Domovina_0164_24-09-05_press
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče<br />
5. 9. 20<strong>24</strong><br />
12<br />
Slovenske prve dame<br />
33<br />
Romi nočejo vode<br />
56<br />
Kdaj se najbolj postaramo?<br />
Razkrivamo divjo preteklost<br />
TINE GABER<br />
16<br />
3,95 €<br />
164
V tedniku <strong>Domovina</strong> pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:<br />
• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje<br />
doma in po svetu.<br />
• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende<br />
in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo<br />
nova delovna mesta.<br />
• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se<br />
vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,<br />
ki so prihodnost naše domovine.<br />
Da, naročam tednik <strong>Domovina</strong><br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 2<strong>05</strong>,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
2<strong>05</strong>,40 €<br />
175 €<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,<br />
ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.<br />
• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno<br />
dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.<br />
• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske<br />
dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.<br />
• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu<br />
ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.<br />
ZAKAJ NAROČITI<br />
tednik <strong>Domovina</strong>?<br />
• VERODOSTOJNOST: temeljimo na<br />
preverjenih informacijah in natančnem<br />
raziskovanju.<br />
• NEODVISNOST: naše poročanje<br />
je neodvisno.<br />
• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo<br />
izkušeni novinarji in uredniki.<br />
• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni<br />
članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.<br />
• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN<br />
POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,<br />
ki nas povezujejo in nam dajejo moč.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Brnčičeva 41e<br />
1231 Ljubljana-Črnuče<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 068 191 191<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
KOMENTAR TEDNA<br />
Politična moč TINE GABER<br />
3<br />
Razlog, da v tokratni številki pišemo o Tini Gaber, o prvi dami Slovenije, je njena politična moč. Pridobila jo je<br />
čez noč, z imenovanjem Roberta Goloba za predsednika vlade. Od vseh prvih dam si je po zaslugi partnerja<br />
pridobila daleč največji vpliv na vladno politiko v slovenski zgodovini.<br />
Z<br />
Robertom Golobom je njegova<br />
spremljevalka Tina Gaber postala<br />
prva dama. Uresničila si<br />
je željo postati bogata in slavna.<br />
Sprehaja se po vladni palači, predsednika<br />
vlade spremlja na potovanja v<br />
tujino, prebiva v razkošnih hotelih in<br />
se srečuje z voditelji posameznih držav.<br />
Vedno je uživala v pozornosti, vedno si<br />
je želela v politiko. V kabinetu svojega<br />
partnerja je članica delovne skupine za<br />
pravice živali in neformalna sodelavka<br />
strateškega sveta za prehrano. Tja<br />
je pripeljala svoje prijatelje, ki Golobu<br />
delijo nasvete o komunikaciji z javnostjo<br />
in o veganstvu. Vse več prijateljev<br />
Gabrove dobiva neformalne funkcije v<br />
vladi, kar je po mnenju vladnih kritikov<br />
klasičen primer nepotizma.<br />
Videti je, da Tina ne vpliva zgolj na<br />
vladno politiko, ampak tudi na izgled<br />
predsednika vlade. Povsem je spremenil<br />
frizuro. Opazno je shujšal, kar<br />
poznavalci pripisujejo veganstvu, ki<br />
ga propagira Tina. Od tod tudi Golobove<br />
ideje, da bi v šolskih klopeh kljub<br />
strokovnemu mnenju pediatrov uvedli<br />
jedilnik po posebni vegetarijanski<br />
različici. Nekateri ocenjujejo, da je veganstvo<br />
za oba tudi nekakšna modna<br />
muha. Raziskovalni novinar Bojan Požar<br />
je objavil ekskluzivne fotografije, s<br />
katerih je razvidno, da sta se v restavraciji<br />
na Malem Lošinju mastila z ribami,<br />
školjkami in škampi, ter zaključil: »To<br />
nam tako vnovič dokazuje, da praktično<br />
nič, kar govorita Golob in Gabrova,<br />
ne drži ter da gre za laži in zavajanje ali<br />
vsaj za veliko blefiranje tudi v primeru<br />
njunega načina prehrane.« Več virov<br />
nam je posredovalo tudi zgodbo, da naj<br />
bi Tina, potem ko so ji pred leti priskrbeli<br />
dobro plačano službo za Hokejski<br />
klub Olimpija (skrbela naj bi za spletna<br />
omrežja), na družabnih pogostitvah<br />
kluba za VIP-goste občasno prigriznila<br />
tudi mesne izdelke, hkrati pa razlagala,<br />
da je vegetarijanka.<br />
Zaradi njene politične moči postaja<br />
vse bolj zanimiva tudi njena preteklost.<br />
Javnost, ki v preteklosti ni spremljala<br />
tabloidnih revij ali družabnih kronik,<br />
se upravičeno sprašuje: Kdo je Tina Gaber?<br />
Kakšna je bila njena vloga pri spornih<br />
poslih, ki jih je oglaševala? O tem so<br />
nekoč pisali tudi v Delu, in sicer o spornosti<br />
kriptovalut estatium in xaurum,<br />
ki jih je promovirala. Mnogi so zaradi<br />
Flickr @vladaRS<br />
KATJA BENČINA<br />
Zaradi politične moči<br />
Tine Gaber postaja<br />
vse bolj zanimiva tudi<br />
njena preteklost.<br />
prevar s kriptovalutami ostali brez denarja,<br />
prevaranti pa so na njihov račun<br />
živeli bogato in razkošno življenje.<br />
V ZDA so takšne prevare nezakonite,<br />
goljufe aretirajo. V Sloveniji je<br />
drugače. Sodišča zahtevajo, da morajo<br />
oškodovanci dokazati, da je bila prevara<br />
izvedena naklepno. Novinar Mirko<br />
Mayer je razkril, da je samo ekipa<br />
Estatium, v kateri je bila tudi Tina, leta<br />
2018 zbrala kar 2,1 milijona evrov in<br />
nato s tem denarjem preprosto izginila.<br />
Tina je nastopala v reklami Estatiuma.<br />
Ob njej smo lahko v pregrešno dragem<br />
hotelu v Monaku videli tudi njenega takratnega<br />
ljubimca Klemna Nicolettija.<br />
O preteklosti Tine Gaber se danes skoraj<br />
ne piše več, zato v Domovini razkrivamo<br />
to, kar so drugi zamolčali. <br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Nekatere prve dame,<br />
ki so gradile ali rušile<br />
politično kariero svojih mož<br />
Katja Benčina<br />
16 Burna in divja<br />
preteklost starlete<br />
Simona Košir<br />
20 Prof. dr. Igor Lukšič,<br />
politolog: Uporablja Tina<br />
Gaber premierja Goloba za<br />
svojo politično agendo?<br />
Katja Benčina · Intervju<br />
<strong>24</strong> 33<br />
34<br />
56<br />
O pasovih iz človeške kože in<br />
drugih človeka nevrednih stvareh<br />
Ddr. Verena Perko · Komentar<br />
Romi sami zavračajo<br />
dostavo pitne vode<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
Gorenjske občine molzne krave<br />
prevoznika Arriva<br />
Nenad Glücks<br />
Kdaj se najbolj postaramo?<br />
Nina Razinger<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
5. 9. 20<strong>24</strong><br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. 164, LETNIK 4,<br />
5. september 20<strong>24</strong><br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Odgovorni urednik<br />
tednika in portala:<br />
DR. VALENTIN AREH<br />
Izvršna urednica:<br />
ERIKA AŠIČ<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Direktor:<br />
DR. MITJA ŠTULAR<br />
12<br />
Slovenske prve dame<br />
33<br />
Romi nočejo vode<br />
Naročnina:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografije:<br />
TOMO STRLE<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
Razkrivamo divjo preteklost<br />
TINE GABER<br />
16<br />
56<br />
Kdaj se najbolj postaramo?<br />
3,95 €<br />
164<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 068 191 191<br />
Uredništvo:<br />
BRNČIČEVA 41E<br />
1231 LJUBLJANA ČRNUČE<br />
E: urednistvo@domovina.je<br />
T: 068 191 191<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Naslovnica:<br />
FACEBOOK @TinaGaber<br />
Tednik izhaja ob četrtkih v<br />
slovenščini.<br />
Zaključek redakcije:<br />
3. september 20<strong>24</strong><br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
VSEBINA<br />
5<br />
3 Politična moč Tine Gaber<br />
Katja Benčina · Komentar tedna<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
26 30<br />
Vegani aktivno<br />
nad zdravnike in medije<br />
Luka Svetina<br />
Sta Kordiš in Tomićeva<br />
le »koristna idiota«<br />
venezuelskega režima?<br />
Teo Petrovič Presetnik · Komentar<br />
9 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
42 Zbogom, RTV Slovenija<br />
Aljuš Pertinač · Komentar<br />
43 Okupacija javnega denarja:<br />
ne 40 – Asta Vrečko zaposlila že 74 ljudi<br />
32<br />
Ukrajinskim materam in otrokom<br />
predvajali zvoke streljanja<br />
in se jim smejali<br />
Lea Kalc Furlanič<br />
50<br />
Zakaj primanjkuje<br />
dobrih učiteljev?<br />
Anton Kokalj<br />
38<br />
Cenzura Požarja razkrila<br />
dvojna merila v medijih<br />
Peter Kotnik · Komentar<br />
58<br />
V Oplotnici so odmevale<br />
slovenske melodije<br />
Leon Oblak<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
44 Nor na tek<br />
Igor Gošte · Kolumna<br />
45 Med(ijski) sosedi<br />
46 Marš proti ruski vojski (11. del)<br />
Dr. Valentin Areh<br />
48 Kompliment ali nadlegovanje?<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
54 Grenka usoda največjega optimista<br />
(Kekec, 1. del)<br />
Ivan Sivec<br />
57 Videnje<br />
p. dr. Andraž Arko · Priporočilo<br />
61 Koledar dogodkov<br />
63 Sudokuja, vsotnici<br />
64 Nagradna križanka<br />
65 Razvedrilo<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
60<br />
Popotnica učiteljem in staršem<br />
ob začetku šolskega leta<br />
Mateja Peršolja In Nataša Lenarčič<br />
62<br />
Špageti z zelenjavo in kurkumo<br />
Selma Bizjak<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
VESELU SE IZMIKA<br />
KOMISARSKO MESTO<br />
Mediji vse bolj na glas ugibajo, da bo morala<br />
Slovenija ob Tomažu Veselu predlagati<br />
še žensko kandidatko za evropsko komisarko,<br />
saj si to želi predsednica Evropske<br />
komisije Ursula von der Leyen. O tem naj bi<br />
se predsednica komisije in premier Robert<br />
Golob pogovarjala na delovnem kosilu na<br />
Blejskem strateškem forumu. Golobu je<br />
bilo rečeno, da bi si Slovenija z žensko kandidatko<br />
utrla pot do vplivnejšega resorja<br />
v Evropski komisiji. A sodeč po informacijah<br />
iz kabineta predsednika vlade ostaja<br />
slovensko stališče nespremenjeno.<br />
Sicer pa je že jasno, da med vplivnimi<br />
resorji Veselu ne bo pripadel resor proračuna.<br />
Slovensko vlado bi zadovoljila tudi<br />
resorja kohezije in širitve. Predsednica<br />
republike Nataša Pirc Musar je ob tem<br />
javno izrazila obžalovanje, da države, tudi<br />
Slovenija, niso sledile želji predsednice<br />
Komisije, da bi vse predlagale moškega<br />
kandidata in žensko kandidatko.<br />
VOLKOVI NA GORENJSKEM<br />
Napad volkov se je zgodil na pašniku,<br />
ki ga varuje električna ograda in je 50<br />
metrov od stanovanjske hiše.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
Predsednica Evropske<br />
komisije Ursula von der<br />
Leyen je Robertu Golobu<br />
omenila, da bi si Slovenija<br />
z žensko kandidatko utrla<br />
pot do vplivnejšega resorja<br />
v Evropski komisiji.<br />
BOBO<br />
Na Spodnji Dobravi pri Kropi v občini<br />
Radovljica je trop volkov ponoči pokončal<br />
in huje poškodoval 15 ovc in jagnjet na<br />
pašniku, zaščitenem z električno ogrado.<br />
Med najdenimi živalmi je nekaj takšnih, ki<br />
jih je volk pokončal, nekaj pa je takšnih,<br />
ki zaradi hujših poškodb ne bodo preživele.<br />
Napad se je zgodil na pašniku, ki ga<br />
varuje električna ograda in je 50 metrov od<br />
stanovanjske hiše. Kot je pojasnil Andrej<br />
Varl iz Lovske družine Kropa, so ogled na<br />
terenu opravili tudi pristojni iz republiškega<br />
zavoda za gozdove.<br />
Lastniki pokončanih ovc in jagnjet poudarjajo,<br />
da gre za enega večjih pokolov<br />
ovc in doslej edinega v nižinskih predelih<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Gorenjske. Državo, ki naj bi bila seznanjena<br />
z volkovi na Jelovici, pozivajo k ukrepanju.<br />
LEVIČARSKI<br />
PROTEST NA BLEDU<br />
Ob robu Blejskega strateškega foruma je<br />
v ponedeljek potekal protest zaradi »neukrepanja«<br />
Evropske unije glede Palestine<br />
in Izraela. Protestniki so se obregnili tudi<br />
ob vabilo nekdanji izraelski zunanji ministrici<br />
Cipi Livni, zaradi katere je stranka<br />
Levica tudi bojkotirala forum, saj zunanja<br />
ministrica Tanja Fajon ni želela preklicati<br />
vabila. Nada Pretnar iz Gibanja za pravice<br />
Palestincev je zbranim voditeljem očitala,<br />
da govorijo o demokraciji in pravičnosti,<br />
a da obenem z gospodarskim, vojaškim in<br />
političnim sodelovanjem nagrajujejo izraelsko<br />
politiko kolonizacije in apartheida.<br />
PRIZNANJE ZA<br />
JULIJO NAVALNO<br />
Predsednik vlade Robert Golob je na panelu<br />
voditeljev Blejskega strateškega foruma<br />
potrdil, da so med Rusijo in Zahodom<br />
potekali pogovori o izmenjavi zapornikov,<br />
ki so vključevali tudi Alekseja Navalnega,<br />
ostrega kritika ruskega predsednika Vladimirja<br />
Putina. Ta je v času pogovorov umrl v
Volkswagen razmišlja o dodatnem<br />
zategovanju pasu; sledilo naj bi<br />
zapiranje tovarn v Nemčiji.<br />
zaporniški koloniji na severu Rusije. Golob<br />
je Juliji Navalni, soprogi Alekseja Navalnega,<br />
še enkrat izrekel sožalje.<br />
Julija letos je rusko sodišče izdalo še nalog<br />
za aretacijo Julije Navalne. Po navedbah sodišča<br />
Navalno, ki živi v tujini, iščejo zaradi<br />
sodelovanja v ekstremistični organizaciji.<br />
Organizatorji BSF so sicer Navalno, ki je<br />
nagovorila zbrane na blejskem dogodku,<br />
počastili tudi s posebnim priznanjem.<br />
PROTESTI V IZRAELU<br />
V Izraelu so po odkritju trupel šestih<br />
mrtvih talcev na območju Gaze v nedeljo<br />
izbruhnili množični protesti, ki se jih je<br />
udeležilo več 10.000 ljudi. Protestniki<br />
so vlado pozivali k dogovoru z gibanjem<br />
Hamas o izpustitvi talcev, izraelski premier<br />
Benjamin Netanjahu pa medtem ljudi prosi<br />
za enotnost. Netanjahu zagotavlja, da<br />
bodo islamski skrajneži za okrutna dejanja<br />
plačali visoko ceno.<br />
Tuje agencije poročajo, da je krovna<br />
izraelska sindikalna organizacija Histadrut<br />
napovedala tudi splošno stavko, a je<br />
izraelsko delovno sodišče to v kali zatrlo<br />
in odredilo njen konec, saj je po oceni<br />
sodišča politično motivirana. Protestniki,<br />
mnogi odeti v izraelske zastave, so se<br />
zbrali v Tel Avivu, Jeruzalemu in drugih<br />
mestih. Vladi so očitali, da ni storila<br />
dovolj, da bi dosegla dogovor za izpustitev<br />
drugih talcev, ki jih je palestinsko<br />
islamistično gibanje Hamas ugrabilo med<br />
vdorom v Izrael 7. oktobra lani.<br />
VOLKSWAGEN<br />
ZAPIRA TOVARNE<br />
Potem ko je največji evropski avtomobilski<br />
proizvajalec Volkswagen lani predstavil<br />
obsežen varčevalni program, zaradi<br />
naraščajočih stroškov razmišlja o dodatnem<br />
zategovanju pasu. Na mizi naj bi bilo<br />
Ivo Boscarol je prejel naziv<br />
živa legenda letalstva. Naziv<br />
podeljuje organizacija Living<br />
Legends of Aviation.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
SHUTTERSTOCK<br />
PREGLED TEDNA 7<br />
celo zapiranje tovarn v Nemčiji, poroča<br />
francoska agencija AFP. Največji evropski<br />
avtomobilski proizvajalec se je zavezal, da<br />
bo Nemčija njegova baza, a izzivi so se v<br />
vmesnem času okrepili, je zapisal izvršni<br />
direktor znamke Volkswagen Thomas<br />
Schaefer. Predstavniki zaposlenih so po<br />
poročanju nemške tiskovne agencije DPA<br />
že napovedali boj proti načrtom vodstva.<br />
Volkswagen je obsežen varčevalni<br />
program, težak deset milijard evrov, sicer<br />
predstavil lani, a letošnji poslovni rezultati<br />
kažejo na padec dobička.<br />
BOSCAROL<br />
LEGENDA LETALSTVA<br />
Ivo Boscarol se po novem ponaša z nazivom<br />
žive legende letalstva, s čimer se je<br />
znašel v družbi astronavta Buzza Aldrina<br />
ter hollywoodskih legend Toma Cruisa<br />
in Harrisona Forda. Naziv mu je podelila<br />
neprofitna organizacija Letalska akademija<br />
Kiddie Hawk, ki je Boscarola leta 2018<br />
imenovala tudi za najboljšega podjetnika<br />
na področju letalstva.<br />
Boscarol se je druščini živih legend evropskega<br />
letalstva pridružil v soboto, in to v<br />
prireditvenem centru Scalaria ob jezeru<br />
Wolfgangsee v Avstriji. Tako imenovane<br />
žive legende se vsako leto srečujejo v<br />
ZDA v hotelu Beverly Hilton v Kaliforniji,<br />
v Evropi pa vsako drugo leto v letovišču<br />
Scalaria. Udeležence in nagrade izberejo<br />
odbori znotraj organizacije Living<br />
Legends of Aviation.<br />
<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
8<br />
FOTO TEDNA<br />
PARAOLIMPIJSKE IGRE PARIZ 20<strong>24</strong><br />
Franček Gorazd Tiršek je v streljanju s puško osvojil zlato medaljo<br />
Vid Ponikvar/SPORTIDA<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
ČIVKARIJA<br />
9<br />
David Mišmaš @david_mismas41<br />
Če državljana Slovenije, ki je desetletja zaposlen<br />
in plačuje davke, na banki zaslišujejo, kje je dobil<br />
5.000 €, ki bi jih rad položil, in cigota z audijem A6,<br />
ki ni nikoli delal in je nepismen, nihče nič ne vpraša,<br />
potem je nekaj hudo narobe z našo družbo.<br />
Slavko Kogoj @KogojSlavko<br />
Slovenija pleše. Dr. Jenull sprejema v kliniki dr.<br />
Kebra. Vpišite čim prej.<br />
Čivk tedna<br />
Čivk tedna<br />
Prophetius @prophetiusAI<br />
Zapomnite si. Nobena diktatura se ni začela<br />
z uporom; še vsaka se je začela s tiho ubogljivostjo<br />
in nekritičnim sprejemanjem diktature.<br />
In to se ponovno dogaja.<br />
N1 Slovenija @n1slovenija<br />
Zdravstveni dom Ljubljana zapuščata<br />
dva pediatra: brez zdravnika bo 3.200<br />
otrok.<br />
Milena Miklavčič @MilenaMilenca<br />
Boštjan Perne @bostjanperne<br />
Tanja Fajon s turškim kolegom podpisala sporazum<br />
o strateškem partnerstvu.<br />
Zdaj smo 'bestiči' s Turčijo? A razumemo, da TUR<br />
nudi zavetje teroristom Hamasa? A razumemo, da<br />
je bila tesno povezana z ISIS? Nič ne razumemo.<br />
Peter Hrastelj @hrastelj<br />
Berem, da je hrvaški predsednik Milanović doslej<br />
uporabil vojaški helikopter Black hawk 384-krat<br />
oziroma v povprečju vsak peti dan. Ura letenja<br />
stane 8.000 € in najpogostejša destinacija je<br />
bila Hvar. Ti kaviar socialisti so povsod isti.<br />
Petra Juvančič @petra_j_<br />
Tudi zato, ker je redno delo preobremenjeno ...<br />
»Število normirancev se je v zadnjih petih letih<br />
podvojilo, prav tako so se skoraj podvojili njihovi<br />
prihodki. Tudi število tistih z letnimi prihodki<br />
nad 100.000 evrov hitro raste.«<br />
Andrej Drapal @adDrapi<br />
Brodnjak pledira za razvojno koalicijo, ki jo Slovenija<br />
potrebuje. Vse, kar potrebujemo, je koalicija,<br />
ki bo odpilila vsaj 50 odstotkov državne in paradržavne<br />
birokracije, s tem »motivirala« 200.000 državljanov,<br />
da bodo ustvarjali, ne pa črpali dodano<br />
vrednost. No-rocket-science!<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Trinity @trinity126<br />
To je to … res! Naše železnice so vrhunec točnosti …<br />
Miško @Generacija66<br />
Pri 2,1-milijonski populaciji lahko volitve dobesedno<br />
kupiš. In masovno zaposlovanje parazitov je<br />
način, kako se to dela. Vrečka je v spregi z globoko<br />
državo in zelo verjetno ima predvsem ona konkretno<br />
finančno korist.<br />
Vasja @VasjaBocko<br />
Ko brez dovoljenj na nezazidljivi zemlji v tuji lasti<br />
zidajo Romi, država na koncu še štrom in vodo pripelje.<br />
Ko lastnik zemljišča na zazidljivi parceli želi<br />
zidati objekt, ga država dve leti zajebava z izdajanjem<br />
dovoljenj. Pol se pa vlada čudi, da imajo ljudje<br />
občutek, da veljajo dvojna merila.<br />
Svoboda @SvobodaBlog<br />
»Na podlagi meritev ogljičnega odtisa bodo bolnišnice<br />
pristopile k izdelavi strategij za njegovo<br />
zmanjšanje.«<br />
V zdravstvu niso urejene najosnovnejše stvari, oni<br />
pa si v prioritete napišejo meritev ogljičnega odtisa<br />
bolnic. Slovenci očitno res pomalicajo kakršnokoli<br />
blato.<br />
Nova<strong>24</strong>TV @Nova<strong>24</strong>TV<br />
Danes v Ljubljani poteka slovesno odprtje veleposlaništva<br />
Alžirije, države, ki brutalno krši človekove<br />
pravice, na kar je opozorilo ameriško zunanje ministrstvo.<br />
Je to ta nova feministična zunanja politika,<br />
ki jo vodi @tfajon?<br />
Robert Šifrer @RobertSifrer<br />
Fotka Soče, ki je obnorela svet.<br />
(photo: Aquasphere underwater photography by<br />
Martin Strmiska)<br />
Tilen Majnardi @TilenMajnardi1<br />
Albanski predsednik ob izjavah predsednika vlade<br />
Goloba<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
KARIKATURA AKTUALNO<br />
NA ČIGAV (PRO)RAČUN?<br />
11<br />
BORIS OBLAK
12 TEMA TEDNA<br />
NEKATERE PRVE DAME,<br />
ki so gradile ali rušile<br />
politično kariero svojih mož<br />
Sopotnice predsednikov vlad ali države, njihove zaupnice, podpornice. Prve dame so od nekdaj igrale<br />
pomembno vlogo v življenju predsednikov vlad ali države, hkrati so bile izjemno zanimive za javnost in so s<br />
svojim vplivom lahko prispevale k spremembam. Dobro razumevanje vloge prve dame je soprogam politikov<br />
omogočalo, da so krepile in gradile politično kariero svojih mož – ali pa jo uničevale.<br />
KATJA BENČINA<br />
Vloga prve dame se je skozi zgodovino<br />
spreminjala. Če je do<br />
60. let prejšnjega stoletja prva<br />
dama prevzemala tradicionalno<br />
vlogo ženske, skrbela za družino<br />
in je bila predvsem dobra gostiteljica,<br />
so prve dame kasneje začele prevzemati<br />
tudi pomembnejšo vlogo in skušale<br />
pustiti svoj pečat z družbeno koristnim<br />
delovanjem. Hillary Clinton je edina<br />
prva dama, ki se je tudi sama potegovala<br />
za predsednico ZDA, danes pa imamo<br />
v Sloveniji tudi prvega gospoda, soproga<br />
Nataše Pirc Musar, Aleša Musarja.<br />
Čeprav si prve dame v sodobni družbi<br />
pogosto prizadevajo, da bi svojo prepoznavnost<br />
uporabile tudi za družbeno<br />
koristen namen, prva dama ni izvoljena<br />
v službo predsednika vlade ali države,<br />
zato je njena vloga bolj protokolarna.<br />
V Sloveniji ima nezaposlen zakonec ali<br />
zunajzakonski partner predsednika republike<br />
po določbah zakona o zagotavljanju<br />
pogojev za opravljanje funkcije<br />
predsednika republike pravico do mesečnega<br />
prejemka v višini 20 odstotkov<br />
plače predsednika republike.<br />
@TinaGaber<br />
V PRID ALI V ŠKODO<br />
Številni uspešni politiki so se skozi zgodovino<br />
dobro zavedali, kako pomembna<br />
je vloga prve dame in mnogi so jo<br />
znali uporabiti sebi v prid. Oče Johna F.<br />
Številni uspešni politiki so<br />
se skozi zgodovino dobro<br />
zavedali, kako pomembna je<br />
vloga prve dame in mnogi so<br />
jo znali uporabiti sebi v prid.<br />
Prva dama ni izvoljena v službo predsednika<br />
vlade ali države, lahko pa ima velik vpliv tudi<br />
na politične in družbene razmere.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Oče Johna F. Kennedyja je<br />
svojega sina opomnil, da bo<br />
težko uresničil svoje politične<br />
ambicije, če se ne bo poročil in<br />
ustalil, saj ga nihče v politiki<br />
ne bo jemal resno.<br />
Kennedyja je svojega sina, ki je veljal za<br />
ženskarja, opomnil, da bo težko uresničil<br />
svoje politične ambicije, če se ne bo<br />
poročil in ustalil, saj ga nihče v politiki<br />
ne bo jemal resno. Čeprav so se do danes<br />
razmerja zmehčala in liberalizirala, je<br />
odnos, ki ga ima predsednik vlade ali države<br />
s svojo partnerico, še vedno odnos,<br />
ki je močno pod drobnogledom javnosti.<br />
Razgibano zasebno življenje nekdanjega<br />
ameriškega predsednika Donalda<br />
Trumpa je v predsedniški kampanji<br />
leta 2016 močno nevtralizirala Melania<br />
Trump in preprečila njegovo podobo<br />
nezvestega ženskarja, ki bi lahko<br />
ogrozila Trumpove politične ambicije.<br />
Urejeno družinsko življenje Baracka<br />
Obame je krepilo javno podobo prvega<br />
temnopoltega ameriškega predsednika.<br />
Michelle Obama je s svojimi govori<br />
in medijskimi nastopi pokazala, da<br />
je močna in inteligentna ženska, ki je<br />
zelo zaslužna za uspehe svojega moža.<br />
Večkrat je pripovedovala njuno zgodbo<br />
o uspehu, ki je predstavljala tipične<br />
ameriške sanje, kjer naj bi vsak imel<br />
možnost za uspeh.<br />
Da ima lahko prva dama tudi uničujoč<br />
učinek na politično kariero svojega<br />
partnerja, lahko spremljamo danes v<br />
slovenski politiki. Tina Gaber svojih<br />
ambicij, da bi v Sloveniji uveljavljala<br />
svoja prepričanja in svoje ideje, ne<br />
skriva, s svojim pretiranim izpostavljanjem<br />
in vmešavanjem v državne zadeve<br />
pa ves čas razburja stroko in politiko.<br />
Mnogi ji očitajo, da prek svojega vpliva<br />
na predsednika vlade Roberta Goloba<br />
kadruje v javni upravi in spreminja politično<br />
agendo stranke Gibanje Svoboda.<br />
Zaradi svojih prepričanj je po mnenju<br />
opozicije vplivala na odstavitev kmetijske<br />
ministrice Irene Šinko in ministra<br />
za naravne vire in prostor Uroša Brežana.<br />
Javno je napadala strokovna mnenja<br />
o odlovu nutrij. Mnogi jo zato primerjajo<br />
z ženo Josipa Broza Tita, ki je močno<br />
vplivala na državne zadeve, spletkarila<br />
in dosegla zamenjavo njej neljubih visokih<br />
politikov v takratni državi.<br />
PROFIMEDIA<br />
Jackie Kennedy se je v zgodovino zapisala kot<br />
ena najbolj sofisticiranih, izobraženih, lepih<br />
in vzornih prvih dam Amerike.<br />
Poleg neučinkovitega dela premierja<br />
Roberta Goloba je verjetno tudi prva<br />
dama Tina Gaber zaslužna za zadnje<br />
slabe rezultate javne podpore premierju<br />
Golobu. Po zadnji anketi Mediane je<br />
premier, ki je svoj mandat nastopil z rekordno<br />
podporo, strmoglavil na predzadnje<br />
mesto po lestvici priljubljenosti<br />
politikov in po zadnjem letu in pol zabeležil<br />
drugo najslabšo oceno – 19. mesto.<br />
»Mislim, da gre za več dejavnikov,<br />
zakaj mu podpora pada,« je za <strong>24</strong>ur dejal<br />
poslanec NSi Jernej Vrtovec. »Prvič,<br />
po mojem mnenju je problematičen<br />
način prezentacije njegovega osebnega<br />
življenja v javnosti. Drugič, neučinkovitost<br />
napram vsem obljubam, ki jih je v<br />
preteklosti izrekel.«<br />
POD DROBNOGLEDOM<br />
JAVNOSTI<br />
Prva dama je zaradi javne funkcije njenega<br />
moža ali partnerja medijsko močno<br />
izpostavljena. V ZDA so prve dame najbolj<br />
slavne ženske v državi, saj tudi živijo<br />
v Beli hiši, v Sloveniji pa imajo prve dame<br />
več možnosti, da se izognejo pretirani<br />
medijski izpostavljenosti, če si to želijo.<br />
Kljub vsemu je odnos med predsednikom<br />
vlade ali premierjem in njegovo<br />
ženo pod drobnogledom javnosti. Na<br />
podlagi tega odnosa javnost ocenjuje<br />
značaj predsednika, njegova prepričanja,<br />
stališča. Izjave in stališča prve<br />
dame volivci dojemamo tudi kot stališča<br />
predsednika vlade ali države. Prve<br />
dame so bile v preteklosti že večkrat<br />
močno kritizirane, ker so se premalo ali<br />
preveč vključevale v politiko. Obvladovanje<br />
te funkcije je prava umetnost.<br />
JACKIE KENNEDY ONASSIS<br />
Najbolj prepoznavna prva dama v zgodovini<br />
je zagotovo Jacqueline (Jackie)<br />
Kennedy Onassis. Jackie se je v zgodovino<br />
zapisala kot ena najbolj sofisticiranih,<br />
izobraženih, lepih in vzornih prvih<br />
dam Amerike. Čeprav ni imela političnih<br />
ambicij, je svojemu možu Johnu F.<br />
Prve dame so bile<br />
v preteklosti že večkrat<br />
močno kritizirane, ker<br />
so se premalo ali preveč<br />
vključevale v politiko.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
14 TEMA TEDNA<br />
Jackie se je zavedala,<br />
da nova generacija žensk<br />
ne želi le ugajati.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
SHUTTERSTOCK<br />
Slovenka Melania Trump je možu<br />
pomagala pri politični karieri.<br />
Kennedyju izjemno pomagala pri njegovi<br />
kampanji, na podlagi katere je bil<br />
izvoljen za 35. predsednika ZDA.<br />
Preden je spoznala Johna F. Kennedyja,<br />
je bila novinarka, želela je postati<br />
pisateljica. Ogromno je brala in<br />
številne citate, ki jih je izrekel John F.<br />
Kennedy, je v resnici napisala sama. Ko<br />
je leta 1960 John F. Kennedy kandidiral<br />
za predsednika ZDA, je bila noseča in se<br />
ni udeleževala napornih volilnih kampanj<br />
po državi, a je sodelovala v številnih<br />
časopisnih in televizijskih intervjujih.<br />
Možu je pomagala pri sestavljanju<br />
govorov, iskanju gradiva, izbiranju in<br />
pisanju citatov, prevajala mu je članke in<br />
podobno. Zaradi znanja tujih jezikov je<br />
nagovarjala špansko govoreče prebivalstvo.<br />
Šla je v severni Boston in tam z migranti<br />
govorila italijansko. Povezala se je<br />
z gospodinjami in se srečevala z njimi.<br />
Volitve leta 1960 so bile izjemno tesne,<br />
John F. Kennedy je svojega nasprotnika<br />
Richarda Nixona premagal za samo<br />
okoli 100.000 glasov. Politični analitiki<br />
menijo, da je k zmagi Kennedyja močno<br />
pripomogla tudi njegova žena, ki je nato<br />
kot prva dama pustila velik pečat.<br />
Močno je spremenila tradicionalno<br />
vlogo prve dame. Če so v 50. letih prve<br />
dame predvsem skrbele za to, da so bile<br />
gostiteljice, se je Jackie zavedala, da<br />
nova generacija žensk ne želi le ugajati.<br />
Da ne bo več kot Mamie Eisenhower in<br />
druge prve dame, ki so le »nalivale čaj«.<br />
Tako Jackie kot John sta se zavedala,<br />
kako pomembna je vloga prve dame.<br />
»Dovolj je bil pameten, da je vedel, kako<br />
pomembna je zanj,« je v enem od svojih<br />
intervjujev povedala Letita Baldbridge,<br />
tedanja tiskovna predstavnica Bele<br />
hiše. »Kot žena mu je želela ustvariti<br />
varno zatočišče, mesto, kamor lahko<br />
pobegne, kjer se lahko zamoti z družino,<br />
prijatelji in pogovori. Na prvem<br />
mestu je bila zanjo družina in njeni otroci,<br />
a hkrati je želela tudi nekaj prispevati,«<br />
je povedal biograf Carl Anthony.<br />
Kot je večkrat poudarila, se v delovanje<br />
administracije ni vključevala, je<br />
pa skupaj z možem v Belo hišo vabila<br />
največje učenjake, znanstvenike, najboljše<br />
pisce, slikarje in glasbenike. Prirejala<br />
je večere zgodovine in umetnosti.<br />
Njen večji doprinos je bila zgodovinska<br />
obnova Bele hiše. Rada je imela zgodovino<br />
in menila je, da mora biti Bela hiša<br />
prikaz ameriške zgodovine. Obnovila je<br />
staro pohištvo in restavrirala starine v<br />
Beli hiši, svoje delo pa nato predstavila<br />
na televiziji CBS. Ko je televizijsko ekipo<br />
popeljala skozi zgodovinsko restavrirano<br />
rezidenco, je televizijski prenos<br />
spremljalo 50 milijonov Američanov. Bil<br />
je najbolj gledan prenos na televiziji in<br />
zanj je dobila celo nagrado Emmy. Aktivno<br />
je sodelovala pri kulturni prenovi<br />
Washingtona. Njena vloga prve dame se<br />
je tragično končala v petek, 22. novembra<br />
