25.06.2024 Views

Domovina 154: Revolucionarne novosti Roberta Goloba (predogled)

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

27. 6. 2024<br />

Vrtoglave plače<br />

na RTV 25<br />

Novi urednik<br />

Domovine 28<br />

Višji stroški za<br />

solarne elektrarne<br />

38<br />

<strong>Revolucionarne</strong> <strong>novosti</strong><br />

3,95 €<br />

<strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong><br />

12<br />

<strong>154</strong>


Všeč mi je to, da ni tem,<br />

ki bi se jih uredništvo<br />

Domovine izogibalo.<br />

Rado Pezdir<br />

• neodvisen način poročanja,<br />

• enaka merila za vse,<br />

• predstavitev navdihujočih zgodb<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

159<br />

175 €<br />

205,40 €<br />

Pridružite<br />

se širokemu<br />

krogu bralcev,<br />

ki cenijo:<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />

Podprite neodvisno<br />

novinarstvo,:<br />

naročite se na<br />

Domovino<br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

• Pišemo tudi o podjetništvu, odnosih, okolju in zdravju<br />

ter poskrbimo za razvedrilo.<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA


Spoštovane bralke<br />

in bralci DOMOVINE,<br />

V<br />

čast mi je, da sem bil povabljen za odgovornega<br />

urednika Domovine. Že na začetku naj<br />

izrazim zahvalo in priznanje mojemu predhodniku<br />

Tinu Mamiću, ki je s sodelavci več let<br />

neutrudno in zavzeto ustvarjal Domovino,<br />

ter direktorju dr. Mitju Štularju<br />

za zaupanje.<br />

Kot odgovorni urednik sem pripravljen<br />

prevzeti vso odgovornost, toda<br />

brez znanja in zavzetosti sodelavcev bi<br />

bilo moje delo že vnaprej obsojeno na<br />

neuspeh. Veselim se delati z novinarji,<br />

ki izkazujejo strast in predanost do<br />

novinarskega dela. Kljub spoštovanju<br />

do novinarjev želim posebej izpostaviti<br />

tudi pomen in vlogo drugih članov<br />

naše ekipe, ki so bralkam in bralcem<br />

verjetno manj poznani. Domovine ne ustvarjajo zgolj novinarji,<br />

ampak tudi drugi, ki s svojim odličnim grafičnim,<br />

oblikovalskim, fotografskim, lektorskim ali kakšnim drugim<br />

znanjem pomembno prispevajo k ustvarjanju Vašega<br />

medija. Brez njihovega truda in znanja bi bilo<br />

naše novinarsko delo povsem neuporabno.<br />

Verjamem, da lahko vsi skupaj dosežemo<br />

odlične rezultate.<br />

Nismo tisti, ki gledajo v tla in<br />

se podrejajo. Nismo tisti, ki samoiniciativno<br />

ali po navodilu<br />

kažejo strah pred avtoriteto<br />

oblasti. Strah in slepo podložnost<br />

do centrov moči izražajo<br />

strahopetci ali preračunljivci.<br />

Mi nismo ne eno in ne drugo.<br />

Dr. Štrancar je ekipi Domovine<br />

z lastnim kapitalom zagotovil<br />

in dobesedno kupil novinarsko<br />

svobodo in uredniško<br />

avtonomijo.<br />

Mi gremo v boj<br />

za demokracijo, poštenost,<br />

pravičnost, podjetniško<br />

in medijsko svobodo,<br />

v boj za resnično in<br />

odgovorno svobodo.<br />

UVODNIK<br />

Kot odgovorni urednik Vam lahko s ponosom zagotovim,<br />

da nismo in ne bomo odvisni od nobene politične stranke.<br />

Kritično bomo obravnavali vsakokratno oblast, levo<br />

in desno. Politike bomo nadzorovali in ugotavljali, kako<br />

upravljajo z našim denarjem. Ne sme<br />

nam biti vseeno, kako drugi upravljajo<br />

z našim denarjem, kakšno Slovenijo<br />

gradijo in kakšno prihodnost tlakujejo<br />

za naše otroke.<br />

<strong>Domovina</strong> bo še naprej zvesta<br />

vrednotam slovenske osamosvojitve in<br />

svobodnemu, tržnemu gospodarstvu.<br />

Promovirali bomo uspešne podjetnike,<br />

izpostavljali uspešne državljane Slovenije.<br />

Prinašali Vam bomo zanimive<br />

zgodbe, o katerih drugi mediji niso želeli<br />

ali niso smeli pisati. Tu smo zaradi<br />

Vas! Čeprav je <strong>Domovina</strong> politični tednik, bomo skušali več<br />

pozornosti kot doslej namenjati tudi nepolitičnim temam.<br />

Naša življenja se ne vrtijo zgolj okoli politike. Lahko Vam<br />

obljubim trdo delo, predanost in zavzetost odlične ekipe.<br />

Lahko Vam obljubim spremembe, katerih cilj je večje zadovoljstvo<br />

vseh bralcev.<br />

Za konec naj znova izrazim ponos, da imam priložnost<br />

delati s tako predanimi sodelavci, ki se jim<br />

kolena ne šibijo pred cenzuro politike, ampak za<br />

Vas, dragi slovenski državljani, ponosno stojijo in<br />

kljubujejo vetru norosti, ki piha tudi preko Slovenije.<br />

Mi gremo v boj za demokracijo, poštenost,<br />

pravičnost, podjetniško in medijsko svobodo, v boj<br />

za resnično in odgovorno svobodo. Gremo v boj z<br />

dvignjeno glavo, če bo treba, včasih tudi s čelado<br />

na glavi in z neprebojnim jopičem, a vedno s pogumom<br />

in odločnostjo.<br />

Hvala Vam za zaupanje in ostanite še naprej<br />

naši zvesti bralci. Ne bo Vam žal. Ne bomo Vas<br />

3<br />

razočarali. Brez Vas te revije in tega medija<br />

ne bi bilo.<br />

<br />

Piše:<br />

DR. VALENTIN AREH,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Ujetniki semnja ničevosti<br />

Nenad Glücks<br />

14 Srbski vplivi v Golobovem kabinetu<br />

Peter Kotnik<br />

15 »Depolitizacija« policije?<br />

Brutalne kadrovske rošade<br />

Nika Zupanc<br />

17 »Depolitizacija« RTV: menjave in odpuščanja<br />

Miha Pogačar<br />

20 Naskok na položaje z »depolitizacijo«<br />

Nenad Glücks<br />

21 Dr. Matevž Tomšič, sociolog, politični analitik:<br />

»Značaj <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> je neizmeren napuh,<br />

prepričanost v lastno večvrednost«<br />

Nenad Glücks · Intervju<br />

25 28<br />

38<br />

52<br />

Aktivistom na RTV poskočile<br />

plače, gledanost rekordno nizka<br />

Simona Košir<br />

Dr. Valentin Areh, odgovorni<br />

urednik Domovine: »Sovraštvo<br />

političnih aktivistov med<br />

novinarji je brezmejno!«<br />

Nina Razinger · Intervju<br />

Vlada zvišuje stroške za<br />

lastnike sončnih elektrarn<br />

Katja Benčina<br />

Varna in zdrava uporaba<br />

digitalne tehnologije<br />

Mateja Podmenik<br />

ŠIRIMO OBZORJA<br />

27. 6. 2024<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>154</strong>, LETNIK 4,<br />

27. junij 2024<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,95 €<br />

Odgovorni urednik tednika<br />

in portala:<br />

DR. VALENTIN AREH<br />

Izvršna urednica:<br />

ERIKA AŠIČ<br />

Naslovnica:<br />

PROFIMEDIA<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.<br />

<strong>Revolucionarne</strong> <strong>novosti</strong><br />

<strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong><br />

12<br />

Vrtoglave plače<br />

na RTV 25<br />

Novi urednik<br />

Domovine 28<br />

Višji stroški za<br />

solarne elektrarne<br />

38<br />

3,95 €<br />

<strong>154</strong><br />

Naročnina:<br />

175 € (eno leto, lahko obročno),<br />

95 € (pol leta)<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Uredniški odbor:<br />

DR. VALENTIN AREH, ERIKA AŠIČ,<br />

NENAD GLÜCKS<br />

Tehnični urednik<br />

in urednik fotografije:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada:<br />

7000 izvodov<br />

Direktor:<br />

DR. MITJA ŠTULAR<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

Tednik izhaja ob četrtkih<br />

v slovenščini.<br />

Zaključek redakcije:<br />

24. junij 2024<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


VSEBINA<br />

5<br />

32<br />

Parlamentarni polčas:<br />

kako mora desnica odigrati, če želi<br />

čez dve leti zmagati<br />

Luka Svetina · Komentar<br />

40<br />

Zločin v Sarajevu<br />

Dr. Renato Podbersič ml.<br />

48<br />

Zlorabljanje poezije<br />

Drago Bajt<br />

58<br />

Napake pri uporabi krem za sončenje<br />

Simona Košir<br />

35<br />

Evangelij po Tini<br />

Aljuš Pertinač · Kolumna<br />

42<br />

Šok Slovencev ob sarajevskem atentatu<br />

(1. del)<br />

Dr. Valentin Areh<br />

57<br />

Zaščita vrta pred točo<br />

Nina Razinger<br />

61<br />

Solata z ocvrtim piščancem<br />

Selma Bizjak<br />

3 Spoštovane bralke in bralci Domovine<br />

Dr. Valentin Areh · Uvodnik<br />

6 Pregled tedna<br />

8 Foto tedna<br />

9 Čivkarija<br />

15 Karikatura<br />

36 RTV vodita Goran Forbici in Nika Kovač<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

37 Pozdrav »po poti«<br />

Edvard Kadič · Govorica telesa<br />

44 Za vse je kriv pisatelj Jack London<br />

Ivan Sivec<br />

46 <strong>Domovina</strong><br />

Igor Gošte · Kolumna<br />

47 Slovenci umiramo na obroke<br />

Milena Miklavčič · Kolumna<br />

50 Med(ijski) sosedi<br />

51 Apostol Peter: odrešenje<br />

p. dr. Andraž Arko<br />

54 Med počitnicami izostrimo posluh za otroke<br />

Dr. Andreja Poljanec<br />

56 Beremo, gledamo, poslušamo<br />

60 Koledar dogodkov<br />

62 Povabilo mladim<br />

63 Sudokuja, vsotnici<br />

64 Križanka<br />

65 Razvedrilo<br />

66 Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


6<br />

PREGLED TEDNA<br />

KIJEV ZADRŽAN DO<br />

SPORAZUMA S SLOVENIJO<br />

Urški Klakočar Zupančič ni bilo prav, ker<br />

se premier ni udeležil slavnostne seje ob<br />

državnem prazniku.<br />

URŠKA KLAKOČAR ZUPAN-<br />

ČIČ KRITIZIRA PREMIERJA<br />

Premier Robert Golob se je v Ljubljani<br />

udeležil osrednje državne slovesnosti ob<br />

dnevu državnosti, ne pa tudi slavnostne<br />

seje ob državnem prazniku, ki je dobro uro<br />

prej potekala v državnem zboru in na kateri<br />

je bila slavnostna govornica podpredsednica<br />

državnega zbora Meira Hot.<br />

Čeprav je vabilo na slavnostno sejo<br />

prejel tudi premier Golob, so v premierjevem<br />

kabinetu za N1 potrdili, da je<br />

svojo odsotnost opravičil že v četrtek,<br />

razloga zanjo pa niso navedli. Predsednica<br />

državnega zbora Urška Klakočar Zupančič<br />

je za medije ob tem dejala, da razloga za<br />

njegovo odsotnost ne pozna niti ga tega<br />

ni spraševala. »Moram reči, da sem prav<br />

žalostna zaradi tega, ker je bil doslej samo<br />

enkrat na slavnostni seji državnega zbora,<br />

in sicer tedaj, ko je prisegla predsednica<br />

republike. Ne vem, ali je to spoštljivo do<br />

parlamenta,« je bila do <strong>Goloba</strong> kritična<br />

predsednica državnega zbora.<br />

KPK NAD USTAVNEGA<br />

SODNIKA JAKLIČA<br />

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)<br />

je zoper ustavnega sodnika Klemna Jakliča<br />

uvedla prekrškovni postopek. Trdi, da<br />

Jaklič ustavnemu sodišču ni poročal o<br />

svojem statusu samostojnega podjetnika,<br />

kar bi po zakonu moral storiti. Jaklič ob<br />

uvedbi prekrškovnega postopka zaradi neporočanja<br />

o statusu s. p. meni, da določba<br />

o prepovedi poslovanja za njegov primer<br />

ni relevantna. Dolžnost poročanja namreč<br />

ni predmet določbe o dolžnosti poročanja<br />

ustavnemu sodišču, saj to ni akreditiran<br />

visokošolski zavod, kjer je moč izvajati<br />

visokošolsko izobraževanje. Jaklič dodaja,<br />

da se določba o prepovedi poslovanja<br />

iz Zakona o integriteti in preprečevanju<br />

korupcije nanaša na postopke javnega<br />

naročanja organov, pri katerih so zaposleni<br />

funkcionarji, in prepoveduje, da bi organ<br />

v postopkih javnega naročanja od svojega<br />

funkcionarja naročil gradnjo, nabavljal<br />

blago ali storitve.<br />

Žiga Živulović jr./BOBO<br />

Borut Živulović/BOBO<br />

Predsednica Nataša Pirc Musar je napovedala<br />

podpis varnostnega sporazuma z<br />

Ukrajino, a ker so imeli v Kijevu do predloga<br />

sporazuma zadržke, je vsebina še v<br />

usklajevanju, podpis pa je zato v prihodnjih<br />

dneh zelo malo verjeten. Slovenija je<br />

sicer dvostranski varnostni sporazum z<br />

Ukrajino, kot ga je do zdaj po informacijah<br />

kabineta predsednika vlade sklenilo<br />

že 18 drugih držav, začela pripravljati<br />

spomladi. Golob in Zelenski sta se takrat<br />

strinjala, da se sporazum podpiše ob prvi<br />

priložnosti. To bi bil lahko obisk slovenske<br />

predsednice konec junija v Kijevu.<br />

Vendar mora sporazum pred tem na seji<br />

potrditi še vlada.<br />

BRUSELJ POZIVA<br />

GOLOBOVO VLADO<br />

Evropska komisija je v okviru spomladanskega<br />

svežnja Sloveniji priporočila,<br />

naj okrepi gospodarsko konkurenčnost,<br />

med drugim z naslavljanjem pomanjkanja<br />

delovne sile in izboljšanjem pogojev za<br />

investicije. Med priporočili Sloveniji je še<br />

okrepitev administrativnih zmogljivosti za<br />

upravljanje skladov EU. Kot smo poročali,<br />

je Slovenija po konkurenčnosti v primerjavi<br />

z lanskim letom po novih indeksih v<br />

več dejavnikih nazadovala.<br />

KPK je proti<br />

ustavnemu sodniku<br />

Klemenu Jakliču<br />

sprožila prekrškovni<br />

postopek.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


PREGLED TEDNA 7<br />

Facebook @SuziMilicic<br />

Hrvaški pretijo visoke temperature ter s tem<br />

nevarnost požarov.<br />

HUDA VROČINA<br />

NA HRVAŠKEM<br />

V Sredozemlju bo avgusta vroče kot v Dubaju,<br />

opozarjajo strokovnjaki, ki jih navaja<br />

britanski The Telegraph. Kot pravijo, so<br />

negativni trendi vidni; samo v Grčiji so<br />

letos zabeležili najzgodnejši vročinski val<br />

v zgodovini, v delih Katalonije so zaradi<br />

rekordne suše veljale velikonočne redukcije<br />

vode, na Siciliji, kjer je živo srebro<br />

leta 2021 doseglo rekordnih 48,8 stopinje<br />

Celzija, so morali te dni zaradi pomanjkanja<br />

vode zavračati turiste.<br />

Peter Stott, nekdanji vodja podnebnega<br />

nadzora Met Officea, je za Telegraph napovedal,<br />

da bodo temperature v Evropi kmalu<br />

presegle mejo 50 stopinj Celzija. To naj bi<br />

se najprej zgodilo na območjih, ki so najbližje<br />

Sredozemlju, saj je tam vpliv vročega<br />

zraka iz severne Afrike najmočnejši. Da<br />

bi jih moralo po objavi takšnih podatkov<br />

skrbeti, menijo na Hrvaškem, kjer je članek<br />

povzel Jutranji List. Težave bodo namreč<br />

imele države, katerih gospodarstva slonijo<br />

na turizmu. In ta na Hrvaškem predstavlja<br />

več kot 19,6 odstotka BDP.<br />

TISOČ MRTVIH<br />

NA ROMARSKEM SHODU<br />

Savdska Arabija je potrdila, da je med hadžem<br />

v državi umrl najmanj 1301 človek, v večini naj<br />

bi šlo za neregistrirane romarje, ki so v izjemni<br />

vročini prehodili dolge razdalje. Pojavila so<br />

se celo poročila, da je kar 600 egipčanskih<br />

vernikov umrlo na poti v Meko sredi ekstremne<br />

vročine, končne številke pa bi lahko bile<br />

še dvakrat večje. Letošnje romanje v Meko, ki<br />

se ga je udeležilo okrog 1,8 milijona ljudi, so<br />

spremljale visoke temperature, ki so občasno<br />

celo presegle 50 stopinj Celzija.<br />

Savdska Arabija je bila sicer deležna kritik,<br />

ker da ni storila več za varnost romarjev,<br />

zlasti neregistriranih, ki nimajo dostopa<br />

do klimatiziranih prostorov in uradnega<br />

prevoza med hadžem. Zdravstvene oblasti<br />

so sicer zatrjevale, da so si prizadevale<br />

ozaveščati ljudi o nevarnostih vročine in<br />

načinih, kako ublažiti njene učinke.<br />

RUSIJA GROZI ZDA<br />

PROFIMEDIA<br />

Rusko zunanje ministrstvo je ameriško<br />

veleposlanico Lynne Tracy poklicalo na pogovor<br />

zaradi nedeljskega napada Ukrajine<br />

na Krim, saj so prepričani, da so zanj odgovorne<br />

ZDA. Ob tem so posvarili ZDA pred<br />

posledicami. Ameriški veleposlanici so<br />

dejali, da Washington za to grozodejstvo<br />

nosi enako odgovornost kot Kijev in da<br />

napad ne bo ostal nekaznovan.<br />

Podobno so sporočili iz Kremlja, ko so<br />

ZDA posvarili pred posledicami. Govorec<br />

Kremlja Dmitrij Peskov je ob tem obtožil<br />

Washington, da ubija ruske otroke.<br />

»Vpletenost Združenih držav, neposredna<br />

vpletenost, zaradi katere so bili ubiti ruski<br />

civilisti, ne more ostati brez posledic,« je<br />

novinarjem dejal Peskov in dodal, da bo<br />

čas pokazal, kakšne bodo te posledice.<br />

V FRANCIJI SE OBETA<br />

ZMAGA DESNICE<br />

Ankete na francoskih predčasnih parlamentarnih<br />

volitvah, ki jih je po porazu na<br />

evropskih volitvah razpisal predsednik<br />

države Emmanuel Macron, zmago napovedujejo<br />

desnici. Ta sporoča, da je pripravljena<br />

na prevzem oblasti. Po projekcijah<br />

Nacionalni zbor (RN) desničarske političarke<br />

Marine Le Pen trenutno beleži približno<br />

36-odstotno podporo volivcev.<br />

Vodja stranke in njen kandidat za premierja,<br />

28-letni Jordan Bardella, je napovedal,<br />

da so pripravljeni prevzeti oblast, potem<br />

ko je sedem dolgih let macronizma oslabilo<br />

Francijo, poroča francoska tiskovna<br />

agencija AFP. Bardella je ob tem napovedal,<br />

da bo v primeru zmage RN na volitvah<br />

Francija še naprej podpirala Ukrajino,<br />

vendar v to državo ne bo pošiljala raket<br />

dolgega dosega ali svojih vojakov. <br />

Za mnoge romarje v Meko<br />

je bila to zadnja pot.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


8<br />

FOTO TEDNA<br />

Slovenski nogometaš<br />

ŽAN KARNIČNIK<br />

Nogometno evropsko prvenstvo Euro 2024:<br />

Slovenija - Srbija, 20. 6. 2024, München, Nemčija.<br />

Pedja Milosavljevic/PROFIMEDIA


ČIVKARIJA<br />

9<br />

Ali Alias @AnkaAnkica279<br />

Spodnje gate za družine migrantov? Čudna razmerja<br />

so to!<br />

Čivk tedna<br />

Urh Groselj @UrhGroselj<br />

Blaž Podobnik @cvetovljan<br />

Če je EPP menda desna sredina, ECR pa skrajna<br />

desnica – to pomeni, da v EP sploh ni desnice?<br />

Vmes namreč ni ničesar.<br />

»Desnica« je očitno fikcija, ki omogoča artikulacijo<br />

pojma (žlahtne) desnosredinskosti ter (nedopustne)<br />

skrajnodesničarskosti.<br />

Zabavno, sicer.<br />

Gre za dehumanizacijo cele skupine ljudi (v<br />

tem primeru zdravnikov). V zgodovini so se<br />

taki primeri pogosto končali s fizičnim nasiljem<br />

oz. s pogromi nad tako skupino. Še<br />

toliko bolj je to lahko nevarno, če skrajneže<br />

podpira vladajoča politika in jim dajejo glas<br />

glavni mediji.<br />

Matjaž Leskovar @MatjazLeskovar<br />

Piran, obdan s sluzjo.<br />

Primc Ales @ales_primc<br />

V referendumski kampanji o RTV so trdili, da ne<br />

bodo dvignili RTV prispevka.<br />

Tomaž Štih @Libertarec<br />

Sramotno je, da vlada v tem primeru organe za<br />

boj proti korupciji in medije politično zlorablja za<br />

poskuse obračunov, ki nimajo popolnoma nobene<br />

zveze s korupcijo; medtem pa se sistemska korupcija<br />

v obsegu, kot ga še nikoli ni bilo, dogaja vsem<br />

na očeh.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


10<br />

ČIVKARIJA<br />

Miro Haček @MHacek<br />

Bilo bi primerno, če bi se uvedla sankcija za poveličevanje<br />

vseh totalitarizmov, torej nacizma, fašizma<br />

in komunizma. Ne pa da zadnjega nojevsko<br />

izpustimo in s tem drugim največ povemo o sebi.<br />

Valerija Hrastelj @VHrastelj<br />

… narejeno iz kamenja …, domiselno in ljubko …<br />

Dejan in Bojana Klančičar @BKlancicarica<br />

Dolenjci čakamo, da nekdo razkrije največjo enigmo<br />

JV Slovenije: Kako Romi pridejo do vozniškega<br />

izpita?<br />

Saj:<br />

- je večina polpismenih in ne znajo izpolniti niti najosnovnejšega<br />

obrazca na UE ali CSD in<br />

- še nihče ni videl Roma v vozilu avto šole, pri učni<br />

ali izpitni vožnji ...<br />

Kristijan Musek Lešnik @LesnikMusek<br />

Nabito polne Stožice, a cappella Zdravljica, reprezentanca<br />

Slovenije na 2. mestu svetovne lestvice ...<br />

Večer, ki bo za dolgo ostal v spominu.<br />

Marko @Marko63705437<br />

Na isto podjetje nakazovala tudi Adria Tehnika,<br />

bivše podjetje ministra. Režimski mediji pa tiho.<br />

Neverjetno.<br />

Simon Podnar @PodnarSimon<br />

Dvojne prakse zdravnikov so običajne v vseh<br />

evropskih državah. S prepovedjo sta poskusili le<br />

dve: Portugalska in Grčija. Neuspešno! No, sedaj<br />

bo Slovenija vsej Evropi in svetu pokazala, da gre.<br />

Pa naj stane, kolikor hoče!<br />

Svoboda @SvobodaBlog<br />

KPK je vse od svoje ustanovitve nič drugega kot<br />

brezvezna institucija brez pravih pristojnosti, ki ne<br />

služi ničemur drugemu kot diskreditaciji določenih<br />

ljudi ob pravem času. In to bo ostala, dokler je nekdo<br />

nekdaj ne bo razformiral.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


KARIKATURA<br />

11<br />

BORIS OBLAK


12 TEMA TEDNA<br />

Na Gen-I se je Golob dolga<br />

leta kalil v vlogi absolutnega<br />

samopašnega vladarja,<br />

ki ne trpi nobenih ugovorov<br />

ne drugačnih mnenj.<br />

BOBO<br />

NENAD GLÜCKS<br />

20<br />

let stara zgodovinska<br />

drama Semenj ničevosti<br />

(Vanity Fair), posneta<br />

po klasičnem romanu<br />

Williama Makepeacea Thackeryja iz<br />

19. stoletja, govori o ničevosti tedanje<br />

angleške visoke družbe. Trenutno vladajoči<br />

»novi razred« v Sloveniji sicer<br />

po nobenem od kriterijev ne sodi v<br />

visoko družbo, razen da so visoko na<br />

lestvici odločevalcev.<br />

Že vstop <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> v politiko<br />

je bil iz popolnoma napačnih izhodišč<br />

maščevalnosti zoper prejšnjo vlado, posebej<br />

premierja Janeza Janšo, ker mu ni<br />

bilo podaljšano vodenje državne firme<br />

Gen-I za prodajo električne energije. Na<br />

Gen-I se je Golob dolga leta kalil v vlogi<br />

absolutnega samopašnega vladarja, ki<br />

ne trpi nobenih ugovorov ali drugačnih<br />

mnenj. Oblikoval se je v arogantnega<br />

despota s prihodki prek 200 tisoč evrov<br />

neto na leto.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

Ujetniki SEMNJA NIČEVOSTI<br />

Sedanja oblast na čelu z Gibanjem Svoboda in Instagram parom Robert Golob – Tina Gaber<br />

je v Slovenijo prinesla zmes izključevalnosti, agresivnosti, plehkosti in balkanizacije<br />

politike, ki je pri nas še nikoli nismo videli. Smo v drugi polovici mandata in vse kaže,<br />

da se to le še stopnjuje. Žal smo ujetniki tega semnja ničevosti.<br />

POLITIKA ČIŠČENJA<br />

Ne le da se te lastnosti odražajo tudi pri<br />

neprimerno bolj kompleksni funkciji<br />

predsednika vlade, pač pa se zdi, da so<br />

dobile dodaten zagon. Začelo se je s politiko<br />

»čiščenja janšistov«, pri čemer se<br />

je izkazalo, da tu ne gre zgolj za posameznike,<br />

ki so izvajali morebitne sporne<br />

prakse v času prejšnje vlade, pač pa<br />

nasploh vse, ki ne sodijo v miselni vzorec<br />

sedanjega novega razreda.<br />

Na dan je prišlo, da je Golob v imenu<br />

čiščenja »janšistov« od nekdanje notranje<br />

ministrice Tatjane Bobnar tedaj celo<br />

Zanimiva okoliščina je,<br />

da izključevalnost Gibanja<br />

Svoboda najbolj širijo ženske<br />

pripadnice te stranke.<br />

zahteval, da določeno osebo vržejo iz<br />

službe na policiji. Čiščenje Svobodi neljubih<br />

kadrov so počeli v praktično vseh<br />

porah družbe.<br />

Premier ne izbira besed. Ob predsedniških<br />

volitvah je, potem ko sta se v<br />

drugi krog uvrstila Nataša Pirc Musar in<br />

Anže Logar, recimo oznanil, da »ne bodo<br />

dovolili, da se kandidat SDS zavihti v<br />

predsedniško palačo. To bi bilo nekaj, kar<br />

bi Slovenijo vrnilo v mračne čase zadnjih<br />

dveh let.« A v teh »mračnih časih« ni imel<br />

februarja 2021 nobenih zadržkov nastopiti<br />

na strankarski televiziji njemu zdaj<br />

tako osovražene SDS. Očitno je računal,<br />

da mu takšen odnos utegne prinesti nov<br />

mandat na čelu Gen-I.<br />

IZBRUHI URŠKE<br />

KLAKOČAR ZUPANČIČ<br />

Zanimiva okoliščina je, da izključevalnost<br />

Gibanja Svoboda najbolj širijo<br />

ženske pripadnice te stranke, na primer<br />

predsednica državnega zbora Urška


TEMA TEDNA<br />

13<br />

Klakočar Zupančič. Februarja letos smo<br />

na nujni seji odbora za pravosodje, na<br />

kateri je bila tema afera nakupa sodne<br />

palače na Litijski cesti v Ljubljani, doživeli<br />

enega njenih večjih izbruhov.<br />

Kot so objavili na portalu Metropolitan,<br />

je takole grmela: »Čeprav stranka<br />

SDS še vedno prepriča okoli 22 odstotkov<br />

slovenskih državljanov, me kljub<br />

vsemu hrabri dejstvo, da ne glede na<br />

to, da imate svoj podmladek, ne boste<br />

večno harali po tem parlamentu, da ne<br />

boste večno obstajali, da ne bo večno<br />

en vaš vodja.« Predsednica državnega<br />

zbora torej upa, da največja opozicijska<br />

stranka »ne bo večno obstajala«. Mar bi<br />

jo kar prepovedala?<br />

Vsake volitve pa so za Gibanje Svoboda<br />

boj med dobrim in zlim, črno-belo.<br />

Tako je, recimo, njihova nosilka liste Irena<br />

Joveva pred nedavnimi volitvami poslancev<br />

v Evropski parlament izjavila, da<br />

so »ljudje v zadnjem mesecu videli, kdo<br />

je na napačni strani zgodovine in s tem<br />

tudi na napačni strani prihodnosti«. Kot<br />

je znano iz slovenske polpretekle zgodovine,<br />

ležijo tisti, ki so bili na »napačni<br />

strani zgodovine«, po stotinah brezen,<br />

ob katerih so jih pomorili tisti, ki so uporabljali<br />

takšno izrazoslovje.<br />

PREMIER KOT STARLETA<br />

A demoniziranje političnih nasprotnikov<br />

je zgolj ena od značilnosti trenutno<br />

vladajočih. Druga je neverjetna plehkost<br />

in balkanizacija politike. Tega najbolje<br />

ne pooseblja nobeden od voljenih politikov<br />

Svobode, pač pa ženska, ki nikoli<br />

ni bila izvoljena na nobenih volitvah,<br />

pa vendar ima v slovenski politiki veliko<br />

večjo vlogo kot vsi drugi svobodnjaki.<br />

Gre za premierjevo partnerko Tino Gaber,<br />

ki zna biti občasno tudi žaljiva.<br />

Tako je starleta in vplivnica pred<br />

kratkim objavila videoposnetek, v katerem<br />

je skušala biti duhovita in je tistim,<br />

ki jih poklicno zanima »trolanje« (namerno<br />

povzročanje neugodja določenemu<br />

uporabniku družbenega omrežja),<br />

svetovala, da ima za takšne »SDS zmeraj<br />

prosta delovna mesta. Možnosti za delo<br />

je več. Lahko direktno na Trstenjakovi<br />

(sedež SDS), druga opcija pa je, da morda<br />

že delate kje v javni upravi, pa vam ostaja<br />

precej prostega časa in se lahko tudi<br />

pridružite ekipi.« V času, ko uslužbenci<br />

na upravnih enotah stavkajo zaradi nedostojno<br />

nizkih plač, uporabniki njihovih<br />

storitev pa po cele dneve čakajo pred<br />

okenci, si premierjeva spremljevalka<br />

privošči besedičenje, da imajo zaposleni<br />

v javni upravi »precej prostega časa«.<br />

Instagram tina_gaber Nataša Kupljenik /BOBO<br />

V Gibanju Svoboda gre demoniziranje<br />

političnih nasprotnikov najbolje predsednici<br />

DZ Urški Klakočar Zupančič.<br />

Instagram vplivnica je v svoje poneumljajoče<br />

videoposnetke na tem družbenem<br />

omrežju vključila tudi predsednika<br />

vlade. Namen videoposnetkov je izključno<br />

promocija nje in njenega partnerja<br />

(kakšna je šele publika, na katero to naredi<br />

vtis!). Politični komentator Aljuš Pertinač<br />

je zapisal, da »Slovenija nima predsednika<br />

vlade, ima pa starleto, ki je de facto<br />

predsednica vlade, in ima predsednika<br />

vlade, ki bi bil rad starleta in se dejansko<br />

vede kot ena navadna starleta«.<br />

Toda bolj problematično kot to,<br />

kako se premier v tem kontekstu vede,<br />

je, da njegova spremljevalka vpliva na<br />

državno politiko. Za češnjo na torti te<br />

domačnosti poskrbijo komiki, s katerimi<br />

se »zvezdniški« par druži na zabavah<br />

na kakšni turistični križarki. In<br />

nato radijski voditelj Denis Avdić, kot<br />

pripoznani član te velike družine, po<br />

telefonu v radijskem etru pokliče Tino<br />

Gaber in ta ga »preveže« k svojemu dragemu,<br />

da se nato z radijcem pogovorita<br />

Tina Gaber je miselne vzorce plehkega<br />

Instagram vplivništva prelila<br />

v osrčje slovenske politike.<br />

o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko<br />

pomoč. Seveda vse skupaj le nekaj<br />

dni pred evropskimi volitvami.<br />

KAJ JE ODKRITO, KAJ PRIKRITO<br />

Takšnemu vpletanju partnerk slovenskih<br />

premierjev (ali partnerja edine<br />

premierke Alenke Bratušek) nismo bili<br />

priča še nikoli od osamosvojitve dalje.<br />

To dokazuje razumevanje oblasti kot<br />

poligona za zlorabo vpliva.<br />

Med zvestimi Instagram sledilkami<br />

Gabrove je tudi Ursula Gawish, »srčna<br />

izbranka« Damijana Jankovića, starejšega<br />

sina ljubljanskega župana Zorana<br />

Jankovića. Gawisheva sicer na tem<br />

družbenem omrežju objavlja utrinke z<br />

razkošnih potovanj in fotografije svojih<br />

modnih kosov luksuznih znamk.<br />

Če se vrnemo h Gabrovi. Med drugim<br />

je sposobna uglednim strokovnjakom<br />

podtikati sistemsko korupcijo, kot je bilo<br />

v primeru odlova nutrij na Ljubljanskem<br />

barju. V videoposnetku je govorila o<br />

»resničnem ozadju načrtovanega poboja<br />

nutrij«. Zatrdila je, da je v študiji o problematiki<br />

nutrij »izražen motiv za bodočo<br />

sistemsko korupcijo«. Z imenom in priimkom<br />

je omenila avtorja študije, doktorja<br />

bioloških znanosti Huberta Potočnika.<br />

Namesto da bi se opravičila, je bil njen<br />

odziv za portal N1info sledeč: »Zavedala<br />

sem se, da bo odziv lobijev buren.«<br />

Nekdanja misica, lobistka in spremljevalka<br />

mnogih premožnih moških je<br />

dosegla lobistični preboj, kot se ga najbrž<br />

nikoli ni nadejala. »Svojega« je zapeljala<br />

v smer Instagram vplivništva, ki nima<br />

nobene zveze z odgovornim vodenjem<br />

države. A najbolj skrb vzbujajoč pri sedanji<br />

vladajoči politiki ni tovrstni ekshibicionizem,<br />

pač pa poti denarja, ki se ravno<br />

v takšnem sprevrženem razumevanju<br />

politike najpogosteje v ozadju pretaka z<br />

državnih računov na zasebne. <br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


14 TEMA TEDNA<br />

PETER<br />

KOTNIK<br />

O<br />

vplivu Srbije na <strong>Roberta</strong><br />

<strong>Goloba</strong> je govoril Klemen<br />

Grošelj, še pred kratkim<br />

eden od najtesnejših sodelavcev<br />

premierja in najvidnejših funkcionarjev<br />

Svobode. Golob ga je nenehno<br />

omenjal kot enega najpomembnejših<br />

kandidatov, nato pa ga tik pred volitvami<br />

čez noč zamenjal.<br />

Po Grošljevih trditvah se je vse začelo<br />

januarja letos, ko je srbski predsednik<br />

Aleksander Vučić Grošlja označil<br />

za enega od »sovražnikov Srbije«. Grošelj<br />

je bil eden od evropskih opazovalcev<br />

na lanskih parlamentarnih volitvah<br />

v Srbiji. Poročal je o nepravilnostih na<br />

volitvah, na katerih je slavil Vučić.<br />

Grošelj je kot evropski<br />

opazovalec poročal<br />

o nepravilnostih lanskih<br />

parlamentarnih volitev<br />

v Srbiji.<br />

Klemen<br />

Grošelj<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

SRBSKI VPLIVI<br />

v Golobovem kabinetu<br />

Predsedniku vlade Robertu Golobu kritiki očitajo, da se z agresivnim bojem<br />

zoper politične nasprotnike, s političnimi čistkami v upravi in popolno podreditvijo<br />

medijev zgleduje po srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću. Srbska zveza<br />

med Golobom in Vučićem naj bi delovala preko ljubljanskega župana Zorana Jankovića.<br />

klemengroselj.si<br />

MOLK POLITIČNEGA VRHA<br />

Kljub ostremu napadu Vučića so predstavniki<br />

Svobode, SD in Levice poskrbeli<br />

za presenečenje. Molčali so. Molčala<br />

je zunanja ministrica Tanja Fajon,<br />

enako premier Robert Golob. Grošelj je<br />

komentiral: »Molk včasih pove več kot<br />

tisoč besed.«<br />

Aprila je Vučić zaradi slovenske<br />

podpore resoluciji o Srebrenici Slovence<br />

označil za odvratne: »Se ne ve, kdo je<br />

bolj odvraten, Slovenci ali nekdo drug,«<br />

je izjavil. Zaradi ogorčenja slovenskih<br />

medijev se je s pozivom Beogradu odzvala<br />

Tanja Fajon: »Zahtevamo pojasnilo,<br />

opravičilo, to ni v duhu dobrih sosedskih<br />

oziroma prijateljskih odnosov.«<br />

Grošelj meni, da je Vučić poklical<br />

ljubljanskega župana Zorana Jankovića<br />

s prošnjo, da osovraženega Grošlja<br />

odstranijo. Janković naj bi nato posredoval<br />

pri Golobu. Ljubljanski župan<br />

Janković, ki je po očetu srbskega rodu iz<br />

vasi Saraorci v centralni Srbiji, ne skriva<br />

prijateljstva z voditeljem bosanskih<br />

Srbov Miloradom Dodikom in voditeljem<br />

Srbije Aleksandrom Vučićem.<br />

TESNO PRIJATELJSTVO<br />

Z Vučićem ga veže tesno prijateljstvo.<br />

In to kljub temu, da srbski predsednik<br />

Slovence označuje »za odvratne«; kljub<br />

temu, da si Vučić, tako kot nekoč Milošević,<br />

pomaga na oblasti ostati z volilnimi<br />

nepravilnostmi in s popolno podreditvijo<br />

vseh največjih srbskih medijev; kljub<br />

temu, da je Vučić zaveznik ruskega avtokrata<br />

Putina, ki želi okupirati Ukrajino<br />

in je odgovoren za smrt več kot milijona<br />

ljudi, ubitih v ukrajinski vojni.<br />

Ljubljanski župan takšno politiko<br />

navdušeno podpira, kar <strong>Goloba</strong> ne moti.<br />

V začetku junija je Janković (skupaj z<br />

Miloradom Dodikom, ki grozi z vojno v<br />

BiH) na volilnih shodih v Srbiji podprl<br />

Vučića in njegovo Srbsko napredno<br />

stranko (SNS). V Beograd je prispel z<br />

družino in dejal: »Ponosen sem, da sem<br />

danes tukaj, saj sta Ljubljana in Beograd<br />

pobrateni mesti.« Vučić je ob dnevu<br />

srbske državnosti leta 2022 Jankoviću<br />

podelil visoko državno odlikovanje.<br />

PROFIMEDIA<br />

Aleksandar Vučić<br />

Srbski predsednik Slovence<br />

označuje za »odvratne«,<br />

kljub temu pa Janković<br />

z njim prijateljuje.<br />

Grošelj je za slovenski medij N1, ki<br />

je v rokah srbskega tajkuna Dragana<br />

Šolaka (slednji Vučića kritizira in mu<br />

očita diktaturo), izjavil: »Po tistem, ko<br />

me je Vučić napadel in me označil kot<br />

najhujšega sovražnika Srbije, pa se je<br />

nekaj zgodilo in čez noč sem postal nepomemben<br />

kandidat.«<br />

Na vprašanje, ali ima dokaze, je izjavil:<br />

»Konkretnih dokazov nimam, ne morete<br />

pričakovati, da bom vedel, kaj se je nekdo<br />

pogovarjal. So pa indici, ki sem jih omenil<br />

prej in ki kažejo na to, da se je nekaj nenavadnega<br />

zgodilo. Dokler sem bil član Svobode,<br />

mi ni nihče v stranki nikoli rekel, da<br />

je z mojim delom karkoli narobe.«<br />

Premier Golob in ljubljanski župan<br />

Janković sta vse obtožbe enotno<br />

zavrnila kot neresnične govorice,<br />

za katere Grošelj nima dokazov.


