Domovina 153: Kam je šel denar za poplavljence?
ŠIRIMO OBZORJA Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 20. 6. 2024 Golobova vlada nadaljuje s političnimi čistkami 31 Pritiski na Dobra novica za mlade zdravnike 38 kreditojemalce 44 Kam je šel denar 3,95 € za poplavljence? 12 153
- Page 2 and 3: Cena: 19,90 EUR Andraž Arko Pija M
- Page 4 and 5: Poštnina plačana pri pošti 1351
- Page 6 and 7: 6 PREGLED TEDNA TUDI RUDI MEDVED ZA
- Page 8 and 9: 8 NAJVEČJA slovenska zastava je v
- Page 10 and 11: 10 ČIVKARIJA Dolinarjev_vnuk @Doli
- Page 12 and 13: 12 TEMA TEDNA Evropski strokovnjaki
- Page 14 and 15: 14 TEMA TEDNA na gospodarski javni
- Page 16 and 17: 16 TEMA TEDNA Uničujoče poplave A
- Page 18 and 19: 18 TEMA TEDNA plav niso pomnili nit
- Page 20 and 21: 20 TEMA TEDNA NENAD GLÜCKS OSEBNI
- Page 22 and 23: 22 TEMA TEDNA NENAD GLÜCKS OBNOVA
- Page 24 and 25: 24 TEMA TEDNA Komentar posestvu ima
- Page 26 and 27: 26 AKTUALNO JAN ZOBEC ARHIV DOMOVIN
- Page 28 and 29: 28 AKTUALNO INTERVJU NEKDANJI EVROP
- Page 30 and 31: 30 INTERVJU če pride iz tebe ta id
- Page 32 and 33: 32 SPOMIN European Union 2004 - EP
- Page 34 and 35: 34 AKTUALNO Zaradi trmoglavljenja m
- Page 36 and 37: 36 AKTUALNO JAKOB VID ZUPANČIČ PO
- Page 38 and 39: 38 AKTUALNO LUKA SVETINA POSNETEK Z
- Page 40 and 41: 40 SVET Mnogo trgovin v Kairu imajo
- Page 42 and 43: 42 SVET TEO PETROVIČ PRESETNIK PRO
- Page 44 and 45: 44 GOSPODARSTVO DOBRA NOVICA za kre
- Page 46 and 47: 46 POŽAREPORT BOJAN POŽAR, POZARE
- Page 48 and 49: 48 GOVORICA TELESA EDVARD KADIČ, S
- Page 50 and 51: 50 VZGOJA Kako se znebiti ODVISNOST
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
20. 6. 2024<br />
Golobova vlada nadalju<strong>je</strong><br />
s političnimi čistkami 31<br />
Pritiski na<br />
Dobra novica <strong>za</strong><br />
mlade zdravnike 38 kredito<strong>je</strong>malce 44<br />
<strong>Kam</strong> <strong>je</strong> <strong>šel</strong> <strong>denar</strong><br />
3,95 €<br />
<strong>za</strong> poplavl<strong>je</strong>nce?<br />
12<br />
<strong>153</strong>
Cena: 19,90 EUR<br />
Andraž Arko Pija Marija Mivšek<br />
Ej, Nejc, kaj <strong>je</strong> to<br />
hormonomanija? Hormonomanija<br />
3<br />
PRI NAS DOMA Hormonomanija<br />
To, da ti hormoni čisto<br />
PODIVJAJO.<br />
3<br />
00_Pri nas doma_NASLOVNICA_2024-15-05.indd 4 2. 06. 2024 20:45:39
V državi vse po starem,<br />
pri Domovini novosti<br />
V<br />
tokratni številki Domovine<br />
z več vidikov obravnavamo<br />
sanacijo in obnovo pri<strong>za</strong>detih<br />
delov Sloveni<strong>je</strong> po<br />
lanskoletnih avgustovskih poplavah.<br />
Takšne naravne ujme Slovenija še ni doživela,<br />
žal pa jo <strong>je</strong> doživela v času vlade<br />
Roberta Goloba, ki svojo nesposobnost<br />
izkazu<strong>je</strong> že pri bistveno manjših izzivih.<br />
Sanacija in obnova <strong>za</strong>radi tega potekata<br />
prepočasi, postopki so birokratsko<br />
<strong>za</strong>pleteni, ljud<strong>je</strong> si ne morejo niti <strong>za</strong>četi<br />
graditi novih domov, turizem <strong>je</strong> okrn<strong>je</strong>n.<br />
Za nameček kaže, da <strong>je</strong> vlada pri<br />
vlogi na Evropsko komisijo <strong>za</strong> pomoč po<br />
poplavah goljufala; da <strong>je</strong> prika<strong>za</strong>la večjo<br />
škodo, kot <strong>je</strong> dejansko bila. Seveda <strong>je</strong> bila<br />
dejansko škoda ogromna, vendar izka<strong>za</strong>ti<br />
še precej večjo v želji, da boš nekoga<br />
<strong>za</strong>vedel <strong>za</strong> pridobitev več <strong>denar</strong>ja, <strong>je</strong> balkanska<br />
politika. Da besede predstavnikov<br />
slovenske vlade na čelu z Golobom<br />
ne veljajo veliko, pri nas že vemo, zdaj to<br />
vedo tudi na evropski ravni.<br />
Kaže, da se težave, s katerimi se soočajo<br />
državljani, v času te vlade kopičijo,<br />
namesto da bi jih slednja reševala. Ko se<br />
premier sooči s kritikami ali situacijo,<br />
ki ji ni kos, se ponavadi odzove napadalno<br />
ter krivdo zvali na druge. Vedno<br />
več ljudi bremeni stavka na upravnih<br />
enotah, k<strong>je</strong>r <strong>za</strong>posleni že mesece opo<strong>za</strong>rjajo<br />
na prenizke plače in preveliko<br />
obremen<strong>je</strong>nost. Sindikati <strong>za</strong>htevajo<br />
odstop ministra <strong>za</strong> javno upravo Franca<br />
Propsa, premier pa s prstom kaže na<br />
prejšn<strong>je</strong> vlade, češ da so povzročile ali<br />
ohranjale plačna nesorazmerja v javnem<br />
sektorju. A ljudi ne <strong>za</strong>nima, »kdo<br />
<strong>je</strong> <strong>za</strong> kaj kriv«, pač pa, ali oblast njihove<br />
probleme naslavlja in jih rešu<strong>je</strong>.<br />
Da besede predstavnikov<br />
slovenske vlade na čelu<br />
z Golobom ne veljajo veliko,<br />
pri nas že vemo. Zdaj to vedo<br />
tudi na evropski ravni.<br />
UVODNIK<br />
Žal nihče sistemsko ne rešu<strong>je</strong> težav<br />
večinskega prebivalstva jugovzhodne<br />
Sloveni<strong>je</strong> z romsko populacijo. Tamkajšnji<br />
Romi ostajajo svet <strong>za</strong>se, kot da<br />
<strong>za</strong>n<strong>je</strong> ni pravil. Zaposlenih <strong>je</strong> zgolj peščica,<br />
skoraj vsi so na socialni pomoči,<br />
dodaten <strong>denar</strong> dobivajo na podlagi natalitete,<br />
kar naj bi bil tudi glavni motiv<br />
<strong>za</strong> večjo rodnost. Lokalno prebivalstvo<br />
<strong>je</strong> vsak dan soočeno z romskim nasil<strong>je</strong>m.<br />
Vsa Slovenija <strong>je</strong> bila pretresena ob<br />
zgodbi o 14-letnem Romu, ki <strong>je</strong> pred nekaj<br />
dnevi na Osnovni šoli Velika Dolina<br />
v občini Brežice pretepel petnajstletnega<br />
učenca. Ta <strong>je</strong> <strong>za</strong>radi hudih poškodb<br />
glave pristal v bolnišnici. Ni šlo <strong>za</strong> osaml<strong>je</strong>n<br />
incident, a vsi nimajo tako hudih<br />
posledic. Ravnateljica <strong>je</strong> celo dejala, da<br />
se <strong>je</strong> Rom po napadu posmehoval policistom,<br />
češ, nič mi ne morete. Po vsej<br />
jugovzhodni Sloveniji tiktaka socialna<br />
bomba. Ne da se položaj ne izboljšu<strong>je</strong>,<br />
slabša se. Le nekaj odstotkov romskih<br />
otrok <strong>za</strong>ključi osnovno šolo, čeprav<br />
imajo čisto vse brezplačno. Priča smo<br />
odsotnosti sankcij <strong>za</strong> številne prekrške<br />
(v prometu, zoper javni<br />
red in mir …), saj se globe<br />
ne trgajo od socialne<br />
pomoči, <strong>za</strong>čaranemu krogu nasilja,<br />
orožja, drog, ustrahovanja. Kljub temu<br />
so vladajoči v državnem zboru gladko<br />
<strong>za</strong>vrnili predlog županov jugovzhodne<br />
Sloveni<strong>je</strong>, da bi se socialna pomoč izplačevala<br />
v naravi (recimo v obliki hrane),<br />
namesto v <strong>denar</strong>ju, če otrok ne obisku<strong>je</strong><br />
pouka. Celo predsednica države Nataša<br />
Pirc Musar <strong>je</strong> zdaj v pogovoru na POP<br />
TV ta predlog podprla, a zgodi se nič.<br />
Tednik <strong>Domovina</strong> in spletni portal<br />
domovina.<strong>je</strong> od tega tedna dal<strong>je</strong> vodi<br />
novi odgovorni urednik dr. Valentin<br />
Areh z več kot 30 leti novinarskih in<br />
uredniških izkušenj. Začel <strong>je</strong> kot vojni<br />
dopisnik s Hrvaške in BiH <strong>za</strong> časnik<br />
Slovenec, kasne<strong>je</strong> <strong>je</strong> <strong>za</strong> druge medijske<br />
hiše poročal z mnogih vojnih žarišč po<br />
svetu, na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> iz Ukrajine. Med drugim<br />
<strong>je</strong> na Pop TV in TV Slovenija opravljal<br />
delo urednika in novinarja, pred<br />
nekaj leti <strong>je</strong> krajši čas TV Slovenija tudi<br />
vodil. Novinarsko se <strong>je</strong> izobraževal na<br />
renomiranih medijih v ZDA, Nemčiji,<br />
Veliki Britaniji in Švici. Z več mediji v<br />
tujini <strong>je</strong> tudi sodeloval. Na Filozofski<br />
fakulteti v Ljubljani <strong>je</strong> diplomiral iz<br />
zgodovine in sociologi<strong>je</strong>, tam <strong>je</strong> tudi<br />
magistriral iz sociologi<strong>je</strong> na temo socioloških<br />
aspektov ameriških predsedniških<br />
volitev v letu 2002. Pred devetimi<br />
leti <strong>je</strong> še doktoriral na Fakulteti <strong>za</strong><br />
evropske in državne študi<strong>je</strong> s področja<br />
managementa v državni upravi. Za<br />
svo<strong>je</strong> novinarsko delo <strong>je</strong> pre<strong>je</strong>l več nagrad<br />
ter priznanj doma in v tujini. Nedvomno<br />
bo Areh s svojim bogatim novinarskim<br />
znan<strong>je</strong>m v našem tedniku in<br />
na spletni strani <strong>za</strong>gotovil najviš<strong>je</strong> profesionalne<br />
standarde. Dobrodo<strong>šel</strong>! <br />
3<br />
Piše: NENAD GLÜCKS<br />
UREDNIŠTVO<br />
TEDNIKA DOMOVINA<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Poplave: evropski strokovnjaki od<br />
slovenske vlade <strong>za</strong>htevali dodatna<br />
pojasnila<br />
Simona Košir<br />
16 Uničujoče poplave avgusta 2023<br />
Miha Pogačar<br />
20 Matic Tasič, župan občine Preval<strong>je</strong>:<br />
»Ljud<strong>je</strong> so že skoraj leto dni<br />
v negotovosti«<br />
Nenad Glücks · Intervju<br />
22 Obnova po poplavah:<br />
premalo in prepočasi<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
28 31<br />
38<br />
44<br />
Nekdanji evropski poslanec<br />
Jelko Kacin: »Nedelovan<strong>je</strong><br />
države se vse bolj pozna«<br />
Luka Svetina · Intervju<br />
Vlada nadalju<strong>je</strong><br />
s političnimi čistkami<br />
Nika Zupanc<br />
E-podpisi zdravnikov <strong>za</strong> <strong>za</strong>kon,<br />
ki bi jih ščitil pred nasil<strong>je</strong>m,<br />
so bili izbrisani<br />
Luka Svetina<br />
Dobra novica <strong>za</strong> kredito<strong>je</strong>malce<br />
Peter Kotnik<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
20. 6. 2024<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>153</strong>, LETNIK 4,<br />
20. junij 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Odgovorni urednik tednika<br />
in portala:<br />
DR. VALENTIN AREH<br />
Izvršna urednica:<br />
ERIKA AŠIČ<br />
Naslovnica:<br />
PROFIMEDIA<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Golobova vlada nadalju<strong>je</strong> Pritiski na<br />
Dobra novica <strong>za</strong><br />
s političnimi čistkami 31 mlade zdravnike 38 kredito<strong>je</strong>malce 44<br />
<strong>Kam</strong> <strong>je</strong> <strong>šel</strong> <strong>denar</strong><br />
<strong>za</strong> poplavl<strong>je</strong>nce?<br />
12<br />
3,95 €<br />
<strong>153</strong><br />
Naročnina:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocnine@domovina.<strong>je</strong><br />
T: 059 020 001<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.<strong>je</strong><br />
T: 059 020 001<br />
Uredniški odbor:<br />
DR. VALENTIN AREH, ERIKA AŠIČ,<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografi<strong>je</strong>:<br />
TOMO STRLE<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Direktor:<br />
DR. MITJA ŠTULAR<br />
www.domovina.<strong>je</strong><br />
@<strong>Domovina</strong>_<strong>je</strong><br />
@domovinaJE<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
Zaključek redakci<strong>je</strong>:<br />
18. junij 2024<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
26<br />
Bog jim pomagaj!<br />
Jan Zobec · Komentar<br />
34<br />
Ministrica Emilija Stojmenova Duh<br />
razdelila zgolj 666<br />
od 10.000 računalnikov<br />
Nenad Glücks<br />
42<br />
Kako bo obsodba Trumpa vplivala<br />
na predsedniške volitve<br />
Teo Petrovič Presetnik<br />
52<br />
Izzivi uporabe digitalne tehnologi<strong>je</strong><br />
in vzgoja<br />
Benjamin Tomažič<br />
32<br />
20 let kasne<strong>je</strong>: politična imena,<br />
ki (ni)so šla v po<strong>za</strong>bo<br />
Uredništvo<br />
36<br />
Andraž Zorko napada s seksističnimi<br />
in skrajno vulgarnimi izjavami<br />
Jakob Vid Zupančič<br />
50<br />
Kako se znebiti odvisnosti<br />
od sladkorja in shujšati<br />
Katja Benčina<br />
61<br />
Jagode z medeno rikotino kremo<br />
Selma Bizjak<br />
3 V državi vse po starem, pri Domovini novosti<br />
Nenad Glücks · Uvodnik<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
15 Karikatura<br />
25 Ko Golob sanja o zmagi<br />
Igor Gošte · Kolumna<br />
37 Svet24TV odpustil štiri <strong>za</strong>poslene, med njimi<br />
tudi Andrejo Gregorič Berdajs<br />
Nika Zupanc<br />
40 Padala <strong>za</strong> Palestino<br />
Andraž Šest<br />
45 Zakaj vlade ne priganjamo?<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
46 Ne gre mu več <strong>za</strong> privati<strong>za</strong>cijo,<br />
le še <strong>za</strong> črpan<strong>je</strong> <strong>denar</strong>ja?<br />
Izgubil <strong>je</strong> politično moč in se <strong>za</strong>bava.<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
47 Sanjači<br />
Aljuš Pertinač · Kolumna<br />
48 Predsednik vlade s »figovim listom«<br />
Edvard Kadič · Govorica telesa<br />
49 Med(ijski) sosedi<br />
54 Vsakdo <strong>je</strong> edinstven in neponovljiv<br />
Erika Ašič<br />
57 Tam so zmaji<br />
p. dr. Andraž Arko<br />
58 Država mora takoj uvesti pasji davek<br />
Ivan Sivec<br />
60 Beremo, gledamo, poslušamo<br />
62 Koledar dogodkov<br />
63 Sudokuja, vsotnici<br />
64 Križanka<br />
65 Razvedrilo<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
TUDI RUDI MEDVED<br />
ZAPUŠČA GOLOBA<br />
Iz štiričlanske uprave RTV Slovenija<br />
<strong>je</strong> odstopil tudi Andrej Trček, pred njim že<br />
Simon Kardum in Zvezdan Martić. Franci<br />
Pavšer <strong>je</strong> že dolgo na bolniški.<br />
UPRAVA RTV<br />
SLOVENIJA RAZPADA<br />
Z mesta člana uprave RTV Slovenija <strong>je</strong><br />
odstopil tudi Andrej Trček, ki <strong>je</strong> po Simonu<br />
Kardumu in Zvezdanu Martiću že tretji član<br />
sicer prvotno štiričlanske uprave, v kateri<br />
ostaja še predstavnik delavcev Franci<br />
Pavšer, ki pa <strong>je</strong> že dl<strong>je</strong> časa na bolniški.<br />
Trček <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal, da <strong>je</strong> odločitev spre<strong>je</strong>l po<br />
tehtnem premisleku in iz osebnih razlogov.<br />
»V obdobju, ki sem ga preživel na<br />
tem položaju, sem si pri<strong>za</strong>deval delovati<br />
v najboljšem interesu <strong>za</strong>voda in javnosti.<br />
Članom uprave, <strong>za</strong>poslenim in vsem, s<br />
katerimi sem sodeloval, se <strong>za</strong>hvalju<strong>je</strong>m <strong>za</strong><br />
podporo, vztrajnost in predanost.«<br />
Spomnimo; upravo trenutno kot vršilka<br />
dolžnosti vodi Natalija Gorščak, ki jo <strong>je</strong><br />
svet RTV-ja imenoval po odstopu predsednika<br />
uprave Martića. »Ne bi rekel, da<br />
uprava razpada. Trček bo naloge člana<br />
uprave opravljal neprekin<strong>je</strong>no do svo<strong>je</strong> razrešitve<br />
na seji sveta RTV SLO, svet pa bo v<br />
tem času in tudi po posvetovanju z vršilko<br />
dolžnosti predsednika uprave poiskal vršilca<br />
dolžnosti člana uprave, morda celo dva<br />
vršilca dolžnosti člana uprave,« <strong>je</strong> v svo<strong>je</strong>m<br />
prvem odzivu <strong>za</strong> MMC povedal predsednik<br />
sveta RTV Goran Forbici.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
ŽigaŽivulović jr. /Bobo<br />
Državni sekretar na ministrstvu <strong>za</strong> obrambo<br />
Rudi Medved <strong>je</strong> podal odstopno izjavo<br />
<strong>za</strong>radi upokojitve, vlada pa ga <strong>je</strong> razrešila<br />
s funkci<strong>je</strong>. Medved <strong>je</strong> nekdanji urednik<br />
odda<strong>je</strong> 24 ur na POP TV ter novinar Radia<br />
Slovenija, veljal pa <strong>je</strong> <strong>za</strong> kader stranke LMŠ<br />
in <strong>je</strong> bil <strong>za</strong>dnji dve leti sodelavec Marjana<br />
Šarca. Nekateri mediji špekulirajo, da<br />
se <strong>je</strong> Medved umaknil protestno, ker ga<br />
Robert Golob ni želel imenovati <strong>za</strong> novega<br />
ministra <strong>za</strong> obrambo, potem ko <strong>je</strong> bil Šarec<br />
izvol<strong>je</strong>n <strong>za</strong> evroposlanca. Kandidata <strong>za</strong> novega<br />
ministra sta zdaj dva: državni sekretar<br />
Damir Črnčec, nekdaj tesni sodelavec<br />
Jane<strong>za</strong> Janše, ki mu levica očita »protimigrantsko«<br />
miselnost, in Vojko Vovk,<br />
državni sekretar <strong>za</strong> nacionalno varnost v<br />
kabinetu PV.<br />
MIHA KORDIŠ<br />
OBRAČUNAL Z LEVICO<br />
Poslanec Levice Miha Kordiš z usmeritvijo<br />
in volilnim rezultatom svo<strong>je</strong> stranke ni<br />
<strong>za</strong>dovol<strong>je</strong>n. Kot <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal na Facebooku, <strong>je</strong><br />
»račun <strong>za</strong> sredin<strong>je</strong>n<strong>je</strong> volilni poraz«. Zapisal<br />
<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> 30.000 glasov <strong>za</strong> kampanjo, v katero<br />
<strong>je</strong> šlo 100.000 evrov, poraz. »Večji kot šok<br />
z <strong>za</strong>dnjih parlamentarnih volitev, k<strong>je</strong>r so bili<br />
na delu veliko močnejši zunanji dejavniki.<br />
Toliko <strong>denar</strong>ja vržeš v volitve samo, če greš<br />
po mesto v EU parlamentu,« <strong>je</strong> bil neposreden.<br />
Navedel <strong>je</strong> tudi konkretne številke.<br />
GOV.SI<br />
Mediji špekulirajo, da se <strong>je</strong> Medved umaknil<br />
iz protesta, ker ga Robert Golob ni želel<br />
imenovati <strong>za</strong> novega ministra <strong>za</strong> obrambo.<br />
LEVICA.SI<br />
Miha Kordiš: Levica <strong>je</strong> <strong>za</strong> volitve v Evropski<br />
pralament porabila 3,3 evra na glas. SDS <strong>je</strong><br />
porabil 1 evro na glas, GS 1,7, N.Si 2 evra,<br />
Vesna 0,71 evra.<br />
»3,3 evra na glas <strong>je</strong> z naskokom najdražji<br />
volilni rezultat. SDS <strong>je</strong> porabil 1 evro na<br />
glas, GS 1,7, N.Si 2 evra, Vesna 0,71 evra.<br />
Poleg tega so se druge parlamentarne<br />
stranke večinoma držale na<strong>za</strong>j glede na<br />
svo<strong>je</strong> zmožnosti in mislijo na parlamentarne<br />
volitve. Levica <strong>je</strong> šla v tekmo z vsemi<br />
možnimi viri,« <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal Kordiš, ki <strong>je</strong> oster<br />
tudi do združevanja Levice s stranko Vesna,<br />
o katerem po n<strong>je</strong>govem mnenju članstvo<br />
stranke ne ve ničesar. Kot <strong>za</strong>ključi, bo<br />
Levica šla ali levo ali pa iz parlamenta. Vse<br />
glasnejša so sicer ugibanja, da bo <strong>šel</strong> izobčeni<br />
poslanec Miha Kordiš na prihodn<strong>je</strong><br />
parlamentarne volitve s samostojno listo,<br />
nekakšno »novo Levico«.
NETANJAHU RAZPUSTIL<br />
VOJNI KABINET<br />
Izraelski premier Benjamin Netanjahu <strong>je</strong><br />
preteklo nedeljo razpustil vojni kabinet.<br />
Odločitev <strong>je</strong> bila po odstopu Benija Ganca,<br />
nekdan<strong>je</strong>ga vojaškega generala, pričakovana.<br />
Kot pišejo izraelski mediji, Netanjahu<br />
tega organa ne namerava obnoviti, saj želi<br />
preprečiti vključitev skrajnejših ministrov<br />
v odločitve glede vojne v Gazi. Vojska <strong>je</strong><br />
sicer <strong>za</strong>trdila, da bo kljub tem načrtom<br />
nemoteno nadal<strong>je</strong>vala operaci<strong>je</strong> v Rafi, na<br />
skrajnem jugu palestinske enklave.<br />
MADŽARSKI KAZEN<br />
ZARADI MIGRANTOV<br />
Madžarska bo morala po odločitvi Sodišča<br />
EU <strong>za</strong>radi dolgotrajnega neupoštevanja<br />
skupne evropske azilne politike plačati<br />
200 milijonov evrov kazni. Vsak dan, v<br />
katerem ne bo uveljavila odločitve sodišča<br />
iz leta 2020, bo Budimpešto stal en milijon<br />
evrov. Denar bo avtomatično odštet od<br />
madžarskega deleža v proračunu EU,<br />
katerega del <strong>je</strong> še vedno <strong>za</strong>mrzn<strong>je</strong>n. Že<br />
decembra 2020 <strong>je</strong> sodišče razsodilo, da<br />
Madžarska ni spoštovala pravnih določil<br />
Uni<strong>je</strong>, med drugim na področju postopkov<br />
v zvezi s priznan<strong>je</strong>m mednarodne <strong>za</strong>ščite<br />
in vračan<strong>je</strong>m državljanov tretjih držav.<br />
Šlo <strong>je</strong> <strong>za</strong> ome<strong>je</strong>van<strong>je</strong> dostopa do postopka<br />
mednarodne <strong>za</strong>ščite, ne<strong>za</strong>konito pridržan<strong>je</strong><br />
prosilcev <strong>za</strong> azil na tranzitnih območjih<br />
in kršitev njihove pravice, da ostanejo na<br />
Madžarskem do spre<strong>je</strong>tja dokončne odločbe,<br />
ter odstranitev ilegalnih migrantov.<br />
Na družbenem omrežju X se <strong>je</strong> odzval madžarski<br />
premier Viktor Orban, ki <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal,<br />
»da <strong>je</strong> odločitev Sodišča EU, da Madžarsko<br />
oglobi <strong>za</strong>radi bran<strong>je</strong>nja meja Evropske uni<strong>je</strong>,<br />
ne<strong>za</strong>slišana in nespre<strong>je</strong>mljiva. Zdi se, da<br />
so ilegalni migranti bruseljskim uradnikom<br />
pomembnejši kot državljani EU.«<br />
SKUPNA IZJAVA<br />
ZA MIR V UKRAJINI<br />
Voditelji 80 držav od 93 sodelujočih so s<br />
skupno izjavo končali dvodnevno mirovno<br />
konferenco o Ukrajini. Izjava pravi, da mora<br />
Ki<strong>je</strong>v <strong>za</strong>četi dialog z Rusijo o pristopu k<br />
mirovnim pogajan<strong>je</strong>m, Rusija pa mora <strong>za</strong>gotoviti<br />
neodvisnost in ozemeljsko celovitost<br />
Ukrajine, poročajo tu<strong>je</strong> agenci<strong>je</strong>. Ukrajinski<br />
predsednik Volodimir Zelenski želi čimprejšn<strong>je</strong><br />
novo srečan<strong>je</strong>. Slovenski predsednik<br />
vlade Robert Golob se konference ni udeležil,<br />
ker <strong>je</strong> s partnerko Tino Gaber odpotoval<br />
v ZDA, da si <strong>je</strong> lahko ogledal košarkarsko<br />
tekmo Luke Dončića. Nadomeščala ga <strong>je</strong><br />
predsednica republike Nataša Pirc Musar,<br />
ki pa <strong>je</strong> bila na novinarska vprašanja glede<br />
premier<strong>je</strong>ve odsotnosti kritična, rekoč, da se<br />
sama <strong>za</strong>veda, kaj so prioritete.<br />
ZASEGLI REKORDNIH<br />
35 TON KOKAINA<br />
Nemške oblasti so se pohvalile z rekordnim<br />
<strong>za</strong>segom kokaina, katerega vrednost ocenju<strong>je</strong>jo<br />
na več kot dve milijardi evrov in pol.<br />
Preiskavo so <strong>za</strong>čeli po namigu kolumbijskih<br />
oblasti, drogo pa so odkrili med sad<strong>je</strong>m in<br />
zelenjavo na več kontejnerskih ladjah, ki so<br />
PREGLED TEDNA 7<br />
priplule iz Južne Amerike. Največ droge, kar<br />
26 ton, so odkrili v Hamburgu, ostalo pa v<br />
Rotterdamu in Kolumbiji. Pri<strong>je</strong>li so sedem<br />
osuml<strong>je</strong>ncev; gre <strong>za</strong> državljane Nemči<strong>je</strong>,<br />
Azerbajdžana, Bolgari<strong>je</strong>, Maroka, Turči<strong>je</strong><br />
in Ukrajine. V hišnih preiskavah <strong>je</strong> policija<br />
<strong>za</strong>segla tudi mobilne telefone in prenosne<br />
računalnike, poleg tega pa še zlate palice,<br />
23.300 evrov gotovine in 250.000 evrov<br />
vrednega porscheja.<br />
HUDE OBTOŽBE<br />
GRŠKE OBALNE STRAŽE<br />
Grška obalna straža naj bi v treh letih v<br />
Sredozemskem morju povzročila smrt<br />
več deset migrantov, vključno z devetimi,<br />
ki naj bi jih namerno vrgla čez krov, <strong>je</strong><br />
poročal BBC. Grška vlada verodostojnost<br />
te preiskave odločno <strong>za</strong>nika. BBC <strong>je</strong> sicer<br />
analiziral 15 incidentov, ki so se zgodili<br />
med letoma 2020 in 2023, v katerih <strong>je</strong> umrlo<br />
43 ljudi. Migrantske priče so trdile, da so<br />
jih grške oblasti vrgle v mor<strong>je</strong> ali naložile<br />
na napihljive čolne brez motor<strong>je</strong>v, ki so se<br />
potem izpraznili ali pa so bili preluknjani.<br />
Primer z največ smrtnimi žrtvami naj bi<br />
se zgodil septembra 2022, ko <strong>je</strong> čolnu s<br />
85 migranti v bližini grškega otoka Rodos<br />
odpovedal motor. BBC <strong>je</strong> posnetke, ki jih <strong>je</strong><br />
pridobil med preiskavo, poka<strong>za</strong>l častniku<br />
grške obalne straže. Na njih <strong>je</strong> prika<strong>za</strong>nih<br />
12 ljudi, ki so jih naložili na čoln grške obalne<br />
straže in jih <strong>za</strong>pustili, častnik pa <strong>je</strong> dejal,<br />
da <strong>je</strong> to »očitno ne<strong>za</strong>konito« in »mednarodni<br />
zločin«. Grško ministrstvo <strong>za</strong> pomorske<br />
<strong>za</strong>deve in otoško politiko <strong>je</strong> <strong>za</strong> BBC dejalo,<br />
da posnetke trenutno preisku<strong>je</strong> neodvisen<br />
državni organ.<br />
<br />
35 ton kokaina so odkrili med sad<strong>je</strong>m in<br />
zelenjavo na več kontejnerskih ladjah, ki so<br />
priplule iz Južne Amerike.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
8<br />
NAJVEČJA<br />
slovenska<br />
<strong>za</strong>stava<br />
<strong>je</strong> v Logatcu<br />
Na logaškem hribu Sekirica so 17. 6. 2024<br />
dvignili največjo (15 m x 7,5 m) slovensko <strong>za</strong>stavo<br />
v državi, ki stoji na najviš<strong>je</strong>m (50 m) drogu<br />
na vrhu najviš<strong>je</strong> vzpetine logaške kotline.<br />
Tomo Strle/CITRUS
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
Od tega, da mora država skrbeti <strong>za</strong> <strong>za</strong>stonj kosila,<br />
smo prišli do tega, da naj bi dajala <strong>za</strong>stonj stanovanja.<br />
In liberalci moramo razlagati, da ni <strong>za</strong>stonj<br />
kosil/stanovanj, so samo kosila/stanovanja, ki jih<br />
plača nekdo drug.<br />
Čivk tedna<br />
Karin Planinšek @KarinPlaninsek<br />
Dragi udeleženci parade ponosa, vse pravice<br />
imate in nihče vam nič noče. Začnite se<br />
<strong>za</strong>vedat, da imamo ostali tudi pravico do<br />
svobode govora, <strong>za</strong>to nehajte naše kritike<br />
<strong>je</strong>mati kot napad, temveč kot opozorilo, da<br />
<strong>je</strong> LGBT giban<strong>je</strong> ušlo izpod nadzora. Dovolj<br />
imamo vašega sovraštva.<br />
Vasja Bocko @VasjaBocko<br />
Problem <strong>je</strong> »privilegirana Zala«, ki <strong>je</strong> šla podporo<br />
preverit na volitve, ne moti pa jih »neprivilegirana<br />
Nika«, ki podpore še nikoli ni šla preverit<br />
na volitve, redno pa sestanku<strong>je</strong> z najvišjimi<br />
politiki v državi.<br />
Luka Lisjak Gabri<strong>je</strong>lčič @llisjak<br />
Zanimivo <strong>je</strong>, da bi tudi pri tako dobrem rezultatu<br />
<strong>za</strong> desno opozicijo (ki ga bo težko replicirala na<br />
državnozborskih volitvah) n<strong>je</strong>na parlamentarna<br />
večina visela na nitki.<br />
Jure Colja @JureColja<br />
Prevod <strong>za</strong> najbolj naivne: »V dreku boste še dolgo.«<br />
Aljoša Valentinčič @ProfAljosa<br />
»Zasebni vlagatelji bi Kanin reševali z državnim <strong>denar</strong><strong>je</strong>m«<br />
– naslov pove vse.<br />
Teva @Teva60513013<br />
Kaj <strong>je</strong> zdaj to? Na paradah ponosa <strong>je</strong> vsako leto več<br />
levičarskih aktivistov kot pripadnikov LGBT. Kmalu<br />
bo to parada marksizma ...<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Dolinar<strong>je</strong>v_vnuk @Dolinar<strong>je</strong>v_vnuk<br />
Dejstva: Nimamo zdravnikov, tujce pa zdravimo<br />
takoj in <strong>za</strong>stonj.<br />
Nimamo pravosodnih policistov, kandidate <strong>za</strong> v<br />
<strong>za</strong>por pa vabimo v državo.<br />
Pravosodni policist nas stane manj kot migrant.<br />
Vlada kupu<strong>je</strong> helikopter<strong>je</strong>, <strong>za</strong> katere nimamo<br />
pilotov.<br />
Vlada obilno <strong>za</strong>laga z <strong>denar</strong><strong>je</strong>m NVO aktiviste.<br />
Primc Ales @ales_primc<br />
Tale dva bosta določala, kaj <strong>je</strong> dobro <strong>za</strong> vašega<br />
otroka? Priročnik <strong>za</strong> mame, očete in učiteljice <strong>je</strong><br />
nujno potreben, saj mnogi ne vejo, kako <strong>za</strong>ščititi<br />
otroka pred LGBTQIA+ ideologijo.<br />
David Novak @DavidNovak17<br />
Včeraj se <strong>je</strong> v Jordaniji boril <strong>za</strong> Palestino, danes bo<br />
v Dallasu ustvarjal dobiček franšizi, katere lastnica<br />
<strong>je</strong> tako goreča podpornica Netanjahuja, da ji<br />
vodstvo lige NBA ni dovolilo prevzeti funkci<strong>je</strong> guvernerke<br />
kluba.<br />
Bojan Požar @BojanPo<strong>za</strong>r<br />
Ima pa veliko časa, ta naš predsednik<br />
vlade.<br />
Jožef Jelen @JoeJelen2<br />
Na tisoče parkiranih električnih avtomobilov<br />
Tesla na bivšem vojaškem letališču v bližini Berlina<br />
čaka na kupce, teh pa ni.<br />
Ali <strong>je</strong> to zeleni prehod? @vladaRS<br />
Luka Svetina @LukaSvetina<br />
Hm, operaterji, ki v ponudbi sploh nimajo Sportkluba,<br />
imajo kljub temu <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>htevka imetnika<br />
»avtorskih pravic« <strong>za</strong>temn<strong>je</strong>ne HRT, ORF itd. Večina<br />
Slovenk in Slovencev torej lahko gleda samo<br />
eno tekmo na dan, tisto na nacionalni televiziji. To<br />
<strong>je</strong> kar precejšnja blamaža.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
KARIKATURA<br />
11<br />
BORIS OBLAK
12 TEMA TEDNA<br />
Evropski strokovnjaki so opozorili, da <strong>je</strong><br />
vlada RS posredovala ne<strong>za</strong>dostne podatke<br />
o obsegu poplav ter uporabila ne<strong>za</strong>nesljivo<br />
metodologijo <strong>za</strong> ocen<strong>je</strong>van<strong>je</strong> škode.<br />
Poplave: evropski strokovnjaki<br />
od slovenske vlade<br />
ZAHTEVALI DODATNA POJASNILA<br />
Evropski strokovnjaki so se kritično odzvali na vlogo <strong>za</strong> finančno pomoč po lanskih poplavah,<br />
ki jo <strong>je</strong> pripravila vlada Roberta Goloba. Zahtevali so številna dodatna pojasnila, zlasti pa dokaze,<br />
da <strong>je</strong> Slovenija resnično utrpela <strong>za</strong> kar deset milijard škode, kot <strong>je</strong> trdil premier Golob.<br />
SIMONA KOŠIR<br />
PROFIMEDIA<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
Časnik Dnevnik <strong>je</strong> prvi objavil<br />
zgodbo, da so strokovnjaki iz<br />
Evropske komisi<strong>je</strong> podali veliko<br />
pripomb na vlogo <strong>za</strong> finančno<br />
pomoč iz solidarnostnega sklada EU,<br />
ki jo <strong>je</strong> Slovenija vložila po lanskih uničujočih<br />
avgustovskih poplavah. Opozorili<br />
so na ne<strong>za</strong>dostne podatke o obsegu<br />
poplav in slovenski vladi očitali uporabo<br />
ne<strong>za</strong>nesljive metodologi<strong>je</strong>.<br />
Komisija <strong>je</strong> opozorila, da bi morali<br />
Slovenci prijaviti le neposredno škodo,<br />
ne pa tudi posredne, in izrazila skrb<br />
<strong>za</strong>radi morebitnega tveganja dvojnega<br />
štetja škode. V komisiji so opazili, da so<br />
v Ljubljani seštevali tudi gospodarske<br />
izgube, ki izhajajo iz sekundarnih in terciarnih<br />
učinkov (izguba dohodka, prekinitev<br />
poslovanja, finančna izguba ...). V<br />
končno ceno so vključili celo škodo na<br />
področju »okolja in stabilnosti tal«.<br />
VLOGA SPRVA ZADRŽANA<br />
Dnevnik <strong>je</strong> navedel kritiko evropskih<br />
strokovnjakov: »Čeprav ni dvoma, da<br />
so poplave povzročile veliko škodo,<br />
informaci<strong>je</strong>, ki so jih posredovali slovenski<br />
organi, ne podpirajo ocene neposredne<br />
škode v višini skoraj desetih<br />
milijard evrov v <strong>za</strong>dostni meri.« Na<br />
Komisiji so dopis <strong>za</strong>ključili s pozivom<br />
slovenskim organom, naj posredu<strong>je</strong>jo<br />
dodatne informaci<strong>je</strong> in pojasnila v<br />
zvezi z vsemi izpostavl<strong>je</strong>nimi pomanjkljivostmi,<br />
ter sporočili Golobovi vladi,<br />
da bodo <strong>za</strong>držali n<strong>je</strong>no vlogo: »Upoštevajte,<br />
da <strong>je</strong> presoja vloge Sloveni<strong>je</strong><br />
glede poplav v avgustu 2023 <strong>za</strong>držana<br />
do pre<strong>je</strong>ma <strong>za</strong>htevanih dopolnilnih informacij,«<br />
so <strong>za</strong>pisali.<br />
Evropski strokovnjaki niso razumeli,<br />
kako <strong>je</strong> lahko slovenska vlada od<br />
desetih milijard domnevne škode kar<br />
3,3 milijarde evrov škode našla samo<br />
na vodotokih. Podatki so <strong>za</strong>nimivi, če<br />
vemo, da so občine prijavile bistveno<br />
nižjo škodo. Občine so trdile, da <strong>je</strong><br />
bilo škode na vodotokih <strong>za</strong> 1,3 milijarde<br />
evrov, država pa, da <strong>je</strong> škode <strong>za</strong> 3,3<br />
milijarde!? To <strong>je</strong> trikrat več od največ<strong>je</strong><br />
investici<strong>je</strong> v Sloveniji, gradn<strong>je</strong> drugega<br />
tira med Koprom in Divačo, na katerem<br />
bodo zgradili 37 kilometrov predorskih<br />
cevi in tri viadukte. Vlada <strong>je</strong> samo stro-
TEMA TEDNA<br />
13<br />
šek intervenci<strong>je</strong> <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev prevoznosti<br />
na državnih in lokalnih cestah<br />
ocenila na kar 168 milijonov evrov, kar<br />
<strong>je</strong> približno polovico več, kot država na<br />
leto namenja <strong>za</strong> upravljan<strong>je</strong> in vzdrževan<strong>je</strong><br />
vseh državnih cest.<br />
Z generalnega direktorata <strong>za</strong> regionalno<br />
in mestno politiko pri Evropski<br />
komisiji so že 1. marca 2024 pripombe<br />
poslali slovenskemu ministrstvu <strong>za</strong><br />
kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi<br />
Aleksander Jevšek, eden od vodilnih<br />
politikov Socialnih demokratov. Slednji<br />
se <strong>je</strong> potrudil, da bi to informacijo skrili<br />
pred javnostjo. Novinarki Dnevnika Urški<br />
Rus sprva niso želeli izročiti dokumenta<br />
Evropske komisi<strong>je</strong>, <strong>za</strong>to ga <strong>je</strong> dobila<br />
<strong>šel</strong>e z <strong>za</strong>htevo po Zakonu o dostopu<br />
do informacij javnega značaja. Pripombe<br />
evropskih strokovnjakov <strong>je</strong> objavila<br />
v članku z naslovom Evropska komisija<br />
okrcala slovensko prošnjo <strong>za</strong> pomoč po<br />
lanskih poplavah.<br />
Občine so trdile, da so imele<br />
škodo v višini treh milijard<br />
evrov, država pa, da <strong>je</strong> te bilo<br />
<strong>za</strong> deset milijard evrov.<br />
NENAVADEN PREOBRAT<br />
Na vladi so takoj poskušali zmanjšati<br />
pomen objave in evropskih kritičnih<br />
pripomb ter trdili, da <strong>je</strong> Evropska komisija<br />
<strong>za</strong>htevala dodatna tehnična pojasnila<br />
in da <strong>je</strong> to povsem običajno. Naši<br />
viri na omen<strong>je</strong>nem ministrstvu potrju<strong>je</strong>jo<br />
omen<strong>je</strong>ne navedbe in trdijo, da <strong>je</strong> ob<br />
takšnih vlogah običajno, da iz Bruslja<br />
dobijo <strong>za</strong>hteve po dopolnitvi vlog. Kar <strong>je</strong><br />
nekoliko neobičajno in se do zdaj še ni<br />
zgodilo, pa <strong>je</strong> dvom o tem, ali Slovenija<br />
laže o desetmilijardni škodi. Takšnega<br />
primera še niso imeli.<br />
Zadrego ministra Jevška in premierja<br />
Goloba <strong>je</strong> hitro rešila politika. Evropska<br />
komisija <strong>je</strong> nenadoma sporočila,<br />
da <strong>je</strong> Slovenija podala Bruslju ustrezna<br />
pojasnila glede prošn<strong>je</strong> <strong>za</strong> sredstva<br />
iz solidarnostnega sklada EU po lanskih<br />
poplavah: »V odgovoru na pismo<br />
Komisi<strong>je</strong> so slovenske oblasti podale<br />
potrebne dodatne informaci<strong>je</strong>, ki so<br />
Komisiji omogočile boljše razumevan<strong>je</strong><br />
postopka ocene škode in uporabl<strong>je</strong>ne<br />
metodologi<strong>je</strong>.« Direktorica Direktorata<br />
<strong>za</strong> regionalni razvoj Aša Rogelj <strong>je</strong> <strong>za</strong>nikala,<br />
da bi morali karkoli popravljati ali<br />
spreminjati vlogo. Za Evropsko komisijo<br />
naj bi bila dovolj zgolj pojasnila, »ki<br />
so Komisiji omogočila, da <strong>je</strong> ta ocenila,<br />
da <strong>je</strong> vloga utemel<strong>je</strong>na. Komisija <strong>je</strong> potrdila,<br />
da smo metodologijo in vse <strong>za</strong>htevane<br />
informaci<strong>je</strong> ustrezno predstavili v<br />
postopku.« Vsi dvomi strokovnjakov iz<br />
Bruslja so čez noč izginili.<br />
Nad takšnim odzivom Bruslja so<br />
presenečeni tudi nekateri naši sogovorniki<br />
z ministrstva <strong>za</strong> kohezijo in regionalni<br />
razvoj. Ugibajo, ali si Komisija po<br />
najnovejših volitvah kupu<strong>je</strong> naklon<strong>je</strong>nost<br />
slovenskih poslancev v <strong>za</strong>meno <strong>za</strong><br />
podporo novega mandata Ursule von<br />
der Leyen, predsednice Evropske komisi<strong>je</strong>.<br />
Ob tem opo<strong>za</strong>rjajo, da <strong>je</strong> s tem<br />
Komisija končala pregled vloge in bo finančno<br />
pomoč predlagala Svetu Evropske<br />
uni<strong>je</strong> in Evropskemu parlamentu.<br />
Znesek bo dokončno določen <strong>šel</strong>e <strong>je</strong>seni,<br />
ker bo o tem odločal nov sklic Evropskega<br />
parlamenta.<br />
Ujma <strong>je</strong> pri<strong>za</strong>dela<br />
183 občin,<br />
17.203 km 2 površine<br />
GOLOB NENEHNO<br />
SPREMINJAL ŠTEVILKE<br />
Evropski strokovnjaki niso edini, ki so<br />
izrazili dvom v Golobove izjave o desetmilijardni<br />
škodi. Predsednik vlade<br />
<strong>je</strong> številke o škodi nenehno spreminjal.<br />
Takoj po poplavah v <strong>za</strong>četku avgusta<br />
2023 <strong>je</strong> govoril o škodi v višini pol milijarde.<br />
Evropski komisar <strong>za</strong> krizno<br />
upravljan<strong>je</strong> Janez Lenarčič <strong>je</strong> izjavil, da<br />
bo po n<strong>je</strong>govi oceni Slovenija <strong>za</strong> reševan<strong>je</strong><br />
posledic poplav <strong>za</strong>prosila <strong>za</strong> pomoč<br />
iz evropskega solidarnostnega sklada.<br />
Hkrati <strong>je</strong> opozoril, da bo do pomoči<br />
upravičena le, če bo celotna škoda presegla<br />
0,6 odstotka bruto nacionalnega<br />
dohodka (BDP). Ker se <strong>je</strong> takrat zdelo,<br />
da <strong>je</strong> škoda premajhna, se <strong>je</strong> omenjalo<br />
druge mehanizme pomoči, ki pa bi bili<br />
bistveno manjši.<br />
Le teden dni kasne<strong>je</strong> <strong>je</strong> slovenska<br />
vlada že govorila o drugi številki. Trdila<br />
<strong>je</strong>, da škoda <strong>za</strong>radi poplav znaša<br />
2,5 milijarde evrov. V <strong>za</strong>četku septembra<br />
2023 <strong>je</strong> Robert Golob znova<br />
stopil pred kamere in trdil, da škoda<br />
<strong>za</strong>radi poplav znaša 6,7 milijarde<br />
evrov. Mesec dni kasne<strong>je</strong>, 3. oktobra<br />
2023, <strong>je</strong> sporočil novo številko: škoda<br />
naj bi znašala 9,9 milijarde evrov. To<br />
še ni bilo vse. V naslednjih tednih so<br />
se pojavljale celo ocene, da bo na koncu<br />
škoda znašala 14 milijard.<br />
Zaradi visoke škode <strong>je</strong> premier Golob<br />
ob podpori SD in Levice trdil, da<br />
bo vlada morala povišati davke in da <strong>je</strong><br />
čas, da državljani pokažejo solidarnost.<br />
Opozicija <strong>je</strong> bila kritična in <strong>je</strong> spraševala,<br />
ali ne gre tu <strong>za</strong> vprašan<strong>je</strong> solidarnosti<br />
do vlade, ki <strong>je</strong> želela <strong>za</strong>polniti luknjo<br />
v proračunu. Koaliciji <strong>je</strong> očitala izdatno<br />
<strong>za</strong>pravljan<strong>je</strong> davkoplačevalskega<br />
<strong>denar</strong>ja, tudi na račun večmilijonskih<br />
izplačil nevladnim organi<strong>za</strong>cijam, ki<br />
so vladni koaliciji pomagale do zmage<br />
na volitvah. Po vzoru socialistične Jugoslavi<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> Golobova vlada uvedla celo<br />
obvezno »prostovoljno solidarnostno<br />
delovno soboto« in obvezni »prostovoljni<br />
prispevek«.<br />
NEUJEMANJE<br />
S POPISOM OBČIN<br />
