Domovina 168: Boj za zaščito pitne vode (predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče 

3. 10. 2024 

Polom ministrice 

Stojmenove Duh 

18 

Vlada uničuje 

zdravstveni sistem 

20 

Novo o korupcijski 

zgodbi SD 

24 

3,95 € 

12 

Boj za zaščito- 

PITNE VODE 

168

DRZNI ZMAGOVALCI – 

PODJETNIKI PRIHODNOSTI! 

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki 

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo 

mostove do novih priložnosti. 

Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo 

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost. 

Video VSEBINE 

Aktualno: ŠTEFAN PAVLINJEK 

● 

● 

Oglejte si nov video z Vido Petrovčič 

in spoznajte drznega podjetnika. 

Od 24. 9. 2024 – Štefan Pavlinjek: 

- ustanovitelj, lastnik in generalni 

direktor mednarodne skupine ROTO, 

ki združuje 12 družb, 

- podjetnik, organizator poslovnih borz, 

vinski vitez in somelje. 

Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo 

zgodbe podjetnikov, ki: 

• s svojimi izjemnimi idejami, 

inovacijami in delom premikajo meje; 

• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo 

uspešne podjetniške zgodbe; 

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo 

upanje novim generacijam. 

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH 

Z VIDO PETROVČIČ: 

poglobljeni vpogledi v uspešne 

► 

podjetniške zgodbe; 

► 

motivacija za vse, ki sanjajo o svoji 

podjetniški poti; 

► navdih za premagovanje novih 

izzivov. 

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

Vodni diplomat 

IZ MOČVIRJA 

KOMENTAR TEDNA 

3 

LUKA SVETINA 

Vladavina največje parlamentarne stranke skoraj vsak dan skrbi, 

da gre tudi volivkam in volivcem Roberta Goloba, ki so aprila 2022 želeli spremembe 

in so se našli v varnem zavetju obljub pred Janšo, korono, zapiranjem in testiranjem, 

obljub, zapakiranih in prodanih pod imenom Svoboda, rahlo na smeh. 

Da je koalicija v državnem zboru 

pijana od oblasti, niti sama 

ne skriva več. Predsednica 

parlamenta opoziciji onemogoča 

delo in blokira preiskavo spornih 

praks vladajočih, opozicijskim poslancem 

pa grozi s posredovanjem na policiji. 

Sprejemajo zakone in odloke, ki 

vodijo v omejevanje svobode govora, ki 

ljudem jemljejo pravico do stavke, prepovedujejo 

celo prosti pretok blaga in 

storitev na trgu. Lastninijo si našo zgodovino, 

naše znanje, celo krave. Vprašajte 

Možganove. 

V imenu svobode se imajo tudi za 

edine prave branike čiste pitne vode. 

Prvi diplomat Svobode, predsednik 

vlade Robert Golob, je v preteklih dneh 

s svojo vodno diplomacijo zablestel 

tudi na velikem odru. No, vsaj če bi 

vprašali Tino Gaber, ki mu v dvorani 

OZN v New Yorku navdušeno ploska 

in na Instagramu objavlja srčke, češ, 

kako zelo ponosna je nanj. A marsikoga 

je v resnici znova sram, drugi 

so besni, ker v skoraj vsakem izrečenem 

stavku prepoznajo kakšno novo 

laž, večina pa v resnici sploh ne razume 

več, o čem Robert Golob govori. 

Pustimo ob strani nove vesoljske 

obljube o vesoljski tehnologiji, ki naj bi 

jo razvijali v Sloveniji, namreč »super 

napredni digitalni ekosistem«, ki bo s 

pomočjo umetne inteligence napovedal, 

kje se bo pojavila voda. Če niti na 

Inštitutu Jožefa Stefana niti na Arsu ne 

vedo nič o tem, lahko trdimo, da tega ne 

vedo niti v kabinetu predsednika vlade. 

Nihče ne ve, o čem govori Robert Golob. 

Je pa v OZN Golob nekaj povedal 

tudi po resnici: voda je najdragocenejši 

naravni vir, na katerem temelji praktično 

vsa družbena in gospodarska 

blaginja, in v Sloveniji imamo eno najbolj 

kakovostnih pitnih vod na svetu. 

»Obstajajo območja, kot je v moji domovini, 

Sloveniji, kjer je vode v izobilju,« je 

dejal Golob. A taisti vodni diplomat, ki 

se čuti poklicanega, da odločno brani 

našo pitno vodo, je, znova, tudi največja 

nevarnost, da bi lahko (kmalu) ostali 

brez nje. V državi, kjer smo pravico do 

pitne vode zapisali v ustavo in si izvolili 

stranko, ki naj bi zagotovila svobodo 

in nemoteno izvrševanje te ustavne 

pravice, so tektonsko teptani vsi napori 

okoljevarstvenikov, lastnikov zemljišč, 

Prvi vodni diplomat 

Svobode doma noče slišati 

alarmantnih opozoril, 

ki prihajajo s strani najbolj 

priznanih zdravnikov 

v državi. 

gradbenih inženirjev in najbolj kompetentne 

zdravniške stroke v državi, da bi 

ustavili grožnjo, ki jo za največji zbiralnik 

čiste pitne vode v državi, na Klečah, 

predstavlja kanalizacijski kanal C0. 

Neuresničeni projekt Zorana Jankovića, 

ki bi speljal kanalizacijske cevi 

čez podtalnico, kjer se zbira kakovostna 

voda izpod Kamniško-Savinjskih 

Alp, ki s pitno vodo napaja 400.000 

ljudi, se zaključuje. Manjka 130 metrov 

cevi. Verjetno del nikoli ne bi dokončali, 

če ne bi na Ministrstvu za okolje, 

podnebje in energijo, ki ga vodijo ljudje 

iz Svobode, odpravili zahtevo za izdelavo 

študije presoje vplivov na okolje, 

ki je Jankovićev »drekovod« nikoli ne 

bi prestal. Še več, to so »svobodnjaki« 

naredili nezakonito, lagali, kdo je o tem 

odločal, ter skrivali imena ljudi, ki so 

jih »namočili« v ljubljansko močvirje. 

Medtem ko prvi vodni diplomat 

Svobode v New Yorku ponosno pripoveduje 

o deželici na sončni strani Alp 

z eno največjih zalog (najbolj kakovostne) 

pitne vode na svetu, doma noče 

slišati alarmantnih opozoril, ki prihajajo 

s strani najbolj priznanih zdravnikov 

v državi. Ni ga predramilo pričanje 

predstojnice Inštituta za medicino dela, 

prometa in športa prof. dr. Metode Dodič 

Fikfak pred parlamentarno preiskovalno 

komisijo o kanalu C0, ki pravi, 

da gre zgolj za vprašanje časa, kdaj bo 

kanal C0 uničil kakovostno in zdravo 

pitno vodo. »Naš cilj je zelo jasen: opozoriti 

strokovno javnost in zlasti prebivalce 

Ljubljane, da bo njihovo zdravje 

resno ogroženo, če bo ta kanal kdaj v 

uporabi,« pravi dr. Metoda Dodič Fikfak. 

Golob ni slišal niti vodje Centra za 

klinično toksikologijo in farmakologijo 

dr. Milana Bervarja, ki opozarja, da nobena 

kanalizacijska cev ni stoodstotno 

neprodušna in da bodo fekalije našle 

pot »na svobodo«. V pitno vodo. »Svojim 

potomcem bomo uničili kakovostno 

in zdravo pitno vodo, kar je popolnoma 

nesprejemljivo in neodgovorno.« 

Kje so glasni govorniki, ki so poleti 

2021 ob vsesplošni histeriji zaradi 

Vizjakovega »zakona o vodah« na 

referendum pripeljali na desettisoče 

mladih in mobilizirali celotno levo volilno 

telo, ki je zakon zavrnilo z več kot 

80-odstotno večino? Nika Kovač sramežljivo 

pravi, da v 8. marcu niso več 

strokovnjaki za vodno diplomacijo ... 

Nikoli nisem bil fen politikov, ki se 

prilepijo na boj za okolje. A za Primčev 

protest proti kanalu C0 je žal dovolj 

razlogov. Čas je, da zamenjamo 

naše »vodne diplomate«. 

 

168 3. 10. 2024

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

12 Razkrivamo: v vladi lagali in skrivali imena, 

ker so gradnjo Jankovićeve kanalizacije 

dovolili nezakonito 

Luka Svetina 

16 17-letni dijak: »Pitna voda ljudi 

ne bi smela deliti na leve in desne« 

Tina S. Bertoncelj 

18 

20 

24 

30 

Emilija Stojmenova Duh: odšla 

je, drveča z modrimi lučkami 

Nenad Glücks 

Novela zakona o zdravstvu 

ogroža bolnike in uničuje 

zdravstveni sistem 

Katja Benčina 

Nove nezakonitosti v aferi 

Litijska 

Luka Svetina 

Dr. Ernest Petrič: 

»Arafatu sem dejal, da lahko 

Palestina zaživi samo, 

če se odpove terorizmu« 

Luka Svetina · Intervju 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 168, LETNIK 4, 

3. oktober 2024 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,95 € 

Odgovorni urednik 

tednika in portala: 

DR. VALENTIN AREH 

Izvršna urednica: 

ERIKA AŠIČ 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O. 

Direktor: 

DR. MITJA ŠTULAR 

Cena naročnine: 

175 € (eno leto, lahko obročno), 

95 € (pol leta) 

Tehnični urednik 

in urednik fotografije: 

TOMO STRLE 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Naročnine: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 068 191 191 

Uredništvo: 

BRNČIČEVA 41E 

1231 LJUBLJANA ČRNUČE 

E: urednistvo@domovina.je 

T: 068 191 191 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 

7000 izvodov 

Naslovnica: 

TOMO STRLE/CITRUS 

Tednik izhaja ob četrtkih 

v slovenščini. 

Zaključek redakcije: 

1. oktober 2024 

168 3. 10. 2024

VSEBINA 

5 

27 

Obljuba s figo v žepu? 

dr. Anton Olaj 

34 

Podjetje Domel o začetkih, 

preizkušnjah in vrednotah 

Jožica Rejec 

45 

Vse gre v nebo 

Igor Gošte 

60 52 

Muzej na prostem Rogatec: vsak 

predmet nosi svojo zgodbo 

Nives Brezovnik 

28 

Je poslanec Dejan Süč nadlegoval 

zaposlene v kavarni Vinarium? 

Nenad Glücks 

40 

Sami si jemljemo moč razsodnosti 

Drago Bajt · Komentar 

48 

Ognjeni krst je bil popoln! (15. del) 

dr. Valentin Areh 

56 

Izzivi mladostnika in staršev 

ob vstopu v srednjo šolo 

dr. Andreja Poljanec 

3 Vodni diplomat iz močvirja 

Luka Svetina · Komentar tedna 

6 Pregled tedna 

8 Foto tedna 

9 Čivkarija 

11 Karikatura 

36 Nomen est omen 

Andrej Tomelj · Komentar 

38 Suženjstvo skozi čas 

in krivda »belega človeka« 

Milan Gregorič · Komentar 

42 Pakt s hudičem 

Aljuš Pertinač · Komentar 

44 Nove podrobnosti: Golob že na pikniku vedel, 

da Vesel leti čez ramo 

Bojan Požar · Komentar 

46 Zdrava pamet 

Milena Miklavčič · Kolumna 

50 Mladoletna gorska vila s klavirjem 

(Kekec, 5. del) 

Ivan Sivec 

54 Si upaš povedati svoje mnenje 

o pornografiji? 

Marilen Polajžer in Benjamin Tomažič 

58 Med(ijski) sosedi 

59 Frančišek 

p. dr. Andraž Arko · Priporočilo 

60 Koledar dogodkov 

61 Za nasmešek ali dva 

62 Žametna korenčkova juha 

Selma Bizjak 

63 Sudokuja, vsotnici 

64 Nagradna križanka 

65 Razvedrilo 

66 Calvin in Hobbes 

Humor 

168 3. 10. 2024

6 

PREGLED TEDNA 

@dusan.todorovic.33 

Roberta Goloba, je tudi nekdanji šef 

Desusa Karl Erjavec. Nesojeni premier, ki je 

nerodno rušil Janševo vlado v času kovidne 

krize. Kot napoveduje Erjavec, bo stranko 

s somišljeniki ustanovil že v drugi polovici 

novembra. O ustanavljanju stranke sicer 

v teh dneh razmišlja tudi predsednik državnega 

sveta Marko Lotrič. 

Vsi v vrsti za izbiro osebnega zdravnika niso 

imeli sreče - okoli poldneva so čakajoče 

obvestili, da so se vsa mesta zapolnila. 

KOLAPS 

V SLOVENSKI BISTRICI 

V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica 

so v ponedeljek odprli novo ambulanto 

družinske medicine, pred stavbo 

zdravstvenega doma pa je dopoldne nastala 

okoli 300 metrov dolga vrsta ljudi, ki 

so se želeli opredeliti za novega osebnega 

zdravnika. Nekateri so čakali že od sredine 

noči. V ZD Slovenska Bistrica so pred kratkim 

ostali brez dveh družinskih zdravnic, ki 

sta skrbeli za približno 3.000 bolnikov. Po 

večmesečnem čakanju so le dočakali vpis 

pri novi zdravnici, vendar se za njo lahko 

opredeli le okoli 1.500 bolnikov. 

Zaradi nejevolje čakajočih je morala posredovati 

policija. Okoli poldneva so čakajoče 

obvestili, da so se vsa mesta zapolnila, 

številni ljudje so tako ostali brez osebnega 

zdravnika. Pred čakajoče je stopila tudi 

direktorica zdravstvenega doma, ki je 

obljubila, da bodo nastalo zagato v prihodnjih 

dneh poskušali rešiti. 

KONEC PREDSEDOVANJA 

VARNOSTNEMU SVETU 

Slovenija je v ponedeljek sklenila predsedovanje 

Varnostnemu svetu Združenih 

narodov, nasledila pa jo bo Švica, ki predseduje 

v oktobru. Pred koncem mandata 

nestalne članice za obdobje 2024–2025 bo 

Slovenija Varnostni svet vodila še decembra 

2025. Ministrica za zunanje zadeve 

Tanja Fajon je za medije ocenila, da je Slovenija 

izjemno dobro opravila svojo vlogo, 

kar so priznale tudi tuje delegacije. V tujini 

in doma je sicer odmeval predvsem bizaren 

govor premierja Roberta Goloba, ki je v 

168 3. 10. 2024 

stilu Nikite Hruščova udarjal po mizi in od 

Izraela zahteval, da ustavi vojno. Slovenija 

je bila članica Varnostnega sveta ZN že v 

letih 1998 in 1999. 

KARL ERJAVEC 

SESTAVLJA STRANKO 

Potem ko je v intervjuju za časopis Večer 

nekdanji predsednik republike in bivši šef 

Komunistične partije Milan Kučan ocenil, 

da Slovenijo vodijo neizkušeni ljudje, ki 

delajo napake, in da bi bil čas za preizkušene 

kadre, so se aktivirali tudi nekateri 

propadli politiki. Eden takšnih, ki je začutil, 

da se ob strmoglavljenju podpore Svobodi 

odpira prostor za lov na sredinske volivce 

gov.si 

VETRNICE 

V ILIRSKI BISTRICI 

Ministrstvo za naravne vire in prostor 

je objavilo pobudo v postopku priprave 

državnega prostorskega načrta za polje 

vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica. Investitor 

AAE Gamit bi na vrhovih vzhodno od Ilirske 

Bistrice postavil devet vetrnic. Za polje 

vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica je bilo sicer 

julija 2021 že izdano energetsko dovoljenje 

za skupno inštalirano moč 63 megavatov 

(MW). Poleg samih vetrnic bi območje 

ureditve vključevalo še dostopne poti do 

posameznih vetrnih elektrarn in povezovalne 

20-kilovoltne podzemne kable. 

OPERACIJA 

SEVERNA PUŠČICA 

Izraelska vojska je v zgodnjih torkovih 

jutranjih urah potrdila začetek kopenskih 

operacij v vaseh na jugu Libanona. 

Izraelsko »uničenje napadalne infrastrukture« 

libanonskega oboroženega gibanja 

Hezbolah na tem območju so podprle tudi 

Kot napoveduje Erjavec, bo stranko 

s somišljeniki ustanovil že v drugi 

polovici novembra.

PREGLED TEDNA 7 

PROFIMEDIA 

ZASILNI PRISTANEK 

NA BRNIKU 

Fraport Slovenija je sporočil, da je na 

Brniku v torek opoldne zasilno pristalo 

tovorno letalo Airbus A300B4-622R družbe 

San Marino Executive Aviation, ki so ga 

na poti iz Frankfurta v Tel Aviv preusmerili 

na brniško letališče. Letalo je ob pristanku 

izpuščalo gorivo. Aktivirani so bili tudi 

kranjski poklicni gasilci. 

ZDA. Izrael je izvedel več zračnih napadov 

na Bejrut, druga območja v Libanonu in na 

sirsko prestolnico Damask. V ponedeljkovih 

zračnih napadih je bilo ubitih približno 

95 ljudi, 172 pa je bilo ranjenih, je sporočilo 

libanonsko ministrstvo za zdravje. Izraelska 

vojska trdi, da so iz Libanona v državo prileteli 

številni izstrelki, tudi na območje Tel 

Aviva. Nekateri so bili prestreženi. 

Libanonska vojska je zanikala poročila, da 

se je po kopenski invaziji Izraela umaknila 

Izrael je izvedel več zračnih napadov na 

Bejrut, druga območja v Libanonu in na 

sirsko prestolnico Damask. 

s položajev na južni meji za več kilometrov, 

je poročal CNN. Izraelska operacija, 

imenovana Severna puščica, je sicer prvi 

tovrstni napad na libanonsko ozemlje po 

vojni leta 2006. Izraelci zatrjujejo, da se 

bodo še naprej borili proti Hezbolahu, ki 

»neposredno ogroža izraelske skupnosti 

na severu države«. 

Na Brniku je v torek zasilno pristalo tovorno 

letalo, ki je ob pristanku izpuščalo gorivo. 

Posnetek zaslona Flightradar24.com 

RAZDEJANJE 

ORKANA HELENE 

Orkan Helene, ki je prizadel vzhodno obalo 

ZDA, je eno najhujših neurij v zgodovini 

države, saj je umrlo že najmanj 130 ljudi, 

okoli 600 pa jih pogrešajo. Prizadete je 

obiskal tudi predsedniški kandidat Donald 

Trump, ki je bil kritičen do Bele hiše. 

Spomin na orkan Katrina, ki je leta 2005 

opustošil Louisiano in mesto New Orleans, 

je v teh dneh še kako živ. 

Orkan je v četrtek dosegel obalo Floride 

in se nato oslabljen pomikal proti severu 

ZDA. O smrtnih žrtvah poročajo tako s Floride 

kot tudi iz Georgie, Tennesseeja, Virginije 

ter Južne in Severne Karoline, ki so 

jo poplave najbolj prizadele. Brez elektrike 

je bilo več dni okrog dva milijona ljudi, več 

sto cest je zaprtih, mesta in naselja pa so 

pod vodo. Po prvih ocenah znaša škoda 

najmanj 100 milijard dolarjev. 

JULIAN ASSANGE 

V JAVNOSTI 

»Danes nisem svoboden, ker je sistem deloval. 

Danes sem po letih zapora svoboden, 

ker sem priznal krivdo za novinarstvo,« je 

v prvem nagovoru javnosti po izpustitvi 

iz zapora dejal ustanovitelj WikiLeaksa 

Julian Assange. Nastopil je namreč pred 

odborom za človekove pravice Sveta 

Evrope v Strasbourgu. Izjavil je, da je spet 

na prostosti le zato, ker je priznal krivdo 

za opravljanje novinarskega dela. To je 

po njegovih besedah eden od stebrov 

svobodne družbe. Kot je dodal, je na koncu 

izbral svobodo namesto pravice, ki je ne bi 

mogel doseči. Obenem mu je to onemogočeno 

tudi sedaj, saj se je v svojem priznanju 

krivde na vztrajanje ZDA med drugim 

odpovedal pritožbi na Evropsko sodišče za 

človekove pravice. 

 

168 3. 10. 2024

8 

FOTO TEDNA 

ZMAGA 

TADEJA POGAČARJA 

Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, 

29. september 2024, Zürich, Švica 

Vincent Kalut/PROFIMEDIA 

168 3. 10. 2024

ČIVKARIJA 

9 

Libertarec @Libertarec 

Nespametno bi bilo nasprotovati prepovedi obeležij 

totalitarizmov. Mnogo bolje je pod istimi 

pogoji dodati še komunizem. Potem lahko preimenujemo 

vse ulice in porušimo vsa obeležja, ki 

niso nagrobniki. 0 nacističnih, 0 fašističnih in cca. 

25.000 komunističnih. 

Vane Gošnik @VaneGosnik 

Še malo, pa bomo vso elektriko 'kupovali' 

od predsednika vlade Goloba. StarSolar. 

Tega svet še ni videl. 

Čivk tedna 

Čivk tedna 

Ivan Vaupotič @IvanVaupotic 

Moški pokaže svoj pravi obraz, ko njegova 

žena zanosi. 

Ženska, ko njen mož postane reven. 

Bratje in sestre, ko gre za dedovanje. 

In prijatelji, ko postane težko. 

Miran Hergula @MhvdMi2 

Uroš Mikolič @UrosMikolic 

Človek varčuje, da na stara leta porabi denar za 

krpanje zdravja, ki ga je zapravil, medtem ko je 

kopičil denar za stara leta. 

Joze Biscak @JozeBiscak 

20-letnica, ki je migrantskega posiljevalca označila za 

'nečastno posiljevalsko svinjo', je dobila višjo kazen 

kot posiljevalec. 

Marko @Marko63705437 

Ko Pirc Musarjeva dokončno izgubi kompas. 

Katastrofa. 

legionar@MatevzNovak 

Sonja G., bivša direktorica Adrie Mobil, se je 'zdilala' 

z državo za pogojno. Plačala bo državi pičlih 

135.000 €, ukradla je pa 21 milijonov. Poroča Žurnal. 

Dober 'deal'. Pa še v penzijo gre. Na zahodu ti 

še penzijo poberejo. 

Luka Svetina @LukaSvetina 

Hm, ne vem, če slovenska manjšina v Avstriji 

deli navdušenje nekaterih pri nas nad zmago 

svobodnjakov. 

168 3. 10. 2024

10 

ČIVKARIJA 

Žiga Turk @ZigaTurk 

Če odmislimo modre lučke in laptope ... Se kdo 

spomni, da bi to ministrstvo v dveh letih kaj pametnega 

naredilo? 

In zakaj gospe iz kvote ne odstavijo zaradi tega 

tretjega? 

Sicer pa je prekleto prozorno, da je tole z lučkami 

prišlo ven dva dneva pred interpelacijo. 

PatricijaGorenc @GorencPatricija 

Medtem na FB: Hvala @vladaRS, da smo končno ponovno 

na prvem mestu 

#korupcija https://t.co/YHzxDO1qAv 

Klavdij @klavdijm 

Če si bil v plačnem razredu pod minimalno plačo, 

si dobil minimalno plačo. 

Zdaj boš v prvem plačnem razredu, kar pomeni 

minimalno plačo. 

Razumem prav? 

Tilen Majnardi @TilenMajnardi1 

Tole pa ni več sporočilo med vrsticami. Milan gre v 

akcijo. 

Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek 

Med Slovenci se je cvetnega šopka oprijel naziv 

pušeljc, slovenski pušeljc pa ima svoj čisto poseben 

pomen. Sestavljajo ga namreč rdeči nagelj, 

rožmarin in roženkravt (Pelargonium radens). 

Tak šopek ponazarja tri krščanske kreposti: vero, 

upanje in ljubezen. 

Vasja @VasjaBocko 

Na nobenem šihtu nisem slabo delal, ker sem bil 

slabo plačan, in dobro delal, ker sem bil dobro 

plačan. Ta ideja, da javni sektor slabo dela, ker 

je slabo plačan, je čisti bullshit. Nihče ne more 

kar preklopiti iz slabega dela v dobro delo. Ali si 

sposoben in se želiš maksimalno truditi ali pa ne. 

Javni sektor potrebuje bolj sposobne ljudi, ki bodo 

gojili ponos do lastnega dela, ne pa freeloaderske 

nategune, ki cele dneve samo gruntajo, kako zase 

večjo korist potegniti, medtem ko so že zdavnaj 

pozabili, za kaj prejemajo plačo. 

Svoboda @SvobodaBlog 

29. 9. 2024: Minister Klemen Boštjančič: Smo zelo 

globoko v zdravstveni reformi. 

30. 9. 2024: 

Matej Lahovnik @LahovnikMatej 

Žalostno, v taki vrsti smo pred 40 leti, ko je na nas 

svoje ideje preizkušala Milka Planinc, čakali na plinske 

jeklenke in bencin. Upam, da ne pride ministrica 

za zdravje po njenem zgledu na idejo, da uvede 

bone za dostop do zdravnika ali pa par – nepar. 

