You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Zbirka medijskih objav<br />
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />
Število objav: 29<br />
Internet: 5<br />
Radio: 3<br />
Televizija: 4<br />
Tisk: 17<br />
Spremljane teme:<br />
Odbor za pravosodje: 1<br />
Janša Janez (Ivan): 10<br />
Odbor - zdravstvo: 4<br />
Odbor - ... politika: 1<br />
Službe DZ RS: 4<br />
Komisija ... možnosti: 2<br />
Predsednica DZ RS: 3<br />
Grims Branko: 2<br />
Sajovic Borut: 3<br />
PS SDS: 1<br />
PS SD: 2<br />
Irgl Eva: 4<br />
Zakonodajno - ... RS: 1<br />
DZ - ... Parlament: 15<br />
Breznik Franc: 1<br />
Tonin Matej: 9<br />
Godec Jelka: 2<br />
dr. Logar Anže : 7<br />
Tašner Vatovec Matej: 1<br />
PS Levica: 1<br />
Kaloh Dejan mag.: 4<br />
Lisec Tomaž: 1<br />
Hot Meira mag.: 2<br />
Prednik Jani: 2<br />
Reberšek Aleksander: 3<br />
Sukič Nataša: 3<br />
Vrtovec Jernej: 2<br />
Rezar Aleš: 1<br />
Zrim mag. Damijan: 2<br />
Cigler Kralj Janez: 2<br />
Žakelj Janez mag.: 1<br />
Lamut Miha: 1<br />
Šetinc Pašek Mojca: 2<br />
Kozlovič Tamara: 2<br />
Klakočar ... mag.: 3<br />
dr. Čadonič Špelič Vida: 2<br />
Jakopovič Milan: 2<br />
...
Internet Naslov Vladni odlok o omogočanju storitev med stavko “ne posega v pravice zdravnikov”<br />
Zaporedna št.<br />
1<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 29. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA<br />
Odbor - zdravstvo , DZ - Državni zbor - Parlament , Reberšek Aleksander , Kozlovič Tamara ,<br />
Jakopovič Milan<br />
...Člani odbora za zdravstvo so z devetimi glasovi za in enim proti predlog novele zakona o zdravniški službi poslal v<br />
nadaljnjo obravnavo. Ta širi nabor storitev, ki jih morajo med...<br />
Televizija Naslov Ponovna uvedba naborniške vojske<br />
Zaporedna št.<br />
2<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 19:11 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 29. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Staša Lozar<br />
Janša Janez (Ivan) , Tonin Matej<br />
...dekleta vpoklicali v vojašnice? DARJA ZGONC (voditeljica) Obrambni minister Marjan Šarec pravi, da se s to<br />
možnostjo ne ukvarjajo, njegov predhodnik Matej Tonin pa ponuja alternativo, domovinsko dolžnost. Žana Vertačnik.<br />
ANTON ROP (takratni predsednik vlade) SEPTEMBER 2003: V Sloveniji je končano obvezno služenje...<br />
Radio Naslov SDS po neuspešni interpelaciji Stojmenove Duh<br />
Zaporedna št.<br />
3<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 14:24 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 29. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Petra Stopar<br />
DZ - Državni zbor - Parlament , Lisec Tomaž , Šetinc Pašek Mojca<br />
...razprave o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, je ta včeraj<br />
zvečer uspešno prestala glasovanje v državnem zboru. V SDS ocenjujejo, da tokratna interpelacija koalicije ni združila,<br />
ampak je zasejala dvom. Petra Stopar. PETRA STOPAR (novinarka) Ministrica za digitalno...<br />
Radio Naslov Obisk Metsole<br />
Zaporedna št.<br />
4<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 17:30 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Studio ob 17-ih; 29. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Aleš Kocjan<br />
Sajovic Borut , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej , Godec Jelka , Sukič Nataša<br />
...dvignila. A skrbi jo, da ljudje ne razumejo dovolj zakaj je njihov glas pomemben in zakaj šteje. Na to je v državnem<br />
zboru poslancem odgovarjala na vprašanja, ki bodo delno zaznamovala tudi kampanjo pred volitvami. Skrbi Boruta<br />
Sajovica iz Svobode o statusu malega kmeta je skušala pomiriti s pojasnilom, da bo Evropska politika pripravila...<br />
Radio Naslov Vrenje pred evropskimi volitvami<br />
Zaporedna št.<br />
5<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 17:32 Trajanje: 6 min<br />
Rubrika, Datum Studio ob 17-ih; 29. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Nataša Mulec<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...ime sekretarke Kociprove in predsednika podmladka Graha. Če za koga, bodo za Svobodo Evropske volitve<br />
zagotovo pomembne, saj bo šlo za prvi preizkus po državnozborskih volitvah, na katerih je stranka dobila zgodovinsko<br />
podporo. Večino te pa v dobrem letu in pol zapravila. Glede liste Nove Slovenije pa naj povem, da je...<br />
2
Internet Naslov Odmev tedna: Prepovedane veselice<br />
Zaporedna št.<br />
6<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 29. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Peter Merše<br />
Sajovic Borut , Tonin Matej<br />
...ne spominjajo preteklih bitk, smo pozabili naučiti, da se je za nekatere stvari treba boriti.« Izmed vseh strank, je prav<br />
Svoboda, z vodjo poslancev Borutom Sajovicem Metsolo spraševala o prihodnosti kmetijstva. Gre za isto stranko, ki<br />
obdavčuje prej neobdavčene prihodke kmetov, zamuja z izplačili, se ne drži nobenega...<br />
Televizija Naslov Koalicija potrdila sporno novelo zakona o zdravniški stavki<br />
Zaporedna št.<br />
7<br />
Povzetek<br />
Medij NOVA 24 TV, Slovenija 19:46 Trajanje: 1 min<br />
Rubrika, Datum Novice; 29. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Aleksander Rant<br />
Odbor - zdravstvo , Službe DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...NOVA24TV, 29.3.<strong>2024</strong>, NOVICE, 19:46 ALEKSANDER RANT (voditelj) Člani odbora državnega zbora za zdravstvo<br />
so z devetimi glasovi za in enim proti predlog novele zakona o zdravniški službi poslali v nadaljnjo obravnavo. Ta širi<br />
nabor storitev, ki...<br />
Internet Naslov Zakaj nas morajo tokratne volitve v evropski parlament res zanimati?<br />
Zaporedna št.<br />
8<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 30. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Stela Mihajlović, Ksenija Mlinar, Mihael Šuštaršič<br />
Grims Branko , DZ - Državni zbor - Parlament , Breznik Franc , Tonin Matej , Sukič Nataša , Vrtovec<br />
Jernej , Cigler Kralj Janez , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...bruseljski kolega, evroposlanec Milan Zver , sledi podpredsednik SDS in nekdanji notranji minister Aleš Hojs , na<br />
četrtem in petem mestu sta poslanca SDS Franc Breznik in Branko Grims , na šestem nekdanji mariborski župan in<br />
zdajšnji predsednik mariborskega odbora SDS Franc Kangler in na sedmem mestu nekdanja državna sekretarka na...<br />
Tisk Naslov Širši nabor storitev med stavko<br />
Zaporedna št.<br />
9<br />
Povzetek<br />
Medij Slovenske novice, Slovenija Stran: 6 Površina: 67 cm 2<br />
Rubrika, Datum Dan v novicah; 30. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
STA<br />
Teme<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...Širši nabor storitev med stavko LJUBLJANA -Člani odbora državnega zbora DZ) za zdravstvo so z devetimi glasovi<br />
za in enim proti predlog novele zakona o zdravniški službi poslali v nadaljnjo obravnavo. Ta širi nabor storitev,...<br />
Tisk Naslov Zdravniki bodo morali med stavko opravljati več storitev<br />
Zaporedna št.<br />
10<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 4 Površina: 480 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; 30. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Milena Zupančič<br />
Odbor - zdravstvo , Službe DZ RS , Reberšek Aleksander<br />
...Zdravniki bodo morali med stavko opravljati več storitev Predlog zakona o zdravniški službi Odbor za zdravstvo gaje<br />
pričakovano podprl, v torek po nujnem postopku v DZ Zdravniki bodo morali med stavko opravljati več storitev, če bo<br />
parlament sprejel spremembe zakona o zdravniški službi. Včeraj gaje z devetimi glasovi za in enim proti...<br />
3
Tisk Naslov Nekdanja ministrica še na državni plači<br />
Zaporedna št.<br />
11<br />
Povzetek<br />
Medij Večer, Slovenija Stran: 3 Površina: 402 cm 2<br />
Rubrika, Datum V žarišču; 30. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Vanessa Čokl<br />
Janša Janez (Ivan) , Komisija - peticije, človekove pravice in enake možnosti , Predsednica DZ RS ,<br />
Sajovic Borut , PS SDS , Irgl Eva , Godec Jelka , dr. Logar Anže , Tašner Vatovec Matej , PS<br />
Levica , Kaloh Dejan mag. , Hot Meira mag. , Prednik Jani , Sukič Nataša , Cigler Kralj Janez ,<br />
Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...6.280,17 bruto oziroma 3.605,89 evra neto plače, obrambni minister Marjan Šarec pa 5.999,82 evra bruto, kar je<br />
pomenilo 3.623,69 neto. Predsednica državnega zbora ima najvišjo plačo med poslanci Predsednica državnega zbora<br />
Urška Klakočar Zupančič ima najvišjo plačo med 90 poslankami in poslanci. Za februar je to pomenilo 5.979,70 evra<br />
bruto, če bi bil mesec daljši, bi prišla na...<br />
Tisk Naslov Obeta se zamenjava Tanje Bolte<br />
Zaporedna št.<br />
12<br />
Povzetek<br />
Medij Večer, Slovenija Stran: 4 Površina: 538 cm 2<br />
Rubrika, Datum V žarišču; 30. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Matej Grošelj<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , PS SD , Zrim mag. Damijan<br />
...preglavice za organizatorje prireditev, med katere spadajo tudi gasilske veselice. Nato so na ministrstvo pritisnili tudi<br />
iz opozicijskih vrst. Prvak SDS Janez Janša je zapisal, da želi Gibanje Svoboda kar z uredbo preprečiti zborovanja in<br />
onemogočiti celo gasilske veselice. Kmalu zatem se je javila NSi, ki je skupaj...<br />
Tisk Naslov Slovenska pomlad? Dajte no...<br />
Zaporedna št.<br />
13<br />
Povzetek<br />
Medij Delo - Sobotna priloga, Slovenija Stran: 10 Površina: 620 cm 2<br />
Rubrika, Datum Sobotna priloga; 30. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Janez Markeš<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...koalicije. Toda niti to dejstvo ne opraviči napihnjenosti in nerealnosti politike NSi, ki se je s pomanjkanjem politične<br />
domišljije začela sprehajati po janševsko rumenem in za civilizirane politike prepovedanem polju teptanja dostojanstva<br />
ljudi. NSi kakor da se je kot stranka prelevila v svoj propagandni plakat,...<br />
Tisk Naslov Reševanje vojaka Roberta<br />
Zaporedna št.<br />
14<br />
Povzetek<br />
Medij Večer - V soboto, Slovenija Stran: 4<br />
Rubrika, Datum V soboto; 30. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Matej Grošelj<br />
Površina: 1.821 cm<br />
2<br />
Janša Janez (Ivan) , Službe DZ RS , Predsednica DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament , Rezar<br />
Aleš , Žakelj Janez mag. , Lamut Miha , Klakočar Zupančič Urška mag. , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...vodi Policijska uprava Ljubljana. V isti zadevi vzporedno deluje še preiskovalna komisija, ki jo v parlamentu po<br />
odstopu prejšnjega predsednika Mihe Lamuta vodi poslanec Gibanja Svoboda in Golobov nekdanji sodelavec v Gen-I<br />
Aleš Rezar. Na delo komisije se zgrinjajo očitki, da je zaradi nespornih povezav med predsednikoma stranke in...<br />
Internet Naslov Tonin vabi Logarja, Evo Irgl in Kaloha: Dobrodošli v poslanskih klopeh NSi<br />
Zaporedna št.<br />
15<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 31. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Miha Orešnik<br />
Janša Janez (Ivan) , Irgl Eva , Tonin Matej , dr. Logar Anže , Kaloh Dejan mag.<br />
...Predsednik NSi Matej Tonin je za N1 pojasnil, zakaj ni mogel izpolniti želje Ljudmile Novak, da bi bila nosilka<br />
strankine liste za evropske volitve. Prav tako je povedal, ali bo...<br />
4
Internet Naslov Predsednik NSi Tonin o evropskih volitvah, Ljudmili Novak in Anžetu Logarju<br />
Zaporedna št.<br />
16<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 31. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Miha Orešnik<br />
Tonin Matej , dr. Logar Anže<br />
...Gost oddaje N1 STUDIO je predsednik Nove Slovenije Matej Tonin. Spregovoril je o tem, kako so sestavili listo za<br />
evropske volitve, pa tudi o odnosu z Ljudmilo Novak in Anžetom Logarjem. POUDARKI ODDAJE Predsednik NSi<br />
Matej Tonin je v oddaji N1 STUDIO pojasnil, zakaj ni mogel izpolniti...<br />
Tisk Naslov els - ljudmila novak<br />
Zaporedna št.<br />
17<br />
Povzetek<br />
Medij Družina, Slovenija Stran: 8 Površina: 498 cm 2<br />
Rubrika, Datum Oglas; 31. 3. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Unknown<br />
Teme<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...- krščanskih demokratov (NSi) in aktualna evropska poslanka je bila v svoji bogati politični karieri županja, poslanka<br />
in JU Mw Uje VjH podpredsednica državnega zbora, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, --jB JajU<br />
podpredsednica Vlade Republike Slovenije ter poslanka Evropskega parlamenta, * . jJBI kamor...<br />
Televizija Naslov Nove obveznosti za zdravnike med stavko<br />
Zaporedna št.<br />
18<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 19:11 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 1. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Urška Šestan<br />
Odbor - zdravstvo , Službe DZ RS , Reberšek Aleksander , Kozlovič Tamara , Jakopovič Milan<br />
...pregledi invalidov, to je nabor storitev v predlogu novele zakona o zdravniški službi, ki mu je v petek zeleno luč<br />
prižgal odbor za zdravstvo, jutri ga bodo na poslanske klopi dobili še poslanci državnega zbora. JANI MUHIČ (voditelj)<br />
No medtem pa so se ta konec tedna z javnim pismom oglasili izolski in jeseniški zdravniki. Sprašujejo...<br />
Televizija Naslov Kdo bodo novi evroposlanci?<br />
Zaporedna št.<br />
19<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 23:04 Trajanje: 9 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 1. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Žiga Bonča<br />
Predsednica DZ RS , Tonin Matej , Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...predstavila le nekaj kandidatov, ključnega pa bodo razkrili na tako imenovanem Festivalu svobode. NSi je na čelu<br />
liste postavila kar predsednika stranke Mateja Tonina. V SD-ju pa se bolj kot s tem, kdo bi jih zastopal v Evropi,<br />
ukvarjajo s tem, kdo bo v prihodnje vodil stranko. Prav tako kandidatne liste še ni potrdila...<br />
Tisk Naslov Osel gre menda samo enkrat na led<br />
Zaporedna št.<br />
20<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 1 Površina: 193 cm 2<br />
Rubrika, Datum Naslovna stran; 2. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Suzana Kos<br />
Teme<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...evropskimi volitvami, sicer pa so lahko samo nepošten poskus krepitve javnomnenjske podpore. Če na<br />
posvetovalnem referendumu sprašuješ o rešitvah, ki jih parlament ne more uresničiti, je to nepošteno do volivk in<br />
volivcev. Zato seje mogoče strinjati z ocenami, da bi politiki, ki nas ima evidentno za osle, to preprosto...<br />
5
Tisk Naslov Zdelo se nam je, da nas vidijo kot koalicijsko tekmico<br />
Zaporedna št.<br />
21<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; 2. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Barbara Eržen<br />
Površina: 1.151 cm<br />
2<br />
PS SD , DZ - Državni zbor - Parlament , Hot Meira mag. , Prednik Jani , Zrim mag. Damijan<br />
...Zdelo se nam je, da nas vidijo kot koalicijsko tekmico Jani Prednik Kandidat za predsednika SD o sodelovanju v<br />
koaliciji in intenzivnejših vonjih, okusih in barvah stranke Šestintridesetletni Jani Prednik se po štirih letih spet poteguje<br />
za položaj predsednika Socialnih demokratov. Tokrat z mesta...<br />
Tisk Naslov Najmanj dva predloga ne izpolnjujeta ključnega pogoja<br />
Zaporedna št.<br />
22<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 3<br />
Rubrika, Datum Aktualno; 2. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Barbara Hočevar<br />
Zakonodajno - pravna služba DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
Površina: 1.047 cm<br />
2<br />
...ustrezen forum za izražanje mnenj o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne (58 odstotkov), o spremembi volilne<br />
zakonodaje z uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah in o nastanitvah nezakonitih prebežnikov v<br />
Sloveniji (po 53 odstotkov). Pri energetskem zakonu, ki omejuje uporabo nekaterih energentov v novogradnjah...<br />
Tisk Naslov "Morilski" zakon<br />
Zaporedna št.<br />
23<br />
Povzetek<br />
Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 13 Površina: 253 cm 2<br />
Rubrika, Datum Mnenja; 2. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Polona Jamnik<br />
Teme<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...smrt? Premoremo toliko človečnosti, etike ter sočutja? Prva obravnava predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem<br />
končanju življenja, v četrtek, 7. marca - državnemu zboru ga je predložilo društvo Srebrna nit s podpisi 5513 volivk in<br />
volivcev -, je očitno šla bolj tiho in neopaženo mimo nas. Le zakaj bi se ukvarjali s trpljenjem...<br />
Tisk Naslov 7D<br />
Zaporedna št.<br />
24<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 8 Površina: 354 cm 2<br />
Rubrika, Datum Periskop; 2. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Marko Medvešek<br />
Odbor za pravosodje , Odbor - zunanja politika , Komisija - peticije, človekove pravice in enake<br />
možnosti , Irgl Eva , dr. Logar Anže , Kaloh Dejan mag.<br />
...Ukrajini, embargo na izvoz orožja v Izrael in sprejetje sankcij proti »izraelskemu režimu apartheida«. POSLANCI<br />
SDS Eva Irgl, Anže Logar in Dejan Kaloh, ki niso podpisali izjave o zvestobi stranki, so ostali brez vodilnih mest v<br />
parlamentarnih odborih. Irglova tako ni več predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti,<br />
Logar ni...<br />
Tisk Naslov izjave tedna<br />
Zaporedna št.<br />
25<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 10 Površina: 175 cm 2<br />
Rubrika, Datum Periskop; 2. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Unknown<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , dr. Logar Anže<br />
...pes pred hišo, brez njega se lahko vsak sprehaja po tvojem dvorišču.« Štabni vodnik TOMAŽ VARGA v Jani o<br />
pomembnosti vojske. »Drugače bom povedal: če bi Janez Janša šel kandidirat za župana Ljubljane, bi bila največja<br />
udeležba, pa trdim, da bi jaz z veliko večino zmagal, še bolj kot takrat, ko je bil Logar.« ZORAN...<br />
6
Tisk Naslov porota<br />
Zaporedna št.<br />
26<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 12 Površina: 110 cm 2<br />
Rubrika, Datum Periskop; 2. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor I. K. , M. M.<br />
Teme<br />
Šetinc Pašek Mojca<br />
...nakupom 300 tisoč prenosnikov za 6,5 milijona evrov, ki so končali v skladišču v Logatcu. Njeno razrešitev so podprli<br />
v SDS, NSI in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pasek. [IK] MILAN BRGLEZ, evropski poslanec, se bo na kongresu<br />
SD13. aprila potegoval za položaj predsednika stranke. Če bo izvoljen, se bo še enkrat podal...<br />
Tisk Naslov Logarjev aksiom<br />
Zaporedna št.<br />
27<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 16 Površina: 177 cm 2<br />
Rubrika, Datum Mnenji; 2. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Igor Kršinar<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , Irgl Eva , Tonin Matej , dr. Logar Anže , Kaloh Dejan mag. , Vrtovec Jernej<br />
...Logarjev aksiom igor kršinar o usodi Anžeta Logarja »Sedaj že lahko rečem, da imamo v slovenski politiki novi<br />
aksiom. Logarjev aksiom: Iz velikega raste malo,« nam je pred tedni sporočil nekdanji evropski...<br />
Tisk Naslov Dvojna igra slovenskega Orbana<br />
Zaporedna št.<br />
28<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 18<br />
Rubrika, Datum Zgodba tedna; 2. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Igor Kršinar<br />
Janša Janez (Ivan) , Grims Branko<br />
Površina: 1.860 cm<br />
2<br />
...Evropskim konservativcem in reformistom, med katerimi so skrajno desne stranke, koalicijo z njimi pa zahteva tudi<br />
njegov slovenski pribočnik, prvak SDS Janez Janša. Kakšne so v resnici možnosti za konec sedanje zmerne evropske<br />
koalicije in kdo so favoriti za ključne položaje v EU? etošnje evropske volitve bodo prelomne....<br />
Tisk<br />
Zaporedna št.<br />
29<br />
Povzetek<br />
Naslov<br />
ČE DESNICA NE BO INOVATIVNA, BOMO GLEDALI ŠE PETO EPIZODO NOVIH<br />
OBRAZOV<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 24<br />
Rubrika, Datum Intervju; 2. 4. <strong>2024</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Ivan Puc<br />
Janša Janez (Ivan) , Tonin Matej , dr. Logar Anže<br />
Površina: 2.981 cm<br />
2<br />
...xi IHK8 k< ) -|Kk | / rj?* Bps c* m%SmM XB H *Ws!SSS MsSiM&gg%z% MATEJ TONIN predsednik Nove Slovenije<br />
ČE DESNICA NE BO INOVATIVNA, BOMO GLEDALI ŠE PETO EPIZODO NOVIH OBRAZOV S predsednikom Nove<br />
Slovenije Matejem Toninom smo se pogovarjali dan po tem, ko je kot nosilec predstavil listo kandidatov za evropske...<br />
7
N1info.si 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek, 13:22<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/vladni-odlok-o-...<br />
1 / 5<br />
Vladni odlok o omogočanju storitev med stavko “ne<br />
posega v pravice zdravnikov”<br />
Slovenija Avtor: STA 29. Mar <strong>2024</strong> 13:19 0 komentarjev<br />
Delite :<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Slika je simbolična (Foto: Ptujinfo/BOBO)<br />
Člani odbora za zdravstvo so z devetimi glasovi za in enim proti predlog novele zakona o<br />
zdravniški službi poslal v nadaljnjo obravnavo. Ta širi nabor storitev, ki jih morajo med stavko<br />
opravljati zdravniki. Predlog so podprli poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica, proti pa<br />
je glasoval poslanec NSi. Poslanci SDS niso glasovali.<br />
Prav tako z devetimi glasovi za in enim proti je odbor na predlog koalicijskih poslanskih skupin<br />
sprejel tudi nekaj dopolnil. Z njimi so med drugim dopolnili oziroma konkretizirali nabor<br />
zdravstvenih storitev, in sicer glede izdajanja potrdil. “Ker zavarovane osebe zgolj na podlagi<br />
bolniškega lista pri delodajalcu dokazujejo svojo začasno zadržanost od dela ter pravico do<br />
nadomestila plače, šteje izdaja bolniškega lista za zdravstveno storitev, ki jo je treba zagotoviti<br />
tudi v času stavke,” je koalicija zapisala v obrazložitvi dopolnil.<br />
8
N1info.si 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek, 13:22<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/vladni-odlok-o-...<br />
2 / 5<br />
Mamo deklice Danke pripeljali na policijo: preiskovalci imajo nove<br />
informacije<br />
Svet 10:48 1<br />
Zdravniki stavkajo, jaz pa potrebujem bolniško. Jo lahko dobim?<br />
Slovenija 18. Jan <strong>2024</strong> 13<br />
Na ministrstvu za zdravje so sicer že pred sejo posredovali dodatna pojasnila in utemeljitve<br />
posameznih členov predloga novele. Zakonodajnopravna služba je namreč ocenila, da predlagatelj<br />
novele ni utemeljil nujnosti vseh storitev, ki jih bodo morali ob njenem sprejetju zdravniki dodatno<br />
opravljati v času stavke.<br />
Kot je na seji pojasnila njena predstavnica, je zakonodajnopravna služba pri pripravi mnenja izhajala<br />
iz ustavne pravice do stavke. Poseg v pravico je dopusten, če prestane strogi test sorazmernosti.<br />
Predlog novele določa nekatere nove storitve, ki jih bi morali zdravniki opravljati med stavko,<br />
nekatere izmed njih pa po oceni službe tega testa ne prestanejo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ob tem je predstavnica zakonodajnopravne službe poudarila, da ta tudi po prejemu pojasnil<br />
ministrstva in napovedanih dopolnilih vztraja pri podanih pripombah.<br />
9
N1info.si 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek, 13:22<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/vladni-odlok-o-...<br />
3 / 5<br />
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež (Foto: Matija Sušnik)<br />
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je poudaril, da je zaradi dolgotrajnosti in<br />
časovne nepredvidljivosti zdravniške stavke ogroženo zdravstveno varstvo vseh pacientov,<br />
predvsem pa tistih, ki so na poseg oziroma obravnavo napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro. Zaradi<br />
preprečitve nastanka nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države predlog<br />
zakona predstavlja nujen, potreben in primeren poseg, je dejal.<br />
Pogosteje ga izključite iz vtičnice: troši elektriko, tudi ko ga ne uporabljate<br />
Navdih 11:44 0<br />
Zasledovanega cilja v konkretnem primeru namreč ni mogoče doseči brez posega nasploh oziroma s<br />
kakšnim drugim milejšim posegom, je ocenil.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
“Pomembnost pravic, ki jih želimo zavarovati s posegom, bistveno pretehta nad pomembnostjo s<br />
posegom v prizadete pravice, zato poseg prestane ta vidik testa sorazmernosti, neodvisno od tega,<br />
ali je stavkajočim zaradi posega v njihove ustavne pravice zagotovljeno ustrezno denarno<br />
nadomestilo, kar je mogoče razumeti kot sorazmernost posega v ožjem smislu,” je dejal.<br />
10
N1info.si 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek, 13:22<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/vladni-odlok-o-...<br />
4 / 5<br />
Poslanka Svobode Tamara Kozlovič, sicer predsednica odbora za zdravstvo (Foto: Matija Sušnik)<br />
Poslanka Svobode Tamara Kozlovič , sicer predsednica odbora za zdravstvo, pa je glede očitkov, da<br />
predlog novele ne upošteva testa sorazmernosti, dejala, da ustava določa, da se lahko pravica do<br />
stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist. “In zdaj se jaz sprašujem, ali zagotavljanje<br />
zdravstvenega varstva ni v javno korist,” je dejala.<br />
Poslanec Levice Milan Jakopovič je poudaril, da predlog novele ne posega v pravico zdravnikov do<br />
stavke, pač pa spreminja definicijo minimalnega delovnega procesa v času stavke. Poslanec meni,<br />
da se stavkajoči zdravniki skrivajo za besedami o želji po izboljšanju zdravstvenega sistema, v<br />
resnici pa stavkajo zaradi želje po višjih plačah.<br />
Pravna mreža: Za vladnim odlokom o storitvah v času stavke ni zakonske<br />
podlage<br />
Slovenija 06. Mar <strong>2024</strong> 3<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Potovanja 28. Mar <strong>2024</strong> 0<br />
Pravljično evropsko letovišče, ki letos lahko zasenči Hrvaško: cene precej<br />
nižje<br />
Poslanec NSi Aleksander Reberšek pa je v razpravi med drugim izpostavil po njegovi oceni<br />
neuspešno spopadanje vlade Roberta Goloba s težavami v zdravstvu. “Pošteno povem, da se<br />
zdravstveni sistem ni spremenil od same osamosvojitve Slovenije do danes. Ker pač zdravstveni<br />
sistem levim in desnim enostavno ustreza, ker podjetja preprodajajo medicinsko opremo in<br />
nekatera podjetja potem masovno nosijo kuverte nazaj do politike. Tega enostavno ne morem<br />
dokazati, ampak ne me prepričevati, da je kakorkoli drugače,” je dodal.<br />
Poslanci SDS in SD na seji niso razpravljali. Državni zbor bo predlog novele zakona o zdravniški<br />
službi obravnaval na seji v torek.<br />
Novelo zakona po besedah generalne direktorice Tatjane Mlakar sicer podpira tudi Zavod za<br />
zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravniška zbornica Slovenije pa po besedah vodje oddelka za<br />
pravne zadeve Petra Renčela noveli nasprotuje, saj da se z njo ukinja pravica zdravnikov do stavke.<br />
“Primerjava z ostalimi državami, ki jo je vlada predložila v obrazložitev zakona, pokaže, da imajo<br />
ostale države večinoma manj omejujoče zakone glede režima stavke, tudi v primerjavi s sedanjo<br />
11
N1info.si 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek, 13:22<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/vladni-odlok-o-...<br />
5 / 5<br />
ureditvijo v zakonu o zdravniški službi,” je poudaril.<br />
Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki se je začela 15. januarja, traja<br />
11. tednov in je že pred časom postala najdaljša zdravniška stavka v Sloveniji doslej. Sindikat<br />
zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike,<br />
s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših<br />
zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
12
POP TV, 24 ur - 19:11 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Ponovna uvedba naborniške vojske<br />
POP TV, 29.03.<strong>2024</strong>, 24 UR, 19.11<br />
DARJA ZGONC (voditeljica)<br />
Ob zaostrenih varnostno političnih razmerah na evropskih tleh vse več držav razmišlja o ponovni uvedbi naborniške<br />
vojske.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Na tri oziroma štirimesečno obvezno vojaško usposabljanje se pripravljajo na Hrvaškem in v Srbiji. Kaj pa pri nas? Ali po<br />
dobrih 20 letih, odkar je vojaški rok služila zadnja generacija, obstaja družbena in politična volja, da bi polnoletne<br />
slovenske fante in dekleta vpoklicali v vojašnice?<br />
DARJA ZGONC (voditeljica)<br />
Obrambni minister Marjan Šarec pravi, da se s to možnostjo ne ukvarjajo, njegov predhodnik Matej Tonin pa ponuja<br />
alternativo, domovinsko dolžnost. Žana Vertačnik.<br />
ANTON ROP (takratni predsednik vlade)<br />
SEPTEMBER 2003: V Sloveniji je končano obvezno služenje vojaškega roka in začenja se profesionalizacija, dokončna<br />
profesionalizacija slovenske vojske.<br />
STAŠA LOZAR (novinarka)<br />
Tako se je pred nekaj več kot dvema desetletjema pri nas zaključila zgodba, ki pa se zaradi mednarodnih groženj danes<br />
vrača v ospredje v več evropskih državah. Po besedah slovenskega obrambnega ministra, pri nas o tem ne razmišljamo.<br />
MARJAN ŠAREC (minister za obrambo)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Mi imamo druge pristope in sicer lahko se zaposlijo v stalni sestavi, lahko gredo v pogodbeno rezervo, lahko se udeležijo<br />
tudi trimesečnega prostovoljnega služenja vojaškega roka, zraven še zaslužijo.<br />
STAŠA LOZAR (novinarka)<br />
Še pred spremenjenimi varnostnimi razmerami se je sicer res zavezal za ohranitev profesionalne vojske, saj da ima<br />
naborništvo negativne ekonomske učinke, krši svobodno odločitev posameznika, tudi zmanjšuje kvaliteto vojske. O ideji<br />
klasičnega naborništva zaradi najverjetnejšega odpora pri mladih dvomi tudi šef obrambnega resorja iz časa tretje<br />
Janševe vlade, daje pa na politično omizje koncept tako imenovane domovinske dolžnosti.<br />
MATEJ TONIN (predsednik NSi)<br />
Kar pomeni, da vsi mladi, moški in ženske bi po končani srednji šoli tri mesece služili domovini. Nekateri bi se lahko<br />
odločili, da to služijo v vojski, drugi v policiji, tretji pa pri različnih organizacijah, kot so domovi za starejše, zdravstveni<br />
domovi ali druge družbene institucije.<br />
MARJAN ŠAREC (minister za obrambo)<br />
Danes so mladi specifični, danes mladi niso takšni, kot smo bili mi. Čas je drugačen. To je tako imenovana Z generacija<br />
in vse, kar z njimi počneš, moraš početi na njim bližji način. Se pravi kakršnekoli šok terapije tukaj niso primerne.<br />
STAŠA LOZAR (novinarka)<br />
Zato, da bodo kader še naprej vabili z mehkejšim pristopom brez prisile, kot je bila današnja promocija poklica v Ljubljani.<br />
ALJAŽ NARAT (pripadnik Slovenske vojske)<br />
Ker sem tukaj za domovino za Slovenijo in v bistvu vem, da delam nekje za kar me bodo ljudje mogoče kdaj rabili.<br />
ANITA SOVIČ (pripadnica Slovenske vojske)<br />
13
POP TV, 24 ur - 19:11 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
Glede na situacijo trenutno, ki se dogaja v svetu mislim, da je pomembno, da se zavedamo tega in da poskušamo ta<br />
poklic cenit.<br />
STAŠA LOZAR (novinarka)<br />
Kadrovska podhranjenost je poleg financ največja težava Slovenske vojske, ki jo ministri eden za drugim poskušajo<br />
reševati že leta.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
14
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 14:24 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 1<br />
SDS po neuspešni interpelaciji Stojmenove Duh<br />
RADIO OGNJIŠČE, 29.03.<strong>2024</strong>, UTRIP DNEVA, 14:24<br />
MARJAN BUNIČ (voditelj)<br />
Po več kot sedmih urah burne razprave o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo Emilije<br />
Stojmenove Duh, je ta včeraj zvečer uspešno prestala glasovanje v državnem zboru. V SDS ocenjujejo, da tokratna<br />
interpelacija koalicije ni združila, ampak je zasejala dvom. Petra Stopar.<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
