KD2-2024 final compressed

NASLOVLJENA PUBLIKACIJA NSi, DVORAKOVA 11A, 1000 LJ
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA
ŠTEVILKA 37, MAJ 2024
INTERVJU:
URSULA
VON DER
LEYEN
Pojdite volit.
Odločite se sami
in ne dovolite drugim,
da odločajo namesto vas.
Evropska lista
se predstavi
EU potrebuje
nov zagon
Gremo na dva
evropska poslanca!
1

EU,
Volitve v Evropski parlament
nedelja, 9. junij 2024
UVODNIK
Jožef Horvat,
poslanec NSi
20 let doma – v Evropi
Načini glasovanja
OMNIA – IZVEN SVOJEGA KRAJA
Če na dan glasovanja ne boste v okraju svojega stalnega prebivališča, lahko
glasujete zunaj vašega okraja, vendar morate o tem obvestiti okrajno volilno
komisijo na območju okraja, kjer stalno prebivate. Vlogo za glasovanje na
volišču OMNIA lahko oddate na portalu eUprava (z e-identiteto ali brez nje),
in sicer najpozneje tri dni pred dnem glasovanja.
Rok za oddaje vloge: 5. junij 2024
GLASOVANJE NA DOMU
Glasovanje na domu je namenjeno volivcem, ki se zaradi bolezni ne
morejo osebno zglasiti na volišču in želijo glasovati pred volilnim odborom
na svojem domu. Vlogo za glasovanje na domu in kopijo ustreznega
zdravniškega potrdila mora volivec vložiti pri okrajni volilni komisiji, kjer ima
stalno prebivališče, in sicer najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja.
Rok za oddaje vloge: 5. junij 2024
Podkast
PREDČASNE VOLITVE
Predčasno lahko glasujete
v torek, sredo ali četrtek
pred nedeljo, ki je določena
kot dan glasovanja.
Predčasno glasovanje
poteka med 7. in 19. uro.
Sedeži volišč za predčasno
glasovanje so objavljeni na
spletnem mestu Državne
volilne komisije.
Pred 20 leti je pomlad Sloveniji prinesla
dvojni razcvet. Država je najprej
konec marca 2004 postala članica
zveze NATO, 1. maja pa je vstopila v
EU. Članstvo Slovenije v EU pomeni
naš temeljni politični in vrednostni
okvir. Članstvo v NATO pa pomeni
naš temeljni varnostni okvir.
Slovenski narod je evropsko perspektivo
bodoče lastne države jasno sporočil
že z Majniško deklaracijo 8. maja
1989: »Kot suverena država bomo
samostojno odločali o povezavah z
južnoslovanskimi in drugimi narodi v
okviru prenovljene Evrope.«
Nastanek evropske Slovenije je bil
konstitutivni ukaz slovenskega naroda,
ki je bil izdan kar dvakrat: prvič na
plebiscitu za samostojno slovensko
državo, drugič na referendumu za
vstop RS v EU.
Članstvo RS v EU nam je dalo pospešek
pri prehodu iz socializma v
demokracijo in tržno gospodarstvo.
Odprtost gospodarstva, institucij in
duha je preprosto edina možna pot
doseganja blaginje za našo državo.
EU je kljub nekaterim zablodam, ki
so rezultat porasta skrajno levičarskih
in skrajno desničarskih politik, še
vedno svetilnik in otok humanosti na
tem divjem planetu. Logično je, da jo
stotine milijonov Zemljanov vidi kot
obljubljeno deželo.
RS je doslej iz integralnega proračuna
EU prejela skupaj 13,5 milijarde
evrov evropskih sredstev, vanj pa je
vplačala 8,7 milijarde evrov. Neposredne
gospodarske koristi za našo
državo je torej za 4,8 milijarde evrov.
Toda denar ni vse.
Zanimivo bi bilo slišati, kako bi
enajsterica očetov Evrope danes
ocenila RS v EU, predvsem pa vrednote,
na katerih svojo politiko gradi
trenutna oblast v RS. Podcenjujoče
je, da gre Slovenija 9. junija na volitve
v Evropski parlament še s tremi
referendumi in kar štirimi referendumskimi
vprašanji. Pa to niso nujno
potrebna strateška razvojna vprašanja
za Slovenijo, okrog katerih bi nujno
potrebovali tretji veliki nacionalni
konsenz. To so vprašanja, s katerimi
aktualna oblast preusmerja pozornost
od ključnih izzivov naše države
in odpira vrata kulturi smrti in omamljanju
z marihuano.
Do leta 2030 za Slovenijo danes ne
vidim boljše alternative, kot je EU.
Znotraj EU pa se mora RS povezovati
s tistimi državami, s katerimi bo dosegala
maksimalne politične, predvsem
pa razvojne in gospodarske učinke.
Naša pot mora biti obrnjena v Evropo
in v zahodni civilizacijski krog. To
bi morala biti evropska perspektiva
RS, a še prej moramo evropski postati
sami. Evropska Slovenija ima veliko
priložnosti, če bomo dovolj modri in
odgovorni. Pred nami je tretja dekada
članstva v EU. Potruditi se moramo,
da jo bomo dobro izkoristili. Zato
NSi ponuja Sloveniji izjemne kandidate
za Evropski parlament.
Zaupam naši deveterici s predsednikom
NSi na čelu. Kandidati NSi so
garancija za uresničitev idej očetov
Evrope v današnjem času, obenem
pa odločen »ne« skrajnim politikam,
ki bi EU lahko iztirile.
Imejmo EU v glavi,
a Slovenijo v srcu!
Kandidati NSi
so garancija za
uresničitev idej
očetov EU.
POLITIKA IN KOKICE
Pravijo, da v politiki ni naključij, če pa so, so skrbno
načrtovana … V podkastu Politika in kokice se komentatorji
Robert Celestina, Mirko Mayer in Aleš Trtnik
pogovarjajo o aktualnem dogajanju v politiki, njenem
zakulisju, medijih, družbi in še čem – s skledo kokic, z
analitičnim pristopom in hudomušnimi komentarji.
Vabljeni k spremljanju!
V SREDINI
V podkastu z naslovom V sredini se z zanimivimi gosti
pogovarjamo o dogajanju v politiki in družbi, o problemih,
ki čakajo, da se jih reši, in o vprašanjih, ki čakajo, da
dobijo pravi odgovor. Načenjamo teme, ki nas navdihujejo,
krojijo naš vsakdan, nas spravljajo v smeh, jezijo, a
tudi združujejo in motivirajo.
Na voljo na vseh
platformah:
POUDARKI
4
5
Pismo predsednika
Gremo na dva evropska poslanca
Komentar
Drv in slovenščine ne damo
7
12
14
Evropska lista
se predstavi
Program za Evropo
EU potrebuje nov zagon
Intervju
Ursula von der Leyen
, interni časopis
Nove Slovenije – krščanskih demokratov ·
Izdaja: Glavno tajništvo NSi,
Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana ·
Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik ·
Oblikovanje: Miha Horvat ·
Naslovna fotografija: EPP ·
Naklada: 15.000 izvodov ·
Ljubljana, maj 2024 ·
Tisk: Prima d. o. o. ·
2
3

PISMO PREDSEDNIKA
KOMENTAR
Dragi prijatelji, sedaj gre zares
Krščanski demokrati smo v volilno
tekmo vstopili samozavestno
in optimistično. Imamo močno
javno podporo. Trenutno smo
na tretjem mestu med vsemi
strankami, po vseh projekcijah
imamo enega zagotovljenega
evropskega poslanca. Ankete
kažejo, da lahko z dobrim delom na
terenu in jasnimi sporočili pridemo
celo do dveh evropskih poslancev.
Stopimo skupaj, potrudimo se in
presenetimo vse … Dva evropska
poslanca sta dosegljiva!
EU potrebuje odločne spremembe
na področjih, kjer nam je zaradi
aktivizma in zgrešenih levih
politik v preteklosti spodletelo.
Spremembe so mogoče. Vse je
odvisno od nas. Spremembe se
začnejo v nedeljo, 9. junija, z jasno
podporo Novi Sloveniji.
Naredili bomo konec zelenemu
aktivizmu. Potrebujemo razumen
zeleni prehod, ki ljudi ne bo
pahnil v revščino in uničili našega
gospodarstva. Dovolj je prepovedi,
potrebujemo novo tehnologijo
in inovacije. S sončnimi paneli in
4
vetrnicami ne bo šlo, potrebujemo
jedrsko energijo.
Evropa mora zavarovati svoje
meje in se odločno postaviti za
ohranitev našega načina življenja.
Brez odločnih sprememb Evropa
problema migracij ne more rešiti.
Ključni korak je vzpostavitev
migrantskih centrov izven EU v
tretjih varnih državah. Polega tega
moramo jasno sporočiti: kdor v EU
pride nelegalno, bo vrnjen nazaj –
dosledno in brez debate. Pri nas so
dobrodošli vsi, ki želijo soustvarjati
našo skupno blaginjo in sprejeti
naš način življenja.
Dovolj je levih eksperimentov.