30. 9. 2024: 

168 3. 10. 2024

Ljubljanska pravljica 

KARIKATURA 

11 

BORIS OBLAK

12 

TEMA TEDNA 

Flickr @vladaRS 

LUKA SVETINA 

Razkrivamo: v vladi lagali in 

skrivali imena, ker so gradnjo 

Jankovićeve kanalizacije 

DOVOLILI NEZAKONITO 

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je po pomoti razkrilo imeni dveh 

uslužbencev, ki sta odločila, da sporni kanalizacijski kanal C0 ne potrebuje izdelave študije 

presoje vplivov na okolje, s čimer je Golobova vlada dala prosto pot Zoranu Jankoviću, 

da dokonča 110 milijonov evrov vreden projekt, ki mu glasno nasprotuje celotna zdravniška 

stroka. Izkazalo se je, da je ministrstvo informacije skrivalo, ker uradnika nista imela 

pooblastil, da bi odločala v tako pomembni zadevi, kot je usoda pitne vode za več kot 

400.000 ljudi. Na Alpe-Adria-Green so vložili kazensko ovadbo. 

Predsednik vlade Robert Golob je pred dnevi 

v svojem nagovoru svetovnih voditeljev 

v Generalni skupščini OZN na Vrhu o prihodnosti 

spregovoril o pomenu vode in t. 

i. vodne diplomacije. »Voda je najdragocenejši naravni 

vir in na njem temelji praktično vsa družbena 

in gospodarska blaginja,« je dejal premier. Njeno 

pomembnost je primerjal s svetovnim mirom in 

nadaljeval, »da je voda tako pomembna, da bomo 

naredili vse, kar je v naši moči, in to na čim več možnih 

načinov, da bi bili učinkoviti pri obravnavanju 

pomena vode«. 

Ni skoparil z velikopoteznimi načrti, da bi 

vzpostavili globalno partnerstvo, saj obstajajo obsežna 

območja na svetu, kjer vode primanjkuje. Poudaril 

je še tisto, s čimer se tako slovenska politika 

kot stroka popolnoma strinjata: da imamo v Sloveniji 

eno najbolj kakovostnih pitnih vod na svetu. 

»Obstajajo območja, kot je v moji domovini, Sloveniji, 

kjer je vode v izobilju,« je izjavil Golob, preden 

je nadaljeval o uničujočih posledicah lanskih 

poplav in razkril, da v Sloveniji bojda gradimo t. i. 

»super napredni digitalni ekosistem, ki bo povezal 

podatke satelitskega opazovanja s super računal- 

168 3. 10. 2024

TEMA TEDNA 

13 

niško močjo in umetno inteligenco, da 

bi lahko napovedali, kako in kje se bo 

pojavila voda«. O takšni tehnologiji sicer 

stroka niti na Inštitutu Jožef Stefan 

niti na Agenciji RS za okolje (ARSO) ne 

ve ničesar; če bi takšen sistem res (že) 

gradili, bi o njem kdo karkoli vedel. 

Obstaja vse več indicev, da si je Golob to 

preprosto izmislil. 

Kar je slovenski javnosti veliko bolj 

znano, je to, da na sončni strani Alp, 

na severnem obrobju prestolnice, gradimo 

povezovalni kanalizacijski kanal 

C0, projekt treh občin, ki bo tekel čez 

naravovarstveno območje Kleče, kjer je 

zbiralnik pitne vode izpod Kamniško- 

-Savinjskih Alp, ki oskrbuje celotno 

Ljubljansko kotlino oziroma več kot 

400.000 ljudi. O spornih elementih 

tega drugega največjega infrastrukturnega 

projekta v državi, za katerega jim 

je uspelo pridobiti evropska sredstva 

in naj bi ob zaključku del skupaj z novo 

čistilno napravo v Zalogu stal približno 

110 milijonov evrov, je bilo prelitega 

že na tone črnila. Ker so ljubljanskemu 

županu Zoranu Jankoviću v prvi fazi 

nasprotovali samo okoljevarstvena organizacija 

Alpe-Adria-Green in lokalni 

lastniki zemljišč, pozneje pa se je v boj 

za »ohranitev čiste pitne vode« podala 

še opozicijska SDS, ki v prestolnici tradicionalno 

ne uživa velike podpore, so 

mediji o problematiki kanala poročali s 

precej distance. Vladajoča leva politika 

se dolgo ni zganila, saj ni želela prikimati 

SDS-u in poslancu Anžetu Logarju, 

ki se je leta 2018 angažiral kot glavni 

Jankovićev nasprotnik. Čeprav je Logar 

dosegel, da je državni zbor decembra 

2019 enotno, brez glasu proti izglasoval, 

da se gradnja ustavi, dokler se ne 

preučijo vsa dejstva, torej ali je Janković 

do gradbenih dovoljenj res prišel 

po sporni poti – ker uradniki na ARSO 

niso opravili svojega dela in niso zahtevali 

izdelave študije presoje vplivov na 

okolje, preden mestni občini prižgejo 

zeleno luč – je prav pod Golobovo vlado 

gradnja kanala nemoteno stekla dalje. 

TINA SERŠEN 

Da je Robertu Golobu in njegovi vladi 

malo mar za pitno vodo v Sloveniji in 

njeno zaščito, kažejo zlasti dogodki na 

Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo 

(MOPE), ki ga vodi Bojan Kumer in 

kjer se v zadnjih mesecih zapletajo v laži, 

sprenevedanje in nezakonite prakse. V 

Domovini smo večkrat poročali, kako 

je v času Janševe vlade leta 2020 ministrstvo 

za okolje, ki ga je tedaj vodil Andrej 

Vizjak, izdalo odločbo, da potrebuje 

MOL študijo vplivov na okolje za del kanala, 

ki je obdan tudi z betonsko kineto. 

Gradnja kanala se je za več let ustavila, 

Janković pa se je odločil odločbo spodbijati 

s tožbo na upravnem sodišču z argumentom, 

da je ARSO v letih 2015 in 2016 

že odločil, da kanal ne potrebuje takšne 

študije (poročali smo, da je notranja revizija 

odkrila, da so uradnice v postopkih 

zagrešile serijo strokovnih napak, a 

na podlagi njihove odločitve je Janković 

prišel do gradbenega dovoljenja). 

Upravno sodišče je Jankovićevi tožbi 

ugodilo z obrazložitvijo, da na Vizjakovem 

ministrstvu niso jasno obrazložili, 

zakaj je presoja vplivov na okolje 

potrebna, ministrstvu pa naložilo, naj 

odloči še enkrat in novo odločitev tudi 

natančneje pojasni. A Tina Seršen, generalna 

sekretarka na ministrstvu, se je 

nato podpisala pod dva dokumenta, za 

katera sploh ni imela pooblastil, z njima 

pa je Jankoviću znova prižgala zeleno 

luč za zaključek gradnje kanala. 

Upravno sodišče je 

Jankovićevi tožbi ugodilo 

z obrazložitvijo, da na 

Vizjakovem ministrstvu 

niso jasno obrazložili, 

zakaj je presoja vplivov 

na okolje potrebna. 

Ker uradniki na ARSO 

niso opravili svojega dela 

in niso zahtevali izdelave 

študije presoje vplivov na 

okolje, preden mestni občini 

prižgejo zeleno luč, je prav 

pod Golobovo vlado gradnja 

kanala nemoteno stekla dalje. 

Ministrstvo za okolje, podnebje 

in energijo pod kontrolo vladajoče 

Svobode, ki očitno dela uslugo ljubljanskemu 

županu Jankoviću, je poskušalo 

nasprotnike gradnje izigrati 

s pravno mahinacijo, da Jankovića ne 

bi več mogli ovirati. Seršenova se je 

29. decembra 2023 podpisala pod nov 

sklep, da kanal C0 ne potrebuje presoje 

vplivov na okolje, zgolj dva dni prej pa 

@ZoranJankovicDELA 

168 3. 10. 2024

14 

TEMA TEDNA 

Tina Seršen je odločala 

o zadevah, 

čeprav za to ni 

bila pooblaščena. 

Bor Slana/STA 

Nenavadno je tudi to, da je 

vlada nov sklep sprejela 

samo štiri dni pred 27. majem 

letos, ko je inšpektorica 

izvedla izredni nadzor na 

ministrstvu in izdala za Tino 

Seršen in Bojana Kumra 

obremenilni zapisnik. 

je z odločbo zavrnila zahtevo lastnice 

zemljišča na trasi kanala C0 za stransko 

udeležbo v postopku. Seršenova je 

vedela, da se lastnica tako ne bo mogla 

pritožiti na sklep o odpravi zahteve za 

presojo vplivov na okolje, saj morajo 

kmetje na sodišču najprej izpodbijati 

njeno odločitev, da ne morejo biti stranski 

udeleženci v postopku. A Seršenova 

ni predvidevala, da lahko tožbo zoper 

njeno odločitev vloži Alpe-Adria-Green, 

ki kot okoljevarstvena organizacija 

ta interes izkazuje. 

Upravno sodišče v zadevi še ni odločilo, 

zato odločitev Seršenove s konca 

decembra lani še ni pravnomočna. 

Okoljevarstveniki na sodišču Seršenovi 

med drugim očitajo, da sploh ni imela 

pooblastil, da bi odločala v upravnih 

postopkih. Prijavili so jo tudi inšpekciji, 

ki je maja letos opravila nadzor in ugotovila 

točno to – Tina Seršen je odločbi 

izdala nezakonito. 

UGOTOVITVE INŠPEKCIJE 

Na ministrstvu so sicer zaradi ugotovitev 

iz vmesnega poročila inšpektorice 

za javni sektor sprožili upravni spor. 

Inšpektorica je naložila ministrstvu 

konkretne ukrepe, med drugim to, da 

mora minister Bojan Kumer zagotoviti, 

da bodo pooblastila uradnim osebam 

za odločanje v upravnih zadevah odslej 

izdana ob upoštevanju zakonodaje, torej 

28. in 31. člena ZUP. 

Poročali smo, da je ministrstvo odvetniku 

lastnikov zemljišč sprva odgovarjalo, 

da je o usodi kanala C0 odločala 

Tina Seršen. Ko so na ministrstvo 

dobili inšpekcijo, pa so se branili, da se 

je Seršenova zgolj podpisala pod obe 

odločitvi, da bi pred političnimi pritiski 

zaščitila dva uradnika, ki sta v resnici 

odločila. Odvetnik Alpe-Adria-Green 

168 3. 10. 2024 

Klemen Golob je od ministrstva zahteval, 

naj mu povedo, kdo sta uradnika, ki 

sta odločala v tako pomembni zadevi, 

ki zadeva usodo pitne vode za 400.000 

ljudi, česar pa na ministrstvu niso želeli 

povedati. »Prikriva in taji se, kdo je v resnici 

vodil postopek in odločal. V imenu 

svojih strank tako sploh ne morem podati 

zahteve za izločitev uradne osebe, 

ker sploh ne vem, kdo je v resnici vodil 

postopek in v njem odločal,« je Golob 

obrazložil v svoji zahtevi, ki jo je v zvezi 

z razkritjem te informacije nato naslovil 

na informacijsko pooblaščenko. 

Slednja je odvetniku delno ugodila 

in ministrstvo pozvala, da se javnosti 

razkrijejo kratice imen in priimkov oseb, 

ki so odločale v postopku, a je MOPE to 

želel na vsak način preprečiti. Vložili so 

namreč tožbo na upravno sodišče, v kateri 

so zahtevali, da se imen uradnikov 

ne razkrije. Da so na ministrstvu očitno 

nesposobni zagovarjati celo lastne interese, 

pa priča njihova bizarna poteza, da 

svoji tožbi, ki jo prejme tudi druga stran, 

priložijo zapisnik o ugotovitvah prej 

omenjenega inšpekcijskega nadzora, v 

katerem so navedena tudi imena uradnikov 

v neprikriti obliki. 

Odvetnik Klemen Golob je tako na 

pladnju dobil tisto, kar je zahteval preko 

informacijske pooblaščenke; ugotovil 

je, da je sklep z dne 27. decembra 

2023, da lastnica zemljišča ne more biti 

stranka v postopku odločanja o okoljevarstvenih 

soglasjih, izdal uradnik Denis 

Kapler. Odločbo z dne 29. decembra 

2023, da kanal C0 z betonsko kineto 

kljub odkriti grožnji za pitno vodo za 

400.000 ljudi ne potrebuje predhodne 

izdelave študije presoje vplivov na okolje, 

pa je pripravila generalna sekretarka 

na ministrstvu Teja Božovič Holc. 

Gre za uradnico, ki je bila pred tem generalna 

sekretarka pri Alenki Bratušek 

na Ministrstvu za infrastrukturo, pred 

tem pa je kar deset let delovala na Slovenskem 

okoljskem javnem skladu. 

NISTA IMELA POOBLASTIL 

Da ima torej Teja Božovič Holc dobre 

povezave s strujo nekdanje Pozitivne 

Slovenije, torej z Bratuškovo, ki je v 

zadnjem času zgladila spor z Zoranom 

Jankovićem in je tudi ena najzvestejših 

sodelavk v ekipi Roberta Goloba, pa ni 

edina sporna ugotovitev, ki jo danes 

razkrivamo. Javno dostopni podatki 

seznamov uradnih oseb za odločanje 

v upravnih postopkih namreč nazorno 

pričajo, zakaj so na MOPE s pomočjo 

Tine Seršen na vsak način poskušali 

javnosti prikriti, kdo je odločal v zvezi 

s kanalom C0 in zakaj so na vsak način 

preko sodišča želeli izpodbijati celo odločitev 

informacijske pooblaščenke. 

Ne Denis Kapler ne Teja Božovič 

Holc namreč nista bila pooblaščena za 

vodenje in odločanje v upravnih postopkih 

z izrednimi pravnimi sredstvi. 

Tako sklep z dne 27. decembra 2023 

in odločba z dne 29. decembra 2023 

sta bila namreč izdana v postopku z 

izrednim pravnim sredstvom – izredna 

razveljavitev. Tako pooblastilo 

sta Denis Kapler in Teja Božovič Holc

TEMA TEDNA 

15 

prejela šele s sklepom vlade z dne 23. 

maja 2024, pod katerega se je podpisala 

Barbara Kolenko Helbl. Pri tem pa je 

nenavadno tudi to, da je ta sklep vlada 

sprejela v četrtek, samo štiri dni pred 

27. majem letos, ko je inšpektorica izvedla 

izredni nadzor na ministrstvu in 

izdala za Tino Seršen in Bojana Kumra 

obremenilni zapisnik. 

KAZNIVA DEJANJA 

Spomnimo: v sklepu z dne 27. decembra 

2023 in odločbi z dne 29. decembra 

2023 je z zapisom imena državne sekretarke 

Tine Seršen in njenim podpisom 

ministrstvo ravnalo nezakonito, ker 

o tem ni odločala Seršenova, temveč 

Denis Kapler oz. Teja Božovič Holc, ki 

pa takrat za odločanje v postopkih z 

izrednimi pravnimi sredstvi prav tako 

nista bila pooblaščena. Evidentno je, 

da se je osebam, ki stojijo za pravnimi 

mahinacijami na MOPE, zelo mudilo s 

takim nezakonitim postopanjem, katerega 

cilj je bil razveljavitev odločitve, da 

je pred izgradnjo kanala C0 čez vodovarstveno 

območje treba opraviti celovito 

presojo vplivov na okolje. S tem so 

bili poteptani načela pravne države, zakoni 

in podzakonski predpisi. Odvetnik 

Klemen Golob je zato v imenu društva 

Alpe-Adria-Green okrožnemu državnemu 

tožilstvu naznanil sum storitve 

kaznivega dejanja zlorabe položaja po 

240. členu kazenskega zakonika in kaznivega 

dejanja ponareditve uradne li- 

Po mnenju 

strokovnjakov bi 

kanal C0 pomenil 

uničenje največjega 

vira pitne vode 

v Sloveniji. 

stine po 235. členu 

istega zakonika. 

Ministrstvo za 

okolje, podnebje 

in energijo smo 

povprašali, ali so 

seznanjeni s kazensko 

ovadbo. Zahtevali 

smo pojasnila, 

zakaj sta o omenjenih 

dokumentih 

odločali osebi, ki 

nista imeli zakonitih 

pooblastil. V 

primeru, da bi bila 

kazenska ovadba 

sprocesirana, pa 

nas tudi zanima, ali 

bosta minister Bojan 

Kumer in državna 

sekretarka Tina 

Seršen odstopila. 

Odgovore bomo 

objavili takoj, ko jih 

prejmemo. 

Poraja se tudi vprašanje, kako dolgo 

bo lahko ob dogajanju na ministrstvu 

mižal predsednik vlade Robert 

Golob, ki se v New Yorku hvali z vodno 

diplomacijo, ponosno razlaga o slovenskih 

zalogah čiste pitne vode in 

oznanja boj za njihovo zaščito, medtem 

ko prav njegova vlada s teptanjem 

pravne države pripravlja teren Zoranu 

Jankoviću, da dokonča kanal C0, za katerega 

vsi največji strokovnjaki iz UKC 

Ljubljana opozarjajo, da pomeni neizogibno 

uničenje največjega vira pitne 

vode v državi. 

 

Ministrstvo, ki je pod 

kontrolo Svobode 

in očitno dela uslugo 

županu Jankoviću, je 

poskušalo nasprotnike 

gradnje izigrati s pravno 

mahinacijo, da Jankovića 

ne bi več mogli ovirati. 

Arhiv Domovine 

168 3. 10. 2024

16 

TEMA TEDNA 

17-letni dijak: »Pitna voda ljudi 

ne bi smela deliti na leve in desne« 

»Na že 15. velikem shodu za zaščito pitne vode pred Jankovićevo zastrupitvijo smo se zbrali, 

ker županu Zoranu Jankoviću ne dovolimo, da zastrupi našo vodo.« Tako je mestni svetnik Aleš Primc 

v ponedeljek, 30. septembra, pred ljubljansko mestno hišo nagovoril prisotne na shodu. »Voda je največ, 

kar imamo, brez vode ne moremo živeti,« je poudaril in pojasnil, da želi Janković preko zbirališč naše pitne 

vode vsak dan transportirati kar tri milijone litrov nevarnih kanalizacijskih odplak. 

TINA S. BERTONCELJ 

NEJC ŠTULAR 

Vodo, nad katero naj bi po kanalu 

dnevno teklo tri milijone 

litrov nevarnih kanalizacijskih 

odplak, vsak dan pije več 

kot 400.000 ljudi. Po besedah Aleša 

Primca je to, kar želi storiti župan Zoran 

Janković, kriminal. Mestni svetnik 

je tudi poudaril, da jim je čez poletje 

uspelo obvarovati pitno vodo, kar je poželo 

bučen aplavz. Primc je še spomnil, 

da so se na shodu zbrali tudi zaradi katastrofalnega 

ljubljanskega zdravstva. 

Kljub slabemu stanju pa je Janković 

na zadnji seji mestnega sveta vodstvu 

Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL) 

podelil nagrado za delovno uspešnost. 

»Ob koncu leta 2022 je bilo 15.000 

ljudi v Ljubljani brez osebnega zdravnika, 

konec leta 2023 pa je to število 

naraslo že na 35.000,« je Primc opisal 

delovno uspešnost ZDL. V času shoda je 

v mestno hišo prišel tudi župan, udeleženci 

shoda so ga izžvižgali, odmevalo je 

»lopov, lopov«. 

LJUBLJANČANI SE NE ZGANEJO 

»Ne govorimo več o verjetnosti, ampak 

gre za vprašanje časa,« je glede grožnje, 

da bo kanal C0 uničil kakovostno in 

zdravo pitno vodo, pred preiskovalno 

komisijo DZ nedavno opozorila zdravnica 

in predstojnica Inštituta za medicino 

dela, prometa in športa dr. Metoda 

Dodič Fikfak, o čemer smo že poročali. 

Čeprav je položaj skrajno resen in na to 

opozarjajo tudi zdravniki, na shodu ni 

bilo toliko ljudi, kot bi jih ob tovrstni 

problematiki pričakovali. Mnogi udeleženci 

so bili razočarani, da se Ljubljančanke 

in Ljubljančani ne zganejo, 

čeprav gre za njihovo pitno vodo. 

»Če se ne bi tu srečevali in glasno 

protestirali, če bi bili tiho, bi bili sokrivi,« 

se je mestna svetnica in zdravnica 

168 3. 10. 2024 

Tina Bregant zahvalila vsem prisotnim. 

Hkrati pa je poudarila, da ni prav, da 

ne prisluhnejo in ukrepajo tudi vodilni. 

»Zakaj predsednik vlade razlaga o 

pomenu pitne vode v skupščini OZN, a 

hkrati doma dovoljuje gradnjo kanala 

C0, pretok fekalij čez enega največjih 

vodonosnikov pri nas? Ne vem, zakaj, 

vem pa, da ni prav,« je še enkrat poudarila, 

kako pomembno je prizadevanje za 

ohranitev čiste pitne vode. 

»Pitna voda kot človeška 

pravica, to ne bi smelo 

deliti ljudi na leve 

in desne – to je dobrina, 

ki jo potrebujemo vsi.« 

Najmlajši udeleženec – 17-letni dijak 

– se je na shodu znašel po naključju; 

prišel je pogledat, kaj se sploh dogaja. 

»Nisem vedel, da se ta shod dogaja, 

čeprav problematiko s kanalom nekoliko 

spremljam,« je dejal in se strinjal, da 

tovrstne informacije mladih očitno niti 

ne dosežejo. Sam spremlja medije, kot 

sta Delo in RTV – tam napovedi shoda 

ni zasledil. Za proteste sicer izve tudi 

na družabnih omrežjih, najbolj pogosto 

uporablja Instagram. Dijak je priznal, 

da tudi njega skrbi, da bi ostali brez kakovostne 

pitne vode. »Mislim, da deluje 

pod neko krinko, češ da je levičarski, 

človeški župan za ljudi, v resnici pa nas, 

dejanske levičarje, izdaja,« je opisal 

ravnanje župana in poudaril, kako pomembno 

je, da se ob taki problematiki 

zberejo vse strani; pitna voda je namreč 

za vse. »Pitna voda kot človeška pravica, 

to ne bi smelo deliti ljudi na leve in 

desne – to je dobrina, ki jo potrebujemo

TEMA TEDNA 

17 

vsi,« je spomnil tudi na Inštitut 8. marec, 

ki se je angažiral na referendumu za 

čisto pitno vodo. Hkrati je bil nekoliko 

presenečen, da se 8. marec ne angažira 

tudi glede kanala C0, a je to po njegovem 

mnenju predvsem zato, ker shode 

organizira desnica. »To je v državi velik 

problem, če desni nekaj predlagajo, so 

levi avtomatično proti – in seveda tudi 

obratno,« je še enkrat izpostavil, da bi 

se morali skupaj boriti proti interesom 

kapitala, ne pa da s polarizacijo še dodatno 

pomagamo odločevalcem. 

»TO NORIJO JE TREBA KONČATI« 

Beno Pehani je redni udeleženec shodov 

za zaščito pitne vode. »Absolutno se ne 

strinjam s tem posiljevanjem glede kanala 

C0, ker je to dejansko grožnja za čisto 

pitno vodo. S tem se mestna občina ne 

more igrati. Čudim se, da ljudje ne spregledajo,« 

je bil kritičen in dodal, da zdravniki 

opozarjajo, strokovnjaki opozarjajo, 

vlada pa ne reagira – zanj je to zločin. 

»To, kar se je iz Ljubljane naredilo v 

zadnjih 20 letih, je sramota. Jaz, ki sem 

se tukaj rodil in od nekdaj živim v Ljubljani, 

se izogibam centru. Mestna občina 

se hvali, kako imamo dobro vodo, 

po drugi strani pa jo želi zastrupiti,« je 

še izrazil svoje mnenje. Povedal nam je, 

da celo iz Celja prihajajo izkazovat podporo, 

očitno se problematike zavedajo 

bolj kot mnogi Ljubljančani. »Človek se 

vpraša, koliko nas sploh še je Ljubljančanov,« 

je pripomnil. Po njegovem mnenju 

bi morali spremeniti volilno zakonodajo, 

po dveh mandatih vsi postanejo preveč 

domači in se začnejo dogajati kršitve. 

»Tisti, ki smo prisegali na osamosvojitev 

»Vsi se bojimo okužene 

vode, ampak videti je, 

da Ljubljančani zadeve 

ne jemljejo dovolj resno.« 

in zdaj opazujemo, kaj se dogaja – z eno 

besedo, groza,« je bil ogorčen. 

Iz Slovenske Bistrice je v Ljubljano na 

shod prišel predsednik tamkajšnjega odbora 

Društva 1. oktober Ivan Mejavšek. 

»To norijo v naši prelepi državi je treba 

končati in samo upamo lahko, da ne bo 

še večje škode, kot je že zdaj,« je bil odločen. 

