Kliping_12_4_2024

Zbirka medijskih objav 

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 

Število objav: 11 

Internet: 6 

Tisk: 5 

Spremljane teme: 

Janša Janez (Ivan): 4 

Komisija - poslovnik: 1 

Horvat Jožef: 3 

PS SD: 1 

Kolegij predsednika DZ: 1 

DZ - ... Parlament: 3 

Breznik Franc: 2 

Vonta Tamara: 1 

Sluga Janja: 1 

Furman Karmen mag.: 1 

Lisec Tomaž: 2 

Prednik Jani: 2 

Rosec Franc: 2 

Gregorič Miroslav: 1 

Čebela Bojan: 2 

Žnidaršič Jernej: 2 

...

Internet Naslov Po odločitvi odbora možnost razlastitve zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov ostaja 

Zaporedna št. 

1 

Povzetek 

Medij 

Rtvslo.si, Slovenija 

Rubrika, Datum Ostalo; 11. 4. 2024 

Avtor 

Teme 

La. Da. 

Horvat Jožef , Breznik Franc , Lisec Tomaž , Rosec Franc , Čebela Bojan , Žnidaršič Jernej 

...postopku posegi v lastninsko pravico izvajali v okviru obstoječe zakonodaje s tega področja, torej zakona o urejanju 

prostora. Kot je poudaril poslanec Franc Rosec , bi imela novela preprečila prekomerne posege v lastninske pravice 

prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli veliko škodo na objektih, zemljiščih in... 

Internet Naslov Komisija za poslovnik sprejela dve spremembi poslovnika 


2 

Povzetek 

Medij 

Rtvslo.si, Slovenija 


Avtor T. K. B. 

Teme 

Komisija - poslovnik , Furman Karmen mag. 

...in obravnave zadev EU. Spremembe pa naj bi prispevale k boljši organizaciji in učinkovitosti DZ. Predsednica 

komisije in prvopodpisana pod predlog Karmen Furman (SDS) je v dopolnili obrazložitvi pojasnila, da predlog vsebuje 

dve spremembi. Prva se nanaša na ureditev tretje obravnave zakona v DZ. Glede na to, da... 

Internet Naslov Koalicija zavrača predlog SDS: Varovala za razlastitve so dovolj učinkovita 


3 

Povzetek 

Medij 

N1info.si, Slovenija 


Avtor 

Teme 

STA 

Horvat Jožef , Breznik Franc , Lisec Tomaž , Rosec Franc , Čebela Bojan , Žnidaršič Jernej 

...postopku posegi v lastninsko pravico izvajali v okviru obstoječe zakonodaje s tega področja, torej zakona o urejanju 

prostora. Kot je danes poudaril poslanec Franc Rosec , bi imela novela nedvomno koristne učinke, saj bi preprečila 

prekomerne posege v lastninske pravice prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli veliko... 

Tisk Naslov Putinova agentura v Bruslju in Ljubljani 


4 

Povzetek 

Medij Demokracija, Slovenija Stran: 18 


Avtor 

Teme 

Gašper Blažič 

Janša Janez (Ivan) , Vonta Tamara , Sluga Janja 

Površina: 1.399 cm 

2 

...zvijati roke nacionalnim državam - članicam EU. Kdo je proruskiagent? Pomenljivo je, kako seje takoj po veliki noči 

tiskovna konferenca predsednika SDS Janeza Janše in evropskega poslanca Milana Zvera o politikantskem početju 

podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove ujela s sveže »zakuhano« afero, ki je hotela... 

Internet Naslov Predlog energetskega zakona ne bo omejeval trdnih goriv, omejitve za plin pa ostajajo 


5 

Povzetek 

Medij 

Domovina.je, Slovenija 


Avtor 

Teme 

Uredništvo 

Kolegij predsednika DZ , DZ - Državni zbor - Parlament , Gregorič Miroslav 

...Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor se je odločil, da bo iz predloga energetskega zakona črtal 

omejitev uporabe trdnih goriv v novih stanovanjskih stavbah... 

2

Internet Naslov Zakaj je odvetnik Slovenskih železnic za milijone kupil zemljišče, s katerim ne more nič? 


6 

Povzetek 

Medij 

Necenzurirano.si, Slovenija 

Rubrika, Datum ostalo; 11. 4. 2024 

Avtor 

Teme 

Primož Cirman, Tomaž Modic 

Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament 

...Skupino SŽ. Za hčerinsko družbo SŽ – Potniški promet je med letoma 2019 in 2021 opravil za skoraj 119 tisoč evrov 

storitev. Med prijatelji Pod tretjo Janševo vlado je Kodela spletel tesne vezi z Alešem Miheličem , takratnim državnim 

sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo iz vrst NSi, ki od zamenjave oblasti... 

Internet Naslov "Stranka se utaplja v Golobovem mešanju megle!" 


7 

Povzetek 

Medij 

Zurnal24.si, Slovenija 

Rubrika, Datum Ostalo; 12. 4. 2024 

Avtor 

Teme 

Hvala Sergeja Hadner 

PS SD , Prednik Jani 

...Medevidentiranimi kandidati, teh je bilo kar 22, so v kandidaturo privolili Tadej Beočanin, župan Ajdovščine, evropski 

poslanec in nekdanji predsednik DZ Milan Brglez ter Jani Prednik, vodja poslanske skupine SD, ki je za predsednika 

stranke že neuspešno kandidiral. " Vsi so dobri kandidati in imajo potencial, vprašanje pa je, kako si bodo sestavili... 

Tisk Naslov Bo Matjaž Han izzval Prednika, Brgleza in Beočanina? 


8 

Povzetek 

Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 3 Površina: 490 cm 2 

Rubrika, Datum V ospredju; 12. 4. 2024 

Avtor 

Anže Lebinger 

Teme 

Prednik Jani 

...zavzemajo za njegovo kandidaturo, so tudi takšni, ki menijo, da vstop v tekmo tik pred zdajci ni najboljša poteza. Ne 

gre zanemariti, da vodja poslancev Jani Prednik, evroposlanec Milan Brglez in ajdovski župan Tadej Beočanin v 

predkongresnem času že dalj časa zbirajo glasove za predsedniški stolček. Pri tem velja izpostaviti,... 

Tisk Naslov Predstave za "glupe" državljane 


9 

Povzetek 

Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 13 Površina: 239 cm 2 

Rubrika, Datum Mnenja; 12. 4. 2024 

Avtor 

Polona Jamnik 

Teme 

Janša Janez (Ivan) 

...sovraštva in neskončne hipokrizije. Pa če morda še ne veste, najbolj vešči so tega ravno stari obrazi s pogledom v 

desno. Prava smer je pač desna smer. Če je Janša ob osamosvojitvi samo sanjal, da bo Slovenijo nagnil v desno, ker 

mu je Spomenka Hribar to zlobno nakano učinkovito preprečila, je zdaj prepričan, da se... 

Tisk Naslov Vlado Miheljak: SD in njeni (ne)volivci 


10 

Povzetek 

Medij Mladina, Slovenija Stran: 6 Površina: 448 cm 2 

Rubrika, Datum Ostalo; 12. 4. 2024 

Avtor 

Vlado Miheljak 

Teme 

Janša Janez (Ivan) , Horvat Jožef 

...enkrat že govorila. In tudi Matjaž to večkrat pove, da seje s prihodom Levice v parlament zradikaliziral še posebej levi 

politični spekter.« Poslanec NSi Jožef Horvat o tem, da muje (takratni) poslanec SD Matjaž Han razkril, daje problem 

parlamentarne nestrpnosti na levici, zlasti v stranki Levica, in ne morda na desnici.... 

3

Tisk Naslov IZTOK SELJAK 


11 

Povzetek 

Medij Mladina, Slovenija Stran: 40 

Rubrika, Datum Intervju; 12. 4. 2024 

Avtor 

Teme 

Monika Weiss 

DZ - Državni zbor - Parlament 

Površina: 2.617 cm 

2 

...odgovorna tudi evropska industrija sama. Spominjam se napačnega pristopa Evrope na vseh ravneh leta 2004, ob 

vstopu Slovenije v EU. Povabljen sem bil v slovenski parlament in vsi govorci so poudarjali, kako smo dosegli svoje 

cilje in bolj ali manj zaključili neko pot. Potem smo se Kaj bi morali razvijati? Evropa ima ogromno... 

4

Rtvslo.si 11.04.2024 

Četrtek, 12:21 

Država: Slovenija 

Kazalo 

https://www.rtvslo.si/slovenija/po-odlocitvi-odbor... 

1 / 2 

Slovenija 

Po odločitvi odbora možnost razlastitve 

zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov ostaja 

V koaliciji vztrajajo, da država potrebuje učinkovit okvir za odziv na 

naravne nesreče 

11. april 2024 ob 12.20 • MMC RTV SLO 

La. Da. 

Odbor DZ-ja za finance je zavrnil predlog, s katerim so hoteli v 

SDS-u odpraviti možnost razlastitev po nujnem postopku. 

Opozarjajo predvsem na razlastitve kmetijskih zemljišč za 

gradnjo suhih zadrževalnikov. 

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! 

Gradnja suhega zadrževalnika Veliki potok v občini Grosuplje. Foto: Direkcija 

RS za vode/Luka Jesenšek 

Odbor DZ za finance je zavrnil predlog novele zakona o obnovi, 

razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, s katerim želijo v SDS-u 

odpraviti možnost razlastitev po nujnem postopku. Predlagali so, da 

bi se ob črtanju postopkov razlastitve po nujnem postopku posegi v 

lastninsko pravico izvajali v okviru obstoječe zakonodaje s tega 

področja, torej zakona o urejanju prostora. Kot je poudaril poslanec 

Franc Rosec , bi imela novela preprečila prekomerne posege v 

lastninske pravice prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli veliko 

škodo na objektih, zemljiščih in lastnini. 

5


Četrtek, 12:21 


Kazalo 

https://www.rtvslo.si/slovenija/po-odlocitvi-odbor... 

2 / 2 

V SDS-u opozarjajo predvsem na težave kmetov ob nameri po 

njihovih besedah zelo obsežnih razlastitev kmetijskih zemljišč za 

gradnjo suhih zadrževalnikov. V Sloveniji kmetijskih zemljišč ni v 

izobilju, zato se morajo odločitve sprejemati v pogovoru z lastniki 

kmetijskih zemljišč in ne brez njih, je dejal poslanec Franc Breznik . 

Z Roscem sta poudarila, da v SDS ne nasprotujejo protipoplavnim 

ukrepom, a bi se jih po njihovem mnenju zagotovo dalo izvesti 

drugače in ceneje, tako da ne bi po nepotrebnem izgubljali 

dragocenih in visokokakovostnih kmetijskih zemljišč. Njun strankarski 

kolega Tomaž Lisec je dodal, da mnogi pozabljajo na dejstvo, da gre 

pri tem za trajne razlastitve. 

Tudi Jožef Horvat (NSi) je izpostavil pomen spoštovanja zasebne 

lastnine. " Obstajajo temeljni družbeni postulati, v katere ne gre posegati 

z lahkotnostjo. Med njimi je zagotovo tudi zasebna lastnina, " je dejal. 


"Država potrebuje učinkovit okvir za odziv na naravne 

nesreče" 

Koalicijski poslanci so predlog SDS zavrnili kot nepotreben. Uroš 

Brežan (Svoboda) je poudaril, da država potrebuje učinkovit, 

robusten in predvidljiv zakonodajni okvir za odziv na naravne 

nesreče. Predvsem ni nobenega smisla v čezmernem omejevanju 

direkcije za vode pri izvajanju nujnih ukrepov za povečanje poplavne 

varnosti, je prepričan. Pomen teh ukrepov je izpostavil tudi Bojan 

Čebela (Svoboda). 

Po besedah poslanca Svobode Jerneja Žnidaršiča je razumljivo, da 

napoved gradnje suhih zadrževalnikov pri mnogih sproža dvom, a gre 

za zelo učinkovit ukrep. " Seveda pa morajo zadrževalniki temeljiti na 

natančnih analizah, " je poudaril. 

Očitke opozicije je zavrnil tudi Gregor Umek z direktorata za vode na 

ministrstvu za naravne vire in prostor. Zagotovil je, da so poskrbeli za 

varovala, ki onemogočajo nezakonite in neupravičene razlastitve. 

Poudaril je, da bo treba javno korist dokazati tako v splošnem kot za 

konkretne primere. 

Na predlog novele je imela več pripomb tudi zakonodajno-pravna 

služba DZ. Kot je dejala njena predstavnica Špela Maček Guštin , 

predlagana ureditev krši osnovno zahtevo zagotavljanja ustavnega 

načela enakosti pred zakonom. Splošno razlastitveno zakonodajo bi 

namreč uveljavila le za nekatere primere, za druge - čeprav v 

bistvenem podobne - pa ne. 

6


Četrtek, 17:53 


Kazalo 

https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/kom... 

1 / 1 

Preberite tudi 

Komisija za poslovnik sprejela dve spremembi poslovnika 

11. april 2024 ob 17.51 • Ljubljana - STA 

T. K. B. 

Komisija DZ za poslovnik je na današnji seji z dvotretjinsko večino sprejela predlog 

sprememb poslovnika DZ, ki so jih vložile poslanske skupine Svoboda, SDS in NSi. 

Spreminja se ureditev tretje obravnave predloga zakona v DZ in obravnave zadev EU. 