Povezane Evrope ni brez močnega
gospodarstva in zagotovljenega
miru. Za NSi je najpomembnejši
cilj krepitev srednjega razreda –
smo na strani vseh tistih, ki delajo
in ustvarjajo. Zato potrebujemo
privlačno poslovno okolje in
manj nesmiselnih birokratskih
ovir. Za varnost moramo storiti
več in okrepiti naše obrambne
zmogljivosti, da lahko zagotovimo
trajen mir.
Dva evropska
poslanca NSi
sta dosegljiva!
Spoštovani!
Kampanja za evropske volitve je
na vrhuncu. Vsi kandidati Nove
Slovenije so skozi vse leto, ne
zgolj v času kampanje, na terenu
in med vami. Pomagajte nam, da
naša sporočila pridejo do vaših
sosedov, prijateljev in znancev.
Bodimo del velike evropske zmage
desne sredine tudi v Sloveniji.
Naredimo to!
Čas evropske kampanje je
zaznamovan tudi z drugimi
političnimi temami. Očitno je,
da je vladna koalicija ugrabila
referendume za svoje volilne cilje.
Pomembna družbena vprašanja
želijo banalizirati za potrebe
volilne kampanje. Naš odgovor bo:
PROTI. Na referendumih svoj glas
oddajte PROTI vladi.
Pogumno, samozavestno
in odločno. Gremo na
dva evropska poslanca!
Drv in slovenščine ne damo!
Sam človeka nikoli ne sodim na
podlagi tega, iz katere države
prihaja in kateri jezik govori, ampak
mi je pomembno le to, ali je po
srcu dober ali slab. Hkrati pa mi je
povsem jasno, da ko grem v tujino,
sem jaz tisti, ki se mora prilagoditi
tuji kulturi in jeziku. Enako lahko v
Sloveniji pričakujemo, da se bodo
tujci, ki želijo v Sloveniji ostati,
prilagodili naši kulturi in se naučili
vsaj osnov slovenskega jezika.
Potem pa se pojavi vladna koalicija
na čelu z Gibanjem Svoboda, SD in
Levico, ki vloži zakon, ki bi uzakonil,
da bi se v naših osnovnih in srednjih
šolah otroci učili jezike narodov
nekdanje SFRJ. V času, ko iz več
osnovnih šol po Sloveniji poročajo
o velikih težavah pri pouku, saj številni
otroci, ki prihajajo iz Albanije,
s Kosova in držav nekdanje skupne
republike, ne razumejo slovensko,
bi naša vladajoča politika uzakonila
učenje albanskega, srbskega in
drugih jezikov. Vprašam se: »Kdo je
tu nor?«
V NSi se borimo za zdrav razum in
za slovenski jezik. Pri tem nikakor
ne gre za nabiranje političnih točk.
Če imaš rad svoj narod, svojo
domovino, je to nekaj lepega in
plemenitega. Brez jezika ni naroda
Slovenskemu narodu
se pod Golobovo vlado
dela velika škoda.
in to so se naši veliki možje v
preteklosti še kako zavedali. France
Prešeren, Oton Župančič, Valentin
Vodnik, Anton Martin Slomšek,
Ivan Cankar in številni drugi so
ogromno naredili za razvoj in
veljavo slovenskega jezika. Večkrat
se v javnosti ves ta trud naših
prednikov predstavlja kot nekaj
povsem samoumevnega, a je ravno
nasprotno. Nekdo se je za naš jezik
trdo boril in sedaj ta trud uničuje
vlada Roberta Goloba. Pri nas te
pa z leve politične opcije obtožijo s
populistom, ksenofobom itn.
Sem velik domoljub, rad imam
Slovenijo in ponosen sem na
slovenski jezik. Vsak naj živi s svojo
kulturo, sem pa ostro proti temu, da
bi slovenski državljani plačevali za
ohranjanje kulture drugih narodov,
ki živijo v naši domovini. Tukaj je
Slovenija, tukaj se govori slovenski
jezik. Vsak, ki pride delat ali živet k
nam, bi moral ta jezik in našo kulturo
ter običaje tudi sprejeti. Vladajoča
koalicija pa zagovarja prilagajanje
tujcem – povsem zgrešena politika.
Znanje slovenskega jezika bi
moralo postati pogoj za uspešno
integracijo tujcev. V NSi smo že
večkrat vložili zakon o jezikovnih
pripravljalnicah v osnovnih šolah,
ki so namenjene lažjemu učenju
slovenskega jezika in kulture. Otroci
tujcev ponavadi govorijo mešanico
različnih jezikov. S pripravljalnico
bi otrokom omogočili učenje
slovenskega jezika in možnost
nadaljevanja izobraževanja.
Hkrati je to izhodišče, da v
prihodnje postanejo enakovreden
del naše družbe. Levica, SD in
Gibanje Svoboda so taki rešitvi
nasprotovale, zato sem se večkrat
vprašal: »Čigava vlada so, za koga
delajo, kdo jim daje plačo?«
Če pogledamo, kakšne zakone
sprejema Golobova vlada, so prioritete
več kot jasne: nakup sodne
stavbe, nakup 13.000 računalnikov,
ki stojijo v skladišču, obvezno
»štempljanje«, preimenovanje praznikov,
prepoved kurjenja drv in
plina, v osnovnih šolah pa naj se otroci
učijo albanščino namesto slovenščine.
Slovenskemu narodu se
pod to vlado res dela velika škoda.
Drv ne damo,
slovenščine pa prav tako ne!
Aleksander Reberšek,
namestnik vodje
poslanske skupine NSi
5

ZGODILO SE JE
NSi na kongresu EPP podprla
program za prihodnost Evrope
V Bukarešti je potekal dvodnevni Kongres EPP, na katerem so
delegati sprejeli program Evropske ljudske stranke za prihodnji
mandat, hkrati pa so predsednico Evropske komisije Ursulo
von der Leyen potrdili za svojo vodilno kandidatko na junijskih
evropskih volitvah. Evropska ljudska stranka je s programom z
naslovom Naša Evropa, varen in dober dom za ljudi sprejela tri
ključne zaveze: krepitev naše varnosti, močno gospodarstvo in
ohranjanje našega načina življenja.
Slovenija je konec marca gostila predsednico
Evropskega parlamenta in članico Evropske
ljudske stranke Roberto Metsolo. Pred drugim
dnem rednega zasedanja DZ je nagovorila
poslance državnega zbora, nato pa odgovarjala
na vprašanja poslanskih skupin. S predsednikom
stranke Matejem Toninom sta se v
pogovoru dotaknila trenutne politične klime
in situacije v Sloveniji. Zanimalo jo je, katere
so tiste evropske teme, ki najbolj razvnemajo
slovenske državljane. Pogovor sta sklenila s
predstavitvijo priprav Nove Slovenije na prihajajoče
volitve v Evropski parlament.
NSi znova na
sejmu v Komendi
Hvala vsem, ki ste nas obiskali na spomladanskem
kmetijsko-obrtnem sejmu v Komendi.
Razdelili smo ogromno kav in zbrali mnogo
podpisov podpore za naši akciji, s katerima
smo se uprli vladi, ki hoče prepovedati kurjenje
z drvmi in v slovenske šole uvesti učenje
jezikov narodov nekdanje SFRJ. Se že veselimo
prihodnjega sejemskega druženja!
EU,
9. junija glasujmo za listo NSi
in skupaj vrnimo EU na pravo pot!
Na glasovnici obkrožite
številko liste Nove Slovenije.
6.
NOVA SLOVENIJA
KRŠČANSKI DEMOKRATI
1. Matej Tonin
2. Katja Berk Bevc
3. David Klobasa
4. Mojca Erjavec
5. Mojca Sojar
6. Janez Cigler Kralj
7. Vida Čadonič Špelič
8. Jernej Vrtovec
9. Ljudmila Novak
Preferenčni glas oddate tako,
da obkrožite številko pred
imenom kandidatke
ali kandidata.
Zbor za prihodnost: Dolžnost politike
je, da izvede nujne spremembe
Naša domovina se je znašla v slepi ulici, kamor jo je zapeljala
neučinkovita vlada Roberta Goloba. Zato smo v NSi organizirali
Zbor za prihodnost, kjer smo s strokovnjaki z različnih področij
spregovorili o rešitvah za nastalo situacijo, v kateri smo se znašli.
Vodstvo NSi se je v Ljubljani srečalo
s predsednico EP Roberto Metsola
Poslanci NSi na obisku
v Ajdovščini in Vipavi
Poslanska skupina Nove Slovenije se je tokrat
odpravila na delovni obisk v občini Ajdovščina
in Vipava. Obiskali smo številne podjetnike
in zagnane obrtnike, ki vsi v en glas zatrjujejo,
da je zdravo in močno gospodarstvo
edini garant za napredek in stabilno družbo.
Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na
najranljivejše. Tega se v socialnovarstvenih
zavodih v obeh občinah še kako zavedajo.
Obisk smo sklenili s sproščenim druženjem s
člani in simpatizerji.
Dragi prijatelji, v prihodnjih dneh vas prosim,
da nam pomagate spodbuditi vaše najdražje,
prijatelje in znance, da se udeležijo evropskih
volitev in svoj glas oddajo za Novo Slovenijo.
Iskreno vas prosim za vaš preferenčni
glas. Vaša podpora moji kandidaturi bo
imela več pomembnih simbolnih sporočil.
Vaš glas bo jasna podpora Novi Sloveniji in
njenim prizadevanjem za aktivno vključenost
v reševanje ključnih evropskih izzivov.