1963, ko se je zgodil atentat na predsednika<br />
ZDA Johna F. Kennedyja.<br />
Ameriški mediji so Melanio<br />
Trump radi primerjali z<br />
legendarno Jackie Kennedy.<br />
MELANIA TRUMP<br />
Ameriški mediji so Melanio Trump radi<br />
primerjali z legendarno Jackie Kennedy<br />
Onassis. Tudi sama ni skrivala,<br />
da jo občuduje in da si želi biti takšna<br />
prva dama, kot je bila Jackie. Kot modna<br />
ikona ji je to zagotovo uspelo, a mnogi<br />
so ji očitali, da ji je manjkalo vsebine.<br />
Vseeno je po mnenju Igorja Lukšiča s<br />
FDV odigrala ključno vlogo pri izvolitvi<br />
Donalda Trumpa za predsednika ZD.<br />
»Njegovo razgibano življenje z ženskim<br />
svetom je Melania s svojo držo nevtralizirala<br />
in preprečila razraščanje podobe<br />
njenega moža kot nezvestega ženskarja,<br />
ki krši zapovedi zglednega kristjana<br />
in družinskega človeka.«<br />
Melania je večkrat poudarila, da je<br />
njeno glavno poslanstvo skrb in vzgoja<br />
sina Barrona, zato se je v času, ko je bila<br />
prva dama, osredotočila na težave, ki<br />
vplivajo na življenje otrok. Obiskala je<br />
več bolnišnic in šol v tujini in ustanovila<br />
kampanjo »Bodi boljši«, ki se je osredotočala<br />
na dobrobit otrok, med drugim<br />
tudi na negativne plati družbenih
TEMA TEDNA<br />
15<br />
omrežij. Po mnenju Lukšiča bo ključno<br />
vlogo odigrala tudi v tokratni predsedniški<br />
kampanji Donalda Trumpa.<br />
ŠTEFKA KUČAN<br />
Prva dama samostojne Slovenije je bila<br />
Štefka Kučan, ki je svojo vlogo prve<br />
dame jemala zelo resno. »Ta vloga je<br />
resna, odgovorna, je tudi častna,« je v<br />
svojih spominih za TV Slovenija povedala<br />
Štefka Kučan. Prva dama je bila<br />
kar 12 let, v tem času pa si je skupaj s<br />
soprogom prizadevala okrepiti ugled<br />
države v tujini. Promovirala je dosežke<br />
Slovenije na področju kulture in znanosti,<br />
ponosno je predstavljala dosežke<br />
slovenskih univerz v tujini.<br />
Predsedniških kampanj se ni udeleževala,<br />
saj sta s soprogom Milanom Kučanom<br />
ocenila, da bi lahko s tem preusmerjala<br />
pozornost in se jima to ni zdelo<br />
potrebno. Kot soproga predsednika vlade<br />
je bila pogosto gostiteljica najvišjih<br />
državniških obiskov, sodelovala je tudi<br />
pri humanitarnih, kulturnih in drugih<br />
akcijah. Ob koncu drugega predsedniškega<br />
mandata Milana Kučana sta se z<br />
možem pojavljala na seznamih najbolj<br />
priljubljenih osebnosti, kar nakazuje,<br />
da je s svojim delom krepila njegovo politično<br />
kariero.<br />
URŠKA BAČOVNIK JANŠA<br />
Družinska zdravnica Urška Bačovnik<br />
Janša je postala prva dama sredi mandata<br />
prve Janševe vlade (2004–2008).<br />
Leta 2006 je namreč Janez Janša javnosti<br />
prvič predstavil svojo novo izbranko,<br />
ki ga je nato večkrat spremljala na<br />
protokolarnih dogodkih. Pred tem je<br />
imel z nekdanjo partnerico Silvo Predalič<br />
dva otroka. Z Urško Bačovnik se je<br />
poročil leta 20<strong>09</strong> in v zakonu sta dobila<br />
dva sinova.<br />
Urška Bačovnik Janša je svojega soproga<br />
spremljala skozi vse tri njegove<br />
vlade. Veljala je za najlepših prvih dam, a<br />
jasno je bilo, da ne gre le za lepo žensko,<br />
ampak tudi za žensko z vsebino. S svojo<br />
umirjeno in dostojno držo je dobro<br />
zastopala Slovenijo, v svojih intervjujih<br />
pa je tudi ob upadu podpore Janezu Janši<br />
svojega soproga podpirala in povedala,<br />
da ga sama doživlja in razume precej<br />
drugače, kot ga prikazujejo mediji.<br />
Jasno je, da Urška Bačovnik<br />
Janša ni le lepa ženska,<br />
ampak tudi ženska z vsebino.<br />
BARBARA MIKLIČ TÜRK<br />
Soproga nekdanjega predsednika Danila<br />
Türka je bila prva dama, ki je svojo<br />
funkcijo opravljala poklicno. Že pred<br />
izvolitvijo njenega soproga za predsednika<br />
republike namreč ni bila zaposlena,<br />
saj je moža spremljala na študijskih<br />
potovanjih v tujini in kot žena veleposlanika<br />
in visokega funkcionarja v OZN<br />
delovala v tujini. V času Türkovega<br />
predsedovanja je podpirala humanitarne<br />
dejavnosti na področju izobraževanja,<br />
zdravstva, sociale in kulture.<br />
Urška Bačovnik Janša je<br />
svojega moža podpirala pri<br />
vodenju vseh treh vlad.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
ALEŠ MUSAR<br />
Ni prva dama, je pa prvi soprog predsednice<br />
Republike Slovenije Nataše Pirc<br />
Musar. Aleš Musar je podjetnik, ki vodi<br />
svoje podjetje, a se skupaj s predsednico<br />
države udeležuje dogodkov, kot jih nalaga<br />
protokol. Svojo vlogo prvega soproga<br />
vidi v prispevanju in ohranjanju slovenske<br />
kulturne dediščine in promociji<br />
slovenske kulture v tujini, s čimer se je<br />
po njegovih besedah pred tem ukvarjal<br />
tudi poklicno.<br />
Soprog predsednice republike za<br />
svoje sodelovanje na protokolarnih in<br />
drugih obveznosti prejema nadomestilo<br />
za kritje stroškov, ki znaša približno<br />
850 evrov mesečno in pripada vsaki prvi<br />
dami predsednika ali prvemu soprogu<br />
predsednice Republike Slovenije. Pripadal<br />
bi mu tudi mesečni prejemek v višini<br />
20 odstotkov plače predsednice, če bi v<br />
tem času zaradi svoje funkcije prekinil<br />
svojo zaposlitev, prav tako bi lahko koristil<br />
nadomestilo plače za čas, ko opravlja<br />
protokolarne in druge obveznosti.<br />
Vsekakor pa se bo Aleš Musar v slovensko<br />
zgodovino zapisal kot soprog prve<br />
predsednice Republike Slovenije. <br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
16 TEMA TEDNA<br />
Burna in DIVJA preteklost starlete<br />
Tina Gaber, ki je bila nekoč tarča posmeha, je danes deležna spoštljivega odnosa večine slovenskih medijev.<br />
Nekoč so o njej pisali kot o starleti z največjim naravnim oprsjem, ki lovi bogate moške.<br />
Danes pišejo o prvi dami in nekdaj uspešni manekenki.<br />
SIMONA KOŠIR<br />
@TINAGABER<br />
Tina Gaber je pozornost slovenskih<br />
medijev prvič vzbudila leta<br />
2007. Kot 21-letna študentka je v<br />
Ljubljani zmagala na lepotnem<br />
tekmovanju za Miss Hawaiian Tropic.<br />
Na finalnem izboru omenjenega tekmovanja<br />
je spoznala bogatega poslovneža<br />
Primoža Bohinca, ki je bil v družbi Elektronček<br />
desna roka najbogatejšega Slovenca<br />
Joca Pečečnika. Mladi študentki<br />
je omogočil prvi vstop v življenje bogate<br />
elite in v svet razkošja.<br />
BOGATI PRIMOŽ<br />
Bogati Primož, ki mu je grela posteljo,<br />
je čez noč rešil tudi njen stanovanjski<br />
problem. Tina se je preselila v njegovo<br />
stanovanje v Kotnikovo ulico v Ljubljani,<br />
blizu takratnega predsednika vlade<br />
Janeza Janše. Tabloidom je leta 2008<br />
navdušeno razlagala, da živi »zelo blizu<br />
Janše«, a pripomnila, da ga še ni srečala.<br />
Pohvalila se je, da z njegovo takrat<br />
še zaročenko in zdravnico dr. Urško<br />
Bačovnik »obiskujeta skupni frizerski<br />
salon, kjer sta se že videli«.<br />
Takrat še ni bila veganka. V enem od<br />
tabloidov je razlagala, da ima rada »testenine,<br />
ribe ali pa domačo hrano«, in<br />
dodala: »Res je, da meso jem le poredko.<br />
Moja specialiteta pa so škampi na buzaro.<br />
Škampi na buzaro so bili moj obrok<br />
vsako soboto.« Veganka je postala leta<br />
2012 in na Facebooku pozivala Slovence,<br />
naj ne pijejo mleka: »Edino mleko, ki<br />
je zdravo za naše telo, priteče iz naših<br />
mamic. Ne sesajte mleka ostalih živali,<br />
ker je primerno samo za njihove dojenčke,<br />
za človeka pa je le dober biznis.«<br />
Na vprašanje novinarja, ali je verna, je<br />
dogovorila: »Verjamem vase.« Razkrila<br />
je tudi, da obožuje balkansko glasbo.<br />
Že takrat si je želela vstopa v politiko.<br />
V svet moči in vpliva. Vseeno ji je<br />
bilo, ali se poveže z levico ali desnico,<br />
čeprav je leta kasneje priznala, da voli<br />
Socialne demokrate. Leta 2007, ko so<br />
potekale predsedniške volitve, je napisala<br />
pismo Danilu Türku in Mitji Gaspariju<br />
ter ponudila sodelovanje. Ostala je<br />
brez odgovora, zato je pisala še Lojzetu<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
Peterletu, kandidatu NSi. Ni je zavrnil.<br />
Po virih iz NSi je bila zelo prijazna, a si v<br />
Peterletovem štabu z njo niso imeli kaj<br />
dosti pomagati. Kot hosteso so jo postavljali<br />
na shode, kjer je bilo njeno edino<br />
delo, »da je lepa in se smehlja ljudem«.<br />
To je ni zadovoljilo. Njen Primož jo<br />
je vozil po nakupih in na razkošna potovanja<br />
od Evrope do ZDA in Azije. Slike<br />
kažejo, da sta uživala v neizmernem<br />
razkošju. Tina se je z razkošjem rada<br />
hvalila v javnosti. Novinarje tabloidov<br />
je obvestila, kako jo njen dragi razvaja:<br />
na prvo obletnico njune zveze jo je peljal<br />
na dopust v Los Angeles, v prestižni<br />
hotel The Beverly Wilshire, kjer gosti<br />
samo za spanje odštejejo kar 1.000<br />
evrov na noč. Spala sta v luksuzni sobi<br />
hotela, kjer so snemali romantični film<br />
Čedno dekle (Pretty Woman). Bojan Požar<br />
je takrat zapisal, da sta se s Primožem<br />
Bohincem »za nekaj noči počutila<br />
Tina Gaber, kot Miss Hawaiian Tropic<br />
2008, in Primož Bohinc, direktor<br />
prodaje pri podjetju Elektronček.<br />
Borut Midlil/MEDIASPEED<br />
t
TEMA TEDNA<br />
17<br />
Leta 2007 je napisala pismo<br />
Danilu Türku in Mitji<br />
Gaspariju ter ponudila<br />
sodelovanje. Ostala je brez<br />
odgovora, zato je pisala še<br />
Lojzetu Peterletu.<br />
kot Richard Gere in Julia Roberts«. Nerodna<br />
je le simbolika, kajti v tem filmu<br />
je Richard igral bogatega poslovneža,<br />
Julija pa prostitutko, ki je bila spremljevalka<br />
bogatim moškim.<br />
Samo leta 20<strong>09</strong> jo je Primož kar<br />
trikrat peljal tudi v Las Vegas. Za <strong>24</strong>ur.<br />
com je razlagala: »V hotelu, kjer sem<br />
spala, je nastopala Fergie, v sosednjem<br />
Usher, Pussycatdolls in podobni.<br />
V Vegasu so bile ravno takrat tudi vse<br />
najbolj znane Hefnerjeve zajčice. Nazadnje<br />
je bilo res super, ker sem bila z<br />
družbo, ki je tam domača, tako da so<br />
mi Vegas predstavili prav na poseben<br />
način, na najbolj ›VIP‹ možen način,<br />
tako da sem jim res hvaležna.« Hvalila<br />
se je, da je plesala tudi po mizah:<br />
»V Las Vegasu smo praznovali moj 22.<br />
rojstni dan. Tisti, ki še ni nikoli plesal<br />
po mizah, še nikoli ni pošteno žural.«<br />
TOLAŽBA PRIJATELJEV<br />
Oba, Primož in Tina, sta bila izredno<br />
temperamentna in trmasta. Pogosto sta<br />
se prepirala. Mediji so julija 2008 poročali,<br />
da sta na zabavi televizije TV Paprika<br />
sredi terase grosupeljskega kazinoja<br />
Kongo kričala drug na drugega. Ob težavah<br />
v zvezi je Tina za tolažbo iskala prijatelje.<br />
Med njimi je bil bogat in razvpit<br />
Mitja Furman, znan kot uvoznik blagovne<br />
znamke NoRools. Tini je podaril za<br />
skoraj 2.000 evrov oblačil in čevljev.<br />
Prijateljevala je tudi z bogatim podjetnikom<br />
Markom Pavlovićem, nato<br />
pa malo manj bogatim Adelom Djutovićem,<br />
voditeljem na lokalni televiziji<br />
TV Paprika. Bojan Požar je poročal,<br />
da mu je eden od boljših poznavalcev<br />
ljubljanske scene zaupal, da se »med<br />
Tino in Adelom res nekaj kuha in da to<br />
za nobenega od njiju ne bo dobro«, ker<br />
sta bila oba uradno v zvezi z drugim<br />
partnerjem. Takrat so slovenski mediji<br />
že začeli pisati o Tini Gaber ne le kot o<br />
nekdanji Miss Hawaiian Tropic, kot se<br />
je rada predstavljala, ampak tudi kot o<br />
starleti, ki pogosto menja partnerje in<br />
lovi bogate moške.<br />
Tina Gaber v razkošju hotela v Ženevi (Švica,<br />
La Reserve Geneve Hotel and Spa, 2019).<br />
Poleti 20<strong>09</strong> je bil Primož verjetno<br />
šokiran, ko je v medijih videl fotografije<br />
svojega dekleta, ki se je zabavalo v<br />
Novigradu. Tino so slikali na jahti, v<br />
družbi bogatega davčnega svetovalca<br />
Roka Snežiča. Tam so se po poročanju<br />
medijev odvijale nore zabave, kjer ni<br />
manjkalo bogatašev, lepih deklet, seksa,<br />
alkohola in drog. Različni viri so<br />
nam potrdili, da je Tina uporabo drog<br />
vedno odklanjala. Roka Snežiča je Požar<br />
vprašal, kaj se je dogajalo na njegovi<br />
jahti. Snežič je potrdil, da je bila Tina<br />
Gaber njegovo dekle, več ni hotel govoriti<br />
in je svetoval, naj vprašajo kar njo.<br />
Tina na novinarska vprašanja ni želela<br />
odgovarjati. Po poročanju slovenskih<br />
medijev so bile na Snežičevi jahti tudi<br />
druge Playboyeve zajčice, starlete, kot<br />
so Emma Janežič, Katarina Jurkovič,<br />
Ines Juranovič, Doroteja Premužič, Barbara<br />
Podobnik in Katarina Benček.<br />
BOGATI MINISTER<br />
Po druženju z Rokom Snežičem se je<br />
Tina s pomočjo vez in poznanstev prvič<br />
prebila tudi do vrha slovenske politike.<br />
Raziskovalni novinar Bojan Požar je<br />
takrat prvi poročal, da se je Tina hvalila<br />
prijateljicam, da naj bi se »dobivala« z<br />
ministrom za promet, z vodilnim članom<br />
SD. Večina medijev novice ni objavila,<br />
misleč, da gre za slabo šalo. Nato<br />
so se v medijih pojavile fotografije, na<br />
katerih se minister objema s starleto.<br />
Tina ni več skrivala naklonjenosti. Na<br />
Facebooku je zapisala, da ima Patricka<br />
rada. Slednji je novinarjem odkrito<br />
priznal: »Tina je ena najbolj privlačnih<br />
žensk, kar sem jih srečal v življenju.«<br />
Tiste vroče poletne tedne, ki sta jih<br />
minister za promet in Tina preživljala<br />
na jahti v Piranskem zalivu, se je Slovenija<br />
dobesedno utapljala v dolgih zastojih<br />
na primorski avtocesti. Vlačič je bil<br />
na jahti tudi tisto nedeljo, ko je zvečer<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
18 TEMA TEDNA<br />
Na vprašanje, kako bi se<br />
opisala, je Tina Gaber izjavila:<br />
»Pametna, modra, bistra.«<br />
zamujal v oddajo TV Klub na POP TV,<br />
zato sta s šoferjem in službenim avtomobilom<br />
po avtocesti do Ljubljane nezakonito<br />
drvela z rdečo lučjo na strehi<br />
avtomobila. Čeprav je minister lagal in<br />
sprva trdil, da to ni bilo res, so ga nato<br />
na laž postavile kamere Darsa. Kasneje<br />
je pojasnil, da je bil za vožnjo odgovoren<br />
šofer, laganje so mu v SD oprostili.<br />
Tina Gaber in Primož Bohinec sta<br />
konec poletja preživela v toplih in hladnih<br />
odnosih. Primož je znorel vsakič,<br />
ko je slišal novico o novem prijatelju<br />
svojega dekleta. Mediji so poročali, da je<br />
bil »zelo ljubosumen in se je zaradi ljubosumnih<br />
izpadov ter pijače v nočnih<br />
lokalih in zabavah večkrat zapletal v<br />
pretepe«. Bojanu Požarju je pojasnil, da<br />
bi imel o Tini Gaber veliko za povedati,<br />
vendar osebnega življenja ni nameraval<br />
deliti z javnostjo.<br />
NEDOSEGLJIVI<br />
PREDSEDNIK VLADE<br />
Tina Gaber naj bi jeseni 20<strong>09</strong> kratek čas<br />
preživela tudi s premožnim, a hkrati<br />
odličnim slovenskim glasbenikom Janom<br />
Plestenjakom. Mediji so poročali,<br />
»da mu je grela posteljo«, česar nihče ni<br />
zanikal. Primoža Bohinca pa so v tem<br />
času videvali s Playboyevim dekletom<br />
Nežo Emmo Janežič, ki je kasneje trdila,<br />
da ji je Tina »zaradi tega grozila po telefonu«.<br />
V začetku 2010 sta se Primož in<br />
Tina končno razšla.<br />
Tina je vstopila v zvezo z drugim<br />
bogatim podjetnikom, katerega priimek<br />
ni znan. Vemo le za njegovo ime –<br />
Boštjan. Ni bila dolgo z njim. Julija 2010<br />
je za tabloid Nova dejala: »Trenutno<br />
neznansko uživam v samskem stanu in<br />
tega ne bi zamenjala za nobeno stvar na<br />
svetu. Mi je prelepo, saj sem popolnoma<br />
svobodna. Vendar to ne pomeni, da se<br />
ne videvam s svojim nekdanjim fantom.<br />
Ravno nasprotno, z vsemi fanti imam<br />
prijateljski odnos, zato se tudi z Boštjanom<br />
večkrat srečava na kakšnem kosilu<br />
in se prijateljsko pogovoriva.«<br />
Na vprašanje, kateri je najpogostejši<br />
kompliment, ki ga dobi od moških, je<br />
prevzetno odgovorila, da ji najpogosteje<br />
rečejo: »Danes si pa dobro videti.« Na<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
vprašanje, kako bi se opisala, je izjavila:<br />
»Pametna, modra, bistra.« Ker je uporabila<br />
tri različne besede, ki pa imajo isti<br />
pomen, je med novinarji požela salve<br />
smeha. Kot volivka SD ni opustila želje<br />
po vstopu v politiko. Pozornost je usmerila<br />
kar v vrh stranke in vlade. Za portal<br />
Style je izjavila, »da jo zanima politika«,<br />
in odkrito občudovala Pahorja, hvalila<br />
»njegov slog oblačenja« in »njegovo ritko«.<br />
Pahor ji je bil všeč zaradi urejenega<br />
videza in oblačil, pojasnila je, da bi ga<br />
»še bolj oboževala« brez obleke – »denimo<br />
v spodnjem perilu«.<br />
Toda Pahor kot predsednik vlade<br />
se v nasprotju z njegovim ministrom<br />
ni odzval njenemu flirtanju, očitno ga<br />
starleta ni zanimala. Tina je istega leta<br />
želela vzbuditi pozornost tudi z golimi<br />
fotografijami. Ko je svoje golo oprsje in<br />
zadnjico za hrvaško izdajo moške revije<br />
FHM pokazala razvpita hrvaško-srbska<br />
Tina si rada izbira bogate<br />
partnerje. Na sliki iz<br />
leta 2017 ji dela družbo<br />
Klemen Nicoletti.<br />
starleta Nives Celzijus, se je za aprilsko<br />
številko slovenskega FHM delno slekla<br />
tudi Tina Gaber.<br />
Medtem ko se je družila z bogatimi<br />
in vplivnimi prijatelji in poletja preživljala<br />
na razkošnih jahtah, je pridno<br />
študirala in zaključila študij sociologije.<br />
S sicer nepomembno vlogo je nastopala<br />
v nanizanki TV Slovenije Danes gor,<br />
jutri gor. Za kratek čas se je preizkušala<br />
tudi kot voditeljica na radiu Zeleni val.<br />
Ker je veljala za razvpito starleto, se<br />
je z njo sestal tudi Branko Čakarmiš s<br />
POP TV in ji ponujal sodelovanje v TV-<br />
-šovu Kmetija, da bi zvišal gledanost.<br />
Ponudbo je zavrnila, ker je od novega<br />
bogatega prijatelja dobila ponudbo za<br />
službo »lobistke, ki bo veliko potovala<br />
po Evropi«. V naslednjih letih so jo videvali<br />
z nekaterimi znanimi, bogatimi<br />
Slovenci, med katerimi sta bila Erazem<br />
B. Pintar in Mihael Cigler.
TEMA TEDNA<br />
19<br />
Po nastopu Golobove<br />
vlade mediji niso več<br />
poročali, utihnili so<br />
tudi organi pregona.<br />
BOGATI KLEMEN<br />
Socialna omrežja Tine Gaber so bila<br />
takrat še polna njenih napol golih fotografij.<br />
Rada je razkazovala ne samo<br />
obline, ampak tudi svoje razkošno življenje.<br />
Na svoji Facebook strani je opozorila,<br />
da želi za svojega moža bogatega<br />
človeka. Napisala je, kako si predstavlja<br />
zaroko: »Ful enih kamer z vseh strani,<br />
fotografa pa en velik kos zlata.« Naslovnice<br />
slovenskih medijev je redno polnila<br />
z burnim ljubezenskim življenjem,<br />
kjer je pojasnjevala svoje težave z ljubosumjem<br />
in nevšečnostmi, ki se lahko<br />
zgodijo ob menjavi partnerjev.<br />
Gabrova je leta 2016 razkrila, da je<br />
v zvezi s pet let mlajšim, bogatim mariborskim<br />
poslovnežem Klemnom Nicolettijem,<br />
ki se je ukvarjal s prodajo<br />
kriptovalute Xaurum. O skrivnostnem<br />
zaročencu je Tina Gaber v medijih govorila<br />
tudi leta 2020. Za Žurnal<strong>24</strong> je<br />
povedala: »Že nekaj časa sem v resni<br />
vezi, ki sva jo prejšnjo jesen okronala z<br />
zaroko.« V času, ko so Slovenci trepetali<br />
zaradi koronakrize, umirali v bolnišnicah<br />
ali se skrivali po domovih, je Tina z<br />
njim živela razkošno življenje v Monte<br />
Carlu. Bila sta v hotelu, kjer znaša nočitev<br />
kar 2.000 evrov. Na Facebooku je<br />
zapisala: »Lajf je res zanimiv!« Klemnu<br />
je pomagala reklamirati sporne posle.<br />
V Delu so leta 2018 pisali, da sta se<br />
Luka Lah (vpleten v projekt Estatium)<br />
in njen Klemen Nicoletti (vodja globalne<br />
prodaje za slovensko kriptovaluto<br />
Xaurum) v preteklosti ukvarjala s piramidnimi<br />
shemami od Slovenije, Velike<br />
Britanije, celo do Nigerije. V obeh projektih<br />
je sodelovala tudi Tina Gaber. Šlo<br />
je za trženje nepremičnin pod imenom<br />
BeReal. Podjetju naj bi pomagal Rok<br />
Snežič, v ekipi BeReal je bila tudi Tina<br />
Gaber. Na tajnem zaslišanju preiskovalne<br />
komisije Državnega zbora leta 2021<br />
je Nicoletti izjavil, da ga je z Rokom<br />
Snežičem spoznala prav Tina. Tina in<br />
Nicoletti naj bi v Bosni odprla podjetje,<br />
da bi se izognila plačilu slovenskih davkov,<br />
in sicer s pomočjo Snežiča. Ta je na<br />
vprašanje, ali se spomni, da sta Nicoletti<br />
in Gabrova pri njem odprla podjetje v<br />
Flickr @vladaRS<br />
Bosni, izjavil: »Vem, da sta se o tem pogovarjala<br />
z mano, ampak koliko podjetij<br />
sta odprla in kje, pa ne vem.« Takrat so<br />
v Delu zaključili, da so »mediji opravili<br />
svojo nalogo, zdaj pa je čas, da jo opravijo<br />
organi pregona. Če bomo o prevarantih<br />
izvedeli kaj novega, bomo o tem<br />
zopet poročali.« Po nastopu Golobove<br />
vlade mediji niso več poročali, utihnili<br />
so tudi organi pregona.<br />
Po naših informacijah naj bi Nicoletti<br />
zaradi potratnega in razkošnega<br />
življenja postopoma zašel v finančne<br />
težave, leta 2022 je zaškripal tudi njegov<br />
odnos s Tino. Čeprav sta načrtovala<br />
poroko in govorila o otrocih, sta se<br />
nepričakovano razšla.<br />
USPEH Z ROBERTOM GOLOBOM<br />
Takrat je Tina spoznala aktualnega<br />
bogatega prijatelja – Roberta Goloba.<br />
Bil je predsednik uprave državnega<br />
podjetja GEN-i, kamor ga je postavila<br />
politika. Obogatel je z državnimi posli<br />
pri prodaji državne električne energije.<br />
Slovenci so ga na volitvah 2022<br />
postavili za predsednika vlade in<br />
Tina je čez noč izginila iz slovenskih<br />
medijev kot »starleta, ki lovi bogate<br />
moške« ali kot »starleta z največjim<br />
naravnim oprsjem«. Novi časi so prinesli<br />
nove izraze.<br />
Trenutno je Tina Gaber v zvezi z Robertom<br />
Golobom, predsednikom slovenske vlade.<br />
Večina slovenskih medijev jo je začelo<br />
opisovati kot »prvo damo, nekdanjo<br />
lobistko in uspešno manekenko.« Tudi<br />
provladna Mladina, ki je nekoč z gnusom<br />
odklanjala vsakršno pisanje o starletah,<br />
kot je bila Tina Gaber, jo zdaj opisuje z<br />
besedami: »Sociologinja, sicer pa spletna<br />
vplivnica, bivša miss in lobistka.«<br />
Njeno preteklost bi radi izbrisali.<br />
STARLETA ALI DAMA?<br />
Slovenci prvi dami, kot sta Melania<br />
Trump in Urška Bačovnik, povezujejo z<br />
dostojnostjo, eleganco, sofisticiranostjo<br />
in toplino. Tino Gaber pa zaradi njenih<br />
napol golih fotografij, kjer se je dolga leta<br />
prikazovala zgolj kot poželjiv seksualni<br />
objekt, mnogi še vedno dojemajo kot<br />
starleto, nedostojno, prostaško, ceneno<br />
in nič kaj damsko. Podporniki Goloba<br />
takšnim ocenam nasprotujejo. <br />
Na tajnem zaslišanju<br />
preiskovalne komisije DZ<br />
je Klemen Nicoletti izjavil,<br />
da ga je z Rokom Snežičem<br />
spoznala prav Tina Gaber.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
20<br />
TEMA TEDNA<br />
Začnemo se pogovarjati<br />
o potezah Tine Gaber. In to<br />
v trenutku, ko se v ozadju<br />
odvijajo ključne zgodbe.<br />
Klemen Lajevec/DOMOVINA<br />
INTERVJU: PROF. DR. IGOR LUKŠIČ, POLITOLOG<br />
Uporablja TINA GABER<br />
premierja Goloba za svojo<br />
POLITIČNO AGENDO?<br />
Da Tina Gaber ne bo tipična slovenska prva dama, smo lahko spoznali že na začetku mandata<br />
predsednika vlade Roberta Goloba, ko je bila Gabrova prisotna na uradnih posvetovanjih o pravicah živali.<br />
A njeno vpletanje v politiko se je tedaj komaj začelo. O tem, zakaj so bile prve dame v slovenski politiki<br />
v preteklosti raje nekoliko zadržane in zakaj je delovanje Tine Gaber problematično,<br />
smo se pogovarjali s politologom prof. dr. Igorjem Lukšičem s Fakultete za družbene vede.<br />
KATJA BENČINA<br />
@TINAGABER<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
Intervju TEMA TEDNA 21<br />
Tina Gaber močno odstopa od klasičnih<br />
prvih dam Slovenije, saj ima, kot kaže,<br />
tudi sama močna stališča in mnenja, ki jih<br />
želi s svojim vplivom približati Slovencem.<br />
Že na začetku mandata smo videli precej<br />
nenavaden intervju, ki ga je Gabrova s svojim<br />
srčnim izbrancem naredila kar sama, in<br />
sicer v kabinetu predsednika vlade. V njem<br />
sta se pogovarjala o pravicah živali. Tega do<br />
tedaj v Sloveniji še nismo videli. Nenavadna<br />
je bila tudi njena prisotnost na uradnih<br />
posvetovanjih o pravicah živali. Golob je<br />
tedaj na vprašanje novinarke POP TV, kakšno<br />
vlogo ima Gabrova, ko gre za vodenje vlade,<br />
odgovoril, da ni njegova svetovalka, vendar<br />
ima pravico izražati svoje mnenje, kadar gre<br />
za javni interes.<br />
Njeno vpletanje v politiko je kasneje dobilo<br />
veliko večje razsežnosti. Ob načrtovanem odlovu<br />
nutrij je Tina Gaber javno obdolžila avtorja<br />
študij o vplivu nutrij na okolje dr. Huberta<br />
Potočnika sistemske korupcije in izražala<br />
svoja stališča, ki so bila povsem v nasprotju<br />
s stališči stroke. »Nestrokovno, nedopustno,<br />
škodljivo,« se je na izjave aktivistične prve<br />
dame odzvala Biotehniška fakulteta in opozorila,<br />
da so nutrije ne le pri nas, ampak tudi<br />
drugod po svetu ena najbolj škodljivih vrst<br />
za mokrišča in prenašalke številnih človeku<br />
nevarnih patogenov in parazitov.<br />
Robert Golob je tedaj svojo partnerko znova<br />
zagovarjal, češ da se sam na področje ne<br />
spozna, a da ima Tina Gaber pravico do svojega<br />
mnenja. Za <strong>24</strong>ur Zvečer je dejal: »Vsak<br />
ima pravico do svojega mnenja, to je osnovno<br />
načelo. Ampak ali vi mislite, da živimo še v<br />
državi, kjer bo moški nadzoroval besede svoje<br />
partnerke? Jaz tega ne verjamem.«<br />
Kmalu zatem je premier Robert Golob v<br />
državni zbor poslal predlog za razrešitev<br />
ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano<br />
Irene Šinko. Zmotil naj bi ga ministričin<br />
odziv in branjenje uprave za varno hrano po<br />
tistem, ko se je izkazalo, da smo Slovenci<br />
zaužili več ton sadja z vsebnostjo pesticidov.<br />
Poslanci opozicije pa so v razpravi o razrešitvi<br />
ministrice za kmetijstvo dejali, da je premier<br />
Ireno Šinko odstavil zaradi odlova nutrij in da<br />
ne verjamejo njegovim razlogom o razrešitvi,<br />
ki naj bi bili povezani z upravo za varno hrano<br />
in pesticidi.<br />
»Predsednik vlade je očitno zelo aktivno<br />
oziroma za ministrico celo usodno deloval<br />
iz ozadja, sam ali s kakšno prišepetovalko,<br />
to bomo verjetno še izvedeli. A deloval je v<br />
škodo slovenskega kmetijstva in podeželja.<br />
Ščitilo se je prekomerno število nutrij,<br />
medvedov, divjadi in zveri, ubijalo pa se je<br />
živinorejo,« je povedal Tomaž Lisec iz SDS.<br />
Aleksander Reberšek iz Nove Slovenije pa je<br />
dejal: »Najbrž vam je jasno, zakaj ste morali<br />
oditi. Odšli ste zaradi zakona o zaščiti živali<br />
in nutrij. Uroš Brežan (nekdanji minister za<br />
naravne vire in prostor, op. a.) pa je moral<br />
oditi zaradi odstrela medvedov.«<br />
V slovenski politiki dobiva vloga prve dame<br />
nove razsežnosti, ki niso običajne za demokratični<br />
sistem in so lahko celo sporne.<br />
O tem smo se pogovarjali s politologom<br />
prof. dr. Igorjem Lukšičem s Fakultete za<br />
družbene vede.<br />
Kakšna je klasična vloga prve<br />
dame in kako se je spreminjala<br />
skozi čas?<br />
Če pogledamo zgodovinsko, je prva<br />
dama rezultat predstave, da mora biti<br />
moški predsednik vlade oziroma predsednik<br />
države, zato govorimo o »first<br />
lady« kot o prvi dami z drugačnim odnosom<br />
kot o prvem možu. Na to se še nismo<br />
navadili in to je treba upoštevati. Prva<br />
dama je bila v tem konceptu podpornica<br />
moža. Sprva je bila anonimna, potem pa<br />
je bila v nekem obdobju, ko se je začela<br />
medijska politika, zgolj nek okrasek in je<br />
bila klasična figura, ki moškemu oziroma<br />
voditelju daje kredibilnost. Po možnosti<br />
je bila tudi mama njegovih otrok.<br />
Izpolnjevala je torej tisto klasično tradicionalno<br />
vlogo, ki naj bi jo ženska igrala.<br />
In tako je bilo tudi v politiki.<br />
Šele ko smo dobili ženske predsednice<br />
držav in vlad, smo se počasi<br />
začeli navajati na to, da se ta klasična<br />
razmerja med moškim in žensko tudi<br />
v javnem življenju spreminjajo. Danes<br />
imamo različne tipe teh spremljevalk,<br />
žena ali prvih dam. So ženske, ki se v<br />
vlogi prvih dam močno izpostavljajo in<br />
na nek način kažejo, da one usmerjajo<br />
moža. Takšna je bila recimo Hillary<br />
Clinton, ki ni skrivala, da ona nosi hlače<br />
v odnosu. Na drugi strani pa smo imeli<br />
Bushevo ženo ali Nancy Reagan, ki se<br />
nista izpostavljali. Jackie Kennedy je<br />
bila bolj ženstvena. Delovala je s svojo<br />
lepoto, imela je še precej klasično vlogo.<br />
Kakšne so bile prve dame<br />
v Sloveniji?<br />
Evropa je bila zelo tradicionalna in<br />
slovenske prve dame so bile umaknjene.<br />
To je nakazovalo, da gre za moške<br />
voditelje, ki imajo ta razmerja urejena.<br />
V zadnjem času se je pokazalo, da za<br />
politika ni tako usodno, če predsednik<br />
vlade ni v stabilnem razmerju z žensko.<br />
V Sloveniji smo tako imeli na primer<br />
predsednika vlade Lojzeta Peterleta,<br />
kjer je šlo za klasičnega moškega in<br />
klasično družino. Žena se je sorazmerno<br />
redko pojavljala v javnosti. Potem<br />
smo imeli Janeza Drnovška, ki je bil<br />
brez žene in se ni ukvarjal s tem. Imeli<br />
smo Andreja Bajuka, kjer se žena prav<br />
tako ni pogosto pojavljala. Potem smo<br />
imeli Janeza Janšo, ki je imel ženo, se<br />
ločil in si oblikoval novo družino; tudi<br />
to ni bilo problematično. Njegova prva<br />
žena je bila bolj odmaknjena od politike,<br />
druga pa je bila v času tretje Janševe<br />
vlade nekoliko bolj aktivna, vendar<br />
precej dostojno. Tudi Borut Pahor ni<br />
nikoli skrival, da ima neko posebno<br />
razmerje s svojo partnerko. Tudi to je<br />
na nek svojstven način funkcioniralo.<br />
Miro Cerar je v času svojega mandata<br />
zamenjal partnerko in potem smo imeli<br />
še Šarca, ki pa svoje žene ni kazal in je<br />
ostala javnosti praktično neznana.<br />
Za demokratični politični<br />
sistem je politično delovanje<br />
Tine Gaber vsaj sporno,<br />
če ne celo nelegitimno.<br />
Tina Gaber je kot prva dama pravo<br />
nasprotje tega, kar smo videli<br />
do sedaj in česar smo vajeni.<br />
Kako vidite njeno delovanje?<br />
Zdaj imamo posebno situacijo. Premier<br />
Robert Golob se je v času mandata ločil<br />
in dobil partnerko Tino Gaber, ki ima<br />
blazno ambicijo, da v javnosti daje vtis.<br />
To je vse legitimno in prav, toda ostaja<br />
tudi vtis, da gre pri teh svojih zahtevah<br />
predaleč. Zdi se, da želi uresničiti svojo<br />
agendo preko mandata svojega partnerja<br />
in da predsednik vlade na to pristaja.<br />
Govorim o vtisu, ker tega nisem<br />
raziskoval, da bi lahko govoril, kaj se v<br />
tem odnosu dejansko dogaja. Ampak<br />
v vsakem primeru Tina Gaber ni neka<br />
klasična prva dama – niti po načinu,<br />
kako je prišla v politično igro, do tega<br />
statusa, niti po tem, kako dominira v<br />