TEMA TEDNA<br />

15<br />

Tatjana Bobnar je od <strong>Goloba</strong><br />

prejela neposredna navodila<br />

za čistke »janšistov«.<br />

Luka Dakskobler/Bobo<br />

»DEPOLITIZACIJA« POLICIJE?<br />

Brutalne kadrovske rošade<br />

Predsednik vlade Robert Golob je javno obljubil in izvedel »depolitizacijo« policije. Z vodilnih položajev<br />

so odstranili poklicne policiste, ki so jih označili za »janšiste«. S tem je premier uveljavil povsem novo prakso<br />

v Sloveniji in EU. Tako bo vsaka (tudi desnosredinska) vlada lahko izvedla enako »depolitizacijo« policije<br />

ter odstranila vse, ki jih bodo označili za »golobiste« ali »levičarje«.<br />

NIKA ZUPANC<br />

Takšno prakso, kot jo je uvedla<br />

Golobova vlada, poznajo predvsem<br />

v Rusiji, Belorusiji, Republiki<br />

Srbski in Srbiji. Tudi srbski<br />

predsednik je »depolitiziral« srbsko policijo.<br />

Policiste, ki so bili zvesti Vučićevi<br />

vladajoči stranki, so postavili na vse<br />

ključne položaje, hkrati pa odstranili<br />

vse tiste, ki so jih obtožili naklonjenosti<br />

opoziciji. Že leta 2014 je Vučić zamenjal<br />

načelnike vseh policijskih uprav v Srbiji.<br />

Očital jim je, da se ukvarjajo s politiko.<br />

Leta 2019 je v Republiki Srbski menjavo<br />

vseh načelnikov policijskih uprav<br />

izvedel tudi Milorad Dodik. Vučić in Dodik<br />

sta si po vzoru nekdanjega srbskega<br />

predsednika Slobodana Miloševića<br />

ustvarila policijo, ki je lojalna vladajoči<br />

stranki ter nenaklonjena opoziciji.<br />

NEDEMOKRATIČNE PRAKSE<br />

Takšne prakse političnih posegov v profesionalno<br />

javno ali državno upravo ne<br />

poznajo v nobeni demokratični državi<br />

na Zahodu. Takšna praksa je z zakoni<br />

celo prepovedana. V demokratičnih<br />

državah na Zahodu je uveljavljena zakonodaja,<br />

ki določa ločitev vodilnih<br />

državnih uradnikov na poklicno in politično<br />

imenovane. Politično imenovani<br />

Prakso Golobove vlade<br />

poznajo predvsem v Rusiji,<br />

Belorusiji, Republiki Srbski<br />

in Srbiji.<br />

uradniki so vezani na mandat izvoljene<br />

vlade, premierja ali ministrov. Poklicno<br />

imenovani državni uradniki so profesionalci<br />

in delajo v upravi neodvisno od<br />

vlade. Služijo vsaki demokratično izvoljeni<br />

vladi.<br />

Že pred parlamentarnimi volitvami<br />

2022 je Golob obljubljal, da bo v primeru<br />

izvolitve izvedel »depolitizacijo«<br />

policije in jo očistil »janšistov«. Večina<br />

Slovencev se je s takšnim čiščenjem<br />

strinjala in Svobodi namenila zmago.<br />

V skladu z obljubami se je Golob takoj<br />

lotil političnih čistk.<br />

Najprej je nova notranja ministrica<br />

zamenjala Antona Olaja, generalnega<br />

direktorja policije. Nekdanja tesna sodelavka<br />

<strong>Goloba</strong> in notranja ministrica<br />

Tatjana Bobnar je kasneje razlagala,<br />

da je skupaj z novoimenovanim v. d.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


16 TEMA TEDNA<br />

Bobnarjevo je poklical<br />

premier in ji dejal,<br />

da se morata pogovoriti,<br />

ker je zaskrbljen glede<br />

kadrovske politike v policiji<br />

in da mu nič ni všeč.<br />

generalnega direktorja policije Boštjanom<br />

Lindavom od <strong>Goloba</strong> prejela neposredna<br />

navodila za čistke »janšistov«<br />

v policiji. Prejela je SMS-sporočilo od<br />

generalne sekretarke Gibanja Svoboda<br />

Vesne Vukovič (nekdanje novinarke<br />

portala Necenzurirano in vidne članice<br />

Društva novinarjev Slovenije), ki jo je<br />

spraševala, ali je »sploh smotrno raztrgane<br />

plakate Gibanja Svoboda prijaviti<br />

na Policijski upravi Nova Gorica glede<br />

na to, kdo je tam direktor«. Takoj zatem<br />

je Golob Bobnarjevi dejal, da je treba<br />

čim prej nekaj storiti »z onim tam dol,<br />

ki je direktor na mojem koncu«. V mislih<br />

je imel direktorja Policijske uprave<br />

Nova Gorica Evgena Govekarja.<br />

Ker ga Bobnarjeva ni zamenjala ali<br />

odpustila, jo je nekaj dni kasneje poklical<br />

premier in ji dejal, da se morata<br />

pogovoriti, ker je zaskrbljen glede kadrovske<br />

politike v policiji in da mu nič<br />

ni všeč. V začetku novembra 2022 jo<br />

je Golob opozoril, da takratni v. d. generalnega<br />

direktorja policije Boštjan<br />

Lindav ni opravil svoje naloge glede<br />

čiščenja policije in da gre pri tem za<br />

izdajo, »ker ima okrog sebe določene<br />

ljudi«. Golob je Bobnarjevi zavrnil<br />

imenovanje Slavka Koroša, ki ga<br />

je predlagala za generalnega direktorja<br />

Direktorata za policijo in druge<br />

varnostne naloge za polni mandat.<br />

Dejal ji je tudi, da mora zamenjati<br />

direktorja Uprave za policijske specialnosti<br />

Martina Jazbeca.<br />

NEZADOVOLJIVO<br />

ČIŠČENJE »JANŠISTOV«<br />

Čeprav je Golob lahko povsem nezakonito<br />

kar sam kadroval znotraj policije,<br />

je konec novembra 2022 počilo.<br />

Predsedniku vlade so prišepnili, da<br />

čiščenje »janšistov« ne poteka zadovoljivo<br />

in da sta »janšista« čez noč<br />

postala celo notranja ministrica in<br />

generalni direktor policije.<br />

Konec novembra 2022 sta imela<br />

Bobnarjeva in Lindav z Golobom<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

daljši sestanek, na katerem ju je zasliševal,<br />

kdo je poslancu SDS-a Žanu<br />

Mahniču zaupal podatke o njegovem<br />

varovanju: »Prepričan je bil, da sva<br />

to poslansko vprašanje Mahniču lansirala<br />

z Lindavom, kar absolutno ne<br />

drži in nima nobene zveze z resnico<br />

in z realnostjo.«<br />

Na istem sestanku ji je po njenih besedah<br />

predsednik vlade povedal, da je<br />

zaupanje med njima porušeno in »da si<br />

lahko povrnem njegovo zaupanje samo,<br />

če nekdo izgubi službo. Ko sem ga vprašala,<br />

kdo naj bi izgubil službo, je rekel,<br />

da Martin Jazbec.« Tatjana Bobnar mu je<br />

odgovorila, da si na takšen način ne bo<br />

kupovala zaupanja premierja, v začetku<br />

decembra je nato sama ponudila odstop.<br />

Po njenih besedah naj bi od takratnega<br />

državnega sekretarja v kabinetu<br />

predsednika vlade Damirja Črnčeca<br />

prišla tudi pobuda, naj s policije<br />

odpustijo predsednika Sindikata policistov<br />

Slovenije Kristjana Mlekuša.<br />

Boštjan Poklukar naj bi jo pozneje ob<br />

neki priložnosti vprašal, ali je pripravljena<br />

izgubiti funkcijo zaradi predsednika<br />

sindikata, na kar mu je odgovorila<br />

pritrdilno.<br />

Predsednik vlade je po trditvah<br />

njegove nekdanje ministrice za notranje<br />

zadeve celo zahteval, da bi naredili<br />

uslugo njegovemu prijatelju Darku<br />

Muženiču. Zahteval je, naj slovenska<br />

policija pozove evropsko javno tožilstvo,<br />

da čim hitreje zaključi preiskavo<br />

zoper Darka Muženiča, da bi ga lahko<br />

Golob imenoval na čelo Nacionalnega<br />

preiskovalnega urada (NPU).<br />

Bobnarjevi je Golob naročil,<br />

naj Martin Jazbec na<br />

njegovo željo izgubi službo.<br />

policija.si<br />

MOLČEČI MEDIJI<br />

Vse brutalne kadrovske rošade v policiji<br />

v največjih slovenskih medijih niso<br />

vzbudile kritik, nekateri so Bobnarjevo<br />

in Lindava označili za »janšista«. Tudi<br />

strokovnjaki za javno upravo so bili tiho.<br />

Ob zahtevah za odpuščanje policistov so<br />

molčali policijski sindikati, sindikati javnega<br />

sektorja in državno tožilstvo.<br />

Premier Golob je zavrnil obtožbe<br />

Bobnarjeve. Poudaril je, da je ljudem<br />

obljubil, da bo očistil policijo »janšistov«,<br />

in da bo obljubo tudi držal. »Meni<br />

je nesprejemljivo, da se dogovoriš, da<br />

boš nekaj izvedel, potem pa čez šest<br />

mesecev to označiš za politični pritisk,<br />

ker to ne more biti politični pritisk,« je<br />

dejal Golob. Po odhodu Bobnarjeve in<br />

Lindava sta »depolitizacijo« uspešno<br />

izvedla novi generalni direktor policije<br />

Senad Jušić in notranji minister Boštjan<br />

Poklukar.<br />

Že pred parlamentarnimi<br />

volitvami je Golob<br />

obljubljal, da bo izvedel<br />

»depolitizacijo« policije in jo<br />

očistil »janšistov«.<br />

Zgodba za oba akterja, ki sta<br />

razkrila Golobov način »depolitizacije«<br />

policije, še ni zaključena.<br />

Grozili so jima, da bodo proti njima<br />

spisali kazensko ovadbo. Leta 2023<br />

so slovenski mediji poročali, da je<br />

SOVA vložila kazensko ovadbo zaradi<br />

suma izdaje tajnih podatkov<br />

zoper nekdanjo notranjo ministrico<br />

Tatjano Bobnar in nekdanjega v.<br />

d. generalnega direktorja policije<br />

Boštjana Lindava.<br />

Kasneje se je izkazalo, da je šlo<br />

za lažno novico s ciljem nadaljnje<br />

diskreditacije. Lindav se je po<br />

vseh zapletih in grožnjah upokojil:<br />

»Ne dovolim politiki, birokratom<br />

in njim naklonjenim medijem, da<br />

me z režiranim konstruktom, nevzdržnim<br />

sumom storitve kaznivega<br />

dejanja, grožnjo suspenza in<br />

krivdno razrešitvijo vržejo iz policije.<br />

Napočil je čas ločitve, ne pa<br />

umika,« je dodal.


TEMA TEDNA<br />

17<br />

Borut Živulović/BOBO<br />

»Depolitizacija« RTV:<br />

menjave in odpuščanja<br />

Predsednik slovenske vlade je javno obljubil in izvedel »depolitizacijo« RTV. Z vodilnih položajev<br />

so odstranili uslužbence, urednike in novinarje, ki so jih označili za »janšiste«. S posnemanjem<br />

Golobove politike bo lahko vsaka desnosredinska vlada izvedla enako depolitizacijo medijev<br />

ter odstranila vse, ki jih bodo označili za »golobiste«.<br />

MIHA POGAČAR<br />

Ob 42-odstotni volilni udeležbi<br />

je skoraj 63 odstotkov državljanov<br />

podprlo spremembe<br />

na RTV, kot si jih je zamislil<br />

premier Robert Golob. Voditeljici Tanji<br />

Starič je v Odmevih dejal: »In če kje<br />

kdo ve, veste to vi, tudi na RTV smo se<br />

zavezali vsi skupaj, da ga bomo očistili<br />

›janšizma‹, in vem, da natančno veste,<br />

kaj to pomeni.« Urednik Peter Jančič je<br />

komentiral: »Novinarko in novinarje je<br />

s tem javno ponižal v uslužne aktiviste<br />

svoje stranke v političnih čistkah v medijih,<br />

za katere vlada ni pristojna.«<br />

Tomšič: Z »depolitizacijo«<br />

po meri Svobode je podobno,<br />

kot je bilo nekoč<br />

s komunistično revolucijo.<br />

Za prave komuniste ta<br />

ni bila nikoli končana.<br />

PODPORA<br />

POLITIČNIH AKTIVISTOV<br />

Vlada je pri čiščenju »janšistov« ves<br />

čas lahko računala na podporo političnih<br />

aktivistov na RTV. Ti so ustanovili<br />

spletni portal, na katerem so poskušali<br />

z objavljanjem laži javno diskreditirati<br />

novinarske kolege, ki se niso pridružili<br />

njihovim protestom proti desnici in<br />

vodstvu RTV. Ti novinarji danes poročajo<br />

za TV Dnevnik in Odmeve ter trdijo,<br />

da zagotavljajo objektivne in verodostojne<br />

informacije. Helena Milinković,<br />

vodja novinarskih sindikatov, je vodilne<br />

uslužbence na RTV, ki se niso pridružili<br />

stavki, javno označila za »pse« in<br />

si prislužila bučen aplavz novinarjev<br />

državne televizije.<br />

Med protestniki skoraj ni bilo novinarjev<br />

iz kulturnega, razvedrilnega<br />

in športnega programa. Razen redkih<br />

izjem ni bilo zaposlenih iz tehničnih<br />

poklicev. Angažirali so se le aktivisti<br />

iz informativnega programa, kot so<br />

Ksenija Horvat, Zvezdan Martić, Igor<br />

E. Bergant, Ilinka Todorovski, Helena<br />

Milinković, Gregor Drnovšek, Jasmina<br />

Jamnik, Maša Hladen Tomažin, Petra<br />

Marc, Erika Žnidaršič, Aleš Malerić,<br />

Seku Conde, Vanja Kovać, Marta Razboršek,<br />

Jelena Aščić, Dejan Ladika,<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


18 TEMA TEDNA<br />

Tanja Gobec, Manica Janežič Ambrožič,<br />

Rok Šuligoj, Jan Novak, Tadeja Anžlovar,<br />

Nataša Rijavec, Adrijan Bakić<br />

in drugi. Večina njih je širši slovenski<br />

javnosti neznanih, čeprav so novinarji<br />

že desetletja. Trdili so, da se »herojsko<br />

upirajo pritiskom« desnice in vodstva<br />

RTV, ob tem pa kljub pozivom niso<br />

razkrili niti enega primera političnega<br />

pritiska na svoje novinarsko delo.<br />

NAMEN ZAKONA<br />

Bitko za državno RTV je v imenu <strong>Goloba</strong><br />

vodila Asta Vrečko, vidna članica Levice<br />

in ministrica za kulturo. Julija 2022<br />

je na seji za kulturo šokirala z izjavo:<br />

»Glavni naš namen predloga zakona,<br />

ki ga danes predlagamo, je spremeniti<br />

način upravljanja javne radiotelevizije<br />

tako, da omogoči politično podrejanje<br />

in vmešavanje v kadrovske in uredniške<br />

odločitve javne RTV«. Kasneje so predstavniki<br />

vlade skupaj z Golobom trdili<br />

povsem nasprotno, in sicer da je zakon<br />

namenjen »depolitizaciji« in nikakor ni<br />

namenjen zamenjavi vodstva na RTV.<br />

Golobova vlada je po sprejetju novega<br />

zakona o RTV najprej obglavila njeno<br />

vodstvo. Odstavili so vseh 29 članov<br />

programskega sveta RTV ter 11 članov<br />

nadzornega sveta, ki je skupaj s predsednikom<br />

nadzoroval finance RTV. Vse<br />

ključne položaje v novi upravi in celo<br />

v delavskem svetu RTV so prevzeli novinarji<br />

informativnega programa TV<br />

Slovenija. Najpomembnejši položaj sta<br />

prevzela aktivista Zvezdan Martić in<br />

Ksenija Horvat ob podpori predsednika<br />

sveta RTV Gorana Forbicija. Slednji<br />

je vodilni zastopnik nevladnih organizacij,<br />

ki so podpirale levico v boju proti<br />

desnici. Vsi trije novi predstavniki vodstva<br />

RTV zagovarjajo politične ideje, ki<br />

so najbližje stranki Levica.<br />

Odstavili in odpustili so v. d. generalnega<br />

direktorja Andreja Graha Whatmougha<br />

ter Uroša Urbanijo, direktorja<br />

TV Slovenija. Odpustili so tudi dr. Valentina<br />

Areha, v. d. direktorja TV Slovenija.<br />

Slednjemu so sporočili, da kljub temu,<br />

da je bil v zadnjih 30 letih sodelavec POP<br />

TV, RTV, CNN, Italia Uno, Media Set in<br />

Associated Press, zanj nimajo več dela.<br />

Z »depolitizacijo«<br />

je Golobu uspelo doseči<br />

revolucionarne spremembe.<br />

Jernej Prelac/DOMOVINA<br />

Nejc Krevs<br />

Valentina Plaskan<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

Jernej Prelac/DOMOVINA<br />

Ker je napovedal tožbo, so mu ponudili<br />

pogodbo, s katero so mu kazensko znižali<br />

plačo za 17 plačnih razredov in ga<br />

želeli razporediti na mesto novinarja<br />

začetnika, ki ni sposoben samostojnega<br />

dela. Ker je ponižujoče ponudbe zavrnil,<br />

so ga odpustili. Davkoplačevalci jim<br />

bomo morali plačati izdatno odškodnino,<br />

če sodimo po nepravnomočni odločitvi<br />

sodišča, ki je za Andreja Graha<br />

Whatmougha že razsodilo, da je bil nezakonito<br />

razrešen s položaja.<br />

Potem ko so nezakonito na cesto<br />

vrgli Urbanijo, so na njegovo mesto nezakonito<br />

imenovali Andraža Pöschla iz<br />

uredništva za kulturo. Čeprav ni imel<br />

polnega mandata, je skupaj z Zvezdanom<br />

Martićem kot predsednikom uprave<br />

takoj sprožil obsežne politične čistke.<br />

HUDI PRITISKI IN ČISTKE<br />

Zaradi hudih pritiskov je odstopila Jadranka<br />

Rebernik, odgovorna urednica<br />

informativnega programa. Pöschl<br />

je na njeno mesto imenoval Polono<br />

Fijavž, ki velja za aktivistko, ki se zavzema<br />

za promocijo radikalnih idej<br />

Levice. Kasneje je Pöschla nadomestila<br />

Ksenija Horvat, ki jo je Martić<br />

predstavil kot izjemno novinarko z<br />

»velikim ugledom«.<br />

Resnica je nekoliko drugačna. Horvatova<br />

je pred desetimi leti kot takratna<br />

odgovorna urednica informativnega<br />

programa polnila strani največjih slovenskih<br />

medijev, kot so Delo, Večer,<br />

Dnevnik in Slovenske novice. Ne zaradi<br />

»velikega ugleda«, ampak zato,<br />

ker je nastopala v seksualni aferi z direktorjem<br />

TV Slovenija. Čeprav je bila<br />

poročena, je imela razmerje z Janezom<br />

Lombergarjem. Oba sta pred tem<br />

vztrajno zanikala kakršnokoli razmerje<br />

in trdila, da se med njima nič ne plete in<br />

da sta zvesta svojima zakoncema. Laž<br />

je razkrila Lombergarjeva žena, novinarka<br />

Barbara Volčič Lombergar, ki ju<br />

je zasačila pri prešuštvu kar v družinski<br />

počitniški vili na Krasu. Za Slovenske<br />

novice je zgroženo izjavila: »Res sem ga<br />

imela rada! Verjela sem vsaki njegovi<br />

besedi in 14. junija se mi je svet podrl na<br />

glavo! Zlomil mi je srce in ranil dušo.«<br />

»Depolitizirano« vodstvo je zamenjalo<br />

vse urednike programov, kar se v zgodovini<br />

še ni zgodilo. Na uredniška mesta<br />

so postavili zaposlene, kot so Vesna Pfeiffer,<br />

Gregor Drnovšek in Jan Novak, vsi<br />

s srednješolsko izobrazbo. Degradirani,


TEMA TEDNA<br />

19<br />

Borut Živulović/BOBO<br />

»Depolitizacija« je uspela<br />

tudi srbskemu predsedniku<br />

Aleksandru Vučiću.<br />

Dr. Marko Milosavljević s FDV je podprl vlado,<br />

politične aktiviste na RTV in »depolitizacijo«.<br />

prerazporejeni ali zamenjani so bili med<br />

drugim Vida Petrovčič, Igor Pirkovič,<br />

Luka Svetina, Jaka Elikan, Nejc Krevs,<br />

Valentina Plaskan. Politični aktivisti so<br />

jih zmerjali in žalili.<br />

Jasmina Jamnik je kot pomočnica Polone<br />

Fijavž sestavljala spiske novinarjev<br />

za odstrel. Med njimi so bili novinarji in<br />

uredniki Panorame, ki naj bi bili kaznovani,<br />

ker se niso pridružili stavki. Zaradi<br />

tega so jih poslali na čakanje in jim celo<br />

prepovedali vstop na RTV. Nekatere so<br />

kasneje vrgli iz informativnega programa,<br />

druge odpustili. Eni zdaj tožijo RTV,<br />

drugi so se v strahu pred maščevanjem<br />

tožbi odpovedali. Zaradi nezakonitih<br />

potez bomo davkoplačevalci tudi tem<br />

morali plačati odškodnine.<br />

Novinarska stroka glede »depolitizacije«<br />

RTV ni enotna. Dr. Marko Milosavljević<br />

s FDV je podprl vlado, politične<br />

aktiviste na RTV in »depolitizacijo«.<br />

Povsem nasprotno se je odzval dr. Matevž<br />

Tomšič, profesor na Fakulteti za<br />

uporabne družbene študije: »Z ›depolitizacijo‹<br />

po meri Gibanja Svoboda je podobno,<br />

kot je bilo nekoč s komunistično<br />

revolucijo. Za prave komuniste ta ni<br />

bila nikoli končana. Tudi ne potem, ko<br />

so prepovedali kakršnokoli politično<br />

opozicijo, pobili ali izgnali ›izdajalce‹<br />

in ›razredne sovražnike‹, nacionalizirali<br />

večino zasebne lastnine, prevzeli<br />

popoln nadzor nad vsemi družbenimi<br />

področji. Vselej se je kje skrival kakšen<br />

buržuj, kulak, klerikalec ali reakcionar,<br />

ki bi lahko kalil nočni mir ›ljudske<br />

oblasti‹. Zato je bilo treba biti vselej<br />

buden, vselej pripravljen na to, da se<br />

takšni razdiralci izsledijo, razkrinkajo<br />

in ustrezno kaznujejo.«<br />

Zaradi vse večjega zgražanja zaposlenih<br />

na RTV nad čistkami so aktivisti<br />

začeli trditi, da je tudi prejšnje vodstvo<br />

izvajalo obsežne politične čistke. Preverili<br />

smo omenjene trditve in ugotovili,<br />

da so neresnične. Sogovorniki na<br />

RTV so nam dejali, da v času direktorja<br />

dr. Valentina Areha niso zamenjali niti<br />

enega samega novinarja, urednika ali<br />

odgovornega urednika. Dr. Areh ni zamenjal<br />

niti dveh svetovalcev direktorja<br />

televizije, ki ju je imenovala še Natalija<br />

Gorščak. Zaradi nasprotovanja spremembam<br />

so nekateri uredniki kasneje<br />

sami odstopili. Tudi Urbanija ni posegel<br />

po menjavah urednikov, voditeljev<br />

ali novinarjev. Zgolj Marcelu Štefančiču,<br />

voditelju oddaje Studio City, ni podaljšal<br />

honorarne pogodbe.<br />

Tudi Janševa vlada ni zamenjala<br />

vodstva RTV, ampak so novega generalnega<br />

direktorja imenovali šele, ko se je<br />

Igorju Kaduncu iztekel mandat. Marko<br />

Milosavljević s FDV je sicer v Bruslju<br />

kasneje lagal, da je Kadunca zamenjala<br />

Janševa vlada.<br />

PRIMERJAVA S TUJINO<br />

Golobovo »depolitizacijo« RTV lahko<br />

primerjamo s podrejanjem medijev v<br />

Rusiji, Belorusiji, na Madžarskem, v Republiki<br />

Srbski in v Srbiji. Ruski predsednik<br />

je uspešno »depolitiziral« medije v<br />

državni in zasebni lasti. Na ključne položaje<br />

je postavil lojalne kadre, ki skrbijo,<br />

da mediji podpirajo vladno politiko<br />

in rusko vojno proti Ukrajini. Številni<br />

ruski novinarji in uredniki so bili tarče<br />

napadov političnih novinarskih aktivistov.<br />

Kritike Putina so obtoževali kršenja<br />

novinarskih standardov, jih degradirali<br />

ali odpustili. Nekateri so medije<br />

zapustili sami.<br />

»Depolitizacija« je uspela tudi srbskemu<br />

predsedniku Aleksandru Vučiću.<br />

Organizacija Open Democracy je<br />

trenutne razmere glede svobode medijev<br />

v Srbiji primerjala s tistimi v času<br />

vladavine Slobodana Miloševića, zadnjega<br />

predsednika Zveze komunistov<br />

Srbije, Socialistične republike Srbije<br />

in kasnejšega predsednika Jugoslavije.<br />

Evropska zveza novinarjev in mednarodna<br />

organizacija Novinarji brez meja<br />

trdita, da je danes medijska svoboda v<br />

Srbiji na najnižji ravni v zadnjih 20 letih.<br />

Vučićevo Srbijo, ki jo podpira ljubljanski<br />

župan Zoran Janković, pa so<br />

označili za državo z najhujšimi kršitvami<br />

medijske svobode na Balkanu.<br />

Provladni uredniki in novinarji največjih<br />

srbskih medijev (med katerimi<br />

je tudi državna RTV Srbije) se s takšno<br />

oceno ne strinjajo. Trdijo, da zagotavljajo<br />

objektivnost in medijsko svobodo,<br />

pa čeprav s selektivnim poročanjem<br />

in z neobjavljanjem določenih novinarskih<br />

zgodb, ki bi škodile oblasti, izkazujejo<br />

podporo Vučićevi vladi.<br />

Potem ko je Golobova vlada uspešno<br />

izpeljala »depolitizacijo«, je podobno<br />

uredniško strategijo novinarskega dela<br />

mogoče zaslediti tudi na državni RTV<br />

Slovenija. Golobu je uspelo doseči revolucionarne<br />

spremembe.<br />

<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


20 TEMA TEDNA<br />

NENAD GLÜCKS<br />

ŽIGA ŽIVULOVIĆ<br />

JR./BOBO<br />

Naskok na položaje<br />

Z »DEPOLITIZACIJO«<br />

V času Gibanja Svoboda besede izgubljajo pomen ali pa pomenijo obratno od tistega,<br />

kar je izrečeno. Tako je bil začetek mandata te vlade v znamenju obljub o »depolitizaciji«.<br />

Češ, Janez Janša je kot premier ugrabil državne institucije in gospodarske družbe, oni pa<br />

bodo vse skupaj »depolitizirali« in naredili strukture »strokovne in neodvisne«.<br />

Zgodilo se je ravno nasprotno.<br />

Nadaljevali so s politizacijo,<br />

kakršno so izvajale vlade<br />

pred njimi. Posebej je to<br />

razvidno v državnem delu<br />

gospodarstva, ki so ga pričakovano naskočili<br />

takoj po volitvah. Minister za<br />

finance Klemen Boštjančič je prevzel<br />

retoriko svojega šefa <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> in<br />

konec septembra 2022 v oddaji Tarča<br />

na TV Slovenija zatrdil, da pri tej vladi<br />

»kadrovanja po principu pripadnosti ni.<br />

Važne so kompetence.«<br />

SOZVOČJE KOMPETENC<br />

IN PRIPADNOSTI<br />

A kot se je izkazalo pri ključnih položajih,<br />

morajo biti kompetence v sozvočju s<br />

stranko, sicer ne pomenijo veliko. Tako<br />

je vlada prek nadzornega sveta Slovenskega<br />

državnega holdinga, ki ga imenuje<br />

sama, za novega predsednika uprave<br />

SDH ravno takrat postavila Žigo Debeljaka.<br />

SDH je osrednji igralec na šahovnici<br />

državnega premoženja v gospodarskih<br />

družbah, upravlja s približno deset<br />

milijard evrov vrednimi naložbami.<br />

Debeljak ni postal zgolj prvi mož<br />

SDH, pač pa so ga v istem času namestili<br />

še na čelo nadzornega sveta Telekoma,<br />

postal je še predsednik nadzornega<br />

sveta družbe Gen energija (gre za<br />

polovičnega lastnika krške nuklearke,<br />

druga polovica je hrvaška) ter glavni<br />

neizvršni direktor slabe banke (DUTB).<br />

Slednja se je sicer na začetku lanskega<br />

leta tako ali tako pripojila SDH.<br />

V omenjeni Tarči je strokovnjak za<br />

gospodarsko pravo dr. Borut Bratina<br />

pojasnil, da je takšno kopičenje funkcij<br />

neprimerno. Nikakor pa ni naključno.<br />

Ravno Žiga Debeljak je zastopal Gibanje<br />

Svoboda na pogajanjih s SD in Levico za<br />

sklenitev koalicijske pogodbe. Svoboda<br />

je njega in neslavno propadlo ministrico<br />

Sanjo Ajanović Hovnik pošiljala na<br />

pogajanja glede finančnega dela koalicijske<br />

pogodbe.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

BOGATO NAGRAJENI »NAŠI«<br />

Prav propadla ministrica za javno upravo<br />

Sanja Ajanović Hovnik, ki se je morala<br />

s funkcije posloviti, ko je bil pri njej<br />

razkrit sum korupcije na enem od javnih<br />

razpisov (svoji prijateljici in nekdanji<br />

poslovni partnerki je omogočila dobičkonosen<br />

posel), kaže na še en primer<br />

»depolitizacije« pod sedanjo vlado. Depolitizirajo<br />

(beri: odstranjujejo) politično<br />

neprimerne, za politično primerne,<br />

kot je Hovnikova, ki jo je Golob na položaju<br />

branil na vse pretege, pa se je našlo<br />

odlično plačano delovno mesto na Slovenskih<br />

železnicah, ki so v državni lasti.<br />

Vse kaže, da so posebej zanjo tam<br />

priredili javni razpis. Če Hovnikova zaradi<br />

prekratkega roka trajanja ni imela<br />

dovolj priložnosti za »depolitiziranje«<br />

vladajočim neljubih kadrov v javni upravi,<br />

to zdaj uspešno počne njen naslednik<br />

Franc Props. Pred nekaj dnevi je razrešil<br />

načelnico Upravne enote Ljubljana<br />

Andrejo Erjavec. Kot je znano, je ravno<br />

ljubljanska upravna enota zaradi že<br />

dlje časa trajajoče stavke uslužbencev,<br />

ki zahtevajo zvišanje nedostojno nizkih<br />

plač, ozko grlo za uporabnike. Toda<br />

namesto da bi vlada zaposlenim zvišala<br />

plače (zaradi nizkih plač imajo tudi veliko<br />

kadrovsko stisko), je raje zamenjala<br />

načelnico. Kot da bo to rešilo problem.<br />

DARS KOT PLEN<br />

Tipičen primer »depolitizacije« je dogajanje<br />

na Darsu. V času Janševe vlade<br />

je ta »pripadel« stranki NSi, predsednik<br />

Kot se je izkazalo,<br />

morajo biti kompetence<br />

v sozvočju s stranko,<br />

sicer ne pomenijo veliko.<br />

Dogajanje na Darsu je tipičen<br />

primer »depolitizacije«.<br />

uprave je postal nekdanji podpredsednik<br />

te stranke Valentin Hajdinjak. Kar<br />

precej časa po volitvah so svobodnjaki<br />

Hajdinjaka pustili na čelu Darsa, in to<br />

kljub opozorilom o korupciji v tej družbi,<br />

med drugim na področju storitev<br />

odvoza vozil na avtocestah.<br />

To se je naenkrat spremenilo. Kot po<br />

naključju so zgodbo zagrabili tudi večji<br />

mediji in Hajdinjak se je moral na hitro<br />

posloviti. Dars je nato »depolitiziralo«<br />

Gibanje Svoboda. Za člana uprave je<br />

bil na začetku lanskega leta imenovan<br />

Andrej Ribič, torej nihče drug kot vodja<br />

volilnega štaba Gibanja Svoboda na državnozborskih<br />

volitvah, sicer tudi nekdanji<br />

direktor Elektra Slovenija. Eden<br />

od Golobovih ljudi s področja energetike,<br />

od koder izhaja tudi sam. <br />

Žiga Debeljak je zastopal Gibanje Svoboda<br />

na pogajanjih za koalicijsko pogodbo, nato<br />

se je znašel na čelu SDH, osrednjega upravljavca<br />

državnega premoženja.


