Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
27. 6. 2024<br />
Vrtoglave plače<br />
na RTV 25<br />
Novi urednik<br />
Domovine 28<br />
Višji stroški za<br />
solarne elektrarne<br />
38<br />
<strong>Revolucionarne</strong> <strong>novosti</strong><br />
3,95 €<br />
<strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong><br />
12<br />
<strong>154</strong>
Všeč mi je to, da ni tem,<br />
ki bi se jih uredništvo<br />
Domovine izogibalo.<br />
Rado Pezdir<br />
• neodvisen način poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
159<br />
175 €<br />
205,40 €<br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domovino<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />
kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />
• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />
• Pišemo tudi o podjetništvu, odnosih, okolju in zdravju<br />
ter poskrbimo za razvedrilo.<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
Spoštovane bralke<br />
in bralci DOMOVINE,<br />
V<br />
čast mi je, da sem bil povabljen za odgovornega<br />
urednika Domovine. Že na začetku naj<br />
izrazim zahvalo in priznanje mojemu predhodniku<br />
Tinu Mamiću, ki je s sodelavci več let<br />
neutrudno in zavzeto ustvarjal Domovino,<br />
ter direktorju dr. Mitju Štularju<br />
za zaupanje.<br />
Kot odgovorni urednik sem pripravljen<br />
prevzeti vso odgovornost, toda<br />
brez znanja in zavzetosti sodelavcev bi<br />
bilo moje delo že vnaprej obsojeno na<br />
neuspeh. Veselim se delati z novinarji,<br />
ki izkazujejo strast in predanost do<br />
novinarskega dela. Kljub spoštovanju<br />
do novinarjev želim posebej izpostaviti<br />
tudi pomen in vlogo drugih članov<br />
naše ekipe, ki so bralkam in bralcem<br />
verjetno manj poznani. Domovine ne ustvarjajo zgolj novinarji,<br />
ampak tudi drugi, ki s svojim odličnim grafičnim,<br />
oblikovalskim, fotografskim, lektorskim ali kakšnim drugim<br />
znanjem pomembno prispevajo k ustvarjanju Vašega<br />
medija. Brez njihovega truda in znanja bi bilo<br />
naše novinarsko delo povsem neuporabno.<br />
Verjamem, da lahko vsi skupaj dosežemo<br />
odlične rezultate.<br />
Nismo tisti, ki gledajo v tla in<br />
se podrejajo. Nismo tisti, ki samoiniciativno<br />
ali po navodilu<br />
kažejo strah pred avtoriteto<br />
oblasti. Strah in slepo podložnost<br />
do centrov moči izražajo<br />
strahopetci ali preračunljivci.<br />
Mi nismo ne eno in ne drugo.<br />
Dr. Štrancar je ekipi Domovine<br />
z lastnim kapitalom zagotovil<br />
in dobesedno kupil novinarsko<br />
svobodo in uredniško<br />
avtonomijo.<br />
Mi gremo v boj<br />
za demokracijo, poštenost,<br />
pravičnost, podjetniško<br />
in medijsko svobodo,<br />
v boj za resnično in<br />
odgovorno svobodo.<br />
UVODNIK<br />
Kot odgovorni urednik Vam lahko s ponosom zagotovim,<br />
da nismo in ne bomo odvisni od nobene politične stranke.<br />
Kritično bomo obravnavali vsakokratno oblast, levo<br />
in desno. Politike bomo nadzorovali in ugotavljali, kako<br />
upravljajo z našim denarjem. Ne sme<br />
nam biti vseeno, kako drugi upravljajo<br />
z našim denarjem, kakšno Slovenijo<br />
gradijo in kakšno prihodnost tlakujejo<br />
za naše otroke.<br />
<strong>Domovina</strong> bo še naprej zvesta<br />
vrednotam slovenske osamosvojitve in<br />
svobodnemu, tržnemu gospodarstvu.<br />
Promovirali bomo uspešne podjetnike,<br />
izpostavljali uspešne državljane Slovenije.<br />
Prinašali Vam bomo zanimive<br />
zgodbe, o katerih drugi mediji niso želeli<br />
ali niso smeli pisati. Tu smo zaradi<br />
Vas! Čeprav je <strong>Domovina</strong> politični tednik, bomo skušali več<br />
pozornosti kot doslej namenjati tudi nepolitičnim temam.<br />
Naša življenja se ne vrtijo zgolj okoli politike. Lahko Vam<br />
obljubim trdo delo, predanost in zavzetost odlične ekipe.<br />
Lahko Vam obljubim spremembe, katerih cilj je večje zadovoljstvo<br />
vseh bralcev.<br />
Za konec naj znova izrazim ponos, da imam priložnost<br />
delati s tako predanimi sodelavci, ki se jim<br />
kolena ne šibijo pred cenzuro politike, ampak za<br />
Vas, dragi slovenski državljani, ponosno stojijo in<br />
kljubujejo vetru norosti, ki piha tudi preko Slovenije.<br />
Mi gremo v boj za demokracijo, poštenost,<br />
pravičnost, podjetniško in medijsko svobodo, v boj<br />
za resnično in odgovorno svobodo. Gremo v boj z<br />
dvignjeno glavo, če bo treba, včasih tudi s čelado<br />
na glavi in z neprebojnim jopičem, a vedno s pogumom<br />
in odločnostjo.<br />
Hvala Vam za zaupanje in ostanite še naprej<br />
naši zvesti bralci. Ne bo Vam žal. Ne bomo Vas<br />
3<br />
razočarali. Brez Vas te revije in tega medija<br />
ne bi bilo.<br />
<br />
Piše:<br />
DR. VALENTIN AREH,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Ujetniki semnja ničevosti<br />
Nenad Glücks<br />
14 Srbski vplivi v Golobovem kabinetu<br />
Peter Kotnik<br />
15 »Depolitizacija« policije?<br />
Brutalne kadrovske rošade<br />
Nika Zupanc<br />
17 »Depolitizacija« RTV: menjave in odpuščanja<br />
Miha Pogačar<br />
20 Naskok na položaje z »depolitizacijo«<br />
Nenad Glücks<br />
21 Dr. Matevž Tomšič, sociolog, politični analitik:<br />
»Značaj <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> je neizmeren napuh,<br />
prepričanost v lastno večvrednost«<br />
Nenad Glücks · Intervju<br />
25 28<br />
38<br />
52<br />
Aktivistom na RTV poskočile<br />
plače, gledanost rekordno nizka<br />
Simona Košir<br />
Dr. Valentin Areh, odgovorni<br />
urednik Domovine: »Sovraštvo<br />
političnih aktivistov med<br />
novinarji je brezmejno!«<br />
Nina Razinger · Intervju<br />
Vlada zvišuje stroške za<br />
lastnike sončnih elektrarn<br />
Katja Benčina<br />
Varna in zdrava uporaba<br />
digitalne tehnologije<br />
Mateja Podmenik<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
27. 6. 2024<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>154</strong>, LETNIK 4,<br />
27. junij 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Odgovorni urednik tednika<br />
in portala:<br />
DR. VALENTIN AREH<br />
Izvršna urednica:<br />
ERIKA AŠIČ<br />
Naslovnica:<br />
PROFIMEDIA<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
<strong>Revolucionarne</strong> <strong>novosti</strong><br />
<strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong><br />
12<br />
Vrtoglave plače<br />
na RTV 25<br />
Novi urednik<br />
Domovine 28<br />
Višji stroški za<br />
solarne elektrarne<br />
38<br />
3,95 €<br />
<strong>154</strong><br />
Naročnina:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Uredniški odbor:<br />
DR. VALENTIN AREH, ERIKA AŠIČ,<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografije:<br />
TOMO STRLE<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Direktor:<br />
DR. MITJA ŠTULAR<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
Zaključek redakcije:<br />
24. junij 2024<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
32<br />
Parlamentarni polčas:<br />
kako mora desnica odigrati, če želi<br />
čez dve leti zmagati<br />
Luka Svetina · Komentar<br />
40<br />
Zločin v Sarajevu<br />
Dr. Renato Podbersič ml.<br />
48<br />
Zlorabljanje poezije<br />
Drago Bajt<br />
58<br />
Napake pri uporabi krem za sončenje<br />
Simona Košir<br />
35<br />
Evangelij po Tini<br />
Aljuš Pertinač · Kolumna<br />
42<br />
Šok Slovencev ob sarajevskem atentatu<br />
(1. del)<br />
Dr. Valentin Areh<br />
57<br />
Zaščita vrta pred točo<br />
Nina Razinger<br />
61<br />
Solata z ocvrtim piščancem<br />
Selma Bizjak<br />
3 Spoštovane bralke in bralci Domovine<br />
Dr. Valentin Areh · Uvodnik<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
15 Karikatura<br />
36 RTV vodita Goran Forbici in Nika Kovač<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
37 Pozdrav »po poti«<br />
Edvard Kadič · Govorica telesa<br />
44 Za vse je kriv pisatelj Jack London<br />
Ivan Sivec<br />
46 <strong>Domovina</strong><br />
Igor Gošte · Kolumna<br />
47 Slovenci umiramo na obroke<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
50 Med(ijski) sosedi<br />
51 Apostol Peter: odrešenje<br />
p. dr. Andraž Arko<br />
54 Med počitnicami izostrimo posluh za otroke<br />
Dr. Andreja Poljanec<br />
56 Beremo, gledamo, poslušamo<br />
60 Koledar dogodkov<br />
62 Povabilo mladim<br />
63 Sudokuja, vsotnici<br />
64 Križanka<br />
65 Razvedrilo<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
KIJEV ZADRŽAN DO<br />
SPORAZUMA S SLOVENIJO<br />
Urški Klakočar Zupančič ni bilo prav, ker<br />
se premier ni udeležil slavnostne seje ob<br />
državnem prazniku.<br />
URŠKA KLAKOČAR ZUPAN-<br />
ČIČ KRITIZIRA PREMIERJA<br />
Premier Robert Golob se je v Ljubljani<br />
udeležil osrednje državne slovesnosti ob<br />
dnevu državnosti, ne pa tudi slavnostne<br />
seje ob državnem prazniku, ki je dobro uro<br />
prej potekala v državnem zboru in na kateri<br />
je bila slavnostna govornica podpredsednica<br />
državnega zbora Meira Hot.<br />
Čeprav je vabilo na slavnostno sejo<br />
prejel tudi premier Golob, so v premierjevem<br />
kabinetu za N1 potrdili, da je<br />
svojo odsotnost opravičil že v četrtek,<br />
razloga zanjo pa niso navedli. Predsednica<br />
državnega zbora Urška Klakočar Zupančič<br />
je za medije ob tem dejala, da razloga za<br />
njegovo odsotnost ne pozna niti ga tega<br />
ni spraševala. »Moram reči, da sem prav<br />
žalostna zaradi tega, ker je bil doslej samo<br />
enkrat na slavnostni seji državnega zbora,<br />
in sicer tedaj, ko je prisegla predsednica<br />
republike. Ne vem, ali je to spoštljivo do<br />
parlamenta,« je bila do <strong>Goloba</strong> kritična<br />
predsednica državnega zbora.<br />
KPK NAD USTAVNEGA<br />
SODNIKA JAKLIČA<br />
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)<br />
je zoper ustavnega sodnika Klemna Jakliča<br />
uvedla prekrškovni postopek. Trdi, da<br />
Jaklič ustavnemu sodišču ni poročal o<br />
svojem statusu samostojnega podjetnika,<br />
kar bi po zakonu moral storiti. Jaklič ob<br />
uvedbi prekrškovnega postopka zaradi neporočanja<br />
o statusu s. p. meni, da določba<br />
o prepovedi poslovanja za njegov primer<br />
ni relevantna. Dolžnost poročanja namreč<br />
ni predmet določbe o dolžnosti poročanja<br />
ustavnemu sodišču, saj to ni akreditiran<br />
visokošolski zavod, kjer je moč izvajati<br />
visokošolsko izobraževanje. Jaklič dodaja,<br />
da se določba o prepovedi poslovanja<br />
iz Zakona o integriteti in preprečevanju<br />
korupcije nanaša na postopke javnega<br />
naročanja organov, pri katerih so zaposleni<br />
funkcionarji, in prepoveduje, da bi organ<br />
v postopkih javnega naročanja od svojega<br />
funkcionarja naročil gradnjo, nabavljal<br />
blago ali storitve.<br />
Žiga Živulović jr./BOBO<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
Predsednica Nataša Pirc Musar je napovedala<br />
podpis varnostnega sporazuma z<br />
Ukrajino, a ker so imeli v Kijevu do predloga<br />
sporazuma zadržke, je vsebina še v<br />
usklajevanju, podpis pa je zato v prihodnjih<br />
dneh zelo malo verjeten. Slovenija je<br />
sicer dvostranski varnostni sporazum z<br />
Ukrajino, kot ga je do zdaj po informacijah<br />
kabineta predsednika vlade sklenilo<br />
že 18 drugih držav, začela pripravljati<br />
spomladi. Golob in Zelenski sta se takrat<br />
strinjala, da se sporazum podpiše ob prvi<br />
priložnosti. To bi bil lahko obisk slovenske<br />
predsednice konec junija v Kijevu.<br />
Vendar mora sporazum pred tem na seji<br />
potrditi še vlada.<br />
BRUSELJ POZIVA<br />
GOLOBOVO VLADO<br />
Evropska komisija je v okviru spomladanskega<br />
svežnja Sloveniji priporočila,<br />
naj okrepi gospodarsko konkurenčnost,<br />
med drugim z naslavljanjem pomanjkanja<br />
delovne sile in izboljšanjem pogojev za<br />
investicije. Med priporočili Sloveniji je še<br />
okrepitev administrativnih zmogljivosti za<br />
upravljanje skladov EU. Kot smo poročali,<br />
je Slovenija po konkurenčnosti v primerjavi<br />
z lanskim letom po novih indeksih v<br />
več dejavnikih nazadovala.<br />
KPK je proti<br />
ustavnemu sodniku<br />
Klemenu Jakliču<br />
sprožila prekrškovni<br />
postopek.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
PREGLED TEDNA 7<br />
Facebook @SuziMilicic<br />
Hrvaški pretijo visoke temperature ter s tem<br />
nevarnost požarov.<br />
HUDA VROČINA<br />
NA HRVAŠKEM<br />
V Sredozemlju bo avgusta vroče kot v Dubaju,<br />
opozarjajo strokovnjaki, ki jih navaja<br />
britanski The Telegraph. Kot pravijo, so<br />
negativni trendi vidni; samo v Grčiji so<br />
letos zabeležili najzgodnejši vročinski val<br />
v zgodovini, v delih Katalonije so zaradi<br />
rekordne suše veljale velikonočne redukcije<br />
vode, na Siciliji, kjer je živo srebro<br />
leta 2021 doseglo rekordnih 48,8 stopinje<br />
Celzija, so morali te dni zaradi pomanjkanja<br />
vode zavračati turiste.<br />
Peter Stott, nekdanji vodja podnebnega<br />
nadzora Met Officea, je za Telegraph napovedal,<br />
da bodo temperature v Evropi kmalu<br />
presegle mejo 50 stopinj Celzija. To naj bi<br />
se najprej zgodilo na območjih, ki so najbližje<br />
Sredozemlju, saj je tam vpliv vročega<br />
zraka iz severne Afrike najmočnejši. Da<br />
bi jih moralo po objavi takšnih podatkov<br />
skrbeti, menijo na Hrvaškem, kjer je članek<br />
povzel Jutranji List. Težave bodo namreč<br />
imele države, katerih gospodarstva slonijo<br />
na turizmu. In ta na Hrvaškem predstavlja<br />
več kot 19,6 odstotka BDP.<br />
TISOČ MRTVIH<br />
NA ROMARSKEM SHODU<br />
Savdska Arabija je potrdila, da je med hadžem<br />
v državi umrl najmanj 1301 človek, v večini naj<br />
bi šlo za neregistrirane romarje, ki so v izjemni<br />
vročini prehodili dolge razdalje. Pojavila so<br />
se celo poročila, da je kar 600 egipčanskih<br />
vernikov umrlo na poti v Meko sredi ekstremne<br />
vročine, končne številke pa bi lahko bile<br />
še dvakrat večje. Letošnje romanje v Meko, ki<br />
se ga je udeležilo okrog 1,8 milijona ljudi, so<br />
spremljale visoke temperature, ki so občasno<br />
celo presegle 50 stopinj Celzija.<br />
Savdska Arabija je bila sicer deležna kritik,<br />
ker da ni storila več za varnost romarjev,<br />
zlasti neregistriranih, ki nimajo dostopa<br />
do klimatiziranih prostorov in uradnega<br />
prevoza med hadžem. Zdravstvene oblasti<br />
so sicer zatrjevale, da so si prizadevale<br />
ozaveščati ljudi o nevarnostih vročine in<br />
načinih, kako ublažiti njene učinke.<br />
RUSIJA GROZI ZDA<br />
PROFIMEDIA<br />
Rusko zunanje ministrstvo je ameriško<br />
veleposlanico Lynne Tracy poklicalo na pogovor<br />
zaradi nedeljskega napada Ukrajine<br />
na Krim, saj so prepričani, da so zanj odgovorne<br />
ZDA. Ob tem so posvarili ZDA pred<br />
posledicami. Ameriški veleposlanici so<br />
dejali, da Washington za to grozodejstvo<br />
nosi enako odgovornost kot Kijev in da<br />
napad ne bo ostal nekaznovan.<br />
Podobno so sporočili iz Kremlja, ko so<br />
ZDA posvarili pred posledicami. Govorec<br />
Kremlja Dmitrij Peskov je ob tem obtožil<br />
Washington, da ubija ruske otroke.<br />
»Vpletenost Združenih držav, neposredna<br />
vpletenost, zaradi katere so bili ubiti ruski<br />
civilisti, ne more ostati brez posledic,« je<br />
novinarjem dejal Peskov in dodal, da bo<br />
čas pokazal, kakšne bodo te posledice.<br />
V FRANCIJI SE OBETA<br />
ZMAGA DESNICE<br />
Ankete na francoskih predčasnih parlamentarnih<br />
volitvah, ki jih je po porazu na<br />
evropskih volitvah razpisal predsednik<br />
države Emmanuel Macron, zmago napovedujejo<br />
desnici. Ta sporoča, da je pripravljena<br />
na prevzem oblasti. Po projekcijah<br />
Nacionalni zbor (RN) desničarske političarke<br />
Marine Le Pen trenutno beleži približno<br />
36-odstotno podporo volivcev.<br />
Vodja stranke in njen kandidat za premierja,<br />
28-letni Jordan Bardella, je napovedal,<br />
da so pripravljeni prevzeti oblast, potem<br />
ko je sedem dolgih let macronizma oslabilo<br />
Francijo, poroča francoska tiskovna<br />
agencija AFP. Bardella je ob tem napovedal,<br />
da bo v primeru zmage RN na volitvah<br />
Francija še naprej podpirala Ukrajino,<br />
vendar v to državo ne bo pošiljala raket<br />
dolgega dosega ali svojih vojakov. <br />
Za mnoge romarje v Meko<br />
je bila to zadnja pot.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
8<br />
FOTO TEDNA<br />
Slovenski nogometaš<br />
ŽAN KARNIČNIK<br />
Nogometno evropsko prvenstvo Euro 2024:<br />
Slovenija - Srbija, 20. 6. 2024, München, Nemčija.<br />
Pedja Milosavljevic/PROFIMEDIA
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Ali Alias @AnkaAnkica279<br />
Spodnje gate za družine migrantov? Čudna razmerja<br />
so to!<br />
Čivk tedna<br />
Urh Groselj @UrhGroselj<br />
Blaž Podobnik @cvetovljan<br />
Če je EPP menda desna sredina, ECR pa skrajna<br />
desnica – to pomeni, da v EP sploh ni desnice?<br />
Vmes namreč ni ničesar.<br />
»Desnica« je očitno fikcija, ki omogoča artikulacijo<br />
pojma (žlahtne) desnosredinskosti ter (nedopustne)<br />
skrajnodesničarskosti.<br />
Zabavno, sicer.<br />
Gre za dehumanizacijo cele skupine ljudi (v<br />
tem primeru zdravnikov). V zgodovini so se<br />
taki primeri pogosto končali s fizičnim nasiljem<br />
oz. s pogromi nad tako skupino. Še<br />
toliko bolj je to lahko nevarno, če skrajneže<br />
podpira vladajoča politika in jim dajejo glas<br />
glavni mediji.<br />
Matjaž Leskovar @MatjazLeskovar<br />
Piran, obdan s sluzjo.<br />
Primc Ales @ales_primc<br />
V referendumski kampanji o RTV so trdili, da ne<br />
bodo dvignili RTV prispevka.<br />
Tomaž Štih @Libertarec<br />
Sramotno je, da vlada v tem primeru organe za<br />
boj proti korupciji in medije politično zlorablja za<br />
poskuse obračunov, ki nimajo popolnoma nobene<br />
zveze s korupcijo; medtem pa se sistemska korupcija<br />
v obsegu, kot ga še nikoli ni bilo, dogaja vsem<br />
na očeh.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Miro Haček @MHacek<br />
Bilo bi primerno, če bi se uvedla sankcija za poveličevanje<br />
vseh totalitarizmov, torej nacizma, fašizma<br />
in komunizma. Ne pa da zadnjega nojevsko<br />
izpustimo in s tem drugim največ povemo o sebi.<br />
Valerija Hrastelj @VHrastelj<br />
… narejeno iz kamenja …, domiselno in ljubko …<br />
Dejan in Bojana Klančičar @BKlancicarica<br />
Dolenjci čakamo, da nekdo razkrije največjo enigmo<br />
JV Slovenije: Kako Romi pridejo do vozniškega<br />
izpita?<br />
Saj:<br />
- je večina polpismenih in ne znajo izpolniti niti najosnovnejšega<br />
obrazca na UE ali CSD in<br />
- še nihče ni videl Roma v vozilu avto šole, pri učni<br />
ali izpitni vožnji ...<br />
Kristijan Musek Lešnik @LesnikMusek<br />
Nabito polne Stožice, a cappella Zdravljica, reprezentanca<br />
Slovenije na 2. mestu svetovne lestvice ...<br />
Večer, ki bo za dolgo ostal v spominu.<br />
Marko @Marko63705437<br />
Na isto podjetje nakazovala tudi Adria Tehnika,<br />
bivše podjetje ministra. Režimski mediji pa tiho.<br />
Neverjetno.<br />
Simon Podnar @PodnarSimon<br />
Dvojne prakse zdravnikov so običajne v vseh<br />
evropskih državah. S prepovedjo sta poskusili le<br />
dve: Portugalska in Grčija. Neuspešno! No, sedaj<br />
bo Slovenija vsej Evropi in svetu pokazala, da gre.<br />
Pa naj stane, kolikor hoče!<br />
Svoboda @SvobodaBlog<br />
KPK je vse od svoje ustanovitve nič drugega kot<br />
brezvezna institucija brez pravih pristojnosti, ki ne<br />
služi ničemur drugemu kot diskreditaciji določenih<br />
ljudi ob pravem času. In to bo ostala, dokler je nekdo<br />
nekdaj ne bo razformiral.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
KARIKATURA<br />
11<br />
BORIS OBLAK
12 TEMA TEDNA<br />
Na Gen-I se je Golob dolga<br />
leta kalil v vlogi absolutnega<br />
samopašnega vladarja,<br />
ki ne trpi nobenih ugovorov<br />
ne drugačnih mnenj.<br />
BOBO<br />
NENAD GLÜCKS<br />
20<br />
let stara zgodovinska<br />
drama Semenj ničevosti<br />
(Vanity Fair), posneta<br />
po klasičnem romanu<br />
Williama Makepeacea Thackeryja iz<br />
19. stoletja, govori o ničevosti tedanje<br />
angleške visoke družbe. Trenutno vladajoči<br />
»novi razred« v Sloveniji sicer<br />
po nobenem od kriterijev ne sodi v<br />
visoko družbo, razen da so visoko na<br />
lestvici odločevalcev.<br />
Že vstop <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> v politiko<br />
je bil iz popolnoma napačnih izhodišč<br />
maščevalnosti zoper prejšnjo vlado, posebej<br />
premierja Janeza Janšo, ker mu ni<br />
bilo podaljšano vodenje državne firme<br />
Gen-I za prodajo električne energije. Na<br />
Gen-I se je Golob dolga leta kalil v vlogi<br />
absolutnega samopašnega vladarja, ki<br />
ne trpi nobenih ugovorov ali drugačnih<br />
mnenj. Oblikoval se je v arogantnega<br />
despota s prihodki prek 200 tisoč evrov<br />
neto na leto.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
Ujetniki SEMNJA NIČEVOSTI<br />
Sedanja oblast na čelu z Gibanjem Svoboda in Instagram parom Robert Golob – Tina Gaber<br />
je v Slovenijo prinesla zmes izključevalnosti, agresivnosti, plehkosti in balkanizacije<br />
politike, ki je pri nas še nikoli nismo videli. Smo v drugi polovici mandata in vse kaže,<br />
da se to le še stopnjuje. Žal smo ujetniki tega semnja ničevosti.<br />
POLITIKA ČIŠČENJA<br />
Ne le da se te lastnosti odražajo tudi pri<br />
neprimerno bolj kompleksni funkciji<br />
predsednika vlade, pač pa se zdi, da so<br />
dobile dodaten zagon. Začelo se je s politiko<br />
»čiščenja janšistov«, pri čemer se<br />
je izkazalo, da tu ne gre zgolj za posameznike,<br />
ki so izvajali morebitne sporne<br />
prakse v času prejšnje vlade, pač pa<br />
nasploh vse, ki ne sodijo v miselni vzorec<br />
sedanjega novega razreda.<br />
Na dan je prišlo, da je Golob v imenu<br />
čiščenja »janšistov« od nekdanje notranje<br />
ministrice Tatjane Bobnar tedaj celo<br />
Zanimiva okoliščina je,<br />
da izključevalnost Gibanja<br />
Svoboda najbolj širijo ženske<br />
pripadnice te stranke.<br />
zahteval, da določeno osebo vržejo iz<br />
službe na policiji. Čiščenje Svobodi neljubih<br />
kadrov so počeli v praktično vseh<br />
porah družbe.<br />
Premier ne izbira besed. Ob predsedniških<br />
volitvah je, potem ko sta se v<br />
drugi krog uvrstila Nataša Pirc Musar in<br />
Anže Logar, recimo oznanil, da »ne bodo<br />
dovolili, da se kandidat SDS zavihti v<br />
predsedniško palačo. To bi bilo nekaj, kar<br />
bi Slovenijo vrnilo v mračne čase zadnjih<br />
dveh let.« A v teh »mračnih časih« ni imel<br />
februarja 2021 nobenih zadržkov nastopiti<br />
na strankarski televiziji njemu zdaj<br />
tako osovražene SDS. Očitno je računal,<br />
da mu takšen odnos utegne prinesti nov<br />
mandat na čelu Gen-I.<br />
IZBRUHI URŠKE<br />
KLAKOČAR ZUPANČIČ<br />
Zanimiva okoliščina je, da izključevalnost<br />
Gibanja Svoboda najbolj širijo<br />
ženske pripadnice te stranke, na primer<br />
predsednica državnega zbora Urška
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Klakočar Zupančič. Februarja letos smo<br />
na nujni seji odbora za pravosodje, na<br />
kateri je bila tema afera nakupa sodne<br />
palače na Litijski cesti v Ljubljani, doživeli<br />
enega njenih večjih izbruhov.<br />
Kot so objavili na portalu Metropolitan,<br />
je takole grmela: »Čeprav stranka<br />
SDS še vedno prepriča okoli 22 odstotkov<br />
slovenskih državljanov, me kljub<br />
vsemu hrabri dejstvo, da ne glede na<br />
to, da imate svoj podmladek, ne boste<br />
večno harali po tem parlamentu, da ne<br />
boste večno obstajali, da ne bo večno<br />
en vaš vodja.« Predsednica državnega<br />
zbora torej upa, da največja opozicijska<br />
stranka »ne bo večno obstajala«. Mar bi<br />
jo kar prepovedala?<br />
Vsake volitve pa so za Gibanje Svoboda<br />
boj med dobrim in zlim, črno-belo.<br />
Tako je, recimo, njihova nosilka liste Irena<br />
Joveva pred nedavnimi volitvami poslancev<br />
v Evropski parlament izjavila, da<br />
so »ljudje v zadnjem mesecu videli, kdo<br />
je na napačni strani zgodovine in s tem<br />
tudi na napačni strani prihodnosti«. Kot<br />
je znano iz slovenske polpretekle zgodovine,<br />
ležijo tisti, ki so bili na »napačni<br />
strani zgodovine«, po stotinah brezen,<br />
ob katerih so jih pomorili tisti, ki so uporabljali<br />
takšno izrazoslovje.<br />
PREMIER KOT STARLETA<br />
A demoniziranje političnih nasprotnikov<br />
je zgolj ena od značilnosti trenutno<br />
vladajočih. Druga je neverjetna plehkost<br />
in balkanizacija politike. Tega najbolje<br />
ne pooseblja nobeden od voljenih politikov<br />
Svobode, pač pa ženska, ki nikoli<br />
ni bila izvoljena na nobenih volitvah,<br />
pa vendar ima v slovenski politiki veliko<br />
večjo vlogo kot vsi drugi svobodnjaki.<br />
Gre za premierjevo partnerko Tino Gaber,<br />
ki zna biti občasno tudi žaljiva.<br />
Tako je starleta in vplivnica pred<br />
kratkim objavila videoposnetek, v katerem<br />
je skušala biti duhovita in je tistim,<br />
ki jih poklicno zanima »trolanje« (namerno<br />
povzročanje neugodja določenemu<br />
uporabniku družbenega omrežja),<br />
svetovala, da ima za takšne »SDS zmeraj<br />
prosta delovna mesta. Možnosti za delo<br />
je več. Lahko direktno na Trstenjakovi<br />
(sedež SDS), druga opcija pa je, da morda<br />
že delate kje v javni upravi, pa vam ostaja<br />
precej prostega časa in se lahko tudi<br />
pridružite ekipi.« V času, ko uslužbenci<br />
na upravnih enotah stavkajo zaradi nedostojno<br />
nizkih plač, uporabniki njihovih<br />
storitev pa po cele dneve čakajo pred<br />
okenci, si premierjeva spremljevalka<br />
privošči besedičenje, da imajo zaposleni<br />
v javni upravi »precej prostega časa«.<br />
Instagram tina_gaber Nataša Kupljenik /BOBO<br />
V Gibanju Svoboda gre demoniziranje<br />
političnih nasprotnikov najbolje predsednici<br />
DZ Urški Klakočar Zupančič.<br />
Instagram vplivnica je v svoje poneumljajoče<br />
videoposnetke na tem družbenem<br />
omrežju vključila tudi predsednika<br />
vlade. Namen videoposnetkov je izključno<br />
promocija nje in njenega partnerja<br />
(kakšna je šele publika, na katero to naredi<br />
vtis!). Politični komentator Aljuš Pertinač<br />
je zapisal, da »Slovenija nima predsednika<br />
vlade, ima pa starleto, ki je de facto<br />
predsednica vlade, in ima predsednika<br />
vlade, ki bi bil rad starleta in se dejansko<br />
vede kot ena navadna starleta«.<br />
Toda bolj problematično kot to,<br />
kako se premier v tem kontekstu vede,<br />
je, da njegova spremljevalka vpliva na<br />
državno politiko. Za češnjo na torti te<br />
domačnosti poskrbijo komiki, s katerimi<br />
se »zvezdniški« par druži na zabavah<br />
na kakšni turistični križarki. In<br />
nato radijski voditelj Denis Avdić, kot<br />
pripoznani član te velike družine, po<br />
telefonu v radijskem etru pokliče Tino<br />
Gaber in ta ga »preveže« k svojemu dragemu,<br />
da se nato z radijcem pogovorita<br />
Tina Gaber je miselne vzorce plehkega<br />
Instagram vplivništva prelila<br />
v osrčje slovenske politike.<br />
o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko<br />
pomoč. Seveda vse skupaj le nekaj<br />
dni pred evropskimi volitvami.<br />
KAJ JE ODKRITO, KAJ PRIKRITO<br />
Takšnemu vpletanju partnerk slovenskih<br />
premierjev (ali partnerja edine<br />
premierke Alenke Bratušek) nismo bili<br />
priča še nikoli od osamosvojitve dalje.<br />
To dokazuje razumevanje oblasti kot<br />
poligona za zlorabo vpliva.<br />
Med zvestimi Instagram sledilkami<br />
Gabrove je tudi Ursula Gawish, »srčna<br />
izbranka« Damijana Jankovića, starejšega<br />
sina ljubljanskega župana Zorana<br />
Jankovića. Gawisheva sicer na tem<br />
družbenem omrežju objavlja utrinke z<br />
razkošnih potovanj in fotografije svojih<br />
modnih kosov luksuznih znamk.<br />
Če se vrnemo h Gabrovi. Med drugim<br />
je sposobna uglednim strokovnjakom<br />
podtikati sistemsko korupcijo, kot je bilo<br />
v primeru odlova nutrij na Ljubljanskem<br />
barju. V videoposnetku je govorila o<br />
»resničnem ozadju načrtovanega poboja<br />
nutrij«. Zatrdila je, da je v študiji o problematiki<br />
nutrij »izražen motiv za bodočo<br />
sistemsko korupcijo«. Z imenom in priimkom<br />
je omenila avtorja študije, doktorja<br />
bioloških znanosti Huberta Potočnika.<br />
Namesto da bi se opravičila, je bil njen<br />
odziv za portal N1info sledeč: »Zavedala<br />
sem se, da bo odziv lobijev buren.«<br />
Nekdanja misica, lobistka in spremljevalka<br />
mnogih premožnih moških je<br />
dosegla lobistični preboj, kot se ga najbrž<br />
nikoli ni nadejala. »Svojega« je zapeljala<br />
v smer Instagram vplivništva, ki nima<br />
nobene zveze z odgovornim vodenjem<br />
države. A najbolj skrb vzbujajoč pri sedanji<br />
vladajoči politiki ni tovrstni ekshibicionizem,<br />
pač pa poti denarja, ki se ravno<br />
v takšnem sprevrženem razumevanju<br />
politike najpogosteje v ozadju pretaka z<br />
državnih računov na zasebne. <br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
PETER<br />
KOTNIK<br />
O<br />
vplivu Srbije na <strong>Roberta</strong><br />
<strong>Goloba</strong> je govoril Klemen<br />
Grošelj, še pred kratkim<br />
eden od najtesnejših sodelavcev<br />
premierja in najvidnejših funkcionarjev<br />
Svobode. Golob ga je nenehno<br />
omenjal kot enega najpomembnejših<br />
kandidatov, nato pa ga tik pred volitvami<br />
čez noč zamenjal.<br />
Po Grošljevih trditvah se je vse začelo<br />
januarja letos, ko je srbski predsednik<br />
Aleksander Vučić Grošlja označil<br />
za enega od »sovražnikov Srbije«. Grošelj<br />
je bil eden od evropskih opazovalcev<br />
na lanskih parlamentarnih volitvah<br />
v Srbiji. Poročal je o nepravilnostih na<br />
volitvah, na katerih je slavil Vučić.<br />
Grošelj je kot evropski<br />
opazovalec poročal<br />
o nepravilnostih lanskih<br />
parlamentarnih volitev<br />
v Srbiji.<br />
Klemen<br />
Grošelj<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
SRBSKI VPLIVI<br />
v Golobovem kabinetu<br />
Predsedniku vlade Robertu Golobu kritiki očitajo, da se z agresivnim bojem<br />
zoper politične nasprotnike, s političnimi čistkami v upravi in popolno podreditvijo<br />
medijev zgleduje po srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću. Srbska zveza<br />
med Golobom in Vučićem naj bi delovala preko ljubljanskega župana Zorana Jankovića.<br />
klemengroselj.si<br />
MOLK POLITIČNEGA VRHA<br />
Kljub ostremu napadu Vučića so predstavniki<br />
Svobode, SD in Levice poskrbeli<br />
za presenečenje. Molčali so. Molčala<br />
je zunanja ministrica Tanja Fajon,<br />
enako premier Robert Golob. Grošelj je<br />
komentiral: »Molk včasih pove več kot<br />
tisoč besed.«<br />
Aprila je Vučić zaradi slovenske<br />
podpore resoluciji o Srebrenici Slovence<br />
označil za odvratne: »Se ne ve, kdo je<br />
bolj odvraten, Slovenci ali nekdo drug,«<br />
je izjavil. Zaradi ogorčenja slovenskih<br />
medijev se je s pozivom Beogradu odzvala<br />
Tanja Fajon: »Zahtevamo pojasnilo,<br />
opravičilo, to ni v duhu dobrih sosedskih<br />
oziroma prijateljskih odnosov.«<br />
Grošelj meni, da je Vučić poklical<br />
ljubljanskega župana Zorana Jankovića<br />
s prošnjo, da osovraženega Grošlja<br />
odstranijo. Janković naj bi nato posredoval<br />
pri Golobu. Ljubljanski župan<br />
Janković, ki je po očetu srbskega rodu iz<br />
vasi Saraorci v centralni Srbiji, ne skriva<br />
prijateljstva z voditeljem bosanskih<br />
Srbov Miloradom Dodikom in voditeljem<br />
Srbije Aleksandrom Vučićem.<br />
TESNO PRIJATELJSTVO<br />
Z Vučićem ga veže tesno prijateljstvo.<br />
In to kljub temu, da srbski predsednik<br />
Slovence označuje »za odvratne«; kljub<br />
temu, da si Vučić, tako kot nekoč Milošević,<br />
pomaga na oblasti ostati z volilnimi<br />
nepravilnostmi in s popolno podreditvijo<br />
vseh največjih srbskih medijev; kljub<br />
temu, da je Vučić zaveznik ruskega avtokrata<br />
Putina, ki želi okupirati Ukrajino<br />
in je odgovoren za smrt več kot milijona<br />
ljudi, ubitih v ukrajinski vojni.<br />
Ljubljanski župan takšno politiko<br />
navdušeno podpira, kar <strong>Goloba</strong> ne moti.<br />
V začetku junija je Janković (skupaj z<br />
Miloradom Dodikom, ki grozi z vojno v<br />
BiH) na volilnih shodih v Srbiji podprl<br />
Vučića in njegovo Srbsko napredno<br />
stranko (SNS). V Beograd je prispel z<br />
družino in dejal: »Ponosen sem, da sem<br />
danes tukaj, saj sta Ljubljana in Beograd<br />
pobrateni mesti.« Vučić je ob dnevu<br />
srbske državnosti leta 2022 Jankoviću<br />
podelil visoko državno odlikovanje.<br />
PROFIMEDIA<br />
Aleksandar Vučić<br />
Srbski predsednik Slovence<br />
označuje za »odvratne«,<br />
kljub temu pa Janković<br />
z njim prijateljuje.<br />
Grošelj je za slovenski medij N1, ki<br />
je v rokah srbskega tajkuna Dragana<br />
Šolaka (slednji Vučića kritizira in mu<br />
očita diktaturo), izjavil: »Po tistem, ko<br />
me je Vučić napadel in me označil kot<br />
najhujšega sovražnika Srbije, pa se je<br />
nekaj zgodilo in čez noč sem postal nepomemben<br />
kandidat.«<br />
Na vprašanje, ali ima dokaze, je izjavil:<br />
»Konkretnih dokazov nimam, ne morete<br />
pričakovati, da bom vedel, kaj se je nekdo<br />
pogovarjal. So pa indici, ki sem jih omenil<br />
prej in ki kažejo na to, da se je nekaj nenavadnega<br />
zgodilo. Dokler sem bil član Svobode,<br />
mi ni nihče v stranki nikoli rekel, da<br />
je z mojim delom karkoli narobe.«<br />
Premier Golob in ljubljanski župan<br />
Janković sta vse obtožbe enotno<br />
zavrnila kot neresnične govorice,<br />
za katere Grošelj nima dokazov.