»Če se bo to dovolilo v Ljubljani, 

se bo s podobnimi idejami prišlo še drugam,« 

je dodala Irena Šmid, ki sicer meni, 

da je kanal treba nekje speljati, vendar 

pa bi to moralo biti bolj premišljeno. »Vsi 

se bojimo okužene vode, ampak videti je, 

da Ljubljančani zadeve ne jemljejo dovolj 

resno,« sta opazila oba. 

Spomnila sta, da moraš imeti, če 

gradiš hišo, vsa potrebna dovoljenja. 

Upoštevati moraš vsa pravila in zakonodajo, 

sicer ti ne dovolijo graditi. Zakaj 

bi se tukaj lahko delalo nekaj po svoje? 

Poudarila sta še, da je vse v kolapsu. V 

Slovenski Bistrici je zjutraj nepregledna 

vrsta ljudi čakala pred zdravstvenim 

domom, upali so, da se bodo lahko 

vpisali k novi zdravnici družinske medicine, 

a so bila kmalu zapolnjena vsa 

mesta. »Taki časi so, da se človek boji 

zboleti,« sta izpostavila. Zastrupitve z 

vodo si ob pomanjkanju zdravnikov niti 

ne moremo privoščiti. 

AROGANCA ŽUPANA 

IN APATIČNOST LJUDI 

»Brez besed sem nad ravnodušnostjo 

Ljubljančanov in nad aroganco župana. 

Apatično je vse skupaj in preveč verjamejo 

medijem,« nam je povedal še en 

reden udeleženec shoda. Zakaj se Ljubljančani 

ne udeležujejo shoda v večjem 

številu? »Eni ljudje so leni, eni neodgovorni. 

Še posebej mladi, ki bodo take 

stvari najbolj občutili na lastni koži, se 

»Celo v Jugoslaviji so 

premaknili traso ceste, 

da ne bi šla čez to isto 

vodovarstveno območje.« 

nič ne zmenijo,« je upokojenec odgovoril 

na naše vprašanje. 

Naleteli smo tudi na Stanislava Cikanka, 

ki je bil v Londonu župnik in dolgoletni 

upravitelj Slovenskega doma. V 

tujini je živel več kot 30 let – tam se po 

njegovem mnenju ne bi moglo dogajati 

kaj podobnega. »Sploh pa ne, da vlada 

podpira tako ravnanje. Predsednica republike 

je enkrat rekla eno besedo, ki 

pravzaprav ni bila upoštevana. Morala bi 

se zganiti vsa Ljubljana, to, kar se počne, 

ni normalno, je proti vsem pravilom,« je 

poudaril in opomnil, da so še celo v Jugoslaviji 

premaknili traso ceste, da ne bi šla 

čez to isto vodovarstveno območje. 

»Nisem optimističen, to ne gre v 

pravo smer,« nam je priznal udeleženec 

shoda Bojan Lužar, ki je prepričan, da 

trenutno živimo v čisti diktaturi in da bi 

predsedniku vlade nekdo moral stopiti 

na prste, pa mu ne. »Ker vemo, da institucije 

ne delajo, sploh pa ne v smislu demokracije. 

In še nekaj, demokracija je za 

pametne in poštene ljudi, ne pa za barabe,« 

je dejal in se pridušal, da se osamosvojitev 

ni zgodila za to »svinjarijo«, ki jo 

imamo zdaj. »Poglejte, kaj počne Janković 

po Ljubljani, vse atribute krščanstva 

želi uničiti. To je res velika svinjarija, 

ljudje pa se ne upremo. Mi, ki se borimo 

za demokracijo, pa tudi za vodo, smo žal 

v manjšini,« je opozoril. 

 

168 3. 10. 2024

18 

AKTUALNO 

NENAD GLÜCKS 

Emilija Stojmenova Duh: 

odšla je, drveča 

z modrimi LUČKAMI 

Prejšnji teden se je, potem ko je premier sprejel njen ponujeni odstop, končala 

mučna saga o ministrovanju Emilije Stojmenove Duh, ki je po zmagi Gibanja Svoboda 

na volitvah aprila 2022 zasedla položaj ministrice za digitalno preobrazbo. Ob izkazani 

nesposobnosti, predvsem pa ob njenih lažeh in zavajanju, se človek res vpraša, 

kje je dno slovenske politike. 

Že pohod na funkcijo ministrice priča o 

nenačelnosti in komolčarstvu. Na volitvah 

aprila 2022 je kandidirala na listi 

Socialnih demokratov (SD), vendar ni 

bila izvoljena. V volilnem okraju v Mariboru je 

prejela zgolj 781 glasov. Nato je ugotovila, da se 

prek njene tedanje stranke SD ne bo mogla zavihteti 

v vlado. Čez noč je zamenjala stranko, se 

priključila Gibanju Svoboda in nato postala ministrica 

iz kvote te stranke. Značilno se je tudi 

takrat sprenevedala, da razlog za izstop iz SD ni 

bil v tem, da ji pri tej stranki niso ponudili ministrskega 

položaja. 


Potem ko se je sramotila kot 

ministrica za digitalno preobrazbo, 

je osramotila še Slovenijo z 

incidentom na avstrijski avtocesti in 

ravnanjem po njem. 

BLAMAŽA Z RAČUNALNIKI 

O njeni negospodarni in nepremišljeni nabavi 

13.000 računalnikov je bilo že veliko povedanega. 

Če strnemo: Računsko sodišče je ugotovilo, da nakup 

za 6,5 milijona evrov ni bil opravljen v skladu 

z načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Agencija 

za varstvo konkurence sumi, da so se štiri na razpisu 

izbrana podjetja (Unistar, Lancom, Gambit 

Trade in Acord-92) dogovorila o razdelitvi posla. 

Izteklo se je namreč tako, da so se vse njihove 

cene za računalnik gibale med 495 in 500 evri in 

kakor po naključju je vsakemu pripadel en sklop 

na javnem razpisu ponujenega posla. 

Tudi pri Komisiji za preprečevanje korupcije 

so ugotovili več korupcijskih tveganj in sum 

kršitve Zakona o javnem naročanju. Morda najhuje 

pri vsej zadevi, ki bi morala že zdavnaj s 

položaja odnesti kateregakoli ministra ali ministrico, 

pa je, da za te računalnike, katerih večina 

že skoraj leto dni leži shranjenih v skladišču v 

Logatcu, med ciljno populacijo ni dovolj zanimanja. 

Nedavno smo pisali o poteku že tretjega 

javnega poziva za njihovo razdelitev (uradno v 

brezplačni najem, dejansko v last), pri čemer so 

jih do zdaj v skoraj pol leta razdelili vsega skupaj 

zgolj 2.333 od 10.000, namenjenih slabše stoječim 

družinam z osnovnošolskimi otroki. Pred 

tem so jih na ministrstvu za digitalno preobrazbo 

3.000 razdelili večinoma srednjim šolam in 

občinam, prizadetim v lanskoletnih poplavah. 

Skoraj 8.000 računalnikov torej še vedno leži v 

skladišču in čaka na uporabnike. 

IZTEKA SE GARANCIJSKA DOBA 

V želji, da bi odrešili ministrico, so na Javnem 

štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem 

skladu (Sklad) pri zadnjem javnem pozivu 

celo kršili zakonodajo in preuranjeno povečali 

krog upravičencev, a vseeno z nezadostnim učinkom. 

Nedavno so mediji razkrili, da bodo stroški 

teh računalnikov za davkoplačevalce še precej 

višji od 6,5 milijona evrov. Za namestitev operacijskega 

sistema Linux je (bilo) treba odšteti še 

168 3. 10. 2024

AKTUALNO 

19 

Fotomontaža CITRUS 

četrt milijona evrov, dodatnih 100.000 

evrov bo stala dostava do uporabnikov, 

še 14.000 evrov pa so stroški skladiščenja 

v Logatcu. 

Zdaj bo moral iti Sklad že v četrti 

javni poziv za družine, ki bi na ta način 

želele dobiti računalnik. Naslednji 

mesec se bo pri računalnikih že iztekel 

enoletni garancijski rok (razen za prenosnike 

Lenovo). V primeru popravil 

stroški sicer ne bodo padli na uporabnike, 

saj po pojasnilih ministrstva v času 

izposoje popravila krije njihov izvajalec, 

ki izvaja izvengarancijska popravila 

za računalniško opremo v lasti ministrstva 

za digitalno preobrazbo. Toda še 

vedno se bodo popravila po izteku garancijskega 

roka izvajala v breme davkoplačevalcev. 

SRAMOTENJE DRŽAVE V TUJINI 

Čeprav je mandat zdaj že nekdanje ministrice 

Stojmenove zaznamovala zgodba 

s prenosnimi računalniki, se je morala 

na koncu s funkcije posloviti zaradi incidenta 

v Avstriji. Voznik službenega vozila, 

ki jo je maja letos vozil na letališče 

na Dunaju (mudilo se je), je prekoračil 

dovoljeno hitrost. »Ujel« ga je radar, kar 

samo po sebi ni bilo nič posebnega niti 

za Stojmenovo obremenjujočega. 

Toda tu je prišla do izraza njena 

nadutost in neodgovornost. Voznik je 

namreč, gotovo ne na lastno iniciativo, 

vključil modre luči in prehiteval kolono 

Skoraj 8.000 računalnikov 

»od Stojmenove« 

še vedno leži v skladišču 

in čaka na uporabnike. 

Računalnikom, ki so še v skladišču, se že naslednji 

mesec izteče enoletni garancijski rok. 

vozil, ki je obtičala v zastoju. Uporaba 

modrih luči za slovenske predstavnike 

države v tujini sploh ni dovoljena, 

v takšnih okoliščinah ne bi bila niti 

doma. Kot da to še ni bilo dovolj. Ministrstvo 

za digitalno preobrazbo je – namesto 

da bi na poziv avstrijske policije 

dalo podatke, kdo je vozil vozilo in storil 

prekršek – poslalo dopis na slovensko 

veleposlaništvo na Dunaju. Pozvalo ga 

je, naj avstrijske organe prosi za odstop 

od morebitnega kaznovanja voznika, 

češ da je bil na cesti pač zastoj in je vozilo 

obtičalo v koloni, ministrici pa se je 

mudilo na letalo na letališče pri Dunaju. 

K sreči so na veleposlaništvu preprečili 

nadaljnje sramotenje države v tujini in 

ministrstvu predlagali, naj globo poravna. 

Kot že tolikokrat se je ministrica, 

da bi s sebe sprala odgovornost, spet zatekla 

k laganju in zavajanju. 

MED NEISKRENIMI LJUDMI … 

Očitno so bile ravno modre lučke na 

avstrijski avtocesti tista kaplja čez rob, 

MELODRAMATIČNI VLOŽKI 

IZREDNE PROFESORICE 

NA FAKULTETI ZA 

ELEKTROTEHNIKO 

Mandat ministrice Emilije Stojmenove 

Duh so zaznamovali tudi melodramatični 

vložki. Ko je bila deležna prve interpelacije 

stranke SDS, je v državnem zboru 

vlagateljem očitala, da so se nanjo 

spravili, ker je »tujka, migrantka, čefurka«. 

Šlo je za poskus čustvene manipulacije 

in preusmeritve pozornosti na njeno 

makedonsko poreklo. Menila je, da 

je tarča tudi zaradi tega, ker je ženska. 

Od odhodu s funkcije je poudarila, da s 

Modre lučke na avstrijski 

avtocesti so bile tista kaplja 

čez rob, ko je celo premier 

Robert Golob sprevidel, 

da jo mora odsloviti. 

ko je celo premier Robert Golob sprevidel, 

da Stojmenove ne bo mogel več 

braniti. Že tako je s svojim vodenjem 

ministrstva gotovo izdatno prispevala 

k padanju podpore Gibanju Svoboda 

med volivci, njena ohranitev na funkciji 

je šla vse bolj v nos tudi koalicijskima 

partnerkama – SD in Levici. 

Ob ponujenem odstopu, ki ga je 

premier sprejel (dejansko je bila tudi 

ona odstopljena, kot se ponavadi zgodi 

Golobovim kadrom, ko jih vrže čez 

ramo), je posredno s prstom pokazala 

na SD in Levico, češ da je verjela, da je 

politika lahko drugačna, odnosi med 

partnerji pa iskreni. Po njenem je šlo pri 

razkritju incidenta na avstrijski avtocesti 

za dobro načrtovan poskus osebne 

diskreditacije. Zgodba je prišla na plan 

pri ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga 

vodi Tanja Fajon (SD). S tem ko je premier 

Stojmenovo »odstopil« tik pred razpravo 

v državnem zboru v sklopu druge 

interpelacije zoper njo (tudi to so vložili 

pri opozicijski SDS), je reševal sebe. Da 

je takšna oseba sploh lahko več kot dve 

leti lomastila na položaju ministrice, je 

namreč njegova odgovornost. 

čisto vestjo in dvignjeno glavo sprejema 

objektivno odgovornost. 

»Ne glede na to bom še zmeraj prispevala 

k digitalni preobrazbi Slovenije, in 

sicer tako, da bom poučevala nove inženirje 

elektrotehnike.« Gospo namreč 

čaka delo na Fakulteti za elektrotehniko 

v Ljubljani, kjer je izredna profesorica. 

Naši viri s te fakultete se ob teh 

besedah držijo za glavo in upajo, da v 

javnosti svojega angažmaja na Fakulteti 

za elektrotehniko ne bo več omenjala: 

glede na vse opisano namreč pri 

bodočih študentih gotovo ne vzbuja 

zaupanja v verodostojnost te visokošolske 

ustanove. 

168 3. 10. 2024

20 AKTUALNO 

Novela zakona o zdravstvu 

OGROŽA BOLNIKE IN UNIČUJE 

ZDRAVSTVENI SISTEM 

Zdravstvo je na robu propada, novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je pripravilo Ministrstvo 

za zdravje, pa bo privedla do zloma slovenskega zdravstva in ogrozila zdravje bolnikov, so na novinarski 

konferenci Zdravniške zbornice Slovenije opozorili vidni zdravniki slovenskega zdravstva. 

KATJA BENČINA 

Potem ko je Ministrstvo za zdravje 

pripravilo novelo Zakona o 

zdravstveni dejavnosti, s katero 

skuša razmejiti javno in zasebno 

zdravstvo, je med vidnimi slovenskimi 

zdravniki završalo. Osnutek novele Zakona 

o zdravstveni dejavnosti namreč 

predvideva, da zdravniki, zaposleni v 

javnem zdravstvu, ne bodo več mogli 

delati pri zasebnikih niti izvajati samoplačniških 

storitev pri koncesionarjih. 

Za slednje pa bo uvedena vrsta omejitev, 

med drugim bodo morali svoje delavce 

redno zaposliti in opravljati dežurstva 

v javnem zdravstvu. 

Medicinska fakulteta: 

»Za priporočila ali mnenja 

nismo bili povprašani.« 

Zdravniki opozarjajo, da novela Zakona 

o zdravstveni dejavnosti, ki jo je pripravilo 

Ministrstvo za zdravje, vodi v zlom 

zdravstvenega sistema. 

Na novinarski konferenci Zdravniške 

zbornice Slovenije so pretekli teden 

opozorili, da novela zakona težav 

v zdravstvu ne bo rešila, ampak jih bo 

poglobila. Strinjajo se, da so sistemske 

spremembe v zdravstvu nujne, a rešitve, 

ki jih je pripravilo ministrstvo, ne 

naslavljajo ključnih težav v zdravstvu, 

kot so ureditev financiranja, izboljšanje 

pogojev dela in upravljanje zdravstvenih 

zavodov. »Rešitev, ki jo vsi čakamo, 

je ureditev razmer v javnem zdravstvu 

– izboljšanje pogojev dela, tako da bodo 

ljudje želeli ostati v javnem zdravstvu 

zaradi dobrih pogojev. Menim, da se 


»Ocenjujem, da bo novela 

zakona povzročila odhod 

kar tretjine zdravnikov 

dermatovenerologov z 

dermatološke klinike.« 

odtekanje kadra s to novelo ne bo ustavilo, 

kvečjemu se bo povečalo, saj bodo 

ljudje prisiljeni izbirati med javnim in 

zasebnim zdravstvom,« je dejala dr. 

Alenka Strdin Košir, dr. med., vodja 

Enote za intenzivno infektologijo v 

UKC Maribor. 

Bolnikom je treba povedati resnico 

in jih ne zavajati, so dejali in opozorili, 

da bo trenutna novela Zakona o zdravstveni 

dejavnosti povzročila množične 

odhode zdravnikov. »Ta zakon jasno 

kaže, da ministrstvo in politika ne vesta, 

kaj je težava v zdravstvu in kako jo 

rešiti. Če vas zapusti skupina ljudi, ki se 

ukvarjajo z zelo specifično medicinsko 

problematiko, je to za nas, ki imamo le 

peščico takšnih strokovnjakov, prava 

katastrofa,« je opozoril prim. mag. Dušan 

Vlahovič, dr. med., vodja Oddelka 

za urgentno anesteziološko dejavnost v 

UKC Ljubljana. 

»TEŽAVA BO ŽE, ČE BO ODŠLO 

NEKAJ STO ZDRAVNIKOV« 

Predsednik vladnega strateškega sveta 

za zdravstvo Erik Brecelj je v oddaji 

24 ur Zvečer izrazil dvom, da se bo po 

sprejetju zakona vse sesulo in da bo veliko 

zdravnikov odšlo iz javnega zdravstva, 

saj se tudi v zasebnem zdravstvu 

ne cedita med in mleko, a predsednica 

Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. 

Bojana Beović je opozorila, da bi veli- 

168 3. 10. 2024

AKTUALNO 

21 

ko škodo povzročilo že, če bi iz javnega 

zdravstva odšlo nekaj sto zdravnikov. 

Po njenem mnenju bi to še posebej prizadelo 

majhne oddelke splošnih bolnišnic, 

kjer izvajanje dejavnosti ni več 

mogoče, že če odide le en zdravnik. 

Hkrati so problematične dejavnosti na 

terciarni ravni, ki se delno lahko opravijo 

tudi pri zasebnikih, denimo plastična 

kirurgija, maksilofacialna kirurgija 

in dermatologija. 

Predstojnica Dermatovenerološke 

klinike v UKC Ljubljana je ocenila, da 

bi novela zakona povzročila odhod kar 

tretjine zdravnikov dermatovenerologov 

s te klinike. »Skrb, ki jo imam jaz 

kot predstojnica dermatološke klinike, 

je, da bomo kliniko sčasoma lahko zaprli 

oziroma bo stroka z leti propadla, 

če bo zakon v tej obliki sprejet,« je dejala 

prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj. 

Novele zakona ne podpira niti vodja 

Enote za intenzivno infektologijo v 

UKC Maribor dr. Alenka Strdin Košir, ki 

se strinja, da bo novela prizadela predvsem 

manjše bolnišnice: »Klinični center 

Maribor je terciarna ustanova, ki 

naj bi bolnikom nudila vse specialnosti. 

Z odhodi specialistov ortopedije, radiologije, 

oftalmologije in drugih bo težko 

vzdrževati standard kliničnega centra, 

ker bolnikov ne bomo mogli ustrezno 

oskrbeti. Še večji problem bodo imele 

manjše bolnišnice, kjer se bodo določene 

panoge v javnem zdravstvu verjetno 

morale zapreti. Že zdaj so ORL, radiologija 

in oftalmologija v nekaterih bolnišnicah 

problematične.« 

UNIČENJE MAKSILOFACIALNE 

IN ORALNE KIRURGIJE? 

Uničujoče posledice novele zakona – če 

bo sprejeta v sedanji obliki – pričakujejo 

na področju maksilofacialne kirurgije, 

kjer se že zdaj spopadajo s pomanjkanjem 

kadra. Kot pravijo, lahko novela 

zakona povzroči, da v Sloveniji ne bo 

več zagotovljeno neprekinjeno zdravstveno 

varstvo na področju poškodb 

obraza in vratu. 

»Na kliničnem oddelku se že zdaj 

spopadamo s kadrovsko in prostorsko 

stisko ter podcenjenostjo naših storitev. 

V zadnjem letu so nas zapustili trije 

specialisti, kar pomeni, da nas je trenutno 

le še 11, večina pa resno razmišlja o 

odhodu,« je dejal David Vozlič, dr. med., 

dr. dent. med., KO za maksilofacialno in 

oralno kirurgijo, UKC Ljubljana. Na njihovem 

oddelku letno operirajo približno 

250 poškodb obraza, kar predstavlja 

okoli 90 odstotkov vseh hujših poškodb 

Bor Dobrin 

Po mnenju prof. dr. Bojane Beović izvajanje 

dejavnosti v majhnih oddelkih splošnih bolnišnic 

ni več mogoče, že če odide en zdravnik. 

obraza v državi. Letno zdravijo 40 novorojenčkov 

s prirojenimi anomalijami, 

kot je razcep ustnice, in opravijo približno 

200 operacij zaradi razvojnih motenj 

obraznega skeleta pri mladostnikih. So 

edini, ki v Sloveniji nudijo te storitve. 

»Teh storitev se v zasebnem sektorju ne 

izvaja, saj zahtevajo multidisciplinarno 

obravnavo, pri kateri sodelujejo tudi 

kolegi otorinolaringologi, ortodonti, 

nevrokirurgi, plastični kirurgi in drugi. 

Predlagana sprememba zakonodaje bi 

pomenila nazadovanje za 30 let in uničenje 

70-letne zgodovine maksilofacialne 

in oralne kirurgije v Sloveniji z 

nepopravljivimi posledicami za bolnike, 

zaradi katerih smo tukaj,« je še dodal. 

Z novim zakonom pričakujejo tudi 

odhod radiologov v zasebni sektor. 

Predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo 

v UKC Ljubljana prof. dr. Dimitrij 

Kuhelj je dejal, da so njihov inštitut 

že lani zapustili štirje izkušeni zdravniki: 

»To so zdravniki z največ znanja in 

v najboljših letih. Da nadomestiš take 

ljudi, potrebuješ precej časa. Kar se zdaj 

dogaja, je izredno škodljivo. Med kolegi 

se pojavljajo ideje o kolektivnih odpovedih, 

kar bi bilo za sistem katastrofalno. 

Vemo, kaj se dogaja v Celju, problem 

je na Jesenicah in v številnih drugih 

bolnišnicah. Nihče od naših kolegov ne 

bi delal pri zasebniku ali koncesionarju, 

če bi to delo lahko opravil v svoji ustanovi. 

Žal pa so razmere pri nas, tako kot 

tudi drugje, takšne, da je velika težava 

zastarela oprema. Magnetni resonanci 

v glavni stavbi UKC sta stari 18 in 24 let, 

delata od sedme ure zjutraj do 21. ure 

zvečer, ponoči pa še za nujno medicinsko 

pomoč. Ne predstavljam si, da bi te 

naprave še dodatno obremenili, predvsem 

pa enostavno nimamo dovolj kapacitet, 

da bi to lahko izvedli.« 

VLADA SE O NOVELI 

ZAKONA NI POSVETOVALA 

S KLJUČNIMI AKTERJI 

Čeprav zdravniki in predstojniki klinik 

najbolje poznajo težave zdravstvenega 

sistema, se, kot kaže, vlada in 

Ministrstvo za zdravje o novi noveli 

168 3. 10. 2024

22 AKTUALNO 

Predlagana sprememba 

zakonodaje bi pomenila 

nazadovanje za 30 let in 

uničenje 70-letne zgodovine 

maksilofacialne in oralne 

kirurgije v Sloveniji. 

Zakona o zdravstveni dejavnosti nista 

posvetovala ne z njimi, ne z Zdravniško 

zbornico Slovenije, ne z Medicinsko 

fakulteto UL, ki noveli zakona prav 

tako močno nasprotuje. 

Dekan Medicinske fakultete v Ljubljani 

prof. dr. Igor Švab je pojasnil, da 

se je medicinska fakulteta glede tega 

zakona znašla v položaju laične javnosti, 

saj niso bili povprašani za priporočila 

ali mnenja in niso bili vključeni v 

pripravo novele zakona. »Skrbi nas, kaj 

se bo zgodilo, če se veliko naših vrhunskih 

strokovnjakov odloči za delo v zasebnem 

sektorju in ne bodo več na voljo 

za pouk. V tem primeru bomo imeli 

»V vseh letih, odkar sem 

predstojnik, nihče ni hodil 

delat k zasebnikom sredi 

delovnega časa.« 

168 3. 10. 2024 

velike težave z izvajanjem predvsem 

kliničnega pouka. Zdravnikov, s katerimi 

imamo sklenjene takšne pogodbe, je 

več kot 300.« 

ZASTARELA OPREMA, 

POMANJKANJE POSTELJ IN 

ZDRAVNIŠKEGA OSEBJA 

Na novinarski konferenci so zdravniki 

opozorili, da večinoma ni težava v tem, 

da ne bi želeli delati več, vendar so omejene 

kapacitete zaradi pomanjkanja 

zdravniškega osebja in postelj. Zastarela 

je tudi oprema. »Infrastrukturno 

smo v velikem zaostanku – klinični 

center je 50 let stara stavba in praktično 

se od takrat, ko sem se tam zaposlil 

pred 40 leti, ni nič spremenilo,« pove 

prim. mag. Dušan Vlahovič, dr. med., 

vodja Oddelka za urgentno anesteziološko 

dejavnost: »Center za intenzivno 

zdravljenje kirurških bolnikov (CIT) 

ima še vedno enako število bolniških 

postelj kot takrat in seveda delamo skoraj 

vedno s stoodstotno zasedenostjo. 

