Domovina 164: Razkrivamo divjo preteklost Tine Gaber (predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče 

5. 9. 2024 

12 

Slovenske prve dame 

33 

Romi nočejo vode 

56 

Kdaj se najbolj postaramo? 

Razkrivamo divjo preteklost 

TINE GABER 

16 

3,95 € 

164

V tedniku Domovina pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino: 

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje 

doma in po svetu. 

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende 

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo 

nova delovna mesta. 

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se 

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih, 

ki so prihodnost naše domovine. 

Da, naročam tednik Domovina 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

205,40 € 

175 € 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi, 

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost. 

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno 

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto. 

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske 

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost. 

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu 

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja. 

ZAKAJ NAROČITI 

tednik Domovina? 

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na 

preverjenih informacijah in natančnem 

raziskovanju. 

• NEODVISNOST: naše poročanje 

je neodvisno. 

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo 

izkušeni novinarji in uredniki. 

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni 

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja. 

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN 

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe, 

ki nas povezujejo in nam dajejo moč. 

Domovina, d.o.o. 

Brnčičeva 41e 

1231 Ljubljana-Črnuče 

E: narocnine@domovina.je 

T: 068 191 191 

NAROČITE 

PREK SPLETA

KOMENTAR TEDNA 

Politična moč TINE GABER 

3 

Razlog, da v tokratni številki pišemo o Tini Gaber, o prvi dami Slovenije, je njena politična moč. Pridobila jo je 

čez noč, z imenovanjem Roberta Goloba za predsednika vlade. Od vseh prvih dam si je po zaslugi partnerja 

pridobila daleč največji vpliv na vladno politiko v slovenski zgodovini. 

Z 

Robertom Golobom je njegova 

spremljevalka Tina Gaber postala 

prva dama. Uresničila si 

je željo postati bogata in slavna. 

Sprehaja se po vladni palači, predsednika 

vlade spremlja na potovanja v 

tujino, prebiva v razkošnih hotelih in 

se srečuje z voditelji posameznih držav. 

Vedno je uživala v pozornosti, vedno si 

je želela v politiko. V kabinetu svojega 

partnerja je članica delovne skupine za 

pravice živali in neformalna sodelavka 

strateškega sveta za prehrano. Tja 

je pripeljala svoje prijatelje, ki Golobu 

delijo nasvete o komunikaciji z javnostjo 

in o veganstvu. Vse več prijateljev 

Gabrove dobiva neformalne funkcije v 

vladi, kar je po mnenju vladnih kritikov 

klasičen primer nepotizma. 

Videti je, da Tina ne vpliva zgolj na 

vladno politiko, ampak tudi na izgled 

predsednika vlade. Povsem je spremenil 

frizuro. Opazno je shujšal, kar 

poznavalci pripisujejo veganstvu, ki 

ga propagira Tina. Od tod tudi Golobove 

ideje, da bi v šolskih klopeh kljub 

strokovnemu mnenju pediatrov uvedli 

jedilnik po posebni vegetarijanski 

različici. Nekateri ocenjujejo, da je veganstvo 

za oba tudi nekakšna modna 

muha. Raziskovalni novinar Bojan Požar 

je objavil ekskluzivne fotografije, s 

katerih je razvidno, da sta se v restavraciji 

na Malem Lošinju mastila z ribami, 

školjkami in škampi, ter zaključil: »To 

nam tako vnovič dokazuje, da praktično 

nič, kar govorita Golob in Gabrova, 

ne drži ter da gre za laži in zavajanje ali 

vsaj za veliko blefiranje tudi v primeru 

njunega načina prehrane.« Več virov 

nam je posredovalo tudi zgodbo, da naj 

bi Tina, potem ko so ji pred leti priskrbeli 

dobro plačano službo za Hokejski 

klub Olimpija (skrbela naj bi za spletna 

omrežja), na družabnih pogostitvah 

kluba za VIP-goste občasno prigriznila 

tudi mesne izdelke, hkrati pa razlagala, 

da je vegetarijanka. 

Zaradi njene politične moči postaja 

vse bolj zanimiva tudi njena preteklost. 

Javnost, ki v preteklosti ni spremljala 

tabloidnih revij ali družabnih kronik, 

se upravičeno sprašuje: Kdo je Tina Gaber? 

Kakšna je bila njena vloga pri spornih 

poslih, ki jih je oglaševala? O tem so 

nekoč pisali tudi v Delu, in sicer o spornosti 

kriptovalut estatium in xaurum, 

ki jih je promovirala. Mnogi so zaradi 

Flickr @vladaRS 

KATJA BENČINA 

Zaradi politične moči 

Tine Gaber postaja 

vse bolj zanimiva tudi 

njena preteklost. 

prevar s kriptovalutami ostali brez denarja, 

prevaranti pa so na njihov račun 

živeli bogato in razkošno življenje. 

V ZDA so takšne prevare nezakonite, 

goljufe aretirajo. V Sloveniji je 

drugače. Sodišča zahtevajo, da morajo 

oškodovanci dokazati, da je bila prevara 

izvedena naklepno. Novinar Mirko 

Mayer je razkril, da je samo ekipa 

Estatium, v kateri je bila tudi Tina, leta 

2018 zbrala kar 2,1 milijona evrov in 

nato s tem denarjem preprosto izginila. 

Tina je nastopala v reklami Estatiuma. 

Ob njej smo lahko v pregrešno dragem 

hotelu v Monaku videli tudi njenega takratnega 

ljubimca Klemna Nicolettija. 

O preteklosti Tine Gaber se danes skoraj 

ne piše več, zato v Domovini razkrivamo 

to, kar so drugi zamolčali. 

164 5. 9. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče 

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

12 Nekatere prve dame, 

ki so gradile ali rušile 

politično kariero svojih mož 

Katja Benčina 

16 Burna in divja 

preteklost starlete 

Simona Košir 

20 Prof. dr. Igor Lukšič, 

politolog: Uporablja Tina 

Gaber premierja Goloba za 

svojo politično agendo? 

Katja Benčina · Intervju 

24 33 

34 

56 

O pasovih iz človeške kože in 

drugih človeka nevrednih stvareh 

Ddr. Verena Perko · Komentar 

Romi sami zavračajo 

dostavo pitne vode 

Nenad Glücks · Komentar 

Gorenjske občine molzne krave 

prevoznika Arriva 

Nenad Glücks 


Nina Razinger 

ŠIRIMO OBZORJA 

5. 9. 2024 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 164, LETNIK 4, 

5. september 2024 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,95 € 

Odgovorni urednik 

tednika in portala: 

DR. VALENTIN AREH 

Izvršna urednica: 

ERIKA AŠIČ 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O. 

Direktor: 

DR. MITJA ŠTULAR 

12 

Slovenske prve dame 

33 

Romi nočejo vode 

Naročnina: 

175 € (eno leto, lahko obročno), 

95 € (pol leta) 

Tehnični urednik 

in urednik fotografije: 

TOMO STRLE 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Razkrivamo divjo preteklost 

TINE GABER 

16 

56 


3,95 € 

164 

NAROČNINE: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 068 191 191 

Uredništvo: 

BRNČIČEVA 41E 

1231 LJUBLJANA ČRNUČE 

E: urednistvo@domovina.je 

T: 068 191 191 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 

7000 izvodov 

Naslovnica: 

FACEBOOK @TinaGaber 

Tednik izhaja ob četrtkih v 

slovenščini. 

Zaključek redakcije: 

3. september 2024 

164 5. 9. 2024

VSEBINA 

5 

3 Politična moč Tine Gaber 

Katja Benčina · Komentar tedna 

6 Pregled tedna 

8 Foto tedna 

26 30 

Vegani aktivno 

nad zdravnike in medije 

Luka Svetina 

Sta Kordiš in Tomićeva 

le »koristna idiota« 

venezuelskega režima? 

Teo Petrovič Presetnik · Komentar 

9 Čivkarija 

11 Karikatura 

42 Zbogom, RTV Slovenija 

Aljuš Pertinač · Komentar 

43 Okupacija javnega denarja: 

ne 40 – Asta Vrečko zaposlila že 74 ljudi 

32 

Ukrajinskim materam in otrokom 

predvajali zvoke streljanja 

in se jim smejali 

Lea Kalc Furlanič 

50 

Zakaj primanjkuje 

dobrih učiteljev? 

Anton Kokalj 

38 

Cenzura Požarja razkrila 

dvojna merila v medijih 

Peter Kotnik · Komentar 

58 

V Oplotnici so odmevale 

slovenske melodije 

Leon Oblak 

Bojan Požar · Komentar 

44 Nor na tek 

Igor Gošte · Kolumna 

45 Med(ijski) sosedi 

46 Marš proti ruski vojski (11. del) 

Dr. Valentin Areh 

48 Kompliment ali nadlegovanje? 

Milena Miklavčič · Kolumna 

54 Grenka usoda največjega optimista 

(Kekec, 1. del) 

Ivan Sivec 

57 Videnje 

p. dr. Andraž Arko · Priporočilo 

61 Koledar dogodkov 

63 Sudokuja, vsotnici 

64 Nagradna križanka 

65 Razvedrilo 

66 Calvin in Hobbes 

Humor 

60 

Popotnica učiteljem in staršem 

ob začetku šolskega leta 

Mateja Peršolja In Nataša Lenarčič 

62 

Špageti z zelenjavo in kurkumo 

Selma Bizjak 

164 5. 9. 2024

6 

PREGLED TEDNA 

VESELU SE IZMIKA 

KOMISARSKO MESTO 

Mediji vse bolj na glas ugibajo, da bo morala 

Slovenija ob Tomažu Veselu predlagati 

še žensko kandidatko za evropsko komisarko, 

saj si to želi predsednica Evropske 

komisije Ursula von der Leyen. O tem naj bi 

se predsednica komisije in premier Robert 

Golob pogovarjala na delovnem kosilu na 

Blejskem strateškem forumu. Golobu je 

bilo rečeno, da bi si Slovenija z žensko kandidatko 

utrla pot do vplivnejšega resorja 

v Evropski komisiji. A sodeč po informacijah 

iz kabineta predsednika vlade ostaja 

slovensko stališče nespremenjeno. 

Sicer pa je že jasno, da med vplivnimi 

resorji Veselu ne bo pripadel resor proračuna. 

Slovensko vlado bi zadovoljila tudi 

resorja kohezije in širitve. Predsednica 

republike Nataša Pirc Musar je ob tem 

javno izrazila obžalovanje, da države, tudi 

Slovenija, niso sledile želji predsednice 

Komisije, da bi vse predlagale moškega 

kandidata in žensko kandidatko. 

VOLKOVI NA GORENJSKEM 

Napad volkov se je zgodil na pašniku, 

ki ga varuje električna ograda in je 50 

metrov od stanovanjske hiše. 

164 5. 9. 2024 

Predsednica Evropske 

komisije Ursula von der 

Leyen je Robertu Golobu 

omenila, da bi si Slovenija 

z žensko kandidatko utrla 

pot do vplivnejšega resorja 

v Evropski komisiji. 

BOBO 

Na Spodnji Dobravi pri Kropi v občini 

Radovljica je trop volkov ponoči pokončal 

in huje poškodoval 15 ovc in jagnjet na 

pašniku, zaščitenem z električno ogrado. 

Med najdenimi živalmi je nekaj takšnih, ki 

jih je volk pokončal, nekaj pa je takšnih, 

ki zaradi hujših poškodb ne bodo preživele. 

Napad se je zgodil na pašniku, ki ga 

varuje električna ograda in je 50 metrov od 

stanovanjske hiše. Kot je pojasnil Andrej 

Varl iz Lovske družine Kropa, so ogled na 

terenu opravili tudi pristojni iz republiškega 

zavoda za gozdove. 

Lastniki pokončanih ovc in jagnjet poudarjajo, 

da gre za enega večjih pokolov 

ovc in doslej edinega v nižinskih predelih 

SHUTTERSTOCK 

Gorenjske. Državo, ki naj bi bila seznanjena 

z volkovi na Jelovici, pozivajo k ukrepanju. 

LEVIČARSKI 

PROTEST NA BLEDU 

Ob robu Blejskega strateškega foruma je 

v ponedeljek potekal protest zaradi »neukrepanja« 

Evropske unije glede Palestine 

in Izraela. Protestniki so se obregnili tudi 

ob vabilo nekdanji izraelski zunanji ministrici 

Cipi Livni, zaradi katere je stranka 

Levica tudi bojkotirala forum, saj zunanja 

ministrica Tanja Fajon ni želela preklicati 

vabila. Nada Pretnar iz Gibanja za pravice 

Palestincev je zbranim voditeljem očitala, 

da govorijo o demokraciji in pravičnosti, 

a da obenem z gospodarskim, vojaškim in 

političnim sodelovanjem nagrajujejo izraelsko 

politiko kolonizacije in apartheida. 

PRIZNANJE ZA 

JULIJO NAVALNO 

Predsednik vlade Robert Golob je na panelu 

voditeljev Blejskega strateškega foruma 

potrdil, da so med Rusijo in Zahodom 

potekali pogovori o izmenjavi zapornikov, 

ki so vključevali tudi Alekseja Navalnega, 

ostrega kritika ruskega predsednika Vladimirja 

Putina. Ta je v času pogovorov umrl v

Volkswagen razmišlja o dodatnem 

zategovanju pasu; sledilo naj bi 

zapiranje tovarn v Nemčiji. 

zaporniški koloniji na severu Rusije. Golob 

je Juliji Navalni, soprogi Alekseja Navalnega, 

še enkrat izrekel sožalje. 

Julija letos je rusko sodišče izdalo še nalog 

za aretacijo Julije Navalne. Po navedbah sodišča 

Navalno, ki živi v tujini, iščejo zaradi 

sodelovanja v ekstremistični organizaciji. 

Organizatorji BSF so sicer Navalno, ki je 

nagovorila zbrane na blejskem dogodku, 

počastili tudi s posebnim priznanjem. 

PROTESTI V IZRAELU 

V Izraelu so po odkritju trupel šestih 

mrtvih talcev na območju Gaze v nedeljo 

izbruhnili množični protesti, ki se jih je 

udeležilo več 10.000 ljudi. Protestniki 

so vlado pozivali k dogovoru z gibanjem 

Hamas o izpustitvi talcev, izraelski premier 

Benjamin Netanjahu pa medtem ljudi prosi 

za enotnost. Netanjahu zagotavlja, da 

bodo islamski skrajneži za okrutna dejanja 

plačali visoko ceno. 

Tuje agencije poročajo, da je krovna 

izraelska sindikalna organizacija Histadrut 

napovedala tudi splošno stavko, a je 

izraelsko delovno sodišče to v kali zatrlo 

in odredilo njen konec, saj je po oceni 

sodišča politično motivirana. Protestniki, 

mnogi odeti v izraelske zastave, so se 

zbrali v Tel Avivu, Jeruzalemu in drugih 

mestih. Vladi so očitali, da ni storila 

dovolj, da bi dosegla dogovor za izpustitev 

drugih talcev, ki jih je palestinsko 

islamistično gibanje Hamas ugrabilo med 

vdorom v Izrael 7. oktobra lani. 

VOLKSWAGEN 

ZAPIRA TOVARNE 

Potem ko je največji evropski avtomobilski 

proizvajalec Volkswagen lani predstavil 

obsežen varčevalni program, zaradi 

naraščajočih stroškov razmišlja o dodatnem 

zategovanju pasu. Na mizi naj bi bilo 

Ivo Boscarol je prejel naziv 

živa legenda letalstva. Naziv 

podeljuje organizacija Living 

Legends of Aviation. 

Tomo Strle/CITRUS 

SHUTTERSTOCK 

PREGLED TEDNA 7 

celo zapiranje tovarn v Nemčiji, poroča 

francoska agencija AFP. Največji evropski 

avtomobilski proizvajalec se je zavezal, da 

bo Nemčija njegova baza, a izzivi so se v 

vmesnem času okrepili, je zapisal izvršni 

direktor znamke Volkswagen Thomas 

Schaefer. Predstavniki zaposlenih so po 

poročanju nemške tiskovne agencije DPA 

že napovedali boj proti načrtom vodstva. 

Volkswagen je obsežen varčevalni 

program, težak deset milijard evrov, sicer 

predstavil lani, a letošnji poslovni rezultati 

kažejo na padec dobička. 

BOSCAROL 

LEGENDA LETALSTVA 

Ivo Boscarol se po novem ponaša z nazivom 

žive legende letalstva, s čimer se je 

znašel v družbi astronavta Buzza Aldrina 

ter hollywoodskih legend Toma Cruisa 

in Harrisona Forda. Naziv mu je podelila 

neprofitna organizacija Letalska akademija 

Kiddie Hawk, ki je Boscarola leta 2018 

imenovala tudi za najboljšega podjetnika 

na področju letalstva. 

Boscarol se je druščini živih legend evropskega 

letalstva pridružil v soboto, in to v 

prireditvenem centru Scalaria ob jezeru 

Wolfgangsee v Avstriji. Tako imenovane 

žive legende se vsako leto srečujejo v 

ZDA v hotelu Beverly Hilton v Kaliforniji, 

v Evropi pa vsako drugo leto v letovišču 

Scalaria. Udeležence in nagrade izberejo 

odbori znotraj organizacije Living 

Legends of Aviation. 

 

164 5. 9. 2024

8 

FOTO TEDNA 

PARAOLIMPIJSKE IGRE PARIZ 2024 

Franček Gorazd Tiršek je v streljanju s puško osvojil zlato medaljo 

Vid Ponikvar/SPORTIDA 

164 5. 9. 2024

ČIVKARIJA 

9 

David Mišmaš @david_mismas41 

Če državljana Slovenije, ki je desetletja zaposlen 

in plačuje davke, na banki zaslišujejo, kje je dobil 

5.000 €, ki bi jih rad položil, in cigota z audijem A6, 

ki ni nikoli delal in je nepismen, nihče nič ne vpraša, 

potem je nekaj hudo narobe z našo družbo. 

Slavko Kogoj @KogojSlavko 

Slovenija pleše. Dr. Jenull sprejema v kliniki dr. 

Kebra. Vpišite čim prej. 

Čivk tedna 

Čivk tedna 

Prophetius @prophetiusAI 

Zapomnite si. Nobena diktatura se ni začela 

z uporom; še vsaka se je začela s tiho ubogljivostjo 

in nekritičnim sprejemanjem diktature. 

In to se ponovno dogaja. 

N1 Slovenija @n1slovenija 

Zdravstveni dom Ljubljana zapuščata 

dva pediatra: brez zdravnika bo 3.200 

otrok. 

Milena Miklavčič @MilenaMilenca 

Boštjan Perne @bostjanperne 

Tanja Fajon s turškim kolegom podpisala sporazum 

o strateškem partnerstvu. 

Zdaj smo 'bestiči' s Turčijo? A razumemo, da TUR 

nudi zavetje teroristom Hamasa? A razumemo, da 

je bila tesno povezana z ISIS? Nič ne razumemo. 

Peter Hrastelj @hrastelj 

Berem, da je hrvaški predsednik Milanović doslej 

uporabil vojaški helikopter Black hawk 384-krat 

oziroma v povprečju vsak peti dan. Ura letenja 

stane 8.000 € in najpogostejša destinacija je 

bila Hvar. Ti kaviar socialisti so povsod isti. 

Petra Juvančič @petra_j_ 

Tudi zato, ker je redno delo preobremenjeno ... 

»Število normirancev se je v zadnjih petih letih 

podvojilo, prav tako so se skoraj podvojili njihovi 

prihodki. Tudi število tistih z letnimi prihodki 

nad 100.000 evrov hitro raste.« 

Andrej Drapal @adDrapi 

Brodnjak pledira za razvojno koalicijo, ki jo Slovenija 

potrebuje. Vse, kar potrebujemo, je koalicija, 

ki bo odpilila vsaj 50 odstotkov državne in paradržavne 

birokracije, s tem »motivirala« 200.000 državljanov, 

da bodo ustvarjali, ne pa črpali dodano 

vrednost. No-rocket-science! 

164 5. 9. 2024

10 

ČIVKARIJA 

Trinity @trinity126 

To je to … res! Naše železnice so vrhunec točnosti … 

Miško @Generacija66 

Pri 2,1-milijonski populaciji lahko volitve dobesedno 

kupiš. In masovno zaposlovanje parazitov je 

način, kako se to dela. Vrečka je v spregi z globoko 

državo in zelo verjetno ima predvsem ona konkretno 

finančno korist. 

Vasja @VasjaBocko 

Ko brez dovoljenj na nezazidljivi zemlji v tuji lasti 

zidajo Romi, država na koncu še štrom in vodo pripelje. 

Ko lastnik zemljišča na zazidljivi parceli želi 

zidati objekt, ga država dve leti zajebava z izdajanjem 

dovoljenj. Pol se pa vlada čudi, da imajo ljudje 

občutek, da veljajo dvojna merila. 

Svoboda @SvobodaBlog 

»Na podlagi meritev ogljičnega odtisa bodo bolnišnice 

pristopile k izdelavi strategij za njegovo 

zmanjšanje.« 

V zdravstvu niso urejene najosnovnejše stvari, oni 

pa si v prioritete napišejo meritev ogljičnega odtisa 

bolnic. Slovenci očitno res pomalicajo kakršnokoli 

blato. 

Nova24TV @Nova24TV 

Danes v Ljubljani poteka slovesno odprtje veleposlaništva 

Alžirije, države, ki brutalno krši človekove 

pravice, na kar je opozorilo ameriško zunanje ministrstvo. 

Je to ta nova feministična zunanja politika, 

ki jo vodi @tfajon? 

Robert Šifrer @RobertSifrer 

Fotka Soče, ki je obnorela svet. 

(photo: Aquasphere underwater photography by 

Martin Strmiska) 

Tilen Majnardi @TilenMajnardi1 

Albanski predsednik ob izjavah predsednika vlade 

Goloba 

164 5. 9. 2024

KARIKATURA AKTUALNO 

NA ČIGAV (PRO)RAČUN? 

11 

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA 

NEKATERE PRVE DAME, 

ki so gradile ali rušile 

politično kariero svojih mož 

Sopotnice predsednikov vlad ali države, njihove zaupnice, podpornice. Prve dame so od nekdaj igrale 

pomembno vlogo v življenju predsednikov vlad ali države, hkrati so bile izjemno zanimive za javnost in so s 

svojim vplivom lahko prispevale k spremembam. Dobro razumevanje vloge prve dame je soprogam politikov 

omogočalo, da so krepile in gradile politično kariero svojih mož – ali pa jo uničevale. 


Vloga prve dame se je skozi zgodovino 

spreminjala. Če je do 

60. let prejšnjega stoletja prva 

dama prevzemala tradicionalno 

vlogo ženske, skrbela za družino 

in je bila predvsem dobra gostiteljica, 

so prve dame kasneje začele prevzemati 

tudi pomembnejšo vlogo in skušale 

pustiti svoj pečat z družbeno koristnim 

delovanjem. Hillary Clinton je edina 

prva dama, ki se je tudi sama potegovala 

za predsednico ZDA, danes pa imamo 

v Sloveniji tudi prvega gospoda, soproga 

Nataše Pirc Musar, Aleša Musarja. 

Čeprav si prve dame v sodobni družbi 

pogosto prizadevajo, da bi svojo prepoznavnost 

uporabile tudi za družbeno 

koristen namen, prva dama ni izvoljena 

v službo predsednika vlade ali države, 

zato je njena vloga bolj protokolarna. 

V Sloveniji ima nezaposlen zakonec ali 

zunajzakonski partner predsednika republike 

po določbah zakona o zagotavljanju 

pogojev za opravljanje funkcije 

predsednika republike pravico do mesečnega 

prejemka v višini 20 odstotkov 

plače predsednika republike. 

@TinaGaber 

V PRID ALI V ŠKODO 

Številni uspešni politiki so se skozi zgodovino 

dobro zavedali, kako pomembna 

je vloga prve dame in mnogi so jo 

znali uporabiti sebi v prid. Oče Johna F. 

Številni uspešni politiki so 

se skozi zgodovino dobro 

zavedali, kako pomembna je 

vloga prve dame in mnogi so 

jo znali uporabiti sebi v prid. 

Prva dama ni izvoljena v službo predsednika 

vlade ali države, lahko pa ima velik vpliv tudi 

na politične in družbene razmere. 

164 5. 9. 2024

TEMA TEDNA 

13 

Oče Johna F. Kennedyja je 

svojega sina opomnil, da bo 

težko uresničil svoje politične 

ambicije, če se ne bo poročil in 

ustalil, saj ga nihče v politiki 

ne bo jemal resno. 

Kennedyja je svojega sina, ki je veljal za 

ženskarja, opomnil, da bo težko uresničil 

svoje politične ambicije, če se ne bo 

poročil in ustalil, saj ga nihče v politiki 

ne bo jemal resno. Čeprav so se do danes 

razmerja zmehčala in liberalizirala, je 

odnos, ki ga ima predsednik vlade ali države 

s svojo partnerico, še vedno odnos, 

ki je močno pod drobnogledom javnosti. 

Razgibano zasebno življenje nekdanjega 

ameriškega predsednika Donalda 

Trumpa je v predsedniški kampanji 

leta 2016 močno nevtralizirala Melania 

Trump in preprečila njegovo podobo 

nezvestega ženskarja, ki bi lahko 

ogrozila Trumpove politične ambicije. 

Urejeno družinsko življenje Baracka 

Obame je krepilo javno podobo prvega 

temnopoltega ameriškega predsednika. 

Michelle Obama je s svojimi govori 

in medijskimi nastopi pokazala, da 

je močna in inteligentna ženska, ki je 

zelo zaslužna za uspehe svojega moža. 

Večkrat je pripovedovala njuno zgodbo 

o uspehu, ki je predstavljala tipične 

ameriške sanje, kjer naj bi vsak imel 

možnost za uspeh. 

Da ima lahko prva dama tudi uničujoč 

učinek na politično kariero svojega 

partnerja, lahko spremljamo danes v 

slovenski politiki. Tina Gaber svojih 

ambicij, da bi v Sloveniji uveljavljala 

svoja prepričanja in svoje ideje, ne 

skriva, s svojim pretiranim izpostavljanjem 

in vmešavanjem v državne zadeve 

pa ves čas razburja stroko in politiko. 

Mnogi ji očitajo, da prek svojega vpliva 

na predsednika vlade Roberta Goloba 

kadruje v javni upravi in spreminja politično 

agendo stranke Gibanje Svoboda. 

Zaradi svojih prepričanj je po mnenju 

opozicije vplivala na odstavitev kmetijske 

ministrice Irene Šinko in ministra 

za naravne vire in prostor Uroša Brežana. 

Javno je napadala strokovna mnenja 

o odlovu nutrij. Mnogi jo zato primerjajo 

z ženo Josipa Broza Tita, ki je močno 

vplivala na državne zadeve, spletkarila 

in dosegla zamenjavo njej neljubih visokih 

politikov v takratni državi. 

PROFIMEDIA 

Jackie Kennedy se je v zgodovino zapisala kot 

ena najbolj sofisticiranih, izobraženih, lepih 

in vzornih prvih dam Amerike. 

Poleg neučinkovitega dela premierja 

Roberta Goloba je verjetno tudi prva 

dama Tina Gaber zaslužna za zadnje 

slabe rezultate javne podpore premierju 

Golobu. Po zadnji anketi Mediane je 

premier, ki je svoj mandat nastopil z rekordno 

podporo, strmoglavil na predzadnje 

mesto po lestvici priljubljenosti 

politikov in po zadnjem letu in pol zabeležil 

drugo najslabšo oceno – 19. mesto. 

»Mislim, da gre za več dejavnikov, 

zakaj mu podpora pada,« je za 24ur dejal 

poslanec NSi Jernej Vrtovec. »Prvič, 

po mojem mnenju je problematičen 

način prezentacije njegovega osebnega 

življenja v javnosti. Drugič, neučinkovitost 

napram vsem obljubam, ki jih je v 

preteklosti izrekel.« 

POD DROBNOGLEDOM 

JAVNOSTI 

Prva dama je zaradi javne funkcije njenega 

moža ali partnerja medijsko močno 

izpostavljena. V ZDA so prve dame najbolj 

slavne ženske v državi, saj tudi živijo 

v Beli hiši, v Sloveniji pa imajo prve dame 

več možnosti, da se izognejo pretirani 

medijski izpostavljenosti, če si to želijo. 

Kljub vsemu je odnos med predsednikom 

vlade ali premierjem in njegovo 

ženo pod drobnogledom javnosti. Na 

podlagi tega odnosa javnost ocenjuje 

značaj predsednika, njegova prepričanja, 

stališča. Izjave in stališča prve 

dame volivci dojemamo tudi kot stališča 

predsednika vlade ali države. Prve 

dame so bile v preteklosti že večkrat 

močno kritizirane, ker so se premalo ali 

preveč vključevale v politiko. Obvladovanje 

te funkcije je prava umetnost. 

JACKIE KENNEDY ONASSIS 

Najbolj prepoznavna prva dama v zgodovini 

je zagotovo Jacqueline (Jackie) 

Kennedy Onassis. Jackie se je v zgodovino 

zapisala kot ena najbolj sofisticiranih, 

izobraženih, lepih in vzornih prvih 

dam Amerike. Čeprav ni imela političnih 

ambicij, je svojemu možu Johnu F. 

Prve dame so bile 

v preteklosti že večkrat 

močno kritizirane, ker 

so se premalo ali preveč 

vključevale v politiko. 

164 5. 9. 2024

14 TEMA TEDNA 

Jackie se je zavedala, 

da nova generacija žensk 

ne želi le ugajati. 

164 5. 9. 2024 

SHUTTERSTOCK 

Slovenka Melania Trump je možu 

pomagala pri politični karieri. 

Kennedyju izjemno pomagala pri njegovi 

kampanji, na podlagi katere je bil 

izvoljen za 35. predsednika ZDA. 

Preden je spoznala Johna F. Kennedyja, 

je bila novinarka, želela je postati 

pisateljica. Ogromno je brala in 

številne citate, ki jih je izrekel John F. 

Kennedy, je v resnici napisala sama. Ko 

je leta 1960 John F. Kennedy kandidiral 

za predsednika ZDA, je bila noseča in se 

ni udeleževala napornih volilnih kampanj 

po državi, a je sodelovala v številnih 

časopisnih in televizijskih intervjujih. 

Možu je pomagala pri sestavljanju 

govorov, iskanju gradiva, izbiranju in 

pisanju citatov, prevajala mu je članke in 

podobno. Zaradi znanja tujih jezikov je 

nagovarjala špansko govoreče prebivalstvo. 

Šla je v severni Boston in tam z migranti 

govorila italijansko. Povezala se je 

z gospodinjami in se srečevala z njimi. 

Volitve leta 1960 so bile izjemno tesne, 

John F. Kennedy je svojega nasprotnika 

Richarda Nixona premagal za samo 

okoli 100.000 glasov. Politični analitiki 

menijo, da je k zmagi Kennedyja močno 

pripomogla tudi njegova žena, ki je nato 

kot prva dama pustila velik pečat. 

Močno je spremenila tradicionalno 

vlogo prve dame. Če so v 50. letih prve 

dame predvsem skrbele za to, da so bile 

gostiteljice, se je Jackie zavedala, da 

nova generacija žensk ne želi le ugajati. 

Da ne bo več kot Mamie Eisenhower in 

druge prve dame, ki so le »nalivale čaj«. 

Tako Jackie kot John sta se zavedala, 

kako pomembna je vloga prve dame. 

»Dovolj je bil pameten, da je vedel, kako 

pomembna je zanj,« je v enem od svojih 

intervjujev povedala Letita Baldbridge, 

tedanja tiskovna predstavnica Bele 

hiše. »Kot žena mu je želela ustvariti 

varno zatočišče, mesto, kamor lahko 

pobegne, kjer se lahko zamoti z družino, 

prijatelji in pogovori. Na prvem 

mestu je bila zanjo družina in njeni otroci, 

a hkrati je želela tudi nekaj prispevati,« 

je povedal biograf Carl Anthony. 

Kot je večkrat poudarila, se v delovanje 

administracije ni vključevala, je 

pa skupaj z možem v Belo hišo vabila 

največje učenjake, znanstvenike, najboljše 

pisce, slikarje in glasbenike. Prirejala 

je večere zgodovine in umetnosti. 

Njen večji doprinos je bila zgodovinska 

obnova Bele hiše. Rada je imela zgodovino 

in menila je, da mora biti Bela hiša 

prikaz ameriške zgodovine. Obnovila je 

staro pohištvo in restavrirala starine v 

Beli hiši, svoje delo pa nato predstavila 

na televiziji CBS. Ko je televizijsko ekipo 

popeljala skozi zgodovinsko restavrirano 

rezidenco, je televizijski prenos 

spremljalo 50 milijonov Američanov. Bil 

je najbolj gledan prenos na televiziji in 

zanj je dobila celo nagrado Emmy. Aktivno 

je sodelovala pri kulturni prenovi 

Washingtona. Njena vloga prve dame se 

je tragično končala v petek, 22. novembra 

1963, ko se je zgodil atentat na predsednika 

ZDA Johna F. Kennedyja. 

Ameriški mediji so Melanio 

Trump radi primerjali z 

legendarno Jackie Kennedy. 

MELANIA TRUMP 

Ameriški mediji so Melanio Trump radi 

primerjali z legendarno Jackie Kennedy 

Onassis. Tudi sama ni skrivala, 

da jo občuduje in da si želi biti takšna 

prva dama, kot je bila Jackie. Kot modna 

ikona ji je to zagotovo uspelo, a mnogi 

so ji očitali, da ji je manjkalo vsebine. 

Vseeno je po mnenju Igorja Lukšiča s 

FDV odigrala ključno vlogo pri izvolitvi 

Donalda Trumpa za predsednika ZD. 

»Njegovo razgibano življenje z ženskim 

svetom je Melania s svojo držo nevtralizirala 

in preprečila razraščanje podobe 

njenega moža kot nezvestega ženskarja, 

ki krši zapovedi zglednega kristjana 

in družinskega človeka.« 

Melania je večkrat poudarila, da je 

njeno glavno poslanstvo skrb in vzgoja 

sina Barrona, zato se je v času, ko je bila 

prva dama, osredotočila na težave, ki 

vplivajo na življenje otrok. Obiskala je 

več bolnišnic in šol v tujini in ustanovila 

kampanjo »Bodi boljši«, ki se je osredotočala 

na dobrobit otrok, med drugim 

tudi na negativne plati družbenih

TEMA TEDNA 

15 

omrežij. Po mnenju Lukšiča bo ključno 

vlogo odigrala tudi v tokratni predsedniški 

kampanji Donalda Trumpa. 

