Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje (predogled)
10.09.2024 • Views
Embed Flag

Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje (predogled)

ePAPER READ
domovina.je

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče<br />

12. 9. 2024<br />

27<br />

Predavateljem<br />

nekaznovano delili dodatke<br />

28<br />

Simič: Davčna zakonodaja<br />

sprejeta brez razprave<br />

32<br />

Prodaja šolskih učbenikov –<br />

dober posel?<br />

<strong>Vlada</strong> <strong>romsko</strong> <strong>problematiko</strong><br />

ZGOLJ OPAZUJE<br />

12<br />

3,95 €<br />

<strong>165</strong>

DRZNI ZMAGOVALCI –<br />

PODJETNIKI PRIHODNOSTI!<br />

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki<br />

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo<br />

mostove do novih priložnosti.<br />

Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo<br />

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.<br />

Video VSEBINE<br />

Podjetniki s srcem,<br />

znanjem in izkušnjami:<br />

● Matjaž Čadež<br />

● Franc Jager<br />

● mag. Gregor Novak<br />

● Matjaž Tomlje<br />

● dr. Jure Knez<br />

● Andrej Pečjak<br />

VREDNO JIM JE PRISLUHNITI.<br />

Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo<br />

zgodbe podjetnikov, ki:<br />

• s svojimi izjemnimi idejami,<br />

inovacijami in delom premikajo meje;<br />

• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo<br />

uspešne podjetniške zgodbe;<br />

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo<br />

upanje novim generacijam.<br />

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH<br />

Z VIDO PETROVČIČ:<br />

poglobljeni vpogledi v uspešne<br />

►<br />

podjetniške zgodbe;<br />

►<br />

motivacija za vse, ki sanjajo o svoji<br />

podjetniški poti;<br />

► navdih za premagovanje novih<br />

izzivov.<br />

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

KOMENTAR TEDNA<br />

ČEFERIN CENZURIRA<br />

IN NADIRA NOVINARJE<br />

3<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

A ne samo to. Dosegel je tudi, da so Miloša Milovića v državnem zboru preprosto<br />

stornirali kot pričo. Samo zato, ker je tako iz Švice zahteval Aleksander Čeferin ...<br />

Po nedavnem izbruhu afere s cenzuro oddaje Ura moči<br />

na zasebni televiziji Planet TV se je na avtorja teh vrstic<br />

obrnilo več novinarjev iz različnih medijskih hiš,<br />

skupni imenovalec njihovih pričevanj pa je naslednji:<br />

Aleksander Čeferin nas – novinarje, urednike – že vrsto let<br />

cenzurira in celo osebno nadira.<br />

Tako je med drugim osebno cenzuriral Suzano Rankov,<br />

nekdanjo urednico Poslovnega dnevnika in kasneje odgovorno<br />

urednico Dnevnika, danes piarovko podjetja Slovenski<br />

državni gozdovi, ko je bil Čeferin še predsednik Nogometne<br />

zveze Slovenije.<br />

Ko je Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, pred<br />

časom objavil ali nameraval objaviti članek, povezan s Čeferinom,<br />

je k Šurli v pisarno prišel eden od Odlazkovih direktorjev<br />

s telefonom v roki, na drugi strani telefonske linije<br />

pa je bil Aleksander Čeferin, ki je Šurlo potem deset minut<br />

nadiral po telefonu.<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

NISO SMELI ALI UPALI SPREGOVORITI<br />

Najbolj zanimivo pri tem pa je – poleg Čeferinovega karakterja<br />

in njegovih potez seveda – šokantno dejstvo, da so prizadeti<br />

novinarji in uredniki o tem sicer v ožjih krogih pripovedovali,<br />

bolj šepetali, niso pa si upali ali smeli spregovoriti<br />

v javnosti in te primere javno razkriti. No, znaki osebnega<br />

poguma in poklicne pokončnosti to vsekakor niso. Še več,<br />

molčalo je tudi njihovo novinarsko društvo – Društvo novinarjev<br />

Slovenije, čeprav so vse vedeli, so pa na drugi<br />

strani nemudoma in vedno glasno protestirali, če<br />

je Janez Janša (SDS) samo kihnil ali kaj tvitnil<br />

»proti novinarjem«! Pri čemer je lahko vsakomur<br />

jasno, da so Janševi tviti v primerjavi<br />

s tovrstnim početjem Aleksandra Čeferina<br />

povsem nenevarni.<br />

Ko je Aleksander Čeferin preprečil objavo<br />

intervjuja z Milošem Njegoslavom<br />

Milovićem v Odlazkovem časniku Večer, si<br />

nista upala javno protestirati niti odgovorni<br />

urednik Večera Matija Stepišnik niti urednica<br />

Večerovih dopisništev Petra Lesjak Tušek,<br />

čeprav sta oba nekdanja predsednika<br />

Društva novinarjev<br />

Slovenije. Pa je šlo za njihov<br />

časopis!<br />

Stanovsko novinarsko<br />

sprenevedanje je šlo celo tako<br />

daleč, da so »stavkajoči« novinarski<br />

aktivisti na RTV Slovenija<br />

(proti prejšnjemu – kakor<br />

desnemu – vodstvu RTV) nameravali<br />

Aleksandra Čeferina pripeljati v posebno oddajo Odmevov<br />

– kot velikega borca za medijsko svobodo?! To je bilo junija<br />

2022, na srečo pa jim je to preprečila takratna odgovorna urednica<br />

informativnega programa TVS Jadranka Rebernik.<br />

Vse to nam sicer še več kot o Aleksandru Čeferinu govori<br />

in pove o žalostnem in skrajno ponižujočem stanju slovenskega<br />

novinarstva.<br />

DOBESEDNO ZAKLENIL JIH JE<br />

Aleksandru Čeferinu je pred nekaj meseci uspel tudi neverjeten<br />

met: cenzuriral je vse člane posebne preiskovalne komisije<br />

državnega zbora, ki pod vodstvom poslanca Gibanja<br />

Svoboda Aleša Rezarja preiskuje »sume o ugotavljanju morebitne<br />

politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi<br />

suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije<br />

in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in<br />

preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega<br />

vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih<br />

in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja<br />

pranja denarja«.<br />

Milović je 21. marca letos na Rezarjevo komisijo poslal<br />

pismo, v katerem je opozoril na kazenski proces, ko naj bi bil<br />

(Milović) krivično obsojen na 18 mesecev zapora, formalno<br />

zaradi poslovne goljufije, neformalno pa zaradi zarote dinastije<br />

Čeferin, ki naj bi žrtvovala Milovića in s tem zaščitila<br />

samo sebe, zraven pa priložil cenzurirani intervju za časnik<br />

Večer. Milović je to pismo posredoval ne samo Rezarju,<br />

ampak vsem desetim članom komisije in njihovim<br />

namestnikom. To pismo do pred kratkim ni prišlo<br />

v javnost, kar je za slovenski parlament ali slovensko<br />

politično in medijsko sceno tako rekoč<br />

nemogoče. Toda za ta unikum zarote molka je<br />

več kot očitno poskrbel Aleksander Čeferin; uspela<br />

mu je stoodstotna ‚cenzura‘ poslancev preiskovalcev<br />

– dobesedno zaklenil jih je.<br />

Čeferin pri tem ves čas prodaja bučke, da je<br />

Milović ‚navaden kriminalec‘, ob tem pa pozablja,<br />

da je bil pri Čeferinovih zaposlen, še več, Milović<br />

in Aleksander sta (bila) tudi dolgoletna osebna in<br />

družinska prijatelja.<br />

Čeferin je celo dosegel, da so Miloša N.<br />

Milovića, ki je bil kot (nekdanji) svetovalec<br />

predsednika vlade Roberta<br />

Goloba že prej predviden tudi za<br />

pričanje pred to komisijo, in sicer<br />

zaradi izjav ter obtožb Tatjane<br />

Bobnar in Boštjana Lindava na<br />

račun Goloba, preprosto stornirali<br />

kot pričo. <br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 »Življenje blizu romskih vasi<br />

je nemogoče brez rednega<br />

posredovanja policije«<br />

Tina S. Bertoncelj<br />

15 Romska družina Strojan –<br />

spodletel družbeni eksperiment<br />

Nenad Glücks<br />

SHUTTERSTOCK<br />

18<br />

27<br />

28<br />

32<br />

dr. Anton Olaj, nekdanji generalni<br />

direktor Policije: »Varnost je<br />

ustavna kategorija, ki jo ima<br />

občan pravico zahtevati«<br />

Luka Svetina · Intervju<br />

Afera dodatki: nekdanja<br />

dekanja ekonomske fakultete<br />

Metka Tekavčič oproščena<br />

Katja Benčina<br />

mag. Ivan Simič, davčni<br />

strokovnjak in svetovalec:<br />

»Če bi Janševa vlada tako peljala<br />

davčno reformo, brez dialoga<br />

in mimo socialnih partnerjev,<br />

bi imeli polne ulice kolesarjev«<br />

Luka Svetina · Intervju<br />

Delovni zvezki so<br />

v prvi vrsti posel<br />

Tina S. Bertoncelj<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>165</strong>, LETNIK 4,<br />

12. september 2024<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,95 €<br />

Odgovorni urednik<br />

tednika in portala:<br />

DR. VALENTIN AREH<br />

Izvršna urednica:<br />

ERIKA AŠIČ<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.<br />

Direktor:<br />

DR. MITJA ŠTULAR<br />

Naročnina:<br />

175 € (eno leto, lahko obročno),<br />

95 € (pol leta)<br />

Tehnični urednik<br />

in urednik fotografije:<br />

TOMO STRLE<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 068 191 191<br />

Uredništvo:<br />

BRNČIČEVA 41E<br />

1231 LJUBLJANA ČRNUČE<br />

E: urednistvo@domovina.je<br />

T: 068 191 191<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada:<br />

7000 izvodov<br />

Naslovnica:<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Tednik izhaja ob četrtkih v<br />

slovenščini.<br />

Zaključek redakcije:<br />

10. september 2024<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

VSEBINA<br />

5<br />

3 Čeferin cenzurira in nadira novinarje<br />

Bojan Požar · Komentar tedna<br />

6 Pregled tedna<br />

8 Foto tedna<br />

9 Čivkarija<br />

22 25<br />

»Terorizem najbolj boleče udari tam,<br />

kjer najmanj pričakujemo«<br />

Tina S. Bertoncelj<br />

Ovadba podjetnika Aleša Štrancarja<br />

zoper Avstrijce v zvezi s podjetjem Bia<br />

Separations<br />

Nenad Glücks<br />

11 Karikatura<br />

35 Vesel(o)vanje<br />

Aljuš Pertinač · Komentar<br />

36 Skrito ozadje najnovejše tešomanije:<br />

Golobova zasebna firma za ekskluzivni<br />

trading državne energetike<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

38<br />

Kemija neke ljubezni<br />

Jan Zobec · Komentar<br />

44<br />

Direktor zapora na Dobu se brani pred<br />

očitki o grožnjah do podrejenih<br />

Luka Svetina<br />

60 54<br />

Oljenka z Brezij s podobo leva,<br />

psa in merjasca<br />

ddr. Verena Perko<br />

40<br />

Agonija OZN s pomočjo Danila Türka<br />

Andrej Tomelj · Komentar<br />

50<br />

Pornografija in čustva<br />

Benjamin Tomažič<br />

56<br />

Nikola Tesla in njegov pogled<br />

na prihodnost<br />

Nina Razinger<br />

37 Med(ijski) sosedi<br />

43 Delo<br />

Milena Miklavčič · Kolumna<br />

46 Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)<br />

dr. Valentin Areh<br />

48 Do Kosijevega doma na Vogarju<br />

Igor Gošte<br />

52 Ko gospa ministrica postane Pehta<br />

(Kekec, 2. del)<br />

Ivan Sivec<br />

57 Pater Pij<br />

p. dr. Andraž Arko · Priporočilo<br />

58 Preprost test bi lahko že 30 let prej<br />

napovedal srčni infarkt ali možgansko kap<br />

Katja Benčina<br />

60 Mar nam je<br />

Mateja Peršolja<br />

61 Koledar dogodkov<br />

62 Ocvrta jajca s paradižnikom<br />

Selma Bizjak<br />

63 Sudokuja, vsotnici<br />

64 Nagradna križanka<br />

65 Razvedrilo<br />

66 Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

6<br />

MARTA KOS ZA KOMISARKO<br />

Potem ko je Tomaž Vesel v petek odstopil<br />

od kandidature za evropskega komisarja,<br />

je vlada na seji za novo kandidatko<br />

potrdila Marto Kos. Preden bo premier<br />

Robert Golob njeno ime poslal v Bruselj,<br />

jo čaka še predstavitev pred odborom za<br />

evropske zadeve.<br />

Leta 2022 se je pridružila Gibanju Svoboda,<br />

aprila istega leta je postala tudi podpredsednica<br />

stranke, junija pa napovedala<br />

kandidaturo za predsednico republike,<br />

ki jo je konec avgusta umaknila, pri tem<br />

pa navajala osebne razloge. Decembra<br />

2022 je v znak podpore notranji ministrici<br />

Tatjani Bobnar, ki je odstopila s položaja,<br />

izstopila iz Svobode, rekoč, da to ni več<br />

njena stranka.<br />

V prvi izjavi za novinarje je Marta Kos<br />

namignila, da so zamere pozabljene in<br />

da je počaščena, ker bo lahko v Evropski<br />

komisiji predstavljala interese Slovenije. V<br />

opoziciji so kritični, da ni načelna in da se<br />

je s premierjem Golobom znova zbližala<br />

zaradi visoke plače. Ta za mesto evropskega<br />

komisarja znaša približno 25.000 evrov<br />

mesečno. Opozicija sicer Kosovi očita<br />

manko političnih izkušenj, to pa je nekaj,<br />

zaradi česar naj bi Ursula von der Leyen<br />

zavrnila Tomaža Vesela.<br />

KADROVSKA<br />

STISKA POLICIJE<br />

Policija se sooča s hudo kadrovsko stisko,<br />

ki bi lahko vodila tudi v kolaps sistema,<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

PREGLED TEDNA<br />

Žiga Živulović jr./BOBO<br />

Marta Kos je nova kandidatka za evropsko<br />

komisarko. Zamere do Gibanja Svoboda so<br />

menda pozabljene.<br />

Zaradi slabših varnostnih razmer in nezadovoljstva s<br />

plačami so vrste med policisti vedno bolj okrnjene.<br />

opozarjata policijska sindikata. V zadnjem<br />

letu in pol je zaradi odpovedi in upokojitev<br />

odšlo kar 800 policistov, kar je skoraj desetina<br />

vseh zaposlenih. Stiska je največja<br />

na manjših, lokalnih policijskih postajah.<br />

Glavna razloga za množične odhode sta po<br />

mnenju sindikalistov poslabšanje varnostnih<br />

razmer in nezadovoljstvo s plačami.<br />

Ker so razmere urgentne, so pisali tudi<br />

predsedniku vlade. Eno bolj obremenjenih<br />

policijskih postaj v zadnjih tednih,<br />

Policijsko postajo Kočevje, je v letošnjem<br />

letu zapustilo deset policistov. V ljubljanski<br />

upravi so zato tja premestili pet policistov<br />

od drugod. Zaskrbljujoče je, da ima največja<br />

policijska uprava v državi le 73-odstotno<br />

zasedenost delovnih mest.<br />

POLNE »NEOPREDELJENE«<br />

AMBULANTE<br />

V Ljubljani je polno zasedenih vseh 11<br />

ambulant za neopredeljene bolnike,<br />

prijavljenih je več kot 9.000 pacientov.<br />

Paciente, ki nimajo izbranega osebnega<br />

zdravnika, v primeru zdravstvenih težav v<br />

ZD Ljubljana napotujejo v ambulante oz.<br />

enote, v katerih so imeli nazadnje svojega<br />

zdravnika. Pod okriljem Zdravstvenega<br />

doma Ljubljana je prva tovrstna ambulanta<br />

začela delati januarja lani, zadnja pa<br />

je svoja vrata v enoti Center odprla aprila<br />

letos. V ambulantah sicer dela približno 60<br />

različnih zdravnikov.<br />

DRŽAVA PREISKUJE WOLT<br />

Agencija RS za varstvo konkurence preiskuje<br />

ponudnika dostave hrane na dom<br />

Wolt. Preverjali naj bi, ali Wolt, ki je po<br />

umiku španskega Glova s slovenskega trga<br />

edini večji ponudnik te storitve, zlorablja<br />

svoj položaj in omejuje konkurenco.<br />

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2014<br />

na Finskem, pred dvema letoma pa ga je<br />

prevzela ameriška družba DoorDash. V<br />

Sloveniji je prisotno od leta 2019. Agencija<br />

za varstvo konkurence naj bi že več tednov<br />

pridobivala informacije o načinu delovanja<br />

Wolta in poslovnih odnosih z gostinskimi<br />

lokali, s katerimi sodeluje. Na podlagi<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

PREGLED TEDNA<br />

7<br />

Ministrica Stojmenova Duh je deležna hudih<br />

obtožb KPK in Računskega sodišča.<br />

zbranih podatkov naj bi se v agenciji nato<br />

odločili, ali bodo proti Woltu uvedli postopek<br />

zaradi domnevno nezakonitih ravnanj.<br />

UKRAJINSKI NAPAD<br />

Z BREZPILOTNIKI<br />

Ruska zračna obramba je sestrelila več<br />

kot 140 ukrajinskih brezpilotnih letal, ki<br />

so poletela nad devet ruskih regij. Dvajset<br />

t. i. brezpilotnikov so poslali tudi nad<br />

Moskvo, zaradi česar so bila nekaj časa<br />

zaprta vsa tri letališča v prestolnici. Po<br />

podatkih ruske vojske je bilo sestreljenih<br />

144 ukrajinskih brezpilotnikov. O žrtvah ali<br />

škodi ni poročil.<br />

Zaradi napada so bila nekaj časa zaprta<br />

vsa tri moskovska letališča, Domodedovo,<br />

Žukovo in Vnukovo, zato je bilo preusmerjenih<br />

več kot 50 notranjih in mednarodnih<br />

poletov. Zjutraj je promet znova stekel.<br />

Ukrajinska vojska je podobno obsežen<br />

napad z brezpilotnimi letalniki na rusko<br />

območje sprožila tudi na začetku septembra.<br />

Njen cilj so bili takrat predvsem<br />

ruski energetski objekti.<br />

SEVERNA KOREJA<br />

SE OBOROŽUJE<br />

Zaradi groženj ZDA in njihovih zaveznic<br />

mora Severna Koreja povečati svoj jedrski<br />

arzenal, je v ponedeljek dejal severnokorejski<br />

voditelj Kim Džong Un. Po njegovih<br />

besedah je sicer Severna Koreja odgovorna<br />

država, katere jedrsko orožje ne predstavlja<br />

grožnje nikomur, poročajo tuje<br />

tiskovne agencije. Čeprav veljajo proti<br />

Severni Koreji mednarodne sankcije, ki naj<br />

bi omejile njen jedrski program, Pjongjang<br />

že leta razvija rakete, ki bi lahko nosile<br />

jedrske konice. V zadnjih dveh letih je<br />

znatno povečala število preizkusov raket<br />

in vodenih izstrelkov, hkrati pa okrepila<br />

vojaško sodelovanje z Rusijo ter zaostrila<br />

retoriko proti Južni Koreji in ZDA.<br />

Severna Koreja povečuje<br />

svoj jedrski arzenal. Toda po<br />

besedah njihovega voditelja<br />

s tem ne ogroža nikogar.<br />

Flickr @vladaRS<br />

KONEC MINISTRICE<br />

STOJMENOVE<br />

Komisija DZ za nadzor javnih financ ni<br />

obravnavala nakupa 13.000 računalnikov,<br />

ki ga je ministrstvo za digitalno preobrazbo<br />

izvedlo lani. Predsednik komisije Jernej<br />

Vrtovec je namreč sejo zaradi nesklepčnosti<br />

prekinil, nadaljevali jo bodo prihodnji<br />

teden. Za »težavo« so pravzaprav poskrbeli<br />

koalicijski poslanci, ki na sejo niso prišli,<br />

prav tako se je ni udeležila Emilija Stojmenova<br />

Duh. Vrtovec je ob tem pojasnil,<br />

da opravičila ministrice ni prejel. Sicer pa<br />

se ministrica sooča s hudimi obtožbami<br />

tako KPK kot Računskega sodišča, da je pri<br />

nakupu računalnikov ravnala nevestno in<br />

negospodarno, zato se politični analitiki<br />

v en glas strinjajo, da je njen konec blizu.<br />

V javnih izjavah sta ji podporo že odrekli<br />

koalicijski partnerici Svobode, stranki SD<br />

in Levica.<br />

TAJFUN V VIETNAMU<br />

Število smrtnih žrtev tajfuna Yagi v Vietnamu<br />

je naraslo na 65, pogrešanih je 39 ljudi.<br />

Zaradi močnega dežja se azijska država po<br />

navedbah vremenoslovcev sooča z zgodovinskimi<br />

poplavami in plazovi. Nekatere<br />

hiše so skoraj povsem pod vodo, mnogi<br />

prebivalci pa na strehah čakajo na pomoč.<br />

Gosto poseljeni sever države je sicer tudi<br />

proizvodno središče za globalna tehnološka<br />

podjetja. Pred poplavami in plazovi<br />

svarijo tudi pristojne oblasti, ki so izdale<br />

opozorila za več kot 400 naselij. <br />

PROFIMEDIA<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

8 FOTO TEDNA<br />

VUELTA 2024<br />

Primož Roglič s sinovoma<br />

slavi svojo četrto zmago<br />

tritedenske dirke po Španiji.<br />

PROFIMEDIA

ČIVKARIJA<br />

9<br />

Miro Petek @miro5ek<br />

Najbrž ni več dvoma: Čeferini in Kosi postajajo najbolj<br />

vplivne slovenske familije.<br />

Anja Bah Žibert @ANJABAHZIBERT<br />

Novo streljanje. Tokrat v romskem naselju v NM,<br />

kjer imajo vsa romska naselja vodo in elektriko.<br />

Skratka bivanjske razmere niso problem, je pa to<br />

priročen izgovor vladajočih, ki nočejo ukrepati. S<br />

svojo ignoranco ogrožajo prebivalce. Je to sploh<br />

@vladaRS?!<br />

Čivk tedna<br />

Vid Mlakar @VidMlakar<br />

Pogledi: neverjetno, kaj se dogaja pri vas v<br />

SLO. Najprej te razsuje računsko sodišče,<br />

potem še KPK, ti pa še kar mrtvo hladno<br />

vztrajaš na položaju ministra, kot to počne<br />

ministrica za digitalno preobrazbo. Ob<br />

tem pa imaš še podporo vladne koalicije.<br />

Očitno za kadrovanje te vlade velja, da<br />

bolj kot je nekdo nesposoben, večje možnosti<br />

ima, da zadrži položaj ali da je izbran<br />

na pomembno delovno mesto.<br />

Žiga Turk @ZigaTurk<br />

Še vedno velja, kot mi je nekdo opisal način delovanja<br />

Goloba: »Če boš priden, ti bo Golob nekaj<br />

obljubil.« Poudarek na obljubil.<br />

Milena Miklavčič @MilenaMilenca<br />

Ko sem zaslišala izjavo iz Tarče, da so se, hahaha,<br />

temeljito lotili reform, sem prestavila na Pickbox ...<br />

Matr, kdo je v tej državi totalno nor?!<br />

Janez Janša @JJansaSDS<br />

Ustvarili so vzporedni svet, v katerem Zoran Janković<br />

pooseblja poštenje, Robert Golob svobodo,<br />

Urška Klakočar Zupančič vladavino prava, Nataša<br />

Pirc Musar skromnost, Simon Maljevac učinkovitost,<br />

Jaša Jenull strpnost, Luka Mesec varnost in<br />

Nika Kovač reproduktivne pravice.<br />

Na plebiscitu leta 1990 za tak svet nismo glasovali.<br />

Naša dolžnost je, da vrnemo Slovenijo njenim<br />

ljudem.<br />

Bojan Požar @BojanPozar<br />

Viri iz vladne koalicije, pravkar:<br />

Golob je najbolj nedostojen predsednik<br />

vlade doslej. Uničil je tudi<br />

Vesela, kdo mu bo še kaj verjel na<br />

besedo …<br />

NSi @NovaSlovenija<br />

@MatejTonin: Računsko sodišče je jasno ugotovilo,<br />

da je ministrica Svetlani Makarovič nagrado<br />

izplačala brez zakonske osnove.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

10<br />

ČIVKARIJA<br />

Marko @Marko63705437<br />

Ko čudežni deček znova dokaže svoje mojstrstvo.<br />

Športni SOS @SportniSOS<br />

Največ osvojenih Grand Tourov od Vuelte 2019,<br />

posamezniki: 5: Primož Roglič, 4: Tadej Pogačar, 2:<br />

Jonas Vingegaard, 1: Tao Geoghegan, Egan Bernal,<br />

Jai Hindley, Remco Evenepoel, Sepp Kuss.<br />

Države: 9: Slovenija, 2: Danska, 1: Velika Britanija,<br />

Kolumbija, Avstralija, Belgija, ZDA.<br />

Slovenec @Slovenec1994047<br />

Boris Tomašič @NeMaramButlov pravkar: »Mi smo<br />

tako nizko, da je treba gor pogledat, da vidiš dno.«<br />

#DvojnoDno<br />

Zdravstvena.info @InfoZdravstvena<br />

4 mio eur davkoplačevalskega denarja za NVO<br />

društvo, ki propagira LGBT ideologijo otrokom<br />

v vrtcih in šolah, mio eur za TEŠ 6, laptope, 1001<br />

novo zaposlitev po ministrstvih in pisarnah. V letu<br />

2024 pa zbiramo za nove infuzijske črpalke za otroke<br />

z rakom. Kam plovemo kot družba?<br />

Matej Lahovnik @LahovnikMatej<br />

Ne tako daleč nazaj smo se ponoči brez skrbi sprehodili<br />

od Viča do Bežigrada, zdaj pa je kriminala<br />

v Ljubljani toliko, da tudi podnevi v centru nisi<br />

več varen.<br />

N1 Slovenija @n1slovenija<br />

V soboto okoli 18. ure so v centru<br />

Ljubljane štirje osumljenci poskušali<br />

oropati moškega. Ker jim ni želel<br />

izročiti denarja, so ga pretepli.<br />

Nasilen rop se je zvečer zgodil tudi<br />

v parku Tivoli.<br />

Petra Juvančič @petra_j_<br />

Biseri roditeljskega:<br />

»Kako to, da ustno spraševanje ni napovedano?<br />

Jaz mojega poznam, on se ne uči sproti in bo vsak<br />

dan v stresu, ko bo šel v šolo.« #fazani<br />

F. M. Dostojevski @Slovenec_sem7<br />

Napad na družino je napad na najmočnejši okop<br />

proti modernemu nihilizmu. Urejena družina hrani<br />

človeka z ljubeznijo, s smislom, z življenjsko svetlobo.<br />

(Alojz Rebula)<br />

Samo&strelec @r_svinga<br />

Urolog me je urgentno poslal na preiskavo PET/<br />

PC PSMA, ker z operacijo rak iz telesa ni bil povsem<br />

odstranjen. To preiskavo omogoča samo<br />

UKC Ljubljana. Danes pokličem. In rezultat? Na<br />

vrsti boste čez pol leta!<br />

Medtem pa lahko prosim rakave celice, da malo<br />

počakajo …<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

KARIKATURA<br />

11<br />

BORIS OBLAK<br />

Dolenjski ljudski pevci

12 TEMA TEDNA<br />

»Življenje blizu ROMSKIH vasi<br />

je nemogoče brez rednega<br />

posredovanja policije«<br />

V civilnih iniciativah Grosupljega, Ivančne Gorice, Novega mesta, Kočevja, Škocjana, Brežic in Šentjerneja<br />

imajo dovolj. Na <strong>romsko</strong> <strong>problematiko</strong> in z njo povezana nerešena vprašanja opozarjajo že leta, a zgodi se<br />

bore malo. Dogajajo se vlomi, kraje, kurjenje, razgrajanje, teroriziranje okolice. Problematični Romi ostajajo<br />

nekaznovani, če nimajo premoženja, jim ga tudi država ne more vzeti.<br />

TINA S. BERTONCELJ<br />

ARHIV DOMOVINE<br />

Domačini se čudijo, češ, zakaj<br />

država ne preveri izvora vsega<br />

premoženja, mnogi se namreč<br />

vozijo v novih in dragih<br />

avtomobilih. Vsemu navkljub še naprej<br />

dovolj dobro živijo s pomočjo socialnih<br />

transferjev – tako dobro, da se jim niti<br />

ne splača delati, kar priznavajo tudi<br />

sami. Romske družine imajo veliko otrok,<br />

da tako pridejo do še več denarja.<br />

»Videti je, da tej vladi<br />

reševanje romske<br />

problematike ni<br />

v interesu.«<br />

Živijo zastonj, na tuji zemlji, ponekod si<br />

elektriko zagotovijo kar sami, s priklopom<br />

na bližnji daljnovod.<br />

V civilnih iniciativah so pred kratkim<br />

predlagali, da bi si sposodili rešitev<br />

iz Velike Britanije, kjer naj bi pred leti<br />

sprejeli ukrep: družine dobijo otroški<br />

dodatek le za dva otroka, za ostale otroke<br />

pa zaposleni Romi dobijo davčno<br />

olajšavo. Vendar pa v Sloveniji vlada občutek,<br />

da si odločevalci<br />

sprememb ne želijo.<br />

Škoda, ki so jo domačinom<br />

povzročili Romi.<br />

PRIČEVANJA<br />

PREBIVALCEV<br />

»Pri nas v Grosupljem<br />

se nihče noče preveč<br />

izpostavljati. Tudi mi<br />

imamo družine in smo<br />

prejeli nekaj 'svaril',<br />

da naj pazimo, kaj govorimo.<br />

Tukaj skoraj<br />

vsakodnevno kurijo.<br />

Stanovalci smo zvečer<br />

in ponoči, ko se ne vidi<br />

dim, prisiljeni imeti zaprta<br />

okna in terase zaradi<br />

strupenih vonjav.«<br />

»Kmetje se pritožujejo<br />

zaradi divjanja<br />

po njivah. Nekateri<br />

kupijo večje pse in<br />

je morda malo bolje,<br />

manj vlomov. Občasno<br />

se sliši divjanje<br />

avtomobilov po travnikih,<br />

motokros, glasna<br />

glasba in streljanje<br />

– verjetno v zrak<br />

– čeprav so nekateri<br />

občani že našli na<br />

dvoriščih izstrelke.«<br />

»Ljudje ne prijavljajo<br />

več, ker vidijo, da<br />

so le sami zaslišani, Romom pa se nič<br />

ne zgodi. Dva najstnika sta šla na prepoznavo<br />

obrazov zaradi izsiljevanja.<br />

Enega Roma so našli in je kriminalist<br />

povedal, da bi moral že sedeti, vendar<br />

so zapori prepolni. Najstniku pa je bilo<br />

odsvetovano pričati.«<br />

»V naselju naj bi kriminalisti že našli<br />

orožje. Tega seveda ne bodo potrdili<br />

medijem. Tudi streli v šipe podjetij so<br />

bili, a podjetniki tega sami ne bodo potrdili.<br />

Ali jim plačujejo za mir, je treba<br />

vprašati njih, živijo par metrov stran.«<br />

»Na vrtu so upokojencema ukradli<br />

precej kilogramov krompirja. Romi so<br />

sedeli pred trgovino in se jima posmehovali.<br />

Grozili so jima, da bodo vse požgali,<br />

če bodo klicali policijo. Policijo sta<br />

upokojenca klicala in neuspešno čakala<br />

do poznih večernih ur.«<br />

To je le nekaj pričevanj prebivalcev<br />

občin, ki so najbolj na udaru. Zaradi<br />

groženj in posledičnega strahu so se<br />

odločili za anonimnost, mnogi niso želeli<br />

razkriti niti točne lokacije. Povedali<br />

so nam še marsikaj. Kako po lastniških<br />

gozdovih na veliko sekajo drevesa, da<br />

si pozimi kurijo, uničijo tudi ves prirastek.<br />

Na črpalki si natočijo gorivo in ne<br />

plačajo. V trgovini si nakradejo hrane in<br />

potrebščin, bagatelne kraje se do določene<br />

vsote niti ne preganja. Zgodi se, da<br />

hrano pojedo že v trgovini, na poti ven<br />

pa še spotoma pljunejo v prodajalko.<br />

»Življenje blizu romskih vasi je brez<br />

rednega posredovanja policije nemogoče,«<br />

so nam povedali. Imajo več denarja<br />

od socialne pomoči kot tisti, ki delajo.<br />

Po nekaterih vaseh celo kupujejo<br />

nepremičnine – tam je veliko kršitev<br />

javnega reda in miru, »dretje«, glasna<br />

glasba – lastniki sosednjih hiš so obupani.<br />

Ko »civili«, kot Romi imenujejo<br />

druge občane, pokličejo policijo, se jim<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