Intervju<br />

TEMA TEDNA<br />

21<br />

DR. MATEVŽ TOMŠIČ, SOCIOLOG, POLITIČNI ANALITIK<br />

»ZNAČAJ ROBERTA GOLOBA<br />

je neizmeren napuh, prepričanost<br />

V LASTNO VEČVREDNOST«<br />

Namesto da bi vlada reševala probleme v sodelovanju z različnimi skupinami, je šla z njimi raje v konflikte. –<br />

Lahko bi jih označil za ideološke omejence ali celo radikalce. – Golob nima močnih političnih prepričanj ali<br />

ideologije, pač pa je oportunist. – Morda bo tudi Prebilič ugotovil, da se dobro počuti na ravni evropske politike,<br />

in bo skušal tam nadaljevati kariero. – Za SDS je nek dodatni koalicijski partner skorajda nuja. – Tu se<br />

kaže dvoličnost sodobnega feminizma. Ne gre za pravice žensk, ampak zgolj za tiste, ki so »na pravi strani«.<br />

NENAD GLÜCKS<br />

JERNEJ PRELAC/DOMOVINA<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


22 TEMA TEDNA<br />

V dveh letih od prevzema oblasti<br />

Golobova vlada ni pokazala rezultatov,<br />

ki bi vodili v izboljšanje<br />

življenja prebivalstva, se je pa<br />

izkazala pri »čiščenju« tako imenovanih<br />

»janšistov« na mnogih<br />

področjih. Kakšne posledice ima<br />

tovrstno ravnanje za družbo?<br />

Očitno ta koalicija nima za pokazati<br />

nekih pozitivnih rezultatov. Vse, kar<br />

je počela, je šlo v smeri obremenitev<br />

prebivalstva, denimo zviševanja davkov.<br />

Od napovedanih reform ni bilo<br />

nič. Glede na obnašanje in prioritete te<br />

vlade bi se morali reform celo bati. Namesto<br />

da bi vlada reševala probleme v<br />

sodelovanju z različnimi skupinami, je<br />

šla z njimi raje v konflikte. To je očitno<br />

Dr. Matevž Tomšič je politični sociolog,<br />

univerzitetni predavatelj in publicist. Pedagoško<br />

in raziskovalno deluje na Fakulteti<br />

za uporabne družbene študije v Novi Gorici.<br />

Poleg tega je angažiran tudi na Fakulteti<br />

za informacijske študije v Novem mestu<br />

in Študijskem centru za narodno spravo.<br />

Znanstveno in raziskovalno se ukvarja s preučevanjem<br />

političnih odnosov in družbenega<br />

razvoja, pri čemer se v zadnjem času osredotoča<br />

predvsem na tematike demokratizacije,<br />

populizma in personalizacije politike.<br />

Dr. Tomšič je sam ali v soavtorstvu napisal<br />

več deset znanstvenih in strokovnih prispevkov<br />

v domačih in tujih publikacijah, med<br />

drugim knjigi Elites in the New Democracies<br />

(Peter Lang, 2016) in The Challenges of<br />

Sustained Development: The Role of Socio-<br />

-Cultural Factors in East-Central Europe (CEU<br />

Press, 2005). Poleg tega objavlja publicistične<br />

članke, ki obravnavajo stanje slovenske<br />

politike, demokracije, civilne družbe itd., v<br />

različnih slovenskih medijih.<br />

Vedno, ko pride do malo<br />

bolj konfliktne situacije<br />

ali nestrinjanja, se izkaže<br />

Golobov značaj.<br />

Intervju<br />

pri zdravnikih, ki jim noče prisluhniti,<br />

pač pa gredo na vladi preko sebi naklonjenih<br />

medijev celo v demonizacijo<br />

zdravnikov, v njihovo blatenje. Prikazuje<br />

se jih kot pohlepneže. Takšnega<br />

agresivnega odnosa do zdravnikov<br />

ni imela še nobena vlada. Pa ne gre<br />

zgolj za zdravnike. Kljub jasni odločbi<br />

ustavnega sodišča še vedno niso zvišali<br />

plač sodnikov, ki jim je premier Golob<br />

najprej celo rokohitrsko obljubil nek<br />

dodatek. Izkazalo se je, da vendarle ni<br />

srednjeveški vladar, ki lahko po svoji<br />

milosti razporeja sredstva. Na koncu<br />

ne le da ni bilo iz tega nič, pač pa celo<br />

ustavne odločbe glede sodniških plač<br />

noče izvršiti. Edina stvar, pri kateri je<br />

bila vlada aktivna in tudi učinkovita, je<br />

»depolitizacija«. Žal so v praksi izvajali<br />

nasprotje od pomena te besede. Vemo,<br />

kako so depolitizirali policijo od tako<br />

imenovanih »janšistov«.<br />

Nikoli niso definirali, kdo vse naj<br />

bi bili »janšisti«.<br />

To si Robert Golob in njegovi razlagajo<br />

zelo na široko. »Janšist« zanje ni le nekdo,<br />

ki je privrženec Janeza Janše, ampak<br />

vsak, ki se z njimi ne strinja, ki se jim<br />

upre. Torej tudi ljudje, ki sploh nimajo<br />

simpatij do Janeza Janše. V nemilosti<br />

se znajdejo celo takšni, ki so izpričani<br />

nasprotniki Janše, na primer nekdanja<br />

poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc<br />

Pašek. Čiščenje »janšistov« se je zgodilo<br />

tudi na javni RTV Slovenija, kar je premier<br />

celo »urbi et orbi« razglasil. Vlada je<br />

tako prostodušna, da tega niti ne skriva.<br />

Obračun z dejanskimi ali namišljenimi<br />

nasprotniki celo javno oznanja.<br />

Minule evropske volitve in referendume<br />

so v Gibanju Svoboda<br />

izkoristili za polarizacijo. Tako je<br />

premier glede izida na referendumih<br />

dejal, da je zmagal svobodomiselni<br />

del Slovenije. Implicitno je<br />

označil skoraj polovico udeležencev<br />

referendumov, ki so proti legalizaciji<br />

konoplje za osebno rabo<br />

in proti legalizaciji pomoči pri<br />

samomoru, za nesvobodomiselne.<br />

Kako to komentirate?<br />

Izraz »svobodomiseln« je ideološka<br />

oznaka, ki ima v Sloveniji nek historiat.<br />

Zgodovinsko gledano so veljali slovenski<br />

liberalci za svobodomiselne, a<br />

ti, ki izraz uporabljajo zdaj, so vse prej<br />

kot to. Lahko bi jih označil za ideološke<br />

omejence ali celo radikalce. Kaj so<br />

imela vprašanja na referendumu s svobodomiselnostjo?<br />

To, da se omogoči<br />

izvajanje evtanazije, da se pomaga ljudi<br />

Tomšič: To, da se omogoči izvajanje evtanazije,<br />

da se pomaga ljudi spraviti na oni svet, naj<br />

bi bilo svobodomiselno?<br />

Če sem<br />

sarkastičen,<br />

bolje je, da ta<br />

vlada ne dela<br />

nič, kot da dela.<br />

Bilo bi manj<br />

škode.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


TEMA TEDNA<br />

23<br />

spraviti na oni svet, naj bi bilo svobodomiselno?<br />

Namesto da bi se ljudem pomagalo<br />

in blažilo njihove težave, bi se<br />

jih radi preprosto znebili. Gre za izraz<br />

nihilizma, odsotnosti vrednot, celo za<br />

nekaj proticivilizacijskega. Temelji moderne<br />

evropske civilizacije so krščanski<br />

in so v nasprotju z opisano »svobodomiselnostjo«.<br />

To je zavajanje, sprevračanje<br />

pojmov, kar levica sicer ves čas<br />

počne. Kaj je bilo recimo svobodomiselnega<br />

pri tem, da je vlada ukinila dan<br />

spomina na žrtve komunizma? S tem<br />

mu je dala legitimnost, vemo pa, da je<br />

komunistični sistem pomenil eklatantno<br />

zatiranje svobode in kršenje človekovih<br />

pravic. Tu se kaže njihov dejanski<br />

odnos do svobode. Velja spomniti, da<br />

so bili referendumi tako ali tako določeni<br />

na dan evropskih volitev za namen<br />

politične manipulacije, torej da se<br />

mobilizira volivce levice, s čimer je bila<br />

vladajoča koalicija deloma uspešna. Če<br />

ne bi bilo referendumskih vprašanj, bi<br />

desnica po moji oceni dobila šest in ne<br />

pet mandatov.<br />

Gre pri takšnem etiketiranju velikega<br />

dela volivcev za izraz premierjeve<br />

arogance ali za načrtno<br />

blatenje tistih, ki ne razmišljajo<br />

tako kot on?<br />

Gre za eno in drugo. V takšnih primerih<br />

pride na plan Golobova aroganca.<br />

Vedno, ko pride do malo bolj<br />

konfliktne situacije ali nestrinjanja<br />

z njim, se izkaže njegov značaj. To<br />

je neizmeren napuh, prepričanost v<br />

lastno večvrednost, kar je značilno<br />

za rdečo elito. On izhaja iz teh krogov.<br />

Njegov oče je bil namreč v komunističnih<br />

časih pomemben direktor. O<br />

tej mentaliteti novega družbenega<br />

razreda je pisal Milovan Đilas. Komunistična<br />

elita se je obnašala kot nekakšna<br />

novodobna aristokracija, čeprav<br />

po svojih intelektualnih in moralnih<br />

kvalitetah v splošnem nikakor ni bila<br />

superiorna. Ljudje iz teh krogov so<br />

pogosto vse prej kot kultivirani. Tudi<br />

pri Robertu Golobu vidimo, da njegov<br />

način izražanja nikakor ni nek zgled<br />

sofisticiranosti. Takšno označevanje<br />

drugače mislečih je tudi njihova demonizacija.<br />

Golob nima močnih političnih<br />

prepričanj ali ideologije, pač<br />

pa je oportunist. Vodijo ga zamere iz<br />

preteklosti. Ker mu prejšnja vlada ni<br />

podaljšala mandata na čelu Gen-I, se<br />

je vpregel v službo zakulisnih centrov<br />

moči iz kroga tranzicijske levice.<br />

Bo v drugem delu vladnega mandata<br />

še več tovrstne polarizacije, v<br />

funkciji prikrivanja nereševanja<br />

problemov v družbi?<br />

Zelo verjetno nekih pozitivnih učinkov<br />

ukrepov te vlade, če jih bo sploh sprejela,<br />

ne bo. Morda je, če sem sarkastičen,<br />

bolje, da ta vlada ne dela nič, kot<br />

da dela. Bilo bi manj škode. Vladajoči<br />

so zelo nagnjeni k omejevanju. Predsednik<br />

vlade se je spuščal celo v to, kaj<br />

naj jemo. Janezu Janši se je očitalo, da<br />

je nagnjen k represiji, pa si ni drznil<br />

ljudem določati brezmesnih jedilnikov<br />

ali česa podobnega. Če vlada ne bo<br />

imela za pokazati ničesar pozitivnega,<br />

bo potrebovala nadomestek. To lahko<br />

stori s širjenjem ideološke polarizacije,<br />

odpiranjem nerelevantnih tem. Natanko<br />

to je počela pred evropskimi volitvami.<br />

Z referendumi, ki niso bili povezani<br />

z evropskimi temami. Vsiljevalo se je<br />

vprašanje splava, ki je v Sloveniji že desetletja<br />

kot svoboščina zapisan v ustavo<br />

Andraž Zorko je politični<br />

agitator, ki promovira<br />

vladajočo opcijo, potem pa v<br />

oddajah na televiziji nastopa<br />

kot neodvisni strokovnjak.<br />

in se nihče niti ne zavzema za njegovo<br />

črtanje iz ustave. Šlo je torej za širjenje<br />

strahov z namenom angažirati svoje<br />

volilno telo. Skušali so prikazati, kot da<br />

nekdo ogroža pravico do splava.<br />

Nosilka kandidatne liste Svobode<br />

na evropskih volitvah Irena<br />

Joveva je tik pred volitvami izjavila,<br />

da so ljudje uvideli, kdo je na<br />

napačni strani zgodovine. Besede<br />

iz drugih časov.<br />

To je še ena marksistična sintagma. Po<br />

njej obstaja zgodovinska logika, dialektika,<br />

ki ima točno začrtan tok. Kdor<br />

je del tega toka, je na pravi strani, je<br />

pozitivec, kdor pa tej logiki zgodovine<br />

nasprotuje, je na napačni strani, torej<br />

negativec. Gre za izraz starorežimske<br />

mentalitete. Absurdno je, da ga uporablja<br />

mlada poslanka, rojena leto dni pred<br />

prvimi demokratičnimi volitvami. Z<br />

nekdanjim režimom nima nič, ponavlja<br />

pa floskule uradne propagande iz prejšnjega<br />

režima. Na ta način se prenaša<br />

manihejski pogled na svet: svetloba in<br />

tema, dobro in zlo. Tak pogled sicer ni<br />

značilen le za sedanjo vladajočo koalicijo,<br />

pač pa nasploh za slovensko politiko,<br />

tako levo kot desno.<br />

Po volitvah je s seksističnim napadom<br />

na Zalo Tomašič, novoizvoljeno<br />

mlado poslansko SDS v<br />

Evropskem parlamentu, presenetil<br />

Andraž Zorko, direktor agencije<br />

za javnomnenjske raziskave Valicon.<br />

Po njegovem je Tomašičeva<br />

»idealni ›match‹ za mlade fante,<br />

ki jih nese skrajno desno«. Potem<br />

ko so ga zaradi tega na družbenih<br />

omrežjih mnogi kritizirali,<br />

se je odzval v še bolj primitivnem<br />

slogu. Pričakujete, da ga na RTV<br />

Slovenija ne bodo več vabili kot<br />

političnega komentatorja, ali si je<br />

ravno z opisanim tam utrdil status<br />

želenega gosta?<br />

Žal je bolj verjetno to, kar ste povedali<br />

na koncu. Nekateri njegovi zapisi na<br />

omrežju X so tako prostaški, da jih ni<br />

dostojno niti citirati. V sedanjem ozračju<br />

ima tak način komuniciranja za nekoga<br />

celo pozitiven učinek. Je izraz vulgarizacije<br />

in primitivizacije političnega<br />

prostora, posebej značilne za sedanje<br />

oblastnike. Vidimo primere bizarnega<br />

obnašanja, ki se prenaša tudi na njihove<br />

privržence. Ti se skušajo s tem celo izkazati.<br />

Omenjena oseba naj bi se ukvarjala<br />

z merjenjem javnega mnenja. A opraviti<br />

imamo s političnim agitatorjem,<br />

ki promovira vladajočo opcijo, potem<br />

pa v oddajah na televiziji nastopa kot<br />

neodvisni strokovnjak. Tak človek ne<br />

more biti niti malo verodostojen, ni mu<br />

mogoče verjeti. Je v konfliktu interesov.<br />

V bran Tomašičeve se ni postavilo<br />

nobeno žensko združenje. Niti Ona<br />

ve niti Inštitut 8. marec Nike Kovač<br />

niti kateri od vidnih politikov<br />

ali političark na levem polu.<br />

Predstavljajte si, da bi nekaj podobnega<br />

izjavil nek desni komentator za katero<br />

od političark z levice. Na primer za Ireno<br />

Jovevo. Najbrž bi se nanj vsulo od vseh<br />

omenjenih, tudi od predsednice države<br />

in predsednice državnega zbora. Tu se<br />

kaže dvoličnost sodobnega feminizma.<br />

Ne gre za pravice žensk, ampak zgolj za<br />

tiste, ki so »na pravi strani«. Za težnjo po<br />

širjenju levičarske agende za promocijo<br />

določenih oseb in njihovih interesov.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


24 TEMA TEDNA<br />

Kaže takšno omenjanje Tomašičeve<br />

morda celo na simpatijo Zorka do<br />

mlade političarke, ki je pač ni znal<br />

izraziti na bolj primeren način?<br />

Nisem pravi naslov za odgovor na to,<br />

kakšen psihoanalitik bi bil bolj primeren.<br />

Moj sokomentator v oddaji Faktor,<br />

psihoanalitik Roman Vodeb, bi imel gotovo<br />

marsikaj zanimivega za povedati.<br />

Kako ocenjujete uspeh Vladimirja<br />

Prebiliča s stranko Vesna na<br />

evropskih volitvah? Je lahko on<br />

naslednik <strong>Goloba</strong> kot prva figura<br />

levosredinskega pola?<br />

O tem je še prezgodaj govoriti. Dobil je<br />

relativno veliko število glasov, a predvsem<br />

»na rovaš« ostalih levih strank.<br />

Dosegel je podobno dober rezultat kot<br />

pred desetimi leti Igor Šoltes. Ta je ustanovil<br />

stranko Verjamem, postal evropski<br />

poslanec, v slovenski politiki pa se<br />

ni več angažiral. Morda bo tudi Prebilič<br />

ugotovil, da se dobro počuti na ravni<br />

evropske politike, in bo skušal tam nadaljevati<br />

kariero. Funkcija evropskega<br />

poslanca ima mnoge prednosti pred<br />

funkcijo premierja. Je bistveno manj<br />

stresna in bolje plačana. Gotovo je prinesel<br />

kapital od predsedniških volitev,<br />

je pa opazna velika razlika pri njegovem<br />

nastopanju. Tedaj je bil bolj nevtralen,<br />

sredinski, zdaj pa je nastopal populistično,<br />

ideološko. Pri navajanju številk<br />

žrtev v Gazi je govoril celo neresnice.<br />

Stranki SLS z nosilcem liste Petrom<br />

Gregorčičem se je izmuznil<br />

mandat v Evropskem parlamentu,<br />

toda zdi se, da bi se z Gregorčičem,<br />

če bi ta prevzel vodenje stranke<br />

od nekarizmatičnega Marka Balažica,<br />

SLS lahko vrnila v državni<br />

zbor. Vidite ta potencial pri njem?<br />

Nedvomno je dosegel zelo dober rezultat<br />

(7,21 %). Podpora SLS na teh volitvah<br />

je bila predvsem podpora njemu. Če bi<br />

bil nosilec liste predsednik stranke Balažic,<br />

bi bila podpora približno takšna<br />

Gregorčič je markantna<br />

figura, dobro zna nastopati,<br />

je artikuliran. Deluje<br />

prepričljivo, v tem smislu ima<br />

politični potencial.<br />

Intervju<br />

Tomšič: SDS lahko v primeru Logarjeve stranke izgubi del bolj sredinskih volivcev, a lahko pritegne<br />

del sredinskih volivcev, ki imajo averzijo do SDS.<br />

kot na zadnjih državnozborskih volitvah<br />

(3,41 % v skupini z več strankami).<br />

Gregorčič je markantna figura, dobro<br />

zna nastopati, je artikuliran. Deluje<br />

prepričljivo, v tem smislu ima politični<br />

potencial. Predstavil se je kot avtonomna<br />

oseba, pri določenih vprašanjih<br />

je imel na primer drugačno stališče od<br />

SDS. Obstaja pa med njim in SLS neka<br />

diskrepanca, kar se tiče imidža. Stranka<br />

velja vse od nastanka za podeželsko,<br />

Gregorčič pa je drugačen profil. Univerzitetni<br />

profesor, deluje zelo urbano. Če bi<br />

se tako on kot stranka odločila, da naj jo<br />

vodi, bi bil velik izziv, kako to uskladiti.<br />

Lahko je dobra sinergija, a tudi tveganje.<br />

Morda bi stranka z njim delovala preveč<br />

urbano za podeželsko bazo. A kljub temu<br />

menim, da bi bilo pozitivno, če bi se odločili<br />

njega postaviti za predsednika. Kaj<br />

dosti ne morejo izgubiti. Na zadnjih volitvah<br />

niso uspeli priti v državni zbor niti<br />

v povezavi z več strankami.<br />

Po evropskih volitvah so pri zmagovalki<br />

SDS spremenili statut. Po<br />

novem se lahko iz članstva črta<br />

poslanec, ki zavrne podpis zaveze,<br />

da bo v okviru poslanske skupine<br />

deloval do konca mandata. Anže<br />

Logar poleg Eve Irgl in Dejana<br />

Kaloha te zaveze ni podpisal, a<br />

statut velja le za naprej. Lahko pa<br />

jim dajo zavezo spet v podpis in jih,<br />

če to zavrnejo, izločijo iz stranke.<br />

Očitno postaja Logar za Janšo vse<br />

bolj moteč, čeprav se s predsednikom<br />

SDS gotovo na kongresu ne bo<br />

soočil za položaj prvega v stranki.<br />

Zoper Janeza Janšo ne more iti, velika<br />

večina članov SDS vidi le njega kot liderja.<br />

Logar bi lahko postal njegov naslednik<br />

zgolj, če bi se Janša s tem strinjal<br />

in ga pri tem podprl. Bolj verjetno<br />

je, da bo šel prej ali slej na svoje, torej v<br />

ustanovitev nove stranke. Če se bo to<br />

zgodilo, se bo blizu naslednjih državnozborskih<br />

volitev.<br />

Toda ta negotovost Janši ne<br />

ustreza, že prej bi ga rad spravil<br />

iz stranke.<br />

Položaj je lahko problematičen za enega<br />

in drugega. Nikomur ni v interesu<br />

pretiran konflikt. SDS lahko v primeru<br />

Logarjeve stranke izgubi del bolj sredinskih<br />

volivcev. A kljub temu ocenjujem,<br />

da bi lahko njegova stranka pritegnila<br />

tudi dobršen del sredinskih volivcev,<br />

ki so pripravljeni voliti desnosredinsko<br />

stranko, a imajo averzijo do SDS ali do<br />

Janeza Janše osebno. SDS je bila velika<br />

zmagovalka volitev leta 2004, ko je uspela<br />

osvojiti sredinsko volilno telo. Tudi v<br />

primeru relativne zmage SDS na naslednjih<br />

volitvah bo ta za sestavo koalicije<br />

potrebovala zaveznike. Leta 2018 so zmagali<br />

na volitvah, a niso imeli s kom tvoriti<br />

koalicije, ki bi imela večino v parlamentu.<br />

To se je po spletu okoliščin zgodilo šele<br />

dve leti kasneje. Za SDS je nek dodatni<br />

koalicijski partner skorajda nuja. <br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


AKTUALNO<br />

AKTIVISTOM NA RTV poskočile<br />

plače, gledanost rekordno nizka<br />

RTV Slovenija se sooča s hudimi finančnimi težavami, zato ji je Golobova vlada nazadnje namenila<br />

še dodatnih 15 milijonov evrov. Medtem ko vodstvo trdi, da nima denarja in naj bi bilo prisiljeno radikalno<br />

krčiti program, zmanjševati plače in odpuščati zaposlene, smo izvedeli, da je izbranim političnim<br />

aktivistom znatno povišalo plače.<br />

SIMONA KOŠIR<br />

25<br />

Nova uprava RTV je<br />

poskrbela za številne<br />

aktiviste, ki so nastopali<br />

proti desnici in proti<br />

prejšnjemu vodstvu.<br />

vodstvo<br />

RTV SLO je ob grožnji<br />

finančnega kolapsa<br />

»Depolitizirano«<br />

razlagalo, kako bo treba<br />

zategovati pas. Zvezdan Martić in<br />

Ksenija Horvat sta trdila, da bo morda<br />

treba zniževati plače zaposlenim<br />

in da gledalce čaka še manj programa.<br />

Istočasno je vodstvo daleč od oči javnosti<br />

objavilo več internih razpisov, s<br />

katerimi so izbrancem precej povišali<br />

plače. Medtem je direktorica TV Slovenija<br />

Ksenija Horvat (3. decembra 2023)<br />

v podkastu Dela dejala, da je finančna<br />

situacija tako huda, da si je celo sama<br />

pripravljena znižati plačo, da bi javna<br />

RTV preživela: »Pripravljena sem se<br />

tudi sama odpovedati kakemu razredu,<br />

če bom ocenila, da to koristi dobrobiti<br />

naše hiše oziroma prihodnosti<br />

javnega zavoda.«<br />

PLAČE IZBRANCEV<br />

OBČUTNO VIŠJE<br />

Plače si seveda ni znižala. Njena plača<br />

je po podatkih, ki smo jih pridobili v<br />

uredništvu Domovine, še vedno 4.929<br />

evrov bruto. Tudi njen partner Janez<br />

Lombergar od javnega zavoda RTV prejema<br />

kar 4.902 evra. Plača direktorice<br />

TV Slovenija je za 300 evrov višja od<br />

plače, ki jo je leta 2021 prejemal direktor<br />

dr. Valentin Areh. Lombergar ima<br />

danes, ko je direktorica njegova partnerka,<br />

za 600 evrov višjo plačo v primerjavi<br />

z letom 2021. Prejema še dodatek,<br />

ker je že upokojen.<br />

Zdaj že odstopljeni predsednik<br />

uprave Zvezdan Martić je prejemal<br />

plačo 5.384 evrov, kar je bistveno več<br />

kot njegov predhodnik Andrej Grah<br />

Whatmough, ki je leta 2021 prejemal<br />

4.660 evrov. Vrtoglavo plačo ima tudi<br />

Ilinka Todorovski, članica sveta RTV<br />

Slovenija iz vrst zaposlenih, za katero<br />

nam noben vir na RTV ni znal razloži-<br />

Ksenija Horvat je posrbela za svojo plačo ter<br />

plačo svojega partnerja.<br />

Borut Živulović/BOBO<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


26 AKTUALNO<br />

ti, kaj dela in ali sploh prihaja v službo.<br />

Se je pa Todorovski redno udeleževala<br />

protestov. Skupaj prejema kar 4.859<br />

evrov bruto, kar je celo več, kot je pod<br />

prejšnjo upravo prejemal generalni<br />

direktor RTV. Ko RTV še niso prevzeli<br />

politični aktivisti, je leta 2021 prejemala<br />

600 evrov manj. Nova urednica<br />

prvega informativnega programa Televizije<br />

Slovenija Polona Fijavž je prejela<br />

4.483 evrov bruto plače.<br />

LAŽI O PANORAMI<br />

Prav aktivisti z vrtoglavimi plačami so<br />

novinarjem ukinjene Panorame očitali<br />

nerazumno visoke plače. Ksenija Horvat<br />

je celo trdila, da so imeli »ekscesno<br />

visoke plače«. Po pregledu dokumentacije,<br />

ki smo jo pridobili, lahko ugotovimo,<br />

da je bila njena izjava neresnična,<br />

zato se zdi, da je z lažmi želela v javnosti<br />

diskreditirati določene novinarje.<br />

Novinarji in uredniki Panorame so v<br />

resnici imeli za 8,61 odstotka nižjo povprečno<br />

plačo od povprečne plače drugih<br />

novinarjev RTV Slovenija, čeprav<br />

so opravili kar 75 odstotkov več dela.<br />

En zaposleni na Panorami je bil voditelj,<br />

urednik, turnusni urednik in voditelj<br />

ene oddaje. Za isto delo danes v informativnem<br />

programu pod Polono Fijavž<br />

potrebujejo kar štiri ljudi. Na lestvici<br />

300 najvišjih plač na RTV SLO tako nismo<br />

našli nikogar od urednikov ali novinarjev<br />

nekdanje oddaje Panorama.<br />

Igor Evgen Bergant dobi 4.781<br />

evrov plače, čeprav vodi le<br />

osem Odmevov na mesec.<br />

Borut Živulović/BOBO<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

Srednješolca Gregorja<br />

Drnovška so postavili na<br />

najpomembnejši položaj<br />

znotraj informativnega<br />

programa in mu podarili<br />

funkcijo v. d. urednika<br />

oddaj na TV SLO,<br />

za katero je zahtevana<br />

visokošolska izobrazba.<br />

POSKRBELI ZA SREDNJEŠOLCE<br />

Nova uprava RTV je hitro poskrbela tudi<br />

za številne druge aktiviste, ki so nastopali<br />

proti desnici in proti prejšnjemu<br />

vodstvu. Bogato je bila nagrajena srednješolka<br />

Vesna Pfeiffer, ki dela kot urednica,<br />

čeprav bi za delovno mesto, ki ga<br />

zaseda, morala imeti najmanj magisterij.<br />

Verjetno je ena redkih delavk v Sloveniji<br />

ali celo v EU, ki s srednješolsko izobrazbo<br />

prejema kar 3.374 evrov bruto plače.<br />

Voditelj Saša Krajnc prejema 4.119<br />

evrov plače, medtem ko Jasmina Jamnik<br />

prejema 3.353 evrov plače. Srednješolca<br />

Gregorja Drnovška so postavili na najpomembnejši<br />

položaj znotraj informativnega<br />

programa in mu podarili funkcijo<br />

vršilca dolžnosti urednika notranjepolitičnih<br />

in gospodarskih oddaj na TV SLO,<br />

za katero je zahtevana visokošolska izobrazba.<br />

Kasneje je inšpekcijska služba<br />

ugotovila, da nima zahtevane izobrazbe.<br />

Zato mu je vodstvo RTV podarilo drug<br />

naziv, a urednikovanje neuradno po naših<br />

virih še vedno opravlja, čeprav pred<br />

tem ni imel nikakršnih uredniških izkušenj.<br />

Decembra lani je prejel 2.888 evrov<br />

bruto. Aktivistka in sindikalistka Helena<br />

Milinković, ki ima prav tako srednješolsko<br />

izobrazbo, pa prejema 2.881 evrov<br />

bruto. Bolje jo je odnesel srednješolec Jan<br />

Novak, ki prejema kar 3.307 evrov plače.<br />

Poglejmo še nekaj plač, ki v finančno<br />

zelo težkem obdobju bodejo v oči. Voditeljica<br />

Dnevnika Elen Batista Štader<br />

ima 4.831 evrov plače, urednica zunanje<br />

politike Marta Razboršek 4.817 evrov.<br />

Erika Žnidaršič prejema 4.816 evrov<br />

bruto plače, od leta 2021 so ji plačo povišali<br />

za kar 700 evrov. Za zvestobo je<br />

bil bogato nagrajen tudi Dejan Ladika<br />

s 4.742 evri plače. Manica Janežič Ambrožič<br />

prejema 4.568 evrov plače. Med<br />

»težkokategornike« se uvrščajo tudi<br />

novinarka Evgenija Carl s 3.792 evrov<br />

plače, srednješolec Boštjan Kogovšek s<br />

3.481 evrov plače in srednješolka Tanja<br />

Gobec s 3.394 evrov plače.<br />

DOBRO PLAČANI<br />

VODITELJI ODMEVOV<br />

Dobro plačani ostajajo voditelji Odmevov.<br />

Rosvita Pesek prejema 4.872 evrov,<br />

leta 2021 je dobila 400 evrov manj.<br />

Pridobila sta tudi Igor E. Bergant in<br />

Tanja Starič, vodilna obraza političnih<br />

aktivistov na RTV. Igor Evgen Bergant<br />

dobi 4.781 evrov plače, čeprav vodi le<br />

osem Odmevov na mesec. Za primerjavo:<br />

Uroš Slak, ki vodi primerljivo oddajo<br />

24UR Zvečer, vodi vsak mesec 20 oddaj.<br />

Bergant ima tako dovolj časa, da v prostih<br />

dnevih vodi različne prireditve za<br />

zasebna podjetja in vladne institucije<br />

ter prejema dodatna plačila. Tanja Starič<br />

ima 4.205 evrov plače.<br />

Vse manjkajoče ure, ki jih voditelji<br />

Odmevov dosežejo vsako leto zapored,<br />

se avtomatično izbrišejo. Nekateri menijo,<br />

da gre za sanjsko službo.<br />

POSKRBELI SO ZA PODMLADEK<br />

Močno so se na lestvici plač povzpeli<br />

tudi mlajši in manj izkušeni novinarji,<br />

ki so v kritičnih trenutkih odločno podprli<br />

vladno »depolitizacijo« RTV in so<br />

se, kakor so trdili, »postavili na pravo<br />

stran zgodovine«.<br />

Petra Marc, novinarka informativnega<br />

programa, je še leta 2022 zasedala


AKTUALNO<br />

27<br />

Petra Marc, novinarka informativnega programa, je v dveh letih<br />

napredovala za sedem plačnih razredov.<br />

Povsem pozabljeni<br />

so snemalci in kamermani<br />

na RTV.<br />

40. plačni razred, danes ima že 47. razred<br />

oziroma skoraj 2.500 evrov plače.<br />

Takšno plačo je imela ena najbolje plačanih<br />

urednic in voditeljic Panorame<br />

Andreja Gregorič Berdajs. Petra Marc,<br />

ki ima komaj deset let novinarskih<br />

izkušenj, se je proslavila z odločnimi<br />

nastopi in na izrednih sestankih s<br />

prejšnjim vodstvom RTV izražala svoje<br />

ogorčenje, nasprotovanje, posredovala<br />

zahteve in terjala odgovore na svoja<br />

vprašanja. Pod novim vodstvom Zvezdana<br />

Martiča in Ksenije Horvat mladi<br />

aktivistki kaj takega ne pade na pamet.<br />

Kljub radikalnemu krčenju programa in<br />

odpuščanjem vodstvu ni postavila niti<br />

enega vprašanja. Povišana je bila v 47.<br />

plačni razred, kar je več, kot so pred leti<br />

dosegli uredniki Dnevnika in Odmevov.<br />

OGORČENJE DELA ZAPOSLENIH<br />

Nekatere uslužbence RTV, ki ne sodijo<br />

med elito, smo seznanili z navedenimi<br />

Adrian Pregelj/RTV Slovenija<br />

plačami. Sprva nihče<br />

ni verjel, da gre<br />

za resnične podatke.<br />

Zato smo znova<br />

poudarili, da gre za<br />

uradne podatke, ki<br />

smo jih preko naših<br />

virov pridobili<br />

iz kadrovske službe<br />

RTV. Mnogi zaposleni<br />

so bili ogorčeni.<br />

Nekdanji sodelavec<br />

Panorame, ki ne želi<br />

biti imenovan, je za<br />

Domovino izjavil:<br />

»Pri vseh vrtoglavih<br />

plačah na RTV je res<br />

sprevrženo, da so<br />

nam na Panorami<br />

očitali ekscesno visoke<br />

plače! Te plače<br />

nam je določila kadrovska<br />

služba, in to<br />

na podlagi zakonodaje,<br />

ki upošteva delovno<br />

dobo, izkušnje<br />

in izobrazbo, vrsto<br />

in obseg dela, ki smo<br />

ga opravljali. Zdaj<br />

vidimo, da so bile<br />

naše plače relativno nizke. Danes imajo<br />

višjo plačo izbranci s srednješolsko izobrazbo,<br />

čeprav opravijo le 25 odstotkov<br />

dela, ki smo ga morali opraviti mi.«<br />

Novinarka informativnega programa<br />

TV Slovenija nam je pojasnila: »Nisem<br />

stavkala pod prejšnjim vodstvom<br />

in ne bom stavkala niti zdaj. Tisti, ki so<br />

na RTV z ›depolitizacijo‹ zlezli do korita,<br />

so si zagotovili vrtoglave plače. Druge<br />

so odpustili ali kazensko premestili<br />

izven informativnega programa. Del<br />

novinarjev to podpira, drugi moramo<br />

molčati, ker ne želimo izgubiti služb.<br />

Vemo, kaj se je zgodilo z Valentinom<br />

Arehom. Bil je najizkušenejši novinar<br />

in urednik, pa sta ga Zvezdan Martič in<br />

Natalija Gorščak kljub temu odpustila.«<br />

Eden od športnih novinarjev je bil kratek:<br />

»Očitno je sporočilo iz RTV naslednje.<br />

Kaj bi študirali! Tudi s srednjo šolo<br />

lahko dobite sanjsko službo. Za skoraj<br />

nič dela dobite vrtoglavo plačo. Pridite<br />

v informativni program RTV, samo prave<br />

politične usmeritve morate biti!«<br />

Povsem pozabljeni so snemalci in<br />

kamermani RTV: »Plače so povišali<br />

samo izbrancem iz informativnega<br />

programa. Tistim, ki so stavkali pred<br />

RTV. Vsi drugi smo za njih ›drek‹, nepomembneži,<br />

ki moramo služiti novinarjem,<br />

zlizanim s politiko. Javna RTV je<br />

uničena. Ne obstaja več. Prevzeli so jo<br />

koristolovci, ki gledajo zgolj na svoj žep<br />

in so ob tem pripravljeni paktirati tudi<br />

z vladnimi politiki, samo da se ne bi nič<br />

spremenilo in bi ohranili privilegije.«<br />

Razočarani so montažerji in montažerke<br />

slike: »Jaz sem stavkala pred RTV<br />

pod prejšnjim vodstvom, ker so nam<br />

obljubljali, da bodo za vse nas poskrbeli.<br />

Zdaj vidim, da so poskrbeli le za svoje<br />

riti. RTV nikoli ni bila tako nizko, kot je<br />

zdaj. Upravo so prevzeli ljudje, ki nimajo<br />

niti najmanjšega pojma o televiziji.<br />

Program je slab, večino oddaj so ukinili,<br />

ponavljamo oddaje, stare več let. Imamo<br />

2.200 zaposlenih, toda ko iščemo ljudi,<br />

ki bi morali nekaj narediti, nikogar ni<br />

mogoče najti. Ksenija Horvat, Polona Fijavž<br />

in druščina iz informativnega programa<br />

so si povišali plače, na druge so<br />

pozabili. Pokvarjenci! Razočarana sem!<br />

Naj ukinejo to prekleto RTV, pa gremo<br />

vsi na zavod za brezposelne. Mi, zaposleni<br />

v tehničnih poklicih, bomo takoj<br />

našli službe, politični novinarji pa so nezaposljivi,<br />

saj ne znajo nič delati.«<br />

Ne le, da so si aktivisti na RTV razdelili<br />

izjemno visoke plače. Poskrbeli<br />

so, da so se celo vpisali v zgodovino, in<br />

to z rekordno nizko gledanostjo. Zvezdan<br />

Martič in Ilinka Todorovski sta<br />

obljubljala kakovosten program in višjo<br />

gledanost. Direktorica TV Slovenija<br />

Ksenija Horvat se je hvalila, da gledanost<br />

raste in da se zaupanje gledalcev<br />

močno krepi. Na laž jih je postavil tednik<br />

Reporter, ki je odkril, da je gledanost<br />

TV Slovenija najnižja v zgodovini!<br />

Če si je še lansko leto TV Dnevnik ogledalo<br />

komaj 21 odstotkov gledalcev, je<br />

odgovorni urednici Poloni Fijavž z uredniki<br />

s srednješolsko izobrazbo uspelo<br />

povprečno gledanost Dnevnika v mesecu<br />

maju (delovni dnevi med 14. in 24.<br />

majem) še dodatno znižati na pičlih 17,2<br />

odstotka tistih, ki so bili tedaj pred malimi<br />

zasloni. Rekordno nizko gledanost<br />

beležijo tudi Odmevi. Odmeve je maja<br />

letos gledalo pičlih 11,2 odstotka tistih,<br />

ki so sedeli pred televizijo. Maja lani je<br />

oddajo spremljalo 13 odstotkov, pred<br />

leti še 22 odstotkov gledalcev. <br />

Aktivisti so si razdelili<br />

visoke plače ter poskrbeli za<br />

rekordno nizko gledanost.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


28<br />

INTERVJU<br />

INTERVJU: DR. VALENTIN AREH,<br />

ODGOVORNI UREDNIK DOMOVINE<br />

»Sovraštvo političnih aktivistov<br />

med novinarji je brezmejno!«<br />

Skupaj z ekipo želim ustvarjati medij, ki ni odvisen od nobene politične stranke. – Trdili so, da bom<br />

s prekomernim delom porušil delovne normative na RTV. – Kolega z BBC sta bila presenečena,<br />

ko so ju prepričevali, da mora biti javna televizija državotvorna. – V času desnosredinskih vlad<br />

smo na RTV postali do vlade kritični medij in podpirali opozicijo. – Gledalcem RTV smo morali načrtno<br />

zamolčati gospodarske uspehe neke vlade. – Z ukrajinskim kolegom sva posnela dramatične prizore<br />

na prvi bojni črti v Ukrajini, naši aktivisti pa so preprečili objavo posnetkov.<br />