Podprli boste tudi tesnejše povezovanje
nacionalnih in evropskih tem, predvsem pa
tesnejšo povezanost ekipe in ljudi, ki delajo za
Novo Slovenijo v slovenskem in evropskem
parlamentu. Vaš preferenčni glas moji
kandidaturi bom razumel tudi kot zaupanje
sedanjemu vodstvu stranke in potrditev
dosedanjega delovanja Nove Slovenije.
1. Matej Tonin
Marsikdo me je v teh dneh spraševal, ali si izvolitve zares želim
ali pa so me v kandidaturo zgolj prisilile politične okoliščine. Za
kandidaturo sem se odločil sam, ker se zavedam, kako usodne
bodo te volitve za našo strankarsko, predvsem pa za evropsko
prihodnost. Zaradi prelomnih odločitev, ki jih bo moral evropski
parlament sprejeti v naslednjih letih, me ne preseneča, da sta se za
kandidaturo odločila tudi hrvaški premier in italijanska predsednica
vlade. Oba sta nosilca list svojih strank. To je še ena potrditev, da
smo v Novi Sloveniji ravnali pravilno in glede na geopolitične
okoliščine sestavili najmočnejšo listo doslej.
Z vašo podporo in s pomočjo vaših preferenčnih glasov upam na
izvolitev za evropskega poslanca. S svojim znanjem in energijo želim
aktivno prispevati k izgradnji močnejše Evrope, ki bo bližje našim
ljudem. V evropskem parlamentu bom delal za razumen zeleni prehod,
boljše upravljanje migracij in za večjo varnost EU. Pri svojem delu
bom glasen in se bom zanesel na zdravo slovensko kmečko pamet.
Hvala za vašo podporo.
6
7

2. Katja Berk Bevc 4. Mojca Erjavec
Spoštovane krščanske demokratke in spoštovani demokrati, dragi prijatelji!
V zadnjih petih letih ste me na teh straneh lahko spremljali predvsem kot
predsednico Mlade Slovenije – naslednje generacije krščanskih demokratov.
Tokrat vas nagovarjam kot kandidatka za evropsko poslanko – ne le kot
posameznica, ampak kot glas vseh tistih mlajših generacij v naši stranki, ki
črpajo iz istih korenin in vrednot, a z novimi in svežimi pristopi.
Potrebnega je nekaj poguma in drznosti, da na drugo mesto na listi postavimo
mlado žensko, ki se mora dokazati ob vseh nekdanjih ministrih in izkušenih
poslancih. A verjamem, da vas v Evropskem parlamentu ne bom razočarala.
Krščanski demokrati smo pogosto premalo samozavestni in pozabimo na
svoje prednosti.
Po izobrazbi sem tolmačka za angleščino, nemščino in slovenščino, imam bogate mednarodne izkušnje,
delovala sem v Evropskem, nemškem in slovenskem parlamentu in ni me sram povedati, da sem krščanska
demokratka. Poznam našo zgodovino in zgodovino EU kot mirovnega projekta. Ob zavedanju
obojega želim graditi prihodnost Slovenije in Evrope, ki naj bosta polni življenja, upanja in priložnosti.
Kandidiram, da nagovorim vse tiste, ki si želijo, da jih v Evropskem parlamentu
zastopa mlada oseba z dovolj znanja, veliko energije in pravimi vrednotami.
Lista NSi je polna dobrih kandidatk in kandidatov. Glas za vsakega od
nas gre v skupno vrečo. Hvaležna pa bom vsem tistim, ki boste v meni
prepoznali svojo izbiro in mi dali svoj preferenčni glas. Hvala vam!
Čas je, da se v Sloveniji znebimo občutka majhnosti in samozavestno stojimo
za svojimi inovativnimi rešitvami. Navadila sem se, da se pogumno
spoprimem z izzivi in nikoli ne preneham verjeti v možnost sprememb.
Eden od mojih ciljev je, da pereče tematike približam vsem ljudem, jih osvetlim
na razumljiv način in s tem odprem pomembna vprašanja, na katera si volivci
zaslužijo jasne odgovore, z njimi pa tudi konkretne rešitve. Zlasti poudarjam:
• preglednejše javno naročanje in hitrejše, čezmejno koriščenje storitev v zdravstvu,
• več pomoči družinam in zaposlenim iz EU sredstev,
• približevanje evropskim pokojninam in gradnjo stanovanj za mlade,
• manj birokracije za podjetja in vlaganje v strateške sektorje gospodarstva.
Verjamem, da lahko s svojimi izkušnjami in znanjem
slovenskemu volivcu ponudim verodostojne in unikatne odgovore.
Po dokončanem diplomskem študiju angleščine in nemščine sem rodno Koroško za 15
let zamenjala za Bruselj. 6 let nazaj pa sem se odločila, da je čas, da se vrnem domov
in svoje izkušnje ter znanje uporabim za razvoj domače države. Moje delo je pred
tremi leti, ko sem svojim vlogam dodala še poslanstvo mame, dobilo še globlji pomen.
Od leta 2018 aktivno sodelujem v lokalni politiki kot občinska svetnica na Ravnah na
Koroškem. Med letoma 2020 in 2022 sem bila vodja kabineta takratnega ministra
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, trenutno pa sem zaposlena na
Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.
Prepričana sem, da lahko s
pravimi političnimi potezami
spremenimo svet v bolj
kakovosten in življenju
bolj prijazen prostor. Verjamem,
da lahko slovenski
politiki pri tem igramo pomembno
vlogo na evropskem
političnem prostoru.
EVROPSKA LISTA NSi
Ponosen sem, da kandidiram pod okriljem stranke, v kateri
ne vlada enoumje, ampak so dopuščeni in slišani različni pogledi.
Različni smo. In v tej različnosti vendarle povezani.
Trdno verjamem, da mi bo uspelo. Ker sem že neštetokrat dokazal, da mi
je mar. Za človeka, za živali, za naše okolje. Da znam poslušati, slišati, biti
povezovalen, živeti s svojimi ljudmi, sokrajankami in sokrajani in skupaj z
njimi delovati v dobrobit Svete Trojice v Slovenskih goricah, štajerske regije
in naše Slovenije. Svoji funkciji državnega svetnika Republike Slovenije in
župana Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah jemljem kot osebno
poslanstvo, zato mi prav tako veliko pomenita podpora moje družine in prijateljev.
Želim si postati del nove generacije politične miselnosti in prepričan sem, da morajo visoke politične funkcije, kar delo
evropskega poslanca zagotovo je, zasedati tudi mladi, ki svoje ambicije ne vidijo zgolj v teoriji, ampak v konkretnih realizacijah
in dejanjih naše skupne evropske politike. V vsebini svojih sporočil bom iskal zgolj dobro. Kako se lahko vsi skupaj aktiviramo
za dobro? Za dobrobit gospodarstva, duševnega stanja mladih, za naše okolje, trajnostni prehod, za svobodo gibanja in varnost,
za človekove pravice in demokracijo? Verjamem, da predvsem preko pogovora in nenehnega iskanja konkretnih rešitev.
Svojo kampanjo gradim na terenu, med moji ljudmi. Njihovo mnenje, nasveti in konstruktivni predlogi štejejo, zato sem jim
že in jim še bom prisluhnil na okroglih mizah in pogovorih predvsem v Slovenskih goricah, Prekmurju, Prlekiji in Mariboru.
Vse, s katerimi se ne bomo mogli srečati v živo, vljudno vabim, da svoje predloge za aktivacijo za dobro oddate na moji
spletni strani www.davidklobasa.com in me spremljate na socialnih omrežjih Instagram in Facebook. Na omenjenih komunikacijskih
kanalih bodo ažurno objavljene tudi vse informacije, da boste vedeli, kdaj in kje se srečamo.
Hvala za podporo in aktivirajmo se za dobro!
8
3. David Klobasa
Zato si kot kandidatka na volitvah v Evropski parlament želim,
da bi bila Evropa varna za ženske, kar ne pomeni samo
odsotnost vojne, ampak tudi pametno migrantsko in azilno
politiko. Da ne bi bile deležne razlikovanja zaradi spola,
ampak vedno upoštevane le zaradi sposobnosti in talentov.
Evropa je preživela zaradi krščanskih vrednot, ki cenijo
vsako življenje in ga ohranjajo od začetka do naravne smrti.
5. Mojca Sojar
Vedno je lepo in v čast sodelovati na volitvah, če si na volilni listi tako urejene
in dobro pripravljene stranke, kot je Nova Slovenija – krščanski demokrati,
ki se volitev vedno loti resno in vsebinsko zelo natančno.
Program stranke za volitve zagovarjamo kot najboljšo možnost, ki bi Evropo kot
skupnost in vsako njeno članico »pognala« na hitrejšo pot razvoja. Zato smo si
izbrali slogan, ki, če ga malo priredim, pravi: »NSi, poženi EU!«
Ženske lahko na letošnjih volitvah izpostavimo veliko tem, ki se ne dotikajo samo
nas, ampak vseh, ki bi v Evropi radi živeli dobro in varno. Žal se dekleta in ženske
še vedno premalo vključujemo v družbeno in politično življenje, da bi lahko bolje
uveljavljale svoje želje, pravice in enakovredno zastopanost v družbi.