ŠTEFKA KUČAN 

Prva dama samostojne Slovenije je bila 

Štefka Kučan, ki je svojo vlogo prve 

dame jemala zelo resno. »Ta vloga je 

resna, odgovorna, je tudi častna,« je v 

svojih spominih za TV Slovenija povedala 

Štefka Kučan. Prva dama je bila 

kar 12 let, v tem času pa si je skupaj s 

soprogom prizadevala okrepiti ugled 

države v tujini. Promovirala je dosežke 

Slovenije na področju kulture in znanosti, 

ponosno je predstavljala dosežke 

slovenskih univerz v tujini. 

Predsedniških kampanj se ni udeleževala, 

saj sta s soprogom Milanom Kučanom 

ocenila, da bi lahko s tem preusmerjala 

pozornost in se jima to ni zdelo 

potrebno. Kot soproga predsednika vlade 

je bila pogosto gostiteljica najvišjih 

državniških obiskov, sodelovala je tudi 

pri humanitarnih, kulturnih in drugih 

akcijah. Ob koncu drugega predsedniškega 

mandata Milana Kučana sta se z 

možem pojavljala na seznamih najbolj 

priljubljenih osebnosti, kar nakazuje, 

da je s svojim delom krepila njegovo politično 

kariero. 

URŠKA BAČOVNIK JANŠA 

Družinska zdravnica Urška Bačovnik 

Janša je postala prva dama sredi mandata 

prve Janševe vlade (2004–2008). 

Leta 2006 je namreč Janez Janša javnosti 

prvič predstavil svojo novo izbranko, 

ki ga je nato večkrat spremljala na 

protokolarnih dogodkih. Pred tem je 

imel z nekdanjo partnerico Silvo Predalič 

dva otroka. Z Urško Bačovnik se je 

poročil leta 2009 in v zakonu sta dobila 

dva sinova. 

Urška Bačovnik Janša je svojega soproga 

spremljala skozi vse tri njegove 

vlade. Veljala je za najlepših prvih dam, a 

jasno je bilo, da ne gre le za lepo žensko, 

ampak tudi za žensko z vsebino. S svojo 

umirjeno in dostojno držo je dobro 

zastopala Slovenijo, v svojih intervjujih 

pa je tudi ob upadu podpore Janezu Janši 

svojega soproga podpirala in povedala, 

da ga sama doživlja in razume precej 

drugače, kot ga prikazujejo mediji. 

Jasno je, da Urška Bačovnik 

Janša ni le lepa ženska, 

ampak tudi ženska z vsebino. 

BARBARA MIKLIČ TÜRK 

Soproga nekdanjega predsednika Danila 

Türka je bila prva dama, ki je svojo 

funkcijo opravljala poklicno. Že pred 

izvolitvijo njenega soproga za predsednika 

republike namreč ni bila zaposlena, 

saj je moža spremljala na študijskih 

potovanjih v tujini in kot žena veleposlanika 

in visokega funkcionarja v OZN 

delovala v tujini. V času Türkovega 

predsedovanja je podpirala humanitarne 

dejavnosti na področju izobraževanja, 

zdravstva, sociale in kulture. 

Urška Bačovnik Janša je 

svojega moža podpirala pri 

vodenju vseh treh vlad. 


ALEŠ MUSAR 

Ni prva dama, je pa prvi soprog predsednice 

Republike Slovenije Nataše Pirc 

Musar. Aleš Musar je podjetnik, ki vodi 

svoje podjetje, a se skupaj s predsednico 

države udeležuje dogodkov, kot jih nalaga 

protokol. Svojo vlogo prvega soproga 

vidi v prispevanju in ohranjanju slovenske 

kulturne dediščine in promociji 

slovenske kulture v tujini, s čimer se je 

po njegovih besedah pred tem ukvarjal 

tudi poklicno. 

Soprog predsednice republike za 

svoje sodelovanje na protokolarnih in 

drugih obveznosti prejema nadomestilo 

za kritje stroškov, ki znaša približno 

850 evrov mesečno in pripada vsaki prvi 

dami predsednika ali prvemu soprogu 

predsednice Republike Slovenije. Pripadal 

bi mu tudi mesečni prejemek v višini 

20 odstotkov plače predsednice, če bi v 

tem času zaradi svoje funkcije prekinil 

svojo zaposlitev, prav tako bi lahko koristil 

nadomestilo plače za čas, ko opravlja 

protokolarne in druge obveznosti. 

Vsekakor pa se bo Aleš Musar v slovensko 

zgodovino zapisal kot soprog prve 

predsednice Republike Slovenije. 

164 5. 9. 2024

16 TEMA TEDNA 

Burna in DIVJA preteklost starlete 

Tina Gaber, ki je bila nekoč tarča posmeha, je danes deležna spoštljivega odnosa večine slovenskih medijev. 

Nekoč so o njej pisali kot o starleti z največjim naravnim oprsjem, ki lovi bogate moške. 

Danes pišejo o prvi dami in nekdaj uspešni manekenki. 

SIMONA KOŠIR 

@TINAGABER 

Tina Gaber je pozornost slovenskih 

medijev prvič vzbudila leta 

2007. Kot 21-letna študentka je v 

Ljubljani zmagala na lepotnem 

tekmovanju za Miss Hawaiian Tropic. 

Na finalnem izboru omenjenega tekmovanja 

je spoznala bogatega poslovneža 

Primoža Bohinca, ki je bil v družbi Elektronček 

desna roka najbogatejšega Slovenca 

Joca Pečečnika. Mladi študentki 

je omogočil prvi vstop v življenje bogate 

elite in v svet razkošja. 

BOGATI PRIMOŽ 

Bogati Primož, ki mu je grela posteljo, 

je čez noč rešil tudi njen stanovanjski 

problem. Tina se je preselila v njegovo 

stanovanje v Kotnikovo ulico v Ljubljani, 

blizu takratnega predsednika vlade 

Janeza Janše. Tabloidom je leta 2008 

navdušeno razlagala, da živi »zelo blizu 

Janše«, a pripomnila, da ga še ni srečala. 

Pohvalila se je, da z njegovo takrat 

še zaročenko in zdravnico dr. Urško 

Bačovnik »obiskujeta skupni frizerski 

salon, kjer sta se že videli«. 

Takrat še ni bila veganka. V enem od 

tabloidov je razlagala, da ima rada »testenine, 

ribe ali pa domačo hrano«, in 

dodala: »Res je, da meso jem le poredko. 

Moja specialiteta pa so škampi na buzaro. 

Škampi na buzaro so bili moj obrok 

vsako soboto.« Veganka je postala leta 

2012 in na Facebooku pozivala Slovence, 

naj ne pijejo mleka: »Edino mleko, ki 

je zdravo za naše telo, priteče iz naših 

mamic. Ne sesajte mleka ostalih živali, 

ker je primerno samo za njihove dojenčke, 

za človeka pa je le dober biznis.« 

Na vprašanje novinarja, ali je verna, je 

dogovorila: »Verjamem vase.« Razkrila 

je tudi, da obožuje balkansko glasbo. 

Že takrat si je želela vstopa v politiko. 

V svet moči in vpliva. Vseeno ji je 

bilo, ali se poveže z levico ali desnico, 

čeprav je leta kasneje priznala, da voli 

Socialne demokrate. Leta 2007, ko so 

potekale predsedniške volitve, je napisala 

pismo Danilu Türku in Mitji Gaspariju 

ter ponudila sodelovanje. Ostala je 

brez odgovora, zato je pisala še Lojzetu 

164 5. 9. 2024 

Peterletu, kandidatu NSi. Ni je zavrnil. 

Po virih iz NSi je bila zelo prijazna, a si v 

Peterletovem štabu z njo niso imeli kaj 

dosti pomagati. Kot hosteso so jo postavljali 

na shode, kjer je bilo njeno edino 

delo, »da je lepa in se smehlja ljudem«. 

To je ni zadovoljilo. Njen Primož jo 

je vozil po nakupih in na razkošna potovanja 

od Evrope do ZDA in Azije. Slike 

kažejo, da sta uživala v neizmernem 

razkošju. Tina se je z razkošjem rada 

hvalila v javnosti. Novinarje tabloidov 

je obvestila, kako jo njen dragi razvaja: 

na prvo obletnico njune zveze jo je peljal 

na dopust v Los Angeles, v prestižni 

hotel The Beverly Wilshire, kjer gosti 

samo za spanje odštejejo kar 1.000 

evrov na noč. Spala sta v luksuzni sobi 

hotela, kjer so snemali romantični film 

Čedno dekle (Pretty Woman). Bojan Požar 

je takrat zapisal, da sta se s Primožem 

Bohincem »za nekaj noči počutila 

Tina Gaber, kot Miss Hawaiian Tropic 

2008, in Primož Bohinc, direktor 

prodaje pri podjetju Elektronček. 

Borut Midlil/MEDIASPEED 

t

TEMA TEDNA 

17 

Leta 2007 je napisala pismo 

Danilu Türku in Mitji 

Gaspariju ter ponudila 

sodelovanje. Ostala je brez 

odgovora, zato je pisala še 

Lojzetu Peterletu. 

kot Richard Gere in Julia Roberts«. Nerodna 

je le simbolika, kajti v tem filmu 

je Richard igral bogatega poslovneža, 

Julija pa prostitutko, ki je bila spremljevalka 

bogatim moškim. 

Samo leta 2009 jo je Primož kar 

trikrat peljal tudi v Las Vegas. Za 24ur. 

com je razlagala: »V hotelu, kjer sem 

spala, je nastopala Fergie, v sosednjem 

Usher, Pussycatdolls in podobni. 

V Vegasu so bile ravno takrat tudi vse 

najbolj znane Hefnerjeve zajčice. Nazadnje 

je bilo res super, ker sem bila z 

družbo, ki je tam domača, tako da so 

mi Vegas predstavili prav na poseben 

način, na najbolj ›VIP‹ možen način, 

tako da sem jim res hvaležna.« Hvalila 

se je, da je plesala tudi po mizah: 

»V Las Vegasu smo praznovali moj 22. 

rojstni dan. Tisti, ki še ni nikoli plesal 

po mizah, še nikoli ni pošteno žural.« 

TOLAŽBA PRIJATELJEV 

Oba, Primož in Tina, sta bila izredno 

temperamentna in trmasta. Pogosto sta 

se prepirala. Mediji so julija 2008 poročali, 

da sta na zabavi televizije TV Paprika 

sredi terase grosupeljskega kazinoja 

Kongo kričala drug na drugega. Ob težavah 

v zvezi je Tina za tolažbo iskala prijatelje. 

Med njimi je bil bogat in razvpit 

Mitja Furman, znan kot uvoznik blagovne 

znamke NoRools. Tini je podaril za 

skoraj 2.000 evrov oblačil in čevljev. 

Prijateljevala je tudi z bogatim podjetnikom 

Markom Pavlovićem, nato 

pa malo manj bogatim Adelom Djutovićem, 

voditeljem na lokalni televiziji 

TV Paprika. Bojan Požar je poročal, 

da mu je eden od boljših poznavalcev 

ljubljanske scene zaupal, da se »med 

Tino in Adelom res nekaj kuha in da to 

za nobenega od njiju ne bo dobro«, ker 

sta bila oba uradno v zvezi z drugim 

partnerjem. Takrat so slovenski mediji 

že začeli pisati o Tini Gaber ne le kot o 

nekdanji Miss Hawaiian Tropic, kot se 

je rada predstavljala, ampak tudi kot o 

starleti, ki pogosto menja partnerje in 

lovi bogate moške. 

Tina Gaber v razkošju hotela v Ženevi (Švica, 

La Reserve Geneve Hotel and Spa, 2019). 

Poleti 2009 je bil Primož verjetno 

šokiran, ko je v medijih videl fotografije 

svojega dekleta, ki se je zabavalo v 

Novigradu. Tino so slikali na jahti, v 

družbi bogatega davčnega svetovalca 

Roka Snežiča. Tam so se po poročanju 

medijev odvijale nore zabave, kjer ni 

manjkalo bogatašev, lepih deklet, seksa, 

alkohola in drog. Različni viri so 

nam potrdili, da je Tina uporabo drog 

vedno odklanjala. Roka Snežiča je Požar 

vprašal, kaj se je dogajalo na njegovi 

jahti. Snežič je potrdil, da je bila Tina 

Gaber njegovo dekle, več ni hotel govoriti 

in je svetoval, naj vprašajo kar njo. 

Tina na novinarska vprašanja ni želela 

odgovarjati. Po poročanju slovenskih 

medijev so bile na Snežičevi jahti tudi 

druge Playboyeve zajčice, starlete, kot 

so Emma Janežič, Katarina Jurkovič, 

Ines Juranovič, Doroteja Premužič, Barbara 

Podobnik in Katarina Benček. 

BOGATI MINISTER 

Po druženju z Rokom Snežičem se je 

Tina s pomočjo vez in poznanstev prvič 

prebila tudi do vrha slovenske politike. 

Raziskovalni novinar Bojan Požar je 

takrat prvi poročal, da se je Tina hvalila 

prijateljicam, da naj bi se »dobivala« z 

ministrom za promet, z vodilnim članom 

SD. Večina medijev novice ni objavila, 

misleč, da gre za slabo šalo. Nato 

so se v medijih pojavile fotografije, na 

katerih se minister objema s starleto. 

Tina ni več skrivala naklonjenosti. Na 

Facebooku je zapisala, da ima Patricka 

rada. Slednji je novinarjem odkrito 

priznal: »Tina je ena najbolj privlačnih 

žensk, kar sem jih srečal v življenju.« 

Tiste vroče poletne tedne, ki sta jih 

minister za promet in Tina preživljala 

na jahti v Piranskem zalivu, se je Slovenija 

dobesedno utapljala v dolgih zastojih 

na primorski avtocesti. Vlačič je bil 

na jahti tudi tisto nedeljo, ko je zvečer 

164 5. 9. 2024

18 TEMA TEDNA 

Na vprašanje, kako bi se 

opisala, je Tina Gaber izjavila: 

»Pametna, modra, bistra.« 

zamujal v oddajo TV Klub na POP TV, 

zato sta s šoferjem in službenim avtomobilom 

po avtocesti do Ljubljane nezakonito 

drvela z rdečo lučjo na strehi 

avtomobila. Čeprav je minister lagal in 

sprva trdil, da to ni bilo res, so ga nato 

na laž postavile kamere Darsa. Kasneje 

je pojasnil, da je bil za vožnjo odgovoren 

šofer, laganje so mu v SD oprostili. 

Tina Gaber in Primož Bohinec sta 

konec poletja preživela v toplih in hladnih 

odnosih. Primož je znorel vsakič, 

ko je slišal novico o novem prijatelju 

svojega dekleta. Mediji so poročali, da je 

bil »zelo ljubosumen in se je zaradi ljubosumnih 

izpadov ter pijače v nočnih 

lokalih in zabavah večkrat zapletal v 

pretepe«. Bojanu Požarju je pojasnil, da 

bi imel o Tini Gaber veliko za povedati, 

vendar osebnega življenja ni nameraval 

deliti z javnostjo. 

NEDOSEGLJIVI 

PREDSEDNIK VLADE 

Tina Gaber naj bi jeseni 2009 kratek čas 

preživela tudi s premožnim, a hkrati 

odličnim slovenskim glasbenikom Janom 

Plestenjakom. Mediji so poročali, 

»da mu je grela posteljo«, česar nihče ni 

zanikal. Primoža Bohinca pa so v tem 

času videvali s Playboyevim dekletom 

Nežo Emmo Janežič, ki je kasneje trdila, 

da ji je Tina »zaradi tega grozila po telefonu«. 

V začetku 2010 sta se Primož in 

Tina končno razšla. 

Tina je vstopila v zvezo z drugim 

bogatim podjetnikom, katerega priimek 

ni znan. Vemo le za njegovo ime – 

Boštjan. Ni bila dolgo z njim. Julija 2010 

je za tabloid Nova dejala: »Trenutno 

neznansko uživam v samskem stanu in 

tega ne bi zamenjala za nobeno stvar na 

svetu. Mi je prelepo, saj sem popolnoma 

svobodna. Vendar to ne pomeni, da se 

ne videvam s svojim nekdanjim fantom. 

Ravno nasprotno, z vsemi fanti imam 

prijateljski odnos, zato se tudi z Boštjanom 

večkrat srečava na kakšnem kosilu 

in se prijateljsko pogovoriva.« 

Na vprašanje, kateri je najpogostejši 

kompliment, ki ga dobi od moških, je 

prevzetno odgovorila, da ji najpogosteje 

rečejo: »Danes si pa dobro videti.« Na 

164 5. 9. 2024 

vprašanje, kako bi se opisala, je izjavila: 

»Pametna, modra, bistra.« Ker je uporabila 

tri različne besede, ki pa imajo isti 

pomen, je med novinarji požela salve 

smeha. Kot volivka SD ni opustila želje 

po vstopu v politiko. Pozornost je usmerila 

kar v vrh stranke in vlade. Za portal 

Style je izjavila, »da jo zanima politika«, 

in odkrito občudovala Pahorja, hvalila 

»njegov slog oblačenja« in »njegovo ritko«. 

Pahor ji je bil všeč zaradi urejenega 

videza in oblačil, pojasnila je, da bi ga 

»še bolj oboževala« brez obleke – »denimo 

v spodnjem perilu«. 

Toda Pahor kot predsednik vlade 

se v nasprotju z njegovim ministrom 

ni odzval njenemu flirtanju, očitno ga 

starleta ni zanimala. Tina je istega leta 

želela vzbuditi pozornost tudi z golimi 

fotografijami. Ko je svoje golo oprsje in 

zadnjico za hrvaško izdajo moške revije 

FHM pokazala razvpita hrvaško-srbska 

Tina si rada izbira bogate 

partnerje. Na sliki iz 

leta 2017 ji dela družbo 

Klemen Nicoletti. 

starleta Nives Celzijus, se je za aprilsko 

številko slovenskega FHM delno slekla 

tudi Tina Gaber. 

Medtem ko se je družila z bogatimi 

in vplivnimi prijatelji in poletja preživljala 

na razkošnih jahtah, je pridno 

študirala in zaključila študij sociologije. 

S sicer nepomembno vlogo je nastopala 

v nanizanki TV Slovenije Danes gor, 

jutri gor. Za kratek čas se je preizkušala 

tudi kot voditeljica na radiu Zeleni val. 

Ker je veljala za razvpito starleto, se 

je z njo sestal tudi Branko Čakarmiš s 

POP TV in ji ponujal sodelovanje v TV- 

-šovu Kmetija, da bi zvišal gledanost. 

Ponudbo je zavrnila, ker je od novega 

bogatega prijatelja dobila ponudbo za 

službo »lobistke, ki bo veliko potovala 

po Evropi«. V naslednjih letih so jo videvali 

z nekaterimi znanimi, bogatimi 

Slovenci, med katerimi sta bila Erazem 

B. Pintar in Mihael Cigler.

TEMA TEDNA 

19 

Po nastopu Golobove 

vlade mediji niso več 

poročali, utihnili so 

tudi organi pregona. 

BOGATI KLEMEN 

Socialna omrežja Tine Gaber so bila 

takrat še polna njenih napol golih fotografij. 

Rada je razkazovala ne samo 

obline, ampak tudi svoje razkošno življenje. 

Na svoji Facebook strani je opozorila, 

da želi za svojega moža bogatega 

človeka. Napisala je, kako si predstavlja 

zaroko: »Ful enih kamer z vseh strani, 

fotografa pa en velik kos zlata.« Naslovnice 

slovenskih medijev je redno polnila 

z burnim ljubezenskim življenjem, 

kjer je pojasnjevala svoje težave z ljubosumjem 

in nevšečnostmi, ki se lahko 

zgodijo ob menjavi partnerjev. 

Gabrova je leta 2016 razkrila, da je 

v zvezi s pet let mlajšim, bogatim mariborskim 

poslovnežem Klemnom Nicolettijem, 

ki se je ukvarjal s prodajo 

kriptovalute Xaurum. O skrivnostnem 

zaročencu je Tina Gaber v medijih govorila 

tudi leta 2020. Za Žurnal24 je 

povedala: »Že nekaj časa sem v resni 

vezi, ki sva jo prejšnjo jesen okronala z 

zaroko.« V času, ko so Slovenci trepetali 

zaradi koronakrize, umirali v bolnišnicah 

ali se skrivali po domovih, je Tina z 

njim živela razkošno življenje v Monte 

Carlu. Bila sta v hotelu, kjer znaša nočitev 

kar 2.000 evrov. Na Facebooku je 

zapisala: »Lajf je res zanimiv!« Klemnu 

je pomagala reklamirati sporne posle. 

V Delu so leta 2018 pisali, da sta se 

Luka Lah (vpleten v projekt Estatium) 

in njen Klemen Nicoletti (vodja globalne 

prodaje za slovensko kriptovaluto 

Xaurum) v preteklosti ukvarjala s piramidnimi 

shemami od Slovenije, Velike 

Britanije, celo do Nigerije. V obeh projektih 

je sodelovala tudi Tina Gaber. Šlo 

je za trženje nepremičnin pod imenom 

BeReal. Podjetju naj bi pomagal Rok 

Snežič, v ekipi BeReal je bila tudi Tina 

Gaber. Na tajnem zaslišanju preiskovalne 

komisije Državnega zbora leta 2021 

je Nicoletti izjavil, da ga je z Rokom 

Snežičem spoznala prav Tina. Tina in 

Nicoletti naj bi v Bosni odprla podjetje, 

da bi se izognila plačilu slovenskih davkov, 

in sicer s pomočjo Snežiča. Ta je na 

vprašanje, ali se spomni, da sta Nicoletti 

in Gabrova pri njem odprla podjetje v 

Flickr @vladaRS 

Bosni, izjavil: »Vem, da sta se o tem pogovarjala 

z mano, ampak koliko podjetij 

sta odprla in kje, pa ne vem.« Takrat so 

v Delu zaključili, da so »mediji opravili 

svojo nalogo, zdaj pa je čas, da jo opravijo 

organi pregona. Če bomo o prevarantih 

izvedeli kaj novega, bomo o tem 

zopet poročali.« Po nastopu Golobove 

vlade mediji niso več poročali, utihnili 

so tudi organi pregona. 

Po naših informacijah naj bi Nicoletti 

zaradi potratnega in razkošnega 

življenja postopoma zašel v finančne 

težave, leta 2022 je zaškripal tudi njegov 

odnos s Tino. Čeprav sta načrtovala 

poroko in govorila o otrocih, sta se 

nepričakovano razšla. 

USPEH Z ROBERTOM GOLOBOM 

Takrat je Tina spoznala aktualnega 

bogatega prijatelja – Roberta Goloba. 

Bil je predsednik uprave državnega 

podjetja GEN-i, kamor ga je postavila 

politika. Obogatel je z državnimi posli 

pri prodaji državne električne energije. 

Slovenci so ga na volitvah 2022 

postavili za predsednika vlade in 

Tina je čez noč izginila iz slovenskih 

medijev kot »starleta, ki lovi bogate 

moške« ali kot »starleta z največjim 

naravnim oprsjem«. Novi časi so prinesli 

nove izraze. 

Trenutno je Tina Gaber v zvezi z Robertom 

Golobom, predsednikom slovenske vlade. 

Večina slovenskih medijev jo je začelo 

opisovati kot »prvo damo, nekdanjo 

lobistko in uspešno manekenko.« Tudi 

provladna Mladina, ki je nekoč z gnusom 

odklanjala vsakršno pisanje o starletah, 

kot je bila Tina Gaber, jo zdaj opisuje z 

besedami: »Sociologinja, sicer pa spletna 

vplivnica, bivša miss in lobistka.« 

Njeno preteklost bi radi izbrisali. 

STARLETA ALI DAMA? 

Slovenci prvi dami, kot sta Melania 

Trump in Urška Bačovnik, povezujejo z 

dostojnostjo, eleganco, sofisticiranostjo 

in toplino. Tino Gaber pa zaradi njenih 

napol golih fotografij, kjer se je dolga leta 

prikazovala zgolj kot poželjiv seksualni 

objekt, mnogi še vedno dojemajo kot 

starleto, nedostojno, prostaško, ceneno 

in nič kaj damsko. Podporniki Goloba 

takšnim ocenam nasprotujejo. 

Na tajnem zaslišanju 

preiskovalne komisije DZ 

je Klemen Nicoletti izjavil, 

da ga je z Rokom Snežičem 

spoznala prav Tina Gaber. 

164 5. 9. 2024

20 

TEMA TEDNA 

Začnemo se pogovarjati 

o potezah Tine Gaber. In to 

v trenutku, ko se v ozadju 

odvijajo ključne zgodbe. 

Klemen Lajevec/DOMOVINA 

INTERVJU: PROF. DR. IGOR LUKŠIČ, POLITOLOG 

Uporablja TINA GABER 

premierja Goloba za svojo 

POLITIČNO AGENDO? 

Da Tina Gaber ne bo tipična slovenska prva dama, smo lahko spoznali že na začetku mandata 

predsednika vlade Roberta Goloba, ko je bila Gabrova prisotna na uradnih posvetovanjih o pravicah živali. 

A njeno vpletanje v politiko se je tedaj komaj začelo. O tem, zakaj so bile prve dame v slovenski politiki 

v preteklosti raje nekoliko zadržane in zakaj je delovanje Tine Gaber problematično, 

smo se pogovarjali s politologom prof. dr. Igorjem Lukšičem s Fakultete za družbene vede. 


@TINAGABER 

164 5. 9. 2024

Intervju TEMA TEDNA 21 

Tina Gaber močno odstopa od klasičnih 

prvih dam Slovenije, saj ima, kot kaže, 

tudi sama močna stališča in mnenja, ki jih 

želi s svojim vplivom približati Slovencem. 

Že na začetku mandata smo videli precej 

nenavaden intervju, ki ga je Gabrova s svojim 

srčnim izbrancem naredila kar sama, in 

sicer v kabinetu predsednika vlade. V njem 

sta se pogovarjala o pravicah živali. Tega do 

tedaj v Sloveniji še nismo videli. Nenavadna 

je bila tudi njena prisotnost na uradnih 

posvetovanjih o pravicah živali. Golob je 

tedaj na vprašanje novinarke POP TV, kakšno 

vlogo ima Gabrova, ko gre za vodenje vlade, 

odgovoril, da ni njegova svetovalka, vendar 

ima pravico izražati svoje mnenje, kadar gre 

za javni interes. 

Njeno vpletanje v politiko je kasneje dobilo 

veliko večje razsežnosti. Ob načrtovanem odlovu 

nutrij je Tina Gaber javno obdolžila avtorja 

študij o vplivu nutrij na okolje dr. Huberta 

Potočnika sistemske korupcije in izražala 

svoja stališča, ki so bila povsem v nasprotju 

s stališči stroke. »Nestrokovno, nedopustno, 

škodljivo,« se je na izjave aktivistične prve 

dame odzvala Biotehniška fakulteta in opozorila, 

da so nutrije ne le pri nas, ampak tudi 

drugod po svetu ena najbolj škodljivih vrst 

za mokrišča in prenašalke številnih človeku 

nevarnih patogenov in parazitov. 

Robert Golob je tedaj svojo partnerko znova 

zagovarjal, češ da se sam na področje ne 

spozna, a da ima Tina Gaber pravico do svojega 

mnenja. Za 24ur Zvečer je dejal: »Vsak 

ima pravico do svojega mnenja, to je osnovno 

načelo. Ampak ali vi mislite, da živimo še v 

državi, kjer bo moški nadzoroval besede svoje 

partnerke? Jaz tega ne verjamem.« 

Kmalu zatem je premier Robert Golob v 

državni zbor poslal predlog za razrešitev 

ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 

Irene Šinko. Zmotil naj bi ga ministričin 

odziv in branjenje uprave za varno hrano po 

tistem, ko se je izkazalo, da smo Slovenci 

zaužili več ton sadja z vsebnostjo pesticidov. 

Poslanci opozicije pa so v razpravi o razrešitvi 

ministrice za kmetijstvo dejali, da je premier 

Ireno Šinko odstavil zaradi odlova nutrij in da 

ne verjamejo njegovim razlogom o razrešitvi, 

ki naj bi bili povezani z upravo za varno hrano 

in pesticidi. 

»Predsednik vlade je očitno zelo aktivno 

oziroma za ministrico celo usodno deloval 

iz ozadja, sam ali s kakšno prišepetovalko, 

to bomo verjetno še izvedeli. A deloval je v 

škodo slovenskega kmetijstva in podeželja. 

Ščitilo se je prekomerno število nutrij, 

medvedov, divjadi in zveri, ubijalo pa se je 

živinorejo,« je povedal Tomaž Lisec iz SDS. 

Aleksander Reberšek iz Nove Slovenije pa je 

dejal: »Najbrž vam je jasno, zakaj ste morali 

oditi. Odšli ste zaradi zakona o zaščiti živali 

in nutrij. Uroš Brežan (nekdanji minister za 

naravne vire in prostor, op. a.) pa je moral 

oditi zaradi odstrela medvedov.« 

V slovenski politiki dobiva vloga prve dame 

nove razsežnosti, ki niso običajne za demokratični 

sistem in so lahko celo sporne. 

O tem smo se pogovarjali s politologom 

prof. dr. Igorjem Lukšičem s Fakultete za 

družbene vede. 

Kakšna je klasična vloga prve 

dame in kako se je spreminjala 

skozi čas? 

Če pogledamo zgodovinsko, je prva 

dama rezultat predstave, da mora biti 

moški predsednik vlade oziroma predsednik 

države, zato govorimo o »first 

lady« kot o prvi dami z drugačnim odnosom 

kot o prvem možu. Na to se še nismo 

navadili in to je treba upoštevati. Prva 

dama je bila v tem konceptu podpornica 

moža. Sprva je bila anonimna, potem pa 

je bila v nekem obdobju, ko se je začela 

medijska politika, zgolj nek okrasek in je 

bila klasična figura, ki moškemu oziroma 

voditelju daje kredibilnost. Po možnosti 

je bila tudi mama njegovih otrok. 

Izpolnjevala je torej tisto klasično tradicionalno 

vlogo, ki naj bi jo ženska igrala. 

In tako je bilo tudi v politiki. 

Šele ko smo dobili ženske predsednice 

držav in vlad, smo se počasi 

začeli navajati na to, da se ta klasična 

razmerja med moškim in žensko tudi 

v javnem življenju spreminjajo. Danes 

imamo različne tipe teh spremljevalk, 

žena ali prvih dam. So ženske, ki se v 

vlogi prvih dam močno izpostavljajo in 

na nek način kažejo, da one usmerjajo 

moža. Takšna je bila recimo Hillary 

Clinton, ki ni skrivala, da ona nosi hlače 

v odnosu. Na drugi strani pa smo imeli 

Bushevo ženo ali Nancy Reagan, ki se 

nista izpostavljali. Jackie Kennedy je 

bila bolj ženstvena. Delovala je s svojo 

lepoto, imela je še precej klasično vlogo. 

Kakšne so bile prve dame 

v Sloveniji? 

Evropa je bila zelo tradicionalna in 

slovenske prve dame so bile umaknjene. 

To je nakazovalo, da gre za moške 

voditelje, ki imajo ta razmerja urejena. 

V zadnjem času se je pokazalo, da za 

politika ni tako usodno, če predsednik 

vlade ni v stabilnem razmerju z žensko. 

V Sloveniji smo tako imeli na primer 

predsednika vlade Lojzeta Peterleta, 

kjer je šlo za klasičnega moškega in 

klasično družino. Žena se je sorazmerno 

redko pojavljala v javnosti. Potem 

smo imeli Janeza Drnovška, ki je bil 

brez žene in se ni ukvarjal s tem. Imeli 

smo Andreja Bajuka, kjer se žena prav 

tako ni pogosto pojavljala. Potem smo 

imeli Janeza Janšo, ki je imel ženo, se 

ločil in si oblikoval novo družino; tudi 

to ni bilo problematično. Njegova prva 

žena je bila bolj odmaknjena od politike, 

druga pa je bila v času tretje Janševe 

vlade nekoliko bolj aktivna, vendar 

precej dostojno. Tudi Borut Pahor ni 

nikoli skrival, da ima neko posebno 

razmerje s svojo partnerko. Tudi to je 

na nek svojstven način funkcioniralo. 

Miro Cerar je v času svojega mandata 

zamenjal partnerko in potem smo imeli 

še Šarca, ki pa svoje žene ni kazal in je 

ostala javnosti praktično neznana. 

Za demokratični politični 

sistem je politično delovanje 

Tine Gaber vsaj sporno, 

če ne celo nelegitimno. 

Tina Gaber je kot prva dama pravo 

nasprotje tega, kar smo videli 

do sedaj in česar smo vajeni. 

Kako vidite njeno delovanje? 

Zdaj imamo posebno situacijo. Premier 

Robert Golob se je v času mandata ločil 

in dobil partnerko Tino Gaber, ki ima 

blazno ambicijo, da v javnosti daje vtis. 

To je vse legitimno in prav, toda ostaja 

tudi vtis, da gre pri teh svojih zahtevah 

predaleč. Zdi se, da želi uresničiti svojo 

agendo preko mandata svojega partnerja 

in da predsednik vlade na to pristaja. 

Govorim o vtisu, ker tega nisem 

raziskoval, da bi lahko govoril, kaj se v 

tem odnosu dejansko dogaja. Ampak 

v vsakem primeru Tina Gaber ni neka 

klasična prva dama – niti po načinu, 

kako je prišla v politično igro, do tega 

statusa, niti po tem, kako dominira v 

tem razmerju. 

Za demokratični politični sistem je 

njeno delovanje precej problematično. 

Ko predsednik vlade prepusti mimo 

demokratične opredelitve v politično 

igro neko osebo, tj. Tino Gaber, ki tako 

pridobi z zasebnim vplivom na premierja 

kot privatno osebo neko politično 

moč, je to za demokratični politični 

sistem vsaj sporno, če ne celo nelegitimno. 

Je pa seveda vprašanje, ali je to za 

večino ljudi sporno. Vidimo, da za podpornike 

Gibanja Svoboda to ni sporno, 

za precej ljudi je to celo simpatično, s 

stališča demokratične kredibilnosti pa 

je to lahko sporno; zlasti ta njena volja 

in želja, da se aktivno vključuje v politiko 

s svojimi vprašanji, ne da bi kjerkoli 

v klasičnih mehanizmih – se pravi 

v strankarski skupini – preverjala svoja 

stališča, pridobila zanje podporo in 

bi jih potem preko tega klasičnega me- 

164 5. 9. 2024

22 

TEMA TEDNA 

hanizma predstavila. Ona išče podporo 

samo med svojimi sledilci, torej na 

nek nov način, kar se v politiki do sedaj 

ni dogajalo. 