TEMA TEDNA<br />
15<br />
Tatjana Bobnar je od <strong>Goloba</strong><br />
prejela neposredna navodila<br />
za čistke »janšistov«.<br />
Luka Dakskobler/Bobo<br />
»DEPOLITIZACIJA« POLICIJE?<br />
Brutalne kadrovske rošade<br />
Predsednik vlade Robert Golob je javno obljubil in izvedel »depolitizacijo« policije. Z vodilnih položajev<br />
so odstranili poklicne policiste, ki so jih označili za »janšiste«. S tem je premier uveljavil povsem novo prakso<br />
v Sloveniji in EU. Tako bo vsaka (tudi desnosredinska) vlada lahko izvedla enako »depolitizacijo« policije<br />
ter odstranila vse, ki jih bodo označili za »golobiste« ali »levičarje«.<br />
NIKA ZUPANC<br />
Takšno prakso, kot jo je uvedla<br />
Golobova vlada, poznajo predvsem<br />
v Rusiji, Belorusiji, Republiki<br />
Srbski in Srbiji. Tudi srbski<br />
predsednik je »depolitiziral« srbsko policijo.<br />
Policiste, ki so bili zvesti Vučićevi<br />
vladajoči stranki, so postavili na vse<br />
ključne položaje, hkrati pa odstranili<br />
vse tiste, ki so jih obtožili naklonjenosti<br />
opoziciji. Že leta 2014 je Vučić zamenjal<br />
načelnike vseh policijskih uprav v Srbiji.<br />
Očital jim je, da se ukvarjajo s politiko.<br />
Leta 2019 je v Republiki Srbski menjavo<br />
vseh načelnikov policijskih uprav<br />
izvedel tudi Milorad Dodik. Vučić in Dodik<br />
sta si po vzoru nekdanjega srbskega<br />
predsednika Slobodana Miloševića<br />
ustvarila policijo, ki je lojalna vladajoči<br />
stranki ter nenaklonjena opoziciji.<br />
NEDEMOKRATIČNE PRAKSE<br />
Takšne prakse političnih posegov v profesionalno<br />
javno ali državno upravo ne<br />
poznajo v nobeni demokratični državi<br />
na Zahodu. Takšna praksa je z zakoni<br />
celo prepovedana. V demokratičnih<br />
državah na Zahodu je uveljavljena zakonodaja,<br />
ki določa ločitev vodilnih<br />
državnih uradnikov na poklicno in politično<br />
imenovane. Politično imenovani<br />
Prakso Golobove vlade<br />
poznajo predvsem v Rusiji,<br />
Belorusiji, Republiki Srbski<br />
in Srbiji.<br />
uradniki so vezani na mandat izvoljene<br />
vlade, premierja ali ministrov. Poklicno<br />
imenovani državni uradniki so profesionalci<br />
in delajo v upravi neodvisno od<br />
vlade. Služijo vsaki demokratično izvoljeni<br />
vladi.<br />
Že pred parlamentarnimi volitvami<br />
2022 je Golob obljubljal, da bo v primeru<br />
izvolitve izvedel »depolitizacijo«<br />
policije in jo očistil »janšistov«. Večina<br />
Slovencev se je s takšnim čiščenjem<br />
strinjala in Svobodi namenila zmago.<br />
V skladu z obljubami se je Golob takoj<br />
lotil političnih čistk.<br />
Najprej je nova notranja ministrica<br />
zamenjala Antona Olaja, generalnega<br />
direktorja policije. Nekdanja tesna sodelavka<br />
<strong>Goloba</strong> in notranja ministrica<br />
Tatjana Bobnar je kasneje razlagala,<br />
da je skupaj z novoimenovanim v. d.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
16 TEMA TEDNA<br />
Bobnarjevo je poklical<br />
premier in ji dejal,<br />
da se morata pogovoriti,<br />
ker je zaskrbljen glede<br />
kadrovske politike v policiji<br />
in da mu nič ni všeč.<br />
generalnega direktorja policije Boštjanom<br />
Lindavom od <strong>Goloba</strong> prejela neposredna<br />
navodila za čistke »janšistov«<br />
v policiji. Prejela je SMS-sporočilo od<br />
generalne sekretarke Gibanja Svoboda<br />
Vesne Vukovič (nekdanje novinarke<br />
portala Necenzurirano in vidne članice<br />
Društva novinarjev Slovenije), ki jo je<br />
spraševala, ali je »sploh smotrno raztrgane<br />
plakate Gibanja Svoboda prijaviti<br />
na Policijski upravi Nova Gorica glede<br />
na to, kdo je tam direktor«. Takoj zatem<br />
je Golob Bobnarjevi dejal, da je treba<br />
čim prej nekaj storiti »z onim tam dol,<br />
ki je direktor na mojem koncu«. V mislih<br />
je imel direktorja Policijske uprave<br />
Nova Gorica Evgena Govekarja.<br />
Ker ga Bobnarjeva ni zamenjala ali<br />
odpustila, jo je nekaj dni kasneje poklical<br />
premier in ji dejal, da se morata<br />
pogovoriti, ker je zaskrbljen glede kadrovske<br />
politike v policiji in da mu nič<br />
ni všeč. V začetku novembra 2022 jo<br />
je Golob opozoril, da takratni v. d. generalnega<br />
direktorja policije Boštjan<br />
Lindav ni opravil svoje naloge glede<br />
čiščenja policije in da gre pri tem za<br />
izdajo, »ker ima okrog sebe določene<br />
ljudi«. Golob je Bobnarjevi zavrnil<br />
imenovanje Slavka Koroša, ki ga<br />
je predlagala za generalnega direktorja<br />
Direktorata za policijo in druge<br />
varnostne naloge za polni mandat.<br />
Dejal ji je tudi, da mora zamenjati<br />
direktorja Uprave za policijske specialnosti<br />
Martina Jazbeca.<br />
NEZADOVOLJIVO<br />
ČIŠČENJE »JANŠISTOV«<br />
Čeprav je Golob lahko povsem nezakonito<br />
kar sam kadroval znotraj policije,<br />
je konec novembra 2022 počilo.<br />
Predsedniku vlade so prišepnili, da<br />
čiščenje »janšistov« ne poteka zadovoljivo<br />
in da sta »janšista« čez noč<br />
postala celo notranja ministrica in<br />
generalni direktor policije.<br />
Konec novembra 2022 sta imela<br />
Bobnarjeva in Lindav z Golobom<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
daljši sestanek, na katerem ju je zasliševal,<br />
kdo je poslancu SDS-a Žanu<br />
Mahniču zaupal podatke o njegovem<br />
varovanju: »Prepričan je bil, da sva<br />
to poslansko vprašanje Mahniču lansirala<br />
z Lindavom, kar absolutno ne<br />
drži in nima nobene zveze z resnico<br />
in z realnostjo.«<br />
Na istem sestanku ji je po njenih besedah<br />
predsednik vlade povedal, da je<br />
zaupanje med njima porušeno in »da si<br />
lahko povrnem njegovo zaupanje samo,<br />
če nekdo izgubi službo. Ko sem ga vprašala,<br />
kdo naj bi izgubil službo, je rekel,<br />
da Martin Jazbec.« Tatjana Bobnar mu je<br />
odgovorila, da si na takšen način ne bo<br />
kupovala zaupanja premierja, v začetku<br />
decembra je nato sama ponudila odstop.<br />
Po njenih besedah naj bi od takratnega<br />
državnega sekretarja v kabinetu<br />
predsednika vlade Damirja Črnčeca<br />
prišla tudi pobuda, naj s policije<br />
odpustijo predsednika Sindikata policistov<br />
Slovenije Kristjana Mlekuša.<br />
Boštjan Poklukar naj bi jo pozneje ob<br />
neki priložnosti vprašal, ali je pripravljena<br />
izgubiti funkcijo zaradi predsednika<br />
sindikata, na kar mu je odgovorila<br />
pritrdilno.<br />
Predsednik vlade je po trditvah<br />
njegove nekdanje ministrice za notranje<br />
zadeve celo zahteval, da bi naredili<br />
uslugo njegovemu prijatelju Darku<br />
Muženiču. Zahteval je, naj slovenska<br />
policija pozove evropsko javno tožilstvo,<br />
da čim hitreje zaključi preiskavo<br />
zoper Darka Muženiča, da bi ga lahko<br />
Golob imenoval na čelo Nacionalnega<br />
preiskovalnega urada (NPU).<br />
Bobnarjevi je Golob naročil,<br />
naj Martin Jazbec na<br />
njegovo željo izgubi službo.<br />
policija.si<br />
MOLČEČI MEDIJI<br />
Vse brutalne kadrovske rošade v policiji<br />
v največjih slovenskih medijih niso<br />
vzbudile kritik, nekateri so Bobnarjevo<br />
in Lindava označili za »janšista«. Tudi<br />
strokovnjaki za javno upravo so bili tiho.<br />
Ob zahtevah za odpuščanje policistov so<br />
molčali policijski sindikati, sindikati javnega<br />
sektorja in državno tožilstvo.<br />
Premier Golob je zavrnil obtožbe<br />
Bobnarjeve. Poudaril je, da je ljudem<br />
obljubil, da bo očistil policijo »janšistov«,<br />
in da bo obljubo tudi držal. »Meni<br />
je nesprejemljivo, da se dogovoriš, da<br />
boš nekaj izvedel, potem pa čez šest<br />
mesecev to označiš za politični pritisk,<br />
ker to ne more biti politični pritisk,« je<br />
dejal Golob. Po odhodu Bobnarjeve in<br />
Lindava sta »depolitizacijo« uspešno<br />
izvedla novi generalni direktor policije<br />
Senad Jušić in notranji minister Boštjan<br />
Poklukar.<br />
Že pred parlamentarnimi<br />
volitvami je Golob<br />
obljubljal, da bo izvedel<br />
»depolitizacijo« policije in jo<br />
očistil »janšistov«.<br />
Zgodba za oba akterja, ki sta<br />
razkrila Golobov način »depolitizacije«<br />
policije, še ni zaključena.<br />
Grozili so jima, da bodo proti njima<br />
spisali kazensko ovadbo. Leta 2023<br />
so slovenski mediji poročali, da je<br />
SOVA vložila kazensko ovadbo zaradi<br />
suma izdaje tajnih podatkov<br />
zoper nekdanjo notranjo ministrico<br />
Tatjano Bobnar in nekdanjega v.<br />
d. generalnega direktorja policije<br />
Boštjana Lindava.<br />
Kasneje se je izkazalo, da je šlo<br />
za lažno novico s ciljem nadaljnje<br />
diskreditacije. Lindav se je po<br />
vseh zapletih in grožnjah upokojil:<br />
»Ne dovolim politiki, birokratom<br />
in njim naklonjenim medijem, da<br />
me z režiranim konstruktom, nevzdržnim<br />
sumom storitve kaznivega<br />
dejanja, grožnjo suspenza in<br />
krivdno razrešitvijo vržejo iz policije.<br />
Napočil je čas ločitve, ne pa<br />
umika,« je dodal.
TEMA TEDNA<br />
17<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
»Depolitizacija« RTV:<br />
menjave in odpuščanja<br />
Predsednik slovenske vlade je javno obljubil in izvedel »depolitizacijo« RTV. Z vodilnih položajev<br />
so odstranili uslužbence, urednike in novinarje, ki so jih označili za »janšiste«. S posnemanjem<br />
Golobove politike bo lahko vsaka desnosredinska vlada izvedla enako depolitizacijo medijev<br />
ter odstranila vse, ki jih bodo označili za »golobiste«.<br />
MIHA POGAČAR<br />
Ob 42-odstotni volilni udeležbi<br />
je skoraj 63 odstotkov državljanov<br />
podprlo spremembe<br />
na RTV, kot si jih je zamislil<br />
premier Robert Golob. Voditeljici Tanji<br />
Starič je v Odmevih dejal: »In če kje<br />
kdo ve, veste to vi, tudi na RTV smo se<br />
zavezali vsi skupaj, da ga bomo očistili<br />
›janšizma‹, in vem, da natančno veste,<br />
kaj to pomeni.« Urednik Peter Jančič je<br />
komentiral: »Novinarko in novinarje je<br />
s tem javno ponižal v uslužne aktiviste<br />
svoje stranke v političnih čistkah v medijih,<br />
za katere vlada ni pristojna.«<br />
Tomšič: Z »depolitizacijo«<br />
po meri Svobode je podobno,<br />
kot je bilo nekoč<br />
s komunistično revolucijo.<br />
Za prave komuniste ta<br />
ni bila nikoli končana.<br />
PODPORA<br />
POLITIČNIH AKTIVISTOV<br />
Vlada je pri čiščenju »janšistov« ves<br />
čas lahko računala na podporo političnih<br />
aktivistov na RTV. Ti so ustanovili<br />
spletni portal, na katerem so poskušali<br />
z objavljanjem laži javno diskreditirati<br />
novinarske kolege, ki se niso pridružili<br />
njihovim protestom proti desnici in<br />
vodstvu RTV. Ti novinarji danes poročajo<br />
za TV Dnevnik in Odmeve ter trdijo,<br />
da zagotavljajo objektivne in verodostojne<br />
informacije. Helena Milinković,<br />
vodja novinarskih sindikatov, je vodilne<br />
uslužbence na RTV, ki se niso pridružili<br />
stavki, javno označila za »pse« in<br />
si prislužila bučen aplavz novinarjev<br />
državne televizije.<br />
Med protestniki skoraj ni bilo novinarjev<br />
iz kulturnega, razvedrilnega<br />
in športnega programa. Razen redkih<br />
izjem ni bilo zaposlenih iz tehničnih<br />
poklicev. Angažirali so se le aktivisti<br />
iz informativnega programa, kot so<br />
Ksenija Horvat, Zvezdan Martić, Igor<br />
E. Bergant, Ilinka Todorovski, Helena<br />
Milinković, Gregor Drnovšek, Jasmina<br />
Jamnik, Maša Hladen Tomažin, Petra<br />
Marc, Erika Žnidaršič, Aleš Malerić,<br />
Seku Conde, Vanja Kovać, Marta Razboršek,<br />
Jelena Aščić, Dejan Ladika,<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
18 TEMA TEDNA<br />
Tanja Gobec, Manica Janežič Ambrožič,<br />
Rok Šuligoj, Jan Novak, Tadeja Anžlovar,<br />
Nataša Rijavec, Adrijan Bakić<br />
in drugi. Večina njih je širši slovenski<br />
javnosti neznanih, čeprav so novinarji<br />
že desetletja. Trdili so, da se »herojsko<br />
upirajo pritiskom« desnice in vodstva<br />
RTV, ob tem pa kljub pozivom niso<br />
razkrili niti enega primera političnega<br />
pritiska na svoje novinarsko delo.<br />
NAMEN ZAKONA<br />
Bitko za državno RTV je v imenu <strong>Goloba</strong><br />
vodila Asta Vrečko, vidna članica Levice<br />
in ministrica za kulturo. Julija 2022<br />
je na seji za kulturo šokirala z izjavo:<br />
»Glavni naš namen predloga zakona,<br />
ki ga danes predlagamo, je spremeniti<br />
način upravljanja javne radiotelevizije<br />
tako, da omogoči politično podrejanje<br />
in vmešavanje v kadrovske in uredniške<br />
odločitve javne RTV«. Kasneje so predstavniki<br />
vlade skupaj z Golobom trdili<br />
povsem nasprotno, in sicer da je zakon<br />
namenjen »depolitizaciji« in nikakor ni<br />
namenjen zamenjavi vodstva na RTV.<br />
Golobova vlada je po sprejetju novega<br />
zakona o RTV najprej obglavila njeno<br />
vodstvo. Odstavili so vseh 29 članov<br />
programskega sveta RTV ter 11 članov<br />
nadzornega sveta, ki je skupaj s predsednikom<br />
nadzoroval finance RTV. Vse<br />
ključne položaje v novi upravi in celo<br />
v delavskem svetu RTV so prevzeli novinarji<br />
informativnega programa TV<br />
Slovenija. Najpomembnejši položaj sta<br />
prevzela aktivista Zvezdan Martić in<br />
Ksenija Horvat ob podpori predsednika<br />
sveta RTV Gorana Forbicija. Slednji<br />
je vodilni zastopnik nevladnih organizacij,<br />
ki so podpirale levico v boju proti<br />
desnici. Vsi trije novi predstavniki vodstva<br />
RTV zagovarjajo politične ideje, ki<br />
so najbližje stranki Levica.<br />
Odstavili in odpustili so v. d. generalnega<br />
direktorja Andreja Graha Whatmougha<br />
ter Uroša Urbanijo, direktorja<br />
TV Slovenija. Odpustili so tudi dr. Valentina<br />
Areha, v. d. direktorja TV Slovenija.<br />
Slednjemu so sporočili, da kljub temu,<br />
da je bil v zadnjih 30 letih sodelavec POP<br />
TV, RTV, CNN, Italia Uno, Media Set in<br />
Associated Press, zanj nimajo več dela.<br />
Z »depolitizacijo«<br />
je Golobu uspelo doseči<br />
revolucionarne spremembe.<br />
Jernej Prelac/DOMOVINA<br />
Nejc Krevs<br />
Valentina Plaskan<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
Jernej Prelac/DOMOVINA<br />
Ker je napovedal tožbo, so mu ponudili<br />
pogodbo, s katero so mu kazensko znižali<br />
plačo za 17 plačnih razredov in ga<br />
želeli razporediti na mesto novinarja<br />
začetnika, ki ni sposoben samostojnega<br />
dela. Ker je ponižujoče ponudbe zavrnil,<br />
so ga odpustili. Davkoplačevalci jim<br />
bomo morali plačati izdatno odškodnino,<br />
če sodimo po nepravnomočni odločitvi<br />
sodišča, ki je za Andreja Graha<br />
Whatmougha že razsodilo, da je bil nezakonito<br />
razrešen s položaja.<br />
Potem ko so nezakonito na cesto<br />
vrgli Urbanijo, so na njegovo mesto nezakonito<br />
imenovali Andraža Pöschla iz<br />
uredništva za kulturo. Čeprav ni imel<br />
polnega mandata, je skupaj z Zvezdanom<br />
Martićem kot predsednikom uprave<br />
takoj sprožil obsežne politične čistke.<br />
HUDI PRITISKI IN ČISTKE<br />
Zaradi hudih pritiskov je odstopila Jadranka<br />
Rebernik, odgovorna urednica<br />
informativnega programa. Pöschl<br />
je na njeno mesto imenoval Polono<br />
Fijavž, ki velja za aktivistko, ki se zavzema<br />
za promocijo radikalnih idej<br />
Levice. Kasneje je Pöschla nadomestila<br />
Ksenija Horvat, ki jo je Martić<br />
predstavil kot izjemno novinarko z<br />
»velikim ugledom«.<br />
Resnica je nekoliko drugačna. Horvatova<br />
je pred desetimi leti kot takratna<br />
odgovorna urednica informativnega<br />
programa polnila strani največjih slovenskih<br />
medijev, kot so Delo, Večer,<br />
Dnevnik in Slovenske novice. Ne zaradi<br />
»velikega ugleda«, ampak zato,<br />
ker je nastopala v seksualni aferi z direktorjem<br />
TV Slovenija. Čeprav je bila<br />
poročena, je imela razmerje z Janezom<br />
Lombergarjem. Oba sta pred tem<br />
vztrajno zanikala kakršnokoli razmerje<br />
in trdila, da se med njima nič ne plete in<br />
da sta zvesta svojima zakoncema. Laž<br />
je razkrila Lombergarjeva žena, novinarka<br />
Barbara Volčič Lombergar, ki ju<br />
je zasačila pri prešuštvu kar v družinski<br />
počitniški vili na Krasu. Za Slovenske<br />
novice je zgroženo izjavila: »Res sem ga<br />
imela rada! Verjela sem vsaki njegovi<br />
besedi in 14. junija se mi je svet podrl na<br />
glavo! Zlomil mi je srce in ranil dušo.«<br />
»Depolitizirano« vodstvo je zamenjalo<br />
vse urednike programov, kar se v zgodovini<br />
še ni zgodilo. Na uredniška mesta<br />
so postavili zaposlene, kot so Vesna Pfeiffer,<br />
Gregor Drnovšek in Jan Novak, vsi<br />
s srednješolsko izobrazbo. Degradirani,
TEMA TEDNA<br />
19<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
»Depolitizacija« je uspela<br />
tudi srbskemu predsedniku<br />
Aleksandru Vučiću.<br />
Dr. Marko Milosavljević s FDV je podprl vlado,<br />
politične aktiviste na RTV in »depolitizacijo«.<br />
prerazporejeni ali zamenjani so bili med<br />
drugim Vida Petrovčič, Igor Pirkovič,<br />
Luka Svetina, Jaka Elikan, Nejc Krevs,<br />
Valentina Plaskan. Politični aktivisti so<br />
jih zmerjali in žalili.<br />
Jasmina Jamnik je kot pomočnica Polone<br />
Fijavž sestavljala spiske novinarjev<br />
za odstrel. Med njimi so bili novinarji in<br />
uredniki Panorame, ki naj bi bili kaznovani,<br />
ker se niso pridružili stavki. Zaradi<br />
tega so jih poslali na čakanje in jim celo<br />
prepovedali vstop na RTV. Nekatere so<br />
kasneje vrgli iz informativnega programa,<br />
druge odpustili. Eni zdaj tožijo RTV,<br />
drugi so se v strahu pred maščevanjem<br />
tožbi odpovedali. Zaradi nezakonitih<br />
potez bomo davkoplačevalci tudi tem<br />
morali plačati odškodnine.<br />
Novinarska stroka glede »depolitizacije«<br />
RTV ni enotna. Dr. Marko Milosavljević<br />
s FDV je podprl vlado, politične<br />
aktiviste na RTV in »depolitizacijo«.<br />
Povsem nasprotno se je odzval dr. Matevž<br />
Tomšič, profesor na Fakulteti za<br />
uporabne družbene študije: »Z ›depolitizacijo‹<br />
po meri Gibanja Svoboda je podobno,<br />
kot je bilo nekoč s komunistično<br />
revolucijo. Za prave komuniste ta ni<br />
bila nikoli končana. Tudi ne potem, ko<br />
so prepovedali kakršnokoli politično<br />
opozicijo, pobili ali izgnali ›izdajalce‹<br />
in ›razredne sovražnike‹, nacionalizirali<br />
večino zasebne lastnine, prevzeli<br />
popoln nadzor nad vsemi družbenimi<br />
področji. Vselej se je kje skrival kakšen<br />
buržuj, kulak, klerikalec ali reakcionar,<br />
ki bi lahko kalil nočni mir ›ljudske<br />
oblasti‹. Zato je bilo treba biti vselej<br />
buden, vselej pripravljen na to, da se<br />
takšni razdiralci izsledijo, razkrinkajo<br />
in ustrezno kaznujejo.«<br />
Zaradi vse večjega zgražanja zaposlenih<br />
na RTV nad čistkami so aktivisti<br />
začeli trditi, da je tudi prejšnje vodstvo<br />
izvajalo obsežne politične čistke. Preverili<br />
smo omenjene trditve in ugotovili,<br />
da so neresnične. Sogovorniki na<br />
RTV so nam dejali, da v času direktorja<br />
dr. Valentina Areha niso zamenjali niti<br />
enega samega novinarja, urednika ali<br />
odgovornega urednika. Dr. Areh ni zamenjal<br />
niti dveh svetovalcev direktorja<br />
televizije, ki ju je imenovala še Natalija<br />
Gorščak. Zaradi nasprotovanja spremembam<br />
so nekateri uredniki kasneje<br />
sami odstopili. Tudi Urbanija ni posegel<br />
po menjavah urednikov, voditeljev<br />
ali novinarjev. Zgolj Marcelu Štefančiču,<br />
voditelju oddaje Studio City, ni podaljšal<br />
honorarne pogodbe.<br />
Tudi Janševa vlada ni zamenjala<br />
vodstva RTV, ampak so novega generalnega<br />
direktorja imenovali šele, ko se je<br />
Igorju Kaduncu iztekel mandat. Marko<br />
Milosavljević s FDV je sicer v Bruslju<br />
kasneje lagal, da je Kadunca zamenjala<br />
Janševa vlada.<br />
PRIMERJAVA S TUJINO<br />
Golobovo »depolitizacijo« RTV lahko<br />
primerjamo s podrejanjem medijev v<br />
Rusiji, Belorusiji, na Madžarskem, v Republiki<br />
Srbski in v Srbiji. Ruski predsednik<br />
je uspešno »depolitiziral« medije v<br />
državni in zasebni lasti. Na ključne položaje<br />
je postavil lojalne kadre, ki skrbijo,<br />
da mediji podpirajo vladno politiko<br />
in rusko vojno proti Ukrajini. Številni<br />
ruski novinarji in uredniki so bili tarče<br />
napadov političnih novinarskih aktivistov.<br />
Kritike Putina so obtoževali kršenja<br />
novinarskih standardov, jih degradirali<br />
ali odpustili. Nekateri so medije<br />
zapustili sami.<br />
»Depolitizacija« je uspela tudi srbskemu<br />
predsedniku Aleksandru Vučiću.<br />
Organizacija Open Democracy je<br />
trenutne razmere glede svobode medijev<br />
v Srbiji primerjala s tistimi v času<br />
vladavine Slobodana Miloševića, zadnjega<br />
predsednika Zveze komunistov<br />
Srbije, Socialistične republike Srbije<br />
in kasnejšega predsednika Jugoslavije.<br />
Evropska zveza novinarjev in mednarodna<br />
organizacija Novinarji brez meja<br />
trdita, da je danes medijska svoboda v<br />
Srbiji na najnižji ravni v zadnjih 20 letih.<br />
Vučićevo Srbijo, ki jo podpira ljubljanski<br />
župan Zoran Janković, pa so<br />
označili za državo z najhujšimi kršitvami<br />
medijske svobode na Balkanu.<br />
Provladni uredniki in novinarji največjih<br />
srbskih medijev (med katerimi<br />
je tudi državna RTV Srbije) se s takšno<br />
oceno ne strinjajo. Trdijo, da zagotavljajo<br />
objektivnost in medijsko svobodo,<br />
pa čeprav s selektivnim poročanjem<br />
in z neobjavljanjem določenih novinarskih<br />
zgodb, ki bi škodile oblasti, izkazujejo<br />
podporo Vučićevi vladi.<br />
Potem ko je Golobova vlada uspešno<br />
izpeljala »depolitizacijo«, je podobno<br />
uredniško strategijo novinarskega dela<br />
mogoče zaslediti tudi na državni RTV<br />
Slovenija. Golobu je uspelo doseči revolucionarne<br />
spremembe.<br />
<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
20 TEMA TEDNA<br />
NENAD GLÜCKS<br />
ŽIGA ŽIVULOVIĆ<br />
JR./BOBO<br />
Naskok na položaje<br />
Z »DEPOLITIZACIJO«<br />
V času Gibanja Svoboda besede izgubljajo pomen ali pa pomenijo obratno od tistega,<br />
kar je izrečeno. Tako je bil začetek mandata te vlade v znamenju obljub o »depolitizaciji«.<br />
Češ, Janez Janša je kot premier ugrabil državne institucije in gospodarske družbe, oni pa<br />
bodo vse skupaj »depolitizirali« in naredili strukture »strokovne in neodvisne«.<br />
Zgodilo se je ravno nasprotno.<br />
Nadaljevali so s politizacijo,<br />
kakršno so izvajale vlade<br />
pred njimi. Posebej je to<br />
razvidno v državnem delu<br />
gospodarstva, ki so ga pričakovano naskočili<br />
takoj po volitvah. Minister za<br />
finance Klemen Boštjančič je prevzel<br />
retoriko svojega šefa <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> in<br />
konec septembra 2022 v oddaji Tarča<br />
na TV Slovenija zatrdil, da pri tej vladi<br />
»kadrovanja po principu pripadnosti ni.<br />
Važne so kompetence.«<br />
SOZVOČJE KOMPETENC<br />
IN PRIPADNOSTI<br />
A kot se je izkazalo pri ključnih položajih,<br />
morajo biti kompetence v sozvočju s<br />
stranko, sicer ne pomenijo veliko. Tako<br />
je vlada prek nadzornega sveta Slovenskega<br />
državnega holdinga, ki ga imenuje<br />
sama, za novega predsednika uprave<br />
SDH ravno takrat postavila Žigo Debeljaka.<br />
SDH je osrednji igralec na šahovnici<br />
državnega premoženja v gospodarskih<br />
družbah, upravlja s približno deset<br />
milijard evrov vrednimi naložbami.<br />
Debeljak ni postal zgolj prvi mož<br />
SDH, pač pa so ga v istem času namestili<br />
še na čelo nadzornega sveta Telekoma,<br />
postal je še predsednik nadzornega<br />
sveta družbe Gen energija (gre za<br />
polovičnega lastnika krške nuklearke,<br />
druga polovica je hrvaška) ter glavni<br />
neizvršni direktor slabe banke (DUTB).<br />
Slednja se je sicer na začetku lanskega<br />
leta tako ali tako pripojila SDH.<br />
V omenjeni Tarči je strokovnjak za<br />
gospodarsko pravo dr. Borut Bratina<br />
pojasnil, da je takšno kopičenje funkcij<br />
neprimerno. Nikakor pa ni naključno.<br />
Ravno Žiga Debeljak je zastopal Gibanje<br />
Svoboda na pogajanjih s SD in Levico za<br />
sklenitev koalicijske pogodbe. Svoboda<br />
je njega in neslavno propadlo ministrico<br />
Sanjo Ajanović Hovnik pošiljala na<br />
pogajanja glede finančnega dela koalicijske<br />
pogodbe.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
BOGATO NAGRAJENI »NAŠI«<br />
Prav propadla ministrica za javno upravo<br />
Sanja Ajanović Hovnik, ki se je morala<br />
s funkcije posloviti, ko je bil pri njej<br />
razkrit sum korupcije na enem od javnih<br />
razpisov (svoji prijateljici in nekdanji<br />
poslovni partnerki je omogočila dobičkonosen<br />
posel), kaže na še en primer<br />
»depolitizacije« pod sedanjo vlado. Depolitizirajo<br />
(beri: odstranjujejo) politično<br />
neprimerne, za politično primerne,<br />
kot je Hovnikova, ki jo je Golob na položaju<br />
branil na vse pretege, pa se je našlo<br />
odlično plačano delovno mesto na Slovenskih<br />
železnicah, ki so v državni lasti.<br />
Vse kaže, da so posebej zanjo tam<br />
priredili javni razpis. Če Hovnikova zaradi<br />
prekratkega roka trajanja ni imela<br />
dovolj priložnosti za »depolitiziranje«<br />
vladajočim neljubih kadrov v javni upravi,<br />
to zdaj uspešno počne njen naslednik<br />
Franc Props. Pred nekaj dnevi je razrešil<br />
načelnico Upravne enote Ljubljana<br />
Andrejo Erjavec. Kot je znano, je ravno<br />
ljubljanska upravna enota zaradi že<br />
dlje časa trajajoče stavke uslužbencev,<br />
ki zahtevajo zvišanje nedostojno nizkih<br />
plač, ozko grlo za uporabnike. Toda<br />
namesto da bi vlada zaposlenim zvišala<br />
plače (zaradi nizkih plač imajo tudi veliko<br />
kadrovsko stisko), je raje zamenjala<br />
načelnico. Kot da bo to rešilo problem.<br />
DARS KOT PLEN<br />
Tipičen primer »depolitizacije« je dogajanje<br />
na Darsu. V času Janševe vlade<br />
je ta »pripadel« stranki NSi, predsednik<br />
Kot se je izkazalo,<br />
morajo biti kompetence<br />
v sozvočju s stranko,<br />
sicer ne pomenijo veliko.<br />
Dogajanje na Darsu je tipičen<br />
primer »depolitizacije«.<br />
uprave je postal nekdanji podpredsednik<br />
te stranke Valentin Hajdinjak. Kar<br />
precej časa po volitvah so svobodnjaki<br />
Hajdinjaka pustili na čelu Darsa, in to<br />
kljub opozorilom o korupciji v tej družbi,<br />
med drugim na področju storitev<br />
odvoza vozil na avtocestah.<br />
To se je naenkrat spremenilo. Kot po<br />
naključju so zgodbo zagrabili tudi večji<br />
mediji in Hajdinjak se je moral na hitro<br />
posloviti. Dars je nato »depolitiziralo«<br />
Gibanje Svoboda. Za člana uprave je<br />
bil na začetku lanskega leta imenovan<br />
Andrej Ribič, torej nihče drug kot vodja<br />
volilnega štaba Gibanja Svoboda na državnozborskih<br />
volitvah, sicer tudi nekdanji<br />
direktor Elektra Slovenija. Eden<br />
od Golobovih ljudi s področja energetike,<br />
od koder izhaja tudi sam. <br />
Žiga Debeljak je zastopal Gibanje Svoboda<br />
na pogajanjih za koalicijsko pogodbo, nato<br />
se je znašel na čelu SDH, osrednjega upravljavca<br />
državnega premoženja.