Spremembe pa naj bi prispevale k boljši organizaciji in učinkovitosti DZ. 

Predsednica komisije in prvopodpisana pod predlog Karmen Furman (SDS) je v dopolnili 

obrazložitvi pojasnila, da predlog vsebuje dve spremembi. Prva se nanaša na ureditev tretje 

obravnave zakona v DZ. Glede na to, da se v parlamentarni praksi vsebina stališč poslanskih 

skupin v tretji obravnavi v primerih, ko k predlogu zakona niso vložena dopolnila, ponovi in je 

vsebinsko enaka kot v prvi oz. drugi obravnavi na seji DZ, se predlaga, da poslanske skupine v 

tem primeru ne predstavijo svojih stališč do predloga zakona. 

To pa ne velja, če so v tretji obravnavi k predlogu zakona vložena dopolnila. V tem primeru se 

v uvodnem delu točke lahko podajo dopolnilna obrazložitev predlagatelja oz. njegovega 

predstavnika, mnenje vlade, če ta ni predlagateljica zakona, in stališča poslanskih skupin. 

Osnovni namen predlagane ureditve je po besedah Furman spoštovanje načela racionalnosti 

in ekonomičnosti zakonodajnega postopka. 


Zakonodajno-pravna služba DZ sicer meni, da bi predlagana ureditev, pa čeprav naj bi veljala 

le v primerih, ko k predlogu zakona ne bi bilo vloženih dopolnil, delovanje DZ v zakonodajnem 

postopku zožila in ga omejila, v celoti pa izključila tudi možnost, da od predlagatelja zahteva, 

naj poda dopolnilno obrazložitev. 

Druga predlagana sprememba poslovnika se nanaša na ureditev obravnave zadev EU na 

sejah matičnih delovnih teles. Predlog sprememb predvideva, da te zadeve matična delovna 

telesa lahko obravnavajo po presoji predsednika in ne več obvezno, kot je določeno z veljavno 

poslovniško ureditvijo. 

Po predlagani ureditvi bodo predsedniki matičnih odborov glede na vsebino in pomembnost 

dodeljene zadeve sami presodili, ali bodo zadevo obravnavali. V primeru, ko matično delovno 

telo ne obravnava dodeljene zadeve, se šteje, da soglaša s predlogom. 

Ker gre za manj zahtevne spremembe poslovniških določb, ki bodo po mnenju predlagateljev 

omogočile boljšo organizacijo in učinkovitost dela DZ, se predlog sprememb obravnava po 

skrajšanem postopku. 

7

N1info.si 11.04.2024 



Kazalo 

https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-zavra... 

1 / 2 

Koalicija zavrača predlog SDS: Varovala za 

razlastitve so dovolj učinkovita 

Slovenija Avtor: STA 11. Apr 2024 13:17 0 komentarjev 

Delite : 

Foto: Denis Sadiković/N1 


Odbor DZ za finance je zavrnil predlog novele zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih 

sredstev, s katerim želijo v SDS odpraviti možnost razlastitev po nujnem postopku. Prepričani so 

namreč, da bi s tem ogrozili kmetijska zemljišča. V koaliciji so menili, da je v zakonu poskrbljeno za 

dovolj učinkovita varovala. 

V SDS so predlagali, da bi se ob črtanju postopkov razlastitve po nujnem postopku posegi v 

lastninsko pravico izvajali v okviru obstoječe zakonodaje s tega področja, torej zakona o urejanju 

prostora. Kot je danes poudaril poslanec Franc Rosec , bi imela novela nedvomno koristne učinke, 

saj bi preprečila prekomerne posege v lastninske pravice prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli 

veliko škodo na objektih, zemljiščih in lastnini. 

Slovenija 13. Dec 2023 2 

Zakon o obnovi potrjen: denar bodo z višjim davkom zagotavljala tudi 

podjetja 

8

N1info.si 11.04.2024 



Kazalo 

https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-zavra... 

2 / 2 

V SDS opozarjajo predvsem na težave kmetov ob nameri po njihovih besedah zelo obsežnih 

razlastitev kmetijskih zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov. V Sloveniji kmetijskih zemljišč ni v 

izobilju, zato se morajo odločitve sprejemati v pogovoru z lastniki kmetijskih zemljišč in ne brez njih, 

je dejal poslanec Franc Breznik . 

Z Roscem sta poudarila, da v SDS ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, a bi se jih po njihovem 

mnenju zagotovo dalo izvesti drugače in ceneje, tako da ne bi po nepotrebnem izgubljali dragocenih 

in visokokakovostnih kmetijskih zemljišč. Njun strankarski kolega Tomaž Lisec je dodal, da mnogi 

pozabljajo na dejstvo, da gre pri tem za trajne razlastitve. 

Tudi Jožef Horvat (NSi) je izpostavil pomen spoštovanja zasebne lastnine. “Obstajajo temeljni 

družbeni postulati, v katere ne gre posegati z lahkotnostjo. Med njimi je zagotovo tudi zasebna 

lastnina,” je dejal. 

Koalicija predlog zavrnila kot nepotreben 

Koalicijski poslanci so predlog SDS zavrnili kot nepotreben. Uroš Brežan (Svoboda) je poudaril, da 

država potrebuje učinkovit, robusten in predvidljiv zakonodajni okvir za odziv na naravne nesreče. 

Predvsem ni nobenega smisla v čezmernem omejevanju direkcije za vode pri izvajanju nujnih 

ukrepov za povečanje poplavne varnosti, je prepričan. Pomen teh ukrepov je izpostavil tudi Bojan 

Čebela (Svoboda). 


Magazin 10:14 0 

Nasa nad Lunino površino posnela “desko za surfanje”: za kakšen predmet 

je šlo 

Po besedah poslanca Svobode Jerneja Žnidaršiča je razumljivo, da napoved gradnje suhih 

zadrževalnikov pri mnogih sproža dvom, a gre za zelo učinkovit ukrep. “Seveda pa morajo 

zadrževalniki temeljiti na natančnih analizah,” je poudaril. 

Očitke opozicije je zavrnil tudi Gregor Umek z direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in 

prostor. Zagotovil je, da so poskrbeli za varovala, ki onemogočajo nezakonite in neupravičene 

razlastitve. Poudaril je, da bo treba javno korist dokazati tako v splošnem kot za konkretne primere. 

Na predlog novele je imela več pripomb tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Kot je dejala njena 

predstavnica Špela Maček Guštin , predlagana ureditev krši osnovno zahtevo zagotavljanja 

ustavnega načela enakosti pred zakonom. Splošno razlastitveno zakonodajo bi namreč uveljavila le 

za nekatere primere, za druge – čeprav v bistvenem podobne – pa ne. 

9

Demokracija 11.04.2024 

Četrtek 


Kazalo 

Stran: 18 

Površina: 1.399 cm 2 1 / 3 

Gašper Blažič | O Montaža Demokracija, F,A. BOBO/Žiga Živulovič jr., Omrežje X, STA/Dante 

Novakovič, Anže Malovrh, Tamino Petelinšek, Bor Slana 

Putinova agentura 

v Bruslju in 

Ljubljani 

Bolj ko 

se bliža začetek uradne kampanje za volitve v 

evropski parlament večja je nervoza na tranzicijski levici. 

Čeprav poslanci v evropskem parlamentu nimajo večjega 

vpliva na notranjo politiko, pa rezultati in razmerja 

med strankami pokažejo realno stanje. 


Postalo pa je jasno še nekaj, in sicer 

to, kolikšen je v resnici vpliv Kremlja 

na evropsko in tudi slovensko 

politiko. Pokazalo seje namreč, da samo 

nekaj obrobnih skrajno desnih strank 

v Evropi ne more zadovoljiti interesov 

Vladimirja Putina, da od znotraj oslabi 

Evropsko unijo, kar je sicer njegov trajni 

interes. Ironija pa je, da se zagovorniki 

ideje o močni EU - mednje sodi tudi 

nekdanji predsednik RS Borut Pahor, 

povzetek njegovega govora na to temo 

smo objavili v prejšnji številki Demokracije 

- velikokrat zatekajo tudi k idejam o 

EU kot centralizirani naddržavi, saj naj 

bi edino taka lahko konkurirala drugim 

velesilam, a prav takšna različica EU bi 

dejansko negirala samo sebe in sprožila 

protiudar. To pomeni, da Moskva 

dejansko podpira tiste politične sile, ki 

želijo z globalistično agendo in avtoritarnostjo 

zvijati roke nacionalnim državam 

- 

članicam EU. 

Kdo je proruski agent? 

Pomenljivo je, kako seje takoj po veliki 

noči tiskovna konferenca predsednika 

SDS Janeza Janše in 

evropskega poslanca 

Milana Zvera o politikantskem početju 

podpredsednice Evropske komisije Vere 

Jourove ujela s sveže »zakuhano« afero, ki 

je hotela iz Janše narediti proruskega agenta 

samo zato, ker je lani jeseni dal intervju 

za desni portal The Voice of Europe, in to 

celo do te mere, naj bi bili Janši (in še 

komu) 

intervju celo plačali, izvor denarja 

pa naj bi imel morda prstne odtise Kremlja. 

No, precej nerodno postavljena zanka, 

če pomislimo, da je Janša še kot premier 

v času zadnje vlade skupaj s kolegoma iz 

Poljske in Češke obiskal ukrajinsko prestolnico 

in se srečal s predsednikom Volodimirjem 

Zelenskim. Zaradi tistega 

obiska so ga tako mainstream mediji kot 

tedanji opozicijski del politike (zlasti 

Tanja 

Fajon, ki se v kratkem poslavlja s funkcije 

predsednice SD) trgali na kose, zadnji 

šef CK ZKS Milan Kučan pa je v svojih 

javnih izjavah namigoval na »deljeno krivdo« 

Rusije in Ukrajine. Čeprav danes kaže, 

da večinski del slovenske tranzicijske (kot 

tudi evropske) levice podpira Ukrajino kot 

napadeno državo, pa se ni mogoče izogniti 

vtisu, da številni evropski levičarji sedijo 

na dveh stolih, le redki pa si upajo 

odkrito podpirati Putinovo 

politiko agresije. 

V naši državi so to morda kandidati 

prorusko usmerjene zunajparlamentarne 

stranke Resni.ca, kije v času prejšnje vlade 

(so)organizirala nasilne demonstracije 

proticepilcev, vendar ne gre pri tem 

prezreti vloge evroposlanca iz vrst SD Milana 

Brgleza, ki se bo v kratkem potegoval 

celo za najvišjo funkcijo v SD ob močni 

podpori botrov iz ozadja. Med bolj prorusko 

usmerjene bi sicer lahko uvrstili kvečjemu 

še Zmaga Jelinčiča Plemenitega, 

medtem ko je Uroš Lipušček, ki se prav 

tako podaja na evropske volitve (z asistenco 

DeSUS in Dobre države) do Kremlja 

bolj zadržan, oster pa do Izraela. 

Mimogrede: Putin je prejšnji teden na 

obisku sprejel tudi srbskega režiserja 

Emirja Kusturico, ki seje Putinu pocukrano 

zahvaljeval za njegovo »zgodovinsko 

pravičnost« in skozi vrstice izrazil 

obžalovanje, da tovrstna pravičnost 

Površina: 1.399 cm 2 10 

ni bila uveljavljena v 90. letih, ko so morali 

zaradi akcije Nevihta številni Srbi 

zapustiti Hrvaško. 

Če pade Ukrajina ... 

Postavlja se vprašanje, s kakšnimi nameni 

je bila sprožena ta sicer nerodno 

postavljena afera s »proruskimi janšisti«. 

Spomnimo: pred časom so slovenski levičarski 

propagandisti razglašali, daje Janša 

slovenski Putin, ker naj bi bil tako avtoritaren 

in povezan z Viktorjem Orbanom 

iz sosednje Madžarske (slednji naj bi bil 

bolj prijateljski z Rusijo kot druga EU), a 

seje pokazalo, daje dejansko sedanji premier 

Robert Golob glavni akter slovenske 

»putinizacije«. Veliko levičarskih aktivistov 

je do Putina sicer zadržanih, ker je 

Rusija sovražna do levičarske globalne 

agende (denimo LGBT), to pa je denimo 

spet priročen izgovor evropske »desne 

alternative«, da v resnici Putin brani 

evropske vrednote in predstavlja pomembnega 

zaveznika pri ohranjanju Evrope in 

njenem varovanju pred agresivno levico. 

Precej slaba tolažba, saj ruski tanki, puške, 

bajoneti in droni v Ukrajini ne ubijajo zato, 

ker bi Kremelj tam želel pomesti z levičarsko 

agendo, ampak zaradi čisto drugih 

stvari. In skoraj ni več dvoma, da bodo 

naslednje na vrsti članice vzhodnega sektorja 

EU, če Ukrajina pade. To pa pomeni 

konec globalnega miru, 

pri čemer ni izključena 

niti uporaba orožja za 

množično 

uničevanje, proti kateremu je bila atomska 

bomba iz Hirošime prava igračka. Verjetno 

se zdaj tudi precejšen del evropske levice 

tega zaveda. Čas bo pokazal, v kolikšni 

meri, saj je ukrajinski predsednik Volodimir 

Zelenski v začetku tega tedna znova


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 18 

Površina: 1.399 cm 2 2 / 3 


Kcndidati Gibanje Svoboda so bdi »ztotncnl* v dokaj kiclkem času,. 

očitno jim je Klemen Grošelj dokončno dal košarico. 

opozoril Zahod, daje vojaška pomoč premajhna. In če Ukrajina 

pade, se bodo spopadi preselili v države zahodno od Ukrajine. 


