Kliping_17_4_2024

Zbirka medijskih objav 

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 

Število objav: 11 

Internet: 8 

Televizija: 2 

Tisk: 1 

Spremljane teme: 

Janša Janez (Ivan): 2 

Odbor - zdravstvo: 1 

Odbor - ... politika: 1 

Službe DZ RS: 1 

Grims Branko: 1 

DZ - Državni ... seje: 1 

PS SD: 1 

Irgl Eva: 1 

DZ - ... Parlament: 4 

Dimic Iva: 1 

Godec Jelka: 1 

Hot Meira mag.: 1 

Prednik Jani: 1 

Reberšek Aleksander: 1 

Vrtovec Jernej: 1 

Rezar Aleš: 4 

Krajnc mag. Darko: 1 

dr. Čadonič Špelič Vida: 3 

Lah Tomaž: 1 

...

Internet Naslov 15 dni za poročilo: kako je določena cena ogrevanja za Šaleško dolino? 

Zaporedna št. 

1 

Povzetek 

Medij 

24ur.com, Slovenija 

Rubrika, Datum Ostalo; 16. 4. 2024 

Avtor 

Teme 

STA 

Irgl Eva , Hot Meira mag. , Reberšek Aleksander , Vrtovec Jernej , Lah Tomaž 

...brez DDV oz. za 59 odstotkov, končni znesek na položnicah pa za okoli 48 odstotkov - močno prizadela, zato so se 

tudi odločili za proteste, je spomnil Aleksander Reberšek (NSi). Glavno težavo vidi v tem, da Komunalno podjetje 

Velenje toploto od Termoelektrarne Šoštanj (Teš) kupuje po okoli 50 evrov, gospodinjskim odjemalcem... 

Internet Naslov Rezar: Zahteva NSi po zaslišanju Goloba v 30 dneh brezpredmetna 


2 

Povzetek 

Medij 

Siol.net, Slovenija 


Avtor STA , R. K. 

Teme 

Rezar Aleš 

...premierja Roberta Goloba, je brezpredmetna, ker ni podprta s potrebnimi podpisi poslancev, je pojasnil predsednik 

komisije Aleš Rezar (Svoboda). Termin Golobovega zaslišanja je sicer načrtovan še pred parlamentarnimi počitnicami, 

je napovedal. NSi je prejšnji teden vložila zahtevo za sklic nujne seje parlamentarne komisije, ki preiskuje... 

Internet Naslov Kaj je pred preiskovalno komisijo povedal in kaj zamolčal direktor NPU-ja Darko Muženič 


3 

Povzetek 

Medij 

Rtvslo.si, Slovenija 


Avtor 

Teme 

Cvelbar Irena Ulčar 

Janša Janez (Ivan) , Rezar Aleš , dr. Čadonič Špelič Vida 

...kazensko ovadbo, s katero mu je aktualno vodstvo Policije očitalo krivo pričanje pred parlamentarno preiskovalno 

komisijo o domnevnih političnih vplivih na Policijo. Najmanjši skupni imenovalec obeh, Muženiča in Lindava, je prav 

parlamentarna preiskovalna komisija. Boštjanu Lindavu je pričanje pred njo zapečatilo kariero. Zaradi... 

Internet 


4 

Povzetek 

Naslov 

Medij 

Rezar: Termin Golobovega zaslišanja v DZ-ju je načrtovan še pred parlamentarnimi 

počitnicami 



Avtor G. C. 

Teme 

Grims Branko , Rezar Aleš , dr. Čadonič Špelič Vida 

...Goloba, je brezpredmetna, ker ni podprta s potrebnimi podpisi poslancev, je pojasnil predsednik komisije Aleš Rezar. 

Aleš Rezar (Svoboda) Foto: DZ/Matija Sušnik NSi je prejšnji teden vložila zahtevo za sklic nujne seje parlamentarne 

komisije, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo, na kateri bi kot pričo zaslišali premierja... 

Internet Naslov Rezar zahtevo NSi po zaslišanju premierja Goloba označil za brezpredmetno 


5 

Povzetek 

Medij 

N1info.si, Slovenija 


Avtor 

Teme 

STA 

Rezar Aleš 

...premierja Roberta Goloba, je brezpredmetna, ker ni podprta s potrebnimi podpisi poslancev, je pojasnil predsednik 

komisije Aleš Rezar (Svoboda). Termin Golobovega zaslišanja je sicer načrtovan še pred parlamentarnimi počitnicami, 

je napovedal. NSi je prejšnji teden vložila zahtevo za sklic nujne seje parlamentarne komisije, ki preiskuje... 

2

Internet Naslov Referendum o legalizaciji konoplje: “Izrazu rekreativna raba se izogibamo” 


6 

Povzetek 

Medij 

N1info.si, Slovenija 


Avtor 

Teme 

Staš Zgonik 

Odbor - zdravstvo , Službe DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament , Godec Jelka , Krajnc mag. 

Darko , dr. Čadonič Špelič Vida 

...da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno. O čem je sploh govora? Poslanci Gibanja 

Svoboda in Levice so na včerajšnji seji odbora za zdravstvo spremenili vprašanje v zvezi s konopljo, o katerem naj bi 

volivci odločali na posvetovalnem referendumu, ki naj bi ga izvedli hkrati z volitvami v Evropski... 

Televizija Naslov Priznanje Palestine 


7 

Povzetek 

Medij POP TV, Slovenija 19:15 Trajanje: 3 min 

Rubrika, Datum 24 ur; 16. 4. 2024 

Avtor 

Teme 

Anže Božič 

Odbor - zunanja politika 

...zunanjepolitični svetovalec predsednika vlade Vojko Volk. Domača politika je glede tega globoko razklana in o vroči 

temi pravkar razpravlja na zaprti seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. JANI MUHIČ (voditelj) Znana 

slovenska igralka Draga Potočnjak pa zaradi neukrepanja države že peti dan gladovno stavka. Anže Božič. ANŽE 

BOŽIČ (novinar)... 

Televizija Naslov Novi predsednik SD 


8 

Povzetek 

Medij POP TV, Slovenija 22:25 Trajanje: 13 min 

Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 16. 4. 2024 

Avtor 

Teme 

Špela Bezjak, Uroš Slak 

Janša Janez (Ivan) , PS SD , DZ - Državni zbor - Parlament , Prednik Jani 

...pričakovana novica. Tanja Fajon ostaja podpredsednica vlade. Dopoldne pa se je novopečeni šef stranke v 

parlamentu srečal še s poslanci. Ti so prišli v okrnjeni zasedbi, manjkal je tudi vodja poslanske in poraženec kongresa 

Jani Prednik. MATJAŽ HAN (predsednik SD-ja) Bi mogoče prosil, da ne delite prevelikih zgodb v ozadju, ker jih... 

Internet Naslov Parlamentarna skupščina priporočila sprejem Kosova v Svet Evrope 


9 

Povzetek 

Medij 


Rubrika, Datum Ostalo; 17. 4. 2024 

Avtor B. V. 

Teme 

DZ - Državni zbor - Parlament , Dimic Iva 

... Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE) je v torek odboru zunanjih ministrov članic priporočila sprejem 

Kosova v to vodilno mednarodno organizacijo za varovanje... 

Internet 


10 

Povzetek 

Naslov 

Medij 

DZ bo odločal o noveli zakona o zdravniški službi ter treh predlogih za posvetovalni 

referendum 


Rubrika, Datum Ostalo; 17. 4. 2024 

Avtor M. Z. 

Teme 

DZ - Državni zbor - Parlament 

...zagotavljanju finančnih sredstev ter dopolnitvi zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in 

zemeljskih plazov iz avgusta 2023. V živo iz državnega zbora Predlagane spremembe v noveli zakona o zdravniški 

službi sicer večinoma sledijo vladnemu odloku, ki ga zdravniški sindikat Fides izpodbija na ustavnem... 

3

Tisk Naslov O treh posvetovalnih referendumih 


11 

Povzetek 

Medij Delo, Slovenija Stran: 2 Površina: 38 cm 2 

Rubrika, Datum Aktualno; 17. 4. 2024 

Avtor BA. E. 

Teme 

DZ - Državni zbor - seje 

... Državni zbor O treh posvetovalnih referendumih Poslanci Gibanja Svoboda in Levice bodo na današnji seji 

državnega zbora podprli tri predloge posvetovalnih referendumov - o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju 

življenja,... 

4

24ur.com 16.04.2024 

Torek, 20:27 

Država: Slovenija 

Kazalo 

https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/15-dni-za... 

1 / 5 

Gospodarstvo 

15 dni za poročilo: kako je določena cena ogrevanja za 

Šaleško dolino? 

Ljubljana, 16. 04. 2024 20.15 | Posodobljeno pred eno minuto 

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min 

Avtor 

Komentarji 

STA 0 

Komisija DZ za nadzor javnih financ je velenjsko komunalo in 

občino pozvala k poročilu o določitvi cene daljinskega ogrevanja v 

Šaleški dolini, računskemu sodišču pa predlagala revizijo 

postopka določitve te cene. Teš in župan trdita, da je podražitev 

posledica dražjih energentov in emisijskih kuponov, NSi težavo 

vidi v komunalnem podjetju. 

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! 

Komisija, ki je sklepa sprejela s štiri glasovi članov iz vrst NSi, trije koalicijski 

pa so bili proti, poročilo o tem, kako je določena cena toplote iz daljinskega 

ogrevanja za Šaleško dolino, skupaj z ustreznimi elaborati, ki so podlaga za 

določitev cene, pričakuje v 15 dneh. 

