa<br />
posegla v bazen onkraj. A v tem okvirju bo bistveno opazovati<br />
dinamiko JJ-Logar, koliko bo torej večni vodja SDS<br />
kontroliral projekt. Videli smo nekaj znakov nervoze, ali bi<br />
Logar lahko ogrozil njegovo hegemonijo na desnici ali/in v<br />
SDS. Dve stvari pa sta jasni: Janša se vodenju stranke in<br />
novemu naskoku na oblast ni pripravljen odreči. Če<br />
bi Logar<br />
tako ali drugače brez dogovora izzval njegov primat v tem<br />
delu političnega prostora, bi sledila kanonada. Logar, otrok<br />
SDS, to ve. Kot najbrž ve tudi, da ljudje pri nas velika pričakovanja,<br />
ki nato napihnejo njihovo priljubljenost, projicirajo v<br />
tiste politike, ki se ne opredeljujejo in ne vstopajo v dnevnopolitično<br />
blato. Nato je pravljice konec. Na desnici pa ob vsem<br />
ostaja aktualno še eno vprašanje: kaj (še) ostane NSi?<br />
Po<br />
premoru bo spet<br />
volilno leto<br />
Površina: 268 cm 2 44
Večer 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 17<br />
Površina: 428 cm 2 1 / 2<br />
Površina: 428 cm 2 45<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Rok Šavel, Vestnik<br />
Po<br />
OBČINA RADENCI<br />
V nedeljo gredo<br />
na volišča<br />
Za16-članski občinski svet kandidate ponudilo osem list.<br />
Na občini o<br />
odstopu devetih članov občinskega<br />
sveta je v radenski<br />
občini razpadel občinski svet,<br />
zato bodo v nedeljo, 7. januarja, torej<br />
le<br />
dobro leto dni od zadnjih lokalnih<br />
volitev, občani morali ponovno voliti.<br />
Na predčasnih volitvah v občinski<br />
svet bodo imeli možnost izbrati med<br />
osmimi listami, ki se potegujejo za 16<br />
prostih mest v občinskem svetu.<br />
Na volitvah leta 2022<br />
je bilo list<br />
sedem, v občinski svet pa so bili izvoljeni<br />
kandidati Liste Romana Leljaka (šest<br />
svetnikov), Gibanja Svoboda (pet svetnikov),<br />
SD (dva svetnika), Desusa (en<br />
svetnik) in Nove Slovenije (en<br />
svetnik)<br />
- ta sestava je bila tudi usodna, saj je bil<br />
občinski svet razdeljen na pol.<br />
Volilna kampanja v polnem teku<br />
Poleg vseh navedenih list, razen Liste<br />
Jožefa Toplaka, ki leta 2022 niti ni<br />
dobila mandata, sta tokrat kandidate<br />
ponudili še<br />
Neodvisna lista in zunajparlamentarna<br />
stranka Sloga ki jo vodi<br />
nekdanji poslanec SD in bivši minister<br />
za obrambo Janko Veber. Na kandidatnih<br />
listah najdemo praktično vse<br />
svetnike, ki so bili člani občinskega<br />
sveta pred njegovim razpadom, razen<br />
Nine Grein, Janeza Konrada in<br />
Helene<br />
Hedžet, vsi iz Gibanja Svoboda, ki so pa<br />
tako ali tako odstopili kot svetniki - so<br />
pa na županovi listi in na listi SDS ter<br />
NSi kandidati, ki so s svojim odstopom<br />
povzročili razpad občinskega sveta in<br />
posledično volitve.<br />
Volilna kampanja v Radencih je sicer<br />
v polnem teku, kar dajejo vedeti številne<br />
objave akterjev na družbenih omrežjih,<br />
predstavitve kandidatov, reklamni<br />
panoji pa<br />
tudi obiski predstavnikov največje<br />
vladne stranke, ki očitno veliko<br />
stavi na<br />
tokratne volitve in pridobitev<br />
večine v občinskem svetu.<br />
Leta 2022 na volitvah<br />
obiskih najvišjih predstavnikov države<br />
niso bili<br />
visoka udeležba<br />
obveščeni<br />
Iz Gibanja Svoboda so se namreč v<br />
minulih dneh in tednih v Radencih<br />
mudili od premierja Roberta Goloba<br />
do ministra za obrambo Marjana<br />
Šarca, ministrice za digitalizacijo Emilije<br />
Stojmenove Duh in predsednice<br />
državnega zbora Urške Klakočar Zupančič.<br />
Jasno je, da je šlo za izključno<br />
strankarske obiske, saj na radenski<br />
občini, kot so nam zatrdili, o obiskih<br />
najvišjih predstavnikov države niso<br />
bili obveščeni. Kdo<br />
bo dobil večino,<br />
če seveda po spletu naključij ne bo porazdelitev<br />
moči spet enaka, bo znano<br />
pozno zvečer v nedeljo, 7. januarja. Leta<br />
2022 je bila volilna udeležba visoka,<br />
več kot 71-odstotna, saj je glasovalo<br />
skupno kar 3079 občanov in izvolilo<br />
16-članski občinski svet, ki danes ne<br />
deluje več.<br />
4312<br />
občanov radenske<br />
občine<br />
bo imelo priložnost uveljaviti<br />
volilno pravico<br />
Osem proti osem<br />
Čeprav je ob konstitutivni seji po volitvah župan Roman Leljak, ki je na<br />
volitvah prepričljivo premagal protikandidata Tonija Žitka in<br />
mandat, napovedal sodelovanje brez klasičnih delitev na<br />
dobil drugi<br />
opozicijo in<br />
koalicijo, seje v praksi hitro pokazalo, da ta delitev bolj izrazita niti ne<br />
bi mogla biti. Težava je, da so občani politično moč v občinskem svetu<br />
enakomerno porazdelili: osem svetnikov je bilo del županove koalicije,<br />
osem jih je sestavljalo opozicijo. Osem proti osem je bil tudi najpogostejši<br />
izid na glasovanjih o domala vseh pomembnejših zadevah, ki jih<br />
je predlagal Leljak. Po velikih mukah mu je tako komaj, šele v<br />
tretjem<br />
poskusu, uspelo zagotoviti podporo proračunu za leto 2023, a iluzija sodelovanja<br />
seje hitro razblinila v nadaljevanju. Politična razmerja v občinskem<br />
svetu so se zrcalila tudi v družbenem okolju radenske občine.<br />
Leljakovi glasni nasprotniki, na družbenem omrežju Facebook združeni<br />
pod profilom Enotni za občino Radenci, so stopnjevali pritisk in vseskozi<br />
opozarjali na<br />
domnevne nepravilnosti pri Leljakovem vodenju občine,<br />
med njimi in županom pa je celo počilo na eni izmed prejšnjih sej občinskega<br />
sveta, ko sije župan omislil zasebno varovanje. Začetek bridkega<br />
konca seje resno nakazal po sporni oktobrski seji, ko je bil občinski svet<br />
nesklepčen. Takrat seje očitno Leljak začel zavedati, da še tri leta na tak<br />
način ne bo mogel vladati. Zadišalo je po razpadu občinskega sveta in
Večer 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 17<br />
Površina: 428 cm 2 2 / 2<br />
46<br />
po predčasnih volitvah.aV radenskem občinskem svetu se bodo<br />
ponovno premešale<br />
karte.<br />