Včeraj sem bil dežuren in vsakič, ko 

sprejmemo poškodovanca, se moramo 

pregovarjati, kam ga bomo namestili, 

saj ni prostora. Iz CIT-a morajo nekoga 

preseliti na oddelek, da lahko sprejmemo 

novega pacienta v intenzivno nego. 

Lahko operiramo več, ampak niso še 

naročili postelj na pograde. Kam bomo 

potem namestili paciente?« 

S podobnimi težavami se soočajo 

na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana. 

»Lahko dva dni operiraš od jutra do 

mraka, ampak kmalu zmanjka postelj, 

ker ljudje obležijo, saj ne morejo iti kar 

domov, ker to ni ambulanta. Kako boš 

potem delal še dodatno?« se je spraševal 

doc. dr. Leon Meglič, ki poleg svojega 

dela na ginekološki kliniki opravlja 

tudi delo v zasebni ustanovi. Če bi bila 

novela zakona sprejeta v tej obliki, kot 

je predlagana, bi tudi sam odšel iz javnega 

zdravstva, a priznava, da bi svoje 

delo pogrešal: »Rad delam s študenti, 

sem učitelj, med drugim tudi onkološke 

kirurgije, zelo rad delam s specializanti, 

specialisti, tudi specialisti iz drugih

AKTUALNO 

23 

@ukcljubljana 

»Če bi bila novela zakona 

sprejeta v tej obliki, kot 

je predlagana, bi odšel iz 

javnega zdravstva, a bi svoje 

delo pogrešal.« 

regij, držav. Na žalost pa trenutni zakon 

ne omogoča ali celo nasprotuje pokrivanju 

vseh teh področij. Zato bomo morali 

izbrati smer, za katero verjamemo, 

da bo omogočila boljši razvoj.« 

Ob tem zavrača očitke, da bi zaradi 

dela v zasebnem sektorju zanemarjal 

svoje delo v javnem zdravstvu: »V vseh 

letih, odkar sem predstojnik, nihče ni 

hodil delat k zasebnikom sredi delovnega 

časa. Mislim, da je teh primerov zelo 

malo, vendar politika in deloma tudi mediji 

te primere izkoristijo za napihovanje 

stvari ter obsojanje vseh zdravnikov 

zaradi nekaj 'gnilih jabolk' v sistemu.« 

Z njim se strinja predstojnik Kliničnega 

oddelka za hematologijo UKC Ljubljana 

prof. dr. Samo Zver, ki pravi, da predstojniki 

natančno vedo, kdo dela in kdo 

ne: »To niso skrivnosti. Vodje in vodstva 

imajo vse podatke.« Prepričan je, da bi 

bilo dovolj, da bi anomalije reševali in da 

za to ni treba vsem zdravnikom omejevati 

dela v zasebnem sektorju. 

Na težave, ki se ne rešujejo že vrsto 

let, opozarja tudi doc. dr. Simon Hawlina 

s Kliničnega oddelka za urologijo v 

UKC Ljubljana. Kot pravi, se spopadajo 

z nedopustno dolgimi čakalnimi vrstami, 

vendar novela zakona tega ne naslavlja: 

»Pričakoval bi, da bo vlada, ki je 

obljubila marsikatero spremembo, poskrbela 

za povečanje kapacitet. Težava 

je v tem, da ni dovolj operacijskih dvoran 

in postelj. Tudi medicinske sestre 

zaradi težkih delovnih pogojev zapuščajo 

naše oddelke. Tako sta na primer 

prejšnji teden naš oddelek zapustili 

dve sestri, v zadnjem letu pa skupno 

sedem. Na našem urološkem oddelku 

smo zdravniki kadrovsko dokaj dobro 

podprti, zato menim, da urologija ne bo 

propadla. Skoraj zagotovo pa bi rekel, 

da bodo propadli Izola, Slovenj Gradec, 

Jesenice in UKC Maribor, kjer že štiri 

leta delujejo s polovičnimi kapacitetami 

zaradi pomanjkanja sester. Polovica 

oddelka je zaprta, deluje pa le ena operacijska 

dvorana. To je za univerzitetni 

klinični center nesprejemljivo.« 

Prepričan je, da bodo na koncu največ 

izgubili bolniki, in opozoril, da so 

problemi večplastni in da slovenskega 

zdravstva ne bo rešilo le to, da bodo 

zdravniki delali več: »Pri kirurgiji bolnik 

po operaciji ne gre domov, to ni 

ambulantni pregled. Bolnik ostane na 

oddelku, lahko pride do zapletov, operacije 

so zahtevne, in dokler bolnik leži 

na postelji, ne moreš namestiti novega.« 

KRITIČNI TUDI ZDRAVNIKI 

URGENTNE MEDICINE 

Za zdravnike urgentne medicine velja, 

da so vezani na javni zdravstveni sistem, 

a tudi oni nasprotujejo močnemu 

omejevanju zdravnikov ter ločevanju 

zasebnega in javnega zdravstva. »Medicina 

je ekipni šport, in če bodo druge 

specialnosti in stroke kadrovsko 

podhranjene, ne bomo mogli zagotavljati 

celovite obravnave naših kritično 

bolnih in poškodovanih pacientov. 

Predlagana novela zaustavlja razvoj 

celotnega zdravstvenega sistema, kar 

posredno vpliva tudi na našo stroko,« 

je dejal predstojnik Urgentnega centra 

UKC Maribor. 

David Zupančič z Infekcijske klinike 

UKC Ljubljana pa dodaja, da se mu 

zdi ideja, da bo vlada z omejevanjem in 

prisilo dobila zdravnike nazaj v javni 

sektor, popolnoma zgrešena: »Vsi pogledi, 

sestanki in odločitve bi morali biti 

usmerjeni v izboljšanje razmer v javnem 

sektorju, ne pa v omejevanje konkurence, 

ki sploh ne obstaja. Pozdravljam vsak 

zakon ali idejo, ki podpira javni sektor, a 

zakon, ki sem ga prebral, in komentarji 

kolegov me resnično skrbijo.« 

Z novelo zakona bodo 

največ izgubili bolniki. 

SHUTTERSTOCK 

168 3. 10. 2024

24 AKTUALNO 

Od nakupa stavbe na Litijski dalje se 

razkrivajo vedno nove nepravilnosti. 

LUKA SVETINA 

ARHIV DOMOVINE 

Nove nezakonitosti 

V AFERI LITIJSKA 

Saga z nakupom stavbe na Litijski 51 v Ljubljani dobiva nove razsežnosti. Glavni akterji 

spornega nakupa so ob dveh že izvedenih revizijah 7,7 milijona evrov vrednega posla 

s poslovnežem Sebastjanom Vežnaverjem naročili še dve dodatni, katerih cilj je 

izključno oprati ime finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki ga je prvo poročilo 

(in najbolj temeljito doslej) notranje revizorke in dolgoletne uslužbenke na Ministrstvu 

za pravosodje Suzane Hötzl močno obremenilo. 

Zaradi nezakonitega prerazporejanja 

sredstev iz proračuna pa 

se je skupaj z Boštjančičem na 

tankem ledu znašel tudi premier 

Robert Golob, saj je denar za »sodno 

palačo« iz t. i. proračunske rezerve potrdila 

vlada. Suzana Hötzl, ki je vse od 

objave revizije deležna hudih političnih 

pritiskov, pa nezakonitih praks zdaj obtožuje 

tudi novo pravosodno ministrico 

Andrejo Katič. 

Spomnimo: tako notranja revizija 

posla, ki jo je opravila Suzana Hötzl, 

kot tudi revizija Računskega sodišča sta 

ugotovili, da sta finančni minister Klemen 

Boštjančič in Vlada RS sredstva za 

financiranje nakupa stavbe na Litijski 

168 3. 10. 2024 

Politično nastavljena 

direktorica je nad Hötzlovo 

nemudoma poslala 

svoje revizorje. 

51 nezakonito zagotovila iz proračunske 

rezerve. Na revizorje Računskega 

sodišča se je po naših zanesljivih informacijah 

začel izvajati pritisk, naj v 

poročilu vendarle zaobidejo finančnega 

ministra in predsednika vlade, čeprav 

sta kršila Zakon o javnih financah. Državni 

revizorji niso klonili, zato so morali 

v vladi poiskati novo rešitev. Našli 

so jo v dveh dodatnih revizijah, ki so ju 

naročili, da bi vendarle prišli do drugačnih 

rezultatov. Naročili so namreč 

revizijo notranje revizije in še posebno 

forenzično revizijo. 

Kot smo poročali, je Hötzlova na 

več kot 100 straneh popisala vse sporne 

poteze vpletenih, med drugim njihova 

nepooblaščena vpletanja v posel. 

V reviziji se bivši pravosodni ministrici 

Dominiki Švarc Pipan, finančnemu ministru 

Klemnu Boštjančiču in predsedniku 

vlade Robertu Golobu očita tudi 

politično usmerjanje novih cenitev in 

novih izmer, Dominiki Švarc Pipan, ki je 

bila izvrševalka, pa tudi kazniva dejanja.

AKTUALNO 

25 

Slednja je poskušala notranjo revizijo 

pred javnostjo skriti, na vladi so to poskušali 

s pomočjo vseh vzvodov, celo direktorja 

NPU, ki je podal mnenje, da mediji 

notranje revizije ne bi smeli objaviti. 

REVIZIJA NOTRANJE REVIZIJE 

Revizijo notranje revizije izvaja Urad 

za nadzor proračuna, ki do zdaj v javnosti 

skoraj ni obstajal. Vodi ga Patricija 

Pergar, bivša uslužbenka finančne 

uprave, ki jo je na čelo urada takoj po 

imenovanju nove vlade postavil prav 

Klemen Boštjančič. Akterji očitno politično 

motivirane revizije notranje revizije 

so prve izsledke še v grobi obliki 

osnutka nemudoma posredovali naklonjenim 

medijem. Tako je spletno Delo 

še isti dan, ko so na Uradu za nadzor 

proračuna pripravili osnutek poročila, 

objavilo izsledke s tendencioznim 

naslovom »Nadzorniki sesuli notranjo 

revizijo Litijske«. Urad za nadzor naj bi 

v izrednem pregledu skladnosti delovanja 

notranje revizije na Ministrstvu za 

pravosodje ugotovil veliko kršitev. Med 

drugim so njihovi očitki leteli na to, da 

naj Švarc Pipanova ne bi imela možnosti 

podati odziva na ugotovitve notranje 

revizije in da gre za nestrokovno pripravljen 

dokument. 

Zanimivo je, da je po naših informacijah 

Urad za nadzor revizorki Hötzlovi 

dal le nekaj dni časa za pripravo morebitnega 

odziva na njihove ugotovitve, 

ki so jih spisali na dvajsetih straneh. V 

uredništvu Domovine nam je uspelo 

pridobiti odziv, ki ga je pripravila Suzana 

Hötzl. Ta že v uvodu dokumenta, 

ki obsega več strani kot sama revizija 

Urada za nadzor proračuna, razkriva 

nezakonitost podlage za njihovo ravnanje. 

Boštjančiča namreč obtožuje 

nedopustnega ravnanja in vmešavanja 

v ozadju, kar je pripeljalo do naknadne 

revizije. Pri tem trdi, da je prav Boštjančič 

zahteval to revizijo, pa čeprav očitki 

dosedanjih ugotovitev revizorjev prav 

njega najbolj bremenijo. Andrejo Katič 

obtožuje, da je na podlagi njegovih 

zahtev nato spisala neutemeljene sume 

o nepravilnostih pri njenem delu in jih 

poslala na Urad za nadzor proračuna. 

Boštjančičeva direktorica Patricija Pergar 

je nad Hötzlovo nato nemudoma 

poslala svoje revizorje. 

PREUSMERJANJE POZORNOSTI 

Urad za nadzor proračuna – kot je zapisano 

na njegovi spletni strani – med 

drugim izvaja usklajevanje nalog notranjega 

nadzora nad javnimi financami v 

državi, inšpekcijski nadzor nad državnim 

proračunom, s svojim delom pa zagotavlja 

tudi zakonitost in večjo stopnjo 

namenskosti pri porabi sredstev državljanov 

Republike Slovenije in Evropske 

unije. Hötzlova v svojem odzivu poleg 

očitkov o očitno politično motiviranem 

naročilu naknadne revizije jasno opozori 

tudi na to, da Urad za nadzor proračuna 

ni opravil dolžnega nadzora nad 

Boštjančičevim ministrstvom, kjer so 

bile pri nakupu stavbe na Litijski sprejete 

ključne odločitve in opravljene vse 

ključne aktivnosti za izvedbo posla. Gre 

torej za spreten manever finančnega 

ministra Boštjančiča, da preusmeri pozornost 

stran od sebe in poskrbi, da se 

njegove rabote dodatno ne revidirajo. 

Boštjančič je z zahtevo za naknadno 

revizijo, ki jo je nato naročila Katičeva, 

nedvomno posegel v pristojnosti 

in neodvisnost drugega organa, pravi 

Poznavalci vedo povedati, da 

je imela notranja revizorka 

Suzana Hötzl pomembno 

vlogo pri odkrivanju 

najzahtevnejših finančnih in 

davčnih prevar, za rešetke 

pa je poslala številna znana 

poslovno-politična imena. 

Hötzlova in dodaja, da urad sploh nima 

pristojnosti in pooblastil za vsebinsko 

presojo njenega dela. Večkrat mu očita 

grobo prekoračitev teh pooblastil, 

saj s svojimi ugotovitvami želijo poseči 

prav v njene vsebinske ugotovitve 

in zaključke. Pri tem uradu tudi očita, 

da se ukvarja z redakcijskimi podrobnostmi, 

ki s predmetno notranjo revizijo 

nimajo nič skupnega. Urad za nadzor 

poračuna je, kot izhaja iz odziva notranje 

revizorke Suzane Hötzl, pri svoji 

reviziji večkrat celo priredil dejansko 

stanje. Opozarja še na določilo Mednarodnega 

standarda strokovnega ravnanja 

pri notranjem revidiranju (1110.A1), 

ki izrecno pravi, da »nihče ne sme vplivati 

na določanje obsega notranjega revidiranja, 

izvajanje dela in sporočanje 

izidov notranje revizije.« Boštjančič in 

Katičeva pa želita s političnimi pritiski 

narediti natanko to. 

RAZKRIVALA 

NAJVEČJE PREVARE 

Nenavadno je tudi, da se na Boštjančičevo 

zanikanje svoje vpletenosti ni odzvala 

predsednica Računskega sodišča Jana 

Ahčin, čeprav so njeni revizorji potrdili 

ugotovitve Suzane Hötzl, da je finančni 

minister 22. decembra lani odobril 

sredstva iz proračunske rezerve, čeprav 

je vedel, da dela narobe, in bil na to opozorjen. 

Potrdil je tudi investicijsko dokumentacijo, 

glede katere je bilo na pravosodnem 

ministrstvu ogromno polemik, 

češ da je z njo vse narobe. Zaposleni na 

finančnem ministrstvu in ministrstvu 

za pravosodje so imeli zaradi nerazumnih 

zahtev Boštjančiča na voljo le tri (3) 

dni časa, da uredijo vso dokumentacijo 

in vse postopke, pri tem pa so kršili tudi 

domala vse postopkovne roke, nad katerimi 

bdi prav Boštjančič. 

Njegov poskus diskreditiranja 

Hötzlove bo sicer po naših informacijah 

le stežka uspel, saj gre za dolgoletno 

izkušeno finančno inšpektorico in specialistko 

ter forenzično preiskovalko. V 

svoji karieri je preganjala najhujše kriminalce 

v državi, poznavalci vedo povedati, 

da je imela pomembno vlogo pri 

odkrivanju najzahtevnejših finančnih 

in davčnih prevar, za rešetke pa je poslala 

številna znana poslovno-politična 

imena. Znani davčni svetovalec nam 

je glede Suzane Hötzl zaupal, da se je z 

njo soočil v kar nekaj davčnih nadzorih. 

Opisal jo je kot korektno, a neizprosno. 

Pritožbe na njene ugotovitve, zapisnike 

in odločbe ponavadi niso bile smiselne. 

NALOGA ANDREJE KATIČ 

Že skoraj leto dni trajajoča saga o »sodni 

palači« bo gotovo dobila nove politične 

razsežnosti. Največja opozicijska 

stranka SDS je namreč že napovedala 

razpravo o tem v parlamentu, prvak 

stranke Janez Janša pa je v zadnjih dneh 

Boštjančiča že večkrat pozval k odstopu. 

Nazadnje se je ob Litijsko obregnil 

ob robu sojenja v aferi Trenta, ko je 

državnemu tožilcu Valenčiču očital 

usmerjanje preiskave pri korupcijskem 

nakupu Litijske. 

Poročali smo že, da je Katičeva, 

bržkone po naročilu Goloba in Boštjančiča, 

za skoraj 50.000 evrov davkoplačevalskega 

denarja naročila še eno 

revizijo pri politično obvladovanem 

podjetju Ernst & Young d. o. o. Katičeva 

pa želi očitno ob asistenci Boštjančičevega 

Urada za nadzor proračuna 

politično podrediti tudi Službo za no- 

168 3. 10. 2024

26 AKTUALNO 

tranjo revizijo, čeprav gre za neodvisno 

službo znotraj ministrstva. Po naših 

informacijah notranjim revizorjem 

onemogoča delo na način, da je nekaterim 

celo popolnoma preprečila dostop 

do dokumentov, potrebnih za njihovo 

delo. Katičeva naj bi iskala tudi načine, 

kako zamenjati vodjo Službe za notranjo 

revizijo, zahtevala je celo, da ta 

služba pripravi predlog novega letnega 

načrta dela, v katerem bi bila izpuščena 

izvedba notranjerevizijskih pregledov, 

ki naj bi jih izvedla vodja te službe Suzana 

Hötzl. V prej omenjenem odzivu 

Hötzlova opozarja, da gre pri tem za 

grobe kršitve zakonodaje. 

Na dan prihajajo nove informacije 

o tem, kako Katičeva kot pravosodna 

ministrica rokuje z zaupnimi dokumenti 

zadeve »Litijska«. Notranja revizorka 

Suzana Hötzl namreč v svojem 

odzivu na osnutek poročila o izvajanju 

naknadne revizije notranje revizije navaja, 

da je pravosodna ministrica kljub 

opozorilom Nacionalnega preiskovalnega 

urada (NPU) in informacijskega 

pooblaščenca, da se osnutek in končno 

notranjerevizijsko poročilo ne posredujeta 

nepooblaščenim osebam, to kljub 

vsemu storila. Hötzlova Katičevi očita, 

da je 4. julija letos svoji nekdanji strankarski 

kolegici in predhodnici Dominiki 

Švarc Pipan posredovala tako osnutek 

revizijskega poročila kot tudi končno 

revizijsko poročilo. Hötzlova opozarja, 

da je NPU v dopisu podal mnenje, da 

dokler poteka predkazenski postopek 

v zvezi z nakupom stavbe na Litijski, bi 

razkritje vsebine revizijskega poročila 

lahko ogrozilo in škodovalo uspešni 

izvedbi predkazenskega postopka. V 

predkazenskem postopku je namreč 

tudi Švarc Pipanova. Enako je zapisal 

tudi informacijski pooblaščenec. 

KAZENSKE OVADBE 

Kot smo v Domovini pisali že julija, se 

sicer v teh dneh vrstijo kazenske ovadbe 

zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje, 

nekdanjih podrejenih Dominiki 

Švarc Pipan in medijsko šikaniranih, 

ko je poskušala oprati svoje ime. Poročali 

smo o generalnem sekretarju na 

ministrstvu Urošu Gojkoviču, ki mu je 

po izbruhu afere ministrica dodelila 

slabo letno oceno, po naknadnem pregledu 

pa je strokovna komisija oceno 

popravila na »odlično«, medtem ko se 

ministrica na njihove večkratne pozive, 

naj svojo nenavadno odločitev pojasni, 

sploh ni odzvala. Najmanj dvanajst zaposlenih 

naj bi sledilo Gojkoviču, ki je 

na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani 

naslovil predlog za kazensko ovadbo 

in pregon Dominike Švarc Pipan zaradi 

suma storitve kaznivega dejanja žaljive 

obdolžitve. Kot izhaja iz ovadbe, ki jo 

je spisala odvetniška pisarna Golob, je 

osumljenka Gojkoviču očitala tudi storitev 

določenih kaznivih dejanj, čeprav 

še nikdar ni bil obsojen za kakršnokoli 

kaznivo dejanje. 

»Švarc Pipanova je o oškodovancu 

med drugim izjavila, da naj bi lagal, da 

naj bi načrtno prikrival in prirejal podatke, 

da naj bi bil del organizirane skupine, 

ki je skrbno načrtovano, protipravno 

delovala, zavestno zavajala in prirejala 

dokumentacijo s ciljem pridobitve protipravne 

koristi. Vse zgoraj navedene izjave 

osumljene o oškodovancu so v celoti 

neresnične, česar se je osumljena ob podaji 

izjav dobro zavedala,« piše v kazenski 

ovadbi. Kot smo poročali, bodo od 

nekdanje ministrice nekdanji šikanirani 

zaposleni zahtevali vsak po več deset 

tisoč evrov odškodnine v zasebnih tožbah, 

zaradi česar bi lahko skupni znesek 

narasel na več kot 100.000 evrov. 

Ministrica Andreja Katič je po navedbah 

Suzane Hötzl zaupne dokumente 

zadeve 'Litijska' posredovala 

nepooblaščenim osebam. 


168 3. 10. 2024

Obljuba s FIGO V ŽEPU? 

AKTUALNO 

Državi je naložena dolžnost zagotavljanja varnosti prebivalcem in to v razumno dosegljivi stopnji. 

Še do pred kratkim dosežen zadovoljiv nivo je pod novo oblastjo ministra za notranje zadeve g. Poklukarja 

v prepričljivem negativnem trendu padanja. Javnost je to kritično zaznala predvsem na področju 

»romske« problematike in drastičnega povečanja vdorov tujcev na območje Slovenije. 

27 

DR. ANTON OLAJ 

GOV.SI 

Romska problematika je po splošnem 

prepričanju rešljiva z 

vzgojo, vendar predlagane sistemske 

rešitve v parlamentu vladajoča 

stranka Gibanje Svoboda vztrajno 

odklanja. Nenavadno pri tem pa je, 

da je član te stranke ravno g. Poklukar, 

ki ob javno izraženem nezadovoljstvu 

ljudi vneto obiskuje župane varnostno 

»prizadetih« občin, pri čemer ne skopari 

z obljubami o ureditvi razmer. 

Zakaj torej g. Poklukar ne poskrbi 

za večjo dovzetnost poslancev lastne 

stranke za predlagane potrebne sistemske 

spremembe? Ljudje so upravičeno 

prestrašeni in razmišljajo o ustanovitvi 

vaških straž. Videti je, da so ministrove 

obljube dane s figo v žepu tudi zaradi 

tega, ker za odločno ukrepanje enostavno 

ni dovolj policistov. Primanjkuje 

jih tudi zaradi tega, ker se jih obremenjuje 

z nekakšno nepotrebno socialno 

oskrbo množice ilegalnih migrantov, 

policiji pa potem enostavno zmanjka 

časa za redno delo. 

Drastičen porast ilegalnih vdorov 

tujcev v Slovenijo, ki mimogrede niso 

niti prebežniki niti begunci, napeljuje 

na sklepanje, da Slovenija pod aktualno 

oblastjo ni dovolj zaščitena. Kako sicer 

razumeti, da je bilo v letu 2023 obravnavanih 

kar 58.193 ilegalnih migrantov ali 

več kot 158 oseb dnevno, vračanja nazaj 

pa praktično ni bilo. Takšno zaskrbljujoče 

stanje se nadaljuje tudi letos. 

Vemo, da se kaj takega v času prejšnje 

vlade ni dogajalo. 

POLICISTOV 

DRASTIČNO PRIMANJKUJE 

Znano je, da je urgentno obvladovanje 

varnostne problematike mogoče s povečanim 

angažiranjem policistov, ki jih 

v času mandata g. Poklukarja drastično 

primanjkuje. Zakaj torej gospod ni poskrbel 

za zadostno število policistov? Nenazadnje 

je dvakratni minister za notranje 

zadeve in so mu znani kadrovski 

izzivi policije. Ali pa ne ve, da je že leta 

2009 kadrovska in logistično-finančna 

Postavlja se vprašanje, 

ali minister Poklukar 

resnično deluje v smeri 

povečanja varnosti slovenskega 

prebivalstva. 

služba iz policije prešla v sekretariat na 

Ministrstvo za notranje zadeve? 