Padli agent Grošelj 

Zanimivo je tudi, kako so mnogi evropski levičarski predstavniki 

v zadnjem časti ustvarjali položaj razklanega jezika. Janša 

je v prispevku, ki ga objavljamo na straneh 22 in 23 (izvirno je bil 

prejšnji teden objavljen na omrežju X), orisal nerodno zastavljene 

nastope Klemena Grošlja, evroposlanca iz vrst Gibanja Svoboda 

(prej LMŠ), kije tako rekoč hkrati z objavo tega prispevka 

napovedal, da umika kandidaturo za evropskega poslanca. Izkazalo 

seje, da krivec za to vendarle ni bil Janša, ampak spor zaradi 

položaja na listi, saj naj bi Grošlja potisnili na šele osmo mesto 

na listi (kar je sicer še vedno boljše kot deveto mesto 

Ljudmile Novak na listi NSi), to pa naj bi ga zelo ujezilo. Podobno 

kot tudi to, da ima Gibanje Svoboda velike težave pri sestavljanju 

svoje kandidatne liste za Bruselj in da se Golob dobesedno 

prek svoje denarnice pogaja z morebitnimi nosilci liste. 

No, v soboto, 6. aprila, je tudi postalo jasno, kakšne težave je 

imelo Gibanje Svoboda pri sestavljanje liste. In če je še nekaj dni 

prej neuradni minister za informiranje Matej Arčon dopovedoval, 

da glede Grošlja še ni nič odločenega in daje ta soglasje 

umaknil v afektu, je to postalo jasno ob Zbiljskem jezeru, kjer je 

pri močno okrnjeni udeležbi (seveda pa ni manjkal neuradni šef 

Svobode Zoran Jankovič) stranka predstavila svojo listo, na katero 

pa za nosilca ni mogla uvrstiti kakor kandidata za evrokomisarja, 

nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža 

Vesela, ker bi morala v primeru njegove izvolitve za evroposlanca 

in prestopa v Evropsko komisijo Slovenija voliti nadomestnega 

poslanca. Seveda pa »svobodnjaki« o tem niso vprašali obeh 

koalicijskih strank SD in Levice (kaj šele opozicije), pač pa so 

očitno Vesela predstavili na lastno pest. No, precej klavrno so za 

nosilca liste nato razglasili nekdanjega poslanca LDS, zdravniško 

dvoživko Aleksandra Merla. Na listi so se znašli še dosedanja 

evroposlanka Irena Joveva, trije aktualni poslanci DZ (Janja 

Sluga, Tamara Vonta in Uroš Brežan), dva državna sekretarja v 

Golobovem kabinetu (Vojko Volk in Maša Kociper), predsednik 

podmladka Matej Grah in celo minister za obrambo Marjan 

Šarec. Skratka, krpanje lukenj, saj seje največji vladni stranki 

Državni vrh v Sloveniji uradno podpira Ukrcjno, torto nekateri znnki 

hudo mudilo, mainstream mediji pa to predstavljajo kot »sanjsko 

ekipo«. No, vprašanje je, ali bo šlo z Veselom res tako gladko, saj 

seje zelo hitro odzval kandidat za najvišjo funkcijo v SD Milan 

Brglez, češ da bo njegova stranka predlagala svojega kandidata. 

Od Jankoviča do 

Stevanoviča 

Sedaj se postavlja vprašanje, ali glavni Putinovi zavezniki niso 

kar sedanji slovenski oblastniki. Spomnimo: Zoran Jankovič, 

častni gost festivala Gibanja Svoboda to soboto, še vedno ni vrnil 

Putinovega odlikovanja, medtem ko Milan Kučan, ki se zadnje 

čase spet pojavlja v javnosti, nikoli ni pojasnil svojih prijateljskih 

vezi s prorusko usmerjenim voditeljem Republike Srbske Miloradom 

Dodikom, sledi pa vodijo še naprej do srbskega predsednika 

Aleksandra Vučiča, ki se zaradi vpliva Moskve ne more 

odločiti, ali naj gre Srbija v EU ali ne. Zato je vsako propagandno 

povezovanje Janše z Dodikom in celo s Putinom zelo slaba prvoaprilska 

šala. Pravjanšaje namreč glavna tarča ne 

kažejo no bližino z .Moskvo. 

samo levičarskih 

propagandistov, pač pa tudi t. i. alternativne desnice, ki SDS 

enači z levimi globalisti, Judi in podobno, na drugi strani pa 

izreka simpatije Moskvi. Tu govorimo predvsem o Zoranu Stevanoviču 

in njegovi stranki Resni.ca, ki seveda ni zelo pomemben 

igralec v slovenski politiki, je pa v času prejšnje vlade za tranzicijsko 

levico opravil umazano delo: organizacijo razgrajaških 

protestov t. i. proticepilcev, ko so napadali ne samo policiste,


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 18 

Površina: 1.399 cm 2 3 / 3 

Stranka Resni.ca je v času prejšnje vlade opravila umazano delo zn Najvplivnejši politik Republike Srbske Milorad Dodik nikoli ni skrival 

tranzicijsko levico z razgrnjaškimi proticepilskimi protesti. povezanosti z Milanom Kučanom. 

Kaj je Janez Janša sploh 

rekal za portal The 

Voice ofEurope 

Ob izbruhu »škandala« z Janševim intervjujem 

za portal The Vaice of Europe 

so nekateri mediji, denimo Reporter in 

Necenzurirana pred 

dnevi objavljali nekakšne 

povzetke intervjuja, ki naj bi dokazovali 

domnevno »bratenje« med SDS 


Površina: 1.399 cm 2 12 

V sobote se je na festivalu Gibanja Svoboda 

v Zbiljah pojavil tudi nosilec Putinovega 

ampak tudi novinarje, sedanja oblast pa 

je kršilcem začela vračati že plačane kazni. 

Ali to ne pomeni tihega zavezništva 

tistih, ki so bolj ali manj odkrito na strani 

Kremlja? 

S figo v žepu 

odlikovanja Zoran Jankovič. 

Očitno 

ne brez razloga. 

Sicer pa, če smo v preteklosti spremljali 

dokaj neposrečene akrobacije sedanje 

oblasti glede odnosa do ruskih vohunov, 

velja omeniti, da seje vsaj eden od kandidatov 

prej omenjene proruske zunajparlamentarne 

stranke, nekdanji direktor 

policije (!), bratil z izgnanim ruskim diplomatom, 

kar ni nepomembno. Res pa 

je, da Ruska federacija Evropske unije ne 

more oslabiti samo s (finančno) podporo 

strankam »alternativne« desnice, pač pa ■ 

tudi s prikrito podporo tistim, ki si želijo 

EU kot centralistično »naddržavo« in s 

tem sprožajo nezadovoljstvo zlasti na strani 

Poljske, Madžarske in Češke. Ob tem ni 

odveč omeniti dokaj bedne predstave za 

javnost, ko so ruski hekerji domnevno 

Vsako propagandno 

povezovanje Janše 

z Dodikom in 

celo s 

Putinom je 

dejansko zelo slaba 

prvoaprilska šala. 

minirali spletni portal MMC RTVS, ki 

naj 

bi bil preveč na strani Ukrajine. Ob tem 

pa je ista RTVS zadnjo nedeljo celo v verskem 

programu (!) naredila reklamo za 

nekakšen mednarodni festival mladih v 

ruskem Sočiju, kjer je bil med predavatelji, 

ki so navzoče poučevali o pravičnosti 

in miru, (sicer po videozvezi) tudi - Putin. 

To je morda še en dober pokazatelj, kdo je 

v 

So tudi znanilci centralizma v F.U v resnici 

ruski agenti? Komisarka Vera Jourova bi bila 

lahko tukšen primer. 

naši državi dejanski nosilec Putinovega 

načina vladanja in da podpora Ukrajini 

ni nujno izraz levičarskih pretenzij. 

Ali še 

več: v naši državi očitno vladajoči podpirajo 

Ukrajino s figo v žepu. Enako kot slovensko 

članstvo v Natu in EU. [d] 

in evropsko skrajno desnico. No, ti povzetki 

so nekoliko drugačni od tistih, ki 

so jih mediji objavljali takoj po intervjuju 

lansko jesen. »Srčno upam, da bodo 

evropske volitve naslednje leto v evropske 

institucije pripeljale drugačne, bolj 

razumne ljudi in tiste, ki so se sposobni 

soočiti z migrantsko situacijo. Ne samo 

blabla in pisati nove strategije in potem 

iskati kompromis, ampak resno vzeti 

posel, zavarovati zunanje meje in jih 

obravnavati kot meje, ne kot dobrodošlico 

vsem, ki mislijo, da je življenje v Evropi 

veliko boljše,« je Janša po poročanju 

portala Žurnal24 dejal za prej omenjeni 

portal in opozoril tudi na morebiten 

vzpon skrajnih strank, če evropska »sredina« 

ne bo zmogla rešiti pomembnih 

vprašanj, ki zadevajo migracije in varnost. 

Predsednik SDS pri tem ni napovedal 

odhoda iz Evropske ljudske stranke, 

čeprav je omenil tudi to možnost. Izrazil 

je pripravljenost sodelovanja z evropsko 

politično skupino Identiteta in demokracija 

(ID), vendar le s tistimi strankami, ki 

v vojni v Ukrajini niso na strani Rusije. 

To pa tudi že v samem jedra demantira 

bombastične naslove v Reporterju, češ 

da Janša zapušča zmerno Evropsko ljudsko 

stranko in se želi pridružiti evropski 

skrajni desnici, kjer naj bi pomembno 

vlogo igral tudi ruski kapital.

Domovina.je 11.04.2024 



Kazalo 

https://www.domovina.je/predlog-energetskega-zakon... 

1 / 2 

Predlog energetskega zakona ne bo 

omejeval trdnih goriv, omejitve za plin 

pa ostajajo 

Uredništvo 

11. 4. 2024 ob 10:35 0 komentarjev 


vir: Pixabay 

POSLUŠAJ ČLANEK 

Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor se je odločil, da bo iz 

predloga energetskega zakona črtal omejitev uporabe trdnih goriv v novih 

stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih. 

Predloge, da bi odstranili tudi omejitev uporabe plina za ogrevanje, je odbor zavrnil – 

kljub temu, da naj bi gospodinjstva, ki se ogrevajo na plin, k celotnim izpustom 

prispevala manj kot 2 %. Odbor je sklenil, da kolegiju predsednice DZ predlaga 

uvrstitev zakona na redno sejo, ki naj bi se začela 22. aprila. V SDS in NSi so s 

13

Domovina.je 11.04.2024 



Kazalo 

https://www.domovina.je/predlog-energetskega-zakon... 

2 / 2 

sklicevanjem na navedbe združenja distributerjev plina zagovarjali tudi črtanje 

omejitve uporabe plina in tako kljub odločitvi za črtanje omejitve uporabe trdnih goriv 

niso bili zadovoljni. 


Med poslansko razpravo na odboru so v SDS vlado kritizirali glede pretirane 

osredotočenosti na sončno energijo. Z namenom prehoda so namesto prepovedi 

predlagali spodbude. Iz Svobode so očitke zavračali in Miroslav Gregorič je zatrdil, 

da je potencial sončne energije v Sloveniji velik. Ob tem je izpostavil, da je treba najti 

možne lokacije za črpalne hidroelektrarne, ki bi omogočile hrambo energije, še piše 

Portal24. 

14

Necenzurirano.si 11.04.2024 



Kazalo 

https://necenzurirano.si/clanek/svet/slovenske-zel... 

1 / 6 

Zakaj je odvetnik Slovenskih železnic 

za milijone kupil zemljišče, s katerim 

ne more nič? 

Nepremičninski posli v Slovenskih železnicah (SŽ): zakaj je 

podjetje v lasti njihovega odvetnika kupilo zemljišče, s katerim 

trenutno ne more početi ničesar? In od kod mu trije milijoni 

evrov za kupnino? 

Avtor: Svet24 / Primož Cirman in Tomaž Modic četrtek, 11. 4. 2024, 17:40 


Miha Kušar (na fotografiji levo) je solastnik podjetja, ki je pred kratkim poplačalo tri milijone evrov 

kupnine za zemljišče Slovenskih železnic (SŽ). Na fotografiji z desne: član poslovodstva SŽ Miha Butara, 

solastnik Hmezada TMT Domen Prešeren, prvi mož SŽ Dušan Mes in nekdanji generalni sekretar SD 

Klemen Žibert. Fotografija naj bi bila posneta leta 2023. 

necenzurirano.si 

15




Kazalo 


2 / 6 

Območje ljubljanske železniške postaje je trenutno ena najbolj vročih 

nepremičninskih lokacij v Sloveniji. Tam se v teh dneh začenja gradnja poslovnostanovanjskega 

kompleksa Emonika. Ob Vilharjevi cesti bo zrasla nova poslovna 

stavba, ob Masarykovi cesti in nekdanji tovarni Kolinska pa stanovanja. Večina 

zemljišč na tem območju je bila vrsto let v lasti Slovenskih železnic (SŽ). Toda v 

zadnjih letih so postala zanimiva za kupce, med katerimi se najdejo tudi špekulanti. 