NINA RAZINGER<br />

ADRIAN PREGELJ/RTV SLOVENIJA<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


INTERVJU<br />

29<br />

Predstavljamo dr. Valentina Areha, novega<br />

odgovornega urednika Domovine.<br />

Sodi med redke posameznike, ki so<br />

sodelovali z največjimi in najuglednejšimi<br />

mediji, kot so Associated Press,<br />

Reuters, CNN, Sky News, Discovery<br />

Channel, Italia Uno, Media Set. Slovenska<br />

javnost ga pozna zlasti kot vojnega<br />

dopisnika 24UR, ki je poročal s številnih<br />

vojnih prizorišč po vsem svetu, na<br />

primer iz BiH, Kosova, Čečenije, Iraka,<br />

Afganistana, za RTV tudi iz Ukrajine.<br />

Dr. Areh zna navdušiti sogovornika.<br />

Čeprav sem mislila, da bo najin pogovor<br />

krajši, sem ugotovila, da bi bila celotna<br />

revija prekratka, če bi želela objaviti vse<br />

njegove zanimive zgodbe. Žal ni bilo časa,<br />

da bi ga lahko vprašala o vojnem dopisništvu,<br />

o direktorovanju na RTV, o novinarskem<br />

delu ali drugih zanimivih vsebinah.<br />

Osredotočila sva se lahko le na njegove<br />

izkušnje z medijsko nesvobodo.<br />

Dr. Areh, veseli nas, da ste se<br />

pridružili naši ekipi. Kaj bo vaš<br />

največji izziv v novi uredniški<br />

vlogi Domovine?<br />

Hvala, da ste me tako prijazno sprejeli.<br />

Skupaj z ekipo želim ustvarjati medij, ki<br />

ni odvisen od nobene politične stranke.<br />

Medij, ki bo zadovoljil interese in zanimanje<br />

čim večjega števila ljudi. Zato smo<br />

tukaj. Da smo v službi ljudi, v službi naših<br />

bralcev. Ponujamo jim Domovino v<br />

tiskani obliki, na spletu in video vsebine.<br />

Po več kot 30 letih bleščeče novinarske<br />

kariere ste postali žrtev<br />

političnih čistk na RTV. Nekateri<br />

so ugibali, da bo Natalija Gorščak,<br />

ki je od Zvezdana Martića začasno<br />

prevzela vodenje javnega zavoda,<br />

zadržala vašo odpoved, a se to ni<br />

zgodilo. Ste bili presenečeni?<br />

Nisem bil presenečen.<br />

Če primerjate razmere za novinarsko<br />

delo na državni RTV in pri nas,<br />

na Domovini, kakšna je razlika?<br />

Vidim, da uporabljate izraz »državna<br />

RTV«. Še pred desetimi leti bi vas popravil<br />

in vam dejal, da govorimo o javni<br />

RTV. V letih postopne transformacije<br />

javnega medija, ki se je zdaj zaključila<br />

s popolno politizacijo vodstva RTV in<br />

informativnega programa, lahko žal<br />

govorimo le še o državni RTV. Razlika je<br />

očitna. Na Domovini ni cenzure in političnega<br />

aktivizma. V 14 letih sem bil na<br />

RTV kot eden najvišjih urednikov priča<br />

zgodbam političnih in ekonomskih<br />

pritiskov, kravjih in političnih kupčij,<br />

celo primerov zlorab, nasilja, spolnega<br />

nadlegovanja, cenzure in sistematičnega<br />

manipuliranja z javnim mnenjem.<br />

Spolnega nadlegovanja?<br />

Gre za zgodbe pred letom 2010 o tem,<br />

kako je zaposleni izvajal verbalno in fizično<br />

komunikacijo s spolno vsebino, namigoval<br />

na spolnost, prepričeval novinarke<br />

v spolne dejavnosti, izražal zahteve za<br />

spolne usluge in podobno. Če bi v tujini<br />

razkrili takšno spolno nadlegovanje na<br />

javni televiziji, bi bil to velik škandal, na<br />

RTV pa so vse pometli pod preprogo.<br />

Zakaj ni nihče ukrepal?<br />

Spolni predator je bil vrsto let na visokem<br />

položaju, mlade novinarke pa<br />

so bile le preproste uslužbenke. Vsi na<br />

RTV še danes natančno vedo, o kom<br />

govorim, a ga nihče ni nikoli prijavil na<br />

policijo, ker je imel možakar dobre povezave<br />

s politiko in s tem s sodstvom<br />

in policijo. Zaradi groženj s tožbami za<br />

vsako razkrito in umazano skrivnost<br />

RTV ljudje molčijo, ker se ne želijo utopiti<br />

v stroških za odvetnike.<br />

Omenili ste cenzuro. Ste jo tudi<br />

vi izvajali?<br />

Pod prisilo sem jo moral. Spomnim se, da<br />

sem se direktorici nekoč naivno pritožil,<br />

da sem moral po navodilu nadrejenih<br />

načrtno skriti določene informacije pred<br />

javnostjo, da ne bi škodil vladi. Zahvalila<br />

se mi je, da tega nisem nikomur povedal.<br />

Dala mi je vedeti, da moramo o takih zadevah<br />

molčati in v javnosti ne smemo<br />

prati umazanega perila. Zato mi je smešno,<br />

ko slišim, da Marko Milosavljević<br />

študentom novinarstva na FDV govori<br />

o tem, da RTV zagotavlja verodostojnost<br />

informiranja. Pojma nima, o čem govori,<br />

ker kot teoretik praktično nima nobenih<br />

novinarskih izkušenj. Zato so njegove<br />

ocene povsem zgrešene.<br />

Skupaj z ekipo želim<br />

ustvarjati medij, ki ni odvisen<br />

od nobene politične stranke.<br />

Ponujamo Domovino<br />

v tiskani obliki, na spletu<br />

in video vsebine.<br />

Kaj ste najprej opazili, ko ste prestopili<br />

s POP TV na RTV?<br />

Najprej sem opazil, da je na RTV neverjetno<br />

veliko število zaposlenih brez<br />

pravega dela. Bom konkreten. Določeno<br />

novinarsko delo je na POP TV opravljala<br />

ena oseba. Za popolnoma isto delo so na<br />

TV Slovenija zaposlili kar štiri ljudi. Ko<br />

sem prišel kot novinar in urednik na TV<br />

Slovenija, sem delal s komaj 35-odstotno<br />

obremenitvijo v primerjavi z zadolžitvami,<br />

ki sem jih imel na POP TV. Zato<br />

sem nadrejene prosil za več dela, a so<br />

me zavrnili. Ker so novinarji trdili, da so<br />

preobremenjeni, sem kot glavni urednik<br />

želel narediti primerjavo z novinarji POP<br />

TV. Temu so se ostro uprli, češ da je POP<br />

TV »turbokapitalistično podjetje«, ki izkorišča<br />

delavce in nam ne more služiti<br />

za primerjavo. Zato sem se z nekdanjim<br />

generalnim direktorjem Markom Fillijem<br />

dogovoril, da v Londonu naredim<br />

primerjavo produktivnosti novinarjev<br />

RTV in BBC. Razlika je bila velikanska.<br />

Angleži so delali tudi do 70 odstotkov<br />

več kot naši. Te podatke so hitro pospravili<br />

v predal. Pred tem sem jih predstavil<br />

v redakciji informativnega programa in<br />

naletel na oster protest aktivistov, ki so<br />

odgovarjali, da bodo tudi oni delali več,<br />

ko bodo imeli enake plače kot na BBC.<br />

Zakaj vsaj vam niso dovolili,<br />

da delate več?<br />

Trdili so, da bom s prekomernim delom<br />

porušil delovne normative na RTV.<br />

Je bil to vzrok, da vas je prva<br />

sindikalistka Helena Milinković<br />

prijavila programskemu svetu,<br />

da kot urednik delate tudi novinarske<br />

prispevke, in zahtevala,<br />

da se to prepreči?<br />

Prijavila me je tudi za druge stvari in<br />

izkazalo se je, da je javno lagala. Zato<br />

je takrat morala odstopiti iz upravnega<br />

odbora novinarskega sindikata. Motilo<br />

jo je tudi to, da kot urednik delam še<br />

prispevke, kar je bilo povsem običajno<br />

na POP TV. Tam so bili veseli ljudi, ki so<br />

hoteli delati več, kot se je od njih zahtevalo.<br />

Na RTV je to nesprejemljivo.<br />

Zdi se, da je na RTV težko najti<br />

sposobne in delavne ljudi?<br />

Na RTV je kar nekaj izjemno sposobnih,<br />

talentiranih, izkušenih in delavnih ljudi.<br />

Toda vsi na RTV vam bodo povedali,<br />

da so takšni delavci tam žal v manjšini.<br />

Zelo veliko pa je takšnih, za katere se ne<br />

ve, kaj delajo, oziroma jim ne dajo delati<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


30<br />

INTERVJU<br />

ničesar, ker so tako nesposobni, da se<br />

bojijo, da bi vse uničili. Imel sem kolega,<br />

ki sta ga pripeljali Tanja Starič in Ilinka<br />

Todorovski in je znan predvsem po tem,<br />

da spi na delovnem mestu. Zjutraj pride<br />

v službo ob 9.00, gre na kavo do 10.00,<br />

do 12.00 opravi svoje delo, od 12.00<br />

do 13.00 je na kosilu. Po kosilu zaspi<br />

na stolu kar sredi pisarne do 16.00. Do<br />

17.00 ure še malo pobrska po spletu in<br />

njegov delovni dan je zaključen. To sem<br />

gledal vsak dan.<br />

Nadrejeni so to dovolili?<br />

Seveda. In ni bil edini, ki je spal na delovnem<br />

mestu. Spomnim se, da sem<br />

leta 2012 vodil urednike z BBC na ogled<br />

naših službenih prostorov. V eni od pisarn<br />

smo naleteli na človeka, ki je sredi<br />

belega dneva spal. Gostje z BBC so to videli.<br />

Angležem je bilo bolj nerodno kot<br />

našim urednikom.<br />

So vam kolegi z BBC kaj pomagali?<br />

Svetovali?<br />

Drago smo jih plačali, da bi svetovali<br />

urednikom in novinarjem, kako izboljšati<br />

Dnevnik in Odmeve. Rezultat je bil<br />

ničen. Naši aktivisti so gledali zviška na<br />

dva urednika z BBC in niso upoštevali<br />

nobenih navodil. Angleža sta nato razočarano<br />

prekinila pogodbo o sodelovanju<br />

in odšla. Ksenija Horvat nam je takrat<br />

zabičala, da to ne sme priti v javnost.<br />

Se nista več vrnila?<br />

Ne, nikoli več. Kot urednik dnevnoinformativnega<br />

programa sem se veliko<br />

družil z njima in videl, kako sta bila<br />

šokirana nad slabim znanjem, slabimi<br />

delovnimi navadami in tudi nad nizko<br />

stopnjo demokratične kulture na RTV.<br />

Demokratične kulture?<br />

Presenečena sta bila nad stopnjo sovraštva,<br />

ki so ga aktivisti takrat kazali do<br />

kolegov na POP TV. Ko sta razlagala, da<br />

je Dnevnik slabo narejen, in kot primer<br />

dobre prakse v Sloveniji kazala oddajo<br />

24UR, sta sprožila glasno nasprotovanje,<br />

posmehovanje in zaničevanje<br />

Če je šlo za levosredinsko<br />

vlado, smo imeli pravilo,<br />

da o določenih zgodbah,<br />

ki so neugodne za vlado,<br />

ne poročamo.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

nekaterih. Aktivisti so jima razložili,<br />

da oni delajo »kakovostni« informativni<br />

program, POP TV pa zgolj »rumeni<br />

news« in ne dosegajo novinarskih standardov.<br />

Še bolj sta bila kolega z BBC presenečena,<br />

ko so ju prepričevali, da mora<br />

biti javna televizija državotvorna. Mene<br />

je bilo sram. To vodilni uredniki še danes<br />

velikokrat ponavljajo.<br />

Kako ste bili državotvorni?<br />

Povem primer. Predsednik države Danilo<br />

Türk je odpotoval v Kazahstan<br />

ravno v času, ko so vsi svetovni mediji<br />

poročali o grobih kršitvah človekovih<br />

pravic v tej državi. Ker ga je spremljala<br />

naša ekipa, sta BBC-jevca predlagala,<br />

da Danila Türka naši novinarji vprašajo,<br />

kaj meni o teh kršitvah. Toda iz<br />

Türkovega kabineta so nas opozorili,<br />

da zaradi dobrih odnosov Slovenije s<br />

Kazahstanom ni primerno postavljati<br />

takih vprašanj. In jih nismo. Noro.<br />

Je bil provladni nastop zlato pravilo<br />

urednikov na RTV?<br />

Ne vedno. Če je šlo za levosredinsko vlado,<br />

smo upoštevali pravilo, da o določenih<br />

zgodbah, ki so neugodne za vlado, ne<br />

poročamo. Kritično smo poročali zlasti<br />

o opoziciji. V času desnosredinskih vlad<br />

pa smo postali do vlade kritični medij in<br />

podpirali opozicijo. Znali smo tudi diskreditirati<br />

in medijsko napadati določene<br />

politike na levici, za katere nam je bilo<br />

rečeno, da so krivi. Glavna urednica mi<br />

je celo razlagala, da naloga RTV ni samo<br />

zgolj posredovanje informacij, o čemer<br />

so me učili na BBC. Povedala je, da moram<br />

poskrbeti tudi za razlago novic, da<br />

jih bodo gledalci pravilno razumeli. To<br />

spominja na propagando.<br />

Ste katere zgodbe zamolčali?<br />

Seveda. Spomnim se, da so Finance v<br />

času zadnje Janševe vlade objavile podatke<br />

o dobrih gospodarskih rezultatih<br />

Slovenije. Predlagal sem, da jih predstavimo<br />

v Odmevih, pa so me takoj ustavili,<br />

da teh podatkov RTV ne sme objaviti,<br />

ker bi s tem hvalili Janševo vlado. Tako<br />

smo gledalcem načrtno zamolčali gospodarske<br />

uspehe neke vlade.<br />

Je bilo takšnih primerov veliko?<br />

Nimava dovolj časa, da bi vse naštel.<br />

Leta 2017 je naša odlična novinarka<br />

Teja Šavor prva dobila dokumente o<br />

pranju iranskega denarja preko NLB.<br />

Urednik Dejan Ladika je takrat preprečil<br />

objavo ekskluzivne zgodbe. Nekaj<br />

dni zatem je vir odnesel zgodbo na POP<br />

TV. Po objavi na 24UR in v oddaji Svet<br />

na Kanalu A so tudi na RTV spoznali, da<br />

zgodbe ni mogoče skriti in so jo objavili<br />

v Dnevniku z velikim zamikom. Tejo<br />

Šavor pa so prisilili, da gre.<br />

Profesor novinarstva Milosavljević<br />

bi verjetno rekel, da gre za<br />

verodostojno informiranje …<br />

Brez dvoma. Bizarna je tudi zgodba o<br />

začetku epidemije koronavirusa, ko so<br />

ljudje množično zbolevali in tudi umi-


INTERVJU<br />

31<br />

rali. Zdravniki so panično klicali v redakcijo<br />

Odmevov in trdili, da nimajo<br />

zdravil in medicinske opreme. Zato sem<br />

to temo uvrstil v Odmeve ter povabil<br />

goste. Odgovorna urednica Manica Janežič<br />

Ambrožič mi je prepovedala poročanje<br />

z utemeljitvijo, da med epidemijo<br />

ni čas, da bi kritizirali vlado, in da moramo<br />

držati skupaj ter biti državotvorni.<br />

Le dan kasneje je Šarčeva vlada padla<br />

in nasledila jo je Janševa vlada. Takrat<br />

so me znova poklicali in zahtevali, naj v<br />

Odmevih kritiziram Janševo vlado zaradi<br />

pomanjkanja medicinske opreme. Ko<br />

sem vprašal, kam je izginila ideja, da moramo<br />

biti državotvorni, so bili tiho.<br />

Nazadnje ste bili v vojni v Ukrajini.<br />

Kakšna je bila ta izkušnja?<br />

O tem bi lahko govoril ure in ure. Grozljivih<br />

razmer ni mogoče na kratko opisati.<br />

V spominu pa mi je ostal tudi grozljiv<br />

odnos aktivistov z RTV. Z ukrajinskim<br />

kolegom sva dobesedno tvegala življenja<br />

ter posnela dramatične prizore na<br />

prvi bojni črti. Naši aktivisti pa so preprečili<br />

objavo posnetkov, kar je škandal<br />

brez primere. Storjena je bila velikanska<br />

programska škoda, slovenski javnosti so<br />

preprečili, da bi iz prve roke videla slike<br />

ruske vojne proti Ukrajini. Pritožil sem<br />

se direktorju Urošu Urbaniji, ki je napovedal<br />

sankcije, ki nikoli niso bile izvedene.<br />

Aktivisti so bili kljub temu besni. Urbaniji<br />

so očitali vmešavanje v uredniško<br />

avtonomijo, meni so se maščevali tako,<br />

da so me začeli na spletu blatiti. Lagali<br />

so, da kot novinar lažem, manipuliram<br />

in da je vodstvo RTV to celo priznalo.<br />

Drugim novinarjem so lagali, da sploh<br />

nikoli nisem bil v Ukrajini, da so bili moji<br />

posnetki fotomontaža in zlagani, da sem<br />

se skrival na Poljskem in podobno. Nekateri<br />

so govorili, da podpiram ukrajinske<br />

fašiste.<br />

Kljub težavam so vam objavili tri<br />

odlične dokumentarce o ukrajinski<br />

vojni, ki so dosegli visoko<br />

gledanost.<br />

Zgolj zato, ker se je za objavo mojih ekskluzivnih<br />

posnetkov osebno zavzel<br />

takratni direktor Uroš Urbanija. Sicer<br />

jih ne bi nikoli objavili. Napadali so me,<br />

da sem kršil novinarske standarde, ker<br />

sem med svoje posnetke uvrstil tudi<br />

posnetke tujih agencij. V slogu Milinkovićeve<br />

so me prijavljali na različne<br />

inšpekcije in za napad aktivirali še Društvo<br />

novinarjev Slovenije. Ko smo pred<br />

tednom na televiziji videli oddajo Petre<br />

Marc, ki je med svoje posnetke vključila<br />

tudi agencijsko sliko, je bilo vse v redu.<br />

Njej ni bilo treba na vsak nekajsekundni<br />

kader postaviti napisa, kdo ga je posnel.<br />

To so zahtevali le od mene! Jasno je bilo,<br />

da so me z načrtnim in sistematičnim<br />

Uredniki so trdili, da za moje<br />

reportaže nimajo prostora<br />

v Dnevniku in Odmevih,<br />

čeprav smo bili edina<br />

slovenska in ena redkih<br />

svetovnih televizij, ki je<br />

pridobila posnetke iz prve<br />

vrste bojnih linij v Ukrajini.<br />

blatenjem želeli diskreditirati. Sovraštvo<br />

političnih aktivistov med novinarji<br />

je brezmejno! Nekateri od njih so<br />

psihopati in imajo gotovo neke duševne<br />

motnje. Spomnim se, da si nobeden od<br />

njih ni upal iti v Ukrajino. Trdili so, da<br />

je prenevarno. Ko pa je v Ukrajino odšla<br />

pogumna novinarka Tjaša Platovšek, ki<br />

sploh ni delala v informativnem programu,<br />

so bili besni. Pripravila je odlične<br />

reportaže za Dnevnik, zato so tudi<br />

njo vulgarno žalili in obrekovali.<br />

Potem ko ste spomladi 2023 zadnjič<br />

odšli v Ukrajino, vam niso več<br />

dovolili objave dokumentarca?<br />

Ne. Posnetke bojev, izjav utrujenih,<br />

ranjenih vojakov in bombardiranja z<br />

vzhodne fronte blizu Bahmuta niso<br />

želeli objaviti. Uredniki so trdili, da<br />

za moje reportaže nimajo prostora v<br />

Dnevniku in Odmevih, čeprav smo bili<br />

edina slovenska in ena redkih svetovnih<br />

televizij, ki je pridobila take posnetke.<br />

Predlagal sem, da moje reportaže<br />

objavijo vsaj v jutranjih poročilih. RTV<br />

jih vse do danes ni objavila in jih verjetno<br />

nikoli ne bo.<br />

Obžalujete prihod na RTV?<br />

To je bila verjetno najslabša odločitev v<br />

mojem poklicnem življenju. Zdaj, po verbalnemu<br />

nasilju, vpitju, žaljenju, zmerjanju,<br />

nezakonitem zmanjševanju plač,<br />

kazenskih premestitvah in nezakonitem<br />

odpuščanju tistih, ki niso podprli političnega<br />

aktivizma, je verjetno res vsakomur<br />

jasno, kaj se na RTV dogaja. Bojim<br />

se, da se nihče pri zdravi pameti ne bo<br />

več odločil, da bi se zaposlil na RTV.<br />

Dr. Areh, najlepša hvala za pogovor.<br />

V vlogi odgovornega urednika<br />

Domovine pa vam želim veliko ustvarjalnosti,<br />

modrosti in odličnega sodelovanja<br />

z ekipo ter uspešno soočanje z<br />

izzivi, ki vas čakajo. <br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


32<br />

AKTUALNO<br />

Trendi iz tujine kažejo,<br />

da so najmlajši volivci<br />

naklonjeni desnici.<br />

LUKA SVETINA<br />

FLICKR @VLADARS<br />

PARLAMENTARNI POLČAS:<br />

kako mora desnica odigrati,<br />

če želi čez dve leti zmagati<br />

Potem ko je predsednik vlade Robert Golob doživel hladno prho na evropskih volitvah,<br />

je proglasil zmago levega bloka, vzel dopust, požrl svojo obljubo Zelenskemu<br />

in s Tino Gaber odplesal v Teksas, daleč stran od svojih problemov in male Slovenije,<br />

kjer je, paradoksalno, vse »po kavbojsko«: zdravstvo razpada, upravne enote<br />

»štrajkajo«, ljudje pa stojijo v vrstah in bentijo.<br />

Spet drugi ignorantsko gledajo košarko in<br />

nogomet, tretji, še kar pijani od zmage<br />

nad »janšizmom« spomladi 2022, plešejo<br />

za »svobodo«, čeprav jih je vse manj, zunaj<br />

pa se dani.<br />

POLOVICA MANDATA<br />

Zgoraj našteto nazorno kaže, da sta za desno sredino,<br />

ki se je morala po porazu na državnozborskih<br />

volitvah 2022, na katerih je bila s pomočjo<br />

medijev pretepena in poteptana, zateči v opozicijo<br />

in si dolgo celiti rane, pravzaprav sanjski dve leti.<br />

Robert Golob in Svoboda sta od samega začetka<br />

vse delala narobe ali pa sploh nič nista delala.<br />

Da se je lani, ob prvi obletnici vlade, denimo,<br />

Golob lahko sploh s čim pohvalil, je moralo le<br />

nekaj dni prej ustavno sodišče odpraviti zadržanje<br />

novele zakona o RTV, čeprav o njej še kar ni<br />

vsebinsko odločilo. Tako je lahko premier začel z<br />

naštevanjem uspehov: »Osvobodili smo medije.«<br />

Kakšno naključje, kajne? No, nasmešek z obraza<br />

mu je relativno hitro odplaknila katastrofalna avgustovska<br />

ujma, premier je hitel obljubljati denarno<br />

pomoč in nove hiše, meseci pa so tekli in ljudje<br />

so se morali znajti sami.<br />

Val nezadovoljstva se je širil med zdravnike,<br />

sodnike in druge javne uslužbence. Reform, tako<br />

kot novih hiš, ni bilo, premier pa je bil potisnjen v<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


Komentar AKTUALNO 33<br />

»Antigolobovski«<br />

moment postaja v družbi<br />

močnejši od ponarodelega<br />

»antijanševskega« momenta.<br />

defenzivni položaj; zato se je najprej na<br />

glas hvalil s čiščenjem »janšistov«, a ker<br />

na svoje začudenje ni več požel odobravanja,<br />

je začel iskati krivce za neuspeh v<br />

svojih vrstah.<br />

Čez ramo je metal ministre in druge<br />

najožje sodelavce. Ko so si ti upali<br />

spregovoriti in ga kritizirati, jih je javno<br />

žalil in jim odrekal vsakršne kompetence,<br />

čeprav jim jih je z imenovanjem<br />

podelil sam. Potem mu je po številnih<br />

rošadah začelo zmanjkovati tudi ljudi.<br />

Kadrovski bazen je v domačem političnem<br />

bazenu polnil z anonimneži iz<br />

poslanske skupine, ki so mu jo sestavili<br />

pred dvema letoma, v evropskem pa mu<br />

je na pomoč priskočil LMŠ. Sam pa je,<br />

tako se zdi, s Tino Gaber raje pobegnil<br />

iz realnosti.<br />

Danes vse več časa preživi odmaknjen<br />

od težav, na dopustu, kjer se ob<br />

obupnih poskusih, da bi spet postal všečen,<br />

snema, kako na kavču živčno navija<br />

za Dončića in se potem sprošča na obali.<br />

Postal je celo vrtičkar, ki se svojim sledilcem<br />

na Instagramu baha s cvetačo.<br />

SD in Levica v tem šovu molče sodelujeta.<br />

Prvo so pretresale afere, novi<br />

predsednik (še) ni prinesel težko pričakovanih<br />

sprememb, saj očitno, pragmatično,<br />

ne želi tvegati svojih družinskih<br />

poslov z državo, druga, manjša koalicijska<br />

stranka, pa na treh resorjih nemoteno<br />

uveljavlja svojo radikalno politiko,<br />

brez kakršnekoli liberalne protiuteži, ki<br />

bi jo pričakovali od Svobode, če bi res<br />

želeli govoriti o levosredinski vladi.<br />

Popravki na minimalni plači in penzijah<br />

so premalo, ljudje živijo tako težko,<br />

da so na evropskih volitvah izstavili<br />

svoj račun. »Antigolobovski« moment v<br />

družbi je danes vse močnejši in po mnenju<br />

naših najbolj pronicljivih analitikov<br />

postaja močnejši od tistega ponarodelega<br />

»antijanševskega« momenta, na<br />

katerem levica poldrugo desetletje gradi<br />

vsakokratno državnozborsko kampanjo.<br />

Kaj je torej recept desne sredine<br />

za ponovitev tega evropskega uspeha<br />

čez dve leti na parlamentarnih volitvah<br />

in da takrat ne bi spet uspelo levici?<br />

ALTERNATIVA<br />

SDS in Janša sta s štirimi poslanskimi<br />

mandati na evropskih volitvah pokazala,<br />

da sta ta hip največja alternativa<br />

Golobu. Za uspeh te stranke na parlamentarnih<br />

volitvah je torej ključno, da<br />

»kavboj« Golob ostane trdno v sedlu še<br />

prihodnji dve leti. SDS očitno lahko računa<br />

tudi na glasove nove generacije<br />

Z, ki za razliko od apatičnih milenijcev<br />

hodi na volitve, a jih tradicionalni mediji<br />

praktično ne morejo več manipulirati.<br />

Trendi iz tujine kažejo, da so prav<br />

najmlajši volivci naklonjeni desnici.<br />

Dogaja se upor proti temu, kar očitno<br />

sami vidijo kot zahodno dekadenco.<br />

Zelene in druge progresivne agende so<br />

postale tako »mainstream«, da postaja<br />

desna »kul« in predstavlja upor. SDS<br />

ima tudi tako širok spekter politikov,<br />

mladih in starih, da jih lahko nagovarja<br />

z različnimi tematikami. Generacija Z<br />

namreč po analizah iz tujine prednost<br />

pred všečnimi političnimi floskulami<br />

daje moči argumentov. Levica je podcenila<br />

to generacijo, dokler je ni šokiralo,<br />

kako je na Nizozemskem izvolila celo<br />

skrajno desnico.<br />

To ni kolumna, v kateri bi pozival<br />

k omilitvi antimigrantske retorike na<br />

videz zagrenjenega Branka Grimsa<br />

in kričeče mladinke Zale Klopčič ter<br />

omilitvi Janševih tvitov, če ne kar odtujitvi<br />

njegovega telefona. Četudi bi<br />

Rok Rakun/PPR<br />

si to osebno želel, se to ne bi zgodilo.<br />

A vprašanje je tudi, ali bi dandanes to<br />

sploh še prineslo uspeh. Stranki je to<br />

prineslo konstantno bazo volivk in volivcev,<br />

vstopili pa smo v polarizirane<br />

čase, kjer kompromisi ne štejejo več.<br />

Vse bolj štejejo jasna mnenja in recept<br />

za preživetje, četudi je ta za marsikoga<br />

radikalen. SDS bo torej ostal tam, točno<br />

takšen, kot je, kot alternativa Golobu,<br />

programsko izpraznjeni levici in novim<br />

obrazom, za katerimi vedno znova<br />

hlasta liberalno volilno telo, ki pa v tem<br />

mandatu na brutalen način na svojih<br />

žepih spoznava, da zaupati vodenje<br />

države neizkušenim ali celo popolnim<br />

amaterjem morda vendarle ni najboljša<br />

rešitev. Če bodo volivci presodili, da je<br />

SDS alternativa vsemu temu, kar smo<br />

gledali zadnja leta, bo ta stranka morda<br />

dobila več kot 25 odstotkov glasov.<br />

V vsakem primeru pa potrebuje<br />

močne partnerice za sestavo vlade.<br />

Gregorčič je številnim<br />

skeptikom zaprl usta.<br />

Dokazal je, da lahko tudi<br />

desna sredina proda nov<br />

obraz, novo upanje.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


34<br />

AKTUALNO<br />

V polariziranih časih, vsaj dokler ne<br />

vznikne resna liberalna stranka ali pa<br />

se Socialni demokrati ne vrnejo na pot,<br />

ki jim jo je nekoč tlakoval veliki državnik<br />

Borut Pahor, velika koalicija ni možna.<br />

Močna NSi, parlamentarna SLS<br />

in še ena nova stranka za »zapolnitev«<br />

manjkajočih glasov so torej nujne, če<br />

želi desna sredina dobiti priložnost vsaj<br />

enkrat na štiri leta in oblikovati državo<br />

po svoji viziji.<br />

SDS mora tem strankam pustiti soobstajati.<br />

Avtorefleks, da ko si nekje<br />

največji, želiš biti še večji, je pač težko<br />

obvladati. Ni vsako drugačno stališče,<br />

v konkretnem primeru Nove Slovenije,<br />

že izdaja in paktiranje z levico. Je tudi<br />

iskanje prostora pod soncem, preživetja<br />

palčka ob velikanu in želja, da tudi<br />

njega kdo opazi, da ima tudi on kaj ponuditi.<br />

Zaletavanje v nekdanjega koalicijskega<br />

partnerja, če naredi nekaj po<br />

svoje, ni produktivno za desnico kot<br />

pol, pri napadenem pa sproža tudi upor.<br />

SAMOREFLEKSIJA<br />

Po drugi strani pa bodo morali ob parlamentarnem<br />

polčasu tudi v NSi narediti<br />

premislek. Njihov »das Eksperiment« z<br />

antijanšizmom, dolga tri leta pred volitvami,<br />

se je ponesrečil. Imajo isti delež<br />

volivcev, kot so ga imeli leta 2022. Čas je<br />

tudi, da si priznajo, da se bodo, če bi bila<br />

leta 2026 možna sestava desnosredinske<br />

vlade, tako ali tako pridružili Janši.<br />

Logar je v svoji novi sredinski<br />

podobi postal brez barve,<br />

vonja in okusa.<br />

Če bi preprečili nastanek takšne vlade,<br />

jim lastna baza ne bi odpustila.<br />

Čas je tudi, da spoznajo, da so predolgo<br />

molče gledali Golobove eskapade,<br />

ker so želeli biti všečni kot konstruktivna<br />

opozicija. Zaradi tega jim je marsikdo<br />

ušel k SDS, saj je dobil občutek, da<br />

jih bo ta prej zaščitil. Marsikateri desni<br />

volivec pač ni pozabil, da je Golob še<br />

pred vstopom v politiko govoril, kako je<br />

treba celotno desnico kar nagnati. Naj<br />

se torej v NSi začnejo ukvarjati sami s<br />

seboj, ne z Janšo. Janša ni kriv, da ne<br />

prilezejo do desetih odstotkov. Mladi<br />

volijo desno, imajo mlado vodstvo, lahko<br />

prepričajo mlade volivce.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

Žiga Živulović jr./BOBO<br />

Ob tem naj okrepijo svojo civilno<br />

družbo. Nagovorijo naj skupino ljudi,<br />

ki naj bi jo zastopali že zaradi svojega<br />

imena. V Petru Gregorčiču pa naj<br />

ne vidijo – spet – Janše, ampak zdravo<br />

konkurenco na desni in dokaz, kako se<br />

lahko v nekaj mesecih z jasno in prepričljivo<br />

retoriko zraste. K sreči se je Tonin<br />

v NSi pravočasno zbudil. Na soočenjih<br />

je dokazal, da je z naskokom najboljši<br />

retorik v stranki, ki mora z njim naprej.<br />

Alternative ni.<br />

Peter Gregorčič je številnim skeptikom<br />

na teh volitvah, tudi avtorju teh<br />

vrstic, zaprl usta. Nisem verjel v takšen<br />

uspeh, saj sem bil prepričan, da so njegovi<br />

največji »feni« volivci SDS, ki bodo<br />

na volitvah, soočeni z izbiro med SDS<br />

in Gregorčičem na drugi listi, seveda<br />

izbrali svojo intimno opcijo. A je Gregorčič<br />

našel nove volivce in jih iz velikih<br />

mest pripeljal k SLS. Ni bilo dovolj, saj je<br />

SLS odpovedal v svojih tradicionalnih<br />

trdnjavah, a je Gregorčič, ki težko prenaša<br />

poraze, dan po volitvah v oddaji<br />

24ur vendarle nakazal, da obstaja možnost,<br />

da ostane. S prstom pa je tudi zelo<br />

jasno pokazal na vodstvo stranke, torej<br />

na predsednika stranke Marka Balažica,<br />

ki je lahko odličen analitik in piarovec,<br />

kar smo že videli, ni pa politik. Zato<br />

bi bilo dobro, da oder čim prej prepusti<br />

novemu izbrancu ljudstva. Če bo seveda<br />

tudi ta dojel, da se splača vztrajati,<br />

saj minulo nedeljo v resnici ni doživel<br />

poraza, ampak zmago. Zmagal je, ker<br />

je dokazal, da tudi desna sredina lahko<br />

proda nov obraz, novo upanje.<br />

RAZOČARANJE<br />

Medtem je daleč od soja žarometov in<br />

pozornosti javnosti Anže Logar rezal<br />

torto. Skupaj z Evo Irgl ter ozkim krogom<br />

prijateljev je proslavljal prvo obletnico<br />

»Platforme sodelovanja«, družbeno-civilne<br />

platforme, za katero še<br />

vedno ne vemo, čemu služi in kaj bo iz<br />

nje nastalo.<br />

Logar trdi, da stranka ne. A tistih, ki<br />

jih vprašanje, kaj je tisto »nekaj velikega«,<br />

kar je napovedal novembra 2022,<br />

sploh še zanima, je čedalje manj. Svet se<br />

pač vrti naprej in Logar je v svoji novi<br />

sredinski podobi postal brez barve, vonja<br />

in okusa ter s svojim obotavljanjem<br />

razočaral marsikoga, ki ga je poznal kot<br />

odločnega, artikuliranega in prodornega<br />

vodjo parlamentarnih preiskovalnih<br />

komisij in zunanjega ministra.<br />

Najverjetneje je, da se ne želi že zdaj<br />

»iztrošiti«, saj je do volitev še predaleč.<br />

Njegova težava je tudi v tem, da morda<br />

ni več zadnje vroče blago na trgu. A<br />

dokler bo obstajalo povpraševanje po<br />

spremembah, ga ne gre odpisati. Dejstvo<br />

pa je, da bodo morali somišljeniki,<br />

ki se želijo čez dve leti predstaviti kot<br />

alternativa režimu »svobodnjakov«,<br />

nastopiti prepričljivo. Torej ne sprti,<br />

ampak kot blokovski zavezniki.