Posebno zaskrbljujoče pa je, da se 

število policistov ne zmanjšuje le zaradi 

upokojevanja, ampak tudi zaradi 

slabih odnosov v organizaciji. Leta 

2021 je bila opravljena redna meritev 

organizacijske klime v policiji, ki jo 

od leta 2013 vsako drugo leto izdeluje 

Policijska akademija. Ugotovljeno je 

bilo najbolj pozitivno razpoloženje v 

kolektivih policije do tedaj, čeprav so 

dominantni mediji in tudi zdajšnji minister 

v tistem času propagandno bili 

plat zvona, kako je padlo zaupanje v 

Posebno zaskrbljujoče je, 

da se število policistov 

ne zmanjšuje le zaradi 

upokojevanja, ampak tudi 

zaradi slabih odnosov 

v organizaciji. 

policijo, čeprav je policija delala bolje 

kot v preteklosti. 

Tudi zato je prav, da minister 

Poklukar javno objavi zadnjo meritev 

organizacijske klime v policiji za leto 

2023. Mogoče se izkaže, da je politika 

Gibanja Svobode razlog, da policisti 

množično zapuščajo to nekdaj elitno 

organizacijo. Mogoče je tudi, da se kot 

verjetno izkaže sklepanje, da je minister 

Poklukar porabil preveč energije 

pri iskanju tistih, ki naj bi sistematično 

izvajali represijo nad državljani v času 

prejšnje vlade. Tožilstvo jih namreč po 

dvoletnem iskanju ni našlo. 

Pomenljivo je tudi, da se minister 

policistom do sedaj še ni opravičil za 

izrečene klevete, ki so jih bili deležni 

zaradi zakonitega dela pri varovanjih 

nasilnih protestov. 

Naj zaključim ta prispevek kar z mislijo 

g. Poklukarja, ki jo je javno objavil 

ob dnevu slovenske policije leta 2021, 

ko se kljub vljudnemu vabilu ni udeležil 

svečanosti na Holmcu. »V policiji se še 

naprej nadaljuje nova normalnost patološke 

nenormalnosti.« Temu dodajam 

– verjetno s »figo v žepu«. 

168 3. 10. 2024

28 

AKTUALNO 

NENAD GLÜCKS 

Je poslanec Dejan Süč 

NADLEGOVAL ZAPOSLENE 

v kavarni Vinarium? 

Naši viri iz Prekmurja so nas obvestili o incidentu, ki naj bi ga 11. maja letos 

zvečer v kavarni Vinarium (v sklopu znanega razglednega stolpa Vinarium) 

pri Lendavi povzročil poslanec Gibanja Svoboda Dejan Süč. Po koncu odpiralnega 

časa je, kot piše v prijavi na policijo, od zaposlenih zahteval, naj mu postrežejo 

z alkoholom, mahal s 50-evrskim bankovcem in se ponižujoče vedel do njih. 

poslanec Gibanja Svoboda 

Dejan Süč, domačin iz Lendave, je 

34-letni 

glede na prijavo zaposlene iz omenjene 

kavarne (ne želi, da razkrijemo 

njeno identiteto) v soboto, 11. maja, nekaj minut 

po 20. uri, torej po koncu odpiralnega časa, s 

trkanjem na steklena vrata na vsak način skušal 

doseči, da se kavarna posebej zanj odpre. Po besedah 

zaposlene sta njena dva sodelavca, ki sta sicer 

po besedah naših virov pripravljena potrditi navedeno, 

tedaj pospravljala v notranjosti kavarne. 

»Do steklenih vrat je prišel Dejan Süč, ki se 

je nedostojno vedel ter s provokacijami in močnim 

trkanjem želel doseči, da se kavarna odpre. 

Mahal je s petdesetevrskim bankovcem ter 

zahteval pijačo. Da ni važno, kaj, samo da je alkoholna 

pijača.« Ker mu je njen sodelavec dejal, 

da imajo zaprto, je, kot je zapisano v prijavi na 

policijo, stopnjeval pritiske ter prišel do zadnjih 

Glede na prijavo na policijo naj bi poslanec Dejan Süč (levo) 

ob zahtevi po alkoholu zaposlene v kavarni spraševal, ali 

vedo, kdo on je, in jih spravljal v manjvreden položaj. 

FB @dejansuc89 

vrat skladišča in nedovoljeno vstopil v skladišče 

kavarne. Zaposlena je pristopila k Süču, mu dejala, 

da je kavarna zaprta, in ga prosila, naj takoj 

zapusti prostor. Ob tem naj bi ji odvrnil: »A ti 

veš, kdo sem jaz? Imam goste iz Španije, daj mi 

karkoli za piti, lahko tisto žganje, saj tu tako ni 

kamer.« Ponovno mu je povedala, da so zaprti, in 

ga prosila, naj gre. 

Dodaja, da je bil ves čas s svojim ravnanjem 

do nje in sodelavcev žaljiv in jih je spravljal v 

manjvrednostni položaj ter želel izkoristiti svoj 

položaj poslanca, kar je dal jasno vedeti s svojimi 

vprašanji »A veš, kdo sem jaz?«. Vsi trije zaposleni 

so bili ob tem prestrašeni in so se počutili 

ponižane, je še zapisano v prijavi. Po večkratnih 

opozorilih je nato poslanec le zapustil skladišče 

kavarne. Zaposlena je prijavo s prošnjo za ukrepanje 

na Policijsko postajo Lendava poslala 15. 

maja, torej štiri dni po zatrjevanem incidentu. 

OČITKI NA RAČUN POLICIJE 

Toda zadeva se tu šele dobro začne. Če drži, kar 

pravi gospa, je nekdo na policiji zlorabil uradni 

položaj. Lastnica razglednega stolpa Vinarium 

Lendava in istoimenske kavarne je Občina Lendava, 

Turistična zveza Lendava vabi (TZLV) pa 

ga ima v najemu in z njim upravlja. Odvetnik, 

pooblaščenec občine in najemnika, je na Policijsko 

postajo Lendava poslal dopis, v katerem 

policijo opozarja, da kljub temu, da so bili od 

Turistične zveze Lendava vabi 20. maja obveščeni 

o opisanem incidentu, žal niso ukrepali. 

Pooblaščenec je zapisal, da ravnanje poslanca 

pomeni prekršek zoper javni red in mir, ter prosil, 

naj policisti opravijo pogovor z vpletenimi 

in zoper Süča ukrepajo. 

A stvari so šle, kot izhaja iz naknadnega dopisa 

prijaviteljice policiji, v povsem drugo smer. 

Navedla je, da sta jo skušala 15. junija dva policista 

na delovnem mestu na stolpu Vinarium 

prepričati, naj odstopi od vložene prijave zoper 

Süča za prekršek. Vzela sta njeno številko, nista 

se predstavila. Dodaja, da je vztrajala pri svoji izjavi. 

V istem dopisu je zatrdila še, da je policija 9. 

168 3. 10. 2024

AKTUALNO 

29 

»Mahal je s petdesetevrskim 

bankovcem ter zahteval 

pijačo. Ni važno, kaj, samo 

da je alkoholna pijača.« 

Kavarna Vinarium je v sklopu znanega stolpa 

Vinarium pri Lendavi. 

Jošt Gantar/www.slovenia.info 

julija izvedla drugi poskus prepričevanja, 

da bi odstopila od prijave. Ker je tedaj 

ni bilo na delovnem mestu, so jo policisti 

obiskali kar na domu. Spet se niso 

predstavili, spomni se istega policista 

kot prejšnjič. »Vztrajno so me prepričevali, 

da naj podpišem, da odstopam od 

prijave, saj ne bom nič dosegla in nima 

smisla, saj so oni zadevo že zaključili. 

Ker nisem želela odstopiti, so povedali, 

da bodo govorili z mojo predstojnico, 

torej predsednico Turistične zveze 

Lendava vabi Evo Marijo Banutai.« Na 

koncu je zapisala, da je takšno ravnanje 

policije neprimerno in se s tem kršijo 

njene pravice. Od policije ni dobila nobenega 

odziva. 

Policijsko upravo Murska Sobota 

pod vodstvom Damirja Ivančića smo 

vprašali, zakaj policija ni ukrepala, 

pač pa je protizakonito pritiskala na 

prijaviteljico, naj prijavo umakne. Kdo 

so bili policisti, ki so na prijaviteljico 

pritiskali? Kako bodo na PU Murska 

Sobota ukrepali zoper načelnika Policijske 

postaje Lendava Srečka Kosija? 

Na omenjeni policijski upravi v štirih 

delovnih dneh niso pripravili vsebinskega 

odgovora. Pravijo, da so pozvali 

načelnika Policijske postaje Lendava za 

predložitev pojasnila. Ko ga prejmejo in 

preučijo, nam bodo poslali odgovor. Poizvedeli 

smo tudi pri Gibanju Svoboda, 

ali so oni oziroma posamezniki iz njihove 

stranke posredovali, da je policija 

pritisnila na prijaviteljico, vendar se 

niso odzvali. 

POSLANEC: GRE ZA 

DISKREDITACIJO 

Dejan Süč je sicer poslanec Gibanja 

Svoboda od septembra lani, ko je na tej 

funkciji zamenjal nekdanjega boksarja 

Dejana Zavca, ki je z mesta poslanca 

odstopil iz osebnih oziroma zdravstvenih 

razlogov. Pred prihodom v Državni 

zbor je bil Süč od junija 2022 do septembra 

2023 vodja kabineta ministrice 

za kmetijstvo. Po izobrazbi je profesor 

zgodovine in geografije, kot samostojni 

podjetnik se je ukvarjal z rodoslovnimi 

raziskavami. Je tudi občinski svetnik 

Gibanja Svoboda v občini Lendava, kjer 

je leta 2018, pri 29 letih, kandidiral za 

župana, vendar so volivci dali prednost 

(ne veliko) protikandidatu Janezu Magyarju 

iz SDS. Slednji je zmagal tudi na 

zadnjih županskih volitvah. 

Kakšen je odziv Süča na očitke o 

razgrajanju in nadlegovanju zaposlenih 

v kavarni Vinarium? Trdi, da gre za 

neresnice. Pravi, da na nikogar ni vpil 

niti mahal z denarjem niti ni kogarkoli 

spraševal, ali ve, kdo on je. Ostro zavrača 

vsakršne navedbe glede domnevnega 

vplivanja na policijo oziroma oviranje 

preiskave. Glede članka, ki ga je 

v zvezi s tem zatrjevanim incidentom 

nedavno napisal novinar Luka Perš 

(portal prava.si), poudarja, da je bil spisan 

z namenom njegove diskreditacije. 

Prepričan je, da navedbe zoper njega, ki 

jih smatra za škodljive za njegovo čast 

in dobro ime, prihajajo od Turistične 

zveze Lendava vabi. Že dlje časa namreč 

opozarja na sumljivo dogajanje 

na stolpu Vinarium ter okoliški infrastrukturi, 

za upravljanje katere Občina 

Lendava zasebnemu društvu oziroma 

zvezi društev mesečno plačuje 41.700 

evrov (podatek za prejšnji mesec). Ocenjuje, 

da so upravljanje, kakovost ponudbe 

in storitev na stolpu Vinarium 

zelo slabi, »zato sem že večkrat javno 

izpostavil sum netransparentnega in 

škodljivega upravljanja te sicer čudovite 

turistične destinacije ter pretakanje 

denarja iz javnih sredstev v kroge ozkih 

interesnih skupin.« 

Dodaja, da bo z opozarjanjem na 

nepravilnosti nadaljeval »tudi po tem 

poskusu utišanja s strani Turistične 

zveze Lendava vabi. To je namreč tudi 

moja odgovornost državljana in občinskega 

svetnika.« Süč je bil do marca letos 

član nadzornega odbora TZLV. 

ZGODBE SI PIŠEMO SAMI 

Predsednica turistične zveze Eva Marija 

Banutai je za Domovino potrdila, da 

je 11. maja prišlo do incidenta v kavarni 

Vinarium, zato so na policijo podali 

naznanilo prekrška. Odgovorili so jim, 

da vsebino obravnavajo kot pisno naznanitev 

prekrška zoper javni red in mir. 

Za uvedbo postopka o prekršku pa imajo 

zaposleni kot domnevni oškodovanci 

pravico podati prijavo kršitve javnega 

reda v konkretni zadevi. Banutaieva 

zanika vsa namigovanja o nepravilnosti 

pri delovanju TZLV in ostro zavrača 

vsak domnevni sum netransparentnega 

in škodljivega upravljanja stolpa 

Vinarium. »Turistična zveza Lendava 

vabi ne želi naprtiti nikomur nobene 

zgodbe. Zgodbe si pišemo sami, o dobrem 

imenu in časti je treba razmišljati 

takrat, ko se nedostojno vedemo.« 

Na Policijski upravi 

Murska Sobota pod 

vodstvom Damirja Ivančića 

v zvezi z ravnanjem 

policistov v tem primeru 

še niso ukrepali. 

PU Murska Sobota 

168 3. 10. 2024

30 

INTERVJU 

V oddaji Vroča tema je bil gost dr. Ernest Petrič (87), 

strokovnjak za mednarodno pravo in profesor mednarodnih 

odnosov, nekdanji stalni predstavnik Slovenije pri 

OZN v New Yorku, sicer pa tudi dobitnik zlatega reda za 

zasluge RS in častni občan občine Bled. Ernest Petrič, 

ki je v 80. letih sodeloval v projektu, ki je zbližal mlade 

izraelske in palestinske študente, sicer pa leta 1993 

v Washingtonu prisostvoval zgodovinskemu stisku rok 

med Jaserjem Arafatom in Jicakom Rabinom, je v pogovoru 

razkril, kako so Palestinci že od 40. let prejšnjega 

stoletja žrtve arabskih »bratov«, na račun katerih so 

izgubili velik del ozemlja, ki jim je pripadlo po predlogu 

delitve ZN na dve državi. Dr. Petrič pojasnjuje, da do premirja 

v Gazi in oblikovanja samostojne države nikoli ne 

bo moglo priti, dokler se Palestinci ne bodo odpovedali 

terorizmu. Kritičen je do odnosa slovenske vlade do palestinskega 

vprašanja in političnih pritiskov, ki jih je bila 

deležna udeleženka nedavnega Blejskega strateškega 

foruma, nekdanja izraelska političarka Cipi Livni. 

DR. ERNEST PETRIČ, STROKOVNJAK ZA MEDNARODNO PRAVO 

»Arafatu sem dejal, da lahko 

PALESTINA ZAŽIVI SAMO, 

če se odpove terorizmu« 

Odklanjanje dialoga ne pelje nikamor, zato je ministrica ravnala prav, da je na Bled povabila političarko 

Cipi Livni. – Dvomim, da so se ljubljanski študenti, ki so protestirali proti Izraelu z gesli »Od reke do morja«, 

ki je geslo uničenja države Izrael, zavedali, da s tem ne prispevajo k miru. – Vsekakor bi morala biti vlada 

ob priznanju Palestine bolj jasna, da s tem ne priznava tudi Hamasa, saj s tem ne moreš prispevati k miru. 

– Pri izjavah, da Izrael izvaja genocid, bi moral biti premier Golob bolj zadržan. – Leta 1948 so v imenu 

Palestincev govorile druge arabske države. Izraelu so napovedale vojno in ob tem imele svoje ambicije. 

LUKA SVETINA 

JAKA KRENKER/DOMOVINA 

168 3. 10. 2024

INTERVJU 

31 

Zakaj se niste udeležili letošnjega 

strateškega foruma na Bledu, 

če pa tam živite in ste, tako je 

slišati, bili vabljeni? 

Ko sem dobil sporočilo, da ne morem 

sodelovati na strateškem forumu kot 

govornik in da nimam vstopa na svečani 

otvoritveni dogodek, sem se odločil, 

da tja ne bom šel. Vsa leta sem sodeloval, 

bolj ali manj aktivno, zato me je kot 

enega izmed ustanoviteljev tega foruma 

ta odnos vlade malce prizadel. Moral 

bi čakati v avli in gledati na ekranu, 

kaj se v razpravni dvorani dogaja. Pri 

mojih letih se mi je to zdelo odveč. 

V luči dogajanja v Palestini smo 

slišali pozive iz Levice, naj ministrica 

Tanja Fajon prekliče vabilo 

izraelski političarki Cipi Livni, 

dobrodošlico ji je odrekla celo 

predsednica republike Nataša 

Pirc Musar. Kako ste to videli kot 

dolgoletni diplomat? 

V vseh desetletjih delovanja na mednarodnem 

področju sem ugotovil, da 

probleme rešuje dialog, ne pa protesti. 

Imeli smo lastne izkušnje, dolgo smo 

se vpletali v incidente z Avstrijo okrog 

manjšinske problematike; ko smo 

začeli voditi dialog, so se stvari začele 

premikati na bolje. Tudi na Bližnjem 

vzhodu primanjkuje dialoga, stvari 

so se tam začele obračati šele po vojni 

leta 1973, ko sta obe strani nekako 

razumeli, da brez dialoga ne bo šlo nikamor, 

da vojna ne bo rešila problema. 

Te napore je vlagal zlasti Jicak Rabin v 

90. letih na izraelski strani, ne pozabimo 

niti na egiptovskega predsednika 

Anvarja Sadata … Odklanjanje dialoga 

v stilu, z vami se ne pogovarjamo, ne 

pelje nikamor. Ministrica je ravnala 

prav; če se je odločila gospo povabiti, 

ji je morala dati tudi besedo. Zagotovo 

se Cipi Livni ni počutila dobro, bila je 

pred dilemo, ali naj odide ali ostane. 

Ostala je, povedala je, kar je imela povedati, 

odločila se je prav. Samo dialog 

bo nekoč pripeljal do rešitve palestinskega 

vprašanja. Jaz tega ne bom dočakal, 

ampak nekoč bo tako. 

V vseh desetletjih delovanja 

na mednarodnem področju 

sem ugotovil, da probleme 

rešuje dialog, ne pa protesti. 

Slovenska vlada je priznala 

Palestino v luči naporov, da bi 

pomagali končati konflikt. Ste vi 

razumeli to dobronamernost? 

Razumel sem tako, kot so rekli. Nimam 

razlogov, da bi dvomil. Ali bo to res prispevalo 

k miru, pa je drugo vprašanje, 

čeprav je bil namen dober. Zamišljal 

sem si, tudi ko sem bil v ta odločanja 

vpleten v času Cerarjeve vlade, da je 

treba iti po ustaljeni poti diplomacije, ki 

bo pripeljala do miru. V tej situaciji je to 

zgolj eno priznanje več od že obstoječih 

140. Na vojno ne bo vplivalo. Ni videti 

teh učinkov. O tem sem govoril na političnih 

forumih; lahko bi ubrali isto pot, 

ki jo je ubrala EU, ko so nas priznavali 

pod določenimi pogoji. Morali smo 

priznati meje v okviru bivše države, 

izraziti pripravljenost spoštovati pravice 

o manjšinskem varstvu, človekovih 

pravicah in tako naprej. Tako je določila 

Badinterjeva komisija. Šele potem so 

nas 15. januarja 1992 priznali. Tudi mi 

bi lahko kot članica Varnostnega sveta 

predlagali, da bi evropska skupnost pod 

določenimi pogoji priznala Palestino. 

Prvi pogoj je seveda takojšnja izpustitev 

talcev, drugi pa, da organizacije, ki 

vladajo v Palestini – Hamas, pa konec 

koncev Hezbolah – sploh priznajo Izrael. 

Njihov program je uničenje Izraela. 

Dvomim, da so se ljubljanski študenti, 

ki so protestirali proti Izraelu z gesli 

»Od reke do morja«, ki je geslo uničenja 

države Izrael, zavedali, da s tem ne prispevajo 

k miru. Nekatere arabske države 

danes priznavajo obstoj Izraela. Za 

razliko od Irana, Hamasa, Hezbolaha; 

če se slednji temu ne odrečejo, v procesu 

nastajanja Palestine ne morejo sodelovati. 

To je prvi pogoj do postopnega 

nastanka države Palestine. 

Kakšno sporočilo smo dali s tem, 

ko smo priznali Palestino v času, 

ko jo obvladuje Hamas? 

Vsekakor bi morali ob priznanju biti 

bolj jasni, da s tem priznanjem nismo 

priznali tudi Hamasa. Če priznaš Hamas, 

ki ima v programu uničenje Izraela, 

s tem ne moreš prispevati k miru. 

Predsednik vlade Robert Golob je 

na Bledu izraelskega premierja 

Benjamina Netanjahuja že obtožil 

zločinov in napovedal, da bo zanje 

nekoč odgovarjal. Je to nevarno 

početje, preden o tem dejansko 

odloči sodišče v Haagu? 

Veliko sem se ukvarjal s problemom imunitete 

najvišjih državnih funkcionarjev 

v okviru mednarodne komisije Združenih 

narodov za razvoj mednarodnega 

prava v državi. Pri imuniteti ne gre samo 

za privilegij, ki ga imajo – je tudi pogoj za 

nemoteno sodelovanje na mednarodni 

ravni. Predstavljajte si, da bi se Mongolija 

odločila, da bi aretirala Vladimirja 

Težko poslušam, 

da če se nekdo z nekom 

o nečem ne strinja, 

je že fašist. 

Putina, ki je bil na obisku. To bi vodilo v 

hude mednarodne zaplete. Pri takšnih 

izjavah bi moral biti premier zadržan. 

Težko poslušam na Slovenskem, da če 

se nekdo z nekom o nečem ne strinja, je 

že fašist. Ob koncu druge svetovne vojne 

sem bil star deset let, prisostvoval sem 

streljanju talcev pri Kovorju, videl ljudi 

bežati čez Ljubelj. Tako prosto po Prešernu 

uporabljati besede, kot sta npr. fašizem 

ali pa genocid, s strani državnikov 

ni zrelo in ni dobro. 

Čakamo torej na odločitev 

Mednarodnega kazenskega sodišča, 

ali gre za genocid v Gazi ali ne. 

Vi pravite, da v to ne verjamete. 

Genocid je v konvenciji, oblikovani leta 

1949, opredeljen zelo rigorozno. Ni vsak 

poboj, vsako streljanje ljudi genocid. To 

so zločini zoper človečnost. Vprašanje 

namena je pomembno. Ali je namen 

pobiti določene ljudi ali pa je namen, 

da bi se uničilo celotno skupnost. Ideja 

genocida je posledica holokavsta, ko 

so želeli judovsko vprašanje v Evropi 

rešiti na način, da jih uničijo. Poglejmo 

primer vojne v Bosni in Hercegovini v 

90. letih. Genocid je bil uradno samo 

v Srebrenici, ne pa tudi drugje, kjer so 

prav tako pobijali Bošnjake. Samo v 

Srebrenici je bil izkazan namen uničiti 

celotno skupnost. Počakajmo, kako bo 

odločilo sodišče v Haagu. Vsakdo, ki je 

storil zločin, pa mora kazensko odgovarjati. 

Izdane so bile že mednarodne 

tiralice tudi za drugo stran, hamasovce, 

celo za Vladimirja Putina. Tudi v našem 

kazenskem zakoniku imamo kot zločin 

naveden genocid, morda lahko na osnovi 

tega ukrepamo zoper koga izmed teh, 

ki se jih sumi, da so zagrešili genocid. 

168 3. 10. 2024

32 

MEDIJI INTERVJU 

Mednarodna javnost se je proti 

Izraelu obrnila predvsem zaradi 

podob mrtvih otrok v Gazi. Druga 

stran ves čas pravi, da se temu 

izogiba, da je to posledica tega, da 

Hamas otroke in ženske uporablja 

za živi ščit. Ampak ali je to dovolj 

dober razlog? 

To ni dovolj dober izgovor. Verjetno bi 

moral Izrael v tem položaju slediti tistemu, 

kar mu je bilo sugerirano s strani 

Mednarodnega kazenskega sodišča: 

naj bo pozoren, da v okviru svoje vojaške 

akcije, ki je z vidika samoobrambe 

upravičena, saj je bil že večkrat napaden 

z raketami, ravna zadržano in da bo odgovoren, 

če se bo dogajal genocid ali pa 

zločini zoper človečnost. Prav je, da se 

ta postopek korektno vodi proti komerkoli, 

ki ga sumijo takšnih zločinov, in 

da je primerno kaznovan. Težava tega 

sodišča je, da niso vse države članice; 

najpomembnejše države niso pristopile 

k mednarodnemu sodišču v Haagu 

in niso stranke v postopku. Govoriva o 

ZDA, Rusiji, Kitajski, Ukrajini, Izraelu. 

Sodišče sicer kar dobro deluje znotraj 

svojih okvirov. Morda se bodo odločile 

pristopiti kdaj v prihodnje. Kako pa je 

sodišče izdalo tiralico zoper Putina? 

Ker lahko steče postopek, če se dogaja 

zločin na ozemlju države Ukrajine, 

čeprav država ni podpisnica Rimskega 

statuta. To so zapletene pravne stvari, 

mednarodno pravo je težko razumljivo 

preprostim ljudem. 

168 3. 10. 2024 

Ni vsak poboj ljudi genocid. 

To so zločini zoper 

človečnost. Pomembno 

vprašanje je, ali je namen 

pobiti določene ljudi ali pa 

uničiti celotno skupnost. 

