Domovina 158: Marine Le Pen: Mi nismo skrajna desnica (predogled)
23.07.2024 • Views
Embed Flag

Domovina 158: Marine Le Pen: Mi nismo skrajna desnica (predogled)

ePAPER READ
domovina.je

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

25. 7. 2024<br />

Vlada ne rešuje<br />

romske problematike<br />

12<br />

ZDA: Preobrati v<br />

predsedniški tekmi<br />

20<br />

Von der <strong>Le</strong>yeni<br />

ostaja v sedlu<br />

26<br />

3,95 €<br />

<strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>:<br />

»<strong>Mi</strong> <strong>nismo</strong> <strong>skrajna</strong> <strong>desnica</strong>!«<br />

31<br />

<strong>158</strong>

V tedniku <strong>Domovina</strong> pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:<br />

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje<br />

doma in po svetu.<br />

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende<br />

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo<br />

nova delovna mesta.<br />

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se<br />

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,<br />

ki so prihodnost naše domovine.<br />

Da, naročam tednik <strong>Domovina</strong><br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

205,40 €<br />

175 €<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,<br />

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.<br />

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno<br />

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.<br />

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske<br />

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.<br />

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu<br />

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.<br />

ZAKAJ NAROČITI<br />

tednik <strong>Domovina</strong>?<br />

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na<br />

preverjenih informacijah in natančnem<br />

raziskovanju.<br />

• NEODVISNOST: naše poročanje<br />

je neodvisno.<br />

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo<br />

izkušeni novinarji in uredniki.<br />

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni<br />

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.<br />

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN<br />

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,<br />

ki nas povezujejo in nam dajejo moč.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

NENAD GLÜCKS<br />

KOMENTAR TEDNA<br />

KRI NA ROKAH Goloba,<br />

Mesca in Fajonove<br />

Priča smo eskalaciji napadov Romov na večinsko prebivalstvo jugovzhodne Slovenije,<br />

pri čemer vladajoča koalicija iz ideoloških razlogov zavrača ukrepe, ki bi ustavili<br />

drsenje tega dela države v brezpravje.<br />

3<br />

Težko je bilo prejšnji mesec<br />

gledati v bolnišnici ležečega<br />

devetošolca s poškodbami<br />

glave, ki ga je pretepel 14-letni<br />

romski učenec na OŠ Velika Dolina v<br />

občini Brežice. Ta je že prej ustrahoval<br />

učence na šoli, tako da starši po brutalnem<br />

napadu sprva svojih otrok niso<br />

več poslali k pouku.<br />

Romski agresivni mladoletnik je<br />

bil neposredni napadalec, a sostorilci<br />

v političnem pomenu besede so bili v<br />

prvi vrsti predsednik vlade Robert Golob (Gibanje Svoboda)<br />

ter podpredsednika vlade Luka Mesec (<strong>Le</strong>vica) in Tanja Fajon<br />

(SD). Na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini imajo v vremenskem<br />

žargonu glede vse bolj napadalnih Romov že dolgo<br />

rdeči alarm, najvišjo stopnjo nevarnosti. Toda vlade v Ljubljani<br />

za zaščito lokalnega prebivalstva ne storijo nič. Glede<br />

tega prednjači ravno Golobova, v času katere je romsko nasilje<br />

še bolj izbruhnilo.<br />

Pobudo za spremembo zakonodaje, ki jo je v državni zbor<br />

lani jeseni naslovilo 11 županov iz občin v tej regiji, podprto<br />

s podpisi več kot 30.000 volivk in volivcev, je vladajoča koalicija<br />

že v kali zatrla – zavrnila. Eden ključnih namenov pobude<br />

je bil, da bi romske starše privedli do tega, da pošiljajo<br />

svoje otroke v osnovno šolo. Če tega ne bi počeli, bi se jim<br />

denarna socialna pomoč (prejema jo velika večina tamkajšnjih<br />

Romov, le redkokateri je zaposlen) izplačevala v naravi<br />

in ne v denarju. Torej v obliki bonov za hrano, avtomatičnega<br />

plačevanja položnic …<br />

Toda ne, vladajoči so bili proti, čeprav na primer v novomeški<br />

občini le nekaj odstotkov romskih otrok uspešno<br />

zaključi osnovno šolo. Sporočilo njihovim staršem je jasno:<br />

ni vam treba pošiljati otrok v šolo, z denarjem od socialne<br />

pomoči pa si lahko še naprej med drugim kupujete cigarete,<br />

alkohol, tudi orožje … Poleg tega se globe za številne prekrške<br />

(prometne, zoper javni red in mir, za kurjenje v naravnem<br />

okolju) ne smejo trgati od denarne socialne pomoči in otroških<br />

dodatkov, tako da Romi, mnogi tudi serijski prekrškarji,<br />

za globe praviloma ne plačajo niti centa. Zgodbe iz tega dela<br />

Slovenije, kjer število romske populacije hitro narašča, so<br />

pretresljive. Medklic: otroci so ob prevladujoči brezposelnosti<br />

zavoljo otroških dodatkov pač še en vir dohodka.<br />

Vrstijo se fizični napadi na lokalno prebivalstvo, grožnje,<br />

kraje. Kdor se jim zoperstavi, ga napadejo. Tudi policiste. V<br />

kako moralno sprevrženem svetu živijo romski najstniki, priča<br />

naslednje: v bližini naselij netijo požare, potem pa za zabavo<br />

kamenjajo gasilce, ki jih pridejo gasit.<br />

Župani si še pred desetletjem niso upali jasno povedati,<br />

Politiki, kot je Fajonova,<br />

kmalu ne bodo na vesti imeli<br />

zgolj krvi žrtev romskih<br />

napadov na rokah, pač pa<br />

tudi življenja.<br />

za kaj gre. Zdaj leporečenja ni več. Županja<br />

občine Metlika Martina <strong>Le</strong>gan<br />

Janžekovič je prejšnji teden zaradi vse<br />

številčnejših incidentov sklicala urgentni<br />

sestanek. Prišli so tudi ljudje z<br />

oblastnih položajev iz Ljubljane. Poudarila<br />

je, da so mlajše generacije Romov<br />

postale »nadute, ohole, predrzne.<br />

S provokacijami izzivajo incidente,<br />

podkrepljeni so z miselnostjo, da jim<br />

tako nihče nič ne more.« Ob tem imajo<br />

nekateri več denarja (tudi od kaznivih<br />

dejanj) kot marsikdo, ki gara po cele dneve.<br />

Pa vendar je recimo podpredsednica vlade Tanja Fajon še<br />

kot predsednica SD lani ob dnevu Romov lagala, da so etnična<br />

manjšina, »ki je vse prepogosto prezrta in diskriminirana<br />

in ki je še vedno povezana s številnimi predsodki in<br />

stereotipi«. Resnica je obratna. Prezrta in diskriminirana<br />

je etnična (slovenska) večina, ki ji državni organi in funkcionarji<br />

kršijo pravico do varnosti, zapisano v 34. členu<br />

Ustave. Romska naselja so tudi polna orožja. Politiki, kot je<br />

omenjena, kmalu ne bodo imeli zgolj krvi žrtev romskih napadov<br />

na rokah, pač pa tudi življenja na vesti.<br />

<br />

Bor Slana/STA<br />

Obisk predsednice<br />

republike Nataše Pirc<br />

Musar v občini Ribnica, v<br />

sklopu katerega je obiskala<br />

tudi romsko naselje<br />

<strong>Le</strong>povče (28. 5. 2024). Ali<br />

je predsednica obiskala<br />

tudi slovenska naselja?<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Romi v občini<br />

Krško za zabavo<br />

kamenjajo gasilce<br />

Nenad Glücks<br />

14 Romi se posmehujejo<br />

policistom, saj jim tako<br />

nič ne morejo<br />

Katja Benčina<br />

16 Silvo Mesojedec:<br />

»Romska mladina<br />

postaja vse bolj objestna<br />

in agresivna«<br />

Nenad Glücks · Intervju<br />

20 26<br />

31<br />

52<br />

Joe Biden se je umaknil<br />

iz tekme za predsednika ZDA<br />

Dr. Valentin Areh<br />

Zmaga von der <strong>Le</strong>ynove<br />

Nina Razinger<br />

<strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>, odvetnica<br />

in političarka: »<strong>Mi</strong> <strong>nismo</strong><br />

<strong>skrajna</strong> <strong>desnica</strong>!«<br />

Dr. Valentin Areh<br />

Poznamo spletne izzive<br />

naših mladostnikov?<br />

Mateja Podmenik,<br />

Inštitut Integrum<br />

ŠIRIMO OBZORJA<br />

25. 7. 2024<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>158</strong>, LETNIK 4,<br />

25. julij 2024<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,95 €<br />

Odgovorni urednik<br />

tednika in portala:<br />

DR. VALENTIN AREH<br />

Izvršna urednica:<br />

ERIKA AŠIČ<br />

Naslovnica:<br />

PROFIMEDIA<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.<br />

Vlada ne rešuje<br />

romske problematike<br />

ZDA: Preobrati v<br />

predsedniški tekmi<br />

Von der <strong>Le</strong>yeni<br />

ostaja v sedlu<br />

<strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>:<br />

»<strong>Mi</strong> <strong>nismo</strong> <strong>skrajna</strong> <strong>desnica</strong>!«<br />

26<br />

31<br />

20<br />

12<br />

3,95 €<br />

<strong>158</strong><br />

Naročnina:<br />

175 € (eno leto, lahko obročno),<br />

95 € (pol leta)<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Uredniški odbor:<br />

DR. VALENTIN AREH, ERIKA AŠIČ,<br />

NENAD GLÜCKS<br />

Tehnični urednik<br />

in urednik fotografije:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada:<br />

7000 izvodov<br />

Direktor:<br />

DR. MITJA ŠTULAR<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

Tednik izhaja ob četrtkih<br />

v slovenščini.<br />

Zaključek redakcije:<br />

23. julij 2024<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

VSEBINA<br />

5<br />

21<br />

Prof. dr. Bogomil Ferfila: Trump je<br />

pokazal psihično in fizično trdnost<br />

Luka Svetina · Intervju<br />

27<br />

<strong>Le</strong>eds: angleško mesto v ognju<br />

Nika Zupanc<br />

NEDOUMLJIVO<br />

38<br />

RADIKALNO<br />

SPREJEMLJIVO<br />

RAZUMNO<br />

OVERTONOVO<br />

OKNO<br />

PRILJUBLJENO<br />

POLITIKA<br />

PRILJUBLJENO<br />

RAZUMNO<br />

Pogled skozi Overtonovo okno<br />

Jan Zobec · Kolumna<br />

55<br />

S spremembami življenjskega<br />

sloga lahko preprečimo raka<br />

Katja Benčina<br />

SPREJEMLJIVO<br />

RADIKALNO<br />

NEDOUMLJIVO<br />

24<br />

J. D. Vance in prihodnost<br />

konservativizma v ZDA<br />

Nenad Glücks<br />

28<br />

Francija v ognju rasizma<br />

<strong>Mi</strong>ha Pogačar<br />

40<br />

Razkrivamo: Vlada ne pove, kdo je<br />

odločil, da kanal C0 ne potrebuje<br />

presoje vplivov na okolje<br />

Luka Svetina<br />

56<br />

Družinska zdravnica dr. Sonja Ukmar:<br />

V pol leta okuženih<br />

že več kot 1.700 Slovencev<br />

Katja Benčina · Intervju<br />

3 Kri na rokah Goloba, Mesca in Fajonove<br />

Nenad Glücks · Komentar tedna<br />

6 Pregled tedna<br />

8 Foto tedna<br />

9 Čivkarija<br />

11 Karikatura<br />

35 Razkrivamo: Od Švarc Pipanove bodo terjali<br />

več 100.000 evrov odškodnine zaradi<br />

posega v osebnostne pravice<br />

Luka Svetina · Komentar<br />

42 Katičeva se boji, da jo bo<br />

Golob zamenjal z Brglezom<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

43 Vojna ali mir?<br />

Aljuš Pertinač · Kolumna<br />

44 Štrleti iz povprečja<br />

<strong>Mi</strong>lena <strong>Mi</strong>klavčič · Kolumna<br />

45 Pogačar in drugi slovenski kolesarski asi<br />

Igor Gošte · Kolumna<br />

46 Zveza Anita Ogulin in ZPM<br />

Andrej Tomelj · Komentar<br />

47 30 milijonov evrov za sliko,<br />

ki so jo našli na avtobusni postaji<br />

Nina Razinger<br />

48 Poletje 1914: evropske velesile<br />

vstopijo v vojno (5. del)<br />

Dr. Valentin Areh<br />

50 Gremo na Aljasko!<br />

V koči pisatelja Jacka Londona (5. del)<br />

Ivan Sivec<br />

54 O ciljnih črtah in novem pogledu<br />

Mateja Peršolja<br />

58 Beremo, gledamo, poslušamo ...<br />

59 Med(ijski) sosedi<br />

60 Ignacij Lojolski<br />

p. dr. Andraž Arko · Priporočilo<br />

61 Koledar dogodkov<br />

62 Pinsa z mortadelo<br />

Selma Bizjak<br />

63 Sudokuja, vsotnici<br />

64 Križanka<br />

65 Razvedrilo<br />

66 Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

6<br />

PREGLED TEDNA<br />

POGAČAR ODPOVEDAL<br />

OLIMPIJSKI NASTOP<br />

Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar,<br />

ki je v nedeljo v Nici tretjič zmagal na<br />

največji dirki na svetu, Dirki po Franciji,<br />

je odpovedal svoj nastop na letošnjih<br />

poletnih olimpijskih igrah. Zamenjal ga<br />

bo njegov moštveni kolega pri ekipi UAE<br />

Domen Novak, ob njem pa bodo Slovenijo<br />

zastopali še Matej Mohorič, Jan Tratnik in<br />

Luka Mezgec.<br />

Pogačar je pred štirimi leti v Tokiu osvojil<br />

bronasto olimpijsko medaljo na cestni<br />

dirki, letos pa ga 3. avgusta ne bo na startu<br />

v Parizu, kjer je bil za stavnice ob Mathieuu<br />

van der Poelu prvi favorit. Kot je pojasnil,<br />

se je za odpoved odločil zaradi utrujenosti<br />

po dveh zmagovitih tritedenskih maratonih.<br />

<strong>Le</strong>tos spomladi je zmagal tudi na<br />

znameniti Dirki po Italiji.<br />

V Parizu bo tako Slovenija na cestni dirki<br />

brez obeh svojih najboljših, saj je bilo že<br />

prej znano, da med potniki na olimpijske<br />

igre ne bo Primoža Rogliča, ki je Dirko po<br />

Franciji zaradi padca in poškodbe končal<br />

predčasno. Trasa olimpijske cestne dirke je<br />

sicer z 273 km precej specifična in jo lahko<br />

primerjamo s spomladanskimi klasikami.<br />

Odločilni bodo sklepni krogi v Parizu<br />

z vzponom na Montmartre. Slovenski<br />

selektor Uroš Murn je pred Pogačarjevo<br />

odpovedjo govoril o tem, da je cilj medalja,<br />

ki pa bo zdaj težje dosegljiva.<br />

SANACIJA PO<br />

PLAZU V KOKRI<br />

V vasi Kokra v občini Preddvor, kjer je v<br />

neurju v noči na soboto zasulo deset hiš, je<br />

na stotine prostovoljcev ves konec tedna<br />

pomagalo pripadnikom Civilne zaščite<br />

pri odstranjevanju kamenja in drugega<br />

materiala. Najhuje je v zaselku Podlebelca,<br />

kjer so ostali tudi brez vode, medtem ko<br />

so na samotnih kmetijah na Suhadolniku<br />

ostali odrezani od sveta. V nedeljo zvečer<br />

so vzpostavili stezo, po kateri so v dolino<br />

pospremili pet madžarskih turistov.<br />

Preddvorski župan Rok Roblek pravi, da<br />

bo Podlebelca očiščena v tednu ni, na<br />

Suhadolniku pa bo popolna vzpostavitev<br />

infrastrukture terjala vsaj 14 dni. Ob tem<br />

je župan napovedal, da od predsednika<br />

vlade Roberta Goloba in vladne službe za<br />

popoplavno obnovo, ki jo vodi Boštjan<br />

Šefic, v kratkem pričakuje prve informacije<br />

o tem, kako bo pomagala država in katere<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Tadej Pogačar je zaradi<br />

utrujenosti odpovedal<br />

svoj nastop na letošnjih<br />

olimpijskih igrah.<br />

hiše bo treba porušiti. Občina je namreč<br />

štiri hiše zapečatila, stanovalcem pa ponudila<br />

nadomestne lokacije bivanja. Golob<br />

je na sestanku na ministrstvu za obrambo<br />

dejal, da je po njegovih besedah v primeru<br />

Kokre obseg škode tak, da je v občinski<br />

in regijski pristojnosti, saj ni zakonske<br />

podlage za to, da bi država lahko na tem<br />

področju ukrepala.<br />

NESREČA LETALA<br />

V PORTOROŽU<br />

Televizija Slovenija je poročala, da se<br />

je med gašenjem z letalom air tractor v<br />

bližini Ilirske Bistrice zgodil incident pri<br />

pristajanju letala na letališču v Portorožu.<br />

<strong>Le</strong>talo ni pristalo na kolesih, ampak na<br />

Robert Golob pravi, da nima<br />

zakonske podlage za pomoč<br />

oškodovanim po plazu v Kokri.<br />

amfibijskem podvozju. Po znanih informacijah<br />

pilot ni bil poškodovan, je pa na<br />

letalu poškodovano podvozje. Generalni<br />

direktor uprave <strong>Le</strong>on Behin je za Slovensko<br />

tiskovno agencijo navedel, da na prvi pogled<br />

kaže, da tudi na amfibijskem podvozju<br />

ni pomembnih poškodb. Sam incident pa<br />

bo preučil preiskovalec letalskih nesreč<br />

agencije za civilno letalstvo. Dotlej pa bo<br />

letalo prizemljeno.<br />

<strong>Le</strong>talo je bilo poslano na intervencijo, potem<br />

ko je po udaru strele zagorelo v okolici<br />

Ilirske Bistrice. Strela je zanetila požar na<br />

suhi travi na težko dostopnem območju<br />

s strmim terenom, ki ga obkroža borov<br />

gozd. Požar je trenutno omejen in pod<br />

nadzorom, na terenu ostaja gasilska straža.<br />

Z brniškega letališča sta priletela oba air<br />

Igor Kupljenik/BOBO

PREGLED TEDNA 7<br />

tractorja, ob drugem poletu, potem ko sta<br />

zajela vodo v morju, pa sta naletela na pas<br />

neviht, zato sta se obrnila in se vrnila na<br />

portoroško letališče.<br />

VESEL EDINI KANDIDAT<br />

ZA KOMISARJA<br />

Predsednik vlade Robert Golob je sporočil,<br />

da bo Tomaž Vesel edini kandidat za<br />

komisarja, ki ga bo predlagala njegova<br />

vlada. Evropski parlament je pretekli teden<br />

Ursulo von der <strong>Le</strong>yen znova izvolil za<br />

petletni mandat na čelu Evropske komisije.<br />

Med prvimi nalogami jo čaka oblikovanje<br />

komisarske ekipe, pri čemer si bo prizadevala<br />

za oblikovanje spolno uravnotežene<br />

Evropske komisije.<br />

Vlada je konec junija začela obravnavo<br />

predloga kandidature nekdanjega<br />

predsednika Računskega sodišča, ki so ga<br />

kot bodočega kandidata v največji vladni<br />

stranki Gibanje Svoboda predstavili že na<br />

aprilskem strankarskem dogodku pred<br />

evropskimi volitvami. Pred dokončno<br />

potrditvijo mora sicer vlada skladno z<br />

veljavno slovensko zakonodajo ime kandidata<br />

poslati še v državni zbor, kjer Vesela<br />

čaka predstavitev pred delovnim telesom,<br />

pristojnim za evropske zadeve, ki o njem<br />

glasuje in poda mnenje z obrazložitvijo.<br />

BIDNU SPOŠTOVANJE<br />

VODITELJEV<br />

Ameriška podpredsednica Kamala Harris<br />

je napovedala kandidaturo za predsednico<br />

ZDA, potem ko je Joe Biden sporočil, da<br />

ne bo več kandidiral. Svetovni voditelji so<br />

njegovo odločitev sprejeli z veliko mero<br />

spoštovanja in se mu zahvalili za korekten<br />

odnos. Izraelski premier Benjamin<br />

Netanjahu je pred odhodom na pogovore<br />

v Washington izjavil, da je bil Biden ves<br />

čas pravi prijatelj Izraela in da bo Izrael<br />

najtesnejši ameriški zaveznik na Bližnjem<br />

vzhodu, ne glede na razplet novembrskih<br />

predsedniških volitev. Poljski premier<br />

Donald Tusk je na omrežju X zapisal, da<br />

je Biden sprejel številne težke odločitve,<br />

zaradi katerih so Poljska, ZDA in svet varnejši,<br />

demokracija pa močnejša. Britanski<br />

premier Keir Starmer je dejal, da spoštuje<br />

predsednika Bidna, in njegovo kariero<br />

oklical za izjemno.<br />

Nemški kancler Olaf Scholz je Bidna označil<br />

za prijatelja, ki je dosegel veliko za svojo<br />

državo, Evropo in svet. Po njegovi zaslugi<br />

Žiga Živulović jr./Bobo<br />

Tomaž Vesel bo edini kandidat za komisarja,<br />

ki ga bo predlagala vlada Roberta Goloba.<br />

je čezatlantsko sodelovanje tesno, Nato<br />

je močen, ZDA pa zanesljiv partner, meni<br />

Scholz. Ukrajinski predsednik Volodimir<br />

Zelenski, ki se je z Bidnom srečal prejšnji<br />

teden na vrhu zveze Nato, pa je dejal, da je<br />

Ukrajina hvaležna za neomajno podporo<br />

ukrajinskemu boju za svobodo.<br />

STRELSKI POHOD<br />

NA HRVAŠKEM<br />

Grozljiva novica je v ponedeljek dopoldne<br />

pretresla sosednjo Hrvaško. Na severovzhodu<br />

države je v strelskem napadu v domu za<br />

starejše oboroženi moški ubil najmanj šest<br />

ljudi in jih še šest ranil. Napadalca so prijeli<br />

kmalu zatem v bližnjem lokalu. Premier Andrej<br />

Plenković je sporočil, da so tudi v vladi<br />

šokirani. Pet ljudi je na kraju dogodka umrlo,<br />

en človek pa je umrl pozneje v bolnišnici.<br />

Med žrtvami naj bi bile tudi storilčeva mati,<br />

ki je stanovala v domu, ter še štiri varovanke<br />

in ena uslužbenka.<br />

Ameriška podpredsednica<br />

Kamala Harris bo kandidirala<br />

za predsednico ZDA.<br />

PROFIMEDIA<br />

Po neuradnih informacijah časopisa<br />

Jutranji list je 51-letni napadalec veteran<br />

vojne na Hrvaškem. Tamkajšnji slavonski<br />

mediji pišejo, da je osumljenec upokojeni<br />

pripadnik vojaške policije s preteklostjo<br />

groženj z orožjem in s težavami<br />

z alkoholom.<br />

KONEC VIZUMOV<br />

ZA KOSOVSKE SRBE<br />

Evropska unija je odpravila vizume tudi za<br />

državljane Kosova s srbskimi potnimi listi.<br />

Uredba bo začela veljati po objavi v Uradnem<br />

listu EU, ko se bo začela uporabljati<br />

v vseh državah članicah EU. Brezvizumski<br />

režim bo tako veljal za celotno območje<br />

Zahodnega Balkana, so sporočili v Bruslju.<br />

Evropski poslanec Matjaž Nemec, ki je bil<br />

v Evropskem parlamentu glavni poročevalec<br />

za liberalizacijo vizumskega režima za<br />

kosovske Srbe, je v odzivu poudaril, da se s<br />

tem zaključuje zakonodajni postopek. <br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

8PROFIMEDIA<br />

FOTO TEDNA<br />

TADEJ POGAČAR<br />

že tretjič zmagovalec dirke po Franciji – Tour de France 2024

ČIVKARIJA<br />

9<br />

<strong>Mi</strong>ha Kosovel @Rudimentarnik<br />

Prah se še ni polegel od bombardiranja pediatrične<br />

klinike, niti krvi rakavih otrok in zdravnikov<br />

niso uspeli pobrisati, pa »slovenski intelektualci«<br />

že pišejo pisma podpore Putinu. Kakšna beda,<br />

kakšna blamaža.<br />

Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek<br />

Čemu služi tisti majhen žepek v hlačah? Namenjen je<br />

vaši plači, potem ko plačate vse davke.<br />

Čivk tedna<br />

<strong>Le</strong>on Gašparič @<strong>Le</strong>onGasparic<br />

Dragi moji … to s(m)o pripadniki največjega<br />

NVO-ja … In <strong>nismo</strong> med NVO-ji, ki so združeni<br />

v »glas ljudstva«. <strong>Mi</strong> smo delavci. Kaj<br />

delavci, GARAČI smo!<br />

Gospodarska zbornica Slovenije @GZSnovice<br />

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc: Če bi bila obremenitev<br />

plač na ravni povprečja OECD, bi posameznik<br />

v 2023 v povprečju prejel 235 EUR več neto<br />

plače, kot jo je sicer.<br />

F. M. Dostojevski @Slovenec_sem7<br />

Človek je lahko le žalosten. Spet ljudje s podrtimi<br />

hišami in zaliti, medtem ko vlada še lanskim<br />

poplavljencem ni pomagala … Še več; raje dajejo<br />

denar raznim delomrznim nikam in jenulom, sami<br />

že pakirajo za morčka, Pariz …, Slovence pa spet<br />

puščajo na cedilu.<br />

Zballe @Stretch4Four<br />

Katrca @1radovedna<br />

<strong>Mi</strong> pravi en zeleni levak, da kmetijstvo uničuje<br />

planet, zrak. Da krave prdijo in s tem zastrupljajo<br />

zrak. Mu pravim: »Greva eno noč prespat; jaz v<br />

štalo poleg krav, ti pa v garažo z vžganim avtomobilom.<br />

Zjutraj bova videla, kdo od naju bo tisti, ki<br />

mu bo še tekla kri po žilah.«<br />

Kupiš predpotopne računalnike za 6 milijonov, ki<br />

jih ljudje kljub moledovanju na kolenih (brezplačno!)<br />

nočejo vzeti, potem se pa še malo ponorčuješ<br />

iz davkoplačevalcev. To je ta drugačna politika z<br />

izboljšano komunikacijo? ‍<br />

Emilija Stojmenova Duh<br />

@StojmenovaDuh<br />

Linux deluje :-)<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

10<br />

ČIVKARIJA<br />

Marko Lotrič @LotricMarko<br />

@vladaRS, 12,6 milijona € za 180 delovnih mest<br />

za mentorje in koordinatorje v prostovoljskih in<br />

nevladnih organizacijah !? ? Slovenija je edina<br />

država, ki financira mentorje prostovoljcev.<br />

!! Bistvo prostovoljstva je nesebična pomoč, brez<br />

pričakovanja finančnih koristi.<br />

Matej Sportinfo @MatejSportinfo<br />

Pogačar je postal šele 8. kolesar v zgodovini, ki je<br />

v isti sezoni osvojil mitični dvojček, Giro in Tour,<br />

ter prvi po 26 letih. Pri 25 letih je šele na začetku<br />

najboljših let in še ni dosegel svojega vrhunca, že<br />

sedaj pa je brez dvoma eden najboljših vseh časov.<br />

Neverjetno!<br />

Prof. Aljoša @ProfAljosa<br />

Še ena iz rubrike #zlobnitujci, kot bi rekla @petrasovdat.<br />

⚽️ ?<br />

Tomaž Štih @Libertarec<br />

Če bosta Golob in Janković začela zaračunavati takso<br />

za vstop v Ljubljano, kot grozita, potem lahko<br />

provinca mirno postavi pregrade in začne zaračunavati<br />

takso za izstop iz Ljubljane. In Janković<br />

končno dobi svojo »ljubljansku autonomnu oblast«.<br />

Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek<br />

Brez daru čudenja smo stari in dolgočasni, kakor je<br />

tudi svet star in dolgočasen. (Alojz Rebula)<br />

Svoboda @SvobodaBlog<br />

10 dni!<br />

Tilen Majnardi @TilenMajnardi1<br />

To arhitekturno sramoto v Portorožu pred hotelom<br />

Kempinski bi morali že zdavnaj podreti in<br />

urediti center, dostope do plaže … Zdaj je odlična<br />

priložnost.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

KARIKATURA<br />

11<br />

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA<br />

NENAD GLÜCKS<br />

DRUŠTVO<br />

MODRA SMER<br />

ROMI v občini<br />

Krško za zabavo<br />

KAMENJAJO GASILCE<br />

Pridobili smo poročilo župana Mestne občine Krško Janeza Kerina o »romski tematiki« v<br />

tej občini. Ena od najbolj šokantnih ugotovitev, ki izhaja iz poročila, je, da so Romi glede<br />

na našo butalsko zakonodajo celo plačani za to, da ne opravijo osnovne šole. Predstavljamo<br />

mnoga deviantna ravnanja, s katerimi so soočeni prebivalci v bližini romskih<br />

naselij in širše. Država jim žal ne zagotavlja varnosti.<br />

Ostali del Slovenije se sploh ne<br />

zaveda, s kakšnimi težavami<br />

zaradi Romov se soočajo prebivalci<br />

jugovzhodnega dela<br />

države, od Grosuplja do Kočevja, Novega<br />

mesta, Škocjana, Šentjerneja, Brežic,<br />

Bele krajine … Občasno se zdrami kdo<br />

tudi v Ljubljani, kot je bilo v primeru<br />

nedavnega brutalnega napada romskega<br />

14-letnika na devetošolca v Osnovni<br />

šoli Velika Dolina v občini Brežice.<br />

Romski učenec, znan po nasilnosti, je<br />

drugega učenca poškodoval po glavi, da<br />

je pristal v bolnišnici.<br />

UNIČEVANJE<br />

ČISTILNIH NAPRAV<br />

Toda prebivalstvo po jugovzhodni Sloveniji<br />

se z romskim nasiljem srečuje<br />

vsakodnevno, niti policija ljudem ne<br />

more zagotoviti varnosti, saj Romi pogosto<br />

verbalno in celo fizično napadejo<br />

tudi policiste. O poraznem stanju priča<br />

poročilo župana občine Krško Janeza<br />

Kerina o romski problematiki, napisano<br />

prejšnji mesec.<br />

Od skupaj 7.000–12.000 Romov v<br />

Sloveniji (neverjetno je že to, da država<br />

nima niti približnega dejanskega<br />

števila) jih živi na območju Krškega<br />

okoli 400. Največje je zloglasno naselje<br />

Kerinov Grm, kjer jih živi okrog 250. V<br />

minulih dveh desetletjih sta jim občina<br />

in država v tem naselju uredili komunalno<br />

infrastrukturo. Zgrajena sta bila<br />

vodovodno omrežje in cestno omrežje.<br />

Za izgradnjo malih čistilnih naprav je<br />

občina namenila 25.000 evrov. Toda<br />

pozor: kot piše v poročilu, imajo težave<br />

s čistilnimi napravami, saj Romi ne<br />

spoštujejo navodil za uporabo in »so<br />

sistemi, ki jih je občina sofinancirala,<br />

žal v večini uničeni«.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

Država ne pozna niti<br />

približnega dejanskega<br />

števila v Sloveniji<br />

živečih Romov.<br />

PLAČANI ZA NEOPRAVLJENO<br />

OSNOVNO ŠOLO<br />

Investicije občine za dobrobit Romov<br />

so velike, učinka pa ni praktično nobenega.<br />

V naselju Kerinov Grm občina financira<br />

delovanje vrtca, kjer je 18 otrok.<br />

Za financiranje tega dvojezičnega vrtca<br />

(romski otroci celo ob prihodu v osnovno<br />

šolo zelo slabo obvladajo slovenščino)<br />

se letno namenja 120.000 evrov za plače<br />

in 20.000 evrov za investicijsko vzdrževanje.<br />

Za 18 otrok skrbijo štirje polno zaposleni.<br />

O takšnem nadstandardu lahko<br />

sicer vrtci po Sloveniji le sanjajo. Za prevoze<br />

romskih otrok iz naselij Kerinov<br />

Grm in Drnovo v osnovno šolo se na leto<br />

porabi prek 80.000 evrov.<br />

Rezultati so porazni: trenutno je<br />

na območju občine 98 šoloobveznih<br />

romskih otrok (pri Romih v jugovzhodni<br />

Sloveniji je nataliteta veliko višja<br />

od povprečja na ravni države), toda kot<br />

piše v poročilu, ni v zadnjih letih niti en<br />

Za ravnanje, zaradi katerega<br />

bi socialna služba Slovencem<br />

otroke že zdavnaj odvzela,<br />

se pri romskih starših<br />

ne zgodi nič.<br />

sam romski otrok zaključil osnovnošolskega<br />

izobraževanja. »Otroci ne obiskujejo<br />

osnovne šole, kvečjemu dvakrat na<br />

teden.« Za ravnanje, zaradi katerega bi<br />

socialna služba etničnim Slovencem zaradi<br />

zanemarjanja otrok slednje že zdavnaj<br />

odvzela, se pri romskih starših ne<br />

zgodi nič. Omeniti velja še, da je za romsko<br />

populacijo na tem območju značilna<br />

velika stopnja prezgodnjih zanositev, saj<br />

pogosto zanosijo že mladoletnice.<br />

Najbolj bode v oči, da jih slovenska<br />

zakonodaja dobesedno spodbuja, da ne<br />

opravijo osnovne šole. Citat iz poročila:<br />

»Starši romskih otrok se ne obremenjujejo,<br />

ker otrok ne zaključi šolanja, saj so<br />

mnenja, da bodo že pridobili kvalifikacijo<br />

preko Ljudske univerze Krško. Zavod<br />

za zaposlovanje jim plača, da se udeležijo<br />

predavanj.« Seveda je tudi rezultat tega<br />

skoraj ničen. V letošnjem letu so zgolj<br />

trije Romi na ta način uspešno zaključili<br />

osnovno šolo. Dobesedno so torej denarno<br />

nagrajeni za to, da ne zaključijo<br />

osnovne šole, a je v veliki večini niti kasneje<br />

ob tem plačilu ne opravijo.<br />

Jasno je, da je vsled vsega zapisanega<br />

zaposlenost skoraj nična. »Prisoten<br />

je odklonilen odnos do dela in nadaljevanja<br />

šolanja.« Vse skupaj po žepu<br />

spet udari slovenske davkoplačevalce,<br />

ki garajo, da zaslužijo za svoje družine,<br />

hkrati pa morajo preživljati tudi Rome.<br />

Lani je občina Krško sofinancirala dva<br />

javna delavca za področje izobraževanja<br />

in socialne vključenosti Romov.<br />

Velika večina jih nima skoraj nobenih<br />

stikov z drugimi prebivalci, ki jim sami<br />

rečejo »civili«. Ženske so načeloma le v<br />

vlogi matere in gospodinje.<br />

POGOSTA KAZNIVA DEJANJA<br />

Zdravstvene razmere v Kerinovem<br />

Grmu ogrožajo širšo okolico. »Vsako

TEMA TEDNA<br />

13<br />

Vse skupaj po žepu<br />

spet udari slovenske<br />

davkoplačevalce, ki<br />

garajo, da zaslužijo za<br />

svoje družine, hkrati<br />

pa morajo preživljati<br />

tudi Rome.<br />

Romsko naselje Kerinov Grm<br />

v občini Krško<br />

leto je moč zaznati povečanje števila<br />

podgan ali nalezljivih bolezenskih stanj<br />

(na primer garje).« Za romsko populacijo<br />

sta značilna alkoholizem in kajenje.<br />

Nevarnost predstavljajo še nelegalna<br />

– črna odlagališča odpadkov. V naselju<br />

Kerinov Grm je bilo na primer lani porabljenih<br />

več kot 21.000 evrov za odvoz<br />

168 ton odpadkov. Seveda odvoza odpadkov,<br />

ki so jih povzročili Romi, slednji<br />

niso plačali. Ker živi del prebivalcev<br />

naselja v kolibah in nima urejenih<br />

sanitarij, so imeli na občini idejo, da bi<br />

jim zagotovili »javno kopalnico«, vendar<br />

so Romi to odklonili, saj si zaradi<br />

trenj med družinami znotraj naselja ne<br />

želijo deliti sanitarij.<br />

Povečuje se strah večinskega prebivalstva<br />

zaradi nasilnega in kriminalnega<br />

vedenja »posameznih romskih<br />

predstavnikov«. Posamezni romski<br />

prebivalci so pogosti akterji kaznivih<br />

dejanj, piše župan občine Krško. Redne<br />

so pritožbe kmetov, da se na kmetijskih<br />

površinah v neposredni bližini Kerinovega<br />

Grma uničujejo poljščine in se z<br />

javnih poti odvaža pesek, »zato so kolovozi<br />

neprevozni in kmetje ne morejo<br />

dostopati do zemljišč«. Kradejo tudi pokrove<br />

kanalizacijskih jaškov. »Z varnostnega<br />

vidika nam največji izziv predstavlja<br />

preprečevanje hujših varnostnih<br />

incidentov v romskih naseljih in konfliktov<br />

z večinskim prebivalstvom.« Gre<br />

za kršitve cestnoprometnih predpisov,<br />

javnega reda in miru, poškodovanja<br />

tuje lastnine. Policija ugotavlja, da v<br />

naseljih pogosteje kot drugod posedujejo<br />

nezakonito strelno orožje, težava je<br />

tudi kurjenje odpadkov.<br />

ZA ZABAVO<br />

KAMENJAJO GASILCE<br />

Za konec smo iz poročila prihranili zadevo,<br />

ki je tako sprevržena, da je vredna<br />

gnusa. »Ravno kurjenje odpadkov oziroma<br />

povzročanje naklepnih (!) požarov je<br />

precejšen problem, saj je poklicna gasilska<br />

enota Krško angažirana za tovrstne<br />

primere, ki se zgodijo tudi tri- do štirikrat<br />

na mesec. Seveda je velikokrat situacija,<br />

da je gasilsko vozilo pri intervenciji<br />

poškodovano zaradi kamenjanja.« Da,<br />

prav ste prebrali. Romi pogosto naklepno<br />

zanetijo požare in potem za že »tradicionalno«<br />

zabavo kamenjajo gasilce,<br />

ki pridejo gasit. To so ljudje, s katerimi<br />

morajo iz dneva v dan sobivati prebivalci<br />

jugovzhodne Slovenije. In ne, stanje ne<br />

ostaja enako slabo, pač pa se iz leta v leto<br />

še slabša. Medtem pa levičarski ideologi<br />

iz Ljubljane pametujejo o diskriminaciji<br />

Romov in so proti spremembi trenutno<br />

veljavne zakonodaje, ki slednje celo nagrajuje<br />

za opisana deviantna ravnanja.<br />

Naj dodamo še to, kar ni zapisano<br />

v poročilu. Večina Romov za številne<br />

globe za prekrške ne plača niti evra,<br />

saj se globe po zakonu ne smejo trgati<br />

od denarne socialne pomoči in otroških<br />

dodatkov (eden od motivov za visoko<br />

nataliteto so prav otroški dodatki).<br />

Večkrat se zato celo posmehujejo<br />

policistom, ki pridejo na intervencijo,<br />

češ, nič nam ne morete. <br />

Romi pogosto naklepno<br />

zanetijo požare in potem<br />

za zabavo kamenjajo<br />

gasilce, ki pridejo gasit.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

14 TEMA TEDNA<br />

Romi se posmehujejo policistom,<br />

SAJ JIM TAKO NIČ NE MOREJO<br />

Romska problematika v Sloveniji je vse večja, saj vlada težav ne rešuje, župani, ki opozarjajo nanje,<br />

pa niso slišani in upoštevani. Čeprav je kaznivih dejanj veliko, tema v večinskih medijih najde prostor le,<br />

ko pride do hujših napadov. Eden takih je bil zadnji v Brežicah, ko je romski učenec v razredu fizično<br />

napadel devetošolca in mu zadal resne poškodbe.<br />

KATJA BENČINA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Zadnji dogodek v Brežicah, ki je<br />

pretresel slovensko javnost, je jasno<br />

pokazal nemoč institucij in županov<br />

pri reševanju romske problematike.<br />

Ravnateljica šole Anja Zevnik je<br />

po napadu dejala, da z obstoječimi ukrepi<br />

ne morejo več zagotoviti stoodstotne varnosti<br />

na šoli in da se počutijo nemočne.<br />

Župan Ivan Molan pa je za Posavski zbornik<br />

dejal, da so v občini Brežice prišli do<br />

faze, ko se večinsko prebivalstvo umika<br />

nasilnim posameznikom v kraju. »Najhuje<br />

pa je, da se je romski učenec, ki je napadel<br />

devetošolca, nato posmehoval in policistom<br />

dejal, da mu tako ali tako nič ne morejo,«<br />

je povedala ravnateljica.<br />

NIČ MU NE MOREJO<br />

»Na žalost je imel napadalec prav, res mu<br />

nič ne morejo,« pove Jože Kapler, župan občine<br />

Škocjan, v kateri uradno živi okoli 130<br />

Romov, neuradno pa čez 300. Reda ni, saj ni<br />

vzvodov, s katerimi bi ga lahko vzpostavili.<br />

Incidenti, povezani z Romi, so tudi v njihovi<br />

občini stalnica: »Kraja poljščin, zažigi sena<br />

na travniku, pred kratkim vlom v hišo dveh<br />

mladoporočencev, ki sta se tisti dan poročila.<br />

Ko se je svatba začela, so bili Romi v<br />

njihovi hiši in kradli. Napad na našega občana,<br />

ki so ga z avtomobilom rinili s ceste<br />

in mu grozili s puško. Nenehni požigi znotraj<br />

romskega naselja. Lansko leto smo imeli<br />

23 gasilskih intervencij v romskem naselju.<br />

Gasit pridejo gasilski prostovoljci, ki so v<br />

službah in morajo od enih do treh zjutraj<br />

gasiti požare, zjutraj pa iti v službe.«<br />

Kot pravi, je vse to dovoljeno, saj na koncu<br />

kljub posredovanju policije ni nikakršne<br />

kazni: »Vse to je dovoljeno, vsi ti ekscesi so<br />

obravnavani, policija zagotavlja, da naredi<br />

ogromno, a se potem nekje ustavi na tožilstvu<br />

ali sodišču in epiloga ni. Nato se zadeve<br />

ponavljajo.«<br />

Epiloga ni, ker so prihodki iz socialne<br />

podpore za ljudi, ki jih prejemajo, nedotakljivi,<br />

je prepričan župan Kočevja Vladimir<br />

Prebilič, ki se po izvolitvi za evropske-<br />

V občini Škocjan imajo romske družine od<br />

šest do deset otrok, največja ima 16 otrok.<br />

Otroci so pogosto zanemarjeni.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