Po <strong>za</strong>tr<strong>je</strong>vanju premierja Goloba in<br />
ministrov, da <strong>je</strong> bila škoda <strong>za</strong>radi poplav<br />
deset milijard, so <strong>za</strong> presenečen<strong>je</strong><br />
poskrbele občine. Te so 9. oktobra<br />
2024 oddale popis vse škode. Ujma<br />
<strong>je</strong> pri<strong>za</strong>dela 183 občin, celoten obseg<br />
pri<strong>za</strong>detega območja <strong>je</strong> tako ocen<strong>je</strong>n<br />
na 17.203 km 2 površine. Občine so<br />
morale škodo oceniti in popise vnesti<br />
v aplikacijo AJDA. Pod to postavko<br />
so štele škodo na ob<strong>je</strong>ktih v občinski<br />
lasti in na tistih javnih ob<strong>je</strong>ktih, k<strong>je</strong>r<br />
<strong>je</strong> občina (so)ustanoviteljica (vrtci,<br />
kulturni domovi in podobno), škodo<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
na gospodarski javni infrastrukturi<br />
lokalnega pomena, škodo na stanovanjskih<br />
stavbah v lasti občine ter<br />
stvareh v lasti občine, ki se uporabljajo<br />
<strong>za</strong> izvajan<strong>je</strong> občinske dejavnosti,<br />
škodo na gozdnih cestah ter škodo na<br />
zemljiščih, stavbah in infrastrukturi,<br />
ki so jo prijavile tako fizične kot pravne<br />
osebe. Občine so prijavile škodo v<br />
višini 2,5 milijarde evrov, od tega največ,<br />
1,3 milijarde evrov, na vodotokih.<br />
Na več kot 12 tisoč stanovanjskih in<br />
javnih zgradbah ter gospodarskih in<br />
drugih ob<strong>je</strong>ktih pa <strong>je</strong> bilo še <strong>za</strong> slabe<br />
pol milijarde evrov škode.<br />
Ko so mediji objavili te podatke, so<br />
nekateri ekonomisti takoj opozorili na<br />
<strong>za</strong>nimivo vprašan<strong>je</strong>: Zakaj občine trdijo,<br />
da so imele škodo v višini približno<br />
treh milijard evrov, država pa trdi, da<br />
so imele škodo v višini desetih milijard?<br />
Vlada <strong>je</strong> bila v obrazložitvi skopa: »Na<br />
podlagi mednarodno priznane metodologi<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> bilo ugotovl<strong>je</strong>no, da znaša<br />
skupna ocena neposredne škode naravne<br />
nesreče in posledic <strong>za</strong> pri<strong>za</strong>deto<br />
prebivalstvo, gospodarstvo in okol<strong>je</strong><br />
približno 9,9 milijarde evrov.«<br />
Minister Jevšek <strong>je</strong> <strong>za</strong>vrnil vsa<br />
ugibanja o nepravilnostih in pojasnil:<br />
»V zgodovini Sloveni<strong>je</strong> smo že<br />
prijavljali podatke o naravnih nesrečah<br />
<strong>za</strong> solidarnostni sklad, na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong><br />
ob požarih na Krasu, k<strong>je</strong>r pa<br />
nismo bili uspešni, saj nismo dosegli<br />
praga, ki znaša 0,6 odstotka bruto<br />
domačega proizvoda, kar <strong>za</strong> Slovenijo<br />
znaša okoli 350 milijonov evrov.<br />
Takrat tega zneska nismo dosegli.<br />
Pri tokratnih poplavah <strong>je</strong> povsem<br />
drugače, že na <strong>za</strong>četku smo vedeli,<br />
da bo ta prag presežen.«<br />
NEOKUSNO<br />
IN NESPREJEMLJIVO<br />
Takoj po objavi nenavadnih odstopanj<br />
med poročilom občin in poročilom<br />
vlade se <strong>je</strong> oglasil ekonomist<br />
Maks Tajnikar. Že oktobra 2023 <strong>je</strong><br />
ocenil, da so nekateri vhodni podatki<br />
<strong>za</strong> izračun precej visoki in da<br />
<strong>je</strong> Golobova ocena pretirana in problematična:<br />
»Nekaj mora biti tu zelo<br />
narobe,« <strong>je</strong> glede desetmilijardne<br />
ocene škode <strong>za</strong> časnik Delo izjavil<br />
profesor na ljubljanski ekonomski<br />
fakulteti: »Če država napihu<strong>je</strong> škodo,<br />
da bi dobila čim več solidarno-<br />
Vlada <strong>je</strong> v strošek obnove<br />
vključila celo 8,5 milijona<br />
evrov vreden pro<strong>je</strong>kt<br />
obvoznice Luče, čeprav<br />
ta sploh še ni zgra<strong>je</strong>na.<br />
Poslanec NSi Jernej Vrtovec <strong>je</strong> trdil,<br />
da <strong>je</strong> škoda po n<strong>je</strong>govih podatkih napihn<strong>je</strong>na<br />
in da so vključeni tudi pro<strong>je</strong>kti, ki v<br />
oceno ne sodijo. Opozoril <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> vlada v<br />
strošek obnove vključila celo 8,5 milijona<br />
evrov vreden pro<strong>je</strong>kt obvoznice Luče,<br />
čeprav sploh še ni bila zgra<strong>je</strong>na. Resničnost<br />
trditve <strong>je</strong> potrdila Direkcija RS <strong>za</strong><br />
infrastrukturo, kar pomeni, da <strong>je</strong> slovenska<br />
stran v vlogo vpisovala lažne podatke.<br />
Zakaj se <strong>je</strong> torej obvoznica, ki <strong>je</strong> ni,<br />
znašla na seznamu ocen<strong>je</strong>ne škode, so<br />
novinarji N1 vprašali župana Luč Klavdija<br />
Strmčnika, ki <strong>je</strong> izjavil: »Ampak saj<br />
to ni škoda, če obvoznice še ni. Da bi bila<br />
na seznamu škode, prvič slišim.« To pomeni,<br />
da so umetno poviševali stroške<br />
obnove v vladi ali na ministrstvu. Ob<br />
tem se postavlja vprašan<strong>je</strong>, <strong>za</strong>kaj so to<br />
počeli in kdo se bo okoristil z <strong>denar</strong><strong>je</strong>m<br />
<strong>za</strong> škodo, ki sploh ni nastala.<br />
Flickr @vladaRS<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
TEMA TEDNA<br />
15<br />
GOLOBOVE OCENE O ŠKODI:<br />
v <strong>za</strong>četku avgusta 2023:<br />
0,5 milijarde evrov<br />
teden pozne<strong>je</strong>: 2,5 milijarde evrov<br />
v <strong>za</strong>četku septembra 2023:<br />
6,7 milijarde evrov<br />
v <strong>za</strong>četku oktobra 2023:<br />
9,9 milijarde evrov<br />
naslednji tedni: 14 milijard evrov<br />
stnih sredstev iz evropskih blagajn,<br />
<strong>je</strong> to zelo neokusno in nespre<strong>je</strong>mljivo.«<br />
Tajnikar <strong>je</strong> ocenil, da bo vlada<br />
davčno neupravičeno preobremenila<br />
pod<strong>je</strong>tja in delavce: »Zakaj bi<br />
delavka iz denimo Kopra iz svo<strong>je</strong><br />
skromne plače prispevala <strong>za</strong> obnovo<br />
pod<strong>je</strong>tja (uničenega v poplavah),<br />
k<strong>je</strong>r bo ta <strong>denar</strong> obnovil produkcijska<br />
sredstva, ki so kapital, in jutri bo<br />
lastnik kapitala morda svojo tovarno<br />
prodal in postal milijonar.«<br />
Kritičen <strong>je</strong> bil tudi ekonomist<br />
dr. Štefan Šumah, ki <strong>je</strong> <strong>za</strong> televizijo<br />
Nova24 izjavil: »Ocena škode, ki jo<br />
<strong>je</strong> podala vlada, <strong>je</strong> popolnoma nerealna!<br />
Devet milijard ali skoraj 16<br />
odstotkov letnega BDP-ja Sloveni<strong>je</strong>!<br />
In zdaj so se pojavile govorice celo<br />
o 14 milijardah, kar <strong>je</strong> skoraj četrtino<br />
letnega BDP-ja. Noro! Devet<br />
milijard <strong>je</strong> veliko več, kot bi znašala<br />
škoda, ocen<strong>je</strong>na na novo vrednost.<br />
Očitno želi vlada spraviti skozi škodo<br />
in posledično davke še vse drugo,<br />
kar s poplavami nima nobene<br />
veze … Če bi lahko sklepali na temelju<br />
tega, bi bila torej realna škoda<br />
<strong>za</strong>radi poplav približno tri milijarde.<br />
Vlada pa rabi <strong>denar</strong> in igra<br />
na sentiment državljanov. Toda ali<br />
smo res državljani tisti, ki moramo<br />
plačevati vse <strong>za</strong>blode in neumnosti<br />
trenutne vlade?«<br />
OSREDNJI MEDIJI<br />
HVALILI VLADO<br />
V Bruslju so očitno ver<strong>je</strong>li vsem<br />
pojasnilom, ki jih <strong>je</strong> <strong>za</strong>gotovila slovenska<br />
vlada. Po odločitvi Bruslja,<br />
da <strong>je</strong> s slovensko vlogo vse tako, kot<br />
mora biti, in da bo Slovenija pre<strong>je</strong>la<br />
finančno pomoč, so vsi večji slovenski<br />
mediji pohvalili Golobovo vlado. Poročali<br />
so, da <strong>je</strong> vladi uspelo pridobiti 428<br />
milijonov evrov pomoči, »kar <strong>je</strong> trikrat<br />
več, kot bi lahko pričakovali, in več, kot<br />
<strong>je</strong> ob obisku v Sloveniji v prvih dneh po<br />
poplavah obljubila predsednica Evropske<br />
komisi<strong>je</strong> Ursula von der Leyen«.<br />
POP TV in STA sta objavila naslov:<br />
»Bruselj <strong>za</strong>dovol<strong>je</strong>n s pojasnili, Sloveniji<br />
se obeta 428 milijonov pomoči.« Državna<br />
RTV <strong>je</strong> izpostavila: »Bruselj prikimal dodatnim<br />
pojasnilom Sloveni<strong>je</strong>, skupno naj<br />
bi dobila 428 milijonov evrov pomoči.«<br />
Večer: »Bruselj: Slovenija podala ustrezna<br />
pojasnila glede prošn<strong>je</strong> <strong>za</strong> sredstva<br />
iz solidarnostnega sklada.« Delo <strong>je</strong> <strong>za</strong>vrnilo<br />
dvome v uspešnost vlade z naslovom:<br />
»Odgovor na očitke: Sloveniji več<br />
pomoči iz Bruslja od pričakovanega.«<br />
Noben večji medij ni problematiziral<br />
nenehnega spreminjanja višine škode,<br />
ni več objavljal dvomov ekonomistov, na<br />
<strong>za</strong>dovoljstvo predsednika vlade Roberta<br />
Goloba so čez noč izginile tudi vse kritike<br />
strokovnjakov iz EU.<br />
Tajnikar: »Če država<br />
napihu<strong>je</strong> škodo, da bi dobila<br />
čim več solidarnostnih<br />
sredstev iz evropskih blagajn,<br />
<strong>je</strong> to zelo neokusno<br />
in nespre<strong>je</strong>mljivo.«<br />
Slovenija naj bi <strong>za</strong> domnevnih deset<br />
milijard evrov škode v poplavah leta<br />
2023 pre<strong>je</strong>la 428 milijonov pomoči, kar<br />
znaša 4,2 odstotka škode. Vladajoča<br />
koalicija in največji mediji v državi to<br />
ocenju<strong>je</strong>jo kot velik uspeh Golobove<br />
vlade. Za primerjavo omenimo, da <strong>je</strong><br />
Zagreb dobil od EU <strong>za</strong> potres leta 2020,<br />
ki <strong>je</strong> povzročil <strong>za</strong> 11 milijard škode, kar<br />
milijardo evrov pomoči iz evropskega<br />
solidarnostnega sklada, kar znaša 9,09<br />
odstotka škode. Čeprav so Hrvati dobili<br />
znatno več evropske pomoči od Slovencev,<br />
pa večji hrvaški mediji niso pohvalili<br />
Plenkovićeve vlade.<br />
<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
16 TEMA TEDNA<br />
Uničujoče poplave AVGUSTA 2023<br />
Mnogim Slovencem <strong>je</strong> že zbledela slika lanskih uničujočih poplav.<br />
Tisti, ki so jim poplave 3. in 4. avgusta 2023 uničile domove ali odnesle živl<strong>je</strong>nja, pa dogodka<br />
še dolgo ne bodo po<strong>za</strong>bili. Umrli so štir<strong>je</strong> ljud<strong>je</strong>.<br />
MIHA POGAČAR<br />
Že 3. avgusta se <strong>je</strong> nad Slovenijo<br />
zgrnilo močno dežev<strong>je</strong>. Pri<strong>za</strong>deti<br />
sta bili dve tretjini slovenskega<br />
ozemlja, uničene so bile<br />
številne hiše, poslovni prostori in ceste.<br />
V noči na 4. avgust so bile padavine tako<br />
močne, da <strong>je</strong> na območju <strong>Kam</strong>niško-Savinjskih<br />
Alp, Karavank, Škof<strong>je</strong>loškega,<br />
Cerkljanskega ter Polhograjskega hribovja<br />
v kratkem času (od šest do 12 ur)<br />
na z julijskimi padavinami predhodno<br />
namočena porečja padlo 150–200 milimetrov<br />
dežja, kar <strong>je</strong> povzročilo silovit<br />
porast številnih hudournikov, vodotokov<br />
in rek.<br />
Ljud<strong>je</strong> so mrzlično gradili protipoplavne<br />
ovire in umikali vredno imet<strong>je</strong><br />
pred morebitnim vdorom vode. Mnogi<br />
so pričakovali, da se bodo bližn<strong>je</strong><br />
reke razlile, toda tako hudih razmer ni<br />
pričakoval nihče. Po podatkih Uprave<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševan<strong>je</strong> <strong>je</strong> 4. avgusta že<br />
v prvih 12 urah posredovalo kar 168<br />
gasilskih enot v 1.039 intervencijah.<br />
Prečrpavali so vodo iz <strong>za</strong>litih ob<strong>je</strong>ktov,<br />
prekrivali sprožene plazove ter odstran<strong>je</strong>vali<br />
naplavine in vozila, ki jih <strong>je</strong> deroča<br />
voda odnesla s tokom.<br />
REŠEVANJE DRUŽINE<br />
Hudo <strong>je</strong> bilo zlasti na Koroškem, v Ravnah<br />
in Mežici ter v okoliških naseljih.<br />
Časnik Večer <strong>je</strong> poročal, da se <strong>je</strong> v naselju<br />
Ob Meži ena od družin na poplavno<br />
noč rešila skozi balkon in okno, saj niso<br />
slišali nočne sirene. Voda <strong>je</strong> drla z veliko<br />
hitrostjo, pomagali so tudi sosed<strong>je</strong>. Iz<br />
hiše so rešili kar sedem ljudi – petčlansko<br />
družino, med njimi tri majhne otroke,<br />
ki so živeli v enem nadstropju, in še<br />
dve osebi iz drugega, ki sta živeli ločeno,<br />
saj sta bili v hiši dve stanovanji.<br />
Novopečena mamica nekajmesečnih<br />
dvojčkov in dve leti starega sinčka<br />
se <strong>je</strong> spominjala:<br />
»Spali smo, najprej niti nismo slišali sirene,<br />
nato pa <strong>je</strong> pozvonila soseda in možu<br />
rekla, naj <strong>za</strong>radi poplave hitro prinese<br />
ključ od avta, da ga bodo odpeljali stran.<br />
In ko sem odprla okno, <strong>je</strong> bil avto že tako<br />
<strong>za</strong>lit, da si ga sama niti ne bi upala prestaviti.<br />
Hitro sem poklicala 112, k<strong>je</strong>r so mi<br />
povedali, da so gasilci že na terenu in da<br />
bodo pripeljali vreče. Ampak stvari so se<br />
dogajale zelo hitro, mož <strong>je</strong> čez balkon <strong>šel</strong><br />
na prosto, saj drugače niti ni mogel, prišli<br />
sta sosedi in dvojčka umaknili v zgorn<strong>je</strong><br />
nadstrop<strong>je</strong>, sosed<strong>je</strong> iz bloka pa so <strong>za</strong>čeli<br />
kričati, naj se evakuiramo, saj so videli,<br />
da hišo <strong>za</strong>liva. V hiši sploh nimaš takega<br />
občutka, kaj se dogaja zunaj, kako <strong>je</strong> nevarno,<br />
pa še temno <strong>je</strong> bilo. Še enkrat smo<br />
PROFIMEDIA<br />
12 ur<br />
168<br />
gasilskih<br />
enot<br />
1.039<br />
intervencij<br />
Štirim članom PGD Preval<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> voda <strong>za</strong>lila hiše, a so se<br />
odločili, da sebi v prvem<br />
tednu ne bodo pomagali.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
TEMA TEDNA<br />
17<br />
poklicali gasilce, ki so rekli, da pridejo. Z<br />
možem sva komaj zbudila starejšega sina,<br />
ga hitro oblekla, mož ga <strong>je</strong> čez balkon nesel<br />
ven, pri<strong>šel</strong> <strong>je</strong> gasilec, s katerim sva šla<br />
še po dvojčka k sosedom. Vsak enega sva<br />
pri<strong>je</strong>la in ju skozi kuhinjsko okno podala<br />
do reševalca, na koncu pa sva šla ven še z<br />
možem, vodo sva imela do pasu.«<br />
NESEBIČNA POMOČ<br />
Po grozljivem uničenju so Korošci stopili<br />
skupaj in si nesebično pomagali. Prvi<br />
v vrsti <strong>za</strong> pomoč so stali gasilci. Kljub<br />
dobri opreml<strong>je</strong>nosti so bili pogosto brez<br />
moči: »Bili smo dobro opreml<strong>je</strong>ni, a nihče<br />
ne pričaku<strong>je</strong> takih razsežnosti, to <strong>je</strong><br />
bilo res noro. Res pa <strong>je</strong> skoraj kompletna<br />
oprema, ki smo jo nakupili v <strong>za</strong>dnjih letih,<br />
uničena. Konkretno nam <strong>je</strong> pregorela<br />
večina črpalk, ki so noč in dan črpale<br />
vodo in mulj, intervencijske obleke<br />
od škorn<strong>je</strong>v, hlač in jaken do rokavic,<br />
to <strong>je</strong> vse neuporabno. Med reševan<strong>je</strong>m<br />
vozila na Poljani nam <strong>je</strong> <strong>za</strong>lilo gasilski<br />
avto, vreden okoli 180 tisoč evrov, ki <strong>je</strong><br />
zdaj povsem neuporaben, senena bala,<br />
ki <strong>je</strong> priplula po vodi, nam <strong>je</strong> stolkla eno<br />
stran drugega vozila, da ne govorimo o<br />
pralnem stroju, ki <strong>je</strong> noč in dan pral <strong>za</strong><br />
naše gasilce in tudi <strong>za</strong> prostovoljce in<br />
domačine,« <strong>je</strong> <strong>za</strong> Novice.at izjavil Andrej<br />
Stermec, predsednik PGD Preval<strong>je</strong>.<br />
Štirim članom PGD Preval<strong>je</strong> <strong>je</strong> voda<br />
<strong>za</strong>lila hiše, med drugim tudi Stermcu<br />
in vodji intervenci<strong>je</strong> Aljažu Poriju, a<br />
so se med poplavo odločili, da sebi v<br />
prvem tednu sploh ne bodo pomagali.<br />
Žene so med njihovo odsotnostjo<br />
počistile, kolikor so lahko, nato pa so<br />
prišli še prostovoljci.<br />
Žrtvam poplav so po svojih močeh pomagali<br />
tudi koroški pod<strong>je</strong>tniki. Med njimi<br />
<strong>je</strong> bil Ambrož Duler, poslovodja pod<strong>je</strong>tja<br />
Adteh s Prevalj, ki se ukvarja s proizvodnjo<br />
in montažo kovinskih konstrukcij<br />
ter prevozi. Naročil <strong>je</strong> material in na<br />
lastne stroške postavil nov most <strong>za</strong> pešce.<br />
To <strong>je</strong> bil takoj po poplavah prvi most, ki <strong>je</strong><br />
ljudem omogočil prečkan<strong>je</strong> Meže.<br />
Z gradnjo mostu so Korošcem priskočili<br />
na pomoč tudi Nemci. Na prevaljskem<br />
stadionu <strong>je</strong> pristalo več nemških<br />
helikopter<strong>je</strong>v. Nemčija <strong>je</strong> <strong>za</strong> odpravo<br />
posledic katastrofalnih poplav v Sloveniji<br />
v okviru mehanizma civilne <strong>za</strong>ščite<br />
EU napotila pripadnike Zvezne agenci<strong>je</strong><br />
<strong>za</strong> tehnično pomoč. Trideset pripadnikov<br />
<strong>za</strong> gradnjo mostu s še približno deset<br />
pomočniki <strong>je</strong> pripeljalo 70 ton materiala<br />
<strong>za</strong> gradnjo 40-metrskega mostu, ki so ga<br />
Korošci poimenovali Nemški most.<br />
»FANTJE, NAVODIL NI«<br />
Poplave so uničevale domove tudi naprej<br />
po reki Meži na vzhod, od Dravograda<br />
do Slovenj Gradca, do Maribora, na<br />
območju Ptuja in Celja. Zaprta <strong>je</strong> bila<br />
državna cesta od Slovenj Gradca do<br />
Dravograda, ker <strong>je</strong> podivjana Mislinja<br />
odnesla most v Otiškem Vrhu.<br />
V takih trenutkih vidiš, da<br />
smo kot človeštvo še vedno<br />
na pravi poti in da <strong>je</strong> upan<strong>je</strong>.<br />
Aleš Krančič iz poplavl<strong>je</strong>nega lesnega<br />
obrata v Na<strong>za</strong>rjah <strong>je</strong> <strong>za</strong> Domovino pojasnil:<br />
»Prvi dnevi so bili grozno težki. Niti<br />
ne veš, kako se lotiti čiščenja. V nobeni<br />
knjigi ni navodil. Ko so ljud<strong>je</strong> prihajali na<br />
pomoč, si jim moral dati delo, organizirati<br />
delo … Vsak te <strong>je</strong> vprašal, kaj naj dela.<br />
V praksi <strong>je</strong> izgledalo nekako tako: Fant<strong>je</strong>,<br />
navodil ni. To blato, ki ga vidite, moramo<br />
spraviti stran, ga nekako očistiti. Ko<br />
bomo to storili, bomo reševali naprej. In<br />
to smo tudi storili.«<br />
Pojasnil <strong>je</strong>, da so ljud<strong>je</strong> prihajali po<br />
<strong>za</strong>slugi dobre organi<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> gasilcev. Gasilci<br />
so se izredno dobro organizirali in<br />
v tej situaciji poka<strong>za</strong>li, da gasilska organi<strong>za</strong>cija<br />
odlično funkcionira. »Ljud<strong>je</strong> so<br />
<strong>za</strong>grabili <strong>za</strong> delo, pomagali, reševali … s<br />
strojno opremo, ki <strong>je</strong> bila na razpolago,<br />
in moram reči, da so bili tudi uspešni.«<br />
Ljud<strong>je</strong> so bili presenečeni nad prostovoljci.<br />
Krančič <strong>je</strong> razlagal: »Druga<br />
stvar pa <strong>je</strong> bila, da so prihajali prostovoljci,<br />
ki jih ni nihče klical in prosil,<br />
naj pridejo. Pripeljali so se z avtomobili<br />
s prikolicami, s seboj imeli le svo<strong>je</strong><br />
škorn<strong>je</strong>, lopate, samokolnice … in ko že<br />
misliš, da sta v tej digitalni dobi naša<br />
človečnost in solidarnost po<strong>za</strong>bl<strong>je</strong>ni,<br />
vidiš, da ni tako. Marsikdo kdaj reče,<br />
da so mlade generaci<strong>je</strong> zgubl<strong>je</strong>ne. Pa ni<br />
res. So prišli, so pomagali, z lopatami so<br />
premetavali blato … V takih trenutkih<br />
vidiš, da smo kot človeštvo še vedno na<br />
pravi poti in da <strong>je</strong> upan<strong>je</strong>.« Vsak dan <strong>je</strong> k<br />
njim prišlo od 70 do 80 ljudi.<br />
REŠEVANJE IZ VRTCA<br />
Podivjana voda ni pri<strong>za</strong>nesla ljudem na<br />
območju <strong>Kam</strong>nika, Komende in v okolici<br />
Ljubljane, k<strong>je</strong>r so vladale izredne<br />
razmere. Narasla <strong>Kam</strong>niška Bistrica <strong>je</strong><br />
po hudem deževju v Domžalah močno<br />
poškodovala prometno pomemben<br />
most proti Viru, ki <strong>je</strong> ostal neprevozen.<br />
Portal Siol <strong>je</strong> poročal, da <strong>je</strong> bilo najhu<strong>je</strong><br />
na severu občine, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> med drugim<br />
poplavilo tovarno Količevo in precejšen<br />
del naselja Nožice.<br />
V Komendi <strong>je</strong> bilo pod vodo 80<br />
odstotkov občine, poškodovan <strong>je</strong> bil<br />
most na Dobravo. Tudi v Mengšu, k<strong>je</strong>r<br />
<strong>je</strong> poplavljal potok Pšata, takšnih po-<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
18 TEMA TEDNA<br />
plav niso pomnili niti najstarejši prebivalci.<br />
Pod vodo sta bili dve tretjini<br />
mesta, poplavl<strong>je</strong>nih <strong>je</strong> bilo 150 ob<strong>je</strong>ktov.<br />
Pri reševanju sedmih oseb <strong>je</strong> posredoval<br />
helikopter.<br />
Zelo odmevna <strong>je</strong> bila reševalna akcija<br />
22 otrok iz vrtca Mengeš, katere<br />
slike so objavili tudi v tujih medijih.<br />
Župan občine Mengeš Bogo Ropotar <strong>je</strong><br />
<strong>za</strong> Siol dogajan<strong>je</strong> pred vrtcem opisal<br />
kot »nepojmljivo«. »Voda <strong>je</strong> ekstremno<br />
hitro naraščala. Tok <strong>je</strong> bil premočan <strong>za</strong><br />
reševan<strong>je</strong> s čolnom, pridobiti smo morali<br />
največji razpoložljivi traktor, da smo<br />
lahko zraven prišli s prikolico. Najprej<br />
smo napeljali vrv od glavnih vrat proti<br />
vrtcu, to <strong>je</strong> bila koordinacijska os, <strong>za</strong>radi<br />
deroče vode se namreč ni nič videlo,<br />
kar <strong>je</strong> bilo iz<strong>je</strong>mno nevarno. Nato smo ob<br />
n<strong>je</strong>j prive<strong>za</strong>ni nosili otroke. Vsak <strong>je</strong> vzel<br />
enega otroka v naroč<strong>je</strong> in smo jih potem<br />
predali na prikolico, na kateri <strong>je</strong> bila<br />
vzgojiteljica, ki <strong>je</strong> mirila otroke. Otroci so<br />
bili sicer prestrašeni, ampak iz<strong>je</strong>mno pogumni.<br />
Situacija <strong>je</strong> bila never<strong>je</strong>tna.«<br />
Vzgojiteljica Ksenja v enoti vrtca<br />
Mengeš, ki <strong>je</strong> prisostvovala reševalni<br />
akciji, pa se <strong>je</strong> jutran<strong>je</strong> hude ure spominjala<br />
takole:<br />
»Začelo se <strong>je</strong> zjutraj, voda <strong>je</strong> narasla<br />
v petih minutah. Otroke smo spravile v<br />
zgorn<strong>je</strong> nadstrop<strong>je</strong>, izklopile elektriko,<br />
potem pa smo lahko samo še čakale.<br />
Nato sta prišla dva gasilca, ki sta bila<br />
ves čas pri nas. Skupno <strong>je</strong> bilo 22 otrok<br />
in štiri vzgojiteljice. Ko se <strong>je</strong> <strong>za</strong>čela akcija<br />
reševanja, smo gasilcem v zgorn<strong>je</strong>m<br />
nadstropju predale vsakega posameznega<br />
otroka, <strong>za</strong>vitega v odejo, ta pa ga<br />
<strong>je</strong> odnesel do traktorja in prikolice, <strong>za</strong>radi<br />
deročega toka so odnesli tudi nas,<br />
vzgojitel<strong>je</strong>. Voda <strong>je</strong> segala do napisa ›vrtec‹,<br />
igrišče <strong>je</strong> bilo prekrito z vodo, tok<br />
<strong>je</strong> bil tako močan, da se ni dalo hoditi.<br />
Razmišljam, kaj vse bi se lahko zgodilo,<br />
a se <strong>je</strong> na koncu razpletlo odlično oziroma<br />
najboljše, kar se <strong>je</strong> lahko.«<br />
VASI ODREZANE OD SVETA<br />
V <strong>Kam</strong>niku <strong>je</strong> med drugim povsem uničilo<br />
prostore gorske reševalne službe<br />
in poplavilo Gimnazijo in srednjo šolo<br />
Rudolfa Maistra, največ škode <strong>je</strong> bilo<br />
v Tunjicah, Črni, <strong>Kam</strong>niški Bistrici in<br />
delu Tuhinjske doline. Narasla <strong>Kam</strong>niška<br />
Bistrica <strong>je</strong> na več mestih poškodovala<br />
glavno cev vodovodnega sistema<br />
Iver<strong>je</strong>, preko katerega se s pitno<br />
vodo napaja domala ves <strong>Kam</strong>nik z okolico.<br />
Zato <strong>je</strong> bila marsik<strong>je</strong> onemogočena<br />
oskrba s pitno vodo, številne ceste so<br />
bile povsem neprevozne.<br />
Z območja <strong>Kam</strong>nika pa <strong>je</strong> prišla tudi<br />
tragična vest. Policija <strong>je</strong> potrdila, da so<br />
pred hišo našli mrtvo 80-letno žensko,<br />
ki naj bi po informacijah kamniškega<br />
župana Mateja Slaparja pred povodnjijo<br />
poskušala rešiti svoj avtomobil. Umrla<br />
<strong>je</strong> <strong>za</strong>radi posledic plazu.<br />
V Komendi <strong>je</strong> bilo pod vodo<br />
80 odstotkov občine.<br />
Močno so poplavile Gradaščica, Poljanska<br />
in Selška Sora, Savinja in <strong>Kam</strong>niška<br />
Bistrica. Naša sodelavka Milena<br />
Miklavčič <strong>je</strong> poročala:<br />
Facebook @PGD<strong>Kam</strong>niškaBistrica<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
TEMA TEDNA<br />
19<br />
Facebook @PGDMenges<br />
»Sora <strong>je</strong> v manj kot treh urah narasla<br />
<strong>za</strong> tri metre. Zmanjkalo <strong>je</strong> tudi elektrike,<br />
ostali smo v temi. Močan dež <strong>je</strong> mašil<br />
odtoke na ulici in dvorišču in mož, ki <strong>je</strong><br />
dežural ob njih, <strong>je</strong> <strong>za</strong>skrbl<strong>je</strong>no zma<strong>je</strong>val<br />
z glavo: ›Česa podobnega pa še ne!‹<br />
Gasilci in Civilna <strong>za</strong>ščita so šli na<br />
teren, ljud<strong>je</strong>, ki jim <strong>je</strong> voda <strong>za</strong>lila hiše in<br />
poslovne prostore, so reševali, kar se <strong>je</strong><br />
rešiti dalo. Voda <strong>je</strong> po glavni cesti drla<br />
še naslednji dan zgodaj dopoldne. Novice<br />
o uničenih hišah, cestah in mostovih<br />
ter o grozljivih zemeljskih plazovih, ki<br />
so odnašali hribovske poti, doline pa<br />
spreminjali v neprehodne grape, so se<br />
kot blisk razširile od ust do ust. Škoda,<br />
ki jo <strong>je</strong> povzročila vodna ujma, <strong>je</strong> bila<br />
nepredstavljiva, prav<strong>za</strong>prav strahotna.<br />
Slovenska vojska/STA<br />
Ljud<strong>je</strong> so morali <strong>za</strong>pustiti<br />
svo<strong>je</strong> domove, ker jim <strong>je</strong><br />
grozilo, da jih bo plazovita<br />
zemlja <strong>za</strong>sula.<br />
Uničenih <strong>je</strong> bilo več kot petdeset kilometrov<br />
cest, plazovi z več tisoč kubičnimi<br />
metri materiala pa so spremenili<br />
podobo Poljanske doline.<br />
Ljud<strong>je</strong> so morali <strong>za</strong>pustiti svo<strong>je</strong> domove,<br />
ker jim <strong>je</strong> grozilo, da jih bo plazovita<br />
zemlja <strong>za</strong>sula pod seboj. Številne<br />
vasi so bile tudi <strong>za</strong>radi podrtih mostov<br />
odre<strong>za</strong>ne od sveta. Pogled na dolino <strong>je</strong><br />
bil še v nedeljo dopoldne, ko sva se s sinom<br />
počasi prebijala proti Škofji Loki,<br />
zelo strašljiv. Malo pred Gorenjo vasjo<br />
<strong>je</strong> plaz <strong>za</strong>sul cesto, odstranili so le toliko<br />
zeml<strong>je</strong>, da smo se lahko <strong>za</strong>peljali<br />
skozi. Zaradi usada pred mostom v Brodeh<br />
smo se prebijali po ozki stranski,<br />
nekoč regionalni cesti. Za več kot dvesto<br />
gasilcev ni bilo počitka. V Žireh, mo<strong>je</strong>m<br />
rojstnem kraju, <strong>je</strong> bilo poplavl<strong>je</strong>nih<br />
ali <strong>za</strong>sutih več kot sto hiš.«<br />
UNIČENE CESTE<br />
IN NEPREVOZNE AVTOCESTE<br />
Številna naselja, npr. Žiri, so ostala odre<strong>za</strong>na<br />
od sveta. Hudourniki in plazovi so<br />
uničili vse ceste proti Idriji in Škofji Loki.<br />
Reševalne ekipe so evakuirale prebivalce<br />
v Baški grapi, v Sorškem gaju. Prebivalce<br />
so <strong>za</strong>časno namestili v športno dvorano<br />
Medvode. Vse ceste v centru Medvod so<br />
bile poplavl<strong>je</strong>ne, evakuirali so 60 ljudi.<br />
Voda <strong>je</strong> med drugim <strong>za</strong>lila tudi občinsko<br />
stavbo in nakupovalni center s trgovino<br />
Mercator. Na srečo pa <strong>je</strong> pri<strong>za</strong>nesla knjižnici<br />
v Medvodah.<br />
Od sveta so bili <strong>za</strong>radi uničenih cest<br />
odre<strong>za</strong>ni tudi naselja v občini Mozir<strong>je</strong><br />
in številne vasi ob Solčavi. Večina cest<br />
v Zgornji Savinjski dolini <strong>je</strong> bila <strong>za</strong>prtih.<br />
Zelo hudo <strong>je</strong> bilo zlasti v Ljubnem<br />
ob Savinji, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> narasla reka odnesla<br />
tri hiše, ljudi so evakuirali v bližnjo<br />
osnovno šolo. Tudi v centru Celja <strong>je</strong> bila<br />
odre<strong>je</strong>na evakuacija. Voda <strong>je</strong> prebivalce<br />
Ločice ob Savinji zelo presenetila, predvsem<br />
tiste, ki ne živijo tik ob reki, ampak<br />
nekaj ulic stran.<br />
Krajani do <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>ga niso ver<strong>je</strong>li, da<br />
bo voda prišla do njih, dokler ni <strong>za</strong>vladala<br />
norišnica. Na Ljubnem <strong>je</strong> odneslo<br />
štiri hiše, ogromno naselij <strong>je</strong> bilo poplavl<strong>je</strong>nih.<br />
Evakuirali so več sto ljudi.<br />
Odneslo <strong>je</strong> tudi dele ceste ob Savinji. V<br />
občini Mozir<strong>je</strong> <strong>je</strong> reka Savinja že ponoči<br />
prestopila bregove in poplavila mesto<br />
ter okoliške hiše. Gasilci so med drugim<br />
iskali čolne, s katerimi bi evakuirali ljudi.<br />
Voda <strong>je</strong> bila ponekod visoka od 1,5 do<br />
dva metra. Voda <strong>je</strong> popolnoma uničila<br />
tudi Mozirski gaj. »Parka, takšnega, kot<br />
<strong>je</strong> bil, ne bo več,« <strong>je</strong> povedal vodja parka.<br />
Prvič v zgodovini sta bili istočasno<br />
na dveh odsekih neprevozni gorenjska<br />
in šta<strong>je</strong>rska avtocesta. Zaprte so bile<br />
celo najpomembnejše železniške pove<strong>za</strong>ve<br />
Kranj–Jesenice, Ruše–Pliberk in<br />
velenjska proga. Zaradi plazov so morali<br />
na Gorenjskem <strong>za</strong>preti tudi bohinjski<br />
železniški predor.<br />
<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
20 TEMA TEDNA<br />
NENAD GLÜCKS<br />
OSEBNI ARHIV<br />
Intervju<br />
MATIC TASIČ, ŽUPAN OBČINE PREVALJE<br />
»Ljud<strong>je</strong> so že skoraj<br />
LETO DNI V NEGOTOVOSTI«<br />
Šele dva upravičenca, ki jima <strong>je</strong> povodenj odnesla hiši, sta pre<strong>je</strong>la sklep o nadomestitveni<br />
gradnji. – Ljud<strong>je</strong> še vedno ne vedo, kaj si bodo z <strong>denar</strong><strong>je</strong>m od pomoči lahko<br />
zgradili, skoraj eno leto so že v negotovosti. – V najslabšem položaju so majhne občine,<br />
ki so bile tudi najbolj pri<strong>za</strong>dete. – Nekaterih delovnih mest ni več, toda gospodarstvo<br />
se pobira. – Med drugim sta v delu dva večja mostova čez reko Mežo.<br />
Župan občine Preval<strong>je</strong> Matic Tasič<br />
<strong>je</strong> v pogovoru <strong>za</strong> Domovino<br />
predstavil, s kakšnimi težavami<br />
se soočajo pri prepočasni<br />
popoplavni sanaciji in obnovi. Za centralno<br />
oblast ima ključno sporočilo: čim<br />
bolj poenostavite postopke.<br />
V občini Preval<strong>je</strong> so avgustovske<br />
poplave povzročile 142 milijonov<br />
evrov škode, če sešte<strong>je</strong>mo še tisto<br />
na vodotokih, 160 milijonov. Koliko<br />
<strong>je</strong> bilo do zdaj vloženo od države<br />
na vašem območju?<br />
Pokrili so nam intervencijske stroške v<br />
znesku 10,2 milijona evrov. Polovico od<br />
teh sredstev <strong>je</strong> šlo <strong>za</strong> izgradnjo sedem<br />
kilometrov vodovoda, saj so Preval<strong>je</strong><br />
in del Raven na Koroškem ostale brez<br />
pitne vode. Uspelo nam ga <strong>je</strong> zgraditi<br />
v 53 dneh. Pre<strong>je</strong>li smo tudi 9,2 milijona<br />
evrov predplačila <strong>za</strong> predhodni<br />
program odprave posledic neposredne<br />
škode. Ta <strong>denar</strong> zdaj porabljamo, zelo<br />
hitro bo po<strong>šel</strong>. Nato se <strong>za</strong>čenja redni<br />
program <strong>za</strong> odpravo posledic škode. Tu<br />
se bodo stvari zelo <strong>za</strong>pletle. Pri predhodnem<br />
programu smo namreč sklenili<br />
zgolj eno pogodbo, na podlagi izvajanja<br />
sledn<strong>je</strong> potem le poročamo o investicijah.<br />
Gre <strong>za</strong> sanacijo občinske infrastrukture<br />
– popravilo cest, saniran<strong>je</strong><br />
plazov, del vodovoda, del kanali<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>.<br />
Samo plazov, ki ogrožajo občinske ceste,<br />
<strong>je</strong> skoraj sto.<br />
Zakaj se bodo stvari pri rednem<br />
programu <strong>za</strong>pletle?<br />
Za vsak ukrep posebej bo treba dati<br />
vlogo in pridobiti pogodbo. To bo seveda<br />
dolgotrajno.<br />
Denar <strong>je</strong> <strong>za</strong>gotovl<strong>je</strong>n?<br />
Na državni ravni pravijo, da <strong>je</strong>, upam,<br />
da ga bomo dobili. Toda tak sistem<br />
sanaci<strong>je</strong> <strong>je</strong> bil primeren <strong>za</strong> nekatere<br />
prejšn<strong>je</strong> poplavne dogodke, ki niso bili<br />
v takšnem obsegu. Za poplave 4. avgusta<br />
2023 pa ni dovolj učinkovit s časovnega<br />
vidika. Preden bo zbrana vsa<br />
dokumentacija in bodo pripravl<strong>je</strong>ne<br />
pogodbe ter dana finančna sredstva,<br />
bo trajalo. Mi moramo stvari čim prej<br />
sanirati in vzpostaviti boljšo poplavno<br />
varnost <strong>za</strong> ljudi. To <strong>je</strong> prioriteta. Zaradi<br />
tega delamo na ogromno ukrepih.<br />
Naš namen ni zgolj postaviti stvari v<br />
prejšn<strong>je</strong> stan<strong>je</strong>, to ni dovolj. Gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev<br />
več<strong>je</strong> poplavne varnosti. Vodotoki<br />
še vedno niso v stanju, kot so<br />
bili pred poplavami, kaj <strong>šel</strong>e, da bi bili<br />
v boljšem.<br />
Je težava tudi pomanjkan<strong>je</strong> mehani<strong>za</strong>ci<strong>je</strong><br />
<strong>za</strong> izvedbo del?<br />
Tudi. Priča smo pomanjkanju gradbenih<br />
kapacitet, gradbenikov. Posebej<br />
smo na Koroškem izpostavl<strong>je</strong>ni pomanjkanju<br />
gradbene operative, tudi<br />
pro<strong>je</strong>ktantov.<br />
Kaj pa najbolj tare posameznike,<br />
potem ko <strong>je</strong> od poplav minilo že<br />
več kot deset mesecev?<br />
Pri nas sta <strong>šel</strong>e dva upravičenca, ki jima<br />
<strong>je</strong> povodenj odnesla hiši, pre<strong>je</strong>la sklep o<br />
nadomestitveni gradnji. Ostalih osem<br />
ali devet jih še ni dobilo niti sklepov.<br />
Ni bilo še cenilcev, ki bi ocenili njihovo<br />
škodo, da bi ljud<strong>je</strong> vedeli, kako naprej.<br />
Ljud<strong>je</strong> so v negotovosti, to <strong>je</strong> največja<br />
tragedija. Ne vedo, pri čem so, kako bo<br />
njihov uničeni ob<strong>je</strong>kt ocen<strong>je</strong>n. Zato ne<br />
morejo načrtovati naprej, kaj si bodo z<br />
Matic Tasič: Na občini smo<br />
nadomestna zemljišča<br />
<strong>za</strong>gotovili, zdaj jih komunalno<br />
opremljamo. A posamezniki<br />
še vedno ne vedo, kaj si bodo<br />
z <strong>denar</strong><strong>je</strong>m od pomoči sploh<br />
lahko privoščili.<br />
Vodotoki še vedno<br />
niso v stanju, kot so bili<br />
pred poplavami, kaj <strong>šel</strong>e,<br />
da bi bili v boljšem.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
TEMA TEDNA<br />
21<br />
Sporočilo Matica Tasiča <strong>za</strong> centralno oblast<br />
<strong>je</strong>: čim bolj poenostavite postopke.<br />
<strong>denar</strong><strong>je</strong>m <strong>za</strong> pomoč sploh lahko privoščili,<br />
<strong>za</strong>radi česar so precej <strong>za</strong>gren<strong>je</strong>ni,<br />
kar se tega tiče. Država bo pokrila ocen<strong>je</strong>no<br />
vrednost ob<strong>je</strong>ktov, kot so bili pred<br />
poplavami.<br />
Torej si bodo morali večji del škode<br />
še vedno pokriti sami?<br />
To <strong>je</strong> odvisno od samih cenitev.<br />
K<strong>je</strong> bivajo tisti, ki še nimajo svo<strong>je</strong>ga<br />
doma?<br />
Zagotovili smo jim nadomestna stanovanja,<br />
razsel<strong>je</strong>ni so po Prevaljah.<br />
Kaj <strong>je</strong> največja težava pri sanaciji?<br />
Postopki trajajo predolgo. Volja obstaja,<br />
vendar so dolgi birokratski postopki na<br />
državni tehnični pisarni, tudi na Svetu<br />
<strong>za</strong> obnovo, ki <strong>je</strong> vladno svetovalno<br />
telo na področju obnove po naravnih<br />
nesrečah ter razvijanju odpornosti na<br />
nesreče. Opraviti imamo z različnimi<br />
komisijami, vodarji. Soočeni smo s pomanjkan<strong>je</strong>m<br />
kadrov, postopki pa so <strong>za</strong>pleteni<br />
<strong>za</strong>radi <strong>za</strong>pletene <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong>.<br />
Glede predpisov ima škar<strong>je</strong> in platno<br />
v rokah vlada oziroma vladna<br />
koalicija v državnem zboru. Lahko<br />
jih spremeni, če <strong>je</strong> treba.<br />
Ko se bo <strong>za</strong>čel redni program<br />
<strong>za</strong> odpravo posledic škode,<br />
se bodo stvari zelo <strong>za</strong>pletle.<br />
Saj na to vseskozi opo<strong>za</strong>rjamo,<br />
kaj več od tega<br />
pa ne moremo storiti.<br />
Sestanke imamo sicer<br />
pogoste, tudi z g. Boštjanom<br />
Šeficem, vodjo<br />
vladne službe <strong>za</strong> obnovo<br />
po poplavah in plazovih.<br />
Prav tako z državnim<br />
sekretar<strong>je</strong>m Juretom<br />
Lebnom, ki <strong>je</strong> zdaj<br />
v kabinetu predsednika<br />
vlade med drugim <strong>za</strong>dolžen<br />
<strong>za</strong> okol<strong>je</strong> in prostor.<br />
Povedali smo jim, da so<br />
v najtežji situaciji tisti<br />
ljud<strong>je</strong>, ki čakajo na nadomestitvene<br />
gradn<strong>je</strong>.<br />
Oni se morajo preseliti na<br />
druge lokaci<strong>je</strong>. Na občini<br />
smo nadomestna zemljišča<br />
<strong>za</strong>gotovili, zdaj jih<br />
komunalno opremljamo.<br />
A posamezniki še vedno<br />
ne vedo, kaj si bodo z <strong>denar</strong><strong>je</strong>m od pomoči<br />
sploh lahko privoščili, si zgradili.<br />
Že skoraj leto dni so v negotovosti. Oni<br />
imajo sicer glede vodenja postopkov neposredne<br />
stike z državnimi institucijami,<br />
ministrstvi. Tu občina ne igra vloge<br />
posrednika.<br />
Dobro vemo, da <strong>je</strong><br />
treba intenzivno delati prvi<br />
dve leti, po tem se na<br />
ujmo počasi po<strong>za</strong>bi.<br />
Če bo šlo s sedanjim tempom<br />
naprej, kdaj pričaku<strong>je</strong>te, da bi bili<br />
sanacija in obnova vsaj v grobem<br />
<strong>za</strong>ključeni?<br />
Tega si ne upam napovedati. Predviden<br />
<strong>je</strong> sanacijski program <strong>za</strong> naslednjih pet<br />
let, vendar se glede na kompliciranost<br />
nekaterih postopkov bojim, da <strong>za</strong> vse<br />
tega roka ne bomo u<strong>je</strong>li. Na občinah hitimo<br />
in delamo maksimalno, kot se da.<br />
Dobro vemo, da <strong>je</strong> treba intenzivno delati<br />
prvi dve leti, po tem se na ujmo širše<br />
počasi po<strong>za</strong>bi, zgodi se kaj drugega, prioritete<br />
se usmerijo drugam.<br />
Tudi v širšo javnost težave<br />
s poplavami pri<strong>za</strong>detih občin in<br />
posameznikov ne pridejo več<br />
tako pogosto.<br />
Da, na podeželju smo odrin<strong>je</strong>ni od centra,<br />
nismo vedno v fokusu Ljubljane.<br />
Tik po ujmi se <strong>je</strong> čutil po državi<br />
velik <strong>za</strong>gon <strong>za</strong> pomoč, sanacijo,<br />
obnovo. Je ta <strong>za</strong>gon tudi pri institucijah<br />
uplahnil?<br />