Pomembna tema za ženske – ne samo ob letošnjih volitvah
– je demografska politika, ki bo na vseh področjih spodbudna,
da se bodo Evropejke in Evropejci odločali za življenje.
Gospodarsko močna in razvita Evropa pa mora zagotavljati
ekonomsko podstat za posameznike in družine.
Tudi če govorimo, da ne moremo biti povsem zadovoljni
z dejavnostjo Evrope zadnjih 20 let, je vsekakor
pomembno, da se še naprej odločamo za sobivanje v
skupnosti, ki vsem veliko več prinaša, kot pa jemlje. Izvoljeni
morajo biti tisti in takšni predstavniki držav članic, ki
bodo s svojim delom in delovanjem pospešili Evropo,
da bo gospodarsko in vrednostno postala globalna odločevalna
sila, kar je nekoč že bila.
9

6. Janez Cigler Kralj 8. Jernej Vrtovec
Rojen sem na Koroškem, študiral sem v Ljubljani, z družino
pa živim skoraj na Gorenjskem. Zgodba mojega življenja me je
pripeljala do danes, ko sem najprej Klavdijin mož in oče najinih štirih otrok.
Moja prizadevanja so usmerjena v oblikovanje pravične, solidarne družbe,
kjer bo vsakemu priznano njegovo človekovo dostojanstvo. V politiki
vztrajam, ker iskreno verjamem in želim, da prihodnji rodovi živijo
v Sloveniji in Evropi, ki bo ohranila temeljne vrednote judovskokrščanske
tradicije: svoboda, pravičnost, solidarnost, varnost.
Trg dela mora biti v ravnotežju: ponujati mora dovolj dobro
plačanih delovnih mest, obenem pa omogočati primerno
usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. To je ključen
pogoj za to, da se bodo mladi odločali za družine in se ne bodo
bali imeti otrok. Evropa se stara, živimo dlje, kar je dobro. Izziv
je, kako poskrbeti, da bo več mladih in mladosti v Evropi, na drugi
strani pa poskrbeti za več starejših. Vključiti jih moramo v življenje
in poskrbeti za primerna stanovanja ter najkvalitetnejše storitve
dolgotrajne oskrbe na domu ali v instituciji.
Marsikaj se da doseči. Ne sprejemam odgovora: »Ne da se.« Vem,
da se da. Pod mojim predsedovanjem svetu ministrov za zaposlovanje
smo dosegli skupno soglasje za dve pomembni direktivi: o
primerni minimalni plači v EU in o preglednosti plačil. S trdim delom
smo uskladili bogati sever z revnejšim jugom ter razviti zahod
z manj razvitim vzhodom EU. Kot minister sem z ekipo poskrbel
za gradnjo in obnovo številnih domov za starejše in dnevnih centrov
za starejše po vsej Sloveniji.
Toplo mi je pri srcu na odprtjih
teh novogradenj, ki so dokaz,
da so sadovi trdega skupnega
dela veliki. Ostajam tak,
kot sem. Tudi v parlamentu
EU bom delal naprej
tako in za vsakega človeka,
če boste na listi
NSi obkrožili mojo
številko 6.
Dragi prijatelji, za evropskega poslanca kandidiram, ker verjamem
v združeno Evropo. Sem optimist, da si bo stara celina v naslednjih
letih povrnila status enakovredne tekmice napram drugim velesilam in
se odmaknila od zablod, ki nas v družbenem, ekonomskem in vrednotnem
smislu vse bolj bremenijo. Združena Evropa namreč nima alternative, prav tako
nima alternative Slovenija, če v Evropski uniji ne nastopa z močnim glasom.
V zadnjih letih se zdi, da smo Evropejke in Evropejci utrujeni od izzivov, ki nas pestijo. A prav
to je razlog, da se stara celina nikakor ne sme počutiti poražene. Je torej čas za nadgradnjo
evropske skupnosti v obliko Združenih držav Evrope? Če sem bil pred leti skeptičen do te ideje,
danes nisem. Evropa je nedvomno na prelomnici, ko mora preoblikovati svoj ustroj institucionalnega
delovanja, da bo lahko tudi v bodoče konkurirala drugim velesilam. Razprava
o tem, kakšne Združene države Evrope potrebujemo, da bodo države hkrati ohranile identiteto
in da se izognemo konceptu »talilnega lonca«, je prvi, a nujen korak. V prvem koraku
vidim smisel Združenih držav Evrope zlasti v oblikovanju enotne zunanje, obrambne,
varnostne, ekonomske, davčne in trgovinske politike ter izobraževalnih politik.
V zadnjih letih je evropska skupnost pri sprejemanju različnih odločitev
podlegla levim ekstremizmom. Ti nas med drugim silijo v
nepremišljen in škodljiv zeleni prehod, ki bi pomenil resno grožnjo
konkurenčnosti evropskega in slovenskega gospodarstva. Torej
velik »ne« zelenemu aktivizmu, vedno pa bom »za« pameten
zeleni prehod s poudarkom na nuklearni energiji.
9. Ljudmila Novak
Glas za ekipo NSi in zame bo torej glas za razvoj
in ljudi, ki Slovenijo in Evropo nosimo v srcu.
Želim biti del Evrope, ki bo spremenila svoj kurz,
zato sem pripravljen biti glas Slovenije v Evropskem
parlamentu. Hvala že vnaprej za vaš glas.
EU, poženi, mi smo pripravljeni!
EVROPSKA LISTA NSi
7. Vida Čadonič Špelič
V državnem zboru sem predsednica
odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, zato rečem, da sem prva
kmetica v državi. Na to sem zelo
ponosna. Tudi na kmetijah, tako kot
povsod, ženske podpirajo najmanj tri
vogale, včasih pa vse štiri – ne glede
na to, kako veliki in močni so traktorji
in ostali stroji na kmetiji. Brez ženske
pridnosti ni urejenega hleva, ni pometenega
dvorišča, ni cvetočih rož na
oknih in na vrtu, iz kuhinje ni vonja po
domači hrani. Brez ženske ljubezni ni
srečne družine!
Želim si, da bi mladi ostajali na kmetijah.
Da bi svoje znanje usmerjali v
razvoj slovenskega kmetijstva, doma
pridelane hrane in obdelane krajine.
Verjetno se strinjate z mano, da za Slovenijo
še posebej velja tisti rek: »Povsod
je lepo, a doma je najlepše.« Zakaj
je tako lepo v Sloveniji? Ker je Slovenija
zelena dežela zaradi pridnih rok
slovenskih kmetov in kmetic.
Ker kot poslanka NSi razumem
in podpiram slovenskega kmeta,
sem se odločila, da kandidiram na
volitvah v EU parlament. Kmetje
so močno odvisni od evropskih
predpisov, ki so včasih neživljenjski
in napisani za velike države,
zato bo pomembno, da na naslednjih
evropskih volitvah NSi dobi
čim več poslank in poslancev, ki
bomo znali sredi Bruslja zagovarjati
posebnost in pomembnost
slovenskega kmetijstva. Slovensko
kmetijstvo je butično in ne
ogroža okolja. Zagotavlja pa
nam hrano in obdelano krajino.
Zeleni Evropi bo treba naliti čistega
vina. Varstvo okolja ne
sme omejevati kmetijstva. Brez
evropske živinoreje bomo primorani
jesti črve in kobilice iz tretjega
sveta! Krščanski demokrati spoštujemo
in smo hvaležni kmetom
za hrano, ki je del naše tradicije,
zato bomo tudi v prihodnje glas
slovenskega kmeta v slovenskem
in v evropskem parlamentu.
Če tudi vi podpirate slovenskega
kmeta, obkrožite številko 7, pod
katero je na listi Nove Slovenije napisano
moje ime.
Evropski parlament je v tem mandatu odigral ključno vlogo pri
hitrem reševanju izzivov, kot so pandemija Covid-19, gospodarska
nestabilnost in vojna v Ukrajini. Ponosna sem, da sem
kot evropska poslanka Evropske ljudske stranke (ELS) podprla
več svežnjev finančne pomoči in spodbud za države
članice v času pandemije in za pomoč Ukrajini pred rusko
agresijo. Povečali smo socialno varnost in zdravstveno
oskrbo naših državljanov ter izboljšali sodelovanje
strokovnjakov na področju boja proti raku.
Sama sem v tem mandatu kot evropska poslanka sodelovala
tudi pri več zakonodajnih poročilih. Kot članica Odbora za okolje,
javno zdravje in varnost hrane (ENVI) sem bila imenovana za poročevalko
ELS pri revidiranju poslovanja šestih agencij, med drugim
tudi Evropske agencije za zdravila. Poleg tega pa sem bila poročevalka
ELS tudi za Direktivo o spremljanju in odpornosti tal. Zdrava tla imajo
velik pomen pri doseganju prehranske varnosti in zagotavljanju kakovostne
hrane, čemur smo pri tem poročilu namenili največ pozornosti.
V odboru za promet in turizem (TRAN)
sem bila poročevalka ELS pri izdelavi mnenja
o proračunu za leto 2023 in za poročilo
o spremembah Direktive o skladnosti z
zahtevami države zastave ter za poročilo
o spremembah Direktive o pomorski inšpekciji
države pristanišča, s katerima smo
izboljšali raven pomorske varnosti in
varstva pred onesnaževanjem po vsej EU.
