You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče<br />
26. 9. 2024<br />
16<br />
Evropska komisija<br />
se bo premaknila v desno<br />
32<br />
Rojstvo otroka<br />
je dar za družino in družbo<br />
38<br />
Nasilje<br />
med otroki se stopnjuje<br />
12<br />
3,95 €<br />
<strong>Bo</strong> <strong>kljub</strong> <strong>temni</strong> <strong>preteklosti</strong><br />
KOMISARKA?<br />
<strong>167</strong>
V tedniku <strong>Domovina</strong> pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:<br />
• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje<br />
doma in po svetu.<br />
• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende<br />
in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo<br />
nova delovna mesta.<br />
• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se<br />
vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,<br />
ki so prihodnost naše domovine.<br />
Da, naročam tednik <strong>Domovina</strong><br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
205,40 €<br />
175 €<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,<br />
ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.<br />
• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno<br />
dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.<br />
• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske<br />
dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.<br />
• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu<br />
ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.<br />
ZAKAJ NAROČITI<br />
tednik <strong>Domovina</strong>?<br />
• VERODOSTOJNOST: temeljimo na<br />
preverjenih informacijah in natančnem<br />
raziskovanju.<br />
• NEODVISNOST: naše poročanje<br />
je neodvisno.<br />
• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo<br />
izkušeni novinarji in uredniki.<br />
• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni<br />
članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.<br />
• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN<br />
POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,<br />
ki nas povezujejo in nam dajejo moč.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Brnčičeva 41e<br />
1231 Ljubljana-Črnuče<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 068 191 191<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
KOMENTAR TEDNA<br />
Kjer v Donavo<br />
Sava se bistra izlije …<br />
3<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Zgodba z vplivom ljubljanskega župana Zorana Jankovića se ponavlja.<br />
V hierarhiji na levem polu je po funkciji sicer nižje od premierja Roberta Goloba,<br />
vendar kot župan MOL ni zgolj »gazda« v glavnem mestu, pač pa lahko ključno<br />
posega na raven državne politike.<br />
Vse več indicev je, da je zamisel<br />
o Marti Kos kot evropski komisarki<br />
nastala v ozkem krogu:<br />
ljubljanski župan Zoran<br />
Janković – predsednik Srbije Aleksandar<br />
Vučić – premier Robert Golob, pri<br />
čemer slednji ni naključno na zadnjem<br />
mestu. Kosova, nekdanja podpredsednica<br />
Gibanja Svoboda in njihova kandidatka<br />
za funkcijo predsednice republike,<br />
je leta 2022 mostove s to stranko<br />
podrla. Najprej je konec avgusta 2022<br />
odstopila kot kandidatka Gibanja Svoboda<br />
za položaj predsednice republike<br />
(menda je bila »odstopljena« po volji<br />
Goloba) z besedami, da odstopa zaradi<br />
spremenjenih okoliščin oz. iz osebnih<br />
razlogov. Le nekaj dni za tem je odstopila<br />
kot podpredsednica Gibanja Svoboda,<br />
tri mesece kasneje pa še iz stranke.<br />
Javnosti je sporočila, da to ni več njena<br />
stranka. Zapisala je, da je njen odstop<br />
tudi podpora ministrici za notranje<br />
zadeve Tatjani <strong>Bo</strong>bnar, ki se je zaradi<br />
zavrnitve Golobovega vmešavanja v kadrovske<br />
zadeve na policiji morala posloviti<br />
s položaja.<br />
Vse navedeno priča o tem, da zelo<br />
verjetno ideja o Marti Kos kot kandidatki<br />
za evropsko komisarko ni bila<br />
izvirno premierjeva. Izvirno od njega<br />
je bilo to, da se je hinavsko sprenevedal<br />
in v javnosti poudarjal neomajno podporo<br />
»uradnemu« kandidatu stranke<br />
in vlade Tomažu Veselu, v ozadju pa je<br />
že vsaj nekaj tednov prej sprejel načrt,<br />
po katerem je bil Vesel odstopljen. Pri<br />
tem je pomagala okoliščina, da je predsednica<br />
Evropske komisije Ursula von<br />
der Leyen želela, da ji Slovenija dostavi<br />
žensko. O tem, da ji je bilo namignjeno,<br />
katera ženska bi to lahko bila, priča njeno<br />
pismo z zahtevo za odstop Vesela,<br />
v katerem je zapisala, da ima kandidat<br />
lahko tudi veleposlaniške izkušnje. Kot<br />
po naključju Marta Kos temu ustreza,<br />
saj je bila veleposlanica v Nemčiji in v<br />
Ljubljana in sploh Slovenija<br />
po političnih standardih<br />
in še marsičem vse bolj<br />
spominja na Beograd.<br />
Švici. Političnih izkušenj na izvršilnih<br />
funkcijah sicer nima.<br />
Kot primerno kandidatko jo je po<br />
besedah več naših virov Golobu svetoval<br />
Zoran Janković. MOL je z gospo<br />
dolga leta posloval, Kosova je bogato<br />
služila s treningi komuniciranja za občinske<br />
uslužbence. Gotovo marsikaj<br />
dolguje Jankoviću, s katerim sta si tudi<br />
ideološko blizu. Računica župana pa naj<br />
bi bila drugje, nekoliko južneje. Tam,<br />
kjer »v Donavo Sava se bistra izlije«, kot<br />
je v baladi Povodni mož zapisal veliki<br />
pesnik France Prešeren. V Beogradu<br />
domuje predsednik Srbije Aleksandar<br />
Anže Krže/MEDIASPEED<br />
Vučić, po oblastniških manirah soroden<br />
ljubljanskemu županu, s katerim<br />
sta prijatelja, zaupnika. Poznavajoč Jankovića,<br />
so v ozadju verjetno tudi posli.<br />
Vučićev interes je vsekakor, da ima na<br />
funkciji evropske komisarke za širitev<br />
nekoga, ki mu bo naklonjen. Mar kdo<br />
res verjame, da se je Janković z Vučićem<br />
po naključju srečal v manjšem srbskem<br />
mestu Loznica ravno v času, ko je Kosova<br />
tudi v javnosti vzniknila kot premierjeva<br />
komisarska izbira? Vlada je<br />
prišla na dan z imenom Kosove 9. septembra,<br />
dan pred tem pa je Vučić v Loznici<br />
gostil Jankovića »in se mu zahvalil<br />
za nasvete, kako izboljšati to mesto za<br />
življenje ljudi« (!?). Župan MOL je ob<br />
letošnjem majskem obisku pri Vučiću<br />
(pogosto se obiskujeta) dejal, da je »Ljubljana<br />
najlepše mesto na svetu, ampak<br />
Beograd bo kmalu kot Ljubljana«. Dogaja<br />
se obratno, Ljubljana in sploh Slovenija<br />
po političnih standardih in še marsičem<br />
vse bolj spominja na Beograd. <br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče<br />
4 VSEBINA<br />
Žiga Živulović jr./<strong>Bo</strong>bo<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Primer Marte Kos: ko se Vučić in Janković srečata v Loznici<br />
Nenad Glücks<br />
14 (Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko<br />
Nenad Glücks<br />
16<br />
21<br />
24<br />
32<br />
Romana Tomc, evropska<br />
poslanka: »Pravo rušenje<br />
Marte Kos se dogaja v ozadju<br />
medijskega pompa«<br />
Nenad Glücks · Intervju<br />
Dr. Polona Gams Brulc,<br />
specializantka anesteziologije<br />
v UKC Ljubljana: V Sloveniji je<br />
propaganda proti zdravnikom<br />
ter drugim intelektualcem<br />
Luka Svetina · Intervju<br />
»Kaj pomaga milijarda na<br />
računu, če doživite infarkt,<br />
sredi noči pa ne bo več<br />
dežurnega kardiologa?«<br />
Luka Svetina<br />
Aleš Primc, predsednik stranke<br />
Glas za otroke in družine:<br />
»Pohodi za življenje širijo<br />
obzorje slovenske družbene in<br />
medijske omejenosti«<br />
Lea Kalc Furlanič · Intervju<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
16<br />
Evropska komisija<br />
se bo premaknila v desno<br />
32<br />
Rojstvo otroka<br />
je dar za družino in družbo<br />
26. 9. 2024<br />
38<br />
Nasilje<br />
med otroki se stopnjuje<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>167</strong>, LETNIK 4,<br />
26. september 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Cena naročnine:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
Odgovorni urednik<br />
tednika in portala:<br />
DR. VALENTIN AREH<br />
Izvršna urednica:<br />
ERIKA AŠIČ<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografije:<br />
TOMO STRLE<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Direktor:<br />
DR. MITJA ŠTULAR<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
12<br />
<strong>Bo</strong> <strong>kljub</strong> <strong>temni</strong> <strong>preteklosti</strong><br />
KOMISARKA?<br />
3,95 €<br />
<strong>167</strong><br />
Naročnine:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 068 191 191<br />
Uredništvo:<br />
BRNČIČEVA 41E<br />
1231 LJUBLJANA ČRNUČE<br />
E: urednistvo@domovina.je<br />
T: 068 191 191<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Naslovnica:<br />
DANIEL NOVAKOVIČ/STA<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
Zaključek redakcije:<br />
24. september 2024<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
28<br />
10 najboljših slovenskih<br />
inovacij leta<br />
Katja Benčina<br />
38<br />
»Otroci so danes šokirani,<br />
ko prvič slišijo besedo ne«<br />
Tina S. Bertoncelj<br />
48<br />
Ognjeni krst slovenskih<br />
polkov (14. del)<br />
dr. Valentin Areh<br />
36<br />
Vsak nerojeni otrok je človek<br />
Erika Ašič<br />
42<br />
Humorist – ne, hvala!<br />
Jan Zobec · Komentar<br />
50<br />
Geoss, težišče Slovenije<br />
Igor Gošte<br />
3 Kjer v Donavo Sava se bistra izlije …<br />
Nenad Glücks · Komentar tedna<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
44 Golobizacija Slovenije<br />
Aljuš Pertinač · Komentar<br />
45 Med(ijski) sosedi<br />
46 Revščina nekoč in danes<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
47 Viri iz vlade: Golob patološko<br />
laže celo na internih sestankih<br />
<strong>Bo</strong>jan Požar · Komentar<br />
52 Simpatična neroda, imenovana Bédanc<br />
(Kekec, 4. del)<br />
Ivan Sivec<br />
59 Beremo, gledamo, poslušamo ...<br />
Priporočila<br />
60 Terezija<br />
p. dr. Andraž Arko · Priporočilo<br />
61 Koledar dogodkov<br />
62 Jesenska rižota z bučo in gorgonzolo<br />
Selma Bizjak<br />
63 Sudokuja, vsotnici<br />
64 Nagradna križanka<br />
65 Razvedrilo<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
60 54<br />
Kleopatra v Kranju<br />
ddr. Verena Perko<br />
56<br />
Na festivalu Stična mladih<br />
več kot pet tisoč udeležencev<br />
Leon Oblak · Reportaža<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
ANKETE: SVOBODA<br />
IN VLADA PADATA<br />
GOLOBOVA VODNA<br />
DIPLOMACIJA<br />
Robert Golob je v svojem nagovoru na<br />
seji Združenih narodov izjavil, da je voda<br />
najdragocenejši vir za skladno prihodnost,<br />
kar je poimenoval kar kot vodno diplomacijo.<br />
V opozicijski SDS so hudomušno<br />
pripomnili, da je to očitno še ena izmed<br />
besednih pogruntavščin skupin levičarskih<br />
»adememskih influencerjev«.<br />
V opoziciji opozarjajo, da v Sloveniji prav<br />
njegova mestna veja stranke ljubljanskemu<br />
šerifu Zoranu Jankoviću dovoli, da po Ljubljani<br />
dela, karkoli si želi, vključno s tem,<br />
da bo prek napajališča čiste vode speljal<br />
kanalizacijski kanal C0, ljudsko poimenovano<br />
»drekovod«, ki bo – po mnenju<br />
strokovnjakov – gotovo povzročil okoljsko<br />
katastrofo in trajno zastrupitev vode, saj je<br />
le vprašanje časa, kdaj bodo cevi popustile.<br />
Golob je dejal, da je voda najdragocenejši vir za<br />
skladno prihodnost. Kot kaže, v Ljubljani to ne velja.<br />
Duh napovedala, da se seje zaradi neodložljivih<br />
obveznosti ne bo udeležila.<br />
Po ponedeljkovi seji pa so z ministrstva<br />
za digitalno preobrazbo sporočili, da se je<br />
ministrica seje želela udeležiti, da je prišla<br />
skupaj z dvema sodelavcema, a da na njej ni<br />
mogla sodelovati, saj ta zaradi nesklepčnosti<br />
ne more potekati, ker je to v nasprotju s<br />
poslovnikom. Na seji sicer ni bilo članov iz<br />
vrst koalicijskih poslanskih skupin.<br />
Emilija Stojmenova Duh se<br />
izogiba sejam komisije, ki<br />
bi nadzorovala njen nakup<br />
13.000 računalnikov.<br />
Flickr @vladaRS<br />
Flickr @vladaRS<br />
Vlada Roberta Goloba še naprej beleži<br />
nizko podporo javnosti. Več kot polovica<br />
vprašanih je z njenim delom nezadovoljna,<br />
preostali so neopredeljeni. Kar 61<br />
odstotkov vprašanih pa ne podpira dela<br />
Državnega zbora. Med strankami sicer<br />
pridobiva opozicijska SDS, zmagovalka<br />
junijskih evropskih volitev, ki je trenutno<br />
prepričala 24,7 odstotka vprašanih, kar je<br />
več kot avgusta (23,6 odstotka). Največja<br />
vladajoča stranka, Gibanje Svoboda, bi<br />
prepričala 15,2 odstotka anketirancev;<br />
podpora ji strmo pada, saj bi jo avgusta<br />
izbralo 17,7 odstotka vprašanih. Sledijo<br />
SD s 5,5 odstotka, NSi s 4,5 odstotka in<br />
Levica s 4,4-odstotno podporo.<br />
EVROPSKI<br />
DENAR ZA POPLAVE<br />
Svet EU je podprl izplačilo sredstev iz<br />
evropskega solidarnostnega sklada Sloveniji<br />
za odpravo posledic lanskih poplav.<br />
Izplačilu nekaj nad 428 milijonov evrov je<br />
zeleno luč prižgal tudi odbor Evropskega<br />
parlamenta za proračun, parlament pa<br />
ga bo moral potrditi še na plenarnem<br />
zasedanju. Nakazilo je mogoče pričakovati<br />
do konca leta. Ministrstvo za kohezijo<br />
in regionalni razvoj je vlogo za sredstva<br />
STOJMENOVA<br />
NI »UPALA« NA SEJO<br />
Po dveh preložitvah je komisija Državnega<br />
zbora za nadzor javnih financ izvedla sejo<br />
o nakupu 13.000 računalnikov. Komisija<br />
je bila nesklepčna, vabljene ministrice za<br />
digitalno preobrazbo ni bilo, vseeno pa so<br />
prisotni člani komisije ministrico pozvali k<br />
odstopu. Predsednik komisije Jernej Vrtovec<br />
je že v petek na družbenem omrežju X<br />
napisal, da je ministrica Emilija Stojmenova<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
PREGLED TEDNA 7<br />
35 MILIJARD ZA UKRAJINO<br />
PROFIMEDIA<br />
Slovenija naj bi do konca leta iz EU prejela 428<br />
milijonov evrov za odpravo posledic lanskih poplav.<br />
iz solidarnostnega sklada oddalo v drugi<br />
polovici oktobra 2023.<br />
ZASTRUPITEV<br />
IDRIJSKIH OTROK<br />
Razmere na Idrijskem, kjer je konec<br />
prejšnjega tedna večje število otrok in<br />
odraslih imelo prebavne težave, so se<br />
umirile. Največja odsotnost otrok je bila<br />
na Osnovni šoli Idrija, kjer je zaradi zdravstvenih<br />
težav manjkalo okoli 300 otrok<br />
in 20 učiteljev. O razmerah je osnovna<br />
šola takoj pisno obvestila vse starše otrok.<br />
Večinoma so zboleli v šolah, okužbe<br />
pa so potekale v precej blagi obliki in<br />
niso trajale več kot dva dni. Ravnateljica<br />
je zanikala, da bi bil vzrok težav v šolski<br />
kuhinji ali na letovanju na Lošinju, kjer so<br />
bili nekateri učenci pred dnevi. Direktorica<br />
Komunale Idrija, ki upravlja javne<br />
vodovode na Idrijskem, pa je zavrnila<br />
navedbe z nekaterih družbenih omrežij,<br />
da naj bi bil vzrok oporečnost pitne vode<br />
v Idriji.<br />
vojska že od sobote izvaja obsežne zračne<br />
napade na položaje Hezbolaha v Libanonu,<br />
po lastnih trditvah je zadela tudi več<br />
kot 1.300 ciljev Hezbolaha. V napadih je<br />
umrlo najmanj 356 ljudi, več kot 1.200<br />
je ranjenih. Prebivalci naj bi po telefonih<br />
od Izraela prejeli tudi pozive k evakuaciji.<br />
Netanjahu trdi, da je Izrael pripravljen<br />
začeti tudi kopensko invazijo na Libanon,<br />
če bo to potrebno.<br />
Donald Trump se po<br />
morebitnem porazu na<br />
volitvah ne namerava<br />
več potegovati za mesto<br />
predsednika ZDA.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Predsednica Evropske komisije Ursula<br />
von der Leyen je obiskala Kijev, kjer se<br />
je pogovarjala o evropski podpori Ukrajini,<br />
pripravljenosti na zimo, obrambi in<br />
napredku glede posojil skupine G7. Na<br />
skupni novinarski konferenci z ukrajinskim<br />
predsednikom Volodimirjem Zelenskim<br />
je pojasnila, da je Evropska komisija<br />
sprejela predloge, ki bodo EU-ju omogočili<br />
izplačilo posojila v višini dodatnih 35<br />
milijard evrov. Končna višina posojila EU-ja<br />
bo odvisna od prispevkov drugih članic<br />
skupine G7, katerih višina pa po navedbah<br />
uradnikov komisije še ni znana.<br />
TRUMP ZADNJIČ V BOJ<br />
Republikanski predsedniški kandidat Donald<br />
Trump je izjavil, da se v primeru poraza<br />
na volitvah 5. novembra v prihodnje ne bo<br />
več potegoval za mesto predsednika ZDA.<br />
Trump se tokrat že tretjič poteguje za ta položaj.<br />
To je sicer dejal že pred volitvami leta<br />
2020, ki jih je izgubil proti demokratu Joeju<br />
Bidnu, a poraza še danes ne priznava in trdi,<br />
da so mu zmago ukradli z volilno prevaro.<br />
Zvezna volilna komisija (FEC) sicer poroča,<br />
da je Trumpova tekmica Kamala Harris za<br />
svojo kampanjo v zadnjem mesecu dni zbrala<br />
okrog 169 milijonov dolarjev, Trump pa<br />
okrog 39 milijonov dolarjev.<br />
<br />
IZREDNE RAZMERE<br />
V IZRAELU<br />
Izraelska vlada je zaradi zaostrenih spopadov<br />
med izraelsko vojsko in šiitskim gibanjem<br />
Hezbolah na meji z Libanonom za<br />
celotno državo razglasila izredne razmere,<br />
premier Benjamin Netanjahu pa je sklical<br />
sejo varnostnega kabineta. Izraelska<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
8<br />
FOTO TEDNA<br />
POHOD ZA ŽIVLJENJE<br />
V KOPRU<br />
22. september 2024<br />
Naj njihova srca bijejo!<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Luka Svetina @LukaSvetina<br />
Hm, kot na pladnju se ponuja vprašanje, zakaj potem<br />
vlada ali premier sam ne intervenira ob opozorilih<br />
stroke iz UKC LJ, da je kanal C0 neizbežna<br />
katastrofa za pitno vodo. Še več, njegova vlada je<br />
razveljavila zahtevo za presojo vplivov na okolje.<br />
Čivk tedna<br />
Čivk tedna<br />
<strong>Bo</strong>jan Požar @<strong>Bo</strong>janPozar<br />
Srhljivo!<br />
Pravna mreža za varstvo<br />
demokracije @PravnaMreza<br />
LUKA PERŠ OBSOJEN ZA KAZNIVO<br />
DEJANJE OBREKOVANJA ***<br />
Pred enim letom smo podprli Vuka<br />
Ćosića in s pomočjo Odvetniške pisarne<br />
Zakonjšek vložili kazensko zasebno<br />
tožbo zaradi kaznivega dejanja<br />
obrekovanja zoper odgovornega urednika<br />
portala #pravasi Luko Perša.<br />
Samo Vesel @SVesel<br />
To, da se predstavniki ministrstev na udeležujejo<br />
sej Komisije za nadzor javnih financ, na katere<br />
so vabljeni, sploh če so vabila vezana na ugotovitve<br />
Računskega sodišča, ni ok. Vzeti od države<br />
in prava samo tisto, kar ti ustreza, ostalo pa<br />
ignorirati, je pot v diktaturo.<br />
Poslanska skupina SDS @PS_SDS<br />
@alenkajeraj: Prijava rojstva naj bi se pisala 2. 6.<br />
1990. To je 14 dni po rojstvu. Prijava smrti naj bi<br />
se pisala 7. 5. 1990. Tako piše v matični knjigi.<br />
Se pravi, preden so napisali, da se je nekdo rodil,<br />
so napisali, da je že umrl.<br />
#preiskovalka #ukradeni #otroci<br />
Marta Osojnik @mosojn<br />
Mednarodni mediji vse bolj številčno poročajo o<br />
sporni slovenski kandidatki. <strong>Bo</strong> zadnji predlagani<br />
kandidat za EU komisarja tudi prvi, ki bi ga Evropski<br />
parlament lahko zavrnil, se zdaj sprašuje avstrijski<br />
Kleine Zeitung.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Ivan Vaupotič @IvanVaupotic<br />
»Veliki nehajo vladati, ko se mali nehajo plaziti.«<br />
(F. Schiller)<br />
Miro Petek @miro5ek<br />
Na visokem političnem položaju imamo človeka,<br />
ki je patološki lažnivec. Gre za motnjo, ko z izrekanjem<br />
laži v javnosti doživlja posebno ugodje,<br />
ki ga je mogoče primerjati z orgazmom. V njem<br />
se kopiči napetost, ki je ne more premagati,<br />
dokler se ne zlaže. In to ga pomiri.<br />
Martin Rezek ml. @MlRezek<br />
Kdo ugane, katera država je to? Namig: imajo največje<br />
svetovne zaloge plina in ene od največjih zalog nafte,<br />
imajo zlato, srebro, železovo rudo, bakreno rudo, les,<br />
uran, diamante, premog, jedrsko energijo in še vedno<br />
serjejo po njivah, tako kot smo mi pred 100 leti.<br />
Janez Šušteršič @janez_sust20442<br />
Če ste spregledali (kolumno): Končni rezultat bo,<br />
da bo v javnem zdravstvu opravljenih manj storitev<br />
– ker bodo koncesionarji krčili dejavnost, ker<br />
bo delo pri drugih javnih zavodih oteženo in ker<br />
je dodatno delo v lastnem zavodu zastavljeno<br />
prezapleteno in premalo privlačno.<br />
SiolNET Novice @SiolNEWS<br />
Še en žebelj v krsto zdravstvenega<br />
sistema<br />
Svoboda @SvobodaBlog<br />
Pri financiranju izgradnje NEK2 mora biti država<br />
(to je davkoplačevalci) zadnji in ne prvi vir. Če je<br />
dovolj interesa zasebnega kapitala (domačega<br />
ali tujega), ni prav nobenega razloga, zakaj bi to<br />
investicijo financirali iz proračuna ali paradržavnih<br />
virov.<br />
F. M. Dostojevski @Slovenec_sem7<br />
»Ljubezen in spoštovanje morata hoditi skupaj.<br />
Spoštovanje brez ljubezni postane strahopetnost.<br />
Ljubezen brez spoštovanja pa postane nadutost.«<br />
(sv. pater Pij)<br />
David Mišmaš @david_mismas41<br />
Se ne počutiš dovolj sposobnega za delo?<br />
Si levičar?<br />
Ne maraš Janše?<br />
Imaš rad luksuz, ampak na zunaj si socialist?<br />
Ni panike, pridruži se eni izmed stotine levičarskih<br />
nevladnih organizacij in postal boš še veliko<br />
več. Postal boš bojevnik. Imel boš veliko ugodnosti<br />
in prednosti.<br />
Uroš Mikolič @UrosMikolic<br />
Resno misliš z zelenim prehodom? Potem odloži<br />
transparent, nehaj kričati v kamero, poišči lokalnega<br />
kmeta in tam kupi hrano.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
KARIKATURA<br />
"(PRE)TEŽKA PRTLJAGA"<br />
11<br />
BORIS OBLAK
12 TEMA TEDNA<br />
NENAD GLÜCKS<br />
PRIMER MARTE KOS:<br />
ko se Vučić in Janković<br />
srečata v Loznici<br />
Kandidatura Marte Kos za evropsko komisarko se je glede na vse okoliščine<br />
pripravljala že precej časa, preden je iz Bruslja k premierju Robertu Golobu prispelo<br />
pismo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, v katerem je izrazila<br />
pričakovanje, da ji Golob pošlje drugega kandidata oziroma kandidatko. A zdaj kaže,<br />
da Marto Kos v Bruselj pošilja predvsem srbski predsednik Aleksandar Vučić.<br />
Kot se je zgodilo z mnogimi dosedanjimi<br />
zaupniki premierja Roberta<br />
Goloba, je ta tudi Tomaža<br />
Vesela, še do nedavnega kandidata<br />
za komisarsko mesto in nekdanjega<br />
predsednika Računskega sodišča,<br />
vrgel čez ramo. Ni odstopil sam, prav<br />
tako ga ni po naključju kot kandidatka<br />
nasledila ravno Marta Kos. Pri slednji<br />
še posebej bode v oči, da je recimo decembra<br />
2022, čeprav je bila sprva celo<br />
podpredsednica Gibanja Svoboda, iz te<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
stranke izstopila z besedami, da to ni<br />
več njena stranka. Tedaj je pojasnila, da<br />
se razmere, zaradi katerih se je še pred<br />
tem odločila za odstop od kandidature<br />
za predsednico države in z mesta podpredsednice,<br />
še zaostrujejo. Češ, da na<br />
to kaže (tedanji) konflikt glede Tatjane<br />
<strong>Bo</strong>bnar in njen odstop z mesta ministrice<br />
za notranje zadeve.<br />
Spomnimo: premier Golob je želel<br />
prek <strong>Bo</strong>bnarjeve kadrovsko urejati notranje<br />
ministrstvo, čemur se je uprla, kar<br />
Srbski predsednik Aleksandar Vučić, poosebljenje<br />
najslabše vrste balkanske politike,<br />
se je lahko v mestu Loznica v zahodni Srbiji<br />
zahvalil Zoranu Jankoviću »za projekt Marta<br />
Kos«, ki pa še ni dokončan.<br />
@buducnostsrbijeavucic<br />
Okoliščina dobičkonosnega<br />
poslovanja Kosove z<br />
Jankovićem oziroma z MOL<br />
je, kot smo izvedeli iz več<br />
virov, tudi Jankovićev adut<br />
pri vplivu na njene odločitve.<br />
jo je stalo funkcije. Takrat je Kosova<br />
opozorila, da je »vedno zastopala demokratična<br />
načela, strokovnost, vrednote<br />
nekoruptivnosti, enakopravnosti<br />
in človekovih pravic«. A dejansko se je,<br />
kot se je izkazalo tudi zdaj, vedno zavzemala<br />
predvsem za svoje lastne koristi.<br />
Kar naenkrat se je zaupanje tako<br />
s predsednikom vlade kot stranko ponovno<br />
vzpostavilo, ko je zaslutila, da ji<br />
lahko uspe zgodovinski met – postati<br />
evropska <strong>komisarka</strong>.<br />
POSLOVANJE Z MOL<br />
Toda vse glasnejše so govorice, da jo je<br />
»našel« ne premier Golob, pač pa kar<br />
ljubljanski župan Zoran Janković. S slednjim<br />
je Kosova dolga leta odlično poslovno<br />
sodelovala preko podjetja GKTI,<br />
ki je izvajalo za zaposlene na Mestni<br />
občini Ljubljana (MOL) treninge komuniciranja.<br />
Solastnica podjetja je bila do<br />
leta 2018, drugi lastnik je bil njen (nekdanji)<br />
mož Aaron Marko. Za dan treninga<br />
vsakega zaposlenega je MOL njenemu<br />
podjetju odštel kar 200 evrov. Od<br />
leta 2008 do 2015 se je skupaj nateklo za<br />
dobrih 234.000 evrov.<br />
A Kosova je služila tudi z izobraževanjem<br />
poslancev Jankovićeve Pozitivne<br />
Slovenije. Glede na to, da zdaj živi v<br />
Švici z drugim možem Henrijem Geta-
TEMA TEDNA<br />
13<br />
zom, pri čemer ima tudi tam sorodno<br />
podjetje z imenom Kos Consulting &<br />
Coaching, smo na MOL povprašali, ali<br />
se je poslovanje nadaljevalo tudi z njenim<br />
podjetjem, registriranim v Švici.<br />
Koliko je MOL do zdaj izplačal (če je)<br />
temu švicarskemu podjetju in za katere<br />
storitve? Odgovora nismo prejeli, prav<br />
tako ga nismo prejeli od kandidatke za<br />
položaj komisarke za širitev EU Marte<br />
Kos. Velja dodati, da aplikacija Erar ne<br />
vsebuje podatkov o tem, koliko MOL<br />
(oziroma na splošno pravne osebe javnega<br />
prava) plačuje podjetjem iz tujine.<br />
A okoliščina dobičkonosnega poslovanja<br />
Kosove z Jankovićem oziroma z<br />
MOL je, kot smo izvedeli iz več virov,<br />
tudi Jankovićev adut pri vplivu na njene<br />
odločitve. Tudi na položaju komisarke.<br />
TOMAŽ VESEL NE KOMENTIRA<br />
Zanimivost: ne le da je dala Ursula von<br />
der Leyen premierju Golobu rok, do katerega<br />
naj ji predlaga novo kandidatko<br />
oziroma kandidata, pač pa je v pismu<br />
celo navedla, da šteje med ustrezne kvalifikacije<br />
poleg političnih izkušenj na<br />
visokih položajih tudi diplomatske veleposlaniške<br />
izkušnje. Prvih Marta Kos<br />
ne izpolnjuje, zato pa izpolnjuje ravno<br />
zadnje, saj je bila politično postavljena<br />
veleposlanica v Nemčiji in v Švici.<br />
To seveda kaže, da se rezanje Vesela<br />
ni zgodilo ob njegovem razgovoru z<br />
Ursulo von der Leyen, na katerem mu<br />
je dala nezaupnico, češ da nima ustreznih<br />
političnih izkušenj, pač pa že prej,<br />
v zakulisju – v dogovoru s predsednico<br />
Evropske komisije, in to v režiji Goloba,<br />
ki je že imel pripravljeno kandidaturo<br />
Kosove. Na to je zdaj opozoril tudi predsednik<br />
stranke SDS Janez Janša.<br />
O ozadju tega, kako je bil odstopljen,<br />
smo vprašali nekdanjega kandidata Tomaža<br />
Vesela, za katerim je uradno do<br />
zadnjega stala vsa vladna koalicija. Kako<br />
komentira hipni preobrat in kandidaturo<br />
Kosove? Pravi, da stvari do zdaj ni komentiral<br />
in jih niti naprej ne želi.<br />
ZAHVALA V LOZNICI<br />
Po besedah naših virov pa je ravno ljubljanski<br />
župan Zoran Janković, ki je na<br />
nek način boter v ozadju sedanje vlade,<br />
svetoval premierju, da bi bila Marta<br />
Kos primerna kandidatka. Kakšen<br />
je Jankovićev interes? V ozadju naj bi<br />
bilo njegovo tesno politično in poslovno<br />
zavezništvo s predsednikom Srbije<br />
Aleksandrom Vučićem. Politika prijateljujeta,<br />
se medsebojno obiskujeta,<br />
Žiga Živulović jr./<strong>Bo</strong>bo<br />
Robert Golob je ponudil ambiciozni Marti<br />
Kos priložnost za zgodovinski met – funkcijo<br />
evropske komisarke. Nekoč izgubljeno<br />
zaupanje je bilo pri njej v hipu znova<br />
vzpostavljeno.<br />
avtoritarni predsednik Vučić je ljubljanskega<br />
župana pred dvema letoma<br />
celo odlikoval za »posebne zasluge pri<br />
razvoju in utrjevanju sodelovanja in<br />
prijateljskih odnosov med Republiko<br />
Srbijo in Republiko Slovenijo«.<br />
A glej ga zlomka, ravno pred dvema<br />
tednoma, ko je bila drama glede zamenjave<br />
Vesela s kandidatko Kosovo v Sloveniji<br />
na vrhuncu, je srbski predsednik<br />
na Facebooku objavil, da se mu je med<br />
obiskom mesta Loznica pridružil ljubljanski<br />
župan Zoran Janković. Zakaj<br />
bi povabil Jankovića v mesto na meji z<br />
<strong>Bo</strong>sno in Hercegovino z okoli 20.000<br />
prebivalci? V Loznici se sicer vrstijo<br />
protesti zoper rudnik litija, ki ga želi<br />
Vplivni bruseljski spletni<br />
medij Politico je v zvezi z<br />
Marto Kos opozoril na njen<br />
morebitni konflikt interesov.<br />
v bližini zgraditi koncern Rio Tinto.<br />
Kot v posmeh je Vučić ob fotografijah<br />
z Jankovićem v Loznici zapisal, da se<br />
mu zahvaljuje za nasvete in ideje, kako<br />
izboljšati samo mesto in življenje ljudi.<br />
Dodal je, da so »Zoranove izkušnje in<br />
rezultati ogromni, pričakujem ga tudi v<br />
Beogradu in se veselim nadaljnjega sodelovanja<br />
pri številnih projektih«.<br />
BO PROJEKT<br />
MARTA KOS USPEL?<br />
Projekt Marta Kos je vsaj za zdaj uspel,<br />
čeprav jo utegne njena zgodovina odnesti<br />
s položaja kandidatke ob zaslišanjih<br />
v Evropskem parlamentu. Srbiji in<br />
Vučiću je še posebej v interesu, da bi<br />
zasedla mesto komisarke za širitev (Srbija<br />
je kandidatka) preverjena oseba, za<br />
katero jamči nihče drug kot njegov prijatelj<br />
Janković.<br />
Poznamo pa že zgodbe iz <strong>preteklosti</strong>,<br />
kako naj bi ravno zaradi Vučića<br />
nekdanji evropski poslanec Gibanja<br />
Svoboda Klemen Grošelj z vrha med<br />
kandidati Gibanja Svoboda za letošnje<br />
evropske volitve padel nekam na dno in<br />
potem umaknil soglasje h kandidaturi.<br />
Grošelj je zaradi zahtevanja, da Srbija<br />
izpolni standarde za približevanje EU,<br />
prišel v nemilost pri Vučiću. <strong>Bo</strong> temu<br />
zdaj uspel »veliki met«?<br />
<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
NENAD GLÜCKS<br />
(PRE)TEŽKI NAHRBTNIK<br />
kandidatke za evropsko<br />
komisarko<br />
Morda bo nekoč ponarodel rek »laže kot Robert Golob« ali pa »laže kot Marta Kos«.<br />
Da želi premier v Bruselj na funkcijo evropske komisarke poslati slednjo, utegne za<br />
Slovenijo postati nova sramota po aferi z nesojeno komisarko Alenko Bratušek pred<br />
desetimi leti. Čeprav je zgodovina Kosove piarovsko zloščena, se <strong>temni</strong>h madežev<br />
<strong>preteklosti</strong> ne da tako preprosto izprati.<br />
V drugi polovici osemdesetih let, ko je SDV<br />
redno poročala šefu partije Milanu Kučanu o<br />
nasprotnikih režima, je bila Marta Kos med<br />
tistimi, ki so SDV zalagali z informacijami.<br />
Laž Marte Kos je, da ni sodelovala<br />
s tajno politično policijo Služba<br />
državne varnosti (prej Udba).<br />
Poročala je, in to še kot študentka,<br />
kar dokazuje šifra ob njenem imenu<br />
v Centralni aktivni evidenci Republiškega<br />
sekretariata za notranje zadeve<br />
(RSNZ) Socialistične republike Slovenije<br />
iz leta 1987.<br />
RAZKRIVA JO ŠIFRANT<br />
Kot je za Domovino pojasnil publicist<br />
Igor Omerza, dolgoletni raziskovalec<br />
arhivov Udbe oziroma Službe državne<br />
varnosti (SDV), so registrirani sodelavci<br />
in registrirani viri (kar je Kosova, glede<br />
na šifro, bila) zavestno sodelovali s SDV.<br />
Glede neregistriranih virov pa ni jasno,<br />
oziroma lahko iz dokumentacije izhaja,<br />
da so se ali zavedali, da SDV uporablja<br />
njihove informacije, ali ne. Omerza je<br />
pregledal na tisoče dokumentov SDV.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
Srdjan Živulović jr./<strong>Bo</strong>bo<br />
Če gre za operativne dokumente, v glavi<br />
piše, kateri udbovec je sestavil poročilo,<br />
na podlagi česa in kdo je bil njegov vir<br />
– registrirani sodelavec ali registrirani<br />
vir. Vedno je šlo za osebni odnos med<br />
udbovcem ter sodelavcem ali registriranim<br />
virom. Slednji so z Udbo sodelovali<br />
zavestno, tu ni dvoma. Vsi registrirani<br />
viri so imeli po šifrantu splošno številko<br />
14000, nato sledi še njihova osebna<br />
številka (Marta Kos je imela dosje SDV s<br />
številko 0014000 – 05448).<br />
Po besedah Omerze so imeli registrirani<br />
viri kodna imena, razvidno je,<br />
da so bili neposredno na zvezi z določenim<br />
udbovcem ali pa so mu recimo<br />
iz tujine pošiljali pošto po »poštnih javkah«.<br />
»Na osnovi dokumentov, ki sem<br />
jih pregledal, pregledal pa sem jih na<br />
tisoče, je nedvoumno, da so registrirani<br />
sodelavci in registrirani viri z Udbo<br />
sodelovali zavestno.« Torej s tajno politično<br />
policijo slovenskega komunističnega<br />
vrha na čelu z Milanom Kučanom<br />
(komuniste je vodil od leta 1986 do konca<br />
leta 1989). Najbrž ne bomo izvedeli,<br />
o čem oziroma o kom je Kosova obveščala<br />
SDV, saj so pripadniki režima prek<br />
90 odstotkov arhiva politične policije<br />
uničili tik pred Demosovim prevzemom<br />
oblasti leta 1990.<br />
Kako Omerza komentira razlago<br />
Kosove na TV Slovenija, češ da so se ti<br />
udbovski seznami tudi zlorabljali »in<br />
najbolj so jih zlorabljali in z njimi manipulirali<br />
tisti, ki so bili nekoč najtrši<br />
sodelavci SDV-ja«? Pravi, da ne ve, kdo<br />
naj bi jih zlorabljal. Centralna aktivna<br />
evidenca (CAE) je kot telefonski imenik<br />
z milijon imeni. Udba jo je nadgrajevala<br />
vse od leta 1946. Vsebuje podatke o<br />
rojstvu, naslovu prebivališča, o imenih<br />
staršev, poklicu, morebitni kazenski<br />
evidenci in posebno šifro, če so bili vpisani<br />
kot sodelavci, registrirani ali neregistrirani<br />
viri. Te šifre so imeli zgolj<br />
tisti, ki so zavestno sodelovali z Udbo<br />
ali pa jih je služba štela za informatorje.<br />
AKTIVNOSTI NA RADIU<br />
DEUTSCHE WELLE<br />
Večina od milijona oseb v evidenci seveda<br />
nima nobene »udbovske šifre«. CAE<br />
je priznana kot uradni verodostojni dokument,<br />
shranjen v Arhivu Slovenije.<br />
Originalno gre za mikrofilmske žepke,<br />
Igor Omerza: Vedno je šlo<br />
za osebni odnos med<br />
udbovcem ter sodelavcem<br />
ali registriranim virom.