Prebivalce Velenja je podražitev ogrevanja - variabilni del cene toplote se je v 

letu dni zvišal z nekaj manj kot 46 evrov na dobrih 73 evrov na megavatno 

uro (MWh) brez DDV oz. za 59 odstotkov, končni znesek na položnicah pa za 

okoli 48 odstotkov - močno prizadela, zato so se tudi odločili za proteste, je 

spomnil Aleksander Reberšek (NSi). 

5


Torek, 20:27 


Kazalo 


2 / 5 

Šaleška dolina 

FOTO: Shutterstock 


Glavno težavo vidi v tem, da Komunalno podjetje Velenje toploto od 

Termoelektrarne Šoštanj (Teš) kupuje po okoli 50 evrov, gospodinjskim 

odjemalcem pa jo zaračunava po 73 evrov na MWh . "Iz Velenja ne smrdi samo 

po premogu, ampak tudi po korupciji," je dejal Reberšek. 

"Zelo težko sicer rečem, da komunalno podjetje z nobenim ravnanjem v 

zadnjih sedmih letih ni negativno vplivalo na poslovanje oz. na cene toplotne 

energije, je pa dejstvo, da razlogi za dvig cene toplotne energije niso nastajali 

znotraj komunalnega podjetja," je poudaril župan Mestne občine Velenje, ki 

je 83-odstotna družbenica komunalnega podjetja, Peter Dermol . 

Dodal je, da se v tem času fiksni del cene ni spreminjal, pri variabilnem pa so 

se spreminjali parametri, na katere komunalno podjetje ali občina ne moreta 

imeti vpliva. Se je pa občina odzvala, med drugim s subvencijami 

komunalnih storitev in dodatnim milijonom evrov za pomoč občanom. 

Dermol po pojasnilih zapustil sejo, Škarje sploh ni bilo 

6


Torek, 20:27 


Kazalo 


3 / 5 

Predstavnikov komunalnega podjetja, ki ga vodi Gašper Škarja , na sejo ni 

bilo, kar je predlagatelje, tako kot Dermolov odhod s seje, potem ko je podal 

svoja pojasnila, razburilo. 

Predlagatelje je med drugim zanimalo, kako je lahko cena "odvečne" toplote 

iz Teša praktično enaka ceni toplote v drugih sistemih, kjer je proizvodnja 

toplote primarni cilj. 

Preberi še 

Dodaten milijon evrov za Velenjčane v stiski, 600.000 bo šlo za ogrevanje 

Generalni direktor Teša Branko Debeljak je pojasnil, da ne gre za odvečno 

oz. odpadno toploto, ampak morajo za proizvodnjo toplote za daljinsko 

ogrevanje uporabljati primarno paro, torej tisto, ki tudi poganja turbino za 

proizvodnjo elektrike, in da lahko tako v času proizvajanja toplote 

proizvedejo manj elektrike. Dejanska odpadna toplota ima prenizko 

temperaturo za potrebe daljinskega ogrevanja, je povedal. 


Na ceno toplote, po kateri Teš komunalnemu podjetju prodaja toploto, ima 

elektrarna vpliv v 17 odstotkih, preostalih 83 odstotkov je variabilni del, na 

katerega vplivata ceni energenta, v glavnem je to premog, in emisijskih 

kuponov. In zvišanje cene toplote je sledilo zvišanju cen premoga in 

emisijskih kuponov, je dejal Debeljak. 

Izgube med prenosom toplote znašajo okoli 30 odstotkov 

V sistemu daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini v oči bode tudi dejstvo, da 

izgube med prenosom toplote znašajo okoli 30 odstotkov, kar je po 

navedbah NSi dvakrat toliko kot v drugih sistemih. Po pojasnilih komunale, 

kot jih je navedel Reberšek, so izgube med drugim posledica starosti in 

razvejanosti omrežja. 

7


Torek, 20:27 


Kazalo 


4 / 5 

Radiator 

FOTO: Thinkstock 


Teš je skupaj z občino in komunalnim podjetjem pripravil idejne zasnove 

projekta preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, sedaj sledi priprava 

projekte dokumentacije za prvo fazo, je dejal Debeljak. V tej je med drugim 

predvidena nova razdelilna postaja, ki naj bi omogočila tlačno ločitev 

velenjskega in šoštanjskega sistema, ter postavitev toplotnih črpalk v Tešu in 

komunalnem podjetju, kogeneracije na biomaso in plavajoče sončne 

elektrarne na Družmirskem jezeru. 

Med sprva predlaganimi sklepi je bil tudi poziv resornemu ministrstvu, da 

prouči možnosti za izločitev emisijskih kuponov iz stroškov ogrevanja 

gospodinjstev, a sta denimo tako Debeljak kot predsednik komisije in 

nekdanji minister, pristojen za energetiko, Jernej Vrtovec (NSi) pojasnila, da 

to skladno z evropskimi pravili ni mogoče. 

Eva Irgl (SDS), donedavna predsednica komisije DZ za peticije, človekove 

pravice in enake možnosti, ki je marca že obravnavala problematiko 

podražitve ogrevanja v Šaleški dolini, je opozorila, da se veliko ljudi sooča z 

energetsko revščino in socialno izključenostjo, nato pa jih zadane še takšna 

podražitev, ter da ljudje pogosto ne dobijo odgovorov pristojnih. 

8


Torek, 20:27 


Kazalo 


5 / 5 

NSi deležen očitkov 

Tomaž Lah (Svoboda) je izpostavil, da se je zaradi predloga NSi za 

posvetovalni referendum zamaknil sprejem novega energetskega zakona, ki 

bi dal pravno podlago za koriščenje sredstev iz sklada za pravičen prehod. 

Meira Hot (SD) je NSi očitala, da so se na velenjsko občino osredotočili, ker 

jo vodi župan iz SD, in da če bi želeli res pomagati ljudem, bi razpravljali tudi 

o cenah ogrevanja v ostalih občinah, kjer imajo višje cene. 

Sara Bajec iz Ljudske iniciative Velenje je ob odsotnosti predstavnikov 

komunale poudarila, da jim pristojni že več mesecev ne pojasnijo vzrokov za 

podražitve. Izpostavila je milijonske vložke v vzdrževanje omrežja, medtem 

ko se izgube ne zmanjšujejo, kot navidezne bonbončke pa je označila potezo 

občine, ki je ponudila subvencije, so se pa hkrati povišali praktično vse ostale 

postavke na položnici. 


9

Siol.net 16.04.2024 

Torek, 12:04 


Kazalo 

https://siol.net/novice/slovenija/rezar-zahteva-ns... 

1 / 2 

Torek, 16. 4. 2024, 12.04 

19 minut 

Rezar: Zahteva NSi po zaslišanju Goloba v 30 dneh 

brezpredmetna 

Avtorji: R. K., STA 0,03 


Roberta Goloba bo preiskovalna komisija predvidoma zaslišala še pred parlamentarnimi počitnicami. 

Foto: STA 

Zahteva NSi, naj komisija DZ, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo, v 30 dneh 

zasliši premierja Roberta Goloba, je brezpredmetna, ker ni podprta s potrebnimi podpisi 

poslancev, je pojasnil predsednik komisije Aleš Rezar (Svoboda). Termin Golobovega 

zaslišanja je sicer načrtovan še pred parlamentarnimi počitnicami, je napovedal. 

NSi je prejšnji teden vložila zahtevo za sklic nujne seje parlamentarne komisije, ki preiskuje 

sume vpletanja politike v policijo, na kateri bi kot pričo zaslišali premierja Roberta Goloba . 

Ker bi zadnjega po sklepu komisije morali zaslišati že julija lani, a je bilo zaslišanje 

preloženo, v opozicijski stranki zdaj zahtevajo, da komisija to stori v 30 dneh. 

10

Siol.net 16.04.2024 

Torek, 12:04 


Kazalo 

https://siol.net/novice/slovenija/rezar-zahteva-ns... 

2 / 2 

"Poslana zahteva ni skladna s poslovnikom o parlamentarni preiskavi, saj ne vsebuje tretjine 

podpisov, zato je kot taka brezpredmetna oziroma jo jemljem kot nov poskus diskreditacije 

dela parlamentarne preiskave," pa na to odgovarja predsednik komisije Rezar. 

Ob tem je v odgovoru izpostavil, da delo preiskovalne komisije kot predsednik jemlje izjemno 

resno. "Zato menim, da pred evropskimi volitvami ni primerno puščati možnosti za politično 

zlorabo preiskovalne komisije ne glede na politično opcijo. In na podlagi izkušenj 

sodelovanja z opozicijo je to skoraj zagotovo," je dodal. 

Golob na zaslišanje še pred parlamentarnimi počitnicami 

V NSi so sicer Rezarju očitali, da z zaslišanjem premierja namerno zavlačuje iz političnih 

razlogov, saj je poslanec Gibanja Svoboda, stranke, ki jo vodi Golob. 

Po Rezarjevih besedah pa je termin zaslišanja predsednika vlade načrtovan že dlje časa, in 

sicer še pred parlamentarnimi počitnicami, "seveda ob predpostavki potrditve termina 

priče". 

Ob tem je Rezar spomnil še, da bo v petek potekalo zaslišanje priče na del parlamentarne 

preiskave, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo pristojnih 


državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja. Zaslišali bodo namreč 

prvega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga. 

"Zato menim, da bodo opozicijski poslanci še naprej vlagali neverjetne napore, da se delo 

preiskovalne komisije diskreditira, zavira oziroma se ji z vsemi sredstvi preprečuje delo z 

enim samim razlogom – da se do te izjemno pomembne teme nikoli ne bi prebili," je dodal 

Rezar. 