Seveda. Ne velja pa to <strong>za</strong> vse. Nekateri<br />
posamezniki so vseskozi maksimalno<br />
angažirani. Toda pri institucijah na<br />
splošno ne opažamo več takšnega <strong>za</strong>gona.<br />
Podobne težave, kot jih imamo v<br />
Prevaljah, so tudi drug<strong>je</strong>. V najslabšem<br />
položaju smo žal majhne občine, ki smo<br />
bile tudi najbolj pri<strong>za</strong>dete. V sklopu<br />
predhodnega programa smo bili deležni<br />
financiranja v znesku dvakratnika<br />
povprečne porabe. Pri nas gre <strong>za</strong> znesek<br />
devet milijonov evrov. To <strong>je</strong> seveda<br />
malo v primerjavo z ocen<strong>je</strong>no škodo, ki<br />
skupaj samo <strong>za</strong> našo občino znaša 160<br />
milijonov. Prevzemamo odgovornost<br />
na svoja pleča. Za investici<strong>je</strong>, ki jih izvajamo<br />
zdaj, še nimamo finančnega<br />
pokritja. Pokrit<strong>je</strong> imamo <strong>za</strong> devet milijonov<br />
evrov, v <strong>za</strong>gonu pa so investici<strong>je</strong>,<br />
vredne prek 20 milijonov evrov. Računamo,<br />
da bomo <strong>za</strong> to pre<strong>je</strong>li <strong>denar</strong>.<br />
Ljudem moramo omogočiti normalno<br />
živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> in varnost.<br />
Kako <strong>je</strong> z gospodarstvom?<br />
So se delovna mesta v vaši občini<br />
ohranila ali <strong>je</strong> tudi del njih odnesla<br />
voda?<br />
Nekaterih delovnih mest ni več, toda<br />
gospodarstvo se pobira. Že prej smo<br />
sicer imeli pomanjkan<strong>je</strong> delovne sile,<br />
tega <strong>je</strong> zdaj še več.<br />
Ste neposredno po katastrofi<br />
pričakovali, da se bodo stvari<br />
hitre<strong>je</strong> odvijale?<br />
Tako <strong>je</strong>. Ne glede na to pa smo angažirali<br />
vse, kar <strong>je</strong> možno. Že avgusta smo<br />
iskali pro<strong>je</strong>ktante, pripravljali pro<strong>je</strong>kte.<br />
Čez zimo smo izbirali izvajalce. Lahko<br />
rečem, da imamo odprtih preko 20<br />
gradbišč z desetimi izvajalci. Pospešeno<br />
izvajamo sanacijo. Med drugim delamo<br />
dva večja mostova čez reko Mežo.<br />
Od tega <strong>za</strong> en most še nimamo soglasja<br />
lastnika, saj ga <strong>je</strong> ve<strong>za</strong>l na sklep o nadomestitveni<br />
gradnji, ki ga še ni dobil.<br />
Ko bo dobil sklep, bo dal soglas<strong>je</strong> in<br />
bomo lahko zgradili most čez Mežo. S<br />
takšnimi stvarmi se ukvarjamo. Mo<strong>je</strong><br />
sporočilo <strong>za</strong> centralno oblast <strong>je</strong>: čim<br />
bolj poenostavite postopke. Predlagali<br />
smo že, da bi država podaljšala<br />
predhodni program in dala dodatna<br />
finančna sredstva v okviru tega. Tako<br />
bi stvari tekle hitre<strong>je</strong>.<br />
<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
22 TEMA TEDNA<br />
NENAD GLÜCKS<br />
OBNOVA PO POPLAVAH:<br />
premalo in prepočasi<br />
Komentar<br />
Po <strong>za</strong>četnem <strong>za</strong>gonu, ko <strong>je</strong> po lanskih avgustovskih poplavah na tisoče ljudi hitelo<br />
na pomoč pri<strong>za</strong>detim, se <strong>je</strong> ponovila tipična slovenska zgodba: <strong>za</strong>pleteni in počasni<br />
birokratski postopki pri pomoči ljudem in občinam onemogočajo hitrejše okrevan<strong>je</strong>.<br />
Nerazumne <strong>za</strong>kasnitve mnogim <strong>je</strong>ml<strong>je</strong>jo voljo ter elan.<br />
Na strani Službe vlade <strong>za</strong> obnovo<br />
po poplavah in plazovih, ki<br />
jo vodi državni sekretar Boštjan<br />
Šefic, sproti objavljajo<br />
zneske in namen izplačil iz državnega<br />
proračuna <strong>za</strong> pomoč pri<strong>za</strong>detim <strong>za</strong>radi<br />
poplav in plazov. Do <strong>za</strong>četka junija, ko so<br />
<strong>za</strong>beležili <strong>za</strong>dn<strong>je</strong> zneske, <strong>je</strong> šlo iz državnega<br />
proračuna <strong>za</strong> obnovo po lanskih<br />
katastrofalnih avgustovskih poplavah<br />
približno 680 milijonov evrov.<br />
Največ <strong>je</strong> izplačalo ministrstvo <strong>za</strong> naravne<br />
vire in prostor, in sicer skoraj 219<br />
Včasih se zdi,<br />
da slovenska vlada bolj<br />
skrbi <strong>za</strong> ilegalne migrante<br />
kot <strong>za</strong> domače ljudi.<br />
milijonov evrov, pri čemer navajajo precej<br />
star podatek – iz 14. januarja. Te pomoči<br />
<strong>je</strong> bilo deležno 116 slovenskih občin, kar<br />
predstavlja več kot polovico občin.<br />
OBČINE V<br />
PRIČAKOVANJU POMOČI<br />
Med zneski <strong>je</strong> velik razpon, od nekaj<br />
deset tisoč evrov do dobrih 21 milijonov<br />
evrov, kolikor <strong>je</strong> država namenila<br />
<strong>za</strong> mestno občino Slovenj Gradec. Med<br />
večjimi pre<strong>je</strong>mnicami so še občina Ravne<br />
na Koroškem (14,6 mio), Gorenja vas<br />
- Poljane (12,6 mio), Dobrova - Polhov<br />
Gradec (12,6 mio), Dravograd (12,3 mio)<br />
in Šoštanj (12,2 mio).<br />
Toda dejansko so potrebe bistveno<br />
več<strong>je</strong>. Sredi oktobra lani, torej dva meseca<br />
in pol po poplavah, <strong>je</strong> vlada objavila<br />
gradivo s končno oceno neposredne<br />
škode, kar <strong>je</strong> verificirala državna komisija<br />
<strong>za</strong> ocen<strong>je</strong>van<strong>je</strong> škode po naravnih<br />
in drugih nesrečah. Tedaj so navedli<br />
znesek 2,98 milijarde evrov. Od tega<br />
samo na vodotokih več kot 1,3 milijarde<br />
evrov, na stavbah <strong>je</strong> bilo <strong>za</strong> skoraj 500<br />
milijonov škode, v gospodarstvu pa neposredno<br />
slabih 381 milijonov evrov.<br />
Med občinami z največ škode <strong>je</strong><br />
bila na prvem mestu kamniška – tam<br />
gre <strong>za</strong> 251 milijonov evrov. V istem<br />
času, ko <strong>je</strong> državna komisija sporočila<br />
ta podatek, <strong>je</strong> bilo objavl<strong>je</strong>no tudi, da <strong>je</strong><br />
občina <strong>Kam</strong>nik do 20. oktobra pre<strong>je</strong>la<br />
vsega skupaj 8,2 milijona evrov pomoči.<br />
Torej zgolj tri odstotke. Nedvomno<br />
se <strong>je</strong> do zdaj nateklo precej več pomoči,<br />
toda podatek priča o tem, da postopki<br />
<strong>za</strong> dodel<strong>je</strong>van<strong>je</strong> pomoči trajajo bistveno<br />
predolgo. Za več kot 90 milijonov<br />
evrov škode <strong>je</strong> bilo povzročeno še v<br />
občinah Preval<strong>je</strong> (142,1 mio), Domžale<br />
(110,4 mio), Ljubno (94,3 mio), Luče<br />
(92 mio), Mozir<strong>je</strong> (91,7 mio) in Na<strong>za</strong>r<strong>je</strong><br />
(90,2 mio).<br />
Do <strong>za</strong>četka junija <strong>je</strong> šlo glede na podatke na<br />
vladni spletni strani iz državnega proračuna<br />
<strong>za</strong> obnovo po lanskih avgustovskih poplavah<br />
skupaj okoli 680 milijonov evrov.<br />
PROFIMEDIA
TEMA TEDNA<br />
23<br />
Posnetek <strong>za</strong>slona VTV studio<br />
Po oceni Edvarda Jur<strong>je</strong>vca jim <strong>je</strong> poplavl<strong>je</strong>na<br />
Savinja v Športnem centru Prodnik povzročila<br />
vsaj 1,5 milijona evrov škode. Od države so<br />
do zdaj pre<strong>je</strong>li 48 tisoč evrov.<br />
PROGRAM NA MIZI<br />
Konec maja <strong>je</strong> vlada spre<strong>je</strong>la dolgo<br />
pričakovani program (pripravilo ga <strong>je</strong><br />
ministrstvo <strong>za</strong> naravne vire in prostor)<br />
<strong>za</strong> sanacijo škode po poplavah do<br />
leta 2028, vzporedno pa <strong>je</strong> v pripravi<br />
razvojni program (ukrepi <strong>za</strong> razvojne<br />
spodbude). Program <strong>za</strong> sanacijo obsega<br />
obnovo občinskih infrastrukturnih<br />
in drugih javnih ob<strong>je</strong>ktov ter poškodovanih<br />
stavb v <strong>za</strong>sebni lasti, obnovo<br />
poškodovanih ob<strong>je</strong>ktov vodne infrastrukture,<br />
sanacijo zemeljskih plazov,<br />
nadomestitvene gradn<strong>je</strong>, obnovo kulturne<br />
in naravne dediščine.<br />
Skupna višina sredstev do leta 2028<br />
<strong>je</strong> ocen<strong>je</strong>na na 2,33 milijarde evrov, od<br />
tega 1,36 milijarde evrov <strong>za</strong> sanacijo vodne<br />
infrastrukture. Ministrstvo <strong>za</strong> infrastrukturo<br />
pa <strong>je</strong> izdelalo program obnove<br />
državne cestne in železniške infrastrukture,<br />
težak skupaj 824 milijonov evrov.<br />
Decembra lani smo iz solidarnostnega<br />
sklada EU pre<strong>je</strong>li predplačilo v višini 100<br />
milijonov evrov. Na podlagi slovenske<br />
vloge <strong>je</strong> Evropska komisija predlagala<br />
Svetu EU in Evropskemu parlamentu,<br />
da se nam izplača skupaj 428 milijonov<br />
evrov pomoči. O tem bo <strong>je</strong>seni odločal<br />
nov sklic Evropskega parlamenta.<br />
Med občinami in državo prihaja do<br />
neenotnosti glede načina načrtov obnove.<br />
V občini Ravne na Koroškem so<br />
»Željni smo delati,<br />
toda k<strong>je</strong> boš vzel, če nimaš?«<br />
<strong>za</strong> Domovino pojasnili, da <strong>je</strong> <strong>za</strong>n<strong>je</strong> pri<br />
obnovi največja težava (ne)potr<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />
pro<strong>je</strong>ktov pri državni tehnični pisarni,<br />
saj <strong>za</strong>radi ogromnega števila pre<strong>je</strong>tih<br />
pro<strong>je</strong>ktov pri slednji ne zmorejo operativno<br />
izpeljati njihovega pregleda.<br />
Na ravni države so jim obljubili, da<br />
bodo postopkovne težave v kratkem<br />
odpravili. Kaj najbolj pogrešajo glede<br />
ukrepanja države? Jasne usmeritve <strong>za</strong><br />
pripravo pro<strong>je</strong>ktov.<br />
Mi pa smo preverili, kaj najbolj pogrešajo<br />
v poplavah pri<strong>za</strong>deti ljud<strong>je</strong>.<br />
NEURESNIČENE OBLJUBE<br />
Veliko škodo so poplave povzročile tudi<br />
v Športnem centru Prodnik v Juvanju pri<br />
Ljubnem ob Savinji. V sklopu centra so<br />
gostilna, kongresni center, kamp, prenočišča<br />
in kmetija. Po besedah gospodarja<br />
Edvarda Jur<strong>je</strong>vca so pre<strong>je</strong>li od države do<br />
zdaj vsega skupaj deset odstotkov vrednosti<br />
amortiziranih osnovnih sredstev,<br />
torej čolnov, supov, kajakaške opreme,<br />
koles ... Obljubl<strong>je</strong>no <strong>je</strong> bilo sicer, da bo<br />
pomoč iz tega naslova 50 odstotkov od<br />
amortiziranih osnovnih sredstev, vendar<br />
se to vse do zdaj še ni uresničilo. Pravi,<br />
da bo veliko že, če bodo dobili vsaj 20<br />
odstotkov nadomestila škode. Seveda <strong>je</strong><br />
velika razlika med amortizirano in nabavno<br />
vrednostjo. Za škodo na ob<strong>je</strong>ktih<br />
pa niso pre<strong>je</strong>li še nobene pomoči, čeprav<br />
so jim poplave povsem uničile čolnarno,<br />
fitnes in savno.<br />
Nujno <strong>je</strong>, da država pripravi razpise,<br />
na katere se bodo lahko prijavili in na ta<br />
način dobili nek <strong>za</strong>gonski kapital <strong>za</strong> ponovno<br />
dejavnost, pravi Jur<strong>je</strong>vec. Vse skupaj<br />
traja predolgo, opo<strong>za</strong>rja. Pripravl<strong>je</strong>ni<br />
so trdo delati, državi bi lahko na ta način<br />
vračali, plačevali davke. Ni mu jasno, <strong>za</strong>kaj<br />
se stvari ne premikajo hitre<strong>je</strong>. Zdaj<br />
imajo odprto gostilno, delajo, kolikor se<br />
da, vendar ne morejo ustvarjati dodane<br />
vrednosti, kot si želijo. Dela se škoda slovenskemu<br />
gospodarstvu, <strong>je</strong> prepričan.<br />
Oddajajo tudi sobe, a trenutno gostom ne<br />
morejo ponuditi čolnov v na<strong>je</strong>m. Zasedenost<br />
sob <strong>je</strong> neprimerno manjša, kot <strong>je</strong> bila<br />
pred poplavami. Med gosti ni ribičev, ribe<br />
<strong>je</strong> odneslo, voda <strong>je</strong> še vedno kalna, saj se<br />
na Savinji ureja infrastruktura.<br />
»DELAMO S TRETJINO PLJUČ«<br />
Ne na občini ne v državni tehnični pisarni<br />
ne dobijo informacij, kako bo s pomočjo<br />
v prihodn<strong>je</strong>. Pošiljajo jih od enega<br />
do drugega, <strong>je</strong> <strong>za</strong> Domovino dejal Jur<strong>je</strong>vec.<br />
Vse skupaj ocenju<strong>je</strong> kot neodgovorno,<br />
<strong>za</strong>spano, oni pa so v gospodarstvu<br />
nava<strong>je</strong>ni, da se morajo hitro obrniti. Če<br />
bi želeli v Športnem centru Prodnik vse<br />
skupaj spraviti v prejšn<strong>je</strong> stan<strong>je</strong>, bi potrebovali<br />
vsaj 1,5 milijona evrov. Prepričan<br />
<strong>je</strong>, da bi se dalo priti tudi do <strong>denar</strong>ja iz<br />
evropskih skladov, vendar mora država<br />
pripraviti razpise <strong>za</strong> poplavl<strong>je</strong>na območja.<br />
»Željni smo delati, toda k<strong>je</strong> boš vzel,<br />
če nimaš?« Porabljajo prihranke, da preživijo.<br />
Delajo s tretjino pljuč, oriše položaj.<br />
Do zdaj so pre<strong>je</strong>li vsega skupaj okoli<br />
48 tisoč evrov pomoči.<br />
Od drugih, pri<strong>za</strong>detih v poplavah,<br />
sliši, da tudi pri njih ni nič bol<strong>je</strong>. Promet<br />
na glavni cesti proti Logarski dolini<br />
<strong>je</strong> otežen, še vedno poteka s pomočjo<br />
semaforja. Gre <strong>za</strong> vprašan<strong>je</strong> turizma v<br />
Zgornji Savinjski dolini, <strong>za</strong>to bi nekatere<br />
stvari morale imeti prednost. Na<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
24 TEMA TEDNA<br />
Komentar<br />
posestvu imajo tudi ekološko kmetijo,<br />
letno pridelajo 2,5 tone špargl<strong>je</strong>v, eno<br />
tono česna, trenutno imajo 28 govedi,<br />
prašiče, na leto naredijo 700 kilogramov<br />
znamenitega savinjskega želodca<br />
in salame. Znani so po odlični zdravi<br />
hrani. Tik pred lanskimi poplavami so<br />
odprli kamp, vse <strong>je</strong> bilo uničeno. Letos<br />
so ga sicer ponovno odprli, toda nekaj<br />
let bo trajalo, da bodo spet privabili<br />
goste. Škoda se mu zdi, saj meni, da <strong>je</strong><br />
<strong>denar</strong> gotovo na razpolago <strong>za</strong> pomoč<br />
poplavl<strong>je</strong>ncem. Sprašu<strong>je</strong> se, <strong>za</strong>kaj se ga<br />
ne razdeli. Včasih se mu zdi, da slovenska<br />
vlada bolj skrbi <strong>za</strong> ilegalne migrante<br />
kot <strong>za</strong> domače ljudi.<br />
Od države nimajo<br />
nobenih pojasnil, kako bo<br />
z nadaljnjo pomočjo.<br />
Društvo Vil<strong>je</strong>m Julijan<br />
Miha (skrajno desno) in Ivana Pečovnik ter njuna hčerka Nikita se kljub v poplavah povsem uničeni<br />
hiši niso predali. S pomočjo Društva Vil<strong>je</strong>m Julijan se bodo kmalu preselili v drugo hišo, razočarani<br />
pa so nad ravnan<strong>je</strong>m državnih birokratov.<br />
RAZOČARANI NAD DRŽAVO<br />
Miha in Ivana Pečovnik ter njuna sedemletna<br />
hčerka Nikita so v avgustovskih<br />
poplavah ostali brez hiše, ki jo<br />
<strong>je</strong> povodenj (Savinja) povsem uničila.<br />
Prav tako <strong>je</strong> bil uničen avto. Ostal jim<br />
<strong>je</strong> zgolj kredit, težak 31 tisoč evrov. A<br />
na srečo so jim, tako kot več drugim,<br />
na pomoč priskočili v Društvu Vil<strong>je</strong>m<br />
Julijan. Zan<strong>je</strong> so zbrali 141 tisoč evrov,<br />
s čimer so na drugi lokaciji kupili hišo<br />
v tretji podaljšani gradbeni fazi, katere<br />
izgradnjo zdaj <strong>za</strong>ključu<strong>je</strong>jo, urejajo notranjost.<br />
Vanjo naj bi se vselili avgusta,<br />
trenutno bivajo v občinskem stanovanju.<br />
Ostajajo v Savinjski dolini, k<strong>je</strong>r<br />
imajo prijatel<strong>je</strong>.<br />
Po besedah Pečovnika so se pri Društvu<br />
Vil<strong>je</strong>m Julijan res potrudili <strong>za</strong>n<strong>je</strong>,<br />
vso pomoč, do <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>ga centa, pa so porabili<br />
<strong>za</strong> kupnino <strong>za</strong> novo hišo. Omenil<br />
<strong>je</strong> tudi pomoč Karitasa, ki <strong>je</strong> prispeval<br />
štiri tisoč evrov. Posebej se <strong>za</strong> pomoč<br />
<strong>za</strong>hvalju<strong>je</strong> županu Braslovč Tomažu<br />
Žoharju, ki <strong>je</strong> med drugimi poplavl<strong>je</strong>nci<br />
tudi njim omogočil nastanitev v občinskem<br />
stanovanju, dokler si ne uredijo<br />
svo<strong>je</strong>ga domovanja.<br />
Izka<strong>za</strong>li so se tudi pri Civilni <strong>za</strong>ščiti<br />
in gasilcih, glede pomoči od države pa<br />
<strong>je</strong> Pečovnik razočaran. N<strong>je</strong>gova družina<br />
<strong>je</strong> do zdaj od države pre<strong>je</strong>la vsega<br />
skupaj 5.871 evrov iz naslova predplačila<br />
<strong>za</strong> obnovo stanovanj (skupaj <strong>je</strong> bilo<br />
okoli 7.250 fizičnim osebam do aprila<br />
letos <strong>za</strong> ta namen izplačanih 33,5 milijona<br />
evrov). Naš sogovornik pravi, da<br />
gre pri omen<strong>je</strong>nem znesku države <strong>za</strong> 20<br />
odstotkov avansa <strong>za</strong> nastalo škodo. Ob<br />
tem poudarja, da <strong>je</strong> država že kmalu po<br />
poplavah iz evropskega solidarnostnega<br />
sklada pre<strong>je</strong>la 100 milijonov evrov,<br />
skupaj bo tega <strong>denar</strong>ja samo iz EU 428<br />
milijonov evrov.<br />
IGNORANTSKI BIROKRATI<br />
Njihovo hišo <strong>je</strong> občinska komisija<br />
ocenila kot povsem uničeno. Tri leta<br />
pred poplavami <strong>je</strong> bila obnovl<strong>je</strong>na. Kot<br />
osnovno vrednost <strong>za</strong> nastalo škodo so<br />
jim računali 80 odstotkov tržne vrednosti<br />
hiše na dan pred poplavami. Toda<br />
omen<strong>je</strong>no nakazilo, dobrih pet tisoč<br />
evrov, dejansko ni ve<strong>za</strong>no na omen<strong>je</strong>no<br />
vrednost, pač pa se nanaša na podatke<br />
Fursa. Ti pa so stari in netočni.<br />
Čeprav <strong>je</strong> Pečovnik velikokrat klical<br />
pristojne in jih opo<strong>za</strong>rjal na napako, ni<br />
dosegel nobene spremembe. Odgovori<br />
so bili čisto birokratski. Odločbe o nadomestilu<br />
škode še vedno niso dobili,<br />
čeprav <strong>je</strong> bilo rečeno, da bo že marca.<br />
Zdi se mu, da <strong>je</strong> država kar nekoliko<br />
po<strong>za</strong>bila nan<strong>je</strong> po <strong>za</strong>četnem <strong>za</strong>gonu, ko<br />
se <strong>je</strong> čistilo, pospravljalo in urejalo <strong>za</strong>časno<br />
prebivališče. Zelo <strong>je</strong> vesel, da se<br />
bodo s pomočjo Društva Vil<strong>je</strong>m Julijan<br />
in n<strong>je</strong>gove »judo družine«, kluba Apolon<br />
(<strong>je</strong> trener juda, ki uči tudi hčerko<br />
Nikito, ki ima redko gensko bolezen),<br />
kmalu preselili v nov dom.<br />
Od države žal nima nobenih pojasnil,<br />
kako bo z nadaljnjo pomočjo. Tudi<br />
sosedi ne vedo nič glede tega. Noče, da<br />
bi n<strong>je</strong>gova družina pre<strong>je</strong>la več kot to,<br />
kar so že imeli, ali več kot drugi. Edino<br />
prav pa <strong>je</strong>, da država razdeli <strong>denar</strong>,<br />
ki <strong>je</strong> pri<strong>šel</strong> <strong>za</strong> poplave, med vse pri<strong>za</strong>dete<br />
ljudi. Do zdaj obljubljajo, vendar<br />
stvari ne izpel<strong>je</strong>jo.<br />
<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
Kolumna<br />
Ko Golob<br />
SANJA O ZMAGI<br />
AKTUALNO<br />
Medtem ko poraženec evropskih volitev dr. Robert Golob po prespani<br />
noči (in tudi dneve kasne<strong>je</strong>) še vedno sanja o zmagi na evropskih volitvah,<br />
se mu v realnem svetu domala vse, česar se loti, sesuva v drobne<br />
koščke, ki jih bo katerikoli n<strong>je</strong>gov naslednik težko spet sestavil.<br />
25<br />
IGOR GOŠTE<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Moram reči, da sem bil precej<br />
šokiran, ko <strong>je</strong> dobro uro po<br />
volitvah, ko <strong>je</strong> bilo že znano,<br />
da se <strong>je</strong> Evropa precej nagnila<br />
na desno, Golob medi<strong>je</strong>m razlagal,<br />
da pri nas ne bo tako. Le od kod mu taki<br />
podatki? Ne na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> se pri nas mediji<br />
niso odločili <strong>za</strong> na<strong>je</strong>m kakšne agenci<strong>je</strong><br />
<strong>za</strong> raziskavo vzporednih volitev in bi mu<br />
to kdo izmed njih denimo prišepnil.<br />
Tako kot smo volivci na<br />
evropskih volitvah koaliciji<br />
nalili čistega vina, ji ga bomo<br />
kristjani, pomladniki in<br />
<strong>za</strong>govorniki živl<strong>je</strong>nja tudi,<br />
ko bo (če bo) <strong>za</strong>konodajni<br />
referendum o marihuani<br />
in evtanaziji.<br />
ČISTO VINO<br />
Kot veste, rad uporabljam besede, da <strong>je</strong><br />
nekdo komu nalil čistega vina, čeravno<br />
sem popoln abstinent, kar se uživanja<br />
alkohola tiče. In to od svo<strong>je</strong>ga 18.<br />
leta, ko sem bil na svoji fantovščini<br />
kar precej vin<strong>je</strong>n (ja, kmalu sem<br />
stopil v <strong>za</strong>konski stan, ki po dobrih<br />
štirih desetletjih še drži). Leta kasne<strong>je</strong><br />
sem se odpovedal tudi tobaku,<br />
medtem ko po drogah, ne le trdih,<br />
tudi »travci«, nisem nikdar posegal<br />
ali jih užival.<br />
Glede na to, da <strong>je</strong> naše volilno<br />
telo razdel<strong>je</strong>no skoraj na pol, upam,<br />
da tistih nekaj odstotkov na referendumu<br />
ZA ne bo te vlade in samovšečnega<br />
predsednika vlade premamilo<br />
k temu (če ga <strong>je</strong> že v mladosti<br />
uživan<strong>je</strong> marihuane), da bi nam konopljo<br />
in s tem marihuano legalizirala.<br />
Tako kot upam, da nam ne bosta<br />
legalizirala evtanazi<strong>je</strong>. Pa čeravno <strong>je</strong><br />
podpornik te vlade, predvsem ekstremne<br />
levice, dr. Boris Vezjak <strong>za</strong> Večer<br />
med drugim povedal: »Najboljša plat referendumov<br />
<strong>je</strong> <strong>za</strong>gotovo podpora evtanaziji,<br />
kar vrača nekaj upanja v civili<strong>za</strong>cijsko<br />
pravico, da se o svo<strong>je</strong>m živl<strong>je</strong>nju<br />
in smrti na dostojanstven način lahko<br />
odločimo sami.« Ojoj! A evtanazija <strong>je</strong><br />
nekaj dostojanstvenega? Dajte no.<br />
Ker pa poznam »golobnjak«, kot rad<br />
rečem tej vladni koaliciji – k<strong>je</strong>r opazim<br />
nekaj razuma le pri prvaku Socialnih<br />
demokratov Matjažu Hanu – sem skoraj<br />
prepričan, da bodo svojo zgodbo o u<strong>za</strong>konitvi<br />
evtanazi<strong>je</strong> vlekli naprej. Zato že<br />
zdaj iskreno povem (<strong>za</strong>pišem), da bom<br />
oddal svoj glas <strong>za</strong> razpis <strong>za</strong>konodajnega<br />
referenduma in na n<strong>je</strong>m obkrožil, da<br />
sem ZA to, da se morebitni <strong>za</strong>kon v državnem<br />
zboru o evtanaziji <strong>za</strong>vrne.<br />
Tako kot smo volivci na evropskih<br />
volitvah vladajoči koaliciji nalili čistega<br />
vina in <strong>je</strong> pomlad zmagala s 5 : 3, ji<br />
ga bomo kristjani, pomladniki ter <strong>za</strong>govorniki<br />
živl<strong>je</strong>nja in zdravega načina<br />
živl<strong>je</strong>nja tudi, ko bo (če bo) <strong>za</strong>konodajni<br />
referendum o marihuani in evtanaziji.<br />
Spet bomo zmagali!<br />
Sicer pa 5 : 3 nisem napisal po pomoti.<br />
To ni 5 : 4, kot zdaj k<strong>je</strong> slišim. Vesninega<br />
evropskega poslanca dr. Vladimirja<br />
Prebiliča namreč ne šte<strong>je</strong>m niti med<br />
vladno koalicijo niti med pomladnike.<br />
Je tak, kot radi rečemo: ni ne tič ne miš.<br />
UMIRITE KONJE<br />
Namesto da bi se pomladni tabor predvsem<br />
veselil volilne zmage – pri Mateju<br />
Toninu (NSi) <strong>je</strong> šlo na tesno, žal pa se ni<br />
izšlo dr. Petru Gregorčiču (SLS) – se spet<br />
oglašajo nekateri vidni člani pomladnega<br />
tabora. Da ta ali ona denimo ni primerna<br />
<strong>za</strong> evropskega poslanca oziroma poslanko;<br />
da <strong>je</strong> zmagovalec, torej Janez Janša s<br />
svojo SDS, še bolj razklal desno sredino in<br />
podobno. Ali da <strong>je</strong> k<strong>je</strong> n<strong>je</strong>gov krt.<br />
Ker so ali bodo državnozborske<br />
volitve čez dve leti, <strong>je</strong> zdaj<br />
predvsem čas <strong>za</strong> še večjo aktivacijo<br />
vseh tistih strank, ki prisegajo<br />
na slovensko pomlad, da<br />
enkrat končno s prestola vržejo<br />
to ekstremistično in nesposobno<br />
skrajno levo vlado. Naj se ne govori<br />
že vnaprej, da denimo z Janezom<br />
Janšo ne bi šli v vlado. Potem<br />
ga pa premagajte, če ga lahko. A<br />
ne tako, da vnašate nemir in razdor<br />
med vse pomladne volivce.<br />
Ra<strong>je</strong> se potrudite, da pridobite še<br />
kakšnega onkraj tega. Vladni in<br />
Odlazkovi mediji ter predvsem<br />
javna RTV se v tej smeri <strong>za</strong>gotovo<br />
ne bodo trudili.<br />
<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
26 AKTUALNO<br />
JAN ZOBEC<br />
ARHIV DOMOVINE<br />
BOG jim pomagaj!<br />
Komentar<br />
Evropske volitve so mimo. Poleg devetih evropskih poslancev so prinesle še sporočilo,<br />
kam se nagiba volilno telo. Nastavile so nam ogledalo. Poglejmo, kaj <strong>je</strong> pravkar minuli<br />
resničnostni šov povedal o nas samih. Kdo smo, kaj smo, kakšna <strong>je</strong> naša demokratična<br />
in pravna kultura ter kakšen <strong>je</strong> naš nacionalni, državljanski IQ.<br />
Tvegam tezo, da <strong>je</strong> naša slika<br />
v volilnem ogledalu klavrno<br />
bedna. Marsikdo se ver<strong>je</strong>tno<br />
ne bo strinjal in mi bo oporekal,<br />
da sem ne<strong>za</strong>dovol<strong>je</strong>n z dejstvom,<br />
da se mo<strong>je</strong>mu kandidatu ni uspelo uvrstiti<br />
med poslance v bruseljsko poloblo.<br />
To drži, <strong>za</strong>to bralca opo<strong>za</strong>rjam na svojo<br />
pristranskost. Ampak kdo ni nepristranski<br />
volivec?<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
Volivci vedo, da on ve,<br />
da oni vedo, da laže.<br />
Pa še vedno glasu<strong>je</strong>jo <strong>za</strong>nj.<br />
Na enem od soočenj<br />
<strong>je</strong> Joveva izjavila, da <strong>je</strong><br />
imela srečo, ker sta se<br />
ji dva spontana splava<br />
dogodila v Sloveniji<br />
in ne na Malti, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong><br />
splav prepovedan.<br />
Facebook @StrankaGiban<strong>je</strong>Svoboda<br />
DRŽAVLJANSKI IQ<br />
Slika se <strong>je</strong> <strong>za</strong>čela oblikovati že med kampanjo.<br />
V resnici že dve leti prej. Vladajoča<br />
koalicija – nima smisla, da naštevam<br />
vse n<strong>je</strong>ne zdrse, polomi<strong>je</strong>, neizpoln<strong>je</strong>ne<br />
obljube, že dane s figo v žepu, izrečene<br />
neresnice, tudi laži, <strong>za</strong>vožene pro<strong>je</strong>kte<br />
in korupcijske afere, demontažo vladavine<br />
prava in odkrite avtoritarne podvige<br />
– <strong>je</strong> naredila vse, kar <strong>je</strong> bilo v n<strong>je</strong>ni<br />
moči, <strong>za</strong> svoj volilno-referendumski debakel.<br />
Tudi depolitizirana RTV SLO in<br />
depolitizirana, po Golobovo »dejanševizirana<br />
in fašizma osvobo<strong>je</strong>na« policija<br />
z vsem trudom nista mogli preprečiti<br />
neizbežnega kraha.<br />
Tako se <strong>je</strong> vsaj zdelo. Še bolj se <strong>je</strong><br />
zdelo po razkritju, kdo <strong>je</strong> v resnici krojil<br />
listo največ<strong>je</strong> koalicijske stranke. Sleherni<br />
polnoletni državljan z mejnim<br />
državljanskim in končno tudi splošnim<br />
IQ bi se moral zgroziti ob razkritju, da<br />
predsednik neke polrazvite, da ne rečem<br />
obubožane in neperspektivne ter<br />
s korupcijo prestrel<strong>je</strong>ne balkanske države,<br />
nečlanice EU, znane po svojih hegemonističnih<br />
težnjah, notorične <strong>za</strong>veznice<br />
Putinove Rusi<strong>je</strong> kroji kandidatno<br />
listo <strong>za</strong> evropske volitve.<br />
Pa ne samo to: prek političnega<br />
podzemlja <strong>je</strong> brez težav, na migljaj dosegel,<br />
da <strong>je</strong> bil z liste črtan ne kdorkoli,<br />
temveč edini verodosto<strong>je</strong>n kandidat<br />
Gibanja Svoboda. Čeprav nisem n<strong>je</strong>gov<br />
»fan«, daleč od tega, in ne delim n<strong>je</strong>govih<br />
svetovnonazorskih pogledov, <strong>je</strong><br />
bil, roko na srce, edina svetla iz<strong>je</strong>ma na<br />
sicer klavrni, tret<strong>je</strong>razredni kandidatni<br />
listi Svobode. A <strong>je</strong> bil <strong>za</strong>nj usoden migljaj,<br />
ki <strong>je</strong> pri<strong>šel</strong> od tam, »k<strong>je</strong>r v Donavo<br />
Sava se bistra izli<strong>je</strong>«. S posredovan<strong>je</strong>m<br />
domačega političnega podzemlja <strong>je</strong> bil<br />
nemudoma »vržen čez ramo«. Tako kot<br />
pred njim postojnski ginekolog Merlo.<br />
PUHLE ENOSTAVČNICE<br />
Dal<strong>je</strong>: <strong>za</strong> nosilko te iste liste <strong>je</strong> bila ustoličena<br />
kandidatka, ki razen obrazne<br />
mimike ne obvlada drugega kot nekaj<br />
puhlih, plehkih, brezvsebinskih, mehanično<br />
naučenih enostavčnic, primerljivih<br />
s tistimi, nekoč značilnimi <strong>za</strong><br />
kandidatke na izborih <strong>za</strong> misice. A zna<br />
<strong>za</strong> razliko od njih tudi užaliti, <strong>za</strong>groziti,<br />
in da ne bom samo negativističen, kdaj<br />
še kako nasmejati – ne da bi to hotela in<br />
ne da bi se tega <strong>za</strong>vedala. Kar pa n<strong>je</strong>no<br />
humornost le še stopnju<strong>je</strong>.<br />
Saj veste, tista n<strong>je</strong>na, da <strong>je</strong> imela srečo,<br />
ker sta se ji dva spontana splava dogodila<br />
v Sloveniji in ne na Malti, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong><br />
splav prepovedan, <strong>je</strong> šah mat <strong>za</strong> Chucka<br />
Norrisa. In ta kandidatka, nosilka liste,<br />
<strong>je</strong> druga po največ<strong>je</strong>m številu preferenčnih<br />
glasov. Drage Slovenke in Slovenci,<br />
ki ste obkrožili ime pred to humoristko,<br />
rad bi spoznal vsaj enega od vas.<br />
Kaj se še zrcali v našem ogledalu?<br />
Zrcali se uspeh stranke, ki <strong>je</strong> Slovenijo<br />
pretresla s korupcijskim škandalom,<br />
pove<strong>za</strong>nim z nakupom sodne stavbe<br />
na Litijski. Sprva ji <strong>je</strong> ta afera javnomnenjsko<br />
podporo zbila v dno, kar <strong>je</strong><br />
dajalo upan<strong>je</strong>, da Slovenija občutku <strong>za</strong><br />
prav in <strong>za</strong> elementarno pošten<strong>je</strong> še ni<br />
dokončno rekla lahko noč. A so nedavne<br />
volitve poka<strong>za</strong>le, da ima dobršen del<br />
slovenskih volivcev spomin zlate ribice.<br />
Stranka <strong>je</strong> kljub škandalu (in kljub<br />
nerazčiščenemu financiranju z obvodom<br />
prek oddajanja svo<strong>je</strong> vile na<br />
Levstikovi) osvojila sedež v evropskem<br />
parlamentu. Zasedel ga bo poslanec, ki
AKTUALNO<br />
27<br />
Volivci so rekli »ne« kandidatu,<br />
ki evropsko ustavno<br />
pravo in slovensko ustavno<br />
pravo ne samo pozna,<br />
ampak tudi razume.<br />
s svojo retoriko in smislom <strong>za</strong> humor<br />
resno konkurira prej omen<strong>je</strong>ni viceprvakinji<br />
v številu preferenčnih glasov.<br />
GREGORČIČ<br />
KOT KONTRAPUNKT<br />
In kaj o slovenskih volivcih še pove<br />
ogledalo? Pove, da so pred vrati evropskega<br />
parlamenta pustili kandidata, ki<br />
<strong>je</strong> popoln kontrapunkt prej omen<strong>je</strong>nima.<br />
Tako po retoričnih sposobnostih,<br />
pronicljivosti misli kot po poznavanju<br />
ustroja in delovanja evropskega in slovenskega<br />
ustavnega reda.<br />
Volivci so rekli »ne« kandidatu, ki<br />
mu bruseljska služba ne bi pomenila<br />
eksistenčne nu<strong>je</strong>, saj ima <strong>za</strong>gotovl<strong>je</strong>no<br />
<strong>za</strong>vidljivo akademsko kariero;<br />
kandidatu, ki <strong>je</strong> predanost evropski<br />
ustavnosti in človekovim pravicam<br />
ter vrednotam ustavne demokraci<strong>je</strong><br />
doka<strong>za</strong>l kot aktiven državljan; kandidatu,<br />
ki evropsko ustavno pravo<br />
in slovensko ustavno pravo ne samo<br />
Volivci so rekli »ne«<br />
kandidatu, ki združu<strong>je</strong><br />
redki sobivajoči kvaliteti:<br />
človeško, osebno integriteto<br />
in iz<strong>je</strong>mno inteligentnost.<br />
pozna, ampak tudi razume – navkljub<br />
svoji naravoslovni izobrazbi bistveno<br />
bolj od velike večine slovenskih pravnikov<br />
in družboslovcev; kandidatu,<br />
ki združu<strong>je</strong> redki sobivajoči kvaliteti:<br />
človeško, osebno integriteto in iz<strong>je</strong>mno<br />
inteligentnost. Takega kandidata<br />
<strong>je</strong> slovensko volilno telo <strong>za</strong>vrnilo. Na<br />
široko pa <strong>je</strong> odprlo vrata omen<strong>je</strong>ni komičarki,<br />
ki bi sicer pristala na <strong>za</strong>vodu<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovan<strong>je</strong>, in (oprostite izrazu)<br />
blebetavemu humoristu, ki <strong>je</strong> drug<strong>je</strong><br />
kot v slovenski politiki ne<strong>za</strong>posljiv.<br />
PRISTRANSKI ANKETARJI<br />
Nekaj dni pred volitvami so javnomnenjske<br />
agenci<strong>je</strong>, ljubl<strong>je</strong>nke depolitiziranih<br />
medi<strong>je</strong>v <strong>za</strong>znale dramatičen <strong>za</strong>suk v levo<br />
in skorajšnjo izenačitev dveh največjih<br />
tekmic. To se <strong>je</strong> nato izka<strong>za</strong>lo <strong>za</strong> popoln<br />
fiasko tako <strong>za</strong> dominantne merilce javnega<br />
mnenja kot <strong>za</strong> njihove favorite.<br />
No, potem pa dva dni po volitvah<br />
direktor Valicona s preferenčnimi glasovi<br />
izvol<strong>je</strong>no poslanko na listi n<strong>je</strong>mu<br />
več kot očitno neljube stranke ter n<strong>je</strong>ne<br />
volivce javno poniža. Če pustim ob<br />
strani molk dežurnih civilnodružbenih<br />
varuhov pravic žensk in njihovega<br />
dostojanstva (saj veste, 8. marec, Nika<br />
Kovač in druge provladne nevladnice),<br />
se sprašu<strong>je</strong>m, ali <strong>je</strong> temu človeku res<br />
tako malo mar <strong>za</strong> ugled n<strong>je</strong>gove agenci<strong>je</strong>.<br />
Bo še kdo n<strong>je</strong>mu in n<strong>je</strong>govi agenciji,<br />
ki mora negovati videz ob<strong>je</strong>ktivnosti<br />
in nepristranskosti, ver<strong>je</strong>l in <strong>je</strong>mal resno<br />
n<strong>je</strong>ne javnomnenjske raziskave?<br />
V vsakem tržno, se pravi meritokratsko<br />
delujočem okolju bi to pomenilo<br />
konec kredibilnosti in s tem tržne<br />
uspešnosti take agenci<strong>je</strong>. Pri nas pa,<br />
stavim, bo ta agencija še naprej dvorni<br />
merilec javnega mnenja, n<strong>je</strong>n direktor<br />
pa vabl<strong>je</strong>n komentator na depolitizirano<br />
RTV SLO ter k drugim »nepristranskim«<br />
in »ob<strong>je</strong>ktivnim« medi<strong>je</strong>m.<br />
ZMAGA KOALICIJE<br />
Za konec: premier vsem številkam<br />
navkljub javno razglaša zmago levice.<br />
Živi pač v vzporednem svetu – in odtrgan<br />
od stvarnosti. Je, kakršen pač <strong>je</strong>.<br />
Verjamem, da se človek s takim psihosocialnim<br />
profilom občasno pojavi.<br />
Ampak tokrat ima prav.<br />
Res <strong>je</strong>, ko potegnemo črto, <strong>je</strong> rezultat<br />
volitev, ki <strong>je</strong> levi koaliciji prinesel tri<br />
mandate, velika zmaga n<strong>je</strong>gove koalici<strong>je</strong>.<br />
Zmaga, ker mu kljub vsem nategom,<br />
lažem, praznim obljubam in norčevanju<br />
iz vladavine prava, zdravega razuma<br />
in državljanov volivci verjamejo, <strong>za</strong>upajo<br />
in ga podpirajo ter dva kandidata<br />
z n<strong>je</strong>gove liste in enega iz koalicijske SD<br />
pošl<strong>je</strong>jo v bruseljsko poloblo.<br />
Če parafraziram Solženicina: Tudi<br />
n<strong>je</strong>govi volivci vedo, da laže. On ve, da<br />
laže. On ve, da volivci vedo, da laže. Volivci<br />
vedo, da on ve, da oni vedo, da laže. Pa še<br />
vedno glasu<strong>je</strong>jo <strong>za</strong>nj. Bog jim pomagaj. <br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
28 AKTUALNO INTERVJU<br />
NEKDANJI EVROPSKI POSLANEC JELKO KACIN<br />
»NEDELOVANJE DRŽAVE<br />
se vse bolj pozna«<br />
Referendumi so bili balast, ki <strong>je</strong> povzročil zmedo in škodo. – Vladimir Prebilič <strong>je</strong> napravil salto mortale,<br />
kar naenkrat <strong>je</strong> največji zeleni mirovnik v Evropi. – Zala Tomašič ima velik potencial <strong>za</strong> aktiviran<strong>je</strong> bazena<br />
mladih. – Prihaja do balkani<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> slovenske politike. – Premier Golob lastnoročno uniču<strong>je</strong> zdravstvo.<br />
– Še vedno slavimo Čebine, <strong>za</strong>to Slovenija vse bolj <strong>za</strong>ostaja.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
INTERVJU<br />
29<br />
Po volitvah v Evropski parlament, na<br />
katerih <strong>je</strong> prepričljivo zmago slavila Slovenska<br />
demokratska stranka (SDS), ki<br />
<strong>je</strong> osvojila kar štiri poslanske mandate,<br />
Giban<strong>je</strong> Svoboda pa <strong>je</strong> z dvema nekoliko<br />
izboljšalo prvotne volilne napovedi,<br />
<strong>je</strong> v oddaji Vroča tema gostoval dolgoletni<br />
politik stranke LDS ter dvakratni<br />
evropski poslanec Jelko Kacin.<br />
Jelko Kacin (68), sicer tudi minister <strong>za</strong><br />
informiran<strong>je</strong> v Demosovi osamosvojitveni<br />
vladi in vladni komunikator v času<br />
virusa Covid-19, se <strong>je</strong> kot poznavalec<br />
domačih in mednarodnih politik dotaknil<br />
vprašanj o tem, katera stranka<br />
<strong>je</strong> imela pred evropskimi volitvami<br />
najboljšo kampanjo, kako <strong>je</strong> uspela<br />
volivke in volivce z novim pristopom<br />
prepričati mlada Zala Tomašič na listi<br />
SDS ter kako <strong>je</strong> aktualna vlada od perečih<br />
evropskih tem kampanjo spretno<br />
speljala na ideološko pol<strong>je</strong> in vlekla<br />
vzporednice z drugo svetovno vojno.<br />
Volitve so tudi na novo definirale razmerja<br />
moči na domačem političnem<br />
parketu, govora pa <strong>je</strong> bilo tudi o novi<br />
podobi Evrope.<br />
Je vzpon desnice po državah Evropske<br />
uni<strong>je</strong> nekaj, kar bi nas moralo skrbeti?<br />
S kom se bo po mnenju Kacina povezovala<br />
največja evropska politična<br />
skupina, Evropska ljudska stranka<br />
(EPP), katere del sta tudi SDS in NSi?<br />
Si lahko še enkrat privošči vstop v koalicijo<br />
s socialisti, liberalci in zelenimi?<br />
Kacin opo<strong>za</strong>rja, da <strong>je</strong> pred nami<br />
dolgo polet<strong>je</strong> s športnimi dogodki, ko<br />
bodo Evropejke in Evropejci na volitve<br />
že po<strong>za</strong>bili, v <strong>za</strong>kulisju pa bo potekala<br />
sestava nove koalici<strong>je</strong>.<br />
Gospod Kacin, ste pričakovali<br />
tako prepričljivo zmago SDS glede<br />
na nekatere <strong>za</strong>dn<strong>je</strong> javnomnenjske<br />
raziskave, ki so Svobodi napovedovale<br />
celo tri mandate? Je vladi<br />
s tremi referendumi uspelo<br />
<strong>za</strong>senčiti evropske volitve?<br />
Referendumi so balast, ki <strong>je</strong> povzročil<br />
zmedo in škodo, sicer bi bil rezultat bolj<br />
transparenten. Koaliciji <strong>je</strong> uspelo preusmeriti<br />
pozornost od dela vlade na teme<br />
referendumov, sicer bi bilo kritičnosti<br />
do vlade več, kot <strong>je</strong> <strong>je</strong> bilo sicer. Mislim,<br />
da <strong>je</strong> izid nerealen, da ima desni pol<br />
bistveno več<strong>je</strong> možnosti in perspektive,<br />
če se bo tega <strong>za</strong>vedal in v prihodn<strong>je</strong><br />
igral na prave strune. To se bo zgodilo<br />
kmalu, kajti nedelovan<strong>je</strong> države se vse<br />
bolj pozna zlasti na področju zdravstva,<br />
ki ga predsednik vlade Robert Golob<br />
lastnoročno uniču<strong>je</strong>. V relativno kratkem<br />
času se bo naše volilno telo radikaliziralo,<br />
postalo bo še bolj kritično<br />
do vlade. Ta se <strong>je</strong> nadejala več poslank<br />