Ni malo tistih, ki pravijo, da Izrael 

desetletja sistematično izriva 

Palestince z njihove zemlje, da se 

imajo slednji zato pravico boriti 

za svoj obstoj in da je bil 7. oktober 

2023 odgovor na to … 

Mogoče je do neke mere to bil odgovor. 

To vprašanje bremeni mednarodno 

skupnost od leta 1948, ko je po prvi izraelsko-palestinski 

vojni nastala država 

Izrael. Če sem ciničen: Palestinci bi morali 

takrat dahniti da in bi imeli svojo 

državo. Ampak niso imeli usode v svojih 

rokah, takrat niso bili organizirani 

kot gibanje; PLO in Jaser Arafat, vse to 

je nastalo kasneje. Leta 1948 so v imenu 

Palestincev govorile druge arabske 

države. Izraelu so napovedale vojno in 

ob tem imele svoje ambicije. Jordanija si 

je hotela priključiti Zahodni breg. Egipt 

je želel Gazo, svoje načrte je imela tudi 

Sirija. Vojna se je končala s porazom, 

mnogi so bežali, mnogi so bili pregnani. 

To je bila nakba, velika palestinska nesreča. 

Škoda, da takrat ni stekel proces 

priznanja dveh držav. Moje zavzemanje 

je še danes jasno: dve državi, drugega 

izhoda ni. Vojna se bo končala s tem, da 

ene strani več ne bo in potem bo ena država. 

Obstaja pa tveganje, da bo to vodilo 

v svetovni konflikt. 

Izraelci pravijo, da so se vsakič 

ubranili. So pa tudi vsakič potem 

povečali teritorij, s katerega se 

ne umaknejo. Tudi mednarodna 

skupnost jim očita, da nezakonito 

širijo svoje naselbine na Zahodnem 

bregu … 

Izrael je na nek način demokracija z 

različnimi radikalnimi tendencami. 

Dolgo časa je kazalo dobro, po stisku 

rok v Washingtonu med Jicakom Rabinom 

in Jaserjem Arafatom leta 1993 se 

je zdelo, da bodo tudi Palestinci prišli 

do svoje države. Potem pa se je zgodila 

vojna Iran – Irak, zgodili sta se prva in 

druga zalivska vojna, palestinsko vprašanje 

je bilo potisnejo na stran. V Izraelu 

so si ena za drugo sledile vlade, ki 

niso bile zares vlade, kakršno bi vodil 

Rabin, glavno besedo je dobila radikalna 

desnica. Ti pogledi so bili usmerjeni 

v to, da ne pride do dveh držav, čeprav 

so dobili Palestinci samoupravo na Zahodnem 

bregu in v Gazi. Žal se je v slednji 

zgodilo to, da je nadzor prevzela 

teroristična organizacija Hamas. 

Slovenski novinarji pišejo, 

da gre za gibanje, ne pa za 

teroriste, kot Hamas klasificira 

tudi Evropska unija … 

Naši novinarji bi morali biti bolj natančni, 

ko poročajo o Hamasu. Resnično 

dvomim, da je Hamas pravi predstavnik 

Palestincev, celo v sami Gazi je 

njihov režim resnično vprašljiv. Izvolili 

pa so ga, imajo ga. Večkrat nejevoljno 

berem, kako novinarji uporabljajo besede 

in termine na tako lahkoten način. 

Hamas je vsa leta uporabljal teroristične 

metode in je glavno zlo za Palestince. 

Prva napaka leta 1948 je bila, da so 

arabske države rekle, da nočejo rešitve 

dveh držav. Takrat so morda mislili, da 

bodo vojno dobili, da Izraela ne bo, da 

bo samo Palestina. Pa so vojno izgubili. 

Nato je sledila še druga velika napaka, 

in sicer da je bil več desetletij palestinski 

odpor tesno prepleten s terorizmom. 

Pod šolske avtobuse so se podstavljale 

bombe. Je to narodnoosvobodilni boj? 

Ne, to je samo zločin. Kot tudi ni mogoče 

s sklicevanjem na samoobrambo

INTERVJU 

33 

Radikalizem je pogosto blizu terorizmu, 

deluje nerazumno, čustveno, fanatično, 

po načelu vse ali nič. Ampak 

možen je samo kompromis, popuščanje, 

dialog o realnih vprašanjih, kot je 

obstoj dveh držav in status Jeruzalema. 

Pogovori v Kairu niso uspeli, ker bi ena 

stran rada uničila Hamas za vse večne 

čase, druga stran pa bi rada dobila legitimiteto, 

izšla iz pogajanj kot zakonit 

zastopnik Palestine, sploh zdaj, ko je 

PLO potisnjena nekako na stran. Dokler 

se Hamas in Teheran ne odrečeta ideji, 

da je treba Izrael uničiti, se bo ta država 

branila z vsemi sredstvi in pri tem pretiravala. 

Tako dolgo bodo imeli radikalci 

v Izraelu pomembno besedo. Izrael se 

bo branil do konca, če bo treba, tudi z 

jedrskim orožjem. 

Če sem ciničen: Palestinci 

bi morali leta 1948 dahniti 

da in bi imeli danes svojo 

državo. Ampak niso imeli 

usode v svojih rokah, v imenu 

Palestincev so govorile druge 

arabske države. 

upravičiti vseh mogočih zločinov. Je 

bil boj za osamosvojitev, ko so na olimpijadi 

v Münchnu ugrabili izraelske 

športnike in jih zverinsko pobili? Po 

mojem ne. Če bi se palestinsko gibanje 

že pred desetletji otreslo terorizma in 

vzpostavilo dialog, če bi namesto gesel 

»Od reke do morja« iskalo stičišča, 

bi bili danes, upam si reči, precej bližje 

svoji državi. 

Hamas je vedel, kaj bo sledilo napadu 

7. oktobra … 

Nedvomno je Hamas to vedel. To je bil 

masaker nad otroki na koncertu, nad 

vojaki. Pobiti v eni noči 1.400 ljudi je 

velika številka. Izrael je odgovoril na 

vsak napad, Hamas je vedel, da bo odgovoril 

tudi na ta teroristični napad. 

Zakaj je torej Hamas to storil? Verjetno 

ste slišali za t. i. abrahamske sporazume. 

Savdska Arabija je bila na tem, 

da Izrael prizna kot suvereno državo. 

To bi dalo zagon mirovnemu procesu, 

ki poteka počasi, saj gre za enega najbolj 

zapletenih konfliktov, s katerimi 

se sooča človeštvo v zadnjih 100 letih. 

V čigavem interesu je torej udaril Hamas? 

V interesu Palestincev? Dvomim. 

Trga se mi srce ob slikah otrok in ruševin 

v Gazi. Zgovorne so, tega nihče ne 

more zanikati. Jude so pred 2.000 leti 

Rimljani izgnali iz njihove domovine 

Palestine, ampak ohranili so občutek 

enotnosti, povezanosti. To je čudovit 

primer. Arabci na drugi strani tam živijo 

1.500–1.700 let, nekateri kot begunci 

zadnjih 70 let. Stvari so se na Bližnjem 

vzhodu v zadnjem času začele premikati. 

Nekomu ni bilo v interesu, da se Izrael 

in Savdska Arabija zbližata. Komu 

konflikt ustreza? Iranu gotovo. Komu 

še ustreza, da se pozornost od vojne v 

Ukrajini obrne v Gazo? Vi mi boste zdaj 

gotovo rekli Vladimir Putin, jaz pa se z 

vami strinjam. 

Se v Izraelu ne bojijo, da bodo 

nekoč odgovarjali za zločine proti 

človečnosti v Gazi? 

Radikalizem je pogosto 

blizu terorizmu, deluje 

nerazumno, čustveno, 

fanatično, po načelu 

vse ali nič. 

Bili ste v Washingtonu leta 1993, 

ko sta si v roko segla Jicak Rabin 

in Jaser Arafat. Zgodovinskim 

prizorom ste bili priča v Beli hiši, 

slišim, da ste se takrat pogovarjali 

z Arafatom. O čem sta govorila? 

Bil sem slovenski veleposlanik v Washingtonu. 

Povabljeni smo bili v Belo 

hišo na ta veliki zgodovinski trenutek. 

Oba sta dobila tudi Nobelovo nagrado 

za mir. Zdelo se je, da gremo v smeri rešitve 

palestinskega vprašanja. Spominjam 

se, da je bil lep sončen dan. Po stisku 

rok in govorih glavnih akterjev, tudi 

Billa Clintona, sem predrzen, kot sem 

bil, pristopil do Arafata in mu čestital 

za sporazum. Razložil sem mu, od kod 

prihajam, za Slovenijo ni vedel, vedel pa 

je za Jugoslavijo. Dejal sem mu, da Slovenci 

podpiramo napore za ustanovitev 

države Izrael in da sem mu hvaležen, da 

se je pod njegovim vodstvom palestinsko 

gibanje odpovedalo terorizmu. Nekaj 

časa me je gledal, potem pa odvrnil, 

da je vesel, da tako govorim. Arafat je 

razumel, da je zaradi terorizma največjo 

ceno plačal palestinski narod. 

168 3. 10. 2024

34 

GOSPODARSTVO 

PODJETJE DOMEL O ZAČETKIH, 

preizkušnjah in vrednotah 

Vsako podjetje je edinstveno glede na lastniško strukturo, proizvodni program, 

položaj na svetovnem trgu, okolje, v katerem deluje, zaposlene … Prav tako pa tudi glede na temeljna 

načela: vrednote, poslanstvo, vizijo, poslovno in inovativno kulturo. 

JOŽICA REJEC 

ARHIV DOMEL 

Domelova zgodovina sega v leto 

1946, ko je Niko Žumer ustanovil 

Niko – produktivno zadrugo 

kovinarjev – in s tem prižgal 

prve iskrice upanja za prekinitev več desetletij 

gospodarske in socialne krize po 

zatonu železarstva v Železnikih konec 19. 

stoletja. Delo je postalo cenjena vrednota, 

zato smo v Domelovo poslanstvo zapisali, 

da je naš cilj zagotavljanje kakovostnih 

delovnih mest. Podjetje je bilo leta 1962 

priključeno koncernu Iskra in leta 1992 

postalo samostojno podjetje. Po osamosvojitvi 

Slovenije so lastniki podjetja 

– poleg državnih skladov in potomcev 

ustanoviteljev Zadruge Niko – postali zaposleni, 

leta 2007 pa so z odkupom delnic 

od državnih in ostalih skladov zaposleni 

postali večinski lastniki Domela. 

Rdeča nit so inovativni izdelki in 

tehnologije ter večinski izvoz. Izdelki 

so bili najprej drobni kovinski izdelki za 

pisarne, kasneje pa elektromotorji, ki so 

z leti rasli po zahtevnosti in obsegu. 

168 3. 10. 2024 

ŽIVETI VREDNOTE 

Ko sem leta 2006 začela voditi podjetje, 

sem se zavedala, kako pomembno 

je sodelovanje med zaposlenimi in 

kako pomembni so jasni cilji, v katere 

verjamejo. V širšem krogu vodij smo 

določili temeljna načela podjetja: poslanstvo, 

vizijo in vrednote. Vizija je biti 

globalni razvojni partner na področju 

električnih pogonov. Vrednote so 

nadvse pomembne za izgradnjo kulture 

podjetja, ki se kaže v medsebojnih 

odnosih, odnosih do kupcev in dobaviteljev 

ter se odraža v načinu razmišljanja 

zaposlenih. 

Vse zapisane vrednote predstavljajo 

eno od oblik odgovornosti: ustvarjalnost 

in ambicioznost, odgovornost in 

gospodarnost, skrb za stranke in zaposlene, 

spoštovanje in sodelovanje ter 

pripadnost glede na lastniško strukturo 

in vpetost v lokalno okolje. Za prenos 

zapisanih vrednot je bilo potrebne veliko 

komunikacije in osebni zgled vodstva. 

Veliko podjetje ima veliko vztrajnost. 

Zdelo se mi je, da so se prvi vidni 

premiki pokazali po treh letih. Kasneje 

smo s pomočjo merljivih kazalnikov 

pregledovali, kako živimo vrednote in 

kako napredujemo.

GOSPODARSTVO 

35 

Primer nekaterih kazalnikov, ki kažejo, 

kako smo razumeli in živeli vrednote: 

• Ustvarjalnost in ambicioznost: število 

novih večjih razvojno-investicijskih 

projektov, letni prihranki na 

podlagi inovacij zaposlenih, rast dodane 

vrednosti. 

• Gospodarnost: povečanje produktivnosti, 

zmanjšanje stroškov na 

osnovi inovativnih rešitev. 

• Skrb za zaposlene: financiranje izobraževanj, 

nadstandardna denarna 

izplačila – regres, božičnica, nagrada 

iz poslovanja … 

Katastrofalne poplave 

leta 2007 ter finančna 

in gospodarska kriza 

leta 2008 sta bili težki 

preizkušnji za Domel. 

POPLAVE 

IN GOSPODARSKA KRIZA 

Katastrofalne poplave leta 2007 ter finančna 

in gospodarska kriza leta 2008 

sta bili za Domel težki preizkušnji. Po 

poplavah smo znali stopiti skupaj. Vsak 

zaposleni je po svojih najboljših močeh 

prispeval, da so prve odpreme stekle 

že drugi dan po poplavah in kupci niso 

podvomili v našo zanesljivost; da smo 

očistili prostore, organizirali popravila 

zalitih strojev in začeli s proizvodnjo. 

Zahvala pa gre tudi takratnemu 

vodstvu države za finančno pomoč in 

vsej Sloveniji za različne oblike pomoči. 

Gospodarske krize smo se lotili z 

zmanjšanjem stroškov, zmanjšanjem 

plač, vendar ne najnižjih, ohranili pa 

smo načrtovane aktivnosti na treh največjih 

razvojno-investicijskih projektih. 

Negotovost med zaposlenimi je še narasla, 

zato smo uvedli mesečna srečanja z 

vsemi vodji (okrog 80), kjer sem poročala 

o prodaji, razvojnih projektih, finančnih 

rezultatih, spremembah in dodala 

eno od vrednot. Vztrajnost relativno 

velikega podjetja je velika in spremembe 

se zgodijo počasi. Zdi se mi, da je bilo 

pri tem pomembno, da je bilo dejansko 

stanje v podjetju predstavljeno pošteno, 

realno, prav tako pa tudi vsi napredki, ki 

so vzbujali upanje, da smo na pravi poti. 

Šele po petih letih so se kazalniki občutno 

izboljšali. Malo pred tem sem že 

izgubljala zaupanje vase, a sem se spomnila, 

da je noč pred jutrom najbolj črna, in 

verjela, da bomo potegnili voz na boljše. 

PROGRAMSKA PODROČJA 

Navajam samo nekaj najpomembnejših 

programskih področij. 

Vakuumski motorji za sesalnike oz. 

sesalne enote, kot jih imenujemo, so bile 

več deset let glavni program v Domelu. 

Leta 2014 smo praznovali 40-letnico od 

začetka razvoja. V tem letu smo proizvedli 

stomilijonto sesalno enoto. Začeli smo 

kot sledilec in z nenehnim izboljševanjem 

tehničnih in tehnoloških rešitev ter sodelovanjem 

s kupci v zgodnjih razvojnih 

fazah postali vodilni razvojni dobavitelj 

velikemu številu evropskih in svetovnih 

proizvajalcev sesalnikov, ki niso imeli 

lastne proizvodnje. Prvi kupec je bil AEG, 

sledili so Rowenta, Electrolux, Kärcher in 

vrsta drugih kupcev. Pomemben mejnik v 

tem programu leta 2003 je bil tudi skupni 

razvojni projekt s Philipsom, ko so se odločili, 

da bodo opustili lastno proizvodnjo 

motorjev. Združili smo najboljše rešitve 

in izkušnje obeh partnerjev. Izdelek iz serijske 

proizvodnje je bil najbolj učinkovit 

in zanesljiv glede na takratno konkurenco. 

Kasneje so sledile še druge variante 

z manj vgrajenega materiala in višjimi 

hitrostmi vrtenja. 

Najpomembnejše programsko področje 

so elektronsko komutirani elektromotorji 

in sistemi. Prva redna proizvodnja 

elektronsko komutirane sesalne 

enote je stekla leta 1992 za kupca Wap. 

Kasneje so sledili EC-motorji za prezračevalne 

sisteme, za vrtna orodja, in to za 

kupca Stihl in Husquarna. Izdelke smo 

predstavljali na specializiranih sejmih, 

kjer smo hkrati organizirali srečanja s 

kupci. V velik kompliment kakovosti našega 

dela smo šteli izjavo potencialnega 

kupca, da so našli naš izdelek pri konkurenci, 

ki jo cenijo, zato želijo sodelovati z 

nami. Sodelovali smo z vrsto kupcev, ki 

V sodelovanju s sodelavci, 

kupci in dobavitelji 

smo utrjevali zapisane 

ciljne vrednote, 

poslanstvo in vizijo. 

so bili konkurenti, zato smo bili pozorni, 

da ni prihajalo do prenašanja informacij. 

To smo reševali tudi z ločenimi razvojnimi 

ekipami. 

V avtomobilsko industrijo smo želeli 

vstopiti, da bi pridobili izkušnje najvišjih 

standardov kakovosti, povečali obseg 

prodaje in bili prisotni na več tržnih področjih, 

kar daje podjetju večjo stabilnost 

poslovanja. Začetki so bili zelo težki, ker 

smo več ali manj morali sprejeti ponujene 

pogoje poslovanja. Investicije v opremo, 

razen orodij za motorje, smo morali 

prevzeti sami. Ker tudi količine niso 

dosegale napovedi, sta projekta krepko 

zajedala rezultat podjetja. Vztrajali smo 

in se učili. Izboljševali smo procese in 

kakovost, pri novih pogodbah smo se 

tudi z drugimi kupci bolj trdo pogajali. 

Po nekaj letih sta prva dva večja projekta 

za avtomobilska kupca začela prispevati 

k rezultatu podjetja. Dodatni učinki so 

bili še v obvladovanju sprememb in sodelovanju 

z dobavitelji. Kasneje so sledili 

novi projekti in kupci. 

UTRJEVANJE POSLANSTVA 

V sodelovanju s sodelavci, kupci in dobavitelji 

smo utrjevali zapisane ciljne 

vrednote, poslanstvo in vizijo. Pri kupcih 

smo pogosto nastopali z odprtimi 

kalkulacijami, da smo dokazali vpliv 

količin na rezultat. Poleg tega smo zagovarjali 

upravičenost do delnega pokritja 

razvojnih stroškov in dobička, če 

želijo imeti dolgoročnega razvojnega in 

strateškega dobavitelja. Poleg rasti smo 

si vsako leto zastavili cilje povečanja 

produktivnosti, zmanjšanja stroškov 

materialov in storitev, prihrankov iz 

inovacij zaposlenih … 

Podjetje mora delovati z dobičkom, 

da lahko vlaga v nove projekte, trge in 

ljudi ter s tem zagotavlja dolgoročnost. 

Zaposleni in bivši zaposleni so večinski 

lastniki Domel Holdinga in posredno 

Domela, a so bile izplačane nagrade zaposlenim 

iz poslovanja nekajkrat večje 

od izplačanih dividend. 

 

168 3. 10. 2024

36 

AKTUALNO 

ANDREJ TOMELJ 

NOMEN est OMEN 

Komentar 

Pa imamo spet vihar v kozarcu vode, da ne rečemo v lavorju slovenskega morja. 

Povzročil ga je Inšpektorat za kulturo in medije pri Ministrstvu za kulturo z odločbo, 

ki odreja koprski občini odstranitev zgodovinskih poimenovanj ulic in trgov. 

V 

Kopru so od leta 2017 k aktualnim 

dvojezičnim napisom 

za ulice in trge dodajali tudi 

zgodovinska poimenovanja iz 

časov, ko je bil Koper pod oblastjo Benetk, 

Dunaja in Rima. Nimam namena 

polemizirati v zvezi z odločbo, v kateri 

se inšpektorat sklicuje na slovenske zakone 

in predpise, ampak z doslednim 

črkobralskim pristopom inšpektorjev h 

koprskim tablam. Vemo, ime je znamenje, 

ima pomen (Nomen est omen). 

Na mestu je vprašanje, kdaj se bodo 

marljivi inšpektorji vendarle že lotili 

vsesplošnega nereda in samovolje pri 

(ne)rabi slovenskega jezika v javnosti. 

Na vsakem koraku bode v oči sramotenje 

in omalovaževanje slovenščine, inšpektorji 

pa ravnajo, kot se glasi zadnji 

stavek v Levstikovem Martinu Krpanu: 

»… minister Gregor pa nič.« 

TITOV TRG 

Koprsko županstvo je (bilo) v veliki zadregi, 

katero zgodovinsko ime glavnega 

trga naj bi pritrdili pod uradno tablo »Titov 

trg«. V dolgi in častitljivi zgodovini je 

namreč vsaka nova koprska oblast spremenila 

ime trga, ki se je tako imenoval 

Plathea comunis, Leipziger Platz, Piazza 

del Duomo, Piazza Roma, Trg revolucije. 

Nikdar do leta 1956 se trg ni imenoval po 

vojskovodju, kaj šele po krvoloku, diktatorju 

in kaviar komunistu. 

Gospod župan Aleš Bržan, absolutno 

prednost pri kakršnemkoli ukvarjanju 

z imeni trgov in ulic bi moralo 

imeti preimenovanje Titovega trga (Piazza 

Tito) v povsem nevtralen Glavni 

trg. Najprej je treba pospraviti revolucijo 

in revolucionarje v muzeje in arhive, 

nato pa se poigravati z zgodovinskimi 

imeni trgov in ulic. Z inšpektorji ali 

brez njih, predvsem z zdravo pametjo 

in brez vztrajnega žaljenja demokratov, 

še zlasti italijanskih staroselcev. 

IMENA ŠOL 

IN KULTURNIH USTANOV 

Še usodnejše posledice kot poimenovanje 

ulic in trgov ali celo mest, kot na 

primer Kidričevo, imajo za mladi rod 

skrajno neprimerna imena številnih 

osnovnih šol. Otrokom v teh šolah, ki 

nosijo imena po »narodnih herojih«, 

vsiljujejo popačeno zgodovino in jim 

zločine revolucionarjev sprevračajo v 

hvalevredna dejanja. Do kdaj še? 

Tudi ime kulturnega centra Španski 

borci v ljubljanskih Mostah se je v desetletjih 

prihulilo v institucionalno kulturo 

in naše glave. Žal. Kdo so resnici 

na ljubo bili španski borci? Komunisti, 

ki jih je Kominterna poslala v Španijo, 

a ne v boj za demokratično republiko 

na strani republikancev, ampak za komunistični 

prevrat. Izid državljanske 

vojne je znan: Francova diktatura in ne 

republika, še manj komunistična diktatura. 

Nič novega pod soncem, podobno 

dogajanje je bilo tudi pri nas med drugo 

svetovno vojno, le izid je bil drugačen: 

komunistična diktatura. 

Kako samoumevno je, da se akademski 

pevski zbor Univerze v Ljubljani 

imenuje po Tonetu Tomšiču. Pa ni. 

Tomšič je bil sicer eden od redkih univerzitetno 

izobraženih revolucionarjev, 

vendar njegova biografija pokaže, 

da je politiko postavljal daleč pred študij. 

Maturiral je pri dvajsetih letih, štiri 

leta je študiral pravo v Ljubljani, prekinil 

študij za tri leta in nato študiral še 

tri leta v Zagrebu, kjer je pri tridesetih 

letih postal pravnik. »Stara bajta« smo 

nekoč rekli takim študentom in kot tak 

je skrajno neprimerna oseba za zgled 

našemu mlademu rodu. Pevsko (ne) 

udejstvovanje Toneta Tomšiča je od 

nekdaj skrivnost. Ob ognjevitem političnem 

delu in selitvah je zelo verjetno, 

da ni imel časa sodelovati v pevskem 

zboru pri Francetu Maroltu, kar še dodatno 

razgalja zablodo pri ohranjanju 

njegovega imena za univerzitetni pevski 

zbor. Do kdaj še APZ Tone Tomšič? 

ADAMIČ-LUNDROVO NABREŽJE 

Smrt dveh Slovencev, mladoletnega 

Ivana Adamiča in komaj polnoletnega 

Rudolfa Lundra, je bila visoka cena za 

»poslovenjenje« Ljubljane pod županovanjem 

Ivana Hribarja. Osvežimo 

si zgodovinski spomin. 20. septembra 

Najprej je treba pospraviti 

revolucijo in revolucionarje 

v muzeje in arhive, nato pa se 

poigravati z zgodovinskimi 

imeni trgov in ulic. 

168 3. 10. 2024 

SHUTTERSTOCK

AKTUALNO 37 

Tomo Strle/CITRUS 

Adamič-Lundrovo nabrežje v Ljubljani. 

1908 so bile v Ljubljani silne demonstracije, 

ki jih je vojaštvo krvavo zatrlo. 