Kolumna<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

INSTAGRAM<br />

TINA_GABER<br />

Evangelij po TINI<br />

PREHITEVAM PO LEVI<br />

Do zdaj si je bilo nemogoče zamisliti, da bi partner ali partnerica predsednika vlade diktiral<br />

praktično vsako potezo vlade, hkrati pa bi prek objav na družbenih omrežjih nenehno<br />

napadal opozicijo in kritike oblasti. Golob in Tina se res ne znata obnašati, še huje pa je,<br />

da iz svojega obnašanja delata uradno politiko države. Temu je treba narediti konec.<br />

35<br />

Slovenska politika je na točki, s<br />

katere praktično ni več povratka.<br />

Ne samo da imamo na najvišjih<br />

položajih v državi ljudi, ki svoje<br />

funkcije razumejo kot privilegij in tako<br />

rekoč bianco menico za to, da se imajo<br />

fino, uresničujejo svoje mladostniške<br />

sanje in hkrati mastno služijo. Ne samo<br />

da celotna vlada, še več, tako rekoč<br />

celotna koalicija, nima nobene prave<br />

predstave, kam in kako sploh peljati<br />

to državo, ampak so vse svoje cilje že<br />

dosegli, ko so se »prigrebli« na oblast,<br />

sedaj pa uživajo na festivalu Svobode,<br />

ki kar traja in traja. Prišli smo celo<br />

v položaj, ko vlado dejansko vodi kar<br />

premierjeva partnerka, bivša starleta,<br />

in to na način, kot upravlja svoje račune<br />

na družbenih omrežjih, hkrati pa vlada<br />

preko svojega Urada za komuniciranje<br />

sprašuje nas, državljane, kaj si mislimo<br />

o tovrstnem načinu vladanja.<br />

FAMILIRIZACIJA POLITIKE<br />

Do zdaj si je bilo nemogoče zamisliti, da<br />

bi partner ali partnerica predsednika<br />

vlade diktiral praktično vsako potezo<br />

vlade, hkrati pa bi prek objav na družbenih<br />

omrežjih nenehno napadal opozicijo<br />

in kritike oblasti. To je ne samo<br />

privatizacija, ampak kar »familirizacija«<br />

politike, ko vse ostane znotraj familije<br />

in so hkrati familiarne zadeve tudi<br />

uradna vladna politika.<br />

Dejstvo je, da sta Robert Golob in<br />

njegova konkubina, ki se je vmes prelevila<br />

v pravo pravcato despojno, uvedla<br />

neke vrste praktično diktaturo južnoameriškega<br />

tipa, kjer vladata tako rekoč<br />

z roko v roki in mimo vlade, parlamenta<br />

ali celo politične javnosti. Smisel obstoja<br />

te vlade, koalicije in celo te naše ljube<br />

države pa je obenem zveden na omogočanje<br />

pogojev za njun (pre)užitek in<br />

zagotavljanje publike za njune vsakodnevne<br />

predstave, ki spominjajo na<br />

resničnostni šov in promocijo uživaškega<br />

življenjskega stila hkrati.<br />

To je ne samo privatizacija,<br />

ampak kar familirizacija<br />

politike.<br />

Tako smo obenem, ko se prva konkubina<br />

v državi priduša, da premier tako<br />

rekoč ne gre na dopust in dela cele dneve,<br />

priča nenehnim posnetkom, novicam in<br />

fotografijam nebrzdanega uživaštva in<br />

lahkotnega preživljanja prostega časa,<br />

ki ga imata očitno na pretek. Noben problem<br />

ni izginiti na lepše tudi za pol tedna<br />

ali celo cel teden. Še manjši problem je to<br />

ponavljati iz tedna v teden. Obenem je<br />

vsak, ki opozori na nesmotrnost in škodljivost<br />

tovrstnega početja ali pa zgolj na<br />

razmere v državi, ki vse bolj spominjajo<br />

na neko prvorazredno banana republiko,<br />

kjer praktično nič več ne funkcionira,<br />

ožigosan najmanj za »janšista«, če<br />

ne že kar za fašista. To dvoje se tako ali<br />

tako vse bolj enači, če že podpredsednica<br />

državnega zbora in poslanka stranke<br />

Levica pravkar izvoljeno najmlajšo evroposlanko<br />

v zgodovini našega članstva v<br />

EU mirno označuje za »malo fašistko«,<br />

in kot smo rekli včasih v bivši skupni<br />

državi, pri tem »nikome ništa«.<br />

KVAZIVPLIVNICE<br />

IN POULIČNI ZABAVLJAČI<br />

Verjamemo, da je življenjski stil beograjskih<br />

starlet z zloglasnih splavov na<br />

Savi nekaj, kar je premierjevi uradni<br />

partnerki zelo blizu. Verjamemo tudi, da<br />

premierju Golobu samemu izjemno imponira,<br />

če ga kvazivplivnice in poulični<br />

zabavljači, ki po rodu niso Slovenci, kujejo<br />

v zvezde in ga imajo za sebi enakega.<br />

Ampak ne eno ne drugo nima absolutno<br />

ničesar skupnega s slovensko kulturo,<br />

našo tradicijo, in če hočete, s prevladujočim<br />

načinom življenja v tej družbi. To<br />

ni nikakršen mainstream, ampak neke<br />

obskurne prakse, ki nimajo zveze s tem,<br />

kar je Slovenija po osamosvojitvi postala<br />

in za kar si vsi skupaj prizadevamo.<br />

Zato nikakor ne smemo pristati na<br />

to, da zgoraj opisano nebrzdano in razuzdano<br />

početje postane nova normalnost.<br />

Še posebej, če vse skupaj osmišlja<br />

in poganja persona, ki ni šla na nobene<br />

volitve, ki ni dobila nobenega mandata<br />

in ki formalno ne zaseda nobenega položaja.<br />

Da je veliki večini ljudi čedalje<br />

bolj jasno, kam v resnici pes taco moli,<br />

dokazujejo ne zgolj rezultati evropskih<br />

volitev, kjer je Svoboda doživela politični<br />

pogrom, kot ga v zgodovini moderne<br />

Slovenije še ni bilo, ampak tudi<br />

odgovori respondentov v vladni anketi,<br />

ki so obnašanje premierjeve partnerke<br />

uvrstili na visoko drugo mesto razlogov<br />

za strmoglavljenje javnomnenjske podpore<br />

Golobu in vladi.<br />

Golob in Tina se torej res ne znata<br />

obnašati, še huje pa je, da iz svojega<br />

obnašanja delata uradno politiko države.<br />

Temu je treba narediti konec. <br />

Tina in Robi vladata tako rekoč z roko v roki<br />

in mimo vlade, parlamenta ali celo politične<br />

javnosti.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


36<br />

POŽAREPORT<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

X @BOJANPOZAR<br />

Komentar<br />

RTV vodita<br />

Goran Forbici in Nika Kovač<br />

Politika instinktivno ve, da če RTV zalije z denarjem, tam izgubi kontrolo,<br />

zato jih je treba ves čas držati tik nad vodno gladino, v strahu pred dokončno utopitvijo,<br />

ker potem so tam zaposleni »današnji Bobovniki« še bolj (najbolj) ubogljivi ...<br />

Tisti, ki so minuli četrtek naključno,<br />

iz navade, načrtno<br />

ali šokirani zaradi končnice<br />

na nogometni tekmi med Slovenijo<br />

in Srbijo na evropskem prvenstvu<br />

v Nemčiji gledali Odmeve, so bili znova<br />

deležni enega od tistih doslej že neštetih<br />

prispevkov na temo javne RTV. Ko tam<br />

zaposleni novinarji zlorabljajo javni denar<br />

za programske vsebine, da bi jokajoče<br />

in hkrati novinarsko očitno nekredibilno<br />

poročali o svoji »javni hiši«.<br />

MILOSAVLJEVIĆ IN FORBICI<br />

Šlo je po znanem scenariju: vse se vrti<br />

okoli pogovora z Markom Milosavljevićem,<br />

profesorjem na ljubljanski FDV.<br />

Ta v svojem znanem slogu resnega in<br />

zaskrbljenega strokovnjaka, ki pa se<br />

v resnici zlahka zlaže ne samo tujim<br />

novinarjem, ampak tudi evropskim<br />

poslancem ali pač prepriča srbskega<br />

poslovneža Milana Mandarića, lastnika<br />

nogometnega kluba Olimpije, da mu<br />

za tisočaka ali dva (evrov) mesečno zagotovi<br />

»medijski mir«, tokrat dramatično<br />

napove, da javno RTV že to leto čaka<br />

konec, če vlada pod nujno hitro ne poviša<br />

RTV-prispevka.<br />

Milosavljević tokrat seveda niti ne<br />

pisne o res velikem padcu gledanosti<br />

TVS, zlasti informativnega programa,<br />

no, novinarji pa ga tega niti ne vprašajo<br />

(to namreč naenkrat ni več pomembno,<br />

saj RTV vendarle vodijo »naši«), vse je<br />

kot vedno boljkone politični aktivizem,<br />

kakšna stroka neki, edina opaznejša<br />

razlika je pravzaprav v tem, da je gospod<br />

profesor Milosavljević vedno bolj<br />

okrogle postave.<br />

Potem sledi pogovor v studiu, kjer<br />

»negledljiva« Tanja Starič, voditeljica<br />

Odmevov, ki jim gledanost – po podatkih<br />

AGB – res močno pada, včasih se z<br />

»rejtingom« znajdejo celo pod enim (1)<br />

odstotkom, tudi po zaslugi negledljivih,<br />

intervjuja Gorana Forbicija, predsednika<br />

sveta RTV. Nič posebnega, rutinsko,<br />

v glavnem samo Forbicijeve klasične<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

fraze (NVO-jevci so običajno naštudirani<br />

retoriki, vsebinsko seveda »nakladači«),<br />

toda boljši poznavalci kljub vsemu<br />

opazimo, da ga Staričeva komajda<br />

še gleda, saj ga očitno ne prenaša.<br />

Gre pa za prepoznaven konflikt med<br />

zaposlenimi na RTV (predvsem novinarskimi<br />

aktivisti, pretežno lociranimi<br />

v informativnem programu TVS in podobnih<br />

strukturah Radia Slovenija) in<br />

člani sveta, ki so tako imenovani »zunanji«<br />

(političnimi aktivisti iz vrst NVO-jev<br />

in javnega sektorja, pri čemer so, zunanji<br />

ali notranji oziroma zaposleni, nekateri<br />

bolj povezani z Gibanjem Svoboda, drugi<br />

z Levico, tretji pa s stranko SD).<br />

Kar je, spomnimo se, najbolj izbruhnilo<br />

na tisti seji sveta, po kateri je potem<br />

odstopil predsednik uprave RTV Zvezdan<br />

Martič. Zato Staričeva med pogovorom<br />

na Odmevih tudi očita Forbiciju,<br />

da RTV vodita dve upravi, eno je tista<br />

prava uprava, ki je večinsko sicer že odstopila,<br />

druga uprava pa je svet RTV. Ki<br />

je, mimogrede, z razbitjem pristojnosti<br />

funkcije prejšnjega generalnega direktorja<br />

RTV na štiričlansko upravo, kar<br />

je povzročila zloglasna Golobova novela<br />

zakona o RTV (ta sicer še vedno ždi<br />

na ustavnem sodišču), dejansko pridobil<br />

na svoji moči in vplivu.<br />

KDO VODI RTV<br />

Forbici to seveda zanika, vendar številni<br />

dobro obveščeni in »insajderski« viri to<br />

že dlje časa potrjujejo. Še več, bilo naj bi<br />

celo takole: RTV, ki ga prisilno financiramo<br />

davkoplačevalci, v resnici vodita Forbici<br />

in Nika Kovač, direktorica Inštituta<br />

8. marec, čeprav slednja na RTV in okoli<br />

RTV nima prav nobene uradne funkcije.<br />

Zato ni čudno, da Natalija Gorščak,<br />

vršilka dolžnosti predsednika/<br />

predsednice uprave RTV, ki dela vse,<br />

da bi na tem položaju tudi ostala,<br />

razmišlja, da bi za enega od novih<br />

članov uprave predlagala Roka Smoleja,<br />

osebnega prijatelja Nike Kovač in<br />

njenega pomembnega operativca na<br />

RTV (ki ga je Kovačeva že prej uspešno<br />

»sforsirala« na funkcijo pomočnika<br />

direktorice TVS Ksenije Horvat),<br />

da si na tak način zagotovi večinsko<br />

podporo sveta RTV (beri: Kovačeve in<br />

Forbicija) za svojo izvolitev.<br />

No, ob tem je pomembno vedeti vsaj<br />

še naslednje:<br />

Natalija Gorščak je čisto resno organizacijsko<br />

in menedžersko še manj sposobna<br />

kot odstopljeni Zvezdan Martič<br />

ali pa recimo nekje na njegovi ravni.<br />

Tudi Golobova vlada ni najbolj naklonjena<br />

zvišanju RTV-prispevka. Saj bi s<br />

tem, prvič, še dodatno razjezila ljudi, in<br />

drugič, politika seveda instinktivno ve,<br />

da če RTV zalije z denarjem, tam izgubi<br />

kontrolo, zato jih je treba ves čas držati<br />

tik nad vodno gladino, v strahu pred<br />

dokončno utopitvijo, ker potem so tam<br />

zaposleni »današnji Bobovniki« še bolj<br />

(najbolj) ubogljivi ...


EDVARD KADIČ,<br />

STROKOVNJAK<br />

ZA KOMUNIKACIJO<br />

Pozdrav »PO POTI«<br />

GOVORICA TELESA<br />

Na sliki vidimo dokaj prisiljeno držo <strong>Goloba</strong> in Dončića. Videti je,<br />

kot da se Dončiću mudi, Golob pa bi ga rad za trenutek ali dva zadržal zase.<br />

Pozdrav <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> in Luke Dončića odraža prijateljski ali vsaj spoštljiv odnos.<br />

37<br />

Opazujemo trenutek,<br />

ko je Luka Dončić<br />

na poti po svojih<br />

obveznostih (npr. na<br />

igrišče ali v garderobo),<br />

Robert Golob ga<br />

je pa med tem »ujel«<br />

za kratek pogovor.<br />

Da gre za nekoliko<br />

prisiljen trenutek<br />

in ne za načrtovano<br />

srečanje, sklepamo<br />

predvsem po legi<br />

Golobovih stopal. Ta<br />

nakazujejo izgubo<br />

ravnotežja zaradi hitrega<br />

obračanja telesa<br />

oz. sledenja gibanju<br />

sogovornika.<br />

Ob tem je zelo zgovoren<br />

tudi prekinjen<br />

očesni stik pri Luki<br />

Dončiću, kar lahko<br />

pripišemo njegovi<br />

skromnosti, predvsem<br />

pa vajenosti,<br />

kako se obnašati s<br />

»pomembneži«, ki se<br />

za vsako ceno trudijo<br />

izboriti si trenutke za<br />

pogovor z njim. <br />

Instagram _robertgolob_<br />

Robert Golob in Luka Dončić v Dallasu, finalna tekma košarkarske lige NBA<br />

(junij 2024).<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


38<br />

GOSPODARSTVO<br />

»Zaradi takšnega<br />

retroaktivnega ravnanja<br />

je ogroženo financiranje<br />

celotnega energetskega<br />

sektorja, vključno<br />

z investicijo v drugi<br />

blok JEK2.«<br />

KATJA BENČINA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Vlada ZVIŠUJE STROŠKE<br />

za lastnike sončnih elektrarn<br />

S 1. februarjem so začela veljati nova pravila za delovanje trga z električno energijo, ki naj bi<br />

po prepričanju operaterja električne energije družbe Borzen prinesla pravičnejšo porazdelitev<br />

odgovornosti dobaviteljev električne energije. A v resnici bo prinesla višje cene tudi za<br />

tiste, ki že imajo postavljene samooskrbne sončne elektrarne. Zato so v podjetju SunContract<br />

vložili zahtevo za ustavno presojo novih pravil za delovanje trga z električno energijo.<br />

Letos je prišlo do nepričakovane spremembe<br />

pravil za delovanje trga z električno<br />

energijo, ki drastično vplivajo na investitorje<br />

v samooskrbne elektrarne. Gre za<br />

pravila, ki izvirajo iz leta 2016 in so bila določena z<br />

vladno Uredbo o samooskrbi z električno energijo<br />

iz obnovljivih virov energije. Nova pravila operaterja<br />

trga z elektriko zvišujejo mesečne stroške za<br />

lastnike samooskrbnih sončnih elektrarn, kar je<br />

nepravično za 50.000 lastnikov samooskrbnih<br />

sončnih elektrarn, ki jim je zakonodajalec ob njihovi<br />

odločitvi za nakup sončne elektrarne obljubil,<br />

da se jih bo držal. Z novo spremembo bodo<br />

svoje tedanje obljube zanje enostavno ukinili.<br />

Spreminjanje pravil za nazaj oziroma sprememba<br />

obljub, ki so bile dane v obrazložitvi<br />

Uredbe o samooskrbi in njeni promociji vladnih<br />

uradnikov od leta 2016 dalje, je nepravično, so<br />

opozorili v podjetju SunContract, saj sprememba<br />

pravil posega v zakonsko pridobljene pravice<br />

imetnikov samooskrbnih elektrarn.<br />

Ob tem opozarjajo, da bo spreminjanje pravil<br />

za nazaj prineslo nezaupanje v energetski sektor<br />

in ogrozilo nadaljnje financiranje in vlaganje v zeleni<br />

prehod, kar lahko ogrozi tudi možnosti za financiranje<br />

nove jedrske elektrarne. Finančne institucije,<br />

ki bi bile pripravljene posoditi Republiki<br />

Sloveniji denar za gradnjo drugega bloka jedrske<br />

elektrarne, bodo namreč imele neizpodbiten dokaz,<br />

da se slovenska država danih obljub investitorjem<br />

ne drži, pač pa jih naknadno spreminja.<br />

SPREMENJENA PRAVILA<br />

Operater trga Borzen spreminja pravila na področju<br />

»net meteringa«. Spremenjena pravila po no-<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


vem dobaviteljem nalagajo 15-minutni<br />

bilančni obračun za samooskrbne sončne<br />

elektrarne, kljub temu da imajo odjemalci<br />

letni obračun. Pred spremembo, ki<br />

pri samooskrbnih odjemalcih upošteva<br />

15-minutne odčitke, če so ti na voljo, se<br />

je dobavitelju, ki ima v svojem portfelju<br />

večino odjemalcev, po navedbah Borzena<br />

pripisalo občutno premalo realizacije<br />

odjemalcev. Stroške sezonskih cenovnih<br />

razlik električne energije in dnevnih<br />

nihanj cen so zato prevzemali preostali<br />

dobavitelji. V okviru bilančnega obračuna<br />

se namreč finančno ovrednotijo<br />

odstopanja, to so razlike med napovedanimi<br />

količinami dobave dobaviteljev<br />

končnim uporabnikom omrežja in realiziranimi<br />

količinami dobave.<br />

Izračun realizacije končnih odjemalcev<br />

je pri tem razdeljen na tiste odjemalce,<br />

ki imajo vgrajene napredne števce<br />

in so zanje na voljo natančni podatki o<br />

odjemu v vsakem 15-minutnem obračunskem<br />

intervalu, ter odjemalce, ki nimajo<br />

ustreznih meritev in zato spadajo<br />

pod t. i. preostali diagram oz. nemerjene<br />

odjemalce. Zanje se že približno 20 let<br />

uporablja analitični postopek določanja<br />

realizacije, so pojasnili na Borzenu.<br />

Sprememba pravil je bila po njihovih<br />

navedbah zaradi izjemnega večanja<br />

števila samooskrbnih odjemalcev nujno<br />

potrebna tudi zaradi vse večjih količin<br />

presežkov električne energije pri<br />

dobaviteljih konec leta, ko se ob koncu<br />

obračunskega leta odčita meritve in<br />

določi neto vrednost realizacije posameznega<br />

odjemalca. Spremembo pravil<br />

so podprli tudi dobavitelji sami v okviru<br />

sekcije za vprašanja dobaviteljev električne<br />

energije, so še zapisali pri operaterju<br />

trga z elektriko.<br />

PROTIUSTAVNO?<br />

Pri SunContractu se strinjajo, da se<br />

»net metering« spremeni z novo uredbo<br />

o samooskrbi od leta 2024 naprej za<br />

nove investicije, ne strinjajo pa se, da se<br />

spreminja pravila, ki vplivajo tudi na že<br />

obstoječe investitorje v »net metering«<br />

od leta 2016 naprej. Za njih bi morala<br />

vlada zagotoviti sredstva, da bodo storitev<br />

»net meteringa« lahko pod istimi<br />

pogoji kot ob odločitvi za investicijo<br />

uporabljali tudi v prihodnje, torej brez<br />

dodatnih stroškov.<br />

S spremembami nastajajo novi<br />

neupravičeni stroški, ki bodo slej ko<br />

prej padli na lastnike samooskrbnih<br />

sončnih elektrarn, so kritični v podjetju<br />

SunContract. »Uveljavitev novih<br />

pravil bo prenesla strošek letnega ›net<br />

Spreminjanje pravil za nazaj<br />

bo prineslo nezaupanje v<br />

energetski sektor in ogrozilo<br />

nadaljnje financiranje in<br />

vlaganje v zeleni prehod.<br />

meteringa‹ samooskrbnih elektrarn<br />

na dobavitelje, kar pa pomeni, da bo<br />

ta strošek zaradi nevzdržnega sistema<br />

zelo kmalu na plečih državljanov. Prikrito<br />

se z višanjem cen pri nekaterih večjih<br />

dobaviteljih električne energije to že<br />

dogaja,« je povedal direktor SunContracta<br />

Jošt Štrukelj, ki pravi, da je odločitev<br />

o spremembi pravil nenavadna tudi<br />

zato, ker je Agencija za energijo oziroma<br />

njen svet o isti vsebini pravil odločal<br />

decembra lani in spremembe zavrnil<br />

kot nepravične.<br />

Zahteval je dodatne vsebinske podlage,<br />

ki jih po javno dostopnih podatkih<br />

ni dobil. »Kaj se je zgodilo v tistem mesecu,<br />

da so člani sveta oziroma Agencija<br />

za energijo spremenili svoje stališče in<br />

glasovali v škodo lastnikov samooskrbnih<br />

elektrarn, ni znano. SunContract,<br />

Združenje slovenske fotovoltaike in<br />

nekatere druge stanovske organizacije<br />

smo v javni obravnavi vlado in ministra<br />

za okolje, podnebje in energijo Bojana<br />

Kumra pravočasno opozorili na posledice,<br />

ki bi jih sprememba pravil imela<br />

za državo in energetski sektor. Odgovora<br />

od pristojnih nismo nikoli prejeli.<br />

Prepričani smo, da je retroaktivno spreminjanje<br />

pravil za lastnike samooskrbnih<br />

sončnih elektrarn, ki so verjeli nameram<br />

vlade o spodbujanju zelenega<br />

prehoda, protiustavno.«<br />

GOSPODARSTVO 39<br />

OGROŽENO FINANCIRANJE JEK2<br />

Opozarjajo tudi na širše dolgoročne posledice,<br />

tudi na podlagi izkušenj nekaterih<br />

drugih EU držav: »Prepričani smo,<br />

da je zaradi takšnega retroaktivnega<br />

ravnanja ogroženo financiranje celotnega<br />

energetskega sektorja, vključno z<br />

investicijo v drugi blok Jedrske elektrarne<br />

Krško. Podobno se je v preteklosti že<br />

zgodilo v Španiji in na Češkem, ko sta<br />

tamkajšnji vladi sprejeli retroaktivni<br />

ukrep in spremenili podporno shemo<br />

za investicije v obnovljive vire energije.<br />

Odziv finančnih institucij na evropski<br />

ravni je bil zavrnitev financiranja energetskih<br />

projektov, kar je razvoj energetskega<br />

sektorja ustavilo za polno desetletje.<br />

Državi sta namreč investitorjem<br />

dali signal, da vlada v energetskem sektorju<br />

ne spoštuje lastnih predpisov in<br />

danih obljub. Zaradi opisanih posledic<br />

v Španiji in na Češkem opozarjamo, da<br />

retroaktivno spreminjanje pravil vladnih<br />

regulatorjev zmanjšuje zaupanje<br />

finančnih vlagateljev v energetski sektor,<br />

posledično v naložbe v obnovljive<br />

vire energije in tudi načrtovano jedrsko<br />

elektrarno. Mogoče in verjetne posledice<br />

takšnega ravnanja so lahko, da investitorji<br />

ne bodo mogli pridobiti dovolj<br />

potrebnih finančnih virov za načrtovane<br />

zelene in jedrske investicije ali pa bo<br />

strošek financiranja neznosno visok, kot<br />

se je to zgodilo v omenjenih državah.«<br />

Prav zato so v SunContractu, ki je<br />

eden od dobaviteljev električne energije,<br />

na ustavno sodišče vložili zahtevo za<br />

ustavno presojo Pravil za delovanje trga<br />

z električno energijo. Poleg pobude za<br />

začetek postopka za oceno ustavnosti<br />

in zakonitosti so predlagali tudi začasno<br />

zadržanje izvajanja pravil. <br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


40<br />

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />

DR. RENATO<br />

PODBERSIČ ML.<br />

PROFIMEDIA<br />

Zločin v Sarajevu<br />

Letos zaznamujemo 110 let od začetka prve svetovne vojne, ki jo je sprožil atentat<br />

na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. Mladi napadalec<br />

Gavrilo Princip je 28. junija 1914 sprožil strel, ki je spremenil zgodovino.<br />

Nadvojvoda Franc Ferdinand je s soprogo<br />

Sofijo 28. junija 1914 v dopoldanskih<br />

urah prispel v Sarajevo. V avtomobilu<br />

se je s spremstvom odpravil po ulicah.<br />

Ob predvideni poti se je razporedilo sedem članov<br />

atentatorske skupine, za katero je stala srbska obveščevalna<br />

služba. Najprej je avto pripeljal mimo<br />

Bošnjaka Muhameda Mehmedbašića, ki je stal<br />

pred banko, toda slednji ni posegel v dogajanje.<br />

Menda se je zbal policista, ki je stal za njim.<br />

GIMNAZIJEC GAVRILO PRINCIP<br />

Ob 10:15 je skupina šestih vozil pripeljala mimo<br />

glavne policijske postaje in devetnajstletni Srb<br />

Nedeljko Čabrinović je proti prestolonaslednikovemu<br />

avtomobilu vrgel granato. Voznik je opazil<br />

leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala<br />

pod kolesom naslednjega avtomobila ter<br />

poškodovala nekaj članov spremstva in nekaj ljudi<br />

v okolici. Sam Čabrinović se je poskusil izogniti<br />

aretaciji, tako da je pojedel pripravljeno tableto<br />

cianida in skočil v reko Miljacko, vendar ga je avstro-ogrska<br />

policija izvlekla iz reke in priprla.<br />

Franc Ferdinand se je odločil v sarajevski<br />

bolnišnici obiskati poškodovane v omenjenem<br />

neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili<br />

mestnemu jedru, je general in deželni upravitelj<br />

BiH Oskar Potiorek določil pot vzdolž nabrežja Miljacke,<br />

naravnost do sarajevske bolnišnice. Vendar<br />

je Potiorek o tej spremembi pozabil obvestiti<br />

Franza Urbana, voznika prestolonaslednikovega<br />

avtomobila. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal<br />

Franc Ferdinand na magistratu v<br />

Sarajevu tik pred atentatom.<br />

v ulico Gebet.<br />

Ob 11:20 je mladi atentator Gavrilo Princip,<br />

gimnazijski dijak in pripadnik srbske nacionalistične<br />

organizacije Mlada Bosna, očitno obupal in<br />

se ravno napotil v kavarno Moritz Schiller. Takrat<br />

je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil.<br />

Voznik je opazil napako, zato je zapeljal<br />

vzvratno in mimo tam stoječega Principa. Slednji<br />

je izvlekel pištolo ter iz razdalje dveh metrov nekajkrat<br />

ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda<br />

je zadel v vrat, Sofijo pa v trebuh. Sofija je bila na<br />

mestu mrtva, Ferdinand pa je po približno petih<br />

minutah padel v nezavest in kmalu za tem umrl.<br />

Gavrilo Princip je po izvedenem atentatu poskušal<br />

storiti samomor s cianidom, a ga je izbruhal.<br />

Prav tako mu je propadel poskus samomora s<br />

pištolo, ki so mu jo policisti izbili. Jeseni 1914 se je<br />

v Sarajevu proti njemu in soobtoženim za pripravo<br />

atentata začel odmeven proces. Toda Prinicip<br />

je bil premlad za smrtno kazen, saj je po tedanji<br />

zakonodaji veljal za mladoletno osebo, zato je bil<br />

obsojen na dvajset let težke ječe. Kazen je prestajal<br />

v zaporu v Terezinu na Češkem, zaradi težkih razmer<br />

je zbolel za tuberkulozo in tam umrl 28. aprila<br />

1918. Ob smrti je tehtal zgolj štirideset kilogramov.<br />

ANTANTNE IN CENTRALNE SILE<br />

Že pred vojno sta se izoblikovala dva nasprotna<br />

tabora: centralne sile (Nemčija, Avstro-Ogrska in<br />

Italija) ter antanta (Velika Britanija, Francija in<br />

Rusija). Kraljevina Italija je ob začetku vojne razglasila<br />

nevtralnost. Začela so se skrivna pogajanja,<br />

ki naj bi Italijo spravila v vojno na eni od vojskujočih<br />

se strani.<br />

Precej dolgo obdobje miru, državna propaganda,<br />

avanturizem in kratkovidnost so se odražali<br />

tudi pri vsaj navideznem navdušenju slovenskega<br />

prebivalstva za vojno. Ljubljanski Slovenec<br />

je v svoji posebni izdaji tik pred začetkom vojne<br />

zapisal: »Premalo bi bilo rečeno, če bi rekli, da bo<br />

slovenski vojak storil svojo dolžnost, kajti storil bo<br />

več, veliko več. Junaštvo slovenskega vojaka se je<br />

izkazalo na vseh bojnih poljih Evrope kot neprekosljivo.<br />

Njegovemu junaštvu se pridružuje globoki<br />

srd proti breztidno nesramnemu srbstvu, s<br />

katerim hočemo definitivno obračunati, da bo potem<br />

mir enkrat za vselej.« (Slovenec, 26. julij 1914)<br />

NAVDUŠENJE ZA VOJNO<br />

Le malokdo je verjel, da bo vojna trajala več kot<br />

nekaj mesecev, in vsaj navzven je večina prebivalstva<br />

podpirala gotovo zmago avstrijskega orožja in<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />

41<br />

Prikaz atentata v takratnih časnikih.<br />

kaznovanje »zločinskih« Srbov. Mobiliziranci<br />

so v začetku na fronto odhajali<br />

okrašeni s cvetjem in pesmijo na ustih<br />

ter z zavestjo, da v boj odhajajo »za pravično<br />

stvar«. Posamezniki drugačnega<br />

mnenja, predvsem intelektualci liberalne<br />

usmeritve, so se hitro znašli na udaru<br />

državne represije.<br />

Sodeč po časopisnih zapisih, navdušenju<br />

za vojno v Ljubljani kar ni bilo<br />

konca: »Veličastni prizori so se vršili<br />

včeraj zvečer v Ljubljani, ki je ponavljala<br />

prisego stare svoje zvestobe državi. Vsa<br />

Ljubljana je bila in je še danes odeta v<br />

cesarske in slovenske zastave, po mestu<br />

se je pričel okoli osme ure zvečer pomikati<br />

vojaški mirozov godbe 27. pešpolka<br />

V 1. svetovni vojni se je<br />

vojskovalo 60 milijonov<br />

vojakov, umrlo jih je okrog<br />

deset milijonov.<br />

in domobranske godbe. Sprevod se je<br />

pomikal po sijajno razsvetljenih ulicah,<br />

polnih množice prekipevajočih čustev.<br />

Tudi Grad je bil bajno razsvetljen. V<br />

dolgih strnjenih vrstah so spremljali<br />

sprevod vojaki in častniki od občinstva<br />

z ulic in z oken navdušeno aklamirani.<br />

Z mnogih oken so metale gospodične<br />

nanje cvetke. Množica, broječa gotovo<br />

do 40.000 ljudi, je prepevala cesarsko<br />

pesem, narodne himne in po vseh ulicah<br />

so orili veličastni glasovi: Živela<br />

Avstrija! Živel cesar! Živela naša junaška<br />

armada!« (Slovenec, 29. julij 1914)<br />

SVETOVNA<br />

RAZSEŽNOST VOJNE<br />

Prva svetovna vojna 1914–1918 je pomenila<br />

prvi globalni spopad v človeški<br />

zgodovini, ki je zaznamoval na milijone<br />

ljudi. Do konca vojne se je v boje vmešalo<br />

28 tedanjih držav, posredno ali neposredno<br />

je vojna vihra zajela poldrugo<br />

milijardo ali tri četrtine svetovnega<br />

Aretacija Gavrila Principa.<br />

prebivalstva z bojišči na treh kontinentih:<br />

v Evropi, Aziji in Afriki.<br />

V prvi svetovni vojni se je vojskovalo<br />

60 milijonov vojakov, od katerih<br />

jih je umrlo okrog deset milijonov. Slaba<br />

polovica izmed njih ni bila nikoli<br />

identificirana oziroma ne vemo, kje so<br />

padli. Šlo je za strahotne izgube, ki jih je<br />

povzročila tudi uporaba novih tehnologij<br />

v bojevanju (bojni plini, letala, podmornice,<br />

strojnice, tanki). Konec prve<br />

svetovne vojne je hkrati pomenil konec<br />

nekega obdobja, kajti v zgodovino so<br />

odšli štirje svetovni imperiji: ruski, avstro-ogrski,<br />

nemški in osmanski.<br />

BOJNI GROM<br />

Poziv v naslovu je vsebovala pesem Bojni<br />

grom, ki jo je 27. julija 1914 na naslovnici<br />

natisnil ljubljanski časnik Slovenec:<br />

Krvava pesem do nebes upije;<br />

kri Ferdinandova je vmes, Zofije.<br />

Zvali ste nas dolgo dni na klanje ...<br />

Iz dolge vstali smo noči in spanja.<br />

S kanoni vas pozdravimo, vi Srbi;<br />

dom hladen vam postavimo ob vrbi ...<br />

V imenu Božjem pride k vam armada<br />

pogledat, kaj se sveti tam z Belgráda.<br />

Očistimo vam sveti križ od prâha,<br />

za nas je bojni grom in piš brez stráha.<br />

Nožnicam meč izderemo bliskávi,<br />

da préstol vam operemo krvavi.<br />

Z zeleno vas odenemo odejo:<br />

na veke vam zaklenemo vso mejo.<br />

Pravično stare plačamo dolgove;<br />

zmagalci spet se vračamo v domove.<br />

Naslednjega dne, 28. julija, je Avstro-Ogrska<br />

napovedala vojno Kraljevini<br />

Srbiji in ta datum velja za uradni<br />

začetek prve svetovne vojne. Vojne<br />

napovedi med različnimi evropskimi<br />

državami so kar deževale in vojni stroj<br />

se je pognal.<br />

Avtor pesmi, pravnik in politik Marko<br />

Natlačen (1886–1942), je na dunajski<br />

univerzi doktoriral iz prava in je v tistih<br />

letih služboval kot pravni praktikant<br />

na dunajskem deželnem sodišču. Tale<br />

»greh« so mu srbske vladajoče elite v<br />

Kraljevini Jugoslaviji nekako odpustile,<br />

leta 1935 je postal celo ban Dravske banovine.<br />

Jeseni 1942 pa so ga v Ljubljani<br />

pokončali pripadniki VOS.<br />

<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


42<br />

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />

DR. VALENTIN<br />

AREH<br />

PROFIMEDIA<br />

ŠOK SLOVENCEV ob<br />

sarajevskem atentatu (1. del)<br />

Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali<br />

na številna bojišča. Mnogi od njih se nikoli več niso vrnili. Objavljamo njihove misli,<br />

opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali, in skrbi, ki jim niso dale spati.<br />