TEMA TEDNA<br />

13<br />

»So mi že grozili, da me<br />

bodo pretepli, da bom invalid,<br />

da me bodo ubili.«<br />

pogosto kasneje maščujejo, jim uničijo<br />

lastnino in podobno. »So mi že grozili,<br />

da me bodo pretepli, da bom invalid, da<br />

me bodo ubili,« nam je zaupal občan, ki<br />

redno prijavlja policiji. Nekateri Romi<br />

se ukvarjajo s prevarami, kot je »oplemenitenje<br />

denarja«, nekateri s posojili<br />

za visoke obresti. »Romski otroci so žal<br />

obsojeni na nedelo, kraje in izkoriščanje<br />

sistema, če se ne bodo stvari spremenile,«<br />

opozarjajo krajani, ki se jim ne<br />

zdi prav, da Romi izkoriščajo otroke za<br />

socialne transferje ter jih ne pošiljajo<br />

v vrtec in šolo. Tukaj so njihovi otroci<br />

žrtve in država ne bi smela tega podpirati,<br />

so odločni.<br />

V ZADNJIH TEDNIH ESKALACIJA<br />

Romska problematika se nerešena vleče<br />

že dolgo časa, v zadnjih tednih pa se je<br />

stopnjevala tudi zaradi napada na policiste.<br />

Do pretepa je prišlo v Kočevju,<br />

kjer so policisti prijeli pobeglega mladoletnega<br />

voznika, več Romov pa je z<br />

nasiljem želelo preprečiti aretacijo. Na<br />

spletu se je pojavil posnetek incidenta,<br />

menda po zaslugi Romov, ki so se s<br />

pretepanjem policistov želeli pohvaliti.<br />

Zoper štiri osumljence je bila podana<br />

kazenska ovadba, vendar pa so trenutno<br />

vsi na prostosti.<br />

Sredi avgusta je zavrelo tudi v Ribnici,<br />

kjer je več romskih družin napovedalo<br />

protest, njihova glavna zahteva<br />

je bila, naj se jim napelje vodovod. Župan<br />

Samo Pogorelc je pojasnil, da so vsi<br />

objekti nelegalni, za nelegalne gradnje<br />

pa komunalni priključki niso dovoljeni.<br />

Izpostavil je tudi, da so jim že pred časom<br />

ponudili zbiralnik vode, ki pa so ga<br />

zavrnili. Nazadnje so se s predstavniki<br />

Romov dobili na sestanku in se dogovorili,<br />

da bo občina zagotovila vodo, vendar<br />

le v primeru, če se bodo Romi vključili<br />

v integracijo in izpolnili določene<br />

obveznosti. Nekateri Romi s tem očitno<br />

Posnetek zaslona TV SLO1<br />

Mnogi Romi živijo na tuji zemlji,<br />

elektriko si 'zagotovijo' sami, delajo<br />

škodo domačinom, toda nič se jim<br />

ne zgodi. Nasprotno - zahtevajo še<br />

več ugodnosti.<br />

Posnetek zaslona TV SLO1<br />

Posnetek zaslona TV SLO1<br />

»Pravice, pravice, pravice,<br />

odgovornosti ali dolžnosti<br />

pa nimajo nobenih.«<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

14 TEMA TEDNA<br />

Na črpalki si natočijo gorivo<br />

in ne plačajo. Zgodi se, da<br />

hrano pojedo že v trgovini,<br />

na poti ven pa še spotoma<br />

pljunejo v prodajalko.<br />

niso bili zadovoljni – župan je dobil celo<br />

grožnje s smrtjo, kar je prijavil policiji.<br />

Ribnico in Kočevje je 22. avgusta<br />

obiskal notranji minister Boštjan<br />

Poklukar. Župana sta mu podrobno<br />

pojasnila vse težave, s katerimi se soočajo,<br />

v Kočevju so o svojih težavah z<br />

Romi govorili tudi podjetniki, ki so zaradi<br />

kriminalitete oškodovani tudi za<br />

zelo visoke vsote denarja. Gregor Košir,<br />

podžupan Kočevja, je opozoril, da je<br />

sistem sankcioniranja premalo učinkovit,<br />

do zapletov prihaja že pri predkazenskih<br />

postopkih. »Kako boš Roma<br />

zaposlil za 950 evrov, če lahko v dveh<br />

dneh ukrade za toliko denarja?« je župan<br />

izrazil dvom, da bi bili na tej točki<br />

mehki ukrepi učinkoviti. »V mestu je<br />

treba narediti red, vzpostaviti je treba<br />

zadostno prisotnost policije, da varnost<br />

ne bo pod vprašajem,« se je strinjal<br />

tudi Poklukar.<br />

So pa zaznali, da bi bile pri postopkih<br />

obravnave kaznivih dejanj in<br />

kršiteljev možne določene izboljšave.<br />

»Prepričan sem, da brez vsaj nekaj zakonskih<br />

popravkov zadeva ne bo šla na<br />

bolje, je pa tukaj veliko odvisno od pravosodne<br />

veje,« je opomnil Košir. Minister<br />

je obisk sklenil z mislijo, da policija<br />

svoje delo opravlja dobro, in napovedal<br />

sestanek z ministrico za pravosodje.<br />

Poklukar in Andreja Katič sta se sestala<br />

teden dni kasneje, poleg je bila tudi<br />

generalna državna tožilka Katarina<br />

Bergant. »Vrtec, šola, sociala, preventivno<br />

delovanje vseh organov na lokalni<br />

in državni ravni, aktivnosti družbe<br />

kot celote, socializacija in na koncu je<br />

pravosodje,« je po srečanju sporočila<br />

ministrica, ki meni, da sprememba zakonodaje<br />

zaradi romske problematike<br />

ni potrebna. Poudarila je, da mora vsa<br />

zakonodaja veljati za vse enako in da se<br />

že pripravlja nekaj zakonodajnih sprememb,<br />

tudi prenova kazenske zakonodaje<br />

in zakona o mladoletnih storilcih<br />

kaznivih dejanj – želijo si predvsem hitrejših<br />

postopkov.<br />

»Močno sem razočaran, ker sem<br />

včeraj slišal, da MNZ in pravosodje<br />

Škoda v gozdu, ki so jo domačinom povzročili Romi.<br />

ugotavljata, da spremembe zakonodaje<br />

niso potrebne,« je izid sestanka komentiral<br />

kočevski podžupan, ki meni, da se<br />

bodo tako žal nadaljevale male kraje,<br />

ki večinoma ostanejo nekaznovane, še<br />

naprej se bo teroriziralo trgovke, mladoletniki<br />

bodo ostajali nekaznovani<br />

in bodo še naprej povzročali težave. Še<br />

vedno bodo lahko prejemniki socialne<br />

pomoči delali prekrške in dobivali kazni,<br />

ki niso izvršljive. Še vedno se bodo<br />

ljudje z več ovadbami in v čakanju na<br />

sodbo prosto sprehajali naokoli. »Očitno<br />

težave vidimo samo mi,« je bil jezen.<br />

DVOJNA MERILA<br />

»Ljudi najbolj boli to, da gre za dvojna<br />

merila,« je dejal Jože Kapler, župan občine<br />

Škocjan. Navedel je primer romske<br />

družine, ki ima kar 16 otrok, živijo pa na<br />

področju Nature 2000. »Veste, da tam<br />

kmet ne sme niti orati, inšpektorji pa v<br />

tem primeru ne ukrepajo, čeprav imajo<br />

postavljene barake, hleve in še kaj,«<br />

je župan izrazil pomislek, da zakoni in<br />

pravila veljajo <strong>zgolj</strong> za »civile«. Romi<br />

na tuji zemlji naredijo temeljno ploščo,<br />

sklicujejo se na pravico do doma, preden<br />

pride inšpekcija, pa hiša že stoji – in<br />

se nič ne zgodi.<br />

»Pravice, pravice, pravice, odgovornosti<br />

ali dolžnosti pa nimajo nobenih,«<br />

so ogorčeni občani, ker imajo Romi še<br />

Gregor Košir:<br />

»Kako boš Roma zaposlil<br />

za 950 evrov, če lahko v<br />

dveh dneh ukrade za<br />

toliko denarja?«<br />

vedno vse ugodnosti sistema, četudi<br />

naredijo nekomu škode za 50.000<br />

evrov ali več. V Dobruški vasi so pred<br />

meseci zažgali vrtec, ki je bil namenjen<br />

romskim otrokom. Demontirali so dve<br />

avtobusni postaji, vdirajo v čistilno<br />

napravo, razbijajo vhodna vrata. Predvsem<br />

so težavni mladostniki, ki imajo<br />

preveč časa in tekmujejo, kdo bo naredil<br />

večjo neumnost. »Žalostno je, da ne<br />

pride do nekega kazenskega epiloga,<br />

prekrški in kazniva dejanja se ponavljajo,«<br />

je – podobno kot v drugih jugovzhodnih<br />

občinah – opazil Kapler.<br />

»Problem ni v zakonodaji kot takšni,<br />

saj je povsem primerljiva z zahodnimi<br />

zakonodajami. Težava je v podrejenosti<br />

policije, državnega tožilstva in sodstva<br />

faktorjem globoke države,« je prepričan<br />

nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić, ki<br />

meni, da slednja iz njej znanih političnih<br />

razlogov pozitivno diskriminira<br />

vse tako imenovane ranljive populacije.<br />

»Problem kriminalitete teh ranljivih<br />

populacij je brez vmešavanja politike<br />

enostavno rešljiv,« je poudaril Radonjić.<br />

Spomnimo: lani je 11 županov s podpisi<br />

volivcev vložilo paket zakonov za<br />

urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih<br />

okolij, tudi romskih. Odbor DZ<br />

za delo je oktobra 2023 zavrnil novele,<br />

ob tem pa je bil sprejet sklep, da vlada<br />

in DZ do konca leta pripravita zakonodajne<br />

spremembe, ki bodo ustrezno in<br />

učinkovito naslovile <strong>romsko</strong> vprašanje,<br />

kar pa se ni zgodilo. »Videti je, da tej vladi<br />

reševanje romske problematike ni v<br />

interesu,« ugotavljajo člani civilnih iniciativ,<br />

ki pozivajo k rednemu prijavljanju<br />

prekrškov in kaznivih dejanj. Med<br />

drugim predlagajo tudi popis imetja in<br />

izgubo privilegijev zaradi ponavljajočih<br />

se kaznivih dejanj.<br />

<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

NENAD GLÜCKS<br />

TEMA TEDNA<br />

Romska družina STROJAN<br />

– spodletel družbeni<br />

EKSPERIMENT<br />

Z izboljšanjem življenjskih razmer naj bi se tudi vzorci vedenja Romov v jugovzhodni Sloveniji<br />

drastično spremenili, je mantra raznih nevladnikov in politične levice. Primer razvpite romske<br />

družine Strojan kaže, da to nikakor ne drži. Nekdo, ki dobi vse na pladnju, ob tem pa se ne<br />

zaposli, pač pa se ukvarja s kriminalom, lahko postane celo še večji problem za družbo.<br />

15<br />

Ob nasilju, grožnjah, vlomih,<br />

krajah, napadih na policiste,<br />

nezaposlenosti, le peščici<br />

otrok, ki zaključijo osnovno<br />

šolo, črnih gradnjah, neplačevanju<br />

stroškov komunalnih storitev, številnih<br />

prometnih prekrških, streljanju iz naselij,<br />

preprodaji drog, življenju od socialne<br />

denarne pomoči, kurjenju strupenih<br />

snovi, vandalizmu … čemur se na kratko<br />

reče »romska problematika« v jugovzhodnem<br />

delu Slovenije, večkrat slišimo,<br />

da so tamkajšnji Romi pač žrtve slabih<br />

življenjskih razmer. Tudi diskriminacije,<br />

izločevanja. V svojih naseljih, kjer<br />

so hiše zgradili večinoma na črno, brez<br />

gradbenih dovoljenj, nimajo priklopa na<br />

električno in vodovodno omrežje, kar<br />

jih postavlja v podrejen položaj, otroci<br />

odraščajo v težkih razmerah.<br />

Logičen zaključek naj bi bil: če se torej<br />

Romi iz jugovzhodne Slovenije preselijo<br />

v zakonito zgrajene objekte z dostopom<br />

do električnega in vodovodnega<br />

omrežja, urejeno bližnjo infrastrukturo<br />

od šol do zdravstvenih ustanov, bodo<br />

zaživeli nekonfliktno, produktivno, integrirali<br />

se bodo v družbo.<br />

LETA 2006:<br />

30<br />

ČLANOV DRUŽINE<br />

LETA 2024:<br />

100<br />

ČLANOV DRUŽINE,<br />

POLOVICA JIH JE V ZAPORU<br />

V letih bivanja v njihovem "taboru" pri Ambrusu<br />

je postala družina Strojan nočna mora okoliškega<br />

prebivalstva.<br />

ločeni skupini. Romi so na območje jugovzhodne<br />

Slovenije prišli iz Otomanskega<br />

cesarstva, tisti v Prekmurju pa z<br />

območja Transilvanije in Vlaške nižine.<br />

Različni so po razvoju, mentaliteti,<br />

pripravljenosti na integracijo v družbo.<br />

Strojanovi vsekakor sodijo v skupino,<br />

ki jim je integracija zadnja skrb.<br />

Znana je skoraj 20 let stara zgodba,<br />

ko je prišlo do širšega upora lokalnih<br />

prebivalcev zoper to družino, tedaj<br />

naseljeno v »taboru« v bližini naselja<br />

Ambrus (občina Ivančna Gorica). Razširjena<br />

družina je štela 30 članov, od<br />

tega 14 otrok. Prebivalci Ambrusa so se<br />

dolga leta soočali z nasiljem te romske<br />

družine, kaplja čez rob pa je bil napad<br />

TERORIZIRANJE<br />

AMBRUSA IN OKOLICE<br />

Ta teorija levičarskih politikov in množice<br />

nevladnikov je dobila v primeru<br />

razvpite romske družine Strojan možnost<br />

potrditve v praksi. Žal se je izkazala<br />

za povsem zgrešeno. Takoj velja<br />

dodati, da ni moč potegniti analogije<br />

med prekmurskimi Romi in tistimi iz<br />

Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Pogosto<br />

se namreč razlaga, češ, večinsko<br />

prebivalstvo je prekmurske Rome sprejelo,<br />

zato so se integrirali, prebivalci<br />

jugovzhodne Slovenije pa so nestrpni,<br />

Rome zavračajo, zato imamo takšno<br />

stanje. Ne drži. Po razvoju gre za dve<br />

Daniel Novakovič/STA<br />

Policija: Lokalnim policistom<br />

v okviru kadrovskih<br />

zmožnosti vsakodnevno<br />

pomagajo policisti konjeniki,<br />

vodniki službenih psov in<br />

policisti prometniki.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

16 TEMA TEDNA<br />

Niti po preselitvi v Roje pri Ljubljani v večji<br />

objekt z vso infrastrukturo se življenjski vzorci<br />

te razširjene romske družine žal niso spremenili.<br />

Zgolj povečala se je za trikrat.<br />

Posnetek zaslona TV SLO1<br />

Daniel Novakovič/STA<br />

22. oktobra 2006, ko je možakar, ki je<br />

živel s Strojanovimi (a ni Rom), hudo<br />

telesno poškodoval enega od Ambrušanov.<br />

Množica domačinov se je zbrala<br />

pred (kmetijsko) parcelo Strojanovih in<br />

zahtevala njihov odhod.<br />

Šlo je za upor na podlagi dve desetletji<br />

trajajočega terorja s strani te romske<br />

družine. Policisti so <strong>zgolj</strong> v dveh<br />

letih, od 2004 do oktobra 2006, zoper<br />

»osebe z območja nelegalnega naselja«<br />

(etnične pripadnosti policija ne sme<br />

evidentirati) obravnavali 106 kazenskih<br />

ovadb, 44 kršitev javnega reda in<br />

miru ter 108 kršitev cestnoprometnih<br />

predpisov. Pri kaznivih dejanjih je šlo<br />

za tatvine, velike tatvine, ogrožanje<br />

varnosti in kazniva dejanja, povezana s<br />

preprodajo mamil, prav tako za kazniva<br />

dejanja preprečitve uradnih dejanj<br />

uradni osebi (torej napadi na policiste),<br />

kazniva dejanja, povezana z orožjem in<br />

s poškodovanjem tuje stvari.<br />

Ivu Kambiču, ki je lastnik parcele<br />

in čebelnjaka v bližini Roj, je eden<br />

od Romov zagrozil z nožem, ko<br />

jih je opozoril, da so si naredili<br />

»kamp« na njegovi zemlji.<br />

»REŠITEV« SO BILE ROJE<br />

Tedaj je bila na oblasti prva Janševa vlada,<br />

ki se je seveda ob eskalaciji napetosti<br />

in reševanju položaja soočala z očitki<br />

o diskriminaciji Romov, nezakonitem<br />

ravnanju … Po ukrepanju tedanjega notranjega<br />

ministra Dragutina Mateja so<br />

konec oktobra 2006 Strojanove preselili<br />

v nastanitveni center v Postojni. Nato so<br />

iskali zanje stalno prebivališče. Seveda<br />

so se vse občine, kjer so se pristojni pozanimali,<br />

ali bi jih lahko naselili pri njih,<br />

takoj uprle. Spremljali smo pravo dramo,<br />

pri čemer so se Strojanovi celo vrnili<br />

v svoj tabor v bližini Ambrusa (barake<br />

in nelegalno zgrajena zidana hiša).<br />

V dogajanje se je vključil še tedanji<br />

predsednik republike Janez Drnovšek,<br />

ki je zaigral vlogo humanitarca in skušal<br />

do romske družine dostaviti dva<br />

bivalna zabojnika, vendar so okoliški<br />

prebivalci dovoz do naselja blokirali.<br />

Na koncu je vlada le našla rešitev:<br />

okoli božiča 2006 so 30-člansko družino<br />

nastanili v prostorih logističnega<br />

centra Roje na obrobju Ljubljane, pri<br />

Šentvidu. Šlo je za center v lasti ministrstva<br />

za obrambo. Prostori merijo več<br />

kot dvesto kvadratnih metrov, v njih je<br />

12 sob. Sprva je bilo mišljeno, da bodo<br />

Romi tam ostali le nekaj mesecev, toda<br />

ostali so za stalno. Zdaj naj bi jih bilo po<br />

besedah ljubljanskega župana Zorana<br />

Jankovića že skoraj 100.<br />

NOČNA MORA<br />

NA OBROBJU LJUBLJANE<br />

Za prebivalce z območja okoli tabora<br />

Strojanovih pri Ambrusu se je dolgoletna<br />

nočna mora končala, začela pa se<br />

je za prebivalce v bližnji in širši okolici<br />

Roj na obrobju Ljubljane. Ves opisani<br />

čas je bila glava družine »mama Elka«<br />

(njen mož Miha Strojan, s katerim sta<br />

imela kar 14 otrok, je umrl leta 2004),<br />

ki naj bi še kolikor toliko brzdala svoje<br />

sinove pri kriminalnih aktivnostih.<br />

Toda kriminal se je nadaljeval tudi na<br />

novi lokaciji.<br />

Mama Elka je leta 2015 umrla. Nekdanje<br />

parcele v Rojah v lasti MORS so<br />

bile že nekaj let pred tem prepisane na<br />

<strong>romsko</strong> družino. Vsa leta od naselitve<br />

Strojanovih v novo okolje pri Ljubljani<br />

se okoličani (prebivalci Šentvida, Tacna,<br />

Vižmarij, Broda) pritožujejo nad njihovim<br />

vedenjem in tudi kaznivimi dejanji.<br />

Pravijo, da Romi izvajajo tatvine<br />

(kradli naj bi poljščine, seno, zelenjavo,<br />

motorne žage, kosilnice, kokoši, zajce<br />

…), vozijo se z neregistriranimi avtomobili,<br />

preprodajali naj bi drogo in orožje.<br />

Pred nekaj leti je bil na enem od<br />

sestankov četrtne skupnosti Šentvid<br />

prisoten tudi vodja policijskega okoliša<br />

Šentvid Peter Kovač, ki je prisotnim<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Prebivalci Ambrusa so se<br />

dolga leta soočali z nasiljem<br />

Strojanovih, kaplja čez rob pa<br />

je bil napad 22. oktobra 2006.

TEMA TEDNA<br />

17<br />

»Ni se mogoče izogniti<br />

dejstvu, da so Strojanovi<br />

storilci številnih<br />

kaznivih dejanj na<br />

območju Šentvida.«<br />

dejal, da je velika večina članov družine<br />

Strojan kazensko obravnavana in da je<br />

večina moških v zaporu. »Kljub pozivom<br />

k nepristranskosti pri obravnavi<br />

družine Strojan se ni mogoče izogniti<br />

dejstvu, da so storilci številnih kaznivih<br />

dejanj na območju Šentvida, pa tudi<br />

izven,« je razložil.<br />

POLOVICA V ZAPORU<br />

Pred nekaj dnevi je celo ljubljanski<br />

župan Zoran Janković na novinarski<br />

konferenci opozoril, da se je varnostno<br />

stanje tam poslabšalo, odkar je umrla<br />

»mama Elka«, ki naj bi imela stvari pri<br />

sinovih še pod nadzorom. Dodal je, da<br />

na tistem območju zdaj prebiva že skoraj<br />

100 oseb, ves čas jih je približno polovica<br />

(izmenjaje se) v zaporu.<br />

Na MOL smo poslali več vprašanj,<br />

med drugim tudi to, za kakšne varnostne<br />

incidente gre, vendar ni bilo odziva.<br />

Nedavno so celo na TV Slovenija,<br />

kjer so ponavadi precej »politično korektni«<br />

v zvezi z Romi, objavili, da prebivalci<br />

v bližini Roj poročajo o krajah<br />

poljščin in živine, vlomih v hiše, tudi<br />

nasilju, grožnjah. Ljudje se bojijo javno<br />

nastopiti, pred kamero je pogumno stopil<br />

le Ivo Kambič, ki ima na eni od bližnjih<br />

parcel čebelnjak. Tam so si Romi<br />

naredili tabor s šotori, pri čemer mu je<br />

eden od njih zagrozil z nožem, ko jih je<br />

opozoril, da gre za njegovo zemljo. Seveda<br />

smo glede vsega skupaj poizvedeli<br />

tudi na policijo, njihov odgovor objavljamo<br />

v okvirju.<br />

Na OŠ Vižmarje - Brod pa smo vprašali,<br />

ali otroci iz razširjene družine<br />

Strojanovih redno obiskujejo pouk in<br />

kako na šoli ukrepajo, če ga ne. Kljub<br />

našemu vztrajanju odgovora od šole<br />

pod vodstvom ravnateljice Nevenke<br />

Lamut nismo prejeli, kar je najbrž tudi<br />

dovolj povedno.<br />

Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića<br />

je v Rojah naseljenih že skoraj sto ljudi, od katerih<br />

jih je polovica (izmenjaje se) ves čas v zaporu.<br />

ZGREŠEN PRISTOP<br />

Očitno je, da je družbeni eksperiment<br />

z družino Strojan povsem spodletel.<br />

Čeprav so jih preselili iz okolja, kjer so<br />

imeli slabe življenjske pogoje, v nastanitev<br />

s povezavo na vodovodno<br />

in električno omrežje, v<br />

prostore z urejenim ogrevanjem,<br />

tik ob Ljubljani, v<br />

bližini šole, trgovine, vse infrastrukture,<br />

se življenjski<br />

vzorci niso spremenili. Še<br />

naprej so storilci številnih<br />

kaznivih dejanj, napadajo<br />

celo policiste, ustrahujejo<br />

okolico. Zaposleni niso,<br />

živijo od denarne socialne<br />

pomoči, znova so se zaprli<br />

v geto. Z okoličani imajo le<br />

malo stikov, pa še ti so večinoma<br />

negativni.<br />

Število Strojanovih (in<br />

drugih Romov) je tam s 30 zraslo že na<br />

skoraj sto. Ta žalostna zgodba je tudi<br />

dokaz, da ima država popolnoma zgrešen<br />

pristop k reševanju romske problematike<br />

na območju jugovzhodne Slovenije,<br />

od koder so Strojanovi. Najlažje jih<br />

Flickr @vladaRS<br />

POLICIJA: GRE ZA<br />

VARNOSTNO BOLJ<br />

OBREMENJENO OBMOČJE<br />

Kako na policiji odgovarjajo na vprašanje,<br />

ali na območju okoli Roj zaznavajo<br />

nadpovprečno število kaznivih dejanj?<br />

So storilci pogosto Strojanovi? Ali policija<br />

tam izvaja okrepljeno dejavnost?<br />

Kot ponavadi je uradni odgovor, da »podatkov<br />

ne vodimo na način, da bi lahko<br />

posredovali statistične podatke na navedenem<br />

območju. Prav tako ne moremo<br />

odgovoriti na vprašanja, ki se nanašajo<br />

na konkretne in določljive fizične osebe,<br />

zaradi določil Zakona o varstvu osebnih<br />

podatkov.« Pravijo, da na Policijski upravi<br />

Ljubljana nenehno spremljajo, analizirajo,<br />

vrednotijo in se posledično odzivajo<br />

na spremenjene kazalnike kriminalitete,<br />

javne varnosti, prometne varnosti in varnosti<br />

na splošno. »Na podlagi teh podatkov<br />

določimo varnostno bolj obremenjena<br />

območja, kamor spada tudi območje,<br />

ki ga izpostavljate.«<br />

To so območja, kjer je posebej varnostno<br />

izpostavljena problematika po različnih<br />

področjih njihovega dela. Gre za <strong>problematiko</strong><br />

na področju zatiranja kriminalitete,<br />

spremljanje in obvladovanje kriminalnih<br />

žarišč, <strong>problematiko</strong> delovanja<br />

je nenehno zalagati s socialno pomočjo,<br />

jim dajati »odpustke« pri prekrških<br />

in kaznivih dejanjih, hkrati pa ne narediti<br />

ničesar, da bi se dela zmožni zaposlili<br />

ter vsi skupaj postali nekonflikten<br />

del družbe.<br />

različnih vandalskih skupin in organiziranih<br />

kriminalnih združb ter negativnih<br />

pojavov na področju javnega reda. Vsi<br />

ti pojavi zahtevajo povečano učinkovitost<br />

dela policije, zato na ta območja<br />

napotujejo več policistov in različnih<br />

enot policije, poudarjajo. Lokalnim policistom<br />

pristojne policijske enote tako v<br />

okviru kadrovskih zmožnosti vsakodnevno<br />

pomagajo policisti konjeniki, vodniki<br />

službenih psov in policisti prometniki, ob<br />

večjih varnostnih dogodkih pa tudi policisti<br />

posebne delovne skupine, kriminalisti<br />

in policisti posebne policijske enote.<br />

Prebivalce pozivajo, naj jim sporočajo<br />

vse podatke, ki so lahko v pomoč pri<br />

uspešni izvedbi (pred)kazenskih postopkov.<br />

Le z usklajenim delovanjem<br />

lahko učinkoviteje zagotavljajo varno<br />

bivalno okolje. Občanom sporočajo, naj<br />

»o zaznavi oseb, ki s svojim ravnanjem<br />

in obnašanjem na določenem območju<br />

vzbujajo sum, da izvršujejo ali bodo izvršile<br />

kazniva ravnanja ali prekrške, nemudoma<br />

obvestijo policijo na številko 113,<br />

najbližjo policijsko postajo ali anonimno<br />

na številko 080 1200«. Pozivajo k prijavi<br />

prav vseh kaznivih ravnanj, četudi je<br />

povzročena škoda manjša, saj so tudi ti<br />

podatki pomembni za oceno dogajanja<br />

na določenem območju.<br />

<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

18<br />

AKTUALNO<br />

Gost Vroče teme je bil dr. Anton Olaj,<br />

upokojeni novomeški karierni policist,<br />

ki je bil generalni direktor slovenske<br />

policije v tretji vladi Janeza Janše, sicer<br />

pa je več kot desetletje vodil kriminaliste<br />

na PU Novo mesto. Olaj je v luči nasilnih<br />

incidentov, ki so jih v zadnjih tednih<br />

zagrešili pripadniki romske skupnosti,<br />

zaradi česar sta med drugim dva policista<br />

dobila tudi lažje telesne poškodbe,<br />

spregovoril o svojih interakcijah z<br />

novomeško <strong>romsko</strong> skupnostjo.<br />

Kompromise z Romi je sklepal tudi tako,<br />

da je v njihovo naselje pošiljal policistko,<br />

ki je bila romskega rodu. Ne nasprotuje<br />

niti samoorganizaciji državljanov.<br />

Napaka policije je,<br />

da olepšuje prestopke<br />

ilegalnih migrantov.<br />

DR. ANTON OLAJ, NEKDANJI GENERALNI DIREKTOR POLICIJE<br />

»VARNOST je ustavna kategorija,<br />

ki jo ima občan pravico zahtevati«<br />

Napaka policije je, da ne pove naravnost. – Slovenska policija se mora kadrovsko okrepiti. Vsako leto<br />

več ljudi odide iz policije, kot se jih v njej zaposli. – Samo policija lahko prepreči nasilje in vlome.<br />

To je kratkoročen ukrep. – Problem je, da se mladi Romi, ki se želijo šolati, soočajo s pritiski svoje<br />

lastne skupnosti. – Ljudje se na področju varnosti počutijo izigrane. – Zakon pravi, da policija lahko<br />

sodeluje s civilisti pri zagotavljanju varnosti.<br />

LUKA SVETINA<br />

JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

Intervju<br />

AKTUALNO<br />

19<br />

Preden ste prevzeli položaj<br />

generalnega direktorja slovenske<br />

policije, ste bili vrsto let šef<br />

novomeških kriminalistov.<br />

Težave, s katerimi ste se soočali, so<br />

bile verjetno bolj realne –<br />

in manj politične.<br />

Moram priznati, da nisem čutil nobenega<br />

vpliva kakršnekoli politike, da bi<br />

koga morali obravnavati in koga ne. Vse<br />

kazenske ovadbe so šle preko mene, logično,<br />

ker sem bil načelnik. Vsaka naloga<br />

je bila strokovno opravljena, ni bilo<br />

nobenega hudega kaznivega dejanja,<br />

ki ga v Novem mestu ne bi rešili. Tak<br />

primer je bil recimo bombni napad v<br />

Dobruški vasi, ko je bila vržena bomba<br />

skozi okno in sta bili dve Romkinji ubiti.<br />

To je bil eden najbolj zahtevnih kriminalističnih<br />

primerov; začeli smo iz nič,<br />

pa nas je primer na koncu pripeljal do<br />

oseb, za katere si ne bi mislili, da so sposobne<br />

česa takega. Policisti so bili marljivi,<br />

nihče ni imel potrebe, da bi zaključil<br />

službo, preden smo problem rešili.<br />

Slovenska policija navaja 15-odstotno<br />

povečanje kriminalnih dejanj<br />

v primerjavi z lanskim letom,<br />

rekoč, da se ta vrača na predkoronsko<br />

raven. Pravijo, da niso<br />

krivi Romi. Najprej me zanima, ali<br />

je povečanje kriminala povezano s<br />

podiranjem ograje na južni meji.<br />

Verjamem, da je, in to na področju premoženjske<br />

kriminalitete, sploh na območju<br />

Ljubljane. Res pa je, da smo člani<br />

EU in schengenskega območja, toda<br />

ljudje iz tretjih držav prihajajo in tej<br />

situaciji se moramo prilagoditi. Policija<br />

je imela ogromno manevrskega prostora,<br />

ki ga ni v celoti izkoristila, čeprav so<br />

rezultati še vedno dobri. Ne izkazuje se,<br />

da je Slovenija nevarna država, upam,<br />

da tako ostane. Ampak na nekaterih<br />

področjih bi bili lahko rezultati boljši,<br />

pa tudi zaupanje v policijo. Težava je<br />

pomanjkanje policijskega kadra, tukaj<br />

je bila storjena velika napaka.<br />

Je bila huda napaka, da se je vlada<br />

odločila podreti ograjo na meji?<br />

Napak je bilo kar nekaj, in to zelo velikih.<br />

Da se je meja rušila, je posledica<br />

tega, da je Hrvaška vstopila v schengensko<br />

območje. Je pa neumnost, da so se<br />

prepreke odstranile, kajti to je znak, da<br />

moraš v neko državo vstopiti čez mejni<br />

prehod, ne pa plezati čez ograje. Slovenija<br />

ima drugačen pristop do ilegalnih<br />

migrantov, sporočamo jim: Pridite, nikomur<br />

se ne more nič zgoditi. Problem<br />

so tudi nevladne organizacije, ki so sodelovale<br />

v kriminalu, ljudi so nelegalno<br />

spravljali čez mejo. Druga napaka je<br />

bila, da so si v tej vladi privoščili čiščenje<br />

kadrov, ki so bili v policiji od prejšnjih<br />

vlad. V času mojega mandata smo precej<br />

povečali vpis, tako na policijski akademiji<br />

kot tudi na policijskih postajah.<br />

Povečali smo vaje na področju samoobrambe.<br />

Vsako leto več ljudi odide iz<br />

policije, kot se jih v njej zaposli, to je<br />

problem, s katerim bi se morala ukvarjati<br />

tako minister za notranje zadeve<br />

kot sam predsednik vlade.<br />

Pa so ta kriminalna dejanja, tudi<br />

na področju Ljubljane, ko so socialna<br />

omrežja preplavila pričanja<br />

prestrašenih deklet o nadlegovanju,<br />

celo o posilstvih, posledica ilegalnih<br />

prestopov meja ali pa so t. i.<br />

desna populistična propaganda?<br />

Verjamem oz. prepričan sem, da je to<br />

posledica ilegalnih migrantov. Napaka<br />

policije je, da olepšuje te dogodke<br />

in ne pove naravnost. Zato se te informacije<br />

potem najprej pojavljajo v posameznih<br />

medijih.<br />

Zakaj torej policija ne pove naravnost,<br />

kdo je kriv? Ali je neko<br />

dejanje zagrešil ilegalni migrant,<br />

Rom ali kdo tretji …<br />

Poglejte, Slovenija je podpisnica t. i.<br />

Marakeškega sporazuma, ki ne zavezuje,<br />

ampak trenutna oblast se ga zelo<br />

drži. V sporazumu piše, da je treba<br />

migrante obravnavati kot potencial, v<br />

pozitivnem smislu, da bodo državi dali<br />

nov potencial. Zato izmikanja odgovorom<br />

na vprašanja, kdo in kaj. Tudi v<br />

primeru Romov govorijo o občanih. Ne<br />

razumem, zakaj bi bilo Roma sram povedati,<br />

da je Rom, to je njegova ustavna<br />

pravica, tako kot sem jaz Slovenec.<br />

Ali to zbija zaupanje v policijo?<br />

Verjamem, da ja. Javnost bi bilo treba<br />

prepričati, da novinarji res dobijo prave<br />

informacije. Da se nič ne prikriva.<br />

V Marakeškem sporazumu<br />

piše, da je treba migrante<br />

obravnavati kot potencial, v<br />

pozitivnem smislu.<br />

Trenutno je položaj takšen, da tudi<br />

sam ne verjamem, da vse povedo, ne<br />

razumem pa, zakaj ne, da morajo novinarji<br />

celo prositi. Verjamem, da so<br />

krivi tisti, ki o tem odločajo, predstavniki<br />

za odnose z javnostmi. Oni morda<br />

sami ocenijo, da razkrivanje pravih<br />

informacij morda ni skladno s trenutno<br />

politiko v državi. V mojem času,<br />

ko sem bil generalni direktor, se to ni<br />

dogajalo, da bi nekdo tako arbitrarno<br />

lahko odločal, katere informacije bodo<br />

javnosti razkrili in katerih ne.<br />

Policija ni razkrila, da so na območju<br />

Kočevja dva policista fizično<br />

napadli mladoletni Romi. Potem pa<br />

so ti posnetki prišli v javnost, na<br />

družabnih omrežjih so se z njimi<br />

pohvalili kar Romi sami …<br />

Neumnost. Drugače ne morem povedati.<br />

Ko sem delal v kriminalistični službi,<br />

sem imel stike s temi Romi. Dejstvo je,<br />

da so nekateri mladci v romski skupnosti<br />

resnično problematični. Večina<br />

ostalih pa je dobrih ljudi, ne želim delati<br />

propagande, ampak v romskem naselju<br />

ti lahko skuhajo kavo, s teboj se<br />

bodo pogovarjali, dajo ti občutek, da si<br />

zaželen. Je pa tako, da je to pač posebna<br />

skupnost, ki se ji je treba prilagoditi. Mi<br />

smo na tem področju v Novem mestu v<br />

mojem času orali ledino. V Prekmurju<br />

so socializirani Romi, ki hodijo v šole in<br />

službe, v Novem mestu in širše na Dolenjskem<br />

je drugače. Mi smo si pomagali<br />

tako, da smo v <strong>romsko</strong> naselje pošiljali<br />

policistko, ki je v resnici sama pripadala<br />

romski skupnosti. Vedel sem, da bodo<br />

Romi takšno osebno lažje sprejeli, mi pa<br />

bi prišli do pravih podatkov, kaj je prav<br />

in kaj narobe. Ne vem, ali je ta gospa<br />

danes še v policiji, ampak takrat nam<br />

je dala krasen vpogled v življenje in delovanje<br />

romske skupnosti. Med drugim<br />

nam je odprla oči, kako pogost je problem,<br />

da se mladi Romi, ki se želijo šolati,<br />

soočajo s pritiski okolice in svoje lastne<br />

skupnosti. Kako pristopiti do njih ...<br />

Res, z njo smo si zelo pomagali. Bilo je<br />

povsem običajno, da ko je kakšno policijsko<br />

vozilo zapeljalo v <strong>romsko</strong> naselje,<br />

je proti njemu poletel kakšen kamen.<br />

To se je precej umirilo, ko je v to <strong>romsko</strong><br />

naselje začela prihajati patrulja, ki so ji<br />

zaupali. Ko jih je obiskovala policistka,<br />

ki je sama izhajala iz te skupnosti. Uspeli<br />

smo zgraditi vez in zaupanje. Vedno<br />

pa so obstajali problematični mladci,<br />

takšni pač so v času odraščanja. Sam<br />

sem od politike želel, da pomaga, da se<br />

kadruje še več romskih policistov.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

20 AKTUALNO<br />

Dejstvo je, da so nekateri<br />

mladci v romski skupnosti<br />

resnično problematični.<br />

Večina ostalih pa je<br />

dobrih ljudi.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Na kočevski občini so Ljubljano<br />

zaprosili za kadrovske okrepitve,<br />

na glas priznavajo, da imajo težave<br />

z Romi in da je šlo pri integraciji<br />

očitno nekaj zelo narobe …<br />

Policijska uprava Ljubljana pokriva tudi<br />

Kočevje, da pa so v <strong>romsko</strong> naselje zapeljali<br />

ljubljanski prometni policisti, je<br />

razlog ta, da je bila verjetno ravno prosta<br />

in so jo vpoklicali. Ne vem, kakšna navodila<br />

so dobili, morda ni bilo informacije,<br />

da je treba z <strong>romsko</strong> populacijo delati<br />

nekoliko drugače. Vodja operativno-<br />

-komunikacijskega centra bi to moral<br />

poudariti, sploh če policist z Romi nima<br />

izkušenj. Ni pa to nobeno presenečenje;<br />

če bo policist tekel v <strong>romsko</strong> naselje in<br />

prijel Roma, drugi tega zagotovo ne bodo<br />

samo gledali. Najmanj, kar se bo zgodilo,<br />

je, da se bodo zbrali v krogu iz radovednosti.<br />

Potem bodo začele ženske kričati,<br />

kdo bo vrgel kamen, začeli jih bodo<br />

cukati in kakšen policist se bo znašel na<br />

tleh. Posledice niso bile kritične, samo<br />

lažje poškodbe. Mladci so si to dovolili<br />

pod vplivom socialnih omrežij, tega<br />

je vedno več, tudi zaradi posnetkov, ki<br />

so preplavili ta omrežja. Mladci očitno<br />

mislijo, da bodo v svoji skupnosti deležni<br />

celo pohval, če bodo posneli, kako<br />

so kamenjali ali malce obrcali policista.<br />

Temu slovenski pravosodni sistem žal<br />

ne parira uspešno z ukrepi. Spomnim se,<br />

da smo pred časom, ko je veljal stari ZKP,<br />

take ljudi pridržali in predlagali pripor.<br />

Nevarnost vznemirjanja javnosti je bila<br />

ponavadi razlog, na podlagi katerega<br />

smo to naredili.<br />

Na kočevski občini zelo odkrito<br />

priznavajo, da se mladi iz romske<br />

skupnosti niti ne želijo več integrirati,<br />

nimajo interesa. Že zdaj vozijo<br />

drage avtomobile in nosijo drag<br />

nakit, vse to, za kar bi po legalni<br />

poti morali vrsto let hoditi v šolo<br />

in na fakulteto …<br />

Kar se tiče mladcev, verjamem, da ne<br />

vedo, kaj želijo, niso pa vzgojeni. Kočevski<br />

problem je treba v prvi fazi rešiti<br />

z večjim številom policistov, da nasilje<br />

ugasne. Ni dovolj, da prideta dva policista<br />

na konju vsake toliko malo naokoli.<br />

Vendar policistov ni in spet smo pri<br />

težavi kadrovanja, odgovorni pa nočejo<br />

implementirati rešitev; kot državni<br />

sekretar sem na primer sam pomagal<br />

pripraviti paket rešitev, ki so reševale<br />

problem romske problematike, pa ne<br />

samo Romov, ampak tudi drugih. Kajti<br />

obravnavali smo vse iz socialno obremenjenih<br />

območij. Zakonski predlogi<br />

enajstih županov s tega območja prav<br />

tako naslavljajo vse populacije, ne samo<br />

Romov, nihče ni diskriminiran, ukrepi<br />

pa so dobro premišljeni. Župani so<br />

odigrali pomembno vlogo. Ko sem bil<br />

sam član delovne skupine, ministra ni<br />

zanimalo, kdo je levi in kdo desni, zanimalo<br />

ga je samo, kako bomo uredili<br />

<strong>problematiko</strong>. Sam sem k predlogom<br />

pozval znane politične osebnosti, recimo<br />

Francija Keka, ki je daleč od desne<br />

miselnosti, pa je prišel na sestanek z res<br />

dobrimi predlogi, ki smo jih upoštevali.<br />

Takrat je bila v izdelavo predlogov<br />

vključena tudi sama romska skupnost.<br />

In ko danes poslušam politiko, ki pravi,<br />

da se bodo o tem pogovarjali, mi to<br />

samo da vedeti, da si v resnici ničesar<br />

ne želijo spremeniti.<br />

Ljudje se pritožujejo, ker po sodni<br />

poti ne morejo izterjati svoje<br />

pravice, kadar so tarča romskih<br />

tatvin. Romi uradno praktično<br />

nimajo premoženja, pisanega nase,<br />

čeprav imajo npr. drage avtomobile.<br />

Država, FURS, če smo natančni,<br />

jih ne zna izterjati …<br />

Vsa ta vprašanja smo obravnavali pred<br />

leti v tej delovni skupini, ki sem jo omenil.<br />

Po zakonu o romski skupnosti so bili<br />

vključeni tudi predstavniki ministrstev,<br />

na primer pravosodnega ministrstva.<br />

Nekateri so pač na sestanke prihajali s<br />

figo v žepu. Ljudi na ministrstvu, razen<br />

izjem, je bilo težko prepričati, moral<br />

sem se sklicevati na avtoriteto predsednika<br />

vlade. Moral sem pisati poročila,<br />

moral sem poročati, kdo je želel sodelovati<br />

pri iskanju rešitev in kdo ne. Potem<br />

so začeli sodelovati, številni predlogi,<br />

tudi glede izterjave kazni, so bili upoštevani.<br />

Obstaja zapisano na papirju,<br />

ampak nikoli implementirano, tako so<br />

odločile nove oblasti, ki so prišle. Profesor<br />

Anton Grizold iz FDV je na primer<br />

ugotovil, da je mogoče ukrepe urediti<br />

na milejši način, češ da je naša delovna<br />

skupina rešitve pripravila preveč »na<br />

grobo«. Žal bi bilo treba implementirati<br />

tisto, za kar se ve, da bi takoj učinkovalo.<br />

Vsi bi lahko bili zmagovalci, ne glede<br />

na politični pol. Predlog prej omenjenih<br />

županov, recimo, je bil že na matičnem<br />

odboru zavrnjen. Neumnost. Poslancem<br />

iz Svobode je šlo kar na smeh. Da<br />

so tako poniglavo ravnali, tega ne razumem.<br />

Kateri občan bi podprl, kar so<br />

se odločili, da dobre predloge zavrnejo?<br />

Kot da bi si želeli, da anarhija ostane.<br />

Kaj bi se moralo zgoditi po tem<br />

primeru romskega nasilja nad<br />

dvema policistoma?<br />

Verjamem, da se prav veliko ne bo<br />

zgodilo, dokler se slovenska policija<br />

kadrovsko ne okrepi. To bi pomenilo<br />

več patrulj na vidnih, izpostavljenih<br />

mestih, in to 24 ur dnevno, za kar pa<br />

ni dovolj policistov. Tega se tudi generalni<br />

direktor policije premalo zaveda.<br />

Pol leta bi moralo biti tam prisotnih<br />

bistveno več policistov, to bi bilo sporočilo<br />

ljudem, da so varni in da se bo<br />

ukrepalo. Edino policija lahko prepre-<br />

Prvi ukrep za urejanje situacije v zvezi<br />

z Romi je večja prisotnost in ukrepanje<br />

policije, drugi pa ustavitev socialne<br />

pomoči tistim, ki ne plačajo kazni.