Zavedam se, da trenutno obdobje sprememb in izzivov za
nikogar ni enostavno. Novi ukrepi vplivajo na vse: na varnost,
gospodarstvo, kmetijstvo, infrastrukturo, turizem in
tudi na vsakega posameznega državljana. V prihodnosti bo
tako izredno pomembno, kako se bo EU soočala s političnimi
delitvami in z vzponom skrajnih ideologij, ki lahko
pripeljejo do sprejetja škodljivih ukrepov. Za demokracijo,
njene vrednote in pridobitve sem še naprej pripravljena
delati vsak dan, da jih ohranimo.
10
11

Evropa potrebuje nov zagon!
EU je prav gotovo zgodba o uspehu. Vseeno pa
si moramo odkrito priznati, da je EU na nekaterih
področjih zaradi aktivizma in zgrešenih levih politik
spodletelo. Volitve v evropski parlament so najboljša
priložnost, da Evropo vrnemo nazaj na pravo pot.
Močna in varna Evropa.
Povezane Evrope ni brez močnega gospodarstva in zagotovljenega miru.
Za NSi je najpomembnejši cilj krepitev srednjega razreda – smo na strani
vseh tistih, ki delajo in ustvarjajo. Zato potrebujemo privlačno poslovno
okolje in manj nesmiselnih birokratskih ovir. Za varnost moramo storiti
več in okrepiti naše obrambne zmogljivosti. Naš zaostanek za Ameriko
in Kitajsko je vedno večji in to moramo spremeniti.
Zeleni prehod moramo izvesti pametno.
V NSi bomo naredili vse, da ljudje zaradi zelenega prehoda
ne bodo postali revni. Dovolj je prepovedi – varstvo okolja
ne sme pretirano omejevati naših kmetov. Sončne in vetrne
elektrarne ne bodo dovolj, potrebujemo jedrsko energijo.
Evropa mora zavarovati svoje meje in se odločno
postaviti za ohranitev našega načina življenja.
Brez odločnih sprememb Evropa problema migracij ne more rešiti.
Ključni korak je vzpostavitev migrantskih centrov izven EU v tretjih,
varnih državah. Polega tega moramo jasno sporočiti: kdor v EU
pride nelegalno, bo vrnjen nazaj. V EU so dobrodošli vsi, ki želijo
soustvarjati našo skupno blaginjo in sprejeti naš način življenja.
12
13

INTERVJU
INTERVJU
INTERVJU:
URSULA VON DER LEYEN
predsednica Evropske komisije
Nadaljujmo z gradnjo
naše skupne zgodbe - skupaj!
Pred Evropo so pomembni izzivi, česar se dobro zaveda gostja tokratnega osrednjega intervjuja, predsednica
Evropske komisije in vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke na evropskih volitvah Ursula von der Leyen. Kot
mati sedmih otrok si želi, da bi njeni vnuki odraščali v varni in uspešni Evropi. Po izobrazbi zdravnica, je zadnjih 20 let
posvetila delu v politiki, najprej na lokalni in regionalni ravni, nato pa kot nemška zvezna ministrica za družino, delo in
socialne zadeve, kasneje je vodila tudi ministrstvo za obrambo. Leta 2019 je prevzela vodenje Evropske komisije, za
kar pravi, da je bila največja čast v njenem življenju. Kot predsednica Evropske komisije se je v iztekajočem mandatu
soočila z velikimi izzivi - globalno pandemijo Covida-19, rusko vojno proti Ukrajini in energetsko krizo.
Avtor: Jakob Bec. Prevod: Katja Berk Bevc.
Spoštovana predsednica, lani avgusta
so Slovenijo prizadele hude
poplave. S svojim obiskom ste v
najtežjih trenutnih stali ob strani
vsem prizadetim in celotni Sloveniji.
Za po poplavno obnovo je
EU iz Solidarnostnega sklada namenila
znatna sredstva. Kako se
bo EU v prihodnosti še bolje prilagodila
na izzive, ki jih prinašajo
podnebne spremembe?
Moja dolžnost je bila, da pridem
v Slovenijo ter Slovenkam in Slovencem
izkažem podporo in polno
evropsko solidarnost s Slovenijo.
Ponosna sem, da je na pomoč prišlo
več kot 130 evropskih strokovnjakov,
ko je bilo to najbolj potrebno.
Poleg tega smo s Solidarnostnim
skladom EU podprli skupnosti, ki so
jih prizadele naravne nesreče. Slovenija
je prejela 100 milijonov evrov
kot podporo za obnovo.
Dobro je, da se na podobne scenarije
pripravimo tudi vnaprej. Z
načrtom za okrevanje NextGenerationEU
financiramo projekte, ki se
osredotočajo na prilagajanje podnebnim
spremembam. V Sloveniji
financiramo ukrepe za obvladovanje
poplavne ogroženosti.
Med ključnimi vprašanji nadaljnjega
razvoja Evropske unije je
vsekakor zeleni prehod. Evropska
komisija je pod vašim vodstvom
naredila ambiciozne korake za
zmanjšanje izpustov toplogrednih
plinov. Smer je vsekakor prava, pojavljajo
pa se očitki, da so na področju
industrije in kmetijstva nekatere
omejitve preveč stroge. EK
se je na to že proaktivno odzvala.
Ali bo EU po vaši oceni v prihodnosti
pristopila k prilagoditvi nekaterih
preveč ambicioznih ciljev?
Podnebne spremembe so realnost.
Zato so naši podnebni cilji pomembni.
Lahko pa se pogovarjamo
o tem, kako jih doseči.
Skrbimo za to, da gredo naši podnebni
ukrepi z roko v roki z našo
gospodarsko blaginjo.
Naš evropski zeleni dogovor je
načrt za gospodarsko rast. Ustvarjamo
delovna mesta in naložbe za
prihodnost.
Z industrijskim načrtom v okviru
zelenega dogovora dajemo naši industriji
orodja, da postane vodilna
na svetu na področju čistih tehnologij.
Pri prehodu podpiramo tudi naše
kmete. Tako smo na primer odpravili
obremenjujoče zahteve za kmete
z manj kot 10 hektarji zemlje (65
% evropskih kmetov). Našim kmetom
dajemo vedeti, da jim zaupamo,
in še naprej stremimo k doseganju
podnebnih ciljev.
Eden izmed največjih dosežkov
aktualne EK je sprejem pakta o
migracijah in azilu. EPP je ob tem
pomembnem mejniku zapisala:
evropska migracijska politika
mora biti poštena do tistih, ki potrebujejo
zaščito, trdna do tistih, ki
za to niso upravičeni, in stroga do
brezčutnih tihotapcev, ki ogrožajo
življenja ranljivih ljudi. Kako bo
nov, skupni pristop vplival na reševanje
problema ilegalnih migracij?
Pakt predstavlja skupen evropski
odgovor na izzive migracij. Imeli
bomo jasnejše in boljše azilne postopke,
v katerih bodo tisti, ki potrebujejo
zaščito, to prejeli, tisti, ki
nimajo pravice do bivanja, pa bodo
morali oditi.
Med državami članicami bo več
solidarnosti, zato da bodo države
EU, ki so pod posebnim pritiskom,
prejele podporo. Vendar pa samo
pakt ne bo dovolj. Potrebujemo
tudi celovite sporazume s tretjimi
državami, kot so tisti, ki jih imamo
z Egiptom, Tunizijo, Mavretanijo ...
Okrepili bomo naš boj proti kriminalcem,
ki ogrožajo življenja ljudi in
jih skušajo nezakonito pretihotapiti
čez naše meje. O tem, kdo pride v
Evropo in pod kakšnimi pogoji, moramo
odločati mi, ne tihotapci.
EU je v preteklih desetih letih izgubila
del konkurenčne prednosti
pred ZDA in Kitajsko. EK je pod vašim
vodstvom zato že predstavila
nabor ukrepov, ki bi EU zopet vrnili
na svetovni zemljevid (zmanjšanje
birokratskih bremen, spodbude za
inovativna in tehnološka podjetja,
zaščita strateških gospodarskih
panog). Kaj bi po vašem mnenju
morala v prihodnosti narediti EU,
da zopet postane močan mednarodni
igralec?
Evropa je gospodarsko močna.
Imamo moč enotnega trga, naše
spretnosti, znanje in izkušnje ... Vse
to nam daje dobro izhodišče, da
smo vodilni na svetovni ravni.
Moja komisija je dodatno spodbudila
konkurenčnost. NextGenerationEU
financira prehod na čiste
tehnologije in digitalni prehod. Akt
o neto ničelni industriji pa bo poskrbel,
da bomo vodilni v svetu na
področju čistih tehnologij.
Naslednje, kar nas čaka, je dokončanje
unije kapitalskih trgov. Države
članice morajo hitro doseči
napredek. Sprostili bi lahko 470 milijard
evrov zasebnega kapitala na
leto, da bi naša evropska podjetja
rasla in bila bolj prisotna v svetu.
Pojdite volit.
Odločite se
sami in ne
dovolite drugim,
da odločajo
namesto vas.
Poleg učinkovitega odziva na epidemijo
Covid-19 vaši kritiki priznavajo
tudi, da je bil odziv EU na
vojno v Ukrajini pravilen in odločen.