Večinski slovenski živelj v Ljubljani je 

tedaj vstal zoper Nemce in nemštvo. 

Povod za to je bil grob napad na Slovence 

s strani Nemcev in nemškutarjev 

na Ptuju. Tam je potekalo zborovanje 

Družbe sv. Cirila in Metoda, katere 

osrednja dejavnost je bilo ustanavljanje 

slovenskih šol v vseh slovenskih deželah, 

še zlasti na narodnostno ogroženih 

območjih. Izbiro Ptuja za zborovanje so 

Nemci dojemali kot izzivanje in udarili 

po udeležencih zborovanja. Po teh prelomnih 

in tragičnih dogodkih so bili v 

Ljubljani odstranjeni nemški in dvojezični 

napisi z obrtniških ter trgovskih 

lokalov in nadomeščeni s slovenskimi. 

Koliko časa je imela Ljubljana slovenski 

izgled? Le pičlih sto let (s prekinitvijo 

med drugo svetovno vojno). To je bridko 

spoznanje vseh, ki kaj damo na domoljubje 

in čudenje tujcev, v katero angleško 

kolonijo ali pa v Provincia di Lubiana naj 

bi pravzaprav zašli. Slovenska beseda s 

pročelij lokalov v središču mesta izginja, 

le tu in tam se pojavi kaj dvojezičnega. 

Inšpektorji za kulturo in medije pa ob 

tem posedajo in zdehajo v Ljubljani na 

Maistrovi ulici. Čakajo na morebitne prijave 

kršitev, o ukrepanju po uradni dolžnosti 

pa verjetno doslej še niso slišali. Z 

ignoranco ali brezbrižnostjo onečaščajo 

spomin na Rudolfa Maistra, domoljuba 

in vélikega borca za severno mejo. 

Mladeniča Adamič in Lunder z veliko 

bridkostjo zreta s slopa pred stolnico na 

nabrežje »odprte kuhinje« pod sabo in 

bereta jedilnike v angleščini. 

POSLOVNI IN SODNI REGISTER 

V sodnem in poslovnem registru je 

zbrana vsa beda, slaboumje in umišljeno 

svetovljanstvo slovenskega poslovnega 

sveta. Neverjetno je, kakšna 

imena si izmišljujejo ustanovitelji gospodarskih 

družb. Po njihovem mora 

ime izgledati in se slišati tuje; slovensko 

naj bi bilo vnaprej obsojeno na neuspeh. 

Pri tej norosti se pojavljajo tudi 

napake, ki se jim tujci nasmihajo in si 

mislijo svoje o resničnih kompetencah 

morebitnih poslovnih partnerjev. 

Lahko začnemo kar pri Golobovem 

Star Solar ali skrivnostnem SEEM M. 

& C v žlahti z Vesno Vuković. V Ribnici 

nimajo samo ciganskih zaselkov, ampak 

tudi lifestyle hotel »Vila De Casa«. 

Podjetnik Rode ima avtoservis Rodex. 

Kako svetovljansko, in to v fari sv. Katarine, 

zavetnice za zdravo pamet! Spisek 

izvirnih slaboumnih imen nima konca, 

kajti dnevno se rojevajo nova. Celo kulturne 

ustanove niso obvarovane virusa 

neslovenskosti. Ime Ljubljana Festival 

je skregano z jezikovnimi pravili. 

V osnovni šoli so nam vtepali v glavo 

Mladeniča Adamič in Lunder 

z veliko bridkostjo 

zreta s slopa pred stolnico 

na nabrežje »odprte kuhinje« 

pod sabo in bereta jedilnike 

v angleščini. 

primer podobne napake, in sicer »Meso 

podjetje«. Ko smo že pri mesarjih, se 

vprašajmo, kaj v Celju pomeni opuščaj 

pri blagovni znamki »Z´dežele«. 

ZA KONEC: OMEN EST NOMEN 

Znamenje je ime in to nezavidljivo ime 

Slovenije, Slovenije, kakršno vidijo tujci 

in kritična očesa nekaterih Slovencev. Pomislimo 

na to, da težave, ki jih povzroča 

naša neverjetna podjetnost, ne zadevajo 

samo opuščanja slovenščine, ampak tudi 

vnebovpijoče onesnaževanje. 

Oglasi ob vseh cestah, oglasi na pročeljih 

hiš, oglasi na kozolcih, oglasi na 

predpisanem enaintridesetem metru 

od avtocest, oglasi na nadvozih, ogladi 

na vozilih … Mar oglaševalci ne zaznajo 

komaj omembe vrednega učinka takega 

oglaševanja? Še vedno namreč velja rek, 

da »gremo v les, pa ne vidimo dreves«. 

Večina voznikov zazna pisane barve 

onesnaženja, redkokdaj pa posamezne 

oglase. Se oblastniki, politiki, policija in 

raznorazni inšpektorji kdaj vprašajo o 

prometni (ne)varnosti zaradi voznikov, 

ki jih premamijo oglasi in med vožnjo 

buljijo vanje? Na državni ravni se tega 

vprašanja ne zavedajo, lahko pa pohvalimo 

prvo lastovko, ki morda prinaša 

pomlad, in to je občina Kranjska Gora. 

Potoval sem po avstrijski Koroški, 

potoval sem po severnih španskih 

deželah in se ob tem spraševal, 

kako lahko shajajo brez velikih oglasnih 

tabel na vsakem koraku. Kako 

potrošniki na avstrijskem in španskem 

trgu najdejo izdelke in storitve 

brez onesnaževanje okolja? 

168 3. 10. 2024

38 

SVET 

Tihotapljenje žensk in otrok 

za potrebe prostitucije 

je najhitreje rastoča 

oblika prisilnega dela – 

modernega suženjstva. 

Stone Town, Zanzibar: Zgodovinski spomenik 

s kipi in verigami v bližini nekdanje afriške 

trgovine s sužnji na tržnici sužnjev blizu 

anglikanske katedrale. 

MILAN 

GREGORIČ 

SHUTTERSTOCK 

SUŽENJSTVO skozi čas 

in krivda »BELEGA ČLOVEKA« 

Ob poplavi »prebujenstva«, zlasti v ZDA, je izbruhnila žolčna kritika na račun suženjstva, 

ko naj bi »beli ljudje« nasilno ugrabljali in podjarmljali »nebela ljudstva« (predvsem afriške 

črnce) ter si tako z neusmiljenim izkoriščanjem ustvarjali svojo blaginjo. S tem se je ustvaril 

mit o veliki krivdi »belega človeka« nad nedolžnimi nebelimi ljudstvi. 

Kot bomo videli v nadaljevanju, 

pa ima pojav suženjstva, ki naj 

bi bil izum evropskega kolonializma, 

v resnici mnogo globlje 

in širše korenine ter je star toliko kot 

človeštvo. Na Wikipediji lahko preberemo, 

da je suženjstvo »status osebe, 

nad katero se izvaja lastninska pravica 

/…/, s čimer je suženj enakovreden premoženju 

/…/ ter je tako lahko predmet 

pravnih in trgovskih poslov«. Po uradni 

prepovedi suženjstva v 19. stoletju se 

neka vrsta lastninske pravice nad ljudmi 

še danes »izraža tudi z ekonomskim 

in spolnim izkoriščanjem manj razvitih 

skupin prebivalstva«. 

ZGODOVINA SUŽENJSTVA 

V antiki (3500 pr. n. št. do 470 n. št.) 

je bilo suženjstvo v vseh družbah, na 

vseh celinah in v vseh kulturah le »ena 

od oblik socialnega razmerja med ljudmi 

in kot tako splošno sprejeto in upravičeno. 

Priznavali so ga tudi pravni 

sistemi. Upoštevali so ga med drugim 

tudi Sveto pismo, Aristotelovi spisi, islamsko 

pravo …« 

168 3. 10. 2024 

Evropsko suženjstvo je bilo 

predvsem velik gospodarski 

posel, v islamskem svetu pa je 

bilo tudi versko motivirano. 

Rimsko cesarstvo je bilo npr. tipična 

suženjska država, kjer je bilo suženjstvo 

osnova državnega gospodarstva, saj 

so sužnji predstavljali več kot četrtino 

prebivalstva. Zato je bilo zatrtje npr. 

Spartakovega suženjskega upora deležno 

velikega slavja na rimskih ulicah. 

In ko je bilo konec rimskih osvajalnih 

pohodov, se je dotok sužnjev zmanjšal, 

kar naj bi po nekaterih ocenah vplivalo 

na propad rimskega cesarstva. 

Suženjstvo je bilo prisotno tudi v 

islamskem svetu. Od evropskega se 

je razlikovalo le po tem, »da je suženj 

postal svoboden, če je sprejel muslimansko 

vero, in sinovi sužnje ter svobodnega 

muslimana so bili svobodni«. 

Suženjstvo v muslimanskem svetu se 

je začelo v prvih stoletjih našega štetja. 

Bilo je gospodarsko in tudi versko 

motivirano (pridobivanje novih muslimanskih 

vernikov), medtem ko je 

bilo evropsko suženjstvo obravnavano 

predvsem kot velik gospodarski posel. 

V okviru islamskega suženjstva so bili 

milijoni Evropejcev odpeljani s sredozemskih 

obal ali vzhodnega dela Evrope 

(tudi iz slovenskih dežel) v muslimansko 

suženjstvo. 

Neka oblika islamskega suženjstva 

je bilo tudi janičarstvo (1365–1826). Turki 

so mladostnike ugrabljali predvsem 

po Evropi in so jih izšolali za elito svoje 

vojske. Imeli so prepoved poroke, niso 

bili na prodaj in so bili deležni številnih 

privilegijev (visoka plača idr.). Ko je bil 

korpus janičarjev leta 1826 razpuščen, 

je štel okrog 200.000 mož. Sužnje so ugrabljali 

tudi sredozemski pirati iz severnoafriških 

dežel (od 1000 do 1500 n. št.) s 

prestrezanjem ladij in vpadanjem na obale 

Sredozemlja, od Španije preko Bizanca 

do Črnega morja. Po nekaterih ocenah so 

samo v 16. in 17. stoletju preprodali okrog 

3.700.000 belih sužnjev.

SVET 

39 

V Novem svetu (obe Ameriki) so pri 

ustvarjanju plantaž sladkornega trsa 

idr. (1600–1900 n. št.) najprej zasužnjili 

avtohtono domače prebivalstvo in nato 

začeli uvažati črne sužnje iz Afrike, predvsem 

iz podsaharskega področja. Gre za 

zloglasno »atlantsko preseljevanje sužnjev«, 

ki predstavlja zgodovinski višek 

in mračni simbol suženjstva. Pri tem so 

trgovci s sužnji ugotovili, da je pridobivanje 

črnih sužnjev z ropanjem dražje od 

kupovanja sužnjev od domačih afriških 

glavarjev ali pa izmenjave evropskih proizvodov 

za črne sužnje glavarjev. Kajti tudi 

takratne zgodnje afriške države (Gana, 

Malija, Kongo idr.) so bile že pred prihodom 

Evropejcev suženjske države. 

Ponekod je suženjstvo trajalo še dolgo 

po ukinitvi »atlantskega preseljevanja«. 

Obstaja ocena, da je bilo v okviru 

navedenega preseljevanja prisilno ugrabljenih 

ali kupljenih in odpeljanih okrog 

12,5 milijona sužnjev, od katerih naj bi 

čezatlantsko selitev preživelo le 10,8 milijona. 

V trgovino s sužnji so bili vpleteni 

Portugalci, Španci, pa tudi Francozi, Angleži, 

Danci, Nizozemci in Američani. 

Tudi Skandinavci naj bi ugrabljali 

bele sužnje – predvsem na slovanskih 

ozemljih – ter jih prodajali Arabcem na 

jugu Rusije, ob obalah Volge. Na nekaterih 

področjih Skandinavskega polotoka 

je bilo suženjstvo ukinjeno šele 

v 14. stoletju, na Poljskem pa v 15. stoletju. 

Nato se je suženjstvo sprevrglo v 

tlačanstvo. Po prepovedi suženjstva je 

namreč Evropa uvedla fevdalni sistem, 

v katerem so bili najnižji sloji prebivalstva 

sicer osebno svobodni, vendar so v 

odnosih do plemstva ostali gospodarski 

sužnji. Iz tega so izšli kmečki upori, ki 

so se dogajali po vsej Evropi in se lahko 

primerjajo s Spartakovim suženjskim 

uporom v rimskem cesarstvu. Pripomogli 

so k razpadu fevdalnega sistema. 

Podobno je bila tudi februarska revolucija 

v Rusiji (1917) najuspešnejši upor 

premalo plačanih delavcev proti carju. 

POSTOPNO UKINJANJE 

Počasi in ob medsebojnih konfliktih je 

prihajalo do abolicije suženjstva in zahtev 

po človekovi svobodi. Po prvi svetovni 

vojni sta se proti suženjstvu organizirala 

Društvo narodov in Mednarodna 

organizacija dela. Generalna skupščina 

OZN je leta 1948 sprejela deklaracijo, v 

kateri najdemo določbo, »da nihče ne 

sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski 

odvisnosti. Suženjstvo in trgovina 

s sužnji so prepovedani.« Kljub tej 

formalni prepovedi, ki jo je večina držav 

vključila v svoje ustave, se je na nekaterih 

področjih suženjstvo še naprej ohranjalo 

(Sudan, Nepal, Mavretanija, Mjanmar, 

Angola, Pakistan, Indija idr.). Tudi 

v Severni Ameriki so črnci še dolgo časa 

ostali drugorazredni državljani. 

Suženjstva se ne da upravičiti, a je 

trajalo polna štiri tisočletja. Pod okriljem 

kriminala pa še naprej obstajajo 

določene »moderne« oblike suženjstva, 

npr. pri težkih kmetijskih delih, prostituciji, 

prodaji telesnih organov idr. Danes 

naj bi po nekaterih ocenah obstajalo 

v okviru teh novejših oblik suženjstva 

še vedno med 12 in 45,8 milijona sužnjev, 

v Sloveniji okrog 4.700. Dohodki 

od teh oblik suženjstva, predvsem 

prostitucije, naj bi znašali 91,2 milijarde 

ameriških dolarjev samo za leto 2007. 

DRUŽBENE POSLEDICE 

SUŽENJSTVA IN ODZIVI NANJ 

Suženjstvo je bilo skozi vso zgodovino 

eden najbolj donosnih poslov. V antiki, 

npr. v Rimu, je na suženjstvu temeljilo 

gospodarstvo države. Ob zasužnjevanju 

avtohtonega prebivalstva na Karibih in 

ob suženjskem množičnem ugrabljanju 

za delo sposobnih ljudi v podsaharski 

Afriki so propadale cele skupnosti. 

Afriško prebivalstvo bi bilo verjetno 

na precej višji gospodarski in kulturni 

ravni, če ne bi bilo v preteklih stoletjih 

okrnjeno za večino delovne sile. 

Za prisilne »atlantske selitve«, ki so 

kot višek suženjstva predstavljale kričeč 

zločin proti človeštvu, bi se morali 

prvi opravičiti evropski državniki tistih 

držav, ki so se ukvarjale s to zločinsko 

suženjsko trgovino, ter veleposestniki, 

ki so do smrti izkoriščali nesrečne ljudi, 

in prevozniki, prekupčevalci in nazadnje 

afriški državniki za vlogo, ki so jo v 

tej sramotni trgovini odigrali nekdanji 

afriški glavarji. 

Prva sta se opravičila predsednik 

Benina Mathieu Korekou (1999) in 

predsednik Gane. Leta 2014 je francoski 

parlament obsodil suženjstvo kot 

zločin proti človeštvu. Pred njim so 

enako storili Britanci (2006). Leta 2010 

pa se je opravičil libijski predsednik Gadafi 

za arabsko vpletanje v trgovanje s 

sužnji. V ZDA obstajajo družbena gibanja, 

ki želijo doseči denarna nadomestila 

za izgubljene prihodke, ki naj bi jih 

prejeli nasledniki sužnjev. To vprašanje 

je zapleteno zaradi zastaranja zahtevkov, 

določanja pravnega nasledstva, 

pomanjkljivih določb zakonodaje ipd. 

Tožbe, ki so bile vložene v več državah, 

so bile neuspešne. 

Predstavniki večjih svetovnih religij 

so s skupno izjavo (2014) odločno 

obsodili vsakršno obliko suženjstva, 

vključno z modernimi oblikami, zlasti 

prostitucijo. Kajti tihotapljenje žensk 

in otrok za potrebe prostitucije je 

kljub prevladujoči javni obsodbi najhitreje 

rastoča oblika prisilnega dela 

– modernega suženjstva. Kot je to tudi 

prisilna oz. odplačna zakonska zveza, 

ki je v nekaterih kulturah pravno 

dopustna vsakodnevna praksa. Tu so 

še (nasilno mobilizirani) otroški vojaki, 

suženjstvo zaradi dolgov, položaj 

muslimanske žene idr. Človeštvo 

čaka še mnogo dela, da se bo enkrat 

za vselej rešilo teh črnih madežev. 

Bangkok, Tajska: Delavci se gnetejo na zadnjem 

delu tovornjaka na poti do gradbišča. 

Lokalni Tajci in priseljenski delavci so pogosto 

zaposleni v tajski gradbeni industriji. 

168 3. 10. 2024

40 

AKTUALNO 

Medijska politika ne le 

podpira obstoječi politični 

režim, temveč tudi uspešno 

odvrača ljudi od zaznavanja 

resničnih problemov življenja 

v samostojni državi Sloveniji. 

Sami si JEMLJEMO 

MOČ razsodnosti 

Slovenec se je znašel v začaranem krogu kaotične preproščine in bolestne neumnosti, ki se ji je po zaslugi 

medijskega pritiska ter lastne lenobe sam prepustil; iz te godlje je komajda mogoča hitra rešitev. 

DRAGO BAJT 

SHUTTERSTOCK 

Zadnja leta v Sloveniji narašča 

ne le vsesplošen kaos, temveč 

tudi nezadržen proces poneumljanja 

ljudi. Kamorkoli se ozremo, 

vidimo, da odločujoči dejavniki 

v družbi skušajo prepričati Slovence, 

kako so edinole oni tisti, ki določajo 

utrip življenja. Mediji, tako tiskani kot 

elektronski, zasipajo uporabnike s sporočili, 

dogodki, oddajami, ki se razglašajo 

za resnične, edino mogoče, najnovejše 

in najboljše. Ko se poglobimo 

vanje, pa se nam posveti, da gre največkrat 

za zavajanje lahkovernih bralcev, 

gledalcev in poslušalcev. 

168 3. 10. 2024 

ŠTANCANJE NOVIC 

Začnimo kar pri dnevnem časopisju in 

televizijskih programih. Nemalokrat smo 

začudeni, da o isti stvari lahko beremo 

Vsak dan naj bo zabava, 

lahkotno sprejemanje 

stvarnosti, ki nam jo nudijo 

filmi, popularna glasba, 

šport, igre brez meja. 

ob istem času v različnih medijih malone 

isto. Kot da novica o dogodku izhaja iz 

istega vira in je nato razmnožena za vse 

tiste, ki jo hočejo in želijo objaviti. O njeni 

resničnosti se ne dvomi. Ko pa v takem 

primeru vzamemo v roke opozicijsko revijo 

ali preklopimo na t. i. »strankarsko 

televizijo«, na lepem izvemo za nova dejstva, 

ki stvari prikazujejo z drugačnega 

ali včasih prav nasprotnega vidika. To se 

dogaja pri resnem novinarskem poročanju, 

ki bi moralo upoštevati ne le znana 

novinarska načela, ampak tudi resnicoljubnost 

in odgovornost za objektivno 

obveščenost bralcev in gledalcev.

Komentar 

AKTUALNO 

41 

Ko pa z informativnega področja 

preidemo na področja kulture, športa, 

razvedrila, se znajdemo na področju 

poljudnosti, skrajne subjektivnosti in 

razpuščenosti, kjer veljajo zakoni divjega 

zahoda. To je področje, kjer si vsak 

medij skuša pridobiti čim širši krog 

uporabnikov in jih »ustrojiti« za svoje 

specifično dojemanje stvarnosti. To 

poteka v glavnem v dveh smereh: 1. najboljše 

je tuje, 2. najboljše je banalno. 

OD KRIMINALA DO AKCIJE 

Dokaz za oboževanje vsega tujega so 

slovenski televizijski programi in njihova 

ljubezen do filmov. Poleg tega, 

da imamo ob njih še stotino tujih, kjer 

lahko spremljamo vso paleto filmskih 

žanrov, od »crime« do »action«, se tudi 

slovenske televizijske postaje ukvarjajo 

malone zgolj s tujo filmsko produkcijo 

(nanizanke, nadaljevanke, igrani filmi, 

dokumentarci …). Tačas so očitno najpopularnejše 

turške nadaljevanke. 

Priložnost za prikazovanje slovenskega 

filma ponuja kakšen državni 

praznik, dela prost dan ali obletnica 

dogodka iz bogatega repertoarja revolucionarne 

preteklosti, ko uredniki 

izberejo vselej iste in stokrat videne 

slovenske filme (Na svoji zemlji, Dolina 

miru, Tistega lepega dne ipd.), nikoli pa 

ne komaj kdaj prikazanih istega žanra 

in iz istega obdobja (npr. Akcija, Zarota, 

Peta zaseda, Begunec). Vodilo teh urednikov 

je, naj se Slovenci kolikor mogoče 

malo ukvarjajo s težavnimi problemi 

življenja in stvarnosti, naj se z veseljem 

in optimističnim pogledom podajajo 

v nov dan, ki ne pozna skrbi in žalosti. 

Vsak dan naj bo zabava, lahkotno sprejemanje 

stvarnosti, ki nam jo nudijo 

filmi, popularna glasba, šport, igre brez 

meja. Samo da smo ob tem seznanjeni 

z vsem najnovejšim, kar nam ponujajo 

tudi internet, pametni telefoni in druge 

naprave najnovejše tehnike. 

KUPITE – SAMO 99 CENTOV 

Ob filmih je še nekaj drugih področij, 

na katerih nas mediji radi pitajo z vsem 

tujim in tako odvračajo od domačega. 

Med drugim so to reklame, navadno 

kupljene že s samim izdelkom in potem 

»podomačene«, kar razkrije njihovo 

nespretno tujost. Reklame so največkrat 

nastale v angleščini, vendar so namenjene 

globalnemu potrošniku, zato 

se prilagodijo tudi slovenskemu kupcu. 

Človek pa si vendarle težko predstavlja, 

kako da so Slovenci tako zelo dojemljivi 

za reklamiranje pralnih praškov ali 

tropskega sadja, saj je to vendarle blago, 

ki ga potrebujejo vsak dan in ne terja 

posebnega priporočila. Resen kupec 

težko razume bombastičnost televizijskega 

reklamiranja, ki nam lahko isti 

prodajni izdelek ponuja leta in leta. 

Medtem ko naj bi bili Slovenci menda 

alergični na Ameriko, njeno politiko 

in sprevržene družbene vrednote, ameriški 

populizem v medijih sprejemajo 

očitno navdušeno, ne da bi se zavedali 

njegovega vpliva na zdravo pamet. Spet 

se pokaže prevladujoča strast Slovencev 

do vsega tujega in banalnega, celo 

skrajno nizkega in poneumljajočega. Ko 

smo dovolj poneumljeni, si še sami želimo 

potešiti neumnost – to je strategija 

množičnih medijev za najširši krog. 


ČUDOVITO ŽIVLJENJE 

V NEZNANJU 

V banalizacijo vsakdanjega življenja nas 

vodijo tudi uredniški posegi v množičnih 

medijih. V strahu pred padanjem 

naklad in izgubljanjem gledalcev časopisi 

in elektronska občila vse bolj načrtno 

gojijo popularne pristope v urejanju. 

Za to je primeren zlasti šport, ki privlači 

množično občinstvo. Nekdanje uvodnike 

danes nadomeščajo poročila o 

kolosalnih uspehih slovenskih športnikov; 

to je opazno zlasti pri osrednji nacionalni 

televiziji, kjer gledanost pada, 

in tiskanih dnevnikih, kjer se naklade 

manjšajo. Tudi v občilih, ki jih je sploh 

še vredno brati, se širita samohvala in 

reklamiranje samega sebe v slogu širokega 

balkanskega nasmeha; to zaseda še 

preostali prostor medijev, ki bi bil lahko 

pametno izrabljen za vzgojo in izobraževanje 

bralcev in gledalcev. 

V medijih najširšega spektra (revije, 

lističi in radijske postaje v lasti smetarskega 

barona Odlazka), ki imajo nekajkrat 

višje naklade in dosežejo največ 

uporabnikov, vlogo športa 

prevzema črna kronika: 

novice o krvavih umorih 

in množičnih nesrečah 

so pri podpovprečnem 

slovenskem občinstvu 

najbolj cenjene. Medijska 

politika, poosebljena v 

podobi Martina Odlazka, 

tako ne le podpira obstoječi 

politični režim (s 

prikrivanjem njegovega 

dejanskega bistva in nenehnim 

bahanjem o dosežkih, 

ki jih ni), temveč 

tudi uspešno odvrača 

ljudi od zaznavanja resničnih 

problemov življenja v samostojni 

državi Sloveniji. 