Ministrica za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh ostaja na položaju tudi po včerajšnji razpravi o interpelaciji, na kateri<br />
so ji predlagatelji, poslanci SDS, očitali sum storitve kaznivih dejanj nevestnega dela, oškodovanja javnih sredstev,<br />
davkoplačevalcev in javnih financ zaradi negospodarnega in nesmotrnega nakupa 13.000 prenosnih računalnikov za 6<br />
milijonov evrov in pol brez naloženega operacijskega in protivirusnega sistema. Na drugi strani so v koalicijski Svobodi<br />
predlagateljem interpelacije očitali laži, zavajanje in diskreditacijo ministrice. Zato, da naj ta odide s položaja je glasovalo<br />
31 poslancev iz SDS in NSi ter samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek, podporo ministrici pa je izkazalo 42 poslancev<br />
Svobode, SD, ter poslanec narodnosti. Levica se je glasovanja vzdržala.<br />
TOMAŽ LISEC (poslanec SDS)<br />
Je rezultat tudi malo pomenljiv. Ko smo gledali izpis glasovanja, smo videli kdo vse ni bil prisoten, kar marsikaj pomeni,<br />
pa tudi kdo je bil vzdržan. Tako, da ta interpelacija ni združila koalicije, je nasejala nek dvom. Ampak to nas ne skrbi<br />
toliko kot to, da nas še vedno skrbi, ali bodo ti računalniki končno prišli do tistih, ki te računalnike potrebujejo.<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Je dejal Tomaž Lisec iz SDS, kjer obžalujejo, da ministrica ni odgovorila na vse očitke iz interpelacije. Te je ministrica na<br />
seji znova zavrnila in zagotovila, da je vestno opravljala svoje naloge. Po glasovanju je povedala, da so bili nekateri<br />
poslanci včeraj odsotni, verjetno iz upravičenih razlogov, kljub temu pa je prepričana.<br />
EMILIJA STOJMENOVA DUH (ministrica za digitalno preobrazbo)<br />
Da je podpora tudi ko se pogovarjamo s kolegicami ministricami in kolegi ministri, tako da ne vidim nobene težave, da<br />
bomo nadaljevali na poti, ki smo si jo zastavili ob začetku mandata.<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
Med drugim je napovedala razpis za alarmiranje in obveščanje ter krovni zakon o digitalni preobrazbi.<br />
15
Radio Slovenija 1, Studio ob 17-ih - 17:30 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 1<br />
Obisk Metsole<br />
RADIO SLOVENIJA 1, 29.03.<strong>2024</strong>, STUDIO DO 17-IH, 17:30<br />
ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />
Medtem se nastali celini bližajo Evropske volitve. Dobra 2 meseca pred odločanjem je Slovenijo obiskala predsednica<br />
evropskega parlamenta Roberta metsola. Da bi, kot se je izrazila, zapustila bruseljski mehurček in pomagala Evropo<br />
približati vsakdanjim ljudem v Sloveniji, kjer se evropskih volitev ne udeležujemo najbolj množično je izpostavila pomen<br />
volilne udeležbe. Na zadnjih evropskih volitvah je glasovalo premalo Slovencev, je ugotavljala Metsola, ki opaža, da bi se<br />
volilna udeležba tokrat lahko nekoliko dvignila. A skrbi jo, da ljudje ne razumejo dovolj zakaj je njihov glas pomemben in<br />
zakaj šteje. Na to je v državnem zboru poslancem odgovarjala na vprašanja, ki bodo delno zaznamovala tudi kampanjo<br />
pred volitvami. Skrbi Boruta Sajovica iz Svobode o statusu malega kmeta je skušala pomiriti s pojasnilom, da bo<br />
Evropska politika pripravila rešitve, ki bodo zadovoljile tako velike pridelovalce kot male kmete. Matej Tonin NSi, ki si tudi<br />
želi evroposlanskega stolčka, je na vprašanje o ekonomsko vzdržnem zelenem prehodu slišal, da Metsola zagovarja<br />
zaščito malih in srednje velikih podjetij. Če je pritrdila, Merji Hot o nadaljevanju podpore širitve politike unije, je Nataši<br />
Sukič iz Levice priznala, da je v evropskem parlamentu iskanje soglasja glede obsodbe dejanj v Gazi mnogo težje kot v<br />
primeru ruske agresije na Ukrajino. Premik ideološkim temam je storila Jelka Godec iz SDS z vprašanjem kako gostja vidi<br />
obujanje totalitarnih simbolov in dejanj in skušala diplomatski odgovor, da je unija pravo nasprotje totalitarnosti. Varovalni<br />
mehanizem pa nudi presojo delovanja pravne države. In kakšno kampanjo lahko pričakujemo v naslednjih dveh<br />
mesecih? O tem smo govorili s politologom in analitikom dr. Marinkom Banjacem.<br />
MARINKO BANJAC (politolog)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Se zelo jasno tudi na evropski ravni oziroma EU ravni kaže, da je vprašanje varnosti tisto, ki bo pomembno diktiralo<br />
nekako same tematike volilne kampanje in posledično to tudi pomeni, da v Sloveniji bo vprašanje se vrtelo okoli<br />
vprašanja migraciji, nezakonitih migracij. Seveda bo SDS tukaj nastopala z retoriko, lahko rečemo nacionalistično<br />
retoriko, sploh glede na to, da je prisoten seveda tudi kot kandidat Grims, pa seveda tudi Hojs, a ne in bojo s to<br />
nacionalistično retoriko želel pokazati, ne, da so migracije neki problematičnega in skratka, da so oni tisti, ki bodo tudi na<br />
evropski ravni uspešno branili ta evropski prostor.<br />
ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />
V Sloveniji sta doslej 2 stranki, tradicionalno dobro zastopani v evropskem parlamentu predstavili svoji listi kandidatov<br />
SDS in NSi. Ostale še nabirajo kandidate.<br />
16
Radio Slovenija 1, Studio ob 17-ih - 17:32 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 06:00<br />
1 / 2<br />
Vrenje pred evropskimi volitvami<br />
RADIO SLOVENIJA 1, 29.03.<strong>2024</strong>, STUDIO DO 17-IH, 17:32<br />
ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />
Sedaj pa se selimo na domač teren. Najprej bomo v družbi kolegice Nataše Mulec pretresli politično dogajanje, ki ga že<br />
zaznamuje vrenje. Pred evropskimi volitvami. Vlada ima še vedno nerešena vprašanja s številnimi interesnimi skupinami,<br />
a najprej dogajanju tega tedna v parlamentu, kjer smo med drugim spremljali poskus interpelacije ministrice za digitalno<br />
preobrazbo. Nataša, pozdravljena. Torej Nataša, Emilija Stojmenova Duh je po interpelaciji, ki jo je zaradi nakupa 13 000<br />
prenosnih računalnikov, ki so še zdaj v skladišču vložila SDS, pričakovano ostala ministrica. Poslanke in poslanci so za<br />
pogovor o tem, ali je še primerna za ministrico ali ne, porabili cel dan in podžgali že tako razgret politični prostor. In da je<br />
milja Stojmenova Duh interpelacijo prestala, je bilo pričakovano. Kaj pa o interpelacijski seji lahko rečemo dan pozneje?<br />
NATAŠA MULEC (novinarka)<br />
Ja, lahko rečemo to, da je bila interpelacijska seja predvsem prostor političnega obračunavanja med SDS in Svobodo kar<br />
sicer ni nič novega kot tudi ne da so drug drugemu pod nos metali afere. V SD-ju in levici so v razpravi utihnili, med<br />
glasovanjem pa pokazali, da niso navdušeni nad tem, kako Stojmenova Duh vodi ministrstvo od sedmih poslancev SD-ja,<br />
sta bila le 2 proti, pri interpelaciji, preostalih pa sploh ni bilo na glasovanju, medtem ko so se prisotni poslanci Levice pri<br />
glasovanju vzdržali. Sicer pa odgovora, kaj je bilo narobe pri nabavi 13 000 računalnikov, ni bilo. Mogoče ga bo dale KPK,<br />
mogoče ne. Kako bo potekala razdelitev računalnikov, bomo seveda spremljali, kot tudi, ali bo iz omare ministrice<br />
Stojmenove Duh padel še kakšen napol domišljen projekt.<br />
ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />
No, najverjetneje lahko vsem videno in slišano na seji pripišemo tudi intenziviranju političnega boja pred evropskimi<br />
volitvami.<br />
NATAŠA MULEC (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Je zagotovo dejstvo je, da bolj ko se bodo bližale Evropske volitve, bolj se bo stopnjevala vročica seveda s ciljem<br />
aktivacije volivk in volivcev, ki pa pri nas za Evropske volitve sicer niso najbolj zainteresirani, to govorijo tudi podatki o<br />
volilni udeležbi, ki se je doslej gibala med 24 in 29 %. Pomen udeležbe pa je ta teden med obiskom pri nas izpostavila<br />
tudi predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki jo skrbi, da ljudje ne razumejo dovolj, zakaj je njihov glas<br />
pomemben.<br />
ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />
Nataša nekateri politični akterji še polnijo kandidatne liste, nekateri imajo že potrjene. Ta teden je kandidatno listo potrdila<br />
Nova Slovenija. V SDS-u jo imajo že lep čas, v Gibanju Svoboda pa se o končnem seznamu kandidatov še pogovarjal.<br />
Kaj mogoče sklepati iz tega?<br />
NATAŠA MULEC (novinarka)<br />
V Gibanju Svoboda oziroma premier Golob si je za popolnitev kandidatne liste vzel še nekaj časa. Iz imen, ki pa so<br />
zaokrožila v javnosti, pa je mogoče sklepati, da premier Golob išče še kakšno odmevno ime. Za zdaj naj bi bili na listi<br />
aktualna Evropska poslanca Joveva in Grošelj, ginekolog Merlo, poslanca Vonta in Brežan, omenja se tudi ime<br />
sekretarke Kociprove in predsednika podmladka Graha. Če za koga, bodo za Svobodo Evropske volitve zagotovo<br />
pomembne, saj bo šlo za prvi preizkus po državnozborskih volitvah, na katerih je stranka dobila zgodovinsko podporo.<br />
Večino te pa v dobrem letu in pol zapravila. Glede liste Nove Slovenije pa naj povem, da je bila znana že nekaj časa. Na<br />
njej so najbolj vidna imena stranke, pri čemer pa bo najbolj zanimiv dvoboj med Toninom in Novakovo. Tisti, ki v tej igri<br />
bolj tvegaj je seveda Tonin. Če bo poražen, se mu bo čas na čelu stranke zagotovo iztekel.<br />
ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />
Omenila si, da bodo junijske volitve pomembne za premiera Goloba in njegovo Svobodo. Vidimo, da vlada oslabljena, da<br />
imajo odprtih veliko front, jih je mogoče zapreti.<br />
NATAŠA MULEC (novinarka)<br />
17
Radio Slovenija 1, Studio ob 17-ih - 17:32 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 06:00<br />
2 / 2<br />
Ja, to je kompleksno vprašanje. Na eni strani so zaostrene geopolitične razmere v svetu, na katere Slovenija nima ravno<br />
vpliva, na drugi pa občutek ljudi, pa naj bo zdaj ta subjektiven ali objektiven, da živijo slabše, da v državi deluje vse manj<br />
sistemov in da se skuša življenje vse bolj omejevati. Hkrati dozdajšnje vodenje države pokazalo, da se je večina<br />
sestankovano pomembnih temah za državo končala brez rešitev ali pa s sprejemanjem neusklajenih predlogov. Zdaj<br />
špekuliram, da je morebiti prav bližina evropskih volitev premiera Goloba spodbudila v nov poskus oživitve socialnega<br />
dialoga med partnerji. Na začetku prihodnjega meseca. Si kot smo slišali si bo vzel čas za sodnike in tožilce ki čakajo na<br />
uresničitev ustavne odločbe o plačah, ker čutijo, da je oslabljen premierju Golobu po novem s protestom pred vlado<br />
rožljajo stavkajoči zaposleni na upravnih enotah in sporočajo, da bodo na tem protestu vsi zaposleni v državni upravi,<br />
torej poleg uradnikov tudi gasilci, policisti itd. Premier Golob bo težko še naprej ignoriral prebivalce Obrežja in Središča<br />
ob Dravi, ki so na nogah zaradi enostranske odločitve vlade v azilnih centrih. Prav tako bo moralo biti čim manj<br />
avtogolov, kot je bil tisti z začetka tedna, ki je predvideval manj hrupa za več spanja z omejitvami prireditev na prostem,<br />
kot so festivali, nenazadnje veselice, na katerih denar nabirajo gasilci, pri katerih bi se morala vlada zavedati, da zaradi<br />
znanih razlogov, da gasilci ostajajo eni redkih, ki imajo v naši državi še popolno zaupanje ljudi. Zanimivo pa bo tudi<br />
opazovati, kako se bo končala napoved uredbe, po kateri bo obvezna postavitev sončnih elektrarn na strehah vseh<br />
novogradenj, večjih od 1000 m . Vlada to vidi kot poslovno priložnost za poslovne subjekte. Bomo videli, če poslovni<br />
subjekti z vlado delijo enake občutke.<br />
ALEŠ KOCJAN (voditelj)<br />
Nataša Mulec, najlepša hvala za ta izčrpna pojasnila.<br />
NATAŠA MULEC (novinarka)<br />
Prosim.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
18
Domovina.je 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek, 19:42<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/odmev-tedna-prepovedane-ve...<br />
1 / 2<br />
Odmev tedna: Prepovedane veselice<br />
Peter Merše<br />
29. 3. <strong>2024</strong> ob 19:42 1 komentar<br />
POSLUŠAJ ČLANEK<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Slovenska reprezentanca je premagala Portugalsko, na papirju eno najmočnejših<br />
reprezentanc sveta, z zvezdnikom Cristianom Ronaldom na čelu. Slovenska<br />
izbrana vrsta je prekinila niz enajstih zmag Portugalcev in preprečila, da bi se<br />
domača mreža sploh zatresla. Med legende pa se je zapisal tudi Peter Prevc, ki je v<br />
nedeljo v Planici zaključil svojo športno kariero najuspešnejšega slovenskega<br />
smučarskega skakalca vseh časov.<br />
V Sloveniji je bila medtem na obisku predsednica Evropskega parlamenta Roberta<br />
Metsola, ki pred evropskimi volitvami sporoča, da v Evropi ni pomembno, kako velik<br />
si, ampak kakšni so tvoji argumenti. Pomenljivo je tudi njeno sporočilo: » Morda smo<br />
si z leti dovolili, da nam je postalo preveč udobno. Koristi Evrope smo imeli za<br />
samoumevne. Otroke, ki se ne spominjajo preteklih bitk, smo pozabili naučiti, da se<br />
je za nekatere stvari treba boriti.«<br />
19
Domovina.je 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek, 19:42<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/odmev-tedna-prepovedane-ve...<br />
2 / 2<br />
Izmed vseh strank je prav Svoboda z vodjo poslancev Borutom Sajovicem Metsolo<br />
spraševala o prihodnosti kmetijstva. Gre za isto stranko, ki obdavčuje prej<br />
neobdavčene prihodke kmetov, zamuja z izplačili, se ne drži nobenega dogovora s<br />
kmeti in je sprejela zakon o zaščiti živali, ki omogoča, da razni nevladniki hodijo po<br />
kmetijah in sodelujejo pri odvzemu živali. Kot se je to zgodilo v primeru kmetije<br />
Možgan, kjer se je izkazalo, da je nezakonit odvzem povzročil že preko 40.000 evrov<br />
neposrednih stroškov, ki jih bomo morali pokriti davkoplačevalci.<br />
Stranke se medtem aktivno pripravljajo na evropske volitve. NSi je predstavila svojo<br />
listo, katere nosilec bo Matej Tonin, s čimer bo preveril, ali njegova usmeritev<br />
stranke uživa zaupanje. Na listi, čisto na dnu, bo tudi trenutna evropska poslanka<br />
Ljudmila Novak. Komentiramo tudi razvoj boja za mesto predsednika Socialnih<br />
demokratov, za katerega se borijo trije kandidati.<br />
Socialne demokrate sicer še vedno težijo afere, ki so jih zakuhale prišlice v stranko,<br />
zadnja med njimi, Emilija Stojmenova Duh, je stranko sicer zapustila že po volitvah,<br />
ko je postala ministrica iz kvote Svobode. Na interpelacijo o tem, da je nevestno<br />
kupila za 6,5 milijona evrov računalnikov, odgovarja, da jo napadajo, ker je ženska in<br />
čefurka, česar ji sicer nikoli ni nihče očital.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
So pa mnogi vladi očitali poskus skorajšnje prepovedi veselic. Slednje bi namreč<br />
lahko po vladni uredbi potekale le še do polnoči, po 22. uri samo z uradnim merilcem<br />
hrupa. Na istem mestu bi moralo med posameznimi dogodki miniti vsaj 7 dni, v celem<br />
letu pa bi lahko organizirali le 18 dogodkov. Po uporu ljudstva, še posebej gasilcev, je<br />
bila uredba nato umaknjena.<br />
Odmev tedna je oddaja, v kateri s kritično distanco pogledamo na dogodke<br />
preteklega tedna, jih pokomentiramo in jih postavimo v ustrezen kontekst. Tokrat sva<br />
teden za vas komentirala profesor in politolog dr. Igor Lukšič in Peter Merše.<br />
20
NOVA 24 TV, Novice - 19:46 29.03.<strong>2024</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 01:00<br />
1 / 1<br />
Koalicija potrdila sporno novelo zakona o<br />
zdravniški stavki<br />
NOVA24TV, 29.3.<strong>2024</strong>, NOVICE, 19:46<br />
ALEKSANDER RANT (voditelj)<br />
Člani odbora državnega zbora za zdravstvo so z devetimi glasovi za in enim proti predlog novele zakona o zdravniški<br />
službi poslali v nadaljnjo obravnavo. Ta širi nabor storitev, ki jih morajo med stavko opravljati zdravniki. Predlog so podprli<br />
poslanci koalicijskih strank, gibanje svoboda, SD in levica, proti pa je glasoval poslanec nove Slovenije. Poslanci SDS<br />
niso glasovali. Na ministrstvu za zdravje so sicer že pred sejo posredovali dodatna pojasnila in utemeljitve posameznih<br />
členov predloga novele. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora pa je, tako kot smo tudi mi ocenili, ocenila, da<br />
predlagatelj novele ni utemeljil nujnosti vseh storitev, ki jih bodo morali ob njenem sprejetju zdravniki dodatno opravljati v<br />
času stavke. Poslanci koalicije so zakon hvalili, medtem ko je poslanec Nove Slovenije Reberšek v razpravi med drugim<br />
izpostavil, po njegovi oceni neuspešno spopadanje vlade Roberta Goloba s težavami v zdravstvu. Stavka sindikata<br />
zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki se je začela 15. januarja, traja 11 tednov in je že pred časom postala<br />
najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije. Za stanje pa je povsem in zgolj kriva arogantna vlada, ki krši<br />
podpisane in uradnem listu objavljene dogovore. Namesto da bi izpolnila, kar je obljubila sedaj, želi z zakonom stisniti<br />
zdravništvo v epizodi revanšizma in oblastne arogance. Najbolj pa trpijo pacienti, ki so sicer še vedno v veliki meri deležni<br />
korektne zdravniške obravnave, medtem ko vlada sedi na okopih in se roga obojim, tako zdravnikom kot pacientom.<br />
Zdravniki namreč delajo še vedno 48 ur na teden, česar za vlado ne moremo trditi.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
21
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
1 / 21<br />
Aktivno državljanstvo<br />
Zakaj nas morajo tokratne volitve v evropski parlament res<br />
zanimati?<br />
Avtorji: Ksenija Mlinar, Mihael Šuštaršič, Stela Mihajlović 0,00<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Slovenci smo žal znani po slabi volilni udeležbi na evropskih volitvah. Leta 2019 je glasovalo le 28,9 odstotka volilnih upravičencev, slabši sta<br />
bili le še Češka z 28,7 odstotka in Slovaška z 22,7 odstotka.<br />
Foto: STA<br />
Slovenci bomo 9. junija v Evropski parlament izvolili devet slovenskih evropskih<br />
poslancev. Vse lepo in prav, če ne bi bili po volilni udeležbi med zadnjimi na lestvici članic<br />
EU, evropskih institucij in njenih predstavnikov pa dojemali kot nekaj oddaljenega, nekaj,<br />
kar nas ne zadeva. "Ljudje še vedno mislijo, da se ne da ničesar spremeniti," trdi poslanec<br />
Matjaž Nemec. "Mislijo, da samo sedimo v parlamentu in dobivamo dobro plačo," doda<br />
poslanka Irena Joveva. "Ampak v evropskem parlamentu sprejmemo več kot dve tretjini<br />
zakonodaje, ki se potem implementira v nacionalno zakonodajo," poudarja Nemec. Ravno<br />
zato je pomemben vsak glas, poudarja profesorica Sabina Lange, strokovnjakinja za<br />
evropske zadeve.<br />
22
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
2 / 21<br />
Državljani Evropske unije vsakih pet let volimo svoje predstavnike za poslance Evropskega<br />
parlamenta, ki nato zastopajo interese državljanov EU na evropski ravni. Med 6. in 9. junijem<br />
<strong>2024</strong> bo okoli 400 milijonov volivcev izvolilo skupno 720 evropskih poslancev , kar je 15 več<br />
kot na prejšnjih volitvah.<br />
Dodatne sedeže glede na sedanjo sestavo bo dobilo 12 držav članic. Po dva bosta pripadla<br />
Španiji, Nizozemski in Franciji, po en sedež pa ob Sloveniji še Avstriji, Slovaški, Poljski,<br />
Danski, Finski, Belgiji, Latviji in Irski.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Sedež Evropskega parlamenta v Bruslju<br />
Foto: K. M.<br />
Kandidatne liste je treba vložiti do 10. maja<br />
Število evropskih poslancev, izvoljenih iz vsake države EU, je dogovorjeno pred vsakimi<br />
volitvami in temelji na načelu padajoče sorazmernosti, kar pomeni, da vsak evropski<br />
poslanec iz večje države predstavlja več ljudi kot evropski poslanec iz manjše<br />
države. Najmanjše število evropskih poslancev iz katerekoli države je tako šest, največje 96,<br />
število evropskih poslancev v Evropskem parlamentu pa v skladu s pogodbo EU ne sme<br />
presegati 750.<br />
23
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
3 / 21<br />
Tudi na evropskih volitvah veljajo ženske kvote , kar pomeni, da na kandidatni listi noben<br />
spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki , vsaka lista pa mora biti sestavljena tako,<br />
da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.<br />
Kandidatne liste za volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament je že mogoče vložiti.<br />
Stranke in skupine volivcev imajo za to čas do 10. maja. Nekatere slovenske stranke so svoje<br />
kandidatne liste že predstavile, druge jih še sestavljajo.<br />
Koga Slovenija pošilja na evropske volitve?<br />
Med prvimi je kandidatno listo za junijske evropske volitve predstavila stranka SDS ,<br />
katere nosilka liste bo aktualna evropska poslanka Romana Tomc , drugo mesto na listi<br />
bo zasedel njen bruseljski kolega, evroposlanec Milan Zver , sledi podpredsednik SDS in<br />
nekdanji notranji minister Aleš Hojs , na četrtem in petem mestu sta poslanca SDS Franc<br />
Breznik in Branko Grims , na šestem nekdanji mariborski župan in zdajšnji predsednik<br />
mariborskega odbora SDS Franc Kangler in na sedmem mestu nekdanja državna<br />
sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte . Listo zaključujeta članica podmladka<br />
SDS Karin Planinšek in mednarodna sekretarka Slovenske demokratske mladine Zala<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tomašič .<br />
Listo kandidatov so v torek predstavili tudi v opozicijski NSi . Prvi na listi bo Matej<br />
Tonin , sledili pa mu bodo predsednica podmladka NSi Katja Berk Bevc , župan Občine<br />
Sveta Trojica v Slovenskih goricah ter predsednik strankinega Kluba županov in<br />
svetnikov David Klobasa, občinska svetnica v Ravnah na Koroškem Mojca<br />
Erjavec, ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar, vodja poslancev Janez Cigler Kralj,<br />
poslanka Vida Čadonič Špelič, poslanec in predsednik sveta stranke Jernej Vrtovec<br />
ter aktualna evropska poslanka Ljudmila Novak .<br />
Potrditev liste še načrtujejo v največji vladni stranki Gibanje Svoboda , katere kandidati<br />
bodo najverjetneje znani v teh dneh. Odločajo se med devetimi kandidati, na listi pa je<br />
pričakovati aktualna evropska poslanca Ireno Jovevo in Klemna Grošlja .<br />
24
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
4 / 21<br />
Do konca meseca bo listo predstavila tudi Levica . Med mogočimi kandidati za nosilko<br />
liste se je v Levici v preteklih tednih omenjalo poslanko Natašo Sukič , kot zadnji na listi<br />
pa bo v tekmo stopil tudi nekdanji koordinator stranke, minister za delo Luka Mesec .<br />
V stranki SD bodo s predstavitvijo kandidatov za evropske volitve še počakali, saj morajo<br />
najprej predvidoma v prvi polovici aprila določiti novo vodstvo stranke. Tudi na njihovi<br />
listi je pričakovati aktualna evropska poslanca Matjaža Nemca in Milana Brgleza .<br />
Od neparlamentarnih strank je listo v soboto predstavila stranka Resnica. Na listi bodo<br />
poleg voditelja stranke Zorana Stevanovića med drugim novinarka Polona Frelih ,<br />
igralka Tanja Ribič , pisatelj in kolumnist Branko Gradišnik ter zdravnika Sabina<br />
Senčar in Stanko Pušenjak . Vrstni red liste bodo sporočili naknadno.<br />
Svojo listo so predstavili tudi Pirati. Nosilka bo Urška Orehek , sledili ji bodo ljubljanski<br />
mestni svetnik in sekretar stranke Jasmin Feratović , podpredsednica<br />
stranke Nina Beyokol , vodja lokalnega odbora Ljubljana Igor Brlek , članica stranke iz<br />
lokalnega odbora Maribor Petra Kovačec , član upravnega odbora stranke Patrik Kristl ,<br />
članica stranke iz lokalnega odbora Celje Maja Šaver , član stranke iz lokalnega odbora<br />
Koper Gregor Nemec in član upravnega odbora stranke Leon Božič .<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Novice<br />
Gibanje Svoboda naj bi določilo sedem od devetih kandidatov za<br />
evropske volitve<br />
Izvoljeni poslanci postanejo del nadnacionalnih političnih skupin<br />
Na evropskih volitvah torej tekmujejo predstavniki nacionalnih političnih strank, ko pa so<br />
kandidati izvoljeni in postanejo poslanci Evropskega parlamenta, se večina odloči, da<br />
postanejo del nadnacionalnih političnih skupin, in sicer na podlagi skupnih idealov.<br />
Evropskih poslanskih skupin je v sedanjem sklicu Evropskega parlamenta sedem, poleg pa je<br />
še skupina nepovezanih poslancev. Vsaka skupina mora imeti najmanj 23 evropskih<br />
poslancev iz vsaj četrtine držav EU. Ti istočasno ne smejo biti člani več političnih<br />
skupin. Sedijo v političnih skupinah, pri čemer pa niso razporejeni po narodnosti,<br />
25
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
5 / 21<br />
ampak politični pripadnosti.<br />
Plenarno zasedanje v Strasbourgu<br />
Foto: K. M.<br />
Sedem političnih skupin in 705 poslancev v Evropskem parlamentu<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
1. Največja je Evropska ljudska stranka (EPP) . Šteje 176 poslancev ter je konservativna in<br />
krščansko demokratična evropska politična stranka. Leta 1976 so jo ustanovile<br />
predvsem krščanske demokratične stranke, od takrat pa je razširila svoje članstvo, tako<br />
da vključuje tudi liberalno-konservativne stranke in stranke z drugimi<br />
desnosredinskimi političnimi nazori. Od slovenskih strank so njene članice SDS, NSi in<br />
SLS. V trenutnem mandatu so torej njeni člani Romana Tomc , Milan Zver , Franc<br />
Bogovič in Ljudmila Novak .<br />
2. Evropski ljudski stranki s 144 člani sledi Napredno zavezništvo socialistov in<br />
demokratov (S&D) . Je levosredinsko usmerjena stranka, sestavljena iz<br />
socialdemokratske stranke ter povezana s Progresivnim zavezništvom in Socialistično<br />
internacionalo. Ustanovljena je bila kot skupina socialistov leta 1953 in je druga<br />
najstarejša politična skupina v Evropskem parlamentu. Od slovenskih strank je<br />
njihova članica stranka SD, njena poslanca pa sta Milan Brglez in Matjaž Nemec .<br />
26
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
6 / 21<br />
3. Tretja po velikosti je s 101 poslancem Renew Europe , Prenovimo Evropo. Gre<br />
za liberalno, proevropsko politično skupino, ustanovljeno za deveti sklic<br />
Evropskega parlamenta. Skupina je naslednica skupine Zavezništvo liberalcev in<br />
demokratov za Evropo (ALDE). V Renew Europe ima svoje člane slovenska stranka<br />
Gibanje Svoboda, trenutno evroposlanko Ireno Jovevo in evroposlanca Klemna Grošlja .<br />
4. Sledijo Zeleni (Greens) in EFA z 72 člani. Sestavljajo jo predvsem zelene in<br />
regionalistične politične stranke. Tem evropskim strankam se pridružujejo evropski<br />
poslanci iz neuvrščenih nacionalnih strank.<br />
5. Na petem mestu so s 66 poslanci Evropski konservativci in reformisti (ECR) , rahlo<br />
evroskeptična, antifederalistična skupina z desnosredinskimi in skrajno desnimi<br />
frakcijami.<br />
6. Z 62 poslanci sledi Identiteta in demokracija (ID) . Je desničarska do skrajno desna<br />
politična skupina, ustanovljena 13. junija 2019 za deveti mandat Evropskega<br />
parlamenta. Sestavljajo jo nacionalistične, desno populistične in evroskeptične<br />
nacionalne stranke. Je naslednica skupine Evropa narodov in svobode, ki je nastala v<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
osmem mandatu.<br />
7. Levica (GUE/NGL) je levičarska politična skupina, ustanovljena leta 1995, ki šteje 37<br />
evropskih poslancev. Skupino sestavljajo politične stranke demokratične socialistične,<br />
komunistične in evroskeptične usmeritve.<br />
V Evropskem parlamentu je tudi 47 samostojnih evropskih poslancev, ki ne pripadajo<br />
nobeni od priznanih političnih skupin. Skupaj je bilo tako v mandatu 2019–<strong>2024</strong> v<br />
Evropskem parlamentu 705 evropskih poslancev.<br />
Tudi letos na preizkušnji koncept spitzenkandidatov<br />
27
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
7 / 21<br />
Že od leta 2014 v Evropskem parlamentu poskušajo uvesti t. i. koncept vodilnih<br />
kandidatov oziroma po nemško spitzenkandidatov , s katerim poskuša EU volitve poslancev<br />
politično povezati z izbiro predsednika Evropske komisije. Koncept je deloval leta 2014, leta<br />
2019 pa ne, saj so ga izigrali na zakulisnih dogovorih v Evropskem svetu. Letos bo na<br />
preizkušnji že tretjič, a tudi tokrat ni jasno, v kolikšni meri ga bodo voditelji držav upoštevali.<br />
Koncept predvideva, da kandidat zmagovalne stranke na evropskih volitvah postane<br />
predsednik prihodnje Evropske komisije, vendar pa nikjer ni določeno, da mora vodilni<br />
kandidat za predsednika komisije tudi kandidirati na evropskih volitvah. Uvedli so ga pred<br />
evropskimi volitvami 2014, da bi evropskim državljanom omogočili, da ne bi izvolili le<br />
evropskih poslancev, temveč bi sodelovali tudi pri odločanju o predsedniku Evropske<br />
komisije.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Sedež Evropske komisije v Bruslju<br />
Foto: K. M.<br />
Za nekatere članice unije je sicer koncept vodilnih kandidatov sporen. Iz pravnih in političnih<br />
razlogov so do njega zadržane ter izpostavljajo, da ni samodejnosti med izidom volitev in<br />
položajem predsednika Evropske komisije.<br />
Kako deluje koncept spitzenkandidatov ?<br />
28
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
8 / 21<br />
Evropski poslanci so predlagali, da evropske politične stranke, vključene v evropske politične<br />
skupine (EPP, S&D, Renew, Zeleni, ECR, ID, Levica), predlagajo vsaka po enega kandidata, ki<br />
bi se potegoval za mesto predsednika Evropske komisije, od predlaganih kandidatov pa nato<br />
na kongresih posameznih evropskih političnih skupin izvolijo vodilne kandidate.<br />
Glede na rezultate evropskih volitev nato voditelji držav in vlad uradno predlagajo vodilnega<br />
kandidata iz skupine, ki je zmagala, in ga nato Evropski parlament izvoli za predsednika<br />
Evropske komisije. Le na ta način se po mnenju evropskih poslancev lahko prepreči zakulisne<br />
dogovore v Evropskem svetu, kakršnega smo lahko videli na volitvah leta 2019.<br />
Leta 2014 je delovalo, 2019 ne<br />
Spomnimo, leta 2014 je na čelo Evropske komisije dejansko stopil vodilni kandidat<br />
zmagovite Evropske ljudske stranke (EPP) Jean-Claude Juncker , precej drugače pa je bilo na<br />
volitvah leta 2019, ko njegova naslednica Ursula von der Leyen ni bila spitzenkandidatka<br />
svoje politične skupine, temveč so jo poiskali, potem ko je postalo jasno, da prvotni kandidat<br />
Manfred Webber nima zadostne podpore.<br />
EPP je takrat osvojila večino sedežev, zato so pričakovali, da bo na mesto predsednika<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Evropske komisije imenovan kandidat EPP Manfred Webber. To mu ni uspelo, saj ni dobil<br />
medstrankarske podpore pri drugouvrščenih socialistih (S&D). Ti so namreč predlagali še<br />
enega odmevnega kandidata, Fransa Timmermansa . Tako se je odprl prostor za Ursulo von<br />
der Leyen. Poslanci Evropskega parlamenta so jo na tajnem glasovanju s 383 glasovi podpore<br />
izvolili za predsednico Evropske komisije.<br />
Nov mandat za Ursulo von der Leyen?<br />
Ursula von der Leyen je tudi tokrat napovedala, da se bo borila za nov mandat, EPP pa jo je na<br />
kongresu v Bukarešti že izvolila za svojo vodilno kandidatko. Od slovenskih evropskih<br />
poslancev, ki so člani EPP, je podporo von der Leynovi sicer izrekla le Ljudmila Novak ,<br />
medtem ko je predstavnika SDS Romana Tomc in Milan Zver ter predstavnik SLS Franc<br />
Bogovič niso podprli, saj z njenim delom niso bili zadovoljni.<br />
29
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
9 / 21<br />
Ursulo von der Leyen je Evropska ljudska stranka (EPP) v Bukarešti izvolila za glavno kandidatko na evropskih volitvah.<br />
Foto: Reuters<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Njeno ponovno kandidaturo za predsednico so od evropskih poslanskih skupin kritizirali<br />
Zeleni, saj se bo von der Leynova, kot so dejali, za nov mandat potegovala, ne da bi<br />
kandidirala na evropskih volitvah.<br />
Poleg von der Leynove so znani tudi vodilni kandidati drugih evropskih političnih skupin.<br />
Socialisti in demokrati so izbrali komisarja EU za zaposlovanje in socialne pravice Nicolasa<br />
Schmita, Evropska levica predsednika stranke Walterja Baierja, Zeleni pa so na kongresu v<br />