in poslancev v Evropskem parlamentu,<br />
zlasti v Svobodi, pa jim kljub podpori<br />
depolitiziranih medi<strong>je</strong>v ni uspelo. Zato<br />
<strong>je</strong> razmer<strong>je</strong> moči med levo in desno drugačno,<br />
kot <strong>je</strong> bilo videti na volilni večer.<br />
Kakšno pa <strong>je</strong> potem to razmer<strong>je</strong>?<br />
Desnica <strong>je</strong> še močnejša. Recimo, Slovenska<br />
ljudska stranka, ki <strong>je</strong> ne šte<strong>je</strong>m<br />
<strong>za</strong> klasično desno stranko, šte<strong>je</strong>m jo<br />
<strong>za</strong> perspektiven in <strong>za</strong> slovenski prostor<br />
dragocen sredinski prispevek, <strong>je</strong><br />
naka<strong>za</strong>la upan<strong>je</strong>, da se bodo <strong>za</strong>deve<br />
premaknile v normalno smer, da bomo<br />
vedeli, pri čem smo. Naj ponazorim to<br />
Med nastopi Roberta Goloba<br />
in Milorada Dodika skoraj<br />
ne vidim več razlike.<br />
na primeru Vesne in n<strong>je</strong>nega vodilnega<br />
kandidata Vladimirja Prebiliča, ki<br />
<strong>je</strong> napravil salto mortale. Pred pol leta<br />
<strong>je</strong> bil ta evropski poslanec profesor, obramboslovec<br />
in analitik strateških razmerij<br />
po napadu Kremlja na Ukrajino,<br />
danes pa <strong>je</strong> največji zeleni mirovnik v<br />
državi. Povedal <strong>je</strong> vse, kar <strong>je</strong> pomembno<br />
povedati javnosti, da so ga z velikim<br />
številom podpore ponesli v Evropski<br />
parlament. Del volivcev Svobode se <strong>je</strong><br />
preselil k Vesni. Če bi Klemen Gro<strong>šel</strong>j<br />
krenil teden ali dva prej na samostojno<br />
pot, bi Svobodi odnesel še več glasov.<br />
Sta Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič<br />
dokaz, kako personalizirane<br />
so evropske volitve? Ankete<br />
kažejo, da njunih strank brez njiju<br />
v državnem zboru ni. Sta to dve<br />
novi imeni, ki bosta <strong>za</strong>znamovali<br />
slovensko politiko v prihodn<strong>je</strong>?<br />
Gregorčič da, ni se uvrstil v Evropski<br />
parlament, ostaja doma. O razmerah<br />
pri nas in o odgovornosti <strong>za</strong> te razmere<br />
bo imel veliko povedati. Ima racionalen<br />
diskurz. Nastop premierja Goloba kot<br />
glasnika Svobode <strong>je</strong> izrazito ideološki,<br />
nabit z absolutno pozitivno ali pa absolutno<br />
negativno energijo. Meče ga v<br />
ekstreme. Na enem samem soočenju se<br />
<strong>je</strong> zmožen <strong>za</strong>leteti v pet različnih smeri<br />
in biti vedno navdušen. Ljud<strong>je</strong> bodo<br />
to kmalu spoznali. Rekel bi, da bo bolj<br />
<strong>za</strong>nimivo videti, kaj se bo zgodilo tam,<br />
k<strong>je</strong>r bi leva sredina, glede na evropski<br />
način razmišljanja, lahko obstala …<br />
Vas čudi, da <strong>je</strong> taista Svoboda kljub<br />
vsem težavam vlade in n<strong>je</strong>nega<br />
predsednika še vedno osvojila 22<br />
odstotkov glasov?<br />
Ja, bom rekel, da negativno. V veliki<br />
meri <strong>je</strong> težava v Socialnih demokratih,<br />
ki ne znajo aktivirati svo<strong>je</strong>ga potenciala.<br />
Kadrovsko so izčrpani. V evropskih<br />
merilih so Socialni demokrati stara<br />
etablirana stranka, morali bi biti nosilci<br />
politike na levi strani. Pri nas <strong>je</strong> vedno<br />
manj prostora <strong>za</strong> Levico in Svobodo,<br />
ki se bo sesula sama vase. Če se SD ne<br />
bo etablirala kot alternativa, se bo levi<br />
prostor pri nas hitro krčil, to se dogaja<br />
po celi Evropi. Če tega ne bodo uvideli,<br />
imajo problem. Drži pa tudi, da prihaja<br />
do balkani<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> slovenske politike, to<br />
se vidi zlasti v nastopih premierja Roberta<br />
Goloba. Skoraj ne vidim več razlik<br />
med njim in nastopi Milorada Dodika.<br />
Zaletavan<strong>je</strong> <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>ledja, ki ga imaš.<br />
To politično vizionarstvo <strong>je</strong> napačno,<br />
kmalu bo zgrmel navzdol.<br />
Ob priznanju Palestine v preteklih<br />
dneh smo s strani vladajočih lahko<br />
večkrat slišali, da naj se ve, kdo <strong>je</strong><br />
na pravi strani zgodovine. So bile<br />
te vzporednice z drugo svetovno<br />
vojno, kar <strong>je</strong> želela poudariti Svoboda,<br />
uspešno vzpostavl<strong>je</strong>ne?<br />
Ro<strong>je</strong>n sem deset let po drugi svetovni<br />
vojni, a <strong>je</strong> pri nas še vedno ogromno ideološke<br />
navlake. Češ, mi Jugoslovani smo<br />
zmagali v drugi vojni in premagali fašizem<br />
ter nacizem. In <strong>za</strong>to ljud<strong>je</strong> še vedno<br />
verjamejo, da nismo bili komunistična<br />
država, da smo bili kot <strong>za</strong>hodni zmagovalci<br />
socialistična, neuvrščena in<br />
samoupravna država. Nekateri še vedno<br />
sanjajo socializem, ki so ga vse druge<br />
države, ki so bile pod trdo sov<strong>je</strong>tsko<br />
roko, preprosto odvrgle. Kača, ki se levi,<br />
odvrže staro kožo. Tako so se vsi Balti,<br />
Čehi, Madžari in Romuni komunističnega<br />
bremena razbremenili in krenili<br />
naprej. Mi pa vse do danes nismo <strong>za</strong>prli<br />
vprašanj iz tranzici<strong>je</strong>, celo povojnih pobo<strong>je</strong>v.<br />
Vse to nas vleče na<strong>za</strong>j. Svoboda<br />
se razglaša <strong>za</strong> liberalno stranko. Takšne<br />
leve liberalne stranke v Evropi ni, so<br />
samo liberalci. Deset let sem bil v Evropi<br />
član liberalcev. Ti te čudno gledajo,<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
30<br />
INTERVJU<br />
če pride iz tebe ta ideološka navlaka.<br />
Vsak posameznik <strong>je</strong> odgovoren <strong>za</strong> to, da<br />
si pomaga, da kaj naredi iz sebe, ne pa<br />
socialistična miselnost, da ti mora vse<br />
<strong>za</strong>gotoviti država. Liberalec razmišlja,<br />
kako bo kaj ustvaril, od kod bo vzel,<br />
da bo imel več in nekaj novega zgradil;<br />
socializem deli tisto, kar <strong>je</strong> nekdo drug<br />
ustvaril. Ravno to počne pri nas levica.<br />
Financiran<strong>je</strong> nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />
in ideoloških pro<strong>je</strong>ktov tipa Čebine. Še<br />
vedno slavimo Čebine, <strong>za</strong>to Slovenija<br />
vse bolj <strong>za</strong>ostaja in nas denimo Balti<br />
prehitevajo po levi in desni. Ukvarjamo<br />
se sami s seboj. Ljud<strong>je</strong> pa so navdušeni,<br />
ko se Robert Golob spet <strong>za</strong>leti v eno od<br />
svojih neštetih smeri.<br />
Kako gledate na nove generaci<strong>je</strong>,<br />
recimo tiste, ro<strong>je</strong>ne po letu 1996, <strong>za</strong><br />
katere tu<strong>je</strong> študi<strong>je</strong> kažejo, da volijo<br />
vse bolj na desno? Prav ti mladi<br />
so recimo na Nizozemskem volili<br />
celo skrajno desnico …<br />
Tudi pri nas ni manjkalo veliko, da bi<br />
desna stran <strong>za</strong>radi razočaranja nad Giban<strong>je</strong>m<br />
Golob – ali pa Svoboda, kakorkoli<br />
že – premočno zmagala. Če ena stranka<br />
med devetimi poslanci dobi štiri, <strong>je</strong> normalno,<br />
da eno mesto pripade mladim.<br />
Zato <strong>je</strong> prav, da <strong>je</strong> poslanka pri SDS postala<br />
Zala Tomašič, ki izstopa in <strong>je</strong> model<br />
mlade ženske, ki lahko mlade potegne <strong>za</strong><br />
seboj in ima velik potencial <strong>za</strong> aktiviran<strong>je</strong><br />
njihovega širšega bazena. Druge stranke<br />
so podhran<strong>je</strong>ne z mladimi …<br />
Ima pa levica Niko Kovač, ki <strong>je</strong><br />
mlade množično pripeljala na tisti<br />
referendum o vodah …<br />
Nika Kovač ni politik, ker ne prevzema<br />
odgovornosti, <strong>za</strong>to tudi ne kandidira.<br />
Kovačeva nikoli ne bo šla na volitve. Zaradi<br />
načina, kako funkcionira, ne more<br />
doseči uspeha. Podobno kot <strong>je</strong> Giban<strong>je</strong><br />
Svoboda neka parastranka – na n<strong>je</strong>j so<br />
samo reflektorji, sicer pa <strong>je</strong> navznoter<br />
prazna. Teh ljudi ne <strong>za</strong>nima prevzeman<strong>je</strong><br />
odgovornosti. Zbiran<strong>je</strong> podpisov na<br />
referendumu o vodah kaže na to, kako<br />
daleč <strong>je</strong> določen del leve politike od<br />
prevzemanja politične odgovornosti.<br />
Tudi SD ne gre, ker ne zbere ljudi, ki bi<br />
bili pripravl<strong>je</strong>ni garati, se izobraziti do<br />
te mere, da koga prepričajo in ga lahko<br />
Trenutno <strong>je</strong> ena največjih<br />
groženj Evropi demografija.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
pel<strong>je</strong>jo naprej. Naš problem <strong>je</strong> – kar postaja<br />
tudi problem v Evropi – da nimamo<br />
novih voditel<strong>je</strong>v. To pomanjkan<strong>je</strong><br />
voditel<strong>je</strong>v pel<strong>je</strong> nekatere stranke v popolno<br />
izginot<strong>je</strong>.<br />
Radi rečemo, da se Evropa pel<strong>je</strong><br />
na francosko-nemškem vlaku.<br />
Tam <strong>je</strong> zmagala desnica. Če zraven<br />
prište<strong>je</strong>mo še Italijo, lahko<br />
rečemo, da zmagovalci v treh<br />
največjih državah EU <strong>za</strong>govarjajo<br />
drugačne politike, kot jih <strong>je</strong> doslej<br />
<strong>za</strong>govarjal Bruselj …<br />
Predsednica Evropske komisi<strong>je</strong> Ursula<br />
von der Leyen prihaja iz Evropske ljudske<br />
stranke, ki <strong>je</strong> na volitvah v Evropski parlament<br />
premočno zmagala. Če bodo n<strong>je</strong>ni<br />
funkciji nasprotovali socialni demokrati,<br />
bodo sami ostali brez funkcij, denimo<br />
Olaf Scholz. Morali bodo biti pragmatični<br />
in sklepati kompromise. Upajmo, da<br />
bodo imeli več modrosti kot recimo dva<br />
naša politika, ki prihajata iz bližine me<strong>je</strong><br />
z Italijo, Matjaž Nemec in Robert Golob.<br />
Na Italijo in n<strong>je</strong>no predsednico Meloni<strong>je</strong>vo<br />
gledata zviška, kot da se tam dogaja<br />
Vsak posameznik<br />
<strong>je</strong> odgovoren <strong>za</strong> to,<br />
da si pomaga, da kaj naredi<br />
iz sebe. Socialistična<br />
miselnost pa <strong>je</strong>, da ti mora<br />
vse <strong>za</strong>gotoviti država.<br />
nekaj podobnega kot v Gazi. Kot da ne bi<br />
šlo <strong>za</strong> našo prvo in največjo sosedo; morali<br />
bi vendarle biti bolj <strong>za</strong>držani do Rima.<br />
Ta intelektualna lenoba težo leve politike<br />
pri nas marginalizira in tu jim noben Janez<br />
Janša ne more narediti toliko škode,<br />
kot si jo lahko naredijo sami. Kar se tiče<br />
sestavljanja nove Evropske komisi<strong>je</strong>, pa<br />
lahko v n<strong>je</strong>j pričaku<strong>je</strong>mo EPP, socialiste,<br />
liberalce in zelene, treba pa bo računati<br />
tudi na pomoč italijanske premierke.<br />
Evropa bo morala iskati tisto, kar jo povezu<strong>je</strong>.<br />
Trenutno <strong>je</strong> ena največjih groženj<br />
Evropi demografija.
NIKA ZUPANC<br />
UE LJUBLJANA<br />
Vlada nadalju<strong>je</strong> s<br />
POLITIČNIMI ČISTKAMI<br />
Minister <strong>za</strong> javno upravo Franc Props <strong>je</strong> brez obrazložitve razrešil načelnico<br />
Upravne enote Ljubljana Andrejo Erjavec. Tako se <strong>je</strong> vlada odločila odgovoriti<br />
na stavko javnih uslužbencev največ<strong>je</strong> upravne enote v Sloveniji.<br />
AKTUALNO 31<br />
UE Ljubljana <strong>je</strong> ena od 34 upravnih<br />
enot (od skupno 58), na katerih<br />
so 15. maja <strong>za</strong>čeli stavkati<br />
vsakodnevno. Kot pri drugih<br />
čistkah javnih uslužbencev na RTV in v<br />
Policiji so sindikati javnih uslužbencev<br />
še vedno tiho. Na UE Ljubljana so prejšnji<br />
teden prešli na drugačen način dela,<br />
da bi kljub stavki <strong>za</strong>gotovili minimalni<br />
obseg storitev <strong>za</strong> stranke. Na spletni<br />
strani obveščajo, da so <strong>za</strong>radi stavke vsi<br />
termini odpovedani. Stranke se lahko v<br />
času uradnih ur oglasijo na upravni enoti,<br />
tako na Linhartovi cesti kot na Tobačni<br />
ulici, in počakajo, da pridejo na vrsto.<br />
Ker premier Robert Golob takšne poteze<br />
ni spre<strong>je</strong>l z razumevan<strong>je</strong>m, <strong>je</strong> očitno sledila<br />
<strong>za</strong>menjava.<br />
POLITIČNE ČISTKE<br />
»To <strong>je</strong> odgovor Golobove vlade na našo<br />
stavko! Naprej so izvedli čistke na RTVS,<br />
Policiji in v državnih pod<strong>je</strong>tjih, zdaj so<br />
prišli do nas, čeprav nismo ›janšisti‹!<br />
Odstranili so našo načelnico Erjavčevo<br />
zgolj <strong>za</strong>to, ker ni želela slediti vladnim navodilom,<br />
da utiša stavkajoče uslužbence<br />
ter <strong>za</strong>gotovi, da kljub stavki delo poteka<br />
normalno,« nam <strong>je</strong> razlagal eden od vodilnih<br />
uslužbencev na UE Ljubljana.<br />
Ob tem ni skrival razočaranja: »To,<br />
kar se dogaja, <strong>je</strong> grozno. Nobena vlada<br />
od leta 1991 ni izvajala takšnih<br />
političnih čistk ljudi, ki so jih<br />
označili <strong>za</strong> nelojalne. In zdaj<br />
čistijo nas, ki smo volili SD, Svobodo<br />
in Levico. Razumem, da so<br />
čistili ›janšiste‹, ampak da so se<br />
spravili na nas, to <strong>je</strong> nespre<strong>je</strong>mljivo,«<br />
trdi uradnik, ki ni želel<br />
biti imenovan.<br />
Z ministrstva <strong>za</strong> javno upravo<br />
so potrdili <strong>za</strong>menjavo načelnice.<br />
Na vprašan<strong>je</strong> o razlogih <strong>za</strong> <strong>za</strong>menjavo<br />
so odgovorili, da ministru<br />
razrešitve načelnice Andre<strong>je</strong><br />
Erjavec ni treba obrazložiti. Na<br />
n<strong>je</strong>no mesto bodo postavili vladi<br />
naklon<strong>je</strong>nega Marka Grujičića, ki<br />
bo sprva vršilec dolžnosti upravne enote.<br />
Po naših virih Grujičić nima podpore<br />
večine <strong>za</strong>poslenih, ki menijo, da bo Golobova<br />
vlada na vrh upravne enote postavila<br />
nekoga, ki bo poskušal <strong>za</strong>ustaviti<br />
stavkajoče, saj se ne<strong>za</strong>dovoljstvo državljanov<br />
<strong>za</strong>radi stavke le še stopnju<strong>je</strong>.<br />
ODZIV SINDIKATA<br />
Kljub temu se vlada, tako kot z zdravniki,<br />
s stavkajočimi javnimi uslužbenci<br />
ni pripravl<strong>je</strong>na pogovarjati. Ob tem so<br />
mnogi <strong>za</strong>posleni v javni upravi užal<strong>je</strong>ni<br />
<strong>za</strong>radi izjave Golobove partnerke Tine<br />
Gaber, ki <strong>je</strong> na omrežju X pisala o tem,<br />
da imajo »<strong>za</strong>posleni v javni upravi precej<br />
prostega časa«. Sindikati se na to izjavo<br />
niso odzvali.<br />
Medtem ko drugi sindikati javnega<br />
sektorja ob čistkah in ne<strong>za</strong>konitih odpuščanjih<br />
javnih uslužbencev molčijo,<br />
se <strong>je</strong> zdaj prvič odzval Sindikat državnih<br />
organov Sloveni<strong>je</strong> (SDOS). Na potezo<br />
ministra Propsa se <strong>je</strong> odzval predsednik<br />
sindikata Frančišek Verk ter izrazil<br />
nasprotovan<strong>je</strong> <strong>za</strong>menjavi načelnice, ki<br />
jo <strong>je</strong> označil »<strong>za</strong> zelo izkušeno in pošteno<br />
uradnico«, ki več kot 40 let zvesto<br />
služi državi, zdaj pa <strong>je</strong> vlada odločila,<br />
da jo sramotno umakne. Verk trdi, da<br />
<strong>je</strong> n<strong>je</strong>na razrešitev nenavadna in krivična,<br />
ker »<strong>za</strong> slabo stan<strong>je</strong> in stavko javnih<br />
Stavka poteka tudi na<br />
Upravni enoti Ljubljana.<br />
uslužbencev upravnih enot ne moremo<br />
v prvi vrsti kriviti načelnikov, temveč<br />
so <strong>za</strong> neznosno stan<strong>je</strong> na upravnih enotah<br />
krivi predvsem vsi ministri <strong>za</strong> javno<br />
upravo in služba <strong>za</strong> upravne enote na<br />
ministrstvu <strong>za</strong> javno upravo, ki v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m<br />
desetletju ni opravila svo<strong>je</strong>ga dela«.<br />
Predsednika vlade <strong>je</strong> pozval, da<br />
<strong>za</strong>hteva »odgovornost ministra in vseh<br />
visokih uradnikov ministrstva <strong>za</strong> javno<br />
upravo, ki so skoraj dve leti zelo pogosto<br />
obiskovali upravne enote, sklicevali<br />
sestanke in delili nasvete, kako rešiti<br />
nespodobno slabe plače, kadrovski primanjkljaj<br />
in velike upravne <strong>za</strong>ostanke«.<br />
IGNORANCA VLADE IN MEDIJEV<br />
Kljub opozorilom pa ministrstvo <strong>za</strong> javno<br />
upravo in vlada nista ukrepala. Javni<br />
uslužbenci so bili v nasprotju z oceno<br />
Tine Gaber močno preobremen<strong>je</strong>ni,<br />
upokojitev se ni nadomeščalo, uslužbenci<br />
pa so <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev vseh storitev<br />
morali delati nadure. To naj bi jih privedlo<br />
do stavke. Vendar vlada <strong>za</strong>vrača<br />
vsakršen dialog s stavkajočimi, vladi<br />
naklon<strong>je</strong>ni prevladujoči mediji pa ji pri<br />
tej ignoranci pomagajo – po nekaj dneh<br />
medijske pozornosti so javni uslužbenci<br />
izginili z naslovnic in celo iz<br />
tret<strong>je</strong>razrednih novic v vseh večjih<br />
slovenskih medijih.<br />
Vlada <strong>je</strong> <strong>za</strong>dovoljna, da mediji<br />
ne problematizirajo stavke uslužbencev<br />
upravnih enot, in pričaku<strong>je</strong>,<br />
da bodo uslužbenci ob medijski<br />
blokadi vendarle popustili in prekinili<br />
stavko. Zaposleni <strong>za</strong>htevajo<br />
dvig plač <strong>za</strong> sedem plačnih razredov,<br />
izenačitev nazivov <strong>za</strong>poslenih<br />
na upravnih enotah z nazivi<br />
na ministrstvih, uvedbo dodatka<br />
<strong>za</strong> gotovinsko poslovan<strong>je</strong> ter povečan<strong>je</strong><br />
kadrovskega načrta na<br />
določenih upravnih enotah. <br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
32<br />
SPOMIN<br />
European Union 2004 - EP<br />
Takratni predsednik DZ<br />
Borut Pahor <strong>je</strong> bil <strong>za</strong>dnji<br />
na kandidatni listi, a se <strong>je</strong><br />
s preferenčnimi glasovi<br />
presenetljivo prebil<br />
v Evropski parlament.<br />
20 LET KASNEJE: politična<br />
imena, ki (ni)so šla v po<strong>za</strong>bo<br />
Sredi junija <strong>je</strong> v luči nedavnih volitev v Evropski parlament in glasovanja na posvetovalnih referendumih<br />
precej neopazno minila 20. obletnica prvih volitev v Evropski parlament v Republiki Sloveniji.<br />
Med kandidati, ki so bili na prvih volitvah 2004 izvol<strong>je</strong>ni <strong>za</strong> evropske poslance, jih <strong>je</strong> še vedno nekaj,<br />
ki na različne načine tudi po dvajsetih letih ostajajo vidni akterji na slovenskem političnem parketu.<br />
UREDNIŠTVO<br />
Prve volitve v Evropski parlament<br />
v Sloveniji so potekale 13. junija<br />
2004, torej mesec in pol po tem,<br />
ko <strong>je</strong> Slovenija 1. maja 2004 v<br />
družbi Cipra, Češke, Estoni<strong>je</strong>, Madžarske,<br />
Latvi<strong>je</strong>, Litve, Malte, Poljske in<br />
Slovaške postala polnopravna članica<br />
Evropske uni<strong>je</strong> (EU). Vstop omen<strong>je</strong>nih<br />
držav <strong>je</strong> pomenil daleč največjo širitev<br />
EU doslej, tako po številu prebivalcev<br />
kot številu držav, me<strong>je</strong> EU pa <strong>je</strong> pomaknil<br />
močno na vzhod.<br />
Med volilnimi rezultati iz leta 2004<br />
in med rezultati letošnjih evropskih volitev<br />
se kažejo nekatere vzporednice,<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
čeprav se <strong>je</strong> v dvajsetletnem obdobju v<br />
Sloveniji pojavljala in tudi izginjala pisana<br />
paleta strank, med katerimi so bile<br />
najbolj prepoznavne tako imenovane<br />
stranke novih obrazov, katerih namen<br />
<strong>je</strong> bil ohranjati večino slovenskega volilnega<br />
telesa na levem polu oziroma<br />
vsaj znotraj leve sredine.<br />
KO FENOMENA NOVIH<br />
OBRAZOV ŠE NI BILO<br />
Pred dvajsetimi leti v Sloveniji še nismo<br />
bili priča fenomenu strank novih obrazov<br />
v tako veliki meri, kot se <strong>je</strong> to dogajalo<br />
v prihodnjih letih. Leta 2004 so si<br />
sedem mandatov evropskih poslancev<br />
razdelile samo parlamentarne stranke,<br />
kar pa se <strong>je</strong> na kasnejših volitvah spreminjalo.<br />
Tudi letos se <strong>je</strong> med nove evropske<br />
poslance uvrstil kandidat stranke, ki <strong>je</strong> v<br />
slovenskem parlamentu še nikoli ni bilo.<br />
Prepričljiva zmagovalka evropskih<br />
volitev leta 2004 v Sloveniji <strong>je</strong> bila N.SI<br />
– Nova Slovenija – krščanska ljudska<br />
stranka (N.SI), ki <strong>je</strong> osvojila skoraj četrtino<br />
vseh oddanih glasov oziroma nekaj<br />
manj kot 24 %. Rezultat ji <strong>je</strong> prinesel<br />
dva evropska poslanca: Lojzeta Peterleta<br />
in Ljudmilo Novak.
SPOMIN<br />
33<br />
slovenec.org<br />
Na drugo mesto se <strong>je</strong> uvrstila skupna<br />
lista Liberalne demokraci<strong>je</strong> Sloveni<strong>je</strong><br />
(LDS) in Demokratične stranke upoko<strong>je</strong>ncev<br />
Sloveni<strong>je</strong> (DESUS), ki <strong>je</strong> z 22 %<br />
glasov osvojila dva poslanska mandata,<br />
ki sta ju <strong>za</strong>sedla Jelko Kacin in Mojca<br />
Drčar Murko. Slovenska demokratska<br />
stranka (SDS) <strong>je</strong> na tret<strong>je</strong>m mestu<br />
s 17,6 % pre<strong>je</strong>timi glasovi prav tako<br />
dobila dva mandata, <strong>za</strong> poslanca sta bila<br />
izvol<strong>je</strong>na Romana Jordan Cizelj in Mihael<br />
Brejc, ki <strong>je</strong> takrat <strong>za</strong>sedal mesto podpredsednika<br />
državnega zbora.<br />
Kot <strong>za</strong>dnji stranki se <strong>je</strong> v Evropski parlament<br />
uspelo uvrstiti predhodnici današnjih<br />
Socialnih demokratov, Združeni listi<br />
socialnih demokratov (ZLSD), ki <strong>je</strong> s 14,5 %<br />
pre<strong>je</strong>tih glasov v Bruselj <strong>za</strong> poslanca poslala<br />
takratnega predsednika državnega zbora<br />
Boruta Pahorja. N<strong>je</strong>gova izvolitev <strong>je</strong> veljala<br />
<strong>za</strong> presenečen<strong>je</strong>, saj <strong>je</strong> mesto poslanca<br />
osvojil z <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>ga mesta na kandidatni<br />
listi ZLSD, izvolitev pa <strong>je</strong> bila posledica velikega<br />
števila pre<strong>je</strong>tih preferenčnih glasov.<br />
Leta 2004 <strong>je</strong> koalicijo dva<br />
meseca pred evropskimi<br />
volitvami <strong>za</strong>pustila<br />
Slovenska ljudska stranka, ki<br />
<strong>je</strong> imela v vladi tri ministre.<br />
NEKOČ VIDNI,<br />
DANES JIH NI NIKJER VEČ<br />
Tako kot leta 2004 tudi v času letošnjih<br />
evropskih volitev Slovenijo vodi levosredinska<br />
vlada, ki pa <strong>je</strong> bolj kot proti sredini<br />
nagn<strong>je</strong>na v levo. Leta 2004 <strong>je</strong> slovensko<br />
vlado vodil predsednik LDS Anton Rop,<br />
koalicijsko vlado, ki <strong>je</strong> imela 16 ministrov,<br />
pa so sestavljale LDS, ZLSD, DeSUS<br />
in Stranka mladih Sloveni<strong>je</strong>. Koalicijo <strong>je</strong><br />
dva meseca pred evropskimi volitvami<br />
<strong>za</strong>pustila Slovenska ljudska stranka, ki<br />
<strong>je</strong> imela v vladi tri ministre.<br />
Od teh strank sta še aktivno prisotni<br />
v političnem prostoru le stranki<br />
Socialnih demokratov kot naslednica<br />
ZLSD in SLS, ki se ji <strong>je</strong> letos mandat v<br />
Evropskem parlamentu <strong>za</strong> malenkost<br />
izmuznil, ostaja pa prisotna na lokalni<br />
ravni z župani in občinskimi svetniki.<br />
Pogojno prisotna <strong>je</strong> tudi še DESUS, ki <strong>je</strong><br />
na <strong>za</strong>dnjih volitvah v državni zbor izpadla<br />
iz parlamenta, letos pa se <strong>je</strong> brez<br />
več<strong>je</strong>ga uspeha pojavila na kandidatni<br />
listi <strong>za</strong> evropske volitve.<br />
Leta 2004 <strong>je</strong> na evropskih volitvah<br />
v Sloveniji nastopilo 13 strank oziroma<br />
list. Danes <strong>je</strong> jasno, da <strong>je</strong> obdob<strong>je</strong> dvajsetih<br />
let postreglo tudi z umikom velikega<br />
števila teh strank, ki jih danes ne <strong>za</strong>sledimo<br />
več. Iz političnega prostora <strong>je</strong> izginilo<br />
več strank, ki so se pred dvajsetimi<br />
leti potegovale <strong>za</strong> evropske poslance,<br />
med njimi najdemo Glas žensk Sloveni<strong>je</strong>,<br />
Slovenija <strong>je</strong> naša, Stranko mladih<br />
Sloveni<strong>je</strong>, SEG – Stranko ekoloških<br />
gibanj Sloveni<strong>je</strong>, Nacionalno stranko<br />
dela, Stranko slovenskega naroda in<br />
Demokratsko stranko Sloveni<strong>je</strong>.<br />
Nobena od njih ni na evropskih volitvah<br />
leta 2004 osvojila več kot 5 %<br />
glasov, nekatere med njimi so osvojile<br />
celo manj kot odstotek glasov. Enaka<br />
usoda <strong>je</strong> doletela tudi Liberalno<br />
demokracijo Sloveni<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> bila leta<br />
2004 pomemben politični igralec; bila<br />
<strong>je</strong> največja vladna stranka, ki <strong>je</strong> imela<br />
tudi predsednika vlade, danes pa <strong>je</strong><br />
razen v registru političnih strank in v<br />
eni izmed manjših slovenskih občin<br />
prav<strong>za</strong>prav ne <strong>za</strong>sledimo nik<strong>je</strong>r več. <br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
34<br />
AKTUALNO<br />
Zaradi trmoglavl<strong>je</strong>nja<br />
ministrice Emili<strong>je</strong><br />
Stojmenove Duh se na<br />
računalnikih nabira<br />
prah, osnovne šole pa<br />
kljub pomanjkanju do<br />
njih niso upravičene.<br />
NENAD GLÜCKS<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Ministrica Emilija Stojmenova<br />
Duh RAZDELILA zgolj 666<br />
od 10.000 računalnikov<br />
V skoraj dveh mesecih, odkar ministrstvo <strong>za</strong> digitalno preobrazbo prek štipendijskega<br />
sklada brezplačno deli lani kupl<strong>je</strong>ne prenosnike, <strong>za</strong> katere smo plačali 6,5 milijona evrov,<br />
so jih uspeli oddati le 666 od 10.000. Ob tem pa <strong>za</strong>radi neodgovornosti ministrice do teh<br />
brezplačnih računalnikov ne morejo priti osnovne šole, ki jih nujno potrebu<strong>je</strong>jo.<br />
Čez nekaj dni, 22. junija 2024, se izteče<br />
rok, do katerega Javni štipendijski, razvojni,<br />
invalidski in preživninski sklad<br />
(Sklad) zbira vloge <strong>za</strong> brezplačno izposojo<br />
razvpitih prenosnih računalnikov, ki jih <strong>je</strong> lani<br />
kupilo ministrstvo <strong>za</strong> digitalno preobrazbo pod<br />
vodstvom Emili<strong>je</strong> Stojmenove Duh. Gre <strong>za</strong> 10.000<br />
od skupaj 13.000 prenosnikov, ki so jih na ministrstvu<br />
kupili <strong>za</strong> 6,5 milijona evrov, a se na veliki<br />
večini še vedno nabira prah v skladišču v Logatcu.<br />
NAJ RAZUME, KDOR MORE<br />
Preden <strong>je</strong> Sklad objavil poziv in 22. aprila 2024 <strong>za</strong>čel<br />
zbirati vloge <strong>za</strong> razdelitev računalnikov, se <strong>je</strong><br />
domnevalo, da bo morda prišlo celo do navala <strong>za</strong>interesiranih,<br />
saj v bistvu niti ne gre <strong>za</strong> dvoletno<br />
brezplačno izposojo, pač pa kar <strong>za</strong> darilo. Obdob<strong>je</strong><br />
dveh let brezplačne izposo<strong>je</strong> se lahko namreč na<br />
predlog upravičenca podaljša in na koncu prenosnik<br />
preide v n<strong>je</strong>govo last, ko knjigovodska vrednost<br />
pade na nič.<br />
Upravičenci so po noveli <strong>za</strong>kona o spodbujanju<br />
digitalne vključenosti tisti, ki izpolnju<strong>je</strong>jo dva<br />
pogoja: so upravičenci do otroškega dodatka, uvrščeni<br />
v prvi dohodkovni razred in imajo vsaj enega<br />
otroka, vključenega v osnovnošolsko izobraževan<strong>je</strong>.<br />
Toda izka<strong>za</strong>lo se <strong>je</strong>, da ni s sumi korupci<strong>je</strong><br />
omadeževan zgolj javni razpis <strong>za</strong> nabavo te opreme,<br />
pač pa <strong>je</strong> ministrica Stojmenova doživela fiasko<br />
tudi pri upravičencih.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
AKTUALNO<br />
35<br />
Računalnike bodo še naprej<br />
delili tako, da jih dejansko<br />
ne bodo razdelili.<br />
Prvih 39 računalnikov so na <strong>za</strong>četku<br />
leta razdelili občinam, ki so bile<br />
pri<strong>za</strong>dete v lanskoletnih avgustovskih<br />
poplavah, 2.961 nato še srednjim šolam<br />
in <strong>za</strong>vodom, katerih ustanoviteljica <strong>je</strong><br />
država. Od deset tisoč preostalih, <strong>za</strong><br />
katere vloge zdaj zbira omen<strong>je</strong>ni Sklad<br />
(deli jih ministrstvo), pa so jih v skoraj<br />
dveh mesecih razdelili pičlih 666. Torej<br />
zgolj dobrih šest odstotkov!<br />
Od 22. aprila do 13. junija so na Skladu,<br />
kot so pojasnili <strong>za</strong> Domovino, pre<strong>je</strong>li<br />
skupaj 2.053 vlog, od katerih so jih pozitivno<br />
rešili 666. Negativno rešenih <strong>je</strong><br />
17, na obravnavo jih čaka 152, v procesu<br />
obravnave jih <strong>je</strong> 554, pri 651 vlogah pa<br />
so vlagatel<strong>je</strong>m poslali poziv <strong>za</strong> razjasnitev<br />
podatkov. S sklepom so <strong>za</strong>vrnili 13<br />
vlog, ki so prišle predčasno. Jasno <strong>je</strong> torej,<br />
da bo tudi po 22. juniju velika večina<br />
izmed 10.000 računalnikov ostala v<br />
skladišču v Logatcu, pri čemer tovrstna<br />
oprema hitro <strong>za</strong>stara.<br />
K<strong>je</strong> <strong>je</strong> odgovornost ministrice Stojmenove<br />
Duh <strong>za</strong> tako porazen razplet? Sama<br />
seveda ne čuti nikakršne odgovornosti,<br />
po n<strong>je</strong>nem mnenju vse poteka v redu,<br />
Ministrica se <strong>je</strong> marca v času interpelaci<strong>je</strong><br />
postavila v vlogo žrtve. Dejansko<br />
smo n<strong>je</strong>ne žrtve davkoplačevalci.<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
čeprav računalniki pri <strong>za</strong>konsko določenih<br />
upravičencih »ne gredo v promet« niti<br />
<strong>za</strong>stonj. Naj razume, kdor more.<br />
POVPRAŠEVANJE<br />
Toda to ne pomeni, da <strong>za</strong>n<strong>je</strong> ne obstaja<br />
povpraševan<strong>je</strong>. Na mnogih osnovnih šolah<br />
se soočajo s pomanjkan<strong>je</strong>m računalnikov,<br />
vendar po <strong>za</strong>konu o spodbujanju<br />
digitalne vključenosti osnovne šole niso<br />
med upravičenci <strong>za</strong> te prenosnike.<br />
Na ministrstvo Stojmenove smo<br />
že pred tremi tedni poslali vprašan<strong>je</strong>:<br />
Ali <strong>je</strong> kot predpogoj, da bi računalnike<br />
lahko delili osnovnim šolam (oziroma<br />
njihovim ustanoviteljicam – občinam,<br />
da bi jih te po potrebah razdelile med<br />
svo<strong>je</strong> osnovne šole), treba spremeniti<br />
omen<strong>je</strong>ni <strong>za</strong>kon? In če da, <strong>za</strong>kaj tega ne<br />
predlagajo?<br />
Očitno jih na ministrstvu ne moti,<br />
da ostajajo računalniki v skladišču, saj<br />
<strong>je</strong> bil odgovor birokratsko aroganten:<br />
»Prenosniki so namen<strong>je</strong>ni skladu MIRO<br />
(Mehanizem <strong>za</strong> izposojo računalniške<br />
opreme) in bodo tudi namensko dodel<strong>je</strong>ni<br />
prioritetnim skupinam po vrsti,<br />
kot določa <strong>za</strong>kon.« Z drugimi besedami:<br />
še naprej jih bodo delili na način, da jih<br />
dejansko ne bodo razdelili, medtem pa<br />
bodo mnoge osnovne šole, ki si jih <strong>za</strong>radi<br />
finančne stiske ne morejo privoščiti,<br />
še naprej ostale brez njih.<br />
ŽALJIVO DO OSNOVNIH ŠOL<br />
Že pred časom smo govorili z Mojco<br />
Mihelič, predsednico Združenja ravnatel<strong>je</strong>v<br />
in pomočnikov ravnatel<strong>je</strong>v, ki<br />
pravi, da si ravnatelji želijo, da bi do teh<br />
računalnikov prišle tudi osnovne šole.<br />
Vsekakor bi bilo to bol<strong>je</strong>, kot da ležijo v<br />
nekem skladišču. Marsikateri osnovni<br />
šoli bi prišli prav.<br />
In kako <strong>je</strong> Miheličeva komentirala<br />
birokratski odgovor z ministrstva, iz<br />
katerega izhaja, da ne nameravajo predlagati<br />
sprememb <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong>, da bi do<br />
prenosnikov lahko prišle tudi osnovne<br />
šole? Zgolj z eno besedo: »Pričakovano.«<br />
Župan ene od večjih slovenskih občin<br />
(ne želi se izpostaviti, da n<strong>je</strong>gova<br />
občina ne bi bila <strong>za</strong>radi tega na ta ali oni<br />
način »kaznovana«) nam <strong>je</strong> <strong>za</strong>upal, da<br />
bi tudi na ravni države lahko omen<strong>je</strong>ne<br />
prenosnike ob ustrezni <strong>za</strong>konodaji<br />
brez težav neposredno delili osnovnim<br />
šolam. Sploh ne bi bilo nujno, da bi bile<br />
občine pri tem posredniki.<br />
Toda namesto da bi šla Stojmenova<br />
v spremembo <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong>, skušajo<br />
osnovnim šolam naprtiti vlogo poštar<strong>je</strong>v.<br />
Že pred mesecem dni so tako z<br />
n<strong>je</strong>nega ministrstva na ministrstvo <strong>za</strong><br />
vzgojo in izobraževan<strong>je</strong> poslali dopis s<br />
pojasnilom, naj osnovne šole o omen<strong>je</strong>nem<br />
pozivu Sklada glede delitve računalnikov<br />
obvestijo starše. Osnovne šole<br />
torej same ne morejo do računalnikov,<br />
pri Stojmenovi pa bi radi, da odigrajo<br />
vlogo poštar<strong>je</strong>v <strong>za</strong> dostavo informacij<br />
staršem!? Ker to ni učinkovalo, <strong>je</strong> enako<br />
ravnal še Sklad.<br />
Pri celotnem polomu<br />
<strong>je</strong> ministrica izka<strong>za</strong>la<br />
nesposobnost in arogantnost,<br />
pri kateri vztraja.<br />
V <strong>za</strong>četku junija so s Sklada na<br />
osnovne šole naslovili prošnjo »<strong>za</strong><br />
pomoč pri obveščanju staršev vaših<br />
osnovnošolcev«. Osnovne šole, ki potrebu<strong>je</strong>jo<br />
računalnike, a jim na državni<br />
ravni <strong>za</strong>radi trmoglavl<strong>je</strong>nja Stojmenove<br />
onemogočajo priti do njih, naj bi torej<br />
po logiki ministrice iskale upravičence,<br />
ki bi se prijavili <strong>za</strong> brezplačno izposojo.<br />
CENA TRMOGLAVLJENJA<br />
Ob interpelaciji stranke SDS zoper ministrico<br />
v zvezi z nabavo računalnikov,<br />
ki jo <strong>je</strong> marca v državnem zboru prestala,<br />
saj so jo predvsem poslanci »n<strong>je</strong>ne«<br />
Svobode branili na vse pretege, <strong>je</strong> ministrica<br />
<strong>za</strong>igrala na čustva. Po n<strong>je</strong>nem<br />
<strong>je</strong> <strong>za</strong> SDS moteča, ker <strong>je</strong> ženska, tujka,<br />
migrantka, »čefurka«. Šlo <strong>je</strong> <strong>za</strong> odvračan<strong>je</strong><br />
pozornosti. Nič od tega ji ni nihče<br />
očital, <strong>je</strong> pa vsekakor izka<strong>za</strong>la pri celotnem<br />
opisanem polomu nesposobnost in<br />
arogantnost, pri kateri kar vztraja.<br />
Ne po<strong>za</strong>bimo, <strong>za</strong> računalnike smo plačali<br />
6,5 milijona evrov, dodatno <strong>za</strong>n<strong>je</strong> plaču<strong>je</strong>mo<br />
še vsak mesec skladiščenja, medtem<br />
ko ministrica trmoglavi naprej. <br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
36<br />
AKTUALNO<br />
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
POSNETEK ZASLONA<br />
TV SLO1<br />
Andraž Zorko napada s<br />
seksističnimi in skrajno<br />
vulgarnimi izjavami<br />
Andraž Zorko, direktor agenci<strong>je</strong> Valicon in komentator »depolitizirane« RTV,<br />
<strong>je</strong> poskrbel <strong>za</strong> seksistične izjave na račun bodoče mlade evroposlanke SDS Zale<br />
Tomašič. Vladna koalicija, največji mediji, feministična društva, predsednica države<br />
Nataša Pirc Musar in politična aktivistka Nika Kovač, ki pogosto stopijo v bran<br />
pravicam žensk, so se tokrat <strong>za</strong>vili v molk. Zorko <strong>je</strong> izzval ostre kritike javnosti<br />
ter prek omrežja X kritikom odgovoril s skrajno primitivnim in vulgarnim besednjakom.<br />
Kot smo na Domovini že poročali,<br />
so volilne ankete pred<br />
evropskimi volitvami v veliki<br />
meri zgrešile končni rezultat.<br />
Še najbliž<strong>je</strong> dejanskemu stanju <strong>je</strong> bila<br />
anketa Ninamedie.<br />
Zelo optimistično <strong>za</strong> levico <strong>je</strong> rezultat<br />
maja na omrežju X napovedoval<br />
partner in direktor ene izmed vodilnih<br />
agencij (Valicona) Andraž Zorko. Zapisal<br />
<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> situacija »5 : 4 v mandatih<br />
<strong>za</strong> stranke levo od sredine, pa se soočenja<br />
še <strong>za</strong>res <strong>za</strong>čela niso«. Po n<strong>je</strong>govem<br />
mnenju bi bil mogoč celo scenarij 6 : 3<br />
v korist leve politične opci<strong>je</strong>, s čimer bi<br />
»časi, ko so stranke desno od sredine<br />
prevladovale vsaj na evropskih volitvah,<br />
očitno minili«.<br />
IDEALNI »MATCH«<br />
Ob porazu levih strank na evropskih<br />
volitvah <strong>je</strong> Zorko na X še dodal, da »vse<br />
dokler ne bo udeležba na volitvah EU<br />
poslancev vsaj enaka, kot <strong>je</strong> na volitvah<br />
v DZ, <strong>je</strong> to slab indikator <strong>za</strong> razmerja<br />
med strankami«. Po n<strong>je</strong>govem mnenju<br />
<strong>je</strong> razumljivo, »da so eni bolj veseli kot<br />
drugi, a razmer<strong>je</strong> 5 : 4 v desno <strong>je</strong> bilo<br />
doseženo z le 5.600 glasovi razlike od<br />
razmerja 5 : 4 v levo. Za miš<strong>je</strong>ga.«<br />
Zorko <strong>je</strong> sicer od pod<strong>je</strong>tja Gen-I zgolj<br />
od lanskega decembra pre<strong>je</strong>l skoraj<br />
23.000 evrov sredstev, kar bi tudi lahko<br />
bil razlog <strong>za</strong> n<strong>je</strong>gove zelo optimistične<br />
napovedi glede uspeha levih strank na<br />
letošnjih evropskih volitvah. Potem ko<br />
mu napovedi niso ravno uspele, <strong>je</strong> Zorko<br />
<strong>za</strong> Žurnal24 komentiral tudi uvrstitev<br />
Zale Tomašič iz vrst SDS v Evropski<br />
parlament. Kot <strong>je</strong> trdil <strong>za</strong> omen<strong>je</strong>ni<br />
medij, <strong>je</strong> SDS na volitvah dobila štiri<br />
poslance, od tega dva skrajno desna,<br />
Zalo Tomašič in Branka Grimsa.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
Bodo Zorka na RTV<br />
še vabili kot komentatorja<br />
političnega dogajanja?<br />
Dodal <strong>je</strong> še, da <strong>je</strong> bila Tomašičeva<br />
»zelo aktivna na terenu in na družbenih<br />
omrežjih, k<strong>je</strong>r so mladi volivci,<br />
predvsem mladi moški, ki se izrazito<br />
obračajo v desno,« ter da »<strong>je</strong> idealni<br />
›match‹ <strong>za</strong> mlade fante, ki jih nese<br />
skrajno desno«.<br />
BO ŠE KOMENTATOR?<br />
Zorkove izjave o tem, kako <strong>je</strong> Tomašičeva<br />
glasove dobila od mladih moških, ki<br />
se izrazito obračajo v desno, so sicer na<br />
družabnih omrežjih povzročile nemalo<br />
zgražanja, Zorka pa so celo obtožili seksizma.<br />
Ni jim ostal dolžan, na omrežju<br />
X <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal, da <strong>je</strong> <strong>za</strong>dnjih nekaj dni deležen<br />
pogroma s strani kletnih trolov in<br />
celo nekaterih vidnejših posameznikov<br />
skrajno desno od sredine. Tem <strong>je</strong> <strong>za</strong>želel,<br />
da si ga »pofafajo sami«, če ga lahko<br />
sploh najdejo.<br />
Ker <strong>je</strong> Zorko prisoten tudi kot politični<br />
analitik na RTV, med drugim pogosto<br />
sodelu<strong>je</strong> tudi v oddaji Odmevi, smo na<br />
RTV poslali vprašan<strong>je</strong>, ali ga bodo v prihodn<strong>je</strong><br />
še vabili kot komentatorja političnega<br />
dogajanja <strong>za</strong>radi omen<strong>je</strong>nih primitivnih<br />
izjav, a do <strong>za</strong>ključka redakci<strong>je</strong><br />
njihovih odgovorov še nismo pre<strong>je</strong>li.