11

Rtvslo.si 16.04.2024 

Torek, 15:52 


Kazalo 

https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-je-pred-preisk... 

1 / 7 

Slovenija 

Kaj je pred preiskovalno komisijo povedal in kaj 

zamolčal direktor NPU-ja Darko Muženič 

Selektivni spomin in načeta verodostojnost 

16. april 2024 ob 15.45 • MMC RTV SLO, Televizija Slovenija 

Irena Ulčar Cvelbar, TV Slovenija 

Zakaj je prav, da se je lahko Darko Muženič vrnil na položaj 

direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada? In zakaj je hkrati 

tako zelo narobe, da nas taisti Muženič prepričuje, da politika ni 

imela nič s tem? 


Foto: DZ/Matija Sušnik 

Generalni direktor policije Senad Jušić je pred dnevi izkoristil 

zakonsko možnost in Darku Muženiču, direktorju Nacionalnega 

preiskovalnega urada, brez izvedbe posebnega javnega natečaja 

podelil nov petletni mandat na tem položaju. Novico je Policija 

objavila v petek. Samo dan pred tem je nekdanji vršilec dolžnosti 

generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav javnost obvestil, da je 

Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva zavrgel 

kazensko ovadbo, s katero mu je aktualno vodstvo Policije očitalo 

krivo pričanje pred parlamentarno preiskovalno komisijo o 

domnevnih političnih vplivih na Policijo. 

12


Torek, 15:52 


Kazalo 


2 / 7 

Najmanjši skupni imenovalec obeh, Muženiča in Lindava, je prav 

parlamentarna preiskovalna komisija. Boštjanu Lindavu je pričanje 

pred njo zapečatilo kariero. Zaradi povedanega pred komisijo ga je 

vodstvo policije kazensko ovadilo, posledično mu je grozila izredna 

odpoved delovnega razmerja. Čeprav je danes jasno, kar je nekdanji 

šef Policije trdil ves čas, da namreč ni storil nič nezakonitega, takrat ni 

tvegal in se je sredi februarja predčasno poklicno upokojil. 


Tudi Darko Muženič je pričal pred komisijo. Vmešavanje politike, zlasti 

predsednika vlade Roberta Goloba, v delo Policije je zavrnil in bil 

tokrat, vsaj tako smo razumeli predsednika parlamentarne 

preiskovalne komisije Aleša Rezarja iz Gibanja Svoboda, tudi glede 

poteka aretacije ruskih vohunov povsem usklajen s šefom Sove 

Joškom Kadivnikom. Potrebe po soočenju Muženiča in Kadivnika 

menda ni več, pravi Rezar, tudi sicer preiskovalka zavija v drugo smer 

in že ta petek se bodo parlamentarci lotili preiskovanja domnevnih 

nepravilnosti na Uradu za preprečevanje pranja denarja v času, ko ga 

je vodil Damjan Žugelj. Darko Muženič se bo lahko nemoteno posvetil 

delu Nacionalnega preiskovalnega urada, katerega vodenje mu je bilo 

zaupano še za prihodnjih pet let. 

Direktor, ki trdi, da nanj politika nikoli ni vplivala 

Darko Muženič je bil za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada 

prvič postavljen maja 2019. Odločbo o imenovanju je podpisala 

Tatjana Bobnar, takratna generalna direktorica Policije. Mandat je 

nastopil prvega junija, da bi ga že maja 2020, le slabo leto pozneje, 

kmalu po nastopu tretje Janševe vlade naslednik Bobnarjeve Anton 

Travner s tega položaja razrešil. Muženič je oktobra 2021 na 

zaslišanju pred prvo preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala s 

političnimi pritiski na Policijo, takole opisal takratno dogajanje : "Me je 

poklical (Anton Travner, op.a.), dal pred mene list papirja in svinčnik, in 

zahteval, da napišem odstopno izjavo. Jaz se s tem nisem strinjal … Moja 

edina prošnja je bila, da se obdrži na nek način nedotaknjen NPU. Tukaj 

nismo na nek način prišli skupaj in potem so me v bistvu dejansko 

razrešili…" 

RTV 365 Radio Televizija mojRTV Menu 

Danes ni nobenega dvoma o tem, da je bil Darko Muženič nezakonito 

razrešen, tako je razsodilo tudi sodišče. Na NPU se je vrnil po vnovični 

spremembi oblasti, julija 2022. Politično? Sam pravi, da ne, a dejstva 

govorijo drugače. 

13


Torek, 15:52 


Kazalo 


3 / 7 

Sporno pričanje 

O tem, kako se je vrnil na NPU, je Darko Muženič pričal sredi marca 

letos. Med zaslišanjem na marčni seji parlamentarne preiskovalne 

komisije, ki se v aktualnem mandatu ukvarja s preverjanjem 

morebitnih političnih vplivov na Policijo, je poslanko Nove Slovenije 

Vido Čadonič Špelič zanimalo med drugim tudi to, kako je potekal 

postopek Muženičevega vračanja na NPU. Vprašanja, povezana s tem, 

so direktorja NPU-ja milo rečeno presenetila, če že ne opazno 

vznemirila - kar nenadoma si je dal veliko opraviti s paskom ročne 

ure , o samem postopku vračanja pa je med drugim povedal: "… je bila 

pravnomočna in izvršljiva sodna odločba, ki je zahtevala od Policije, da 

me vrne…" Poslanke odgovor ni zadovoljil, postavila je dodatno 

vprašanje, Muženič pa je nadaljeval: " Tekla sta dva postopka, pred 

Upravnim sodiščem in pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. 

Eden je obravnaval mojo nezakonito razrešitev, drugi mojo premestitev. 

Mislim, da je bila tudi pritožba, torej ni bila samo prva stopnja, bila je 

tudi druga. Mislim, da so bila na tem vsa redna pravna sredstva 

izčrpana…". 


Na vprašanje poslanke Čadonič Špelič Muženiču, kdo mu je po 

nastopu nove vlade zaupal, da se je lahko vrnil na NPU, je bil to 

Boštjan Lindav, nekdanja ministrica Tatjana Bobnar ali predsednik 

vlade Robert Golob, je direktor NPUja, odgovoril: " V bistvu o tem je 

odločilo sodišče in nihče od teh treh, ki ste jih vi navedli, ni imel možnosti 

izbire, zato ker neupoštevanje pravnomočnih sodnih odločb sodišča je 

kaznivo dejanje. In če jaz ne bi prišel nazaj, bi verjetno koga ovadil, 

verjetno gospoda Lindava, ker je bil moj prvi nadrejeni. Tako da ni bilo 

potrebe po nobenem vplivanju glede moje vrnitve. Nihče tudi, jaz sem 

prepričan, ni interveniral, da bi se jaz vrnil, zato, ker sem imel v rokah 

pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo …" 

14


Torek, 15:52 


Kazalo 


4 / 7 

5. redna seja Preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične 

odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega 

vmešavanja v delo policije, prenos 

Manipulacija ali zavestna laž? 

Pred približno letom dni, natančneje marca lani, je Generalna 

policijska uprava komunicirala, da se je o vrnitvi na položaj direktorja 

NPU Darko Muženič z delodajalcem poravnal. O čem nas torej danes 

prepričuje Muženič? Če je obstajala pravnomočna in izvršljiva sodna 

odločba, ki je od delodajalca, torej Ministrstva za notranje zadeve 

oziroma Policije, zahtevala, da se ga vrne na položaj direktorja NPU, 

zakaj bi se o tem poravnaval? In če takšne sodne odločbe ni, mar to 

pomeni, da Muženič pred parlamentarno preiskovalno komisijo ni 

govoril resnice? 

Samo en način je bil, da to ugotovimo. Novinarska vprašanja so 

romala na delovno in upravno sodišče, na državno odvetništvo, k 

Muženičevemu takratnemu pravnemu zastopniku in na Policijo. 

Zbrani dokumenti in odgovori rušijo narativ, ki ga zadnje leto v 

javnosti uspešno ustvarja Darko Muženič - da je njegovo vrnitev na 

položaj direktorja NPU zahtevalo sodišče. 


Štirje spori, ne le dva 

Najprej – bili so štirje spori in ne dva, kot je pred preiskovalno 

komisijo zatrdil Muženič. Res je Muženič na Upravnem sodišču 

izpodbijal razrešitev in na Delovnem in socialnem sodišču posledično 

premestitev, ki je sledila razrešitvi. Res je v obeh sporih prišlo do 

pritožb in res je na koncu oba spora Muženič pravnomočno dobil. A 

pozor, v nobeni od izdanih sodb v teh dveh sporih sodišče ni reklo, da 

mora Muženiča policija vrniti na položaj direktorja NPU. Še več, 

Upravno sodišče je razsodilo, da je bil Muženič nezakonito razrešen, 

sklep o razrešitvi odpravilo in zadevo vrnilo delodajalcu v ponovno 

odločanje, Delovno in socialno sodišče pa je ob upoštevanju, da je 

bila razrešitev nezakonita, razveljavilo Muženičevo premestitev, mu 

delno priznalo pravico do razlike v plači, njegov poziv, da naj se ga 

vrne nazaj na delovno mesto direktor NPU-ja in vse pravice iz tega pa 

je sodišče zavrnilo. Takšno odločitev je sodišče obrazložilo s tem, da o 

zadevi potekata še dva spora, o katerih do takrat še ni bilo odločeno. 

Oba je sprožil Muženič. Na Upravnem sodišču je izpodbijal odločbo 

Policije s katero je ta novembra 2020 obnovila postopek posebnega 

javnega natečaja, odločbo o imenovanju Darka Muženiča na položaj 

direktorja NPU-ja odpravila, postopek pa ustavila, na Delovnem in 

socialnem sodišču pa je izpodbijal ponovno premestitev iz decembra 

2020 in prav tako zahteval reintegracijo. 