TEMA TEDNA<br />

15<br />

Prebilič: »Nekateri so<br />

državi in drugim dolžni<br />

na desetine tisočev<br />

evrov in potem<br />

ta oseba ni pripravljena<br />

skleniti delovnega<br />

razmerja,<br />

saj bi država od njega<br />

terjala denar za kazni.«<br />

ga poslanca poslavlja s svoje funkcije<br />

župana: »Če v Sloveniji prejemaš samo<br />

socialno podporo, nihče ne sme posegati<br />

vanjo. Če torej pelješ skozi rdečo<br />

luč, narediš prekršek, bi moral plačati<br />

kazen. Ker imaš samo socialno podporo<br />

in kazni ne plačaš, ti tega ne sme nihče<br />

vzeti. In tu je izvirni greh. Dokler so<br />

ljudje, ki imajo samo socialne transferje,<br />

tako zaščiteni, da prekrški za njih ne<br />

veljajo, potem bodo problemi ostajali.«<br />

Ker se težave ne rešujejo, ampak se<br />

jih pometa pod preprogo, manjšina pridobiva<br />

moč, ki že močno posega v pravice<br />

drugih občanov, pravi. Z njim se<br />

strinja župan občine Škocjan: »S to vlado<br />

so se stvari še poslabšale, saj posluha<br />

za reševanje težav ni. Imamo pravno<br />

državo, imamo demokracijo, imamo človekove<br />

pravice, vse to jim gre v prid. Ni<br />

pa dolžnosti. Pozabljamo na dolžnosti,<br />

samo pravice so. In potem iz te demokracije<br />

nastaja anarhija. Potem se zgodi,<br />

da namesto hvaležnosti za socialno<br />

podporo in možnosti brezplačnega vrtca<br />

in šolanja uničujejo javno infrastrukturo,<br />

delajo škodo drugim občanom in<br />

jih ustrahujejo.« Večinsko prebivalstvo<br />

je strpno, pravi, a stanje postaja nevzdržno:<br />

»Preprosto ne morejo več gledati,<br />

kako se napadi vsakodnevno dogajajo<br />

na njihovih zemljiščih, domovih, na cestah<br />

in da jih je ves čas strah.«<br />

Romi v teh občinah večinoma ne hodijo<br />

v službo, zato se slabo vključujejo<br />

v družbo. V občini Kočevje je od 850 do<br />

900 Romov, od tega ima le deset odstotkov<br />

Romov sklenjeno redno delovno razmerje.<br />

V občini Novo mesto je statistika<br />

še slabša – izmed približno 1.300 Romov<br />

sta zaposlena le eden do dva odstotka.<br />

Številni zaradi svojih prekrškov službe<br />

niti ne želijo imeti, pove Prebilič: »Nekateri<br />

so državi in drugim dolžni na desetine<br />

tisočev evrov in potem ta oseba ni<br />

pripravljena skleniti delovnega razmerja,<br />

saj bi država od njega terjala denar za<br />

kazni in se mu dejansko ne splača delati.<br />

<strong>Mi</strong> smo bili pripravljeni pristati tudi na to,<br />

da bi se jim ti dolgovi izbrisali, ampak da<br />

bi od tu naprej morali spoštovati zakone<br />

in odgovarjati za kazniva dejanja, vendar<br />

ni posluha vlade. In dokler država ne bo<br />

začela reševati teh težav, smo popolnoma<br />

nemočni. Četudi zadeve pridejo pred tožilca<br />

in tožilec sprocesira kaznivo dejanje<br />

do konca, mu ne moreš vzeti ničesar, ker<br />

ničesar nima. Dotakniti se ne smeš niti<br />

socialnih podpor, ker jih tu varuje zakon<br />

in težave se vrtijo v nedogled,« pojasnjuje.<br />

Njihove nemoči se dobro zaveda romska<br />

skupnost, kar vodi v težje prekrške: »In<br />

zdaj imamo eno veliko anomalijo, da si<br />

pač nekdo v naših prostorih jemlje več<br />

svobode, kot mu je pripada. Imamo skupino<br />

prebivalcev z mnogo pravicami in<br />

žal nikakršnimi dolžnostmi.«<br />

ŠOLOOBVEZNI,<br />

A ŠOLE NE OBISKUJEJO<br />

Čeprav je osnovna šola za otroke v Sloveniji<br />

obvezna, le malo romskih otrok<br />

hodi v šolo. To pomeni, da kasneje težko<br />

dobijo službo in se vključijo v družbo. V<br />

Novem mestu je šoloobveznih romskih<br />

Kapler: »Pozabljamo na<br />

dolžnosti, samo pravice so.<br />

In potem iz te demokracije<br />

nastaja anarhija.«<br />

otrok 253, a je več kot četrtina odsotnih<br />

od pouka, v letošnjem letu je bilo v 9. razredu<br />

zgolj pet učencev, srednjo šolo je<br />

letos obiskovalo zgolj sedem Romov. »V<br />

zakonu v naši državi je jasno zapisano,<br />

da je osnovna šola obvezna za vse, potem<br />

ne more priti do tega, da za ene to velja,<br />

za druge pa pač ne. Tukaj ne gre niti<br />

samo za to, da ni enakosti pred zakonom,<br />

ampak tudi, da se kršijo temeljne otrokove<br />

pravice,« pove Vladimir Prebilič.<br />

V občini Škocjan imajo romske družine<br />

od šest do deset otrok, največja<br />

družina ima 16 otrok. Otroci teh družin<br />

so pogosto zanemarjeni, pove župan:<br />

»Starši za te otroke ne skrbijo dovolj. So<br />

bosi, niso oblečeni, lačni so, šestletnik<br />

ima cigareto v ustih – to je zanemarjanje.<br />

Tudi pri teh stvareh se ne ukrepa,<br />

to je naloga centra za socialno delo, a<br />

pri nas institucije enostavno zatajijo.«<br />

Prav zato je 11 županov občin jugovzhodne<br />

Slovenije in Posavja vladi<br />

podalo predloge za spremembe štirih<br />

zakonov, s katerimi bi lahko začeli<br />

aktivno reševati izostajanje romskih<br />

otrok od pouka. »S predlogi za spremembo<br />

štirih zakonov bi posegli na<br />

področja socialne politike, trga dela,<br />

vozniških dovoljenj in izobraževanja<br />

ter s spremembo zakonodaje reševali<br />

nekatere aktualne izzive neperspektivnega<br />

vključevanja posameznikov iz<br />

težavnih okolij v družbo,« pojasnjuje<br />

župan Novega mesta Gregor Macedoni.<br />

Njihove predloge je s podpisi podprlo<br />

več kot 31.000 občanov, a je aktualna<br />

vladna koalicija predloge preprosto zavrnila<br />

in dejala, da bodo sami pripravili<br />

svoje predloge za sistemsko reševanje<br />

problematike. »Teh predlogov po skoraj<br />

letu dni po vložitvi podpisov v državni<br />

zbor še <strong>nismo</strong> videli,« pove Gregor<br />

Macedoni: »Država nima posluha za<br />

romsko problematiko, vlada svojih predlogov<br />

in rešitev ni pripravila, trenutno<br />

razen manjših usklajevanj ne poteka<br />

nič, kar bi lahko privedlo do pomembnejših<br />

sprememb na ravni zakonodaje<br />

in izboljšanja razmer.« V obdobju, ko<br />

čakajo na odziv države, pa se zadeve<br />

le še poslabšujejo.<br />

<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

16<br />

TEMA TEDNA<br />

SILVO MESOJEDEC, PREDSEDNIK REGIJSKE CIVILNE<br />

INICIATIVE ZA REŠEVANJE ROMSKE PROBLEMATIKE<br />

»Romska mladina postaja<br />

vse bolj OBJESTNA IN AGRESIVNA«<br />

Romom se ne splača dokončati osnovne šole, saj kot nezaposleni in brez izobrazbe na podlagi prejemanja<br />

denarne socialne pomoči in otroških dodatkov živijo bolje kot nekdo, ki gara cele dneve. – Pogosto so romski<br />

učenci fizično močnejši od sošolcev, večkrat namreč ponavljajo razred. To povečuje možnost nasilja. –<br />

<strong>Le</strong>va politična opcija nenehno širi prepričanje, češ da gre za uboge in diskriminirane ljudi, ki jim širša<br />

družba preprečuje napredek.<br />

NENAD GLÜCKS<br />

Intervju<br />

Nedavni napad 14-letnega romskega<br />

učenca na devetošolca<br />

na Osnovni šoli Velika Dolina v<br />

občini Brežice, ko ga je napadalec<br />

huje poškodoval po glavi, je širše<br />

odmeval. Prišlo je celo do upora<br />

vseh staršev, ki svojih otrok niso<br />

hoteli več poslati v to šolo. Koliko<br />

je nasilja romskih učencev nad<br />

drugimi učenci po šolah v jugovzhodni<br />

Sloveniji?<br />

Pred 20 leti smo bili priče incidentu<br />

na Osnovni šoli Bršljin v Novem mestu.<br />

Romski otrok, ki je bil v sporu z neromskim,<br />

je poklical svojega očeta, ki je<br />

prišel na šolo in se fizično lotil tistega<br />

drugega učenca. Moja hči je tedaj hodila<br />

na omenjeno šolo, starši smo prav tako<br />

Po besedah Mesojedca država prebivalcem<br />

okoli romskih naselij ne zagotavlja varnosti.<br />

stopili skupaj ter zbrali podpise z zahtevo,<br />

naj se zadeve uredijo. Zavzeli smo<br />

se, naj se romski otroci z bršljinske šole,<br />

kjer jih je največ v Novem mestu, saj je<br />

v bližini največje romsko naselje Brezje<br />

– Žabjak, razporedijo še na druge šole.<br />

Naši otroci so bili ogroženi. Tedaj je bila<br />

prav tako vsa Slovenija seznanjena s tem<br />

incidentom, nekateri so nas označevali<br />

za nestrpne, ksenofobe. Bojim se, da bo<br />

tudi nasilje na OŠ Velika Dolina kmalu<br />

pozabljeno in ne bo ukrepov, da tam<br />

ali kje drugje ne bi prihajalo do takšnih<br />

napadov. Treba bi bilo ugotoviti, iz kakšnega<br />

okolja ta učenec izhaja, gotovo je<br />

ključna vloga družine. Pogosto so romski<br />

učenci tudi fizično močnejši od sošolcev,<br />

saj večkrat ponavljajo razred. To<br />

povečuje možnost takšnega nasilja.<br />

Veliko se govori o pomenu tega,<br />

da bi večji delež romskih otrok na<br />

območju jugovzhodne Slovenije<br />

uspešno zaključil vsaj osnovno<br />

šolo, zdaj jih to opravi zgolj nekaj<br />

odstotkov. Vi pa menite, da bi<br />

morali kot prioriteto postaviti<br />

zaposlitev.<br />

Če se vrnem na bližnjo OŠ Bršljin, ki<br />

so jo odprli leta 1973. Pričakovalo se je,<br />

da bodo tudi Romi iz bližnjega naselja<br />

Žabjak hodili na to šolo. Tedaj je bilo v<br />

tem naselju okoli sto Romov, zdaj se že<br />

približujemo številki tisoč. Poglejmo<br />

rezultate uspešnosti, kolikšen delež jih<br />

uspešno zaključi šolanje. Vseskozi poslušam<br />

politike in ostale, ki se ukvarjajo<br />

s to problematiko, da je ključ sprememb<br />

življenjskih vzorcev tukajšnjih Romov<br />

izobraževanje. Skoraj nobene besede<br />

pa ni o zaposlovanju, kar bi moral biti<br />

temelj. Nujno bi morali delati nekaj, kar<br />

je pač primerno njihovi izobrazbi. Če<br />

nimaš osnovne šole, lahko recimo čistiš<br />

okolje ali opravljaš neka osnovna dela v<br />

proizvodnji. Šele ko bodo začeli delati,<br />

služiti denar in ceniti delo, bodo tako<br />

začeli vzgajati svoje otroke. V smislu, če<br />

boš pridobil boljšo izobrazbo, boš imel<br />

lahko tudi boljšo službo. Že ves čas pa je<br />

naša socialna politika povsem napačna.<br />

Romom se ne splača dokončati osnovne<br />

šole, saj živijo kot nezaposleni in brez iz-<br />

Šele ko bodo začeli delati,<br />

služiti denar in ceniti<br />

delo, bodo tako začeli<br />

vzgajati svoje otroke.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

TEMA TEDNA<br />

17<br />

Se kdo sploh zamisli,<br />

kolikšna sredstva se<br />

trošijo za »reševanje«<br />

romske problematike in<br />

kakšni so učinki?<br />

obrazbe na podlagi prejemanja denarne<br />

socialne pomoči in otroških dodatkov<br />

bolje kot nekdo, ki gara cele dneve.<br />

Novomeška občina nudi tistim,<br />

ki ne zaključijo osnovne šole, pri<br />

Razvojno izobraževalnem centru<br />

(RIC) možnost, da jo naknadno<br />

končajo.<br />

Ne le to, občina jim celo plačuje obiskovanje<br />

RIC-a. To je primer tega<br />

fokusiranja države na zaključevanje<br />

osnovne šole. Toda učinek je obraten:<br />

ni ti treba redno končati osnovne šole,<br />

kajti ponudili ti bomo popoldansko šolanje<br />

na RIC-u, za kar boš celo plačan.<br />

Povsem zgrešena logika. Se kdo sploh<br />

zamisli, kolikšna sredstva se trošijo za<br />

»reševanje« romske problematike in<br />

kakšni so učinki?<br />

Kakšen je bil odziv pri romski populaciji<br />

v okolici Novega mesta, ko so<br />

imeli pri avtomobilski družbi Revoz<br />

veliko potrebo po novih delavcih? V<br />

romskih naseljih je sicer nezaposlenost<br />

večja od 95 odstotkov.<br />

Zgolj nekaj Romov je izrazilo željo in<br />

pripravljenost za zaposlitev v Revozu,<br />

vendar so že po prvi plači videli rezultat<br />

te odločitve. Bolje jim je prejemati<br />

socialno podporo kot plačo navadnega<br />

delavca. Praktično nihče ni ostal v Revozu<br />

in tako so znova pristali na socialni<br />

podpori.<br />

Romi z denarjem od socialne pomoči in<br />

otroških dodatkov pogosto kupujejo cigarete<br />

in alkohol, opozarja Mesojedec.<br />

Bolje jim je prejemati<br />

socialno podporo kot plačo<br />

navadnega delavca.<br />

Na kakšen način bi spremenili sistem<br />

in miselnost Romov v smeri,<br />

da je pač treba poskrbeti za svoj<br />

zaslužek, če si dela zmožen?<br />

Župani 11 občin jugovzhodne Slovenije<br />

so uvideli resnost te situacije. Pripravili<br />

so predlog sprememb nekaj zakonov s<br />

področij socialnega varstva, starševskega<br />

varstva in družinskih prejemkov ter trga<br />

dela. Glavni predlog je bil, da se denarna<br />

socialna pomoč in otroški dodatki ob nepošiljanju<br />

otrok v šolo avtomatično izplačujejo<br />

v naravi (boni za hrano, naročilnice,<br />

plačila računov) in ne več v denarju. S<br />

tem bi spodbudili romske starše, da pošiljajo<br />

otroke v šolo. Župani so predlagali<br />

tudi, da lahko oseba pristopi k opravljanju<br />

vozniškega izpita pod pogojem, da ima<br />

končanih vsaj sedem razredov osnovne<br />

šole. Zbranih je bilo kar 35.000 podpisov<br />

podpore volivcev za te zakonske spremembe,<br />

za postopek v parlamentu jih zadošča<br />

že 5.000. Toda ta vladna koalicija<br />

je lansko jesen vse predloge v državnem<br />

zboru gladko zavrnila, češ da bodo sami<br />

pripravili spremembe zakonodaje, vendar<br />

tega še do danes niso storili. Razumel<br />

bi, da bi poklicali župane in se z njimi<br />

pogovorili, kaj se lahko sprejme in s čim<br />

se vladajoči ne strinjajo. A sploh ni bilo<br />

pripravljenosti prisluhniti vsej jugovzhodni<br />

regiji Slovenije. Poudariti velja, da bi<br />

seveda ti zakoni veljali za vse prebivalce,<br />

ne zgolj za Rome.<br />

Kje vidite vzroke, da vladajoči zavračajo<br />

spremembe?<br />

<strong>Le</strong>va politična opcija nenehno širi<br />

prepričanje, češ da gre za uboge in diskriminirane<br />

ljudi, ki jim širša družba<br />

preprečuje napredek.<br />

Prebivalci Novega mesta in drugih<br />

delov jugovzhodne Slovenije so<br />

prepričani, da je ravno obratno<br />

– da je privilegirana romska skupnost,<br />

ki ji gredo zgolj pravice ter<br />

nič dolžnosti in odgovornosti.<br />

Tako je, resnica je ravno obratna, kot jo<br />

skušajo prikazati levičarji. Pri nas narašča<br />

občutek, da imajo Romi privilegije<br />

v primerjavi z ostalim prebivalstvom.<br />

A menim, da bo počasi tudi ostali del<br />

Slovenije videl, kakšne težave z Romi<br />

imamo na našem območju. <strong>Le</strong>tos je bil<br />

recimo primer, ko so v Planici kradli<br />

bakrene žlebove. Ali pa recimo v času<br />

epidemije kovida in turističnih bonov.<br />

Tedaj so Primorci spoznali obnašanje<br />

dolenjskih Romov po hotelih in drugje.<br />

Sam bi prejemnikom socialne podpore,<br />

med katere sodi velika večina Romov v<br />

jugovzhodni Sloveniji, dodelil socialno<br />

kartico, s katero bi lahko kupovali<br />

zgolj življenjske potrebščine, ne pa recimo<br />

alkohola in cigaret. Poleg tega bi<br />

morali biti v obliki trajnika na to kartico<br />

vezani računi za elektriko, vodo in<br />

komunalo, česar zdaj Romi pogosto ne<br />

plačujejo, od denarne socialne pomoči<br />

in otroških dodatkov pa se ta neplačila<br />

ne smejo poplačati. Zelo velik delež Romov<br />

kadi, lahko si samo mislimo, koliko<br />

denarja od socialne pomoči porabijo za<br />

cigarete. Pred novim letom pa nakupijo<br />

toliko pirotehnike, da imamo verjetno<br />

tu največji ognjemet v Sloveniji.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

18 TEMA TEDNA<br />

Številnih glob za prometne prekrške,<br />

prekrške zoper javni red in<br />

mir, onesnaževanje s kurjenjem<br />

kablov (da ostane baker za prodajo),<br />

motenje okolice z glasno glasbo<br />

… po zakonu ni moč poplačati<br />

od denarne socialne pomoči. So<br />

primeri, ko imajo posamezni Romi<br />

tudi po petdeset glob zaradi različnih<br />

prekrškov, pa jim zaradi tega<br />

ni treba plačati niti centa.<br />

Dogaja se tudi, da vpričo policista raztrgajo<br />

plačilni nalog zaradi vožnje brez<br />

vozniškega izpita z neregistriranim avtomobilom.<br />

Ko to gledajo ostali prebivalci,<br />

imajo upravičeno mnenje, da lahko<br />

Romi počnejo, kar jih je volja. Seveda<br />

osebam, ki počnejo takšne stvari, ne bo<br />

nikoli v interesu, da bi se zaposlile, od<br />

plače se namreč globe poplačajo. Gre torej<br />

za povsem napačno državno politiko,<br />

ki Romom sporoča, da lahko še naprej<br />

nekaznovani ravnajo na opisani način.<br />

34. člen ustave vsem prebivalcem<br />

zagotavlja pravico do osebnega<br />

dostojanstva in varnosti. Imate<br />

prebivalci v okolici romskih naselij<br />

in širše občutek, da vam država<br />

zagotavlja to pravico? Znani so<br />

mnogi primeri, ko Romi napadejo<br />

celo policiste na intervenciji.<br />

Absolutno nam država ne zagotavlja<br />

varnosti. Policija je pogosto nemočna.<br />

V zadnjem obdobju je prišlo recimo na<br />

območju občine Škocjan do več napadov<br />

Romov na prebivalce. Med napadalci<br />

so tudi 13- do 15-letniki. Škocjan<br />

in Šentjernej bi izpostavil kot trenutno<br />

najbolj problematični območji s tega vidika.<br />

Marsikateri napad se zgodi tudi v<br />

Novem mestu, vendar gre le za mesto,<br />

kjer to ne vzbudi tolikšnega občutka<br />

Kot pravi naš sogovornik, je leta<br />

1973 v naselju Žabjak pri Novem<br />

mestu živelo okoli sto Romov, zdaj<br />

jih je že skoraj tisoč.<br />

Stanje se zaradi povečevanja<br />

števila Romov in zaradi<br />

nespremenjenih ali še<br />

slabših življenjskih<br />

vzorcev poslabšuje.<br />

ogroženosti kot v manjših krajih. Policija<br />

skuša nekaj narediti, toda tožilstvo<br />

in sodstvo velikokrat zatajita pri sankcioniranju<br />

storilcev. Stvari se zaradi<br />

tega stopnjujejo. Ustava tudi zagotavlja<br />

pravico do zasebne lastnine. Veliko jih<br />

je, ki so se jim Romi naselili na njihovo<br />

zemljo in jo razglasili za svojo. Ne moremo<br />

reči, da so vsi Romi enaki, toda<br />

država z neukrepanjem zoper tisti problematični<br />

del daje vsem sporočilo, da<br />

lahko ravnajo na enak način in se jim ne<br />

bo zgodilo nič.<br />

Menda so mnogi v romskih naseljih<br />

celo nastrojeni zoper svoje<br />

rojake, ki si poiščejo zaposlitev in<br />

živijo od svojega dela.<br />

Sam sem pomagal Romu iz Žabjaka,<br />

Marku Stojanoviču, danes je policist. K<br />

pomoči me je spodbudila hči, ki je bila v<br />

osnovni šoli njegova sošolka in mi je dejala,<br />

da z njim nikoli ni bilo težav in so<br />

ga imeli ostali radi. Tudi njegov oče je še<br />

v času Jugoslavije delal v Novolesu in si<br />

tam prislužil pokojnino. Omeniti velja,<br />

da je v času Jugoslavije delal večji delež<br />

Romov kot danes. Marko je po končani<br />

osnovni šoli delal še večerno srednjo<br />

šolo, kar mu je plačeval Zavod za zaposlovanje.<br />

Tega nisem vedel. Ko je Revoz<br />

iskal delavce, sem ga poklical in vprašal,<br />

ali bi šel delat. Bil je za. Na Zavod za<br />

zaposlovanje sem poklical pristojnega<br />

in predlagal, da bi šel Marko delat. Dejal<br />

mi je, naj najprej konča srednjo šolo, saj<br />

mu to plačujemo. Vprašal me je, ali jaz<br />

garantiram zanj, da bo končal srednjo<br />

šolo. Pritrdil sem. To je Marku izredno<br />

veliko pomenilo. Hkrati je opravil večerno<br />

srednjo šolo in delal v Revozu. Ko<br />

je dobil testno vozilo Twingo, ki so ga v<br />

Revozu namenili njemu kot Romu, se<br />

mi je prišel pokazat. A ker so mediji naredili<br />

intervju z njegovim očetom, kjer<br />

je ta predstavil drugačen način življenja<br />

Romov, so drugi Romi ta članek skopirali<br />

in narisali na kopije križ na njegovo<br />

čelo ter kopije razdelili po romskem naselju<br />

Žabjak. Češ da jim dela škodo in ga<br />

je treba pospraviti. Marko je vztrajal, na<br />

koncu je postal policist, pri čemer sem<br />

spet zanj zastavil besedo. Lani sem šel<br />

na tekmo naše košarkarske reprezentance<br />

v dvorano Stožice v Ljubljani in<br />

sem ga opazil v policijski uniformi pri<br />

varovanju dogodka. Zelo sem bil ponosen<br />

nanj in na to, da sem pripomogel, da<br />

je to dosegel.<br />

Še vedno živi v romskem naselju?<br />

Da. To je pa druga zgodba. Marko si je<br />

na legalen način zgradil hišo v romskem<br />

Politična pot Silva Mesojedca se je začela<br />

leta 2002 z izvolitvijo v svet Krajevne skupnosti<br />

Bučna vas v Novem mestu. Dva mandata<br />

je bil podpredsednik krajevne skupnosti.<br />

Z ozirom na perečo romsko problematiko na<br />

tem območju, kjer je veliko romsko naselje<br />

Žabjak - Brezje, se je posvetil reševanju teh<br />

težav, pri čemer je kmalu spoznal, da ne lokalna<br />

ne državna oblast ne delata v prid ljudi.<br />

Zato so že leta 2004 organizirali proteste<br />

na lokalnem nivoju in nato širši protest pred<br />

vlado v Ljubljani. To je odmevalo po Sloveniji<br />

in politika se je pričela sestajati s predstavniki<br />

krajevne skupnosti. Regijska civilna<br />

iniciativa za reševanje romske problematike,<br />

katere predsednik je Mesojedec, je bila<br />

ustanovljena leta 2005. Žal vrsta sestankov<br />

z raznimi ministri, državnimi sekretarji in<br />

tudi predsednikom države ni doprinesla k<br />

izboljšanju stanja. O ukrepih odločajo tisti, ki<br />

se z romsko problematiko v svojem okolju v<br />

glavnem ne soočajo, pravi.<br />

V pričakovanju, da bo z vstopom v stranko<br />

bolj slišan, je leta 2004 vstopil v SDS in tega<br />

leta tudi prvič kandidiral na državnozborskih<br />

volitvah. Njegova priljubljenost med volivci v<br />

za SDS manj ugodnem okraju je bila za nekatere<br />

v stranki moteča in je na lokalni ravni<br />

od njih doživel poskus diskreditacije. Iz SDS<br />

je izstopil. Pravi, da niti ta stranka pri romski<br />

problematiki ni storila nič. Sam pa vztraja.<br />

Na zadnjih lokalnih volitvah je kandidiral na<br />

listi Konkretno in preko preferenčnih glasov<br />

postal občinski svetnik v Mestni občini Novo<br />

mesto. Po razpadu omenjene stranke deluje<br />

kot samostojni občinski svetnik.

TEMA TEDNA<br />

19<br />

Ljudje se<br />

dostikrat<br />

nelagodno<br />

počutijo. Ne gre<br />

za predsodke,<br />

pač pa za občutek<br />

na podlagi<br />

izkušenj z Romi.<br />

naselju, a je pisal novomeškemu županu<br />

Gregorju Macedoniju, ali bi mu lahko na<br />

občini pomagali, da gre ven iz tega naselja,<br />

saj želi svojim otrokom omogočiti<br />

drugačno življenje. Žal od župana ni dobil<br />

nobenega odgovora, nihče mu ni prisluhnil.<br />

Občina bi lahko odkupila njegovo<br />

legalno zgrajeno hišo v romskem naselju,<br />

s tem njemu omogočila nakup druge<br />

hiše nekje drugje, v njegovo nekdanjo<br />

hišo pa bi lahko preselili nekaj Romov iz<br />

nelegalnega dela naselja. Župan je imel<br />

na voljo 3,5 milijona evrov državnih<br />

sredstev, a je vsa porabil za urejanje infrastrukture<br />

(cesta, električno omrežje,<br />

vodovod) v tem romskem naselju, ki pa<br />

k drugačnim vzorcem življenja Romov ni<br />

prispevala nič. Ko sem lani županu očital<br />

ta odnos, je šele po dveh letih Marku<br />

poslal odgovor.<br />

Večino negativnih dejanj<br />

povzroči njihova mladina,<br />

večkrat tudi mladoletniki.<br />

Prebivalci okoli romskih naselij<br />

pri Novem mestu ste večkrat priča<br />

streljanju iz teh naselij, celo z<br />

avtomatskimi puškami. O mnogih<br />

prekrških Romov sva že govorila.<br />

Se to stanje počasi le izboljšuje<br />

ali ne?<br />

Bilo je obdobje, ko je bilo teh incidentov<br />

nekoliko manj. Policija je bila bolj dosledna,<br />

okoliški krajani so bili aktivni.<br />

Toda že tedaj sem opozarjal, da postaja<br />

romska mladina vse bolj objestna in<br />

agresivna. To se danes vidi. Večino negativnih<br />

dejanj povzroči njihova mladina,<br />

večkrat tudi mladoletniki, kot je bil<br />

primer na osnovni šoli Velika Dolina.<br />

Bati se je, kaj bo iz tega napadalca.<br />

Ta naselja se zaradi večje natalitete<br />

pri Romih povečujejo. Mnogi<br />

naj bi imeli več otrok zaradi<br />

otroških dodatkov.<br />

Večkrat se zgodi, da rodi že 14 ali 15 let<br />

staro dekle. Njena mama je stara okoli<br />

30 let, babica pa okoli 45. Torej je s temi<br />

leti slednja novorojenčku že prababica.<br />

V času, ko je omenjeno dekle staro 20<br />

let, ima recimo že tri otroke. Stanje se<br />

zaradi povečevanja števila Romov in zaradi<br />

nespremenjenih ali še slabših življenjskih<br />

vzorcev poslabšuje. Razumljivo<br />

je, da se okoliško prebivalstvo ne<br />

počuti varno.<br />

Znani romski družini Strojan, ki<br />

se je po več nasilnih incidentih na<br />

pritisk domačinov pred skoraj 20<br />

leti izselila iz okolice Ambrusa v<br />

občini Ivančna Gorica, je država<br />

zagotovila ustrezna prebivališča<br />

na obrobju Ljubljane, toda ni videti,<br />

da bi se integrirali v okolje.<br />

To je lep primer, kakšen je bil izid pomoči<br />

države pri ureditvi življenjskih razmer<br />

romski družini. Država je skušala<br />

najti drugo lokacijo za nastanitev družine<br />

Strojan in povsod so se ljudje uprli.<br />

Nato so našli rešitev in jih naselili na<br />

obrobje Ljubljane, v Roje, v nekaj objektov<br />

od vojske. Ob preselitvi naj bi bilo<br />

članov širše družine okoli 30, po mojih<br />

informacijah v tistih objektih zdaj živi<br />

že okoli 100 oseb. Ne zgolj Romi, izvedel<br />

sem, da tudi narkomani. Situacija<br />

je kaotična. Od okoliških prebivalcev<br />

Novo mesto je<br />

»obkoljeno« z romskimi<br />

naselji: Žabjak, Šmihel,<br />

Ruperč Vrh, Poganci, Otočec.<br />

sem dobil informacije, da so v bližnjih<br />

trgovinah člani Strojanovih začeli s tatvinami,<br />

otroci na osnovni šoli se že bojijo<br />

romskih otrok. Kar nekaj članov te<br />

družine je po zaporih ali so v kazenskih<br />

postopkih. Vse povedano pomeni, da je<br />

država težavo iz enega dela države zgolj<br />

preselila na drug konec, a zanimivo, da<br />

se o ravnanju te družine in izkušnjah<br />

okolice z njimi zdaj skoraj ne poroča.<br />

Novomeški župan Gregor Macedoni<br />

večkrat izpostavi, da sta država<br />

in občina na območju romskega<br />

naselja Žabjak - Brezje pred nekaj<br />

leti vložili 3,5 milijona evrov za<br />

ureditev ceste, napeljani so bili<br />

elektrika, vodovod in razsvetljava.<br />

Kako kot krajan krajevne<br />

skupnosti Bučna vas, ki se nahaja<br />

v bližini tega naselja, ocenjujete<br />

vpliv izboljšanja življenjskih pogojev<br />

na obnašanje Romov?<br />

<strong>Mi</strong>slim, da je bila realizacija tega projekta<br />

velika napaka. Pristopili so k<br />

urejanju getoiziranega naselja in s<br />

tem dali podlago za njegovo nadaljnjo<br />

širitev. Način življenja se seveda ni<br />

spremenil, tako kot je bilo do zdaj, jim<br />

ustreza. Poznajo vse svoje pravice in<br />

jih dosledno zahtevajo. Že leta 1984 so<br />

naši krajani nasprotovali ureditvi Žabjaka<br />

po tistem načrtu. Čez deset ali 15<br />

let bomo priča novemu prostorskemu<br />

načrtu. <strong>Le</strong>ta 1984 je bilo v naselju okoli<br />

200 Romov, danes smo blizu številki<br />

tisoč. Čez desetletje jih bo 1.500 ali<br />

2.000. Geto se bo zgolj povečeval in<br />

ob takšnem obnašanju Romi ne bodo<br />

sprejeti nikjer drugje. Novo mesto je<br />

že tako »obkoljeno« z romskimi naselji:<br />

Žabjak, Šmihel, Ruperč Vrh, Poganci,<br />

Otočec. V bližini so tu še naselja v<br />

bližini Dobruške vasi, Šentjerneja in<br />

Škocjana. Naša jugovzhodna regija postaja<br />

nevarna, ljudje se na podlagi svojih<br />

izkušenj ali izkušenj drugih z Romi<br />

dostikrat nelagodno počutijo. Poudarjam,<br />

da ne gre za predsodke, pač pa za<br />

občutek na podlagi izkušenj ljudi. <br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

20 AKTUALNO SVET<br />

Joe Biden se je UMAKNIL<br />

iz tekme za predsednika ZDA<br />

Predsednik Joe Biden je dokončno odločitev sprejel 48 ur za tem, ko se je po telefonu posvetoval z družino in<br />

z glavnimi svetovalci. Za novo predsedniško kandidatko je podprl dosedanjo podpredsednico Kamalo Harris.<br />

DR. VALENTIN AREH<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Napoved brez primere je prišla,<br />

ko je vse več poslancev<br />

demokratske stranke tudi<br />

javno pozvalo ​Bidna, naj odstopi.<br />

Vodstvo stranke si je prizadevalo<br />

prepričati 81-letnega Bidna k umiku,<br />

prepričano, da sedanji predsednik ne<br />

more zmagati na novembrskih splošnih<br />

volitvah proti Donaldu J. Trumpu.<br />

Pozivi so se stopnjevali, potem ko<br />

se je Biden izrazito slabo odrezal v<br />

zadnjem televizijskem soočenju. Slab<br />

nastop je povečal zaskrbljenost javnosti<br />

in medijev glede njegove starosti in<br />

njegovih sposobnosti, da bi vodil eno<br />

najmočnejših in najvplivnejših držav<br />

na svetu.<br />

PODPORA HARRISOVI<br />

Biden je sprva trdil, da se ne namerava<br />

umakniti, nato si je minuli vikend<br />

na presenečenje mnogih premislil in<br />

nagovoril Američane: »Največja čast v<br />

življenju mi je bila, da sem služil kot vaš<br />

predsednik. In čeprav je bil moj namen<br />

doseči ponovno izvolitev, verjamem, da<br />

je v najboljšem interesu moje stranke in<br />

države, da odstopim in se osredotočim<br />

izključno na izpolnjevanje svojih dolžnosti<br />

predsednika do konca mandata,«<br />

je zapisal Biden v pismu, objavljenem na<br />

družbenem omrežju X.<br />

Zahvalil se je podpredsednici Kamali<br />

Harris za njeno delo v administraciji<br />

in dodal: »Danes želim ponuditi<br />

svojo polno podporo Kamali Harris,<br />

da bo nominirana za predsednico kot<br />

kandidatka demokratske stranke.« Izbor<br />

Harrisove za podpredsednico ZDA<br />

Republikanski<br />

predsedniški kandidat<br />

Donald J. Trump ni<br />

bil presenečen nad<br />

odstopom Bidna.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

Donald J. Trump:<br />

»Kamalo Harris bo<br />

lažje premagati!«<br />

je označil za »najboljšo odločitev, ki<br />

sem jo sprejel«.<br />

Podpredsednica je imela le dan pred<br />

odstopom Bidna srečanje z glavnimi<br />

donatorji demokratske stranke. Pogovarjala<br />

se je s približno 300 glavnimi<br />

donatorji in jim sporočila, da ni razlogov<br />

za skrbi: »Začela bom s tem, da bom<br />

z vami vsemi delila nekaj, v kar srčno<br />

verjamem. To je nekaj, kar močno čutim,<br />

nekaj, kar bi morali vsi slišati in<br />

bi morali vsi vedeti, preden odidete in<br />

poveste svojim prijateljem,« je izjavila<br />

in končala: »Zmagali bomo na teh volitvah!<br />

Zmagali bomo!«<br />

Vodja demokratov v predstavniškem<br />

domu Hakeem Jeffries se je<br />

predsedniku zahvalil: »Predsednik Joe<br />

Biden je eden najuspešnejših in najodmevnejših<br />

voditeljev v ameriški zgodovini.<br />

V manj kot enem mandatu je<br />

rešil narod pred pandemijo, ki se zgodi<br />

enkrat v stoletju, okrepil gospodarstvo<br />

in ga spravil iz recesije ter v korist vseh<br />

Američanov sprejel zakonodajo in rešil<br />

našo demokracijo.«<br />

ZADOVOLJSTVO<br />

REPUBLIKANCEV<br />

Republikanski predsedniški kandidat<br />

Donald J. Trump ni bil presenečen<br />

nad odstopom Bidna. Izrazil je zadovoljstvo,<br />

če bo njegova tekmica postala<br />

podpredsednica Kamala Harris:<br />

»Kamalo Harris bo lažje premagati!« je<br />

dejal in ocenil, da Biden »ni več primeren<br />

za službo« predsednika ZDA. Postavil<br />

je vprašanje: »Kdo bo vodil državo<br />

naslednjih pet mesecev?«<br />

Po poročanju Fox News je izjavil,<br />

da se je že prej zavedal, da predsednik<br />

Biden »ni bil sposoben kandidirati za<br />

predsednika« in ni – in »nikoli ni bil«<br />

– sposoben opravljati funkcije. Trump<br />

je bil kritičen do Bidnovega volilnega<br />

štaba: »Vsi okoli njega, vključno z njegovim<br />

zdravnikom in mediji, so vedeli,<br />

da ni sposoben biti predsednik.« Za Fox<br />

News je Trump izjavil: »On je najslabši<br />

predsednik v zgodovini naše države.<br />

Tako slabega predsednika še ni bilo.« <br />

Biden je sprva<br />

trdil, da se<br />

ne namerava<br />

umakniti, nato si<br />

je minuli vikend<br />

na presenečenje<br />

mnogih premislil.