Lyonu za svoja vodilna kandidata izvolili nemško evroposlanko Terry Reintke in<br />
nizozemskega evroposlanca Basa Eickhouta .<br />
Trojico vodilnih kandidatov je predstavila tudi Evropska skupina liberalcev Renew. Med<br />
njimi so predsednica odbora za obrambo v nemškem bundestagu Marie-Agnes Strack<br />
Zimmermann , vodja skupine Renew v Evropskem parlamentu Valerie Hayer in evroposlanec<br />
Sandro Gozi .<br />
30
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
10 / 21<br />
Politični skupini ECR in ID pa prav zaradi neuspeha koncepta na zadnjih volitvah procesu<br />
nista naklonjeni, zato tokrat nista izbrali svojih vodilnih kandidatov.<br />
Tudi na tokratnih volitvah bo sodeč po javnomnenjskih anketah najverjetneje slavila EPP,<br />
zato obstaja velika verjetnost, da bo von der Leynova znova osvojila mandat.<br />
Na prvem plenarnem zasedanju izvolijo predsednika parlamenta<br />
Novoizvoljeni evropski poslanci po volitvah oblikujejo politične skupine. Na prvem<br />
plenarnem zasedanju, na katerem se sestanejo vsi evropski poslanci, izvolijo predsednika<br />
parlamenta, na naslednjem zasedanju pa novega predsednika Evropske komisije, ki<br />
ga predlagajo voditelji držav članic na vrhu EU, kasneje pa ga pregleda in potrdi celoten<br />
kolegij komisarjev.<br />
Funkcijo predsednika evropskega parlamenta si običajno razdelita vodilni dve evropski<br />
politični skupini. Tako je v mandatu 2019–<strong>2024</strong> Evropski parlament prvi dve leti in pol<br />
vodil Italijan David Sassoli iz politične skupine S&D, drugi dve leti in pol<br />
pa malteška političarka Roberta Metsola iz EPP. Sassoli je sicer tik pred iztekom mandata<br />
januarja 2022 zaradi bolezni umrl. Star je bil 65 let.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Poslanci Evropskega parlamenta izberejo tudi novo predsedstvo parlamenta, ki ga sestavlja<br />
14 podpredsednikov. V mandatu Metsole je bil še posebej odmeven primer nekdanje<br />
podpredsednice Evropskega parlamenta Eve Kaili , evroposlanke iz Grčije, ki je morala<br />
zapustiti funkcijo, saj je bila glavna osumljenka v korupcijski aferi, poimenovani Katargate.<br />
31
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
11 / 21<br />
"Na zadnjih volitvah v Evropski parlament je glasovalo premalo Slovencev in Slovenk," je v nagovoru poslancem državnega zbora izpostavila<br />
predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.<br />
Foto: STA<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Sedež Sveta EU v Bruslju<br />
Foto: K. M.<br />
Kdo bo na mestu Borella in Michela?<br />
Po volitvah se odpre tudi boj za druga vodilna mesta v institucijah EU, t.i. top jobs. V ospredju<br />
je predvsem mesto predsednika Evropskega sveta, ki ga zdaj vodi Belgijec Charles Michel, pa<br />
tudi položaj glavnega evropskega diplomata, visokega predstavnika za skupno zunanjo in<br />
varnostno politiko, ki ga zdaj zaseda Španec Josep Borrell . Predvideva se, da si bosta po<br />
volitvah ta položaja razdelili dve drugi politični skupini, in sicer Socialisti in demokrati<br />
(S&D) ter skupina poslancev Renew.<br />
32
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
12 / 21<br />
Volilna udeležba v Sloveniji je porazna. Zakaj?<br />
V Sloveniji bodo volitve 9. junija . Voli lahko vsak državljan EU s stalnim prebivališčem v<br />
Sloveniji, ki je star najmanj 18 let, voliti pa bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do<br />
vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija.<br />
Slovenci smo žal znani po slabi volilni udeležbi na evropskih volitvah, na kar je pretekli teden<br />
na obisku v Sloveniji opozorila tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola , ki<br />
pred junijskimi volitvami v EP potuje po državah članicah in spodbuja k volilni udeležbi. "Na<br />
zadnjih volitvah v evropski parlament je glasovalo premalo Slovencev in Slovenk," je<br />
poudarila v nagovoru poslancem državnega zbora.<br />
Leta 2019 je namreč v Sloveniji glasovalo le 28,9 odstotka volilnih upravičencev. Slabši sta<br />
bili le še Češka z 28,7 odstotka in Slovaška z 22,7 odstotka.<br />
"V družbi 27 Slovenija ni velika, razen tam, kjer ima poseben interes"<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Sabina Lange, strokovnjakinja za evropske zadeve pri evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA)<br />
Foto: STA<br />
33
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
13 / 21<br />
Zakaj je med Slovenci slaba volilna udeležba, zakaj mislimo, da je Evropska unija nekje<br />
daleč od nas, in ali je ta miselnost upravičena, odgovarja Sabina Lange , strokovnjakinja<br />
za evropske zadeve pri evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA).<br />
Zdi se, da so evropske volitve oziroma na splošno evropske institucije za Slovence še vedno<br />
nekaj oddaljenega (sodeč po slabi volilni udeležbi, pa tudi po tem, kako nezainteresirani so<br />
bralci za teme o evropskih volitvah). Je to res in če, zakaj? Zakaj Slovenci ne dojemamo, da<br />
smo tudi mi EU in da bo praktično vsa tam sprejeta zakonodaja veljala tudi pri nas?<br />
Razlogov za slabo volilno udeležbo je več in mnogi izhajajo iz domačih oziroma<br />
notranjepolitičnih razmer. Slovenija je med državami na repu po volilni udeležbi za<br />
evropske volitve, ni pa na tem repu čisto osamljena. Nizko zaupanje v domače<br />
institucije, slabo poznavanje evropskih institucij ter slaba medijska pokritost<br />
evropskega (in svetovnega) dogajanja in politike so dejavniki, ki pripomorejo k nizki<br />
udeležbi na evropskih volitvah. Ne velja pa pozabiti, da imamo nizko volilno udeležbo<br />
tudi na lokalnih in parlamentarnih volitvah v Sloveniji, z izjemo let 2022 za zadnje.<br />
Slovencem se še vedno zdi, da na evropski ravni nismo veliki, vplivni igralci. Je ta miselnost<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
upravičena?<br />
Vsekakor smo večji igralci kot člani EU, kot če ne bi bili v EU. Pravila izvoza na trg držav<br />
članic bi ravno tako veljala. Ampak veljala bi brez subvencij za kmetijsko politiko in<br />
pomoči za zmanjševanje razvojnega prepada ter brez možnosti sooblikovanja teh pravil<br />
in soodločanja o tem, kam in za kaj gre denar iz proračuna EU. Sistem EU so na začetku<br />
sooblikovale tri male države ter skrb za spoštovanje interesov vseh držav in posebna<br />
skrb za interese malih držav sta vgrajeni v sistem zastopanja interesov. Ampak realno, v<br />
družbi 27, kjer vse predstavljajo svoje interese, Slovenija ni velika – razen tam, kjer ima<br />
poseben interes. Na primer pri politiki širitve in odnosih z državami Zahodnega<br />
Balkana. Sicer pa ima Slovenija kot zelo mala država enega komisarja kot vsaka druga<br />
država. Slovenija ima več parlamentarcev na prebivalca kot približno tri četrtine<br />
preostalih držav. V Svetu je prav tako ena država kot vse preostale, pri dvojni večini<br />
odločanja, kjer je drugi kriterij število prebivalstva, pa ima pač proporcionalno število<br />
glasov glede na število prebivalcev. Ampak približno 85 odstotkov vseh odločitev, kjer bi<br />
34
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
14 / 21<br />
lahko glasovali, se sprejme s soglasjem. Kar pa ne pomeni, da ni mogoče bolje, bolj<br />
strateško, prioritetno, s ciljnim izobraževanjem kadrov delovati še bolje in preseči<br />
realne omejitve majhnosti.<br />
Kakšna je vloga naših poslancev v EP in kolikšna njihova moč? Torej, koliko njihov glas<br />
šteje in ali se res sploh kje "pozna", če se tako izrazimo?<br />
Vsak glas šteje, ko se glasuje, glasovi pa se poznajo tudi po tem, kako dejaven je<br />
poslanec. Nekatere aktivnosti parlamentarcev so bolj vplivne in razpoznavne v Bruslju,<br />
na primer kadar gre za vodenje zakonodajnega dosjeja. Biti poročevalec na dosjeju daje<br />
parlamentarcu precejšnjo moč usmerjati proces in politično usmeritev dosjeja. Podobno<br />
je pri poročevalcih za posamezne kandidatke v širitvenem procesu. Spet drugi<br />
parlamentarci so bolj dejavni pri ozaveščanju pomena določenih tem, pri postavljanju<br />
teh tem na dnevni red. Tretji so bolj dejavni na ravni politične skupine, kar pomeni, da<br />
lahko vplivajo malo bolj v ozadju.<br />
Se težnja zadnja leta spreminja? Je na tokratnih evropskih volitvah pričakovati višjo<br />
udeležbo? Morda več mladih?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Imamo procese, ki lahko vplivajo na višjo volilno udeležbo pri eni skupini volivcev in<br />
nižjo udeležbo pri drugi. Evropske volitve bodo prva priložnost vladi nastaviti ogledalo,<br />
kar lahko zviša volilno udeležbo. Leta 2022 se je volilna udeležba na državnozborskih in<br />
na predsedniških volitvah povišala (na lokalnih sicer znižala). Nekaj tega zanosa,<br />
verjetno več med mladimi volivci, je verjetno še ostalo za evropske volitve. Na drugi<br />
strani pa je zaradi notranjepolitičnih razmer nezaupanje v (nekatere) stranke vladne<br />
koalicije zelo nizko, kar spet vpliva na nizko volilno udeležbo. Precej bo odvisno od<br />
kampanje. Več terenskega dela zna spodbuditi udeležbo. Na koncu so tu še<br />
dezinformacijske kampanje, ki so vsekakor nevarne za demokracijo, merijo pa na<br />
mobilizirajo volivcev in dvig udeležbe (s ciljem izbire določene opcije).<br />
35
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
15 / 21<br />
Posledice ruske agresije nad Ukrajino in reševanje posledic, ki jih prebivalci zaznajo<br />
predvsem po višjih cenah, v zadnjem času pa tudi prek protestov kmetov, so občutno<br />
povezane z Evropo in z Evropsko unijo, ki je tako postala bolj prisotna. S tem se sicer<br />
večata poznavanje in razumevanje EU, kar pozitivno vpliva na volilno udeležbo. Od<br />
kampanje vladnih strank je odvisno, kako bodo opozorile na katastrofalne poplave<br />
avgusta lani, ki so pripeljale EU v središče političnega in medijskega dogajanja, ko je bilo<br />
najhujše. Nenazadnje bi k malo višji udeležbi lahko pripomoglo, da Slovenija dobi enega<br />
poslanca več. Ko smo vstopili v EU, smo jih imeli sedem. Zdaj jih bomo prvič volili devet.<br />
To daje občutek večje moči vsakega glasu.<br />
Letos bomo Slovenci v Evropski parlament izvolili enega evropskega poslanca ali poslanko<br />
več. Kaj to pomeni za Slovenijo?<br />
Več poslancev omogoča delo na več različnih tematikah, navzočnost v več odborih, več<br />
možnosti za sprejemanje funkcij pri vodenju parlamenta in odborov ter tudi znotraj<br />
političnih strank. Več parlamentarcev pomeni tudi večje tekmovanje za priljubljenost in<br />
s tem več aktivnosti parlamentarcev. Vsekakor je to pozitivno za predstavljanje<br />
interesov volivcev iz Slovenije v EU.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
"Delajo malo, dobro služijo, itak se pa nič ne da"<br />
36
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
16 / 21<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Zgradba evropskega parlamenta je zasnovana zelo zapleteno, zato ni čudno, da se na začetku mandata zaposleni redno izgubljajo po<br />
neskončnih hodnikih.<br />
Foto: St.M.<br />
Zakaj je udeležba tradicionalno slaba, smo se pogovarjali tudi z aktualnima evropskima<br />
poslancema – Ireno Jovevo in Matjažem Nemcem .<br />
Po mnenju Nemca je tako predvsem zaradi oddaljenosti Strasbourga in Bruslja, ljudje pa zato<br />
mislijo, da se tako ali tako ne da ničesar spremeniti in narediti. "Ljudje na splošno mislijo, da<br />
samo sedimo v parlamentu in za to dobivamo dobro plačo. To me frustrira in tudi boli, zato<br />
ker vem, koliko delam," je odkrito povedala Irena Joveva, članica skupne Renew Europe.<br />
Politično odločanje na evropski ravni se zdi volivcem španska vas. Kot je na nedavnem<br />
zasedanju v Strasbourgu dejala evroposlanka Romana Tomc , je malo tistih, ki znajo<br />
imenovati glavne štiri institucije Evropske unije. Da pa bi še vedeli, kdo katero od njih vodi,<br />
takšnih je le peščica.<br />
37
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
17 / 21<br />
Koliko sploh vemo o delu v evroparlamentu? Nekaj drobcev sta z nami delila Joveva in<br />
Nemec.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Aktualna evropska poslanka Irena Joveva.<br />
Foto: STA ,<br />
IRENA JOVEVA<br />
"Zaboli me, ko ljudje mislijo, da evropski poslanci samo vlečemo dobro plačo, saj vem,<br />
koliko v resnici delam. Pa v resnici niso ljudje krivi za takšno dojemanje, saj so pogosto<br />
tudi upravičeno razočarani in jezni ter potem posplošujejo. Ampak nismo vsi v politiki<br />
isti, sama se trudim to vsak dan znova dokazati.<br />
V začetku mandata si sploh ne predstavljaš, kaj te čaka. Potem vidiš, da stvari niso ne<br />
preproste ne črno-bele, ti pa bi rad spremenil svet na bolje. Kmalu ugotoviš, da ne<br />
moreš spremeniti celega sveta, kar te frustrira, vsi postopki trajajo dolgo, ogromno je<br />
usklajevanj in kompromisov.<br />
38
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
18 / 21<br />
Imamo tudi sozakonodajalca, kar pomeni, da ni vse odvisno le od parlamenta, ampak<br />
tudi od držav članic. Včasih predvsem od njih, čeprav smo na papirju enakovredni,<br />
ampak oni imajo pravico veta. Lažje je, ko se sprijazniš s tem, da ne moreš vsega<br />
spremeniti, in se osredotočiš na stvari, ki jih lahko.<br />
Ogromno je potovanj, kar mene osebno najbolj utrudi, saj so časovno zelo potratna. Če<br />
malo posplošim, smo vsak tretji dan na letalu, pri čemer so direktni leti zelo redki. Pa še<br />
selitve iz Bruslja v Strasbourg, to niti za okolje ni dobro.<br />
V Strasbourgu poslanci niti ne najemajo stanovanj, ker smo tam samo enkrat na mesec,<br />
v Bruslju pa je tega več. Sama ga nimam, ker sem se odločila, da ne želim biti povezana z<br />
Brusljem na tak način. Niti ogledala si še nisem mesta, saj ko stvari oddelam, hitim<br />
domov. Sploh ker imam doma majhnega otroka. Meni je delo evropske poslanke všeč, ni<br />
pa to sanjska služba, kot si kdo predstavlja.<br />
Seveda so prednosti in slabosti, kot povsod. Najboljši so pa trenutki, ko začutiš, da si<br />
nekaj dosegel. Kot denimo pred kratkim sprejeti Akt o svobodi medijev, v katerem je<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ogromno členov, ki smo jih napisali skupaj z mojo ekipo. Ko vidiš, da imaš določen vpliv<br />
in lahko narediš nekaj dobrega.<br />
Letos bom znova kandidirala, želim pa si manj turbulentnega mandata, kot je bil ta, ki<br />
se končuje. Imeli smo covid-19, nato smo se bali posledic brexita. A smo ga že nekako<br />
pozabili, toliko drugih stvari se je zgodilo."<br />
39
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
19 / 21<br />
Aktualni evropski poslanec Matjaž Nemec<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: osebni arhiv/Lana Kokl<br />
MATJAŽ NEMEC<br />
"Kot evropski poslanec moraš poleg nacionalne politike spremljati tudi evropsko in<br />
globalno dogajanje, saj odločitve parlamenta vplivajo tako na življenje doma kot tudi v<br />
Evropi in zunaj nje.<br />
Evropski poslanski mandat pomeni predvsem to, da si fizično razpet med Slovenijo,<br />
Brusljem in Strasbourgom, s svojo ekipo pa si predvsem prizadevaš izpolniti<br />
pričakovanja ljudi, lastne stranke in svoje osebne agende. Ljudem se to zdi abstraktno,<br />
ampak v Evropskem parlamentu sprejmemo več kot dve tretjini zakonodaje, ki se potem<br />
implementira v nacionalno zakonodajo, čeprav gre seveda še prej skozi sito državnega<br />
zbora in vlade.<br />
40
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
20 / 21<br />
Zelo pomembno je razumeti, da z evropskimi volitvami lahko neposredno vplivamo tudi<br />
na tok dogajanja v EU. Sam sem član druge največje politične skupine, ki je zavezana<br />
predvsem sociali, solidarnosti in zelenemu prehodu.<br />
Zavedati se moramo tudi, da so v nekem pogledu lahko nacionalne politike naprednejše<br />
od evropske. Ampak vseeno evropska politika omogoča tistim, ki še niso dosegli enake<br />
stopnje razvoja zakonodaje in gospodarstva, da ulovijo evropski vlak. Globalno gledano<br />
pa je evropska politika najnaprednejša, ko govorimo o skrbi za naravo, človekove<br />
pravice ali vladavini prava.<br />
V mandatu, ki se izteka, smo v naši politični skupini in moji stranki dosegli nekatere<br />
osnovne cilje, kot je institut minimalne plače, ki ga v Sloveniji že dolgo poznamo.<br />
Vzpostavljamo pogoje za zeleni prehod, ki mora biti tudi socialno pravičen. Zelo smo<br />
zadovoljni tudi s tem, da je Evropski parlament sprejel istanbulsko deklaracijo, ki<br />
predvsem nagovarja pravice žensk in najšibkejših.<br />
Odpirali smo vprašanja čezmejnega sodelovanja z Zahodnim Balkanom, državami<br />
Magreba in drugimi. Kar 135 milijonov ljudi namreč živi ob različnih evropskih mejah,<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
zato sta reševanje njihovih zagat in migracijska politika zelo pomembna.<br />
Od stvari, ki so ostale nedokončane, me najbolj boli evropska neenotnost, kar zadeva<br />
bližnjevzhodno vprašanje. Če so brexit, covid-19 in ukrajinski konflikt poenotili EU, je<br />
kriza na Bližnjem vzhodu razgalila šibko točko evropske unije – razdvojenost pri<br />
pomembnih vprašanjih.<br />
Pri ključnih glasovanjih, ki neposredno zadevajo našo državo, se mi zdi, da smo bili<br />
večinoma enotni in tudi vsi izjemno delavni na svojih področjih."<br />
41
Siol.net 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota, 22:21<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-nas-morajo...<br />
21 / 21<br />
Siol.net s prispevki v tematskem sklopu Aktivno državljanstvo predstavlja poglobljene<br />
vsebine, tematike in procese, da lahko državljani sprejemajo informirane odločitve o svojem<br />
življenju in delovanju družbe, katere del so. Tako se krepi poznavanje demokratičnih procesov<br />
in demokracije nasploh. Brez kakovostnih, verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih<br />
zagotavljajo mediji, kot je Siol.net, državljani težko soustvarjamo demokratično družbo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
42
Slovenske novice 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 67 cm 2 1 / 1<br />
Širši nabor storitev<br />
med stavko<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 67 cm 2 LJUBLJANA<br />
-<br />
Člani odbora državnega zbora<br />
DZ) za zdravstvo so z devetimi glasovi za in<br />
enim proti predlog novele zakona o zdravniški<br />
službi poslali v nadaljnjo obravnavo. Ta<br />
širi nabor storitev, ki jih morajo med stavko<br />
opravljati zdravniki. Predlog so podprli<br />
poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in<br />
Levica, proti pa je glasoval poslanec NSi.<br />
Poslanci SDS niso glasovali. Potrjenih je bilo<br />
tudi nekaj dopolnil, med drugim, da morajo<br />
zdravniki tudi med stavko zagotoviti izdajanje<br />
bolniških listov. DZ bo predlog novele<br />
zakona o zdravniški službi obravnaval na seji<br />
v torek. Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov<br />
Slovenije Fides, ki seje začela<br />
15. januarja, traja 11 tednov. STA<br />
43
Delo 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 480 cm 2 1 / 2<br />
Zdravniki bodo morali med stavko opravljati več storitev<br />
Predlog zakona o<br />
zdravniški službi<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 480 cm 2<br />
Odbor za zdravstvo gaje pričakovano podprl ,<br />
v torek po nujnem postopku v DZ<br />
Zdravniki bodo morali med<br />
stavko opravljati več storitev, če<br />
bo parlament sprejel spremembe<br />
zakona o zdravniški službi.<br />
Včeraj gaje z devetimi glasovi<br />
za in enim proti že potrdil parlamentarni<br />
odbor za zdravstvo.<br />
Parlament ga bo obravnaval v<br />
torek na izredni seji po nujnem<br />
postopku, kljub temu, da njegova<br />
zakonodajno-pravna služba<br />
meni, da testa sorazmernosti<br />
zakon ne bo prestal. Z drugimi<br />
besedami to pomeni, da se<br />
bo z njim zagotovo ukvarjalo<br />
tudi ustavno sodišče. Kaj prinaša<br />
zakon?<br />
Milena Zupanič<br />
44<br />
Zakon na novo določa minimum<br />
delovnega procesa v zdravstvu v<br />
času stavke. Veljavni zakon določa,<br />
da so zdravniki v času stavke<br />
dolžni opravljati tiste storitve,<br />
katerih opustitev bi v kratkem<br />
času vodila v nepopravljivo hudo<br />
okvaro zdravja ali v smrt, vse storitve<br />
za mlajše od 18 let in starejše<br />
od 65 let, za nosečnice, porodnice<br />
in nalezljivo bolne.<br />
Prenovljeni zakon uvaja dodatne<br />
storitve za čas stavke: triažne<br />
preglede na primarni, sekundarni<br />
in terciarni ravni, izdajo<br />
zdravniških potrdil, povezanih z<br />
zdravjem in premoženjem ljudi,<br />
zdravstvenih storitev z napotnico<br />
nujno in zelo hitro, zdravstvene<br />
storitve, potrebne za uveljavljanje<br />
pravic iz zdravstvenega in drugih<br />
obveznih socialnih zavarovanj in<br />
drugih upravičenj, ki izhajajo iz<br />
človekovih pravic in temeljnih<br />
svoboščin, zdravstvene storitve,<br />
vezane na pravico zdravljenja v<br />
tujini, in druge zdravstvene storitve,<br />
potrebne za to, da se prepreči<br />
resna zdravstvena<br />
škoda.<br />
»S tem zakonom želimo omiliti<br />
oziroma odpraviti posledice<br />
dolgotrajne zdravniške stavke, ki<br />
se je začela 15. januarja in povzroča<br />
neučinkovito in negotovo<br />
delovanje zdravstvenega sistema,<br />
ter seveda tudi preprečiti morebitne<br />
nadaljnje izjemno hude ali<br />
pa škodljive posledice, ki bi lahko<br />
nastale tako za življenje, zdravje<br />
in varnost premoženja prebivalcev,«<br />
je v obrazložitvi sprememb<br />
zakona dejal državni sekretar ministrstva<br />
za zdravje Denis Kordež.<br />
Kako učinkovito je javno zdravstvo<br />
v času stavke?<br />
Učinkovitost v<br />
času stavke<br />
Januarja in februarja, ko je stavka<br />
potekala že poldrugi mesec, so izvedli<br />
v bolnišnicah 95 odstotkov<br />
zdravljenj in operacij v primerjavi<br />
z enakim obdobjem lani, ortopedija<br />
je izvedla več operacij kot<br />
lani, ambulantne specialistične<br />
storitve pa so bile izvedene v enakem<br />
obsegu kot lani, je navedla<br />
direktorica ZZZS Tatjana Mlakar<br />
v razpravi. Upad programov se ni<br />
zgodil zaradi stavke, pač pa zaradi<br />
odtegnitve soglasij za čezmerno<br />
nadurno delo in soglasij za<br />
nadzorna dela, je opozoril pravnik<br />
Peter Renčel iz Zdravniške<br />
zbornice Slovenije. Če zdravniki<br />
niso toliko nadur v službi, ker so<br />
začeli delati v skladu z evropsko
Delo 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 480 cm 2 2 / 2<br />
Površina: 480 cm 2 45<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
direktivo o delovnem času, pač<br />
ne morejo izvesti enakega števila<br />
zdravstvenih storitev kot prej.<br />
Zdravniška zbornica nasprotuje<br />
predlogu zakona, saj meni, da<br />
se z njim dejansko ukinja pravica<br />
do stavke zdravnikov in tudi<br />
drugih zdravstvenih delavcev, ki<br />
je prav tako ustavna pravica. Podobno<br />
meni zakonodajno-pravna<br />
služba državnega zbora: »Posamezne<br />
zdravstvene storitve, ki<br />
jih predlog zakona na novo prinaša<br />
v času stavke, ne prestanejo<br />
testa sorazmernosti,« je opozorila<br />
njegova pravnica Lenča Arko<br />
Fabjan.<br />
Prav tako ne vzdržijo nekatere<br />
druge opredelitve, na primer<br />
sankcioniranje javnih zavodov, ki<br />
ga sistemski zakon o zavodih ne<br />
pozna, je navedla. Spremenjeni<br />
zakon o zdravniški službi prinaša<br />
visoke globe: do 4000 evrov za<br />
zavod, za gospodarsko družbo in<br />
zasebno ordinacijo, do 400 evrov<br />
pa za odgovorno osebo. Proti predlogu<br />
zakona je po burni razpravi<br />
glasovala tudi komisija državnega<br />
sveta za socialno varnost, delo<br />
in zdravstvo, je povedal državni<br />
svetnik Danijel Kastelic.<br />
Tudi pregledi<br />
za nošenje orožja<br />
Peter Renčel je kot primer absurda<br />
navedel zdravstvene storitve<br />
za podaljšanje veljavnosti<br />
dovoljenja za nošenje orožja, ki<br />
bi jih morali po predlogu zakona<br />
izvajati zdravniki. »Torej en dan<br />
brez nošenja orožja odtehta pravico<br />
do enega dneva stavke vseh<br />
zdravnikov in glede na prehodno<br />
določbo tudi vseh zdravstvenih<br />
delavcev v Sloveniji,« je pojasnil,<br />
V prvih stotih dneh stavke se je<br />
problematiziralo predvsem<br />
kaj pomeni načelo sorazmernosti.<br />
Menil je, da presoje ne vzdržita<br />
niti kriterija nujnosti in proporcionalnosti.<br />
dvoje:<br />
da vsi zdravniki niso izdajali<br />
bolniških listov za začasno odsotnost<br />
z dela in da niso izvajali<br />
pregledov za podaljšanje vozniškega<br />
dovoljenja invalidov. »Bolniške<br />
liste bi lahko izdajala tudi<br />
administracija ZZZS na podlagi<br />
zdravniškega mnenja. Če zdravnik<br />
vpiše v sistem, da potrebuje<br />
delavec deset dni bolniške, je to<br />
stvar obrazca ZZZS,« je pred časom<br />
o zmanjšanju administracije<br />
povedala predsednica zbornice<br />
prof. dr. Bojana Beovič. ZZZS<br />
je ves čas zatrjeval, da je to delo<br />
zdravnikov, kar je Mlakarjeva na<br />
odboru za zdravstvo ponovila.<br />
Aleksander Reberšek, poslanec<br />
NSi, je menil, da ni dobro<br />
siliti zdravnikov v prisilno delo.<br />
»Zdravniki ne stavkajo prvič in<br />
nobeni vladi do zdaj ni prišlo<br />
na misel, da bi v času stavke še<br />
dodatno podžigala zdravnike,«<br />
je menil in podvomil o resnosti<br />
namenov vlade z mediacijo, če<br />
lahko stavko preprosto ukine z<br />
zakonom. Poslanec NSi je edini<br />
glasoval proti predlogu zakona,<br />
poslanci Svobode,<br />
zakon podprli, SDS<br />
SD in Levice so<br />
ni glasovala.<br />
• Vlada je ocenila, da stavka<br />
zdravnikov ogroža<br />
pravico do zdravstvenega<br />
varstva.<br />
• Po podatkih ZZZS so<br />
opravili v času stavke<br />
95 do 100 odstotkov<br />
storitev.<br />
• Novela zakona nalaga<br />
dodatne storitve, tudi<br />
izdajo vseh vrst potrdil.<br />
Fides: O<br />
neustavnosti bomo<br />
OBVESTILI EVROPSKE INSTITUCIJE<br />
Novela zakona o zdravniški službi bo pravno-formalno izničila stavko in<br />
stavka ne bo imela več učinka, so ocenili ta teden na izredni konferenci<br />
zdravniškega sindikata Fides, kije potekala pod geslom SOS za javno<br />
zdravstvo. Sodelovali so tudi predstavniki vseh zdravniških organizacij<br />
in sindikata Praktik.um. V sprejetih sklepih so izrazili zaskrbljenost nad<br />
nezakonitimi in neustavnimi potezami vlade glede omejevanja ustavno<br />
zagotovljene pravice do stavke ter napovedali internacionalizacijo<br />
kratenja ustavno zagotovljenih pravic v Sloveniji, vključno z obveščanjerr<br />
evropskih<br />
institucij.
Večer 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 3<br />
Površina: 402 cm 2 1 / 1<br />
Vanessa Čoki<br />
PLAČE MINISTROV IN POSLANCEV<br />
Nekdanja ministrica<br />
še na državni plači<br />
Koliko zasjuži Golob, kolikšna je bila zadnja plača<br />
Dominike Švare Pipan, koliko so plačani Logar, Irgl,<br />
Kaloh ...<br />
Koliko zaslužijo štirje podpredsedniki vlade?<br />
Predsednik<br />
vlade Robert Golob<br />
je februarja zaslužil 6.550,80<br />
evra bruto, to je bilo neto<br />
4.045,57. Podpredsedniki vlade pa: ministrica<br />
za zunanje zadeve Tanja Fajon<br />
(SD) 3.829,70 evra neto (to je 5.933,08<br />
jena Maša Kociper, Nataša Lužar,<br />
evropske zadeve zadolženi Igor Mally,<br />
Maksimiljana Polak, Kaja Širok, Vojko<br />
Volk in Melita Župevc. Vsi so<br />
za<br />
pri nad<br />
3000 evrov neto plače. Skupni bruto<br />
znesek plač kabineta je bil za februar<br />
slanca ali poslanko ne<br />
zneska.<br />
Poslanci, ki<br />
jih pravkar disciplinira<br />
njihova stranka SDS,<br />
Irgl 5.144,65<br />
sporočijo neto<br />
zaslužijo: Eva<br />
evra bruto, Anže Logar<br />
4.438,63 evra bruto, Dejan Kaloh<br />
bruto), minister za<br />
delo Luka Mesec<br />
(Levica) neto 3.375,91 evra (to je bruto<br />
5.831,63), finančni minister Klemen<br />
55.279,90 evra.<br />
Nova ministrica za pravosodje Andreja<br />
Katič je bila februarja še dr-<br />
4.479,59 evra bruto. Podatek velja za<br />
mesec, ko jim še niso vzeli funkcij v<br />
parlamentarnih odborih in komisijah.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Boštjančič (Gibanje Svoboda) 3.543,97<br />
evra neto (bruto 6.149,34) in Matej<br />
Arčon (Svoboda), minister za<br />
Slovence<br />
v zamejstvu in posvetu, ki je podpredsednik<br />
in po novem uradni govorec<br />
vlade od prejšnjega tedna, 3.507,75 evra<br />
neto, kar je v bruto znesku pomenilo<br />
6.093,28 evra.<br />
Poslavljajoča se vodja premierjevega<br />
kabineta Petra Škofič je pri marčnem<br />
izplačilu dobila 3.253,64 evra neto plače<br />
za<br />
februar (bruto 5.616,29). Polno plačo<br />
za februar je dobila tudi zdaj že bivša<br />
ministrica za pravosodje Dominika<br />
Švare Pipan, ki se<br />
je poslovila prve dni<br />
marca. Zaslužila je 3.494,26 evra neto<br />
oziroma 5.906,37<br />
bruto. Sledeč njeni<br />
napovedi bo največ naslednjih šest<br />
mesecev<br />
koristila pravico do nadomestila<br />
ministrske plače. Ne<br />
bo pa nadomestila<br />
več prejemal bivši<br />
Golobov minister<br />
Uroš Brežan, ker se je vrnil v poslanske<br />
klopi. Od nadomestila se je poslovil<br />
s februarsko polovičko v višini 2.545,46<br />
evra bruto. Za<br />
drugo polovico februarja<br />
mu je že<br />
pripadla poslanska plača v<br />
znesku 2.032,42 evra bruto.<br />
Za premierjev kabinet februarja<br />
55 tisočakov bruto plač<br />
Na<br />
februarskem plačnem seznamu kabineta<br />
predsednika vlade so ob Golobu<br />
in Škofič še<br />
Levičar, zadolžen je za<br />
nacionalni jedrski<br />
program in je za<br />
državni sekretarji Danijel<br />
februar zaslužil<br />
3.376,17 evra neto (to je bruto 5.416,91),<br />
na infrastrukturno ministrstvo poso-<br />
Površina: 402 cm 2 46<br />
žavna sekretarka na<br />
ministrstvu za<br />
kohezijo in regionalni razvoj.<br />
Njena<br />
plača: 5.483,38 evra bruto, neto podatka<br />
ni. Plača nove ministrice za<br />
kmetijstvo<br />
iz Svobode Mateje Čalušič: 5.831,62<br />
evra bruto, neto zneska v<br />
podatkih vladnega<br />
urada za komuniciranje ni. Se je<br />
pa plača Čalušič<br />
po prihodu v vlado popravila,<br />
kot poslanka je bila pri okoli<br />
4200 evrov bruto.<br />
Mimogrede, podpredsednik vlade<br />
in finančni minister Klemen Boštjančič<br />
ima največ državnih sekretarjev,<br />
kar štiri, s tremi mu sledi ministrica<br />
za<br />
zdravje Valentina Prevolnik Rupel.<br />
Koliko zasluži ministrica? Njena februarska<br />
plača je bila bruto 6.130,66 evra,<br />
neto znesek ni javen. Franc Props, bivši<br />
poslanec, zdaj pa minister za javno<br />
upravo, je februarja zaslužil 6.392,29<br />
evra. Neto znesek pri ministru, čigar<br />
skrb so plače v javnem<br />
sektorju, ni<br />
javen<br />
... Minister za notranje zadeve<br />
Boštjan Poklukar je za<br />
februar prejel<br />
6.280,17 bruto oziroma 3.605,89 evra<br />
neto plače, obrambni minister Marjan<br />
Šarec pa 5.999,82 evra bruto, kar je pomenilo<br />
3.623,69<br />
neto.<br />
Predsednica državnega zbora ima<br />
najvišjo plačo med poslanci<br />
Predsednica državnega zbora Urška<br />
Klakočar Zupančič ima najvišjo plačo<br />
med 90 poslankami in poslanci. Za<br />
februar je to pomenilo 5.979,70 evra<br />
bruto, če bi bil mesec daljši, bi prišla na<br />
standardnih več kot 6000 evrov bruto.<br />
Iz državnega zbora za nobenega po-<br />
Irgl je od konstituiranja zdajšnje sestave<br />
državnega zbora predsednica komisije<br />
za peticije, človekove pravice in<br />
enake možnosti. Poslanska plača njihovega<br />
strankarskega šefa Janeza Janše:<br />
4.504,27 evra bruto. Plača vodje poslanske<br />
skupine SDS Jelke Godec: 5.702,70<br />
evra bruto. Borut Sajovic, ki<br />
vodi največjo<br />
poslansko skupino, to je poslanke in<br />
poslance Svobode, je za februar zaslužil<br />
5.892,05 evra bruto. Februarska plača<br />
vodje poslancev SD<br />
Janija Prednika:<br />
5.000,87 evra bruto. Vodja poslanske<br />
skupine Levice Matej Tašner Vatovec<br />
je zaslužil 5.048,78 bruto, vodja poslancev<br />
NSi Janez Cigler Kralj pa 5.118,79<br />
evra bruto.<br />
Plače treh podpredsednikov državnega<br />
zbora: Meira Hot (SD) 5.547,18 evra<br />
bruto, Nataša Sukič (Levica) 5.501,10<br />
evra bruto, Danijel Krivec (SDS) 5.754,31<br />
evra bruto ...