tem razmerju.<br />
Za demokratični politični sistem je<br />
njeno delovanje precej problematično.<br />
Ko predsednik vlade prepusti mimo<br />
demokratične opredelitve v politično<br />
igro neko osebo, tj. Tino Gaber, ki tako<br />
pridobi z zasebnim vplivom na premierja<br />
kot privatno osebo neko politično<br />
moč, je to za demokratični politični<br />
sistem vsaj sporno, če ne celo nelegitimno.<br />
Je pa seveda vprašanje, ali je to za<br />
večino ljudi sporno. Vidimo, da za podpornike<br />
Gibanja Svoboda to ni sporno,<br />
za precej ljudi je to celo simpatično, s<br />
stališča demokratične kredibilnosti pa<br />
je to lahko sporno; zlasti ta njena volja<br />
in želja, da se aktivno vključuje v politiko<br />
s svojimi vprašanji, ne da bi kjerkoli<br />
v klasičnih mehanizmih – se pravi<br />
v strankarski skupini – preverjala svoja<br />
stališča, pridobila zanje podporo in<br />
bi jih potem preko tega klasičnega me-<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
22<br />
TEMA TEDNA<br />
hanizma predstavila. Ona išče podporo<br />
samo med svojimi sledilci, torej na<br />
nek nov način, kar se v politiki do sedaj<br />
ni dogajalo.<br />
Katere so bile najbolj sporne stvari,<br />
povezane s Tino Gaber,<br />
na katere bi morali biti pozorni?<br />
Najbolj sporen je vpliv na zamenjavo<br />
ministrice in ministra. To je verjetno<br />
šlo predaleč. Predaleč tudi s stališča<br />
cene konstituirane oblasti. Kako ima<br />
lahko ena oseba tako moč? Tudi predsednik<br />
vlade ne bi smel imeti take moči,<br />
da čez noč zamenja ministrico in ministra,<br />
ki v osnovi delata dobro in sta bila<br />
zamenjana zaradi kaprice, zato ker sta<br />
kršila agendo prve dame. To je gotovo<br />
politično sporno in je problematično<br />
sploh za delovanje političnega sistema.<br />
Če je neka kaprica kot kriterij enega posameznika<br />
– kateregakoli, kaj šele prve<br />
dame – kriterij za zamenjavo ministrov,<br />
je to problematično za delovanje države.<br />
Druga stvar pa je, da kaže na šibkost<br />
predsednika vlade, da ne uporablja teh<br />
njenih moči za svoje agende, ampak se<br />
prilagaja njeni agendi. Se pravi nečemu,<br />
kar ni bilo predmet ne volilne kampanje<br />
ne širše razprave ne diskusije v parlamentu,<br />
ampak gre za zgodbo na ravni<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
Če je neka kaprica<br />
posameznika – kateregakoli,<br />
kaj šele prve dame – kriterij<br />
za zamenjavo ministrov,<br />
je to problematično<br />
za delovanje države.<br />
neke nevladne organizacije ali pa na<br />
ravni posameznega interesa ali enega<br />
influencerja, ki dela čisto po drugi logiki,<br />
kot je logika delovanja države in<br />
vlade. To je najbolj sporno.<br />
V preteklosti smo videli, kako<br />
lahko prva dama krepi integriteto<br />
predsednika vlade ali države.<br />
Jacqueline Kennedy Onassis je<br />
denimo celo prispevala k izvolitvi<br />
Johna F. Kennedyja, Melania<br />
Trump prav tako, tu pa vidimo,<br />
da gre za izpodbijanje integritete<br />
predsednika vlade, zdi pa se, da<br />
sam predsednik tega niti ne opazi.<br />
Ameriška politika je zelo sofisticirana.<br />
Trump ima hendikep pri tej svoji<br />
»mačo postavi« in preganjanju žensk.<br />
Do številnih ljudi, zlasti žensk, je zelo<br />
problematičen; Melania s svojimi nastopi<br />
in njegov sin Barron pomagata pri<br />
tem, da to njegovo robatost omehčata.<br />
Pri našem predsedniku vlade bi bilo<br />
seveda dobro, da bi Tino Gaber večkrat<br />
uporabil za svoje namene, ampak zdi<br />
se, da deluje obratno, da ona uporablja<br />
njega, ne pa on nje. Edino, kar bi lahko<br />
bilo, vendar tako podrobno ne poznam,<br />
da takrat, ko vladi ne gre dobro ali se<br />
predsednik vlade zapleza, intervenira<br />
Tina Gaber in se pozornost javnosti<br />
preusmeri v to, kar se dogaja okoli nje.<br />
V tem smislu ona dobro služi. Tako se<br />
ne ukvarjamo toliko z vodenjem države,<br />
ne razpravljamo o ukrepih, ampak<br />
se začnemo pogovarjati o potezah Tine<br />
Gaber. In to natanko v trenutku, ko se v<br />
ozadju odvijajo ključne zgodbe.<br />
Tina Gaber ima tudi svoj Youtube<br />
kanal. Njen podkast oziroma oddaja<br />
se imenuje Tina. Pred kratkim je<br />
z njim dvignila veliko prahu, ko je<br />
dejala, da v Sloveniji nič ne naredimo<br />
za preventivno zdravje in da<br />
je premalo osveščanja o boleznih,<br />
kot je denimo rak. »Zakaj nikjer<br />
ni jumbo plakata, kako se izogniti<br />
raku?« se je spraševala. Po objavi<br />
se je odzvalo slovensko onkološko<br />
društvo za moške OnkoMan, ki je<br />
poudarilo, da o simptomih bolezni<br />
ljudi osveščajo vse leto, preko več<br />
komunikacijskih kanalov. Spomnili<br />
so jo na presejalne programe<br />
Svit, Dora in Zora. Kako vidite te<br />
njene aktivnosti?<br />
Problem pri njej je, da nima čisto dobro<br />
definiranega statusa. Nastopa kot prva<br />
dama in uporablja status prve dame,<br />
zato da si gradi prepoznavnost in »pumpa«<br />
ego. Noče se pa sprijazniti s tem, da<br />
je kot spremljevalka predsednika v eni<br />
posebni politični vlogi, da se njene izjave<br />
in njena dejanja razumejo tudi kot<br />
(vsaj posredno) izjave predsednika vlade.<br />
To je tudi razlog, da se prve dame v<br />
resnih državah ne izpostavljajo, ne kažejo<br />
v javnosti, ne dajejo izjav. Pri nas,<br />
kjer je vse skupaj ena anarhija in šumi<br />
niso težava, pa se to tolerira. To tolerira<br />
kabinet predsednika vlade, ki nima<br />
samocenzure, tudi ona sama še ni ugotovila,<br />
da na določeni točki to postane<br />
zelo moteče. To, da se zapleta z vršilci<br />
avtoritet na posameznih področjih v<br />
neke brezplodne diskusije, večina ljudi<br />
razume tudi kot posredno vtikanje vla-
Intervju TEMA TEDNA 23<br />
de v to področje. Čedalje več ljudi dojema,<br />
da ima lahko to, kar reče Tina Gaber,<br />
posledice za njihove statuse, zato so<br />
na to pozorni. Zanimivo pa je, da stranka<br />
ali poslanska skupina proti temu ne<br />
protestira, zato ima kar naenkrat to<br />
njeno javno stališče bistveno večjo težo<br />
kot stališče poslanca ali posameznega<br />
ministra. Zato je tovrstno povzročanje<br />
šumov problematično. Ona sicer te legitimnosti<br />
nima, ampak si jo je neformalno<br />
izborila. Možno pa je, da ona zanj<br />
nekako preverja nekatera stališča, ali so<br />
vredna, da jih pelje naprej ali ne. To pa<br />
ne vem, kako imata urejeno.<br />
Ali s svojim delovanjem znižuje podporo<br />
premierju Robertu Golobu?<br />
To bomo videli na naslednjih volitvah,<br />
ko se bo pokazalo, koliko mu s svojo dejavnostjo<br />
pomaga pri nabiranju glasov<br />
in koliko mu škodi. To se da ugotavljati.<br />
S tem se bo njegov štab moral ukvarjati<br />
pred volitvami. Ona je namreč postala<br />
politični dejavnik. Kako moteča je za<br />
dobrobit širšega kroga volivcev, morajo<br />
oceniti sami. Nato se bodo odločili,<br />
koliko jo bodo izpostavili v volilni kampanji.<br />
Takrat bo to najbolj občutljivo in<br />
takrat bo jasno, ali ji bodo dali kakšne<br />
naloge ali pa jo bodo čisto umaknili.<br />
Najslabše bi bilo, da ostane tako, kot<br />
je – da ona strelja v svojo tarčo, on pa v<br />
svojo. Tudi zanj bi bilo to najslabše.<br />
Trenutno v ZDA poteka kampanja<br />
za izvolitev predsednika države.<br />
Lahko Melania Trump znova pomaga<br />
svojemu soprogu do zmage?<br />
Melania je bila prisotna v ključnih trenutkih.<br />
Takoj po atentatu na Donalda<br />
Trumpa se je oglasila, imela je dober<br />
piarovski nastop. Zagotovo bo še nastopala<br />
v okviru predsedniške kampanje.<br />
Toda težava njihove cele kampanje je<br />
ta, da je bila narejena na Bidna. Pri Kamali<br />
Harris pa je problem, ker še niso<br />
ugotovili, kaj naslavljati: ali to, da je Kamala<br />
Harris predvsem temnopolta ali<br />
da je predvsem ženska. Melania Trump<br />
je bila s Trumpom med njegovim prvim<br />
predsedniškim mandatom in javnost jo<br />
dobro pozna. Zdaj so izdali tudi njeno<br />
knjigo. To je že en pomemben del, tako<br />
da bo zagotovo vključena v kampanjo,<br />
ampak na drugačen način, kot je bila v<br />
prvi kampanji.<br />
So tudi v Sloveniji predsedniške<br />
kampanje tako premišljene in<br />
načrtovane?<br />
Ne, pri nas niso tako premišljene; niti<br />
Izjava Tine Gaber ima<br />
bistveno večjo težo kot<br />
stališče poslanca ali<br />
posameznega ministra.<br />
ni toliko ljudi, ki bi premišljevali o vseh<br />
teh dimenzijah. Ni toliko denarja v<br />
kampanjah, da bi preučili vse te dimenzije.<br />
Poleg tega pri nas vse te dimenzije<br />
ne delujejo, ker smo premajhna država,<br />
zato ukvarjanje z velikimi kategorijami<br />
nima takega pomena. Če pri nas iščeš<br />
med dobrim milijonom volivcev skupino<br />
posameznikov, lahko ta šteje sto<br />
ljudi. V Ameriki so te številke bistveno<br />
večje, zato več investirajo v te premisleke.<br />
Pri nas pa obstaja samo ena zgodba<br />
in na koncu se kampanje zadnjih 15 let<br />
osredotočajo na to. To pa ubija kakršnokoli<br />
možnost za resen premislek tudi na<br />
teh ravneh, kako vključevati partnerke<br />
oziroma partnerje.<br />
Kako vidite delovanje trenutne<br />
Golobove vlade?<br />
Tam, kjer gre za rutinske zadeve, je delovanje<br />
sorazmerno v redu. Tam stvari<br />
tečejo, ker so podsistemi tako utečeni,<br />
da načeloma ni težav. Problem je, da<br />
ni nobenih dolgoročnih ukrepov. Če<br />
se na primer identificira pomanjkanje<br />
učiteljev, ta vlada nima enega samega<br />
programa oziroma predstave o tem, kaj<br />
bo naredila, da se to na strukturni ravni<br />
odpravi. Kaj bomo zdaj naredili? Bomo<br />
povečevali razrede ali bomo nagrajevali/dali<br />
štipendije za študij učiteljskih<br />
poklicev? Nekaj bi bilo treba narediti.<br />
Vendar samo nemo gledajo in prepuščajo<br />
ravnateljem, da rešujejo problem.<br />
Pomanjkanje učiteljev je velika težava,<br />
ki se je komaj začela. Ta problem ne bo<br />
naslednje leto odpravljen.<br />
Podobno je v zdravstvu. Ničesar<br />
se ne lotevajo strateško. Kot kaže, so<br />
orientirani le na to energetsko krizo.<br />
Precej članov vlade in teh, ki so blizu<br />
vladi in jih financirajo, je interesno povezanih<br />
z vlado. Na podlagi tega lahko<br />
razložimo, zakaj imamo najdražjo<br />
elektriko ter druge vire in zakaj se država<br />
preprosto noče ukvarjati s tem, kako<br />
bi to naredila bolj prijazno za ljudi.<br />
Pogrešam tudi več lastnih premislekov<br />
v korist Slovenije. Vidimo samo<br />
slepo sledenje temu, kar je narek naših<br />
zaveznikov iz Zahodne Evrope in ZDA. V<br />
teh bitkah je izplen pri delitvi svetovnih<br />
dobrin enostavno premajhen. Mislim, da<br />
smo tu absolutno neki »pudeljčki« – pod<br />
to vlado še bolj kot pod kakšno drugo. <br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
<strong>24</strong><br />
TEMA TEDNA<br />
Ob bližnjem<br />
se učlovečujemo<br />
mi sami.<br />
Druge poti ni.<br />
Čevlji ujetnikov v taborišču Auschwitz Birkenau. Med<br />
opisi najbolj grozovitih dejanj iz nacističnih taborišč so<br />
opisi slačenja trupel in sortiranja oblek, zbiranja očal,<br />
umetnega zobovja, rezanja dolgih las umrlim ženskam in<br />
dekletom, puljenja zlatih zob in … odstranjevanja kože.<br />
O pasovih iz človeške KOŽE in<br />
drugih človeka nevrednih stvareh<br />
Letošnji dopust sem si oplemenitila s pretresljivo knjigo z naslovom Izbira. Avtorica, ameriška Judinja Edith<br />
Eger, je v njej opisala grozote holokavsta, ki jih je preživela v Auschwitzu. Po naključju je med prebiranjem<br />
spominsko obarvanega psihoterapevtsko naravnanega dela pricurljala v slovenske medije šokantna izjava<br />
slovenske državne konkubine o njenem zapriseženem veganstvu in o tem, kako bi si z veseljem nadela<br />
pas iz kože (!) vseh, ki veganstvu nasprotujejo.<br />
DDR. VERENA PERKO<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Grozljive besede, ki bi v smislu<br />
skrajno sovražnega govora<br />
zaslužile najmanj ovadbo in<br />
distanciranje od izrečenega,<br />
pa so izzvenele v popolno gluhost. Zgodilo<br />
se ni nič. Izjava, vredna nacističnega<br />
poveljnika, ni nikogar zmotila.<br />
Oboje, tako izjava kot moralna mrtvoudnost<br />
slovenske javnosti, je po mojem<br />
Izjava, vredna<br />
nacističnega poveljnika,<br />
ni nikogar zmotila.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
mnenju nekaj, o čemer je nujno spregovoriti<br />
javno. Morda kdo zamahne z<br />
roko, češ, še ena neomejena omejenost<br />
omejenih, vendar ni tako. Tokrat gre za<br />
besede, ki ne bi smele biti nikoli, ampak<br />
res nikoli javno izrečene.<br />
USNJE IN MILA<br />
IZ ČLOVEŠKE KOŽE<br />
Naj jih osvetlim s pomočjo doktorice<br />
Egerjeve, ki je preživela holokavst in se<br />
srečala z doktorjem Mengelejem. Med<br />
strahotami, ki so se neizbrisno vrezale<br />
v njeno bit, so bile glad, uši, mraz, suženjsko<br />
garanje in razosebljenje. Zgolj<br />
nadnaravna želja po življenju ji je omogočila<br />
preživeti, večini judovskih taboriščnikov<br />
pa to ni uspelo.<br />
Med opisi najbolj grozovitih dejanj so<br />
opisi slačenja trupel in sortiranja oblek,<br />
zbiranja očal, umetnega zobovja, rezanja<br />
dolgih las umrlim ženskam in dekletom,<br />
puljenja zlatih zob in … odstranjevanje<br />
kože. Da, človeške kože. Egerjeva ne pojasnjuje,<br />
čemu je koža služila, saj je bilo<br />
še vse do nedavnega vsakomur znano,<br />
da so nacisti iz človeške kože izdelovali<br />
najfinejše rokavice in najboljša usnjena<br />
oblačila. In ja, brez dvoma tudi pasove …<br />
Ne le to! Iz podkožnega maščobja so nastajala<br />
fina toaletna mila, ki so »delala«<br />
čisto arijsko raso le še bolj čisto. Egerjeva,<br />
ki je Evropo v povojnem obdobju<br />
večkrat obiskala kot gostujoča profesorica,<br />
se ni nikoli več mogla dotakniti mila<br />
brez največjega studa.
Komentar<br />
TEMA TEDNA<br />
25<br />
Verjamem, da se tudi bralcem ob branju<br />
teh vrstic dviguje želodec. Tudi meni<br />
se je ob branju knjige krčil želodec, še bolj<br />
pa ob arogantni izjavi ohole puhloglavke<br />
o pasovih iz kože vseh, ki nasprotujejo<br />
njenemu presvetemu vegetarijanstvu.<br />
Navkljub ogorčenju in osuplosti se za<br />
hip ustavimo pri predelovanju človeške<br />
kože v usnjeno galanterijo in človeške<br />
maščobe za izdelovanje mila za arijske<br />
izbrance. Grozote, ob katerih normalnemu<br />
človeku zastane dih, pa so bile<br />
vendarle še presežene z Mengelejevimi<br />
poskusi na otrocih. Na živih otrocih, seveda.<br />
Tega Egerjeva ne opisuje, četudi je<br />
morala za doktorja Smrt plesati Hrestača.<br />
Najdemo pa natančne opise v knjigah<br />
o porajmošu, kajti poleg judovskih so<br />
prav romski otroci postali žrtve najbolj<br />
grozovitih človekovih dejanj. Desetletja,<br />
ki nas ločijo od zločinov, ne morejo osušiti<br />
solz zaradi trpljenja teh otrok, ki ga<br />
je povzročil totalitarizem. Eden izmed<br />
treh, ki jih je Evropa obsodila z resolucijo.<br />
Ne pa tudi mi!<br />
MOLČEČA JAVNOST<br />
A glej ga zlomka! Četudi je izjava o pasovih<br />
iz človeške kože hitro izginila iz<br />
medijev, ker se je očitno vendarle nekdo<br />
na tihem vprašal, kakšno stanje je<br />
na podstrehi tistega, ki mu sneži tudi<br />
poleti. Izjava je izpuhtela, a nihče se ni<br />
opravičil, in kar je najbolj grozno, nihče<br />
se ni oglasil.<br />
Dvoje lahko torej zaključimo iz nezaslišanega<br />
obnašanja slovenskega političnega<br />
vrha in hipnotično molčeče<br />
javnosti. Prvič, da je uporaba človeške<br />
kože za usnje nekaj normalnega in povsem<br />
sprejemljivega, da izjava ni vredna<br />
komentarja. Logični zaključek, ki sledi, je<br />
vprašanje časa, kdaj se bo to (spet) zgodilo<br />
ali začelo dogajati. Očitno v tem nihče<br />
ne vidi nič katastrofalnega, nič žaljivega,<br />
nič ekscesnega. Podobno kot tudi dobri,<br />
rasno čisti Nemci niso opazili dolgih<br />
kompozicij, kolon izmučenih ali vohali<br />
zagatno sladkastega vonja sežganega<br />
mesa in kosti. Nikomur se ni sanjalo, od<br />
kod prihajajo zaloge oblačil, finih rokavic<br />
in seveda nepogrešljivih pasov. Da o milu<br />
in rodovitnih poljih, pognojenih s človeškim<br />
pepelom, sploh ne govorimo.<br />
Kaže, da smo Slovenci izrezali iz svojega<br />
možganskega debla tisto polpreteklost,<br />
v kateri bi se utegnili prepoznati tudi<br />
sami. Obnašamo se kot nekdo, ki ga je<br />
možganska kap oplazila ravno toliko, da<br />
se spominja le še vaških veselic, se veseli<br />
olimpijskih iger in košarkarskih tekem.<br />
Nikomur se ni sanjalo, od<br />
kod prihajajo zaloge oblačil,<br />
finih rokavic in seveda<br />
nepogrešljivih pasov.<br />
Toda po vseh pravilih logike in logistike<br />
slovenskega molka sledi še drugo,<br />
mnogo bolj nadležno vprašanje: čigavo<br />
kožo bomo uporabili za izdelovanje pasov<br />
za slovenske izbrance? Za sedaj je<br />
jasno le eno: da slovite izjave zunaj Slovenije<br />
niso objavili, kar pomeni, da računamo<br />
na domačo proizvodnjo. Ja, tu<br />
pa nastopi težava. Malo nas je, Slovencev,<br />
prevladujemo pa starci. Zgubana,<br />
zguljena, grda koža ni v redu. Premalo<br />
mehka! Za starce bo dovolj evtanazija,<br />
nič proizvodne linije. Otroci? Ne, stop!<br />
Ti so namenjeni poizkusom z vegansko<br />
prehrano! In tudi s tem je vse v redu, saj<br />
slovenska javnost tudi ob tem molči.<br />
Razen pediatrov, ki so očitno razumeli<br />
globino Mengelejevih dejanj, nasprotovali<br />
sijajnemu predlogu o šolski veganski<br />
prehrani – in postali sovražnik<br />
slovenskega ljudstva.<br />
Kam torej po mehko, mlado kožo?<br />
Morali bodo zadostovati ubogi Slovenceljni<br />
srednjih in mladih let. Jih bo dovolj<br />
z desne ali pridejo v poštev tudi z leve?<br />
Ne, kolesarji imajo preveč trdo usnje na<br />
spodnjem delu hrbta, levica torej odpade.<br />
Emigrantov, Bog ne daj, ne damo!<br />
Smo pred očmi in drobnogledom vsega<br />
sveta in z njimi naša odprta, dobrodelna<br />
in demokratična slovenska srca. Tudi<br />
na skupino državljanov, ki se jih zaradi<br />
politične korektnosti ne upamo več niti<br />
poimenovati, ne smemo in ne moremo<br />
resno računati, saj bi lahko kdo pomislil,<br />
da gre za vzgojni ukrep. To so pa vendar<br />
počeli že nacisti! No ja, tudi partizani so<br />
se kdaj pa kdaj spozabili, a ti Romi so sedaj<br />
mrtvi in Ljubljana mrtvih Romov ne<br />
sprejema niti na Žalah! Pozabite torej!<br />
Pogled na nacistično taborišče Auschwitz. Večini<br />
judovskih taboriščnikov ni uspelo preživeti.<br />
SPOŠTOVANJE IN LJUBEZEN<br />
DO BLIŽNJEGA<br />
A navkljub neizmernemu cinizmu slovenske<br />
politične garde ostaja samo eno<br />
resno vprašanje: kaj je s človekom narobe,<br />
da lahko javno in brez vsakega najmanjšega<br />
sramu ali obžalovanja izjavi nekaj<br />
tako pošastnega? Kaj je narobe z ljudmi,<br />
ki ne dojamejo, da javno razpravljamo o<br />
najbolj nagnusnih in pošastnih dejanjih,<br />
kar jih je človek sposoben storiti?<br />
Naj z besedami znamenitega francoskega<br />
filozofa Emmanuela Levinasa<br />
pojasnim, kaj razkriva ta naša skupna<br />
brezčutnost. Lahko bi rekli tudi neetičnost,<br />
ki je hkrati tudi nemoralnost, toda<br />
ti pojmi so že zdavnaj razvrednoteni in<br />
ne pomenijo popolnoma nič. Ostanimo<br />
zatorej pri Levinasu, edinem preživelem<br />
od številčne judovske rodbine. Po<br />
dolgih letih poglobljenega študija se je<br />
dokopal do pretresljivo enostavnega<br />
spoznanja, da se etika začne s spoštovanjem<br />
in ljubeznijo do bližnjega, do<br />
Drugega. (O, kako starokopitno!) Vzrok<br />
je sila preprost. Ob bližnjem, ob tistem<br />
Drugem poleg nas, se učlovečujemo mi<br />
sami, druge poti ni. Preprosto rečeno,<br />
Drugi sem jaz sam. Drugi zagotavlja<br />
moj lasten obstoj in mojo bit. Do Drugega<br />
me veže vnaprejšnja dolžnost za<br />
njegovo dobro.<br />
Kaj torej razkriva izjava človeka, ki se<br />
javno navdušuje nad pasovi, izdelanimi<br />
iz kože drugače mislečih? Nepredirno<br />
temo nekoga, ki se v svoji lastni koži počuti<br />
tako slabo, da bi jo najraje predelal<br />
v modne pasove, torbice in rokavice? Da<br />
sem jaz hkrati tudi tisti Drugi, je pretresljivo<br />
pokazal Emmanuel Levinas. Še<br />
bolj nazorno je to »razkazalo« stoletje totalitarizmov,<br />
nacizma, fašizma in komunizma.<br />
Morda pa je vendarle napočil čas,<br />
da razmislimo, kam nas vodijo stranpoti<br />
zanikanja lastne tragične polpreteklosti.<br />
Zrcalo nam je nastavljeno in podoba v<br />
njem ni prijetna!<br />
<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
26<br />
AKTUALNO<br />
LUKA SVETINA<br />
Vegani aktivno NAD<br />
ZDRAVNIKE IN MEDIJE<br />
Pretekli teden smo poročali, da je t. i. veganski lobi, ki je dobil zalet pod vlado Roberta<br />
Goloba, saj ima v njegovi partnerki Tini Gaber velikega zaveznika in poskuša (za zdaj<br />
neuspešno) vpeljati nove prehranske smernice v vzgojno-izobraževalne zavode, pritisnil<br />
na zagovornika načela enakosti Miho Lobnika, ki je nato na vse slovenske bolnišnice<br />
naslovil vprašalnik s prošnjo za pojasnila, kakšne prehrane so deležni njihovi bolniki in<br />
zaposleni. Zagovornik se brani, da deluje v skladu z zakonodajo.<br />
Poročali smo, da se je razširjeni<br />
strokovni kolegij za klinično<br />
prehrano odzval burno. Lobniku<br />
so namreč očitali nedopustno<br />
vmešavanje, a tudi nepoznavanje<br />
tematike, saj je slovenske bolnišnice<br />
prosil za razkritje internih aktov o prehranjevanju,<br />
ki pa sploh ne obstajajo,<br />
saj zdravniki sledijo strokovnim smernicam<br />
v skladu s potrebami bolnikov in<br />
ne njihovim kapricam, čeprav priznavajo,<br />
da po potrebi iz upravičenih razlogov<br />
tudi prilagajajo prehrano. Zagovornik<br />
teh očitkov ne razume in razkriva,<br />
da se je veliko vodstev bolnišnic na njihovo<br />
poizvedovanje »prijazno odzvalo«<br />
ter da je sestavljanje takšnih vprašalnikov<br />
njihovo poslanstvo.<br />
»NESTROKOVNI« VPRAŠALNIK<br />
Spomnimo. V našem uredništvu smo<br />
pridobili vprašalnik, šlo je t. i. poizvedbo<br />
Zagovornika načela enakosti o<br />
zagotavljanju vegetarijanske in veganske<br />
prehrane bolnikom in zaposlenim<br />
v bolnišnicah z vidika varstva pred diskriminacijo,<br />
pod katero se je podpisala<br />
Jelena Aleksić, njihova koordinatorka<br />
spremljanja, ozaveščanja in preventive,<br />
sicer nekoč asistentka Iva Vajgla v<br />
Bruslju, ko je slednji opravljal funkcijo<br />
evropskega poslanca.<br />
Vodstva slovenskih bolnišnic so<br />
med drugim spraševali, ali v okviru<br />
bolnišnične prehrane bolnikom zagotavljajo<br />
tudi veganske obroke ter kako<br />
pogosto. V primeru, da tega ne počnejo,<br />
pa so spraševali po razlogih. Zanimalo<br />
jih je, kako se odzovejo na želje pacientov<br />
in ali nameravajo veganske jedilnike<br />
uvesti v prihodnje. Omenjeni strokovni<br />
kolegij je zagovornika odpravil<br />
z ogorčenim pismom, da na neznanju<br />
osnovana nekritična uporaba alternativnih<br />
načinov prehranjevanja predstavlja<br />
kršitev etičnih načel medicinske<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
V veganskem lobiju imata<br />
izjemno moč premierjeva<br />
partnerka Tina Gaber in član<br />
premierjevega strateškega<br />
sveta za prehrano<br />
Boštjan Jakše.<br />
stroke pri zdravljenju bolnikov. Strokovni<br />
kolegij je v svojem odzivu med<br />
drugim pojasnil, da urejenost prehrane<br />
bolnikov spada na področje medicinske<br />
stroke, da je zdravljenje bolnikov osnovano<br />
na strokovnih smernicah, ki so<br />
znanstveno podprte in javno dostopne.<br />
»Za njihovo razumevanje in klinično<br />
uporabo pa je potrebno znanje medicine.<br />
Prehrana bolnikov je del njihovega<br />
zdravljenja in jo predstavlja medicinska<br />
stroka klinične prehrane.« Dodali<br />
so, da je primarna skrb zdravstvenega<br />
sistema, da bolnikom zagotovi takšno<br />
prehrano, ki optimalno podpira njihovo<br />
zdravljenje in okrevanje ter ugodno<br />
vpliva na zdravljenje motenj prehranjenosti<br />
in s prehranjenostjo povezanih<br />
motenj. »Zato ocenjujemo vaš poziv kot<br />
nestrokovno in neetično poseganje v<br />
medicinsko stroko.«<br />
Ker smo iz dobro obveščenih virov<br />
dobili namig, da bi za pobudo Zagovornika<br />
načela enakosti lahko stal tudi<br />
veganski lobi, v katerem imata izjemno<br />
moč zlasti premierjeva partnerka Tina<br />
Gaber in član premierjevega strateškega<br />
sveta za prehrano Boštjan Jakše, oba<br />
člana Slovenskega veganskega društva,<br />
smo od Mihe Lobnika želeli pojasnila,<br />
na čigavo željo je sestavil vprašalnik.<br />
Poročali smo namreč, da vegani na vse<br />
načine pritiskajo na zdravniško stroko,<br />
ki njihovemu nestrokovnemu in laič-<br />
Miha Lobnik je v bolnišnicah<br />
poizvedoval, ali slednje bolnikom<br />
in zaposlenim zagotavljajo vegetarijansko<br />
in vegansko prehrano.<br />
@MZEZ_RS
AKTUALNO<br />
27<br />
nemu podajanju pogosto zavajajočih<br />
informacij v javnosti ostro nasprotuje<br />
(odmeval je zlasti podkast Tine Gaber,<br />
v katerem je Jakše prosto po Prešernu<br />
zdravnike označeval za nekompetentne<br />
na področju svetovanja o prehrani,<br />
češ da so večinoma »debeli« in »ne<br />
skrbijo zase«).<br />
Vegani so pred časom enega najuglednejših<br />
slovenskih pediatrov, dr.<br />
Tadeja Battelina, prijavili Zdravniški<br />
zbornici Slovenije samo zato, ker je na<br />
okrogli mizi staršem svetoval, naj otrok<br />
ne hranijo z vegansko dieto, saj to<br />
slabo vpliva na njihov razvoj. Po naših<br />
informacijah je zbornica sicer prijavo<br />
zavrgla kot neutemeljeno, a Jakše ter<br />
Gabrova & Co. bijejo boj za »vegansko<br />
resnico« tudi na druge načine.<br />
»SPREMLJA IN VARUJE«<br />
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik<br />
sicer odločno zanika, da bi nanj<br />
kdorkoli pritiskal, naj poizveduje o<br />
pravicah »veganskih pacientov« v bolnišnicah.<br />
Pisno so nam pojasnili, da zagovornik<br />
deluje kot samostojen organ v<br />
skladu z 19. členom Zakona o varstvu<br />
pred diskriminacijo (ZVarD). »Zagovornik<br />
opravlja naloge in pooblastila<br />
Bolnišnice so<br />
poročale, da<br />
že zagotavljajo<br />
vegetarijanske<br />
oziroma<br />
veganske<br />
obroke.<br />
na podlagi 21. člena ZVarD, med katere<br />
spada tudi naloga, da spremlja splošno<br />
stanje v Republiki Sloveniji na področju<br />
varstva pred diskriminacijo in položaja<br />
oseb z določenimi osebnimi okoliščinami.«<br />
Vztrajajo, da je njihov vprašalnik<br />
zgolj del poizvedb, ki jih zagovornik<br />
opravlja, da bi se seznanil s stanjem na<br />
tem področju. Tako pojasnjujejo, da<br />
področje prehrane vegetarijanstva in<br />
veganstva spremljajo že vrsto let, saj<br />
so različni zainteresirani institucijo že<br />
večkrat spraševali o svojih pravicah in<br />
možnostih. »Običajno so zagovornika<br />
obveščali o tem, da naj bi v zvezi z njihovo<br />
prehrano doživljali diskriminacijo,«<br />
so zapisali. Ali bi lahko bili ti prijavitelji<br />
tudi iz Jakšetovega kroga veganov, niso<br />
pojasnili. Pravijo pa, da bodo na podlagi<br />
zbranih odgovorov pripravili analizo,<br />
ki bo podlaga za njihovo nadaljnje delo.<br />
V pisnem odgovoru, ki nam ga je Zagovornik<br />
načela enakosti posredoval 19.<br />
avgusta, so našteli 15 slovenskih bolnišnic,<br />
ki so odgovorile na njihovo poizvedbo.<br />
»Vse bolnišnice, ki so odgovorile,<br />
so poročale, da že zagotavljajo vegetarijanske<br />
oziroma veganske obroke. Poročale<br />
so tudi, da bolnikom v dogovoru z<br />
zdravniki in dietetiki zagotavljajo prilagojeno<br />
prehrano zaradi njihove vere ali<br />
prepričanja.« Miha Lobnik naj bi prejel<br />
tudi odgovor Onkološkega inštituta, ki<br />
je priložil mnenje razširjenega strokovnega<br />
kolegija. Glede kritičnega odziva<br />
slednjega in pozivov, naj poizvedbo<br />
umakne, pa Lobnik vztraja, da s svojimi<br />
vprašanji o družbenih praksah nikakor<br />
ne posega ali komentira strokovnih<br />
smernic. Zato so se razširjenemu kolegiju<br />
odločili pojasniti svoje pristojnosti iz<br />
omenjenega zakona.<br />
Na naše vprašanje, ali se je nanje v<br />
zvezi s prehranskimi smernicami v slovenskih<br />
bolnišnicah kakorkoli obrnilo<br />
Slovensko vegansko društvo in nemara<br />
zahtevalo, da pošljejo takšno poizvedbo,<br />
pa so odgovorili, »da o vidikih svojega<br />
dela redno komunicira z vsemi deležniki,<br />
torej posamezniki, ki se nanj obračajo,<br />
ker mislijo, da so diskriminirani,<br />
civilno družbo, ki jih predstavlja, institucijami<br />
države, izvršne veje oblasti in<br />
drugo zainteresirano javnostjo«. Čeprav<br />
ne gre za neposredno potrditev, je iz odgovora<br />
mogoče sklepati, da so se Jakšetovi<br />
vegani nanj obrnili zato, ker znova<br />
menijo, da so diskriminirani. Sicer pa je<br />
zagovornik zatrdil, da nobeden od teh<br />
deležnikov, torej niti Jakšetovi vegani,<br />
»nima pravice ali moči od zagovornika<br />
karkoli zahtevati ali narekovati vsebine<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
28 AKTUALNO<br />
njegovega dela«. Prav tako so zanikali,<br />
da bi takšno poizvedbo zahteval kdorkoli<br />
iz kabineta predsednika vlade.<br />
INŠPEKCIJA ASTE VREČKO<br />
Sicer pa Boštjan Jakše v zadnjih tednih<br />
poskuša preprečiti tudi negativno medijsko<br />
publiciteto, ki je je deležen zaradi<br />
svojega izpostavljanja v okviru premierjevega<br />
strateškega sveta za prehrano<br />
in nastopanja v podkastih njegove partnerke.<br />
Tako je komercialno televizijo<br />
Planet TV, ki je kot prva razkrila, da je<br />
skupaj še z dvema somišljenikoma plačal<br />
za objavo strokovno spornega članka<br />
v znanstveni reviji Nutrients, ki je<br />
na noge dvignila celotno slovensko pediatrično<br />
in dietetično stroko, prijavil<br />
medijski inšpekciji, ki spada pod okrilje<br />
ministrice za kulturo Aste Vrečko iz<br />
kvote Levice.<br />
Po naših informacijah odgovornemu<br />
uredniku Urošu Urbaniji zaradi<br />
tega, ker Jakšetu na njegovo pritožbo<br />
na objavljeni prispevek ni odgovoril, inšpekcija<br />
grozi s kaznijo do 4.000 evrov,<br />
televiziji pa celo v višini 60.000 evrov.<br />
Inšpekcija je sicer od Urbanije zahtevala<br />
zgolj pojasnila, ker mu je Jakše v svoji<br />
prijavi očital, da je od Planet TV zaradi<br />
poročanja o njegovem članku v reviji<br />
Nutrients zahteval popravek, čeprav v<br />
svojem elektronskem sporočilu sploh<br />
ni navedel, katera nasprotna dejstva<br />
naj se prikažejo. Urbanija tako niti ni<br />
mogel odločiti, ali naj popravku ugodi<br />
ali ga zavrne.<br />
Kot smo poročali tudi v Domovini,<br />
so trije člani Golobovega strateškega<br />
sveta za prehrano – športni trener Boštjan<br />
Jakše, specialist internist Zlatko<br />
Fras in živilska tehnologinja Nataša<br />
Fidler Mis – v svojem spornem članku<br />
v reviji Nutrients med drugim trdili,<br />
da nasprotovanja pediatričnih združenj<br />
veganski prehrani otrok in mladostnikov<br />
temeljijo na nekakovostnih in<br />
zastarelih študijah. V zadnjih dveh desetletjih<br />
naj bi bil po njihovih trditvah<br />
opazen trend družin, ki se odločajo za<br />
veganstvo, češ da je to med drugim povezano<br />