Intervju AKTUALNO 21<br />

Če Trump spet postane<br />

predsednik, se bo v<br />

odnosu do Evrope najbolj<br />

spremenila politika<br />

do Ukrajine.<br />

PROF. DR. BOGOMIL FERFILA<br />

TRUMP je pokazal psihično<br />

in fizično trdnost<br />

Varnostna služba je zatajila. – J. D. Vance je prinesel svežino v Trumpovo kampanjo. – V anketah je Kamala<br />

Harris izjemno nepriljubljena. – Kljub dejstvu, da Trumpu dobro kaže, velja previdnost. – Trump je spopad s<br />

Kitajsko začel, Biden ga je nadaljeval, to bo ostala stalnica. – V primeru Trumpove zmage se bo spremenila<br />

politika do Ukrajine.<br />

LUKA SVETINA<br />

JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />

Za Združenimi državami Ameriki<br />

je teden velikih političnih<br />

pretresov. Potem ko je poskus<br />

atentata na Donalda Trumpa v<br />

<strong>Pen</strong>silvaniji šokiral Ameriko in svet, je<br />

nekdanji ameriški predsednik že nekaj<br />

dni kasneje nagovoril podpornike<br />

na republikanski nacionalni konvenciji,<br />

kjer je bil tudi uradno nominiran<br />

za republikanskega kandidata na novembrskih<br />

volitvah. Vse je kazalo, da<br />

bo njegov protikandidat – ne glede na<br />

vsa ugibanja o zdravstvenem stanju in<br />

kljub slabi podpori v javnomnenjskih<br />

raziskavah – vendarle aktualni predsednik<br />

Joe Biden, a je ta v nedeljo presenetil<br />

javnost in odstopil od kandidature<br />

ter zatrdil, da se bo posvetil zaključku<br />

svojega mandata.<br />

Demokratska konvencija bo sicer<br />

šele avgusta, a favoritka za nominacijo<br />

je zdaj Kamala Harris, ki sta jo podprla<br />

tako Biden kot nekdanja predsedniška<br />

kandidatka Hillary Clinton. Gost<br />

oddaje Vroča tema, ki smo jo posvetili<br />

razmeram v ZDA in vprašanjem, kot je,<br />

kakšne možnosti ima Donald Trump<br />

po poskusu atentata za novo izvolitev<br />

ter kakšna bi bila s Trumpovo vrnitvijo<br />

ameriška zunanja politika, je bil prof.<br />

dr. Bogomil Ferfila, velik poznavalec<br />

ameriške politike; predmet s tem imenom<br />

je vrsto let poučeval tudi na Fakulteti<br />

za družbene vede UL.<br />

Čeprav ima Trump po hrabri reakciji<br />

na poskus eliminacije zdaj odprto pot<br />

do vrnitve v Belo hišo, Ferfila pričakuje,<br />

da predsedniška tekma za republikance<br />

še ni končana, saj bodo šli demokrati<br />

skoraj zagotovo v ofenzivo, in sicer<br />

preko velikih osrednjih medijev, ki jih<br />

praktično v celoti obvladujejo, morda<br />

pa tudi na nasilen način.<br />

Gospod Ferfila, zakaj ni več vašega<br />

študija ameriških politik na FDV?<br />

Ameriške in svetovne študije so bile<br />

zelo popularne, imel sem ogromno podiplomskih<br />

študentov. Moram pa reči,<br />

da je to zmotilo vodstvo Fakultete za<br />

družbene vede. Ukinili so najmnožičnejši<br />

študij, potem pa sem tudi jaz počasi<br />

sprevidel, da so moja leta poučevanja<br />

na FDV končana. Zdaj delujem na<br />

Novi univerzi – v Kranju in Novi Gorici.<br />

Amerika je glavna supersila, neomajno<br />

na vojaškem področju, na trgovskem in<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

22 AKTUALNO<br />

ekonomskem ji za ovratnik diha Kitajska,<br />

študij pa je bil privlačno narejen,<br />

imel sem veliko predavateljev iz Amerike<br />

in Japonske, pa tudi kup ekspedicij v<br />

ZDA. Študentom je bilo to všeč, bil sem<br />

njihov turistični vodnik (smeh). Zame<br />

pa je bilo druženje s študenti izjemna<br />

življenjska izkušnja.<br />

Politična razdeljenost ZDA je<br />

nekaj, kar fascinira. Kako ste jo<br />

razložili študentom?<br />

Ves osrednji del ZDA, kjer so stepe,<br />

puščave in planine, je v celoti obarvan<br />

v rdečo, konservativno, republikansko<br />

barvo. V Kaliforniji, na zahodni obali,<br />

pa tudi na skrajnem vzhodu, v velikih<br />

mestih, prevladujejo demokrati. Čeprav<br />

je treba pri demokratski stranki povedati,<br />

da se je iz nekdanje stranke delavcev<br />

in kmetov prelevila v stranko intelektualcev<br />

in podjetnikov. Trumpa do nedavnega<br />

ni podprl niti eden od direktorjev<br />

podjetij Fortune 500. Vsi so bili podporniki<br />

in donatorji demokratske stranke,<br />

ki ima zato mnogo več denarja. Trump<br />

pa je republikansko stranko preusmeril<br />

na nižje sloje, na kmete, na podeželje, ki<br />

je zdaj v celoti republikansko.<br />

Trumpu so po poskusu atentata<br />

močno narasle možnosti za ponovno<br />

izvolitev v Belo hišo, vsaj tako<br />

kažejo javnomnenjske raziskave …<br />

Trumpu se je ta možnost seveda povečala,<br />

vendar to vodstvo ni 20 odstotkov,<br />

ampak ostaja na petih do desetih odstotkih.<br />

Atentat je pripomogel k njegovi<br />

popularnosti tudi zato, ker je pokazal<br />

izjemno psihično in fizično trdnost.<br />

Njegov odziv, ta ikonična slika, ko sredi<br />

agentov dviga roko, poziva na boj, nad<br />

njim plapola ameriška zastava, je lahko<br />

izjemno propagandno orodje. Te podobe<br />

bodo šle v učbenike o novejši ameriški<br />

zgodovini. Seveda pa dogodek kaže<br />

na nesposobnost demokratske vladavine,<br />

da zaščiti predsedniškega kandidata.<br />

Varnostna služba je zatajila. Na<br />

omenjeni ikonični sliki lahko vidimo<br />

agentko, ki je tako majhna, da Trumpa<br />

pokriva nekje do njegova prsnega<br />

koša. Cel zgornji del je bil nezavarovan,<br />

čeprav morajo agenti varovati s svojim<br />

celotnim telesom. Tu je prišlo do velike<br />

šlamastike, ki si je agenti ne bi smeli<br />

privoščiti. Trump pa je dokazal, da je<br />

močan, diametralno nasprotno od protikandidata<br />

Joeja Bidna, ki mentalno in<br />

fizično peša ter večino časa preživi na<br />

svojem domu.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

Intervju<br />

V svojem govoru na republikanski<br />

konvenciji v <strong>Mi</strong>lwaukeeju je<br />

Trump omenjal Boga, ki mu je rešil<br />

življenje. Je postal veren?<br />

Za njim je zagotovo prišlo to zavedanje,<br />

kako blizu je bil pravzaprav smrti.<br />

Nekaj, kar mu bo ostalo za preostanek<br />

življenja. Rekel bi, da je preobrazba v<br />

njegovem govoru, pa tudi samem programu<br />

republikanske stranke, ki ga<br />

je izdala na republikanski konvenciji,<br />

sredinska, umirjena. Govor je spremenil.<br />

Republikanska stranka naenkrat ne<br />

zavrača več istospolnih porok. Ni postavila<br />

eksplicitnega stališča do splava,<br />

ampak je to prepustila posameznim<br />

zveznim državam. Zavzela pa je ostro<br />

stališče do ilegalnih migrantov. Biden je<br />

odgovoren za približno deset milijonov<br />

ilegalnih priseljencev. Celo v ZDA, ki so<br />

simbol vladavine zakona, je podobna<br />

situacija kot v Evropi. <strong>Mi</strong>granti se sprehajajo<br />

in povzročajo težave. Republikanska<br />

stranka se sicer zavzema za odpravo<br />

izobraževanja na federalni ravni.<br />

To se jim zdi nepotrebna birokracija, to<br />

bi moralo biti po njihovem prepuščeno<br />

posameznim zveznim državam.<br />

Republikanci so na konvenciji v en<br />

glas razlagali, kako jih je dogodek<br />

poenotil. Prej ni bilo tako.<br />

Trump je počasi gradil svojo prevlado v<br />

stranki. Na primarnih volitvah je imel<br />

kar nekaj protikandidatov, najmočnejša<br />

je bila Nikki Haley, ki je vztrajala skoraj<br />

do konca. Trump jo je imenoval v svojo<br />

administracijo in pozneje imenoval za<br />

izdajalko, tudi tu pa je potem pokazal<br />

svoj obraz: na konvenciji jo je povabil,<br />

da ima svoj govor. Pokazal je svoj spravljiv<br />

pristop.<br />

Senator iz Ohia J. D. Vance je<br />

postal podpredsedniški kandidat.<br />

Trump ga je nominiral kljub temu,<br />

da ga je Vance pred leti označil<br />

za sramoto ZDA, za ameriškega<br />

Hitlerja. Precej nenavaden obrat.<br />

To je znotrajstrankarska tekma, kjer<br />

pogosto ne izbirajo izrazov, je pa Trump<br />

z izbiro Vancea pokazal modrost.<br />

Vance je 40 let mlajši, s tem je nakazal,<br />

da bi bil lahko njegov naslednik, ko<br />

Trump konča morebiten drugi mandat.<br />

Vance prihaja iz depresivnega industrijskega<br />

območja ZDA, ki je za pridobivanje<br />

podpore za republikance zelo<br />

pomembno. Vance je intelektualec,<br />

napisal je knjigo, ima dobre povezave<br />

s Silicijevo dolino in je obrnjen v prihodnost.<br />

Lahko rečemo, da je prinesel<br />

svežino v Trumpovo kampanjo.<br />

Demokratska reakcija na poskus<br />

atentata je bila medla. Biden se je<br />

skoraj umaknil iz javnosti, zbolel<br />

je še za kovidom.<br />

Znotraj demokratske stranke so pozivi<br />

k odstopu Bidna od predsedniške kandidature<br />

v dneh po poskusu atentata na<br />

Trumpa nekoliko zamrli, a se hitro spet<br />

okrepili. Nancy Pelosi, Hillary Clinton,<br />

ključni akterji demokratske stranke so<br />

ga javno pozvali, naj se umakne. Biden<br />

je zato v zadnjih dneh to idejo nekako<br />

celo sprejel. Čeprav je ves čas razlagal,<br />

da je zdravstveno sposoben, postal je<br />

nekoliko narcisoiden v svojem prepričanju,<br />

da lahko zmaga. V pomanjkanju<br />

časa je edina možnost, da ga zamenja<br />

Kamala Harris, morda celo, da bi ga za<br />

nekaj mesecev zamenjala na predsedniškem<br />

položaju. Tako bi v tekmo vstopila<br />

kot demokratska kandidatka s funkcije<br />

predsednice. Če je republikanska stranka<br />

vedno bolj enotna, so demokrati vse<br />

bolj razdeljeni. Nekateri so zahtevali<br />

celo predčasno glasovanje o Bidnovi<br />

kandidaturi še pred konvencijo 7. avgusta<br />

v Chicagu. Cel kup manevrov kaže<br />

na to, da demokrati ne vedo točno, kaj<br />

storiti. Vseeno pa gre za izjemno močno<br />

politično organizacijo.<br />

Ali Joe Biden ta hip res vodi državo?<br />

Zdi se, da se komaj premika.<br />

Ali z njim upravlja kdo drug?<br />

Znano je, da je sposoben delati le nekaj<br />

ur dnevno. Rekel bi, da večino odločitev<br />

sprejemajo drugi: člani vlade, njegovi<br />

ministri. Treba je povedati, da ameriškega<br />

predsednika v skladu s 25. amandmajem<br />

lahko odstavi njegova vlada,<br />

če se vsi strinjajo, da je nesposoben za<br />

funkcijo, ali pa če to izglasuje kongres.<br />

Tedaj ga lahko odstavijo kot predsednika.<br />

Možnost je na mizi, vprašanje pa je,<br />

ali se bodo za to res odločili. Trump je<br />

na drugi strani izjemno psihično in fizično<br />

sposoben. Nobenega dvoma ni,<br />

da bi držal vse niti v rokah. Je pa sestava<br />

vlade pomembna za komunikacijo z republikansko<br />

stranko. Republikanska in<br />

demokratska stranka delujeta drugače<br />

kot evropske stranke. Predsednik stranke<br />

je pri nas vedno največji politični<br />

adut. V ZDA ni tako. <strong>Mi</strong> sploh ne vemo,<br />

kdo sta predsednika demokratov in republikancev.<br />

Trump in Biden sta samo<br />

politična aduta teh dveh strank. Predsedniki<br />

pa vlečejo niti v ozadju, strankarski<br />

aparat je pri tem zelo učinkovit.

AKTUALNO<br />

23<br />

Kako lahko demokrati zaustavijo<br />

trend dviganja popularnosti Donalda<br />

Trumpa?<br />

Vedeti moramo, da v teh zadnjih mesecih<br />

pred volitvami lahko pričakujemo<br />

delovanje demokratske stranke na vseh<br />

frontah, zlasti preko njenih izjemno<br />

močnih medijev.<br />

Ali bi Kamala Harris kot Bidnova<br />

menjava vrnila politično moč<br />

demokratom?<br />

Problem Kamale Harris, nekdanje pravosodne<br />

ministrice in kalifornijske<br />

senatorke, je v tem, da je v anketah izjemno<br />

nepriljubljena. V javnih anketah<br />

imajo glede soočenja s Trumpom štirje<br />

ali celo pet guvernerjev demokratskih<br />

držav večje možnosti. Vendar je premalo<br />

časa in glede na izkušnje je najbolj<br />

verjetno, da bo kandidatka Harrisova,<br />

ki bi lahko prevzela celo predsedniški<br />

stolček. Veste, nekateri avtorji pišejo,<br />

da četudi bi demokratska stranka izbrala<br />

za kandidatko neko filmsko igralko,<br />

bi s pomočjo svoje močne medijske<br />

mašinerije lahko tudi zmagala. Tako da<br />

kljub dejstvu, da Trumpu dobro kaže,<br />

velja previdnost. Zaupanje v to, da je<br />

stvar končana, je napačno. Prepričan<br />

sem, da bomo v treh, štirih mesecih deležni<br />

nekakšnega ofenzivnega delovanja<br />

demokratske stranke preko medijev,<br />

saj obvladujejo vse ključne medije,<br />

od televizijskih do časopisa New York<br />

Times. Lahko pa se poslužijo celo že videne<br />

taktike izpred štirih let, izbruha<br />

nekakšnega levičarskega nasilja, spodbujenega<br />

z delovanjem nevladnih organizacij,<br />

ki so vse financirane z delovanjem<br />

demokratskih milijonarjev.<br />

Govorite o gibanju Črna življenja<br />

štejejo (Black Lives Matter)?<br />

Da, v celotnem obdobju Trumpovega<br />

predsedovanja so te nevladne organizacije<br />

na čelu z Antifo povzročale nemire,<br />

v mesecih pred volitvami leta 2020<br />

pa so njeni pripadniki razbijali trgovske<br />

centre v velikih mestih. Advokati<br />

nevladnih organizacij so s pomočjo demokratskih<br />

financerjev te ljudi, ki so jih<br />

zaradi nasilja zaprli, spravili na prostost.<br />

To je bil dogovor, ki je imel za cilj<br />

to, da v medijih Trumpa prikažejo kot<br />

povzročitelja nasilja. To je bil verjetno<br />

glavni razlog, da je izgubil volitve.<br />

Trumpa sicer zdaj marsikdo<br />

primerja z Ronaldom Reaganom.<br />

Ta je po poskusu atentata leta 1981<br />

gladko osvojil drugi mandat. Zanj<br />

Dogodek kaže na<br />

nesposobnost demokratske<br />

vladavine, da zaščiti<br />

predsedniškega kandidata.<br />

Varnostna služba<br />

je zatajila.<br />

so glasovali celo v pregovorno<br />

demokratski Kaliforniji …<br />

Upal bi reči, da bo Trumpova zmaga<br />

bolj tesna, kot je bila Reaganova, a glede<br />

na dogodke bi si upal staviti, da je zaradi<br />

napada pot k njegovi zmagi trdnejša.<br />

Trump je bil v prvem mandatu<br />

težak zunanjepolitični pogajalec.<br />

Države članice NATA je pozival k<br />

dvigu financiranja svojih obrambnih<br />

izdatkov, začel je trgovinsko<br />

vojno s Kitajsko.<br />

ZDA so zadnjih 100 let najmočnejša<br />

gospodarska sila na svetu. Po prvi<br />

svetovni vojni so to žezlo prevzele od<br />

Združenega kraljestva, ta predaja pa je<br />

potekala relativno mirno, saj so ZDA<br />

na nek način otrok Združenega kraljestva.<br />

V primeru sedanjega soočenja s<br />

Kitajsko slednja nima močnih povezav<br />

z ZDA. Ta pa se bo z vsemi silami trudila<br />

obdržati svoj primat. Gledal sem<br />

zadnje podatke: Evropa s Kitajske uvozi<br />

20 odstotkov svojega uvoza, iz ZDA pol<br />

manj. ZDA pešajo, vse bolj zaostajajo<br />

za Kitajsko. Trump je spopad s Kitajsko<br />

začel, Biden ga je potem nadaljeval, to<br />

bo ostala stalnica. Kitajci se tega dobro<br />

zavedajo; govoril sem z uglednimi<br />

kitajskimi diplomati, fokusirajo se na<br />

izvoz najnaprednejše tehnologije. Nekdaj<br />

je bilo drugače. Izvažali so potrošne<br />

dobrine, danes izvažajo kolektorje, izdelujejo<br />

rakete, postajajo najnevarnejši<br />

tekmec ZDA. Kar pa se bo najbolj spremenilo<br />

v odnosu do Evrope, če Trump<br />

spet postane predsednik, kar je povedal<br />

tudi podpredsedniški kandidat Vance<br />

na konvenciji, je politika do Ukrajine.<br />

Oba menita, da je zaradi negativnih<br />

izkušenj z Volodimirjem Zelenskim<br />

treba priznati realno stanje na fronti.<br />

Torej priznati rusko okupacijo Krima in<br />

vzhodnih območij ter ustaviti vojaško<br />

pomoč Ukrajini. Imeli bi nov zamrznjen<br />

konflikt, kar je že zdaj zaslediti marsikje<br />

v Vzhodni Evropi. Poglejte Gruzijo,<br />

pridnestrsko republiko. Povsod tam so<br />

ruske čete. Tu je seveda kriv Zelenski,<br />

ki ni povezoval Ukrajine z ZDA, ampak<br />

jo je povezoval z demokratsko stranko.<br />

Ta je Zelenskega večkrat uporabila za<br />

napade na Trumpa, ki ima torej še en<br />

razlog več, da ubere drugačno pot. Odločitev,<br />

da se pomoč Ukrajini ustavi, je<br />

posledica napačne politike Zelenskega.<br />

Nova/stara predsednica Evropske<br />

komisije Ursula von der<br />

<strong>Le</strong>yen je zagotovila, da bo vojaška<br />

pomoč ostala. Bodo ZDA in EU na<br />

nasprotnih bregovih?<br />

Ursula von der <strong>Le</strong>yen ima svoj program,<br />

ki ga je jasno zagovarjala, ampak<br />

ta evropska pomoč Ukrajini ne bo dovolj.<br />

Ali veste, da je Ukrajina pred kratkim<br />

prvič uvedla vojni davek? V celoti<br />

so prepustili financiranje vojne Evropi<br />

in ZDA. Povprečna starost ukrajinskega<br />

borca je 43 let, šele pred kratkim so<br />

znižali maksimalno starost vpoklica<br />

vojakov s 27 na 24 let. Veste, koliko je<br />

star ameriški vojak, ko ga vpokličejo?<br />

Komaj 17 let. Ukrajinci so se namerno<br />

odpovedali 100.000 potencialnim<br />

vojakom, tisoči so pobegnili v tujino,<br />

bazena ni, pokazali so slabo pripravljenost<br />

za spopad z Rusijo. Slednja vojne<br />

ni dobila, menim, da je mirovni sporazum<br />

nujen. Moja napoved je, da ga bo<br />

v naslednjih mesecih nujno skleniti,<br />

sicer se lahko zgodi, da bodo Rusi v<br />

ofenzivi zavzeli tudi Harkov in Odeso.<br />

<strong>Mi</strong>rovni sporazum bi zamrznil ruske<br />

pridobitve v Ukrajini.<br />

Kakšen pa bo odnos Donalda<br />

Trumpa, če seveda zmaga, do Nata?<br />

<strong>Mi</strong>slim, da je bil Trump kritičen do<br />

držav, ki niso namenjale dovolj sredstev<br />

za obrambo. Zdaj je od 27 držav več<br />

kot 20 začelo izpolnjevati pogoj dveh<br />

odstotkov BDP-ja, ki ga namenijo za<br />

obrambo. Kdo bolj potrebuje koga –<br />

Evropa Ameriko ali obratno? NATO je<br />

obrambna linija proti Kitajski ter Rusiji<br />

in tu bodo obrambni strategi Trumpa<br />

zagotovo prepričali, da odhod iz Severnoatlantskega<br />

zavezništva ne bi bila<br />

pametna poteza.<br />

Kaj pa vojna v Gazi?<br />

Možen pozitiven dosežek demokratske<br />

stranke bi bila sklenitev premirja v Gazi.<br />

Morda si bo za to prizadevala Kamala<br />

Harris, morda celo Trump. Dejstvo pa<br />

je, da so močne judovske finančne organizacije<br />

v ZDA velik financer, zlasti<br />

demokratov. Zato bo ameriška podpora<br />

Izraelu verjetno ostala neomajna. <br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

24 SVET<br />

Govor J. D. Vancea je<br />

zvenel drugače od vsega,<br />

kar je bilo slišati z odra<br />

republikanske konvencije<br />

v zadnjih desetletjih.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

J. D. Vance in prihodnost<br />

konservativizma v ZDA<br />

Ob poskusu atentata na Donalda Trumpa je mimo nas skoraj neopazno zdrsnila njegova<br />

izbira za podpredsedniškega kandidata. Kdo je J. D. Vance, za kaj se zavzema ter ali<br />

morda predstavlja prihodnost republikanske stranke?<br />

<strong>Le</strong>ta 2016, ko je Donald Trump<br />

za svojega podpredsedniškega<br />

kandidata izbral guvernerja Indiane<br />

<strong>Mi</strong>ka <strong>Pen</strong>cea, so na to vsi<br />

gledali kot na poskus ugajanja evangeličanskim<br />

volivcem, ki so bili morda v<br />

dvomih glede podpore Trumpu, trikrat<br />

poročenemu nekdanjemu demokratu.<br />

Tokrat se je odločil za J. D. Vancea.<br />

Tako kot njegova prejšnja izbira tudi<br />

ta izbor senatorja iz Ohia ponuja nekaj<br />

vpogleda v strategijo kampanje nekdanjega<br />

predsednika – in morda v to, kako<br />

bi vladal, če bi se vrnil v Belo hišo. Kot<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

trdi BBC, izbor nakazuje, da Trump ve,<br />

da bo te volitve zmagal ali izgubil v peščici<br />

industrijskih zveznih držav ameriškega<br />

Srednjega zahoda.<br />

Vance je pred volitvami leta 2016<br />

ostro kritiziral Trumpa – na kar so demokrati<br />

hitro opozorili – vendar pa je<br />

od takrat postal odkrit zagovornik nekdanjega<br />

predsednika. Tudi sicer je tesno<br />

povezan s politično ideologijo nekdanjega<br />

predsednika. Podobne poglede imata<br />

na trgovino, priseljevanje in zunanjo<br />

politiko. Vance pa je še posebej kritičen<br />

do nadaljnje podpore ZDA Ukrajini.<br />

KONSERVATIVNI HRIBOVEC<br />

J. D. Vance se je rodil kot James Donald<br />

Bowman v <strong>Mi</strong>ddletownu v Ohiu materi,<br />

ki se je borila z odvisnostjo, in očetu, ki<br />

je družino zapustil, ko je bil J. D. še malček.<br />

Vzgajala sta ga stara starša, ki ju je<br />

s simpatijo upodobil v svojih spominih<br />

iz leta 2016 Hillbilly Elegy.<br />

Po končani srednji šoli se je pridružil<br />

vojski in služil pri ameriških marincih<br />

ter sodeloval v vojni v Iraku. Kasneje<br />

je diplomiral na državni univerzi Ohio<br />

in nato še iz prava na univerzi Yale.

SVET<br />

25<br />

Vance, ki je živel v<br />

Cincinnatiju, se je po<br />

študiju na pravni fakulteti<br />

preselil v San<br />

Francisco in delal kot<br />

direktor v podjetju<br />

tveganega kapitala v<br />

lasti milijarderja Petra<br />

Thiela, ki je pozneje<br />

postal glavni finančni<br />

podpornik Vanceove<br />

uspešne kampanje za<br />

senat leta 2020, ko je<br />

postal senator zvezne<br />

države Ohio.<br />

Vancea je posvojil<br />

njegov očim, ko je bil<br />

star šest let. Opustil<br />

je svoje srednje ime<br />

in priimek – Donald,<br />

ime svojega biološkega<br />

očeta je spremenil<br />

v David, kar je ohranilo njegov vzdevek<br />

J. D. Ko se je po diplomi na pravni fakulteti<br />

poročil, je prevzel priimek Vance,<br />

da bi počastil priimek svojih starih<br />

staršev po materini strani, kar vodi do<br />

njegovega sedanjega imena: James David<br />

Vance.<br />

Vance je v svojih spominih naslikal<br />

portret preizkušenj, muk in slabih<br />

odločitev svojih družinskih članov in<br />

prijateljev. V knjigi je zavzel izrazito<br />

konservativen pogled – opisal jih je kot<br />

kronične zapravljivce, odvisne od socialne<br />

pomoči. Zapisal je, da je videl prebivalce<br />

Apalačev (kamor segajo korenine<br />

njegove družine), »kako se na slabe<br />

okoliščine odzivajo na najslabši možni<br />

način«, in da so produkt »kulture, ki<br />

spodbuja družbeni propad, namesto da<br />

bi ga preprečila«. »Resnica je težka,« je<br />

zapisal, »in najtežje resnice za hribovce<br />

so tiste, ki jih morajo povedati o sebi.«<br />

Senator iz Ohia se je v govoru na<br />

republikanski nacionalni konvenciji<br />

predstavil kot borec za pozabljeni delavski<br />

razred, pri čemer je neposredno<br />

nagovoril volivce t. i. Rust Belta, ki so<br />

Trumpu pomagali doseči presenetljivo<br />

zmago leta 2016 ter tako izrazili svojo<br />

jezo in razočaranje.<br />

Velika knjižna uspešnica J. D.<br />

Vancea, Hillbilly Elegy.<br />

POLITIČNA STALIŠČA<br />

Vance nasprotuje pravici do splava,<br />

tudi v primeru incesta ali posilstva,<br />

vendar pravi, da bi morale obstajati<br />

izjeme za primere, ko je ogroženo življenje<br />

matere.<br />

Bil je eden vodilnih nasprotnikov<br />

podpore ZDA Ukrajini v vojni z Rusijo.<br />

V senatu je neuspešno vodil bitko,<br />

da bi blokiral 60 milijard<br />

dolarjev vreden<br />

paket vojaške pomoči<br />

za Ukrajino. »V senatu<br />

sem glasoval proti<br />

temu paketu in ostajam<br />

proti tako rekoč<br />

vsakemu predlogu, da<br />

bi Združene države še<br />

naprej financirale to<br />

vojno,« je zapisal v eseju<br />

za The New York Times<br />

v začetku tega leta,<br />

v katerem je izpodbijal<br />

stališče predsednika<br />

Bidna do vojne. »Gospod<br />

Biden ni uspel artikulirati<br />

niti osnovnih<br />

dejstev o tem, kaj potrebuje<br />

Ukrajina in kako<br />

bo ta pomoč spremenila<br />

realnost na terenu.«<br />

Vanceova stališča o priseljevanju v<br />

veliki meri spominjajo na stališča Trumpa.<br />

Zid na meji želi zgraditi do konca,<br />

napovedal pa je tudi, da bo »nasprotoval<br />

vsakemu poskusu amnestije« priseljencev,<br />

ki so v ZDA prispeli nezakonito.<br />

Naklonjen je sistemu za priseljence, ki<br />

temelji na zaslugah in dosežkih. Vance<br />

trdi, da so priseljenci brez dokumentov<br />

vir poceni delovne sile, ki nelojalno<br />

niža plače delavcev, rojenih v Ameriki,<br />

v državah, kot je Ohio.<br />

Vance je pozval k »široko zasnovanim<br />

tarifam, zlasti za blago, ki prihaja s<br />

Kitajske«, češ da predstavlja nepravično<br />

grožnjo ameriškim delovnim mestom<br />

in trgovini. »Ameriško industrijo moramo<br />

zaščititi pred vso konkurenco,« pravi<br />

podpredsedniški kandidat.<br />

Prepričan je, da podnebne spremembe<br />

ne predstavljajo grožnje. Do<br />

znanstvenega soglasja, da je segrevanje<br />

zemeljskega ozračja posledica človekove<br />

dejavnosti, je skeptičen. Močno podpira<br />

naftno in plinsko industrijo, ki prevladuje<br />

v njegovi domovini, ob tem pa je<br />

izrazil nasprotovanje vetrni in sončni<br />

energiji ter električnim vozilom.<br />

Vance želi zid na<br />

meji zgraditi do<br />

konca. Napovedal je<br />

nasprotovanje vsakemu<br />

poskusu amnestije<br />

nezakonitih<br />

priseljencev v ZDA.<br />

NOVA REPUBLIKANSKA<br />

PRIHODNOST<br />

Od padca berlinskega zidu noben republikanski<br />

kandidat za predsednika<br />

ni dobil 51 odstotkov glasov volivcev.<br />

V »veliki stari stranki«, kjer so Dwight<br />

Eisenhower, Richard Nixon in Ronald<br />

Reagan nekoč zgradili prevladujoče,<br />

konservativne koalicije med regijami in<br />

razredi, je nova generacija politikov in<br />

njihovih svetovalcev opustila kakršnokoli<br />

pretvezo, da bi vladala od ljudi in za<br />

ljudi. Namesto tega so si skušali zagotoviti<br />

ozke zmage s premeteno uporabo<br />

kontroverznih tematik in prefinjenim<br />

mikrotargetiranjem, pri čemer so uporabili<br />

pridobljeno moč za uresničevanje<br />

na splošno nepriljubljene agende, za Financial<br />

Times piše Oren Cass.<br />

Govor J. D. Vancea je zvenel drugače<br />

od vsega, kar je bilo slišati z odra republikanske<br />

nacionalne konvencije v zadnjih<br />

desetletjih: brez omembe znižanja<br />

davkov, krčenja vlade, »ustvarjalcev<br />

delovnih mest«. Nasprotno, »končali<br />

smo z oskrbo Wall Streeta,« katerega<br />

»baroni so sesuli gospodarstvo,« je<br />

dejal. »Zavezali se bomo delavcu.« V<br />

gospodarstvu oziroma zunanji politiki<br />

so libertarni in neokonservativni priveski,<br />

ki so tako močno iznakazili konservativizem,<br />

odstranjeni. Namesto<br />

njih Vance predlaga vrnitev dejanskega<br />

konservativizma, trdi Cass.<br />

V svojem govoru je Vance opisal<br />

ekonomijo, ki poudarja pomen družine,<br />

skupnosti in industrije za svobodo<br />

in blaginjo naroda. V ta namen je predlagal<br />

zavrnitev globalizacije, omejevanje<br />

priseljevanja, spodbujanje domače<br />

industrije, zatiranje Wall Streeta, oživitev<br />

organiziranega dela, zagotavljanje<br />

boljših alternativ tradicionalnim<br />

univerzitetnim diplomam in pomoč<br />

delavskim družinam.<br />

Medtem ko je republikanska stranka<br />

nekoč uveljavljala strogo ortodoksnost<br />

o vprašanjih, ki so odtujila široke<br />

sloje naroda, Vanceove herezije ustvarjajo<br />

prostor za volivce delavskega in<br />

srednjega razreda, ki so konservativni<br />

v pogledih, vendar potrebujejo politični<br />

program, ki se odziva na njihove<br />

skrbi. Nov konservativizem, ki zajema<br />

vsa vprašanja in je dobrodošel pri navadnem<br />

državljanu, ponuja prvi verjeten<br />

poskus vrnitve republikanske stranke<br />

k trajni vladajoči večini v desetletjih,<br />

zaključuje Cass.<br />

<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

26 SVET<br />

ZMAGA von der <strong>Le</strong>ynove<br />

V Evropskem parlamentu je potekalo tajno glasovanje o vnovični potrditvi Ursule von der <strong>Le</strong>yen<br />

za predsednico Evropske komisije. Poleg večine poslancev njene Evropske ljudske stranke (EPP)<br />

so ji podporo zagotovili socialisti (S & D), liberalci (Renew) in Zeleni. Evropski parlament<br />

je Ursulo von der <strong>Le</strong>yen imenoval za drugi petletni mandat.<br />

NINA RAZINGER<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Ursula von der <strong>Le</strong>yen je bila<br />

ponovno izvoljena za predsednico<br />

Evropske komisije.<br />

Prejela je 401 glas podpore.<br />

Proti njenemu novemu mandatu je<br />

glasovalo 284 poslancev in poslank, 15<br />

poslancev se je vzdržalo glasovanja. Sedem<br />

glasovnic je bilo neveljavnih.<br />

Grims: »Večina v<br />

Evropskem parlamentu<br />

je danes zamudila<br />

zgodovinsko priložnost,<br />

da bi spoštovala odločitev<br />

evropskih volivcev, ki da<br />

si želijo drugačno, bolj<br />

desno politiko.«<br />

PODPORA ŠARCA IN TONINA<br />

Ursulo von der <strong>Le</strong>yen sta podprla Marjan<br />

Šarec in Matej Tonin. Marjan Šarec<br />

je dejal, da je s predsednico v preteklosti<br />

dobro sodeloval, še posebej je pohvalil<br />

njen odziv in hitro pomoč Sloveniji ob<br />

lanskih poplavah. Pričakuje, da bo uresničila<br />

obljube, ki so po njegovem mnenju<br />

usmerjene v korist prebivalcev EU.<br />

Za izvolitev in visoko podporo ji je<br />

čestital Matej Tonin: »V programu za<br />

naslednje petletno obdobje je von der<br />

<strong>Le</strong>yen pokazala, da razume sporočilo<br />

volivcev, da mora EU postati gospodarsko<br />

močna, inovativna in varna,« je zapisal<br />

na omrežju X. Pred EU je mandat<br />

vlaganj v inovacije in digitalno gospodarstvo,<br />

zeleni dogovor mora postati<br />

bolj pragmatičen, meni Tonin. »EU bo<br />

odločno zaščitila svoje zunanje meje,<br />

pakt o migracijah in azilu se bo nadgradil<br />

tudi z enotnim in učinkovitim sistemom<br />

vračanja nelegalnih migrantov.«<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

Nekateri volivci desnosredinskih<br />

strank so izrazili razočaranje nad<br />

takšno odločitvijo NSi. Nekateri so Toninu<br />

očitali posredno podporo Golobovi<br />

vladi. Jadranka Rebernik, nekdanja<br />

urednica informativnega programa TV<br />

Slovenija, ki so jo prisilili k odstopu, je<br />

Toninu postavila vprašanje: »Podprli<br />

ste kandidatko za predsednico Evropske<br />

komisije, ki je v prejšnjem mandatu<br />

prek svojih komisarjev in predvsem<br />

Vere Jourove dovolila, da so v Sloveniji<br />

masakrirali RTV Slovenija in jo spremenili<br />

v provladno trobljo. Nekateri<br />

moji kolegi so izgubili službo. Vse to<br />

podpirate?« Odgovora ni dobila. Tudi<br />

nosilec liste SLS Peter Gregorčič je izrazil<br />

nasprotovanje: »Za predsednico EU-<br />

-komisije je bila ponovno izvoljena von<br />

der <strong>Le</strong>yen, ki je tiho podprla politične<br />

kadrovske čistke na RTV Slovenija. Ob<br />

številnih pozivih, tudi mojem, naj stopi<br />

na stran vladavine prava, je molčala.<br />

Pod vodstvom von der <strong>Le</strong>yen ohranjamo<br />

Evropo dvojnih meril.«<br />

TOMČEVA IN GRIMS PROTI<br />

Romana Tomc iz SDS je zapisala, da von<br />

der <strong>Le</strong>ynova »nikoli ni bila naša izbira«.<br />

Meni, da bo morala predsednica Evropske<br />

komisije v novem mandatu pokazati<br />

drugačno politiko kot doslej – takšno,<br />

kot jo pričakujejo volivci. Kritičen je bil<br />

tudi Branko Grims: »Večina v Evropskem<br />

parlamentu je danes zamudila<br />

zgodovinsko priložnost, da bi spoštovala<br />

odločitev evropskih volivcev, ki da<br />

si želijo drugačno, bolj desno politiko.«<br />

Von der <strong>Le</strong>ynovi so nasprotovali<br />

tudi v SD. Matjaž Nemec ji očita sklepanje<br />

kompromisov z desnico in neuresničevanje<br />

ciljev. Podprl je ni niti Vladimir<br />

Prebilič iz stranke Vesna. Trdi,<br />

da bi morala biti komisarka bolj ambiciozna<br />

na področju okoljske problematike,<br />

podnebnih sprememb in socialne<br />

pravičnosti.<br />

<br />

Šarec je dejal,<br />

da je z Ursulo<br />

von der <strong>Le</strong>yen<br />

v preteklosti<br />

dobro sodeloval,<br />

še posebej je<br />

pohvalil njen<br />

odziv in<br />

hitro pomoč<br />

Sloveniji<br />

ob poplavah.