15


Torek, 15:52 


Kazalo 


5 / 7 

Sodba, ki je ni 

Ko smo od policije na podlagi Zakona o dostopu do informacij 

javnega značaja zahtevali sodbo, s katero naj bi, kot je Muženič pričal 

pred preiskovalno komisijo, sodišče delodajalcu naložilo, da ga vrne 

na delovno mesto direktorja NPU-ja, smo namesto sodbe dobili 

odgovor, da policija kot organ v sestavi MNZ-ja, ter prav tako samo 

Ministrstvo za notranje zadeve takšne sodbe ne poseduje. 

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona 


Da takšna sodba ne obstaja, nam je potrdilo tudi Državno 

odvetništvo , kjer so razkrili dodatne podrobnosti Muženičeve 

reintegracije na položaj direktorja NPU-ja. V odgovoru na naša 

vprašanja so pojasnili, da se je Darko Muženič o vrnitvi na položaj 

direktorja NPU-ja z Ministrstvom za notranje zadeve oz. s Policijo 

poravnal, da je pobudo za mirno rešitev spora podal sam, vlada pa ji 

ni nasprotovala. 

"Ministrstvo za notranje zadeve je Državnemu odvetništvu RS 

posredovalo sklep Vlade RS (št. 10901-2/2022/4 ) z dne 19. 1. 2023, da se 

je Vlada RS seznanila z vsebino sodne poravnave, ki jo nameravata 

skleniti Darko Muženič in RS v delovnopravnem sporu zaradi premestitve 

na drugo delovno mesto, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem 

pod opr. št. I Pd 90/2021« so zapisali na Državnem odvetništvu. Dodali 

so, da »…je med strankama urejeno sporno razmerje z delno sodbo na 

podlagi pripoznave DSS v Ljubljani opr. št. I Pd 90/2022 z dne 24. 2. 2023 

glede izpodbijanih sklepov… ter sklenjena pisna sodna poravnava…" 

Poravnavi sta bili, odgovarjajo na Upravnem sodišču in na Delovnem 

in socialnem sodišču, potrjeni 3. 3. 2023. Postopka sta bila s tem 

ustavljena, spora, ki ju je Darko Muženič na seji pred parlamentarno 

preiskovalno komisijo zamolčal, pa zaključena. 

16


Torek, 15:52 


Kazalo 


6 / 7 

Kaj nam našteto pove? Nič drugega, kot to, da je šlo pri Muženičevi 

reintegraciji na NPU v resnici za odločitev politike in ne sodišča, kot 

trdi sam. Vlada je bila tista, ki je pohitela in prehitela sodne mline. Ti 

bi lahko mleli še lep čas, predvsem pa ni nujno, da bi sodišči, pred 

katerima sta tekla spora, v celoti sledilo Muženičevim pričakovanjem. 

To je mogoče razbrati tudi iz odgovora Policije na naše vprašanje, ali 

bi se brez poravnave Darko Muženič lahko vrnil na delovno mesto 

direktorja NPU brez ponovitve javnega natečaja, glede na to, da je bila 

takrat še vedno v veljavi odločba Policije iz novembra 2020, s katero je 

bilo Muženičevo imenovanje za direktorja NPU odpravljeno. Kot so 

zapisali na policiji " bi bila odločitev o tem stvar presoje sodišč v zvezi s 

takrat še odprtima upravnim in delovnopravnim sporom." 

Depolitizacija kot mit 


Če bi živeli v državi, v kakršni nas, upam, večina želi živeti, v državi, v 

kateri oblastniki brezpogojno spoštujejo zakonodajo in predpise, 

Darko Muženič pred štirimi leti ne bi smel biti razrešen. Način, kako 

se so se ga takratni policijski šefi znebili, kaj vse so mu ponujali, če 

podpiše odstopno izjavo in se umakne sam, priča o tem, da so se 

dobro zavedali, da mehanizma za zakonito razrešitev nimajo. Pa so se 

na to požvižgali. Zakaj se ne bi, ko pa pri nas v javni oziroma državni 

upravi praktično ne poznamo osebne odgovornosti za nezakonite 

odločitve. Zato je seveda prav, da se je Muženič pod aktualno oblastjo 

lahko vrnil na položaj direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada. 

Ker je bil pač nezakonito razrešen. 

Ko je bil na preiskovalni komisiji vprašan o tem, kako se je vrnil, bi 

razpravo o svojem primeru lahko zaključil z enim stavkom – da je bil v 

času prejšnje vlade nezakonito razrešen, aktualna oblast pa mu je 

sklenila krivico popraviti in mu je omogočila nadaljevanje mandata. 

Bilo bi logično, razumljivo in najbrž nikomur sporno. Darko Muženič 

se je odločil drugače. Namesto preprostega pojasnila, priznanja, da ga 

je na NPU vrnila politika, ki je, mimogrede, to takoj po volilni zmagi 

tudi napovedala, smo bili priča zamegljevanju, zamolčanju 

pomembnih dejstev, sklicevanju na pravnomočno in izvršljivo sodno 

odločbo, poudarku Muženiča, da bi, če se ne bi vrnil na NPU, verjetno 

ovadil Boštjana Lindava, kot svojega prvega nadrejenega … 

Težko bo Darko Muženič koga prepričal, da je pozabil, kdaj je zaključil 

skoraj dveletno pravdanje z delodajalcem in težko je verjeti, da ne ve, 

da 24. 2. 2023, ko je postala pravnomočna in izvršljiva edina sodna 

odločba, ki mu je dejansko omogočila vrnitev na položaj direktorja 

NPU, Boštjan Lindav ni bil več ne prvi policijski šef, ne njegov prvi 

nadrejeni. Vodenje Policije je dan pred tem kot vršilec dolžnosti 

17


Torek, 15:52 


Kazalo 


7 / 7 

namreč že prevzel Senad Jušić. 

Čemu nekdo, ki dela zakonito, strokovno, vestno in pošteno, to 

poudarja, se je na zaslišanju na preiskovalni komisiji spraševal Darko 

Muženič in v nekem trenutku slikovito pripomnil: " Če sem jaz lep, se 

vidi, da sem lep, mi ni treba govoriti …" V novem mandatu, ki se mu 

obeta, bi lahko Muženič dokazal, da to velja tudi za neodvisnost – 

morda ne največji, zagotovo pa najbolj znani preiskavi NPU-ja ta hip, 

GEN-i in sodna stavba, sta namreč povezani s samim vrhom politične 

oblasti. 


18


Torek, 18:32 


Kazalo 

https://www.rtvslo.si/slovenija/rezar-termin-golob... 

1 / 2 

Slovenija 

Rezar: Termin Golobovega zaslišanja v DZ-ju je načrtovan še 

pred parlamentarnimi počitnicami 

NSi zahteva Golobovo zaslišanje pred parlamentarno komisijo v 30 dneh 

16. april 2024 ob 18.24 • Zadnji poseg: 16. april 2024 ob 18.32 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA 

G. C. 

Zahteva NSi-ja, naj komisija DZ-ja, ki preiskuje domnevno politično vplivanje na policijo, 

v 30 dneh zasliši premierja Roberta Goloba, je brezpredmetna, ker ni podprta s 

potrebnimi podpisi poslancev, je pojasnil predsednik komisije Aleš Rezar. 


Aleš Rezar (Svoboda). Foto: DZ/Matija Sušnik 

NSi je prejšnji teden vložil zahtevo za sklic nujne seje parlamentarne komisije, ki preiskuje 

sume vpletanja politike v policijo, na kateri bi kot pričo zaslišali premierja Roberta Goloba. Ker 

bi ta po sklepu komisije moral biti zaslišan že julija lani, a je bilo zaslišanje preloženo, v 

opozicijski stranki zdaj zahtevajo, da komisija to stori v 30 dneh. 

" Poslana zahteva ni skladna s poslovnikom o parlamentarni preiskavi, saj ne vsebuje tretjine 

podpisov, zato je kot taka brezpredmetna oziroma jo jemljem kot nov poskus diskreditacije dela 

parlamentarne preiskave ," je dejal predsednik komisije Aleš Rezar in poudaril , da delo 

preiskovalne komisije kot predsednik jemlje izjemno resno. 

19


Torek, 18:32 


Kazalo 

https://www.rtvslo.si/slovenija/rezar-termin-golob... 

2 / 2 

" Zato menim, da pred evropskimi volitvami ni primerno puščati možnosti za politično zlorabo 

preiskovalne komisije ne glede na politično opcijo . In na podlagi izkušenj sodelovanja z opozicijo je 

to skoraj gotovo ," je dodal Rezar, ki mu NSi očita , da z zaslišanjem premierja namerno 

zavlačuje iz političnih razlogov, saj je poslanec Gibanja Svoboda, ki ga vodi Golob. 

NSi je te očitke ponovil tudi v torek in dodal, da je očitno Rezar pri tem pripravljen celo kršiti 

poslovnik DZ-ja. Obenem so pojasnili, da sta člana komisija, poslanka NSi-ja Vida Čadonič 

Špelič in poslanec SDS-a Branko Grims, že februarja, torej pred zahtevo za sklic nujne seje, 

vložila zahtevo za izvedbo dokazov, s katero sta zahtevala, da komisija v 30 dneh kot pričo 

zasliši Goloba. 

" S tem je izpolnjena določba poslovnika o parlamentarni preiskavi, da mora biti zahteva za 

izvedbo zaslišanja priče podprta s podpisi najmanj tretjine članov komisije ," so prepričani v NSiju. 