NIKA ZUPANC<br />
KLEMEN LAJEVEC/<br />
DOMOVINA<br />
AKTUALNO 37<br />
Svet24TV odpustil štiri<br />
<strong>za</strong>poslene, med njimi tudi<br />
Andrejo Gregorič Berdajs<br />
Po naših virih naj bi televizijski kanal v lasti Martina Odlazka odpustil <strong>za</strong>poslene voditel<strong>je</strong><br />
in urednike. Razlog <strong>je</strong> v veliki izgubi, ki jo <strong>je</strong> prinesel televizijsko-radijski pro<strong>je</strong>kt.<br />
Novoustanovl<strong>je</strong>na televizija Svet24TV,<br />
ki <strong>je</strong> v lasti Martina Odlazka, <strong>je</strong> morala<br />
odpustiti štiri <strong>za</strong>poslene od šestih.<br />
Brez službe so med drugim ostali<br />
Andreja Gregorič Berdajs, nekdanja voditeljica,<br />
urednica in novinarka RTV, novinarka Tina Sara<br />
Bertoncelj in Dejan Komparič. Odpustili so jih<br />
<strong>za</strong>radi poslovnih razlogov, ker so bili stroški<br />
produkci<strong>je</strong> kratkih TV novic previsoki.<br />
POROČILA OD PONEDELJKA DO PETKA<br />
Televizijski kanal so uspešno <strong>za</strong>gnali 8. maja<br />
2023. Novice <strong>je</strong> pripravljala uveljavl<strong>je</strong>na novinarska<br />
ekipa, poročila Svet24TV ste lahko spremljali<br />
na televizijskih in radijskih postajah Aktuala<br />
in Veseljaka. Poročila so bila na sporedu od<br />
ponedeljka do petka med 6. in 17. uro.<br />
Andreja Gregorič Berdajs <strong>je</strong> bila na<br />
RTV kot soustvarjalka Panorame s<br />
strani političnih aktivistov deležna<br />
verbalnega nasilja in mobinga.<br />
Novice so izmenja<strong>je</strong> vodili Simon Rosc, Petra<br />
Rupnik, Milena Novak in Dejan Komparič. Novinarka<br />
na terenu <strong>je</strong> bila Tina Bertoncelj, dnevna<br />
urednika sta bila Dejan Komparič in Andreja<br />
Gregorič Berdajs, odgovorni urednik pa <strong>je</strong> postal<br />
Mitja Prek, ki pred tem ni imel nikakršnih uredniških<br />
izkušenj in <strong>je</strong> bil na državni RTV turnusni<br />
urednik, kar <strong>je</strong> pomenilo, da <strong>je</strong> uredniku<br />
pomagal zgolj pri komunikaciji z novinarji in dopisniki,<br />
ni pa urejal odda<strong>je</strong>.<br />
VODITELJICA PANORAME<br />
Najbolj znana <strong>je</strong> bila prav Andreja Gregorič<br />
Berdajs, ki <strong>je</strong> bila s strani političnih aktivistov<br />
na RTV deležna verbalnega nasilja in mobinga,<br />
<strong>za</strong>to naj bi tudi <strong>za</strong>pustila RTV. Ker <strong>je</strong> bila<br />
<strong>za</strong>poslena na oddaji Panorama, <strong>je</strong> bila deležna<br />
hudih pritiskov, <strong>za</strong>to <strong>je</strong> na socialnih omrežjih<br />
razkrila grozljive razmere, ki so jih na RTV do<br />
vseh »neprimernih« novinar<strong>je</strong>v ustvarili politični<br />
aktivisti.<br />
Takrat <strong>je</strong> med drugim pojasnila: »Prikladna<br />
iztočnica <strong>za</strong> posmeh in prezir, plazove žaljivk<br />
in zmerljivk, ki se vrstijo že kake štiri mesece.<br />
Pogosto so dodane <strong>za</strong>vajajoče interpretaci<strong>je</strong> in<br />
podcenjujoči komentarji. Sem izdajalka, prasica,<br />
sem neumna, naivna, pokvar<strong>je</strong>na ... in še<br />
kaj in še kakšna. Ra<strong>je</strong> ne bi naštevala še sočnejših<br />
označb, ki se mi jih lepi. Kaj pa <strong>je</strong> Panorama?<br />
Je kolektiv novinar<strong>je</strong>v, ki smo se odločili<br />
<strong>za</strong> poklicni izziv. Tako, čez palec bi rekla, da<br />
nas <strong>je</strong> vseh skupaj 20–30. Približno tretjina<br />
do polovica nas <strong>je</strong> iz hiše, preostali so prišli od<br />
drugod. Pa ne iz določene strankarske televizi<strong>je</strong><br />
ali portala, kot se rado razglaša ...« <br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
38<br />
AKTUALNO<br />
LUKA<br />
SVETINA<br />
POSNETEK<br />
ZASLONA<br />
E-podpisi zdravnikov <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>kon, ki bi jih ščitil pred<br />
nasil<strong>je</strong>m, so bili izbrisani<br />
Ali podpornikom petici<strong>je</strong> proti nasilju nad zdravstvenimi delavci, ki predlagajo spremembe<br />
kazenskega <strong>za</strong>konika, nekdo nagaja in jim onemogoča oddajan<strong>je</strong> podpisov v elektronski obliki<br />
na spletnem portalu eUprava? Tako namreč menijo številni člani skupine Mladi zdravniki, ki so<br />
se v <strong>za</strong>dnjih dneh s predsednikom vlade Robertom Golobom <strong>za</strong>pletli v pravo medijsko vojno.<br />
Premierja so na družbenem<br />
omrežju X po porazu Svobode<br />
na evropskih volitvah »posredno«<br />
označili tudi <strong>za</strong> nekoga z<br />
narcisoidno osebnostno motnjo. A tudi<br />
na Zdravniški zbornici Sloveni<strong>je</strong> vre.<br />
Na desetine zdravstvenih delavcev in<br />
njihovih podpornikov se <strong>je</strong> pritožilo, češ<br />
da v preteklih dneh niso mogli oddati<br />
podpisa, ministrstvo <strong>za</strong> digitalno preobrazbo,<br />
ki bdi nad sistemom e-podpisovanja,<br />
pa že 14 dni nič ne ukrene. Problem<br />
<strong>je</strong> v tem, da teče 60-dnevni rok,<br />
v katerem morajo predlagatelji zbrati<br />
5.000 podpisov in jih predložiti državnemu<br />
zboru. Še več, zdravniki opo<strong>za</strong>rjajo,<br />
da <strong>je</strong> bilo več kot 2.000 podpisov,<br />
ki so jih že oddali, na vladnih spletnih<br />
straneh očitno preprosto izbrisanih.<br />
VLADNI URADNIKI<br />
IN NERESNICE<br />
Skupina mladih zdravnikov, ki želi ostati<br />
anonimna, nas <strong>je</strong> opozorila na nenavadne<br />
težave na vladnem spletnem portalu<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
eUprava. 60-dnevni rok <strong>za</strong> oddajo podpisov<br />
<strong>je</strong> <strong>za</strong>čel teči 10. maja. Na eUpravi<br />
so jih 30. maja beležili že 2.033, dva dni<br />
kasne<strong>je</strong>, 1. junija, pa <strong>je</strong> spletna stran ka<strong>za</strong>la<br />
le še 1.877 oddanih vlog. Nato pa 11.<br />
junija vloga sploh ni bila več na voljo,<br />
<strong>za</strong>radi česar so številni zdravniki pisali<br />
tudi tehničnopodporni službi na vladni<br />
spletni strani. Dan pozne<strong>je</strong> <strong>je</strong> bila oddaja<br />
vloge spet omogočena, eUprava pa <strong>je</strong> beležila<br />
le šest oddanih vlog.<br />
Korespondenca, ki jo razkrivamo,<br />
dokazu<strong>je</strong>, da vladni uradniki sploh ne<br />
poznajo rokov <strong>za</strong> zbiran<strong>je</strong> podpisov.<br />
Ko <strong>je</strong> anonimni mladi zdravnik 12. junija<br />
pisal službi <strong>za</strong> tehnično podporo<br />
na elektronski naslov ekc@gov.si, ali<br />
lahko odpravijo napako, ker se že dl<strong>je</strong><br />
časa trudi izpolniti vloge, a se pojavlja<br />
sporočilo o tehnični napaki, so mu iz<br />
Enotnega kontaktnega centra državne<br />
uprave odpisali, da vloga ni več dostopna,<br />
saj <strong>je</strong> rok <strong>za</strong> oddajo potekel v ponedel<strong>je</strong>k,<br />
10. junija 2024.<br />
Na vztrajan<strong>je</strong> mladega zdravnika,<br />
kako <strong>je</strong> to mogoče, ko pa se 60-dnevni<br />
Ministrstvo <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo<br />
že 14 dni ne uspe urediti<br />
delovanja spletne strani<br />
in elektronskega<br />
oddajanja podpisov.<br />
rok izteče <strong>šel</strong>e 8. julija, so se popravili<br />
in trdili, »da <strong>je</strong> razlog <strong>za</strong> nedostopnost<br />
vlog v tehničnih težavah, ki jih <strong>za</strong>znavamo<br />
na portalu. Vloga <strong>je</strong> ponovno<br />
dostopna, <strong>za</strong> nevšečnosti se opraviču<strong>je</strong>mo.«<br />
A kljub temu so številni še v<br />
naslednjih dveh dneh pisali pritožbe<br />
na zbornico, da vloge ne morejo oddati,<br />
prav tako <strong>je</strong> na spletni strani eUprava<br />
ves čas prisotno opozorilo, da lahko<br />
pride do tehničnih napak.<br />
Spomnimo; spremembe kazenskega<br />
<strong>za</strong>konika sta predlagali predsednica<br />
Zdravniške zbornice Sloveni<strong>je</strong> prof. dr.<br />
Bojana Beović in specialistka družinske<br />
medicine dr. Nena Kopčavar Guček,<br />
ki opo<strong>za</strong>rjata, da so zdravstveni delavci<br />
pogosto tarča napadov. V četrtek sta na<br />
kabinet predsednice državnega zbora<br />
Urške Klakočar Zupančič naslovili<br />
prošnjo, naj se rok <strong>za</strong> zbiran<strong>je</strong> podpisov<br />
podaljša <strong>za</strong> 12 dni, saj so približno toliko<br />
časa <strong>za</strong>znavali težave z oddajan<strong>je</strong>m vlog.<br />
Obe vztrajata, da so spremembe <strong>za</strong>kona<br />
nujne <strong>za</strong> vse zdravstvene delavce, zlasti<br />
medicinske sestre, ki so največkrat prve<br />
v stiku z bolniki in so bile v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m letu<br />
največkrat tarča njihovih napadov.<br />
ZDRAVNIKI BI IMELI<br />
STATUS URADNE OSEBE<br />
Nena Kopčavar Guček pravi, da sta bili<br />
z Bojano Beović ves čas v stiku in da <strong>je</strong><br />
podatek o 12 nedelujočih dneh pravilen.
»Sva pobudnici iniciative kot občanki,<br />
jaz sicer kot predstavnica komisi<strong>je</strong> <strong>za</strong><br />
preprečevan<strong>je</strong> nasilja v zdravstvu, ona<br />
kot predsednica zbornice. Moti nas,<br />
da <strong>je</strong> enotni kontaktni center z našimi<br />
kolegi komuniciral zelo kratko in neosebno.<br />
So se pa vsaj popravili in odpisali,<br />
pa četudi brez podpisa, da <strong>je</strong> vloga spet<br />
na voljo. Ampak tudi pacienti, ki so nam<br />
želeli dati podporo, so nam vse do petka,<br />
14. junija, javljali, da vloge ne morejo<br />
oddati,« razlaga Nena Kopčavar Guček<br />
in opo<strong>za</strong>rja, da <strong>je</strong> tudi oddajan<strong>je</strong> vlog v<br />
fizični obliki oteženo, saj upravne enote<br />
že dl<strong>je</strong> časa stavkajo, <strong>za</strong>to se podpisniki<br />
ne odločajo, da bi se postavili v vrsto.<br />
Sogovornica poudarja, da želijo<br />
podporniki spremembe kazenskega <strong>za</strong>konika<br />
slediti državam, kot so Francija,<br />
Slovaška, Italija in Hrvaška, k<strong>je</strong>r imajo<br />
zdravstveni delavci status uradne osebe,<br />
kar pomeni, da se <strong>za</strong> kakršnokoli<br />
nasilno dejan<strong>je</strong> kršitel<strong>je</strong> preganja po<br />
uradni dolžnosti, <strong>za</strong>to so tudi kazni<br />
viš<strong>je</strong>. Pri nas so uradne osebe policisti,<br />
sodniki in politiki. Poudarja, da so letos<br />
imeli dva resna napada na zdravnika<br />
oz. sestro, tudi na primarni ravni. Kopčavar<br />
Guček sicer trdi, da se medijska<br />
vojna v odnosu bolnikov do zdravnikov<br />
še ne pozna, da so pacienti večinoma še<br />
vedno hvaležni <strong>za</strong> obravnavo, da se nekateri<br />
pridejo <strong>za</strong>hvalit celo snažilkam<br />
in hišnikom. »Na medijih <strong>je</strong>, komu da<strong>je</strong>jo<br />
glas, vladni strani so ga dali preveč.«<br />
KRŠIJO JIM USTAVNE PRAVICE<br />
Beovićeva upa, da bo državni zbor njihovi<br />
prošnji ugodil, čeprav jim Urška<br />
Klakočar Zupančič <strong>za</strong>enkrat še ni odpisala.<br />
»Ves čas smo spremljali <strong>za</strong>slon<br />
eUprave. Spraševali smo tako na ministrstvu<br />
<strong>za</strong> digitalno preobrazbo, kamor<br />
oddajan<strong>je</strong> vlog spada, kot tudi na ministrstvu<br />
<strong>za</strong> javno upravo, kaj se dogaja,<br />
a nimamo nobene konkretne informaci<strong>je</strong>.<br />
Državni zbor <strong>je</strong> tisti, ki določa datume<br />
zbiranja podpisov in jih lahko tudi<br />
spremeni,« pravi predsednica Zdravniške<br />
zbornice Sloveni<strong>je</strong>. »Način zbiranja<br />
podpisov <strong>je</strong> resno moten, večina, ki bi<br />
jih rada oddala, dela že na digitalni način,<br />
z elektronskimi podpisi. Tako smo<br />
tudi obveščali medicinske delavce, <strong>za</strong>to<br />
AKTUALNO 39<br />
lahko rečemo, da so njihove pravice<br />
kratene,« dodaja Beovićeva, ki razkriva,<br />
da so podpisniki največkrat sorodniki<br />
zdravstvenih delavcev.<br />
V pismu Klakočar Zupančičevi, ki ga<br />
razkrivamo, omen<strong>je</strong>ni zdravnici sicer<br />
priznavata, da Zakon o referendumu in<br />
o ljudski iniciativi ne ureja predstavl<strong>je</strong>ne<br />
situaci<strong>je</strong>, <strong>za</strong>to posledično tudi v <strong>za</strong>konu<br />
ni <strong>za</strong>pisano, ali <strong>je</strong> takšno podaljšan<strong>je</strong><br />
roka <strong>za</strong> zbiran<strong>je</strong> podpisov sploh možno.<br />
»A ljudska <strong>za</strong>konska iniciativa <strong>je</strong> ustavna<br />
pravica, katere uresničevan<strong>je</strong> <strong>je</strong> temelj<br />
demokratične ureditve v Republiki<br />
Sloveniji,« opo<strong>za</strong>rjata podpisnici pisma<br />
Klakočar Zupančičevo. Kot pravita, so<br />
jima bile kršene ustavne pravice, pa<br />
tudi pravica do enakosti pred <strong>za</strong>konom.<br />
»Zaradi de facto krajšega roka <strong>za</strong> zbiran<strong>je</strong><br />
podpisov sva v neenakem položaju<br />
proti drugim pobudnikom <strong>za</strong>konov,« še<br />
opo<strong>za</strong>rjata v pismu.<br />
ŠTEVEC SE JE RESETIRAL,<br />
VLOGE NA VARNEM<br />
Vprašan<strong>je</strong>, kako <strong>je</strong> mogoče, da skoraj<br />
dva tedna ne uredijo spletne strani,<br />
čeprav skrbijo <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo, smo<br />
naslovili tudi na pristojno ministrico<br />
Emilijo Stojmenovo Duh. Odgovorili<br />
so nam, da so se na portalu eUprava<br />
<strong>za</strong>čele pojavljati težave 11. junija 2024<br />
po 18. uri in da so vlogo 12. junija tehnično<br />
dopolnili, da bi <strong>za</strong>gotovili n<strong>je</strong>no<br />
nadaljnjo nemoteno oddajo. S tem posegom<br />
se <strong>je</strong> avtomatsko resetiral števec<br />
oddanih vlog. »Kar pa ne pomeni, da so<br />
bile prejšn<strong>je</strong> oddane vloge izbrisane.<br />
Vse vloge so bile uspešno oddane, do<br />
vključno 11. junija 2024 <strong>je</strong> bilo na portalu<br />
eUprava oddanih 2.204 elektronskih<br />
vlog. Od 12. junija do 13. junija 2024 pa<br />
<strong>je</strong> bilo na portalu eUprava oddanih še<br />
64 elektronskih vlog,« so odgovorili in v<br />
dokaz priložili tabelo v Excelu.<br />
Na naše vprašan<strong>je</strong>, ali se strinjajo,<br />
da so bile podpisnikom <strong>za</strong>radi nedelujoče<br />
strani kršene pravice, in ali nameravajo<br />
podpreti predlog o podaljšanju<br />
60-dnevnega roka, pa iz ministričinega<br />
kabineta niso neposredno odgovorili.<br />
Zapisali so, »da drži, da <strong>je</strong> bilo elektronsko<br />
poslovan<strong>je</strong> na portalu eUprava v<br />
<strong>za</strong>dnjih 14 dneh občasno moteno, vendar<br />
ne onemogočeno«; in da na ministrstvu<br />
<strong>za</strong> digitalno preobrazbo delajo<br />
vse, da bi lahko <strong>za</strong>gotovili stabilno in<br />
kvalitetno storitev končnim uporabnikom.<br />
Kljub temu na dotični upravi tudi<br />
danes še ostaja opozorilo, »da se <strong>za</strong>radi<br />
tehničnih težav lahko pojavijo napake<br />
pri oddaji elektronskih vlog«. <br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
40<br />
SVET<br />
Mnogo trgovin v Kairu imajo v lasti Palestinci.<br />
ANDRAŽ ŠEST<br />
Padala <strong>za</strong> Palestino<br />
Bi aktivisti reagirali enako, če bi recimo Nemci ponovno razglasili Maribor <strong>za</strong> nemško<br />
mesto, pridivjali kot pobesnele horde na Šta<strong>je</strong>rsko in poklali ter pobili več kot tisoč<br />
civilistov, posil<strong>je</strong>vali ženske in ugrabljali otroke? Predstavljajte si, da bi potem cel svet<br />
<strong>za</strong>hteval, naj se Slovenci odzovejo umir<strong>je</strong>no in ne poskusijo uničiti terorističnih hord, ki so<br />
omen<strong>je</strong>ne zločine storile.<br />
Leta 2012, eno leto pred spopadi<br />
med Muslimansko bratovščino<br />
in egiptovsko vojsko, sem<br />
spremljal finale Lige prvakov<br />
v majhni ulici ob borzi, ki <strong>je</strong> blizu ulice<br />
Kasr El Nil in stavbe <strong>za</strong>varovalnice<br />
Generali, ki jo <strong>je</strong> pro<strong>je</strong>ktiral slovenski<br />
arhitekt v Egiptu Anton Laščak. V tistem<br />
času <strong>je</strong> tam naokoli kar mrgolelo<br />
majhnih uličnih kavarnic, ki so okupirale<br />
praktično vsak pločnik.<br />
Ob pri<strong>je</strong>tnih večernih temperaturah<br />
smo z lokalci komentirali tekmo, na<br />
koncu pa sem sam ostal z nekaj bivšimi<br />
prebivalci Gaze, ki so bili prisil<strong>je</strong>ni<br />
emigrirati v Egipt, kajti Hamas ni liberalna<br />
organi<strong>za</strong>cija, kot si to predstavlja<br />
povprečen aktivist. Ob slovesu so mi<br />
žalostno <strong>za</strong>gotovili, da imajo Palestinci<br />
dve težavi: ena <strong>je</strong> Izrael, druga pa Hamas<br />
in PLO. Vsi so se strinjali, da sta<br />
Hamas in PLO bistveno večja težava od<br />
Izraela. Odziv aktivistov in določenih<br />
protagonistov na levici, ki so se iz<strong>je</strong>mno<br />
u<strong>je</strong>li z antisemitsko skrajno desnico ter<br />
raznimi poblaznelimi teoretiki <strong>za</strong>rote,<br />
<strong>je</strong> nemoralen.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
Nikakor ne po<strong>za</strong>bimo,<br />
da <strong>je</strong> zid, ki loču<strong>je</strong> Gazo,<br />
nastal, ker so se teroristi<br />
razstrel<strong>je</strong>vali v avtobusih,<br />
šolah, restavracijah.<br />
(NE)OBSODBA GENOCIDA<br />
Nemoralno <strong>je</strong>, da se nihče od omen<strong>je</strong>nih<br />
ni pretirano potrudil, da bi resno obsodil<br />
genocidni pokol Judov 7. oktobra<br />
2023. Takrat <strong>je</strong> dejansko šlo <strong>za</strong> genocid,<br />
saj <strong>je</strong> bil cilj napada pokol judovskega<br />
prebivalstva, v glavnem civilnega, ne<br />
pa napad na vojaške instalaci<strong>je</strong> s cil<strong>je</strong>m<br />
<strong>za</strong>vzetja ozemelj. Zato smo videli izbruh<br />
antisemitskega sovraštva, ko so streljali<br />
v bežeče civiliste <strong>za</strong> <strong>za</strong>bavo, posil<strong>je</strong>vali<br />
ženske, tudi pred njihovimi otroki, sežigali<br />
žive <strong>je</strong>tnike, nato pa klicali domov<br />
v Gazo ter se hvalili z brutalnimi pokoli,<br />
medtem ko so jih starši in prijatelji v<br />
Gazi hvalili in jim peli hvalnice. V Gazi<br />
so takrat potekale ulične <strong>za</strong>bave, delili<br />
so sladice, plesali so in peli. Prebivalstvo<br />
Gaze nikakor ni nič hudega sluteč faktor<br />
v celotni tragediji, ki se trenutno odvija<br />
v regiji, ampak aktivni del sovraštva in<br />
pokola, ki <strong>je</strong> sprožil vojno v Gazi.<br />
Nemoralno <strong>je</strong> <strong>za</strong>htevati enakomeren<br />
odziv Izraela v Gazi. Ali naj Izrael<br />
v <strong>za</strong>meno pošl<strong>je</strong> vojsko v Gazo, ki bo<br />
odbrala tisoč dvesto civilistov, brutalno<br />
posilila dvesto žensk, ugrabila do<strong>je</strong>nčke<br />
in na koncu ostale postrelila sredi polja?<br />
Morda še nekaj živih skurila, da bo<br />
odziv enakomernejši? Edini racionalen<br />
odziv Izraela <strong>je</strong> bil napad na Gazo in<br />
uničen<strong>je</strong> Hamasa vsaj do te mere, da bo<br />
ta potreboval nekaj časa, da si opomore.<br />
Če ne bi naredili ničesar, potem bi<br />
Hamas neodzivnost Izraela razumel<br />
kot poziv k novim pokolom. Nikakor<br />
ne po<strong>za</strong>bimo, da <strong>je</strong> zid, ki loču<strong>je</strong> Gazo,<br />
nastal, ker so se teroristi razstrel<strong>je</strong>vali v<br />
avtobusih, šolah, restavracijah, redke<strong>je</strong><br />
pa so razstrel<strong>je</strong>vali vojsko. Slovenski<br />
aktivisti, torej nevladniki in razni protestniki,<br />
dejansko s svojimi akcijami
SVET 41<br />
hote ali nehote podpirajo terorizem.<br />
Ver<strong>je</strong>tno jim <strong>je</strong> to jasno, ker razumejo<br />
boj proti Izraelu kot boj proti Zahodu.<br />
Ulica, na kateri smo nekoč<br />
gledali nogometno tekmo.<br />
ŽIVI ŠČIT<br />
Nemoralno <strong>je</strong> obsojati bombardiran<strong>je</strong><br />
Izraela v Gazi, medtem ko aktivisti spre<strong>je</strong>majo<br />
Hamasovo uporabo civilnega<br />
prebivalstva <strong>za</strong> živi ščit. Aktivistom se<br />
zdi popolnoma normalno, da ima Hamas<br />
vojaški štab v bolnišnicah, rakete<br />
izstrelju<strong>je</strong> iz stanovanjskih stavb, šole<br />
so skladišča orožja, moše<strong>je</strong> pa vadbeni<br />
centri <strong>za</strong> teroriste. Ne le to, slovenskim<br />
aktivistom se ne zdi nič neobičajnega, da<br />
<strong>je</strong> Hamas zgradil nekaj sto tunelov <strong>za</strong> vojaške<br />
namene, medtem ko niso zgradili<br />
niti enega <strong>za</strong>klonišča <strong>za</strong> prebivalce Gaze!<br />
In to s slovenskim davkoplačevalskim<br />
<strong>denar</strong><strong>je</strong>m! Pomislite, da IDF zgradi civilno<br />
taborišče, pozove prebivalstvo, da se<br />
umakne, in <strong>šel</strong>e potem bombardira cil<strong>je</strong>.<br />
Vprašajte se, katera vojska na svetu ima<br />
še takšno navado.<br />
Nemoralno <strong>je</strong>, da so aktivisti podporniki<br />
napadalcev, tistih, ki so želeli<br />
okupirati ozeml<strong>je</strong> Izraela. Ali bi ti isti<br />
aktivisti reagirali enako, če bi recimo<br />
Nemci ponovno razglasili Maribor <strong>za</strong><br />
nemško mesto, pridivjali kot pobesnele<br />
horde na Šta<strong>je</strong>rsko in poklali ter pobili<br />
več kot tisoč civilistov, posil<strong>je</strong>vali<br />
ženske in ugrabljali otroke? Predstavljajte<br />
si, da bi potem cel svet <strong>za</strong>hteval,<br />
naj se Slovenci odzovejo umir<strong>je</strong>no in ne<br />
poskusijo uničiti terorističnih hord, ki<br />
so omen<strong>je</strong>ne zločine storile.<br />
Naj omenim, da ravno ti aktivisti,<br />
ki podpirajo Hamas, tipično podpirajo<br />
ruskega okupatorja v Ukrajini. Morda<br />
bodo v svoj <strong>za</strong>govor rekli, da ne podpirajo<br />
Hamasa, ampak <strong>za</strong>tirane Palestince.<br />
Toda, kdaj ste na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> slišali<br />
kritiko terorizma iz njihovih ust? Kdaj<br />
so okarali palestinska slavja ob pokolih<br />
Judov? Ali so se kdaj z gnusom obrnili<br />
proti antisemitski propagandi v palestinskih<br />
šolah in na televiziji, k<strong>je</strong>r Judom<br />
pravijo ščurki, ki pi<strong>je</strong>jo kri otrokom<br />
in jih <strong>je</strong> treba čim več pobiti? Ali<br />
<strong>je</strong> našim aktivistom jasno, da Izraelci<br />
nimajo kam? Če izgubijo Izrael, jim ostane<br />
le smrt! Naj aktivisti pomislijo na<br />
to dejstvo, ko kričijo genocidni slogan<br />
»od reke do morja«.<br />
Nemoralno <strong>je</strong>, da aktivisti spravljajo<br />
v nevarnost najbolj ranljive skupine<br />
v regiji. S svojimi dejanji najbolj škodijo<br />
palestinskim civilistom, ki so u<strong>je</strong>ti v<br />
krog propagande in sovraštva ter vedno<br />
postanejo živi ščit najbolj vulgarnih, ekstremističnih<br />
in verskih interesov v regiji.<br />
Tu dobite odgovor,<br />
<strong>za</strong>kaj <strong>je</strong> Egipt praktično<br />
neprepustno <strong>za</strong>prl<br />
mejo z Gazo in prepovedal<br />
begunsko migracijo<br />
iz regi<strong>je</strong>.<br />
Arabske države<br />
ravnajo oportuno,<br />
toda v resnici se njihovi<br />
voditelji zelo dobro<br />
<strong>za</strong>vedajo nevarnosti<br />
ekstremizma. Aktivisti<br />
podpirajo režim,<br />
ki izvaja okrutno <strong>za</strong>tiran<strong>je</strong><br />
žensk, ki nimajo<br />
svobode in so<br />
V umetnosti se lahko skriva judovska simbolika.<br />
lastništvo moškega.<br />
Prav tako podpirajo<br />
režim, ki muči in pobija<br />
homoseksualno<br />
skupnost, <strong>za</strong>to <strong>je</strong> absurdno<br />
opazovati napise,<br />
k<strong>je</strong>r se ge<strong>je</strong>vske<br />
in feministične skupine<br />
aktivno <strong>za</strong>vzemajo<br />
<strong>za</strong> Hamas, medtem<br />
ko ne bi v Gazi zdržali<br />
enega dneva. Toda<br />
aktivistom ni treba<br />
živeti v Gazi, oni živijo<br />
na svobodnem Zahodu,<br />
k<strong>je</strong>r jih <strong>za</strong>radi mnenja nihče ne<br />
preganja. Zato <strong>je</strong> resnično žalostno, da<br />
so pripravl<strong>je</strong>ni žrtvovati trpeče skupine<br />
v islamskem svetu <strong>za</strong> svoj politični boj<br />
proti Zahodu.<br />
PRIZNANJE PALESTINE<br />
Vsekakor pa <strong>je</strong> nemoralno, da <strong>je</strong> slovenska<br />
vlada priznala Palestino in prodala<br />
trpeče prebivalce regi<strong>je</strong> <strong>za</strong> lastne ozke<br />
politične interese. Interese, ki na koncu<br />
niti niso obrodili sadov, kajti postali so<br />
poraženci na volitvah v Evropski parlament.<br />
Brezpogojno priznan<strong>je</strong>, k<strong>je</strong>r ne<br />
<strong>za</strong>htevamo, da se Hamas odpove terorizmu,<br />
k<strong>je</strong>r bi slovenska feministična<br />
zunanja politika, kot se <strong>je</strong> izrazila ministrica<br />
Fajonova, pogo<strong>je</strong>vala priznan<strong>je</strong><br />
s pravicami žensk ali pa vsaj <strong>za</strong>htevala<br />
izpustitev talcev, ni moralna.<br />
Kot smo izvedeli iz regionalnih medi<strong>je</strong>v,<br />
<strong>je</strong> <strong>za</strong> priznan<strong>je</strong> pri slovenski vladi<br />
lobirala Savdska Arabija, ki <strong>je</strong> slovensko<br />
priznan<strong>je</strong> uporabila <strong>za</strong> svoj ugled v regiji.<br />
Savdski Arabiji islamisti velikokrat<br />
očitajo, da jih vodijo Jud<strong>je</strong>, enako velja<br />
<strong>za</strong> egiptovsko vlado, <strong>za</strong>to so potrebovali<br />
en dober javni manever, k<strong>je</strong>r so lahko<br />
poka<strong>za</strong>li, da so prepričali štiri skrajne<br />
leve vlade v Evropi v priznan<strong>je</strong> Palestine.<br />
Toda Abrahamski sporazum <strong>je</strong><br />
v teku in Savdska Arabija bo prejkoslej<br />
normalizirala odnose z Izraelom, kajti<br />
pogovori v zvezi s tem potekajo ne glede<br />
na trenutno vojno v Gazi. Takrat bo<br />
realnost popolnoma druga in ver<strong>je</strong>tno<br />
ne bo vključevala Sloveni<strong>je</strong>. <br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
42<br />
SVET<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
PROFIMEDIA<br />
Kako bo obsodba<br />
TRUMPA vplivala na<br />
predsedniške VOLITVE<br />
Konec maja <strong>je</strong> po dveh dneh posvetovanja 12 Newyorčanov Donalda Trumpa spoznalo<br />
<strong>za</strong> krivega vseh obtožb v primeru podkupnine <strong>za</strong> molk. Trump <strong>je</strong> zdaj prvi nekdanji ameriški<br />
predsednik s kazensko obsodbo in prvi kandidat pomembne stranke, ki se <strong>za</strong> Belo<br />
hišo potegu<strong>je</strong> kot obtoženi zločinec.<br />
Odkar <strong>je</strong> Eugene V. Debs vodil<br />
kampanjo iz <strong>za</strong>porne celice<br />
pred več kot stolet<strong>je</strong>m, Združene<br />
države niso doživele tega,<br />
kar se dogaja zdaj: ugledni kandidat s kazenskimi<br />
obsodbami kandidira <strong>za</strong> predsednika.<br />
In nikoli prej ta kandidat ni bil<br />
nekdo z resnično možnostjo <strong>za</strong> zmago.<br />
Ameriška ustava določa razmeroma<br />
malo pogo<strong>je</strong>v <strong>za</strong> predsedniške kandidate:<br />
stari morajo biti najmanj 35 let,<br />
biti morajo »naravni ro<strong>je</strong>ni« državljani<br />
ZDA in v ZDA morajo živeti najmanj 14<br />
let. Ni pravil, ki bi blokirala kandidate s<br />
kazensko evidenco.<br />
Kar pa ne pomeni, da obsodba ne<br />
bi mogla vplivati na novembrske predsedniške<br />
volitve. Anketa Bloomberga<br />
z <strong>za</strong>četka leta <strong>je</strong> poka<strong>za</strong>la, da bi 53 odstotkov<br />
volivcev v ključnih zveznih državah<br />
<strong>za</strong>vrnilo glasovan<strong>je</strong> <strong>za</strong> Trumpa,<br />
če bi bil obso<strong>je</strong>n. Druga anketa, ki jo <strong>je</strong><br />
ta mesec opravila univer<strong>za</strong> Quinnipiac,<br />
<strong>je</strong> poka<strong>za</strong>la, da bi bilo <strong>za</strong> 6 odstotkov<br />
volivcev Trumpa manj ver<strong>je</strong>tno, da bi<br />
glasovali <strong>za</strong>nj v primeru obsodbe.<br />
Republikanska in demokratska<br />
stranka imata <strong>za</strong>gotovl<strong>je</strong>na mesta na<br />
glasovnicah splošnih volitev v vsaki<br />
zvezni državi in stranki volilnim uradnikom<br />
povesta, čigavo ime naj dajo na<br />
svo<strong>je</strong> mesto. Države bi teoretično lahko<br />
poskušale Donaldu Trumpu preprečiti<br />
mesto na glasovnici s spre<strong>je</strong>t<strong>je</strong>m <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong>,<br />
ki <strong>za</strong>hteva čisto kazensko evidenco,<br />
vendar bi bilo to pravno na nestabilnih<br />
tleh.<br />
»Državam dopuščamo, da določijo<br />
čas, kraj in način volitev,« <strong>je</strong> <strong>za</strong> New<br />
York Times dejala Jessica Levinson,<br />
profesorica na pravni fakulteti Loyola,<br />
ki <strong>je</strong> specializirana <strong>za</strong> volilno pravo:<br />
»Ampak menim, da <strong>je</strong> najboljše bran<strong>je</strong><br />
naše ustave tako, da državi ne dovolite<br />
dodajati novih vsebinskih <strong>za</strong>htev.«<br />
IZ ZAPORA V BELO HIŠO<br />
Kaj bi se zgodilo, če bo Trump izvol<strong>je</strong>n<br />
iz <strong>za</strong>pora? Tega ne ve nihče. V praksi bi<br />
izvolitev <strong>za</strong>prtega predsednika povzročila<br />
pravno krizo, ki bi jo skoraj <strong>za</strong>gotovo<br />
morala reševati sodišča.<br />
Teoretično bi Trumpu lahko odvzeli<br />
pooblastila v skladu s 25. amandma<strong>je</strong>m,<br />
ki določa postopek <strong>za</strong> prenos pooblastil<br />
na podpredsednika, če predsednik »ne<br />
more opravljati pooblastil in dolžnosti<br />
svo<strong>je</strong> funkci<strong>je</strong>«. Toda to bi od podpredsednika<br />
in večine kabineta <strong>za</strong>htevalo,<br />
da Trumpa razglasijo <strong>za</strong> nesposobnega<br />
opravljati svo<strong>je</strong> dolžnosti, kar <strong>je</strong> malo<br />
ver<strong>je</strong>tno, saj bi bili to lojalisti, ki bi jih<br />
imenoval sam Trump. Bolj ver<strong>je</strong>tno <strong>je</strong>,<br />
da bi Trump lahko <strong>za</strong>hteval izpustitev<br />
na podlagi tega, ker mu <strong>za</strong>prt<strong>je</strong> prepreču<strong>je</strong><br />
izpoln<strong>je</strong>van<strong>je</strong> n<strong>je</strong>govih ustavnih<br />
obveznosti, ki jih ima kot predsednik.<br />
Le deset odstotkov<br />
registriranih republikancev<br />
<strong>je</strong> izjavilo, da <strong>je</strong> <strong>za</strong>radi<br />
obsodbe manj ver<strong>je</strong>tno,<br />
da bodo volili Trumpa.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
SVET<br />
43<br />
Ankete po razsodbi<br />
kažejo eno:<br />
»Trump <strong>je</strong> bil poškodovan,<br />
vendar ne smrtno.«<br />
Predsedniška samopomilostitev ni<br />
možna v zvezi s primerom v New Yorku,<br />
ker predsednik nima pooblastila <strong>za</strong> pomilostitev<br />
državnih obtožb. Če bi bil pred<br />
volitvami obso<strong>je</strong>n v enem od dveh ločenih<br />
zveznih primerov in nato novembra<br />
zmagal, bi se lahko poskusil pomilostiti<br />
ali omiliti svojo kazen po vstopu v pisarno.<br />
To bi pustilo n<strong>je</strong>govo obsodbo na<br />
mestu, vendar bi končalo n<strong>je</strong>gov <strong>za</strong>por.<br />
Vsak ukrep bi pomenil iz<strong>je</strong>mno uveljavitev<br />
predsedniške moči, vrhovno sodišče<br />
pa bi bilo končni razsodnik, ali <strong>je</strong> »samopomilostitev«<br />
ustavna.<br />
AMBIVALENTEN<br />
ODZIV JAVNOSTI<br />
Od razsodbe se <strong>je</strong> izka<strong>za</strong>lo, da <strong>je</strong> Trumpova<br />
strategija pomagala spodbuditi<br />
n<strong>je</strong>gove podpornike. N<strong>je</strong>gova kampanja<br />
<strong>je</strong> trdila, da <strong>je</strong> maja zbrala 141 milijonov<br />
dolar<strong>je</strong>v, vključno z dvema milijonoma<br />
majhnih <strong>denar</strong>nih donacij. Glede na<br />
Trumpovo kampanjo <strong>je</strong> bila več kot tretjina<br />
teh donacij opravl<strong>je</strong>nih na spletu v<br />
Izvolitev <strong>za</strong>prtega predsednika bi povzročila<br />
pravno krizo, ki bi jo skoraj <strong>za</strong>gotovo morala<br />
reševati sodišča.<br />
Tekma med Bidnom in Trumpom ostaja tesna:<br />
41 odstotkov volivcev bi danes glasovalo <strong>za</strong><br />
Bidna, 39 odstotkov pa <strong>za</strong> Trumpa.<br />
24 urah po razsodbi, čeprav uradni podatki<br />
o zbiranju sredstev <strong>za</strong> to obdob<strong>je</strong><br />
še niso bili objavl<strong>je</strong>ni.<br />
Sledila <strong>je</strong> vrsta anket, ki so poka<strong>za</strong>le<br />
na splošno ambivalenten odziv javnosti<br />
ob možnosti izvolitve obso<strong>je</strong>nega zločinca<br />
<strong>za</strong> predsednika. Anketa Reuters-<br />
-Ipsos, ki so jo izvedli takoj po razsodbi,<br />
<strong>je</strong> poka<strong>za</strong>la, da <strong>je</strong> le deset odstotkov registriranih<br />
republikancev izjavilo, da <strong>je</strong><br />
<strong>za</strong>radi obsodbe manj ver<strong>je</strong>tno, da bodo<br />
volili Trumpa. Medtem <strong>je</strong> 56 odstotkov<br />
republikancev dejalo, da primer ne bo<br />
vplival na njihovo glasovan<strong>je</strong>. Drugih<br />
35 odstotkov vprašanih <strong>je</strong> navedlo, da<br />
bi <strong>za</strong>radi tega celo bolj ver<strong>je</strong>tno glasovali<br />
<strong>za</strong> Trumpa.<br />
Vpliv razsodbe <strong>je</strong> bil izrazitejši med<br />
neodvisnimi volivci. Približno 25 odstotkov<br />
vprašanih neodvisnih volivcev<br />
<strong>je</strong> dejalo, da <strong>je</strong> <strong>za</strong>radi Trumpove obsodbe<br />
manj ver<strong>je</strong>tno, da bi ga novembra<br />
podprli, v primerjavi z 18 odstotki, ki<br />
so rekli, da bodo bolj ver<strong>je</strong>tno glasovali<br />
<strong>za</strong>nj. Vendar <strong>je</strong> večina te skupine (56<br />
odstotkov) dejala, da obsodba ne bo<br />
vplivala na njihovo odločitev.<br />
Michael Fauntroy, ustanovni direktor<br />
Centra <strong>za</strong> rase in politiko na Univerzi<br />
Georgea Masona, <strong>je</strong> <strong>za</strong> Al Jazeero<br />
povedal, da kaskada anket po razsodbi<br />
kaže eno: »Trump <strong>je</strong> bil poškodovan,<br />
vendar ne smrtno.«<br />
TESNA TEKMA<br />
Sodba bi vseeno lahko pretresla tekmo<br />
med Trumpom, ki <strong>je</strong> bil predsednik<br />
ZDA od leta 2017 do 2021, in demokratskim<br />
predsednikom Joe<strong>je</strong>m Bidnom. Na<br />
ameriških predsedniških volitvah se namreč<br />
v peščici konkurenčnih nihajočih<br />
zveznih držav običajno odloča z majhnimi<br />
razlikami, kar pomeni, da ima lahko celo<br />
majhno število volivcev, ki se odmaknejo<br />
od svojih kandidatov, velik vpliv.<br />
Tekma med Bidnom in Trumpom<br />
ostaja tesna: 41 odstotkov volivcev bi<br />
glasovalo <strong>za</strong> Bidna, če bi bile volitve danes,<br />
39 odstotkov pa bi izbralo Trumpa,<br />
<strong>je</strong> po poročanju Reutersa poka<strong>za</strong>la anketa,<br />
v kateri <strong>je</strong> sodelovalo 2.556 odraslih<br />
Američanov po vsej državi.<br />
Bidnova prednost <strong>je</strong> bila na spletni<br />
anketi <strong>za</strong> registrirane volivce znotraj<br />
statistične napake, velike dve odstotni<br />
točki, kar <strong>je</strong> v skladu z anketo Reuters/<br />
Ipsos z <strong>za</strong>četka meseca, ki <strong>je</strong> poka<strong>za</strong>la,<br />
da imata Trump in Biden vsak 40-odstotno<br />
podporo. V obeh anketah <strong>je</strong> približno<br />
vsak peti volivec izjavil, da <strong>je</strong> neodločen,<br />
da se nagiba h kandidatu tret<strong>je</strong> stranke<br />
ali da morda sploh ne bo glasoval.<br />
Do volitev <strong>je</strong> še več kot pet mesecev,<br />
kar pomeni, da bi se lahko do 5. novembra<br />
še veliko spremenilo.<br />
<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
44<br />
GOSPODARSTVO<br />
DOBRA NOVICA<br />
<strong>za</strong> kredito<strong>je</strong>malce<br />
Na vseh področjih živl<strong>je</strong>nja se <strong>za</strong>dn<strong>je</strong> čase sreču<strong>je</strong>mo predvsem z višjimi davki in podražitvami,<br />
končno pa smo dočakali tudi dobro novico: znižale se bodo obrestne mere <strong>za</strong> stanovanjska posojila.<br />
PETER KOTNIK<br />
To <strong>je</strong> <strong>za</strong>gotovo dobra novica <strong>za</strong><br />
vse tiste, ki jih <strong>za</strong>nimajo posojila<br />
<strong>za</strong> financiran<strong>je</strong> nepremičnin.<br />
Iz Zveze potrošnikov<br />
Sloveni<strong>je</strong> (ZPS) so sporočili, da so večji<br />
padec v primerjavi z lanskim letom<br />
<strong>za</strong>znali predvsem pri stanovanjskih<br />
posojilih s fiksno obrestno mero. Prav<br />
tako so se v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m letu nekoliko znižali<br />