Katere so bile najbolj sporne stvari, 

povezane s Tino Gaber, 

na katere bi morali biti pozorni? 

Najbolj sporen je vpliv na zamenjavo 

ministrice in ministra. To je verjetno 

šlo predaleč. Predaleč tudi s stališča 

cene konstituirane oblasti. Kako ima 

lahko ena oseba tako moč? Tudi predsednik 

vlade ne bi smel imeti take moči, 

da čez noč zamenja ministrico in ministra, 

ki v osnovi delata dobro in sta bila 

zamenjana zaradi kaprice, zato ker sta 

kršila agendo prve dame. To je gotovo 

politično sporno in je problematično 

sploh za delovanje političnega sistema. 

Če je neka kaprica kot kriterij enega posameznika 

– kateregakoli, kaj šele prve 

dame – kriterij za zamenjavo ministrov, 

je to problematično za delovanje države. 

Druga stvar pa je, da kaže na šibkost 

predsednika vlade, da ne uporablja teh 

njenih moči za svoje agende, ampak se 

prilagaja njeni agendi. Se pravi nečemu, 

kar ni bilo predmet ne volilne kampanje 

ne širše razprave ne diskusije v parlamentu, 

ampak gre za zgodbo na ravni 

164 5. 9. 2024 

Če je neka kaprica 

posameznika – kateregakoli, 

kaj šele prve dame – kriterij 

za zamenjavo ministrov, 

je to problematično 

za delovanje države. 

neke nevladne organizacije ali pa na 

ravni posameznega interesa ali enega 

influencerja, ki dela čisto po drugi logiki, 

kot je logika delovanja države in 

vlade. To je najbolj sporno. 

V preteklosti smo videli, kako 

lahko prva dama krepi integriteto 

predsednika vlade ali države. 

Jacqueline Kennedy Onassis je 

denimo celo prispevala k izvolitvi 

Johna F. Kennedyja, Melania 

Trump prav tako, tu pa vidimo, 

da gre za izpodbijanje integritete 

predsednika vlade, zdi pa se, da 

sam predsednik tega niti ne opazi. 

Ameriška politika je zelo sofisticirana. 

Trump ima hendikep pri tej svoji 

»mačo postavi« in preganjanju žensk. 

Do številnih ljudi, zlasti žensk, je zelo 

problematičen; Melania s svojimi nastopi 

in njegov sin Barron pomagata pri 

tem, da to njegovo robatost omehčata. 

Pri našem predsedniku vlade bi bilo 

seveda dobro, da bi Tino Gaber večkrat 

uporabil za svoje namene, ampak zdi 

se, da deluje obratno, da ona uporablja 

njega, ne pa on nje. Edino, kar bi lahko 

bilo, vendar tako podrobno ne poznam, 

da takrat, ko vladi ne gre dobro ali se 

predsednik vlade zapleza, intervenira 

Tina Gaber in se pozornost javnosti 

preusmeri v to, kar se dogaja okoli nje. 

V tem smislu ona dobro služi. Tako se 

ne ukvarjamo toliko z vodenjem države, 

ne razpravljamo o ukrepih, ampak 

se začnemo pogovarjati o potezah Tine 

Gaber. In to natanko v trenutku, ko se v 

ozadju odvijajo ključne zgodbe. 

Tina Gaber ima tudi svoj Youtube 

kanal. Njen podkast oziroma oddaja 

se imenuje Tina. Pred kratkim je 

z njim dvignila veliko prahu, ko je 

dejala, da v Sloveniji nič ne naredimo 

za preventivno zdravje in da 

je premalo osveščanja o boleznih, 

kot je denimo rak. »Zakaj nikjer 

ni jumbo plakata, kako se izogniti 

raku?« se je spraševala. Po objavi 

se je odzvalo slovensko onkološko 

društvo za moške OnkoMan, ki je 

poudarilo, da o simptomih bolezni 

ljudi osveščajo vse leto, preko več 

komunikacijskih kanalov. Spomnili 

so jo na presejalne programe 

Svit, Dora in Zora. Kako vidite te 

njene aktivnosti? 

Problem pri njej je, da nima čisto dobro 

definiranega statusa. Nastopa kot prva 

dama in uporablja status prve dame, 

zato da si gradi prepoznavnost in »pumpa« 

ego. Noče se pa sprijazniti s tem, da 

je kot spremljevalka predsednika v eni 

posebni politični vlogi, da se njene izjave 

in njena dejanja razumejo tudi kot 

(vsaj posredno) izjave predsednika vlade. 

To je tudi razlog, da se prve dame v 

resnih državah ne izpostavljajo, ne kažejo 

v javnosti, ne dajejo izjav. Pri nas, 

kjer je vse skupaj ena anarhija in šumi 

niso težava, pa se to tolerira. To tolerira 

kabinet predsednika vlade, ki nima 

samocenzure, tudi ona sama še ni ugotovila, 

da na določeni točki to postane 

zelo moteče. To, da se zapleta z vršilci 

avtoritet na posameznih področjih v 

neke brezplodne diskusije, večina ljudi 

razume tudi kot posredno vtikanje vla-

Intervju TEMA TEDNA 23 

de v to področje. Čedalje več ljudi dojema, 

da ima lahko to, kar reče Tina Gaber, 

posledice za njihove statuse, zato so 

na to pozorni. Zanimivo pa je, da stranka 

ali poslanska skupina proti temu ne 

protestira, zato ima kar naenkrat to 

njeno javno stališče bistveno večjo težo 

kot stališče poslanca ali posameznega 

ministra. Zato je tovrstno povzročanje 

šumov problematično. Ona sicer te legitimnosti 

nima, ampak si jo je neformalno 

izborila. Možno pa je, da ona zanj 

nekako preverja nekatera stališča, ali so 

vredna, da jih pelje naprej ali ne. To pa 

ne vem, kako imata urejeno. 

Ali s svojim delovanjem znižuje podporo 

premierju Robertu Golobu? 

To bomo videli na naslednjih volitvah, 

ko se bo pokazalo, koliko mu s svojo dejavnostjo 

pomaga pri nabiranju glasov 

in koliko mu škodi. To se da ugotavljati. 

S tem se bo njegov štab moral ukvarjati 

pred volitvami. Ona je namreč postala 

politični dejavnik. Kako moteča je za 

dobrobit širšega kroga volivcev, morajo 

oceniti sami. Nato se bodo odločili, 

koliko jo bodo izpostavili v volilni kampanji. 

Takrat bo to najbolj občutljivo in 

takrat bo jasno, ali ji bodo dali kakšne 

naloge ali pa jo bodo čisto umaknili. 

Najslabše bi bilo, da ostane tako, kot 

je – da ona strelja v svojo tarčo, on pa v 

svojo. Tudi zanj bi bilo to najslabše. 

Trenutno v ZDA poteka kampanja 

za izvolitev predsednika države. 

Lahko Melania Trump znova pomaga 

svojemu soprogu do zmage? 

Melania je bila prisotna v ključnih trenutkih. 

Takoj po atentatu na Donalda 

Trumpa se je oglasila, imela je dober 

piarovski nastop. Zagotovo bo še nastopala 

v okviru predsedniške kampanje. 

Toda težava njihove cele kampanje je 

ta, da je bila narejena na Bidna. Pri Kamali 

Harris pa je problem, ker še niso 

ugotovili, kaj naslavljati: ali to, da je Kamala 

Harris predvsem temnopolta ali 

da je predvsem ženska. Melania Trump 

je bila s Trumpom med njegovim prvim 

predsedniškim mandatom in javnost jo 

dobro pozna. Zdaj so izdali tudi njeno 

knjigo. To je že en pomemben del, tako 

da bo zagotovo vključena v kampanjo, 

ampak na drugačen način, kot je bila v 

prvi kampanji. 

So tudi v Sloveniji predsedniške 

kampanje tako premišljene in 

načrtovane? 

Ne, pri nas niso tako premišljene; niti 

Izjava Tine Gaber ima 

bistveno večjo težo kot 

stališče poslanca ali 

posameznega ministra. 

ni toliko ljudi, ki bi premišljevali o vseh 

teh dimenzijah. Ni toliko denarja v 

kampanjah, da bi preučili vse te dimenzije. 

Poleg tega pri nas vse te dimenzije 

ne delujejo, ker smo premajhna država, 

zato ukvarjanje z velikimi kategorijami 

nima takega pomena. Če pri nas iščeš 

med dobrim milijonom volivcev skupino 

posameznikov, lahko ta šteje sto 

ljudi. V Ameriki so te številke bistveno 

večje, zato več investirajo v te premisleke. 

Pri nas pa obstaja samo ena zgodba 

in na koncu se kampanje zadnjih 15 let 

osredotočajo na to. To pa ubija kakršnokoli 

možnost za resen premislek tudi na 

teh ravneh, kako vključevati partnerke 

oziroma partnerje. 

Kako vidite delovanje trenutne 

Golobove vlade? 

Tam, kjer gre za rutinske zadeve, je delovanje 

sorazmerno v redu. Tam stvari 

tečejo, ker so podsistemi tako utečeni, 

da načeloma ni težav. Problem je, da 

ni nobenih dolgoročnih ukrepov. Če 

se na primer identificira pomanjkanje 

učiteljev, ta vlada nima enega samega 

programa oziroma predstave o tem, kaj 

bo naredila, da se to na strukturni ravni 

odpravi. Kaj bomo zdaj naredili? Bomo 

povečevali razrede ali bomo nagrajevali/dali 

štipendije za študij učiteljskih 

poklicev? Nekaj bi bilo treba narediti. 

Vendar samo nemo gledajo in prepuščajo 

ravnateljem, da rešujejo problem. 

Pomanjkanje učiteljev je velika težava, 

ki se je komaj začela. Ta problem ne bo 

naslednje leto odpravljen. 

Podobno je v zdravstvu. Ničesar 

se ne lotevajo strateško. Kot kaže, so 

orientirani le na to energetsko krizo. 

Precej članov vlade in teh, ki so blizu 

vladi in jih financirajo, je interesno povezanih 

z vlado. Na podlagi tega lahko 

razložimo, zakaj imamo najdražjo 

elektriko ter druge vire in zakaj se država 

preprosto noče ukvarjati s tem, kako 

bi to naredila bolj prijazno za ljudi. 

Pogrešam tudi več lastnih premislekov 

v korist Slovenije. Vidimo samo 

slepo sledenje temu, kar je narek naših 

zaveznikov iz Zahodne Evrope in ZDA. V 

teh bitkah je izplen pri delitvi svetovnih 

dobrin enostavno premajhen. Mislim, da 

smo tu absolutno neki »pudeljčki« – pod 

to vlado še bolj kot pod kakšno drugo. 

164 5. 9. 2024

24 

TEMA TEDNA 

Ob bližnjem 

se učlovečujemo 

mi sami. 

Druge poti ni. 

Čevlji ujetnikov v taborišču Auschwitz Birkenau. Med 

opisi najbolj grozovitih dejanj iz nacističnih taborišč so 

opisi slačenja trupel in sortiranja oblek, zbiranja očal, 

umetnega zobovja, rezanja dolgih las umrlim ženskam in 

dekletom, puljenja zlatih zob in … odstranjevanja kože. 

O pasovih iz človeške KOŽE in 

drugih človeka nevrednih stvareh 

Letošnji dopust sem si oplemenitila s pretresljivo knjigo z naslovom Izbira. Avtorica, ameriška Judinja Edith 

Eger, je v njej opisala grozote holokavsta, ki jih je preživela v Auschwitzu. Po naključju je med prebiranjem 

spominsko obarvanega psihoterapevtsko naravnanega dela pricurljala v slovenske medije šokantna izjava 

slovenske državne konkubine o njenem zapriseženem veganstvu in o tem, kako bi si z veseljem nadela 

pas iz kože (!) vseh, ki veganstvu nasprotujejo. 

DDR. VERENA PERKO 

SHUTTERSTOCK 

Grozljive besede, ki bi v smislu 

skrajno sovražnega govora 

zaslužile najmanj ovadbo in 

distanciranje od izrečenega, 

pa so izzvenele v popolno gluhost. Zgodilo 

se ni nič. Izjava, vredna nacističnega 

poveljnika, ni nikogar zmotila. 

Oboje, tako izjava kot moralna mrtvoudnost 

slovenske javnosti, je po mojem 

Izjava, vredna 

nacističnega poveljnika, 

ni nikogar zmotila. 

164 5. 9. 2024 

mnenju nekaj, o čemer je nujno spregovoriti 

javno. Morda kdo zamahne z 

roko, češ, še ena neomejena omejenost 

omejenih, vendar ni tako. Tokrat gre za 

besede, ki ne bi smele biti nikoli, ampak 

res nikoli javno izrečene. 

USNJE IN MILA 

IZ ČLOVEŠKE KOŽE 

Naj jih osvetlim s pomočjo doktorice 

Egerjeve, ki je preživela holokavst in se 

srečala z doktorjem Mengelejem. Med 

strahotami, ki so se neizbrisno vrezale 

v njeno bit, so bile glad, uši, mraz, suženjsko 

garanje in razosebljenje. Zgolj 

nadnaravna želja po življenju ji je omogočila 

preživeti, večini judovskih taboriščnikov 

pa to ni uspelo. 

Med opisi najbolj grozovitih dejanj so 

opisi slačenja trupel in sortiranja oblek, 

zbiranja očal, umetnega zobovja, rezanja 

dolgih las umrlim ženskam in dekletom, 

puljenja zlatih zob in … odstranjevanje 

kože. Da, človeške kože. Egerjeva ne pojasnjuje, 

čemu je koža služila, saj je bilo 

še vse do nedavnega vsakomur znano, 

da so nacisti iz človeške kože izdelovali 

najfinejše rokavice in najboljša usnjena 

oblačila. In ja, brez dvoma tudi pasove … 

Ne le to! Iz podkožnega maščobja so nastajala 

fina toaletna mila, ki so »delala« 

čisto arijsko raso le še bolj čisto. Egerjeva, 

ki je Evropo v povojnem obdobju 

večkrat obiskala kot gostujoča profesorica, 

se ni nikoli več mogla dotakniti mila 

brez največjega studa.

Komentar 

TEMA TEDNA 

25 

Verjamem, da se tudi bralcem ob branju 

teh vrstic dviguje želodec. Tudi meni 

se je ob branju knjige krčil želodec, še bolj 

pa ob arogantni izjavi ohole puhloglavke 

o pasovih iz kože vseh, ki nasprotujejo 

njenemu presvetemu vegetarijanstvu. 

Navkljub ogorčenju in osuplosti se za 

hip ustavimo pri predelovanju človeške 

kože v usnjeno galanterijo in človeške 

maščobe za izdelovanje mila za arijske 

izbrance. Grozote, ob katerih normalnemu 

človeku zastane dih, pa so bile 

vendarle še presežene z Mengelejevimi 

poskusi na otrocih. Na živih otrocih, seveda. 

Tega Egerjeva ne opisuje, četudi je 

morala za doktorja Smrt plesati Hrestača. 

Najdemo pa natančne opise v knjigah 

o porajmošu, kajti poleg judovskih so 

prav romski otroci postali žrtve najbolj 

grozovitih človekovih dejanj. Desetletja, 

ki nas ločijo od zločinov, ne morejo osušiti 

solz zaradi trpljenja teh otrok, ki ga 

je povzročil totalitarizem. Eden izmed 

treh, ki jih je Evropa obsodila z resolucijo. 

Ne pa tudi mi! 

MOLČEČA JAVNOST 

A glej ga zlomka! Četudi je izjava o pasovih 

iz človeške kože hitro izginila iz 

medijev, ker se je očitno vendarle nekdo 

na tihem vprašal, kakšno stanje je 

na podstrehi tistega, ki mu sneži tudi 

poleti. Izjava je izpuhtela, a nihče se ni 

opravičil, in kar je najbolj grozno, nihče 

se ni oglasil. 

Dvoje lahko torej zaključimo iz nezaslišanega 

obnašanja slovenskega političnega 

vrha in hipnotično molčeče 

javnosti. Prvič, da je uporaba človeške 

kože za usnje nekaj normalnega in povsem 

sprejemljivega, da izjava ni vredna 

komentarja. Logični zaključek, ki sledi, je 

vprašanje časa, kdaj se bo to (spet) zgodilo 

ali začelo dogajati. Očitno v tem nihče 

ne vidi nič katastrofalnega, nič žaljivega, 

nič ekscesnega. Podobno kot tudi dobri, 

rasno čisti Nemci niso opazili dolgih 

kompozicij, kolon izmučenih ali vohali 

zagatno sladkastega vonja sežganega 

mesa in kosti. Nikomur se ni sanjalo, od 

kod prihajajo zaloge oblačil, finih rokavic 

in seveda nepogrešljivih pasov. Da o milu 

in rodovitnih poljih, pognojenih s človeškim 

pepelom, sploh ne govorimo. 

Kaže, da smo Slovenci izrezali iz svojega 

možganskega debla tisto polpreteklost, 

v kateri bi se utegnili prepoznati tudi 

sami. Obnašamo se kot nekdo, ki ga je 

možganska kap oplazila ravno toliko, da 

se spominja le še vaških veselic, se veseli 

olimpijskih iger in košarkarskih tekem. 

Nikomur se ni sanjalo, od 

kod prihajajo zaloge oblačil, 

finih rokavic in seveda 

nepogrešljivih pasov. 

Toda po vseh pravilih logike in logistike 

slovenskega molka sledi še drugo, 

mnogo bolj nadležno vprašanje: čigavo 

kožo bomo uporabili za izdelovanje pasov 

za slovenske izbrance? Za sedaj je 

jasno le eno: da slovite izjave zunaj Slovenije 

niso objavili, kar pomeni, da računamo 

na domačo proizvodnjo. Ja, tu 

pa nastopi težava. Malo nas je, Slovencev, 

prevladujemo pa starci. Zgubana, 

zguljena, grda koža ni v redu. Premalo 

mehka! Za starce bo dovolj evtanazija, 

nič proizvodne linije. Otroci? Ne, stop! 

Ti so namenjeni poizkusom z vegansko 

prehrano! In tudi s tem je vse v redu, saj 

slovenska javnost tudi ob tem molči. 

Razen pediatrov, ki so očitno razumeli 

globino Mengelejevih dejanj, nasprotovali 

sijajnemu predlogu o šolski veganski 

prehrani – in postali sovražnik 

slovenskega ljudstva. 

Kam torej po mehko, mlado kožo? 

Morali bodo zadostovati ubogi Slovenceljni 

srednjih in mladih let. Jih bo dovolj 

z desne ali pridejo v poštev tudi z leve? 

Ne, kolesarji imajo preveč trdo usnje na 

spodnjem delu hrbta, levica torej odpade. 

Emigrantov, Bog ne daj, ne damo! 

Smo pred očmi in drobnogledom vsega 

sveta in z njimi naša odprta, dobrodelna 

in demokratična slovenska srca. Tudi 

na skupino državljanov, ki se jih zaradi 

politične korektnosti ne upamo več niti 

poimenovati, ne smemo in ne moremo 

resno računati, saj bi lahko kdo pomislil, 

da gre za vzgojni ukrep. To so pa vendar 

počeli že nacisti! No ja, tudi partizani so 

se kdaj pa kdaj spozabili, a ti Romi so sedaj 

mrtvi in Ljubljana mrtvih Romov ne 

sprejema niti na Žalah! Pozabite torej! 

Pogled na nacistično taborišče Auschwitz. Večini 

judovskih taboriščnikov ni uspelo preživeti. 

SPOŠTOVANJE IN LJUBEZEN 

DO BLIŽNJEGA 

A navkljub neizmernemu cinizmu slovenske 

politične garde ostaja samo eno 

resno vprašanje: kaj je s človekom narobe, 

da lahko javno in brez vsakega najmanjšega 

sramu ali obžalovanja izjavi nekaj 

tako pošastnega? Kaj je narobe z ljudmi, 

ki ne dojamejo, da javno razpravljamo o 

najbolj nagnusnih in pošastnih dejanjih, 

kar jih je človek sposoben storiti? 

Naj z besedami znamenitega francoskega 

filozofa Emmanuela Levinasa 

pojasnim, kaj razkriva ta naša skupna 

brezčutnost. Lahko bi rekli tudi neetičnost, 

ki je hkrati tudi nemoralnost, toda 

ti pojmi so že zdavnaj razvrednoteni in 

ne pomenijo popolnoma nič. Ostanimo 

zatorej pri Levinasu, edinem preživelem 

od številčne judovske rodbine. Po 

dolgih letih poglobljenega študija se je 

dokopal do pretresljivo enostavnega 

spoznanja, da se etika začne s spoštovanjem 

in ljubeznijo do bližnjega, do 

Drugega. (O, kako starokopitno!) Vzrok 

je sila preprost. Ob bližnjem, ob tistem 

Drugem poleg nas, se učlovečujemo mi 

sami, druge poti ni. Preprosto rečeno, 

Drugi sem jaz sam. Drugi zagotavlja 

moj lasten obstoj in mojo bit. Do Drugega 

me veže vnaprejšnja dolžnost za 

njegovo dobro. 

Kaj torej razkriva izjava človeka, ki se 

javno navdušuje nad pasovi, izdelanimi 

iz kože drugače mislečih? Nepredirno 

temo nekoga, ki se v svoji lastni koži počuti 

tako slabo, da bi jo najraje predelal 

v modne pasove, torbice in rokavice? Da 

sem jaz hkrati tudi tisti Drugi, je pretresljivo 

pokazal Emmanuel Levinas. Še 

bolj nazorno je to »razkazalo« stoletje totalitarizmov, 

nacizma, fašizma in komunizma. 

Morda pa je vendarle napočil čas, 

da razmislimo, kam nas vodijo stranpoti 

zanikanja lastne tragične polpreteklosti. 

Zrcalo nam je nastavljeno in podoba v 

njem ni prijetna! 

 

164 5. 9. 2024

26 

AKTUALNO 

LUKA SVETINA 

Vegani aktivno NAD 

ZDRAVNIKE IN MEDIJE 

Pretekli teden smo poročali, da je t. i. veganski lobi, ki je dobil zalet pod vlado Roberta 

Goloba, saj ima v njegovi partnerki Tini Gaber velikega zaveznika in poskuša (za zdaj 

neuspešno) vpeljati nove prehranske smernice v vzgojno-izobraževalne zavode, pritisnil 

na zagovornika načela enakosti Miho Lobnika, ki je nato na vse slovenske bolnišnice 

naslovil vprašalnik s prošnjo za pojasnila, kakšne prehrane so deležni njihovi bolniki in 

zaposleni. Zagovornik se brani, da deluje v skladu z zakonodajo. 

Poročali smo, da se je razširjeni 

strokovni kolegij za klinično 

prehrano odzval burno. Lobniku 

so namreč očitali nedopustno 

vmešavanje, a tudi nepoznavanje 

tematike, saj je slovenske bolnišnice 

prosil za razkritje internih aktov o prehranjevanju, 

ki pa sploh ne obstajajo, 

saj zdravniki sledijo strokovnim smernicam 

v skladu s potrebami bolnikov in 

ne njihovim kapricam, čeprav priznavajo, 

da po potrebi iz upravičenih razlogov 

tudi prilagajajo prehrano. Zagovornik 

teh očitkov ne razume in razkriva, 

da se je veliko vodstev bolnišnic na njihovo 

poizvedovanje »prijazno odzvalo« 

ter da je sestavljanje takšnih vprašalnikov 

njihovo poslanstvo. 

»NESTROKOVNI« VPRAŠALNIK 

Spomnimo. V našem uredništvu smo 

pridobili vprašalnik, šlo je t. i. poizvedbo 

Zagovornika načela enakosti o 

zagotavljanju vegetarijanske in veganske 

prehrane bolnikom in zaposlenim 

v bolnišnicah z vidika varstva pred diskriminacijo, 

pod katero se je podpisala 

Jelena Aleksić, njihova koordinatorka 

spremljanja, ozaveščanja in preventive, 

sicer nekoč asistentka Iva Vajgla v 

Bruslju, ko je slednji opravljal funkcijo 

evropskega poslanca. 

Vodstva slovenskih bolnišnic so 

med drugim spraševali, ali v okviru 

bolnišnične prehrane bolnikom zagotavljajo 

tudi veganske obroke ter kako 

pogosto. V primeru, da tega ne počnejo, 

pa so spraševali po razlogih. Zanimalo 

jih je, kako se odzovejo na želje pacientov 

in ali nameravajo veganske jedilnike 

uvesti v prihodnje. Omenjeni strokovni 

kolegij je zagovornika odpravil 

z ogorčenim pismom, da na neznanju 

osnovana nekritična uporaba alternativnih 

načinov prehranjevanja predstavlja 

kršitev etičnih načel medicinske 

164 5. 9. 2024 

V veganskem lobiju imata 

izjemno moč premierjeva 

partnerka Tina Gaber in član 

premierjevega strateškega 

sveta za prehrano 

Boštjan Jakše. 

stroke pri zdravljenju bolnikov. Strokovni 

kolegij je v svojem odzivu med 

drugim pojasnil, da urejenost prehrane 

bolnikov spada na področje medicinske 

stroke, da je zdravljenje bolnikov osnovano 

na strokovnih smernicah, ki so 

znanstveno podprte in javno dostopne. 

»Za njihovo razumevanje in klinično 

uporabo pa je potrebno znanje medicine. 

Prehrana bolnikov je del njihovega 

zdravljenja in jo predstavlja medicinska 

stroka klinične prehrane.« Dodali 

so, da je primarna skrb zdravstvenega 

sistema, da bolnikom zagotovi takšno 

prehrano, ki optimalno podpira njihovo 

zdravljenje in okrevanje ter ugodno 

vpliva na zdravljenje motenj prehranjenosti 

in s prehranjenostjo povezanih 

motenj. »Zato ocenjujemo vaš poziv kot 

nestrokovno in neetično poseganje v 

medicinsko stroko.« 

Ker smo iz dobro obveščenih virov 

dobili namig, da bi za pobudo Zagovornika 

načela enakosti lahko stal tudi 

veganski lobi, v katerem imata izjemno 

moč zlasti premierjeva partnerka Tina 

Gaber in član premierjevega strateškega 

sveta za prehrano Boštjan Jakše, oba 

člana Slovenskega veganskega društva, 

smo od Mihe Lobnika želeli pojasnila, 

na čigavo željo je sestavil vprašalnik. 

Poročali smo namreč, da vegani na vse 

načine pritiskajo na zdravniško stroko, 

ki njihovemu nestrokovnemu in laič- 

Miha Lobnik je v bolnišnicah 

poizvedoval, ali slednje bolnikom 

in zaposlenim zagotavljajo vegetarijansko 

in vegansko prehrano. 

@MZEZ_RS

AKTUALNO 

27 

nemu podajanju pogosto zavajajočih 

informacij v javnosti ostro nasprotuje 

(odmeval je zlasti podkast Tine Gaber, 

v katerem je Jakše prosto po Prešernu 

zdravnike označeval za nekompetentne 

na področju svetovanja o prehrani, 

češ da so večinoma »debeli« in »ne 

skrbijo zase«). 

Vegani so pred časom enega najuglednejših 

slovenskih pediatrov, dr. 

Tadeja Battelina, prijavili Zdravniški 

zbornici Slovenije samo zato, ker je na 

okrogli mizi staršem svetoval, naj otrok 

ne hranijo z vegansko dieto, saj to 

slabo vpliva na njihov razvoj. Po naših 

informacijah je zbornica sicer prijavo 

zavrgla kot neutemeljeno, a Jakše ter 

Gabrova & Co. bijejo boj za »vegansko 

resnico« tudi na druge načine. 

»SPREMLJA IN VARUJE« 

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik 

sicer odločno zanika, da bi nanj 

kdorkoli pritiskal, naj poizveduje o 

pravicah »veganskih pacientov« v bolnišnicah. 

Pisno so nam pojasnili, da zagovornik 

deluje kot samostojen organ v 

skladu z 19. členom Zakona o varstvu 

pred diskriminacijo (ZVarD). »Zagovornik 

opravlja naloge in pooblastila 

Bolnišnice so 

poročale, da 

že zagotavljajo 

vegetarijanske 

oziroma 

veganske 

obroke. 

na podlagi 21. člena ZVarD, med katere 

spada tudi naloga, da spremlja splošno 

stanje v Republiki Sloveniji na področju 

varstva pred diskriminacijo in položaja 

oseb z določenimi osebnimi okoliščinami.« 

Vztrajajo, da je njihov vprašalnik 

zgolj del poizvedb, ki jih zagovornik 

opravlja, da bi se seznanil s stanjem na 

tem področju. Tako pojasnjujejo, da 

področje prehrane vegetarijanstva in 

veganstva spremljajo že vrsto let, saj 

so različni zainteresirani institucijo že 

večkrat spraševali o svojih pravicah in 

možnostih. »Običajno so zagovornika 

obveščali o tem, da naj bi v zvezi z njihovo 

prehrano doživljali diskriminacijo,« 

so zapisali. Ali bi lahko bili ti prijavitelji 

tudi iz Jakšetovega kroga veganov, niso 

pojasnili. Pravijo pa, da bodo na podlagi 

zbranih odgovorov pripravili analizo, 

ki bo podlaga za njihovo nadaljnje delo. 

V pisnem odgovoru, ki nam ga je Zagovornik 

načela enakosti posredoval 19. 

avgusta, so našteli 15 slovenskih bolnišnic, 

ki so odgovorile na njihovo poizvedbo. 

»Vse bolnišnice, ki so odgovorile, 

so poročale, da že zagotavljajo vegetarijanske 

oziroma veganske obroke. Poročale 

so tudi, da bolnikom v dogovoru z 

zdravniki in dietetiki zagotavljajo prilagojeno 

prehrano zaradi njihove vere ali 

prepričanja.« Miha Lobnik naj bi prejel 

tudi odgovor Onkološkega inštituta, ki 

je priložil mnenje razširjenega strokovnega 

kolegija. Glede kritičnega odziva 

slednjega in pozivov, naj poizvedbo 

umakne, pa Lobnik vztraja, da s svojimi 

vprašanji o družbenih praksah nikakor 

ne posega ali komentira strokovnih 

smernic. Zato so se razširjenemu kolegiju 

odločili pojasniti svoje pristojnosti iz 

omenjenega zakona. 

Na naše vprašanje, ali se je nanje v 

zvezi s prehranskimi smernicami v slovenskih 

bolnišnicah kakorkoli obrnilo 

Slovensko vegansko društvo in nemara 

zahtevalo, da pošljejo takšno poizvedbo, 

pa so odgovorili, »da o vidikih svojega 

dela redno komunicira z vsemi deležniki, 

torej posamezniki, ki se nanj obračajo, 

ker mislijo, da so diskriminirani, 

civilno družbo, ki jih predstavlja, institucijami 

države, izvršne veje oblasti in 

drugo zainteresirano javnostjo«. Čeprav 

ne gre za neposredno potrditev, je iz odgovora 

mogoče sklepati, da so se Jakšetovi 

vegani nanj obrnili zato, ker znova 

menijo, da so diskriminirani. Sicer pa je 

zagovornik zatrdil, da nobeden od teh 

deležnikov, torej niti Jakšetovi vegani, 

»nima pravice ali moči od zagovornika 

karkoli zahtevati ali narekovati vsebine 

164 5. 9. 2024

28 AKTUALNO 

njegovega dela«. Prav tako so zanikali, 

da bi takšno poizvedbo zahteval kdorkoli 

iz kabineta predsednika vlade. 

INŠPEKCIJA ASTE VREČKO 

Sicer pa Boštjan Jakše v zadnjih tednih 

poskuša preprečiti tudi negativno medijsko 

publiciteto, ki je je deležen zaradi 

svojega izpostavljanja v okviru premierjevega 

strateškega sveta za prehrano 

in nastopanja v podkastih njegove partnerke. 

Tako je komercialno televizijo 

Planet TV, ki je kot prva razkrila, da je 

skupaj še z dvema somišljenikoma plačal 

za objavo strokovno spornega članka 

v znanstveni reviji Nutrients, ki je 

na noge dvignila celotno slovensko pediatrično 

in dietetično stroko, prijavil 

medijski inšpekciji, ki spada pod okrilje 

ministrice za kulturo Aste Vrečko iz 

kvote Levice. 

Po naših informacijah odgovornemu 

uredniku Urošu Urbaniji zaradi 

tega, ker Jakšetu na njegovo pritožbo 

na objavljeni prispevek ni odgovoril, inšpekcija 

grozi s kaznijo do 4.000 evrov, 

televiziji pa celo v višini 60.000 evrov. 

Inšpekcija je sicer od Urbanije zahtevala 

zgolj pojasnila, ker mu je Jakše v svoji 

prijavi očital, da je od Planet TV zaradi 

poročanja o njegovem članku v reviji 

Nutrients zahteval popravek, čeprav v 

svojem elektronskem sporočilu sploh 

ni navedel, katera nasprotna dejstva 

naj se prikažejo. Urbanija tako niti ni 

mogel odločiti, ali naj popravku ugodi 

ali ga zavrne. 

Kot smo poročali tudi v Domovini, 

so trije člani Golobovega strateškega 

sveta za prehrano – športni trener Boštjan 

Jakše, specialist internist Zlatko 

Fras in živilska tehnologinja Nataša 

Fidler Mis – v svojem spornem članku 

v reviji Nutrients med drugim trdili, 

da nasprotovanja pediatričnih združenj 

veganski prehrani otrok in mladostnikov 

temeljijo na nekakovostnih in 

zastarelih študijah. V zadnjih dveh desetletjih 

naj bi bil po njihovih trditvah 

opazen trend družin, ki se odločajo za 

veganstvo, češ da je to med drugim povezano 

z zmanjšanim tveganjem za razvoj 

debelosti, srčnih obolenj, diabetesa 

in nekaterih vrst raka. Pediatričnim 

združenjem pa so predlagali, da pogosteje 

posodabljajo svoje dokumente o 

stališčih in da vključijo nove študije. 

Trinajst slovenskih pediatrov in 

dietetikov se je kritično odzvalo na 

njihov članek in objavilo svoje ugovore, 

med drugim tudi to, da za tovrstno 

Jakše je Battelina obtožil, 

da govori neresnice brez 

dokazov, Beovićevi pa je 

očital, da je nekorektna. 