Nekatera od teh zemljišč pa so novega lastnika našla v poslovnih krogih, ki so blizu 

vodilnim na železnicah. 

Kako do zemljišča? 

Eno takšnih je 12.400 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob železniških tirih v Zeleni 

jami. Kupilo ga je podjetje JLF, ki je v začetku leta zanj dokončno poplačalo tri 

milijone evrov kupnine. Lastnika podjetja sta nepremičninski poslovnež Miha Kušar in 

odvetnik Franci Kodela , ki je več let delal za SŽ, torej prodajalca teh zemljišč. Medtem 

ko na železnicah v tem ne vidijo ničesar spornega, pa Kušarjeve poslovne povezave 

vodijo v sam vrh SŽ, ki jih vodi Dušan Mes . Kako je torej podjetje JLF prišlo do 

zemljišča? In kako bo z njim zaslužilo? 

Ko cena pade, pride edina ponudba – od odvetnika SŽ 


Zemljišča v Zeleni jami se nahajajo nedaleč od glavne železniške postaje v Ljubljani: 

med železniškimi tiri in poslovnimi objekti Droge Kolinske. Trenutno so tam prostori, v 

katerih domuje Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), eden najpomembnejših 

gradbincev v državi. Na isti lokaciji so še delavnice in skladišča. Na SŽ so nam 

zatrdili, da so se zemljišča na tem območju odločili prodati zaradi več razlogov: ker 

ne spadajo med strateške nepremičnine, ker je lokacija za potrebe SŽ-ŽGP premajhna 

in ker so interes za nakup »izkazali določeni razvijalci nepremičnin«. Ponudbe za 

nakup so javno zbirali dvakrat: 

Konec leta 2021, ko je postavljena cena znašala 3,5 milijona evrov, se ni odzval nihče. 

Marca 2022, v zadnjih mesecih prejšnje vlade, pa so prejeli eno ponudbo. To je oddalo 

podjetje JLF, ki ga je Franci Kodela začel ustanavljati le nekaj tednov pred tem. 

Znižali ceno 

16




Kazalo 


3 / 6 

Še pred tem so na SŽ ceno zemljišča znižali za pol milijona evrov. Po neuradnih 

informacijah naj bi spremenili tudi pogoje plačila kupnine, a tega ni mogoče preveriti, 

saj na spletni strani tega oglasa ni več mogoče najti. Čeprav so na SŽ pojasnili, da so 

z različnimi nepremičninarji »opravili oglede na terenu in informativne sestanke«, 

nihče od njih ponudbe ni oddal. 


Prvi oglas, ki je bil neuspešen. 

Slovenske železnice 

Kupnina je znašala tri milijone evrov ali dobrih 241 evrov na kvadratni meter, pri 

čemer jo je kupec lahko odplačal v treh obrokih. Kdo je podjetju JLF zagotovil tri 

milijone evrov, s katerimi je to poravnalo kupnino za zemljišča, ni mogoče preveriti. 

Na njih namreč nikoli ni bilo vpisane nobene hipoteke, če odštejemo tisto, ki so jo za 

zavarovanje plačila kupnine imele SŽ. 

Prijatelji vodilnih na železnicah 

Od kod je torej prišel denar? Analiza podjetij, v katerih je deloval, odgovora na to 

vprašanje ne daje. Kodela je edini lastnik Inštituta za javna naročila, ki je leta 2022 

ustvaril nekaj več kot 17 tisoč evrov prihodkov. V preteklosti je bil polovični lastnik 

velenjske družbe Habit, enega od večjih upravnikov stanovanj v državi. Njegov delež 

je pozneje odkupil nepremičninski mogotec Aleksander Jereb . Pred nakupom 

zemljišč je Kodela več let delal za Skupino SŽ. Za hčerinsko družbo SŽ – Potniški 

promet je med letoma 2019 in 2021 opravil za skoraj 119 tisoč evrov storitev. 

17




Kazalo 


4 / 6 

Med prijatelji 

Pod tretjo Janševo vlado je Kodela spletel tesne vezi z Alešem Miheličem , takratnim 

državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo iz vrst NSi, ki od zamenjave 

oblasti dela na SŽ kot svetovalec poslovodstva. Mihelič naj bi Kodelo želel videti na 

položaju direktorja podjetja SŽ – Infrastruktura. Po zadnjih parlamentarnih volitvah 

pa je Kodela veljal za kader Klemna Žiberta , nekdanjega generalnega sekretarja 

Socialnih demokratov (SD). Toda septembra 2022, ko je bila pogodba o prodaji 

overjena pri notarju, je v podjetje JLF vstopil nov solastnik: Miha Kušar, sicer lastnik 

številnih podjetij, ki se ukvarjajo z nepremičninsko dejavnostjo. 


Podjetje JLF se je kot novi lastnik zemljišč vpisalo septembra 2022. V istem mesecu je dobilo novega 

solastnika. 

necenzurirano.si 

Kušar je bil v zadnjih letih poslovni partner poslovneža Domna Prešerna , ki velja za 

prijatelja Dušana Mesa in člana poslovodstva SŽ Mihe Butare . Prešeren in Kušar sta 

sodelovala pri več nepremičninskih projektih na območju Ljubljane. Letos pa je 

Kodela postal solastnik več Kušarjevih podjetjih, v katerih je imela v prejšnjih letih 

deleže Prešernova družba Hmezad TMT. Ta je širši javnosti postala znana med 

epidemijo. Državnemu zavodu za blagovne rezerve je takrat dobavila 22 milijonov 

18




Kazalo 


5 / 6 

navadnih obraznih mask, a so te zaradi težav s certifikati obtičale na carini. 

Čakajo na občino in Čehe? 

V zgodbi je ključno vprašanje, zakaj je podjetje, ki ga je posebej za ta posel ustanovil 

odvetnik SŽ, vložilo tri milijone evrov v nakup zemljišča, s katerim trenutno ne more 

početi ničesar. 


Na zemljiščih so trenutno pisarne družbe SŽ-ŽGP. 

Google 

Po veljavnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) namreč na tem 

območju ni dovoljena nobena gradnja. Podjetje JLF ne prejema prihodkov od 

najemnin. Kot so nam pojasnili na železnicah, lahko družba SŽ-ŽGP nepremičnine na 

teh zemljiščih po dogovoru, sklenjenem ob prodaji, brezplačno uporablja še do 

septembra 2024. 

Kje se torej skriva ekonomika posla? Kot so nam pojasnili na SŽ, nimajo podatkov o 

tem, kakšne načrte ima novi lastnik na tem območju. Toda odgovor na to vprašanje je 

verjetno povezan s sosednjimi parcelami. Natančneje, s štirimi hektarji zemljišč pri 

nekdanji tovarni Kolinska, ki so v istem času prav tako dobila novega lastnika. To sta 

postala slovaška družba Corwin in češko podjetje Hartenberg, ki ga obvladuje 

nekdanji češki premier Andrej Babiš . Poleti 2022 sta jih odkupila od privatizacijskega 

tajkuna Igorja Laha . 

19




Kazalo 


6 / 6 

Naložba za prihodnost 

Slovaki in Čehi imajo trenutno v Ljubljani odprte še tri druge nepremičninske projekte, 

vsi pa se nahajajo na zemljiščih, med katerimi je manj kot kilometer zračne razdalje. 

Na območju Kolinske nameravajo zgraditi več kot 400 stanovanj. Tudi zato je težko 

verjeti, da jih zemljišča v Zeleni jami ne bi zanimala, če bi bilo na njih dovoljeno 

graditi. A za zdaj se nikomur očitno ne mudi. Če bi podjetje JLF zemljišča prodalo do 

leta 2026, bi moralo SŽ doplačati morebitno razliko v ceni. Po tem letu pa bo dobiček, 

ki ga bo ustvarilo pri poslu, lahko obdržalo zase. 


V neposredni bližini zemljišč bodo tuji vlagatelji gradili stanovanja. 

MOL 

20

Zurnal24.si 12.04.2024 

Petek, 07:02 


Kazalo 

https://www.zurnal24.si/slovenija/stranka-se-utapl... 

1 / 6 

623 ogledov 12. April 2024, ob 7:00 

"Stranka se utaplja v Golobovem 

mešanju megle!" 

Avtor Sergeja Hadner Hvala 

X 


Socialni demokrati (SD), ki so zaradi afere o sodni 

stavbi na Litijski cesti v Ljubljani, strmoglavili na 

lestvicah javnomnenjske podpore, bodo na jutrišnjem 

kongresu izbirali novo vodstvo predvsem pa iskali pot 

iz idejne, kadrovske in strankarske krize. 

Sedanja predsednica druge največje koalicijske stranke Tanja 

Fajon se po aferi sodna stavba za ponovni mandat ne poteguje. 

Medevidentiranimi kandidati, teh je bilo kar 22, so v kandidaturo 

privolili Tadej Beočanin, župan Ajdovščine, evropski poslanec in 

nekdanji predsednik DZ Milan Brglez ter Jani Prednik, vodja 

poslanske skupine SD, ki je za predsednika stranke že 

neuspešno kandidiral. " Vsi so dobri kandidati in imajo potencial, 

vprašanje pa je, kako si bodo sestavili ekipo in kako veliko 

podporo bodo dobili na kongresu. S šibko podporo bo 

predsedniku težko resneje posegati v položaj stranke v državi in 

v vladno politiko," je ocenjuje nekdanji predsednik SD Igor 

21


Petek, 07:02 


Kazalo 


2 / 6 

Lukšič. 

Žurnal24 main 

Han: "Iz stranke dobivam številne pozive naj 

kandidiram za predsednika" 


Samo tri dni pred kongresom je na možnost, da kandidira za 

predsednika, namignil Matjaž Han, minister za gospodarstvo in 

dolgoletni vidni član SD, ki bi ga del SD rad videl na mestu 

predsednika. "Dobil sem kar nekaj klicev, ne samo zdaj, ampak 

že pred samim evidentiranjem mesec dni nazaj, da naj grem 

vendarle tudi jaz kandidirat," je Han povedal za Večer. Za 

kandidaturo potrebuje podpise tretjine delegatov, glede na 

njegovo izjavo, ima podporo že zagotovljeno. 

22


Petek, 07:02 


Kazalo 


3 / 6 

Saša Despot 

Po mnenju analitika Andraža Zorka (Valicon) 

se kriza socialdemokracije vleče od leta 

2014, ko je na prizorišče stopila 

stranka Levica in nagovorila volivce s 

temami, ki jih je do takrat naslavljala SD. SD 

pa odgovora na to še ni našla. 

Status SD v koaliciji: Počutimo se kot glasovalni 

stroj 

Če se hoče ponovno uveljaviti kot močna stranka, mora SD 


narediti konkretno potezo, ki bo podpornikom dala vedeti, da s 

prenovo mislijo resno. Poteza, o kateri je v SD pred kongresom 

največ govora, je krepitev statusa SD v koaliciji, kjer se počutijo 

bolj kot glasovalni aparat, ne pa kot enakovredna članica 

koalicije. Spomnimo, predsednik vlade je ob aferi sodna stavba, 

okleval z odstavitvijo ministrice Dominike Švarc Pipan, čeprav 

je stranka SD to zahtevala. 

"SD je izbrala področja, kjer socialdemokratskih 

barv ne more kazati!" 

SD je na volitvah 2022 zasedla četrto mesto za Svobodo, SDS in 

NSi ter prejela 6,69 odstotka glasov. Ko je postala koalicijska 

stranka, so izbrali ministrstvo za gospodarstvo, zunanje 

ministrstvo, pravosodno ministrstvo ter ministrstvo za razvoj in 

kohezijsko politiko, ki ga vodi minister brez listnice. "Stranka je 

glede na rezultat na volitvah dobila veliko kadrovskih mest v 

vladi. Izbrala si je področja, kjer socialdemokratskih barv ne sme 

in ne more kazati, lahko bi bolje uporabila svoj strokovni bazen, 

kar pa ji ne uspeva najbolje zlasti na področju zunanje in 

evropske politike," pravi Lukšič. "Če bi se stranka bolj trdno 

postavila v skladu s svojim imenom, bi bila tudi bolj slišana. 

23


Petek, 07:02 


Kazalo 


4 / 6 

Sedaj se utaplja v mešanju melge na dnevni ravni, ki se dogaja 

okrog predsednika vlade, ki še vedno misli, da se da politko 

nadomsetiti s komunkacijskimi triki," pravi Lukšič. 

Zasedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba. gov.si 

"Vodstvo SD mora poseči v sestavo vlade!" 


Po mnenju nekdanjega predsednika SD bi moralo novo vodstvo 

takoj po izvolitvi poseči v sestavo vlade in se distancirati od 

"nadomeščanja izvajanja resnih politik s komunikacijskimi 

triki." Zahtevati bi morali razpravo v koaliciji o trendih razvoja 

Slovenije in pozicioniranju Slovenije v svetu. "Ta vlada nas 

pozicionira ne samo slabo, temveč proti interesom Slovenije, kar 

se bo izkazalo v naslednjih treh letih," dodaja Lukšič. 

"SD bo za komisarko predlagala svojo kandidatko!" 

A Svoboda je pred kongresom SD odprla novo fronto in še pred 

volitvami predstavila kandidata za evropskega komisarja. 