Intervju<br />

AKTUALNO<br />

21<br />

Sam sem k predlogom pozval<br />

znane politične osebnosti,<br />

recimo Francija Keka, ki je<br />

daleč od desne miselnosti,<br />

pa je prišel na sestanek<br />

z res dobrimi predlogi,<br />

ki smo jih upoštevali.<br />

či nasilje in vlome. To je kratkoročen,<br />

učinkovit ukrep. Drugi ukrep pa bi bil,<br />

kako tistim, ki ne plačajo kazni, ustaviti<br />

socialno pomoč, še posebej če se ti<br />

prekrški ves čas ponavljajo. Korigiranje<br />

teh ukrepov bi tukaj moralo potekati<br />

sočasno, kar pa se žal ne dogaja. Zakoni<br />

bi že zdavnaj morali biti spremenjeni,<br />

občani bi to itak občutili šele v nekaj<br />

letih. Poglejte, varnost je ustavna kategorija,<br />

ki jo ima občan pravico zahtevati.<br />

Ampak minister, kaj šele generalni<br />

direktor policije, se nikjer ne oglašata.<br />

Šele ko občani zagrozijo, da bodo sami<br />

ustanovili vaške straže, skočijo v zrak,<br />

rekoč, to pa ne, nikakor ne.<br />

Zadeva je eskalirala do te mere, da<br />

občani že kar na glas pravijo, da<br />

se bodo organizirali sami. Tudi v<br />

Ljubljani smo že videli paradirati<br />

neke vrste straže.<br />

Teh pozivov bo vse več. Država ima veliko<br />

odgovornost, sem zelo kritičen, da<br />

tako zlahka zavrača pripravljenost ljudi<br />

oz. skupnosti pomagati. Kajti zakon to<br />

omogoča, pravi, da policija lahko sodeluje<br />

s civilisti pri zagotavljanju varnosti.<br />

Problem je, ker so te skupine, ki želijo<br />

pomagati, takoj označene za neonaciste.<br />

Pa je res normalno, da po Ljubljani<br />

paradirajo fantje, ki na spletu<br />

objavljajo posnetke zvezanih<br />

migrantov?<br />

Ne, to ni normalno, to je deviacija, kot<br />

je deviacija tudi, da po mestu paradirajo<br />

zamaskiranci z znaki Antifa. Razgrajajo,<br />

razbijajo, a je to normalno? Od<br />

Ko danes poslušam<br />

politiko, ki pravi,<br />

da se bodo o tem<br />

pogovarjali, mi to<br />

samo da vedeti, da si<br />

v resnici ničesar ne<br />

želijo spremeniti.<br />

• Povprečna zasedenost policijskih<br />

enot na območju PU Ljubljana je trenutno<br />

73 % glede na sistemizacijo<br />

delovnih mest.<br />

• Od leta 2023 je na Policijski postaji<br />

Kočevje zaradi različnih razlogov<br />

prenehalo delovno razmerje 10<br />

policistom, en policist pa je bil premeščen<br />

v drugo enoto. Iz drugih policijskih<br />

enot so pridobili 5 policistov.<br />

Podobni trendi odhodov so beleženi<br />

tudi v drugih enotah.<br />

• Policijska uprava Ljubljana v zadnjem<br />

obdobju tudi na območje Kočevja<br />

in Ribnice napotuje policiste<br />

drugih enot, ki skrbijo za varnost na<br />

tem območju.<br />

(iz Izjave za javnost<br />

na www.policija.si, 6. 9. 2024)<br />

policije sem vedno zahteval, da pred<br />

zakonom enako obravnavajo vse. Tukaj<br />

je, oprostite, nekaj zelo narobe. Saj nismo<br />

režimska policija nekega preteklega<br />

sistema. Ampak da direktor Policijske<br />

uprave Ljubljana pravi, da so fantje videti<br />

grobo, da ocenjuje samo po videzu,<br />

zadeva je šla v napačno smer …<br />

Kje je meja, kaj je pomoč policiji,<br />

ki je dobrodošla, in kaj je vaška<br />

straža, ki bi lahko počela nezakonite<br />

stvari …<br />

Lokalna skupnost želi sodelovati na<br />

področju varnosti, zakon to omogoča.<br />

Šefi policije imajo možnost, da se najdejo,<br />

v okviru policije, ne seveda tako,<br />

da bi vaška straža delala po svojih pravilih.<br />

Mislim, da bi si vsak oče denimo<br />

očital, če hčerki ne bi svetoval, naj se<br />

primerno oboroži in zaščiti, potem pa<br />

se ji kaj zgodi. Ljudje se počutijo izigrane<br />

na področju varnosti. Sodelovanje s<br />

skupnostjo in posamezniki, ki želijo sodelovati,<br />

je nekaj, o čemer bi morali razmišljati.<br />

Ni potrebe, da bi posamezniki<br />

hodili naokrog sami, v škornjih. Vse to<br />

je stvar sistemske regulacije. Generalni<br />

direktor policije lahko predpiše uporabo<br />

nekega zakona. Nekoč bo to moral,<br />

policistov je vsak dan manj. Če so vsi<br />

mediji doslej te fante predstavljali kot<br />

nekaj negativnega, lahko čez noč spremenijo<br />

diskurz in zgodbo prikažejo<br />

kot pozitivno. Morali bi jih pod neko<br />

uniformo, znakom postaviti tako, da bi<br />

delovali v okviru neke skupnosti, dela<br />

policije. Lahko bi jih predpisal minister<br />

v okviru zakona. Ne razumem, zakaj to<br />

a priori tako zavračajo.<br />

<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

22 AKTUALNO<br />

»TERORIZEM najbolj boleče udari<br />

tam, kjer najmanj pričakujemo«<br />

V Sloveniji je medresorska delovna skupina za protiterorizem (MDS-PTR) oktobra lani dvignila stopnjo<br />

teroristične ogroženosti države z nizke na srednjo, kar pomeni, da obstaja možnost, da bi se nasilno<br />

teroristično dejanje zgodilo. Šlo naj bi za začasen dvig, takrat so pojasnili, da zaradi zaostrenih<br />

varnostnih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu.<br />

TINA S. BERTONCELJ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Kar se teroristične ogroženosti<br />

tiče, Slovenija sodi med relativno<br />

varne države – na indeksu<br />

oziroma lestvici globalnega<br />

terorizma Inštituta za ekonomijo in<br />

mir (IEP) naše države praktično ne najdemo.<br />

Če gledamo globalno, pa je slika<br />

nekoliko drugačna. Po Hamasovem pokolu<br />

število terorističnih zarot in napadov<br />

raste, po poročanju tujih medijev je<br />

bilo v Zahodni Evropi 7. oktobra zabeleženih<br />

sedem napadov in 21 poskusov<br />

ali načrtovanih napadov. Leta 2023 se<br />

je število smrtnih žrtev zaradi terorizma<br />

povečalo za 22 odstotkov – na 8.352<br />

smrtnih žrtev – in je zdaj na najvišji<br />

ravni od leta 2017.<br />

Pred vojno v Gazi je bilo zarot islamističnih<br />

skrajnežev v Evropi vse manj,<br />

Europol je zabeležil, da so države članice<br />

leta 2020 prijavile 56 napadov,<br />

leto kasneje 18 napadov in v letu 2022<br />

28 napadov – v številu so zajeti tako<br />

izvedeni napadi kot tudi neuspešni in<br />

preprečeni. V letnem poročilu o trendih<br />

terorizma (TE-SAT) najdemo še podatek,<br />

da so leta 2022 13 od 16 izvedenih<br />

napadov zakrivili levičarski in anarhistični<br />

teroristi, dva napada so izvedli<br />

džihadistični teroristi, enega pa so pripisali<br />

desničarskemu teroristu.<br />

Europol opozarja, da bodo<br />

v prihodnosti večino<br />

terorističnih napadov v EU<br />

izvedli samostojni akterji.<br />

ŠPORTNI<br />

DOGODKI IN KONCERTI<br />

Spomnimo le na nekaj primerov: kmalu<br />

po letošnjem napadu na koncertno<br />

dvorano na robu Moskve, kjer je bilo<br />

marca ubitih 145 ljudi, je Islamska država<br />

pozvala k nadaljnjemu nasilju v<br />

Rusiji in drugod po Evropi. Kot možne<br />

tarče naj bi označili vrhunske športne<br />

dogodke, ki so potekali poleti, vsaj en<br />

napad je bil preprečen.<br />

V začetku avgusta so na Dunaju<br />

zaradi groženj terorističnega napada<br />

odpovedali težko pričakovane koncerte<br />

pevke Taylor Swift. Policija je prijela<br />

19-letnika, ki naj bi na enem od treh<br />

koncertov načrtoval samomorilski napad;<br />

nameraval je zapeljati v množico,<br />

pripravljeno je imel tekoče eksplozivno<br />

sredstvo. Po poročanju tujih medijev je<br />

džihadistični skupini Islamska država<br />

obljubil zvestobo <strong>zgolj</strong> kakšen mesec<br />

pred tem dogodkom.<br />

Nedavno je prišlo do napada z nožem<br />

v nemškem mestu Solingen, v katerem<br />

so bili ubiti trije ljudje, osem pa<br />

jih je bilo ranjenih. Kot smo pred krat-<br />

Moskva je 22. marca 2024 doživela<br />

džihadistični napad v dvorani Crocus City<br />

Hall v Krasnogorsku (zahodni rob Moskve).<br />

Štirje zamaskirani napadalci v uniformah<br />

so z avtomatskimi puškami streljali na<br />

množico, ki je čakala na koncert. Sprožili<br />

so tudi eksplozijo in požar.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

AKTUALNO<br />

23<br />

Leta 2022 so največ napadov<br />

izvedli levičarski in<br />

anarhistični teroristi.<br />

Ko so zaznali nevarnost<br />

terorističnega napada, so odpovedali<br />

koncerte Taylor Swift<br />

na Dunaju (avgust 2024).<br />

kim poročali, je odgovornost prevzela<br />

Islamska država. Policija je v povezavi<br />

s tem napadom aretirala 15-letnika, ki<br />

je morda vedel za napad, preden se je<br />

zgodil. Napadalec, sicer nezakoniti migrant<br />

iz Sirije, se je kasneje predal sam.<br />

Na isti dan sta pred sinagogo v južni<br />

Franciji eksplodirala dva avtomobila,<br />

ranjen je bil policist, osumljenec pa naj<br />

bi mahal s palestinsko zastavo.<br />

VOLKOVI SAMOTARJI<br />

Europol opozarja, da bodo v prihodnosti<br />

večino terorističnih napadov v EU<br />

izvedli samostojni akterji, pri čemer bo<br />

islamistični terorizem največja grožnja<br />

v Zahodni Evropi. Nekdanji direktor<br />

OVS MORS Boštjan Perne nam je pojasnil,<br />

da se je obveščevalna skupnost v<br />

zadnjih letih povezala, poleg tega je postala<br />

tehnološko bistveno bolj napredna<br />

tudi pri prestrezanju kodiranih sporočil.<br />

»Zelo zelo težko je delovati organiziranim<br />

terorističnim skupinam, ki so<br />

prej komunicirale na primer prek Telegrama,«<br />

je prepričan Perne, ki dodaja,<br />

da so obveščevalne službe zelo pozorne<br />

in da zelo dobro delujejo. Spremljajo radikalizacije<br />

na spletu, kar je bilo razvidno<br />

pri preprečitvi napada na Dunaju.<br />

Če se na spletu pojavi kakšna sumljiva<br />

komunikacija, je taka skupina zaznana.<br />

»Po drugi strani pa samoradikalizacija<br />

in izvedba napada z nožem ne terja<br />

komunikacije, in ker gre za samotarje,<br />

pogosto ni nobenih indicev, da se pripravlja<br />

napad,« je nekdanji svetovalec<br />

ministra za obrambo opisal enega od<br />

razlogov, zakaj smo vedno bolj pogosto<br />

priča delovanju »volkov samotarjev«.<br />

Da se posameznik pripravlja na napad,<br />

pogosto ne vedo niti njegovi najbližji.<br />

Europol sicer razmišlja tudi o možnosti,<br />

da volkovi samotarji morda le<br />

niso tako zelo osamljeni, saj je proces<br />

novačenja in radikalizacije organiziran.<br />

Je pa zanimiv podatek, da je, po poročanju<br />

medija El Mundo, v Španiji pod nadzorom<br />

več kot 300 volkov samotarjev.<br />

Visoko število gre pripisati dejstvu, da<br />

je to tranzitna država na poti številnih<br />

radikalcev iz Severne Afrike v Evropo.<br />

Širjenje spletne propagande in njen<br />

potencial za radikalizacijo sta ključnega<br />

pomena. Ob tovrstni propagandi<br />

so lahko tudi ljudje brez predhodnih<br />

ali neposrednih povezav s terorizmom<br />

izpostavljeni radikalnim vsebinam in<br />

idejam. Po oceni Europola teroristične<br />

mreže na tak način lahko ciljajo na<br />

ranljive posameznike in z njimi manipulirajo,<br />

da zagrešijo teroristična dejanja<br />

kot samostojni akterji, ki so le na<br />

videz sami, v resnici pa služijo ciljem<br />

večjih mrež. Zaskrbljujoče je, da je vse<br />

večje število mladih, ki so izpostavljeni<br />

teroristični propagandi na spletu. Tako<br />

napade načrtujejo celo mladoletniki.<br />

Ali so volkovi samotarji bolj nevarni<br />

od organiziranih skupin, smo vprašali<br />

obramboslovca in dekana Fakultete za<br />

družbene vede dr. Iztoka Prezlja. »Bolj<br />

nevarne so dlje časa trajajoče organizirane<br />

tvorbe, ki pa jih je policijsko in<br />

obveščevalno lažje penetrirati,« nam je<br />

pojasnil in dodal, da so organizacije nevarne<br />

tudi zato, ker je njihovo ravnanje<br />

povezano z nekimi relativno pričakovanimi<br />

prognozami. »Posamezniki pa<br />

so nevarni, ker so izven terorističnega<br />

sistema. Volkovi samotarji so odgovorni<br />

za bistveno bolj odmevna dejanja,<br />

ker popolnoma presenetijo vse, še celo<br />

same teroristične organizacije,« je še<br />

dodal in spomnil na napad na Norveškem,<br />

ki ga je izvedel Anders Behring<br />

Breivik in pri tem ubil 77 ljudi. »Uporabljajo<br />

drugačen način radikaliziranja,<br />

ne toliko z osebnim stikom, ne toliko<br />

s članstvom v teroristični organizaciji,<br />

ampak preko interneta,« je Prezelj<br />

opisal novejšo in težje zaznavno obliko<br />

(samo)radikalizacije ter opomnil, da<br />

splet ni samo vir koristnih informacij,<br />

ampak tudi vir številnih škodljivih in<br />

nevarnih informacij. Sodobne metode<br />

komuniciranja so drugačne. Ker komuniciranja<br />

prek elektronske pošte ni težko<br />

prestreči, komuniciranje poteka v<br />

kodah, uporabljajo se kriptirani komu-<br />

V času hladne vojne<br />

je bilo največ ideološkega<br />

terorizma, torej ekstremno<br />

levega in ekstremno desnega,<br />

po koncu hladne vojne<br />

pa se je začel primat<br />

islamističnega terorizma.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

24 AKTUALNO<br />

nikacijski sistemi, črni splet, pošiljanje<br />

metapodatkov. Ob tem je Prezelj sicer<br />

opozoril, da tudi stari načini komuniciranja<br />

ne zamrejo.<br />

V času hladne vojne je bilo največ<br />

ideološkega terorizma, torej ekstremno<br />

levega in ekstremno desnega. Po koncu<br />

hladne vojne, sploh pa z vzponom<br />

Al Kaide in Isisa pa se je začel primat<br />

islamističnega terorizma, torej oblike<br />

verskega terorizma. »Zdaj pa je situacija<br />

nekako bolj izenačena,« je ocenil<br />

Prezelj. Podatki Europola sicer kažejo,<br />

da so leta 2022 največ napadov izvedli<br />

levičarski in anarhistični teroristi.<br />

»Statistika na področju terorizma ima<br />

kar nekaj metodoloških težav, obstajajo<br />

države, ki določenega tipa terorizma<br />

nekako ne želijo klasificirati kot terorizem<br />

in jih klasificirajo kot neka neteroristična<br />

kazniva dejanja,« je na tem<br />

mestu opozoril Prezelj in nadaljeval, da<br />

so na drugi strani tudi države, ki zaradi<br />

nekaterih političnih razlogov marsikatero<br />

kaznivo dejanje po nepotrebnem<br />

označijo za teroristično. Statistike so<br />

tako lahko precej problematične. Po besedah<br />

dekana so Europolova poročila<br />

sicer med najboljšimi.<br />

POLOŽAJ V SLOVENIJI<br />

Kakšne so razmere v Sloveniji? Slovenija<br />

je mala država, religijsko in etnično<br />

dokaj homogena in po besedah dekana<br />

FDV očitno vendarle znamo reševati<br />

ključne težave, čeprav zaradi dnevne<br />

politike morda nimamo tega občutka.<br />

Tako smo bili pretežno izvzeti iz tega<br />

trenda terorizma. Hkrati smo se imeli<br />

priložnost učiti od drugih držav, si izmenjevati<br />

podatke preko sistemov EU,<br />

uvesti rešitve tujih držav, upoštevati<br />

njihove izkušnje.<br />

Prezelj je ocenil, da Slovenija na<br />

splošni ravni ni slabo pripravljena,<br />

vsak organ ima svojo protiteroristično<br />

nalogo. Kljub dobri pripravljenosti pa<br />

gotovo obstajajo scenariji, ki jih nobena<br />

Iztok Prezelj:<br />

»Če imamo na eni strani<br />

opcijo, ki z nasiljem dosega<br />

svoje cilje, bomo slej ko prej<br />

tudi na drugi strani dobili<br />

enako radikalno opcijo.«<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Žiga Živulović jr./BOBO<br />

država ne pričakuje. »Narava terorizma<br />

je, da najbolj boleče udari tam, kjer<br />

najmanj pričakujemo,« je Prezelj sklenil<br />

misel, da ne moremo zgraditi varnostnega<br />

sistema, ki bi bil prisoten v vseh<br />

vidikih našega življenja. Podobno meni<br />

tudi Perne, ki poudarja, da so naše obveščevalne<br />

službe dobro vpete v širši<br />

obveščevalni aparat, kar je v fazi načrtovanja<br />

ključnega pomena. Neposredno<br />

nismo ogroženi, levičarski, desničarski<br />

in verski terorizem je pri nas prisoten<br />

<strong>zgolj</strong> v nekih sporah in je zaenkrat pod<br />

kontrolo. Naš varnostni sistem se bo<br />

moral navaditi živeti s terorizmom, je<br />

realen Perne. Po njegovih besedah se<br />

izkazuje, da bo v Evropi organiziranega<br />

terorizma manj, ker obveščevalni aparat<br />

dobro deluje, bo pa vse več spontanega<br />

terorizma, ki je na primer lahko<br />

izveden ob robu nekih demonstracij.<br />

Zelo veliko je odvisno tudi od tega,<br />

kaj se bo dogajalo na Bližnjem vzhodu.<br />

»Tudi družbeni konflikt je vse večji,<br />

marsikje niti ni več neke zmerne sredine,<br />

ampak se družba radikalizira, gre v<br />

levo ali desno, vedno bolj ekstremno,«<br />

je obramboslovec opomnil, da v tako<br />

Boštjan Perne: V Evropi<br />

bo manj organiziranega,<br />

vse več pa spontanega<br />

terorizma.<br />

polarizirani družbi slej ko prej pride<br />

do oboroženega konflikta ali terorizma.<br />

Prezelj se strinja, da radikalizacija<br />

v eno smer povzroča radikalizacijo v<br />

drugo smer. V državah so družbe vedno<br />

bolj razklane, vse več je ekstremnih<br />

glasov. »Če imamo na eni strani opcijo,<br />

ki z nasiljem dosega svoje cilje, bomo<br />

slej ko prej tudi na drugi strani dobili<br />

enako radikalno opcijo,« je napovedal<br />

in pojasnil, da je to paradoks človeške<br />

narave, proti kateremu se borimo na<br />

racionalni ravni, ampak ne moremo iz<br />

te spirale. Družbe se bolj bojijo groženj,<br />

ki prihajajo od zunaj, v resnici pa smo<br />

najbolj ranljivi za grožnjo, ki prihaja od<br />

znotraj, iz naše lastne družbe – lahko<br />

pride tudi do državljanske vojne.<br />

»Na tej časovni točki se moramo<br />

ustaviti in kot družba vprašati, kaj<br />

počnemo samim sebi, kako se vedemo<br />

drug do drugega, kako rešujemo<br />

medsebojne notranje težave – to pove<br />

največ o tem, kaj smo, ali smo človek<br />

človeku žival,« je pogovor sklenil nekdanji<br />

predavatelj nacionalne in mednarodne<br />

varnosti na Poveljniško-štabni<br />

šoli Slovenske vojske.

NENAD GLÜCKS<br />

AKTUALNO<br />

OVADBA PODJETNIKA<br />

ALEŠA ŠTRANCARJA<br />

zoper Avstrijce v zvezi s<br />

podjetjem Bia Separations<br />

Ajdovski podjetnik Aleš Štrancar, ki je razvil uspešno biotehnološko podjetje<br />

Bia Separations (od leta 2020 je v lasti nemške skupine Sartorius), je pred nekaj<br />

dnevi na tožilstvo vložil naznanitev suma storitve kaznivih dejanj zoper tri Avstrijce,<br />

ki so glede na očitke iz ovadbe pred leti sodelovali pri poskusu lastniškega<br />

prevzema družbe Bia Separations.<br />

25<br />

Aleš Štrancar, generalni direktor<br />

podjetja Sartorius Bia<br />

Separations, Josefu Schrollu<br />

v naznanilu, poslanem na<br />

Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici,<br />

očita poskus storitve kaznivega<br />

dejanja nedovoljenega dajanja daril ter<br />

poskus storitve kaznivega dejanja izsiljevanja.<br />

Drugima dvema – Christianu<br />

Hureku in Michaelu Wagnerju – pa očita<br />

pomoč pri teh kaznivih dejanjih.<br />

PREVZEMNI NAČRT<br />

Za kaj je šlo? Ajdovska družba Bia Separations,<br />

d. o. o., je pred obdobjem, na katerega<br />

se nanaša kazenska ovadba (leto<br />

2016), že vrsto let delovala na biotehnološkem<br />

področju kot razvojna družba.<br />

Zaradi lažjega prodora na tuje prodajne<br />

in finančne trge je postala del namensko<br />

predhodno ustanovljene (holdinške)<br />

družbe Bia Separations GmbH s sedežem<br />

v Avstriji. Eden od družbenikov<br />

slednje je bila firma Schilling Treuhand<br />

GmbH, ki jo je upravljal Josef Schroll.<br />

Slovenski podjetnik v ovadbi piše,<br />

da so osebe iz kroga podjetja Schilling<br />

Treuhand v letu 2016 oziroma že prej<br />

pripravile prevzemni načrt, po katerem<br />

Aleš Štrancar:<br />

»Da pa bi poslovni delež<br />

pridobil še po podcenjeni<br />

vrednosti, je Schroll poskusil<br />

izposlovati tudi stečaj<br />

Bia Separations d. o. o.«<br />

bi se polastile celotnega premoženja<br />

podjetja Bia Separations iz Ajdovščine.<br />

V grobem naj bi ta načrt ti ljudje imeli<br />

že vse od leta 2007, ko je Schilling Treuhand<br />

lastniško vstopil v Bia Separations<br />

GmbH. Kot je zapisano v ovadbi, se je v<br />

tej smeri najbolj angažiral Schroll, in<br />

sicer najprej z nedovoljeno odtegnitvijo<br />

financiranja od družbe Schilling Treuhand,<br />

kar je vodilo do insolventnosti in<br />

nato stečaja avstrijske Bia Separations.<br />

Prvotni načrt Schrolla je bil po besedah<br />

Štrancarja, da iz stečajne mase<br />

te avstrijske družbe pridobi lastništvo<br />

nad celotno ajdovsko Bia Separations.<br />

»Da pa bi ta poslovni delež pridobil še po<br />

podcenjeni vrednosti, je Schroll nadalje<br />

poskusil izposlovati tudi stečaj Bia Separations,<br />

d. o. o.« V stečaju naj bi nato z<br />

novoustanovljeno družbo (»prestrezno«)<br />

odkupil vitalne dele te družbe. Slovenski<br />

podjetnik je dodal, da je Schroll za operativno<br />

izvedbo tega načrta pooblastil<br />

svetovalno družbo TJP GmbH, ki bi delovala<br />

kot fiduciar njegovih in posredno<br />

Schillingovih interesov.<br />

Aleš Štrancar, direktor<br />

ajdovske družbe Bia<br />

Separations, v kazenski<br />

ovadbi Avstrijcem<br />

očita, da so skušali<br />

pred leti s pritiskom<br />

nanj in s poskusom<br />

podkupovanja lastninsko<br />

prevzeti to družbo.<br />

POSKUS<br />

PODKUPOVANJA IN GROŽNJA<br />

Ključni del ovadbe govori o tem, da<br />

je Schroll za dosego opisanega cilja 3.<br />

maja 2016 Štrancarja poskusil podkupiti<br />

oziroma ga z grožnjami prepričati,<br />

da bi kot direktor za ajdovsko Bia Separations<br />

predlagal in dosegel začetek<br />

stečajnega postopka. A kot poudarja<br />

naznanitelj, se je takšnim poskusom in<br />

grožnjam uprl – namesto tega je predlagal<br />

in izvedel uspešen postopek prisilne<br />

poravnave nad podjetjem.<br />

V ovadbi zoper trojico iz Avstrije je<br />

opisano, kako so potekali pritiski na<br />

podjetnika v okviru poskusa prevzema<br />

podjetja. »Josef Schroll je 3. maja 2016<br />

… angažiral Christiana Hureka, da se je<br />

po navodilih Schrolla sestal z Alešem<br />

Štrancarjem v Ajdovščini, in temu v<br />

zameno, da bi 'pomagal' pri uresničitvi<br />

načrta, po katerem bi Schroll oziroma<br />

z njim povezane družbe pridobile<br />

premoženje Bia Separations, d.o.o., na<br />

najcenejši možni način, obljubil, da<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

26 AKTUALNO<br />

bondguide.de<br />

Štrancar poudarja,<br />

da se je poskusu prevzema<br />

uprl, zaradi česar je<br />

Schroll uresničil svojo<br />

grožnjo s pregoni.<br />

chconsult.at<br />

Ovadeni Josef Schroll je bil glede na<br />

poročanje medijev v Avstriji že obsojen<br />

zaradi poneverbe.<br />

JOSEF SCHROLL V AVSTRIJI<br />

ŽE OBSOJEN ZARADI<br />

GOLJUFIJE MNOŽICE<br />

VLAGATELJEV<br />

Januarja letos je avstrijski dnevnik<br />

Salzburger Nachrichten objavil članek<br />

o žrtvah prevar, ki morajo poravnati še<br />

davčne obveznosti. Kot piše, je upravitelj<br />

premoženja več sto vlagateljev oškodoval<br />

za več milijonov evrov. Poleg izgubljenega<br />

denarja pa od teh številnih vlagateljev<br />

svoje zahteva še davčna uprava.<br />

V članku prevarant, ki je po ugotovitvah<br />

tožilstva opeharil vlagatelje, sicer ni naveden<br />

z imenom, vendar gre po besedah<br />

naših virov za 67-letnega Josefa Schrolla.<br />

Tistega, ki mu kriminalno dejavnost očita<br />

tudi podjetnik Štrancar v svoji zadevi.<br />

V časniku so pojasnili, da »samouki« finančni<br />

svetovalec ne stoji prvič pred kazenskim<br />

sodiščem. Že maja 2021 je bil<br />

namreč zaradi poneverbe obsojen na 30<br />

mesecev delno pogojne kazni (od tega<br />

deset mesecev brezpogojne). Zapisali<br />

so, da je »ustanovitelj in idejni vodja«<br />

insolventne skupine Schilling vlagatelje<br />

bodo umaknjene kazenske obtožbe<br />

(in s tem ustavljeni kazenski postopki)<br />

zoper Štrancarja.« Prav tako v ovadbi<br />

stoji, da je Hurek na tem sestanku dejal<br />

Štrancarju, da bo slednji v primeru,<br />

če bo sprožil stečajni postopek nad Bia<br />

Separations, d. o. o., oziroma mu ne bo<br />

nasprotoval ali ga oviral, imenovan za<br />

tehničnega oziroma strokovnega direktorja<br />

v družbi, ki bo iz stečaja prevzela<br />

premoženje ajdovskega podjetja. V tem<br />

primeru naj bi prejemal nekajkrat višjo<br />

plačo kot do tedaj. Hkrati naj bi mu<br />

Avstrijec zagrozil, da če ne bo sledil tem<br />

Schrollovim navodilom, lahko pričakuje<br />

sodni pogrom nad njim.<br />

Štrancar poudarja, da se je poskusu<br />

prevzema uprl, zaradi česar je Schroll<br />

uresničil svojo grožnjo s pregoni. Kot<br />

izhaja iz ovadbe, je Michael Wagner kot<br />

insolvenčni upravitelj podjetja Bia Separations<br />

GmbH v letih 2015 in 2016 zoper<br />

njega podal neutemeljene kazenske<br />

ovadbe ter začel druge sodne postopke.<br />

S tem naj bi na način zlorabe sodnih<br />

postopkov izvrševal pritisk, da bi se<br />

Štrancar uklonil Schrollovim zahtevam.<br />

Hkrati bi Wagner, če bi se Štrancar<br />

uklonil izsiljevanju oziroma pristal na<br />

oškodoval za njihovo premoženje – med<br />

njimi zobozdravnike, specialiste, tehnike,<br />

arhitekte, podjetnike in tudi upokojence.<br />

Tožilci in sodnica so takrat govorili o »vrhu<br />

ledene gore«. Januarja letos je potekal<br />

nov kazenski proces zoper Schrolla, po<br />

izobrazbi železničarja. Skupaj s 64-letnim<br />

Nemcem, ki je bil prav tako že večkrat<br />

obsojen za podobna kazniva dejanja, ga<br />

je državna tožilka za gospodarsko kriminaliteto<br />

in korupcijo (WKStA) obtožila za<br />

težko gospodarsko prevaro.<br />

Zadeva se nanaša na tako imenovane<br />

modele udeležbe pri izgubi v obdobju<br />

med letoma 2003 in 2013. Vlagatelji so<br />

si z zagotavljanjem izgube v prvih letih<br />

obetali stalne davčne ugodnosti, kasneje<br />

pa še dodatne dobičke iz »portfeljskih<br />

podjetij«, v katera so investirali. Tako<br />

je obljubljal obtoženec v prospektih in<br />

brošurah. Toda poslovni model je bil že<br />

od samega začetka obsojen na propad.<br />

Po besedah državne tožilke je škoda, ki<br />

jo je povzročil finančni svetovalec, znašala<br />

26,5 milijona evrov, oškodovanih<br />

pa je bilo okoli 500 vlagateljev, med<br />

njimi veliko ljudi na visokih položajih.<br />

Christian Hurek pravi, da sploh<br />

ne razume, za kaj gre.<br />

podkupovanje, umaknil predloge zoper<br />

njega pred sodišči.<br />

HUREK SVARI PRED<br />

»PRAVNIMI UKREPI«<br />

Vse tri avstrijske akterje iz ovadbe<br />

smo vprašali, kako komentirajo te očitke.<br />

Schroll je bil nedosegljiv, Wagner<br />

se ni odzval, prejeli pa smo odgovor od<br />

finančnega svetovalca Hureka. Pravi,<br />

da sploh ne razume, za kaj gre. Če se<br />

kakršnekoli obtožbe nanašajo nanj, so<br />

brez izjeme neutemeljene in napačne.<br />

Hkrati si pridržuje pravico do pravnih<br />

ukrepov, če bomo te obtožbe širili oziroma<br />

jih ponavljali.<br />

No, morda bi lahko nekdo Hureka<br />

seznanil, da imamo v Sloveniji ustavo,<br />

ki v 39. členu določa svobodo izražanja.<br />

V tem okviru velja tudi svoboda tiska.<br />

Glede na članke v avstrijskih medijih<br />

pa je Schroll že leta stari znanec avstrijskega<br />

kazenskega pravosodja, o<br />

čemer več v okvirju.<br />

<br />

Michael Wagner se na našo poizvedbo<br />

o njegovi vlogi v tej zadevi ni odzval.<br />

hbw.co.at<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

AKTUALNO<br />

AFERA DODATKI: nekdanja<br />

dekanja ekonomske fakultete<br />

Metka Tekavčič oproščena<br />

Nekdanja dekanja ekonomske fakultete Metka Tekavčič je bila pretekli teden na okrožnem sodišču<br />

v Ljubljani oproščena obtožb o zlorabi uradnega položaja v zvezi z izplačevanjem dodatka za stalno<br />

pripravljenost. Sodni proces se je vlekel kar osem let, poleg nje pa je bil obtožen še nekdanji finančni<br />

minister in nekdanji dekan fakultete Dušan Mramor, proti kateremu pa je postopek zastaral.<br />