povprečni pribitki pri sestavl<strong>je</strong>ni<br />
spremenljivi obrestni meri, ki <strong>je</strong> ve<strong>za</strong>na<br />
na EURIBOR.<br />
»Lani marca <strong>je</strong> povprečen pribitek<br />
<strong>za</strong> zgoraj omen<strong>je</strong>ni kredit znašal 1,47<br />
odstotne točke, trenutno pa se <strong>je</strong> ustavil<br />
pri 1,35 odstotne točke. Pribitku <strong>je</strong> treba<br />
prišteti še trenutno veljavno vrednost<br />
EURIBOR-ja. Šestmesečni EURIBOR, ki<br />
ga banke pri nas najpogoste<strong>je</strong> uporabijo<br />
pri stanovanjskih kreditih, <strong>je</strong> na dan 5.<br />
3. 2024 znašal 3,92 odstotka,« so <strong>za</strong>pisali<br />
na svoji spletni strani.<br />
BREZ TVEGANJA<br />
Tudi sicer se <strong>za</strong> dolgoročna posojila<br />
priporoča izbira fiksne obrestne mere,<br />
saj sta v tem primeru obrestna mera in<br />
posledično višina obroka <strong>za</strong> celotno<br />
dobo odplačila znani vnaprej. EURIBOR<br />
se namreč stalno spreminja. N<strong>je</strong>gova<br />
povišanja <strong>za</strong>to prinašajo viš<strong>je</strong> obroke,<br />
znižanja pa niž<strong>je</strong> – gre <strong>za</strong> tvegan<strong>je</strong>, ki ga<br />
sprejme posojilo<strong>je</strong>malec, ki se odloči <strong>za</strong><br />
spremenljivo obrestno mero. Šestmesečni<br />
EURIBOR se <strong>je</strong> nedavno izenačil z<br />
vrednostjo iz junija lani, saj vse od lanskega<br />
septembra počasi, a vztrajno pada.<br />
Da primerjava med bankami vedno<br />
prinese boljšo odločitev, pravijo tudi na<br />
ZPS: »Pri modelnem kreditu s fiksno obrestno<br />
mero bi glede na podatke na spletnih<br />
mestih bank in hranilnic najmanj plačali<br />
pri Gorenjski banki, in sicer 35.855 evrov,<br />
največ pa pri NLB, in sicer 38.970 evrov.<br />
Razlika znaša 3.115 evrov. Razlika med<br />
najmanj in najbolj ugodno banko pri kreditu<br />
s spremenljivo obrestno mero znaša<br />
7.477 evrov. Najmanj bi plačali pri Delavski<br />
hranilnici, to <strong>je</strong> 46.720 evrov, največ<br />
Šestmesečni EURIBOR<br />
vse od lanskega septembra<br />
počasi, a vztrajno pada.<br />
pa pri SKB, in sicer 54.197 evrov.«<br />
Pri večini bank gre pri junijskem nižanju<br />
fiksne obrestne mere hipotekarnih<br />
stanovanjskih posojil že <strong>za</strong> drugo<br />
znižan<strong>je</strong> obrestnih mer letos, pri čemer<br />
<strong>je</strong> iz<strong>je</strong>ma le NLB. Tam so obrestne mere<br />
znižali tretjič. V primerjavi z <strong>je</strong>senjo<br />
2023 so namreč banke nižale obrestno<br />
mero v februarju in aprilu.<br />
NIŽJE OBRESTNE MERE<br />
Žurnal navaja, da se <strong>je</strong> zmanjšala tudi<br />
razlika med najcenejšim in najdražjim<br />
posojilom. V <strong>za</strong>četku leta <strong>je</strong> bila<br />
5.700 evrov, aprila <strong>je</strong> narasla na več kot<br />
6.200 evrov, zdaj pa znaša dobrih 4.600<br />
6 %<br />
5 %<br />
4 %<br />
3 %<br />
2 %<br />
1 %<br />
0 %<br />
-1 %<br />
2004<br />
2005<br />
2006<br />
2007<br />
2008<br />
2009<br />
2010<br />
6-mesečni Euribor<br />
2011<br />
2012<br />
2013<br />
evrov. O takšni razliki govorimo, če primerjamo<br />
100.000 evrov vredna posojila<br />
z odplačilno dobo 20 let. Če pogledamo<br />
posamezne banke, ugotovimo, da<br />
so od februarja do zdaj posojila, vredna<br />
100.000 evrov, pocenile <strong>za</strong> od 1.200 do<br />
2.500 evrov. NLB, ki <strong>je</strong> leto <strong>za</strong>čel z najvišjimi<br />
obrestnimi merami, pa celo <strong>za</strong><br />
več kot 5.600 evrov.<br />
V primerjavi s februar<strong>je</strong>m so fiksne<br />
obrestne mere niž<strong>je</strong> <strong>za</strong> od 0,1 do 0,2<br />
odstotne točke. Razlika 0,45 odstotne<br />
točke se prav tako najbolj pozna v NLB,<br />
k<strong>je</strong>r pa <strong>je</strong> bila njihova obrestna mera<br />
v <strong>za</strong>četku leta daleč najvišja, in sicer<br />
4,15 odstotka.<br />
Nedavno <strong>je</strong> Evropska centralna banka<br />
prvič po skoraj petih letih znižala<br />
obrestne mere, in sicer <strong>za</strong> 0,25 odstotne<br />
točke. S tem se <strong>je</strong> prekinil rekorden cikel<br />
<strong>za</strong>ostrovanja <strong>denar</strong>ne politike. Do takšne<br />
odločitve <strong>je</strong> prišlo kljub manjšemu dvigu<br />
inflaci<strong>je</strong>, ki smo ga v evroobmočju<br />
<strong>za</strong>beležili v prejšn<strong>je</strong>m mesecu. <br />
2014<br />
2015<br />
2016<br />
2017<br />
2018<br />
2019<br />
2020<br />
2021<br />
2022<br />
2023<br />
2024<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
Kolumna<br />
Zakaj vlade<br />
NE PRIGANJAMO?<br />
JU3 2052<br />
Naši spomini na otroštvo so si v eni točki bolj ali manj podobni. Redki<br />
so, ki jih ne bi v zgodnjih jutranjih urah starši priganjali: »Pohiti, vstati<br />
bo treba!« Kolikokrat bi se z vesel<strong>je</strong>m obrnili na drugo stran in še malo<br />
polenarili, a nam tega niso dovolili.<br />
45<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
Stavki, kot na primer: hitro si<br />
umij zobe, pohiti, že celo večnost<br />
te čakam v avtu, <strong>za</strong>kaj si<br />
tako počasen pri pisanju nalog,<br />
<strong>za</strong>mudil boš v šolo, tebe bi človek še<br />
po smrt poslal, marsikomu še v odrasli<br />
dobi odzvanjajo v ušesih.<br />
KO JANEZEK<br />
ZRASTE V JANEZA<br />
Predstavljajte si katastrofo, če moramo<br />
živeti s takšnimi, ki se, četudi sivolasi,<br />
ne <strong>za</strong>vedajo svojih dolžnosti.<br />
Ne odzovejo se niti tedaj, ko jim voda<br />
pošteno teče v grlo. Če pa že, se premaknejo<br />
le v primeru, če jim nekdo<br />
obljubi primerno nagrado.<br />
V času mo<strong>je</strong> mladosti smo se že<br />
<strong>za</strong>rana prebujali ob tovarniški sireni<br />
v Alpini. Prvič <strong>je</strong> <strong>za</strong>tulila ob petih,<br />
naslednjič petnajst minut pred šesto in<br />
nato ob šestih. Takrat so morali delavci<br />
sedeti <strong>za</strong> trakom, delati in si nabirati<br />
normo. Kruto, mar ne? Vratar Žiko <strong>je</strong><br />
redkim posameznikom, ki so <strong>za</strong>mudili<br />
na delo, v šali <strong>za</strong>grozil: »Naslednjič ti<br />
bom sireno na rit prive<strong>za</strong>l!«<br />
Ure, ki bi nas budila, praktično<br />
nismo potrebovali. Zgodn<strong>je</strong> vstajan<strong>je</strong><br />
brez priganjanja mi <strong>je</strong> prešlo v kri in še<br />
danes, četudi bi lahko noč potegnila v<br />
pozno dopoldne, »vstajam s kurami«.<br />
Pregovor »kar lahko storiš danes,<br />
ne odlašaj na jutri« nam med drugim<br />
sporoča, kako pomembno <strong>je</strong> opraviti<br />
naloge takoj, ko <strong>je</strong> to mogoče. S tem se<br />
tudi izognemo kopičenju obveznosti,<br />
kar lahko zmanjša stres in skrbi, pove<strong>za</strong>ne<br />
z odlašan<strong>je</strong>m. Kako blažen <strong>je</strong><br />
občutek, ko nam Damokle<strong>je</strong>v meč vsaj<br />
nekaj časa ne visi nad glavo!<br />
NAD NAMI SAMO<br />
MODRO NEBO<br />
Upam, da še niste po<strong>za</strong>bili številnih<br />
obljub, ki so nam jih dali politiki tik<br />
pred volitvami. Nekaj časa smo čakali,<br />
pa čakali, a nobena ni »meso postala«.<br />
Pa vas vprašam: kaj bi storila vaša<br />
mama v primeru, da bi ji »<strong>za</strong> prmej«<br />
obljubili, da boste zgodaj vstali, vam<br />
pa kaj takšnega ne bi padlo na pamet?<br />
Ne da bi trenila z očesom, bi trdobučnežu<br />
zlila čeber vode na glavo. Res me<br />
<strong>za</strong>nima, <strong>za</strong>kaj smo davkoplačevalci<br />
tako pridni, mirni in potrpežljivi? Zakaj<br />
svo<strong>je</strong> vlade, ki jo <strong>za</strong> nedelo več kot<br />
odlično plaču<strong>je</strong>mo, ne priganjamo in<br />
ne spodbujamo, naj se, <strong>za</strong> božjo voljo,<br />
zmiga in da kaj od sebe?<br />
Še dvakrat, trikrat gremo spat, pa<br />
bo leto naokoli, ko so avgustovske<br />
poplave uničile marsikateri dom. Zakaj<br />
pri<strong>za</strong>deti prebivalci bolj na glas<br />
ne priganjajo odgovornih, da bi jim –<br />
končno – ponudili konkretne rešitve?<br />
Zdi se tudi, kot da smo se vsi skupaj<br />
vdali v usodo, da bo pač evtanazija<br />
reševala pereče težave, ki nas spravljajo<br />
na kolena. Tiho smo tudi, ko –<br />
tako kaže – digitalna princesa nalašč<br />
nagaja s tehničnimi težavami. Bodo<br />
še pravočasno zbrali dovolj podpisov<br />
<strong>za</strong> peticijo »stop nasilju nad oseb<strong>je</strong>m<br />
v zdravstvu«?<br />
INCIDENT V OSNOVNI ŠOLI<br />
Ni se še polegel strah ob <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m incidentu<br />
na eni od brežiških osnovnih<br />
šol, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> romski učenec v razredu<br />
fizično napadel devetošolca, že so se<br />
oglasili tudi najvišji predstavniki slovenske<br />
politike, rekoč, da gre sicer <strong>za</strong><br />
nedopustno dejan<strong>je</strong>, hkrati pa so obsojali<br />
tudi zlorabo omen<strong>je</strong>nega dogodka<br />
s strani predstavnikov lokalne skupnosti<br />
in določenih političnih strank <strong>za</strong><br />
šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> nestrpnosti in sovraštva.<br />
Kakšno sprenevedan<strong>je</strong>! Veste,<br />
ljubčki moji, razmere bi se že zdavnaj<br />
umirile, v bistvu do vsega tega, čemur<br />
smo priča, ne bi niti prišlo, če bi <strong>za</strong>koni<br />
veljali <strong>za</strong> vse enako. Škoda res,<br />
da nima ljudstvo toliko pameti, da bi<br />
politike primorali, da kaj konkretnega<br />
ukrenejo in ne da le stresajo ničvredne<br />
floskule ter se ra<strong>je</strong> kot z rešitvami<br />
kažejo s cvetačo v roki.<br />
Slovenci strašno radi pometamo<br />
tam, k<strong>je</strong>r nam ne bi bilo treba. Nekateri<br />
bi veselo menjali tudi predsednike<br />
neljubih političnih strank.<br />
Ne <strong>za</strong>vedamo se – ali pa se nočemo<br />
–, da <strong>je</strong> včasih najbolj prav, če se generaci<strong>je</strong><br />
<strong>za</strong>menjajo same od sebe. Na EU<br />
volitvah so nas pri<strong>je</strong>tno presenetili<br />
Zala Tomašič, Karin Planinšek, Katja<br />
Berk Bevc, dr. Peter Gregorčič … Priganjan<strong>je</strong><br />
lahko povzroči upor in odpor.<br />
Še posebno do tistih, ki v takšnih primerih,<br />
ki <strong>za</strong>htevajo čas, hočejo priti<br />
do cilja »na horuk«.<br />
ROKO NA SRCE<br />
Da bomo pravični: nenehno priganjan<strong>je</strong><br />
nam gre lahko tudi na živce. Nemalokrat<br />
povzroči upor, še posebej,<br />
če ga do<strong>je</strong>mamo kot nesmiselno ali<br />
nepravično. Tudi občutek, da nekdo<br />
s priganjan<strong>je</strong>m zgolj mlati prazno slamo,<br />
ni pri<strong>je</strong>ten.<br />
Samo pomislite, koliko desetletij<br />
priganjamo slovenski narod, naj<br />
pride k pameti! Žal, brezuspešno.<br />
Če mene vprašate, pa vas nič ne priganjam,<br />
da me slišite, saj se bomo<br />
spremenili <strong>šel</strong>e tedaj, ko bomo globoko<br />
v sebi spoznali, da si žagamo<br />
vejo, na kateri sedimo. <br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
46<br />
POŽAREPORT<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
Komentar<br />
Ne gre mu več <strong>za</strong> privati<strong>za</strong>cijo,<br />
le še <strong>za</strong> ČRPANJE DENARJA?<br />
Izgubil <strong>je</strong> politično moč<br />
IN SE ZABAVA.<br />
Zato se ne gre čuditi dejstvu, da Slovenci – po znanih podatkih – pravkar plaču<strong>je</strong>mo<br />
najdražjo elektriko v Evropi in da vlada torpedira Petrol z uredbami, <strong>za</strong> katere celo<br />
vladna služba <strong>za</strong> <strong>za</strong>konodajo opo<strong>za</strong>rja, da niso skladne z veljavnimi predpisi ...<br />
Viri pravijo takole: Robert Golob<br />
ni <strong>za</strong>menjal samo švicarske<br />
mirovne konference o<br />
Ukrajini z izletom na dve finalni<br />
tekmi lige NBA v Dallasu, <strong>za</strong>menjal<br />
<strong>je</strong> svo<strong>je</strong> prioritete tudi pri načrtih,<br />
ki <strong>za</strong>devajo državno energetiko. Če <strong>je</strong><br />
prej šlo <strong>za</strong> Golobove tihe ide<strong>je</strong> in poteze<br />
o privati<strong>za</strong>ciji dela državne energetike,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> nameraval združiti HSE (Holding<br />
Slovenske elektrarne) in GEN, potem pa<br />
ustanoviti xy <strong>za</strong>sebno pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>, ki bi pridobilo<br />
pravico (koncesijo) do ekskluzivnega<br />
trženja oziroma proda<strong>je</strong> energi<strong>je</strong><br />
iz združenega stebra HSE-GEN, naj bi<br />
se zdaj temu odrekel. Tako naj bi v prihodn<strong>je</strong><br />
šlo predvsem <strong>za</strong> črpan<strong>je</strong> energetskega<br />
<strong>denar</strong>ja, govori pa se o zneskih<br />
več deset milijonov evrov do konca<br />
mandata te vlade. Pri čemer Golob, kot<br />
vemo, že od svojih prvih kadrovskih<br />
V prihodn<strong>je</strong> naj bi šlo<br />
predvsem <strong>za</strong> črpan<strong>je</strong><br />
energetskega <strong>denar</strong>ja.<br />
Govori se o zneskih več deset<br />
milijonov evrov do konca<br />
mandata te vlade.<br />
potez naprej obvladu<strong>je</strong> <strong>denar</strong>ni tok HSE<br />
prek predsednika uprave Tomaža Štoklja,<br />
ki <strong>je</strong> bil Golobova poročna priča, ter<br />
GEN prek predsednika uprave Dejana<br />
Paravana, prej uslužbenca GEN-I in<br />
dolgoletnega Golobovega sodelavca,<br />
tudi iz že znanih zgodb z njunim obvodnim<br />
pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>m (primer BPC, d. o. o.).<br />
Zato se tudi ne gre čuditi dejstvu, da<br />
Slovenci po javno dostopnih podatkih<br />
pravkar plaču<strong>je</strong>mo najdražjo elektriko<br />
v Evropi in da vlada torpedira Petrol z<br />
uredbami, <strong>za</strong> katere celo sama vladna<br />
služba <strong>za</strong> <strong>za</strong>konodajo opo<strong>za</strong>rja, da niso<br />
skladne z veljavnimi predpisi (vir).<br />
Do tega (da <strong>je</strong> Golob dvignil roke<br />
od privati<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> državne energetike)<br />
naj bi sicer prišlo <strong>za</strong>to, ker »Robiju«,<br />
ki živi otroške san<strong>je</strong> in se <strong>za</strong>bava naokoli,<br />
od Savudri<strong>je</strong> do Dallasa in na<strong>za</strong>j,<br />
zmanjku<strong>je</strong> časa, hkrati pa <strong>je</strong> tudi že izgubil<br />
svojo politično moč.<br />
Politično moč medtem na drugi<br />
strani očitno pridobiva minister <strong>za</strong> finance<br />
ter podpredsednik vlade in Gibanja<br />
Svoboda Klemen Boštjančič, ki<br />
naj bi v prihodn<strong>je</strong> tudi končno pripeljal<br />
do proda<strong>je</strong> Športne loteri<strong>je</strong> in igre na<br />
Robi živi otroške san<strong>je</strong> in se <strong>za</strong>bava naokoli, od<br />
Savudri<strong>je</strong> do Dallasa in na<strong>za</strong>j.<br />
Slovenci po javno dostopnih<br />
podatkih pravkar plaču<strong>je</strong>mo<br />
najdražjo elektriko v Evropi.<br />
srečo (ta bo po vsej ver<strong>je</strong>tnosti kmalu<br />
prodana češki družbi Emma Capital,<br />
neposredno pove<strong>za</strong>ni s češko finančno<br />
skupino PPF, med drugim lastnico televizijske<br />
družbe Pro Plus (Pop TV, Kanal<br />
A ...)). Tukaj gre sicer <strong>za</strong> staro zgodbo, ki<br />
sta jo zdaj znova aktivirala Boštjančič<br />
in Borut Jamnik (SID Banka). <br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
Kolumna<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
SANJAČI<br />
PREHITEVAM PO LEVI<br />
Predsednik vlade dr. Robert Golob uresniču<strong>je</strong> san<strong>je</strong>. Svo<strong>je</strong>. Mladostniške. Ja, prav<br />
ste prebrali, na najbolj odgovornem položaju v državi imamo človeka, ki funkcijo<br />
premierja razume kot šanso, priložnost <strong>za</strong> uresničevan<strong>je</strong> svojih mladostniških sanj.<br />
47<br />
Pretekli teden <strong>je</strong> Golob romal v<br />
Dallas, da bi si v živo ogledal dve<br />
tekmi finala lige NBA, ker že šest<br />
let, citiram, spremlja Luko Dončića<br />
in vstaja ponoči, da bi ga v živo gledal,<br />
kako igra.<br />
Da premier navija <strong>za</strong> naše športnike,<br />
seveda ni sporno. Da si tu in tam ogleda<br />
kakšno tekmo, še manj. Problematično<br />
pa <strong>je</strong>, da ima on čas <strong>za</strong> navijaštvo takrat,<br />
ko ga n<strong>je</strong>gova služba, hja, konec koncev<br />
tudi Slovenija, potrebu<strong>je</strong> drug<strong>je</strong>.<br />
Grozita nam inflacija<br />
in energetska revščina,<br />
stavka že pol javnega<br />
sektorja, državo pa<br />
nam vodijo vplivnice<br />
z družabnih omrežij.<br />
Golobov položaj bi <strong>za</strong>hteval<br />
nekoga z malo več delovne<br />
etike in z bistveno manj<br />
samoljubja, samopaštva,<br />
egocentrizma in<br />
narcisoidnosti.<br />
SAMOLJUBJE IN<br />
EGOCENTRIZEM<br />
Ni prvič, da <strong>je</strong> premier <strong>za</strong>radi svojih<br />
osebnih, privatnih potreb šprical sejo<br />
vlade. To se mu kar pogosto dogaja. Te<br />
so namreč ob četrtkih, <strong>za</strong>nj pa se takrat<br />
dostikrat že <strong>za</strong>čne podaljšan vikend, ko<br />
tako ali tako ne dela. Mali petek pravijo<br />
temu na n<strong>je</strong>mu ljubi radijski postaji v<br />
lasti tajkuna Odlazka. Golobov delovni<br />
teden <strong>je</strong> tako praviloma ome<strong>je</strong>n na največ<br />
štiri delovne dni, pogosto zgolj tri.<br />
To ne bi bil tak problem, če ne bi<br />
vodil izvršilne ve<strong>je</strong> oblasti in če ne bi<br />
položaj tako v državi kot v širši mednarodni<br />
skupnosti <strong>za</strong>hteval nekoga z<br />
malo več delovne etike in z bistveno<br />
manj samoljubja, samopaštva, egocentrizma,<br />
narcisoidnosti, ali če hočete,<br />
precej manj <strong>za</strong>ljubl<strong>je</strong>nosti v samega<br />
vase in v svojo konkubino.<br />
Ker ona <strong>je</strong> bila seveda zraven v Dallasu,<br />
k<strong>je</strong>r sta, mimogrede, oba pozirala<br />
z enim izmed n<strong>je</strong>nih številnih bivših<br />
spreml<strong>je</strong>valcev, Dončićevim očetom,<br />
medtem ko fotografi<strong>je</strong> z Luko, vsaj <strong>za</strong>enkrat,<br />
nismo dočakali. Smo pa dočakali<br />
kar nekaj fotografij karfijole z domnevno<br />
<strong>za</strong>sebnega vrta predsednika<br />
vlade, ki <strong>je</strong> po n<strong>je</strong>govih besedah podivjala<br />
tako kot domača politična scena, ko<br />
ga tri dni ni bilo.<br />
Nedvomno nenavaden, da ne rečemo<br />
bi<strong>za</strong>ren opis razmer, ki ta hip vladajo v<br />
državi. Potem ko <strong>je</strong> naš Robi prepričljivo<br />
izgubil evropske volitve, nam grozita inflacija<br />
in energetska revščina, stavka že<br />
pol javnega sektorja, državo pa nam po<br />
oceni vodilnih v gospodarstvu vodijo<br />
vplivnice z družabnih omrežij.<br />
IZPUSTIL MEDNARODNI<br />
KONFERENCI<br />
Golob seveda, medtem ko <strong>je</strong> uresničeval<br />
svo<strong>je</strong> mladostniške san<strong>je</strong>, ni izpustil<br />
zgolj se<strong>je</strong> vlade, ampak tudi dve iz<strong>je</strong>mno<br />
pomembni ter <strong>za</strong> mednarodni položaj<br />
in ugled Sloveni<strong>je</strong> ključni mednarodni<br />
konferenci. Ni ga bilo v Švici, k<strong>je</strong>r so<br />
načrtovali mirovni načrt <strong>za</strong> Ukrajino<br />
in na koncu sklenili, da bodo k temu<br />
povabili tudi Rusijo, ki <strong>je</strong> tam, tako kot<br />
Goloba, ni bilo, čeprav <strong>je</strong> Golob svojo<br />
prisotnost osebno obljubil de facto še,<br />
de iure pa ne več ukrajinskemu predsedniku<br />
Zelenskemu.<br />
Ni ga bilo niti v Berlinu, k<strong>je</strong>r so si<br />
države delile posle pri povojni obnovi<br />
Ukrajine, čemur se politično korektno<br />
reče obnovitvena konferenca. Ker tudi<br />
zunanja ministrica Tanja Fajon nek<strong>je</strong><br />
uresniču<strong>je</strong> svo<strong>je</strong> mladostniške san<strong>je</strong>,<br />
tam ni bilo niti n<strong>je</strong> in nas <strong>je</strong> <strong>za</strong>to <strong>za</strong>stopala<br />
zgolj neka brezvezna državna<br />
sekretarka. Povedano drugače, nič ne<br />
kaže, da bo Slovenija v povojni Ukrajini<br />
dobila kakšen posel obnove vsaj krajše<br />
Problematično <strong>je</strong>, da ima<br />
premier čas <strong>za</strong> navijaštvo takrat,<br />
ko ga Slovenija potrebu<strong>je</strong> drug<strong>je</strong>.<br />
Instagram _robertgolob_<br />
železniške proge. Lahko pa držimo pesti,<br />
da bo karfijola na vrtu našega Robija<br />
še naprej tako dobro divjala, kot po n<strong>je</strong>govem<br />
divja domača politična scena.<br />
Kot suplenca <strong>za</strong> našega Robija <strong>je</strong> v<br />
Švici sicer nastopila požrešnica, pardon,<br />
predsednica republike dr. Nataša<br />
Pirc Musar, ki se <strong>je</strong> seveda nemudoma<br />
pohvalila, da <strong>je</strong> takoj odpovedala vse<br />
svo<strong>je</strong> obveznosti, da se <strong>je</strong> lahko udeležila<br />
omen<strong>je</strong>ne konference. Kar <strong>je</strong> seveda<br />
smešno samo po sebi. Ker kakšne hude<br />
obveznosti pa bi lahko imela čez vikend<br />
predsednica republike, ki praktično<br />
dnevno dokazu<strong>je</strong>, da nima nobene ide<strong>je</strong>,<br />
kaj naj bi na funkciji sploh počela.<br />
Že iz javno dostopnih virov <strong>je</strong> popolnoma<br />
jasno, da ima že dobro leto in pol<br />
bivši predsednik republike Pahor veliko<br />
bolj kakovosten in natrpan delovni<br />
urnik od n<strong>je</strong>. Nedvomno pa tudi ona<br />
uresniču<strong>je</strong> svo<strong>je</strong> san<strong>je</strong> – če ne drugače,<br />
tako, da promovira svo<strong>je</strong> biznise in biznise<br />
svo<strong>je</strong>ga soproga z državo, ki jih <strong>je</strong><br />
nedvomno na pretek.<br />
In to <strong>je</strong> hkrati tudi naš največji<br />
skupni problem. Da nam namreč vladajo<br />
sanjači, ki namesto tega, da bi<br />
nam pomagali uresničevati naše, ra<strong>je</strong><br />
uresniču<strong>je</strong>jo svo<strong>je</strong> san<strong>je</strong>. Za vse ostalo<br />
pa jih kaj malo briga.<br />
<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
48<br />
GOVORICA TELESA<br />
EDVARD KADIČ,<br />
STROKOVNJAK ZA KOMUNIKACIJO<br />
FLICKR @VLADARS<br />
Predsednik vlade<br />
S »FIGOVIM LISTOM«<br />
Pri Robertu Golobu lahko opazimo gesto, ki se imenu<strong>je</strong> »figov list«. Izraz »figov<br />
list« izvira iz zgodovine umetnosti in mitologi<strong>je</strong>, ko so figove liste pogosto uporabljali<br />
<strong>za</strong> pokrivan<strong>je</strong> intimnih delov telesa na kipih in slikah, zlasti v kontekstu<br />
antične grške in rimske umetnosti.<br />
Figov list <strong>je</strong> postal simbol skromnosti in sramežljivosti, ki se<br />
<strong>je</strong> ohranil do današnjih dni. Pri interpretaciji govorice telesa<br />
običajno nakazu<strong>je</strong> občutek sramu, nelagodja ali potrebe<br />
po <strong>za</strong>ščiti. Ko oseba pokri<strong>je</strong> svo<strong>je</strong> intimne dele z rokami, to<br />
pogosto pomeni, da se počuti izpostavl<strong>je</strong>no ali ranljivo. Ta<br />
gesta lahko izraža tudi pomanjkan<strong>je</strong> samo<strong>za</strong>vesti ali željo po<br />
skrivanju pred drugimi.<br />
Najpogostejši razlogi <strong>za</strong> uporabo figovega lista vključu<strong>je</strong>jo<br />
predvsem sram ali <strong>za</strong>drego, ko se oseba počuti nepri<strong>je</strong>tno<br />
in se <strong>za</strong>teče k tej gesti kot načinu, da se <strong>za</strong>ščiti, nato<br />
občutek ranljivosti, ko se oseba počuti ogroženo ali čustveno<br />
izpostavl<strong>je</strong>no, ter ne na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> pomanjkan<strong>je</strong> samo<strong>za</strong>vesti,<br />
ko uporaba delov telesa (tj. rok) naravno vodi do potrebe po<br />
<strong>za</strong>ščiti intimnih delov telesa.<br />
<br />
Predsednik vlade na seji Sveta Vlade RS <strong>za</strong> Slovence v <strong>za</strong>mejstvu (10. 6. 2024).<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
49<br />
ALI JE SLS SABOTIRAL<br />
PETRA GREGORČIČA<br />
Edina politična stranka, ki <strong>je</strong> na volitvah v<br />
Evropski parlament izgubila dosedan<strong>je</strong>ga<br />
poslanca, <strong>je</strong> Slovenska ljudska stranka<br />
(SLS), ki <strong>je</strong> s tem na nacionalni ravni<br />
dokončno postala zunajparlamentarna<br />
stranka. Resda ima SLS še vedno nekaj<br />
županov in zlasti občinskih svetnikov,<br />
vendar <strong>je</strong> 6. junija <strong>za</strong> las zgrešila poslanski<br />
mandat v Bruslju; s 7,22 % glasov<br />
<strong>je</strong> <strong>za</strong>sedla 6. mesto, tik pred njo <strong>je</strong> bila<br />
sorodna Nova Slovenija (NSi), ki <strong>je</strong> dobila<br />
pičlih 0,44 % glasov več, kar v praksi<br />
pomeni okoli 2.900 volivcev.<br />
Avtor piše o dveh nekarizmatičnih voditeljih,<br />
ki ju <strong>je</strong> SLS v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m času imel<br />
v Marku Zidanšku in Marku Balažicu.<br />
Slednji <strong>je</strong> SLS prevzel po tem, ko leta<br />
2022 Marjan Podobnik ni več kandidiral<br />
<strong>za</strong> drugi mandat. »O Balažicu lahko<br />
ugotovimo, da <strong>je</strong> sicer naka<strong>za</strong>l določene<br />
znake oživljanja stranke, ki <strong>je</strong> na nacionalni<br />
ravni mrtva že desetlet<strong>je</strong>, status<br />
parlamentarne stranke pa ji <strong>je</strong> reševal<br />
dosedanji evropski poslanec Franc Bogovič.<br />
S tem, ko <strong>je</strong> SLS <strong>za</strong> nosilca liste <strong>za</strong><br />
evropske liste angažirala Petra Gregorčiča,<br />
<strong>je</strong> naredila precejšen korak v smer<br />
moderni<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> in novega, urbanega pristopa,«<br />
piše Portal plus, a opo<strong>za</strong>rja, da<br />
<strong>je</strong> Franc Kangler k SDS-u s seboj odnesel<br />
okrog 10 tisoč glasov. Vodstvo stranke<br />
pa da ni naredilo skoraj nič <strong>za</strong> kampanjo<br />
v Prekmurju in na Šta<strong>je</strong>rskem.<br />
»Naši viri, ki ne želijo biti izpostavl<strong>je</strong>ni,<br />
namreč <strong>za</strong>trju<strong>je</strong>jo, da zlasti v Prekmurju<br />
ni bilo opaziti kampan<strong>je</strong> te stranke,<br />
n<strong>je</strong>nega vodilnega kandidata pa ni bilo<br />
na nobenem predvolilnem plakatu. Če<br />
<strong>je</strong> šlo <strong>za</strong> spodrsljaj, <strong>je</strong> to lahko legitimen<br />
razlog <strong>za</strong> določena vprašanja strankarske<br />
baze predsedniku Balažicu. Kako<br />
so bili lahko tako malomarni, da niso<br />
namenili pozornosti svoji tradicionalno<br />
močni regiji? Oziroma – če ne gre <strong>za</strong> napako<br />
– <strong>za</strong>kaj <strong>je</strong> nekdo namerno spregledal<br />
Prekmur<strong>je</strong>,« se sprašu<strong>je</strong>jo na portalu<br />
in dodajajo, da stranka temeljite analize<br />
še ni naredila. Ali <strong>je</strong> torej šlo <strong>za</strong> strateško<br />
napako ali pa namerni fiasko, da bi<br />
pomagali konkurenčni Novi Sloveniji.<br />
KAKO SE TOŽILCU<br />
LEVAŠIČU PODIRA<br />
PRIMER KAVAŠKI KLAN<br />
Nova zmaga <strong>za</strong> obrambo in nov hud<br />
poraz <strong>za</strong> tožilstvo v mariborski <strong>za</strong>devi t. i.<br />
Kavaškega klana, potem ko <strong>je</strong> sodni senat<br />
<strong>za</strong>vrnil obtožnico proti Kosti Tabakoviću.<br />
Sledn<strong>je</strong>mu se <strong>je</strong> namreč očitalo poskus<br />
uboja osredn<strong>je</strong> priče tožilstva Darka Nev<strong>za</strong>toviča,<br />
a namera tožilca Jožeta Levašiča<br />
ni uspela, poroča spletni portal Prava.si, ki<br />
ga ustvarja raziskovalni novinar Luka Perš.<br />
Perš, ki že ves čas spremlja sodni proces<br />
Kavaški klan, opo<strong>za</strong>rja na vse glasnejša namigovanja,<br />
da gre v resnici <strong>za</strong> maščevan<strong>je</strong><br />
obalnih kriminalistov <strong>za</strong>radi trgovine z drogo<br />
(kokain). Poleg osredn<strong>je</strong>ga procesa se<br />
<strong>je</strong> Kavaški klan prepletal z drugimi sodnimi<br />
primeri. Poleg primera Božič se <strong>je</strong> velikokrat<br />
na so<strong>je</strong>nju izpostavljala <strong>za</strong>deva Maribor.<br />
V <strong>za</strong>devi Maribor se <strong>je</strong> tudi na osredn<strong>je</strong>m<br />
procesu večkrat namreč izpostavilo, da sta<br />
hotela osrednjo pričo tožilstva, skesanca<br />
Darka Nev<strong>za</strong>tovića, ubiti brata Tabaković.<br />
»Kot smo izvedeli, <strong>je</strong> senat naprej specializiranemu<br />
državnemu tožilcu Jožetu<br />
Levašiču pojasnil, da so n<strong>je</strong>gove obtožbe<br />
neustrezne, nesklepčne in odvečne. Pri<br />
tem so se nekatere navedbe ponavljale<br />
večkrat in očitali so mu tudi slabe določnosti.<br />
Senat <strong>je</strong> Levašiču dal tri dni časa, da<br />
obtožnico dopolni in popravi. V nasprotnem<br />
primeru bi jo senat <strong>za</strong>vrgel. Tožilec<br />
Jože Levašič <strong>je</strong> <strong>za</strong>prosil, da bi v desetih<br />
dneh na tožilstvu odpravili napake. Senat<br />
<strong>je</strong> tej prošnji ustregel. Vendar ni pomagal<br />
niti novi desetdnevni rok,« piše Luka Perš.<br />
Sicer pa Perš piše tudi o pričanju Marka<br />
Hota (brata Meire Hot) in Seida D<strong>je</strong>lilovića,<br />
na podlagi česar naj bi obstajal resen sum<br />
in indic, da so vpleteni kriminalisti iz NPU v<br />
preiskavi proti obdolžencem v procesu Kavaški<br />
klan delovali ne<strong>za</strong>konito. Prava piše,<br />
da bi lahko šlo <strong>za</strong> maščevan<strong>je</strong> koprskih<br />
kriminalistov, ki so bili morda vpleteni v<br />
trgovini z drogo, natančne<strong>je</strong> kokainom.<br />
JANEZ JUHANT<br />
OB LIPI SPRAVE O SVOBODI<br />
Društvo Združeni ob Lipi sprave <strong>je</strong> v<br />
soboto, 15. junija 2024, na dan krivde,<br />
odpuščanja in sprave na Žalah v Ljubljani<br />
pripravilo žalno slovesnost. Govornik <strong>je</strong><br />
bil predsednik društva dr. Janez Juhant, ki<br />
se <strong>je</strong> najprej spomnil nedavnih volitev v<br />
Evropski parlament. Ugotovil <strong>je</strong>, da smo<br />
se Slovenci in Evropejci v opaznem številu<br />
odločili <strong>za</strong> poslance, ki bodo <strong>za</strong>stopali<br />
vrednote človeka, družine in naroda,<br />
se <strong>za</strong>vzemali <strong>za</strong> nacionalne interese ter<br />
demokratični, subsidiarni in solidarnostni<br />
red. »Žal so nam vsilili tudi odločan<strong>je</strong> o<br />
nedotakljivosti človeka ter nasilnem prekinjanju<br />
n<strong>je</strong>govega živl<strong>je</strong>nja, da bi odvrnili<br />
pozornost od nerešenih problemov države<br />
in državljanov.«<br />
Dejal <strong>je</strong>, da ima človeška samovolja bridke<br />
posledice <strong>za</strong> človeka in družbo. »Zaradi<br />
tega smo imeli Slovenci toliko ubitih ljudi,<br />
ki še danes niso dobili dostojnega <strong>za</strong>doščenja,<br />
celo ne pokopa. Krščanski družbeni<br />
nauk vladajočim nalaga, da spoštu<strong>je</strong>jo<br />
Božjo postavo ter omogočijo pravičnost in<br />
v<strong>za</strong><strong>je</strong>mno sodelovan<strong>je</strong>.<br />
Dodal <strong>je</strong>, da nihče ne sme nikogar izključevati,<br />
kar so počeli samooklicani mogočneži<br />
ter grobo kršili ta načela, terorizirali in<br />
iztrebljali ljudi, ki so se uprli tej njihovi<br />
nasilni podreditvi. »Slovenska oblast z<br />
vsemi sredstvi sistematično vzdržu<strong>je</strong> to<br />
komunistično laž.«<br />
Spomnil <strong>je</strong> še, da vladajočih ne briga socializem,<br />
čeprav ga imajo polna usta in se<br />
klanjajo n<strong>je</strong>govim krvnikom. Zlorabljajo pa<br />
demokracijo z diskreditiran<strong>je</strong>m političnih<br />
nasprotnikov, z lažjo ter z <strong>za</strong>vajan<strong>je</strong>m ropajo<br />
gospodarske in finančne temel<strong>je</strong> družbe<br />
<strong>za</strong> svo<strong>je</strong> okoriščan<strong>je</strong>. »Gre torej v bistvu<br />
le <strong>za</strong> bolj prefin<strong>je</strong>ne metode, ki pa jih ta<br />
oblast izvaja že kar v posmeh nam vsem.<br />
Vse pa ima poguben učinek <strong>za</strong> kulturni ter<br />
gmotni napredek države in n<strong>je</strong>nih ljudi.«<br />
Zaključu<strong>je</strong>, da se bohotijo privilegiji, spodbuja<br />
se nedelo ter samovolja delomrznežev<br />
in lenuhov. Lažna sprevrženost kritizira<br />
kapitalizem, pod<strong>je</strong>tništvo, konkurenco,<br />
a živi iz njih.<br />
<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
50<br />
VZGOJA<br />
Kako se znebiti ODVISNOSTI<br />
OD SLADKORJA in shujšati<br />
Ko želimo na zdrav način izgubiti kakšen odvečen kilogram, moramo zmanjšati vnos sladkorja. Najtež<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />
to udejanjiti. Želja po sladkem <strong>je</strong> včasih tako močna, da jo <strong>je</strong> težko premagati in <strong>za</strong>to hitro namesto koščka<br />
čokolade po<strong>je</strong>mo celo tablico. Tu <strong>je</strong> 10 nasvetov, kako zmanjšati željo po sladkem.<br />
KATJA BENČINA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Se večkrat <strong>za</strong>lotite, da imate namen<br />
po<strong>je</strong>sti le majhno sladico,<br />
nato pa po<strong>je</strong>ste celo čokolado<br />
ali veliko sladico s smetano? Ste<br />
sladkosnedi, a ne veste, kako obvladati<br />
željo po sladkem? Mnogi imajo močno<br />
željo po sladkem, čeprav se zelo trudijo,<br />
da bi se sladkarijam uprli. Rodili smo se<br />
z naravno naklon<strong>je</strong>nostjo do sladkih živil,<br />
na ta okus se že do<strong>je</strong>nčkom ni treba<br />
navajati. Naravno nam <strong>je</strong> všeč.<br />
Želja po sladkem <strong>je</strong> v osnovi dobra,<br />
toda naši predniki so uživali naravna<br />
sladka živila, kot <strong>je</strong> sad<strong>je</strong>. To pa ni bilo<br />
ves čas dostopno. Danes so sladka živila<br />
na voljo povsod, vsebu<strong>je</strong>jo tudi vse več<br />
sladkorja. Sladke pijače pa se <strong>za</strong>radi tekoče<br />
oblike še hitre<strong>je</strong> in laž<strong>je</strong> absorbirajo<br />
v naše telo.<br />
SLADKOR – ENA VEČJIH TEŽAV<br />
Prekomeren vnos sladkorja <strong>je</strong> ena največjih<br />
težav sodobne <strong>za</strong>hodne prehrane.<br />
Sladkor <strong>je</strong> naravno prisoten v<br />
sadju in mleku, pogosto <strong>je</strong> dodan tudi<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
številnim omakam, kosmičem, kruhu,<br />
jogurtom in proizvodom z manj maščobami.<br />
Veliko ga vnesemo s sladkarijami<br />
in sladkimi pijačami.<br />
Redno uživan<strong>je</strong> prekomerno sladkih<br />
živil <strong>je</strong> pove<strong>za</strong>no s številnimi simptomi,<br />
ki lahko močno motijo naše vsakodnevno<br />
živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, hkrati pa tudi z resnimi<br />
kroničnimi boleznimi, kot <strong>je</strong> debelost,<br />
sladkorna bolezen tipa 2, nealkoholna<br />
<strong>za</strong>maščenost <strong>je</strong>ter, poškodbe ledvic, bolezni<br />
srca in ožilja, nekatere vrste raka<br />
in karies. Povzroča lahko tudi napihn<strong>je</strong>nost,<br />
ponavljajoče se okužbe sečil,<br />
refluks, glavobole, težave s kožo, težave<br />
z menstrualnim ciklom in otežu<strong>je</strong> prehod<br />
v menopavzo.<br />
Čeprav vemo, da sladkor ni dober<br />
<strong>za</strong> naše zdrav<strong>je</strong>, se mu težko upremo.<br />
Predvsem <strong>za</strong>to, ker uživan<strong>je</strong> sladkorja<br />
v možganih spodbuja sproščan<strong>je</strong> dopamina<br />
– hormona dobrega počutja.<br />
Možgani prepoznajo ta občutek in<br />
si ga znova želijo. Dodatna težava <strong>je</strong>,<br />
da sladkor občutka sitosti v telesu ne<br />
Čeprav vemo,<br />
da sladkor škodu<strong>je</strong> zdravju,<br />
se mu težko upremo,<br />
saj uživan<strong>je</strong> sladkorja<br />
v možganih spodbuja<br />
sproščan<strong>je</strong> dopamina.<br />
aktivira pravočasno, <strong>za</strong>to ga običajno<br />
<strong>za</strong>uži<strong>je</strong>mo preveč. Zato en košček čokolade<br />
ni dovolj in boste po<strong>je</strong>dli celo<br />
čokolado. Sladkor povzroči tudi hiter<br />
porast sladkorja v krvi in nato hiter padec.<br />
Ko pride do hitrega padca, znova<br />
hlepimo po n<strong>je</strong>m.<br />
S pravimi prehranskimi izbirami in<br />
nekaterimi drugimi ukrepi lahko učinkovito<br />
zmanjšamo željo po sladkem.<br />
1. Naspite se<br />
Poskrbimo <strong>za</strong> dovolj spanja. Utru<strong>je</strong>ni<br />
ljud<strong>je</strong> veliko hitre<strong>je</strong> posegajo po sladkih<br />
živilih kot spočiti, saj iščejo hiter<br />
in učinkovit vir energi<strong>je</strong> <strong>za</strong> to, da lahko<br />
premagajo utru<strong>je</strong>nost. Zdravo hrano<br />