TEMA TEDNA<br />
15<br />
SDV je bila aktivna<br />
do sredine maja 1990,<br />
ko je oblast prevzela<br />
Demosova vlada.<br />
Ob sprenevedanju Kosove, češ da ni nikoli<br />
sodelovala s SDV, raziskovalec udbovskih<br />
arhivov Igor Omerza poudarja, da so registrirani<br />
viri nedvoumno poročali, zavedajoč se<br />
svojega početja.<br />
Žiga Živulović jr./BOBO<br />
ki vsebujejo množico lističev. Omerza<br />
poudarja, da je na podlagi evidentirane<br />
šifre pri Marti Kos v Centralni aktivni<br />
evidenci mogoče trditi, da je zavestno<br />
poročala in dajala informacije SDV-ju.<br />
Raziskovalec meni, da bi se Kosova<br />
lahko »rešila« bremena očitkov, da je<br />
bila udbovski špicelj zgolj s pojasnilom,<br />
da je za službo delala v sklopu obveščevalne<br />
dejavnosti. SDV je bila večinoma<br />
res tajna politična policija, opravljala<br />
pa je tudi obveščevalno in protiobveščevalno<br />
dejavnost, kot jo obveščevalne<br />
službe v demokracijah. Če bi dejala,<br />
da je delovala obveščevalno in ne<br />
politično, bi bila zadeva drugačna. Ob<br />
predpostavki, da to drži. Tako pa vse<br />
zanika. Toda v evidenci CAE je bila kot<br />
registrirani vir že leta 1987, pri starosti<br />
22 let, še kot študentka na FSPN (zdaj<br />
FDV). Kaj bi lahko obveščevalno poročala<br />
od študentske populacije? Sicer se<br />
na to niti ne izgovarja.<br />
Spletni portal Požareport je pred<br />
dvema letoma pisal, da naj bi bila za<br />
SDV angažirana tudi še kot novinarka<br />
na Radiu Deutsche Welle v Nemčiji,<br />
kjer je delala od 1990 do 1993. V Nemčijo<br />
se je preselila na začetku leta 1990.<br />
Izpostaviti velja, da je bila SDV aktivna<br />
vse do sredine maja 1990, ko je oblast<br />
prevzela Demosova vlada. Po poročanju<br />
omenjenega portala jo je imel na zvezi<br />
udbovec Stojan Celin, informacije naj bi<br />
mu pošiljala po pošti prek svoje znanke,<br />
ki je Celinu izročala zaprta pisma. To se<br />
je po zapisu na Požareportu končalo, ko<br />
je eno od pisem odprl znankin mož in<br />
videl, kaj se dogaja.<br />
MOBING NA<br />
VELEPOSLANIŠTVIH<br />
Že samo sodelovanje s SDV bi moralo<br />
Kosovo izločiti iz igre za funkcijo evropske<br />
komisarke, toda to ni edino, kar jo<br />
bremeni. V pismu predsednice Evropske<br />
komisije Ursule von der Leyen, naslovljenem<br />
na premierja Roberta Goloba,<br />
v katerem je zahtevala zamenjavo<br />
Tomaža Vesela z drugim kandidatom<br />
oziroma kandidatko iz Slovenije, je<br />
pomenljiv zapis. Ob zavrnitvi Vesela je<br />
von der Leynova dala vedeti, da pričakuje<br />
kandidata s pomembnimi političnimi<br />
izkušnjami »ali vsaj izkušnjami<br />
na veleposlaniških funkcijah«. Takšna<br />
dikcija govori v prid informacijam, da<br />
je Golob vrgel Vesela čez ramo že precej<br />
pred tem pismom, pri čemer je že imel<br />
kandidatko za von der Leynovo – Marto<br />
Kos. Ta se namreč ponaša s tem, da je<br />
bila v letih 2013 do 2017 veleposlanica<br />
Slovenije v Nemčiji, nato še tri leta veleposlanica<br />
v Švici.<br />
A ravno te veleposlaniške izkušnje jo<br />
tudi diskvalificirajo za komisarski položaj.<br />
Mesto veleposlanice v Švici je zapustila<br />
leto dni pred iztekom mandata, leta<br />
2020, v času tretje Janševe vlade, s pojasnilom,<br />
češ da odstopa »zaradi drugačnih<br />
pogledov na vodenje veleposlaništva<br />
in zunanje politike«. A dejansko je bilo v<br />
ozadju nekaj drugega. Uveden je bil namreč<br />
nadzor nad njenim vodenjem veleposlaništva<br />
oziroma glede očitkov zaposlenih<br />
o njenem neprimernem odnosu<br />
do njih. Po besedah naših virov je šlo za<br />
mobing, a ima poročilo oznako tajnosti,<br />
tako da vsebina ni prišla na dan.<br />
Po poročanju Reporterja naj bi tako<br />
na veleposlaništvu v Berlinu kot kasneje<br />
v Bernu na podrejene pogosto vpila, jih<br />
Sama seveda mobing<br />
zanika, vendar so viri to<br />
potrdili tudi za Domovino.<br />
poniževala in se vtikala celo v njihovo<br />
zasebno življenje. Sama seveda mobing<br />
zanika, vendar so viri to potrdili tudi<br />
za Domovino. Ker poročilo kot tajno ni<br />
prišlo v javnost, lahko zdaj mirno laže,<br />
da ni bilo mobinga, kakor lahko zaradi<br />
uničenja udbovskih dokumentov leta<br />
1990 mirno laže, da ni bila špicelj SDV,<br />
čeprav o tem priča verodostojni vir –<br />
Centralna aktivna evidenca.<br />
KANDIDATURA<br />
POD VPRAŠAJEM<br />
Ne more pa lagati o naslednji zadevi, saj<br />
je preverljiva: poznavalci blizu vrha zunanjega<br />
ministrstva pravijo, da je bilo<br />
med njenim mandatom veleposlanice<br />
v Nemčiji in mandatom veleposlanice v<br />
Švici kakšnih deset dni razmika (ni bila<br />
karierna diplomatka, ampak politično<br />
nastavljena). Za teh deset dni je po besedah<br />
naših virov zahtevala, da jo na<br />
zunanjem ministrstvu zaposlijo, čeprav<br />
tistih deset dni sploh ni delala. Razlog<br />
je bil, so nam zaupali, preračunljivost.<br />
Če bi šla v drugo na položaj veleposlanice<br />
kot zaposlena na MZZ, bi jo morali<br />
po koncu mandata v Švici na njeno<br />
zahtevo na ministrstvu zaposliti. To je<br />
bilo menda prvič, da je nek politično<br />
nastavljeni veleposlanik ravnal na tak<br />
način. A ji ni bilo ugodeno.<br />
Če strnemo: sodelovanje s SDV,<br />
mobing na veleposlaništvih, zahteva<br />
za zaposlitev za deset dni z namenom<br />
zagotovitve možnosti bodoče zaposlitve,<br />
vztrajno laganje ter še več drugih<br />
okoliščin postavljajo Slovenijo s<br />
kandidaturo Kosove pod vprašaj. Vse<br />
to bo predmet zaslišanj v Evropskem<br />
parlamentu, kjer ne poslanci ne mediji<br />
ne bodo dovzetni za izmikanje in zavajanje,<br />
značilno za Slovenijo. <br />
Zahtevala je, da jo<br />
na zunanjem ministrstvu<br />
za deset dni zaposlijo,<br />
čeprav takrat ni delala.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
16 TEMA TEDNA<br />
Sem pri viru<br />
informacij, pri čemer<br />
lahko tudi sama<br />
ključnim ljudem v<br />
EPP neposredno<br />
razložim,<br />
kaj se dogaja<br />
v Sloveniji.<br />
ROMANA TOMC, EVROPSKA POSLANKA IN PODPREDSEDNICA<br />
SKUPINE EVROPSKE LJUDSKE STRANKE (EPP)<br />
»Pravo rušenje Marte Kos<br />
SE DOGAJA V OZADJU<br />
medijskega pompa«<br />
Kot izhaja iz pojasnil evropske poslanke Romane Tomc, si socialisti na evropski ravni prizadevajo,<br />
da bi imeli več evropskih komisarjev kot liberalci. Tako je dodatno »na udaru« tudi kandidatka<br />
iz Slovenije Marta Kos iz kvote liberalcev. Da je Kosova pred zaslišanji na odborih še posebej pod<br />
drobnogledom poslancev Evropskega parlamenta, ni odgovoren nihče drug kot premier Robert Golob.<br />
Po besedah Tomčeve se bo Evropska komisija v tem mandatu vendarle premaknila bolj v desno.<br />
Napovedujejo se spremembe pri zelenem prehodu in migracijah.<br />
NENAD GLÜCKS<br />
ANA GREGORIČ<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
Intervju<br />
TEMA TEDNA<br />
17<br />
Preden preidem na laganje premierja<br />
Roberta Goloba v zvezi z odstopljenim<br />
kandidatom za evropskega<br />
komisarja Tomažem Veselom, me<br />
zanima vaše mnenje o Golobovi<br />
trditvi, da je Sloveniji s tem, ko bo<br />
dobila resor za širitev EU, uspel<br />
odličen dosežek, zgodovinski<br />
met. Je ta resor v sklopu Komisije<br />
in v kontekstu Slovenije, ki ji je<br />
v interesu stabilnost Zahodnega<br />
Balkana, res tako pomemben?<br />
Je pomemben resor, tako kot so pomembni<br />
tudi mnogokateri drugi.<br />
Obstajajo še veliko pomembnejši resorji,<br />
vprašanje pa je, kaj lahko komisar<br />
za to področje v okviru Evropske<br />
komisije resnično naredi za mir in<br />
stabilnost v tej regiji. Kako uspešen<br />
bo, bomo lahko sodili, ko bo mandat<br />
končan. Merilo za uspeh pa je, koliko<br />
držav kandidatk za članstvo z območja<br />
Zahodnega Balkana, ki so že na vratih<br />
za vstop v Evropsko unijo, bo dejansko<br />
postalo članic EU oziroma bo vsaj izpolnjevalo<br />
pogoje za vstop.<br />
Koliko lahko komisar, pristojen za<br />
širitev EU, sploh vpliva na dinamiko<br />
tega procesa in na to, katera<br />
država bo postala članica? Na<br />
koncu gre za politično odločitev<br />
na ravni držav.<br />
Ne vidim, da bi imel ta komisar kakšen<br />
poseben vpliv na to, kaj se bo dogajalo.<br />
Strinjam se, da je slovenski strateški<br />
interes za pristop teh držav v EU,<br />
ko izpolnijo vse zaveze. To je dejansko<br />
strateški interes skoraj vseh držav EU.<br />
Vemo sicer, da nekateri niso preveč<br />
navdušeni nad vstopom novih članic.<br />
Ampak glede na to, da premier tako<br />
zelo poudarja, da je to strateški interes<br />
Slovenije in veliki met, se sprašujem,<br />
zakaj. Če gre v ozadju za kakšen poseben<br />
interes, bi bilo dobro vedeti, za kaj<br />
gre. Nehote se ponujajo pomisleki glede<br />
poslov aktualnega premierja v nekaterih<br />
od teh držav.<br />
Kaj bi pomenilo za Slovenijo in<br />
EU, če se izkaže, kot se širijo<br />
informacije, da je bil manever<br />
zamenjave Vesela voden zahrbtno<br />
kar od premierja Goloba na željo<br />
ljubljanskega župana Zorana Jankovića?<br />
Slednji je tesno povezan s<br />
srbskim predsednikom Aleksandrom<br />
Vučićem, ki mu je v posebej v<br />
interesu, da bi bila na čelu resorja<br />
za širitev oseba, naklonjena Srbiji,<br />
na katero bi imel (posredni) vpliv.<br />
Podjetje Marte Kos je mnogo let<br />
služilo s poslovanjem z Mestno<br />
občino Ljubljana.<br />
O teh morebitnih povezavah sem izvedela<br />
iz medijev, več ne vem. Dobivam<br />
pa vprašanja glede tega tudi v prostorih<br />
Evropskega parlamenta. Mislim, da bo<br />
lahko kandidatka sama pojasnila, ali<br />
obstaja kakšno navzkrižje interesov<br />
oziroma povezave, tudi ob preverjanju<br />
na odboru za pravne zadeve JURI<br />
v Evropskem parlamentu. Ta odbor je<br />
vstopna točka pred samim zaslišanjem<br />
pred pristojnim odborom. Najprej vse<br />
kandidate za komisarje z vidika njihove<br />
integritete, morebitnega konflikta interesov<br />
in ostalega preveri odbor JURI.<br />
Odbor deluje podobno kot slovenska<br />
KPK. Govorila sem z nekaterimi poslanskimi<br />
kolegi iz držav, iz katerih so<br />
bili v <strong>preteklosti</strong> kandidati že zavrnjeni.<br />
Dejali so, da so bili zavrnjeni recimo<br />
že samo zato, ker so imeli v <strong>preteklosti</strong><br />
lobistične stike s podjetji, ki so sodelovala<br />
z Evropsko komisijo. Najbrž se bo<br />
izpostavljalo tudi vprašanje morebitne<br />
povezave med izborom ge. Kos in predsednikom<br />
Srbije Vučićem. Vem, da to<br />
med drugim zelo zanima predstavnike<br />
iz Hrvaške. V Evropskem parlamentu je<br />
treba na zaslišanjih odgovarjati malce<br />
drugače, kot smo navajeni v slovenskem<br />
parlamentu, kjer se lahko nekdo,<br />
če ve, da ima podporo večine poslancev,<br />
zlaže, zavaja, tudi kaj zataji. Takšno<br />
ravnanje v Evropskem parlamentu pomeni<br />
avtomatično diskreditacijo kandidata<br />
in slab obet za njegovo potrditev.<br />
Da je Kosova pod drobnogledom, ni kriv<br />
nihče drug kot Golob. Poleg tega pa ne<br />
pozabimo, da je tudi socialistom v interesu,<br />
da bi imeli več komisarjev kot liberalci<br />
(v kvoto liberalcev sodi Kosova,<br />
op. p.). Pravo rušenje se dogaja v ozadju<br />
vsega medijskega pompa.<br />
Pričakujete, da bo sodelovanje<br />
Kosove s Službo državne varnosti<br />
v nedemokratičnem režimu (imela<br />
je status registriranega vira) prevelika<br />
ovira, da bi pred pristojnim<br />
odborom prestala zaslišanje, in<br />
se utegne njena pot do funkcije v<br />
Evropski komisiji zato ustaviti?<br />
Tega ne moremo vedeti. Vsekakor bo<br />
treba to šifro, ki izhaja iz uradne evidence,<br />
pojasniti. Neke vrste sodelovanje<br />
je bilo. Ali je šlo za vlogo konfidenta,<br />
informatorja ali kaj drugega, bo morala<br />
Najbrž se bo izpostavljalo<br />
tudi vprašanje morebitne<br />
povezave med izborom<br />
ge. Kos in predsednikom<br />
Srbije Vučićem.<br />
kandidatka razložiti. Najbrž jo bo kdo<br />
vprašal, kaj to pomeni. Z njenim trenutnim<br />
pojasnilom, da je bila kot novinarka<br />
oziroma študentka samodejno vključena<br />
na seznam, da sicer ne ve, zakaj,<br />
ter da so bili vključeni vsi njeni kolegi,<br />
seveda na zaslišanju v Evropskem parlamentu<br />
ne bo šlo brez jasnih in nedvoumnih<br />
dokazil.<br />
Osrednji mediji na čelu z RTV SLO<br />
skušajo pod preprogo pomesti dejstvo,<br />
da je predsednik vlade Golob<br />
lagal javnosti z besedami, češ da se<br />
je Vesel za svoj odstop od kandidature<br />
odločil povsem sam, brez<br />
kakršnihkoli pritiskov iz Bruslja<br />
oziroma predsednice Evropske<br />
komisije Ursule von der Leyen. A<br />
na laž ga je postavila prav slednja,<br />
s tem ko je pismo o njeni zahtevi za<br />
umik Vesela in predložitev novega<br />
kandidata poslala v državni zbor.<br />
Bi moral zaradi laganja javnosti<br />
Golob odstopiti z mesta premierja?<br />
Zagotovo. Laganja javnosti, ki smo mu<br />
bili pri njem priča že v <strong>preteklosti</strong>, ne<br />
bi preživel noben evropski premier. Je<br />
povsem nedopustno, posledica bi morala<br />
biti njegov odstop. Šlo je za eklatantno<br />
laž, povezano z mednarodnimi<br />
zadevami. A vendar smo v Sloveniji<br />
očitno zelo drugačni od drugih držav,<br />
kjer vladavina prava, demokracija, načelnost<br />
in poštenost politikov še nekaj<br />
veljajo. Standardom, ki jih je postavil<br />
premier Golob v zvezi s temi lažmi, ki<br />
jih periodično ponavlja, se lahko le čudimo<br />
in se jih sramujemo. Preseneča<br />
me, da del ljudi to vendarle še tolerira.<br />
Najbrž tudi pod vplivom velikih<br />
medijev, ki skušajo to minimalizirati<br />
ali tega sploh ne omenjajo.<br />
Na naslovnicah nekaterih medijev smo<br />
lahko brali o velikanskem dosežku Slovenije,<br />
češ da bo dobila resor za širitev.<br />
V resnici to ni nek dosežek, pač pa ostanek.<br />
Vse druge države so si izborile re-<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
18 TEMA TEDNA<br />
Laganja javnosti, ki smo<br />
mu bili pri Golobu priča že<br />
v <strong>preteklosti</strong>, ne bi preživel<br />
noben evropski premier.<br />
sorje, ki so jim pisani na kožo. Namesto<br />
da bi pri nas omenjeno razglašali za velikanski<br />
dosežek, bi bilo primerneje, da<br />
bi obravnavali velikanske laži, ki jih je v<br />
tem postopku ponavljal premier. Postopek<br />
izbire slovenskega kandidata oziroma<br />
kandidatke je velika šlamastika. Od<br />
tega, da smo bili prva država, ki je prišla<br />
na dan z imenom kandidata, do tega,<br />
da je premier v tem postopku popolnoma<br />
ponižal, degradiral svoje koalicijske<br />
partnerje, ki sploh niso vedeli, da<br />
namerava kot kandidata predstaviti g.<br />
Tomaža Vesela. Kaj šele, da bi se posvetoval<br />
tudi z opozicijo, kar počnejo premierji<br />
v drugih državah. Sedanja kandidatka<br />
bo, tudi če bo postala <strong>komisarka</strong>,<br />
spričo opisanega zelo kompromitirana.<br />
Golob je lagal tudi glede pisma<br />
Ursule von der Leyen z njeno<br />
zahtevo, naj predlaga novega<br />
kandidata oziroma kandidatko.<br />
Zagotavljal je, da je vlada parlamentu<br />
na zahtevo Franca Breznika,<br />
predsednika odbora za zadeve<br />
EU v državnem zboru, predala vso<br />
dokumentacijo o postopku izbire<br />
kandidata. Toda tega pisma med<br />
dokumentacijo ni bilo, čeprav se je<br />
izkazalo za ključno.<br />
Predpostavljam, da ravno zaradi tega<br />
ni hotel posredovati pisma, ker razgalja<br />
njegovo laž. Na koncu so stvari<br />
prišle na dan. Kar se je zgodilo, je nedopustno.<br />
Poudarjam še enkrat: tega<br />
ne bi preživel noben premier v normalni<br />
državi članici EU.<br />
Bi se moral premier želji predsednice<br />
Evropske komisije, ki je želela<br />
namesto kandidata iz Slovenije<br />
kandidatko, upreti? Slovenija naj<br />
bi bila suverena država, ki sama<br />
sprejema takšne odločitve.<br />
To kaže na veliko šibkost in upognjeno<br />
hrbtenico premierja, če v ozadju ni bilo<br />
premetene igre, ki je bila podtaknjena<br />
predsednici von der Leynovi. V nekaterih<br />
državah so na željo predsednice<br />
Evropske komisije res poslali drugega<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
kandidata, toda v Sloveniji je šel kandidat<br />
že skozi celotno proceduro, bil je<br />
potrjen na vladi, dan prej so še zatrjevali,<br />
da stojijo za njim, potem pa so ga<br />
umaknili na ta način. Premier ni zaščitil<br />
naše suverenosti, kar je na primer<br />
storila Malta, ki je manjša država od<br />
Slovenije. Morda predsednica Komisije<br />
niti ni vedela, za kakšne igrice gre v<br />
ozadju. Ona je želela imeti v Komisiji<br />
več žensk. Potem ji je bila predlagana<br />
ženska, kar ji je ustrezalo, videli pa<br />
bomo, kaj bo prineslo preverjanje in<br />
zaslišanja pri tej kandidatki.<br />
V pismu Golobu z zahtevo po zamenjavi<br />
Vesela je Ursula von der<br />
Leyen zapisala pričakovanje, da<br />
bo imel kandidat iz Slovenije izkušnje<br />
z visoke politične funkcije<br />
ali pa vsaj veleposlaniške. Mar je<br />
veleposlaniški položaj v Nemčiji<br />
in Švici, na katerem je bila Kosova,<br />
ustrezna kompetenca? Tu ne gre<br />
za politične izkušnje.<br />
Ne. Tu so se stvari že nakazovale. Še<br />
pred pismom predsednice Evropske<br />
komisije se je zgodil njen obisk v Sloveniji,<br />
med katerim je bilo najbrž govora<br />
tudi o bodočem slovenskem komisarju.<br />
Vsebina pisma gotovo odraža to, da se je<br />
ciljalo na točno določeno osebo. Glede<br />
kompetenc Vesela se lahko strinjam, da<br />
ne bi bil kandidat z najvišjimi kompetencami.<br />
Imamo kandidate z izjemnimi<br />
mednarodnimi političnimi izkušnjami.<br />
Večina je bila ministrov. Ne pa tudi vsi.<br />
Nekateri kandidati imajo šibko ozadje,<br />
šibke politične izkušnje, toda pri njih ni<br />
bilo teh očitkov von der Leynove kot pri<br />
Veselu. Če bi bila taka volja in dogovor,<br />
tudi »zgolj« izkušnje predsednika Računskega<br />
sodišča, kar je bil Vesel, ne bi<br />
bila ovira. Te izkušnje so po moji oceni<br />
na višji stopnji od veleposlaniških. Izgovor<br />
za zavrnitev prvotnega kandidata<br />
je bil bolj za lase privlečen in kaže,<br />
da je bilo med predsednico Evropske<br />
komisije in Golobom usklajeno stališče,<br />
da je treba Vesela zamenjati.<br />
Kako sicer ocenjujete nabor kandidatov<br />
za komisarje? Med njimi je<br />
tudi Italijan Raffaele Fitto iz vrst<br />
stranke Bratje Italije italijanske<br />
premierke Giorgie Meloni, ki naj<br />
bi zasedel visoko mesto izvršnega<br />
podpredsednika Evropske komisije<br />
za kohezijo in reforme. Gre<br />
morda za uravnoteženje razmerja<br />
sil v organih EU, saj so se v skupini<br />
Evropski konservativci in reformisti<br />
(ECR), kamor sodi Melonijeva,<br />
čutili zapostavljene?<br />
S to kandidaturo je šla predsednica<br />
von der Leyen na roko Melonijevi, ki<br />
je dosegla, kar je želela. Imela bo izvršnega<br />
podpredsednika Komisije na zelo<br />
pomembnem resorju. Kaže, da se je v<br />
tem mandatu vladajoča koalicija v organih<br />
EU vendarle premaknila na desno.<br />
Stranka Melonijeve je pomemben<br />
del skupine ECR in poteza predsednice<br />
Evropske komisije glede kandidature<br />
Fitta kaže na novo sliko koalicije tudi v<br />
Evropskem parlamentu. To zelo pozdravljam.<br />
Ves čas sem opozarjala, da<br />
se je Evropska ljudska stranka (EPP) v<br />
preteklem mandatu premalo povezovala<br />
na desno stran. Zato je bilo sprejetih<br />
precej slabih odločitev, ki jih bomo<br />
morali v tem mandatu popravljati. Napovedujejo<br />
se spremembe pri zelenem<br />
prehodu in migracijah. Imeti ECR v isti<br />
koaliciji pomeni večjo moč desne sredine,<br />
ki bo že tako močna v Evropski<br />
komisiji. Med kandidati za mesta komisarjev<br />
jih ima EPP 14, socialisti imajo<br />
štiri, liberalci pa pet.<br />
Von der Leynova je v svojem<br />
nagovoru poslancem izpostavila<br />
tri področja, s katerimi naj bi se v<br />
tem mandatu ukvarjala Komisija:<br />
blaginjo, varnost in demokracijo.<br />
Glede blaginje: evropsko gospodarstvo<br />
postaja zaradi nepremišljenega<br />
zelenega prehoda globalno<br />
vse manj konkurenčno. Kaj bi<br />
morali tu spremeniti?<br />
Tudi zaradi zelenega prehoda, ki je prekomerno<br />
obremenil evropska podjetja,<br />
omejil njihovo poslovanje in prinesel veliko<br />
višje izdatke za prebivalstvo, je gospodarska<br />
situacija v EU slaba. To ugotavlja<br />
tudi nekdanji predsednik Evropske<br />
centralne banke Mario Draghi, ki je v<br />
Evropskem parlamentu predstavil svoje<br />
Izgovor za zavrnitev<br />
prvotnega kandidata je bil<br />
bolj za lase privlečen in kaže,<br />
da je bilo med predsednico<br />
Evropske komisije in<br />
Golobom usklajeno stališče,<br />
da je treba Vesela zamenjati.
Intervju<br />
TEMA TEDNA<br />
19<br />
Romana Tomc je bila rojena leta 1965 v<br />
Ljubljani, kjer je tudi diplomirala na ekonomski<br />
fakulteti. Skoraj deset let je bila zaposlena<br />
na Gospodarski zbornici Slovenije. Bila je<br />
sekretarka Združenja podjetnikov Slovenije,<br />
sekretarka Združenja računovodskih servisov<br />
in sekretarka Strokovnega sveta za davčna in<br />
finančna vprašanja. V Združenju delodajalcev<br />
Slovenije je postala vodja oddelka za<br />
ekonomska vprašanja. V času slovenskega<br />
predsedovanja Svetu EU je opravljala funkcijo<br />
državne sekretarke na Ministrstvu za delo,<br />
družino in socialne zadeve, pred tem je vodila<br />
Direktorat za delo in pravice iz dela. Preden je<br />
bila leta 2011 na listi SDS izvoljena za poslanko<br />
v državni zbor, je vodila Javni sklad RS za<br />
razvoj kadrov in štipendije. V državnem zboru je<br />
bila na položaju podpredsednice.<br />
V letu 2014 je bila podpredsednica Parlamentarne<br />
skupščine Sveta Evrope. Za evropsko<br />
poslanko je bila prvič izvoljena leta 2014, nato<br />
znova leta 2019, letos pa je Romana Tomc<br />
začela že svoj tretji mandat. Junija letos so jo<br />
predstavniki Evropske ljudske stranke (EPP)<br />
izvolili na položaj enega od podpredsednikov<br />
te skupine. Je ena od treh podpredsednikov<br />
Slovenske demokratske stranke.<br />
poročilo o konkurenčnosti EU, za kar ga<br />
je pooblastila von der Leynova. Poročilo<br />
kaže nič kaj dobro diagnozo. Predvsem<br />
za ZDA in Kitajsko zaostajamo na mnogih<br />
področjih, ne zgolj zaradi zelenega<br />
prehoda. Na vprašanje, kaj bomo storili,<br />
ni enotnega odgovora. V Evropskem parlamentu<br />
bo treba najti politično rešitev.<br />
Gospodarstvo je treba otresti vseh birokratskih<br />
ovir, mu znižati tudi davčne<br />
obremenitve, pri čemer je to stvar posameznih<br />
članic. V Sloveniji se podjetja soočajo<br />
z zelo visokimi bremeni. Še več bo<br />
treba vlagati tudi v raziskave in razvoj,<br />
saj globalna konkurenca v to področje<br />
vlaga več od nas. A pri njih je gospodarstvo<br />
manj obremenjeno in jim več ostane<br />
za to. Druge rešitve ni. Dober obet, da se<br />
Z evropskimi<br />
konservativci bomo<br />
skrbeli, da se zgrešene<br />
politike ne bodo<br />
nadaljevale.<br />
bo premik v desno pozitivno stran res<br />
naredil, je velika politična večina, ki jo<br />
ima evropska desnica v sklopu Evropskega<br />
sveta (trenutno imamo 14 desnih<br />
vlad v članicah EU). To je priložnost za<br />
preboj, seveda tudi skupaj z evropskimi<br />
konservativci. Z njimi bomo skrbeli, da<br />
se zgrešene politike ne bodo nadaljevale.<br />
Pri agendi zelenega prehoda smo<br />
šli očitno predaleč.<br />
»Zeleni prehod« je skovanka, ki lahko<br />
skriva marsikaj. Vsi smo za vzdržno<br />
okolje, zdravo hrano, omejevanje globalnega<br />
segrevanja, toda treba je najti<br />
ustrezno razmerje med tem in konkurenčnostjo.<br />
Ali bomo predpise o varnosti<br />
hrane, o izpustih ogljikovega dioksida,<br />
prodaji avtomobilov z dizelskimi<br />
motorji … navili do te mere, da izjemno<br />
škodujemo konkurenčnosti evropskega<br />
gospodarstva? To mejo smo v prejšnjem<br />
mandatu žal nenormalno prekoračili. K<br />
temu so pritiskali predvsem na levem<br />
polu, desna stran pa ni imela zadostne<br />
večine, da bi škodljive ukrepe preprečila.<br />
Velikokrat smo z vsemi močmi<br />
skušali preprečiti še večjo škodo in ob<br />
tem sklepali gnile kompromise. Tudi če<br />
ugasnemo vse termoelektrarne v Evropi<br />
in imamo še bistveno dražjo energijo,<br />
je to še vedno majhen del vseh izpustov<br />
CO2 v svetu. Pri tem uvažamo izdelke<br />
s Kitajske, a se nihče ne ukvarja s tem,<br />
koliko CO2 je bilo za njihovo proizvodnjo<br />
izpuščenega v ozračje. Emisijski<br />
kuponi so bizarna zgodba, s katero so<br />
nekateri prekupčevalci v Evropi postali<br />
multimilijonarji.<br />
Klima v evropskih državah<br />
je izrazito zoper ilegalne<br />
migracije, upam, da bodo<br />
temu sledili tudi sistemski<br />
ukrepi na ravni EU.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
20 TEMA TEDNA<br />
Manfred Weber želi z mojo<br />
prisotnostjo v svojem<br />
kabinetu uravnotežiti<br />
razmerje bolj v desno stran.<br />
V zvezi z vprašanjem varnosti nas<br />
v EU z vzhoda ogroža agresivna<br />
politika Rusije in njena vojna z<br />
Ukrajino, hkrati pa se soočamo z<br />
množičnimi ilegalnimi migracijami,<br />
posledica katerih je povečan<br />
kriminal in vse večji socialni izdatki.<br />
Bi morali iti pri preprečevanju<br />
ilegalnih migracij korak naprej<br />
od migracijskega pakta, ki ga je<br />
Evropski parlament potrdil letos?<br />
Korak naprej pomeni spremembo evropske<br />
zakonodaje na tem področju. Migracijski<br />
pakt je sklop več zakonskih aktov,<br />
od katerih gotovo vsi ne bodo začeli veljati<br />
tedaj, kot je bilo predvideno, marsikateri<br />
pa se bodo spremenili. Nekaj zakonodaje<br />
v paktu je tudi dobre, na primer<br />
večji nadzor. Toda predvsem prerazdelitev<br />
ilegalnih migrantov med članicami<br />
EU kot obvezen mehanizem solidarnosti<br />
je zame povsem nesprejemljiva, zato migracijskega<br />
pakta nisem podprla. Zdaj se<br />
kažejo vse posledice nore politike, kjer<br />
so bile naše zunanje meje ne glede na<br />
schengen povsem nezavarovane. Bistvo<br />
Romana Tomc je bila junija letos izvoljena na<br />
položaj enega od desetih podpredsednikov<br />
skupine EPP. Na sliki je tudi predsednik EPP<br />
Manfred Weber (četrti z desne).<br />
schengna so ravno dobro varovane zunanje<br />
meje, da imamo lahko notranje<br />
prehode brez kontrol. Nemčija je zaradi<br />
pritiska ilegalnih migrantov nedavno<br />
uvedla nadzor na vseh svojih kopenskih<br />
mejah. V Sloveniji se skoraj nič ne poroča,<br />
kakšna je na primer nova migracijska<br />
politika na Švedskem, kjer skušajo to<br />
povsem ustaviti. Celo plačujejo tistim, ki<br />
so tja prišli nezakonito, da odidejo. Tudi<br />
Danska vodi restriktivno politiko. Nizozemska<br />
bo uvedla za preprečevanje ilegalnih<br />
migracij najstrožjo azilno politiko<br />
do zdaj. Klima v evropskih državah je<br />
izrazito zoper ilegalne migracije, upam,<br />
da bodo temu sledili tudi sistemski ukrepi<br />
na ravni EU.<br />
Junija ste bili izvoljeni na položaj<br />
enega od desetih podpredsednikov<br />
Evropske ljudske stranke EPP.<br />
Kako znotraj te skupine ocenjujete<br />
večkrat zelo kontroverzne poteze<br />
Ursule von der Leyen, ki sodi<br />
pod okrilje EPP?<br />
V predsedstvu Evropske ljudske stranke<br />
se o stvareh pogovarjamo zelo odkrito,<br />
tudi o stvareh, ki jih ne odobravamo.<br />
Verjamem, da bo morala biti z drugačno<br />
sestavo Komisije, kjer bo večina komisarjev<br />
iz EPP, pa zraven še komisar iz<br />
ECR in eden iz skupine Patriotov, tudi<br />
njena politika drugačna. Sestava predsedstva<br />
naše skupine je takšna, da nas<br />
je več tistih, ki bolj zagovarjamo sodelovanje<br />
z desno stranjo v Evropskem parlamentu.<br />
V prejšnjem kabinetu Manfreda<br />
Webra, ki je vodja politične skupine<br />
EPP v Evropskem parlamentu, prevzel<br />
Intervju<br />
pa je tudi vodenje stranke EPP, je bilo<br />
več poslancev, ki so bili precej naklonjeni<br />
sodelovanju z levim polom. Znotraj<br />
tako velike stranke so precejšnje razlike,<br />
kar je normalno.<br />
Kdo vas je nagovoril h kandidaturi<br />
za podpredsednico?<br />
Predsednik EPP Manfred Weber me<br />
je osebno povabil, čeprav Slovenija po<br />
D'Hondtovem sistemu proporcionalne<br />
delitve glasov ne bi imela svojega mesta<br />
med podpredsedniki. Za podporo sem<br />
uspela prepričati največje delegacije,<br />
jasno me je podprla predsednica Evropskega<br />
parlamenta Roberta Metsola.<br />
Tako ona kot g. Weber sta mi pomagala s<br />
pogovori z drugimi delegacijami. Izmed<br />
desetih podpredsednikov sem dobila šesti<br />
rezultat, boljši recimo od Italijana in<br />
Francoza. V stranki EPP so s tem pokazali,<br />
da cenijo moje delo in prepoznavnost.<br />
Naša stranka SDS je na evropskih<br />
volitvah dosegla izjemen rezultat, kar<br />
ni bilo neopaženo; to vselej tudi jasno<br />
izpostavim. Weber želi z mojo prisotnostjo<br />
v svojem kabinetu uravnotežiti<br />
razmerje bolj v desno stran. Naj dodam,<br />
da ne gre za plačano funkcijo, terja pa<br />
veliko več dela. Sama sem zadolžena za<br />
t. i. outreach, kar pomeni sodelovanje<br />
naše poslanske skupine v Evropskem<br />
parlamentu s poslanskimi skupinami<br />
v okviru EPP v vseh nacionalnih parlamentih.<br />
Gre za zelo kompleksno delo,<br />
a hkrati priložnost predvsem za SDS,<br />
da se tudi na ta način utrdimo. Sem pri<br />
viru informacij, pri čemer lahko tudi<br />
sama ključnim ljudem v EPP neposredno<br />
razložim, kaj se dogaja v Sloveniji. <br />
EPP Group<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
INTERVJU<br />
21<br />
Gostja v podkastu Vroča tema je bila dr.<br />
Polona Gams Brulc, doktorica medicine<br />
in specializantka anesteziologije v UKC<br />
Ljubljana, sicer zaposlena pri koncesionarju<br />
v Kirurgiji Bitenc in tudi članica organizacije<br />
Mladi zdravniki. Spregovorila je o napovedani<br />
noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo<br />
strogo razmejila javno in zasebno zdravstvo,<br />
kot to vidi vlada Roberta Goloba. Kar je vlada<br />
zapisala v svojo koalicijsko pogodbo, premier<br />
uresničuje z nepreverjenimi očitki, da zdravniki<br />
paciente popoldne vozijo k zasebnikom<br />
in da nekateri dopoldne nič ne delajo. Da gre<br />
za demagogijo, opozarja praktično enotna<br />
zdravniška stroka.<br />
Če bo novela sprejeta, bo zakon omejil tudi<br />
koncesionarje, ki so del javnega zdravstva, saj<br />
njihove storitve pokriva ZZZS. Polona Gams<br />
nam je razkrila konkretne primere v praksi, kjer<br />
se vsakodnevno kažejo zastrašujoče posledice<br />
najdlje trajajoče zdravniške stavke v zgodovini,<br />
razložila pa je tudi, da se tihi odhodi iz javnega<br />
zdravstva že dogajajo in da odhajajo najboljši<br />
zdravniki, ki so hkrati učitelji mladih zdravnikov.<br />
Sprejem novele zakona bi po njenem<br />
mnenju pomenil tudi popolno privatizacijo<br />
zdravstva, zaželenost poklica med mladimi<br />
pa še naprej drastično pada, čeprav je nekoč<br />
veljal za častivrednega.<br />
DR. POLONA GAMS BRULC, SPECIALIZANTKA<br />
ANESTEZIOLOGIJE V UKC LJUBLJANA<br />
V Sloveniji je PROPAGANDA<br />
PROTI ZDRAVNIKOM<br />
ter drugim intelektualcem<br />
Tudi ko smo že povsem samostojni, so v praksi težki primeri. – Oseb, ki v dopoldanskem času ne bi delale,<br />
sploh ni. – Premierjeve obtožbe vnašajo nemir in sprožajo val nasilja nad zdravniki. – Bližamo se uravnilovki,<br />
kjer so poklici, kjer ni velike odgovornosti, kjer cena za minimalno napako ni življenje, vrednoteni enako.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER /DOMOVINA<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
22 INTERVJU<br />
Kako ločite delo pri koncesionarju<br />
v zasebnih ambulantnih prostorih<br />
s specializacijo, ki poteka v javni<br />
zdravstveni ustanovi?<br />
Po zaključeni fakulteti je treba najprej opraviti<br />
strokovni izpit, potem pa še specializacijo,<br />
ki traja od štiri do šest let, odvisno<br />
od tega, katero izberemo; moja smer<br />
mi je vzela šest let. Lahko jo opravljamo<br />
v javnih ustanovah, ki imajo akreditacijo,<br />
večinoma v kliničnih centrih v Sloveniji.<br />
Jaz jo opravljam v Ljubljani.<br />
Zakaj služba pri koncesionarju<br />
in ne v UKC Ljubljana?<br />
To je odvisno od vsakega posameznika;<br />
jaz sem tam našla dobre delovne pogoje.<br />
Se mi pa zdi pomembno za mlade<br />
zdravnike, da opravljajo del izobraževanja<br />
v terciarni ustanovi, kjer se srečajo<br />
z najtežjimi primeri in tudi povezovanjem<br />
med različnimi specialnostmi.<br />
Del javnosti si še vedno relativno slabo<br />
razlaga, kaj pomeni biti koncesionar.<br />
Nekateri jih štejejo kar med zasebnike,<br />
čeprav imajo pogodbo z javnimi ustanovami,<br />
storitve pa bolnikom plača ZZZS …<br />
Gre za delovanje v okviru javne zdravstvene<br />
mreže. To pomeni, da v prostore,<br />
opremo in osebje vlaga neka pravna<br />
oseba, delo pa se opravlja na račun ZZZS.<br />
<strong>Bo</strong>lnik pride s kartico, na kateri ima urejeno<br />
zavarovanje, mi pa potem vse storitve<br />
izvedemo po plačilu primerljivih primerov<br />
na ZZZS. Koncesionar sam odloča<br />
o tem, kakšne pogoje dela bo imel, seveda<br />
pod strogim nadzorom. Ti so redni, ZZZS<br />
in ministrstvo nadzorujeta njihovo delo,<br />
s čimer se strinjam, saj moramo vsi delati<br />
strogo po medicinski stroki. Koncesionar<br />
pa sam izbere, kakšne papirnate brisačke<br />
bo naročil in kakšen je naš delovni čas.<br />
Kaj so prednosti dela pri<br />
koncesionarju?<br />
Verjetno bolj dinamičen in prilagodljiv<br />
način dela. Ni treba, da vsi začnemo<br />
delati že ob sedmih zjutraj, ni potrebnega<br />
javnega naročila za čisto vsako<br />
malenkost. Prednost je tudi manjši tim,<br />
v katerem smo sodelavci med seboj bolj<br />
povezani in se bolje poznamo.<br />
Ker opravljate specializacijo v UKC<br />
Ljubljana, lahko ocenite, ali je zdravstvena<br />
storitev bolj kvalitetna pri koncesionarju<br />
ali v javnem zavodu.<br />
Menim, da v javni ustanovi lahko<br />
dobimo zelo kakovostno zdravstveno<br />
obravnavo in Slovenci se ne zavedamo,<br />
na kako visoki ravni je ta, <strong>kljub</strong> vsem<br />
težavam, ki jih imamo s financiranjem<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
Takšni tvegani<br />
eksperimenti<br />
v našem krhkem<br />
javnem zdravstvu<br />
niso zaželeni.<br />
in kadri. Pacienti pa mi povedo, da so izredno<br />
zadovoljni in da niso vedeli, da je v<br />
Sloveniji možna takšna oskrba. Na koncu<br />
sploh ni pomembno, ali gre za storitev<br />
pri koncesionarju ali v javni ustanovi,<br />
pomembni so ljudje, ki tam delajo.<br />
Novela omenjenega zakona naj bi<br />
prizadela tudi vas, ki ste koncesionarji<br />
in del javnega zdravstva.<br />
Kako?<br />
Gre za ločevanje, pri čemer bodo krajšo<br />
potegnili bolniki. S to ločitvijo bodo ljudje,<br />
zdravniki in medicinske sestre morali<br />
izbrati, kje bodo delali. Veliko koncesionarjev<br />
zaposluje zdravnike preko s. p.-ja<br />
ali pa preko drugih oblik zaposlitve, gre<br />
pa večinoma za ljudi, ki zjutraj delujejo v<br />
javni zdravstveni ustanovi, popoldne, v<br />
svojem prostem času, pa gredo pomagat<br />
in dodatno delajo pri koncesionarju. Že<br />
zdaj je precej omejitev: delajo največ osem<br />
ur na teden, določeno število ur na leto, o<br />
vsem morajo dosledno poročati svojemu<br />
delodajalcu. Zdaj bi bilo to bolj omejeno,<br />
s. p.-ji bodo celo popolnoma prepovedani,<br />
kar je unikum med vsemi poklici v Sloveniji.<br />
Lahko bodo delali le še po podjemni<br />
pogodbi ali pa v obliki dopolnilnega dela.<br />
Če pa bo na zdravnikovem oddelku še<br />
potreba po dodatnem delu, bo dodatno<br />
delo (popoldansko delo pri koncesionarju)<br />
prepovedano. Če nek oddelek, npr.<br />
abdominalna kirurgija, zaposluje neke<br />
dežurne zdravnike ob vikendih, potem<br />
vi ne boste smeli iti ven delat, čeprav ste<br />
prosti in imate čas ter energijo.<br />
Premier Golob pravi, da se s to<br />
strogo razmejitvijo odpravljajo<br />
abnormalnosti. Vztraja pri svojih<br />
trditvah, da obstajajo zdravniki, ki v<br />
javnem zdravstvu dopoldne ne delajo<br />
nič, popoldne pa si k zasebnikom<br />
vozijo paciente in tam »kasirajo«.<br />
To so težke obtožbe, tudi mladi zdravniki<br />
smo javno pozvali premierja, naj v<br />
vladi najdejo te primere in jih sankcionirajo.<br />
Takšnih oseb, ki v dopoldanskem<br />
času ne bi delale, sploh ni, vsi delajo<br />
v okviru svojih zmožnosti. Menim,<br />
da takšne obtožbe vnašajo nemir in<br />
sprožajo val nasilja nad zdravniki.<br />
Zdravniška zbornica pravi, da o<br />
teh primerih ne ve ničesar in da<br />
zato ne more ukrepati. O čem torej<br />
govori premier?<br />
Ne vem, pravim, da jaz takšnih primerov<br />
ne poznam, naj bodo pa sankcionirani,<br />
tako kot v vsakem drugem poklicu,<br />
če res so. Vsi moji kolegi korektno<br />
opravljajo svoje delo. Skratka, res ne<br />
vem, od kod ti primeri.<br />
Zdi se, da je sporočilo Roberta<br />
Goloba, naj zdravniki najprej uredijo<br />
dolge čakalne vrste, preden<br />
se lotijo popoldanske dejavnosti.<br />
Skratka, krivda za čakalne vrste<br />
se vali na zdravnike …<br />
Zanimajo me podatki, ali so opravili<br />
kakšno raziskavo ali analizo, koliko vpliva<br />
popoldansko delo na čakalne vrste.<br />
Če bi imeli kakšne konkretne podatke,<br />
da je res tako, bi verjeli celotni mantri<br />
tega zakona. Prav tako smo spraševali<br />
ministrico, kakšne bodo posledice tega<br />
zakona v praksi, kakšna je njihova vizija,<br />
kakšni so izračuni za prihodnost. Rekla<br />
je, da ne vedo. Mislim, da takšni tvegani<br />
eksperimenti v našem krhkem javnem<br />
zdravstvu niso zaželeni.<br />
A se da preživeti s plačo v javnem<br />
zdravstvenem sistemu, če bo treba<br />
izbrati? <strong>Bo</strong>do zdravniki med zasebnike<br />
odšli v prvi vrsti zaradi denarja<br />
ali boljših delovnih pogojev?