Foto: Igor Napast<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Primorske novice 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 88 cm 2 1 / 1<br />
V ljudi bi morali<br />
vlagati, ne v opeke<br />
'■T Al Mitja<br />
|<br />
Marussig<br />
Površina: 88 cm 2 je leta 2020 takratni minister za<br />
delo,<br />
Ko<br />
družino in socialne zadeve Janez<br />
Cigler Kralj prvič širokopotezno<br />
in velikodušno razpisal nove koncesije za<br />
skupno več kot 2200 postelj v domovih<br />
upokojencev po državi, so številni zavzeto<br />
prikimavali in hvalili potezo vlade, ki da<br />
skrbi za najstarejšo in ranljivo skupino<br />
državljanov. Med vnetim ploskanjem pa se<br />
je nekako preslišalo opozorila, in tudi teh<br />
ni bilo tako malo, da je skrb resda hva-<br />
47<br />
levredna, da pa<br />
je usmerjena povsem v<br />
napačno smer - v zasebne zidove in postelje<br />
namesto v odpravljanje kadrovskih,<br />
finančnih in le deloma prostorskih težav v<br />
domovih za<br />
starejše.<br />
In kje smo danes? Od obljub o 14 novih<br />
domovih upokojencev in širitvi kapacitet v<br />
desetih obstoječih velika večina za zdaj<br />
ostaja bolj ali manj črka na papirju. Dva<br />
domova se gradita oziroma naj bi bila<br />
pripravljena v doglednem času, v nekaterih<br />
so dodali po par deset postelj, v<br />
števi/nih primerih pa niti “ ceglov ” še niso<br />
postavili, kaj šele, da bi stanovalci že ležali<br />
na tistih<br />
obljubljenih posteljah. Dom upokojencev<br />
v Vrtojbi, kjer je štajerska družba<br />
Dom upravljanje dokončala “hišo duhov”,<br />
je edini, ki so ga,<br />
kljub zamudam in podaljševanjem<br />
rokov, pred pol leta sploh<br />
odprli. Kar je, sodeč po ostalih, že pravi<br />
uspeh. Tudi v primerjavi s Pivko, kjer dom<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
že stoji, saj so koncesijo dobili<br />
leti, a vrata za zdaj ostajajo zaprta.<br />
pred petimi<br />
Če so se<br />
pred leti komu še cedile sline po<br />
koncesijah za domove upokojencev, bi moralo<br />
metanje denarja v zidove, ki si ga je<br />
širokopotezno privoščilo prejšnje vodstvo<br />
ministrstva, odpreti oči tudi najbolj lahkovernim.<br />
Graditi nove zasebne domove ne<br />
da bi se pred tem lotili najbolj akutnih<br />
težav v socialni oskrbi, je metanje peska v<br />
oči z veliko lopato. Hitrih zaslužkov z<br />
gradnjo očitno ni (več), cene oskrbe postajajo<br />
za marsikaterega potencialnega<br />
uporabnika težava, predvsem pa se domovi<br />
soočajo z vse resnejšimi kadrovskimi<br />
stiskami.<br />
Že dolgo je jasno, da vlaganje v stavbe ne<br />
bo imelo haska brez vlaganja v zaposlene<br />
in pogoje dela. Preobremenjenost, slabe<br />
plače, normativi, podcenjenost so<br />
razlogi,<br />
da iz socialnega varstva, od nege do servisnih<br />
storitev, odhajajo. In da postajajo ta<br />
delovna mesta vse manj zanimiva tudi za<br />
delavke iz nekdanje Jugoslavije, ki je bila<br />
do nedavnega še kadrovski bazen. Enako je<br />
pri pomoči na domu, ki naj bi jo tudi krepili,<br />
in drugih storitvah.<br />
Dokler tega problema država ne bo odpravila,<br />
katerakoli vlada jo (bo) že vodi(la),<br />
bo lahko zmetala na desetine milijonov,<br />
sprejemala<br />
strategije in uvajala storitve,<br />
vprašanje je le: za koga?<br />
Vlaganje v stavbe nima<br />
haska brez vlaganja v<br />
pogoje dela, zaradi<br />
katerih zdaj zaposleni<br />
bežijo iz socialnega<br />
varstva. Za koga bodo<br />
novi zidovi in storitve, če<br />
tega država ne reši?
Primorske novice 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 8<br />
Površina: 335 cm 2 1 / 2<br />
Slovenija • Uporaba pirotehničnih izdelkov<br />
Ali je prepoved uporabe<br />
pirotehnike edina prava smer<br />
Marsikdo si novoletnih praznikov ne<br />
predstavlja brez uporabe pirotehničnih<br />
izdelkov. A kot že vrsto let opozarjajo pristojne<br />
organizacije, zadostuje le sekunda<br />
nepremišljene uporabe, da posameznika<br />
zaznamuje za vse življenje. Primorska<br />
nadaljujejo: “V Poslanski<br />
skupini SDS poudarjamo, da<br />
je treba posebno pozornost<br />
vztrajno<br />
posvečati<br />
preventivnemu<br />
delovanju in ozaveščanju<br />
javnosti glede<br />
uporabe pirotehničnih iz-<br />
Prepoved ne<br />
bi bila<br />
v skladu z evropsko<br />
direktivo<br />
Poleg tega pa, tako z notranjega<br />
ministrstva, popolna<br />
poslanka SD Meira Hot je na vlado naslovila<br />
pobudo o prepovedi pirotehnike. Kakšno je<br />
stališče drugih političnih strank in kakšna je<br />
praksa drugih evropskih držav?<br />
■ Tina Recek<br />
delkov. Vse predlagane<br />
rešitve bi omogočile, da bi<br />
prazniki minili prijetno in<br />
čimbolj varno,<br />
predvsem pa<br />
brez poškodb. Zato vladajoči<br />
koaliciji predlagamo,<br />
da<br />
prepoved prodaje, posesti in<br />
uporabe pirotehničnih izdelkov<br />
fizičnim osebam tudi ne<br />
bi bila v skladu s prenovljeno<br />
evropsko direktivo o harmonizaciji<br />
zakonodaj držav čla-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 335 cm 2 48<br />
Po ugotovitvah različnih<br />
pristojnih organizacij sta bila<br />
lani najpogostejša vzroka<br />
poškodb zaradi uporabe pirotehničnih<br />
sredstev lahkomiselnost<br />
in neupoštevanje<br />
navodil proizvajalca. Iz statistike<br />
policije izhaja, da se je<br />
po zatišju leta 2020 povečalo<br />
število poškodb - poškodovalo<br />
se je 15<br />
ljudi,<br />
večinoma<br />
mladoletniki. Pri poškodovanih<br />
so<br />
zabeležili štiri hude<br />
poškodbe zaradi posledice<br />
eksplozij petard in baterije.<br />
V enem<br />
primeru je otrok na<br />
levi roki utrpel več zlomov<br />
in raztrganine na vseh petih<br />
prstih in dlančnicah. V drugem<br />
oseba<br />
primeru je polnoletna<br />
izgubila dlan (potrebna<br />
je bila amputacija), v tretjem<br />
je, prav tako polnoletna<br />
oseba, utrpela trajno okvaro<br />
vida levega očesa, v četrtem<br />
primeru pa je mladoletnik<br />
utrpel raztrganine dlani. Policisti<br />
ugotavljajo še, da mladoletnikom<br />
dostop do pirotehničnih<br />
izdelkov velikokrat<br />
omogočajo njihovi<br />
starši.<br />
Primorska poslanka SD<br />