(vegansko) prehrano pri najbolj ranljivi 

populaciji v družbi – dojenčkih, malčkih, 

otrocih, mladostnikih in mladih 

odraslih – ni prepričljivih dokazov. 

Dodali so, da večina najnovejših smernic 

priporoča prehranska dopolnila 

pri otrocih, ki se prehranjujejo vegansko, 

zlasti vitamin B12, ki ga brez mesa 

praktično ni mogoče dobiti. »Tovrstni 

veganski eksperimenti pa bi lahko 

imeli dolgoročne posledice za človeški 

mikrobiom,« so zapisali in opozorili, 

da Nacionalni inštitut za javno zdravje 

v najnovejših smernicah za zdravo 

prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih 

ustanovah v Sloveniji ne podpira 

veganske prehrane. »Žalostno, da pod 

to vlado prihaja do razpada sistema in 

vrednot v znanosti,« so bili kritični v 

sporočilu, ki so ga naslovili na avtorja 

teh vrstic. 

Medicinska stroka je kritična do uvajanja 

veganske prehrane pri dojenčkih, malčkih, 

otrocih, mladostnikih in mladih odraslih. 

SHUTTERSTOCK


»ŽALJIVI DO TINE GABER« 

Odgovornemu uredniku Planet TV Urošu 

Urbaniji grozi kazen do 4.000 evrov, 

televiziji pa celo v višini 60.000 evrov 

- ker Urbanija Jakšetu ni odgovoril na 

pritožbo na objavljeni prispevek. 

AKTUALNO 29 

Planet TV je v omenjenem prispevku poročal 

tudi o prijavi pediatra Tadeja Battelina 

na zdravniško zbornico, prispevek 

pa je bil nato deljen na družbenem 

omrežju X. Jakše se je obregnil celo ob 

naslov na spletu »Kako je vpletena Tina 

Gaber?«, v svojem pismu, ki ga je naslovil 

na avtorja teh vrstic, pa je natresel kopico 

obtožb o domnevno neresničnem 

poročanju, informacijah, ki naj bi bile 

po njegovem vzete iz konteksta in žaljive 

do avtorjev »preglednega znanstvenega 

članka« ter – pozor – žaljive celo do 

predsednika vlade in njegove partnerke. 

V nadaljevanju pa je Jakše zgolj podal 

svoje poglede na vsebino prispevka, ob 

tem prilepil kopico elektronskih povezav 

do veganskih in podobnih študij, 

svoje pripombe pa poimenoval kot »komentar 

na prispevek«. Kakšen popravek 

želi in na katere dele besedila naj bi se 

nanašal, nikoli ni navedel. Avtor teh vrstic 

je vseeno iz njegova dopisa za Planet 

TV pripravil nov prispevek, v katerem je 

povzel njegove nasprotne trditve in ponovil 

kritike, ki na Jakšeta letijo iz vrst 

pediatrične stroke. 

Jakše je sicer poslal kar štiri strani 

pripomb; med drugim je Planet TV 

očital izmislek in konstrukt v navezi s 

pediatri in dietetiki, češ da bi tako dosegli 

večjo gledanost oddaje. Poročanje 

o pediatru Battelinu in dejstvo, da so 

na Planet TV za komentar na to temo 

poprosili tudi predsednico Zdravniške 

zbornice Slovenije Bojano Beović, 

pa je označil za novinarski fiasko. Battelina 

je obtožil, da govori neresnice 

brez dokazov, Beovićevi, ki je pediatra 

branila z besedami, da gre za uglednega 

strokovnjaka, in namignila, da so 

očitki veganov nesmiselni, pa je očital, 

da je nekorektna. Avtor teh vrstic je sicer 

po prejetem dopisu z Jakšetom želel 

govoriti po telefonu in ga je preko elektronskega 

sporočila prosil za telefonsko 

številko, a mu je Jakše v odgovoru zabrusil 

sledeče: »Da želite komunicirati 

po telefonu, štejem, da veste, da pravno 

gledano nimate prav in si ne želite objaviti 

popravka.« Kljub vsemu je avtor teh 

vrstic prispevek pripravil. 

POLITIČNI PRITISKI 

A Jakše se ne da in preko inšpekcije želi 

od Urbanije doseči odgovor na popravek, 

ki ga v resnici nikoli ni zahteval. 

Preko inšpekcije, ki deluje v okviru Ministrstva 

RS za kulturo, mu je to delno 

uspelo, saj so na uredništvo televizije 

z Inšpektorata RS za kulturo in medije 

naslovili obvestilo o začetku postopka o 

prekršku in pozvali Urbanijo k pisni izjavi. 

Inšpektor Aleksander Vidmar pa je 

priložil tudi dokument o prijavi kršitve, 

iz katerega je jasno razvidno, da je Jakše 

za potrebe prijave »ponaredil« dopis, ki 

ga je poslal na Planet TV. Če ga je namreč 

za televizijo poimenoval kot komentar 

na prispevek, je v svojem »dokaznem 

gradivu« za inšpektorat dodal besedno 

zvezo »zahtevan popravek«. 

Kako je inšpektorat zadevo sploh 

vzel v obravnavo, če pa je iz prijave jasno 

razvidno, da Jakše nikjer ni zahteval 

prikaza nasprotnih dejstev konkretne 

vsebine, ostaja veliko vprašanje. Odgovorni 

urednik Planet TV Uroš Urbanija 

se zato, kot nam je dejal, ne more 

znebiti občutka, da gre za politični 

pritisk na medij, in lahko samo ugiba, 

ali je na ministrico Asto Vrečko pritisnil 

kdo iz kabineta predsednika vlade. 

Spomnimo. Jakše v svojem dopisu trdi, 

da je bil prispevek žaljiv do premierja 

Roberta Goloba in njegove partnerke 

Tine Gaber. In medtem ko je Planet 

TV v svojem odgovoru Jakšetovo prijavo 

označil za povsem neutemeljeno, 

se lahko samo vprašamo, kateri novinarji, 

ki si bodo upali pisati o spregi 

t. i. »veganskega lobija« s Tino Gaber 

in predsednikom vlade, bodo še tarča 

medijske inšpekcije oz. političnih pritiskov 

ministrstva za kulturo. 

164 5. 9. 2024

30 

SVET 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

OLIGARHI V FAVELAH 

Kaj me je napeljalo k takšnim mislim? Ob 

pregledovanju virov sem naletel tudi na 

prispevke v Guardianu, britanskem levičarskem 

mediju, ki mu kritike ZDA in 

zahodnega imperializma niti približno 

niso tuje. A pri njih sem naletel na nekaj 

drugega. Poročali so o protivladnih protestnikih, 

ki rezultat volitev izpodbijajo. 

Za razliko od Kordiša jih niso imenovali 

»oligarhe, ki jih financira CIA«. Ravno 

nasprotno, šlo naj bi za razočarane 

prebivalce favel – najrevnejše sloje prebivalstva 

– ki so veljali za utrdbo Huga 

Chaveza, predhodnika aktualnega predsednika 

Nicolasa Madura. 

Demonstracije so opisali kot »eksplozijo 

nezadovoljstva, ki sta jo spod- 

@VIOLETATO- 

MICLEVICA 

Sta Kordiš in Tomićeva 

LE »KORISTNA IDIOTA« 

venezuelskega režima? 

Ob spremljanju novic o volitvah v Venezueli in prebiranju komentarjev o njih sem opazil 

zanimivo podrobnost. Podrobnost, ob kateri sem se vprašal, na čigavi strani so v resnici 

pri nas najglasnejši borci za pravice delavcev in ljudi na družbenem dnu. 

Ali je Tomićeva med obiskom Venezuele 

videla realno podobo te države? 

Gospodarski kolaps 

Venezuele pod Madurom 

v zadnjem desetletju je 

povzročil, da se 

je razpoloženje 

med najrevnejšimi 

močno spremenilo. 

Nedavne volitve v Venezueli so 

bile nedvomno kontroverzne 

in verjetno bo preteklo še 

kar nekaj časa, preden bomo 

lahko z gotovostjo vedeli, kakšen je bil 

v resnici njihov rezultat. A v tem zapisu 

rezultat sam niti ni pomemben. Pomemben 

je odziv nanj. 

Ob spremljanju osrednjih zahodnih 

medijev je bila najbolj očitno v ospredju 

venezuelska opozicija, ki je rezultat 

izpodbijala. Članki so tako govorili o 

nepričakovanem rezultatu, (ne)legitimnosti 

volitev, pristranskosti venezuelskih 

institucij, napadih na opozicijo 

in protivladnih demonstracijah. 

Podobno so poročali tudi slovenski 

mediji, le RTV je izstopala po tem, da je 

prostor namenila tudi člankom, ki so 

namigovali na ameriško zaroto proti 

zmagi socializma v Venezueli. Prispevek 

Volitve v Venezueli – res oporečne 

ali izid zgolj ne ustreza ZDA?, ki je mnogo 

bližje jeziku naše protizahodne »civilne 

družbe« in stranke Levica, je citiral 

številne protiameriško nastrojene 

politične aktiviste in organizacije. 

Sam pogosto poudarjam, da v današnjem 

svetu ne vem, komu zaupati, 

zato se do verodostojnosti teh virov ne 

bom opredeljeval. Vsekakor pa lahko 

izluščim osrednjo nit obravnavanega 

članka ter njegov motiv – nasprotovanje 

in demoniziranje ZDA, predvsem 

njihove zunanje politike. Dogajanje je 

predstavljeno zelo poenostavljeno in 

ima jasno sporočilo – za trenutno dogajanje 

v Venezueli so krive ZDA. 

Zelo podoben jezik in miselni vzorec 

(tudi povezavo do omenjenega RTV- 

-članka) lahko zasledimo v objavi poslanca 

Levice Mihe Kordiša na Facebooku. 

Tu lahko zasledimo še, da je aktualna 

oblast v Venezueli »branik suverenosti 

venezuelskega ljudstva in njihovih naravnih 

virov« in da je opozicija »kapitalistična, 

fašistična in rasistična« ter da želi 

podpornike režima »likvidirati«. 

Priznati je sicer treba, da Kordiš 

svojega navdušenja nad venezuelskim 

režimom nikakor ne skriva in da je bil 

nekoč ponosno zaposlen na njihovem 

veleposlaništvu v Sloveniji. Morda pa 

bi se lahko vprašali: Komu je Kordiš 

resnično privržen – venezuelskemu 

ljudstvu ali le aktualnemu režimu? Dejanskim 

zatiranim ljudem ali neki abstraktni, 

idealizirani ideji? 

164 5. 9. 2024

Komentar 

SVET 

31 

budila jeza zaradi gospodarskih težav 

in migracijske krize, ki je razsula družine 

in povzročila, da je okoli osem milijonov 

Venezuelcev pobegnilo v tujino«. 

Oče enega izmed aretiranih protestnikov 

je za Guardian dejal, da se je 

večina prebivalcev El Valleja (ene izmed 

favel) obrnila proti Maduru – ki se 

imenuje »predsednik ljudstva« – zaradi 

gospodarskega zloma, do katerega je 

prišlo pod njegovo oblastjo, zaradi česar 

so ostali Venezuelci brez dela ter s 

praznimi hladilniki in razbitimi domovi. 

»Maduro je izgubil ulico. Nihče ga ne 

mara,« je dejal. »Ljudje so utrujeni. Utrujeni 

so od laži. Utrujeni so od tega, da 

ti ljudje mislijo, da so šefi vsega.« 

Guardian poroča, da opazovalci 

pravijo, da so takšni občutki ključni del 

tega, kar razlikuje trenutna prizadevanja 

za odstranitev Madura od prejšnjih 

poskusov, kot je bil recimo neuspešen 

poskus Juana Guaidója, da bi sprožil 

vstajo leta 2019, ali pa množični protesti 

leta 2017. Gospodarski kolaps Venezuele 

pod Madurom v zadnjem desetletju 

– za katerega predsednik krivi sankcije 

ZDA, kritiki pa ga pripisujejo predvsem 

vseprisotni korupciji in slabemu 

upravljanju gospodarstva – je povzročil, 

da se je razpoloženje med najrevnejšimi 

močno spremenilo. 

POTEMKINOVA VAS 

Nad Venezuelo in njenim režimom je 

navdušena tudi nekdanja poslanka Levice 

Violeta Tomić. Svoje potovanje po 

Venezueli, kamor jo je povabil nekdanji 

veleposlanik te države v Sloveniji, 

je predstavila na Facebooku. Opisuje 

bogato založene supermarkete in ljudi, 

ki se veselijo »zmage« Nicolasa Madura 

na predsedniških volitvah. A kot smo 

nedavno poročali v Domovini, venezuelski 

Slovenci opozarjajo, da gre za povsem 

popačeno sliko o državi pod Madurovim 

režimom. 

Tu bi poudaril, da v Venezueli nisem 

bil ter se do dejanskega stanja v državi ne 

bom opredeljeval. Na misel mi je padla 

druga zanimivost. Severna Koreja se bo 

po petih letih zopet odprla za turiste. A 

prvi obiskovalci naj bi bili omejeni na Samjiyon, 

mesto blizu kitajske meje, ki ga 

Severna Koreja opisuje kot »socialistično 

utopijo« in »vzorec visoko civiliziranega 

gorskega mesta«. Nekakšna verzija 

Potemkinove vasi morda? 

Obiskovalci Severne Koreje, ki vidijo 

resničnost te države, so redki. Kam lahko 

gredo, kaj vidijo – vse je skrbno nadzorovano 

in koreografirano. Pred nekaj 

Venezuela je pod vodstvom Madura 

doživela gospodarski kolaps. 

leti sem gledal dokumentarec Severna 

Koreja: Potovanje Michaela Palina, ki je 

lepo opisal, kako izmišljeno in zmanipulirano 

je bilo vse, kar je videl. Morda 

so bolj pristne izkušnje te nenavadne 

države dobili obiskovalci, ki so prišli v 

stik z njenim kazenskim sistemom. 

Verjetno se je smotrno vprašati, kaj 

točno je Tomićeva videla, glede na to, 

da je čas preživljala pri nekdanjem veleposlaniku, 

ki vsekakor ni povprečen državljan, 

po lastnih besedah pa si tudi ni 

vzela časa za potikanje po mestih. Med 

njenimi slikami ni videti revnih predelov 

in favel – so te morda izmišljene? 

Njeni opisi so nedvomno bližje zgoraj 

omenjeni »socialistični utopiji«. 

IDEOLOŠKO ZASLEPLJENI 

Vsekakor bi bilo pošteno omeniti, da se 

(kakor vem) stranka Levica do trenutnega 

stanja v Venezueli ni javno opredelila 

– čeprav dvomim, da zato, ker o 

tem nimajo mnenja. Violeta Tomić ni 

več članica te stranke, Miha Kordiš pa 

Kordiš, Tomićeva in njima 

podobni vidijo in verjamejo 

le to, kar želijo, da bi bilo 

res – in so po potrebi 

pripravljeni tudi zamižati. 

je trenutno s stranko v sporu. A vseeno 

gre pri njiju za t. i. spitzenkandidata, 

eden je bil celo kandidat stranke za 

predsednika države. Dvomim, da so 

njuna stališča o dogajanju v Venezueli 

kakorkoli nereprezentativna razmišljanja 

te stranke. 

Kar me privede do tega, da dvomim, 

da so javno izražana stališča teh in njim 

podobnih ljudi resnična (morda lažejo 

tudi samim sebi?). Da jih skrbi za malega 

človeka, ki da bi mu radi pomagali. Da se 

borijo proti tiraniji, za pravičnejši svet. 

Veliko bolj verjetna razlaga je, da so 

ideološko zaslepljeni. Morda zaslepljeni 

z idealističnimi, abstraktnimi idejami 

»boljšega sveta«, podkrepljenimi z leti 

propagande. Vidijo in verjamejo le to, 

kar želijo, da bi bilo res – in so po potrebi 

pripravljeni tudi zamižati. 

Dokaj očitno je tudi, da jih žene veliko 

sovraštvo do zahodnega sveta, zlasti 

ZDA. In kapitalizma. Kar pri nas ni 

nenavaden pojav. Sovražnik njihovega 

sovražnika je tako njihov prijatelj, ne 

glede na lastnosti – kar privede do trditev, 

da je bil Gadafi »razsvetljeni absolutist«. 

Tu se sicer sprašujem, kako na 

podlagi sovraštva zgraditi boljši svet. 

Morda pa jih v resnici žene le želja 

po moči – kdor želi rešiti svet, mora pač 

imeti veliko moči. Ter seveda sredstev 

– po potrebi odvzetih njihovim lastnikom, 

saj ti nimajo tako plemenitih namenov. 

V takšnem primeru pa so diktatorji 

vsekakor uporaben zgled ... 

164 5. 9. 2024

32 

AKTUALNO 

Ukrajinskim materam in otrokom 

predvajali zvoke streljanja 

IN SE JIM SMEJALI 

Društvo Ukrajincev v Sloveniji "Razom" je 24. avgusta ob Prešernovem spomeniku v središču Ljubljane 

pripravilo shod, ki ga je neetično z zvoki streljanja motila skupina proruskih privržencev. 

LEA KALC FURLANIČ 

@DRUSTVORAZOM 

Ukrajinci v Sloveniji so obeleževali 

ukrajinski dan državnosti. 

Kakor pojasnjuje 

predsednik društva Razom 

Evgenij Gorešnik, so shod ustrezno prijavili 

policiji. Med dogajanjem se je pri 

Prešernovem spomeniku pojavila skupina, 

ki je z glasno rusko glasbo, zastavo 

s sv. Jurijem, simbolom ruske vojske, 

ter transparenti motila program shoda. 

ZVOKI STRELOV 

OBUJAJO VOJNE TRAVME 

Kar je posebej pretreslo kakih 80 zbranih 

Ukrajincev, so bili glasni posnetki 

zvokov strelnega orožja. »Zbranim sonarodnjakom 

so se ob tem orosile oči. 

Posebno so otrpnile številne ukrajinske 

matere z otroki, ki so pribežališče 

pred vojno dobile v Sloveniji. »Zaradi 

omenjenih motenj skupine nestrpnežev, 

ki za povrh svojega zbiranja tam 

niti ni prijavila policiji, smo morali svoj 

program skrajšati za eno uro, med drugim 

smo morali izločiti minuto molka, 

govor v slovenščini in druge napovedane 

dejavnosti,« je ponovno osupel 

in zaprepaden Gorešnik. »Tovrstno 

nasprotovanje našim shodom se redno 

ponavlja že kako leto, tokrat je s predvajanjem 

zvokov streljanja doseglo višek,« 

je še izpostavil predsednik Razoma. 

OGLASIL SE JE TUDI 

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC 

Tako obnašanje obsoja tudi varuh človekovih 

pravic. Vprašali smo ga, ali gre 

za kršitev človekovih pravic, za neetično 

dejanje, upravičeno do prijave. 

»Z dogodkom sicer nismo seznanjeni, 

poudarjamo pa, da če so bili na shodu 

Ukrajincev v Sloveniji res predvajani 

zvoki streljanja, gre pri tem najmanj 

za nespoštovanje človekovega dostojanstva. 

Osebe, ki prihajajo z vojnih 

območij, so lahko zaradi travmatičnih 

izkušenj še posebej občutljive, zato je 

164 5. 9. 2024 

Policija predvajanja zvokov 

streljanja na shodu Ukrajincev 

ni zaznala kot nasilje 

in nasprotnikov ni pregnala. 

treba to upoštevati. Varuh človekovih 

pravic Peter Svetina poudarja, da 

je pravica do izražanja res ena temeljnih 

pravic, ki pa ima nedvoumno svoje 

meje, in sicer tam, kjer se začnejo pravice 

drugega človeka. Varuh obsoja vse 

oblike izražanja, ki posegajo v pravice 

sočloveka, kot so hujskanje, podpihovanje 

nestrpnosti in podobno,« je zapisala 

varuhova svetovalka Nataša Kuzmič. 

POLICIJA NI ZAZNALA 

OVIRANJA SHODA 

Kaj pa policija? Kako se je odzvala? 

Gorešnik ocenjuje, da ne preveč učinkovito, 

saj skupine nestrpnih rusofilov 

ni pregnala. Ali je imela vzvode za to? 

»Med varovanjem shoda so naši policisti 

zaznali tudi spontano zbiranje 

nekaj posameznikov, ki so nasprotovali 

shodu. Ni bilo zaznano, da bi teh nekaj 

posameznikov oviralo prijavljen shod. 

Kljub temu so policisti opravili razgovore 

tako z vodjo prijavljenega shoda 

kot s posamezniki, ki so se tam spontano 

zbrali, vendar pri tem kršitev niso 

zaznali,« sporočajo iz ljubljanske policijske 

uprave. 

Dodajajo, da so z izvedenimi ukrepi 

zagotavljali uresničevanje z ustavo zagotovljenih 

pravic do svobodnega izražanja 

ter do mirnega zbiranja in javnih 

zborovanj. »Če je zbiranje mirno in udeleženci 

niso nasilni, mora policija pokazati 

določeno stopnjo tolerance, čeprav 

je shod neprijavljen ali zanj ni bilo pridobljeno 

dovoljenje (kadar se to zahteva) 

– toleranco mora pokazati ne le v zvezi z 

uporabo sile, ampak tudi pri nadziranju 

javnega shoda in kaznovanju ter drugačnem 

ukrepanju po shodu,« še pojasnjujejo 

varuhi reda in miru. 

Gorešnik bo ukrepal s pritožbo na 

več odgovornih institucij. 

 

Zbranim sonarodnjakom 

so se ob tem orosile oči. 

Posebno so otrpnile številne 

ukrajinske matere z otroki, 

ki so pribežališče pred vojno 

dobile v Sloveniji.

Komentar 

NENAD GLÜCKS 

POSNETEK 

ZASLONA TV SLO1 

V 

medijih je bilo večkrat omenjeno, 

da so Romom iz naselij 

Goriča vas in Otavice do 

marca letos vodo dostavljali 

gasilci. Od tedaj dalje jo jemljejo kar z 

bližnjega pokopališča. Nikjer pa ni bilo 

pojasnjeno, zakaj jim od marca dalje 

gasilci vode ne dostavljajo več. Romi 

skušajo tako igrati vlogo žrtev, češ da 

nimajo niti dostopa do vode. 

ROMI SPREJELI ZAVEZO 

Občino Ribnica smo vprašali, zakaj so 

jim gasilci prenehali dostavljati vodo. V 

kabinetu župana Sama Pogorelca pravijo, 

da so imele družine iz romskega naselja 

Otavice z občino do 31. marca letos 

sklenjen dogovor o pravicah, obveznostih 

in spoštovanju pravnega reda Republike 

Slovenije v romskem naselju Otavice. 

Ta jih je zavezoval k izpolnjevanju 

obveznosti, kot so: poravnava zapadlih 

Občina Ribnica in Romi iz Goriče 

vasi in Otavic so sklenili dogovor, 

ki pa se ga Romi niso držali. Kljub 

temu vztrajajo pri svojih zahtevah. 

Romi sami zavračajo 

DOSTAVO PITNE VODE 

Družine iz romskega 

naselja Otavice so imele 

z občino do 31. marca letos 

sklenjen dogovor 

o pravicah, obveznostih in 

spoštovanju pravnega reda 

Republike Slovenije. 

AKTUALNO 

V preteklih dneh so bili mediji polni poročanja o težavah z Romi iz naselij Goriča vas in 

Otavice pri Ribnici. Romske družine skušajo izsiliti Občino Ribnica, da bi jim do (nelegalno!) 

zgrajenih hiš napeljala vodovod. Ob jadikovanju, da se njihovi otroci nimajo kje 

umiti, pa iz pojasnil z občine izhaja, da bi Romi pitno vodo (iz cistern) lahko imeli, vendar 

jo sami zavračajo. 

obveznosti iz naslova tekočih življenjskih 

stroškov (elektrika, komunala, davki), 

poravnava obveznosti za dobavljeno 

pitno vodo, zagotovitev ustreznega 

rezervoarja za dobavljeno pitno vodo, 

skrb za pravilno ločevanje odpadkov in 

pravilno ravnanje z odpadki, da ne bi 

povzročali negativnih posledic za okolje. 

33 

Nadalje je dogovor vseboval skrb, da 

bodo šoloobvezni otroci redno obiskovali 

pouk, in vključitev delovno sposobnih 

oseb v delovno razmerje ob ustreznem 

razpisanem delovnem mestu. 

Rome je zavezoval k spoštovanju prepovedi 

odlaganja odpadkov, ki povzročajo 

negativne ali škodljive posledice na 

okolje, izvajanja nelegalnih gradenj, samovoljnega 

poseganja v infrastrukturo 

v javni lasti ter kršenja javnega reda in 

miru. »Na podlagi tega dogovora je nato 

občina s PGD Ribnica sklenila dogovor 

o dobavi ter kritju stroškov prevoza pitne 

vode v romsko naselje Otavice.« 

SLEDILO JE IZSILJEVANJE 

Ker je dogovor 31. marca potekel, je bilo 

treba skleniti novega, s katerim bi se 

storitev podaljšala in izvajala še naprej. 

Toda kot so izpostavili na občini, prebivalci 

dogovora niso želeli podpisati, ker 

so prepričani, da se jim lahko na njihovem 

kmetijskem zemljišču, kjer imajo 

nelegalno zgrajene tri objekte, uredi 

vodovodna infrastruktura. 

Glede postavitve le-te jim je bilo tudi 

s predložitvijo uradne dokumentacije oz. 

dopisa, ki so ga na občini prejeli z Ministrstva 

za naravne vire in prostor glede 

priključitve nelegalnih objektov na javno 

vodovodno omrežje, pojasnjeno, da 

na njihovem območju vodovodne infrastrukture 

ni mogoče urediti. »Prebivalci 

kljub vsemu zahtevajo postavitev le-te 

in na podlagi svojih prepričanj, da jih z 

dogovorom občina zavaja, ker ne želi 

urediti vodovodne infrastrukture, zavračajo 

podaljšanje dogovora za nadaljnji 

prevoz pitne vode v njihovo naselje.« 

V romskem naselju Goriča vas pa 

do sklenitve dogovora za dostavo pitne 

vode sploh ni prišlo, saj se tam družine 

z dogovorom ne strinjajo ter zavračajo 

možnost hrambe vode v cisternah. 

164 5. 9. 2024

34 

AKTUALNO 

NENAD GLÜCKS 

Gorenjske občine molzne 

krave PREVOZNIKA ARRIVA 

Župani na Gorenjskem so ogorčeni in v stiski. Avtobusno prevozniško podjetje Arriva, ki 

nastopa s pozicije moči, saj je na Gorenjskem pogosto edini ponudnik na javnih razpisih 

za šolske prevoze, je za šolsko leto 2024/2025 ekstremno podražilo ceno teh prevozov. 

Občine so po zakonu dolžne zagotavljati 

in plačati brezplačne 

prevoze za osnovnošolce 

iz krajev, ki so bolj oddaljeni 

od šol. Če se na razpis za izvajalca avtobusnih 

prevozov ne prijavi noben drug 

ponudnik kot Arriva, so, kot pravijo župani, 

potisnjeni v kot. To podjetje naj bi 

si z drugim velikim avtobusnim prevoznikom 

Nomagom razdelilo slovenski 

trg, tako da se slednji na Gorenjskem 

praviloma sploh ne prijavlja na razpise. 

PRVI OPOZORILI 

NA OBČINI JESENICE 

Najprej so na izjemno zvišanje cen Arrive 

javnost že maja opozorili v občini 

Jesenice, ki jo vodi župan Peter Bohinec. 

Tedaj pogodbe s podjetjem za prevoze 

osnovnošolcev za to šolsko leto še 

niso sklenili. Zanimalo nas je, ali jim je 

glede na to, da se je šolsko leto že začelo, 

le uspelo skleniti dogovor. 

Po besedah jeseniškega župana Bohinca 

so šolske prevoze zagotovili, toda 

žal z znatno finančno obremenitvijo 

občinskega proračuna. Maja so razpisali 

enotno javno naročilo za vse linije do 

vseh osnovnih šol (vključno z osnovno 

šolo s prilagojenim programom) za obdobje 

treh šolskih let (do leta 2027). Za 

celotno obdobje so predvideli znesek 

3.851.754 evrov (v vseh zneskih je vključen 

DDV) oziroma za posamezno šolsko 

leto 1.283.918 evrov. 

Prijavila se je zgolj Arriva, toda njena 

ponujena cena je presegala namenjena 

občinska sredstva, tako da naročila 

niso oddali. Razpis so ponovili na začetku 

avgusta, ločili so ga na štiri sklope 

(linije), in to samo za to šolsko leto. 

Ponudbo je oddala le Arriva, s katero so 

sklenili pogodbo za štiri linije (del pa so 

pokrili z medkrajevno linijo) v znesku 

715.692 evrov. Za primerjavo: v preteklem 

letu je imela občina Jesenice z 

Arrivo koncesijsko pogodbo, ki je poleg 

šolskih prevozov vključevala še mestni 

potniški promet. Za izvajanje šolskih 

prevozov je plačala 297.955 evrov, za 

164 5. 9. 2024 

Občine so po zakonu dolžne 

zagotavljati in plačati 

brezplačne prevoze za 

osnovnošolce iz krajev, ki so 

bolj oddaljeni od šol. 

mestni potniški promet 453.978 evrov. 

Skupaj torej 751.933 evrov. Letos bodo 

morali Arrivi plačati zgolj za šolske prevoze 

(še to ne za vse linije) skoraj toliko 

kot lani za šolske prevoze in mestni potniški 

promet skupaj. 

Pred časom so pri Arrivi pojasnili, 

da se strošek (zgolj) šolskih prevozov 

bistveno ne razlikuje od stroška kombiniranega 

mestnega in šolskega prevoza, 

kot so ga na Jesenicah opravljali prej. V 

Kot pravijo v Arrivi, njihove ponudbene cene 

»vedno odražajo pričakovane stroške«. 

tem primeru se vozniki in vozila dopolnjujejo 

(z rednimi linijami se vozijo tudi 

učenci), kar stroške zniža. Sedaj pa bodo 

vozniki in vozila del dneva na čakanju. 

Na razpise za kombinirane prevoze se 

na Jesenicah niso več prijavljali, češ da 

so bili zahtevani pogoji nerealni. Toda 

ugotovili smo, da še zdaleč ne gre zgolj 

za drastično zvišanje cen v tej občini. 

Tudi župan Bohinec nas je opozoril, da 

imajo druge občine podobne težave. 

V OBČINI BOHINJ NUJEN 

REBALANS PRORAČUNA 

Po besedah župana občine Bohinj Jožeta 

Sodje so se tudi oni soočili z izrednim 

zvišanjem cen šolskih prevozov tega 

prevoznika. Arrivi so lani za te storitve 

plačali okoli 270.000 evrov, za letošnje 

šolsko leto pa se je cena dvignila na 

kar 400 tisočakov. Nove pogodbe kljub

AKTUALNO 

35 

@PeterBohinecSD 

temu, da se je šolsko leto že začelo, sploh 

niso mogli skleniti, saj tega denarja v občinskem 

proračunu preprosto ni. Občinski 

svet bo moral sprejeti rebalans proračuna. 

Začasno so zadevo rešili tako, da 

bodo na začetku šolskega leta Arrivi za 

prevoze plačevali z naročilnicami. 

Učenci ne morejo ostati brez prevoza, 

pravi Sodja. Za naprej se bodo še 

pogajali. Tako kot občina Jesenice so se 


Na enormne 

podražitve šolskih 

prevozov je javnost 

prvi opozoril župan 

občine Jesenice Peter 

Bohinec. 

tudi oni obrnili na državno Družbo za 

upravljanje javnega potniškega prometa 

(DUJPP), ki določa vozne rede medkrajevnih 

avtobusnih prevozov. Prosili 

so jih za prilagoditev teh voznih redov 

potrebam šol oziroma učencev, da bi redni 

avtobusi lahko vozili tudi učence. To 

bi za občino predstavljalo neprimerno 

manjši strošek. Od DUJPP odgovora še 

niso dobili, položaj pa je res težek. Župan 

je prepričan, da bi morala DUJPP (država) 

določiti ceno za kilometer šolskega 

prevoza in te cene noben prevoznik ne 

bi smel presegati. Tako občine ne bi bile 

izpostavljene takšnim enormnim zvišanjem. 

Opozoriti velja, da so imeli tudi 

v preteklosti šolske prevoze ločene od 

ostalih, zato tu glede izjemnega zvišanja 

cene ne pride v poštev argumentacija 

Arrive, kot je v primeru Jesenic, kjer 

so v minulih letih izvajali kombinirane 

prevoze. Noben drug prevoznik ni pokazal 

interesa za izvajanje šolskih prevozov 

v občini Bohinj. Župan domneva, 

da manjši prevozniki niti nimajo dovolj 

avtobusov. Z Arrive pa so mu v zvezi s 

podražitvami povedali, da morajo na 

novo zaposlovati šoferje in jim dati višje 

plače, poleg tega naj bi bilo treba kupiti 

dodatne avtobuse. 

V RADOVLJICI PODRAŽITEV 

ZA STO ODSTOTKOV 

V občini Radovljica je Arriva šolske prevoze 

podražila za več kot sto odstotkov, 

poudarja župan Ciril Globočnik. Za 

lansko šolsko leto so imeli s to družbo 

za prevoze osnovnošolcev sklenjeno 

pogodbo v višini 600.000 evrov. Za to 

šolsko leto pa je bila ponudba Arrive 

1,26 milijona evrov. Pri tem so bili v 

prejšnjem šolskem letu v ceno 600.000 

evrov všteti tudi prevozi učencev z rednim 

avtobusnim prevozom v popoldanskem 

času (za prostočasne dejavnosti). 

Teh storitev pa Arriva ne želi več 

izvajati niti ob sedanji več kot dvakrat 

višji ceni šolskih prevozov. 

Kako so utemeljili takšno podražitev? 

Župan pravi, da jih je pozval k 

utemeljitvi, vendar je še do danes ni 

dobil. Na razpis se sicer ni prijavil noben 

drug prevoznik. Dodaja, da je bila 

cena pred dvema letoma okoli 300.000 

evrov. Zdi se, kot da želi podjetje vsako 

leto podvojiti plačilo, kar se mu zdi 

zelo nepošteno. Globočnik ocenjuje, 

da bi lahko manjši prevozniki na razpisih 

nastopili skupaj, vsak sam nima 

dovolj avtobusov in voznikov. 