INTERVJU<br />
23<br />
Delo v medicini je izredno odgovorno,<br />
težko in specifično. Da nekdo pride do<br />
poklica življenja, mora imeti izjemen<br />
uspeh v šoli, se učiti celo življenje, opraviti<br />
šest let študija na medicinski fakulteti,<br />
od štiri do šest let specializacije.<br />
Sposoben mora biti izjemnega umskega<br />
dela, integritete, o enem samem pacientu<br />
mora vedeti ogromno podatkov,<br />
da ga lahko ustrezno zdravi in pripelje<br />
do učinkovitega rezultata. Trud, energija,<br />
osebnost … To je način življenja. To<br />
ni samo poklic, ki ga lahko opravljamo<br />
od ure do ure. To bi moralo biti pošteno<br />
plačano. Problem je v tem, da se bližamo<br />
uravnilovki, kjer so poklici, kjer ni<br />
velike odgovornosti, kjer cena za minimalno<br />
napako ni življenje, vrednoteni<br />
enako. Mislim, da je to tisto, kar večino<br />
moti. Da se ne počutijo cenjene <strong>kljub</strong><br />
naporom, ki jih vlagajo v svoje delo.<br />
Kaj je glavni razlog, da se zdravniki<br />
poleg dela v javni ustanovi<br />
odločijo še za delo pri zasebniku?<br />
Zaradi tega, ker si želijo ponuditi svoje<br />
storitve več ljudem.<br />
In s tem več zaslužiti?<br />
Ne bi rekla, da je zaslužek glavni razlog.<br />
Drži pa, da tudi to igra vlogo. Mislim, da je<br />
to skupek vseh stvari. To, da ti lahko svoje<br />
znanje ponudiš po svojih pogojih, pa je nekaj<br />
neprecenljivega. Vsakdo si želi določati<br />
svoj urnik, barvo ordinacije, si izbrati svojo<br />
administratorko in tako naprej.<br />
Ampak premier pravi, da boste<br />
ravno to zdaj lahko delali. Izberite<br />
in pojdite med zasebnike ...<br />
Aha, s tem pa onemogočiti tudi vsem<br />
bolnikom, ki bi radi prišli preko javnega<br />
zdravstva do naše storitve. Veste, profesor<br />
Ahčan se je izpostavil in povedal, da<br />
on žal ne bo ostal, ker je izbral zasebni<br />
sektor. To pomeni, da bodo vsi pacienti,<br />
ki so bili deležni njegove vrhunske kirurške<br />
oskrbe, po novem ostali brez nje.<br />
Kdo pa bo ponoči oskrbel osebo s hudimi<br />
opeklinami? Rekonstruiral poškodbo<br />
roke 14-letnemu fantu, ki mu je petarda<br />
eksplodirala v roki? Takih primerov je veliko.<br />
Do zdaj sistem ni razdvajal, je kvečjemu<br />
premalo spodbujal, ljudje že zdaj na<br />
etični pogon delajo 60 odstotkov v javnem<br />
sektorju, večino ostalega dela pa v<br />
popoldanskem času v zasebnem sektorju.<br />
Koliko let dela mora biti za vami,<br />
da rečete, zdaj sem pa tako izkušen,<br />
da ne potrebujem več učitelja,<br />
kot je doktor Ahčan?<br />
Ni pomembno, ali gre za<br />
storitev pri koncesionarju ali<br />
v javni ustanovi, pomembni<br />
so ljudje, ki tam delajo.<br />
Prej sem omenjala dolžino študija, ampak<br />
tudi pet let po specialističnem izpitu smo<br />
še vedno mladi zdravniki, šele kasneje<br />
se lahko štejemo za konzultanta, višjega<br />
zdravnika specialista, vse to pride šele po<br />
40. letu. Tudi ko smo že povsem samostojni,<br />
so v praksi težki primeri. En tak<br />
primer je otroška kardiokirurgija, kjer je<br />
anestezija otrok izjemno zahtevna, tam<br />
tudi specialisti iščejo pomoč.<br />
Starejši kolegi neredko ostanejo<br />
tiho, ko je treba povzdigniti glas<br />
proti potezam te vlade. Mladi<br />
zdravniki ste tukaj izjema, ste<br />
najglasnejši kritik Roberta Goloba.<br />
Vedno smo in vedno bomo kritizirali<br />
nespametne poteze, tako z ene kot tudi<br />
z druge strani. Tisto, kar je dobro, pa<br />
bomo vzeli za svoje. Naša organizacija<br />
obstaja od leta 2017, ko smo se Mladi<br />
zdravniki kot prvi začeli boriti za status<br />
nosilca zdravstvene dejavnosti takoj<br />
po specialističnem izpitu. Že od takrat<br />
naprej opozarjamo na to, kar je narobe.<br />
Medijski prostor je žal trenutno v<br />
gonji proti zdravništvu. To je verjetno<br />
nek piarovski načrt totalne vojne proti<br />
zdravnikom, ki pa je neosnovan in neresničen.<br />
Tudi ljudje, ki pridejo v zdravstveno<br />
oskrbo, hitro vidijo, da ni tako.<br />
Kdo ste Mladi zdravniki?<br />
Danes imamo že več kot 2.000 članov,<br />
preko elektronske pošte si izmenjujemo<br />
sporočila in mnenja, naša imena so zapisana<br />
na spletni strani, lahko si jih vsakdo<br />
pogleda, ničesar ne skrivamo. Med<br />
seboj si pošiljamo interne informacije in<br />
tudi zelo hitro izvemo, kaj se dogaja na<br />
terenu. Sicer pa je v Sloveniji kar 3.700<br />
zdravnikov, ki spadajo pod definicijo<br />
»mladih zdravnikov«, to pomeni, od diplome<br />
na medicinski fakulteti pa do pet<br />
let po specialističnem izpitu.<br />
Organizaciji Mladi zdravniki<br />
sicer pogosto očitajo, da imate<br />
na omrežju X izrazito politične<br />
zapise, da obračunavate z vlado<br />
Roberta Goloba. Kako odgovarjate<br />
kritikom?<br />
Celotno omrežje X je izrazito politično<br />
naravnano, raven komuniciranja<br />
na tem omrežju pa je pogosto na nizki<br />
ravni. Pogosto smo deležni nesramnih<br />
zapisov in se nanje tudi ostro odzovemo.<br />
Menim namreč, da če zgolj nastaviš<br />
drugo lice, nisi s tem nič naredil. V<br />
zadnjem času je bilo precej stvari, ki se<br />
nam niso zdele poštene do slovenskega<br />
javnega zdravstva.<br />
V državnem zboru ste Mladi<br />
zdravniki na glas spregovorili<br />
o lažeh Roberta Goloba. Ampak<br />
veliko vaših članov je Goloba pred<br />
dvema letoma volilo, kajne?<br />
Interna raziskava je pokazala, da okrog<br />
30 odstotkov, kar je nekoliko manj kot<br />
v splošni populaciji, ampak na začetku<br />
smo verjeli obljubam, da bomo tudi mi<br />
plesali in se imeli dobro …<br />
S čim točno vas je prepričal? Med<br />
drugim je napovedal višje davke<br />
in da bo uredil zdravstvo na tak<br />
način, kot to danes počne …<br />
To vsak volivec zase ve (smeh). Mislim<br />
pa, da bi se zdaj struktura precej spremenila.<br />
Naši komunikacijski kanali so<br />
polni jeznih in obupanih komentarjev,<br />
med zdravniki je res završalo, počutijo<br />
se izdane. Razmišljajo o umiku med<br />
zasebnike, tujini, celo odhodu iz zdravniškega<br />
poklica. Ampak vsak si tega ne<br />
more privoščiti.<br />
Zdravstvena ministrica je najela<br />
zunanjo agencijo, da pelje piarovsko<br />
vojno proti zdravnikom.<br />
Jim je uspelo narod obrniti proti<br />
zdravnikom?<br />
Menim, da ja. Imajo izredno uspešno<br />
medijsko kampanjo, ki je za nas pogubna.<br />
Mi smo unikum med evropskimi<br />
državami. Ko smo na evropskem srečanju<br />
mladih zdravnikov predstavljali<br />
medijsko situacijo v državi, dali smo jim<br />
primere člankov in potvarjanja številk<br />
plač v javnem sektorju, so bili zaprepadeni.<br />
To drugje ne obstaja, to je samo v<br />
Sloveniji, kjer je to očitno neka agenda<br />
in propaganda proti zdravnikom ter<br />
drugim intelektualcem. Nič od tega ni<br />
resnično. <strong>Bo</strong>lnik, ki pride v zdravstveno<br />
ustanovo, je presenečen, kako dobro<br />
obravnavo ima. Na koncu se nam zahvaljujejo,<br />
češ da ne morejo verjeti, da so<br />
dobili tako obravnavo, saj so v časopisu<br />
prebrali same najslabše stvari. <br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
24<br />
AKTUALNO<br />
LUKA SVETINA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
»Kaj pomaga milijarda na<br />
računu, če doživite INFARKT,<br />
sredi noči pa ne bo več<br />
dežurnega kardiologa?«<br />
Ker je zaradi Golobove medijske vojne več kot polovica zdravnikov preklicala<br />
svoja soglasja za nadurno delo, smo na regijski ravni že priča kolapsu javne<br />
zdravstvene mreže. Največ težav imajo urgence, saj dežurnih zdravnikov ni.<br />
Ker veliko pacientov ne morejo »obdelati«,<br />
so najnujnejši primeri napoteni v<br />
UKC Ljubljana. Najbolj obremenjena je<br />
internistična prva pomoč, kjer bolniki<br />
ležijo kar na hodniku. Čeprav gre za najnujnejše<br />
primere, na »vstopni točki« niso deležni kakovostne<br />
strokovne obravnave, saj zanje skrbijo študentke<br />
medicine, ki za tako odgovorno nalogo še<br />
niso usposobljene, na pomoč pa jim je priskočila<br />
upokojena medicinska sestra, ki je septembra<br />
podpis nove pogodbe zavrnila.<br />
Medtem ko zdravniški sindikat Fides opozarja,<br />
da so stavkovna pogajanja na mrtvi točki, da<br />
gre zdravstveni plačni steber v napačno in nepravično<br />
smer, ki vzpostavlja nova bizarna nesorazmerja<br />
pri vrednotenju zahtevnosti delovnih<br />
mest, vlada uvaja še novelo zakona o zdravstveni<br />
dejavnosti, ki bo zdravnike prisilila, da se odločijo,<br />
ali bodo ostali v javni zdravstveni mreži ali<br />
pa se bodo odločili za delo pri zasebnikih, ob tem<br />
pa bodo še močno omejili koncesionarje, ki so dopolnjevali<br />
potrebe v javnih ustanovah in izvajali<br />
storitve, ki so bile plačane iz ZZZS.<br />
POLITIZACIJA ZDRAVSTVA<br />
Ob razmerah, ki smo jim v teh dneh priča na internistični<br />
prvi pomoči v UKC Ljubljana, ni težko<br />
ugotoviti, za kaj se bodo odločili tisti, ki imajo<br />
izbiro; za boljše plačilo, predvsem pa za boljše<br />
pogoje dela in svobodno razporejanje delovnega<br />
časa. To za bolnika vsekakor ni nepomembno.<br />
Zdravnik zasebnik si lažje vzame dovolj časa za<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
AKTUALNO<br />
25<br />
obravnavo, ki je zato kakovostna in<br />
strokovna. V javnem zdravstvu se bo z<br />
morebitnim sprejetjem novele zakona<br />
zgodilo ravno obratno: ob že napovedanem<br />
množičnem eksodusu zdravnikov<br />
bo na pleča tistih, ki bodo ostali<br />
v javnih ustanovah, padlo še več pacientov.<br />
Obravnava bo še krajša in manj<br />
kakovostna, čakalne vrste se bodo še<br />
podaljšale. Zdravniške organizacije so<br />
pretekli teden na kriznem sestanku dorekle,<br />
da je treba javnost opozoriti na to,<br />
pa četudi priznavajo, da je bila vlada s<br />
svojo piarovsko vojno proti »angelom v<br />
belem« uspešna in je javno mnenje obrnila<br />
proti njim.<br />
Da zdravniki niso oderuhi, ki dopoldne<br />
nič ne delajo, potem pa si bolnike popoldne<br />
odpeljejo v zasebno ambulanto<br />
in jim to mastno zaračunajo, kot je javno<br />
in brez dokazov trdil predsednik vlade<br />
Robert Golob, pacienti često ugotovijo,<br />
ko zdravnika dejansko nujno potrebujejo.<br />
Takrat so pogosto presenečeni, da ni<br />
tako, kot jih prepričujejo odločevalci in<br />
piše v vladnih medijskih biltenih, zato se<br />
delavcem v zdravstvu tudi opravičijo. To<br />
bo eno pomembnih sporočil, s katerimi<br />
bo zdravniška stroka v prihodnjih dneh<br />
nastopala v javnosti.<br />
Medije pozivajo, naj bodo pri poročanju<br />
korektni. Javne razprave pred pripravo<br />
novele zakona o zdravstveni dejavnosti<br />
ni bilo, stroka ni bila vključena,<br />
čeprav je Robert Golob pred volitvami<br />
napovedal, da bo v svoji vladi dal stroki<br />
prednost pred politiko. Kar se dogaja<br />
v praksi, pa je siljenje s spremembami<br />
za vsako ceno, politizacija zdravstva in<br />
ideološki spopad z intelektualci, so jasni<br />
v združenju Mladi zdravniki in sindikatu<br />
FIDES.<br />
Vlada sicer nadaljuje z všečnimi<br />
medijskimi akcijami; državni sekretar<br />
na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec<br />
je prejšnji četrtek pompozno napovedal<br />
gradnjo nacionalnega zdravstvenega<br />
centra za izredne razmere, ki naj<br />
bi stal 87 milijonov evrov. Objekt naj bi<br />
zagotavljal zdravstveno oskrbo tako za<br />
vojaške namene kot za potrebe javnega<br />
zdravstva, 18.000 kvadratnih metrov<br />
velik objekt s kapaciteto 160 bolnišničnih<br />
postelj naj bi bil zgrajen na območju<br />
<strong>Bo</strong>lnišnice Petra Držaja v Šiški. Zdravniške<br />
organizacije so skeptične; velikopotezni<br />
načrti ne rešujejo akutnih<br />
težav, s katerimi se sooča zdravstvo,<br />
kadrovske stiske in tihih odhodov iz<br />
javne zdravstvene mreže. Poraja se torej<br />
vprašanje, kje bodo dobili ljudi, ki naj bi<br />
delali v novi bolnišnici.<br />
KAOS NA PRVI POMOČI<br />
Okrožnica, ki je pred dvema tednoma<br />
zaokrožila med uslužbenci po hodnikih<br />
naše največje zdravstvene ustanove in v<br />
kateri so opisane zaskrbljujoče razmere<br />
na internistični prvi pomoči (IPP), bi<br />
morala še dodatno strezniti odločevalce,<br />
da bi morali rešitve iskati v dialogu z<br />
zdravniki, tako pa je ta le še mrtva črka<br />
na papirju. V sporočilu, namenjenem<br />
zaposlenim, avtor naj bi bil vodja IPP dr.<br />
Hugon Možina, je dežurnim zdravstvenim<br />
delavcem sporočeno, da strokovni<br />
direktor UKC Ljubljana Gregor Norčič<br />
pospešeno išče rešitev za bolnike, ki<br />
zastajajo na IPP. Teh naj bi bilo pogosto<br />
več deset, saj jih v Ljubljano zdaj vozijo<br />
iz vseh slovenskih regij, kjer dežurnih<br />
zdravnikov preprosto ni, ker niso podali<br />
svojih soglasij za nadurno delo. Tako<br />
naj bi vodstvo kliničnega centra razmišljajo<br />
o ponovnem odprtju hale Diagnostično-terapevtskega<br />
centra (DTS), ki<br />
je bila v dveh tednih obnovljena v času<br />
krize covida-19, ko je finančno izdatno<br />
pomagala vlada. Možina v okrožnici<br />
priznava, da je direktorju priznal, da<br />
so razmere na IPP ta hip res težke in da<br />
bodo veseli vsake rešitve, ki bo izboljšala<br />
dotok bolnikov.<br />
Norčič naj bi sicer predlagal, da bi v<br />
halo namestili 50 postelj, za 25 bolnikov<br />
naj bi skrbelo osebje z IPP, za drugih 25<br />
pa osebje z Infekcijske klinike. Norčič je<br />
predlagal, da bi za bolnike skrbele medicinske<br />
sestre, ki zanje zdaj skrbijo na<br />
hodniku. »Povedati sem mu moral, da<br />
<strong>Bo</strong>jan Kostić se boji,<br />
da gre Slovenija v<br />
smeri balkanizacije<br />
zdravstvenega<br />
sistema.<br />
so to štirje študenti zdravstvene nege in<br />
ena upokojena medicinska sestra, sicer<br />
pa zanje – težko, pa vendar – skrbijo tudi<br />
medicinske sestre iz ambulant. Če bi se<br />
razdalja povečala in bi paciente dejansko<br />
preselili v halo DTS, tega ne bi več mogle<br />
početi, je Norčiča, kot je vidno iz okrožnice,<br />
ki smo jo pridobili v uredništvu,<br />
opozoril Možina. Kljub temu je direktor<br />
od vodje IPP zahteval, naj nekako sestavi<br />
septembrski razpored. A ker se je vmes<br />
situacija na internistični prvi pomoči<br />
poslabšala do te mere, da je ostala le še<br />
ena študentka, upokojenka pa ni podpisala<br />
zadnje pogodbe, je bil projekt novega<br />
oddelka odložen.<br />
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti,<br />
če bo res potrjena v državnem<br />
zboru, po mnenju večine zdravnikov<br />
Kostić: »Vlada se očitno<br />
zaveda, kaj se bo zgodilo,<br />
kajti če boste dobro pogledali<br />
novelo zakona, obstaja člen,<br />
ki pravi, da če bi bila neka<br />
zdravstvena storitev nujno<br />
potrebna za ljudi in bi se<br />
po novem izvajala samo<br />
pri zasebniku, se lahko<br />
omeji najvišja cena.«<br />
Žiga Živulović jr./BOBO<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
26 AKTUALNO<br />
Ministrica pravi,<br />
da ne ve, kako bo sprememba<br />
zakona vplivala na čakalne<br />
vrste, ki so se v času<br />
Golobove vlade podvojile.<br />
pomeni dokončen zlom javnega zdravstva.<br />
Ne čudi dejstvo, da so številni<br />
delavci v zdravstvu le stežka sprejeli<br />
nastop predsednika strateškega sveta<br />
za zdravstvo dr. Erika Breclja, ki je pohvalil<br />
ministrico za zdravje Valentino<br />
Prevolnik Rupel, rekoč, da ji je z ekipo v<br />
relativno kratkem času uspelo narediti<br />
čudež in da so spremembe nujne. Stroka<br />
je zgrožena tudi nad izjavami ministrice,<br />
ki pravi, da niti sama ne ve, kako bo<br />
sprememba zakona vplivala na čakalne<br />
vrste. Te so se v času Golobove vlade<br />
skoraj podvojile, čeprav je denimo koalicijska<br />
SD pred volitvami po državi obešala<br />
plakate z obljubami, da bodo ljudje<br />
v 30 dneh prišli do specialista. Mladi<br />
zdravniki so svoje kolege, ki so člani<br />
strateškega sveta za zdravstvo, celo javno<br />
pozvali, naj protestno izstopijo, po<br />
vzoru gospodarstvenikov, ki so nepreklicno<br />
zapustili strateški svet za davke.<br />
BALKANIZACIJA ZDRAVSTVA<br />
<strong>Bo</strong>jan Kostić, specialist anesteziologije<br />
in predstojnik urgentnega centra v Novem<br />
mestu, je za naš medij pojasnil, da<br />
marsikateri specialist že zdaj ni zaposlen<br />
v javnem sektorju za polni delovni<br />
čas, ampak dela dodatno pri katerem od<br />
koncesionarjev ali zasebnikov, kar pa po<br />
noveli zakona ne bo več možno. V nekaterih<br />
panogah je težava v tem, da zdravnikov<br />
v javnih bolnišnicah preprosto ni,<br />
da zaradi boljših pogojev dela in boljšega<br />
zaslužka odhajajo med zasebnike.<br />
»Tukaj govorimo o radiologiji, maksilofacialni<br />
kirurgiji, otorinolaringologiji,<br />
dermatologiji, plastični kirurgiji,<br />
oftalmologiji, marsikateri poklic<br />
bo prenehal obstajati znotraj javnega<br />
zdravstvenega sistema, saj storitve, ki<br />
jih opravljajo, enostavno niso pravilno<br />
ovrednotene,« razlaga <strong>Bo</strong>jan Kostić.<br />
»<strong>Bo</strong>jim se, da gre Slovenija s tem v balkanizacijo<br />
zdravstvenega sistema, ko<br />
bodo ne samo zdravniki, ampak tudi<br />
drugi zdravstveni delavci nepovratno<br />
zapustili javni sistem, ki ni konkurenčen.<br />
Ljudje se boste znašli v situaciji,<br />
ko boste pričakovali nujno zdravstveno<br />
obravnavo, pa je ne boste več mogli<br />
dobiti.« Kostić pravi, da so ravno zaradi<br />
tega, da bi preprečili prekinitev neprekinjenega<br />
zdravstvenega varstva,<br />
glasni, dokler je to še mogoče preprečiti.<br />
»Vlada se očitno zaveda, kaj se bo<br />
zgodilo, kajti če boste dobro pogledali<br />
novelo zakona, obstaja člen, ki pravi, da<br />
če bi bila neka zdravstvena storitev nujno<br />
potrebna za ljudi in bi se po novem<br />
izvajala samo pri zasebniku, se lahko<br />
omeji najvišja cena,« še dodaja Kostić.<br />
V Fidesu sicer opozarjajo, da je marsikateri<br />
člen v noveli zakona v nasprotju<br />
z ustavo Republike Slovenije, zato<br />
bodo po pravni poti poskušali doseči,<br />
da novelo oceni tudi ustavno sodišče. V<br />
primeru omejitve zdravniške stavke to<br />
sodišče zdravnikov sicer ni želelo poslušati,<br />
češ da njihova pobuda za ustavno<br />
presojo ni imela pravnega interesa.<br />
»MINISTRICO V ZAPOR«<br />
Zdravnica družinske medicine Ana Debevc<br />
Prašnikar, ki se je pred nekaj leti<br />
podala med zasebnike, ker je želela imeti<br />
Antiage-Anasan1-100071410152735/<br />
Ana Debevc Prašnikar je zelo kritična do<br />
vladnih potez na področju zdravstva.<br />
več prostega časa, predvsem pa je želela<br />
svojim bolnikom nameniti kakovostno<br />
obravnavo, ki terja dovolj časa, je postala<br />
prava spletna vplivnica in na Instagramu<br />
s svojimi sledilci, teh ima že več kot<br />
40.000, redno deli svoja razmišljanja.<br />
Razmere v zdravstvu, kot jih sama<br />
opaža, se drastično slabšajo že najmanj<br />
od leta 2010, čeprav imajo nekatere bolnišnice<br />
dobro infrastrukturo; denimo<br />
na Jesenicah, kjer so nedavno prenovili<br />
urgenco, a nimajo ljudi. V času kovida<br />
je sledil val odhodov, ker je bil pritisk<br />
na ustanove prevelik, politika pa tega ni<br />
zmogla zaustaviti. Sama je prepričana, da<br />
se nič ne bo spremenilo, dokler ne bodo<br />
za svoje (ne)delo politiki tudi kazensko<br />
odgovarjali. »To, kar zdaj počne ta ministrica,<br />
če ji res uspe pripeljati to novelo<br />
zakona skozi državni zbor, bi morala iti<br />
v zapor. Vi ljudje bi jo morali dati v zapor,<br />
ker uničuje javno zdravstveno mrežo.<br />
Morate vedeti, da že samo zaradi groženj<br />
s tem zakonom zdravniki in drugo<br />
zdravstveno osebje v zadnjih tednih daje<br />
odpovedi,« se je v daljši videozgodbi raz-<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
AKTUALNO<br />
27<br />
arhiv Domobvine<br />
govorila<br />
Prašnikarjeva. Dodaja, da<br />
tukaj ne gre več za težave s predolgimi<br />
čakalnimi vrstami, ko ljudje celo večnost<br />
ne pridejo na vrsto za obravnavo,<br />
temveč za razpad mreže.<br />
»To pomeni, da če bi imeli neko nesrečo<br />
sredi noči, tam ne bo usposobljenega<br />
travmatologa, ki vas bo operiral<br />
sredi noči. Tudi tisti, ki imajo denar,<br />
politiki, ki gredo lahko v tujino, bodo na<br />
istem. Nekdo ima lahko 800 milijonov<br />
evrov na računu, ampak če se mu ponoči<br />
nekaj zgodi, bo moral v Ljubljano<br />
na urgenco, v terciarno ustanovo, potreboval<br />
bo kirurge, ki pa jih tam ne bo.<br />
Enako bo z infarkti. Kaj ti pomaga, če<br />
imaš na računu milijardo, pa rabiš nujen<br />
poseg v eni uri, ampak sredi noči ne<br />
bo dežurnega kardiologa?« Privatnih<br />
bolnišnic s takšnimi urgentnimi posegi<br />
ni, rešuje nas še obstoječa zdravstvena<br />
mreža, razlaga Ana Debevc Prašnikar.<br />
»In en zdravnik, rečejo mu dvoživka, ki<br />
dela vrhunsko v neki klinični ustanovi<br />
in želi delati še popoldne ... ne razumem,<br />
zakaj bi mu to preprečili.«<br />
ZASEBNI INTERESI OBSTAJAJO<br />
Drugačen pogled pa ima upokojeni<br />
specialist psihiatrije, primarij Matjaž<br />
Lunaček, ki je na avtorja prispevka<br />
naslovil pismo s svojim videnjem skorajšnjega<br />
kolapsa javnega zdravstvenega<br />
sistema. »Desetletja sem vrhunsko<br />
delal na področju svoje specializacije.<br />
Mlajši kolegi zdravniki niso prikazali<br />
situacije, kakršna je, še manj, kaj je do<br />
nje pripeljalo. Vsak od nas, ki smo dolgo<br />
delali v stroki, je lahko opazoval namerno<br />
razkrajanje javnega zdravstvenega<br />
sistema za zelo zasebne interese, ki so<br />
jih postavljali na prvo mesto, kar se mi<br />
zdi etično zelo sporno, ker je škodovalo<br />
Nič ne bo spremenilo,<br />
dokler ne bodo za svoje<br />
(ne)delo politiki tudi<br />
kazensko odgovarjali.<br />
profesionalnemu delovanju ustanov,«<br />
razlaga Lunaček in predstavi, kaj se je<br />
dogajalo v psihiatriji. »Veliko ambulantnega<br />
specialističnega dela so opravljali<br />
timi Psihiatričnega dispanzerja, ki je bil<br />
vrhunski ambulantni del Psihiatrične<br />
klinike, ki je vpeljal mnoge novosti in<br />
imel močan profesorski kader. Nato je<br />
pred približno dvajsetimi leti na novo<br />
nameščena predstojnica nagovorila<br />
sodelavce psihiatre, da so množično<br />
zapustili dispanzer in postali koncesionarji.<br />
Zakaj? Zato, ker so na ta<br />
način dobili plačilo za tim, ki ga<br />
niso popolnili, zato jim je ostalo<br />
več denarja. Nenadoma so imeli<br />
veliko večje dohodke od specialistov<br />
v vrhunski ustanovi.<br />
Ob tem so se tudi izognili urgentni<br />
službi. Torej, za osebno<br />
finančni boljši položaj so uničili<br />
vrhunsko ustanovo, ki si<br />
je komaj sedaj, ob etičnem delovanju<br />
sedanje predstojnice,<br />
nekoliko opomogla,« se svojega<br />
službovanja spominja dr.<br />
Lunaček, ki je kritičen tudi do<br />
vrhunskega plastičnega kirurga,<br />
profesorja Ahčana, ki<br />
je že napovedal svoj odhod<br />
iz UKC Ljubljana. »Ampak ta<br />
(UKC, op. a.) ga je izobrazil v<br />
to, kar je, in kar naj predaja<br />
naprej v terciarni ustanovi.<br />
Kje je tu etična drža takega<br />
človeka, če svoj finančni<br />
interes postavi pred dobrobit<br />
pacientov?«<br />
Obregnil se je tudi ob izjave mlade<br />
zdravnice dr. Polone Gams Brulc, ki je v<br />
podkastu Vroča tema povedala, da ima<br />
občutek, da vlada diktatorsko omejuje<br />
in si lastnini njeno znanje. »Kot da ji je<br />
padlo z neba. V resnici se je cela plejada<br />
starejših kolegov trudila, da je oplemenitila<br />
svoje znanje. Medicinsko izobraževanje<br />
je zelo zapleteno in dejavnost<br />
taka, da je težko solirati brez škode za<br />
paciente.« Lunaček sicer dodaja, da se<br />
storitve posameznega specialista beležijo<br />
in da ti podatki kažejo enormna<br />
odstopanja glede opravljenih storitev<br />
posameznih zdravnikov. »Sam sem bil<br />
po osmih urah dela na kliniki tako utrujen,<br />
da mi ni prišlo na misel, da bi se<br />
napotil na še kakšne tri lokacije po dodaten<br />
zaslužek.«<br />
Večina kolegov sicer dr. Ahčana zagovarja<br />
kot izjemnega učitelja mladih<br />
zdravnikov, ki bi z njegovim odhodom<br />
veliko izgubili. Prav tako zagovarjajo<br />
njegovo odločitev, češ da se je v <strong>preteklosti</strong><br />
tudi sam izobraževal in usposabljal<br />
v tujini, pogosto na lastne stroške.<br />
Večina vrhunskih kirurgov ostaja v javni<br />
zdravstveni mreži tudi zato, da ohranja<br />
svojo kondicijo, saj pri zasebnikih<br />
opravljajo manj zahtevne, v Ahčanovem<br />
primeru estetske operacije. A povpraševanje<br />
je veliko, zaslužka dovolj,<br />
prostega časa tudi. Če bo moral izbrati,<br />
kot zdaj želi Golob – je že izbral. Na škodo<br />
države.<br />
<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
28<br />
GOSPODARSTVO<br />
10 NAJBOLJŠIH<br />
slovenskih inovacij leta<br />
Inovacija podjetij Sartorius BIA<br />
Separations d. o. o. in Intbas d. o. o.<br />
je alkalizator za gensko terapijo.<br />
Slovenija še vedno sodi pod evropsko povprečje po razvoju inovacij in se uvršča med države,<br />
ki so označene za zmerne inovatorke. Kljub temu so nekatera slovenska podjetja izjemno inovativna<br />
in s svojimi idejami in znanjem omogočajo napredek v svojih panogah. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)<br />
je podelila zlata priznanja za deset najboljših inovacij leta.<br />
KATJA BENČINA<br />
NEJC ŠTULAR<br />
Po podatkih evropskega sistema<br />
inovacijskih kazalnikov se Slovenija<br />
uvršča med države, ki so<br />
tako imenovane »zmerne inovatorke«,<br />
kar direktorica GZS Vesna<br />
Nahtigal pripisuje previsoki obdavčitvi<br />
dela, nestabilnem in nestimulativnem<br />
davčnem okolju in primanjkljaju kadra<br />
na področju digitalizacije. Kljub temu<br />
nekaterim podjetjem v Sloveniji uspeva<br />
razvijati inovacije, ki prinašajo napredek<br />
in razvoj v njihovih panogah.<br />
Na svečani prireditvi na Brdu pri<br />
Kranju je GZS podelila 47 nagrad za najboljšo<br />
inovacijo leta, deset jih je prejelo<br />
zlato priznanje, eno podjetje pa je prejelo<br />
posebno priznanje za inovacijski<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
izziv. Med nagrajenimi smo lahko videli<br />
pestro paleto inovacij, in sicer od inovacij<br />
v farmaciji, biotehnologiji, jeklarstvu,<br />
ribolovu do tekaških rolk z zavoro<br />
in trajnostnih oblačil. Letošnja rdeča nit<br />
je bila trajnost. »Ko se soočamo z okoljskimi,<br />
družbenimi in gospodarskimi<br />
izzivi, postaja trajnost, se pravi razvoj z<br />
mislijo na prihodnje rodove, temelj našega<br />
delovanja,« je na slovesni prireditvi<br />
povedal Tibor Šimonka, predsednik<br />
GZS in glavni podpredsednik Skupine<br />
SIJ ter dodal: »Inovacije pomagajo reševati<br />
ključne izzive, kot so prehod v krožno<br />
gospodarstvo in zmanjšanje okoljskega<br />
odtisa. Brez inovacij ni napredka,<br />
brez njih ni trajnostne preobrazbe.«<br />
Predstavljamo deset najboljših inovacij<br />
leta in inovacijo, ki je prejela priznanje<br />
za inovacijski izziv.<br />
ALKALIZATOR ZA GENSKO<br />
TERAPIJO (SARTORIUS BIA<br />
SEPARATIONS D. O. O.,<br />
INTBAS D. O. O.)<br />
Se še spomnite malega Krisa, za katerega<br />
smo Slovenci stopili skupaj in<br />
zbirali sredstva za nakup dragih genskih<br />
zdravil? Inovacija dveh slovenskih<br />
podjetij iz Ajdovščine, podjetja Sartorius<br />
BIA Separations in IntBas, pomaga<br />
pri proizvodnji genskih zdravil, kot je<br />
zdravilo Zolgensma, ki ga je potreboval
GOSPODARSTVO<br />
29<br />
Alkalizator znižuje stroške in<br />
končno ceno genskih zdravil.<br />
mali Kris. Inovacija prav tako pomaga<br />
pri proizvodnji nekaterih cepiv, kot so<br />
denimo mRNA cepiva proti kovidu ali<br />
DNA cepiva.<br />
Gre za alkalizator, ki kontinuirno<br />
ter pod kontroliranimi pogoji iz bakterijskih<br />
celic sprosti plazmidno DNA<br />
(pDNA), ki je ključna molekula moderne<br />
biotehnološke industrije. »Da pripraviš<br />
zdravilo za gensko terapijo, je potrebnih<br />
kar nekaj korakov, ampak začne se z<br />
zelo dobro surovino čisto na začetku in<br />
ta surovina je pDNA. Z alkalizatorjem<br />
omogočimo zelo učinkovito alkalno<br />
lizo, posledično je tarčna molekula že v<br />
začetni fazi čiščenja višje kvalitete. To<br />
seveda vpliva na enostavnejše nadaljnje<br />
korake čiščenja. Tako lahko zmanjšamo<br />
stroške in posledično končno ceno<br />
zdravila,« je pojasnil dr. Matevž Korenč.<br />
Svojo inovacijo so že prodali nekaterim<br />
največjim farmacevtskih podjetjem<br />
na svetu. »Tak alkalizator je trenutno<br />
že implementiran v podjetju, ki<br />
proizvaja biološka zdravila v Kanadi,<br />
je pa res izredno zanimanje. V zadnjih<br />
šestih mesecih implementiramo in testiramo<br />
na zahodni in vzhodni obali<br />
ZDA, Franciji, Švici, Nemčiji in Belgiji,<br />
in to brez kakršnekoli reklame, kar se<br />
mi zdi izjemno.«<br />
V podjetju Proga Rollerski d. o. o. so iznašli<br />
tekaško rolko z zavoro.<br />
Podjetje SIJ Metal Ravne d. o. o. je razvilo<br />
novo tehnologijo za izdelavo superzlitine za<br />
jedrske aplikacije.<br />
TEKAŠKA ROLKA Z ZAVORO<br />
(PROGA ROLLERSKI D. O. O.)<br />
Če rolerje, kotalke ali kolo radi uporabljamo<br />
in dobro poznamo, je tekaška<br />
rolka, ki posnema občutek teka na smučeh,<br />
še nepoznana med rekreativnimi<br />
uporabniki. Kot sta ob prejemu zlatega<br />
priznanja za inovacijo dejala izumitelja<br />
tekaške rolke Proga rollerski, je vzrok<br />