27<br />

KATJA BENČINA<br />

BLAŽ T. MUC/MEDIASPEED.NET<br />

Afera dodatki je izbruhnila leta<br />

2015, ko je inšpektorat za javni<br />

sektor vzel pod drobnogled<br />

enajst fakultet ljubljanske<br />

univerze in pri devetih ugotovil, da so<br />

nezakonito izplačevale dodatek za stalno<br />

pripravljenost. Zaposlenim so tedaj<br />

neupravičeno izplačali 1,5 milijona<br />

evrov dodatkov, je poročal Žurnal24.<br />

Največ spornih dodatkov je izplačala<br />

Ekonomska fakulteta Univerze v<br />

Ljubljani, ki sta jo od avgusta 2008 do<br />

decembra 2015 vodila dekana Dušan<br />

Mramor in Metka Tekavčič. Izplačali so<br />

kar okoli 858.000 evrov dodatkov.<br />

Dušan Mramor, ki je kasneje postal<br />

minister za finance, je z dodatki do leta<br />

2013 zaslužil 45.000 evrov bruto, Metka<br />

Tekavčič pa je tedaj priznala, da so<br />

dodatek uporabili za zvišanje plač: »Gre<br />

za neposrečen oziroma neprimeren instrument,<br />

ki pa je bil ob pomanjkanju<br />

finančnih sredstev edini mogoč način<br />

za plačevanje zaposlenih.«<br />

Inšpektorat je tedaj devetim fakultetam<br />

kršiteljicam odredil, naj prenehajo<br />

izplačevati neupravičene dodatke<br />

za stalno pripravljenost in naj jih v skladu<br />

z zakonodajo zaposleni vrnejo, a le<br />

za zadnjih deset mesecev prejemanja,<br />

saj tako predvideva zakon. Fakultete<br />

so se nato z zaposlenimi dogovorile za<br />

vračilo nekaj več kot 443.000 evrov, k<br />

vračilu spornih dodatkov sta se tedaj<br />

zavezala tudi Tekavčičeva in Mramor.<br />

ZASTARANJE IN OPROSTITEV<br />

Policija je v okviru preiskave nezakonitega<br />

izplačevanja dodatkov za stalno<br />

pripravljenost zaradi suma storitve 74<br />

kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja<br />

ali uradnih pravic ovadila 18 fizičnih<br />

oseb. Med ovadenimi so bili tudi<br />

Dušan Mramor in Metka Tekavčič ter<br />

Štirim profesorjem<br />

ljubljanske ekonomske<br />

fakultete je tožilstvo očitalo<br />

zlorabo uradnega položaja,<br />

a je zadeva za tri obtožene<br />

lani zastarala.<br />

njuna tedanja namestnika. Vsem štirim<br />

profesorjem ljubljanske ekonomske fakultete<br />

je tožilstvo očitalo zlorabo uradnega<br />

položaja, a je zadeva za tri obtožene<br />

lansko leto zastarala.<br />

Kot je takrat povedal Dušan Mramor<br />

za STA, je imel zaradi zdravstvenih<br />

težav omejitve pri spremljanju<br />

narokov. S tem je na nek način zaviral<br />

Metka Tekavčič je ob<br />

izbruhu afere priznala,<br />

da so dodatek za stalno<br />

pripravljenost uporabili za<br />

zvišanje plač.<br />

celoten postopek. Zoper Metko Tekavčič<br />

je sodišče postopek izpeljalo<br />

do konca in jo pretekli teden oprostilo<br />

obtožb zlorabe uradnega položaja. V<br />

obrazložitvi zadeve so zapisali, da ni<br />

dokazov o krivdi obdolžene.<br />

OBSODBA ZA DEKANJO<br />

FAKULTETE ZA SOCIALNO DELO<br />

V aferi je bila udeležena tudi nekdanja<br />

dekanja Fakultete za socialno delo Gabi<br />

Čačinovič Vogrinčič, ki pa je bila spoznana<br />

za krivo storitve zlorabe uradnega<br />

položaja, ker ni odpravila nezakonitega<br />

izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost,<br />

piše N1. Ljubljansko okrožno sodišče<br />

jo je pred dvema letoma obsodilo<br />

na pogojno kazen šest mesecev zapora in<br />

preizkusno dobo dveh let, v treh mesecih<br />

po pravnomočnosti sodbe pa je morala<br />

plačati kazen okoli 2.000 evrov. <br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

28<br />

INTERVJU<br />

Vprašanje je, kako bodo<br />

ljudje volili. Ljudje hitro<br />

pozabijo, kaj je bilo<br />

v preteklosti.<br />

MAG. IVAN SIMIČ, DAVČNI STROKOVNJAK IN SVETOVALEC<br />

»Če bi Janševa vlada tako peljala<br />

DAVČNO REFORMO, brez dialoga<br />

in mimo socialnih partnerjev,<br />

bi imeli polne ulice kolesarjev«<br />

Moti me, da ima aktualna vlada precej več »kiksov«, kot jih je imela Janševa, pa je nihče ne napada.<br />

– Bojim se davčnega kaosa. – Ljudje se morajo oglasiti, sicer bo izgledalo, kot da je vse v redu.<br />

– Gospodarstveniki so rekli, da je bolje, da se nič ne spreminja, kot pa da uvedemo omenjene spremembe.<br />

– Ljudem je treba pustiti svobodo in nehati ponavljati, da so s. p.-ji prekarno delo.<br />

LUKA SVETINA<br />

JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

INTERVJU<br />

29<br />

Kaj počnete zdaj, ko niste več<br />

direktor FURSA … Slišim, da se<br />

na vas po nasvete obračajo tudi<br />

politiki vseh barv?<br />

Predvsem sem davčni svetovalec. Da<br />

sem bil dvakrat na finančni upravi, tudi<br />

v Srbiji, pa jemljem kot to, da je nekdo<br />

želel izkoristiti moje znanje, da si je<br />

zaželel, da bi uvedli davčne poenostavitve.<br />

Prvi, ki me je v to prepričal, je bil<br />

leta 2005 dr. Andrej Bajuk. Spoznala<br />

sva se leta 2004, ko je prišel v Slovenijo.<br />

Takrat so bile uvedene prve večje<br />

davčne spremembe v državi, takrat so<br />

bili obdavčeni kapitalski dobički, ampak<br />

tega ljudje sploh ne vedo. Bajuk me<br />

je vprašal, kaj naj naredimo, da ne bi<br />

bilo več tako, in sem mu predlagal, da<br />

uvedemo 60-odstotne normirane odhodke<br />

na kapitalski dobiček. Sprejeta<br />

je bila nova davčna zakonodaja, ki je v<br />

praksi pomenila, da smo imeli maksimalno<br />

20-odstotno obdavčitev. Zato<br />

mi je smešno brati v medijih, da sem za<br />

nagrado postal direktor Finančne uprave<br />

RS. Zame kot davčnega svetovalca to<br />

ni nagrada, ampak je minus. Zaslužim<br />

dvakrat manj kot davčni svetovalec,<br />

drugič pa sem ves čas pod nadzorom<br />

medijev in novinarjev. Danes se pogovarjam<br />

z novinarji; številni so me včasih<br />

napadali, danes pa so moje stranke.<br />

Enega od njih sem vprašal, zakaj me je<br />

napadal. Dejal je, da mu je urednik naročil.<br />

Danes sem veliko bolj imun, ker<br />

vem, kako te zadeve potekajo, za komuniciranje<br />

uporabljam tudi svoj blog.<br />

Ampak ko si prvič v tem položaju, si<br />

prizadet. Ljudje se me danes verjetno še<br />

najbolje spominjajo po tem, da sem uvedel<br />

informativni izračun dohodnine, da<br />

dobite na dom izpolnjene obrazce. Takrat<br />

smo bili ena redkih držav na svetu,<br />

ki je to storila. Spomnim se, da so vsi<br />

rekli, da se to ne da narediti. Še ena podobna<br />

zadeva je bila sprememba, ki jo je<br />

uvedel dr. Bajuk, in sicer da se v davčnih<br />

postopkih ne plačuje več nobena upravna<br />

taksa. Do leta 2007 se je plačevala<br />

takšna upravna taksa. Če si hotel dobiti<br />

potrdilo, si moral plačati takso. Zakaj bi<br />

zavezanci, ki že itak plačujejo dohodnino,<br />

morali plačevati še takso? Zato smo<br />

to takrat ukinili. Spominjam se, kako<br />

so kritizirali virtualnega robota, ki smo<br />

ga uvedli, danes pa ga uporabljajo vsa<br />

večja podjetja v Sloveniji. Tudi v Srbiji,<br />

leta 2013, smo prešli iz praznega niča<br />

v 80-odstotno elektronsko poslovanje,<br />

ko sem odhajal. Uvedli smo en obrazec<br />

za vse prihodke, en vplačni račun, prej<br />

jih je bilo 1200.<br />

Kaj bo ostalo v praksi od vaše<br />

zadnje epizode na čelu FURSA<br />

v času tretje Janševe vlade?<br />

Golobovi so šli hitro v ukinitev<br />

prejšnje davčne reforme, ki je<br />

nastajala pod vašimi idejami …<br />

V času Janševe vlade smo si zastavili<br />

cilj t. i. REK-obrazcev, da smo zmanjšali<br />

poročanje zavezancem, z nekih 300<br />

postavk smo to znižali na 120 postavk.<br />

Bilo je še več drugih poenostavitev, ki<br />

morda navzven niti niso toliko vidne,<br />

spremenili smo tudi odnos do davčnih<br />

zavezancev. Uvedel sem neke vrste davčne<br />

počitnice, to pomeni, da davčnih<br />

zavezancev poleti ne mučimo z vprašanji<br />

in drugimi pozivi. Dva ali tri tedne<br />

smo ljudi pustili pri miru. Kot neke<br />

vrste sodne počitnice. Res pa je, da sem<br />

imel precej izkušenj iz prvega mandata,<br />

pa sem vseeno doživel vrsto novinarskih<br />

poskusov diskreditacij. A kar mene<br />

moti, je to, da ima aktualna vlada precej<br />

več »kiksov«, kot jih je imela Janševa, pa<br />

te aktualne nihče ne napada. Veste, če<br />

bi mi delali takšno davčno reformo kot<br />

ta vlada, bi nas dobesedno raztrgali.<br />

V svojih kolumnah se v zadnjem<br />

času večkrat zgražate nad tem,<br />

kar se zdaj dogaja na FURSU …<br />

Najprej sem prišel samo začasno, za<br />

eno leto, takšen je bil dogovor z ministrom,<br />

ki pa je potem vztrajal, naj se<br />

prijavim na razpis. Rekel sem mu, da<br />

če to storim, me bodo raztrgali. Dejal<br />

je, da ni pomembno in da naj se prijavim,<br />

da bomo skupaj oddelali do konca.<br />

Vprašanje, kaj bi bilo, če bi Janševa vlada<br />

dobila drugi mandat. Robert Golob<br />

pa je kmalu po nastopu premierskega<br />

položaja izjavil, da so vsi direktorji iz<br />

Janševe vlade nekompetentni.<br />

To vas je močno prizadelo …<br />

Ni me prizadelo, njegovo izjavo sem<br />

izkoristil za to, da sem dal odpoved in<br />

odšel. Vedel sem, koliko dela je v državni<br />

upravi in da se bodo njegovi direktorji<br />

pokazali za nekompetentne<br />

ali celo kaj več. Ne moreš nekomu reči,<br />

da je nekompetenten, če ga ne poznaš<br />

in ne veš, kaj dela. Zato sem po e-pošti<br />

napovedal svoj odhod in zadeva je bila<br />

zame zaključena.<br />

Nekaj pa delate prav, če vas v svoje<br />

vlade vabi Janša, po drugi strani<br />

Golob je kmalu po nastopu<br />

premierskega položaja izjavil,<br />

da so vsi direktorji iz Janševe<br />

vlade nekompetentni.<br />

pa se k vam po davčne nasvete<br />

obrača tudi družina Janković …<br />

Poglejte, sem davčni svetovalec (smeh)<br />

in imam raznorazne stranke, vseh političnih<br />

barv, tudi politike, tako je. Ljudi<br />

ne ločim po prepričanju, ampak po<br />

tem, kako se izkažejo kot posamezniki,<br />

kakšen je moj odnos z njimi. Ko sem bil<br />

direktor Fursa, sem odlično sodeloval<br />

z Janšo. Najini sestanki so bili kratki,<br />

novinarji so pisali, da zato, ker je bil<br />

on diktator in mi je samo narekoval, v<br />

resnici pa zato, ker sva oba vedela, kaj<br />

hočeva. Vedela sva, kako se dela, kaj je<br />

treba spremeniti, kako narediti davčno<br />

reformo. Leta 2022 sva z ministrom<br />

Andrejem Šircljem vse pripravila, da je<br />

šlo to na vlado v potrjevanje, Janša mi je<br />

zaupal tudi vodenje strateškega sveta za<br />

debirokratizacijo, ko smo sprejeli prvi<br />

zakon o debirokratizaciji … Če mi nekdo<br />

zaupa, poskušam to zaupanje upravičiti.<br />

Kakšne posledice ima za državo to<br />

spreminjanje davčne zakonodaje<br />

iz vlade v vlado? Janševa nekaj<br />

uvede, Golobova pa kar ukine.<br />

To ima davčne posledice najprej navzven.<br />

Na Evropo, na svet. Marca leta<br />

2022 smo sprejeli davčno reformo, znižali<br />

obdavčitve, zvišali splošne davčne<br />

olajšave, s tem smo se hoteli približati<br />

Avstrijcem, ki imajo 11.000 evrov neobdavčenega<br />

dohodka. To smo želeli postopoma<br />

dvigati do 7.000 evrov, želeli<br />

smo znižati obdavčitev najemnin. Sindikati<br />

so bili na moje začudenje proti, še<br />

danes ne vem, zakaj …<br />

Nasprotovali so predvsem<br />

socialni kapici …<br />

Socialna kapica je nekaj, kar že imamo,<br />

pri s. p.-jih. Samostojni podjetniki<br />

plačujejo maksimalne prispevke, ki jih<br />

lahko plačujejo po lestvici. Socialno<br />

kapico imajo tudi druge države: Hrvaška,<br />

Srbija, Avstrija itd. V Evropski uniji<br />

ima socialno kapico 17 ali 19 držav. Ta<br />

v praksi pomeni, da se pri določenem<br />

znesku nehajo obračunavati socialni<br />

prispevki, naprej gre samo dohodnina,<br />

zato ker je tudi pokojnina omejena. Če<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

30<br />

INTERVJU<br />

le-ta ne bi bila omejena, bi se strinjal<br />

s tem, da ni socialne kapice. Če nekdo<br />

plačuje za 14.000 evrov prispevkov, naj<br />

ima tudi tako visoko pokojnino. Ampak,<br />

še enkrat, pokojnina je omejena.<br />

Danes gledamo, koliko menedžerjev se<br />

premika iz Slovenije na jug, delal sem te<br />

izračune. Menedžerji gledajo svoje plače,<br />

gredo pa tudi zaradi delovne sile, ki<br />

je na Hrvaškem in v Srbiji cenejša. Menedžer,<br />

ki ima 30.000 evrov bruto plače,<br />

dobi v Sloveniji 12.900 neto, v Srbiji<br />

pa 26.300 neto. Kaj bi vi izbrali? Potem<br />

vam je vseeno, kje je cenejša delovna<br />

sila. Podjetniki odhajajo in napovedujejo<br />

svoje odhode še naprej. Tukaj mi izgubljamo.<br />

Mi smo želeli uvesti šesti dohodninski<br />

razred, nad milijonom evrov<br />

desetodstotno dohodnino, ampak<br />

novinarji tega javnosti niso znali prav<br />

predstaviti. Drugi pišejo, da bo zdaj<br />

čistilka obdavčena 16 odstotkov, direktor<br />

pa samo deset odstotkov. Ja, ampak<br />

vstopnica za desetodstotno obdavčitev<br />

je znašala 490.000 evrov. Da nekdo<br />

pride v šesti dohodninski razred, mora<br />

prej plačati 490.000 evrov. Namen tega<br />

je bil, da privabimo tuje menedžerje z<br />

visokimi plačami, ki bi se lahko vozili<br />

iz Slovenije v svojo službo, v Avstrijo in<br />

Italijo, in da zadržimo športnike doma.<br />

Takrat sta ravno Tadej Pogačar in Primož<br />

Roglič odšla v Monako.<br />

Vse to je Golobova vlada ukinila …<br />

Isto leto jeseni so našo reformo ukinili.<br />

Skoraj vse so ustavili, zvišanje splošne<br />

davčne olajšave, povečali so najemnine,<br />

vrsto zadev so obrnili v obratno<br />

smer, potem pa začeli obljubljati ne<br />

vem kakšno veliko davčno reformo. Da<br />

bodo razbremenili delo in tako naprej.<br />

Leta in leta jim že govorim, da dela ne<br />

morejo razbremeniti.<br />

Kar se tiče nove davčne reforme,<br />

vas najbolj skrbi implementacija.<br />

Predlagali ste, da stopi v veljavo<br />

šele 1. januarja 2026. Zakaj?<br />

Marca leta 2022 smo sprejeli<br />

davčno reformo, znižali<br />

obdavčitve, zvišali splošne<br />

davčne olajšave, želeli smo<br />

znižati obdavčitev najemnin.<br />

Sindikati so bili na moje<br />

začudenje proti.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Ivan Simič: "Očitno nam gre še kar dobro<br />

in ljudje ne vidijo, da bi nam lahko šlo še<br />

precej bolje."<br />

Ko sprejmejo zakon do konca leta, nekje<br />

novembra ali decembra, je treba povedati,<br />

da ima ta zakon tudi podzakonske<br />

akte, vse skupaj za seboj potegne tudi<br />

občutne spremembe informacijskega<br />

sistema. Največ lahko tukaj povedo<br />

računovodje. Že ko menjate stopnjo, je<br />

treba sistem popraviti. Vsaka sprememba<br />

terja spremembo sistema. Mene že<br />

kličejo, računovodje se obračajo name.<br />

Najhuje je, ko se uvedejo spremembe,<br />

informacijski sistem pa še ne deluje<br />

prav. Zato pravim, da se davčna reforma<br />

ne bi smela dogajati tako na hitro.<br />

Lahko da bo treba delati javne razpise.<br />

Nikamor se ne mudi, saj vstopamo v<br />

tretje leto te vlade. Imela je dovolj časa,<br />

da vse to sprejme pravočasno. Bojim se<br />

davčnega kaosa. Ljudje se morajo oglasiti,<br />

sicer bo videti, kot da je vse v redu.<br />

<strong>Vlada</strong> pravi, da želi prispevati<br />

k spodbudnemu okolju za nove<br />

kadre in hkrati krepiti konkurenčnost<br />

gospodarstva in dodano<br />

vrednost. Ampak iz gospodarstva<br />

na davčno reformo prihajajo izrazito<br />

negativni komentarji.<br />

Seveda, v tej vladi so obljubljali razbremenitev<br />

plač, ne vem, kaj bodo zdaj naredili.<br />

Ves čas sem govoril, da je težko<br />

razbremeniti plače, ne da bi manjkajoči<br />

denar za zdravstvo in pokojnine vzeli iz<br />

dohodnine. Lahko razbremeniš plače s<br />

prispevki, a bo zmanjkalo za pokojnine.<br />

Vsako zmanjšanje pomeni povečanje<br />

nekje drugje. Sam pravim, da je treba<br />

povečati DDV, da se potem lahko nižajo<br />

dohodnina in prispevki. Brez povečanja<br />

DDV-ja se tega ne da. Janševa vlada je<br />

to želela na ta način. Povišanje DDV-ja<br />

je občutljiva tema, ker ljudje mislijo,<br />

da se bo vse podražilo. Ampak prilivi<br />

potekajo redno in hitro, ena odstotna<br />

točka pomeni že pol milijona evrov. Na<br />

podlagi teh novih izračunov bo ta vlada<br />

s svojo reformo pridobila zanemarljivih<br />

par milijonov evrov.<br />

Tuji kadri z zmanjšano dohodnino,<br />

v višini sedmih odstotkov prejete

INTERVJU<br />

31<br />

Gost prve septembrske oddaje Vroča tema je bil davčni<br />

strokovnjak in svetovalec mag. Ivan Simič, nekdanji predsednik<br />

strateškega sveta za debirokratizacijo v času tretje vlade<br />

Janeza Janše in nekdanji šef Finančne uprave Republike<br />

Slovenije (FURS), ki je komentiral v petek na vladi sprejeto<br />

davčno reformo Golobove vlade. Mag. Ivan Simič ni prepričan,<br />

kdaj bi reforma lahko v polnosti zaživela, saj jo bo v relativno<br />

kratkem času do postavljenega roka (1. januar 2025) težko<br />

implementirati. Simič komentira posamezne smiselne ukrepe,<br />

a opozarja, da so poskusi privabljanja tujih investitorjev na<br />

račun davčnih olajšav nesmiselni, dokler Slovenija nasprotuje<br />

uvedbi socialne kapice.<br />

Ivan Simič je neposreden in meni, da se okolje za podjetnike<br />

in gospodarstvenike zaostruje in da bodo s. p.-ji na trgu težko<br />

preživeli, zato ne pričakuje, da bi v prihodnosti zaživeli novi<br />

»startupi«. Meni, da resna država ne more spreminjati davčne<br />

politike v vsaki vladi. Kritičen je tudi do obnašanja Goloba,<br />

Boštjančiča in drugih, ki so davčno reformo sprejeli mimo<br />

neke širše javne razgrnitve in mimo socialnega dialoga v okviru<br />

Ekonomsko-socialnega sveta. »Si predstavljate izredno stanje v<br />

državi, če bi davčno reformo kar tako – mimo ljudi in socialnega<br />

dialoga – sprejela Janševa vlada?« retorično sprašuje.<br />

plače. To bo veljajo tudi za Slovence,<br />

ki že najmanj dve leti ne živijo<br />

v Sloveniji. Gospodarstveniki<br />

pravijo, to ni pravično do nas, ki že<br />

ves čas delamo doma.<br />

Prav gotovo to ni pravično. Favorizirajo<br />

samo določene osebe. Če bodo ti<br />

strokovnjaki prišli iz države, kjer imajo<br />

socialno kapico, ki je pri nas ni, jim teh<br />

sedem odstotkov ne bo pomenilo popolnoma<br />

nič. Pri nas bi imeli manjšo plačo.<br />

Slovenija torej na tak način sploh<br />

ne more postati mikavna za tujce?<br />

Mislim, da ne. Vprašanje, koliko kadrov<br />

bo sploh prišlo. Katerikoli kader z<br />

Zahoda ima tam višje plače. Morda bi le<br />

za koga iz držav z nižjim BDP-jem lahko<br />

pomenilo v Sloveniji to nekaj evrov več.<br />

Ampak tudi te tretje države imajo nižjo<br />

obdavčitev od Slovenije. V Srbiji se pri<br />

izplačilu plače mesečno obračunava<br />

desetodstotna dohodnina, pri nas pa<br />

lahko prideš, glede na višino plače, celo<br />

čez 40-odstotno obdavčitev.<br />

Gospodarstveniki so<br />

rekli, da je bolje, da se nič<br />

ne spreminja, kot pa da<br />

uvedemo omenjene spremembe.<br />

Ta davčna reforma<br />

je parcialna. Posamezne<br />

spremembe so dobre,<br />

ne rečem, da ne. Digitalni<br />

zeleni prehod, olajšava<br />

se lahko uveljavlja v naslednjih<br />

petih letih. Slabo<br />

pa je, da so omejili tudi<br />

pokrivanje izgube na pet<br />

let. Nekdo dojema izgubo<br />

kot nekaj, kar ti je nekdo<br />

podaril. Ne, izgubo sem<br />

jaz imel, ko sem začel poslovati<br />

ali pa sem slabo posloval.<br />

To izgubo moram<br />

pokriti, zdaj pa mi bo nekdo vzel to moje<br />

pokrivanje izgube, ki je bilo prej večno.<br />

S tem, da smo že prej lahko pokrivali<br />

samo izgubo polovice dobička, ki smo<br />

ga imeli. Nismo mogli pokrivati celotne<br />

izgube. Te zadeve so torej parcialne. V<br />

Sloveniji bi morali imeti celovite davčne<br />

reforme. Pa jih nimamo; te spremembe<br />

so šle tudi mimo Ekonomsko-socialnega<br />

sveta. Če bi se to zgodilo v Janševi<br />

vladi, bi danes spet imeli polne ulice<br />

kolesarjev. Napovedujejo že drugi paket<br />

davčne reforme, pa še za prvega so potrebovali<br />

dve leti in pol. Mene res moti,<br />

da ti ljudje pridejo pred kamere ter govorijo,<br />

kaj vse bodo naredili, in potem<br />

za to potrebujejo leto ali dve.<br />

Ta vlada je očitno ocenila, da gospodarstveniki<br />

in podjetniki niso<br />

njihovi volivci …<br />

Volitve enkrat spet bodo, ampak vprašanje<br />

je, kako bodo ljudje volili. Ljudje<br />

hitro pozabijo, kaj je bilo v preteklosti.<br />

Fizične osebe davčne reforme res ne<br />

bodo kaj dosti občutile, saj se je tam<br />

niso veliko dotikali. Obdavčitev bo<br />

sladkih pijač, ampak gre za stvar navade,<br />

tako kot cigarete, ljudje jih ne bodo<br />

nehali piti. Seveda moraš imeti povsod<br />

mejo, da se ti ne bodo zmanjšali davčni<br />

prihodki na račun višanja obdavčitve.<br />

Zateguje se pas okrog samostojnih<br />

podjetnikov, normirancev. Kaj<br />

lahko pričakujejo v praksi?<br />

Nisem imel veliko klicev, morda ljudje<br />

nimajo teh težav, nekateri so spraševali,<br />

kaj spremembe sploh pomenijo.<br />

En znesek za normirane s. p.-je, 50.000<br />

Menedžer, ki ima 30.000<br />

evrov bruto plače, dobi v<br />

Sloveniji 12.900 neto,<br />

v Srbiji pa 26.300 neto.<br />

Kaj bi vi izbrali?<br />

evrov, je tisto, kar sem jaz predlagal.<br />

Takrat sem sicer tudi predlagal, da bi<br />

normiranci lahko delali, kolikor bi hoteli<br />

in za kogar bi hotelio. Da ne bi bilo<br />

govora o prekarnem delu. Moje stranke<br />

imajo primere, ko želijo zaposliti s. p.-je,<br />

pa nekateri sploh ne želijo prenehati s<br />

to dejavnostjo. Ljudem je treba pustiti<br />

svobodo in nehati ponavljati, da je to<br />

prekarno delo. Je že res, da je prekarno<br />

delo, če podjetje sili posameznike v<br />

obliko s. p. zaposlitve; če pa želijo ljudje<br />

tako sami delati, je to njihova odločitev.<br />

Morajo pa se zavedati, da bodo imeli<br />

nizko pokojnino. Pokojnina je takšna,<br />

kolikor jo vplačuješ. Te nove določbe<br />

bodo še najbolj prizadele športnike, ki<br />

kot normiranci delujejo s klubi.<br />

Tu je še solidarnostni prispevek<br />

za dolgotrajno oskrbo, ki bo s. p.-je<br />

dvojno obremenil. Se bo sploh še<br />

splačalo poskusiti na svojem, se ne<br />

bo s tem zaviralo male poslovne<br />

ideje, startupe, ki so na začetku?<br />

Jaz vedno pravim, to je demokracija. To<br />

je bilo izvoljeno, to imamo, take predpise<br />

sprejemajo. Sedanji premier je pred<br />

volitvami dejal: »Kaj mi bodo nižji davki?«<br />

On je rekel, da bodo davke povečali.<br />

Danes se nima smisla pritoževati.<br />

Očitno ljudje vendarle ne živijo<br />

slabo, sicer bi verjetno že odšli<br />

na ulice …<br />

Prav gotovo imamo izjemno visoke<br />

davke, švicarska plačilna lista je recimo<br />

dosti boljša od naše. Očitno nam gre še<br />

kar dobro in ljudje ne vidijo, da bi nam<br />

lahko šlo še precej bolje. Ne vem, kaj naj<br />

drugega rečem.<br />

<br />

Napovedujejo že drugi paket<br />

davčne reforme, pa še za<br />

prvega so potrebovali<br />

dve leti in pol.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

32<br />

AKTUALNO<br />

Raziskave kažejo, da pisanje<br />

z roko vpliva tudi na<br />

spomin in učenje, kar je<br />

še posebej pomembno pri<br />

mlajših otrocih.<br />

Šola ima avtonomijo pri izbiri učbenikov in delovnih zvezkov, nekoliko pa<br />

lahko vpliva tudi svet staršev, ki odobri skupno nabavno ceno vseh gradiv.<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Delovni zvezki so<br />

v prvi vrsti POSEL<br />

Začetek šolskega leta marsikaterim staršem povzroča stisko, saj pomeni tudi dodatne stroške,<br />

ki si jih nekatere družine težko privoščijo. Potreben je nakup zvezkov in drugih šolskih potrebščin,<br />

potem so tu še šolske oziroma obšolske dejavnosti. Čeprav si učenci in dijaki učbenike večinoma<br />

lahko izposodijo, pri delovnih zvezkih to ni mogoče.<br />

TINA S. BERTONCELJ<br />

trg učnih gradiv<br />

preplavljajo številne<br />

prenovljene izdaje,<br />

»Dandanes<br />

ki pogosto niso odraz<br />

sprememb v šolstvu ali izboljšanja konceptualne<br />

in didaktične zasnove gradiva,<br />

temveč priložnosti za dobiček,« sta<br />

v svoji analizi kakovosti učnih gradiv<br />

za matematiko zapisali Jerneja Rojko<br />

in Tatjana Hodnik. Po njunem mnenju<br />

mora učitelj izbrati gradivo na podlagi<br />

strokovnega presojanja o kakovosti; izbira<br />

ne sme odražati le dobre promocije.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

TUDI STO EVROV NA OTROKA<br />

Za mnenje smo prosili učiteljico leta<br />

Simono Šarlah, ki uči nemščino, državljansko<br />

in domovinsko kulturo ter<br />

etiko in filozofijo. »Pri nobenem predmetu<br />

ne uporabljam delovnega zvezka,<br />

pa tudi kar se tiče učbenikov, ko najdem<br />

dobrega, ga imam lahko tudi po deset<br />

let oziroma dokler praktično ne razpade,«<br />

je povedala o tem, da je njena izbira<br />

vedno premišljena in dolgoročna.<br />

Učiteljica tudi iz lastnih izkušenj ve –<br />

ima namreč dva otroka – da stroški v<br />

osnovni šoli presegajo tudi sto evrov na<br />

otroka. »Tudi zato sem se odločila, da<br />

delovnih zvezkov ne bom uporabljala,«<br />

je bila kritična do delovnih zvezkov, ki<br />

od učencev včasih zahtevajo <strong>zgolj</strong> povezovanje<br />

besed.<br />

Raziskave namreč kažejo, da pisanje<br />

z roko spodbuja razvoj tudi drugih<br />

otrokovih področij – vpliva na spomin<br />

in učenje, kar je še posebej pomembno<br />

pri mlajših otrocih. »Je pa res, da so se<br />

otroci odvadili pisati. Pri nekaterih

AKTUALNO<br />

33<br />

predmetih tega niti ne počnejo, ker<br />

imajo od samega začetka delovne zvezke,«<br />

je učiteljica opozorila na posledice.<br />

»Jaz nisem tip učiteljice, ki bi se strogo<br />

držala učbenika, držim se tistega, kar<br />

se mi zdi dobro, kar je kakovostno narejeno,«<br />

nam je Šarlahova pojasnila, zakaj<br />

pri določenih predmetih ne uporablja<br />

niti učbenika, raje naredi učne liste. Po<br />

njenem mnenju delovni zvezek lahko<br />

jemlje svobodo – sploh če učitelji sledijo<br />

<strong>zgolj</strong> vsebini v njem.<br />

Podobno je pri učbenikih. Učitelj<br />

sicer lahko izpusti balast v učbeniku in<br />

se odloči, na kateri snovi bo poudarek,<br />

a to se ne zgodi vedno. »Med potrjenimi<br />

učbeniki najdem tudi material, ki je dober.<br />

Bi bilo pa toliko bolje, če bi po stvareh<br />

vprašali tudi nas, ki smo v razredu,«<br />

je Šarlahova opozorila, da učitelji niso<br />

dovolj vključeni v proces pisanja učbenikov<br />

ali pa sprejemanja učnih načrtov.<br />

Želi si, da bi učitelji povsod imeli dovolj<br />

avtonomije, da bi sami izbirali učne pripomočke.<br />

»Nimam občutka, da imamo<br />

veliko avtonomije. Izbiramo lahko med<br />

tistim, kar je potrjeno,« je dejala in dodala,<br />

da bi učitelji morali stati za svojimi<br />

odločitvami, saj so strokovnjaki.<br />

Barbara Frontini/SDS<br />

Če si učitelj vsako leto izmisli drug<br />

delovni zvezek, to ni taka težava, ker<br />

otrok čečka po njem in tako niti ni<br />

primeren za naslednjega otroka, meni<br />

Mojca Mihelič, dolgoletna ravnateljica<br />

in učiteljica, ki je tudi predsednica<br />

Združenja ravnateljev in pomočnikov<br />

ravnateljev. Ob tem pa poudarja, da če<br />

bi imeli v Sloveniji za šolstvo namenjenega<br />

toliko denarja, kot OECD pravi, da<br />

bi ga moralo biti, »potem bi si vsi šolniki<br />

prizadevali, da bi otroci vsa gradiva<br />

prejeli v šoli, tudi učbenike. Torej da ne<br />

bi bil to učbeniški sklad, kjer morajo učbenike<br />

vračati.« Omenila je še, da imajo<br />

ponekod v sosednjih državah tak sistem,<br />

da lahko otroci v učbenike pišejo,<br />

jih barvajo in podčrtujejo.<br />

Šola ima avtonomijo pri izbiri delovnih<br />

zvezkov, nekoliko pa lahko vpliva<br />

tudi svet staršev, ki odobri skupno<br />

nabavno ceno vseh gradiv. Nekako prevladuje<br />

politika, da se učbenike menja<br />

na tri do sedem let, saj šole niti nimajo<br />

dovolj denarja, da bi vsako leto opravile<br />

menjavo. Zadnjih nekaj let dobijo določeno<br />

vsoto glede na število učencev in<br />

potem se same odločajo glede obveznih<br />

Mojca Škrinjar: Več bi moralo biti esejskega<br />

izražanja in lastnega razmišljanja.<br />

Mojca Škrinjar: »Zatrta je<br />

ustvarjalnost tako učiteljev<br />

kot tudi učencev in dijakov.«<br />

gradiv – kot že rečeno, če jih prehitro<br />

menjajo, potem zmanjka denarja.<br />

»So pa učbeniki in delovni zvezki<br />

zelo dobra tržna niša za založbe, ker<br />

so zanesljiva niša,« se je strinjala Miheličeva.<br />

Ob tem je dodala, da po njeni<br />

oceni ravnateljev vpliv zadostuje, saj<br />

ve, kakšen je proračun šole, pozna svoje<br />

strokovne aktive in se pred menjavo<br />

gradiva vedno posvetujejo. Po njenih<br />

besedah si ministrstvo za šolstvo prizadeva,<br />

da bi šli delovni zvezki skozi potrjevanje<br />

strokovnega sveta, da bi bilo<br />

tudi to preverjeno strokovno gradivo,<br />

tako kot so učbeniki.<br />

BRANJE, PISANJE<br />

IN USTVARJALNOST<br />

Cela devetletka je bila »biznis«, je povedala<br />

nekdanja dolgoletna ravnateljica<br />

in učiteljica Mojca Škrinjar. Takrat je<br />

prišla cela vrsta novih učbenikov, založniki<br />

pa so vedno veseli zaslužkov. Še<br />

bolj pa jo skrbi neavtonomnost učiteljev,<br />

ki so včasih preveč odvisni od učbenikov.<br />

»Saj učbeniki niso Sveto pismo,<br />

Sveto pismo bi moralo biti njihovo<br />

strokovno znanje. Tudi učni načrt ne<br />

govori o sosledju, učitelji bi se lahko<br />

veliko več odločali sami,« je opozorila<br />

na težavo, da učitelji prepogosto postanejo<br />

sužnji učbenika in tako do določene<br />

snovi včasih niti ne pridejo, tudi če<br />

je pomembna.<br />

Potem so tu še delovni zvezki – v<br />

resnici bi morali veliko bolj ustvarjalno<br />

poučevati in tudi bolj ustvarjalno<br />

zahtevati znanje. Če otroci ne bodo<br />

veliko brali, se pogovarjali, če ne bodo<br />

veliko pisali, se iz samih delovnih zvezkov<br />

nikoli ne bodo dovolj dobro naučili<br />

slovenščine. »Bralna pismenost ravno<br />

zaradi delovnih zvezkov pada,« je<br />

prepričana Škrinjarjeva. Več bi moralo<br />

biti esejskega izražanja in lastnega razmišljanja.<br />

»Zatrta je ustvarjalnost tako<br />

učiteljev kot tudi učencev in dijakov,«<br />

je še opozorila in pripomnila, da je vsa<br />

naša mladina, ves intelektualni potencial,<br />

plen založniškega posla. Učbeniki<br />

so lahko dober pripomoček, ne smejo<br />

pa biti glavna stvar, bistven je učitelj.<br />

»Gre za kompleksno stvar, gre za težavo<br />

dejanskega šolstva; težava z učbeniki je<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

34 AKTUALNO<br />

samo ena pojavna oblika,« je zaključila<br />

Mojca Škrinjar.<br />

Predsednica Zveze aktivov svetov<br />

staršev Slovenije Lara Romih je pojasnila,<br />

da z učbeniki nimajo nekih velikih<br />

težav, bolj problematični so delovni<br />

zvezki, ki niso podvrženi recenziji in se<br />

spreminjajo. Romihova je izpostavila,<br />

da se zaradi nepotrjevanja teh gradiv<br />

pogosteje najdejo napake: »V delovnih<br />

zvezkih najdemo tudi podatke, da je<br />

deset tisoč metrov enako en kilometer<br />

– morda se je nekdo le zatipkal, ampak<br />

to uradno piše.«<br />

Potrebna bi bila tudi neka odločitev,<br />

kaj umestiti v delovne zvezke, kaj<br />

je pomembno in kaj ni. »Delovni zvezek<br />

je lahko dober pripomoček. Če <strong>zgolj</strong><br />

nekaj obkrožuješ in vlečeš črte, je pa to<br />

strošek za starše, ki je za naše pojme neopravičljiv,«<br />

je poudarila predsednica<br />

svetov staršev. Izpostavila je še, da so<br />

delovni zvezki vsako leto drugi, starši<br />

pa imajo s tem od 30 do 100 evrov stroškov.<br />

»Ob tem pa govorimo, da je šola<br />

brezplačna – seveda ni,« je še dejala in<br />

spomnila na stroške za druge šolske<br />

potrebščine, dejavnosti in prehrano.<br />

Dokler je zveza zbirala cene delovnih<br />

zvezkov in so bile uradno beležene,<br />

so po besedah Lare Romih cene padale.<br />

Zdaj naj bi se to delalo preko Cobiss<br />

sistema Zavoda za šolstvo. »Ampak<br />

oni imajo neke relativno neuporabne<br />

podatke, tako da lahko le ugibamo, kaj<br />

se dogaja, in upamo, da se cene niso<br />

začele obračati navzgor,« je pojasnila.<br />

Nekatere šole ukinjajo delovne zvezke,<br />

sploh za prve tri razrede. »Povezava<br />

med roko in možgani je ključnega<br />

pomena za razvoj možganov,« je dejala<br />

Romihova in izpostavila, kako pomembna<br />

je grafomotorika. Na koncu je<br />

tudi ona prišla do sklepa, da je največ<br />

odvisno od učitelja.<br />

PO VZORU AVSTRIJCEV?<br />

Praktično vsi sogovorniki so si bili edini<br />

v mnenju, da so delovni zvezki v prvi<br />

vrsti »biznis«. Ne gre toliko za pridobivanje<br />

znanja kot za posel. Po drugi strani<br />

pa ni nekega enotnega mnenja, ali bi<br />

Učitelji prepogosto postanejo<br />

sužnji učbenika. Do določene<br />

snovi včasih niti ne pridejo,<br />

tudi če je pomembna.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Jaka Krenker/DOMOVINA<br />

bilo treba tudi delovne zvezke potrjevati<br />

ali pa nasprotno – celo ukiniti potrjevanje<br />

učbenikov. Prav tako ni enotnega<br />

mnenja, ali bi morali biti učitelji še bolj<br />

avtonomni, sploh pri izbiri učbenikov.<br />

Nekega preglednega reda na tem področju<br />

ni.<br />

Redni profesor na Filozofski fakulteti<br />

UL Mihael Kovač, ki je bil med drugim<br />

tudi glavni urednik založbe Mladinska<br />

knjiga, meni, da je nastanek samostojnih<br />

delovnih zvezkov tesno povezan s<br />

spremembami regulacije trga in pravilnika,<br />

ne pa pedagoških, didaktičnih in<br />

drugih strokovnih razmislekov. Država<br />

je razmišljala <strong>zgolj</strong> o kratkoročnih finančnih<br />

učinkih, ne pa o posledicah.<br />

Pravilnik iz leta 2006 je postopek potrjevanja<br />

omejil le na učbenike – pričakovali<br />

so, da se bo zato uporaba zmanjšala,<br />

a se je po Kovačevih besedah zgodilo<br />

ravno obratno. Poleg tega so založniki<br />

začeli pripravljati še delovne zvezke z<br />

elementi učbenika, ki ravno tako ne<br />

zahtevajo potrjevanja. »Založniki bi<br />

morali konkurirati tudi s kakovostjo,<br />

ampak to deluje samo, če so učitelji<br />

usposobljeni, da prepoznajo slabo gradivo,«<br />

je glede napak in slabih delovnih<br />

zvezkov dejal Kovač, ki sicer meni,<br />

da bi morale biti komisije sestavljene iz<br />

sposobnih učiteljev – če bi že ostali pri<br />

potrjevanju. »Jaz zagovarjam, da bi ta<br />

sistem naredili za celotno osnovno šolo,<br />

Lara Romih opozarja, da tudi<br />

zaradi delovnih zvezkov, ki jih starši<br />

morajo kupiti, šola ni brezplačna.<br />

Dokler ne pride do nekih<br />

bistvenih sprememb,<br />

imajo škarje in platno<br />

v rokah učitelji.<br />

po vzoru Avstrijcev – vsako leto imajo<br />

pogajanja med državo in založniki, kako<br />

bodo stvari stale, in to so zelo rutinska<br />

pogajanja, kadar ni reform,« je dejal Kovač<br />

in predlagal, da bi vsi osnovnošolci<br />

dobili brezplačno gradivo.<br />

V Avstriji država določi ceno, založbe<br />

pa morajo v to vsoto spraviti vse,<br />

kar učitelji potrebujejo za poučevanje<br />

določenega razreda. »To deluje, s tem<br />

da imajo v Avstriji še večjo konkurenco<br />

pri učbenikih.« Kovač je sicer predlagal<br />

še usklajevanje z inflacijo – cene so pri<br />

nas omejili za prve tri razrede, potem<br />

pa se ta denar ni zviševal – založniki<br />

tako za ta denar vedno manj ponujajo,<br />

obseg delovnih gradiv se zmanjšuje. Po<br />

Kovačevih besedah je konkurenca na<br />

trgu nujna, res pa je, da se lahko organizira<br />

na več različnih načinov. Kakorkoli<br />

obrnemo, dokler ne pride do nekih bistvenih<br />

sprememb, imajo škarje in platno<br />

v rokah ravno učitelji – kar pa kliče<br />

po zgodbi zase.