izbiramo veliko laž<strong>je</strong>, ko smo spočiti. S<br />
kakovostnim spancem lahko vplivamo<br />
tudi na zdravo telesno težo.<br />
2. Uživajte več polnovredne hrane<br />
Ob navalu žel<strong>je</strong> po sladkem ra<strong>je</strong> pomislite,<br />
kaj kakovostnega bi lahko po<strong>je</strong>dli.<br />
Uživajte naravno, polnovredno hrano,<br />
ki <strong>je</strong> čim manj predelana. Živila s kuhan<strong>je</strong>m<br />
predelajte sami in iz njih pripravite<br />
okusne obroke. Bele pekovske izdelke<br />
<strong>za</strong>menjajte <strong>za</strong> polnozrnate, izberite<br />
navadni jogurt namesto sadnega in ga<br />
sami posladkajte s kakšnim koščkom<br />
sadja. Pri vsakem obroku uživajte tudi<br />
beljakovine, ki bodo zmanjšale željo po<br />
sladkem. Dan <strong>za</strong>čnite z <strong>za</strong>jtrkom, uživajte<br />
več obrokov na dan, največ oglji-
VZGOJA<br />
51<br />
kovih hidratov v dopoldanskem času,<br />
proti večeru manj – energijo potrebu<strong>je</strong>mo<br />
predvsem zjutraj in dopoldan.<br />
Preprost trik, s katerim lahko<br />
zmanjšamo željo po sladkem, <strong>je</strong>, da se<br />
<strong>za</strong>čnemo osredotočati na uživan<strong>je</strong> več<br />
polnovredne hrane, zelenjave in zdravih<br />
maščob.<br />
3. Uživajte več zdravih maščob<br />
Zdrave maščobe lahko zmanjšajo željo<br />
po sladkem. Če se popoldne spopadate<br />
z močno željo po sladkarijah, poskrbite,<br />
da v obroku pred tem <strong>za</strong>uži<strong>je</strong>te zdrave<br />
maščobe – tako bo želja po sladkem<br />
manjša. Maščobe vas bodo nasitile <strong>za</strong><br />
dl<strong>je</strong> časa. V svoj obrok dodajte maslo,<br />
olivno ol<strong>je</strong>, avokado, oreščke, semena,<br />
olive ... Privoščite si lahko bolj mastne<br />
ribe, kot so losos, skuša in sardela. Danes<br />
<strong>je</strong> jasno, da so zdrave maščobe pomembne<br />
in dobre <strong>za</strong> naše zdrav<strong>je</strong> – izogibati<br />
pa se moramo slabim maščobam<br />
– trans maščobam (cvrt<strong>je</strong>, čips, pomfri).<br />
4. Povečajte vnos grenke hrane<br />
Povečajte vnos zelene listnate zelenjave.<br />
Ta <strong>je</strong> po okusu grenka in bo spremenila<br />
vaš okus in zmanjšala željo po sladkem.<br />
Uživajte jo 21 dni <strong>za</strong>pored in videli boste,<br />
da bo želja po sladkem manjša. Če boste<br />
dl<strong>je</strong> časa uživali več grenkih živil, kot <strong>je</strong><br />
zelena listnata zelenjava, brokoli, ohrovt,<br />
špinača ali grenivka, boste kmalu<br />
opazili, da vam prekomerno sladka živila<br />
ne bodo več odgovarjala.<br />
5. Zmanjšajte stres<br />
Ljud<strong>je</strong>, ki spi<strong>je</strong>jo veliko kave, se izogibajo<br />
ogljikovim hidratom in nato<br />
obiščejo še visoko intenzivno vadbo,<br />
da bi shujšali, delajo veliko napako, saj<br />
lahko s tem močno izčrpajo svo<strong>je</strong> telo,<br />
ne izgubljajo pa odvečnih kilogramov.<br />
Te aktivnosti dvigu<strong>je</strong>jo raven stresnih<br />
hormonov v telesu, ti pa prepreču<strong>je</strong>jo,<br />
da bi izgubili odvečne kilograme. Ko<br />
smo pod stresom, naše telo porablja<br />
predvsem glukozo in ne maščobe, <strong>za</strong>to<br />
si <strong>za</strong>želimo sladkega, da bi ponovno napolnili<br />
<strong>za</strong>loge glukoze.<br />
Mnogi si čez dan ne v<strong>za</strong>mejo niti<br />
trenutka, da bi se umirili. Če ste eden<br />
izmed njih, bi bilo <strong>za</strong> vas primerno, da<br />
bi visoko intenzivno vadbo <strong>za</strong>menjali<br />
<strong>za</strong> sproščan<strong>je</strong> in dihalne va<strong>je</strong>. Tako boste<br />
umirili svoj živčni sistem, zmanjšali<br />
proizvodnjo stresnih hormonov in laž<strong>je</strong><br />
porabljali maščobo. Šele ko se vklopi<br />
naš parasimpatični živčni sistem (vklopi<br />
se, ko smo umir<strong>je</strong>ni), telo <strong>za</strong>čne porabljati<br />
maščobo. Napačno <strong>je</strong> prepričan<strong>je</strong>,<br />
da se moramo popolnoma izčrpati,<br />
da bi lahko shujšali. V resnici hujšamo<br />
<strong>šel</strong>e, ko smo umir<strong>je</strong>ni.<br />
6. Dodajajte <strong>za</strong>čimbe<br />
Željo po sladkem zmanjšu<strong>je</strong>jo cimet,<br />
koriander, muškatni orešček in kardamom.<br />
Dodajate jih lahko kuhanim <strong>je</strong>dem,<br />
domačim sladicam, v smoothie ali<br />
v ovsene kosmiče.<br />
7. Uživajte <strong>za</strong>jtrk<br />
Vedno uživajte <strong>za</strong>jtrk eno uro po tem,<br />
ko vstanete. Ljud<strong>je</strong>, ki <strong>za</strong>jtrku<strong>je</strong>jo, manj<br />
pogosto posegajo po sladkem. Privoščite<br />
si lahko jajca ali dodate drugo vrsto<br />
beljakovin, saj beljakovine, tako kot<br />
kakovostne maščobe, upočasnijo sproščan<strong>je</strong><br />
glukoze v krvni obtok in skrbijo<br />
<strong>za</strong> to, da smo dl<strong>je</strong> siti.<br />
8. Uživajte fermentirano hrano<br />
Fermentirana hrana bo izboljšala vašo<br />
prebavo in poskrbela <strong>za</strong> bolj zdrav črevesni<br />
mikrobiom. Ko <strong>je</strong> v črevesu boljše<br />
ravnoves<strong>je</strong> bakterij, ki podpirajo naše<br />
zdrav<strong>je</strong>, iščemo tudi manj sladko hrano.<br />
Kislo zel<strong>je</strong>, kisla repa, kefir in kombuča<br />
<strong>je</strong> nekaj živil, ki jih lahko dodajate<br />
v svoj <strong>je</strong>dilnik.<br />
9. Zeliščni čaj<br />
Zeliščni čaji nam lahko pomagajo premagovati<br />
željo po sladkem. Pripravite<br />
si kamilični čaj ali čaj sladkega korena.<br />
10. Držite se pravila 80/20<br />
Včasih si boste privoščili košček čokolade.<br />
Prav tako si boste kdaj privoščili<br />
sladico. Nič ni narobe, če se boste držali<br />
pravila 80/20. Gre <strong>za</strong> pravilo, k<strong>je</strong>r se v 80<br />
odstotkih držimo pravil uravnoteženega<br />
prehran<strong>je</strong>vanja, v 20 odstotkih pa si lahko<br />
privoščimo živila, s katerimi se »pocrkljamo«.<br />
Tako se znebimo slabe vesti okoli<br />
sladkih živil, saj vemo, da bo naše telo z<br />
lahkoto predelalo tudi teh 20 odstotkov<br />
živil, ki si jih občasno privoščimo. <br />
ŠE NEKAJ HITRIH NASVETOV<br />
• Zamenjajte sladke pijače <strong>za</strong> vodo z<br />
limono, vodo z nekaj pomarančnega<br />
soka ali kamilični čaj.<br />
• Preberite deklaraci<strong>je</strong>. Preverite, koliko<br />
sladkorja vsebu<strong>je</strong>jo živila, omake,<br />
sladkari<strong>je</strong>. Izberite manj sladke.<br />
• Zmanjšajte količino kave, saj ta povišu<strong>je</strong><br />
proizvodnjo stresnih hormonov<br />
(ena na dan <strong>je</strong> dovolj).<br />
• Izogibajte se umetnim sladilom, ki sicer<br />
nimajo kalorij, a so po okusu veliko<br />
slajša od sladkorja, <strong>za</strong>to možgane<br />
navajajo na sladek okus.<br />
• Bodite prijazni do sebe. Če vnesete<br />
katero od predlaganih novosti v svoj<br />
vsakdan, ste naredili že veliko in ste<br />
na dobri poti. Za vsak manjši uspeh<br />
se pohvalite in bodite ponosni nase.<br />
Majhni vsakodnevni koraki so najbolj<br />
učinkoviti pri spremembah, ki si jih<br />
želite doseči na dolgi rok.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
52<br />
VZGOJA<br />
BENJAMIN TOMAŽIČ,<br />
DIREKTOR INŠTITUTA<br />
INTEGRUM<br />
SHUTTERSTOCK<br />
CELOSTEN POGLED<br />
Vsakdan otrok in mladostnikov v današnji<br />
družbi <strong>je</strong> precej bolj prepleten z<br />
uporabo digitalne tehnologi<strong>je</strong>, kot <strong>je</strong> bil<br />
naš. Velikokrat jim to omogoča okno v<br />
svet neskončnih možnosti in priložnosti<br />
<strong>za</strong> razvoj lastnih talentov, idej in odkrivan<strong>je</strong><br />
širnih priložnosti, ki jih ponuja<br />
svet. Po drugi strani pa te priložnosti<br />
vsebu<strong>je</strong>jo ogromno skritih pasti, ki na<br />
prvi pogled sploh ne delu<strong>je</strong>jo zlovešče.<br />
Verjamemo, da smo starši danes poklicani<br />
k prepoznavanju primerne uporabe<br />
digitalne tehnologi<strong>je</strong> pri vzgoji. Pred<br />
nami <strong>je</strong> ne<strong>za</strong>vidljiv izziv glede vpel<strong>je</strong>vanja<br />
tehnologi<strong>je</strong> v živl<strong>je</strong>nja otrok.<br />
Veseli bomo, če kakšen konkreten izziv<br />
ali svo<strong>je</strong> vprašan<strong>je</strong> pošl<strong>je</strong>te na info@<br />
institut-integrum.com. Obljubimo, da se<br />
bomo potrudili nanj odgovoriti takoj, ko<br />
bo možno. Tokrat pa se najprej posvetimo<br />
uporabi pametnega telefona. Primerjali<br />
ga bomo s kolesar<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m.<br />
PAMETNI TELEFON<br />
Vsaka družina ima svoj način ravnanja<br />
s pametnimi telefoni ter soočanja s tem,<br />
kdaj in kako otrokom predati (v uporabo)<br />
pametni telefon, da to ne bo škodljivo.<br />
Nekateri starši otroku že v vozičku<br />
potisnejo pametni telefon v roke. V<br />
nekaterih družinah čim dl<strong>je</strong> odlašajo<br />
s tem, da otrok dobi telefon. Ponekod<br />
vpelju<strong>je</strong>jo vmesna obdobja, ko lahko <strong>za</strong><br />
določene stvari (obveščan<strong>je</strong> o treningih,<br />
šoli …) uporablja telefon enega od staršev.<br />
Spet drugi se odločijo <strong>za</strong> družinski<br />
pametni telefon, ki ga lahko uporabljajo<br />
vsi, ampak pod vnaprej znanimi pogoji.<br />
Potem pa so tu še »neumni« telefoni, ki<br />
omogočajo bolj ali manj klican<strong>je</strong> in pošiljan<strong>je</strong><br />
sporočil.<br />
OPRAVLJANJE IZPITA<br />
Pomislimo, <strong>za</strong> katere dejavnosti mora<br />
človek opraviti izpit, preden jih (legalno)<br />
lahko <strong>za</strong>čne opravljati oz. <strong>za</strong> katere<br />
pripomočke mora opraviti izpit, da jih<br />
sme uporabljati. Ste se že kdaj vprašali,<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
IZZIVI uporabe digitalne<br />
tehnologi<strong>je</strong> in vzgoja<br />
Moderna tehnologija ima velik vpliv na naše živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, še posebej na mlajše generaci<strong>je</strong>.<br />
Starši in vzgojitelji se soočamo z izzivom, kako <strong>za</strong>gotoviti n<strong>je</strong>no varno in zdravo uporabo.<br />
Ta članek <strong>je</strong> prvi v nizu člankov, ki bodo podrobne<strong>je</strong> obravnavali tematiko in ponudili<br />
konkretne nasvete <strong>za</strong> starše in vse, ki vzgajajo.<br />
katerim stvarem ali dejavnostim pripisu<strong>je</strong>mo<br />
takšno moč ali nevarnost, da se<br />
želimo res dobro prepričati, ali jih bodo<br />
tisti, ki jih želijo uporabljati, tudi sposobni<br />
varno uporabljati?<br />
Ver<strong>je</strong>tno <strong>je</strong> ena prvih stvari, na katero<br />
pomislimo, vožnja avtomobila. Za<br />
opravljan<strong>je</strong> izpita porabimo kar nekaj<br />
časa, marsikdo tudi veliko živcev in <strong>denar</strong>ja,<br />
preden lahko <strong>za</strong>čnemo samostojno<br />
voziti. Podobno <strong>je</strong> rokovan<strong>je</strong> z orož<strong>je</strong>m,<br />
pri čemer <strong>za</strong>htevamo določeno<br />
znan<strong>je</strong> in <strong>za</strong>vedan<strong>je</strong> nevarnosti s strani<br />
tistega, ki ga uporablja.<br />
V spomladanskih dneh lahko opazimo<br />
tudi, kako se učenci v okolici osnovnih<br />
šol učijo pravilne vožn<strong>je</strong> s kolesi,<br />
spoznavajo cestnoprometne predpise<br />
in se trudijo opraviti enega prvih izpitov<br />
v živl<strong>je</strong>nju.<br />
Za dejavnosti, ki prinašajo več<strong>je</strong><br />
tvegan<strong>je</strong>, moramo narediti izpit.<br />
JE BOLJ NEVARNO<br />
KOLO ALI TELEFON?<br />
Preden bi dali na glasovan<strong>je</strong>, ali <strong>je</strong> bolj<br />
nevarna uporaba kolesa ali telefona,<br />
poglejmo, kaj lahko prinaša uporaba<br />
telefona oz. kolesa in v čem <strong>je</strong> oz. bi bil<br />
smisel izpitov.<br />
• Izogiban<strong>je</strong> nevarnim situacijam: Pri<br />
vožnji s kolesom se <strong>je</strong> treba naučiti<br />
izogibanja in preprečevanja nevarnih<br />
situacij. Podobno lahko otroci<br />
na internetu naletijo na neprimerne<br />
vsebine, kot so različne oblike nasilja,<br />
laži, pornografi<strong>je</strong>, kraja identitete …<br />
Treba bi jih bilo naučiti, kako se lahko<br />
izogibajo tudi takšnim nevarnim<br />
situacijam.<br />
• Vpliv na duševno zdrav<strong>je</strong>: Kolesar<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
načeloma pozitivno vpliva na
VZGOJA<br />
53<br />
duševno zdrav<strong>je</strong>. Je pa res, da se moramo<br />
tudi pri vožnji s kolesom učiti<br />
varne uporabe in preprečevanja nesreč.<br />
Tudi <strong>za</strong> uporabo telefona bi bilo<br />
dobro uvesti izobraževan<strong>je</strong> o tem,<br />
kako uporabljati digitalno tehnologijo<br />
tako, da ne bi škodila našemu<br />
zdravju. Danes <strong>je</strong> namreč že precej<br />
jasno, da prekomerna uporaba pametnih<br />
telefonov pri otrocih lahko<br />
povzroča anksioznost, depresijo in<br />
druge psihične težave.<br />
• (Spletna) varnost in <strong>za</strong>sebnost: Pri<br />
kolesarskem izpitu moramo poznati<br />
pravila o cestnem prometu. V teoriji<br />
se sicer otrokom ver<strong>je</strong>tno ta pravila<br />
ne zdijo tako zelo pomembna, ampak<br />
odrasli vemo, da lahko <strong>za</strong>radi njihovega<br />
neupoštevanja kaj kmalu pride<br />
do tragičnih posledic. Prav tako <strong>je</strong><br />
ver<strong>je</strong>tno, da marsikateri otrok ne razume,<br />
kako dragocene so informaci<strong>je</strong>,<br />
ki jih deli na spletu (roko na srce,<br />
tudi marsikatera odrasla oseba tega<br />
še ne razume), saj lahko vodijo do hudih<br />
posledic.<br />
• Socialne veščine: Pri kolesar<strong>je</strong>nju<br />
<strong>je</strong> zelo pomembno opazovati druge<br />
udeležence v prometu in ohranjati<br />
dogovor<strong>je</strong>n odnos do njih. Pametni<br />
telefoni sicer omogočajo povezovan<strong>je</strong>,<br />
ampak prekomerna uporaba lahko<br />
omeji razvoj socialnih veščin. Izobraževan<strong>je</strong><br />
o uravnoteženi uporabi<br />
tehnologi<strong>je</strong> bi moralo vzgajati <strong>za</strong> empatičnost<br />
otrok do bližnjih tu in sedaj.<br />
NE BODIMO<br />
PASIVNI OPAZOVALCI<br />
Zanimivo bi bilo raziskati, koliko težav<br />
v današn<strong>je</strong>m času povzročijo kolesa<br />
in koliko digitalne naprave. To <strong>je</strong> sicer<br />
težko meriti, bilo bi pa smiselno, saj se<br />
uporabe pametnih telefonov in drugih<br />
digitalnih naprav lotevamo precej bolj<br />
nesistematično kot kolesar<strong>je</strong>nja.<br />
Področ<strong>je</strong>, ki ga odpira uporaba pametnih<br />
telefonov in drugih digitalnih<br />
naprav, <strong>je</strong> tako zelo široko in težko obvladljivo,<br />
da se tega ra<strong>je</strong> ne lotimo. Toda<br />
naša pasivna drža prinaša negativne<br />
posledice predvsem našim otrokom;<br />
tem, ki jih imamo najra<strong>je</strong> in jim želimo<br />
najboljše.<br />
Obstaja pa nekaj primerov dobre<br />
prakse v manjših skupnostih in družinah,<br />
ki so spodbudne in iz katerih<br />
se morda lahko tudi mi česa naučimo.<br />
Predvsem ko vidimo, da <strong>je</strong> odgovorna<br />
uporaba pametnih naprav mogoča.<br />
V nadal<strong>je</strong>vanju najprej poglejmo<br />
vase in na svo<strong>je</strong> ravnan<strong>je</strong>. Ko namreč<br />
Kako spremljam in omeju<strong>je</strong>m čas,<br />
ki ga otroci preživijo pred <strong>za</strong>sloni?<br />
SPODBUDA K RAZMISLEKU<br />
• Kako pogosto preverjam varnostne<br />
nastavitve na napravah, ki jih uporabljajo<br />
otroci? Kako otroci to doživljajo?<br />
Bi želel na tem področju kaj<br />
spremeniti?<br />
• Ali imamo v družini oz. skupnosti določene<br />
dneve ali ure, ko so vse naprave<br />
izključene in namenjamo čas skupnim<br />
(družinskim) aktivnostim?<br />
• Kako spremljam in omeju<strong>je</strong>m čas, ki<br />
ga otroci preživijo pred <strong>za</strong>sloni?<br />
• V kolikšni meri poznam vsebine, ki jih<br />
otroci spremljajo pred ekrani? Kako<br />
pogosto se z njimi o tem pogovarjam?<br />
• Kako spodbujam otroke k dejavnostim,<br />
ki ne vključu<strong>je</strong>jo tehnologi<strong>je</strong>? Kaj<br />
pa sebe? Kolikšen del časa namenjam<br />
tem dejavnostim?<br />
• Kakšen <strong>je</strong> moj odnos na področju<br />
uporabe digitalne tehnologi<strong>je</strong>? Kako<br />
pogosto se iskreno pogovorimo o vsebini<br />
in pravilih, ki vključu<strong>je</strong>jo uporabo<br />
digitalne tehnologi<strong>je</strong>?<br />
• Kako vzgajam otroke na področju<br />
varne uporabe spleta? V kolikšni meri<br />
sem že uspel otroke naučiti kritičnega<br />
razmišljanja in pri čem imam občutek,<br />
da <strong>je</strong> stvar še precej v povojih oz. ni šla<br />
v najboljšo smer?<br />
• Pri čem sem miren in <strong>za</strong>dovol<strong>je</strong>n<br />
glede uporabe digitalne tehnologi<strong>je</strong><br />
in verjamem, da <strong>je</strong> to pri nas zelo v<br />
redu ure<strong>je</strong>no?<br />
• Katerim aplikacijam in orod<strong>je</strong>m <strong>za</strong>upam<br />
in verjamem, da mi pomagajo<br />
rasti v boljšo osebo?<br />
poznamo sebe in vidimo situacijo<br />
takšno, kot <strong>je</strong>, lahko sprejmemo odločitev<br />
<strong>za</strong> naprej. Morda bomo ob kakšnem<br />
vprašanju že dobili tudi odgovor oz.<br />
smernico <strong>za</strong> ravnan<strong>je</strong>.<br />
POTREBNA JE DOSLEDNOST<br />
Skrb <strong>za</strong> varno in zdravo uporabo moderne<br />
tehnologi<strong>je</strong> pri vzgoji otrok <strong>je</strong><br />
kompleksna naloga, ki <strong>za</strong>hteva o<strong>za</strong>veščenost<br />
in doslednost staršev in<br />
drugih vzgojitel<strong>je</strong>v. Z <strong>za</strong>vedan<strong>je</strong>m le-<br />
-tega se bomo v prihodnjih člankih<br />
posvetili obravnavi omen<strong>je</strong>nih tem in<br />
ponudili konkretne nasvete in strategi<strong>je</strong><br />
<strong>za</strong> uspešno soočan<strong>je</strong> s temi izzivi.<br />
Ne stremimo k temu, da bi uspeli najti<br />
popolno rešitev <strong>za</strong> vse. Trdno pa verjamemo,<br />
da se <strong>je</strong> vredno potruditi in<br />
učiti ne glede na težavne situaci<strong>je</strong>, s<br />
katerimi se vsi soočamo.<br />
<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
54<br />
VZGOJA<br />
ERIKA AŠIČ<br />
Vsakdo <strong>je</strong> edinstven<br />
IN NEPONOVLJIV<br />
Med 2. svetovno vojno <strong>je</strong> bilo človekovo dostojanstvo do konca poteptano. Kdor <strong>je</strong><br />
samostojno razmišljal, ustvarjal, bil razgledan – ali če <strong>je</strong> bilo to potencialno možno – <strong>je</strong><br />
bil problematičen. Zahtevana <strong>je</strong> bila popolna ubogljivost in skladnost s točno določenim<br />
režimom. To pa se ne u<strong>je</strong>ma z osnovnim konceptom človekovega dostojanstva.<br />
Tako kot med vsako <strong>je</strong> bilo tudi<br />
med 2. svetovno vojno človekovo<br />
dostojanstvo do konca<br />
poteptano. Ljud<strong>je</strong> so bili preganjani<br />
in/ali ubiti, bodisi <strong>za</strong>radi zgodovinskega<br />
izvora (npr. Žid<strong>je</strong>, Romi), svo<strong>je</strong>ga<br />
stanu (kmet<strong>je</strong>, pod<strong>je</strong>tniki, obrtniki,<br />
trgovci), samostojnega razmišljanja in<br />
svo<strong>je</strong>ga znanja (intelektualci, učitelji),<br />
bodisi religi<strong>je</strong> (verniki, duhovniki, redovnice).<br />
Kdor <strong>je</strong> samostojno razmišljal,<br />
ustvarjal, bil razgledan – ali če <strong>je</strong> bilo to<br />
potencialno možno – <strong>je</strong> bil problematičen.<br />
Zahtevana <strong>je</strong> bila popolna ubogljivost<br />
in skladnost s točno določenim<br />
režimom – tako v dejanjih in besedah<br />
kot v mislih.<br />
POTEPTANO ČLOVEKOVO<br />
DOSTOJANSTVO<br />
Človek <strong>je</strong> nekaj veljal samo, če <strong>je</strong> izpoln<strong>je</strong>val<br />
določene pogo<strong>je</strong>. To pa se ne<br />
u<strong>je</strong>ma z osnovnim konceptom človekovega<br />
dostojanstva: človek <strong>je</strong> enkratna,<br />
neponovljiva, ne<strong>za</strong>menljiva oseba, <strong>za</strong>to<br />
<strong>je</strong> vredna brezpogojnega spoštovanja<br />
(Ramovš, Sožit<strong>je</strong> v družini, 2017). Kljub<br />
zmotam, napakam ali bolezni vsak človek<br />
še vedno ohrani svo<strong>je</strong> dostojanstvo:<br />
»Tudi če bi kdo bil v tako slabem položaju,<br />
da ne bi mogel narediti česar koli<br />
koristnega, kljub temu ne bi izgubil ne<br />
svo<strong>je</strong>ga dostojanstva ne smiselnosti<br />
svo<strong>je</strong>ga obstajanja.« (Lukas, Osnove logoterapi<strong>je</strong>,<br />
2017)<br />
NAŠLI SO POT<br />
Ustavimo se pri treh sodobnikih, ki so<br />
izkusili grozote 2. svetovne vojne, jih<br />
preživeli ter v svo<strong>je</strong>m trpl<strong>je</strong>nju uspeli<br />
uzreti smisel ter oblikovali pomembne<br />
koncepte <strong>za</strong> temeljne živl<strong>je</strong>njske smernice<br />
ter strokovno delo: Viktor Frankl<br />
(1905–1997) z Dunaja, Ruth C. Cohn<br />
(1912–2010) iz Berlina, oba judovskega<br />
porekla, ter Franc Pediček (1922–2008)<br />
s slovenskega področja.<br />
Frankl, Cohn in Pediček so vsak na<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
svoj način izkusili kraten<strong>je</strong> človekovega<br />
dostojanstva, toda vsi tri<strong>je</strong> so s svojo voljo<br />
do živl<strong>je</strong>nja in z znan<strong>je</strong>m skušali človeku<br />
vrniti dostojanstvo ter so s svojim<br />
strokovnim delom nenehno opo<strong>za</strong>rjali<br />
nanj. Vsak v svo<strong>je</strong>m prostoru so razvijali<br />
strokovno znan<strong>je</strong>, koncepte in načine<br />
<strong>za</strong> spoštovan<strong>je</strong> celovitega človeškega<br />
bitja, pri tem pa tudi svojo človeško plat.<br />
1. Viktor Frankl (1905–1997)<br />
Viktor Frankl <strong>je</strong> bil ro<strong>je</strong>n na Dunaju, v<br />
družini z judovskim poreklom. Izobraževati<br />
se <strong>je</strong> <strong>za</strong>čel med prvo svetovno<br />
vojno, v obdobju velike revščine. Bil<br />
<strong>je</strong> pove<strong>za</strong>n s Freudom in Adler<strong>je</strong>m, a<br />
so se njihove poti razšle. Ustanovil <strong>je</strong><br />
svetovalni center <strong>za</strong> mladostnike na<br />
Dunaju, pozne<strong>je</strong> še v drugih mestih.<br />
Po diplomi <strong>je</strong> delal v več klinikah, leta<br />
1937 pa <strong>je</strong> kot specialist nevrologi<strong>je</strong> in<br />
psihiatri<strong>je</strong> odprl <strong>za</strong>sebno ambulanto. S<br />
Hitler<strong>je</strong>vim prevzemom Avstri<strong>je</strong> se <strong>je</strong><br />
Franklovo delo prekinilo. Preživel <strong>je</strong> tri<br />
koncentracijska taborišča, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> gledal<br />
smrti neposredno v oči. Izgubil <strong>je</strong> ženo,<br />
Viktor Frankl <strong>je</strong> kljub svo<strong>je</strong>mu<br />
trpl<strong>je</strong>nju v taboriščih<br />
in izgubah najdražjih<br />
ohranil voljo do smisla.<br />
www.franklzentrum.org<br />
starše, brata, kariero. Leta 1945 se <strong>je</strong><br />
vrnil na Dunaj.<br />
Je utemeljitelj logoterapi<strong>je</strong> in tret<strong>je</strong><br />
dunajske šole (prvi dve: Freud in Adler).<br />
Pre<strong>je</strong>l <strong>je</strong> 29 častnih doktoratov, n<strong>je</strong>gove<br />
knjige so prevedene v skoraj vse svetovne<br />
<strong>je</strong>zike. 25 let <strong>je</strong> bil predstojnik<br />
Nevrološke poliklinike na Dunaju, po<br />
habilitaciji <strong>je</strong> prevzel Katedro <strong>za</strong> nevrologijo<br />
in psihiatrijo na Univerzi na Dunaju,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> predaval do svo<strong>je</strong> upokojitve<br />
(1995). Imel <strong>je</strong> množico predavanj<br />
na univer<strong>za</strong>h po vsem svetu. Kljub svo<strong>je</strong>mu<br />
trpl<strong>je</strong>nju v taboriščih in izgubah<br />
najdražjih <strong>je</strong> ohranil voljo do smisla.<br />
Frankl <strong>je</strong> na človeka gledal kot na<br />
nedeljivo celoto telesne, duševne in<br />
duhovne razsežnosti. Zanj <strong>je</strong> bil človek<br />
edinstveno, v sebi pove<strong>za</strong>no bit<strong>je</strong>.<br />
Če na človeka gledamo le z vidika ene<br />
razsežnosti, ga po Franklovem mnenju<br />
razosebimo, mu v<strong>za</strong>memo dostojanstvo.<br />
Sprememba na eni razsežnosti<br />
povzroči spremembo tudi na drugih<br />
dveh. Ko imamo npr. telesno poškodbo,
VZGOJA<br />
55<br />
Bistvo človeškosti<br />
<strong>je</strong> v preseganju samega<br />
sebe, v predanosti neki<br />
nalogi ali osebi.<br />
to povzroči spremembo na duhovni in<br />
duševni ravni; če doživljamo duhovno<br />
stisko, se to odraža tudi v našem telesu<br />
in v duševnosti. Duhovno razsežnost<br />
premore le človek; gre <strong>za</strong> področ<strong>je</strong> vrednot<br />
in stališč, svobode in odgovornosti,<br />
smisla in tudi religioznosti ter<br />
odnosa do nadnaravnega. Ker <strong>je</strong> duhovna<br />
razsežnost edinstveno človeška,<br />
<strong>je</strong> »najvišja« (Frankl, Preslišani krik po<br />
smislu, 2016).<br />
Franklovo delo <strong>je</strong> temeljilo na duhovni<br />
dimenziji – v bivanjskih vprašanjih<br />
in vprašanjih vol<strong>je</strong> do smisla,<br />
svobode in odgovornosti. Postavil <strong>je</strong> tri<br />
poglavitna načela logoterapi<strong>je</strong>: volja do<br />
smisla, smisel živl<strong>je</strong>nja in svoboda vol<strong>je</strong>.<br />
Če človek ne najde in ne izpolnju<strong>je</strong><br />
smisla v svojih živl<strong>je</strong>njskih nalogah, v<br />
odnosu do sebe in drugih, ga to sčasoma<br />
privede v bivanjsko krizo oz. krizo<br />
smisla. Tako <strong>je</strong> smisel živl<strong>je</strong>nja tesno<br />
pove<strong>za</strong>n z duševnim zdrav<strong>je</strong>m ljudi.<br />
Bistvo človeškosti <strong>je</strong> »v preseganju samega<br />
sebe in pogo<strong>je</strong>v, v predanosti neki<br />
nalogi ali osebi« (Kristovič, Bivanjska<br />
varnost in duhovnost z vidika logoterapi<strong>je</strong>,<br />
2013).<br />
2. Ruth C. Cohn (1912–2010)<br />
Ruth C. Cohn <strong>je</strong> bila ro<strong>je</strong>na v Berlinu, v<br />
družini z nemško-judovskim poreklom.<br />
Med študi<strong>je</strong>m ekonomi<strong>je</strong> in psihologi<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />
leta 1933 <strong>za</strong>radi nevarnosti vojnega u<strong>je</strong>tništva<br />
prebegnila v Švico, leta 1941 pa <strong>je</strong><br />
emigrirala v ZDA. Bila <strong>je</strong> psihologinja, filozofinja,<br />
psihoterapevtka in psihoanalitičarka.<br />
Usposabljala se <strong>je</strong> na področju<br />
skupinske terapi<strong>je</strong> in gestalt terapi<strong>je</strong> ter<br />
pre<strong>je</strong>la dva častna doktorata. Leta 1974<br />
se <strong>je</strong> preselila v Evropo. Predavala <strong>je</strong> na<br />
univer<strong>za</strong>h in strokovnih srečanjih ter<br />
vodila delavnice in terapevtske skupine.<br />
Vzpostavila <strong>je</strong> metodo TCI – Theme<br />
Centered Interaction (v temo/predmet<br />
usmer<strong>je</strong>na interakcija). Leta 1966 <strong>je</strong><br />
ustanovila inštitut <strong>za</strong> izkušenjsko učen<strong>je</strong><br />
s pomočjo delavnic (Workshop Institute<br />
for Living-Learning).<br />
Cohnova se <strong>je</strong> osredotočala na celostni<br />
pristop – na osebnostno rast posameznika<br />
znotraj določenega okolja,<br />
na vprašan<strong>je</strong> pove<strong>za</strong>nosti človekovega<br />
Youtube @ivs-nurnbergfurth2695<br />
www.dlib.si<br />
Franc Pediček <strong>je</strong> v slovensko šolstvo uvedel<br />
šolsko svetovalno delo.<br />
telesa, misli, čustev in duhovnega sveta.<br />
Pomembno ji <strong>je</strong> bilo vprašan<strong>je</strong> smisla,<br />
svobode in odgovornosti ter avtonomi<strong>je</strong><br />
in pove<strong>za</strong>nosti.<br />
Cilj metode TCI <strong>je</strong> pomagati ljudem,<br />
da svo<strong>je</strong> interese in naloge odgovorno<br />
in samostojno strukturirajo<br />
ter ustvarjalno uporabljajo svo<strong>je</strong> vire.<br />
Metoda <strong>za</strong>hteva brezpogojno spoštovan<strong>je</strong><br />
vsakega posameznika ter <strong>za</strong>govarja<br />
živl<strong>je</strong>njsko oz. izkušenjsko učen<strong>je</strong>.<br />
Osnovni elementi metode TCI so<br />
štir<strong>je</strong> faktorji, ki so med seboj pove<strong>za</strong>ni<br />
in enako pomembni: jaz, mi, predmet<br />
(naloga) in kontekst. Med njimi obstaja<br />
dinamično ravnoves<strong>je</strong>, ki omogoča učen<strong>je</strong><br />
in rast. Opredeli tri osnovna načela:<br />
(1) posameznik <strong>je</strong> psihobiološka enota,<br />
<strong>je</strong> avtonomen in hkrati soodvisen; (2)<br />
vsa živa bitja si <strong>za</strong>služijo spoštovan<strong>je</strong>;<br />
(3) svobodno odločan<strong>je</strong> poteka znotraj<br />
<strong>za</strong>časnih notranjih in zunanjih meja.<br />
Opredeli tudi dva postulata oz. trditvi:<br />
(1) vsak naj bo sam svoj »chairperson«<br />
(vodja), s tem da upošteva druge ljudi,<br />
sebe in okoliščine ter na podlagi tega<br />
odgovorno spre<strong>je</strong>ma odločitve; (2) ko<br />
pride motnja, težava, se <strong>je</strong> treba z njo<br />
prednostno ukvarjati ter jo vzeti kot<br />
priložnost in ne oviro (Cohn, Living-Learning<br />
Encounters: The Theme-Centered<br />
Interactional Method, 1971).<br />
3. Franc Pediček (1922–2008)<br />
Franc Pediček <strong>je</strong> bil ro<strong>je</strong>n v Malečniku<br />
(Sv. Peter) pri Mariboru, v slovenski<br />
družini. Obiskoval <strong>je</strong> klasično gimnazijo<br />
v Mariboru, pred <strong>za</strong>četkom 2. svetovne<br />
vojne <strong>je</strong> pri<strong>šel</strong> v Ljubljano in nadal<strong>je</strong>val<br />
šolan<strong>je</strong>. Med vojno <strong>je</strong> doživel<br />
grozote taborišč na Turjaku, v Kočevju,<br />
Vetrinju in na Teharjah. Fizično <strong>je</strong> bil<br />
na robu smrti. Po vojni <strong>je</strong> pri dr. Gogali<br />
doštudiral pedagogiko.<br />
Vse živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>je</strong> delal na področju<br />
vzgo<strong>je</strong> »kot učitelj in svetovalec v gimnazijah,<br />
kot priljubl<strong>je</strong>n predavatelj<br />
študentom, učitel<strong>je</strong>m in staršem, kot<br />
znanstvenik in ploden ustvarjalec teoretičnih<br />
in praktičnih knjig, člankov<br />
in referatov« (Ramovš, Uvodnik (Kakovostna<br />
starost), 2008). V slovensko šol-<br />
Ruth Cohn <strong>za</strong>hteva brezpogojno<br />
spoštovan<strong>je</strong> vsakega posameznika<br />
ter <strong>za</strong>govarja živl<strong>je</strong>njsko,<br />
izkušenjsko učen<strong>je</strong>.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
56<br />
VZGOJA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
»Tudi če bi kdo bil v tako slabem<br />
položaju, da ne bi mogel narediti<br />
česar koli koristnega, kljub<br />
temu ne bi izgubil ne svo<strong>je</strong>ga<br />
dostojanstva ne smiselnosti<br />
svo<strong>je</strong>ga obstajanja.« (Lukas)<br />
stvo <strong>je</strong> uvedel šolsko svetovalno delo.<br />
Sistematično <strong>je</strong> snoval in teoretično<br />
utemel<strong>je</strong>val celostno pedagogiko: celovito<br />
antropogogiko, pedagogiko, hebegogiko,<br />
andragogiko in gerontogogiko<br />
ter tanatogogiko (soočan<strong>je</strong> z minljivostjo,<br />
ovirami).<br />
Pediček <strong>je</strong> ostro in vztrajno nasprotoval<br />
tezi, da <strong>je</strong> človek v funkciji<br />
družbe. Prav tako <strong>je</strong> nasprotoval konceptu<br />
vsestransko razvite osebnosti.<br />
Obo<strong>je</strong> <strong>je</strong> bilo v tistem času s strani politike<br />
vodena te<strong>za</strong> oz. smernica celotnega<br />
družbenega živl<strong>je</strong>nja, še posebej<br />
šolskega. Toda Pediček <strong>je</strong> <strong>za</strong>sledoval<br />
smoter vzgo<strong>je</strong>, <strong>za</strong>govarjal <strong>je</strong> celosten<br />
pogled na človeka (ki <strong>je</strong> znotraj sebe<br />
pove<strong>za</strong>n in ne sestavl<strong>je</strong>n).<br />
Po letu 1971, ko <strong>je</strong> na pedagoškem<br />
kongresu na Bledu svo<strong>je</strong> poglede jasno<br />
izrazil, <strong>je</strong> bil deležen cenzure v pisanju,<br />
prepovedano mu <strong>je</strong> bilo predavati, na<br />
voljo so mu bile le »obrobne« službe.<br />
Kljub temu <strong>je</strong> ustvarjal in zgradil pomembne<br />
premike na psihološkem, antropološkem<br />
in pedagoškem področju<br />
(Ramovš, Antropološka pedagogika in<br />
Franc Pediček, 2013). Postavil <strong>je</strong> kritike<br />
t. i. Gabrove prenove šole (1996–1999)<br />
na treh ravneh: metodološko-procesne<br />
S svojim živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m, z<br />
nenehnimi stiki z ljudmi<br />
ter trdim znanstvenim in<br />
praktičnim delom so skušali<br />
vrniti človeku dostojanstvo.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
(šolsko delo <strong>je</strong> bilo v omen<strong>je</strong>ni prenovi<br />
podre<strong>je</strong>no izključevalnosti interdisciplinarnega<br />
vidika, enostranskemu totalitarizmu),<br />
vsebinsko-inovacijske (črtan<strong>je</strong><br />
vrednostne vzgo<strong>je</strong> iz VIZ-procesa,<br />
poudarjan<strong>je</strong> informacijskega znanja) in<br />
organi<strong>za</strong>cijsko-funkcionalne (podrejan<strong>je</strong><br />
šole birokratizmu) (Pediček, Ob<br />
prenovi šole, 1998). Pripravil <strong>je</strong> na znanstvenih<br />
podlagah temel<strong>je</strong>če smernice<br />
<strong>za</strong> prenovo šole na Slovenskem ter jih<br />
izredno natančno opredelil v delih Pedagogika<br />
danes (1992) in Edukacija danes<br />
(1994).<br />
KLJUČNE STIČNE TOČKE<br />
KREPIJO ČLOVEKOVO<br />
DOSTOJANSTVO<br />
Frankl, Cohn in Pediček so s svojim živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m,<br />
z nenehnimi stiki z ljudmi ter<br />
s trdim znanstvenim in praktičnim delom<br />
skušali človeku vrniti dostojanstvo.<br />
Živeli so v istem obdobju, ampak na<br />
različnih koncih sveta. Med njimi lahko<br />
najdemo kar nekaj skupnih točk:<br />
• Celosten pogled na človeka, pri čemer<br />
ne gre <strong>za</strong> vsoto nekih lastnosti<br />
in danosti, temveč <strong>za</strong> integrirano,<br />
celovito, v sebi pove<strong>za</strong>no in nedeljivo<br />
osebnost.<br />
• Poudarek na smiselnosti živl<strong>je</strong>nja,<br />
dela, odnosov, kar da<strong>je</strong> človeku moč;<br />
živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>je</strong> samo po sebi smiselno,<br />
vsakdo naj vsakodnevno išče in živi<br />
smisle v vsakdanjih nalogah, ki mu<br />
jih da<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>.<br />
• Pomen svobode in osebne odgovornosti<br />
– posameznik (naj) ima svobodo<br />
izbire, vendar so odločitve tudi odgovornost,<br />
s tem pove<strong>za</strong>ne pa posledice.<br />
• Zavedali so se pomena vzgo<strong>je</strong> ter na<br />
tem področju delovali.<br />
• S terapevtskim oz. pedagoškim delom<br />
so mnogim pomagali vrniti<br />
dostojanstvo; pomagali so krepiti<br />
duševno zdrav<strong>je</strong>, samospoštovan<strong>je</strong><br />
in sposobnost soočanja z različnimi<br />
živl<strong>je</strong>njskimi situacijami.<br />
• Poudarjali so pomen pove<strong>za</strong>nosti<br />
med ljudmi, skrb posameznika <strong>za</strong><br />
družbo in soodgovornost.<br />
• Bili so široko razgledani in so imeli<br />
znan<strong>je</strong> različnih strokovnih disciplin.<br />
Ustvarili so nove koncepte dela ter<br />
vrsto strokovnih in znanstvenih del.<br />
• Prispevali so pomemben delež tudi<br />
na področju šolstva in izobraževanja<br />
učitel<strong>je</strong>v.<br />
ZA ŽIVLJENJE<br />
Frankl, Cohn in Pediček so doživljali<br />
stiske vojnih in povojnih grozot, ome<strong>je</strong>no<br />
jim <strong>je</strong> bilo strokovno delo, <strong>za</strong>to ker ni<br />
bilo v skladu s takratno politiko. Toda<br />
našli so pot, borili so se <strong>za</strong> človeka, <strong>za</strong><br />
spoštovan<strong>je</strong> n<strong>je</strong>govega dostojanstva, <strong>za</strong><br />
živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. V tesni pove<strong>za</strong>nosti z ljudmi<br />
in jasnem prepričanju, da <strong>je</strong> človek celostno<br />
bit<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> že <strong>za</strong>radi tega, ker <strong>je</strong><br />
človek, vreden vsega spoštovanja, so<br />
oblikovali strokovne podlage, ki so še<br />
v današn<strong>je</strong>m času (ali pa posebej sedaj)<br />
tiste, iz katerih se lahko vsi učimo ter<br />
jim sledimo. Tega <strong>za</strong>vedanja smo v času,<br />
ko doživljamo never<strong>je</strong>tno iskan<strong>je</strong> načinov,<br />
kako bi človeka ubijali (trenutno<br />
npr. splav, evtanazija, droge, digitalna<br />
tehnologija …), zelo potrebni.