z zmanjšanim tveganjem za razvoj<br />
debelosti, srčnih obolenj, diabetesa<br />
in nekaterih vrst raka. Pediatričnim<br />
združenjem pa so predlagali, da pogosteje<br />
posodabljajo svoje dokumente o<br />
stališčih in da vključijo nove študije.<br />
Trinajst slovenskih pediatrov in<br />
dietetikov se je kritično odzvalo na<br />
njihov članek in objavilo svoje ugovore,<br />
med drugim tudi to, da za tovrstno<br />
Jakše je Battelina obtožil,<br />
da govori neresnice brez<br />
dokazov, Beovićevi pa je<br />
očital, da je nekorektna.<br />
(vegansko) prehrano pri najbolj ranljivi<br />
populaciji v družbi – dojenčkih, malčkih,<br />
otrocih, mladostnikih in mladih<br />
odraslih – ni prepričljivih dokazov.<br />
Dodali so, da večina najnovejših smernic<br />
priporoča prehranska dopolnila<br />
pri otrocih, ki se prehranjujejo vegansko,<br />
zlasti vitamin B12, ki ga brez mesa<br />
praktično ni mogoče dobiti. »Tovrstni<br />
veganski eksperimenti pa bi lahko<br />
imeli dolgoročne posledice za človeški<br />
mikrobiom,« so zapisali in opozorili,<br />
da Nacionalni inštitut za javno zdravje<br />
v najnovejših smernicah za zdravo<br />
prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih<br />
ustanovah v Sloveniji ne podpira<br />
veganske prehrane. »Žalostno, da pod<br />
to vlado prihaja do razpada sistema in<br />
vrednot v znanosti,« so bili kritični v<br />
sporočilu, ki so ga naslovili na avtorja<br />
teh vrstic.<br />
Medicinska stroka je kritična do uvajanja<br />
veganske prehrane pri dojenčkih, malčkih,<br />
otrocih, mladostnikih in mladih odraslih.<br />
SHUTTERSTOCK
Tomo Strle/CITRUS<br />
»ŽALJIVI DO TINE GABER«<br />
Odgovornemu uredniku Planet TV Urošu<br />
Urbaniji grozi kazen do 4.000 evrov,<br />
televiziji pa celo v višini 60.000 evrov<br />
- ker Urbanija Jakšetu ni odgovoril na<br />
pritožbo na objavljeni prispevek.<br />
AKTUALNO 29<br />
Planet TV je v omenjenem prispevku poročal<br />
tudi o prijavi pediatra Tadeja Battelina<br />
na zdravniško zbornico, prispevek<br />
pa je bil nato deljen na družbenem<br />
omrežju X. Jakše se je obregnil celo ob<br />
naslov na spletu »Kako je vpletena Tina<br />
Gaber?«, v svojem pismu, ki ga je naslovil<br />
na avtorja teh vrstic, pa je natresel kopico<br />
obtožb o domnevno neresničnem<br />
poročanju, informacijah, ki naj bi bile<br />
po njegovem vzete iz konteksta in žaljive<br />
do avtorjev »preglednega znanstvenega<br />
članka« ter – pozor – žaljive celo do<br />
predsednika vlade in njegove partnerke.<br />
V nadaljevanju pa je Jakše zgolj podal<br />
svoje poglede na vsebino prispevka, ob<br />
tem prilepil kopico elektronskih povezav<br />
do veganskih in podobnih študij,<br />
svoje pripombe pa poimenoval kot »komentar<br />
na prispevek«. Kakšen popravek<br />
želi in na katere dele besedila naj bi se<br />
nanašal, nikoli ni navedel. Avtor teh vrstic<br />
je vseeno iz njegova dopisa za Planet<br />
TV pripravil nov prispevek, v katerem je<br />
povzel njegove nasprotne trditve in ponovil<br />
kritike, ki na Jakšeta letijo iz vrst<br />
pediatrične stroke.<br />
Jakše je sicer poslal kar štiri strani<br />
pripomb; med drugim je Planet TV<br />
očital izmislek in konstrukt v navezi s<br />
pediatri in dietetiki, češ da bi tako dosegli<br />
večjo gledanost oddaje. Poročanje<br />
o pediatru Battelinu in dejstvo, da so<br />
na Planet TV za komentar na to temo<br />
poprosili tudi predsednico Zdravniške<br />
zbornice Slovenije Bojano Beović,<br />
pa je označil za novinarski fiasko. Battelina<br />
je obtožil, da govori neresnice<br />
brez dokazov, Beovićevi, ki je pediatra<br />
branila z besedami, da gre za uglednega<br />
strokovnjaka, in namignila, da so<br />
očitki veganov nesmiselni, pa je očital,<br />
da je nekorektna. Avtor teh vrstic je sicer<br />
po prejetem dopisu z Jakšetom želel<br />
govoriti po telefonu in ga je preko elektronskega<br />
sporočila prosil za telefonsko<br />
številko, a mu je Jakše v odgovoru zabrusil<br />
sledeče: »Da želite komunicirati<br />
po telefonu, štejem, da veste, da pravno<br />
gledano nimate prav in si ne želite objaviti<br />
popravka.« Kljub vsemu je avtor teh<br />
vrstic prispevek pripravil.<br />
POLITIČNI PRITISKI<br />
A Jakše se ne da in preko inšpekcije želi<br />
od Urbanije doseči odgovor na popravek,<br />
ki ga v resnici nikoli ni zahteval.<br />
Preko inšpekcije, ki deluje v okviru Ministrstva<br />
RS za kulturo, mu je to delno<br />
uspelo, saj so na uredništvo televizije<br />
z Inšpektorata RS za kulturo in medije<br />
naslovili obvestilo o začetku postopka o<br />
prekršku in pozvali Urbanijo k pisni izjavi.<br />
Inšpektor Aleksander Vidmar pa je<br />
priložil tudi dokument o prijavi kršitve,<br />
iz katerega je jasno razvidno, da je Jakše<br />
za potrebe prijave »ponaredil« dopis, ki<br />
ga je poslal na Planet TV. Če ga je namreč<br />
za televizijo poimenoval kot komentar<br />
na prispevek, je v svojem »dokaznem<br />
gradivu« za inšpektorat dodal besedno<br />
zvezo »zahtevan popravek«.<br />
Kako je inšpektorat zadevo sploh<br />
vzel v obravnavo, če pa je iz prijave jasno<br />
razvidno, da Jakše nikjer ni zahteval<br />
prikaza nasprotnih dejstev konkretne<br />
vsebine, ostaja veliko vprašanje. Odgovorni<br />
urednik Planet TV Uroš Urbanija<br />
se zato, kot nam je dejal, ne more<br />
znebiti občutka, da gre za politični<br />
pritisk na medij, in lahko samo ugiba,<br />
ali je na ministrico Asto Vrečko pritisnil<br />
kdo iz kabineta predsednika vlade.<br />
Spomnimo. Jakše v svojem dopisu trdi,<br />
da je bil prispevek žaljiv do premierja<br />
Roberta Goloba in njegove partnerke<br />
Tine Gaber. In medtem ko je Planet<br />
TV v svojem odgovoru Jakšetovo prijavo<br />
označil za povsem neutemeljeno,<br />
se lahko samo vprašamo, kateri novinarji,<br />
ki si bodo upali pisati o spregi<br />
t. i. »veganskega lobija« s Tino Gaber<br />
in predsednikom vlade, bodo še tarča<br />
medijske inšpekcije oz. političnih pritiskov<br />
ministrstva za kulturo. <br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
30<br />
SVET<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
OLIGARHI V FAVELAH<br />
Kaj me je napeljalo k takšnim mislim? Ob<br />
pregledovanju virov sem naletel tudi na<br />
prispevke v Guardianu, britanskem levičarskem<br />
mediju, ki mu kritike ZDA in<br />
zahodnega imperializma niti približno<br />
niso tuje. A pri njih sem naletel na nekaj<br />
drugega. Poročali so o protivladnih protestnikih,<br />
ki rezultat volitev izpodbijajo.<br />
Za razliko od Kordiša jih niso imenovali<br />
»oligarhe, ki jih financira CIA«. Ravno<br />
nasprotno, šlo naj bi za razočarane<br />
prebivalce favel – najrevnejše sloje prebivalstva<br />
– ki so veljali za utrdbo Huga<br />
Chaveza, predhodnika aktualnega predsednika<br />
Nicolasa Madura.<br />
Demonstracije so opisali kot »eksplozijo<br />
nezadovoljstva, ki sta jo spod-<br />
@VIOLETATO-<br />
MICLEVICA<br />
Sta Kordiš in Tomićeva<br />
LE »KORISTNA IDIOTA«<br />
venezuelskega režima?<br />
Ob spremljanju novic o volitvah v Venezueli in prebiranju komentarjev o njih sem opazil<br />
zanimivo podrobnost. Podrobnost, ob kateri sem se vprašal, na čigavi strani so v resnici<br />
pri nas najglasnejši borci za pravice delavcev in ljudi na družbenem dnu.<br />
Ali je Tomićeva med obiskom Venezuele<br />
videla realno podobo te države?<br />
Gospodarski kolaps<br />
Venezuele pod Madurom<br />
v zadnjem desetletju je<br />
povzročil, da se<br />
je razpoloženje<br />
med najrevnejšimi<br />
močno spremenilo.<br />
Nedavne volitve v Venezueli so<br />
bile nedvomno kontroverzne<br />
in verjetno bo preteklo še<br />
kar nekaj časa, preden bomo<br />
lahko z gotovostjo vedeli, kakšen je bil<br />
v resnici njihov rezultat. A v tem zapisu<br />
rezultat sam niti ni pomemben. Pomemben<br />
je odziv nanj.<br />
Ob spremljanju osrednjih zahodnih<br />
medijev je bila najbolj očitno v ospredju<br />
venezuelska opozicija, ki je rezultat<br />
izpodbijala. Članki so tako govorili o<br />
nepričakovanem rezultatu, (ne)legitimnosti<br />
volitev, pristranskosti venezuelskih<br />
institucij, napadih na opozicijo<br />
in protivladnih demonstracijah.<br />
Podobno so poročali tudi slovenski<br />
mediji, le RTV je izstopala po tem, da je<br />
prostor namenila tudi člankom, ki so<br />
namigovali na ameriško zaroto proti<br />
zmagi socializma v Venezueli. Prispevek<br />
Volitve v Venezueli – res oporečne<br />
ali izid zgolj ne ustreza ZDA?, ki je mnogo<br />
bližje jeziku naše protizahodne »civilne<br />
družbe« in stranke Levica, je citiral<br />
številne protiameriško nastrojene<br />
politične aktiviste in organizacije.<br />
Sam pogosto poudarjam, da v današnjem<br />
svetu ne vem, komu zaupati,<br />
zato se do verodostojnosti teh virov ne<br />
bom opredeljeval. Vsekakor pa lahko<br />
izluščim osrednjo nit obravnavanega<br />
članka ter njegov motiv – nasprotovanje<br />
in demoniziranje ZDA, predvsem<br />
njihove zunanje politike. Dogajanje je<br />
predstavljeno zelo poenostavljeno in<br />
ima jasno sporočilo – za trenutno dogajanje<br />
v Venezueli so krive ZDA.<br />
Zelo podoben jezik in miselni vzorec<br />
(tudi povezavo do omenjenega RTV-<br />
-članka) lahko zasledimo v objavi poslanca<br />
Levice Mihe Kordiša na Facebooku.<br />
Tu lahko zasledimo še, da je aktualna<br />
oblast v Venezueli »branik suverenosti<br />
venezuelskega ljudstva in njihovih naravnih<br />
virov« in da je opozicija »kapitalistična,<br />
fašistična in rasistična« ter da želi<br />
podpornike režima »likvidirati«.<br />
Priznati je sicer treba, da Kordiš<br />
svojega navdušenja nad venezuelskim<br />
režimom nikakor ne skriva in da je bil<br />
nekoč ponosno zaposlen na njihovem<br />
veleposlaništvu v Sloveniji. Morda pa<br />
bi se lahko vprašali: Komu je Kordiš<br />
resnično privržen – venezuelskemu<br />
ljudstvu ali le aktualnemu režimu? Dejanskim<br />
zatiranim ljudem ali neki abstraktni,<br />
idealizirani ideji?<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
Komentar<br />
SVET<br />
31<br />
budila jeza zaradi gospodarskih težav<br />
in migracijske krize, ki je razsula družine<br />
in povzročila, da je okoli osem milijonov<br />
Venezuelcev pobegnilo v tujino«.<br />
Oče enega izmed aretiranih protestnikov<br />
je za Guardian dejal, da se je<br />
večina prebivalcev El Valleja (ene izmed<br />
favel) obrnila proti Maduru – ki se<br />
imenuje »predsednik ljudstva« – zaradi<br />
gospodarskega zloma, do katerega je<br />
prišlo pod njegovo oblastjo, zaradi česar<br />
so ostali Venezuelci brez dela ter s<br />
praznimi hladilniki in razbitimi domovi.<br />
»Maduro je izgubil ulico. Nihče ga ne<br />
mara,« je dejal. »Ljudje so utrujeni. Utrujeni<br />
so od laži. Utrujeni so od tega, da<br />
ti ljudje mislijo, da so šefi vsega.«<br />
Guardian poroča, da opazovalci<br />
pravijo, da so takšni občutki ključni del<br />
tega, kar razlikuje trenutna prizadevanja<br />
za odstranitev Madura od prejšnjih<br />
poskusov, kot je bil recimo neuspešen<br />
poskus Juana Guaidója, da bi sprožil<br />
vstajo leta 2019, ali pa množični protesti<br />
leta 2017. Gospodarski kolaps Venezuele<br />
pod Madurom v zadnjem desetletju<br />
– za katerega predsednik krivi sankcije<br />
ZDA, kritiki pa ga pripisujejo predvsem<br />
vseprisotni korupciji in slabemu<br />
upravljanju gospodarstva – je povzročil,<br />
da se je razpoloženje med najrevnejšimi<br />
močno spremenilo.<br />
POTEMKINOVA VAS<br />
Nad Venezuelo in njenim režimom je<br />
navdušena tudi nekdanja poslanka Levice<br />
Violeta Tomić. Svoje potovanje po<br />
Venezueli, kamor jo je povabil nekdanji<br />
veleposlanik te države v Sloveniji,<br />
je predstavila na Facebooku. Opisuje<br />
bogato založene supermarkete in ljudi,<br />
ki se veselijo »zmage« Nicolasa Madura<br />
na predsedniških volitvah. A kot smo<br />
nedavno poročali v Domovini, venezuelski<br />
Slovenci opozarjajo, da gre za povsem<br />
popačeno sliko o državi pod Madurovim<br />
režimom.<br />
Tu bi poudaril, da v Venezueli nisem<br />
bil ter se do dejanskega stanja v državi ne<br />
bom opredeljeval. Na misel mi je padla<br />
druga zanimivost. Severna Koreja se bo<br />
po petih letih zopet odprla za turiste. A<br />
prvi obiskovalci naj bi bili omejeni na Samjiyon,<br />
mesto blizu kitajske meje, ki ga<br />
Severna Koreja opisuje kot »socialistično<br />
utopijo« in »vzorec visoko civiliziranega<br />
gorskega mesta«. Nekakšna verzija<br />
Potemkinove vasi morda?<br />
Obiskovalci Severne Koreje, ki vidijo<br />
resničnost te države, so redki. Kam lahko<br />
gredo, kaj vidijo – vse je skrbno nadzorovano<br />
in koreografirano. Pred nekaj<br />
Venezuela je pod vodstvom Madura<br />
doživela gospodarski kolaps.<br />
leti sem gledal dokumentarec Severna<br />
Koreja: Potovanje Michaela Palina, ki je<br />
lepo opisal, kako izmišljeno in zmanipulirano<br />
je bilo vse, kar je videl. Morda<br />
so bolj pristne izkušnje te nenavadne<br />
države dobili obiskovalci, ki so prišli v<br />
stik z njenim kazenskim sistemom.<br />
Verjetno se je smotrno vprašati, kaj<br />
točno je Tomićeva videla, glede na to,<br />
da je čas preživljala pri nekdanjem veleposlaniku,<br />
ki vsekakor ni povprečen državljan,<br />
po lastnih besedah pa si tudi ni<br />
vzela časa za potikanje po mestih. Med<br />
njenimi slikami ni videti revnih predelov<br />
in favel – so te morda izmišljene?<br />
Njeni opisi so nedvomno bližje zgoraj<br />
omenjeni »socialistični utopiji«.<br />
IDEOLOŠKO ZASLEPLJENI<br />
Vsekakor bi bilo pošteno omeniti, da se<br />
(kakor vem) stranka Levica do trenutnega<br />
stanja v Venezueli ni javno opredelila<br />
– čeprav dvomim, da zato, ker o<br />
tem nimajo mnenja. Violeta Tomić ni<br />
več članica te stranke, Miha Kordiš pa<br />
Kordiš, Tomićeva in njima<br />
podobni vidijo in verjamejo<br />
le to, kar želijo, da bi bilo<br />
res – in so po potrebi<br />
pripravljeni tudi zamižati.<br />
je trenutno s stranko v sporu. A vseeno<br />
gre pri njiju za t. i. spitzenkandidata,<br />
eden je bil celo kandidat stranke za<br />
predsednika države. Dvomim, da so<br />
njuna stališča o dogajanju v Venezueli<br />
kakorkoli nereprezentativna razmišljanja<br />
te stranke.<br />
Kar me privede do tega, da dvomim,<br />
da so javno izražana stališča teh in njim<br />
podobnih ljudi resnična (morda lažejo<br />
tudi samim sebi?). Da jih skrbi za malega<br />
človeka, ki da bi mu radi pomagali. Da se<br />
borijo proti tiraniji, za pravičnejši svet.<br />
Veliko bolj verjetna razlaga je, da so<br />
ideološko zaslepljeni. Morda zaslepljeni<br />
z idealističnimi, abstraktnimi idejami<br />
»boljšega sveta«, podkrepljenimi z leti<br />
propagande. Vidijo in verjamejo le to,<br />
kar želijo, da bi bilo res – in so po potrebi<br />
pripravljeni tudi zamižati.<br />
Dokaj očitno je tudi, da jih žene veliko<br />
sovraštvo do zahodnega sveta, zlasti<br />
ZDA. In kapitalizma. Kar pri nas ni<br />
nenavaden pojav. Sovražnik njihovega<br />
sovražnika je tako njihov prijatelj, ne<br />
glede na lastnosti – kar privede do trditev,<br />
da je bil Gadafi »razsvetljeni absolutist«.<br />
Tu se sicer sprašujem, kako na<br />
podlagi sovraštva zgraditi boljši svet.<br />
Morda pa jih v resnici žene le želja<br />
po moči – kdor želi rešiti svet, mora pač<br />
imeti veliko moči. Ter seveda sredstev<br />
– po potrebi odvzetih njihovim lastnikom,<br />
saj ti nimajo tako plemenitih namenov.<br />
V takšnem primeru pa so diktatorji<br />
vsekakor uporaben zgled ... <br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
32<br />
AKTUALNO<br />
Ukrajinskim materam in otrokom<br />
predvajali zvoke streljanja<br />
IN SE JIM SMEJALI<br />
Društvo Ukrajincev v Sloveniji "Razom" je <strong>24</strong>. avgusta ob Prešernovem spomeniku v središču Ljubljane<br />
pripravilo shod, ki ga je neetično z zvoki streljanja motila skupina proruskih privržencev.<br />
LEA KALC FURLANIČ<br />
@DRUSTVORAZOM<br />
Ukrajinci v Sloveniji so obeleževali<br />
ukrajinski dan državnosti.<br />
Kakor pojasnjuje<br />
predsednik društva Razom<br />
Evgenij Gorešnik, so shod ustrezno prijavili<br />
policiji. Med dogajanjem se je pri<br />
Prešernovem spomeniku pojavila skupina,<br />
ki je z glasno rusko glasbo, zastavo<br />
s sv. Jurijem, simbolom ruske vojske,<br />
ter transparenti motila program shoda.<br />
ZVOKI STRELOV<br />
OBUJAJO VOJNE TRAVME<br />
Kar je posebej pretreslo kakih 80 zbranih<br />
Ukrajincev, so bili glasni posnetki<br />
zvokov strelnega orožja. »Zbranim sonarodnjakom<br />
so se ob tem orosile oči.<br />
Posebno so otrpnile številne ukrajinske<br />
matere z otroki, ki so pribežališče<br />
pred vojno dobile v Sloveniji. »Zaradi<br />
omenjenih motenj skupine nestrpnežev,<br />
ki za povrh svojega zbiranja tam<br />
niti ni prijavila policiji, smo morali svoj<br />
program skrajšati za eno uro, med drugim<br />
smo morali izločiti minuto molka,<br />
govor v slovenščini in druge napovedane<br />
dejavnosti,« je ponovno osupel<br />
in zaprepaden Gorešnik. »Tovrstno<br />
nasprotovanje našim shodom se redno<br />
ponavlja že kako leto, tokrat je s predvajanjem<br />
zvokov streljanja doseglo višek,«<br />
je še izpostavil predsednik Razoma.<br />
OGLASIL SE JE TUDI<br />
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC<br />
Tako obnašanje obsoja tudi varuh človekovih<br />
pravic. Vprašali smo ga, ali gre<br />
za kršitev človekovih pravic, za neetično<br />
dejanje, upravičeno do prijave.<br />
»Z dogodkom sicer nismo seznanjeni,<br />
poudarjamo pa, da če so bili na shodu<br />
Ukrajincev v Sloveniji res predvajani<br />
zvoki streljanja, gre pri tem najmanj<br />
za nespoštovanje človekovega dostojanstva.<br />
Osebe, ki prihajajo z vojnih<br />
območij, so lahko zaradi travmatičnih<br />
izkušenj še posebej občutljive, zato je<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
Policija predvajanja zvokov<br />
streljanja na shodu Ukrajincev<br />
ni zaznala kot nasilje<br />
in nasprotnikov ni pregnala.<br />
treba to upoštevati. Varuh človekovih<br />
pravic Peter Svetina poudarja, da<br />
je pravica do izražanja res ena temeljnih<br />
pravic, ki pa ima nedvoumno svoje<br />
meje, in sicer tam, kjer se začnejo pravice<br />
drugega človeka. Varuh obsoja vse<br />
oblike izražanja, ki posegajo v pravice<br />
sočloveka, kot so hujskanje, podpihovanje<br />
nestrpnosti in podobno,« je zapisala<br />
varuhova svetovalka Nataša Kuzmič.<br />
POLICIJA NI ZAZNALA<br />
OVIRANJA SHODA<br />
Kaj pa policija? Kako se je odzvala?<br />
Gorešnik ocenjuje, da ne preveč učinkovito,<br />
saj skupine nestrpnih rusofilov<br />
ni pregnala. Ali je imela vzvode za to?<br />
»Med varovanjem shoda so naši policisti<br />
zaznali tudi spontano zbiranje<br />
nekaj posameznikov, ki so nasprotovali<br />
shodu. Ni bilo zaznano, da bi teh nekaj<br />
posameznikov oviralo prijavljen shod.<br />
Kljub temu so policisti opravili razgovore<br />
tako z vodjo prijavljenega shoda<br />
kot s posamezniki, ki so se tam spontano<br />
zbrali, vendar pri tem kršitev niso<br />
zaznali,« sporočajo iz ljubljanske policijske<br />
uprave.<br />
Dodajajo, da so z izvedenimi ukrepi<br />
zagotavljali uresničevanje z ustavo zagotovljenih<br />
pravic do svobodnega izražanja<br />
ter do mirnega zbiranja in javnih<br />
zborovanj. »Če je zbiranje mirno in udeleženci<br />
niso nasilni, mora policija pokazati<br />
določeno stopnjo tolerance, čeprav<br />
je shod neprijavljen ali zanj ni bilo pridobljeno<br />
dovoljenje (kadar se to zahteva)<br />
– toleranco mora pokazati ne le v zvezi z<br />
uporabo sile, ampak tudi pri nadziranju<br />
javnega shoda in kaznovanju ter drugačnem<br />
ukrepanju po shodu,« še pojasnjujejo<br />
varuhi reda in miru.<br />
Gorešnik bo ukrepal s pritožbo na<br />
več odgovornih institucij.<br />
<br />
Zbranim sonarodnjakom<br />
so se ob tem orosile oči.<br />
Posebno so otrpnile številne<br />
ukrajinske matere z otroki,<br />
ki so pribežališče pred vojno<br />
dobile v Sloveniji.
Komentar<br />
NENAD GLÜCKS<br />
POSNETEK<br />
ZASLONA TV SLO1<br />
V<br />
medijih je bilo večkrat omenjeno,<br />
da so Romom iz naselij<br />
Goriča vas in Otavice do<br />
marca letos vodo dostavljali<br />
gasilci. Od tedaj dalje jo jemljejo kar z<br />
bližnjega pokopališča. Nikjer pa ni bilo<br />
pojasnjeno, zakaj jim od marca dalje<br />
gasilci vode ne dostavljajo več. Romi<br />
skušajo tako igrati vlogo žrtev, češ da<br />
nimajo niti dostopa do vode.<br />
ROMI SPREJELI ZAVEZO<br />
Občino Ribnica smo vprašali, zakaj so<br />
jim gasilci prenehali dostavljati vodo. V<br />
kabinetu župana Sama Pogorelca pravijo,<br />
da so imele družine iz romskega naselja<br />
Otavice z občino do 31. marca letos<br />
sklenjen dogovor o pravicah, obveznostih<br />
in spoštovanju pravnega reda Republike<br />
Slovenije v romskem naselju Otavice.<br />
Ta jih je zavezoval k izpolnjevanju<br />
obveznosti, kot so: poravnava zapadlih<br />
Občina Ribnica in Romi iz Goriče<br />
vasi in Otavic so sklenili dogovor,<br />
ki pa se ga Romi niso držali. Kljub<br />
temu vztrajajo pri svojih zahtevah.<br />
Romi sami zavračajo<br />
DOSTAVO PITNE VODE<br />
Družine iz romskega<br />
naselja Otavice so imele<br />
z občino do 31. marca letos<br />
sklenjen dogovor<br />
o pravicah, obveznostih in<br />
spoštovanju pravnega reda<br />
Republike Slovenije.<br />
AKTUALNO<br />
V preteklih dneh so bili mediji polni poročanja o težavah z Romi iz naselij Goriča vas in<br />
Otavice pri Ribnici. Romske družine skušajo izsiliti Občino Ribnica, da bi jim do (nelegalno!)<br />
zgrajenih hiš napeljala vodovod. Ob jadikovanju, da se njihovi otroci nimajo kje<br />
umiti, pa iz pojasnil z občine izhaja, da bi Romi pitno vodo (iz cistern) lahko imeli, vendar<br />
jo sami zavračajo.<br />
obveznosti iz naslova tekočih življenjskih<br />
stroškov (elektrika, komunala, davki),<br />
poravnava obveznosti za dobavljeno<br />
pitno vodo, zagotovitev ustreznega<br />
rezervoarja za dobavljeno pitno vodo,<br />
skrb za pravilno ločevanje odpadkov in<br />
pravilno ravnanje z odpadki, da ne bi<br />
povzročali negativnih posledic za okolje.<br />
33<br />
Nadalje je dogovor vseboval skrb, da<br />
bodo šoloobvezni otroci redno obiskovali<br />
pouk, in vključitev delovno sposobnih<br />
oseb v delovno razmerje ob ustreznem<br />
razpisanem delovnem mestu.<br />
Rome je zavezoval k spoštovanju prepovedi<br />
odlaganja odpadkov, ki povzročajo<br />
negativne ali škodljive posledice na<br />
okolje, izvajanja nelegalnih gradenj, samovoljnega<br />
poseganja v infrastrukturo<br />
v javni lasti ter kršenja javnega reda in<br />
miru. »Na podlagi tega dogovora je nato<br />
občina s PGD Ribnica sklenila dogovor<br />
o dobavi ter kritju stroškov prevoza pitne<br />
vode v romsko naselje Otavice.«<br />
SLEDILO JE IZSILJEVANJE<br />
Ker je dogovor 31. marca potekel, je bilo<br />
treba skleniti novega, s katerim bi se<br />
storitev podaljšala in izvajala še naprej.<br />
Toda kot so izpostavili na občini, prebivalci<br />
dogovora niso želeli podpisati, ker<br />
so prepričani, da se jim lahko na njihovem<br />
kmetijskem zemljišču, kjer imajo<br />
nelegalno zgrajene tri objekte, uredi<br />
vodovodna infrastruktura.<br />
Glede postavitve le-te jim je bilo tudi<br />
s predložitvijo uradne dokumentacije oz.<br />
dopisa, ki so ga na občini prejeli z Ministrstva<br />
za naravne vire in prostor glede<br />
priključitve nelegalnih objektov na javno<br />
vodovodno omrežje, pojasnjeno, da<br />
na njihovem območju vodovodne infrastrukture<br />
ni mogoče urediti. »Prebivalci<br />
kljub vsemu zahtevajo postavitev le-te<br />
in na podlagi svojih prepričanj, da jih z<br />
dogovorom občina zavaja, ker ne želi<br />
urediti vodovodne infrastrukture, zavračajo<br />
podaljšanje dogovora za nadaljnji<br />
prevoz pitne vode v njihovo naselje.«<br />
V romskem naselju Goriča vas pa<br />
do sklenitve dogovora za dostavo pitne<br />
vode sploh ni prišlo, saj se tam družine<br />
z dogovorom ne strinjajo ter zavračajo<br />
možnost hrambe vode v cisternah. <br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
34<br />
AKTUALNO<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Gorenjske občine molzne<br />
krave PREVOZNIKA ARRIVA<br />
Župani na Gorenjskem so ogorčeni in v stiski. Avtobusno prevozniško podjetje Arriva, ki<br />
nastopa s pozicije moči, saj je na Gorenjskem pogosto edini ponudnik na javnih razpisih<br />
za šolske prevoze, je za šolsko leto 20<strong>24</strong>/2025 ekstremno podražilo ceno teh prevozov.<br />
Občine so po zakonu dolžne zagotavljati<br />
in plačati brezplačne<br />
prevoze za osnovnošolce<br />
iz krajev, ki so bolj oddaljeni<br />
od šol. Če se na razpis za izvajalca avtobusnih<br />
prevozov ne prijavi noben drug<br />
ponudnik kot Arriva, so, kot pravijo župani,<br />
potisnjeni v kot. To podjetje naj bi<br />
si z drugim velikim avtobusnim prevoznikom<br />
Nomagom razdelilo slovenski<br />
trg, tako da se slednji na Gorenjskem<br />
praviloma sploh ne prijavlja na razpise.<br />
PRVI OPOZORILI<br />
NA OBČINI JESENICE<br />
Najprej so na izjemno zvišanje cen Arrive<br />
javnost že maja opozorili v občini<br />
Jesenice, ki jo vodi župan Peter Bohinec.<br />
Tedaj pogodbe s podjetjem za prevoze<br />
osnovnošolcev za to šolsko leto še<br />
niso sklenili. Zanimalo nas je, ali jim je<br />
glede na to, da se je šolsko leto že začelo,<br />
le uspelo skleniti dogovor.<br />
Po besedah jeseniškega župana Bohinca<br />
so šolske prevoze zagotovili, toda<br />
žal z znatno finančno obremenitvijo<br />
občinskega proračuna. Maja so razpisali<br />
enotno javno naročilo za vse linije do<br />
vseh osnovnih šol (vključno z osnovno<br />
šolo s prilagojenim programom) za obdobje<br />
treh šolskih let (do leta 2027). Za<br />
celotno obdobje so predvideli znesek<br />
3.851.754 evrov (v vseh zneskih je vključen<br />
DDV) oziroma za posamezno šolsko<br />
leto 1.283.918 evrov.<br />
Prijavila se je zgolj Arriva, toda njena<br />
ponujena cena je presegala namenjena<br />
občinska sredstva, tako da naročila<br />
niso oddali. Razpis so ponovili na začetku<br />
avgusta, ločili so ga na štiri sklope<br />
(linije), in to samo za to šolsko leto.<br />
Ponudbo je oddala le Arriva, s katero so<br />
sklenili pogodbo za štiri linije (del pa so<br />
pokrili z medkrajevno linijo) v znesku<br />
715.692 evrov. Za primerjavo: v preteklem<br />
letu je imela občina Jesenice z<br />
Arrivo koncesijsko pogodbo, ki je poleg<br />
šolskih prevozov vključevala še mestni<br />
potniški promet. Za izvajanje šolskih<br />
prevozov je plačala 297.955 evrov, za<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
Občine so po zakonu dolžne<br />
zagotavljati in plačati<br />
brezplačne prevoze za<br />
osnovnošolce iz krajev, ki so<br />
bolj oddaljeni od šol.<br />
mestni potniški promet 453.978 evrov.<br />
Skupaj torej 751.933 evrov. Letos bodo<br />
morali Arrivi plačati zgolj za šolske prevoze<br />
(še to ne za vse linije) skoraj toliko<br />
kot lani za šolske prevoze in mestni potniški<br />
promet skupaj.<br />
Pred časom so pri Arrivi pojasnili,<br />
da se strošek (zgolj) šolskih prevozov<br />
bistveno ne razlikuje od stroška kombiniranega<br />
mestnega in šolskega prevoza,<br />
kot so ga na Jesenicah opravljali prej. V<br />
Kot pravijo v Arrivi, njihove ponudbene cene<br />
»vedno odražajo pričakovane stroške«.<br />
tem primeru se vozniki in vozila dopolnjujejo<br />
(z rednimi linijami se vozijo tudi<br />
učenci), kar stroške zniža. Sedaj pa bodo<br />
vozniki in vozila del dneva na čakanju.<br />
Na razpise za kombinirane prevoze se<br />
na Jesenicah niso več prijavljali, češ da<br />
so bili zahtevani pogoji nerealni. Toda<br />
ugotovili smo, da še zdaleč ne gre zgolj<br />
za drastično zvišanje cen v tej občini.<br />
Tudi župan Bohinec nas je opozoril, da<br />
imajo druge občine podobne težave.<br />
V OBČINI BOHINJ NUJEN<br />
REBALANS PRORAČUNA<br />
Po besedah župana občine Bohinj Jožeta<br />
Sodje so se tudi oni soočili z izrednim<br />
zvišanjem cen šolskih prevozov tega<br />
prevoznika. Arrivi so lani za te storitve<br />
plačali okoli 270.000 evrov, za letošnje<br />
šolsko leto pa se je cena dvignila na<br />
kar 400 tisočakov. Nove pogodbe kljub
AKTUALNO<br />
35<br />
@PeterBohinecSD<br />
temu, da se je šolsko leto že začelo, sploh<br />
niso mogli skleniti, saj tega denarja v občinskem<br />
proračunu preprosto ni. Občinski<br />
svet bo moral sprejeti rebalans proračuna.<br />
Začasno so zadevo rešili tako, da<br />
bodo na začetku šolskega leta Arrivi za<br />
prevoze plačevali z naročilnicami.<br />
Učenci ne morejo ostati brez prevoza,<br />
pravi Sodja. Za naprej se bodo še<br />
pogajali. Tako kot občina Jesenice so se<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Na enormne<br />
podražitve šolskih<br />
prevozov je javnost<br />
prvi opozoril župan<br />
občine Jesenice Peter<br />
Bohinec.<br />
tudi oni obrnili na državno Družbo za<br />
upravljanje javnega potniškega prometa<br />
(DUJPP), ki določa vozne rede medkrajevnih<br />
avtobusnih prevozov. Prosili<br />
so jih za prilagoditev teh voznih redov<br />
potrebam šol oziroma učencev, da bi redni<br />
avtobusi lahko vozili tudi učence. To<br />
bi za občino predstavljalo neprimerno<br />
manjši strošek. Od DUJPP odgovora še<br />
niso dobili, položaj pa je res težek. Župan<br />
je prepričan, da bi morala DUJPP (država)<br />
določiti ceno za kilometer šolskega<br />
prevoza in te cene noben prevoznik ne<br />
bi smel presegati. Tako občine ne bi bile<br />
izpostavljene takšnim enormnim zvišanjem.<br />
Opozoriti velja, da so imeli tudi<br />
v preteklosti šolske prevoze ločene od<br />
ostalih, zato tu glede izjemnega zvišanja<br />
cene ne pride v poštev argumentacija<br />
Arrive, kot je v primeru Jesenic, kjer<br />
so v minulih letih izvajali kombinirane<br />
prevoze. Noben drug prevoznik ni pokazal<br />
interesa za izvajanje šolskih prevozov<br />
v občini Bohinj. Župan domneva,<br />
da manjši prevozniki niti nimajo dovolj<br />
avtobusov. Z Arrive pa so mu v zvezi s<br />
podražitvami povedali, da morajo na<br />
novo zaposlovati šoferje in jim dati višje<br />
plače, poleg tega naj bi bilo treba kupiti<br />
dodatne avtobuse.<br />
V RADOVLJICI PODRAŽITEV<br />
ZA STO ODSTOTKOV<br />
V občini Radovljica je Arriva šolske prevoze<br />
podražila za več kot sto odstotkov,<br />
poudarja župan Ciril Globočnik. Za<br />
lansko šolsko leto so imeli s to družbo<br />
za prevoze osnovnošolcev sklenjeno<br />
pogodbo v višini 600.000 evrov. Za to<br />
šolsko leto pa je bila ponudba Arrive<br />
1,26 milijona evrov. Pri tem so bili v<br />
prejšnjem šolskem letu v ceno 600.000<br />
evrov všteti tudi prevozi učencev z rednim<br />
avtobusnim prevozom v popoldanskem<br />
času (za prostočasne dejavnosti).<br />
Teh storitev pa Arriva ne želi več<br />
izvajati niti ob sedanji več kot dvakrat<br />
višji ceni šolskih prevozov.<br />
Kako so utemeljili takšno podražitev?<br />
Župan pravi, da jih je pozval k<br />
utemeljitvi, vendar je še do danes ni<br />
dobil. Na razpis se sicer ni prijavil noben<br />
drug prevoznik. Dodaja, da je bila<br />
cena pred dvema letoma okoli 300.000<br />
evrov. Zdi se, kot da želi podjetje vsako<br />
leto podvojiti plačilo, kar se mu zdi<br />
zelo nepošteno. Globočnik ocenjuje,<br />