Komentar<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

@STRANKA<br />

GIBANJESVOBODA<br />

Vesel(o)vanje<br />

PREHITEVAM PO LEVI<br />

Veselje, ki ga je kazal premier Golob, ko je že pred skoraj pol leta veselo razlagal, da<br />

ima(mo) odličnega kandidata za slovenskega komisarja v novi Evropski komisiji – ki<br />

je bila mimogrede takrat še enako daleč, kot je trenutno sprejem mikro kvazi davčne<br />

reforme v parlamentu – je bilo nedvomno iskreno in enkrat za spremembo nezaigrano.<br />

35<br />

Golob ima namreč, že odkar je<br />

priletel na oblast, hude težave s<br />

kandidati za kakršnekoli funkcije.<br />

Če smo povsem natančni,<br />

jih je imel že na začetku, ko se je ponovno<br />

reaktiviral v politiki in šel z lastno<br />

stranko, ki to ni, Gibanjem Svoboda, na<br />

zadnje parlamentarne volitve. Kandidiral<br />

je namreč kot bojda vrhunski menedžer,<br />

človek, ki se razume na biznis in<br />

politiko ter bo iz Slovenije naredil drugo<br />

Švico, da nam bo na primer neka Avstrija<br />

že v nekaj letih gledala v hrbet.<br />

Saj veste, 100.000 evrov dodane<br />

vrednosti na zaposlenega in te nebuloze.<br />

No, izkazalo se je, da Golob nikakor<br />

ni vrhunski menedžer. Da nima preveč<br />

pojma o biznisu, če ne gre za prodajo<br />

najdražje elektrike v Evropi in za lasten<br />

žep, še veliko manj pa o politiki. Da Slovenija<br />

več kot očitno ne bo druga Švica,<br />

prej druga Srbija, kot trenutno kaže,<br />

namesto z Avstrijo pa se lahko prej primerjamo<br />

s kakšno Argentino. No, pa saj<br />

sta obe na A, kajne?<br />

Praktično ni kadrovske<br />

rešitve, ki bi jo<br />

predlagal Golob in bi<br />

se imenovani oziroma<br />

imenovana izkazal.<br />

GNILA ALI KUKAVIČJA JAJCA<br />

Golob je imel torej hude težave že s prvim,<br />

tako rekoč primarnim kandidatom<br />

v politiki. Torej s samim sabo. Te<br />

težave je potem prenesel na praktično<br />

vse ostalo kadrovanje svojega festivala<br />

Svobode na oblasti. Imel je odličnega<br />

ministra za zdravje, ki je odletel kot<br />

usran golob. Imel je najboljšo kandidatko<br />

za predsednico republike, ki na<br />

koncu sploh ni kandidirala, Golob pa<br />

je na volitvah v drugem krogu podprl<br />

najslabšo, ki je bila na koncu izvoljena<br />

in za katero je prej dejal, da gre za kozla,<br />

ki ga je ustrelil Kučan. Praktično ni kadrovske<br />

rešitve, ki bi<br />

jo predlagal Golob<br />

in bi se imenovani<br />

oziroma imenovana<br />

izkazal. Nekateri<br />

so se sicer hipoma<br />

navduševali<br />

nad bivšo ministrico<br />

za notranje zadeve,<br />

ampak njo<br />

je Golob itak prvo<br />

vrgel čez ramo.<br />

Nič čudnega, saj jo<br />

je menda spoznal<br />

dva dni prej, preden<br />

jo je predlagal.<br />

Osnovna težava<br />

Golobovega<br />

festivala Svobode<br />

na oblasti je torej<br />

ta, da ima zmeraj<br />

»kobajagi« asa v<br />

rokavu, odličnega, najboljšega in oh in<br />

sploh kandidata za vsakršno funkcijo.<br />

Ki se potem prej ali slej izkaže, če že ne<br />

za povsem gnilo, pa vsaj za kukavičje<br />

jajce. Ali sploh ne kandidira ali ni izvoljen<br />

ali odstopi kmalu potem, ko je,<br />

ali pa, v najboljšem primeru, ostane na<br />

funkciji, vendar je popoln strel v prazno,<br />

kot recimo ravno tako opevani minister<br />

za finance. Skratka, Golob se na<br />

kadrovskem področju obnaša enako<br />

nezrelo, impulzivno, samovšečno in<br />

vehementno, kot se obnaša na drugih<br />

področjih. Ker gre več kot očitno za navadnega<br />

goloba, bi lahko rekli, da serje<br />

povsod, pardon izrazu.<br />

VESELOVA NEVESELA<br />

KANDIDATURA<br />

Zato se tudi Veselova nevesela kandidatura<br />

za evropskega komisarja ni<br />

mogla končati drugače. Pa čeprav je šel<br />

tu Golob, za svoje siceršnje precej pernate<br />

standarde, zelo na »ziher«, kot radi<br />

rečemo. Predlagal je – oziroma so mu<br />

nasvetovali – velikega prijatelja in piona<br />

vsemogočnega Aleksandra Čeferina,<br />

saj veste, tega samooklicanega velikega<br />

borca za svobodo govora, ki se ga po<br />

novem, tako vsaj sam pravi, v Sloveniji<br />

za vse vpraša. Predlagal je bojda prvoborca<br />

in nosilca kolesarske spomenice<br />

upora proti Janši, ko je bil ta med korono<br />

na oblasti, vsaj tako je Golob naokrog<br />

predstavljal Vesela. Predstavil ga<br />

je tudi dovolj (pre)zgodaj, da bodo ja vsi<br />

vedeli, kdo je kandidat, in se ne bi prijavil<br />

še kdo. In ne nazadnje, predlagal<br />

je dolgoletnega člana elite tranzicijske<br />

levice, človeka, za katerega ne bi nikoli<br />

podvomili, da je »naš« od glave do<br />

peta. Ja, hudiča, saj je celo v službi pri<br />

dolenjskem kralju smeti in medijskih<br />

odpadkov, pardon, (ne)odvisnih revij,<br />

tabloidov, radijskih postaj, časopisov,<br />

televizij in tako naprej.<br />

Vendar se je, kot ponavadi, Golob<br />

kljub vsemu ponovno uštel. Spet je preveč<br />

verjel samemu sebi in svojim prišepetovalcem,<br />

pozabil pa je, da se slovenski<br />

komisar v vsakokratni Evropski<br />

komisiji ne izbira v Sloveniji, ampak vsaj<br />

v Bruslju, v konkretnem, aktualnem primeru<br />

pa kar v Berlinu. To dejstvo vam<br />

bodo sicer zamolčali vsi – od Janeza<br />

Janše do Aleksandra Čeferina (Golobu<br />

se, roko na srce, o tem itak niti ne sanja,<br />

ker gruli po čisto drugih notah).<br />

Kar samo potrjuje, da bo v tej zgodbi<br />

še naprej, čeprav brez Vesela, veselo. <br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

36 POŽAREPORT<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

FLICKR @VLADARS<br />

Komentar<br />

SKRITO OZADJE najnovejše<br />

tešomanije: Golobova<br />

zasebna firma za ekskluzivni<br />

trading državne energetike<br />

Ta scenarij naokoli pripoveduje tudi Tina Gaber, češ, ona se vidi na področju trženja<br />

obnovljivih virov energije, sicer pa namerava na prihodnjih parlamentarnih volitvah<br />

kandidirati tudi za poslanko, na listi Gibanja Svoboda …<br />

Da zloglasni TEŠ6 (Termoelektrarna<br />

Šoštanj, blok 6) sodi<br />

med najbolj preplačane politične<br />

naložbe samostojne<br />

Slovenije oz. slovenske tranzicije, ni<br />

nobenega dvoma. Številke so res astronomske.<br />

Da je prestreljen s politiko,<br />

korupcijo, provizijami in mafijskim pridihom<br />

tako imenovanega famoznega<br />

šaleškega lobija, vsekakor tudi drži.<br />

A prav tako drži, da Golobičev Zares,<br />

kot ena najbolj plenilskih političnih<br />

strank tega dela zgodovine, med takratno<br />

Pahorjevo vlado ni zganjal drame<br />

proti TEŠ6 zato, ker bi jih morda zares<br />

skrbelo ogrevanje ljudi in prihodnost<br />

države, ampak zato, ker Golobičevi tokrat<br />

niso prišli zraven. Niso jih pripustili.<br />

Uroš Jauševec, tedanji generalni sekretar<br />

vladajoče SD, je znal pripovedovati,<br />

kako je Gregor (Golobič) najprej k Urošu<br />

Rotniku (takratnemu direktorju Termoelektrarne<br />

Šoštanj), sicer enemu od<br />

ključnih akterjev tega posla in kasneje<br />

afere TEŠ6, poslal svojega zaupnika Miloša<br />

Urbanijo (Ultra), da bi se zmenili, pa<br />

ga je Rotnik vrgel ven. Potem je Golobič<br />

prišel sam, osebno, in doživel podobno<br />

Gre za Golobovo<br />

ultimativno ambicijo –<br />

privatizirati del državne<br />

energetike, kjer bi<br />

energijo iz združenega<br />

stebra GEN-HSE ekskluzivno<br />

tržilo zasebno<br />

(Golobovo) podjetje.<br />

usodo, samo bolj vljudno, seveda. No, to<br />

je bil za Golobiča totalni šok. Toda Rotnik<br />

se je pač čutil dovolj močnega, Golobičevi<br />

pa so tukaj ostali nepotešeni.<br />

Nato se je vse to pomešalo še z Golobičevo<br />

pregovorno cinično in poniževalno<br />

nestrpnostjo do nadrejenega<br />

premierja Boruta Pahorja, vse ostalo pa<br />

je zgodovina in njene različne interpretacije,<br />

ki jih pišejo zmagovalci. No, tudi<br />

med Golobičem in Matejem Lahovnikom,<br />

takratnim Zaresovim ministrom<br />

za gospodarstvo, ni počilo zaradi TEŠa,<br />

kot zdaj trolajo preostanki Zaresa, ampak<br />

zato, ker je Lahovnik zavrnil ponudbo<br />

Nikole Damjanića, da bi njegova<br />

Ninamedia delala tudi za Lahovnikovo<br />

ministrstvo, kar je sugeriral Golobič. In<br />

začel Damjanića ustavljati tudi drugje.<br />

Povedano drugače, nič ni (bilo) tako,<br />

kot je videti. Treba je namreč gledati<br />

zrcalno, kjer je črno belo in belo črno.<br />

SKRITI PRIVATIZACIJSKI NAČRTI<br />

Podobno se dogaja zdaj, ko sta Termoelektrarna<br />

Šoštanj (TEš) in Premogovnik<br />

Velenje (PV) znova polno na sceni in ko<br />

je izbruhnila današnja najnovejša prava<br />

»tešomanija«. Namreč, ko<br />

se nenadoma vrstijo bedarije v<br />

Flickr @vladaRS<br />

slogu, da bosta TEŠ in PV prešla<br />

v »državno last« (kot to skomunicira<br />

Bojan Kumer, minister<br />

za okolje, podnebje in energijo<br />

ter Golobov dolgoletni pribočnik),<br />

saj sta TEŠ in PV danes del<br />

HSE (Holdinga Slovenske elektrarne),<br />

ki je 100-odstotno v<br />

državni lasti, potem poznavalci<br />

zelo dobro vemo, da se zadaj<br />

skriva nekaj drugega.<br />

Ker ne gre samo za to, da je<br />

»TEŠ zdaj predvsem reševanje<br />

podedovanega problema za Roberta<br />

Goloba« (citat iz časnika Finance),<br />

ampak predvsem del njegovih (Golobovih)<br />

skritih privatizacijskih načrtov, sicer<br />

navidezno megalomanskih, ampak<br />

tudi realno uresničljivih. Saj, zakaj pa<br />

ne, če si po mussolinijevsko drzen predsednik<br />

vlade z neverjetno samopodobo,<br />

imaš močno večino v državnem zboru,<br />

policijo, vojsko, obvladuješ Furs, tranzicijska<br />

levica ti posodi 90-odstotno podporo<br />

medijev in NVO-jev (samo-da-ni<br />

Janša in samo-da-je denar za naše), državno<br />

energetiko pa že od prvega dne,<br />

ko po spletu okoliščin prideš na oblast,<br />

neposredno obvladuje tvoj (Golobov)<br />

družinsko-prijateljski klan. Poleg tega,<br />

ljudje imajo praviloma kratek spomin<br />

in večina volivcev je vodljivih kot ovce.<br />

Gre namreč za Golobovo ultimativno<br />

ambicijo ali mantro, če hočete,<br />

privatizirati del državne energetike,<br />

kjer bi na koncu energijo iz združenega<br />

stebra GEN-HSE ekskluzivno tržilo<br />

zasebno (Golobovo, seveda) podjetje za<br />

trading energetike. Eden od predpogojev<br />

za to pa je statusno in bilančno<br />

»očiščenje« HSE, torej izločitev zgubaškega<br />

TEša in PV. Naj se potopita na<br />

stroške davkoplačevalcev.<br />

P. S.: Verjetno je odveč pripomniti,<br />

da ta scenarij naokoli pripoveduje tudi<br />

Tina Gaber (češ, ona se vidi na področju<br />

trženja obnovljivih virov energije),<br />

ki sicer namerava na prihodnjih parlamentarnih<br />

volitvah kandidirati tudi za<br />

poslanko, na listi Gibanja Svoboda. <br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

37<br />

KATASTROFALNO STANJE<br />

V NEMŠKI AVTOMOBILSKI<br />

INDUSTRIJI<br />

Stanje v nemški avtomobilski industriji se<br />

je avgusta znova poslabšalo. Kazalnik, s<br />

katerim münchenski inštitut za gospodarske<br />

raziskave Ifo meri razpoloženje<br />

v panogi, se je v primerjavi z julijem po<br />

sezonsko prilagojenih podatkih znižal<br />

z –18,5 na –24,7 točke. »Razpoloženje v<br />

avtomobilski industriji strmo pada,« so<br />

zapisali na inštitutu. Kot poroča Slovenian<br />

Bussines Club, se analitiki bojijo, da<br />

se razmere še več mesecev ne bodo izboljšale.<br />

Težave nemške avtomobilske industrije<br />

se zaradi številnih mednarodnih<br />

dobaviteljev namreč hitro odražajo tudi v<br />

širšem mednarodnem gospodarstvu.<br />

Nemški avtomobilski velikan Volkswagen<br />

zaradi naraščajočih stroškov<br />

razmišlja o zaprtju več tovarn v Nemčiji,<br />

nekateri mediji so poročali celo, da je na<br />

robu bankrota. »V dani situaciji zaprtja<br />

tovarn ne moremo izključiti,« je vodstvo<br />

podjetja zapisalo v pismu, ki ga je naslovilo<br />

na zaposlene. Kot so še zapisali<br />

v družbi, je treba blagovno znamko<br />

Volkswagen celovito prestrukturirati;<br />

dosedanja prizadevanja, da delovno silo<br />

zmanjšajo z zgodnjim upokojevanjem in<br />

odpravninami ob sporazumni odpovedi,<br />

ne bodo zadostovala za doseganje ciljev<br />

na področju varčevanja.<br />

Volkswagen je obsežen varčevalni<br />

program, težak deset milijard evrov,<br />

predstavil lani, a so po slabih poslovnih<br />

rezultatih, ki so jih objavili avgusta in ki<br />

kažejo na padec dobička, sporočili, da<br />

bodo potrebni dodatni ukrepi. Težave<br />

nemškega gospodarstva, kjer so največje<br />

banke v prvi polovici leta v strahu<br />

pred povečanjem deleža slabih posojil<br />

povečale rezervacije za zaščito tveganj<br />

za skoraj 50 odstotkov, lahko vplivajo<br />

tudi na slovenska podjetja, saj se lahko<br />

plačilna disciplina zaradi neugodnih<br />

razmer na trgu poslabša.<br />

NAJBOLJ NEVERJETNA<br />

ZMAGA PRIMOŽA ROGLIČA<br />

Primož Roglič je v nedeljo dokončno<br />

osvojil še svojo četrto rdečo majico na<br />

Vuelti. Dosežek, ki je bil pred začetkom<br />

nepredstavljiv. Tako situacijo po<br />

poročanju spletnega portala Sportklub<br />

opisuje Rogličev trener Marc Lamberts,<br />

ki si ni predstavljal, da bi njegovemu<br />

varovancu lahko uspelo stopiti na<br />

najvišjo stopničko. Slovenski as se je<br />

namreč soočal s poškodbo hrbta. »Brez<br />

besed sem ob tem, kar sem videl v zadnjih<br />

treh tednih,« je povedal Belgijec.<br />

»Trasa je bila izjemno težka.« Sportklub<br />

spominja, da jo je Roglič skupil julija<br />

na francoski pentlji. Dirko po Franciji je<br />

po padcu namreč zapustil po 12. etapi,<br />

sledil je boj s časom do začetka Vuelte.<br />

Vse se je srečno končalo.<br />

Sportklub dodaja, da sta slovenska<br />

kolesarska zvezdnika Tadej Pogačar<br />

in Primož Roglič v letu 2024 že spisala<br />

zgodovino. Po Pogijevih zmagah na Giru<br />

in Touru je Rogla slavil še na Vuelti, s<br />

čimer sta Slovenijo vpisala na izjemno<br />

redek seznam držav, ki so v istem<br />

koledarskem letu slavile na vseh tritedenskih<br />

dirkah. Pred tem je to uspelo<br />

le Franciji (1964), Španiji (2008) in Veliki<br />

Britaniji (2018).<br />

Sicer pa bosta tako Pogačar kot Roglič<br />

poskušala piko na i sezoni postaviti na<br />

zadnjem spomeniku leta v Lombardiji.<br />

Pogačar je dirko odpadlega listja dobil<br />

v zadnjih treh letih in tudi letos bo 12.<br />

oktobra velik favorit za zmago v Comu.<br />

Tam mu je lani kot tretji družbo na zmagovalnem<br />

odru delal tudi Roglič, letos<br />

pa so organizatorji Lombardije spet<br />

obrnili traso, tako da bo v Comu začetek<br />

dirke, najboljše pa bomo dobili na cilju v<br />

Bergamu. Ali bo nove stopničke napadal<br />

tudi sveži junak Vuelte, zaenkrat še ni<br />

jasno. Na za kolesarstvo specializiranem<br />

portalu Pro Cycling Stats je prav preizkušnja<br />

na severu Italije edina, ki jo ima<br />

34-letnik zaenkrat zapisano ob svojem<br />

imenu do konca sezone.<br />

PAPEŽ NA<br />

PAPUI NOVI GVINEJI<br />

Papež Frančišek je tretji dan svojega<br />

obiska misijonske dežele Papue Nove<br />

Gvineje začel s sveto mašo na stadionu,<br />

kjer se je zbralo 35.000 vernikov. Pred<br />

opoldansko molitvijo je na priprošnjo<br />

Matere Marije, na njen praznik, v nedeljo<br />

8. septembra, znova pozval k molitvi<br />

za mir ter se spomnil poplav, ki so prizadele<br />

Marijino svetišče v Lurdu. Sledil je<br />

še obisk revnega območja Vanimo, kjer<br />

se je srečal z verniki in nato posebej še z<br />

misijonarji, poroča Radio Ognjišče.<br />

Papež je 30 let po obisku sv. papeža<br />

Janeza Pavla II. tej deželi sredi Pacifiškega<br />

oceana, kjer bi se lahko ljudje počutili<br />

oddaljeni od sveta in od Boga, predal<br />

sporočilo opogumljanja in upanja: »Tudi<br />

vam Gospod danes pravi: 'Pogum, ne<br />

boj se, ljudstvo Papue! Odpri se! Odpri<br />

se veselju evangelija, odpri se srečanju z<br />

Bogom, odpri se ljubezni do bratov!' Naj<br />

nihče med vami ne ostane gluh in nem<br />

za to povabilo.«<br />

Papež Frančišek je azijsko turnejo<br />

nato nadaljeval v Diliju na Vzhodnem<br />

Timorju. Država se je po neodvisnosti<br />

od Portugalske leta 1975 soočila z<br />

indonezijsko invazijo. Krvavi konflikt, ki<br />

je zahteval 100.000 smrtnih žrtev, se je<br />

končal šele leta 2002. Zato je sveti oče<br />

v prvem nagovoru izrazil upanje, da bi<br />

prevladala želja po miru in spravi. Več<br />

kot 97 odstotkov prebivalcev Vzhodnega<br />

Timorja je katoličanov – vero so v<br />

16. stoletju širili dominikanci s Portugalske<br />

– zato ni presenetljivo, da se je zdelo,<br />

kot da se je ob papeževem prihodu<br />

ves Dili zlil na ulico.<br />

<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

38 SVET<br />

Kaj slovensko starorežimsko<br />

elito tako privlači na Rusiji?<br />

SHUTTERSTOCK<br />

JAN ZOBEC<br />

Kemija neke LJUBEZNI<br />

Rusija je fascinantna v številnih pogledih – kulturnem, umetniškem, zgodovinskem,<br />

vojaškem, geografskem, če imam pred očmi neizmerno bogastvo naravnih virov, tudi<br />

ekonomskem. Kot državljana Republike Slovenije pa mojo pozornost najbolj privlači<br />

politični in sociološki fenomen Rusije.<br />

Zakaj, ni treba posebej razlagati.<br />

Kritična masa slovenskega<br />

prebivalstva in vladajoča politična<br />

elita, ki ostaja pretežni<br />

del slovenske tranzicije ista in samoobnavljajoča<br />

se, navzven se izmenjujejo<br />

le njeni novi obrazi, je globoko v sebi<br />

rusofilska. Kadar zunanjepolitične razmere<br />

to dopuščajo, privrženost Rusije<br />

javno izpričuje – samo spomnimo se<br />

paradiranja ruske garde pred Prešernovim<br />

spomenikom, obdobja, ko je bila v<br />

času zunanjega ministra Karla Erjavca<br />

zunanjepolitična prioriteta slovenske<br />

politike Rusija, pa vsakoletna romanja<br />

k Ruski kapelici (ki je glede na narodnost<br />

pokopanih vojakov pravzaprav<br />

ukrajinska) in obsednega stanja, ko se<br />

je dogodka, dve leti po protipravni zasedbi<br />

krimskega polotoka, ceremonije<br />

udeležil diktator, za katerega je zaradi<br />

nezaslišanih zločinov zoper človečnost<br />

razpisana tiralica Mednarodnega kazenskega<br />

sodišča.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Slovenski gradualizem je<br />

pomenil način ohranitve<br />

monopolov slovenskega<br />

novega/starega razreda<br />

in v povezavi z lažjo o<br />

»nacionalnem interesu«<br />

ustvaril pogoje za utrditev<br />

moči in položajev<br />

rdečih privatizerjev.<br />

Kaj je tisto, kar slovensko starorežimsko<br />

elito tako privlači na Rusiji – in<br />

pod vplivom z njene strani nadzorovanih<br />

medijev tudi večino slovenskega<br />

prebivalstva? Kar se tiče slednjega,<br />

lahko le ugibam. Morda je to idealizirana<br />

predstava o tej velesili, morda neka<br />

mitologija slovanstva, morda očaranost<br />

nad rusko kulturo in umetnostjo, morda<br />

romantična zagledanost v zibelko<br />

komunizma, oktobrsko revolucijo, leninizem,<br />

morda strahospoštovanje do<br />

neizmernih prostranstev, navidezne<br />

moči, morda pa preprosto zagledanost<br />

v model nedemokratične, avtoritarne<br />

družbene ureditve, ki pomeni antipod<br />

liberalnemu Zahodu, zlasti v Sloveniji<br />

tako osovraženi Ameriki. A ko gre za<br />

staro/novo režimsko politično elito,<br />

tvegam tezo, da je njena ljubezen do<br />

Rusije pragmatična. Poglejmo, zakaj.<br />

PUTINOVA RESOVJETIZACIJA<br />

Stanje duha sodobne Rusije in sociologijo<br />

njene psevdotranzicije je prepričljivo<br />

orisala in analizirala postdoktorska<br />

raziskovalka na Univerzi Georgetown<br />

(Washington, D.C.) Maria Snegovaya v<br />

članku Why Russia’s Democracy Never<br />

Began (Zakaj se ruska demokracija nikoli<br />

ni začela). Avtorica ugotavlja, da so<br />

vzroki avtokratske, danes avtoritarne<br />

politične ureditve večplastni. Strniti jih<br />

je mogoče v nekaj bistvenih točk.

Komentar AKTUALNO SVET 39<br />

Ključna je njena ugotovitev, da je ostal<br />

prejšnji komunistični sistem z nekaj<br />

navideznimi, kozmetičnimi spremembami<br />

v svojem avtokratskem bistvu<br />

nedotaknjen. Vzrok propada demokratične<br />

tranzicije, ki se v resnici nikoli ni<br />

začela, je v dejstvu, da so se v vrhu ruske<br />

politike ohranile strukture starega<br />

sovjetskega režima. Le-te so bile v letih<br />

po razpadu SZ formalno obnovljene, a<br />

so pod novimi, »demokratičnimi« imeni<br />

ostale personalno nedotaknjene.<br />

Avtorica na primer ugotavlja, da<br />

zasedajo elite, ki izvirajo iz sovjetske<br />

nomenklature, 80-90 odstotkov vseh<br />

sedežev v ruskih Varnostnih svetih,<br />

najpomembnejših oblikovalcih zveznih<br />

politik. Tudi privatizacija je potekala na<br />

način, da je država de facto privatizirala<br />

samo sebe. Sovjetska nomenklatura,<br />

ki je bila pri koritu, je tam tudi ostala<br />

– bodisi tako, da so njeni člani zadržali<br />

svoje javne položaje, bodisi izvlekli<br />

visoke rente iz porajajoče se privatne<br />

ekonomije ali pa so se s svojih državnih<br />

upravljavskih položajev preselili v bolj<br />

lukrativne poslovne sfere. Z drugimi<br />

besedami, rdeči direktorji so bili zmagovalci<br />

ruske privatizacije. Zato stari/<br />

novi razred »gospodarstvenikov«, leta<br />

1993 je bilo med temi kar 82 odstotkov<br />

takih, ki so pet let prej zasedali najvišje<br />

položaje v sovjetskem gospodarstvu, ni<br />

bil dejavnik demokratičnih sprememb.<br />

V takih razmerah je bila končna reavtokratizacija<br />

Rusije le vprašanje časa.<br />

Po mnenju avtorice igrajo pri demokratični<br />

tranziciji ključno vlogo politične<br />

elite. Prvi korak k demokratični<br />

prenovi družbe je namreč storjen šele,<br />

ko pripadniki nove, demokratične, liberalne<br />

elite prevzamejo ključne položaje<br />

v družbi in ustvarijo pogoje za<br />

institucionalne spremembe, ne da bi<br />

bilo treba sklepati gnile kompromise za<br />

uveljavitev demokratičnih pravil. Izkušnje<br />

postsovjetskega prostora kažejo,<br />

da več ko je možnosti za izvolitev ali<br />

imenovanje pripadnikov stare sovjetske<br />

nomenklature na pomembne javne<br />

Kot v Rusiji so tudi pri nas<br />

praktično vseskozi na oblasti<br />

– posebej na vzporedni oblasti<br />

– politične sile, ki izvirajo iz<br />

starega režima.<br />

V Rusiji se je ohranila<br />

sovjetska politična kultura<br />

vzporednega mehanizma,<br />

utelešenega v nomenklaturi<br />

s podedovanimi pravili<br />

lojalnosti in subordinacije ter<br />

etiko aparatčikov.<br />

funkcije, večja je verjetnost abortiranja<br />

demokratične preobrazbe.<br />

Rusija je izstopajoč in temačen primer<br />

propadle tranzicije. Tam so sile<br />

starega režima zadržale tolikšno (para)<br />

oblastno premoč, da jim je povsem<br />

uspelo zadušiti porajajoče se poskuse<br />

uvedbe demokratičnih sprememb.<br />

Med sto najvišjimi pripadniki politične<br />

elite v letih med 2010 in 2020 jih je<br />

okoli 60 odstotkov pripadalo sovjetski<br />

nomenklaturi ali pa so bili potomci članov<br />

nomenklature. Ohranila se je sovjetska<br />

politična kultura vzporednega<br />

mehanizma, utelešenega v nomenklaturi<br />

s podedovanimi pravili lojalnosti<br />

in subordinacije ter etiko aparatčikov.<br />

Zahodne vrednote pluralizma, sprejemanja<br />

različnosti, strpnosti do drugače<br />

mislečih, odprtosti in predvsem priznavanje<br />

posameznikove svobode in njegovega<br />

dostojanstva so ostale zunaj za<br />

demokracijo neprebojnih meja »Matere<br />

Rusije«. Kot zanimivost, Putinova resovjetizacija<br />

je obnovila tudi sovjetske<br />

simbole, npr. himno in<br />

Stalinove portrete.<br />

SLOVENSKA<br />

TRANZICIJA V<br />

SOVJETSKEM<br />

KONTEKSTU<br />

Zveni domače. Kot da bi<br />

Maria Snegovaya opisovala<br />

slovensko tranzicijo<br />

v sovjetskem kontekstu.<br />

Tudi pri nas ni<br />

prišlo do uravnoteženja<br />

nove, demokratične elite<br />

s starorežimsko, kaj<br />

šele prevlade prve nad<br />

drugo. Ekonomska moč<br />

je, tako kot v Rusiji, ostala<br />

pretežno v rokah<br />

nomenklature, ki izvršuje,<br />

tako kot v Rusiji,<br />

vzporedno oblast. Slovenski<br />

gradualizem je<br />

mariasnegovaya.com<br />

Maria Snegovaya o<br />

stanju duha v Rusiji:<br />

Prejšnji komunistični<br />

sistem je ostal z<br />

nekaj navideznimi,<br />

kozmetičnimi spremembami<br />

v svojem<br />

avtokratskem bistvu<br />

nedotaknjen.<br />

pomenil način ohranitve monopolov<br />

slovenskega novega/starega razreda in<br />

v povezavi z lažjo o »nacionalnem interesu«<br />

ustvaril pogoje za utrditev moči<br />

in položajev rdečih privatizerjev. Institucije<br />

pravne države delujejo po Putinoven<br />

zgledu – v njih se kadruje po lojalnosti<br />

in ne po meritokratskih merilih, v<br />

oblastni orbiti prevladujejo aparatčiki.<br />

Tak je tudi njihov »output« – samo poglejte<br />

odpise dolgov in imuniteto ene od<br />

ključnih osebnosti slovenskega vzporednega<br />

mehanizma.<br />

Kot v Rusiji so tudi pri nas praktično<br />

vseskozi na oblasti – posebej na vzporedni<br />

oblasti – politične sile, ki izvirajo iz<br />

starega režima. Zato smo, podobno kot<br />

v Rusiji, priča institucionalizaciji vrednot<br />

bivše avtoritarne države in vsega,<br />

kar je z njo povezano, pa naj bo to še<br />

tako v nasprotju s tistim, kar je zapisano<br />

v ustavnih dokumentih. Tako kot v<br />

Rusiji pri vsem tem ne gre za ideologijo<br />

(pri nas levo, v Rusiji pretežno konservativno).<br />

Ta je le slepilo, fetiš, vaba za<br />

naivno ter vse bolj poneumljeno rajo.<br />

Resnični dejavnik retrogradnih procesov<br />

je vzorec vladanja. Ne gre za vrednote,<br />

ideale in podobno lažnivo šaro, s<br />

katero oblastniki oponašajo narativ zahodnih<br />

liberalnih družb. Gre preprosto<br />

za slo po surovi oblasti, moči, vplivu in<br />

končno denarju. In za novi/stari razred<br />

(nomenklaturo) je bližnjica – v resnici<br />

edina pot, po kateri zanjo hoditi – avtoritaren,<br />

nedemokratičen družbeni vzorec.<br />

Pri njem se začne in konča zagledanost<br />

v Rusijo.<br />

<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

40 SVET<br />

ANDREJ<br />

TOMELJ<br />

AGONIJA OZN<br />

s pomočjo Danila Türka<br />

Komentar<br />

Če si prikličemo v spomin nedavne nastope in izjave Danila Türka v naših medijih, smemo<br />

podvomiti o »neodvisnosti eminentnega strokovnjaka«. Pozoren poslušalec ali bralec<br />

ni mogel spregledati njegovega diplomatsko blaziranega navijaštva tako glede vojne<br />

v Ukrajini kot v Izraelu.<br />

Prešernov epigram »V Ljubljani je<br />

dihur, ki noč in dan žre knjige,<br />

od sebe pa ne da narmanjše fige«<br />

lahko predelamo za današnji<br />

čas, in sicer: »Ob Vzhodni reki je dihur,<br />

ki noč in dan žre d´narje, od sebe ne da<br />

drugega kot resolucijske marnje.«<br />

KRIZA OZN<br />

IN SLOVENSKE SANJE<br />

V New Yorku ob Vzhodni reki se košati<br />

OZN, mondeno shajališče diplomatov<br />

vseh narodov in ras, ki ga je že davno<br />

povozil čas. Nobena država, še zlasti<br />

stalne članice Varnostnega sveta OZN,<br />

ki imajo pravico veta, svetovne organizacije<br />

ne jemlje resno. Izjema je le Slovenija<br />

z levosučno feministično zunanjo<br />

politiko, ki vidi svoje zgodovinsko<br />

poslanstvo v trenutni vlogi nestalne<br />

članice Varnostnega sveta.<br />

Ne pozabimo: glasovanje o kandidatki<br />

Sloveniji je bila <strong>zgolj</strong> formalnost,<br />

kajti članice OZN so glasovale proti<br />

Putinovi vazalni državi. Še krave bi se<br />

nam smejale, če bi nam ta sedež pred<br />

nosom izmaknila Belorusija. V Mladiki<br />

se hvalijo z uspešnim delom v debatnem<br />

klubu, v kar je v zadnjih desetletjih<br />

zdrsnil Varnostni svet. Edina preverljiva<br />

dejstva dosedanjega članstva v<br />

VS so: odrinjeni veleposlanik Boštjan<br />

Malovrh (janšist?) in tako rekoč iz klobuka<br />

potegnjeni Samuel Žbogar ter seveda<br />

četica novih (namišljenih) diplomatov,<br />

ki so šli iz Ljubljane v New York<br />

na boljšo pašo.<br />

V New Yorku ob Vzhodni<br />

reki se košati OZN, mondeno<br />

shajališče diplomatov vseh<br />

narodov in ras, ki ga je že<br />

davno povozil čas.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Organizaciji združenih narodov<br />