<strong>Le</strong>eds: angleško mesto V OGNJU<br />

<strong>Le</strong>eds je mesto v okrožju West Yorkshire, ki je s pol milijona ljudi drugo najgosteje naseljeno okrožje<br />

v Veliki Britaniji. Mesto so zajeli nasilni nemiri, ropanje, požiganje in razbijanje. Policijske sile<br />

so le s težavo umirile razmere.<br />

NIKA ZUPANC<br />

SVET<br />

27<br />

Zažgan dvonadstropni avtobus,<br />

prevrnjeno policijsko vozilo,<br />

kamenjanje, kričanje in kaos<br />

na ulicah. Vsemu temu so bili<br />

priča prebivalci angleškega mesta <strong>Le</strong>eds,<br />

kjer so izbruhnili nasilni izgredi,<br />

kakršnih ne pomnijo. Pred množicami<br />

nasilnežev so se policijske enote sprva<br />

umaknile v strahu, da jim ne bi očitali<br />

»rasizma«. Oblasti so se tudi bale, da<br />

bi se rasni nemiri razširili po državi.<br />

Več ur so policisti le opazovali ropanje,<br />

uničevanje in požiganje. Po prihodu<br />

okrepitev v <strong>Le</strong>eds in sosednja mesta je<br />

policija po več dneh vzpostavila nadzor.<br />

ZAKAJ JE<br />

IZBRUHNILO NASILJE?<br />

Nasilje je izbruhnilo, potem ko so socialni<br />

delavci v spremstvu dveh policistov<br />

poskušali romski družini iz Romunije<br />

odvzeti pet otrok. Starša sta otroke zanemarjala,<br />

toda družina se je odvzemu<br />

uprla. Socialne delavce in policiste so<br />

napadli otroci, starši in sorodniki.<br />

Policisti so poklicali okrepitve, prav<br />

tako tudi prebivalci. Ko so močno okrepljene<br />

policijske enote na silo odpeljale<br />

pet romskih otrok, je izbruhnilo nasilje<br />

večjih razsežnosti. Kmalu po prihodu<br />

policijskih okrepitev se je množica<br />

ljudi začela večati. Romi so začeli razbijati<br />

policijska vozila ter jih požigati, s<br />

kamenjem so napadali gasilska vozila.<br />

Izbruhnili so tudi konflikti med nasilneži<br />

in prebivalci, ki so nasilju nasprotovali.<br />

Nekateri Angleži so Romom<br />

očitali, da so jih kot migrante prijazno<br />

sprejeli, zdaj pa so zlorabili njihovo<br />

zaupanje. Nevladne organizacije so<br />

opozarjale, da policija ne sme dovoliti<br />

izbruhov nestrpnosti ali sovražnosti<br />

do »migrantov«.<br />

Romom iz Romunije se je pridružilo<br />

na stotine migrantov iz Pakistana in Indije.<br />

Nekateri ljudje so se odzvali s požiganjem<br />

vsega, kar jim je prišlo pod roke,<br />

uporabili pa so celo kamenje in napadali<br />

policiste, reševalce in gasilce.<br />

ŠTEVILNI POSNETKI IN ODZIVI<br />

Odzvala se je županja West Yorkshira<br />

Tracy Brabin, ki je bila osupla nad<br />

nasilnimi in nepremišljenimi dejanji,<br />

ki so jim bili priča v Harehillsu. Dejala<br />

je: »Takšnega kriminalnega vedenja ne<br />

bomo tolerirali in sem v stiku s policijo<br />

West Yorkshira. Redno nas obvešča o<br />

preiskavi in o tem, kdo je odgovoren za<br />

takšno uničenje.« Nekateri so policiste<br />

obtožili pregrobega posredovanja in<br />

»sistemskega rasizma«.<br />

Nasilje je izbruhnilo,<br />

potem ko so socialni<br />

delavci v spremstvu<br />

dveh policistov poskušali<br />

romski družini iz<br />

Romunije odvzeti<br />

pet otrok.<br />

Predsednik policijske zveze West<br />

Yorkshira Craig Nicholls je obtožbe zanikal:<br />

»Sinoči je skupnost Harehills doživela<br />

grozljiv zlom družbenega reda, ki<br />

je mnoge pustil v šoku in strahu. Gre za<br />

alarmantno situacijo, ko je bilo policijsko<br />

vozilo prevrnjeno in hudo poškodovano,<br />

javni avtobus pa zažgan. Ukrepanje<br />

policije je preprečilo nadaljnjo<br />

eskalacijo in zaščitilo življenja mnogih<br />

v skupnosti. Ti policisti so delovali strokovno<br />

in pogumno ter najbolje ponazorili,<br />

kaj pomeni služiti in ščititi.«<br />

Policija meni, da je nemire »spodbudila<br />

kriminalna manjšina, ki namerava<br />

poslabšati odnose v skupnosti«. <br />

I_amMukhtar<br />

Prišlo je do razbijanja in zažiganja<br />

policijskih vozil in avtobusov javnega<br />

prevoza ter napadov na policiste, ki so<br />

se bili prisiljeni umakniti. Ocenjujejo,<br />

da je med izgredi nastalo okoli milijon<br />

funtov škode.<br />

<strong>Le</strong>edsLJ92<br />

oddeiiaaa<br />

Skupnost Harehills je<br />

doživela grozljiv zlom<br />

družbenega reda.

28<br />

SVET<br />

PROFIMEDIA<br />

Francija v ognju RASIZMA<br />

Francija se v zadnjih letih sooča z naraščanjem rasizma. Vse več je incidentov proti temnopoltim in Judom.<br />

Strmo narašča tudi rasizem, usmerjen proti belcem. Francoski politiki na levici in desnici uvrščajo boj proti<br />

rasizmu med prednostne naloge, razlikujejo pa se pogledi na to, kako zaustaviti nasilje.<br />

MIHA POGAČAR<br />

Protest proti anstisemitizmu: Pariz (Francija),<br />

12. november 2023.<br />

V<br />

zadnjih desetletjih je Francija<br />

kot nekdanja kolonialna država<br />

na široko odpirala vrata<br />

migrantom iz nekdanjih kolonij.<br />

Po letu 2015 so v državo prispele<br />

tudi množice nezakonitih migrantov,<br />

zlasti iz arabskih in azijskih držav, od<br />

Sirije do Afganistana. Nihče natančno<br />

ne ve, koliko je nezakonitih migrantov<br />

v državi. Velik del je neprijavljenih in<br />

neregistriranih. Oblasti ocenjujejo, da<br />

je danes v Franciji približno devet milijonov<br />

ljudi, ki so rojeni izven Francije.<br />

Velika večina se jih je naselila v Pariz<br />

in okolico, v osrednjo francosko regijo<br />

Ile-de-France, ter na jug Francije.<br />

LE PET ODSTOTKOV ŽENSK<br />

Vsako leto prispe v državo približno<br />

50.000 novih nezakonitih migrantov.<br />

Med njimi je le pet odstotkov žensk.<br />

Francija je med nezakonitimi migranti<br />

poleg Nemčije in Velike Britanije najbolj<br />

zaželena destinacija. Zato ne preseneča<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

V Franciji je po ocenah<br />

oblasti približno devet<br />

milijonov ljudi, ki so rojeni<br />

izven Francije.<br />

dejstvo, da sta v spletnih iskalnikih najbolj<br />

pogosti vprašanji: »Ali je Francija<br />

prijazna do migrantov?« in »Kako ravnajo<br />

z ilegalnimi migranti v Franciji?«<br />

<strong>Mi</strong>granti se dobro pozanimajo o življenju,<br />

ekonomskem standardu in o virih<br />

socialne pomoči v posameznih državah,<br />

preden odpotujejo na Zahod.<br />

Francija je bila pred 50 leti država<br />

Francozov, danes je večetnična,<br />

večverska in večrasna država. Različne<br />

kulture so na številnih področjih obogatile<br />

Francijo, na drugih povzročile medkulturne<br />

in medetnične konflikte, ki<br />

spodbujajo rasizem. V državi se soočajo<br />

s konflikti med migranti in francoskimi<br />

državljani, med temnopoltimi in belci,<br />

med Arabci in Judi, med Arabci in Francozi,<br />

med islamisti in katoličani, med<br />

islamisti in pripadniki judovske vere.<br />

<strong>Le</strong>vica v Franciji tako kot pripadniki<br />

manjšin izpostavlja zgolj rasizem proti<br />

temnopoltim, Arabcem in muslimanom.<br />

Enako tudi Amnesty International,<br />

ki v svojem zadnjem poročilu govori<br />

zlasti o rasizmu proti migrantom,<br />

muslimanom in pripadnikom skupnosti<br />

LGBTI. Organizacija trdi, da v Franciji<br />

obstajata »sistemski rasizem in verska<br />

diskriminacija« zlasti proti muslimanskim<br />

ženskam in dekletom, ter kritizira<br />

francoski parlament, češ da je sprejel<br />

»diskriminatorne omejitve glede priseljevanja,<br />

državljanstva in azila«. Toda<br />

podatki kažejo, da v Franciji niso najbolj<br />

ogroženi tisti, ki jih omenjajo Amnesty<br />

International in levi francoski<br />

politiki. Porast rasizma proti Judom je<br />

grozljiv, zlasti po izbruhu vojne v Gazi.

SVET<br />

29<br />

Zaradi porasta kriminala<br />

se mnogi Francozi selijo na<br />

podeželje, pariške četrti pa<br />

postajajo vse bolj getoizirane.<br />

POSILSTVO<br />

JUDOVSKE DEKLICE<br />

Francijo je junija pretresel primer skupinskega<br />

posilstva 12-letne judovske<br />

deklice, ki se je zgodil v predmestju<br />

Pariza. Oblasti so v zvezi z napadom<br />

uvedle preiskavo proti trem najstnikom.<br />

Tožilstvo v Nanterru je sporočilo,<br />

da preiskava še vedno poteka proti trojici<br />

osumljencev, starih 12, 13 in 14 let, v<br />

povezavi s spolnim nasiljem, grožnjami<br />

s smrtjo in protijudovskimi žalitvami.<br />

Grozljivo je, da skupinsko posilstvo<br />

otroka ni bilo le zločin s spolnim nasiljem,<br />

ampak je šlo za odkrito rasistično<br />

dejanje. Deklica je policiji povedala, da<br />

so jo napadli v soboto zvečer, ko je bila<br />

v parku blizu svojega doma in se je vračala<br />

domov po srečanju s prijateljem.<br />

Dva fanta sta se ji približala in ji poskušala<br />

zapreti pot pred njeno hišo. Ko je<br />

prišel tretji fant, je skupina po navedbi<br />

policijskega poročila fizično napadla<br />

dekle in jo obmetavala z antisemitskimi<br />

žaljivkami. Nasilno so jo odvlekli v<br />

bližnjo zapuščeno barako, jo brutalno<br />

posilili, ji grozili s smrtjo in obkladali<br />

s protijudovskimi žaljivkami. Pri enem<br />

od fantov so na mobilnem telefonu<br />

našli tudi fotografijo, na kateri je na<br />

SHUTTERSTOCK<br />

protestu v podporo Palestincem sežgal<br />

izraelsko zastavo.<br />

Sodišče razpravlja, kaj storiti z zločinci,<br />

saj so mladoletni in se bodo po vsej<br />

verjetnosti izognili kazni. Glavni francoski<br />

rabin Haim Korsia je na družbenem<br />

omrežju X izrazil zgroženost ob napadu<br />

in pozval h kaznovanju storilcev: »Nihče<br />

ne sme biti oproščen zaradi tega vala antisemitizma<br />

brez primere.« V obrambo<br />

Judov je zelo odločno stopila tudi francoska<br />

stranka, ki jo vodi <strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>.<br />

Dejala je, da je zgrožena nad skupinskim<br />

posilstvom otroka in zaradi rasizma, ter<br />

dodala, da je napad razburil člane njene<br />

stranke. Napovedala je odločen boj proti<br />

antisemitizmu.<br />

Macron je šolam naročil,<br />

naj organizirajo<br />

razprave proti antisemitizmu<br />

in rasizmu.<br />

Za 284 odstotkov<br />

se je med letoma<br />

2022 in 2023 povečalo<br />

število antisemitskih<br />

incidentov v Franciji.<br />

VSE VEČ<br />

ANTISEMITSKIH NAPADOV<br />

Napad je obsodil tudi predsednik<br />

Emmanuel Macron. Opozoril je na »nadlogo<br />

antisemitizma«, ki grozi Franciji<br />

in se je po začetku vojne v Gazi grozljivo<br />

povečalo. Po podatkih francoskega<br />

notranjega ministrstva se je število antisemitskih<br />

incidentov v Franciji med<br />

letoma 2022 in 2023 povečalo za 284<br />

odstotkov. <strong>Le</strong>ta 2023 so antisemitska<br />

dejanja predstavljala kar 60 odstotkov<br />

vseh protiverskih dejanj v primerjavi s<br />

26 odstotki leta 2022, je izjavil francoski<br />

notranji minister Gerald Darmanin.<br />

Konec lanskega leta so beležili kar 1.676<br />

antisemitskih napadov v Franciji, leto<br />

prej pa 436.<br />

Za primerjavo: leta 2019 je bilo vseh<br />

rasističnih incidentov skupaj proti<br />

Afričanom, Arabcem, Judom in Azijcem<br />

1.142. Že takrat je antisemitizem<br />

izstopal. Zabeležili so 687 napadov na<br />

judovske vernike ali sinagoge ter 154<br />

napadov na muslimane. Macron je ministrici<br />

za izobraževanje Nicole Belloubet<br />

naročil, naj »v vseh šolah organizira<br />

razpravo o boju proti antisemitizmu in<br />

rasizmu, da bi v šolah preprečili vdor<br />

sovražnega govora z resnimi posledicami,«<br />

so sporočili iz Macronovega urada.<br />

Deklico so posilili, ker je bila Judinja.<br />

Kritiki opozarjajo: če bi rasisti posilili<br />

temnopolto deklico ali deklico arabskega<br />

porekla, bi danes gorela vsa Francija.<br />

Na stotisoče ljudi bi zavzelo ceste, razbijalo<br />

in sežigalo stavbe in vozila. Ob posilstvu<br />

judovske deklice pa je tudi na levici,<br />

ki se predstavlja kot predstavnica boja<br />

proti rasizmu, presenetljiva tišina. Pred<br />

mestno hišo v Parizu se je zbralo le nekaj<br />

sto protestnikov, ki so zahtevali odločen<br />

boj proti antisemitizmu. Protestniki so<br />

nosili plakate s slogani, kot sta »Posiljena<br />

pri 12 letih, ker je bila Judinja« in »Antisemitizem<br />

nima pravice do obstoja«.<br />

Privrženci levih političnih strank se jim<br />

niso pridružili, prav tako ne predstavniki<br />

muslimanske ali druge manjšine<br />

v državi. <strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong> trdi, da levica<br />

molči ob posilstvu judovske deklice zgolj<br />

zato, ker ne želi izgubiti volilnih glasov<br />

pri arabskih in temnopoltih državljanih.<br />

»UMAZANI BELI PRASEC«<br />

Zdi se, da je po hitrem vzponu rasizma,<br />

usmerjenega proti Judom, v vzponu<br />

tudi rasizem, usmerjen proti belcem.<br />

Ta sicer po mnenju predstavnikov levih<br />

francoskih političnih strank in Amnesty<br />

International ne obstaja. Pariško<br />

predmestje Évry-Courcouronnes je<br />

kraj, kjer je prišlo do incidenta, v kate-<br />

Porast rasizma proti Judom<br />

je v Franciji grozljiv, zlasti po<br />

izbruhu vojne v Gazi.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

30<br />

SVET<br />

Politični aktivisti<br />

trdijo, da je oznaka<br />

»francoska<br />

umetnost«<br />

rasistična, zato<br />

zahtevajo uporabo<br />

izraza »umetnost<br />

v Franciji«.<br />

rem je moški s kapuco na glavi s pištolo<br />

grozil tamkajšnjemu gradbenemu<br />

delavcu. A pri tem naj ne bi šlo zgolj za<br />

»običajen« spor, pač pa je bil dogodek<br />

zaznamovan z rasizmom proti belcem.<br />

Dogodek se je po poročanju Valeurs<br />

Actuelles zgodil v zgodnjih jutranjih<br />

urah, ko so delavci prispeli na<br />

ogled hiše, predvidene za rušenje, v<br />

soseski, kjer so živeli temnopolti ljudje.<br />

Portugalec kot vodja delavcev si je<br />

ogledoval rušilno mesto, ko je do njega<br />

pristopil delno zamaskiran neznanec<br />

in mu grozil. »Ti umazani beli prasec,<br />

ne boš opravil dela, ubili te bomo, vse<br />

bomo zažgali,« naj bi kričal storilec,<br />

nato pa izvlekel pištolo in jo uperil v obraz<br />

žrtve. Delavcu se je uspelo umakniti<br />

pred pištolo in pobegniti.<br />

O dogodku večji francoski mediji<br />

niso želeli poročati, da ne bi spodbujali<br />

rasizma proti nebelcem. Tudi številni<br />

incidenti, ki so se v zadnjem času zgodili<br />

v Franciji, tako zgolj krepijo idejo,<br />

da je protibelski rasizem v državi še<br />

kako prisoten, čeprav belci za zdaj ostajajo<br />

prevladujoča etnična skupina. Za<br />

enega od odmevnih tovrstnih primerov<br />

je poskrbel politik Boris Venon s svojim<br />

odstopom. Razlog, da je odstopil<br />

s položaja podžupana, je bila njegova<br />

izpostavljenost »rasističnim napadom<br />

in ustrahovanju«. V času, ko je bil podžupan<br />

v pariškem predmestju Mureauxa,<br />

je bil deležen kar enajstih napadov,<br />

vključno z grožnjami s smrtjo in homofobnimi<br />

ter rasističnimi žalitvami.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

Nestrpnost proti belcem z<br />

ulic sega tudi v izobraževanje,<br />

kulturo in umetnost.<br />

Napadalci so mu kričali: »Belec, zapusti<br />

naše mesto. Tukaj smo mi doma!«<br />

Zaradi napadov na »belce« in porasta<br />

kriminala v določenih soseskah<br />

se mnogi Francozi odločajo za prodajo<br />

svojih stanovanj in hiš. Selijo se na podeželje,<br />

pariške četrti pa postajajo vse<br />

bolj getoizirane. Judje ali Francozi, ki bi<br />

želeli kupiti poceni stanovanje v soseski,<br />

naseljeni z arabskimi imigranti, so<br />

nezaželeni, kar jim sovražni prebivalci<br />

zelo hitro tudi pokažejo in jih odženejo.<br />

Enake težave imajo belci v soseskah, ki<br />

jih skoraj v celoti naseljujejo migranti iz<br />

afriških držav.<br />

Francozi in belci v Franciji so deležni<br />

vse večjega pritiska in nasilja.<br />

@robin_singh<br />

O napadu večji francoski<br />

mediji niso želeli poročati, da<br />

ne bi spodbujali rasizma<br />

proti nebelcem.<br />

OD UNIVERZ DO UMETNOSTI<br />

»Protibelska naravnanost« naj bi se<br />

začela širiti tudi na druga področja<br />

življenja; med drugim so elitne francoske<br />

univerze pristopile k antirasistični<br />

ideologiji. Politični aktivisti zahtevajo<br />

na francoskih univerzah zaposlovanje<br />

večjega števila ljudi, ki niso Francozi<br />

in niso belci. Pod kritikami so se znašli<br />

tudi božični sejmi, češ da promovirajo<br />

»belsko nadvlado«. Ideologija pregona<br />

»sistemskega rasizma« je posegla v<br />

svet francoske umetnosti. Politični aktivisti<br />

trdijo, da je oznaka »francoska<br />

umetnost« rasistična, zato zahtevajo<br />

uporabo izraza »umetnost v Franciji«.<br />

Nekatera slavna umetniška dela želijo<br />

prepovedati, ker naj bi bila žaljiva do<br />

temnopoltih ali do tujcev.<br />

Tudi Pariška opera je napovedala,<br />

da bo pristopila k boju proti »sistemskemu<br />

rasizmu« in ukrepala proti rasističnim<br />

stereotipom v baletu. Poročilo vodstva<br />

pravi, da opera v Parizu »zaostaja<br />

pri vprašanjih rase in mora narediti več<br />

za spodbujanje raznolikosti«. Vodstvo<br />

je napovedalo umik nekaterih klasičnih<br />

baletnih predstav z obrazložitvijo, da so<br />

žaljive do tujcev. Razmišljali naj bi celo<br />

o umiku znamenite baletne predstave<br />

Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega,<br />

ki so ga politični aktivisti označili za rasističnega.<br />

Vodstvo je to sicer zanikalo,<br />

<strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong> pa je odločitve vodstva<br />

opere označila za »ponoreli antirasizem«.<br />

Vodstvo opere napoveduje, da bo<br />

upoštevalo pritožbo petih temnopoltih<br />

plesalcev baleta, ki so se pritožili, da je<br />

v Pariški operi med 1800 zaposlenimi<br />

premalo temnopoltih.<br />

<br />

@robin_singh

SVET<br />

31<br />

Vsako leto prispe<br />

v Francijo<br />

približno 50.000<br />

nezakonitih<br />

migrantov.<br />

MARINE LE PEN, ODVETNICA IN POLITIČARKA<br />

»<strong>Mi</strong> NISMO <strong>skrajna</strong> <strong>desnica</strong>!«<br />

Po zadnjih parlamentarnih volitvah v Franciji je Nacionalni zbor, ki ga vodi odvetnica <strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>,<br />

čez noč postal ena od najpomembnejših političnih sil v državi. V slovenskih in drugih tujih medijih<br />

prevladujejo oznake, da gre za stranko skrajne desnice, ki jo je treba ustaviti. Christiane Amanpour<br />

z ameriške televizije CNN je <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ovo gostila v večerni oddaji.<br />

DR. VALENTIN AREH<br />

PROFIMEDIA<br />

Znana voditeljica in novinarka<br />

Christiane Amanpour je gostila<br />

francosko političarko v oddaji<br />

CNN International Amanpour.<br />

<strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong> je v zadnjih letih poskrbela,<br />

da je nekdanjo skrajno desno Nacionalno<br />

fronto, ki jo je vodil njen oče,<br />

premaknila proti politični sredini in s<br />

tem stranko močno okrepila. Stranko<br />

je preimenovala v Nacionalni zbor ter iz<br />

nje izključila številne radikalne člane,<br />

vključno s svojim očetom. Na zadnjih<br />

volitvah je z več kot 33 odstotki prejela<br />

celo največ volilnih glasov in s tem postala<br />

močna politična stranka v državi.<br />

NEZADOVOLJSTVO<br />

ZARADI PRISELJEVANJA<br />

Francoskih politični analitiki menijo, da<br />

lahko uspeh Nacionalnega zbora povezujemo<br />

predvsem z vse večjim nezadovoljstvom<br />

Francozov zaradi množičnega<br />

priseljevanja tujcev v Francijo. Množice<br />

imajo težave z namestitvijo, oblasti niso<br />

sposobne priskrbeti toliko stanovanj, težave<br />

so pri zdravstveni oskrbi tako velikega<br />

števila novih ljudi in vedno višji so<br />

tudi izdatki finančne pomoči, ki se namenja<br />

nezakonitim migrantom.<br />

Zaradi hitrega povečevanja tuje,<br />

predvsem muslimanske populacije naraščajo<br />

verski in medkulturni konflikti,<br />

zato vedno več Francozov nasprotuje<br />

politiki odprtih vrat. Vsako leto prispe<br />

v Francijo, pretežno iz muslimanskih<br />

dežel, približno 50.000 nezakonitih<br />

migrantov. <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ova je v preteklosti<br />

trdila, da bi morali priseljevanje omejiti<br />

in da je »ideja multikulturalizma propadla«.<br />

Opozarjala je pred »islamizacijo«<br />

Francije.<br />

<strong>Le</strong>ve politične stranke in mediji jo<br />

pogosto obtožujejo »rasizma« in »homofobnih«<br />

izjav. <strong>Le</strong>vica priseljevanje<br />

podpira, zato si tudi s podporo državljanov,<br />

ki so rojeni na tujem, obeta volilno<br />

zmago. Vse več Francozov, razočaranih<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

32<br />

SVET<br />

Stranko <strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong> so volili tudi taki, ki je<br />

pred desetimi leti niti slučajno ne bi volili.<br />

nad tako politiko, je letos volilo Nacionalni<br />

zbor. Med njimi tudi taki, ki<br />

še pred desetletjem ne bi niti v sanjah<br />

volili <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ove. V odporu do politične<br />

sredine in levice, ki zgolj opazujeta razmere<br />

v državi in po njihovem mnenju<br />

ne rešujeta problemov, so s stisnjenimi<br />

zobmi volili <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ovo, samo da se nekaj<br />

spremeni.<br />

Christiane Amanpour je vprašala<br />

<strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>: »V prvem krogu je tretjina<br />

francoskih volivcev glasovala za vas<br />

in za vašo stranko. Kot veste, si predsednik<br />

Macron prizadeva sestaviti koalicijo,<br />

da bi vas ustavil; neke vrste požarni<br />

zid, ki bi vam preprečil dobiti večino<br />

v parlamentu. Kakšen je občutek, ko vas<br />

imajo za tako nevarne?« <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ova je<br />

odgovorila: »<strong>Mi</strong> ne predstavljamo nobene<br />

nevarnosti, razen tega, da bi nekdo<br />

izgubil oblast. V resnici vso energijo, ki<br />

jo nasprotniki vlagajo v boj proti nam,<br />

vlagajo preprosto zato, ker vedo, da smo<br />

mi alternativa.«<br />

V drugem krogu volitev je Francija<br />

zabeležila najvišjo volilno udeležbo<br />

po letu 1981. Glede na rezultate volitev<br />

nobeden od treh glavnih blokov<br />

ni dosegel 289 sedežev, potrebnih za<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

nadzor 577-članske nacionalne skupščine,<br />

močnejše izmed dveh francoskih<br />

zakonodajnih domov. <strong>Le</strong>vica je z Novo<br />

ljudsko fronto osvojila 182 sedežev, Macronov<br />

sredinski tabor 168 poslancev,<br />

republikanci 45 poslancev. Nacionalni<br />

zbor je z zavezniki dobil 142 poslancev.<br />

MARINE LE PEN<br />

IN KYLIAN MBAPPÉ<br />

Proti desnici so na volitvah enotno nastopili<br />

privrženci levice ter tudi volivci<br />

arabskega in afriškega porekla. V kampanjo<br />

proti desnici so se vključili največji<br />

francoski mediji in nekatere slavne<br />

osebnosti. Med njimi tudi najboljši<br />

francoski nogometaš Kylian Mbappé,<br />

čigar oče prihaja iz Kameruna, mati pa<br />

iz Alžirije. Pred volitvami je Francoze<br />

pozval, naj glasujejo proti <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ovi. Na<br />

njegov poziv so se odzvali tudi številni<br />

volivci arabskega in afriškega rodu.<br />

Christiane Amanpour je vprašala <strong>Le</strong><br />

<strong>Pen</strong>ovo: »Ali vam je všeč Kylian Mbappé,<br />

junak francoskega nogometa, ga občudujete?«<br />

<strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ova je odvrnila: »Iskreno<br />

povedano, nisem velika nogometna<br />

navdušenka.« Amanpour je vztrajala<br />

in vprašala, ali Mbappéja občuduje kot<br />

»narodnega junaka«. <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ova je odgovorila:<br />

»Verjamem, da je gospod Mbappé<br />

zelo dober nogometaš, ampak te težnje,<br />

da se igralci, nogometaši in pevci izpostavljajo<br />

in govorijo ljudem, kako naj<br />

volijo, še zlasti ljudem, ki zaslužijo 1.300<br />

ali 1.400 evrov na mesec, medtem ko so<br />

sami milijonarji ali celo milijarderji in<br />

živijo v tujini, ljudje ne sprejemajo več<br />

dobro. Francozi so siti tega, da se jih poučuje<br />

in jim svetuje, kako naj volijo. Te volitve<br />

so volitve emancipacije, na katerih<br />

želijo Francozi ponovno prevzeti nadzor<br />

nad svojo usodo in glasovati, kot mislijo,<br />

da je prav.«<br />

GOSPODARSKA POLITIKA<br />

Christiane Amanpour je komentirala,<br />

da slavni nogometaš Mbappé, ki se<br />

je preselil v Španijo, predstavlja »priseljence,<br />

manjšino, ljudi, ki so morali<br />

trdo delati«. Zato je <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ovo vprašala<br />

o njenem gospodarskem programu:<br />

»Rekli ste, da želite pomagati ljudem z<br />

znižanjem davkov, kot je prometni davek<br />

na energijo. Ampak po podatkih, ki<br />

jih imamo, bi to stalo 38 milijard evrov.<br />

Pravite, da boste zmanjšali ugodnosti<br />

za nekatere priseljence, vendar boste

SVET<br />

33<br />

tako prihranili le 700 milijonov evrov<br />

letno. Kako se torej vaša računica izide?«<br />

<strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ova je pojasnila: »Najprej<br />

v odgovor na vaš komentar prej: ne,<br />

gospod Mbappé ne predstavlja ljudi, ki<br />

prihajajo iz priseljenskih družin, ker je<br />

veliko več tistih, ki živijo z minimalno<br />

plačo, ki si ne morejo privoščiti stanovanja,<br />

si ne morejo privoščiti ogrevanja,<br />

kot pa je takih, kot je gospod Mbappé.<br />

Kar zadeva ostalo, dovolite mi najprej<br />

povedati, da so gospodarski rezultati<br />

gospoda Macrona katastrofalni.«<br />

Amanpour je pojasnila, da »neodvisni<br />

ekonomisti pravijo, da je vodil dokaj<br />

dobro gospodarsko politiko, da je naredil<br />

Francijo zelo zanimivo za naložbe<br />

tujih podjetij«. <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ova se s to oceno<br />

ni strinjala: »Ne, ne. Imamo rekorden<br />

gospodarski primanjkljaj, največji v vsej<br />

francoski zgodovini. Sedem let njegovega<br />

predsedovanja je znatno oslabilo<br />

državo. Francozi so danes v takem položaju,<br />

da ne morejo več kupiti bencina,<br />

mnogi ne morejo kupiti življenjskih<br />

potrebščin, zato je treba nekaj storiti.<br />

Prihraniti moramo denar pri izdatkih,<br />

ki niso nujni. Na primer, neto prispevek<br />

Evropski uniji se je pod Emmanuelom<br />

Macronom potrojil. Je ta dvig koristen?«<br />

Raziskave francoskega javnega<br />

mnenja, izvedene pred volitvami od 19.<br />

do 20. junija, so pokazale, da francoski<br />

volivci pri upravljanju gospodarstva in<br />

javnih financ bolj kot katerikoli drugi<br />

stranki zaupajo Nacionalnemu zboru.<br />

Kar 25 odstotkov volivcev najbolj podpira<br />

gospodarsko politiko <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ove,<br />

22 odstotkov podpira socialiste, 20 odstotkov<br />

se zavzema za gospodarsko politiko<br />

trenutnega predsednika Emmanuela<br />

Macrona.<br />

Nacionalni zbor se zavzema za takojšnje<br />

znižanje davkov na dodano<br />

vrednost za energijo in goriva ter za<br />

razveljavitev Macronovega dviga upokojitvene<br />

starosti z 62 na 64 let. Zagovarja<br />

omejevanje cen, delitev subvencij<br />

za podporo šibkim sektorjem<br />

gospodarstva, zamenjavo sedanjega<br />

davka na nepremičnine z davkom na<br />

premoženje, namenjenim bogatim, ki<br />

bi v celoti izvzel primarna prebivališča<br />

državljanov. V želji, da bi privabila glasove<br />

mladih, želi ukiniti dohodnino za<br />

delavce, mlajše od 30 let, »da bi ostali<br />

v Franciji in si tukaj ustvarili družine«.<br />

Obljublja tudi, da bo prenovila sisteme<br />

socialne pomoči, pri dodelitvi socialnih<br />

stanovanj in socialne pomoči bi imeli<br />

prednost francoski državljani in ne nezakoniti<br />

migranti.<br />

Nacionalni zbor se zavzema<br />

za takojšnje znižanje davkov<br />

na dodano vrednost za<br />

energijo in goriva ter za<br />

razveljavitev Macronovega<br />

dviga upokojitvene starosti<br />

z 62 na 64 let.<br />

IZSTOP FRANCIJE IZ EU<br />

Christiane Amanpour je <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ovo<br />

spomnila, da se je še leta 2017 zavzemala<br />

za izstop Francije iz EU. Zato jo<br />

je vprašala, ali še zagovarja takšno<br />

politiko. <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ova je bila jasna: »Ne.<br />

To sem povedala na najbolj jasen način,<br />

kar je možno. Ne bomo izstopili iz<br />

Evropske unije, ker imamo danes v EU<br />

več možnosti, ker imamo večje število<br />

zaveznikov in ker nam je Francija dala<br />

politično moč, da začnemo pogajanja z<br />

EU. Povsem legitimno je, da se hočemo<br />

ponovno pogajati.«<br />

RADIKALCI V STRANKI<br />

Christiane Amanpour je opozorila na<br />

dejstvo, da je <strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong> v zadnjih<br />

letih precej spremenila podobo stranke,<br />

vendar je še vedno veliko zaskrbljujočih<br />

izjav članov stranke, vključno<br />

s posameznimi kandidati na zadnjih<br />

volitvah. Citirala je izjave: »Severnoafričani<br />

so prišli do vpliva leta 2016, ti<br />

ljudje nimajo kaj iskati na visokih položajih,«<br />

in: »<strong>Mi</strong>nistrske položaje morajo<br />

zasedati izključno čistokrvni Francozi.«<br />

Amanpour je nadaljevala: »Potem<br />

je bila tu zelo neprimerna podoba otroka<br />

mešane rase v Bretanji, ki nosi bretonsko<br />

zastavo, pospremljena z rasističnimi<br />

žalitvami, in potem mu je vaš<br />

kandidat nadel bel obraz in sliko naslovil<br />

›Prava Bretanja, lažna Bretanja‹.<br />

Rada bi vas samo vprašala, ali je to zdaj<br />

sprejemljivo.« <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ova je odgovorila:<br />

»Poudariti je treba, da smo morali<br />

Predlog o poglobitvi<br />

diplomatskih vezi z Rusijo<br />

je bil pred kratkim tiho<br />

umaknjen iz manifesta<br />

stranke.<br />

za volitve predlagati tisoč kandidatov<br />

v 48 urah. Jordan Bardella je zelo jasno<br />

povedal, da bodo ljudje, ki so dajali<br />

nesprejemljive izjave, postavljeni pred<br />

disciplinsko komisijo in bodo zagotovo<br />

izključeni iz stranke, kot se je zgodilo z<br />

nekaterimi drugimi v preteklosti. <strong>Mi</strong>slim,<br />

da se v vsakem političnem gibanju<br />

najdejo ljudje, za katere lahko rečemo,<br />

da so črne ovce.«<br />

Christiane Amanpour: »Ti ljudje so<br />

še vedno v stranki. Nisem si izmislila<br />

tega, ampak je v francoskih medijih. Ali<br />

bodo izključeni?« <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>: »Ne zanikam<br />

obstoja teh izjav. Želim pojasniti, da je<br />

naša stranka kot odgovor na te pripombe<br />

takoj sprožila disciplinske postopke<br />

proti kandidatom in praviloma jih zaradi<br />

tovrstnih izjav izključimo. V drugih<br />

političnih strankah so tudi kandidati,<br />

ki imajo nesprejemljive izjave, ampak<br />

namesto da bi jih stranke izključile, jih<br />

dejansko zaščitijo, prikrijejo resnico.<br />

<strong>Mi</strong>slim, da je to tisto, na kar se moramo<br />

osredotočiti.«<br />

VOJNA V UKRAJINI<br />

Amanpour je <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ovo vprašala tudi<br />

glede njenega mnenja o vojni v Ukrajini<br />

in o odnosih z Rusijo. Ruski mediji<br />

so namreč navdušeno pozdravili njeno<br />

volilno zmago. Nacionalni zbor je v<br />

preteklosti nasprotoval sankcijam EU<br />

proti Moskvi zaradi invazije na Ukrajino.<br />

<strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ova je v svojem predsedniškem<br />

programu za leto 2022 pozvala k<br />

poglobitvi diplomatskih vezi z Rusijo.<br />

Prav ta predlog je bil pred kratkim tiho<br />

umaknjen iz manifesta stranke, saj se<br />

stranka trudi biti bolj ugledna in pomiriti<br />

skrbi francoskih mednarodnih partnerjev.<br />

Stranka <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ove je leta 2014<br />

pri ruski banki najela posojilo v višini<br />

devet milijonov evrov za pomoč pri financiranju<br />

kampanje za lokalne volitve<br />

2014, ki ga je lani vrnila.<br />

Christiane Amanpour je vprašala:<br />

»V preteklosti ste izjavili stvari, ki so<br />

med ljudmi izzvale zaskrbljenost, na<br />

primer v zvezi s Putinom. Dejali ste, tudi<br />

meni ste to rekli, da je bil Krim od nekdaj<br />

ruski; da je treba odpraviti sankcije<br />

proti Putinu zaradi priključitve Krima<br />

in vdora v dele Ukrajine. Zdaj jo poskuša<br />

zavzeti v celoti. Ste zavezani zmagi<br />

Ukrajine? Bo Francija še naprej podpirala<br />

Ukrajino v boju proti tej nezakoniti<br />

invaziji? Imenujete to nezakonita invazija?<br />

Bo Francija še naprej zagotavljala<br />

Ukrajini orožje za samoobrambo?« <strong>Le</strong><br />

<strong>Pen</strong>ova je odgovorila: »<strong>Mi</strong>slim, da lahko<br />

rečemo, da je situacija na Krimu veliko<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

34<br />

SVET<br />

bolj zapletena, kot jo prikazujejo, vendar<br />

to nima nobene zveze s tem, kar je<br />

Rusija storila sedaj. Rusija je zdaj kršila<br />

ozemeljsko suverenost Ukrajine, kršila<br />

njeno svobodo in v Ukrajino prinesla<br />

vojno. Od vsega začetka smo v tej zadevi<br />

obsodili Rusijo in ves čas podpirali<br />

Ukrajino, pri čemer imamo dve omejitvi,<br />

in sicer nasprotujemo pošiljanju<br />

francoskih enot na ukrajinsko ozemlje,<br />

saj so Francozi po mojem mnenju<br />

soglasno proti temu, ter dobavi orožja<br />

dolgega dosega, ki bi lahko zadelo Rusijo,<br />

saj bi tako Francija postala nasprotnik<br />

v tem konfliktu.«<br />

SKRAJNA DESNICA<br />

Christiane Amanpour je <strong>Marine</strong> <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong><br />

na koncu pogovora še vprašala: »Vaša<br />

stranka se je zelo dobro odrezala na<br />

evropskih volitvah, prav tako stranka<br />

Georgie Meloni in AfD oz. Alternativa<br />

za Nemčijo. AfD je malo podobna nekdanji<br />

Nacionalni fronti. Zelo strašljivo<br />

je dejstvo, da <strong>skrajna</strong> <strong>desnica</strong> postaja<br />

zelo močna sila v Evropi. In kdo ve, morda<br />

bo zdaj zaradi vsega, kar se dogaja v<br />

Združenih državah, Donald Trump dobil<br />

drugi mandat. Kako se je Evropa po<br />

vašem mnenju spremenila?« <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>ova<br />

je odgovorila: »Prvič, močno nasprotujem<br />

izrazu <strong>skrajna</strong> <strong>desnica</strong>, ki se v vaši<br />

državi nanaša na majhne skupine, ki so<br />

izredno radikalne in nasilne.«<br />

Amanpour: »Ne mislite, da ste skrajno<br />

desni?« <strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>: »Ustrezen izraz tega,<br />

kar smo, je v ZDA med desno in levo sredino,<br />

kar zadeva ideje.«<br />

Amanpour: »Saj se šalite, kajne?«<br />

<strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>: »Zelo iskreno vam govorim.<br />