Meira Hot že več let opozarja<br />
na problematiko pirotehničnih<br />
izdelkov. Novembra<br />
letos<br />
je na vlado naslovila<br />
pobudo v zvezi s prepovedjo<br />
uporabe pirotehničnih<br />
sredstev. Odgovora<br />
še ni prejela. “Smiselno bi<br />
bilo, da se za<br />
obdobje, ko je v<br />
Sloveniji dovoljena<br />
uporaba<br />
pirotehničnih izdelkov, to<br />
povsem prepove. V nekaterih<br />
državah so že prepovedali<br />
uporabo pirotehničnih<br />
sredstev, vse več mest, tako<br />
v svetu kot tudi v Sloveniji,<br />
pa<br />
se<br />
odpoveduje<br />
ognjemetom,<br />
uporabo petard pa so<br />
celo prepovedali,” je še izpostavila<br />
poslanka.<br />
Meira Hot dodatno argumentira<br />
svoje stališče z besedami,<br />
da zagovarja prepoved,<br />
ker misli, da je čas,<br />
da kot družba naredimo korak<br />
naprej. “Da s<br />
prepovedjo<br />
svojim otrokom pokažemo,<br />
da je vsakršna uporaba pirotehnike<br />
danes nesprejemljiva,<br />
saj škodi ljudem,<br />
okolju in živalim. Vsak<br />
otrok, poškodovan zaradi<br />
uporabe pirotehnike, me<br />
utrjuje<br />
v<br />
prepričanju, da je<br />
prepoved edina prava<br />
smer.” Po njenih besedah v<br />
Nemčiji potekajo razprave o<br />
popolni<br />
prepovedi.<br />
Nasproten učinek<br />
od<br />
želenega<br />
Kaj pravijo na popolno prepoved<br />
uporabe pirotehničnih<br />
sredstev druge poslanske<br />
skupine? Iz vrst Gibanja<br />
Svoboda sporočajo, da<br />
je uporaba pirotehnike problematična<br />
oziroma škodljiva<br />
z več vidikov - tako z<br />
vidika zaščite živali in varovanja<br />
okolja kot tudi z vidika<br />
varnosti. “Zato v poslanski<br />
skupini Svoboda<br />
njene<br />
uporabe<br />
ne<br />
podpiramo.<br />
Stališča o tem, kako bi<br />
uporabo<br />
sredstev čim<br />
pirotehničnih<br />
bolj učinkovito<br />
omejili, v poslanski skupini<br />
še nismo<br />
vsekakor<br />
sprejeli. Smo pa<br />
odprti<br />
za<br />
diskusijo<br />
o tem vprašanju, pri čemer<br />
je treba<br />
tudi dobre<br />
in<br />
preveriti in proučiti<br />
prakse iz tujine<br />
evropsko zakonodajo.”<br />
V Levici menijo, da so<br />
učinkovita<br />
regulacija, dosledna<br />
omejitev in nadzor<br />
uporabe smiselni in potrebni<br />
ukrepi pri uporabi pirotehničnih<br />
sredstev. Še posebej<br />
v luči preprečevanja<br />
poškodb, ki nastanejo<br />
zaradi<br />
nestrokovne<br />
uporabe, kakor<br />
tudi zaradi škodljivih<br />
posledic na živali in okolje.<br />
V NSi pravijo, da podpirajo<br />
vse preventivne akcije<br />
in ukrepe, ki bi uporabo pirotehnike<br />
čim bolj zmanjšali.<br />
In dodajajo:<br />
“Vprašanje pa je, ali bi popolna<br />
prepoved uporabe pirotehničnih<br />
sredstev rešila<br />
problem, saj po navadi popolne<br />
prepovedi povzročijo<br />
ravno nasprotni učinek.”<br />
Postopoma<br />
do morebitne<br />
popolne prepovedi<br />
Iz poslanske skupine SDS<br />
spomnijo, da so že leta 2019<br />
predlagali spremembo zakona<br />
o<br />
eksplozivih in pirotehničnih<br />
izdelkih, s katero<br />
bi omejili in zaostrili<br />
uporabo<br />
pirotehničnih<br />
sredstev na Silvestrovo od<br />
16. ure popoldne do 3. ure<br />
zjutraj, ter tudi omejili<br />
njihovo prodajo le na dneve<br />
med 27. in 31. decembrom. Iz<br />
zakonodaje bi umaknili določbo,<br />
da pirotehniko lahko<br />
uporabljajo mladoletni, če<br />
so pod nadzorom staršev.<br />
Pri tem poudarijo, da “žal<br />
teh predlogov<br />
takratna vladna<br />
koalicija ni sprejela”. In<br />
za prihodnje leto oblikuje<br />
novelo zakona, ki bo dodatno<br />
zamejila uporabo pirotehnike.<br />
Menimo namreč,<br />
da sta postopna zaostritev<br />
uporabe in vztrajno ozaveščanje<br />
tudi prava pot za<br />
oblikovanje<br />
Za mnenje smo povprašali<br />
še nekatere sogovornike.<br />
Uroš Tominc, dr. med.,<br />
splošne družbene<br />
klime za morebitno popolno<br />
prepoved v prihodnosti.”<br />
specialist<br />
travmatolog, vodja<br />
ljubljanskega<br />
urgentnega<br />
kirurškega bloka, je jasen:<br />
“Kot zdravnik zagovarjam<br />
popolno prepoved prodaje<br />
pirotehničnih sredstev. Ta<br />
bi zmanjšala število<br />
poškodb, ki nastanejo ob<br />
uporabi pirotehnike. Obenem<br />
bi prepoved prispevala<br />
k ohranjanju čistosti okolja,<br />
saj uporaba pirotehničnih<br />
sredstev dodatno, sicer<br />
kratkotrajno,<br />
onesnažuje<br />
ozračje z delci PM10, ostanke<br />
pirotehnike pa pogosto<br />
najdemo kot odpadke, ki<br />
onesnažujejo naš planet.”<br />
Ni<br />
prostora<br />
za alkohol in droge<br />
Iz policije pravijo, da ne nasprotujejo<br />
popolni prepovedi<br />
uporabe pirotehničnih izdelkov,<br />
sama prepoved pa je<br />
stvar zakonodajalca. Menijo<br />
še, da bo v primeru popolne<br />
prepovedi manjšina še vedno<br />
uporabljala prepovedane<br />
pirotehnične izdelke. Ob<br />
tem še izpostavijo, da pri<br />
uporabi ognjemetnih izdelkov<br />
ni prostora za alkohol in<br />
prepovedane<br />
droge.<br />
Medtem z notranjega ministrstva<br />
pojasnijo, da zakon<br />
o eksplozivih in pirotehničnih<br />
izdelkih v zadostni<br />
meri omejuje (časovno in<br />
prostorsko) prodajo in uporabo<br />
pirotehničnih izdelkov<br />
oziroma prepoveduje uporabo,<br />
prodajo in posest najbolj<br />
motečih in nevarnih pokajočih<br />
izdelkov za ljudi,<br />
okolje in živali. Poleg tega se<br />
je z vstopom naše države v<br />
Evropsko unijo odprtost<br />
naših meja povečala in s tem<br />
tudi dostopnost pirotehničnih<br />
izdelkov v sosednjih<br />
državah, ki takšne prepovedi<br />
ne poznajo. Zato popolna<br />
prepoved uporabe pirotehničnih<br />
izdelkov v<br />
Sloveniji<br />
ni smiselna, saj ne bi prinesla<br />
želenih rezultatov oziroma<br />
bi celo spodbudila črni<br />
trg ali celo lastno izdelavo.<br />
nic v zvezi z dostopnostjo<br />
pirotehničnih izdelkov na<br />
trgu.<br />
Ta namreč določa, da direktiva<br />
ne izključuje ukrepov<br />
držav članic glede prepovedi<br />
ali omejitve posesti, uporabe<br />
in/ali prodaje izdelkov za<br />
ognjemete kategorij F2 in F3,<br />