Intervju<br />
TEMA TEDNA<br />
21<br />
DR. MATEVŽ TOMŠIČ, SOCIOLOG, POLITIČNI ANALITIK<br />
»ZNAČAJ ROBERTA GOLOBA<br />
je neizmeren napuh, prepričanost<br />
V LASTNO VEČVREDNOST«<br />
Namesto da bi vlada reševala probleme v sodelovanju z različnimi skupinami, je šla z njimi raje v konflikte. –<br />
Lahko bi jih označil za ideološke omejence ali celo radikalce. – Golob nima močnih političnih prepričanj ali<br />
ideologije, pač pa je oportunist. – Morda bo tudi Prebilič ugotovil, da se dobro počuti na ravni evropske politike,<br />
in bo skušal tam nadaljevati kariero. – Za SDS je nek dodatni koalicijski partner skorajda nuja. – Tu se<br />
kaže dvoličnost sodobnega feminizma. Ne gre za pravice žensk, ampak zgolj za tiste, ki so »na pravi strani«.<br />
NENAD GLÜCKS<br />
JERNEJ PRELAC/DOMOVINA<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
22 TEMA TEDNA<br />
V dveh letih od prevzema oblasti<br />
Golobova vlada ni pokazala rezultatov,<br />
ki bi vodili v izboljšanje<br />
življenja prebivalstva, se je pa<br />
izkazala pri »čiščenju« tako imenovanih<br />
»janšistov« na mnogih<br />
področjih. Kakšne posledice ima<br />
tovrstno ravnanje za družbo?<br />
Očitno ta koalicija nima za pokazati<br />
nekih pozitivnih rezultatov. Vse, kar<br />
je počela, je šlo v smeri obremenitev<br />
prebivalstva, denimo zviševanja davkov.<br />
Od napovedanih reform ni bilo<br />
nič. Glede na obnašanje in prioritete te<br />
vlade bi se morali reform celo bati. Namesto<br />
da bi vlada reševala probleme v<br />
sodelovanju z različnimi skupinami, je<br />
šla z njimi raje v konflikte. To je očitno<br />
Dr. Matevž Tomšič je politični sociolog,<br />
univerzitetni predavatelj in publicist. Pedagoško<br />
in raziskovalno deluje na Fakulteti<br />
za uporabne družbene študije v Novi Gorici.<br />
Poleg tega je angažiran tudi na Fakulteti<br />
za informacijske študije v Novem mestu<br />
in Študijskem centru za narodno spravo.<br />
Znanstveno in raziskovalno se ukvarja s preučevanjem<br />
političnih odnosov in družbenega<br />
razvoja, pri čemer se v zadnjem času osredotoča<br />
predvsem na tematike demokratizacije,<br />
populizma in personalizacije politike.<br />
Dr. Tomšič je sam ali v soavtorstvu napisal<br />
več deset znanstvenih in strokovnih prispevkov<br />
v domačih in tujih publikacijah, med<br />
drugim knjigi Elites in the New Democracies<br />
(Peter Lang, 2016) in The Challenges of<br />
Sustained Development: The Role of Socio-<br />
-Cultural Factors in East-Central Europe (CEU<br />
Press, 2005). Poleg tega objavlja publicistične<br />
članke, ki obravnavajo stanje slovenske<br />
politike, demokracije, civilne družbe itd., v<br />
različnih slovenskih medijih.<br />
Vedno, ko pride do malo<br />
bolj konfliktne situacije<br />
ali nestrinjanja, se izkaže<br />
Golobov značaj.<br />
Intervju<br />
pri zdravnikih, ki jim noče prisluhniti,<br />
pač pa gredo na vladi preko sebi naklonjenih<br />
medijev celo v demonizacijo<br />
zdravnikov, v njihovo blatenje. Prikazuje<br />
se jih kot pohlepneže. Takšnega<br />
agresivnega odnosa do zdravnikov<br />
ni imela še nobena vlada. Pa ne gre<br />
zgolj za zdravnike. Kljub jasni odločbi<br />
ustavnega sodišča še vedno niso zvišali<br />
plač sodnikov, ki jim je premier Golob<br />
najprej celo rokohitrsko obljubil nek<br />
dodatek. Izkazalo se je, da vendarle ni<br />
srednjeveški vladar, ki lahko po svoji<br />
milosti razporeja sredstva. Na koncu<br />
ne le da ni bilo iz tega nič, pač pa celo<br />
ustavne odločbe glede sodniških plač<br />
noče izvršiti. Edina stvar, pri kateri je<br />
bila vlada aktivna in tudi učinkovita, je<br />
»depolitizacija«. Žal so v praksi izvajali<br />
nasprotje od pomena te besede. Vemo,<br />
kako so depolitizirali policijo od tako<br />
imenovanih »janšistov«.<br />
Nikoli niso definirali, kdo vse naj<br />
bi bili »janšisti«.<br />
To si Robert Golob in njegovi razlagajo<br />
zelo na široko. »Janšist« zanje ni le nekdo,<br />
ki je privrženec Janeza Janše, ampak<br />
vsak, ki se z njimi ne strinja, ki se jim<br />
upre. Torej tudi ljudje, ki sploh nimajo<br />
simpatij do Janeza Janše. V nemilosti<br />
se znajdejo celo takšni, ki so izpričani<br />
nasprotniki Janše, na primer nekdanja<br />
poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc<br />
Pašek. Čiščenje »janšistov« se je zgodilo<br />
tudi na javni RTV Slovenija, kar je premier<br />
celo »urbi et orbi« razglasil. Vlada je<br />
tako prostodušna, da tega niti ne skriva.<br />
Obračun z dejanskimi ali namišljenimi<br />
nasprotniki celo javno oznanja.<br />
Minule evropske volitve in referendume<br />
so v Gibanju Svoboda<br />
izkoristili za polarizacijo. Tako je<br />
premier glede izida na referendumih<br />
dejal, da je zmagal svobodomiselni<br />
del Slovenije. Implicitno je<br />
označil skoraj polovico udeležencev<br />
referendumov, ki so proti legalizaciji<br />
konoplje za osebno rabo<br />
in proti legalizaciji pomoči pri<br />
samomoru, za nesvobodomiselne.<br />
Kako to komentirate?<br />
Izraz »svobodomiseln« je ideološka<br />
oznaka, ki ima v Sloveniji nek historiat.<br />
Zgodovinsko gledano so veljali slovenski<br />
liberalci za svobodomiselne, a<br />
ti, ki izraz uporabljajo zdaj, so vse prej<br />
kot to. Lahko bi jih označil za ideološke<br />
omejence ali celo radikalce. Kaj so<br />
imela vprašanja na referendumu s svobodomiselnostjo?<br />
To, da se omogoči<br />
izvajanje evtanazije, da se pomaga ljudi<br />
Tomšič: To, da se omogoči izvajanje evtanazije,<br />
da se pomaga ljudi spraviti na oni svet, naj<br />
bi bilo svobodomiselno?<br />
Če sem<br />
sarkastičen,<br />
bolje je, da ta<br />
vlada ne dela<br />
nič, kot da dela.<br />
Bilo bi manj<br />
škode.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
TEMA TEDNA<br />
23<br />
spraviti na oni svet, naj bi bilo svobodomiselno?<br />
Namesto da bi se ljudem pomagalo<br />
in blažilo njihove težave, bi se<br />
jih radi preprosto znebili. Gre za izraz<br />
nihilizma, odsotnosti vrednot, celo za<br />
nekaj proticivilizacijskega. Temelji moderne<br />
evropske civilizacije so krščanski<br />
in so v nasprotju z opisano »svobodomiselnostjo«.<br />
To je zavajanje, sprevračanje<br />
pojmov, kar levica sicer ves čas<br />
počne. Kaj je bilo recimo svobodomiselnega<br />
pri tem, da je vlada ukinila dan<br />
spomina na žrtve komunizma? S tem<br />
mu je dala legitimnost, vemo pa, da je<br />
komunistični sistem pomenil eklatantno<br />
zatiranje svobode in kršenje človekovih<br />
pravic. Tu se kaže njihov dejanski<br />
odnos do svobode. Velja spomniti, da<br />
so bili referendumi tako ali tako določeni<br />
na dan evropskih volitev za namen<br />
politične manipulacije, torej da se<br />
mobilizira volivce levice, s čimer je bila<br />
vladajoča koalicija deloma uspešna. Če<br />
ne bi bilo referendumskih vprašanj, bi<br />
desnica po moji oceni dobila šest in ne<br />
pet mandatov.<br />
Gre pri takšnem etiketiranju velikega<br />
dela volivcev za izraz premierjeve<br />
arogance ali za načrtno<br />
blatenje tistih, ki ne razmišljajo<br />
tako kot on?<br />
Gre za eno in drugo. V takšnih primerih<br />
pride na plan Golobova aroganca.<br />
Vedno, ko pride do malo bolj<br />
konfliktne situacije ali nestrinjanja<br />
z njim, se izkaže njegov značaj. To<br />
je neizmeren napuh, prepričanost v<br />
lastno večvrednost, kar je značilno<br />
za rdečo elito. On izhaja iz teh krogov.<br />
Njegov oče je bil namreč v komunističnih<br />
časih pomemben direktor. O<br />
tej mentaliteti novega družbenega<br />
razreda je pisal Milovan Đilas. Komunistična<br />
elita se je obnašala kot nekakšna<br />
novodobna aristokracija, čeprav<br />
po svojih intelektualnih in moralnih<br />
kvalitetah v splošnem nikakor ni bila<br />
superiorna. Ljudje iz teh krogov so<br />
pogosto vse prej kot kultivirani. Tudi<br />
pri Robertu Golobu vidimo, da njegov<br />
način izražanja nikakor ni nek zgled<br />
sofisticiranosti. Takšno označevanje<br />
drugače mislečih je tudi njihova demonizacija.<br />
Golob nima močnih političnih<br />
prepričanj ali ideologije, pač<br />
pa je oportunist. Vodijo ga zamere iz<br />
preteklosti. Ker mu prejšnja vlada ni<br />
podaljšala mandata na čelu Gen-I, se<br />
je vpregel v službo zakulisnih centrov<br />
moči iz kroga tranzicijske levice.<br />
Bo v drugem delu vladnega mandata<br />
še več tovrstne polarizacije, v<br />
funkciji prikrivanja nereševanja<br />
problemov v družbi?<br />
Zelo verjetno nekih pozitivnih učinkov<br />
ukrepov te vlade, če jih bo sploh sprejela,<br />
ne bo. Morda je, če sem sarkastičen,<br />
bolje, da ta vlada ne dela nič, kot<br />
da dela. Bilo bi manj škode. Vladajoči<br />
so zelo nagnjeni k omejevanju. Predsednik<br />
vlade se je spuščal celo v to, kaj<br />
naj jemo. Janezu Janši se je očitalo, da<br />
je nagnjen k represiji, pa si ni drznil<br />
ljudem določati brezmesnih jedilnikov<br />
ali česa podobnega. Če vlada ne bo<br />
imela za pokazati ničesar pozitivnega,<br />
bo potrebovala nadomestek. To lahko<br />
stori s širjenjem ideološke polarizacije,<br />
odpiranjem nerelevantnih tem. Natanko<br />
to je počela pred evropskimi volitvami.<br />
Z referendumi, ki niso bili povezani<br />
z evropskimi temami. Vsiljevalo se je<br />
vprašanje splava, ki je v Sloveniji že desetletja<br />
kot svoboščina zapisan v ustavo<br />
Andraž Zorko je politični<br />
agitator, ki promovira<br />
vladajočo opcijo, potem pa v<br />
oddajah na televiziji nastopa<br />
kot neodvisni strokovnjak.<br />
in se nihče niti ne zavzema za njegovo<br />
črtanje iz ustave. Šlo je torej za širjenje<br />
strahov z namenom angažirati svoje<br />
volilno telo. Skušali so prikazati, kot da<br />
nekdo ogroža pravico do splava.<br />
Nosilka kandidatne liste Svobode<br />
na evropskih volitvah Irena<br />
Joveva je tik pred volitvami izjavila,<br />
da so ljudje uvideli, kdo je na<br />
napačni strani zgodovine. Besede<br />
iz drugih časov.<br />
To je še ena marksistična sintagma. Po<br />
njej obstaja zgodovinska logika, dialektika,<br />
ki ima točno začrtan tok. Kdor<br />
je del tega toka, je na pravi strani, je<br />
pozitivec, kdor pa tej logiki zgodovine<br />
nasprotuje, je na napačni strani, torej<br />
negativec. Gre za izraz starorežimske<br />
mentalitete. Absurdno je, da ga uporablja<br />
mlada poslanka, rojena leto dni pred<br />
prvimi demokratičnimi volitvami. Z<br />
nekdanjim režimom nima nič, ponavlja<br />
pa floskule uradne propagande iz prejšnjega<br />
režima. Na ta način se prenaša<br />
manihejski pogled na svet: svetloba in<br />
tema, dobro in zlo. Tak pogled sicer ni<br />
značilen le za sedanjo vladajočo koalicijo,<br />
pač pa nasploh za slovensko politiko,<br />
tako levo kot desno.<br />
Po volitvah je s seksističnim napadom<br />
na Zalo Tomašič, novoizvoljeno<br />
mlado poslansko SDS v<br />
Evropskem parlamentu, presenetil<br />
Andraž Zorko, direktor agencije<br />
za javnomnenjske raziskave Valicon.<br />
Po njegovem je Tomašičeva<br />
»idealni ›match‹ za mlade fante,<br />
ki jih nese skrajno desno«. Potem<br />
ko so ga zaradi tega na družbenih<br />
omrežjih mnogi kritizirali,<br />
se je odzval v še bolj primitivnem<br />
slogu. Pričakujete, da ga na RTV<br />
Slovenija ne bodo več vabili kot<br />
političnega komentatorja, ali si je<br />
ravno z opisanim tam utrdil status<br />
želenega gosta?<br />
Žal je bolj verjetno to, kar ste povedali<br />
na koncu. Nekateri njegovi zapisi na<br />
omrežju X so tako prostaški, da jih ni<br />
dostojno niti citirati. V sedanjem ozračju<br />
ima tak način komuniciranja za nekoga<br />
celo pozitiven učinek. Je izraz vulgarizacije<br />
in primitivizacije političnega<br />
prostora, posebej značilne za sedanje<br />
oblastnike. Vidimo primere bizarnega<br />
obnašanja, ki se prenaša tudi na njihove<br />
privržence. Ti se skušajo s tem celo izkazati.<br />
Omenjena oseba naj bi se ukvarjala<br />
z merjenjem javnega mnenja. A opraviti<br />
imamo s političnim agitatorjem,<br />
ki promovira vladajočo opcijo, potem<br />
pa v oddajah na televiziji nastopa kot<br />
neodvisni strokovnjak. Tak človek ne<br />
more biti niti malo verodostojen, ni mu<br />
mogoče verjeti. Je v konfliktu interesov.<br />
V bran Tomašičeve se ni postavilo<br />
nobeno žensko združenje. Niti Ona<br />
ve niti Inštitut 8. marec Nike Kovač<br />
niti kateri od vidnih politikov<br />
ali političark na levem polu.<br />
Predstavljajte si, da bi nekaj podobnega<br />
izjavil nek desni komentator za katero<br />
od političark z levice. Na primer za Ireno<br />
Jovevo. Najbrž bi se nanj vsulo od vseh<br />
omenjenih, tudi od predsednice države<br />
in predsednice državnega zbora. Tu se<br />
kaže dvoličnost sodobnega feminizma.<br />
Ne gre za pravice žensk, ampak zgolj za<br />
tiste, ki so »na pravi strani«. Za težnjo po<br />
širjenju levičarske agende za promocijo<br />
določenih oseb in njihovih interesov.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
24 TEMA TEDNA<br />
Kaže takšno omenjanje Tomašičeve<br />
morda celo na simpatijo Zorka do<br />
mlade političarke, ki je pač ni znal<br />
izraziti na bolj primeren način?<br />
Nisem pravi naslov za odgovor na to,<br />
kakšen psihoanalitik bi bil bolj primeren.<br />
Moj sokomentator v oddaji Faktor,<br />
psihoanalitik Roman Vodeb, bi imel gotovo<br />
marsikaj zanimivega za povedati.<br />
Kako ocenjujete uspeh Vladimirja<br />
Prebiliča s stranko Vesna na<br />
evropskih volitvah? Je lahko on<br />
naslednik <strong>Goloba</strong> kot prva figura<br />
levosredinskega pola?<br />
O tem je še prezgodaj govoriti. Dobil je<br />
relativno veliko število glasov, a predvsem<br />
»na rovaš« ostalih levih strank.<br />
Dosegel je podobno dober rezultat kot<br />
pred desetimi leti Igor Šoltes. Ta je ustanovil<br />
stranko Verjamem, postal evropski<br />
poslanec, v slovenski politiki pa se<br />
ni več angažiral. Morda bo tudi Prebilič<br />
ugotovil, da se dobro počuti na ravni<br />
evropske politike, in bo skušal tam nadaljevati<br />
kariero. Funkcija evropskega<br />
poslanca ima mnoge prednosti pred<br />
funkcijo premierja. Je bistveno manj<br />
stresna in bolje plačana. Gotovo je prinesel<br />
kapital od predsedniških volitev,<br />
je pa opazna velika razlika pri njegovem<br />
nastopanju. Tedaj je bil bolj nevtralen,<br />
sredinski, zdaj pa je nastopal populistično,<br />
ideološko. Pri navajanju številk<br />
žrtev v Gazi je govoril celo neresnice.<br />
Stranki SLS z nosilcem liste Petrom<br />
Gregorčičem se je izmuznil<br />
mandat v Evropskem parlamentu,<br />
toda zdi se, da bi se z Gregorčičem,<br />
če bi ta prevzel vodenje stranke<br />
od nekarizmatičnega Marka Balažica,<br />
SLS lahko vrnila v državni<br />
zbor. Vidite ta potencial pri njem?<br />
Nedvomno je dosegel zelo dober rezultat<br />
(7,21 %). Podpora SLS na teh volitvah<br />
je bila predvsem podpora njemu. Če bi<br />
bil nosilec liste predsednik stranke Balažic,<br />
bi bila podpora približno takšna<br />
Gregorčič je markantna<br />
figura, dobro zna nastopati,<br />
je artikuliran. Deluje<br />
prepričljivo, v tem smislu ima<br />
politični potencial.<br />
Intervju<br />
Tomšič: SDS lahko v primeru Logarjeve stranke izgubi del bolj sredinskih volivcev, a lahko pritegne<br />
del sredinskih volivcev, ki imajo averzijo do SDS.<br />
kot na zadnjih državnozborskih volitvah<br />
(3,41 % v skupini z več strankami).<br />
Gregorčič je markantna figura, dobro<br />
zna nastopati, je artikuliran. Deluje<br />
prepričljivo, v tem smislu ima politični<br />
potencial. Predstavil se je kot avtonomna<br />
oseba, pri določenih vprašanjih<br />
je imel na primer drugačno stališče od<br />
SDS. Obstaja pa med njim in SLS neka<br />
diskrepanca, kar se tiče imidža. Stranka<br />
velja vse od nastanka za podeželsko,<br />
Gregorčič pa je drugačen profil. Univerzitetni<br />
profesor, deluje zelo urbano. Če bi<br />
se tako on kot stranka odločila, da naj jo<br />
vodi, bi bil velik izziv, kako to uskladiti.<br />
Lahko je dobra sinergija, a tudi tveganje.<br />
Morda bi stranka z njim delovala preveč<br />
urbano za podeželsko bazo. A kljub temu<br />
menim, da bi bilo pozitivno, če bi se odločili<br />
njega postaviti za predsednika. Kaj<br />
dosti ne morejo izgubiti. Na zadnjih volitvah<br />
niso uspeli priti v državni zbor niti<br />
v povezavi z več strankami.<br />
Po evropskih volitvah so pri zmagovalki<br />
SDS spremenili statut. Po<br />
novem se lahko iz članstva črta<br />
poslanec, ki zavrne podpis zaveze,<br />
da bo v okviru poslanske skupine<br />
deloval do konca mandata. Anže<br />
Logar poleg Eve Irgl in Dejana<br />
Kaloha te zaveze ni podpisal, a<br />
statut velja le za naprej. Lahko pa<br />
jim dajo zavezo spet v podpis in jih,<br />
če to zavrnejo, izločijo iz stranke.<br />
Očitno postaja Logar za Janšo vse<br />
bolj moteč, čeprav se s predsednikom<br />
SDS gotovo na kongresu ne bo<br />
soočil za položaj prvega v stranki.<br />
Zoper Janeza Janšo ne more iti, velika<br />
večina članov SDS vidi le njega kot liderja.<br />
Logar bi lahko postal njegov naslednik<br />
zgolj, če bi se Janša s tem strinjal<br />
in ga pri tem podprl. Bolj verjetno<br />
je, da bo šel prej ali slej na svoje, torej v<br />
ustanovitev nove stranke. Če se bo to<br />
zgodilo, se bo blizu naslednjih državnozborskih<br />
volitev.<br />
Toda ta negotovost Janši ne<br />
ustreza, že prej bi ga rad spravil<br />
iz stranke.<br />
Položaj je lahko problematičen za enega<br />
in drugega. Nikomur ni v interesu<br />
pretiran konflikt. SDS lahko v primeru<br />
Logarjeve stranke izgubi del bolj sredinskih<br />
volivcev. A kljub temu ocenjujem,<br />
da bi lahko njegova stranka pritegnila<br />
tudi dobršen del sredinskih volivcev,<br />
ki so pripravljeni voliti desnosredinsko<br />
stranko, a imajo averzijo do SDS ali do<br />
Janeza Janše osebno. SDS je bila velika<br />
zmagovalka volitev leta 2004, ko je uspela<br />
osvojiti sredinsko volilno telo. Tudi v<br />
primeru relativne zmage SDS na naslednjih<br />
volitvah bo ta za sestavo koalicije<br />
potrebovala zaveznike. Leta 2018 so zmagali<br />
na volitvah, a niso imeli s kom tvoriti<br />
koalicije, ki bi imela večino v parlamentu.<br />
To se je po spletu okoliščin zgodilo šele<br />
dve leti kasneje. Za SDS je nek dodatni<br />
koalicijski partner skorajda nuja. <br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
AKTUALNO<br />
AKTIVISTOM NA RTV poskočile<br />
plače, gledanost rekordno nizka<br />
RTV Slovenija se sooča s hudimi finančnimi težavami, zato ji je Golobova vlada nazadnje namenila<br />
še dodatnih 15 milijonov evrov. Medtem ko vodstvo trdi, da nima denarja in naj bi bilo prisiljeno radikalno<br />
krčiti program, zmanjševati plače in odpuščati zaposlene, smo izvedeli, da je izbranim političnim<br />
aktivistom znatno povišalo plače.<br />
SIMONA KOŠIR<br />
25<br />
Nova uprava RTV je<br />
poskrbela za številne<br />
aktiviste, ki so nastopali<br />
proti desnici in proti<br />
prejšnjemu vodstvu.<br />
vodstvo<br />
RTV SLO je ob grožnji<br />
finančnega kolapsa<br />
»Depolitizirano«<br />
razlagalo, kako bo treba<br />
zategovati pas. Zvezdan Martić in<br />
Ksenija Horvat sta trdila, da bo morda<br />
treba zniževati plače zaposlenim<br />
in da gledalce čaka še manj programa.<br />
Istočasno je vodstvo daleč od oči javnosti<br />
objavilo več internih razpisov, s<br />
katerimi so izbrancem precej povišali<br />
plače. Medtem je direktorica TV Slovenija<br />
Ksenija Horvat (3. decembra 2023)<br />
v podkastu Dela dejala, da je finančna<br />
situacija tako huda, da si je celo sama<br />
pripravljena znižati plačo, da bi javna<br />
RTV preživela: »Pripravljena sem se<br />
tudi sama odpovedati kakemu razredu,<br />
če bom ocenila, da to koristi dobrobiti<br />
naše hiše oziroma prihodnosti<br />
javnega zavoda.«<br />
PLAČE IZBRANCEV<br />
OBČUTNO VIŠJE<br />
Plače si seveda ni znižala. Njena plača<br />
je po podatkih, ki smo jih pridobili v<br />
uredništvu Domovine, še vedno 4.929<br />
evrov bruto. Tudi njen partner Janez<br />
Lombergar od javnega zavoda RTV prejema<br />
kar 4.902 evra. Plača direktorice<br />
TV Slovenija je za 300 evrov višja od<br />
plače, ki jo je leta 2021 prejemal direktor<br />
dr. Valentin Areh. Lombergar ima<br />
danes, ko je direktorica njegova partnerka,<br />
za 600 evrov višjo plačo v primerjavi<br />
z letom 2021. Prejema še dodatek,<br />
ker je že upokojen.<br />
Zdaj že odstopljeni predsednik<br />
uprave Zvezdan Martić je prejemal<br />
plačo 5.384 evrov, kar je bistveno več<br />
kot njegov predhodnik Andrej Grah<br />
Whatmough, ki je leta 2021 prejemal<br />
4.660 evrov. Vrtoglavo plačo ima tudi<br />
Ilinka Todorovski, članica sveta RTV<br />
Slovenija iz vrst zaposlenih, za katero<br />
nam noben vir na RTV ni znal razloži-<br />
Ksenija Horvat je posrbela za svojo plačo ter<br />
plačo svojega partnerja.<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
26 AKTUALNO<br />
ti, kaj dela in ali sploh prihaja v službo.<br />
Se je pa Todorovski redno udeleževala<br />
protestov. Skupaj prejema kar 4.859<br />
evrov bruto, kar je celo več, kot je pod<br />
prejšnjo upravo prejemal generalni<br />
direktor RTV. Ko RTV še niso prevzeli<br />
politični aktivisti, je leta 2021 prejemala<br />
600 evrov manj. Nova urednica<br />
prvega informativnega programa Televizije<br />
Slovenija Polona Fijavž je prejela<br />
4.483 evrov bruto plače.<br />
LAŽI O PANORAMI<br />
Prav aktivisti z vrtoglavimi plačami so<br />
novinarjem ukinjene Panorame očitali<br />
nerazumno visoke plače. Ksenija Horvat<br />
je celo trdila, da so imeli »ekscesno<br />
visoke plače«. Po pregledu dokumentacije,<br />
ki smo jo pridobili, lahko ugotovimo,<br />
da je bila njena izjava neresnična,<br />
zato se zdi, da je z lažmi želela v javnosti<br />
diskreditirati določene novinarje.<br />
Novinarji in uredniki Panorame so v<br />
resnici imeli za 8,61 odstotka nižjo povprečno<br />
plačo od povprečne plače drugih<br />
novinarjev RTV Slovenija, čeprav<br />
so opravili kar 75 odstotkov več dela.<br />
En zaposleni na Panorami je bil voditelj,<br />
urednik, turnusni urednik in voditelj<br />
ene oddaje. Za isto delo danes v informativnem<br />
programu pod Polono Fijavž<br />
potrebujejo kar štiri ljudi. Na lestvici<br />
300 najvišjih plač na RTV SLO tako nismo<br />
našli nikogar od urednikov ali novinarjev<br />
nekdanje oddaje Panorama.<br />
Igor Evgen Bergant dobi 4.781<br />
evrov plače, čeprav vodi le<br />
osem Odmevov na mesec.<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
Srednješolca Gregorja<br />
Drnovška so postavili na<br />
najpomembnejši položaj<br />
znotraj informativnega<br />
programa in mu podarili<br />
funkcijo v. d. urednika<br />
oddaj na TV SLO,<br />
za katero je zahtevana<br />
visokošolska izobrazba.<br />
POSKRBELI ZA SREDNJEŠOLCE<br />
Nova uprava RTV je hitro poskrbela tudi<br />
za številne druge aktiviste, ki so nastopali<br />
proti desnici in proti prejšnjemu<br />
vodstvu. Bogato je bila nagrajena srednješolka<br />
Vesna Pfeiffer, ki dela kot urednica,<br />
čeprav bi za delovno mesto, ki ga<br />
zaseda, morala imeti najmanj magisterij.<br />
Verjetno je ena redkih delavk v Sloveniji<br />
ali celo v EU, ki s srednješolsko izobrazbo<br />
prejema kar 3.374 evrov bruto plače.<br />
Voditelj Saša Krajnc prejema 4.119<br />
evrov plače, medtem ko Jasmina Jamnik<br />
prejema 3.353 evrov plače. Srednješolca<br />
Gregorja Drnovška so postavili na najpomembnejši<br />
položaj znotraj informativnega<br />
programa in mu podarili funkcijo<br />
vršilca dolžnosti urednika notranjepolitičnih<br />
in gospodarskih oddaj na TV SLO,<br />
za katero je zahtevana visokošolska izobrazba.<br />
Kasneje je inšpekcijska služba<br />
ugotovila, da nima zahtevane izobrazbe.<br />
Zato mu je vodstvo RTV podarilo drug<br />
naziv, a urednikovanje neuradno po naših<br />
virih še vedno opravlja, čeprav pred<br />
tem ni imel nikakršnih uredniških izkušenj.<br />
Decembra lani je prejel 2.888 evrov<br />
bruto. Aktivistka in sindikalistka Helena<br />
Milinković, ki ima prav tako srednješolsko<br />
izobrazbo, pa prejema 2.881 evrov<br />
bruto. Bolje jo je odnesel srednješolec Jan<br />
Novak, ki prejema kar 3.307 evrov plače.<br />
Poglejmo še nekaj plač, ki v finančno<br />
zelo težkem obdobju bodejo v oči. Voditeljica<br />
Dnevnika Elen Batista Štader<br />
ima 4.831 evrov plače, urednica zunanje<br />
politike Marta Razboršek 4.817 evrov.<br />
Erika Žnidaršič prejema 4.816 evrov<br />
bruto plače, od leta 2021 so ji plačo povišali<br />
za kar 700 evrov. Za zvestobo je<br />
bil bogato nagrajen tudi Dejan Ladika<br />
s 4.742 evri plače. Manica Janežič Ambrožič<br />
prejema 4.568 evrov plače. Med<br />
»težkokategornike« se uvrščajo tudi<br />
novinarka Evgenija Carl s 3.792 evrov<br />
plače, srednješolec Boštjan Kogovšek s<br />
3.481 evrov plače in srednješolka Tanja<br />
Gobec s 3.394 evrov plače.<br />
DOBRO PLAČANI<br />
VODITELJI ODMEVOV<br />
Dobro plačani ostajajo voditelji Odmevov.<br />
Rosvita Pesek prejema 4.872 evrov,<br />
leta 2021 je dobila 400 evrov manj.<br />
Pridobila sta tudi Igor E. Bergant in<br />
Tanja Starič, vodilna obraza političnih<br />
aktivistov na RTV. Igor Evgen Bergant<br />
dobi 4.781 evrov plače, čeprav vodi le<br />
osem Odmevov na mesec. Za primerjavo:<br />
Uroš Slak, ki vodi primerljivo oddajo<br />
24UR Zvečer, vodi vsak mesec 20 oddaj.<br />
Bergant ima tako dovolj časa, da v prostih<br />
dnevih vodi različne prireditve za<br />
zasebna podjetja in vladne institucije<br />
ter prejema dodatna plačila. Tanja Starič<br />
ima 4.205 evrov plače.<br />
Vse manjkajoče ure, ki jih voditelji<br />
Odmevov dosežejo vsako leto zapored,<br />
se avtomatično izbrišejo. Nekateri menijo,<br />
da gre za sanjsko službo.<br />
POSKRBELI SO ZA PODMLADEK<br />
Močno so se na lestvici plač povzpeli<br />
tudi mlajši in manj izkušeni novinarji,<br />
ki so v kritičnih trenutkih odločno podprli<br />
vladno »depolitizacijo« RTV in so<br />
se, kakor so trdili, »postavili na pravo<br />
stran zgodovine«.<br />
Petra Marc, novinarka informativnega<br />
programa, je še leta 2022 zasedala
AKTUALNO<br />
27<br />
Petra Marc, novinarka informativnega programa, je v dveh letih<br />
napredovala za sedem plačnih razredov.<br />
Povsem pozabljeni<br />
so snemalci in kamermani<br />
na RTV.<br />
40. plačni razred, danes ima že 47. razred<br />
oziroma skoraj 2.500 evrov plače.<br />
Takšno plačo je imela ena najbolje plačanih<br />
urednic in voditeljic Panorame<br />
Andreja Gregorič Berdajs. Petra Marc,<br />
ki ima komaj deset let novinarskih<br />
izkušenj, se je proslavila z odločnimi<br />
nastopi in na izrednih sestankih s<br />
prejšnjim vodstvom RTV izražala svoje<br />
ogorčenje, nasprotovanje, posredovala<br />
zahteve in terjala odgovore na svoja<br />
vprašanja. Pod novim vodstvom Zvezdana<br />
Martiča in Ksenije Horvat mladi<br />
aktivistki kaj takega ne pade na pamet.<br />
Kljub radikalnemu krčenju programa in<br />
odpuščanjem vodstvu ni postavila niti<br />
enega vprašanja. Povišana je bila v 47.<br />
plačni razred, kar je več, kot so pred leti<br />
dosegli uredniki Dnevnika in Odmevov.<br />
OGORČENJE DELA ZAPOSLENIH<br />
Nekatere uslužbence RTV, ki ne sodijo<br />
med elito, smo seznanili z navedenimi<br />
Adrian Pregelj/RTV Slovenija<br />
plačami. Sprva nihče<br />
ni verjel, da gre<br />
za resnične podatke.<br />
Zato smo znova<br />
poudarili, da gre za<br />
uradne podatke, ki<br />
smo jih preko naših<br />
virov pridobili<br />
iz kadrovske službe<br />
RTV. Mnogi zaposleni<br />
so bili ogorčeni.<br />
Nekdanji sodelavec<br />
Panorame, ki ne želi<br />
biti imenovan, je za<br />
Domovino izjavil:<br />
»Pri vseh vrtoglavih<br />
plačah na RTV je res<br />
sprevrženo, da so<br />
nam na Panorami<br />
očitali ekscesno visoke<br />
plače! Te plače<br />
nam je določila kadrovska<br />
služba, in to<br />
na podlagi zakonodaje,<br />
ki upošteva delovno<br />
dobo, izkušnje<br />
in izobrazbo, vrsto<br />
in obseg dela, ki smo<br />
ga opravljali. Zdaj<br />
vidimo, da so bile<br />
naše plače relativno nizke. Danes imajo<br />
višjo plačo izbranci s srednješolsko izobrazbo,<br />
čeprav opravijo le 25 odstotkov<br />
dela, ki smo ga morali opraviti mi.«<br />
Novinarka informativnega programa<br />
TV Slovenija nam je pojasnila: »Nisem<br />
stavkala pod prejšnjim vodstvom<br />
in ne bom stavkala niti zdaj. Tisti, ki so<br />
na RTV z ›depolitizacijo‹ zlezli do korita,<br />
so si zagotovili vrtoglave plače. Druge<br />
so odpustili ali kazensko premestili<br />
izven informativnega programa. Del<br />
novinarjev to podpira, drugi moramo<br />
molčati, ker ne želimo izgubiti služb.<br />
Vemo, kaj se je zgodilo z Valentinom<br />
Arehom. Bil je najizkušenejši novinar<br />
in urednik, pa sta ga Zvezdan Martič in<br />
Natalija Gorščak kljub temu odpustila.«<br />
Eden od športnih novinarjev je bil kratek:<br />
»Očitno je sporočilo iz RTV naslednje.<br />
Kaj bi študirali! Tudi s srednjo šolo<br />
lahko dobite sanjsko službo. Za skoraj<br />
nič dela dobite vrtoglavo plačo. Pridite<br />
v informativni program RTV, samo prave<br />
politične usmeritve morate biti!«<br />
Povsem pozabljeni so snemalci in<br />
kamermani RTV: »Plače so povišali<br />
samo izbrancem iz informativnega<br />
programa. Tistim, ki so stavkali pred<br />
RTV. Vsi drugi smo za njih ›drek‹, nepomembneži,<br />
ki moramo služiti novinarjem,<br />
zlizanim s politiko. Javna RTV je<br />
uničena. Ne obstaja več. Prevzeli so jo<br />
koristolovci, ki gledajo zgolj na svoj žep<br />
in so ob tem pripravljeni paktirati tudi<br />
z vladnimi politiki, samo da se ne bi nič<br />
spremenilo in bi ohranili privilegije.«<br />
Razočarani so montažerji in montažerke<br />
slike: »Jaz sem stavkala pred RTV<br />
pod prejšnjim vodstvom, ker so nam<br />
obljubljali, da bodo za vse nas poskrbeli.<br />
Zdaj vidim, da so poskrbeli le za svoje<br />
riti. RTV nikoli ni bila tako nizko, kot je<br />
zdaj. Upravo so prevzeli ljudje, ki nimajo<br />
niti najmanjšega pojma o televiziji.<br />
Program je slab, večino oddaj so ukinili,<br />
ponavljamo oddaje, stare več let. Imamo<br />
2.200 zaposlenih, toda ko iščemo ljudi,<br />
ki bi morali nekaj narediti, nikogar ni<br />
mogoče najti. Ksenija Horvat, Polona Fijavž<br />
in druščina iz informativnega programa<br />
so si povišali plače, na druge so<br />
pozabili. Pokvarjenci! Razočarana sem!<br />
Naj ukinejo to prekleto RTV, pa gremo<br />
vsi na zavod za brezposelne. Mi, zaposleni<br />
v tehničnih poklicih, bomo takoj<br />
našli službe, politični novinarji pa so nezaposljivi,<br />
saj ne znajo nič delati.«<br />
Ne le, da so si aktivisti na RTV razdelili<br />
izjemno visoke plače. Poskrbeli<br />
so, da so se celo vpisali v zgodovino, in<br />
to z rekordno nizko gledanostjo. Zvezdan<br />
Martič in Ilinka Todorovski sta<br />
obljubljala kakovosten program in višjo<br />
gledanost. Direktorica TV Slovenija<br />
Ksenija Horvat se je hvalila, da gledanost<br />
raste in da se zaupanje gledalcev<br />
močno krepi. Na laž jih je postavil tednik<br />
Reporter, ki je odkril, da je gledanost<br />
TV Slovenija najnižja v zgodovini!<br />
Če si je še lansko leto TV Dnevnik ogledalo<br />