<strong>Mi</strong>slim, da uporaba izraza ›<strong>skrajna</strong> <strong>desnica</strong>‹<br />

stigmatizira in je zelo slabšalna.<br />

Ne ustreza temu, kar smo, in sploh ne<br />

temu, kar je <strong>skrajna</strong> <strong>desnica</strong> v ZDA. To je<br />

prva stvar, ki jo je treba povedati. Drugič,<br />

ne moremo metati vseh v isti koš. V<br />

Evropi smo se na primer distancirali od<br />

stranke AfD, ker nasprotujemo številnim<br />

njihovim izjavam. Skupaj z gospo<br />

Meloni – in tudi med nami so razlike<br />

– smo to, kar imenujemo domoljubi. Z<br />

drugimi besedami, zagovarjamo obstoj<br />

in moč narodov v Evropski uniji, saj so<br />

narodi izraz francoskega ljudstva. Ko<br />

Evropska unija prevzame določene vloge,<br />

ne da bi se s kom posvetovala, ni več<br />

demokratična. Smo zagovorniki narodov,<br />

želimo Evropo narodov; Evropo, ki<br />

spoštuje odločitve ljudi, in ne supertehnokratske<br />

strukture, kakršna je danes.<br />

In to je pot, po kateri želimo iti: hočemo<br />

Evropo narodov, ki je spoštljiva, ki vodi<br />

projekte; Evropo, ki ne omejuje, ki ne<br />

grozi, ki ne izsiljuje, ko gre za subvencije,<br />

saj to ni naša vizija. Naša Evropa /.../<br />

to ni Evropa gospe von der <strong>Le</strong>yen. Zato<br />

se bomo v Evropi borili, da bi jo obrnili<br />

v smer, ki si jo želimo.«<br />

<br />

<strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>: »Ustrezen izraz<br />

tega, kar smo, je v ZDA med<br />

desno in levo sredino.«<br />

<strong>Le</strong> <strong>Pen</strong>: »Smo<br />

zagovorniki<br />

narodov,<br />

želimo Evropo<br />

narodov; Evropo,<br />

ki spoštuje<br />

odločitve ljudi.«<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

LUKA SVETINA<br />

AKTUALNO<br />

Razkrivamo: od Švarc<br />

Pipanove bodo terjali več<br />

100.000 evrov odškodnine<br />

ZARADI POSEGA<br />

V OSEBNOSTNE PRAVICE<br />

Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je spomladi odstopila zaradi<br />

afere spornega nakupa stavbe na Litijski, ko so mediji razkrili, da je bil objekt preplačan<br />

in je ob tem potreben popolne prenove, se bo po naših informacijah morala soočiti<br />

z masovnimi tožbami svojih nekdanjih podrejenih.<br />

35<br />

Kot smo izvedeli, naj bi najmanj<br />

12 uslužbencev <strong>Mi</strong>nistrstva za<br />

pravosodje, ki jih je ministrica<br />

javno linčala v povezavi z nakupom<br />

stavbe od znanega poslovneža<br />

Sebastjana Vežnaverja ali pa očrnila v<br />

svojem poročilu, vložilo tožbo zaradi<br />

posega v čast in dobro ime. Trdijo namreč,<br />

da so bile vse ministričine obtožbe<br />

neresnične. Razkrivamo tudi, kako<br />

je ministrica s svojo akcijo reševala<br />

sporne prakse predsednika vlade Roberta<br />

Goloba in finančnega ministra<br />

Klemna Boštjančiča.<br />

Spomnimo. Služba za notranjo revizijo<br />

na pravosodnem ministrstvu je v<br />

začetku junija končala z revizijo nakupa<br />

stavbe na Litijski. O tem je prvi poročal<br />

spletni portal 24ur, ki je neuradno<br />

pridobil osnutek, ta pa je močno obremenil<br />

takratno ministrico za pravosodje<br />

Dominiko Švarc Pipan, ministra za<br />

finance Klemna Boštjančiča in predsednika<br />

vlade Roberta Goloba.<br />

Vodja službe je Suzana Hötzl, ki<br />

je revizijo predala aktualni ministrici<br />

Andreji Katič, iz poročila pa izhaja, da<br />

je vlada za nakup konec decembra lani<br />

zagotovila 7,7 milijona<br />

evrov, od tega 6,5<br />

milijona evrov iz proračunske<br />

rezerve. Revizorji<br />

pravosodnega<br />

ministrstva so ugotovili,<br />

da so odgovorni<br />

Izsek s prve strani Sklepa z<br />

dne 30. 5. 2024 (Gojkovič).<br />

denar za nakup pridobili z nezakonitim<br />

prerazporejanjem proračunske postavke,<br />

o tem pa naj bi bili tako pravosodna<br />

ministrica, finančni minister in predsednik<br />

vlade dobro obveščeni. Kot smo<br />

poročali, revizijsko poročilo samo po<br />

sebi ne pomeni obsodbe omenjene trojice,<br />

saj bo imelo končno besedo Računsko<br />

sodišče, ki zadevo še preučuje. Je<br />

pa v reviziji navedeno, da je ministrica<br />

na vsak način poskušala zagotoviti 7,7<br />

milijona evrov pri finančnem ministru,<br />

preiskovala pa naj bi tudi, kolikšne so<br />

vrednosti zemljišč, ki bi jih ministrstvo<br />

lahko prodalo, da bi v nakup prepričalo<br />

Boštjančiča in Goloba.<br />

Izsek s tretje strani Sklepa z<br />

dne 30. 5. 2024 (Gojkovič).<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

36<br />

AKTUALNO<br />

Komentar<br />

ODMEVNO<br />

REVIZIJSKO POROČILO<br />

Takratna ministrica Švarc Pipan ni<br />

nemudoma odstopila, več tednov se je<br />

tega otepala z besedami, da želi raziskati,<br />

kdo jo je »namočil«, češ da je zaupala<br />

svojim najožjim sodelavcem, ko<br />

je podpisovala dokumente. V javnosti<br />

je nato izjavila, da je šlo pri nakupu<br />

sodne stavbe na Litijski za »skrbno<br />

načrtovano delovanje organizirane<br />

skupine s ciljem pridobitve protipravne<br />

koristi«. Javno je zatrjevala, da so ji<br />

uslužbenci ministrstva lagali ter načrtno<br />

prikrivali in prirejali podatke. V<br />

prvi vrsti je okrivila svojega sekretarja<br />

na ministrstvu, dolgoletnega člana Socialnih<br />

demokratov Uroša Gojkoviča,<br />

vodjo službe za investicije in nepremičnine<br />

na ministrstvu Simona Starčka<br />

(po poročanju posameznih medijev<br />

naj bi bil do leta 2017 član SDS) ter številne<br />

druge.<br />

Revizijsko poročilo pa je med drugim<br />

razkrilo tudi, da je ministrica<br />

pooblastilo za vodenje nakupa stavbe<br />

uradno podelila šele januarja letos, ko<br />

je bila stavba že kupljena, kupnina pa v<br />

celoti plačana. Ko je od svoje naslednice<br />

Andreje Katič zahtevala poročilo, ji<br />

ga slednja ni želela izročiti, kar je nato<br />

Švarc Pipanova označila za »popoln<br />

absurd«. Naj ob tem spomnimo, da naj<br />

bi zdaj nakup stavbe na Litijski preverjal<br />

tudi Nacionalni preiskovalni urad.<br />

Kaznivo dejanje protipravne premoženjske<br />

koristi naj bi bilo vredno 3,4<br />

milijona evrov.<br />

DENARNA IN ZAPORNA KAZEN<br />

Po naših informacijah bo prav revizija,<br />

ki je še dodatno obremenila ministrico<br />

in hkrati dokazovala nedolžnost zaposlenih<br />

na ministrstvu, ki so bili medijsko<br />

linčani, podlaga za masovne tožbe<br />

proti ministrici. Posamična naj bi znašala<br />

najmanj deset tisoč evrov, a utegnejo<br />

končni zneski še narasti. Tožbe, ki<br />

Flickr @vladaRS<br />

Po naših<br />

informacijah bo<br />

revizija, ki je še<br />

dodatno obremenila<br />

ministrico, podlaga<br />

za masovne tožbe<br />

proti njej. Tožbe<br />

utegnejo znašati več<br />

100.000 evrov.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

AKTUALNO<br />

37<br />

naj bi bile vložene že konec avgusta, po<br />

pravosodnih počitnicah, utegnejo v seštevku<br />

znašati več 100.000 evrov.<br />

Glede kaznivega dejanja zoper čast<br />

in dobro ime 18. poglavje Kazenskega<br />

zakonika pravi, da če je takšno dejanje<br />

storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali<br />

z drugim sredstvom javnega obveščanja,<br />

na spletnih straneh ali na javnem<br />

shodu, se storilec kaznuje z denarno<br />

kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.<br />

V javnost je prišlo tudi anonimno pismo<br />

problemov pravosodnih policistov, naslovljeno<br />

prav na Dominiko Švarc Pipan.<br />

V njem piše, da so zaradi nevzdržnih<br />

delovnih razmer na robu živčnega zloma<br />

in da ministrica ni ukrepala, čeprav<br />

je bila na to večkrat opozorjena.<br />

»Največji razlog, zakaj sem dal odpoved,<br />

je nemogoč urnik, ki ne dopušča<br />

nobenega družinskega življenja in<br />

vpliva na naše socialne stike. Posledica<br />

tega je previsoka bolniška odsotnost,<br />

ki dosega več kot 20 odstotkov,« je<br />

med drugim zapisal bivši pravosodni<br />

Kako se je ministrica znašala<br />

nad sodelavci, razkriva<br />

primer Uroša Gojkoviča, ki je<br />

bil po izbruhu afere razrešen<br />

s položaja sekretarja na<br />

ministrstvu za delo.<br />

V tem sporočilu je Uroš Gojkovič<br />

sodelavce obvestil, da<br />

se nakup Litijske ustavlja.<br />

policist in dodal, da je v zadnjih petih<br />

letih Povšetovo zapustilo več kot 15<br />

usposobljenih pravosodnih policistov,<br />

ki so že končali usposabljanje oziroma<br />

so bili vrhunsko usposobljeni za ukrepanje<br />

v izrednih razmerah.<br />

MOBING IN SPORNA OCENA<br />

Kako se je ministrica Dominika Švarc<br />

Pipan, ko je bila že v odstopu, znašala<br />

nad sodelavci, razkriva primer Uroša<br />

Gojkoviča, strokovnega sodelavca, ki je<br />

bil po izbruhu afere razrešen s položaja<br />

sekretarja na ministrstvu za delo, v<br />

preteklem letu (2023) pa ocenjen z oceno<br />

»dobro«. Ocenila ga je Švarc Pipanova<br />

tik pred odhodom. Kriv naj bi bil za<br />

fiasko z nakupom stavbe na Litijski. To<br />

je skrajno nenavadno, saj ocena dobro<br />

opisno pomeni, da je »delavec delo opravil<br />

v skladu s pričakovanji«.<br />

Po naših informacijah se je zato Uroš<br />

Gojkovič obrnil na odvetnika Klemna<br />

Goloba in zahteval preizkus svoje ocene<br />

pred strokovno komisijo. Povabljena je<br />

bila tudi prvotna ocenjevalka, ministrica,<br />

ki se srečanja zaradi objektivnih razlogov,<br />

zapuščinske razprave po smrti<br />

svojega očeta, upravičeno ni mogla<br />

udeležiti, a po naših informacijah komisiji<br />

ni znala pisno obrazložiti, zakaj<br />

je Gojkoviču podelila oceno »dobro«. Še<br />

več, iz pisnega sklepa komisije izhaja,<br />

da Švarc Pipanova sploh ni odgovorila<br />

na nobenega od pozivov, naj svojo oceno<br />

dopolni oziroma dodatno obrazloži.<br />

V pritožbi je namreč odstavljeni sekretar<br />

zahteval, da mu pojasnijo, katere<br />

nepravilnosti so nastale pri njegovem<br />

delu in na podlagi česa se to ugotavlja.<br />

V pritožbi je bilo izrecno navedeno, da<br />

so bili vsi javni očitki na račun Gojkovičevega<br />

dela zgolj del govoric, ki jih je<br />

sprožila ministrica sama, a nikjer in nikoli<br />

niso bili dokazani.<br />

<strong>Mi</strong>nistrica je v prvotnem sklepu<br />

svojo oceno argumentirala z besedami,<br />

»da se je na podlagi opravljenih<br />

razgovorov ministrice z javnimi uslužbenci<br />

na sekretariatu izkazalo, da je dr.<br />

Gojkovič pri svojem delu pogosto, ne le<br />

pri projektu ›Litijska cesta 51‹, ravnal<br />

samovoljno, mimo ali v nasprotju z<br />

usmeritvami in navodili vodstva ministrstva,<br />

prikrival informacije vodstvu<br />

ministrstva, s strani njegovih neposredno<br />

podrejenih pa je bila ministrica<br />

obveščena tudi o neustreznem odnosu<br />

do javnih uslužbencev sekretariata«.<br />

Iz sklepa strokovne komisije po pritožbi<br />

pa izhaja, »da komisija od ocenjevalke<br />

vse do trenutka izdaje tega sklepa<br />

ni prejela nobenega odziva, zato je bila<br />

primorana sprejeti odločitev na podlagi<br />

gradiva, s katerim v predmetnem<br />

postopku razpolaga«. Na podlagi razpoložljivega<br />

gradiva je komisija ob odsotnosti<br />

konkretiziranih nasprotnih<br />

navedb, tj. obrazložitve ocene, sklenila,<br />

da se pritožbi odvetnika Goloba<br />

ugodi in javnemu uslužbencu določi<br />

ocena »odlično«.<br />

KDO JE KUPOVAL LITIJSKO?<br />

V elektronskem sporočilu, ki smo ga<br />

pridobili kot dokaz, je Uroš Gojkovič 19.<br />

decembra 2023 sodelavce obvestil, da se<br />

nakup Litijske ustavlja, saj ni bilo zagotovljenih<br />

finančnih sredstev, čeprav so<br />

bili strokovni sodelavci na čelu z Gojkovičem<br />

za pripravo analize zadolženi<br />

že od poletja. Izbrali so več stavb, primerjali<br />

njihove cene in stanje zgradb ter<br />

verjetno dodatne finančne vložke. Kljub<br />

temu, da naj bi bilo na pravosodnem ministrstvu<br />

s strani ministrice večkrat povedano,<br />

da je denar zagotovljen.<br />

Po naših informacijah je denar zagotovil<br />

sam finančni minister Klemen<br />

Boštjančič. Po Gojkovičevem elektronskem<br />

sporočilu se je nato denar čudežno<br />

našel v treh dneh. Po naših informacijah<br />

naj bi revizija razkrivala, da je bil denar<br />

razporejen tudi iz sredstev, ki so bila<br />

namenjena za popoplavno obnovo. <br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

38<br />

AKTUALNO<br />

Kolumna<br />

Pogled skozi OVERTONOVO OKNO<br />

Tih in plah mladenič, star šele 20 let, odličen matematik, a osamljena duša, njegov bivši sošolec ga je<br />

opisal kot fanta, ki je celo med šolskimi kosili sedel sam in bil dnevno žrtev medvrstniškega trpinčenja,<br />

je prejšnjo soboto na zborovanju podpornikov ameriškega predsedniškega kandidata Trumpa v zahodni<br />

<strong>Pen</strong>silvaniji v kraju Butler poskušal izvesti atentat.<br />

JAN ZOBEC<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Overtonovo okno skozi prispodobo ponazarja<br />

področje političnega polja, ki v danem času in<br />

prostoru določa, kaj je v politiki sprejemljivo<br />

in kaj ni. Premik okna vključuje zagovornike<br />

političnih idej, ki so trenutno še izven polja.<br />

Izpostavljajo se z radikalnimi idejami, politiki pa<br />

ob svojih nekoliko manj radikalnih idejah delujejo<br />

zmerno. Nato politiki s pomočjo zakonodaje<br />

izpeljejo stvari, ki bi bile sicer nesprejemljive.<br />

Tako se okno razširi ali pa premakne v eno ali<br />

drugo smer.<br />

Tarčo je zgrešil le za milimeter,<br />

dva – in pri tem vzel življenje<br />

enemu od udeležencev zborovanja<br />

ter hudo ranil še dve<br />

drugi osebi. Čemu, zakaj, kaj je bilo v<br />

njegovi glavi, ne bomo nikoli izvedeli.<br />

Strelca je neposredno po dejanju zadel<br />

snajperist in skrivnostni motiv je za<br />

vedno odšel z njim.<br />

A naj si dovolim razmišljati o nesrečnem<br />

fantu, sicer inteligentnem<br />

prejemniku nagrade za matematiko,<br />

a hkrati odrinjenem na rob, ki je bil,<br />

kot vsako človeško bitje, hrepeneč po<br />

osmislitvi, preseganju odtujenosti in<br />

iščoč predmet poželenja, po Lacanovo<br />

iščoč biti vreden pogleda velikega<br />

Drugega. Narediti v očeh javnosti nekaj<br />

velikega, prelomnega, zgodovinskega,<br />

herojskega, sebe presegajočega! In mu<br />

je v spolzkem svetu Lacanovih označevalcev<br />

usodno zdrsnilo.<br />

OVERTONOVO OKNO<br />

Poglejmo na zadevo skozi Overtonovo<br />

okno. V skladu s takim metodološkim<br />

izhodiščem se prevladujoče miselno in<br />

idejno polje družbe oblikuje na način<br />

mehkega vplivanja. Gre za vplive prek<br />

medijev, vzgoje, izobraževanja, popkulture,<br />

slenga, estrade, zabavljaškega<br />

podsistema in seveda prek dominantnega<br />

dela civilne družbe.<br />

Škotski pisatelj, politik in patriot<br />

Andrew Fletcher (1653–1716) je večno<br />

slavo dosegel z vzklikom: »Pustite mi<br />

OVERTONOVO<br />

OKNO<br />

pisati pesmi naroda in ni mi mar, kdo<br />

piše zakone.« V tem je ključ do moči,<br />

oblasti in slave. Na ta način se oblikuje<br />

prostor javnega diskurza, znotraj katerega<br />

se lahko gibljejo ideje, z drugimi<br />

besedami, polje družbeno sprejemljivega.<br />

Posebej NVO-ji so na tem področju<br />

agresivni, seveda tisti, ki so to le na<br />

videz, dejansko pa prek njih ta ali ona<br />

politika diktira, kaj je družbeno sprejemljivo,<br />

zaželeno, kaj pa nesprejemljivo<br />

in zavržno. Ko imajo na svoji strani medije,<br />

prek katerih ideje vstopajo v javni<br />

prostor, oblikujejo javno mnenje. Zajemajo<br />

celoten spekter, od resnih medijev<br />

do cenenih, zabavljaških, razvedrilih<br />

in rumenih. Pokriti morajo biti vsi segmenti<br />

družbe – vsi okusi in interesi od<br />

plehkosti do miselne zahtevnosti.<br />

Ključni so robovi Overtonovega<br />

okna. Tam se odvijajo boji za premik<br />

meja okna. Njihovo oženje ali širitev<br />

je bistveno za stanje demokratičnega<br />

duha družbe. Ožje kot je okno, manj<br />

je svobode. Premikanje Overtonovega<br />

okna vključuje zagovornike politik<br />

zunaj okna, ki javnost prepričujejo, naj<br />

razširi okno, medtem ko zagovorni-<br />

NEDOUMLJIVO<br />

RADIKALNO<br />

SPREJEMLJIVO<br />

RAZUMNO<br />

PRILJUBLJENO<br />

POLITIKA<br />

PRILJUBLJENO<br />

RAZUMNO<br />

SPREJEMLJIVO<br />

RADIKALNO<br />

NEDOUMLJIVO<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

AKTUALNO<br />

39<br />

ki sedanjih in njim podobnih politik,<br />

usidranih v oknu, skušajo ljudi prepričati,<br />

da so politike zunaj tega okvira<br />

nesprejemljive. Doktrina Overtonovega<br />

okna namreč uči, da demokratična<br />

oblast lahko deluje in se izraža samo<br />

znotraj sprejemljivega obsega, znotraj<br />

Overtonovega okna. Seveda pa si z<br />

neoblastnimi, mehkimi in obvodnimi<br />

načini prizadeva za širitev ali oženje<br />

okna v skladu s svojimi agendami, cilji<br />

in interesi.<br />

AGRESIVNA INDOKTRINACIJA<br />

Kako to poteka v Sloveniji, smo bili priča<br />

zadnja štiri leta in pol, ko določena<br />

politika, prej opozicijska, danes vladna,<br />

prek svojih NVO-jev v spregi z mediji izvaja<br />

intenzivno, mestoma tudi agresivno<br />

ideološko in politično indoktrinacijo<br />

prebivalstva.<br />

Poglejmo samo, kaj je bila (in je še)<br />

ena od prioritet sedanje vlade: mediji in<br />

vojna zoper sovražni govor. Temu je logično<br />

sledila zloglasna novela ZRTVS, v<br />

proceduri je nov zakon o medijih, prav<br />

tako prepoved poveličevanja nacizma<br />

in fašizma, ne pa tudi komunizma,<br />

in seveda, vlada ima ob sebi strateški<br />

svet za sovražni govor, ki mu predseduje<br />

vladna nevladnica, ena od najbolj<br />

razvpitih političark, v njem pa sedijo še<br />

drugi levi aktivisti, vsi obsijani z avreolo<br />

nevladnih pravičnikov in čiste stroke.<br />

Noam Chomsky je imel še kako prav,<br />

ko je zapisal: »Premeten način, kako<br />

ljudi pasivizirate in naredite poslušne<br />

je, da strogo omejite spekter sprejemljivih<br />

mnenj, pri čemer pa dovolite zelo<br />

živahno debato znotraj tega spektra;<br />

to daje ljudem občutek, da se odvija<br />

svobodna debata, medtem pa se z omejitvami<br />

obsega debate ves čas krepijo<br />

www.rogerscruton.com<br />

Roger Scruton je prepričan, da ko je nekdo<br />

opredeljen kot desničar, ni nasprotnik,<br />

s katerim bi se polemiziralo, ampak<br />

bolezen, ki se ji je treba izogibati.<br />

Roger Scruton: »Ko se<br />

vas enkrat opredeli za<br />

desničarja, ste zunaj meja<br />

razprave; vaša stališča so<br />

nepomembna, vaš značaj je<br />

slab, vaša navzočnost v svetu<br />

je napaka.«<br />

Oženje ali širitev robov<br />

Overtonovega okna<br />

je bistveno za stanje<br />

demokratičnega duha<br />

družbe. Ožje kot je okno,<br />

manj je svobode.<br />

predpostavke sistema.«<br />

Natanko v to je usmerjena slovenska<br />

dominantna politika in prav to je tudi<br />

taktika levice. Samo poglejte razvpitega<br />

pouličarja, samorazglašenega za »glas<br />

ljudstva«, ki z bebavimi uličnimi performansi<br />

in svojimi pribočniki hujska<br />

zoper zdravnike, širi prostor žalitev in<br />

diskreditacij slovenskih zdravnikov, pri<br />

tem pa uživa vso podporo dominantnih<br />

medijev, vabijo ga kot strokovnjaka za<br />

zdravstveno politiko v osrednje oddaje<br />

nacionalne TV. Ali pa se spomnimo, kaj<br />

je predhodilo noveli ZRTVS in kako »nikogaršnji<br />

hlapec«, čez dan poulični aktivist,<br />

zvečer pa voditelj Odmevov kroji<br />

in usmerja javni diskurz ter začrtuje<br />

Overtonovo okno.<br />

<strong>Le</strong>-to se razpira v različne smeri, a<br />

z različno širino. Ko gre za kritiko česarkoli,<br />

kar bi lahko škodovalo levo liberalnemu<br />

polu, je kar se da ozko. Predpisujejo<br />

se »no-go discussion zones«.<br />

Na široko pa se okno odpira v nasprotni<br />

smeri, kjer gredo skozi tudi hude laži in<br />

klevete, kot je npr. označevanje desnice<br />

za fašizem (npr. Robert Golob štiri mesece<br />

pred volitvami v Kinu Šiška: »To ni<br />

desničarska politika, to je fašizem. Rešitev<br />

prihaja 24. aprila.«), ali če se ozremo<br />

čez Atlantik, ne samo označevanje<br />

Trumpa za diktatorja, belega nacionalista,<br />

kar sporočajo jumbo plakati v Georgii,<br />

ampak, da ga je treba preprosto ubiti<br />

(Maria Chappelle-Nadal, demokratska<br />

senatorka države <strong>Mi</strong>suri), da bi ga bil v<br />

srednji šoli odvlekel za telovadnico in<br />

izbil hudiča iz njega (predsednik Biden),<br />

da ga je treba postaviti v oko tarče (prav<br />

tako Biden) ali da bi razstrelila Belo<br />

hišo (Madonna v govoru dan po Trumpovi<br />

inavguraciji), da so Trumpovi privrženci<br />

samski moški brez otrok, ki<br />

masturbirajo ob animejih, da je njegova<br />

volilna baza sestavljena iz neonacistov<br />

in žabjih meme idiotov, da bi bilo treba<br />

iti ven in pognati kroglo v Trumpa (vse<br />

Rick Wilson) – in še in še.<br />

DESETINKA SEKUNDE –<br />

IN TE NI VEČ<br />

Roger Scruton, prvo ime med konservativnimi<br />

misleci, je zato prepričljivo<br />

ugotovil, da »ko se vas enkrat opredeli za<br />

desničarja, ste zunaj meja razprave; vaša<br />

stališča so nepomembna, vaš značaj je<br />

slab, vaša navzočnost v svetu je napaka,«<br />

ter nadaljeval: »Niste nasprotnik, s katerim<br />

bi se polemiziralo, ampak bolezen,<br />

ki se ji je treba izogibati. To je moja izkušnja,<br />

kot je tudi izkušnja vseh disidentov,<br />

kar jih poznam.«<br />

Oznake fašizem in fašist za vse, ki<br />

jih levičarska ideologija vidi kot svoje<br />

nasprotnike, so se z obrobja Overtonovega<br />

okna prenesle v notranjost. Družbeno<br />

ni nič narobe, če se desno politiko,<br />

ki ima v svoji agendi tradicionalne vrednote<br />

zahodne civilizacijske paradigme,<br />

označuje za fašizem, njene privržence<br />

pa za fašiste ali neonaciste. In od tu do<br />

realizacije slogana »smrt fašizmu« ali<br />

»smrt janšizmu«, ki namiguje na enačenje,<br />

je lahko samo korak. Ali kot se<br />

je izkazalo prejšnjo soboto na zahodu<br />

<strong>Pen</strong>silvanije, samo kak milimeter ali<br />

desetinka sekunde – in te ni več. <br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

40<br />

GOSPODARSTVO<br />

LUKA SVETINA<br />

Intervju<br />

Razkrivamo: vlada ne pove,<br />

kdo je odločil, da kanal C0<br />

NE POTREBUJE PRESOJE<br />

VPLIVOV NA OKOLJE<br />

Razkrivamo, da je <strong>Mi</strong>nistrstvo za okolje, podnebje in energijo javnost zavajalo, ko je izdalo<br />

novo odločbo, saj je državna sekretarka Tina Seršen podpisana pod sklep, za katerega je<br />

inšpekcija ugotovila, da ga sama sploh ni sprejela. Lastniki zemljišč na trasi kanala C0 se<br />

zaman trudijo ugotoviti, kdo je v ozadju, saj te podatke ministrstvo skriva.<br />

Sporni infrastrukturni projekt<br />

kanalizacijskega kanala C0 je<br />

svetlobna leta od zaključka,<br />

čeprav je Zoran Janković končanje<br />

del pompozno napovedal že za<br />

lansko poletje. Zapleta se kljub dejstvu,<br />

da je županu na pomoč priskočilo <strong>Mi</strong>nistrstvo<br />

za okolje, podnebje in energijo<br />

(MOPE), ki je razveljavilo sklep ARSO iz<br />

leta 2020, da študije presoje vplivov na<br />

okolje ni treba izdelati.<br />

Pojdimo po vrsti. Poročali smo, da<br />

je decembra 2023 državna sekretarka<br />

na <strong>Mi</strong>nistrstvu za okolje, podnebje in<br />

energijo Tina Seršen sprejela sklep, da<br />

ni treba izdelati študije presoje vplivov<br />

na okolje za sporni kanalizacijski kanal<br />

C0, veliki projekt ljubljanskega župana<br />

Zorana Jankovića, vreden več kot 110<br />

milijonov evrov, ki ga je sklenil skupaj z<br />

medvoškim in vodiškim županom.<br />

Državna sekretarka<br />

je namreč dejala, da je bilo<br />

o tem odločeno že v letih<br />

2015 in 2016, ko je ljubljanska<br />

občina prvič zaprosila<br />

za gradbena dovoljenja na<br />

posameznih delih trase;<br />

takrat so uslužbenci ARSO<br />

odločili, da presoje vplivov<br />

na okolje ni treba delati, češ<br />

da je dovolj vodno soglasje.<br />

Revizija na Agenciji Republike<br />

Slovenije za okolje<br />

je mnogo let kasneje ugotovila,<br />

da je bila pri teh odločitvah<br />

v letih 2015 in 2016<br />

storjena serija strokovnih<br />

napak, uslužbenci so morali<br />

pričati tudi pred parlamentarno<br />

preiskovalno<br />

komisijo o gradnji kanala<br />

C0, ki jo vodi poslanka SDS<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

Sodni spor še teče,<br />

zato sklepi ARSO iz let 2015<br />

in 2016 niso pravnomočni.<br />

Anja Bah Žibert, v vsakem primeru pa<br />

je sklep MOPE iz decembra 2023 vprašljiv<br />

zato, ker sklepa ARSO iz let 2015 in<br />

2016 sploh še nista pravnomočna. Na to<br />

nas je opozoril Klemen Golob, odvetnik<br />

lastnikov zemljišč, ki so se takrat pritožili.<br />

Vrhovno sodišče jim je namreč šele<br />

leta 2021 po dolgotrajnih postopkih dovolilo,<br />

da postanejo stranke v postopku<br />

in da se na nenavadne odločitve ARSO<br />

iz let 2015 in 2016 pritožijo. To so tudi<br />

storili, nakar jih je ministrstvo zavrnilo,<br />

češ da nimajo interesa. Pritožili so<br />

se na upravno sodišče, ki jim je hitro<br />

ugodilo in MOPE pozvalo, naj o pritožbi<br />

vsebinsko odloči.<br />

ODLOČEVALSKA ŠLAMASTIKA<br />

Tega ministrstvo do danes ni storilo,<br />

kar pomeni, da sodni spor še teče,<br />

zato sklepi ARSO iz let 2015 in 2016<br />

niso pravnomočni. Zaradi tega ostaja<br />

odločba iz decembra 2023, ki jo omenjamo<br />

na začetku, nezakonita. Ob tem<br />

je treba poudariti, da je Zoran Janković<br />

s svojo tožbo na upravnem sodišču<br />

uspel zgolj iz procesnih razlogov, ne pa<br />

tudi vsebinskih. Sodniki so namreč trdili,<br />

da sklep ARSO iz leta 2020, v času,<br />

ko je bil okoljski minister Andrej Vizjak,<br />

ni dovolj dobro konkretiziral, zakaj<br />

je treba izdelati takšno študijo.<br />

Izsek iz Odločbe z dne 25. 3.<br />

2024. Prosilcu je dostop do<br />

dokumenta zavrnjen, ker je postopek<br />

vodila neznana oseba.

GOSPODARSTVO 41<br />

Občina ima ponekod<br />

gradbena dovoljenja za<br />

drug del zemljišč, kjer<br />

kanal dejansko teče.<br />

Za kanalizacijski kanal C0, veliki projekt<br />

ljubljanskega župana Zorana Jankovića,<br />

naj ne bi bilo treba izdelati študije presoje<br />

vplivov na okolje.<br />

Njihova odločitev se je sicer nanašala<br />

na del, kjer kanalizacijsko cev obdajajo<br />

tudi kinete, a lastniki zemljišč<br />

si sodno tolmačijo, da sklep de facto<br />

pomeni, da je treba presojo vplivov na<br />

okolje izdelati za celotno traso. Sklep iz<br />

leta 2020 je namreč nastal po pritožbi<br />

na sklepe iz let 2015 in 2016, ko občina<br />

o kinetah sploh še ni razmišljala. O zdaj<br />

razveljavljenem sklepu iz leta 2020 je<br />

MOPE torej ponovno odločal leta 2023.<br />

A kot razkrivano danes, o tem ni odločala<br />

državna sekretarka Tina Seršen,<br />

čeprav je podpisana pod sklep, kar je<br />

samo po sebi v posmeh pravni državi.<br />

Avtorice sklepa so anonimne<br />

uslužbenke ministrstva,<br />

zato slovenska javnost<br />

ne more vedeti, kdo<br />

se je odločil sprostiti<br />

»ljubljanski drekovod«.<br />

BOBO<br />

LAGALI O TINI SERŠEN<br />

Odvetnik Klemen Golob in lastniki zemljišč<br />

so sprva problematizirali, ker<br />

Tina Seršen ni imela pooblastila s strani<br />

ministra Bojana Kumra, da lahko odloča<br />

v upravnih postopkih, niti ni opravila<br />

takšnega izpita iz upravnega postopka,<br />

ki ga javni uslužbenci za odločanje<br />

v tovrstnih zadevah morajo narediti.<br />

Opravila naj bi zgolj podoben izpit iz državne<br />

uprave, ne pa tudi po ZUP.<br />

Odvetniku Golobu so z ministrstva<br />

sporočili, da je podpisana pod<br />

novo odločitev ministrstva. A ko so<br />

lastniki tudi sami po zakonu o informacijah<br />

javnega značaja želeli<br />

vpogled v dokumente, kdo je o zadevi<br />

na novo odločal, so enemu od njih,<br />

naravovarstvenemu aktivistu Alešu<br />

Mrzelu, odpisali, da na papirju sploh<br />

ni zabeleženo, kdo je o tem odločal,<br />

a da je to sekretarka Seršenova. Zato<br />

so nasprotniki gradnje kanala C0 na<br />

ministrstvo poslali inšpekcijo za javni<br />

sektor. Ta je maja letos opravila nadzor<br />

(zaključen je bil 27. maja letos), o<br />

čemer je bil odvetnik Golob obveščen,<br />

niso pa mu želeli izročiti zapisnika<br />

ugotovitev. Na njegovo zahtevo, naj<br />

mu zapisnik pošljejo, so ga zavrnili,<br />

čeprav je bilo ugotovljeno, da je pri<br />

podpisovanju upravnih aktov prišlo<br />

do resnih kršitev.<br />

In razlog zavrnitve? Avtorice sklepa<br />

so anonimne uslužbenke ministrstva,<br />

katerih imen, ker gre za medijsko odmevno<br />

zadevo, ne želijo razkriti, da ne<br />

bi bile tarča političnih pritiskov, diskreditacij<br />

in morebitnih zaslišanj na parlamentarni<br />

preiskovalni komisiji, kar je<br />

samo po sebi bizarno, nam je dejal Golob.<br />

Na koncu so mu poslali samo anonimiziran<br />

sklep, zato slovenska javnost<br />

v tem trenutku sploh ne more vedeti,<br />

kdo se je odločil sprostiti »ljubljanski<br />

drekovod«, kot so sporni kanal C0 poimenovali<br />

ljubljanski mestni opozicijski<br />

poslanci na čelu z Alešem Primcem.<br />

AS V ROKAVU<br />

Kot smo že navajali, ostaja nezgrajenih<br />

še zadnjih 130 metrov spornega kanala,<br />

in to na zemljišču družine Jernejc<br />

pri Stožicah. Jernejčevi zemlje županu<br />

ne želijo prodati. Ker pa je s posameznimi<br />

solastniki MOL že podpisal<br />

pogodbo, so na upravni enoti občinski<br />

veljaki vseeno vložili zahtevo za izdajo<br />

gradbenega dovoljenja. Trenutno<br />

na upravni enoti poteka odločanje o<br />

tem, kdo so lahko udeleženci v tem postopku,<br />

a obramba vztraja, da se tudi<br />

tukaj dogaja cela vrsta nepravilnosti,<br />

ki rušijo slovenski pravni red. Trdi,<br />

da takšni postopki v primeru, če bi za<br />

gradbeno dovoljenje zaprosil navaden<br />

smrtnik, sploh ne bi stekli. To pa zato,<br />

ker bi moral biti postopek integralen,<br />

da bi se najprej odločilo, ali je treba izdelati<br />

presojo vplivov na okolje.<br />

Po naših informacijah pa je obramba<br />

tudi ugotovila, da je občina vmes<br />

spremenila traso kanala, ki je bila za ta<br />

manjkajoči del prvotno zarisana. To naj<br />

bi bilo vidno v projektni dokumentaciji.<br />

Občina ima torej ponekod gradbena dovoljenja<br />

za drug del zemljišč, kjer kanal<br />

dejansko teče.<br />

Tudi zato so nasprotniki prepričani,<br />

da C0 nikoli ne bo dobil uporabnega<br />

dovoljenja. Lastniki zemljišč pa imajo po<br />

naših informacijah še enega asa v rokavu.<br />

Vložili naj bi še tožbo po zakonu o<br />

varstvu okolja, s katero bodo zahtevali,<br />

da se poseg ustavi oz. da se v tistem delu,<br />

ki je že zgrajen, prepove obratovanje.<br />

Vse to zaradi varstva pravic do zdravega<br />

življenjskega okolja. Tožbo naj bi vložili<br />

pri sodišču splošne pristojnosti na okrožnem<br />

sodišču v Ljubljani. »Pričakujejo<br />

ugodno odločitev, da bodo s tožbo vsaj<br />

delno uspeli, saj je to projekt, ki je s tega<br />

vidika problematičen. Tožba omogoča,<br />

da se obratovanje in poseg prepove, ne<br />

glede na to, ali je gradbeno dovoljenje izdano<br />

ali ne, če obstaja velika verjetnost,<br />

da bo nastala škoda za ljudi in premoženje,«<br />

dodaja Golob.<br />

<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

42<br />

POŽAREPORT<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

FLICKR @VLADARS<br />

Komentar<br />

Katičeva se boji, da jo bo<br />

Golob zamenjal z Brglezom<br />

Trojka Katič-Renko-Remec obračunava z revizorko Suzano Hötzl. Anonimni viri<br />

opozarjajo: »Na polno udrihajo po njej, diskreditacije so prešle že na osebno raven ...«<br />

Nekateri mediji so pred dnevi<br />

prejeli anonimno pisanje (avtor<br />

teh vrstic ga je dobil minuli<br />

četrtek, 11. julija), ki aferi Litijska<br />

daje nove pospeške in dimenzije:<br />

• Zato je že postalo javno (Delo, 24ur),<br />

da je – kot navaja pričujoča anonimka<br />

– Računsko sodišče (RS) zavrnilo<br />

ugovore ministrstva za finance, da<br />

pri prerazporejanju denarja za nakup<br />

nesojene pravosodne palače na Litijski<br />

51 ni kršilo veljavnega zakona o<br />

javnih financah (skupaj s celotno Golobovo<br />

vlado), kar je bilo napisano že v<br />

osnutku poročila RS o zadevi Litijska,<br />

in zdaj je tako ostalo tudi v predlogu.<br />

Vendar anonimni avtorji (oziroma<br />

viri) hkrati upravičeno opozarjajo, da<br />

je poročilo RS še vedno tajno, zato ga<br />

lahko tudi še vedno spremenijo. Prav<br />

za to ciljano »lobiranje« naj bi Golobovi<br />

na skrivaj najeli celo Tomaža<br />

Vesela, nekdanjega predsednika Računskega<br />

sodišča in Golobovega kandidata<br />

za novega slovenskega evropskega<br />

poslanca, da nekako prepriča<br />

svojo naslednico na tej funkciji Jano<br />

Ahčin, ki je sicer blizu stranke SD, naj<br />

poročilo RS vendarle še spremeni.<br />

• Toda anonimka navaja še nekaj izjemno<br />

pomembnih podrobnosti. Predvsem<br />

to, kako ministrica za pravosodje<br />

Andreja Katič (SD) pri reševanju<br />

svoje kože in zaradi strahu, da jo bo<br />

Golob že to jesen zamenjal z <strong>Mi</strong>lanom<br />

Brglezom (slednji, nekdanji evropski<br />

poslanec ter nesojeni predsednik<br />

Ker je poročilo<br />

Računskega sodišča<br />

še vedno tajno, ga lahko<br />

še spremenijo.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

Tudi Katičeva naj bi iz strahu<br />

pred menjavo pritiskala na<br />

revizorko Suzano Hötzl.<br />

republike in Socialnih demokratov,<br />

sicer medtem še vedno čaka na »dogovorjeno«<br />

imenovanje za državnega<br />

sekretarja na tem istem ministrstvu),<br />

skupaj z nekaterimi visokimi uradnicami<br />

ministrstva za pravosodje (trojka<br />

Katič-Renko-Remec) obračunava<br />

z vodilno notranjo revizorko Suzano<br />

Hötzl (»Na polno udrihajo po njej,<br />

diskreditacije so prešle že na osebno<br />

raven ...«), ki je, vemo, z revizijo afere<br />

Litijska, spisano na 100 straneh, hudo<br />

obremenila predvsem predsednika<br />

vlade Roberta Goloba, ministra za<br />

finance Klemna Boštjančiča (Gibanje<br />

Svoboda) in bivšo pravosodno<br />

ministrico Dominiko Švarc Pipan.<br />

Katičeva in Suzana Hötzl naj bi se sicer<br />

predvidoma dobili prihodnji teden.