V tem trenutku se zdi, da je
v evropski javnosti pri vprašanju
Ukrajine zaznati določeno utrujenost.
Kako bo EU izboljšala svoje
obrambne in varnostne zmogljivosti
in kako bomo dosegli, da bo
Ukrajina v tej vojni zmagala?
Ukrajina se sooča z eksistencialno
grožnjo. Nikoli ne bomo mogli izenačiti
naših prizadevanj s prizadevanji
in žrtvami Ukrajink in Ukrajincev,
lahko pa jih še naprej podpiramo.
Med voditelji in našimi državljani vidim
odločenost za nadaljnjo podporo
Ukrajini, dokler bo potrebna.
14
15

INTERVJU
Naši podnebni ukrepi morajo iti
z roko v roki z našo gospodarsko blaginjo.
V prihodnje želim
poskrbeti za to, da bo naša
demokracija ostala močna.
Zaradi tega in tudi zaradi lastne
varnosti moramo okrepiti svoje
obrambne zmogljivosti. Sodelujemo
z industrijo, da bi odpravili ovire
in omogočili podporo, kjer koli je to
mogoče, tako da lahko proizvedemo
več obrambne opreme doma in
na bolj usklajen način.
Vodilo je, da za obrambo namenimo
več in da delujemo bolje, skupaj
in evropsko.
Menite, da bi uvedba položaja
evropskega komisarja za obrambo
okrepila varnostna prizadevanja
EU in delovanje zveze Nato?
Predlagala sem uvedbo rednega
komisarja za obrambo, ker potrebujemo
več usklajevanja na evropski
ravni, ko gre za obrambno industrijo.
Nima smisla, da imamo
oborožitvene sisteme, ki med seboj
niso združljivi.
Komisar za obrambo bi lahko
usklajeval naša skupna obrambna
prizadevanja – vključno s skupnimi
nabavami v državah EU in izboljšanjem
interoperabilnosti naših oboroženih
sil.
Seveda bomo še naprej tesno sodelovali
z Natom. Nato je že 75 let
steber naše kolektivne obrambe in
imamo močno strateško partnerstvo.
Potegovali se boste še za en mandat
na čelu naše velike evropske
družine. Kakšni bodo poudarki
vašega naslednjega mandata,
ko boste EU vodili skozi nič manj
zahtevne čase?
V naslednjih petih letih želim
skrbeti za to, da bo naša demokracija
ostala močna. Evropska demokracija
ima sovražnike zunaj in
znotraj. Varovati jo moramo vsak
dan.
Prav tako želim okrepiti našo blaginjo.
Želim, da bi bila EU vodilna v
svetu na področju čistih tehnologij
in v digitalnem sektorju, in želim,
da imajo Evropejci dobre službe, ki
jim omogočajo blaginjo.
Poleg tega se želim močno osredotočiti
na varnosti. Svet, v katerem
živimo, je nestabilen in od nas
zahteva pogum, da se pripravimo
na vse nevarnosti in da se znamo
braniti.
Verjetno se v kar vseh članicah
EU ukvarjajo s tem, kako približati
Evropsko unijo ljudem, da jo bodo
vzeli bolj za svojo in razumeli, da
se velik del njihove usode kroji tudi
v Bruslju. Kakšen bi bil vaš oseben
nagovor državljanom EU, da bi jih
čim bolj pritegnili v to našo skupno
evropsko zgodbo?
Ta mesec Slovenija praznuje 20 let
od vstopa v Evropsko unijo. V tem
obdobju je Slovenija veliko pridobila.
Pomislite na svobodo gibanja preko
notranjih mej, možnost študentov,
da študirajo na drugih evropskih univerzah,
uvedbo evra ...
O tem, kdo pride v Evropo,
moramo odločati mi,
ne tihotapci.
Tudi preostala EU je pridobila s tem,
da je Slovenija del naše družine.
Moje sporočilo Slovenkam in Slovencem
je: Nadaljujmo z gradnjo naše
skupne zgodbe skupaj.
9. junija boste imeli priložnost, da glasujete
na evropskih volitvah. Pojdite
volit. Odločite se sami in ne dovolite
drugim, da odločajo namesto vas.
Spoštovana gospa predsednica,
najlepša hvala za vaš čas
in še veliko uspeha pri
vašem delu v prihodnje.
16
17

AKTUALNO IZ PARLAMENTA
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
Evropske volitve: Ključ do demokracije
in stabilne prihodnosti Evropske unije
Aktivnosti poslanske skupine
Zakaj gremo lahko v tujini h kateremu
koli zdravniku, doma pa ne?
V NSi smo ponovno vložili zakon, ki bi čakajočim nad dopustno
čakalno dobo omogočil, da zdravstveno storitev
opravijo pri katerem koli izvajalcu z licenco v Sloveniji.
Izvajalec bi za opravljeno storitev od ZZZS prejel enako
plačilo, kot ga zanjo prejmejo javni zavodi. Že sedaj gre
lahko tak bolnik na poseg ali zdravljenje v tujino, ZZZS pa
mu znotraj EU krije stroške storitve pri katerem koli izvajalcu
zdravstvene dejavnosti. Edino logično je, da enako
omogočimo tudi v Sloveniji.
Ali z nadomestno lokacijo za SNG
Drama dobivamo novo »litijsko«?
SNG Drama Ljubljana se bo zaradi obnove primarne stavbe
letos junija začasno preselila na nadomestno lokacijo.
Pogodba za najem je sklenjena do konca avgusta 2027,
skupni znesek najemnin do takrat pa bo znašal kar 2,8 milijona
evrov. Gre za znesek, ki je višji od sedanje vrednosti
stavbe po Gursu, ki znaša 2,5 milijona evrov. Ker obstaja
sum, da gre za negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi,
smo zahtevali sklic seje KNJF in pojasnila pristojnih.
Preiskovalna
komisija Gen-I
je ustanovljena!
Po nekaterih zapletih smo vendarle dosegli
cilj: ustanovljena je preiskovalna komisija
GEN-I. Robert Golob se ne bo mogel več skrivati
in bo slovenski javnosti moral pojasniti svoje posle.
Pri ustanovitvi so bila ključna prizadevanja obeh
državnih svetnikov iz vrst NSi, ki sta v zgodbi aktivno
sodelovala in z glasovanji pomagala pri ustanovitvi
preiskovalne komisije. NSi bo v komisiji aktivno
sodelovala. Zato lahko v naslednjih tednih pričakujemo
povračilne napade in ustvarjanje namišljenih afer s strani
Gibanja Svoboda.
Cilj Roberta Goloba je en sam: privatizacija slovenske
energetike. NSi bo naredila vse, da to preprečimo.
Znanje slovenščine je predpogoj
za uspešno vključitev v družbo
Koalicija je s sprejetjem posebnega zakona želela dodatno
spodbujati in financirati pouk materinščin narodnih skupnosti
nekdanje SFRJ v slovenskih osnovnih in srednjih
šolah. Otroci pripadnikov teh narodnih skupnosti potrebujejo
več pouka slovenščine kot pa njihovega maternega
jezika, ki ga že znajo. Z glasnim nasprotovanjem smo vladajoče
prepričali, da so umaknili najbolj sporen člen glede
obveznega financiranja pouka jezikov narodnih skupnosti
nekdanje SFRJ v slovenskih šolah.
Izgradnja namakalnega sistema v
Pomurju za hitrejši razvoj kmetijstva
V Pomurju je okrog 25.000 hektarjev obdelovalnih površin,
od tega se jih namaka zgolj okoli 1.000 hektarjev.
Zaradi suše je v zadnjih 50 letih za 50 milijonov evrov škode.
V NSi smo zato zahtevali sklic terenske seje Odbora
za kmetijstvo z namenom pospešitve razvoja namakalnih
sistemov v tem delu Slovenije.
Vladna norost prepovedi ogrevanja na
drva je po zaslugi NSi zaustavljena!
Z akcijo »Drv ne damo« smo v NSi vladi preprečili uzakonitev
prepovedi ogrevanja na lesno biomaso v strnjenih
naseljih z letošnjim julijem. Pri plinu smo žal bili neuspešni.
Zeleni prehod Golobove vlade bomo plačali z višjo ceno
energije, proti čemur se v NSi ves čas borimo.
Omejevanje svobode
govora je nedopustno
Zaradi dveh odločitev Društva novinarjev Slovenije
smo zahtevali nujno sejo parlamentarne Komisije za
človekove pravice. Menimo, da so po krivici obsodili
novinarja, ki sta v katoliških medijih pisala članke o
evtanaziji in morebitnih škodljivih posledicah spremembe
spola. Gre za poskus utišanja in omejevanja
svobode govora. Treba je zajeziti vse poskuse
levih in LGBT aktivistov, ki poskušajo zatreti
vsakršno razpravo o morebitnih škodljivih posledicah
takih nepremišljenih zadev.
V času, ko se svet, z njim pa tudi
Evropa, sooča z izzivi, kot so vojna
žarišča, podnebne spremembe,
migracije in gospodarska nestabilnost,
so evropske volitve, ki bodo
9. junija, ključnega pomena za prihodnost
naše celine. Kot evropska
poslanka in zagovornica demokracije
želim na tem mestu še posebej
poudariti pomembnost udeležbe
na teh volitvah za ohranitev demokracije
v Evropski uniji.