pirotehničnih izdelkov za<br />
odrska prizorišča in drugih<br />
pirotehničnih izdelkov (Pl<br />
P2) širši javnosti, ki so upravičeni<br />
na<br />
in<br />
podlagi javnega reda<br />
in miru, javnega zdravja,<br />
javne varnosti ali varstva<br />
okolja.<br />
Kako pa imajo področje<br />
pirotehnike urejeno drugod?<br />
V letih 2014 in 2019 je<br />
notranje ministrstvo pristopilo<br />
k pridobivanju informacij<br />
o zakonskih omejitvah<br />
prodaje in uporabe pirotehničnih<br />
izdelkov v drugih<br />
državah članicah Evropske<br />
unije ter njihovem razmišljanju<br />
o prepovedi prodaje<br />
in uporabe pirotehničnih<br />
izdelkov. Iz pridobljenih<br />
podatkov, ki so jih<br />
posredovale<br />
posamezne<br />
države članice, izhaja, da<br />
imajo<br />
podobno ureditev, kot<br />
jo imamo mi, torej prepoved<br />
prodaje in<br />
uporabe pirotehničnih<br />
izdelkov kategorij<br />
in F3, katerih<br />
F2<br />
glavni učinek<br />
je pok, tudi Danska, Finska,<br />
Irska, Estonija, Švedska, Romunija,<br />
Združeno kraljestvo<br />
in od leta 2021 tudi Hrvaška.<br />
Kot dodajajo<br />
omenjenem<br />
na<br />
ministrstvu,<br />
popolne prepovedi prodaje<br />
in uporabe<br />
pirotehničnih izdelkov<br />
nima nobena od<br />
držav članic, saj bi se po<br />
njihovem mnenju s takšnim<br />
ukrepom spodbudila že prej<br />
omenjeni črni trg ali lastna<br />
izdelava. •<br />
Uroš Tominc<br />
specialist travmatolog<br />
"Kot zdravnik<br />
zagovarjam<br />
popolno<br />
prepoved prodaje<br />
pirotehničnih<br />
sredstev."<br />
15<br />
ljudi, večinoma<br />
mladoletniki, se je<br />
leta 2022<br />
poškodovalo ob<br />
uporabi petard
Primorske novice 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 8<br />
Površina: 335 cm 2 2 / 2<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Uporabo in dostop do petard bo slovenska država morda še bolj zaostrila.<br />
49
Demokracija 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.415 cm 2 1 / 3<br />
Površina: 1.415 cm 2 50<br />
Gašper Blažič | CS Montaža Demokracija; STA/Bor Slana, Katja Kodba, Nebojša Tejič, Dpa,<br />
Boštjan<br />
Podlogar<br />
Bo letošnje leto<br />
spet volilno?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Odgovor na vprašanje v naslovu je v vsakem primem<br />
pritrdilen. V začetku letošnjega junija nas čakajo volitve<br />
v evropski parlament ki bodo tudi pravi pokazatelj<br />
realne moči tako koalicije kot opozicije. Slednja bo<br />
morala<br />
vzdržati morebitne razkole, predvsem v primeru, če<br />
J'asno<br />
bodo letos tudi predčasne volitve.<br />
koviča, ki mu kakšno leto prej ni uspelo<br />
»uravnoteženje« pa Zorana Jan-<br />
je namreč naslednje: številni<br />
vlade, za pač prepozno.<br />
politični akterji - ne samo SDS, sestaviti vlade, čepravje bil zmagovalec<br />
ampak tudi drugi - pričakujejo, državnozborskih volitev. Ko pa je KPK<br />
bo Anže Logar prišel s kartami na objavila poročilo, je hrbet Janši obrnil<br />
dan. Prav tako se še v tem mesecu obeta<br />
najprej Gregor Virant, tedaj predsednik<br />
ustanovni zbor nastajajoče upoko-<br />
Državljanske liste. Skupaj s tedanjim<br />
jenske stranke, ki naj bi se distancirala<br />
predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem<br />
tako od koalicije kot opozicije. To je sta stopila na stran tedanje opozicije in<br />
lahko nevarna past, ki bi pripomogla k že marca 2013 je vlada padla, s konstruktivno<br />
še večji pasivnosti volivcev. Ze tako ali<br />
nezaupnico pa je bila vzpostavlje-<br />
tako je odprta fronta z NSi, kjer v primeru<br />
na vlada pod vodstvom Alenke Bratušek,<br />
zmage SDS še vedno pričakujejo, ki očitno še ni izgubila upanja, da bi se<br />
da bo slednja ponudila ime mandatarja,<br />
še kdaj vrnila nato funkcijo. Kot smo že<br />
ki ne bo predsednik SDS. Toda bi-<br />
pisali, je nato sledila serija metov puške<br />
stveno je, da SDS predvsem v tem času<br />
v koruzo: Bratuškova mandata ni pripeljala<br />
nastopi s svojim strokovnim svetom in<br />
do rednega roka volitev, za njo prav<br />
pripravi program na podoben način kot tako ne Miro Cerar in tudi ne Marjan<br />
leta 2004.<br />
Šarec.<br />
No, tu velja izpostaviti še en odmeven<br />
Se pripravlja<br />
primer posega KPK v dogajanje, in sicer<br />
»veliki pok« s strani KPK?<br />
leta 2011, ko je KPK zaradi zgradbe Nacionalnega<br />
Ze nekaj časa se širijo ugibanja, ali bo<br />
preiskovalnega urada ter po-<br />
Komisija za preprečevanje korupcije znova<br />
vezav med Igorjem Jurijem Pogačarjem<br />
tista, ki bo posegla v politično doga-<br />
in Katarino Kresal, v tistem času predvezav<br />
janje. Spomnimo, daje omenjena komisija<br />
sednico LDS in notranjo ministrico, sle-<br />
nastala iz dotedanjega urada za dnjo krepko »namočila«, tako daje odsednico<br />
preprečevanje korupcije, ki pa je bil vendarle<br />
stopila z obeh funkcij, a konec leta 2011<br />
urad v službi vlade. Vendar je že so tako ali tako bile predčasne volitve,<br />
izbira prvega predsednika KPK Draga ki so LDS dokončno poslale na smetišče<br />
Kosa sprožila veliko dvomov, da bi KPK zgodovine. Zanimivo, že afera z bulmastifi<br />
lahko nepristransko nastopala in ali ne<br />
bi morala Kresalovo odnesti s<br />
bo to samo še eno od sredstev globoke funkcije, a se takrat ni dala. Po tistem<br />
države pri »urejanju« razmer v dnevni zdrsu z NPU pa je vložila tožbo proti KPK<br />
politiki. To se je navsezadnje izkazalo in po sedmih letih odnehala. Za primerjavo:<br />
tudi v času, ko je vodenje KPK prevzel<br />
vrhovno sodišče je poročilo KPK,<br />
Goran Klemenčič, kasneje minister za kije obremenilo Janšo in Jankoviča, leta<br />
pravosodje v Cerarjevi vladi. Prav v kratkem<br />
2015 odpravilo, češ da so bile kršene<br />
bo minilo deset let od izdaje poro-<br />
ustavne pravice, vendar je bila vmes ško-<br />
čila, v katerem je KPK obremenila Janeza<br />
da že storjena, podobno kot nato s soje-<br />
Janšo, kije bil v tistem času predsednik njem v zadevi Patria. Po toči zvoniti<br />
je<br />
Golob je še naprej »motiviran«<br />
Če smo že izpostavili primere pušk, ki<br />