Na zahtevo za izvedbo zaslišanja so se sklicevali tudi v zahtevi za sklic nujne seje, so 

spomnili v stranki. 

Golob naj bi bil zaslišan pred parlamentarnimi počitnicami 

Po Rezarjevih besedah pa je termin zaslišanja predsednika vlade načrtovan že dalj časa, in 

sicer še pred parlamentarnimi počitnicami, " seveda ob predpostavki potrditve termina priče ". 


Ob tem je spomnil še, da bo v petek potekalo zaslišanje priče na del parlamentarne preiskave, 

ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo pristojnih državnih organov s 

področij davkov in preprečevanja pranja denarja. Zaslišali bodo namreč prvega direktorja 

Urada za preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga . 

" Zato menim, da bodo opozicijski poslanci še naprej vlagali neverjetne napore, da se delo 

preiskovalne komisije diskreditira , zavira oziroma se ji z vsemi sredstvi preprečuje delo z enim 

samim razlogom – da se do te izjemno pomembne teme nikoli ne bi prebili ," je dodal Rezar. 

20

N1info.si 16.04.2024 

Torek, 11:56 


Kazalo 

https://n1info.si/novice/slovenija/rezar-zahtevo-n... 

1 / 3 

Rezar zahtevo NSi po zaslišanju premierja Goloba 

označil za brezpredmetno 

Slovenija Avtor: STA 16. Apr 2024 11:55 0 komentarjev 

Delite : 


Foto: Borut Živulović/Bobo 

Zahteva NSi, naj komisija DZ, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo, v 30 dneh zasliši 

premierja Roberta Goloba, je brezpredmetna, ker ni podprta s potrebnimi podpisi poslancev, je 

pojasnil predsednik komisije Aleš Rezar (Svoboda). Termin Golobovega zaslišanja je sicer 

načrtovan še pred parlamentarnimi počitnicami, je napovedal. 

NSi je prejšnji teden vložila zahtevo za sklic nujne seje parlamentarne komisije, ki preiskuje sume 

vpletanja politike v policijo, na kateri bi kot pričo zaslišali premierja Roberta Goloba . Ker bi slednji 

po sklepu komisije moral biti zaslišan že julija lani, a je bilo zaslišanje preloženo, v opozicijski stranki 

zdaj zahtevajo, da komisija to stori v 30 dneh . 

21


Torek, 11:56 


Kazalo 


2 / 3 

Snežilo bo nižje, kot smo pričakovali, velja oranžno opozorilo 

Slovenija 11:03 0 

“Poslana zahteva ni skladna s poslovnikom o parlamentarni preiskavi, saj ne vsebuje tretjine 

podpisov, zato je kot taka brezpredmetna oziroma jo jemljem kot nov poskus diskreditacije dela 

parlamentarne preiskave,” pa na to odgovarja predsednik komisije Aleš Rezar iz vrst Svobode. 

Ob tem je v odgovoru za STA izpostavil, da delo preiskovalne komisije kot predsednik jemlje izjemno 

resno. “Zato menim, da pred evropskimi volitvami ni primerno puščati možnosti za politično zlorabo 

preiskovalne komisije ne glede na politično opcijo. In na podlagi izkušenj sodelovanja z opozicijo je 

to skoraj zagotovo,” je dodal. 


Aleš Rezar (Foto: Denis Sadiković/N1) 

V NSi so sicer Rezarju očitali, da z zaslišanjem premierja namerno zavlačuje iz političnih razlogov, 

saj je poslanec Gibanja Svoboda, stranke, ki jo vodi Golob. 

22


Torek, 11:56 


Kazalo 


3 / 3 

NSi predlaga, naj preiskovalna komisija vendarle zasliši premierja Goloba 

Slovenija 10. Apr 2024 2 

Po Rezarjevih besedah pa je termin zaslišanja predsednika vlade načrtovan že dlje časa, in sicer še 

pred parlamentarnimi počitnicami, “seveda ob predpostavki potrditve termina priče”. 

Ob tem je Rezar spomnil še, da bo v petek potekalo zaslišanje priče na del parlamentarne preiskave, 

ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo pristojnih državnih organov s 

področij davkov in preprečevanja pranja denarja. Zaslišali bodo namreč prvega direktorja urada za 

preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga . 

“Zato menim, da bodo opozicijski poslanci še naprej vlagali neverjetne napore, da se delo 

preiskovalne komisije diskreditira, zavira oziroma se ji z vsemi sredstvi preprečuje delo z enim 

samim razlogom – da se do te izjemno pomembne teme nikoli ne bi prebili,” je dodal Rezar. 


23


Torek, 15:26 


Kazalo 

https://n1info.si/novice/slovenija/referendum-o-le... 

1 / 6 

Referendum o legalizaciji konoplje: “Izrazu 

rekreativna raba se izogibamo” 

Slovenija Avtor: Staš Zgonik 16. Apr 2024 15:22 0 komentarjev 

Delite : 


Foto :Borut Živulović/BOBO 

Koalicijski poslanci so predložili novo vprašanje za posvetovalni referendum: Ali naj Republika 

Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo? 

Nevladne organizacije s področja javnega zdravja opozarjajo, da je takšne odločitve treba 

sprejemati premišljeno, ne pa površno. O čem je sploh govora? 

Poslanci Gibanja Svoboda in Levice so na včerajšnji seji odbora za zdravstvo spremenili vprašanje v 

zvezi s konopljo, o katerem naj bi volivci odločali na posvetovalnem referendumu, ki naj bi ga izvedli 

hkrati z volitvami v Evropski parlament. 

24


Torek, 15:26 


Kazalo 


2 / 6 

Medicinska konoplja: kaj je v Sloveniji že na voljo in komu koristi? 

Poglobljeno 31. Mar 2024 5 

Prvotno vprašanje, ki so ga vložili pred enim mesecem, se je nanašalo na dopustnost pridelave, 

predelave, prometa in uporabe konoplje v medicinske namene. Ker pa je uporaba konoplje v 

medicinske namene v Sloveniji že vrsto let dovoljena, je zakonodajno-pravno služba Državnega 

zbora takšno referendumsko vprašanje označila za “nejasno in zavajajoče”. 

Namesto enega: dve ločeni referendumski vprašanji 

Koalicijski poslanci so zagato rešili tako, da naj bi po novem namesto enega vprašanja volivci 

odločali o dveh. Prvo naj bi se glasilo: Ali naj RS dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske 

namene? Gojenje in predelava sta namreč področji, ki v Sloveniji še vedno nista urejeni, saj niso 

sprejeti potrebni podzakonski akti. 


Gojenje konoplje za medicinske namene v Severni Makedoniji (Foto: Profimedia) 

Drugo vprašanje pa naj bi se glasilo: Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in 

posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo? To pa je jasno širjenje , izven ozkega obsega 

medicinske rabe konoplje, saj gojenje in uporabo konoplje za lastne potrebe prepušča prosti presoji 

posameznika. 

25


Torek, 15:26 


Kazalo 


3 / 6 

Predlagatelji so v obrazložitvi zapisali , da bi z legalizacijo omejene osebne rabe konoplje končali 

kriminalizacijo uporabnikov in “prispevali k večji varnosti uživalcev konoplje, saj bi namesto črnega 

trga, kjer so izdelki lahko nevarni, nepredvidljivi, razvili reguliran sistem, kjer bi lahko uveljavljali 

standardizacijo in nadzor.” 

“Zdi se mi, da bi to lahko bilo nevarno” 

Opozicija je do predloga skeptična. Poslanka Nove Slovenije Vida Čadonič Špelič je menila, da je to 

vprašanje za stroko, ne pa za referendum. “Zdravniki jo predpisujejo s tresočo roko, mi pa bi dovolili, 

da konopljo vsak uporablja po lastni presoji. Zdi se mi, da bi to lahko bilo nevarno.” 

“Ne razumem, zakaj bi zdrav človek užival CBD” 

Poglobljeno 19. Nov 2022 12 

Poslanka SDS Jelka Godec je predlagateljem očitala zavajanje, češ da z mešanjem medicinske in 

osebne rabe načrtno prikrivajo pravi namen referenduma. “Iz žilnih pet vlečete razloge za ta 

posvetovalni referendum,” se ji je pri argumentaciji zgodil besedni lapsus. “Jasno pa je, kaj je v 

ozadju. Vprašajte ljudi: Ali ste za legalizacijo marihuane? In pika.” 


Takšno referendumsko vprašanje bi morali vložiti na novo, saj gre za popolnoma drugo materijo kot 

v primeru medicinske rabe, so menili poslanci SDS in med glasovanjem tudi protestno zapustili sejo. 

26


Torek, 15:26 


Kazalo 


4 / 6 

Foto: Žiga Živulović jr./Bobo 

Ureditev po vzoru Nemčije 

Kaj naj bi pomenila “omejena osebna raba” konoplje, o kateri naj bi odločali na posvetovalnem 

referendumu, smo vprašali poslanca Gibanja Svoboda Darka Krajnca , osrednjega zagovornika 

referendumskega predloga. “Omejeno osebno uporabo si predstavljam po vzoru Nemčije,” nam je 

odgovoril. 

V Nemčiji je od prvega aprila letos dopustno posedovanje do 25 gramov konoplje v javnosti in 50 

gramov doma, pa tudi gojenje do treh sadik. Ni pa dovoljena prodaja. 

V Nemčiji proslavili legalizacijo marihuane: “Končno se nam ni treba 

skrivati” 

Svet 01. Apr 2024 0 


“Na referendumski ravni bolj iščemo potrditev ljudi, in če s potrditvijo na referendumu dobimo 

mandat, bomo to lažje zakonsko uredili,” nam je danes pojasnil Krajnc. 