da bi lahko manjši prevozniki na razpisih<br />
nastopili skupaj, vsak sam nima<br />
dovolj avtobusov in voznikov.<br />
NA UDARU TUDI<br />
OBČINA ŠKOFJA LOKA<br />
Izvedeli smo, da je Arriva tudi v občini<br />
Škofja Loka pod vodstvom župana Tineta<br />
Radinje dosegla izredne podražitve<br />
šolskih prevozov. Tam sicer te prevoze<br />
opravlja več podjetij. Za Domovino so<br />
pojasnili, da so imeli tudi pri njih pred<br />
začetkom tega šolskega leta izzive z zagotavljanjem<br />
šolskih prevozov. Z večino<br />
prevoznikov so sicer lani na podlagi javnega<br />
naročila sklenili štiriletne pogodbe,<br />
pri nekaterih linijah so se za ceno<br />
dogovorili samo za eno šolsko leto (tudi<br />
zato, ker ni bilo jasno, ali bodo nekatere<br />
šolske linije del linij rednega potniškega<br />
prometa – tako bi lahko določen delež<br />
prevozov reševali s tem).<br />
Že v lanskem letu so se skupni<br />
stroški šolskih prevozov povečali, v<br />
povprečju za približno 25 odstotkov, a<br />
različno glede na posamezne linije in<br />
velikost prevoznih sredstev. Povišanje<br />
vrednosti pogodbe je bilo tako tudi pri<br />
ponudniku Arriva. Tudi pri njih je bilo<br />
povišanje odvisno od posamezne linije<br />
– med 20 in 60 odstotki. Za letošnje<br />
šolsko leto so za manjkajoče linije (kjer<br />
Peter Bohinec: »Šolske<br />
prevoze nam je uspelo<br />
zagotoviti, toda žal z znatno<br />
finančno obremenitvijo<br />
občinskega proračuna.«<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
36<br />
AKTUALNO<br />
niso imeli štiriletnih pogodb) objavili<br />
že dve javni naročili, ki pa se nista končali<br />
z izbiro ponudnika, saj so ponudbe<br />
presegale zagotovljena sredstva. Ker<br />
morajo biti šolski prevozi zagotovljeni<br />
od 2. septembra naprej, so našli začasno<br />
rešitev. Hkrati pripravljajo novo<br />
javno naročilo, s katerim bi lahko ponudnika<br />
izbrali za celotno šolsko leto.<br />
Postopki še potekajo.<br />
V KRANJU<br />
V KRČENJE PREVOZOV<br />
Kot zagotavljajo v mestni občini Kranj,<br />
kjer županuje Matjaž Rakovec, bodo šolski<br />
prevozi potekali nemoteno za vseh<br />
njihovih deset osnovnih šol s podružnicami.<br />
Prevozi so urejeni različno: kot posebni<br />
linijski promet in kot del mestnega<br />
potniškega prometa, na določenih<br />
relacijah tudi v okviru medkrajevnega<br />
potniškega prometa. Šolski prevozi so se<br />
podražili za okoli 60 odstotkov. Lansko<br />
šolsko leto je občina družbi Arriva zanje<br />
plačala dobrih 583.000 evrov, v tem šolskem<br />
letu bo ta strošek že 972.000 evrov.<br />
Zaradi vse višjih cen prevozov so morali<br />
nekoliko skrčiti njihovo število, tako da<br />
ponekod, kjer je vozačev malo, ne bo več<br />
odhoda avtobusa čisto po vsaki končani<br />
šolski uri.<br />
Ciril Globočnik:<br />
»K utemeljitvi tako enormne<br />
podražitve sem jih pozval,<br />
vendar je še do danes<br />
nisem dobil.«<br />
In kako je z (rednim) mestnim avtobusnim<br />
prometom? Z Arrivo potekajo<br />
pogajanja o koncesiji od pomladi lansko<br />
leto, saj so ponujene cene zaradi višjih<br />
stroškov koncesionarja višje od tistih iz<br />
iztekajoče se pogodbe. Zagotavljajo, da<br />
izvedba prevozov ni ogrožena. Dodajajo,<br />
da MO Kranj v pogajanjih poleg zahtevanih<br />
izboljšav mestnega prometa in<br />
preverjanja ekonomske upravičenosti<br />
ponujenih cen skupaj z državno Družbo<br />
za upravljanje javnega potniškega<br />
prometa išče najoptimalnejše rešitve z<br />
regionalnimi linijami, subvencioniranjem<br />
in kombiniranjem tipov vozovnic.<br />
Za uporabnike cene vozovnic subvencionirajo<br />
(za potnike so zato poceni),<br />
kar pomeni, da morajo znatna sredstva<br />
nameniti prevozniku. Lani so tako Arrivi<br />
(koncesionarju) plačali skoraj 1,4<br />
Jože Sodja poudarja, da bodo<br />
morali zaradi podražitve sprejeti<br />
rebalans občinskega proračuna.<br />
obcina.bohinj.si<br />
milijona evrov. Stroški po novi pogodbi<br />
bodo višji, pogajanja še niso končana.<br />
SKLICEVANJE NA<br />
»TRŽNE RAZMERE«<br />
Seveda smo za razloge za tako drastična<br />
zvišanja cen vprašali tudi Arrivo, na<br />
katero letijo očitki o zlorabi prevladujočega<br />
položaja na trgu. Kateri stroški<br />
poleg zvišanja plač voznikov so se jim<br />
povečali? Ali izkoriščajo svoj prevladujoči<br />
položaj na trgu? Kako komentirajo<br />
navedbe, da naj bi si z Nomagom razdelili<br />
trg? Je DUJPP že stopila v stik z njimi<br />
glede šolskih prevozov na Gorenjskem?<br />
PRI DUJPP VIDIJO<br />
REŠITVE V SPREMEMBI<br />
ZAKONODAJE<br />
Več županov pričakuje zoper takšna<br />
izredna zvišanja cen Arrive posredovanje<br />
Družbe za upravljanje javnega<br />
potniškega prometa (DUJPP), ki je<br />
vsaj za zdaj po zakonu pristojna le za<br />
upravljanje z medkrajevnim avtobusnim<br />
prometom, ne pa za šolske prevoze.<br />
Se bo DUJPP vključila v reševanje<br />
tega problema? Kako bodo pomagali<br />
gorenjskim občinam? Bi morala ta<br />
družba dobiti pristojnosti tudi na tem<br />
področju?<br />
S perečo problematiko so seznanjeni,<br />
so nam razložili. Nekateri župani so jih<br />
že obvestili o tem, da dobivajo visoke<br />
ponudbe za izvajanje osnovnošolskih<br />
prevozov. A v družbi pojasnjujejo, da<br />
nimajo pooblastil za poseganje v te<br />
prevoze, saj je to opredeljeno v drugem<br />
zakonu, ki ga pokriva Ministrstvo za<br />
vzgojo in izobraževanje. »Nekaterim<br />
gorenjskim občinam smo pomagali<br />
na način, da smo linije, ki so bile registrirane<br />
kot šolske, a so imele značaj<br />
medkrajevnih, prilagodili z umestitvijo<br />
v javni vozni red. Konkretno to pomeni,<br />
da smo občini 'prihranili' plačilo<br />
kakšnega avtobusa in s tem nekaj<br />
sredstev.«<br />
Čeprav šolski prevozi niso v njihovi<br />
domeni, bodo prisluhnili županom pri<br />
opisani problematiki in poskušali pomagati<br />
v sklopu svoje dejavnosti. »Kot<br />
smo seznanjeni, naj bi bil v mesecu<br />
septembru sklican posvet na to temo,<br />
kjer bi sodelovali župani, predstavniki<br />
Ministrstva za vzgojo in izobraževanje,<br />
Ministrstva za okolje, podnebje in<br />
energijo ter DUJPP, saj je problematika<br />
širšega pomena.« Rešitve vidijo predvsem<br />
v spremembi zakonodaje.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
AKTUALNO<br />
37<br />
zlatikamen.si<br />
@Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica<br />
V občini Radovljica (na sliki OŠ Tomaža Linharta<br />
Radovljica) je Arriva po besedah župana Cirila<br />
Globočnika ceno šolskih prevozov zvišala za več kot<br />
sto odstotkov.<br />
Več županov pričakuje<br />
posredovanje Družbe<br />
za upravljanje javnega<br />
potniškega prometa<br />
(DUJPP), ki pa pravi, da nima<br />
pooblastil za poseganje v<br />
šolske prevoze.<br />
Niso bili ravno gostobesedni. Zatrjujejo,<br />
da Arriva svoje ponudbene cene<br />
na razpisih za šolske in kombinirane<br />
prevoze oblikuje samostojno in na<br />
podlagi tržnih razmer, ki veljajo v času<br />
Jakob Bužan/koper.si<br />
objave posameznega razpisa. Njihove<br />
ponudbene cene »vedno odražajo pričakovane<br />
stroške, ob upoštevanju ročnosti<br />
posamezne pogodbe in prilagoditev<br />
ter sprememb, ki bi bile morebiti<br />
potrebne v času izvajanja posamezne<br />
pogodbe«. Kot so pojasnili, dejavnost<br />
izvajanja šolskih, kombiniranih in drugih<br />
avtobusnih prevozov v Sloveniji<br />
poleg njih izvajajo tudi številni drugi<br />
prevozniki. »Arriva torej ni edini niti<br />
ne prevladujoč ponudnik teh storitev,<br />
svoje poslovne odločitve pa sprejema<br />
samostojno.«<br />
Eden od gorenjskih županov, ki ne<br />
želi biti imenovan, pravi, da ta prevoznik<br />
posebej letos pri določanju cen izkorišča<br />
svoj položaj na trgu. Tam, kjer<br />
se pojavlja kot edini ponudnik, lahko<br />
Slovensko podjetje mednarodne<br />
skupine Arriva vodi Šved Bo Erik<br />
Stig Karlsson.<br />
praktično brez ovir postavlja cene, saj<br />
se zaveda, da občine morajo zagotoviti<br />
učencem šolske prevoze. S tem šolskim<br />
letom so se zadeve zaostrile do skrajnosti.<br />
Sprašuje se, ali so se morda Arrivi<br />
zaradi delovanja DUJPP, ki je dobila<br />
pristojnost določati vozne rede v medkrajevnem<br />
potniškem prometu, zvišali<br />
stroški, pa skuša to na tak način prevaliti<br />
na občine. Slišali smo tudi mnenje,<br />
da se nekateri manjši prevozniki<br />
mogoče ne prijavljajo na razpise, ker se<br />
bojijo »zameriti« Arrivi, s katero morda<br />
poslovno sodelujejo.<br />
<br />
V ROKE AMERIŠKE<br />
INVESTICIJSKE DRUŽBE<br />
Do oktobra lani je bila Arriva v Sloveniji<br />
kot del mednarodne skupine (sedež<br />
skupine je v Veliki Britaniji) v lasti družbe<br />
Deutsche Bahn – Nemške železnice.<br />
Tedaj je nemški logistični velikan v<br />
državni lasti z ameriško investicijsko<br />
družbo na področju infrastrukture I<br />
Squared Capital podpisal dogovor o<br />
prodaji svojega hčerinskega podjetja<br />
Arriva, ki upravlja z avtobusi in vlaki<br />
v Veliki Britaniji in še desetih drugih<br />
evropskih državah. Njena hčerinska<br />
družba v Sloveniji je s prevzemi pridobila<br />
zelo velik tržni delež pri avtobusnih<br />
prevozih na Slovenskem. Arriva pri nas<br />
razpolaga z okoli 550 avtobusi in zaposluje<br />
950 ljudi, drugo veliko podjetje<br />
Nomago pa ima prek 700 avtobusov.<br />
Direktor slovenske podružnice Arrive<br />
je zadnja štiri leta Šved Bo Erik Stig<br />
Karlsson z naslovom v Mariboru.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
38<br />
AKTUALNO<br />
Cenzura Požarja razkrila<br />
DVOJNA MERILA V MEDIJIH<br />
Planet TV je v odmevni nedeljski oddaji Ura moči načrtoval objavo ekskluzivnega intervjuja z Milošem<br />
Njegoslavom Milovićem, neformalnim svetovalcem varovanja predsednika vlade. V njem naj bi razkril tudi<br />
šokantne skrivnosti odvetniške družine Čeferin, ki naj bi sprožile »začetek konca oziroma zatona dinastije<br />
Čeferin«. Toda zaradi cenzure ga slovenska javnost ne bo videla.<br />
PETER KOTNIK<br />
Raziskovalni novinar Bojan Požar<br />
je pred dnevi opravil intervju<br />
z Milošem Njegoslavom<br />
Milovićem, podjetnikom, nekdanjim<br />
policijskim specialcem, šefom<br />
varnosti pokojnega Janeza Drnovška in<br />
Golobovim neformalnim svetovalcem,<br />
ki trenutno prestaja zaporno kazen v<br />
Kopru. Nekdanji sodelavec Roberta<br />
Goloba je bil obsojen na enoinpolletno<br />
zaporno kazen zaradi vpletenosti v<br />
390.000 evrov vreden fiktivni posel SŽ<br />
– Železniškega gradbenega podjetja.<br />
Bojan Požar je imel z njim ekskluzivni<br />
intervju in bil zadnji novinar, ki<br />
je z Milovićem govoril v živo, preden so<br />
ga odpeljali v zapor. V nedeljo naj bi ga<br />
objavili, kar so tudi oglaševali.<br />
Požar je ocenil, da bi »objava<br />
intervjuja z Milovićem<br />
sprožila začetek konca<br />
dinastije Čeferin«.<br />
Aleksander Čeferin naj bi že večkrat učinkovito<br />
vplival na cenzuro v različnih medijih.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
»PREPOVED PO<br />
POSREDOVANJU ČEFERINA«<br />
A v četrtek pozno dopoldne je Bojanu<br />
Požarju vodstvo Planet TV sporočilo,<br />
da že posnetega intervjuja ne bodo<br />
predvajali. Odločitev je sprejel Bolgar<br />
Pavel Stančev, direktor Planet TV in<br />
hkrati odgovorni urednik informativne<br />
oddaje Ura moči. Požar predvideva,<br />
da odločitve ni sprejel Stančev sam,<br />
ampak naj bi dobil takšno naročilo od<br />
madžarskih lastnikov televizije po posredovanju<br />
Aleksandra Čeferina.<br />
Požar je ocenil, da bi »objava tega<br />
intervjuja sprožila začetek konca oziroma<br />
zatona dinastije Čeferin«, in primerjal<br />
Čeferinove cenzorske posege z<br />
odnosom srbskega predsednika Aleksandra<br />
Vučića do srbskih medijev. »Pri<br />
takšnih velikih novinarskih zgodbah je<br />
vedno najmanj 100 razlogov proti objavi,<br />
a vedno tudi eden za objavo: ljudje<br />
imajo pravico vedeti,« opozarja Požar.<br />
Bojan Požar: »Pri takšnih<br />
velikih novinarskih zgodbah<br />
je vedno najmanj 100<br />
razlogov proti objavi, a vedno<br />
tudi eden za objavo: ljudje<br />
imajo pravico vedeti.«<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
Komentar<br />
AKTUALNO<br />
39<br />
Aleksander Čeferin naj<br />
bi bil po trditvah Milovića<br />
»oče spornega posla«<br />
poslovne goljufije, zaradi<br />
katere je bil Milović tudi<br />
pravnomočno obsojen.<br />
Na Planet TV so se uklonili in javnost prikrajšali<br />
za verjetno pomembne informacije.<br />
ČEFERIN KOT »OČE SPORNEGA<br />
POSLA« POSLOVNE GOLJUFIJE?<br />
Čeferin se je po poročanju Požarja osebno<br />
zavzel proti Miloviću, in to tako zelo,<br />
da ga nista mogla rešiti niti predsednik<br />
vlade Robert Golob niti ljubljanski župan<br />
Zoran Janković, ki je Miloviću že<br />
pred leti zaupal celo varovanje svojega<br />
mlajšega sina Jureta Jankovića.<br />
Za Goloba je zadeva zelo neprijetna<br />
in se je želel izogniti temu, da bi njegov<br />
zaupnik in svetovalec za varovanje<br />
predsednika vlade zaradi poslovne goljufije<br />
moral v zapor. Požar ugotavlja, da<br />
sta moč in vpliv Aleksandra Čeferina in<br />
odvetniške družbe Čeferin prevelika, o<br />
čemer pa provladni mediji ne želijo poročati.<br />
Aleksander Čeferin naj bi bil po<br />
trditvah Milovića »oče spornega posla«<br />
poslovne goljufije, zaradi katere je<br />
bil Milović tudi pravnomočno obsojen.<br />
Milović je v cenzuriranem intervjuju to<br />
tudi pojasnil in razkril podrobnosti, ki bi<br />
lahko uničile kariero šefa Uefe in uničile<br />
ugled odvetniške družbe Čeferin.<br />
ČEFERIN CENZURIRAL<br />
TUDI VEČER<br />
Po trditvah Požarja se je Čeferin že izkazal<br />
za učinkovitega cenzorja, ko je<br />
marca letos preko Martina Odlazka dosegel,<br />
da intervjuja z Milovićem, ki sta<br />
ga za mariborski časnik Večer pripravila<br />
tam zaposlena novinarja Damjana<br />
Žist in Matej Grošelj, niso objavili. Primer<br />
cenzure je zanimiv tudi zato, ker<br />
je Matija Stepišnik, odgovorni urednik<br />
Večera in vidni član vladi naklonjenega<br />
Društva novinarjev Slovenije, s svojimi<br />
novinarji pogosto obtoževal prejšnjo<br />
desnosredinsko vlado, da želi pritiskati<br />
na medije. Sporočali so, da desnosredinski<br />
vladi nikoli ne bo uspelo omejiti<br />
novinarske avtonomije in svobode<br />
govora. Nato pa so isti ljudje na Večeru<br />
kar sami cenzurirali lastne novinarje.<br />
Stepišnik cenzuriranega intervjuja nikoli<br />
ni objavil.<br />
Društvo novinarjev Slovenije (DNS)<br />
in katedra Fakultete za družbene vede<br />
(FDV), ki jo v javnosti predstavlja Marko<br />
Milosavljević, sta bila ob cenzuri Večera<br />
tiho. Enako sta molčala tudi v primerih<br />
cenzure na Delu in na RTV.<br />
CENZURA NA DELU<br />
Samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek<br />
je februarja letos sprejela vabilo Barbare<br />
Eržen in Suzane Kos, novinark časopisa<br />
Delo, za sodelovanje v podkastu<br />
na temo aktualnih političnih razmer v<br />
državi. Pogovor naj bi bil objavljen v nedeljo<br />
zvečer, vendar se to ni zgodilo.<br />
Sklepamo lahko, da je bila Paškova<br />
preveč kritična do vlade Roberta Goloba,<br />
zato jo je cenzuriral provladni<br />
časnik, katerega odgovorni urednik je<br />
Bojan Budja. Paškova je pojasnila: »Od<br />
uredništva Dela sem prejela zgolj kratko<br />
pojasnilo, da podkast ni šel v objavo,<br />
ker ni bil uredniško pregledan. Na vprašanje,<br />
katerim uredniškim kriterijem ta<br />
pogovor ni ustrezal, pa so mi z Dela odgovorili<br />
le, da odgovor še pripravljajo.«<br />
Društvo novinarjev Slovenije<br />
in katedra Fakultete za<br />
družbene vede, ki jo v<br />
javnosti predstavlja Marko<br />
Milosavljević, sta bila ob<br />
cenzuri tiho.<br />
A odgovora Dela ni prejela. Medtem je<br />
od nekdanjih kolegov iz Gibanja Svoboda<br />
dobila informacijo, da naj bi cenzuro<br />
zahteval vrh Svobode: »Kolegi so povedali,<br />
da naj bi predsednik vlade Robert<br />
Golob posredoval pri Stojanu Petriču in<br />
od njega zahteval cenzuro pogovora, v<br />
nasprotnem primeru bi ga kaznoval z<br />
omejevanjem njegovih gradbeniških<br />
projektov,« je razložila. »Gre za neuradne<br />
informacije, govorice, ki jih nisem<br />
preverjala, se mi pa zdi to vsekakor mogoče,«<br />
je dodala.<br />
Iz kabineta predsednika vlade so<br />
odgovorili, da Golob ni posredoval pri<br />
urednikih Dela, sklepamo pa lahko, da<br />
so uredniki Dela poslušno sledili navodilom<br />
iz vladne palače, čeprav so pred<br />
leti s svojimi članki na svojih prvih<br />
straneh pogosto obtoževali prejšnjo<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
40<br />
AKTUALNO<br />
Na RTV skoraj ni več<br />
cenzure; »depolitizirano«<br />
vodstvo že pred objavo<br />
oceni, kaj je sprejemljivo<br />
za Vlado in kaj ne.<br />
Raziskovalni novinar Bojan Požar je zaradi cenzure odpovedal<br />
snemanje nadomestne oddaje Ura moči na Planet TV.<br />
desnosredinsko vlado, da želi pritiskati<br />
na medije. Kljub očitni cenzuri intervjuja<br />
Mojce Šetinc Pašek DNS in Milosavljevićeva<br />
FDV nista protestirala.<br />
CENZURA NA RTV<br />
Tudi na državni RTV smo priče cenzuri,<br />
ki pa je je vse manj, saj novo, »depolitizirano«<br />
vodstvo že pred objavo prispevka<br />
in intervjuja zna pravilno oceniti, kaj<br />
je sprejemljivo za vlado in kaj ne oz. kaj<br />
se lahko objavi in kaj ne.<br />
V zadnji odmeven primer cenzure<br />
sta bili vpleteni sedanja v. d. predsednice<br />
uprave RTV Natalija Gorščak in nekdanja<br />
odgovorna urednica Manica Janežič<br />
Ambrožič. Obe sta kričali na mladega<br />
novinarja Nejca Krevsa, ker je javnosti<br />
razkril cenzuro izraelskega veleposlanika<br />
Ejala Sele. Natalija Gorščak mu je<br />
prepovedala javnosti posredovati obvestila<br />
o cenzuri z razlago, da »umazanega<br />
perila ne smemo prati v javnosti«.<br />
Zaradi ogorčenja javnosti in dela<br />
novinarjev na TV Slovenija, med njimi<br />
je bil tudi pokojni Sašo Hribar (ki<br />
je ostro kritiziral Natalijo Gorščak), je<br />
takratna odgovorna urednica Manica<br />
Janežič Ambrožič za svojo odločitev<br />
zahtevala podporo celotnega novinarskega<br />
kolektiva. Politični aktivisti so<br />
takoj organizirali zbiranje podpisov v<br />
podporo Ambrožičevi. Trdili so, da se<br />
lahko odgovorna urednica kadarkoli<br />
odloči tako, kot ji ustreza.<br />
Ko je Ambrožičeva pod kasnejšim<br />
vodstvom RTV odstopila in jo je zamenjala<br />
nova odgovorna urednica Jadranska<br />
Rebernik, so ti isti politični<br />
aktivisti, med katerimi so Ksenija Horvat,<br />
Maša Tomažin Hladen, Petra Marc,<br />
Jan Novak, Igor Bergant, Petra Bezjak<br />
Cirman, Dejan Ladika, Erika Žnidaršič,<br />
Mojca Pašek Šetinc, Dejan Štampfelj,<br />
Tanja Starič, Zvezdan Martić, Marta<br />
Razboršek, Helena Milinkovič, Jelena<br />
Aščić, Tanja Gobec, Ilinka Todorovski<br />
in Natalija Gorščak, trdili, da imajo<br />
novinarsko avtonomijo in da jim odgovorna<br />
urednica ne sme naročati, kaj in<br />
kako naj delajo.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
PROFIMEDIA<br />
GROZLJIV MOLK OB CENZURI<br />
Zanimiv je bil tudi molk levosredinskih<br />
medijev ob klasičnih primerih medijske<br />
cenzure v času Golobove vlade. Šetinc<br />
Paškova je ocenila, da je bil intervju<br />
Glede na to, da o tej zgodbi<br />
ne poroča noben večji medij<br />
v državi, se zdi, da imajo<br />
prav tisti, ki govorijo<br />
o grozljivi in zastrašujoči<br />
moči družine Čeferin.<br />
zanimiv za bralce Dela in za širšo slovensko<br />
javnost, ker je govoril tudi o političnem<br />
vmešavanju v delo policije. To,<br />
da slovenska javnost teh podatkov ni<br />
mogla slišati zaradi cenzure provladnega<br />
časopisa, ni zmotilo novinarskih sindikatov,<br />
DNS in FDV. DNS rad izbrane<br />
novinarje, ki sploh niso njegovi člani,<br />
obtoži, da ne spoštujejo novinarskega<br />
kodeksa DNS, in jih samovoljno obtoži<br />
potvarjanja vsebine, cenzure, nepreverjanja<br />
dejstev in podobno. Kadar gre<br />
za cenzuro njihovih medijev in urednikov,<br />
pa se DNS zavije v molk.<br />
Če so o zadnjih primerih cenzure na<br />
Delu, v Večeru in na RTV poročali vsi<br />
mediji v državi, pa je tokrat zastrašujoč
Komentar<br />
AKTUALNO<br />
41<br />
Bojan Požar: »Če izgubiš<br />
denar, nisi izgubil ničesar.<br />
Če izgubiš zdravje, si izgubil<br />
nekaj. Če izgubiš karakter, pa<br />
si izgubil vse.«<br />
molk, ki kaže na moč in vpliv tistih, ki<br />
so cenzuro naročili. Glede na to, da o<br />
tej zgodbi ne poroča noben večji medij<br />
v državi, se zdi, da imajo prav tisti, ki<br />
govorijo o grozljivi in zastrašujoči moči<br />
družine Čeferin.<br />
Posnetek zaslona TV SLO1<br />
Za poslovno goljufijo,<br />
zaradi katere mora v<br />
zapor Milović, naj bi stal<br />
Aleksander Čeferin.<br />
CELOTNO SPOROČILO BOJANA<br />
POŽARJA O ZAPLETU NA<br />
PLANET TV<br />
»Drage gledalke, cenjeni gledalci Ure<br />
moči in seveda vsi drugi: cenzurirali so me<br />
prvič, zadnjič in nikoli več. Naj bo tokrat<br />
nekoliko bolj osebno. Minuli torek dopoldne<br />
sem za nedeljsko Uro moči (1. 9.)<br />
naredil intervju s podjetnikom, nekdanjim<br />
policijskim specialcem, šefom varnosti<br />
pokojnega Janeza Drnovška in Golobovim<br />
neformalnim svetovalcem Milošem<br />
Njegoslavom Milovićem, ki se je moral<br />
dan kasneje zglasiti v koprskem zaporu.<br />
Kar je vrhunska medijska ekskluziva, saj<br />
sem bil zadnji novinar, ki je z njim govoril<br />
v živo, včeraj pozno dopoldne pa mi je<br />
vodstvo Planet TV sporočilo, da že posnetega<br />
intervjuja ne bodo predvajali. Kar<br />
logično pomeni, da je prepoved objave<br />
intervjuja, ki je po vsebini srhljiva zmes<br />
visoke slovenske politike, državnih poslov<br />
– tudi z gotovino – kontroliranega pravosodja,<br />
zlasti enega, danes že vrhovnega<br />
tožilca, domnevne zarote in fascinantne<br />
izdaje osebnega prijateljstva, dosegel<br />
Aleksander Čeferin, odvetnik iz Grosupljega<br />
in počasi odhajajoči predsednik<br />
Uefe. Kako je to dosegel, po kakšnih kanalih,<br />
vem, saj nisem od včeraj, vendar<br />
tega zaenkrat, dokler me veže pogodba s<br />
Planet TV, ne morem oz. ne smem objaviti<br />
in komentirati.<br />
Lahko pa povem ali celo moram povedati,<br />
da sem kot pogodbeni urednik in voditelj<br />
oddaje Ura moči posamezne oddaje dolžan<br />
pripraviti in realizirati, njihove objave<br />
pa so pristojnost televizije, vse oddaje so<br />
tudi njihova avtorska last. Doslej s tem<br />
ni bilo težav, pri oddaji sem imel povsem<br />
proste roke, teme, komentatorji, ni da ni,<br />
vse smo delali v dobri veri, tokrat pa se je<br />
– kot kaže – prelomilo. Da gre za cenzuro,<br />
je več kot očitno, ampak, prosim lepo, kje<br />
pa lahko športni funkcionar, četudi gre za<br />
milijarde težko Uefo, po državi medijsko<br />
tako lomasti in vsem na očeh cenzurira,<br />
pa nihče niti ne pisne, saj nismo, kot bi<br />
rekel Aljuš Pertinač, neka Čeferinlandija?!<br />
No, tisti, ki vedo, za kaj je šlo pri tem<br />
intervjuju, ocenjujejo, da bi njegova objava<br />
sprožila celo začetek konca oz. zatona<br />
dinastije Čeferin, ampak ta cenzura bo<br />
zdaj ta začetek konca samo še pospešila.<br />
Verjemite, ne moreš biti Vučić na kvadrat.<br />
Toda žal utegne imeti še druge posledice.<br />
Zaradi odločitve o prepovedi objave intervjuja<br />
sem včeraj zvečer odpovedal snemanje<br />
nadomestne (nedeljske) oddaje; kako<br />
bo z Uro moči v prihodnje, pa zdaj težko<br />
rečem. Jaz pač nisem urednica Popa (Pop<br />
TV), da bi se prodal za VIP-ložo na nedavnem<br />
evropskem nogometnem prvenstvu<br />
v Nemčiji, niti nisem kot novinarji Večera,<br />
kjer je Čeferin pred nekaj meseci prav<br />
tako prepovedal Milovićev intervju, ki<br />
hočeš nočeš poniknejo v strahu za svoje<br />
službe. Še prijavnino za Triglav tek si raje<br />
plačam sam, čeprav bi bil lahko tam kot<br />
novinarski gost. Novinarstvo tudi ni lepotno<br />
tekmovanje, kjer moraš biti vsem<br />
všeč. Moje vodilo, poklicno – novinarsko<br />
– in zasebno, so namreč tudi naslednje<br />
misli: Če izgubiš denar, nisi izgubil ničesar.<br />
Če izgubiš zdravje, si izgubil nekaj.<br />
Če izgubiš karakter, pa si izgubil vse. Povedano<br />
drugače: cenzurirali so me prvič,<br />
zadnjič in nikoli več. Ne, hvala. Ura moči<br />
je (bila) sicer praviloma najbolj gledana<br />
nedeljska oddaja na Planet TV in običajno<br />
prva, druga ali tretja najbolj gledana oddaja<br />
vseh televizij v predvajanem terminu<br />
(vir: AGB). Na Planet TV sem bil povabljen,<br />
nisem se ponujal sam.<br />
P.S.: Pred davnimi leti, ko je Čeferin kandidiral<br />
za predsednika NZS, je Franci Božič,<br />
legendarni športni novinar časnika<br />
Delo, v nekem svojem nogometnem komentarju<br />
zapisal, da veljam za 'zaupnika<br />
Aleksandra Čeferina', verjetno zato, ker<br />
sva se s Čeferinom občasno res dobivala.<br />
O Miloviću sem napisal veliko člankov, bil<br />
sem prvi, ki je razkril njegovo vlogo pri Golobu.<br />
Kar zadeva Milovića, enako velja za<br />
Čeferina, imam svoje mnenje, toda pri tej<br />
zadevi, takšna je moja ocena, 'žvižgaču'<br />
Miloviću lahko verjamemo. Recimo zato,<br />
ker Milović tokrat večino povedanega<br />
utemeljuje z dokumenti in fotografijami,<br />
kar je pokazal tudi posneti in kasneje prepovedani<br />
intervju. Zato so vsakršne tožbe<br />
ali grožnje s tožbami brezpredmetne in<br />
zato bom del tega gradiva prihodnji teden<br />
objavil na svojem portalu, 'Alex' Čeferin,<br />
ki se mu podobne zgodbe kar čudežno<br />
vrstijo (Agnelli, Boban, Milović …), pa jih<br />
ima vse možnosti demantirati in lahko bi<br />
jih tudi s 'kontra intervjujem' na Uri moči.<br />
Pa še nekaj je. Pri takšnih velikih novinarskih<br />
zgodbah je vedno najmanj 100 razlogov<br />
proti objavi, a vedno tudi eden za objavo:<br />
ljudje imajo pravico vedeti. Hja, res<br />
čudna so pota novinarska, po drugi strani<br />
pa, saj veste, kjer je Bojan, je tudi požar.<br />
In lep in prijeten konec tedna želim.« <br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
42<br />
PREHITEVAM PO LEVI<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Zbogom, RTV Slovenija<br />
Dolgo, vroče poletje, ki se vse bolj podaljšuje tudi v jesen, verjetno pomeni<br />
dokončen in nepreklicen začetek konca javne Radiotelevizije Slovenije.<br />
Komentar<br />
RTV Slovenija, ki je pravzaprav<br />
uradno stara toliko kot naša<br />
država, de facto pa je seveda<br />
obstajala že prej kot TV Ljubljana<br />
v bivši skupni državi, se je iz nekoč<br />
glasnika pluralnosti in demokratičnih<br />
sprememb pri nas, ki so privedle do samostojnosti<br />
in neodvisnosti, ter morda<br />
še pomembneje, glavnega vira informiranosti<br />
v času osamosvajanja in vojne<br />
za Slovenijo, ki je v svet poslala slike<br />
in pričevanja o prizadevanjih majhnega<br />
naroda za svojo lastno nacionalno<br />
državo, dokončno spremenila v tretjerazredno<br />
oblastno trobilo in obskurni<br />
elektronski medij, ujet v času in prostoru,<br />
ki ga že davno ni več.<br />
UJETA V PREJŠNJEM STOLETJU<br />
S tem se strinja celo vršilka dolžnosti<br />
direktorice RTV Slovenija in ena od kandidatov<br />
za vodenje te nekoč ugledne in<br />
tako rekoč nepogrešljive medijske institucije<br />
s polnim mandatom, ki je v studiu<br />
prav tako nekoč paradne informativne<br />
oddaje vse manj popularne nacionalke<br />
dahnila, da je hiša, ki ji začasno načeluje,<br />
ostala ujeta v prejšnjem stoletju. Da je<br />
taka tudi po njeni zaslugi, je seveda modro<br />
zamolčala. Prejšnje stoletje se namreč<br />
ni končalo včeraj, ampak tako rekoč že<br />
pred četrt stoletja; takisto se problemi<br />
in težave za javno RTV niso začeli včeraj,<br />
ampak že mnogo, mnogo prej.<br />
Javna RTV je seveda zbujala skomine<br />
in bila predmet želja po neomejenem<br />
nadzoru vsakokratne oblasti. Verjetno<br />
ravno zaradi zgoraj opisane vloge pri<br />
demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije<br />
slovenska politika precenjuje<br />
vpliv predvsem televizije in medijev nasploh<br />
na volilne rezultate in sposobnost<br />
vladajočih, da ostanejo na oblasti. Tam<br />
zaposleni, predvsem tisti v informativnem<br />
programu, velja pa to v manjši meri<br />
tudi za ostale, nikoli niso skrivali, da<br />
jim tako stanje ustreza.<br />
Nikoli si niso želeli, kaj šele drznili<br />
storiti vsega, da bi dejansko postali<br />
neodvisen medij, tak, ki bi res deloval<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
Nikoli si niso želeli, kaj šele<br />
drznili storiti vsega, da bi<br />
dejansko postali neodvisen<br />
medij, tak, ki bi res deloval v<br />
javnem interesu.<br />
v javnem interesu, ne pa v interesu javnosti,<br />
ki podpira določeno politično opcijo.<br />
Hkrati so želeli preko televizijskih<br />
oddajnikov, ki so bili ostalina socialistične<br />
ureditve edine državne televizije,<br />
in krepko povečanega oglaševanja v<br />
programu, ki bi moral biti v načelu nekomercialen,<br />
služiti na trgu, po drugi<br />
strani pa se kot pijanec plota oklepajo<br />
statusa javnega zavoda, ki jim med drugim<br />
zagotavlja zaposlitve za nedoločen<br />
čas, čeprav mnogi med njimi pogojev,<br />
ki veljajo za zaposlovanje v javnem sektorju,<br />
sploh ne izpolnjujejo.<br />
MEDIJSKI DINOZAVER<br />
Da torej RTV Slovenija ostaja ujetnica<br />
nekih drugih časov in v nekem drugem<br />
prostoru, gre največja »zasluga« njenim<br />
zaposlenim in vodilnim, ki so praviloma<br />
prihajali ravno iz njihovih vrst. Izjema<br />
so redka obdobja vlad Janeza Janše,<br />
ki so tja nastavljale kadre od drugod, ki<br />
so se trudili nacionalko – ob hkratnem<br />
ohranjanju političnega vpliva, da ne<br />
bo pomote – spremeniti iz medijskega<br />
dinozavra v modernejši, finančno bolj<br />
vzdržen medij. A zaman: več desetletij<br />
privilegijev, apanaž, statusa quo in vse<br />
bolj v nebo letečih osebnih dohodkov je<br />
bil za vsako, še tako sposobno in prizadevno<br />
vodstvo prehud zalogaj.<br />
Taka RTV Slovenija, s takšnimi zaposlenimi,<br />
tovrstno kulturo in povrh<br />
vsega s po novem »osvobojeno« upravljavsko<br />
strukturo iskrenih in neprikritih<br />
podpornikov aktualnega režima, se<br />
nikoli ne bo spremenila, ampak bo še<br />
naprej izgubljala gledalce, poslušalce<br />
in bralce – skoraj še hitreje, kot izgublja<br />
svojo že zdavnaj načeto kredibilnost.<br />
Nobeno povišanje RTV-prispevka, za<br />
katerega so se mimogrede in mimo<br />
vseh formalnih postopkov dogovorili<br />
kar neposredno s predsednikom vlade,<br />
in prenosi poslovilnih tekem športnih<br />
legend ali velikih koncertov najljubših<br />
glasbenikov šerifa glavnega mesta jih<br />
pred tem nikakor ne bodo rešili.<br />
Če namreč porušiš stavbo – in na<br />
žalost ni daleč čas, ko bodo od nekdanjega<br />
ponosa slovenskih elektronskih<br />
medijev ostale zgolj še nepremičnine<br />
– ter s tem materialom zgradiš novo,<br />
slej ko prej ugotoviš, da je presenetljivo<br />
podobna stari. Zato s tega mesta z grenkobo,<br />
da ne rečemo žalostjo v srcu, kličemo<br />
dokončen zbogom javni RTV Slovenija.<br />
Takšna, kot si bila in kot smo te<br />
imeli iskreno radi, ne boš nikoli več.