Večer 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 538 cm 2 1 / 2<br />
SPORNA UREDBA<br />
Obeta se<br />
zamenjava<br />
Tanje Bolte<br />
Kot kaže, se bo z odhodom generalne direktorice<br />
direktorata za okolje končal "politični obračun" s<br />
Bolte. Bo<br />
Matej Grošelj<br />
Tanjo<br />
naslednji na vrsti minister Bojan Kumer?<br />
Po<br />
Tanje Bolte, ki<br />
informacijah Večera se<br />
pripravlja<br />
zamenjava generalne<br />
direktorice direktorata za okolje<br />
je sodelovala pri pripravi<br />
sprememb uredbe o načinu uporabe<br />
zvočnih naprav na shodih in prireditvah.<br />
Dokument ministrstva za<br />
okolje,<br />
podnebje in energijo je v tem tednu dvignil<br />
na noge tako politiko kot del civilne<br />
družbe. Tanja Bolte, strokovnjakinja na<br />
področju okolja, ki velja za kader Socialnih<br />
demokratov, je neuradno že dlje časa<br />
v nemilosti vplivnih krogov Gibanja<br />
Svoboda. Po naših informacijah je le še<br />
vprašanje časa, kdaj se<br />
bo morala posloviti<br />
s funkcije na ministrstvu za okolje,<br />
kjer deluje vrsto let. Politični pozivi iz<br />
največje vladne stranke za<br />
umik Tanje<br />
Bolte naj bi se zvrstili tudi na ministra<br />
za okolje Bojana Kumra. Kot pravijo naši<br />
viri, bo moral žrtvovati generalno direktorico<br />
navkljub temu, da zaupa v njeno<br />
delo in z njo konstruktivno sodeluje.<br />
Površina: 538 cm 2 47<br />
Polemika glede nove ureditve<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Spomnimo -<br />
tik pred zaključkom javne<br />
obravnave o uredbi o načinu uporabe<br />
zvočnih naprav na shodih in prireditvah<br />
se je med drugim oglasila gasilska<br />
zveza in nasprotovala spremembam,<br />
ki so<br />
jih načrtovali na ministrstvu za<br />
okolje. Gasilci tako kot nekatere druge<br />
organizacije menijo, da<br />
bi uveljavitev<br />
uredbe povzročila finančne in organizacijske<br />
preglavice za organizatorje<br />
prireditev, med katere spadajo tudi gasilske<br />
veselice. Nato so na ministrstvo<br />
pritisnili tudi iz opozicijskih vrst. Prvak<br />
SDS<br />
Janez Janša je zapisal, da želi Gibanje<br />
Svoboda kar z uredbo preprečiti<br />
zborovanja in onemogočiti celo gasilske<br />
veselice. Kmalu zatem se je javila NSi, ki<br />
je skupaj s SDS vložila zahtevo za sklic<br />
nujne seje odbora za infrastrukturo,<br />
okolje in prostor. Krščanski demokrati<br />
so zapisali, da bi sprejem predlagane<br />
uredbe močno omejil in marsikje popolnoma<br />
onemogočil izvedbo prireditev,<br />
zato so zahtevali pojasnila ministra<br />
Kumra. Nezadovoljen z<br />
uredbo naj bi bil<br />
tudi predsednik vlade Robert Golob.<br />
V zvezi z novo ureditvijo glede organizacij<br />
shodov in prireditev so bili<br />
kritični tudi v poslanski skupini SD,<br />
kjer so po intervenciji poslanca Damijana<br />
Zrima naslovili pobudo na<br />
ministra<br />
Bojana Kumra, da gradivo umakne<br />
iz javne obravnave in v ponovnem<br />
usklajevanju pripravi rešitve. To se je<br />
na koncu tudi zgodilo. ' Ker pri deležnikih<br />
obstajajo potrebe in želje po nadaljevanju<br />
pogovorov in ureditvi tega
Večer 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 538 cm 2 2 / 2<br />
področja, bomo pogovore nadaljevali,<br />
oblikovali nov predlog in ga<br />
uvrstili v javno obravnavo," so<br />
na ministrstvu<br />
za okolje pojasnili svoj<br />
šele nato<br />
manever,<br />
s katerim so naredili korak nazaj. Generalna<br />
direktorica direktorata za okolje<br />
Tanja Bolte je v javnosti pojasnjevala,<br />
da varuh človekovih pravic in občine<br />
predvsem v strnjenih naseljih prejemajo<br />
veliko pritožb zaradi prekomernega<br />
hrupa na javnih prireditvah, zato je to<br />
področje po<br />
oceni ministrstva treba<br />
primerno urediti znotraj zakonodaje.<br />
Po<br />
mnenju Tanje Bolte je predlagana<br />
zakulisju. Ob tem dodajmo, da se že dlje<br />
časa pojavljajo namigovanja, da so<br />
vse<br />
bližje izhodnim vratom vlade tudi minister<br />
za okolje Bojan Kumer in nekateri<br />
uslužbenci ministrstva. Slišati je, da je<br />
kamen spotike predvsem megaprojekt<br />
gradnje drugega bloka jedrske elektrarne<br />
v Krškem.<br />
Neuradno je za Gibanje<br />
Svoboda postala moteča<br />
predvsem zaradi<br />
strankarske<br />
izkaznice v SD<br />
uredba predvsem zelo jasno opredelila<br />
meritve hrupa, ob tem pa je poudarila,<br />
da že obstoječa uredba določa, da se<br />
morajo prireditve dogajati znotraj meritev<br />
hrupa, a<br />
je v praksi tako, da jih organizatorji<br />
prireditev ne merijo. Poleg<br />
tega v Sloveniji primanjkuje pooblaščenih<br />
izvajalcev meritev.<br />
"Strokovna, korektna in predana"<br />
Tanja Bolte je vso kariero povezana s področjem<br />
okolja. Leta 1998 se je zaposlila<br />
na hidrometeorološkem zavodu,<br />
osem<br />
let kasneje pa je<br />
postala vodja sektorja za<br />
kakovost zraka na agenciji za okolje. Leta<br />
2013 je v času vlade Alenke Bratušek postala<br />
namestnica generalnega direktorja<br />
direktorata za okolje. Na<br />
tem položaju je<br />
bila šest mesecev, nato je napredovala na<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
položaj generalne direktorice. To mesto<br />
je zasedala tudi med vladavino Mira Cerarja<br />
in Marjana Šarca, ob nastopu tretje<br />
vlade Janeza Janše, ko je ministrstvo za<br />
okolje prevzel Andrej Vizjak, pa se je<br />
morala posloviti. Postala je vodja sektorja<br />
za okolje in podnebne spremembe,<br />
nato pa se po zamenjavi oblasti in ustoličenju<br />
ministra Bojana Kumra vrnila na<br />
položaj generalne direktorice direktorata<br />
za okolje.<br />
Neuradno je za Gibanje Svoboda postala<br />
moteča predvsem zaradi strankarske<br />
izkaznice v SD, kjer je v preteklosti<br />
vodila svet za okolje, prav tako je skupaj<br />
z Gregorjem Goričarjem prevzela vodenje<br />
Zelenega foruma SD. Po vrnitvi na<br />
mesto generalne direktorice direktorata<br />
za okolje je odstopila z vseh funkcij<br />
v stranki, ker naj bi se zaradi njenih<br />
strankarskih povezav zgrinjal premočan<br />
pritisk na ministra Kumra. Sodelavci<br />
jo hvalijo, da je pri svojem delu<br />
"strokovna, korektna in predana”, nekatere<br />
kritike na njen račun pa so v preteklosti<br />
izrazile predvsem nevladne<br />
okoljevarstvene organizacije. Naši viri<br />
menijo, da bo kot generalna direktorica<br />
direktorata za okolje zelo težko "preživela"<br />
politični obračun, ki se odvija v<br />
Površina: 538 cm 2 48
Delo - Sobotna priloga 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 10<br />
Površina: 620 cm 2 1 / 2<br />
Slovenska pomlad?<br />
Dajte no...<br />
JANEZ<br />
MARKEŠ<br />
licije so predlagale niz posvetovalnih<br />
referendumov, ki se zdijo<br />
leno sede evropski detelj in dolbe<br />
luknje v nekaj, kar bi moralo biti<br />
smiselni. Prav je, da<br />
ljudje povedo,<br />
kaj si mislijo o gradnji drugega bloka<br />
jedrske elektrarne v Krškem,<br />
tudi kaj mislijo o zakonodaji, ki bi<br />
urejevala pravice do pomoči pri<br />
prostovoljnem končanju<br />
življenja.<br />
Stranka Svoboda je potem vložila<br />
predloga za še dva posvetovalna referenduma,<br />
enega o<br />
preferenčnem<br />
volilnem glasu in drugega glede<br />
pridelave, predelave, prometa in<br />
glava.<br />
Ki kuje zlatnike<br />
in jih deli revežem ...<br />
Janševa SDS je šla v perverznosti<br />
referendumskih predlogov še dlje.<br />
Vložila je za dva posvetovalna referenduma.<br />
Enega o nastanitvah<br />
»nezakonitih« migrantov v Sloveniji<br />
in drugega o zaupnici vladi<br />
Roberta Goloba.<br />
uporabe konoplje v medicinske<br />
Če bi javnost iskala argumente<br />
namene. Mislila je, da bo v javnem<br />
mnenju dobila prednost ...<br />
Potem se je usulo z desne. NSi<br />
za opravičevanje take vrste referendumskih<br />
predlogov, bi najbrž<br />
tej nizki liniji argumentacije spet<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
prila 1998 je bil med britansko<br />
in irsko vlado podpisan velikonočni<br />
sporazum in z njim se je<br />
končalo tridesetletno nasilje med<br />
unionističnimi paravojaškimi<br />
skupinami in Irsko republikansko<br />
armado. Pred tem se je ves<br />
čas veliko govorilo o miru, toda<br />
paravojaške skupine, ki so se finančno<br />
napajale s kriminalom<br />
vseh vrst, so vedno hotele živeti<br />
v izrednih razmerah in kot država<br />
v državi. Ta primerjava, in ker<br />
smo se nekaj naučili ob naukih iz<br />
Depale vasi, tudi pred tridesetimi<br />
leti, je ob letošnji veliki noči na<br />
mestu tudi v Sloveniji. Prevratne<br />
ideje ob posvetovalnih referendumih,<br />
namreč o<br />
odstavitvi vlade in<br />
odstranitvi emigrantov, kažejo, da<br />
se bo v državi treba pogovoriti o<br />
temeljnih prvinah delovanja države,<br />
družbe in o državljanskem<br />
miru, do katerega so ljudje že več<br />
kot upravičeni.<br />
Ko<br />
zapoje evropski detelj<br />
Nekatere stranke vladne koa-<br />
je idejo za svoj referendum glede<br />
energetskega zakona dala ob<br />
napihnjenem sloganu Naš les,<br />
naša svoboda in s pripisom Drv ne<br />
damo. Potem je za drugi referendum<br />
predlagala še<br />
o<br />
blokado zakona<br />
uresničevanju kulturnih pravic<br />
pripadnikov narodnih skupnosti<br />
narodov nekdanje Jugoslavije.<br />
Res je, da sta vlada in njena koalicija<br />
s slednjim zakonom lahko<br />
imeli dobre namene,<br />
toda politična<br />
nespretnost in časovnica predloga<br />
sta pokazali na temeljno, kar<br />
katastrofalno strateško<br />
nesposobnost<br />
političnih strategov koalicije.<br />
Toda niti to dejstvo ne opraviči napihnjenosti<br />
in nerealnosti politike<br />
NSi, ki se je s pomanjkanjem politične<br />
domišljije začela sprehajati<br />
po janševsko rumenem in za<br />
civilizirane<br />
politike prepovedanem polju<br />
teptanja dostojanstva ljudi. NSi<br />
kakor da se<br />
je kot stranka prelevila<br />
v svoj propagandni plakat, na katerem<br />
je na moška pleča na mestu<br />
vratu in glave nasajeno poleno.<br />
Napeljuje nas na domišljijo, da<br />
poleg njega na dolgem hlodu sedi<br />
Janša in z blagoslovom slovenske<br />
katoliške cerkve gleda, kako na po-<br />
Površina: 620 cm 2 49<br />
nasedla. Bolje bi bilo govoriti o<br />
provokaciji in Janša nas je spet<br />
spomnil, kaj v resnici prihaja z<br />
njegovo zmago, na primitivizem<br />
njegovega »betona« in na mlinski<br />
kamen, ki ga slovenska demokracija<br />
za vratom nosi vse od njegove<br />
nerazčiščene trgovine z orožjem,<br />
tako rekoč trgovine s<br />
smrtjo.<br />
S posvetovalnim referendumom<br />
ni mogoče odstavljati predsednika<br />
vlade in Janša to zelo dobro<br />
ve, le mar mu ni za politično kulturo.<br />
Taka je norma 116. člena ustave,<br />
ki pravi, da (le) državni zbor lahko<br />
nezaupnico vladi izglasuje izključno<br />
na ta način, da na predlog najmanj<br />
desetih poslancev in z<br />
večino<br />
glasov vseh poslancev izvoli novega<br />
predsednika vlade. Janša tudi<br />
natančno ve, kakšne so<br />
obveznosti<br />
Slovenije kot evropske države do<br />
vprašanja migracij in azilantskih<br />
postopkov, in vendar je na drugi<br />
pomladni dan sklical shod, na katerem<br />
je uročena, domala hipnotizirana<br />
čreda vernikov poslušala<br />
nagovor nekoga, ki je na istem<br />
mestu, na Kongresnem<br />
trgu v Ljubljani<br />
1988, izkušal, kako je biti pri<br />
oblasti nezaželen.
Delo - Sobotna priloga 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 10<br />
Površina: 620 cm 2 2 / 2<br />
Površina: 620 cm 2 50<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tedaj je Janša začel kovati največjo<br />
prevaro tistega časa. Ki se<br />
prek trgovine z orožjem vleče vse<br />
do današnjih dni. Izkazalo se je, da<br />
pri njem nikoli ni šlo za državo ali<br />
demokracijo, temveč za moč, oblast<br />
in denar. Od Janševe aretacije<br />
1988 prek Depale vasi 1994 pa do<br />
danes, ko<br />
hoče spet prevzeti državo,<br />
»desni Sloveniji« vlada iluzija,<br />
daje Janša kralj Matjaž, dobri kralj,<br />
ki<br />
kuje zlatnike in jih deli revežem.<br />
Medtem »levi Sloveniji« vlada iluzija,<br />
da<br />
je Janša edini problem slovenske<br />
države in demokracije, in<br />
ne vidijo, da je le izdelek, fantom<br />
iz opere in negativni seštevek napak<br />
prav<br />
tranzicijske levice. Kako<br />
zmotna je iluzija z imenom Janša,<br />
dokazuje Robert Golob in prav<br />
on tudi dokazuje nezmožnost,<br />
prepogosto tudi nenačelnost liberalno-leve<br />
politike, da bi znotraj<br />
politične kulture<br />
sledila ustavnim<br />
načelom, da ne rečemo, da bi se<br />
tudi ustrezno odzivala na karizmo<br />
Janševega desnega populizma.<br />
So meje, ki se jih ne sme<br />
prestopiti<br />
Primitivizem pri izhodiščih<br />
pomladnega shoda SDS 21. marca<br />
v Ljubljani na Kongresnem trgu,<br />
podobno kot<br />
Američanom Trumpov<br />
primitivizem in<br />
Bidnova servilnost<br />
interesom lobijev ter kapitala,<br />
kaže, na kakšen makadam se<br />
podaja Slovenija jutrišnjega dne.<br />
Trženje političnega interesa na<br />
koži ljudi v stiski, migrantov, ob<br />
zablodah vojn in mednarodne trgovine<br />
z orožjem in smrtjo ... Janša<br />
bi<br />
moral vedeti, da obstajajo meje,<br />
ki se jih ne sme prestopiti.<br />
Državljani bodo na naslednjih<br />
volitvah spet postavljeni pred<br />
izsiljeno izbiro. Kot<br />
kaže, Robertu<br />
Golobu ni uspelo upravičiti zaupanja<br />
volivcev, razočaral jih je že<br />
vsaj<br />
pol, toda pred njimi se (spet) preobraža<br />
v izsiljeni lik »Antijanše«.<br />
Nedavno sem bil v krogu prijateljev,<br />
ko je eden od njih rekel tole:<br />
Golob vodi tako slabo politiko, da<br />
resno razmišljam, da bi volil Janšo.<br />
Moj odgovor, sem<br />
rekel, bom poiskal<br />
pri miselni akrobatiki Slavoja<br />
Žižka, šel pa bo takole: ker Robert<br />
Golob vodi tako slabo politiko, resno<br />
razmišljam, da ne bi volil Janeza<br />
Janše.<br />
Janša, kot kažejo dokumenti<br />
in pričevanja, je pred tridesetimi<br />
leti v okoliščinah, ki so leta 1994<br />
imele za posledico afero Depala<br />
vas, hotel uprizoriti svojo »krvavo<br />
nedeljo«. V danih okoliščinah bi<br />
mu kaj takega v vsakem primeru<br />
spodletelo, iz vlade je bil odstranjen<br />
kot obrambni minister, in namesto<br />
da bi v korist demokracije<br />
in pravne države med družbenimi<br />
in političnimi deležniki prišlo do<br />
nekakšnega »velikonočnega sporazuma«,<br />
je prišlo do združevanja<br />
plenilskih lobijev, ki so v potekajoči<br />
tranziciji brez Janše trasirali<br />
novo prvotno akumulacijo. Janša<br />
je dolgo čakal, da se je spet kvalificiral<br />
za delež pri plenjenju zgodovine,<br />
ko je spet prišel v igro,<br />
je po zaslugi svojih vlad družbo<br />
pripeljal na rob razpada socialne<br />
države,<br />
zdravstvenega sistema in<br />
socialne podobe slovenske družbe,<br />
ki se je kot taka vzpostavljala<br />
poldrugo stoletje.<br />
Nauk dogajanja je torej jasen. O<br />
čemer govorimo, ni več stvar leve<br />
ali desne politike, prepričanj, do<br />
katerih imajo ljudje pravico. Gre<br />
za verovanja, ki na makadamu neoliberalne<br />
ideologije spet peljejo<br />
v družbene vzorce novofašizma.<br />
V tem ni nikakršne pomladi, najmanj<br />
za demokracijo in najmanj<br />
za Slovenijo, ki je bila vedno žrtev<br />
tovrstnih ideologij. Ko je Janša na<br />
drugi pomladni dan<br />
spet spregovoril<br />
o novi pomladi, je postalo jasno,<br />
kako zelo je Robert Golob zavozil<br />
priložnost, ki mu je bila z ogromno<br />
podporo dana na volitvah. Tako<br />
pred njega kot pred Janšo bo zdaj<br />
upanju za<br />
novo demokracijo treba<br />
citirati Jožeta Pučnika iz leta 1991:<br />
Zdaj ne gre več za Jugoslavijo, zdaj<br />
gre za Slovenijo ... Drugače povedano,<br />
ne gre več za Janševo vojno<br />
dobičkarstvo in<br />
tranzicijske koristi<br />
neoliberalne levice, zdaj gre za<br />
mir.<br />
•<br />
Ko je Janša na drugi<br />
pomladni dan spet<br />
spregovoril o novi<br />
pomladi, je postalo<br />
jasno, kako zelo je<br />
Robert Golob zavozil<br />
priložnost, ki mu je bila<br />
z<br />
ogromno podporo<br />
dana na volitvah.<br />
v
Večer - V soboto 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.821 cm 2 1 / 5<br />
Postopki proti predsedniku vlade<br />
Se<br />
je premier vmešaval<br />
v delo in kadrovanje<br />
policije ali gre za<br />
politično zaroto?<br />
Proti Robertu Golobu<br />
teče predkazenski<br />
postopek, medtem<br />
ko je preiskava na<br />
KPK zaustavljena. Na<br />
političnem parketu<br />
se odvija igra velikih<br />
Matej Grošelj<br />
razsežnosti.<br />
Predsednik<br />
vlade<br />
Golob Komisije za<br />
Robert<br />
je zaradi očitkov<br />
nekdanje notranje ministrice<br />
Tatjane Bobnar o vmešavanju<br />
v delo in kadrovanje<br />
policije znašel v preiskavi<br />
preprečevanje korupcije, predkazenski<br />
postopek zoper premierja pa<br />
ob usmeritvah pristojnega<br />
državnega tožilstva vodi Policijska uprava<br />
Ljubljana. V isti zadevi vzporedno deluje še preiskovalna<br />
komisija, ki jo v parlamentu po odstopu<br />
prejšnjega predsednika Mihe Lamuta vodi poslanec<br />
Gibanja Svoboda in Golobov nekdanji sodelavec v<br />
Gen-I Aleš Rezar. Na delo komisije se<br />
zgrinjajo očitki,<br />
da je zaradi nespornih povezav med predsednikoma<br />
stranke in komisije spolitizirana in neverodostojna.<br />
Enako problematično bi bilo,<br />
če bi poslanec<br />
SDS vodil politično preiskavo, ki bi pod lupo vzela<br />
sporno delovanje predsednika stranke Janeza Janše.<br />
Trn v peti levim in desnim<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.821 cm 2 Premier Golob se je po slabih dveh letih vladanja<br />
znašel v nezavidljivem položaju, saj ga morajo pred<br />
obtožbami nekdanje ministrice in bivšega šefa policije<br />
reševati številni politični zavezniki iz krogov<br />
Gibanja Svoboda. V vrhu politike se pojavljajo namigovanja,<br />
da vplivno omrežje pripravlja politično<br />
zaroto proti Golobu. Predsednik vlade je za obrambo<br />
svojih pravic najel enega najbolj vplivnih ljubljanskih<br />
odvetnikov Stojana Zdolška, ki mu je s pravnimi<br />
manevri uspelo začasno zaustaviti postopek, ki<br />
proti Golobu poteka pred KPK. Zdolšek ocenjuje, da<br />
je okužen tudi predkazenski postopek. Kot je izjavil<br />
za Tarčo, proces proti premierju ni pošten, ker ga<br />
vodi Policijska uprava Ljubljana, kjer je bila Tatjana<br />
Bobnar nekoč zaposlena. Za razumevanje konteksta<br />
velja dodati, da je od tega minilo že več kot 15 let.<br />
Spor med predsednikom vlade in notranjo ministrico<br />
se vleče od decembra 2022, ko je Bobnarjeva<br />
kot prva članica vladne zasedbe odstopila s položaja<br />
in organom pregona naznanila sum kaznivega<br />
dejanja izsiljevanja ali zlorabe položaja, ki naj<br />
bi ga v času njenega mandata izvedel Golob. Kot<br />
je izpovedala pred preiskovalno komisijo, je premier<br />
od ministrice za povrnitev zaupanja v njeno<br />
delo zahteval, da službo izgubi direktor uprave za<br />
policijske specialnosti Martin Jazbec, ki je na tem<br />
položaju od maja 2017. Jazbec naj bi bil za vladajoče<br />
moteč predvsem zaradi nekaterih preteklih povezav<br />
z Robertom Kešpertom, ki je vodja Golobove<br />
varnostne službe zaprtega tipa. Premier je izjave<br />
nekdanje ministrice označil za halucinacije, Bobnarjeva<br />
pa se zaradi izrečenih žalitev (še) ni odločila<br />
za vložitev tožbe proti predsedniku vlade.<br />
O tem, da med Janševo in Golobovo vlado ni razlik<br />
glede izvajanja političnih pritiskov na delo policije,<br />
je pred preiskovalno komisijo izpovedal nekdanji<br />
začasni generalni direktor policije Boštjan Lindav,<br />
51
Večer - V soboto 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.821 cm 2 2 / 5<br />
Površina: 1.821 cm 2 52<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ki mu Golobova vlada po šestih mesecih dela brez<br />
tehtnih pojasnil ni odobrila mandata z vsemi pooblastili.<br />
Po odstopu notranje ministrice je bil Lindav<br />
dva meseca kasneje razrešen s položaja začasnega<br />
šefa policije. Na predlog novega ministra Boštjana<br />
Poklukarja ga je nasledil Senad Jušič, ki velja za<br />
poslušen kader znotraj policije in ima vprašljive<br />
vodstvene izkušnje. Lindav njegovo imenovanje<br />
oporeka s tožbo pred upravnim sodiščem in Jušidu<br />
očita, da ne izpolnjuje pogojev za generalnega direktorja<br />
policije. Epilog zgodbe še<br />
ni znan.<br />
Po zamenjavi v vrhu policije so Lindava v lanskem<br />
letu umaknili v samsko sobo znotraj Policijske postaje<br />
Škofja Loka, kar je razumel kot kršitev dostojanstva<br />
in socialno izolacijo iz<br />
dolgoletni karieri znotraj policije je<br />
delovnega okolja. V<br />
kljub nespornim<br />
strokovnim referencam podobno kot Tatjana<br />
Bobnar postal trn v peti tako desni kot levi politični<br />
opciji. Med zadnjo Janševo vlado so ga razrešili<br />
z<br />
mesta direktorja uprave kriminalistične policije,<br />
nato je bil tako kot Bobnarjeva odstranjen na Policijsko<br />
akademijo v Tacen, ki je v tistem času zaradi<br />
političnih iger dobila sloves odlagališča nezaželenih<br />
policijskih kadrov. Februarja letos se je poklicno<br />
upokojil, potem ko je prejel informacije, da vodstvo<br />
policije zoper njega načrtuje postopek izredne odpovedi<br />
delovnega razmerja zaradi domnevnega krivega<br />
pričanja pred preiskovalno komisijo.<br />
“Nekateri so želeli zavirati<br />
smer preiskave"<br />
To komisijo, ki se ukvarja s sumi političnega vmešavanja<br />
v delo policije med letoma 2020 in 2023,<br />
je v prvem letu mandata ustanovilo Gibanje Svoboda.<br />
Največja koalicijska stranka je nameravala<br />
pod drobnogled prednostno vzeti sporno dogajanje<br />
v času Janševe vlade, a sta pred komisijo najprej<br />
stopila Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav. Potem ko<br />
sta Goloba v odmevnem pričanju, podkrepljenim s<br />
pisnimi dokazi, obtožila vpletanja v<br />
delo policije,<br />
naj bi na zaprtem delu seje spregovorila tudi o tem,<br />
da je predsednik vlade v zaključku leta 2022 iz političnih<br />
razlogov vplival na prestavitev aretacije<br />
ruskih vohunov. Kot zatrjujeta, se<br />
zaradi njunega<br />
pričanja pred komisijo vrstijo poskusi diskreditacije<br />
na njun račun. To razumeta kot povračilne<br />
ukrepe politike, ker sta upala opozoriti na<br />
nepravilnosti,<br />
povezane z očitki o zlorabi oblasti.<br />
Ko<br />
sta minuli teden pred komisijo pričala direktorja<br />
Nacionalnega preiskovalnega urada in Sove,<br />
je predsednik komisije Aleš Rezar izjavil, da obstaja<br />
sum,<br />
da Bobnarjeva in Lindav nista navajala<br />
resničnih podatkov, čeprav Golob sploh še ni<br />
pričal pred komisijo. Rezar je<br />
takšno oceno podal<br />
po prvi vsebinski seji, ki jo je vodil kot predsednik<br />
komisije. Na tem zaslišanju je direktor NPU Darko<br />
Muženič denimo povedal, da nanj še nihče v dolgoletni<br />
karieri ni poskušal vršiti političnega pritiska,<br />
pri čemer ne gre spregledati, da je bil pod Janševo<br />
vlado ravno iz političnih razlogov nezakonito<br />
razrešen z vrha NPU. Direktor Sove Joško Kadivnik<br />
je med drugim dejal, da je bil Golob o<br />
aretaciji<br />
ruskih vohunov obveščen šele<br />
akciji, čeprav mu zakon o<br />
dan po izvedeni<br />
Sovi nalaga, da agencija,<br />
ki velja za samostojno službo pod okriljem vlade,<br />
o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade.<br />
Aleš Rezar je za Večer pojasnil, da trditev Tatjane<br />
Bobnar in Boštjana Lindava na<br />
zaslišanju pred<br />
komisijo do zdaj ni bilo moč potrditi. ”Še več - dokazno<br />
gradivo kaže celo nasprotno. Kar se<br />
tiče zaslišanja<br />
direktorjev NPU in Sove, sem skladno s<br />
pooblastili javnost seznanil s tem, da sta obe priči<br />
pod prisego<br />
zatrdili, da nista bili deležni nobenih<br />
političnih pritiskov, da je datum aretacije predlagala<br />
Sova in ni bil določen na podlagi naročila ali<br />
zahteve predsednika vlade ali kogar koli drugega.<br />
Izpovedi obeh prič se v nobenem delu seje nista<br />
razhajali." Ob tem velja dodati, da je Rezar s pomočjo<br />
koalicijskih partnerjev z<br />
dnevnega reda<br />
umaknil napovedano soočenje obeh prič, kar je<br />
predlagala Komisija za<br />
varnostnih služb (Knovs).<br />
Žakelj<br />
nadzor obveščevalnih in<br />
Njen predsednik Janez<br />
je pred meseci izjavil, da priče na njihovem<br />
zaslišanju niso podale skladnih dejstev. Ugiba se,<br />
da gre za Kadivnika in Muženiča, ki pa sta pred<br />
Rezarjevo<br />
komisijo delovala usklajeno.<br />
'Vsi skupaj pa moramo biti izjemno zaskrbljeni<br />
nad ugotovitvijo, da obstaja utemeljen sum, da so<br />
tajni podatki iz zaprtega dela druge redne seje preiskovalne<br />
komisije prišli v roke določenim članom<br />
Knovsa.<br />
Moram omeniti, da nam omenjena komisija<br />
kljub večkratnim pozivom ni izročila prepisa<br />
njihovih zaslišanj, četudi je po zakonu to<br />
storiti. Slednje bo še<br />
dolžna<br />
predmet nadaljevanja preiskave,<br />
saj takšno dejanje, če se izkaže za resnično,<br />
lahko ogrozi in škodi nacionalni varnosti in našim<br />
nacionalnim interesom," je dodal Rezar in omenil,<br />
da se zdi, da so želeli določeni politično vplivni<br />
posamezniki zavirati smer preiskave.<br />
“Zloraba položaja predsednika<br />
komisije"<br />
Koalicijski stranki SD in Levica v preiskovalni komisiji<br />
večinoma igrata stransko vlogo, saj njuni<br />
člani redko zastavljajo vprašanja pričam. Ko je bil<br />
minuli teden na zaprtem delu seje zaslišan direktor<br />
Sove, se predstavnik Levice po naših informacijah<br />
sploh ni udeležil seje.<br />
Najbolj aktivna članica<br />
komisije je poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki<br />
ocenjuje,<br />
da komisija deluje zaradi predsednikov,<br />
ki prihajajo iz Svobode, kot zaščita predsednika<br />
vlade pred ugotavljanjem dejanske resnice. "Delo<br />
komisije gre v smer zamegljevanja dejanskega<br />
stanja, kar je nedopustno, saj se pogovarjamo o nosilcih<br />
najvišje politične oblasti." Po njenem mnenju<br />
oba<br />
dosedanja predsednika komisije "verjetno<br />
delata po naročilu ljudi iz ozadja". V zaodrju se že<br />
dalj časa pojavljajo informacije, da ima določen<br />
vpliv na delo komisije tudi generalna sekretarka<br />
Gibanja Svoboda Vesna Vukovič, ki se<br />
v ponedeljek<br />
poslavlja s funkcije v stranki, a mnogi napovedujejo,<br />
da bo kljub slovesu ohranila politično moč.<br />
"Prvi predsednik komisije Lamut je na začetku<br />
našega dela rekel novinarjem, da bomo obrav-
Večer - V soboto 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.821 cm 2 3 / 5<br />
Površina: 1.821 cm 2 53<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
predsednik vlade. Celoten<br />
navali neka natolcevanja, kar kaže na popolno<br />
tične stranke, ki jo vodi spisa in ni vpogledoval vanj - niti ne sodeluje na<br />
neresnost oziroma zlorabo komisije za obrambo<br />
postopek parlamen-<br />
lastnega predsednika. Drugi predsednik Rezar tarne preiskave je že od vsega začetka povezan<br />
prihaja iz Gen-I in se temu primerno tudi obnaša.<br />
s procesnimi napakami, v nekaterih primerih se<br />
Oba sta delala prehitre zaključke, ko sta v javnosti<br />
trdila, da ni dokazov o političnih pritiskih predsednika<br />
kažejo celo znaki zlorab, kar dokazuje, da nihče od<br />
predsednikov ni upal pokazati vsaj kančka objek-<br />
vlade na delo nekdanje notranje ministrice tivnosti. Vmes se je pojavilo tudi prikrivanje po-<br />
in kadrovanje v policiji. O teh zaključkih komisija sredovanih dokazov pred člani parlamentarne<br />
ni ne razpravljala ne glasovala. To pomeni, da oba komisije, seznanitev ključne priče s predhodnimi<br />
zlorabljata položaj predsednika komisije in govorita<br />
pričanji pred njenim zaslišanjem pred komisijo,<br />
svojo resnico, ki je v tem primeru neresnica, pridobivanje mnenj pravnih strokovnjakov, ki jih<br />
saj nobena priča ni potrdila njunih navedb. Zdi predsednik komisije ne more ali ne želi pokazati<br />
se, kot da sta večkrat v stiski, ker še nista ubranila javnosti, zaradi česar se poraja dvom, ali ta mnenja<br />
predsednika, ki ima očitno problem, saj nikakor sploh obstajajo. Ne gre pozabiti niti na izjavo aktualnega<br />
noče pred komisijo, čeprav je javno obljubil, da bo<br />
predsednika preiskovalne komisije, da<br />
pričal in vse navedbe zavrnil z dokazi," je izpostavila<br />
bo 'predsednik vlade prišel na vrsto na koncu in<br />
Vida Čadonič Špelič.<br />
podal zaključne sklepe 1<br />
Priče<br />
. v nobenem sistemu<br />
Bobnarjeva in Lindav: Blatijo,<br />
ne morejo dajati zaključnih sklepov, ampak je njihova<br />
manipulirajo in diskreditirajo<br />
vloga razjasnitev okoliščin. Da je nekaj hudo<br />
narobe z vodenjem in delovanjem te komisije,<br />
Do ravnanj obeh predsednikov komisije sta kritična<br />
kažejo tudi zdravstvene težave obeh dosedanjih<br />
tudi Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav. Nek-<br />
predsednikov, ki zbolevata v ključnih trenutkih,"<br />
danja ministrica je v odzivu za Večer prek svojega<br />
pravi Lindav.<br />
odvetnika Luke Švaba sporočila, da odločno zavrača<br />
Bo KPK sploh odločala<br />
vse Rezarjeve navedbe, da sta z Lindavom o primeru Golob?<br />
navajala neresnične podatke. 'Gre za popolnoma<br />
neresnično izjavo, ki potrjuje naše pretekle navedbe<br />
Medtem se močno zapleta tudi pri preiskavi, ki jo<br />
- že javno podkrepljene z dokumenti da je zoper predsednika vlade vodi KPK. Golobov odve-<br />
komisija vodena pristransko z namenom diskreditacije<br />
tnik Zdolšek je v začetku meseca zahteval vpogled<br />
in kaznovanja Tatjane Bobnar in Boštjana v spis, kar bi po oceni specializiranega državnetnik<br />
Lindava. Izrecno poudarjamo, da smo parlamentarni<br />
ga tožilstva škodovalo interesom predkazenskega<br />
komisiji kot tudi pristojnim državnim or-<br />
postopka. KPK je ravno zato začasno ustavila prega<br />
ganom odkrivanja in pregona storilcev kaznivih iskavo, že pred tem pa se je iz odločanja v zadevi<br />
dejanj in KPK posredovali številne pisne dokaze, izločil predsednik komisije Robert Šumi, saj se je<br />
ki potrjujejo navedbe Tatjane Bobnar in postavljajo<br />
znašel v navzkrižju interesov, ker je v preteklosti<br />
na laž druge priče. Napade na pristojne držav-<br />
znotraj policijskih vrst sodeloval s Tatjano Bobnar.<br />
ne organe, blatenje in diskreditacije Bobnarjeve in Zdolšek je naknadno zahteval tudi izločitev Šumijevega<br />
Lindava ter številne insinuacije se kažejo kot manever,<br />
namestnika Simona Savskega, ker je bil na<br />
s katerim se poskuša odmikati pozornost omrežju facebook kritičen do imenovanja generalnega<br />
od bistva, kar je nedopustno ravnanje. Parlamentarna<br />
direktorja policije Senada Jušiča, prav tako pa<br />
komisija že ves čas svojega dela krši pravice<br />
je problematiziral način Janševega vladanja. Golob<br />
Tatjane Bobnar. Po našem mnenju je nekdanji se je odločil celo za tožbo proti KPK in upravne-<br />
predsednik Lamut kršil zakon, ko je seznanil še mu sodišču naložil, naj odloči o morebitni izločitvi<br />
nezaslišano pričo (direktorja Sove Joška Kadivnika,<br />
Savskega iz postopka proti premierju. Če bo<br />
op. p.) z vsebino zaslišanja moje stranke. Zakonodajno-pravna<br />
Savski izločen, bo v tričlanskem senatu ostal le še<br />
služba o tem v resnici sploh ni David Lapornik. To bi pomenilo, da senat zaradi<br />
podala mnenja, čeprav predsednik komisije s tem premajhnega števila članov sploh ne bi mogel odločati<br />
ves čas manipulira. Ni naključje, da se to dogaja<br />
o zadevi.<br />
pod vodstvom Gibanja Svoboda, ki brani lik svojega<br />
"KPK v celoti zavrača očitke, da je postopek pre-<br />
predsednika stranke," je v imenu Tatjane iskave zoper predsednika vlade kakor koli kon-<br />
Bobnar sporočil njen odvetnik.<br />
taminiran. Postopek od samega začetka vodimo<br />
Tudi Boštjan Lindav zatrjuje,<br />
profesionalno in posebej skrbno glede zagotavlja-<br />
da je Rezarjeva<br />
nja vseh pravic obravnavani osebi. Začasno smo ga<br />
izjava o tem, da z nekdanjo<br />
morali prekiniti prav zaradi spoštovanja pravne<br />
ministrico nista nava-<br />
države in zagotavljanja procesnih pravic obravna-<br />
jala resničnih podatkov,<br />
vani osebi, saj ji zaradi interesa predkazenskega<br />
popolna manipulacija,<br />
postopka ne moremo zagotoviti vpogleda v celotno<br />
pristranska in neobjektivna<br />
dokumentacijo. Brez zagotavljanja teh pravic<br />
ter kaže na način<br />
postopek ne bi prestal morebitne končne sodne<br />
vodenja celotne preiskave.<br />
presoje,” sporočajo iz KPK. Čeprav se je predse-<br />
"Obenem pa njegova<br />
dnik komisije Šumi izločil iz postopka, Zdolšek<br />
izjava ne preseneča, saj<br />
meni, da je njegova izločitev zgolj navidezna, kar<br />
poslanec prihaja iz poli-<br />
na KPK zavračajo. "Predsednik nima dostopa do
Večer - V soboto 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.821 cm 2 4 / 5<br />
Površina: 1.821 cm 2 54<br />
sestankih oziroma pri kakršnih koli aktivnostih<br />
v tej zadevi. Prav tako je strokovna služba ocenila,<br />
da se namestnik Savski ni znašel v nasprotju<br />
interesov, saj ni bilo izkazano, kako naj bi njegov<br />
zasebni interes vzbujal videz vplivanja na njegovo<br />
nepristranskost in objektivnost pri odločanju<br />
v konkretni zadevi preiskave," pravijo v KPK,<br />
kjer zagotavljajo, da kljub nekaterim napakam, za<br />
katere so prevzeli odgovornost in se opravičili, odločajo<br />
profesionalno.<br />
“Odraz nezrelosti slovenske politike"<br />
komisijo, obenem pa nič ne<br />
naredi, da bi delo KPK<br />
s spremembo zakona postalo bolj učinkovito in racionalno,"<br />
pravi Kos, ki je glede na dejanski politični<br />
vpliv na delo policije tako z leve kot desne<br />
prepričan, da bi morala imeti KPK<br />
večja pooblastila<br />
pri svojem delovanju. ' Ker politiki ne morejo<br />
obvladovati KPK<br />
v tolikšni meri kot policijo, ki je<br />
organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve, se<br />
na vse načine trudijo, da bi komisijo degradirali<br />
in celo odpravili.”<br />
Vroče okoli predkazenskega postopka<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Na komisiji glede vnovičnih političnih pobud iz<br />
obeh ideoloških polov glede ukinitve KPK<br />
poudarjajo,<br />
da<br />
tovrstne pozive ocenjujejo kot odraz<br />
nezrelosti slovenske politike, da bi nad<br />