za to predvsem dejstvo, da tekaška rolka<br />
do sedaj ni imela zavor. To težavo sta<br />
odpravila in razvila integriran zavorni<br />
sistem z aktivacijskim mehanizmom, ki<br />
omogoča, da pri nagibu telesa nekoliko<br />
nazaj tekaška rolka zavira.<br />
»To idejo sem gojil že od otroštva,<br />
ko sem živel v Argentini in sem imel<br />
soseda, olimpijca. Tedaj mi je ponudil<br />
rolke in je rekel: ›Samo pazi, nima zavor.‹<br />
Rekel sem, treba je narediti zavore,<br />
a je dejal, da se ne da. Ideja mi je ostala v<br />
glavi in s kolegom sva razvila sistem zavor,<br />
ki sva ga patentirala,« je dejal inovator<br />
Ivan Andres Arnšek. »Rešitev je<br />
zelo preprosta, tako da ne vem, kako je<br />
v stotih letih niso odkrili,« se je ob prejemu<br />
zlate nagrade za inovacijo pošalil<br />
inovator podjetja Proga rollerski.<br />
SUPERZLITINA<br />
(SIJ METAL RAVNE D. O. O.)<br />
Eden največjih globalnih izzivov moderne<br />
družbe je zagotavljanje trajnostnih<br />
energijskih virov. Pri tem ima<br />
pomembno vlogo nuklearna energija,<br />
ki predstavlja zelen, nizkoogljičen in<br />
zanesljiv vir energije. Podjetje SIJ Metal<br />
Ravne je prvo na svetu razvilo novo<br />
tehnologijo EPŽ za izdelavo superzlitine<br />
UTOPTI za jedrske aplikacije.<br />
Kot pojasni vodja inovacijske skupine<br />
Marko Češnjaj ta superzlitina zdrži<br />
večji temperaturni interval kot druge:<br />
»To superzlitino se uporablja v sistemih<br />
nuklearnih reaktorjev, to so regulacijske<br />
kartuše. Gre za več kot deset metrov dolge<br />
in 915 kilogramov težke konstrukcije,<br />
ki v jedru reaktorja skrbijo za regulacijo<br />
nuklearne reakcije. Mi smo naši superzlitini<br />
povečali temperaturni interval<br />
uporabe. Če mora biti v energetiki temperaturni<br />
interval uporabe med 20 in<br />
350 stopinj Celzija, naša superzlitina pa<br />
Arnšek: »To idejo sem<br />
gojil že od otroštva.<br />
S kolegom sva razvila sistem<br />
zavor, ki sva ga patentirala.«<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
30<br />
GOSPODARSTVO<br />
Novartis farmacevtska proizvodnja d. o. o.<br />
zdrži od minus 196 do 700 stopinj Celzija,<br />
to omogoča bistveno zanesljivejše in<br />
varnejše delovanje regulacijskih kartuš<br />
skozi celotno življenjsko dobo.«<br />
INOVATIVNA BIOLOŠKA<br />
ZDRAVILA BREZ NEČISTOT<br />
(NOVARTIS FARMACEVTSKA<br />
PROIZVODNJA D. O. O.)<br />
Inovativna biološka zdravila so kompleksni<br />
farmacevtski produkti, proizvedeni<br />
v živih gostiteljskih celicah.<br />
Kljub tehnološkemu napredku v njihovi<br />
pripravi lahko biološka zdravila vsebujejo<br />
ostanke proteinskih nečistot. Nečistote<br />
so primesi, ki preprečujejo, da bi<br />
zdravila lahko uporabili pri pacientih.<br />
Nova inovacija BPP omogoča iskanje<br />
kritičnih proteinskih nečistot v bioloških<br />
zdravilih in jih tarčno odstranjuje.<br />
»Če zdravila vsebujejo neke kritične<br />
proteinske nečistote, niso primerna za<br />
paciente. Naša inovacija pa omogoča,<br />
da zaznamo te nečistote že zgodaj v razvoju<br />
in poskrbimo, da se ne pojavljajo<br />
več v tem zdravilu,« pojasni Aleksander<br />
Krajnc, raziskovalec ekspert v Razvoju<br />
bioloških zdravil Mengeš v Novartisu.<br />
Tako pripomorejo k pripravi varnejših<br />
in kakovostnejših zdravil.<br />
HLAJENJE POGONSKIH<br />
MOTORJEV (MAHLE ELECTRIC<br />
DRIVES SLOVENIJA D. O. O.)<br />
Nova tehnologija hlajenja pogonskih<br />
motorjev, ki jo je razvilo podjetje<br />
MAHLE Electric Drives Slovenija, omogoča,<br />
da elektromotorji trajno obratujejo<br />
z najvišjo močjo, ki jo motor sploh<br />
lahko doseže. »Odlika naše tehnologije<br />
je v tem, da lahko naši motorji trajno<br />
delujejo z izredno visoko močjo in zaradi<br />
tega naslavljamo najbolj zahtevne<br />
aplikacije tako v industriji kot v avtomobilski<br />
industriji. Uporabljamo jih<br />
lahko recimo pri elektrifikaciji osebnih<br />
vozil ali gospodarskih težkih vozil,«<br />
je pojasnil predstavnik podjetja Peter<br />
Sever. Tehnologija je bila leta 2023 nagrajena<br />
tudi z nagrado Top Innovator<br />
Award 2023 Evropskega združenja avtomobilskih<br />
dobaviteljev.<br />
GENERIČNO ZDRAVILO<br />
ZA ZDRAVLJENJE ANEMIJE<br />
(LEK D. D.)<br />
Za anemijo trpi približno ena četrtina<br />
prebivalstva. V Lekovem razvojnem<br />
centru so prvi na svetu razvili generično<br />
zdravilo, ki vsebuje zdravilno učinkovino<br />
železove karboksimaltoze in se v obliki<br />
injiciranja ali infundiranja uporablja<br />
Mahle electric drivers Slovenija d. o. o.<br />
za zdravljenje anemije (slabokrvnosti<br />
zaradi pomanjkanja železa). Zdravilo, ki<br />
je v celoti proizvedeno v Sloveniji, je že<br />
na trgu v nekaterih državah v Evropi.<br />
»Železova karboksimaltoza se aplicira<br />
intravenozno, torej v žilo, in v primerjavi<br />
z ostalimi zdravili za zdravljenje<br />
anemije, predvsem z zdravili za<br />
oralno uporabo, omogoča zdravljenje z<br />
manjšim številom odmerkov, hkrati pa<br />
zagotavlja hitrejšo povrnitev nivoja železa<br />
v telesu,« je pojasnila Lidija Vraničar<br />
Savanović.<br />
JEKLO, KI PRENESE<br />
TEMPERATURE NAD<br />
500 STOPINJ CELZIJA<br />
(SIJ ACRONI D. O. O.)<br />
Podjetje SIJ Acroni je ustvarilo jeklo s<br />
posebno kemično sestavo, ki lahko prenese<br />
visoke temperature v časovno zelo<br />
dolgem obdobju, ne da bi pri tem spremenilo<br />
svoje prvotne karakteristike.<br />
»Ključni del uporabe nerjavnih feritnih<br />
jekel je za visoko temperaturne aplikacije,<br />
saj so dobro oksidacijsko obstojna<br />
pri temperaturah nad 500 stopinj Celzija,«<br />
je pojasnil <strong>Bo</strong>štjan Bradaškja.<br />
Jeklo MKMCrMoW22 so skupaj z<br />
nemškim kupcem namensko razvili za<br />
novo generacijo vodikovih gorilnih celic<br />
SOFC (The solid oxide fuel cell). Gre<br />
za edinstven razvoj jekla in procesa,<br />
izveden po postopku pretaljevanja odpadnega<br />
železa in kontinuirnega litja.<br />
Kot končna aplikacija se uporablja v gorilnih<br />
celicah nove generacije – SOFC.<br />
STERILNO PAKIRANJE<br />
VELIKIH KOLIČIN ANTIBIOTIKOV<br />
(ISKRA PIO D. O. O.)<br />
Svetovna inovacija slovenskega podjetja<br />
omogoča pakiranje velikih količin<br />
sterilnih prahov oziroma antibiotikov.<br />
Čeprav je obratov, kjer se proizvaja velika<br />
količina antibiotikov, relativno<br />
malo, so ti pomembni za svetovno oskrbo<br />
s temi zdravili. Inovacija slovenskega<br />
podjetja Iskra Pio omogoča povečanje<br />
kapacitet proizvodnje, s čimer<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
Krkini strokovnjaki<br />
so z inovativnimi rešitvami<br />
dosegli, da se zdravilo<br />
v prebavilih sprošča<br />
zelo počasi.
GOSPODARSTVO<br />
31<br />
Podjetje Lek d. d. je razvilo generično<br />
zdravilo za zdravljenje anemije.<br />
Inovacija slovenskega<br />
podjetja omogoča državam<br />
po svetu, da imajo boljši<br />
nadzor nad ribolovom.<br />
pripomorejo k bolj zanesljivi dobavi<br />
antibiotikov na svetovnem trgu in večji<br />
dostopnosti zdravil.<br />
»Gre za sistem polnjenja prahov, v<br />
našem primeru učinkovin za zdravila v<br />
sterilnem okolju. Torej v okolju brez prisotnosti<br />
mikroorganizmov. Sam sistem<br />
je vgrajen v izolator – to je tesna komora,<br />
ki fizično ločuje operaterja od produkta<br />
in to sterilno čisto okolje lokalizira v<br />
notranjost izolatorske komore. Posebnost<br />
je v tem, da omogoča polnjenje prahov<br />
v različne embalaže in pri tem ohranja<br />
visoko stopnjo avtomatizacije. Da<br />
smo to lahko dosegli, smo morali razviti<br />
kar nekaj novih sistemov in rešitev,« je<br />
pojasnil inovator Zvone Simončič.<br />
Strokovnjaki iz podjetja Krka d. d. so razvili<br />
zdravilo za lajšanje hude kronične bolečine.<br />
INOVATIVNE REŠITVE<br />
ZA OBVLADOVANJE HUDE<br />
KRONIČNE BOLEČINE (KRKA,<br />
TOVARNA ZDRAVIL, D. D.)<br />
Krkini strokovnjaki so z inovativnimi<br />
rešitvami razvili kakovostno, varno in<br />
učinkovito zdravilo za lajšanje hude<br />
kronične bolečine. Novo obliko soli<br />
zdravilne učinkovine so vgradili v tableto<br />
s podaljšanim sproščanjem, ki<br />
preprečuje nemedicinske zlorabe.<br />
»Učinkovino, ki smo jo razvili v novi<br />
kemijski obliki, smo ujeli v kompleksno<br />
strukturo tablete in preprečili, da se<br />
sprosti na enkrat. V bistvu smo na nek<br />
način vprogramirali hitrost njenega<br />
sproščanja. Ko pride tableta v prebavila,<br />
postopoma gelira in se učinkovino sprošča<br />
deset ur in več, s tem pa omogoča,<br />
da bolnik tako tableto uživa pogosto,«<br />
pojasni farmacevtka Janika Slanc Vovk.<br />
Inovacija je omogočila predčasno lansiranje<br />
cenovno dostopnejšega zdravila.<br />
BREZŽIČNI SENZORJI<br />
ZA NADZOROVANJE<br />
RIBOLOVA (EMA D. O. O.)<br />
Svetovno povpraševanje po ribah se<br />
je v zadnjih desetletjih močno povišalo<br />
in po novih podatkih bi lahko bila<br />
morja do leta 2048 prazna, je opozoril<br />
inovator Peter Mastnak. Prav zato je<br />
njihova inovacija, ki podpira trajnostno<br />
upravljanje ribištva, izjemnega pomena.<br />
Gre za brezžični senzor Blue Senz,<br />
ki omogoča, da Centri za spremljanje<br />
ribištva prejmejo natančne podatke o<br />
tem, kje ribiške flote lovijo, koliko ujamejo<br />
in na katerih globinah lovijo.<br />
»Naše sisteme kupujejo predvsem<br />
države, ki si želijo izboljšati trajnost<br />
ribištva. Sami ribiči pa ne želijo, da bi<br />
ljudje vedeli, kaj lovijo, kako lovijo in kje<br />
lovijo, zato države od njih zahtevajo, da<br />
Inovacija ekipe iz podjetja Ema d. o. o.<br />
je brezžični senzor za spremljanje podatkov<br />
o ribarjenju.<br />
namestijo te sisteme, da lahko nadzorujejo<br />
prekomerni ribolov,« je pojasnil.<br />
Ker v morju vladajo ekstremne razmere,<br />
mora biti njihova inovacija zanesljiva in<br />
odporna. »Lahko si predstavljate, da se<br />
naši senzorji znajdejo v najbolj ekstremnih<br />
pogojih sveta. Naše sisteme najdete<br />
v arktičnih morjih, tropskih morjih,<br />
pa tudi ribiči niso prizanesljivi z opremo.<br />
Tako da je izziv izdelati sisteme, ki zdržijo<br />
recimo sedem let in preživijo vse te ekstremne<br />
vremenske pogoje.«<br />
TRAJNOSTNA ŽENSKA MODA<br />
BY/MARTIS – PRIZNANJE ZA<br />
INOVACIJSKI IZZIV<br />
Po svetu vsako sekundo zavržemo za<br />
cel tovornjak oblačil. Modna industrija<br />
je med najbolj onesnažujočimi industrijami<br />
na svetu, a modna oblikovalka<br />
Martina Marolt si želi, da bi bila modna<br />
industrija trajnejša. Prav zato je ustvarila<br />
trajnostna modularna oblačila,<br />
kjer lahko ženske iz samo petih oblačil<br />
ustvarijo kombinacijo oblačil za vsak<br />
dan v mesecu in drastično zmanjšajo<br />
število svojih oblačil.<br />
Njena oblačila se sestavljajo, in sicer<br />
tako, da lahko majici odstranimo rokave<br />
in pridobimo kratko majico, hkrati ji lahko<br />
pripnemo krilo in pridobimo daljšo<br />
tuniko. »Deli oblačil se sestavljajo v nove<br />
kombinacije. Iz dveh oblačil, ki se razstavita<br />
v predelu rokavov in pasu, nastane<br />
kar 18 različnih kombinacij,« pove.<br />
Danes si okoljsko ozaveščene ženske po<br />
njenem mnenju želijo manj oblačil, ki bi<br />
bila aktualna dlje, je prepričana. Rešitev<br />
pa vidi v kupovanju manj oblačil, ki<br />
omogočajo več kombinacij.<br />
<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
32<br />
INTERVJU<br />
Tokrat smo se pogovarjali z Alešem<br />
Primcem, predsednikom stranke Glas<br />
za otroke in družine ter pobudnikom<br />
in organizatorjem zmagovitih družinskih<br />
referendumov v letih 2001, 2012<br />
in 2015. V letu 2024 je izdal priročnik<br />
Za otroke gre – Priročnik za mame,<br />
očete in učitelje za zaščito otrok pred<br />
LGBTQ+ ideologijo. Znan je po svojem<br />
zavzemanju za pravice nerojenih<br />
otrok ter za zaščito otrok pred vdorom<br />
škodljivih ideologij. V času, ko ko po<br />
Sloveniji potekajo Pohodi za življenje,<br />
smo ga povprašali o organizaciji in<br />
pomenu teh pohodov ter o drugih<br />
aktualnih zadevah.<br />
ALEŠ PRIMC, PREDSEDNIK STRANKE<br />
GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE<br />
»Pohodi za življenje širijo<br />
obzorje slovenske družbene<br />
in medijske omejenosti«<br />
Z vsakim novim mestom Pohoda za življenje zaživi v tem mestu nova skupina aktivnih državljanov, ki osvešča,<br />
kako velik dar je življenje. – Danes je v rodni dobi več kot 100.000 žensk manj kot v času, ko sem bil jaz<br />
rojen. – Medicinska zastrupitev bolnih in starejših je še ena prevara, s katero hočejo varčevati pri<br />
zdravstvenih in pokojninskih stroških. – Aktivisti LGBTQIA+ čedalje bolj agresivno vdirajo v vrtce in šole.<br />
LEA KALC FURLANIČ<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
INTERVJU<br />
33<br />
Pohod za življenje je bil letos prvič<br />
organiziran tudi v Kopru, lani je<br />
bil prvič v Mariboru. Zakaj čedalje<br />
več mest?<br />
Pomembno je, da sporočila veselja do<br />
življenja, upanja in sočutja, ki jih prinašajo<br />
Pohodi za življenje, dosežejo<br />
čim več ljudi po vsej Sloveniji. Z vsakim<br />
novim mestom, kjer poteka Pohod za<br />
življenje, zaživi v tem mestu nova skupina<br />
aktivnih državljanov, ki osvešča<br />
svoje prijatelje, sorodnike, sodelavce in<br />
sosede o tem, kako velik dar je življenje,<br />
vsak otrok in kako pomembno je, da ga<br />
varujemo. Še posebej, ko je najbolj ranljiv<br />
in nemočen. Kako pomembno je, da<br />
kot posamezniki in družba pomagamo<br />
mamam v stiski, ki se odločajo o življenju<br />
in smrti svojih otrok. Te stiske se<br />
dogajajo po vsej Sloveniji, zato je prav,<br />
da je po vsej Sloveniji tudi čim več ljudi,<br />
ki širijo veselje do življenja.<br />
Kakšen bo program letošnjih Pohodov<br />
za življenje? Napovedali ste<br />
posebnega gosta.<br />
Pohodi za življenje imajo vedno na<br />
nek način podobno zasnovo. Pohod, ki<br />
traja od pol do tričetrt ure, ter kratek<br />
program z glasbo, nagovori in pričevanji.<br />
Pred shodom in po njem pa veliko<br />
prijateljskega druženja otrok, družin,<br />
mladih in starejših. Letos imamo veliko<br />
milost, da bodo naši gostje ljudje, ki<br />
so preživeli poskus končanja njihovega<br />
življenja. Veliko takih je v Sloveniji in v<br />
tujini. V Kopru in Mariboru se nam bo<br />
predstavil gospod, ki je v splavu oslepel,<br />
v Ljubljani pa bodo nastopili gostje<br />
iz Brazilije. Tonio Mello, ki je posvojil<br />
46 ljudi, ki so preživeli poskus končanja<br />
njihovega življenja kot nerojeni otroci,<br />
ter dva njegova posvojena odrasla otroka.<br />
Sam sem letos, ko sem bil v Braziliji,<br />
obiskal njihovo skupnost v Petropolisu,<br />
70 kilometrov severno od Ria de Janeira,<br />
in moram reči, da je bilo zame in celo<br />
družino pretresljivo srečati se s temi<br />
ljudmi in prostovoljci, ki skrbijo zanje.<br />
Zakaj naj se državljanke<br />
in državljani udeležijo pohodov<br />
za življenje?<br />
Pohodi za življenje so zelo lepi dogodki<br />
in se jih že kot same lepe dogodke,<br />
polne pozitivnega vzdušja, barvitosti<br />
in lepih sporočil, splača udeležiti. Pohodi<br />
za življenje širijo obzorje slovenske<br />
družbene in medijske omejenosti,<br />
kjer vlada večinoma molk o tragediji<br />
smrti nerojenih otrok ter trpljenja njihovih<br />
mater in očetov. Če pa ni molk,<br />
gre večinoma za enostransko predstavljanje,<br />
kako je smrt nerojenega otroka<br />
super stvar, celo pravica itn. Na Pohodu<br />
za življenje na prijazen, spodbuden<br />
in lep način osveščamo, da je veliko<br />
lepša pot v življenju odločanje za življenje.<br />
Pohodi za življenje so odlična<br />
preventiva za otroke in družine, da bi<br />
bili obvarovani tragedije končanja življenja<br />
nerojenih otrok. Vesel sem, da<br />
se veliko mater in očetov tega zaveda<br />
in je na pohodih res veliko otrok in<br />
družin. Pohodi za življenje postajajo<br />
tudi prostor čudovite ustvarjalnosti.<br />
Lani sta ob pripravah na mariborski in<br />
letos ob pripravah na koprski pohod<br />
nastali dve čudoviti skladbi in videospota.<br />
Letošnja pesem je prevod španske<br />
pesmi in vesel sem, da se je Pohoda<br />
za življenje udeležila tudi pevka Teresa<br />
iz Španije. Je pa lahko Pohod za življenje<br />
tudi priložnost, praznik, ko pokažemo<br />
svojo hvaležnost, da smo živi,<br />
ter hvaležnost mami in očetu, da sta<br />
nam podarila življenje. Ob 30 in več<br />
odstotkih smrti nerojenih otrok na<br />
generacijo še zdaleč ni samoumevno,<br />
da smo bili rojeni.<br />
Ste imeli na pohodih kdaj težave<br />
z nasprotniki? Vam je kdo grozil,<br />
preprečeval vaš program, vnašal<br />
med udeležence strah in nemir?<br />
Pohode za življenje v Sloveniji in drugod<br />
po svetu ponavadi spremljajo skupine<br />
zavedenih, abortivnih in LGBTQIA+<br />
aktivistk in aktivistov, ki se zavzemajo<br />
za smrt nerojenih otrok. Ampak ker<br />
smo v demokraciji, lahko tudi ta skrajna<br />
stališča izrazijo, tako kot mi svoja.<br />
Kako se je ob tem odzvala policija?<br />
Policija večinoma korektno opravi svoje<br />
delo in računam, da ga bo tudi letos, za<br />
kar se jim vnaprej zahvaljujem.<br />
Trdijo, da se število smrti<br />
nerojenih otrok zmanjšuje, ne<br />
povedo pa, da se izvaja čedalje<br />
več kemičnih smrti nerojenih<br />
otrok, ki jih statistike ne<br />
navajajo, ter da imamo veliko<br />
manj žensk v rodni dobi<br />
kot pred leti.<br />
Ali vas kdaj povezujejo s politiko,<br />
Cerkvijo, očitajo, da ste npr. janšisti,<br />
zadrgnjeni katoliki itd.?<br />
Seveda poskušajo, ampak Pohod za življenje<br />
povezuje mnogo širše. Vprašanja<br />
življenja in smrti so pri vsakem posamezniku<br />
najbolj temeljna vprašanja in<br />
presegajo siceršnje delitve v družbi.<br />
Na Stični mladih so na eni od<br />
delavnic iskali odgovore na vprašanje:<br />
Zakaj splav enega otroka<br />
splavi več generacij? Kako bi vi<br />
odgovorili na to?<br />
Ko en otrok umre, umrejo z njim tudi<br />
vsi njegovi talenti in vse, kar bi lahko<br />
lepega in dobrega naredil … In tudi vsi<br />
njegovi otroci, vnuki …<br />
V Sloveniji zaradi splava še vedno<br />
umre okoli deset otrok dnevno,<br />
zato v šolah manjka ena petina<br />
otrok. Lahko nanizate še kaj podatkov<br />
o splavih v Sloveniji?<br />
Opozoril bi na manipulacije pri predstavljanju<br />
podatkov o smrtih nerojenih<br />
otrok. Trdijo, da se število zmanjšuje.<br />
Ne povedo pa, da se izvaja čedalje več<br />
kemičnih smrti nerojenih otrok, ki jih<br />
statistike ne navajajo, ter da imamo veliko<br />
manj žensk v rodni dobi kot pred<br />
leti. Sedaj imamo npr. v rodni dobi več<br />
kot 100.000 žensk manj kot v času, ko<br />
sem bil jaz rojen. Ko sem bil rojen (1973),<br />
je bilo rojenih skoraj 14.200 punčk, po<br />
30 letih, leta 2003, pa samo še 8.300.<br />
Torej 5.900 rojenih punčk manj. In z<br />
leti se to sešteva v čedalje manj žensk v<br />
rodni dobi.<br />
Zakaj je pomembno, da se<br />
organizirajo Pohodi za življenje<br />
tudi v Sloveniji?<br />
O teh stvareh ne smemo biti tiho, ker<br />
smo sokrivi, če vemo, kaj smrt nerojenega<br />
otroka pomeni zanj in njegovo<br />
mamo, a molčimo. Lepota Pohodov za<br />
življenje je v tem, da širijo veselje do<br />
življenja in upanje ter ne poudarjajo<br />
tragičnih dejstev, zaradi katerih so<br />
potrebni. Začetniki teh pohodov so<br />
namreč ugotovili, da informacije, še<br />
tako tragične, ne spreminjajo src ljudi.<br />
Srca ljudi premikajo pozitivna sporočila,<br />
pozitivne pobude in projekti ter<br />
veselje in upanje. Zato so Pohodi za<br />
življenje po vsem svetu tako uspešni,<br />
udeležuje se jih čedalje več ljudi in organizirajo<br />
jih v čedalje več državah, že<br />
v preko 60 državah.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
34<br />
INTERVJU<br />
Ljudje na referendumih<br />
so trikrat z veliko večino<br />
povedali, da spoštujejo<br />
pravico otroka do mame in<br />
očeta. To so bile velike zmage.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
Po besedah Primca se v<br />
družbi stvari spreminjajo<br />
na podlagi aktivnosti različnih<br />
družbenih skupin.<br />
Verjetno je vaše stališče do evtanazije<br />
podobno, kot je vaše stališče<br />
do splava – da ima vsak človek<br />
pravico do življenja od spočetja pa<br />
vse do naravne smrti?<br />
Medicinska zastrupitev bolnih in starejših<br />
je še ena prevara, s katero hočejo<br />
varčevati pri zdravstvenih in pokojninskih<br />
stroških. Njihova logika je zelo<br />
pokvarjena in preprosta. Mrtev človek<br />
nič več ne stane, zato jih hočejo čim več<br />
zastrupiti. Temu se je treba upreti. Starejši<br />
in bolan človek potrebuje toplino,<br />
bližino in sočutje, ne pa strupa.<br />
Pred dvema letoma ste se nadvse<br />
borili proti spremembam družinskega<br />
zakonika, s katerimi je<br />
istospolnim partnerjem omogočena<br />
sklenitev zakonske zveze in<br />
posvojitev otrok, ukinjena pa je zakonska<br />
zveza moža in žene. Takrat<br />
ste bili zelo aktivni, protestirali ste<br />
pred ustavnim sodiščem, koalicija<br />
Za otroke gre!, katere sovoditelj<br />
ste, je na Trgu republike pripravila<br />
velik shod za zaščito otrok in<br />
družin, zbrali ste več kot 30.000<br />
podpisov za posvetovalni referendum,<br />
pobudo je ustavno sodišče<br />
zavrnilo, sedaj se s pohodi širite po<br />
Sloveniji. Imate kdaj občutek, da se<br />
borite v prazno?<br />
Nasprotno. Jaz sem velik optimist in<br />
<strong>Bo</strong>gu hvaležen za velike uspehe, pri katerih<br />
sem lahko dodal svoj kamenček v<br />
mozaik. V družbi se stvari spreminjajo<br />
na podlagi aktivnosti različnih družbenih<br />
skupin. Ljudje na referendumih<br />
so trikrat z veliko večino povedali, da<br />
spoštujejo pravico otroka do mame in<br />
očeta. To so bile velike zmage. Skrajno<br />
levičarske vlade so te odločitve povozile.<br />
Ob porazu skrajnih levičarjev<br />
na volitvah, ki bo slej ko prej prišel, bo<br />
mogoče v državnem zboru uveljaviti<br />
trikratno referendumsko odločitev, ki<br />
je zaveza, ki ne preneha, dokler ni drugačna<br />
odločitev sprejeta na referendumu.<br />
Tudi Pohodi za življenje so velik<br />
uspeh. Z njimi osveščamo in rešujemo<br />
življenja nerojenih otrok. Vsak otrok,<br />
ki je rešen, ker mamica pride na Pohod<br />
za življenje ali sliši naše spodbude in<br />
argumente in se odloči za življenje, je<br />
neizmerno dragocen. Vsaka mama, ki<br />
gre skozi tragedijo splava in na Pohodu<br />
za življenje začuti sočutje in tolažbo ter<br />
zaradi tega lažje živi, je dragocena. Enako<br />
tudi pri našem boju za pitno vodo. Če<br />
se ne bi Jankoviću uprli, bi že zagnal<br />
»drekovod« in nam zastrupil vodo. Ker<br />
smo se uprli, smo mu to preprečili in<br />
imamo še vedno čisto pitno vodo. To so<br />
velike stvari, seveda pa je treba z aktivnostmi<br />
še nadaljevati in jih stopnjevati.<br />
Marko Crnkovič je v kolumni za<br />
Večer julija 2022, ko so na ustavnem<br />
sodišču presojali o spremembi<br />
definicije zakonske zveze, kar je<br />
vodilo v spremembo družinskega<br />
zakonika, zapisal, citiram: »Alešu<br />
Primcu ne gre za otroke. Gre mu<br />
za manipuliranje.« Kako komentirate<br />
to izjavo?<br />
Alešu Primcu gre za vse otroke, družine,<br />
mlade, starejše, osebe s posebnimi<br />
potrebami, za vse delovne ljudi. Pošteni<br />
ljudje to vidijo.<br />
Ko pa je državni zbor uvajal spremembe<br />
družinskega zakonika, ste<br />
poudarili, da je zanj odgovoren<br />
minister za delo in družino Luka<br />
Mesec, ter dejali, da je Mesec na<br />
ministrstvu za delo »lisica v kurniku«.<br />
Kaj ste mislili s tem?<br />
Luka Mesec nikoli ne bi smel biti minister<br />
za delo in družino. Njegov politični<br />
program je uničiti družine in narediti<br />
vse, da bi bilo čim manj otrok. Razen<br />
politikantstva pa itak nikoli v življenju,<br />
kolikor vem, ni nič delal. Tak človek<br />
uničuje tisto, za kar bi moral kot minister<br />
skrbeti.<br />
Vašim prizadevanjem za zaščito<br />
tradicionalne družine ni konca:<br />
lani konec leta ste javno obelodanili<br />
priročnik društva Legebitra<br />
za »seksualizacijo« otrok, ki ga<br />
želi aktualna vlada širiti v šolah
INTERVJU<br />
35<br />
in vrtcih, letos poleti pa ste sami<br />
izdali priročnik z vsebinami,<br />
kako zaščititi otroke pred ideologijo<br />
LGBTQIA+. Župan Janković<br />
vam ga je prepovedal predstaviti<br />
v prostorih Mestne občine Ljubljana.<br />
Kaj je bila njegova utemeljitev?<br />
Naj ob tem spomnimo, da<br />
ste občinski svetnik.<br />
Aktivisti LGBTQIA+ še posebej po uzakonitvi<br />
posvojitev otrok v LGBTQIA+<br />
razmerjih čedalje bolj agresivno vdirajo<br />
v vrtce in šole. Gre za zelo nevarno<br />
ideologijo, ki otroke prepričuje, naj si<br />
tako rekoč spremenijo spol in spolno<br />
usmerjenost. To je v resnici pohabljanje<br />
otrok, ki jih pohabi za celo življenje.<br />
To morajo mame in očetje LGBTQIA+<br />
aktivistom preprečiti, ker se sami ne<br />
bodo ustavili. Mame in očetje, ki so<br />
sicer zelo obremenjeni, niso izvežbani<br />
za boj z radikalnimi LGBTQIA+<br />
aktivisti, ki so usposobljeni za indoktrinacijo<br />
otrok in manipulacije s starši.<br />
Zato sem pripravil priročnik, kako<br />
naj mame in očetje zaščitijo svoje otroke<br />
pred LGBTQIA+ indoktrinacijo.<br />
Janković mi je kot mestnemu svetniku<br />
nezakonito prepovedal uporabo<br />
mestnih prostorov, češ da ne podpira<br />
nestrpnosti. Potem sem imel tiskovno<br />
konferenco pred magistratom, kjer se<br />
počutim še bolje kot v zatohlih prostorih<br />
Mestne občine Ljubljana, ki jih bo<br />
treba čim prej močno prezračiti.<br />
S podporo stranke Glas za otroke<br />
in družine, ki ste jo ustanovili<br />
leta 2018, ste kandidirali tudi za<br />
ljubljanskega župana in dosegli<br />
tretje mesto od devetih. Kaj bi se po<br />
vašem moralo zgoditi, da Ljubljančani<br />
ne bi več izvolili Jankovića?<br />
Ljubljančanke in Ljubljančani bodo slej<br />
ko prej izvolili drugega župana. V to sem<br />
prepričan. Ljubljana potrebuje človeka<br />
dialoga in reševanja ključnih problemov,<br />
ne pa manipulanta, koristolovca in uničevalca<br />
okolja, kot je Janković. Janković<br />
je v Ljubljani v veliki meri že uničil<br />
zdravstvo, 35.000 ljudi je brez osebnega<br />
zdravnika, promet je katastrofa, na tisoče<br />
ljudi v blokih večstanovanjskih hiš<br />
nima dvigala, Ljubljano poplavlja ob vsakem<br />
malo večjem dežju, zastrupiti hoče<br />
vodo, grozi, da bo s sežigalnico zastrupil<br />
še zrak … Vse te probleme je treba rešiti<br />
in Janković jih ne bo, ker če bi jih hotel<br />
in znal, bi v 17 letih to že naredil. Torej je<br />
potreben nov župan.<br />
Primc meni, da gre pri<br />
LGBTQIA+ ideologiji za<br />
veliko nevarnost, saj<br />
spreminjanje spola v<br />
resnici otroke in mlade<br />
pohabi za celo življenje.<br />
Ljubljana potrebuje človeka<br />
dialoga in reševanja<br />
ključnih problemov, ne pa<br />
manipulanta, koristolovca<br />
in uničevalca okolja,<br />
kot je Janković.<br />
Kot občinski svetnik se s shodi in<br />
drugimi dejavnostmi borite tudi<br />
proti spornemu kanalu C0. Ker<br />
je danes, ko se pogovarjava, dan<br />
laži – premierja Goloba so namreč<br />
razkrinkali, da je lagal o pismu<br />
predsednice Evropske komisije<br />
Ursule fon der Leyen, češ da ni<br />
bilo nobenega pisma – nam lahko<br />
zaupate kakšno Jankovićevo laž v<br />
zvezi s kanalom C0?<br />
Janković laže, da ima vsa gradbena dovoljenja<br />
za kanal C0. Nima jih. Janković<br />
laže, da mu za kanal C0 ni treba pridobiti<br />
presoje vplivov na okolje in okoljevarstvenega<br />
soglasja. Mora ju. Janković<br />
je lagal, da varnostniki na trasi kanala<br />
C0 niso pretepali lastnikov zemljišč. So<br />
jih, eden se je s plačilom odškodnine v<br />
humanitarne namene tudi poravnal z<br />
lastniki zemljišč. Janković laže, da položene<br />
cevi kanala C0 ne puščajo. Cevi<br />
imajo standardizirano dovoljeno puščanje<br />
tri decilitre na tekoči meter zalite<br />
cevi. Janković trdi, da kanal C0 zdrži<br />
potres desete stopnje evropske potresne<br />
lestvice in potres s povratno dobo<br />
8.000 let. To je laž, saj je za Ljubljano<br />
narejen samo izračun potresov s povratno<br />
dobo 475 let, prav tako ni nobene<br />
garancije izvajalcev in dobaviteljev<br />
opreme, da kanal C0 zdrži potres desete<br />
stopnje evropske potresne lestvice.<br />
Kot vidimo pri potresih v tujini, potres<br />
vzvalovi tla in nastanejo ogromne razpoke,<br />
v katerih bi se cevi prelomile. Njegovim<br />
lažem ni konca.<br />
Za konec: glede na to, da vaše delovanje<br />
ni usmerjeno zgolj na zaščito<br />
družine in otrok, ampak tudi pitne<br />
vode itd., ocenjujete, da bi na<br />
prihodnjih volitvah imeli možnost<br />
preboja v parlament?<br />
Vstop stranke Glas za otroke in družine<br />
v parlament, povečanje moči v<br />
ljubljanskem mestnem svetu in zamenjava<br />
Jankovića na mestu ljubljanskega<br />
župana so potrebni za normalen razvoj<br />
Ljubljane in Slovenije. Ljudi prosim za<br />
podporo, da bomo lahko zagotovili njihovo<br />
boljše življenje ter boljše življenje<br />
njihovih otrok in vnukov.<br />
<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
36 AKTUALNO<br />
ERIKA AŠIČ<br />
TOMO STRLE<br />
/CITRUS<br />
V<br />
Kopru je bil Pohod za življenje<br />
organiziran v nedeljo, 22.<br />
9. 2024. Po besedah koordinatorja<br />
pohoda Martina Vuka<br />
jih pri organizaciji spodbuja »hvaležnost<br />