Komentar<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
FLICKR @VLADARS<br />
POŽAREPORT<br />
Okupacija javnega denarja:<br />
ne 40 – Asta Vrečko<br />
ZAPOSLILA že 74 ljudi<br />
Vrečkova in vodstvo Levice zaposlujeta svoje kadre tudi s tistim javnim denarjem,<br />
ki ga je znotraj Evropske unije – v Bruslju – za Slovenijo »zrihtala« prejšnja, Janševa vlada …<br />
43<br />
Celih 17 dni so potrebovali na<br />
ministrstvu za kulturo (MK),<br />
da so nam vsaj delno odgovorili<br />
na vprašanja, povezana z doslej<br />
neznanim famoznim številom tamkajšnjih<br />
novih zaposlitev, odkar je ministrica<br />
za kulturo postala Asta Vrečko<br />
(Levica). Njihov odgovor v celoti objavljamo<br />
v okvirju, za druge dele odgovora<br />
na naša vprašanja, kjer sprašujemo<br />
še za imena novopečenih uradnic in<br />
uradnikov, njihove reference in tehnologijo<br />
izvedbe vseh teh zaposlitev, pa se<br />
bomo očitno morali obrniti na informacijsko<br />
pooblaščenko. Javnost oziroma<br />
davkoplačevalci imajo namreč pravico<br />
vedeti (če že vse to tudi plačujemo), kdo<br />
so ti ljudje, zaposleni na MK, in zakaj so<br />
tam zaposleni, saj gre samo za ministrstvo,<br />
ne pa za kakšno tajno službo.<br />
74!<br />
Kakorkoli, število novozaposlenih – po<br />
prihodu ministrice Vrečko – je še bistveno<br />
višje, kot so doslej navajali naši<br />
ODGOVOR MINISTRSTVA<br />
ZA KULTURO<br />
Spoštovani,<br />
spodaj pošiljamo odgovor na vaše vprašanje:<br />
Na Ministrstvu za kulturo bilo je od 1. 6.<br />
2022 do 20. 8. 20<strong>24</strong> realiziranih 56 zaposlitev.<br />
Sem sodijo vsa nadomeščanja<br />
porodniških in bolniških odsotnosti, zaposlovanje<br />
pripravnikov in zaposlovanje<br />
na projektih za določen čas ter različne<br />
premestitve med ministrstvi oz. drugimi<br />
organi državne uprave.<br />
Od tega je bilo 33 zaposlitev realiziranih za<br />
nedoločen čas in 23 za določen čas, od realiziranih<br />
za določen čas jih je sedem vezanih<br />
na funkcijo ministrice. V tem obdobju, torej<br />
v obdobju od 1. 6. 2022 do 20. 8. 20<strong>24</strong>, je<br />
44 javnim uslužbencem prenehalo delovno<br />
razmerje na Ministrstvu za kulturo.<br />
Vse zaposlitve na Ministrstvu za kulturo so<br />
Davkoplačevalci imamo<br />
pravico vedeti, kdo so ti<br />
ljudje, zaposleni na MK,<br />
in zakaj so tam zaposleni,<br />
saj gre samo za ministrstvo,<br />
ne pa za kakšno tajno službo.<br />
viri (40 zaposlitev): MK namreč trdi,<br />
da se je pri njih v tem času zaposlilo 56<br />
novih uradnic ali uradnikov, od tega 33<br />
za nedoločen čas, 23 pa za določen čas,<br />
toda številka je po naših zanesljivih informacijah<br />
še dosti višja. Dejansko, preverjeno,<br />
gre za 74 novih zaposlitev, od<br />
tega 47 za nedoločen čas, 27 zaposlitev<br />
pa za določen čas. MK pri svojem odgovoru<br />
tehnično gledano sicer ni lagalo, je<br />
pa zamolčalo nedavno zaključene razpise,<br />
kjer pravkar potekajo kadrovski<br />
pogovori za nove zaposlitve.<br />
bile realizirane v okviru dovoljenega števila<br />
zaposlenih, ki ga določa Skupni kadrovski<br />
načrt organov državne uprave, ki ga sprejme<br />
Vlada RS, ter odobrenih projektov v okviru<br />
Načrta za okrevanje in odpornost.<br />
12 dodatnih zaposlitev se je realiziralo<br />
predvsem zaradi opravljanja del in nalog<br />
v okviru Načrta za okrevanje in odpornost,<br />
nekaj pa tudi zaradi vzpostavitve Direktorata<br />
za razvoj kulturnih politik. Novo<br />
zaposleni opravljajo dela in naloge, ki so<br />
določene v Aktu o notranji organizaciji in<br />
sistemizaciji delovnih mest Ministrstva<br />
za kulturo v skladu z opisom del in nalog<br />
konkretnega delovnega mesta.<br />
Lep pozdrav,<br />
RS, Ministrstvo za kulturo, Služba za odnose<br />
z javnostmi<br />
In spomnimo: dosedanja razkritja<br />
nekaterih imen na novo zaposlenih<br />
uslužbencev nam že dokazujejo, da<br />
Asta Vrečko načrtno zaposluje tudi<br />
ali celo predvsem osebne in družinske<br />
prijatelje ter zasebne partnerje vidnih<br />
politikov Levice, aktiviste Levice in<br />
nevladnike, vse sicer seveda pod birokratsko<br />
krinko sprejetih vladnih kadrovskih<br />
načrtov. Povedano drugače:<br />
te »cifre« so res nore, gre tako rekoč<br />
za okupacijo javnega denarja (beri:<br />
»legalni rop«).<br />
DEL DENARJA JIM JE<br />
»ZRIHTAL« JANŠA<br />
Pri čemer tudi ne manjka svojevrstnega<br />
političnega cinizma. Namreč, če držijo<br />
včerajšnje navedbe MK, da del povečanega<br />
števila zaposlenih izhaja »iz odobrenih<br />
projektov v okviru Načrta za<br />
okrevanje in odpornost«, to pomeni, da<br />
Vrečkova in vodstvo Levice zaposluje<br />
svoje kadre tudi s tistim javnim denarjem,<br />
ki ga je znotraj Evropske unije (v<br />
Bruslju) za Slovenijo »zrihtala« prejšnja,<br />
Janševa vlada.<br />
<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
44<br />
ŠPORT<br />
Kolumna<br />
Nor na TEK<br />
Marsikdo, ki me vidi teči po brezpotjih in v zadnjih letih vse bolj po<br />
asfaltni podlagi, ker mi tako narekujejo male in večje poškodbe, mi reče,<br />
da sem nor. Včasih direktno, nemalokrat po ovinkih. Bom pojasnil.<br />
IGOR GOŠTE<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Ker se zadnjih deset let praktično<br />
ves čas pripravljam na svoje<br />
humanitarne teke, enkrat na<br />
razdalje čez sto kilometrov,<br />
drugič za dva maratona skupaj, letos<br />
denimo le za simboličnih 60 kilometrov<br />
(na 60. rojstni dan), se moji humanitarni<br />
teki zavlečejo tudi do deset in več ur.<br />
Ko sem tekel svoj rekordno dolg tek<br />
108 kilometrov, je to trajalo okoli 14 ur.<br />
Od jutra do večera. Seveda, dobršen del<br />
po žgočem soncu. Da to zdržiš, se moraš<br />
na take pogoje, ki te čakajo na ultramaratonih,<br />
seveda pripravljati. Zato<br />
me lahko pogosto opazite kje ob kakšni<br />
lokalni cesti tam okrog poldneva, ko<br />
je sonce že zelo visoko in precej žge.<br />
Včasih mi kdo reče, da ni zdravo teči<br />
po razgretem asfaltu in žgočem soncu.<br />
Verjetno res ni, ampak, pojasnim, med<br />
tekom, ko se giblješ recimo deset kilometrov<br />
na uro, režeš zrak in se ti zdi, da<br />
malce piha. »Ja, v tvoji glavi piha,« pogosto<br />
slišim odgovor.<br />
Verjetno res malo, a kaj, ko imam tek<br />
tako rad. Sicer pa, kaj pa oni ubogi delavci,<br />
ki polagajo asfalt, ne eno uro, ampak<br />
ves dan, od jutra do večera? So nori? Zagotovo<br />
ne. Delajo, ker mi drugi ne, delajo,<br />
ker morajo pač nekako preživeti. Jaz<br />
pa tečem, ker mi je to v veselje in ker sem<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
Poslušajte se, saj vam bo telo<br />
povedalo, kdaj ste prehitri in<br />
tudi, kdaj je za tisti dan dovolj.<br />
vsaj enkrat letno s humanitarnim tekom<br />
nekomu koristen. Verjemite, če bi me na<br />
soncu enkrat zvilo do konca, kot rečemo<br />
tekači, potem pač ne bi več tekel po soncu.<br />
Dokler pa še gre brez težav, no ja, brez<br />
večjih težav, še gre.<br />
PAMET V ROKE<br />
Vseeno pa je treba vzeti pamet v roke,<br />
kot se temu reče. Za nekatere sem, to<br />
zadnja leta opažam, jaz tisti, ki nekaj o<br />
tekih ve. Resnici na ljubo pa ne ravno<br />
veliko. Resda sem prebral nekaj tekaških<br />
knjig, med drugim tudi od našega<br />
najbolj znanega ultramaratonca Dušana<br />
Mravljeta, a le zato, da sem vsaj malo<br />
vedel, v kaj se podajam, ko sem se pred<br />
desetimi leti odločil za svoj prvi malce<br />
daljši tek. Tek v skladu s takratnimi leti,<br />
torej tek, dolg 50 kilometrov.<br />
Po vsem prebranem, ko misliš, da<br />
vse veš, sem že po uri ali dveh teka ugotovil,<br />
no, bolj začutil v obliki krčev, da o<br />
teku ne vem nič. A je nekako šlo. Tudi<br />
o teku nad 100 kilometrov nisem vedel<br />
nič, presneto sem trpel med tekom in še<br />
kakšen dan po njem, a je šlo. Verjetno,<br />
ker sem se na tek pridno pripravljal. Ne<br />
s prehranskimi dopolnili, to ni zame,<br />
niti nisem šel kam na testiranje, da bi<br />
mi povedali, kakšne teniske so primerne<br />
zame ... Nisem jaz za to. Vse moram<br />
na svoji koži občutiti.<br />
Ko mi je šlo pri »petdesetki« dol<br />
osem nohtov, sem boleče ugotovil, da se<br />
bom pač moral navaditi teči z vsaj številko<br />
in pol večjimi tekaškimi copati.<br />
Zdaj so nohti varni. Kolikor toliko. Ko<br />
so se med daljšimi teki začeli pojavljati<br />
hudi krči, sem kmalu spoznal, da bo<br />
treba pač popiti več tekočine. Meni na<br />
ultramaratonih paše tudi kakšen čips,<br />
kokakola in celo pršut. Česar seveda<br />
pristaši smeri prehranjevanja Tine Gaber<br />
ne bodo »kupili«. Ampak meni pršut<br />
ali mastna mesna pica pomaga, da<br />
premagam »stotko«. Pa Tina gor ali dol.<br />
Veste, celo danes, ko sem za trening odtekel<br />
20 kilometrov, sem vmes razmišljal,<br />
kako fajn bo doma sesti za mizo in<br />
pojesti par slastnih čevapčičev.<br />
Pa prosim, vsaj začetniki – ne teči z uro<br />
in si meriti čas. Ne tekmujte z uro. Poslušajte<br />
se, saj vam bo telo povedalo, kdaj<br />
ste prehitri in tudi, kdaj je za tisti dan<br />
dovolj. Še nekaj si je dobro zapomniti:<br />
da se počasi daleč pride, in tudi, da so<br />
bližnjice daljša pot do cilja. Pa čim manj<br />
»guglajte«, kaj je dobro obuti, obleči, kaj<br />
jesti, pa kje teči ... Le uživajte, pa bo.
MED(IJSKI) SOSEDI 45<br />
ŠTUDIJSKI DNEVI<br />
DRAGA V TRSTU<br />
Osrednja nedeljska tema študijskih dni<br />
Draga je bila razprava Tri Slovenije – ena<br />
domovina o narodnih povezavah med matico,<br />
zamejstvom in zdomstvom. Zadnji dan<br />
Drage so slovesno izročili 13. Peterlinovo<br />
nagrado uglednemu koroškemu Slovencu<br />
in diplomatu dr. Valentinu Inzku, predsedniku<br />
NSKS (Narodnega sveta koroških<br />
Slovencev) in dolgoletnemu visokemu<br />
predstavniku EZ za BiH, poroča Družina.<br />
V razpravi so sodelovali dekanja Fakultete<br />
za slovenske in mednarodne študije Nove<br />
univerze in vodja programa na Slovenski<br />
matici Ignacija Fridl Jarc, direktor Slovenskega<br />
raziskovalnega inštituta SLORI in<br />
družboslovec Devan Jagodic ter Mariana<br />
Poznič, predstavnica Slovencev iz Argentine<br />
v Svetu vlade RS za Slovence po svetu<br />
in urednica tednika Svobodna Slovenija.<br />
Fridlova je prebrala nekaj odlomkov iz<br />
nove knjige, ki jo pripravljajo pri Slovenski<br />
matici iz dnevniških zapisov Alojza Rebule,<br />
v katerih pisatelj govori o slovenstvu:<br />
»Danes se slovenstvo odraža pri razumevanju<br />
kulture in naroda.« Pri tem je opozorila,<br />
da smo v svetu soočeni s prebujenstvom.<br />
Z izključevanjem vzpostavljajo nove<br />
ideologije. Soočeni smo, tudi poudarjeno<br />
v Sloveniji, s terorjem besede določenih<br />
ideoloških skupin. Devan Jagodic je dejal,<br />
da se slovenska skupnost v zahodnem<br />
zamejstvu nahaja sredi velikih sprememb.<br />
Z raziskavo so prišli do naslednjega<br />
mozaika identitet: 20.000 Slovencev je<br />
osrednja manjšina in so zavedni Slovenci,<br />
17.000 jih je na obrobju, z majhno narodno<br />
zavednostjo, 27.000 pa zunaj manjšinske<br />
skupnosti, brez narodne zavednosti<br />
(skupaj vseh je 64.000).<br />
Mariana Poznič pa je izpostavila nujnost<br />
povezanosti s Slovenijo, saj nove generacije<br />
odraščajo v tujem okolju, kar ima<br />
nanje močan vpliv. Pri tem je omenila<br />
pomembnost obiskov iz Slovenije in ob<br />
tem spomnila na Boruta Pahorja, ki je bil<br />
prvi in do zdaj edini predsednik republike,<br />
ki jih je obiskal. Pomembni pa so<br />
tudi obiski dijakov v domovini prednikov.<br />
S tem so soočeni s čistim slovenskim<br />
jezikom, kar v Argentini nikakor niso.<br />
VROČA POLITIČNA<br />
JESEN IN DENARNICE<br />
Pred začetkom koledarske jeseni in<br />
novega šolskega leta so se vrstile analize<br />
in napovedi okoli političnega dogajanja v<br />
naslednjih mesecih. Osnovna okoliščina, ki<br />
bo zaznamovala zadnje normalno »operativno«<br />
leto aktualne vlade pred naslednjimi<br />
volitvami, je kronična odsotnost<br />
kakršnihkoli resnih strateških ukrepov in<br />
reform, ki jih je svobodna garnitura obljubljala<br />
pred volitvami, piše Tilen Majnardi v<br />
svoji kolumni za spletni Portal plus. »Izstopa<br />
dodaten padec personalne popularnosti<br />
predsednika vlade Roberta Goloba, ki se<br />
je sicer začel že pred poletjem. S precejšnjo<br />
verjetnostjo lahko ugotovimo, da je to<br />
posledica nebrzdanega političnega turizma<br />
in inflacije bizarnih samopromocijskih<br />
objav na družbenih omrežjih.«<br />
Majnardi piše, da resne alternative »antijanša«<br />
politiki trenutno ni. »Se pa podpora<br />
Svobodi lahko hitro spremeni, če bodo<br />
mojstrovalci iz ozadja predstavili nov<br />
obraz, novega čudežnega rešitelja, še bolj<br />
vrhunskega menedžerja.« Golobova vlada,<br />
ki je ključni prvi dve leti vladanja namesto<br />
za izvajanje obljubljenih reform pokurila za<br />
kadrovsko čiščenje ideoloških nasprotnikov<br />
in priklapljanje svojih političnih ter osebnih<br />
kolegov na javna sredstva, se je ujela v<br />
časovno past, v kateri bo hote ali nehote<br />
dodatno generirala politične in družbene<br />
napetosti. Prisiljena bo v določene rokohitrske<br />
ukrepe, mnogo odprtih vprašanj in<br />
obljub pa enostavno ne bo mogla izpolniti.<br />
»Vmes se je vladi zgodila še problematika<br />
nasilja Romov. Vlada pa je popolnoma<br />
izumetničila, zafurala tudi popoplavno<br />
obnovo, ki se je na začetku celo zdela kot<br />
nekakšna nepričakovana rešitev z neba za<br />
vsaj delno povrnitev zaupanja v delovanje<br />
vlade.« Portal plus situacijo popisuje še z<br />
oceno, da je vmes v javnost vdrl še davčni<br />
reformator Klemen Boštjančič, ki še ni<br />
odgovoril na očitke Računskega sodišča<br />
o njegovem nezakonitem ravnanju pri<br />
spornem, božično-novoletnem nakupu<br />
razpadajoče stavbe na Litijski 51 in ki je<br />
predstavil tako imenovano davčno reformo,<br />
ki to seveda ni, ampak je samo panično<br />
iskanje novih davčnih virov za skrahiran<br />
državni proračun.<br />
KOČEVSKA<br />
ŽUPANSKA BITKA<br />
»Vladimir Prebilič je obramboslovec,<br />
ne pa ekonomist. Morda se je zavedal,<br />
da občina Kočevje tone v dolgovih, in<br />
izvajal neke priljubljene in všečne ukrepe,<br />
za njim bodo pa ostali izzivi, predvsem<br />
kako zmanjšati to zadolženost in vseeno<br />
narediti občino bolj prijazno za življenje<br />
v Kočevju tako gospodarstvenikom kot<br />
prebivalstvu,« je o nekdanjem županu,<br />
ki je postal evroposlanec, dejal kočevski<br />
občinski svetnik Robert Tomazin.<br />
Nova<strong>24</strong>TV poroča, da je Tomazin uradno<br />
prevzel vlogo kandidata za župana občine<br />
Kočevje, in sicer do izteka mandata<br />
(2026). Iztekajoči se mandat v Kočevju bo<br />
po njegovem zaznamovan z romsko problematiko<br />
in enormno visoko zadolženostjo<br />
občine. Občinski svet nima aktualnega<br />
podatka o zadolženosti, a glede na plačilo<br />
obresti ta znaša okrog 18 milijonov evrov.<br />
Nova<strong>24</strong>TV piše, da se je novopečenemu<br />
evroposlancu in dosedanjemu županu<br />
Vladimirju Prebiliču večkrat očitalo<br />
potratno ravnanje z javnim denarjem. Med<br />
drugim ob nakupu drage limuzine za 65 tisočakov<br />
in dragem potovanju na Kitajsko.<br />
Občina je vse od ustanovitve, od prvega<br />
župana, imela samo »instant župane«,<br />
Tomazina citirajo pri omenjeni spletni<br />
strani. Govora je tako o nekdanjem županu<br />
Janku Vebru kot tudi pozneje o Prebiliču.<br />
Poznavalci sicer ocenjujejo, da bo oktobrsko<br />
kočevsko župansko tekmo<br />
zaznamovala romska problematika. Tisti, ki<br />
bo želel postati župan, bo moral lokalnim<br />
prebivalcem najbolj prepričljivo tolmačiti<br />
svoj načrt ustavitve romskega kriminala. <br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
46<br />
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />
MARŠ proti ruski vojski (11. del)<br />
Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali na številna bojišča. Mnogi od njih<br />
se nikoli več niso vrnili. Objavljamo njihove misli, opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali,<br />
in skrbi, ki jim niso dale spati. Predstavljamo vam dogodke 22. avgusta 1914.<br />
DR. VALENTIN AREH<br />
ARHIV VALENTINA AREHA<br />
Pripadniki celjskega, mariborskega<br />
in tržaškega pešpolka so<br />
22. avgusta 1914 ves dan marširali<br />
proti meji z Rusijo. Eden od<br />
vojakov je v pismu domačim zapisal:<br />
»Stopali smo težko obloženi po prašni<br />
gališki cesti. Zaviti smo bili v sivo rumen<br />
prah, požirali smo ga in si brisali<br />
potne kaplje, ki so nam drsele po obrazu.<br />
Avgustovsko sonce je pripekalo z<br />
vso silo na nas. Hotelo je preizkusiti avstrijskega<br />
orjaka, če je zmožen prenesti<br />
to gališko vročino. Stopali smo molče;<br />
zatopljen je bil vsak v svoje misli. Govoriti<br />
se ni ljubilo nobenemu. Utrujeni in<br />
izmučeni smo bili že itak dovolj, da se<br />
nam ni ljubilo govoriti sedaj, ko nam je<br />
silil prah v usta, nos in oči. Na obrazu<br />
se nam je napravila trda skorja prahu<br />
in znoja. Ne veste, kako nas je pekla ta<br />
skorja in žgala. Prilepila se je tako trdno<br />
na kožo, da je ni bilo mogoče z roko odluščiti.<br />
Korakali smo dalje.«<br />
UTRUJAJOČI VOJNI POHODI<br />
Pozno zvečer so utrujeni prispeli v<br />
ukrajinsko vas, kjer so prenočili. Preko<br />
mesta Gliniani (ukr. Hlyniany) so vkorakali<br />
v vas Przegnajow (ukr. Perehnoiv).<br />
Eden od pripadnikov celjskega polka<br />
se je v pismu spominjal: »Pohod našega<br />
kora proti ruskim postojankam se je<br />
sprva izvršil gladko. Ko smo zapustili<br />
okolico Stryja, smo šli proti severovzhodu<br />
ter prišli v ubožno rusko vas<br />
Przegnajow. To je bila naša zadnja postaja<br />
pred bojno črto, pri Krasnem, kjer<br />
Po vsem tem korakanju<br />
so vojaki utrujeni,<br />
zmanjkuje jim že tudi moči<br />
in samozavesti. S takimi<br />
ljudmi naj bi šli kot bojna<br />
sestava pred sovražnika?<br />
Meja med Avstro-Ogrsko in Rusijo ob mestu Brody<br />
so se že naslednje dni vršili krvavi boji.«<br />
Johan Erman in njegovi tovariši so<br />
se tu lahko spočili, umili in nahranili.<br />
Postavili so straže in na tem položaju<br />
počivali dva dni, do 25. avgusta. Z Ermanom<br />
je bil tudi njegov sosed iz Selc<br />
pri Voličini na Štajerskem, vojak 7. stotnije<br />
87. pešpolka Jože Vrtič.<br />
Vojaki so si te dni krajšali čas tudi z<br />
ribolovom. Ob vasi je bilo veliko jezero.<br />
Kljub na videz mirni pokrajini vojaki<br />
niso bili sproščeni. Poveljniki so jih<br />
obvestili, da je ruska vojska pri mestu<br />
Brody prestopila mejo habsburškega<br />
cesarstva in vdrla v Galicijo.<br />
UTRUJENI LJUBLJANČANI<br />
Medtem ko so pripadniki celjskega, mariborskega<br />
in tržaškega polka počivali,<br />
so ljubljanske polke preganjali. Vojaki<br />
ljubljanskega 17. pešpolka so s polno<br />
bojno opremo ob kratkih premorih pešačili<br />
kar 50 kilometrov in po 15 urah<br />
hoda in dveh dnevih marša 22. avgusta<br />
prispeli v ukrajinsko mesto Bibrka.<br />
Čeprav so bili zelo utrujeni, v mestu, ki<br />
leži 30 kilometrov jugovzhodno od Lviva,<br />
niso dolgo počivali.<br />
Eden od vojakov ljubljanskega<br />
pešpolka se je spominjal: »22. avgusta<br />
nismo dolgo počivali v mestu Bobrka<br />
(ukr. Biberka), ker smo morali že ob<br />
petih popoldne marš polagoma nadaljevati<br />
proti vzhodu, proti meji z Rusijo,<br />
v smeri proti mestu Peremyshlyany.<br />
Opolnoči smo se ustavili na obsežnem<br />
polju – žito je stalo v kopicah – tu smo<br />
odpočivali le štiri ure, ker smo 23. avgusta<br />
ob štirih zjutraj nadaljevali marš<br />
proti Przemyslanam.«<br />
Zdravnik dr. Hawlina je 22. avgusta<br />
1914 v svoj dnevnik zapisal: »Pričakovanje<br />
dneva, ko se bomo lahko oddahnili<br />
po včerajšnjem maršu, je prazno; že ob<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE 47<br />
sedmih zjutraj odkorakamo iz Pšanov<br />
v bojnem pohodu, ker so nam sporočili,<br />
da je v bližini ruska konjenica. Pri<br />
odhodu srečam nadporočnika Hermanna.<br />
Iz Pšanov korakamo spet skozi<br />
Žydaczow (ukr. Zhydachiv), kjer smo<br />
zapustili vlak. Nič kaj zadovoljni nismo<br />
bili zaradi tolikšnega nepotrebnega korakanja!<br />
Popoldne ob petih končno počivamo<br />
in kuhamo. Z drugimi polki se<br />
združimo v divizijo. Ob sedmih zvečer<br />
že nadaljujemo proti kraju Czyžiče. Po<br />
počitku in okrepljeni po malici najprej<br />
kar dobro napredujemo; vendar zdaj<br />
zaradi divizijskega prateža pogosto prihaja<br />
do zastojev. Nikoli ne vemo, kako<br />
dolgo bo treba čakati; čez nekaj časa<br />
sedeš v vlažno travo in moraš morda<br />
že v naslednjem trenutku spet narediti<br />
nekaj korakov. Večno postajanje utruja<br />
bolj od dolgega pohoda. Pri vsakem takem<br />
nehotenem postanku vojaki zaspijo<br />
in jih je treba za nadaljevanje prebujati.<br />
Po vsem tem korakanju so vojaki<br />
utrujeni, zmanjkuje jim že tudi moči in<br />
samozavesti. S takimi ljudmi naj bi šli<br />
kot bojna sestava pred sovražnika? V<br />
kraju Bobrikaw nam manjka že skoraj<br />
polovica bataljona, kot zamudniki so<br />
ostali v obcestnih jarkih. Utrujeni korakoma<br />
omahujemo v koloni naprej. Noč<br />
Mesto Brody pred vojno<br />
je precej temna, v slabem soju zvezd<br />
smo podvrženi apatičnim prividom,<br />
k temu prispeva tudi utrujenost. Luči<br />
hiš v daljavi se včasih zde blizu, včasih<br />
spet zelo daleč. Rjava ravnica na obeh<br />
straneh ceste izgleda enaka za enakima<br />
lesenima ograjama, ki se vlečeta z obeh<br />
strani ceste. Nad nami je svetlo nebo,<br />
drevesa in grmovje dobivajo podobo hiš<br />
in postav; nič kaj dobro se ne počutimo.<br />
Kolona se je povsem podrla, v skupinah<br />
omahujemo drug za drugim, čisto blizu<br />
poči strel. Nehote pomislim na katastrofo,<br />
ki bi sledila napadu najmanjše<br />
ruske patrulje. Nič takega ni. Neki vojak<br />
ni zavaroval sprožilca, pa se mu je puška<br />
sprožila. Pol ure po polnoči pridemo<br />
končno do skromnega zatočišča v Čičžiče<br />
(ukr. Chyzhychi).«<br />
RUSKI VDOR ČEZ MEJO<br />
Ruski vojaki so ob zasedbi<br />
mesta Brody obračunali<br />
z domnevnimi nasprotniki.<br />
Njihova tarča so bili<br />
predvsem Judje. Mesto so<br />
požgali, številne zgradbe<br />
in judovske hiše so oropali.<br />
Rusi so skoraj brez boja zavzeli obmejno<br />
mesto Brody, ki je bilo za Lvivom<br />
drugo največje mesto v vzhodni Galiciji.<br />
Od približno 12.000 prebivalcev<br />
je bilo več kot 70 odstotkov Judov, ostali<br />
so bili Ukrajinci in nekaj Poljakov.<br />
Mesto je bilo revno. Ko so bila leta 1878<br />
v imperiju ukinjena vsa prostocarinska<br />
območja z izjemo Trsta in Reke, je<br />
Brody izgubil svoje ekonomske privilegije.<br />
To je zanj predstavljalo dodaten<br />
udarec. Več velikih trgovcev, bogatih<br />
družin in drugih bogatih meščanov<br />
je mesto zapustilo. Cene nepremičnin<br />
so padle, število delovnih mest se<br />
je skrčilo. Razširila se je revščina, ki<br />
je mestna oblast zaradi zmanjšanega<br />
obsega pridobljenih davkov ni zmogla<br />
ublažiti. Pozen prihod železnice je še<br />
dodatno prispeval h krizi.<br />
Navzlic dejstvu, da je znotraj avstro-ogrskega<br />
konteksta celotna Galicija<br />
veljala za razmeroma zaostalo, so<br />
tedaj Brody v številu prebivalstva in gospodarsko<br />
začela prekašati tudi nekatera<br />
druga mesta kronovine Galicije. Zaradi<br />
judovskih bankirjev, ki so posojali<br />
denar Poljakom in Ukrajincem (ko jim<br />
ti niso mogli odplačati dolga, so jim zaplenili<br />
hiše in posestva), je bil v Brodyju<br />
tako kot v večjem delu vzhodne Galicije<br />
med poljskim in ukrajinskim prebivalstvom<br />
prisoten močan antisemitizem.<br />
Ruski vojaki so ob zasedbi prvega<br />
večjega avstro-ogrskega mesta obračunali<br />
z domnevnimi nasprotniki.<br />
Njihova tarča so bili predvsem Judje.<br />
Mesto so požgali, številne zgradbe in<br />
judovske hiše so oropali. Judovski novinar<br />
Solomon Ansky, ki je bil pripadnik<br />
ruske vojske, je opisal, kako je izgledala<br />
ruska okupacija: »Železniška postaja v<br />
Brodyju je prve dni okupacije zgorela. V<br />
eni od ruševin postaje so postavili razmajan<br />
bife. Ko sem vstopil, je bil prostor<br />
nabito poln ruskih oficirjev, ki so stali<br />
pri bifeju ali sedeli okoli majhnih mizic<br />
in jedli boršč. Opazil sem, da je bil na<br />
jušnih skledah hebrejski napis 'mazel<br />
tov'. Porcelan so Rusi očitno ukradli iz<br />
bližnjega judovskega hotela ...« <br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
48<br />
JU3 2<strong>05</strong>2<br />
KOMPLIMENT<br />
ali nadlegovanje?<br />
V zadnjih letih smo priča hitrim spremembam družbenih norm<br />
tudi na področju medsebojnega komuniciranja. Ker nisem več rosno<br />
mlada, dobro vem, da je danes tisto, kar je bilo včasih sprejemljivo<br />
in pogosto celo zaželeno, pogosto predmet ostrih kritik – zlasti na<br />
družabnih omrežjih.<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Komplimenti, ki s(m)o jih nekoč<br />
razumeli kot izraz prijaznosti<br />
in občudovanja, so se te dni<br />
znašli v središču vročih razprav<br />
o njihovi primernosti, ki se tiče<br />
spoštovanja osebnih meja.<br />
Uporabnica platforme X je sprožila<br />
buren odziv zaradi svojega ogorčenja<br />
nad dogodkom iz neke trgovine, kjer je<br />
na blagajni starejši moški luštni, mladi<br />
prodajalki dejal: »Ampak morm pa rečt,<br />
da postavo pa mate.« Komentatorka je<br />
bila prepričana, da je takšna pripomba<br />
neprimerna in celo žaljiva.<br />
Živimo v času, ko je zelo težko biti<br />
svoboden. Skoraj nemogoče je, da bi odločali,<br />
ravnali, sočustvovali, jedli, pili,<br />
se ljubili, govorili, predvsem pa razmišljali<br />
po lastni pameti, občutkih, željah<br />
in prepričanjih! Malodane vse, kar mislimo,<br />
da smo, je oblikovano in dirigirano<br />
nekje od zunaj. Kaže, da tudi odnos do<br />
komplimentov. Mediji, različne vplivnice,<br />
celo tako imenovana stroka, nam<br />
že leta perejo možgane s tem, kaj moški<br />
sploh še lahko reče ženski. Zgodi se, da je<br />
narobe že, če jo pogleda, se ji nasmehne!<br />
Bi ga sredi ulice na mestu linčali, če bi za<br />
dekletom, ki švigne mimo, zažvižgal in<br />
vzneseno zaklical: »Matr ima tale dobre<br />
noge!« V starih časih bi se dekle obrnilo,<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
se nasmehnilo, morda bi reklo, ej, kakšen<br />
tepec si, in odhitelo naprej, danes bi<br />
fanta prijavilo policiji zaradi (spolnega)<br />
neprimernega nadlegovanja.<br />
DEDKI IN BABICE<br />
Starejši še pomnimo, da se je nekoč<br />
večina ljubezni začela s komplimenti.<br />
Tudi ljubezen med vašim očetom in<br />
mamo. Babico in dedkom. Res smo imeli<br />
srečo, da nismo živeli v lesenih časih!<br />
V času pred drugo svetovno vojno predniki<br />
niso izražali čustev na način, kot je<br />
v navadi danes. Eden od dokazov, da to<br />
drži, je tudi besedna zveza »ljubim te«,<br />
ki v praksi ni nikoli zaživela, (p)ostala<br />
je zgolj literarna. So si pa zato, ker primernega<br />
izrazoslovja ni bilo, izkazovali<br />
čustva z drobnimi dejanji. Recimo: fant<br />
je prinesel dekletu lectovo srce.<br />
Ko sem kot dijakinja delala v Alpini,<br />
se spomnim enega, ki je svoji simpatiji<br />
zmeraj prenašal težke, lesene zaboje<br />
sem in tja. Mož je ženi pomagal zave-<br />
Mož je ženi pomagal zavezati<br />
ruto pod brado. Namesto nje<br />
je na skrivaj obesil plenice.<br />
Pobožal jo je po licu ali roki ...