Predstavljamo vam dogodke od 28. junija do 23. julija 1914.<br />

SOVRAŠTVO SRBOV<br />

Bosanski Srb Gavrilo Princip je 28. junija<br />

1914 v Sarajevu ustrelil avstrijskega<br />

prestolonaslednika Franca Ferdinanda<br />

in njegovo nosečo ženo. Janez Oblak, župnik<br />

na Bledu, je razpoloženje v župnijah<br />

na Slovenskem opisal kot »šok«: »Petega<br />

julija smo župljane povabili k molitveni<br />

uri za pokoj duše Franca Ferdinanda v<br />

čast sv. Srca Jezusovega. Verniki, ki so<br />

prišli v velikem številu, so molili rožni<br />

venec. Zdelo se je, da je ves svet prežet<br />

od nevidne tesnobe,« je zapisal.<br />

Osrednji časopis Slovenec pa je poročal:<br />

»Neskončna žalost je legla na<br />

našo državo. Na rakvah v sarajevskem<br />

konaku ležita Franc Ferdinand, eden<br />

najboljših Habsburžanov, in njegova<br />

plemenita soproga, hohenburška vojvodinja.<br />

Trije mladoletni otroci jokajo<br />

in ihtijo po očetu in materi, ki ju ne bo<br />

več nazaj. Cesar Franc Jožef okuša novo<br />

bridkost, ki se je pridružila mnogim<br />

udarcem, s katerimi usoda greni njegovo<br />

dolgo življenje. Avstrijske narode<br />

pretresata strašna bol in ogorčenje nad<br />

črnim činom sovraštva, ki je pretrgal<br />

nit življenja njemu, ki je bil največji up<br />

monarhije. Žalujemo pa predvsem Slovenci<br />

in Hrvati, ki nas je rajni ljubil in<br />

spoštoval naš pomen za državo in našo<br />

zvestobo, ki je najtrdnejša opora za velečastni<br />

položaj monarhije.«<br />

Prvi rezultati avstrijske preiskave v<br />

Sarajevu so že nekaj dni po atentatu pokazali,<br />

da so atentat organizirali pripadniki<br />

tajne srbske organizacije Črna roka.<br />

Atentat so organizirali<br />

pripadniki tajne srbske<br />

organizacije Črna roka,<br />

ki se je borila za uničenje<br />

Avstro-Ogrske.<br />

AVSTRO–OGRSKO CESARSTVO<br />

Jadransko<br />

morje<br />

ITALIJA<br />

BOSNA<br />

Sarajevo<br />

ČRNA<br />

GORA<br />

Beograd<br />

ALBANIJA<br />

SRBIJA<br />

GRČIJA<br />

ROMUNIJA<br />

TURŠKO<br />

CESARSTVO<br />

BOLGARIJA<br />

Egejsko<br />

morje<br />

Jonsko<br />

Organizacija se je borila za uničenje Avstro-Ogrske<br />

in zagovarjala idejo oblikogradu,<br />

z izrecnim naročilom usmrtiti<br />

morjezvečer<br />

izjavil, da je bombe dobil v Belvanja<br />

Jugoslavije, v katero bi bili pod srbskim<br />

vodstvom združeni južnoslovanski Uporabljal je iste bombe, kot jih ima<br />

prestolonaslednika Franc Ferdinanda.<br />

narodi Srbi, Hrvati in Slovenci.<br />

srbska vojska.«<br />

Medtem ko se je Avstro-Ogrska odločala,<br />

kaj storiti s Srbijo, so se v avstrij-<br />

PRVI DOKAZI O ATENTATORJIH<br />

Policisti so takoj po napadu zbrali več ski in mednarodni javnosti vrstile obsodbe<br />

srbskih nacionalistov in Srbije.<br />

dokazov, da je organizacijo aktivno<br />

podpirala tudi vojaška obveščevalna Slednji je Rusija izrazila javno podporo.<br />

služba Kraljevine Srbije. Gavrilo Princip<br />

in njegovi sodelavci so v Sarajevo avstrijski cesar Franc Jožef za pomoč<br />

V strahu pred močno rusko vojsko se je<br />

pripotovali iz Beograda. Slovenski časniki<br />

so takrat le nekaj dni po atentatu II. Iz Berlina je dobil zagotovilo, da bo<br />

obrnil na nemškega cesarja Wilhelma<br />

poročali o prvem zaslišanju obtoženih Nemčija v vsakem primeru spoštovala<br />

pred sodnikom: »Napadalec Princip je sklenjeno vojaško zavezništvo z Avstro-Ogrsko.<br />

tudi pri včerajšnjem večernem zasliševanju<br />

ostal skrajno ciničen. Tudi včeraj Nemčija je Avstro-Ogrski zagotovila,<br />

da jo bo podprla ne glede na to,<br />

zvečer je izjavljal, da je napad izvršil, da<br />

›maščuje srbski narod‹. Bival je precej kakšno držo bo zavzela proti Srbiji. Obe<br />

dolgo časa v Belgradu, zadnje tri mesece<br />

je bival v neki vasi v bližini Sarajeva. -avstro-ogrska koalicija odvrnila Rusi-<br />

državi sta predvidevali, da bo nemško-<br />

Drugi napadalec Čabrinović je včeraj jo, da bi se vpletla v krizo na Balkanu.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />

43<br />

Gavrilo Princip<br />

Toda predvidevanja so bila napačna.<br />

Kot so pozneje poročali ruski ujetniki,<br />

je ruski car skrivoma že okoli 20. julija<br />

1914 začel z mobilizacijo, s čimer je Rusija<br />

prehitela nasprotnike.<br />

VPLETENOST SRBIJE<br />

IN SRBSKE VOJSKE<br />

Časniki, ki so jih takrat lahko prebirali<br />

Slovenci, so julija 1914 pisali nove<br />

ugotovitve glede atentata v Sarajevu:<br />

»Načrt, da se nadvojvoda Franc Ferdinand<br />

ob svojem bivanju v Sarajevu<br />

umori, so napravili v Belgradu: Gavrilo<br />

Princip, Nedeljko Čabrinović, neki Milan<br />

Ciganović in Triko Grabež s sodelovanjem<br />

Voje Tankosića. Tistih šest<br />

bomb in štiri browning-samokrese z<br />

municijo, katerih so se hudodelci kot<br />

orodje posluževali, sta preskrbela in izročila<br />

Principu, Gabrinoviću in Grabežu<br />

neki Milan Ciganović in major Voja<br />

Tankosić. Bombe oziroma ročne granate,<br />

ki so jih uporabili ali pa so jih našli<br />

pri napadalcih, so izvirale iz orožnega<br />

skladišča srbske armade v Kragujevcu.<br />

V Beogradu na Topčideru so napadalci<br />

vadili streljanje. Vstop zločincev z njihovim<br />

orožjem v Bosno in Hercegovino<br />

Časopis Slovenec je poročal:<br />

»Neskončna žalost<br />

je legla na našo državo.«<br />

sta omogočila obmejni stotnik srbske<br />

vojske v Šabcu, Rade Popovič in v Loznici<br />

carinski uradnik Rudivoj Grba, s<br />

pomočjo več drugih oseb.«<br />

Glede na to, da so vsi dokazi kazali<br />

na vpletenost Srbije pri pripravi atentata<br />

na avstrijskega prestolonaslednika,<br />

so od Dunaja vsi pričakovali odziv. Cesar<br />

Franc Jožef je bil v dilemi. Kot cesar<br />

se je vedno izogibal vojnam in Avstro-<br />

-Ogrske ni želel popeljati v vojno s Srbijo.<br />

Vedel je tudi, da vsaka vojna terja<br />

izdatna dodatna finančna sredstva, ki<br />

pa jih Avstro-Ogrska ni imela.<br />

Po drugi strani so ga diplomati<br />

prepričevali, da država ne sme molčati<br />

ob umoru prestolonaslednika. Molk bi<br />

bil jasen signal vsem sovražnikom habsburške<br />

monarhije, da je Avstro-Ogrska<br />

nemočna in tik pred propadom. V izogib<br />

vojne so se odločili, da Srbijo prisilijo<br />

v kaznovanje vseh, ki so sodelovali<br />

pri atentatu, in tako vsaj v javnosti z<br />

odločnim nastopom proti Srbiji ubranijo<br />

ugled habsburške monarhije.<br />

ULTIMAT BEOGRADU<br />

Dunaj je 23. julija 1914 poslal Srbiji diplomatsko<br />

noto. V njej je zahteval, da<br />

Ljubljana.info<br />

mora Srbija dovoliti avstrijskim preiskovalcem<br />

izvedbo preiskave na območju<br />

Srbije, da bi ugotovili, kdo vse je<br />

bil povezan z napadalci. Od Beograda<br />

so zahtevali prepoved protiavstrijske<br />

propagande v srbskih šolah in sprejem<br />

ukrepov za izkoreninjenje in odpravo<br />

terorističnih organizacij, ki znotraj srbskih<br />

meja delujejo proti Avstro-Ogrski.<br />

Ena od teh organizacij je bila tudi<br />

Črna roka, ki so ji pripadali Gavrilo<br />

Princip in njegovi tovariši, ki so jim<br />

srbske oblasti zagotovile orožje in varen<br />

prehod iz Beograda v Sarajevo. Avstro-Ogrska<br />

je v noti, ki so jo mediji na<br />

Zahodu opisali kot »ultimat«, zahtevala<br />

aretacijo majorja Voje Tankosića, oficirja<br />

srbske kraljeve vojske. Po zaslišanju<br />

napadalcev so ugotovili, da je bil<br />

major član tajne organizacije Črna roka<br />

in je neposredno sodeloval pri pripravah<br />

atentata. Dunaj je še zahteval, naj<br />

Srbija prepreči tihotapljenje orožja in<br />

streliva iz Srbije v Bosno. Avstro-Ogrska<br />

je odgovor na diplomatsko noto<br />

zahtevala v 48 urah.<br />

Ker si je srbski kralj že zagotovil<br />

podporo Moskve, je Srbija zavrnila<br />

avstro-ogrske zahteve. Kot opozorilo<br />

je Dunaj objavil delno mobilizacijo in<br />

napovedal okrepitev vojaških enot ob<br />

meji s Srbijo. Grozili so z vojaško akcijo<br />

proti Srbiji, če avstrijske zahteve ne<br />

bodo izpolnjene.<br />

<br />

Ljubljana pred prvo svetovno vojno<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


44<br />

SLEDI MOJIH POTI<br />

IVAN SIVEC<br />

ARHIV IVANA SIVCA<br />

GREMO NA ALJASKO!<br />

Za vse je kriv pisatelj<br />

JACK LONDON<br />

Poleti se radi odpravimo na krajše ali daljše potovanje. Da vam ne bo prevroče, dragi<br />

bralke in bralci, se odpravimo precej daleč od doma, v najbolj severno ameriško<br />

državo, na Aljasko. Sliši se nekoliko eksotično, pa v bistvu niti ni tako. Po aljaškem<br />

veletoku Jukon se je vozilo s čolni že veliko Slovencev, še več pa pozimi s sanmi in<br />

pasjo vprego. Mnogi so svojo opotečo srečo skušali ujeti z izpiranjem zlata, pri tem<br />

pa jih je nekaj celo obogatelo.<br />

Mnogi smo v mladih letih na<br />

Aljasko potovali samo v<br />

mislih. S knjigami ameriškega<br />

pisatelja Jacka Londona.<br />

Verjetno med starejšimi bralci<br />

ni človeka, ki ne bi prebral vsaj ene od<br />

knjig z naslovi Krištof Dimač, Beli očnjak,<br />

Zgodbe s severa in juga, Dolina<br />

meseca itn.<br />

Sam sem z velikim užitkom prebiral<br />

dela domačih klasikov ter dveh tujih –<br />

znanstveno fantastiko Julesa Verna in<br />

pustolovske romane Jacka Londona.<br />

Domači pisatelji so mi približali rodno<br />

domovino, tuja dva pa sta mi razgibala<br />

domišljijo v neverjetne daljave. Veliko<br />

naključje, ki pa niti ni bilo naključje, me<br />

je odneslo po poteh pustolovskega Jacka<br />

in o tem bo teklo kar devet nadaljevanj.<br />

»SIVČOV FOTR«<br />

Moj ded je bil strasten bralec. Bil je kmet,<br />

lovec in knjižni pustolovec. Čeprav vas<br />

Moste pri Komendi, kjer živi moj rod že<br />

več kot štiristo let, ni velika, je imel ded<br />

pravo malo knjižnico. Tisto, da je en rod<br />

pred njim znal še slabo brati, pa tudi<br />

velja. V Prešernovem in Slomškovem<br />

času je bilo povsem običajno, da je bil v<br />

družini vsaj eden toliko pameten, da je<br />

lahko na glas bral knjige, vsi drugi pa so<br />

ga z veliko pozornostjo pač samo poslušali.<br />

V bistvu je bil takšen bralec na vasi<br />

prvi radio in televizija.<br />

Ko je živel moj ded Johan (1864–<br />

1946), je znalo brati seveda že precej več<br />

vaščanov. S knjigami pa jih je po pripovedovanju<br />

mojega očeta zalagal prav<br />

moj ded. Knjige je menda posojal sila<br />

rad, le enkrat je bil hudo jezen.<br />

Nekoč je neko lepo knjigo z ilustracijami<br />

posodil Janezu z vasi, le-ta jo je<br />

natančno prebral. Ko pa je naletel na<br />

Ko mi je v tretjem razredu brat<br />

Ciril dejal, da Finžgarjevega<br />

romana Pod svobodnim<br />

soncem ne bom razumel, sem<br />

mu zvečer knjigo izmaknil,<br />

vzel baterijo in odšel brat kar<br />

na hlev, v seno.<br />

sličico nekega lovca, ki drema na štoru,<br />

je kar v knjigo napisal:<br />

»To je pa Sivčov fotr.«<br />

To je mojega deda tako razjezilo, da<br />

omenjenemu Janezu knjig ni hotel več<br />

posojati. Celo več! Lastnoročno mu je<br />

navil uro. Tako se je temu reklo včasih,<br />

če je kdo drugega zagrabil za ušesa in<br />

mu jih nekajkrat privil do bolečine.<br />

Z drugimi besedami: knjige smo v<br />

naši hiši od nekdaj spoštovali.<br />

MOJ OČE IN SENO<br />

Tudi moj oče Andrej (1904–1990) je<br />

bil strasten bralec, živ leksikon, vaški<br />

veljak. Večkrat je imel na grbi mnogo<br />

funkcij. Nekoč mu je soseda rekla:<br />

»Še dobro, Andrej, da nisi ženska.«<br />

»Zakaj pa to, Marinka?«<br />

»Zato, ker ne znaš reči NE. Če bi bil<br />

ženska, bi imel dvajset otrok.«<br />

Oče se je večkrat tako zatopil v<br />

branje, da je povsem pozabil, kaj se<br />

dogaja izven domačije. Nekoč so se za<br />

Krvavcem že zbirali črni oblaki in moja<br />

Aljaska (po ameriško Alaska) je najbolj severna ameriška država, drži pa se Kanade.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


SLEDI MOJIH POTI<br />

45<br />

Krive so seveda Londonove zgodbe<br />

o zlatokopih.<br />

mama, njegova žena, je prišla k njemu<br />

nič kaj dobre volje:<br />

»Ja, za božjo voljo, Andrej, menda ne<br />

boš zdajle bral, ko pa imaš na travniku<br />

suho seno.«<br />

Oče ji je odvrnil, naj počaka samo še<br />

deset minut, toliko da bo prebral, kako<br />

se zgodba v knjigi konča. Čez pet minut<br />

ga je žena spet začela priganjati, naj<br />

gresta vendarle po seno.<br />

»Samo še tri minute, pa greva. Le<br />

dva lista še imam.«<br />

Medtem se je ulilo kot iz škafa. Moja<br />

mama je bila ob tem seveda jezna:<br />

»No, vidiš, zdaj pa imaš mrvo (beri:<br />

seno!) vso mokro! Ej, to tvoje branje!«<br />

On pa ji je povsem mirno dogovoril:<br />

»Nič zato, če je mrvo malo poškropilo.<br />

Se bo že posušila. Glavno je, da<br />

sta se Francelj in Johana v povesti<br />

srečno poročila.«<br />

ZADNJE NOVINARSKO<br />

VPRAŠANJE<br />

Ker sta bila že ded in oče vneta bralca,<br />

tudi sam nisem mogel biti slabši.<br />

Enako pa moja brata Ciril in Andrej.<br />

Že v tretjem razredu sem prebral Pod<br />

svobodnim soncem. Ko mi je brat Ciril<br />

dejal, da Finžgarjevega romana ne bom<br />

razumel, sem mu zvečer knjigo izmaknil,<br />

vzel baterijo in roman odšel brat<br />

kar na hlev, v seno. Zjutraj pa sem se<br />

bratu maščeval tako, da sem mu povedal<br />

– zaključek knjige!<br />

Kar pa se tiče novinarstva, je to najlepši<br />

poklic na svetu. Srečal sem okoli<br />

pet do šest tisoč ljudi in prav vsak stik<br />

me je po svoje obogatil. Ljudje smo<br />

različni, Slovenci pa smo nasploh hudi<br />

posamezniki. Zato ni čudno, da imamo<br />

dva milijona pogledov na svet. Kar je po<br />

svoje dobro, samo če nam ne bi vladali<br />

taki posebneži, ki mislijo le na svoje<br />

žepe, za prebivalstvo pa jim je figo mar.<br />

Ne vem, ali ste že opazili, toda navadno<br />

je zadnje novinarsko vprašanje<br />

takole:<br />

»In kakšne so vaše želje, načrti,<br />

sanje?«<br />

Vprašanje je lahko enako za vse ljudi,<br />

odgovorov pa je torej okoli dva milijona.<br />

Prav to je mene pripeljalo tudi<br />

na Aljasko. Ko sem snemal oddajo z<br />

nekim Slovencem, ki je tedaj že osemnajst<br />

let živel v Kanadi – ime mu je bilo<br />

Joža – sem ga vprašal prav to. On pa je<br />

butnil vame:<br />

»Da bi šel na Aljasko!«<br />

»Zakaj pa to?!«<br />

»Rad bi od blizu videl kraje, ki jih<br />

Aljaska je dežela ledu, snega in zlata.<br />

je opisoval Jack London. Posebno tiste,<br />

kjer je pred dobrimi stotimi leti divjala<br />

zlata mrzlica. Ko sem bil mlad, sem bil<br />

čisto nor na Londonove zgodbe.«<br />

Tako sva bila že dva, pa tudi midva –<br />

kot je že zapisno – nisva bila edina.<br />

Pristopil je še radijski tehnik Vojko,<br />

rekoč:<br />

»Tudi jaz sem rad bral Londona. Na<br />

Aljaski pa me še posebej zanimajo živali,<br />

Indijanci in plovba po reki Jukon.«<br />

Tako smo bili že trije možakarji.<br />

Trije v dokaj zrelih letih. Sam sem<br />

imel tedaj 56 let. Priznam, da je bila<br />

zamisel malce nora. Oditi iz Slovenije<br />

na Aljasko, po poteh Jacka Londona in<br />

zlatokopov, vendarle ni mačji kašelj.<br />

Še posebno, ker smo bili vsi trije srečno<br />

poročeni. Zato je precej težko priti<br />

domov in sporočiti ženi, da boš šel za<br />

dober mesec s prijateljema na Aljasko.<br />

Joža sem povrhu videl prvič.<br />

Vsi trije smo veliki strategi. V tej ali<br />

oni balkanski vojni bi zagotovo zmagali.<br />

K ženam smo namreč pristopili z<br />

besedami:<br />

»Nekaj smo se menili s prijateljema,<br />

da bi šli morda skupaj na Aljasko. Sami<br />

možakarji. Malce peš, malce pa s čolnom.<br />

Prijatelja že imata dovoljenji žena,<br />

ti pa tudi verjetno ne boš imela nič proti.«<br />

Moja najdražja si je ob tem mojem<br />

sporočilu vzela dva dni za premislek.<br />

Tretjega dne pa je izjavila zgodovinske<br />

besede:<br />

»Dobro, pa pojdi! Vem, da si nor na<br />

Jacka Londona in da prej v hiši ne bo<br />

miru, dokler za teboj ne bo še ta izkušnja.<br />

A vedi, da sem privolila sama od<br />

sebe, ne zaradi pritiska prijateljevih<br />

žena. In po možnosti pojdi čim prej, da<br />

se ne bova kar naprej pogovarjala samo<br />

o tem.«<br />

Pravijo, da je formula za inteligenco,<br />

kako se človek prilagodi danemu položaju.<br />

Ženo sem seveda takoj ves vzhičen<br />

objel, kajti šele tedaj sem spoznal,<br />

kakšen biser imamo v našem domu.<br />

Prijateljema pa sem še tisto sekundo<br />

telefoniral:<br />

»Joža in Vojko, jaz imam Aljasko že<br />

odobreno. Pa vidva, prijateljčka moja?«<br />

Malce sta potarnala, da pri njima<br />

ni šlo tako gladko. A na koncu se je vse<br />

vendarle izteklo srečno in vsi trije možakarji<br />

smo res krenili na Aljasko. <br />

Prihodnjič:<br />

V divjino po poteh 70.000 zlatokopov<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


46<br />

AKTUALNO<br />

DOMOVINA<br />

Kolumna<br />

Ne vem, kdo se je spomnil in dal našemu tedniku ime <strong>Domovina</strong>,<br />

vem pa, da ni mogel izbrati primernejšega in lepšega imena. Sploh za<br />

vse tiste, ki domovino ponosno nosimo ves čas v svojem srcu. Včasih<br />

celo z malce grenkim priokusom, da tako ne čutijo vsi, ki jim je<br />

Slovenija domovina.<br />

IGOR GOŠTE<br />

PROFIMEDIA<br />

Vesel sem tudi – kaj vesel, ponosen<br />

– da sem lahko del tednika<br />

<strong>Domovina</strong>. Hvaležen<br />

sem prijatelju Tinu Mamiću,<br />

da me je pred meseci povabil v to ekipo,<br />

ki iz tedna v teden poskrbi, da naši bralci<br />

dobijo tudi nekoliko drugačen vpogled<br />

v dogajanje v naši domovini in po<br />

svetu, kot ga morebiti dobijo kje drugje<br />

v naših medijih.<br />

NOGOMETNA PRAVLJICA<br />

Zame se je pravljica, nogometna pravljica,<br />

začela že takrat, ko se je naša ekipa,<br />

ki jo vodi prekaljeni Matjaž Kek, uvrstila<br />

na evropsko prvenstvo. Potem ko<br />

smo po zaostanku 1 : 0 uspeli proti vedno<br />

neugodnim Dancem izenačiti, se je<br />

pravljica le še stopnjevala. Pa naj se zgodi<br />

karkoli že (in se je že, ko to prebirate)<br />

na preostalih tekmah naše nogometne<br />

ekipe, ki brani barve naše domovine.<br />

Tekme gledam v Dalmaciji, v kraju<br />

blizu Paškega mostu (od koder boste<br />

lahko kakšen teden ali dva kasneje v<br />

Domovini prebrali tudi foto reportažo),<br />

kjer še bolj začutiš, kaj domovina<br />

je. Hrvati po mojem še bolj vedo, kaj je<br />

domovina, čeravno moram priznati, da<br />

domovinsko zavest vsako leto še kako<br />

dobro začutim tudi pri nas, recimo ob<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

planiški velikanki,<br />

ko vihrajo slovenske<br />

zastave in se sliši bolj<br />

kot ne le slovenska,<br />

naša pesem.<br />

Pravzaprav je to<br />

čutiti skoraj pri vseh<br />

športih, pri katerih so<br />

naši uspešni. Uspešni<br />

pa so skorajda v vseh<br />

športih: v nogometu,<br />

košarki, odbojki,<br />

rokometu, smučanju,<br />

skokih, plavanju,<br />

plezanju, na brzicah,<br />

v atletiki, tenisu,<br />

namiznem tenisu,<br />

kegljanju, hokeju – da<br />

ne omenjam kolesarstva,<br />

kjer sta naša asa Tadej Pogačar in<br />

Primož Roglič skorajda nepremagljiva.<br />

Pri športu oziroma na športnih dogodkih<br />

človek resnično začuti, kako<br />

radi imamo svoje športnike in športnice<br />

ter seveda našo Slovenijo, našo domovino.<br />

Oh, ko bi bilo to še kje drugje<br />

začutiti. Recimo, da bi še bolj vzljubili<br />

slovensko pisano besedo, slovensko<br />

pesem, slovensko glasbo in slovenski<br />

jezik v celoti.<br />

Žal vse bolj opažam, tudi pri svojih<br />

vnukih, da jim je vedno bolj domača tuja<br />

beseda. Zdi se, da mnogo več ur presedijo<br />

ali zrejo v male zaslone mobilnih<br />

naprav ob spremljanju tujih kanalov,<br />

kjer prej slišiš vse drugo kot naš materni<br />

jezik. Moti me tudi to, da me kje sredi<br />

Domovinsko zavest začutim<br />

ob planiški velikanki, ko<br />

vihrajo slovenske zastave<br />

in se sliši bolj kot ne le<br />

slovenska pesem.<br />

Ljubljane ali v drugih turističnih krajih<br />

gostilne na svojih promocijskih tablah<br />

najprej »pozdravijo« v angleškem jeziku<br />

in šele potem v mojem. Ali ko starši vabijo<br />

na svoje rojstnodnevne zabave oziroma<br />

izobešajo plakate »Party is here«.<br />

Mar ni lepše, denimo, »Tu je zabava« ali<br />

kaj podobnega v našem jeziku?<br />

DOMOVINA, SLOVENEC,<br />

OGNJIŠČE, DRUŽINA ...<br />

Pod vsemi temi imeni v naslovu se skrivajo<br />

mediji, slovenski mediji. Pišem<br />

za Domovino in za spletni časnik Slovenec.<br />

Ko pišem, poslušam radio Ognjišče.<br />

Revijo Ognjišče tudi prebiram,<br />

tako kot tednik Družina. Verjetno se<br />

strinjate z mano, da se je treba tistim,<br />

ki so imeli nekoč in danes glavno besedo<br />

pri izbiri imena omenjenih medijev,<br />

globoko prikloniti. Ne bi mogli izbrati<br />

boljših imen.<br />

Smo Slovenci, zato moramo ljubiti<br />

in biti ponosni na svojo domovino. Vedeti<br />

moramo, kako pomembno je prijetno<br />

domače ognjišče, in še bolj, kako<br />

pomembna je družina. Za naš obstoj<br />

in vzgojo, ki vse bolj postaja naš velik<br />

manko. Se tudi vam zdi, da nam želijo<br />

nekateri to vzeti?


Kolumna<br />

Slovenci umiramo<br />

NA OBROKE<br />

JU3 2052<br />

Vnukinja, imenovana tudi Šefica, je letos drgnila klopi v četrtem<br />

razredu. Slovo od razredničarke Nataše je bilo zelo čustveno.<br />

»Kar solze sem imela v očeh,« mi je rekla, ko je prišla domov.<br />

Razlog? Zelo preprost.<br />

47<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

Zadnjo uro jih je učiteljica<br />

vprašala: »Kaj pravite, kdo od<br />

vas mi je bil najljubši?« Otroci<br />

so se spogledali. Potem jih je<br />

povabila, naj si drug za drugim ogledajo,<br />

kaj se skriva v škatli, ki jo je položila<br />

na mizo. V njej je bilo zrcalo in<br />

vsak učenec je v njem videl svoj obraz,<br />

obraz učiteljičinega najljubšega učenca.<br />

Nepozabno.<br />

BODO PA TUDI<br />

DRUGAČNI SPOMINI<br />

Niti v sanjah si ne morem predstavljati,<br />

kako se ta trenutek počuti deček iz<br />

OŠ Velika Dolina, ki mu je romski sošolec<br />

razbil obraz, stroka pa obrnila<br />

hrbet. Na KS so sicer ravnateljico pozvali,<br />

naj nasilneža izključijo iz OŠ, a je<br />

ta poudarila, da šola po zakonu nima<br />

možnosti, da to stori. Menda imajo nekatere<br />

institucije premalo pooblastil,<br />

pa tudi na pristojnem ministrstvu ne<br />

znajo natančneje svetovati, kako naj<br />

ravnajo. Pa bi se še strinjala, da imajo<br />

zvezane roke, če ne bi pred dnevi na<br />

družabnem omrežju X zaokrožile pocukrane<br />

fotografije naše predsednice,<br />

ki se je fotografirala v romskem naselju.<br />

Je ob tej priložnosti obiskala tudi<br />

žrtev? Je? Ni? Zakaj ne?<br />

AMBRUS<br />

Jeseni leta 2006 sem se čisto slučajno<br />

mudila na Dolenjskem. Domov grede<br />

sem po radiu slišala alarmantne novice<br />

o napetostih med civili v Ambrusu<br />

in tamkajšnjo romsko družino Strojan.<br />

Zgodbe o nasilju in strahu, ki so ga doživljali<br />

domačini, so bile celo zame, vsega<br />

hudega navajeno, grozljive in v srce<br />

segajoče. Ko pa sem zvečer prisluhnila<br />

prispevkom v medijih, sem ostala brez<br />

besed: sporočali so mi namreč, da so<br />

bili domačini krivi, Strojanovi pa žrtve.<br />

Da je bila mera polna, se je celo takratni<br />

predsednik Janez Drnovšek odločil, da<br />

stopi na stran Romov in s tem še dodatno<br />

zada smrtni udarec ljudem, ki so se<br />

zaradi večletnega nasilja uprli.<br />

Nives Babič je v svojem diplomskem<br />

delu z naslovom Analiza krize na<br />

primeru Ambrusa in romske družine<br />

Strojan zapisala: »Ugotovila sem, da je<br />

bila daljše časovno obdobje krajanom<br />

Ambrusa kršena ena od osnovnih človekovih<br />

potreb, tj. varnost. Krivda pa ni<br />

samo na strani policije, ampak tudi na<br />

strani sodstva in tožilstva, saj je njihovo<br />

›delovanje‹ krajanom povzročilo občutek<br />

neenakosti pred zakonom.«<br />

Še to: Ambrus je bil posredno in neposredno<br />

»kriv« tudi za to, da od takrat<br />

naprej zelo težko verjamem tem, ki so<br />

takrat resnico obračali po vetru.<br />

NERAZVITI SVET<br />

Smilijo se mi tisti, ki so odvisni le od informativnih<br />

programov t. i. mainstream<br />

medijev! Kakšna sreča za X! Pred<br />

dnevi je na njem zaokrožil posnetek<br />

večje skupine čakajočih, ki so se takoj,<br />

ko so se odprla dvoriščna vrata, v teku<br />

usuli proti vhodu stavbe upravne enote!<br />

Zabolelo me je srce! Prekleta oblast!<br />

Spomnila sem se na čase, ko so se bančni<br />

komitenti že zvečer usedli pred vrata<br />

bank in čakali, da pridejo do svojih<br />

privarčevanih nemških mark. Spomnila<br />

sem se na neskončno dolge vrste na<br />

bencinski črpalki! Kaj vse smo doživeli<br />

v svinčenih časih, ko so nas s svojimi<br />

ukrepi stiskali za vrat.<br />

Nihče mi ne more stopiti na jezik,<br />

če rečem, da se tisti časi, za katere smo<br />

upali, da smo jih za zmeraj vrgli čez<br />

ramo, ponovno vračajo. Sebastjan Jeretič<br />

je X-nil: »Ta vlada nas je spravila na<br />

raven tretjega sveta.« Za zjokat. Zakaj<br />

so pozabili na pogajanja s sindikati, na<br />

popravke sistemizacije? Kdaj se bodo<br />

lahko uradniki lotili na tisoče drugih<br />

upravnih postopkov? Več kot 400.000<br />

državljanov ne more zamenjati pretečenih<br />

osebnih dokumentov. Velikanska<br />

gospodarska škoda nastaja tudi zaradi<br />

neizdajanja gradbenih dovoljenj. Da o<br />

na tisoče izgubljenih urah davkoplačevalcev,<br />

čakajočih v nesmiselnih vrstah,<br />

ne govorim. Pa se kdo zgane? Ali kdo<br />

udari po mizi?<br />

UMIRANJE NA OBROKE<br />

Dr. Anda Perdan je v svojem pretresljivem<br />

zapisu o evtanaziji med drugim<br />

zapisala: »Smo telesna, duševna in<br />

duhovna bitja. Življenje mi je sveto in<br />

nedotakljivo. Del življenja je tudi umiranje<br />

in naravna smrt. Kot zdravnica<br />

in kristjanka nikoli ne bi mogla nekoga<br />

usmrtiti ali mu predpisati sredstva<br />

za samomor. S takimi dejanji se poslanstvo<br />

zdravnika konča.«<br />

Slovenci pa tudi brez evtanazije<br />

umiramo na obroke. Bolni čakajo neskončno<br />

dolgo, da pridejo do zdravnika.<br />

Sodni mlini meljejo tako počasi, da<br />

bi jih človek z veseljem poslal po Matildo,<br />

ker je potem zlepa ne bi bilo na spregled.<br />

Predsednik vlade pohajkuje malo<br />

tu, malo tam, uživa ob selfijih, še malo,<br />

pa se bodo začele parlamentarne počitnice,<br />

ko bo tako njemu kot vladi »dol<br />

viselo« za državljane, ki brez pravic do<br />

svobodnega in spodobnega življenja že<br />

skoraj tri leta dihamo na škrge. <br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


48 AKTUALNO<br />

Zlorabljanje POEZIJE<br />

Komentar<br />

V Harfi v vetru, občasni literarni prilogi Dela, ki jo izdaja skupina ljubiteljev poezije na Primorskem,<br />

je pred kratkim izšla tudi pesem Utrip laži Svetlane Makarovič (s podpisom Kotik). Kot nekateri vedo, je<br />

Makarovičeva pesem prebrala letos na javnem shodu levičarskih aktivistov, v njej pa je napadla novinarja<br />

TV SLO Jožeta Možino in njegov komentar ob letnem proslavljanju dražgoške bitke.<br />

DRAGO BAJT<br />

PROFIMEDIA<br />

Možina zdaj pesnico toži zaradi<br />

obrekovanja in laži, ta<br />

pa se brani, češ da gre za<br />

prvovrstno satiro. Makarovičeva<br />

Možino v tej »satiri« neposredno,<br />

brez metaforičnih sredstev, brez<br />

ironičnih namigov in zbadljivih opominov<br />

označuje kot »poklicnega lažnivca«,<br />

»ponižnega hlapca vlade« (seveda Janševe),<br />

kot »zmeneta«, ki ni »nikoli sito«, ki<br />

»žre, se baše in kozla«, kot »obrekljivca«,<br />

ki »pljuva po partizanstvu in se klanja<br />

domobranstvu«.<br />

KVAZISATIRA<br />

Vidimo, da gre za neposredne, banalne,<br />

zmerjavske oznake človeka, ki jih zmore<br />

tudi kak »gostilniški kritizer«, ne da<br />

bi pri tem dajal takim besedam oznako<br />

Pri Makarovičevi ne gre za<br />

satiro, saj satira kot poglavitno<br />

izrazno sredstvo<br />

uporablja ironijo, ne pa<br />

surovih in žaljivih besed.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

V lažno satirični pesmi<br />

Makarovičeve se kaže<br />

predvsem izguba človeškega<br />

kompasa, ki je doletela njeno<br />

razkrojeno moralno osebnost.<br />

poezije. Ob tem je mogoče resno dvomiti,<br />

da gre za satiro, kajti satira uporablja<br />

kot poglavitno izrazno sredstvo ironijo,<br />

ne uporablja surovih in žaljivih besed,<br />

temveč govori o resnici skozi »solze in<br />

smeh«. Poleg tega se v satiri smešijo resnične<br />

in vsem znane napake posameznikov<br />

in družbe; ob izrazih »poklicni<br />

lažnivec«, »hlapec vlade«, »zmene«, ki<br />

»žre, se baše in kozla«, »obrekljivec« pa<br />

je nemogoče reči, da so to človeške in<br />

poklicne lastnosti Jožeta Možine, »junaka«<br />

te kvazisatire.<br />

A tokrat niti ne gre v prvi vrsti za »satiro«,<br />

ki jo je nekoč prva dama slovenske<br />

poezije napisala zdaj, kot preskrbljena<br />

nergava aktivistka, zagovornica kolesarjev<br />

in rdeče zvezde, zaprisežena sovražnica<br />

Cerkve in ljubiteljica mačk. V njeni<br />

lažno satirični pesmi se kaže predvsem<br />

izguba človeškega kompasa, ki je doletela<br />

njeno razkrojeno moralno osebnost.<br />

Gre še bolj za dejstvo, da je njen Utrip laži<br />

izšel v osrednjem slovenskem tiskanem<br />

dnevniku, ki – v nasprotju z Dnevnikom<br />

in Večerom – pokriva celotno Slovenijo.<br />

Čeprav se Delo ob člankih zunanjih<br />

sodelavcev vselej omejuje z dostavkom,<br />

da ti »ne izražajo nujno stališča uredništva«,<br />

se z objavo »satire« očitno strinja,<br />

saj je skladno z njegovimi stališči (četudi<br />

ne nujno).<br />

To je na prvi pogled čudno, kajti<br />

Delo je informativno-politični dnevnik,<br />

ne pa kako literarno glasilo ali list<br />

za kulturnike – njegov izdajateljski interes<br />

torej še zdaleč nima literarno-kulturnega<br />

namena. To slejkoprej kaže, da<br />

se časopis Delo (torej uredništvo in zaposleni<br />

sodelavci) tudi preko literature<br />

in kulture vključuje v politični boj, v<br />

našem primeru predvsem proti prejšnji<br />

vladi Janeza Janše in še posebej za sedanjo<br />

vlado <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong>.<br />

POLITIČNA AGITACIJA<br />

Iz novinarskih člankov in komentarjev<br />

je to jasno razvidno, saj časopis trdno<br />

podpira sedanjo vlado, četudi še vedno<br />

bolj z razkrinkavanjem prejšnje kakor s<br />

hvalo sedanje. Delo brez dvoma sodi –<br />

ob večini drugih tiskanih in elektronskih<br />

medijev – med velike propagatorje<br />

trenutne vlade in celo aktivistične zagovornike<br />

njenih idej, ki ostajajo pri golih<br />

obljubah. Brez dvoma se pridružuje<br />

reklamirani »depolitizaciji« medijev, a v<br />

našem primeru s tem dejansko podpira<br />

njihovo »dopolitizacijo«.