njo bdel<br />
neodvisen organ. ' Komisija skrbi za standarde, ki<br />
krepijo pravno državo in<br />
predstavljajo imunsko<br />
odpornost proti korupciji. Pozivi k ukinitvi KPK<br />
so v nasprotju s predlogom nove direktive EU o<br />
boju proti korupciji, po kateri bo morala imeti<br />
vsaka država članica od vlade neodvisen organ za<br />
preprečevanje korupcije. Podobne napade na komisiji<br />
sicer doživljamo praktično ves<br />
čas svojega<br />
obstoja, saj je bilo v preteklosti več političnih idej<br />
o ukinitvi KPK, ki niso temeljile na strokovnih<br />
podlagah. To<br />
razumemo kot dodatno spodbudo,<br />
da delo nadaljujemo, in potrditev, da so naše odločitve<br />
pomembne in tehtne," so zapisali v KPK,<br />
kjer dodajajo, da komentarji proti komisiji predstavljajo<br />
poskus oteževanja dela KPK in služijo za<br />
diskreditacijo komisije.<br />
Prvi predsednik KPK Drago Kos pravi, da so<br />
napake vodilnih članov komisije resda<br />
neprijetne<br />
za komisijo in nasprotnikom omogočajo blatenje<br />
njihovega dela, a vendarle niso dovolj tehten<br />
razlog, da bi morala biti KPK odpravljena. ' Ker je<br />
politika nekaj let po ustanovitvi KPK ugotovila, da<br />
je lahko komisija zelo neprijetna za politike, je naredila<br />
vse, da bi komisiji izbila zobe. Zakon o integriteti<br />
in preprečevanju korupcije so spremenili in<br />
dejansko ga je zelo težko uresničevati, saj postopki<br />
trajajo predolgo. Zakon potrebuje prenovo. Vlada<br />
ima od decembra 2023 na mizi novo strategija za<br />
preprečevanje korupcije, a kolikor vem, se na tem<br />
področju nič ne dogaja. Politika s prstom kaže na<br />
Nikakor noče<br />
pred komisijo,<br />
čeprav je javno<br />
obljubil, da<br />
bo pričal in<br />
vse navedbe<br />
zavrnil z<br />
dokazi<br />
Nova zagata za Goloba?<br />
Na obzorju je nova zagata<br />
za premierja Roberta<br />
Praši pa se tudi glede predkazenskega postopka<br />
proti predsedniku vlade v zvezi s kazensko<br />
ovadbo Tatjane Bobnar. V imenu državnega tožilstva<br />
je zadevo zaradi bolniške odsotnosti tožilke<br />
Bojane Podgorelec prevzela njena kolegica Blanka<br />
Žgajnar, v javnosti znana predvsem po serijsko izgubljenih<br />
primerih v sodnih dvoranah proti ljubljanskemu<br />
županu in<br />
Golobovemu tesnemu<br />
zavezniku Zoranu Jankoviču. Na specializiranem<br />
državnem tožilstvu pojasnjujejo, da zaradi interesa<br />
preiskave ne morejo podati več informacij kot<br />
to, da je zadeva v predkazenskem postopku. "Tožilstvo<br />
za<br />
zdaj ne zaznava političnih pritiskov v zvezi<br />
s to zadevo," so odgovorili na vprašanja Večera, nedavno<br />
pa so izjavili, da bi za nekatere prispevke v<br />
določenih medijih lahko ocenili, da predstavljajo<br />
poskus vplivanja na<br />
delo tožilstva.<br />
Po naših informacijah je policija v konkretni<br />
zadevi do zdaj opravila več pogovorov z različnimi<br />
pričami. Primer vodi kriminalist Marjan Kolar,<br />
ki<br />
mu v krogih blizu Gibanja Svoboda očitajo, da<br />
bi se moral izločiti iz postopka, ker je bila Tatjana<br />
Bobnar pred letom 2007<br />
upravi. Nekdanja ministrica, ki<br />
zaposlena v isti policijski<br />
zaradi dolgoletne<br />
kariere v policiji osebno pozna številne policiste v<br />
državi, zatrjuje, da je s Kolarjem prvič govorila šele<br />
ob podani prijavi proti premierju. Golobov odvetnik<br />
Zdolšek se čudi, zakaj primer proti predsedniku<br />
vlade obravnava ravno PU Ljubljana in ne NPU.<br />
Naši<br />
viri pravijo, da bi zadeva v tem primeru najverjetneje<br />
končala nekje v predalih, saj je znano,<br />
da je<br />
v<br />
direktor NPU Darko Muženič dobro zapisan<br />
vrhu Gibanja Svoboda.<br />
Goloba. Glede na pobudo<br />
državnih svetnikov z<br />
in<br />
desnega<br />
političnega polaje namreč<br />
pred vrati ustanovitev<br />
parlamentarne komisije,<br />
ki bi pod drobnogled vzela<br />
poslovanje podjetij<br />
Gen-I<br />
Star Solar ter domnevno<br />
nezakonito financiranje<br />
Gibanja Svoboda pred
Večer - V soboto 30.03.<strong>2024</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.821 cm 2 5 / 5<br />
volitvami 2022. Predsednica<br />
državnega zbora in<br />
nekdanja podpredsednica<br />
naj večje koalicijske stranke<br />
Urška Klakočar Zupančič<br />
je pred dnevi izjavila, da<br />
"parlamentarna preiskava<br />
55<br />
nikakor ne<br />
sme biti<br />
zlorabljena za<br />
namene<br />
političnega obračunavanja".<br />
Ostro so se odzvali v<br />
Gen-I,<br />
ki<br />
gaje Golob vodil pred<br />
ustanovitvijo Gibanja<br />
Svoboda. V<br />
podjetju<br />
ocenjujejo,<br />
daje zahteva<br />
za<br />
in<br />
preiskavo nezakonita<br />
neustavna, pomisleke<br />
izražajo tudi nekateri pravniki.<br />
Če<br />
bo zakonodajnopravna<br />
služba državnega zbora<br />
ugotovila pomanjkljivosti<br />
glede ustanovitve komisije,<br />
bo<br />
moral državni svet svojo<br />
pobudo ustrezno popraviti.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />
Nedelja, 09:16<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />
1 / 8<br />
Tonin vabi odpadnike SDS: Dobrodošli v poslanskih<br />
klopeh NSi<br />
N1 video Avtor: Miha Orešnik 31. Mar <strong>2024</strong> 09:15 10 komentarjev<br />
Delite :<br />
N1 STUDIO: Predsednik NSi Matej Tonin o evropskih volitvah, Ljudmili Novak in Anžetu Logarju<br />
00:00 / 31:05<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Predsednik NSi Matej Tonin je za N1 pojasnil, zakaj ni mogel izpolniti želje Ljudmile Novak, da bi<br />
bila nosilka strankine liste za evropske volitve. Prav tako je povedal, ali bo odstopil, če sam kot<br />
nosilec ne bo izvoljen za evropskega poslanca. Je pa tudi javno povabil tri neposlušne poslance<br />
SDS, da prestopijo v vrste NSi. Pa verjame, da je to realno? Bosta z Anžetom Logarjem po<br />
prihodnjih volitvah ponudila svojega skupnega mandatarskega kandidata in kaj se bo zgodilo, če<br />
SDS to zavrne?<br />
Druga parlamentarna stranka, ki je po SDS v celoti predstavila svojo listo za junijske evropske<br />
volitve, je Nova Slovenija.<br />
56
N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />
Nedelja, 09:16<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />
2 / 8<br />
Lista NSi potrjena: Matej Tonin na prvem, Ljudmila Novak na zadnjem<br />
mestu<br />
Slovenija 25. Mar <strong>2024</strong> 13<br />
Kolumna dr. Alojza Ihana: Razpis za direktorja ZZZS s 40.000 evri mesečne<br />
plače<br />
Mnenja 31. Mar <strong>2024</strong> 8<br />
Njen predsednik Matej Tonin , ki je bil določen tudi za nosilca liste, je v oddaji N1 STUDIO povedal, da<br />
to sploh ni bila njegova želja, a je na koncu popustil želji stranke. Poudaril je, da bo v primeru<br />
izvolitve za evropskega poslanca na oktobrskem volilnem kongresu ponovno kandidiral za<br />
predsednika stranke.<br />
Kaj pa če ne bo? Kakšne bodo posledice, bo odstopil z mesta predsednika ali pa na kongresu ne bo<br />
več kandidiral?<br />
Kaj se bo zgodilo, če Matej Tonin na evropskih volitvah ne bo izvoljen?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
00:00 / 06:21<br />
57
N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />
Nedelja, 09:16<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />
3 / 8<br />
Mojmir Mrak: Nov test za vlado bo pokojninska reforma, delati bi morali<br />
dlje<br />
Forbes Slovenija 30. Mar <strong>2024</strong><br />
Eden najbogatejših Slovencev bo kmetoval v Prekmurju<br />
Forbes Slovenija 31. Mar <strong>2024</strong><br />
Po številnih ugibanjih o tem, ali bo na listi tudi sedanja evropska poslanka NSi in nekdanja<br />
predsednica stranke Ljudmila Novak , je postalo jasno, da bo na zadnjem, devetem mestu.<br />
Ob predstavitvi liste je tudi dejala, da ji predsednik (Tonin, op. a.) prve želje ni izpolnil, drugo pa ji je.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: Bobo<br />
Želela je namreč ponovno kandidirati kot nosilka liste, je v našem studiu potrdil tudi Matej Tonin.<br />
Zakaj ji ni izpolnil te želje, pa v spodnjem posnetku.<br />
58
N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />
Nedelja, 09:16<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />
4 / 8<br />
"Vsi, ki so na listi, so se s tem mestom strinjali"<br />
00:00 / 04:28<br />
Za razliko od drugih dveh slovenskih članic Evropske ljudske stranke (EPP) – SDS in SLS – so v NSi na<br />
kongresu v Bukarešti podprli vodilno kandidatko EPP, sedanjo predsednico evropske komisije<br />
Ursulo von der Leyen .<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Nima pa še podpore NSi , ko bo oziroma če bo glasovanje o njej v evropskem parlamentu. Zakaj ne in<br />
od česa je to odvisno?<br />
Zakaj Ursula von der Leyen še nima dokončne podpore NSi?<br />
00:00 / 03:05<br />
59
N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />
Nedelja, 09:16<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />
5 / 8<br />
Predsednika Nove Slovenije smo tudi vprašali, ali je že povabil neposlušne poslance SDS Anžeta<br />
Logarja , Evo Irgl in Dejana Kaloha , ki zdaj brez funkcij v odborih sedijo tik ob poslancih NSi , da<br />
prestopijo v njihove vrste.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Poslanska skupina NSi, v ozadju nova soseda Anže Logar in Eva Irgl (Foto: Borut Živulović/Bobo)<br />
Intervjuji 31. Mar <strong>2024</strong> 9<br />
Sportklub 31. Mar <strong>2024</strong><br />
Minister razmišlja o uvedbi nivojskega pouka v osnovne šole<br />
Peter Prevc, kot ga še ne poznate: “Takrat bi samemu sebi prisolil klofuto”<br />
“V hecu sem jim to že predlagal, da,” je odgovoril Tonin. Na naše vztrajanje, ali ne bi bila to občutna<br />
okrepitev poslanskih vrst NSi, pa je odvrnil: “Da, želim si okrepitve poslanske skupine, če imajo to<br />
željo, dobrodošli v poslanskih klopeh Nove Slovenije. Mi jih z veseljem sprejmemo, naša vrata so jim<br />
60
N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />
Nedelja, 09:16<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />
6 / 8<br />
odprta.”<br />
Ne verjame pa, da se bodo odločili za to možnost. Zakaj ne, pa v videu spodaj.<br />
"Če imajo to željo, dobrodošli v poslanskih klopeh NSi"<br />
00:00 / 04:15<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tonin je pred nekaj meseci na TV Slovenija ob komentiranju javnomnenjske podpore desnici dejal:<br />
“Če seštejete odstotke SDS, Nove Slovenije in Anžeta Logarja, smo na tistem, kar imamo danes. Je pa<br />
zanimivo prestrukturiranje – če seštejete Logarjeve glasove in naše glasove, imamo v tem<br />
desnosredinskem bloku večino, to pa je vsekakor spodbudno za prihodnjo prenovo slovenske desne<br />
sredine.”<br />
61
N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />
Nedelja, 09:16<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />
7 / 8<br />
Foto: Uroš Kokol/N1<br />
Zato smo ga vprašali, ali to pomeni, da če bosta po prihodnjih parlamentarnih volitvah NSi in<br />
morebitna Logarjeva stranka skupaj zbrali več poslancev kot SDS, da bosta ponudili svojega,<br />
skupnega mandatarskega kandidata.<br />
Namero je potrdil, sledilo pa je še vprašanje, kaj bodo storili v primeru, da SDS kot morebitna<br />
relativna zmagovalka volitev to zavrne in vztraja, da vlado vodi njen kandidat za mandatarja – torej<br />
najverjetneje ponovno Janez Janša , v čigar vlado NSi ne namerava več vstopiti. Ali to pomeni, da<br />
bodo šli v vlado s strankami levega pola, celo z morebitnimi novimi obrazi, do katerih je Tonin zelo<br />
kritičen?<br />
Skupni mandatarski kandidat NSi in Logarjeve stranke?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
00:00 / 05:43<br />
62
N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />
Nedelja, 09:16<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/video/n1-video/tonin-vabi-logarj...<br />
8 / 8<br />
Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku<br />
N1 STUDIO: Predsednik NSi Matej Tonin o evropskih volitvah, Ljudmili Novak in Anžetu Logarju<br />
00:00 / 31:05<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
63
N1info.si 31.03.<strong>2024</strong><br />
Nedelja, 09:43<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/video/n1-studio/predsednik-nsi-t...<br />
1 / 1<br />
Predsednik NSi Tonin o evropskih volitvah, Ljudmili<br />
Novak in Anžetu Logarju<br />
N1 Studio Avtor: Miha Orešnik 31. Mar <strong>2024</strong> 09:42 1 komentar<br />
Delite :<br />
N1 STUDIO: Predsednik NSi Matej Tonin o evropskih volitvah, Ljudmili Novak in Anžetu Logarju<br />
00:00 / 31:05<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Gost oddaje N1 STUDIO je predsednik Nove Slovenije Matej Tonin. Spregovoril je o tem, kako so<br />
sestavili listo za evropske volitve, pa tudi o odnosu z Ljudmilo Novak in Anžetom Logarjem.<br />
POUDARKI ODDAJE<br />
N1 video 09:15 2<br />
Tonin vabi odpadnike SDS: Dobrodošli v poslanskih klopeh NSi<br />
Predsednik NSi Matej Tonin je v oddaji N1 STUDIO pojasnil, zakaj ni mogel izpolniti želje Ljudmile<br />
Novak , da bi bila nosilka strankine liste za evropske volitve. Prav tako je povedal, ali bo odstopil, če<br />
sam kot nosilec ne bo izvoljen za evropskega poslanca.<br />
Je pa tudi javno povabil tri neposlušne poslance SDS, da prestopijo v vrste NSi. Pa verjame, da je to<br />
realno? Bosta z Anžetom Logarjem po prihodnjih volitvah ponudila svojega skupnega<br />
mandatarskega kandidata in kaj se bo zgodilo, če SDS to zavrne?<br />
64
Družina 31.03.<strong>2024</strong><br />
Nedelja<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 8<br />
Površina: 498 cm 2 1 / 1<br />
Površina: 498 cm 2 65<br />
Ljudmila Novak:<br />
Soočanje z nevarnim populizmom m m „ ,<br />
_ —<br />
in pravi odgovori na izzive časa so<br />
<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Nekdanja predsednica Nove Slovenije - krščanskih demokratov (NSi) in aktualna<br />
evropska poslanka je bila v svoji bogati politični karieri županja, poslanka in<br />
JU Mw Uje VjH<br />
podpredsednica državnega zbora, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, --jB JajU<br />
podpredsednica Vlade Republike Slovenije ter poslanka Evropskega parlamenta, * . jJBI<br />
kamor je bila prvič izvoljena že leta 2004. Z njo smo se pogovarjali pred prihajajočimi<br />
evropskimi volitvami, na katerih bo tudi sama vnovič kandidirala na listi<br />
stranke NSi, ki je polnopravna članica Evropske ljudske stranke (ELS).<br />
Kateri so največ ji dosežki Evropskega parlamenta v tem mandatu? zagotavljanju kakovostne hrane ter<br />
1 r o i a > i r oz<br />
’<br />
Velika HOČ 1€ DVOZHIK V6S61UI<br />
V tem mandatu je Evropski parlament odigral ključno vlogo pri oziroma pri obnovi tal, čemur smo pri tem poročilu namenili največ ' J<br />
*<br />
’<br />
Upanja hitrem reševanju aktualnih izzivov. Med<br />
in<br />
najpomembnejše sodijo pozornosti.<br />
vere V Kristusovo<br />
pri zaustavitvi degradacije tal , , ... v<br />
skupne rešitve v času pandemije COVID-19 in rešitve za okrevanje V odboru za promet in turizem (TRAN) sem bila poročevalka ELS vstajenje ter simbol<br />
gospodarstva po pandemiji in energetski krizi zaradi vojne v Ukraji- pri izdelavi mnenja o proračunu za leto 2023. Prek intenzivnih poganovega<br />
začetka<br />
ni. V ELS smo podprli več svežnjev finančne pomoči in spodbud za janj s preostalimi političnimi skupinami smo uspeli v turistični sektr<br />
,<br />
rr 1<br />
1 r r r r<br />
‘ ‘<br />
’<br />
Veselimo se ker nam \e bila dana<br />
J<br />
države članice in za pomoč Ukrajini. Povečali smo socialno varnost tor zaradi škode ob pandemiji dodatno usmeriti več kot 40 milijonov *<br />
in zdravstveno oskrbo naših državljanov ter izboljšali sodelovanje evrov. Ob tem pa sem bila na odboru TRAN Luc in ker iz<br />
še poročevalka ELS za tega prejemamo<br />
strokovnjakov na področju boja proti raku. poročilo o spremembah Direktive o skladnosti z zahtevami države tudi moč za naše Življenje in<br />
V ELS smo podpirali razvoj novih tehnologij in razumne cilje za zastave in za poročilo o spremembah Direktive o pomorski inšpekciji ravnanje<br />
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter spodbujali prehod v žele- države pristanišča, s katerima smo izboljšali raven pomorske varnosti , , ,<br />
,<br />
' : , . . Želim vam veliko blagoslova,<br />
no gospodarstvo. m varstva pred onesnaževanjem po vsej EU. _<br />
°.<br />
><br />
v .<br />
Delo ELS je temeljilo na ohranjanju demokracije, svobode miru in veselja ob različnih<br />
medijev,<br />
. „ v ... , , .... . . .<br />
' . ’ Zakaj<br />
_<br />
ste se odločili, da ponovno kandidirate za evropsko poslanko? r Tr<br />
pravne države m človekovih pravic v EU. Opravilih velikonočnega<br />
.. . ,, .. ., , . ,<br />
r časa.<br />
Moja odločitev izhaja iz globoke zavezanosti krepitvi evropskega pro-<br />
°<br />
Kako pa bi lahko povzeli vaše konkretno delo v tem mandatu? jekta in delovanju v korist slovenskih državljanov znotraj EU. Z izku-<br />
Liudmila Novak<br />
Sodelovala sem pri več zakonodajnih poročilih. Kot članica odbora šnjami in ob zaupanju kolegov bom svoje delo še bolj intenzivno in •*<br />
za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) sem bila imenovana učinkovito opravljala. V prihodnosti bo izredno pomembno, kako se<br />
za poročevalko politične skupine ELS pri revidiranju poslovanja več bo EU soočala s političnimi delitvami med državami članicami ter z<br />
agencij, med drugimi Evropske agencije za zdravila in Evropskega vzponom nevarnega populizma in skrajnih ideologij. Za demokracijo, m<br />
.<br />
f]us iisk 5<br />
,_ kii .iiri4<br />
centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni. Poleg tega pa sem njene vrednote in pridobitve je potrebno delati vsak dan, da jih tudi 1 dF*<br />
bila poročevalka ELS za Direktivo o spremljanju in odpornosti tal. ohranimo. Še naprej želim prispevati k oblikovanju politik, ki bodo <br />
Zdrava tla imajo velik pomen pri doseganju prehranske varnosti in zagotavljale trdnost EU in učinkovito soočanje s prihodnjimi izzivi.
POP TV, 24 ur - 19:11 01.04.<strong>2024</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 2<br />
Nove obveznosti za zdravnike med stavko<br />
POP TV, 01.04.<strong>2024</strong>, 24 UR, 19.11<br />
PETRA KERČMAR (voditeljica)<br />
Nove obveznosti za zdravnike med stavko, obravnava bolnikov s stopnjo nujnosti zelo hitro, izdajanje zdravniških potrdil<br />
oziroma bolniških, pregledi invalidov, to je nabor storitev v predlogu novele zakona o zdravniški službi, ki mu je v petek<br />
zeleno luč prižgal odbor za zdravstvo, jutri ga bodo na poslanske klopi dobili še poslanci državnega zbora.<br />
JANI MUHIČ (voditelj)<br />
No medtem pa so se ta konec tedna z javnim pismom oglasili izolski in jeseniški zdravniki. Sprašujejo se, kdaj bodo<br />
pristojni ugotovili, da javno zdravstvo na tak način ne bo preživelo. Od vlade zahtevajo, da preneha zavlačevati in se<br />
sprenevedati ter začne takoj učinkovito reševati razmere v zdravstvu. Več Urška Šestan.<br />
URŠKA ŠESTAN (novinarka)<br />
46 zdravnic in zdravnikov Splošne bolnišnice Izola v javnem pismu opozarja, da umik soglasij za nadurno delo ni<br />
izsiljevanje za višje plače, temveč edini način, s katerim lahko opozorijo na to, da jih je premalo in da neurejenost razmer<br />
v javnem zdravstvu vodi v njegov propad.<br />
ČRTOMIR SEUŠEK, dr. med. (predstavnik Fidesa v SB Izola)<br />
Slovensko zdravstvo dosega visoke rezultate z nadpovprečnim trudom, ker imamo v primerjavi z Avstrijo bistveno manj<br />
zdravnikov na 1000 prebivalcev - 3,3, medtem ko ima Avstrija 5,3. To je nekako tako, kot če bi pričakoval od<br />
sedemčlanske nogometne ekipe, da parira enajstčlanski ekipi na igrišču.<br />
URŠKA ŠESTAN (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Da kasneje so se oglasili tudi zdravniki jeseniške bolnišnice, ki so podobno zapisali, da jih je marca večina umaknila<br />
soglasja za nadurno delo in da po 40 urah rednega in osmih urah nadurnega dela z razpoložljivim kadrom ne morejo<br />
opraviti vsega nujnega dela. Izpostavljajo pediatrični oddelek, ginekologijo in radiološki oddelek in opozarjajo, da vse to<br />
že močno vpliva na odnose med zaposlenimi, povečuje stresne obremenitve, kar da vpliva na njihovo delo in zdravje,<br />
zato da težko razumejo zavlačevanje vlade.<br />
ČRTOMIR SEUŠEK, dr. med. (predstavnik Fidesa v SB Izola)<br />
In se precej pozna. Poglejte, v 20-članskem kolektivu vsak dan odpade ena operacijska dvorana s štirimi naročenimi<br />
pacienti in ena ambulanta z naročenimi 20 bolniki.<br />
URŠKA ŠESTAN (novinarka)<br />
O noveli zakona o zdravniški službi pa namesto, da bi reševali probleme v zdravstvu, z novelo onemogočajo ljudi, da bi<br />
na te probleme opozarjali, pravi. Da omenjen predlog izničuje pravico do stavke, so na odboru za zdravstvo opozorili tudi<br />
v zdravniški zbornici.<br />
DENIS KORDEŽ (državni sekretar na Ministrstvu za zdravje)<br />
Pomembnost pravic, ki jih želimo zavarovati s posegom, bistveno pretehta nad pomembnostjo s posegom prizadete<br />
pravice, zato poseg prestane ta vidik testa sorazmernosti.<br />
ALEKSANDER REBERŠEK (poslanec NSi)<br />
Dejstvo je, da današnji zakon ne prinaša nikakršnih rešitev na obstoječe izzive na področju zdravstva, dolge čakalne<br />
dobe, slaba organizacija, kadrovska podhranjenost.<br />
MILAN JAKOPOVIČ (poslanec Levice)<br />
Se strinjamo, da so čakalne vrste bile pred stavko. Ja zdaj pa pogledam nazaj koliko stavk pa je že bilo pod točno to<br />
definicijo bomo izboljšali zdravstveni sistem? 9. Ja kako pa to, da se v vseh teh letih niso zmanjšale čakalne vrste, če je<br />
bil to namen stavk?<br />
66
POP TV, 24 ur - 19:11 01.04.<strong>2024</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
2 / 2<br />
ALEKSANDER REBERŠEK (poslanec NSi)<br />
Še huje, še več problemov bo v zdravstvu, bolj boste zdravnike silili delat, bolj bodo hodili čez mejo, kdo bo potem zdravil<br />
ljudi, paciente? Vi poslanci Svobode?<br />
TAMARA KOZLOVIČ (predsednica odbora za zdravstvo, poslanka Gibanja Svoboda)<br />
Ta zakon postavlja ravno teh 2.000.000 in še nekaj potencialnih pacientov v prvo vrsto. Tako, da gospod Reberšek ne<br />
drži, da zakon, ki ga danes obravnavamo ne postavlja pacienta v prvo vrsto.<br />
URŠKA ŠESTAN (novinarka)<br />
Kljub temu, da je novela dobila rdečo luč komisije državnega sveta za socialno varstvo, delo v zdravstvu in invalide in da<br />
je tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora ocenila, da predlagatelj ni utemeljil nujnosti vseh storitev, ki jih bodo<br />
morali zdravniki dodatno opravljati v času stavke, pa je odbor novelo zakona poslal naprej na poslanske klopi.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
67
POP TV, 24 ur zvečer - 23:04 01.04.<strong>2024</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 09:00<br />
1 / 3<br />
Kdo bodo novi evroposlanci?<br />
POP TV, 1.4.<strong>2024</strong>, 24 UR ZVEČER, 23:04<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Dober večer. 2 meseca pa bo jasno, kdo bo, bodo novi evropski poslanci, katerih 9 se bo prebilo<br />
v Evropski parlament? Bi se lahko med njimi znašla tudi znana imena z list manjših,<br />
neparlamentarnih strank? Si lahko, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, roke manejo predvsem<br />
v opozicijski SDS ali je še čas za presenečenja? Kdo bo nosilec liste vladajoče stranke Gibanje<br />
Svoboda, ki je za zdaj predstavila le nekaj kandidatov, ključnega pa bodo razkrili na tako<br />
imenovanem Festivalu svobode. NSi je na čelu liste postavila kar predsednika stranke Mateja<br />
Tonina. V SD-ju pa se bolj kot s tem, kdo bi jih zastopal v Evropi, ukvarjajo s tem, kdo bo v<br />
prihodnje vodil stranko. Prav tako kandidatne liste še ni potrdila Levica. Njena nekdanja<br />
poslanka Violeta Tomić je napovedala, da se v tekmo za evropski mandat podaja z novo stranko<br />
Nič od tega, ki v satiričnem tonu napoveduje, da se bo borila za zmago na Eurosongu, pa tudi za<br />
legalizacijo korupcije. Na znane obraze, med njimi je tudi igralka Tanja Ribič, stavi tudi<br />
zunajparlamentarna stranka Resnica.<br />
ZORAN STEVANOVIČ (predsednik in kandidat za evropskega poslanca Resni.ce)<br />
Pričakujemo uvrstitev v Evropski parlament. Pričakujemo vsaj 2 evroposlanca, ki bosta zagotovo<br />
skrbela, da bo ta glas tistih, ki do zdaj niso bili slišani, da bo ta obramba tradicionalnih vrednot,<br />
da bosta obramba brezčasne slovenske suverenosti, da bota borba proti zelenim agendam, proti<br />
LGBT agendam, proti vmešavanju v tuje diplomatske in vojaške spore.<br />
URŠKA OREHEK (nosilka evropske liste Piratov)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Eni imajo neke znane obraze ali pa iščejo znane obraze, pa da bi na ta način privlačili mogoče<br />
potencialne volivce. Mi smo šli piratsko. Smo kar smo. To smo mi. V glavnem s kompetentnimi<br />
člani, prav člani, pa brez populizma.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Politolog Miro Haček je z nami. Dober večer.<br />
MIRO HAČEK (politični analitik,<br />
Dober večer.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
FDV)<br />
Marsikdo ob novih listah kandidatov pravi zanimivo. Kakšen pa je njihov realen domet? Koliko<br />
možnosti imajo za kakšno presenečenje?<br />
MIRO HAČEK (politični analitik,<br />
FDV)<br />
Ja, zadnje javnomnenjske ankete agencije Mediana kažejo, da zunajparlamentarne stranke<br />
segajo nekje do 4, 5, morda 6 %, ne pa višje. Kot pa vemo, bomo volili 9 slovenskih<br />
evroposlancev in bo zato potrebno po proporcionalnem volilnem sistemu s Chontovim<br />
razdeljevanjem glasov zbrati nekje vsaj 9 do 10 % glasov za posamezen mandat, torej zunaj<br />
neparlamentarnim strankam še nekaj do tam, do tam manjka. Niso pa povsem povsem daleč.<br />
Torej ni mogoče povsem izključiti, da kakšni od zunajparlamentarnih strank ne bi uspel ta veliki<br />
meti.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Kaj pa Vesna denimo z Vladimirjem Prebiličem ali pa SLS?<br />
MIRO HAČEK (politični analitik,<br />
FDV)<br />
68
POP TV, 24 ur zvečer - 23:04 01.04.<strong>2024</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 09:00<br />
2 / 3<br />
Ja, pred časom je Vesni v nekaterih javnomnenjskih anketah kazalo zelo dobro. Tudi SLS-u<br />
tradicionalno na evropskih volitvah pravzaprav kaže relativno dobro. Je pa res, da je SLS doslej<br />
uspel v povezavi z eno od ostalih dveh tako imenovanih pomladnih strank. Tokrat se pa na<br />
volitve podaja sam. Je pa res, da imamo nekoliko tu faktor neznanega. Vendarle je SLS na prvo<br />
mesto ni postavil svojega predsednika ali pa kakšno od vidnih imen od članov, ki že dlje časa se,<br />
so v tej stranke, ampak je postavil političnega komentatorja, gospoda Gregorčiča in bomo videli,<br />
kako se bo ta relativno tvegana najbrž poteza obnesla.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
No, pri javnomnenjskih anketah izstopa predvsem stranka SDS. Kaj pravite? Je do volitev dovolj<br />
časa, da bi lahko leva sredina s kakšno domiselno kampanjo obrnila te trende naklonjenosti?<br />
MIRO HAČEK (politični analitik,<br />
FDV)<br />
Ja, do volitev je še relativno dovolj časa. Trendi se še seveda še lahko obrnejo. Je pa ima, ima<br />
pa leva sredina to težava, težavo, da seveda volivci ocenjujejo, ne posamezne stranke, ampak<br />
ocenjujejo vlado, ki jo sestavlja ta leva sredina in odgovore vlade na mnoga trenutno odprta<br />
vprašanja: od stavk v delih javnega sektorja, do posameznih reform, do proračuna, od davkov in<br />
podobnega. In, ali bo vlada sedaj našla v teh dveh, treh mesecih odgovor na ta vprašanje, je<br />
seveda vprašljivo, a ne. Do evropskih volitev je vendarle 2 meseca in teden. To je dovolj časa,<br />
da se stvari lahko obrnejo, hkrati pa je izjemno malo, izjemno malo časa. Kmalu se bo začela<br />
formalna predvolilna kampanja in tukaj ima SDS zdaj že tradicionalno gledano relativno veliko<br />
prednost, a ne, v javnomnenjskih anketah in najbrž se lahko nadeja neke relativno, relativno<br />
dobrega rezultata.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Kako pa vidite razmerje med SDS-om in NSi-je? NSi gre na volitve tako rekoč z vsemi topovi,<br />
SDS pa brez nekih večjih presenečenj, lahko bi rekli ziheaško.<br />
MIRO HAČEK (politični analitik,<br />
FDV)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ja, lista ki jo je SDS predstavila, na nek način ni veliko presenečenje. Tudi vrstni red kandidatov<br />
ni posebno, posebno presenetljiv. Bolj presenetljiv je, presenetljiva je lista, ki jo je predstavila<br />
Nova Slovenija. Že zaradi 1. in zadnjega mesta, ne. Tukaj je najbrž malokdo pričakoval, da bo<br />
na 1. mestu predsednica stranke, na zadnjem mestu pa dosedanja evropska poslanka. Vemo<br />
pa, da na koncu odločajo izključno preferenčni glasovi. Če se spomnite, na zadnjih volitvah v<br />
Evropski parlament leta 2019 je bilo vseh 8 slovenskih poslancev izvoljenih preko preferenčnih<br />
glasov, kar pomeni, da je sistem preferenčnih glasov relativno preprost in ni težko dobiti dovolj<br />
preferenčnih glasov za izvolitev. Potrebno je zgolj premagati seveda ostale kandidate, ki bodo<br />
na listi in lista seveda mora dobiti kak mandat ali 2, da lahko seveda računa še na izvolitev v<br />
Evropski parlament.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
No, na drugi strani pa Gibanje svoboda, ki 2 evropska poslanca ni dala na vrh liste. Nosilca bo<br />
sporočila na Festivalu Svobode. Kako komentirate to potezo?<br />
MIRO HAČEK (politični analitik,<br />
FDV)<br />
Ja, listo Gibanja Svoboda pravzaprav še ne poznamo, a ne. Proti koncu tedna na festivalu bo<br />
znana. Po sedaj, po govoricah, ki krožijo na nek način, bo nosilka liste najbrž predsednica<br />
parlamenta, gospa Klakočar Zupančič. Če to ne bo, bo nekoliko manjše presenečenje. Ne bosta<br />
pa na prvih mestih dosedanja evropska poslanca. Je pa res, da sta to bila evropska poslanca<br />
Liste Marjana Šarca in na nek način priključena k Gibanju Svoboda zaradi združitve strank.<br />
Morda je to imelo nek faktor pri tem, da se nista znašla povsem, povsem na vrhu. Je pa res, da<br />
je gospa Klakočar Zupančič najbrž logična izbira Gibanja Svoboda. Javnomnenjske ankete jo<br />
uvrščajo tik pod vrh priljubljenosti politikov in kot taka je najbrž prva in logična izbira.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
69
POP TV, 24 ur zvečer - 23:04 01.04.<strong>2024</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 09:00<br />
3 / 3<br />
In še ena stranka je ostala. Poglejmo izjavo.<br />
VSI<br />
Nič od tega. Nič od tega.<br />
VIOLETA TOMIĆ (Nič od tega, nosilka liste)<br />
Obljubljamo vam torej neizmerno srečo, radost, veselje, zdravje, obilico denarja, službo za<br />
vsakogar, brezplačno kopanje v toplicah, avto po željah, zmago na Eurosongu. Za krepitev<br />
nacionalne zavesti se zavzemamo za uvedbo uradnih pozdravov: za domovino s korupcijo<br />
naprej in slava korupciji. Naš slogan pa je korupcija za vse, ne le za peščico.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Nič od tega torej. Na kratko, koliko možnosti za uspeh ima takšna satirična stranka pri<br />
slovenskih volivcih?<br />
MIRO HAČEK (politični analitik,<br />
FDV)<br />
Mislim, da bo tovrstna antistranka pravzaprav prijetna poživitev naslednjih, naslednjih volitev. Če<br />
ne drugega, bo poskrbela za kar nekaj humornih vložkov, mislim pa, da realnih možnosti<br />
tovrstna stranka nima.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Gospod Haček, najlepša hvala da sta bili nocoj naš gost.<br />
MIRO HAČEK (politični analitik,<br />
Hvala lepa.<br />
FDV)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
70
Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 1<br />
Površina: 193 cm 2 1 / 1<br />
Tema dneva<br />
Osel gre menda samo enkrat na led<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 193 cm 2 £<br />
Politične<br />
stranke<br />
71<br />
in<br />
o<br />
Suzana Kos<br />
nepoštenih<br />
referendumskih<br />
pobudah<br />
so<br />
predlagale devet<br />
tem,<br />
o katerih naj bi<br />
državljani odločali<br />
na<br />
referendumih.<br />
Nekatera vprašanja,<br />
na primer prebežniki<br />
zeleni prehod, bodo gotovo<br />
tudi teme, ki bodo pomembno<br />
zaznamovale kampanjo<br />
pred junijskimi evropskimi<br />
volitvami. Stranke se<br />
nanje<br />
pospešeno pripravljajo, SDS in<br />
NSi sta tudi že predstavili svoji<br />
listi kandidatov za evropske<br />
poslance, konec tedna naj bi<br />
storili še v<br />
to<br />
največji vladni stranki,<br />
pri čemer se zdi, da ima Gibanje<br />
Svoboda težave z iskanjem<br />
prepoznavnih imen.<br />
Rezultat ankete, v<br />
kateri<br />
vprašani večinsko podpirajo<br />
nekatera vprašanja, ki<br />
jih je<br />
naplavilo v pravi poplavi pobud<br />
za posvetovalne referendume,<br />
je pravzaprav presenetljiv. Kar<br />
nekaj političnih komentatorjev<br />
je namreč že<br />
opozorilo, da se<br />
dogaja instrumentalizacija<br />
instituta referenduma<br />
namene. A to ne velja le za<br />
v politične<br />
verjetno največkrat kritizirano<br />
pobudo glede zaupanja v<br />
Roberta Goloba, ki jo je dala<br />
vlado<br />
SDS, ampak tudi, na primer, za<br />
vprašanje pravice do pomoči pri<br />
prostovoljnem končanju življenja,<br />
kije v<br />
podpore.<br />
anketi dobilo največ<br />
Pravica do pomoči pri<br />
prostovoljnem končanju življenja<br />
je vprašanje, o<br />
katerem največji<br />
delež anketiranih meni, daje<br />
prav, da svoje prepričanje o<br />
tem<br />
na referendumu izrazijo volivci.<br />
Težava pa je,<br />
daje predlog, kot<br />
je oblikovan zdaj, neustaven.<br />
Vprašanje je mogoče spremeniti,<br />
a tudi sogovorniki iz koalicije<br />
se<br />
strinjajo, da gaje verjetno<br />
nemogoče oblikovati tako,<br />
da bi<br />
bil skladen z v ustavi zapisanim<br />
načelom o<br />
življenja.<br />
nedotakljivosti<br />
Tudi ustavni pravniki<br />
opozarjajo, da so referendumske<br />
pobude, ne le v tem paketu,<br />
pogosto v funkciji ozkih političnih<br />
interesov strank. Tokrat jih lahko<br />
povežemo z<br />
sicer pa so<br />
evropskimi volitvami,<br />
lahko samo nepošten<br />
poskus krepitve javnomnenjske<br />
podpore.<br />
Če<br />
na posvetovalnem<br />
referendumu sprašuješ o<br />
rešitvah, ki jih parlament ne<br />
more uresničiti, je to nepošteno<br />
do volivk in<br />
mogoče strinjati z<br />
volivcev. Zato seje<br />
ocenami, da<br />
bi politiki, ki nas ima evidentno<br />
za osle,<br />
to preprosto vrnili tako,<br />
da bi volili - z nogami. Osel gre<br />
menda samo enkrat na led.<br />
Nekatera vprašanja ,<br />
na primer prebežniki<br />
in zeleni prehod , bodo<br />
gotovo tudi teme ,<br />
ki bodo pomembno<br />
zaznamovale<br />
kampanjo pred<br />
junijskimi evropskimi<br />
volitvami.
Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Stran: 2<br />
Površina: 1.151 cm 2 1 / 3<br />
Šestintridesetletni<br />
Zdelo se nam<br />
je, da nas<br />
vidijo kot<br />
koalicijsko<br />
tekmico<br />
Jani Prednik Kandidat za predsednika<br />
SD o<br />
sodelovanju v koaliciji<br />
in intenzivnejših vonjih ,<br />
in barvah stranke<br />
Jani Prednik<br />
se po štirih letih spet poteguje<br />
za položaj predsednika Socialnih<br />
demokratov. Tokrat z mesta<br />
vodje poslanske skupine in s svojo<br />
ekipo - v SD podpredsednike<br />
in glavnega tajnika v nasprotju<br />
z večino drugih strank volijo<br />
na kongresu ki poudarja predvsem<br />
delovanje »terena«. Kot izpostavlja<br />
Prednik je bil ta<br />
zapostavljen. Na<br />
preveč<br />
to je opozarjal<br />
že večkrat, prav tako tudi, da<br />
so vonji, okusi in barve Socialnih<br />
demokratov prebledi, s čimer se<br />
je zameril tudi nekaterim v stranki.<br />
Meni, da se je to zgodilo tudi<br />
zaradi delovanja v zadnjih nekaj<br />
koalicijah z liberalnimi strankami,<br />
v katerih so v zameno za<br />
podporo imeli zgolj minorne možnosti<br />
za<br />
programa.<br />
Barbara Eržen<br />
uresničevanje svojega<br />
Intervju, v katerem ste pred<br />
približno letom dni v Delu dejali,<br />
da je stranka izgubila vonj, okus<br />
in barvo, je bil kritično sprejet<br />
v delu stranke, češ da bi morali<br />
sami že kot podpredsednik in<br />
vodja poslanske skupine, ki ima<br />
ne nazadnje kar nekaj manevrskega<br />
prostora, več prispevati k<br />
vonju, okusu in barvi.<br />
Naša stranka ni utemeljena na<br />
posameznikih, ampak članstvu in<br />
vseh<br />
ljudeh, ki stojijo za njenim<br />
delom. Predsednik stranke mora<br />
biti prvi, ki to razume. Socialnih<br />
demokratov zato ne nameravam<br />
voditi kot absolutist, kakor tudi<br />
ne tako kot vodim poslanske<br />
skupine. Vonji, okusi in barve<br />
pa<br />
bodo intenzivnejši, to vam lahko<br />
obljubim.<br />
se<br />
Ob prevzemu vodenja stranke<br />
bom posvetil njeni ureditvi in<br />
utrditvi od<br />
znotraj ter zagotovil<br />
okusih<br />
to, kar že ves čas poudarjam. Trdnejšo<br />
in bolj zavezano povezavo s<br />
strankarsko bazo. Osnova mojega<br />
delovanja bo v rezultate usmerjeno<br />
in transparentno delo v dialogu<br />
s kolektivom in terenom.<br />
Ta dialog se je v zadnjem<br />
obdobju, ki ni omejeno samo na<br />
čas<br />
sedanje vlade, preveč upehal.<br />
Na to sem nenehno opozarjal<br />
in z lastnim zgledom ustvarjal<br />
temelje za ponovno vzpostavitev<br />
zaupanja. Tako<br />
imenovani teren<br />
je največji kapital te stranke. To<br />
je žargonski izraz, ki pove veliko,<br />
a ne vsega. Za njim so marljivi,<br />
predani ljudje, ki<br />
pa te hitro<br />
kaznujejo, če se preveč oddaljiš od<br />
socialdemokratskih vrednot in od<br />
svojega osnovnega poslanstva -<br />
dela za ljudi in skupnost.<br />
Kakšni pa bodo ti intenzivnejši<br />
vonji, okusi in barve?<br />
S tem mislim, da je nujno, da se<br />
takoj začnejo uresničevati naše<br />
programske zaveze, ki so<br />
zapisane<br />
tudi v koalicijski pogodbi - na primer<br />
zaščita javnega zdravstva<br />
gradnja stanovanj, saj le tako lahko<br />
vplivamo na stanovanjski trg in<br />
previsoke življenjske stroške.<br />
Po zadnji aferi zaradi nakupa<br />
sodne stavbe se zdi odnos med<br />
SD in Gibanjem Svoboda na zelo<br />
vprašanju predsedniku<br />
vlade Robertu Golobu o visokih<br />
življenjskih stroških.<br />
Kot sem poudaril v dopolnitvi<br />
vprašanja predsedniku vlade,<br />
vprašanja nisem postavil z<br />
in<br />
nizki točki. To se je delno pokazalo<br />
tudi pri vašem zadnjem poslanskem<br />
namenom<br />
provokacije. Poudaril sem,<br />
da za položaj ni kriva vlada. Ima<br />
pa sredstva, da jo vsaj ublaži. Na<br />
draginjo smo večkrat opozarjali<br />
- in glede na življenjski standard<br />
ljudi moramo še bolj, ker ne<br />
živijo dobro in za osnovne dobrine<br />
plačujejo preveč. Kljub mnenju<br />
predsednika vlade cene energentov<br />
in hrane gotovo niso nizke.<br />
Odnosi so res nekoliko načeti,<br />
vendar se<br />
niso začeli krhati<br />
ob aferi, ampak že precej prej.<br />
Pogosto se namreč nismo počutili<br />
kot koalicijska partnerica, ampak<br />
se nam je zdelo, da smo videni kot<br />
koalicijska tekmica. Za<br />
odnosov,<br />
dinamiko<br />
tudi zaupanja ter predvsem<br />
za uspešnost dela v koaliciji<br />
so<br />
odgovorni vsi partnerji, ne<br />
samo ena stranka. To je proces,<br />
v katerem mora biti prvo merilo<br />
vzajemnost.<br />
Želim si, da se odnosi ne bi<br />
samo popravili, temveč izboljšali.<br />
Ocenjujem, da sta zadnji dve leti<br />
delno zamujena priložnost prav<br />
zaradi odnosov.<br />
Trdno sem prepričan,<br />
da bi bilo v primeru dobrih<br />
medsebojnih odnosov in iskrenih<br />
namer delo te koalicije<br />
precej boljše. Imamo pa še<br />
in vlade<br />
dve<br />
leti mandata pred sabo, v katerih<br />
to lahko popravimo in naredimo<br />
več.<br />
Skupaj. Kot koalicija. Ne kot<br />
posamezne stranke.<br />
Je -<br />
če zaupanja ni<br />
-<br />
sploh še<br />
smiselno vztrajati v koaliciji? Bi<br />
pod vašim vodenjem SD lahko<br />
izstopila iz koalicije?<br />
Imam zaupanje in upanje v to koalicijo.<br />
Koalicije s takšno parlamentarno<br />
večino slovenska<br />
politika<br />
še ni poznala in je morda nikoli<br />
več ne bo doživela. To vladi in<br />
vsem njenim ministrstvom nalaga<br />
izjemno odgovornost do državljanov<br />
in<br />
obenem velike možnosti za<br />
uresničevanje politik. Že samo na<br />
temelju tega potenciala je smiselno<br />
vztrajati. Mesto naše stranke je<br />
po mojem mnenju v<br />
tej koaliciji.<br />
Pod mojim vodenjem bo roka<br />
ponujena obema koalicijskima<br />
partnericama. Vprašanje sicer je,<br />
Površina: 1.151 cm 2 72
Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 1.151 cm 2 2 / 3<br />
Površina: 1.151 cm 2 73<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ali bo dovolj iztegnjena za njihova<br />
pričakovanja. Tudi mi imamo<br />
svoja. Za<br />
dobro sodelovanje pa je<br />
nujno, da tudi tisti, ki se jim roka<br />
ponuja, vanjo sežejo.<br />
Vsi trije kandidati za predsednika<br />
SD (še Tadej Beočanin in Milan Brglez)<br />
napovedujete, da sprememb<br />
v vladi ne bo. A vendarle, si res<br />
lahko predstavljate, da bo koalicijsko<br />
stranko lahko vodil nekdo,<br />
ki ne bo sedel v vladi oziroma še<br />
huje na usklajevanjih? Sami ste<br />
tam sicer že kot vodja poslanske<br />
skupine.<br />
Predsednik koalicijske<br />
stranke<br />
mora biti navzoč v centru<br />
odločanja in na voljo za razprave,<br />
povezane z odločanjem. Ne<br />
predstavljam si<br />
opravljanja te<br />
odgovornosti na daljavo. Treba<br />
je biti fizično prisoten na vladi, v<br />
državnem zboru, a tudi v lokalnih<br />
okoljih, ki so prevečkrat preslišana<br />
v prestolnici.<br />
Pravite, da želite pokazati, da<br />
znate opraviti samorefleksijo<br />
-<br />
kaj to pomeni?<br />
Opraviti samorefleksijo<br />
pomeni<br />
sprejeti napake in se nanje odzvati,<br />
ne oglaševati samo uspehov.<br />
To smo pokazali v praksi v aferi<br />
Litijska. Nobena stranka v zgodovini<br />
te države ob takih dogodkih<br />
še ni bila tako stroga do same<br />
sebe. Pripravljeni smo bili sprejeti<br />
najtežje odločitve, česar ne vidimo<br />
pogosto. Sploh pa ne v politiki.<br />
Nekdanja ministrica za pravosodje<br />
se z vašimi besedami najverjetneje<br />
ne bi strinjala. Razumeti<br />
jo je bilo mogoče v smislu, da<br />
ste poteze vlekli, ker<br />
ste želeli<br />
prikriti nečednosti posameznikov<br />
iz<br />
stranke.<br />
Ne, s tem se ne bi strinjal. Stranka<br />
je predlagala odstop ministrice,<br />
ona pa ni odstopila, ampak<br />
predlagala razrešitev generalnega<br />
sekretarja Uroša Gojkoviča ter<br />
Simona Starčka in<br />
Sami<br />
Janje Garvas.<br />
smo odločitve sprejeli<br />
takoj. V politiki je običajno in<br />
nujno, da se<br />
ključni akterji afer<br />
takoj umaknejo, saj je vse drugo<br />
lahko poskus prikrivanja dokazov<br />
in<br />
oviranje neodvisnih preiskovalnih<br />
dejanj.<br />
Je bila izbira Dominike Švare Pipan<br />
za ministrico napaka? Znano<br />
je, da ji v poslanski skupini niste<br />
bili naklonjeni?<br />
Na začetku mandata je bilo v igri<br />
več kandidatk oziroma kandidatov.<br />
Odločili smo se zanjo in v poslanski<br />
skupini z<br />
njenim delom na<br />
resorju pravosodnega ministrstva<br />
do te afere nismo imeli težav.<br />
ta proces in zaupa moji presoji,<br />
da skupaj lahko naredimo veliko<br />
Kaj pa menite o ustanovitvi<br />
dobrega za socialno demokracijo.<br />
Inštituta 1. maj? Tanja Fajon, za<br />
V prvi vrsti sta to poslanka Meira<br />
zdaj še predsednica SD, pravi, Hot in poslanec Damijan Zrim ter<br />
da se za financerje ni zanimala. predsednik Mladega foruma Luka<br />
Menite, da bi predsednik stranke Goršek in podžupanja občine<br />
moral poznati podatke o glavnih Velenje Aleksandra Vasiljevič.<br />
donatorjih?<br />
Z Meiro in Damijanom odlično<br />
Inštitut 1. maj je zasebni zavod, sodelujem v poslanski skupini,<br />
nekakšen miselni trust, ustanovljen<br />
po vzoru evropskih progre-<br />
občutljivi za vsakodnevne težave<br />
med nami je tovarištvo, vsi smo<br />
sivnih fundacij, in ni povezan z ljudi, kar se včasih, v nekih sistemskih<br />
zgodbah, malce porazgu-<br />
vodstvom stranke. Zato menim,<br />
da ni razlogov, da bi predsednik bi. Za Luko trdim, da je politik, ki<br />
SD razpolagal z informacijami o bo pomembno krojil prihodnost<br />
njegovem poslovanju. Zavod ima naše stranke, ima izjemen čut za<br />
svoje vodstvo, ki določa program pravičnost in si prizadeva za reševanje<br />
težav mladih. Aleksandra<br />
delovanja in institut upravlja<br />
neodvisno od stranke. Stranka<br />
je odlična podžupanja, ki krepi<br />
je na vsebinskih področjih sicer mrežo stranke pri sodelovanju<br />
odlično sodelovala z inštitutom,<br />
z včasih preslišanimi župani in<br />
ki je dober temelj za sodelovanje lokalnim okoljem. Moja izbira za<br />
z drugimi socialdemokratskimi glavnega tajnika pa je Sebastijan<br />
organizacijami na mednarodni Selan.<br />
ravni. Predvsem pa je inštitut<br />
omogočil prenos znanja in kompetenc<br />
iz tujine na udeležence Vas ne skrbi, da bi pri svojem de-<br />
Selan je sicer nekdanji šef Sove.<br />
dogodkov v organizaciji inštituta, lovanju uporabljal obveščevalske<br />
ki so bili dobro obiskani.<br />
metode, kot sojih ali jih nekateri<br />
drugi šefi Sove, ki so se politično<br />
Pa vendar se zdi, da je prihajalo aktivirali?<br />
najmanj do obvodnega financiranja<br />
stranke prek dragega najema-<br />
kot desetih letih deloval tudi kot<br />
Gospod Selan je v zadnjih več<br />
nja vile na Levstikovi?<br />
uspešen podjetnik, ima veščine<br />
Iskreno o financiranju inštituta in znanja iz saniranja podjetij, kar<br />
ne vem ničesar. Sam kot vodja zdaj potrebuje tudi SD.<br />
poslanske skupine nisem bil<br />
vključen v odločitve o najemu ali Iz SDS prihajajo signali, da si<br />
višini najema.<br />
želi po volitvah sodelovati tudi<br />
z vašo stranko. Dopuščate kaj<br />
Je prodaja nekdanjega sedeža takega?<br />
stranke edina možnost za finančno<br />
rešitev stranke?<br />
nju toliko povedati tisti, ki so za<br />
Zanimivo, kako imajo o sodelova-<br />
Žal smo se znašli v položaju, ko svoje lastne interese pripravljeni<br />
glede na izkazano stanje to ni več žrtvovati interese države in njene<br />
niti izbira, ampak nujnost, da se institucije demokratične ureditve,<br />
bo stranka lahko finančno stabilizirala.<br />
Nisem naklonjen prodaji te pa je nekako v slogu, ali bo obve-<br />
njihovo tolmačenje sodelovanja<br />
stavbe in upam, da se bo novemu ljala naša politika ali nikogaršnja.<br />
vodstvu uspelo temu izogniti. Če Sicer močno verjamem v pogovore<br />
vzdolž celotnega političnega<br />
pa bo to edina realna možnost za<br />
finančno konsolidacijo, pa se bojim,<br />
da bo ta proces treba izvesti. ravni, ko večinoma vse stran-<br />
spektra. Ti se kažejo že na lokalni<br />
ke sodelujejo za skupni interes<br />
Kakšno je vaše stališče do nekdanjega<br />
generalnega tajnika stranke oba politična pola lahko sporazu-<br />
napredka občine. Želim si, da bi se<br />
Klemna Žiberta, naj ostane zaposlen<br />
v stranki?<br />
za katere si prizadevamo. Žal pa<br />
mela o skupnih interesih države,<br />
Po mojih informacijah si Klemen je trenutno praksa takšna, da se<br />
Žibret ne želi več sodelovati s predlogi zavračajo zaradi predlagatelja,<br />
ne zaradi njegove vsebine.<br />
stranko.<br />
S kom pa bi sami želeli sodelovati?<br />
Kaj pa sodelovanje z NSi? Eden<br />
Verjamem v proces pomladitve od vaših protikandidatov za<br />
naše stranke. V tem procesu vidim predsednika stranke Tadej Beočanin<br />
ga dopušča.<br />
velik potencial, saj prinaša novo<br />
energijo in zagon, ki ju stranka, Moj odgovor se je nanašal na<br />
še posebno po zadnjih mesecih, celotno opozicijo.<br />
potrebuje. Ponosen sem, da je za<br />
Ocenjujem<br />
mano ekipa ljudi, ki verjame v<br />
, da sta
Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 1.151 cm 2 3 / 3<br />
zadnji dve leti delno<br />
zamujena priložnost<br />
prav zaradi odnosov.<br />
Trdno sem prepričan ,<br />
da bi bilo v primeru<br />
dobrih medsebojnih<br />
odnosov in iskrenih<br />
namer delo te koalicije<br />
in vlade precej boljše.<br />
Predsednik koalicijske<br />
stranke mora biti<br />
navzoč v centru<br />
odločanja in na voljo<br />
za razprave , povezane<br />
z odločanjem.<br />
Ne predstavljam<br />
si opravljanja te<br />
odgovornosti<br />
na daljavo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.151 cm 2<br />
Sebastijan Selan je v<br />
zadnjih več kot desetih<br />
letih deloval tudi kot<br />
uspešen podjetnik ,<br />
ima veščine in znanja<br />
iz saniranja podjetij<br />
kar zdaj potrebuje<br />
tudi SD.<br />
Jani Prednik je v državnem zboru že drugi mandat - zadnji dve leti poslansko skupino SD tudi vodi. Iz nje izhaja tudi del njegove ekipe, s katero želi voditi stranko. Foto Voranc Vogel<br />
74
Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 3<br />
Površina: 1.047 cm 2 1 / 3<br />
Najmanj dva predloga ne izpolnjujeta ključnega pogoja<br />
Posvetovalni referendumi<br />
Strokovnjaki opozarjajo na številne pravne<br />
dileme -<br />
Večina bi glasovala ob evropskih volitvah<br />
Če ne upoštevamo pomislekov,<br />
stališča do načina izvedbe. Zami-<br />
tivna večina, kar bolj ko ne pome-<br />
koliko gre v poplavi pobud za<br />
sel o uvedbi superreferendumske-<br />
ni, da dobijo zeleno luč tisti, ki jih<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
posvetovalne referendume za<br />
instrumentalizacijo<br />
tega instituta<br />
v politične namene, pravni strokovnjaki<br />
opozarjajo na veliko<br />
pravnih dilem, začenši z zadržki<br />
glede dopustnosti referenduma<br />
o nekaterih od teh vprašanj.<br />
Katere od devetih tem, ki sojih<br />
predlagali v<br />
Gibanju Svoboda,<br />
SDS in NSi, se zdijo javnosti primerne,<br />
da se o njih izreka na<br />
referendumu?<br />
Barbara<br />
Pravica<br />
Hočevar<br />
do pomoči pri prostovoljnem<br />
končanju življenja je vprašanje,<br />
o katerem največji delež anketiranih<br />
meni, da je prav, da svoje<br />
prepričanje izrazijo volivci. S tem<br />
se strinja 69 odstotkov od 510 sodelujočih<br />
v panelni anketi, ki jo je<br />
agencija Mediana za Delo izvedla<br />
med 26. in 28. marcem. Le malo<br />
manj, 67 odstotkov, vprašanih<br />
razume tudi urejanje uporabe<br />
konoplje<br />
v medicinske namene kot<br />
vprašanje za splošno opredeljevanje;<br />
64 odstotkov anketiranih tako<br />
razmišlja tudi o obveznem testiranju<br />
funkcionarjev na prepovedane<br />
droge.<br />
Več kot polovici se zdi referendum<br />
ustrezen forum za izražanje<br />
mnenj o gradnji drugega bloka<br />
jedrske elektrarne (58 odstotkov),<br />
o spremembi volilne zakonodaje z<br />
uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih<br />
volitvah in o<br />
nastanitvah<br />
nezakonitih prebežnikov v<br />
Sloveniji (po 53 odstotkov).<br />
Pri energetskem zakonu, ki<br />
omejuje uporabo nekaterih<br />
energentov<br />
v novogradnjah določenih<br />
naselij (omejitev uporabe peči na<br />
drva in plinskih peči), je javnost<br />
razdeljena: 44 odstotkom se to zdi<br />
primerno referendumsko<br />
vprašanje,<br />
45 odstotkov pa jih meni, da<br />
ni.<br />
Ostalih dveh pobud večina ne<br />
vidi kot ustreznih tem za referendum,<br />
to sta pobuda o zaupanju v<br />
vlado Roberta Goloba (38 odstotkov)<br />
in o uresničevanju kulturnih<br />
pravic pripadnikov narodnih skupnosti<br />
nekdanje SFRJ (32 odstotkov).<br />
Spraševali smo načelno o temah<br />
in ne konkretno o referendumskih<br />
vprašanjih, kot so jih zastavili<br />
predlagatelji. Zanimala so nas še<br />
ga dne je sprejemljiva za dobrih 66<br />
odstotkov, nadpovprečno so temu<br />
naklonjeni anketirani iz gorenjske<br />
regije (84 odstotkov jih je za), v<br />
starostni skupini med 55 in 64 let<br />
(79 odstotkov) in visokošolsko izobraženi<br />
(72<br />
odstotkov).<br />
Še več privržencev kot superreferendumski<br />
dan pa ima ideja o<br />
tem, da bi ti potekali ob volitvah<br />
evropskih poslancev - pritrdilno<br />
je odgovorilo skoraj tri četrtine anketiranih.<br />
Tako kot ob prejšnjem<br />
vprašanju se s tem najbolj strinjajo<br />
v gorenjski regiji (84 odstotkov) in<br />
visoko izobraženi (79 odstotkov).<br />
Zakon ne določa,<br />
kdaj rezultat velja<br />
Naša<br />
zakonodaja pozna štiri vrste<br />
referendumov na državni ravni.<br />
Čeprav se posvetovalni izvede<br />
tako kot drugi, ima kar nekaj posebnosti,<br />
opozarja dr. Igor Kaučič,<br />
profesor ustavnega prava na Pravni<br />
fakulteti Univerze v Ljubljani.<br />
Spomnil je, da sicer obstaja že 30<br />
let, a je bil v praksi preizkušen le<br />
enkrat - leta 1994 je približno 11<br />
odstotkov<br />
volilnih upravičencev<br />
glasovalo o ustanovitvi pokrajin.<br />
»To je bil referendum z vsemi<br />
elementi, ki jih, če se milo izrazim,<br />
referendum ne bi smel imeti,« je<br />
strnil ustavni pravnik. Zaradi pomanjkanja<br />
izkušenj s posvetovalnimi<br />
referendumi strokovnjaki<br />
opozarjajo, da bi bilo treba prej rešiti<br />
cel kup pravnih vprašanj. Eno<br />
od zelo relevantnih je gotovo, kdaj<br />
rezultat velja, saj zakon ne določa<br />
večine, ki je potrebna za sprejetje<br />
ali zavrnitev. Pri zakonodajnem<br />
referendumu je, na primer, predviden<br />
poseben kvorum (da se neki<br />
zakon ne uveljavi, mora biti večina<br />
ljudi, ki glasuje, proti, ta<br />
večina pa<br />
mora predstavljati najmanj petino<br />
volilnega telesa). Ta nedoločnost<br />
rezultata lahko povzroči velike<br />
spore, ki lahko vodijo vse<br />
do ustavnega<br />
sodišča.<br />
Še ena posebnost tega tipa referenduma<br />
je ta, da je povsem v<br />
rokah državnega zbora - samo<br />
poslanci ga lahko predlagajo, državni<br />
zbor odloča o razpisu in tudi<br />
rezultat, ki zanj niti ni zavezujoč,<br />
je v njegovi domeni. Ko glasuje o<br />
predlogu, je za razpis nujna rela-<br />
Površina: 1.047 cm 2 75<br />
podpre vladna koalicija. Tako je<br />
prejšnji teden rdeča že zasvetila<br />
prvi izmed pobud, to je o energetskem<br />
zakonu, bolj znani kot »Drv<br />
ne damo«, ki jo je vložila NSi.<br />
Pri tej tako zakonodajno-pravna<br />
služba državnega zbora kot Kaučič<br />
izpostavljata, da zakon kot tak ne<br />
more biti predmet posvetovalnega<br />
referenduma, torej, da ne more<br />
biti vprašanje, ali naj se neki zakon<br />
sprejme. »Mišljeno je, da je referendumsko<br />
vprašanje pomembno<br />
za državljane, kar ni pravno določeno,<br />
ampak je odvisno od subjektivne<br />
presoje, veliko bolj zakonsko<br />
opredeljujoče pa je, da mora biti<br />
vprašanje iz<br />
pristojnosti državnega<br />
zbora, da ga lahko realizira, če<br />
mu volivci pritrdijo,« je pojasnil<br />
Kaučič, ki je prepričan, da<br />
bodo dileme<br />
o pravni dopustnosti poslance<br />
še precej zaposlovale.<br />
Pogosto so referendumske pobude,<br />
ne samo v tem paketu, po<br />
njegovem mnenju, v funkciji ozkih<br />
političnih interesov strank, povezanih<br />
s prihajajočimi volitvami,<br />
ali poskus<br />
krepitve javnomnenjske<br />
podpore. »Na posvetovalnem referendumu<br />
ni mogoče spraševati o<br />
rešitvah, ki jih parlament ne<br />
more<br />
uresničiti. Če razpiše referendum,<br />
potem pa se nič ne zgodi, ker rezultata<br />
ne more uresničiti, je to, milo<br />
rečeno, nepošteno do<br />
volilnega telesa,«<br />
je poudaril ustavni pravnik.<br />
Seznam nejasnih<br />
vprašanj<br />
Najmanj dva od aktualnih predlogov<br />
tega ključnega pogoja ne<br />
izpolnjujeta - vprašanje o nastanitvi<br />
prebežnikov - urejanje tega<br />
področja je v pristojnosti izvršilne<br />
veje oblasti - in o zaupanju vladi.<br />
Četudi bi večina, na primer,<br />
pritrdila tezi SDS o pomanjkanju<br />
zaupanja v vlado Roberta Goloba,<br />
državni zbor ne more v zvezi s tem<br />
narediti nič.<br />
»Referendum o zaupanju vladi<br />
je izrazito v neskladju z ustavo. Zaupanje<br />
vladi se preveri s konstruktivno<br />
nezaupnico. Ni neke druge<br />
poti, po kateri bi vlado razrešili,« je<br />
jasen dr. Rajko Pirnat, predstojnik<br />
katedre za upravno pravo na Pravni<br />
fakulteti Univerze v Ljubljani.<br />
Na celotnem seznamu se mu<br />
zdi smiseln le referendum o rabi
Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 3<br />
Površina: 1.047 cm 2 2 / 3<br />
Površina: 1.047 cm 2 76<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
jedrske energije za proizvodnjo<br />
električne energije, ker moramo,<br />
kot se je izrazil, pač priti do odločitve.<br />
»To je resno vprašanje, veliko<br />
drugih pa je ideoloških. V institut<br />
referenduma nimam prav veliko<br />
zaupanja. To ni nobena 'najbolj<br />
demokratična oblika', ampak je<br />
lahko<br />
tudi najhujše manipuliranje<br />
z voljo ljudi,« je komentiral Pirnat.<br />
Posebno kritičen je do predloga<br />
referenduma o pravici do pomoči<br />
pri prostovoljnem končanju življenja,<br />
saj<br />
ta tema, po njegovem mnenju,<br />
že tako deli družbo in se mu<br />
ne zdi potrebno dodatno prilivati<br />
olja na ogenj. »Če že, bi se o tem<br />
morali odločati na zakonodajnem<br />
referendumu, ko je že sprejet zakon<br />
s točno določeno rešitvijo,« je<br />
dodal.<br />
Še bolj je do besedila, ki ga je<br />
vložilo Gibanje Svoboda, ostra zakonodajno-pravna<br />
služba državnega<br />
zbora, saj da v njem ni niti<br />
jasno opredeljeno, kaj sploh vključuje<br />
pomoč pri prostovoljnem<br />
končanju življenja. Ker gre tudi<br />
za moralno, etično in filozofsko<br />
vsebino, opozarja, da je posebej<br />
pomembno, da ni nobenega dvoma,<br />
kaj obsega vprašanje ter čemu<br />
bodo volivci pritrdili ali kaj bodo<br />
zavrnili.<br />
Predvsem glasovi, ki prihajajo<br />
z desnega političnega pola in<br />
načelno nasprotujejo razpravi o<br />
tej materiji, pa verjamejo, da je že<br />
ustavno določilo o nedotakljivosti<br />
človekovega življenja dovolj za<br />
preprečitev razpisa tega referenduma.<br />
Referendum o<br />
zaupanju vladi je<br />
izrazito v<br />
z<br />
neskladju<br />
ustavo. Zaupanje<br />
vladi se preveri<br />
s<br />
konstruktivno<br />
nezaupnico. Ni neke<br />
druge poti , po kateri bi<br />
vlado kar razrešili.<br />
Dr.<br />
Rajko Pirnat<br />
Ce parlament razpiše<br />
referendum ,<br />
potem<br />
pa iz tega nič ni , ker<br />
rezultata ne more<br />
realizirati je to , milo<br />
rečeno , nepošteno do<br />
volilnega telesa.<br />
Dr. Igor Kaučič<br />
Se strinjate, da bi referendumi potekali<br />
skupaj z<br />
evropskimi volitvami?<br />
12,2 %<br />
ne<br />
vem<br />
1)1 1 ,0 Vir: Mediana, 28. 3. <strong>2024</strong><br />
15,6 %<br />
ne<br />
72,2 %<br />
Se strinjate, da bi namesto posamičnih<br />
referendumov uvedli<br />
18,3 %<br />
DELO Vir: Mediana, 28. 3. <strong>2024</strong><br />
15,5 %<br />
ne<br />
superreferendumski dan?<br />
ne vem 66,2 %<br />
da<br />
da
Delo 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 3<br />
Površina: 1.047 cm 2 3 / 3<br />
Površina: 1.047 cm 2 77<br />
Se strinjate, da so predlagane teme primerne,<br />
da se o njih odloča na referendumu?<br />
v odstotkih strinjam se ne strinjam se ne vem<br />
pravica do pomoči<br />
pri prostovoljnem končanju življenja<br />
77 q<br />
03 3<br />
uporaba<br />
konoplje<br />
v medicinske namene<br />
7< - 7<br />
obvezno testiranje funkcionarjev<br />
77 q<br />
3<br />
na prepovedane droge °<br />
gr<br />
j “ 58 27 16<br />
sprememba volilne zakonodaje z uvedbo „ 7<br />
33 3<br />
preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah<br />
,<br />
nastanitve<br />
nezakonitih prebežnikov v Sloveniji<br />
. .<br />
q<br />
33 30 3<br />
energetski zakon, ki omejuje uporabo nekaterih _<br />
, , ,<br />
3<br />
energentov v novogradnjah določenih naselij*<br />
zaupanje v vlado ,<br />
Q<br />
43 14<br />
Roberta Goloba<br />
__<br />
uresničevanje kulturnih pravic pripadnikov<br />
3 3U<br />
17<br />
narodnih skupnosti nekdanje SFRJ<br />
DELO Vir: Mediana, 28. 3. <strong>2024</strong> * omejitev uporabe ped na drva in plinskih ped<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Referendumske pobude so pogosto tudi v funkciji ozkih političnih interesov strank, povezanih z bližnjimi volitvami, ali pa poskus krepitve javnomnenjske<br />
podpore. Foto Leon Vidic/delo
Dnevnik 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 13<br />
Površina: 253 cm 2 1 / 1<br />
Površina: 253 cm 2 78<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Zadnje čase si večkrat postavljam<br />
vprašanje, ali je človek res<br />
"Morilski" zakon<br />
svobodno<br />
bitje v naši družbi ter v kolikšni meri<br />
sploh odloča o svojem življenju. O<br />
dostojni smrti že ne<br />
more. Bo kdaj<br />
izpolnjeno prizadevanje, da bi se<br />
zanjo<br />
lahko odločil -<br />
polni zavesti -,<br />
tako neznosno, da ga<br />
ter drugi pomoči več<br />
samostojno in pri<br />
ko trpljenje postane<br />
kljub terapiji<br />
ne more prestajati<br />
in ko prognoza potrjeno vodi v<br />
neizbežno smrt? Premoremo toliko<br />
človečnosti, etike ter sočutja?<br />
Prva<br />
obravnava predloga zakona o<br />
pomoči pri prostovoljnem končanju<br />
življenja, v četrtek, 7. marca - državnemu<br />
zboru ga<br />
je predložilo društvo<br />
Srebrna nit s podpisi 5513 volivk in<br />
volivcev -, je očitno šla bolj tiho in<br />
neopaženo mimo nas. Le zakaj bi se<br />
ukvarjali s trpljenjem in z blagodejnostjo,<br />
smrti, saj se to nas, zdravih in<br />
sredi življenja, prav nič ne tiče? (Še<br />
vedno obstajajo teme, ki jih raje odrivamo<br />
od sebe.) Poslanci so nadaljnjo<br />
obravnavo zakona žal zavrnili (9<br />
za, 64 proti), čeprav ne bi rešil samo<br />
neznosnega trpljenja peščice (ca 30<br />
do 50 ljudi letno), ampak bi pomenil<br />
tudi upanje za vse, ki se bojijo, da<br />
jih bo tako trpljenje doletelo; čeprav<br />
še vedno obstajajo bolniki, ki jim<br />
še<br />
tako dobra paliativna oskrba ne<br />
more odvzeti trpljenja; čeprav vsebuje<br />
nešteto varovalk proti zlorabi<br />
in čeprav je vloga zdravstvenih delavcev<br />
zmanjšana na najmanjšo možno<br />
mero in<br />
daje možnost ugovora vesti.<br />
Poslušala sem<br />
razpravo. Poslanci<br />
SDS in NSi so zlorabili vse, kar jim je<br />
prišlo na misel, še krščansko vero in<br />
deset božjih zapovedi. Naj človek trpi<br />
do.konca, saj<br />
to je smisel življenja! Ob<br />
aktivaciji svojih medijev ter ovčic so<br />
uporabili zase značilno zastraševanje<br />
(zlasti starih, bolnih in vernih) s podtikanji<br />
ter lažmi. Ljudje, ki<br />
bolniku<br />
pri prostovoljnem končanju življenja<br />
etično in sočutno pomagajo, so nenadoma<br />
postali morilci in zastrupljevalci,<br />
ki se jih je treba bati. Pri tem manipulirajo<br />
še s<br />
kazenskim zakonikom.<br />
Zanikajo tudi svobodno odločanje<br />
trpečih, ker bodo gotovo žrtve različnih<br />
pritiskov. Z<br />
njihovo smrtjo bi<br />
namreč prihranili denar, pravijo (pokojnina,<br />
zdravstveno zavarovanje),<br />
a že višina morebitne vsote kaže na<br />
njihovo zlobno sprenevedanje. Kot<br />
so<br />
pri borbi proti splavu manipulirali<br />
s čustvi ob gledanju filmov s človeškimi<br />
zarodki,<br />
zdaj manipulirajo<br />
z<br />
opisovanjem (potvorjene) podobe<br />
umirajočega. Pri<br />
desnici tako znova<br />
spoznamo, da zrcali navzven to, kar<br />
nosi v sebi. Tudi težnjo po prevladi<br />
nad človekovo svobodo, nad njegovim<br />
razmišljanjem, doživljanjem in<br />
ravnanjem.<br />
Ker so koalicijski poslanci zatrjevali,<br />
da zakon podpirajo, daje dobro pripravljen,<br />
da<br />
bi bil primeren za nadaljnjo<br />
obravnavo, sem bila prepričana,<br />
da bodo glasovali zanj, ga spustili vsaj<br />
v drugi krog, a sem se krepko zmotila,<br />
potrdilo ga je samo devet. Argument<br />
ostalih je bU, da terja širšo družbeno<br />
razpravo, zato nam bodo dali možnost<br />
odločanja na posvetovalnem referendumu.<br />
Reagirala sem<br />
čustveno<br />
- z jezo in obžalovanjem. Denar bodo<br />
zapravljali za referendum (5<br />
milijonov?),<br />
imajo pa<br />
toliko glasov, da bi<br />
ga lahko brez težav sprejeli! Še zlasti,<br />
ker se jim zdi dober, ki nikogar v nič<br />
ne<br />
sili, daje samo možnost rešitve za<br />
najhujšo človekovo stisko. (Tisti, ki so<br />
se z njo že srečali v svoji bližini, najbolje<br />
vedo, o čem je govora.) Ko<br />
skupaj prespala in se<br />
si<br />
Da<br />
sem vse<br />
pomirila, sem<br />
rekla, da jim moram bolj zaupati.<br />
taka odločitev gotovo pomeni še<br />
največjo možnost, da zakon ne bi<br />
odšel<br />
na smetišče. In če ne bi predlagali<br />
referenduma oni, sem prepričana, da<br />
bi<br />
ga gotovo opozicija.<br />
Zdaj je na nas, da bomo v čim večjem<br />
številu šli na referendum in zakon<br />
podprli, kljub prizadevanju desnice in<br />
RKC, da bi z zastraševanjem dosegla<br />
nasprotno. Saj ne prinaša dobrobiti<br />
samo peščici, ampak potencialno<br />
vsem nam. V nasprotnem primeru<br />
bomo kot do zdaj lajšali neskončne<br />
muke samo hišnim ljubljenčkom, ljudje<br />
bodo morali trpeti naprej. Zlasti revni.<br />
Bogataši si<br />
bodo poiskali pomoč<br />
v naprednih državah. Desnica bo še<br />
naprej pela litanije o svetosti življenja,<br />
ob tem pa podpirala genocid v Gazi. In<br />
zdravniki? Še naprej bodo (tudi brez<br />
dogovora s svojci in še manj s pacienti)<br />
izključili aparate, ki<br />
ohranjajo<br />
pri življenju, predpisovali »zdravila z<br />
dvojnim učinkom«, ki pogosto vodijo<br />
v smrt, si zatiskali oči, mirili vest in<br />