Kolumna JU3 2<strong>05</strong>2<br />
49<br />
zati ruto pod brado. Namesto nje je na<br />
skrivaj obesil plenice. Pobožal jo je po<br />
licu ali roki ... Marsikaj se je spremenilo<br />
(spomnite se na Linhartovo Županovo<br />
Micko), ko so v slovenski prostor vdrli<br />
nemški lizuni, ki so s komplimenti znali<br />
osvajati neuke, preproste Micke. Dekleta<br />
so jih sicer zmeraj rada slišala, a so<br />
postala zaradi njih bolj previdna.<br />
Ključna razlika<br />
med komplimentom<br />
in neprimerno pripombo je<br />
pogosto v namenu<br />
in kontekstu.<br />
ga in pogosto obravnavani kot pozitivna<br />
gesta. Ko sem delala na banki, mi je<br />
nek starejši gospod pogosto na skrivaj<br />
izročil listek, na katerem je pisalo: »Lepi<br />
ste!« Kadar ga srečam na cesti, pa je že<br />
ves betežen, se sama pri sebi še zmeraj<br />
nasmehnem. Danes mnoge ženske<br />
menijo, da so komplimenti na račun<br />
fizičnega videza, zlasti če prihajajo od<br />
neznancev ali v nepričakovanih situacijah,<br />
vsiljivi in neprimerni.<br />
Tudi podatki iz raziskav podpirajo<br />
takšno razmišljanje: leta 2020 je bila v<br />
ZDA med mladimi izvedena študija, ki<br />
je pokazala, da se več kot 60 odstotkov<br />
udeleženk počuti neprijetno, ko prejmejo<br />
kompliment od neznanca. S podobno<br />
raziskavo so leta 2021 v Veliki<br />
Britaniji prav tako prišli do osupljivih<br />
podatkov: 47 odstotkov žensk je menilo,<br />
da so pripombe o videzu v delovnem<br />
okolju neprimerne, ne glede na to, ali<br />
prihajajo od sodelavcev ali strank.<br />
Ključna razlika med komplimentom<br />
in neprimerno pripombo je pogosto v<br />
namenu in kontekstu. Kompliment je<br />
lahko dobronameren, a če je nepričakovan,<br />
vsiljiv ali preveč oseben, lahko<br />
povzroči nelagodje. Poleg tega se mnogi<br />
danes sprašujejo, zakaj bi moralo biti<br />
žensko telo nekaj, kar je treba ocenjevati?<br />
Razumljivo je, da se moški v odnosu<br />
do žensk počutijo negotovo. Kdaj sploh<br />
lahko pohvalijo zunanji videz svoje<br />
izbranke ali katere koli ženske, ne da bi<br />
tvegali, da jih bodo imele za vsiljive ali<br />
celo žaljive?<br />
STOLETJE DVEH SKRAJNOSTI<br />
21. stoletje je postalo stoletje dveh skrajnosti,<br />
ki ju, milo rečeno, ne razumem.<br />
Po eni strani so malodane vsi, ki se v<br />
Sloveniji imajo za »napredne in osveščene«,<br />
zgražajo zaradi čisto običajnih<br />
komplimentov iz moških ust. Po drugi<br />
strani pa taisti posamezniki na družabnih<br />
omrežjih sramežljivo molčijo, denimo<br />
ob grozljivi novici, da so talibani<br />
sprejeli nov zakon s 35 členi o ženskih<br />
pregrehah in vrlinah. Ta med drugim<br />
pravi: »Kadar koli odrasla ženska iz<br />
nuje zapusti svoj dom, je dolžna zakriti<br />
svoj glas, obraz in telo.«<br />
Res škoda, da mame niso povedale<br />
hčeram, da se je, ko so bile mlade,<br />
Zgodovinsko gledano<br />
so bili komplimenti na račun<br />
videza nekaj vsakdanjega<br />
in pogosto obravnavani<br />
kot pozitivna gesta.<br />
večina ljubezni začela s komplimenti.<br />
Z vročimi, zaljubljenimi pogledi. Z<br />
nehotenimi dotiki. S srčki, vrezanimi<br />
v drevesna debla in usnjene avtobusne<br />
sedeže. Z »Zofka, rad te imam!«<br />
napisom pred vhodnimi vrati na gimnazijo.<br />
Sprašujem se, koliko so se<br />
sploh pogovarjale s svojimi hčerami,<br />
da so danes nemočne in šibke že, ko<br />
vidijo neznane moške, ki se jim prijazno<br />
nasmehnejo in jih, bognedaj, celo<br />
ogovorijo s komplimenti?<br />
Nekdo je na X, verjetno v jezi, zapisal,<br />
da imajo ženske danes, rečeno v<br />
prispodobi, raje vole kot bike. Hkrati pa<br />
jamrajo, da ni več pravih moških, na katere<br />
bi se lahko oprle.<br />
Nekoč bi – morda – že omenjeni<br />
moški iz trgovine dotično prodajalko<br />
morda še dvakrat, trikrat obiskal in ji<br />
vsakič rekel nekaj lepega, potem bi jo<br />
povabil na kavo, v kino, na zmenek, čez<br />
kakšnega pol leta pa bi že pristala v postelji.<br />
In to brez uporabe radiatorja. Le v<br />
strastnem, živahnem objemu, ki bi ga<br />
do jutra ponovila vsaj še nekajkrat. <br />
KJE JE MEJA?<br />
Zgodovinsko gledano so bili komplimenti<br />
na račun videza nekaj vsakdanje-<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
50<br />
VZGOJA<br />
Sistem nagrajevanja učiteljev<br />
je treba temeljito spremeniti<br />
in ga naravnati na kakovost<br />
dela učitelja v razredu.<br />
Zakaj primanjkuje<br />
DOBRIH UČITELJEV?<br />
V zadnjem času marsikdo opozarja, da primanjkuje učiteljev, predvsem učiteljev določenih profilov.<br />
Vzroki so različni, od vse večjega pritiska staršev na učitelje do pomanjkanja zanimanja za ta poklic.<br />
ANTON KOKALJ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Kot dolgoletni učitelj na strokovni<br />
šoli bi rad navedel nekaj manj<br />
znanih razlogov za pomanjkanje<br />
dobrih učiteljev in učiteljic.<br />
EDEN NAJBOLJ<br />
FEMINIZIRANIH POKLICEV<br />
Redkokdo od tistih, ki se strokovno<br />
ukvarjajo z vzgojo in izobraževanem,<br />
kdaj javno omenja feminizacijo kot eno<br />
od težav. Začne se v vrtcu, kjer z otroki<br />
večinoma delajo ženske vzgojiteljice,<br />
zelo redko moški vzgojitelji. Res je, da<br />
otrok vsaj v prvih treh letih življenja bolj<br />
potrebuje mamo, vendar verjetno ni treba<br />
poudarjati, da je vzgoja in njen učinek<br />
najbolj predvidljiv z aktivnostjo očeta in<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
Da obstaja tako močno<br />
pomanjkanje moških<br />
v vrtcu in osnovni šoli,<br />
je zagotovo tudi sistemsko<br />
in strokovno vprašanje.<br />
mame oz. njunih »namestnikov«, ko njiju<br />
ni. Tisočletna in v večini sveta še vedno<br />
prevladujoča vzgoja otrok za življenje<br />
na osnovi klasične ožje ali širše družine<br />
absolutno prevladuje in je dovolj predvidljiva,<br />
da lahko služi kot pomoč za doseganje<br />
konkretnih ciljev. Vse drugo so bolj<br />
ali manj eksperimenti.<br />
Razlogov za feminizacijo je več.<br />
Eden od njih je zagotovo ta, da je delo z<br />
majhnimi otroki ženskam zaradi materinske<br />
vloge pisano na kožo. Drugi razlog<br />
je ta, da se kot matere lažje prilagajajo<br />
potrebam svojih otrok, predvsem v<br />
času njihovega osnovnošolskega in srednješolskega<br />
izobraževanja. Ta dva razloga<br />
sta razumljiva in naravna. Da pa<br />
obstaja tako močno pomanjkanje moških<br />
v vrtcu in osnovni šoli, je zagotovo<br />
tudi sistemsko in strokovno vprašanje.<br />
Za moške koncept vzgoje in izobraževanja<br />
na teh dveh ravneh in pogosto<br />
tudi na določenih smereh srednješolske-
VZGOJA<br />
51<br />
ga izobraževanja ni privlačen, nima kariernega<br />
navdiha. Zakaj? Moški pristop<br />
zahteva izrazito konsistentnost teorije<br />
in prakse. Tega pa je v vrtcu, osnovni šoli<br />
in nekaterih programih srednješolskega<br />
izobraževanja premalo. Manjka časa<br />
in sredstev za preverjanje teoretičnih<br />
znanj v praksi. Ker moški večinoma v ta<br />
proces ne vstopajo, se še tisti praktični<br />
del, ki je sicer predpisan, pogosto slabo<br />
izvaja ali sploh ne izvaja. Poleg tega pa<br />
je praktični del učnega procesa pogosto<br />
cenovno dražji in državi ustreza, da ga<br />
ni treba financirati.<br />
Razlogi za feminizacijo torej pomenijo,<br />
da se skoraj polovica delovno<br />
aktivnega prebivalstva v poklicu vzgojitelja<br />
ali učitelja na predšolski, osnovnošolski<br />
in marsikje tudi na srednješolski<br />
ravni ne vidi.<br />
IDEOLOŠKI PRITISKI<br />
Znano je, da je bilo v nekdanji državi<br />
za učitelje izrazito nezaželeno izražanje<br />
verskega prepričanja tudi na osebni<br />
ravni (obiskovanje cerkve, cerkvenih<br />
obredov …). Zelo močno se še vedno<br />
poudarja ločenost Cerkve od države,<br />
kar se je zažrlo v miselnost učiteljev in<br />
kar je ideološko še vedno močno prisotno<br />
pri vzgoji in izobraževanju bodočih<br />
učiteljev na akademski ravni. Vse druge<br />
oblike razmišljanj, nazorov, opredelitev<br />
in eksperimentov so dobrodošle, nezaželena<br />
in pogosto strokovno zasmehovana<br />
pa je naklonjenost tradicionalnim,<br />
stoletja preizkušenim vrednotam,<br />
iz katerih je družbeno okolje, v katerem<br />
živimo, pravzaprav nastalo. Učitelj<br />
praktično nima sredstva, s katerim bi<br />
se temu uprl in ohranjal svojo ustavno<br />
pravico do svobode mišljenja in tudi<br />
izražanja svojega prepričanja. Učitelj je<br />
lahko disciplinsko preganjan, če odkloni<br />
dejavnost, ki je v temeljnem nasprotju<br />
z njegovim prepričanjem.<br />
Preko različnih neobveznih ali izbirnih<br />
vsebin in preko nevladnih organizacij<br />
pa v šolske prostore prihajajo<br />
vsebine, ki v učnih načrtih in kurikulih<br />
niso jasno opredeljene niti jih ni mogoče<br />
razbrati iz letnega delovnega načrta<br />
šole. Večkrat gre za vsebine, ki<br />
nosijo sicer pozitivne oznake (vzgoja<br />
za zdravo spolnost, vzgoja za nenasilje<br />
…), dejansko pa so namenjene rušenju<br />
tradicionalne vzgoje in mimo vednosti<br />
staršev med mlade vnašajo nove, umetne<br />
dileme brez ustreznih rešitev. Naj<br />
tu omenim samo ideologijo LGBTQ, ki<br />
jo uvajajo že v obdobju vrtca (o čemer<br />
je osebno pričala vzgojiteljica v enem<br />
od ljubljanskih javnih vrtcev). Učitelji,<br />
ki se z vsebinami, ki so izrazito ideološke<br />
in za katere iz lastnih izkušenj vedo,<br />
kako lahko škodujejo mladim, ne strinjajo,<br />
bodo tudi zaradi omenjenih pritiskov<br />
iskali druge možnosti zaposlitve.<br />
DVANAJST DODATNIH IZPITOV<br />
PIJE ČAS IN KRI<br />
Vredno je omeniti še en razlog, ki odvrača<br />
od dela v šolstvu: strokovnjaki različnih<br />
naravoslovnih in tehničnih področij,<br />
ki pridejo iz prakse v šolstvo, so poleg<br />
izjemno nizke začetne plače podvrženi<br />
enoletnemu »teoretiziranju« na Pedagoški<br />
fakulteti v Ljubljani (PeF) ali kakšni<br />
drugi ustanovi, ki izvaja t. i. PAI (pedagoško-andragoško<br />
izobraževanje).<br />
Dvanajst izpitov, ki večinoma z njihovim<br />
konkretnim delom v stroki nimajo<br />
dosti skupnega, »pije« čas in kri v<br />
prvem letu poučevanja. Tako novopečeni<br />
učitelji namesto kakovostnega posredovanja<br />
praktičnega znanja dijakom<br />
vse vikende gulijo klopi na eni od fakultet.<br />
To sicer prinaša dodaten zaslužek<br />
predavateljem PAI, ki ga morajo včasih<br />
za povrh v celoti ali delno plačati kar<br />
bodoči učitelji sami. Po enem letu je treba<br />
opraviti še strokovni izpit. Ker učiteljev<br />
stroke vedno bolj primanjkuje, se<br />
marsikateri učitelj hitro premisli ali pa<br />
je na delovnem mestu zelo malo časa,<br />
saj preprosto ne razume neracionalne<br />
rabe časa iz prejšnje prakse v realnem<br />
sektorju, zato odide.<br />
PLAČNI SISTEM<br />
IN NAPREDOVANJE<br />
Uravnilovka plač med učitelji oziroma<br />
vzgojitelji ter osnovnošolskimi in srednješolskimi<br />
učitelji je nespodbudna do<br />
tistih, od katerih je zahtevano znanje<br />
na višji ravni, ki samo po sebi pomeni<br />
večji vložek tako v smislu znanja in<br />
časa. Če za primerjavo vzamemo normativ<br />
in plačilo visokošolskega učitelja<br />
in učitelja v srednji šoli za naravoslovne<br />
vsebine ter temu primerjamo osnovnošolskega<br />
učitelja za podobne vsebine,<br />
sta srednješolski in osnovnošolski učitelj<br />
vrednotena praktično enako. Visokošolski<br />
učitelj bistveno odstopa od<br />
obeh (bistveno manjše število pedagoških<br />
ur, plačni razred …), čeprav je razlika<br />
v ravni zahtevnosti med osnovno in<br />
srednjo oziroma srednjo in visoko šolo<br />
precej podobna.<br />
Srednješolski učitelj je v izrazito<br />
slabšem položaju, saj poučevanje na<br />
srednješolski ravni zahteva več znanja<br />
kot v osnovni šoli, pogosto pa zanj,<br />
predvsem na strokovnih področjih, ni<br />
poskrbljeno ne z ažuriranjem znanj<br />
zaradi hitrega tehnološkega razvoja ne<br />
z učbeniki in drugimi gradivi. Veliko<br />
sredstev je tako s strani staršev kot s<br />
strani države in občin namenjenih pe-<br />
Za moške koncept vzgoje<br />
in izobraževanja<br />
na vrtčevski<br />
in osnovnošolski ravni<br />
ni privlačen,<br />
nima kariernega navdiha.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
52<br />
VZGOJA<br />
stri izbiri učbenikov in delovnih zvezkov<br />
v osnovni šoli, le malo pa čemu podobnemu<br />
v srednji šoli.<br />
Da založbe prodajo svoj učbenik<br />
staršem in državi, so pripravljene za<br />
učitelja, ki v osnovni šoli odloča o tem,<br />
napisati tudi učne priprave za vsako uro.<br />
Na tem segmentu je veliko finančne rezerve<br />
za nagrajevanje učiteljev. Učitelj v<br />
osnovni šoli bi moral biti sposoben poučevati<br />
svoj predmet brez prej omenjene<br />
izdatne količine novih in novih učbenikov,<br />
delovnih zvezkov in druge literature,<br />
ki nas vse zelo veliko stane.<br />
Po drugi strani pa učitelj, ki prihaja<br />
v izobraževalni sistem na novo, začne<br />
s plačilom, ki znaša približno polovico<br />
plačila starejšega učitelja. Mlad učitelj<br />
na strokovni šoli mora dijakom podati<br />
snov enako strokovno kot učitelj, ki je<br />
tik pred upokojitvijo. Včasih to počne<br />
še bolje, saj je morda bolje seznanjen<br />
z najnovejšimi tehnološkimi trendi.<br />
Vzpostavljanje prehodnega obdobja<br />
zaključevanja za učitelje z bogato pedagoško<br />
prakso nekaj let pred upokojitvijo<br />
in hkrati počasnega vstopanja novih<br />
učiteljev ni predmet vidnejših razprav,<br />
bi bilo pa za vse zelo koristno.<br />
V vzgoji in izobraževanju višina plače<br />
glede na obstoječi pravilnik, ki ureja<br />
napredovanje, ni bistveno odvisna od<br />
tega, kako dobro opravljaš svoj poklic v<br />
razredu, ampak predvsem od tega, kaj<br />
počneš ob tem. Aktivnosti samoizobraževanja<br />
prinašajo pri tem manjši delež<br />
točk. Več točk prinaša aktivno sodelovanje<br />
pri različnih projektih, predvsem<br />
mednarodnih. Do teh pa pridejo lažje<br />
učitelji z boljšim jezikovnim znanjem.<br />
Poleg tega so pomembne dejavnosti, ki<br />
jih učitelj izvaja za skupine učencev ali<br />
dijakov in prinašajo uvrstitve na regijski,<br />
nacionalni in mednarodni ravni.<br />
Kriteriji za konkurenco, v okviru katere<br />
taka skupina doseže vidno mesto, ki potem<br />
šteje za napredovanje, so ugodnejši<br />
za določene profile učiteljev (glasbene,<br />
športne …). Tudi za področje vrtcev je<br />
napredovanje lažje kot denimo za nekega<br />
učitelja strokovnih predmetov v srednji<br />
šoli (časovni okviri, število točk …).<br />
Točke k napredovanju prinaša tudi<br />
pisanje učbenikov in drugih gradiv.<br />
Večini učiteljev ne uspe napisati svojega<br />
učbenika, saj so predvsem na področju<br />
stroke učna gradiva hitro zastarela.<br />
Za splošne predmete pa so gradiva<br />
napisana. Skrb za učna gradiva in izobraževanje<br />
učiteljev je prvenstvena<br />
naloga drugih institucij in ne učiteljev<br />
samih. Te se pa pogosto ukvarjajo z<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
drugimi aktivnostmi, ki jim predvsem<br />
prinašajo dodaten denar. Pogosto zahtevajo<br />
le učiteljev brezplačni angažma<br />
in nekaj točk, da njihovi projekti dosežejo<br />
ustrezno število udeležencev,<br />
finančne nagrade pa si razdelijo drugi<br />
(koordinatorji, člani vodstev zavodov,<br />
zunanji izvajalci …).<br />
Sistem nagrajevanja učiteljev je treba<br />
temeljito spremeniti in ga naravnati<br />
na kakovost dela učitelja v razredu,<br />
kar je njegovo bistveno poslanstvo.<br />
Ne glede na očitno deficitarnost učiteljev<br />
nekaterih predmetov problema<br />
pomanjkanja le-teh država ne rešuje<br />
s finančnimi in drugimi spodbudami,<br />
vsaj do sedaj tega ni počela. Pomanjkanja<br />
kadra se je lotila tako, da vsebine, ki<br />
bi jih v skladu s katalogi znanj morali v<br />
srednjih šolah poučevati strokovnjaki<br />
s sedmo stopnjo izobrazbe, lahko poučujejo<br />
strokovnjaki ali učitelji z drugačnimi<br />
strokovnimi znanji. Prav tako<br />
strokovne predmete pogosto poučujejo<br />
študenti, ki nimajo dokončane izobrazbe.<br />
Zaradi pomanjkanja učiteljev stroke,<br />
poleg zniževanja standarda zahtevanih<br />
strokovnih znanj, šole v soglasju<br />
s pristojnim ministrstvom uporabljajo<br />
zviševanje obremenitve teh učiteljev.<br />
Ta je z vidika države bistveno manjši<br />
strošek, za učitelja pa bistveno slabše<br />
ovrednoten od rednega obsega.<br />
Sicer pa je plača slovenskih učiteljev<br />
v primerjavi z dohodki učiteljev v starejših<br />
članicah EU približno polovična.<br />
Plače slovenskih učiteljev so se od leta<br />
2006 dvignile za deset odstotkov. Inflacija<br />
in življenjski stroški pa so se v tem<br />
obdobju bistveno dvignili.<br />
VEDNO VEČ OTROK S<br />
POSEBNIMI POTREBAMI<br />
Vzgojno-izobraževalni sistem ustvarja<br />
vedno več otrok s posebnimi potrebami.<br />
Dijaki ali študenti z raznimi odločbami<br />
imajo v izobraževalnem sistemu<br />
določene prednosti. Zato se starši<br />
Neobvezne ali izbirne vsebine<br />
so pogosto namenjene<br />
rušenju tradicionalne vzgoje<br />
in mimo vednosti staršev<br />
med mlade vnašajo nove,<br />
umetne dileme brez<br />
ustreznih rešitev.<br />
Učitelji, ki se z vsebinami,<br />
ki so izrazito ideološke,<br />
ne strinjajo, bodo iskali<br />
druge možnosti zaposlitve.<br />
večkrat borijo za pridobitev odločbe,<br />
saj s tem otrokom olajšajo vpis v želeni<br />
program in tudi preverjanje znanja.<br />
Učitelji, ki niso usposobljeni za delo<br />
z otroki s posebnimi potrebami, so pod<br />
vse večjim pritiskom vodstev šol. Ti se<br />
zaradi financiranja na glavo borijo za<br />
število vpisanih dijakov, ravno tako so<br />
učitelji pod pritiskom svetovalnih služb<br />
ter pod pritiskom staršev, ki zahtevajo<br />
spoštovanje vseh omejitev in posebnih<br />
pravic v odločbah. Plačilo učitelja ostaja<br />
enako v primerjavi s kolegi v šolah, kjer<br />
praktično ni dijakov z odločbami. V<br />
nekaterih oddelkih delež dijakov z odločbami<br />
presega 25 odstotkov. Učitelji<br />
v poklicnih programih so po navodilu<br />
ministrstva dolžni sodelovati v postopkih<br />
poklicne mature v okviru svojih<br />
obveznosti, torej brez dodatne spodbude<br />
(finančne spodbude in/ali točk za<br />
napredovanje), medtem ko so učitelji, ki<br />
sodelujejo v postopkih drugih maturitetnih<br />
aktivnosti, posebej nagrajeni.<br />
Delo z otroki s posebnimi potrebami<br />
pogosto pomeni tudi soočanje z<br />
agresivnim vedenjem mladih. Učitelji<br />
se temu izogibajo, saj delo s temi dijaki<br />
postaja včasih »boj za preživetje« v<br />
razredu, v posameznih primerih pa je<br />
tudi nevarno. Poleg tega so to oddelki z<br />
največjim številom dijakov, včasih celo<br />
nad normativom. Tudi tako se rešuje<br />
problem pomanjkanja učiteljev.<br />
Poleg vse bolj agresivnega odnosa<br />
do učiteljev je opazno tudi vse bolj vi-
VZGOJA<br />
53<br />
dno medvrstniško nasilje. To pogosto<br />
vpliva na učence in dijake, ki izstopajo z<br />
dobrim delom v šoli, saj jih nekateri sošolci<br />
na različne načine ponižujejo toliko<br />
časa, da obupajo in popustijo. O medvrstniškem<br />
nasilju je bilo napisanega že<br />
veliko, zanimivo pa je, da nihče poleg<br />
vloge staršev ne omeni vloge celotnega<br />
vzgojno-izobraževalnega sistema. Ta se<br />
začne v otrokovo oblikovanje osebnosti<br />
odločilno vključevati že v drugem letu<br />
otrokovega življenja. Otroci večino aktivnega<br />
časa preživijo v vrtcu in ravno<br />
v prvih letih življenja se oblikujejo temeljne<br />
vloge v družbi – tudi status neformalnega<br />
vodje in podrejenega. Zelo<br />
redki strokovnjaki si upajo analizirati<br />
vpliv vzgojno-izobraževalnega sistema<br />
na stanje mladih v naši družbi. Glede na<br />
količino časa, preživetega v njem, bi morala<br />
biti to prioriteta.<br />
V nekdanji državi je<br />
učitelj postal neformalni<br />
predstavnik omejevanja<br />
svobode misli, govora<br />
in ravnanja.<br />
ZBIROKRATIZIRANA<br />
VLOGA UČITELJA<br />
Učitelj je imel v preteklosti močan vpliv<br />
na osnovne vrednote družbe. Že v nekdanji<br />
državi pa je z izrazito ideološkim<br />
pridihom učitelj postal neformalni<br />
predstavnik omejevanja svobode misli,<br />
govora in ravnanja. Reforma šolstva, ki<br />
se je v največji meri zgodila po letu 1996<br />
z devetletko, z uničenjem vajeniškega<br />
sistema, podaljševanjem izobraževanja,<br />
finančnim privilegiranjem gimnazij<br />
glede na druge srednje šole, absolutiziranjem<br />
mature, Pravilnikom o napredovanju<br />
zaposlenih v vzgoji in izobraževanju,<br />
vnašanjem novih in novih delovnih<br />
obveznosti itd., pa je vlogo učitelja<br />
spremenila v neke vrste varnostnika, ki<br />
skrbi predvsem za to, da je brezposelnost<br />
mladih statistično čim nižja in da so<br />
mladi pod nadzorom. Edino, kar res šteje,<br />
je uspeh na maturi, ki ima za karierni<br />
razvoj mladih odločilno vlogo. Učitelj<br />
je poleg varnostne funkcije moral sprejeti<br />
tudi vlogo administratorja razreda<br />
– administrativne naloge se vsako leto<br />
spreminjajo in kopičijo. Nezaupanje v<br />
strokovno in pedagoško znanje učitelja<br />
je vse večje.<br />
Predlogi za izboljšanje stanja:<br />
• Nujno je strokovno analizirati vpliv<br />
sistema od vrtca do konca srednje<br />
šole na otroke in mladostnike ter na<br />
osnovi tega sprejeti ustrezne ukrepe:<br />
usklajenost osnovnih vrednot, h katerim<br />
vsi vzgajamo; medsebojno sodelovanje<br />
in informiranje na prehodu<br />
generacij o njihovih posebnostih<br />
(vrtec – osnovna šola; posamezne<br />
ravni osnovne šole; osnovna šola –<br />
srednja šola; srednja šola – višja ali<br />
visoka šola).<br />
• Količinsko razbremeniti tako učne<br />
programe kot pripomočke (količina<br />
učbenikov in delovnih zvezkov …).<br />
• Z vsebinami osnovnošolskega izobraževanja,<br />
ki so bolj praktične narave,<br />
privabiti več moškega kadra in<br />
tako olajšati fantom izobraževanje v<br />
osnovni šoli.<br />
• Bistveno spremeniti Pravilnik o napredovanju<br />
zaposlenih v vzgoji in izobraževanju<br />
in plačni sistem ter pravično<br />
plačati zahtevnost vsebine in<br />
količino dela v vzgoji in izobraževanju.<br />
Plače ravnateljev in direktorjev<br />
izobraževalnih ustanov so glede na<br />
kompleksnost njihovega dela bistveno<br />
prenizke.<br />
• Vzpostaviti učiteljsko zbornico kot<br />
stanovsko organizacijo, ki se bo<br />
ukvarjala s strokovnimi vprašanji<br />
učiteljskega poklica.<br />
• Dosledno upoštevati kriterije, kot so<br />
širina znanja in izkušenj, ter pluralnost<br />
kadrov pri izbiri strokovnjakov<br />
pri prenovah programov (sedaj se v<br />
razpisih objavljajo eni, pri izbiri pa<br />
upoštevajo drugi kriteriji).<br />
• Razbremenjevanje administrativnih<br />
postopkov v vzgoji in izobraževanju.<br />
• Strokovnjaki v ustanovah, ki določajo<br />
kadrovske in druge normativne<br />
razmere poučevanja (oprema,<br />
prostori …), bi morali svoje predloge<br />
preizkusiti v praksi pri najslabših<br />
mogočih pogojih, preden se ti predpišejo<br />
za vse.<br />
• Učitelj stroke bi moral vsakih deset<br />
let imeti pravico do »sobotnega<br />
leta«, da svoje znanje osveži in posodobi<br />
s poglobljenim študijem ali (in)<br />
prakso v gospodarstvu.<br />
Napisano je eno od mnogih razmišljanj,<br />
ki so aktualna v zadnjem obdobju.<br />
Čim več bomo o vsebini javno razpravljali,<br />
tem več možnosti je, da bodo odločevalci<br />
ujeli rešitve, ki bi izboljšale in ne<br />
poslabšale stanja ključnega dejavnika<br />
vzgoje in izobraževanja – učitelja. Dober<br />
učitelj je predpogoj za dobro vzgojo in<br />
izobraževanje ter za prihodnjo generacijo,<br />
ki bo gradila in ne uničevala, med<br />
seboj sodelovala in ne izključevala. <br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
54<br />
VZGOJA<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
Grenka usoda NAJVEČJEGA<br />
OPTIMISTA (Kekec, 1. del)<br />
Letošnje leto bi bilo lahko tudi Vandotovo leto. Pisatelj Josip Vandot se je namreč<br />
rodil pred 140 leti, leta 1884, v bombardiranju med drugo svetovno vojno pa je umrl<br />
pred 80 leti (torej leta 1944). Stari in mladi ga poznamo po tako rekoč najbolj<br />
optimističnih povestih o mladinskem junaku Kekcu, ki premaga vse Bédance,<br />
Pehte in tudi druge zle sile sveta.<br />
Prav tako od otroških let naprej na<br />
veliko prepevamo Kekčeve junaške<br />
pesmi in tako rekoč vse generacije<br />
uživajo v filmskih podobah<br />
večnega junaka izpod gorenjskih planin.<br />
Kekčev oče pa je ob tem eden najbolj žalostnih<br />
likov slovenske književnosti.<br />
Vandot je namreč postal priljubljen<br />
ter slovensko in tudi širše znan pisatelj<br />
šele po smrti oz. po treh Galetovih<br />
filmih. Drugače pa je v življenju tolkel<br />
železničarsko tlako, bil ničkolikokrat<br />
premeščen, ob kolikor toliko urejeni<br />
Ajdovska deklica v steni Prisanka je vsem<br />
domačinom od nekdaj burila domišljijo.<br />
družini pa še nesrečno zaljubljen. Na<br />
koncu prekratkega življenja je bil za<br />
povrh še preganjan zaradi slovenstva,<br />
izseljen na Hrvaško, njegova življenjska<br />
pot pa se je končala med ruševinami.<br />
VAN-DOT<br />
Francozi so kot vojaki našo ljubo zemljico<br />
obiskali trikrat. Pesnik Valentin Vodnik<br />
jih je bil tako vesel, da je napisal<br />
celo pesem Ilirija oživljena. Res so nam<br />
dali precej več svobode kot avstrijska<br />
oblast, vsaj kar se tiče jezika oziroma<br />
uporabe slovenščine. Ko<br />
pa smo jih kot Avstrijci<br />
dokončno pregnali z naših<br />
tal, je tu in tam ostalo<br />
nekaj francoskega orožja,<br />
kakšna francoska železna<br />
blagajna in tudi kar<br />
nekaj francoskih vojakov.<br />
Nekateri kot ranjenci,<br />
drugi kot dezerterji,<br />
tretji pa kar tako.<br />
Zato ni nenavadno,<br />
da se še danes marsikje<br />
pišejo tako, kot bi se v<br />
Franciji. Marolt, Brojan,<br />
Vandot. Tudi kranjskogorski<br />
Josip je bil prepričan,<br />
da so njegovi predniki<br />
francoskega izvora<br />
in da so se nekdaj pisali<br />
Van-Dot. Na meji med<br />
Belgijo in Francijo je celo<br />
odkril družino, ki se je<br />
pisala Van d'Otte. Ko pa je<br />
pisatelj izvedel, da je eden<br />
od pribočnikov 4. gubernije<br />
Ilirskih provinc ostal<br />
pri nas, je bil presrečen. V<br />
župnijske knjige naj bi ga<br />
vpisali kot Johana Bandota.<br />
Od Bandota do Vandota<br />
pa je samo še korak, v<br />
tem primeru celo nazaj, v<br />
Josip Vandot je ustvaril<br />
več kot 250 črtic<br />
in več kot 200 pesmi.<br />
pravo smer. V svojih zrelih letih je Josip s<br />
to družino celo navezal stike, kar pa mu<br />
v življenju ni prav nič pomagalo.<br />
ROJEN V BOROVŠKI VASI<br />
Josip Vandot se je rodil 15. januarja 1884<br />
v zdajšnji Kranjski Gori. Nekdaj so ji rekli<br />
Borovška vas, prebivalcem pa Borovci.<br />
Pa s tem niso mislili gozdnih dreves. Vasica<br />
med hribi je bila močno povezana s<br />
Koroško. Navzdol, v smeri Save Dolinke,<br />
so potekali stiki precej redko. Josip je bil<br />
deseti otrok v štirinajstčlanski družini.<br />
Omejenost kraja med hribi, pastirska<br />
tradicija in pa obilica otrok so mu že v<br />
zibelko položili vsaj dvoje: revščino in<br />
veliko domišljije, kako lahko vsaj nadnaravna<br />
bitja pomagajo ljudem.<br />
Pri tem je imela veliko zaslugo Josipova<br />
mama, ki je otroke velikokrat<br />
namesto s kosom kruha potolažila s<br />
pravljicami, pripovedkami, domačimi<br />
zgodbami. Otroci so še posebej radi<br />
poslušali tako čudovite zgodbe, kot so<br />
naše izjemno lepe pripovedke o Zlatorogu,<br />
Ajdovski deklici, poosebljenem<br />
Prisanku in tako naprej. Z drugimi besedami:<br />
Josip ni rasel v izobilju, a v Borovški<br />
vasi pa tudi v sosednjih zaselkih<br />
je kar mrgolelo bajeslovnih bitij. Še posebej<br />
se je menda bal Pehtre, ki je strašila<br />
v okolici Korena, današnjega Podkorena.<br />
Tam so imeli Pehtro, ne Pehto.<br />
Ker je bil Josipov oče železničar, se<br />
je družina z vso kopico otrok veliko selila<br />
iz kraja v kraj. Josip je osnovno šolo<br />
obiskoval v Kranjski Gori, gimnazijo<br />
pa v Novem mestu, v kraju očetovega<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
VZGOJA<br />
55<br />
novega delovnega mesta. Od tam bi bil<br />
rad poletel v veliki svet. Po gimnaziji<br />
bi namreč rad odšel študirat medicino,<br />
a za to ni imel prav nobene možnosti.<br />
Revščina je bila pač njegova usoda.<br />
OD POSTAJE DO POSTAJE<br />
Lahko je segel samo do prvih zvezd.<br />
To pa je zanj pomenilo, da je tudi on<br />
po opravljeni maturi postal železniški<br />
uslužbenec. Najprej v Št. Vidu pri Celovcu,<br />
zatem pa v Kranjski Gori. Vmes<br />
se je več let posvetil pastirstvu, potem<br />
pa se spet vrnil med železničarje. Služboval<br />
je v Litiji, Postojni, Trstu, Gradcu,<br />
Sisku, Radencih in na Pragerskem. Ker<br />
pa je medtem začel že pisati - kot je sam<br />
dejal - planinske oziroma pastirske pripovedke,<br />
si je predstavljal, da bi lahko<br />
živel celo od honorarjev, kar pa je bil<br />
samo privid. Posebno še zato, ker se je<br />
v Trstu poročil, z ženo Drago sta dobila<br />
hčerkico Jelico, ob tem pa je bil kot zaveden<br />
Slovenec povsod ožigosan.<br />
Po predčasni upokojitvi se je naselil<br />
v Ljubljani in se tako v povestih kot tudi<br />
fizično veliko vračal v Kranjsko Goro.<br />
Nazadnje ga je pot zanesla v Slovensko<br />
Bistrico in tik pred vojno v Maribor,<br />
kjer se je njegova življenjska kalvarija<br />
v nekem pogledu tudi končala. Končala<br />
tako, da so ga nemški okupatorji z<br />
družinico vred kot zavednega Slovenca<br />
poslali v izgnanstvo v Hrvaško neodvisno<br />
državo. Sicer pa je tudi v Mariboru<br />
Vandotovi predniki, ki bi se zlahka pisali tudi<br />
Van-Dot oziroma Van d'Otte.<br />
Josip Vandot je na zunaj<br />
živel sila skromno in<br />
neugledno življenje, v svojem<br />
domišljijskem svetu pa tako<br />
bogato kot malokateri drugi<br />
besedni ustvarjalec.<br />
komaj vegetiral, saj je bil že od leta 1922<br />
naprej upokojen.<br />
SMRT V RUŠEVINAH<br />
Vandotova prisilna izseljeniška pot se<br />
je najprej začela v Slavonski Požegi, nadaljevala<br />
pa v Brčkem in Slavonskem<br />
Brodu. Zaradi bombardiranja zaveznikov<br />
se je njegova družina preselila v<br />
Trnjavske Kute, kjer ga je 11. julija 1944,<br />
torej pred dobrimi osemdesetimi leti,<br />
med novim bombardiranjem letal v ruševinah<br />
doletela smrt. Njegova žena,<br />
hčerka in vnukinja pa so bile ob napadu<br />
letal huje poškodovane.<br />
Josip Vandot je bil ob tem ves čas zapisan<br />
slovenski besedi. Ustvaril je več<br />
kot dvesto petdeset črtic in povesti, manj<br />
znano pa je, da je napisal tudi več kot<br />
dvesto pesmi. Glavni junak, ki ga je ustvaril<br />
iz ljudskega pripovedovanja in domišljije,<br />
je bil seveda njegov Kekec, ki pa je<br />
prišel do polnega izraza šele po njegovi<br />
smrti oz. po upodobitvah v filmih. V času<br />
življenja je objavil samo povesti Kekec na<br />
hudi poti (leta 1918), Kekec na volčji sledi<br />
(leta 1922) in Kekec nad samotnim breznom<br />
(leta 19<strong>24</strong>). Največ je objavljal v revijah<br />
Zvonček, Vrtec in Angelček. Honorarji<br />
niso bili veliki, za skromno preživetje pa<br />
vendarle primerni. Med letoma 1936 in<br />
1939 se je podal celo na pot samozaložništva,<br />
ves njegov svet pa je bil sestavljen iz<br />
starodavnih pravljic, planinskih povesti<br />
in idiličnih gorskih pesmi.<br />
Benjamin Gracer, eden največjih<br />
poznavalcev Vandotovega dela, je zapisal:<br />
»Ob dolgih zimskih večerih se je<br />
sproščala ljudska domišljija – nastajale<br />
so pripovedke, pravljice, legende. Oblikovali<br />