NA UDARU TUDI 

OBČINA ŠKOFJA LOKA 

Izvedeli smo, da je Arriva tudi v občini 

Škofja Loka pod vodstvom župana Tineta 

Radinje dosegla izredne podražitve 

šolskih prevozov. Tam sicer te prevoze 

opravlja več podjetij. Za Domovino so 

pojasnili, da so imeli tudi pri njih pred 

začetkom tega šolskega leta izzive z zagotavljanjem 

šolskih prevozov. Z večino 

prevoznikov so sicer lani na podlagi javnega 

naročila sklenili štiriletne pogodbe, 

pri nekaterih linijah so se za ceno 

dogovorili samo za eno šolsko leto (tudi 

zato, ker ni bilo jasno, ali bodo nekatere 

šolske linije del linij rednega potniškega 

prometa – tako bi lahko določen delež 

prevozov reševali s tem). 

Že v lanskem letu so se skupni 

stroški šolskih prevozov povečali, v 

povprečju za približno 25 odstotkov, a 

različno glede na posamezne linije in 

velikost prevoznih sredstev. Povišanje 

vrednosti pogodbe je bilo tako tudi pri 

ponudniku Arriva. Tudi pri njih je bilo 

povišanje odvisno od posamezne linije 

– med 20 in 60 odstotki. Za letošnje 

šolsko leto so za manjkajoče linije (kjer 

Peter Bohinec: »Šolske 

prevoze nam je uspelo 

zagotoviti, toda žal z znatno 

finančno obremenitvijo 

občinskega proračuna.« 

164 5. 9. 2024

36 

AKTUALNO 

niso imeli štiriletnih pogodb) objavili 

že dve javni naročili, ki pa se nista končali 

z izbiro ponudnika, saj so ponudbe 

presegale zagotovljena sredstva. Ker 

morajo biti šolski prevozi zagotovljeni 

od 2. septembra naprej, so našli začasno 

rešitev. Hkrati pripravljajo novo 

javno naročilo, s katerim bi lahko ponudnika 

izbrali za celotno šolsko leto. 

Postopki še potekajo. 

V KRANJU 

V KRČENJE PREVOZOV 

Kot zagotavljajo v mestni občini Kranj, 

kjer županuje Matjaž Rakovec, bodo šolski 

prevozi potekali nemoteno za vseh 

njihovih deset osnovnih šol s podružnicami. 

Prevozi so urejeni različno: kot posebni 

linijski promet in kot del mestnega 

potniškega prometa, na določenih 

relacijah tudi v okviru medkrajevnega 

potniškega prometa. Šolski prevozi so se 

podražili za okoli 60 odstotkov. Lansko 

šolsko leto je občina družbi Arriva zanje 

plačala dobrih 583.000 evrov, v tem šolskem 

letu bo ta strošek že 972.000 evrov. 

Zaradi vse višjih cen prevozov so morali 

nekoliko skrčiti njihovo število, tako da 

ponekod, kjer je vozačev malo, ne bo več 

odhoda avtobusa čisto po vsaki končani 

šolski uri. 

Ciril Globočnik: 

»K utemeljitvi tako enormne 

podražitve sem jih pozval, 

vendar je še do danes 

nisem dobil.« 

In kako je z (rednim) mestnim avtobusnim 

prometom? Z Arrivo potekajo 

pogajanja o koncesiji od pomladi lansko 

leto, saj so ponujene cene zaradi višjih 

stroškov koncesionarja višje od tistih iz 

iztekajoče se pogodbe. Zagotavljajo, da 

izvedba prevozov ni ogrožena. Dodajajo, 

da MO Kranj v pogajanjih poleg zahtevanih 

izboljšav mestnega prometa in 

preverjanja ekonomske upravičenosti 

ponujenih cen skupaj z državno Družbo 

za upravljanje javnega potniškega 

prometa išče najoptimalnejše rešitve z 

regionalnimi linijami, subvencioniranjem 

in kombiniranjem tipov vozovnic. 

Za uporabnike cene vozovnic subvencionirajo 

(za potnike so zato poceni), 

kar pomeni, da morajo znatna sredstva 

nameniti prevozniku. Lani so tako Arrivi 

(koncesionarju) plačali skoraj 1,4 

Jože Sodja poudarja, da bodo 

morali zaradi podražitve sprejeti 

rebalans občinskega proračuna. 

obcina.bohinj.si 

milijona evrov. Stroški po novi pogodbi 

bodo višji, pogajanja še niso končana. 

SKLICEVANJE NA 

»TRŽNE RAZMERE« 

Seveda smo za razloge za tako drastična 

zvišanja cen vprašali tudi Arrivo, na 

katero letijo očitki o zlorabi prevladujočega 

položaja na trgu. Kateri stroški 

poleg zvišanja plač voznikov so se jim 

povečali? Ali izkoriščajo svoj prevladujoči 

položaj na trgu? Kako komentirajo 

navedbe, da naj bi si z Nomagom razdelili 

trg? Je DUJPP že stopila v stik z njimi 

glede šolskih prevozov na Gorenjskem? 

PRI DUJPP VIDIJO 

REŠITVE V SPREMEMBI 

ZAKONODAJE 

Več županov pričakuje zoper takšna 

izredna zvišanja cen Arrive posredovanje 

Družbe za upravljanje javnega 

potniškega prometa (DUJPP), ki je 

vsaj za zdaj po zakonu pristojna le za 

upravljanje z medkrajevnim avtobusnim 

prometom, ne pa za šolske prevoze. 

Se bo DUJPP vključila v reševanje 

tega problema? Kako bodo pomagali 

gorenjskim občinam? Bi morala ta 

družba dobiti pristojnosti tudi na tem 

področju? 

S perečo problematiko so seznanjeni, 

so nam razložili. Nekateri župani so jih 

že obvestili o tem, da dobivajo visoke 

ponudbe za izvajanje osnovnošolskih 

prevozov. A v družbi pojasnjujejo, da 

nimajo pooblastil za poseganje v te 

prevoze, saj je to opredeljeno v drugem 

zakonu, ki ga pokriva Ministrstvo za 

vzgojo in izobraževanje. »Nekaterim 

gorenjskim občinam smo pomagali 

na način, da smo linije, ki so bile registrirane 

kot šolske, a so imele značaj 

medkrajevnih, prilagodili z umestitvijo 

v javni vozni red. Konkretno to pomeni, 

da smo občini 'prihranili' plačilo 

kakšnega avtobusa in s tem nekaj 

sredstev.« 

Čeprav šolski prevozi niso v njihovi 

domeni, bodo prisluhnili županom pri 

opisani problematiki in poskušali pomagati 

v sklopu svoje dejavnosti. »Kot 

smo seznanjeni, naj bi bil v mesecu 

septembru sklican posvet na to temo, 

kjer bi sodelovali župani, predstavniki 

Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, 

Ministrstva za okolje, podnebje in 

energijo ter DUJPP, saj je problematika 

širšega pomena.« Rešitve vidijo predvsem 

v spremembi zakonodaje. 

164 5. 9. 2024

AKTUALNO 

37 

zlatikamen.si 

@Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica 

V občini Radovljica (na sliki OŠ Tomaža Linharta 

Radovljica) je Arriva po besedah župana Cirila 

Globočnika ceno šolskih prevozov zvišala za več kot 

sto odstotkov. 

Več županov pričakuje 

posredovanje Družbe 

za upravljanje javnega 

potniškega prometa 

(DUJPP), ki pa pravi, da nima 

pooblastil za poseganje v 

šolske prevoze. 

Niso bili ravno gostobesedni. Zatrjujejo, 

da Arriva svoje ponudbene cene 

na razpisih za šolske in kombinirane 

prevoze oblikuje samostojno in na 

podlagi tržnih razmer, ki veljajo v času 

Jakob Bužan/koper.si 

objave posameznega razpisa. Njihove 

ponudbene cene »vedno odražajo pričakovane 

stroške, ob upoštevanju ročnosti 

posamezne pogodbe in prilagoditev 

ter sprememb, ki bi bile morebiti 

potrebne v času izvajanja posamezne 

pogodbe«. Kot so pojasnili, dejavnost 

izvajanja šolskih, kombiniranih in drugih 

avtobusnih prevozov v Sloveniji 

poleg njih izvajajo tudi številni drugi 

prevozniki. »Arriva torej ni edini niti 

ne prevladujoč ponudnik teh storitev, 

svoje poslovne odločitve pa sprejema 

samostojno.« 

Eden od gorenjskih županov, ki ne 

želi biti imenovan, pravi, da ta prevoznik 

posebej letos pri določanju cen izkorišča 

svoj položaj na trgu. Tam, kjer 

se pojavlja kot edini ponudnik, lahko 

Slovensko podjetje mednarodne 

skupine Arriva vodi Šved Bo Erik 

Stig Karlsson. 

praktično brez ovir postavlja cene, saj 

se zaveda, da občine morajo zagotoviti 

učencem šolske prevoze. S tem šolskim 

letom so se zadeve zaostrile do skrajnosti. 

Sprašuje se, ali so se morda Arrivi 

zaradi delovanja DUJPP, ki je dobila 

pristojnost določati vozne rede v medkrajevnem 

potniškem prometu, zvišali 

stroški, pa skuša to na tak način prevaliti 

na občine. Slišali smo tudi mnenje, 

da se nekateri manjši prevozniki 

mogoče ne prijavljajo na razpise, ker se 

bojijo »zameriti« Arrivi, s katero morda 

poslovno sodelujejo. 

 

V ROKE AMERIŠKE 

INVESTICIJSKE DRUŽBE 

Do oktobra lani je bila Arriva v Sloveniji 

kot del mednarodne skupine (sedež 

skupine je v Veliki Britaniji) v lasti družbe 

Deutsche Bahn – Nemške železnice. 

Tedaj je nemški logistični velikan v 

državni lasti z ameriško investicijsko 

družbo na področju infrastrukture I 

Squared Capital podpisal dogovor o 

prodaji svojega hčerinskega podjetja 

Arriva, ki upravlja z avtobusi in vlaki 

v Veliki Britaniji in še desetih drugih 

evropskih državah. Njena hčerinska 

družba v Sloveniji je s prevzemi pridobila 

zelo velik tržni delež pri avtobusnih 

prevozih na Slovenskem. Arriva pri nas 

razpolaga z okoli 550 avtobusi in zaposluje 

950 ljudi, drugo veliko podjetje 

Nomago pa ima prek 700 avtobusov. 

Direktor slovenske podružnice Arrive 

je zadnja štiri leta Šved Bo Erik Stig 

Karlsson z naslovom v Mariboru. 

164 5. 9. 2024

38 

AKTUALNO 

Cenzura Požarja razkrila 

DVOJNA MERILA V MEDIJIH 

Planet TV je v odmevni nedeljski oddaji Ura moči načrtoval objavo ekskluzivnega intervjuja z Milošem 

Njegoslavom Milovićem, neformalnim svetovalcem varovanja predsednika vlade. V njem naj bi razkril tudi 

šokantne skrivnosti odvetniške družine Čeferin, ki naj bi sprožile »začetek konca oziroma zatona dinastije 

Čeferin«. Toda zaradi cenzure ga slovenska javnost ne bo videla. 

PETER KOTNIK 

Raziskovalni novinar Bojan Požar 

je pred dnevi opravil intervju 

z Milošem Njegoslavom 

Milovićem, podjetnikom, nekdanjim 

policijskim specialcem, šefom 

varnosti pokojnega Janeza Drnovška in 

Golobovim neformalnim svetovalcem, 

ki trenutno prestaja zaporno kazen v 

Kopru. Nekdanji sodelavec Roberta 

Goloba je bil obsojen na enoinpolletno 

zaporno kazen zaradi vpletenosti v 

390.000 evrov vreden fiktivni posel SŽ 

– Železniškega gradbenega podjetja. 

Bojan Požar je imel z njim ekskluzivni 

intervju in bil zadnji novinar, ki 

je z Milovićem govoril v živo, preden so 

ga odpeljali v zapor. V nedeljo naj bi ga 

objavili, kar so tudi oglaševali. 

Požar je ocenil, da bi »objava 

intervjuja z Milovićem 

sprožila začetek konca 

dinastije Čeferin«. 

Aleksander Čeferin naj bi že večkrat učinkovito 

vplival na cenzuro v različnih medijih. 

SHUTTERSTOCK 

»PREPOVED PO 

POSREDOVANJU ČEFERINA« 

A v četrtek pozno dopoldne je Bojanu 

Požarju vodstvo Planet TV sporočilo, 

da že posnetega intervjuja ne bodo 

predvajali. Odločitev je sprejel Bolgar 

Pavel Stančev, direktor Planet TV in 

hkrati odgovorni urednik informativne 

oddaje Ura moči. Požar predvideva, 

da odločitve ni sprejel Stančev sam, 

ampak naj bi dobil takšno naročilo od 

madžarskih lastnikov televizije po posredovanju 

Aleksandra Čeferina. 

Požar je ocenil, da bi »objava tega 

intervjuja sprožila začetek konca oziroma 

zatona dinastije Čeferin«, in primerjal 

Čeferinove cenzorske posege z 

odnosom srbskega predsednika Aleksandra 

Vučića do srbskih medijev. »Pri 

takšnih velikih novinarskih zgodbah je 

vedno najmanj 100 razlogov proti objavi, 

a vedno tudi eden za objavo: ljudje 

imajo pravico vedeti,« opozarja Požar. 

Bojan Požar: »Pri takšnih 

velikih novinarskih zgodbah 

je vedno najmanj 100 

razlogov proti objavi, a vedno 

tudi eden za objavo: ljudje 

imajo pravico vedeti.« 

164 5. 9. 2024

Komentar 

AKTUALNO 

39 

Aleksander Čeferin naj 

bi bil po trditvah Milovića 

»oče spornega posla« 

poslovne goljufije, zaradi 

katere je bil Milović tudi 

pravnomočno obsojen. 

Na Planet TV so se uklonili in javnost prikrajšali 

za verjetno pomembne informacije. 

ČEFERIN KOT »OČE SPORNEGA 

POSLA« POSLOVNE GOLJUFIJE? 

Čeferin se je po poročanju Požarja osebno 

zavzel proti Miloviću, in to tako zelo, 

da ga nista mogla rešiti niti predsednik 

vlade Robert Golob niti ljubljanski župan 

Zoran Janković, ki je Miloviću že 

pred leti zaupal celo varovanje svojega 

mlajšega sina Jureta Jankovića. 

Za Goloba je zadeva zelo neprijetna 

in se je želel izogniti temu, da bi njegov 

zaupnik in svetovalec za varovanje 

predsednika vlade zaradi poslovne goljufije 

moral v zapor. Požar ugotavlja, da 

sta moč in vpliv Aleksandra Čeferina in 

odvetniške družbe Čeferin prevelika, o 

čemer pa provladni mediji ne želijo poročati. 

Aleksander Čeferin naj bi bil po 

trditvah Milovića »oče spornega posla« 

poslovne goljufije, zaradi katere je 

bil Milović tudi pravnomočno obsojen. 

Milović je v cenzuriranem intervjuju to 

tudi pojasnil in razkril podrobnosti, ki bi 

lahko uničile kariero šefa Uefe in uničile 

ugled odvetniške družbe Čeferin. 

ČEFERIN CENZURIRAL 

TUDI VEČER 

Po trditvah Požarja se je Čeferin že izkazal 

za učinkovitega cenzorja, ko je 

marca letos preko Martina Odlazka dosegel, 

da intervjuja z Milovićem, ki sta 

ga za mariborski časnik Večer pripravila 

tam zaposlena novinarja Damjana 

Žist in Matej Grošelj, niso objavili. Primer 

cenzure je zanimiv tudi zato, ker 

je Matija Stepišnik, odgovorni urednik 

Večera in vidni član vladi naklonjenega 

Društva novinarjev Slovenije, s svojimi 

novinarji pogosto obtoževal prejšnjo 

desnosredinsko vlado, da želi pritiskati 

na medije. Sporočali so, da desnosredinski 

vladi nikoli ne bo uspelo omejiti 

novinarske avtonomije in svobode 

govora. Nato pa so isti ljudje na Večeru 

kar sami cenzurirali lastne novinarje. 

Stepišnik cenzuriranega intervjuja nikoli 

ni objavil. 

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) 

in katedra Fakultete za družbene vede 

(FDV), ki jo v javnosti predstavlja Marko 

Milosavljević, sta bila ob cenzuri Večera 

tiho. Enako sta molčala tudi v primerih 

cenzure na Delu in na RTV. 

CENZURA NA DELU 

Samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek 

je februarja letos sprejela vabilo Barbare 

Eržen in Suzane Kos, novinark časopisa 

Delo, za sodelovanje v podkastu 

na temo aktualnih političnih razmer v 

državi. Pogovor naj bi bil objavljen v nedeljo 

zvečer, vendar se to ni zgodilo. 

Sklepamo lahko, da je bila Paškova 

preveč kritična do vlade Roberta Goloba, 

zato jo je cenzuriral provladni 

časnik, katerega odgovorni urednik je 

Bojan Budja. Paškova je pojasnila: »Od 

uredništva Dela sem prejela zgolj kratko 

pojasnilo, da podkast ni šel v objavo, 

ker ni bil uredniško pregledan. Na vprašanje, 

katerim uredniškim kriterijem ta 

pogovor ni ustrezal, pa so mi z Dela odgovorili 

le, da odgovor še pripravljajo.« 

Društvo novinarjev Slovenije 

in katedra Fakultete za 

družbene vede, ki jo v 

javnosti predstavlja Marko 

Milosavljević, sta bila ob 

cenzuri tiho. 

A odgovora Dela ni prejela. Medtem je 

od nekdanjih kolegov iz Gibanja Svoboda 

dobila informacijo, da naj bi cenzuro 

zahteval vrh Svobode: »Kolegi so povedali, 

da naj bi predsednik vlade Robert 

Golob posredoval pri Stojanu Petriču in 

od njega zahteval cenzuro pogovora, v 

nasprotnem primeru bi ga kaznoval z 

omejevanjem njegovih gradbeniških 

projektov,« je razložila. »Gre za neuradne 

informacije, govorice, ki jih nisem 

preverjala, se mi pa zdi to vsekakor mogoče,« 

je dodala. 

Iz kabineta predsednika vlade so 

odgovorili, da Golob ni posredoval pri 

urednikih Dela, sklepamo pa lahko, da 

so uredniki Dela poslušno sledili navodilom 

iz vladne palače, čeprav so pred 

leti s svojimi članki na svojih prvih 

straneh pogosto obtoževali prejšnjo 

164 5. 9. 2024

40 

AKTUALNO 

Na RTV skoraj ni več 

cenzure; »depolitizirano« 

vodstvo že pred objavo 

oceni, kaj je sprejemljivo 

za Vlado in kaj ne. 

Raziskovalni novinar Bojan Požar je zaradi cenzure odpovedal 

snemanje nadomestne oddaje Ura moči na Planet TV. 

desnosredinsko vlado, da želi pritiskati 

na medije. Kljub očitni cenzuri intervjuja 

Mojce Šetinc Pašek DNS in Milosavljevićeva 

FDV nista protestirala. 

CENZURA NA RTV 

Tudi na državni RTV smo priče cenzuri, 

ki pa je je vse manj, saj novo, »depolitizirano« 

vodstvo že pred objavo prispevka 

in intervjuja zna pravilno oceniti, kaj 

je sprejemljivo za vlado in kaj ne oz. kaj 

se lahko objavi in kaj ne. 

V zadnji odmeven primer cenzure 

sta bili vpleteni sedanja v. d. predsednice 

uprave RTV Natalija Gorščak in nekdanja 

odgovorna urednica Manica Janežič 

Ambrožič. Obe sta kričali na mladega 

novinarja Nejca Krevsa, ker je javnosti 

razkril cenzuro izraelskega veleposlanika 

Ejala Sele. Natalija Gorščak mu je 

prepovedala javnosti posredovati obvestila 

o cenzuri z razlago, da »umazanega 

perila ne smemo prati v javnosti«. 

Zaradi ogorčenja javnosti in dela 

novinarjev na TV Slovenija, med njimi 

je bil tudi pokojni Sašo Hribar (ki 

je ostro kritiziral Natalijo Gorščak), je 

takratna odgovorna urednica Manica 

Janežič Ambrožič za svojo odločitev 

zahtevala podporo celotnega novinarskega 

kolektiva. Politični aktivisti so 

takoj organizirali zbiranje podpisov v 

podporo Ambrožičevi. Trdili so, da se 

lahko odgovorna urednica kadarkoli 

odloči tako, kot ji ustreza. 

Ko je Ambrožičeva pod kasnejšim 

vodstvom RTV odstopila in jo je zamenjala 

nova odgovorna urednica Jadranska 

Rebernik, so ti isti politični 

aktivisti, med katerimi so Ksenija Horvat, 

Maša Tomažin Hladen, Petra Marc, 

Jan Novak, Igor Bergant, Petra Bezjak 

Cirman, Dejan Ladika, Erika Žnidaršič, 

Mojca Pašek Šetinc, Dejan Štampfelj, 

Tanja Starič, Zvezdan Martić, Marta 

Razboršek, Helena Milinkovič, Jelena 

Aščić, Tanja Gobec, Ilinka Todorovski 

in Natalija Gorščak, trdili, da imajo 

novinarsko avtonomijo in da jim odgovorna 

urednica ne sme naročati, kaj in 

kako naj delajo. 

164 5. 9. 2024 

PROFIMEDIA 

GROZLJIV MOLK OB CENZURI 

Zanimiv je bil tudi molk levosredinskih 

medijev ob klasičnih primerih medijske 

cenzure v času Golobove vlade. Šetinc 

Paškova je ocenila, da je bil intervju 

Glede na to, da o tej zgodbi 

ne poroča noben večji medij 

v državi, se zdi, da imajo 

prav tisti, ki govorijo 

o grozljivi in zastrašujoči 

moči družine Čeferin. 

zanimiv za bralce Dela in za širšo slovensko 

javnost, ker je govoril tudi o političnem 

vmešavanju v delo policije. To, 

da slovenska javnost teh podatkov ni 

mogla slišati zaradi cenzure provladnega 

časopisa, ni zmotilo novinarskih sindikatov, 

DNS in FDV. DNS rad izbrane 

novinarje, ki sploh niso njegovi člani, 

obtoži, da ne spoštujejo novinarskega 

kodeksa DNS, in jih samovoljno obtoži 

potvarjanja vsebine, cenzure, nepreverjanja 

dejstev in podobno. Kadar gre 

za cenzuro njihovih medijev in urednikov, 

pa se DNS zavije v molk. 

Če so o zadnjih primerih cenzure na 

Delu, v Večeru in na RTV poročali vsi 

mediji v državi, pa je tokrat zastrašujoč

Komentar 

AKTUALNO 

41 

Bojan Požar: »Če izgubiš 

denar, nisi izgubil ničesar. 

Če izgubiš zdravje, si izgubil 

nekaj. Če izgubiš karakter, pa 

si izgubil vse.« 

molk, ki kaže na moč in vpliv tistih, ki 

so cenzuro naročili. Glede na to, da o 

tej zgodbi ne poroča noben večji medij 

v državi, se zdi, da imajo prav tisti, ki 

govorijo o grozljivi in zastrašujoči moči 

družine Čeferin. 

Posnetek zaslona TV SLO1 

Za poslovno goljufijo, 

zaradi katere mora v 

zapor Milović, naj bi stal 

Aleksander Čeferin. 

CELOTNO SPOROČILO BOJANA 

POŽARJA O ZAPLETU NA 

PLANET TV 

»Drage gledalke, cenjeni gledalci Ure 

moči in seveda vsi drugi: cenzurirali so me 

prvič, zadnjič in nikoli več. Naj bo tokrat 

nekoliko bolj osebno. Minuli torek dopoldne 

sem za nedeljsko Uro moči (1. 9.) 

naredil intervju s podjetnikom, nekdanjim 

policijskim specialcem, šefom varnosti 

pokojnega Janeza Drnovška in Golobovim 

neformalnim svetovalcem Milošem 

Njegoslavom Milovićem, ki se je moral 

dan kasneje zglasiti v koprskem zaporu. 

Kar je vrhunska medijska ekskluziva, saj 

sem bil zadnji novinar, ki je z njim govoril 

v živo, včeraj pozno dopoldne pa mi je 

vodstvo Planet TV sporočilo, da že posnetega 

intervjuja ne bodo predvajali. Kar 

logično pomeni, da je prepoved objave 

intervjuja, ki je po vsebini srhljiva zmes 

visoke slovenske politike, državnih poslov 

– tudi z gotovino – kontroliranega pravosodja, 

zlasti enega, danes že vrhovnega 

tožilca, domnevne zarote in fascinantne 

izdaje osebnega prijateljstva, dosegel 

Aleksander Čeferin, odvetnik iz Grosupljega 

in počasi odhajajoči predsednik 

Uefe. Kako je to dosegel, po kakšnih kanalih, 

vem, saj nisem od včeraj, vendar 

tega zaenkrat, dokler me veže pogodba s 

Planet TV, ne morem oz. ne smem objaviti 

in komentirati. 

Lahko pa povem ali celo moram povedati, 

da sem kot pogodbeni urednik in voditelj 

oddaje Ura moči posamezne oddaje dolžan 

pripraviti in realizirati, njihove objave 

pa so pristojnost televizije, vse oddaje so 

tudi njihova avtorska last. Doslej s tem 

ni bilo težav, pri oddaji sem imel povsem 

proste roke, teme, komentatorji, ni da ni, 

vse smo delali v dobri veri, tokrat pa se je 

– kot kaže – prelomilo. Da gre za cenzuro, 

je več kot očitno, ampak, prosim lepo, kje 

pa lahko športni funkcionar, četudi gre za 

milijarde težko Uefo, po državi medijsko 

tako lomasti in vsem na očeh cenzurira, 

pa nihče niti ne pisne, saj nismo, kot bi 

rekel Aljuš Pertinač, neka Čeferinlandija?! 

No, tisti, ki vedo, za kaj je šlo pri tem 

intervjuju, ocenjujejo, da bi njegova objava 

sprožila celo začetek konca oz. zatona 

dinastije Čeferin, ampak ta cenzura bo 

zdaj ta začetek konca samo še pospešila. 

Verjemite, ne moreš biti Vučić na kvadrat. 

Toda žal utegne imeti še druge posledice. 

Zaradi odločitve o prepovedi objave intervjuja 

sem včeraj zvečer odpovedal snemanje 

nadomestne (nedeljske) oddaje; kako 

bo z Uro moči v prihodnje, pa zdaj težko 

rečem. Jaz pač nisem urednica Popa (Pop 

TV), da bi se prodal za VIP-ložo na nedavnem 

evropskem nogometnem prvenstvu 

v Nemčiji, niti nisem kot novinarji Večera, 

kjer je Čeferin pred nekaj meseci prav 

tako prepovedal Milovićev intervju, ki 

hočeš nočeš poniknejo v strahu za svoje 

službe. Še prijavnino za Triglav tek si raje 

plačam sam, čeprav bi bil lahko tam kot 

novinarski gost. Novinarstvo tudi ni lepotno 

tekmovanje, kjer moraš biti vsem 

všeč. Moje vodilo, poklicno – novinarsko 

– in zasebno, so namreč tudi naslednje 

misli: Če izgubiš denar, nisi izgubil ničesar. 

Če izgubiš zdravje, si izgubil nekaj. 

Če izgubiš karakter, pa si izgubil vse. Povedano 

drugače: cenzurirali so me prvič, 

zadnjič in nikoli več. Ne, hvala. Ura moči 

je (bila) sicer praviloma najbolj gledana 

nedeljska oddaja na Planet TV in običajno 

prva, druga ali tretja najbolj gledana oddaja 

vseh televizij v predvajanem terminu 

(vir: AGB). Na Planet TV sem bil povabljen, 

nisem se ponujal sam. 

P.S.: Pred davnimi leti, ko je Čeferin kandidiral 

za predsednika NZS, je Franci Božič, 

legendarni športni novinar časnika 

Delo, v nekem svojem nogometnem komentarju 

zapisal, da veljam za 'zaupnika 

Aleksandra Čeferina', verjetno zato, ker 

sva se s Čeferinom občasno res dobivala. 

O Miloviću sem napisal veliko člankov, bil 

sem prvi, ki je razkril njegovo vlogo pri Golobu. 

Kar zadeva Milovića, enako velja za 

Čeferina, imam svoje mnenje, toda pri tej 

zadevi, takšna je moja ocena, 'žvižgaču' 

Miloviću lahko verjamemo. Recimo zato, 

ker Milović tokrat večino povedanega 

utemeljuje z dokumenti in fotografijami, 

kar je pokazal tudi posneti in kasneje prepovedani 

intervju. Zato so vsakršne tožbe 

ali grožnje s tožbami brezpredmetne in 

zato bom del tega gradiva prihodnji teden 

objavil na svojem portalu, 'Alex' Čeferin, 

ki se mu podobne zgodbe kar čudežno 

vrstijo (Agnelli, Boban, Milović …), pa jih 

ima vse možnosti demantirati in lahko bi 

jih tudi s 'kontra intervjujem' na Uri moči. 

Pa še nekaj je. Pri takšnih velikih novinarskih 

zgodbah je vedno najmanj 100 razlogov 

proti objavi, a vedno tudi eden za objavo: 

ljudje imajo pravico vedeti. Hja, res 

čudna so pota novinarska, po drugi strani 

pa, saj veste, kjer je Bojan, je tudi požar. 

In lep in prijeten konec tedna želim.« 

164 5. 9. 2024

42 

PREHITEVAM PO LEVI 

ALJUŠ PERTINAČ 

SHUTTERSTOCK 

Zbogom, RTV Slovenija 

Dolgo, vroče poletje, ki se vse bolj podaljšuje tudi v jesen, verjetno pomeni 

dokončen in nepreklicen začetek konca javne Radiotelevizije Slovenije. 

Komentar 

RTV Slovenija, ki je pravzaprav 

uradno stara toliko kot naša 

država, de facto pa je seveda 

obstajala že prej kot TV Ljubljana 

v bivši skupni državi, se je iz nekoč 

glasnika pluralnosti in demokratičnih 

sprememb pri nas, ki so privedle do samostojnosti 

in neodvisnosti, ter morda 

še pomembneje, glavnega vira informiranosti 

v času osamosvajanja in vojne 

za Slovenijo, ki je v svet poslala slike 

in pričevanja o prizadevanjih majhnega 

naroda za svojo lastno nacionalno 

državo, dokončno spremenila v tretjerazredno 

oblastno trobilo in obskurni 

elektronski medij, ujet v času in prostoru, 

ki ga že davno ni več. 

UJETA V PREJŠNJEM STOLETJU 

S tem se strinja celo vršilka dolžnosti 

direktorice RTV Slovenija in ena od kandidatov 

za vodenje te nekoč ugledne in 

tako rekoč nepogrešljive medijske institucije 

s polnim mandatom, ki je v studiu 

prav tako nekoč paradne informativne 

oddaje vse manj popularne nacionalke 

dahnila, da je hiša, ki ji začasno načeluje, 

ostala ujeta v prejšnjem stoletju. Da je 

taka tudi po njeni zaslugi, je seveda modro 

zamolčala. Prejšnje stoletje se namreč 

ni končalo včeraj, ampak tako rekoč že 

pred četrt stoletja; takisto se problemi 

in težave za javno RTV niso začeli včeraj, 

ampak že mnogo, mnogo prej. 

Javna RTV je seveda zbujala skomine 

in bila predmet želja po neomejenem 

nadzoru vsakokratne oblasti. Verjetno 

ravno zaradi zgoraj opisane vloge pri 

demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije 

slovenska politika precenjuje 

vpliv predvsem televizije in medijev nasploh 

na volilne rezultate in sposobnost 

vladajočih, da ostanejo na oblasti. Tam 

zaposleni, predvsem tisti v informativnem 

programu, velja pa to v manjši meri 

tudi za ostale, nikoli niso skrivali, da 

jim tako stanje ustreza. 

Nikoli si niso želeli, kaj šele drznili 

storiti vsega, da bi dejansko postali 

neodvisen medij, tak, ki bi res deloval 

164 5. 9. 2024 

Nikoli si niso želeli, kaj šele 

drznili storiti vsega, da bi 

dejansko postali neodvisen 

medij, tak, ki bi res deloval v 

javnem interesu. 

v javnem interesu, ne pa v interesu javnosti, 

ki podpira določeno politično opcijo. 

Hkrati so želeli preko televizijskih 

oddajnikov, ki so bili ostalina socialistične 

ureditve edine državne televizije, 

in krepko povečanega oglaševanja v 

programu, ki bi moral biti v načelu nekomercialen, 

služiti na trgu, po drugi 

strani pa se kot pijanec plota oklepajo 

statusa javnega zavoda, ki jim med drugim 

zagotavlja zaposlitve za nedoločen 

čas, čeprav mnogi med njimi pogojev, 

ki veljajo za zaposlovanje v javnem sektorju, 

sploh ne izpolnjujejo. 

MEDIJSKI DINOZAVER 

Da torej RTV Slovenija ostaja ujetnica 

nekih drugih časov in v nekem drugem 

prostoru, gre največja »zasluga« njenim 

zaposlenim in vodilnim, ki so praviloma 

prihajali ravno iz njihovih vrst. Izjema 

so redka obdobja vlad Janeza Janše, 

ki so tja nastavljale kadre od drugod, ki 

so se trudili nacionalko – ob hkratnem 

ohranjanju političnega vpliva, da ne 

bo pomote – spremeniti iz medijskega 

dinozavra v modernejši, finančno bolj 

vzdržen medij. A zaman: več desetletij 

privilegijev, apanaž, statusa quo in vse 

bolj v nebo letečih osebnih dohodkov je 

bil za vsako, še tako sposobno in prizadevno 

vodstvo prehud zalogaj. 

Taka RTV Slovenija, s takšnimi zaposlenimi, 

tovrstno kulturo in povrh 

vsega s po novem »osvobojeno« upravljavsko 

strukturo iskrenih in neprikritih 

podpornikov aktualnega režima, se 

nikoli ne bo spremenila, ampak bo še 

naprej izgubljala gledalce, poslušalce 

in bralce – skoraj še hitreje, kot izgublja 

svojo že zdavnaj načeto kredibilnost. 

Nobeno povišanje RTV-prispevka, za 

katerega so se mimogrede in mimo 

vseh formalnih postopkov dogovorili 

kar neposredno s predsednikom vlade, 

in prenosi poslovilnih tekem športnih 

legend ali velikih koncertov najljubših 

glasbenikov šerifa glavnega mesta jih 

pred tem nikakor ne bodo rešili. 