za življenje, ki so nam ga podarili<br />
naši starši. Veselje in hvaležnost za otroke,<br />
ki so nam bili podarjeni, in ob tem<br />
misel na mnoge pare, ki hrepenijo po<br />
otrocih, pa jim niso dani.«<br />
VSAK NEROJENI<br />
OTROK JE ČLOVEK<br />
Organizatorji menijo, da je treba ščititi<br />
nerojene otroke, ki jim preti, da jim<br />
odvzamejo pravico do življenja. Pot do<br />
tja pa je pomoč materam v stiskah, ki<br />
splav vidijo kot edini izhod. »Zavedamo<br />
se, da je življenje največji dar in rojstvo<br />
vsakega otroka je dar za družino in celotno<br />
družbo. In kot je zapisal pesnik Tagore:<br />
›Rojstvo vsakega otroka je znamenje,<br />
da <strong>Bo</strong>g še ni obupal nad človekom.‹«<br />
Geslo letošnjih pohodov – tudi tega<br />
v Kopru – je »Vsak nerojeni otrok je človek!«.<br />
Organizatorji želijo spodbuditi<br />
družbo, da bi se začela zavedati dostojanstva<br />
človekovega življenja od spočetja<br />
dalje. Zagovorniki menijo, da mora<br />
dejstvo, da je vsak nerojeni otrok človek,<br />
priti v zavest ljudi, saj je končanje življenja<br />
nerojenega človeka daleč najpogostejši<br />
vzrok smrti na svetu. Navajajo, da<br />
po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije<br />
letno okrog 73.000.000 ljudi<br />
umre pred rojstvom (vseh smrti zaradi<br />
različnih razlogov na leto na svetu je<br />
okoli 135.000.000).<br />
Vsak nerojeni otrok<br />
JE ČLOVEK<br />
Letos so Pohod za življenje organizirali tudi v Kopru, ne le v Mariboru in Ljubljani. Poleg<br />
tega, da je bil v Kopru organiziran prvič, je bil tudi prvi v ciklu vseh treh letošnjih. Organizatorji<br />
so z udeležbo zadovoljni, saj se je pohoda udeležilo več ljudi, kot so pričakovali.<br />
PREVLADALO JE VESELJE<br />
Program se je v Kopru začel že pred<br />
enajsto z zbiranjem pred Taverno, nadaljeval<br />
se je po koprskih ulicah do<br />
stolnice ter po drugi strani nazaj do Taverne.<br />
Za otroke so pripravili posebno<br />
animacijo, nastopile so Vesele rokice,<br />
ki so razveselile najmlajše in mlade po<br />
srcu. Otroci so bili navdušeni, čutiti je<br />
bilo razigrano in veselo vzdušje. Dobili<br />
so pisane balone, s katerimi so popestrili<br />
in obarvali dogajanje.<br />
Pripravili so različne stojnice in<br />
živo glasbo. Zbrane sta nagovorili Urška<br />
Cankar Soares, voditeljica Pohoda<br />
za življenje, ter Nevenka Ninković iz<br />
Kopra, katere soprog Aleksander Ninković<br />
(52) je po čudežu preživel splav,<br />
ostal pa je slep.<br />
V Taverni sta svojo izkušnjo zbranim<br />
zaupala zakonca Tina in Aljoša<br />
Sabadin. Zdravnik jima je v tretjem mesecu<br />
nosečnosti povedal, da ima otrok<br />
hudo gensko napako. Predlagal jima je<br />
amniocentezo, in če bi se diagnoza potrdila,<br />
je predlagal splav. A Sabadinova<br />
sta bila otroka pripravljena sprejeti, ne<br />
glede na to, kakšen bo. Veliko sta molila<br />
in slednjič se je rodil povsem zdrav otrok,<br />
ki ima danes 13 let.<br />
Družina je temelj za<br />
prihodnost družbe.<br />
Posebnost letošnjega shoda je tudi<br />
nova pesem »Jaz bom vedno ljubil te«,<br />
ki so jo prevedli iz španščine in je bila<br />
prvič izvajana v živo v Kopru. V slovenščini<br />
je pesem zapela Alexija Bizjak Lopez,<br />
med udeleženci pa ji je prisluhnila<br />
tudi avtorica in pevka Teresa Gutierrez,<br />
sicer študentka medicine iz Španije. Pesem<br />
govori o tem, kaj bi otrok, ki se ni<br />
rodil, rad povedal svoji mami. Pri tem<br />
je ne obsoja, ampak ji izpoveduje ljubezen,<br />
ki bi jo otrok rad dal svoji mamici,<br />
če bi le dobil to možnost. Pesem je dostopna<br />
na YouTube kanalu.<br />
Pohod za življenje je bil miren, poln<br />
veselja in pesmi. Po podatkih organizatorjev<br />
se ga je udeležilo okrog 1000 ljudi<br />
vseh generacij.<br />
POHOD SO ŽELELI PREPREČITI<br />
Toda pokazala se je tudi druga plat.<br />
Udeleženec je zapisal, da je bil dogodek<br />
»deležen številnih provokacij našemljenih,<br />
nekulturnih, zadrogiranih,<br />
življenja naveličanih in s strani Golobove<br />
vlade finančno podprtih levičarskih<br />
Končanje življenja nerojenega<br />
človeka je daleč najpogostejši<br />
vzrok smrti na svetu.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
AKTUALNO<br />
37<br />
V definiciji človeškega bitja<br />
ni pogojevanja s starostjo ali<br />
zdravstvenim stanjem.<br />
nasprotnikov«. Neki drugi udeleženec<br />
pa: »Obnašanje množice na Pohodu in<br />
protishodu je zelo, zelo različno.« Še<br />
ena izkušnja udeleženke je bila: »Zbrana<br />
množica v pričakovanju začetka Pohoda<br />
za življenje. Približuje se sprevod<br />
z obilnim policijskim varovanjem. Z nič<br />
kaj prijaznimi pogledi in nadvse glasno<br />
se pomika ob robu prireditvenega prostora,<br />
kjer se odvija program za otroke.<br />
Otroške melodije je prevpilo skandiranje<br />
ženskih glasov: ›Moja maternica,<br />
moje telo!‹«<br />
Pohod so namreč želeli preprečiti<br />
nasprotniki življenja. Zbralo se jih je<br />
nad 100, v temnejših oblačilih, s transparenti<br />
in z vulgarnim ter glasnim<br />
vpitjem gesel, kot so: ›Moje telo – moja<br />
odločitev‹, ›Hočemo matriarhat, ne patriarhat‹<br />
ipd. Večje število policistov je<br />
miroljubni pohod zaščitilo pred nasilnimi<br />
in agresivnimi protestniki.<br />
O ČEM LAHKO ODLOČAMO?<br />
Udeleženka nedeljskega Pohoda za<br />
življenje Martina Krečič nam je poslala<br />
razmišljanje, ki ga je spodbudilo<br />
kričanje pretežno mladih protestnic o<br />
domnevnem odločanju o svojem telesu.<br />
Letos so organizirani trije<br />
Pohodi za življenje.<br />
Tako piše: »Ne le ženska, vsak človek<br />
naj odloča, o čemer more in sme odločati<br />
– o vsem pač ni mogoče, ker telo<br />
ne funkcionira po standardih sodobne<br />
demokracije. Ne morem preusmerjati<br />
toka krvi, živeti brez dihanja, kontrolirati<br />
živčevja in ostalih življenjsko nujnih<br />
funkcij. Lahko pa izberem, ali bom<br />
trpela zobobol ali stopila do zobozdravnika.<br />
Ali bom pustila, da se rakaste celice<br />
razraščajo, ali dovolila kirurgu,<br />
da jih odstrani. /…/ Smem, moram in<br />
hočem odločati o svojem telesu. Ne pa<br />
o zobu in zobobolu sosede. Ne o njeni<br />
poškodovani roki ali o zagnojenem<br />
nohtu njenega moža. Lahko poslušam,<br />
svetujem, zapeljem do zdravnika ali frizerja,<br />
toda njuni zobje, roke, nohti, lasje<br />
… niso moji. Kaj bosta z njimi počela ali<br />
storila, odločata sama.«<br />
Prepričana je, da so mladenke predvsem<br />
zavedene in nekritično ponavljajo<br />
naučene fraze: »Drage mlade gospodične,<br />
vašega današnjega sprehoda ne bi<br />
bilo, če bi vaše mame pred leti ravnale,<br />
kar njihove hčerke dandanes razglašate<br />
za svoboščino in pravico. Ob vašem kričanju<br />
sem imela pred sabo dva mladeniča,<br />
enega že višjega od mene. Ne verjamem,<br />
da bi kdorkoli na tem svetu trdil,<br />
da sta del mojega telesa. A to nista bila<br />
niti takrat, ko sta pred ne tako davnimi<br />
leti – ne hkrati, temveč drug za drugim<br />
– bivala v mojem telesu, ki je že pred<br />
tem nudilo zavetje njunim sestram. Če<br />
bi bili del mojega telesa, bi ob njihovem<br />
rojstvu izgubila ›del sebe‹. Toda<br />
moje telo je ostalo celovito, bilo je zgolj<br />
začasno bivališče za njihova majcena<br />
telesa.« Martina Krečič v nadaljevanju<br />
razmišlja o neverjetni dvoličnosti, ki se<br />
kaže v odnosu do najbolj nemočnih in<br />
zaščite potrebnih: »Zato ne razumem,<br />
zakaj naj bi bilo sprejemljivo in dopustno<br />
odločanje o življenju in smrti, ko gre<br />
za tistega, ki se ne more braniti: še ne<br />
rojenega ali pa onemoglega, hudo bolnega<br />
ali prizadetega. V definiciji človeškega<br />
bitja ni pogojevanja s starostjo<br />
ali zdravstvenim stanjem, zato predstavljajo<br />
prizadevanja za pravico do<br />
usmrtitve, pa čeprav skrita pod krinko<br />
›izbire‹ ali ›svobodne odločitve‹, diskriminacijo<br />
najšibkejših na podlagi specifičnih<br />
osebnih okoliščin. A glej čudo:<br />
ob neverjetni današnji občutljivosti za<br />
›tisoč odtenkov namišljene diskriminacije‹<br />
jo v teh vnebovpijočih primerih<br />
poimenujejo za pravico.«<br />
KAJ NOSIMO V SEBI?<br />
Novomeški škof msgr. Andrej Saje je v<br />
podporo shodu zapisal: »Človeško življenje<br />
je sveto in nedotakljivo, zato sta<br />
javno ozaveščanje in zavzemanje zanj<br />
pomembni za našo družbo. /…/ Ob tej<br />
priložnosti mi prihajajo na misel pomenljive<br />
besede sv. Matere Terezije, ki<br />
je ob prejemu Nobelove nagrade za mir<br />
poudarila: ›Danes je največji uničevalec<br />
miru na svetu krik nedolžnega, nerojenega<br />
otroka.‹ Prepričan sem, da je<br />
Pohod za življenje pomemben korak k<br />
prizadevanju za mir.«<br />
Naj spodbuda za ljubezen do življenja<br />
seže tudi v naša življenja ter nas<br />
opogumlja – še posebej takrat, ko so<br />
situacije in odločitve težke. <br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
38<br />
AKTUALNO<br />
Velikokrat<br />
otrok<br />
predolgo trpi<br />
nasilje, ker<br />
je osamljen,<br />
ker ne upa<br />
nikomur<br />
povedati.<br />
»Otroci so danes šokirani,<br />
KO PRVIČ SLIŠIJO BESEDO NE«<br />
Pred kratkim smo v našem mediju pisali o dogodku v Zagrebu, ko je devetletnik teroriziral sošolce,<br />
nihče od pristojnih pa se ni zganil. Posledično se je 14 njegovih sošolcev prepisalo na drugo osnovno šolo,<br />
zaradi nasilneža so se bili nekateri prisiljeni prepisati celo na šole izven svojega okrožja. Zgodb o nasilju<br />
pa seveda ni treba iskati v drugih državah – tudi v Sloveniji se zdi, da je tovrstnih primerov vedno več,<br />
storilci pa so vse mlajši.<br />
TINA S. BERTONCELJ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Prejšnji teden je tako 13-letni učenec<br />
ene od osnovnih šol v Črnomlju<br />
grozil vrstnici, za nameček<br />
pa je svoje grožnje podkrepil še<br />
z objavo fotografije, na kateri je poziral<br />
z zračno puško. Podobno je tudi lani<br />
novembra učenec devetega razreda<br />
Osnovne šole Turnišče grozil s streljanjem.<br />
Aprila 2023 je v enem izmed<br />
nakupovalnih središč v Celju prišlo<br />
do pretepa osnovnošolk. Mladoletnice<br />
so fizično napadle sedmošolko, drugi<br />
mladostniki pa so dogodek snemali in<br />
objavljali na družabnih omrežjih. Slabo<br />
leto kasneje pa še grožnje pri osnovni<br />
šoli v Slovenski Bistrici – če naštejemo<br />
zgolj nekaj primerov. Nezanemarljiv je<br />
tudi podatek, da je v 20 letih poraslo<br />
tudi nasilje otrok nad starši, in sicer z 18<br />
na 44 odstotkov, kar izkazujejo anamneze<br />
otrok. »Tu ne gre za eno klofuto,<br />
ampak za kontinuirano pretepanje<br />
staršev. Problematika kaznivih dejanj<br />
in nasilništva je mnogo večja, kot prikazuje<br />
uradna statistika,« je v reviji<br />
Jana opozorila Leonida Zalokar.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
V prvih šestih mesecih leta 2024 policija<br />
sicer zaznava upad primerov medvrstniškega<br />
nasilja v primerjavi z enakim<br />
obdobjem prejšnjega leta. Skupno<br />
število primerov v celotnem letu 2023<br />
je bilo višje kot leto prej. Od policije smo<br />
prejeli podatek, da se je največ primerov<br />
nasilja med vrstniki v prvi polovici<br />
leta 2024 zgodilo v osnovnih šolah,<br />
sledili so drugi kraji, srednje šole, poti<br />
v šolo ali iz nje, splet, vzgojni oziroma<br />
varstveni zavodi, domovi oškodovancev,<br />
nakupovalni centri, gostinski lokali<br />
in dom storilca.<br />
Nasilništvo in povzročitev lahke<br />
telesne poškodbe sta najpogosteje<br />
obravnavani kaznivi dejanji, v katerih<br />
je bila osumljena oseba stara med 14 in<br />
18 let, žrtev pa je otrok, ki še ni dopolnil<br />
18 let. Po navedbah policije so razlogi<br />
za nasilna dejanja različni: potreba<br />
po dominantnosti, posledice vzgoje<br />
ali videnih vzorcev v družinskem okolju,<br />
dokazovanje in postavljanje pred<br />
drugimi. O vseh dogodkih, s katerimi<br />
je policija seznanjena, obvešča pristojne<br />
centre za socialno delo, ne glede na<br />
to, ali gre za protipravno ravnanje, kaznivo<br />
dejanje, prekršek ali pa dogodek<br />
ni v pristojnosti policije.<br />
»Dejstvo je, da se prve oblike medvrstniškega<br />
nasilja pri mladostnikih začnejo<br />
pojavljati že v vrtcih in se nato skozi<br />
osnovno ter srednjo šolo nadaljujejo<br />
in le še stopnjujejo. Zaradi tega tukaj<br />
vidimo predvsem večjo vlogo izobraževalnih<br />
ustanov v tem, da se aktivnosti<br />
usmerijo v komunikacijo, sodelovanje,<br />
takojšen odziv, zlasti pa na preventivne<br />
aktivnosti. Šolstvo mora odreagirati že<br />
ob najmanjšem pojavu oziroma sumu<br />
nasilja,« so poudarili na policiji.<br />
JE NASILJA RES VSE VEČ?<br />
»Predvsem je nasilje bolj vidno, kot je<br />
bilo včasih, oziroma je družba bolj občutljiva<br />
za pojave nasilja,« nam je na to<br />
vprašanje skušala odgovoriti Mojca Mihelič,<br />
predsednica Združenja ravnateljev<br />
in pomočnikov ravnateljev Slovenije.<br />
Če smo včasih dopustili, da so otroci<br />
tovrstne situacije reševali sami, gremo
danes v drugo skrajnost, ko otrokom ne<br />
dovolimo reševati niti osnovnih konfliktnih<br />
situacij ali sporov. Ne naučimo<br />
jih, kako se umakniti, kako se odzvati,<br />
kako reči ne – ker to namesto njih prepogosto<br />
naredimo starši. »To, da smo<br />
bolj občutljiva družba za tovrstna dejanja,<br />
se mi zdi pravilno. Kar je ob tem<br />
lahko problematično, pa je to, da gremo<br />
iz ene skrajnosti v drugo,« je poudarila<br />
in dodala, da je vprašanje, kako se odzivamo<br />
na nasilje. »Velikokrat se srečujemo<br />
s tem, da otrok predolgo trpi nasilje,<br />
ker je osamljen, ker ne upa nikomur povedati,«<br />
je povedala Miheličeva in poudarila,<br />
da moramo mlade usposobiti, da<br />
se znajo zoperstaviti, se odzvati in pravočasno<br />
povedati za nasilje.<br />
Ravnateljica Osnovne šole Danile<br />
Kumar meni, da smo zamenjali vloge,<br />
ne vidimo več, kaj je naloga odraslega in<br />
kaj je naloga otroka. Ko tem malim otrokom<br />
ne znamo postaviti meja, so šokirani,<br />
ko prvič slišijo besedo »ne«. Tako<br />
pride tudi do zelo skrajnih reakcij. Kako<br />
v šolah postopajo z nasilnim učencem?<br />
»Mi se strašno dolgo in prijazno pogovarjamo<br />
s takim učencem; to so neučinkovita<br />
orodja,« je pojasnila Miheličeva,<br />
ki je sicer proti temu, da bi se kakorkoli<br />
fizično posegalo v otrokov prostor. Je pa<br />
po njenem mnenju otroka treba omejiti,<br />
če ima napačne vzorce. Omejiti tako, da<br />
v prvi vrsti ne dela škode sebi, potem pa<br />
seveda tudi drugim. Otroci pri 12 letih<br />
dobro vedo, kaj počnejo, je prepričana<br />
ravnateljica. Zato bi tudi mlajši morali<br />
nositi posledice – ne zgolj prijazen pogovor<br />
in vzgojni opomin.<br />
»Otroci naj se zavedajo, da je šola<br />
pravica, ki je niso deležni vsi otroci na<br />
svetu. Kazen mora biti vzgojna. Vzgoja<br />
pomeni postavljanje meja; ko je vedenje<br />
napačno, mora slediti negativen odziv,<br />
kar pomeni, da otroku ni ugodno,« je<br />
pojasnila in dodala, da bi bilo treba<br />
dovolj jasno opredeliti, kaj se zgodi, ko<br />
se otrok neprimerno vede – tako da bo<br />
otroku neugodno in bo spremenil vedenje.<br />
Kar pa ne pomeni, da je za to, da<br />
gre 12-letnik za kazen v zapor. »Želim<br />
si, da bi premogli toliko pameti, da bi<br />
kot narod zmogli dolgoročno gledati. S<br />
tem, kar počnemo zdaj, drvimo v propad,<br />
mladi nočejo biti več učitelji in jaz<br />
jih razumem,« je priznala ter dodala,<br />
da rešitve ne pozna.<br />
Gotovo pa po njenem mnenju ni rešitev<br />
v spreminjanju zakonodaje, ker bi<br />
to prineslo le še vrsto novih pravilnikov.<br />
Šoli je treba povrniti njeno dejansko avtonomijo,<br />
poleg tega je treba jasno določiti,<br />
kaj je pristojnost koga, in ne mešati<br />
stvari po nepotrebnem. »Skupaj delajmo<br />
za to, da ohranimo kakovostno javno<br />
šolstvo – to je moj poziv in zares moja želja.<br />
Kot družba se zavzemajmo za varno<br />
in spodbudno učno okolje, tako okolje pa<br />
mora biti zagotovljeno tudi za šolnike.<br />
Odločevalci bi nam morali pustiti dihati<br />
in ne predpisovati vsakega koraka, ki ga<br />
naredimo,« je še opozorila.<br />
OBLIKE NASILJA<br />
»Dejstvo je, da nasilje ni sprejemljivo v<br />
nobeni obliki – oblik je namreč več, na<br />
primer tudi verbalno nasilje in socialno<br />
izoliranje, ki ga večkrat ne prepoznamo,«<br />
nam je pojasnila Tatjana Pleško<br />
Zalar, v. d. ravnateljice Mladinskega<br />
doma Malči Beličeve. Meni, da do fizičnega<br />
nasilja lahko pride, če se odrasli na<br />
druge oblike nasilja ne odzovemo. Pravi,<br />
da je pri majhnih otrocih še razumljivo,<br />
da se fizično odzivajo, ker drugače<br />
ne znajo, vendar pa je naloga odraslih,<br />
da jih naučimo.<br />
AKTUALNO 39<br />
»Težava je, če ne reagiramo,<br />
saj dobi s tem otrok ali<br />
mladostnik informacijo,<br />
da je nasilje v redu.«<br />
Vzroki deviantnega obnašanja pri<br />
otrocih in mladostnikih so različni.<br />
»Človek je biopsihosocialno bitje – nekaj<br />
prinesemo na svet, nekaj pridobimo<br />
iz okolja, nekaj pa razvije posameznik<br />
sam,« je pojasnila Pleško Zalarjeva.<br />
Tudi način življenja se spreminja, vse<br />
manj je socialnih stikov, do tehnologije<br />
se vse lažje in tudi nekritično pristopa.<br />
Potem je tu še permisivna vzgoja –<br />
sicer skrbni starši se izgubijo v poplavi<br />
informacij, kako naj bi vzgajali. Včasih<br />
pa gredo starši v drugo skrajnost – če<br />
so bili sami strogo vzgajani, se morda<br />
odločijo, da njihov otrok ne bo deležen<br />
take vzgoje, in ne postavljajo ustreznih<br />
meja. Pleško Zalarjeva je poudarila, da<br />
mora vsak otrok ali mladostnik dobiti<br />
ustrezno in pravočasno povratno informacijo,<br />
da nasilje ni v redu. »Težava<br />
je, če ne reagiramo, saj dobi s tem otrok<br />
ali mladostnik informacijo, da je<br />
Nasilništvo in povzročitev lahke<br />
telesne poškodbe sta najpogosteje<br />
obravnavani kaznivi dejanji, v katerih je<br />
osumljena oseba stara med 14 in 18<br />
let, žrtev pa je otrok.<br />
Drvimo v propad; mladi<br />
nočejo biti več učitelji.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
40<br />
AKTUALNO<br />
»V strokovne centre<br />
nameščajo tudi otroke, ki<br />
ne sodijo tja, a ni ustreznih<br />
služb, ki bi zanje poskrbele.«<br />
nasilje v redu. V strokovnih centrih v<br />
resnici nimamo možnosti za učinkovito<br />
odzivanje ob nasilju, če mladostnik<br />
ne sodeluje,« je še opozorila in nadaljevala,<br />
da bi moral vsak odgovarjati<br />
za svoja dejanja, seveda v okviru svojih<br />
zmožnosti in sposobnosti.<br />
KAZNIVA DEJANJA<br />
MLADOLETNIKOV<br />
V strokovnih centrih se srečujejo tudi<br />
z zanikanjem kaznivih dejanj, ki jih<br />
storijo mladoletne osebe – gre za zanikanje<br />
na ravni družbe. Namestitve<br />
pri njih potekajo s sklepom sodišča,<br />
na predlog CSD-ja. Družinsko sodišče<br />
lahko zelo hitro izda sklep, pri kazenskem<br />
pa postopki trajajo dlje. »Da<br />
bi postopek čim hitreje stekel – da bi<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
otroka nekam namestili, pa četudi neustrezno<br />
– poteka čedalje več namestitev<br />
preko družinskih sodišč,« je pojasnila<br />
Pleško Zalarjeva, ki meni, da se<br />
tako dela škoda. Zanika se problem, da<br />
gre za kazenska dejanja, hkrati pa se<br />
mladostniku poda škodljiva informacija.<br />
Prav je namreč, da vsak otrok ali<br />
mladostnik dobi ustrezno pravočasno<br />
in učinkovito povratno informacijo o<br />
svojem dejanju, če je to neprimerno.<br />
Poleg tega imajo centri odprta vrata<br />
– mladostnik lahko center kadarkoli<br />
zapusti, morda celo nadaljuje s kaznivimi<br />
dejanji, potem pa se vrne. »Generalno<br />
sistemsko potrebujemo še dodatne<br />
službe pomoči, predvsem na ravni<br />
sociale in tudi zdravstva,« je opozorila<br />
Pleško Zalarjeva. Trenutno v strokovne<br />
centre nameščajo tudi otroke, ki<br />
ne sodijo tja, a ni ustreznih služb, ki bi<br />
zanje poskrbele. »Odprto vprašanje ostaja<br />
tudi ustrezna obravnava nasilnih<br />
otrok, ki je v Sloveniji trenutno niti nimamo.«<br />
Opozorila je tudi, da nevodljivi<br />
mladostniki kvarno vplivajo tudi na ostale.<br />
V obdobju adolescence je namreč<br />
prav vrstnik tisti, po katerem se mladostnik<br />
zgleduje.<br />
Učinek nasilja se zmanjša takrat, ko žrtvi<br />
verjamemo in jo takoj zaščitimo.<br />
PREMALO JE<br />
DELA Z DRUŽINAMI<br />
»Mi delamo s starši, kolikor lahko,<br />
kolikor jih lahko dosežemo, ampak<br />
prvenstveno je naše delo z otrokom,«<br />
je dejala in nam pojasnila, da naj bi<br />
se prvenstveno z družinami ukvarjali<br />
centri za socialno delo. Staršem sistem<br />
nalaga premalo odgovornosti oziroma<br />
se ne zgodi nič kaj dosti, če starši<br />
ne izvajajo odgovornosti. Primarna<br />
naloga strokovnih centrov, ki se jim je<br />
nekoč reklo vzgojni zavodi za otroke<br />
s čustveno-vedenjskimi motnjami, je<br />
namreč vzgoja otrok in zagotavljanje<br />
varnega okolja, ker je domače okolje<br />
neustrezno. Gre za varovalni ukrep, ki<br />
pa je zadnji v vrsti – prej bi se morale<br />
vključiti vse ostale službe, izčrpane bi<br />
morale biti vse druge možnosti.<br />
»Preventivni ukrepi so zelo pomembni,<br />
v šolah bi moralo biti sistematično<br />
vključeno čustveno-socialno<br />
učenje. Že od vrtca naprej.« Pleško<br />
Zalarjeva žal opaža, da vzgoja izginja;<br />
tudi iz družbenega okolja in tudi na<br />
ravni družine oziroma ožjih sistemov<br />
ni več nekih tradicionalnih vrednot pri<br />
vzgajanju. Zato mora to nalogo prevzeti<br />
družba. Če bi v vzgojo in izobraževanje<br />
vpeljali čustveno in socialno učenje, bi<br />
se to družbi poplačalo na mnogih ravneh.<br />
Tako na področju nasilja kot npr.<br />
na področju duševnih stisk, z obilico<br />
katerih se spopadamo predvsem od koronskih<br />
časov naprej.<br />
Skratka, če želimo otroka vrniti v<br />
varno okolje, mu ga je treba tudi zagotoviti.<br />
Kar pomeni veliko dela z družinami,<br />
česar pa je po besedah Pleško<br />
Zalarjeve premalo. Tako se zgodi, da<br />
nekateri otroci v institucijah ostanejo<br />
v nedogled. V strokovnem centru ostanejo<br />
do neke starosti oziroma dokler se<br />
razmere toliko ne uredijo, da se lahko<br />
vrnejo v domače okolje. »Če tega ni,<br />
se ukrepi podaljšujejo, kar se pogosto<br />
dogaja. Če se doma nič ne spremeni,<br />
otrok nima kam. Ko je otrok star 18 let,<br />
lahko institucijo zapusti, lahko pa na<br />
svojo željo tudi ostane,« je Pleško Zalarjeva<br />
predstavila, kakšne možnosti<br />
sploh ima otrok brez zaledja družine.<br />
NEZADOSTNA ZAŠČITA ŽRTEV<br />
»Ko se pojavi nasilje, vedno kritiziramo<br />
starše in njihove napačne pristope,<br />
od preveč helikopterskega starševstva<br />
in permisivne vzgoje, vse premalo pa<br />
skušamo starše opremiti za tisto vzgojo<br />
'po zdravi pameti', ki bi okrepila
AKTUALNO<br />
41<br />
Osebne razmejitve,<br />
možnost spoštljivega<br />
odločanja, vzgoja<br />
za dostojanstvo in<br />
empatične odnose bi<br />
morali biti glavni cilj<br />
vsake vzgoje.<br />
tako starše kot otroke,« pa je opozorila<br />
družinska terapevtka Katja Knez<br />
Steinbuch. Osebne razmejitve, možnost<br />
spoštljivega odločanja, vzgoja za<br />
dostojanstvo in empatične odnose bi<br />
morali biti glavni cilj vsake vzgoje. »Na<br />
individualni ravni psihoterapevti že<br />
skušamo ustanavljati šole za starše,<br />
kamor pa ponavadi pridejo zelo vestni<br />
starši. Določen del predavanj lahko<br />
starši prav tako dobijo preko vrtcev in<br />
šol, ampak navadno vse te priprave potekajo<br />
na teoretični ravni,« je povedala<br />
terapevtka in dodala, da to ni dovolj za<br />
globinske spremembe odnosov. Tako<br />
otroke, ki se obnašajo neprimerno,<br />
prvič opazimo šele takrat, ko gredo<br />
odnosi že čez mero.<br />
»Spomnim se primera otroka, ki<br />
je v vrtcu ob ogledu živali skušal eno<br />
kar pred vsemi ubiti. Ali pa primerov<br />
osnovnošolskih otrok, ki pravzaprav s<br />
kruto manipulacijo izvedejo že poskus<br />
umora. Ob tem je najbolj alarmantno<br />
to, da pravzaprav nimamo sistemov,<br />
s katerimi bi lahko to preprečevali in<br />
pravočasno opazili,« je opozorila Katja<br />
Knez Steinbuch.<br />
V nadaljevanju je terapevtka izpostavila,<br />
da vrtci in šole tako postanejo<br />
za marsikaterega otroka kraj nevarnosti,<br />
saj tudi šolski sistem vse prevečkrat<br />
ne vzame groženj dovolj resno, otroka,<br />
ki je žrtev napadov, pa ne zaščiti dovolj.<br />
Šole še vedno poskušajo prikriti nasilje<br />
in se nanj ne odzovejo dovolj hitro in<br />
pripravljeno. Na drugi strani pa spremljamo<br />
senzacionalistična poročanja<br />
medijev ali družabnih omrežij, ki neko<br />
vedenje lahko samo še podkrepijo in<br />
utrdijo na način, da se to negativno vedenje<br />
širi še hitreje, tudi drugje.<br />
Zato je po oceni Katje Knez Steinbuch<br />
zelo pomembno, da različni sistemi,<br />
tako socialni kot vzgojnovarstveni,<br />
nudijo varnost in oporo ter si hkrati ne<br />
Šolski sistem vse prevečkrat<br />
ne vzame groženj dovolj<br />
resno, otroka, ki je žrtev<br />
napadov, pa ne zaščiti dovolj.<br />
zatiskajo oči pred nasiljem. Nekatere<br />
raziskave so namreč dokazale, da se<br />
učinek nasilja zmanjša takrat, ko žrtvi<br />
verjamemo in jo takoj zaščitimo. »Tako<br />
mi je ostal v pozitivnem spominu ravnatelj<br />
Dušan Merc, ki je že ob sumu<br />
spolnega nasilja v šoli fanta, ki naj bi<br />
nasilje izvajala, takoj suspendiral. Vse<br />
premalokrat namreč zaznamo takšno<br />
reakcijo ravnateljev, ki bi tako močno<br />
in hitro reagirali na krute možnosti zlorab,«<br />
je še opomnila terapevtka.<br />
Prav tako je po njeni oceni težava<br />
pomanjkanje kadrov s področja duševnega<br />
zdravja. Tako v vzgoji in izobraževanju<br />
kot v sociali bi takšni kadri,<br />
bodisi psihologi, psihoterapevti ali kdo<br />
drug, lahko prispevali k hitrejšemu<br />
odzivanju na nasilje, pa tudi k pripravi<br />
učinkovitih programov supervizije in<br />
spremljanja tako staršev kot vseh delavcev<br />
(s področja šolstva in sociale). Na<br />
to so že lansko leto opozorili šolniki,<br />
zbrani pod imenom Civilna iniciativa<br />
za zdrave odnose v šolah, ki so napisali<br />
javno pismo ključnim ministrom<br />
in opozorili na to, da nujno potrebujejo<br />
dodatno pomoč.<br />
<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
42 AKTUALNO<br />
Humorist – NE, HVALA!<br />
Če gre že vse k hudiču, gre tja vsaj humoristično.<br />
JAN ZOBEC<br />
Če gre v tej državi vse narobe<br />
– od ekonomske politike<br />
(ob rekordno nizki brezposelnosti<br />
imamo rekordno<br />
nizko gospodarsko rast), povečevanja<br />
davčnih bremen, razsutega<br />
zdravstva, neuresničenih in prelomljenih<br />
obljub in zavez glede tako<br />
rekoč vsega, vključno s popoplavno<br />
obnovo, »depolitizacijo« nacionalke,<br />
policije, razmetavanja davkoplačevalskega<br />
denarja in sploh<br />
astronomske javnofinančne porabe<br />
z negativnim učinkom na blaginjo<br />
prebivalstva do norčevanja iz<br />
postulatov pravne države in sploh<br />
univerzalne zavoženosti upravljanja<br />
z državo – zaradi nesposobnosti<br />
in nekompetentnosti, korumpiranosti<br />
vladajočih struktur, njihove<br />
požrešnosti, lakomnosti po oblasti,<br />
denarju, nadzoru nad državljani, pa<br />
čisto vse le ni tako črno.<br />
Če gre že vse k hudiču, gre tja<br />
vsaj humoristično. Hrvaška novinarka<br />
in pisateljica Slavenka Drakulić<br />
je pred 32 leti izdala knjigo z<br />
naslovom »Kako smo preživeli socializem<br />
in se celo smejali«. Upam,<br />
da bo tako tudi čez dve leti – predvsem,<br />
kar se preživetja tiče. Ampak<br />
če smo preživeli socializem, bomo<br />
vsaj mi starejši, ki smo bili rojeni<br />
v totalitarni državi in imamo zato<br />
trdo kožo, preživeli tudi golobizem<br />
– ter se celo smejali. Recimo temu,<br />
s čimer nam je pred dnevi postregel<br />
spletni portal MMC: »Vizija in cilji,<br />
ki so si jih zastavili, po premierjevih<br />
besedah vsebujejo dve ključni<br />
področji, prvo je boj za demokracijo<br />
Če smo preživeli<br />
socializem, bomo vsaj mi<br />
starejši, ki smo bili rojeni<br />
v totalitarni državi in<br />
imamo zato trdo kožo,<br />
preživeli tudi golobizem –<br />
ter se celo smejali.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
in pravno državo. To, kar spremljamo<br />
danes v parlamentu, je ravno to,<br />
opozicija, če hočete ekstremna desnica,<br />
poskuša, enako kot po svetu, z<br />
demontažo tako pravne države kot<br />
tudi krnitvijo demokracije.«<br />
Tole se sliši, kot da bi se Stalin<br />
zaklinjal, da od zdaj naprej izgorevamo<br />
samo še za človeka in njegovo<br />
dostojanstvo. In to ne kar tako,<br />
mirno. Ker revolucija še traja, se<br />
bomo borili – do končne in popolne<br />
likvidacije reakcije, buržoazije<br />
in desnice – ki je že eo ipso lahko<br />
samo skrajna. In ki uničuje človekovo<br />
dostojanstvo, humanost, demokracijo<br />
in vladavino prava.<br />
VELIKI POHOD ZGODOVINE<br />
Ja, zdaj gre zares, za spopad med<br />
dobrim in zlom. Dogaja se veliki pohod<br />
zgodovine. Na eni strani »mi«,<br />
napredni, vselej na pravi strani zgodovine,<br />
vključujoči, zeleni, mavrični,<br />
socialno čuteči, podnebno pravični,<br />
svetovljanski, progresivni – in<br />
na drugi strani »neki« omejeni, neizobraženi,<br />