gre slabo, vsak dan slabše. Nemočno<br />

<strong>opazuje</strong>, ko ji pred očmi nenehno vznikajo<br />

nova krizna žarišča in vojne. Seja<br />

na sejo, žetve pa ni. Da je OZN klinično<br />

mrtva organizacija, pove tudi ali<br />

predvsem dejstvo, da ne more shajati<br />

brez našega Danila Türka, upokojene<br />

mnogoživke. V N1 smo pred nekaj dnevi<br />

lahko prebrali: »Generalni sekretar<br />

Združenih narodov Antonio Guterres<br />

je nekdanjega slovenskega predsednika<br />

Danila Türka imenoval v petčlansko<br />

skupino eminentnih oseb za pregled<br />

arhitekture za izgradnjo miru, je sporočilo<br />

ministrstvo za zunanje in evropske<br />

zadeve ter pozdravilo odločitev Guterresa.«<br />

Skupina neodvisnih eminentnih<br />

strokovnjakov bo s pismom generalnemu<br />

sekretarju in državam članicam

SVET<br />

41<br />

posredovala svoje razmisleke o vprašanju<br />

implementacije resolucij ZN o arhitekturi<br />

za gradnjo miru.<br />

Če si prikličemo v spomin nedavne<br />

nastope in izjave Danila Türka v naših<br />

medijih, smemo podvomiti o »neodvisnosti<br />

eminentnega strokovnjaka«.<br />

Pozoren poslušalec ali bralec ni mogel<br />

spregledati njegovega diplomatsko<br />

blaziranega navijaštva tako glede vojne<br />

v Ukrajini kot v Izraelu.<br />

Danilo Türk je ob vselitvi v predsedniški<br />

dvor iz njega odstranil slike s slovenskimi<br />

zgodovinskimi motivi. Dosledno je predsedoval<br />

le polovici državljanov; desnico je preziral.<br />

PROFIMEDIA<br />

Nepozaben in sramoten<br />

je bil njegov odgovor na<br />

novinarsko vprašanje, ali<br />

se bo šel poklonit žrtvam<br />

povojnih pobojev v Hudi jami.<br />

STAŽIST IN TAJNIK<br />

PRI VIDI TOMŠIČ<br />

Celotnega življenjepisa bivšega predsednika<br />

republike na tem mestu ne bomo<br />

popisali. Pozorni bomo le na nekaj podrobnosti,<br />

ki izrišejo ključne poteze<br />

njegove osebnosti. Takoj po diplomi<br />

na Pravni fakulteti v Ljubljani je dobil<br />

službo na takratni SZDL kot sekretar<br />

komisije za manjšinska in izseljenska<br />

vprašanja, ki jo je vodila Vida Tomšič.<br />

Take službe kdorkoli od mladih pravnikov<br />

ne bi mogel dobiti. Kdaj se je včlanil<br />

v KPJ, se ne da dognati; z gotovostjo lahko<br />

ugibamo, da je bil to pogoj za delo na<br />

taki funkciji.<br />

Tomšičeva je bila zelo pomembna<br />

komunistka, članica vodstva OF, članica<br />

politbiroja in ministrica v komunistični<br />

vladi. In narodna herojinja,<br />

karkoli že to pomeni. Asistirala je pri<br />

izključitvi Angele Vode iz partije. Vodetova<br />

je namreč ugovarjala paktu Hitler-Stalin<br />

in zavračala propagando,<br />

češ da je nemški nacionalsocializem<br />

prehodna faza v komunizem. Padla je v<br />

nemilost, vlačili so jo po zaporih in ji do<br />

konca njenih dni onemogočali človeka<br />

dostojno življenje. Tomšičeva je odigrala<br />

ključno vlogo pri nasilni in krvavi<br />

priključitvi Štrigove (vas vzhodno od<br />

Ljutomera) Hrvaški v marcu leta 1947.<br />

Nečasten dosežek Tomšičeve je seveda<br />

tudi boj za uzakonitev pravice do<br />

splava, v katerem je zmagala leta 1952.<br />

(Simone Veil je to v Franciji uspelo šele<br />

leta 1975.)<br />

Zakaj toliko besed o Tomšičevi?<br />

Zato, ker je v štirih letih Türkovega<br />

stažiranja v komisiji spoznala, da je<br />

mladi pravnik vreden zaupanja, in ga<br />

je, vzgojenega v »vrednotah« in načinu<br />

dela partije, predlagala za svojega<br />

naslednika. Komisija za manjšinska in<br />

izseljenska vprašanja ni imela obrobne<br />

vloge. Njeno temeljno poslanstvo je bilo<br />

ustvarjanje razdora in vohunjenje med<br />

Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu.<br />

Kako naj bi po vsem zapisanem verjeli<br />

Türku, da o dvajsetih terorističnih akcijah<br />

na Koroškem, vključno z velikovško,<br />

ni vedel ničesar.<br />

Udbin teroristični napad v Velikovcu<br />

je bil 18. septembra 1979. Bombo, ki je<br />

prezgodaj eksplodirala, sta podtaknila<br />

Luka Vidmar in Marina Vlaj ter bila pri<br />

tem ranjena, v nadaljevanju pa obravnavana<br />

na avstrijskem sodišču. To se je dogajalo<br />

še v času Türkove tajniške funkcije.<br />

Istega leta, prav na božič, je Türk<br />

postal predsednik komisije za zamejska<br />

in izseljenska vprašanja. Po pol leta<br />

Tomšičeva je odigrala ključno<br />

vlogo pri nasilni in krvavi<br />

priključitvi Štrigove Hrvaški<br />

v marcu leta 1947.<br />

predsedovanja je prejel obvestilo o sodnem<br />

procesu Vidmar-Blaj, ki ga je v Ljubljano<br />

poslala ambasada SFRJ z Dunaja<br />

(https://www.politikis.si/2011/02/vroci-dokumenti-so-zunaj-laznivi-predsednik-turk-je-vedel-o-teroristicniakciji-v-velikovcu-prav-vse/).<br />

Nič vedel,<br />

vse izvedel iz časopisov!<br />

HUDA JAMA<br />

Danila Türka si bomo zapomnili kot<br />

najslabšega predsednika republike<br />

doslej. Vseh pet let je bolehal za višinsko<br />

boleznijo. Iz predsedniškega dvora<br />

je ob vselitvi zmetal monumentalne slike<br />

s slovenskimi zgodovinskimi motivi<br />

slikarja Gojmirja Kosa: Ustoličenje na<br />

Gosposvetskem polju, Bitka pri Krškem<br />

… Se sramuje slovenske zgodovine, tiste<br />

izpred leta 1941? Še neprimerno huje od<br />

»svetovljanskega« urejanja dvora je bilo<br />

to, da je dosledno predsedoval le polovici<br />

državljanov; desnico je preziral.<br />

Osmega marca 2009 je bila prebita<br />

enajsta pregrada v Barbarinem rovu v<br />

Hudi jami pri Laškem in do neba so kričali<br />

komunistični zločini. Zapriseženi<br />

levičarski predsednik je ta dan praznoval<br />

AFŽ, kot se po ljudsko imenuje dan<br />

žena. Nepozaben in sramoten je bil njegov<br />

odgovor na novinarsko vprašanje,<br />

ali se bo šel poklonit žrtvam povojnih<br />

pobojev v Hudi jami. Takole je rekel:<br />

»Danes sem tu zaradi prvorazredne<br />

teme, zato o drugorazrednih temah ne<br />

bom govoril.« Na vprašanje, ali so povojni<br />

poboji drugorazredna tema, je bil<br />

z odgovorom diplomatsko izmuzljiv,<br />

češ »da politične manipulacije okrog<br />

tega so«. Ob dodatnem komentarju, da<br />

Lahko nas skrbi izjava<br />

predsednice republike<br />

Nataše Pirc Musar ob<br />

njeni izvolitvi, češ da se bo<br />

zgledovala po nekdanjem<br />

predsedniku Türku.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

42 SVET Komentar<br />

Tomšičeva je bila zelo pomembna komunistka,<br />

članica vodstva OF, članica politbiroja in ministrica<br />

v komunistični vladi.<br />

so »vendar v rovih tudi ženske«, je Türk<br />

pametoval, da tega še ne vemo in da<br />

»naj to raziščejo ljudje, ki raziskujejo«.<br />

ARBITRAŽA O MEJI S HRVAŠKO<br />

Pri arbitraži o meji s Hrvaško je šlo vse,<br />

kar se je le dalo, narobe. Najprej je bil<br />

izigran naivni predsednik vlade Borut<br />

Pahor. Tesno prijateljevanje s hrvaško<br />

kolegico Jadranko Kosor je obrodilo<br />

sadove, vendar le za Hrvaško. V zanko<br />

(arbitraža šele po včlanitvi Hrvaške<br />

v EU) ga je ujel švedski diplomat<br />

Karl Bildt.<br />

Za Pahorjem je še usodnejšo napako<br />

naredil predsednik republike Danilo<br />

Türk. Ob polomu arbitražnega sporazuma<br />

se je potuhnil in tudi mediji niso s<br />

prstom kazali nanj, čeprav je bil on praizvor<br />

arbitražnih težav. Kritika je bila<br />

uperjena predvsem v jezičnega Karla<br />

Erjavca in njegovo uslužbenko Simono<br />

Drenik. Kaj pa Türkova nerazumljiva in<br />

ponesrečena izbira nekompetentnega<br />

slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in<br />

mlade ambiciozne blondinke, gospodične<br />

Vasilke Sancin, ekspertke za …?<br />

Sekolec je veljal za izkušenega arbitra<br />

na trgovinskem področju, o mednarodnih<br />

mejnih vprašanjih pa ni imel<br />

pojma. Zato se je po telefonu čisto po<br />

domače obračal na slovensko zunanje<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

najdigrob.si<br />

ministrstvo, natančneje na Simono<br />

Drenik, kar je hrvaška stran za malo<br />

malico prestregla in izstopila iz arbitražnega<br />

postopka. Vloga Karla Erjavca,<br />

takratnega zunanjega ministra, je še<br />

vedno nepojasnjena. Ali je bil pri čvekanju<br />

v medijih res samo nepreviden ali<br />

je šlo za igro z bogato nagrado, ne bomo<br />

izvedeli nikoli.<br />

ODLIKOVANJE TOMAŽA ERTLA<br />

Konec leta 2009 je bila slovenska javnost<br />

presenečena in ogorčena. Predsednik<br />

republike Danilo Türk je Tomažu<br />

Ertlu podelil srebrno odlikovanje za<br />

zasluge. Mladi slovenski državi je za<br />

njeno polnoletnost s tem odlikovanjem<br />

zgradil most med totalitarnim titoizmom<br />

in demokracijo.<br />

Ertl je bil namreč v letih 1980–90<br />

notranji minister takratne Socialistične<br />

republike Slovenije (republiški sekretar<br />

za notranje zadeve). Pred tem je<br />

bil šef slovenske izpostave Uprave državne<br />

varnosti (UDBA) – jugoslovanske<br />

tajne policije. Leta 1988 je med drugim<br />

aktivno sodeloval pri aretaciji četverice<br />

JBTZ. Demokrati to odlikovanje vidimo<br />

kot nepopravljivo napako ali celo<br />

izzivanje, rdeča buržoazija, kamor nekdanji<br />

predsednik republike nedvomno<br />

sodi, pa kot nekaj samoumevnega.<br />

PO TÜRKU TÜRK<br />

Lahko nas skrbi izjava predsednice republike<br />

Nataše Pirc Musar ob njeni izvolitvi,<br />

češ da se bo zgledovala po nekdanjem<br />

predsedniku Türku. Tega, kar je<br />

Bor Slana/BOBO<br />

Temeljno poslanstvo Komisije<br />

za manjšinska in izseljenska<br />

vprašanja je bilo ustvarjanje<br />

razdora in vohunjenje med<br />

Slovenci v zamejstvu<br />

in izseljenstvu.<br />

izjavila, se drži. Ona sicer ni tako ohola<br />

in vzvišena kot njen predhodnik ter se<br />

trudi biti blizu svojim podanikom, v<br />

vsebinskem smislu pa je njeno delo zelo<br />

podobno vzornikovemu. Samo poglejmo,<br />

kaj vse se drenja med svetovalkami<br />

in svetovalci na njenem dvoru in iz<br />

katerih ekskluzivnih družbenih skupin<br />

predlaga kandidate za razne funkcije<br />

v izvolitev državnemu zboru. Levo in<br />

skrajno levo!<br />

Tudi v OZN je po Türku Türk. Na<br />

volitvah za generalnega sekretarja leta<br />

2022 je pogorel s kandidaturo. V prispodobi<br />

lahko rečemo, da so ga vrgli<br />

skozi okno, a se je vrnil skozi dimnik.<br />

OZN se ne piše prav nič dobrega, če ne<br />

more delovati brez slovenskega naddiplomata.<br />

Pet »neodvisnih eminentnih<br />

strokovnjakov za pregled arhitekture<br />

za izgradnjo miru« Türkovega kova je<br />

garancija za neuspeh. Že iz imena komisije,<br />

ki ga običajni smrtnik ne more<br />

razumeti, lahko sklepamo, da gre za<br />

eminentne prodajalce megle; samoumevno<br />

je, da po vrtoglavi ceni. <br />

Danilo Türk je Tomažu Ertlu<br />

podelil srebrno odlikovanje za<br />

zasluge. Med drugim je bil Ertl<br />

tudi šef slovenske izpostave<br />

Uprave državne varnosti (UDBA)<br />

– jugoslovanske tajne policije.

Kolumna<br />

Delo<br />

JU3 2052<br />

Delo obilo prispeva k naši sreči, zadovoljstvu in smislu življenja.<br />

Brez dela ni jela, pravijo. In ne samo to – ni kruha brez motike.<br />

No, razen če ste zelo spretni pri »pridobivanju« sredstev<br />

na drugačne, bolj »ustvarjalne« načine.<br />

43<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

Recimo, da ste izvežbani v manipulacijah<br />

s socialnimi transferji<br />

ali pa ste diplomirali iz<br />

vlomov v trgovine, bencinske<br />

črpalke, bančne račune in še kam. Lahko<br />

pa sodite tudi v kategorijo maminih<br />

sinčkov, ki dobršen del življenja živijo<br />

na račun svojih staršev. V naši družbi<br />

obstajajo tudi dediči družinskih bogastev,<br />

ki ne hodijo v službo, ker jim<br />

to, preprosto rečeno, ni treba. Kaj pa<br />

preprodajalci mamil? Trgovci z belim<br />

blagom? Ljubitelji iger na srečo? Izjem,<br />

ki preizkušajo meje našega razumevanja<br />

vrednosti dela, je še nič koliko.<br />

MORALNA DIMENZIJA DELA<br />

Vsak od nas ve, da zakoni določajo, kaj<br />

je dovoljeno in kaj ne. Vemo pa tudi, da<br />

tisti, ki se po njih ravnajo, niso vedno<br />

pravični ali moralno neoporečni. V<br />

zgodovini so bile nekatere oblike suženjstva<br />

zakonite, vendar danes vemo,<br />

Trenutno bi bili vsi<br />

zelo veseli, če politiki<br />

ne bi delali nič.<br />

da so bile skrajno neetične. Zakaj je<br />

nekdo za isti prekršek kaznovan, drugi<br />

pa ne? Vsi razumemo, da je branjevka,<br />

ki ni izdala računa za vejico peteršilja,<br />

kar je kršitev, oglobljena. Po drugi<br />

strani pa imamo primere podjetnikov,<br />

ki se z lahkoto izognejo večdesetmilijonskim<br />

zneskom, ki so jih dolžni državi.<br />

Smo morda priča paradoksu, ko<br />

postane delo tistega, ki zakone razlaga,<br />

v moralnem smislu globoko problematično<br />

in krivično?<br />

Preprodajalci mamil in trgovci z belim<br />

blagom delujejo zunaj zakona, vendar<br />

to ni edina težava. Njihova dejanja<br />

niso le nezakonita, ampak imajo tudi<br />

hude etične posledice, saj ustvarjajo<br />

ogromno človeško trpljenje. Če pa bi<br />

na njihov posel gledali le s tako imenovanega<br />

ekonomskega vidika, bi morali<br />

hočeš nočeš priznati, da pač opravljajo<br />

delo, ki ustreza vsem zakonitostim<br />

povpraševanja in ponudbe, mar ne?<br />

Priznamo ali ne: imeti vsaj toliko<br />

denarja, da smo lahko neodvisni od<br />

drugih, je ključnega pomena za vsakega<br />

človeka, ki kaj da na svoj ponos.<br />

Žal je postal tudi ponos tržna roba.<br />

Za nekatere je danes »delo« tudi dviganje<br />

telefona, da preverijo stanje socialne<br />

podpore. Za druge je »delo« umetnost<br />

prelaganja odgovornosti na druge,<br />

medtem ko se sami prelevijo v poznavalce<br />

politične, gospodarske in družbene<br />

situacije doma in na tujem. Ko se<br />

srečam s takšnimi »delavci« zlasti na<br />

družabnih omrežjih, se sprašujem: Kdo<br />

je tu nor? Družba, ki njihovo (ne)delo<br />

dopušča, ali oni, ki se za preživetje še<br />

zmeraj trudijo v »potu svojega obraza«?<br />

Je nora Elizabeta, ki poučuje slovenski<br />

jezik na šoli, kjer je komaj kaj učencev,<br />

ki še govorijo slovensko? Je nor<br />

Polde, ki se ves mesec trudi, da ugodi<br />

naročniku novega kuhinjskega pohištva,<br />

potem pa mu ta reče, da ga ne bo<br />

plačal, ker je menda zgrešil barvni odtenek?<br />

Je nor urednik neke xy revije, ki<br />

mu sedijo za vratom politiki, naročniki<br />

oglasov in tudi bralci, pa se zaveda, da<br />

vsem ne more enakovredno ustreči?<br />

SRP IN KLADIVO<br />

Ni čudno, da jih je vedno več, ki se jim<br />

kolca po starih časih, prepletenih z<br />

ideologijo socializma, katerega ključni<br />

simbol sta bila srp in kladivo. Starejši<br />

se še spomnimo večurnih govorov in<br />

govoranc politikov, posvečenih delu.<br />

Fizično delo je bilo predstavljeno kot<br />

temeljna vrednota, ki so jo začinili s<br />

samoupravljanjem in prostovoljnimi<br />

delovnimi akcijami: »bele srajce« in<br />

»modri kombinezoni«. Prvorazredni<br />

in drugorazredni. Dva simbola, ki sta<br />

oblikovala odnos do dela. Leta 1950 je<br />

Jugoslavija uvedla sistem, v katerem<br />

so delavci v podjetjih in tovarnah imeli<br />

lažni vpliv na upravljanje svojih delovnih<br />

mest in ekonomske odločitve.<br />

Izgubljenih ur, ki jih je delavski razred<br />

preživel na sejah, da je mešal meglo, je<br />

bilo na bilijone.<br />

O tem, koliko delajo politiki, so<br />

mnenja deljena. Trenutno je v naši<br />

državi tako, da bi bili vsi zelo veseli,<br />

če ne bi delali nič. Politiki veliko časa<br />

prebijejo tudi na Twitterju, Facebooku,<br />

Instagramu, TikToku. Bolj kot to, koliko<br />

delajo, je pomembno, da so pragmatični<br />

in sposobni prilagajanja, četudi jih kdaj<br />

pa kdaj brutalno vržejo čez ramo.<br />

Gre lahko politik na dopust, če<br />

državi teče voda v grlo? Ali lahko mirno<br />

spi, če mu zdravstvo razpada? Lahko<br />

ignorira tisti del volilne baze, ki mu ni<br />

namenila svojega glasu? Še od tistega,<br />

ki pometa ceste, delodajalec pričakuje,<br />

da bo pri delu vesten, marljiv, da bo prej<br />

ali slej pokazal tudi rezultate svojega<br />

dela. Zakaj politiku tako radi gledamo<br />

skozi prste?<br />

Večina tistih, ki jih poznam, je bila<br />

vse življenje pridna, delovna, marljiva.<br />

Nikoli niso »švinglali« ali drugih<br />

vodili za nos. Zakaj, za vraga, je potem<br />

pokojnina, ki jim na starost pripada,<br />

takšna, da se z njo ne morejo dostojno<br />

preživljati?<br />

<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

44<br />

AKTUALNO<br />

LUKA SVETINA<br />

UPRAVA RS ZA<br />

IZVRŠEVANJE<br />

KAZENSKIH SANKCIJ<br />

Direktor zapora na Dobu<br />

SE BRANI PRED OČITKI<br />

o grožnjah do podrejenih<br />

Že vrsto let naj bi se v zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni dogajale številne<br />

nepravilnosti, začenši s pomanjkanjem kadrov zaradi mizernih plač. Poleg tega<br />

na vodstvo letijo očitki o grožnjah z odpovedjo zaradi številnih bolniških, na direktorja<br />

in njegovo ekipo pa očitki o izplačevanju bajnih nagrad za delovno uspešnost. Vodstvo<br />

zapora zdaj vse to zanika in trdi, da gre za neresnične navedbe.<br />

Pri Domovini smo poročali, da je<br />

v zavodu za prestajanje kazni<br />

zapora na Dobu pri Mirni, ki je<br />

največji tovrstni zavod v Sloveniji,<br />

na strogo varovanem zaprtem<br />

oddelku trenutno zaprtih 740 ljudi.<br />

Uradna zmogljivost zavoda je sicer <strong>zgolj</strong><br />

490 zapornikov, varuje pa jih 127 pravosodnih<br />

policistov, ki se že leta soočajo<br />

s preobremenjenostjo, saj njihovo število<br />

nadur vsak mesec presega zakonsko<br />

predpisano kvoto. Situacija se iz leta v<br />

leto slabša, čeprav sta s stanjem seznanjeni<br />

tako prejšnja pravosodna ministrica<br />

Dominika Švarc Pipan kot tudi<br />

njena naslednica Andreja Katič.<br />

STISKA PRAVOSODNIH<br />

POLICISTOV<br />

Poročali smo, da je lani sistem na Dobu<br />

kolapsiral do te mere, da je kar 30 policistov<br />

hkrati vzelo bolniški stalež, zato<br />

delo preostalih ni bilo samo naporno,<br />

ampak tudi nevarno. 9. julija letos, ko<br />

sta dva pravosodna policista v jedilnico<br />

sama odpeljala skupino 140 zapornikov,<br />

čeprav bi jih moralo biti vsaj pet, je 38-letni<br />

obsojenec napadel enega od njiju in<br />

mu zlomil ličnico. Pri Domovini smo poročali<br />

tudi, da je direktor zavoda Zoran<br />

Remic zaposlenim poslal elektronsko<br />

sporočilo, ki so ga podrejeni dojeli kot<br />

prikrito grožnjo s kaznijo, če bi jih preveč<br />

naenkrat odšlo na bolniško.<br />

»Glede na napovedano bomo seveda<br />

ugovarjali na bolniške staleže in sprožili<br />

zakonsko predvidene možnosti postopkov.<br />

Če pa bomo operirali z imeni, bomo<br />

s tistimi opravili razgovore in pogledali<br />

dejansko obremenjenost v smislu opravljenih<br />

ur, torej ne samo po računovodskem<br />

izkazu,« v svojem pismu piše Remic<br />

in dodaja, da tisti, ki delajo ponoči,<br />

efektivno delajo bistveno manj.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Ko sta dva pravosodna<br />

policista v jedilnico sama<br />

odpeljala skupino 140<br />

zapornikov, čeprav bi jih<br />

moralo biti vsaj pet, je 38-letni<br />

obsojenec napadel enega od<br />

njiju in mu zlomil ličnico.<br />

Zavod za prestajanje kazni<br />

zapora Dob pri Mirni.<br />

V uredništvu smo sicer pridobili<br />

podatke izplačil iz naslova delovne uspešnosti<br />

za zadnje pol leta, iz katerega<br />

izhaja, da je Zoran Remic iz naslova<br />

povečanega obsega dela pet mesecev<br />

zapored dobil izplačano po 707 evrov<br />

bruto. Pravosodni policisti pa na drugi<br />

strani ne dobijo več kot 200 evrov bruto<br />

nagrade in je niti niso dobili vsak mesec.<br />

Naši viri iz zapora so dejali, da se<br />

jim zdi problematično, da je direktor<br />

denar, ki ga zavod vsako leto zaposlenim<br />

krije, da si kupijo ustrezno delovno<br />

obleko, s 680 evrov letos zmanjšal na<br />

pičlih 380 evrov.<br />

Remicu so očitali tudi, da je nagrado<br />

za delovno uspešnost izplačal tudi<br />

glavnemu sindikalistu Leonu Lobetu.<br />

V našem uredništvu smo se sicer na<br />

pojasnila obrnili tudi na zavod, članek<br />

pa objavili pred njihovimi odgovori, ki<br />

so jih poslali po sedmih dneh. Avtorja<br />

teh vrstic so sicer iz službe za odnose<br />

z javnostmi Uprave RS za izvrševanje<br />

kazenskih sankcij (URSIKS) poklicali<br />

po telefonu in prosili, naj z objavo<br />

nadaljevanja zgodbe, ki bi predstavila<br />

njihovo plat, počaka še teden dni,<br />

saj da bodo svojim odgovorom dodali<br />

še dodatna pojasnila. Kljub temu niso<br />

poslali novih obrazložitev, temveč so<br />

na odgovornega urednika naslovili kar<br />

zahtevo za popravek, kar ni bil del dogovora<br />

z novinarjem in nakazuje, da<br />

očitno v komunikaciji zavoda vendarle<br />

prihaja do določenih težav. Vseeno<br />

spodaj objavljamo celoten odziv na pisanje<br />

Domovine.

AKTUALNO<br />

45<br />

NI ŠLO ZA GROŽNJE<br />

»V prispevku Domovine ste enostransko<br />

predstavili anonimne navedbe o<br />

razmerah v Zavodu za prestajanje kazni<br />

zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni in očitkih<br />

zoper direktorja zavoda,« pravijo<br />

v svojem odgovoru in pojasnjujejo, da<br />

direktor zavoda v sporočilu zaposlenim<br />

nikoli ni pošiljal groženj. »Namen<br />

poslanega besedila vodstvenim<br />

delavcem zavoda je bil dobronameren<br />

poziv h konstruktivnemu pristopu in<br />

ne h kakršnemu koli enostranskemu<br />

zaostrovanju razmer, ki lahko vplivajo<br />

na varnost v zavodu. Zagotavljanje<br />

varnega zapora za zaposlene in zaprte<br />

je namreč naše temeljno poslanstvo, ki<br />

ga v zaporskem sistemu kljub težavnim<br />

razmeram kadrovskega pomanjkanja<br />

in prezasedenosti vsakodnevno<br />

uresničujemo,« pojasnjujejo v elektronskem<br />

sporočilu, ki so ga pravosodni<br />

policisti, ki želijo ostati anonimni,<br />

dojeli kot grožnjo. Dodajajo tudi, da<br />

so podatki glede števila zaprtih oseb<br />

v zavodu Dob v članku napačni: »V zaprtem<br />

delu zavoda zaporno kazen trenutno<br />

prestaja 649 oseb in ne 740, kot<br />

je napačno navedeno. Trenutno številčno<br />

stanje zaprtih oseb je glede na<br />

prostorske zmožnosti zavoda preseženo<br />

za 181 oseb in ne 300, kot je prav<br />

tako napačno navedeno.«<br />

V zaprtem delu zavoda<br />

zaporno kazen trenutno<br />

prestaja 649 oseb. Trenutno<br />

številčno stanje zaprtih<br />

oseb je glede na prostorske<br />

zmožnosti zavoda preseženo<br />

za 181 oseb.<br />

Med izjavami direktorja ter<br />

zaposlenih so opazne razlike.<br />

Naj ob tem dodamo, da smo pri Domovini<br />

v prvotnem članku zapisali, da<br />

število zaprtih dnevno variira navzgor<br />

in navzdol. Sicer pa kljub drugačnim<br />

navedbam pravosodnih policistov sami<br />

trdijo, da se število nadur pravosodnim<br />

policistom odreja v skladu z delovnopravno<br />

zakonodajo in da nikoli ne presega<br />

zakonsko dovoljene kvote, kar da<br />

je zavajajoče navedeno v članku. »Neresnična<br />

je tudi navedba, da nadure pravosodnim<br />

policistom nikoli niso izplačane.<br />

Nadure se redno izplačujejo na vsake štiri<br />

mesece, kot je to določeno v zakonu o<br />

izvrševanju kazenskih sankcij.«<br />

Vezano na izpostavljena primera<br />

odhodov pravosodnih policistov pojasnjujejo,<br />

da sta v mesecu aprilu in maju<br />

res podala odpoved dva zaposlena, a ne<br />

po parih dneh, temveč po več mesecih<br />

dela. »Ne glede na to odhode zaposlenih<br />

obžalujemo in si želimo, da do njih<br />

ne bi prihajalo. Sistemski ukrepi, ki so<br />

predvideni v predlogu novele zakona o<br />

izvrševanju kazenskih sankcij, se med<br />

drugim usmerjajo tudi v izboljšanje položaja<br />

pravosodnih policistov in drugih<br />

zaposlenih, zato se nadejamo izboljšanja<br />

kadrovskih razmer.«<br />

Govorijo tudi o posplošenih navedbah,<br />

da »se zaporniki radi uprejo«, dodajajo<br />

namreč, da se vsak izredni dogodek<br />

v zavodu presoja individualno, v zadnjih<br />

letih pa da ne beležijo nobenega skupinskega<br />

upora obsojencev. »Z navedbami,<br />

ki ustvarjajo vtis nepredvidljivih in nevarnih<br />

razmer, se povzroča škoda pri<br />

seznanjanju javnosti glede varnostnih<br />

razmer v zaporih. Nadalje pojasnjujemo,<br />

da so pravosodni policisti v zavodu<br />

razporejeni glede na varnostni načrt, ki<br />

je dokument, označen s stopnjo tajnosti.<br />

»Vsled tega ne moremo in ne smemo<br />

javno razkrivati, koliko pravosodnih policistov<br />

opravlja delo v posamezni enoti<br />

oz. delovišču, lahko pa zatrdimo, da so<br />

navedbe v članku napačne. »<br />

Članek v Domovini je sprožil<br />

alarm v zaporu in na Dobu<br />

pospešeno iščejo krivca,<br />

ki je notranje informacije<br />

poslal v javnost.<br />

VARČEVANJE NA OBLEKAH<br />

Odzvali so se tudi na naše poročanje<br />

glede sredstev za uniforme pravosodnih<br />

policistov, rekoč, da je do znižanja<br />

prišlo zaradi proračunskih rezov na<br />

ravni celotne URSIKS in da znižan znesek<br />

za nakup uniforme velja za vse zaposlene<br />

v vseh zaporih. »Torej ne gre za<br />

odločitev direktorja zavoda, kot to napačno<br />

izhaja iz objave.« Kljub drugačnim<br />

trditvam pravosodnih policistov<br />

vztrajajo, da ne drži, da pravosodni<br />

policisti od meseca februarja dalje niso<br />

imeli niti ene ure usposabljanja. »V mesecu<br />

marcu je bilo namreč organizirano<br />

usposabljanje iz uporabe teleskopske<br />

palice in praktičnega postopka ter posebno<br />

usposabljanje za inštruktorje, v<br />

mesecu aprilu usposabljanje iz gašenja<br />

in streljanja, v mesecu maju pa usposabljanje<br />

z vadbenim orožjem. Zavod<br />

je v skladu s predpisi dolžan zagotoviti<br />

redno usposabljanje, ki obsega najmanj<br />

dve uri na mesec, in ne štiri, kot<br />

je napačno navedeno.« Direktor zapora<br />

Zoran Remic pa da si sam ne izplačuje<br />

nagrad za delovno uspešnost ali dodatka<br />

za povečan obseg dela, temveč o tem<br />

odloča generalni direktor URSIKS.<br />

Na pobudo URSIKS naj bi vlada z<br />

namenom reševanja kadrovskega pomanjkanja<br />

sprejela poseben vladni projekt<br />

Reševanje kadrovskih težav v Upravi<br />

RS za izvrševanje kazenskih sankcij,<br />

ki je v teku tudi v letu 2024 do vključno<br />

meseca oktobra in prinaša dodatek za<br />

zaposlene, ki imajo neposreden stik z<br />

zaprtimi osebami. Na URSIKS zato še<br />

razkrivajo, da si skupaj z ministrstvom<br />

za pravosodje prizadevajo za podaljšanje<br />

projekta.<br />

Pravosodni policisti, ki so bili naši<br />

sogovorniki in vir informacij o dogajanju<br />

v zaporu na Dobu v prvem prispevku,<br />

so že napovedali, da se bodo na<br />

odgovore svojih nadrejenih odzvali v<br />

anonimnem pismu. Dodajajo, da je naš<br />

članek sprožil alarm v zaporu in da na<br />

Dobu pospešeno iščejo krivca, ki je notranje<br />

informacije poslal v javnost. <br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

46<br />

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />

RUSKI NAPAD<br />

na Avstro-Ogrsko (12. del)<br />

Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali na številna bojišča.<br />

Mnogi od njih se nikoli več niso vrnili. Objavljamo njihove misli, opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali,<br />

in skrbi, ki jim niso dale spati. Predstavljamo vam dogodke 22. in 23. avgusta 1914.<br />

DR. VALENTIN AREH<br />

ARHIV VALENTINA AREHA<br />

Ruska vojska je 22. avgusta 1914<br />

napadla Avstro-Ogrsko in zavzela<br />

obmejno mesto Brody,<br />

ki je danes v zahodni Ukrajini.<br />

Mesto je imelo 12.000 prebivalcev, od<br />

tega 70 odstotkov Judov. Večina je pred<br />

Rusi zbežala iz svojih domov. Rusi so<br />

mesto požgali, pred tem pa ga izropali.<br />

Judovski novinar Solomon Ansky<br />

je kot pripadnik ruske vojske poročal:<br />

»Cesto od meje do Brodija so obdajale<br />

požgane in opustošene koče. V daljavi<br />

smo zagledali široko polje, prekrito<br />

z ruševinami. Kmalu se je opustošeno<br />

mesto pojavilo iz sive megle zgodnjega<br />

zimskega jutra. Pod prahom puhastega<br />

snega so bili vidni počrneli dimniki in<br />

ožgane stene, kolikor nam je segel pogled.<br />

Mesto je bilo videti kot starodavni,<br />

z mahom poraščeni ostanki Pompejev.<br />

Opazil sem ožgan zid sinagoge. Nad<br />

vrati je bilo ohranjenih nekaj hebrejskih<br />

besed. Med ruševinami sem zagledal<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