»klečali« pred Hipokratovo prisego.<br />
Polona Jamnik, Bled
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 8<br />
Površina: 354 cm 2 1 / 1<br />
ID<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ske obveščevalne službe SVR, ki naj bi<br />
RUSKI HEKERJI SO NAPADLI spletno stran<br />
po neuradnih podatkih pa tudi člana ru- čen pa naj bi bil predvsem poseben papir,<br />
predsednice države Nataše Pirc Musar, bil povezan s širjenjem ruske propagande<br />
ki nekaj ur ni bila dostopna. Rusi so nato<br />
v Slovenijo. Lemešev je bil povezan z<br />
nadaljevali z napadi na spletišča drugih<br />
več desetimi ruskimi državljani, ki so v<br />
državnih ustanov, a pristojni organi Sloveniji bivali s študentskimi vizumi, če-<br />
pravijo, da večje škode ni bilo. Direktor prav so bili nekateri med njimi stari tudi<br />
Urada za informacijsko varnost dr. Uroš<br />
več kot 40 ali 50 let. Ob porastu vpisa<br />
Svete je pojasnil, da je prišlo do povečanega<br />
ruskih »študentov« na slovenske universki<br />
prometa na slovenski kibernetze<br />
so slovenski varnostni organi zastrigli z<br />
infrastrukturi in da ni šlo za klasični<br />
ušesi in odkrili povezave z atašejem na ru-<br />
kibernetski incident. Od začetka vojne ski ambasadi - Lemešev naj bi bil ključna<br />
v Ukrajini so tovrstni napadi na spletno oseba pri organizaciji ruske propagandne<br />
infrastrukturo držav članic EU in zveze mreže v Sloveniji, zato ga je doletel izgon.<br />
Nato kar pogosti. Povod za napad naj bila<br />
priključitev Slovenije češki pobudi za nabavo<br />
ČE BI SOČASNO IZVEDLI EVROPSKE VOLITska<br />
streliva Ukrajini, zaradi česar je ru-<br />
VE in še posvetovalne referendume, bi lah-<br />
hekerska skupina na omrežju x napovedala<br />
ko zmanjkalo papirja za glasovnice, sva-<br />
kibernetsko vojno naši državi.<br />
ri direktor državne volilne komisije Igor<br />
Zorčič. Podjetje Cetis je namreč DVK obvestilo,<br />
RUSKI DIPLOMAT, ki ga je Slovenija pred<br />
da ne more zagotoviti, da bo lahko<br />
dvema tednoma razglasila za nezaželeno<br />
zagotovilo zadostne količine papirja za ti-<br />
osebo in mu dala teden dni časa, da se skanje glasovnic, javnih obvestil in druge-<br />
pobere, je zapustil državo. Gre za Sergeja ga materiala. Vsak dodaten referendum bi<br />
Lemeševa, namestnika vojaškega atašeja<br />
namreč zahteval tiskanje 1,7 milijona gla-<br />
na ruskem veleposlaništvu v Ljubljani, sovnic in drugega materiala, problemati-<br />
Spletna stran predsednice države Nataše Pirc DireKtor DVK Igor Zorčič svari pred sočasno<br />
Musarje bila tarča hekerjev. izvedbo evropskih volitev in referendumov.<br />
Anže Logarje izgubil podpredsedniški položaj v odboru za zunanjo politiko.<br />
Površina: 354 cm 2 79<br />
na katerem so natisnjene glasovnice. Če<br />
naj bi poleg volitev, ki bodo 9. junija, izvedli<br />
še kak referendum, bi moral Cetis menda<br />
že konec prejšnjega tedna obvestiti dobavitelja<br />
o količini papirja, ki jo potrebuje.<br />
NA BRDU PRI KRANJU je potekala državna<br />
proslava ob 20. obletnici vstopa Slovenije<br />
v zvezo Nato, na kateri pa ni bilo predstavnikov<br />
koalicijske Levice. Ta se je v svoji slogi<br />
ob tej priložnosti pretvorila v opozicijsko<br />
nevladno stranko in na proslavo ne le ni<br />
poslala svojih ministrov in poslancev,<br />
temveč<br />
je ob obletnici pozivala še na protest,<br />
ki so ga v Ljubljani organizirali nasprotniki<br />
članstva Slovenije v Severnoatlantskem<br />
zavezništvu. Na protestu so<br />
zahtevali ustavitev<br />
povečanja vojaških izdatkov, ustavitev<br />
vojaške in finančne pomoči za nadaljevanje<br />
vojne v Ukrajini, embargo na izvoz<br />
orožja v Izrael in sprejetje sankcij proti<br />
»izraelskemu režimu apartheida«.<br />
POSLANCI SDS Eva Irgl, Anže Logar in<br />
Dejan Kaloh, ki niso podpisali izjave o<br />
zvestobi stranki, so ostali brez vodilnih<br />
mest v parlamentarnih odborih. Irglova<br />
tako ni več predsednica komisije za peticije,<br />
človekove pravice in enake<br />
možnosti,<br />
Logar ni več podpredsednik odbora<br />
za zunanjo politiko, Kaloh pa je ostal<br />
brez položaja podpredsednika odbora za<br />
pravosodje. Zanimivo, proti razrešitvi trojice<br />
so glasovali vsi poslanci NSI, menda<br />
v »izraz naše solidarnosti in dobrodošlice<br />
novim sosedom v poslanskih klopeh«.<br />
Trojica bo izgubo funkcij še najbolj občutila<br />
pri plači - med 500 do 1000 evrov<br />
bruto mesečno manj bi lahko prejeli.<br />
MARKO<br />
MEDVEŠEK
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 10<br />
Površina: 175 cm 2 1 / 1<br />
izjave tedna<br />
»Vojska je kakor napis Pozor, hud pes pred hišo,<br />
brez njega se lahko vsak sprehaja po tvojem<br />
dvorišču.«<br />
Štabni vodnik TOMAŽ VARGA v Jani o pomembnosti vojske.<br />
»Drugače bom povedal:<br />
če bi Janez Janša<br />
šel kandidirat za župana Ljubljane,<br />
bila največja udeležba, pa trdim, da bi<br />
jaz z veliko večino zmagal, še bolj kot<br />
takrat, ko je bil Logar.«<br />
bi<br />
ZORAN JANKOVIČ je v oddaji Marcel izzval Janeza Janšo, naj<br />
se z njim pomeri na volitvah.<br />
»Doslej je bilo v državni zbor vloženih šest interpelacij,<br />
štiri so<br />
bile namenjene izključno političarkam.<br />
Ženske smo v politiki za marsikoga moteče.<br />
Sama nosim še dodatni nahrbtnik: sem tujka, migrantka,<br />
čejurka.«<br />
Ministrica za digitalno preobrazbo EMILIJA STOJMENOVA DUH<br />
je SDS očitala, daje interpelacijo zoper njo vložila iz ideoloških<br />
vzrokov.<br />
»Pričakovano so najglasnejši tisti, ki<br />
imajo dovolj<br />
varno pozicijo na trgu delovne sile, povpraševanje<br />
po zdravnikih je veliko, vse to vpliva na njihovo<br />
in<br />
dobro izhodišče pri zahtevah po višjih plačah<br />
boljših delovnih razmerah.«<br />
DR. MIROLJUB IGNJATOVIČ v Delu o privilegiranih stavkajočih<br />
zdravnikih.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 175 cm 2 »Najbolj žalostno je, da se smučarska<br />
zveza leta <strong>2024</strong> zaveda, da nimamo za<br />
Žanom Kranjcem nikogar. »<br />
ANDREA MASSI za Metropolitan o krizi slovenskega<br />
smučanja.<br />
»Tisti trenutek, ko bi me začeli v NSI hvaliti za gospodarski<br />
program ali karkoli drugega, bi se kot<br />
socialni demokrat globoko zamislil.«<br />
MILAN BRGLEZ v Delu o političnih partnerjih, ki si jih ne želi.<br />
»Te lovorike čisto nič ne pomagajo, ko moraš zjutraj<br />
otroka prepričati, da se obleče.«<br />
PETER PREVC je v Denis Avdič Shovvu pojasnil, kako ostaja<br />
skromen.<br />
»V komuniste verjamejo danes samo še<br />
na desnici.«<br />
Filozof PETER KLEPEC v Mladini o desnici, ki komuniste<br />
uporablja za strašenje.<br />
»Robert Golob je utelešenje žrtve od samega<br />
začetka. Najprej je bil žrtev Janše, ki ga je odrezal<br />
z vodilnega mesta v energetiki, potem je bil žrtev,<br />
ki se je žrtvovala za našo svobodo, in zdaj je<br />
žrtev, ker je ujetnik najbolj pritlehnih govoric in<br />
opravljanj.«<br />
LEON MAGDALENC v Dnevniku o Robertu Golobu, žrtvi.<br />
80
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 12<br />
Površina: 110 cm 2 1 / 1<br />
porota<br />
EMILIJA<br />
MILAN<br />
VERONIKA<br />
JANEZ<br />
STOJME-<br />
BRGLEZ,<br />
BOŠKOVIČ<br />
BRATOVŽ<br />
NOVADUH,<br />
evropski<br />
-POHAR<br />
gre v pokoj,<br />
ministrica<br />
za<br />
poslanec,<br />
se<br />
bo<br />
vodila<br />
restavracijo<br />
digitalno preo-<br />
bo na kon-<br />
delegacijo<br />
JB v središču<br />
brazbo, je preživela interpelacijo,<br />
gresu SD 13. aprila potegoval za<br />
Evropske unije v Afganistanu in<br />
Ljubljane pa bo prepustil sinu<br />
saj soji kožo rešili koalicijski<br />
položaj predsednika stranke. Če<br />
Kazahstanu. Slovenska diplo-<br />
Tomažu in hčerki Nini. Pionir vr-<br />
poslanci. V SD s stisnjenimi<br />
bo izvoljen, se bo še enkrat podal<br />
matka je zadnja leta delovala v<br />
hunske kulinarike v Sloveniji si je<br />
zobmi, v Levici pa so se vzdržali,<br />
v boj za evropskega poslanca,<br />
Bruslju na stalnem predstav-<br />
ime najprej ustvaril v Domžalah,<br />
saj gre za najslabšo ministrico v<br />
toda obljublja, da z zadnjega<br />
ništvu pri EU kot predstavnica<br />
kjer je s svojim mojstrstvom<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
vladi Roberta Goloba. Najbolj seje<br />
kompromitirala z nakupom 300<br />
tisoč prenosnikov za 6,5 milijona<br />
evrov, ki so končali v skladišču<br />
v Logatcu. Njeno razrešitev so<br />
podprli v SDS, NSI in nepovezana<br />
poslanka Mojca Šetinc Pasek. [IK]<br />
Površina: 110 cm 2 mesta na listi. Če bo izvoljen tudi<br />
v Evropski parlament, pa bo tam<br />
ostal šest mesecev, kolikor je<br />
najmanj treba, da stranka obdrži<br />
poslanca, nato pa bo deloval<br />
doma. Ne izključuje možnosti, da<br />
vstopi v vlado, če bo to v interesu<br />
stranke. [IKJ<br />
81<br />
Slovenije v varnostno-političnem<br />
odboru, udobje evropske metropole<br />
pa bo zamenjala za življenje<br />
v eni najnevarnejših regij sveta.<br />
Gre sicer za veliko čast in<br />
priznanje Slovenki, ki bo poslej<br />
edina veleposlanica z Zahoda v<br />
Kabulu. [MM]<br />
navdušil Janeza Drnovška, in se<br />
nato preselil v prestolnico. Po<br />
45 letih je dovolj vsakodnevnega<br />
dela v kuhinji, pravi, zdaj se bo<br />
posvetil pisanju biografije, v<br />
kateri obljublja razkriti tudi kako<br />
svojo lumparijo. [MM]
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 16<br />
Površina: 177 cm 2 1 / 1<br />
Logarjev aksiom<br />
igor kršinar o usodi Anžeta Logarja<br />
igor.krsinar@reporter.si<br />
»Sedaj že lahko rečem, da imamo v slovenski politiki<br />
novi aksiom. Logarjev aksiom: Iz velikega raste malo,«<br />
nam je pred tedni sporočil nekdanji evropski poslanec<br />
Miha Brejc, ki se je z SDS razšel, potem ko ga<br />
je Janez Janša izobčil iz svojih vrst, ker je njegov zet<br />
Gregor Virant ustanovil svojo stranko. Državljanska<br />
lista je nato na volitvah pobrala del volivcev SDS, toda<br />
hkrati je pridobila tudi nekatere sredinske volivce.<br />
Po volitvah je Virant s svojimi poslanci preprečil<br />
odvzeta vrednost. Ker povrhu vsega ni hotel podpisati<br />
izjave zvestobe poslanski skupini, so ga skupaj z<br />
Evo Irgl preselili v zadnjo klop, kjer je že sedel Dejan<br />
Kaloh, nato pa so trojici odvzeli še položaje v parlamentarnih<br />
delovnih telesih. Na seje poslanske skupine<br />
in strankinih organov niso več vabljeni, postali<br />
so persona non grata. Edino poslancem NSI so se<br />
zasmilili, na njihovo željo niso glasovali za njihovo<br />
razrešitev s položajev v parlamentarnih odborih.<br />
pohod na oblast Zoranu Jankoviču in omogočil drugo<br />
Janševo vlado, a po enem letu, ko Janša ni verodostojno<br />
pojasnil izvora<br />
svojega premoženja KPK,<br />
Zdaj ima Logar vnovič priložnost, da stori nekaj velikega.<br />
To ni nujno stranka. Lahko skupaj z izobčeni-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Zdaj ima Logar vnovič<br />
priložnost, da stori<br />
nekaj velikega. To ni<br />
nujno stranka. Lahko<br />
skupaj z<br />
kolegoma<br />
izobčenima<br />
okrepi vrste<br />
NSI, ki na svojem čelu<br />
nima karizmatične<br />
osebe.<br />
podprl njeno strmoglavljenje z Alenko Bratušek.<br />
V podobnem položaju je zdaj Anže Logar, ki sploh<br />
še ni ustanovil svoje stranke, a za Janšo je že dovolj<br />
moteče to, da z Društvom Platforma sodelovanja organizira<br />
okrogle mize in obiskuje slovenske regije.<br />
Po predsedniških volitvah, na katerih je v prvem krogu<br />
prepričal 34 odstotkov volivcev, v drugem pa celo<br />
več kot 46 odstotkov, je napovedal, da smo »na začetku<br />
nečesa velikega«, nato je nastalo majhno društvo.<br />
Iz velikega upa slovenske desnice se je spremenil<br />
v veliki obup. Ko so v SDS ugotovili, da bi jim morebitna<br />
Logarjeva stranka pobrala med 25 do 30 odstotkov<br />
volivcev, za Janšo ni bil več dodana, ampak<br />
Površina: 177 cm 2 ma kolegoma okrepi vrste NSI, ki na svojem čelu nima<br />
karizmatične osebe. Kmalu bodo potrebovali novega<br />
vodjo, če bo Matej Tonin izvoljen za evropskega<br />
poslanca, še bolj pa, če ne bo. Skupaj z NSI lahko<br />
podprejo ustavne spremembe in spremembe volilnega<br />
zakona, s katerimi bi ukinili volilne okraje in uvedli<br />
preferenčne glasove. S tem bi omogočili, da bi bila<br />
v primorski volilni enoti lahko izvoljena tako Eva Irgl<br />
kot Jernej Vrtovec. Stranka bi končno presegla deset<br />
odstotkov, morda bi se približala dvajsetim ali posegla<br />
še višje. Desni volivci bi končno dobili izbiro, in<br />
Janša ne bi bil samoumevno njihov edini mandatarski<br />
kandidat. Čas je na strani pogumnih. Vprašanje<br />
pa je, ali ga ima Logar dovolj - časa ima vsekakor. ■<br />
82
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.860 cm 2 1 / 4<br />
Dvojna igra slovenskega Orbana<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 2 IGOR KRŠINAR<br />
igor.krsinar@rcportDr.si<br />
Pred evropskimi volitvami se krepijo skrajno desne<br />
stranke, ki jih podpira in financira ruski avtokrat<br />
Vladimir Putin. Med njimi je tudi stranka madžarskega<br />
premiera Viktorja Orbana, ki v EU sedi na dveh stolih,<br />
saj še naprej sodeluje s Putinom, hkrati pa prejema<br />
bruseljski denar. Po odhodu iz zmerne Evropske ljudske<br />
stranke se želi pridružiti Evropskim konservativcem in<br />
reformistom, med katerimi so skrajno desne stranke,<br />
koalicijo z njimi pa zahteva tudi njegov slovenski<br />
pribočnik, prvak SDS Janez Janša. Kakšne so v resnici<br />
možnosti za konec sedanje zmerne evropske koalicije in<br />
kdo so favoriti za ključne položaje v EU?<br />
1.860 cm<br />
83<br />
etošnje evropske volitve bodo prelomne.<br />
Zadnje ankete kažejo na<br />
porast podpore skrajno desnim<br />
strankam, ki so povezane v stranko<br />
Evropskih konservativcev in reformistov<br />
(ECR) ter še bolj skrajno skupino<br />
Identiteta in demokracija (TD). Zlasti<br />
slednje podpira in financira ruski predsednik<br />
Vladimir Putin, da nato glasujejo v<br />
skladu z njegovimi interesi. Po drugi strani<br />
pa naj bi kljub padcu podpore še vedno<br />
dobile večino glasov Evropska ljudska<br />
stranka (EPS), socialisti (Socialisti in demokrati)<br />
in<br />
liberalci (Prenovimo Evropo),<br />
medtem ko njihovim zaveznikom, zelenim<br />
in evropski levici, kaže zelo slabo. V<br />
zadnjih mesecih se pojavljajo ugibanja,<br />
ali bo Evropska ljudska stranka sklenila<br />
koalicijo z desno konservativno skupino,<br />
za kar se<br />
zavzema tudi njena največja slovenska<br />
članica SDS.
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.860 cm 2 2 / 4<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Janševi skrajno desni zavezniki<br />
»Če bo Evropska ljudska stranka po evropskih<br />
volitvah oblikovala podobno koalicijo<br />
kot v zadnjih obdobjih z levico, socialisti<br />
in zelenimi ter na evropski ravni ponavljala<br />
nemško veliko koalicijo, ki je naredila veliko<br />
škodo, potem bomo razmislili o nadaljnjem<br />
sodelovanju. Toda verjamem, da se<br />
večina ELS zavzema za oblikovanje resnične<br />
desnosredinske koalicije z ECR, konservativci<br />
in drugimi strankami, ki so pripravljeni<br />
reševati probleme Evrope,« je izjavil<br />
prvak SDS Janez Janša oktobra lani v intervjuju<br />
za bruseljski portal Voice ofEurope.<br />
V intervjuju je še potrdil, da bi bil pripravljen<br />
sodelovati tudi s strankami skupine<br />
Identiteta in demokracija (to je še bolj skrajna<br />
desna skupina), vendar pa le s tistimi,<br />
ki v vojni v Ukrajini niso na strani Rusije.<br />
Toda njegov prijatelj in pokrovitelj, madžarski<br />
premier Viktor Orban igra dvojno<br />
igro, saj je vseskozi v dobrih odnosih z ruskim<br />
predsednikom Vladimirjem Putinom.<br />
»Na Madžarskem je položaj drugačen, saj<br />
imajo odprta vprašanja glede svoje manjšine<br />
v Ukrajini,« se je sprenevedal Janša.<br />
Orbanova stranka Fidesz je bila tako kot<br />
SDS članica ELS, vendar je iz nje izstopila,<br />
saj bi bila sicer izključena. Zdaj se Orban<br />
zavzema za vstop v skupino ECR, v kateri<br />
je donedavna poljska vladajoča stranka<br />
Zakon in pravica (PIS), s katero se je<br />
Orban razšel prav v primeru ruske agresije<br />
na<br />
Ukrajino. Kljub temu Poljaki podpirajo<br />
njegov vstop v ECR. Ostro pa mu nasprotujejo<br />
švedski demokrati ter<br />
nizozemski in<br />
flamski člani. Švedi celo grozijo, da bodo<br />
v primeru njegovega vstopa sami zapustili<br />
skupino. Ključno vlogo<br />
bo verjetno odigrala<br />
italijanska premierka Giorgia Meloni,<br />
ki je ostra nasprotnica Putina in je velika<br />
podpornica predsednice Evropske komisi-<br />
Površina: 1.860 cm 2 je Uršule von der Leyen in ZDA. Ne le da ji je<br />
uspelo iz nekdanje postfašistične stranke<br />
narediti konstruktivno proevropsko stranko,<br />
ampak podpira tudi odpravo veta pri<br />
glasovanju v Svetu EU, čemur pa odločno<br />
nasprotuje Orban. Stranka Melonijeve utegne<br />
presenetiti tudi na evropskih volitvah,<br />
saj v Italiji še vedno uživa visoko podporo.<br />
V skupini konservativcev so tudi španski<br />
neofašisti Vox, katerih priljubljenost<br />
pa upada. Prav tako je članica te skupine<br />
zmerna češka vladajoča Državljanska demokratska<br />
stranka premierja Petra Fiale,<br />
ki pa po svoji usmeritvi spada bolj med liberalce<br />
kot konservativce. Nasprotno pa<br />
velja za prejšnjo češko vladajočo stranko<br />
Ano Andreja Babiša, ki bolj kot med liberalce<br />
spada med konservativce.<br />
Zato so lahko sedanje ankete varljive.<br />
Pričakovati je, da bodo nekatere stranke<br />
zamenjale politično skupino, in tako se bo<br />
84
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.860 cm 2 3 / 4<br />
BOktobra<br />
z Le prvo damo<br />
francoske dolga leta<br />
financirale Putinove banke. Zdaj njeno stranko<br />
uradno vodi mladi Jordan Bardella. — "<br />
na koncu lahko ECR še okrepila na škodo<br />
skih volitvah, odgovarja poslanka SDS/<br />
pričakujemo izgovore, da ELS ni več kr-<br />
ELS in liberalcev. Socialisti so iz svojih vrst<br />
ELS Romana Tomc: »Seveda je tudi ta koa-<br />
ščanska, da podpira migrante, da se bo-<br />
izključili slovaško stranko<br />
Smer premier-<br />
licija, ki jo omenjate, vsebolj verjetna. Tudi<br />
do oni borili za pravo Evropo in prave vre-<br />
ja Roberta Fica, ki je poleg Orbana največji<br />
Putinov podpornik v EU. Tudi ta lahko<br />
preseneti na evropskih volitvah, nato pa<br />
sama zagovarjam<br />
tesnejše sodelovanje ELS<br />
z ECR.« Kot je znano, SDS in SLS na nedavnem<br />
kongresu ELS v Bukarešti nista pod-<br />
dnote. Ob tem je pomenljivo, da je Nemška<br />
škofovska konferenca pred evropskimi volitvami<br />
državljane pozvala, naj ne volijo<br />
se pridruži eni od skrajno desnih skupin.<br />
prli sedanje predsednice Evropske komisi-<br />
skrajno desne AFD, medtem ko slovenski<br />
Od vsega tega bo potem odvisno novo raz-<br />
je Uršule von der Leyen za<br />
vodilno kandi-<br />
škofje podpirajo SDS.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
merje sil v Evropskem parlamentu. Poleg<br />
SDS koalicijo ELS in ECR zagovarjajo tudi<br />
češki in slovaški krščanski demokrati ter<br />
francoski republikanci, ki so Orbana podprli<br />
v ELS, ko so ga iz nje izključevali. Toda<br />
sodeč po anketah, ni pričakovati, da se bodo<br />
na evropskih volitvah okrepili. Glavno<br />
besedo v ELS naj bi še naprej imeli nemški<br />
krščanski demokrati CDU, ki so ob podpori<br />
skandinavskih sestrskih strank veliki<br />
nasprotniki sodelovanja s skrajno desnico,<br />
tudi z ECR. Še toliko bolj pa z identitarci,<br />
med katerimi so Alternativa za Nemčijo<br />
(AFD), Nacionalni zbor (Marine Le Pen),<br />
Liga (Matteo Salvini), avstrijski svobodnjaki,<br />
nizozemska Stranka za<br />
svobodo (Geert<br />
VVilders) in druge skrajno desne stranke.<br />
Znano je, da so vse te stranke (vsaj pred<br />
vojno v Ukrajini) financirale ruske banke,<br />
zanje agitirajo ruske tajne službe, širijo neresnice<br />
in se vpletajo v volitve, tudis hekerskimi<br />
vdori. Voditelji teh strank so pogosto<br />
v Putinovi družbi, poslanci pa v Evropskem<br />
parlamentu glasujejo v skladu z interesi<br />
Kremlja. Podobno velja za Orbana,<br />
ki se je oktobra lani s Putinom srečal med<br />
obiskom v Pekingu, kamor ga je povabil kitajski<br />
predsednik Xi Jinping.<br />
Bo SDS zapustila Evropsko ljudsko<br />
stranko?<br />
»O tem je še prezgodaj govoriti. Počakajmo,<br />
kaj bo prinesel volilni rezultat,« na naše<br />
vprašanje, kakšna bo koalicija po evrop-<br />
Površina: 1.860 cm 2 85<br />
datko, ki je prejela kar 400 glasov, 89 pa<br />
jih je bilo proti. Iz Slovenije jo je v imenu<br />
NSI podprla le evropska poslanka Ljudmila<br />
Novak. »Zanimivo, von der Leynova uživa<br />
tudi podporo liberalcev in socialistov ter<br />
voditeljev članic EU, ni pa dovolj dobra za<br />
SDS in SLS,« to komentira Novakova, ki na<br />
letošnjih evropskih volitvah nastopa zadnja<br />
na listi NSI. Po njenih besedah je von<br />
der Leynova po odhodu nemške kanclerke<br />
Angele Merkel postala<br />
najmočnejša evropska<br />
političarka, saj sta sedanji nemški kancler<br />
Olaf Scholz in odhajajoči francoski<br />
predsednik Emmanuel Macron precej šibkejša.<br />
Tomčevapa na vprašanje, koga podpira<br />
za predsednico oziroma predsednika<br />
Evropske<br />
komisije, odgovarja: »Nikogar od<br />
doslej znanih kandidatov.«<br />
Če se malo pošalimo, bo morda moral za<br />
to funkcijo kandidirati Orban, za čigar interese<br />
se je Tomčeva skupaj s kolegom Milanom<br />
Zverom v iztekajočem se mandatu<br />
v poslanskih klopeh najbolj borila. Na že<br />
omenjenem kongresu se ELS ni odločila za<br />
zavezništvo zECR, ki jo občudujeta Janša in<br />
Orban. Zato bi bilo pričakovati, da bo SDS<br />
izstopila iz ELS. Po naših virih je to predvsem<br />
odvisno od tega, koliko močna bo ta<br />
skupina postala po evropskih<br />
volitvah. Za<br />
to že pripravljajo teren. Nalisti SDS je denimo<br />
Branko Grims, ki svoj uspeh gradi s protimigrantsko<br />
retoriko, večkrat je tudi že izjavil,<br />
da bi moralaSDS slediti Orbanu in zapustiti<br />
ELS. Če se bo to zgodilo, lahko pri-<br />
Zasuk v desno<br />
Drugače od Tomčeve je Novakova prepričana,<br />
da bodo ljudska stranka, socialisti in<br />
liberalci prejeli dovolj glasov za absolutno<br />
večino ter da koalicije s konservativci<br />
ne bo. Potrdila pa je, da so veliki pritiski<br />
za povezavo ELS z ECR, za to se, kot rečeno,<br />
najbolj zavzemajo<br />
francoski republikanci,<br />
Naprej Italija (slednji so v koaliciji<br />
z Melonijevo), v Sloveniji pa SDS in SLS,<br />
vendar po njenem prepričanju te stranke<br />
ne bodo imele vidnejše vloge v Evropskem<br />
parlamentu. Vsekakor pa v takšni koaliciji<br />
ne bi bilo socialistov, ki odločno zavračajo<br />
sodelovanje z ECR, tudi z Melonijevo.<br />
Tej nasprotujeta tudi oba njihova slovenska<br />
evropska poslanca Matjaž Nemec<br />
in Milan Brglez. Slednji se celo zavzema za<br />
združitev socialistov in zelenih, s čimer bi<br />
lahko postali največja parlamentarna<br />
skupina,<br />
ki bi ji pripadel sedež predsednika<br />
Evropske komisije. »Zaslužimo si predsednika<br />
Evropske komisije, ki ne bo paktiral<br />
s skrajno desnico,« je Brglez kritičen<br />
do von der Leynove, ki se zelo dobro razume<br />
z Melonijevo. Ob tem je še opozoril, da<br />
sta njeno izvolitev pred petimi leti podprla<br />
tudi Viktor Orban in<br />
Jaroslavv Kaczyinski,<br />
predsednik nekdanje poljske vladajoče<br />
stranke PIS. Brglez še pravi, da je z ECR<br />
možno sodelovanje pri posameznih resolucijah,<br />
ki zadevajo mednarodno politiko,<br />
kar pa ne velja za identitarce (ID).
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 1.860 cm 2 4 / 4<br />
Površina: 1.860 cm 2 86<br />
Klemen Grošelj, ki je v Evropskem parlamentu<br />
član liberalne skupine Renew<br />
(Prenovimo<br />
Evropo), pa je prepričan, da bo naslednja<br />
koalicija bolj desna kot leva ter da<br />
bo zraven tudi ECR, vsaj kot tihi partner.<br />
Sploh, ker z nekaterimi člani te skupine,<br />
npr. z Melonijevo in češko ODS, že zdaj dobro<br />
sodelujejo. Grošelj tudi opozarja, da se<br />
lahko v ECR po volitvah okrepijo z novimi<br />
člani, česar pa trenutne ankete še ne<br />
zaznavajo.<br />
Kot še pravi, se bo zasuk v desno poznal<br />
tudi v politiki: »Več bo razumevanja<br />
za kmete, čeprav so podnebne spremembe<br />
nujne, okrepila se bo obrambna dimenzija,<br />
saj je von der Leynova napovedala komisarja<br />
za obrambo. Sam sem do tega skeptičen,<br />
to bo kvečjemu komisar za obrambno<br />
industrijo.« Ob tem še dodaja, da bo morala<br />
EU okrepiti svojo konkurenčnost, saj<br />
evropska industrija zaostaja za Kitajsko,<br />
iz tega razloga bo morala zagotoviti tudi<br />
ogromne investicije v<br />
infrastrukturo.<br />
Prav tako bo morala zagotoviti tudi tržno<br />
sprejemljive cene energije tervlaganja v<br />
raziskave in inovacije, kjer je zaspala zlasti<br />
avtomobilska industrija. Za dostop do surovin<br />
pa bo morala EU sodelovati z avtoritarnimi<br />
režimi, ki jih imajo, kot že zdaj sodeluje<br />
z Azerbajdžanom. Posebno nevarnost<br />
bo krepitev desnice pomenila za človekove<br />
pravice in svoboščine, sploh če v<br />
ZDA zmaga Donald Trump, bo Evropa edini<br />
otok demokracije. Več<br />
bo tradicionalizma,<br />
krepil se bo tudi strah pred migracijami,<br />
zlasti pred volitvami, še meni Grošelj.<br />
Nemška škofovska<br />
konferenca je pred<br />
evropskimi volitvami<br />
državljane pozvala,<br />
naj ne volijo skrajno<br />
desne AFD, medtem<br />
ko slovenski škofje<br />
podpirajo SDS.<br />
Na položaju potencialnega komisarja za<br />
obrambo vidijo poljskega zunanjega ministra<br />
Radoslavva Sikorskega, prav tako naj<br />
bi pomembno funkcijo, morda kot podpredsednik<br />
komisije, zasedel glavni kandidat<br />
socialistov, Luksemburžan Nicolas<br />
Schmidt. Na čelo ECB pa bi se spet lahko<br />
vrnil Italijan Mario Draghi. Vse je odvisno<br />
od razpleta volitev, nato pa<br />
dogovorov med<br />
strankami, pri čemer bodo pri delitvi upoštevali<br />
tudi interese velikih članic in zastopanost<br />
vseh evropskih regij.<br />
Uganka je tudi slovenski komisar, saj ima<br />
škarje in platno premier Robert Golob. Po<br />
naših informacijah skoraj zagotovo ne bo<br />
podaljšal mandata sedanjemu komisarju<br />
Janezu Lenarčiču, ampak bo imenoval nekoga<br />
od svojih najožjih zaupnikov. Govori<br />
se o ministru za energijo Bojanu Kumru, finančnem<br />
ministru Klemenu Boštjančiču,<br />
državnemu sekretarju v kabinetu predsednika<br />
vlade Vojku Volku, dobro obveščeni<br />
pa pravijo, da bo to ženska. Pa ne Tanja Fajon,<br />
ki se lahko v primeru Brglezove izvolitve<br />
na čelo SD poslovi s položaja zunanje<br />
ministrice. Prav tako tudi ne nekdanja komisarka<br />
Violeta Bulc, ld naj bi bila odgovorna<br />
za to, da se je Slovenija osramotila z izgubljeno<br />
tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja<br />
arbitraže. Našim vodilnim politikom<br />
je namreč zamolčala, da je takratni predsednik<br />
komisije Jean-Claude Juncker v predal<br />
pospravil mnenje pravne službe komisije,<br />
da Hrvaška krši mednarodno pravo,<br />
ker ne spoštuje arbitraže. Bolj kot lastni domovini<br />
je bila zvesta kontroverznemu Luksemburžanu.<br />
Premier Golob pa je že sam izjavil,<br />
da se ne bo potegoval za evropskega<br />
komisarja, čeprav je slišati, da bi imel velike<br />
možnosti za energetski resor, saj je v času<br />
energetske krize s svojimi izkušnjami zelo<br />
navdušil evropske politike. ■<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kandidati za<br />
najvišje funkcije<br />
Od oblikovanja prihodnje koalicije bo odvisna<br />
tudi zasedba ključnih položajev v EU:<br />
predsednika<br />
Evropske komisije, predsednika<br />
Evropskega parlamenta, predsednika<br />
Sveta EU, visokega predstavnika EU za zunanjo<br />
in varnostno politiko ter predsednika<br />
Evropske<br />
centralne banke. Sedanja koalicija<br />
ljudske stranke, socialistov in liberalcev<br />
se je neuradno že dogovorila, da bo predsednica<br />
Evropske komisije ostala Uršula von<br />
der Leyen, seveda če bo ELS spet dobila naj<br />
-<br />
več poslanskih sedežev. Prav tako je dogovorjeno,<br />
da naj bi Roberta Metsola ostala<br />
na položaju predsednice Evropskega parlamenta,<br />
verjetno za dve leti in pol, nato pa<br />
bi ta položaj prevzeli socialisti, če bodo drugouvrščena<br />
stranka. Vse preostale funkcije<br />
so odprte, pričakovati je, da bosta predsednik<br />
EU in visoki predstavnik EU socialist<br />
oziroma liberalec. Trenutno je na čelu Sveta<br />
EU belgijski liberalec Charles Michele, visoki<br />
predstavnik pa španski socialist Josep<br />
Borell.<br />
Za<br />
prihodnjega predsednika Evropskega<br />
sveta se omenja portugalski socialist Antonio<br />
Costa, ki je nedavno odstopil s premierskega<br />
položaja zaradi korupcijske afere v<br />
vladi, visoka predstavnica pa bi lahko bila<br />
liberalka, estonska<br />
premierka Kaja Kallas.<br />
Janez Janša je ruskega predsednika obiskal leta 2006, ko je prvič vodil vlado, nato pa še 2012, ko jo je<br />
vodil drugič. Takrat je potisnil Slovenijo v odvisnost od ruskega plina. I J<br />
Slovenijo je prejšnji teden obiskala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki se je ob<br />
tem srečala tudi s premierjem Robertom Golobom.
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.981 cm 2 1 / 7<br />
Površina: 2.981 cm 2 87<br />
xi IHK8§k< )<br />
-<br />
|Kk |<br />
/ ■rj?*<br />
Bps<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
m%SmM<br />
*Ws!SSS<br />
MsSiM&gg%z%<br />
XB
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.981 cm 2 2 / 7<br />
Površina: 2.981 cm 2 88<br />
MATEJ TONIN<br />
predsednik Nove Slovenije<br />
ČE DESNICA<br />
NE BO INOVATIVNA,<br />
BOMO GLEDALI<br />
ŠE PETO EPIZODO<br />
NOVIH OBRAZOV<br />
IVAN PUC<br />
iva n , p uc@reporter.si<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
\<br />
セ<br />
-gr&ifa,<br />
S predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom smo se<br />
pogovarjali dan po tem, ko je kot nosilec predstavil listo<br />
kandidatov za evropske volitve. Tako kot je Ljudmila Novak<br />
prevzela odgovornost za<br />
predsedniške volitve, jo, pravi<br />
Tonin, prevzema tudi on za evropske. »Če ne bi kandidiral,<br />
bi nastal vtis, da se kot predsednik izogibam preverjanju<br />
zaupanja volivcev.« Volivcem želi odpreti<br />
oči, daje<br />
treba tudi na desnem polu razširiti nabor potencialnih<br />
kandidatov za predsednika vlade. »Zmaga<br />
desne<br />
sredine ne sme biti odvisna samo od enega človeka«<br />
!<br />
»:»aňĮՅĮĮŏ-<br />
; . .