komaj 21 odstotkov gledalcev, je<br />
odgovorni urednici Poloni Fijavž z uredniki<br />
s srednješolsko izobrazbo uspelo<br />
povprečno gledanost Dnevnika v mesecu<br />
maju (delovni dnevi med 14. in 24.<br />
majem) še dodatno znižati na pičlih 17,2<br />
odstotka tistih, ki so bili tedaj pred malimi<br />
zasloni. Rekordno nizko gledanost<br />
beležijo tudi Odmevi. Odmeve je maja<br />
letos gledalo pičlih 11,2 odstotka tistih,<br />
ki so sedeli pred televizijo. Maja lani je<br />
oddajo spremljalo 13 odstotkov, pred<br />
leti še 22 odstotkov gledalcev. <br />
Aktivisti so si razdelili<br />
visoke plače ter poskrbeli za<br />
rekordno nizko gledanost.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
28<br />
INTERVJU<br />
INTERVJU: DR. VALENTIN AREH,<br />
ODGOVORNI UREDNIK DOMOVINE<br />
»Sovraštvo političnih aktivistov<br />
med novinarji je brezmejno!«<br />
Skupaj z ekipo želim ustvarjati medij, ki ni odvisen od nobene politične stranke. – Trdili so, da bom<br />
s prekomernim delom porušil delovne normative na RTV. – Kolega z BBC sta bila presenečena,<br />
ko so ju prepričevali, da mora biti javna televizija državotvorna. – V času desnosredinskih vlad<br />
smo na RTV postali do vlade kritični medij in podpirali opozicijo. – Gledalcem RTV smo morali načrtno<br />
zamolčati gospodarske uspehe neke vlade. – Z ukrajinskim kolegom sva posnela dramatične prizore<br />
na prvi bojni črti v Ukrajini, naši aktivisti pa so preprečili objavo posnetkov.<br />
NINA RAZINGER<br />
ADRIAN PREGELJ/RTV SLOVENIJA<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
INTERVJU<br />
29<br />
Predstavljamo dr. Valentina Areha, novega<br />
odgovornega urednika Domovine.<br />
Sodi med redke posameznike, ki so<br />
sodelovali z največjimi in najuglednejšimi<br />
mediji, kot so Associated Press,<br />
Reuters, CNN, Sky News, Discovery<br />
Channel, Italia Uno, Media Set. Slovenska<br />
javnost ga pozna zlasti kot vojnega<br />
dopisnika 24UR, ki je poročal s številnih<br />
vojnih prizorišč po vsem svetu, na<br />
primer iz BiH, Kosova, Čečenije, Iraka,<br />
Afganistana, za RTV tudi iz Ukrajine.<br />
Dr. Areh zna navdušiti sogovornika.<br />
Čeprav sem mislila, da bo najin pogovor<br />
krajši, sem ugotovila, da bi bila celotna<br />
revija prekratka, če bi želela objaviti vse<br />
njegove zanimive zgodbe. Žal ni bilo časa,<br />
da bi ga lahko vprašala o vojnem dopisništvu,<br />
o direktorovanju na RTV, o novinarskem<br />
delu ali drugih zanimivih vsebinah.<br />
Osredotočila sva se lahko le na njegove<br />
izkušnje z medijsko nesvobodo.<br />
Dr. Areh, veseli nas, da ste se<br />
pridružili naši ekipi. Kaj bo vaš<br />
največji izziv v novi uredniški<br />
vlogi Domovine?<br />
Hvala, da ste me tako prijazno sprejeli.<br />
Skupaj z ekipo želim ustvarjati medij, ki<br />
ni odvisen od nobene politične stranke.<br />
Medij, ki bo zadovoljil interese in zanimanje<br />
čim večjega števila ljudi. Zato smo<br />
tukaj. Da smo v službi ljudi, v službi naših<br />
bralcev. Ponujamo jim Domovino v<br />
tiskani obliki, na spletu in video vsebine.<br />
Po več kot 30 letih bleščeče novinarske<br />
kariere ste postali žrtev<br />
političnih čistk na RTV. Nekateri<br />
so ugibali, da bo Natalija Gorščak,<br />
ki je od Zvezdana Martića začasno<br />
prevzela vodenje javnega zavoda,<br />
zadržala vašo odpoved, a se to ni<br />
zgodilo. Ste bili presenečeni?<br />
Nisem bil presenečen.<br />
Če primerjate razmere za novinarsko<br />
delo na državni RTV in pri nas,<br />
na Domovini, kakšna je razlika?<br />
Vidim, da uporabljate izraz »državna<br />
RTV«. Še pred desetimi leti bi vas popravil<br />
in vam dejal, da govorimo o javni<br />
RTV. V letih postopne transformacije<br />
javnega medija, ki se je zdaj zaključila<br />
s popolno politizacijo vodstva RTV in<br />
informativnega programa, lahko žal<br />
govorimo le še o državni RTV. Razlika je<br />
očitna. Na Domovini ni cenzure in političnega<br />
aktivizma. V 14 letih sem bil na<br />
RTV kot eden najvišjih urednikov priča<br />
zgodbam političnih in ekonomskih<br />
pritiskov, kravjih in političnih kupčij,<br />
celo primerov zlorab, nasilja, spolnega<br />
nadlegovanja, cenzure in sistematičnega<br />
manipuliranja z javnim mnenjem.<br />
Spolnega nadlegovanja?<br />
Gre za zgodbe pred letom 2010 o tem,<br />
kako je zaposleni izvajal verbalno in fizično<br />
komunikacijo s spolno vsebino, namigoval<br />
na spolnost, prepričeval novinarke<br />
v spolne dejavnosti, izražal zahteve za<br />
spolne usluge in podobno. Če bi v tujini<br />
razkrili takšno spolno nadlegovanje na<br />
javni televiziji, bi bil to velik škandal, na<br />
RTV pa so vse pometli pod preprogo.<br />
Zakaj ni nihče ukrepal?<br />
Spolni predator je bil vrsto let na visokem<br />
položaju, mlade novinarke pa<br />
so bile le preproste uslužbenke. Vsi na<br />
RTV še danes natančno vedo, o kom<br />
govorim, a ga nihče ni nikoli prijavil na<br />
policijo, ker je imel možakar dobre povezave<br />
s politiko in s tem s sodstvom<br />
in policijo. Zaradi groženj s tožbami za<br />
vsako razkrito in umazano skrivnost<br />
RTV ljudje molčijo, ker se ne želijo utopiti<br />
v stroških za odvetnike.<br />
Omenili ste cenzuro. Ste jo tudi<br />
vi izvajali?<br />
Pod prisilo sem jo moral. Spomnim se, da<br />
sem se direktorici nekoč naivno pritožil,<br />
da sem moral po navodilu nadrejenih<br />
načrtno skriti določene informacije pred<br />
javnostjo, da ne bi škodil vladi. Zahvalila<br />
se mi je, da tega nisem nikomur povedal.<br />
Dala mi je vedeti, da moramo o takih zadevah<br />
molčati in v javnosti ne smemo<br />
prati umazanega perila. Zato mi je smešno,<br />
ko slišim, da Marko Milosavljević<br />
študentom novinarstva na FDV govori<br />
o tem, da RTV zagotavlja verodostojnost<br />
informiranja. Pojma nima, o čem govori,<br />
ker kot teoretik praktično nima nobenih<br />
novinarskih izkušenj. Zato so njegove<br />
ocene povsem zgrešene.<br />
Skupaj z ekipo želim<br />
ustvarjati medij, ki ni odvisen<br />
od nobene politične stranke.<br />
Ponujamo Domovino<br />
v tiskani obliki, na spletu<br />
in video vsebine.<br />
Kaj ste najprej opazili, ko ste prestopili<br />
s POP TV na RTV?<br />
Najprej sem opazil, da je na RTV neverjetno<br />
veliko število zaposlenih brez<br />
pravega dela. Bom konkreten. Določeno<br />
novinarsko delo je na POP TV opravljala<br />
ena oseba. Za popolnoma isto delo so na<br />
TV Slovenija zaposlili kar štiri ljudi. Ko<br />
sem prišel kot novinar in urednik na TV<br />
Slovenija, sem delal s komaj 35-odstotno<br />
obremenitvijo v primerjavi z zadolžitvami,<br />
ki sem jih imel na POP TV. Zato<br />
sem nadrejene prosil za več dela, a so<br />
me zavrnili. Ker so novinarji trdili, da so<br />
preobremenjeni, sem kot glavni urednik<br />
želel narediti primerjavo z novinarji POP<br />
TV. Temu so se ostro uprli, češ da je POP<br />
TV »turbokapitalistično podjetje«, ki izkorišča<br />
delavce in nam ne more služiti<br />
za primerjavo. Zato sem se z nekdanjim<br />
generalnim direktorjem Markom Fillijem<br />
dogovoril, da v Londonu naredim<br />
primerjavo produktivnosti novinarjev<br />
RTV in BBC. Razlika je bila velikanska.<br />
Angleži so delali tudi do 70 odstotkov<br />
več kot naši. Te podatke so hitro pospravili<br />
v predal. Pred tem sem jih predstavil<br />
v redakciji informativnega programa in<br />
naletel na oster protest aktivistov, ki so<br />
odgovarjali, da bodo tudi oni delali več,<br />
ko bodo imeli enake plače kot na BBC.<br />
Zakaj vsaj vam niso dovolili,<br />
da delate več?<br />
Trdili so, da bom s prekomernim delom<br />
porušil delovne normative na RTV.<br />
Je bil to vzrok, da vas je prva<br />
sindikalistka Helena Milinković<br />
prijavila programskemu svetu,<br />
da kot urednik delate tudi novinarske<br />
prispevke, in zahtevala,<br />
da se to prepreči?<br />
Prijavila me je tudi za druge stvari in<br />
izkazalo se je, da je javno lagala. Zato<br />
je takrat morala odstopiti iz upravnega<br />
odbora novinarskega sindikata. Motilo<br />
jo je tudi to, da kot urednik delam še<br />
prispevke, kar je bilo povsem običajno<br />
na POP TV. Tam so bili veseli ljudi, ki so<br />
hoteli delati več, kot se je od njih zahtevalo.<br />
Na RTV je to nesprejemljivo.<br />
Zdi se, da je na RTV težko najti<br />
sposobne in delavne ljudi?<br />
Na RTV je kar nekaj izjemno sposobnih,<br />
talentiranih, izkušenih in delavnih ljudi.<br />
Toda vsi na RTV vam bodo povedali,<br />
da so takšni delavci tam žal v manjšini.<br />
Zelo veliko pa je takšnih, za katere se ne<br />
ve, kaj delajo, oziroma jim ne dajo delati<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
30<br />
INTERVJU<br />
ničesar, ker so tako nesposobni, da se<br />
bojijo, da bi vse uničili. Imel sem kolega,<br />
ki sta ga pripeljali Tanja Starič in Ilinka<br />
Todorovski in je znan predvsem po tem,<br />
da spi na delovnem mestu. Zjutraj pride<br />
v službo ob 9.00, gre na kavo do 10.00,<br />
do 12.00 opravi svoje delo, od 12.00<br />
do 13.00 je na kosilu. Po kosilu zaspi<br />
na stolu kar sredi pisarne do 16.00. Do<br />
17.00 ure še malo pobrska po spletu in<br />
njegov delovni dan je zaključen. To sem<br />
gledal vsak dan.<br />
Nadrejeni so to dovolili?<br />
Seveda. In ni bil edini, ki je spal na delovnem<br />
mestu. Spomnim se, da sem<br />
leta 2012 vodil urednike z BBC na ogled<br />
naših službenih prostorov. V eni od pisarn<br />
smo naleteli na človeka, ki je sredi<br />
belega dneva spal. Gostje z BBC so to videli.<br />
Angležem je bilo bolj nerodno kot<br />
našim urednikom.<br />
So vam kolegi z BBC kaj pomagali?<br />
Svetovali?<br />
Drago smo jih plačali, da bi svetovali<br />
urednikom in novinarjem, kako izboljšati<br />
Dnevnik in Odmeve. Rezultat je bil<br />
ničen. Naši aktivisti so gledali zviška na<br />
dva urednika z BBC in niso upoštevali<br />
nobenih navodil. Angleža sta nato razočarano<br />
prekinila pogodbo o sodelovanju<br />
in odšla. Ksenija Horvat nam je takrat<br />
zabičala, da to ne sme priti v javnost.<br />
Se nista več vrnila?<br />
Ne, nikoli več. Kot urednik dnevnoinformativnega<br />
programa sem se veliko<br />
družil z njima in videl, kako sta bila<br />
šokirana nad slabim znanjem, slabimi<br />
delovnimi navadami in tudi nad nizko<br />
stopnjo demokratične kulture na RTV.<br />
Demokratične kulture?<br />
Presenečena sta bila nad stopnjo sovraštva,<br />
ki so ga aktivisti takrat kazali do<br />
kolegov na POP TV. Ko sta razlagala, da<br />
je Dnevnik slabo narejen, in kot primer<br />
dobre prakse v Sloveniji kazala oddajo<br />
24UR, sta sprožila glasno nasprotovanje,<br />
posmehovanje in zaničevanje<br />
Če je šlo za levosredinsko<br />
vlado, smo imeli pravilo,<br />
da o določenih zgodbah,<br />
ki so neugodne za vlado,<br />
ne poročamo.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
nekaterih. Aktivisti so jima razložili,<br />
da oni delajo »kakovostni« informativni<br />
program, POP TV pa zgolj »rumeni<br />
news« in ne dosegajo novinarskih standardov.<br />
Še bolj sta bila kolega z BBC presenečena,<br />
ko so ju prepričevali, da mora<br />
biti javna televizija državotvorna. Mene<br />
je bilo sram. To vodilni uredniki še danes<br />
velikokrat ponavljajo.<br />
Kako ste bili državotvorni?<br />
Povem primer. Predsednik države Danilo<br />
Türk je odpotoval v Kazahstan<br />
ravno v času, ko so vsi svetovni mediji<br />
poročali o grobih kršitvah človekovih<br />
pravic v tej državi. Ker ga je spremljala<br />
naša ekipa, sta BBC-jevca predlagala,<br />
da Danila Türka naši novinarji vprašajo,<br />
kaj meni o teh kršitvah. Toda iz<br />
Türkovega kabineta so nas opozorili,<br />
da zaradi dobrih odnosov Slovenije s<br />
Kazahstanom ni primerno postavljati<br />
takih vprašanj. In jih nismo. Noro.<br />
Je bil provladni nastop zlato pravilo<br />
urednikov na RTV?<br />
Ne vedno. Če je šlo za levosredinsko vlado,<br />
smo upoštevali pravilo, da o določenih<br />
zgodbah, ki so neugodne za vlado, ne<br />
poročamo. Kritično smo poročali zlasti<br />
o opoziciji. V času desnosredinskih vlad<br />
pa smo postali do vlade kritični medij in<br />
podpirali opozicijo. Znali smo tudi diskreditirati<br />
in medijsko napadati določene<br />
politike na levici, za katere nam je bilo<br />
rečeno, da so krivi. Glavna urednica mi<br />
je celo razlagala, da naloga RTV ni samo<br />
zgolj posredovanje informacij, o čemer<br />
so me učili na BBC. Povedala je, da moram<br />
poskrbeti tudi za razlago novic, da<br />
jih bodo gledalci pravilno razumeli. To<br />
spominja na propagando.<br />
Ste katere zgodbe zamolčali?<br />
Seveda. Spomnim se, da so Finance v<br />
času zadnje Janševe vlade objavile podatke<br />
o dobrih gospodarskih rezultatih<br />
Slovenije. Predlagal sem, da jih predstavimo<br />
v Odmevih, pa so me takoj ustavili,<br />
da teh podatkov RTV ne sme objaviti,<br />
ker bi s tem hvalili Janševo vlado. Tako<br />
smo gledalcem načrtno zamolčali gospodarske<br />
uspehe neke vlade.<br />
Je bilo takšnih primerov veliko?<br />
Nimava dovolj časa, da bi vse naštel.<br />
Leta 2017 je naša odlična novinarka<br />
Teja Šavor prva dobila dokumente o<br />
pranju iranskega denarja preko NLB.<br />
Urednik Dejan Ladika je takrat preprečil<br />
objavo ekskluzivne zgodbe. Nekaj<br />
dni zatem je vir odnesel zgodbo na POP<br />
TV. Po objavi na 24UR in v oddaji Svet<br />
na Kanalu A so tudi na RTV spoznali, da<br />
zgodbe ni mogoče skriti in so jo objavili<br />
v Dnevniku z velikim zamikom. Tejo<br />
Šavor pa so prisilili, da gre.<br />
Profesor novinarstva Milosavljević<br />
bi verjetno rekel, da gre za<br />
verodostojno informiranje …<br />
Brez dvoma. Bizarna je tudi zgodba o<br />
začetku epidemije koronavirusa, ko so<br />
ljudje množično zbolevali in tudi umi-
INTERVJU<br />
31<br />
rali. Zdravniki so panično klicali v redakcijo<br />
Odmevov in trdili, da nimajo<br />
zdravil in medicinske opreme. Zato sem<br />
to temo uvrstil v Odmeve ter povabil<br />
goste. Odgovorna urednica Manica Janežič<br />
Ambrožič mi je prepovedala poročanje<br />
z utemeljitvijo, da med epidemijo<br />
ni čas, da bi kritizirali vlado, in da moramo<br />
držati skupaj ter biti državotvorni.<br />
Le dan kasneje je Šarčeva vlada padla<br />
in nasledila jo je Janševa vlada. Takrat<br />
so me znova poklicali in zahtevali, naj v<br />
Odmevih kritiziram Janševo vlado zaradi<br />
pomanjkanja medicinske opreme. Ko<br />
sem vprašal, kam je izginila ideja, da moramo<br />
biti državotvorni, so bili tiho.<br />
Nazadnje ste bili v vojni v Ukrajini.<br />
Kakšna je bila ta izkušnja?<br />
O tem bi lahko govoril ure in ure. Grozljivih<br />
razmer ni mogoče na kratko opisati.<br />
V spominu pa mi je ostal tudi grozljiv<br />
odnos aktivistov z RTV. Z ukrajinskim<br />
kolegom sva dobesedno tvegala življenja<br />
ter posnela dramatične prizore na<br />
prvi bojni črti. Naši aktivisti pa so preprečili<br />
objavo posnetkov, kar je škandal<br />
brez primere. Storjena je bila velikanska<br />
programska škoda, slovenski javnosti so<br />
preprečili, da bi iz prve roke videla slike<br />
ruske vojne proti Ukrajini. Pritožil sem<br />
se direktorju Urošu Urbaniji, ki je napovedal<br />
sankcije, ki nikoli niso bile izvedene.<br />
Aktivisti so bili kljub temu besni. Urbaniji<br />
so očitali vmešavanje v uredniško<br />
avtonomijo, meni so se maščevali tako,<br />
da so me začeli na spletu blatiti. Lagali<br />
so, da kot novinar lažem, manipuliram<br />
in da je vodstvo RTV to celo priznalo.<br />
Drugim novinarjem so lagali, da sploh<br />
nikoli nisem bil v Ukrajini, da so bili moji<br />
posnetki fotomontaža in zlagani, da sem<br />
se skrival na Poljskem in podobno. Nekateri<br />
so govorili, da podpiram ukrajinske<br />
fašiste.<br />
Kljub težavam so vam objavili tri<br />
odlične dokumentarce o ukrajinski<br />
vojni, ki so dosegli visoko<br />
gledanost.<br />
Zgolj zato, ker se je za objavo mojih ekskluzivnih<br />
posnetkov osebno zavzel<br />
takratni direktor Uroš Urbanija. Sicer<br />
jih ne bi nikoli objavili. Napadali so me,<br />
da sem kršil novinarske standarde, ker<br />
sem med svoje posnetke uvrstil tudi<br />
posnetke tujih agencij. V slogu Milinkovićeve<br />
so me prijavljali na različne<br />
inšpekcije in za napad aktivirali še Društvo<br />
novinarjev Slovenije. Ko smo pred<br />
tednom na televiziji videli oddajo Petre<br />
Marc, ki je med svoje posnetke vključila<br />
tudi agencijsko sliko, je bilo vse v redu.<br />
Njej ni bilo treba na vsak nekajsekundni<br />
kader postaviti napisa, kdo ga je posnel.<br />
To so zahtevali le od mene! Jasno je bilo,<br />
da so me z načrtnim in sistematičnim<br />
Uredniki so trdili, da za moje<br />
reportaže nimajo prostora<br />
v Dnevniku in Odmevih,<br />
čeprav smo bili edina<br />
slovenska in ena redkih<br />
svetovnih televizij, ki je<br />
pridobila posnetke iz prve<br />
vrste bojnih linij v Ukrajini.<br />
blatenjem želeli diskreditirati. Sovraštvo<br />
političnih aktivistov med novinarji<br />
je brezmejno! Nekateri od njih so<br />
psihopati in imajo gotovo neke duševne<br />
motnje. Spomnim se, da si nobeden od<br />
njih ni upal iti v Ukrajino. Trdili so, da<br />
je prenevarno. Ko pa je v Ukrajino odšla<br />
pogumna novinarka Tjaša Platovšek, ki<br />
sploh ni delala v informativnem programu,<br />
so bili besni. Pripravila je odlične<br />
reportaže za Dnevnik, zato so tudi<br />
njo vulgarno žalili in obrekovali.<br />
Potem ko ste spomladi 2023 zadnjič<br />
odšli v Ukrajino, vam niso več<br />
dovolili objave dokumentarca?<br />
Ne. Posnetke bojev, izjav utrujenih,<br />
ranjenih vojakov in bombardiranja z<br />
vzhodne fronte blizu Bahmuta niso<br />
želeli objaviti. Uredniki so trdili, da<br />
za moje reportaže nimajo prostora v<br />
Dnevniku in Odmevih, čeprav smo bili<br />
edina slovenska in ena redkih svetovnih<br />
televizij, ki je pridobila take posnetke.<br />
Predlagal sem, da moje reportaže<br />
objavijo vsaj v jutranjih poročilih. RTV<br />
jih vse do danes ni objavila in jih verjetno<br />
nikoli ne bo.<br />
Obžalujete prihod na RTV?<br />
To je bila verjetno najslabša odločitev v<br />
mojem poklicnem življenju. Zdaj, po verbalnemu<br />
nasilju, vpitju, žaljenju, zmerjanju,<br />
nezakonitem zmanjševanju plač,<br />
kazenskih premestitvah in nezakonitem<br />
odpuščanju tistih, ki niso podprli političnega<br />
aktivizma, je verjetno res vsakomur<br />
jasno, kaj se na RTV dogaja. Bojim<br />
se, da se nihče pri zdravi pameti ne bo<br />
več odločil, da bi se zaposlil na RTV.<br />
Dr. Areh, najlepša hvala za pogovor.<br />
V vlogi odgovornega urednika<br />
Domovine pa vam želim veliko ustvarjalnosti,<br />
modrosti in odličnega sodelovanja<br />
z ekipo ter uspešno soočanje z<br />
izzivi, ki vas čakajo. <br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
32<br />
AKTUALNO<br />
Trendi iz tujine kažejo,<br />
da so najmlajši volivci<br />
naklonjeni desnici.<br />
LUKA SVETINA<br />
FLICKR @VLADARS<br />
PARLAMENTARNI POLČAS:<br />
kako mora desnica odigrati,<br />
če želi čez dve leti zmagati<br />
Potem ko je predsednik vlade Robert Golob doživel hladno prho na evropskih volitvah,<br />
je proglasil zmago levega bloka, vzel dopust, požrl svojo obljubo Zelenskemu<br />
in s Tino Gaber odplesal v Teksas, daleč stran od svojih problemov in male Slovenije,<br />
kjer je, paradoksalno, vse »po kavbojsko«: zdravstvo razpada, upravne enote<br />
»štrajkajo«, ljudje pa stojijo v vrstah in bentijo.<br />
Spet drugi ignorantsko gledajo košarko in<br />
nogomet, tretji, še kar pijani od zmage<br />
nad »janšizmom« spomladi 2022, plešejo<br />
za »svobodo«, čeprav jih je vse manj, zunaj<br />
pa se dani.<br />
POLOVICA MANDATA<br />
Zgoraj našteto nazorno kaže, da sta za desno sredino,<br />
ki se je morala po porazu na državnozborskih<br />
volitvah 2022, na katerih je bila s pomočjo<br />
medijev pretepena in poteptana, zateči v opozicijo<br />
in si dolgo celiti rane, pravzaprav sanjski dve leti.<br />
Robert Golob in Svoboda sta od samega začetka<br />
vse delala narobe ali pa sploh nič nista delala.<br />
Da se je lani, ob prvi obletnici vlade, denimo,<br />
Golob lahko sploh s čim pohvalil, je moralo le<br />
nekaj dni prej ustavno sodišče odpraviti zadržanje<br />
novele zakona o RTV, čeprav o njej še kar ni<br />
vsebinsko odločilo. Tako je lahko premier začel z<br />
naštevanjem uspehov: »Osvobodili smo medije.«<br />
Kakšno naključje, kajne? No, nasmešek z obraza<br />
mu je relativno hitro odplaknila katastrofalna avgustovska<br />
ujma, premier je hitel obljubljati denarno<br />
pomoč in nove hiše, meseci pa so tekli in ljudje<br />
so se morali znajti sami.<br />
Val nezadovoljstva se je širil med zdravnike,<br />
sodnike in druge javne uslužbence. Reform, tako<br />
kot novih hiš, ni bilo, premier pa je bil potisnjen v<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
Komentar AKTUALNO 33<br />
»Antigolobovski«<br />
moment postaja v družbi<br />
močnejši od ponarodelega<br />
»antijanševskega« momenta.<br />
defenzivni položaj; zato se je najprej na<br />
glas hvalil s čiščenjem »janšistov«, a ker<br />
na svoje začudenje ni več požel odobravanja,<br />
je začel iskati krivce za neuspeh v<br />
svojih vrstah.<br />
Čez ramo je metal ministre in druge<br />
najožje sodelavce. Ko so si ti upali<br />
spregovoriti in ga kritizirati, jih je javno<br />
žalil in jim odrekal vsakršne kompetence,<br />
čeprav jim jih je z imenovanjem<br />
podelil sam. Potem mu je po številnih<br />
rošadah začelo zmanjkovati tudi ljudi.<br />
Kadrovski bazen je v domačem političnem<br />
bazenu polnil z anonimneži iz<br />
poslanske skupine, ki so mu jo sestavili<br />
pred dvema letoma, v evropskem pa mu<br />
je na pomoč priskočil LMŠ. Sam pa je,<br />
tako se zdi, s Tino Gaber raje pobegnil<br />
iz realnosti.<br />
Danes vse več časa preživi odmaknjen<br />
od težav, na dopustu, kjer se ob<br />
obupnih poskusih, da bi spet postal všečen,<br />
snema, kako na kavču živčno navija<br />
za Dončića in se potem sprošča na obali.<br />
Postal je celo vrtičkar, ki se svojim sledilcem<br />
na Instagramu baha s cvetačo.<br />
SD in Levica v tem šovu molče sodelujeta.<br />
Prvo so pretresale afere, novi<br />
predsednik (še) ni prinesel težko pričakovanih<br />
sprememb, saj očitno, pragmatično,<br />
ne želi tvegati svojih družinskih<br />
poslov z državo, druga, manjša koalicijska<br />
stranka, pa na treh resorjih nemoteno<br />
uveljavlja svojo radikalno politiko,<br />
brez kakršnekoli liberalne protiuteži, ki<br />
bi jo pričakovali od Svobode, če bi res<br />
želeli govoriti o levosredinski vladi.<br />
Popravki na minimalni plači in penzijah<br />
so premalo, ljudje živijo tako težko,<br />
da so na evropskih volitvah izstavili<br />
svoj račun. »Antigolobovski« moment v<br />
družbi je danes vse močnejši in po mnenju<br />
naših najbolj pronicljivih analitikov<br />
postaja močnejši od tistega ponarodelega<br />
»antijanševskega« momenta, na<br />
katerem levica poldrugo desetletje gradi<br />
vsakokratno državnozborsko kampanjo.<br />
Kaj je torej recept desne sredine<br />
za ponovitev tega evropskega uspeha<br />
čez dve leti na parlamentarnih volitvah<br />
in da takrat ne bi spet uspelo levici?<br />
ALTERNATIVA<br />
SDS in Janša sta s štirimi poslanskimi<br />
mandati na evropskih volitvah pokazala,<br />
da sta ta hip največja alternativa<br />
Golobu. Za uspeh te stranke na parlamentarnih<br />
volitvah je torej ključno, da<br />
»kavboj« Golob ostane trdno v sedlu še<br />
prihodnji dve leti. SDS očitno lahko računa<br />
tudi na glasove nove generacije<br />
Z, ki za razliko od apatičnih milenijcev<br />
hodi na volitve, a jih tradicionalni mediji<br />
praktično ne morejo več manipulirati.<br />
Trendi iz tujine kažejo, da so prav<br />
najmlajši volivci naklonjeni desnici.<br />
Dogaja se upor proti temu, kar očitno<br />
sami vidijo kot zahodno dekadenco.<br />
Zelene in druge progresivne agende so<br />
postale tako »mainstream«, da postaja<br />
desna »kul« in predstavlja upor. SDS<br />
ima tudi tako širok spekter politikov,<br />
mladih in starih, da jih lahko nagovarja<br />
z različnimi tematikami. Generacija Z<br />
namreč po analizah iz tujine prednost<br />
pred všečnimi političnimi floskulami<br />
daje moči argumentov. Levica je podcenila<br />
to generacijo, dokler je ni šokiralo,<br />
kako je na Nizozemskem izvolila celo<br />
skrajno desnico.<br />
To ni kolumna, v kateri bi pozival<br />
k omilitvi antimigrantske retorike na<br />
videz zagrenjenega Branka Grimsa<br />
in kričeče mladinke Zale Klopčič ter<br />
omilitvi Janševih tvitov, če ne kar odtujitvi<br />
njegovega telefona. Četudi bi<br />
Rok Rakun/PPR<br />
si to osebno želel, se to ne bi zgodilo.<br />
A vprašanje je tudi, ali bi dandanes to<br />
sploh še prineslo uspeh. Stranki je to<br />
prineslo konstantno bazo volivk in volivcev,<br />
vstopili pa smo v polarizirane<br />
čase, kjer kompromisi ne štejejo več.<br />
Vse bolj štejejo jasna mnenja in recept<br />
za preživetje, četudi je ta za marsikoga<br />
radikalen. SDS bo torej ostal tam, točno<br />
takšen, kot je, kot alternativa Golobu,<br />
programsko izpraznjeni levici in novim<br />
obrazom, za katerimi vedno znova<br />
hlasta liberalno volilno telo, ki pa v tem<br />
mandatu na brutalen način na svojih<br />
žepih spoznava, da zaupati vodenje<br />
države neizkušenim ali celo popolnim<br />
amaterjem morda vendarle ni najboljša<br />
rešitev. Če bodo volivci presodili, da je<br />
SDS alternativa vsemu temu, kar smo<br />
gledali zadnja leta, bo ta stranka morda<br />
dobila več kot 25 odstotkov glasov.<br />
V vsakem primeru pa potrebuje<br />
močne partnerice za sestavo vlade.<br />
Gregorčič je številnim<br />
skeptikom zaprl usta.<br />
Dokazal je, da lahko tudi<br />
desna sredina proda nov<br />
obraz, novo upanje.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
34<br />
AKTUALNO<br />
V polariziranih časih, vsaj dokler ne<br />
vznikne resna liberalna stranka ali pa<br />
se Socialni demokrati ne vrnejo na pot,<br />
ki jim jo je nekoč tlakoval veliki državnik<br />
Borut Pahor, velika koalicija ni možna.<br />
Močna NSi, parlamentarna SLS<br />
in še ena nova stranka za »zapolnitev«<br />
manjkajočih glasov so torej nujne, če<br />
želi desna sredina dobiti priložnost vsaj<br />
enkrat na štiri leta in oblikovati državo<br />
po svoji viziji.<br />
SDS mora tem strankam pustiti soobstajati.<br />
Avtorefleks, da ko si nekje<br />
največji, želiš biti še večji, je pač težko<br />
obvladati. Ni vsako drugačno stališče,<br />
v konkretnem primeru Nove Slovenije,<br />
že izdaja in paktiranje z levico. Je tudi<br />
iskanje prostora pod soncem, preživetja<br />
palčka ob velikanu in želja, da tudi<br />
njega kdo opazi, da ima tudi on kaj ponuditi.<br />
Zaletavanje v nekdanjega koalicijskega<br />
partnerja, če naredi nekaj po<br />
svoje, ni produktivno za desnico kot<br />
pol, pri napadenem pa sproža tudi upor.<br />
SAMOREFLEKSIJA<br />
Po drugi strani pa bodo morali ob parlamentarnem<br />
polčasu tudi v NSi narediti<br />
premislek. Njihov »das Eksperiment« z<br />
antijanšizmom, dolga tri leta pred volitvami,<br />
se je ponesrečil. Imajo isti delež<br />
volivcev, kot so ga imeli leta 2022. Čas je<br />
tudi, da si priznajo, da se bodo, če bi bila<br />
leta 2026 možna sestava desnosredinske<br />
vlade, tako ali tako pridružili Janši.<br />
Logar je v svoji novi sredinski<br />
podobi postal brez barve,<br />
vonja in okusa.<br />
Če bi preprečili nastanek takšne vlade,<br />
jim lastna baza ne bi odpustila.<br />
Čas je tudi, da spoznajo, da so predolgo<br />
molče gledali Golobove eskapade,<br />
ker so želeli biti všečni kot konstruktivna<br />
opozicija. Zaradi tega jim je marsikdo<br />
ušel k SDS, saj je dobil občutek, da<br />
jih bo ta prej zaščitil. Marsikateri desni<br />
volivec pač ni pozabil, da je Golob še<br />
pred vstopom v politiko govoril, kako je<br />
treba celotno desnico kar nagnati. Naj<br />
se torej v NSi začnejo ukvarjati sami s<br />
seboj, ne z Janšo. Janša ni kriv, da ne<br />
prilezejo do desetih odstotkov. Mladi<br />
volijo desno, imajo mlado vodstvo, lahko<br />
prepričajo mlade volivce.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
Žiga Živulović jr./BOBO<br />
Ob tem naj okrepijo svojo civilno<br />
družbo. Nagovorijo naj skupino ljudi,<br />
ki naj bi jo zastopali že zaradi svojega<br />
imena. V Petru Gregorčiču pa naj<br />
ne vidijo – spet – Janše, ampak zdravo<br />
konkurenco na desni in dokaz, kako se<br />
lahko v nekaj mesecih z jasno in prepričljivo<br />
retoriko zraste. K sreči se je Tonin<br />
v NSi pravočasno zbudil. Na soočenjih<br />
je dokazal, da je z naskokom najboljši<br />
retorik v stranki, ki mora z njim naprej.<br />
Alternative ni.<br />
Peter Gregorčič je številnim skeptikom<br />
na teh volitvah, tudi avtorju teh<br />
vrstic, zaprl usta. Nisem verjel v takšen<br />
uspeh, saj sem bil prepričan, da so njegovi<br />
največji »feni« volivci SDS, ki bodo<br />
na volitvah, soočeni z izbiro med SDS<br />
in Gregorčičem na drugi listi, seveda<br />
izbrali svojo intimno opcijo. A je Gregorčič<br />
našel nove volivce in jih iz velikih<br />
mest pripeljal k SLS. Ni bilo dovolj, saj je<br />
SLS odpovedal v svojih tradicionalnih<br />
trdnjavah, a je Gregorčič, ki težko prenaša<br />
poraze, dan po volitvah v oddaji<br />
24ur vendarle nakazal, da obstaja možnost,<br />
da ostane. S prstom pa je tudi zelo<br />
jasno pokazal na vodstvo stranke, torej<br />
na predsednika stranke Marka Balažica,<br />
ki je lahko odličen analitik in piarovec,<br />
kar smo že videli, ni pa politik. Zato<br />
bi bilo dobro, da oder čim prej prepusti<br />
novemu izbrancu ljudstva. Če bo seveda<br />
tudi ta dojel, da se splača vztrajati,<br />
saj minulo nedeljo v resnici ni doživel<br />
poraza, ampak zmago. Zmagal je, ker<br />
je dokazal, da tudi desna sredina lahko<br />
proda nov obraz, novo upanje.<br />
RAZOČARANJE<br />
Medtem je daleč od soja žarometov in<br />
pozornosti javnosti Anže Logar rezal<br />
torto. Skupaj z Evo Irgl ter ozkim krogom<br />
prijateljev je proslavljal prvo obletnico<br />
»Platforme sodelovanja«, družbeno-civilne<br />
platforme, za katero še<br />
vedno ne vemo, čemu služi in kaj bo iz<br />
nje nastalo.<br />
Logar trdi, da stranka ne. A tistih, ki<br />
jih vprašanje, kaj je tisto »nekaj velikega«,<br />
kar je napovedal novembra 2022,<br />
sploh še zanima, je čedalje manj. Svet se<br />
pač vrti naprej in Logar je v svoji novi<br />
sredinski podobi postal brez barve, vonja<br />
in okusa ter s svojim obotavljanjem<br />
razočaral marsikoga, ki ga je poznal kot<br />
odločnega, artikuliranega in prodornega<br />
vodjo parlamentarnih preiskovalnih<br />
komisij in zunanjega ministra.<br />
Najverjetneje je, da se ne želi že zdaj<br />
»iztrošiti«, saj je do volitev še predaleč.<br />
Njegova težava je tudi v tem, da morda<br />
ni več zadnje vroče blago na trgu. A<br />
dokler bo obstajalo povpraševanje po<br />
spremembah, ga ne gre odpisati. Dejstvo<br />
pa je, da bodo morali somišljeniki,<br />
ki se želijo čez dve leti predstaviti kot<br />
alternativa režimu »svobodnjakov«,<br />
nastopiti prepričljivo. Torej ne sprti,<br />
ampak kot blokovski zavezniki.