so se liki divjih samotarjev z<br />
nadnaravnimi močmi, ki so bili ljudem<br />
naklonjeni ali sovražni.« O Kekcu pa:<br />
»Ko je zrasel do pastirčka, je bil že tako<br />
pogumen, da so ga zaman strašili strici<br />
in tete – ti nagajivi in hudomušni preizkuševalci<br />
poguma pri vaški otročadi!«<br />
Rečeno še nekoliko drugače: pisatelj<br />
Josip Vandot je na zunaj živel sila skromno<br />
in neugledno življenje, v svojem domišljijskem<br />
svetu pa tako bogato kot malokateri<br />
drugi besedni ustvarjalec. Zato<br />
so njegovi literarni liki živi še danes. <br />
Uradna fotografija<br />
pisatelja in pesnika<br />
Josipa Vandota<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
56<br />
ZANIMIVOSTI<br />
Kdaj se najbolj POSTARAMO?<br />
Znanstveniki so ugotovili, da se človek na molekularni ravni ne stara enakomerno in postopoma,<br />
ampak je opazna velika razlika na dveh prelomnih točkah – najprej pri 44 in nato ponovno pri 60 letih.<br />
Najnovejša študija razkriva razloge in ključno dogajanje v človeškem telesu.<br />
NINA RAZINGER<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Znanstveniki na Univerzi Stanford<br />
in Tehnološki univerzi<br />
Nanyang v Singapurju so več<br />
let spremljali 108 udeležencev,<br />
da bi opazovali starajoče se spremembe<br />
v njihovih molekulah – RNK, beljakovinah<br />
in mikrobiomih udeležencev.<br />
V študiji, objavljeni v reviji Nature<br />
Aging, so ugotovili, da staranje ne poteka<br />
postopoma.<br />
NELINEARNE SPREMEMBE<br />
Večina molekul, ki so jih preučevali,<br />
je namreč pokazala pospešene, nelinearne spremembe pri<br />
starosti 44 in 60 let, kar je potrdil tudi docent za mikrobiomsko<br />
medicino in prvi avtor študije Xiaotao Shen. Pravi,<br />
da so pri tem nekatere točke v času življenja še posebej<br />
pomembne, če ne celo ključne za naše staranje in zdravje.<br />
Navedel je primer sposobnosti presnove kofeina, ki se opazno<br />
zmanjša najprej okoli 40. leta in še enkrat okoli 60. leta.<br />
Sestavine, ki sodelujejo pri presnovi alkohola, se prav tako<br />
zmanjšajo zlasti okoli 40. leta.<br />
Michael Snyder, predsednik oddelka za genetiko na<br />
Stanfordu, pripoveduje o dveh valovih staranja. »Ljudje pogosto<br />
dobijo mišične<br />
poškodbe in ugotovijo,<br />
da se kopičenje<br />
maščobe začne v 40.<br />
letih, kar je povezano<br />
s presnovo lipidov.<br />
Druga stvar je sarkopenija,<br />
ki pomeni<br />
izgubo mišic in prizadene<br />
ljudi v 60. letih.<br />
Oboje je zelo velika<br />
stvar,« pravi in doda,<br />
da sta obe preučevani<br />
starostni skupini<br />
doživeli spremembe v<br />
beljakovinah, ki skupaj<br />
držijo tkiva.<br />
To najverjetneje<br />
pomaga razložiti kožne,<br />
mišične in srčno-žilne<br />
spremembe,<br />
ki se zgodijo. Zlasti<br />
po 60. letu hitreje naraščajo<br />
tudi tveganja<br />
za nastanek bolezni.<br />
Študija je namreč pokazala,<br />
da so ljudje,<br />
Raziskovalci svetujejo,<br />
da ljudje,<br />
ko se približujejo<br />
prelomnim letom,<br />
spremenijo oziroma<br />
prilagodijo življenjski slog.<br />
stari 60 let ali več, bolj dovzetni za<br />
srčno-žilne bolezni, težave z ledvicami<br />
in sladkorno bolezen tipa 2.<br />
RAZLIKA MED SPOLOMA?<br />
Iskanje vzorcev, kot jih ponuja omenjena<br />
raziskava, lahko pomaga pri diagnozi<br />
in preprečevanju bolezni. Ker<br />
so identificirali tudi »klinično uporabne<br />
označevalce«, pa je le-te mogoče<br />
uporabiti za izboljšanje upravljanja<br />
zdravstvenega varstva in blaginje starajočega<br />
se prebivalstva, poroča CNN.<br />
Študija se je v povprečju skoraj dve leti osredotočala na<br />
udeležence, stare med 25 in 75 let. Vsi so živeli v Kaliforniji,<br />
bili zdravi in prihajali iz različnih etničnih okolij. Vsake tri do<br />
šest mesecev so jim jemali vzorce krvi, blata, kože ter nosne<br />
in ustne brise. Ker bi pospešeno staranje pri ženskah lahko<br />
pripisali menopavzi, ki je običajno med 45. in 55. letom, so<br />
raziskovalci izvedli analizo na ločenih zbirkah podatkov za<br />
moške in ženske, a rezultati so jih precej presenetili.<br />
Ugotovili so namreč, da je prehodna točka za oba spola<br />
okoli 55 let. Predhodna študija raziskovalcev v Nemčiji<br />
in Združenih državah je pokazala, da obstaja še en t. i. val<br />
staranja okoli 75. leta,<br />
vendar najnovejša<br />
raziskava ni mogla<br />
potrditi teh ugotovitev<br />
zaradi omejenega<br />
starostnega razpona.<br />
Raziskovalci tako<br />
svetujejo, da ljudje,<br />
ko se približujejo<br />
prelomnim letom,<br />
to je v 40. in 60. letu<br />
starosti, spremenijo<br />
oziroma prilagodijo<br />
tudi življenjski slog.<br />
To zajema manj pitja<br />
alkohola in več gibanja.<br />
Snyder je tistim,<br />
ki se približujejo 60.<br />
letom, svetoval tudi,<br />
naj pazijo na vnos<br />
ogljikovih hidratov in<br />
pijejo veliko vode, da<br />
bi izboljšali delovanje<br />
ledvic. »V določenih<br />
časovnih točkah svojega<br />
življenja bolj poskrbite<br />
zase,« pravi. <br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
Priporočilo<br />
P. DR. ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
MEDIA-AMAZON.COM<br />
VIDENJE<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
Hildegarda se je rodila 1<strong>09</strong>8 v plemiški družini in kot osemletna prišla<br />
v samostan benediktink. Kot opatinja je v Rupertsbergu pri Bingnu ustanovila<br />
samostan. Že od otroštva je bila deležna mističnih videnj. Bila je zdravilka,<br />
pisateljica, pesnica in skladateljica. Umrla je 17. septembra 1179. Benedikt XVI.<br />
jo je leta 2012 razglasil za svetnico in cerkveno učiteljico. Goduje 17. septembra.<br />
57<br />
Malo Hildegardo starši pripeljejo<br />
v benediktinski<br />
samostan Disibodenberg,<br />
kjer sta moška in ženska<br />
veja reda. Tu zanjo in za malo Juto skrbi<br />
njena sorodnica Juta Spanheimska. Ko<br />
ta trideset let zatem umre, postane Hildegarda<br />
opatinja. Svojo skrb posveča<br />
bolnim in v zdravilstvo uvaja tudi svoje<br />
sestre. Ko spovedniku Volmarju zaupa,<br />
da že od svojega tretjega leta doživlja videnja,<br />
nastopijo težave …<br />
Prolog filma s spokorniškim bičanjem<br />
in mileniarističnim pričakovanjem<br />
konca sveta zagotovo ne deluje<br />
obetavno. Zdi se, kakor da želi biti<br />
nekakšen kontrapunkt rojstvu sijoče<br />
svetnice, ki se bo zgodilo slabih sto let<br />
kasneje. Toda bolj kot sama temačnost<br />
prologa kontrastno učinkujejo okoliščine,<br />
v katerih se znajde Hildegarda: ne<br />
le asketska praksa, ki vključuje samotrpinčenje<br />
z bičanjem in spokorniškimi<br />
pasovi, ampak tudi institucionalni in<br />
politični pritiski.<br />
V tej perspektivi, ki sicer ni šablonsko<br />
črno-bela, se zdi, kakor da zamorjena<br />
temačnost aktualnega krščanstva s Hildegardo<br />
dobi sij nečesa zares Božjega.<br />
V nasprotju z asketskim trpinčenjem<br />
samega sebe Hildegarda poudarja spoštovanje<br />
in ljubezen do lastnega telesa,<br />
saj je prepričana, da kdor z nasilnim<br />
spokorništvom »ubije« svoje meso, ubije<br />
tudi dušo, ki biva v njem, prav zato tudi<br />
Gospod pravi: »Usmiljenja hočem in ne<br />
žrtve.« V luči zdravega odnosa do telesa<br />
tudi razvija zdravilstvo, pri čemer verjame,<br />
da bo človeka, ki je ustvarjen iz<br />
zemlje, zemlja – oziroma njeni sadovi –<br />
tudi ozdravila. Obenem kot glasbenica<br />
zagovarja, da lahko tudi glasba blagodejno<br />
vpliva na zdravljenje. Predvsem<br />
pa verjame, da je najpomembnejše, da<br />
hkrati z zdravljenjem telesa poteka tudi<br />
zdravljenje duše.<br />
Režiserka ne prikaže Hildegarde kot<br />
nekakšne alternativke, ampak kot odrešeno,<br />
ženo vere, odprto za Boga in videnja,<br />
ki ji jih naklanja, a je ob vsem tem<br />
popolnoma vpeta v realnost življenja. V<br />
film je vključenih kar nekaj citatov iz njenih<br />
spisov, tudi o spolnosti in spočetju.<br />
Zgodba v močnem odtenku jasno pokaže,<br />
da za Hildegardo moč zelišč ne more in ne<br />
sme biti v službi abortusa. Vsekakor izjemen<br />
portret o izjemni ženski. <br />
O FILMU:<br />
• naslov: Videnje – Iz življenja<br />
Hildegarde iz Bingna (Vision –<br />
Aus dem Leben der Hildegard<br />
von Bingen)<br />
• čas trajanja: 110 minut<br />
• država in leto: Nemčija, Francija,<br />
20<strong>09</strong><br />
• režija: Margarethe von Trotta<br />
• igralska zasedba: Barbara<br />
Sukowa, Heino Ferch, Hannah<br />
Herzsprung<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
Videnje je že tretji film režiserke<br />
Margarethe von Trotta, v katerem<br />
je Barbara Sukowa odigrala naslovno<br />
vlogo močne ženske. Pred<br />
tem sta skupaj posneli že biografski<br />
drami Rosa Luxemburg (1986) in<br />
Hannah Arendt (2012).<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
PG – zaradi prizorov s spokorniškim<br />
pasom in bičanjem naj si otroci<br />
ogledajo film v spremstvu staršev.<br />
DOSTOPNOST:<br />
»Vision« - Hildegarde de Bingen<br />
(VOST FR) (youtube.com)<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
58<br />
NARODNOZABAVNO<br />
V Oplotnici so odmevale<br />
SLOVENSKE MELODIJE<br />
V Oplotnici je potekal 8. Festival pod Pohorjem, na katerem se je za nagrade tokrat pomerilo pet ansamblov.<br />
Po navedbah KD Festival Oplotnica je v prijetnem okolju pred graščino Oplotnica uživalo 500 obiskovalcev.<br />
Franci Ribič, podpredsednik kulturnega društva in organizator, pa je medtem opozoril, da z domačo glasbo<br />
ohranjamo našo kulturno dediščino, »kar je za obstoj slovenstva ključnega pomena«.<br />
LEON OBLAK<br />
ANŽE FILIPIČ<br />
Festival pod Pohorjem poteka že<br />
od leta 2017. Kot pravijo organizatorji,<br />
je Oplotnica zibelka nekaterih<br />
zelo znanih glasbenih<br />
skupin, izvajalcev in ustvarjalcev domače<br />
glasbe. Še posebej ponosni so na prelepo<br />
kuliso, ki jim jo zagotavlja graščina,<br />
imenovana tudi Žički dvorec. Zgrajena<br />
je bila med letoma 1621 in 1631, leta 2010<br />
pa so jo v celoti prenovili. Festival vsako<br />
leto začnejo z oplotniško himno Tu smo<br />
doma, ki sta jo ustvarila domačina Tine<br />
Lesjak in Dušan Ravnjak.<br />
AVTORSKE SKLADBE<br />
IN SKLADBE IZ ZAKLADNICE<br />
Posebnost festivala je, da se ansambli<br />
na njem predstavijo z dvema skladbama.<br />
Prva je njihova avtorska skladba, s<br />
katero tekmujejo. Druga skladba, tako<br />
imenovana skladba iz zakladnice, pa<br />
je določena s strani organizatorjev. Kot<br />
najvišjo nagrado strokovne komisije<br />
podelijo plaketo Tineta Lesjaka, poleg<br />
nje pa za nagrado občinstva podelijo<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong><br />
Z domačo glasbo ohranjamo<br />
svojo kulturno dediščino,<br />
kar je za obstoj slovenstva<br />
ključnega pomena.<br />
plaketo Bratov iz Oplotnice. Podelijo pa<br />
tudi tri nagrade za najboljša besedila in<br />
nagrado za najboljšo melodijo. »Kljub<br />
temu da je to vendarle neke vrste tekmovanje,<br />
si želimo, da se ansambli družijo,<br />
spoznavajo, sklepajo nova prijateljstva<br />
in bi tako vsak odšel domov dobre<br />
volje, s samimi prijetnimi spomini iz<br />
Oplotnice,« pravijo v KD Festival Oplotnica,<br />
ki dogodek organizira.<br />
Omenjeni Tine Lesjak, čigar plaketo<br />
strokovna komisija podeli zmagovalni<br />
skladbi, je bil s harmoniko povezan<br />
že od malih nog. Kasneje je z bratom<br />
Marjanom ter Milanom in Vojkom<br />
Nagrado strokovne komisije in plaketo Tineta<br />
Lesjaka so prejeli Guštni muzikanti.<br />
Gričnikom ustanovil ansambel Bratje<br />
iz Oplotnice. Prve glasbene uspehe so<br />
dosegli leta 1995 na ptujskem festivalu,<br />
kasneje pa tudi na števerjanskem<br />
festivalu. Ansambel je redno nastopal<br />
20 let, glasbo pa je pisal Lesjak sam. Bil<br />
je mentor oziroma sodelavec številnih<br />
dobro znanih ansamblov. Za svoje delo<br />
je prejel veliko priznanj, med njimi tudi<br />
najvišje priznanje Občine Oplotnica.<br />
Umrl je leta 2019 v Mariboru, pokopan<br />
pa je v Oplotnici, kjer od leta 2020 stoji<br />
tudi njegov kip.<br />
Na letošnjem festivalu so se v Oplotnici<br />
za najvišje nagrade pomerili Fenomeni,<br />
Ansambel Občutek, Guštni muzikanti,<br />
Ansambel Gašperja Mirnika in<br />
Ansambel Vetrnjaki. Pred tem so začeli<br />
s tradicionalno pesmijo Tu smo doma<br />
v izvedbi Veselih Štajerk, Anžeta Evgena<br />
Brenceta in trobentačev Društva<br />
godbenikov Zreče. V revijalnem delu<br />
so obiskovalci prisluhnili lanskoletnim<br />
zmagovalcem po mnenju strokovne komisije,<br />
Ansamblu Brloga, in zmagovalcem<br />
po mnenju občinstva, Ansamblu<br />
Mladi asi. Za konec pa so jih po spominih<br />
popeljale Vesele Štajerke. Prvi<br />
ženski ansambel v zgodovini slovenske<br />
domače glasbe letos namreč obeležuje<br />
30-letnico delovanja.<br />
Kdo so bili člani letošnje strokovne<br />
komisije? Mitja Skočaj, profesor klarineta,<br />
pevec in nekdanji klarinetist v<br />
Ansamblu Saša Avsenika ter član Mitja<br />
kvinteta; Tini Lesjak, sin Tineta Lesjaka,<br />
ustanovitelj ter dolgoletni član Ansambla<br />
Vrt in vodja novonastale skupine<br />
Tini Lesjak in Fantje iz Oplotnice;<br />
Jože Pongračič, magister glasbe, učitelj<br />
harmonike v Glasbeni šoli Slovenska<br />
Bistrica ter vodja dislociranega oddelka<br />
Glasbene šole Slovenska Bistrica v Oplotnici.<br />
Pri ocenjevanju besedil se jim<br />
je pridružil Franci Smrekar, dolgoletni<br />
pisec besedil in član Društva pesnikov<br />
slovenske glasbe.
PODELITEV NAGRAD<br />
Nagrado strokovne komisije in plaketo<br />
Tineta Lesjaka so prejeli Guštni muzikanti.<br />
Prihajajo iz Dobrne in delujejo<br />
približno dve leti. V tem času so igrali<br />
tako doma kot v sosednji Avstriji in Italiji.<br />
Člani skupine so: Niko Armič na harmoniki,<br />
Jan Rat na kitari, Leon Kovše<br />
na basu in baritonu ter pevski duet Tjaša<br />
Kelc in Nik Stopinšek. Njihov cilj je<br />
ustvarjati čim več lastne glasbe in z njo<br />
zabavati mlado in starejšo populacijo.<br />
Nagrada občinstva in plaketa Bratov<br />
iz Oplotnice je pripadla Ansamblu<br />
Gašperja Mirnika. Ansambel sestavljajo<br />
nadobudni najstniki iz Ljubečne<br />
pri Celju: Gašper Mirnik na harmoniki,<br />
pevka in flavtistka Tia Ruby Prah, Franci<br />
Makar na kitari ter Matic Pungartnik<br />
na bas kitari in baritonu. Ustvarjati so<br />
začeli pred dvema letoma. Kmalu po<br />
ustanovitvi so imeli v Dolenjskih Toplicah<br />
svoj prvi pomembnejši nastop, ki<br />
jim je prinesel nagrado za najboljše besedilo<br />
za lastno skladbo Make up. Letos<br />
so se s festivala v Števerjanu vrnili kot<br />
najmlajši narodnozabavni ansambel, ki<br />
je kadarkoli zmagal na festivalu kot absolutni<br />
zmagovalec.<br />
Nagrado za najboljšo melodijo je prejela<br />
Vera Šolinc za pesem Kdo me bo peljal<br />
pred oltar v izvedbi Ansambla Gašperja<br />
Nagrada občinstva in plaketa Bratov iz Oplotnice<br />
je pripadla Ansamblu Gašperja Mirnika.<br />
Mirnika. Za najboljše besedilo pa so podelili<br />
tri nagrade. Prvo nagrado za najboljše<br />
besedilo je prejel Anže Špegel za<br />
pesem Pod tvojim srcem v izvedbi Fenomenov.<br />
Drugo nagrado je prejela Vera Šolinc<br />
za pesem Kdo me bo peljal pred oltar<br />
v izvedbi Ansambla Gašperja Mirnika,<br />
tretjo nagrado pa je prav tako prejela Vera<br />
Šolinc za pesem Iste ptice skup letijo v izvedbi<br />
Guštnih muzikantov.<br />
PREMALO POSLUHA<br />
V NACIONALNIH MEDIJIH<br />
Kot je za Domovino pojasnil organizator<br />
Franci Ribič, je Festival pod Pohorjem<br />
uspel v polni meri. »Zelo smo zadovoljni<br />
s kvaliteto izvedbe, nastopom<br />
ansamblov in obiskom festivala. Tudi<br />
vreme nam je letos služilo, saj je bilo<br />
zelo vroče čez dan in prijetno zvečer,<br />
med samo izvedbo festivala.« Navedel<br />
je, da je bilo razprodanih 500 vstopnic,<br />
kolikor so imeli pripravljenih sedišč.<br />
»Odzivi obiskovalcev so bili odlični.<br />
NARODNOZABAVNO 59<br />
Tisti, ki so bili letos prvič z nami, so bili<br />
najbolj navdušeni nad našo prelepo kuliso,<br />
grajsko lepotico graščino.«<br />
»V festival je čez leto vloženega<br />
ogromno truda, energije in seveda<br />
časa. Če nas, člane, ne bi gnala želja po<br />
ustvarjanju dogodka za domačo glasbo,<br />
tudi festivala ne bi bilo več. Mislim, da<br />
si domača glasba zasluži takšne koncerte<br />
in dogodke, da jo lahko ohranjamo in<br />
se ob njej veselimo,« je poudaril Ribič in<br />
dodal, da se priprava festivala začne že<br />
po končani prireditvi v prejšnjem letu,<br />
ko se dogovorijo, kdo bo igral v revijalnem<br />
delu in kakšno nit bodo peljali skozi<br />
festival. »Po novem letu pripravimo<br />
razpis in potem celo leto do festivala<br />
potekajo različne aktivnosti. Zadnje<br />
tri tedne pred festivalom postane zelo<br />
vroče, saj se takrat začne nočna mora<br />
z birokracijo za prijavo prireditve itd.<br />
Zadnje tri dni pripravljamo samo prizorišče,<br />
pripeljemo oder, postavimo stole<br />
in uredimo vse potrebno, da je na festivalu<br />
slika, kot se šika. Vsi v našem društvu<br />
delamo izključno brezplačno, zato<br />
se čuti žar preprostosti in gostoljubja,<br />
ko se našega festivala udeležijo ansambli<br />
in gledalci.«<br />
Kot je dodal, bi morala biti domača<br />
glasba »posebej zaščitena, in to na nacionalnem<br />
nivoju, kar bi moralo biti v<br />
državnem interesu. Menim, da je zanjo<br />
premalo posluha v nacionalnih medijih.<br />
S tem ohranjamo svojo kulturno dediščino,<br />
kar je za obstoj slovenstva ključnega<br />
pomena. Če je ne bomo znali varovati,<br />
bomo vedno manj Slovenci, prevladala<br />
pa bo tuja kultura. Zavedajmo se, da<br />
imamo odlično glasbeno zgodovino, na<br />
kar moramo biti zelo ponosni!« <br />
Vesele Štajerke letos obeležujejo<br />
30-letnico delovanja.<br />
Franci Ribič: »Tisti, ki so bili<br />
letos prvič z nami,<br />
so bili najbolj navdušeni<br />
nad našo prelepo kuliso,<br />
grajsko lepotico graščino.«<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
60<br />
KORAK V NOVO ŠOLSKO LETO<br />
MATEJA PERŠOLJA IN<br />
NATAŠA LENARČIČ,<br />
BEGREJT INŠTITUT<br />
SHUTTERSTOCK<br />
POPOTNICA učiteljem<br />
in staršem ob začetku<br />
ŠOLSKEGA LETA<br />
Družina je osnovna celica družbe, v kateri otrok spoznava prve vrednote in si gradi<br />
prva prepričanja o življenju. Z vstopom v šolo se tako otrok kot tudi starš prvič zares<br />
srečata z novo skupnostjo, kjer morda veljajo drugačne vrednote, norme in pravila<br />
od tistih privzgojenih v družini, vendar pa pomembno sooblikujejo mladega človeka.<br />
Ker imata tako starš kot učitelj enako poslanstvo<br />
in ker oba otroku predstavljata<br />
pomemben zgled delovanja družbe,<br />
je pomembno, da se tega zavedata ter<br />
gradita odnos na medsebojnem spoštovanju in<br />
zaupanju. S sodelovanjem bosta otroku postavila<br />
trdne temelje za njegovo prihodnost.<br />
Ob tem pa se morata zavedati, da smo učitelji<br />
in starši avtoritete, ki jim otroci verjamejo. Verjetno<br />
so se v vsakega od nas vtisnile besede starša<br />
ali učitelja, ki nas spremljajo v življenju, ko so nam<br />
na primer rekli »ti imaš dar za …« ali »iz tebe nič ne<br />
bo«. Naše besede so pomembne in imajo vrednost<br />
v očeh otroka. Zanj predstavljajo realnost, na podlagi<br />
katere si oblikuje lastno identiteto.<br />
Naše besede so pomembne<br />
in imajo vrednost v očeh otroka.<br />
Zanj predstavljajo realnost, na podlagi<br />
katere si oblikuje lastno identiteto.<br />
Enak učinek ima nanj nebesedna govorica, ki<br />
jo odrasli izražamo na podlagi svojih prepričanj.<br />
Če učitelj ali starš menita, da otrok zmore, da je<br />
»vreden« naše energije, ne glede na vedenje, ki ga<br />
trenutno izbira, ga bosta tako z nebesedno govorico<br />
kot z dejanji podprla in spodbudila. Tak otrok<br />
bo začel verjeti vase, zaupati sebi in bo, ker bo<br />
v varnem okolju, pripravljen na nove izzive.<br />
PRVI ŠOLSKI DAN<br />
Za nekatere je bil v tem tednu prvi šolski dan v<br />
novem šolskem letu. Za marsikoga tudi prvi šolski<br />
dan v življenju.<br />
Pred vstopom v šolo vas, odrasle, povabiva,<br />
da pri sebi preverite, kako se počutite. Ste vznemirjeni,<br />
polni pričakovanj, veselja? Ste neučakani,<br />
radovedni ali občutite tesnobo, morda dvom,<br />
strah pred neznanim?<br />
Preverite še, kakšni so vaš odnos, prepričanje<br />
in misli o naši šoli.<br />
Kot učitelji se lahko vprašamo, kakšno je moje<br />
mnenje o šoli, v kateri delam. Če je moje mnenje<br />
o kolegih in šoli pozitivno, če verjamem, da je to<br />
moje spodbudno in povezovalno okolje, potem se<br />
v šoli počutim bolje, kot če ne bi bilo. In glede na<br />
počutje to izražam v vsakodnevni komunikaciji z<br />
učenci, kolegi in starši.<br />
Kot starši se prav tako lahko vprašamo,<br />
kakšno je moje mnenje o šoli, ki jo obiskuje moj<br />
otrok. Če je zaupanja vredno, potem bom s to<br />
energijo pospremil otroka v hram učenosti. S tem<br />
mu bom v veliko pomoč pri hitrejši vključenosti<br />
v novo skupino. Šolo bo obiskoval z večjim veseljem,<br />
hitreje bo zaupal učiteljem in lažje oblikoval<br />
nova prijateljstva.<br />
Tako učitelji, s katerimi se vsak teden srečujeva,<br />
kot tudi starši si želimo strpne, empatične,<br />
sodelovalne, razmišljujoče, odgovorne,<br />
umirjene otroke in ljudi. Imamo skupni cilj.<br />
Lahko ga dosežemo. Z mirnostjo, zaupanjem,<br />
sodelovanjem in vero v posameznika. In ne pozabimo:<br />
»Bodimo otrokom in mladim zgled<br />
družbe, ki si jo želimo. To bo najboljša popotnica,<br />
ki jim jo lahko damo.«<br />
<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
Koledar dogodkov SEPTEMBER<br />
DOGODKI<br />
61<br />
koledar.at<br />
Jubilejni koncert – 20 let<br />
društva IniciativAngola<br />
19.00<br />
Kulturni dom Danica,<br />
Pot Danice – Danicaweg 2,<br />
Šentprimož – Sankt Primus, Avstrija<br />
Koncert<br />
7<br />
SOB<br />
Ob 20. obletnici obstoja društva IniciativAngola<br />
vabljeni na jubilejni koncert v kulturni dom Danica.<br />
Koncert bodo oblikovali VS Tambula, Kvintet<br />
Donet, Otroški zbor Danica, Dekleta Smrtnik ter<br />
afriška skupina Insingisi, ki prihaja iz Zimbabveja.<br />
Po koncertu sledi agape z afriško hrano.<br />
5<br />
ČET<br />
Na robu poletja:<br />
Alenka Rebula Tuta<br />
18.00–20.00<br />
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto,<br />
Rozmanova ulica 28, Novo mesto<br />
6<br />
PET<br />
Odprtje razstave '3450 Jama<br />
pod Macesnovo gorico –<br />
slovenski Katin' in predvajanje<br />
dokumentarnega filma<br />
19.30<br />
Okrogla miza, predavanje<br />
Cerkev sv. Jošta (razstava) in kulturni<br />
dom (film), Šentjošt nad Horjulom<br />
Razstava, film<br />
6<br />
Ulični festival<br />
Okusi Posavja 20<strong>24</strong><br />
6<br />
Balet pod zvezdami:<br />
Romeo in Julija<br />
PET<br />
17.00–23.30<br />
PET<br />
20.00–23.00<br />
Krško, staro mestno jedro<br />
Glavni trg, Maribor<br />
Kulinarika, družabno<br />
Koncert<br />
6<br />
PET<br />
8<br />
NED<br />
20.00 (petek) – 23.30 (nedelja)<br />
Vipava<br />
Vipavska trgatev<br />
20<strong>24</strong><br />
Kulinarika, družabno<br />
8<br />
NED<br />
Zgodba o dveh transportih<br />
(odprtje razstave)<br />
11.30<br />
Grad Negova<br />
Razstava<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
62<br />
SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
Špageti z zelenjavo<br />
IN KURKUMO<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
2 OSEBI PREPROSTO 20 MINUT<br />
SESTAVINE<br />
• 250 g špagetov<br />
• ½ čebule<br />
• 1 jajčevec<br />
• 1 bučka<br />
• 250 g rikote<br />
• 2 čajni žlički kurkume<br />
• oljčno olje<br />
• sol<br />
• poper<br />
• grobo mleta pistacija<br />
1. V slanem kropu skuhamo<br />
špagete po navodilih<br />
proizvajalca.<br />
2. Medtem v ponvi na<br />
vročem oljčnem olju<br />
prepražimo na tanke rezine<br />
narezano čebulo ter na<br />
manjše kocke narezan<br />
jajčevec in bučko. Med praženjem<br />
zelenjavo solimo.<br />
Pražimo 5 minut.<br />
3. S paličnim mešalnikom obdelamo<br />
rikoto, ki ji dodamo 2 čajni<br />
žlički kurkume ter 2 jušni žlici<br />
vode, v kateri se kuhajo špageti.<br />
Kuhane špagete odcedimo, jih<br />
vrnemo v lonec, dodamo rikoto s<br />
kurkumo ter praženo zelenjavo.<br />
Po okusu popramo, premešamo<br />
in takoj serviramo. Poleg ponudimo<br />
riban parmezan.<br />
DOBER TEK!<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
63<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
4 3 6 8 4 5 8 16<br />
4 6 4 5 9 6 4 25<br />
9 4 7 4 7 8 7 26<br />
5 5 7 6 7 5 3 5<br />
6 4 2 3 6 2 9 2<br />
6 7 7 6 4 9 3 13<br />
3 8 7 6 2 4 4 25<br />
14 14 16 9 13 23 23<br />
5 9 2 4 3 8 1 5<br />
9 6 4 4 3 5 7 13<br />
9 1 7 6 5 8 3 12<br />
2 5 8 9 9 6 3 33<br />
3 3 9 7 5 4 8 16<br />
4 3 5 7 2 7 4 18<br />
7 8 5 6 6 4 8 21<br />
16 9 21 <strong>24</strong> 6 23 19<br />
5 9 2 4 3 8 1<br />
9 6 4 4 3 5 7<br />
9 1 7 6 5 8 3<br />
2 5 8 9 9 6 3<br />
3 3 9 7 5 4 8<br />
4 3 5 7 2 7 4<br />
7 8 5 6 6 4 8<br />
4 3 6 8 4 5 8<br />
4 6 4 5 9 6 4<br />
9 4 7 4 7 8 7<br />
5 5 7 6 7 5 3<br />
6 4 2 3 6 2 9<br />
6 7 7 6 4 9 3<br />
3 8 7 6 2 4 4<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
64<br />
NAGRADNA KRIŽANKA<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
NEMŠKI<br />
PISATELJ<br />
MANN<br />
NASPROT-<br />
JE MANJ-<br />
ŠINE<br />
IZDELO-<br />
VALEC<br />
OPEKE<br />
GNOJNO<br />
VNETJE<br />
LASNEGA<br />
MEŠIČKA<br />
3<br />
AM. FILM.<br />
IGRALKA<br />
(KATHA-<br />
RINE)<br />
6<br />
EDEN OD<br />
STARŠEV<br />
PRIVLAČ-<br />
NOST,<br />
MIKAV-<br />
NOST<br />
17<br />
INDIJSKI<br />
ŠAHIST<br />
(VIŠVA-<br />
NATAN)<br />
JED IZ<br />
MLETEGA<br />
MESA<br />
V ZELJU<br />
SHUTTERSTOCK<br />
LIKOVNO<br />
DOMOVINA<br />
ZNAMENJE<br />
IZREDNI<br />
PROFE-<br />
SOR<br />
MOGOČNA<br />
TRDNJAVA<br />
KONTAKT<br />
V BEO-<br />
GRADU<br />
MOČVIR-<br />
SKA ALI<br />
VODNA<br />
RASTLINA<br />
ČLOVEK,<br />
KI VLEČE<br />
RIKŠO<br />
ANTON<br />
AŽBE<br />
VAS V. OD<br />
VUZENICE<br />
MORSKA<br />
RIBA<br />
RUDOLF<br />
BADJURA<br />
UDAREC<br />
16 8<br />
FATUM<br />
MISIJO-<br />
NARKA<br />
(VESNA)<br />
BOSANSKI<br />
NOGOME-<br />
TAŠ KO-<br />
LAŠINAC<br />
NOVO<br />
MESTO<br />
REKA NA<br />
POLJSKEM<br />
15 PRIVR-<br />
ŽENEC<br />
ILIRIZMA<br />
JIMMY<br />
(KRAJŠE)<br />
GOSPOS-<br />
TVO<br />
ŽENSK<br />
SVET-<br />
LOBNI<br />
POJAV OB<br />
STRELI<br />
ZDRAVILO<br />
ERNA<br />
MEŠKO<br />
JUDOVSKI<br />
SVEČNIK<br />
1<br />
MESEC<br />
MALI<br />
TRAVEN<br />
OSEBA, KI<br />
NADALJ.<br />
SLOVAŠKO<br />
MESTO<br />
JED IZ VI-<br />
NA IN JAJC<br />
DEVET<br />
PEVCEV<br />
14<br />
HVALNICA<br />
10<br />
SLIKAR<br />
(SALVAD.)<br />
MAJHNA<br />
JAGODA<br />
MLADA,<br />
POMLA-<br />
DANSKA<br />
KOKOŠ<br />
ŽELATINA<br />
IZ MORS-<br />
KIH ALG<br />
NARCIS<br />
FIZIK<br />
ČERMELJ<br />
12<br />
STRUPE-<br />
NA KAČA<br />
5<br />
IVAN<br />
MINATTI<br />
IGRALKA<br />
MACGRAW<br />
13<br />
7<br />
KALCIJ<br />
DOMOVINA<br />
BARVNI<br />
TON<br />
PEČ ZA<br />
PRIDO-<br />
BIVANJE<br />
JEKLA<br />
KNJIŽNA<br />
JUNA-<br />
KINJA<br />
KARENINA<br />
IRSKI<br />
BRINOVEC<br />
STARA<br />
MATI<br />
2<br />
VRSTA,<br />
LINIJA<br />
ANGLEŠKI<br />
GLAS-<br />
BENIK<br />
(BRIAN)<br />
… Z ONE-<br />
GA SVETA<br />
DEBELEJ-<br />
ŠA PALICA<br />
4<br />
4. IN 14.<br />
ČRKA<br />
VELJKO<br />
TOMAN<br />
GLAVNO<br />
GESLO<br />
1 2<br />
3 4 5 6 7<br />
9 8 9 10 11 12<br />
MADŽAR-<br />
11<br />
SKI SKLA-<br />
13 14 15 16 17<br />
DATELJ<br />
KODALY<br />
Pred 1630 leti (5. septembra 394) sta<br />
se v Vipavski dolini spopadli vojski<br />
vzhodnorimskega cesarja Teodozija in<br />
proticesarja Evgenija. Zmagal je prvi in še<br />
zadnjič združil oblast v rimski državi v enih<br />
rokah. V spomin na ta spopad so leta 1994 nad<br />
vasjo na sliki, ki ima danes 628 prebivalcev,<br />
postavili kamniti križ v obliki črke T.<br />
REŠITEV SKRITE PESMI:<br />
KAJ TI JE DEKLICA, DA SI TAK ŽALOSTNA ...<br />
V D O V S T V O<br />
D I S A K O R D<br />
O S T R I T E V<br />
V A R A N A S I<br />
S K I N L O S<br />
T O T A L V N<br />
V R E S O V K E<br />
O D V I S N E Ž<br />
NAGRADNA KRIŽANKA –<br />
POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA<br />
Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino<br />
na tednik <strong>Domovina</strong> za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko<br />
e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom<br />
črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja,<br />
ki mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino; (3) svoje<br />
ime, priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka' najkasneje do 13.<br />
septembra pošljite na: <strong>Domovina</strong>, Brnčičeva 41e, 1231 Ljubljana<br />
Črnuče, ali urednistvo@domovina.je.<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
LLLLL+<br />
65<br />
SKRITA<br />
LJUDSKA PESEM<br />
KAJN TINJE DEKA LISCA<br />
DIAS ITAKA<br />
ŽAR FLOS TUNA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />
ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste<br />
prebrali začetek lepe ljudske pesmi. (jp)<br />
KOMBINACIJSKI<br />
MAGIČNI LIK<br />
DISAKORD OSTRITEV LOS<br />
SKIN TOTAL VARANASI<br />
VRESOVKE VN TOTAL<br />
Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat,<br />
vodoravno in navpično.<br />
Ko boste vpisali vse, se bo prikazala<br />
beseda, ki je ni na spisku.<br />
Le v polju, kjer se križa sama s seboj,<br />
vpišite pravo črko. (jp)<br />
164 5. 9. 20<strong>24</strong>
CALVIN, TOLE SEM KUHALA DOBRO<br />
URO! VSAJ POSKUSI!<br />
VIDEL SEM, KAJ<br />
SI DALA NOTER!<br />
TEGA SE NE<br />
BOM DOTIKAL!
DRZNI ZMAGOVALCI –<br />
PODJETNIKI PRIHODNOSTI!<br />
V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki<br />
in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo<br />
mostove do novih priložnosti.<br />
Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo<br />
in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.<br />
Video VSEBINE<br />
Podjetniki s srcem,<br />
znanjem in izkušnjami:<br />
● Matjaž Čadež<br />
● Franc Jager<br />
● mag. Gregor Novak<br />
● Matjaž Tomlje<br />
● dr. Jure Knez<br />
● Andrej Pečjak<br />
VREDNO JIM JE PRISLUHNITI.<br />
Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo<br />
zgodbe podjetnikov, ki:<br />
• s svojimi izjemnimi idejami,<br />
inovacijami in delom premikajo meje;<br />
• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo<br />
uspešne podjetniške zgodbe;<br />
• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo<br />
upanje novim generacijam.<br />
DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH<br />
Z VIDO PETROVČIČ:<br />
►<br />
►<br />
►<br />
poglobljeni vpogledi v uspešne<br />
podjetniške zgodbe;<br />
motivacija za vse, ki sanjajo o svoji<br />
podjetniški poti;<br />
navdih za premagovanje novih<br />
izzivov.<br />
OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.
Ne bodi, kar nisi<br />
Ne bom, ker ne morem, ker res ni mogoče,<br />
razum mi dopušča, srce pa kar noče.<br />
Ga sploh ne utišam, saj vem, da ne laže,<br />
ko vse gre po svoje, spet pot mi pokaže.<br />
Ujete so želje, za vse so predpisi,<br />
srce pa mi pravi: Ne bodi, kar nisi!<br />
Vsi hodijo v vrsti, jaz grem pa po svoje –<br />
brez veze, brez veze, pa vendar lepo je …<br />
Ni mar mi za norme pa vsa ta pravila,<br />
ničesar ne rabim, želim si le krila.<br />
Letel bom po svoje, svoboden kot ptica,<br />
ne bo več dosegla me vaša resnica.<br />
Ves svet je izložba, blešče se napisi,<br />
srce pa mi pravi: Ne bodi, kar nisi!<br />
Vsi nosijo maske, jaz nočem se skriti –<br />
verjamem še v sanje, želim le ljubiti …<br />
(Feri Lainšček)<br />
Tomo Strle/CITRUS
Change language