Ali omejena osebna uporaba dejansko pomeni legalizacijo rekreativne rabe konoplje, nas je 

zanimalo. “Uporabi izraza rekreativna raba konoplje se izogibamo,” nam je priznal. “Če bi dali na 

referendum vprašanje, ki bi vsebovalo ta izraz, bi bila verjetnost za uspeh manjša.” Mnogi bi 

konopljo gojili z namenom samozdravljenja, ne pa zgolj za rekreativno rabo, še pravi. 

Državni zbor bo prenovljeni referendumski predlog obravnaval jutri. 

27


Torek, 15:26 


Kazalo 


5 / 6 


Foto: Žiga Živulović jr./Bobo 

Nevladne organizacije zaskrbljene 

Danes se se sicer v skupnem pismu oglasile številne nevladne organizacije s področja javnega 

zdravja in opozorile, da so bile izključene iz razprave o najnovejšem referendumskem predlogu, ki 

po novem predvideva vprašanje o osebni rabi konoplje. 

Tovrstne odločitve bi morali po njihovem mnenju sprejemati premišljeno, ne pa površno. “Hitre 

spremembe na tem področju bi lahko namreč pomenile velika zdravstvena in prometno-varnostna 

tveganja ter večjo finančno obremenitev državne blagajne.” 

28


Torek, 15:26 


Kazalo 


6 / 6 

Ministrstvo za zdravje: gojenje konoplje bi bilo neracionalno 

Čeprav je uporaba konoplje v medicini že vrsto let dovoljena, gojenje konoplje za te namene v 

Sloveniji vsa ta leta ostaja neurejeno. Ministrstvo za zdravje kljub več pozivom državnega 

zbora še vedno ni pripravilo potrebnih podzakonskih aktov. Kot so nam povedali, preliminarni 

podatki njihovih najnovejših analiz kažejo, da se uvajanje gojenja konoplje za medicinske 

namene v Sloveniji ne izplača. 

“Glede na relativno majhno uporabo teh preparatov v medicini in šibkih znanstvenih dokazov o 

njihovi potencialni široki uporabnosti v medicini, preliminarni izračuni ne kažejo upravičenosti 

vzpostavitve celotnega sistema za gojenja konoplje v medicinskem namene, kot določajo 

konvencije OZN in uveljavljena zakonodaja za proizvodnjo zdravil.” 

O tem, kje v medicini v Sloveniji predpisujejo konopljine pripravke in komu dokazano pomagajo, smo 

nedavno pisali v članku Medicinska konoplja: kaj je v Sloveniji že na voljo in komu koristi ? 


29

POP TV, 24 ur - 19:15 16.04.2024 

Torek 


Kazalo 

Trajanje: 03:00 

1 / 2 

Priznanje Palestine 

POP TV, 16. 04. 2024, 24 UR, 19:15 

JANI MUHIČ (voditelj) 

Slovenska levosredinska oblast je priznanju samostojne države Palestine naklonjena, a še čaka 

pravi trenutek, ko bi to imelo čim večji mednarodni učinek. 

PETRA KERČMAR (voditeljica) 

To pomeni, da bi morale biti v rešitev vključene tudi ZDA, je razkril glavni zunanjepolitični 

svetovalec predsednika vlade Vojko Volk. Domača politika je glede tega globoko razklana in o 

vroči temi pravkar razpravlja na zaprti seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. 

JANI MUHIČ (voditelj) 

Znana slovenska igralka Draga Potočnjak pa zaradi neukrepanja države že peti dan gladovno 

stavka. Anže Božič. 

ANŽE BOŽIČ (novinar) 

Takole je sinoči Draga Potočnjak občinstvu Slovenskega mladinskega gledališča pojasnila, zakaj 

gladovno stavka. 

DRAGA POTOČNJAK (igralka) 

Je dejanje obupa, a tudi zadnji kanček upanja v solidarnost in človečnost. 



Kot pravi, genocida, stradanja in kolektivnega kaznovanja v Gazi ne bi smeli več mirno 

spremljati, zato je sledila trem mirovnikom, ki so že gladovno stavkali. Sama pa danes hrano 

zavrača že peti dan. 

DRAGA POTOČNJAK (igralka) 

Njihove razseljene duše tavajo in izginjajo, medtem ko demokrati netijo nove vojne. Trkajo se po 

prsih in štejejo umazane novce, krvave, iz krvi nedolžnih ljudi, iz prežalostnih otroških oči. 


In javno vprašanje igralke in aktivistke za domačo oblast: kaj čakate? Je Slovenija premajhna, 

da bi sama priznala Palestino, morda preveč hlapčevska, da bi v Varnostnem svetu udarila po 

mizi? To je real politični odgovor glavnega zunanjepolitičnega svetovalca premierja Goloba v 

sinočnjem intervjuju za nacionalno televizijo: 

VOJKO VOLK (državni sekretar v kabinetu predsednika vlade) 

Slovensko priznanje Palestine je neizbežno. Edina država, ki ima odločilen vpliv na razmere na 

Bližnjem vzhodu, so Združene države Amerike in jih moramo pridobiti za to, da nekaj ukrenemo. 


Ideja, ki je bila v igri, pa da je celo vojaška zaščita civilistov. Na domači politični sceni priznanje 

Palestine najbolj forsirata Levica in tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. V opoziciji pa so do 

takšne poteze skrajno zadržani. 

MATJAŽ HAN (predsednik SD-ja) 

Napadi Izraela na Gazo so za moje pojme, lahko jih smatramo kot genocid. Tako, da kar se 

mene tiče sem za. 

30

POP TV, 24 ur - 19:15 16.04.2024 

Torek 


Kazalo 


2 / 2 

LJUDMILA NOVAK (evropska poslanka NSi) 

Kdo pa so voditelji v Gazi? A je to Hamas? Zagotovo teroristična organizacija to ne more biti. 

Tako, da najprej je treba si prizadevat, da bo doseženo premirje. Potem pa v mirnem času se pa 

lažje o tem dogovarjamo ali pa dogovarjajo ali pa mi priznavamo. 


Pred desetimi minutami so se mnenja o tem udarila za tesno zaprtimi vrati parlamentarnega 

odbora za zunanjo politiko. Na mizi pa po naših informacijah glasovanje, ali naj Slovenija podpre 

polnopravno članstvo Palestine v Združenih narodih. 


31

POP TV, 24 ur zvečer - 22:25 16.04.2024 

Torek 


Kazalo 


1 / 4 

Novi predsednik SD 

POP TV, 16.4.2024, 24 UR ZVEČER, 22:25 

UROŠ SLAK (voditelj) 

Novopečeni šef socialnih demokratov Matjaž Han ne bo podpredsednik vlade. Na tem položaju 

ostaja zunanja ministrica Tanja Fajon, je po popoldanskem delovnem srečanju z gospodarskim 

ministrom sporočil premier Golob. Najbolj priljubljen politike SD-ja sicer, je še vedno zaposlen z 

umirjanjem pokongresnih strasti v stranki. Dobra novica pa za vlado. Dobre 3 tedne pred 

začetkom kampanje za evropske volitve nezadovoljstvo z delom ministrske ekipe nekoliko 

upada, je pokazala javnomnenjska anketa časopisa Dnevnik. Če bi bile volitve danes in bi 

odločali samo opredeljeni volivci, bi sicer desna sredina po dolgem času nadvladala levo. SDS in 

Nova Slovenija bi namreč skupaj imeli 46 poslancev, kar bi zadostovalo za sestavo desne vlade. 

Špela Bezjak. 

ROBERT GOLOB (predsednik vlade) 

Matjaž, iskrene čestitke za zmago. 


Hvala. 

ROBERT GOLOB (predsednik vlade) 

Za predsedniško mesto. Velika odgovornost, ampak verjamem pa, da je to dobra novica za 

koalicijo. 



Prepričan sem, da bom kos nalogi in da bomo imeli partnerski odnos, ker samo med partnerji 

lahko narediš dobre zgodbe. 

ŠPELA BEZJAK (novinarka) 

Takole prijateljsko je spremembo na čelu koalicijske SD pospremila pr služba premierja Roberta 

Goloba. Ob tem pa še pričakovana novica. Tanja Fajon ostaja podpredsednica vlade. Dopoldne 

pa se je novopečeni šef stranke v parlamentu srečal še s poslanci. Ti so prišli v okrnjeni zasedbi, 

manjkal je tudi vodja poslanske in poraženec kongresa Jani Prednik. 


Bi mogoče prosil, da ne delite prevelikih zgodb v ozadju, ker jih pač ni. Delo normalno poteka, 

kot je potekalo prej. 

JANI PREDNIK (vodja poslanske skupine SD, v soboto) 

Glede na to, da je bil v vrhu stranke zadnjih 20 let in je moja želja, da se v SD-ju uveljavijo neke 

nove prakse delovanja, in ne prakse, ki obstajajo in so stranko pripeljale na rob propada. 


Po aferi Litijska se je sicer stranka na anketah javnega mnenja vrnila na stare tire. Zadnja 

raziskava časopisa Dnevnik kaže, da bi, če bi upoštevali samo opredeljene volivce, sestava 

parlamenta izgledala tako. Največ, kar 35 poslancev, bi dobila SDS, ki bi jo volilo dobrih 22 % 

vprašanih. Gibanja Svoboda bi s 15,4 % podpore, kar je zadnje mesece že stalnica, imelo 24 

poslancev. Novo Slovenijo bi volilo 6,6 %, kar pomeni 11 sedežev, SD 6,4 %, Levico pa slabih 5. 