»Požig Brodija je požrl skoraj<br />

polovico mesta – nekaj sto<br />

izključno judovskih hiš.«<br />

majhno kočo, skoraj vkopano v zemljo.<br />

Videti je bilo, kot da bi med požarom<br />

počepnila, skrita v zemljo in zato je preživela.<br />

Blizu je stal star Jud, tako reven<br />

in zgrbljen kot sama koča. Ko je zagledal<br />

mene in mojega prijatelja v uniformah,<br />

je snel kapo in se globoko priklonil. Šel<br />

sem do njega in vprašal v jidišu: 'Kako<br />

to, da je vaša koča ušla požaru?' Starec<br />

je zazijal vame, nato pa skomignil z rameni<br />

in zavzdihnil. 'Morda čudež … Nebesa<br />

so nam dala prostor, da umremo<br />

od lakote.' Dal sem mu rubelj. Bil je tako<br />

Mesto Brody, ki so ga požgale ruske sile.<br />

presenečen, da se mi je pozabil zahvaliti.<br />

Stal je nepremično in buljil. Hodili<br />

smo naprej med požganimi ruševinami.<br />

Opazil sem nekaj, kar bom videl znova<br />

in znova: na vsakem uličnem vogalu<br />

so bili na stenah pribiti novi, bleščeči,<br />

kovinski napisi v ruščini. Okupatorji<br />

so vsaki ulici dali modno, novo ime:<br />

Puškinova, Gogoljeva, Lermontova in<br />

celo Turgenjeva, če se prav spomnim.<br />

Ironija poimenovanja teh grozljivo deformiranih<br />

ulic po velikih imenih ruske<br />

kulture, ki so pobegnili zmagovalcem.<br />

Niso se zavedali, kako žaljivo je to za<br />

spomin na našo veliko rusko armado.«<br />

SOVRAŠTVO DO JUDOV<br />

Nato je nadaljeval: »Požig Brodija je<br />

požrl skoraj polovico mesta – nekaj sto<br />

izključno judovskih hiš … S svojo staro<br />

tržnico je bilo območje videti obubožano<br />

in potrto. Veliko trgovin, predvsem<br />

večjih in bogatejših, je bilo zaklenjenih<br />

ali zabitih z deskami … V trenutku … ko<br />

sem stopil na tržnico, nas je obkrožila<br />

cela armada revnih, razcapanih, lačnih<br />

otrok, ki so prosjačili za drobiž. Večina<br />

je bila kristjanov, trije ali štirje pa Judje.<br />

Vsakemu otroku sem dal nekaj kopejk,<br />

ne glede na to, katere vere je. Toda v<br />

trenutku, ko sem Judu dal kovanec, so<br />

vsi krščanski otroci začeli kričati vame:<br />

'Ničesar mu ne daj! Ničesar mu ne daj!<br />

On je Jud!' Otrokom se je pridružila<br />

judovska beračica, čudna ženska, stara<br />

približno šestdeset. Nosila je rdečo<br />

obleko, sive lase je imela napudrane in<br />

premikala se je nervozno. Stala je pred<br />

mano, se smehljala, njene grde, lačne<br />

oči so strmele vame in je nekako malo<br />

zaplesala. Nato je s hripavim glasom<br />

začela peti sentimentalno rusko pesem,<br />

'Ptička Kanarejka', o mladeniču, ki<br />

pošlje kanarčka s pozdravom za svojo<br />

ljubljeno. Prizor je name naredil grozen<br />

vtis. Dal sem ji nekaj kovancev in<br />

poskušal pohiteti naprej. Toda zaprla<br />

mi je pot, mi strmela v oči in zakričala

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE 47<br />

svojo grozljivo pesem. Očitno je pričakovala,<br />

da bom presenečen, da zna peti<br />

v ruščini. Nočna mora me je preganjala<br />

do konca dne zaradi njenega grozljivega<br />

videza in nastopa.«<br />

UMIK AVSTRIJCEV<br />

Avstro-ogrske obmejne enote in žandarmerija<br />

so se hitro umaknile pred<br />

premočnimi ruskimi silami. Rusko topništvo<br />

jih je obstreljevalo. Ne da bi vedeli<br />

za rusko prečkanje meje drage domovine,<br />

so slovenski in nemški vojaki, z<br />

ramo ob rami, približno 60 kilometrov<br />

stran čakali na premik. Johan Erman s<br />

tovariši iz 87. celjskega pešpolka je bil<br />

23. avgusta 1914 še vedno v vasi Przegnajow<br />

(ukr. Perehnoiv). Počivali so in se<br />

dolgočasili. Bil je tih dan. Vojaki so postopali<br />

ob tamkajšnjem jezeru in čakali<br />

na novice izvidnikov, ki so jih poslali<br />

po cesti iz Lviva proti mestu Zolozhiv<br />

na vzhod. Niso vedeli, da so njihovi tovariši<br />

kakih 100 kilometrov na severu<br />

stopili v prvi boj proti ruskim vojakom.<br />

PRVI SPOPAD, PRVA ZMAGA<br />

V jutranjih urah 23. avgusta so avstro-<br />

-ogrske enote odgovorile na prvi ruski<br />

napad na povsem drugem delu fronte.<br />

Prva in četrta armada sta severno<br />

od Lviva začeli z ofenzivo ter prečkali<br />

mejo z Rusijo. Približno 25 kilometrov<br />

od meje, na ruskem ozemlju, so naleteli<br />

na močne ruske enote. Časopisi so<br />

poročali: »Na vzhodnem bregu Visle<br />

so naše zmagovito prodirajoče čete 23.<br />

avgusta 1914 pri Krasniku na cesti v<br />

Lublin odbile močno skupino dveh ruskih<br />

zborov. Nad 1.000 ranjenih Rusov,<br />

med njimi mnogo častnikov, je prišlo v<br />

naše roke. Zaplenili smo mnogo zastav,<br />

strojnih pušk in topov.«<br />

V dvodnevni bitki pri Krasniku je<br />

Judje v Galiciji<br />

»Spati na prostem, na<br />

bojišču, posutem s trupli<br />

in ranjenci, ki so vso noč<br />

jokali in moledovali, je bilo<br />

doživetje, ki ga večina od nas<br />

ne bo nikoli pozabila.«<br />

padlo na tisoče Rusov. Avstrijske čete<br />

so v prvi bitki med Avstrijci in Rusi v<br />

prvi svetovni vojni dosegle zmago,<br />

vendar sta obe strani utrpeli hude izgube.<br />

Avstrijci so zajeli 6.000 ruskih<br />

ujetnikov in 28 topov. Časopisi so pisali:<br />

»Tridnevna bitka pri Krasniku se<br />

je končala včeraj s popolno zmago avstrijskih<br />

čet, Rusi so bili na celi, približno<br />

70 kilometrov dolgi črti vrženi<br />

nazaj in se bežeč umikajo proti Lublinu.«<br />

Ruska četrta armada se je zdesetkana<br />

po porazu naglo umikala, avstro-<br />

-ogrske čete so ji sprva sledile, nato pa<br />

dobile ukaz, naj se ustavijo. Bali so se,<br />

da bo avstrijska armada pregloboko<br />

prodrla na rusko ozemlje. Tam bi bila<br />

osamljena in izpostavljena. Prav ta<br />

ustavitev je četrto rusko armado rešila<br />

pred popolnim uničenjem.<br />

Avstrijskega generala Dankla so<br />

slavili kot velikega zmagovalca. Zmagoslavje<br />

je odmevalo tudi v mnogih<br />

avstrijskih mestih vse do Dunaja. Kljub<br />

navdušenju so številni vojaki izražali<br />

precejšnjo zaskrbljenost nad prvimi šokantnimi<br />

prizori vojne, ki so jih doživeli<br />

in ki jih nihče ni bil vajen. Poveljnik 83.<br />

pešpolka je v svojih spominih zapisal:<br />

»Spati na prostem, na bojišču, posutem<br />

s trupli in ranjenci, ki so vso noč jokali<br />

in moledovali, je bilo doživetje, ki ga večina<br />

od nas ne bo nikoli pozabila.«<br />

Navdušenje nad prvo zmago je v<br />

poveljstvu splahnelo, ko so prispela poročila<br />

o avstrijskih izgubah. V manj kot<br />

72 urah spopadov je Danklova armada<br />

izgubila kar 15.000 mož. Skrb poveljnikov<br />

je bila toliko večja, ko so izvedeli, da<br />

so le redki umrli v neposrednem spopadu<br />

z ruskimi vojaki. Večina je bila ubitih<br />

zaradi močnega topniškega ognja in<br />

drastičnega pomanjkanja medicinske<br />

oskrbe. Večina ranjenih je izkrvavela,<br />

še preden je prispela do bolnišnic. Mnogi<br />

poveljniki tisto noč niso spali. Slutili<br />

so, da je rusko topništvo neprimerljivo<br />

močnejše od njihovega, in se spraševali,<br />

kaj to pomeni za nadaljevanje vojne. <br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

48<br />

KAM NA IZLET<br />

Do Kosijevega doma<br />

NA VOGARJU<br />

Pred več kot dvajsetimi leti sem bil s svojo družino že nekajkrat na planini<br />

Vogar. Vedno smo šli naokoli po cesti, kjer lahko vozijo tudi avtomobili.<br />

Pot je malo daljša, a ne tako strma. Sredi avgusta, pred tretjim vročinskim<br />

valom, pa sva se z ženo in najmlajšim vnukom odpravila po drugi,<br />

sicer krajši, a tudi strmejši poti. A to sprva sploh ni bilo načrtovano.<br />

IGOR GOŠTE<br />

Že dan prej smo se namreč dogovorili,<br />

da gremo do Blejske koče.<br />

S Pokljuke. Ker pa je bilo ravno<br />

tistega avgustovskega dne na<br />

Pokljuki precej hladno, le okoli 12 stopinj<br />

Celzija, in še pršilo je, smo se na<br />

hitro odločili za drugo pohodniško pot.<br />

PROTI PLANINI VOGAR<br />

Vedeli smo, da je v dolini pod Pokljuko<br />

prijetneje, zato smo zavili proti Bohinju.<br />

Na poti v dolino nam je pot presekal<br />

volk; v naravi ga res še nisem srečal.<br />

Ni bil sam, v gobcu je držal prigrizek, a<br />

ne morem z gotovostjo zapisati, ali je bil<br />

to mali zajec ali kaj drugega. Še preden<br />

smo prišli do Bohinja, smo zavili proti<br />

Stari Fužini, kajti v avtu je padla odločitev,<br />

da se spoprimemo s strmino, ki<br />

pelje do planine Vogar.<br />

Avto smo parkirali na urejenem parkirišču,<br />

kar nas je za štiri ure parkiranja<br />

stalo 12 evrov. Rečem si, znajo služiti.<br />

Sprva smo sicer razmišljali, ali bi<br />

se odpravili levo v hrib proti planinski<br />

koči na Vogarju ali bi jo ubrali desno, po<br />

dolini do korit Mostnice in doline Voje,<br />

ki so med najlepšimi in najbolj obiskanimi<br />

naravnimi znamenitostmi v tem<br />

bohinjskem koncu. Odločili smo se za<br />

napornejšo pot, tudi z upanjem, da nam<br />

Na poti v dolino nam je pot<br />

presekal volk. V gobcu je<br />

držal prigrizek, a ne morem z<br />

gotovostjo zapisati, ali je bil to<br />

mali zajec ali kaj drugega.<br />

na poti v dolino ostane kaj energije za<br />

pohod do tega čudovitega kotička.<br />

Po začetnem lahkotnejšem vzponu<br />

nas je pot že kmalu peljala čez pašnik<br />

do obrobja gozda, skozi katerega je pot<br />

zahtevnejša. Vzpenja se po kamnitem<br />

kolovozu, ki pa je bil v času našega pohoda<br />

zelo lepo urejen. Na nekaterih<br />

delih je bila pot pred nalivi zavarovana<br />

tudi s »švelerji« oziroma železniškimi<br />

Vedno prijetna osvežitev v<br />

Bohinjskem jezeru<br />

Korita Mostnice – kaj vse nam je dala narava.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

KAM NA IZLET<br />

49<br />

slabe četrt ure smo že sedeli v koči, kjer<br />

smo naročili ričet, joto in zabeljene ajdove<br />

žgance. Drug drugemu smo malce<br />

»kradli«, tako kot vedno, ko naročimo<br />

različne jedi. Po obedu in počitku smo<br />

šli pred odhodom v dolino do roba planine,<br />

par minut stran od koče, kjer je<br />

z razgledne točke še en lep pogled na<br />

Bohinjsko dolino z jezerom.<br />

Kosijev dom na planini Vogar, kjer se lahko okrepčate.<br />

pragovi. Tudi če jih ne opazite, jih zavohate.<br />

To vsem tistim, ki ste se pogosto<br />

vozili z vlaki v službo ali v šolo, ostane<br />

v spominu – ali bolje, v nosu. Po nekaj<br />

dolgih in strmih serpentinah, ko se ti že<br />

zdi, da jih ne bo zmanjkalo, je proti vrhu<br />

pot vendarle malce bolj položna.<br />

HRABRI JADRALNI<br />

PADALCI IN AJDOVI ŽGANCI<br />

Velik greh bi bil ali pa je, če na poti do<br />

koče na Vogarju, po dobri uri hoje, ne zaviješ<br />

malce levo, do čudovite razgledne<br />

točke, od koder lahko z vrha občuduješ<br />

vso lepoto Bohinjskega jezera. Mi smo<br />

tega dne imeli še dodatno srečo, saj smo<br />

lahko občudovali jadralne padalce, ki so<br />

se z urejenega vzletišča hrabro spuščali<br />

proti dolini. Sami ali v tandemu. Čas je<br />

Velik greh bi bil, če na poti do<br />

koče na Vogarju ne zaviješ<br />

malce levo, do čudovite<br />

razgledne točke, od koder<br />

lahko z vrha občuduješ vso<br />

lepoto Bohinjskega jezera.<br />

bil tudi za kratek pogovor s kakšnim od<br />

jadralnih padalcev, ki so čakali na pravo<br />

smer in moč vetra.<br />

Lakota nas je prisilila naprej do Kosijeve<br />

koče na Vogarju, za katero smo<br />

vedeli, da obratuje. Nismo dolgo hodili,<br />

tudi pot se je skorajda poravnala. Čez<br />

PRIJETNA OHLADITEV<br />

V BOHINJSKEM JEZERU<br />

Sodim med tiste, ki se rajši vzpenjajo,<br />

kot spuščajo, zato mi je bila pot do planine<br />

Vogar bolj pisana na kožo (pravzaprav<br />

mojim kolenom) kot sestop nazaj<br />

do Stare Fužine. Palice in primerna<br />

planinska obutev skorajda ne smejo<br />

manjkati. Moram pa priznati, da so se<br />

mi jadralni padalci kar malce smilili, ko<br />

so otovorjeni s težkim padalom sopihali<br />

navzgor do vzletišča. A verjamem, da je<br />

njihov trud vsakokrat poplačan, ko na<br />

vse nas gledajo z modrega neba.<br />

Še preden smo sedli v avto, smo opravili<br />

še kratek ovinek do prvega dela<br />

korit Mostnice. Ker je bil dan še mlad,<br />

smo se odpeljali do Bohinjskega jezera.<br />

A kopanje v jezeru bi nam skoraj »ušlo«,<br />

kajti najti parkirišče na višku turistične<br />

sezone ni preprosto. Zagotovo je bistveno<br />

težje kot pred dvajsetimi leti, ko sem<br />

zadnjikrat plaval v tem hladnem jezeru.<br />

Če parkirišča ne najdeš nikjer drugje,<br />

ga skoraj zagotovo pri kampu Bohinj, le<br />

znova je treba malce seči v denarnico. A<br />

je vsak evro poplačan, ko utrujene mišice<br />

ohladiš v čistem in hladnem jezeru. <br />

Vzletišče na planini Vogar je pravi raj za jadralne padalce.<br />

Kamnita pot s švelerji<br />

pelje do koče na Vogarju.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

50<br />

VZGOJA<br />

Pornografija IN ČUSTVA<br />

O spolnosti se zelo hitro lahko pogovarjamo ali šaljivo ali pa zelo moralistično. Pred tedni smo se dotaknili<br />

izziva sekstinga pri današnji vzgoji v digitalni družbi, danes pa bi začeli odpirati pogled na tematiko<br />

pornografije. Tudi o slednji se običajno pogovarjamo na sorodna načina.<br />

BENJAMIN TOMAŽIČ, DIREKTOR INŠTITUTA INTEGRUM<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Pornografija je med nami po eni<br />

strani še vedno tabu, saj nas velika<br />

večina ni imela prav veliko<br />

pogovorov s svojimi starši ali<br />

drugimi vzgojitelji o njej. Zato je pomembno,<br />

da poznamo tudi nekaj ozadja,<br />

ki tako močno vpliva na razširjenost<br />

pornografije in njen vpliv na dojemanje<br />

spolnosti med mladimi in otroki danes.<br />

Poleg tega pa nam brez temeljnega poznavanja<br />

čustvovanja določena specifična<br />

znanja o pornografiji koristijo<br />

samo delno.<br />

POMEN ČUSTEV<br />

Okoliščine, ki so povezane s spolnostjo<br />

in telesnostjo, so vedno prepletene z<br />

določenimi čustvi. Velikokrat so to intenzivna<br />

čustva in če tega ne upoštevamo,<br />

sporočilo ne bo padlo na plodna tla<br />

– kljub še tako dobri podlagi in usmeritvam<br />

na področju spolnosti.<br />

Če želimo z otroki res iskreno govoriti<br />

o spolnosti, ljubezni, spolnih odnosih,<br />

varanju, spolnih zlorabah, pornografiji …,<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Če želimo z otroki res iskreno<br />

govoriti o spolnosti, moramo<br />

nujno govoriti tudi o čustvih<br />

in s čustvi.<br />

moramo nujno govoriti tudi o čustvih in<br />

s čustvi. Čustva so osebna in (nam) staršem<br />

bo lažje, če se bomo z otroki o njih<br />

pogovarjali od otroški let naprej. Tako<br />

bodo tudi pogovori lahko postajali vse<br />

bolj osebni, iskreni ter zasidrani v varnem<br />

okolju. Poleg tega je tu še dejstvo,<br />

da otrokom danes manjka čustvene odpornosti,<br />

kar ima za posledico tudi veliko<br />

ran na področju spolnosti.<br />

VLOGA DOPAMINA<br />

Vsi otroci so prej ali slej na nek način<br />

izpostavljeni eksplicitnim spolnim vsebinam.<br />

Ko se to zgodi, se otroci spolno<br />

Oseba lahko drsi v začaran krog<br />

vedno globljega in hitrejšega<br />

potapljanja v sram.<br />

vzburijo. Ob tem njihove možgane preplavi<br />

dopamin, ki povzroči močan občutek<br />

ugodja, in negativni občutki izginejo<br />

oz. jih ne zaznajo več. Kadar je otrok v<br />

stiski, zaskrbljen in razočaran, je naravno,<br />

da si želi, da bi negativni občutki čim<br />

prej prešli. In telesni spomin pozna način<br />

za vključitev velike količine dopamina,<br />

ki prekrije te »težke« občutke.<br />

Ob pornografiji, spolnem fantaziranju,<br />

samozadovoljevanju ipd. postane<br />

otrok spolno vzburjen in negativni<br />

občutki za trenutek izginejo. Če se to<br />

zgodi večkrat zapored, se lahko razvije<br />

spirala zasvojenosti. Ko je navala dopamina<br />

konec, je otroka pogosto sram<br />

zaradi tega, kar je pravkar počel. Tako<br />

čustvo, pred katerim se je skrival, ne<br />

izgine, ampak se vrne s še večjim nelagodjem.<br />

Posledično se lahko zelo hitro<br />

začne začarani krog vedno globljega in<br />

hitrejšega potapljanja v sram ter nadomeščanje<br />

nelagodja z dopaminom.<br />

ZAKRIVANJE ALI SOOČANJE<br />

Z NEPRIJETNIMI OBČUTKI?<br />

Ob tem se otrok lahko sprašuje, češ, kaj<br />

je narobe z menoj? Zakaj toliko razmišljam<br />

o spolnosti? In začne misliti, da<br />

je z njim res nekaj narobe, namesto da<br />

bi razumel, da se je njegovo telo le naučilo<br />

(neustreznega) načina, kako se<br />

spopasti z občutki »prekrivanja« s pomočjo<br />

spolnosti.<br />

Prav čustva so svetla točka, ob<br />

kateri imamo odrasli priložnost, da<br />

ustvarimo varno okolje in začnemo otroke<br />

učiti, da se o negativnih občutkih<br />

pogovorimo. Tako lahko vzpostavimo<br />

vzorec, znotraj katerega se nelagodje<br />

ne rešuje s pomočjo spolnosti, ampak v<br />

varnem odnosu (z nami). Pri tem je zelo<br />

pomembno, da otrok poskuša ugotoviti,<br />

katero čustvo oz. kateri občutek bo najverjetneje<br />

sprožil željo po dopaminu, in<br />

katere druge možnosti ima za primeren<br />

način soočanja s tem čustvom. Najlažje<br />

iščemo pozitivne možnosti za zapolnitev<br />

praznine prav v hobijih, ki nas vodijo<br />

k polnejšemu življenju.

VZGOJA<br />

51<br />

Otrok ima lahko preko ekranov stalen dostop<br />

do neprimernih vsebin.<br />

RAZVOJ TEHNOLOGIJE<br />

Ob tem se nam velikokrat lahko pojavijo<br />

različni strahovi o naših odločitvah,<br />

ukrepanju in znanju. To, da se čutimo<br />

premalo opolnomočeni, je ravno zaradi<br />

hitrosti sprememb povsem naravno<br />

in pričakovano. Pomembno pa je zavedanje,<br />

da bo otrok iskal odgovore na<br />

vprašanja glede rabe moderne tehnologije,<br />

spolnosti, pornografije, tako da bo<br />

preizkušal meje, mi pa smo velikokrat<br />

ključni za odnos, ki ga bo do teh naprav<br />

in vsebin razvil. Navkljub našemu<br />

neznanju in nepoznavanju tega področja<br />

je dobro, da smo pogumni, odločni,<br />

a tudi pripravljeni na učenje.<br />

Veliko staršev ima danes z otroki<br />

dogovor o prostoru, kjer so med skupnim<br />

časom in med spanjem odloženi<br />

telefoni, tablice, računalnik. Predvsem<br />

pri najstnikih se kažejo velike težave s<br />

spanjem prav zaradi uporabe pametnih<br />

telefonov pred spanjem. Drugi vidik<br />

Pomemben korak pri boju<br />

s pornografijo je v tem, da<br />

se tudi fizično odpovemo<br />

dosegljivosti teh vsebin.<br />

telefona, ki nas spremlja na vsakem<br />

koraku, pa je ta, da je na tak način ves<br />

čas omogočen dostop do neprimernih<br />

vsebin. Zato je pomemben korak pri<br />

boju s pornografijo v tem, da se tudi<br />

fizično odpovemo dosegljivosti teh vsebin.<br />

Tako pri najstnikih kot pri odraslih<br />

osebah so ure gledanja pornografije<br />

običajno večerne oz. nočne, ko je občutek<br />

anonimnosti in osamljenosti večji.<br />

Lahko razmislimo tudi o programski<br />

opremi, ki omejuje uporabo telefona<br />

(velja tudi za računalnik, tablico …),<br />

tako v časovnem smislu kot v smislu<br />

omejevanja vsebin. Sama zase je tovrstna<br />

omejitev običajno neučinkovita, v<br />

kombinaciji z drugimi metodami (npr.<br />

s pogovorom, z vzpostavljanjem zaupanja)<br />

pa je to lahko pomemben korak na<br />

poti v svobodo.<br />

S KOM SE LAHKO OTROCI<br />

DANES POGOVARJAJO<br />

O SPOLNOSTI?<br />

Vseeno se nam zdi pomembno zavedanje,<br />

da če se vsi odločimo za lažjo pot,<br />

ki smo je najverjetneje v veliki meri bili<br />

deležni tudi sami, in se od teh pogovorov<br />

popolnoma distanciramo, ostanejo<br />

otroci velikokrat brez sogovornika,<br />

ki bi jim odkrival celosten pomen<br />

spolnosti. Posledica tega je namreč,<br />

da iščejo informacije na spletu (in pri<br />

sovrstnikih). Po izkušnjah delavnic, ki<br />

jih imamo z osnovnošolci in birmanci,<br />

se nam zdi to velika škoda. Zavedamo<br />

se, da ni enostavno začenjati takih<br />

pogovorov. Ko govorimo o celostni<br />

spolni vzgoji, je dobro, da imamo pred<br />

očmi dejstvo, da je to proces. Tudi v<br />

primerih, ko pride do zasvojenosti, je<br />

miselnost, ki nas lahko vodi v napačno<br />

smer, ta, da zasvojena oseba potrebuje<br />

zdravilo. Ne gre (<strong>zgolj</strong>) za trenutno<br />

spremembo, ampak za spreminjanje<br />

odnosa (do sebe, prijateljev, bližnjih,<br />

žene, staršev, otrok …).<br />

Še vedno je v večini raziskav omenjeno,<br />

da imajo najstniki zelo podobne<br />

vrednote kot njihovi starši, čeprav je<br />

navzven videti, da živijo v popolnoma<br />

drugem svetu. Zgled je še vedno med<br />

najpomembnejšimi načini vzgoje.<br />

Kot na drugih področjih smo tudi<br />

na področju spolnosti poklicani k življenju<br />

v polnosti. In to ne glede na naša<br />

občutja, spolna nagnjenja, fantazije,<br />

dvome, rane iz preteklosti. Pornografija<br />

nas osami, rešitev pa se skriva v gradnji<br />

iskrenega in pristnega odnosa s tistimi,<br />

ki so okrog nas, v nas in s samim sabo.<br />

Podrobneje o določenih vplivih, izzivih<br />

in rešitvah, povezanih s pornografijo<br />

pa v prihajajočih članih. Če bi želeli pomoč<br />

ali nasvet, nas lahko kontaktirate<br />

na info@institut-integrum.com. <br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

52<br />

ODTIS PRETEKLOSTI<br />

Ko gospa ministrica<br />

POSTANE PEHTA (Kekec, 2. del)<br />

IVAN SIVEC<br />

ARHIV IVANA SIVCA<br />

Na svojih novinarskih poteh sem srečal od pet do šest tisoč Slovenk in Slovencev.<br />

Pripravil sem namreč več kot 1.100 polurnih in enournih radijskih reportaž. Vsak človek<br />

mi je nekaj dal in vedno sem se drugačen vračal s poti. Zelo rad sem zavil med tiste,<br />

ki so znali pripovedovati zgodbe iz preteklosti, po možnosti naslonjene na ljudsko izročilo<br />

ali pa kar na konkretne posameznike. Še posebej so mi zažarele oči, kadar se je to<br />

nanašalo na pripovedi, povezane s knjigami.<br />

Ena takih imenitnih pripovedovalk<br />

je bila Marica Jakelj iz<br />

Kranjske Gore, poročena Globočnik.<br />

Z njo sem pripravil več<br />

reportaž, prav tako z drugimi Jakljevimi<br />

v Kranjski Gori. Marica je imela izjemen<br />

spomin, velik pripovedni dar, povrhu<br />

pa je bila tudi srčna amaterska igralka.<br />

Domačini so se je najraje spominjali po<br />

vlogi gospe ministrice, širši slovenski<br />

javnosti pa se je vtisnila v spomin kot<br />

Pehta. Zame pa je bila še posebej dragocena,<br />

ker je prav njen oče pripovedoval<br />

Vandotovima fantoma zgodbe o Kekcu,<br />

Bédancu, Pehti, Prisanku, Brinceljnu in<br />

Kosobrinu. To pa pomeni, da je bila Marica<br />

studenec, iz katerega je še vedno<br />

vrela izvirna voda.<br />

ROJENA ZA IGRO<br />

IN PREPEVANJE<br />

Marica Globočnik se je rodila leta 1918.<br />

Rada je povedala, da je na svet prišla še<br />

v Avstriji, živela je v Kraljevini Jugoslaviji,<br />

med drugo svetovno vojno v veliki<br />

nemški državi, po vojni v novi Jugoslaviji,<br />

od leta 1991 naprej pa v Republiki<br />

Sloveniji. Ker je bila po naravi taka, da<br />

ni nikoli tarnala, je o različnih oblasteh<br />

menila naslednje:<br />

»Nobena ni bila kaj prida, vedno pa<br />

se je dalo preživeti. Pri nas smo na začetku<br />

imeli trinajst koz, potem pa smo<br />

že toliko napredovali, da smo si lahko<br />

'naštimali' kravo. V času največjega<br />

blagostanja smo imeli kar dve. Ob tem<br />

pa seveda ves čas čredo ovac. O, ob naši<br />

Pišnici se je vedno kaj dogajalo, še posebej<br />

na paši!«<br />

Tam, kjer je zdaj kranjskogorsko<br />

smučišče, so imeli domačini nekdaj njive<br />

– v terasah. Globočnikova je bila tretja<br />

po vrsti. Sadili so čompe (krompir),<br />

koruzo in zelje. Bilo so samooskrbni,<br />

nikoli lačni, a tudi nikoli do konca siti.<br />

Bolj kot hrana jih je napolnjevalo<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Marica Globočnik je na svet<br />

prišla še v Avstriji, živela<br />

je v Kraljevini Jugoslaviji,<br />

med drugo svetovno vojno<br />

v veliki nemški državi,<br />

po vojni v novi Jugoslaviji,<br />

od leta 1991 naprej pa<br />

v Republiki Sloveniji.<br />

kulturno udejstvovanje. Od malih nog<br />

je na primer Marica igrala v domači<br />

igralski skupini, zelo rada je prepevala<br />

v zboru ali solistično. Igram pa so<br />

bili tako in tako predani vsi Jakljevi. V<br />

V gorskem svetu nad Kranjsko Goro<br />

je kar mrgolelo skrivnostnih bitij.<br />

nekem obdobju je bilo na odru kar trinajst<br />

Jakljevih.<br />

»Moja kariera naj bi se začela z vlogo<br />

Jezuščka v jaslicah, pri štirih letih.<br />

A sem dobila krvavo grižo in so me<br />

komajda rešili. Pozneje sem igrala vse<br />

od kraja. Najbolj imenitno sem se počutila<br />

kot gospa ministrica. Zdelo se<br />

mi je, da mi je bila ta vloga pisana na<br />

kožo. Pozneje sem tudi sama napisala<br />

kakšno igrico in jo režirala. Igrali smo<br />

kar po hišah ali skednjih. Za zavese<br />

smo imeli rjuhe, s katerimi smo nosili<br />

seno s planine.«<br />

DREKEC PEKEC<br />

Prav Maričin oče Peter Jakelj je bil tisti,<br />

ki je sosedovima dvema fantoma, Rudiju<br />

in Jožu (pozneje se je podpisoval kot<br />

Josip), pripovedoval »štorije« o naših<br />

gorskih junakih.

ODTIS PRETEKLOSTI<br />

53<br />

Marica Jakelj, poročena Globočnik, je<br />

dolga desetletja poosebljala Pehto.<br />

»Njun oče je bil star približno toliko<br />

kot moj, a on pač ni imel takega daru<br />

pripovedovanja. Moj oče pa izrednega.<br />

Rudi si je nekaj očetovih zgodbic celo<br />

zapisal, a ni iz njih naredil prav nič. Jože<br />

oziroma Josip pa jih je nekoliko preoblikoval<br />

in potem spravil v širni svet.«<br />

In kako je nastalo ime Kekec?<br />

»Pri drugem sosedu so imeli sinka<br />

Gregca, ki je imel tako govorno napako,<br />

da je tedaj, ko si ga vprašal, kako mu je<br />

ime, namesto Gregec rekel Kekec. Po<br />

eni varianti pa pride Kekec iz kakca.<br />

Znano je bilo tudi reklo drekec – pekec.<br />

No, morda pa tudi drekec – Kekec.<br />

Tako so rekli tudi nekemu starčku, ki je<br />

rad rezljal figurice iz lesa. Prav on je izrezljal<br />

tako Pehto kot Bédanca, pa tudi<br />

Kosobrina in Kekca. Ko sem jaz videla<br />

tiste figurice, sem možakarju rekla: 'To<br />

ste pa vi, Kekec!' On pa se je samo smehljal<br />

in me ni spodil iz hiše. Nasploh se<br />

vse od dekliča naprej nisem bala ljudi.<br />

Kot otroka so me strašili najbolj s tem,<br />

da ob visokem snegu hodijo od hiše do<br />

hiše veliki škornji, iz njih pa gleda črn<br />

maček, ki bruha ogenj.«<br />

MARICA, PEHTA IN D. O. O.<br />

Marica je že kot dekle igrala Pehto v<br />

igri, ki so jo domačini sami postavili na<br />

oder. Šlo je za lik zeliščarke, ki je vsi ne<br />

marajo, vendar pa ona dela dobra dela<br />

in se na koncu spremeni v gorsko vilo.<br />

»Tudi sama sem od<br />

malih nog naprej precej<br />

podobna taki zeliščarki.<br />

Dobro poznam<br />

marsikatero gorsko rožo.<br />

Zato sem se v vlogi<br />

Pehte dobro počutila,<br />

še bolj pa v vlogi dobrodelne<br />

vile. Nasploh moj<br />

oče in tudi domačini<br />

niso Pehte nikoli prikazovali<br />

kot hudobne<br />

ženske. Vse, kar smo<br />

vedeli slabega o njej, je<br />

bilo to, da je bila včasih<br />

huda. Nikakor pa<br />

ne hudobna. Hudovala<br />

se je samo nad tistimi,<br />

ki so imeli zgrbančeno<br />

čelo. Takšno čelo pa<br />

imajo samo ljudje, ki<br />

noč in dan premišljujejo,<br />

kaj bodo naredili<br />

slabega oziroma hudega<br />

drugemu človeku.«<br />

In kako je potem<br />

prišlo do tega, da je<br />

Marica Globočnik več<br />

kot desetletje poosebljala Pehto tako<br />

med kranjskogorskimi otroki kot v<br />

Kekčevi deželi?<br />

»Nekega dne sem na vasi zagledala<br />

kranjskogorske šolarje, kako se skupaj z<br />

učitelji ozirajo v planine in se pogovarjajo<br />

o skrivnostnih bitjih na Prisanku.<br />

Med čebljanjem je bilo največ govora o<br />

hudobnem Bédancu. Jaz pa sem jim rekla:<br />

'Ja, kje imate pa Pehto?! Glavna je bila<br />

Pehta!' Otroci so me debelo gledali. Jaz<br />

pa sem skočila domov, se oblekla v staro<br />

mamino obleko in se vrnila k šolarjem<br />

ter jim začela praviti zgodbe o Pehti iz<br />

Črne Vope. Ko sem bila majhna, me je<br />

namreč mama hotela strašiti s to osebo,<br />

ki naj bi živela v Črni Vopi nad Borovško<br />

vasjo. Vendar sem se ji samo smejala in<br />

ji rekla: 'Mene že ne bo vzela, saj nisem<br />

nič slabega naredila'. Pripovedk o Pehti<br />

sem slišala nič koliko in sem potem<br />

začela vse po vrsti pripovedovati otrokom.<br />

Predvsem to, kako je bila dobra,<br />

kako je z zelišči pomagala ljudem in<br />

take stvari.«<br />

To se je potem nadaljevalo iz leta v<br />

leto. Celih deset let je vlogo dobrodušne<br />

Pehte igrala tudi v Kekčevi deželi, kjer<br />

je obiskovalcem vedno postregla z opojnim<br />

čajem.<br />

»Tedaj sem se počutila kot prava gospa<br />

ministrica. Pome so prišli z avtom,<br />

me odpeljali v hosto, tam pa sem stregla<br />

čaj in se pogovarjala z otroki.«<br />

»Tedaj sem se počutila kot<br />

prava gospa ministrica.<br />

Pome so prišli z avtom,<br />

me odpeljali v hosto, tam<br />

pa sem stregla čaj in se<br />

pogovarjala z otroki.«<br />

Nastopala je tudi po kranjskogorskih<br />

hotelih.<br />

»Ko pa nisem več veliko nastopala in<br />

so prišli novi časi, sem ustanovila Pehta<br />

d. o. o. V domači kamri sem prodajala<br />

zelišča, za staro in mlado strd (med),<br />

za možakarje pa zdravilo proti strahu,<br />

sestavljeno iz šnopsa in zelišč. A se moj<br />

d. o. o. ni najbolje obnesel. Ob ustanovitvi<br />

sem morala plačati šestdeset jurjev,<br />

ob zaprtju firme pa prav toliko. Biznis<br />

za nas pač ni.«<br />

Ob zadnjem srečanju mi je povedala<br />

še nekaj lepih zgodbic o Pehti in<br />

Bédancu, celo takih, ki niso znane v<br />

širši javnosti. Sam pa sem jo ob koncu<br />

zadnjega srečanja vprašal, ali ima po<br />

propadli firmi še kakšne velike načrte.<br />

Pa mi je odvrnila:<br />

»O, prav lepe načrte imam! Da bi živela<br />

vse do konca.«<br />

Tudi to obljubo je držala. Do skoraj<br />

devetindevetdesetega leta. <br />

Tudi Pišnica je burila duhove<br />

tako mladim kot starim.