Evropske volitve niso le priložnost
za izbiro poslancev v Evropski parlament,
temveč so tudi priložnost
za izražanje našega mnenja o prihodnosti
Evrope. Glasovanje na teh
volitvah je način, kako lahko vsak
državljan prispeva k oblikovanju
politik, ki bodo vplivale na naše
življenje in življenja prihodnjih generacij.
Najpomembnejša naloga Evropskega
parlamenta je sodelovanje
pri nastajanju zakonodaje, ki ščiti
pravice državljanov EU in spodbuja
naš skupen napredek. Zato je ključno,
da imamo v Evropskem parlamentu
predstavnike, ki so sposobni
in pripravljeni delovati v korist vseh
državljanov – ne glede na njihovo
nacionalno pripadnost, vero ali socialni
status.
Evropske volitve odločajo tudi o
izbiri političnih voditeljev, ki bodo
oblikovali prihodnost Evrope. Sposobnost
sodelovanja in sklepanja
kompromisov med različnimi političnimi
strankami je ključnega
pomena za učinkovito delovanje
Evropske unije in reševanje njenih
največjih izzivov.
Nikoli ni bilo bolj pomembno kot
letos, da se državljani Evrope aktivno
vključijo v politični proces, kot
ga predstavljajo prav volitve. Sodelovanje
na evropskih volitvah je
način, kako lahko vsak posameznik
prispeva k oblikovanju prihodnosti
naše celine in zagotovi, da bomo
gradili boljši, bolj enakopraven in
trajnosten svet za vse.
Zato pozivam vse članice in člane
krščanske demokracije, da se udeležimo
evropskih volitev v čim večjem
številu in tako oddamo svoj glas
za prihodnost Evrope. Ne dovolimo,
da se odločitve sprejemajo brez našega
sodelovanja. Stopimo skupaj
in oblikujmo boljši jutri za nas vse.
Na zadnjem plenarnem zasedanju
Evropskega parlamenta v Strasbourgu
smo v tem duhu obeležili 20.
obletnico največje širitve EU, ko se
je Uniji pridružila tudi naša domovina.
Slovenija je skupaj s Češko, Madžarsko,
Poljsko, Slovaško, Estonijo,
Latvijo, Litvo, Ciprom in Malto postala
polnopravna članica EU 1. maja
2004. Takrat je Evropa zadihala z
obema kriloma pljuč.
V dosedanjih dveh desetletjih v
EU smo kot država dosegli številne
mejnike in prehodili dolgo pot
razvoja in prilagajanja evropskim
standardom. Članstvo v EU je naši
domovini prineslo številne koristi:
od gospodarskega napredka do
krepitve demokracije in človekovih
pravic. V prihodnosti nas čaka še
veliko izzivov, ki jih moramo premagovati
v duhu sodelovanja, solidarnosti,
enotnosti in ohranjanja miru.
Evropska unija je zrasla iz ruševin
druge svetovne vojne, iz tragičnih
lekcij preteklosti in odločnosti, da
se preprečijo podobne grozote v
prihodnosti. Tako je Evropska unija
skozi desetletja postala simbol
miru, sodelovanja in solidarnosti,
ki je povezala narode in države v
skupno usodo.
Vendar pa se danes soočamo z
novimi izzivi, ki zahtevajo odločno
ukrepanje. Vojne, klimatske
spremembe, migracije,
gospodarska neenakost in
pandemije vzpostavljajo
negotovost in strah. Pomembno
je, da v tej nestabilnosti
ohranimo
zavezanost evropski
enotnosti in sodelovanju.
Kljub razlikam v jezikih, kulturah in
tradicijah nas združujejo skupne
vrednote: demokracija, človekove
pravice, svoboda in solidarnost.
Kot evropska poslanka sem se v
tem mandatu zavzemala za krepitev
prav teh vrednot in zagovarjala
zaščito pravic vseh evropskih državljanov.
V prihajajočih letih moramo utrditi
tudi vlogo Evropske unije na mednarodnem
parketu, da bomo lahko
učinkovito odgovorili na globalne
izzive in zagotovili boljšo prihodnost
za vse. Samo skupaj lahko
gradimo boljši jutri za vse nas in
zagotovimo varnost, trajnostni mir,
blaginjo in svobodo za prihodnje
generacije. Pri tem imamo krščanski
demokrati še posebej odgovorno
nalogo. Čas je, da jo tudi v celoti
izpolnimo.
Ljudmila Novak,
poslanka Evropskega parlamenta
18
19

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV
Samo Pogorelc
župan Občine Ribnica
OBČINA RIBNICA
Župan: Samo Pogorelc
Občinski svet: 19 članov
NSi članov OS: 3
Površina: 153,6 km 2
Prebivalcev: 9.644
Moških: 4.904
Žensk: 4.740
Povprečna starost: 42,5 let
Gospodinjstev: 3.533
Družin: 2.644
Delovno aktivnih: 4.468
Število podjetij: 887
Kako bi se predstavili v nekaj stavkih
(poklic, družina, hobiji …)?
Po izobrazbi sem inženir gradbeništva. Kot inženir gradbeništva
sem deloval pred nastopom županskega mandata.
Star sem 38 let, izjemno rad se ukvarjam s športom,
predvsem s plavanjem v ribniškem bazenu, večkrat na
teden hodim na priljubljeno točko v Ribnici – na sv. Ano.
Rad tečem, kolesarim … Rekreacija mi da energijo za izzive,
s katerimi kot župan soočam.
Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je motiviralo,
da ste se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi?
Že kot srednješolec sem bil izjemno aktiven na področju
družbenega in družabnega življenja v lokalni skupnosti.
Vodil sem Mladinsko društvo in tudi Športno-turistično
društvo. Ker sem si želel napredka v lokalni skupnosti,
sem leta 2014 kandidiral za občinskega svetnika in bil s
preferenčnimi glasovi tudi izvoljen. V letu 2018 sem se
odločil, da svojo energijo in znanje dam občini v vlogi
župana. Ker mi je NSi s svojim programom blizu, pa tudi
ekipa, ki je v Klubu županov in svetnikov, je dobra, sem se
z veseljem odločil, da se pridružim.
20
Kaj radi počnete v zasebnem življenju?
Predvsem se rad ukvarjam z rekreacijo, veliko tudi berem
in raziskujem primere dobrih praks v ostalih občinah. Dejstvo
je, da je županovanje poslanstvo, zato je tudi prosti
čas namenjen temu delu.
S kakšnimi izzivi se soočate in kakšni
so vaši načrti za prihodnji razvoj vaše občine?
Imamo različne izzive na različnih področjih. Trenutno
gradimo največjo investicijo v zgodovini občine, to je
medgeneracijski center, v katerem bo Ribnica poleg parkirne
hiše dobila najbolj sodobno kulturno dvorano s 300
sedeži, sejno sobo, pisarne za društva in za delo od doma
ter kavarno. Izziv je seveda tudi nova finančna perspektiva,
saj imamo pripravljenih kar za 30 milijonov evrov
projektov.
Kako poteka sodelovanje z občinskim
svetom in ostalimi političnimi strankami?
Sodelovanje je korektno in vzajemno, je pa treba sprejemati
kompromise. Z veseljem prisluhnem korektnim predlogom,
vendar morajo biti res korektni in dobronamerni.
Na kaj ste v vaši občini najbolj ponosni?
Ponosen sem, da nam je v šestih letih uspelo realizirati
izjemno veliko investicij na različnih področjih. Ob tem
smo za vsak projekt pridobili tudi nepovratna sredstva.
Letos smo bili zmagovalna občina nagrade zlati kamen v
jugovzhodni in osrednji Sloveniji, vključno z Notranjsko.
Ponosen sem na vse, ki so pri tem rezultatu izjemno pripomogli.
Prihodnost gradimo skupaj
Mlada Slovenija je bila od 15. do 17. marca v vlogi gostiteljev
mednarodne konference Junge Alpenregion. Gre za mednarodno
organizacijo, ki združuje krščanskodemokratske
in konservativne podmladke iz alpskega prostora., članica
predsedstva pa je tudi naša predsednica Katja Berk Bevc.
Tematika srečanja je bila varnost v alpski regiji. Sobotno
dopoldne je bilo namenjeno okrogli mizi, na kateri smo
lahko prisluhnili različnim perspektivam glede varnostne
situacije v Evropi, alpski regiji, Sloveniji in na Balkanu, ter
sprejemanju resolucije. Gosti okrogle mize so delili svoje
poglede, med njimi tudi nekdanji minister za obrambo in
predsednik NSi Matej Tonin ter drugi strokovnjaki s področja
varnosti in geopolitike. Popoldne smo obiskali vojašnico
Petra Petriča v Kranju, kjer smo spoznali vojaško
opremo in bojna vozila. V nedeljo smo konferenco zaključili
z vožnjo s pletno na Blejski otok.
Delegatke in delegati iz vse Slovenije so se skupaj z gosti
zbrali na letošnjem kongresu Mlade Slovenije v Postojni.