Kolumna<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
INSTAGRAM<br />
TINA_GABER<br />
Evangelij po TINI<br />
PREHITEVAM PO LEVI<br />
Do zdaj si je bilo nemogoče zamisliti, da bi partner ali partnerica predsednika vlade diktiral<br />
praktično vsako potezo vlade, hkrati pa bi prek objav na družbenih omrežjih nenehno<br />
napadal opozicijo in kritike oblasti. Golob in Tina se res ne znata obnašati, še huje pa je,<br />
da iz svojega obnašanja delata uradno politiko države. Temu je treba narediti konec.<br />
35<br />
Slovenska politika je na točki, s<br />
katere praktično ni več povratka.<br />
Ne samo da imamo na najvišjih<br />
položajih v državi ljudi, ki svoje<br />
funkcije razumejo kot privilegij in tako<br />
rekoč bianco menico za to, da se imajo<br />
fino, uresničujejo svoje mladostniške<br />
sanje in hkrati mastno služijo. Ne samo<br />
da celotna vlada, še več, tako rekoč<br />
celotna koalicija, nima nobene prave<br />
predstave, kam in kako sploh peljati<br />
to državo, ampak so vse svoje cilje že<br />
dosegli, ko so se »prigrebli« na oblast,<br />
sedaj pa uživajo na festivalu Svobode,<br />
ki kar traja in traja. Prišli smo celo<br />
v položaj, ko vlado dejansko vodi kar<br />
premierjeva partnerka, bivša starleta,<br />
in to na način, kot upravlja svoje račune<br />
na družbenih omrežjih, hkrati pa vlada<br />
preko svojega Urada za komuniciranje<br />
sprašuje nas, državljane, kaj si mislimo<br />
o tovrstnem načinu vladanja.<br />
FAMILIRIZACIJA POLITIKE<br />
Do zdaj si je bilo nemogoče zamisliti, da<br />
bi partner ali partnerica predsednika<br />
vlade diktiral praktično vsako potezo<br />
vlade, hkrati pa bi prek objav na družbenih<br />
omrežjih nenehno napadal opozicijo<br />
in kritike oblasti. To je ne samo<br />
privatizacija, ampak kar »familirizacija«<br />
politike, ko vse ostane znotraj familije<br />
in so hkrati familiarne zadeve tudi<br />
uradna vladna politika.<br />
Dejstvo je, da sta Robert Golob in<br />
njegova konkubina, ki se je vmes prelevila<br />
v pravo pravcato despojno, uvedla<br />
neke vrste praktično diktaturo južnoameriškega<br />
tipa, kjer vladata tako rekoč<br />
z roko v roki in mimo vlade, parlamenta<br />
ali celo politične javnosti. Smisel obstoja<br />
te vlade, koalicije in celo te naše ljube<br />
države pa je obenem zveden na omogočanje<br />
pogojev za njun (pre)užitek in<br />
zagotavljanje publike za njune vsakodnevne<br />
predstave, ki spominjajo na<br />
resničnostni šov in promocijo uživaškega<br />
življenjskega stila hkrati.<br />
To je ne samo privatizacija,<br />
ampak kar familirizacija<br />
politike.<br />
Tako smo obenem, ko se prva konkubina<br />
v državi priduša, da premier tako<br />
rekoč ne gre na dopust in dela cele dneve,<br />
priča nenehnim posnetkom, novicam in<br />
fotografijam nebrzdanega uživaštva in<br />
lahkotnega preživljanja prostega časa,<br />
ki ga imata očitno na pretek. Noben problem<br />
ni izginiti na lepše tudi za pol tedna<br />
ali celo cel teden. Še manjši problem je to<br />
ponavljati iz tedna v teden. Obenem je<br />
vsak, ki opozori na nesmotrnost in škodljivost<br />
tovrstnega početja ali pa zgolj na<br />
razmere v državi, ki vse bolj spominjajo<br />
na neko prvorazredno banana republiko,<br />
kjer praktično nič več ne funkcionira,<br />
ožigosan najmanj za »janšista«, če<br />
ne že kar za fašista. To dvoje se tako ali<br />
tako vse bolj enači, če že podpredsednica<br />
državnega zbora in poslanka stranke<br />
Levica pravkar izvoljeno najmlajšo evroposlanko<br />
v zgodovini našega članstva v<br />
EU mirno označuje za »malo fašistko«,<br />
in kot smo rekli včasih v bivši skupni<br />
državi, pri tem »nikome ništa«.<br />
KVAZIVPLIVNICE<br />
IN POULIČNI ZABAVLJAČI<br />
Verjamemo, da je življenjski stil beograjskih<br />
starlet z zloglasnih splavov na<br />
Savi nekaj, kar je premierjevi uradni<br />
partnerki zelo blizu. Verjamemo tudi, da<br />
premierju Golobu samemu izjemno imponira,<br />
če ga kvazivplivnice in poulični<br />
zabavljači, ki po rodu niso Slovenci, kujejo<br />
v zvezde in ga imajo za sebi enakega.<br />
Ampak ne eno ne drugo nima absolutno<br />
ničesar skupnega s slovensko kulturo,<br />
našo tradicijo, in če hočete, s prevladujočim<br />
načinom življenja v tej družbi. To<br />
ni nikakršen mainstream, ampak neke<br />
obskurne prakse, ki nimajo zveze s tem,<br />
kar je Slovenija po osamosvojitvi postala<br />
in za kar si vsi skupaj prizadevamo.<br />
Zato nikakor ne smemo pristati na<br />
to, da zgoraj opisano nebrzdano in razuzdano<br />
početje postane nova normalnost.<br />
Še posebej, če vse skupaj osmišlja<br />
in poganja persona, ki ni šla na nobene<br />
volitve, ki ni dobila nobenega mandata<br />
in ki formalno ne zaseda nobenega položaja.<br />
Da je veliki večini ljudi čedalje<br />
bolj jasno, kam v resnici pes taco moli,<br />
dokazujejo ne zgolj rezultati evropskih<br />
volitev, kjer je Svoboda doživela politični<br />
pogrom, kot ga v zgodovini moderne<br />
Slovenije še ni bilo, ampak tudi<br />
odgovori respondentov v vladni anketi,<br />
ki so obnašanje premierjeve partnerke<br />
uvrstili na visoko drugo mesto razlogov<br />
za strmoglavljenje javnomnenjske podpore<br />
Golobu in vladi.<br />
Golob in Tina se torej res ne znata<br />
obnašati, še huje pa je, da iz svojega<br />
obnašanja delata uradno politiko države.<br />
Temu je treba narediti konec. <br />
Tina in Robi vladata tako rekoč z roko v roki<br />
in mimo vlade, parlamenta ali celo politične<br />
javnosti.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
36<br />
POŽAREPORT<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
X @BOJANPOZAR<br />
Komentar<br />
RTV vodita<br />
Goran Forbici in Nika Kovač<br />
Politika instinktivno ve, da če RTV zalije z denarjem, tam izgubi kontrolo,<br />
zato jih je treba ves čas držati tik nad vodno gladino, v strahu pred dokončno utopitvijo,<br />
ker potem so tam zaposleni »današnji Bobovniki« še bolj (najbolj) ubogljivi ...<br />
Tisti, ki so minuli četrtek naključno,<br />
iz navade, načrtno<br />
ali šokirani zaradi končnice<br />
na nogometni tekmi med Slovenijo<br />
in Srbijo na evropskem prvenstvu<br />
v Nemčiji gledali Odmeve, so bili znova<br />
deležni enega od tistih doslej že neštetih<br />
prispevkov na temo javne RTV. Ko tam<br />
zaposleni novinarji zlorabljajo javni denar<br />
za programske vsebine, da bi jokajoče<br />
in hkrati novinarsko očitno nekredibilno<br />
poročali o svoji »javni hiši«.<br />
MILOSAVLJEVIĆ IN FORBICI<br />
Šlo je po znanem scenariju: vse se vrti<br />
okoli pogovora z Markom Milosavljevićem,<br />
profesorjem na ljubljanski FDV.<br />
Ta v svojem znanem slogu resnega in<br />
zaskrbljenega strokovnjaka, ki pa se<br />
v resnici zlahka zlaže ne samo tujim<br />
novinarjem, ampak tudi evropskim<br />
poslancem ali pač prepriča srbskega<br />
poslovneža Milana Mandarića, lastnika<br />
nogometnega kluba Olimpije, da mu<br />
za tisočaka ali dva (evrov) mesečno zagotovi<br />
»medijski mir«, tokrat dramatično<br />
napove, da javno RTV že to leto čaka<br />
konec, če vlada pod nujno hitro ne poviša<br />
RTV-prispevka.<br />
Milosavljević tokrat seveda niti ne<br />
pisne o res velikem padcu gledanosti<br />
TVS, zlasti informativnega programa,<br />
no, novinarji pa ga tega niti ne vprašajo<br />
(to namreč naenkrat ni več pomembno,<br />
saj RTV vendarle vodijo »naši«), vse je<br />
kot vedno boljkone politični aktivizem,<br />
kakšna stroka neki, edina opaznejša<br />
razlika je pravzaprav v tem, da je gospod<br />
profesor Milosavljević vedno bolj<br />
okrogle postave.<br />
Potem sledi pogovor v studiu, kjer<br />
»negledljiva« Tanja Starič, voditeljica<br />
Odmevov, ki jim gledanost – po podatkih<br />
AGB – res močno pada, včasih se z<br />
»rejtingom« znajdejo celo pod enim (1)<br />
odstotkom, tudi po zaslugi negledljivih,<br />
intervjuja Gorana Forbicija, predsednika<br />
sveta RTV. Nič posebnega, rutinsko,<br />
v glavnem samo Forbicijeve klasične<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
fraze (NVO-jevci so običajno naštudirani<br />
retoriki, vsebinsko seveda »nakladači«),<br />
toda boljši poznavalci kljub vsemu<br />
opazimo, da ga Staričeva komajda<br />
še gleda, saj ga očitno ne prenaša.<br />
Gre pa za prepoznaven konflikt med<br />
zaposlenimi na RTV (predvsem novinarskimi<br />
aktivisti, pretežno lociranimi<br />
v informativnem programu TVS in podobnih<br />
strukturah Radia Slovenija) in<br />
člani sveta, ki so tako imenovani »zunanji«<br />
(političnimi aktivisti iz vrst NVO-jev<br />
in javnega sektorja, pri čemer so, zunanji<br />
ali notranji oziroma zaposleni, nekateri<br />
bolj povezani z Gibanjem Svoboda, drugi<br />
z Levico, tretji pa s stranko SD).<br />
Kar je, spomnimo se, najbolj izbruhnilo<br />
na tisti seji sveta, po kateri je potem<br />
odstopil predsednik uprave RTV Zvezdan<br />
Martič. Zato Staričeva med pogovorom<br />
na Odmevih tudi očita Forbiciju,<br />
da RTV vodita dve upravi, eno je tista<br />
prava uprava, ki je večinsko sicer že odstopila,<br />
druga uprava pa je svet RTV. Ki<br />
je, mimogrede, z razbitjem pristojnosti<br />
funkcije prejšnjega generalnega direktorja<br />
RTV na štiričlansko upravo, kar<br />
je povzročila zloglasna Golobova novela<br />
zakona o RTV (ta sicer še vedno ždi<br />
na ustavnem sodišču), dejansko pridobil<br />
na svoji moči in vplivu.<br />
KDO VODI RTV<br />
Forbici to seveda zanika, vendar številni<br />
dobro obveščeni in »insajderski« viri to<br />
že dlje časa potrjujejo. Še več, bilo naj bi<br />
celo takole: RTV, ki ga prisilno financiramo<br />
davkoplačevalci, v resnici vodita Forbici<br />
in Nika Kovač, direktorica Inštituta<br />
8. marec, čeprav slednja na RTV in okoli<br />
RTV nima prav nobene uradne funkcije.<br />
Zato ni čudno, da Natalija Gorščak,<br />
vršilka dolžnosti predsednika/<br />
predsednice uprave RTV, ki dela vse,<br />
da bi na tem položaju tudi ostala,<br />
razmišlja, da bi za enega od novih<br />
članov uprave predlagala Roka Smoleja,<br />
osebnega prijatelja Nike Kovač in<br />
njenega pomembnega operativca na<br />
RTV (ki ga je Kovačeva že prej uspešno<br />
»sforsirala« na funkcijo pomočnika<br />
direktorice TVS Ksenije Horvat),<br />
da si na tak način zagotovi večinsko<br />
podporo sveta RTV (beri: Kovačeve in<br />
Forbicija) za svojo izvolitev.<br />
No, ob tem je pomembno vedeti vsaj<br />
še naslednje:<br />
Natalija Gorščak je čisto resno organizacijsko<br />
in menedžersko še manj sposobna<br />
kot odstopljeni Zvezdan Martič<br />
ali pa recimo nekje na njegovi ravni.<br />
Tudi Golobova vlada ni najbolj naklonjena<br />
zvišanju RTV-prispevka. Saj bi s<br />
tem, prvič, še dodatno razjezila ljudi, in<br />
drugič, politika seveda instinktivno ve,<br />
da če RTV zalije z denarjem, tam izgubi<br />
kontrolo, zato jih je treba ves čas držati<br />
tik nad vodno gladino, v strahu pred<br />
dokončno utopitvijo, ker potem so tam<br />
zaposleni »današnji Bobovniki« še bolj<br />
(najbolj) ubogljivi ...
EDVARD KADIČ,<br />
STROKOVNJAK<br />
ZA KOMUNIKACIJO<br />
Pozdrav »PO POTI«<br />
GOVORICA TELESA<br />
Na sliki vidimo dokaj prisiljeno držo <strong>Goloba</strong> in Dončića. Videti je,<br />
kot da se Dončiću mudi, Golob pa bi ga rad za trenutek ali dva zadržal zase.<br />
Pozdrav <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> in Luke Dončića odraža prijateljski ali vsaj spoštljiv odnos.<br />
37<br />
Opazujemo trenutek,<br />
ko je Luka Dončić<br />
na poti po svojih<br />
obveznostih (npr. na<br />
igrišče ali v garderobo),<br />
Robert Golob ga<br />
je pa med tem »ujel«<br />
za kratek pogovor.<br />
Da gre za nekoliko<br />
prisiljen trenutek<br />
in ne za načrtovano<br />
srečanje, sklepamo<br />
predvsem po legi<br />
Golobovih stopal. Ta<br />
nakazujejo izgubo<br />
ravnotežja zaradi hitrega<br />
obračanja telesa<br />
oz. sledenja gibanju<br />
sogovornika.<br />
Ob tem je zelo zgovoren<br />
tudi prekinjen<br />
očesni stik pri Luki<br />
Dončiću, kar lahko<br />
pripišemo njegovi<br />
skromnosti, predvsem<br />
pa vajenosti,<br />
kako se obnašati s<br />
»pomembneži«, ki se<br />
za vsako ceno trudijo<br />
izboriti si trenutke za<br />
pogovor z njim. <br />
Instagram _robertgolob_<br />
Robert Golob in Luka Dončić v Dallasu, finalna tekma košarkarske lige NBA<br />
(junij 2024).<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
38<br />
GOSPODARSTVO<br />
»Zaradi takšnega<br />
retroaktivnega ravnanja<br />
je ogroženo financiranje<br />
celotnega energetskega<br />
sektorja, vključno<br />
z investicijo v drugi<br />
blok JEK2.«<br />
KATJA BENČINA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Vlada ZVIŠUJE STROŠKE<br />
za lastnike sončnih elektrarn<br />
S 1. februarjem so začela veljati nova pravila za delovanje trga z električno energijo, ki naj bi<br />
po prepričanju operaterja električne energije družbe Borzen prinesla pravičnejšo porazdelitev<br />
odgovornosti dobaviteljev električne energije. A v resnici bo prinesla višje cene tudi za<br />
tiste, ki že imajo postavljene samooskrbne sončne elektrarne. Zato so v podjetju SunContract<br />
vložili zahtevo za ustavno presojo novih pravil za delovanje trga z električno energijo.<br />
Letos je prišlo do nepričakovane spremembe<br />
pravil za delovanje trga z električno<br />
energijo, ki drastično vplivajo na investitorje<br />
v samooskrbne elektrarne. Gre za<br />
pravila, ki izvirajo iz leta 2016 in so bila določena z<br />
vladno Uredbo o samooskrbi z električno energijo<br />
iz obnovljivih virov energije. Nova pravila operaterja<br />
trga z elektriko zvišujejo mesečne stroške za<br />
lastnike samooskrbnih sončnih elektrarn, kar je<br />
nepravično za 50.000 lastnikov samooskrbnih<br />
sončnih elektrarn, ki jim je zakonodajalec ob njihovi<br />
odločitvi za nakup sončne elektrarne obljubil,<br />
da se jih bo držal. Z novo spremembo bodo<br />
svoje tedanje obljube zanje enostavno ukinili.<br />
Spreminjanje pravil za nazaj oziroma sprememba<br />
obljub, ki so bile dane v obrazložitvi<br />
Uredbe o samooskrbi in njeni promociji vladnih<br />
uradnikov od leta 2016 dalje, je nepravično, so<br />
opozorili v podjetju SunContract, saj sprememba<br />
pravil posega v zakonsko pridobljene pravice<br />
imetnikov samooskrbnih elektrarn.<br />
Ob tem opozarjajo, da bo spreminjanje pravil<br />
za nazaj prineslo nezaupanje v energetski sektor<br />
in ogrozilo nadaljnje financiranje in vlaganje v zeleni<br />
prehod, kar lahko ogrozi tudi možnosti za financiranje<br />
nove jedrske elektrarne. Finančne institucije,<br />
ki bi bile pripravljene posoditi Republiki<br />
Sloveniji denar za gradnjo drugega bloka jedrske<br />
elektrarne, bodo namreč imele neizpodbiten dokaz,<br />
da se slovenska država danih obljub investitorjem<br />
ne drži, pač pa jih naknadno spreminja.<br />
SPREMENJENA PRAVILA<br />
Operater trga Borzen spreminja pravila na področju<br />
»net meteringa«. Spremenjena pravila po no-<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
vem dobaviteljem nalagajo 15-minutni<br />
bilančni obračun za samooskrbne sončne<br />
elektrarne, kljub temu da imajo odjemalci<br />
letni obračun. Pred spremembo, ki<br />
pri samooskrbnih odjemalcih upošteva<br />
15-minutne odčitke, če so ti na voljo, se<br />
je dobavitelju, ki ima v svojem portfelju<br />
večino odjemalcev, po navedbah Borzena<br />
pripisalo občutno premalo realizacije<br />
odjemalcev. Stroške sezonskih cenovnih<br />
razlik električne energije in dnevnih<br />
nihanj cen so zato prevzemali preostali<br />
dobavitelji. V okviru bilančnega obračuna<br />
se namreč finančno ovrednotijo<br />
odstopanja, to so razlike med napovedanimi<br />
količinami dobave dobaviteljev<br />
končnim uporabnikom omrežja in realiziranimi<br />
količinami dobave.<br />
Izračun realizacije končnih odjemalcev<br />
je pri tem razdeljen na tiste odjemalce,<br />
ki imajo vgrajene napredne števce<br />
in so zanje na voljo natančni podatki o<br />
odjemu v vsakem 15-minutnem obračunskem<br />
intervalu, ter odjemalce, ki nimajo<br />
ustreznih meritev in zato spadajo<br />
pod t. i. preostali diagram oz. nemerjene<br />
odjemalce. Zanje se že približno 20 let<br />
uporablja analitični postopek določanja<br />
realizacije, so pojasnili na Borzenu.<br />
Sprememba pravil je bila po njihovih<br />
navedbah zaradi izjemnega večanja<br />
števila samooskrbnih odjemalcev nujno<br />
potrebna tudi zaradi vse večjih količin<br />
presežkov električne energije pri<br />
dobaviteljih konec leta, ko se ob koncu<br />
obračunskega leta odčita meritve in<br />
določi neto vrednost realizacije posameznega<br />
odjemalca. Spremembo pravil<br />
so podprli tudi dobavitelji sami v okviru<br />
sekcije za vprašanja dobaviteljev električne<br />
energije, so še zapisali pri operaterju<br />
trga z elektriko.<br />
PROTIUSTAVNO?<br />
Pri SunContractu se strinjajo, da se<br />
»net metering« spremeni z novo uredbo<br />
o samooskrbi od leta 2024 naprej za<br />
nove investicije, ne strinjajo pa se, da se<br />
spreminja pravila, ki vplivajo tudi na že<br />
obstoječe investitorje v »net metering«<br />
od leta 2016 naprej. Za njih bi morala<br />
vlada zagotoviti sredstva, da bodo storitev<br />
»net meteringa« lahko pod istimi<br />
pogoji kot ob odločitvi za investicijo<br />
uporabljali tudi v prihodnje, torej brez<br />
dodatnih stroškov.<br />
S spremembami nastajajo novi<br />
neupravičeni stroški, ki bodo slej ko<br />
prej padli na lastnike samooskrbnih<br />
sončnih elektrarn, so kritični v podjetju<br />
SunContract. »Uveljavitev novih<br />
pravil bo prenesla strošek letnega ›net<br />
Spreminjanje pravil za nazaj<br />
bo prineslo nezaupanje v<br />
energetski sektor in ogrozilo<br />
nadaljnje financiranje in<br />
vlaganje v zeleni prehod.<br />
meteringa‹ samooskrbnih elektrarn<br />
na dobavitelje, kar pa pomeni, da bo<br />
ta strošek zaradi nevzdržnega sistema<br />
zelo kmalu na plečih državljanov. Prikrito<br />
se z višanjem cen pri nekaterih večjih<br />
dobaviteljih električne energije to že<br />
dogaja,« je povedal direktor SunContracta<br />
Jošt Štrukelj, ki pravi, da je odločitev<br />
o spremembi pravil nenavadna tudi<br />
zato, ker je Agencija za energijo oziroma<br />
njen svet o isti vsebini pravil odločal<br />
decembra lani in spremembe zavrnil<br />
kot nepravične.<br />
Zahteval je dodatne vsebinske podlage,<br />
ki jih po javno dostopnih podatkih<br />
ni dobil. »Kaj se je zgodilo v tistem mesecu,<br />
da so člani sveta oziroma Agencija<br />
za energijo spremenili svoje stališče in<br />
glasovali v škodo lastnikov samooskrbnih<br />
elektrarn, ni znano. SunContract,<br />
Združenje slovenske fotovoltaike in<br />
nekatere druge stanovske organizacije<br />
smo v javni obravnavi vlado in ministra<br />
za okolje, podnebje in energijo Bojana<br />
Kumra pravočasno opozorili na posledice,<br />
ki bi jih sprememba pravil imela<br />
za državo in energetski sektor. Odgovora<br />
od pristojnih nismo nikoli prejeli.<br />
Prepričani smo, da je retroaktivno spreminjanje<br />
pravil za lastnike samooskrbnih<br />
sončnih elektrarn, ki so verjeli nameram<br />
vlade o spodbujanju zelenega<br />
prehoda, protiustavno.«<br />
GOSPODARSTVO 39<br />
OGROŽENO FINANCIRANJE JEK2<br />
Opozarjajo tudi na širše dolgoročne posledice,<br />
tudi na podlagi izkušenj nekaterih<br />
drugih EU držav: »Prepričani smo,<br />
da je zaradi takšnega retroaktivnega<br />
ravnanja ogroženo financiranje celotnega<br />
energetskega sektorja, vključno z<br />
investicijo v drugi blok Jedrske elektrarne<br />
Krško. Podobno se je v preteklosti že<br />
zgodilo v Španiji in na Češkem, ko sta<br />
tamkajšnji vladi sprejeli retroaktivni<br />
ukrep in spremenili podporno shemo<br />
za investicije v obnovljive vire energije.<br />
Odziv finančnih institucij na evropski<br />
ravni je bil zavrnitev financiranja energetskih<br />
projektov, kar je razvoj energetskega<br />
sektorja ustavilo za polno desetletje.<br />
Državi sta namreč investitorjem<br />
dali signal, da vlada v energetskem sektorju<br />
ne spoštuje lastnih predpisov in<br />
danih obljub. Zaradi opisanih posledic<br />
v Španiji in na Češkem opozarjamo, da<br />
retroaktivno spreminjanje pravil vladnih<br />
regulatorjev zmanjšuje zaupanje<br />
finančnih vlagateljev v energetski sektor,<br />
posledično v naložbe v obnovljive<br />
vire energije in tudi načrtovano jedrsko<br />
elektrarno. Mogoče in verjetne posledice<br />
takšnega ravnanja so lahko, da investitorji<br />
ne bodo mogli pridobiti dovolj<br />
potrebnih finančnih virov za načrtovane<br />
zelene in jedrske investicije ali pa bo<br />
strošek financiranja neznosno visok, kot<br />
se je to zgodilo v omenjenih državah.«<br />
Prav zato so v SunContractu, ki je<br />
eden od dobaviteljev električne energije,<br />
na ustavno sodišče vložili zahtevo za<br />
ustavno presojo Pravil za delovanje trga<br />
z električno energijo. Poleg pobude za<br />
začetek postopka za oceno ustavnosti<br />
in zakonitosti so predlagali tudi začasno<br />
zadržanje izvajanja pravil. <br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
40<br />
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />
DR. RENATO<br />
PODBERSIČ ML.<br />
PROFIMEDIA<br />
Zločin v Sarajevu<br />
Letos zaznamujemo 110 let od začetka prve svetovne vojne, ki jo je sprožil atentat<br />
na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. Mladi napadalec<br />
Gavrilo Princip je 28. junija 1914 sprožil strel, ki je spremenil zgodovino.<br />
Nadvojvoda Franc Ferdinand je s soprogo<br />
Sofijo 28. junija 1914 v dopoldanskih<br />
urah prispel v Sarajevo. V avtomobilu<br />
se je s spremstvom odpravil po ulicah.<br />
Ob predvideni poti se je razporedilo sedem članov<br />
atentatorske skupine, za katero je stala srbska obveščevalna<br />
služba. Najprej je avto pripeljal mimo<br />
Bošnjaka Muhameda Mehmedbašića, ki je stal<br />
pred banko, toda slednji ni posegel v dogajanje.<br />
Menda se je zbal policista, ki je stal za njim.<br />
GIMNAZIJEC GAVRILO PRINCIP<br />
Ob 10:15 je skupina šestih vozil pripeljala mimo<br />
glavne policijske postaje in devetnajstletni Srb<br />
Nedeljko Čabrinović je proti prestolonaslednikovemu<br />
avtomobilu vrgel granato. Voznik je opazil<br />
leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala<br />
pod kolesom naslednjega avtomobila ter<br />
poškodovala nekaj članov spremstva in nekaj ljudi<br />
v okolici. Sam Čabrinović se je poskusil izogniti<br />
aretaciji, tako da je pojedel pripravljeno tableto<br />
cianida in skočil v reko Miljacko, vendar ga je avstro-ogrska<br />
policija izvlekla iz reke in priprla.<br />
Franc Ferdinand se je odločil v sarajevski<br />
bolnišnici obiskati poškodovane v omenjenem<br />
neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili<br />
mestnemu jedru, je general in deželni upravitelj<br />
BiH Oskar Potiorek določil pot vzdolž nabrežja Miljacke,<br />
naravnost do sarajevske bolnišnice. Vendar<br />
je Potiorek o tej spremembi pozabil obvestiti<br />
Franza Urbana, voznika prestolonaslednikovega<br />
avtomobila. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal<br />
Franc Ferdinand na magistratu v<br />
Sarajevu tik pred atentatom.<br />
v ulico Gebet.<br />
Ob 11:20 je mladi atentator Gavrilo Princip,<br />
gimnazijski dijak in pripadnik srbske nacionalistične<br />
organizacije Mlada Bosna, očitno obupal in<br />
se ravno napotil v kavarno Moritz Schiller. Takrat<br />
je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil.<br />
Voznik je opazil napako, zato je zapeljal<br />
vzvratno in mimo tam stoječega Principa. Slednji<br />
je izvlekel pištolo ter iz razdalje dveh metrov nekajkrat<br />
ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda<br />
je zadel v vrat, Sofijo pa v trebuh. Sofija je bila na<br />
mestu mrtva, Ferdinand pa je po približno petih<br />
minutah padel v nezavest in kmalu za tem umrl.<br />
Gavrilo Princip je po izvedenem atentatu poskušal<br />
storiti samomor s cianidom, a ga je izbruhal.<br />
Prav tako mu je propadel poskus samomora s<br />
pištolo, ki so mu jo policisti izbili. Jeseni 1914 se je<br />
v Sarajevu proti njemu in soobtoženim za pripravo<br />
atentata začel odmeven proces. Toda Prinicip<br />
je bil premlad za smrtno kazen, saj je po tedanji<br />
zakonodaji veljal za mladoletno osebo, zato je bil<br />
obsojen na dvajset let težke ječe. Kazen je prestajal<br />
v zaporu v Terezinu na Češkem, zaradi težkih razmer<br />
je zbolel za tuberkulozo in tam umrl 28. aprila<br />
1918. Ob smrti je tehtal zgolj štirideset kilogramov.<br />
ANTANTNE IN CENTRALNE SILE<br />
Že pred vojno sta se izoblikovala dva nasprotna<br />
tabora: centralne sile (Nemčija, Avstro-Ogrska in<br />
Italija) ter antanta (Velika Britanija, Francija in<br />
Rusija). Kraljevina Italija je ob začetku vojne razglasila<br />
nevtralnost. Začela so se skrivna pogajanja,<br />
ki naj bi Italijo spravila v vojno na eni od vojskujočih<br />
se strani.<br />
Precej dolgo obdobje miru, državna propaganda,<br />
avanturizem in kratkovidnost so se odražali<br />
tudi pri vsaj navideznem navdušenju slovenskega<br />
prebivalstva za vojno. Ljubljanski Slovenec<br />
je v svoji posebni izdaji tik pred začetkom vojne<br />
zapisal: »Premalo bi bilo rečeno, če bi rekli, da bo<br />
slovenski vojak storil svojo dolžnost, kajti storil bo<br />
več, veliko več. Junaštvo slovenskega vojaka se je<br />
izkazalo na vseh bojnih poljih Evrope kot neprekosljivo.<br />
Njegovemu junaštvu se pridružuje globoki<br />
srd proti breztidno nesramnemu srbstvu, s<br />
katerim hočemo definitivno obračunati, da bo potem<br />
mir enkrat za vselej.« (Slovenec, 26. julij 1914)<br />
NAVDUŠENJE ZA VOJNO<br />
Le malokdo je verjel, da bo vojna trajala več kot<br />
nekaj mesecev, in vsaj navzven je večina prebivalstva<br />
podpirala gotovo zmago avstrijskega orožja in<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />
41<br />
Prikaz atentata v takratnih časnikih.<br />
kaznovanje »zločinskih« Srbov. Mobiliziranci<br />
so v začetku na fronto odhajali<br />
okrašeni s cvetjem in pesmijo na ustih<br />
ter z zavestjo, da v boj odhajajo »za pravično<br />
stvar«. Posamezniki drugačnega<br />
mnenja, predvsem intelektualci liberalne<br />
usmeritve, so se hitro znašli na udaru<br />
državne represije.<br />
Sodeč po časopisnih zapisih, navdušenju<br />
za vojno v Ljubljani kar ni bilo<br />
konca: »Veličastni prizori so se vršili<br />
včeraj zvečer v Ljubljani, ki je ponavljala<br />
prisego stare svoje zvestobe državi. Vsa<br />
Ljubljana je bila in je še danes odeta v<br />
cesarske in slovenske zastave, po mestu<br />
se je pričel okoli osme ure zvečer pomikati<br />
vojaški mirozov godbe 27. pešpolka<br />
V 1. svetovni vojni se je<br />
vojskovalo 60 milijonov<br />
vojakov, umrlo jih je okrog<br />
deset milijonov.<br />
in domobranske godbe. Sprevod se je<br />
pomikal po sijajno razsvetljenih ulicah,<br />
polnih množice prekipevajočih čustev.<br />
Tudi Grad je bil bajno razsvetljen. V<br />
dolgih strnjenih vrstah so spremljali<br />
sprevod vojaki in častniki od občinstva<br />
z ulic in z oken navdušeno aklamirani.<br />
Z mnogih oken so metale gospodične<br />
nanje cvetke. Množica, broječa gotovo<br />
do 40.000 ljudi, je prepevala cesarsko<br />
pesem, narodne himne in po vseh ulicah<br />
so orili veličastni glasovi: Živela<br />
Avstrija! Živel cesar! Živela naša junaška<br />
armada!« (Slovenec, 29. julij 1914)<br />
SVETOVNA<br />
RAZSEŽNOST VOJNE<br />
Prva svetovna vojna 1914–1918 je pomenila<br />
prvi globalni spopad v človeški<br />
zgodovini, ki je zaznamoval na milijone<br />
ljudi. Do konca vojne se je v boje vmešalo<br />
28 tedanjih držav, posredno ali neposredno<br />
je vojna vihra zajela poldrugo<br />
milijardo ali tri četrtine svetovnega<br />
Aretacija Gavrila Principa.<br />
prebivalstva z bojišči na treh kontinentih:<br />
v Evropi, Aziji in Afriki.<br />
V prvi svetovni vojni se je vojskovalo<br />
60 milijonov vojakov, od katerih<br />
jih je umrlo okrog deset milijonov. Slaba<br />
polovica izmed njih ni bila nikoli<br />
identificirana oziroma ne vemo, kje so<br />
padli. Šlo je za strahotne izgube, ki jih je<br />
povzročila tudi uporaba novih tehnologij<br />
v bojevanju (bojni plini, letala, podmornice,<br />
strojnice, tanki). Konec prve<br />
svetovne vojne je hkrati pomenil konec<br />
nekega obdobja, kajti v zgodovino so<br />
odšli štirje svetovni imperiji: ruski, avstro-ogrski,<br />
nemški in osmanski.<br />
BOJNI GROM<br />
Poziv v naslovu je vsebovala pesem Bojni<br />
grom, ki jo je 27. julija 1914 na naslovnici<br />
natisnil ljubljanski časnik Slovenec:<br />
Krvava pesem do nebes upije;<br />
kri Ferdinandova je vmes, Zofije.<br />
Zvali ste nas dolgo dni na klanje ...<br />
Iz dolge vstali smo noči in spanja.<br />
S kanoni vas pozdravimo, vi Srbi;<br />
dom hladen vam postavimo ob vrbi ...<br />
V imenu Božjem pride k vam armada<br />
pogledat, kaj se sveti tam z Belgráda.<br />
Očistimo vam sveti križ od prâha,<br />
za nas je bojni grom in piš brez stráha.<br />
Nožnicam meč izderemo bliskávi,<br />
da préstol vam operemo krvavi.<br />
Z zeleno vas odenemo odejo:<br />
na veke vam zaklenemo vso mejo.<br />
Pravično stare plačamo dolgove;<br />
zmagalci spet se vračamo v domove.<br />
Naslednjega dne, 28. julija, je Avstro-Ogrska<br />
napovedala vojno Kraljevini<br />
Srbiji in ta datum velja za uradni<br />
začetek prve svetovne vojne. Vojne<br />
napovedi med različnimi evropskimi<br />
državami so kar deževale in vojni stroj<br />
se je pognal.<br />
Avtor pesmi, pravnik in politik Marko<br />
Natlačen (1886–1942), je na dunajski<br />
univerzi doktoriral iz prava in je v tistih<br />
letih služboval kot pravni praktikant<br />
na dunajskem deželnem sodišču. Tale<br />
»greh« so mu srbske vladajoče elite v<br />
Kraljevini Jugoslaviji nekako odpustile,<br />
leta 1935 je postal celo ban Dravske banovine.<br />
Jeseni 1942 pa so ga v Ljubljani<br />
pokončali pripadniki VOS.<br />
<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
42<br />
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />
DR. VALENTIN<br />
AREH<br />
PROFIMEDIA<br />
ŠOK SLOVENCEV ob<br />
sarajevskem atentatu (1. del)<br />
Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali<br />
na številna bojišča. Mnogi od njih se nikoli več niso vrnili. Objavljamo njihove misli,<br />
opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali, in skrbi, ki jim niso dale spati.<br />
Predstavljamo vam dogodke od 28. junija do 23. julija 1914.<br />