Kandidate za komisarska mesta je sicer doslej imenovala 

vlada, Tomaž Vesel, nekdanji predsednik računskega sodišča, 

pa naj bi bil koalicijski kandidat. V SD so se odzvali, poudarili, da 

je imenovanje kandidata za evropskega komisarja pred volitvami 

prezgodnja. Kandidat za predsednika Milan Brglez je sporočil, da 

je Vesel kandidat le Gibanja Svoboda. "SD bo, ko bom predsednik, 

kot enakopravna partnerica koalicije predlagala za komisarko 

24


Petek, 07:02 


Kazalo 


5 / 6 

svojo kandidatko. Ostale stvari se bomo dogovarjali skupaj, v 

koaliciji," je zapisal. 


Računsko sodišče 

Tanja Fajon bi rada ostala ministrica, bo tudi 

kandidatka za komisarko? 

Tanja Fajon, dosedanja predsednica SD in ministrica za zunanje 

zadeve ter nekdanja evropska poslanka, je interes za prevzem 

mesta komisarke jasno izrazila ob neuspešnem zaslišanju 

Alenke Bratušek. Ali jo komisarko mesto zanima, Fajon ne 

25


Petek, 07:02 


Kazalo 


6 / 6 

razkriva, je pa izrazila upanje, da bo tudi po tem, ko ne bo več 

predsednica stranke, ostala ministrica. Premier Golob namreč 

želi, da predsedniki strank prevzamejo odgovornost in so tudi 

člani vlade. "Z vidika predsednika vlade ima tovrstna želja 

seveda smisel, saj omogoča premieru, da lažje koordinira 

koalicijske stranke in porazdelitev nalog znotraj koalicije, z vidika 

posamezne koalicijske stranke pa pomeni tovrstna želja 

obremenitev, saj mora predsednik stranke hkrati biti še 

minister," pravi politični analitik Miro Haček. "Bi pa kazalo 

tovrstne zadeve, v kolikor se z njimi misli resno, zapisati v 

koalicijsko pogodbo in predsednike koalicijskih strank nato 

imenovati tudi za podpredsednike vlade," dodaja. 

"K stanju, v katerem je SD, pripomogel tudi 

Golob" 


Med trenutnimi kandidati je v vlogi ministra le potencialni 

kandidat Han. "Pričakujem, da se bo novoizvoljeni predsednik SD 

ukvarjal predvsem s stranko, njeno prenovo in njeno 

reorganizacijo, in ne še dodatno z morebitnim delom na 

ministrstvu. Predsednik vlade bo v tem primeru moral pokazati 

nekaj razumevanja, nenazadnje je k stanju, v katerem je SD, 

pripomogel tudi sam," pravi Haček. "Še vedno so tukaj redna 

koalicijska srečanja in usklajevanja, tako da samo po sebi 

dejstvo, da predsednik SD morda ne bo tudi minister, še ni nič 

zelo tragničnega," dodaja Haček. 

sergeja.hadner@styria-media.si 

Robert Golob predsednik Matjaž Han Tanja Fajon 

koalicija kongres SD 

26

Dnevnik 12.04.2024 

Petek 


Kazalo 

Stran: 3 

Površina: 490 cm 2 1 / 2 

POLITIKA / STRANKA SD 

Bo Matjaž Han izzval Prednika, Brgleza in Beočanina? 


Površina: 490 cm 2 27 

Pred sobotnim volilnim 

kongresom SD, ki si liže 

rane po aferi Litijska, ni izrazitega 

favorita med kandidati 

za naslednjega predsednika 

stranke. Karte bi 

lahko premešal minister za 

gospodarstvo Matjaž Han, 

ki je doslej vztrajal, da ga 

kandidatura ne zanima. 

Tega zdaj ne izključuje. 

Anže Lebinger 

Minister za gospodarstvo Matjaž Han 

je do nedavnega vztrajal, da ga kandidatura 

za predsednika Socialnih 

demokratov ne zanima. Čeprav je 

bil 

evidentiran kot kandidat, soglasja h 

kandidaturi ni dal. V stranki ga medtem 

številni vse 

od napovedi kongresa 

prepričujejo, naj se poda v tekmo za 

prevzem vajeti v stranki, ki je po aferi 

Litijska strmoglavila v 

javnomnenjskih 

anketah. Pred dnevi je nato dejal, 

da končne odločitve še ni sprejel. 

Odločitev naj bi sporočil danes, le 

dan 

pred volilnim kongresom SD. Po statutu 

stranke je vložitev kandidature mo 

- 

goča tudi na dan kongresa s podporo 

tretjine navzočih delegatov. 

Kaj pomeni morebitna Hanova 

kandidatura v boju za naslednika 

predsednice SD Tanje Fajon? Ni 

skrivnost, da tako po javnomnenjskih 

anketah kot znotraj stranke Han 

uživa široko podporo in da bi bil, 

sploh če bi se v boj za prvaka stranke 

podal tako kot ostali trije kandidati 

od samega začetka, absolutni favorit; 

le dan pred kongresom pa 

je situacija 

vendarle bolj zapletena. Ob tistih, ki 

se 

zavzemajo za njegovo kandidaturo, 

so tudi takšni, ki menijo, da vstop 

v 

tekmo tik pred zdajci ni najboljša 

poteza. Ne gre zanemariti, da vodja 

poslancev Jani Prednik, 

evroposlanec 

Milan Brglez in ajdovski župan 

Tadej Beočanin v predkongresnem 

času že dalj časa zbirajo glasove za 

predsedniški stolček. 

Pri tem velja izpostaviti, da je Beočanin 

nedavno v soočenju na TV Slovenija 

povedal, da ga Han podpira pri 

kandidaturi za predsednika stranke. 

Neuradno je 

da 

je Beočaninu poleg gospodarskega 

pred kongresom slišati, 

ministra naklonjena tudi sedanja 

predsednica. Župan Ajdovščine po naših 

informacijah v predkongresnem 

ciklu soočenj uspešno 

zbira delegatske 

glasove, četudi je izmed trojice 

sprva veljal za največjo neznanko. 

Nepriljubljena v stranki je njegova 

izjava o tem, da pušča odprta vrata 

za sodelovanje z NSi, po drugi strani 

pa številni poudarjajo, da je svoj 

socialdemokratski značaj dokazal z 

nekaterimi projekti na ravni občine. 

Izrazitega favorita 

za predsednika stranke ni 

Naši sogovorniki iz stranke pravijo, da 

med trojico kandidatov ni izrazitega 

favorita in da bo o zmagovalcu odločil 

drugi krog glasovanj. Kandidaturo 

Brgleza, ki se mu obeta podpora nekaterih 

največjih občinskih organizacij, 

podpira tudi prvi predsednik države 

Milan Kučan, ki si je predkongresno 

soočenje kandidatov v živo ogledal v 

Ljubljani. Prednik, ki 

mu ne uide podpora 

koroškega dela, pa je, spomnimo, 

pred štirimi leti v tekmi s Fajonovo 

že zbral slabo tretjino glasov. Vsi trije 

ob tem za podpredsednika podpirajo 

Luko Gorška, predsednika podmladka 

SD, v katerem imajo skupno v rokah 

dobro desetino od več kot 400 delegatov, 

ki 

bodo izbirali naslednje vodstvo. 

Če v to enačbo dodamo Hana, so kalkulacije 

še 

bolj nepredvidljive. 

Morebiten Hanov prevzem vajeti 

Socialnih demokratov sicer na papirju 

ustreza tako strankinim nosilcem 

funkcionarskih mest kot največji koalicijski 

partnerici Gibanju Svoboda. 

Ker je Han že minister, bi bržkone 

odpadle ministrske rošade, prav tako 

bi bila glede na njegovo dosedanje 

delovanje manj verjetna dodatna 

zaostrovanja znotraj koalicije, ki 

obetajo zaradi napovedi kandidatov 

za predsednika SD, da je treba odločneje 

zagovarjati program stranke in 

zato po potrebi dvigniti glas. Zelo pomembna 

je tudi tekma za novega glavnega 

tajnika SD, saj se stranka bori s 

slabo finančno sliko. Zaradi poldrugega 

milijona dolga se 

krešejo mnenja o 

se 

med drugim 

(ne)prodaji vile na 

Levstikovi. Najbolje naj bi med kandidati 

kazalo Živi Živkovič, 

vodji kabineta 

pravosodne ministrice Andreje 

Katič, ter podjetniku in nekdanjemu 

direktorju Sove Sebastjanu Selanu. x 

Naši sogovorniki iz 

pravijo, da med trojico 

stranke 

kandidatov ni izrazitega 

favorita in da bo o zmagovalcu 

odločil drugi krog glasovanj.


Petek 


Kazalo 

Stran: 3 



lwžl» m 

®F Jj | 


*' .• . . S®#iy!!8PP ■*“*'** 

' l 

*~ 

flHifPV 

HHn9Hn3nHH9r.' >®■■ JHBIi - 

' 

Minister za gospodarstvo Matjaž Han, ki je do nedavnega trdil, da ga položaj predsednika stranke ne zanima, naj bi dokončno 

odločitev glede morebitne kandidature na sobotnem kongresu 

sporočil danes. O STA


Petek 


Kazalo 

Stran: 13 


Predstave za 

"glupe" državljane 


Površina: 239 cm 2 Po petih letih k nam znova prihaja 

slavni slovenski cirkus z imenom 

»Evropske volitve«. Ni nobene bojazni, 

da bi zamudili govore naših »mišic in 

mistrov«, ki se spotikajo za teh devet 

mest v evropskem parlamentu, predstav 

bo do 9- junija gotovo dovolj. Do 

sitega in še več se bomo najedli puhlic, 

praznih obljub ter napovedi, laži, 

strašenja, razpihovanja sovraštva in 

neskončne hipokrizije. Pa če morda 

še ne veste, najbolj vešči so tega ravno 

stari obrazi s pogledom v desno. Prava 

smer je pač desna smer. Če je Janša 

ob osamosvojitvi samo sanjal, da bo 

Slovenijo nagnil v desno, ker mu je 

Spomenka Hribar to zlobno nakano 

učinkovito preprečila, je zdaj prepričan, 

da se mu bodo sanje le uresničile. 

V Evropski uniji. Morda ima prav, če 

ne bomo premogli (Slovenija in ostala 

Evropa) dovolj takih Spomenk ali če 

sploh ne bomo šli na volitve. 

»SDS ima ogromen potencial,« se 

hvalijo - prvi so z lahkoto sestavili 

kandidatno listo zaslužnih izvajalcev 

zamisli dosmrtnega vodje - in vnaprej 

preštevajo svoje bodoče izvoljence. 

Bodo trije ali celo štirje? Sama 

»žlahtna« imena - Tomc, Zver, Hojs, 

Grims, Breznik, Kangler . . . Dva od teh 

sta si v Bruslju že dodobra »opomogla«, 

eden še kaj drugega. Garata in 

garata, trdita. A še tam bolj za strankarske 

interese. Zdaj se bodo vsi borili 

za pravo Evropo, ki bo ščitila temeljne 

vrednote, kot so zaščita družine, zlasti 

otrok in bo brez LGBT+ ideologije, 

zelenega prehoda in migracij. 

Že nekaj časa odmeva njihova vodilna 

tema z naslovom: Zaprta vrata 

za migrante. No, ne ravno za vse migrante, 

za muslimane pa zagotovo. 

»Če se naši predniki ne bi bali muslimanov, 

bi bila Evropa kalifat, na 

Šmarni gori pa džamija,« je komentiral 

Žiga Turk - nekateri mediji ga 

radi predstavljajo kot nekakšnega 

desnega »filozofa« in vplivneža ki je 

- 

očitno prestrašen že od Osmanskega 

cesarstva naprej. A čeprav ne bodo z 

Alahom pregazili evropskega krščanstva, 

se moramo vsaj dobro zavarovati 

pred njimi. (Ob tej islamofobiji 

zamolčijo, da so storilci kaznivih 

dejanj pri nas pretežno naši ljudje.) 

Palestinci pa so itak za vse sami krivi. 

Zakaj pa je Hamas napadel Izraelce, 

saj so vedeli za posledice. 

Evropa, prihajam! Se spomnite, 

29 

kako je 

Tonin pred šestimi leti prinesel 

Ljudmili Novak - 

na desnici, ki 

eni redkih 

krščanske vrednote 

tudi v resnici živi 

- 

šopek rož in jo 

izrinil s čela NSi? V glavnem zato, 

da so se znova spajdašili z Janšo. Se 

mogoče zdaj situacija ponavlja in 

je treba odstraniti Tonina, ker ne 

more kar tako požreti besede, da 

Janšo ne bo sodeloval? Se je zato on 

zdaj prilepil na prvo mesto na listi, 

Ljudmilo pa dal na zadnjega? Ah, ne, 

menda je 

samo najbolj primeren za 

izzive, ki čakajo zavoženo Evropo. Če 

ne more s svojimi najboljšimi programi 

reševati Slovenije, bo pa 

z 

EU. 