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.981 cm 2 3 / 7<br />
Zakaj so za vas oziroma Novo Slovenijo volitve<br />
v Evropski parlament tako pomembne?<br />
Ker se je Evropa znašla na prelomnici, podobni<br />
tisti po padcu berlinskega zidu.<br />
Začelo se je, naj se omejim na zadnja leta,<br />
s kovidno krizo, nadaljuje se z vojno v<br />
Evropi, tu je veliko merjenje moči med ZDA<br />
in Kitajsko ter Evropo nekje vmes. Medtem<br />
je Evropa zaradi politične korektnosti<br />
izgubila<br />
del identitete. Res velike stvari se bodo<br />
v prihodnjih letih še dogajale na stari<br />
celini, zato volitev v Evropski parlament<br />
ne gre (več) jemati z levo roko. Kandidatom<br />
za Evropski parlament morajo biti blizu teme<br />
in izzivi, ki so pred Evropo. NSI je proevropska<br />
stranka, ki EU želi ohraniti, vendar<br />
odločno popraviti napake, kjer je niji<br />
spodletelo.<br />
Evropske volitve so za vas tako pomembne,<br />
da ste se postavili za nosilca liste?<br />
Listo je izvolil izvršilni odbor NSI. Zadnjo<br />
besedo imajo vedno volivci s preferenčnimi<br />
glasovi.<br />
Prvi so lahko zadnji in zadnji so lahko prvi?<br />
Lista predvsem odraža odgovornost, ki jo ima vsak<br />
posameznik na njej. Moji kolegi in kolegice v stranki<br />
so pričakovali, da v<br />
najtežjem trenutkih za stranko v<br />
lanskem letu prevzamem odgovornost.<br />
Kdo je kje na listi, je rezultat več pogovorov<br />
in mnenjskih meritev. Vsi<br />
kandidati in kan-<br />
Dajal je prednost sodelovanju s SLS, kajne?<br />
Rad bi bil zraven, ko se bo o njih odlo-<br />
didatke se strinjajo s končno razvrstitvijo.<br />
Želel je skupno listo z SLS. Želje so eno, po-<br />
čalo. Na področju varnosti se nam obeta<br />
litična realnost pa drugo. Tudi sam sem že-<br />
obrambni evropski<br />
komisar, nove evropske<br />
Vrstni red vaše<br />
liste torej odraža tudi hierarhijo<br />
v<br />
stranki? Na primer predsednik<br />
stranke ne more kandidirati z drugega položaja.<br />
lel oblikovati<br />
široko volilno koalicijo za<br />
evropske volitve treh različnih entitet,<br />
se<br />
pa<br />
zamisel žal ni uresničila. Sem pa zadovoljen,<br />
da nam je v NSI kljub vsemu uspelo<br />
institucije, morda bomo dobili evropsko<br />
poveljstvo sil za hitro posredovanje. Tako<br />
bo EU lahko politične odločitve tudi zavarovala<br />
in uresničila.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 2.981 cm 2 89<br />
Lista predvsem odraža odgovornost, ki jo<br />
ima vsak posameznik na njej. Moji kolegi<br />
in kolegice v stranki so pričakovali, da v<br />
najtežjem trenutkih za stranko v lanskem<br />
letu prevzamem odgovornost ...<br />
Oprostite, kaj tako hudega se vam je dogajalo?<br />
Stranka se je lani znašla pod številnimi pritiski.<br />
Ko smo glasno začeli govoriti o prenovi<br />
slovenske desnice in ko smo se ostro lotili<br />
Golobove vlade, se je z obeh strani usulo<br />
po nas. Fabricirale so se afere, od katerih,<br />
kot ste gotovo opazili, kasneje ni bilo nič.<br />
Z afero DARS, denimo, so skušali povsem<br />
po krivem namočiti NSI. V tako zahtevnih<br />
okoliščinah, tudi velikega medijskega pritiska<br />
na stranko, je logično pričakovanje njenega<br />
članstva,<br />
da predsednik prevzame odgovornost.<br />
Ne morem se skriti za nikogar,<br />
delo<br />
moram opraviti sam.<br />
Ustanovitelj krščanskih demokratov Lojze<br />
Peterle se je vašemu vabilu odrekel?<br />
Tako se je odločil. Želel sem, da bi na<br />
evropski listi sodelovali vsi, ki so v NSI delali<br />
pri evropskih temah. Vsi, ki imajo znanje<br />
in energijo, da se soočijo z evropskimi<br />
izzivi. Razen Lojzeta so se mojemu vabilu<br />
vsi odzvali.<br />
oblikovati močno in energično listo. Glede<br />
na izzive, ki so pred Evropo - izpostavil bi<br />
predvsem varnostne, gospodarske in<br />
demografske<br />
- smo na listo uvrstili ljudi, ki<br />
imajo znanje, da ponudijo prave odgovore.<br />
V tvegano igro ste se kot predsednik stranke<br />
spustili, ugotavljajo komentatorji. Jeseni<br />
se bo o tem, kako ste se držali na volitvah,<br />
lahko izrekel volilni kongres. Kakšen<br />
pomislek v stranki je zato že moral biti?<br />
Razprava je bila široka, včasih tudi kritična,<br />
kar je prav. A kot rečeno, v danih okoliščinah<br />
je bila znotraj stranke večinska ocena,<br />
da mora predsednik stranke<br />
odgovornost in voditi evropsko<br />
Nekdanja predsednica<br />
prevzeti<br />
listo.<br />
stranke Ljudmila<br />
Novak je leta 2018 kandidirala na predsedniških<br />
volitvah, kar jo je nazadnje stalo<br />
voditeljski položaj. Kandidirala je, potem<br />
ko<br />
drugi niso hoteli.<br />
Pa vendarle - na lastno željo. Tako kot je<br />
ona prevzela odgovornost za predsedniške<br />
volitve, jo prevzemam jaz za evropske.<br />
Postavite se v mojo kožo: če ne bi kandidiral,<br />
bi nastal vtis, da se kot predsednik izogibam<br />
preverjanju zaupanja volivcev.<br />
Tukaj<br />
sem, da preverim, ali sam in moja ekipa še<br />
uživa podporo. Drugi razlog za<br />
mojo kandidaturo<br />
so izzivi, pred katerimi je Evropa.<br />
Svojo odločitev ste sprejeli najbrž po premisleku<br />
in temeljitem pogovoru z družino?<br />
Kot evropski poslanec boste še več zdoma.<br />
Daleč najbolj intenzivna politična izkušnja<br />
je biti minister. Takrat te res podnevi<br />
skorajda ni doma. Glede na<br />
umike evropskih<br />
poslancev se ne bojim, da me bo družina<br />
imela v svoji sredini kaj dosti manj kot<br />
v tem mandatu. V družini smo se o tem seveda<br />
pogovorili; ko je žena rekla »ja«, sem<br />
soglasje podal<br />
tudi jaz.<br />
Ste se za povrh nekoliko zasitili notranje<br />
politike? Večkrat sem vas že slišal izraziti<br />
nejevoljo s statusom opozicijskega poslanca.<br />
Je tudi to razlog za evropsko kandidaturo?<br />
Statične vloge mi ne ustrezajo. Enkratna je<br />
bila ministrska izkušnja, z velikim zadoščenjem<br />
lahko spremljaš, kako se udejanjajo<br />
tvoje in skupne zamisli. In prav to je jedro<br />
politike. V opoziciji gledamo vladajočim<br />
pod prste, opozarjamo, koga interpeliramo,<br />
kaj več pa že težko. Zagotovo, veselim<br />
se dela v Evropskem parlamentu, nenazadnje<br />
tudi zato, tako kažejo napovedi,<br />
ker bo naša politična družina tudi v novem<br />
sklicu največja; verjamem, da bomo lahko<br />
ključno vplivali na smer, po kateri bo šla<br />
EU v novem mandatu. Vsaj na področju ze-
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.981 cm 2 4 / 7<br />
lenega prehoda in migracij je zašla, tu bo<br />
potrebno kurz<br />
korigirati.<br />
»Populisti, ki so velikokrat tudi nacionalni<br />
egoisti, ne smejo prevladati v prihodnji<br />
sestavi Evropskega parlamenta. To bi lahko<br />
pripeljalo do razpada EU in velike krize<br />
v Evropi,« je na zadnjem kongresu vaše<br />
stranke v začetku leta dejala Ljudmila Novak.<br />
Kako vi razlagate obrat k desnemu, pa<br />
tudi levemu populizmu?<br />
Populiste najlažje prepoznamo po hitrih rešitvah.<br />
Na videz hitre rešitve v praksi največkrat<br />
ne funkcionirajo. EU je zaradi politične<br />
korektnosti največjih<br />
političnih skupin<br />
dajala povsem napačna sporočila.<br />
Zeleni prehod je bila fraza, o kateri ni smelo<br />
biti nikakršnih pomislekov, sicer si takoj<br />
veljal za nazadnjaka. Ko pogledaš podrobnosti,<br />
ugotoviš, da države EU prispevajo sedem<br />
odstotkov k izpustom ogljikovega dioksida.<br />
Tudi če emisije spravimo na nič in<br />
do konca zavijemo vrat evropski industriji,<br />
Uršuli von<br />
den Leyenje<br />
in lepo napreduješ v ciljne države. Zaradi<br />
s tem ne rešimo našega ljubega planeta. Na<br />
drugi strani Kitajska in Indija vsak mesec<br />
zgradita dvoje<br />
takšnih termoelektrarn, kot<br />
jo imamo v Šoštanju. V Afriki podobno, tudi<br />
v Južni Ameriki.<br />
spodletelo na področju<br />
migracij in<br />
zelenega<br />
prehoda; preveč se<br />
je nagnila na stran<br />
takšne zlorabe azilnih postopkov je treba<br />
v tem času gibanje omejiti. In še: ko v eni<br />
varni državi zaprosiš za azil, te to onemogoči,<br />
da bi zaprosil še v drugih.<br />
Del aktivističnega pristopa je tudi prepoved<br />
prodaje avtomobilov z notranjim iz-<br />
socialistov.<br />
gorevanjem. Ko so se zaostrovali še pogoji<br />
kmetovanja, je moralo na neki toč-<br />
len vstop. Kdor to poskuša, se znajde v po-<br />
3I0GRAFIJA<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ki počiti. Navadni ljudje so spoznali, da tako<br />
zastavljen zeleni prehod pod podpredsednikom<br />
Evropske komisije Fransom<br />
Timmermansom pravzaprav pomeni skok<br />
zeleni prepad. Tako dragega in hitrega zelenega<br />
prehoda si evropski državljani ne morejo<br />
privoščiti. Vse to pa je enkratni humus<br />
za vse populiste. Vesel sem, da se v naši<br />
politični družini Evropski ljudski stranki<br />
obrača kurz k bolj razumnemu zelenemu<br />
prehodu, ko je v ospredju predvsem tehnološki<br />
razvoj in ne toliko prepovedi.<br />
Mislite na prepoved kurjenja z drvmi?<br />
Tako je. Neprimerno bolj od prepovedi je<br />
smiselno, da država subvencionira zamenjavo<br />
starih peči z novimi, čistejšimi, z boljšim<br />
izkoristkom izgorevanja. Razumen zeleni<br />
prehod omogoči<br />
čistejše okolje.<br />
ljudem preživetje in<br />
Dovolite, da se zadržim še pri ilegalnih<br />
migracijah. Še zlasti v državah, kjer je bila<br />
na oblasti levica, ni manjkalo politične<br />
korektnosti, a poglejte, kaj se dogaja na<br />
Švedskem, v Parizu ali Berlinu. Po mestih<br />
razgrajajo migrantske tolpe, v Stockholmu<br />
je morala posredovati vojska, da je zagotovila<br />
minimalni standard varnosti. Stavilo se<br />
je na politiko odprtih vrat, ljudje v Afriki in<br />
na Bližnjem vzhodu pa so to razumeli kot<br />
povabilo, da je z malo ali nič dela mogoče v<br />
Evropi fino živeti. Povsem napačno sporočilo.<br />
V Avstraliji je tistim, ki bi radi živeli pri<br />
njih, jasno povedano, da ni mogoč ilega-<br />
v<br />
sebnih sprejemnih centrih izven Avstralije,<br />
kjer ga hitro repatriirajo. Ekscesi in bremena,<br />
ki nam jih nalagajo tisti, ki niso prišli<br />
k nam pomagat razvijati državo in družbo,<br />
so zbudili veliko slabe volje in jeze. Še<br />
en prikladen humus za populiste in politične<br />
skrajneže, ki jim sicer ni dosti mar za<br />
Evropo.<br />
Kot evropski poslanec si bom prizadeval,<br />
da se popravi tudi ta smer evropske<br />
politike. V manifestu, ki smo ga sprejeli v<br />
Evropski ljudski stranki, so predvideni trije<br />
koraki. Frontex bi okrepili z 10.000 na<br />
30.000 uradnikov, v tretjih varnih državah<br />
bi vzpostavili posebne centre, kjer bi se na<br />
civiliziran način preverjala primernost za<br />
dodelitev statusa azila ...<br />
Mislite na tak sprejemni center, kot bo odprt<br />
v Albaniji?<br />
Omenja se tudi Egipt. Več držav v naši soseščini.<br />
V njih bi se ugotavljalo, ali je neki<br />
posameznik primeren za dodelitev azila.<br />
Če ustreza, se usedeš na letalo in legalno<br />
prideš v Evropo. Tretje, kar glede ilegalnih<br />
migracij predvideva manifest ljudske<br />
stranke, je nujna sprememba azilnega postopka.<br />
Navadni državljani meje prestopajo<br />
tako, da pokažemo potni list oziroma osebno<br />
izkaznico, migranti pa jo prečkajo s čudežno<br />
besedo - zaprosijo za azil. Začno teči<br />
postopki, medtem te ne morejo pridržati,<br />
kar pomeni, da se brez osebnih dokumentov<br />
javljaš policijam posameznih<br />
držav<br />
Površina: 2.981 cm 2 90<br />
Matej Tonin se je rodil leta 1983 in prihaja iz<br />
Zgornjega Tuhinja, Osnovno šolo in gimnazijo je<br />
obiskoval v Kamniku, Leta 2010 je na ljubljanski<br />
fakulteti za družbene vede magistriral na temo<br />
osamosvajanja in gospodarskih učinkov osamosvojitve.<br />
Leta 2001 seje vključil v občinski odbor<br />
NSI Kamnik in bil nekaj časa tudi podpredsednik<br />
podmladka. Leta 2007 je začel sodelovati<br />
s poslansko skupino kot svetovalec za odnose<br />
zjavnostmi. Na prvih predčasnih volitvah [2011]<br />
je bil izvoljen za poslanca in nato tudi na naslednjih<br />
volitvah [2014], v obeh mandatih pa je bil<br />
tudi vodja poslanske skupine. Ko seje Ljudmila<br />
Novak po predsedniških volitvah poslovila s<br />
funkcije predsednice NSI, je prevzel začasno vodenje<br />
stranke, nato pa bil aprila 2018 na kongresu<br />
v Grosupljem izvoljen za predsednika NSI.<br />
Istega leta je bil vnovič izvoljen za poslanca, na<br />
konstitutivni seji državnega zbora pa je bil izvoljen<br />
tudi za njegove predsednika.<br />
Po oblikovanju manjšinske vlade je funkcijo<br />
zapustil in kot poslanec prevzel vodenje komisije<br />
za nadzor obveščevalno-varnostnih služb. Po<br />
odstopu predsednika vlade Marjana Šarca je bil<br />
imenovan za obrambnega ministra v tretji vladi<br />
Janeza Janše in opravljal tudi naloge podpredsednika<br />
vlade. Na volitvah leta 2022 je bil izvoljen<br />
za poslanca, jeseni istega leta pa so mu delegati<br />
na kongresu NSI znova zaupali njeno vodenje.<br />
Z ženo Marjeto imata dve hčeri in sina. Vizijo<br />
razvoja slovenske države je strnil v knjigi Upanje<br />
za Slovenijo, ki hkrati pomeni tudi agendo njegovega<br />
političnega delovanja.
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.981 cm 2 5 / 7<br />
Površina: 2.981 cm 2 91<br />
Zakaj azil že zdaj ni tako urejen, kot predvideva<br />
Evropska ljudska stranka? Zaradi človekovih<br />
pravic?<br />
Ne zaradi človekovih pravic, ampak<br />
zaradi<br />
sedanjih azilnih postopkov, ki so posledica<br />
koalicije s socialisti in liberalci.<br />
So ta koalicija in sprejeti kompromisi razlog<br />
za vaš dvom o vnovični kandidaturi Uršule<br />
von den Leyen za predsednico Evropske<br />
komisije?<br />
Drži. Kar temeljito smo se o tem pogovorili.<br />
Uršuli von den Leyen je spodletelo na<br />
področju migracij in zelenega prehoda;<br />
preveč se je nagnila na stran socialistov.<br />
Priznati ji je seveda treba tudi uspehe. Naj<br />
omenim ukrepe, t. i. helikopterski denar, s<br />
katerimi je po gospodarskem upadu zaradi<br />
Kaj pa, če se bo<br />
kdaj pri naših<br />
sosedih znašel<br />
neki avtoritarni<br />
voditelj, nadgradnja<br />
kakšnega sedanjega<br />
predsednika vlade,<br />
ki<br />
bo zapretil, da si<br />
želi dele nekdanje<br />
velike države nazaj?<br />
Kaj bomo rekli? Da<br />
jim damo Prekmurje,<br />
samo da bo mir?<br />
morala Evropa še tesneje povezati, seveda<br />
pa nikoli ne bo talilni lonec, ohranili bomo<br />
našo kulturno različnost. V tem je bogastvo<br />
Evrope, naša prednost. Se pa moramo v prihodnosti<br />
osredotočiti na bistveno, ne pa na<br />
trivialne zadeve. Denimo s tem, katere žuželke<br />
se lahko prodajajo kot hrano ...<br />
Govori najverjetnejši kandidat republikanske<br />
stranke Donald Trump nevarne reči<br />
glede<br />
Natovega odvračanja in spoštovanja 5.<br />
člena<br />
zavezništva?<br />
Prav v teh dneh praznujemo 20 let od pridružitve<br />
Natu, aprila bomo praznovali 75-letnico<br />
ustanovitve tega zares izjemnega političnega<br />
in vojaškega zavezništva. Poanta<br />
Nata je, da smo skupaj močnejši, ker si bremena<br />
porazdelimo. Zato pa mora vsakdo<br />
postoriti svojo domačo nalogo. V zadnjih<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
koronavirusne epidemije Unijo hitro postavila<br />
na noge. Učinkovit in enoten je bil odziv<br />
na rusko agresijo. Sklenili smo, da jo na<br />
kongresu podpremo za vodilno kandidatko,<br />
odločitev glede podpore za predsednico<br />
Evropske komisije pa bo odvisna od programa,<br />
ki ga bo predstavila Evropskemu<br />
parlamentu. Kdor želi voditi Evropsko<br />
komisijo,<br />
mora od sedemindvajsetih<br />
pridobiti<br />
vsaj štirinajst podpor šefov vlad in držav<br />
v Evropskem svetu, nato pa si mora zagotoviti<br />
še dovolj glasov evropskih poslancev.<br />
Vprašanje pa je, ali bi bolj jasno profiliran<br />
konservativni kandidat, ki si ga v Sloveniji<br />
marsikdo želi, prestal ti dve siti;<br />
morda bi<br />
ne šel niti čez Evropski svet. Verjetno bi tako<br />
namesto Uršule von den Leyen, ki nam<br />
morda ni povsem všeč, na vrhu Evropske<br />
komisije dobili socialista ali liberalca, ld<br />
bi bil še bolj oddaljen od naših vsebinskih<br />
oziroma programskih izhodišč. Treba je le<br />
treba vzeti v obzir realen evropski kontekst.<br />
Kako široko in globoko evropsko povezavo<br />
bi radi videli? Naj se nadaljuje ali ustavi<br />
razvoj njenega nadnacionalnega<br />
upravnega<br />
aparata?<br />
Če želimo na dolgoročno (p)ostati globalni<br />
igralec, bi morala biti ta povezava čim tesnejša.<br />
Imate ZDA in Kitajsko, ki postajata<br />
glavna globalna igralca, in imate EU, iz<br />
katere se nekateri norčujejo, da je predvsem<br />
globalni payer in ne globalni player,<br />
plačnik in ne igralec. Zgovoren je<br />
primer Centralnoafriške republike, ki<br />
je EU namenila sto milijonov evrov, da<br />
bi ji pomagala na noge postaviti bolj<br />
demokratično delujočo družbo.<br />
Nato<br />
se pojavi Rusija, investira slabih deset<br />
milijonov evrov v kalašnikovke,<br />
oboroži posamezne skupine in z njimi<br />
prevzame oblast. In našo<br />
stomilijonsko<br />
evropsko naložbo v demokracijo<br />
je<br />
odpihnilo. Kdor želi biti<br />
globalni igralec, potrebuje močno gospodarstvo,<br />
enotno diplomacijo, pa tudi<br />
vojsko, ki lahko zavaruje gospodarske in<br />
politične interese. Na teh treh točkah se bo<br />
ji<br />
desetih oziroma petnajstih letih po ekonomski<br />
krizi se je ustvaril vtis, da nekatere države<br />
ne kanijo poravnati svojega deleža, pričakujejo<br />
pa dobrodušno solidarnost drugih<br />
članic. V tej luči je treba razumeti Trumpa;<br />
zahteva le to, da vsi plačujemo tisto, za kar<br />
smo se dogovorili. 90 odstotkov obrambnega<br />
zavezništva so ameriški obrambni izdatki,<br />
četudi 75 odstotkov ozemlja držav Nata<br />
pomeni Evropa. Analitiki, ki Trumpa dobro<br />
poznajo, pravijo, da ga ni treba jemati<br />
dobesedno, a jemati ga je treba resno. Če<br />
Evropa ne bo opravila domače naloge, bi<br />
lahko potegnil tudi kako bolj ostro potezo,<br />
ki bo Evropo postavila v neprijeten položaj.<br />
Toliko bolj, ker je glavni fokus Američanov<br />
na Kitajski in ne toliko na Evropi.<br />
Evropa bo morala bistveno bolj okrepiti<br />
svoje obrambne zmogljivosti. V času hladne<br />
vojne so tudi evropske države namenile<br />
tri odstotke BDP, s čimer je zgradila<br />
obrambne zmogljivosti, za katere je nasprotnik<br />
verjel, da spopad ni smiseln.<br />
Prepričljivo odvračanje je zato najboljša naložba<br />
v mir. Vladimir Putin nas je toliko<br />
let po padcu berlinskega zidu na to vnovič<br />
spomnil. Putin je šel v vojno, ker je ocenil,<br />
da odvračanje ne deluje več, da smo evropske<br />
države razdeljene, politično šibke in vojaško<br />
slabotne. Vojaški cikel ruskega samodržca<br />
se ponavlja na vsakih šest oziroma<br />
osem let: začel je s čečensko vojno takoj<br />
po izvolitvi, leta 2008 napadel Gruzijo,<br />
si prisvojil Krim leta 2014 in se pred dvema<br />
letoma lotil še Ukrajine. Se lahko potemtakem<br />
konec<br />
desetletja loti baltskih<br />
držav z dovolj številnimi ruskimi manjšinami?<br />
Tako kot Pridnestrska republika<br />
v Moldaviji lahko tudi te zaprosijo<br />
za zaščito matere Rusije. Morda<br />
je cilj Kaliningrad povezati z matico.<br />
Pred dnevi nam je generalni sekretar<br />
Nata Jens Stoltenberg na parlamentarni<br />
skupščini Nata dejal, da se<br />
dobro zaveda,<br />
da zahodni politiki polagajo račun volivcev.<br />
Putin ne. Ni lahko najti kompromis, ko<br />
je treba dati več za obrambo in nekaj vzeti
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.981 cm 2 6 / 7<br />
drugje. Ko je kot norveški premier namenil<br />
več denarja za obrambo, je volitve izgubil.<br />
Med številnimi referendumskimi idejami, ki<br />
V<br />
interesu Slovenije je<br />
prenova desne sredine.<br />
Pred volivce mora priti<br />
ča romunska zgodba, povezali sta se stranki<br />
z dveh različnih bregov. Celo več. Za te<br />
evropske volitve bodo<br />
imeli skupno listo.<br />
Romunija je tako videti politično bolj str-<br />
te dni krožijo v politiki, je tudi tista o referendumu<br />
o izstopu iz Nata. Podpisniki pozivajo,<br />
naj se zato zavzame Glas ljudstva. Kaj<br />
bi dosegli z izstopom iz Nata?<br />
Podpisnikom oziroma Glasu ljudstva je treba<br />
pošteno povedati, kakšne posledice s<br />
seboj potegne izstop iz Nata. Če ostanemo<br />
v zavezništvu, še naprej stavimo na kolek-<br />
z<br />
novimi koncepti, z<br />
vztrajanjem na<br />
let starih pristopih<br />
bodo tudi rezultati<br />
enaki sedanjim.<br />
trideset<br />
njena, manj je prepirov, njen napredek je<br />
hitrejši. Nemčijo<br />
je zaznamovalo kar dolgo<br />
obdobje velikih koalicij, v gospodarskem<br />
in še kakšnem smislu je bila uspešna.<br />
Vsekakor, podprl bi takšno veliko koalicijo.<br />
A kot rečeno, NSI kot manjše stranke bi ne<br />
bilo<br />
zraven.<br />
tivno obrambo, ki jo uresničujemo s profesionalno<br />
vojsko. Druga možnost je vnovič-<br />
tve podajajo samostojno z nosilcem Petrom<br />
Gregorčičem. Vrata puščam odprta tudi za<br />
Prepričan sem, da bo vsaka koalicija, velika<br />
ali politična, v prihodnje krvavo potre-<br />
na vzpostavitev<br />
vseljudskega oboroženega<br />
odpora, kar pomeni, da je treba vnovič<br />
uvesti obvezno služenje vojaškega<br />
roka.<br />
Saj je vendar treba vzpostaviti številčno silo,<br />
ki državo braniti v primeru nevarnosti.<br />
Morali bi vložiti trikratnik sedanjih sredstev,<br />
da bi le ustrezno popolnili in opremili<br />
vojake. In, nenazadnje, obveznike bo treba<br />
morebitno poznejše sodelovanje<br />
na državnozborskih<br />
volitvah. Imajo pač<br />
drugačno<br />
politično strategijo za te volitve, kar pa nas<br />
ne ovira, da ne bi sodelovali kasneje.<br />
Po<br />
napovedi oziroma želji vašega nekdanjega<br />
podpredsednika<br />
stranke Aleša Hojsa<br />
se nam obeta velika koalicija z SDS v eni od<br />
bovala NSI - zaradi naše močne vsebine in<br />
dobre ekipe.<br />
Kako dobro seje postaral vaš večkrat izrečeni<br />
moto, da v politiki ni prostora za zamere?<br />
Stojim za temi besedami.<br />
večkrat poklicati na vojaške vaje. Ko posta-<br />
glavnih vlog, NSI pa bi pustili zunaj vlade. Bi<br />
Do<br />
Janeza Janše torej nimate zamer, pa<br />
viš vse to na tehtnico, odhod iz Nata ni več<br />
bila velika koalicije dobra za državo?<br />
vendar ga zavračate kot predsednika<br />
vla-<br />
tako privlačen. Levičarski aktivisti se<br />
po-<br />
Bila bi koristna. Razbremenila bi številne<br />
de?<br />
tem radi zatečejo kar k ukinitvi vojske, ker<br />
politično pogojene napetosti, ki so razlog,<br />
Nikakršnih zamer nimam, hvaležen sem<br />
da je danes nihče ne potrebuje, ker smo vsi<br />
da nam v zadnjem obdobju nikakor ne gre,<br />
mu za priložnost, da sem bi član njegove<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 2.981 cm 2 92<br />
za mir. Res je, da obstajajo države brez vojske,<br />
ampak predstavljajte si, kaj bi se zgodilo,<br />
če bi Slovenijo leta 1991 demilitariziran<br />
in bi bili brez Teritorialne obrambe?<br />
Kaj pa, če se bo kdaj pri naši sosedih znašel<br />
neki avtoritarni voditelj, nadgradnja<br />
kakšnega sedanjega predsednika vlade, ki<br />
bo zapretil, da si želi dele nekdanje velike<br />
države nazaj? Kaj bomo rekli? Da jim damo<br />
Prekmurje, samo da bo<br />
mir?<br />
Vrniva se še k evropskim volitvam. Kje se je<br />
zalomilo v pogovorih z SLS glede skupnega<br />
nastopa na<br />
evropskih volitvah?<br />
Lani poleti sva bila s predsednikom<br />
Markom Balažičem že usklajena. 23. avgusta,<br />
na evropski dan spomina na žrtve vseh<br />
totalitarizmov, smo jim poslali tehnični sporazum<br />
o sodelovanju, temeljil je na sodelovanju<br />
iz leta 2014. Od takrat dalje je SLS<br />
pretrgala pogovore, ni nas obvestila o razlogih.<br />
Oktobra smo izvedeli, da se na voli-<br />
ker nimamo jasnih ciljev in le še tavamo. V<br />
začetku tisočletja je Slovenija imela jasen<br />
cilj: postati članica EU in Nata, uveljaviti<br />
evro ... Zadnje desetletje in pol je bilo izgubljeno,<br />
glede reform smo omahovali, nismo<br />
bili odločeni, ali naj prilagajamo družbene<br />
podsisteme novim okoliščinam ali jih<br />
raje pustimo kar pri miru. Po vstopu v EU<br />
smo se zmedli in izgubili.<br />
Da ne bo velika koalicija še bolj zmedena?<br />
Izkušnje drugod niso tako slabe. Stranke<br />
velike koalicije so načeloma resda ideološko<br />
oziroma vrednotno precej vsaksebi. A<br />
prav to jih primora, da poiščejo in opredelijo<br />
skupne imenovalce. Srž politike je prav<br />
v tem, da si morajo partnerji vnaprej zastaviti<br />
cilje in se dogovoriti, ker le tako lahko<br />
oblikujejo vlado. Okrog manj pomembnih<br />
reči se ne bodo prerekali in jih politično<br />
»kurili«, temveč bodo zastavili projekte,<br />
ki jih lahko uresničijo. Pozitivno presene-<br />
vlade. Enkratna življenjska preizkušnja in<br />
izziv. Ne gojim zamer, čeprav sem jih pred<br />
to vlado in po njej z njegove strani kar pogosto<br />
tako ali drugače »kasiral«. Odločitev<br />
NSI ni posledica zamer, temveč analize in<br />
strategije, kako priti do nove desnosredinske<br />
vlade. Leta 2026 si ne moremo privoščiti<br />
še enega mandata leve vlade. To bi res<br />
potopilo Slovenijo. Za desnosredinsko vlado<br />
je treba zbrati 46 glasov. Če bomo vedno<br />
počeli iste<br />
stvari in pričakovali druge rezultate,<br />
bomo vedno znova razočarani. Želimo<br />
odpreti oči,<br />
da moramo tudi na desnem polu<br />
razširiti nabor potencialnih kandidatov<br />
za predsednika vlade. Na koncu<br />
pa bo predsednik<br />
vlade postal tisti, ki bo sposoben v<br />
državnem zboru zagotoviti vsaj 46 glasov.<br />
Lani poleti ste predstavili zamisel o<br />
skupni<br />
listi NSI, Platforme sodelovanja Anžeta Logarja<br />
in SLS. Bila naj bi resen pretendent za<br />
zmago na evropskih volitvah in premogla
Reporter 02.04.<strong>2024</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 2.981 cm 2 7 / 7<br />
tudi politični kapital za<br />
naslednje volitve.<br />
Ste<br />
zamisel prehitro obelodanili?<br />
Ne, preden smo z njo prišli pred javnost,<br />
smo se o tem pogovarjali, lavnosti pa sem<br />
jo predstavil, ker je na desni strani potreben<br />
čas, da se takšna zamisel usidra v zavesti<br />
volivcev. Z njo sem šel v javnost, da bi<br />
zanjo dobil širšo podporo zainteresiranih.<br />
Če bi bile vse te sile združene, sem prepričan,<br />
da bi bile absolutno v igri za zmago na<br />
evropskih volitvah. Želel sem pospešiti razpravo,<br />
da zmaga desne sredine ne sme biti<br />
odvisna samo<br />
od enega človeka.<br />
Bi Anže Logar tako kot vi rad presegel odvisnost<br />
desne sredine samo od enega človeka?<br />
Da. Kot predsednik NSI imam več možnosti<br />
in prostora za nekoliko bolj drzne zamisli.<br />
Anže Logar deluje v okviru SDS, kjer so<br />
možnosti močno okrnjene in posledice glasnosti<br />
neprimerno hujše. Razumem njegovo<br />
zadržanost.<br />
Konec lanskega leta ste dejali, naj se čim<br />
preje odloči, saj njegovo omahovanje dela<br />
zmedo na desni sredini.<br />
Ker desni volivci potrebujemo več časa, da<br />
nekaj vzamemo za svoje. Na levi strani politične<br />
ponudbe<br />
lahko pripeljete nov obraz<br />
Zame je bil pravi šok, ko<br />
prazniki skupina mladih v<br />
mi je med božično-novoletnimi<br />
sproščenem pogovoru dala<br />
vedeti, da nimam pojma s priseganjem na facebook,<br />
tviter in instagram. To je za stare ljudi, so me poučili.<br />
in ta takoj seže do trideset in več odstotkov.<br />
Levi volivci so očitno bolj zaupljivi in do-<br />
Velika škoda za Slovenijo, prehitevata nas<br />
Vi kaj razmišljate o spremenjeni komunika-<br />
vzetni za nove politične produkte. Oba ve-<br />
Hrvaška, Češka, Estonija nas je že prehite-<br />
cijski strategiji? Svet se širi iz realnega v<br />
va, kdo je njihov glavni mobilizator. Imeli<br />
la. Težko je gledati Slovenijo, kako umira<br />
digitalni prostor. Svojo<br />
podobo že osvežu-<br />
smo že poskus nove desne, družinsko kr-<br />
na obroke.<br />
jete vsakih toliko let.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ščansko zasnovane stranke po referendumskih<br />
zmagah o družinskem zakoniku, pa ni<br />
uspela. Enako je spodletel poskus domovinske<br />
stranke v času po migrantski krizi.<br />
Da te sprejmejo za svojega, pokažejo pripravljenost<br />
dati svoj glas, desnosredinski<br />
volivci očitno potrebujejo več časa. Ker želim,<br />
da v letu 2026 z desnosredinsko vlado<br />
pride do resnih sprememb, opozarjam na<br />
to, da je treba postaviti in predstaviti politično<br />
ponudbo čim preje. Tako bodo volivci<br />
jasno vedeli, kako se bo kdo postavil, kaj<br />
kdo namerava, in se v miru pripravili na<br />
volitve leta 2026.<br />
Predčasnih volitev torej ne<br />
bo?<br />
Zelo bi si jih želel. Ko neki vladi ne gre in<br />
ne gre, so v demokraciji navadno odrešitev<br />
predčasne volitve. Kljub prepričljivi parlamentarni<br />
večini se<br />
Golobova vlada muči<br />
sama s sabo, in logično bi bilo, da se takšno<br />
tavanje preseka z volitvami. Zavedam<br />
pa se, da so le malo verjetne. Izpolniti bi<br />
bilo treba dvoje: predsednik vlade bi moral<br />
odstopiti (v vašem tedniku je njegov svetovalec<br />
Vojko Volk zagotovil, da tega gotovo<br />
ne bo naredil), nato pa bi večina v državnem<br />
zboru ne smela izvoliti drugega<br />
mandatarja.<br />
V teh dve letih do konca mandata<br />
je ta dva pogoja težko izpolniti, žal se<br />
bomo s to vlado morali še naprej mučiti.<br />
Imate prihranjenega dovolj denarja za dvoje<br />
volilnih kampanj, ki sta pred vami? Na<br />
zadnjih<br />
državnozborskih volitvah ste porabili<br />
kar precej denarja<br />
-<br />
665 tisoč evrov.<br />
Imamo veliko srečo<br />
- pripadne člane.<br />
Kadar nam zmanjka denarja, si ga izposodimo<br />
pri naših članih.<br />
Nimate kreditov?<br />
Imeli smo jih tudi na bankah, a smo zdaj<br />
iznašli, naj se tako izrazim, poslovni model,<br />
kjer nas posojilo naših članov stane<br />
precej manj od bančnih kreditov. Kar hitro<br />
nam uspe nagovoriti denimo sto članov, da<br />
nam posodi vsak po tisoč evrov. Z vsakim<br />
podpišemo pogodbo,<br />
določimo obrestno<br />
mero. Od nikogar tako nismo odvisni, razen<br />
od naših članov.<br />
Bo torej do leta 2026 desna sredina toliko<br />
prenovljena in okrepljena, da bo po njih<br />
prevzela<br />
vlado?<br />
Če ne bomo politično inovativni in pogumni,<br />
bomo gledali še peto epizodo novih<br />
obrazov. Pika. V interesu Slovenije je prenova<br />
desne sredine. Še enega mandata leve<br />
vlade si ne moremo privoščiti. Pred volivce<br />
mora priti z novimi koncepti, z vztrajanjem<br />
na treh<br />
desetletjih starih pristopih<br />
bodo tudi rezultati enaki sedanjim.<br />
Površina: 2.981 cm 2 Razmišljam, gotovo. Ne vem, na kaj merite,<br />
a zame je bil pravi šok, ko mi je med božično-novoletnimi<br />
prazniki skupina mladih<br />
v sproščenem pogovoru dala vedeti, da<br />
nimam pojma s priseganjem na facebook,<br />
tviter in instagram. To je za stare ljudi, so<br />
me poučili, oni so na tiktoku. Človek misli,<br />
da sledi razvoju, potem pa na neki točki<br />
ugotovi, da je šel ta že naprej. Po vseh raziskavah<br />
je volilna baza Nove Slovenije mlada,<br />
zato smo morali temu prilagoditi naše<br />
komunikacijo in prisotnost na socialnih<br />
omrežjih.<br />
Da, čas gre naprej. Slovenska pomlad mladim<br />
še kaj pomeni?<br />
Od leta 1991 dalje je bilo rojenih pol milijona<br />
naših državljanov. Četrtina jih z osamosvajanjem<br />
nima nobene neposredne izkušnje,<br />
če prištejemo k temu še vse tiste,<br />
ki v času osamosvajanja niso bili polnoletni,<br />
pridemo do več kot milijona naših državljanov,<br />
ki s samim osamosvajanjem nima<br />
močne čustvene vezi. Sintagmo slovenska<br />
pomlad danes vidim kot poziv h krepitvi<br />
demokracije, k postavitvi jasnih ciljev<br />
in kasnejši realizaciji teh ciljev. Kot klic k<br />
novemu demokratičnemu prebujanju, tako<br />
kot se vsako pomlad prebuja narava, naj se<br />
prebudi tudi slovenska družba. Slovenija je<br />
preveč lepa, da bi lahko obupali nad njo. ■<br />
93
Change language