SOVRAŠTVO SRBOV<br />
Bosanski Srb Gavrilo Princip je 28. junija<br />
1914 v Sarajevu ustrelil avstrijskega<br />
prestolonaslednika Franca Ferdinanda<br />
in njegovo nosečo ženo. Janez Oblak, župnik<br />
na Bledu, je razpoloženje v župnijah<br />
na Slovenskem opisal kot »šok«: »Petega<br />
julija smo župljane povabili k molitveni<br />
uri za pokoj duše Franca Ferdinanda v<br />
čast sv. Srca Jezusovega. Verniki, ki so<br />
prišli v velikem številu, so molili rožni<br />
venec. Zdelo se je, da je ves svet prežet<br />
od nevidne tesnobe,« je zapisal.<br />
Osrednji časopis Slovenec pa je poročal:<br />
»Neskončna žalost je legla na<br />
našo državo. Na rakvah v sarajevskem<br />
konaku ležita Franc Ferdinand, eden<br />
najboljših Habsburžanov, in njegova<br />
plemenita soproga, hohenburška vojvodinja.<br />
Trije mladoletni otroci jokajo<br />
in ihtijo po očetu in materi, ki ju ne bo<br />
več nazaj. Cesar Franc Jožef okuša novo<br />
bridkost, ki se je pridružila mnogim<br />
udarcem, s katerimi usoda greni njegovo<br />
dolgo življenje. Avstrijske narode<br />
pretresata strašna bol in ogorčenje nad<br />
črnim činom sovraštva, ki je pretrgal<br />
nit življenja njemu, ki je bil največji up<br />
monarhije. Žalujemo pa predvsem Slovenci<br />
in Hrvati, ki nas je rajni ljubil in<br />
spoštoval naš pomen za državo in našo<br />
zvestobo, ki je najtrdnejša opora za velečastni<br />
položaj monarhije.«<br />
Prvi rezultati avstrijske preiskave v<br />
Sarajevu so že nekaj dni po atentatu pokazali,<br />
da so atentat organizirali pripadniki<br />
tajne srbske organizacije Črna roka.<br />
Atentat so organizirali<br />
pripadniki tajne srbske<br />
organizacije Črna roka,<br />
ki se je borila za uničenje<br />
Avstro-Ogrske.<br />
AVSTRO–OGRSKO CESARSTVO<br />
Jadransko<br />
morje<br />
ITALIJA<br />
BOSNA<br />
Sarajevo<br />
ČRNA<br />
GORA<br />
Beograd<br />
ALBANIJA<br />
SRBIJA<br />
GRČIJA<br />
ROMUNIJA<br />
TURŠKO<br />
CESARSTVO<br />
BOLGARIJA<br />
Egejsko<br />
morje<br />
Jonsko<br />
Organizacija se je borila za uničenje Avstro-Ogrske<br />
in zagovarjala idejo oblikogradu,<br />
z izrecnim naročilom usmrtiti<br />
morjezvečer<br />
izjavil, da je bombe dobil v Belvanja<br />
Jugoslavije, v katero bi bili pod srbskim<br />
vodstvom združeni južnoslovanski Uporabljal je iste bombe, kot jih ima<br />
prestolonaslednika Franc Ferdinanda.<br />
narodi Srbi, Hrvati in Slovenci.<br />
srbska vojska.«<br />
Medtem ko se je Avstro-Ogrska odločala,<br />
kaj storiti s Srbijo, so se v avstrij-<br />
PRVI DOKAZI O ATENTATORJIH<br />
Policisti so takoj po napadu zbrali več ski in mednarodni javnosti vrstile obsodbe<br />
srbskih nacionalistov in Srbije.<br />
dokazov, da je organizacijo aktivno<br />
podpirala tudi vojaška obveščevalna Slednji je Rusija izrazila javno podporo.<br />
služba Kraljevine Srbije. Gavrilo Princip<br />
in njegovi sodelavci so v Sarajevo avstrijski cesar Franc Jožef za pomoč<br />
V strahu pred močno rusko vojsko se je<br />
pripotovali iz Beograda. Slovenski časniki<br />
so takrat le nekaj dni po atentatu II. Iz Berlina je dobil zagotovilo, da bo<br />
obrnil na nemškega cesarja Wilhelma<br />
poročali o prvem zaslišanju obtoženih Nemčija v vsakem primeru spoštovala<br />
pred sodnikom: »Napadalec Princip je sklenjeno vojaško zavezništvo z Avstro-Ogrsko.<br />
tudi pri včerajšnjem večernem zasliševanju<br />
ostal skrajno ciničen. Tudi včeraj Nemčija je Avstro-Ogrski zagotovila,<br />
da jo bo podprla ne glede na to,<br />
zvečer je izjavljal, da je napad izvršil, da<br />
›maščuje srbski narod‹. Bival je precej kakšno držo bo zavzela proti Srbiji. Obe<br />
dolgo časa v Belgradu, zadnje tri mesece<br />
je bival v neki vasi v bližini Sarajeva. -avstro-ogrska koalicija odvrnila Rusi-<br />
državi sta predvidevali, da bo nemško-<br />
Drugi napadalec Čabrinović je včeraj jo, da bi se vpletla v krizo na Balkanu.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />
43<br />
Gavrilo Princip<br />
Toda predvidevanja so bila napačna.<br />
Kot so pozneje poročali ruski ujetniki,<br />
je ruski car skrivoma že okoli 20. julija<br />
1914 začel z mobilizacijo, s čimer je Rusija<br />
prehitela nasprotnike.<br />
VPLETENOST SRBIJE<br />
IN SRBSKE VOJSKE<br />
Časniki, ki so jih takrat lahko prebirali<br />
Slovenci, so julija 1914 pisali nove<br />
ugotovitve glede atentata v Sarajevu:<br />
»Načrt, da se nadvojvoda Franc Ferdinand<br />
ob svojem bivanju v Sarajevu<br />
umori, so napravili v Belgradu: Gavrilo<br />
Princip, Nedeljko Čabrinović, neki Milan<br />
Ciganović in Triko Grabež s sodelovanjem<br />
Voje Tankosića. Tistih šest<br />
bomb in štiri browning-samokrese z<br />
municijo, katerih so se hudodelci kot<br />
orodje posluževali, sta preskrbela in izročila<br />
Principu, Gabrinoviću in Grabežu<br />
neki Milan Ciganović in major Voja<br />
Tankosić. Bombe oziroma ročne granate,<br />
ki so jih uporabili ali pa so jih našli<br />
pri napadalcih, so izvirale iz orožnega<br />
skladišča srbske armade v Kragujevcu.<br />
V Beogradu na Topčideru so napadalci<br />
vadili streljanje. Vstop zločincev z njihovim<br />
orožjem v Bosno in Hercegovino<br />
Časopis Slovenec je poročal:<br />
»Neskončna žalost<br />
je legla na našo državo.«<br />
sta omogočila obmejni stotnik srbske<br />
vojske v Šabcu, Rade Popovič in v Loznici<br />
carinski uradnik Rudivoj Grba, s<br />
pomočjo več drugih oseb.«<br />
Glede na to, da so vsi dokazi kazali<br />
na vpletenost Srbije pri pripravi atentata<br />
na avstrijskega prestolonaslednika,<br />
so od Dunaja vsi pričakovali odziv. Cesar<br />
Franc Jožef je bil v dilemi. Kot cesar<br />
se je vedno izogibal vojnam in Avstro-<br />
-Ogrske ni želel popeljati v vojno s Srbijo.<br />
Vedel je tudi, da vsaka vojna terja<br />
izdatna dodatna finančna sredstva, ki<br />
pa jih Avstro-Ogrska ni imela.<br />
Po drugi strani so ga diplomati<br />
prepričevali, da država ne sme molčati<br />
ob umoru prestolonaslednika. Molk bi<br />
bil jasen signal vsem sovražnikom habsburške<br />
monarhije, da je Avstro-Ogrska<br />
nemočna in tik pred propadom. V izogib<br />
vojne so se odločili, da Srbijo prisilijo<br />
v kaznovanje vseh, ki so sodelovali<br />
pri atentatu, in tako vsaj v javnosti z<br />
odločnim nastopom proti Srbiji ubranijo<br />
ugled habsburške monarhije.<br />
ULTIMAT BEOGRADU<br />
Dunaj je 23. julija 1914 poslal Srbiji diplomatsko<br />
noto. V njej je zahteval, da<br />
Ljubljana.info<br />
mora Srbija dovoliti avstrijskim preiskovalcem<br />
izvedbo preiskave na območju<br />
Srbije, da bi ugotovili, kdo vse je<br />
bil povezan z napadalci. Od Beograda<br />
so zahtevali prepoved protiavstrijske<br />
propagande v srbskih šolah in sprejem<br />
ukrepov za izkoreninjenje in odpravo<br />
terorističnih organizacij, ki znotraj srbskih<br />
meja delujejo proti Avstro-Ogrski.<br />
Ena od teh organizacij je bila tudi<br />
Črna roka, ki so ji pripadali Gavrilo<br />
Princip in njegovi tovariši, ki so jim<br />
srbske oblasti zagotovile orožje in varen<br />
prehod iz Beograda v Sarajevo. Avstro-Ogrska<br />
je v noti, ki so jo mediji na<br />
Zahodu opisali kot »ultimat«, zahtevala<br />
aretacijo majorja Voje Tankosića, oficirja<br />
srbske kraljeve vojske. Po zaslišanju<br />
napadalcev so ugotovili, da je bil<br />
major član tajne organizacije Črna roka<br />
in je neposredno sodeloval pri pripravah<br />
atentata. Dunaj je še zahteval, naj<br />
Srbija prepreči tihotapljenje orožja in<br />
streliva iz Srbije v Bosno. Avstro-Ogrska<br />
je odgovor na diplomatsko noto<br />
zahtevala v 48 urah.<br />
Ker si je srbski kralj že zagotovil<br />
podporo Moskve, je Srbija zavrnila<br />
avstro-ogrske zahteve. Kot opozorilo<br />
je Dunaj objavil delno mobilizacijo in<br />
napovedal okrepitev vojaških enot ob<br />
meji s Srbijo. Grozili so z vojaško akcijo<br />
proti Srbiji, če avstrijske zahteve ne<br />
bodo izpolnjene.<br />
<br />
Ljubljana pred prvo svetovno vojno<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
44<br />
SLEDI MOJIH POTI<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
GREMO NA ALJASKO!<br />
Za vse je kriv pisatelj<br />
JACK LONDON<br />
Poleti se radi odpravimo na krajše ali daljše potovanje. Da vam ne bo prevroče, dragi<br />
bralke in bralci, se odpravimo precej daleč od doma, v najbolj severno ameriško<br />
državo, na Aljasko. Sliši se nekoliko eksotično, pa v bistvu niti ni tako. Po aljaškem<br />
veletoku Jukon se je vozilo s čolni že veliko Slovencev, še več pa pozimi s sanmi in<br />
pasjo vprego. Mnogi so svojo opotečo srečo skušali ujeti z izpiranjem zlata, pri tem<br />
pa jih je nekaj celo obogatelo.<br />
Mnogi smo v mladih letih na<br />
Aljasko potovali samo v<br />
mislih. S knjigami ameriškega<br />
pisatelja Jacka Londona.<br />
Verjetno med starejšimi bralci<br />
ni človeka, ki ne bi prebral vsaj ene od<br />
knjig z naslovi Krištof Dimač, Beli očnjak,<br />
Zgodbe s severa in juga, Dolina<br />
meseca itn.<br />
Sam sem z velikim užitkom prebiral<br />
dela domačih klasikov ter dveh tujih –<br />
znanstveno fantastiko Julesa Verna in<br />
pustolovske romane Jacka Londona.<br />
Domači pisatelji so mi približali rodno<br />
domovino, tuja dva pa sta mi razgibala<br />
domišljijo v neverjetne daljave. Veliko<br />
naključje, ki pa niti ni bilo naključje, me<br />
je odneslo po poteh pustolovskega Jacka<br />
in o tem bo teklo kar devet nadaljevanj.<br />
»SIVČOV FOTR«<br />
Moj ded je bil strasten bralec. Bil je kmet,<br />
lovec in knjižni pustolovec. Čeprav vas<br />
Moste pri Komendi, kjer živi moj rod že<br />
več kot štiristo let, ni velika, je imel ded<br />
pravo malo knjižnico. Tisto, da je en rod<br />
pred njim znal še slabo brati, pa tudi<br />
velja. V Prešernovem in Slomškovem<br />
času je bilo povsem običajno, da je bil v<br />
družini vsaj eden toliko pameten, da je<br />
lahko na glas bral knjige, vsi drugi pa so<br />
ga z veliko pozornostjo pač samo poslušali.<br />
V bistvu je bil takšen bralec na vasi<br />
prvi radio in televizija.<br />
Ko je živel moj ded Johan (1864–<br />
1946), je znalo brati seveda že precej več<br />
vaščanov. S knjigami pa jih je po pripovedovanju<br />
mojega očeta zalagal prav<br />
moj ded. Knjige je menda posojal sila<br />
rad, le enkrat je bil hudo jezen.<br />
Nekoč je neko lepo knjigo z ilustracijami<br />
posodil Janezu z vasi, le-ta jo je<br />
natančno prebral. Ko pa je naletel na<br />
Ko mi je v tretjem razredu brat<br />
Ciril dejal, da Finžgarjevega<br />
romana Pod svobodnim<br />
soncem ne bom razumel, sem<br />
mu zvečer knjigo izmaknil,<br />
vzel baterijo in odšel brat kar<br />
na hlev, v seno.<br />
sličico nekega lovca, ki drema na štoru,<br />
je kar v knjigo napisal:<br />
»To je pa Sivčov fotr.«<br />
To je mojega deda tako razjezilo, da<br />
omenjenemu Janezu knjig ni hotel več<br />
posojati. Celo več! Lastnoročno mu je<br />
navil uro. Tako se je temu reklo včasih,<br />
če je kdo drugega zagrabil za ušesa in<br />
mu jih nekajkrat privil do bolečine.<br />
Z drugimi besedami: knjige smo v<br />
naši hiši od nekdaj spoštovali.<br />
MOJ OČE IN SENO<br />
Tudi moj oče Andrej (1904–1990) je<br />
bil strasten bralec, živ leksikon, vaški<br />
veljak. Večkrat je imel na grbi mnogo<br />
funkcij. Nekoč mu je soseda rekla:<br />
»Še dobro, Andrej, da nisi ženska.«<br />
»Zakaj pa to, Marinka?«<br />
»Zato, ker ne znaš reči NE. Če bi bil<br />
ženska, bi imel dvajset otrok.«<br />
Oče se je večkrat tako zatopil v<br />
branje, da je povsem pozabil, kaj se<br />
dogaja izven domačije. Nekoč so se za<br />
Krvavcem že zbirali črni oblaki in moja<br />
Aljaska (po ameriško Alaska) je najbolj severna ameriška država, drži pa se Kanade.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
SLEDI MOJIH POTI<br />
45<br />
Krive so seveda Londonove zgodbe<br />
o zlatokopih.<br />
mama, njegova žena, je prišla k njemu<br />
nič kaj dobre volje:<br />
»Ja, za božjo voljo, Andrej, menda ne<br />
boš zdajle bral, ko pa imaš na travniku<br />
suho seno.«<br />
Oče ji je odvrnil, naj počaka samo še<br />
deset minut, toliko da bo prebral, kako<br />
se zgodba v knjigi konča. Čez pet minut<br />
ga je žena spet začela priganjati, naj<br />
gresta vendarle po seno.<br />
»Samo še tri minute, pa greva. Le<br />
dva lista še imam.«<br />
Medtem se je ulilo kot iz škafa. Moja<br />
mama je bila ob tem seveda jezna:<br />
»No, vidiš, zdaj pa imaš mrvo (beri:<br />
seno!) vso mokro! Ej, to tvoje branje!«<br />
On pa ji je povsem mirno dogovoril:<br />
»Nič zato, če je mrvo malo poškropilo.<br />
Se bo že posušila. Glavno je, da<br />
sta se Francelj in Johana v povesti<br />
srečno poročila.«<br />
ZADNJE NOVINARSKO<br />
VPRAŠANJE<br />
Ker sta bila že ded in oče vneta bralca,<br />
tudi sam nisem mogel biti slabši.<br />
Enako pa moja brata Ciril in Andrej.<br />
Že v tretjem razredu sem prebral Pod<br />
svobodnim soncem. Ko mi je brat Ciril<br />
dejal, da Finžgarjevega romana ne bom<br />
razumel, sem mu zvečer knjigo izmaknil,<br />
vzel baterijo in roman odšel brat<br />
kar na hlev, v seno. Zjutraj pa sem se<br />
bratu maščeval tako, da sem mu povedal<br />
– zaključek knjige!<br />
Kar pa se tiče novinarstva, je to najlepši<br />
poklic na svetu. Srečal sem okoli<br />
pet do šest tisoč ljudi in prav vsak stik<br />
me je po svoje obogatil. Ljudje smo<br />
različni, Slovenci pa smo nasploh hudi<br />
posamezniki. Zato ni čudno, da imamo<br />
dva milijona pogledov na svet. Kar je po<br />
svoje dobro, samo če nam ne bi vladali<br />
taki posebneži, ki mislijo le na svoje<br />
žepe, za prebivalstvo pa jim je figo mar.<br />
Ne vem, ali ste že opazili, toda navadno<br />
je zadnje novinarsko vprašanje<br />
takole:<br />
»In kakšne so vaše želje, načrti,<br />
sanje?«<br />
Vprašanje je lahko enako za vse ljudi,<br />
odgovorov pa je torej okoli dva milijona.<br />
Prav to je mene pripeljalo tudi<br />
na Aljasko. Ko sem snemal oddajo z<br />
nekim Slovencem, ki je tedaj že osemnajst<br />
let živel v Kanadi – ime mu je bilo<br />
Joža – sem ga vprašal prav to. On pa je<br />
butnil vame:<br />
»Da bi šel na Aljasko!«<br />
»Zakaj pa to?!«<br />
»Rad bi od blizu videl kraje, ki jih<br />
Aljaska je dežela ledu, snega in zlata.<br />
je opisoval Jack London. Posebno tiste,<br />
kjer je pred dobrimi stotimi leti divjala<br />
zlata mrzlica. Ko sem bil mlad, sem bil<br />
čisto nor na Londonove zgodbe.«<br />
Tako sva bila že dva, pa tudi midva –<br />
kot je že zapisno – nisva bila edina.<br />
Pristopil je še radijski tehnik Vojko,<br />
rekoč:<br />
»Tudi jaz sem rad bral Londona. Na<br />
Aljaski pa me še posebej zanimajo živali,<br />
Indijanci in plovba po reki Jukon.«<br />
Tako smo bili že trije možakarji.<br />
Trije v dokaj zrelih letih. Sam sem<br />
imel tedaj 56 let. Priznam, da je bila<br />
zamisel malce nora. Oditi iz Slovenije<br />
na Aljasko, po poteh Jacka Londona in<br />
zlatokopov, vendarle ni mačji kašelj.<br />
Še posebno, ker smo bili vsi trije srečno<br />
poročeni. Zato je precej težko priti<br />
domov in sporočiti ženi, da boš šel za<br />
dober mesec s prijateljema na Aljasko.<br />
Joža sem povrhu videl prvič.<br />
Vsi trije smo veliki strategi. V tej ali<br />
oni balkanski vojni bi zagotovo zmagali.<br />
K ženam smo namreč pristopili z<br />
besedami:<br />
»Nekaj smo se menili s prijateljema,<br />
da bi šli morda skupaj na Aljasko. Sami<br />
možakarji. Malce peš, malce pa s čolnom.<br />
Prijatelja že imata dovoljenji žena,<br />
ti pa tudi verjetno ne boš imela nič proti.«<br />
Moja najdražja si je ob tem mojem<br />
sporočilu vzela dva dni za premislek.<br />
Tretjega dne pa je izjavila zgodovinske<br />
besede:<br />
»Dobro, pa pojdi! Vem, da si nor na<br />
Jacka Londona in da prej v hiši ne bo<br />
miru, dokler za teboj ne bo še ta izkušnja.<br />
A vedi, da sem privolila sama od<br />
sebe, ne zaradi pritiska prijateljevih<br />
žena. In po možnosti pojdi čim prej, da<br />
se ne bova kar naprej pogovarjala samo<br />
o tem.«<br />
Pravijo, da je formula za inteligenco,<br />
kako se človek prilagodi danemu položaju.<br />
Ženo sem seveda takoj ves vzhičen<br />
objel, kajti šele tedaj sem spoznal,<br />
kakšen biser imamo v našem domu.<br />
Prijateljema pa sem še tisto sekundo<br />
telefoniral:<br />
»Joža in Vojko, jaz imam Aljasko že<br />
odobreno. Pa vidva, prijateljčka moja?«<br />
Malce sta potarnala, da pri njima<br />
ni šlo tako gladko. A na koncu se je vse<br />
vendarle izteklo srečno in vsi trije možakarji<br />
smo res krenili na Aljasko. <br />
Prihodnjič:<br />
V divjino po poteh 70.000 zlatokopov<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
46<br />
AKTUALNO<br />
DOMOVINA<br />
Kolumna<br />
Ne vem, kdo se je spomnil in dal našemu tedniku ime <strong>Domovina</strong>,<br />
vem pa, da ni mogel izbrati primernejšega in lepšega imena. Sploh za<br />
vse tiste, ki domovino ponosno nosimo ves čas v svojem srcu. Včasih<br />
celo z malce grenkim priokusom, da tako ne čutijo vsi, ki jim je<br />
Slovenija domovina.<br />
IGOR GOŠTE<br />
PROFIMEDIA<br />
Vesel sem tudi – kaj vesel, ponosen<br />
– da sem lahko del tednika<br />
<strong>Domovina</strong>. Hvaležen<br />
sem prijatelju Tinu Mamiću,<br />
da me je pred meseci povabil v to ekipo,<br />
ki iz tedna v teden poskrbi, da naši bralci<br />
dobijo tudi nekoliko drugačen vpogled<br />
v dogajanje v naši domovini in po<br />
svetu, kot ga morebiti dobijo kje drugje<br />
v naših medijih.<br />
NOGOMETNA PRAVLJICA<br />
Zame se je pravljica, nogometna pravljica,<br />
začela že takrat, ko se je naša ekipa,<br />
ki jo vodi prekaljeni Matjaž Kek, uvrstila<br />
na evropsko prvenstvo. Potem ko<br />
smo po zaostanku 1 : 0 uspeli proti vedno<br />
neugodnim Dancem izenačiti, se je<br />
pravljica le še stopnjevala. Pa naj se zgodi<br />
karkoli že (in se je že, ko to prebirate)<br />
na preostalih tekmah naše nogometne<br />
ekipe, ki brani barve naše domovine.<br />
Tekme gledam v Dalmaciji, v kraju<br />
blizu Paškega mostu (od koder boste<br />
lahko kakšen teden ali dva kasneje v<br />
Domovini prebrali tudi foto reportažo),<br />
kjer še bolj začutiš, kaj domovina<br />
je. Hrvati po mojem še bolj vedo, kaj je<br />
domovina, čeravno moram priznati, da<br />
domovinsko zavest vsako leto še kako<br />
dobro začutim tudi pri nas, recimo ob<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
planiški velikanki,<br />
ko vihrajo slovenske<br />
zastave in se sliši bolj<br />
kot ne le slovenska,<br />
naša pesem.<br />
Pravzaprav je to<br />
čutiti skoraj pri vseh<br />
športih, pri katerih so<br />
naši uspešni. Uspešni<br />
pa so skorajda v vseh<br />
športih: v nogometu,<br />
košarki, odbojki,<br />
rokometu, smučanju,<br />
skokih, plavanju,<br />
plezanju, na brzicah,<br />
v atletiki, tenisu,<br />
namiznem tenisu,<br />
kegljanju, hokeju – da<br />
ne omenjam kolesarstva,<br />
kjer sta naša asa Tadej Pogačar in<br />
Primož Roglič skorajda nepremagljiva.<br />
Pri športu oziroma na športnih dogodkih<br />
človek resnično začuti, kako<br />
radi imamo svoje športnike in športnice<br />
ter seveda našo Slovenijo, našo domovino.<br />
Oh, ko bi bilo to še kje drugje<br />
začutiti. Recimo, da bi še bolj vzljubili<br />
slovensko pisano besedo, slovensko<br />
pesem, slovensko glasbo in slovenski<br />
jezik v celoti.<br />
Žal vse bolj opažam, tudi pri svojih<br />
vnukih, da jim je vedno bolj domača tuja<br />
beseda. Zdi se, da mnogo več ur presedijo<br />
ali zrejo v male zaslone mobilnih<br />
naprav ob spremljanju tujih kanalov,<br />
kjer prej slišiš vse drugo kot naš materni<br />
jezik. Moti me tudi to, da me kje sredi<br />
Domovinsko zavest začutim<br />
ob planiški velikanki, ko<br />
vihrajo slovenske zastave<br />
in se sliši bolj kot ne le<br />
slovenska pesem.<br />
Ljubljane ali v drugih turističnih krajih<br />
gostilne na svojih promocijskih tablah<br />
najprej »pozdravijo« v angleškem jeziku<br />
in šele potem v mojem. Ali ko starši vabijo<br />
na svoje rojstnodnevne zabave oziroma<br />
izobešajo plakate »Party is here«.<br />
Mar ni lepše, denimo, »Tu je zabava« ali<br />
kaj podobnega v našem jeziku?<br />
DOMOVINA, SLOVENEC,<br />
OGNJIŠČE, DRUŽINA ...<br />
Pod vsemi temi imeni v naslovu se skrivajo<br />
mediji, slovenski mediji. Pišem<br />
za Domovino in za spletni časnik Slovenec.<br />
Ko pišem, poslušam radio Ognjišče.<br />
Revijo Ognjišče tudi prebiram,<br />
tako kot tednik Družina. Verjetno se<br />
strinjate z mano, da se je treba tistim,<br />
ki so imeli nekoč in danes glavno besedo<br />
pri izbiri imena omenjenih medijev,<br />
globoko prikloniti. Ne bi mogli izbrati<br />
boljših imen.<br />
Smo Slovenci, zato moramo ljubiti<br />
in biti ponosni na svojo domovino. Vedeti<br />
moramo, kako pomembno je prijetno<br />
domače ognjišče, in še bolj, kako<br />
pomembna je družina. Za naš obstoj<br />
in vzgojo, ki vse bolj postaja naš velik<br />
manko. Se tudi vam zdi, da nam želijo<br />
nekateri to vzeti?
Kolumna<br />
Slovenci umiramo<br />
NA OBROKE<br />
JU3 2052<br />
Vnukinja, imenovana tudi Šefica, je letos drgnila klopi v četrtem<br />
razredu. Slovo od razredničarke Nataše je bilo zelo čustveno.<br />
»Kar solze sem imela v očeh,« mi je rekla, ko je prišla domov.<br />
Razlog? Zelo preprost.<br />
47<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
Zadnjo uro jih je učiteljica<br />
vprašala: »Kaj pravite, kdo od<br />
vas mi je bil najljubši?« Otroci<br />
so se spogledali. Potem jih je<br />
povabila, naj si drug za drugim ogledajo,<br />
kaj se skriva v škatli, ki jo je položila<br />
na mizo. V njej je bilo zrcalo in<br />
vsak učenec je v njem videl svoj obraz,<br />
obraz učiteljičinega najljubšega učenca.<br />
Nepozabno.<br />
BODO PA TUDI<br />
DRUGAČNI SPOMINI<br />
Niti v sanjah si ne morem predstavljati,<br />
kako se ta trenutek počuti deček iz<br />
OŠ Velika Dolina, ki mu je romski sošolec<br />
razbil obraz, stroka pa obrnila<br />
hrbet. Na KS so sicer ravnateljico pozvali,<br />
naj nasilneža izključijo iz OŠ, a je<br />
ta poudarila, da šola po zakonu nima<br />
možnosti, da to stori. Menda imajo nekatere<br />
institucije premalo pooblastil,<br />
pa tudi na pristojnem ministrstvu ne<br />
znajo natančneje svetovati, kako naj<br />
ravnajo. Pa bi se še strinjala, da imajo<br />
zvezane roke, če ne bi pred dnevi na<br />
družabnem omrežju X zaokrožile pocukrane<br />
fotografije naše predsednice,<br />
ki se je fotografirala v romskem naselju.<br />
Je ob tej priložnosti obiskala tudi<br />
žrtev? Je? Ni? Zakaj ne?<br />
AMBRUS<br />
Jeseni leta 2006 sem se čisto slučajno<br />
mudila na Dolenjskem. Domov grede<br />
sem po radiu slišala alarmantne novice<br />
o napetostih med civili v Ambrusu<br />
in tamkajšnjo romsko družino Strojan.<br />
Zgodbe o nasilju in strahu, ki so ga doživljali<br />
domačini, so bile celo zame, vsega<br />
hudega navajeno, grozljive in v srce<br />
segajoče. Ko pa sem zvečer prisluhnila<br />
prispevkom v medijih, sem ostala brez<br />
besed: sporočali so mi namreč, da so<br />
bili domačini krivi, Strojanovi pa žrtve.<br />
Da je bila mera polna, se je celo takratni<br />
predsednik Janez Drnovšek odločil, da<br />
stopi na stran Romov in s tem še dodatno<br />
zada smrtni udarec ljudem, ki so se<br />
zaradi večletnega nasilja uprli.<br />
Nives Babič je v svojem diplomskem<br />
delu z naslovom Analiza krize na<br />
primeru Ambrusa in romske družine<br />
Strojan zapisala: »Ugotovila sem, da je<br />
bila daljše časovno obdobje krajanom<br />
Ambrusa kršena ena od osnovnih človekovih<br />
potreb, tj. varnost. Krivda pa ni<br />
samo na strani policije, ampak tudi na<br />
strani sodstva in tožilstva, saj je njihovo<br />
›delovanje‹ krajanom povzročilo občutek<br />
neenakosti pred zakonom.«<br />
Še to: Ambrus je bil posredno in neposredno<br />
»kriv« tudi za to, da od takrat<br />
naprej zelo težko verjamem tem, ki so<br />
takrat resnico obračali po vetru.<br />
NERAZVITI SVET<br />
Smilijo se mi tisti, ki so odvisni le od informativnih<br />
programov t. i. mainstream<br />
medijev! Kakšna sreča za X! Pred<br />
dnevi je na njem zaokrožil posnetek<br />
večje skupine čakajočih, ki so se takoj,<br />
ko so se odprla dvoriščna vrata, v teku<br />
usuli proti vhodu stavbe upravne enote!<br />
Zabolelo me je srce! Prekleta oblast!<br />
Spomnila sem se na čase, ko so se bančni<br />
komitenti že zvečer usedli pred vrata<br />
bank in čakali, da pridejo do svojih<br />
privarčevanih nemških mark. Spomnila<br />
sem se na neskončno dolge vrste na<br />
bencinski črpalki! Kaj vse smo doživeli<br />
v svinčenih časih, ko so nas s svojimi<br />
ukrepi stiskali za vrat.<br />
Nihče mi ne more stopiti na jezik,<br />
če rečem, da se tisti časi, za katere smo<br />
upali, da smo jih za zmeraj vrgli čez<br />
ramo, ponovno vračajo. Sebastjan Jeretič<br />
je X-nil: »Ta vlada nas je spravila na<br />
raven tretjega sveta.« Za zjokat. Zakaj<br />
so pozabili na pogajanja s sindikati, na<br />
popravke sistemizacije? Kdaj se bodo<br />
lahko uradniki lotili na tisoče drugih<br />
upravnih postopkov? Več kot 400.000<br />
državljanov ne more zamenjati pretečenih<br />
osebnih dokumentov. Velikanska<br />
gospodarska škoda nastaja tudi zaradi<br />
neizdajanja gradbenih dovoljenj. Da o<br />
na tisoče izgubljenih urah davkoplačevalcev,<br />
čakajočih v nesmiselnih vrstah,<br />
ne govorim. Pa se kdo zgane? Ali kdo<br />
udari po mizi?<br />
UMIRANJE NA OBROKE<br />
Dr. Anda Perdan je v svojem pretresljivem<br />
zapisu o evtanaziji med drugim<br />
zapisala: »Smo telesna, duševna in<br />
duhovna bitja. Življenje mi je sveto in<br />
nedotakljivo. Del življenja je tudi umiranje<br />
in naravna smrt. Kot zdravnica<br />
in kristjanka nikoli ne bi mogla nekoga<br />
usmrtiti ali mu predpisati sredstva<br />
za samomor. S takimi dejanji se poslanstvo<br />
zdravnika konča.«<br />
Slovenci pa tudi brez evtanazije<br />
umiramo na obroke. Bolni čakajo neskončno<br />
dolgo, da pridejo do zdravnika.<br />
Sodni mlini meljejo tako počasi, da<br />
bi jih človek z veseljem poslal po Matildo,<br />
ker je potem zlepa ne bi bilo na spregled.<br />
Predsednik vlade pohajkuje malo<br />
tu, malo tam, uživa ob selfijih, še malo,<br />
pa se bodo začele parlamentarne počitnice,<br />
ko bo tako njemu kot vladi »dol<br />
viselo« za državljane, ki brez pravic do<br />
svobodnega in spodobnega življenja že<br />
skoraj tri leta dihamo na škrge. <br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
48 AKTUALNO<br />
Zlorabljanje POEZIJE<br />
Komentar<br />
V Harfi v vetru, občasni literarni prilogi Dela, ki jo izdaja skupina ljubiteljev poezije na Primorskem,<br />
je pred kratkim izšla tudi pesem Utrip laži Svetlane Makarovič (s podpisom Kotik). Kot nekateri vedo, je<br />
Makarovičeva pesem prebrala letos na javnem shodu levičarskih aktivistov, v njej pa je napadla novinarja<br />
TV SLO Jožeta Možino in njegov komentar ob letnem proslavljanju dražgoške bitke.<br />
DRAGO BAJT<br />
PROFIMEDIA<br />
Možina zdaj pesnico toži zaradi<br />
obrekovanja in laži, ta<br />
pa se brani, češ da gre za<br />
prvovrstno satiro. Makarovičeva<br />
Možino v tej »satiri« neposredno,<br />
brez metaforičnih sredstev, brez<br />
ironičnih namigov in zbadljivih opominov<br />
označuje kot »poklicnega lažnivca«,<br />
»ponižnega hlapca vlade« (seveda Janševe),<br />
kot »zmeneta«, ki ni »nikoli sito«, ki<br />
»žre, se baše in kozla«, kot »obrekljivca«,<br />
ki »pljuva po partizanstvu in se klanja<br />
domobranstvu«.<br />
KVAZISATIRA<br />
Vidimo, da gre za neposredne, banalne,<br />
zmerjavske oznake človeka, ki jih zmore<br />
tudi kak »gostilniški kritizer«, ne da<br />
bi pri tem dajal takim besedam oznako<br />
Pri Makarovičevi ne gre za<br />
satiro, saj satira kot poglavitno<br />
izrazno sredstvo<br />
uporablja ironijo, ne pa<br />
surovih in žaljivih besed.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
V lažno satirični pesmi<br />
Makarovičeve se kaže<br />
predvsem izguba človeškega<br />
kompasa, ki je doletela njeno<br />
razkrojeno moralno osebnost.<br />
poezije. Ob tem je mogoče resno dvomiti,<br />
da gre za satiro, kajti satira uporablja<br />
kot poglavitno izrazno sredstvo ironijo,<br />
ne uporablja surovih in žaljivih besed,<br />
temveč govori o resnici skozi »solze in<br />
smeh«. Poleg tega se v satiri smešijo resnične<br />
in vsem znane napake posameznikov<br />
in družbe; ob izrazih »poklicni<br />
lažnivec«, »hlapec vlade«, »zmene«, ki<br />
»žre, se baše in kozla«, »obrekljivec« pa<br />
je nemogoče reči, da so to človeške in<br />
poklicne lastnosti Jožeta Možine, »junaka«<br />
te kvazisatire.<br />
A tokrat niti ne gre v prvi vrsti za »satiro«,<br />
ki jo je nekoč prva dama slovenske<br />
poezije napisala zdaj, kot preskrbljena<br />
nergava aktivistka, zagovornica kolesarjev<br />
in rdeče zvezde, zaprisežena sovražnica<br />
Cerkve in ljubiteljica mačk. V njeni<br />
lažno satirični pesmi se kaže predvsem<br />
izguba človeškega kompasa, ki je doletela<br />
njeno razkrojeno moralno osebnost.<br />
Gre še bolj za dejstvo, da je njen Utrip laži<br />
izšel v osrednjem slovenskem tiskanem<br />
dnevniku, ki – v nasprotju z Dnevnikom<br />
in Večerom – pokriva celotno Slovenijo.<br />
Čeprav se Delo ob člankih zunanjih<br />
sodelavcev vselej omejuje z dostavkom,<br />
da ti »ne izražajo nujno stališča uredništva«,<br />
se z objavo »satire« očitno strinja,<br />
saj je skladno z njegovimi stališči (četudi<br />
ne nujno).<br />
To je na prvi pogled čudno, kajti<br />
Delo je informativno-politični dnevnik,<br />
ne pa kako literarno glasilo ali list<br />
za kulturnike – njegov izdajateljski interes<br />
torej še zdaleč nima literarno-kulturnega<br />
namena. To slejkoprej kaže, da<br />
se časopis Delo (torej uredništvo in zaposleni<br />
sodelavci) tudi preko literature<br />
in kulture vključuje v politični boj, v<br />
našem primeru predvsem proti prejšnji<br />
vladi Janeza Janše in še posebej za sedanjo<br />
vlado <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong>.<br />
POLITIČNA AGITACIJA<br />
Iz novinarskih člankov in komentarjev<br />
je to jasno razvidno, saj časopis trdno<br />
podpira sedanjo vlado, četudi še vedno<br />
bolj z razkrinkavanjem prejšnje kakor s<br />
hvalo sedanje. Delo brez dvoma sodi –<br />
ob večini drugih tiskanih in elektronskih<br />
medijev – med velike propagatorje<br />
trenutne vlade in celo aktivistične zagovornike<br />
njenih idej, ki ostajajo pri golih<br />
obljubah. Brez dvoma se pridružuje<br />
reklamirani »depolitizaciji« medijev, a v<br />
našem primeru s tem dejansko podpira<br />
njihovo »dopolitizacijo«.