Nato in vlaganje v obrambo je zanj 

najboljša varnostna garancija. Zato 

podpirajmo orožarsko industrijo! In 

multinacionalke! Kaj zeleni prehod, 

ne ogrožajo nas hude podnebne 

spremembe in posledično pomanjkanje 

hrane (briga nas za 

druge in za 

zanamce), ogrožajo nas migranti in 

Putin, ki hoče spreminjati meje. Da 

jih Izraelci že 

leta nezakonito spreminjajo, 

ga (jih) očitno ne moti. Ob teh 

politikih nehote pomislim, da sploh 

ne bi bilo slabo, če bi jih »izvozili« v 

Bruselj. Če drži raziskava platforme 

EUmetrix, naši poslanci v Evropskem 

parlamentu nimajo posebnega vpliva 

in 

vsaj tam ne bodo delali škode. 

O vladajočih pa kdaj drugič. Klasični 

mediji se za gledanost in branost 

spopadajo s 

spletnimi, zato iz muhe 

včasih naredijo slona, iz 

afere. Skoraj zabavno se 

zdrsov pa 

mi zdi, kako 

vsi po vrsti kritizirajo gibanje Svobodo, 

ker naj 

bi prepočasi (pa čeprav v 

roku) obelodanila svoje kandidate za 

evropske poslance, a glej ga zlomka, 

s kandidatom za komisarja Veselom 

pa prehitevajo. Saj res, morda pa bi 

bil boljši izbor Janez Janša, kot se od 

nekod sliši? Zakaj ne, ima veliko izkušenj, 

ker nas je lastnoročno osamosvojil. 

Obstaja pa 

velik problem. 

Nima več orožja, ki bi ga prodajal 

ali preprodajal. 

Polona Jamnik, Bled

Mladina 12.04.2024 

Petek 


Kazalo 

Stran: 6 



Vlado Miheljak: 

SD in njeni (ne)volivci 

(Je 

prijatelj njegovega prijatelja res njegov sovražnik?) 


»V narodovi zgodovini so trenutki, kjer tehtanje argumentov za ali proti 

ne 

zadostuje. Treba seje ravnatipo intuiciji...« 

— B. Pahorje ob utemeljevanju smiselnosti vstopa Slovenije v 

Nato socialdemokrate popeljal v iracionalnost in fatalizem, 

ki traja vse do danes (14. aprila 2002 na konferenci ZLSD) 

» Seveda , tukaj pa se s kolegom Matjažem strinjam - in midva se večkrat 

strinjava -, da bi morala politika umiriti strasti. Trdim, da se je sovražna 

retorika prav iz parlamenta preselila m ulice, in to sva s kolegom Matjažem 

enkrat že govorila. In tudi Matjaž to večkrat pove, da seje s prihodom 

Levice v parlament zradikaliziral še posebej levi politični spekter.« 

— Poslanec NSi Jožef Horvat o tem, da muje (takratni) poslanec 

SD Matjaž Han razkril, daje problem parlamentarne 

nestrpnosti na levici, zlasti v stranki Levica, in ne morda na 

desnici. (POP TV, 21. 10. 2021) 

»Slovenija je v dogovoru z vsaj tremi državami članicami EU, da gremo 

v priznanje Palestine v razmeroma kratkem času, če ne bo mogoče doseči 

prvega cilja, to je vzpostavitve trajnega premirja v Gazi, normalizacije 

razmer in začetka pogovorov o rešitvi dveh držav.« 

— 

Pred 

Predsednica socialdemokratov in zunanja ministrica Tanja 

Fajon po novem razume priznanje države Palestine kot 

kazen za Izrael in ne kot legitimno in zgodovinsko pravico 

Palestincev (STA, 29. 3. 2024) 

dnevi je češka vlada uvedla sankcije proti portalu Voice 

ofEurope s sedežem v Pragi. Portal naj bi bil nič manj kot 

instrument ruske strategije vplivanja, ki 

naj bi ogrožal ozemeljsko 

celovitost, suverenost in svobodo Ukrajine ... 

Tako 

nekako. No, tisto, kar pa je zanimivo za nas, je dejstvo, da sta iz Slovenije 

portalu dala intervju Janez Janša in Milan Zver. Proukrajinski 

Janša v službi proruskega portala? Na videz nelogično. A paradoks 

razumemo, če vpeljemo standarden stalinovski diskurz. Torej: »na 

besedi« je proukrajinski, a »objektivno« je v službi Putina. Najprej je 

treba upoštevati dejstvo, daje Janša zvest prijatelj Viktorja Orbana, 

Viktor Orban pa zvest prijatelj Vladimirja Putina. Je torej lahko prijatelj 

njegovega prijatelja njegov 

sovražnik? Če upoštevamo, da 

praktično vsa evropska politična 

formacija, kije desno od EPP 

s katero vse bolj odkrito flirta 

Janša, kaže - milo rečeno - veliko 

razumevanje za Putina in Rusijo, 

je to komaj verjetno. A kakorkoli. 

Formula 

in 

učinkovanjaje preprosta: 

Janša izraža simpatijo do 

Ukrajine, tričetrt državljanov in 

državljank Slovenije izraža averzijo 

do Janše in zato posledično 

vsaj do neke mere omehča svoj 

odnos do Rusije ... Torej? 

Sicer pa je še bolj paradoksalen 

odnos socialdemokratske 

stranke SD do slovenske desnice: 

nominalno je SD leva stranka, a 

na personalni in strankarski ravni 

koketira z desnico: z Janšo, SDS in tudi z NSi. Pahorje vseskozi s 

patološko slo iskal pozornost in naklonjenost Janše in bil za to pripravljen 

vedno znova obračati hrbet levim partnerjem. Kot da bi šlo 

za psihološko zapleten Vaterskomplex. S tem kompleksom je okužil 

ves vrh stranke. Z leti, do svojega odhoda iz stranke po selitvi v predsedniško 

palačo, je preobrazil celotno formalno strukturo stranke. 

Vrhje ta manever dosegel z 

Matjažem Hanom, kije 

nenehno koketiranje 

z desnico nadgradil s svojevrstno »podjetniško« verzijo socialdemokracije. 

Inko je na zadnjem volilnem kongresu stranke Tanja 

Fajon, ki je imela dobre reference iz svojega obdobja v evropskem 

parlamentu, premagala Prednika, ki je deloval kot pomožni Pahor, 

seje zdelo, da lahko stranko vrne na avtentična socialdemokratska 

izhodišča. No, upanje seje hitro razblinilo, saj seje prav v njenem 

obdobju utrdila strankarskobirokratska struktura, ki 

reproducira 

samo sebe in se spušča v- milo rečeno 

- 

sumljive poslovne avanture. 

Tudi in predvsem v spregi s svojo tradicionalno neformalno partnerico 

SDS. In če se je še do sestave nove vlade zdelo, da bo morebitni 

prevzem zunanjega ministrstva dal 

zunanji politiki socialdemokratski 

poudarek, seje vse skupaj sprevrglo v morda najbolj problematično 

obdobje slovenske zunanje politike. Zadnje, a ne poslednje 

perverzno dejanje je grožnja Izraelu s priznanjem Palestine, če nebo 

privolil v premirje. Tudi če bi bilo vse ostalo O. K., je s takšno izjavo 

zrela za odstop. 

V soboto.bodo delegati kongresa izvolili novo vodstvo. Za 

še zadnje zveste volivce, pa zlasti za izgubljene in potencialne 

volivce, bi se zato morali kandidati opredeliti do Pahorja in njegove 

neavtonomne politike, do Hanove redukcije socialdemokracije 

na »poslovni izziv« in ne nazadnje 1 in predvsem do Tanje Fajon; 

do njene (in posledično slovenske) zunanje politike. Tanja Fajon se 

objema in fotografira z najbolj hujskaškimi in najbolj sprevrženimi 

in militarističnimi evropskimi kreaturami: začenši z Annaleno Baerbock, 

Uršulo von der Leyen ... 

In če je en kandidat za novega predsednika ponesrečena kopija 

Pahorja, drugi Hanov človek, ki vidi problem predvsem v premajhni 

»učinkovitosti« stranke, ne pa 

v konceptih in orientacijah, se 

tretji (Milan Brglez) premalo 

trudi, da bi 

opozoril na razliko 

od ostalih dveh kandidatov. 

Nasprotno, kot 

da poskuša razlike 

prikriti. 

Od opredeljevanja kandidatov 

do Boruta Pahorja, 

Matjaža Hana in Tanje Fajon 

bo odvisno, ali bo po kongresu 

stranka potencialnim volivcem 

in 

volivkam sporočila »Računajte 

na nas « in jih prosila za 

novo priložnost ali pa 

bo izobesila 

belo plahto z napisom 

»Pozabite na SD«. 

Kmalu na sporedu v 

vašem kinu. x


Petek 


Kazalo 

Stran: 40 

Površina: 2.617 cm 2 1 / 6 

31 

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!


Petek 


Kazalo 

Stran: 40 

Površina: 2.617 cm 2 2 / 6 


»Kitajska s podporo litij - 

ionskih električnih baterij 

razvija drone, ki so že zmožni 

prepeljati enega ali dva 

potnika« 

IZTOK SELJAK 

gospodarstvenik 


Iztok 

Seljak, letnik 1964, je 

diplomiral na Ekonomski 

fakulteti v Ljubljani, 

že v nalogi MBA ter magistrski 

in nato doktorski 

nalogi na IEDC pa seje ukvarjal z brezogljično 

mobilnostjo prihodnosti in inovacijami poslovnih 

modelov. 

V skupini Hidria, kije danes eno vodilnih 

inovativnih podjetij v 

avtomobilski industriji, 

dela od leta 1989, krovno družbo Hidria Holding 

pa vodi od leta 2008. 

Je tudi koordinator misije GREMO 

(GREen MObility), ki združuje slovenske dobavitelje 

avtomobilske industrije v prehodu v 

brezogljično mobilnost in je 

prvi tovrstni skupni 

razvojni načrt gospodarske panoge pri 

pne: Monika Weiss 

Foto: Borut Krajnc 

nas. 

Od marca lani vodi tudi Združenje Manager, od 

leta 2021 je častni konzul Madžarske v Sloveniji. 

Pogovarjali smo se o razvoju brezogljične 

mobilnosti - tudi javnega prometa in avtonomnih 

vozil, premešanih geostrateških kartah in 

kako pridobivati elektriko. »Leta 1993 so bili vsi 

avtomobili na Kitajskem nemški. Čez tri do pet let 

bodo vsi električni avtomobili v Nemčiji kitajski,« je 

napovedal nedavno. 

V letih 2005-2007 ste delali magisterij na temo 

brezogljične mobilnosti prihodnosti in napovedali 

prelomnice, ki pa se niso uresničile. Ena od njih je 

bila, da se 

bodo od leta 2025 proizvajali in prodajali 

le 

električni avtomobili. 

Očitno smo takrat z ekipo čutili, da gre za 

neko prelomno obdobje - 

govorim o letih 2005-2007, 

obdobju začetnega postopnega 

prehajanja v brezogljično 

ekonomijo. Ekstrapolirali 

in križali smo ključne mega trende, ki smo 

jih takrat prepoznali kot odločilne za mobilnost 

prihodnosti, in prišli do treh prelomnic. Prva je 

bila, da bodo do leta 2015 v Evropi vsi avtomobili 

opremljeni s sistemom »stop-start«, ki ugasne 

motor med kratkim ustavljanjem, na 

primer 

ob 

zastojih, in zmanjšuje porabo goriva in 

izpustov. Druga je bila, da bodo do leta 2020 vsi 

avtomobili serijsko opremljeni s priključnim 

hibridnim sistemom, torej da bodo ob motorju 

z notranjim zgorevanjem delovali na elektriko, 

z baterijo, ki jo bo mogoče polniti s priklopom 

na zunanji vir. Iz tega pa naj bi se do tretje prelomnice 

leta 2025 

nato zgodil popoln prehod 

vseh novo proizvedenih in prodanih vozil na 

elektriko. 

Ampak prihodnje leto se to ne 

bo zgodilo. Umije 

bilo v EU prodanih lfl,5 milijona novih vozil, od tega 

največ, 3,7 milijona, na bencinski pogon in še 

vedno kar 1,4 milijona na dizelski. Hkrati je bilo 

prodanih 1,5 milijona baterijskih električnih avtov 

(BEV) in 0,8 milijona priključnih hibridov (PHEV), 

kažejo podatki Evropskega združenja avtomobilskih 

proizvajalcev ACEA. 

Ni se uresničilo in seje. Pred skoraj dvajsetimi 

leti so se te naše napovedi zdele avtomobilski 

industriji v Evropi popolna znanstvena fantastika, 

čeprav so 

temeljile na realnih trendih.


Petek 


Kazalo 

Stran: 40 

Površina: 2.617 cm 2 3 / 6 

Pred skoraj dvajsetimi leti so se naše napovedi zdele 

avtomobilski industriji v Evropi popolna znanstvena 

fantastika, vrh nemškega Volkswagna je takrat vehementno 

trdil, da električna mobilnost nikoli ne bo igrala resne vloge. 



Takrat je recimo vrh nemškega Volkswagna 

vehementno trdil, da električna mobilnost 

nikoli ne bo igrala kakršnekoli resne 

vloge. Ne le, da smo popolnoma zadeli smer 

in takrat začeli pravilno graditi našo strategijo, 

ampak nam je zelo natančno uspelo 

napovedati tudi dinamiko globalnega 

razvoja. Evropa danes s tem načrtom sicer 

zamuja tri do štiri leta, kar ni usodno, imamo 

pa seveda na drugi strani Kitajsko, ki je te 

razvojne trende točno razumela na makroekonomski 

ravni, jim pred dvajsetimi leti 

podredila svojo celotno vizijo in strategijo 

e-mobilnosti, in smo pred tem, da bo Kitajska 

že naslednje leto prodala 100 odstotkov 

električnih vozil. 