primitivni, pobožni, malo<br />
zapiti, domačijski, ruralni, zaostali,<br />
zagrenjeni, konservativni, zgodovinsko<br />
zavoženi, »luzerji« – skratka,<br />
»white trash«. Zato se je treba boriti<br />
– ker s sovražnikom se ne moreš<br />
pogovarjati, pogajati, še manj diskutirati,<br />
s sovražnikom ni diskurza,<br />
z njim je samo boj. Kdor ne verjame,<br />
naj vpraša avantgardo bojevnikov<br />
velikega pohoda zgodovine, naj<br />
vpraša paradržavne revolucionarne<br />
enote, recimo osmomarčevske fajterice,<br />
ki samo fajtajo in srfajo na cunamiju<br />
zgodovine.<br />
Premier, čudežni deček energetike,<br />
intelektualec, vrhunski<br />
manager, karizmatični lepotec, hiperinteligenten<br />
individualist, športnik,<br />
šarmer, avanturist – genij. S<br />
takimi in podobnimi superlativi so<br />
ga ob nastopu funkcije opisovale<br />
od ekstatičnega navdušenja zadete<br />
novinarke velike večine že takrat<br />
depolitiziranih medijev. Skratka –<br />
premier je naznanil, da je napočil<br />
čas za boj za demokracijo in vlada-<br />
Ursula von der Leyen je Golobu napisala pismo,<br />
na podlagi katerega je Vesel odletel kot kandidat<br />
za evropskega komisarja. Golob je pismo<br />
najprej tajil, nato pa ga ni želel pokazati.<br />
Flickr @vladaRS
Komentar AKTUALNO 43<br />
vino prava. Da bo od zdaj bojevnik za<br />
ti vrednoti.<br />
Od vseh super lastnosti, ki pa takrat,<br />
pred dvema letoma in pol sploh ni<br />
bila omenjena, je njegova edina vrlina<br />
humornost. A ne zato, ker bi se tega zavedal.<br />
Njegov humor je fantastično izviren,<br />
prvinski prav zavoljo tega, ker se<br />
ga ne zaveda in si ga ne želi. Ja, človek,<br />
ki rutinsko meče ljudi čez ramo, sem in<br />
tja koga spet pobere, človek, ki od vseh,<br />
ki so mu leteli čez ramo, med njimi bivša<br />
notranja ministrica, šef policije (pri obeh<br />
sta bila razloga poleta njuna profesionalnost<br />
in zoprvanje političnemu vmešavanju<br />
v delo policije), ugledni strokovnjaki,<br />
akademiki (tu mislim na Bešiča<br />
Loredana, Merla in profesorja Grošlja),<br />
nazadnje že potrjen kandidat za evropskega<br />
komisarja, ta »wannabe« model<br />
istočasno do zadnjega brani finančnega<br />
ministra, ki mimo vseh predpisov dodeljuje<br />
sredstva iz proračunske rezerve za<br />
koruptivne posle, in prav tako humorno<br />
ministrico za digitalno preobrazbo, ki še<br />
danes ne ve, čemu je z javnimi sredstvi<br />
kupila tiste računalnike ter pri tem, spet<br />
mimo vseh predpisov, pognala nekaj milijonov<br />
javnega denarja.<br />
Ja, ta človek bo bojevnik za pravno<br />
državo. On, ki se do zadnjega bori za<br />
neuresničitev odločbe ustavnega sodišča<br />
o plačah sodnikov, ki jim je nekoč<br />
obljubljal 'happy end'; človek, ki<br />
se baha z novelo zakona o zdravstveni<br />
dejavnosti, ki bo za ceno poseganja v<br />
ustavne pravice zdravnikov dokončno<br />
zacementirala državno zdravstvo in<br />
zavarovala mafijske verige dobaviteljev<br />
medicinske opreme ... ta tip se bo<br />
od zdaj naprej fajtal za demokracijo in<br />
pravno državo. Kot bi se kronični pijanec<br />
s hudim mačkom, še ne streznjen<br />
zaklinjal, da zdaj je pa dovolj alkota<br />
in da od jutri naprej, čim se dokončno<br />
strezni, začne s čisto abstinenco.<br />
KRISTALIZIRANA LAŽ<br />
Poglejmo, kaj je spodbudilo njegovo odločitev,<br />
da gre v boj za demokracijo in<br />
pravno državo.<br />
Razlog je legitimna, z zakonito proceduro<br />
skladna zahteva za izročitev<br />
famoznega pisma predsednice Evropske<br />
komisije našemu humoristu, ki je v<br />
resnici razlog za menjavo slovenskega<br />
komisarskega kandidata. Farsa okoli<br />
tega je vsem dobro znana. Osredotočimo<br />
se na ravnanje predsednika odbora<br />
DZ za zadeve EU, ki si je prizadeval<br />
videti pismo, ki ga je predsednica Komisije<br />
poslala premierju in ki je razlog<br />
za odstop dotedanjega kandidata.<br />
Problem je, ker je predsednik tega<br />
odbora, ki se mora izreči o ekspresno<br />
imenovani novi kandidatki, opozicijski<br />
poslanec. Še huje, je poslanec SDS.<br />
Tu nastopi dramatični trenutek boja<br />
Kot da gre za neke<br />
intimne zadeve med<br />
Robertom Golobom in Ursulo<br />
von der Leyen in ne za<br />
korespondenco dveh najvišjih<br />
nosilcev javnih funkcij o<br />
pomembni javni temi.<br />
za demokracijo in pravno državo. Tega<br />
pisma najprej ni, a če že obstaja, mora<br />
ostati tajno, češ da je zasebno.<br />
Kot da gre za neke intimne zadeve<br />
med Robertom Golobom in Ursulo von<br />
der Leyen in ne za korespondenco dveh<br />
najvišjih nosilcev javnih funkcij o pomembni<br />
javni temi. Še več, opozicija, ki<br />
bi oblasti gledala pod prste, ki je radovedna,<br />
čemu tudi z njene strani potrjen<br />
kandidat v zadnjem trenutku frči čez<br />
ramo in je treba tako rekoč čez noč v<br />
Bruselj poslati ime druge, še kako sporne<br />
kandidatke, taka opozicija po humoristovem<br />
mnenju »demontira pravno<br />
državo«. Po njegovem je smisel opozicije<br />
streči interesom vladajoče koalicije, ne<br />
pa da se obnaša, kot bi v ciljnem šprintu<br />
Rogliču porinila palico med »šprikle«.<br />
Naloga opozicije ni, da zahteva preglednost<br />
in ustavnost ter zakonitost delovanja<br />
vlade in parlamentarne večine.<br />
Ne, to so prazne marnje, o katerih je bledel<br />
konservativni sanjač Roger Scruton<br />
in kvasil neumnosti, da »brez vladavine<br />
prava opozicija nima jamstva varnosti,<br />
kjer pa je opozicija nezaščitena, tudi<br />
izgine«, ter da je »vlada brez opozicije<br />
[…] brez sredstev, da bi popravljala svoje<br />
napake ali sploh opazila, da jih dela«.<br />
Opozicija se mora obnašati, kot da je ni<br />
– to je v humoristovem novoreku državotvorna<br />
drža.<br />
Ampak, šalo na stran. Golobov novorek<br />
je, kot še marsikaj drugega, kar<br />
prihaja iz njegovih blebetavih ust,<br />
kristalizirana laž. Zato, vaša demokracija<br />
in pravna država – ne, hvala. <br />
Opozicija se mora obnašati,<br />
kot da je ni – to je v<br />
humoristovem novoreku<br />
državotvorna drža.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
44<br />
PREHITEVAM PO LEVI<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Komentar<br />
GOLOBIZACIJA Slovenije<br />
Slovenija se pospešeno golobizira. Drugače povedano, naša država<br />
se vse bolj spreminja v zgrešen projekt miselnega laboratorija predsednika vlade.<br />
Imamo pač to nesrečo, da je na čelu izvršilne<br />
veje oblasti človek, ki živi v nekakšni<br />
vzporedni realnosti, oziroma<br />
drugače povedano, v svojem svetu. V<br />
svetu, kjer se vse vrti zgolj in samo okrog<br />
njega in njegovih muh, hipnih emocionalnih<br />
stanj, fantazem in zapletanja v vedno<br />
nove in nove izmišljene zgodbe.<br />
Na objektivno daleč najpomembnejšo<br />
in najbolj vplivno politično funkcijo<br />
v državi smo pač izvolili človeka, ki<br />
mu je smisel življenja lastno ugodje in<br />
takisto lastna materialna korist. Ki mu<br />
v življenju praktično nikoli ni bilo treba<br />
pomisliti, koliko zapravi za kaj, od kod<br />
bo prišel denar in kako ga najbolj koristno<br />
ter racionalno porabiti. Povrhu<br />
vsega je sveže ločen, z očitno disfunkcionalno<br />
družino, že med mandatom premierja<br />
pa si je na glavo navlekel še eno<br />
najbolj zloglasnih frač pri nas.<br />
Ste kdaj pomislili, kaj imajo skupnega<br />
denimo Rajko Hrvatič, Rok Snežič, Klemen<br />
Nicoletti, Jan Plestenjak, Patrick Vlačič<br />
in še mnogi drugi ter Robert Golob?<br />
Točno, premierjevo tako imenovano srčno<br />
spremljevalko. In ta sedaj, potem ko je<br />
celo življenje krojila oziroma vsaj poskušala<br />
krojiti življenje svojih skoraj neštetih<br />
moških spremljevalcev, kroji oziroma<br />
vsaj poskuša krojiti življenja vsem nam.<br />
Slovenija se tako vse bolj spreminja v talko<br />
Roberta Goloba in njegove srčne dame.<br />
Že pregovorno privatizacija<br />
našega zdravstva najbolj<br />
napreduje takrat, ko so<br />
na oblasti največji borci<br />
za javno zdravstvo.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
BORCI ZA JAVNO ZDRAVSTVO<br />
In ta vzorec obnašanja, kot da ti nihče<br />
nič ne more in se vse vrti samo okrog<br />
tebe, ter seveda izključna skrb zgolj za<br />
'lastno rit' se vse bolj prenaša na vse<br />
ravni upravljanja z državo in se vse bolj<br />
jasno kaže v vseh vladnih politikah.<br />
Poglejmo zgolj najbolj v nebo vpijoč primer,<br />
torej to, kako se je Golobova vlada<br />
lotila urejanja javnega zdravstva. To<br />
je tako rekoč rak rana vseh slovenskih<br />
vlad v zadnjih dvajsetih in več letih. Nenehno<br />
se govori o zdravstvenih reformah<br />
in o potrebi po drugačni ureditvi<br />
zdravstva nasploh, vse, kar potem dobimo,<br />
pa so vedno daljše čakalne dobe<br />
in vedno večja potreba po koriščenju<br />
plačljivih zdravstvenih storitev. Že pregovorno<br />
privatizacija našega zdravstva<br />
najbolj napreduje takrat, ko so na oblasti<br />
največji borci za javno zdravstvo. Nič<br />
drugače ni ta hip, ko se je temu pridružila<br />
še že omenjena in tako rekoč absolutna<br />
Golobova vehemenca, nepotrpežljivost,<br />
nerazumevanje bistva problema<br />
in božji kompleks, da bo z eno potezo,<br />
tokrat v obliki in podobi novele zakona<br />
o zdravstveni dejavnosti, presekal gordijski<br />
vozel našega zdravstva.<br />
Ampak, kaj je v resnici bistven problem<br />
našega zdravstvenega sistema? V<br />
prvi vrsti pomanjkanje zdravnikov, po<br />
številu katerih smo na tisoč prebivalcev<br />
tako rekoč povsem na repu Evropske unije,<br />
in vse bolj tam smo v zadnjem času tudi<br />
po številu ostalega medicinskega osebja.<br />
Če k temu dodamo sistem, po katerem<br />
obseg in vsebino košarice javnih zdravstvenih<br />
storitev določa gremi ljudi, v katerem<br />
imajo glavno besedo predstavniki<br />
dobaviteljev zdravil in medicinske opreme,<br />
ki se upravlja po nekdanjih socialističnih<br />
principih (plansko gospodarstvo),<br />
zraven pa je izrazito pridobitno naravnan<br />
ter žrtev lokalpatriotizma, imamo pač<br />
položaj, v kakršnem smo.<br />
Ključni problem, torej pomanjkanje<br />
zdravnikov, zaradi katerega bi morali<br />
že zdavnaj odpreti dodatni medicinski<br />
fakulteti na Obali in v Novem mestu<br />
ter se pospešeno in organizirano lotiti<br />
privabljanja tujih študentov medicine<br />
in zdravnikov, primarno s področja<br />
nekdanje skupne države, ker imajo<br />
le-ti najmanj težav z asimilacijo in se<br />
najhitreje priučijo jezika, se je do sedaj,<br />
resda stihijsko in ne brez zlorab oziroma<br />
anomalij, reševal preko dodatnega<br />
dela zdravnikov v več zdravstvenih<br />
ustanovah, javnih in zasebnih.<br />
SPODBUJANJE DELA NA ČRNO<br />
Golob namerava zdaj to ukiniti in namesto<br />
tega uvesti preko podjemnih<br />
pogodb neobdavčeno dodatno delo pri<br />
obstoječem delodajalcu v zdravstvu, kar<br />
seveda ni nič drugega kot davčna utaja<br />
in spodbujanje dela na črno hkrati.<br />
Takih zdravnikov, ki trenutno delajo v<br />
dveh ustanovah, je menda okrog 2.000.<br />
Če delajo dva popoldneva na teden in<br />
opravijo deset obravnav, je to letno dva<br />
milijona obravnav, ki jih poslej ne bo več.<br />
Popolnoma jasno je, da neobdavčeno<br />
dodatno delo v javnih zavodih<br />
tega ne more nadomestiti. Ampak kaj,<br />
ko smo ljudje menda s tem blazno zadovoljni<br />
in ko zdravniki bojda dnevno<br />
kličejo Goloba, da mu povedo, kako<br />
prav ima in kako ga podpirajo. In golobizacija<br />
gre mirno naprej. Sicer pa, kot<br />
pravi naš Golob, če ne greš k zdravniku<br />
ali do njega preprosto ne prideš, potem<br />
pač nisi bolan. Preprosto, mar ne?
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
45<br />
PLATFORMA SODELOVANJA<br />
O PRAVOSODJU<br />
V okviru četrte javne tribune Platforme<br />
sodelovanja z naslovom Prava pot do<br />
pravosodja so strokovnjaki razpravljali<br />
o stanju v slovenskem pravosodnem<br />
sistemu in odnosu javnosti do njega<br />
ter se strinjali, da je ključ v sodelovanju<br />
znotraj sistema. Poudarjajo, da pravosodni<br />
sistem ostaja neučinkovit, poroča<br />
portal Politikis. »Želim živeti v državi, v<br />
kateri na splošno velja visoko zaupanje<br />
v pravosodno vejo oblasti. Pravosodje<br />
je namreč eden od temeljnih postulatov<br />
razvite demokratične družbe,« je na<br />
tribuni povedal predsednik Platforme<br />
sodelovanja Anže Logar, ki je dodal,<br />
da odpirajo tudi pripravo programa na<br />
področju pravosodja.<br />
Pravosodje, ki ne deluje pošteno, ima<br />
globoke posledice za delovanje družbe<br />
kot celote, pa je poudaril član platforme<br />
in profesor za evropsko pravo Matej<br />
Avbelj, ki je tribuno tudi vodil. »Bistvo<br />
pravosodja je zagotavljanje učinkovitih<br />
oblastnih rešitev za mirno in pošteno<br />
reševanje sporov,« pri Politiksu citirajo<br />
Avblja. Izpostavil je tudi opažanje<br />
občutkov v slovenski družbi o tem, da<br />
obstajata dve pravni državi, ena za državljane<br />
in druga za poseben družbeni<br />
razred, ki je pred sodišči manj dotakljiv.<br />
V splošni javnosti se je namreč razvilo<br />
nezaupanje v pravosodje, svoj lonček pa<br />
je pristavila tudi politika.<br />
Da je stanje v pravosodju slabo, po besedah<br />
vrhovne sodnice Barbare Zobec<br />
kažejo tudi statistični podatki Evropske<br />
komisije o vladavini prava. V splošni<br />
populaciji le 45 odstotkov vprašanih<br />
meni, da je slovensko sodstvo neodvisno.<br />
Zobčeva pa je dodala tudi, da je kakovost<br />
sojenja sicer dobra, a vprašljiva<br />
predvsem pri zahtevnejših in občutljivih<br />
kaznivih dejanjih. Tudi generalna<br />
državna tožilka Katarina Bergant se je<br />
strinjala, da je ravno pri kompleksnih<br />
pravosodnih primerih, ki so tudi medijsko<br />
najbolj odmevni, problem v tem, da<br />
predolgo trajajo.<br />
RODETOVIH DEVETDESET<br />
Kardinal Franc Rode, upokojeni slovenski<br />
kardinal, je 23. septembra praznoval<br />
svoj 90. rojstni dan. Ob visokem<br />
življenjskem jubileju mu je čestitko<br />
poslal tudi papež Frančišek. »Ob Vaši<br />
90-letnici vam pošiljam svoje čestitke<br />
in izraz hvaležnosti za Vaše nesebično in<br />
zvesto služenje evangeliju in Svetemu<br />
sedežu, ko hkrati na priprošnjo Device<br />
Marije kličem na vas obilje <strong>Bo</strong>žje tolažbe<br />
in iz srca podeljujem svoj apostolski<br />
blagoslov vam in vsem, ki so Vam dragi.<br />
Iz Vatikana,« Frančiška citirajo pri spletnem<br />
portalu Družine.<br />
Rodetu je voščil tudi veleposlanik pri<br />
Svetem sedežu mag. Franc But. »Kot<br />
ljubljanskega nadškofa in metropolita<br />
sem ga imel čast osebno spoznati še v<br />
času, ko sem opravljal funkcijo ministra<br />
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.<br />
Že takrat sem cenil njegovo duhovitost,<br />
neposrednost, govorniško spretnost in<br />
jasnost. Spomnim se odmevnih pridig<br />
ob velikem šmarnu, ki niso nikogar<br />
pustile hladnega. Včasih je komu težko<br />
slišati jasno besedo, a sam sem jo<br />
vedno cenil in spoštoval,« pri Družini<br />
citirajo Buta.<br />
Dodal je, da je v skoraj 20-let trajajoči<br />
diplomatski karieri spremljal njegovo<br />
odgovorno delo v Vatikanu, kolikor je<br />
z distance drugih metropol to mogoče.<br />
»V zadnjem letu, odkar sem slovenski<br />
veleposlanik pri Svetem sedežu, pa sem<br />
imel priložnost večkrat uživati njegovo<br />
družbo ter ga povabiti kot častnega<br />
gosta v našo rezidenco.« Zaključuje, da<br />
so si nekateri zaradi njegove jasnosti,<br />
neposrednosti in nepoznavanja morda<br />
o njem ustvarili napačno predstavo. »A<br />
kardinal dr. Rode je v resnici imenitna in<br />
topla oseba, pronicljiv in celo zabaven<br />
sogovornik, teološko globok, a tudi<br />
življenjsko praktičen.«<br />
KOLIKO LJUDI BO ŽIVELO<br />
V SLOVENIJI LETA 2100<br />
Po podatkih Združenih narodov na<br />
svetu trenutno živi 8,17 milijarde ljudi.<br />
Število prebivalcev naj bi po projekcijah<br />
omenjene organizacije naraščalo še<br />
do leta 2084, nato pa naj bi sledil padec<br />
v številu svetovnega prebivalstva.<br />
Do leta 2100 naj bi se močno zmanjšalo<br />
število prebivalcev v Sloveniji<br />
in okoliških državah, poroča spletni<br />
portal N1.<br />
N1 poroča, da naj bi po projekcijah<br />
Združenih narodov v Sloveniji leta<br />
2100 – trenutno nas je 2,1 milijona –<br />
živelo le še 1,6 milijona ljudi. Trend<br />
padanja naj bi bil očiten tudi v sosednjih<br />
državah. Do leta 2100 naj bi se<br />
število prebivalcev v Avstriji zmanjšalo<br />
z 9,12 milijona na 7,4 milijona. Projekcije<br />
podobno sliko nakazujejo tudi na<br />
Madžarskem, kjer naj bi število prebivalcev<br />
upadlo za okoli 2,2 milijona<br />
in bi znašalo 7,4 milijona. V Italiji, kjer<br />
danes živi nekaj več kot 59 milijonov<br />
ljudi, naj bi do leta 2100 živelo le še<br />
35,4 milijona prebivalcev.<br />
N1 še navaja, da je zmanjšanje števila<br />
prebivalcev po svetu posledica drastičnega<br />
znižanja stopnje rodnosti. Ta<br />
se najbolj zmanjšuje v Evropi in Severni<br />
Ameriki in tudi v predelih Azije, še<br />
vedno pa je zelo velika na afriški celini.<br />
Najbolj naseljena država na svetu<br />
je trenutno Indija, kjer živi okoli 1,42<br />
milijarde ljudi in je po številu prebivalcev<br />
že prehitela Kitajsko. Združeni<br />
narodi v svoji projekciji ocenjujejo, da<br />
bo populacija v Indiji dosegla vrhunec<br />
okoli leta 2060, ko bo znašala 1,7<br />
milijarde ljudi.<br />
<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
46<br />
JU3 2052<br />
REVŠČINA<br />
nekoč in danes<br />
Kolumna<br />
Vse skupaj se je začelo na praznovanju rojstnega dne. »Ker si, glede na<br />
leta, verjetno že malo otročja, te bomo posadili med naše najstnike,« mi<br />
je malo za šalo, malo zares dejal gostitelj. <strong>Bo</strong>lj mi ne bi mogel ustreči!<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Pogovor z mladimi, še osnovnošolci,<br />
je hitro stekel o tem in<br />
onem. Kmalu so še zadnji odvisneži<br />
spravili telefon v žep in se<br />
nam pridružili. Ker sta bila dva od prisotnih<br />
ravno sredi branja Šarevčeve slive<br />
Ivana Tavčarja, je beseda tudi zato stekla<br />
o precej zateženi temi, ki se imenuje<br />
revščina. Fantje, preprosto rečeno, niso<br />
mogli razumeti, kaj pomeni biti reven.<br />
Vprašanja so kar deževala: Zakaj se<br />
je Meta bala beračenja, zakaj je zakopala<br />
denar pod brinjem v strahu, da ji ga<br />
kdo ne ukrade? Zdelo se jim je noro, da<br />
je, misleč, da ji hočejo vzeti še slivo, le-<br />
-to kar posekala.<br />
»Zakaj se ni obrnila na Rdeči križ<br />
ali na dobre ljudi?« je vprašal prvi.<br />
Razložila sem, da je bila takrat večina<br />
dobrih ljudi prav tako revnih kot oni.<br />
Imeli so veliko otrok, kdaj pa kdaj so šli<br />
skupaj z njimi lačni spat. Črnolasemu<br />
fantu, ki je sedel zraven mene, je roka,<br />
s katero je nesel v usta rogljiček, zastala.<br />
»Včasih so jih natepli že, če so pobrali<br />
jabolko, ki so ga jeseni našli pod<br />
drevesom!« sem dodala.<br />
BILO JE NEKOČ ...<br />
Zgodbe o revščini, v kateri so odraščali<br />
njihovi pradedki in prababice, so jih<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
zelo pritegnile. Zdelo se jim je zabavno,<br />
ko so si predstavljali, da so morali sredi<br />
noči, če je bilo nujno, teči do lesenega<br />
stranišča, ki so ga imeli več metrov<br />
stran od hiše. »Lahko pa so se polulali<br />
tudi v kahlo, ki je bila pod posteljo.«<br />
Bilo je res žalostno, ker teh zgodb<br />
sploh niso poznali. Pripovedovala sem<br />
jim, da so bili predniki na podeželju pogosto<br />
odvisni od kmetovanja, pravzaprav<br />
od muhavih vremenskih razmer.<br />
Če je bila suša, je bila letina slaba, če je<br />
krompir napadla plesen, so bili pozimi<br />
lačni. Niso mogli verjeti, da so nekoč<br />
hodili iz Žirov do Ljubljane peš. Po drugi<br />
svetovni vojni so bili redki, ki so zbrali<br />
dovolj denarja, da so si lahko kupili kolo,<br />
ki je bilo zelo drago. Še v času moje mladosti<br />
je elektrike ob večerih, ko bi radi<br />
poslušali radio, pogosto zmanjkalo.<br />
Imeli smo zdravnika, dr. Bernika, ki<br />
je bil hkrati lekarnar, splošni zdravnik,<br />
zobozdravnik, pediater in še ginekolog.<br />
Ljudje so ga obiskali v skrajni sili. V bolnišnico<br />
pa sploh niso marali iti, ker so<br />
bili prepričani, da se gre tja samo umret.<br />
»Pretiravaš!« so vzkliknili. Niso mi<br />
verjeli, ko sem jim razložila, da je bila<br />
revščina nekoč pogosto dedna. Težko<br />
se je bilo izkopati iz nje. Zanimalo jih je,<br />
če smo imeli žepnino. »Sploh ne! Starši<br />
so bili prepričani, da je naša pomoč pri<br />
hiši samoumevna.«<br />
Zijali so od presenečenja, ko sem<br />
obujala spomine na morske počitnice.<br />
Že ob petih popoldne smo se pred pošto<br />
postavili v vrsto, da smo lahko po dvournem<br />
čakanju po telefonu poklicali<br />
domače in jih vprašali, če je vse v redu.<br />
Kdo je bolj reven?<br />
Tisti, ki nima denarja<br />
za skiro, ali oni, ki mu v srcu<br />
zeva praznina?<br />
REVŠČINA SRCA IN DUHA<br />
Končno je napočil trenutek, ko so oni<br />
povzeli besedo. Izvedela sem, da so revni<br />
tisti sošolci, ki nosijo superge iz druge<br />
roke oziroma tiste, ki so cenejše od<br />
50 evrov. Včasih se norčujejo iz sošolke,<br />
ki stanuje v petem nadstropju bloka,<br />
kjer ni dvigala. Čudak pa je sošolec, ki<br />
ima doma še štiri brate. Tian, ki je ministrant,<br />
je pa sploh pritegnjen.<br />
»Kaj pravite, kdo je bolj reven? Tisti,<br />
ki nima denarja za skiro, ali oni, ki mu<br />
v srcu zeva praznina?« Pogovor o duhovni<br />
revščini je bil zelo boleč. Kako jim<br />
razložiti, da je bogastvo, ki ga nosimo v<br />
sebi, pomembnejše od jadrnice, gliserja<br />
in pametne hiše, ki jo imajo starši? Celo<br />
pomembnejše od superg Michaela Jordana<br />
za 200 evrov.<br />
»Predstavljajte si, da ne bi imeli ne<br />
prijateljev ne ljubezni, ki vam jo dajejo<br />
starši, ne babice, ki kdaj pa kdaj na
skrivaj speče sladke piškote, ki vam jih<br />
mama, ki je zelo natančna glede prehrane,<br />
ne dovoli jesti. Predstavljate si, da bi<br />
živeli med ljudmi, ki bi bili na videz popolni,<br />
a bi jim v prsih zevala praznina.«<br />
Mladi, veste, so željni takšnih preprostih<br />
pogovorov, ob katerih lahko razmišljajo<br />
in primerjajo življenje nekoč z<br />
življenjem, ki ga živijo sami. Zakaj jim<br />
tako poredko dovolimo, da bi si ogledali<br />
še drugo plat kovanca? Preden smo se<br />
Komentar<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
POŽAREPORT<br />
47<br />
VIRI IZ VLADE:<br />
Golob patološko<br />
LAŽE celo na<br />
internih sestankih<br />
Viri iz parlamenta: Golob se malo boji gauleiterja<br />
Žavbija … Najnovejši prispevki za življenjepis<br />
premierja Roberta Goloba ...<br />
poslovili, sem jim povedala pravljico o<br />
dečku, ki ga ugrabi povodni mož in ga<br />
odpelje v svoje sobane. Ponujal mu je diamante,<br />
zlato in srebro, da bi le pozabil<br />
na mamo, bratce in sestrice, ki so čakali<br />
nanj v revni kočuri na obrežju reke. Ni<br />
ga mogel pregovoriti, kajti srce ga je na<br />
vso moč vleklo v mamino naročje.<br />
»Če se vam zdi, da starši preveč hitijo,<br />
če nimajo časa ne zase ne za vas,<br />
stopite do njih, naslonite glavo na njihovo<br />
ramo in se začnite pogovarjati o<br />
tem, kako lepo vam je, kadar ste skupaj.<br />
Prepričana sem, da vas bodo slišali, za<br />
trenutek odložili delo in pozabili, da jih<br />
čakajo prijatelji na tenisu. Pripovedujte<br />
jim, kako pomembno je bogastvo, ki ga<br />
nosimo v srcu, in kako zelo si želite, da<br />
bi tudi kakšen rojstni dan praznovali<br />
manj hrupno, le z njimi.« Kdo je bolj reven?<br />
Tisti, ki nima denarja za skiro, ali<br />
oni, ki mu v srcu zeva praznina? <br />
Ta po svoje fascinantna »zgodba«<br />
o lažeh predsednika vlade<br />
in liderja Gibanja Svoboda Roberta<br />
Goloba, ki je minule dni<br />
kulminirala z njegovimi lažmi o kakor<br />
prostovoljnem odstopu prejšnjega Golobovega<br />
superkandidata za evropskega<br />
komisarja Tomaža Vesela in pismu<br />
predsednice Evropske komisije Ursule<br />
von der Leyen, dobiva neslutene razsežnosti.<br />
Saj Golob očitno ne laže samo<br />
javno, medijem in širši javnosti, ampak<br />
tudi svojim sodelavcem in članom vladne<br />
administracije. Naši viri iz vlade<br />
zdaj namreč pravijo takole: Golob nam<br />
patološko laže tudi na internih sestankih.<br />
Zlaže se, pri tem niti ne trzne in<br />
gre naprej.<br />
»GAULEITER« ŽAVBI<br />
Toda Goloba – kot kaže – hkrati daje<br />
tudi strah, kar je nenazadnje dokazal<br />
minulo sredo, ko je predstavil »zgodovinski<br />
met Slovenije« (resor za širitev),<br />
potem pa s tiskovne konference dobesedno<br />
pobegnil že po 38 sekundah, saj<br />
se je zbal morebitnih vprašanj, povezanih<br />
z Veselom in Von der Leynovo.<br />
Naši viri iz parlamenta oziroma<br />
državnega zbora pa – zanimivo – pripovedujejo,<br />
da se na zunaj hudo narcisoidni<br />
in samozavestni Golob »malo<br />
boji« tudi 25-letnega poslanca Svobode<br />
Golob se zlaže, pri tem niti<br />
ne trzne in gre naprej.<br />
Golob naj bi se Žavbija<br />
bal zaradi povezav,<br />
ki vodijo do Milana Kučana<br />
ter starih tranzicijskih<br />
in obveščevalno<br />
-SDV-jevskih struktur.<br />
Lenarta Žavbija, sicer znanega po svoji<br />
neverjetni arogantnosti. Žavbi slovi<br />
tudi po kontroliranju in teroriziranju<br />
svojih poslanskih kolegic in kolegov<br />
(iz poslanske skupine Svobode), zato<br />
mu ljubkovalno ali cinično pravijo tudi<br />
»gauleiter« (opomba za osvežitev zgodovinskega<br />
spomina: gauleiterji so bili<br />
v nacistični Nemčiji ali na okupiranem<br />
ozemlju pokrajinski vodje nacistične<br />
stranke), Golob pa naj bi se ga bal zaradi<br />
Žavbijevega družinsko-medijskega pedigreja<br />
(njegov oče je Aleksander Lucu –<br />
Luc, znani novinar slovenske tranzicije,<br />
polbrat – po očetovi strani – pa Grega<br />
Repovž, odgovorni urednik Mladine) in<br />
posledičnih povezav, ki vodijo do Milana<br />
Kučana ter starih tranzicijskih in obveščevalno-SDV-jevskih<br />
struktur.<br />
No, vse to so najnovejši prispevki za<br />
življenjepis Roberta Goloba. <br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
48<br />
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />
OGNJENI krst<br />
slovenskih POLKOV (14. del)<br />
Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali na številna bojišča. Mnogi od njih<br />
se nikoli več niso vrnili. Objavljamo njihove misli, opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali,<br />
in skrbi, ki jim niso dale spati. Predstavljamo vam dogodke 24. in 25. avgusta 1914.<br />
DR. VALENTIN AREH<br />
WIKIPEDIA<br />
Ruske sile so tiste dni sprva previdno<br />
in počasi prodrle že 20<br />
kilometrov preko avstro-ogrsko-ruske<br />
meje in se bližale<br />
galicijskemu mestu Zoločiv (danes ukr.<br />
Zolozhiv). Posamezne ruske konjeniške<br />
enote so prodrle še dlje, že čez reko Zlota<br />
Lipa (ukr. Zolota Lypa). Bližale so se<br />
mestu Peremyshlyany in drugim krajem<br />
ob drugi reki, imenovani Gnila Lipa<br />
(ukr. Gnyla Lypa).<br />
glavami; artilerija je bolje streljala. Naši<br />
fantje so bili zelo korajžni. Med klici<br />
'Vorwärts', ko smo se sunkoma premikali<br />
naprej, je donel krepki naš slovenski<br />
'živijo'. Infanterija je zadela malo, le<br />
artilerija nam je prizadela precej ranjenih<br />
in mrtvih. Naš hrabri bataljonski<br />
poveljnik oberstleutnant pl. Wojnovich<br />
je bil vedno v naši bojni liniji. <strong>Bo</strong>dril nas<br />
je s klici: 'Burschen vonwärts!'; 'Nur<br />
weiter, Bruder!'; 'Nicht zurückbleiben!'<br />
Z njim je šlo vse z velikim navdušenjem<br />
naprej. Pogledal sem trenutek nazaj. Ko<br />
smo po skoku legli in streljali, sem opazil,<br />
da je bil poveljnik ranjen v roko, klical<br />
je pa še vedno: 'Nur weiter! Weiter,<br />
Courage, Burschen!' Ob dveh popoldne<br />
smo bili še vedno v hudem ognju, le še<br />
okoli 700 korakov od sovražnika oddaljeni.<br />
Jaz sem mojemu krdelu komandiral<br />
'Vorwärts', ko se oprem na levo roko,<br />
da se pripravim k skoku in odrinem od<br />
tal, se je razletel tik pred menoj šrapnel,<br />
ki me je zadel v levo roko, raztrgal in osmolil<br />
mi je bluzo. K sreči ni bila zadeta<br />
kost, ker mi je le mišičje odtrgalo. V trenutku<br />
sem čutil le udarec ob roko, bolečine<br />
nobene. Tekel sem še 100 korakov<br />
naprej. Med tekom sem šele opazil, da<br />
mi curlja iz rokava kri, ustavil se pa še<br />
nisem. Ko ležim zopet na tleh, da se<br />
pripravim k streljanju, sem padel v nezavest,<br />
ker sem že precej krvi izgubil.«<br />
Slovenski polki so bili uspešni. Na<br />
stotine Rusov je bilo ubitih, številni so<br />
bili ranjeni, nekateri zajeti. Izgube so<br />
imele tudi avstrijske čete, vendar so bili<br />
vsi optimistični, kajti ruske enote so se<br />
po večurnih spopadih umaknile. To je<br />
dalo nemškim in slovenskim vojakom<br />
graškega korpusa pogum in samozavest.<br />
Niso vedeli, da jih Rusi z umikom<br />
vodijo v past.<br />
Avstro-ogrski vojaki v Galiciji<br />
»Pehota je zahtevala v naših<br />
vrstah le malo žrtev,<br />
vsi streli so šli visoko nad<br />
našimi glavami; artilerija<br />
je bolje streljala. Naši fantje<br />
so bili zelo korajžni.«<br />
»NUR WEITER!«<br />
V zgodnjih jutranjih urah 24. avgusta<br />