54<br />

ODTIS PRETEKLOSTI<br />

OLJENKA Z BREZIJ<br />

s podobo leva, psa in merjasca<br />

Popolnoma ohranjena rimskodobna keramična oljenka z reliefno upodobitvijo leva, merjasca in psa je bila<br />

v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prinesena v Gorenjski muzej v Kranju. Našli so jo v rimskodobnem grobu,<br />

uničenem pri gradnji hiše v vasi Brezje na Gorenjskem. Grob je ležal v bližini prazgodovinskega grobišča.<br />

DDR. VERENA PERKO<br />

Oljenke so bile v antiki priljubljene<br />

svetilke na oljčno olje.<br />

Za templje in bogate domove<br />

so jih izdelovali iz brona,<br />

srebra in celo zlata. Za vse druge pa so<br />

lončarji izdelali na milijone cenenih, v<br />

kalupih narejenih oljenk, ki so preplavile<br />

rimski imperij od Anglije do Sirije.<br />

Kakovostni, domala enaki keramični<br />

izdelki so prihajali na tržišče z vezano<br />

trgovino z žitom, vinom in oljem. Oljenke,<br />

mnoge okrašene s podobami iz rimsko-grškega<br />

sveta, so služile kot cenen,<br />

toda kakovosten propagandni izdelek<br />

rimskega imperija.<br />

SKRIVNOSTNO<br />

SPOROČILO IZ ONOSTRANSTVA<br />

Tudi na brezjanski svetilki je okras iz<br />

mitološkega sveta. Merjasec je podoba<br />

minljivih telesnih moči, lev zmagoslavja<br />

duhovnih sil in neminljivosti<br />

duše. Pes je psihopomp, zvesti spremljevalec<br />

duš, ki varuje umrlega na<br />

nevarni poti v onstranstvo.<br />

Merjasec je podoba<br />

minljivih telesnih moči, lev<br />

zmagoslavja duhovnih sil<br />

in neminljivosti duše, pes je<br />

zvesti spremljevalec duš.<br />

BREZ PRIMERJAVE<br />

Za večino keramičnih oljenk je zlahka<br />

najti podobno, a brezjanska svetilka<br />

je začuda brez primerjave. Na podlagi<br />

oblike vemo, da je bila izdelana v prvi<br />

polovici 2. stoletja po Kr., vprašanje izvora<br />

in prvotnega pomena pa je dolgo<br />

ostalo odprto.<br />

Leta 2006 so v Mošnjah blizu Brezij<br />

prišli na dan ostanki rimskodobne obcestne<br />

postaje z razkošno podeželsko vilo.<br />

Oljenka z Brezij, izdelana je bila v prvi<br />

polovici 2. stoletja po Kristusu.<br />

T. Lauko (Fototeka Gorenjskega muzeja)<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

ODTIS PRETEKLOSTI<br />

55<br />

Za večino keramičnih oljenk<br />

je zlahka najti podobno,<br />

a brezjanska svetilka je<br />

začuda brez primerjave.<br />

Lastniki posesti so bili skoraj gotovo<br />

doseljenci. Oblast jim je na zasedenem<br />

ozemlju dodelila plodna polja, nekoč v<br />

lasti domačega staroselskega prebivalstva.<br />

Doseljenci, po rodu najbrž Italiki,<br />

pa zagotovo niso pokopavali na staroselskem<br />

gomilnem grobišču pri Brezjah,<br />

kjer je bil odkrit tudi grob z oljenko. Je<br />

bila torej oljenka v grobu staroselca?<br />

ANTIČNI MIT<br />

O HERMESOVEM ROJSTVU<br />

Odgovor ponuja antični mit o Hermesovem<br />

rojstvu. Hermes se je rodil iz<br />

Zevsovega prešuštva z lepo nimfo Majo.<br />

Oče je nezakonskemu sinku precej dodelil<br />

ugledno »državno« službo. Postavil<br />

ga je za nebeškega glasnika in mu<br />

dal oblast nad pticami zločestih znamenj.<br />

Njemu edinemu je bilo dovoljeno<br />

nekaznovano vstopati v podzemno kraljestvo<br />

umrlih. Podredil pa mu je tudi<br />

vse mračne leve in merjasce z bleščečimi<br />

okli ter pse in vse črede. Izbral ga je<br />

za posrednika in vodnika duš umrlih v<br />

podzemlje Hada. Kot velikemu lažnivcu<br />

je dodelil kraljestvo sanj, kjer lahko<br />

brez meja laže.<br />

Oljenka z Brezij je unikatna,<br />

izdelana iz gline.<br />

Na oljenki so upodobljeni lev, merjasec in pes.<br />

NIČ NOVEGA POD SONCEM<br />

Opis, ki ga najdemo v Homerskih himnah,<br />

sedaj tudi v slovenskem prevodu,<br />

kaže, da je bila oljenka izdelana za namen<br />

pokopa. Vse tri mitološke živali<br />

se v skoku poganjajo proti odprtini za<br />

plamen kot simbolu večne preobrazbe.<br />

Naročnik je torej moral dobro poznati<br />

M. Kot (Fototeka Gorenjskega muzeja)<br />

mitološko vsebino, morda celo Homerske<br />

himne same. To pa je le malo verjetno<br />

za staroselca brez znanja latinščine<br />

in literarne kulture. Nenavadno je tudi,<br />

da je unikaten, po okrasu kakovosten<br />

umetniški izdelek nastal v glini. Očitno<br />

gre za cenen posnetek bronaste oljenke<br />

z okrasom, ki je bila izdelana po okusu<br />

premožnega naročnika v kateri od delavnic<br />

v Italiji. Keramična kopija pa je<br />

izdelek lokalnega lončarja, kar potrjuje<br />

nespretno zglajena površina izdelka.<br />

Je domačin poznal izvirno bronasto<br />

oljenko iz bližnje vile premožnega<br />

lastnika v Mošnjah? Si je dal izdelati<br />

posnetek pri lokalnem lončarju? Vas<br />

zgodba spominja na Guccijeve torbice z<br />

bližnje stojnice za 100 evrov? Ja, že stari<br />

Rimljani so poznali rek nihil novum<br />

sub sole – nič novega pod soncem. <br />

Je domačin poznal<br />

izvirno bronasto oljenko<br />

iz bližnje vile premožnega<br />

lastnika v Mošnjah? Si je<br />

dal izdelati posnetek pri<br />

lokalnem lončarju?<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

56<br />

ZANIMIVOSTI<br />

NIKOLA TESLA in njegov<br />

pogled na prihodnost<br />

Nikola Tesla (1856–1943) je bil eden najpomembnejših izumiteljev in znanstvenikov svojega časa.<br />

Bil je pionir na področju radijske tehnike, brezžične telegrafije in radarja, patentiral je okoli 700 izumov.<br />

Hkrati je veljal za vizionarja, čigar ideje so bile pogosto pred časom. Nekaj njegovih napovedi se je že<br />

uresničilo, nekatere pa še čakajo na svojo (ne)uresničitev.<br />

NINA RAZINGER<br />

WIKIMEDIA<br />

Napovedal je, da bo do leta<br />

2100 razvoj življenja popolnoma<br />

pod nadzorom znanosti.<br />

V preteklosti je veljalo,<br />

da po zakonih narave preživi tisti, ki<br />

je najmočnejši, a Nikola Tesla je opazil,<br />

da človekovo sočutje nasprotuje neusmiljenemu<br />

delovanju narave. Posledica<br />

bo ohranitev življenja, a tudi razvoj<br />

neprilagojenih posameznikov človeške<br />

vrste. Po mnenju Tesle je edini način za<br />

civilizirano vedenje sterilizacija neprilagojenih<br />

posameznikov in zatiranje<br />

njihovega spolnega nagona.<br />

STERILIZACIJA KRIMINALCEV<br />

Nekatere evropske države in zvezne<br />

države Združenih držav Amerike bodo<br />

začele izvajati sterilizacijo kriminalcev<br />

in ljudi z duševnimi motnjami, je<br />

bil prepričan znanstvenik. 'Nezanesljivim'<br />

osebam naj ne bi bilo dovoljeno<br />

imeti potomcev. Čez sto let naj bi bilo<br />

za normalnega človeka enako nesprejemljivo<br />

intimno razmerje tako<br />

z neprilagojenimi člani družbe<br />

kot s kriminalci.<br />

Napovedal je, da bosta higiena<br />

in telesna kultura postali<br />

pomemben del izobraževalnega<br />

sistema in državnega aparata.<br />

V povezavi s tem naj bi bil leta<br />

2035 v ameriški vladi tudi nov<br />

resor – sekretar za higieno in<br />

telesno kulturo, ki bo postal<br />

celo pomembnejši od ministrstva<br />

za obrambo.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Leta 1926 je uporabil besedno<br />

zvezo »tehnologija za v<br />

žep telovnika«, s čimer je<br />

verjetno napovedal izum<br />

pametnega telefona.<br />

ONESNAŽENOST<br />

KOT NEKAJ<br />

NORMALNEGA<br />

Okolje naj bi postalo zelo onesnaženo.<br />

Tako obala New Yorka<br />

za naše otroke in vnuke ne<br />

bi bila več niti blizu temu, kar<br />

je danes, a ljudje bodo onesnaženje<br />

sprejeli kot nekaj tako običajnega,<br />

kot sta danes vodovod in kanalizacija.<br />

Oskrba z vodo bo strogo nadzorovana,<br />

samo »norci« bodo uporabljali vodo, ki<br />

ni sterilizirana. Zaradi posledic onesnaženih<br />

voda naj bi umrlo celo več ljudi kot<br />

zaradi kave, tobaka in drugih poživil.<br />

Tesla sicer ni užival nobenih poživil,<br />

odpovedal se je celo čaju in mesu. Bil je<br />

prepričan, da čez sto let kava, čaj in tobak<br />

niti ne bodo več tako mamljivi. Se bo<br />

pa zato še naprej uporabljal alkohol, ki<br />

po njegovem ni poživilo, ampak preverjen<br />

življenjski eliksir. Mleko, med in žitarice<br />

bodo osnovna živila večerij in tudi<br />

glavne sestavine vrhunskih restavracij.<br />

Dovolj bo žita in žitnih proizvodov, da<br />

se nahrani ves svet, vključno z milijoni<br />

stradajočih na Kitajskem in v Indiji.<br />

ŽE URESNIČENE NAPOVEDI<br />

Tesla je napovedal tudi nekaj najvplivnejših<br />

vrst tehnologije, ki so v zadnjih<br />

desetletjih postale resničnost. Med napovedi,<br />

ki so se uresničile, sodi brezžična<br />

tehnologija Wi-Fi. Njegova obsedenost<br />

z brezžično tehnologijo je privedla<br />

do več izumov in teorij, ki so se osredotočale<br />

na prenos podatkov brez žic.<br />

Pogumno je napovedal, da bo nekoč<br />

s pomočjo brezžične tehnologije mogoče<br />

po vsem svetu prenašati telefonske signale,<br />

dokumente, glasbo in video. V intervjuju<br />

za revijo Colliers je že leta 1926<br />

uporabil besedno zvezo »tehnologija za<br />

v žep telovnika«, s čimer je verjetno napovedal<br />

izum pametnega telefona.<br />

Bil je prepričan, da bodo<br />

tudi ženske nekoč uporabljale<br />

brezžično tehnologijo za boljše<br />

izobraževanje in zaposlitev ter<br />

sčasoma postale prevladujoči<br />

spol. S tem nekateri povezujejo<br />

tezo, da je posredno napovedal<br />

opolnomočenje in emancipacijo<br />

žensk.<br />

Verjel je, da bodo nekega<br />

dne imeli pomembno vlogo daljinsko<br />

vodeni stroji, s čimer ni<br />

bil daleč od razvoja tehnologije<br />

dronov. Njegova glavna strast<br />

je bila elektrika, pri čemer je<br />

napovedal tudi brezžično elektriko.<br />

Pri tem se je skliceval<br />

na svoje prepričanje, da bo<br />

brezplačna oskrba z električno<br />

energijo pomagala ljudem,<br />

ki se spopadajo z revščino in<br />

pomanjkanjem virov.

Priporočilo<br />

P. DR. ANDRAŽ<br />

ARKO<br />

IMDB.COM<br />

Pater PIJ<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

Francesco Forgione se je rodil 25. maja 1887 v Pietrelcini. Šestnajstleten je vstopil<br />

h kapucinom in dobil ime Pij. Večino življenja je deloval kot spovednik v mestecu<br />

San Giovanni Rotondo. Kot mistik je prejel dar bilokacije in kardiognoze ter stigme.<br />

Umrl je 23. septembra 1968. Za svetega ga je leta 2002 razglasil papež<br />

Janez Pavel II. Goduje 23. septembra.<br />

57<br />

Med prvo svetovno vojno<br />

pride p. Pij v samostan San<br />

Giovanni Rotondo, medtem<br />

pa se s fronte vračajo vojaki,<br />

ki jih pričakujejo domači. Ob trpljenju<br />

ljudi p. Pij doživlja duhovno trpljenje<br />

– zapeljevanja in fizične napade<br />

hudiča. Ko se v kraju socialistični agitatorji<br />

pripravljajo na prevzem oblasti,<br />

pripadniki oblasti ukrepajo …<br />

Kljub obetavnemu naslovu to ni film<br />

o p. Piju, vsaj ne tak, kot bi ga pričakovali.<br />

Zajema le obdobje kakih petih let njegovega<br />

življenja, brez posebnega delovanja,<br />

brez mističnih darov; le trpljenje<br />

in duhovni boj, s precej eksplicitnimi<br />

demoničnimi napadi in zapeljevanji. Še<br />

stigme, ki jih prejme čisto na koncu, so<br />

prikazane z dvoletno zamudo. Zmazek,<br />

ki je nekakšen koktejl politične drame<br />

in psevdoduhovnega. Film o p. Piju, a<br />

brez p. Pija, saj se zgodba pretežno osredotoča<br />

na politično dogajanje v vasi San<br />

Giovanni Rotondo, kjer vladajočo »elito«<br />

predstavljajo posestniki, njim nasprotni<br />

pa so preprosti in ubogi ljudje,<br />

ki živijo v revščini in si služijo vsakdanji<br />

kruh kot dninarji na posestvih<br />

bogatašev.<br />

V tej izrazito šablonski<br />

situaciji socialisti začnejo<br />

revežem prigovarjati, naj<br />

se uprejo zlobnim izkoriščevalcem.<br />

Ti so seveda<br />

tudi tako prikazani in<br />

celo del Cerkve – lokalni<br />

župnik Anselmo – je<br />

na njihovi strani. Tako<br />

postane režiserjev veliki<br />

finale filma pokol v San<br />

Giovanniju Rotondu 14.<br />

oktobra 1920, ko je bilo na<br />

občinskem trgu ubitih štirinajst ljudi,<br />

ranjenih pa več kot šestdeset. Zadeva<br />

je še toliko bolj problematična, ker so ta<br />

dogodek italijanski socialisti dejansko<br />

uporabljali kot kleveto proti p. Piju, zato<br />

se ob tem odpira vprašanje, kakšen je<br />

bil režiserjev dejanski namen, tudi zato,<br />

ker je v filmu precej preklinjanja, enkrat<br />

celo iz svetnikovih ust.<br />

Glede na moreče in turobno vzdušje,<br />

ki preveva celoten film, to vsekakor ni<br />

mojstrovina, ki bi gledalca navdušila nad<br />

p. Pijem, še manj pa nad krščanstvom.<br />

Slednjič se zdi, da je edina dobra stvar<br />

filma ta, da se je glavni igralec, razvpiti<br />

Shia LaBeouf, ob srečanju z likom sv. p.<br />

Pija spreobrnil in postal kristjan. <br />

O FILMU:<br />

• naslov: Pater Pij (Padre Pio)<br />

• čas trajanja: 104 minute<br />

• država in leto: Nemčija, Italija,<br />

VB, ZDA, 2023<br />

• režija: Abel Ferrara<br />

• igralska zasedba: Shia LaBeouf,<br />

Marco Leonardi<br />

ZANIMIVOSTI:<br />

Smrt vojnega veterana Salvatoreja v<br />

ozadju spremlja pesem Dark Was the<br />

Night, Cold Was the Ground, ki jo je<br />

l. 1927 posnel Blind Willie Johnson in<br />

naj bi se nanašala na Jezusov pasijon,<br />

kar je uporabil že Pier Paolo Pasolini<br />

v slovitem Evangeliju po Mateju<br />

(1964), pa tudi Martin Scorsese v vesternu<br />

Morilci cvetne lune (2023).<br />

DOSTOPNOST:<br />

Watch Padre Pio | Prime Video (amazon.com)<br />

OCENA PRIMERNOSTI:<br />

R – zaradi krajših prizorov golote,<br />

nasilja, streljanja in preklinjanja<br />

naj si mlajši od 17 let film ogledajo v<br />

spremstvu staršev ali skrbnikov.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

58<br />

ZDRAVJE<br />

Srčno-žilna obolenja<br />

povečujejo možnost<br />

srčnega infarkta ali<br />

možganske kapi.<br />

PREPROST TEST bi lahko<br />

že 30 let prej napovedal<br />

srčni infarkt ali možgansko kap<br />

Z merjenjem ravni treh biomarkerjev v krvi bi lahko ženskam že v zgodnjih 30. letih<br />

napovedali, kako veliko tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj imajo, je pokazala nova ameriška raziskava.<br />

Tako bi lahko ženske že dve ali tri desetletja prej opozorili na povečano tveganje za pojav<br />

srčnega infarkta ali možganske kapi.<br />

KATJA BENČINA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024<br />

Srčno-žilna obolenja so tako v<br />

Sloveniji kot v svetu že desetletja<br />

najpogostejši vzrok smrti<br />

odraslih. Do smrti ali dolgotrajne<br />

prizadetosti navadno pride zaradi<br />

zapleta srčno-žilnih obolenj, kot sta<br />

srčni infarkt in možganska kap. Z zdravim<br />

načinom življenja lahko nastanek<br />

ali napredovanje srčno-žilnih obolenj<br />

zelo zmanjšamo ali ublažimo. Prav zato<br />

si številni znanstveniki po svetu prizadevajo,<br />

da bi odkrili bolj natančne teste<br />

za zgodnje odkrivanje bolezni srca in<br />

ožilja. Zadnja raziskava ameriških raziskovalcev<br />

iz Bostona je pokazala, da bi<br />

lahko s kombinacijo treh biomarkerjev<br />

v krvi srčno-žilna obolenja pri ženskah<br />

odkrili že v njihovih zgodnjih 30. letih.<br />

KOMBINACIJA TREH<br />

ŽE ZNANIH TESTOV<br />

Gre za tri krvne teste, ki jih pravzaprav<br />

že dobro poznamo, a strokovnjaki so<br />

odkrili, da bi njihova kombinacija lahko<br />

močno izboljšala oceno tveganja.<br />

»Ti testi so že široko dostopni in nič<br />

drugega ne bo potrebno, kot da bomo<br />

odkljukali prave okvirčke v laboratorijskem<br />

nalogu,« je za CNN povedal avtor<br />

študije dr. Paul Ridker, direktor Centra<br />

za preprečevanje srčno-žilnih bolezni<br />

v bostonski splošni bolnišnici Brigham<br />

and Women's Hospital, ki je hkrati poudaril,<br />

da gre za teste, ki niso dragi.<br />

Ena sama kombinirana meritev visoko<br />

občutljivih ravni CRP, holesterola<br />

LDL in lipoproteina(a) (Lp(a)) bi lahko<br />

pri zdravih mladih ženskah povečano<br />

tveganje za srčno-žilna obolenja<br />

razkrila že 30 let pred pojavom nevarnega<br />

srčnega infarkta ali možganske<br />

kapi. »Dejstvo, da test lahko uporabimo

ZDRAVJE<br />

59<br />

že tako zgodaj, je zame osupljivo, saj to<br />

pomeni, da se proces, ki povzroča aterosklerozo<br />

pri ženskah, začne že tako<br />

zgodaj v njihovem življenju,« je dejal.<br />

MERJENJE TREH<br />

BIOMARKERJEV<br />

Odkrivanje LDL-holesterola v krvi je že<br />

dolgo poznan test in merilo tveganja za<br />

srčno-žilna obolenja. LDL-holesterol<br />

namreč prispeva h kopičenju maščob v<br />

arterijah. Novejši pa je test za visoko občutljiv<br />

CRP, ki se ga uporablja pri odkrivanju<br />

začetnega vnetja pri aterosklerozi<br />

oz. bolezni, pri kateri se na stenah arterij<br />

nalagajo holesterol in druge maščobne<br />

snovi, ki povzročajo zoženje arterij.<br />

Povišana raven CRP-ja se pojavi kot<br />

odziv imunskega sistema na holesterol<br />

v arterijah. Ko se holesterol tam začne<br />

kopičiti, tvori posebne snovi, ki jih<br />

imunski sistem zazna kot tujke, zato se<br />

nanje začne odzivati in jih odstranjevati.<br />

Pri tem se ustvarja visoko občutljiv<br />

CRP. Lp(a) pa je lipid, ki se lahko kopiči<br />

v krvnih žilah in tvori plake, ki zamašijo<br />

arterije, podobno kot holesterol LDL.<br />

Ženske, ki so imele povišane<br />

ravni vseh treh biomarkerjev,<br />

so imele skoraj trikrat večje<br />

tveganje za srčni infarkt in<br />

skoraj štirikrat večje tveganje<br />

za možgansko kap.<br />

Tveganje za visoko raven Lp(a) je v veliki<br />

meri podedovano.<br />

NOV PRISTOP LAHKO<br />

IZBOLJŠA OCENO TVEGANJA<br />

Trenutno zdravniki merijo in obravnavajo<br />

vsakega od teh biomarkerjev<br />

posebej. »A ti biomarkerji niso neodvisni<br />

drug od drugega,« je dejal Ridker<br />

in dodal, da več povečanih markerjev v<br />

resnici pomeni večje tveganje. Študija,<br />

ki je trajala kar 30 let in v kateri so spremljali<br />

več kot 40.000 žensk, je pokazala,<br />

da so imele ženske z najvišjo stopnjo<br />

visoko občutljivega CRP-ja (več kot 5,18<br />

miligrama na liter) za približno 70 odstotkov<br />

večjo verjetnost za pojav večjega<br />

srčnega zapleta kot tiste z najnižjo<br />

stopnjo. Ženske z najvišjimi vrednostmi<br />

holesterola LDL (več kot 151 miligramov<br />

na deciliter) so imele za 36 odstotkov<br />

večje tveganje za pojav srčnega infarkta<br />

ali možganske kapi. Ženske z najvišjimi<br />

ravnmi LP (a) (več kot 44 miligramov na<br />

deciliter) pa so imele za 33 odstotkov<br />

večje tveganje za pojav teh nevarnih zapletov<br />

srčno-žilnih obolenj.<br />

Učinki raziskave so bili še večji, če<br />

so rezultate treh biomarkerjev združili.<br />

Ženske, ki so imele povišane ravni vseh<br />

treh biomarkerjev, so imele v primerjavi<br />

z ženskami, ki niso imele povišanih<br />

ravni, skoraj trikrat večje tveganje za<br />

srčni infarkt in skoraj štirikrat večje<br />

tveganje za možgansko kap.<br />

Raziskava, ki jo je plačal ameriški<br />

nacionalni inštitut za zdravje, je bila<br />

objavljena v ugledni reviji New England<br />

Journal of Medicine, pred kratkim pa so<br />

rezultate raziskave predstavili tudi na<br />

konferenci Evropskega kardiološkega<br />

združenja v Londonu.<br />

<br />

Kaj znižuje<br />

HOLESTEROL<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

60<br />

DUHOVNO<br />

Mar nam je<br />

Ljudje smo izjemna bitja, ker nam je mar za drugega.<br />

MATEJA PERŠOLJA<br />

Mar nam je, ko vidimo stisko in nemoč drugega.<br />

To opazim, ko moja mama nečesa ne zmore in<br />

rabi pomoč, običajno malo pojamra in oče priskoči<br />

na pomoč. Ko moj mož opazi, da sem jezna ali<br />

žalostna, me želi pomiriti ali potolažiti. Prav tako otroka. Če<br />

dobro pogledam okrog sebe, imam ljudi, ki jim je mar zame.<br />

Včasih so to popolni neznanci, ki mi priskočijo na pomoč ali<br />

samo voščijo dober dan in izvabijo nasmeh na obraz.<br />

Mar je učiteljem, ko vidijo, da učenec ne napreduje v znanju<br />

in ima negativne ocene. V želji, da bi napredoval, kličejo<br />

starše, da bi mu pomagali pri učenju, učenca vabijo k dopolnilnemu<br />

pouku in na govorilne ure. Na različne načine ga<br />

poskušajo pripraviti k učenju in se počutijo nemočni, če jim<br />

to ne uspe. Ob tem ugotavljajo, kaj deluje in kaj ne. In danes<br />

marsikaj ne deluje več.<br />

Mar je staršem, ko se pritožujejo učitelju, da je dal pretežek<br />

test ali nepravično ocenjeval. V takem pogovoru lahko<br />

slišim skrbnega starša, ki je v stiski, ko ne zna pomagati otroku.<br />

Zato je prišel na pogovor k učitelju, čeprav s pritožbo.<br />

Mar je tudi otroku, ko staršem ne pove resnice, npr. da je<br />

v šoli dobil nezadostno oceno. Pred leti mi je učenec rekel:<br />

»Učiteljica, ampak majhne laži so v življenju potrebne.« Pa ga<br />

vprašam, kako to misli – »majhne laži«. Povedal je, da staršem<br />

ne pove, ko dobi slabo oceno, temveč šele, ko jo popravi.<br />

Ker če je nezadostna, oči reče: »Prinesi pas.«<br />

Mar je tudi temu staršu, ki si za otroka želi, da bi bil uspešen.<br />

Način, ki ga pri tem uporablja, je zanj najboljši, kar jih<br />

pozna. Posledic za otroka se verjetno še ne zaveda. Lahko ga<br />

obtožim nasilja. Enako lahko starša, ki ravna popolnoma nasprotno<br />

kot omenjeni oče, obtožim permisivnosti. A se raje<br />

vprašam, kakšen zgled sem z obtoževanjem, opravljanjem,<br />

jamranjem – zagotovo ne zgled povezanosti in sodelovanja.<br />

Ker pa od mladih pričakujem in si želim povezanosti in sodelovanja,<br />

raje izberem dejanje, ki jim bo zgled. Če nisem, se<br />

učim odpuščati si, se opravičiti in prevzeti odgovornost.<br />

Prijateljica mi je nekoč rekla: »Mateja, opravljanje je onesnaževanje.<br />

Onesnaževanje ljudi in odnosov med njimi.« Danes<br />

se bolj kot kadarkoli zavedam posledic opravljanja zame<br />

in za odnose, ki jih imam z ljudmi.<br />

Pred vsakim dejanjem in vedenjem imam izbiro. Izbiro, da<br />

si ustvarjam družbo, v kateri želim živeti.<br />

<br />

Pred vsakim dejanjem in<br />

vedenjem imam izbiro.<br />

Izbiro, da si ustvarjam družbo,<br />

v kateri želim živeti.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

Koledar dogodkov SEPTEMBER<br />

DOGODKI 61<br />

VisitSlovenjGradec<br />

20<br />

PET<br />

Kam le čas beži – 70 let<br />

ansambla Štirje kovači<br />

19.00–22.00<br />

Dvorec Rotenturn,<br />

Šolska ulica 5, Slovenj Gradec<br />

Koncert<br />

Na slavnostnem dogodku v atriju graščine Rotenturn bo obeležena<br />

častitljiva 70-letnica delovanja ansambla Štirje Kovači. Prireditev<br />

bo moderiral Andrej Hofer in bo obsegala glasbeni del, v katerem<br />

bodo sodelovali ansambel Štirje kovači, Pihalni orkester Slovenj<br />

Gradec, pevka Darja Švajger in družina Breznik. Sledi še premierno<br />

predvajanje dokumentarnega filma o ansamblu Štirje kovači, ki bo<br />

čudovito zaokrožil čustven večer, poln obujanja spominov.<br />

14<br />

SOB<br />

Družinski dan<br />

na Bleščeči planini<br />

11.00–16.00<br />

Koča na Bleščeči planini,<br />

Rossalm, Avstrija<br />

15<br />

NED<br />

66. Tradicionalni Kravji bal<br />

10.00–18.00<br />

Ukanc, Bohinjsko jezero<br />

Druženje, glasba, kulinarika<br />

Delavnica, gibanje<br />

15<br />

NED<br />

Pohod po<br />

Trubarjevi rojstni fari<br />

9.00<br />

Dom krajanov Turjak<br />

Pohod<br />

16<br />

P0N<br />

22<br />

Evropski teden<br />

mobilnosti<br />

NED<br />

Različni časovni termini<br />

Občina Metlika<br />

Družabno, športno, izobraževalno<br />

18<br />

Delavnica<br />

izdelovanja terarijev<br />

18<br />

Odprtje razstave »Andrej Šifrer:<br />

Nič proti večnosti«<br />

SRE<br />

18.00–19.30<br />

SRE<br />

18.00<br />

Center mladih Koper,<br />

Gregorčičeva ulica 4, Koper<br />

Kulturni dom Pliberk, Völkermarkter<br />

Straße 10, Bleiburg/Pliberk, Avstrija<br />

Delavnica<br />

Razstava, koncert<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

62<br />

SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

Ocvrta jajca<br />

S PARADIŽNIKOM<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

2 OSEBI PREPROSTO 20 MINUT<br />

SESTAVINE<br />

• 4 zreli paradižniki z vrta<br />

• 1 majhna čebula<br />

• 1 strok česna<br />

• oljčno olje<br />

• sol<br />

• sladkor<br />

• poper<br />

• sveža bazilika<br />

• origano<br />

• 4 jajca<br />

• kruh<br />

1. V večji ponvi z debelim dnom<br />

segrejemo olje in na njem popražimo<br />

strok česna, da zadiši in<br />

spusti svoj značilen okus. Nato ga<br />

odstranimo iz ponve in zavržemo.<br />

Na vročem olju popražimo drobno<br />

sesekljano čebulo. Ko zlato<br />

porjavi, dodamo na kocke narezan<br />

surov paradižnik. Dodamo svežo<br />

baziliko, origano, sol in čajno<br />

žličko sladkorja. Premešamo in<br />

pokrijemo. Dušimo 15 minut na<br />

zmerni temperaturi.<br />

2. Ponev odkrijemo. V paradižnikovi<br />

omaki naredimo štiri »jamice« in v<br />

vsako razbijemo po eno jajce. Jajca<br />

rahlo solimo in po okusu popramo.<br />

Temperaturo kuhališča zvišamo in<br />

ponev za minuto spet pokrijemo, le<br />

toliko, da beljak zakrkne, rumenjaki pa<br />

ostanejo še vedno tekoči.<br />

3. Ko so jajca pečena, jed takoj ponudimo<br />

s svežim, hrustljavim kruhom.<br />

BOG ŽEGNAJ!<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

SUDOKUJA, VSOTNICI<br />

63<br />

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />

številom desno od tabele in pod tabelo).<br />

7 3 2 5 2 3 5 19<br />

6 1 6 5 2 5 4 26<br />

5 1 8 6 5 6 5 19<br />

9 7 3 8 5 5 6 28<br />

3 5 3 1 6 9 6 8<br />

7 6 7 5 6 7 9 25<br />

1 3 7 5 2 7 3 3<br />

27 8 24 29 8 17 15<br />

7 4 6 7 4 6 4 16<br />

5 1 4 7 5 6 1 12<br />

6 5 2 6 4 5 4 12<br />

7 8 7 6 1 9 1 20<br />

7 7 4 7 4 2 7 21<br />

9 2 1 9 9 1 9 21<br />

7 1 7 6 4 9 5 33<br />

27 8 22 13 22 22 21<br />

7 3 2 5 2 3 5<br />

6 1 6 5 2 5 4<br />

5 1 8 6 5 6 5<br />

9 7 3 8 5 5 6<br />

3 5 3 1 6 9 6<br />

7 6 7 5 6 7 9<br />

1 3 7 5 2 7 3<br />

7 4 6 7 4 6 4<br />

5 1 4 7 5 6 1<br />

6 5 2 6 4 5 4<br />

7 8 7 6 1 9 1<br />

7 7 4 7 4 2 7<br />

9 2 1 9 9 1 9<br />

7 1 7 6 4 9 5<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

64<br />

NAGRADNA KRIŽANKA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

STANJE<br />

OŽULJE-<br />

DOMOVINA<br />

NEGA<br />

ČLOVEKA<br />

OSTANEK<br />

DOGO-<br />

RELE<br />

CIGARETE<br />

LINHARTO-<br />

VA VESE-<br />

LOIGRA<br />

NASILNA<br />

POVZRO-<br />

ČITEV<br />

SMRTI<br />

OBLIKA<br />

IMENA<br />

LEA<br />

JULIA<br />

ROBERTS<br />

DEL<br />

VOJSKE<br />

STANJE<br />

VELIKE<br />

VZNEMIR-<br />

JENOSTI<br />

KOPNO,<br />

OBDANO<br />

Z VODO<br />

REKA<br />

V ŠKOFJI<br />

LOKI<br />

ČENČA<br />

PRED-<br />

STOJNIK<br />

GUBER-<br />

NIJE<br />

STANJE<br />

ČUTNEGA<br />

IN DUŠEV.<br />

UGODJA<br />

BREZ-<br />

PRAVNA<br />

MNOŽICA<br />

EMIL<br />

NOLDE<br />

VZPETINA<br />

JUŽNO OD<br />

BOHINJ.<br />

BISTRICE<br />

VRTNA<br />

CVETLICA<br />

RIKANJE<br />

VRANJI<br />

SAMEC<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

GRŠKI<br />

OTOK V<br />

EGEJSKEM<br />

MORJU<br />

JUŽNO-<br />

AMERIŠKA<br />

DOMAČA<br />

ŽIVAL<br />

GUSTAVE<br />

FLAUBERT<br />

VELIKA<br />

PAPIGA<br />

Z DOLGIM<br />

REPOM<br />

NASELJE<br />

V AVSTRIJI<br />

GL. MESTO<br />

PERUJA<br />

JAPONSKO<br />

MESTO<br />

(ATOMSKA<br />

BOMBA)<br />

ŠVEDSKI<br />

KEMIK<br />

NOBEL<br />

1<br />

FRANC.<br />

MODNA<br />

KREATOR-<br />

KA (COCO)<br />

KOPER<br />

SKUPEK<br />

VOŠČENIH OKUŠALNI<br />

CELIC ORGAN<br />

V PANJU<br />

MOR. RIBA<br />

PIANIST<br />

BERTON-<br />

CELJ<br />

ŠTEFAN<br />

JUG<br />

TRDA KO-<br />

VINA (Co)<br />

VREDN.<br />

PAPIR<br />

DRŽAVA V<br />

S. AMERIKI<br />

3 7<br />

ZELO<br />

TRDNA<br />

ŽELEZOVA<br />

ZLITINA<br />

NASELJE<br />

JV. OD<br />

SLOVENJ<br />

GRADCA<br />

PREMAZ<br />

4<br />

ZA NOHTE<br />

LESENO<br />

ORODJE<br />

HRVAŠKA<br />

POKRAJ.<br />

OSLOMBA<br />

ČLOVEK,<br />

KI TEČE<br />

VSA DELA<br />

KAKEGA<br />

AVTORJA<br />

DEL<br />

KOPRA<br />

PRIPADNIK<br />

IND. SEKTE<br />

STARO-<br />

2<br />

GRŠKI<br />

FILOZOF<br />

TRENJE<br />

MICHEL-<br />

ANGELOV<br />

KIP<br />

PREČNA<br />

DEFOR-<br />

MACIJA<br />

PALICE<br />

STANI-<br />

SLAV<br />

HOČEVAR<br />

ROBERT<br />

ZEMECKIS<br />

ZAŠČITNO<br />

OBLAČILO<br />

VRSTA<br />

OPICE<br />

SLIKAR<br />

(SAŠA)<br />

VINKO EN-<br />

GELMAN<br />

6<br />

9<br />

5<br />

KAREL<br />

DOBIDA<br />

EVA<br />

TERČELJ<br />

8<br />

10<br />

GLAVNO GESLO<br />

1 2 3 4 5<br />

6 7 8 9 10<br />

GLAVNO<br />

MESTO<br />

PORTO-<br />

RIKA<br />

REKA V<br />

VZHODNI<br />

SIBIRIJI<br />

Stavba na sliki stoji v pokrajini na jugu<br />

Slovenije, ki jo imenujejo tudi ??? (glej<br />

glavno geslo). Pisni viri jo prvič omenjajo<br />

leta 1336. Med turškimi vpadi je bila<br />

pomembna obrambna točka. Leta 1809 so<br />

jo razdejali Francozi. V novejšem času so<br />

ji z rekonstrukcijo in obnovo povrnili del<br />

nekdanje podobe in jo odprli za obiskovalce.<br />

REŠITEV SKRITEGA PREGOVORA:<br />

JABOLKO NE PADE DALEČ OD ODREVESA,<br />

LE OBTOLČE SE.<br />

NAGRADNA KRIŽANKA –<br />

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA<br />

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino<br />

na tednik <strong>Domovina</strong> za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko<br />

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom<br />

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja,<br />

ki mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino; (3) svoje<br />

ime, priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka' najkasneje do 20.<br />

septembra pošljite na: <strong>Domovina</strong>, Brnčičeva 41e, 1231 Ljubljana<br />

Črnuče, ali urednistvo@domovina.je.<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

LLLLL+<br />

65<br />

SKRIT<br />

PREGOVOR<br />

RJA OBOL KOŠ<br />

NEPAL DEDAL SLEČ<br />

TODD REVEŽ SALEM<br />

ZOB STOL ČESEN<br />

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />

Tu boste prebrali malce podaljšan<br />

slovenski pregovor. (jp)<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

MAGIČNI LIK<br />

1<br />

2 3 4 5 6<br />

7 8<br />

1 influencer na družbenih omrežjih<br />

1<br />

2 prva izvedba gledališkega dela ali filma<br />

3 stol iz ogrodja z vpetim platnom<br />

za sedenje ali ležanje<br />

4 glavna značilnost, tipičnost (množina)<br />

5 kmečko orodje z roglji - jadranski otok v<br />

zadrskem arhipelagu<br />

6 valižanski menih in zgodovinopisec<br />

iz 8./9.stoletja, ki je prvi omenil<br />

kralja Arturja (iz črk SUNINEN)<br />

2<br />

3<br />

4<br />

5<br />

7 veliko skandinavsko podjetje za mobilno<br />

telefonijo, iz črk priimka CISNEROS<br />

6<br />

8 daljši slavnostni moški suknjič,<br />

v pasu zožen, zadaj visoko preklan,<br />

z zaokroženim spodnjim robom<br />

- okrajšava velemesta v ZDA (jp)<br />

7<br />

8<br />

<strong>165</strong> 12. 9. 2024

..VZDIHHH..<br />

III!<br />

III!<br />

Šavs<br />

Šavs<br />

KAKO TI GRE<br />

DOMAČA NALOGA<br />

ZA MATEMATIKO?<br />

UF!<br />

V redu!<br />

ARRR! ŠAVS<br />

JOJ!<br />

ARRR!<br />

JOJ!<br />

JOJ!<br />

AIII!<br />

HRUST<br />

RRIGG<br />

DOMAČO NALOGO TI JE<br />

POJEDLA TVOJA KNJIGA,<br />

KAJ? IZVIRNO<br />

SREČO IMAM, DA<br />

SEM PREŽIVEL!<br />

MORAL SEM JI<br />

ZLOMITI HRBTIŠČE.

V tedniku <strong>Domovina</strong> pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:<br />

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje<br />

doma in po svetu.<br />

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende<br />

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo<br />

nova delovna mesta.<br />

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se<br />

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,<br />

ki so prihodnost naše domovine.<br />

Da, naročam tednik <strong>Domovina</strong><br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

205,40 €<br />

175 €<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,<br />

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.<br />

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno<br />

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.<br />

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske<br />

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.<br />

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu<br />

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.<br />

ZAKAJ NAROČITI<br />

tednik <strong>Domovina</strong>?<br />

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na<br />

preverjenih informacijah in natančnem<br />

raziskovanju.<br />

• NEODVISNOST: naše poročanje<br />

je neodvisno.<br />

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo<br />

izkušeni novinarji in uredniki.<br />

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni<br />

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.<br />

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN<br />

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,<br />

ki nas povezujejo in nam dajejo moč.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Brnčičeva 41e<br />

1231 Ljubljana-Črnuče<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 068 191 191<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

Tomo Strle/CITRUS<br />

Pariz<br />

Nisem Nemec, dekle lépo!<br />

Nisem Rus, Italijan;<br />

nisem Turek, nisem Španec,<br />

tudi pust ne Angličan.<br />

Kaj ti bo, če imenujem<br />

narod svoj in rojstni kraj;<br />

vé Francozinje se v šolah<br />

ne učite bog vé kaj.<br />

Glej! Tam doli, daleč, daleč,<br />

več ko tri sto ur hodá,<br />

tam deželica je mala,<br />

notri tam sem jaz domá!<br />

Malo veste, kje dežela<br />

ona ali ta leží;<br />

vendar to pa bolje znate,<br />

kaj življenje nam sladí.<br />

Čuden govor, čudna noša,<br />

drugo je življenje tam;<br />

le sercé nam za ljubezen<br />

vroče bije, kakor vam.<br />

Glej! Tako okoli pasa<br />

mi pokladamo rokó;<br />

in na usta mi dekletom<br />

usta stiskamo – takó!<br />

(Josip Stritar, 1836–1923)

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2025 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!