so poletele v koruzo, pa za Roberta Goloba<br />
velja nekoliko drugačna zakonitost.<br />
Kot je pojasnil v svojem intervjuju za<br />
nacionalno televizijo, ne razmišlja o odstopu,<br />
ampak se leto in pol po izvolitvi<br />
za premierja čuti le še bolj motiviranega.<br />
No, delno k temu pripomore razmerje<br />
moči, saj ima koalicija trdno večino, a<br />
cena za to je popuščanje Goloba kapricam<br />
Levice, pri čemer se celo trudi, da<br />
bi jo preglasil z lastno ideološko ostro<br />
odločnostjo. Vendar po<br />
drugi strani to<br />
lahko pomeni, da se ga bodo politični<br />
botri znebili bistveno bolj<br />
brutalno.<br />
Postavlja se vprašanje, ali bi lahko v tem<br />
primeru Golob postal tarča KPK, zlasti<br />
zaradi njegovih poslov z energetiko in<br />
tudi<br />
sedanjo energetsko politiko vlade,<br />
ki tako rekoč vsem na očem javnosti<br />
uničuje zelo aktualen »zeleni prehod«.<br />
Golobova vlada ima torej resne težave<br />
že s tem, ko na eni strani nabija nove<br />
davke in draži življenjske stroške. Ob<br />
napovedi stavke zdravnikov pa seje oglasila<br />
še ministrica za pravosodje Dominika<br />
Švare Pipan (SD), ki je meni nič,<br />
tebi nič javno dejala, da bi sodnikom in<br />
tožilcem zvišala bruto plačo kar za tisoč<br />
evrov (!). Hkrati pa si želi zmanjšati pritisk<br />
na že tako ali tako prenatrpane slovenske<br />
zapore z<br />
možnostjo predčasnega<br />
izpusta za tiste, ki se »primerno obna-
Demokracija 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.415 cm 2 2 / 3<br />
Površina: 1.415 cm 2 51<br />
1<br />
'セ<br />
v - !'<br />
-<br />
i■'!<br />
T:M <br />
fc-rj<br />
■fegjkr-t”.-’ ,* 1<br />
Omenil je tudi pripravo nove resolucije o preprečevanju kojv<br />
'<br />
JI<br />
Predsednik KPK Robert Šumije poskrbel, daje KPK izrekla globo<br />
nekdanjemu ministru Boštjanu Koritniku, ki se je že skoraj vrnil v<br />
Golobovo<br />
vlado.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
šajo«. No, boljše financiranje si očitno želi tudi predsednica<br />
republike Nataša Pirc Musar, ki pa še ni ugotovila, da so podobne<br />
poteze nekdanjega predsednika Danila Turka stale<br />
izvolitve za drugi mandat. Ne glede na to pa sije Golob vsaj<br />
za zdaj še kupil nekaj časa, morda pol leta. Po juniju <strong>2024</strong> pa<br />
naj bi bila njegova usoda zapečaten, pa naj še tako zatrjuje, da<br />
je »še bolj<br />
motiviran«.<br />
Zaskrbljeni predsednik KPK<br />
Seveda pa se postavlja vprašanje, kaj se medtem dogaja v<br />
KPK. Slednja je osmega decembra lani (dan pred mednarodnim<br />
dnevom boja proti korupciji) pripravila tiskovno konferenco,<br />
na kateri je njen predsednik Robert Šumi izpostavil odgovornost<br />
vseh v družbi za učinkovito preprečevanje korupcije in<br />
krepitev integritete. Ob tem so predstavili še projekt krepitve<br />
integritete v osnovni šoli in projekt Ambasadorji integritete,<br />
v katerem sodelujejo slovenski športniki. Kot je takrat poudaril<br />
Šumi, uspešno preprečevanje korupcije krepi pravno državo<br />
in mir, povečuje varnost, spodbuja razvoj družbe in prinaša<br />
dobro za vse. »V Sloveniji žal ne moremo biti zadovoljni z napredkom<br />
v zadnjih desetletjih niti v zadnjem letu. Nekatere<br />
države nas prehitevajo na mednarodni lestvici percepcije korupcije,<br />
stagniramo in ne bo presenečenje, če bomo tudi naslednje<br />
leto obstali na mestu ali zdrsnili še niže,« je ocenil. Po<br />
njegovih besedah je afer v medijih veliko, vendar »prevečkrat<br />
ostanejo nerazčiščene, s senco dvoma nad delom organov ali<br />
pa epilog pride mnogo prepozno«. Za preprečevanje korupcije<br />
je bila sicer ustanovljena KPK, toda »odgovornost za stanje, v<br />
kakršnem smo, je odgovornost vseh nas«, je prepričan Šumi.<br />
K temu lahko posameznik pripomore s svojim poštenim ravnanjem<br />
in tudi tako, da, ko zazna nepravilnosti pri drugih, ne<br />
zamiži in skomigne z rameni, ampak o nepravilnostih spregovori.<br />
Navedel je še, da letos uveljavljeni zakon o zaščiti prijaviteljev<br />
pri tem zagotavlja dodatne<br />
jjjŠ<br />
zaščitne ukrepe.<br />
nj<br />
1 • 1 sm<br />
-<br />
K f Ti* /<br />
fmJjf 1 f Katarina<br />
I |Tt<br />
-<br />
- tHjHl<br />
■■<br />
Kresal, ki se<br />
4LJJJ r ' menda želi<br />
J JfT - vrniti v politiko,<br />
M 11 f ' je leta 2011<br />
fnL .<br />
doživela mrzel<br />
k<br />
Zanimivo,<br />
pred tem je afera<br />
zbulmastifi ni<br />
dotolkla.<br />
Globa za Koritnika, Jankovičevega podžupana<br />
Skratka, KPK je pokazala vidno nezadovoljstvo, vendar še<br />
pred začetkom praznikov poskrbela, da so najprej »namočili«<br />
prejšnjo vlado zaradi izplačevanja neizrabljenega dopusta. Pri<br />
tem pa je samo enemu ministru izrekla globo, in sicer sedanjemu<br />
ljubljanskemu podžupanu Boštjanu Koritniku, za katerega<br />
je le malo manjkalo, da bi se vrnil na funkcijo ministra<br />
za javno upravo, a je Golob nato raje izbral dosedanjega poslanca<br />
Franca Propsa. Slednji se je takoj po imenovanju na<br />
ministrsko funkcijo čudežno pogodil s SPL, svojim nekdanjim<br />
delodajalcem, kije Propsa odškodninsko tožil. Približno v istem<br />
času je KPK predala policiji pooblastila za pregon neznanih<br />
oseb zaradi svetovalnih pogodb na ministrstvu za zdravje. Pri<br />
tem pa se postavlja vprašanje, ali gre v ozadju morda za obračun<br />
z nekdanjim ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom,<br />
kije bil očitno manj dojemljiv za pritiske z ulice kot<br />
sedanja ministrica Valentina Prevolnik Rupel, ki jo okoli prsta<br />
sukata nekdanji minister Dušan Keber in »ulični kolesar« Jaša<br />
Jenull. Sicer pa je Šumi vsaj nekoliko optimist, ko pravi, da se<br />
KPK profesionalizira na vseh ravneh, kar se pozna tudi pri<br />
rezultatih dela. »Obravnavamo vse več pomembnih, odmevnih<br />
zadev in jih praviloma končamo s pravnomočnimi ugotovitvami,«<br />
je dejal decembra lani. Po njegovih besedah izvajajo<br />
tudi vrsto usposabljanj ter prejemajo vse več relevantnih in<br />
kakovostnih prijav, ki kažejo na rast zaupanja v njihovo delo.