Danes pa je seveda edino pomembno, 

da imamo točno napoved trendov za 

naslednjih 

petnajst, dvajset let, do leta 2040, da se 

bomo pravilno » kalibrirali «. Veliko se ukvarjamo 

s tem. 

Ob omenjenih številkah za EU se je prodaja 

električnih vozil na Kitajskem v obdobju 2020- 

2023 povečala z 1,8 na osem milijonov, od leta 

2003 delujoč kitajski proizvajalec BYD, kar 

je kratica za Zgradi svoje sanje (Build Your 

Dreams) pa je zadnje četrtletje lani po prodaji 

globalno prehitel 

vodilno Teslo. 

Kitajska se je v zadnjih 30 letih, od 

začetka '90. let, razvila iz države brez signifikantnega 

pomena v avtomobilski industriji 

na raven, ko na leto proizvede in proda 

25 do 30 milijonov vozil na globalnem trgu, 

zdaj velikem okrog 90 milijonov vozil. Pretežno 

jih proda doma, a izvoz hitro narašča. 

V 30 letih je torej prevzela 30 odstotkov 

celotne svetovne avtomobilske proizvodnje. 

Izjemno ekonomijo obsega z električnimi 

vozili dosega že znotraj lastnega


Petek 


Kazalo 

Stran: 40 

Površina: 2.617 cm 2 4 / 6 

Zaščita EU trga s 

carinami in drugimi ovirami 

za vstop nizkocenovnih kitajskih električnih 

vozil, kot to že počnejo ZDA, je lahko le 

ukrep kratkega trajanja, dveh, treh let. 

40 odstotkov njegove teže in tudi enak delež 

stroškov ter posledično cene. Danes imajo 

volumensko tako pomembni, da se proizvajalci 

električnih vozil selijo k 

njim. Takoje na 

Kitajci od pet do sedem let prednosti pri 

teh tehnologijah, in to prednost še poveču- 

primer dvomilijardno investicijo v tovarno 

litij-ionskih baterij v Debrecenu začel tudi 

jejo. Tudi ostali svet se premika razmeroma 

hitro; Evropa v odnosu na Kitajsko z neko 

BMW, začela bo delati leta 2026, Hidria pa 

bo v Spodnji Idriji, v novi tovarni, v katero 

srednjo hitrostjo, ZDA pa od teh treh najpočasneje, 

kar je zanimivo glede na pionirja 

Teslo, 

kije trend pravzaprav začel. Podobno 

kot za ZDA velja tudi za Japonsko. 

Nedavno ste navedli podatek, da poskuša kitajski 

BYD na trg spraviti električno vozilo s 

ceno 10 tisoč evrov, Volksvvagen pa da za leto 

2027 napoveduje primerljivo vozilo za 23 tisoč 

investiramo več kot sto milijonov evrov, 

proizvajala statorje in rotorje elektromotorskih 

pogonov za tudi te naslednje generacije 

električnih vozil 

BMW. 

Ob razmahu kitajskih električnih vozil EU zdaj 

napoveduje uvedbo dodatnih carin na njihov 

uvoz, Kitajska naj bi svoje proizvajalce nezakonito 

subvencionirala. Sočasno pa EU že leta 

evrov. Koliko je ta nizka cena, s katero se pri- 

subvencionira nakupe (tudi kitajskih) električ- 

vabljajo kupci, posledica nizkih stroškov dela? 

Stroški in cene kitajskih električnih vozil 

nih vozil, pri čemer je Nemčija subvencije opustila 

konec leta 2023. 

so od 30 do 40 odstotkov nižji od stroškov 

in cen, ki jih je trenutno sposobna evropska 

avtomobilska industrija. To je zlasti posledica 

tehničnih in tehnoloških inovacij, pro- 

Tudi pri tem se vidi očitna in ogromna 

težava EU, da nima enotnega pristopa, 

za vsak kompromis minejo leta, s čimer 

je nemogoče, da bi se EU ponovno pov- 



trga, kar ji s klasičnimi avtomobili nikoli ni 

uspelo. 

Se pred nekaj leti je bil Teslin tržni 

delež pri električnih vozilih tudi na Kitajskem 

največji, zdaj pa imajo daleč prevladujoči 

del domači proizvajalci, ki si medsebojno 

trdo konkurirajo, izkoriščajo ekonomijo 

obsega notranjega trga 

- 

nihče nima 

primerljivega -, predvsem pa so v teh 30 

letih dosegli izjemno 

tehnično, tehnološko 

in posledično tudi stroškovno prednost pri 

litij-ionskih baterijah. Te so namreč ključne 

za električni avtomobil, saj pomenijo 30 do 

cesov njihove izdelave, podprtih z najrazličnejšimi 

digitalnimi orodji in orodji umetne 

inteligence. Tudi stroški dela se seveda 

poskušajo minimalizirati, a ti tudi na Kitajskem 

naraščajo. Da ima Evropa primerljiva 

stroškovna območja in da stroški dela niso 

ključni konkurenčni izziv, zame kaže dejstvo, 

da kitajski BYD odpira prvo proizvodnjo 

v EU, na Madžarskem. 

No, Madžarska ima poceni delovno silo, lani 

sta imeli nižje urne stroške dela od Madžarske 

v EU le Romunija in Bolgarija, kar je tudi povedno 

in verjetno razlog za kitajski prihod vanjo. 

 

Madžarska zadnje desetletje vodi agresivno 

politiko privabljanja tujih naložb s 

področja električne mobilnosti, v letih 2015- 

2017 so privabili prvi, korejski val proizvajalcev 

litij-ionskih baterij, v drugem, kitajskem 

valu pa so dobili tudi globalnega baterijskega 

vodjo, družbo CATL - Contemporary 

Amperex Technology 

Limited. Taje lani 

napovedal osem milijard evrov vlaganj vgradnjo 

tovarne baterij v Debrecenu na vzhodu 

Madžarske. 

Avtomobilska industrija na Madžarskem 

zdaj prispeva že 30 odstotkov celotnega 

BDP. Madžari so tudi vizionarsko 

predvideli pomembno spremembo, in sicer 

da v eri električne mobilnosti ne velja več 

poslovni model, ko se proizvajalci avtomobilskih 

komponent selijo v bližino proizvajalca 

avtomobilov, ampak so proizvajalci 

litij-ionskih baterij stroškovno in 

zpela na vodilno mesto v zeleni mobilnosti 

prihodnosti. 

Menim, daje lahko zaščita trga EU s 

carinami in drugimi ovirami za vstop nizkocenovnih 

kitajskih električnih vozil, kot to 

že počnejo ZDA, le ukrep kratkega trajanja, 

dveh, treh let. Ne zato, ker bi se morali bati 

negativnih posledic kitajskih protiukrepov; 

ti nas ne morejo bistveno prizadeti, saj so 

evropski proizvajalci tam zaradi svoje 

nekonkurenčnosti 

že tako ali tako ogromno izgubili. 

Hkrati bodo kitajski proizvajalci 

- 

tako 

kot so japonski v 80. in 90. letih ter korejski 

od leta 2000 

- 

zaobšli carine tako, da bodo 

proizvajali v Evropi, čemur smo že priča. 

Ti omejevalni ukrepi torej niso nikakršna 

rešitev, ampak jih moramo zaradi 

sebe omejiti na kratek rok in se premakniti 

iz cone udobja ter v tem času narediti 

resno strategijo novega EU-preboja 

pri brezogljični mobilnosti. To ne pomeni 

» copy-paste « in zgolj dohitevanja Kitajske 

na 

segmentu baterijsko podprte električne 

mobilnosti, ampak nekaj 

bistveno boljšega. 

Kaj pa je to nekaj boljšega? Pred leti ste želeli 

razviti testno brezstično polnjenje vozil. 

Res je. V letih 2017 in 2018 smo predlagali 

takratni vladi in Mestni občini Ljubljana, 

bi se ena od razvojnih skupin Slovenskega 

avtomobilskega grozda poglobila v eno prvih 

funkcionalnih prog brezžičnega, brezstičnega 

polnjenja vozila na cesti med vožnjo. 

To smo 

želeli testirati na avtobusu javnega 

da


Petek 


Kazalo 

Stran: 40 

Površina: 2.617 cm 2 5 / 6 

Kaj bi morali razvijati? Evropa ima ogromno znanja in 

tehnično-tehnološke prednosti pri motorju z notranjim 

zgorevanjem. In tukaj seje treba usmeriti v prilagoditev 

in nadgradnjo tega motorja na obnovljive, nefosilne vire. 

prometa na liniji od ljubljanskega Viča do 

centra, a žal, v nasprotju z MOL, v vladi za 

nas bodo začeli preplavljati v naslednjih treh 

do štirih letih in nas bodo preplavili najka- 

popolnoma drugačna, iz drugih materialov, 

in tukaj išče tudi Slovenija svoje priložnosti. 

to ni bilo posluha. Gre za sistem, ki omo- 

sneje v desetletju, saj nimamo pravih teh- 

Naj 

omenim, da imamo med vrsto pro- 

goča polnjenje elektromotorjev prek superkondenzatorjev 

med vožnjo in iz ceste in ki 

že v osnovi za 70 do 80 odstotkov zmanjša 

potrebo po količini litij-ionskih baterij na 

avtomobilu. Ta 

projekt, ki zagotovo spada 

med res prebojne, ni bil realiziran, čeprav so 

nično-tehnoloških in 

za njihovo reciklažo. Tudi s 

stroškovnih rešitev 

tega pomembnega 

vidika so tehnologije na zeleni vodik v 

bistveni prednosti, zato bi moral biti fokus 

EU na motorjih na notranje zgorevanje na 

zeleni vodik oziroma na gorivne celice, ki 

jektov od lani tudi prvo proizvodnjo naprednih 

litij -ionskih baterij v Sloveniji. 

Vrnimo se k ukrepom EU, konkretno k subvencijam 

EU za nakupe (tudi kitajskih) električnih 

vozil, ki jih je Nemčija na primer lani opustila. 

Kakšno je vaše mnenje o učinku in smiselnosti 

bile vmes vse te ceste odprte in prenovljene. 

proizvajajo elektriko »on board« v 

vozilu. 

subvencij? EU seveda želi z njimi zmanjšati iz- 

Zdaj sistem polnjenja testiramo v okviru 

Ampak vi, še nekaj posameznikov in družb 

puste v prometu, kije eden največjih onesna- 

GREMO - 

Green mobility partnerstva, sicer 

konzorcija GREMO Green Mobility, na primer 

ževalcev, saj prispeva kar četrtino vseh toplo- 

ne dinamično med vožnjo po cesti, ampak 

statično na parkirišču, s parkiranjem. 

Kaj bi morali razvijati? Evropa ima 

ogromno znanja in 

tehnično-tehnološke 

mežiški TAB 

- 

Tovarna akumulatorskih baterij, 

na Madžarskem odpirate podjetje Andrada, ki 

se bo specializiralo za »najbolj napredno tehnologijo 

za 

reciklažo litij-ionskih hranilnikov 

grednih plinov v EU. 

Celoten prehod v smeri električnih vozil 

seje začel zaradi nujnosti prehoda v brezogljično 

mobilnost, s ciljem, da se zmanjšajo 

prednosti pri motorju z notranjim zgorevanj 

em. In tukaj seje treba usmeriti v prilagoditev 

in nadgradnjo tega motorja na 

obnovljive, 

nefosilne vire. Predvsem svoj 

potencial 

kaže zeleni vodik, kije too-odstotno 

proizveden iz 

obnovljivih virov energije, 

fotovoltaike, vetrne energije. Evropa recimo 

energije«. Kaj to konkretneje pomeni, koliko je 

ta dejavnost okoljsko sporna, kar trdi del lokalnega 

prebivalstva? 

Gre za inovativno nadgradnjo trenutno 

najboljših globalnih tehnologij, ki jo odlikujeta 

nadstandardna varnost in 

prijaznost do 

okolja. Giga tovarne na Madžarskem v svo- 

emisije. To pa je seveda mogoče dosegati z 

različnimi tehnologijami. Nujno je, da se 

subvencijami spodbujajo nove tehnologije, 

ki 

še nimajo potrebne kritične mase, da bi bil 

tudi ekonomsko 

učinkovit. Vendar je kljub 

vsemu pomembno, da se prav tako podpirajo 

različne tehnologije, ki lahko konku- 

s 

še vedno drži primat v razvoju novih ino- 

jem proizvodnem procesu ustvarjajo velike 

renčno vodijo do tega istega cilja, ne pa da se 



vativnih rešitev z motorji z notranjim zgorevanjem 

z zelenim vodikom na primer v 

ladijskem prometu, tukaj pa so še letala, ki 

so 

danes pomemben onesnaževalec, pa ves' 

javni in 

tovorni transport, železnice, avtobusi 

in tovornjaki. To je izjemno pomemben 

segment mobilnosti, na svetovni 

in evropski 

ravni, avtobusi in tovornjaki pomenijo le 

okrog deset odstotkov v proizvodnji in prodaji 

vozil, v povprečju pa prevozijo desetkrat 

več kilometrov in so torej z drugih vidikov 

enako pomembni ali celo pomembnejši kot 

skupina osebnih vozil. 