32


Torek 


Kazalo 


2 / 4 

Stranka SDS sicer na anketah kraljuje vse od hitrega povolilnega padca Gibanja Svobode. 

Razen dejavnosti na X-u, pa je njen šef Janez Janša pred mediji le redko. Domačo politiko je 

nazadnje komentiral na protestu stranke na Kongresnem trgu. 

NAPOVEDOVALKA 

Je danes in bo jutri - Janez Janša. 

JANEZ JANŠA (predsednik, SDS, 21. marec) 

Je ta katastrofa, politična katastrofa, ki smo jo doživeli junija leta 2022, naplavila vladavino 

nesposobnih. 


Po anketi Dnevnika bi se tako politične sile prevesile na desno. SDS in Nova Slovenija bi skupaj 

imeli 46 glasov, kar bi zadostovalo za desno vlado. Vprašanje pa je, kdo je s kom pripravljen 

sodelovati. Tonin, ki ga junija čaka preizkušnja na evropskih volitvah, z Janšo ne bi. Kaj pa Han, 

ki v svoji stranki velja za bolj zmernega politika? 


Jaz sem prepričan, da stranka s tem znanjem, ki ga pač ima, s tem članstvom, na koncu koncev 

z izkušnjami lahko vodi naslednjo levosredinsko vlado. 


Tudi s SDS-om? 


Levosredinsko vlado. 



Dobro. 


Aktualna levosredinska vlada sicer uživa nekaj več podpore kot prejšnji mesec. Ko je delo vlade 

negativno ocenilo kar 70 % vprašanih. Aprila je zadovoljnih dobrih 30 %, 65 pa poteze 

ministrskega zbora ocenjuje kot neuspešne. 


Z nami sta nekdanji predsednik SD-ja Igor Lukšič in politolog Miro Haček. Dober večer obema. 

IGOR LUKŠIČ (politolog) 

Dober večer. 


Gospod Lukšič, bili ste predsednik SD-ja, če tako rečem, v najboljših časih. Slišali ste Matjaža 

Hana. Je lahko SD pod njegovim vodstvom čez 2 leti oziroma ko bodo parlamentarne volitve, 

tista stranka, ki je lahko prva na volitvah oziroma tista stranka, ki lahko oblikuje levosredinsko 

koalicijo? Gre čez 15 %. 


Ja, danes je to težko zamišljivo, ampak glede na to, kakšno pot je Matjaž Han naredil in kako je 

pokazal, da ima nek talent, ki ga dela za najbolj uspešnega ali pa najbolj priljubljenega politika 

zdajle v Sloveniji, je to tudi možno. On je začel 2002 kot župan, potem je 2004 postal poslanec. 

Bil je neopažen tam do takrat, ko je postal vodja poslanske skupine 2012 oziroma 2013. Potem 

moram reči, da ko sem bil jaz predsednik, se je to zgodilo in je takrat na moje presenečenje to 

delo neverjetno dobro opravljal. Potem me je presenetil, ko je kandidiral za ministra. Sem mislil, 

33


Torek 


Kazalo 


3 / 4 

da mogoče je pa to vendarle preveč, ampak zdaj se po dveh letih izkazuje, da to ni bilo preveč. 

Nisem pričakoval, da bo kdaj kandidiral za predsednika stranke. In prve poteze kažejo na to, da 

bi lahko stranko konsolidiral in da bi lahko prepričal slovensko javnost, da SD spet postane 

enkrat vladajoča na levosredinskem polu. 


Gospod Haček, do kje seže domet SD-ja pod Matjažem Hanom? Lahko postane najmočnejša 

stranka na levi sredini, tako kot pravi gospod Lukšič in kakšen bi bil predpogoj za to? 

MIRO HAČEK (politični analitik, 

FDV) 

Jaz se seveda strinjam tukaj s kolegom. SD ima potencial in ima infrastrukturo, da lahko postane 

veliko močnejša stranka, kot je, kot je to danes. Vendarle gre za edino dobro organizirano 

levosredinsko stranko na Slovenskem. Edino stranko, ki pokriva vseh 212 slovenskih občin s 

svojimi lokalnimi in regionalnimi odbori in od tukaj stranka lahko črpa precej velik kadrovski 

potencial. SD nima težav s plitvim kadrovskim bazenom, kot ga ima, kot jih ima Svoboda. SD 

tudi razume, kaj je to politična socializacija. Konec koncev je gospod Han sam dokaz uspešnosti 

tega procesa. Izšel je iz lokalne politike, bil 2 mandata župan. Sedaj uspešen minister za 

gospodarstvo. Razume tudi to mejo med politiko in stroko, politiko in upravo. Recimo je eden od 

ministrov, ki ni kar, ko je prevzel Ministrstvo za gospodarstvo, se znebil vseh uradnikov, ki so 

tam že obstajali in jih degradiral in to je se pokazalo kot zelo uspešna, uspešna zgodba in je 

relativno uspešne minister tudi. 


Povejte mi, gospod Lukšič, Matjaž Han ne bo prevzel podpredsedniška mesta vladi, ki pa ji po 

zadnji javnomnenjski anketi ne pada več, priljubljenost. Čemu to pripisujete, da vladi Roberta 

Goloba ne pada več priljubljenst? 



Jaz mislim, da mu nima več kam padati, da je to, da se je to obdobje zaključilo, ker ni več 

prostora, čeprav po odstotkih še mogoče, ampak vendarle so zdaj vsi ljudje, ki so vezani na 

vlado, odvisni toliko od tega, da bo to verjetno ostalo do konca približno, ti odstotki. 5 % gor ali 

dol. Zdaj kar pa zadeva podpredsedniško mesto v vladi, podobno se je odločila tudi stranka 

Levice. Zgleda, da to v tej vladi Roberta Goloba to mesto vendarle ni tako pomembno, kot je 

kazalo v začetku in kot je mogoče v kakšni drugi vladi bilo. Se pravi, da je predsednik stranke ali 

pa koordinator v primeru Levice oziroma koordinatorica, tudi podpredsednica stranke. pardon, 

vlade. Tu moram reči, da sem malo presenečen, ker tudi za to, da bi stranka sporočila ali pa 

recimo predsednik, da vendarle gre vsaj za neke minimalne korekture v vladi ali pa mešanja, če 

že bodo vsi ministri ostali v vladi, ne, in ministrice, potem bi vsaj mogoče s tem dal vedeti, da 

nekako ga zanima vpliv na vlado na drugačen način, bolj kot ga je zanimal zdaj, ko je bil samo 

minister. 


Gospod Haček, se strinjate z gospodom Lukšičem in kaj so po vašem mnenju razlogi, da Matjaž 

Han ni prevzel mesto v vladi Roberta Goloba, ki ji, vsaj po zadnji javnomnenjski raziskavi, 

priljubljenost ne pada več? 


FDV) 

Če bi bil malo nagajiv, bi najbrž rekel, da gospod Han je prav zadovoljen, da ne bo 

podpredsednik vlade, ker ne bo rabil se ukvarjat z dodatnim varovanjem. Če pa sem malo resen, 

pa bi spomnil na obdobja preteklih vlad, kjer so podpredsedniki vlade vendarle bili, ali 

predsedniki koalicijskih strank ali pa še prej vodje oziroma nosilci tako imenovanih državotvornih 

resorjev, torej obrambne, notranjih zadev in podobno. Zdaj pa sta podpredsednika vlade zunanja 

ministrica, kar je sicer državotvorni resor, in pa in pa gospod Mesec, ki vodi Ministrstvo za delo. 

Torej resor, ki ga ne bi mogli šteti med državotvorne. Je pa to seveda odločitev vlade in stvar 

koalicije, tako da ne vidim tukaj neke zelo posebne zgodbe. 

34


Torek 


Kazalo 


4 / 4 


Gospod Lukšič, zadnja javnomnenjska raziskava, ne, je zanimiva tudi v pogledu, če razdelimo 

priljubljenosti strank v mandate, naj bi SDS in Nova Slovenija lahko sami oblikovali vlado na 

tesno s 46 glasovi, ampak SDS je s tesno večino že vladal. Menite da je lahko tak tudi rezultat 

na naslednjih volitvah, ko se bodo pretvorili v procente? 


Na evropskih gotov bo še bolj porazno za levo sredino, če ne bo naredila nekaj usodno dobrega. 

Na državnozborskih pa ne verjamem. 


Zakaj ne? 


Zaradi tega, ker ko se bodo začele ta prave, ta prava kampanja in ko se bo spet zgodil strah 

nazaj, kaj pomeni Janševa vlada, takrat ta odstotek ne bo več tako visok in bo spet leva sredina 

zmagala. Na nobenih volitvah do zdaj, razen če bi šli gledat, ne, Demos, če ne bi, če ne bi 

levičarska pravzaprav, zeleni, levičarski zeleni šli v Demos, potem Demos ne bi nikoli zmagal. 

Tudi Bajukova vlada, če ne bi bilo dveh prestopov iz leve sredine, ne bi vladala. Prva Janševa 

vlada. Če ne bi se LDS toliko zafrkavala s temi, da se je igrala z novimi strankami, ki jih je bilo 

ene 5 in so tako požrle 7 % glasov, tudi ne bi vlada. Se pravi, dejansko, ko gledamo, koliko je 

volilnega telesa na levi sredini, ga je za zmeraj za eno solidno zmago. Odvisno je pa zdaj od 

tega, kako leva sredina, kot bi rekli, zafura oziroma izgubi te volitve, ne. Torej Janša jih 

pravzaprav nikoli ne dobi, čeprav kot stranka ja, ampak kot skupaj ne, ampak jih leva sredina 

izgubi. Tako da to je seveda možno, da bi se zgodilo. Ampak se mi zdi, da ta zavest je toliko 

močna, da se to ne more več zgoditi. 