Priporočilo<br />
P. DR.<br />
ANDRAŽ ARKO<br />
IMDB.COM<br />
Tam so ZMAJI<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
Jožefmarija Escrivá de Balaguer se <strong>je</strong> rodil 9. januarja 1902 v Barbastru v Španiji.<br />
Kot duhovnik <strong>je</strong> 2. oktobra 1928 prepoznal Božji klic, naj ustanovi Opus Dei, 1943 pa<br />
še duhovniško družbo Svetega križa. Od leta 1946 <strong>je</strong> v Rimu deloval v več vatikanskih<br />
dikasterijih in postal papeški prelat. Umrl <strong>je</strong> 26. junija 1975. Papež Janez Pavel II.<br />
ga <strong>je</strong> leta 1992 razglasil <strong>za</strong> svetega. Godu<strong>je</strong> 26. junija.<br />
57<br />
Novinar Roberto Torres <strong>za</strong>čne<br />
leta 1982 raziskovati živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
svetniškega kandidata<br />
Escrivája, s katerim <strong>je</strong> n<strong>je</strong>gov<br />
oče Manolo prijatel<strong>je</strong>val v otroških letih.<br />
Zdaj ostareli Manolo, ki <strong>je</strong> še vedno<br />
odtu<strong>je</strong>n od sina Roberta, čeprav se že<br />
počasi poslavlja s sveta, <strong>za</strong>čne pripovedovati<br />
otroške spomine. Vrne se v<br />
leto 1911, ko sta se z Escrivá<strong>je</strong>m igrala<br />
in potikala po njihovi tovarni čokolade,<br />
k<strong>je</strong>r ju <strong>je</strong> nenavadni direktor Honorio<br />
povabil tudi <strong>za</strong> preizkuševalca okusov.<br />
Toda s finančnim propadom tovarne <strong>je</strong><br />
propadlo tudi njuno prijateljstvo ...<br />
Režiser in scenarist Roland Joffé<br />
izhodišče zgodbe postavi v (sicer izmišl<strong>je</strong>no)<br />
tovarno čokolade Escrivá<strong>je</strong>vih,<br />
k<strong>je</strong>r direktor Honorio malemu Escriváju<br />
poda duhovno lekcijo ob kakavovem<br />
zrnu: »S potrpežljivostjo, znan<strong>je</strong>m, trudom<br />
in ljubeznijo bo dalo to zrno božanski<br />
okus, ki izvira od znotraj … Ampak<br />
– nima vsak okusa <strong>za</strong> božansko.«<br />
Jožefmarija ga očitno ima, <strong>za</strong>to bo<br />
moral skozi bo<strong>je</strong> in preizkušn<strong>je</strong> (Tam<br />
so zmaji!), da bo v n<strong>je</strong>m dozorel okus po<br />
Bogu. Sad tega bo Opus Dei. Jožefmarija<br />
in n<strong>je</strong>gov mladostni prijatelj Manolo sta<br />
na duhovni ravni prika<strong>za</strong>na kot Abel in<br />
Kajn, prvi prepo<strong>je</strong>n z Bogom in preprosto<br />
vdan v preganjan<strong>je</strong> in tudi pokor<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
z bičan<strong>je</strong>m, drugi kot izdajalec v bratomorni<br />
državljanski vojni.<br />
Manolo, ki <strong>je</strong> izmišl<strong>je</strong>n lik, naj bi nosil<br />
dramaturško težo filma, a mu to ne uspe.<br />
Zanimiva, karizmatična in resnična zgodovinska<br />
osebnost Jožefmari<strong>je</strong> Escrivája<br />
<strong>je</strong> nek<strong>je</strong> na stranskem tiru pripovedi, v<br />
pričakovanju, da bo <strong>za</strong>sijala v svoji slavi,<br />
kar pa se ne zgodi. Zgodba se namreč<br />
<strong>za</strong>pleta v Manolovi tragičnosti, o kateri<br />
se Escriváju sploh ne sanja.<br />
Film tako še zdaleč<br />
ni biografija o ustanovitelju<br />
gibanja Opus Dei,<br />
čeprav so n<strong>je</strong>govi člani<br />
sodelovali kot producenti<br />
in svetovalci.<br />
Režiser Joffé, ki se<br />
<strong>je</strong> 1986 podpisal pod<br />
slovito dramo Misijon,<br />
pred gledalca ponovno<br />
postavlja kontrast med<br />
junaškim duhovnikom<br />
in pokvar<strong>je</strong>nim vojakom,<br />
med njima pa se<br />
zvrsti raznobarvna paleta<br />
nenavadnih likov:<br />
od sprevodnika v metroju,<br />
lepe madžarske<br />
parti<strong>za</strong>nke, pa vse do<br />
nenavadne psihiatrične<br />
bolníce. Ob tem pa se<br />
zdi, da nas s pripovedjo<br />
o svetniku želi spomniti,<br />
da z odpuščan<strong>je</strong>m<br />
vedno osvobodiš sebe<br />
in da nismo vsi svetniki.<br />
Vsi pa smo sposobni<br />
to postati. <br />
O FILMU:<br />
• naslov: Tam so zmaji (There Be<br />
Dragons)<br />
• čas trajanja: 122 minut<br />
• država in leto: Španija, ZDA in<br />
Argentina, 2011<br />
• režija: Roland Joffé<br />
• igralska <strong>za</strong>sedba: Charlie Cox,<br />
Wes Bentley, Olga Kurylenko,<br />
Rodrigo Santoro<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
Naslov filma izvira iz opozoril na<br />
starih zeml<strong>je</strong>vidih – hic sunt dracones<br />
(tukaj so zmaji) – s katerimi<br />
so bila označena nevarna ali neznana<br />
območja.<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
PG – <strong>za</strong>radi prizorov vojne, streljanja<br />
in nasilja naj si otroci ogledajo<br />
film v spremstvu staršev.<br />
DOSTOPNOST:<br />
There Be Dragons | Xumo Play<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
58<br />
SLEDI MOJIH POTI<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
Država mora takoj<br />
UVESTI PASJI DAVEK<br />
Nujno bi morali imeti ministrstvo <strong>za</strong> pse. Ko <strong>je</strong> zdajšnji »sončni kralj« nastopil svoj<br />
mandat, <strong>je</strong> izjavil, da eno ali dvo<strong>je</strong> ali tro<strong>je</strong> ministrstev več pripomore samo k napredku<br />
v državi. Ministrstvo <strong>za</strong> pse bi naslavljalo težave s psi, koordiniralo dejanja z drugimi<br />
ministrstvi, se udeleževalo pasjih procesij in obiskovalo države z eksotičnimi pasmami<br />
psov. Za vse pse pa naj se po vzoru drugih držav uvede še pasji davek.<br />
Vstajam sorazmerno zgodaj,<br />
navadno pred peto. Všeč mi <strong>je</strong><br />
pregovor: Dan se išče zjutraj.<br />
Na mojo žalost <strong>je</strong> dan ob mo<strong>je</strong>m<br />
vstajanju svetel samo v tem času,<br />
sicer pa ga moram <strong>za</strong>četi s temo. In ker<br />
se povzpnem skoraj vsak dan na Sv. Primoža<br />
nad <strong>Kam</strong>nikom, navadno po <strong>za</strong>jtrku<br />
<strong>za</strong>vi<strong>je</strong>m <strong>za</strong> urico ali dve v kabinet,<br />
k<strong>je</strong>r napišem kaj krajšega ali pa <strong>za</strong>stavim<br />
novo poglav<strong>je</strong>. Zjutraj <strong>je</strong> človek pač svež.<br />
Kot star radi<strong>je</strong>c, ki <strong>je</strong> prebil na RTV<br />
SLO vse svo<strong>je</strong> delovno obdob<strong>je</strong>, se še vedno<br />
prebujam ob prvem programu Radia<br />
Slovenija. Čez dan pa z vesel<strong>je</strong>m preskočim<br />
na Radio Ognjišče ali Radio Veseljak.<br />
V <strong>za</strong>dnjih letih <strong>je</strong> namreč Prvi izgubil nacionalno<br />
podobo in nas že navsezgodaj<br />
– posebno nas, starejše – <strong>za</strong>čne prebujati<br />
z najbolj kričečo in razbijaško <strong>za</strong>hodno<br />
glasbo. Vmes pa so na Prvem vendarle<br />
dobre informaci<strong>je</strong> in <strong>za</strong>nimive odda<strong>je</strong>.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />
Pes <strong>je</strong> pri mnogih ženskah<br />
postal nadomestek <strong>za</strong><br />
moškega, velikokrat tudi <strong>za</strong><br />
otroka. Slišati <strong>je</strong>, da nekatere<br />
ženske uporabljajo pse<br />
celo <strong>za</strong> ljubimce.<br />
DUHOVNA MISEL<br />
Pred časom sem deset pred šesto z vesel<strong>je</strong>m<br />
prisluhnil duhovni misli znanega<br />
avtorja, ki se <strong>je</strong> skorajda razburil<br />
nad dekleti in ženskami v zvezi – s psi.<br />
Omenil <strong>je</strong>, da si veliko mlajših žensk<br />
namesto otroka ra<strong>je</strong> omisli psa. Osebno<br />
menim, da <strong>je</strong> to po eni strani razumljivo,<br />
saj psi ne govorijo, ne tečnarijo in se<br />
nasploh vedejo ponižno. Mnogi mladci<br />
pa so danes podvrženi predvsem žuranju<br />
in ignoriranju nasprotnega spola.<br />
Še posebej <strong>je</strong> to prišlo na dan, ko so antropologi<br />
ugotovili, da <strong>je</strong> spolov kar sto.<br />
Vsako jutro ob pogledu v ogledalo izbereš,<br />
katerega spola boš tisti dan.<br />
Pričakoval sem, da bo glede te duhovne<br />
misli nastal direndaj. A ker ob<br />
5.50 očitno večina nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />
še spi, se ni zgodilo nič. Duhovna misel<br />
pa se mi <strong>je</strong> kljub temu močno <strong>za</strong>re<strong>za</strong>la<br />
v pod<strong>za</strong>vest in sem o n<strong>je</strong>j premišl<strong>je</strong>val<br />
še vso pot na Sv. Primoža. Avtor ima<br />
vsekakor prav: pes <strong>je</strong> pri mnogih ženskah<br />
postal nadomestek <strong>za</strong> moškega,<br />
velikokrat tudi <strong>za</strong> otroka. Slišati <strong>je</strong> tudi,<br />
da nekatere ženske uporabljajo pse celo<br />
<strong>za</strong> ljubimce, kar pa <strong>je</strong> že višja stopnja<br />
uporabnosti pas<strong>je</strong> naklon<strong>je</strong>nosti.<br />
DOBRO JUTRO, DOBER DAN<br />
Ko se vzpenjam na Sv. Primoža, vedno<br />
srečam vsaj ducat podobnih jutranjih<br />
gorečnežev. Z večino se že poznamo in<br />
z vsakim spregovorim nekaj besed. Bolj<br />
ali manj ustal<strong>je</strong>n planinski pozdrav pa<br />
<strong>je</strong> »Živjo!«, ker mora biti pač tisti, ki<br />
gre navsezgodaj v hrib, predvsem živ.<br />
Tu in tam naletim na šolnika, ki si<br />
predstavlja, da smo tudi vsi starčki še<br />
vedno učenci, <strong>za</strong>to me kot po pravilu<br />
pozdravi z »Zdravo«.<br />
Prav na dan, ko sem poslušal duhovno<br />
misel o psih in otrocih, sem srečal<br />
mlajšo žensko, ki <strong>je</strong> imela na vrvici kar<br />
tri živahne psičke. Bilo <strong>je</strong> videti, kot bi<br />
jih peljala na Sv. Primoža na pašo, kajti<br />
Moj kuža <strong>je</strong> bil sicer pohleven<br />
družinski član, ki pa <strong>je</strong> – o gro<strong>za</strong>!<br />
– večji del živl<strong>je</strong>nja prebil zunaj.
SLEDI MOJIH POTI<br />
59<br />
Pes <strong>je</strong> v bistvu udomačen<br />
volk, človekov prijatelj pa<br />
že več tisoč let.<br />
vsi tri<strong>je</strong> so jo vlekli naprej, ona pa se <strong>je</strong><br />
močno trudila, da bi jim sledila. Ker <strong>je</strong><br />
prej na tej poti še nisem srečal, sem jo<br />
seveda prav prisrčno pozdravil.<br />
»Dober dan!« sem vzneseno <strong>za</strong>klical,<br />
nekoliko tudi <strong>za</strong>to, da bi jo uvedel v<br />
naše svetoprimoške navade.<br />
Ona pa nič.<br />
»Dober dan!« sem pozdravil še<br />
enkrat, ona pa še naprej nič.<br />
Gospo s psički sem glede na n<strong>je</strong>no<br />
neodzivnost hotel vprašati, ali <strong>je</strong> sploh<br />
hodila v vrtec ali vsaj v prvi razred, saj<br />
tam otroke na veliko učijo pozdravljanja.<br />
A ker <strong>je</strong> s psi odbrzela naprej, nisem<br />
utegnil niti tega.<br />
Pač pa sem – ko sem se obrnil in vse<br />
štiri ošvrknil z malce zoprnim pogledom<br />
– opazil, da <strong>je</strong> gospa najmanjšega<br />
psička vzela v naroč<strong>je</strong> in mu dala – poljubček<br />
na smrček. Glede na n<strong>je</strong>n pri<strong>je</strong>ten<br />
videz mi <strong>je</strong> bilo kar žal, da jaz, žal,<br />
nisem – psiček.<br />
Pasji davek bi prinesel<br />
v blagajno več kot pol<br />
milijarde na leto. Iz tega bi se<br />
lahko financiralo ministrstvo<br />
<strong>za</strong> pse in še kak ducat<br />
nevladnih organi<strong>za</strong>cij.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
MINISTRSTVO ZA PSE<br />
Potem sem se malce poglobil v pas<strong>je</strong>logijo.<br />
Da ne bo pomote: pse imam sila<br />
rad. Tudi doma smo imeli psa, malega<br />
psa čuvaja, ki <strong>je</strong> odganjal pred kokošnjakom<br />
lisice in se spopadal s sosednjimi<br />
cucki. Bil <strong>je</strong> celo tako moderen in<br />
moden, da nam <strong>je</strong> v nasadu malin po<strong>je</strong>del<br />
veliko zrelih sadežev. Tista Tina, ki<br />
predsedu<strong>je</strong> ob predsedniku vlade, bi ga<br />
bila torej še posebej vesela.<br />
Ugotovil sem tudi, da <strong>je</strong> pes prav<strong>za</strong>prav<br />
udomačen volk in da ima več kot<br />
tri četrtine podobnih lastnosti kot gozdna<br />
zverina. Naslikan <strong>je</strong> že na reliefih.<br />
Psi so torej nasploh veliki človeški prijatelji.<br />
Tako psi čuvaji kot lovski psi, psi<br />
<strong>za</strong> okras itd.<br />
Ob tem ugotavljam, da prihaja do<br />
več<strong>je</strong>ga razkoraka med psi in ljudmi<br />
prav<strong>za</strong>prav <strong>šel</strong>e v <strong>za</strong>dnjih desetletjih.<br />
Standard kljub neuspešnim rdečim<br />
vladam raste, Slovenci nabavljamo pse<br />
veliko bolj množično, kot se ro<strong>je</strong>vajo otroci,<br />
psom resnično posvečamo mnogo<br />
več pozornosti kot nasprotnemu spolu.<br />
Ker <strong>je</strong> na slovenskih tleh registriranih<br />
več kot 300.000 psov, ob tem pa <strong>je</strong><br />
menda še okoli 200.000 ne<strong>za</strong>beleženih,<br />
jih hodi in lula po naši lepi slovenski<br />
zemljici okoli pol milijona. To pomeni,<br />
da ima vsak četrti državljan Republike<br />
Sloveni<strong>je</strong> enega psa. Ker pa <strong>je</strong> v strn<strong>je</strong>nih<br />
naseljih nemogoče prenočiti vse<br />
pse, manko na srečo nadoknadijo taki<br />
posamezniki, ki se sprehajajo s tremi,<br />
štirimi in več psi.<br />
Iz tega izvira, da bi morali imeti ministrstvo<br />
<strong>za</strong> pse. Ko <strong>je</strong> zdajšnji »sončni<br />
kralj« nastopil svoj mandat, <strong>je</strong> izjavil, da<br />
eno ali dvo<strong>je</strong> ali tro<strong>je</strong> ministrstev več pripomore<br />
samo k napredku v državi. Zato<br />
ne bi bilo usodno, če bi dodali še enega.<br />
Ministrstvo <strong>za</strong> pse bi – kot vlada rada<br />
poudarja v drugih resorjih – naslavljalo<br />
težave s psi, koordiniralo dejanja z drugimi<br />
ministrstvi, se udeleževalo pasjih<br />
procesij in obiskovalo države z eksotičnimi<br />
pasmami psov. Tako bi postala<br />
naša država veliko bolj prepoznavna in<br />
morda celo vodilna v odnosu do psov.<br />
DAVEK NA PSE<br />
Glede na to, da bi bilo treba ministrstvo<br />
<strong>za</strong> pse tudi vzdrževati, in glede na bolj<br />
ali manj neure<strong>je</strong>ne pomanjkljivosti glede<br />
nege, vzgo<strong>je</strong> in predstavitev pasjih<br />
pasem – <strong>za</strong> to <strong>je</strong> seveda kriva prejšnja,<br />
Janševa vlada – predlagam, da se <strong>za</strong> vse<br />
pse uvede po vzoru drugih držav pasji<br />
davek. Recimo sto evrov na mesec. To<br />
bi mesečno prineslo v blagajno 50 milijonov,<br />
letno pa več kot pol milijarde. Iz<br />
tega bi se lahko financiralo ministrstvo<br />
<strong>za</strong> pse in še kak ducat nevladnih organi<strong>za</strong>cij.<br />
Ker <strong>je</strong> nasploh skrb <strong>za</strong> pse precej<br />
podhran<strong>je</strong>na, bi lahko ustanovili, recimo,<br />
nevladno organi<strong>za</strong>cijo Pse v vsako<br />
stanovan<strong>je</strong>, Odnosi psov do mačk, Zakaj<br />
pes maha z repkom itn.<br />
Glede na to, da tako rekoč na vsakem<br />
koraku naletimo na pas<strong>je</strong> iztrebke,<br />
bi bilo treba nujno <strong>za</strong>posliti vsaj<br />
na vsakih 1.000 psov pobiralce njihovih<br />
izločkov, kar bi precej znižalo tudi<br />
brezposelnost. Seveda bi šlo <strong>za</strong> redno<br />
<strong>za</strong>poslitev, tako da bi v blagajno prišlo<br />
tudi več sredstev <strong>za</strong> zdravstveno in pokojninsko<br />
reformo.<br />
Predlagam tudi, da bi postavili vsaj<br />
tri močna pod<strong>je</strong>tja s pasjo hrano, tako<br />
da lastnikom psov ne bi bilo treba v tujini<br />
kupovati konzerv in prehrambnih<br />
dodatkov <strong>za</strong> pse. Dovolj imamo domačega<br />
znanja in pridelkov.<br />
Glede na to, da se mnogi sprehajajo<br />
s tremi, štirimi in celo petimi psi, bi bilo<br />
treba takoj uvesti poklic sprehajalca<br />
psov, pri tem pa v parlament poslati <strong>za</strong>kon,<br />
da se lahko z enim psom sprehaja<br />
samo en človek, kar <strong>je</strong> veliko bolj humano<br />
in psom veliko bolj prijazno. Nevladna<br />
organi<strong>za</strong>cija Pasja radost pa naj bi<br />
prav v Sloveniji sprožila vseevropsko<br />
napredno pobudo o enakopravnosti<br />
psov in ljudi.<br />
Nadal<strong>je</strong> bi bilo treba uvesti več<br />
česalnic pasjih dlak, več manikirnic<br />
pasjih krempl<strong>je</strong>v, več prodajaln pasjih<br />
delovnih in nedeljskih oblek, pasjih<br />
uhanov in tako naprej. Vse to bi bilo seveda<br />
treba visoko obdavčiti, kajti vsem<br />
<strong>je</strong> jasno, menda celo predsedniku, da <strong>je</strong><br />
pes v sodobni družbi luksuz.<br />
Tako bi država, ki <strong>je</strong> močno <strong>za</strong>dolžena<br />
in <strong>je</strong> tako rekoč na psu, čez<br />
noč splavala iz dolgov in bi vsem nam<br />
<strong>za</strong>svetila zlata prihodnost, z njo vred pa<br />
neome<strong>je</strong>na svoboda, ki bi <strong>je</strong> bili veseli<br />
tako psi kot ljud<strong>je</strong>.<br />
<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
60<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
Priporočila<br />
MONIKA JEGLIČ<br />
VID KMETIČ: MARIBORSKO LETO<br />
»Policijski komisarijat dobiva številne prijave<br />
glede sankanja po pločnikih. Ker <strong>je</strong> sankan<strong>je</strong><br />
po pločnikih po cestno policijskem<br />
redu prepovedano, opo<strong>za</strong>rjamo občinstvo,<br />
naj dopove deci, da se sme v mestu sankati<br />
le sredi ulic, k<strong>je</strong>r promet ni oviran. (Tabor,<br />
19. 1. 1926)«<br />
Takšna in še cela vrsta drugih novic<br />
nas čaka v omen<strong>je</strong>ni knjigi, ki <strong>je</strong> prav<strong>za</strong>prav<br />
zbornik novičk, ki jih <strong>je</strong> zbral Vid Kmetič. Gre<br />
<strong>za</strong> članke, ki predstavljajo utrip Maribora v<br />
času med obema svetovnima vojnama, in<br />
sicer so v knjigi razvrščene glede na datum<br />
v koledarskem letu, ko so bile objavl<strong>je</strong>ne.<br />
Določene novice vas bodo nasmejale, druge<br />
osupnile in tret<strong>je</strong> dale vedeti, da se zgodovina<br />
še prerada ponavlja.<br />
Pri nekaterih novicah vas bo presenetil<br />
sočen <strong>je</strong>zik in inovativne metafore, ki jih<br />
dandanes lahko najdemo le še na kakšnih<br />
rumenih straneh, k<strong>je</strong>r pisci prispevkov<br />
novice pišejo precej sub<strong>je</strong>ktivno. Morda se<br />
boste celo ustavili ob tem, kako ena poleg<br />
druge stojita povsem banalna novica, ki bi<br />
si jo lahko izmenjala soseda ob plotu, ki loču<strong>je</strong><br />
njuno parcelo, ter taka, ki bi jo lahko<br />
našli v zgodovinskem učbeniku.<br />
Maribor: Kulturni center Maribor, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> umetniško produkcijo<br />
in <strong>za</strong>ložništvo, 2024, 200 strani, 24 €<br />
Ljubljana: Družina, 2024, 190 strani, 22,90 €<br />
DIEGO GOSO: DNEVNIK ŽUPNIJSKE GOSPODINJE<br />
»Živela <strong>je</strong> med duhovniki … in ohranila vero!« – To <strong>je</strong> pripis, ki ga naslovu<br />
doda avtor ter z njim napove humorni značaj, ki ga ima knjiga.<br />
Diego Goso <strong>je</strong> italijanski duhovnik, ki delu<strong>je</strong> v torinski nadškofiji in<br />
iz prve roke <strong>za</strong>pisu<strong>je</strong> prigode. Le da se v knjigi postavi na drugo stran –<br />
prigode nam skozi knjigo podaja župnijska gospodinja oz. »Perpetua«,<br />
ki tako ali drugače spremlja župnijsko dogajan<strong>je</strong>. K pisanju knjige <strong>je</strong> avtorja<br />
spodbudil živ zgled ene od takih gospodinj, s katerimi se <strong>je</strong> srečal<br />
pri svo<strong>je</strong>m delu.<br />
V delu spremljamo prigode v eni od podeželskih vasi, k<strong>je</strong>r se želi<br />
skupaj z upoko<strong>je</strong>nim duhovnikom umakniti tudi dotedanja gospodinja,<br />
nato pa na prošnjo novega duhovnika le <strong>za</strong>držano pristane na to,<br />
da bo ostala in ga uvedla v utrip župni<strong>je</strong>. S svojimi dnevniškimi <strong>za</strong>pisi<br />
<strong>je</strong> priča zveste, tihe in močne opore, ki sicer kdaj tiho izreče kakšno<br />
pikro misel in kritiko čez svo<strong>je</strong> sofarane in ureditev Cerkve, toda tega<br />
ji ne moremo <strong>za</strong>meriti, ker navadno samo »na glas« izreče tisto, kar<br />
si dandanes misli večina ljudi v podobnih občestvih. Čeprav <strong>je</strong> knjiga<br />
postavl<strong>je</strong>na v italijansko okol<strong>je</strong>, bi vasico brez težav <strong>za</strong>menjali s povprečno<br />
slovensko faro – konec koncev so tipi vernikov povsod bolj ali<br />
manj enaki.<br />
Knjigo le vzemite v roke; če Cerkev spremljate od daleč, boste dobili<br />
vpogled v precej pristno živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> duhovnika in to poslanstvo spoznali<br />
še z drugega zornega kota, ne le skozi afere, ki jih ponavadi omenjajo,<br />
ampak skozi prizmo vloženega truda, razpetosti, osaml<strong>je</strong>nosti in novih<br />
izzivov sodobne družbe. Če pa ste aktivno vključeni v versko živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>,<br />
se boste v vseh opisih nemara na marsikateri točki prepoznali. Morda<br />
vam vli<strong>je</strong> novo upan<strong>je</strong> in da moči <strong>za</strong> nadaljn<strong>je</strong> služen<strong>je</strong>.<br />
<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
61<br />
Jagode z medeno<br />
RIKOTINO KREMO<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
2 OSEBI PREPROSTO 15 MINUT<br />
SESTAVINE<br />
• 250 g svežih jagod<br />
• 250 g rikote<br />
• 3 jušne žlice akaci<strong>je</strong>vega<br />
medu<br />
• naribana lupina 1 limone<br />
• lističi sveže mete<br />
1. Jagode očistimo,<br />
operemo in narežemo na<br />
manjše koščke (dve jagodi<br />
prihranimo <strong>za</strong> okras). V<br />
skledi jih <strong>za</strong>mešamo z<br />
nekaj žlicami kristalnega<br />
sladkorja (po okusu).<br />
2. V rikoto vmešamo<br />
akaci<strong>je</strong>v med ter naribano<br />
limonino lupino. Dobro<br />
premešamo.<br />
3. Dva steklena ko<strong>za</strong>rčka<br />
skoraj do polovice napolnimo<br />
z nare<strong>za</strong>nimi sladkimi<br />
jagodami. V vsak ko<strong>za</strong>rček<br />
dodamo polovico rikotine<br />
medene kreme. Kremo po<br />
vrhu okrasimo z naribano<br />
limonino lupino, na pol prere<strong>za</strong>no<br />
jagodo ter dodamo<br />
listič ali dva sveže mete.<br />
PRIJETNO SLADKANJE!<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
62<br />
DOGODKI<br />
Koledar dogodkov JUNIJ<br />
XII. Konferenca slovenskih znanstvenikov<br />
in gospodarstvenikov iz sveta in Sloveni<strong>je</strong><br />
13.00–18.00, 10.00–16.00<br />
Razvojni center MIK – Inštitut dr. Peter Novak,<br />
Celjska cesta 55, Vojnik<br />
Konferenca<br />
Vabl<strong>je</strong>ni na dvodnevno konferenco, ki vas bo obogatila z naslednjimi vsebinami:<br />
uvodno predavan<strong>je</strong>, tehnološki in trajnostni razvoj – perspektive<br />
znanosti in gospodarstva; ogled Razvojnega centra MIK in Inštituta dr.<br />
Peter Novak; ohranjan<strong>je</strong> čistega okolja in kakovosti bivanja; spodbudno<br />
poslovno okol<strong>je</strong> nasproti birokraciji – pridobivan<strong>je</strong> in ohranjan<strong>je</strong> kakovostnega<br />
kadra in investicij v Sloveniji; sodelovan<strong>je</strong> znanstvenikov in gospodarstvenikov<br />
iz diaspore in Sloveni<strong>je</strong>. O vsebinah bodo spregovorili<br />
gospodarstveniki z vsega sveta.<br />
20<br />
ČET<br />
21<br />
PET<br />
slokongres.com<br />
21<br />
Zahvalno roman<strong>je</strong><br />
na Brez<strong>je</strong><br />
22<br />
Gasilska veselica PGD Vitan<strong>je</strong><br />
z ansamblom Donačka<br />
PET<br />
21.00–8.00<br />
SOB<br />
17.00<br />
Zavod sv. Stanislava, Štula 23,<br />
Ljubljana<br />
Na vasi 20,<br />
Vitan<strong>je</strong><br />
Roman<strong>je</strong><br />
Veselica<br />
24<br />
Kresovan<strong>je</strong> in akademija s sveto<br />
mašo, govornik dr. Janez Bogataj<br />
25<br />
Veselo na 50. srečanju<br />
PRO z Avseniki<br />
PON<br />
18.30<br />
TOR<br />
10.00<br />
Dom sv. Jožefa Cel<strong>je</strong>,<br />
Plečnikova 29, Cel<strong>je</strong><br />
Arboretum<br />
Volčji Potok<br />
Akademija in družen<strong>je</strong><br />
Sveta maša, koncert<br />
26<br />
SRE<br />
Slavnostna akademija<br />
ob 70-letnici Slovenske<br />
kulturne akci<strong>je</strong><br />
27<br />
ČET<br />
Pedagogi na<br />
grajskem obisku<br />
9.00–16.00<br />
9.00–14.00<br />
Dvorana Slovenske matice,<br />
Kongresni trg 8/I, Ljubljana<br />
Ljubljanski grad,<br />
Grajska planota 1, Ljubljana<br />
Predstavitev pedagoških programov<br />
Akademija<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.<strong>je</strong>.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
63<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) <strong>je</strong> tabela, v kateri <strong>je</strong> treba prečrtati števila<br />
tako, da <strong>je</strong> vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
2 2 1 8 4 1 8 3<br />
1 1 6 3 3 8 8 27<br />
8 7 2 2 6 3 4 21<br />
8 7 7 1 6 9 4 41<br />
4 9 6 9 8 6 2 15<br />
8 5 2 5 9 2 8 18<br />
9 2 6 4 3 6 8 20<br />
23 22 16 20 15 23 26<br />
3 8 3 3 8 6 9 0<br />
5 6 1 2 5 2 7 16<br />
5 4 1 5 3 3 1 18<br />
9 1 7 3 4 3 9 17<br />
9 5 4 4 8 9 4 9<br />
5 1 6 4 1 4 9 19<br />
9 2 1 7 9 1 9 2<br />
15 16 9 14 7 10 10<br />
2 2 1 8 4 1 8<br />
1 1 6 3 3 8 8<br />
8 7 2 2 6 3 4<br />
8 7 7 1 6 9 4<br />
4 9 6 9 8 6 2<br />
8 5 2 5 9 2 8<br />
9 2 6 4 3 6 8<br />
3 8 3 3 8 6 9<br />
5 6 1 2 5 2 7<br />
5 4 1 5 3 3 1<br />
9 1 7 3 4 3 9<br />
9 5 4 4 8 9 4<br />
5 1 6 4 1 4 9<br />
9 2 1 7 9 1 9<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
64 KRIŽANKA<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
ARHITEKT,<br />
GRADBE-<br />
NIK<br />
5<br />
PREBI-<br />
VALEC<br />
SRBIJE<br />
ŠPORTNA<br />
VZGOJA<br />
PORTUG.<br />
OTOČJE<br />
V ATLAN-<br />
TIKU<br />
DALJŠA<br />
DOBA<br />
BROM<br />
POPRAV-<br />
LJAVEC<br />
AVTOMO-<br />
BILOV<br />
RAZKOPA-<br />
NO ZEM-<br />
LJIŠČE<br />
ZALOGA<br />
ZA PRIMER<br />
POTREBE<br />
19<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
VELIKA<br />
STANO-<br />
VANJSKA<br />
STAVBA<br />
OSMI<br />
PLANET<br />
NAŠEGA<br />
OSONČJA<br />
ODILON<br />
REDON<br />
OČE<br />
TOMAŽ<br />
2<br />
ZWITTER<br />
INDONEZ.<br />
OTOK<br />
DEL<br />
TRUPA<br />
SLIKAR<br />
(MATIJA)<br />
DOMOVINA<br />
HITER NA-<br />
SPROTNI<br />
NAPAD<br />
STROKOV-<br />
NJAK<br />
ZA ROMA-<br />
NISTIKO<br />
EDO<br />
(LJUBKO-<br />
VALNO)<br />
NASELJE<br />
JUŽNO<br />
OD KOPRA<br />
OSMIJ<br />
DOMOVINA<br />
DEL HO-<br />
KEJSKE<br />
TEKME<br />
CEVAST<br />
PROSTOR<br />
POD<br />
ZEMLJO<br />
OGOREK<br />
NASELJE<br />
NA OTOKU<br />
UGLJAN<br />
GRŠKI<br />
OTOK<br />
OB OBALI<br />
TURČIJE<br />
HRVAŠKO<br />
MESTO<br />
OB IZLIVU<br />
CETINE<br />
TOMAŽ<br />
AKVINSKI<br />
VOJAŠKI<br />
VPAD<br />
V DRUGO<br />
DRŽAVO<br />
GRŠKA<br />
ČRKA<br />
TANTALO-<br />
VA HČI<br />
VELIKO<br />
18 9<br />
MESTO NA<br />
SEVERU<br />
SIRIJE<br />
NOGOME-<br />
1<br />
TAŠ ZAJC<br />
KIT<br />
UBIJALEC<br />
ČEBELJI<br />
SAMEC<br />
UDAV<br />
4<br />
OMAKA IZ<br />
SESEKLJ.<br />
MESA<br />
PODGANI<br />
PODOBEN<br />
GLODAVEC<br />
PREIZKUS<br />
7<br />
ANTON<br />
12<br />
NADRAH<br />
DANSKI<br />
OTOK<br />
ŽENSKO<br />
20<br />
IME, ANICA<br />
ANDREJ<br />
BAJUK<br />
14 3<br />
PTICA<br />
PEVKA<br />
14. ČRKA<br />
GRŠKEGA<br />
ALFABETA<br />
CVETLICA<br />
17<br />
IZAKOV<br />
SIN<br />
IGRALEC<br />
COSTNER<br />
KOT PRI<br />
11<br />
ORIENTAC.<br />
GAŠPER<br />
KROŠELJ<br />
10 JUNAK<br />
IZ ENEIDE<br />
POKRAJ.<br />
V NEMČIJI<br />
NAMETEN<br />
SNEG<br />
IZNAJDBA<br />
AVSTRIJ-<br />
13<br />
SKI<br />
PEVEC<br />
JÜRGENS<br />
PTICA<br />
ROPARICA<br />
8<br />
VIDA<br />
JERAJ<br />
DIVJA<br />
KOZA<br />
AZIJSKIH<br />
GORA<br />
GLAVNO GESLO<br />
1 2 3 4 5<br />
6 7 8 9 10<br />
15 11 12 13 14 15<br />
6<br />
OKLEPNO<br />
VOJAŠKO<br />
VOZILO<br />
VOZILO<br />
Z DVEMA<br />
KOLE-<br />
SOMA<br />
16 16 17 18 19 20<br />
Žena reče možu: »Medtem ko se<br />
pogovarjava, si že točno petkrat<br />
<strong>za</strong>zehal. Ali te dolgočasim?«<br />
Mož odgovori: »Oprosti, nisem<br />
zehal, ampak sem neuspešno<br />
poskušal nekaj reči.«<br />
Rešitev križanke (vodoravno): stavbar, rezerva, blok, TZ,<br />
OR, bok, navijamo, zeta, Alep, protinapad, Miha, romanist,<br />
boa, AN, Edi, voluhar, Ani, Koštabona, kalin, Os, E<strong>za</strong>v, Švabska,<br />
ksi, Enej, tretjina, rov, azimut, ožig, u<strong>je</strong>da, tank, motor.<br />
Glavno geslo: Ponosni na svojo državo.<br />
REŠITVE:<br />
Skrita pesem:<br />
TAM KJER MURKE CVETO, TAM KJER PTIČKI POJO,<br />
V LEPI DRAGI.<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
LLLLL+<br />
65<br />
SKRITA PESEM<br />
TRAM KIJ PERM JURKEC<br />
SVET OTKA MAK JERA<br />
PRTIČ SKIP JOJO VILE<br />
PIND RAGBI<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa<br />
po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />
Tu boste prebrali <strong>za</strong>četek pesmi, prve uspešnice<br />
skupine Avsenik. (jp)<br />
SHUTTERSTOCK<br />
LAŽJI MAGIČNI LIK<br />
Vodoravno in navpično:<br />
1 skoncentriranost, osredotočenost<br />
2 ženska, ki na spletnem mestu, namen<strong>je</strong>nem<br />
predstavljanju zlasti posameznikovih <strong>za</strong>nimanj<br />
ali mnenj, objavlja besedila, slike in posnetke<br />
3 oče v odnosu do svo<strong>je</strong>ga otroka<br />
4 muslimansko moško ime (iz črk MIGA) -<br />
prikazovan<strong>je</strong> slik v spanju, san<strong>je</strong><br />
5 računalniško omrež<strong>je</strong>; tudi izraz <strong>za</strong> <strong>za</strong>kovico -<br />
zgodovinsko italijansko mesto v provinci Teramo<br />
s slikovito katedralo (iz črk RITA)<br />
6 Elektrin brat v grški mitologiji, glavni junak slavne<br />
Evripidove tragedi<strong>je</strong> - angleška kratica <strong>za</strong> „vse v redu“<br />
7 bolezenska otrdelost tkiva ali kakega organa<br />
8 slovenski ekonomist in politik,<br />
nekdanji minister (Maks) (jp)<br />
<strong>153</strong> 20. 6. 2024
DOLGČAS<br />
MI JE. KAJ<br />
NAJ DELAM?<br />
KAJ NAJ DELAŠ?!?<br />
ČUDOVIT POLETNI DAN JE!<br />
KAKO<br />
DOLGO<br />
ŠE?<br />
CEL ŠIRNI SVET TI JE NA<br />
VOLJO ZA IGRO! ČE SI NE<br />
NAJDEŠ DELA, POMENI,<br />
DA NISI NITI POSKUSIL.<br />
DAJ, UPORABI<br />
DOMIŠLJIJO!<br />
ŠE NAJMANJ<br />
15 MINUT,<br />
PLUS SUŠENJE.<br />
… VZDIHHH …<br />
MOJA VZGOJA JE<br />
POLNA NEKONSISTENTNIH<br />
SPOROČIL.
Domovino berem, ker me <strong>za</strong>nima<br />
drugačno mnen<strong>je</strong>.<br />
• neodvisen način poročanja,<br />
• enaka merila <strong>za</strong> vse,<br />
Milena Miklavčič<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
159<br />
175 €<br />
205,40 €<br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjan<strong>je</strong> mnenja pa prepustimo vam.<br />
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domovino<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime pod<strong>je</strong>tja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
• Prever<strong>je</strong>ne informaci<strong>je</strong> <strong>za</strong> tiste, ki želijo vedeti,<br />
kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />
• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svo<strong>je</strong>mu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, intervjuji in odda<strong>je</strong> <strong>za</strong> naročnike.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />
• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />
Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />
Poštnino <strong>za</strong> tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da sem seznan<strong>je</strong>n z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavl<strong>je</strong>ni<br />
na spletnem naslovu https://www.domovina.<strong>je</strong>/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@domovina.<strong>je</strong><br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
6. MEDNARODNA KONFERENCA<br />
Vzgoja <strong>za</strong> ljubezen do domovine in države<br />
NARODNI PONOS<br />
V GLOBALIZIRANEM SVETU<br />
NA KONFERENCI LAHKO SODELUJETE S SVOJIM PRISPEVKOM.<br />
Rok prijave <strong>za</strong> sodelovan<strong>je</strong> s prispevkom: 5. 7. 2024<br />
Rok prijave <strong>za</strong> udeležbo: 11. 11. 2024<br />
SOBOTA,<br />
23. 11. 2024,<br />
OŠ Notranjski<br />
odred Cerknica<br />
/splet<br />
VABLJENI<br />
PREDAVATELJI:<br />
Borut Pahor,<br />
Vida Petrovčič,<br />
dr. Karl Hren<br />
INFORMACIJE IN PRIJAVE: DKPS, Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana<br />
01/43-83-983 (tor., čet. 9.00–12.00) konferenca@dkps.si www.dkps.si/izobrazevan<strong>je</strong>
Change language