1914 so se jugovzhodno od Lviva enote<br />
22. divizije s slovenskimi polki prvič<br />
spopadle z ruskimi vojaki, in to nekaj<br />
kilometrov vzhodno od mesta Peremyshlyany.<br />
Pripadnik 17. ljubljanskega<br />
pešpolka se je spominjal: »Ob štirih<br />
zjutraj 24. avgusta smo se grupirali. Ob<br />
peti uri zjutraj smo že opazili sovražnika<br />
na bregu, infanterijo, konjenico<br />
in artilerijo. Povelje 'Angriff' je zadonelo<br />
vsepovsodi, baterija je podpirala<br />
pomikanje naših v sovražnikovem ognju<br />
infanterije in artilerije v bojni liniji<br />
sunkoma se premikajočih vrst (Schwarmlinie).<br />
Ob devetih zjutraj je že divjal v<br />
polni meri obojestranski ogenj. Pehota<br />
je zahtevala v naših vrstah le malo<br />
žrtev, vsi streli so šli visoko nad našimi<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />
49<br />
ČAKALI SO<br />
Z NABITIMI PUŠKAMI<br />
Celjski pešpolk je v vasi Przegnajow<br />
(ukr. Perehnoiv) zgodaj zjutraj 25. avgusta<br />
1914 prejel vznemirljive novice. Poveljniki<br />
so jih opozorili, da so izvidniki<br />
opazili sovražnika približno 15 kilometrov<br />
stran. Takrat so vojaki spoznali, da<br />
so Rusi že zavzeli Zolozhiv, ki je bil pred<br />
njimi. Poveljniki graškega korpusa niso<br />
dovolili, da bi nekatere enote same odkorakale<br />
naprej proti mestu. Čakali so,<br />
da na položaje prispejo še ostale enote<br />
korpusa, da bi skupaj organizirale napad.<br />
Zato so ljubljanske polke spodbujali,<br />
naj pohitijo iz rezerve na prve bojne<br />
položaje. Po uspešnih spopadih pri reki<br />
Gnila Lipa je poveljstvo avstro-ogrske<br />
vojske zahtevalo, naj enote 3. armade<br />
naglo zasledujejo umikajoče se ruske<br />
sile in še 25. avgusta dosežejo reko Zlota<br />
Lipa, ki je bila oddaljena 18 kilometrov,<br />
vzhodno od mesta Peremyshlyany.<br />
Avstro-ogrske enote so imele še<br />
vedno zelo pomanjkljive podatke o vojaški<br />
moči ruskih sil. Poveljnik 3. armade<br />
Brudermann je bil prepričan, da<br />
so Zolozhiv zasedli le manjši oddelki<br />
ruske vojske, ki jih bo graški korpus<br />
brez težav premagal. Odločil se je, da<br />
izda graškemu korpusu ukaz za napad,<br />
čeprav je poveljstvo 3. armadi naložilo<br />
zgolj obrambno vlogo. Kasneje se je<br />
izkazalo, da je storil usodno napako.<br />
Namesto da bi z izvidniškimi enotami<br />
poskrbel za prave informacije, je popolnoma<br />
podcenil moč ruske vojske na tem<br />
delu bojišča. Vojaki so ves dan čakali na<br />
položajih, z nabitimi puškami in pripravljeni<br />
na boj. Toda nič se ni zgodilo.<br />
Vso noč nihče ni zatisnil očesa. Z orožjem<br />
so dremali in čakali na morebiten<br />
ruski napad.<br />
Katoliška cerkev v mestu Peremyshlyany<br />
V ZALEDJU<br />
Tudi daleč od bojev, v zaledju, vojaki<br />
niso mirno spali. Za njimi je bil 27.<br />
domobranski pešpolk iz Ljubljane, ki<br />
je na bojišče odkorakal iz vojašnice<br />
na Roški cesti v Ljubljani. V polku je<br />
bilo 86 odstotkov Slovencev in 13 odstotkov<br />
Nemcev. Med pripadniki 27.<br />
domobranskega pešpolka v Galiciji je<br />
bil zdravnik dr. Hawlina, ki je v svoj<br />
dnevnik 24. avgusta 1914 zapisal: »Okrog<br />
štirih zjutraj se prebujamo. Vojaki<br />
so zaradi mraza zakurili nekaj ognjev<br />
in zaradi mraza se nam kar prileže, da<br />
lahko z razbolenimi sklepi korakamo<br />
naprej. Korakamo skozi Romanow, čez<br />
pogozdene vzpetine v bojni pripravljenosti<br />
proti Hanuschowu, kjer opoldne<br />
zasedemo vzpetino in prevzamemo<br />
varovanje. Čez poldne se pošteno odpočijemo<br />
in gremo zvečer do bližnjega<br />
prenočišča v Zagori. Takoj po prihodu<br />
v Zagoro nas opozorijo na naklonjenost<br />
prebivalstva Rusom. Cel polk se<br />
namesti pri rutenijskem župniku. Na<br />
dvorišču župnije je tudi zelo velika<br />
pristava s številnimi velikimi hlevi in<br />
podi. Postavimo straže in poskrbimo<br />
za vse druge varnostne ukrepe. Župnik<br />
je starejši, a dobro ohranjen in močan<br />
možak, nemško ne zna, govori samo<br />
slovansko. V župnišču ležemo na slamarice,<br />
komaj zaspimo, nas že prebudi<br />
poveljnik bataljona. Pove nam, da sicer<br />
ni alarma, ostati pa moramo pripravljeni<br />
za pohod, povsod nas obkrožajo<br />
vohuni in lahko pričakujemo napad.<br />
Župnika so podoficirji opazovali, kako<br />
je vlekel na ušesa naše pogovore in se<br />
zunaj pogovarjal s civili. Pokličemo župnika,<br />
ta se opravičuje, da se je samo<br />
bal požara v senikih. Zaradi varnosti<br />
ga zapremo v njegovo sobo in mirno<br />
zaspimo; kasneje nas nič več ne zmoti.«<br />
»Vojaki so zakurili<br />
nekaj ognjev in zaradi<br />
mraza se nam kar prileže,<br />
da lahko z razbolenimi<br />
sklepi korakamo naprej.«<br />
Druge enote graškega korpusa so<br />
medtem prodirale čez hribe južno od<br />
ceste Lviv–Zolozhiv. Dan po hudih spopadih<br />
pri Peremyshlyanyju so avstrijske<br />
čete previdno prodirale na vzhod; zdelo<br />
se je, kot da se Rusi umikajo. Dopoldne<br />
25. avgusta je bila glavnina sil 22. divizije<br />
v mestu Peremyshlyany in okolici,<br />
ob reki Gnila Lipa. Mesto je imelo novo,<br />
le pet let staro železniško povezavo z<br />
Lvivom. Približno 65 odstotkov prebivalcev<br />
je bilo Poljakov, 20 odstotkov<br />
Judov in 13 odstotkov Ukrajincev. Sredi<br />
mesta je stala več kot 250 let stara katoliška<br />
cerkev sv. Petra in Pavla, središče<br />
življenja Poljakov. 14 kilometrov južno<br />
od mesta je bila nemška vas Dobzen<br />
(ukr. Dobryanychi), kjer je živelo 166<br />
nemško govorečih kmetov protestantske<br />
in katoliške veroizpovedi. Imeli so<br />
lastno evangeličansko cerkev in pokopališče<br />
na severu vasi. Ko so avstrijski<br />
vojaki po prvih spopadih z Rusi čez dan<br />
iz mesta odnesli mrtve in jih pokopali,<br />
so z vlakom evakuirali ranjence v glavno<br />
galicijsko mesto Lviv in se ponovno<br />
organizirali v bojne enote.<br />
<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
50 KAM NA IZLET<br />
GEOSS, težišče Slovenije<br />
Geoss pomeni Geometrično središče Slovenije, a je pravzaprav<br />
težišče naše države, saj se središče nepravilnemu liku oziroma<br />
obliki naše domovine ne da določiti.<br />
skozi Litijo ob Savi še ni bila speljana železnica,<br />
in po svoji rudarski <strong>preteklosti</strong>,<br />
ki jo zaznamuje zadnja leta prekrasen<br />
podzemni muzej Sirtarjevec. O njem in<br />
rudarski dediščini v teh koncih kdaj drugič,<br />
tokrat bom nekaj več napisal o svojih<br />
obiskih na Geossu v Spodnji Slivni.<br />
DOMOLJUBNI SIMBOLI<br />
Geoss je skrajšano ime, ki pomeni Geometrično<br />
središče Slovenije, a je pravzaprav<br />
težišče naše države, saj se središče<br />
nepravilnemu liku oziroma obliki<br />
naše domovine ne da določiti. Zaradi<br />
lažjega razumevanja pa so ga poimenovali<br />
Geometrično središče Slovenije.<br />
Težišče je izračunal geodet Marjan<br />
Jenko. Projekt se je začel izvajati 16. junija<br />
1981, zato so ta dan razglasili kot<br />
dan Geossa, Litija pa na ta dan obeležuje<br />
svoj občinski praznik. Na spletni<br />
strani Društva GEOSS lahko preberemo,<br />
da če bi lik Slovenije na kartonu<br />
natančno izrezali po državnih mejah<br />
in ga v težišču postavili na konico igle,<br />
bi ostal uravnotežen ravno v Spodnji<br />
Slivni, kjer so uredili lep park oziroma<br />
pomnik Geoss. Tam lahko vidite vedno<br />
izobešeno slovensko zastavo, obelež-<br />
IGOR GOŠTE<br />
Na Litijo me vežejo lepi spomini.<br />
V prvi vrsti na plodovitega<br />
pisatelja Jožeta Sevljaka, ki je<br />
odraščal na Vačah (o tem kraju<br />
malce več v nadaljevanju), na njegovo<br />
hčer Majo, ki je bila tako kot on moja<br />
dolgoletna sodelavka na televiziji ETV,<br />
kjer sta bila pogosto moja ali naša gosta<br />
tudi legendarni košarkar Dušan Hauptman<br />
in njegova žena Helena, dolga<br />
desetletja alfa in omega kulturnega življenja<br />
v Litiji, od koder sta in kjer še vedno<br />
živita. V Litiji je živel tudi nepozabni<br />
lutkar Nace Simončič, ki je dal glas<br />
navihanemu Kljukcu, pa radovednemu<br />
Tačku in še bi lahko našteval.<br />
Litija, katere del je tudi Geoss (Geometrično<br />
središče Slovenije), je prepoznavna<br />
še po svoji brodarski tradiciji iz časov, ko<br />
Park Geometričnega središča Slovenije oziroma<br />
težišča Slovenije je vedno zgledno urejen.<br />
Knežji kamen, delo kiparja Zlatka Rudolfa.<br />
Največji pustolovski park pri nas. Za varnost<br />
je poskrbljeno.<br />
Če bi lik Slovenije<br />
na kartonu natančno izrezali<br />
po državnih mejah in ga<br />
v težišču postavili na konico<br />
igle, bi ostal uravnotežen<br />
ravno v Spodnji Slivni.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
KAM NA IZLET<br />
51<br />
Vače s prekrasno cerkvijo svetega Andreja.<br />
si ogledate kakšno tamkajšnjo kmetijo, se<br />
v bližnji gostilni okrepčate, se odpravite<br />
na poltretjo uro dolg pohod do Zasavske<br />
Svete gore ali pa se sprehodite do največjega<br />
pustolovskega parka pri nas, ki bo<br />
poskrbel za zvrhano mero adrenalina.<br />
V dveh poletnih mesecih je bil vsak dan<br />
odprt med 10. in 18. uro ter vedno tudi<br />
dodobra zapolnjen z gosti iz različnih delov<br />
Slovenije, septembra in oktobra pa se<br />
boste lahko naužili gozdnih pustolovščin<br />
in se vsaj za uro ali dve prelevili v Tarzana<br />
ob sobotah in nedeljah. Ponujajo vam najdaljši<br />
spust pri nas, ki je dolg 915 metrov,<br />
ko resnično dobite občutek, da ste ptica.<br />
Na poti v Geoss nas pospremi<br />
tabla z vaško situlo.<br />
Ostanki fosilne morske obale na Vačah.<br />
je rodoljubu osamosvojitvene vojne za<br />
Slovenijo 1991, potem obeležje, ki označuje<br />
središče oziroma težišče Slovenije,<br />
pomnik neodvisni državi Sloveniji, tudi<br />
pomnik z grbom Slovenije in pomnik z<br />
grbom Slovenije v času SFRJ ter knežji<br />
kamen, delo kiparja Zlatka Rudolfa,<br />
ki je bil postavljen 13. aprila 2015, ob<br />
600-letnici zadnjega ustoličenja.<br />
Že vrsto let se vsak naš izvoljeni<br />
predsednik na tem mestu vpiše v zlato<br />
knjigo predsednikov in s tem na simboličen<br />
način prevzame svoje dolžnosti.<br />
Sam sem bil prisoten, ko se je pred leti v<br />
to knjigo vpisal takratni predsednik dr.<br />
Danilo Türk. Sam GEOSS je zasnovan<br />
kot domoljubni vseslovenski projekt,<br />
simbol slovenstva, večstoletnega prizadevanja<br />
za obstoj in razvoj ter zakoreninjenost<br />
Slovencev na tem prostoru.<br />
Od ustanovitve v letu 1982 si je Društvo<br />
GEOSS s svojim prostovoljnim delom<br />
prizadevalo za bogatitev območja GE-<br />
OSS, za vedno nove prireditve.<br />
Zadnjih dvajset let sem bil pogosto<br />
udeleženec slovesnosti ob dnevu državnosti,<br />
ob dnevu slovenske zastave,<br />
ob našem kulturnem prazniku in na<br />
srečanjih veteranov vojne za Slovenijo.<br />
Na domoljubnih dogodkih so bili poleg<br />
Türka prisotni tudi mnogi drugi pomembni<br />
slovenski politiki, kot so dr. Janez<br />
Drnovšek, Janez Janša, <strong>Bo</strong>rut Pahor,<br />
dr. Miro Cerar, Romana Tomc, Aleš Hojs<br />
in mnogi drugi. Z veseljem se spomnim<br />
tudi domoljubnih nagovorov zbranim,<br />
tako nekdanjega župana Litije Mirka Kaplje<br />
kot zdajšnjega župana Francija Rokavca.<br />
Včasih to kar malce pogrešam pri<br />
mnogih drugih, predvsem tistih, ki jim<br />
Slovenija ni v »prvem planu« in se še kar<br />
z nostalgijo ozirajo proti nekdanji SFRJ.<br />
Sam prihajam z Izlak, ki ležijo le<br />
dobrih 12 kilometrov od Spodnje Slivne<br />
in Geossa. Dovolj blizu za kratko vožnjo<br />
z avtomobilom, za izlet s kolesom z nekaj<br />
strmejšimi klanci ali pa za malce<br />
daljšo hojo ali tek, če ste med bolj pripravljenimi.<br />
Ker pa Geoss leži na sredini<br />
Slovenije, vam pot z avtom ne bo vzela<br />
veliko časa, od koderkoli že pridete.<br />
NAJVEČJI PUSTOLOVSKI PARK<br />
Ko ste že v Spodnji Slivni, se lahko odločite<br />
za sprehod po lepi poti okrog Slivne,<br />
Vaška situla je<br />
najznamenitejša izkopanina<br />
na Slovenskem, najverjetneje<br />
je nastala na prelomu iz 6. v 5.<br />
stoletje pred Kristusom.<br />
Seveda pa vas bodo v parku opremili tudi<br />
s plezalno opremo, vas naučili plezanja<br />
med krošnjami dreves, da bo vaš obisk<br />
čim bolj varen. Pa še dragi niso.<br />
Ko pa ste enkrat že v Slivni, v pustolovskem<br />
parku ali pri Geossu, vam<br />
predlagam, da se odpravite še do dobra<br />
dva kilometra oddaljenih Vač, kjer si<br />
boste lahko poleg pokopališča ogledali<br />
naravni spomenik – fosilno morsko<br />
obalo, ki vas spomni, da je bilo nekoč na<br />
tem našem svetu marsikaj pod morjem.<br />
Predlagam vam še skok do vaške cerkve<br />
svetega Andreja, kjer boste našli božji<br />
grob. Postavili so ga leta 1864 in je posebnost<br />
današnje cerkve, ki je menda že<br />
šesta po vrsti. V prvo so menihi iz Stične<br />
prihajali že v dvanajstem stoletju.<br />
Omenimo še vaško situlo, ki je najznamenitejša<br />
izkopanina na Vačah in sploh<br />
na Slovenskem. Izkopal jo je samouki<br />
ljubitelj starinoslovja, kmet Janez Grilc<br />
s Klenika, na dan sv. Antona, 17. januarja<br />
1882. Umetnina, ki je najverjetneje<br />
nastala na prelomu iz 6. v 5. stoletje<br />
pred Kristusom, odseva tradicionalne<br />
vplive sredozemskega sveta.<br />
Ja, v lepih krajih je odraščal pisatelj<br />
Jože Sevljak, ki je mnoge svoje šolske<br />
poti z Vač v Litijo (po cesti približno<br />
11 kilometrov) in življenje v teh krajih<br />
tako lepo popisal v svojem mladinskem<br />
delu Med drevjem luč. <br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
52 ODTIS PRETEKLOSTI<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
Simpatična neroda,<br />
imenovana BÉDANC<br />
(Kekec, 4. del)<br />
Tudi druga izvirna zgodba Marice Globočnik je po svoje zanimiva. V nekoliko<br />
drugačni podobi prikazuje gorskega samotneža, ki smo ga v filmih spoznali<br />
kot hudobnega Bédanca, ki ga Kekec spotoma užene v kozji rog.<br />
Pisatelj Vandot je pač znal pripoved<br />
o pogumnem desetletnem<br />
pastirčku in prebivalcih Prisanka<br />
spretno zaokrožiti, prijazna<br />
filmska upodobitev pa je morala<br />
slediti tudi drugim danostim, predvsem<br />
pa možnostim tedanjega snemanja. Po<br />
svoje je bila to še sreča, saj bi na primer<br />
Hollywood našega mladinskega junaka<br />
zagotovo prikrojil tako po svoje, da ne<br />
bi imel več slovenske duše.<br />
Še preden na kratko zapišemo še<br />
drugo Maričino zgodbo, se za trenutek<br />
ustavimo pri vseh treh filmih, še posebej<br />
pri prvem, nagrajenem v Benetkah.<br />
Prav čudno je, da so tedanje oblasti<br />
dovolile snemati take ljudske filme in<br />
da ni Kekec, tako kot skoraj vsi tedanji<br />
filmski liki, kar čez noč postal partizanski<br />
kurirček.<br />
Prav čudno je, da so tedanje<br />
oblasti dovolile snemati take<br />
ljudske filme in da ni Kekec,<br />
tako kot skoraj vsi tedanji<br />
filmski liki, kar čez noč<br />
postal partizanski kurirček.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
GALETOVI KEKCI<br />
Vse tri filme o Kekcu je posnel režiser<br />
Jože Gale. Največ slave je požel prvi film,<br />
pa čeprav je bil še črno-bel, javnosti pa<br />
se je predstavil že leta 1951. Scenarij sta<br />
ustvarila Gale in Frane Milčinski Ježek.<br />
Slednji je igral tudi vlogo Kosobrina,<br />
prispeval pa je tudi besedilo za zelo priljubljeno<br />
pesem z uradnim naslovom<br />
Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička, ki<br />
je bolj znana po refrenu Dobra volja je<br />
najbolja. Film je dobil nagrado na Beneškem<br />
filmskem festivalu, v vlogi Kekca<br />
se je pojavil Matija Barl, film pa so prodali<br />
celo v Argentino in na Kitajsko.<br />
Pesmica se začenja prav po Ježkovo<br />
milo oziroma ljudsko vprašujoče:<br />
Kaj mi poje ptičica, ptičica<br />
sinička?<br />
Nadaljuje pa se veliko bolj udarno:<br />
Dobra volja je najbolja, to si<br />
piši za uho,<br />
mile jere, kisle cmere z nami<br />
vštric ne pojdejo.<br />
Dobra volja je najbolja, bodi<br />
dan na dan vesel,<br />
smej se, vriskaj, pesmi<br />
piskaj, pa lahko boš srečo ujel.<br />
Pravi recept za nastanek dobre volje<br />
– tako za mlade kot za stare, tako za<br />
pogumneže kot za boječneže.<br />
Drugi film z naslovom Srečno, Kekec<br />
(1963) je bil prvi slovenski barvni film.<br />
Scenarist je bil Ivan Ribič, ki je bil tudi<br />
avtor tretjega scenarija filma o Kekcu. V<br />
vlogi Kekca se je tokrat izkazal Velimir<br />
Gjurin. Film je zelo lepo označila pesem<br />
Kajetana Koviča in Marjana Vodopivca<br />
s preprostim naslovom Kekčeva pesem.<br />
Še danes jo otroci, ko se s palico v roki<br />
sprehajajo po planinah, radi zapojejo<br />
skupaj s starši. Pa poskusimo še enkrat<br />
vsi skupaj!<br />
Kdor vesele pesmi poje, gre<br />
po svetu lahkih nog,<br />
če mu kdo nastavi zanko, ga<br />
užene v kozji rog.<br />
Jaz pa pojdem in zasejem<br />
dobro voljo pri ljudeh,<br />
v eni roki nosim sonce, v<br />
drugi roki zlati smeh.<br />
Tretji film so bile Kekčeve ukane<br />
(1968). Kekec je bil tokrat Zlatko<br />
Krasnič. Znova je bil – podobno kot v<br />
prvem filmu – v središču Bédanc, tokrat<br />
v vlogi nepozabnega Poldeta Bibiča.<br />
Malokdo pa ve, da je imel Vandot v načrtu<br />
tudi četrto knjigo o Kekcu – z njo<br />
Vsi Kekci so bili seveda simpatični dečki, s<br />
katerimi so se otroci z lahkoto poistovetili.<br />
vred bi morda lahko nastal še en film – a<br />
so mu nemški okupatorji ob pregonu v<br />
izgnanstvo tudi ta rokopis zažgali.<br />
MARIČIN BÉDANC<br />
Podoba vaškega posebneža, ki se je<br />
pred ljudmi zatekel visoko v hribe, je<br />
bila po pripovedovanju Marice Globočnik<br />
nekoliko drugačna. Kekec je<br />
bil pastirček, ki je rad zbiral okoli sebe<br />
vaške otročaje in se pred njimi postavljal,<br />
da se ne boji nobenega zlobneža,<br />
zato je razumljivo, da je iz Bédančevega<br />
ujetništva rešil tudi Brinceljna in<br />
Rožleta, po eni od verzij pa Kosobrina<br />
oziroma Kosobrinča.<br />
»Ko Bédanca ni bilo v koči, se je pogumni<br />
Kekec priplazil vanjo kar skozi<br />
streho in oba na hitro rešil. Bédanc je<br />
imel Brinceljna zato, da mu je igral na<br />
piščal, Rožle pa mu je moral čistiti kočo.<br />
Ko pa so vsi trije zbežali od njega, so naredili<br />
veliko napako s tem, da so tekli
ODTIS PRETEKLOSTI<br />
53<br />
Bédanc je borovškim pastirjem pomagal celo<br />
pasti živino.<br />
okoli grebena, Bédanc pa je dobro poznal<br />
bližnjico in bi skorajda vse tri ujel.<br />
A je padel v jamo, ki jo je sam nastavil<br />
medvedu. Iz jame pa se ni mogel skobacati<br />
brez pomoči.«<br />
Kekec, Rožle in Brincelj so bili dobrosrčni<br />
in so Bédancu pomagali, tako<br />
da so v jamo postavili vrhač smreke,<br />
po katerem je hudi mož vendarle lahko<br />
splezal ven. Potem pa ga je dobil v roke<br />
sodnik Vitranc in mu naložil hudo kazen:<br />
vsaj dve leti mora pomagati Kekcu<br />
pri paši živine. Bédanc je bil tako jezen,<br />
da je kar pihal, a ker se je bal sove, ki so<br />
jo oponašali otroci, še bolj pa Vitranca,<br />
je vendarle nekaj časa res prav ponižno<br />
pomagal ljudem.<br />
»Kmalu pa ga je spet napadla tista<br />
velika zelena muha, ki gre rada na<br />
vsako umazanijo, največ pa se pase po<br />
kravjih drekih. Ta zelena muha je v Bédanca<br />
spet spustila hudoben strup in<br />
gozdni mož je bil znova tak kot prej. Pri<br />
tem si sam ni mogel veliko pomagati ali<br />
pa prav nič. Po srcu je bil sicer dober,<br />
zelena muha pa je imela v sebi pač hudoben<br />
strup.«<br />
UMAZANA PIŠNICA<br />
Tako je Bédanc spet nagajal ljudem,<br />
lovil gorsko divjad in kradel ribe iz Pišnice.<br />
Ko je to videl Kekec, ga je znova<br />
ugnal v kozji rog. Tako spretno se je sukal<br />
okoli njega in ga dražil, da je Bédanc<br />
padel v kotanjo v Pišnici in se iz vode ni<br />
mogel rešiti sam. Bil pa je tako umazan,<br />
da je Pišnica več ur tekla povsem črna.<br />
»Ženske, ki so prale perilo v Pišnici,<br />
kaj takega še niso doživele. Sredi belega<br />
dne je izpod gora naenkrat pritekla<br />
črna voda, tako umazana in smrdeča,<br />
da so si morale vse zatisniti nosove. Ko<br />
pa se je gozdni mož temeljito okopal, je<br />
tekla Pišnica spet kristalno čista. Kaj<br />
takega se s Pišnico pri lepem vremenu<br />
še ni pripetilo. Ljudje so mislili, da gre<br />
za posebno božje znamenje, pa ni bil<br />
vmes nihče drug kot umazanec izpod<br />
gorskih vrhov. Po <strong>Bo</strong>rovški vasi se je<br />
pozneje še več let govorilo, da je bila to<br />
edina Bédančeva kopel, pa čeprav je živel<br />
sto let ali še več.«<br />
V Kekčevih ukanah (1968)<br />
je bil znova – podobno kot<br />
v prvem filmu – v središču<br />
Bédanc, tokrat v vlogi<br />
nepozabnega Poldeta Bibiča.<br />
Seveda je Bédancu tedaj iz vode<br />
znova pomagal pogumni Kekec, ki je<br />
vso štorijo povedal tudi Pehti, tako da<br />
so bili z Bédančevo smolo seznanjeni<br />
tako v dolini kot po planinah. Kekec pa<br />
je bil povrhu še tako predrzen, da je o<br />
nerodnežu spesnil pesmico, ki se poje<br />
na melodijo Na planincah luštno biti:<br />
Na Vršiču luštno biti, tam<br />
hodi Kekec naš nabriti,<br />
veselo vriska juhej, juhej,<br />
čakaj me, stric Bédanec, zdej.<br />
Teta Pehta mešto kuha,<br />
notri pade zelena muha,<br />
Kosobrinč pa prav' fuj in<br />
pfej, tle 'maš, Bédanec, kar sam<br />
pojej!<br />
Od tistega časa naprej je Kekec vedno<br />
poskrbel, da je bil na pravi strani Pišnice.<br />
Če se je Bédanc mudil na levi, ga<br />
je Kekec dražil na desni in obratno.<br />
»Da pa je bil tudi Kekec videti velik in<br />
močan kot gozdni mož izpod Vitranca, je<br />
vedno tedaj, ko ga je dražil, poiskal visok<br />
štor in stopil nanj. Šele na visokem štoru<br />
si je upal deklamirati oziroma peti hudomušne<br />
pesmi o Bédancu.«<br />
To pomeni, da je imel Kekec velik<br />
smisel tudi za igralske nastope in bi<br />
danes morda igral v Mladinskem gledališču<br />
ali celo na slovenski televiziji v<br />
kakšni mladinski nadaljevanki. A ker<br />
izvirnega programa na nacionalni televiziji<br />
tako rekoč nimajo več, ne bi imel<br />
prav veliko nastopov ...<br />
<br />
Pišnica je več ur tekla tako umazana, da se<br />
ni dalo povedati.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
54<br />
ODTIS PRETEKLOSTI<br />
KLEOPATRA v Kranju<br />
V mestnem središču Kranja so od leta 1990 do 2013 potekale obsežne arheološke raziskave. In če je do<br />
sedaj veljalo, da Kranj v času rimskega imperija ni bil poseljen, so nova odkritja to ovrgla. O času uveljavitve<br />
rimske okupacije na Gorenjskem pričata tudi bronast novec in nekaj odlomkov keramične lučke na olje.<br />
DDR. VERENA PERKO<br />
Na novcu sta upodobljena cesar<br />
Avgust (27. pred Kr. – 14.<br />
po Kr.) in general Agripa. Cesar<br />
ima hrastolistno krono<br />
na glavi, general pa venec z ladijskim<br />
kljunom. Napisi IMP(ERATOR), DIVI<br />
F(ILIUS) P(ATER) P(ATRIAE) označujejo<br />
cesarja Avgusta za vrhovnega vojaškega<br />
poveljnika, očeta domovine<br />
in sina božanskega Julija Cezarja. Na<br />
zadnji strani novca sta krokodil na verigi<br />
in palmova veja. Napis COL(ONIA)<br />
NEM(AUSUS) izpričuje, da je bil denar<br />
skovan tik pred Avgustovo smrtjo v<br />
mestu Nîmes na jugu Francije.<br />
POMORSKA BITKA<br />
Novec je »poročilo« o odločilni zmagi<br />
Rimljanov v pomorski bitki nad egipčansko<br />
kraljico Kleopatro. Spopad je<br />
potekal 2. septembra leta 31 pred Kr. pri<br />
Akciju na zahodni obali Grčije. Udarila<br />
sta se največja sovražnika in tekmeca<br />
za oblast: mladi Oktavijan, Cezarjev<br />
nečak, in izjemni rimski vojskovodja<br />
in politik Antonij, soprog kraljice Kleopatre.<br />
Zaliv je bil usoden za velikanske<br />
Kleopatrine barkače.<br />
Majhne in<br />
okretne<br />
V pomorski bitki<br />
sta se udarila mladi<br />
Oktavijan, Cezarjev nečak,<br />
in izjemni rimski vojskovodja<br />
in politik Antonij,<br />
soprog kraljice Kleopatre.<br />
rimske bojne ladje liburne so jih hitro<br />
stisnile v kot. Kraljevi par si je rešil življenje<br />
z begom v Aleksandrijo, kjer se je<br />
njuna pot končala s samomorom. Oktavijan<br />
je triumfiral nad bajno bogatim<br />
Egiptom, zavladal je Rimu in si nadel<br />
naslov Avgust. Postal je prvi rimski<br />
cesar, absolutni vladar, hkrati pa je<br />
še naprej zavajal, da je samo prvi med<br />
enakimi (primus inter pares).<br />
Toda tudi po sijajni zmagi je bilo<br />
treba rimskemu ljudstvu, omamljenemu<br />
od stare republike, pripovedovati<br />
o nevarnosti Kleopatrinega Egipta. V<br />
resnici pa je šlo za državljansko vojno<br />
in osebni spopad med političnima<br />
rivaloma. Avgustov dvor je<br />
nemudoma sprožil val<br />
obrekovanj in opljuval<br />
mogočno,<br />
ekscentrično, toda učeno in sposobno<br />
vladarico Kleopatro.<br />
Vse to lahko »razberemo« tudi na<br />
bronastem novcu. Cesar Avgust ima<br />
hrastovo krono, imenovano corona civica.<br />
Hrast je v Rimu predstavljal moč,<br />
modrost in moralno držo, želod pa<br />
plodnost in rast. Hrast je drevo Jupitra<br />
zmagovalca, hrastova krona je zato<br />
pripadla vojaku, ki je rešil življenje soborcu.<br />
Cesar Avgust si jo je prislužil, ker<br />
je Rimljane otel egipčanskega in Kleopatrinega<br />
despotizma ter seveda predvsem<br />
Antonijevega »totalitarizma« ...<br />
Zgodba doseže dramatični vrhunec s<br />
podobo vklenjenega krokodila, svete<br />
živali starega Egipta. Žival, ki je znana<br />
po svoji nenasitnosti in nasilnosti, je<br />
na rimskem novcu sijajna podoba politične<br />
propagande, metafora vojaške<br />
premoči Rima ter preteče nevarnosti<br />
rimskemu ljudstvu.<br />
DROBCI KERAMIČNE SVETILKE<br />
Druga najdba so drobci keramične svetilke<br />
z delfinoma nad vrčem, ki z vso<br />
težo pritiska na krokodila, stisnjena<br />
med bojno veslačo,<br />
galejo.<br />
Delfina<br />
sta<br />
Janez Rupnik<br />
Bronast novec, odkrit v Kranju, s podobo cesarja Avgusta<br />
in generala Agripe ter vklenjenega krokodila.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
ODTIS PRETEKLOSTI<br />
55<br />
iz kasnejše zveze z Antonijem, resno<br />
ogrožal Avgustov prestol. Rim je Antonija<br />
in Kleopatro razglasil za sovražnika<br />
rimskega ljudstva, očital jima je<br />
nemoralo in pohlep po oblasti. Z eno<br />
besedo, postala sta politični pošasti,<br />
grozovita krokodila, Oktavijanu pa je<br />
pripadla moralna dolžnost, da reši svoje<br />
ljudstvo.<br />
Kovanec in oljenko iz Kranja lahko<br />
primerjamo s sodobnimi sredstvi javnega<br />
obveščanja, ki neutrudno »trobijo«<br />
v prid političnega zmagovalca in<br />
brez usmiljenja demonizirajo poraženca.<br />
V času rimskega imperija so tisoči<br />
Rafko Urankar, Risba: N. Grm<br />
Keramična lučka na olje, odkrita v Kranju, s podobo<br />
delfinov, vrča za vodo, krokodilov in vojaške ladje – galeje.<br />
Kovanec in oljenko<br />
iz Kranja lahko primerjamo<br />
s sodobnimi sredstvi<br />
javnega obveščanja,<br />
ki neutrudno »trobijo« v prid<br />
političnega zmagovalca<br />
in brez usmiljenja<br />
demonizirajo poraženca.<br />
znamenje božanske Venere, častitljive<br />
prednice družine Julijcev in tako rekoč<br />
Avgustove babice. Posoda z dvema ročajema<br />
je posoda za vodo in prispodoba<br />
morja ter mogočnega Pozejdona, ki je<br />
Rimljanom naklonil pomorsko zmago.<br />
Galeja zaključuje sago o sloviti bitki, ki<br />
jo je izbojevala rimska flota.<br />
Podobno kot na kovancu sta krokodila,<br />
stisnjena med nebesne in zemeljske<br />
sile, mizerna podoba podjarmljenega<br />
Egipta. V sprevrženem jeziku<br />
rimskega dvora ponazarjata kraljevski<br />
par. Kleopatra je slovela po številnih<br />
aferah, še zelo mlada je Cezarju rodila<br />
sina. Ta je, podobno kot otroci<br />
kovancev in milijoni oljenk učinkovito<br />
»obveščali« tudi nepismene. Ciničen<br />
posmeh, roganje preko simbolnih podob<br />
je bilo od nekdaj najučinkovitejše<br />
orodje za razvrednotenje nasprotnika.<br />
Če odprete današnje medije, lahko opazite,<br />
da nikakor ni izgubilo svoje (politične)<br />
moči.<br />
<br />
Prizor iz filma o<br />
Kleopatri in Antoniju<br />
s slovitima Elizabeth<br />
Taylor in Richardom<br />
Burtonom režiserja Josepha<br />
L. Mankiewicza<br />
iz leta 1963.<br />
Google.com<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
56<br />
REPORTAŽA<br />
Na FESTIVALU STIČNA MLADIH<br />
več kot pet tisoč udeležencev<br />
V cistercijanskem samostanu v Stični je v soboto potekal že 43. festival Stična mladih,<br />
letos pod geslom »Zakaj on?«. Za mlade, ki na festival vsako leto pridejo iz vse Slovenije,<br />
so organizatorji pripravili bogat program. Po njihovih navedbah se je tokrat na dogodku zbralo<br />
več kot pet tisoč udeležencev, čemur je botrovalo tudi sončno vreme.<br />
LEON OBLAK<br />
Festival, ki je bil letos že 43. po vrsti,<br />
tradicionalno poteka vsako tretjo<br />
soboto v septembru, in sicer že od<br />
leta 1981. Poseben pečat dogodku<br />
daje dejstvo, da ga mladi pripravljajo za<br />
mlade, kar ustvarjalcem omogoča bogato<br />
izkušnjo učenja. Pri organizaciji pomaga<br />
ogromno prostovoljcev, o čemer je<br />
koordinator Tadej Zalar povedal: »Ožjo<br />
ekipo sestavlja devet članov, vsak izmed<br />
njih pokriva določeno področje. Potem<br />
so tu podvoditelji in voditelji, teh je nekaj<br />
deset. Z ožjo ekipo snujemo festival<br />
praktično celo leto. Ne smemo pozabiti<br />