Demokracija 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.415 cm 2 3 / 3<br />
Površina: 1.415 cm 2 52<br />
a:.i« "’"t , . 1, ■ 'v<br />
gsatoB«M»— . '<br />
jjjllPF**'<br />
Alenka Bratušek je pred skoraj desetimi leti postala premierka tudi<br />
po zaslugi Gorana Klemenčiča, Umu pipdsotlr.ika KPK in kasneje Volitve v evropski parlament bodo odločuletudi o prihodnosti sedanjega<br />
pravosodnega ministra v Cerarjevi vladi.<br />
premierja Roberta Goloba,<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
rupcije, za katero upa, dajo bosta vlada in DZ čim prej<br />
obravnavala, Vendar so za napredek nujne tudi zakonske<br />
spremembe, ki bi predvidevale sankcije za kršitev<br />
integritete, pa spremembe pri zakonski ureditvi področij<br />
premoženjskega stanja, nasprotja interesov, omejitev<br />
poslovanja, lobiranja, nezdružljivosti funkcij, je<br />
naštel. Pojasnil je, da so se tudi letos na KPK soočali s<br />
številnimi kritikami svojega dela, »tudi z jasnimi ali<br />
bolj prikritimi namigi za našo ukinitev«. »Dejstvo je,<br />
da čim bolje delamo, tem bolj smo moteči za določene<br />
posameznike,« je dejal. Poudaril je, da na končne odločitve<br />
komisije ne vpliva nihče od zunaj, da odločitve<br />
sprejema tričlanski senat na podlagi predlogov strokovnih<br />
služb. »Ker se v naših obravnavah pogosto znajdejo<br />
posamezniki, ki zasedajo najpomembnejše položaje<br />
v državi, so prav ti nemalokrat naši največji kritiki,«<br />
ugotavlja Šumi. Vsi ti primeri po njegovih besedah<br />
»kažejo, da se prav najbolj odgovorni v slovenski družbi<br />
pogosto ne zavedajo svoje odgovornosti«.<br />
Koalicija se bo morala izreči tudi glede EU<br />
A tudi če KPK po novem letu v zvezi z Golobom ne<br />
bo storila ničesar - kar je mogoče, če bo Golob bolj<br />
ubogal botre -, bo težko preprečiti to, kar bo sledilo po<br />
volitvah v evropski parlament. Slovenija bo namreč po<br />
novem imela devet poslanskih mest v Bruslju in Strasbourgu<br />
neparno število, razmerje 5:4 v prid sedanje opozicije, pa bi<br />
lahko zakuhalo novo krizo v koaliciji. Čeprav je res, da ima<br />
Evropska ljudska stranka spet veliko težavo pri reševanju migrantskega<br />
vprašanja s pomočjo že videnih kvot, je vendarle<br />
treba vzeti v zakup, da so slovenski poslanci iz njenih vrst bolj<br />
konservativni od predsednice Evropske komisije Uršule von<br />
den Leyen (izjema je morda Ljudmila Novak) in da bo ena od<br />
pomembnih razprav za prihodnost Evropske unije tudi status<br />
lizbonske pogodbe, ki za zdaj zagotavlja dve ravni odločanja<br />
- ena je evropski parlament, kije bliže paradigmi »en človek,<br />
en glas« (ki jo poznamo že iz časa razpadanja Jugoslavije, saj<br />
jo je hotel uveljaviti Slobodan Miloševič), a na drugi strani sta<br />
še dve pomembni telesi: Evropski svet in Svet EU. Razprava bo<br />
zagotovo pomembna tudi -za slovensko notranjo politiko, saj<br />
se bo morala koalicija opredeliti, kakšno Evropo si želi. Tu velja<br />
spomniti, kar smo<br />
še<br />
Glede udiočmvja v EU je lani poleti Tanja Fajon želela doseči bolj »pragmatičen«<br />
pristop v zunanji politiki EU, kjer je bilo že opaziti tendence k paradigma<br />
»en človek, en glas«.<br />
poročali junija 2023, daje namreč zunanja<br />
ministrica Tanja Fajon skupaj z zunanjimi ministri Nemčije,<br />
Belgije, Luksemburga, Nizozemske in Romunije pozvala<br />
k večjemu odločanju s kvalificirano večino v zunanji politiki<br />
Evropske unije. Kot so omenjeni ministri zapisali v skupnem<br />
tekstu z naslovom »Čas je za več večinskega odločanja v zunanji<br />
politiki EU«, naj bi šlo predvsem za bolj »pragmatičen pristop«<br />
na področju zunanje in varnostne politike. To je seveda<br />
samo začetek uvajanja agende »en človek, en glas« in torej<br />
primer izdaje<br />
interesov Slovenije. Kot je spomnil evropski poslanec<br />
Milan Zver, je evropski parlament decembra 2023 sprejel<br />
resolucijo, v kateri je predlagal korenito spremembo ustavnih<br />
pogodb EU. »Te spremembe, če bi bile izvedene, bi uvedle<br />
večinsko parlamentarno demokracijo, v kateri bi prevladovale<br />
velike države, glas malih - tudi Slovenije - pa bi bil utišan.<br />
Vendar neučinkovitost EU ne izhaja iz sistemskih ovir, temveč<br />
iz pomanjkanja sposobnih voditeljev in njihove povsem levičarske<br />
agende,« je zapisal Zver. [d]
Demokracija 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 30<br />
Površina: 1.070 cm 2 1 / 3<br />
Vladajoči dodatno<br />
povzročajo kaos v zdravstvu<br />
Stanje v zdravstvu je<br />
čedalje slabše, mladi<br />
zdravniki navajajo celo,<br />
da je to v »smrtnih krčih«.<br />
Vlada je pripravila zakon<br />
o<br />
interventnih ukrepih,<br />
predlog ministrstva za<br />
zdravje pa je bil nato po<br />
navedbah nove resorne<br />
ministrice Valentine<br />
Prevolnik Rupel v<br />
času do<br />
sprejetja zelo spremenjen.<br />
Vida Kocjan | O Montaža Demokracija,<br />
Freepik, F.A. BOBO/lgor Kupljenik; STA/Bor Slana,<br />
Daniel<br />
Novakovič<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.070 cm 2 53<br />
Vladajoča<br />
koalicija je<br />
očitno upoštevala<br />
predloge iniciative Glas<br />
ljudstva, katere najvidnejša<br />
predstavnika sta Jaša Jenull in Dušan<br />
Keber. Oba sta že v začetku decembra<br />
dejala, da njihove predloge podpirata<br />
tudi koalicijski stranki SD in Levica.<br />
vsem skupaj pa vnašajo samo zmedo.<br />
Primarni cilj: Novi davki za vrečo<br />
brez dna<br />
Državni zbor je zakon o interventnih<br />
ukrepih na področju zdravstva sprejel 14.<br />
decembra lani. Zanj je glasovalo 47<br />
poslank in poslancev, proti jih je bilo 25.<br />
Po prepričanju nove ministrice za zdravje<br />