Če namreč porušiš stavbo – in na 

žalost ni daleč čas, ko bodo od nekdanjega 

ponosa slovenskih elektronskih 

medijev ostale zgolj še nepremičnine 

– ter s tem materialom zgradiš novo, 

slej ko prej ugotoviš, da je presenetljivo 

podobna stari. Zato s tega mesta z grenkobo, 

da ne rečemo žalostjo v srcu, kličemo 

dokončen zbogom javni RTV Slovenija. 

Takšna, kot si bila in kot smo te 

imeli iskreno radi, ne boš nikoli več.

Komentar 

BOJAN POŽAR, 

POZAREPORT.SI 

FLICKR @VLADARS 

POŽAREPORT 

Okupacija javnega denarja: 

ne 40 – Asta Vrečko 

ZAPOSLILA že 74 ljudi 

Vrečkova in vodstvo Levice zaposlujeta svoje kadre tudi s tistim javnim denarjem, 

ki ga je znotraj Evropske unije – v Bruslju – za Slovenijo »zrihtala« prejšnja, Janševa vlada … 

43 

Celih 17 dni so potrebovali na 

ministrstvu za kulturo (MK), 

da so nam vsaj delno odgovorili 

na vprašanja, povezana z doslej 

neznanim famoznim številom tamkajšnjih 

novih zaposlitev, odkar je ministrica 

za kulturo postala Asta Vrečko 

(Levica). Njihov odgovor v celoti objavljamo 

v okvirju, za druge dele odgovora 

na naša vprašanja, kjer sprašujemo 

še za imena novopečenih uradnic in 

uradnikov, njihove reference in tehnologijo 

izvedbe vseh teh zaposlitev, pa se 

bomo očitno morali obrniti na informacijsko 

pooblaščenko. Javnost oziroma 

davkoplačevalci imajo namreč pravico 

vedeti (če že vse to tudi plačujemo), kdo 

so ti ljudje, zaposleni na MK, in zakaj so 

tam zaposleni, saj gre samo za ministrstvo, 

ne pa za kakšno tajno službo. 

74! 

Kakorkoli, število novozaposlenih – po 

prihodu ministrice Vrečko – je še bistveno 

višje, kot so doslej navajali naši 

ODGOVOR MINISTRSTVA 

ZA KULTURO 

Spoštovani, 

spodaj pošiljamo odgovor na vaše vprašanje: 

Na Ministrstvu za kulturo bilo je od 1. 6. 

2022 do 20. 8. 2024 realiziranih 56 zaposlitev. 

Sem sodijo vsa nadomeščanja 

porodniških in bolniških odsotnosti, zaposlovanje 

pripravnikov in zaposlovanje 

na projektih za določen čas ter različne 

premestitve med ministrstvi oz. drugimi 

organi državne uprave. 

Od tega je bilo 33 zaposlitev realiziranih za 

nedoločen čas in 23 za določen čas, od realiziranih 

za določen čas jih je sedem vezanih 

na funkcijo ministrice. V tem obdobju, torej 

v obdobju od 1. 6. 2022 do 20. 8. 2024, je 

44 javnim uslužbencem prenehalo delovno 

razmerje na Ministrstvu za kulturo. 

Vse zaposlitve na Ministrstvu za kulturo so 

Davkoplačevalci imamo 

pravico vedeti, kdo so ti 

ljudje, zaposleni na MK, 

in zakaj so tam zaposleni, 

saj gre samo za ministrstvo, 

ne pa za kakšno tajno službo. 

viri (40 zaposlitev): MK namreč trdi, 

da se je pri njih v tem času zaposlilo 56 

novih uradnic ali uradnikov, od tega 33 

za nedoločen čas, 23 pa za določen čas, 

toda številka je po naših zanesljivih informacijah 

še dosti višja. Dejansko, preverjeno, 

gre za 74 novih zaposlitev, od 

tega 47 za nedoločen čas, 27 zaposlitev 

pa za določen čas. MK pri svojem odgovoru 

tehnično gledano sicer ni lagalo, je 

pa zamolčalo nedavno zaključene razpise, 

kjer pravkar potekajo kadrovski 

pogovori za nove zaposlitve. 

bile realizirane v okviru dovoljenega števila 

zaposlenih, ki ga določa Skupni kadrovski 

načrt organov državne uprave, ki ga sprejme 

Vlada RS, ter odobrenih projektov v okviru 

Načrta za okrevanje in odpornost. 

12 dodatnih zaposlitev se je realiziralo 

predvsem zaradi opravljanja del in nalog 

v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, 

nekaj pa tudi zaradi vzpostavitve Direktorata 

za razvoj kulturnih politik. Novo 

zaposleni opravljajo dela in naloge, ki so 

določene v Aktu o notranji organizaciji in 

sistemizaciji delovnih mest Ministrstva 

za kulturo v skladu z opisom del in nalog 

konkretnega delovnega mesta. 

Lep pozdrav, 

RS, Ministrstvo za kulturo, Služba za odnose 

z javnostmi 

In spomnimo: dosedanja razkritja 

nekaterih imen na novo zaposlenih 

uslužbencev nam že dokazujejo, da 

Asta Vrečko načrtno zaposluje tudi 

ali celo predvsem osebne in družinske 

prijatelje ter zasebne partnerje vidnih 

politikov Levice, aktiviste Levice in 

nevladnike, vse sicer seveda pod birokratsko 

krinko sprejetih vladnih kadrovskih 

načrtov. Povedano drugače: 

te »cifre« so res nore, gre tako rekoč 

za okupacijo javnega denarja (beri: 

»legalni rop«). 

DEL DENARJA JIM JE 

»ZRIHTAL« JANŠA 

Pri čemer tudi ne manjka svojevrstnega 

političnega cinizma. Namreč, če držijo 

včerajšnje navedbe MK, da del povečanega 

števila zaposlenih izhaja »iz odobrenih 

projektov v okviru Načrta za 

okrevanje in odpornost«, to pomeni, da 

Vrečkova in vodstvo Levice zaposluje 

svoje kadre tudi s tistim javnim denarjem, 

ki ga je znotraj Evropske unije (v 

Bruslju) za Slovenijo »zrihtala« prejšnja, 

Janševa vlada. 

 

164 5. 9. 2024

44 

ŠPORT 

Kolumna 

Nor na TEK 

Marsikdo, ki me vidi teči po brezpotjih in v zadnjih letih vse bolj po 

asfaltni podlagi, ker mi tako narekujejo male in večje poškodbe, mi reče, 

da sem nor. Včasih direktno, nemalokrat po ovinkih. Bom pojasnil. 

IGOR GOŠTE 

SHUTTERSTOCK 

Ker se zadnjih deset let praktično 

ves čas pripravljam na svoje 

humanitarne teke, enkrat na 

razdalje čez sto kilometrov, 

drugič za dva maratona skupaj, letos 

denimo le za simboličnih 60 kilometrov 

(na 60. rojstni dan), se moji humanitarni 

teki zavlečejo tudi do deset in več ur. 

Ko sem tekel svoj rekordno dolg tek 

108 kilometrov, je to trajalo okoli 14 ur. 

Od jutra do večera. Seveda, dobršen del 

po žgočem soncu. Da to zdržiš, se moraš 

na take pogoje, ki te čakajo na ultramaratonih, 

seveda pripravljati. Zato 

me lahko pogosto opazite kje ob kakšni 

lokalni cesti tam okrog poldneva, ko 

je sonce že zelo visoko in precej žge. 

Včasih mi kdo reče, da ni zdravo teči 

po razgretem asfaltu in žgočem soncu. 

Verjetno res ni, ampak, pojasnim, med 

tekom, ko se giblješ recimo deset kilometrov 

na uro, režeš zrak in se ti zdi, da 

malce piha. »Ja, v tvoji glavi piha,« pogosto 

slišim odgovor. 

Verjetno res malo, a kaj, ko imam tek 

tako rad. Sicer pa, kaj pa oni ubogi delavci, 

ki polagajo asfalt, ne eno uro, ampak 

ves dan, od jutra do večera? So nori? Zagotovo 

ne. Delajo, ker mi drugi ne, delajo, 

ker morajo pač nekako preživeti. Jaz 

pa tečem, ker mi je to v veselje in ker sem 

164 5. 9. 2024 

Poslušajte se, saj vam bo telo 

povedalo, kdaj ste prehitri in 

tudi, kdaj je za tisti dan dovolj. 

vsaj enkrat letno s humanitarnim tekom 

nekomu koristen. Verjemite, če bi me na 

soncu enkrat zvilo do konca, kot rečemo 

tekači, potem pač ne bi več tekel po soncu. 

Dokler pa še gre brez težav, no ja, brez 

večjih težav, še gre. 

PAMET V ROKE 

Vseeno pa je treba vzeti pamet v roke, 

kot se temu reče. Za nekatere sem, to 

zadnja leta opažam, jaz tisti, ki nekaj o 

tekih ve. Resnici na ljubo pa ne ravno 

veliko. Resda sem prebral nekaj tekaških 

knjig, med drugim tudi od našega 

najbolj znanega ultramaratonca Dušana 

Mravljeta, a le zato, da sem vsaj malo 

vedel, v kaj se podajam, ko sem se pred 

desetimi leti odločil za svoj prvi malce 

daljši tek. Tek v skladu s takratnimi leti, 

torej tek, dolg 50 kilometrov. 

Po vsem prebranem, ko misliš, da 

vse veš, sem že po uri ali dveh teka ugotovil, 

no, bolj začutil v obliki krčev, da o 

teku ne vem nič. A je nekako šlo. Tudi 

o teku nad 100 kilometrov nisem vedel 

nič, presneto sem trpel med tekom in še 

kakšen dan po njem, a je šlo. Verjetno, 

ker sem se na tek pridno pripravljal. Ne 

s prehranskimi dopolnili, to ni zame, 

niti nisem šel kam na testiranje, da bi 

mi povedali, kakšne teniske so primerne 

zame ... Nisem jaz za to. Vse moram 

na svoji koži občutiti. 

Ko mi je šlo pri »petdesetki« dol 

osem nohtov, sem boleče ugotovil, da se 

bom pač moral navaditi teči z vsaj številko 

in pol večjimi tekaškimi copati. 

Zdaj so nohti varni. Kolikor toliko. Ko 

so se med daljšimi teki začeli pojavljati 

hudi krči, sem kmalu spoznal, da bo 

treba pač popiti več tekočine. Meni na 

ultramaratonih paše tudi kakšen čips, 

kokakola in celo pršut. Česar seveda 

pristaši smeri prehranjevanja Tine Gaber 

ne bodo »kupili«. Ampak meni pršut 

ali mastna mesna pica pomaga, da 

premagam »stotko«. Pa Tina gor ali dol. 

Veste, celo danes, ko sem za trening odtekel 

20 kilometrov, sem vmes razmišljal, 

kako fajn bo doma sesti za mizo in 

pojesti par slastnih čevapčičev. 

Pa prosim, vsaj začetniki – ne teči z uro 

in si meriti čas. Ne tekmujte z uro. Poslušajte 

se, saj vam bo telo povedalo, kdaj 

ste prehitri in tudi, kdaj je za tisti dan 

dovolj. Še nekaj si je dobro zapomniti: 

da se počasi daleč pride, in tudi, da so 

bližnjice daljša pot do cilja. Pa čim manj 

»guglajte«, kaj je dobro obuti, obleči, kaj 

jesti, pa kje teči ... Le uživajte, pa bo.

MED(IJSKI) SOSEDI 45 

ŠTUDIJSKI DNEVI 

DRAGA V TRSTU 

Osrednja nedeljska tema študijskih dni 

Draga je bila razprava Tri Slovenije – ena 

domovina o narodnih povezavah med matico, 

zamejstvom in zdomstvom. Zadnji dan 

Drage so slovesno izročili 13. Peterlinovo 

nagrado uglednemu koroškemu Slovencu 

in diplomatu dr. Valentinu Inzku, predsedniku 

NSKS (Narodnega sveta koroških 

Slovencev) in dolgoletnemu visokemu 

predstavniku EZ za BiH, poroča Družina. 

V razpravi so sodelovali dekanja Fakultete 

za slovenske in mednarodne študije Nove 

univerze in vodja programa na Slovenski 

matici Ignacija Fridl Jarc, direktor Slovenskega 

raziskovalnega inštituta SLORI in 

družboslovec Devan Jagodic ter Mariana 

Poznič, predstavnica Slovencev iz Argentine 

v Svetu vlade RS za Slovence po svetu 

in urednica tednika Svobodna Slovenija. 

Fridlova je prebrala nekaj odlomkov iz 

nove knjige, ki jo pripravljajo pri Slovenski 

matici iz dnevniških zapisov Alojza Rebule, 

v katerih pisatelj govori o slovenstvu: 

»Danes se slovenstvo odraža pri razumevanju 

kulture in naroda.« Pri tem je opozorila, 

da smo v svetu soočeni s prebujenstvom. 

Z izključevanjem vzpostavljajo nove 

ideologije. Soočeni smo, tudi poudarjeno 

v Sloveniji, s terorjem besede določenih 

ideoloških skupin. Devan Jagodic je dejal, 

da se slovenska skupnost v zahodnem 

zamejstvu nahaja sredi velikih sprememb. 

Z raziskavo so prišli do naslednjega 

mozaika identitet: 20.000 Slovencev je 

osrednja manjšina in so zavedni Slovenci, 

17.000 jih je na obrobju, z majhno narodno 

zavednostjo, 27.000 pa zunaj manjšinske 

skupnosti, brez narodne zavednosti 

(skupaj vseh je 64.000). 

Mariana Poznič pa je izpostavila nujnost 

povezanosti s Slovenijo, saj nove generacije 

odraščajo v tujem okolju, kar ima 

nanje močan vpliv. Pri tem je omenila 

pomembnost obiskov iz Slovenije in ob 

tem spomnila na Boruta Pahorja, ki je bil 

prvi in do zdaj edini predsednik republike, 

ki jih je obiskal. Pomembni pa so 

tudi obiski dijakov v domovini prednikov. 

S tem so soočeni s čistim slovenskim 

jezikom, kar v Argentini nikakor niso. 

VROČA POLITIČNA 

JESEN IN DENARNICE 

Pred začetkom koledarske jeseni in 

novega šolskega leta so se vrstile analize 

in napovedi okoli političnega dogajanja v 

naslednjih mesecih. Osnovna okoliščina, ki 

bo zaznamovala zadnje normalno »operativno« 

leto aktualne vlade pred naslednjimi 

volitvami, je kronična odsotnost 

kakršnihkoli resnih strateških ukrepov in 

reform, ki jih je svobodna garnitura obljubljala 

pred volitvami, piše Tilen Majnardi v 

svoji kolumni za spletni Portal plus. »Izstopa 

dodaten padec personalne popularnosti 

predsednika vlade Roberta Goloba, ki se 

je sicer začel že pred poletjem. S precejšnjo 

verjetnostjo lahko ugotovimo, da je to 

posledica nebrzdanega političnega turizma 

in inflacije bizarnih samopromocijskih 

objav na družbenih omrežjih.« 

Majnardi piše, da resne alternative »antijanša« 

politiki trenutno ni. »Se pa podpora 

Svobodi lahko hitro spremeni, če bodo 

mojstrovalci iz ozadja predstavili nov 

obraz, novega čudežnega rešitelja, še bolj 

vrhunskega menedžerja.« Golobova vlada, 

ki je ključni prvi dve leti vladanja namesto 

za izvajanje obljubljenih reform pokurila za 

kadrovsko čiščenje ideoloških nasprotnikov 

in priklapljanje svojih političnih ter osebnih 

kolegov na javna sredstva, se je ujela v 

časovno past, v kateri bo hote ali nehote 

dodatno generirala politične in družbene 

napetosti. Prisiljena bo v določene rokohitrske 

ukrepe, mnogo odprtih vprašanj in 

obljub pa enostavno ne bo mogla izpolniti. 

»Vmes se je vladi zgodila še problematika 

nasilja Romov. Vlada pa je popolnoma 

izumetničila, zafurala tudi popoplavno 

obnovo, ki se je na začetku celo zdela kot 

nekakšna nepričakovana rešitev z neba za 

vsaj delno povrnitev zaupanja v delovanje 

vlade.« Portal plus situacijo popisuje še z 

oceno, da je vmes v javnost vdrl še davčni 

reformator Klemen Boštjančič, ki še ni 

odgovoril na očitke Računskega sodišča 

o njegovem nezakonitem ravnanju pri 

spornem, božično-novoletnem nakupu 

razpadajoče stavbe na Litijski 51 in ki je 

predstavil tako imenovano davčno reformo, 

ki to seveda ni, ampak je samo panično 

iskanje novih davčnih virov za skrahiran 

državni proračun. 

KOČEVSKA 

ŽUPANSKA BITKA 

»Vladimir Prebilič je obramboslovec, 

ne pa ekonomist. Morda se je zavedal, 

da občina Kočevje tone v dolgovih, in 

izvajal neke priljubljene in všečne ukrepe, 

za njim bodo pa ostali izzivi, predvsem 

kako zmanjšati to zadolženost in vseeno 

narediti občino bolj prijazno za življenje 

v Kočevju tako gospodarstvenikom kot 

prebivalstvu,« je o nekdanjem županu, 

ki je postal evroposlanec, dejal kočevski 

občinski svetnik Robert Tomazin. 

Nova24TV poroča, da je Tomazin uradno 

prevzel vlogo kandidata za župana občine 

Kočevje, in sicer do izteka mandata 

(2026). Iztekajoči se mandat v Kočevju bo 

po njegovem zaznamovan z romsko problematiko 

in enormno visoko zadolženostjo 

občine. Občinski svet nima aktualnega 

podatka o zadolženosti, a glede na plačilo 

obresti ta znaša okrog 18 milijonov evrov. 

Nova24TV piše, da se je novopečenemu 

evroposlancu in dosedanjemu županu 

Vladimirju Prebiliču večkrat očitalo 

potratno ravnanje z javnim denarjem. Med 

drugim ob nakupu drage limuzine za 65 tisočakov 

in dragem potovanju na Kitajsko. 

Občina je vse od ustanovitve, od prvega 

župana, imela samo »instant župane«, 

Tomazina citirajo pri omenjeni spletni 

strani. Govora je tako o nekdanjem županu 

Janku Vebru kot tudi pozneje o Prebiliču. 

Poznavalci sicer ocenjujejo, da bo oktobrsko 

kočevsko župansko tekmo 

zaznamovala romska problematika. Tisti, ki 

bo želel postati župan, bo moral lokalnim 

prebivalcem najbolj prepričljivo tolmačiti 

svoj načrt ustavitve romskega kriminala. 

164 5. 9. 2024

46 

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE 

MARŠ proti ruski vojski (11. del) 

Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali na številna bojišča. Mnogi od njih 

se nikoli več niso vrnili. Objavljamo njihove misli, opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali, 

in skrbi, ki jim niso dale spati. Predstavljamo vam dogodke 22. avgusta 1914. 

DR. VALENTIN AREH 

ARHIV VALENTINA AREHA 

Pripadniki celjskega, mariborskega 

in tržaškega pešpolka so 

22. avgusta 1914 ves dan marširali 

proti meji z Rusijo. Eden od 

vojakov je v pismu domačim zapisal: 

»Stopali smo težko obloženi po prašni 

gališki cesti. Zaviti smo bili v sivo rumen 

prah, požirali smo ga in si brisali 

potne kaplje, ki so nam drsele po obrazu. 

Avgustovsko sonce je pripekalo z 

vso silo na nas. Hotelo je preizkusiti avstrijskega 

orjaka, če je zmožen prenesti 

to gališko vročino. Stopali smo molče; 

zatopljen je bil vsak v svoje misli. Govoriti 

se ni ljubilo nobenemu. Utrujeni in 

izmučeni smo bili že itak dovolj, da se 

nam ni ljubilo govoriti sedaj, ko nam je 

silil prah v usta, nos in oči. Na obrazu 

se nam je napravila trda skorja prahu 

in znoja. Ne veste, kako nas je pekla ta 

skorja in žgala. Prilepila se je tako trdno 

na kožo, da je ni bilo mogoče z roko odluščiti. 

Korakali smo dalje.« 

UTRUJAJOČI VOJNI POHODI 

Pozno zvečer so utrujeni prispeli v 

ukrajinsko vas, kjer so prenočili. Preko 

mesta Gliniani (ukr. Hlyniany) so vkorakali 

v vas Przegnajow (ukr. Perehnoiv). 

Eden od pripadnikov celjskega polka 

se je v pismu spominjal: »Pohod našega 

kora proti ruskim postojankam se je 

sprva izvršil gladko. Ko smo zapustili 

okolico Stryja, smo šli proti severovzhodu 

ter prišli v ubožno rusko vas 

Przegnajow. To je bila naša zadnja postaja 

pred bojno črto, pri Krasnem, kjer 

Po vsem tem korakanju 

so vojaki utrujeni, 

zmanjkuje jim že tudi moči 

in samozavesti. S takimi 

ljudmi naj bi šli kot bojna 

sestava pred sovražnika? 

Meja med Avstro-Ogrsko in Rusijo ob mestu Brody 

so se že naslednje dni vršili krvavi boji.« 

Johan Erman in njegovi tovariši so 

se tu lahko spočili, umili in nahranili. 

Postavili so straže in na tem položaju 

počivali dva dni, do 25. avgusta. Z Ermanom 

je bil tudi njegov sosed iz Selc 

pri Voličini na Štajerskem, vojak 7. stotnije 

87. pešpolka Jože Vrtič. 

Vojaki so si te dni krajšali čas tudi z 

ribolovom. Ob vasi je bilo veliko jezero. 

Kljub na videz mirni pokrajini vojaki 

niso bili sproščeni. Poveljniki so jih 

obvestili, da je ruska vojska pri mestu 

Brody prestopila mejo habsburškega 

cesarstva in vdrla v Galicijo. 

UTRUJENI LJUBLJANČANI 

Medtem ko so pripadniki celjskega, mariborskega 

in tržaškega polka počivali, 

so ljubljanske polke preganjali. Vojaki 

ljubljanskega 17. pešpolka so s polno 

bojno opremo ob kratkih premorih pešačili 

kar 50 kilometrov in po 15 urah 

hoda in dveh dnevih marša 22. avgusta 

prispeli v ukrajinsko mesto Bibrka. 

Čeprav so bili zelo utrujeni, v mestu, ki 

leži 30 kilometrov jugovzhodno od Lviva, 

niso dolgo počivali. 

Eden od vojakov ljubljanskega 

pešpolka se je spominjal: »22. avgusta 

nismo dolgo počivali v mestu Bobrka 

(ukr. Biberka), ker smo morali že ob 

petih popoldne marš polagoma nadaljevati 

proti vzhodu, proti meji z Rusijo, 

v smeri proti mestu Peremyshlyany. 

Opolnoči smo se ustavili na obsežnem 

polju – žito je stalo v kopicah – tu smo 

odpočivali le štiri ure, ker smo 23. avgusta 

ob štirih zjutraj nadaljevali marš 

proti Przemyslanam.« 

Zdravnik dr. Hawlina je 22. avgusta 

1914 v svoj dnevnik zapisal: »Pričakovanje 

dneva, ko se bomo lahko oddahnili 

po včerajšnjem maršu, je prazno; že ob 

164 5. 9. 2024

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE 47 

sedmih zjutraj odkorakamo iz Pšanov 

v bojnem pohodu, ker so nam sporočili, 

da je v bližini ruska konjenica. Pri 

odhodu srečam nadporočnika Hermanna. 

Iz Pšanov korakamo spet skozi 

Žydaczow (ukr. Zhydachiv), kjer smo 

zapustili vlak. Nič kaj zadovoljni nismo 

bili zaradi tolikšnega nepotrebnega korakanja! 

Popoldne ob petih končno počivamo 

in kuhamo. Z drugimi polki se 

združimo v divizijo. Ob sedmih zvečer 

že nadaljujemo proti kraju Czyžiče. Po 

počitku in okrepljeni po malici najprej 

kar dobro napredujemo; vendar zdaj 

zaradi divizijskega prateža pogosto prihaja 

do zastojev. Nikoli ne vemo, kako 

dolgo bo treba čakati; čez nekaj časa 

sedeš v vlažno travo in moraš morda 

že v naslednjem trenutku spet narediti 

nekaj korakov. Večno postajanje utruja 

bolj od dolgega pohoda. Pri vsakem takem 

nehotenem postanku vojaki zaspijo 

in jih je treba za nadaljevanje prebujati. 

Po vsem tem korakanju so vojaki 

utrujeni, zmanjkuje jim že tudi moči in 

samozavesti. S takimi ljudmi naj bi šli 

kot bojna sestava pred sovražnika? V 

kraju Bobrikaw nam manjka že skoraj 

polovica bataljona, kot zamudniki so 

ostali v obcestnih jarkih. Utrujeni korakoma 

omahujemo v koloni naprej. Noč 

Mesto Brody pred vojno 

je precej temna, v slabem soju zvezd 

smo podvrženi apatičnim prividom, 

k temu prispeva tudi utrujenost. Luči 

hiš v daljavi se včasih zde blizu, včasih 

spet zelo daleč. Rjava ravnica na obeh 

straneh ceste izgleda enaka za enakima 

lesenima ograjama, ki se vlečeta z obeh 

strani ceste. Nad nami je svetlo nebo, 

drevesa in grmovje dobivajo podobo hiš 

in postav; nič kaj dobro se ne počutimo. 

Kolona se je povsem podrla, v skupinah 

omahujemo drug za drugim, čisto blizu 

poči strel. Nehote pomislim na katastrofo, 

ki bi sledila napadu najmanjše 

ruske patrulje. Nič takega ni. Neki vojak 

ni zavaroval sprožilca, pa se mu je puška 

sprožila. Pol ure po polnoči pridemo 

končno do skromnega zatočišča v Čičžiče 

(ukr. Chyzhychi).« 

Ruski vojaki so ob zasedbi 

mesta Brody obračunali 

z domnevnimi nasprotniki. 

Njihova tarča so bili 

predvsem Judje. Mesto so 

požgali, številne zgradbe 

in judovske hiše so oropali. 

RUSKI VDOR ČEZ MEJO 

Rusi so skoraj brez boja zavzeli obmejno 

mesto Brody, ki je bilo za Lvivom 

drugo največje mesto v vzhodni Galiciji. 

Od približno 12.000 prebivalcev 

je bilo več kot 70 odstotkov Judov, ostali 

so bili Ukrajinci in nekaj Poljakov. 

Mesto je bilo revno. Ko so bila leta 1878 

v imperiju ukinjena vsa prostocarinska 

območja z izjemo Trsta in Reke, je 

Brody izgubil svoje ekonomske privilegije. 

To je zanj predstavljalo dodaten 

udarec. Več velikih trgovcev, bogatih 

družin in drugih bogatih meščanov 

je mesto zapustilo. Cene nepremičnin 

so padle, število delovnih mest se 

je skrčilo. Razširila se je revščina, ki 

je mestna oblast zaradi zmanjšanega 

obsega pridobljenih davkov ni zmogla 

ublažiti. Pozen prihod železnice je še 

dodatno prispeval h krizi. 

Navzlic dejstvu, da je znotraj avstro-ogrskega 

konteksta celotna Galicija 

veljala za razmeroma zaostalo, so 

tedaj Brody v številu prebivalstva in gospodarsko 

začela prekašati tudi nekatera 

druga mesta kronovine Galicije. Zaradi 

judovskih bankirjev, ki so posojali 

denar Poljakom in Ukrajincem (ko jim 

ti niso mogli odplačati dolga, so jim zaplenili 

hiše in posestva), je bil v Brodyju 

tako kot v večjem delu vzhodne Galicije 

med poljskim in ukrajinskim prebivalstvom 

prisoten močan antisemitizem. 

Ruski vojaki so ob zasedbi prvega 

večjega avstro-ogrskega mesta obračunali 

z domnevnimi nasprotniki. 

Njihova tarča so bili predvsem Judje. 

Mesto so požgali, številne zgradbe in 

judovske hiše so oropali. Judovski novinar 

Solomon Ansky, ki je bil pripadnik 

ruske vojske, je opisal, kako je izgledala 

ruska okupacija: »Železniška postaja v 

Brodyju je prve dni okupacije zgorela. V 

eni od ruševin postaje so postavili razmajan 

bife. Ko sem vstopil, je bil prostor 

nabito poln ruskih oficirjev, ki so stali 

pri bifeju ali sedeli okoli majhnih mizic 

in jedli boršč. Opazil sem, da je bil na 

jušnih skledah hebrejski napis 'mazel 

tov'. Porcelan so Rusi očitno ukradli iz 

bližnjega judovskega hotela ...« 

164 5. 9. 2024

48 

JU3 2052 

KOMPLIMENT 

ali nadlegovanje? 

V zadnjih letih smo priča hitrim spremembam družbenih norm 

tudi na področju medsebojnega komuniciranja. Ker nisem več rosno 

mlada, dobro vem, da je danes tisto, kar je bilo včasih sprejemljivo 

in pogosto celo zaželeno, pogosto predmet ostrih kritik – zlasti na 

družabnih omrežjih. 

MILENA MIKLAVČIČ 

SHUTTERSTOCK 

Komplimenti, ki s(m)o jih nekoč 

razumeli kot izraz prijaznosti 

in občudovanja, so se te dni 

znašli v središču vročih razprav 

o njihovi primernosti, ki se tiče 

spoštovanja osebnih meja. 

Uporabnica platforme X je sprožila 

buren odziv zaradi svojega ogorčenja 

nad dogodkom iz neke trgovine, kjer je 

na blagajni starejši moški luštni, mladi 

prodajalki dejal: »Ampak morm pa rečt, 

da postavo pa mate.« Komentatorka je 

bila prepričana, da je takšna pripomba 

neprimerna in celo žaljiva. 

Živimo v času, ko je zelo težko biti 

svoboden. Skoraj nemogoče je, da bi odločali, 

ravnali, sočustvovali, jedli, pili, 

se ljubili, govorili, predvsem pa razmišljali 

po lastni pameti, občutkih, željah 

in prepričanjih! Malodane vse, kar mislimo, 

da smo, je oblikovano in dirigirano 

nekje od zunaj. Kaže, da tudi odnos do 

komplimentov. Mediji, različne vplivnice, 

celo tako imenovana stroka, nam 

že leta perejo možgane s tem, kaj moški 

sploh še lahko reče ženski. Zgodi se, da je 

narobe že, če jo pogleda, se ji nasmehne! 

Bi ga sredi ulice na mestu linčali, če bi za 

dekletom, ki švigne mimo, zažvižgal in 

vzneseno zaklical: »Matr ima tale dobre 

noge!« V starih časih bi se dekle obrnilo, 

164 5. 9. 2024 

se nasmehnilo, morda bi reklo, ej, kakšen 

tepec si, in odhitelo naprej, danes bi 

fanta prijavilo policiji zaradi (spolnega) 

neprimernega nadlegovanja. 

DEDKI IN BABICE 

Starejši še pomnimo, da se je nekoč 

večina ljubezni začela s komplimenti. 

Tudi ljubezen med vašim očetom in 

mamo. Babico in dedkom. Res smo imeli 

srečo, da nismo živeli v lesenih časih! 

V času pred drugo svetovno vojno predniki 

niso izražali čustev na način, kot je 

v navadi danes. Eden od dokazov, da to 

drži, je tudi besedna zveza »ljubim te«, 

ki v praksi ni nikoli zaživela, (p)ostala 

je zgolj literarna. So si pa zato, ker primernega 

izrazoslovja ni bilo, izkazovali 

čustva z drobnimi dejanji. Recimo: fant 

je prinesel dekletu lectovo srce. 

Ko sem kot dijakinja delala v Alpini, 

se spomnim enega, ki je svoji simpatiji 

zmeraj prenašal težke, lesene zaboje 

sem in tja. Mož je ženi pomagal zave- 

Mož je ženi pomagal zavezati 

ruto pod brado. Namesto nje 

je na skrivaj obesil plenice. 

Pobožal jo je po licu ali roki ...

Kolumna JU3 2052 

49 

zati ruto pod brado. Namesto nje je na 

skrivaj obesil plenice. Pobožal jo je po 

licu ali roki ... Marsikaj se je spremenilo 

(spomnite se na Linhartovo Županovo 

Micko), ko so v slovenski prostor vdrli 

nemški lizuni, ki so s komplimenti znali 

osvajati neuke, preproste Micke. Dekleta 

so jih sicer zmeraj rada slišala, a so 

postala zaradi njih bolj previdna. 

Ključna razlika 

med komplimentom 

in neprimerno pripombo je 

pogosto v namenu 

in kontekstu. 

ga in pogosto obravnavani kot pozitivna 

gesta. Ko sem delala na banki, mi je 

nek starejši gospod pogosto na skrivaj 

izročil listek, na katerem je pisalo: »Lepi 

ste!« Kadar ga srečam na cesti, pa je že 

ves betežen, se sama pri sebi še zmeraj 

nasmehnem. Danes mnoge ženske 

menijo, da so komplimenti na račun 

fizičnega videza, zlasti če prihajajo od 

neznancev ali v nepričakovanih situacijah, 

vsiljivi in neprimerni. 

Tudi podatki iz raziskav podpirajo 

takšno razmišljanje: leta 2020 je bila v 

ZDA med mladimi izvedena študija, ki 

je pokazala, da se več kot 60 odstotkov 

udeleženk počuti neprijetno, ko prejmejo 

kompliment od neznanca. S podobno 

raziskavo so leta 2021 v Veliki 

Britaniji prav tako prišli do osupljivih 

podatkov: 47 odstotkov žensk je menilo, 

da so pripombe o videzu v delovnem 

okolju neprimerne, ne glede na to, ali 

prihajajo od sodelavcev ali strank. 

Ključna razlika med komplimentom 

in neprimerno pripombo je pogosto v 

namenu in kontekstu. Kompliment je 

lahko dobronameren, a če je nepričakovan, 

vsiljiv ali preveč oseben, lahko 

povzroči nelagodje. Poleg tega se mnogi 

danes sprašujejo, zakaj bi moralo biti 

žensko telo nekaj, kar je treba ocenjevati? 

Razumljivo je, da se moški v odnosu 

do žensk počutijo negotovo. Kdaj sploh 

lahko pohvalijo zunanji videz svoje 

izbranke ali katere koli ženske, ne da bi 

tvegali, da jih bodo imele za vsiljive ali 

celo žaljive? 

STOLETJE DVEH SKRAJNOSTI 

21. stoletje je postalo stoletje dveh skrajnosti, 

ki ju, milo rečeno, ne razumem. 