Je politično angažiran medij, ki<br />
vneto skrbi, da bi vsi zakulisni posli<br />
predsednika <strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> ostali nerazjasnjeni,<br />
zlasti njegovo nezakonito<br />
poslovanje v prejšnji službi (GEN-i) ali<br />
sedanje delovanje na področju trgovanja<br />
z energijo. Previdno se izogiba<br />
vsakršni kritiki na tem področju; obenem<br />
zamolči tudi vse drugo, kar se dogaja<br />
v zasebnem življenju predsednika<br />
vlade ter ni ne v čast in ne v korist<br />
njemu ali njegovi stranki, obenem pa<br />
povzroča škodo slovenskemu ljudstvu,<br />
krni načela pravne države in zavira razvoj<br />
demokracije na naših tleh.<br />
Kot rečeno, je Delo zagovornik sedanje<br />
vlade in vseh zgrešenih dejanj njenih<br />
ministrov. Še več: s svojo dejavno angažiranostjo<br />
celo soustvarja sedanjo »nepolitiko«,<br />
ki zavira in omejuje demokratični<br />
razvoj Slovenije, saj je ponesrečena<br />
reduplikacija komunizma nekdanje Jugoslavije.<br />
Delove informacije se vse bolj<br />
spreminjajo v politično agitacijo.<br />
Možina toži Makarovičevo<br />
zaradi obrekovanja in laži. TV<br />
SLO je od tožbe odstopila.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Če povzamemo: dejstva v zvezi s politiko<br />
Gibanja Svoboda, ki so jih »desni«<br />
mediji že zdavnaj razkrili, za bralce<br />
Dela še vedno ostajajo uradno »neznana«,<br />
bolj ali manj olepšana in pospravljena<br />
v okvire normalnega delovanja<br />
vladajoče politike. Vse afere in dogodki<br />
v zvezi z Golobovimi sodelavci ostajajo<br />
za Delove raziskovalne novinarje še<br />
Taka poezija pomeni<br />
ukinitev poezije, kakršna<br />
se je izoblikovala in<br />
vzpostavila v stoletjih obstoja<br />
umetnosti in kakršni še<br />
zmeraj pripisujemo temeljno<br />
vrednost za človekovo<br />
eksistencialno rast.<br />
AKTUALNO 49<br />
naprej neobstoječa tema. Zato se ni čuditi,<br />
da se tudi objava »satire« Svetlane<br />
Makarovič, o kateri se bo v prihodnjih<br />
tednih razpravljalo na sodišču, primerno<br />
vključuje v uredniško politiko Dela,<br />
v miselni sistem njegovih urednikov in<br />
novinarjev, slejkoprej tudi njegovih lastnikov<br />
in finančnih podpornikov.<br />
O tem poleg vsega drugega mimogrede<br />
pričajo tudi aktivistične pesniške<br />
objave Delovega dvornega pesnika Borisa<br />
A. Novaka, ki pogosto najdejo prostor<br />
na straneh časopisa. Prav Boris A.<br />
Novak je bil tisti, ki je pred letom dni na<br />
Prešernovi proslavi pospremil Makarovičevo<br />
na govorniški oder. Politična poezija<br />
in »satira« se pri Delu vključujeta v<br />
politični boj »na pravi strani«, z drugimi<br />
besedami: zlorabljata se za nepesniške<br />
namene.<br />
NEETIČNI NAGONI<br />
S tem pa ni problematiziran le smisel<br />
izhajanja informativnega dnevnika,<br />
vključenega v aktualizirano politično<br />
propagando idej, ki izhajajo iz nekdanjega<br />
jugoslovanskega režima, temveč<br />
tudi sam smisel poezije in literature<br />
nasploh. Če naj bi bila poezija (in literatura<br />
v celoti) umetniška stvarnost, ki<br />
s svojo posebno strukturiranostjo vpeljuje<br />
v človekovo življenje svojevrsten<br />
svet, namenjen estetskim potrebam<br />
individuuma, potem je »satirična« poezija<br />
Svetlane Makarovič (in drugih pesnikov<br />
s podobnimi intencami) postala<br />
neposreden zagovor neestetskih, celo<br />
neetičnih nagonov jurišnih množic.<br />
Taka poezija kliče k uporu in odpravi<br />
vsega, kar ni v skladu s trenutno<br />
družbeno stvarnostjo, kakor si jo zamišlja<br />
zožena ideološka pamet leve možganske<br />
hemisfere. Taka poezija poziva<br />
k ukinitvi nestvarne »estetike«, k mesarskemu<br />
klanju in zatiranju vsakogar,<br />
ki trdi, da poezija ni zgolj sredstvo za<br />
politični in socialni boj, ne zgolj banalno<br />
»stihoklepstvo« za gostilniškim šankom,<br />
pljuvanje po drugačnih in blatenje<br />
vseh »nenaših«.<br />
Taka poezija pravzaprav pomeni<br />
ukinitev poezije, kakršna se je izoblikovala<br />
in vzpostavila v stoletjih obstoja<br />
umetnosti in kakršni še zmeraj pripisujemo<br />
temeljno vrednost za človekovo<br />
eksistencialno rast. Taka poezija<br />
je »nepoezija«, torej »neumetnost«, ki<br />
se ob pravo poezijo (tudi satirično) sopostavlja<br />
zgolj z lažnim samopredstavljanjem.<br />
Na nas je, da se tega zavedamo<br />
in razliko prepoznamo. <br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
50<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
NEUREJENI TRG<br />
PREHRANSKIH DOPOLNIL<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
»Končno si je nekdo upal na glas povedati,<br />
kar si drugi mislimo,« pravi dr. Igor<br />
Pravst z Inštituta za nutricionistiko v<br />
intervjuju za spletni portal N1 o neurejenem<br />
trgu s prehranskimi dopolnili.<br />
»Poznamo primere, ko imajo starostniki<br />
po cele vreče prehranskih dopolnil,<br />
za katere mesečno plačujejo po več sto<br />
evrov, tudi polovico svoje pokojnine,«<br />
govori tudi o sušenju denarnic upokojencev,<br />
o vztrajno zavajajočem oglaševanju<br />
nekaterih podjetij, zakonodajnih<br />
luknjah in o nujnih spremembah. Ter<br />
tudi o tem, da so med najbolj spornimi<br />
izdelki na trgu pogosto tisti, s katerimi<br />
naj bi ljudje shujšali.<br />
Podjetje Biostile televizijske prodajalske<br />
gurujke Herte Kosmina redno<br />
prejema kazni zdravstvenega inšpektorata,<br />
a ga to ne ustavi pri navajanju zavajajočih<br />
trditev v oglasnih oddajah, ki<br />
jih med drugim predvaja tudi RTV Slovenija,<br />
opozarja avtor Staš Zgonik, ki v<br />
intervjuju navaja, da se je v času Covida-19<br />
uživanje nekaterih prehranskih<br />
dopolnil v Sloveniji celo podvojilo.<br />
»Že pred epidemijo je bila ponudba<br />
zelo pestra, danes pa je še bistveno<br />
večja. Lani smo začeli to področje<br />
tudi sistematično spremljati. Pripravili<br />
smo prvo nacionalno podatkovno<br />
bazo prehranskih dopolnil, v kateri<br />
je približno 2.000 različnih izdelkov,<br />
letos pa jo tudi že posodabljamo. Trg<br />
raste in je le v Sloveniji vreden več<br />
deset milijonov evrov, zato je seveda<br />
ekonomsko zanimiv. Žal opažam, da<br />
posamezna podjetja ponavljajoče kršijo<br />
razmeroma strogo zakonodajo,<br />
predvsem z agresivnimi tržnimi pristopi,«<br />
razlaga Pravst v intervjuju za<br />
N1. Njihove raziskave so pokazale, da<br />
posamezniki hkrati uživajo tudi po več<br />
kot 15 različnih prehranskih dopolnil.<br />
»In ko skupaj seštejete vse dnevne odmerke,<br />
pridete do številk, ki lahko bistveno<br />
presegajo priporočene dnevne<br />
vnose, kar privede tudi do zdravstvenih<br />
tveganj. Tudi nekateri uporabniki<br />
vitamina D uživajo bistveno prevelike<br />
odmerke, ki lahko predstavljajo celo<br />
nevarnost za kalcifikacijo tkiv.«<br />
SPOMINI MATURANTK<br />
IN MATURANTOV<br />
KATOLIŠKIH GIMNAZIJ<br />
Ob zaključku šolskega leta je tednik<br />
Družina maturantke in maturante<br />
Škofijske klasične gimnazije, Škofijske<br />
gimnazije Antona Martina Slomška<br />
Maribor, Škofijske gimnazije Vipava in<br />
gimnazije Želimlje povprašal o njihovih<br />
spominih in novih izzivih. Dijaki pripovedujejo<br />
o svojih izkušnjah, ki vključujejo<br />
ne le šolske dosežke, temveč tudi<br />
razvoj osebnih vrednot in prepričanj,<br />
ki jih katoliško izobraževanje spodbuja.<br />
Klara Lešnik s Škofijske klasične gimnazije<br />
pravi, da ji po koronskem obdobju<br />
ostajajo spomini na razredne jaslice,<br />
pevski festival, neizmerno zabavne razredne<br />
pogovore pred začetkom pouka<br />
in prvo razredno ekskurzijo v Trst. Med<br />
počitnicami si najprej že tretje leto zapored<br />
želi na oratorij k svoji cimri iz dijaškega<br />
doma, nato pa sledi bolj ali manj<br />
spontano planiranje izletov.<br />
Lucija Podvratnik iz gimnazije Antona<br />
Martina Slomška Maribor je povedala,<br />
da se bo čez poletje udeležila<br />
oratorija v domači župniji in počitniško<br />
delala, septembra pa bo odpotovala v<br />
Kanado. Po počitnicah bo svojo izobraževalno<br />
pot nadaljevala na Fakulteti za<br />
zdravstvene vede, smer dietetika, v Izoli.<br />
Urban Hajnc iz iste gimnazije trdi, da<br />
jim je omenjena šola poleg znanja dala<br />
tudi obilo pomembnih življenjskih vrednot.<br />
»Veliko je dogodkov, ki so mi dragoceni<br />
in se jih z veseljem spominjam.<br />
Če pa bi moral izpostaviti enega, ki mi<br />
bo za zmeraj ostal v spominu, bi bila to<br />
verjetno ekskurzija v Rim.«<br />
Tudi Jana Muha s Škofijske gimnazije<br />
Vipava se spominja, kako je v<br />
prvem letniku večino časa preživela v<br />
karanteni, »vendar smo ob povratku v<br />
šolske klopi nadoknadili vse zamujeno.<br />
V šoli smo bili vedno veseli druženja v<br />
parku na soncu in navijanja med razrednimi<br />
turnirji v nogometu ali odbojki«.<br />
Dodaja, da ima Vipava čudovito naravo,<br />
zato so se večkrat odpravili tudi na kakšen<br />
sprehod do bližnjega gradu ali le do<br />
»Marjance« na sladoled.<br />
GLOBOK POKLON<br />
ZDRAVNICI TINI BREGANT<br />
»V teh nogometnih dneh, ki jih preživljam<br />
v Dalmaciji, preberem tudi kaj za<br />
nazaj. Pobrskam tudi po svojem pametnem<br />
telefonu in računalniku ter pogledam,<br />
kaj pišejo naši mediji,« piše Igor<br />
Gošte v svoji zadnji kolumni za spletni<br />
časopis Slovenec. Med prebiranjem je<br />
naletel tudi na zadnjo majsko številko<br />
Demokracije, v kateri si je z zanimanjem<br />
prebral intervju z zdravnico Tino Bregant.<br />
»Tako kot zanjo je tudi zame to nekaj<br />
nesprejemljivega, v bistvu zanjo in za<br />
vse zdravnike še toliko bolj, ker bi morali<br />
usmrtitve, kar evtanazija je, tudi izvajati.<br />
Vesel sem in se ji do tal priklanjam, ker<br />
je javno in brez kančka dvoma povedala,<br />
da sama tega ne bo počela.<br />
Vesel sem, da še zdaleč ni edina<br />
zdravnica, ki je to javno povedala,«<br />
piše Gošte, ki upa, da »nesposobna vlada«<br />
<strong>Roberta</strong> <strong>Goloba</strong> do konca mandata<br />
ne dela več nič. »Srčno pa upam, da se<br />
bodo osebnosti, kakršna je omenjena<br />
Tina Bregant, še bolj politično aktivirale<br />
in se vključile v politično skupino,<br />
ki bo znala in vedela, kako našo Slovenijo<br />
spet postaviti na zemljevid tistih,<br />
o katerih se govori spoštljivo. Tega z<br />
uzakonitvijo evtanazije, zakajanjem z<br />
marihuano, pa s praznimi obljubami in<br />
nespametnimi odločitvami ta ekipa, ki<br />
nam zdaj vlada, ne more doseči,« piše<br />
Gošte in omenja še intervju z Metko<br />
Zevnik, ki je na račun evtanazije ravno<br />
tako nalila čistega vina.<br />
Pomenljive so njene besede: »Ne<br />
zavrzite me na stara leta.« Gošte zaključuje,<br />
da sam svoje mame in vseh<br />
svojih ne bo nikoli zavrgel. »Kdo sem<br />
jaz, naj se vsak vpraša. Bog zagotovo<br />
ne. Mar so tisti, ki bi radi uzakonili<br />
evtanazijo, bogovi?«
Priporočilo<br />
P. DR. ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
IMDB.COM<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
Apostol Peter: ODREŠENJE<br />
Simon, ribič iz Betsajde v Galileji, je bil poročen v Kafarnaumu. Ko ga je srečal Jezus,<br />
ga je preimenoval v Petra in ga postavil za prvega med apostoli. Po Jezusovem vnebohodu<br />
je bil voditelj prvih kristjanov. Med Neronovim preganjanjem leta 64 so ga križali<br />
v Rimu. Skupaj s sv. Pavlom goduje 29. junija.<br />
51<br />
Apostola Petra mučijo v mamertinski<br />
ječi, da bi dobili informacije<br />
o kristjanih v Rimu,<br />
ki jih je cesar Neron obtožil za<br />
požig mesta. Ko cesar Neron izve, da so<br />
Petra preveč mučili in je že na tem, da<br />
umre, nastane panika. Zato žena Popeja<br />
Neronu predlaga, naj v ječo pošljejo njeno<br />
služabnico, zdravilko Suzano. Tako<br />
poveljnik ječe Martinian odvede lepo<br />
Suzano k trpečemu apostolu Petru v<br />
ječo. Ob njenih vse bolj pogostih obiskih<br />
se začne Petrovo stanje izboljševati. Ker<br />
pa Neronova psihopatska neuravnovešenost<br />
ne pozna meja, ukaže preganjanje<br />
vseh rimskih kristjanov, ki jih lažno<br />
obtoži, da so krivi za požig Rima …<br />
Od filma, posnetega leta 2016, bi pričakovali<br />
mnogo več, kot dejansko prinaša.<br />
Lahko se sicer postavlja z zvezdniško<br />
zasedbo, saj v vodilnih vlogah<br />
nastopajo John Rhys-Davies (sicer Gimli<br />
iz Gospodarja prstanov in Sallah<br />
iz Indiane Jonesa), eden izmed štirih<br />
slavnih bratov Baldwin – Stephen, Kanadčanka<br />
Brittany Bristow in Bobbie<br />
Phillips, ki ji na podlagi poltene vloge<br />
v zloglasni drami Paula Verhoevena<br />
Showgirls tu čisto pristoji zlobnost<br />
Neronove žene Popeje.<br />
Gledalce lahko pritegnejo zveneča<br />
imena – ne nazadnje tudi njihova igra –<br />
ne morejo pa reševati samega filma. Res<br />
je, da je zgodba kljub nekaterim izmišljenim<br />
dogodkom in likom, kot sta Suzana<br />
in Martinian (ki si s sladkobnostjo<br />
1 Kor 13 izpovesta ljubezen), zvesta<br />
duhu krščanskega izročila, a to še ne<br />
pomeni, da je privlačna. Ne zaradi težkih<br />
tem, kot so preganjanje kristjanov<br />
in smrt svetega Petra, ampak zaradi<br />
same izvedbe s ceneno scenografijo, s<br />
pretežno studijskimi prizori, ki so večinoma<br />
isti: Petrova celica, Neronov dvor<br />
in digitalni Foro Romano v ozadju ter<br />
ulica s kipom rimskega stotnika.<br />
Film deluje kot nekakšna podaljšana<br />
pasijonska igra, ki se od Jezusove<br />
zgodbe nadaljuje v Petrovo, saj učinkuje<br />
podobno kot prvi pasijonski filmi,<br />
ki so dejansko bili posnetki gledaliških<br />
predstav: igralci pridejo na prizorišče,<br />
odigrajo svoje in odidejo. Morda zato<br />
na koncu filma kar preseneti odjavna<br />
špica, saj bi gledalec pričakoval, da<br />
se bo četica, ki je z Neronom zapustila<br />
prizorišče, med bučnim aplavzom<br />
vrnila na oder.<br />
Simbolno film uokvirja križ – na<br />
začetku Kristusov, na koncu pa narobe<br />
obrnjen Petrov. John Rhys-Davis je sicer<br />
res ustvarjen za vlogo Petra, kar daje močan<br />
pečat filmu. To pa je žal tudi vse. <br />
O FILMU:<br />
• naslov: Apostol Peter: Odrešenje<br />
(The Apostle Peter:<br />
Redemption)<br />
• čas trajanja: 99 minut<br />
• država in leto: Kanada, 2016<br />
• režija: Leif Bristow<br />
• igralska zasedba:<br />
John Rhys-Davies, Stephen<br />
Baldwin, Bobbie Phillips,<br />
Brittany Bristow<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
John Rhys-Davies, ki je nastopil v naslovni<br />
vlogi Petra, je tudi eden izmed<br />
treh izvršnih producentov filma.<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
PG – zaradi nekaterih prizorov<br />
nasilja naj si otroci ogledajo film v<br />
spremstvu staršev.<br />
DOSTOPNOST:<br />
Peter: The Redemption | Full Faith<br />
Drama Movie | John Rhys-Davies,<br />
Stephen Baldwin | Family Central<br />
(youtube.com)<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
52<br />
VZGOJA<br />
Varna uporaba<br />
DIGITALNE TEHNOLOGIJE<br />
Morda smo že večkrat slišali in prebrali kakšen nasvet za varno uporabo digitalne tehnologije ali vzgojni<br />
pomislek glede vpliva te tehnologije na odrasle ali otroke. Nas je nagovoril? Smo ga morda prevzeli?<br />
Morda ni bil dovolj konkreten?<br />
MATEJA PODMENIK, INŠTITUT INTEGRUM<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Nasveti za varno in zdravo uporabo<br />
digitalne tehnologije v<br />
družini so nam lahko v pomoč,<br />
posebej če jih vzamemo za refleksijo<br />
trenutne družinske situacije.<br />
STARŠEVSKI ZGLED<br />
Otroke bi radi navadili, da niso vsak<br />
trenutek na voljo napravi, mi pa se morda<br />
tudi popoldne vpričo otrok odzivamo<br />
na pogovore s prijatelji ali sodelavci<br />
preko klicev, sporočil ali družabnih<br />
omrežij. Zadajmo si izziv, da bomo med<br />
obroki, družinskimi sestanki ali drugimi<br />
skupnimi dejavnostmi utišali naprave.<br />
Predvsem pa naj vsaj določene<br />
omejitve veljajo za vse družinske člane.<br />
Varna in zdrava uporaba digitalne<br />
tehnologije pri vzgoji otrok zahteva<br />
nenehno pozornost, izobraževanje in<br />
prilagajanje – digitalna tehnologija se<br />
hitro spreminja, zato je pomembno, da<br />
Otroke naučimo prepoznati<br />
zanesljive vire informacij<br />
in razlikovati resnične<br />
novice od lažnih.<br />
se starši in vzgojitelji nenehno izobražujemo,<br />
smo odprti za nova spoznanja in<br />
naslavljamo aktualne izzive. S tem bomo<br />
bolje pripravljeni na soočanje s težavami<br />
in lažje bomo zagotavljali varno uporabo<br />
tehnologije pri svojih otrocih.<br />
DRUŽINSKA UPORABA<br />
DIGITALNIH NAPRAV<br />
Naslednji praktični nasvet se nanaša<br />
na skupne družinske dejavnosti – koliko<br />
in kdaj uporabljamo tablice ali druge<br />
naprave za sprostitev, izobraževanje,<br />
preživljanje skupnega prostega časa?<br />
Starši lahko preko starševskega nadzora<br />
in aplikacij za spremljanje uporabe<br />
spremljamo, katere aplikacije otroci<br />
uporabljajo, koliko časa preživijo pred<br />
zasloni in katera spletna mesta obiskujejo<br />
(tudi nam samim koristi, da se<br />
spremljamo – gl. prejšnjo točko).<br />
Otroke spodbujajmo k razmišljanju<br />
o tem, kar vidijo in berejo na spletu.<br />
Naučimo jih prepoznati zanesljive vire<br />
informacij in razlikovati med resničnimi<br />
in lažnimi novicami. To jim bo pomagalo<br />
razviti kritično mišljenje in se<br />
izogniti pastem lažnih informacij.<br />
Dobro je, da starši aktivno sodelujemo<br />
pri uporabi digitalne tehnologije svojih<br />
otrok. To vključuje skupno gledanje<br />
vsebin, igranje iger ali uporabo aplikacij.<br />
Tako lahko bolje razumemo, kaj otroci<br />
počnejo, ter jim pomagamo pri pravilnem<br />
razumevanju in uporabi tehnologije.<br />
Ko otroci veliko časa preživijo pred<br />
zasloni, je odtegovanje zaslonov težko.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
VZGOJA<br />
53<br />
POSTOPEN PREHOD NA<br />
SAMOSTOJNO UPORABO<br />
DIGITALNE NAPRAVE<br />
Tako za otroka kot za starše bo postopen<br />
prehod na uporabo naprav<br />
povzročil manj pretresov, predvsem pa<br />
bo bolj preprost. V tem primeru bomo<br />
imeli čas za refleksijo in pogovor z otrokom<br />
o samodisciplini in varnosti na<br />
spletu, o spletnih prevarah, nasilju na<br />
spletu in kraji identitete.<br />
Otrok naj ima prvi stik s pametno<br />
digitalno napravo v prisotnosti starša<br />
– da skupaj spoznavata spletno okolje<br />
in način uporabe digitalne naprave.<br />
Prav tako ima otrok lahko prve postopne<br />
stike preko pametne naprave, ki jo<br />
sicer uporablja starš. Tudi če otrok že<br />
občasno uporablja telefon, je na voljo<br />
več možnosti: lahko ima na voljo telefon<br />
s tipkami ali pametni telefon, ki je<br />
brez internetne povezave ter mobilnih<br />
podatkov, na napravi pa naj bo programska<br />
oprema, opremljena s starševskim<br />
nadzorom.<br />
Več družin poroča tudi o pozitivni<br />
izkušnji uporabe »družinskega telefona«.<br />
S takim načinom bo otrok sicer že<br />
uporabnik digitalnih naprav, vendar v<br />
omejenem obsegu.<br />
Postavimo si jasna pravila<br />
uporabe digitalnih naprav<br />
in se jih vsi držimo.<br />
JASNA PRAVILA IN OMEJITVE<br />
Ključna dejavnika, na katerih smo se bolj<br />
ali manj izučili pripadniki srednje generacije,<br />
pa sta jasna pravila in omejitve.<br />
Če smo mi prejeli prve telefone brez<br />
omejitev in pravil, kasneje tudi pametne<br />
naprave brez navodil za uporabo, je danes<br />
lahko takšno početje za mlade zelo<br />
nevarno. Starost, pri kateri otroci postanejo<br />
lastniki digitalnih naprav, ni nepomembna,<br />
saj otroci slej ko prej postanejo<br />
tudi uporabniki družabnih omrežij in le<br />
redko sledijo vsebinam, ki so prilagojene<br />
njihovi starosti. Pred 13. letom naj otroci<br />
ne bi bili samostojni uporabniki omrežij,<br />
kot so YouTube, Pinterest, Snapchat,<br />
TikTok, Instagram, Reddit, Discord,<br />
WhatsApp, Viber, FB, X …<br />
Zelo pomembna je jasna opredelitev<br />
skupnega mesta za vse digitalne naprave<br />
družinskih članov. Namenimo jim<br />
lahko poličko v skupnih prostorih. Izogibajmo<br />
se temu, da bi bile naprave v<br />
otroških sobah, spalnicah, kopalnicah.<br />
Prav tako je pomembno, da se dogovorimo,<br />
do katere ure zvečer še lahko<br />
uporabljamo naprave in kdaj jih odložimo.<br />
Poleg tega je pomembno še, koliko<br />
časa na dan/teden lahko preživimo<br />
pred zasloni.<br />
POGOVOR IN ZAUPANJE<br />
Ne nazadnje sta za vzpostavitev vseh<br />
zgoraj napisanih navad ključna iskren<br />
pogovor in medsebojno zaupanje.<br />
Bolj učinkovita vloga od policijske<br />
bo vloga poslušalca – da se usedemo<br />
skupaj z otroki in preverimo čas uporabe<br />
posameznih naprav in zakaj se<br />
morda tisti dan ni izšlo po dogovoru.<br />
Najprej poslušajmo in nato iščimo rešitve<br />
in posledice. Najbolj učinkoviti<br />
Telefona ne nosimo v spalnico<br />
in ga ne uporabljamo za<br />
budilko. Raje si omislimo<br />
klasično budilko.<br />
Varno in zdravo uporabo digitalne<br />
tehnologije je mogoče zasledovati:<br />
• s postavitvijo jasnih pravil,<br />
• z izobraževanjem o spletni varnosti,<br />
• s spodbujanjem kritičnega<br />
razmišljanja,<br />
• z aktivnim sodelovanjem staršev,<br />
• s povezovanjem z drugimi,<br />
• s postopnimi spremembami.<br />
Z vzpostavitvijo odprte komunikacije<br />
in nadzora ter vzgojo za empatičnost in<br />
družabnost bomo otrokom gotovo pomagali<br />
razviti zdrave navade in veščine<br />
za življenje v digitalni dobi.<br />
bomo, če se odrasli prav tako izpostavimo<br />
in pokažemo svojo ranljivost ter<br />
iščemo skupno pot naprej.<br />
Vzpostavitev odprte komunikacije<br />
o uporabi tehnologije je ključna. Otroke<br />
spodbudimo, da se pogovarjajo o svojih<br />
izkušnjah, težavah in dvomih glede<br />
uporabe digitalnih naprav. Starši pa bodimo<br />
dostopni in pripravljeni poslušati<br />
ter svetovati. Nadzor brez odnosa ne bo<br />
imel želenega učinka.<br />
AKTIVNOSTI BREZ ZASLONOV<br />
Spodbujanje otrok, da se ukvarjajo s<br />
športom, hobiji, gospodinjskimi opravili<br />
in drugimi dejavnostmi, ki ne vključujejo<br />
tehnologije, je ključnega pomena.<br />
Tako se otroci naučijo uravnotežiti čas<br />
pred zasloni s fizičnimi in družabnimi<br />
aktivnostmi, kar je pomembno za njihov<br />
celostni razvoj. Pri tem pa seveda<br />
poskrbimo, da jim bomo zgled.<br />
EN KORAK NAENKRAT<br />
Imamo občutek, da smo zamudili oz.<br />
da bi morali iti korak nazaj? Se nam<br />
zdijo nasveti pretežki? Uporabimo vsaj<br />
kakšnega. Lahko je na primer to, da<br />
telefona ne nosimo v spalnico in ga ne<br />
uporabljamo za budilko; raje si omislimo<br />
klasično budilko. Predstavimo svoje<br />
izkušnje družinskim članom, preberimo<br />
kaj o učinkih trenutne uporabe in<br />
spodbudimo družino, da počasi spreminja<br />
navade. Hvaležni nam bodo – če<br />
ne v tem trenutku, pa dolgoročno.<br />
SKUPNOST<br />
Pri uvajanju novih strategij nam lahko<br />
pomaga vključitev primerov dobre prakse<br />
iz drugih družin ali skupnosti. Na<br />
primer: nekatere družine uspešno uporabljajo<br />
čas brez naprav ob vikendih ali<br />
določene ure zvečer, ko se vsi člani družine<br />
posvetijo skupnim dejavnostim. <br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
54<br />
VZGOJA<br />
MED POČITNICAMI<br />
izostrimo posluh za otroke<br />
Poletne počitnice, ki so v Sloveniji precej dolge, lahko izkoristimo na različne načine. Kot nam beseda<br />
sama pove, so počitnice v prvi vrsti namenjene počitku. Že to je v današnjem hitrem načinu življenja pogosto<br />
kar izziv. Marsikomu se namreč zdi, da je za počitek in spanje škoda časa.<br />
DR. ANDREJA POLJANEC<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Čez leto se nam naberejo stvari,<br />
za katere ni časa, in mnogim<br />
se zdi, da bi ravno počitnice<br />
lahko izkoristili za delo, ki ostaja.<br />
To ne pomeni, da se ne bomo lotili<br />
kakšnega projekta, ki si ga že dolgo<br />
želimo. Če to zasede večino počitniške<br />
pozornosti, čustvenega prostora in<br />
tudi časa, pa je velika škoda. Počitek<br />
in spanje sta temeljni potrebi tako za<br />
razvoj in ohranjanje telesnega kot tudi<br />
psihičnega zdravja.<br />
ČAS ZA POGLOBITEV ODNOSOV<br />
Ko starši svoj čas posvečamo otrokom,<br />
jim sporočamo, da so nam vredni. Če<br />
jim ne namenimo bistveno več čustvenega<br />
prostora, zanimanja in ukvarjanja<br />
kot delu in opravkom, se otroci in mladostniki<br />
počutijo spregledane, nevredne,<br />
lahko so tudi žalostni ali jezni.<br />
Če smo nagnjeni k temu, da vedno<br />
»najdemo« delo, je dobro pomisliti, zakaj,<br />
pred čim nas to varuje, kako to, da<br />
se ne moremo umiriti. Ali se nam zdi,<br />
da smo leni, če venomer nečesa ne počnemo?<br />
Kaj nas v naši notranjosti preganja,<br />
da se ne zmoremo umiriti, globlje<br />
prepoznati svojih potreb in občutij ter<br />
potreb in občutij naših bližnjih? Pri tem<br />
lahko marsikateremu staršu pomaga<br />
večja pozornost do otrokovih idej, potreb,<br />
težav … To, da otroci tožijo, da nimajo<br />
takih počitnic, kot bi si jih želeli,<br />
je dober znak, ki ga lahko izkoristimo.<br />
To pomeni, da nad nami še niso obupali<br />
in da še verjamejo, da se lahko zadeve<br />
spremenijo, če bodo dovolj vztrajni.<br />
Če otroci ne tožijo, mi pa vemo, da v<br />
ospredje postavljamo delo, je možno, da<br />
so ti otroci nežni in plahi ter da jim je<br />
»teženje« prenaporno in jim predstavlja<br />
prevelik stres.<br />
V družinah z več otroki se pogosto<br />
zgodi, da je le eden od otrok »glasen«<br />
in si upa jezikati ter izražati nezadovoljstvo;<br />
če ga starši zmorejo vzeti resno,<br />
je to za razvoj družine zelo dragoceno.<br />
Če pa ga preslišijo, utišajo, označijo kot<br />
vedno nezadovoljnega ter ga primerjajo<br />
z drugimi, češ, zakaj pa drugi ne jamrajo,<br />
le ti nisi nikoli zadovoljen, potem izgubijo<br />
dragoceni potencial za razvoj občutljivosti,<br />
pristnosti in globlje povezanosti.<br />
Če se uspemo umiriti od pretiranih<br />
idej o tem, kaj je še treba storiti,<br />
pridobimo čas, na čustveni ravni pa<br />
pripravimo bolj naklonjen čustveni<br />
prostor, ko se lahko posvetimo sebi in<br />
svojim bližnjim. Poleg tega ugotavljamo,<br />
kako bi lahko še bolje dograjevali<br />
svojo notranjost in prepoznali potrebo<br />
po duhovnem vidiku, če nam zanjo čez<br />
leto zmanjkuje časa in pozornosti. Ko<br />
smo spočiti in si vzamemo čas zase in<br />
za svoje drage, lažje vzniknejo spontanost,<br />
ustvarjalnost, domiselnost, zanimive<br />
ideje ipd.<br />
NE SPREGLEJMO<br />
OTROKOVIH IDEJ<br />
Osnovni urnik in ideja, kako bodo počitnice<br />
sestavljene, sta sicer nujna in<br />
nam omogočita občutek sproščenosti.<br />
Pomirita nas, da nam ni treba vsak dan<br />
na novo razmišljati o tem, kdo bo pazil<br />
otroke, kako bomo preživeli dan, ali so<br />
otroci zadovoljni ipd. Vendar je dobro,<br />
da načrti niso preveč natrpani, saj se<br />
lahko zgodi, da bomo po počitnicah utrujeni<br />
zaradi počitnic.<br />
Dragoceno je, da v pripravo počitnic<br />
vključimo otroke in mladostnike ter se<br />
pozanimamo, kaj in kam si oni želijo,<br />
kaj jih zanima, kateri tabor jih pritegne<br />
in kateri jim gre morda na živce. Posebej<br />
z mladostniki se lahko hitro zgodi, da se<br />
Ko starši svoj čas posvečamo<br />
otrokom, jim sporočamo,<br />
da so nam vredni.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
VZGOJA<br />
55<br />
začnejo odnosi krhati, če nismo posebej<br />
pozorni nanje, na njihove želje, potrebe,<br />
kaj jim je neprijetno, dolgočasno,<br />
odveč ... Oni so res dober kazalec odnosov<br />
v družini, saj so v tem obdobju bolj<br />
občutljivi in je dobro, da njihove želje,<br />
namige, pa tudi upor in nesodelovanje<br />
vzamemo kot izziv, da jih bolje spoznamo;<br />
koliko so občutljivi, negotovi, koliko<br />
pogrešajo našo nežnost, navihanost,<br />
sproščenost, koliko jim gremo na živce<br />
s pretiranimi željami po redu, disciplini<br />
pri vstajanju, pospravljanju, kuhanju,<br />
varovanju mlajših sorojencev …<br />
PRIDOBITI SI ZAUPANJE<br />
Za mnoge starše so počitnice kar velik<br />
zalogaj, tako psihični kot tudi fizični in<br />
finančni. Ni enostavno organizirati, da<br />
bodo otroci med počitnicami kakovostno<br />
preživljali čas. Počitnice so dolge<br />
in vsi starši nimajo časa ali možnosti,<br />
da bi otroke varovali po več tednov …<br />
Če želimo dobro organizirane počitnice,<br />
da bomo lahko mirni in zadovoljni,<br />
je dobro, da jih načrtujemo čim prej,<br />
ko so še prosta mesta na različnih taborih<br />
in oratorijih. Če smo te možnosti zamudili<br />
ali pa jih otroci oz. mladostniki<br />
odklanjajo, lahko razmišljamo širše.<br />
Nič programa je enako škodljivo, kot<br />
če je programa preveč. Mladostnikom<br />
se lahko hitro zgodi, da bodo vse dneve<br />
prespali in preživeli na telefonu, računalniku<br />
ali za knjigami. Nekaj takega<br />
poležavanja in brskanja po telefonu<br />
večinoma ne škodi, v primeru, da je to<br />
glavna smer preživljanja počitnic, pa je<br />
škodljivo, krivično in žalostno, da mladostnik<br />
svoje mladosti ne more živeti<br />
bolj polno, veselo, navihano in v povezovanju<br />
z vrstniki, sorojenci ali starši.<br />
V takih primerih je nujno, da to<br />
najprej opazijo starši, da začutijo stisko,<br />
izgubljenost, nemoč in druga čustva, ki<br />
lahko spremljajo tako vedênje, ter začnejo<br />
prek pogovora z drugimi odraslimi<br />
o tem premišljevati, se poglabljati in<br />
iskati primerne pristope, da si spet pridobijo<br />
zaupanje.<br />