Kolumna<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

PROFIMEDIA<br />

Vojna ALI MIR?<br />

PREHITEVAM PO LEVI<br />

Kdo bi si mislil, da bomo v 21. stoletju prišli tako daleč, da bomo (ne)izvolitev ameriškega<br />

predsednika (v mislih imamo seveda Donalda Trumpa) in/ali predsednice Evropske komisije<br />

(Ursule von der <strong>Le</strong>yen) spremljali skozi prizmo pričakovanja vojne ali miru. Ampak žal<br />

so to ta hip facti bruti.<br />

43<br />

Donald Trump se je, še posebej<br />

po na srečo neuspelem atentatu<br />

nanj, ko je tako rekoč za las<br />

ušel smrti (ZDA in z njimi – ker<br />

gre še vedno za (zaenkrat) najmočnejšo<br />

državo na svetu – cel planet pa se je izognil<br />

politični krizi, ki ji vsaj po 2. svetovni<br />

vojni gotovo še ni bilo para), tako<br />

rekoč čez noč prelevil v največjega in<br />

najpomembnejšega glasnika svetovnega<br />

miru. V stališčih je postal izjemno spravljiv<br />

in načrten, lahko bi celo rekli daljnosežen,<br />

kar zanj v preteklosti prav gotovo<br />

ni bilo pravilo, kvečjemu obratno.<br />

S tem ko naj bi podpredsedniško mesto<br />

svojega drugega predsedovanja, ki se<br />

zdi zdaj skoraj že gotovo (če ga slučajno<br />

pred volitvami ne pihnejo, seveda), ponudil<br />

neodvisnemu kandidatu in zadnjemu<br />

iz nekoč mogočnega klana Kennedy, Robertu<br />

F. Kennedyju mlajšemu, je pokazal,<br />

da si resnično želi združiti ameriško nacijo.<br />

Žal naj bi Kennedy ponudbo zavrnil.<br />

Poleg te zavrnitve vsaj še rezultata<br />

dveh javnomnenjskih anket napovedujeta,<br />

da bo imel Trump pri pomiritvi<br />

duhov v ZDA (pre)težko delo. Po eni namreč<br />

kar tretjina Američanov verjame,<br />

da bi bil atentat na Trumpa sprejemljiv<br />

in opravičljiv, ker bi to pomenilo, da ne<br />

more kandidirati. Po drugi pa tretjina<br />

demokratskih volivcev verjame, da je<br />

Trump atentat nase uprizoril. Kam smo<br />

prišli, če ljudje v menda najbolj demokratični<br />

državi na svetu razmišljajo na<br />

tak način? Da so politični atentati postali<br />

sprejemljivo ravnanje v politiki.<br />

NOVA/STARA PREDSEDNICA<br />

<strong>Mi</strong> v Evropi, bolje rečeno Evropski uniji,<br />

imamo medtem druge, svoje težave. Ursula<br />

von der <strong>Le</strong>yen, nova/stara predsednica<br />

Evropske komisije, je med drugim<br />

kot dve poglavitni točki svojega petletnega<br />

mandata napovedala še nadaljnjo<br />

brezpogojno vojaško in drugo podporo<br />

Ukrajini, kar je bilo za pričakovati, in pa,<br />

da bo z vsemi silami preprečila Kitajski,<br />

da zavzame Tajvan, česar mogoče ni bilo<br />

za pričakovati. Kajti ni čisto jasno, kako.<br />

Kot predsednica Evropske komisije von<br />

der <strong>Le</strong>ynova namreč ne poveljuje nobeni<br />

vojski, mornarici ali letalskim silam.<br />

Kaj je torej imela v mislih? Gospodarske<br />

sankcije? Ekonomsko vojno?<br />

Kako je to dvoje ustavilo Rusko federacijo<br />

pri vojni v Ukrajini, vemo. Rusko<br />

gospodarstvo je po podatkih Svetovne<br />

banke četrto največje po kriteriju<br />

primerjave kupne moči na svetu; Rusija<br />

je namesto mednarodne izolacije uspešno<br />

vzpostavila os Moskva–Peking–<br />

Teheran; države BRICS-a se zdijo bolj<br />

privlačne od članic EU, Savdska Arabija<br />

pa je celo odpovedala tako imenovani<br />

petrodolarski standard, da bo torej nehala<br />

prodajati nafto v dolarjih. Evropa<br />

se medtem bori z energetsko krizo, selitvijo<br />

industrijske proizvodnje drugam<br />

zaradi (pre)visokih cen energentov<br />

Orbana zanimajo interesi<br />

Madžarske. Tudi pri naših<br />

vodilnih politikih vse bolj<br />

pogrešamo, da bi jih najprej<br />

skrbelo za Slovenijo, šele<br />

potem za druge.<br />

ter utvaro, da plin in nafto dobiva od<br />

Turčije, kamor seveda v resnici prispeta<br />

iz Rusije oziroma Irana. Če bo von<br />

der <strong>Le</strong>ynova s tovrstnimi metodami<br />

ustavljala Kitajsko pri zasedbi Tajvana,<br />

potem se slednjemu in tudi nam precej<br />

slabo piše.<br />

ORBANOVA MISIJA<br />

Po drugi strani si trenutni predsedujoči<br />

Evropskemu svetu, madžarski premier<br />

Viktor Orban, s širokopotezno in ambiciozno<br />

mirovno misijo prizadeva čim<br />

prej končati vojno v Ukrajini, ki se – to<br />

je menda zdaj že vsakomur jasno – drugače<br />

kot s popolno vojaško zmago Rusije<br />

in vsaj milijonom mrtvih Ukrajincev<br />

ne more končati. Pri tem žanje bes ne<br />

samo von der <strong>Le</strong>ynove, ampak tudi voditeljev<br />

večine članic EU, kot da ti ne bi<br />

na nedavnih evropskih volitvah dobili<br />

jasnega sporočila, da si Evropejci želimo<br />

predvsem miru, ne pa novih vojn.<br />

Je Orban Putinov agent, kot mu<br />

očitajo? Nikakor ne. Seveda pa tudi ni<br />

agent Volodimirja Zelenskega in njegove<br />

klike, ki je Ukrajino pripeljala na rob<br />

preživetja. Orbana zanimajo interesi<br />

Madžarske, to pa je nekaj, kar tudi pri<br />

naših vodilnih politikih vse bolj pogrešamo.<br />

Da bi jih skrbelo najprej za Slovenijo,<br />

šele potem pa tudi za ostale.<br />

Kdo bi lahko napovedal, da bosta<br />

ravno Trump in Orban glasnika<br />

miru in razuma v Evropi in svetu? Ali<br />

nas v prihodnje čakata vojna ali mir,<br />

je torej v veliki meri odvisno ravno<br />

od vztrajnosti in odločnosti teh dveh<br />

mož. Držimo pesti.<br />

<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

44 JU3 2052 Kolumna<br />

ŠTRLETI iz povprečja<br />

Med pisanjem današnje kolumne sem še zmeraj pod vtisom veličastne<br />

zmage kolesarja Tadeja Pogačarja na Dirki po Franciji. Pritegnila me<br />

je njegova razposajenost, vedrina, smeh, drobne vragolije, ki si jih je<br />

privoščil med tekmo.<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

Nemalo me je začudil zapis<br />

nekdanjega kolesarja Lancea<br />

Armstronga, ki se je v<br />

svojem podkastu obregnil<br />

obenj, češ da prepogosto zmaguje in da<br />

bi moral občasno zmago prepustiti tudi<br />

konkurenci. Takšne besede bi pripisala<br />

kakšnemu nevoščljivcu izpod Triglava,<br />

ne pa Američanu!<br />

»Plačan sem za to, da zmagujem,«<br />

se je tik pred začetkom 20. etape odzval<br />

na kritiko Tadej Pogačar. Všeč mi<br />

je bila tudi izjava nekdanjega kolesarja<br />

Bogdana Finka: »On je zmagovalec, on<br />

je zagotovo športni morilec, kot temu<br />

rečem. On te ubije na tekmovanju, nato<br />

pa ti športno stisne roko. Nikoli nisem<br />

dobil občutka, da bi bil nadut, vzvišen.<br />

Nikoli. Tega pri njem preprosto ni. Tudi<br />

zato smo lahko nanj še posebej ponosni,<br />

je biser. In to velja za vse naše fante.<br />

Vsi so pravi asi. Čeprav so zdaj v službah<br />

v tujini, se vsi zavedajo, od kod so<br />

prišli. Niso pozabili, kakšni so bili njihovi<br />

začetki. Nihče nima z njimi nobene<br />

najmanjše težave.«<br />

BI ALI NE BI?<br />

Ali bi s tem, če bi namenoma prepustil<br />

kakšno zmago tudi drugim, doprinesel<br />

v kolesarski šport več kolegialnosti? Bi<br />

si, hipotetično, pridobil strateške zaveznike,<br />

sebi pa dal priložnost za rast<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

ne le kot vodilni kolesar, ampak tudi<br />

kot osebnost, ki igra pomembno vlogo<br />

v kolesarski skupnosti? Seveda ne! Verjetno<br />

bi se mu še krave smejale, če bi<br />

storil kaj takšnega.<br />

Še huje: kako bi se počutil zmagovalec,<br />

za katerega bi vsi vedeli, da mu je<br />

prvo mesto podaril Tadej s svojim »mati<br />

Terezija« taktiziranjem in počasno vožnjo?<br />

Prepričana sem, da zelo kilavo. In<br />

takšna podarjena zmaga bi šla v anale,<br />

nihče je ne bi cenil in »zmagovalec« bi<br />

imel še srečo, če ne bi na račun prvega<br />

mesta do konca kariere poslušal<br />

pikre pripombe.<br />

Armstrongove besede so me spomnile<br />

na t. i. ženske kvote, ki jih sodobna<br />

družba tako zelo ceni in ljubi, kajne,<br />

gospa Ursula Gertrud Albrecht von der<br />

<strong>Le</strong>yen? Neštetokrat sem že zapisala, da<br />

bi morale biti ženske izbrane na podlagi<br />

znanja, izkušenj in sposobnosti, ne pa<br />

zaradi kvot. Ni bolj ponižujočega kot<br />

biti deležen pozornosti zaradi prisilne<br />

uravnoteženosti spolov! Enako je v<br />

športu: nekateri so rojeni zmagovalci,<br />

drugi pač ne, tretji, če so realni pri ocenjevanju<br />

svojih sposobnosti, so veseli,<br />

da jim je uspelo, da so se prebili med<br />

najboljše na svetu.<br />

VSI ENAKI, VSI ENAKOPRAVNI<br />

Kot otrok socializma sem se spomnila<br />

tudi na ta znani rek, ob katerem smo<br />

odraščali. Jugoslovanski sistem je stremel<br />

k enakosti vseh državljanov zaradi<br />

ideoloških, zgodovinskih, socialnoekonomskih<br />

in političnih razlogov. Na papirju<br />

smo imeli zagotovljeno brezplačno<br />

izobraževanje in zdravstveno varstvo<br />

– enako za vse! To naj bi, vsaj tako so trdili,<br />

zmanjšalo socialne razlike.<br />

Kolektivizirali niso samo človeka,<br />

tudi kmetijstvo, nacionalizirali industrijo<br />

ter se še na tisoče drugih načinov<br />

trudili za neko kvazienakost in pravičnost.<br />

Že star pregovor pravi, da v španoviji<br />

še pes crkne. In crknila je Jugoslavija<br />

in na dobri poti je danes tudi Slovenija,<br />

saj nas s preživetim socializmom vedno<br />

bolj tlačijo proti dnu. Striženje peruti<br />

uspešnim ni še nikjer na svetu rojevalo<br />

sadov. Jemati onim, ki garajo, in dajati<br />

tistim, ki čakajo, da bodo pečene piške<br />

padle izpod neba, vodi v katastrofo.<br />

V času odraščanja nas je mama rada<br />

enako oblačila. Spominjam se, kako<br />

sem sovražila roza-bele kockaste obleke,<br />

v katerih so nas, ko sem bila že<br />

najstnica, postavili pred fotoaparat. V<br />

šoli smo imeli enake torbe, enake čevlje,<br />

enake jopice, ki so jih doma spletle<br />

mame in tete. Nekatere učiteljice so<br />

trmasto vztrajale pri črnih haljah, ki<br />

so jih nosile. Na srečo smo se razlikovali<br />

vsaj pri ocenah. Nekateri so znali<br />

za pet, drugi so ponavljali razred. <strong>Mi</strong>t,<br />

da smo vsi enaki, je bil razbit, hkrati pa<br />

zelo zdravilen.<br />

Spominjam se pogovora z nekim<br />

podjetnikom, ki se je znašel med kandidati<br />

za gazelo, na izboru najboljših,<br />

hitrorastočih slovenskih podjetij.<br />

»Upam, da ne bom izbran, ker v nasprotnem<br />

primeru bom dobil za vrat<br />

davkarijo in inšpektorje,« mi je dejal.<br />

Kakšna norost! A kdor pozna slovensko<br />

foušarijo, jo zlahka razume! Tudi sicer<br />

je v vsakdanjem življenju trenutkov, ko<br />

se brez milosti lotijo tistih, ki štrlijo iz<br />

povprečja, ničkoliko. Včasih zadošča<br />

že, da sosedi, ki ima polne police cvetočega<br />

cvetja, le-tega zmečejo po tleh.<br />

Slovenska kultura je, žal, tudi v malenkostih<br />

še zmeraj močno povezana s<br />

kolektivističnimi vrednotami, kjer je<br />

skupnost pomembnejša od posameznika.<br />

Uspešne posameznike družba<br />

pogosto dojema kot grožnjo enakosti in<br />

harmoniji. Odnos do uspeha posameznikov<br />

se, vsaj tako pravijo, med Slovenci<br />

in Američani pogosto razlikuje. So<br />

krive zgodovinske izkušnje ali različni<br />

ekonomski sistemi? Medtem ko Slovenci<br />

pogosto gledajo na uspešne posameznike<br />

z zadržanostjo in zavistjo, Američani<br />

vidijo uspeh kot priložnost za<br />

lastni navdih. Zakaj, za vraga, je Armstrong<br />

drugačen?<br />

Zgodovina nas uči, da so uspešni posamezniki<br />

pozabljeni, ko se komu zamerijo.<br />

Tako hitro, kot so jih prej postavili<br />

na piedestal, jih potem, ko ne izpolnjujejo<br />

več pričakovanj, zalučajo v smeti.

Kolumna<br />

Pogačar in drugi slovenski<br />

KOLESARSKI ASI<br />

ŠPORT 45<br />

V dneh, ko tole pišem, se zaključuje največja kolesarska dirka Tour de France ali po naše Dirka po Franciji.<br />

Ko to prebirate, pa tudi že veste, kdo je to prestižno dirko dobil. Srčno upam, da Tadej Pogačar. Žal je po<br />

hudem padcu v 12. etapi odstopil junak slovenskih src Primož Roglič. Zato so bile od 13. etape naprej<br />

vse oči uprte v Tadeja Pogačarja.<br />

IGOR GOŠTE<br />

FLICKR @VLADARS<br />

Tadej je v zadnjih letih dokazal,<br />

da je najboljši slovenski kolesar,<br />

pred njim je bil to Primož<br />

Roglič. Še več pa šteje, da je<br />

več let zapored tudi številka ena v svetovni<br />

kolesarski eliti. Nekaj let je na na<br />

prvem mestu kolesarske lestvice kraljeval<br />

Primož.<br />

PRIMOŽ, MOJ SOKRAJAN<br />

S Primožem naju marsikaj povezuje.<br />

Oba sva odraščala v Kisovcu, oba sva<br />

svoj čas trenirala smučarske skoke (seveda<br />

mu ne sežem do kolen), pogosto<br />

pa sva sodelovala tudi po novinarski<br />

plati. Ko je stopal na pota vrhunskega<br />

skakalca, sem ga, še ne desetletnega,<br />

gostil v eni od svojih športnih rubrik<br />

v lokalnem časopisu Zasavc, v naslednjih<br />

letih pa sem z njim v svoji športni<br />

oddaji Skok v šport, ki sem jih posnel<br />

več kot 750 zapored, opravil kar nekaj<br />

daljših intervjujev.<br />

Pogosto je bil gost skupaj s svojim<br />

skakalnim trenerjem, sosedom s Strahovelj<br />

in poročno pričo Zvonetom Pograjcem,<br />

včasih pa tudi sam. Nekaj mesecev,<br />

če ne več kot leto dni po tistem<br />

hudem padcu na planiški velikanki, ni<br />

bil ravno v dobri koži. Ker se nikakor<br />

ni uspel vrniti na skakalna pota stare<br />

slave – nenazadnje je ekipni mladinski<br />

svetovni prvak – je športno ljubezen<br />

poiskal in našel v kolesarstvu. Na začetku<br />

svoje kolesarske poti je še našel čas<br />

in prišel k meni v studio, naša ekipa ga<br />

Čeravno mi je Primož<br />

kot dolgoletni znanec in<br />

sokrajan zelo pri srcu, to<br />

ne pomeni, da mi je Tadej<br />

kaj manj.<br />

je pričakala, ko je prišel prvikrat z olimpijskih<br />

iger iz Brazilije, še brez medalje,<br />

in tudi ko je prišel z zlato medaljo okrog<br />

vratu iz Tokia. Delno presenetljivo, ker<br />

mu na cestni dirki ni šlo in se je zdelo,<br />

da se bo kronometru odpovedal. Pa<br />

so ga kolesarski kolegi s cestne dirke z<br />

bronastim Tadejem na čelu uspeli prepričati,<br />

da naj gre po medaljo na kronometru<br />

in je na srečo šel. Po zlato.<br />

Takrat je bil Tadej že prvi kolesar<br />

na svetu in tudi tisti, ki je Primožu denimo<br />

»vzel« zmago na Dirki po Franciji.<br />

To pa je bila za mnoge Primoževe<br />

navijače »napaka«. Zame ne. Tadej je v<br />

čisto poštenem boju Primoža premagal.<br />

Tako, da je na kronometru najprej<br />

izničil Primoževo prednost in ga v nadaljevanju<br />

kronometra prehitel ravno<br />

za dovolj, da je dobil svojo prvo Dirko<br />

po Franciji, Primož pa se je moral zadovoljiti<br />

z drugim mestom.<br />

RODILA SE JE ZAMERA<br />

Ta zmaga Tadeja nad Primožem je pustila<br />

rane. Verjetno pri Primožu ne, jih pa<br />

je pri vseh tistih, ki prisegajo le in samo<br />

nanj, za vse druge naše kolesarske ase<br />

pa jim ni toliko mar. Dejali so, da ni bilo<br />

prav, da je Tadej ugnal Primoža, da ni<br />

prav, da se je na mnogih etapah »šlepal«<br />

za Primoževim hrbtom, da ima slab<br />

značaj in ne vem, kaj vse še.<br />

Dajte no! Šport je tekmovanje, kdo<br />

bo koga in nič drugega. Tudi lani in<br />

predlani, ko je Primož odstopil, so raje<br />

navijali za kasnejšega zmagovalca Jonasa<br />

Vingegaarda, kot pa za našega<br />

Tadeja. Toliko o ljubezni do domovine<br />

in naših športnikov. Tudi letos, ko se<br />

je v prvih etapah videlo, da se Primož<br />

ne more povsem kosati s Tadejem, so<br />

pristaši Primoža iskali vse mogoče<br />

resnične in neresnične razloge, zakaj<br />

nočejo navijati za najboljšega svetovnega<br />

kolesarja zadnjih let. Sam tega ne<br />

morem razumeti. Čeravno mi je Primož<br />

kot dolgoletni znanec in sokrajan<br />

zelo pri srcu, tudi zaradi fantastične<br />

preobrazbe iz smučarskega skakalca<br />

v vrhunskega kolesarja, to ne pomeni,<br />

da mi je Tadej kaj manj. Na vseh dirkah<br />

navijam in držim pesti tako za Primoža<br />

kot za Tadeja, pa za Mateja, Jana, Luko<br />

in druge naše ase. Ker si srčno želim, da<br />

na katerikoli kolesarski dirki, na francoski<br />

pa sploh, zmaga kdo od naših in<br />

ne denimo kakšen tuj kolesar. Ker sem<br />

Slovenec, vedno navijam za naše.<br />

Sicer pa se mi Tadej zaradi mnogih<br />

povsem zlaganih in izmišljenih očitkov<br />

kar malce smili. Tako kot se mi smili<br />

Primož, ki se prevečkrat sreča z asfaltom<br />

in me je zanj iz leta v leto bolj strah.<br />

Zato, dragi moji Slovenci, uživajte in<br />

navijajte za vse naše kolesarske ase. Bog<br />

ve, koliko časa nam bo še dano, da jih<br />

bomo imeli v sami svetovni špici. <br />

Primož Roglič je že velikokrat<br />

stal na zmagovalni stopnički.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

46<br />

ČASNIK.SI<br />

ANDREJ TOMELJ<br />

ČASNIK.SI<br />

SAŠA DESPOT/<br />

MEDIASPEED.NET<br />

Komentar<br />

ZVEZA Anita Ogulin in ZPM<br />

Po težki bolezni je umrla Anita Ogulin. Mediji so se vsevprek nadvse trudili z orisom<br />

predanega dela pokojnice. Nedvomno je zapustila globoko sled pri lajšanju tegob<br />

revnih in prezrtih. Ob tem pa je znala tudi vzbujati pozornost javnosti in politikov.<br />

Ni ga človekoljubnega delavca ali delavke s tolikšno bero priznanj in nagrad, vključno<br />

z zlatim redom za zasluge, ki ji ga je letos maja podelila predsednica republike.<br />

Nehote dobimo občutek, da<br />

so vse druge človekoljubne<br />

organizacije in posamezniki<br />

v Sloveniji le opomba pod<br />

črto. Ob inflaciji pogrebov z vojaškimi<br />

častmi je bila takšnega pogreba deležna<br />

tudi pokojna predsednica Zveze prijateljev<br />

mladine (ZPM) Ljubljana Moste<br />

- Polje. Ta nevladna humanitarna organizacija<br />

se je v letošnjem maju še v času<br />

življenja neozdravljivo bolne predsednice<br />

preimenovala v »Zveza Anita<br />

Ogulin in ZPM«.<br />

<strong>Le</strong> zakaj s preimenovanjem niso<br />

mogli počakati nekaj mesecev? Kult<br />

osebnosti in človekoljubno delo nekako<br />

ne gresta skupaj. Po pokojnem jugoslovanskem<br />

diktatorju Brozu se je še v<br />

času njegovega življenja poimenovalo<br />

mnogokaj. On je bil seveda samoumevna<br />

izjema, ki se ji nihče ni drznil ugovarjati.<br />

Pri poimenovanju ulice po še<br />

živečem papežu Janezu Pavlu II. pa je bil<br />

velik kraval. Preseneča (ali pač ne), da<br />

Zveza Anita Ogulin in ZPM ni bila nikomur<br />

v spotiko.<br />

DRUŽBENOPOLITIČNA<br />

DELAVKA<br />

Vsaka smrt nas pretrese. Če že ne zaradi<br />

empatije, pa vsaj zaradi zavedanja o naši<br />

lastni minljivosti. Ni nas malo, ki smo v<br />

teh dneh razmišljali o pokojnici. Kljub<br />

latinskemu reku »o mrtvih vse najboljše«<br />

ne moremo mimo »lepe« slovenske<br />

navade iskanja senčnih plati lika pokojnice.<br />

Čeprav je z vso predanostjo živela<br />

poklicanost k človekoljubju, je bila<br />

hkrati tudi družbenopolitična delavka.<br />

Ob nekaj skromnih medvladjih desnice<br />

je namreč z vso vnemo in z njej uslužno<br />

medijsko mašinerijo bila plat zvona<br />

pred grozečo humanitarno katastrofo.<br />

Z vsakim nastopom desne vlade naj bi<br />

se takoj strahotno pomnožilo število<br />

socialno ogroženih družin, ki so trkale<br />

na njena vrata. Z revščino pod levimi<br />

vladami je bila sprijaznjena.<br />

Zanimivo je, da se je zaradi Anite<br />

Ogulin na vsem lepem pojavil poklic<br />

»humanitarna delavka«, ki ni vnesen<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

Nihče se ne vpraša, zakaj<br />

so v Sloveniji tolikšne<br />

potrebe po humanitarni<br />

dejavnosti.<br />

v državni seznam poklicev. Med vsemi<br />

poklici, ki so navedeni po abecednem<br />

redu, zaman iščemo humanitarnega<br />

delavca/humanitarno delavko. Zelo<br />

nenavadno je tudi to, da na Wikipediji<br />

v vizitki Anite Ogulin piše: »Poklic: humanitarna<br />

delavka«.<br />

VZROKI ZA POTREBE<br />

PO HUMANITARNEM DELU<br />

Ob vsem pompu, s katerim mediji v teh<br />

dneh poveličujejo požrtvovalnost Anite<br />

Ogulin, se nihče ne vpraša, zakaj so<br />

v Sloveniji tolikšne potrebe po humanitarni<br />

dejavnosti, zakaj se toliko ljudi<br />

obrača na Karitas, Rdeči križ in druge<br />

organizacije. Mar postajamo evropska<br />

misijonska dežela, kjer brez socialne<br />

pomoči sodržavljanov ni mogoče<br />

dostojno preživeti sebe in družine? V 2.<br />

členu Ustave je zapisano, da je Slovenija<br />

pravna in socialna država. Oboje je žal<br />

mrtva črka na papirju. Vrabci že dolgo<br />

čivkajo, da državljani in pravne osebe<br />

pred zakonom oziroma sodišči <strong>nismo</strong><br />

enakopravni, kar je porazna slika pravne<br />

države. Strokovnjaki, ki so pisali slovensko<br />

ustavo, prav gotovo niso videli<br />

Anita Ogulin je bila pokopana z vojaškimi častmi.<br />

uveljavljanja pravic, ki naj bi jih zagotavljala<br />

socialna država, v humanitarnih<br />

organizacijah in prostovoljstvu. Naloga<br />

države je vzpostaviti tako gospodarsko<br />

in politično okolje, ki bi omogočalo<br />

blaginjo državljanov in uveljavljanje<br />

socialnih pravic. Nikakor ni videti, da<br />

bi se stanje kaj kmalu izboljšalo. Nasprotno.<br />

Tonemo v revščino, saj nam<br />

po zadnjih podatkih za ovratnik dihajo<br />

že Romuni in tudi hrvaški Jadran nam<br />

postaja predrag.<br />

Ko že razmišljamo o humanitarnih<br />

organizacijah, ne moremo spregledati<br />

pozitivne diskriminacije Rdečega<br />

križa, ki jo zagotavlja Zakon o Rdečem<br />

križu Slovenije (Ur. l. RS, št. 7/93). Večina<br />

državljanov se le zaradi obveznega<br />

doplačevanja poštnih in prevoznih<br />

storitev v tednu Rdečega križa spomni<br />

na okostenelo organizacijo, iz katere<br />

je predsednica RKS Nataša Pirc Musar<br />

brez kančka slabe vesti vlekla honorarje.<br />

»Socialno čuteča« N. P. Musar je čez<br />

nekaj let v funkciji predsednice republike<br />

odlikovala Anito Ogulin iz Zveze<br />

prijateljev mladine Moste - Polje. Bravo<br />

naši! Bravo naše!<br />

DVOJNI VATLI<br />

Za konec še vprašanje, kdaj bo predsednica<br />

republike odlikovala zdravnico<br />

(ne zgolj humanitarne delavke) Metko<br />

Klevišar, ki je 1995. leta s sodelavci<br />

tako rekoč iz nič ustanovila Slovensko<br />

društvo Hospic. Še pred tem je leta 1990<br />

tvorno sodelovala z msgr. Francem Boletom<br />

pri ustanavljanju Slovenske karitas.<br />

Orala je ledino, ne zgolj okopavala<br />

vrtička s podarjenim denarjem Zvezi<br />

prijateljev mladine Ljubljana Moste<br />

- Polje. Bo župan Zoran Janković še v<br />

času njenega življenja Ljubhospic preimenoval<br />

v Metka Klevišar hospic?

ZANIMIVOSTI 47<br />

30 MILIJONOV EVROV za sliko,<br />

ki so jo našli na avtobusni postaji<br />

Odkritja pomembnih umetniških del na nepričakovanih mestih so vedno fascinantna. Dih pa jemljejo tudi vsote,<br />

ki jih te umetnine nato dosegajo na dražbah. Zadnja naj bi prav v tem mesecu dosegla okrog 30 milijonov evrov.<br />

NINA RAZINGER<br />

@CHRISTIESINC<br />

Dvakrat ukradena slika, ki jo je ustvaril renesančni<br />

slikar Tizian in so jo nekoč našli na londonski avtobusni<br />

postaji, zavito v plastično vrečko, bo romala<br />

na dražbo. Gre za izjemno odkritje, saj je Tizian eno<br />

najpomembnejših imen v zgodovini umetnosti, njegova dela<br />

pa so znana po izjemni kakovosti, tehnični dovršenosti in<br />

umetniškem vplivu. Sliko bodo ponudili kot del dražbe Old<br />

Masters Part I pri Christie's, zanjo pa naj bi iztržili tudi do 30<br />

milijonov evrov, poroča londonski CNN.<br />

Na njej so upodobljeni Jezus, Marija in Jožef, ki počivajo<br />

na poti v Egipt, potem ko so izvedeli, da želi Herod, kralj Judeje,<br />

ubiti malega Kristusa.<br />

DVAKRAT UKRADENA UMETNINA<br />

Tizian, čigar pravo ime je bilo Tiziano Vecellio, je delo izdelal<br />

v prvem desetletju 16. stoletja, na začetku svoje kariere. Slika<br />

meri zgolj 46,2 x 62,9 centimetra in je<br />

precej majhna v primerjavi z nekaterimi<br />

ogromnimi deli, po katerih je Tizian<br />

postal znan pozneje v svojem življenju.<br />

Delo, naslikano v tehniki olja na<br />

platnu, ima tudi izjemno zgodovino.<br />

Po zamenjavi lastnikov med različnimi<br />

evropskimi aristokrati so sliko med<br />

francosko okupacijo Dunaja leta 1809<br />

vzeli Napoleonovi vojaki in jo odnesli v<br />

Pariz. <strong>Le</strong>ta 1815 je bila vrnjena na Dunaj<br />

in ponovno postala del zasebnih zbirk,<br />

potem pa končala pri<br />

Johnu Alexandru Thynnu,<br />

4. markizu Batha, v Wiltshiru<br />

v Angliji.<br />

<strong>Le</strong>ta 1995 je bila ukradena<br />

iz Longleata, doma<br />

Thynnovih potomcev, in<br />

je izginila za sedem let.<br />

Nato jo je na avtobusni<br />

postaji v Londonu našel<br />

umetniški detektiv Charles<br />

Hill. »To je torej slika,<br />

po kateri so hrepeneli<br />

tako aristokrati, nadvojvode<br />

kot cesarji: cenjena<br />

zaradi živobarvnih prizorov<br />

družinske naklonjenosti<br />

v naravnem svetu,«<br />

so zapisali pri Christie's<br />

in dodali: »Tako kot njegovi<br />

subjekti je bila tudi<br />

Na sliki so upodobljeni<br />

Jezus, Marija in Jožef, ki<br />

počivajo na poti v Egipt,<br />

potem ko so izvedeli, da<br />

želi Herod, kralj Judeje,<br />

ubiti malega Kristusa.<br />

umetnina, imenovana ›Počitek na begu v Egipt‹, na dolgi in<br />

dogodkov polni poti – poti, ki še zdaleč ni končana.«<br />

DRUGE MOJSTROVINE,<br />

NAJDENE NA NEOBIČAJNIH KRAJIH<br />

Odkritja umetniških mojstrovin so redka in zato še posebej<br />

fascinantna, ko se najdejo na nepričakovanih mestih, kar povečuje<br />

njihovo zgodovinsko in kulturno vrednost. Prav tako<br />

burijo domišljijo tiste umetnine velikih slikarskih imen, ki so<br />

bile ukradene.<br />

<strong>Le</strong>ta 2014 so na podstrešju neke hiše v Toulousu v Franciji<br />

našli sliko, ki naj bi jo naslikal <strong>Mi</strong>chelangelo Merisi da Caravaggio.<br />

Po preiskavah in potrditvi avtentičnosti dela Judita<br />

obglavlja Holoferna je bila vrednost slike ocenjena na več kot<br />

100 milijonov evrov. Tudi njegov Narcis je bil dolga leta napačno<br />

pripisan drugemu umetniku in je bil shranjen v skladišču<br />

rimske vile. Po obsežni analizi<br />

so strokovnjaki sliko identificirali kot<br />

njegovo delo.<br />

Originalna različica slavnega Krika<br />

Edvarda Muncha je bila ukradena iz<br />

norveškega muzeja leta 1994 in ponovno<br />

najdena istega leta na Norveškem,<br />

skrita pod eno od postelj v hotelski sobi.<br />

<strong>Le</strong>ta 2016 so v domu starega para na<br />

Nizozemskem odkrili Rembrandtovo<br />

sliko Portret mlade ženske. Par ni vedel,<br />

da ima v lasti izvirnik, ki je bil sicer<br />

skrit za staro omaro.<br />

V zanemarjenem münchenskem<br />

stanovanju so<br />

preiskovalci odkrili 1.500<br />

del najznamenitejšihsvetovnih<br />

slikarjev, od Picassa<br />

do Matissa in drugih.<br />

Umetnine so bile skrite<br />

med zabojniki s sokovi,<br />

fižolom v konzervah in<br />

goro smeti. Gre za slike,<br />

ki jih je zbiralec Hildebrand<br />

Gurlitt v času nacizma<br />

pridobil zastonj<br />

ali za nizko ceno od judovskih<br />

lastnikov, njegov<br />

sin pa je do nedavnega<br />

živel od njihove prodaje.<br />

Strokovnjaki so ocenili, da<br />

skupna vrednost del presega<br />

milijardo evrov. <br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

48<br />

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />

Poletje 1914: evropske velesile<br />

VSTOPIJO V VOJNO (5. del)<br />

<strong>Mi</strong>neva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali na številna bojišča. Mnogi od njih se<br />

nikoli več niso vrnili. Objavljamo njihove misli, opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali, in skrbi, ki jim niso<br />

dale spati. Predstavljamo vam dogodke od 30. julija do 12. avgusta 1914.<br />

DR. VALENTIN AREH<br />

STARESLIKE.CERKNICA.ORG<br />

Slovenski in nemški vojaki so 30.<br />

julija v številnih vojašnicah na<br />

Slovenskem čakali, da jih odpeljejo<br />

na fronto. Večina je bila<br />

optimističnih, prepričanih v pravico<br />

in poštenje, prepričanih v zmago proti<br />

Srbiji in njeni zaveznici Rusiji, ki sta po<br />

njihovem mnenju »neupravičeno grozili<br />

junaški in ponosni Avstriji«.<br />

Mobilizirani vojaki 87. pešpolka so<br />

čakali v Celju in okoliških vaseh, postopali,<br />

čakali in se urili. Brali so časopise,<br />

ki so vsak dan prinašali slabše novice.<br />

Avstro-Ogrska se je odzvala na srbsko<br />

in rusko splošno mobilizacijo in 31. julija<br />

1914 tudi sama razglasila splošno mobilizacijo.<br />

Zajela je vse obveznike med<br />

21. in 42. letom starosti.<br />

Avstro-ogrska vojska je v letih od<br />

1914 do 1917 vpoklicala okoli osem milijonov<br />

vojakov, od tega jih je 1.016.000<br />

umrlo (12,7 odstotka vpoklicanih),<br />

1.691.000 je bilo pogrešanih (21,1 odstotka<br />

vpoklicanih), okoli 478.000 častnikov<br />

in vojakov je umrlo v ruskem,<br />

srbskem in italijanskem vojnem ujetništvu.<br />

Z avstro-ogrsko vojsko naj bi na<br />

bojišča prve svetovne vojne odšlo približno<br />

160.000 vojakov iz slovenskih<br />

dežel. Po dosedanjih ocenah naj bi jih<br />

bilo do konca leta 1917 ubitih približno<br />

35.000. Po vojni je v slovenskem delu<br />

Kraljevine SHS živelo 11.467 vojnih invalidov,<br />

približno 30.000 vojnih vdov<br />

je moralo poskrbeti za okoli 49.000<br />

vojnih sirot.<br />

IZBRUH SVETOVNE VOJNE<br />

Nemčija in Avstro-Ogrska sta ob<br />

grožnji vojne z Rusijo ugotovili, da je<br />

njun načrt, da bi lokalizirali vojno na<br />

Balkanu, propadel. Berlin in Dunaj sta<br />

si obljubila medsebojno vojaško pomoč.<br />

Ker Rusija ni želela ustaviti mobilizacije<br />

in razmeščanja vojaških enot ob nemški<br />

in avstro-ogrski meji, ji je Nemčija 1.<br />

avgusta 1914 napovedala vojno. Francija,<br />

ki je bila v vojaškem paktu z Rusijo,<br />

je vojsko poslala na mejo z Nemčijo in<br />

2. avgusta 1914 razglasila splošno mobilizacijo.<br />

Pariz in Berlin sta si 3. avgusta<br />

1914 medsebojno napovedala vojno.<br />

Načrt Nemčije je bil, da vse sile<br />

najprej usmeri na Zahod in porazi francosko<br />

vojsko ter se šele nato usmeri proti<br />

Rusiji. S tem so želeli preprečiti, da bi<br />

se morala Nemčija boriti na dveh straneh:<br />

zahodni in vzhodni fronti. Nemci<br />

so računali, da bo Rusija v primerjavi s<br />

Francozi potrebovala veliko več časa,<br />

da bo končala mobilizacijo. Ocenili so,<br />

da bodo Rusi potrebovali veliko časa,<br />

da bodo iz oddaljenih delov vzhodne<br />

Rusije in Sibirije pripeljali vojsko na<br />

Zahod. Prav zato so Nemci glavnino<br />

svoje vojske usmerili na Zahod, proti<br />

Franciji. Berlin in Dunaj sta se dogovorila,<br />

da bodo avstro-ogrske čete skušale<br />

zadržati glavnino ruskih sil, preden bi<br />

jim po morebitnem francoskem porazu<br />

priskočile na pomoč nemške čete.<br />

Avstro-Ogrska je v skladu s tem načrtom<br />

pospešeno začela pošiljati svoje<br />

enote na vzhodno mejo, proti Rusiji, in<br />

sicer v provinco Galicijo, ki je bila na<br />

današnjem ozemlju južne Poljske in zahodne<br />

Ukrajine. Odločili so se, da tudi<br />

Avstro-Ogrska je v letih<br />

od 1914 do 1917 vpoklicala<br />

okoli osem milijonov<br />

vojakov, od tega jih je<br />

12,7 odstotka umrlo,<br />

21,1 odstotka pa je bilo<br />

pogrešanih.<br />

Odhod vojakov na bojišča s kolodvora (Ptuj, 1914).<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />

49<br />

enote graškega korpusa<br />

pošljejo na rusko fronto.<br />

V tistih poletnih tednih<br />

1914 je lahko Johan<br />

Erman kot vojak še v Celju<br />

le nemočno opazoval,<br />

kako je vojna med Avstro-<br />

-Ogrsko in Srbijo prerasla<br />

v svetovno vojno. Rusija,<br />

Francija, Nemčija in Avstro-Ogrska<br />

so začele<br />

kopičiti enote na meji.<br />

Vojaško poveljstvo avstro-<br />

-ogrske vojske se je odločilo,<br />

da III. graški korpus in s<br />

tem celjski pešpolk pošlje<br />

v Galicijo, na rusko mejo.<br />

V slovenskih časopisih so<br />

vojaki lahko brali: »Ruski<br />

Ob izbruhu prve svetovne vojne<br />

so vojake 17. pehotnega polka<br />

odpeljali iz Celovca v Ljubljano.<br />

Tam so se 12. avgusta vkrcali na<br />

vlak in odpeljali na rusko bojišče.<br />

Tri dni kasneje so prispeli v<br />

<strong>Mi</strong>kolajev (Ukrajina).<br />

car je ukazal mobilizacijo svoje armade.<br />

To je resno znamenje, da se pripravlja<br />

svetovna vojska. Če Rusija danes poseže<br />

v naš spor s Srbijo, se pravi to z drugimi<br />

besedami, da krije sarajevske morilce.<br />

Rusija, carska Rusija, je tedaj pripravljena<br />

prelivati kri svojih sinov in izzvati<br />

prelivanje krvi v celi Evropi, da po možnosti<br />

napoči zasluženo kaznovanje kraljevskih<br />

morilcev. Če se Rusija izgovarja<br />

pri tem na svoje dolžnosti kot slovanska<br />

država, češ da mora braniti slovanstvo,<br />

ji odgovarjamo, da ta izgovor Slovani z<br />

ogorčenjem zavračajo. Srbija je s svojim<br />

ostudnim ravnanjem postala sramota<br />

za celo slovanstvo. Hoče li Rusija, carska<br />

Rusija, postati soudeležena te sramote?«<br />

BELGIJA IN VELIKA BRITANIJA<br />

VSTOPITA V VOJNO<br />

Slovenski vojaki so, čakajoč na vlake, ki<br />

bi jih odpeljali na fronto, 4. avgusta 1914<br />

izvedeli za novo veliko novico. V vojno<br />

sta vstopili Belgija in Velika Britanija.<br />

Ker je Belgija zavrnila nemško zahtevo<br />

za dostop do francoske meje, je nemška<br />

vojska 4. avgusta 1914 napadla Belgijo.<br />

Že 24. julija je Belgija razglasila nevtralnost<br />

in začela mobilizacijo. Nemčija,<br />

ki je bila v vojni s Francijo, je od Belgije<br />

zahtevala prost dostop do francoske<br />

meje. Slovenski časniki so pisali: »Nemška<br />

vlada je belgijsko vlado prosila za<br />

dovoljenje, da bi smele nemške čete<br />

korakati skozi Belgijo. Nemška vlada je<br />

pristavila, da prevzame vsako jamstvo<br />

po nedotakljivosti Belgije in da ji vsako<br />

škodo povrne. Belgijska vlada je ta predlog<br />

kakor tudi tozadeven ultimat nemške<br />

vlade odklonila, nakar je zapustil<br />

nemški poslanik Bruselj.« Nemške čete<br />

so vkorakale v Belgijo in to dejanje je v<br />

vojno potegnilo še Združeno kraljestvo.<br />

Ker britanska vlada ni želela dopustiti,<br />

da bi se gospodarska moč Nemčije<br />

ob morebitni zmagi v Evropi okrepila,<br />

se je odločila, da v vojno vstopi na<br />

strani Rusije in Francije. Od Nemčije je<br />

zahtevala umik čet iz Belgije. Ker njena<br />

zahteva ni bila uresničena, je Velika<br />

Britanija 4. avgusta 1914 napovedala<br />

vojno Nemčiji.<br />

Poveljstvo avstro-ogrske vojske je 9.<br />

avgusta 1914 prejelo zaupno poročilo,<br />

da so prve ruske konjeniške enote vdrle<br />

preko meje v avstrijsko Galicijo. Ruske<br />

konjeniške divizije so se pojavile na več<br />

mestih med ukrajinskima mestoma<br />

Brodi in Ternopil, vzhodno od glavnega<br />

galicijskega mesta Lviv. Avstro-ogrske<br />

lokalne obmejne enote, konjenica, pehota<br />

in žandarmerija, so jih napadle. Po<br />

nekaj dneh manjših spopadov ob meji<br />

so se Rusi umaknili. Eden od slovenskih<br />

žandarjev, ki je takrat služboval na<br />

tem delu meje, je 12. avgusta 1914 pisal<br />

»Najprej smo bili<br />

izpostavljeni ruskim<br />

kozakom. Kakor kobilice<br />

so vpadli na naše ozemlje;<br />

pehota, artiljerija in<br />

strojne puške so jih<br />

spremljale.«<br />

v pismu v Ljubljano: »Najprej smo bili<br />

izpostavljeni ruskim kozakom. Kakor<br />

kobilice so vpadli na naše ozemlje; pehota,<br />

artiljerija in strojne puške so jih<br />

spremljale. Z velikanskimi izgubami in<br />

v divjem begu so morali zapustiti našo<br />

zemljo. Vrgli smo jih daleč za mejo nazaj,<br />

od koder so prišli.«<br />

Očitno je šlo za ruske izvidniške<br />

enote. Ruska vojska je preverjala moč<br />

avstro-ogrskih enot na posameznih delih<br />

fronte. Avstro-ogrska vojska je bila<br />

po začetnih napadih zelo optimistična<br />

in je močno precenjevala svoje sposobnosti.<br />

Poveljniki so bili prepričani,<br />

da spopadi ob meji kažejo, da na ruski<br />

strani še vedno ni močnih enot. V nekaj<br />

dneh je avstro-ogrskim enotam uspelo<br />

v celoti očistiti ozemlje Galicije vseh<br />

ruskih enot in znova zavarovati mejo. <br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

50 SLEDI MOJIH POTI<br />

IVAN SIVEC<br />

ARHIV IVANA SIVCA<br />

GREMO NA ALJASKO!<br />

V KOČI pisatelja<br />

Jacka Londona (5. del)<br />

Končno smo se s čolnom le pripeljali v Dawson, v kraj, kjer so ob koncu devetnajstega<br />

stoletja na roke nakopali več ton zlata. V zdajšnjem času ima to skromno aljaško mestece<br />

skorajda enako podobo kot v času velike zlate mrzlice. Nekdaj je tu stalo le nekaj koč, po<br />

odkritju zlate žile pa so Američani, podjetni, kot so, v enem samem letu postavili več sto<br />

prebivališč. Vmes je bila tudi lesena cerkev, bolnica, banka in seveda veliko gostiln.<br />

Čez Chilkoot se, tako kot smo šli<br />

mi, poleti povzpne le nekaj sto<br />

hribolazcev. Po cesti ob Jukonu,<br />

nekaj tudi po samem Jukonu,<br />

pa prispe tudi nekaj tisoč turistov.<br />

V bližini je celo manjši kamp, ki sta ga<br />

tedaj vodila Slovenca(!) Brata Fras iz<br />

Maribora. Zgovorna niti nista bila, fotografirati<br />

pa se sploh nista pustila.<br />

Pozneje, ko sem o tem napisal knjigo<br />

Izgubljen na Aljaski, mi je iz štajerske<br />

prestolnice telefonirala neka ženska, ki<br />

mi je zagotavljala, da je eden od njih oče<br />

njenega otroka, ki pa je očitno pobegnil<br />

precej daleč stran od očetovstva.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

SREČANJE Z JACKOM<br />

Seveda smo si po dolgem potovanju privoščili<br />

enega od udobnih prenočišč, ob<br />

tem pa naleteli tudi na veliko podobnih<br />

popotnikov, kot smo bili mi. S to razliko,<br />

da smo se mi lahko hvalili o poti<br />

čez gorski prelaz in plovbi po Jukonu,<br />

oni pa take izkušnje niso imeli. Nekaj<br />

Nemcev je pristalo v Dawsonu celo z<br />

manjšim letalom. Mnogi namreč prihajajo<br />

sem izpirat zlato še po starem,<br />

namesto dopusta. Preprosto si kot nekdanji<br />

zlatokopi zakupijo košček parcele,<br />

si postavijo korito za izpiranje zlata, ves<br />

dan krepko garajo, zvečer pa zavijejo v<br />

krčmo na viski.<br />

Za nas je bilo seveda glavno, da vidimo,<br />

ali je v Dawsonu kot novinar in<br />

pisatelj res preživel več mesecev Jack<br />

London. Človek, ki je kriv za celotno<br />

našo dogodivščino. Koče niti ni bilo<br />

težko najti. Ko sem jo odkril, se mi je<br />

zazdelo, kot bi se srečal s samim predsednikom<br />

Združenih držav Amerike.<br />

Na vratih je pisalo: »V tej koči je prebil<br />

zimo z leta 1896/1897 ameriški pisatelj<br />

Jack London.«<br />

V koči smo naleteli na starejšega človeka,<br />

ki je imel v rokah Londonovo knjigo.<br />

Povedal nam je, da čez poletje dvakrat<br />

na dan na glas bere Londonova dela.<br />

Tu in tam ga kdo posluša, največkrat pa<br />

ne. Izvedeli smo, da se piše Dick North,<br />

da je bil nekdaj novinar in da je tudi sam<br />

napisal pet knjig. Dve o Londonu.<br />

Ko sta Joža in Vojko začela po slovensko<br />

razpravljati, da je Dick podoben<br />

tip človeka, kot sem jaz, je prišel Američan<br />

k nam in nas po slovensko vprašal:<br />

Dick North nas je bil zelo vesel.<br />

V tej koči je Jack London preživel<br />

zimo z leta 1896/1897.<br />

»Od kod pa ste?«<br />

Kmalu bi nas zadela kap.<br />

»Kako pa to, da znate slovensko?«<br />

smo bili začudeni.<br />

Odgovoril nam je:<br />

»O, dobro vem, kje je Slovenija! Tam,<br />

kjer je toplo morje in kjer je prav prijetna<br />

vasica Tolmin. In vas Čezsoča.«<br />

Kdo ve, koliko Američanov sploh<br />

zna izgovoriti besedico Čezsoča. Dick jo<br />

»O, dobro vem,<br />

kje je Slovenija!<br />

Tam, kjer je toplo<br />

morje in kjer je<br />

prav prijetna<br />

vasica Tolmin.<br />

In vas Čezsoča.«

SLEDI MOJIH POTI<br />

51<br />

Dokaz, da je pisec teh vrstic res postal pravi džek.<br />

je povedal, kot bi bil tam rojen. Potem<br />

nam je razložil, da zna le nekaj slovenskih<br />

besed. V Čezsoči je bil večkrat kot<br />

novinar, ki je spremljal dogajanje v Jugoslaviji<br />

po vzpostavitvi cone A in B. V<br />

Čezsoči pa so imeli najboljši – sir!<br />

Obljubil sem mu, da bom o našem<br />

potovanju po poteh zlatokopov in Jacka<br />

Londona napisal knjigo in mu jo poslal,<br />

da jo bo lahko dodal Londonovi zbirki v<br />

kočici. To sem pozneje tudi res storil. A<br />

Dick se mi ni nič javil. Glede na njegovo<br />

starost je morda bral tistega poletja v<br />

koči Londonova dela – zadnjič …<br />

PRST V VISKIJU<br />

Za Dawson in okolico smo si vzeli seveda<br />

več dni časa. To smo storili s toliko<br />

večjo lahkoto, saj nas je čoln ves čas čakal<br />

na obrežju Jukona in <strong>nismo</strong> bili prav<br />

nič vezani na prevoz. Po Jukonu namreč<br />

čez poletje iz Whitehorsa vozi vsakih<br />

nekaj dni parnik in zato ni čudno, da je<br />

Dawson poleti kar precej obljuden. Posebno<br />

še zvečer, ko v eni od krčem pojejo<br />

in plešejo tako lepe dame, kot se je<br />

to dogajalo nekoč. Mnogi, ki so se v času<br />

aljaške zlate mrzlice na hitro preselili v<br />

Dawson in tam odprli svojo dejavnost,<br />

so namreč obogateli veliko bolj kot tisti<br />

zlatokopi, ki so kopali pesek in ga izpirali<br />

v koritih cele mesece. Ob tem je treba<br />

povedati, da se je 99 % od 70.000 zlatokopov<br />

še istega leta vrnilo. Mnogi so<br />

usodno pozebli, veliko jih je tudi zmrznilo.<br />

A nekateri so vendarle obogateli<br />

– z zlatom ali gostinsko dejavnostjo.<br />

V eni od krčem sem spil viski, v katerem<br />

je plaval odmrli človeški palec.<br />

Zgodba ima precej dolgo brado. Eden od<br />

zlatokopov z najdiščem zlate žile dolgo<br />

ni imel sreče, zato se je odpravil kar<br />

precej visoko v hribe. Tam pa je vendarle<br />

našel lepo nahajališče. Žal pa se je to<br />

zgodilo pozno jeseni, tik pred snegom,<br />

ki navadno ta del Aljaske prekriva sedem<br />

do osem mesecev. Ugotovil je, da je<br />

nahajališče tako bogato, da si bo lahko<br />

izpral več kilogramov zlata, toda …<br />

Če gre to povedat kolegom v Dawson,<br />

lahko medtem kdo drug zasede<br />

njegovo mesto in bo ob celotno bogastvo.<br />

Zato si je raje ob potočku postavil<br />

leseno kočico, jo močno obložil z<br />

gozdno travo, si uredil ležišče in se v<br />

Dawson sploh ni več vrnil. Na srečo je<br />

imel s seboj puško z več naboji in dober<br />

trnek, tako da se je v divjini vse do začetka<br />

prave zime z lahkoto preživel.<br />

V TRDI ZIMI PA …<br />

Glede hrane niti ni bil v skrbeh, ker si<br />

je naredil zalogo, težava je bila le glede<br />

mraza. V tem delu Aljaske se živo srebro<br />

spusti tudi do minus petdeset. V eni od<br />

takih noči mu je zmrznil prst na nogi.<br />

Ker se je bal, da bo ob celo nogo, si je<br />

prst preprosto odrezal in ga dal v viski,<br />

misleč, da si ga bo dal pač spomladi, ko<br />

bo spet možnost priti do mesteca ob Jukonu,<br />

prišiti nazaj.<br />

A mraz je pritisnil še huje in zlatokop<br />

ni nikoli več videl svojih tovarišev.<br />

Spomladi so v kočici našli zmrznjeno<br />

truplo, pod podom koče, v zemlji pa v<br />

kozarcu shranjen – njegov palec.<br />

Novica, da je od zlatokopa ostal le<br />

zdrav palec, je hitro zaokrožila po Dawsonu<br />

in med zagrizenimi zlatokopi ni<br />

bilo prav nobenega, ki ne bi rekel:<br />

»Ta je bil pa res džek (jack).«<br />

Če človek hoče v današnjem času<br />

postati džek, mora plačati samo petnajst<br />

dolarjev, popiti viski, v katerem<br />

Spomladi so v kočici našli<br />

zmrznjeno truplo, pod<br />

podom koče, v zemlji pa v<br />

kozarcu viskija shranjen –<br />

njegov palec.<br />

plava palec in že dobi certifikat, da je<br />

pravi džek. Seveda je bila ponudba tako<br />

vabljiva, da je nisem mogel zavrniti. Pa<br />

čeprav mi viski ni prav nič všeč. A za<br />

takšno potrdilo, da si res pravi džek, se<br />

je treba pač žrtvovati.<br />

V tej krčmi nekaj zaslužijo tudi s<br />

stavami, češ ali so palci res človeški<br />

oziroma odrezani od človeških trupel.<br />

Krčmar nam je pokazal dobavnico neke<br />

bolnišnice, od koder mu brezhibno robo<br />

dobavljajo tedensko s helikopterjem.<br />

»Biznis je biznis,« je še dodal. »In<br />

vedno je biznis dober tedaj, ko v verigi<br />

zasluži več posameznikov.«<br />

Priznam, v več pogledih neokusno, a<br />

tako je pač z zlatokopi in njihovimi palci.<br />

Za povrh pa smo se šli vsi trije še slikat<br />

kot starodavni iskalci zlata. Ob pritoku<br />

Jukona danes stoji tudi več izpiralnic<br />

zlata, kjer si lahko za nekaj dolarjev<br />

izperete svoje zrno zlata. V pesku okoli<br />

Dawsona je pač še vedno nekaj zlata,<br />

vendar tako malo, da se s tem nima<br />

smisla ukvarjati.<br />

Ko je tovornjak pripeljal štiri kubike<br />

peska in ga nasul pred izpiralnico, sem<br />

vprašal, koliko časa je potrebno, da človek<br />

na koritu izpere celotno količino in<br />

koliko zlata bi morda iz tega peska lahko<br />

pridobil. Odgovor je bil zelo zgovoren:<br />

»Približno dva meseca, zlata pa<br />

je morda za sto ali največ sto petdeset<br />

dolarjev.«<br />

<br />

Prihodnjič: Slovenec, ki je nakopal<br />

poldrugo tono zlata.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

52<br />

VZGOJA<br />

Poznamo spletne izzive<br />

naših mladostnikov?<br />

Razumeti mladostnika je izziv za odrasle, prav tako, kako mu biti blizu in ga sprejemati v vsej mladostniški<br />

vihravosti. Povezanost dveh oseb in razumevanje sta večja, kadar vemo, s čim se ukvarjamo, kaj doživljamo.<br />

MATEJA PODMENIK, INŠTITUT INTEGRUM<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Mladi se danes povezujejo<br />

preko spleta in zaslonov.<br />

Pomemben del dneva lahko<br />

posvetijo spletnemu druženju,<br />

ki jih močno oblikuje (prisluhnite<br />

kakšnim pogovorom, ko se neobremenjeno<br />

pogovarjajo o vsebinah, ki so<br />

jim pomembne).<br />

SE SPOMNIMO, S KAKŠNIMI<br />

IZZIVI SMO SE SREČEVALI<br />

KOT MLADOSTNIKI?<br />

Če se pomaknemo približno 50 let nazaj,<br />

so se mladostniki soočali z družbenimi<br />

normami in pritiski glede oblačenja,<br />

vedenja in življenjskega sloga, zaradi<br />

politične napetosti je bilo v mladih<br />

Trije največji strahovi<br />

staršev: tehnologija,<br />

ustrahovanje in slabo<br />

duševno zdravje.<br />

veliko negotovosti in strahu. Pogosto<br />

so se identificirali z različnimi glasbenimi<br />

in kulturnimi subkulturami, kar<br />

je privedlo v medsebojne konflikte. Finančna<br />

nestabilnost primarnih družin<br />

in negotova zaposlitev sta bili povod za<br />

skrbi, kako bo z njihovo prihodnostjo.<br />

Mladi so se zapletali v eksperimentiranje<br />

z alkoholom, drogami in tobakom,<br />

primanjkovalo je informacij o tveganjih<br />

in posledicah, prav tako je bil pogovor o<br />

spolnosti tabu tema.<br />

Tudi pred 25 leti so bili izzivi mladostnikov<br />

resnični, a drugačni od današnjih.<br />

Soočali s(m)o se s fizičnim in<br />

verbalnim nasiljem v različnih socialnih<br />

okoljih, dostop do informacij je bil<br />

omejen na knjige, enciklopedije in knjižnice,<br />

prisotni so bili kulturni pritiski<br />

glede oblačenja, vedenja in sodelovanja<br />

v dejavnostih. Močan je bil pritisk medijev<br />

glede lepotnih standardov, uspeha<br />

in osebne identitete. Komunikacija<br />

je bila omejena na osebna srečanja, telefonske<br />

klice in pisma. Prisoten je bil<br />

Čeprav se specifični<br />

izzivi lahko spreminjajo,<br />

so osnovne potrebe<br />

mladostnikov po varnosti,<br />

podpori, pripadnosti,<br />

iskanju lastne identitete in<br />

sprejetosti ostale enake.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

VZGOJA<br />

53<br />

pritisk za doseganje akademskega uspeha,<br />

a precej omejene možnosti učne<br />

pomoči. V času gospodarskih kriz so<br />

se soočali s skrbmi glede zaposlitve in<br />

finančne neodvisnosti. Prav tako so<br />

bili deležni pritiskov za sodelovanje v<br />

nevarnih dejavnostih, kot so uporaba<br />

alkohola, drog in tveganih vedenj, brez<br />

dostopa do virov informacij o tveganjih<br />

in posledicah.<br />

PODOBNO ALI RAZLIČNO?<br />

Ko gledamo na mlade, se<br />

verjetno v vsakem času<br />

lahko s strahom sprašujemo,<br />

ali bodo odrasli<br />

v odgovorne osebe. Kar<br />

nekaj izzivov se ponavlja<br />

v različnih obdobjih<br />

(iskanje potrditve, tveganih<br />

izzivov …).<br />

Čeprav se specifični<br />

izzivi lahko spreminjajo,<br />

so osnovne potrebe mladostnikov<br />

po varnosti,<br />

podpori, pripadnosti, iskanju<br />

lastne identitete in<br />

sprejetosti ostale enake.<br />

Vendar pa so razlike v<br />

tehnologiji in družbenih<br />

normah pomembne pri<br />

razumevanju, kako se izzivi<br />

spreminjajo skozi čas.<br />

Današnji mladostniki se<br />

soočajo z edinstvenimi<br />

izzivi, ki so povezani s<br />

hitrim tehnološkim napredkom,<br />

družbenimi<br />

spremembami in globalnimi<br />

dogodki.<br />

IZZIVI MLADIH DANES<br />

Mladostniki se danes na spletu soočajo<br />

z velikim številom izzivov, ki vplivajo<br />

na njihovo varnost, dobro počutje in razvoj.<br />

Poznate naslednje?<br />

• Kibernetsko nasilje (cyberbullying)<br />

Mladostniki so pogosto tarča nadlegovanja,<br />

žaljivk ali ustrahovanja na<br />

družabnih omrežjih, forumih ali prek<br />

sporočil. Pogosto se ta vrsta nasilja med<br />

mladimi začne že v osnovnošolskem<br />

obdobju. Mladi se povezujejo v zaprte<br />

skupine (za šolske in druge namene),<br />

kjer zelo pogosto izključujejo posamezne<br />

osebe, se žalijo, klevetajo. Mladi so<br />

v stiku z ustrahovanjem in nadlegovanjem<br />

tudi preko individualnih kanalov<br />

komuniciranja.<br />

• Spletne prevare, goljufije in tveganja<br />

za zasebnost ter varnost osebnih<br />

podatkov<br />

Čeprav se specifični<br />

izzivi lahko spreminjajo,<br />

so osnovne potrebe<br />

mladostnikov po varnosti,<br />

podpori, pripadnosti,<br />

iskanju lastne identitete in<br />

sprejetosti ostale enake.<br />

Mladi so ranljivi za različne spletne<br />

prevare, vključno s krajo identitete, lažnimi<br />

nagradnimi igrami in »phishing«<br />

napadi. Mladostniki pogosto delijo<br />

osebne podatke/fotografije/videoposnetke<br />

brez zavedanja o tveganjih, kar<br />

lahko vodi do kraje identitete, vdora v<br />

zasebnost in drugih varnostnih težav.<br />

• Vsebina, neprimerna za starost<br />

Preprost dostop do nasilnih, seksualnih<br />

in drugih neprimernih vsebin, ki<br />

negativno vpliva na razvoj mladih in<br />

njihov pogled na svet.<br />

• Pritisk vrstnikov in družbe, potreba<br />

po potrditvi ter idealizirane podobe<br />

vplivnežev<br />

Družbena omrežja ustvarjajo pritisk<br />

za pridobivanje všečkov, komentarjev<br />

in sledilcev, kar lahko vodi do slabe<br />

samopodobe in duševnih težav. Idealizirane<br />

podobe na družabnih omrežjih<br />

lahko povzročijo nerealna pričakovanja<br />

glede telesnega videza in življenjskega<br />

sloga, kar vpliva na samozavest in telesno<br />

samopodobo mladih.<br />

• Lažne novice in dezinformacije<br />

Mladi so, tako kot odrasli, pogosto<br />

izpostavljeni lažnim novicam in dezinformacijam.<br />

Ker pa velikokrat še niso<br />

navajeni kritično preverjati informacije,<br />

lahko to še močneje vpliva na njihove<br />

poglede, odločitve in vedenje. Mladostniki<br />

pogosto nimajo razvitih veščin<br />

kritičnega mišljenja,<br />

kar otežuje razlikovanje<br />

med verodostojnimi<br />

in neverodostojnimi<br />

viri informacij.<br />

• Spletno nadlegovanje<br />

in izkoriščanje<br />

Neznanci lahko izkoriščajo<br />

mlade prek<br />

spleta na različne načine.<br />

Najpogosteje gre<br />

za »groomanje« (pripravo<br />

žrtve na spolno<br />

zlorabo), seksting ali<br />

izkoriščanje za denar.<br />

KAJ PA SKRBI<br />

STARŠE?<br />

Trije največji strahovi,<br />

ki jih imajo starši<br />

danes za svoje najstnike,<br />

so tehnologija,<br />

ustrahovanje in slabo<br />

duševno zdravje. To je<br />

razvidno iz objavljene<br />

raziskave American<br />

Family Survey (2018),<br />

ki je skoraj 500 staršev otrok, starih<br />

od 12 do 17 let, prosila, naj s seznama<br />

15 skrbi izberejo do štiri. 53 odstotkov<br />

jih je kot največjo skrb na seznamu navedlo<br />

pretirano uporabo tehnologije, 45<br />

odstotkov jih je izbralo ustrahovanje,<br />

36 odstotkov pa jih je skrbelo vprašanje<br />

duševnega zdravja.<br />

Raziskava osvetljuje nenehno spreminjajoče<br />

se starševske strahove: od<br />

skrbi iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja<br />

zaradi uporabe prepovedanih drog<br />

in najstniške nosečnosti do skrbi staršev<br />

v novem tisočletju zaradi pornografije,<br />

sekstinga in družbenih medijev<br />

FOMO, kar je kratica za »strah pred<br />

zamujanjem«.<br />

Prav slednje izzive bomo v prihodnjih<br />

prispevkih osvetlili z namenom, da<br />

se približamo mladim in spoznamo nekatere<br />

ključne (spletne) izzive današnje<br />

mladine. Vabljeni k branju. <br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

54<br />

VZGOJA<br />

MATEJA PERŠOLJA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

O ciljnih črtah in<br />

NOVEM POGLEDU<br />

Pred enim letom sem komaj čakala konec šolskega leta. Imela sem občutek, da<br />

stiskam zadnje atome moči, in se veselila časa za počitek in odklop. Prva ciljna<br />

črta so bile zame zaključene ocene učencev. Ko smo z učenci končno imeli čas,<br />

da se posvetimo samo učenju, pogovoru in ustvarjanju, je odpadlo prvo breme.<br />

Druga ciljna črta je bil odhod učencev na<br />

počitnice, kar je pomenilo konec dirkanja<br />

od zbornice do učilnice in lovljenja<br />

minut. Končno je bil čas za klepet s sodelavkami,<br />

kavo, navdih ob izmenjavi izkušenj<br />

in idej za izboljšave. Na drugi strani me je obremenjevala<br />

misel na pisanje poročil, pospravljanje<br />

učilnice in pisanje matičnih knjig. Marsikdaj<br />

sem se vprašala, kako nam ob vsej tehnologiji še<br />

vedno ne uspe učitelja razbremeniti administrativnega<br />

dela.<br />

Tretja ciljna črta je bil odhod iz šole na dopust,<br />

ko sem končno odložila uro in se odklopila<br />

s knjigo, morjem, druženjem in hojo. Lahko sem<br />

izklopila službene klice, e-pošto in glavo. Zato je<br />

bila avgusta misel na ponovni začetek z enakim<br />

tempom včasih težka. Lažje mi je bilo, če sem<br />

si našla nekaj novega, preizkusila kakšno novo<br />

idejo ali začela nov projekt.<br />

LETOS DRUGAČE<br />

<strong>Le</strong>tos je bil moj konec drugačen, moje leto drugačno<br />

in moj dopust drugačen. Nisem tekla maratona,<br />

zato tudi nisem čakala ciljne črte. Ni bilo naporno,<br />

temveč izpolnjujoče. Enako sem se veselila<br />

dopusta na morju, a sem vedela, da me še čakajo<br />

službeni klici in pisanje novega priročnika.<br />

Pretekle izkušnje so prinašale željo po popolnem<br />

odklopu, čeprav te potrebe letos ni bilo, ker<br />

je služba hobi, delo je ustvarjanje in navdih. Zavedala<br />

sem se tega luksuza in sem hvaležna za to.<br />

Spoznanje, da odklop na dopustu ni enak kot<br />

lani, odpira tudi nove dileme o tem, ali se zdaj<br />

ne znam odklopiti, ali se moram odzvati na klice<br />

strank in zaposlenih, ali bežim v delo in skrb, da<br />

so moji najbližji prikrajšani za mojo pozornost.<br />

Opazujem, kako nov način dopustovanja vpliva<br />

name. Nimam dokončnega odgovora, a si dovolim<br />

preizkušati in odkrivati nove možnosti. Če<br />

ne poskusim, ne morem odkriti, kaj zame deluje<br />

in kaj ne. Lahko pa razumem napor in breme<br />

tistih, ki morajo biti dosegljivi, in stres, ki jim ga<br />

prinaša delo, če v tem ne uživajo.<br />

Vsakemu človeku privoščim, da najde službo<br />

in poklic, ki ga izpolnjuje. Lahko si predstavljam,<br />

kako lep bi bil svet.<br />

<br />

Vsakemu človeku<br />

privoščim, da najde<br />

službo in poklic, ki<br />

ga izpolnjuje. Lahko<br />

si predstavljam,<br />

kako lep bi bil svet.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

ZDRAVJE 55<br />

S spremembami življenjskega<br />

sloga lahko PREPREČIMO raka<br />

S spremembami življenjskega sloga bi lahko preprečili skoraj polovico primerov raka med odraslimi,<br />

je pokazala nova študija Ameriškega združenja za boj proti raku (American Cancer Society).<br />

Najpomembnejši ukrep je opustitev kajenja, druge pomembne spremembe življenjskega sloga<br />

so še redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, zmanjšan vnos alkohola in preprečevanje okužb.<br />

KATJA BENČINA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Raziskovalci so analizirali 18<br />

spremenljivih dejavnikov tveganja<br />

za 30 vrst raka. <strong>Le</strong>ta 2019<br />

so bili ti dejavniki življenjskega<br />

sloga povezani z več kot 700.000 novimi<br />

primeri raka in več kot 262.000<br />

smrtnimi primeri v ZDA, ugotavlja študija.<br />

Približno 40 odstotkov novih primerov<br />

raka med odraslimi, starimi več<br />

kot 30 let, bi lahko pripisali dejavnikom<br />

tveganja, ki jih je mogoče preprečiti.<br />

Ključni dejavnik tveganja za razvoj raka<br />

je kajenje, saj prispeva k skoraj enemu<br />

od petih primerov raka in skoraj tretjini<br />

smrti zaradi raka.<br />

DRUGI POMEMBNI<br />

DEJAVNIKI TVEGANJA<br />

Drugi pomembni dejavniki tveganja so<br />

še prekomerna telesna teža, uživanje<br />

alkohola, telesna neaktivnost, nezdrava<br />

prehrana in okužbe, kot je okužba<br />

z virusom HPV. »To so stvari, na katere<br />

ljudje lahko vplivajo in jih lahko<br />

spremenijo, da bi zmanjšali tveganje za<br />

pojav raka,« je za ameriški CNN Health<br />

povedal dr. Arif Kamal iz Ameriškega<br />

združenja za boj proti raku. Z omenjenimi<br />

spremembami življenjskega sloga<br />

lahko tveganje za pojav raka zmanjšamo<br />

relativno hitro, pravi.<br />

Raziskovalci so ugotovili, da pri<br />

kar 19 vrstah raka lahko s spremembo<br />

življenjskega sloga močno zmanjšamo<br />

tveganje za pojav te bolezni. Rakave<br />

celice se namreč razrastejo zaradi<br />

poškodb DNK ali zaradi genetskih in<br />

okoljskih dejavnikov.<br />

NEKAJ LAHKO NAREDIMO SAMI<br />

Izpostavljenost sončnim žarkom lahko<br />

na primer poškoduje DNK in vodi do<br />

kožnega raka, medtem ko maščobne celice<br />

proizvajajo hormone, ki lahko hranijo<br />

nekatere vrste raka. »Pri raku ima-<br />

jo ljudje pogosto občutek, da nimajo<br />

nobenega vpliva nanj. <strong>Mi</strong>slijo, da niso<br />

imeli sreče ali pa da imajo slabe gene, a<br />

ljudje morajo vedeti, da nanj lahko vplivajo,«<br />

je povedal dr. Kamal.<br />

Več kot 90 odstotkov primerov<br />

najbolj nevarne oblike kožnega raka<br />

– kožnega melanoma – bi lahko preprečili,<br />

če bi se izogibali nevarnim ultravijoličnim<br />

žarkom. Skoraj vsem primerom<br />

raka na materničnem vratu, ki<br />

je posledica okužbe z virusom HPV, bi<br />

se lahko izognili s cepljenjem. Največji<br />

dejavnik tveganja za razvoj pljučnega<br />

raka je kajenje in z opustitvijo kajenja<br />

bi lahko močno zmanjšali pojavnost te<br />

vrste raka.<br />

POLEG KAJENJA NEVARNA TUDI<br />

PREKOMERNA TELESNA TEŽA<br />

Poleg kajenja je pomemben dejavnik<br />

tveganja za razvoj različnih vrst raka<br />

prekomerna telesna teža. Ta je povezana<br />

s petimi odstotki primerov raka pri<br />

moških in skoraj 11 odstotki primerov<br />

raka pri ženskah. Študija je pokazala,<br />

da je prekomerna telesna teža povezana<br />

z več kot tretjino smrti zaradi raka maternične<br />

sluznice (endometrija), žolčnika,<br />

požiralnika, jeter in ledvic.<br />

»Vse večja težava postaja debelost,<br />

ki je v nekaterih primerih lahko za ljudi<br />

tako nevarna kot kajenje,« je povedal<br />

dr. Marcus Plescia iz Združenja državnih<br />

in teritorialnih zdravstvenih uradnikov,<br />

ki predstavlja agencije za javno<br />

zdravje v 50 zveznih državah v ZDA.<br />

Dr. Plescia sicer ni sodeloval v raziskavi,<br />

a je vodil številne iniciative za<br />

preprečevanje raka. »S spremembami<br />

življenjskega sloga, kot je opustitev kajenja,<br />

odločitev za zdravo prehranjevanje<br />

in redno telesno aktivnost, lahko<br />

močno zmanjšamo tveganje za pojav<br />

in izid kroničnih bolezni,« je pojasnil.<br />

Rak je poleg bolezni srca in ožilja ter<br />

sladkorne bolezni ena od vrst kroničnih<br />

bolezni. Kot še dodaja dr. Plescia,<br />

pa ni nikoli prepozno za te spremembe.<br />

Tudi če se zanje odločimo v starosti,<br />

lahko močno izboljšajo naše zdravje in<br />

zmanjšajo tveganje za pojav raka. <br />

Drugi pomembni<br />

dejavniki tveganja so še<br />

prekomerna telesna teža,<br />

uživanje alkohola, telesna<br />

neaktivnost, nezdrava<br />

prehrana in okužbe.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

56<br />

ZDRAVJE<br />

Cepljenje proti klopnemu<br />

meningoencefalitisu<br />

je res učinkovito;<br />

po cepljenju nisem<br />

zasledila nikakršnih<br />

stranskih učinkov ali<br />

težav pri bolnikih.<br />

DRUŽINSKA ZDRAVNICA DR. SONJA UKMAR<br />

V pol leta okuženih<br />

že več kot 1.700 Slovencev<br />

Poletje je v polnem razmahu, sončni in topli dnevi nas vabijo v naravo. Ker je bila letos zima razmeroma mila<br />

in pomlad vlažna, je aktivnost klopov večja kot v prejšnjih letih. Po podatkih NIJZ je letos za boleznijo,<br />

ki jo prenašajo klopi, zbolelo že več kot 1.700 Slovencev.<br />

KATJA BENČINA<br />

ORDINACIJA-UKMAR.SI<br />

Najpogostejši bolezni, ki ju<br />

prenašajo klopi, sta lymska<br />

borelioza in klopni meningoencefalitis.<br />

V pol leta je v<br />

Sloveniji za lymsko boreliozo zbolelo že<br />

1.670 ljudi, za klopnim meningoencefalitisom<br />

pa 39 ljudi, kažejo podatki NIJZ.<br />

Največ zabeleženih primerov lymske<br />

borelioze je bilo v občinah Ljubljana,<br />

Radovljica in Maribor. Največ primerov<br />

klopnega meningoencefalitisa je bilo v<br />

primorsko-notranjski regiji, na Gorenjskem<br />

in Koroškem. Slovenija sodi med<br />

države, kjer obstaja visoka verjetnost<br />

okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih<br />

prenašajo klopi.<br />

V Evropi je verjetnost za takšno<br />

okužbo najpogostejša v baltskih in<br />

skandinavskih državah ter v Nemčiji,<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024<br />

Avstriji, Sloveniji in na Češkem. Prav<br />

zato je pomembno, da vemo, kako se<br />

pred boleznimi, ki jih prenašajo klopi,<br />

zaščititi in kako preprečiti vbod klopa,<br />

ko preživljamo čas v naravi. O tem smo<br />

se pogovarjali z družinsko zdravnico<br />

dr. Sonjo Ukmar, ki pravi, da vsak klop,<br />

s katerim se srečamo, sicer ni okužen,<br />

a je vseeno pomembno, da ga čim prej<br />

odstranimo in nato opazujemo mesto<br />

vboda in svoje počutje. Če klopa opazimo<br />

pravočasno in ga odstranimo v<br />

prvih 12 urah od vboda, smo verjetnost<br />

prenosa okužbe močno zmanjšali.<br />

Kako preprečiti vbod klopa?<br />

Kje se klopi običajno zadržujejo?<br />

Klopi se zadržujejo predvsem v nizki<br />

podrasti; lahko jih imamo na domačem<br />

vrtu, v parku, veliko jih je tudi v gozdu.<br />

Ko je vroče, ljudje radi hodijo v senčne<br />

predele v naravo, zato je pomembno,<br />

da se pred odhodom v naravo zaščitimo<br />

z repelenti, da imamo svetla oblačila,<br />

da se slečemo, takoj ko pridemo<br />

domov, stresemo oblačila, jih operemo,<br />

se stuširamo in si pregledamo celo telo.<br />

Tudi zadnji del telesa naj nam nekdo<br />

pregleda, pozorni bodite še na skrite<br />

predele za ušesi, v pregibih. Če klopa<br />

pravočasno odstranimo, torej v prvih<br />

12 urah, smo zelo verjetno preprečili<br />

prenos okužbe. Ne sicer stoodstotno, a<br />

obstaja veliko možnosti, da smo prenos<br />

okužbe preprečili. Klopi so prenašalci<br />

dveh bolezni: klopnega meningoencefalitisa,<br />

ki je virusni, in borelioze, ki je<br />

bakterijska okužba.