Po eni strani so malodane vsi, ki se v 

Sloveniji imajo za »napredne in osveščene«, 

zgražajo zaradi čisto običajnih 

komplimentov iz moških ust. Po drugi 

strani pa taisti posamezniki na družabnih 

omrežjih sramežljivo molčijo, denimo 

ob grozljivi novici, da so talibani 

sprejeli nov zakon s 35 členi o ženskih 

pregrehah in vrlinah. Ta med drugim 

pravi: »Kadar koli odrasla ženska iz 

nuje zapusti svoj dom, je dolžna zakriti 

svoj glas, obraz in telo.« 

Res škoda, da mame niso povedale 

hčeram, da se je, ko so bile mlade, 

Zgodovinsko gledano 

so bili komplimenti na račun 

videza nekaj vsakdanjega 

in pogosto obravnavani 

kot pozitivna gesta. 

večina ljubezni začela s komplimenti. 

Z vročimi, zaljubljenimi pogledi. Z 

nehotenimi dotiki. S srčki, vrezanimi 

v drevesna debla in usnjene avtobusne 

sedeže. Z »Zofka, rad te imam!« 

napisom pred vhodnimi vrati na gimnazijo. 

Sprašujem se, koliko so se 

sploh pogovarjale s svojimi hčerami, 

da so danes nemočne in šibke že, ko 

vidijo neznane moške, ki se jim prijazno 

nasmehnejo in jih, bognedaj, celo 

ogovorijo s komplimenti? 

Nekdo je na X, verjetno v jezi, zapisal, 

da imajo ženske danes, rečeno v 

prispodobi, raje vole kot bike. Hkrati pa 

jamrajo, da ni več pravih moških, na katere 

bi se lahko oprle. 

Nekoč bi – morda – že omenjeni 

moški iz trgovine dotično prodajalko 

morda še dvakrat, trikrat obiskal in ji 

vsakič rekel nekaj lepega, potem bi jo 

povabil na kavo, v kino, na zmenek, čez 

kakšnega pol leta pa bi že pristala v postelji. 

In to brez uporabe radiatorja. Le v 

strastnem, živahnem objemu, ki bi ga 

do jutra ponovila vsaj še nekajkrat. 

KJE JE MEJA? 

Zgodovinsko gledano so bili komplimenti 

na račun videza nekaj vsakdanje- 

164 5. 9. 2024

50 

VZGOJA 

Sistem nagrajevanja učiteljev 

je treba temeljito spremeniti 

in ga naravnati na kakovost 

dela učitelja v razredu. 

Zakaj primanjkuje 

DOBRIH UČITELJEV? 

V zadnjem času marsikdo opozarja, da primanjkuje učiteljev, predvsem učiteljev določenih profilov. 

Vzroki so različni, od vse večjega pritiska staršev na učitelje do pomanjkanja zanimanja za ta poklic. 

ANTON KOKALJ 

SHUTTERSTOCK 

Kot dolgoletni učitelj na strokovni 

šoli bi rad navedel nekaj manj 

znanih razlogov za pomanjkanje 

dobrih učiteljev in učiteljic. 

EDEN NAJBOLJ 

FEMINIZIRANIH POKLICEV 

Redkokdo od tistih, ki se strokovno 

ukvarjajo z vzgojo in izobraževanem, 

kdaj javno omenja feminizacijo kot eno 

od težav. Začne se v vrtcu, kjer z otroki 

večinoma delajo ženske vzgojiteljice, 

zelo redko moški vzgojitelji. Res je, da 

otrok vsaj v prvih treh letih življenja bolj 

potrebuje mamo, vendar verjetno ni treba 

poudarjati, da je vzgoja in njen učinek 

najbolj predvidljiv z aktivnostjo očeta in 

164 5. 9. 2024 

Da obstaja tako močno 

pomanjkanje moških 

v vrtcu in osnovni šoli, 

je zagotovo tudi sistemsko 

in strokovno vprašanje. 

mame oz. njunih »namestnikov«, ko njiju 

ni. Tisočletna in v večini sveta še vedno 

prevladujoča vzgoja otrok za življenje 

na osnovi klasične ožje ali širše družine 

absolutno prevladuje in je dovolj predvidljiva, 

da lahko služi kot pomoč za doseganje 

konkretnih ciljev. Vse drugo so bolj 

ali manj eksperimenti. 

Razlogov za feminizacijo je več. 

Eden od njih je zagotovo ta, da je delo z 

majhnimi otroki ženskam zaradi materinske 

vloge pisano na kožo. Drugi razlog 

je ta, da se kot matere lažje prilagajajo 

potrebam svojih otrok, predvsem v 

času njihovega osnovnošolskega in srednješolskega 

izobraževanja. Ta dva razloga 

sta razumljiva in naravna. Da pa 

obstaja tako močno pomanjkanje moških 

v vrtcu in osnovni šoli, je zagotovo 

tudi sistemsko in strokovno vprašanje. 

Za moške koncept vzgoje in izobraževanja 

na teh dveh ravneh in pogosto 

tudi na določenih smereh srednješolske-

VZGOJA 

51 

ga izobraževanja ni privlačen, nima kariernega 

navdiha. Zakaj? Moški pristop 

zahteva izrazito konsistentnost teorije 

in prakse. Tega pa je v vrtcu, osnovni šoli 

in nekaterih programih srednješolskega 

izobraževanja premalo. Manjka časa 

in sredstev za preverjanje teoretičnih 

znanj v praksi. Ker moški večinoma v ta 

proces ne vstopajo, se še tisti praktični 

del, ki je sicer predpisan, pogosto slabo 

izvaja ali sploh ne izvaja. Poleg tega pa 

je praktični del učnega procesa pogosto 

cenovno dražji in državi ustreza, da ga 

ni treba financirati. 

Razlogi za feminizacijo torej pomenijo, 

da se skoraj polovica delovno 

aktivnega prebivalstva v poklicu vzgojitelja 

ali učitelja na predšolski, osnovnošolski 

in marsikje tudi na srednješolski 

ravni ne vidi. 

IDEOLOŠKI PRITISKI 

Znano je, da je bilo v nekdanji državi 

za učitelje izrazito nezaželeno izražanje 

verskega prepričanja tudi na osebni 

ravni (obiskovanje cerkve, cerkvenih 

obredov …). Zelo močno se še vedno 

poudarja ločenost Cerkve od države, 

kar se je zažrlo v miselnost učiteljev in 

kar je ideološko še vedno močno prisotno 

pri vzgoji in izobraževanju bodočih 

učiteljev na akademski ravni. Vse druge 

oblike razmišljanj, nazorov, opredelitev 

in eksperimentov so dobrodošle, nezaželena 

in pogosto strokovno zasmehovana 

pa je naklonjenost tradicionalnim, 

stoletja preizkušenim vrednotam, 

iz katerih je družbeno okolje, v katerem 

živimo, pravzaprav nastalo. Učitelj 

praktično nima sredstva, s katerim bi 

se temu uprl in ohranjal svojo ustavno 

pravico do svobode mišljenja in tudi 

izražanja svojega prepričanja. Učitelj je 

lahko disciplinsko preganjan, če odkloni 

dejavnost, ki je v temeljnem nasprotju 

z njegovim prepričanjem. 

Preko različnih neobveznih ali izbirnih 

vsebin in preko nevladnih organizacij 

pa v šolske prostore prihajajo 

vsebine, ki v učnih načrtih in kurikulih 

niso jasno opredeljene niti jih ni mogoče 

razbrati iz letnega delovnega načrta 

šole. Večkrat gre za vsebine, ki 

nosijo sicer pozitivne oznake (vzgoja 

za zdravo spolnost, vzgoja za nenasilje 

…), dejansko pa so namenjene rušenju 

tradicionalne vzgoje in mimo vednosti 

staršev med mlade vnašajo nove, umetne 

dileme brez ustreznih rešitev. Naj 

tu omenim samo ideologijo LGBTQ, ki 

jo uvajajo že v obdobju vrtca (o čemer 

je osebno pričala vzgojiteljica v enem 

od ljubljanskih javnih vrtcev). Učitelji, 

ki se z vsebinami, ki so izrazito ideološke 

in za katere iz lastnih izkušenj vedo, 

kako lahko škodujejo mladim, ne strinjajo, 

bodo tudi zaradi omenjenih pritiskov 

iskali druge možnosti zaposlitve. 

DVANAJST DODATNIH IZPITOV 

PIJE ČAS IN KRI 

Vredno je omeniti še en razlog, ki odvrača 

od dela v šolstvu: strokovnjaki različnih 

naravoslovnih in tehničnih področij, 

ki pridejo iz prakse v šolstvo, so poleg 

izjemno nizke začetne plače podvrženi 

enoletnemu »teoretiziranju« na Pedagoški 

fakulteti v Ljubljani (PeF) ali kakšni 

drugi ustanovi, ki izvaja t. i. PAI (pedagoško-andragoško 

izobraževanje). 

Dvanajst izpitov, ki večinoma z njihovim 

konkretnim delom v stroki nimajo 

dosti skupnega, »pije« čas in kri v 

prvem letu poučevanja. Tako novopečeni 

učitelji namesto kakovostnega posredovanja 

praktičnega znanja dijakom 

vse vikende gulijo klopi na eni od fakultet. 

To sicer prinaša dodaten zaslužek 

predavateljem PAI, ki ga morajo včasih 

za povrh v celoti ali delno plačati kar 

bodoči učitelji sami. Po enem letu je treba 

opraviti še strokovni izpit. Ker učiteljev 

stroke vedno bolj primanjkuje, se 

marsikateri učitelj hitro premisli ali pa 

je na delovnem mestu zelo malo časa, 

saj preprosto ne razume neracionalne 

rabe časa iz prejšnje prakse v realnem 

sektorju, zato odide. 

PLAČNI SISTEM 

IN NAPREDOVANJE 

Uravnilovka plač med učitelji oziroma 

vzgojitelji ter osnovnošolskimi in srednješolskimi 

učitelji je nespodbudna do 

tistih, od katerih je zahtevano znanje 

na višji ravni, ki samo po sebi pomeni 

večji vložek tako v smislu znanja in 

časa. Če za primerjavo vzamemo normativ 

in plačilo visokošolskega učitelja 

in učitelja v srednji šoli za naravoslovne 

vsebine ter temu primerjamo osnovnošolskega 

učitelja za podobne vsebine, 

sta srednješolski in osnovnošolski učitelj 

vrednotena praktično enako. Visokošolski 

učitelj bistveno odstopa od 

obeh (bistveno manjše število pedagoških 

ur, plačni razred …), čeprav je razlika 

v ravni zahtevnosti med osnovno in 

srednjo oziroma srednjo in visoko šolo 

precej podobna. 

Srednješolski učitelj je v izrazito 

slabšem položaju, saj poučevanje na 

srednješolski ravni zahteva več znanja 

kot v osnovni šoli, pogosto pa zanj, 

predvsem na strokovnih področjih, ni 

poskrbljeno ne z ažuriranjem znanj 

zaradi hitrega tehnološkega razvoja ne 

z učbeniki in drugimi gradivi. Veliko 

sredstev je tako s strani staršev kot s 

strani države in občin namenjenih pe- 

Za moške koncept vzgoje 

in izobraževanja 

na vrtčevski 

in osnovnošolski ravni 

ni privlačen, 

nima kariernega navdiha. 

164 5. 9. 2024

52 

VZGOJA 

stri izbiri učbenikov in delovnih zvezkov 

v osnovni šoli, le malo pa čemu podobnemu 

v srednji šoli. 

Da založbe prodajo svoj učbenik 

staršem in državi, so pripravljene za 

učitelja, ki v osnovni šoli odloča o tem, 

napisati tudi učne priprave za vsako uro. 

Na tem segmentu je veliko finančne rezerve 

za nagrajevanje učiteljev. Učitelj v 

osnovni šoli bi moral biti sposoben poučevati 

svoj predmet brez prej omenjene 

izdatne količine novih in novih učbenikov, 

delovnih zvezkov in druge literature, 

ki nas vse zelo veliko stane. 

Po drugi strani pa učitelj, ki prihaja 

v izobraževalni sistem na novo, začne 

s plačilom, ki znaša približno polovico 

plačila starejšega učitelja. Mlad učitelj 

na strokovni šoli mora dijakom podati 

snov enako strokovno kot učitelj, ki je 

tik pred upokojitvijo. Včasih to počne 

še bolje, saj je morda bolje seznanjen 

z najnovejšimi tehnološkimi trendi. 

Vzpostavljanje prehodnega obdobja 

zaključevanja za učitelje z bogato pedagoško 

prakso nekaj let pred upokojitvijo 

in hkrati počasnega vstopanja novih 

učiteljev ni predmet vidnejših razprav, 

bi bilo pa za vse zelo koristno. 

V vzgoji in izobraževanju višina plače 

glede na obstoječi pravilnik, ki ureja 

napredovanje, ni bistveno odvisna od 

tega, kako dobro opravljaš svoj poklic v 

razredu, ampak predvsem od tega, kaj 

počneš ob tem. Aktivnosti samoizobraževanja 

prinašajo pri tem manjši delež 

točk. Več točk prinaša aktivno sodelovanje 

pri različnih projektih, predvsem 

mednarodnih. Do teh pa pridejo lažje 

učitelji z boljšim jezikovnim znanjem. 

Poleg tega so pomembne dejavnosti, ki 

jih učitelj izvaja za skupine učencev ali 

dijakov in prinašajo uvrstitve na regijski, 

nacionalni in mednarodni ravni. 

Kriteriji za konkurenco, v okviru katere 

taka skupina doseže vidno mesto, ki potem 

šteje za napredovanje, so ugodnejši 

za določene profile učiteljev (glasbene, 

športne …). Tudi za področje vrtcev je 

napredovanje lažje kot denimo za nekega 

učitelja strokovnih predmetov v srednji 

šoli (časovni okviri, število točk …). 

Točke k napredovanju prinaša tudi 

pisanje učbenikov in drugih gradiv. 

Večini učiteljev ne uspe napisati svojega 

učbenika, saj so predvsem na področju 

stroke učna gradiva hitro zastarela. 

Za splošne predmete pa so gradiva 

napisana. Skrb za učna gradiva in izobraževanje 

učiteljev je prvenstvena 

naloga drugih institucij in ne učiteljev 

samih. Te se pa pogosto ukvarjajo z 

164 5. 9. 2024 

drugimi aktivnostmi, ki jim predvsem 

prinašajo dodaten denar. Pogosto zahtevajo 

le učiteljev brezplačni angažma 

in nekaj točk, da njihovi projekti dosežejo 

ustrezno število udeležencev, 

finančne nagrade pa si razdelijo drugi 

(koordinatorji, člani vodstev zavodov, 

zunanji izvajalci …). 

Sistem nagrajevanja učiteljev je treba 

temeljito spremeniti in ga naravnati 

na kakovost dela učitelja v razredu, 

kar je njegovo bistveno poslanstvo. 

Ne glede na očitno deficitarnost učiteljev 

nekaterih predmetov problema 

pomanjkanja le-teh država ne rešuje 

s finančnimi in drugimi spodbudami, 

vsaj do sedaj tega ni počela. Pomanjkanja 

kadra se je lotila tako, da vsebine, ki 

bi jih v skladu s katalogi znanj morali v 

srednjih šolah poučevati strokovnjaki 

s sedmo stopnjo izobrazbe, lahko poučujejo 

strokovnjaki ali učitelji z drugačnimi 

strokovnimi znanji. Prav tako 

strokovne predmete pogosto poučujejo 

študenti, ki nimajo dokončane izobrazbe. 

Zaradi pomanjkanja učiteljev stroke, 

poleg zniževanja standarda zahtevanih 

strokovnih znanj, šole v soglasju 

s pristojnim ministrstvom uporabljajo 

zviševanje obremenitve teh učiteljev. 

Ta je z vidika države bistveno manjši 

strošek, za učitelja pa bistveno slabše 

ovrednoten od rednega obsega. 

Sicer pa je plača slovenskih učiteljev 

v primerjavi z dohodki učiteljev v starejših 

članicah EU približno polovična. 

Plače slovenskih učiteljev so se od leta 

2006 dvignile za deset odstotkov. Inflacija 

in življenjski stroški pa so se v tem 

obdobju bistveno dvignili. 

VEDNO VEČ OTROK S 

POSEBNIMI POTREBAMI 

Vzgojno-izobraževalni sistem ustvarja 

vedno več otrok s posebnimi potrebami. 

Dijaki ali študenti z raznimi odločbami 

imajo v izobraževalnem sistemu 

določene prednosti. Zato se starši 

Neobvezne ali izbirne vsebine 

so pogosto namenjene 

rušenju tradicionalne vzgoje 

in mimo vednosti staršev 

med mlade vnašajo nove, 

umetne dileme brez 

ustreznih rešitev. 

Učitelji, ki se z vsebinami, 

ki so izrazito ideološke, 

ne strinjajo, bodo iskali 

druge možnosti zaposlitve. 

večkrat borijo za pridobitev odločbe, 

saj s tem otrokom olajšajo vpis v želeni 

program in tudi preverjanje znanja. 

Učitelji, ki niso usposobljeni za delo 

z otroki s posebnimi potrebami, so pod 

vse večjim pritiskom vodstev šol. Ti se 

zaradi financiranja na glavo borijo za 

število vpisanih dijakov, ravno tako so 

učitelji pod pritiskom svetovalnih služb 

ter pod pritiskom staršev, ki zahtevajo 

spoštovanje vseh omejitev in posebnih 

pravic v odločbah. Plačilo učitelja ostaja 

enako v primerjavi s kolegi v šolah, kjer 

praktično ni dijakov z odločbami. V 

nekaterih oddelkih delež dijakov z odločbami 

presega 25 odstotkov. Učitelji 

v poklicnih programih so po navodilu 

ministrstva dolžni sodelovati v postopkih 

poklicne mature v okviru svojih 

obveznosti, torej brez dodatne spodbude 

(finančne spodbude in/ali točk za 

napredovanje), medtem ko so učitelji, ki 

sodelujejo v postopkih drugih maturitetnih 

aktivnosti, posebej nagrajeni. 

Delo z otroki s posebnimi potrebami 

pogosto pomeni tudi soočanje z 

agresivnim vedenjem mladih. Učitelji 

se temu izogibajo, saj delo s temi dijaki 

postaja včasih »boj za preživetje« v 

razredu, v posameznih primerih pa je 

tudi nevarno. Poleg tega so to oddelki z 

največjim številom dijakov, včasih celo 

nad normativom. Tudi tako se rešuje 

problem pomanjkanja učiteljev. 

Poleg vse bolj agresivnega odnosa 

do učiteljev je opazno tudi vse bolj vi-

VZGOJA 

53 

dno medvrstniško nasilje. To pogosto 

vpliva na učence in dijake, ki izstopajo z 

dobrim delom v šoli, saj jih nekateri sošolci 

na različne načine ponižujejo toliko 

časa, da obupajo in popustijo. O medvrstniškem 

nasilju je bilo napisanega že 

veliko, zanimivo pa je, da nihče poleg 

vloge staršev ne omeni vloge celotnega 

vzgojno-izobraževalnega sistema. Ta se 

začne v otrokovo oblikovanje osebnosti 

odločilno vključevati že v drugem letu 

otrokovega življenja. Otroci večino aktivnega 

časa preživijo v vrtcu in ravno 

v prvih letih življenja se oblikujejo temeljne 

vloge v družbi – tudi status neformalnega 

vodje in podrejenega. Zelo 

redki strokovnjaki si upajo analizirati 

vpliv vzgojno-izobraževalnega sistema 

na stanje mladih v naši družbi. Glede na 

količino časa, preživetega v njem, bi morala 

biti to prioriteta. 

ZBIROKRATIZIRANA 

VLOGA UČITELJA 

Učitelj je imel v preteklosti močan vpliv 

na osnovne vrednote družbe. Že v nekdanji 

državi pa je z izrazito ideološkim 

pridihom učitelj postal neformalni 

predstavnik omejevanja svobode misli, 

govora in ravnanja. Reforma šolstva, ki 

se je v največji meri zgodila po letu 1996 

z devetletko, z uničenjem vajeniškega 

sistema, podaljševanjem izobraževanja, 

finančnim privilegiranjem gimnazij 

glede na druge srednje šole, absolutizi- 

V nekdanji državi je 

učitelj postal neformalni 

predstavnik omejevanja 

svobode misli, govora 

in ravnanja. 

ranjem mature, Pravilnikom o napredovanju 

zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, 

vnašanjem novih in novih delovnih 

obveznosti itd., pa je vlogo učitelja 

spremenila v neke vrste varnostnika, ki 

skrbi predvsem za to, da je brezposelnost 

mladih statistično čim nižja in da so 

mladi pod nadzorom. Edino, kar res šteje, 

je uspeh na maturi, ki ima za karierni 

razvoj mladih odločilno vlogo. Učitelj 

je poleg varnostne funkcije moral sprejeti 

tudi vlogo administratorja razreda 

– administrativne naloge se vsako leto 

spreminjajo in kopičijo. Nezaupanje v 

strokovno in pedagoško znanje učitelja 

je vse večje. 

Predlogi za izboljšanje stanja: 

• Nujno je strokovno analizirati vpliv 

sistema od vrtca do konca srednje 

šole na otroke in mladostnike ter na 

osnovi tega sprejeti ustrezne ukrepe: 

usklajenost osnovnih vrednot, h katerim 

vsi vzgajamo; medsebojno sodelovanje 

in informiranje na prehodu 

generacij o njihovih posebnostih 

(vrtec – osnovna šola; posamezne 

ravni osnovne šole; osnovna šola – 

srednja šola; srednja šola – višja ali 

visoka šola). 

• Količinsko razbremeniti tako učne 

programe kot pripomočke (količina 

učbenikov in delovnih zvezkov …). 

• Z vsebinami osnovnošolskega izobraževanja, 

ki so bolj praktične narave, 

privabiti več moškega kadra in 

tako olajšati fantom izobraževanje v 

osnovni šoli. 

• Bistveno spremeniti Pravilnik o napredovanju 

zaposlenih v vzgoji in izobraževanju 

in plačni sistem ter pravično 

plačati zahtevnost vsebine in 

količino dela v vzgoji in izobraževanju. 

Plače ravnateljev in direktorjev 

izobraževalnih ustanov so glede na 

kompleksnost njihovega dela bistveno 

prenizke. 

• Vzpostaviti učiteljsko zbornico kot 

stanovsko organizacijo, ki se bo 

ukvarjala s strokovnimi vprašanji 

učiteljskega poklica. 

• Dosledno upoštevati kriterije, kot so 

širina znanja in izkušenj, ter pluralnost 

kadrov pri izbiri strokovnjakov 

pri prenovah programov (sedaj se v 

razpisih objavljajo eni, pri izbiri pa 

upoštevajo drugi kriteriji). 

• Razbremenjevanje administrativnih 

postopkov v vzgoji in izobraževanju. 

• Strokovnjaki v ustanovah, ki določajo 

kadrovske in druge normativne 

razmere poučevanja (oprema, 

prostori …), bi morali svoje predloge 

preizkusiti v praksi pri najslabših 

mogočih pogojih, preden se ti predpišejo 

za vse. 

• Učitelj stroke bi moral vsakih deset 

let imeti pravico do »sobotnega 

leta«, da svoje znanje osveži in posodobi 

s poglobljenim študijem ali (in) 

prakso v gospodarstvu. 

Napisano je eno od mnogih razmišljanj, 

ki so aktualna v zadnjem obdobju. 

Čim več bomo o vsebini javno razpravljali, 

tem več možnosti je, da bodo odločevalci 

ujeli rešitve, ki bi izboljšale in ne 

poslabšale stanja ključnega dejavnika 

vzgoje in izobraževanja – učitelja. Dober 

učitelj je predpogoj za dobro vzgojo in 

izobraževanje ter za prihodnjo generacijo, 

ki bo gradila in ne uničevala, med 

seboj sodelovala in ne izključevala. 

164 5. 9. 2024

54 

VZGOJA 

IVAN SIVEC 

ARHIV IVANA SIVCA 

Grenka usoda NAJVEČJEGA 

OPTIMISTA (Kekec, 1. del) 

Letošnje leto bi bilo lahko tudi Vandotovo leto. Pisatelj Josip Vandot se je namreč 

rodil pred 140 leti, leta 1884, v bombardiranju med drugo svetovno vojno pa je umrl 

pred 80 leti (torej leta 1944). Stari in mladi ga poznamo po tako rekoč najbolj 

optimističnih povestih o mladinskem junaku Kekcu, ki premaga vse Bédance, 

Pehte in tudi druge zle sile sveta. 

Prav tako od otroških let naprej na 

veliko prepevamo Kekčeve junaške 

pesmi in tako rekoč vse generacije 

uživajo v filmskih podobah 

večnega junaka izpod gorenjskih planin. 

Kekčev oče pa je ob tem eden najbolj žalostnih 

likov slovenske književnosti. 

Vandot je namreč postal priljubljen 

ter slovensko in tudi širše znan pisatelj 

šele po smrti oz. po treh Galetovih 

filmih. Drugače pa je v življenju tolkel 

železničarsko tlako, bil ničkolikokrat 

premeščen, ob kolikor toliko urejeni 

Ajdovska deklica v steni Prisanka je vsem 

domačinom od nekdaj burila domišljijo. 

družini pa še nesrečno zaljubljen. Na 

koncu prekratkega življenja je bil za 

povrh še preganjan zaradi slovenstva, 

izseljen na Hrvaško, njegova življenjska 

pot pa se je končala med ruševinami. 

VAN-DOT 

Francozi so kot vojaki našo ljubo zemljico 

obiskali trikrat. Pesnik Valentin Vodnik 

jih je bil tako vesel, da je napisal 

celo pesem Ilirija oživljena. Res so nam 

dali precej več svobode kot avstrijska 

oblast, vsaj kar se tiče jezika oziroma 

uporabe slovenščine. Ko 

pa smo jih kot Avstrijci 

dokončno pregnali z naših 

tal, je tu in tam ostalo 

nekaj francoskega orožja, 

kakšna francoska železna 

blagajna in tudi kar 

nekaj francoskih vojakov. 

Nekateri kot ranjenci, 

drugi kot dezerterji, 

tretji pa kar tako. 

Zato ni nenavadno, 

da se še danes marsikje 

pišejo tako, kot bi se v 

Franciji. Marolt, Brojan, 

Vandot. Tudi kranjskogorski 

Josip je bil prepričan, 

da so njegovi predniki 

francoskega izvora 

in da so se nekdaj pisali 

Van-Dot. Na meji med 

Belgijo in Francijo je celo 

odkril družino, ki se je 

pisala Van d'Otte. Ko pa je 

pisatelj izvedel, da je eden 

od pribočnikov 4. gubernije 

Ilirskih provinc ostal 

pri nas, je bil presrečen. V 

župnijske knjige naj bi ga 

vpisali kot Johana Bandota. 

Od Bandota do Vandota 

pa je samo še korak, v 

tem primeru celo nazaj, v 

Josip Vandot je ustvaril 

več kot 250 črtic 

in več kot 200 pesmi. 

pravo smer. V svojih zrelih letih je Josip s 

to družino celo navezal stike, kar pa mu 

v življenju ni prav nič pomagalo. 

ROJEN V BOROVŠKI VASI 

Josip Vandot se je rodil 15. januarja 1884 

v zdajšnji Kranjski Gori. Nekdaj so ji rekli 

Borovška vas, prebivalcem pa Borovci. 

Pa s tem niso mislili gozdnih dreves. Vasica 

med hribi je bila močno povezana s 

Koroško. Navzdol, v smeri Save Dolinke, 

so potekali stiki precej redko. Josip je bil 

deseti otrok v štirinajstčlanski družini. 

Omejenost kraja med hribi, pastirska 

tradicija in pa obilica otrok so mu že v 

zibelko položili vsaj dvoje: revščino in 

veliko domišljije, kako lahko vsaj nadnaravna 

bitja pomagajo ljudem. 

Pri tem je imela veliko zaslugo Josipova 

mama, ki je otroke velikokrat 

namesto s kosom kruha potolažila s 

pravljicami, pripovedkami, domačimi 

zgodbami. Otroci so še posebej radi 

poslušali tako čudovite zgodbe, kot so 

naše izjemno lepe pripovedke o Zlatorogu, 

Ajdovski deklici, poosebljenem 

Prisanku in tako naprej. Z drugimi besedami: 

Josip ni rasel v izobilju, a v Borovški 

vasi pa tudi v sosednjih zaselkih 

je kar mrgolelo bajeslovnih bitij. Še posebej 

se je menda bal Pehtre, ki je strašila 

v okolici Korena, današnjega Podkorena. 

Tam so imeli Pehtro, ne Pehto. 

Ker je bil Josipov oče železničar, se 

je družina z vso kopico otrok veliko selila 

iz kraja v kraj. Josip je osnovno šolo 

obiskoval v Kranjski Gori, gimnazijo 

pa v Novem mestu, v kraju očetovega 

164 5. 9. 2024

VZGOJA 

55 

novega delovnega mesta. Od tam bi bil 

rad poletel v veliki svet. Po gimnaziji 

bi namreč rad odšel študirat medicino, 

a za to ni imel prav nobene možnosti. 

Revščina je bila pač njegova usoda. 

OD POSTAJE DO POSTAJE 

Lahko je segel samo do prvih zvezd. 

To pa je zanj pomenilo, da je tudi on 

po opravljeni maturi postal železniški 

uslužbenec. Najprej v Št. Vidu pri Celovcu, 

zatem pa v Kranjski Gori. Vmes 

se je več let posvetil pastirstvu, potem 

pa se spet vrnil med železničarje. Služboval 

je v Litiji, Postojni, Trstu, Gradcu, 

Sisku, Radencih in na Pragerskem. Ker 

pa je medtem začel že pisati - kot je sam 

dejal - planinske oziroma pastirske pripovedke, 

si je predstavljal, da bi lahko 

živel celo od honorarjev, kar pa je bil 

samo privid. Posebno še zato, ker se je 

v Trstu poročil, z ženo Drago sta dobila 

hčerkico Jelico, ob tem pa je bil kot zaveden 

Slovenec povsod ožigosan. 

Po predčasni upokojitvi se je naselil 

v Ljubljani in se tako v povestih kot tudi 

fizično veliko vračal v Kranjsko Goro. 

Nazadnje ga je pot zanesla v Slovensko 

Bistrico in tik pred vojno v Maribor, 

kjer se je njegova življenjska kalvarija 

v nekem pogledu tudi končala. Končala 

tako, da so ga nemški okupatorji z 

družinico vred kot zavednega Slovenca 

poslali v izgnanstvo v Hrvaško neodvisno 

državo. Sicer pa je tudi v Mariboru 

Vandotovi predniki, ki bi se zlahka pisali tudi 

Van-Dot oziroma Van d'Otte. 

Josip Vandot je na zunaj 

živel sila skromno in 

neugledno življenje, v svojem 

domišljijskem svetu pa tako 

bogato kot malokateri drugi 

besedni ustvarjalec. 

komaj vegetiral, saj je bil že od leta 1922 

naprej upokojen. 

SMRT V RUŠEVINAH 

Vandotova prisilna izseljeniška pot se 

je najprej začela v Slavonski Požegi, nadaljevala 

pa v Brčkem in Slavonskem 

Brodu. Zaradi bombardiranja zaveznikov 

se je njegova družina preselila v 

Trnjavske Kute, kjer ga je 11. julija 1944, 

torej pred dobrimi osemdesetimi leti, 

med novim bombardiranjem letal v ruševinah 

doletela smrt. Njegova žena, 

hčerka in vnukinja pa so bile ob napadu 

letal huje poškodovane. 

Josip Vandot je bil ob tem ves čas zapisan 

slovenski besedi. Ustvaril je več 

kot dvesto petdeset črtic in povesti, manj 

znano pa je, da je napisal tudi več kot 

dvesto pesmi. Glavni junak, ki ga je ustvaril 

iz ljudskega pripovedovanja in domišljije, 

je bil seveda njegov Kekec, ki pa je 

prišel do polnega izraza šele po njegovi 

smrti oz. po upodobitvah v filmih. V času 

življenja je objavil samo povesti Kekec na 

hudi poti (leta 1918), Kekec na volčji sledi 

(leta 1922) in Kekec nad samotnim breznom 

(leta 1924). Največ je objavljal v revijah 

Zvonček, Vrtec in Angelček. Honorarji 

niso bili veliki, za skromno preživetje pa 

vendarle primerni. Med letoma 1936 in 

1939 se je podal celo na pot samozaložništva, 

ves njegov svet pa je bil sestavljen iz 

starodavnih pravljic, planinskih povesti 

in idiličnih gorskih pesmi. 

Benjamin Gracer, eden največjih 

poznavalcev Vandotovega dela, je zapisal: 

»Ob dolgih zimskih večerih se je 

sproščala ljudska domišljija – nastajale 

so pripovedke, pravljice, legende. Oblikovali 

so se liki divjih samotarjev z 

nadnaravnimi močmi, ki so bili ljudem 

naklonjeni ali sovražni.« O Kekcu pa: 

»Ko je zrasel do pastirčka, je bil že tako 

pogumen, da so ga zaman strašili strici 

in tete – ti nagajivi in hudomušni preizkuševalci 

poguma pri vaški otročadi!« 

Rečeno še nekoliko drugače: pisatelj 

Josip Vandot je na zunaj živel sila skromno 

in neugledno življenje, v svojem domišljijskem 

svetu pa tako bogato kot malokateri 

drugi besedni ustvarjalec. Zato 

so njegovi literarni liki živi še danes. 

Uradna fotografija 

pisatelja in pesnika 

Josipa Vandota 

164 5. 9. 2024

56 

ZANIMIVOSTI 

Kdaj se najbolj POSTARAMO? 

Znanstveniki so ugotovili, da se človek na molekularni ravni ne stara enakomerno in postopoma, 

ampak je opazna velika razlika na dveh prelomnih točkah – najprej pri 44 in nato ponovno pri 60 letih. 

Najnovejša študija razkriva razloge in ključno dogajanje v človeškem telesu. 

NINA RAZINGER 

SHUTTERSTOCK 

Znanstveniki na Univerzi Stanford 

in Tehnološki univerzi 

Nanyang v Singapurju so več 

let spremljali 108 udeležencev, 

da bi opazovali starajoče se spremembe 

v njihovih molekulah – RNK, beljakovinah 

in mikrobiomih udeležencev. 

V študiji, objavljeni v reviji Nature 

Aging, so ugotovili, da staranje ne poteka 

postopoma. 