Počitnice so pravzaprav idealen čas<br />
za prepoznavanje stisk, kar je dobro, saj<br />
je več časa, da lahko o njih premislimo,<br />
kaj preberemo, se pogovarjamo in iščemo<br />
dejavnike, ki do teh stisk pripeljejo,<br />
ter jih začnemo tudi odpravljati.<br />
BODIMO HVALEŽNI<br />
ZA LEPE STVARI<br />
Med počitnicami tudi lažje prepoznamo<br />
lepote naših ljubljenih oseb, ki jih<br />
morda čez leto premalo opazimo in tudi<br />
premalo cenimo ali pa smo zanje premalo<br />
hvaležni. Pri tem nam lahko pomaga<br />
tudi kakšen odmik za starše, ko<br />
lahko brez otrok v sebi in drug z drugim<br />
odkrivamo dragocene vidike drugega<br />
ali pa prek odprtosti in iskrenosti izrazimo<br />
stvari, ki nas motijo, vznemirjajo,<br />
begajo, ter se o njih pogovorimo, se<br />
ob tem globlje začutimo in še bolj vzljubimo<br />
ter zaljubimo.<br />
Načrti ne smejo biti preveč<br />
natrpani, saj se lahko zgodi,<br />
da bomo po počitnicah<br />
utrujeni zaradi počitnic.<br />
RAZVOJ<br />
NEAKADEMSKIH VEŠČIN<br />
Poleg družinskih odnosov, ki so temelj<br />
za razvoj zdravih osebnosti, lahko počitnice<br />
izkoristimo tudi za razvoj veščin<br />
in spretnosti, ki jih šolski sistem manj<br />
spodbuja. To so lahko tabori preživetja,<br />
prostovoljstvo v različnih organizacijah,<br />
obiskovanje starih staršev ali ljudi,<br />
ki so v različnih stiskah (bolni, stari, otroci<br />
brez varstva ipd.), pomoč na kmetiji<br />
pri prijateljih ali sorodnikih …<br />
Tako se razvijajo empatija, čustvena<br />
in socialna inteligentnost, ponavadi<br />
tudi višja samopodoba in še druge<br />
pozitivne lastnosti. Tudi služenje denarja<br />
lahko zapolni kakšen počitniški<br />
teden ter pomaga razvijati občutek za<br />
preživetje, razširi obzorja mladostniku<br />
ter mu da svobodo pri tem, za kaj<br />
bo porabil denar, ki ga je sam prislužil.<br />
Vse te dejavnosti naj bodo premišljene<br />
za vsakega otroka posebej glede na<br />
njegovo edinstvenost.<br />
VESELJE NAJ BO RDEČA NIT<br />
Starši mladostnika morajo pri organizaciji<br />
počitnic pogosto razviti dodatno<br />
mero odprtosti in ponižnosti, da nimajo<br />
vsega pod kontrolo, da starševske<br />
ideje, čeprav dobronamerne, niso vedno<br />
pohvaljene s strani mladostnika, za<br />
kar potrebujejo tudi precejšnjo mero<br />
občutljivega posluha in potrpežljivosti<br />
do njihovih želja in idej.<br />
Naj bo veselje rdeča nit staršem<br />
mladostnikov. To lahko zavestno treniramo<br />
tako, da se trudimo prepoznavati<br />
dobre stvari in v njih uživamo, se<br />
veselimo in jih tudi na glas pohvalimo.<br />
Tako dobijo pozitivne stvari poseben<br />
poudarek in ne minejo prehitro, poleg<br />
tega pa okrepijo občutek hvaležnosti in<br />
občutek za lepo. Vse to znižuje stres in<br />
nas močneje poveže.<br />
V odnose, kjer je veliko sproščenosti<br />
in iskrenosti, nas vedno vleče. Lahko<br />
si zaupamo, da bo pritegnilo tudi naše<br />
otroke in mladostnike.<br />
<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
56<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
Priporočila<br />
YVES IVONIDES:<br />
VEČNI ZALJUBLJENEC<br />
Yves Ivonides s pravim imenom Ivon<br />
Ćuk je bil rojen med obema svetovnima<br />
vojnama v vasi blizu Splita. Vstopil je v<br />
red frančiškanov ter kmalu postal plodovit<br />
pisatelj in urednik verskega tiska<br />
MILAN HRASTAR na Hrvaškem. Nekaj časa je služboval<br />
tudi v Sloveniji in Rimu. Zelo odmevne<br />
so njegove knjige Mladi Stepinac in Pisma<br />
zaročenki.<br />
Podnaslov pričujočega dela je sporočilo sv. Frančiška Asiškega bratom<br />
in sodobnemu svetu. Biografija svetnika je napisana po globokem<br />
študiju vseh razpoložljivih zgodovinskih virov, ki jih je avtor<br />
zbiral v različnih frančiškanskih ustanovah.<br />
Čeprav ta življenjepis spoštuje vse dosežke znanstvenih raziskovanj<br />
in zanesljivih zgodovinskih spoznanj, ne želi biti suhoparno<br />
nizanje kronoloških podatkov, temveč poskuša doumeti skrivnost<br />
svetnika in uganiti skrivnost klica, ki je bil poslan Frančišku, v<br />
katerega se je zaljubil. V knjigi se nam včasih zazdi, kot da bi bil<br />
Frančišek naš sodobnik, morda klošar z ulice ali pa begunec, in nas<br />
opomni na neodnos do drugačnih.<br />
Ivonides se tudi namerno izogiba sodbam o razvejanosti frančiškovskega<br />
načina življenja, ki se je v zgodovini in pod vplivom<br />
najrazličnejših cerkvenih silnic razdrobilo v tri veje. Minoriti,<br />
frančiškani in kapucini vendarle vsi priznavajo osnovne poudarke<br />
Frančiškovega redovnega vodila.<br />
Ptuj, Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa,<br />
2005, 192 strani<br />
Ravne na Koroškem, Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj,<br />
2016, 155 strani<br />
IGOR GRDINA:<br />
KNJIGA O MALGAJU<br />
Avtor pričujočega dela je uveljavljen kulturni zgodovinar, ki<br />
mu ni tuje pesništvo in pisanje libretov za slovenska odrska<br />
dela. Ima odkrit pogled na naše novejše zgodovinopisje, ki –<br />
kakor sam pravi – zaradi lenobe podlega že prej uveljavljenim<br />
premišljevanjem o pomenu zapomnjenja preteklosti. In naj s<br />
politiko impregnirana tolmačenja minulosti ostanejo za zmerom<br />
nedotaknjena.<br />
Pripoved o borcu za severno narodno mejo ni zgodovinski učbenik<br />
in ne kakšen poskus popraviti že obstoječe vedenje o dogodkih<br />
v prvi svetovni vojni in po njej, ampak na kritični misli<br />
utemeljen zapis o unikatni človekovi usodi. Kakor poudarja avtor,<br />
jo je v življenje priklicala želja, da bo vednosti o tem, kako je<br />
bilo, več in da bo bolj globoka.<br />
Življenjepis Franja Malgaja nam postreže z vrsto dokumentov,<br />
ki dodatno osvetljujejo smrtne krče habsburške monarhije od<br />
leta 1913 pa vse do kapitulacije v jeseni 1918.<br />
Biografija kot taka je še en lep in dostojen spomenik našim<br />
skoraj pozabljenim branilcem ne samo slovenskega ozemlja,<br />
ampak tudi naše samobitnosti in identitete. V slovenskem<br />
osnovnem in srednjem izobraževalnem procesu je vse premalo<br />
pomisli in obravnave takšnih osebnosti. Lahko pa so nam in<br />
naši mladini kažipot za vedenje v času, ki se napoveduje. <br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
Zaščita vrta PRED TOČO<br />
OKOLJE<br />
Delo na vrtu je v polnem razmahu, a lahko se zgodi, da bodo naš trud, čas in denar, ki smo jih vložili<br />
v svoje gredice, zaman. Zaščita pred nevihtami je pomembna, saj lahko predvsem toča povzroči veliko<br />
škodo na rastlinah. Kako torej zaščititi vrt?<br />
57<br />
NINA RAZINGER<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Nestanovitno vreme postaja<br />
stalnica naših življenj.<br />
Obstaja velik strah pred vse<br />
debelejšo točo, ki je v zadnjih<br />
tednih že večkrat divjala po različnih<br />
koncih Slovenije, zato smo zbrali nekaj<br />
učinkovitih načinov, kako lahko zaščitite<br />
svoj vrt.<br />
SEDEM NASVETOV<br />
ZA ZAŠČITO VRTA<br />
Priprava vrta: Bolj kot so rastline zdrave<br />
in močne, lažje okrevajo po toči. Pomembno<br />
je, da so njihova stebla dobro<br />
obložena s prstjo, saj jim ta nudi dodatno<br />
oporo med nevihto. Priporočajo se<br />
dvignjene grede, saj se tako prst ob vsakokratnem<br />
dežju ne spira s površine.<br />
Zaščitne mreže: Namestite zaščitne<br />
mreže nad vrtom. Poskrbite, da so mreže,<br />
ki so izdelane iz umetnih vlaken,<br />
trdno pritrjene, da prenesejo težo toče.<br />
Ob pravilni postavitvi hkrati zmanjšajo<br />
tudi možnost sončnega ožiga rastlin,<br />
delujejo pa lahko tudi kot ovira za škodljivce<br />
in ptice, ki bi morebiti pojedle ali<br />
obkljuvale pridelke.<br />
Zaščitni pokrovi in pregrinjala:<br />
Uporabite različne vrste pokrovov, kot<br />
so plastične folije, agrotekstil, ponjave<br />
ali košare. Z njimi lahko pred nevihto<br />
začasno pokrijete manjše ali posamezne<br />
dragocene rastline ter jih tako zaščitite<br />
pred poškodbami.<br />
Zaščitni okvirji in tuneli: Zgradite<br />
zaščitne okvirje ali tunele iz kovinskih<br />
oziroma plastičnih cevi, ki jih prekrijete<br />
s trpežnimi materiali, kot so plastika ali<br />
agrotekstil. Ti okvirji in tuneli zagotavljajo<br />
trajno zaščito pred vremenskimi<br />
vplivi, vključno s točo.<br />
Pravilno sajenje: Pri sajenju rastlin<br />
upoštevajte njihovo odpornost na vremenske<br />
vplive. Izberite vrste, ki so bolj<br />
odporne na poškodbe zaradi toče, in jih<br />
posadite na tisti del vrta, kjer so bolj zaščitene,<br />
na primer ob stenah ali ograjah.<br />
Rastlinjaki: Če imate večji vrt, razmislite<br />
o postavitvi rastlinjaka. Rastlinjak<br />
ne ščiti le pred točo, ampak omogoča<br />
tudi nadzor temperature in vlage,<br />
kar lahko podaljša rastno sezono in izboljša<br />
rast rastlin.<br />
Spremljanje vremena: Redno spremljajte<br />
vremensko napoved in bodite pripravljeni<br />
hitro ukrepati, če je napovedana<br />
toča. Tako boste lahko pravočasno postavili<br />
zaščito nad svoje gredice in vrtove,<br />
ne pozabite pa niti na rastline na terasah<br />
in balkonih.<br />
UKREPANJE PO NEURJU<br />
Po neurju morate najprej poskrbeti za<br />
obrezovanje in odstranjevanje uničenih<br />
delov rastlin, kot so polomljene<br />
veje, stebla in listi. Tako se lahko rastlina<br />
osredotoči na rast zdravih delov.<br />
Čeprav je rastlina marsikdaj videti popolnoma<br />
uničena, ji lahko damo še nekaj<br />
časa, preden jo zavržemo. Uničenje<br />
zaradi nevihte je namreč lahko pogosto<br />
videti bolj uničujoče, kot je v resnici.<br />
Za dodaten zagon in spodbujanje<br />
zdrave rasti rastline pognojimo, pri čemer<br />
moramo biti pozorni zgolj na to, da<br />
jih ne gnojimo prepozno v sezoni. Hranila<br />
jim dajo moč za boj proti morebitnim<br />
okužbam, saj so v poškodovanem<br />
stanju bolj ranljive za žuželke in bolezni.<br />
Rastline zato čim prej poškropimo<br />
s pripravkom za krepitev, ki je lahko<br />
narejen tudi iz sestavin iz naše domače<br />
kuhinje. Takoj po toči lahko uporabimo<br />
močan žajbljev čaj iz sušenih listov<br />
ali svežih rastlin. V dneh po toči lahko<br />
večkrat škropimo z mešanico mleka in<br />
vode v razmerju 1 : 1. Koristi tudi pripravek<br />
iz česnovih ali čebulnih listov. <br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
58<br />
ZDRAVJE<br />
Napake pri uporabi<br />
KREM ZA SONČENJE<br />
Sonce je čudovito, a tudi nevarno. Dermatologi že vrsto let opozarjajo, da pretirano izpostavljanje<br />
močnemu soncu ni zdravo, zato se moramo ob tem primerno zaščititi. Pa se res znamo?<br />
SIMONA KOŠIR<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Čeprav je zaščita ključnega pomena<br />
za ohranjanje zdravja<br />
kože in preprečevanje poškodb,<br />
mnogi še vedno delajo<br />
napake in nasedajo mitom glede pravilne<br />
uporabe in učinkovitosti zaščitnih<br />
sredstev. Zbrali smo nekaj najpogostejših<br />
napak in napačnih prepričanj.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024<br />
NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE<br />
Premajhna uporaba zaščitne kreme:<br />
Večina ljudi ne nanese dovolj kreme za<br />
sončenje, kar zmanjšuje njeno učinkovitost.<br />
Priporočeno je, da odrasla oseba<br />
uporabi približno 30 ml zaščitne kreme<br />
za celotno telo.<br />
Nepravilna ponovna uporaba: Kremo<br />
za sončenje moramo ponovno nanesti<br />
vsaki dve uri, še posebej po plavanju,<br />
potenju ali brisanju z brisačo.<br />
Mnogi ljudje to zanemarijo, kar zmanjšuje<br />
zaščito.<br />
Kremo za sončenje nanesemo, ko<br />
smo že zunaj: Pri prvem nanosu moramo<br />
kremi za sončenje dati nekaj časa,<br />
da začne delovati, zato jo je treba nanesti<br />
vsaj deset minut pred odhodom<br />
ven in počakati, da se posuši. Zaščita<br />
obraza je zadnji korak v rutini nege<br />
kože pred nanosom ličil.<br />
Uporaba zaščite le v sončnih dneh<br />
in na morju: UV-žarki lahko prodrejo<br />
skozi oblake, zato je pomembno uporabljati<br />
zaščito pred soncem tudi v oblačnih<br />
dneh. Prav tako ne pozabimo na<br />
uporabo kreme v gorah, kjer je sonce<br />
lahko še močnejše kot na morju.<br />
Pozabljanje na določene dele telesa:<br />
Mnogi pozabijo nanesti zaščitno<br />
kremo na ušesa, vrat, veke in dekolte,<br />
ki so prav tako izpostavljeni UV-žarkom.<br />
Pri ljudeh se začnejo kazati znaki<br />
staranja ravno na teh področjih.<br />
Za ustnice uporabimo vazeline, ki jih<br />
vlažijo in vsebujejo zaščitni faktor, saj<br />
lahko pretirano sončenje izzove tudi<br />
herpes. Ne pozabimo niti na lasišče,<br />
kjer uporabimo pršila z zaščito in<br />
tako preprečimo, da se domov vrnemo<br />
s poškodovanimi in suhimi lasmi,<br />
ki spominjajo na slamo.<br />
Prepričanje, da visok SPF nudi celodnevno<br />
zaščito: Čeprav visok SPF (zaščitni<br />
faktor) nudi daljšo zaščito, je še<br />
vedno potrebno redno ponovno nanašanje<br />
kreme. Pri ženskah velja opozorilo,<br />
da tudi ličila niso dovolj za zaščito,<br />
saj jih je nemogoče nanesti toliko, da bi<br />
nas obvarovala pred žarki. Ob tem tudi<br />
opozorilo: številke zaščite v različnih<br />
kremah se ne seštevajo, ko jih plastimo.<br />
Uporaba krem iz lanskega poletja:<br />
Kreme, kupljene lansko leto, je pametno<br />
zavreči, saj niso najboljša rešitev.<br />
Pri prvem nanosu<br />
moramo dati kremi za<br />
sončenje vsaj deset minut<br />
časa, da začne delovati.<br />
Podobno kot ostali kozmetični izdelki<br />
imajo tudi sončne kreme omejen rok<br />
trajanja in jih je praviloma priporočljivo<br />
uporabiti v 12 mesecih po odprtju.<br />
Vodoodporna krema za sončenje ne<br />
potrebuje ponovnega nanašanja: Vodoodporna<br />
krema za sončenje nudi zaščito<br />
med plavanjem ali potenjem, kljub<br />
temu pa jo je treba po določenem času<br />
ali aktivnosti ponovno nanesti.<br />
Krema za sončenje povzroča pomanjkanje<br />
vitamina D: Uporaba kreme<br />
za sončenje ne preprečuje popolnoma<br />
nastajanja vitamina D. Kratka izpostavljenost<br />
soncu brez zaščite lahko zados-
ZDRAVJE 59<br />
tuje za proizvodnjo vitamina D, hkrati<br />
pa ne povzroča škodljivih učinkov.<br />
Uporaba krem zgolj takrat, ko smo na<br />
prostem: UV-žarki lahko prodrejo skozi<br />
okna, zato je pomembno uporabljati zaščito<br />
pred soncem tudi v zaprtih prostorih,<br />
če smo blizu oken ali v avtomobilu.<br />
To je veliko lažje, če postane to stalni del<br />
naše vsakodnevne jutranje rutine.<br />
Temna koža ne potrebuje zaščite<br />
pred soncem: Temnejša koža ima resda<br />
več naravne zaščite pred UV-žarki, a to<br />
ne pomeni, da je popolnoma zaščitena.<br />
Ljudje s temnejšo poltjo so še vedno izpostavljeni<br />
tveganju za kožnega raka in<br />
druge poškodbe kože, zato je tudi pri<br />
njih uporaba zaščite pred soncem nujna.<br />
Naravna olja nudijo enako zaščito<br />
kot komercialne kreme za sončenje:<br />
Čeprav nekatera naravna olja, kot je<br />
denimo kokosovo, lahko nudijo minimalno<br />
zaščito pred soncem, niso tako<br />
učinkovita kot komercialne kreme, ki<br />
so oblikovane in testirane za zaščito<br />
pred UV-sončnimi žarki.<br />
Veliko ljudi ima alergijo na sonce. Sonce<br />
je lahko krivo za pojav kožnega raka. Tudi<br />
opekline zaradi sonca so nevarne. In ne<br />
nazadnje, sonce lahko poslabša nekatera<br />
obolenja kože.<br />
Skoraj vsak peti Evropejec ima preobčutljivost<br />
na sonce ali t. i. alergijo na sonce.<br />
V večini primerov je to polimorfna fotodermatoza,<br />
ki se kaže kot rdeče bunčice<br />
oziroma mozoljčki, lahko pa tudi kot večje<br />
pordele površine. Koža močno srbi. Največkrat<br />
je prizadeta koža dekolteja, rok,<br />
hrbtne strani dlani, nog in obraza. Sprožijo<br />
jo UVA-žarki. Druga oblika alergije<br />
na sonce so t. i. akne mallorca. Pojavijo<br />
se tudi na ramenih, hrbtu, nadlakteh<br />
in po obrazu. Sprožilec so UV-žarki, pa<br />
tudi sestavine kozmetičnih proizvodov in<br />
sredstev za zaščito pred soncem, zlasti<br />
mastne krme in losjoni.<br />
Prekomerna izpostavljenost soncu lahko<br />
povzroči sončne opekline. Te povzročijo<br />
UVB-žarki. UVB-žarki ne prodirajo<br />
globoko v kožo, povzročijo opekline<br />
in so odgovorni za pigmentacijo kože.<br />
UVA-žarki prodirajo v globlje plasti<br />
kože, povzročajo pojav alergij in so odgovorni<br />
za staranje kože.<br />
Če ste že imeli težave z alergijo na sonce,<br />
upoštevajte navodila zdravnika. Možna<br />
je uporaba zdravil, tako v obliki kreme<br />
ali gela, ki ublaži srbenje, kot tudi v obliki<br />
tablet. Pojavu alergije se lahko izognete<br />
s pravočasno uporabo omenjenih<br />
zdravil. Če se vam alergija pojavi prvič, je<br />
najbolje, da poiščete zdravniško pomoč.<br />
Nekatera zdravila pa so na voljo tudi brez<br />
recepta v lekarnah.<br />
Kaj storiti pri sončnih opeklinah? Takoj<br />
se umaknemo s sonca in se ne izpostavljamo,<br />
dokler se opeklina ne pozdravi.<br />
Za blažje opekline se priporoča uporaba<br />
indiferentnih krem ali losjonov, ki pogosto<br />
vsebujejo pantenol in kožo intenzivno<br />
vlažijo. Kožo tudi hladimo. Hujše opekline<br />
pokrijemo s hladnimi obkladki in se<br />
odpravimo k zdravniku.<br />
Pri ljudeh s svetlo poltjo se pogosto pojavijo<br />
sončne pege. Praviloma niso nevarne,<br />
če pa opazimo pege, ki so nenavadne oblike<br />
in barve, jih pokažemo svojemu zdravniku<br />
ali dermatologu.<br />
Tudi po zmernem izpostavljanju soncu je<br />
naša koža utrujena in izsušena. Da ji povrnemo<br />
vlago in elastičnost, uporabimo<br />
primerne izdelke za nego.<br />
<br />
Vir: https://www.abczdravja.si/bivanje/<br />
varno-in-zdravo-na-soncu/<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
60<br />
DOGODKI<br />
Koledar dogodkov JUNIJ – JULIJ<br />
29<br />
SOB<br />
Veronika Deseniška –<br />
muzikal mesta ljubezni<br />
21.00–23.30<br />
Stari grad Celje<br />
27<br />
ČET<br />
Jaka Ivančič: Slovenija: Simfonija<br />
razgledov – otvoritev razstave<br />
19.00–20.00<br />
Ljubljanski grad,<br />
Grajska planota 1, Ljubljana<br />
Razstava<br />
celje.info<br />
Muzikal<br />
Veronika Deseniška je verjetno najodmevnejši celjski<br />
umetniški projekt tega tisočletja. V štirih sezonah si ga je<br />
v Celju in na gostovanjih drugod ogledalo več kot 25.000<br />
gledalcev, glasbo iz muzikala izvajajo orkestri, pevski zbori<br />
in ansambli po vsej državi, razprodana sta dva ponatisa<br />
zgoščenk, produkcija pa je bila opažena tudi v številnih tujih<br />
medijih.<br />
Predstavo, ki pripoveduje slavno legendo o dinastiji mogočnih<br />
celjskih grofov, zgodbo o nesrečni ljubezni Friderika<br />
II. in Veroniko iz Desenic, odlikuje izjemna glasba<br />
Leona Firšta, najprodornejšega slovenskega skladatelja<br />
mlajše generacije, vrhunski scenarij mojstra slovenskega<br />
muzikala Janeza Usenika, dih jemajoče 3D video mapping<br />
projekcije in zvezdniška zasedba šestdesetih glasbenikov,<br />
igralcev in plesalcev. V naslovni vlogi bo tudi letos nastopila<br />
Eva Černe Avbelj, poleg nje pa še Klemen Bunderla, Tjaša<br />
Hrovat Steklasa, Željka Predojević Korošec, Srđan Milovanović<br />
in Marjan Bunič. Ekipi se bo letos prvič pridružil tudi<br />
uspešni tenorist Gregor Ravnik.<br />
Na Celjskem gradu bodo letos štiri uprizoritve:<br />
28. in 29. junij in 4. ter 5. julij.<br />
27<br />
ČET<br />
Koncert Škof in Stanić<br />
19.00–21.00<br />
Rotonda,<br />
Dunajska 167, Ljubljana<br />
Koncert<br />
28<br />
PET<br />
Nina Pušlar –<br />
poletni koncert<br />
20.30–22.30<br />
Grad Vurberk,<br />
Vurberk 85, Spodnji Duplek<br />
Koncert<br />
3<br />
SRE<br />
Ples na Plečnikovi ulici<br />
20.00<br />
Glavna Ljubljanska tržnica,<br />
Dolničarjeva ulica, Ljubljana<br />
Ples<br />
6<br />
SOB<br />
Slovenska bakla<br />
na poti v Pariz<br />
9.00–11.00<br />
Športni park Semič<br />
Druženje, šport<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
61<br />
SOLATA<br />
z ocvrtim piščancem<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
2 OSEBI PREPROSTO 20 MINUT<br />
SESTAVINE<br />
• 100 g motovilca<br />
• 200 g češnjevega paradižnika<br />
• 100 g parmezana<br />
• oljčno olje<br />
• limonin sok<br />
• sol<br />
• 400 g piščančjega fileja<br />
• 1 jajce<br />
• moka<br />
• krušne drobtine<br />
• 100 g ribanega parmezana<br />
• sončnično olje<br />
1. Piščančji file operemo<br />
in osušimo s papirnato<br />
brisačko. Pripravimo<br />
dva zrezka. Solimo.<br />
Jajce razžvrkljamo. Zrezka<br />
najprej povaljamo v moki,<br />
nato v jajcu, na koncu<br />
pa še v mešanici drobtin<br />
in ribanega parmezana.<br />
Ocvremo ju v vročem olju.<br />
2. Medtem operemo motovilec in<br />
ga razdelimo v dva globoka solatna<br />
krožnika. Češnjeve paradižnike<br />
prerežemo na pol in jih porazdelimo<br />
po motovilcu. Solato po okusu<br />
solimo, prelijemo z oljčnim oljem<br />
in pokapljamo s sveže iztisnjenim<br />
sokom limone.<br />
3. Ocvrta piščančja fileja odložimo<br />
na papirnato brisačko, da popije<br />
odvečno maščobo. Narežemo ju<br />
na tanjše trakove in postavimo na<br />
sredino solate. Parmezan naribamo<br />
na lističe in posujemo po solati.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
62<br />
POVABILO MLADIM<br />
POVABILO:<br />
Ekipa DOMOVINE<br />
vabi k sodelovanju<br />
mlade, zavzete<br />
in prodorne<br />
NOVINARJE<br />
Pri Domovini krepimo novinarsko ekipo. V zadnjem<br />
času se nam je pridružilo več urednikov<br />
in novinarjev z bogatimi izkušnjami iz največjih<br />
slovenskih in tujih medijev. To znanje in izkušnje<br />
želimo prenesti tudi na mlade. Zato medse vabimo<br />
mlade, zavzete in talentirane posameznike,<br />
ki bi želeli postati del dinamične novinarske<br />
ekipe, ki ustvarja tiskani, spletni in video medij.<br />
Ni nujno, da študirate medije ali novinarstvo, pomembno je, da imate talent za pisanje<br />
in strast do odkrivanja novinarskih zgodb. Ključni sta predanost načelom profesionalnega<br />
novinarstva in neodvisnost od političnih strank.<br />
KAKO POSTANETE<br />
NOVINAR/-KA<br />
DOMOVINE?<br />
KAJ BOSTE<br />
PRIDOBILI?<br />
• Svojo vlogo pošljite na e-naslov<br />
urednistvo@domovina.je do vključno četrtka, 4. 7. 2024.<br />
• Vloga naj vsebuje tekst z naslovom »Vzroki za padec<br />
Berlinskega zidu«, ki naj bo novinarska novica, dolga do<br />
3500 znakov s presledki.<br />
• Priložite tudi kratek življenjepis in svoje razmišljanje o<br />
tem, zakaj bi sodelovali pri soustvarjanju Domovine.<br />
• Z izbranimi kandidati bomo opravili avdicijo/razgovor,<br />
se tako bolje spoznali in pogovorili o možnosti rednega<br />
sodelovanja v novinarski ekipi Domovine.<br />
• V primeru izbora in dogovora o sodelovanju<br />
boste pridobili znanje in izkušnje s področja<br />
novinarstva, tehničnega oblikovanja prispevkov,<br />
izkušnje samostojnega in ekipnega dela, nova<br />
poznanstva ter reference za nadaljnjo poklicno pot.
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
63<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
9 1 2 9 6 1 1 6<br />
3 7 8 6 8 9 3 25<br />
4 8 3 3 8 5 7 11<br />
6 4 1 1 6 2 9 18<br />
2 7 9 4 1 6 5 20<br />
3 9 9 8 5 9 1 26<br />
2 1 2 2 1 6 5 7<br />
11 21 32 9 26 6 8<br />
4 6 1 8 1 7 1 9<br />
7 7 8 1 4 2 1 17<br />
3 3 9 8 8 4 3 23<br />
5 8 6 8 9 6 9 9<br />
7 7 9 6 1 6 3 9<br />
2 2 9 4 9 4 5 7<br />
2 2 5 6 5 8 4 19<br />
3 12 27 22 5 10 14<br />
9 1 2 9 6 1 1<br />
3 7 8 6 8 9 3<br />
4 8 3 3 8 5 7<br />
6 4 1 1 6 2 9<br />
2 7 9 4 1 6 5<br />
3 9 9 8 5 9 1<br />
2 1 2 2 1 6 5<br />
4 6 1 8 1 7 1<br />
7 7 8 1 4 2 1<br />
3 3 9 8 8 4 3<br />
5 8 6 8 9 6 9<br />
7 7 9 6 1 6 3<br />
2 2 9 4 9 4 5<br />
2 2 5 6 5 8 4<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
64<br />
KRIŽANKA<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
OSEMTI-<br />
SOČAK V<br />
HIMALAJI<br />
AMERIŠKA<br />
DOLŽIN-<br />
SKA MERA<br />
NEGOR-<br />
LJIV<br />
MATERIAL<br />
KATARINA<br />
SREBOT-<br />
NIK<br />
KORALNI<br />
OTOK<br />
MOKRO-<br />
TEN<br />
TRAVNIK<br />
OB VODI<br />
11<br />
PUNT<br />
NA-<br />
SPROTJE<br />
VSTOPA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
DOMOVINA<br />
POMILOS-<br />
TITEV<br />
OBSO-<br />
JENCEV<br />
BELE<br />
IN ČRNE<br />
TIPKE PRI<br />
KLAVIRJU<br />
SREDNJE-<br />
VEŠKI<br />
PESNIK<br />
KRAJŠA<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
ADOLF<br />
TEKMEC<br />
PRAVO-<br />
SLAVNA<br />
NABOŽNA<br />
PODOBA<br />
LESENA<br />
PRIPRAVA<br />
ZA VPRE-<br />
GO ŽIVINE<br />
DOMOVINA<br />
DAN<br />
V TEDNU<br />
TOK<br />
ZA OČALA<br />
NEKDANJI<br />
PREDSED-<br />
NIK ZDA<br />
(GERALD)<br />
STEKLENA<br />
POSODA<br />
ZA VODNE<br />
ŽIVALI<br />
PREDAL,<br />
OMARICA<br />
ZA DENAR<br />
ENOLETNI<br />
POGANJEK<br />
LESNATE<br />
RASTLINE<br />
5<br />
PEVEC<br />
PESTNER<br />
STAVEK, S<br />
KATERIM ADAMOVA<br />
SE ZAČNE ŽENA<br />
POGOVOR<br />
LOJZE<br />
BRATUŽ<br />
DELAV. V<br />
JEKLARNI<br />
JAPONSKI<br />
SAMOMOR<br />
GL. MESTO<br />
KRAD-<br />
MOŠKI<br />
TIBETA<br />
LJIVEC,<br />
POTOMEC<br />
IGOR<br />
ZMIKAVT<br />
TORKAR<br />
IVER<br />
3<br />
KOVINSKI<br />
BARO-<br />
METER<br />
15<br />
ZADNJA<br />
KNJIGA V<br />
SV. PISMU<br />
GRŠKI<br />
14<br />
POLOTOK<br />
SKAKAL-<br />
KA KLINEC<br />
POLAGA-<br />
LEC TAPET<br />
MAJHEN<br />
SESALEC<br />
SLOV.<br />
ŠPORTNIK,<br />
SLIKAR<br />
KI IGRA<br />
IN GRAFIK<br />
ROKOMET<br />
(VLADIMIR)<br />
KULTURA<br />
RELIGIJA<br />
DEL<br />
16<br />
LETALA<br />
DEL<br />
SKLADBE<br />
VAS J. OD<br />
JELŠAN<br />
BELEC V<br />
J. AFRIKI<br />
12<br />
MESTO<br />
NA JUGO-<br />
VZHODU<br />
SICILIJE<br />
4<br />
PODLOŽ-<br />
NIK, KI O-<br />
PRAVLJA<br />
TLAKO<br />
13<br />
GOROVJE<br />
V SREDNJI<br />
EVROPI<br />
ALUMINIJ<br />
OSMANSKI<br />
VOJAŠKI<br />
POVELJ-<br />
NIK<br />
ČUTILO<br />
ZA VID<br />
BORILNI<br />
ŠPORT<br />
1 GRADBENI<br />
STROKOV-<br />
NJAK<br />
10<br />
VRH<br />
ZAHODNO<br />
OD ANHO-<br />
VEGA<br />
ANTON<br />
STRES<br />
9<br />
NALEZ-<br />
LJIVO<br />
VNETJE<br />
KOŽE<br />
2 MORJE<br />
MED<br />
CELINAMI<br />
IVAN<br />
CANKAR<br />
VIR SVET-<br />
LOBE<br />
13. ALI 15.<br />
DAN ME-<br />
SECA PRI<br />
RIMLJANIH<br />
MONGOL-<br />
SKI VLA-<br />
DARSKI<br />
NASLOV<br />
GLAVNO GESLO<br />
6<br />
1 2 3 4<br />
8 5 6 7 8<br />
9 10 11 12<br />
7 13 14 15 16<br />
V HOTELU<br />
Strežaj: ''Gospod direktor, gosta v<br />
sobi 28 je zajel smeh in se ne more<br />
umiriti. Ali naj pokličem zdravnika?''<br />
Direktor: ''Ne, samo račun mu<br />
pokažite.''<br />
Rešitev križanke (vodoravno): Makalu, izstop, LB, oko,<br />
jeklar, Lhasa, amnestija, trska, klaviatura, Atos, vagant,<br />
tapetar, Ado, rokometaš, rival, omika, ide, ikona, vera, kan,<br />
jarem, krilo, Rupa, IC, sobota, Alpe, etui, Ragusa, Ford,<br />
tlačan. Glavno geslo: središče Prlekije.<br />
REŠITVE:<br />
Skriti pesniki:<br />
IVAN MINATTI, JANEZ MENART, KAJETAN KOVIČ, LOJZE<br />
KRAKAR, TONE PAVČEK.<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
LLLLL+<br />
65<br />
SKRITI PESNIKI<br />
DIVAN MINKA TATI JANČE<br />
ZUM DENAR TOKAJ PETAN<br />
KOVIN ČELO JAZ EKRAN<br />
KARTON NEPAL VRČEK<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa<br />
po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste prebrali<br />
imena in priimke slovenskih pesnikov, ki so še pisali<br />
v rimah. (jp)<br />
Tone Pavček:<br />
PESEM O ZVEZDAH<br />
Vsak človek je zase svet,<br />
čuden, svetal in lep<br />
kot zvezda na nebu ...<br />
Vsak tiho zori,<br />
počasi in z leti,<br />
a kamor že greš, vse poti<br />
je treba na novo začeti.<br />
Tako živimo ljudje.<br />
Vsak zase krmari k pogrebu.<br />
Svetloba samo<br />
nas druži kot zvezde na nebu.<br />
A včasih so daleč poti,<br />
da roka v roko ne seže,<br />
a včasih preblizu so si,<br />
da z nohti lahko<br />
srce kdo doseže ...<br />
Od tega menda<br />
človek umre,<br />
od tega z neba<br />
se zvezda ospe.<br />
KOMBINACIJSKI<br />
MAGIČNI LIK<br />
ZGLAVNIK VITTORIO NONAR<br />
LAKOTNIK KAKTOVIK<br />
ILINICKI CV ADOPTANT<br />
Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, vodoravno<br />
in navpično. Ko boste vpisali vse, se bo prikazala<br />
beseda, ki je ni na spisku.<br />
Le v polju, kjer se križa sama s seboj, vpišite pravo<br />
črko. V liku je eno samo črno polje. (jp)<br />
<strong>154</strong> 27. 6. 2024
TRK<br />
TRK<br />
VELIKE NEPTUNOVE LUNE!<br />
NESPAMETNA UMRLJIVA ŽENSKA!<br />
TRESK!<br />
PREKO NEBA SE ZARIŠE<br />
ŠKRLATNA STRELA!<br />
MEGAMOČNI MOŽ JE NA POTI,<br />
DA REŠI DAN!<br />
ZGODOVINSKO<br />
OBELEŽJE<br />
"CALVINOVA HIŠA"<br />
NA TEM MESTU<br />
JE JANUARJA 40<br />
SNEŽAKOV DOLETELA<br />
KRUTA USODA.<br />
NISEM CALVIN! SEM<br />
OSUPLJIVI MOŽ!<br />
PRIJATELJ SVOBODE!<br />
NASPROTNIK<br />
ZATIRANJA!<br />
VSAK DAN GLEDAM, KDAJ<br />
PRIDE SELITVENI TOVORNJAK.<br />
A-HA.<br />
KAJ POČNEŠ?<br />
RAVNO SEM NAMERAVAL<br />
UPORABITI SVOJE OSUPLJIVE<br />
MOČI, DA OSVOBODIM NEKAJ<br />
PIŠKOTOV, KI JIH IMAJO ZA<br />
TALCE NA ZGORNJI POLICI V<br />
SHRAMBI! ZDAJ PA, NAJ MI BO<br />
OPROŠČENO, DOLŽNOST KLIČE!<br />
SI SI<br />
IZPOSODILA<br />
JAJCE?<br />
NIKOGAR NI BILO<br />
DOMA, MAMI.
6. MEDNARODNA KONFERENCA<br />
Vzgoja za ljubezen do domovine in države<br />
NARODNI PONOS<br />
V GLOBALIZIRANEM SVETU<br />
NA KONFERENCI LAHKO SODELUJETE S SVOJIM PRISPEVKOM.<br />
Rok prijave za sodelovanje s prispevkom: 5. 7. 2024<br />
Rok prijave za udeležbo: 11. 11. 2024<br />
SOBOTA,<br />
23. 11. 2024,<br />
OŠ Notranjski<br />
odred Cerknica<br />
/splet<br />
VABLJENI<br />
PREDAVATELJI:<br />
Borut Pahor,<br />
Vida Petrovčič,<br />
dr. Karl Hren<br />
INFORMACIJE IN PRIJAVE: DKPS, Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana<br />
01/43-83-983 (tor., čet. 9.00–12.00) konferenca@dkps.si www.dkps.si/izobrazevanje
Change language