Kdo pa ima zdaj primat pri razogljičenju tovornega 

 

prometa, avtobusov? 

Kitajski uspeva baterijske tehnologije iz 

osebnih vozil prenašati zlasti v avtobuse, 

kjer globalno vodi, pri električnih baterij skih 

tovornjakih pa so v prednosti ZDA, zlasti njihovi 

Nikola Motor Company in Tesla. Kitajska 

s podporo litij-ionskih električnih baterij 

razvija tudi drone, ki so že 

enega ali dva potnika. 

V 

zmožni prepeljati 

segmentih javnega transporta se 

sicer kaže, da ima zeleni vodik v primerjavi 

z 

baterijsko podprto električno mobilnostjo 

pomembne tehnološke prednosti. Bi pa opozoril 

še na en vidik, o katerem se pri baterijski 

mobilnosti veliko premalo govori. To so 

milijoni ton baterij iz električnih vozil, ki 

količine proizvodnega odpada, ki ga bomo 

ponovno pretvarjali v strateško pomembne 

surovine za proizvodnjo novih baterij. 

Andrada tako nikakor ni sestavni del problema, 

temveč je sestavni del njegove rešitve. 

Verjamemo, da bo to spoznalo in razumelo 

tudi lokalno prebivalstvo, to bomo tudi 

neposredno dokazali. 

Nakazali ste že smer razvoja evropske avtomobilske 

industrije. Kaj konkretno pa razvija 

skupina slovenskih podjetij v mišiji GREMO 

GREen Mobility, 

- 

ki prispeva okoli deset odstotkov 

k slovenskemu BDP-ju in ji je podporo 

z do 200 milijonov evrov v obdobju 2023-2027 

obljubila tudi država? 

Osredotočili smo se na tri stebre, za 

katere smo ugotovili, da ima v njih slovenska 

avtomobilska dobaviteljska industrija 

že 

danes pomembne konkurenčne prednosti, 

in poskušamo jih še okrepiti. Prvi steber 

so elektromotorski pogoni električnih vozil, 

drugi steber so zalogovniki-hranilniki energije 

in tretji steber so ekstra lahki materiali, 

iz katerih bo prihodnje električno vozijo, ki 

bo tudi »crashless«. Pri zadnjem govorimo 

o tem, da bo avtonomna vožnja, ki bo realnost, 

tako ali drugače zagotovila radikalno 

zmanjšanje naletov vozil na druga vozila in 

na predmete, kar je izhodišče, da bo karoserija 

avtomobilov glede 

na današnjo lahko 

izpostavi samo ena, in to 

po možnosti tista, 

s katero se Evropa očitno strelja v koleno in 

podpira svojo konkurenco. 

Tukaj se vrnemo h ključnemu problemu 

EU, da niti pred dvajsetimi leti ni 

znala in še vedno ne zna povezati nujno 

potrebnega prehoda v 

brezogljično prihodnost, 

katere vitalen del je zelena mobilnost, 

z ustrezno smiselno ekonomsko politiko 

ter celostno 

podpreti konkurenčen razvoj 

lastne avtomobilske industrije v smeri razogljičenja. 

Nismo namreč padli le na električni 

mobilnosti, ušla nam je širša slika zelenega 

prehoda. Kitajska danes med drugim obvladuje 

tudi 95 odstotkov globalnega dizajna in 

proizvodnje fotovoltaičnih modulov. 

Tudi evropski avtomobilski velikani so bolj delovali 

za fosilni status quo, kot pa agitirali za 

razogljičenje prometa. Afera Dieselgate je leta 

2015 razkrila, da se Volksvvagen ukvarja z lažnim 

prikazovanjem izpustov; torej istega leta, 

ko je nastal ključni globalni podnebni sporazum 

v 

Parizu. 

Seveda j e odgovorna tudi evropska industrija 

sama. Spominjam se napačnega pristopa 

Evrope na vseh ravneh leta 2004, ob 

vstopu Slovenije v EU. Povabljen sem bil v 

slovenski parlament in vsi govorci so poudarjali, 

kako smo dosegli svoje cilje in bolj 

ali manj zaključili neko pot. Potem smo se


Petek 


Kazalo 

Stran: 40 

Površina: 2.617 cm 2 6 / 6 

Nov veliki prelom se bo zgodil v trenutku, ko bo kdo dosegel, 

da bodo popolnoma avtonomna vozila javno razpoložljiva tudi 

za osebno rabo, in to v enakem času, kot imamo danes dostop 

do lastnega osebnega vozila, z enakimi ali manjšimi stroški. 


naslonili nazaj in uživali v tej coni lastne 

zadovoljnosti in udobja. Enako je v tistem 

času naredila EU na globalni ravni, postala je 

prezadovoljna in prepolna sama sebe, kar je 

začetek propada in konca. Jaz pa sem govoril 

o novem začetku in potrebi po tem, da 

si zastavimo nove cilje in še hitreje tečemo 

naprej za nj ihovo doseganj e . 

Zame je bil, to takrat v parlamentu šok; 

vprašanje, kako 

soustvarjati prihodnost, 

usmeritev naprej, mora biti stalnica. 

Realnost je v bistvu še hujša. Smo pred evropskimi 

volitvami in ne le skrajne desne populistične 

stranke, pač pa tudi take, ki se razglašajo 

za desnosredinske, kot na primer NSi in 

na EU ravni močna Evropska ljudska stranka, 

prefinjeno rušijo zelen prehod in navijajo za 

fosilni status quo. Kako vidite možnost, da bi 

bil prehod na ravni EU politično upočasnjen ali 

celo 

ustavljen? 

Ljudi, ki o tem razmišljajo, bi samo spomnil, 

da Evropa ni sama na zemljevidu tega 

sveta. Še več, imamo samo okrog 500 milijonov 

prebivalcev na sicer osemmilijardnem 

svetu, in demografska slika bo še naprej delovala 

negativno za nas. Govorim iz perspektive 

gospodarstva in obsega trga: 

po Kitajski, 

ki nas je na nekaj segmentih gospodarsko 

prehitela, zdaj že prihaja Indija s svojimi rešitvami 

in s svojo kritično maso, kar pomeni, 

da pot naprej pač 

nikakor ne vodi nazaj. Pot 

naprej vodi naprej. Edini način za to, da ne 

ostanemo zadaj, je, da smo ves čas spredaj. 

Pri mobilnosti se pri nas kot eno ključnih odpira 

vprašanje, kako bomo v prihodnosti uporabljali 

osebne avtomobile in kaj bo z javnim potniškim 

prometom. Kaj 

napovedujete? 

To je eno od temeljnih vprašanj prihodnje 

mobilnosti, kjer moramo pravilno oceniti 

vse trende, ki bodo določali rešitve mobilnosti 

čez 10 ali 15 let. Pri teh razmislekih 

moramo upoštevati psihološki moment, ki 

ga zdaj po mojem podcenjujemo, toje razpoložljivost 

možnosti premika iz točke A v B. 

Govorim o avtonomnih vozilih in o novem 

velikem prelomu, ki se bo zgodil v trenutku, 

ko bo kdo dosegel, da bodo popolnoma avtonomna 

vozila javno razpoložljiva tudi za 

osebno rabo, in to v enakem času, kot imamo 

danes dostop do 

lastnega osebnega vozila, 

z enakimi ali manjšimi stroški. Ko se bo to 

zgodilo, ne bo nič enako, kot je zdaj . 

cilj 

Toje smer in bo kmalu realnost, in naš 

bi zato moral biti, da čim prej, najpozneje 

pa do leta 2030, v Ljubljani vzpostavimo 

evropsko dizajnirano in proizvedeno konkurenčno 

nebaterijsko električno vozilo 

superkondenzatoiji, sposobno prek magnetnih 

tuljav sprejemati električno energijo 

brezžično med vožnjo iz ceste, cestni kabel, 

ki 

oddaja potrebno električno energijo, pa 

se sočasno uporablja tudi za navigacijo in še 

kaj, prenos podatkov ... 

Z avtonomno vožnjo se ukvarjate tudi v Hidrii, 

kaj konkretno razvijate? 

V Hidrii se s tem segmentom avtonomne 

vožnje srečujemo predvsem prek segmenta 

volanskih sistemov, počasi nastajajo prva 

osebna vozila s 

serijsko vgrajenim brezžičnim 

upravljanjem, torej brez 

povezav med 

volanom in kolesi. Gre za tehnologije, ki 

prenesene iz letalske industrije in so izjemno 

pomembne pri 

so 

omogočanju razvoja 

avtonomne vožnje. Razvoj teh rešitev je v 

velikem fokusu in vlagajo se 

ogromna sredstva, 

saj bo, ko bo dosežena ciljna stopnja 

avtonomnosti 5.0, 

to pomenilo revolucijo v 

industriji, velik prelom. Zdaj smo pri stopnji 

3.0 in počasi bomo začeli govoriti o tem, da 

bo odgovornost za nesreče prešla z voznika 

vozila, kot je stanje danes, na proizvajalca 

avtomobila. Glede tega sem optimist, vprašanje 

je še zgolj, kdaj bomo prišli do popolnoma 

avtonomne vožnje. Menim, da smo 

od tega oddaljeni od štiri do pet let. Takrat 

bomo ponekod na omejenih testnih področjih 

mest in avtocest že imeli avtonomna 

vozila v 

neposredni serijski uporabi, kar bo 

spremenilo praktično vse. 

Od marca lani ste tudi predsednik Združenja 

menedžer, v svojem programu pa ste, če zelo 

grobo strnem, poudarili nujnost samoizpraševanja 

menedžerjev o lastni vlogi, svojem položaju 

v družbi in odgovornosti. 

Drži. Nekaj razlogov, zakaj je to samoizpraševanje 

nujno, sem že nakazal. Zame je 

indikator, daje sprememba nujna, tudi podatek, 

daje Evropa pred 30 leti prispevala tretjino 

svetovnega BDP, danes pa samo še petnajst 

odstotkov. Za ta padec našega pomena 

smo odgovorni tudi menedžeiji, ki smo združeni 

v stanovskih združenjih, in moramo prevzeti 

svoj del odgovornosti. Tudi med slovenskimi 

menedžerji sem 

zaznal prepričanje, 

daje narobe vse okoli nas, v družbi, nič 

pa pri nas samih. Tako razmišljanje terja 

obrat, in poskušamo ga 

doseči. Srečujemo 

se z nečim, kar sam imenujem slovenski 

s 


negativni vrednotni sistem in kar se kaže 

v pomanjkanju naše samozavesti, posledičnega 

postavljanja prenizkih in premalo 

ambicioznih ciljev, neprevzemanja odgovornosti 

in odločno prenizkem sodelovanju. 

V Sloveniji tipično tolčemo eden po drugem 

na vseh možnih ravneh, namesto da bi 

sodelovali v dobro vseh. Ta miselnost in kultura 

sta razlog, da se nam od zneska 55 tisoč 

evrov dodane vrednosti na zaposlenega v 

slovenskem gospodarstvu ne uspe povzpeti 

do na primer 100 

tisoč evrov. Na menedžerskem 

kongresu oktobra lani smo sestavili 

več kot dvajset delovnih skupin, ki zdaj vsaka 

snuje konkretne projekte, ki 

bi lahko prinesli 

potreben premik, vmesne rezultate pa bomo 

predstavili na letošnjem kongresu. 

Velik 

družbeni projekt je gradnja drugega bloka 

jedrske elektrarne JEK 2, kjer je vrsta neznank. 

Ena ključnih je, ali bo ta energetski 

objekt čez 15 let, kolikor časa naj bi ga gradili 

po optimističnih ocenah ministrstva za energijo, 

tehnološko in cenovno »smiseln« 

- 

ob alternativah, 

ki že so in ki še bodo nastale. Kakšno 

je vaše mnenje o projektu? 

Nekje smo ravno te dni govorili o tem, 

kako slabo 

razumemo, kje je Kitajska celovito. 

Številni imajo predstavo, da so električna 

vozila, o 

tam proizvedena z 

katerih sva toliko govorila, 

umazanimi tehnologijami 

premoga in podobno. Vendar Kitajska 

desetine milijard usmerja v proizvodnjo 

električne energije iz 

čistih virov. Odpirajo 

se nove tovarne fotovoltaičnih modulov, ki 

imajo letno zmogljivost 

30, 50, 70 gigavatov, 

proizvodnja čiste energije iz fotovoltaičnih 

modulov in vetrne energije postaja 

prevladujoča v njihovi strukturi energije ter 

izjemno cenovno in stroškovno dostopna, 

tudi cenejša od proizvodnje električne energije 

iz fosilnih virov in celo od jedrske energije. 

Tudi jedrsko energijo do določene mere 

peljejo vzporedno, ampak ne pretirano, v 

ospredju sta fotovoltaika in veter, podprta z 

ustreznimi zalogovniki, ki 

izenačujejo špice 

proizvodnje in porabe. Popolnoma isto 

delajo Indija, Avstralija, ZDA ... in rekel bi, da 

je treba pogledati okrog, kaj počne ves ostali 

svet, 

preveriti najnaprednejše tehnologije, 

jih primerjati z 

našimi naravnimi danostmi 

oziroma danostmi naše regije, na tej podlagi 

sestaviti najbolj optimalen scenarij in ga 

v izvedbo prepustiti stroki, profesionalcem, 

in ne politiki. x

Kliping_12_4_2024

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template ?