zakon vključuje nujne in ciljno usmerjene<br />
ukrepe v zdravstvu, s katerimi bo<br />
odločilno vplival na organizacijo zdravstvenega<br />
sistem. »Primarno pa zakon<br />
prinaša nekatere pravne podlage za<br />
Z<br />
uvajanje<br />
obveznega zdravstvenega prispevka,«<br />
je pojasnila Prevolnik Ruplova in s<br />
tem opozorila na nove dajatve, ki bodo<br />
udarile predvsempo delodajalcih. Drugih<br />
opaznejših sprememb pa v vladi niso bili<br />
sposobni sprejeti ali pa stopiti na prste t.<br />
i. nevladnim organizacijam, ki se čedalje<br />
bolj zajedajo v sistem vodenja države. Vlada<br />
Roberta Goloba pa to dopušča, saj so<br />
jim prav slednji omogočili vzpon na<br />
tron.<br />
Sto milijonov za ZZZS<br />
Z interventnim zakonom so vladajoči<br />
sicer spremenili množico različnih zakonov<br />
in hkrati okoli 100 milijonov evrov<br />
dodatnih stroškov prevalili na podjetja in<br />
zavarovance, saj mastodontska zdravstvena<br />
zavarovalnica Zavod za zdravstveno<br />
zavarovanje Slovenije (ZZZS)<br />
posluje z<br />
izgubo. V letu 2022 je bilo te 133 milijonov<br />
evrov. S podržavljenjem prostovoljnega<br />
dodstnega zdravstvenega zavarovanja pa<br />
bo nastala še dodatna izguba. Vladajoča<br />
koalicija je lani tako rekoč čez<br />
noč sprejela<br />
zakon, po katerem je prostovoljno zdravstveno<br />
zavarovanje spremenila v<br />
obveznega.<br />
Zdravstvenim zavarovalnicam je<br />
odvzela pooblastila, od 1. januarja <strong>2024</strong><br />
prispevek pobira ZZZS, ki pa je že napovedala,<br />
da se bodo s tem povečali njeni<br />
stroški. Posledično bo<br />
Interventni zakon na<br />
tudi izguba večja.<br />
področju zdravstva<br />
dodatno podaljšuje čas bolniških<br />
nadomestil v breme delodajalca z 20 na<br />
30 dni, hkrati pa omejuje višino bolniških<br />
nadomestil na 2,5-kratnik povprečne mesečne<br />
bruto plače.<br />
Med ukrepi je mini-
Demokracija 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 30<br />
Površina: 1.070 cm 2 2 / 3<br />
Površina: 1.070 cm 2 54<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
S<br />
podržavljenjem<br />
prostovoljnega<br />
dodatnega<br />
zdravstvenega<br />
zavarovanja bo nastala<br />
še dodatna izguba.<br />
strica za zdravje izpostavila še olajšanje<br />
Robert Golob nima pojma<br />
o javni zdravstveni mreži<br />
Predsednik vlade Robert Golob, ki je bil<br />
tudi vršilec dolžnosti ministra za<br />
pogojev za pridobivanje zdravstvenega koalicija s prvim interventnim zakonom<br />
kadra iz tujine z odpravo administrativnih<br />
najprej ukinila referenčne cene medicin-<br />
omejitev, pa tudi podaljšanje ukrepa<br />
dodatka za izbiro specializacije iz družinske<br />
medicine. Zakon med drugim določa po navedbah nekaterih poznavalcev obstaja<br />
sama sebe, na opozorila ne zmeni. Zato dila trenutka uvedbe novih obremenitev<br />
še ukrepanje v posebnih razmerah v zdravstveni<br />
tudi možnost referendumske pobude,<br />
dejavnosti.<br />
ki bi uveljavitev zakona lahko zamaknila,<br />
čeprav ustava prepoveduje določene vrste<br />
Brez sodelovanja in dialoga<br />
Zakon so vladajoči pripravili brez sodelovanja<br />
referendumov. A pri tem zakonu ni jasno,<br />
ali sploh sodi med takšne, ko referendum<br />
s stroko in z njenimi združenji. Na ni mogoč, ker to ni zakon o davkih, carinah<br />
pomanjkanje socialnega dialoga pri pripravi<br />
in drugih obveznih dajatvah, kot je zapi-<br />
zakona so opozarjali tudi v SDS in sal znani novinar in urednik Peter Jančič.<br />
NSi. Zakon je po oceni SDS pokazal, da Pojasnil je, da zakon določa podrobneje<br />
vlada ne zna urediti kaosa, ki vlada v zdravstvu.<br />
način pobiranja nove obvezne dajatve in<br />
V NSi pa so izpostavili, da zakon drugače ureja način plačevanja bolniških<br />
pacienta ne postavlja v središče. Oboji so nadomestil, kar pa ni davek, carina ali<br />
nasprotovali tudi vnovičnemu podaljšanju druga dajatev.<br />
obdobja izplačevanja bolniških odsotnosti<br />
v breme delodajalca z 20 na 30 dni. Kot V gospodarstvu ogorčeni<br />
običajno pa se vladajoča koalicija, polna Vlada tako tudi v tem primeru ni zamu-<br />
gospodarstva.<br />
Zato so se na to<br />
odzvali v<br />
zdravje,<br />
je izjavil, da bo krepil javno zdravstvo brez<br />
koncesionarjev. Jelka Godec, poslanka in<br />
nekdanja državna sekretarka pa je te<br />
kmetijskih zdru-<br />
Golobove<br />
navedbe komentirala z besedami,<br />
»da nima pojma o<br />
javni zdravstveni mreži<br />
in je dobro, da ne izvaja zdravstvene reforme.<br />
Že<br />
interventni zakoni delajo dovolj<br />
škoda, je dodala. Nasploh pa je vladajoča<br />
Gospodarskem<br />
krogu,<br />
ki združuje 15 gospodarskih<br />
in<br />
skih materialov, čeprav ima njihova koalicijska<br />
stranka SD v svojem programu<br />
jasno zapisano, da bodo uvedli referenčne<br />
cene. Slednje namreč v pomembnem delu<br />
onemogoča korupcijo in znižuje stroške.<br />
ženj ter organizacij. Opozorili so, da vlada<br />
ni z nobenim ukrepom, razen v primeru<br />
blaženja energetske krize,<br />
zmanjšala bremen<br />
gospodarstva, ki ga prav tako pestijo<br />
visoka inflacija, padanje proizvodnje in<br />
naročil, ohlajanje na izvoznih trgih, upadanje<br />
prihodkov v storitvenih dejavnostih,<br />
visoke cene energentov (od leta <strong>2024</strong> naprej<br />
gospodarstvo ne bo imelo subvencionirane<br />
cene energije, in to kljub rekordnim<br />
dobičkom trgovcev z elektriko) in rast<br />
stroškov dela. Zato so pričakovali, da se<br />
bo vlada vzdržala vsaj pri dodatnih stroških<br />
zaradi podaljšanja bolniške odsotnosti<br />
v breme delodajalcev z 20 na 30 dni,<br />
še posebej zato, ker je ministrica za zdravje<br />