še na množico drugih prostovoljcev, teh<br />
je približno 250. So pa še prostovoljci v<br />
orkestru, zboru. Nekateri so aktivni že<br />
mesece, drugi pa pridejo pomagat nekaj<br />
dni pred festivalom.«<br />
Letošnje geslo se je glasilo »Zakaj<br />
on?«, s čimer so organizatorji pri mladih<br />
želeli spodbuditi vprašanje osebne<br />
vere v <strong>Bo</strong>ga: »Z njim želimo spodbuditi<br />
mlade, da osmislijo svojo vero. V obdobju,<br />
ko je marsikateremu mlademu<br />
Ema Avsec/Katoliška mladina<br />
Na delavnicah je vsak<br />
od udeležencev lahko<br />
našel nekaj zase.<br />
Ema Avsec/Katoliška mladina<br />
Ema Avsec / Katoliška mladina<br />
Tilen Kermavner/Katoliška mladina<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
REPORTAŽA<br />
57<br />
Letošnji festival katoliške<br />
mladine je potekal pod<br />
geslom »Zakaj on?«.<br />
Ema Avsec/Katoliška mladina<br />
Gregor Bregar: »Mladi želijo<br />
dobre prijatelje, nekoga,<br />
ki jih bo razumel, potrebujejo<br />
zdravo razvedrilo, veselje,<br />
pa tudi vero.«<br />
kristjanu težko stati za svojo vero in<br />
vztrajati v njej, se želimo vrniti k bistvu<br />
in poiskati razloge, zakaj izbrati <strong>Bo</strong>ga.«<br />
»Želimo, da se mladi zavedajo, da je Cerkev<br />
na Slovenskem živa,« poudarja koordinator<br />
Tadej Zalar.<br />
Da bo v Stični živahno, se je v soboto<br />
slišalo že od daleč. Mladi, ki so na prizorišče<br />
večinoma prišli z vlakom ali avtobusom,<br />
so prepevali, se smejali in se<br />
veselili dneva, ko bodo lahko ponovno<br />
srečali svoje prijatelje.<br />
OSREDNJI DEL PROGRAMA<br />
Dogajanje se je začelo s slovensko himno<br />
in pozdravom predsednice republike Nataše<br />
Pirc Musar. Slednja je udeležbo na<br />
Stični mladih sprva napovedala že lansko<br />
leto, a jo je nato zaradi drugih obveznosti<br />
odpovedala. V svojem nagovoru je poudarila,<br />
da se je vabila iskreno razveselila,<br />
saj dogodek mladim vsako leto omogoča<br />
druženje in pridobivanje občutka pripadnosti<br />
skupnosti. Mlade je opozorila, da<br />
bodo prav oni gradili prihodnost. »Vsi<br />
prostovoljci darujete svoj prosti čas, za to<br />
ne pričakujete plačila. To delate iz srca, za<br />
druge in nenazadnje te aktivnosti bogatijo<br />
tudi vas,« je povedala in dodala, da so<br />
druženja, kot je Stična mladih, »prijeten<br />
odklop, ki mi napolni baterije«.<br />
Pred začetkom sv. maše je zbrane v<br />
imenu gostitelja, tj. cistercijanskega samostana,<br />
nagovoril p. Maksimiljan File,<br />
stiški opat. Na vprašanje, kakšen je občutek,<br />
ko gostijo več kot pet tisoč mladih,<br />
je odgovoril: »Več kot pet tisoč prijateljev.<br />
Občutek je prijeten, veličasten.«<br />
Nadaljevalo se je s slovesno sv.<br />
mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof<br />
metropolit Stanislav Zore. V nagovoru<br />
se je v duhu letošnjega gesla spraševal<br />
»Zakaj bi se odločili za Kristusa in<br />
za njim hodili s takšno predanostjo, da<br />
bi bili zaradi njega in zaradi evangelija<br />
pripravljeni izgubiti tudi življenje?«<br />
»Na začetku vsakega življenja, ko<br />
še nihče ni vedel za vas, davno preden<br />
vam je začelo biti srce pod maminim<br />
srcem, te je On že neizmerno ljubil –<br />
ljubil te je tako močno, da se je njegova<br />
ljubezen utelesila v tebi in zato v sebi<br />
nosiš njegovo podobo. Od kod mislite,<br />
da je v nas to neizmerno hrepenenje po<br />
sprejetosti, po dobroti, po ljubezni – to<br />
je Njegova podoba v nas, vtisnjena v<br />
nas od samega začetka. In ne glede na<br />
to, kakšne poti v življenju izbiramo in<br />
ubiramo, te podobe ne more nihče nikoli<br />
do konca izbrisati iz nas. Lahko se<br />
morda nekoliko pogrezne v naše globine,<br />
nikoli pa ne bo povsem izginila.<br />
Vidite, to je prvi razlog, zakaj On,« je<br />
povedal in dodal: »Naš <strong>Bo</strong>g ni <strong>Bo</strong>g, ki bi<br />
se bil pripravljen odpovedati človeku, ki<br />
bi prodal svoje. Ne, naš <strong>Bo</strong>g je v Jezusu<br />
Kristusu pokazal, da vsakega človeka<br />
ljubi do konca in ga celo v uri izdajstva,<br />
odpada nagovarja kot prijatelja: ›Prijatelj,<br />
zakaj?‹ je rekel Judu.«<br />
Nadškof je mlade nagovoril, naj ne<br />
prenehajo poslušati <strong>Bo</strong>žje besede: »Vedno<br />
znova vam bo <strong>Bo</strong>g podaril besedo,<br />
da vas opogumi, da vas spodbudi in da<br />
vam da vedeti, da ste zanj pomembni;<br />
in to ni nekakšna poceni pomembnost,<br />
kot denimo v kampanji za nabiranje<br />
glasov – tako te ceni, da ti vedno znova<br />
kaže, kaj pomeni ljubezen do konca.«<br />
Povedal je še, da naj se ne naveličajo<br />
<strong>Bo</strong>gu razodevati skrbi, skušnjav in grehov<br />
ter se z njim prepirati zaradi stvari,<br />
ki jih ne razumejo. »Na ta način bo vaša<br />
molitev postala osebna, globoka in se<br />
bo spremenila v pogovor s prijateljem,<br />
postala bo najbolj iskrena molitev.«<br />
FESTIVALSKO DOGAJANJE<br />
Po sveti maši se je pričelo festivalsko<br />
dogajanje. Na stojnicah so se predstavile<br />
številne organizacije, kmalu za-<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
58<br />
REPORTAŽA<br />
Salezijanski misijonar<br />
Cyprian Mbaziira:<br />
»Prišel sem z vlakom,<br />
in ko sem videl to vzdušje,<br />
sem bil res navdušen.«<br />
tem pa sta bila še dva kroga delavnic,<br />
med katerimi je vsak našel nekaj zase.<br />
Od pričevanj fantov in deklet iz Skupnosti<br />
Cenacolo o njihovi poti iz pekla<br />
odvisnosti do družbenih vprašanj o<br />
ideologiji LGBTQIA+, vlogi kristjanov<br />
v družbi, umetni inteligenci, splavu in<br />
poslovnih temah. Na delavnicah, povezanih<br />
z vero, so mladi lahko poslušali<br />
o molitvi, eksorcizmu, psalmih in<br />
rastlinah v Svetem pismu. Dotaknili<br />
so se tudi vprašanj odnosov in zakona.<br />
Na eni izmed delavnic sta bila za odgovore<br />
na vprašanja na voljo murskosoboški<br />
škof msgr. dr. Peter Štumpf in<br />
mariborski nadškof metropolit msgr.<br />
Alojzij Cvikl. Poleg tega so nekateri plesali<br />
folkloro, drugi spoznavali panjske<br />
končnice, poslušali stand up komika<br />
Uroša Kuzmana in zaporniškega duhovnika<br />
Roberta Friškovca, se učili pritrkavanja<br />
in še marsikaj.<br />
Skozi cel dan so organizatorji bogat<br />
duhovni program pripravili tudi v<br />
cerkvi, kjer so bili duhovniki na voljo za<br />
spoved. Pripravili so še adoracijo, molitev<br />
rožnega venca, taizéjsko molitev,<br />
Večer Plus+ s pričevanjem in večernice.<br />
Do večera so potekali tudi športni turnirji,<br />
kmečke igre in koncerti na malem<br />
odru. Tam so se predstavile tri glasbene<br />
skupine: Eni od sedmih milijard, BOO-<br />
OM! in Horjulski kvintet. Dan so v večernih<br />
urah zaključili s slavilnim koncertom,<br />
na katerem sta nastopila Stična<br />
bend in Rapha Worship.<br />
PREBUJATI MLADE<br />
»Cilj festivala je, da vsako leto zberemo<br />
mlade katoličane in da z njimi na nek<br />
način gradimo <strong>Bo</strong>žje kraljestvo. Želimo,<br />
da se zavedajo, da je Cerkev na Slovenskem<br />
živa, da niso sami in da je mladih<br />
veliko. Tukaj je zelo lepa priložnost, da<br />
to doživijo še v živo. Naše poslanstvo je,<br />
da mlade prebujamo in jih vabimo, da<br />
hodijo za Kristusom,« je za Domovino<br />
povedal koordinator Stične mladih Tadej<br />
Zalar, ki to funkcijo opravlja tri leta.<br />
Ocenil je, da se je na festivalu zbralo več<br />
kot pet tisoč mladih. »Po podatkih, ki<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
Na večernem slavilnem koncertu sta<br />
nastopila Stična bend in Rapha Worship.<br />
Martin Dijak/Katoliška mladina<br />
Tadej Zalar: »Cilj festivala<br />
je, da vsako leto zberemo<br />
mlade katoličane in da z njimi<br />
na nek način gradimo<br />
<strong>Bo</strong>žje kraljestvo.«<br />
jih prejmemo s pomočjo anket, mladi v<br />
Stični doživijo lepe izkušnje. Nekateri<br />
se srečajo s prijatelji, ki jih ne vidijo celo<br />
leto ali več mesecev. Veliko mladih dobi<br />
tudi duhovno spodbudo, da se še bolj<br />
zavedajo, da je mladih veliko, tako da<br />
lahko drug drugega spodbujajo in gredo<br />
naproti <strong>Bo</strong>gu.« Dodal je, da jim veliko<br />
pomeni tudi podpora predsednice<br />
države Nataše Pirc Musar.<br />
Direktor Katoliške mladine Matevž<br />
Mehle nam je povedal, da se ob pogledu<br />
na množico zbranih mladih počuti<br />
odlično. »Zdi se mi, da ima projekt izjemen<br />
potencial, da postane spodbuda<br />
mladim, da v letu, ki je pred njimi,<br />
svojo vero vzamejo resno in sprejmejo<br />
odločitev, da bodo <strong>kljub</strong> in zaradi obveznosti<br />
za svoj temelj postavili Njega.<br />
Stična zelo dobro sovpada z začetkom<br />
šolskega leta, ko sprejemamo določene<br />
odločitve, kako bomo postavili svoje<br />
urnike,« je povedal. Na vprašanje, kako<br />
naporna je organizacija takega dogodka,<br />
je Mehle dejal: »Vsaka stvar, ki je<br />
kvalitetna, zahteva napor. Če hočemo,<br />
da je Stična mladih kvalitetna, zahteva<br />
to napor od vseh udeleženih. Ampak se<br />
mi zdi, da je to napor, ki ga z veseljem<br />
in požrtvovalnostjo darujemo, da lahko<br />
omogočimo res lepo izkušnjo. To naredi<br />
ta napor absolutno vreden.«<br />
Na festival so prišli tudi številni duhovniki.<br />
Govorili smo z Gregorjem Bregarjem,<br />
ki je na vprašanje, kaj v današnjem<br />
razburkanem svetu mladi iščejo,<br />
odgovoril takole: »Mladi želijo dobre prijatelje,<br />
nekoga, ki jih bo razumel, potrebujejo<br />
zdravo razvedrilo, veselje, pa tudi<br />
vero. Čeprav nekateri niti ne vedo, da jo<br />
potrebujejo, ampak potem, ko jo najdejo,<br />
vidijo, da je to točno to, kar so iskali.«<br />
Ustavili smo še salezijanska misijonarja<br />
Cypriana Mbaziiro in Daniela<br />
Taabuja, ki delujeta v Sloveniji. »Kot salezijanca<br />
me vedno pritegne množica<br />
mladih. Salezijanci moramo biti tam, kjer<br />
so mladi, danes torej v Stični,« nam je<br />
povedal Mbaziira in nadaljeval: »Čeprav<br />
je družba sekularizirana, je še vedno veliko<br />
mladih, ki iščejo <strong>Bo</strong>ga. Jaz sem prišel<br />
z vlakom, in ko sem videl to vzdušje, sem<br />
bil res navdušen.« Tudi Taabu se strinja,<br />
da je pomembna navzočnost med mladimi.<br />
»Veliko se pogovarjamo,« je povedal.<br />
Mladi, ki so na festival prišli z vseh<br />
koncev Slovenije, so bili nad dogajanjem<br />
navdušeni. Najbolj jim je všeč to,<br />
da je prišlo veliko ljudi, mnogi med njimi<br />
so ponovno srečali prijatelje. Poleg<br />
tega jih je navdušil raznolik program,<br />
zaradi česar se bodo v Stično zagotovo<br />
vrnili tudi prihodnje leto.
Priporočila<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ... 59<br />
MATEJA GOMBOC: GORICA<br />
Mateja Gomboc je uveljavljena slovenska pisateljica in prevajalka. Njena<br />
dela so primerna tako za otroke, mladino in odrasle. Trenutno poučuje<br />
na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.<br />
Roman Gorica prikazuje večplastno dogajanje na Goriškem med drugo<br />
svetovno vojno in po njej. Obravnava usode ljudi predvsem s perspektive<br />
ženskih oči. Usode družin, ki so prikazane v romanu, so sicer<br />
različne, vendar jih umetno in krivično začrtana meja enako prizadene.<br />
Meja ni zarezala samo v pokrajino, temveč še bolj v odnose med<br />
tremi narodnostmi in posamezniki.<br />
Vrtinci in brutalnost dogodkov med letoma 1941–1947 so v knjigi opisani<br />
kot doživljanje petih družin in še kakšnega posameznika. Spoznanje,<br />
da je nova socialistična Jugoslavija nepreklicno izgubila mesto<br />
Gorica, je vzpodbudilo revolucionarno oblast, da si je zadala nalogo<br />
zgraditi novo, moderno mesto tik ob meji z Italijo. Niti močvirje<br />
med Šempetrom in Solkanom ni moglo zaustaviti zanosa in silovitega<br />
vzgiba takratne oblasti. Nova Gorica je sprva hitro rasla, vendar<br />
je sapa graditeljem hitro pošla. Resna infrastruktura in prepotrebne<br />
institucije so nastajale šele v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega<br />
stoletja.<br />
Avtorica s svojim lepim jezikom pretanjeno opiše vse bolečine – predvsem<br />
žensk – v času tektonskih družbenih premikov na Goriškem.<br />
Založba Miš, Dob, 2023, 404 strani, 34,95 €<br />
MILAN HRASTAR<br />
MILADA KALEZIĆ: VSA MOJA RESNICA JE V NJEM<br />
Avtorica je gledališka in filmska igralka, prejemnica prestižnih nagrad<br />
za vrhunske dosežke v gledališču. Za vlogo Darinke v Šeligovi<br />
Čarovnici iz Zgornje Davče je prejela <strong>Bo</strong>rštnikovo in Sterijevo nagrado<br />
ter zlati lovorjev venec na festivalu MES v Sarajevu. Po uspešni igralski<br />
karieri se je leta 2017 upokojila.<br />
Milada Kalezić je bila zaradi očetove službe v JLA kot otrok iztrgana<br />
iz revnega planinskega okolja v Črni gori in presajena v Slovenijo,<br />
kjer se je ne samo izjemno integrirala, ampak postala celo sinonim<br />
za iskalca in ekumensko delo z dejanji. Vsa njena pričevanja v medijih,<br />
v njeni službi, med kolegi in po župnijah širom po Sloveniji dajejo<br />
pečat globoko verne osebe, ki jo je Gospod izbral za garaško delo v<br />
svojem vinogradu.<br />
Knjiga, ki jo je napisala s pisalom na papir, je avtobiografsko delo, ki<br />
malokaj ali pa ničesar ne zakriva. Govori o življenju, ki je polno znamenj.<br />
Ob pogledu v avtoričino preteklost je lahko razbrati govorico<br />
Njega, ki jo nagovarja k spreobrnjenju in jo v najtežjih trenutkih tolaži<br />
in ponavadi pripelje v najrazličnejše cerkve, kjer najde mir in tolažbo<br />
ali pa celo odgovor na glodajoča vprašanja.<br />
Milada nam je resnično lahko zgled brezpogojno predanega krščanskega<br />
človeka.<br />
<br />
Založba Družina, Ljubljana, 2024, 240 strani,<br />
27,90 €<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
60<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
P. DR. ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
MEDIA-AMAZON.COM<br />
TEREZIJA<br />
Priporočilo<br />
Marija Frančiška Terezija se je rodila 2. januarja 1873 v mestu Alençon<br />
kot najmlajša od devetih otrok Ludvika in Zelije Martin. Pri šestnajstih je 9. maja 1888<br />
vstopila h karmeličankam v Lisieuxu in postala s. Terezija Deteta Jezusa in Presvetega<br />
obličja. 30. septembra 1897 je umrla zaradi tuberkuloze. Goduje 1. oktobra.<br />
Sestra Terezija začne pisati spomine,<br />
najprej o tem, kako v ranem<br />
otroštvu ni mogla jokati<br />
ob materini smrti. Nato sledijo<br />
spomini iz mladostniških let, ki jih je<br />
preživela z očetom in štirimi sestrami.<br />
Kako je bila preobčutljiva za svoje grehe,<br />
obenem pa precej nerodna …<br />
Režiser Leonardo Defilippis, ki je<br />
nastopil tudi v vlogi očeta Ludvika Martina,<br />
je leta 1980 ustanovil katoliško<br />
gledališko družbo Saint Luke Productions.<br />
Eden njegovih najbolj ambicioznih<br />
projektov je bila režija, produkcija in distribucija<br />
celovečerca Terezija. To je bil<br />
prvi film, ki ga je distribuirala izključno<br />
neodvisna katoliška filmska družba.<br />
Kljub temu pa je treba priznati, da je<br />
film nekoliko 'zvezan' z gledališčem,<br />
ki je Defilippisovo osnovno poslanstvo,<br />
zato dobimo občutek, kakor da ga niso<br />
posneli 2004, ampak že vsaj 30 let prej.<br />
Predvsem pa se na trenutke zdi, da<br />
je idealna pripoved za deklice, kjer je<br />
vse prikupno in čudovito; celo takrat,<br />
ko je težko, se najde kaj prikupnega ali<br />
duhovitega. Življenje v samostanu je<br />
prikazano malce karikirano: s. Avgusta<br />
je pretirano nadležna in zoprna, medtem<br />
ko se zdi, da je s. Terezija ob vsej<br />
svoji pristni ponižnosti skorajda malce<br />
hudomušna in nagajiva. To ni moteče in<br />
ob citatih iz njene avtobiografije deluje<br />
precej avtentično, predvsem pa odraža<br />
njeno preprostost in svobodo v <strong>Bo</strong>gu.<br />
To pa je tudi vse, kar je duhovnega,<br />
saj se zdi, da film želi biti predvsem<br />
malce sladka in prijetna biografija, ki<br />
skuša biti izrazito historična. Celo do<br />
te mere, da so nekateri prizori narejeni<br />
po originalnih Terezijinih fotografijah<br />
v samostanskem atriju ob križu, ob<br />
pranju perila, ob delu na vrtu, pri igri<br />
o Ivani Orleanski, v zadnjih trenutkih<br />
življenja s križem in vrtnico v roki; celo<br />
trenutek smrti skuša imitirati posmrtno<br />
fotografijo. Z zgodovinskega vidika<br />
je to odlično narejeno, čeprav o njenem<br />
življenju v samostanu ne izvemo vsega.<br />
Kljub vključevanju Terezijinih spisov v<br />
scenarij pa film ne zmore posredovati<br />
njenega nauka in duhovnosti. <br />
O FILMU:<br />
• naslov: Terezija: zgodba o sveti<br />
Tereziji iz Lisieuxa<br />
(Thérèse: The Story of Saint<br />
Thérèse of Lisieux)<br />
• čas trajanja: 96 minut<br />
• država in leto: ZDA, 2004<br />
• režija: Leonardo Defilippis<br />
• igralska zasedba: Lindsay<br />
Younce, Leonardo Defilippis,<br />
Patti Defilippis<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
Ko je Malo Terezijo papež Pij XI. 17.<br />
maja 1925 razglasil za svetnico, jo<br />
je imenoval tudi za zavetnico misijonov.<br />
Papež Janez Pavel II. jo je 19.<br />
oktobra 1997 razglasil še za cerkveno<br />
učiteljico. Papež Frančišek je 18.<br />
oktobra 2015 njena starša Ludvika<br />
in Zelijo Martin razglasil za sveta.<br />
Godujeta 12. julija.<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
PG – zaradi prizorov tuberkuloze<br />
in umiranja je priporočeno, da si<br />
otroci ogledajo film v spremstvu<br />
staršev ali skrbnikov.<br />
DOSTOPNOST:<br />
TERESA (Película 2004,<br />
Sub. Español) (youtube.com)<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
DOGODKI<br />
Koledar dogodkov SEPTEMBER | OKTOBER<br />
61<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
28<br />
SOB<br />
Pohod za življenje 2024<br />
9.30<br />
Glavni trg,<br />
Maribor<br />
Pohod<br />
Pohod za življenje je priložnost, ko<br />
lahko vsak javno pokaže, da mu gre<br />
za pravico do življenja nerojenih otrok,<br />
da se zavzema za pomoč mamam in<br />
očetom v stiski, tako da bi vsi spočeti<br />
otroci lahko zagledali luč dneva in lepoto<br />
sveta. Pohod traja od pol do tričetrt<br />
ure, spremlja ga nekaj nagovorov<br />
ter bogat spremljevalni program, ki je<br />
zanimiv za vse generacije.<br />
28<br />
Zablaški slavček (festival<br />
slovenskih ljudskih pesmi)<br />
29<br />
Sv. maša in pohod<br />
po slovenskih sledeh<br />
SOB<br />
18.00<br />
NED<br />
9.00<br />
Kulturni dom Danica,<br />
Šentprimož / St. Primus, Avstrija<br />
Farna cerkev Dobrla vas / Eberndorf,<br />
Avstrija<br />
Koncert<br />
Duhovno, pohod, družabno<br />
29<br />
NED<br />
Javno vodstvo po razstavi Stari<br />
mojstri iz Muzeja za umetnost<br />
in obrt, Zagreb<br />
11.00<br />
Narodna galerija,<br />
Puharjeva 9, Ljubljana<br />
Razstava<br />
29<br />
NED<br />
Koncert komornega<br />
zbora Valvasor<br />
15.00<br />
Atrij,<br />
grad <strong>Bo</strong>genšperk<br />
Koncert<br />
30<br />
Latinska maša<br />
v čast sv. Hieronimu<br />
2<br />
Komedija:<br />
Visoka napetost<br />
PON<br />
16.00<br />
SRE<br />
19.00<br />
Arheološki park Zgodnjekrščansko<br />
središče, Erjavčeva ul. 15, Ljubljana<br />
Gledališče Park, Ulica Štefana<br />
Kovača 30, Murska Sobota<br />
Duhovno<br />
Gledališče<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
62<br />
SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
JESENSKA RIŽOTA<br />
z bučo in gorgonzolo<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
2 OSEBI PREPROSTO 30 MINUT<br />
SESTAVINE<br />
• 1 manjša buča Hokaido<br />
• 240 g belega riža za rižote<br />
• 1 manjša čebula<br />
• 500 ml zelenjavne jušne osnove<br />
• 100 g pikantne gorgonzole<br />
• oljčno olje<br />
• sol, poper<br />
• muškatni orešček<br />
1. Čebulo očistimo in drobno<br />
nasekljamo. Bučo obrežemo,<br />
izdolbemo sredino s<br />
semeni, meso pa narežemo<br />
na majhne kocke. V ponvi<br />
na oljčnem olju popražimo<br />
nasekljano čebulo, jo zlato<br />
zarumenimo in dodamo<br />
kocke buče. Pokrito dušimo<br />
5 minut, da se buča zmehča.<br />
Prilijemo nekaj jušne osnove<br />
in še malo podušimo. Nato<br />
s paličnim mešalnikom<br />
obdelamo v žametno kašo.<br />
Zavremo in dodamo riž, ki<br />
smo ga predhodno oprali<br />
pod tekočo vodo in osušili<br />
na cedilu.<br />
2. Pokrito ponovno dušimo<br />
in po potrebi mešamo ter<br />
postopoma prilivamo jušno<br />
osnovo. Tik preden je riž<br />
kuhan (upoštevamo navodila<br />
proizvajalca), popramo,<br />
dodamo muškatni orešček,<br />
vmešamo 2/3 na kocke<br />
narezane gorgonzole ter<br />
premešamo. Pokrijemo in<br />
počakamo nekaj minut,<br />
nato rižoto razdelimo v dva<br />
globoka krožnika.<br />
3. Po vrhu rižote posujemo<br />
še nekaj med prsti nadrobljene<br />
gorgonzole.<br />
DOBER TEK!<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
63<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
6 2 1 2 9 3 3 25<br />
6 7 5 7 3 3 3 13<br />
4 7 8 8 3 5 1 19<br />
1 5 6 1 4 6 2 11<br />
9 4 3 7 9 7 8 22<br />
4 4 4 4 9 2 9 27<br />
5 9 3 6 2 9 3 8<br />
21 29 18 6 16 12 23<br />
4 9 9 9 7 9 9 22<br />
5 3 7 1 3 8 4 26<br />
9 1 6 9 1 6 9 8<br />
6 7 7 9 4 7 6 28<br />
5 2 8 8 7 3 5 21<br />
3 8 6 2 3 5 8 16<br />
6 5 3 4 1 1 9 16<br />
21 4 28 20 8 23 33<br />
6 2 1 2 9 3 3<br />
6 7 5 7 3 3 3<br />
4 7 8 8 3 5 1<br />
1 5 6 1 4 6 2<br />
9 4 3 7 9 7 8<br />
4 4 4 4 9 2 9<br />
5 9 3 6 2 9 3<br />
4 9 9 9 7 9 9<br />
5 3 7 1 3 8 4<br />
9 1 6 9 1 6 9<br />
6 7 7 9 4 7 6<br />
5 2 8 8 7 3 5<br />
3 8 6 2 3 5 8<br />
6 5 3 4 1 1 9<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
64<br />
NAGRADNA KRIŽANKA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
DOMOVINA<br />
STROKOV-<br />
NJAKINJA<br />
ZA PRIPRA-<br />
VO JEDI<br />
VELIKO<br />
OZVEZDJE<br />
SEVERNE-<br />
GA NEBA<br />
ROMANA<br />
TOMC<br />
STARO<br />
IME ZA<br />
TAJSKO<br />
ZAOB-<br />
LJEN,<br />
OKROGEL<br />
PREDMET<br />
ODTENEK<br />
AMERIŠKI<br />
FILMSKI<br />
IGRALEC<br />
VOIGHT<br />
EVA<br />
TERČELJ<br />
OBRAT ZA<br />
LUŠČENJE<br />
RIŽA<br />
OSTRIVEC<br />
MALO<br />
STANO-<br />
VANJE<br />
ZDRAVILO,<br />
KI UNIČUJE<br />
MIKROOR-<br />
GANIZME<br />
STANE<br />
DERGANC<br />
NEKDANJI<br />
PREDSED-<br />
NIK ZDA<br />
(HARRY S.)<br />
IZRASTEK<br />
NA BIKOVI<br />
GLAVI<br />
OVOJ,<br />
OVITEK<br />
OLUŠČENA<br />
PROSENA<br />
ZRNA<br />
NEVENKA<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
PARNA<br />
LOKO-<br />
MOTIVA<br />
(STAR.)<br />
PRIPRAVA<br />
5<br />
Z MREŽO<br />
ZA ČIŠČE-<br />
NJE ŽITA<br />
OSKAR<br />
KOGOJ<br />
KRATKA,<br />
ŠALJIVA<br />
ZGODBICA<br />
LISTNAT<br />
GRM<br />
GOZDNA<br />
CVETLICA<br />
MAJHEN<br />
HROŠČ<br />
APOTE-<br />
KARICA<br />
ALOJZIJ<br />
ŠUŠTAR<br />
NESTRUP.<br />
KAČA<br />
SKLADAT.<br />
DELIBES<br />
14 GRŠKA<br />
ČRKA<br />
PRIZIV<br />
STRIPOV-<br />
SKI JUNAK<br />
… FORD<br />
VODA POD<br />
6<br />
ZEMELJ-<br />
SKIM PO-<br />
VRŠJEM<br />
RAZPR-<br />
TIJA,<br />
NESO-<br />
GLASJE<br />
OKROGLO<br />
BORIŠČE<br />
V AMFI-<br />
TEATRIH<br />
12 DELAVEC,<br />
KI KOPLJE<br />
PREMOG<br />
VELIKO<br />
MESTO<br />
NA JUGU<br />
IRANA<br />
IT. PISEC<br />
3 11<br />
(UMBERTO)<br />
AZIJSKA<br />
DRŽAVA<br />
POKRAJ.<br />
4<br />
V FRANCIJI<br />
POLOŽAJ<br />
PRI ŠAHU<br />
REKA V Z.<br />
PESNITEV<br />
7<br />
AVSTRIJI<br />
ŽAN US<br />
NIKO<br />
KURET<br />
10<br />
BLAZINICA<br />
IZ KROM-<br />
PIRJEVE-<br />
GA TESTA<br />
ALFRED<br />
NOBEL<br />
POŽIVILNA<br />
PIJAČA<br />
PRAVOSL.<br />
NABOŽNA<br />
PODOBA<br />
POSMEH<br />
POVELJE<br />
PESEM<br />
… IN LAM-<br />
BERGAR<br />
1<br />
UROŠ<br />
ROJKO<br />
EDVARD<br />
(KRAJŠE)<br />
ANTON<br />
TRSTE-<br />
NJAK<br />
PEVEC<br />
PESTNER<br />
DUHOV-<br />
NIŠKO<br />
OBLAČILO,<br />
TALAR<br />
15 GLAVNO<br />
GESLO<br />
TVAR,<br />
MATERIJA<br />
KANADSKI<br />
PEVEC<br />
POPEVK<br />
(PAUL)<br />
8<br />
PRIPRAVA<br />
ZA<br />
REZANJE<br />
NAJVIŠJA<br />
GORA<br />
V TURČIJI<br />
2<br />
1 2 3<br />
13 4 5 6<br />
7 8 9<br />
9 10 11 12<br />
13 14 15<br />
Naselje na sliki ima 61 prebivalcev.<br />
Sestavljajo ga samotne kmetije, leži pa na<br />
južnem podnožju 1.929 metrov visoke gore<br />
v Karavankah. Središče vasi je ob cerkvi<br />
Svetega Duha, ki so jo na novo postavili<br />
ob koncu 19. stoletja. Skozi naselje gre<br />
solčavska ??? (glej glavno geslo), na katero se<br />
lahko podamo z avtom, motorjem, kolesom<br />
ali peš.<br />
REŠITEV SKRITEGA PREGOVORA:<br />
ČE MAČKA NI V HIŠI,<br />
IMAJO ZABAVO NAVIHANE MIŠI.<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024<br />
O K I S A N J E<br />
V A K A N C E<br />
P E S K O L O V<br />
E V R I D I K A<br />
S R E B R N I K<br />
K I B L A S A<br />
NAGRADNA KRIŽANKA –<br />
POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA<br />
Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino<br />
na tednik <strong>Domovina</strong> za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko<br />
e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom<br />
črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja, ki<br />
mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino; (3) svoje ime,<br />
priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka' najkasneje do 4. oktobra<br />
pošljite na: <strong>Domovina</strong>, Brnčičeva 41e, 1231 Ljubljana Črnuče,<br />
ali urednistvo@domovina.je.
LLLLL+<br />
65<br />
SKRIT PREGOVOR<br />
ČEMAŽ ČEKAN ŠIV<br />
HIT ŠIMI MAJOR IZA<br />
BRAVO UNA VIHAR NEMIR ŠIK<br />
SHUTTERSTOCK<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />
ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />
Tu boste prebrali slovenski pregovor. (jp)<br />
LAŽJI MAGIČNI LIK<br />
1<br />
2 3 4 5 6<br />
7 8<br />
Vodoravno in navpično:<br />
1 naprava, ki preprečuje odtekanje<br />
peska, listja v kanalizacijo<br />
1<br />
2<br />
2 Orfejeva izbranka v grškem bajeslovju<br />
3 kovanec iz žlahtne kovine<br />
3<br />
4 vedro za fekalije v nekdanjih zaporih;<br />
tudi ime kulturnega društva v Mariboru -<br />
avtomobilska oznaka Sarajeva<br />
5 prebivalec Odrancev v Prekmurju<br />
4<br />
5<br />
6 star izraz za plačilo -<br />
apretirana azijska bombažna tkanina,<br />
potiskana z vzorci, za dekoracije in blazine<br />
(beseda izvira iz hindujske besede CHINT)<br />
6<br />
7<br />
7 začinjenje npr. solate z jesihom<br />
8 drug izraz za počitnice (jp)<br />
8<br />
<strong>167</strong> 26. 9. 2024
ZAČENJAMO S SESTANKOM STROGO<br />
ZAUPNEGA KLUBA B.R.U.H.C. (BREZ<br />
UMAZANIH PUNC). NA TEM SEPTEMBRSKEM<br />
ZBOROVANJU BOMO ODLOČILI, ALI BOMO<br />
PREDSEDNIKA HOBBESA<br />
ODSTAVILI ZARADI<br />
KRIVOVERSTVA!<br />
KRIVOVER-<br />
STVA?!<br />
TAKO! V URADNI<br />
KLUBSKI ZVEZEK<br />
SEM ZAPISAL<br />
"HOBBES JE<br />
CAR"! TO JE ZDAJ<br />
ZAKON!<br />
NE PA<br />
NI! DAJ<br />
MI TO!<br />
HOBS<br />
=<br />
CAR<br />
NEKDO<br />
PRIHAJA!<br />
POZOR!<br />
PADAJOČI<br />
KOSTANJI<br />
NAJ SE ZAPIŠE, DA<br />
JE OBTOŽENI PODAL<br />
NENESPODBUDNO IZJAVO<br />
O MOŽNI VČLANITVI SUZI<br />
DERKINS, KI<br />
JE PUNCA IN<br />
SOVRAŽNICA<br />
TEGA KLUBA.<br />
NAJ SE ZAPIŠE<br />
TUDI, DA<br />
JE VRHOVNI<br />
DOSMRTNI<br />
DIKTATOR CALVIN<br />
DREKEC PEKEC.<br />
OK, SAMO ZA TO<br />
SI OBTOŽEN TUDI<br />
NEPOKORŠČINE!<br />
TO SODIŠČE TE<br />
SPOZNAVA ZA KRIVEGA<br />
OBEH DEJANJ IN TI<br />
ODVZEMA NAZIV!<br />
HA! KOT<br />
STENOGRAF<br />
ODKLANJAM<br />
ZAPIS SODBE!<br />
PRAVZAPRAV SI<br />
DAJEM NAZIV<br />
"EL TIGRE<br />
NUMERO UNO"!<br />
HA HA HA! JAZ<br />
BOM PA NAPISAL<br />
"HOBBES JE<br />
GRDA KEPA<br />
DLAK"! KAKO TI<br />
JE VŠEČ TO?<br />
O, NE! VZEL<br />
SEM TI KAPO<br />
VRHOVNEGA<br />
DIKTATORJA!<br />
ZDAJ SEM<br />
JAZ VRHOVNI<br />
DIKTATOR!<br />
VRNI MI TO!<br />
RAZGLAŠAM<br />
TE ZA<br />
NEVELJAVNEGA!<br />
PREMIRJE? PREMIRJE.<br />
KAKŠEN<br />
ODLIČEN<br />
KLUB.<br />
ŠKODA,<br />
DA NIMAVA<br />
VEČ<br />
ČLANOV.<br />
A JA?! POTEM<br />
SI PA JAZ<br />
DAJEM NAZIV<br />
"NADNAJVIŠJI,<br />
NAJVEČJI,<br />
POVZDIGNJENI,<br />
VRHOVNI, AM...<br />
LAHKO BI<br />
POVABILA<br />
SUZI.
DRZNI ZMAGOVALCI –<br />
PODJETNIKI PRIHODNOSTI!<br />
V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki<br />
in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo<br />
mostove do novih priložnosti.<br />
Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo<br />
in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.<br />
Video VSEBINE<br />
Aktualno: ŠTEFAN PAVLINJEK<br />
●<br />
●<br />
Oglejte si nov video z Vido Petrovčič<br />
in spoznajte drznega podjetnika.<br />
Od 24. 9. 2024 – Štefan Pavlinjek:<br />
- ustanovitelj, lastnik in generalni<br />
direktor mednarodne skupine ROTO,<br />
ki združuje 12 družb,<br />
- podjetnik, organizator poslovnih borz,<br />
vinski vitez in somelje.<br />
Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo<br />
zgodbe podjetnikov, ki:<br />
• s svojimi izjemnimi idejami,<br />
inovacijami in delom premikajo meje;<br />
• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo<br />
uspešne podjetniške zgodbe;<br />
• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo<br />
upanje novim generacijam.<br />
DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH<br />
Z VIDO PETROVČIČ:<br />
poglobljeni vpogledi v uspešne<br />
►<br />
podjetniške zgodbe;<br />
►<br />
motivacija za vse, ki sanjajo o svoji<br />
podjetniški poti;<br />
► navdih za premagovanje novih<br />
izzivov.<br />
OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.
Change language