Od gostje, veleposlanice Nemčije v Sloveniji Natalie Kauther,
smo se veliko naučili o nemški diplomaciji in prihodnosti
Evrope. Na »evropski kavarni« pa smo imeli
priložnost spregovoriti s kandidati liste NSi na evropskih
volitvah. Široka ekipa in kvalitetna vsebina poročata o
dobrem delovanju podmladka. Iz tedna v teden se nam
pridružujejo novi mladi krščanski demokrati, ki želijo biti
sprememba, ki jo potrebujemo v svetu. Kongres je tako
v vseh nas pustil vtis o jasni želji po izvolitvi Katje Berk
Bevc, predsednice podmladka, na prihajajočih volitvah v
Evropski parlament, kjer bo lahko pomembno in aktivno
soustvarjala prihodnost Evrope, našega skupnega doma.
Kongres: Vloga žensk v politiki
Ženska zveza NSi je imela 22. marca
jubilejni 10. kongres ŽZ NSi z naslovom
Prispevek žensk k demokratičnemu razvoju.
Gostja kongresa je bila Dubravka
Šuica, evropska komisarka za demokracijo
in demografijo, podpredsednica
Evropske komisije, nekdanja županja
Dubrovnika. V pogovoru, ki ga je vodila
Mojca Erjavec, sta prišli do pomembnih
spoznanj, da so mnogokrat šele obvezne
spolne kvote omogočile ženskam
politično kariero. Ženske predstavljamo
polovico družbe, drugače gledamo na
probleme in ponujamo drugačne rešitve,
zato je prav, da nismo le volivke,
ampak tudi aktivne političarke.
Predsednica ŽZ Karolina Korenčan je
predstavila bogat kolaž dogodkov: nastajajo
novi regijski odbori, izdajamo
glasilo Ženski odmevi, za ŽZ so organizirana
izobraževanja ... Za izredno
predano delo v ŽZ v zadnjem obdobju
sta priznanje prejeli Mojca Erjavec in
Veronika Juvan, priznanje za življenjsko
delo v ŽZ s sodelovanjem od samega
začetka pa si je prislužila Marija Lavtar.
V volilnem delu kongresa je bila za dveletni
mandat za predsednico ponovno
izvoljena Karolina Korenčan, za podpredsednico
Mojca Erjavec, za podpredsednico
iz tujine pa Marija Ivana
Tekavec. 8-članski Upravni odbor ŽZ
sestavljajo: Veronika Juvan, Irena Dolenc,
Orjana Curk, Mojca Stoschitzky,
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
Nadja Prosen Verbič, Mojca Sojar, Irena
Bele in Nives Čonč. Članice Nadzornega
odbora so: Ljudmila Čiber Bolta, Julija
Humar in Vlasta Sagadin.
Podpredsednica stranke Vida Čadonič
Špelič, poslanka v DZ Iva Dimic in
poslanka v Evropskem parlamentu
Ljudmila Novak so pod moderatorstvom
Julije Humar na okrogli mizi
predstavile svoj pogled na politično
dogajanje in na vlogo ter položaj žensk
v Sloveniji in Evropi. Sprejele smo izjavo
10. kongresa ŽZ: »Ženske verjamemo v
uspeh!«
21

RAZVEDRILO
Avtobusni prevozi na
Tabor NSi
Ribnica • nedelja, 2. junij 2024
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado.
Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: pulover NSi in 3. nagrada: majica NSi.
Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 19. julija 2024, na naslov
NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Sudoku
2
7
1
7
9
4
9
6
5
3
Geslo pretekle križanke je bilo DRV NE DAMO. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado, steklenico vrhunskega vina NSi, prejme Ivanka Zanjkovič (Razkrižje),
2. nagrado, pulover NSi, prejme Jože Miketič (Adlešiči) in
3. nagrado, majico NSi, prejme Slavko Nemec (Rogašovci).
2
8
1
3
4
9
5
#30085 Difficulty: moderate
22
5
7
4
3
1
8
Za najmlajše
Poveži črte in pobarvaj.
3
4
27
8
26
1
3
25
3
2
8
24
8
23
6
51
3
Čestitamo!
1
6
4
7
4
9
5
6
12
1
#59 Difficulty: moderate
2
15
3 4
14
5
13
22 17
21
18
20 19
6
7
7
8
9
10
11
2
Črnomelj, Semič in Metlika
Rogatec in
Rogaška Slatina
Šmarje pri Jelšah
Štore
Vojnik, Celje, Dobrna,
Vitanje, Zreče, Slovenske
Konjice in Laško
Šentjur pri Celju
Novo mesto, Straža,
Dolenjske Toplice
Trebnje, Mirna, Mirna Peč,
Šentrupert, Mokronog-
Trebelno, Žužemberk
Škocjan, Šmarješke
Toplice, Šentjernej
Tržič
Slovenj Gradec
Dravograd
Ravne na Koroškem
Mislinja
Prevalje
Muta, Radlje in Vuzenica
Postojna
Ilirska Bistrica
Kamnik, Domžale
Komenda in Lukovica
Slovenska Bistrica,
Makole, Rače-Fram in
Kidričevo
Poljčane
Maribor
Lenart
Logatec
Cerknica, Loška dolina
in Bloke
041 664 006 Franci Stariha
041 808 536 Leonida Došler
041 353 013 Branko Golež
040 161 380 Dušan Volavšek
070 494 363 Vida Podergajs
041 774 963 Anton Kosem
051 659 031 Rok Zlodej (Vitanje)
041 840 528 Nataša Brežnik (Celje)
041 504 716 Jože Senica (Laško)
051 388 236 Cirila Lavbič
041 231 000 Marko Dvornik
041 743 644 Blaž Pavlin
041 667 334 Brigita Železnik
031 220 365 Marija Lavtar
040 435 767 Sebastjan Slemenik
041 360 983 Rok Kotnik
040 223 550 Cvetka Helbl
031 550 125 Betka Jelenko
040 848 035 Ožbej Pori
041 425 739 Marjan Urnaut
040 798 298 Andrej Smerdu
031 803 316 Teja Iskra
041 434 170 Gašper Šporar (Kamnik)
031 860 419 Barbara Lajevec (Domžale)
051 266 948 Lucija Boševski (Komenda)
040 322 780 Mojca Stoschitzky (Lukovica)
041 785 176 Josipa Timošenko
041 311 458 Alenka Pušnik
041 249 167 Anita Jodl
041 677 457 Vlado Simonič
040 322 941 Anton Holc
041 365 329 Janez Ovsec
051 366 301 Iva Dimic
Brežice, Sevnica,
Radeče, Krško in
Kostanjevica na Krki
Idrija in Cerkno
Tolmin
Beltinci in Velika Polana
Lendava, Črenšovci,
Turnišče, Murska Sobota,
Rogašovci, Tišina
Prlekija
Velenje, Šoštanj in
Šmartno ob Paki
Žalec
Nazarje
Polzela
Vransko
Prebold
Severna Primorska
Piran, Izola in Koper
Regijski odbor
Ptuj-Ormož
Železniki
031 278 486 Robert Kaše (Sevnica)
041 864 900 Miran Prnaver (Radeče)
in ostali predsedniki OO NSi
031 322 430 Darja Ogrič
031 239 151 Matej Hrast
031 868 410 Stanislav Horvat
040 728 237 Janez Kovačič
041 357 390 Slavko Haužar (Rogašovci)
070 553 315 Jože Hozjan (Lendava)
031 391 011 Miha Horvat
041 357 545 Marjan Novak
051 243 536 Marija Ščančar
041 790 007 Mira R. Žižek (Ljutomer)
070 220 061 Veronika Juvan
Udeleženci prejmejo vse informacije ob prijavi.
040 705 208 Saša Zidanšek Obreza
041 737 755 Sebastjan Žvipelj
051 616 342 Aleksandra Jurak
040 339 977 Aleksander Reberšek
040 170 066 Janko Petek (Prebold)
041 773 827 Erika Podgornik Rijavec
041 752 738 Aldo Brundola
031 487 500 Barbara Omers
031 741 746 Janez Rožmarin
041 265 229 Stanka Kolarič (Ormož)
041 719 621 Franc Tušek
Na Tabor NSi v Ribnici z vlakom Slovenskih železnic
10:40 odhod iz Ljubljane 11:10 Spodnja Slivnica
VMESNE POSTAJE:
11:17 Čušperk
10:42 Ljubljana Vodmat 11:24 Dobrepolje
10:46 Ljubljana Rakovnik 11:30 Velike Lašče
10:51 Lavrica
11:38 Ortnek
10:55 Škofljica
11:42 Žlebič
11:01 Šmarje-Sap
11:46 prihod v Ribnico
11:06 Grosuplje
16:19 povratek iz Ribnice
Vsi, ki se želite udeležiti Tabora NSi v Ribnici, pa vaš občinski ali regijski odbor ne organizira avtobusnega prevoza, lahko pokličete na
tajništvo NSi: 01 241 66 50. Potrudili se bomo in vam sporočili, kje in kateremu občinskemu odboru se lahko pridružite na avtobusu.
23

Evropski tabor
NOVE SLOVENIJE
IN DRUŽINSKI DAN
RIBNICA,
NEDELJA, 2. JUNIJ
Z veseljem vas pričakujemo na evropskem taboru Nove Slovenije,
da drug drugega spodbudimo v naših prizadevanjih,
da Sloveniji in Evropi damo nov zagon!
Z uradnim programom
tabora pričnemo ob 12. uri.
Lepo vabljeni!
ZABAVALA
NAS BO SKUPINA