NELINEARNE SPREMEMBE 

Večina molekul, ki so jih preučevali, 

je namreč pokazala pospešene, nelinearne spremembe pri 

starosti 44 in 60 let, kar je potrdil tudi docent za mikrobiomsko 

medicino in prvi avtor študije Xiaotao Shen. Pravi, 

da so pri tem nekatere točke v času življenja še posebej 

pomembne, če ne celo ključne za naše staranje in zdravje. 

Navedel je primer sposobnosti presnove kofeina, ki se opazno 

zmanjša najprej okoli 40. leta in še enkrat okoli 60. leta. 

Sestavine, ki sodelujejo pri presnovi alkohola, se prav tako 

zmanjšajo zlasti okoli 40. leta. 

Michael Snyder, predsednik oddelka za genetiko na 

Stanfordu, pripoveduje o dveh valovih staranja. »Ljudje pogosto 

dobijo mišične 

poškodbe in ugotovijo, 

da se kopičenje 

maščobe začne v 40. 

letih, kar je povezano 

s presnovo lipidov. 

Druga stvar je sarkopenija, 

ki pomeni 

izgubo mišic in prizadene 

ljudi v 60. letih. 

Oboje je zelo velika 

stvar,« pravi in doda, 

da sta obe preučevani 

starostni skupini 

doživeli spremembe v 

beljakovinah, ki skupaj 

držijo tkiva. 

To najverjetneje 

pomaga razložiti kožne, 

mišične in srčno-žilne 

spremembe, 

ki se zgodijo. Zlasti 

po 60. letu hitreje naraščajo 

tudi tveganja 

za nastanek bolezni. 

Študija je namreč pokazala, 

da so ljudje, 

Raziskovalci svetujejo, 

da ljudje, 

ko se približujejo 

prelomnim letom, 

spremenijo oziroma 

prilagodijo življenjski slog. 

stari 60 let ali več, bolj dovzetni za 

srčno-žilne bolezni, težave z ledvicami 

in sladkorno bolezen tipa 2. 

RAZLIKA MED SPOLOMA? 

Iskanje vzorcev, kot jih ponuja omenjena 

raziskava, lahko pomaga pri diagnozi 

in preprečevanju bolezni. Ker 

so identificirali tudi »klinično uporabne 

označevalce«, pa je le-te mogoče 

uporabiti za izboljšanje upravljanja 

zdravstvenega varstva in blaginje starajočega 

se prebivalstva, poroča CNN. 

Študija se je v povprečju skoraj dve leti osredotočala na 

udeležence, stare med 25 in 75 let. Vsi so živeli v Kaliforniji, 

bili zdravi in prihajali iz različnih etničnih okolij. Vsake tri do 

šest mesecev so jim jemali vzorce krvi, blata, kože ter nosne 

in ustne brise. Ker bi pospešeno staranje pri ženskah lahko 

pripisali menopavzi, ki je običajno med 45. in 55. letom, so 

raziskovalci izvedli analizo na ločenih zbirkah podatkov za 

moške in ženske, a rezultati so jih precej presenetili. 

Ugotovili so namreč, da je prehodna točka za oba spola 

okoli 55 let. Predhodna študija raziskovalcev v Nemčiji 

in Združenih državah je pokazala, da obstaja še en t. i. val 

staranja okoli 75. leta, 

vendar najnovejša 

raziskava ni mogla 

potrditi teh ugotovitev 

zaradi omejenega 

starostnega razpona. 

Raziskovalci tako 

svetujejo, da ljudje, 

ko se približujejo 

prelomnim letom, 

to je v 40. in 60. letu 

starosti, spremenijo 

oziroma prilagodijo 

tudi življenjski slog. 

To zajema manj pitja 

alkohola in več gibanja. 

Snyder je tistim, 

ki se približujejo 60. 

letom, svetoval tudi, 

naj pazijo na vnos 

ogljikovih hidratov in 

pijejo veliko vode, da 

bi izboljšali delovanje 

ledvic. »V določenih 

časovnih točkah svojega 

življenja bolj poskrbite 

zase,« pravi. 

164 5. 9. 2024

Priporočilo 

P. DR. ANDRAŽ 

ARKO 

MEDIA-AMAZON.COM 

VIDENJE 

FILMSKO LETO SVETNIKOV 

Hildegarda se je rodila 1098 v plemiški družini in kot osemletna prišla 

v samostan benediktink. Kot opatinja je v Rupertsbergu pri Bingnu ustanovila 

samostan. Že od otroštva je bila deležna mističnih videnj. Bila je zdravilka, 

pisateljica, pesnica in skladateljica. Umrla je 17. septembra 1179. Benedikt XVI. 

jo je leta 2012 razglasil za svetnico in cerkveno učiteljico. Goduje 17. septembra. 

57 

Malo Hildegardo starši pripeljejo 

v benediktinski 

samostan Disibodenberg, 

kjer sta moška in ženska 

veja reda. Tu zanjo in za malo Juto skrbi 

njena sorodnica Juta Spanheimska. Ko 

ta trideset let zatem umre, postane Hildegarda 

opatinja. Svojo skrb posveča 

bolnim in v zdravilstvo uvaja tudi svoje 

sestre. Ko spovedniku Volmarju zaupa, 

da že od svojega tretjega leta doživlja videnja, 

nastopijo težave … 

Prolog filma s spokorniškim bičanjem 

in mileniarističnim pričakovanjem 

konca sveta zagotovo ne deluje 

obetavno. Zdi se, kakor da želi biti 

nekakšen kontrapunkt rojstvu sijoče 

svetnice, ki se bo zgodilo slabih sto let 

kasneje. Toda bolj kot sama temačnost 

prologa kontrastno učinkujejo okoliščine, 

v katerih se znajde Hildegarda: ne 

le asketska praksa, ki vključuje samotrpinčenje 

z bičanjem in spokorniškimi 

pasovi, ampak tudi institucionalni in 

politični pritiski. 

V tej perspektivi, ki sicer ni šablonsko 

črno-bela, se zdi, kakor da zamorjena 

temačnost aktualnega krščanstva s Hildegardo 

dobi sij nečesa zares Božjega. 

V nasprotju z asketskim trpinčenjem 

samega sebe Hildegarda poudarja spoštovanje 

in ljubezen do lastnega telesa, 

saj je prepričana, da kdor z nasilnim 

spokorništvom »ubije« svoje meso, ubije 

tudi dušo, ki biva v njem, prav zato tudi 

Gospod pravi: »Usmiljenja hočem in ne 

žrtve.« V luči zdravega odnosa do telesa 

tudi razvija zdravilstvo, pri čemer verjame, 

da bo človeka, ki je ustvarjen iz 

zemlje, zemlja – oziroma njeni sadovi – 

tudi ozdravila. Obenem kot glasbenica 

zagovarja, da lahko tudi glasba blagodejno 

vpliva na zdravljenje. Predvsem 

pa verjame, da je najpomembnejše, da 

hkrati z zdravljenjem telesa poteka tudi 

zdravljenje duše. 

Režiserka ne prikaže Hildegarde kot 

nekakšne alternativke, ampak kot odrešeno, 

ženo vere, odprto za Boga in videnja, 

ki ji jih naklanja, a je ob vsem tem 

popolnoma vpeta v realnost življenja. V 

film je vključenih kar nekaj citatov iz njenih 

spisov, tudi o spolnosti in spočetju. 

Zgodba v močnem odtenku jasno pokaže, 

da za Hildegardo moč zelišč ne more in ne 

sme biti v službi abortusa. Vsekakor izjemen 

portret o izjemni ženski. 

O FILMU: 

• naslov: Videnje – Iz življenja 

Hildegarde iz Bingna (Vision – 

Aus dem Leben der Hildegard 

von Bingen) 

• čas trajanja: 110 minut 

• država in leto: Nemčija, Francija, 

2009 

• režija: Margarethe von Trotta 

• igralska zasedba: Barbara 

Sukowa, Heino Ferch, Hannah 

Herzsprung 

ZANIMIVOSTI: 

Videnje je že tretji film režiserke 

Margarethe von Trotta, v katerem 

je Barbara Sukowa odigrala naslovno 

vlogo močne ženske. Pred 

tem sta skupaj posneli že biografski 

drami Rosa Luxemburg (1986) in 

Hannah Arendt (2012). 

OCENA PRIMERNOSTI: 

PG – zaradi prizorov s spokorniškim 

pasom in bičanjem naj si otroci 

ogledajo film v spremstvu staršev. 

DOSTOPNOST: 

»Vision« - Hildegarde de Bingen 

(VOST FR) (youtube.com) 

164 5. 9. 2024

58 

NARODNOZABAVNO 

V Oplotnici so odmevale 

SLOVENSKE MELODIJE 

V Oplotnici je potekal 8. Festival pod Pohorjem, na katerem se je za nagrade tokrat pomerilo pet ansamblov. 

Po navedbah KD Festival Oplotnica je v prijetnem okolju pred graščino Oplotnica uživalo 500 obiskovalcev. 

Franci Ribič, podpredsednik kulturnega društva in organizator, pa je medtem opozoril, da z domačo glasbo 

ohranjamo našo kulturno dediščino, »kar je za obstoj slovenstva ključnega pomena«. 

LEON OBLAK 

ANŽE FILIPIČ 

Festival pod Pohorjem poteka že 

od leta 2017. Kot pravijo organizatorji, 

je Oplotnica zibelka nekaterih 

zelo znanih glasbenih 

skupin, izvajalcev in ustvarjalcev domače 

glasbe. Še posebej ponosni so na prelepo 

kuliso, ki jim jo zagotavlja graščina, 

imenovana tudi Žički dvorec. Zgrajena 

je bila med letoma 1621 in 1631, leta 2010 

pa so jo v celoti prenovili. Festival vsako 

leto začnejo z oplotniško himno Tu smo 

doma, ki sta jo ustvarila domačina Tine 

Lesjak in Dušan Ravnjak. 

AVTORSKE SKLADBE 

IN SKLADBE IZ ZAKLADNICE 

Posebnost festivala je, da se ansambli 

na njem predstavijo z dvema skladbama. 

Prva je njihova avtorska skladba, s 

katero tekmujejo. Druga skladba, tako 

imenovana skladba iz zakladnice, pa 

je določena s strani organizatorjev. Kot 

najvišjo nagrado strokovne komisije 

podelijo plaketo Tineta Lesjaka, poleg 

nje pa za nagrado občinstva podelijo 

164 5. 9. 2024 

Z domačo glasbo ohranjamo 

svojo kulturno dediščino, 

kar je za obstoj slovenstva 

ključnega pomena. 

plaketo Bratov iz Oplotnice. Podelijo pa 

tudi tri nagrade za najboljša besedila in 

nagrado za najboljšo melodijo. »Kljub 

temu da je to vendarle neke vrste tekmovanje, 

si želimo, da se ansambli družijo, 

spoznavajo, sklepajo nova prijateljstva 

in bi tako vsak odšel domov dobre 

volje, s samimi prijetnimi spomini iz 

Oplotnice,« pravijo v KD Festival Oplotnica, 

ki dogodek organizira. 

Omenjeni Tine Lesjak, čigar plaketo 

strokovna komisija podeli zmagovalni 

skladbi, je bil s harmoniko povezan 

že od malih nog. Kasneje je z bratom 

Marjanom ter Milanom in Vojkom 

Nagrado strokovne komisije in plaketo Tineta 

Lesjaka so prejeli Guštni muzikanti. 

Gričnikom ustanovil ansambel Bratje 

iz Oplotnice. Prve glasbene uspehe so 

dosegli leta 1995 na ptujskem festivalu, 

kasneje pa tudi na števerjanskem 

festivalu. Ansambel je redno nastopal 

20 let, glasbo pa je pisal Lesjak sam. Bil 

je mentor oziroma sodelavec številnih 

dobro znanih ansamblov. Za svoje delo 

je prejel veliko priznanj, med njimi tudi 

najvišje priznanje Občine Oplotnica. 

Umrl je leta 2019 v Mariboru, pokopan 

pa je v Oplotnici, kjer od leta 2020 stoji 

tudi njegov kip. 

Na letošnjem festivalu so se v Oplotnici 

za najvišje nagrade pomerili Fenomeni, 

Ansambel Občutek, Guštni muzikanti, 

Ansambel Gašperja Mirnika in 

Ansambel Vetrnjaki. Pred tem so začeli 

s tradicionalno pesmijo Tu smo doma 

v izvedbi Veselih Štajerk, Anžeta Evgena 

Brenceta in trobentačev Društva 

godbenikov Zreče. V revijalnem delu 

so obiskovalci prisluhnili lanskoletnim 

zmagovalcem po mnenju strokovne komisije, 

Ansamblu Brloga, in zmagovalcem 

po mnenju občinstva, Ansamblu 

Mladi asi. Za konec pa so jih po spominih 

popeljale Vesele Štajerke. Prvi 

ženski ansambel v zgodovini slovenske 

domače glasbe letos namreč obeležuje 

30-letnico delovanja. 

Kdo so bili člani letošnje strokovne 

komisije? Mitja Skočaj, profesor klarineta, 

pevec in nekdanji klarinetist v 

Ansamblu Saša Avsenika ter član Mitja 

kvinteta; Tini Lesjak, sin Tineta Lesjaka, 

ustanovitelj ter dolgoletni član Ansambla 

Vrt in vodja novonastale skupine 

Tini Lesjak in Fantje iz Oplotnice; 

Jože Pongračič, magister glasbe, učitelj 

harmonike v Glasbeni šoli Slovenska 

Bistrica ter vodja dislociranega oddelka 

Glasbene šole Slovenska Bistrica v Oplotnici. 

Pri ocenjevanju besedil se jim 

je pridružil Franci Smrekar, dolgoletni 

pisec besedil in član Društva pesnikov 

slovenske glasbe.

PODELITEV NAGRAD 

Nagrado strokovne komisije in plaketo 

Tineta Lesjaka so prejeli Guštni muzikanti. 

Prihajajo iz Dobrne in delujejo 

približno dve leti. V tem času so igrali 

tako doma kot v sosednji Avstriji in Italiji. 

Člani skupine so: Niko Armič na harmoniki, 

Jan Rat na kitari, Leon Kovše 

na basu in baritonu ter pevski duet Tjaša 

Kelc in Nik Stopinšek. Njihov cilj je 

ustvarjati čim več lastne glasbe in z njo 

zabavati mlado in starejšo populacijo. 

Nagrada občinstva in plaketa Bratov 

iz Oplotnice je pripadla Ansamblu 

Gašperja Mirnika. Ansambel sestavljajo 

nadobudni najstniki iz Ljubečne 

pri Celju: Gašper Mirnik na harmoniki, 

pevka in flavtistka Tia Ruby Prah, Franci 

Makar na kitari ter Matic Pungartnik 

na bas kitari in baritonu. Ustvarjati so 

začeli pred dvema letoma. Kmalu po 

ustanovitvi so imeli v Dolenjskih Toplicah 

svoj prvi pomembnejši nastop, ki 

jim je prinesel nagrado za najboljše besedilo 

za lastno skladbo Make up. Letos 

so se s festivala v Števerjanu vrnili kot 

najmlajši narodnozabavni ansambel, ki 

je kadarkoli zmagal na festivalu kot absolutni 

zmagovalec. 

Nagrado za najboljšo melodijo je prejela 

Vera Šolinc za pesem Kdo me bo peljal 

pred oltar v izvedbi Ansambla Gašperja 

Nagrada občinstva in plaketa Bratov iz Oplotnice 

je pripadla Ansamblu Gašperja Mirnika. 

Mirnika. Za najboljše besedilo pa so podelili 

tri nagrade. Prvo nagrado za najboljše 

besedilo je prejel Anže Špegel za 

pesem Pod tvojim srcem v izvedbi Fenomenov. 

Drugo nagrado je prejela Vera Šolinc 

za pesem Kdo me bo peljal pred oltar 

v izvedbi Ansambla Gašperja Mirnika, 

tretjo nagrado pa je prav tako prejela Vera 

Šolinc za pesem Iste ptice skup letijo v izvedbi 

Guštnih muzikantov. 

PREMALO POSLUHA 

V NACIONALNIH MEDIJIH 

Kot je za Domovino pojasnil organizator 

Franci Ribič, je Festival pod Pohorjem 

uspel v polni meri. »Zelo smo zadovoljni 

s kvaliteto izvedbe, nastopom 

ansamblov in obiskom festivala. Tudi 

vreme nam je letos služilo, saj je bilo 

zelo vroče čez dan in prijetno zvečer, 

med samo izvedbo festivala.« Navedel 

je, da je bilo razprodanih 500 vstopnic, 

kolikor so imeli pripravljenih sedišč. 

»Odzivi obiskovalcev so bili odlični. 

NARODNOZABAVNO 59 

Tisti, ki so bili letos prvič z nami, so bili 

najbolj navdušeni nad našo prelepo kuliso, 

grajsko lepotico graščino.« 

»V festival je čez leto vloženega 

ogromno truda, energije in seveda 

časa. Če nas, člane, ne bi gnala želja po 

ustvarjanju dogodka za domačo glasbo, 

tudi festivala ne bi bilo več. Mislim, da 

si domača glasba zasluži takšne koncerte 

in dogodke, da jo lahko ohranjamo in 

se ob njej veselimo,« je poudaril Ribič in 

dodal, da se priprava festivala začne že 

po končani prireditvi v prejšnjem letu, 

ko se dogovorijo, kdo bo igral v revijalnem 

delu in kakšno nit bodo peljali skozi 

festival. »Po novem letu pripravimo 

razpis in potem celo leto do festivala 

potekajo različne aktivnosti. Zadnje 

tri tedne pred festivalom postane zelo 

vroče, saj se takrat začne nočna mora 

z birokracijo za prijavo prireditve itd. 

Zadnje tri dni pripravljamo samo prizorišče, 

pripeljemo oder, postavimo stole 

in uredimo vse potrebno, da je na festivalu 

slika, kot se šika. Vsi v našem društvu 

delamo izključno brezplačno, zato 

se čuti žar preprostosti in gostoljubja, 

ko se našega festivala udeležijo ansambli 

in gledalci.« 

Kot je dodal, bi morala biti domača 

glasba »posebej zaščitena, in to na nacionalnem 

nivoju, kar bi moralo biti v 

državnem interesu. Menim, da je zanjo 

premalo posluha v nacionalnih medijih. 

S tem ohranjamo svojo kulturno dediščino, 

kar je za obstoj slovenstva ključnega 

pomena. Če je ne bomo znali varovati, 

bomo vedno manj Slovenci, prevladala 

pa bo tuja kultura. Zavedajmo se, da 

imamo odlično glasbeno zgodovino, na 

kar moramo biti zelo ponosni!« 

Vesele Štajerke letos obeležujejo 

30-letnico delovanja. 

Franci Ribič: »Tisti, ki so bili 

letos prvič z nami, 

so bili najbolj navdušeni 

nad našo prelepo kuliso, 

grajsko lepotico graščino.« 

164 5. 9. 2024

60 

KORAK V NOVO ŠOLSKO LETO 

MATEJA PERŠOLJA IN 

NATAŠA LENARČIČ, 

BEGREJT INŠTITUT 

SHUTTERSTOCK 

POPOTNICA učiteljem 

in staršem ob začetku 

ŠOLSKEGA LETA 

Družina je osnovna celica družbe, v kateri otrok spoznava prve vrednote in si gradi 

prva prepričanja o življenju. Z vstopom v šolo se tako otrok kot tudi starš prvič zares 

srečata z novo skupnostjo, kjer morda veljajo drugačne vrednote, norme in pravila 

od tistih privzgojenih v družini, vendar pa pomembno sooblikujejo mladega človeka. 

Ker imata tako starš kot učitelj enako poslanstvo 

in ker oba otroku predstavljata 

pomemben zgled delovanja družbe, 

je pomembno, da se tega zavedata ter 

gradita odnos na medsebojnem spoštovanju in 

zaupanju. S sodelovanjem bosta otroku postavila 

trdne temelje za njegovo prihodnost. 

Ob tem pa se morata zavedati, da smo učitelji 

in starši avtoritete, ki jim otroci verjamejo. Verjetno 

so se v vsakega od nas vtisnile besede starša 

ali učitelja, ki nas spremljajo v življenju, ko so nam 

na primer rekli »ti imaš dar za …« ali »iz tebe nič ne 

bo«. Naše besede so pomembne in imajo vrednost 

v očeh otroka. Zanj predstavljajo realnost, na podlagi 

katere si oblikuje lastno identiteto. 

Naše besede so pomembne 

in imajo vrednost v očeh otroka. 

Zanj predstavljajo realnost, na podlagi 

katere si oblikuje lastno identiteto. 

Enak učinek ima nanj nebesedna govorica, ki 

jo odrasli izražamo na podlagi svojih prepričanj. 

Če učitelj ali starš menita, da otrok zmore, da je 

»vreden« naše energije, ne glede na vedenje, ki ga 

trenutno izbira, ga bosta tako z nebesedno govorico 

kot z dejanji podprla in spodbudila. Tak otrok 

bo začel verjeti vase, zaupati sebi in bo, ker bo 

v varnem okolju, pripravljen na nove izzive. 

PRVI ŠOLSKI DAN 

Za nekatere je bil v tem tednu prvi šolski dan v 

novem šolskem letu. Za marsikoga tudi prvi šolski 

dan v življenju. 

Pred vstopom v šolo vas, odrasle, povabiva, 

da pri sebi preverite, kako se počutite. Ste vznemirjeni, 

polni pričakovanj, veselja? Ste neučakani, 

radovedni ali občutite tesnobo, morda dvom, 

strah pred neznanim? 

Preverite še, kakšni so vaš odnos, prepričanje 

in misli o naši šoli. 

Kot učitelji se lahko vprašamo, kakšno je moje 

mnenje o šoli, v kateri delam. Če je moje mnenje 

o kolegih in šoli pozitivno, če verjamem, da je to 

moje spodbudno in povezovalno okolje, potem se 

v šoli počutim bolje, kot če ne bi bilo. In glede na 

počutje to izražam v vsakodnevni komunikaciji z 

učenci, kolegi in starši. 

Kot starši se prav tako lahko vprašamo, 

kakšno je moje mnenje o šoli, ki jo obiskuje moj 

otrok. Če je zaupanja vredno, potem bom s to 

energijo pospremil otroka v hram učenosti. S tem 

mu bom v veliko pomoč pri hitrejši vključenosti 

v novo skupino. Šolo bo obiskoval z večjim veseljem, 

hitreje bo zaupal učiteljem in lažje oblikoval 

nova prijateljstva. 

Tako učitelji, s katerimi se vsak teden srečujeva, 

kot tudi starši si želimo strpne, empatične, 

sodelovalne, razmišljujoče, odgovorne, 

umirjene otroke in ljudi. Imamo skupni cilj. 

Lahko ga dosežemo. Z mirnostjo, zaupanjem, 

sodelovanjem in vero v posameznika. In ne pozabimo: 

»Bodimo otrokom in mladim zgled 

družbe, ki si jo želimo. To bo najboljša popotnica, 

ki jim jo lahko damo.« 

 

164 5. 9. 2024

Koledar dogodkov SEPTEMBER 

DOGODKI 

61 

koledar.at 

Jubilejni koncert – 20 let 

društva IniciativAngola 

19.00 

Kulturni dom Danica, 

Pot Danice – Danicaweg 2, 

Šentprimož – Sankt Primus, Avstrija 

Koncert 

7 

SOB 

Ob 20. obletnici obstoja društva IniciativAngola 

vabljeni na jubilejni koncert v kulturni dom Danica. 

Koncert bodo oblikovali VS Tambula, Kvintet 

Donet, Otroški zbor Danica, Dekleta Smrtnik ter 

afriška skupina Insingisi, ki prihaja iz Zimbabveja. 

Po koncertu sledi agape z afriško hrano. 

5 

ČET 

Na robu poletja: 

Alenka Rebula Tuta 

18.00–20.00 

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 

Rozmanova ulica 28, Novo mesto 

6 

PET 

Odprtje razstave '3450 Jama 

pod Macesnovo gorico – 

slovenski Katin' in predvajanje 

dokumentarnega filma 

19.30 

Okrogla miza, predavanje 

Cerkev sv. Jošta (razstava) in kulturni 

dom (film), Šentjošt nad Horjulom 

Razstava, film 

6 

Ulični festival 

Okusi Posavja 2024 

6 

Balet pod zvezdami: 

Romeo in Julija 

PET 

17.00–23.30 

PET 

20.00–23.00 

Krško, staro mestno jedro 

Glavni trg, Maribor 

Kulinarika, družabno 

Koncert 

6 

PET 

8 

Vipavska trgatev 

2024 

NED 

20.00 (petek) – 23.30 (nedelja) 

Vipava 

Kulinarika, družabno 

8 

NED 

Zgodba o dveh transportih 

(odprtje razstave) 

11.30 

Grad Negova 

Razstava 

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je. 

164 5. 9. 2024

62 

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

Špageti z zelenjavo 

IN KURKUMO 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

2 OSEBI PREPROSTO 20 MINUT 

SESTAVINE 

• 250 g špagetov 

• ½ čebule 

• 1 jajčevec 

• 1 bučka 

• 250 g rikote 

• 2 čajni žlički kurkume 

• oljčno olje 

• sol 

• poper 

• grobo mleta pistacija 

1. V slanem kropu skuhamo 

špagete po navodilih 

proizvajalca. 

2. Medtem v ponvi na 

vročem oljčnem olju 

prepražimo na tanke rezine 

narezano čebulo ter na 

manjše kocke narezan 

jajčevec in bučko. Med praženjem 

zelenjavo solimo. 

Pražimo 5 minut. 

3. S paličnim mešalnikom obdelamo 

rikoto, ki ji dodamo 2 čajni 

žlički kurkume ter 2 jušni žlici 

vode, v kateri se kuhajo špageti. 

Kuhane špagete odcedimo, jih 

vrnemo v lonec, dodamo rikoto s 

kurkumo ter praženo zelenjavo. 

Po okusu popramo, premešamo 

in takoj serviramo. Poleg ponudimo 

riban parmezan. 

DOBER TEK! 

164 5. 9. 2024

SUDOKUJA, VSOTNICI 

63 

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila 

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka 

številom desno od tabele in pod tabelo). 

4 3 6 8 4 5 8 16 

4 6 4 5 9 6 4 25 

9 4 7 4 7 8 7 26 

5 5 7 6 7 5 3 5 

6 4 2 3 6 2 9 2 

6 7 7 6 4 9 3 13 

3 8 7 6 2 4 4 25 

14 14 16 9 13 23 23 

5 9 2 4 3 8 1 5 

9 6 4 4 3 5 7 13 

9 1 7 6 5 8 3 12 

2 5 8 9 9 6 3 33 

3 3 9 7 5 4 8 16 

4 3 5 7 2 7 4 18 

7 8 5 6 6 4 8 21 

16 9 21 24 6 23 19 

5 9 2 4 3 8 1 

9 6 4 4 3 5 7 

9 1 7 6 5 8 3 

2 5 8 9 9 6 3 

3 3 9 7 5 4 8 

4 3 5 7 2 7 4 

7 8 5 6 6 4 8 

4 3 6 8 4 5 8 

4 6 4 5 9 6 4 

9 4 7 4 7 8 7 

5 5 7 6 7 5 3 

6 4 2 3 6 2 9 

6 7 7 6 4 9 3 

3 8 7 6 2 4 4 

164 5. 9. 2024

64 

NAGRADNA KRIŽANKA 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

NEMŠKI 

PISATELJ 

MANN 

NASPROT- 

JE MANJ- 

ŠINE 

IZDELO- 

VALEC 

OPEKE 

GNOJNO 

VNETJE 

LASNEGA 

MEŠIČKA 

3 

AM. FILM. 

IGRALKA 

(KATHA- 

RINE) 

6 

EDEN OD 

STARŠEV 

PRIVLAČ- 

NOST, 

MIKAV- 

NOST 

17 

INDIJSKI 

ŠAHIST 

(VIŠVA- 

NATAN) 

JED IZ 

MLETEGA 

MESA 

V ZELJU 

SHUTTERSTOCK 

LIKOVNO 

DOMOVINA 

ZNAMENJE 

IZREDNI 

PROFE- 

SOR 

MOGOČNA 

TRDNJAVA 

KONTAKT 

V BEO- 

GRADU 

MOČVIR- 

SKA ALI 

VODNA 

RASTLINA 

ČLOVEK, 

KI VLEČE 

RIKŠO 

ANTON 

AŽBE 

VAS V. OD 

VUZENICE 

MORSKA 

RIBA 

RUDOLF 

BADJURA 

UDAREC 

16 8 

FATUM 

MISIJO- 

NARKA 

(VESNA) 

BOSANSKI 

NOGOME- 

TAŠ KO- 

LAŠINAC 

NOVO 

MESTO 

REKA NA 

POLJSKEM 

15 PRIVR- 

ŽENEC 

ILIRIZMA 

JIMMY 

(KRAJŠE) 

GOSPOS- 

TVO 

ŽENSK 

SVET- 

LOBNI 

POJAV OB 

STRELI 

ZDRAVILO 

ERNA 

MEŠKO 

JUDOVSKI 

SVEČNIK 

1 

MESEC 

MALI 

TRAVEN 

JED IZ VI- 

NA IN JAJC 

DEVET 

PEVCEV 

OSEBA, KI 

NADALJ. 

SLOVAŠKO 

MESTO 

14 

HVALNICA 

SLIKAR 

10 

(SALVAD.) 

FIZIK 

ČERMELJ 

MAJHNA 

JAGODA 

MLADA, 

POMLA- 

DANSKA 

KOKOŠ 

ŽELATINA 

IZ MORS- 

KIH ALG 

NARCIS 

12 

STRUPE- 

NA KAČA 

5 

IVAN 

MINATTI 

IGRALKA 

MACGRAW 

13 

7 

KALCIJ 

DOMOVINA 

BARVNI 

TON 

PEČ ZA 

PRIDO- 

BIVANJE 

JEKLA 

KNJIŽNA 

JUNA- 

KINJA 

KARENINA 

IRSKI 

BRINOVEC 

STARA 

MATI 

2 

VRSTA, 

LINIJA 

ANGLEŠKI 

GLAS- 

BENIK 

(BRIAN) 

… Z ONE- 

GA SVETA 

DEBELEJ- 

ŠA PALICA 

4. IN 14. 

4 

ČRKA 

VELJKO 

TOMAN 

GLAVNO 

GESLO 

1 2 

3 4 5 6 7 

9 8 9 10 11 12 

MADŽAR- 

11 

SKI SKLA- 

13 14 15 16 17 

DATELJ 

KODALY 

Pred 1630 leti (5. septembra 394) sta 

se v Vipavski dolini spopadli vojski 

vzhodnorimskega cesarja Teodozija in 

proticesarja Evgenija. Zmagal je prvi in še 

zadnjič združil oblast v rimski državi v enih 

rokah. V spomin na ta spopad so leta 1994 nad 

vasjo na sliki, ki ima danes 628 prebivalcev, 

postavili kamniti križ v obliki črke T. 

REŠITEV SKRITE PESMI: 

KAJ TI JE DEKLICA, DA SI TAK ŽALOSTNA ... 

V D O V S T V O 

D I S A K O R D 

O S T R I T E V 

V A R A N A S I 

S K I N L O S 

T O T A L V N 

V R E S O V K E 

O D V I S N E Ž 

NAGRADNA KRIŽANKA – 

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA 

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino 

na tednik Domovina za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko 

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom 

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja, 

ki mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino; (3) svoje 

ime, priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka' najkasneje do 13. 

septembra pošljite na: Domovina, Brnčičeva 41e, 1231 Ljubljana 

Črnuče, ali urednistvo@domovina.je. 

164 5. 9. 2024

LLLLL+ 

65 

SKRITA 

LJUDSKA PESEM 

KAJN TINJE DEKA LISCA 

DIAS ITAKA 

ŽAR FLOS TUNA 

SHUTTERSTOCK 

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, 

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste 

prebrali začetek lepe ljudske pesmi. (jp) 

KOMBINACIJSKI 

MAGIČNI LIK 

DISAKORD OSTRITEV LOS 

SKIN TOTAL VARANASI 

VRESOVKE VN TOTAL 

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, 

vodoravno in navpično. 

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala 

beseda, ki je ni na spisku. 

Le v polju, kjer se križa sama s seboj, 

vpišite pravo črko. (jp) 

164 5. 9. 2024

CALVIN, TOLE SEM KUHALA DOBRO 

URO! VSAJ POSKUSI! 

VIDEL SEM, KAJ 

SI DALA NOTER! 

TEGA SE NE 

BOM DOTIKAL!

DRZNI ZMAGOVALCI – 

PODJETNIKI PRIHODNOSTI! 

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki 

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo 

mostove do novih priložnosti. 

Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo 

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost. 

Video VSEBINE 

Podjetniki s srcem, 

znanjem in izkušnjami: 

● Matjaž Čadež 

● Franc Jager 

● mag. Gregor Novak 

● Matjaž Tomlje 

● dr. Jure Knez 

● Andrej Pečjak 

VREDNO JIM JE PRISLUHNITI. 

Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo 

zgodbe podjetnikov, ki: 

• s svojimi izjemnimi idejami, 

inovacijami in delom premikajo meje; 

• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo 

uspešne podjetniške zgodbe; 

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo 

upanje novim generacijam. 

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH 

Z VIDO PETROVČIČ: 

poglobljeni vpogledi v uspešne 

► 

podjetniške zgodbe; 

► 

motivacija za vse, ki sanjajo o svoji 

podjetniški poti; 

► navdih za premagovanje novih 

izzivov. 

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

Ne bodi, kar nisi 

Ne bom, ker ne morem, ker res ni mogoče, 

razum mi dopušča, srce pa kar noče. 

Ga sploh ne utišam, saj vem, da ne laže, 

ko vse gre po svoje, spet pot mi pokaže. 

Ujete so želje, za vse so predpisi, 

srce pa mi pravi: Ne bodi, kar nisi! 

Vsi hodijo v vrsti, jaz grem pa po svoje – 

brez veze, brez veze, pa vendar lepo je … 

Ni mar mi za norme pa vsa ta pravila, 

ničesar ne rabim, želim si le krila. 

Letel bom po svoje, svoboden kot ptica, 

ne bo več dosegla me vaša resnica. 

Ves svet je izložba, blešče se napisi, 

srce pa mi pravi: Ne bodi, kar nisi! 

Vsi nosijo maske, jaz nočem se skriti – 

verjamem še v sanje, želim le ljubiti … 

(Feri Lainšček) 

Tomo Strle/CITRUS

Domovina 164: Razkrivamo divjo preteklost Tine Gaber (predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?