Je politično angažiran medij, ki<br />

vneto skrbi, da bi vsi zakulisni posli<br />

predsednika <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> ostali nerazjasnjeni,<br />

zlasti njegovo nezakonito<br />

poslovanje v prejšnji službi (GEN-i) ali<br />

sedanje delovanje na področju trgovanja<br />

z energijo. Previdno se izogiba<br />

vsakršni kritiki na tem področju; obenem<br />

zamolči tudi vse drugo, kar se dogaja<br />

v zasebnem življenju predsednika<br />

vlade ter ni ne v čast in ne v korist<br />

njemu ali njegovi stranki, obenem pa<br />

povzroča škodo slovenskemu ljudstvu,<br />

krni načela pravne države in zavira razvoj<br />

demokracije na naših tleh.<br />

Kot rečeno, je Delo zagovornik sedanje<br />

vlade in vseh zgrešenih dejanj njenih<br />

ministrov. Še več: s svojo dejavno angažiranostjo<br />

celo soustvarja sedanjo »nepolitiko«,<br />

ki zavira in omejuje demokratični<br />

razvoj Slovenije, saj je ponesrečena<br />

reduplikacija komunizma nekdanje Jugoslavije.<br />

Delove informacije se vse bolj<br />

spreminjajo v politično agitacijo.<br />

Možina toži Makarovičevo<br />

zaradi obrekovanja in laži. TV<br />

SLO je od tožbe odstopila.<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Če povzamemo: dejstva v zvezi s politiko<br />

Gibanja Svoboda, ki so jih »desni«<br />

mediji že zdavnaj razkrili, za bralce<br />

Dela še vedno ostajajo uradno »neznana«,<br />

bolj ali manj olepšana in pospravljena<br />

v okvire normalnega delovanja<br />

vladajoče politike. Vse afere in dogodki<br />

v zvezi z Golobovimi sodelavci ostajajo<br />

za Delove raziskovalne novinarje še<br />

Taka poezija pomeni<br />

ukinitev poezije, kakršna<br />

se je izoblikovala in<br />

vzpostavila v stoletjih obstoja<br />

umetnosti in kakršni še<br />

zmeraj pripisujemo temeljno<br />

vrednost za človekovo<br />

eksistencialno rast.<br />

AKTUALNO 49<br />

naprej neobstoječa tema. Zato se ni čuditi,<br />

da se tudi objava »satire« Svetlane<br />

Makarovič, o kateri se bo v prihodnjih<br />

tednih razpravljalo na sodišču, primerno<br />

vključuje v uredniško politiko Dela,<br />

v miselni sistem njegovih urednikov in<br />

novinarjev, slejkoprej tudi njegovih lastnikov<br />

in finančnih podpornikov.<br />

O tem poleg vsega drugega mimogrede<br />

pričajo tudi aktivistične pesniške<br />

objave Delovega dvornega pesnika Borisa<br />

A. Novaka, ki pogosto najdejo prostor<br />

na straneh časopisa. Prav Boris A.<br />

Novak je bil tisti, ki je pred letom dni na<br />

Prešernovi proslavi pospremil Makarovičevo<br />

na govorniški oder. Politična poezija<br />

in »satira« se pri Delu vključujeta v<br />

politični boj »na pravi strani«, z drugimi<br />

besedami: zlorabljata se za nepesniške<br />

namene.<br />

NEETIČNI NAGONI<br />

S tem pa ni problematiziran le smisel<br />

izhajanja informativnega dnevnika,<br />

vključenega v aktualizirano politično<br />

propagando idej, ki izhajajo iz nekdanjega<br />

jugoslovanskega režima, temveč<br />

tudi sam smisel poezije in literature<br />

nasploh. Če naj bi bila poezija (in literatura<br />

v celoti) umetniška stvarnost, ki<br />

s svojo posebno strukturiranostjo vpeljuje<br />

v človekovo življenje svojevrsten<br />

svet, namenjen estetskim potrebam<br />

individuuma, potem je »satirična« poezija<br />

Svetlane Makarovič (in drugih pesnikov<br />

s podobnimi intencami) postala<br />

neposreden zagovor neestetskih, celo<br />

neetičnih nagonov jurišnih množic.<br />

Taka poezija kliče k uporu in odpravi<br />

vsega, kar ni v skladu s trenutno<br />

družbeno stvarnostjo, kakor si jo zamišlja<br />

zožena ideološka pamet leve možganske<br />

hemisfere. Taka poezija poziva<br />

k ukinitvi nestvarne »estetike«, k mesarskemu<br />

klanju in zatiranju vsakogar,<br />

ki trdi, da poezija ni zgolj sredstvo za<br />

politični in socialni boj, ne zgolj banalno<br />

»stihoklepstvo« za gostilniškim šankom,<br />

pljuvanje po drugačnih in blatenje<br />

vseh »nenaših«.<br />

Taka poezija pravzaprav pomeni<br />

ukinitev poezije, kakršna se je izoblikovala<br />

in vzpostavila v stoletjih obstoja<br />

umetnosti in kakršni še zmeraj pripisujemo<br />

temeljno vrednost za človekovo<br />

eksistencialno rast. Taka poezija<br />

je »nepoezija«, torej »neumetnost«, ki<br />

se ob pravo poezijo (tudi satirično) sopostavlja<br />

zgolj z lažnim samopredstavljanjem.<br />

Na nas je, da se tega zavedamo<br />

in razliko prepoznamo. <br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


50<br />

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

NEUREJENI TRG<br />

PREHRANSKIH DOPOLNIL<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

»Končno si je nekdo upal na glas povedati,<br />

kar si drugi mislimo,« pravi dr. Igor<br />

Pravst z Inštituta za nutricionistiko v<br />

intervjuju za spletni portal N1 o neurejenem<br />

trgu s prehranskimi dopolnili.<br />

»Poznamo primere, ko imajo starostniki<br />

po cele vreče prehranskih dopolnil,<br />

za katere mesečno plačujejo po več sto<br />

evrov, tudi polovico svoje pokojnine,«<br />

govori tudi o sušenju denarnic upokojencev,<br />

o vztrajno zavajajočem oglaševanju<br />

nekaterih podjetij, zakonodajnih<br />

luknjah in o nujnih spremembah. Ter<br />

tudi o tem, da so med najbolj spornimi<br />

izdelki na trgu pogosto tisti, s katerimi<br />

naj bi ljudje shujšali.<br />

Podjetje Biostile televizijske prodajalske<br />

gurujke Herte Kosmina redno<br />

prejema kazni zdravstvenega inšpektorata,<br />

a ga to ne ustavi pri navajanju zavajajočih<br />

trditev v oglasnih oddajah, ki<br />

jih med drugim predvaja tudi RTV Slovenija,<br />

opozarja avtor Staš Zgonik, ki v<br />

intervjuju navaja, da se je v času Covida-19<br />

uživanje nekaterih prehranskih<br />

dopolnil v Sloveniji celo podvojilo.<br />

»Že pred epidemijo je bila ponudba<br />

zelo pestra, danes pa je še bistveno<br />

večja. Lani smo začeli to področje<br />

tudi sistematično spremljati. Pripravili<br />

smo prvo nacionalno podatkovno<br />

bazo prehranskih dopolnil, v kateri<br />

je približno 2.000 različnih izdelkov,<br />

letos pa jo tudi že posodabljamo. Trg<br />

raste in je le v Sloveniji vreden več<br />

deset milijonov evrov, zato je seveda<br />

ekonomsko zanimiv. Žal opažam, da<br />

posamezna podjetja ponavljajoče kršijo<br />

razmeroma strogo zakonodajo,<br />

predvsem z agresivnimi tržnimi pristopi,«<br />

razlaga Pravst v intervjuju za<br />

N1. Njihove raziskave so pokazale, da<br />

posamezniki hkrati uživajo tudi po več<br />

kot 15 različnih prehranskih dopolnil.<br />

»In ko skupaj seštejete vse dnevne odmerke,<br />

pridete do številk, ki lahko bistveno<br />

presegajo priporočene dnevne<br />

vnose, kar privede tudi do zdravstvenih<br />

tveganj. Tudi nekateri uporabniki<br />

vitamina D uživajo bistveno prevelike<br />

odmerke, ki lahko predstavljajo celo<br />

nevarnost za kalcifikacijo tkiv.«<br />

SPOMINI MATURANTK<br />

IN MATURANTOV<br />

KATOLIŠKIH GIMNAZIJ<br />

Ob zaključku šolskega leta je tednik<br />

Družina maturantke in maturante<br />

Škofijske klasične gimnazije, Škofijske<br />

gimnazije Antona Martina Slomška<br />

Maribor, Škofijske gimnazije Vipava in<br />

gimnazije Želimlje povprašal o njihovih<br />

spominih in novih izzivih. Dijaki pripovedujejo<br />

o svojih izkušnjah, ki vključujejo<br />

ne le šolske dosežke, temveč tudi<br />

razvoj osebnih vrednot in prepričanj,<br />

ki jih katoliško izobraževanje spodbuja.<br />

Klara Lešnik s Škofijske klasične gimnazije<br />

pravi, da ji po koronskem obdobju<br />

ostajajo spomini na razredne jaslice,<br />

pevski festival, neizmerno zabavne razredne<br />

pogovore pred začetkom pouka<br />

in prvo razredno ekskurzijo v Trst. Med<br />

počitnicami si najprej že tretje leto zapored<br />

želi na oratorij k svoji cimri iz dijaškega<br />

doma, nato pa sledi bolj ali manj<br />

spontano planiranje izletov.<br />

Lucija Podvratnik iz gimnazije Antona<br />

Martina Slomška Maribor je povedala,<br />

da se bo čez poletje udeležila<br />

oratorija v domači župniji in počitniško<br />

delala, septembra pa bo odpotovala v<br />

Kanado. Po počitnicah bo svojo izobraževalno<br />

pot nadaljevala na Fakulteti za<br />

zdravstvene vede, smer dietetika, v Izoli.<br />

Urban Hajnc iz iste gimnazije trdi, da<br />

jim je omenjena šola poleg znanja dala<br />

tudi obilo pomembnih življenjskih vrednot.<br />

»Veliko je dogodkov, ki so mi dragoceni<br />

in se jih z veseljem spominjam.<br />

Če pa bi moral izpostaviti enega, ki mi<br />

bo za zmeraj ostal v spominu, bi bila to<br />

verjetno ekskurzija v Rim.«<br />

Tudi Jana Muha s Škofijske gimnazije<br />

Vipava se spominja, kako je v<br />

prvem letniku večino časa preživela v<br />

karanteni, »vendar smo ob povratku v<br />

šolske klopi nadoknadili vse zamujeno.<br />

V šoli smo bili vedno veseli druženja v<br />

parku na soncu in navijanja med razrednimi<br />

turnirji v nogometu ali odbojki«.<br />

Dodaja, da ima Vipava čudovito naravo,<br />

zato so se večkrat odpravili tudi na kakšen<br />

sprehod do bližnjega gradu ali le do<br />

»Marjance« na sladoled.<br />

GLOBOK POKLON<br />

ZDRAVNICI TINI BREGANT<br />

»V teh nogometnih dneh, ki jih preživljam<br />

v Dalmaciji, preberem tudi kaj za<br />

nazaj. Pobrskam tudi po svojem pametnem<br />

telefonu in računalniku ter pogledam,<br />

kaj pišejo naši mediji,« piše Igor<br />

Gošte v svoji zadnji kolumni za spletni<br />

časopis Slovenec. Med prebiranjem je<br />

naletel tudi na zadnjo majsko številko<br />

Demokracije, v kateri si je z zanimanjem<br />

prebral intervju z zdravnico Tino Bregant.<br />

»Tako kot zanjo je tudi zame to nekaj<br />

nesprejemljivega, v bistvu zanjo in za<br />

vse zdravnike še toliko bolj, ker bi morali<br />

usmrtitve, kar evtanazija je, tudi izvajati.<br />

Vesel sem in se ji do tal priklanjam, ker<br />

je javno in brez kančka dvoma povedala,<br />

da sama tega ne bo počela.<br />

Vesel sem, da še zdaleč ni edina<br />

zdravnica, ki je to javno povedala,«<br />

piše Gošte, ki upa, da »nesposobna vlada«<br />

<strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> do konca mandata<br />

ne dela več nič. »Srčno pa upam, da se<br />

bodo osebnosti, kakršna je omenjena<br />

Tina Bregant, še bolj politično aktivirale<br />

in se vključile v politično skupino,<br />

ki bo znala in vedela, kako našo Slovenijo<br />

spet postaviti na zemljevid tistih,<br />

o katerih se govori spoštljivo. Tega z<br />

uzakonitvijo evtanazije, zakajanjem z<br />

marihuano, pa s praznimi obljubami in<br />

nespametnimi odločitvami ta ekipa, ki<br />

nam zdaj vlada, ne more doseči,« piše<br />

Gošte in omenja še intervju z Metko<br />

Zevnik, ki je na račun evtanazije ravno<br />

tako nalila čistega vina.<br />

Pomenljive so njene besede: »Ne<br />

zavrzite me na stara leta.« Gošte zaključuje,<br />

da sam svoje mame in vseh<br />

svojih ne bo nikoli zavrgel. »Kdo sem<br />

jaz, naj se vsak vpraša. Bog zagotovo<br />

ne. Mar so tisti, ki bi radi uzakonili<br />

evtanazijo, bogovi?«


Priporočilo<br />

P. DR. ANDRAŽ<br />

ARKO<br />

IMDB.COM<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

Apostol Peter: ODREŠENJE<br />

Simon, ribič iz Betsajde v Galileji, je bil poročen v Kafarnaumu. Ko ga je srečal Jezus,<br />

ga je preimenoval v Petra in ga postavil za prvega med apostoli. Po Jezusovem vnebohodu<br />

je bil voditelj prvih kristjanov. Med Neronovim preganjanjem leta 64 so ga križali<br />

v Rimu. Skupaj s sv. Pavlom goduje 29. junija.<br />

51<br />

Apostola Petra mučijo v mamertinski<br />

ječi, da bi dobili informacije<br />

o kristjanih v Rimu,<br />

ki jih je cesar Neron obtožil za<br />

požig mesta. Ko cesar Neron izve, da so<br />

Petra preveč mučili in je že na tem, da<br />

umre, nastane panika. Zato žena Popeja<br />

Neronu predlaga, naj v ječo pošljejo njeno<br />

služabnico, zdravilko Suzano. Tako<br />

poveljnik ječe Martinian odvede lepo<br />

Suzano k trpečemu apostolu Petru v<br />

ječo. Ob njenih vse bolj pogostih obiskih<br />

se začne Petrovo stanje izboljševati. Ker<br />

pa Neronova psihopatska neuravnovešenost<br />

ne pozna meja, ukaže preganjanje<br />

vseh rimskih kristjanov, ki jih lažno<br />

obtoži, da so krivi za požig Rima …<br />

Od filma, posnetega leta 2016, bi pričakovali<br />

mnogo več, kot dejansko prinaša.<br />

Lahko se sicer postavlja z zvezdniško<br />

zasedbo, saj v vodilnih vlogah<br />

nastopajo John Rhys-Davies (sicer Gimli<br />

iz Gospodarja prstanov in Sallah<br />

iz Indiane Jonesa), eden izmed štirih<br />

slavnih bratov Baldwin – Stephen, Kanadčanka<br />

Brittany Bristow in Bobbie<br />

Phillips, ki ji na podlagi poltene vloge<br />

v zloglasni drami Paula Verhoevena<br />

Showgirls tu čisto pristoji zlobnost<br />

Neronove žene Popeje.<br />

Gledalce lahko pritegnejo zveneča<br />

imena – ne nazadnje tudi njihova igra –<br />

ne morejo pa reševati samega filma. Res<br />

je, da je zgodba kljub nekaterim izmišljenim<br />

dogodkom in likom, kot sta Suzana<br />

in Martinian (ki si s sladkobnostjo<br />

1 Kor 13 izpovesta ljubezen), zvesta<br />

duhu krščanskega izročila, a to še ne<br />

pomeni, da je privlačna. Ne zaradi težkih<br />

tem, kot so preganjanje kristjanov<br />

in smrt svetega Petra, ampak zaradi<br />

same izvedbe s ceneno scenografijo, s<br />

pretežno studijskimi prizori, ki so večinoma<br />

isti: Petrova celica, Neronov dvor<br />

in digitalni Foro Romano v ozadju ter<br />

ulica s kipom rimskega stotnika.<br />

Film deluje kot nekakšna podaljšana<br />

pasijonska igra, ki se od Jezusove<br />

zgodbe nadaljuje v Petrovo, saj učinkuje<br />

podobno kot prvi pasijonski filmi,<br />

ki so dejansko bili posnetki gledaliških<br />

predstav: igralci pridejo na prizorišče,<br />

odigrajo svoje in odidejo. Morda zato<br />

na koncu filma kar preseneti odjavna<br />

špica, saj bi gledalec pričakoval, da<br />

se bo četica, ki je z Neronom zapustila<br />

prizorišče, med bučnim aplavzom<br />

vrnila na oder.<br />

Simbolno film uokvirja križ – na<br />

začetku Kristusov, na koncu pa narobe<br />

obrnjen Petrov. John Rhys-Davis je sicer<br />

res ustvarjen za vlogo Petra, kar daje močan<br />

pečat filmu. To pa je žal tudi vse. <br />

O FILMU:<br />

• naslov: Apostol Peter: Odrešenje<br />

(The Apostle Peter:<br />

Redemption)<br />

• čas trajanja: 99 minut<br />

• država in leto: Kanada, 2016<br />

• režija: Leif Bristow<br />

• igralska zasedba:<br />

John Rhys-Davies, Stephen<br />

Baldwin, Bobbie Phillips,<br />

Brittany Bristow<br />

ZANIMIVOSTI:<br />

John Rhys-Davies, ki je nastopil v naslovni<br />

vlogi Petra, je tudi eden izmed<br />

treh izvršnih producentov filma.<br />

OCENA PRIMERNOSTI:<br />

PG – zaradi nekaterih prizorov<br />

nasilja naj si otroci ogledajo film v<br />

spremstvu staršev.<br />

DOSTOPNOST:<br />

Peter: The Redemption | Full Faith<br />

Drama Movie | John Rhys-Davies,<br />

Stephen Baldwin | Family Central<br />

(youtube.com)<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


52<br />

VZGOJA<br />

Varna uporaba<br />

DIGITALNE TEHNOLOGIJE<br />

Morda smo že večkrat slišali in prebrali kakšen nasvet za varno uporabo digitalne tehnologije ali vzgojni<br />

pomislek glede vpliva te tehnologije na odrasle ali otroke. Nas je nagovoril? Smo ga morda prevzeli?<br />

Morda ni bil dovolj konkreten?<br />

MATEJA PODMENIK, INŠTITUT INTEGRUM<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Nasveti za varno in zdravo uporabo<br />

digitalne tehnologije v<br />

družini so nam lahko v pomoč,<br />

posebej če jih vzamemo za refleksijo<br />

trenutne družinske situacije.<br />

STARŠEVSKI ZGLED<br />

Otroke bi radi navadili, da niso vsak<br />

trenutek na voljo napravi, mi pa se morda<br />

tudi popoldne vpričo otrok odzivamo<br />

na pogovore s prijatelji ali sodelavci<br />

preko klicev, sporočil ali družabnih<br />

omrežij. Zadajmo si izziv, da bomo med<br />

obroki, družinskimi sestanki ali drugimi<br />

skupnimi dejavnostmi utišali naprave.<br />

Predvsem pa naj vsaj določene<br />

omejitve veljajo za vse družinske člane.<br />

Varna in zdrava uporaba digitalne<br />

tehnologije pri vzgoji otrok zahteva<br />

nenehno pozornost, izobraževanje in<br />

prilagajanje – digitalna tehnologija se<br />

hitro spreminja, zato je pomembno, da<br />

Otroke naučimo prepoznati<br />

zanesljive vire informacij<br />

in razlikovati resnične<br />

novice od lažnih.<br />

se starši in vzgojitelji nenehno izobražujemo,<br />

smo odprti za nova spoznanja in<br />

naslavljamo aktualne izzive. S tem bomo<br />

bolje pripravljeni na soočanje s težavami<br />

in lažje bomo zagotavljali varno uporabo<br />

tehnologije pri svojih otrocih.<br />

DRUŽINSKA UPORABA<br />

DIGITALNIH NAPRAV<br />

Naslednji praktični nasvet se nanaša<br />

na skupne družinske dejavnosti – koliko<br />

in kdaj uporabljamo tablice ali druge<br />

naprave za sprostitev, izobraževanje,<br />

preživljanje skupnega prostega časa?<br />

Starši lahko preko starševskega nadzora<br />

in aplikacij za spremljanje uporabe<br />

spremljamo, katere aplikacije otroci<br />

uporabljajo, koliko časa preživijo pred<br />

zasloni in katera spletna mesta obiskujejo<br />

(tudi nam samim koristi, da se<br />

spremljamo – gl. prejšnjo točko).<br />

Otroke spodbujajmo k razmišljanju<br />

o tem, kar vidijo in berejo na spletu.<br />

Naučimo jih prepoznati zanesljive vire<br />

informacij in razlikovati med resničnimi<br />

in lažnimi novicami. To jim bo pomagalo<br />

razviti kritično mišljenje in se<br />

izogniti pastem lažnih informacij.<br />

Dobro je, da starši aktivno sodelujemo<br />

pri uporabi digitalne tehnologije svojih<br />

otrok. To vključuje skupno gledanje<br />

vsebin, igranje iger ali uporabo aplikacij.<br />

Tako lahko bolje razumemo, kaj otroci<br />

počnejo, ter jim pomagamo pri pravilnem<br />

razumevanju in uporabi tehnologije.<br />

Ko otroci veliko časa preživijo pred<br />

zasloni, je odtegovanje zaslonov težko.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


VZGOJA<br />

53<br />

POSTOPEN PREHOD NA<br />

SAMOSTOJNO UPORABO<br />

DIGITALNE NAPRAVE<br />

Tako za otroka kot za starše bo postopen<br />

prehod na uporabo naprav<br />

povzročil manj pretresov, predvsem pa<br />

bo bolj preprost. V tem primeru bomo<br />

imeli čas za refleksijo in pogovor z otrokom<br />

o samodisciplini in varnosti na<br />

spletu, o spletnih prevarah, nasilju na<br />

spletu in kraji identitete.<br />

Otrok naj ima prvi stik s pametno<br />

digitalno napravo v prisotnosti starša<br />

– da skupaj spoznavata spletno okolje<br />

in način uporabe digitalne naprave.<br />

Prav tako ima otrok lahko prve postopne<br />

stike preko pametne naprave, ki jo<br />

sicer uporablja starš. Tudi če otrok že<br />

občasno uporablja telefon, je na voljo<br />

več možnosti: lahko ima na voljo telefon<br />

s tipkami ali pametni telefon, ki je<br />

brez internetne povezave ter mobilnih<br />

podatkov, na napravi pa naj bo programska<br />

oprema, opremljena s starševskim<br />

nadzorom.<br />

Več družin poroča tudi o pozitivni<br />

izkušnji uporabe »družinskega telefona«.<br />

S takim načinom bo otrok sicer že<br />

uporabnik digitalnih naprav, vendar v<br />

omejenem obsegu.<br />

Postavimo si jasna pravila<br />

uporabe digitalnih naprav<br />

in se jih vsi držimo.<br />

JASNA PRAVILA IN OMEJITVE<br />

Ključna dejavnika, na katerih smo se bolj<br />

ali manj izučili pripadniki srednje generacije,<br />

pa sta jasna pravila in omejitve.<br />

Če smo mi prejeli prve telefone brez<br />

omejitev in pravil, kasneje tudi pametne<br />

naprave brez navodil za uporabo, je danes<br />

lahko takšno početje za mlade zelo<br />

nevarno. Starost, pri kateri otroci postanejo<br />

lastniki digitalnih naprav, ni nepomembna,<br />

saj otroci slej ko prej postanejo<br />

tudi uporabniki družabnih omrežij in le<br />

redko sledijo vsebinam, ki so prilagojene<br />

njihovi starosti. Pred 13. letom naj otroci<br />

ne bi bili samostojni uporabniki omrežij,<br />

kot so YouTube, Pinterest, Snapchat,<br />

TikTok, Instagram, Reddit, Discord,<br />

WhatsApp, Viber, FB, X …<br />

Zelo pomembna je jasna opredelitev<br />

skupnega mesta za vse digitalne naprave<br />

družinskih članov. Namenimo jim<br />

lahko poličko v skupnih prostorih. Izogibajmo<br />

se temu, da bi bile naprave v<br />

otroških sobah, spalnicah, kopalnicah.<br />

Prav tako je pomembno, da se dogovorimo,<br />

do katere ure zvečer še lahko<br />

uporabljamo naprave in kdaj jih odložimo.<br />

Poleg tega je pomembno še, koliko<br />

časa na dan/teden lahko preživimo<br />

pred zasloni.<br />

POGOVOR IN ZAUPANJE<br />

Ne nazadnje sta za vzpostavitev vseh<br />

zgoraj napisanih navad ključna iskren<br />

pogovor in medsebojno zaupanje.<br />

Bolj učinkovita vloga od policijske<br />

bo vloga poslušalca – da se usedemo<br />

skupaj z otroki in preverimo čas uporabe<br />

posameznih naprav in zakaj se<br />

morda tisti dan ni izšlo po dogovoru.<br />

Najprej poslušajmo in nato iščimo rešitve<br />

in posledice. Najbolj učinkoviti<br />

Telefona ne nosimo v spalnico<br />

in ga ne uporabljamo za<br />

budilko. Raje si omislimo<br />

klasično budilko.<br />

Varno in zdravo uporabo digitalne<br />

tehnologije je mogoče zasledovati:<br />

• s postavitvijo jasnih pravil,<br />

• z izobraževanjem o spletni varnosti,<br />

• s spodbujanjem kritičnega<br />

razmišljanja,<br />

• z aktivnim sodelovanjem staršev,<br />

• s povezovanjem z drugimi,<br />

• s postopnimi spremembami.<br />

Z vzpostavitvijo odprte komunikacije<br />

in nadzora ter vzgojo za empatičnost in<br />

družabnost bomo otrokom gotovo pomagali<br />

razviti zdrave navade in veščine<br />

za življenje v digitalni dobi.<br />

bomo, če se odrasli prav tako izpostavimo<br />

in pokažemo svojo ranljivost ter<br />

iščemo skupno pot naprej.<br />

Vzpostavitev odprte komunikacije<br />

o uporabi tehnologije je ključna. Otroke<br />

spodbudimo, da se pogovarjajo o svojih<br />

izkušnjah, težavah in dvomih glede<br />

uporabe digitalnih naprav. Starši pa bodimo<br />

dostopni in pripravljeni poslušati<br />

ter svetovati. Nadzor brez odnosa ne bo<br />

imel želenega učinka.<br />

AKTIVNOSTI BREZ ZASLONOV<br />

Spodbujanje otrok, da se ukvarjajo s<br />

športom, hobiji, gospodinjskimi opravili<br />

in drugimi dejavnostmi, ki ne vključujejo<br />

tehnologije, je ključnega pomena.<br />

Tako se otroci naučijo uravnotežiti čas<br />

pred zasloni s fizičnimi in družabnimi<br />

aktivnostmi, kar je pomembno za njihov<br />

celostni razvoj. Pri tem pa seveda<br />

poskrbimo, da jim bomo zgled.<br />

EN KORAK NAENKRAT<br />

Imamo občutek, da smo zamudili oz.<br />

da bi morali iti korak nazaj? Se nam<br />

zdijo nasveti pretežki? Uporabimo vsaj<br />

kakšnega. Lahko je na primer to, da<br />

telefona ne nosimo v spalnico in ga ne<br />

uporabljamo za budilko; raje si omislimo<br />

klasično budilko. Predstavimo svoje<br />

izkušnje družinskim članom, preberimo<br />

kaj o učinkih trenutne uporabe in<br />

spodbudimo družino, da počasi spreminja<br />

navade. Hvaležni nam bodo – če<br />

ne v tem trenutku, pa dolgoročno.<br />

SKUPNOST<br />

Pri uvajanju novih strategij nam lahko<br />

pomaga vključitev primerov dobre prakse<br />

iz drugih družin ali skupnosti. Na<br />

primer: nekatere družine uspešno uporabljajo<br />

čas brez naprav ob vikendih ali<br />

določene ure zvečer, ko se vsi člani družine<br />

posvetijo skupnim dejavnostim. <br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


54<br />

VZGOJA<br />

MED POČITNICAMI<br />

izostrimo posluh za otroke<br />

Poletne počitnice, ki so v Sloveniji precej dolge, lahko izkoristimo na različne načine. Kot nam beseda<br />

sama pove, so počitnice v prvi vrsti namenjene počitku. Že to je v današnjem hitrem načinu življenja pogosto<br />

kar izziv. Marsikomu se namreč zdi, da je za počitek in spanje škoda časa.<br />

DR. ANDREJA POLJANEC<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Čez leto se nam naberejo stvari,<br />