Gospod Haček, kakšno pa je vaše mnenje? Lahko SDS in NSi na naslednjih volitvah zbereta 

toliko glasov, da bi imeli 46 glasov, kar omogoča sestavo vlade? 


FDV) 

To resno dvomim. Mislim pa da je tu še precej faktorjev, ki jih danes ne poznamo. Do volitev je 

vendarle še 2 leti. Ninamedia meri samo 5 parlamentarnih strank, trenutnih parlamentarnih 

strank, vse ostale stranke pa zanemarja in mislim, da v trenutnih pogojih politične polarizacije, ko 

tudi volilno telo pravzaprav ne zaupa nobeni izmed parlamentarnih strank, torej ne levici in ne 

desnici, bi lahko prišle do večjega izraza tudi danes zunajparlamenarne stranke. Tudi na 

naslednjih evropskih volitvah ne bi bilo presenečenje, če kak mandat gre v to smer. Poleg tega 

pa bodo na naslednjih volitvah najbrž nastopili tudi novi igralci, ki danes še niso veliko v 

ospredju. Gospod Logar nekaj štrika eno zgodbo. Najbrž bo kakšen nov obraz se pojavil pred 

novimi volitvami in bodo karte na novo premešane in je danes pravzaprav prezgodaj govoriti o 

tem, da morda lahko desna sredina v resnic dobi 46 glasov ali ne. 


Najlepša hvala obema, da sta bila naša gosta 


Hvala. 


Hvala. 

FDV) 

35

Rtvslo.si 17.04.2024 

Sreda, 08:30 


Kazalo 

https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/parlamen... 

1 / 2 

Preberite tudi 

Parlamentarna skupščina priporočila sprejem 

Kosova v Svet Evrope 

17. april 2024 ob 8.28 • Strasbourg - STA 

B. V. 

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE) je v torek odboru 

zunanjih ministrov članic priporočila sprejem Kosova v to 

vodilno mednarodno organizacijo za varovanje človekovih pravic 

in vladavine prava v Evropi. 

Na Kosovu so odločitev skupščine pozdravili, v Srbiji pa so jo označili 

kot dan sramote za Svet Evrope. 

Predlog mnenja o prošnji za članstvo Kosova je podprlo 131 

poslancev, 29 jih je glasovalo proti, enajst pa se jih je vzdržalo. 

Zasedanja se je med drugim udeležila tudi članica slovenske 

delegacije Iva Dimic , ki je, kot je pred glasovanjem napovedal DZ, 

skladno z načelno podporo Slovenije vključevanju Kosova v 

mednarodne organizacije, predlog podprla. 


Dokument je pripravila poročevalka za Kosovo Dora Bakojanis , ki je 

ocenila, da je Priština kljub skrb vzbujajočemu slabšanju stanja 

človekovih pravic, še posebej ko gre za pravice manjšin, pripravljena 

nadaljevati reforme, da bi učinkovito zaščitila vse državljane Kosova, 

poroča srbski portal N1 . 

Kot ključne probleme, ki jih morajo oblasti rešiti, je poudarila 

uveljavitev odločbe ustavnega sodišča Kosova o vrnitvi zemljišča 

samostanu Visoki Dečani, problem nezakonite razlastitve premoženja 

Srbov s Kosova in ustanovitev skupnosti srbskih občin. Ob tem je 

poudarila, da njeno poročilo ne zavzema nobenega stališča do 

statusa Kosova. 

Predlog je že konec marca sprejel odbor za politične zadeve in 

demokracijo. Končno odločitev o članstvu Prištine pa bodo sprejeli 

zunanji ministri članic 16. maja na seji odbora ministrov SE-ja . 

Vodja srbske delegacije Biljana Pantić Pilja je po glasovanju ostro 

kritizirala priporočilo za sprejem Kosova v Svet Evrope in opozorila, da 

bo Srbija resno premislila, ali želi biti članica organizacije, ki da tako 

očitno krši mednarodno pravo. "Odločili ste se, da boste kršili 

36


Sreda, 08:30 


Kazalo 

https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/parlamen... 

2 / 2 

mednarodno pravo in v Svet Evrope sprejeli nekaj, kar niti ni država," je 

dodala. 

Podobno je izjavil tudi srbski zunanji minister Ivica Dačić , ki je 

odločitev označil za sramoto PS-ja SE-ja in med drugim opozoril, da 

Priština že 11 let zavrača oblikovanje skupnosti srbskih občin, kar da 

je njihova mednarodna obveznost, poroča srbska tiskovna agencija 

Tanjug. 

Na Kosovu so medtem odločitev parlamentarne skupščine že 

pozdravili. "To je velik dan za Kosovo. To je uradna podpora uspehu naše 

države, ko gre za človekove pravice, demokracijo in vladavino prava, s 

tem pa smo še en korak bližje polnopravnemu članstvu v Svetu Evrope," 

je po glasovanju na družbenem omrežju X zapisal kosovski premier 

Albin Kurti . 

Kosovska predsednica Vjosa Osmani je medtem izjavila, da je bil v 

razpravi slišan glas Evropejcev. Tudi ona je prepričana, da bo Kosovo 

kmalu polnopravna članica Sveta Evrope, poroča hrvaška tiskovna 

agencija Hina. 


37


Sreda, 08:41 


Kazalo 

https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-bo-odlocal-o-no... 

1 / 3 

Slovenija 

DZ bo odločal o noveli zakona o zdravniški 

službi in treh predlogih za posvetovalni 

referendum 

Izredna seja državnega zbora 

17. april 2024 ob 8.40 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA 

M. Z. 

Poslanke in poslanci bodo na izredni seji obravnavali več 

zakonodajnih predlogov, med drugim predlog novele zakona o 

zdravniški službi, na dnevnem redu pa so tudi trije predlogi za 

razpis posvetovalnih referendumov. 


Marčna seja DZ-ja. Foto: DZ/Matija Sušnik 

DZ bo obravnaval tri zakonske predloge. Poleg odločanja o vladnem 

predlogu novele zakona o zdravniški službi, ki širi nabor storitev, ki jih 

morajo zdravniki opravljati med stavko, bodo poslanke in poslanci 

obravnavali tudi predlog sprememb zakona o obnovi, razvoju in 

zagotavljanju finančnih sredstev ter dopolnitvi zakona o interventnih 

ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 

2023. 

38


Sreda, 08:41 


Kazalo 


2 / 3 

V živo iz državnega zbora 

Neposreden prenos izredne seje DZ-ja lahko od 11. ure dalje 

spremljate na 3. programu Televizije Slovenija . 

Predlagane spremembe v noveli zakona o zdravniški službi sicer 

večinoma sledijo vladnemu odloku, ki ga zdravniški sindikat Fides 

izpodbija na ustavnem sodišču. Po predlogu bi morali zdravniki med 

stavko opravljati tudi triažne preglede na primarni, sekundarni in 

terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. 

Dva predloga SDS-a večinsko zavrnjena že na matičnih 

odborih 

Spremembe zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih 

sredstev ter dopolnitve zakona o interventnih ukrepih za odpravo 

posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki sta prav tako 

na dnevnem redu, je medtem predlagala opozicijska stranka SDS. 


S prvim so v SDS-u predlagali odpravo možnosti razlastitev po 

nujnem postopku zaradi bojazni, da bodo ogrožena kmetijska 

zemljišča. Z drugim bi po lanski ujmi razširili krog upravičencev do 

predplačila za obnovo poškodovanih objektov. Oba je večina zavrnila 

že ob obravnavi na matičnih odborih. 

Trije predlogi za referendum 

Sorodna novica 

Letos kar štirje posvetovalni referendumi? 

39


Sreda, 08:41 


Kazalo 


3 / 3 

Poslanke in poslanci bodo odločali tudi o predlogih za razpis 

referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri 

prostovoljnem končanju življenja, ki ga predlaga koalicija, ter dveh 

predlogih največje vladne stranke Gibanja Svoboda, da bi na 

posvetovalnih referendumih preverili naklonjenost volivcev pridelavi, 

predelavi in uporabi konoplje v medicinske namene ter uvedbi 

preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. 

Obravnavi referendumskih predlogov že na tej seji so nasprotovali v 

opozicijskih strankah SDS in NSi, ker menijo, da bi volivke in volivci 

tudi o teh referendumskih vprašanjih odločali jeseni, a se hiti zaradi 

evropskih volitev. 


40

Delo 17.04.2024 

Sreda 


Kazalo 

Stran: 2 

Površina: 38 cm 2 1 / 1 

Površina: 38 cm 2 41 


Državni zbor 

O 

treh posvetovalnih 

referendumih 

Poslanci Gibanja Svoboda in 

Levice bodo na današnji seji 

državnega zbora 

podprli tri 

predloge posvetovalnih referendumov 

- 

o pravici do pomoči 

pri prostovoljnem končanju 

življenja, uvedbi prednostnega 

glasu na parlamentarnih 

volitvah ter uporabi marihuane 

v medicinske namene in tudi 

za osebno uporabo, izvedli pa 

naj bi jih sočasno z evropskimi 

volitvami. V SD nasprotujejo 

datumu izvedbe, v SDS in NSi 

pa tudi zastavljenim vprašanjem. 

Prav tako so prepričani, 

daje tudi pri 

sprejemanju 

omenjenih predlogov prišlo do 

»teptanja demokratičnih načel« 

in ignorance poslovnika, zato so 

v SDS za danes sklicali tiskovno 

konferenco. Ba. E.

Kliping_17_4_2024

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template ?