Intervju ZDRAVJE 57<br />

Kako pravilno odstranimo klopa?<br />

Pomembno je, da klopa ne trgamo na<br />

silo. Najboljše je, da ga namažemo z eno<br />

kapljo olja ali damo aceton na vatko in<br />

položimo na klopa, pustimo 15, 20 minut,<br />

da se nogice klopa razrahljajo, in<br />

ga nato s pinceto odstranimo. S pinceto<br />

ga vlečemo nežno, nežno zavrtimo in<br />

ga spulimo. Normalno je, da se nato na<br />

mestu vboda pojavi neka blaga lokalna<br />

rdečina, torej krogec, velik okoli enega<br />

centimetra, ki v dveh do treh dneh izgine.<br />

To ne pomeni nič, pomeni le, da je<br />

vbod nekoliko razdražil kožo.<br />

Kdaj pa moramo postati pozorni<br />

na rdečino?<br />

Če je bil klop okužen z bakterijo Borelia<br />

burgdorferi, se v treh do 32 dneh po<br />

ugrizu na mestu vboda pojavi rdečina,<br />

ki se širi. Krog je na zunaj vedno večji, v<br />

sredini bled. V tem primeru je zelo pametno<br />

in pomembno, da rdečino opazimo<br />

in začnemo z antibiotično terapijo.<br />

Ponavadi je to azitromicin, ki ga jemljemo<br />

najmanj šest dni; po zaključku terapije<br />

in nato še od štiri do šest tednov po<br />

terapiji kontroliramo protitelesa. Če pa<br />

v tej fazi ne naredimo ničesar, ker rdečine<br />

<strong>nismo</strong> opazili ali smo nekje, kjer<br />

ne moremo priti do zdravnika in antibiotikov,<br />

lahko ta lokalni krog po nekaj<br />

tednih izgine in se lahko po nekem<br />

daljšem obdobju – več tednov, mesecev<br />

– spet pojavi kožna oblika bolezni,<br />

denimo v obliki več kolobarjev. Druga<br />

možnost pa je sklepna simptomatika:<br />

bolečine v sklepih, ki so lahko otekli,<br />

Če klopa odstranimo v<br />

prvih 12 urah, smo zelo<br />

verjetno preprečili<br />

prenos okužbe.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

boleči pri gibanju. Ali simptomatika<br />

zaradi okužbe srčne mišice: pospešen<br />

srčni utrip, zadihanost. Lahko se pojavi<br />

tudi nevrološka simptomatika: motnje<br />

ravnotežja, glavobol in še kaj drugega.<br />

Koliko je v vaši praksi primerov,<br />

ko ljudje borelije ne zaznajo<br />

pravočasno?<br />

Pri meni zelo malo, ker so ljudje že zelo<br />

ozaveščeni, veliko se piše o tem. Te<br />

zastarele oblike borelije so redke, taki<br />

primeri so bili pri meni občasni pred<br />

dvajsetimi leti.<br />

Kako prepoznati klopni<br />

meningoencefalitis?<br />

Pri klopnem meningoencefalitisu se<br />

lahko po nekaj dneh po piku klopa –<br />

inkubacija je tam nekje od sedem do<br />

deset dni – pojavijo gripozni simptomi.<br />

Vse nas boli, malo smo utrujeni, lahko<br />

imamo nekoliko povišano temperaturo.<br />

Ampak zdaj, v poletnih mesecih, je<br />

tudi drugih virusnih infektov veliko in<br />

to mine. Nato sledi interval, ko se znova<br />

počutimo dobro – od 10 do 14 dni. Zatem<br />

pa pride druga faza bolezni. Takrat<br />

temperatura ponovno naraste in je višja,<br />

bolj so izraziti simptomi sklepno-mišičnega<br />

sistema, pojavijo se lahko hud<br />

glavobol, slabost, bruhanje. Nevrološki<br />

izpadi, ki kažejo na vnetje možganskih<br />

ovojnic.<br />

Kako zdravniki zdravijo klopni<br />

meningoencefalitis? Vemo, da<br />

zdravila ni, pred njim se lahko<br />

zaščitimo le s cepljenjem, a cepljenje<br />

ne pomaga, če že zbolimo. Kako<br />

torej pomagati tem bolnikom?<br />

Žal je tako, da v Sloveniji še nimamo<br />

zdravila. V tujini menda že obstajajo<br />

neka zdravila, ampak pri nas še niso<br />

dostopna. Res je klopni meningoencefalitis<br />

zelo neugodna bolezen, ki lahko<br />

prehodno ali trajno prizadene centralni<br />

živčni sistem, kar pomeni, da so ti<br />

nevrološki simptomi lahko prisotni<br />

neko določeno obdobje. Ne samo glavobol<br />

in motnje ravnotežja, lahko so tudi<br />

parestezije, mravljinčenje ali prehodna<br />

ohromelost določenih delov telesa. Ker<br />

je to virusno obolenje, ga zdravimo<br />

simptomatsko. V takem primeru, če je<br />

oblika hujša, bolnika hospitaliziramo.<br />

Pri nas se s tem ukvarjajo infektologi<br />

in potem rešujejo težave, z infuzijami,<br />

protivnetnimi, protibolečinskimi zdravili,<br />

pa z nadaljnjo rehabilitacijo, da se<br />

čim bolj vzpostavi normalno stanje. Je<br />

pa pri klopnem meningoencefalitisu<br />

zabeležena nekje do dvoodstotna smrtnost,<br />

bolj so ogroženi majhni otroci in<br />

starejši od 60 let.<br />

Se lahko proti klopnemu<br />

meningoencefalitisu cepimo<br />

v poletnem času?<br />

Cepljenje je aktualno vse leto, s tem da<br />

imamo v teh pomladno-poletnih mesecih,<br />

ko so klopi že aktivni, tako imenovano<br />

hitro shemo. To pomeni, da dobi<br />

posameznik prvo dozo in po štirinajstih<br />

dneh drugo dozo, ki nam nudita več kot<br />

95-odstotno zaščito. Tretja doza sledi<br />

nekje od šest do dvanajst tednov po<br />

drugi dozi. Včasih smo cepili res bolj v<br />

zimskih mesecih, sedaj lahko tudi poleti.<br />

Za tiste, ki se odločijo za cepljenje v<br />

zimskih mesecih, pa je edina razlika v<br />

tem, da je med prvo in drugo dozo štiritedenski<br />

razmik.<br />

Ste pri svojih bolnikih do zdaj<br />

opazili kakšne neugodne učinke<br />

po cepljenju?<br />

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu<br />

je res učinkovito in po cepljenju<br />

praktično nisem zasledila nikakršnih<br />

stranskih učinkov ali težav<br />

pri bolnikih. A rada bi poudarila, kako<br />

pomembna je preventiva. Če gredo ljudje<br />

v gozd nabirat gobe ali borovnice, naj<br />

se zaščitijo, naj se pošpricajo s pršili<br />

proti klopom. Pomembno je, da klopa<br />

pravočasno odstranijo in opazujejo<br />

mesto vboda. Opazujejo naj svoje splošno<br />

počutje in takoj obiščejo zdravnika,<br />

če opazijo omenjene simptome. <br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

58<br />

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />

Priporočila<br />

MILAN HRASTAR<br />

NATAŠA KONC LORENZUTTI:<br />

LICA KOT ČEŠNJE<br />

Avtorica je bolj kot gledališka igralka poznana kot<br />

pisateljica. Njenih osemnajst knjižnih del je bilo vsaj<br />

devetkrat nagrajenih ali nominiranih za različne<br />

umetniške nagrade. Piše namreč za otroke, mladino<br />

in odrasle. Zadnja leta se je od svobodnega umetniškega<br />

poklica poslovila in je zaposlena, kar verjetno<br />

ne pomeni, da tako plodovita pisateljica ne bo več<br />

razveseljevala slovenske bralske publike.<br />

V pričujočem romanu spremljamo zgodbo najstnice<br />

Kristine, ki nadaljuje z glasbenim izobraževanjem<br />

v Ljubljani. Sreča se z vrstniki, ki imajo enake<br />

ambicije, probleme in vsi so bolj ali manj »zeleni«<br />

v medčloveških odnosih. Še posebej se to izkaže v<br />

prvih zaljubljenostih in s tem povezanih interakcijah.<br />

Roman je sicer mladinski, vendar je izjemno poučen<br />

tako za starše kot vzgojitelje najstnikov.<br />

Spremna beseda dr. Brede Jelen Sobočan je tudi<br />

nekakšen kratek priročnik za reševanje starševskih<br />

in sploh vzgojiteljskih zagat. Poudari, da sta za reševanje<br />

in soočanje s težavami mladih potrebna pogum<br />

in medsebojno spoštovanje. Mladi se najlažje naučijo<br />

reševati spore v matični družini, ki je varno okolje.<br />

Reševanje konfliktnih situacij z ljudmi, ki jih imamo<br />

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2014, 210 strani, 11,99 €<br />

radi in oni nas, je največkrat boleče. Smo pa lahko gotovi,<br />

da bomo izšli z najmanjšimi »poškodbami«.<br />

Pripoved nam sporoča, da idealizirana ljubezen ni<br />

trajna. Par pa, ki je sposoben skupaj prekoračiti rubikon realnosti, se soočiti s težavami med seboj in<br />

okolico, je pripravljen in opremljen za trajnejše in vrednejše skupno življenje.<br />

DOMEN MEZEG: ILONIKA:<br />

MIHA POGAČAR<br />

SAGA O CESARJU FELIKSU, 2. DEL<br />

Cesar Feliks se v drugem delu romana Ilonika<br />

ponoči odpravi v grobnice, da bi priklical duha pokojne matere in ga prosil za<br />

nasvet. Njegova osebna stiska je prehuda, da ne bi prelomil pradavne postave,<br />

ki prepoveduje rotenje duhov. Na poti doživi številne nevšečnosti. S čolničkom<br />

se poda preko podzemnega jezera. Spokojnost nenadoma prekine<br />

vihar, jezero pa se razprostre v velemorje, polno globokomorskih pošasti ...<br />

Pozneje zatava v blodnjaku hodnikov. To je kraj, kjer domujejo praslovanska<br />

in druga mitološka bitja, ki plenijo grobove ter na bazarjih preprodajajo<br />

zlatnino, orožje in človeške kosti – kot slonovino. In prežijo na žive ...<br />

Potep skozi preddverje Temnav spremljajo monstruozni pojavi, prikazni<br />

in prisluhi. Sredi prehoda iznenada poženejo kapniki, podobni čekanom<br />

sestradane zveri, s katerih se cedijo kaplje. Vlažno zidovje hodnika<br />

se premika, vse drhti, kot v goltancu pošasti. Temačne sile ga nenehno<br />

zadržujejo – kot mačka ujeto miš. Daleč za seboj zasliši korake. Nekdo se<br />

mu približuje, a hkrati ga zadržuje okultna sila. Tik preden se vda, se zateče<br />

v sarkofag, kjer pod kamnitim pokrovom leže na okostnjaka, ki se mu<br />

zažre v vrat. V nosnico in usta mu zlezeta grobna črva. Enega nesrečno<br />

pregrizne ... Na čelo mu padajo kapljice vlage ... Gre za aluzijo na trpinčenje,<br />

na muke, ki mu jih med skrivanjem zadaja podzemlje. Upanje začne<br />

umirati, ko skozi razpoko kamnite rakve uzre senco in zasliši korake ...<br />

nočnega demona – more ...<br />

Že starodavna ljudstva so v snu, celo v morah,<br />

Ilonika, Ljubljana,<br />

2023, 214 strani, 21 €<br />

iskala odgovore na življenjska vprašanja. Tudi Feliksova<br />

prigoda je takšna mora, ki bralca preganja vse<br />

do konca knjige.<br />

<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

59<br />

MINISTRSTVO UKINJA<br />

»NORMIRANCE«<br />

<strong>Mi</strong>nistrstvo za finance na področju<br />

davčne zakonodaje ponovno dviga prah.<br />

Kot piše v časniku Finance, minister<br />

Klemen Boštjančič predlaga ukinitev<br />

normirane oblike družbe z omejeno<br />

odgovornostjo oziroma d. o. o. Članek<br />

so povzeli tudi v časopisu Slovenec,<br />

kjer pišejo, da gre za nekoliko razširjeno<br />

obliko ugotavljanja davčne osnove<br />

na podlagi normiranih odhodkov. Bolj<br />

poznana je sicer pri fizičnih osebah z<br />

dejavnostjo oziroma samostojnih podjetnikih,<br />

citirajo Finance. Pri Financah<br />

pojasnjujejo, da pri normiranih d. o. o.<br />

država upošteva 80 odstotkov normiranih<br />

odhodkov, končni davek pa je<br />

19-odstoten. V primeru, da si želi lastnik<br />

izplačati dobiček, mora plačati še davek<br />

na dividende. Takšnih družb, ki svoje<br />

odhodke ugotavljajo na normiran način,<br />

je v Sloveniji okoli 1.500 oziroma dva<br />

odstotka vseh družb.<br />

»Posebna opcijska ureditev za ugotavljanje<br />

davčne osnove z upoštevanjem<br />

normiranih odhodkov v praksi pomeni<br />

odstop od načela obdavčevanja po<br />

ekonomski moči, je nesorazmerno<br />

ugodnejša za zavezance v storitvenih<br />

dejavnostih, spodbuja pojav nezakonitih<br />

praks na trgu dela, prikrivanje<br />

prihodkov ter prelivanje prihodkov od<br />

zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo<br />

na podlagi dejanskih odhodkov,<br />

k zavezancem v sistemu normiranih<br />

odhodkov,« so predlog sprememb Zakona<br />

o davku na dohodke pravnih oseb<br />

povzeli pri Financah.<br />

Sistem za pravne osebe ne predstavlja<br />

administrativne poenostavitve, saj<br />

morajo ne glede na izbrani sistem<br />

obdavčitve še vedno voditi poslovne<br />

knjige in sestavljati ter predlagati letna<br />

poročila v skladu z ZGD-1, temveč gre le<br />

za ureditev, ki omogoča davčno optimiziranje.<br />

Glede na navedeno se predlaga<br />

ukinitev posebne ureditve. Slovenec<br />

spominja, da je pogoj za vstop v sistem<br />

normiranih odhodkov (80 odstotkov)<br />

višina prihodkov v določenem letu. Ta je<br />

za zdaj določena pri 100.000 evrih, novi<br />

predlog pa bi to mejo znižal na 60.000.<br />

Vsi tisti normiranci, ki zdaj zaslužijo od<br />

60.000 do 100.000 evrov na leto, torej<br />

izpadejo iz sistema.<br />

ŽIVLJENJE JE<br />

NAJPOMEMBNEJŠE<br />

Goran Dragić je iskreno spregovoril<br />

o zakulisju svojih športnih uspehov,<br />

prihodnosti, stvareh, ki jih obžaluje,<br />

opravičilu in sporočilih, ki jih pošilja v<br />

javnost. <strong>Le</strong>gendarni slovenski košarkarski<br />

kapetan, ki je s soigralci osvojil zlato<br />

medaljo na EP v Carigradu leta 2017,<br />

je namreč v dolgem pogovoru za N1<br />

pripovedoval o košarki, športu in svojem<br />

življenju, o nacionalizmu, politiki in<br />

tem, kako se izgradi vodja. V podkastu<br />

je povedal, kakšno mentaliteto želi prenesti<br />

na svoja otroka. Sin sicer trenira<br />

nogomet, hčerka ritmično gimnastiko.<br />

Svoja otroka še vedno vodi v Koseze in<br />

jima pripoveduje o stanovanju s približno<br />

30 kvadratnimi metri, v katerem je<br />

živel s starši in bratom Zoranom.<br />

Spregovoril je tudi o tem, da se mu ne<br />

zdi kontradiktorno, da zase reče, da je<br />

Slovenec, a tudi, da je Srb. Kot poudarja,<br />

mu »namreč ni pomembno, od kod<br />

prihajaš, kakšno polt imaš, kakšno vero,<br />

ampak da je pomembno le, ali si dober<br />

človek ali slab«. Spregovoril je o tem,<br />

da se je nekoč identificiral kot trenirkar,<br />

si na dlan napisal številko in ni šel na<br />

volišče. Spregovoril je tudi o tem, zakaj<br />

potrebujemo dobrodelnost v Sloveniji<br />

in da v prihodnosti ne namerava imeti<br />

ničesar več s slovensko košarko, v<br />

nobeni vlogi. Priznal je tudi, da obžaluje<br />

svoj nekdanji odnos do Jureta Zdovca.<br />

Sicer pa je ponosen na svojo blagovno<br />

znamko, ki jo je zgradil v zadnjih letih.<br />

Pogovor z Goranom Dragićem sta vodila<br />

Martin Pavčnik, urednik spletnega<br />

Sportkluba, in Suzana Lovec, urednica<br />

rubrike Poglobljeno na N1 Slovenija.<br />

OB SVETOVNEM<br />

DNEVU OSTARELIH<br />

IN STARIH STARŠEV<br />

V nedeljo, 28. julija 2024, bomo obhajali<br />

četrti svetovni dan starih staršev in<br />

ostarelih, tokrat na temo »Na stare dni<br />

me ne zavrzi«. V odloku, ki ga je podpisal<br />

višji penitenciar kardinal Angelo<br />

De Donatis, je zapisano, da je odpustek<br />

namenjen predstavnikom tretjega<br />

življenjskega obdobja in vernikom, ki<br />

se bodo v resničnem duhu kesanja in<br />

dejavne ljubezni udeležili različnih bogoslužij<br />

po vsem svetu, piše Družina. Po<br />

navedbah vatikanskih medijev ga lahko<br />

prejmejo tudi bolniki in tisti, ki zanje<br />

skrbijo, ter osebe, ki ne morejo zapustiti<br />

doma, pa se bodo duhovno pridružile<br />

svetim obredom.<br />

Da bi povečali pobožnost vernikov in<br />

rešitev duš, bo ob upoštevanju prošnje<br />

kardinala Kevina Josepha Farrella popolni<br />

odpustek mogoče nameniti tudi »za<br />

duše v vicah«. Prav tako ga bodo lahko<br />

prejeli verniki, ki bodo 28. julija »namenili<br />

primeren čas za obisk ostarelih bratov<br />

in sester v potrebi ali težavah, kot<br />

so bolniki, osamljeni, osebe s posebnimi<br />

potrebami«. Svetovni dan starih staršev<br />

in ostarelih je papež Frančišek uvedel<br />

leta 2021, obhajamo pa ga vsako leto na<br />

četrto nedeljo v juliju, blizu bogoslužnega<br />

spomina Jezusovih starih staršev sv.<br />

Joahima in Ane, še piše Družina.<br />

Da bi »s pastoralno ljubeznijo« lažje<br />

uresničevali možnost, da bi dosegli<br />

Božjo milost, Apostolska penitenciarija<br />

prosi »duhovnike, ki imajo ustrezne<br />

sposobnosti za spovedovanje, naj bodo<br />

v duhu pripravljenosti in velikodušnosti<br />

na razpolago za obhajanje zakramenta<br />

pokore in sprave«.<br />

<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

60<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

P. DR. ANDRAŽ<br />

ARKO<br />

IGNACIJ LOJOLSKI<br />

Priporočilo<br />

Rodil se je 24. decembra 1491 na gradu Loyola v Baskiji. Ko je bil v bitki ranjen, je<br />

med okrevanjem bral Sveto pismo in življenja svetnikov, se spreobrnil ter zaživel v<br />

molitvi in askezi. To duhovno izkustvo je popisal v knjižici Duhovne vaje. Študiral je<br />

Parizu in skupaj s šestimi soštudenti ustanovil Družbo Jezusovo – jezuite, ki so se<br />

dali na razpolago papežu Pavlu III. Umrl je v Rimu 31. julija 1556. Goduje 31. julija.<br />

sensacine.com<br />

Meč in mečevanje sta zaznamovala<br />

Ignacijevo otroštvo.<br />

Zato tudi kasneje kot mladenič,<br />

ki živi veseljaško in<br />

razuzdano življenje, hrepeni po slavnih<br />

bitkah, saj se želi uveljaviti kot hraber<br />

in pogumen vojak. K temu ga žene tudi<br />

romantično srečanje s princeso Katarino,<br />

ki ji obljubi, da jo bo ščitil in varoval.<br />

Ko številčnejša francoska vojska napade<br />

Pamplono, je med obstreljevanjem<br />

Ignacij hudo ranjen v nogo …<br />

Film se začne s prologom o kovanju<br />

meča, ki mora skozi ogenj in vodo, kar<br />

sta vodilna motiva filma. Človek gre v<br />

ogenj spreobrnjenja in iz njega izstopi<br />

skozi krst v novo življenje. Tako je prikazana<br />

Ignacijeva pot, ko je bil kot vojak<br />

najprej preizkušen kot meč v ognju,<br />

nato pa potisnjen v vodo, da bi se v njem<br />

utrdila Božja moč. Sicer pa je pripoved<br />

podobna mnogim svetniškim zgodbam<br />

o spreobrnjenju. Kot Ignacijev navdih<br />

je še posebej izpostavljen sv. Frančišek<br />

Asiški, ki je bil prav tako vojak in so mu<br />

globoke rane vojne povzročile, da se je<br />

spreobrnil in začel služiti Kristusu.<br />

Tako kot sv. Avguštin je tudi Ignacij<br />

pred spreobrnjenjem živel bolj razuzdano<br />

življenje. Prav v tem kontekstu<br />

pa v zgodbi izstopa izjemno subtilen in<br />

čustveno močan prizor, ko Ignacija brat<br />

in bratranec privlečeta v bordel, kjer<br />

naj bi si dal duška s prostitutko Ano. Ko<br />

Ignacij zavrne njene usluge in obsedi na<br />

njeni postelji ter se želi z njo le pogovarjati,<br />

je Ana pretresena. Tako kot sam to<br />

počne skozi celoten film, zdaj povabi<br />

Ano, naj uporabi domišljijo in si na stolu<br />

v sobi predstavlja Jezusa. Močan je tudi<br />

prizor, ko Ignacij v ječi bere presunljive<br />

misli v pismu princese Katarine. Na tej<br />

točki prihaja filmska fikcija verjetno v<br />

pinsoflight.net<br />

navzkrižje z zgodovinsko resničnostjo,<br />

saj je že v začetku prikazano platonično<br />

razmerje s princeso Katarino Aragonsko,<br />

bodočo ženo angleškega kralja<br />

Henrika VIII.<br />

Prav gotovo pa je zgodovinsko netočno,<br />

da je bil Ignacijev glavni inkvizitor<br />

Alonso de Salazar Frias, saj se je ta<br />

rodil šele osem let po Ignacijevi smrti.<br />

Ne glede na to pa je nizkoproračunski<br />

film – sicer z nekaj ponesrečenimi vizualnimi<br />

efekti – dober izdelek, ki z odprtim<br />

koncem kliče po nadaljevanju. <br />

O FILMU:<br />

• naslov: Ignacij Lojolski (Ignacio<br />

de Loyola)<br />

• čas trajanja: 126 minut<br />

• država in leto: Filipini,<br />

Španija, 2017<br />

• režija: Paolo Dy in Cathy<br />

Azanza<br />

• gralska zasedba: Andreas<br />

Muñoz, Javier Godino,<br />

Julio Perillán<br />

ZANIMIVOSTI:<br />

Film je nastal pod okriljem filipinske<br />

jezuitske produkcijske hiše JesCom,<br />

zato je bila tudi ekipa ustvarjalcev<br />

(producenti, scenaristi, snemalci …)<br />

filipinska, igralci pa so Španci, a v<br />

filmu govorijo angleško.<br />

OCENA PRIMERNOSTI:<br />

PG 13 – zaradi bičanja in nekateri<br />

nasilnih in strašljivih prizorov je<br />

bolje, da si otroci ogledajo film v<br />

spremstvu staršev.<br />

DOSTOPNOST:<br />

Ignacio of Loyola (2016) Watch HD -<br />

Part 01 - video Dailymotion<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

Koledar dogodkov JULIJ<br />

DOGODKI<br />

61<br />

25<br />

Novi izzivi za učitelje:<br />

Vzgoja za spol<br />

in spolnost<br />

ČET<br />

9.00<br />

27<br />

Škofijska gimnazija Vipava,<br />

Goriška cesta 29, Vipava<br />

Duhovno, družabno<br />

SOB<br />

Društvo katoliških pedagogov Slovenije<br />

(DKPS) organizira 68. mednarodni kongres<br />

SIESC (European Federation of Christian<br />

Teachers). Ob 9.00 so predavanja, ob<br />

11.00 pa diskusije v skupinah.<br />

27<br />

27. Praznik žetve<br />

na Žirovskem Vrhu<br />

27<br />

Gasilska veselica<br />

s Poskočnimi muzikanti<br />

SOB<br />

2 dni<br />

SOB<br />

20.00<br />

28<br />

NED<br />

Žirovski Vrh sv. Urbana 35,<br />

Gorenja vas - Poljane<br />

Izobraževalno, kulturno<br />

Savinjska cesta 29,<br />

Mozirje<br />

Koncert<br />

28<br />

NED<br />

Celeia – mesto pod mestom,<br />

javno vodstvo<br />

11.00–12.00<br />

Pokrajinski muzej Celje,<br />

Trg Celjskih knezov 8, Celje<br />

Razstava<br />

28<br />

NED<br />

Nedelja, dan za družine<br />

16.00–18.00<br />

Velenjska plaža,<br />

Rudniška cesta 8, Velenje<br />

Družabna prireditev<br />

28<br />

NED<br />

4. svetovni dan starih staršev<br />

in ostarelih<br />

16.00<br />

Cerkev sv. Jožefa,<br />

Ulica Janeza Pavla II., Ljubljana<br />

Duhovno, družabno<br />

31<br />

SRE<br />

Poletne pravljične urice<br />

10.00–11.00<br />

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj,<br />

Prešernova 33–35, Ptuj<br />

Družabna prireditev<br />

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

62<br />

SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

PINSA z mortadelo<br />

1–2 OSEBI PREPROSTO 10 MINUT<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

SESTAVINE<br />

• 1 pinsa (kruh iz kislega<br />

testa za dopeko)<br />

• 1 burrata (lahko tudi<br />

mocarela)<br />

• 150 g mortadele<br />

• 1 jušna žlica pesta iz<br />

bazilike<br />

• 1 jušna žlica grobo<br />

sesekljane pistacije<br />

• lističi sveže bazilike<br />

• oljčno olje<br />

1. Pečico segrejemo<br />

na 250 stopinj Celzija,<br />

enakomerno gretje spodaj/<br />

zgoraj. Pinso vzamemo iz<br />

embalaže. Ko je pečica<br />

dovolj ogreta, jo postavimo<br />

na rešeto na srednjem<br />

nivoju in pečemo po<br />

navodilih proizvajalca<br />

(nekje okrog 5 minut).<br />

2. Pečeno pinso predenemo<br />

na leseno servirno<br />

desko in takoj obložimo z<br />

natrgano burrato, rezinami<br />

mortadele, pokapamo<br />

s pestom iz bazilike,<br />

posujemo s sesekljanimi<br />

pistacijami, dodamo lističe<br />

sveže bazilike in prelijemo z<br />

oljčnim oljem.<br />

PONUDIMO TAKOJ.<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

SUDOKUJA, VSOTNICI<br />

63<br />

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />

številom desno od tabele in pod tabelo).<br />

4 1 9 5 9 4 1 18<br />

6 3 2 2 6 8 8 33<br />

6 4 2 5 4 9 5 25<br />

4 2 8 1 4 2 6 6<br />

5 3 8 7 6 3 8 17<br />

3 2 9 2 4 8 8 29<br />

8 2 5 9 3 7 7 27<br />

18 14 11 23 28 32 29<br />

9 1 5 1 4 9 1 15<br />

5 4 1 7 9 2 5 18<br />

7 6 9 8 9 3 9 25<br />

8 4 1 9 3 4 5 22<br />

9 1 7 5 1 5 2 15<br />

4 5 5 9 3 5 6 9<br />

8 3 6 2 7 1 5 1<br />

37 4 10 22 14 12 6<br />

4 1 9 5 9 4 1<br />

6 3 2 2 6 8 8<br />

6 4 2 5 4 9 5<br />

4 2 8 1 4 2 6<br />

5 3 8 7 6 3 8<br />

3 2 9 2 4 8 8<br />

8 2 5 9 3 7 7<br />

9 1 5 1 4 9 1<br />

5 4 1 7 9 2 5<br />

7 6 9 8 9 3 9<br />

8 4 1 9 3 4 5<br />

9 1 7 5 1 5 2<br />

4 5 5 9 3 5 6<br />

8 3 6 2 7 1 5<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

64<br />

KRIŽANKA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

DOMOVINA<br />

NASELJE<br />

V. OD POL-<br />

HOVEGA<br />

GRADCA<br />

STROKOV-<br />

NJAK ZA<br />

UREJANJE<br />

NASELIJ<br />

ZORAN<br />

ERCEG<br />

HRVAŠKO<br />

MESTO NA<br />

SEVERU<br />

ISTRE<br />

OKROGLO<br />

BORIŠČE<br />

V AMFI-<br />

TEATRIH<br />

BRIGITTE<br />

BARDOT<br />

KRAJŠE<br />

INFORMA-<br />

TIVNO<br />

BESEDILO<br />

ČLAN<br />

ORATO-<br />

RIJSKE<br />

EKIPE<br />

MONGOL.<br />

VLADAR<br />

IRSKI<br />

BRINOVEC<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

VODJA<br />

V OBRTNI<br />

DELAVNICI<br />

PRIPRAVA,<br />

NA KATE-<br />

RO SE KAJ<br />

OBEŠA<br />

BRITANSKI<br />

PEVEC<br />

STEWART<br />

DEL NOGE<br />

SLOVAN-<br />

SKA<br />

BOGINJA<br />

SMRTI<br />

1<br />

SVOD<br />

ZVEZNA<br />

DEŽELA<br />

NA JV.<br />

NEMČIJE<br />

7<br />

PREBIVA-<br />

LEC<br />

KRŠKEGA<br />

12<br />

NASELJE<br />

S. OD<br />

PLANICE<br />

ANGLEŠ-<br />

KA MERA<br />

CIRIL<br />

KOSMAČ<br />

DIVAN<br />

MEHKA<br />

KOVINA<br />

(La)<br />

LETNI ČAS<br />

IZDELEK<br />

FIZIKA, KI<br />

RAZISKU-<br />

JE ATOM.<br />

JEDRA<br />

2<br />

SAŠA<br />

ŠANTEL<br />

NERES-<br />

NICA<br />

ZEMLJE-<br />

VID<br />

9<br />

NASPROT-<br />

JE STR-<br />

DIŠČA<br />

JOŽI<br />

10<br />

KALIŠNIK<br />

OBRAT ZA<br />

ŽAGANJE<br />

PISATE-<br />

LJICA<br />

PEROCI<br />

NASELJE<br />

Z. OD<br />

ROGAŠKE<br />

SLATINE<br />

11<br />

POKRAJI-<br />

NA NA KO-<br />

ROŠKEM V<br />

AVSTRIJI<br />

DUHOVITA<br />

ZGODBICA<br />

O SLAVNI<br />

OSEBI<br />

FERMENT<br />

DOKAZ<br />

ODSOT-<br />

NOSTI<br />

JUD<br />

PRISTOJ-<br />

BINA<br />

DOMOVINA<br />

BALINANJU<br />

PODOBNA<br />

IGRA S<br />

PLOŠČKI<br />

UDAREC<br />

Z DLANJO<br />

OB DLAN<br />

FRANC.<br />

SKLA-<br />

DATELJ<br />

(MAURICE)<br />

SPAČENA<br />

PRIKAZEN<br />

ŽIVILO, NA-<br />

3<br />

MAZANO<br />

NA KRUHU<br />

AMERICIJ<br />

SKRIV-<br />

NOST<br />

SLOV.<br />

DENAR<br />

DRAMA-<br />

TIZIRANA<br />

ŠALA<br />

BLOK<br />

KOVINE<br />

ZA OB-<br />

DELAVO<br />

AVSTRAL.<br />

SESALEC<br />

SKUPINA<br />

PTIC<br />

ADOLF<br />

(KRAJŠE)<br />

NIKOLAJ<br />

OMERSA<br />

4<br />

VRSTA<br />

KAMNINE<br />

VEČJI<br />

5<br />

KROŽNIK<br />

JAJČASTE<br />

OBLIKE<br />

ZOB<br />

V SPRED.<br />

DELU<br />

ČELJUSTI<br />

REDOVNI-<br />

CA V NA-<br />

ZARJAH<br />

ŠAHIST<br />

8<br />

PIRC<br />

MESTO V<br />

MAROKU<br />

PREBI-<br />

VALKA<br />

FINSKE<br />

LITIJ<br />

6<br />

SEDMA<br />

ČRKA<br />

GRŠKEGA<br />

ALFABETA<br />

KOLIČINA,<br />

KI JO<br />

MERIJO<br />

URE<br />

ARZEN<br />

GLAVNO GESLO<br />

1 2 3 4<br />

5 6 7 8<br />

9 10 11 12<br />

Naselje na fotografiji je imelo v začetku<br />

letošnjega leta 698 prebivalcev. Njegovo<br />

staro jedro z dvema vzporednima ulicama<br />

oklepa reka, zato se lahko vanj pripeljemo<br />

le prek dveh mostov. Koroški vojvoda<br />

Bernard Spanheimski je leta 1234 v bližini<br />

ustanovil cistercijanski samostan, ki je<br />

deloval do leta 1786.<br />

I N S T I N K T<br />

N A K O V A L O<br />

S K R Ž A T E K<br />

T O Ž E N E C<br />

I V A N M R A K<br />

N A T E R I N I<br />

K L E C A N J E<br />

T O K K I E L<br />

Rešitev križanke (vodoravno): mojster, obešalo, Rod, laž, na<br />

Krki, kan, Saška, Babna Gora, Krčan, urbanist, Rateče, ZE,<br />

pint, zofa, JK, encim, alibi, Žid, taksa, namaz, Ado, tajna,<br />

ingot, prstomet, koala, lapor, Vasja, oval, Finka, sekalec,<br />

eta, klarisa, čas. Glavno geslo: mesto na otoku.<br />

DREVESA SE PRIKLANJAJO...<br />

REŠITVE:<br />

Skrita pesem:<br />

BARČICA PO MORJU PLAVA,<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

LLLLL+<br />

65<br />

SKRITA PESEM<br />

IBAR OČI CAPA<br />

ODMOR JUG PILA VADI<br />

REVEŽ SAKS ESPRI<br />

KLAŠNJA JOK<br />

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />

Tu boste prebrali začetek slovenske ljudske pesmi,<br />

ki jo radi prepevamo zlasti poleti. (jp)<br />

,<br />

SHUTTERSTOCK<br />

KOMBINACIJSKI<br />

MAGIČNI LIK<br />

INSTINKT IVANMRAK<br />

KIEL KLECANJE NAKOVALO<br />

NATERINI SKRŽATEK TOK<br />

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat,<br />

vodoravno in navpično.<br />

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda,<br />

ki je ni na spisku. <strong>Le</strong> v polju, kjer se križa<br />

sama s seboj, vpišite pravo črko.<br />

V liku sta le dve zeleni polji. (jp)<br />

<strong>158</strong> 25. 7. 2024

O, NE! ZGODI SE ŠE<br />

ENA OD SKRIVNOSTI<br />

ŽIVLJENJA IN CALVIN<br />

SE ZNAJDE NA PISALNI<br />

MIZI KOT PALČEK!<br />

NJEGOVO EDINO<br />

UPANJE JE, DA IZ<br />

BLIŽNJEGA BLOKA<br />

ODTRGA LIST PAPIRJA!<br />

KER JE TAKO<br />

DROBEN, LIST TEŽKO<br />

PREGIBA, AMPAK<br />

KMALU JE CALVINOVO<br />

POTRPLJENJE<br />

NAGRAJENO!<br />

SUNEK VETRA OD ODPRTEGA<br />

OKNA CALVINA POŽENE<br />

SKOZI HIŠO!<br />

TAM JE OČI!<br />

NAGIB! NAGIB!<br />

JA! CALVINU USPE<br />

KRMARITI! TO BI<br />

MORALO PRITEGNITI<br />

OČIJEVO<br />

POZORNOST!<br />

ŠE EN TAK DAN.<br />

ODRINE SE IN PRED<br />

PISALNO MIZO UJAME<br />

MALO VZGORNJIKA!<br />

NE POTREBUJEM<br />

STARŠEV. POTREBUJEM<br />

SAMO POSNETEK, KI<br />

PRAVI: "POJDI SE VEN<br />

IGRAT!"

DRZNI ZMAGOVALCI –<br />

PODJETNIKI PRIHODNOSTI!<br />

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki<br />

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo<br />

mostove do novih priložnosti.<br />

Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo<br />

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.<br />

Video VSEBINE<br />

Aktualno: MATJAŽ ČADEŽ<br />

●<br />

●<br />

Oglejte si nov video z Vido Petrovčič<br />

in spoznajte drznega podjetnika.<br />

Od 16. 7. 2024 - Matjaž Čadež:<br />

- podjetnik, ki dela za vizijo,<br />

- pionir elektronskega bančništva<br />

ter ustanovitelj družbe Halcom.<br />

Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo<br />

zgodbe podjetnikov, ki:<br />

• s svojimi izjemnimi idejami,<br />

inovacijami in delom premikajo meje;<br />

• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo<br />

uspešne podjetniške zgodbe;<br />

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo<br />

upanje novim generacijam.<br />

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH<br />

Z VIDO PETROVČIČ:<br />

poglobljeni vpogledi v uspešne<br />

►<br />

podjetniške zgodbe;<br />

►<br />

motivacija za vse, ki sanjajo o svoji<br />

podjetniški poti;<br />

► navdih za premagovanje novih<br />

izzivov.<br />

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!