za katere ni časa, in mnogim<br />

se zdi, da bi ravno počitnice<br />

lahko izkoristili za delo, ki ostaja.<br />

To ne pomeni, da se ne bomo lotili<br />

kakšnega projekta, ki si ga že dolgo<br />

želimo. Če to zasede večino počitniške<br />

pozornosti, čustvenega prostora in<br />

tudi časa, pa je velika škoda. Počitek<br />

in spanje sta temeljni potrebi tako za<br />

razvoj in ohranjanje telesnega kot tudi<br />

psihičnega zdravja.<br />

ČAS ZA POGLOBITEV ODNOSOV<br />

Ko starši svoj čas posvečamo otrokom,<br />

jim sporočamo, da so nam vredni. Če<br />

jim ne namenimo bistveno več čustvenega<br />

prostora, zanimanja in ukvarjanja<br />

kot delu in opravkom, se otroci in mladostniki<br />

počutijo spregledane, nevredne,<br />

lahko so tudi žalostni ali jezni.<br />

Če smo nagnjeni k temu, da vedno<br />

»najdemo« delo, je dobro pomisliti, zakaj,<br />

pred čim nas to varuje, kako to, da<br />

se ne moremo umiriti. Ali se nam zdi,<br />

da smo leni, če venomer nečesa ne počnemo?<br />

Kaj nas v naši notranjosti preganja,<br />

da se ne zmoremo umiriti, globlje<br />

prepoznati svojih potreb in občutij ter<br />

potreb in občutij naših bližnjih? Pri tem<br />

lahko marsikateremu staršu pomaga<br />

večja pozornost do otrokovih idej, potreb,<br />

težav … To, da otroci tožijo, da nimajo<br />

takih počitnic, kot bi si jih želeli,<br />

je dober znak, ki ga lahko izkoristimo.<br />

To pomeni, da nad nami še niso obupali<br />

in da še verjamejo, da se lahko zadeve<br />

spremenijo, če bodo dovolj vztrajni.<br />

Če otroci ne tožijo, mi pa vemo, da v<br />

ospredje postavljamo delo, je možno, da<br />

so ti otroci nežni in plahi ter da jim je<br />

»teženje« prenaporno in jim predstavlja<br />

prevelik stres.<br />

V družinah z več otroki se pogosto<br />

zgodi, da je le eden od otrok »glasen«<br />

in si upa jezikati ter izražati nezadovoljstvo;<br />

če ga starši zmorejo vzeti resno,<br />

je to za razvoj družine zelo dragoceno.<br />

Če pa ga preslišijo, utišajo, označijo kot<br />

vedno nezadovoljnega ter ga primerjajo<br />

z drugimi, češ, zakaj pa drugi ne jamrajo,<br />

le ti nisi nikoli zadovoljen, potem izgubijo<br />

dragoceni potencial za razvoj občutljivosti,<br />

pristnosti in globlje povezanosti.<br />

Če se uspemo umiriti od pretiranih<br />

idej o tem, kaj je še treba storiti,<br />

pridobimo čas, na čustveni ravni pa<br />

pripravimo bolj naklonjen čustveni<br />

prostor, ko se lahko posvetimo sebi in<br />

svojim bližnjim. Poleg tega ugotavljamo,<br />

kako bi lahko še bolje dograjevali<br />

svojo notranjost in prepoznali potrebo<br />

po duhovnem vidiku, če nam zanjo čez<br />

leto zmanjkuje časa in pozornosti. Ko<br />

smo spočiti in si vzamemo čas zase in<br />

za svoje drage, lažje vzniknejo spontanost,<br />

ustvarjalnost, domiselnost, zanimive<br />

ideje ipd.<br />

NE SPREGLEJMO<br />

OTROKOVIH IDEJ<br />

Osnovni urnik in ideja, kako bodo počitnice<br />

sestavljene, sta sicer nujna in<br />

nam omogočita občutek sproščenosti.<br />

Pomirita nas, da nam ni treba vsak dan<br />

na novo razmišljati o tem, kdo bo pazil<br />

otroke, kako bomo preživeli dan, ali so<br />

otroci zadovoljni ipd. Vendar je dobro,<br />

da načrti niso preveč natrpani, saj se<br />

lahko zgodi, da bomo po počitnicah utrujeni<br />

zaradi počitnic.<br />

Dragoceno je, da v pripravo počitnic<br />

vključimo otroke in mladostnike ter se<br />

pozanimamo, kaj in kam si oni želijo,<br />

kaj jih zanima, kateri tabor jih pritegne<br />

in kateri jim gre morda na živce. Posebej<br />

z mladostniki se lahko hitro zgodi, da se<br />

Ko starši svoj čas posvečamo<br />

otrokom, jim sporočamo,<br />

da so nam vredni.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


VZGOJA<br />

55<br />

začnejo odnosi krhati, če nismo posebej<br />

pozorni nanje, na njihove želje, potrebe,<br />

kaj jim je neprijetno, dolgočasno,<br />

odveč ... Oni so res dober kazalec odnosov<br />

v družini, saj so v tem obdobju bolj<br />

občutljivi in je dobro, da njihove želje,<br />

namige, pa tudi upor in nesodelovanje<br />

vzamemo kot izziv, da jih bolje spoznamo;<br />

koliko so občutljivi, negotovi, koliko<br />

pogrešajo našo nežnost, navihanost,<br />

sproščenost, koliko jim gremo na živce<br />

s pretiranimi željami po redu, disciplini<br />

pri vstajanju, pospravljanju, kuhanju,<br />

varovanju mlajših sorojencev …<br />

PRIDOBITI SI ZAUPANJE<br />

Za mnoge starše so počitnice kar velik<br />

zalogaj, tako psihični kot tudi fizični in<br />

finančni. Ni enostavno organizirati, da<br />

bodo otroci med počitnicami kakovostno<br />

preživljali čas. Počitnice so dolge<br />

in vsi starši nimajo časa ali možnosti,<br />

da bi otroke varovali po več tednov …<br />

Če želimo dobro organizirane počitnice,<br />

da bomo lahko mirni in zadovoljni,<br />

je dobro, da jih načrtujemo čim prej,<br />

ko so še prosta mesta na različnih taborih<br />

in oratorijih. Če smo te možnosti zamudili<br />

ali pa jih otroci oz. mladostniki<br />

odklanjajo, lahko razmišljamo širše.<br />

Nič programa je enako škodljivo, kot<br />

če je programa preveč. Mladostnikom<br />

se lahko hitro zgodi, da bodo vse dneve<br />

prespali in preživeli na telefonu, računalniku<br />

ali za knjigami. Nekaj takega<br />

poležavanja in brskanja po telefonu<br />

večinoma ne škodi, v primeru, da je to<br />

glavna smer preživljanja počitnic, pa je<br />

škodljivo, krivično in žalostno, da mladostnik<br />

svoje mladosti ne more živeti<br />

bolj polno, veselo, navihano in v povezovanju<br />

z vrstniki, sorojenci ali starši.<br />

V takih primerih je nujno, da to<br />

najprej opazijo starši, da začutijo stisko,<br />

izgubljenost, nemoč in druga čustva, ki<br />

lahko spremljajo tako vedênje, ter začnejo<br />

prek pogovora z drugimi odraslimi<br />

o tem premišljevati, se poglabljati in<br />

iskati primerne pristope, da si spet pridobijo<br />

zaupanje.<br />

Počitnice so pravzaprav idealen čas<br />

za prepoznavanje stisk, kar je dobro, saj<br />

je več časa, da lahko o njih premislimo,<br />

kaj preberemo, se pogovarjamo in iščemo<br />

dejavnike, ki do teh stisk pripeljejo,<br />

ter jih začnemo tudi odpravljati.<br />

BODIMO HVALEŽNI<br />

ZA LEPE STVARI<br />

Med počitnicami tudi lažje prepoznamo<br />

lepote naših ljubljenih oseb, ki jih<br />

morda čez leto premalo opazimo in tudi<br />

premalo cenimo ali pa smo zanje premalo<br />

hvaležni. Pri tem nam lahko pomaga<br />

tudi kakšen odmik za starše, ko<br />

lahko brez otrok v sebi in drug z drugim<br />

odkrivamo dragocene vidike drugega<br />

ali pa prek odprtosti in iskrenosti izrazimo<br />

stvari, ki nas motijo, vznemirjajo,<br />

begajo, ter se o njih pogovorimo, se<br />

ob tem globlje začutimo in še bolj vzljubimo<br />

ter zaljubimo.<br />

Načrti ne smejo biti preveč<br />

natrpani, saj se lahko zgodi,<br />

da bomo po počitnicah<br />

utrujeni zaradi počitnic.<br />

RAZVOJ<br />

NEAKADEMSKIH VEŠČIN<br />

Poleg družinskih odnosov, ki so temelj<br />

za razvoj zdravih osebnosti, lahko počitnice<br />

izkoristimo tudi za razvoj veščin<br />

in spretnosti, ki jih šolski sistem manj<br />

spodbuja. To so lahko tabori preživetja,<br />

prostovoljstvo v različnih organizacijah,<br />

obiskovanje starih staršev ali ljudi,<br />

ki so v različnih stiskah (bolni, stari, otroci<br />

brez varstva ipd.), pomoč na kmetiji<br />

pri prijateljih ali sorodnikih …<br />

Tako se razvijajo empatija, čustvena<br />

in socialna inteligentnost, ponavadi<br />

tudi višja samopodoba in še druge<br />

pozitivne lastnosti. Tudi služenje denarja<br />

lahko zapolni kakšen počitniški<br />

teden ter pomaga razvijati občutek za<br />

preživetje, razširi obzorja mladostniku<br />

ter mu da svobodo pri tem, za kaj<br />

bo porabil denar, ki ga je sam prislužil.<br />

Vse te dejavnosti naj bodo premišljene<br />

za vsakega otroka posebej glede na<br />

njegovo edinstvenost.<br />

VESELJE NAJ BO RDEČA NIT<br />

Starši mladostnika morajo pri organizaciji<br />

počitnic pogosto razviti dodatno<br />

mero odprtosti in ponižnosti, da nimajo<br />

vsega pod kontrolo, da starševske<br />

ideje, čeprav dobronamerne, niso vedno<br />

pohvaljene s strani mladostnika, za<br />

kar potrebujejo tudi precejšnjo mero<br />

občutljivega posluha in potrpežljivosti<br />

do njihovih želja in idej.<br />

Naj bo veselje rdeča nit staršem<br />

mladostnikov. To lahko zavestno treniramo<br />

tako, da se trudimo prepoznavati<br />

dobre stvari in v njih uživamo, se<br />

veselimo in jih tudi na glas pohvalimo.<br />

Tako dobijo pozitivne stvari poseben<br />

poudarek in ne minejo prehitro, poleg<br />

tega pa okrepijo občutek hvaležnosti in<br />

občutek za lepo. Vse to znižuje stres in<br />

nas močneje poveže.<br />

V odnose, kjer je veliko sproščenosti<br />

in iskrenosti, nas vedno vleče. Lahko<br />

si zaupamo, da bo pritegnilo tudi naše<br />

otroke in mladostnike.<br />

<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


56<br />

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />

Priporočila<br />

YVES IVONIDES:<br />

VEČNI ZALJUBLJENEC<br />

Yves Ivonides s pravim imenom Ivon<br />

Ćuk je bil rojen med obema svetovnima<br />

vojnama v vasi blizu Splita. Vstopil je v<br />

red frančiškanov ter kmalu postal plodovit<br />

pisatelj in urednik verskega tiska<br />

MILAN HRASTAR na Hrvaškem. Nekaj časa je služboval<br />

tudi v Sloveniji in Rimu. Zelo odmevne<br />

so njegove knjige Mladi Stepinac in Pisma<br />

zaročenki.<br />

Podnaslov pričujočega dela je sporočilo sv. Frančiška Asiškega bratom<br />

in sodobnemu svetu. Biografija svetnika je napisana po globokem<br />

študiju vseh razpoložljivih zgodovinskih virov, ki jih je avtor<br />

zbiral v različnih frančiškanskih ustanovah.<br />

Čeprav ta življenjepis spoštuje vse dosežke znanstvenih raziskovanj<br />

in zanesljivih zgodovinskih spoznanj, ne želi biti suhoparno<br />

nizanje kronoloških podatkov, temveč poskuša doumeti skrivnost<br />

svetnika in uganiti skrivnost klica, ki je bil poslan Frančišku, v<br />

katerega se je zaljubil. V knjigi se nam včasih zazdi, kot da bi bil<br />

Frančišek naš sodobnik, morda klošar z ulice ali pa begunec, in nas<br />

opomni na neodnos do drugačnih.<br />

Ivonides se tudi namerno izogiba sodbam o razvejanosti frančiškovskega<br />

načina življenja, ki se je v zgodovini in pod vplivom<br />

najrazličnejših cerkvenih silnic razdrobilo v tri veje. Minoriti,<br />

frančiškani in kapucini vendarle vsi priznavajo osnovne poudarke<br />

Frančiškovega redovnega vodila.<br />

Ptuj, Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa,<br />

2005, 192 strani<br />

Ravne na Koroškem, Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj,<br />

2016, 155 strani<br />

IGOR GRDINA:<br />

KNJIGA O MALGAJU<br />

Avtor pričujočega dela je uveljavljen kulturni zgodovinar, ki<br />

mu ni tuje pesništvo in pisanje libretov za slovenska odrska<br />

dela. Ima odkrit pogled na naše novejše zgodovinopisje, ki –<br />

kakor sam pravi – zaradi lenobe podlega že prej uveljavljenim<br />

premišljevanjem o pomenu zapomnjenja preteklosti. In naj s<br />

politiko impregnirana tolmačenja minulosti ostanejo za zmerom<br />

nedotaknjena.<br />

Pripoved o borcu za severno narodno mejo ni zgodovinski učbenik<br />

in ne kakšen poskus popraviti že obstoječe vedenje o dogodkih<br />

v prvi svetovni vojni in po njej, ampak na kritični misli<br />

utemeljen zapis o unikatni človekovi usodi. Kakor poudarja avtor,<br />

jo je v življenje priklicala želja, da bo vednosti o tem, kako je<br />

bilo, več in da bo bolj globoka.<br />

Življenjepis Franja Malgaja nam postreže z vrsto dokumentov,<br />

ki dodatno osvetljujejo smrtne krče habsburške monarhije od<br />

leta 1913 pa vse do kapitulacije v jeseni 1918.<br />

Biografija kot taka je še en lep in dostojen spomenik našim<br />

skoraj pozabljenim branilcem ne samo slovenskega ozemlja,<br />

ampak tudi naše samobitnosti in identitete. V slovenskem<br />

osnovnem in srednjem izobraževalnem procesu je vse premalo<br />

pomisli in obravnave takšnih osebnosti. Lahko pa so nam in<br />

naši mladini kažipot za vedenje v času, ki se napoveduje. <br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


Zaščita vrta PRED TOČO<br />

OKOLJE<br />

Delo na vrtu je v polnem razmahu, a lahko se zgodi, da bodo naš trud, čas in denar, ki smo jih vložili<br />

v svoje gredice, zaman. Zaščita pred nevihtami je pomembna, saj lahko predvsem toča povzroči veliko<br />

škodo na rastlinah. Kako torej zaščititi vrt?<br />

57<br />

NINA RAZINGER<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Nestanovitno vreme postaja<br />

stalnica naših življenj.<br />

Obstaja velik strah pred vse<br />

debelejšo točo, ki je v zadnjih<br />

tednih že večkrat divjala po različnih<br />

koncih Slovenije, zato smo zbrali nekaj<br />

učinkovitih načinov, kako lahko zaščitite<br />

svoj vrt.<br />

SEDEM NASVETOV<br />

ZA ZAŠČITO VRTA<br />

Priprava vrta: Bolj kot so rastline zdrave<br />

in močne, lažje okrevajo po toči. Pomembno<br />

je, da so njihova stebla dobro<br />

obložena s prstjo, saj jim ta nudi dodatno<br />

oporo med nevihto. Priporočajo se<br />

dvignjene grede, saj se tako prst ob vsakokratnem<br />

dežju ne spira s površine.<br />

Zaščitne mreže: Namestite zaščitne<br />

mreže nad vrtom. Poskrbite, da so mreže,<br />

ki so izdelane iz umetnih vlaken,<br />

trdno pritrjene, da prenesejo težo toče.<br />

Ob pravilni postavitvi hkrati zmanjšajo<br />

tudi možnost sončnega ožiga rastlin,<br />

delujejo pa lahko tudi kot ovira za škodljivce<br />

in ptice, ki bi morebiti pojedle ali<br />

obkljuvale pridelke.<br />

Zaščitni pokrovi in pregrinjala:<br />

Uporabite različne vrste pokrovov, kot<br />

so plastične folije, agrotekstil, ponjave<br />

ali košare. Z njimi lahko pred nevihto<br />

začasno pokrijete manjše ali posamezne<br />

dragocene rastline ter jih tako zaščitite<br />

pred poškodbami.<br />

Zaščitni okvirji in tuneli: Zgradite<br />

zaščitne okvirje ali tunele iz kovinskih<br />

oziroma plastičnih cevi, ki jih prekrijete<br />

s trpežnimi materiali, kot so plastika ali<br />

agrotekstil. Ti okvirji in tuneli zagotavljajo<br />

trajno zaščito pred vremenskimi<br />

vplivi, vključno s točo.<br />

Pravilno sajenje: Pri sajenju rastlin<br />

upoštevajte njihovo odpornost na vremenske<br />

vplive. Izberite vrste, ki so bolj<br />

odporne na poškodbe zaradi toče, in jih<br />

posadite na tisti del vrta, kjer so bolj zaščitene,<br />

na primer ob stenah ali ograjah.<br />

Rastlinjaki: Če imate večji vrt, razmislite<br />

o postavitvi rastlinjaka. Rastlinjak<br />

ne ščiti le pred točo, ampak omogoča<br />

tudi nadzor temperature in vlage,<br />

kar lahko podaljša rastno sezono in izboljša<br />

rast rastlin.<br />

Spremljanje vremena: Redno spremljajte<br />

vremensko napoved in bodite pripravljeni<br />

hitro ukrepati, če je napovedana<br />

toča. Tako boste lahko pravočasno postavili<br />

zaščito nad svoje gredice in vrtove,<br />

ne pozabite pa niti na rastline na terasah<br />

in balkonih.<br />

UKREPANJE PO NEURJU<br />

Po neurju morate najprej poskrbeti za<br />

obrezovanje in odstranjevanje uničenih<br />

delov rastlin, kot so polomljene<br />

veje, stebla in listi. Tako se lahko rastlina<br />

osredotoči na rast zdravih delov.<br />

Čeprav je rastlina marsikdaj videti popolnoma<br />

uničena, ji lahko damo še nekaj<br />

časa, preden jo zavržemo. Uničenje<br />

zaradi nevihte je namreč lahko pogosto<br />

videti bolj uničujoče, kot je v resnici.<br />

Za dodaten zagon in spodbujanje<br />

zdrave rasti rastline pognojimo, pri čemer<br />

moramo biti pozorni zgolj na to, da<br />

jih ne gnojimo prepozno v sezoni. Hranila<br />

jim dajo moč za boj proti morebitnim<br />

okužbam, saj so v poškodovanem<br />

stanju bolj ranljive za žuželke in bolezni.<br />

Rastline zato čim prej poškropimo<br />

s pripravkom za krepitev, ki je lahko<br />

narejen tudi iz sestavin iz naše domače<br />

kuhinje. Takoj po toči lahko uporabimo<br />

močan žajbljev čaj iz sušenih listov<br />

ali svežih rastlin. V dneh po toči lahko<br />

večkrat škropimo z mešanico mleka in<br />

vode v razmerju 1 : 1. Koristi tudi pripravek<br />

iz česnovih ali čebulnih listov. <br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


58<br />

ZDRAVJE<br />

Napake pri uporabi<br />

KREM ZA SONČENJE<br />

Sonce je čudovito, a tudi nevarno. Dermatologi že vrsto let opozarjajo, da pretirano izpostavljanje<br />

močnemu soncu ni zdravo, zato se moramo ob tem primerno zaščititi. Pa se res znamo?<br />

SIMONA KOŠIR<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Čeprav je zaščita ključnega pomena<br />

za ohranjanje zdravja<br />

kože in preprečevanje poškodb,<br />

mnogi še vedno delajo<br />

napake in nasedajo mitom glede pravilne<br />

uporabe in učinkovitosti zaščitnih<br />

sredstev. Zbrali smo nekaj najpogostejših<br />

napak in napačnih prepričanj.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />

NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE<br />

Premajhna uporaba zaščitne kreme:<br />

Večina ljudi ne nanese dovolj kreme za<br />

sončenje, kar zmanjšuje njeno učinkovitost.<br />

Priporočeno je, da odrasla oseba<br />

uporabi približno 30 ml zaščitne kreme<br />

za celotno telo.<br />

Nepravilna ponovna uporaba: Kremo<br />

za sončenje moramo ponovno nanesti<br />

vsaki dve uri, še posebej po plavanju,<br />

potenju ali brisanju z brisačo.<br />

Mnogi ljudje to zanemarijo, kar zmanjšuje<br />

zaščito.<br />

Kremo za sončenje nanesemo, ko<br />

smo že zunaj: Pri prvem nanosu moramo<br />

kremi za sončenje dati nekaj časa,<br />

da začne delovati, zato jo je treba nanesti<br />

vsaj deset minut pred odhodom<br />

ven in počakati, da se posuši. Zaščita<br />

obraza je zadnji korak v rutini nege<br />

kože pred nanosom ličil.<br />

Uporaba zaščite le v sončnih dneh<br />

in na morju: UV-žarki lahko prodrejo<br />

skozi oblake, zato je pomembno uporabljati<br />

zaščito pred soncem tudi v oblačnih<br />

dneh. Prav tako ne pozabimo na<br />

uporabo kreme v gorah, kjer je sonce<br />

lahko še močnejše kot na morju.<br />

Pozabljanje na določene dele telesa:<br />

Mnogi pozabijo nanesti zaščitno<br />

kremo na ušesa, vrat, veke in dekolte,<br />

ki so prav tako izpostavljeni UV-žarkom.<br />

Pri ljudeh se začnejo kazati znaki<br />

staranja ravno na teh področjih.<br />

Za ustnice uporabimo vazeline, ki jih<br />

vlažijo in vsebujejo zaščitni faktor, saj<br />

lahko pretirano sončenje izzove tudi<br />

herpes. Ne pozabimo niti na lasišče,<br />

kjer uporabimo pršila z zaščito in<br />

tako preprečimo, da se domov vrnemo<br />

s poškodovanimi in suhimi lasmi,<br />

ki spominjajo na slamo.<br />

Prepričanje, da visok SPF nudi celodnevno<br />

zaščito: Čeprav visok SPF (zaščitni<br />

faktor) nudi daljšo zaščito, je še<br />

vedno potrebno redno ponovno nanašanje<br />

kreme. Pri ženskah velja opozorilo,<br />

da tudi ličila niso dovolj za zaščito,<br />

saj jih je nemogoče nanesti toliko, da bi<br />

nas obvarovala pred žarki. Ob tem tudi<br />

opozorilo: številke zaščite v različnih<br />

kremah se ne seštevajo, ko jih plastimo.<br />

Uporaba krem iz lanskega poletja:<br />

Kreme, kupljene lansko leto, je pametno<br />

zavreči, saj niso najboljša rešitev.<br />

Pri prvem nanosu<br />

moramo dati kremi za<br />

sončenje vsaj deset minut<br />

časa, da začne delovati.<br />

Podobno kot ostali kozmetični izdelki<br />

imajo tudi sončne kreme omejen rok<br />

trajanja in jih je praviloma priporočljivo<br />

uporabiti v 12 mesecih po odprtju.<br />

Vodoodporna krema za sončenje ne<br />

potrebuje ponovnega nanašanja: Vodoodporna<br />

krema za sončenje nudi zaščito<br />

med plavanjem ali potenjem, kljub<br />

temu pa jo je treba po določenem času<br />

ali aktivnosti ponovno nanesti.<br />

Krema za sončenje povzroča pomanjkanje<br />

vitamina D: Uporaba kreme<br />

za sončenje ne preprečuje popolnoma<br />

nastajanja vitamina D. Kratka izpostavljenost<br />

soncu brez zaščite lahko zados-


ZDRAVJE 59<br />

tuje za proizvodnjo vitamina D, hkrati<br />

pa ne povzroča škodljivih učinkov.<br />

Uporaba krem zgolj takrat, ko smo na<br />

prostem: UV-žarki lahko prodrejo skozi<br />

okna, zato je pomembno uporabljati zaščito<br />

pred soncem tudi v zaprtih prostorih,<br />

če smo blizu oken ali v avtomobilu.<br />

To je veliko lažje, če postane to stalni del<br />

naše vsakodnevne jutranje rutine.<br />

Temna koža ne potrebuje zaščite<br />

pred soncem: Temnejša koža ima resda<br />

več naravne zaščite pred UV-žarki, a to<br />

ne pomeni, da je popolnoma zaščitena.<br />

Ljudje s temnejšo poltjo so še vedno izpostavljeni<br />

tveganju za kožnega raka in<br />

druge poškodbe kože, zato je tudi pri<br />

njih uporaba zaščite pred soncem nujna.<br />

Naravna olja nudijo enako zaščito<br />

kot komercialne kreme za sončenje:<br />

Čeprav nekatera naravna olja, kot je<br />

denimo kokosovo, lahko nudijo minimalno<br />

zaščito pred soncem, niso tako<br />

učinkovita kot komercialne kreme, ki<br />

so oblikovane in testirane za zaščito<br />

pred UV-sončnimi žarki.<br />

Veliko ljudi ima alergijo na sonce. Sonce<br />

je lahko krivo za pojav kožnega raka. Tudi<br />

opekline zaradi sonca so nevarne. In ne<br />

nazadnje, sonce lahko poslabša nekatera<br />

obolenja kože.<br />

Skoraj vsak peti Evropejec ima preobčutljivost<br />

na sonce ali t. i. alergijo na sonce.<br />

V večini primerov je to polimorfna fotodermatoza,<br />

ki se kaže kot rdeče bunčice<br />

oziroma mozoljčki, lahko pa tudi kot večje<br />

pordele površine. Koža močno srbi. Največkrat<br />

je prizadeta koža dekolteja, rok,<br />

hrbtne strani dlani, nog in obraza. Sprožijo<br />

jo UVA-žarki. Druga oblika alergije<br />

na sonce so t. i. akne mallorca. Pojavijo<br />

se tudi na ramenih, hrbtu, nadlakteh<br />

in po obrazu. Sprožilec so UV-žarki, pa<br />

tudi sestavine kozmetičnih proizvodov in<br />

sredstev za zaščito pred soncem, zlasti<br />

mastne krme in losjoni.<br />

Prekomerna izpostavljenost soncu lahko<br />

povzroči sončne opekline. Te povzročijo<br />

UVB-žarki. UVB-žarki ne prodirajo<br />

globoko v kožo, povzročijo opekline<br />

in so odgovorni za pigmentacijo kože.<br />

UVA-žarki prodirajo v globlje plasti<br />

kože, povzročajo pojav alergij in so odgovorni<br />

za staranje kože.<br />

Če ste že imeli težave z alergijo na sonce,<br />

upoštevajte navodila zdravnika. Možna<br />

je uporaba zdravil, tako v obliki kreme<br />

ali gela, ki ublaži srbenje, kot tudi v obliki<br />

tablet. Pojavu alergije se lahko izognete<br />

s pravočasno uporabo omenjenih<br />

zdravil. Če se vam alergija pojavi prvič, je<br />

najbolje, da poiščete zdravniško pomoč.<br />

Nekatera zdravila pa so na voljo tudi brez<br />

recepta v lekarnah.<br />

Kaj storiti pri sončnih opeklinah? Takoj<br />

se umaknemo s sonca in se ne izpostavljamo,<br />

dokler se opeklina ne pozdravi.<br />

Za blažje opekline se priporoča uporaba<br />

indiferentnih krem ali losjonov, ki pogosto<br />

vsebujejo pantenol in kožo intenzivno<br />

vlažijo. Kožo tudi hladimo. Hujše opekline<br />

pokrijemo s hladnimi obkladki in se<br />

odpravimo k zdravniku.<br />

Pri ljudeh s svetlo poltjo se pogosto pojavijo<br />

sončne pege. Praviloma niso nevarne,<br />

če pa opazimo pege, ki so nenavadne oblike<br />

in barve, jih pokažemo svojemu zdravniku<br />

ali dermatologu.<br />

Tudi po zmernem izpostavljanju soncu je<br />

naša koža utrujena in izsušena. Da ji povrnemo<br />

vlago in elastičnost, uporabimo<br />

primerne izdelke za nego.<br />

<br />

Vir: https://www.abczdravja.si/bivanje/<br />

varno-in-zdravo-na-soncu/<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


60<br />

DOGODKI<br />

Koledar dogodkov JUNIJ – JULIJ<br />

29<br />

SOB<br />

Veronika Deseniška –<br />

muzikal mesta ljubezni<br />

21.00–23.30<br />

Stari grad Celje<br />

27<br />

ČET<br />

Jaka Ivančič: Slovenija: Simfonija<br />

razgledov – otvoritev razstave<br />

19.00–20.00<br />

Ljubljanski grad,<br />

Grajska planota 1, Ljubljana<br />

Razstava<br />

celje.info<br />

Muzikal<br />

Veronika Deseniška je verjetno najodmevnejši celjski<br />

umetniški projekt tega tisočletja. V štirih sezonah si ga je<br />

v Celju in na gostovanjih drugod ogledalo več kot 25.000<br />

gledalcev, glasbo iz muzikala izvajajo orkestri, pevski zbori<br />

in ansambli po vsej državi, razprodana sta dva ponatisa<br />

zgoščenk, produkcija pa je bila opažena tudi v številnih tujih<br />

medijih.<br />

Predstavo, ki pripoveduje slavno legendo o dinastiji mogočnih<br />

celjskih grofov, zgodbo o nesrečni ljubezni Friderika<br />

II. in Veroniko iz Desenic, odlikuje izjemna glasba<br />

Leona Firšta, najprodornejšega slovenskega skladatelja<br />

mlajše generacije, vrhunski scenarij mojstra slovenskega<br />

muzikala Janeza Usenika, dih jemajoče 3D video mapping<br />

projekcije in zvezdniška zasedba šestdesetih glasbenikov,<br />

igralcev in plesalcev. V naslovni vlogi bo tudi letos nastopila<br />

Eva Černe Avbelj, poleg nje pa še Klemen Bunderla, Tjaša<br />

Hrovat Steklasa, Željka Predojević Korošec, Srđan Milovanović<br />

in Marjan Bunič. Ekipi se bo letos prvič pridružil tudi<br />

uspešni tenorist Gregor Ravnik.<br />

Na Celjskem gradu bodo letos štiri uprizoritve:<br />

28. in 29. junij in 4. ter 5. julij.<br />

27<br />

ČET<br />

Koncert Škof in Stanić<br />

19.00–21.00<br />

Rotonda,<br />

Dunajska 167, Ljubljana<br />

Koncert<br />

28<br />

PET<br />

Nina Pušlar –<br />

poletni koncert<br />

20.30–22.30<br />

Grad Vurberk,<br />

Vurberk 85, Spodnji Duplek<br />

Koncert<br />

3<br />

SRE<br />

Ples na Plečnikovi ulici<br />

20.00<br />

Glavna Ljubljanska tržnica,<br />

Dolničarjeva ulica, Ljubljana<br />

Ples<br />

6<br />

SOB<br />

Slovenska bakla<br />

na poti v Pariz<br />

9.00–11.00<br />

Športni park Semič<br />

Druženje, šport<br />

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

61<br />

SOLATA<br />

z ocvrtim piščancem<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

2 OSEBI PREPROSTO 20 MINUT<br />

SESTAVINE<br />

• 100 g motovilca<br />

• 200 g češnjevega paradižnika<br />

• 100 g parmezana<br />

• oljčno olje<br />

• limonin sok<br />

• sol<br />

• 400 g piščančjega fileja<br />

• 1 jajce<br />

• moka<br />

• krušne drobtine<br />

• 100 g ribanega parmezana<br />

• sončnično olje<br />

1. Piščančji file operemo<br />

in osušimo s papirnato<br />

brisačko. Pripravimo<br />

dva zrezka. Solimo.<br />

Jajce razžvrkljamo. Zrezka<br />

najprej povaljamo v moki,<br />

nato v jajcu, na koncu<br />

pa še v mešanici drobtin<br />

in ribanega parmezana.<br />

Ocvremo ju v vročem olju.<br />

2. Medtem operemo motovilec in<br />

ga razdelimo v dva globoka solatna<br />

krožnika. Češnjeve paradižnike<br />

prerežemo na pol in jih porazdelimo<br />

po motovilcu. Solato po okusu<br />

solimo, prelijemo z oljčnim oljem<br />

in pokapljamo s sveže iztisnjenim<br />

sokom limone.<br />

3. Ocvrta piščančja fileja odložimo<br />

na papirnato brisačko, da popije<br />

odvečno maščobo. Narežemo ju<br />

na tanjše trakove in postavimo na<br />

sredino solate. Parmezan naribamo<br />

na lističe in posujemo po solati.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


62<br />

POVABILO MLADIM<br />

POVABILO:<br />

Ekipa DOMOVINE<br />

vabi k sodelovanju<br />

mlade, zavzete<br />

in prodorne<br />

NOVINARJE<br />

Pri Domovini krepimo novinarsko ekipo. V zadnjem<br />

času se nam je pridružilo več urednikov<br />

in novinarjev z bogatimi izkušnjami iz največjih<br />

slovenskih in tujih medijev. To znanje in izkušnje<br />

želimo prenesti tudi na mlade. Zato medse vabimo<br />

mlade, zavzete in talentirane posameznike,<br />

ki bi želeli postati del dinamične novinarske<br />

ekipe, ki ustvarja tiskani, spletni in video medij.<br />

Ni nujno, da študirate medije ali novinarstvo, pomembno je, da imate talent za pisanje<br />

in strast do odkrivanja novinarskih zgodb. Ključni sta predanost načelom profesionalnega<br />

novinarstva in neodvisnost od političnih strank.<br />

KAKO POSTANETE<br />

NOVINAR/-KA<br />

DOMOVINE?<br />

KAJ BOSTE<br />

PRIDOBILI?<br />

• Svojo vlogo pošljite na e-naslov<br />

urednistvo@domovina.je do vključno četrtka, 4. 7. 2024.<br />

• Vloga naj vsebuje tekst z naslovom »Vzroki za padec<br />

Berlinskega zidu«, ki naj bo novinarska novica, dolga do<br />

3500 znakov s presledki.<br />

• Priložite tudi kratek življenjepis in svoje razmišljanje o<br />

tem, zakaj bi sodelovali pri soustvarjanju Domovine.<br />

• Z izbranimi kandidati bomo opravili avdicijo/razgovor,<br />

se tako bolje spoznali in pogovorili o možnosti rednega<br />

sodelovanja v novinarski ekipi Domovine.<br />

• V primeru izbora in dogovora o sodelovanju<br />

boste pridobili znanje in izkušnje s področja<br />

novinarstva, tehničnega oblikovanja prispevkov,<br />

izkušnje samostojnega in ekipnega dela, nova<br />

poznanstva ter reference za nadaljnjo poklicno pot.


SUDOKUJA, VSOTNICI<br />

63<br />

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />

številom desno od tabele in pod tabelo).<br />

9 1 2 9 6 1 1 6<br />

3 7 8 6 8 9 3 25<br />

4 8 3 3 8 5 7 11<br />

6 4 1 1 6 2 9 18<br />

2 7 9 4 1 6 5 20<br />

3 9 9 8 5 9 1 26<br />

2 1 2 2 1 6 5 7<br />

11 21 32 9 26 6 8<br />

4 6 1 8 1 7 1 9<br />

7 7 8 1 4 2 1 17<br />

3 3 9 8 8 4 3 23<br />

5 8 6 8 9 6 9 9<br />

7 7 9 6 1 6 3 9<br />

2 2 9 4 9 4 5 7<br />

2 2 5 6 5 8 4 19<br />

3 12 27 22 5 10 14<br />

9 1 2 9 6 1 1<br />

3 7 8 6 8 9 3<br />

4 8 3 3 8 5 7<br />

6 4 1 1 6 2 9<br />

2 7 9 4 1 6 5<br />

3 9 9 8 5 9 1<br />

2 1 2 2 1 6 5<br />

4 6 1 8 1 7 1<br />

7 7 8 1 4 2 1<br />

3 3 9 8 8 4 3<br />

5 8 6 8 9 6 9<br />

7 7 9 6 1 6 3<br />

2 2 9 4 9 4 5<br />

2 2 5 6 5 8 4<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


64<br />

KRIŽANKA<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

OSEMTI-<br />

SOČAK V<br />

HIMALAJI<br />

AMERIŠKA<br />

DOLŽIN-<br />

SKA MERA<br />

NEGOR-<br />

LJIV<br />

MATERIAL<br />

KATARINA<br />

SREBOT-<br />

NIK<br />

KORALNI<br />

OTOK<br />

MOKRO-<br />

TEN<br />

TRAVNIK<br />

OB VODI<br />

11<br />

PUNT<br />

NA-<br />

SPROTJE<br />

VSTOPA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

DOMOVINA<br />

POMILOS-<br />

TITEV<br />

OBSO-<br />

JENCEV<br />

BELE<br />

IN ČRNE<br />

TIPKE PRI<br />

KLAVIRJU<br />

SREDNJE-<br />

VEŠKI<br />

PESNIK<br />

KRAJŠA<br />

OBLIKA<br />

IMENA<br />

ADOLF<br />

TEKMEC<br />

PRAVO-<br />

SLAVNA<br />

NABOŽNA<br />

PODOBA<br />

LESENA<br />

PRIPRAVA<br />

ZA VPRE-<br />

GO ŽIVINE<br />

DOMOVINA<br />

DAN<br />

V TEDNU<br />

TOK<br />

ZA OČALA<br />

NEKDANJI<br />

PREDSED-<br />

NIK ZDA<br />

(GERALD)<br />

STEKLENA<br />

POSODA<br />

ZA VODNE<br />

ŽIVALI<br />

PREDAL,<br />

OMARICA<br />

ZA DENAR<br />

ENOLETNI<br />

POGANJEK<br />

LESNATE<br />

RASTLINE<br />

5<br />

PEVEC<br />

PESTNER<br />

STAVEK, S<br />

KATERIM ADAMOVA<br />

SE ZAČNE ŽENA<br />

POGOVOR<br />

LOJZE<br />

BRATUŽ<br />

DELAV. V<br />

JEKLARNI<br />

JAPONSKI<br />

SAMOMOR<br />

GL. MESTO<br />

KRAD-<br />

MOŠKI<br />

TIBETA<br />

LJIVEC,<br />

POTOMEC<br />

IGOR<br />

ZMIKAVT<br />

TORKAR<br />

IVER<br />

3<br />

KOVINSKI<br />

BARO-<br />

METER<br />

15<br />

ZADNJA<br />

KNJIGA V<br />

SV. PISMU<br />

GRŠKI<br />

14<br />

POLOTOK<br />

SKAKAL-<br />

KA KLINEC<br />

POLAGA-<br />

LEC TAPET<br />

MAJHEN<br />

SESALEC<br />

SLOV.<br />

ŠPORTNIK,<br />

SLIKAR<br />

KI IGRA<br />

IN GRAFIK<br />

ROKOMET<br />

(VLADIMIR)<br />

KULTURA<br />

RELIGIJA<br />

DEL<br />

16<br />

LETALA<br />

DEL<br />

SKLADBE<br />

VAS J. OD<br />

JELŠAN<br />

BELEC V<br />

J. AFRIKI<br />

12<br />

MESTO<br />

NA JUGO-<br />

VZHODU<br />

SICILIJE<br />

4<br />

PODLOŽ-<br />

NIK, KI O-<br />

PRAVLJA<br />

TLAKO<br />

13<br />

GOROVJE<br />

V SREDNJI<br />

EVROPI<br />

ALUMINIJ<br />

OSMANSKI<br />

VOJAŠKI<br />

POVELJ-<br />

NIK<br />

ČUTILO<br />

ZA VID<br />

BORILNI<br />

ŠPORT<br />

1 GRADBENI<br />

STROKOV-<br />

NJAK<br />

10<br />

VRH<br />

ZAHODNO<br />

OD ANHO-<br />

VEGA<br />

ANTON<br />

STRES<br />

9<br />

NALEZ-<br />

LJIVO<br />

VNETJE<br />

KOŽE<br />

2 MORJE<br />

MED<br />

CELINAMI<br />

IVAN<br />

CANKAR<br />

VIR SVET-<br />

LOBE<br />

13. ALI 15.<br />

DAN ME-<br />

SECA PRI<br />

RIMLJANIH<br />

MONGOL-<br />

SKI VLA-<br />

DARSKI<br />

NASLOV<br />

GLAVNO GESLO<br />

6<br />

1 2 3 4<br />

8 5 6 7 8<br />

9 10 11 12<br />

7 13 14 15 16<br />

V HOTELU<br />

Strežaj: ''Gospod direktor, gosta v<br />

sobi 28 je zajel smeh in se ne more<br />

umiriti. Ali naj pokličem zdravnika?''<br />

Direktor: ''Ne, samo račun mu<br />

pokažite.''<br />

Rešitev križanke (vodoravno): Makalu, izstop, LB, oko,<br />

jeklar, Lhasa, amnestija, trska, klaviatura, Atos, vagant,<br />

tapetar, Ado, rokometaš, rival, omika, ide, ikona, vera, kan,<br />

jarem, krilo, Rupa, IC, sobota, Alpe, etui, Ragusa, Ford,<br />

tlačan. Glavno geslo: središče Prlekije.<br />

REŠITVE:<br />

Skriti pesniki:<br />

IVAN MINATTI, JANEZ MENART, KAJETAN KOVIČ, LOJZE<br />

KRAKAR, TONE PAVČEK.<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


LLLLL+<br />

65<br />

SKRITI PESNIKI<br />

DIVAN MINKA TATI JANČE<br />

ZUM DENAR TOKAJ PETAN<br />

KOVIN ČELO JAZ EKRAN<br />

KARTON NEPAL VRČEK<br />

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa<br />

po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste prebrali<br />

imena in priimke slovenskih pesnikov, ki so še pisali<br />

v rimah. (jp)<br />

Tone Pavček:<br />

PESEM O ZVEZDAH<br />

Vsak človek je zase svet,<br />

čuden, svetal in lep<br />

kot zvezda na nebu ...<br />

Vsak tiho zori,<br />

počasi in z leti,<br />

a kamor že greš, vse poti<br />

je treba na novo začeti.<br />

Tako živimo ljudje.<br />

Vsak zase krmari k pogrebu.<br />

Svetloba samo<br />

nas druži kot zvezde na nebu.<br />

A včasih so daleč poti,<br />

da roka v roko ne seže,<br />

a včasih preblizu so si,<br />

da z nohti lahko<br />

srce kdo doseže ...<br />

Od tega menda<br />

človek umre,<br />

od tega z neba<br />

se zvezda ospe.<br />

KOMBINACIJSKI<br />

MAGIČNI LIK<br />

ZGLAVNIK VITTORIO NONAR<br />

LAKOTNIK KAKTOVIK<br />

ILINICKI CV ADOPTANT<br />

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, vodoravno<br />

in navpično. Ko boste vpisali vse, se bo prikazala<br />

beseda, ki je ni na spisku.<br />

Le v polju, kjer se križa sama s seboj, vpišite pravo<br />

črko. V liku je eno samo črno polje. (jp)<br />

<strong>154</strong> 27. 6. 2024


TRK<br />

TRK<br />

VELIKE NEPTUNOVE LUNE!<br />

NESPAMETNA UMRLJIVA ŽENSKA!<br />

TRESK!<br />

PREKO NEBA SE ZARIŠE<br />

ŠKRLATNA STRELA!<br />

MEGAMOČNI MOŽ JE NA POTI,<br />

DA REŠI DAN!<br />

ZGODOVINSKO<br />

OBELEŽJE<br />

"CALVINOVA HIŠA"<br />

NA TEM MESTU<br />

JE JANUARJA 40<br />

SNEŽAKOV DOLETELA<br />

KRUTA USODA.<br />

NISEM CALVIN! SEM<br />

OSUPLJIVI MOŽ!<br />

PRIJATELJ SVOBODE!<br />

NASPROTNIK<br />

ZATIRANJA!<br />

VSAK DAN GLEDAM, KDAJ<br />

PRIDE SELITVENI TOVORNJAK.<br />

A-HA.<br />

KAJ POČNEŠ?<br />

RAVNO SEM NAMERAVAL<br />

UPORABITI SVOJE OSUPLJIVE<br />

MOČI, DA OSVOBODIM NEKAJ<br />

PIŠKOTOV, KI JIH IMAJO ZA<br />

TALCE NA ZGORNJI POLICI V<br />

SHRAMBI! ZDAJ PA, NAJ MI BO<br />

OPROŠČENO, DOLŽNOST KLIČE!<br />

SI SI<br />

IZPOSODILA<br />

JAJCE?<br />

NIKOGAR NI BILO<br />

DOMA, MAMI.


6. MEDNARODNA KONFERENCA<br />

Vzgoja za ljubezen do domovine in države<br />

NARODNI PONOS<br />

V GLOBALIZIRANEM SVETU<br />

NA KONFERENCI LAHKO SODELUJETE S SVOJIM PRISPEVKOM.<br />

Rok prijave za sodelovanje s prispevkom: 5. 7. 2024<br />

Rok prijave za udeležbo: 11. 11. 2024<br />

SOBOTA,<br />

23. 11. 2024,<br />

OŠ Notranjski<br />

odred Cerknica<br />

/splet<br />

VABLJENI<br />

PREDAVATELJI:<br />

Borut Pahor,<br />

Vida Petrovčič,<br />

dr. Karl Hren<br />

INFORMACIJE IN PRIJAVE: DKPS, Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana<br />

01/43-83-983 (tor., čet. 9.00–12.00) konferenca@dkps.si www.dkps.si/izobrazevanje

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!