napovedala širšo spremembo sistemskih<br />
zakonov, ko bi lahko celovito in<br />
strokovno<br />
obdelali tudi to vprašanje, ki ne sodi v<br />
interventni zakon.<br />
Protesti zdravnikov<br />
Protestirali so tudi v zdravniških organizacijah.<br />
Ti so že v javni razpravi nasprotovali<br />
ukrepom, ki kršijo ustavne in<br />
dru-
Demokracija 04.01.<strong>2024</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 30<br />
Površina: 1.070 cm 2 3 / 3<br />
Površina: 1.070 cm 2 55<br />
Vlada ne zna urediti<br />
kaosa, ki vlada v<br />
zdravstvu, ampak ga<br />
s<br />
svojimi konfuznimi<br />
ukrepi še povečuje.<br />
Kaj potrebuje<br />
Slovenija, kaj je<br />
rešitev?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Jaša Jenull in Dušan Keber na obisku pri novi ministric<br />
za zdravje Valentini Prevolnik Rupel, kjer sta jo očitno<br />
disciplinirala.<br />
ge pravice zdravnikov in zobozdravnikov. V<br />
Zdravniški zbornici Slovenije so povzeli pomembnejše<br />
spremembe zakona, ki se nanašajo na delo<br />
zdravstva. Ugotovili so, daje bil ukrep izvajanja<br />
zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih spremenjen<br />
na način, daje lahko aktiviran samo v<br />
primeru izjemnih okoliščin, kot so naravne ali<br />
druge nesreče, kot jih opredeljuje zakon o varstvu<br />
pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ne več<br />
v primeru drugih izrednih dogodkov, kot je pomanjkanje<br />
zdravstvenih delavcev ali povečan obseg<br />
dela. Začasne ukrepe pa lahko minister za<br />
zdravje odredi le še na predlog določenih institucij<br />
in ne več na lastno pobudo. Koalicija je črtala<br />
tudi določbo, kije v<br />
primeru statusnega preoblikovanja<br />
koncesionarja prepovedala prenos koncesije<br />
na novo statusno obliko. Glede na prvotni<br />
predlog zakona je bilo doseženo zvišanje zneska<br />
dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve,<br />
ki pripada posameznim profilom zdravstvenih<br />
delavcev. Dodali so, da si bodo v zbornici<br />
še naprej prizadevali za spremembe neustavnih<br />
institutov interventnega zakona in v povezavi s<br />
tem preučili možnosti vložitve ustreznih pravnih<br />
sredstev na ustavno sodišče.<br />
Smrtni krči slovenskega zdravstva<br />
Medtem ko se vladajoča koalicija, Jenull in Keber<br />
z nekaterimi drugimi nevladniki poigravajo z zdravstvom<br />
in zdravniki, pa so Mladi zdravniki Slovenije<br />
objavili rezultate anonimne ankete med zdravniki.<br />
Ti kažejo, da so slovenske bolnišnice in<br />
zdravstveni domovi zaradi pomanjkanja kadra<br />
nevarni za bolnike. Vodstva bolnišnic in oddelkov<br />
pa težave pred javnostjo sprikrivajo za lastno korist.<br />
Zato so mladi zdravniki izvedli anketo med svojimi<br />
kolegi, na podlagi katere so želeli dobiti vpogled,<br />
za kako obsežen pojav gre. Žal so rezultati<br />
ankete pokazali, da imamo krizo bolnišnic in zdravstvenih<br />
domov po vsej državi. »Temu se ne čudimo;<br />
saj že leta opozarjamo politike, da je treba<br />
urediti delovne razmere v bolnišnicah in zdravstvenih<br />
domovih,« so zapisali. Dodali so, da si<br />
zdravniki od vsega najbolj želijo varne in urejene<br />
razmere, v katerih je mogoče obravnavati bolnike<br />
po strokovnih standardih. »Žal zaradi razmer to<br />
ni več mogoče, zato nas skrbi za varnost pacientov,«<br />
so zapisali. V anketije sodelovalo 62<br />
mladih zdravnic in zdravnikov, ki so<br />
skupaj navedli 69 različnih primerov,<br />
kjer je v zadnjih nekaj letih zaradi<br />
pomanjkanja zdravstvenega osebja,<br />
predvsem zdravnikov, prišlo bodisi<br />
do ukinitve neke zdravstvene dejavnosti<br />
ali (dela) oddelka bodisi je bilo<br />
močno okrnjeno delovanje oddelka<br />
ali kakšen načrtovani program ni<br />
zaživel. Kot osrednje razloge za odhode<br />
zdravnikov, medicinskih sester<br />
ter drugih zdravstvenih delavcev so<br />
zdravniki največkrat navedli čezmerne<br />
obremenitve, nekonkurenčno plačilo<br />
in slabe odnose.<br />
V nadaljnjih vprašanjih, katere so<br />
ustanove, kjer poznajo takšne primere,<br />
pa je najbolj izstopal UKC Ljubljana.<br />
Sledita Splošna bolnišnica Novo<br />
mesto in<br />
Mladi zdravniki so<br />
Splošna bolnišnica Celje.<br />
objavili tudi pretresljiva<br />
pričevanja kolegov.<br />
Škodljive poteze ministrstva<br />
Opozorili so, da ministrstvo za.<br />
zdravje razpolaga z mnogimi predlogi,<br />
ki bi izboljšali delovne razmere,<br />
Bojana Beovič, predsednica<br />
Zdravniške zbornice Slovenije,<br />
opozarja, da mora država sprejeti<br />
takšne interventne ukrepe, ki<br />
bodo v javno mrežo privabili in zadržali<br />
dovolj tako zdravnikov in<br />
zobozdravnikov kot sester, administratorjev,<br />
strežnic, informatikov<br />
in drugih, da bodo lahko zagotavljali<br />
potrebe prebivalstva.<br />
zadržali kader v bolnišnicah in zdravstvenih<br />
domovih ter tako omogočili<br />
boljšo zdravstveno oskrbo bolnikov.<br />
Žal pa na ministrstvu namesto tega<br />
vlečejo veliko škodljivih potez, nazadnje<br />
z interventnim zakonom za<br />
zdravstvo. Z<br />
njimi tlakujejo pot nadaljnjemu<br />
razkroju<br />
zdravstvenega<br />
sistema v Sloveniji. »Kot vidimo, so<br />
posledice razkroja v praksi vidne že<br />
danes. Če se na primeru Slovenskih<br />
železnic jezimo zaradi zamud vlakov,<br />
na primeru Darsa zaradi gneče na<br />
avtocestah in na področju energetike<br />
zaradi drage elektrike, se cena nedelujočega<br />
zdravstva žal meri v izgubljenih<br />
življenjih in<br />
izgubljeni kvaliteti<br />
življenja,« so še zapisali. [d]<br />
Jelka Godec, vodjQ poslanske skupine SDS: »Opažamo, da Leviču s svojo agendo zelo<br />
močno vstopa v vse zakone in da to Svoboda lepo posvoji.«
Change language