Ljudje, naveličani političnih floskul 

neuspešne Golobove vlade in njenih 

ministrov, ki se arogantno izogibajo 

javnosti in vsakršni odgovornosti, se 

tako odvračajo tudi od politike in družbenega 

dogajanja nasploh. S tem si sami 

jemljejo moč razsodnosti in sposobnost 

realnega dojemanja stvarnosti, kar 

posledično vodi do znova in znova ponavljanih 

napak na volitvah in pri izbiranju 

primernih ljudi za različne družbene 

funkcije. Slovenec se je dandanes 

znašel v začaranem krogu kaotične 

preproščine in bolestne neumnosti, ki 

se ji je po zaslugi medijskega pritiska ter 

lastne lenobe sam prepustil; iz te godlje 

je komajda mogoča hitra rešitev. 

Medijska politika ne le podpira obstoječi 

politični režim, temveč tudi 

uspešno odvrača ljudi od zaznavanja 

resničnih problemov življenja v samostojni 

državi Sloveniji. 

KOLEKTIVNA SMRT SLOVENCEV 

Ali smo torej Slovenci res »kolektivno 

mrtvi«, kot je pred časom zapisala 

Milena Miklavčič? Ali nam je resnično 

vseeno, če nas televizija in časopisje uspavata 

v lenobnosti, ko ni treba ničesar 

misliti in še manj storiti? Ali smo res 

sprijaznjeni z vsakodnevnimi napadi 

na zdravo pamet, z evidentnimi lažmi 

in namernim trosenjem bedastoč? Ali 

lahko mirno požiramo iz dneva v dan 

ponavljajoče se reklame in filme, ki se 

odkupujejo za počene groše? Ali se zares 

strinjamo z ugotovitvijo, da sta največji 

kulturni dosežek RTV SLO oddaji 

Maria Galuniča in Tilna Artača? 

Vprašanje je torej: Kdaj bomo javno 

odprli usta in povzdignili glas – četudi 

glas vpijočega v puščavi – in s tem pokazali, 

da smo še živ narod v globalni 

poplavi sveta? 

 

168 3. 10. 2024

42 

PREHITEVAM PO LEVI 

ALJUŠ PERTINAČ 

SHUTTERSTCOK 

Pakt s HUDIČEM 

Smo zelo globoko v zdravstveni reformi. Tako pravi minister za finance 

Klemen Boštjančič. Verjetno se boste vprašali, zakaj minister za finance razlaga, 

kako globoko smo v zdravstveni reformi. Tako je pač zato, ker je v tej golobji vladi 

praktično vse postavljeno na glavo. 

Vlada ni globoko v zdravstveni reformi, 

ampak je globoko »v riti«, po domače 

povedano. Na dobri polovici mandata 

jo je namreč zapustila že slaba polovica 

ministrov. Natančneje, devet od dvajsetih. 

Človek počasi dobiva občutek, da je Golob nalašč 

sestavil vlado z rekordnim številom ministrov, 

da bi se manj poznalo, ko bodo drug za 

drugim odleteli. 

(NE)TEKOČI POSLI 

Če je bilo res tako, je imel prav. Pri nekaterih se res 

ne pozna, da so (šli). Denimo zdaj že bivši minister 

za izobraževanje dr. Darjo Felda. Do sedaj se 

je namreč zdelo, da šolstvo sploh nima ministra 

in se kar nekako ureja samo. Širša javnost je to, 

da je gospod minister za šolstvo, izvedela šele, ko 

je odstopil. Bojda zato, ker si je ponovno zaželel 

poučevanja. Pomislite, postaneš minister in po 

dveh letih ugotoviš, da to ni zate, in se raje vrneš 

za kateder. Bivši minister je sicer sprejel pravilno 

odločitev. Ministrovanje res ni bilo zanj. 

A kaj, ko v golobji vladi resni ptiči pač enostavno 

ne želijo sodelovati. To je v enem zadnjih 

intervjujev ugotovil celo bivši predsednik 

republike Milan Kučan. Potem ko je že po enem 

letu golobjega vladanja modro ugotovil, da se z 

državo slabo upravlja, na kar se je, dodajamo mi, 

to upravljanje še bistveno poslabšalo, zdaj ugotavlja, 

da se v politiko ne rekrutirajo več pravi 

ljudje. Bilo bi hecno, če ne bi bilo žalostno. Kot 

da Kučan namreč ne bi bil, če že ne predsednik, 

pa vsaj član kadrovske komisije, ki nam vsakokratno 

izbere oziroma servira nov instant obraz 

antijanša koalicije. 

Ko to pišemo, je dr. Felda še vedno naveden kot 

član vlade na vladnih spletnih straneh, čeprav je 

vmes domnevno odstopil. Kot članica vlade je na 

spletu še vedno navedena tudi ministrica Stojmenova 

Duh, ki je tudi že odstopila. Ni pa kot član 

naveden več bivši obrambni minister Šarec, ki je 

168 3. 10. 2024 

Človek počasi dobiva občutek, 

da je Golob nalašč sestavil vlado 

z rekordnim številom ministrov, 

da bi se manj poznalo, ko bodo drug 

za drugim odleteli.

Komentar 

PREHITEVAM PO LEVI 

43 

Rezultat reforme je splošen 

dvig plač v javnem sektorju, 

po sistemu: cesarju, kar je 

cesarjevega, in snažilki, kar 

je, no, kar pač še ostane. 

vmes postal evropski poslanec. Felda in 

Stojmenova Duh do imenovanja novih 

ministrov namreč opravljata tekoče posle. 

Kaj točno to je, ne upamo niti pomisliti. 

Ker je bilo njuno ministrovanje, ko še 

nista odstopila, tako kot velja praktično 

za celotno golobjo vlado, daleč od tekočega. 

Glede na to, kako dolgo je Golob za 

svojo vladno jato iskal novega obrambnega 

ministra, dokler ga ni končno našel v 

lastnem, svobodnem gnezdu, bosta Darjo 

in Emilija tekoče posle opravljala še kar 

nekaj časa. 

DVIG PLAČ. TODA KATERIH? 

Ena izmed pravljičnega števila devetih 

bivših ministrov je bila tudi ministrica 

za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. 

Se je še spomnite? To je tista, ki je 

s svojo mamo pripravljala javni razpis 

za svojo kolegico in poslovno partnerico. 

No, ona si je med drugim zadala tudi 

nalogo pripraviti in izvesti plačno reformo 

v javnem sektorju. Glavni cilji so 

bili: uvedba tako imenovanih plačnih 

stebrov, odprava plačnih nesorazmerij 

in odprava plačnih anomalij med posameznimi 

poklici v javnem sektorju. 

Vlada in pristojni sindikati so pretekli 

teden, sicer že dolgo brez ministrice Sanje, 

podpisali dogovor o novem plačnem 

zakonu v javnem sektorju. Kot je bilo videti, 

tudi brez aktualnega ministra za 

javno upravo Franca Propsa. Kar je spet 

nenavadno zgolj, če ne vemo, da gre za 

golobjo vlado, kjer je pač vse obrnjeno na 

glavo. In rezultat te reforme? Splošen dvig 

plač v javnem sektorju po sistemu: cesarju, 

kar je cesarjevega in snažilki, kar je, no, 

kar pač še ostane. Trem predsednikom se 

bodo tako plače povišale za 45 odstotkov, 

županu Ljubljane za 70 odstotkov in 

poslancem za 50 odstotkov. Zdravnica, 

specializantka urgentne medicine, bo 

medtem denimo po »veliki plačni reformi 

javnega sektorja« pridobila vrtoglavih 

38,4 evrov bruto na mesec. Specialist ginekologije 

recimo, ki dela v porodnišnici, 

pa bo pridobil zavidljivih 16,5 evrov bruto 

na mesec, so izračunali v sindikatu Mladih 

zdravnikov. 

Stvari so torej popolnoma jasne. 

Zdravstvo je še naprej »prioriteta« 

golobje vlade, obrnjena na glavo. Vojna 

proti zdravnikom se nadaljuje z 

nezmanjšano silo, golobja jata pa si 

poskuša usihajočo javnomnenjsko 

podporo dvigniti s povišanjem plač 

v javnem sektorju, ki bo to državo v 

prvih štirih letih stalo vsaj 1,4 milijarde 

evrov ali slabih deset odstotkov 

letnega proračuna za okrog 187.000 

javnih uslužbencev. 

Sindikati so dogovor seveda podpisali. 

In s tem sklenili pakt s hudičem. 

Kajti okoli 900.000 zaposlenim in samozaposlenim 

je golobja vlada prej, z 

odpravo plačne reforme bivše Janševe 

vlade, vzela 800 milijonov evrov na leto. 

Hudič, pardon, Golob je torej znižal plače 

vsem, da jih je lahko dvignil svojim. 

168 3. 10. 2024

44 

POŽAREPORT 

BOJAN POŽAR, 

POZAREPORT.SI 

Komentar 

Nove podrobnosti: 

Golob že na pikniku vedel, 

DA VESEL LETI ČEZ RAMO 

Kandidat je bil samo zato, da bi se ga na SDH znebili. Na naše vprašanje, 

zakaj Golob to tako počne, isti viri iz vladne koalicije odgovarjajo: Takšen pač on je, 

Robert Golob ne j*** ljudi. 

Po najnovejših informacijah iz 

vladne koalicije je premier Golob 

že na pikniku, pompozno 

imenovanem Festival Svobode, 

6. aprila v Zbiljah vedel, da bo Tomaža 

Vesela, čeprav ga je takrat veselo 

predstavil kot svojega superkandidata 

za evropskega komisarja, kasneje vrgel 

čez ramo. 

Viri pravijo (gre za nove podrobnosti), 

da je šlo samo za to, da Vesel takrat 

ne postane predsednik nadzornega 

sveta Slovenskega državnega holdinga 

(SDH). Spomnimo se, objavljen je bil 

javni razpis (za člana nadzornega sveta), 

bil je predlog za Vesela (ki naj bi ga 

gov.si 

Vedelo se je, da bosta 

Vesel in Odlazek, če Vesel 

postane prvi nadzornik 

SDH, slejkoprej začela 

rušiti Debeljaka. 

forsiral Klemen Žibert, tedanji generalni 

sekretar SD), Robert Golob pa je bil pod 

hudim pritiskom smetarsko-medijskega 

tajkuna Martina Odlazka, da mora 

Vesela postaviti za šefa nadzornikov 

Viri pravijo, da je šlo 

samo za to, da Vesel ne 

bi postal predsednik 

nadzornega sveta SDH. 

SDH. Proti Veselu so bili minister za finance 

Klemen Boštjančič, predsednik 

uprave SDH Žiga Debeljak in krog tako 

imenovanih »bankirjev«, ki stojijo za 

Boštjančičem, saj se je vedelo, da bosta 

Vesel in Odlazek, če Vesel postane prvi 

nadzornik SDH, slejkoprej začela rušiti 

Debeljaka. O tem ni dvoma, poudarjajo 

naši viri, tisti, ki govorijo drugače, lažejo. 

POD HUDIM PRITISKOM 

Ker je bil Golob takrat pod hudim pritiskom 

Odlazka in Vesela, da mora slednji 

postati prvi nadzornik SDH, je odigral 

karto s kandidaturo za evropskega 

komisarja. Kar je Vesel takoj pograbil, 

Odlazek seveda tudi, Vesel pa se posledično 

ni prijavil na razpis za člana nadzornega 

sveta SDH. 

Toda Golob je že na tistem famoznem 

pikniku vedel, da Vesel kmalu 

leti čez ramo, da »nesrečni« Vesel ne 

bo nikoli evropski komisar, on, Golob, 

pa bo tako izigral Odlazka in Vesela 

ter spet »pridobil« nekaj mesecev miru 

pred Odlazkovimi mediji. Zdaj ga sicer 

nekaj »malega prcajo«, ampak strogo 

kontrolirano, v glavnem samo prek Reporterja, 

drugje, recimo prek Odlazkove 

radijske postaje, pa ne. 

Na naše vprašanje, zakaj Golob to 

tako počne, isti viri iz vladne koalicije 

odgovarjajo: Takšen pač on je, Robert 

Golob ne j*** ljudi. In boste videli, dodajajo, 

Tomaž Vesel tudi zdaj, čeprav 

naj bi mu Golob to znova obljubil, če 

podpiše odstopno izjavo, ne bo postal 

član uprave Slovenskega državnega 

holdinga, gremo stavit ... 

 

168 3. 10. 2024

Kolumna 

Vse gre V NEBO 

ŠPORT 

Kolikor spremljam športno dogajanje pri nas in po svetu, res lahko zapišem, da gre vse v nebo. Tako športni 

dosežki kot denarci, ki se sučejo okrog vrhunskih športnikov in športa nasploh. Tu ga le redko zmanjka. 

45 

IGOR GOŠTE 

TOMO STRLE/CITRUS 

Ko že misliš, da ni športnika na svetu, ki bi lahko še 

izboljšal rekord v tekaškem maratonu ali v kateri od 

plavalnih disciplin, da ni več športnika, ki bi s smučmi 

poletel več kot 250 metrov, če omenim le nekatere 

športe, se vedno najde kje kakšen, ki podre ta ali oni rekord in 

še bolj pomakne meje v sfero nemogočega. 

Medicina, tehnologija, način treninga, upam, da ne tudi 

kakšna nedovoljena kemija, so v zadnjih desetletjih naredili 

velikanske korake naprej. Če so pred davnimi leti domala vsi 

športniki delovali na pogon ajdovih žgancev, če malce karikiram, 

je dandanes popolnoma drugače. Včasih si je kakšen 

vrhunski športnik morebiti še lahko privoščil zasebnega 

trenerja, danes verjamem, da vseh tistih, ki skrbijo zanj, 

niti ne pozna dobro. Nič ni več prepuščeno naključju. Koliko 

je pri tem tudi nezakonitosti, za katere bomo morebiti, 

tako kot v primeru nekoč najboljšega kolesarja Lancea Armstronga, 

izvedeli šele čez nekaj let, ve le ozek krog tistih, ki 

izigravajo sistem. 

MILIJONI GREDO V TUJINO 

Tako kot športni rekordi gredo v nebo tudi zaslužki vrhunskih 

športnikov. Medtem ko se javnost v večini primerov 

zgraža, ko sliši, da med nami živijo uspešni podjetniki, ki se 

lahko pohvalijo z milijonskimi dobički (česar jim seveda ne 

privoščijo), jih čisto nič ne moti, ko slišijo, da je kakšen vrhunski 

športnik podpisal tudi več kot stomilijonsko pogodbo ob 

prestopu v kakšen drugi klub ali ob podaljšanju pogodbe. 

Prav tako jih nič ne moti, ko se športnik z večmilijonsko letno 

pogodbo preseli v drugo državo, denimo v Monako ali v drugo 

davkom prijazno državo; moti pa jih, če kaj podobnega stori 

uspešen podjetnik. 

Mene pa moti oboje. Meni se zdi čisto prav, če tako podjetniki 

kot športniki ostanejo zvesti svoji državi, tudi ko imajo 

rekordne dobičke ali rekordne zaslužke. Ne nazadnje, če 

omenim le športnike, so športne korake začeli pri nas, vadili 

na športnih vadiščih in igriščih, ki smo jih zgradili mi vsi, torej 

davkoplačevalci, tako kot ceste, po katerih se vsi vozimo, 

pa šole, kjer se učimo ... 

Zato se mi zdi prav, da davke od svojih prejemkov poravnajo 

pri nas in ne denimo v Monaku ali Dubaju. Tako kot vsi 

mi od svojih plač, avtorskih prejemkov, pa tisti manj plačani 

športniki ali podjetniki od dobička, če hočete. Ker je tako 

prav, ker vsi mi koristimo tisto, kar zraste od naših rok. Bolj 

ali manj pridnih. Tudi zato, ker bodo potem, ko se bodo po 

športni karieri vrnili domov k nam, kjer bodo šolali svoje 

otroke, uporabili naše zdravstvene storitve in vse drugo, 

kar smo skupaj zgradili in ustvarili. Je pa res, da naša država 

veliko vzame od zaslužkov naših športnikov in od uspešnih 

podjetnikov. Zato se mi zdi kar prav, da tiste z najvišjimi prejemki 

malce manj obdavčijo. Morebiti v tem primeru ne bodo 

»bežali« v davčno ugodnejše okolje. 

Vrnimo se še malce k naslovu kolumne – Vse gre v 

nebo. Zame so večmilijonske pogodbe za kateregakoli 

športnika absolutno pretirane. Sprašujem se, kje se 

bo vse to ustavilo. Morebiti me ravno zaradi tega šport 

ne zanima več toliko, kot me je desetletja nazaj, in zato 

vse bolj spremljam le še tiste, kjer denarja še ni toliko. 

Športniki so vadili na športnih vadiščih 

in igriščih, ki smo jih zgradili mi 

vsi, torej davkoplačevalci. 

Prav se mi zdi, 

da športniki davke 

od svojih prejemkov 

poravnajo pri nas 

in ne denimo v 

Monaku ali Dubaju. 

168 3. 10. 2024

46 

JU3 2052 

Zdrava PAMET 

Kolumna 

Spominjam se, da smo včasih, ko smo zvečer molili, zmeraj namenili 

eno desetko tudi zdravi pameti. Pri hiši smo bila tri dekleta. 

Očitno se je staršem zdelo več kot potrebno, da nas v naše 

dobro priporočijo tudi nebesom. 

pretiranega filozofiranja. Zdi se mi, da je 

»zdrava pamet« tudi nekakšen notranji 

kompas, ki ga vsak od nas potrebuje za 

vsakodnevno življenje. Če nas na primer 

hočejo prepričati, da lahko tudi moški 

rodijo, se bomo le nasmehnili in šli 

naprej, kajti življenje, vključno s prvimi 

osnovnošolskimi lekcijami iz biologije, 

nas je naučilo, da je to nemogoče. 

Predstavljajte si, lahko tudi v prispodobi, 

da vam predlagajo gradnjo 

hiše na območju, ki je bilo v preteklosti 

znano po hudournikih, ki so ob vsakem 

deževju pridrveli s hribov. Boste nasedli 

ugodni ceni ali boste raje prisluhnili 

zdravi pameti, ki vas bo izdatno svarila 

pred nakupom? 

MILENA MIKLAVČIČ 

SHUTTERSTOCK 

Zdrava pamet je bila vrednota, nekaj, 

kar je prednike vodilo skozi 

življenjske viharje. Spoznala 

sem veliko takšnih, ki so v svojih 

srcih skrivali bogato znanje. Njihove 

izkušnje, ki so jih delili tudi z menoj, so 

bile neprecenljive. Imeli so veliko zdrave 

pameti, izobrazbe pa največkrat nobene. 

Ko smo se pogovarjali, me ni nikoli 

skrbelo, da bodo storili kakšno neumnost. 

Vsaj ne toliko, kot me skrbi danes, 

ko poslušam govorce iz parlamenta, pa je 

med njimi kar nekaj oseb z najvišjo možno 

izobrazbo. Žal pa so stali daleč stran, 

ko je Bog delil zdravo pamet. 

Pojem »zdrava pamet« si najbolj preprosto 

predstavljam kot sposobnost razmišljanja 

in odločanja na podlagi osnovnih, 

razumnih in življenjskih načel, brez 

Namesto da bi odgovorno 

vlagali v infrastrukturo, 

izobraževanje, zdravstvo in 

inovacije, ki nam dolgoročno 

koristijo, z lopato mečemo 

denar skozi okno za povsem 

nepotrebne stvari. 

Zdrava pamet je sposobnost 

razmišljanja in odločanja na 

podlagi osnovnih, razumnih 

in življenjskih načel, brez 

pretiranega filozofiranja. 

168 3. 10. 2024

JU3 2052 

47 

Nošenje in uporaba 

nacističnih, fašističnih, 

domobranskih in ustaških 

simbolov bo odslej kaznovano. 

Zakaj so »pozabili« na 

komunistične simbole? 

DENARNICA IN PRORAČUN 

Vsak od nas pozna koga, ki živi na »veliki 

nogi«. To pomeni, da troši veliko 

več, kot zasluži. Takšen način življenja 

nekaj časa »pije vodo«, na dolgi rok pa 

zmeraj pride do osebne katastrofe. Tisti 

z zdravo pametjo razume, da ne more 

trošiti več, kot zasluži. To pomeni, da 

premišljeno načrtuje svoje življenjske 

potrebe in se več kot toliko ne ozira na 

želje, ki ga vabijo v skušnjavo. 

Naši predniki, tudi tisti najrevnejši, 

so imeli v trenutku, ko so umrli, 

privarčevanega vsaj toliko, da jih kot 

nebodigatreba niso zagrebli za pokopališkim 

zidom. Prijateljica Mary, ki 

živi v Ohiu, je za starost začela varčevati 

pri prvi plači. Še danes, pa se bliža 

osemdesetemu, kljub bogastvu, ki ga 

ima, živi zelo skromno. Pravi, da v nakupovalnih 

središčih, ki jih je tudi pri 

nas vse polno, človek ne izgubi samo 

zdrave pameti, ampak izgubi tudi treznost 

in razum. 

Je potemtakem čudno, da se tudi 

država loteva državnega proračuna 

brez enega samega atoma zdrave pameti? 

Namesto da bi odgovorno vlagali 

v infrastrukturo, izobraževanje, zdravstvo 

in inovacije, ki nam dolgoročno 

koristijo, z lopato mečemo denar skozi 

okno za povsem nepotrebne stvari, 

ki žal včasih polnijo le zasebne žepe, 

skupnosti pa ne koristijo. 

Zdrava pamet narekuje, da mora država 

skrbno razmišljati tudi takrat, ko 

se zadolžuje. Ne more streči apetitom 

sindikalistov, če ne ve, od kod bo vzela 

denar za višje plače. 

POGOVOR IN POZABA 

Pred 30 in več leti, ko so bili ljudje odvisni 

predvsem drug od drugega, so 

se veliko družili, veliko moževali med 

seboj. Zavedali so se, da se iz življenjskih 

izkušenj drugih tudi sami veliko 

naučijo. Zakaj bi ponavljali že storjene 

napake, če ni treba? Seveda pa so bili 

vmes tudi takšni, ki so najbolj cenili – 

molk. Zato pa je pregovor »jabolko ne 

pade daleč od drevesa« še zmeraj zelo 

razširjen. Niti lastnih potomcev namreč 

niso pripravili na življenje. 

Zakaj se državljani s takšno ihto 

navdušujejo nad restavracijo socializma 

in titoizma? Zato, ker smo mlajšim 

generacijam zamolčali, kaj vse so 

»zmagovalci« počeli po drugi svetovni 

vojni. Ne le zaradi pomanjkanja zdrave 

pameti, tudi zaradi okrnjenega znanja 

je parlament pred dnevi potrdil 

spremembe zakona o varstvu javnega 

reda in miru. Nošenje in uporaba nacističnih, 

fašističnih, domobranskih in 

ustaških simbolov bo odslej kaznovano. 

Zakaj so »pozabili« na komunistične 

simbole? 

Samo sprašujem: Ali bo treba zažgati 

in uničiti tudi vse knjige, ki dokumentirano 

pričajo o grozotah, ki so se 

počele med in zlasti po vojni s strani t. 

i. zmagovalcev? Bodo kaznovani vsi, ki 

bodo glas o krvoločnih grozodejstvih še 

zmeraj širili? Ki ne bodo tiho? 

ŠE NEKAJ ZGODB 

Inštitut 8. marec opozarja, da v Evropski 

uniji 20 milijonov žensk nima dostopa 

do varnega splava, medtem ko o 

dejstvu, da 120.000 žensk v Sloveniji 

nima ginekologa, molči. Kje je logika, da 

ti za domače razmere ni čisto nič mar? 

Naš premier dr. Robert Golob je na 

skupščini Združenih narodov razlagal 

tako imenovano »vodno diplomacijo«, 

s pomočjo katere Slovenija razvija 

napreden digitalni ekosistem, ki bo 

omogočal napovedovanje poplav in 

boljše upravljanje z vodo, analiziranje 

vremenskih vzorcev in zaščito infrastrukture 

pred poplavami. To so bile 

napovedi, zaradi katerih bi na govorca 

v preddverju morali čakati novinarji (če 

ne tudi stroka) z vseh največjih svetovnih 

medijev. Pa je bil tam sploh kdo? 

Miro Petek je na omrežju X postavil 

nekaj zanimivih zdravorazumskih 

vprašanj: »Kdo je glavni odgovorni nosilec 

te pobude v Sloveniji? Mogoče ena 

od univerz, kakšna agencija, inštitut ali 

gre za mednarodno sodelovanje? Kdo 

vodi projekt? Katere konkretne tehnologije, 

programska oprema ali umetna 

inteligenca se uporabljajo ali razvijajo 

za napovedovanje poplav? Kako se 

bodo sateliti uporabljali v tem procesu? 

Bo kaj posla za Elona Muska? Kako bo 

umetna inteligenca uporabljena pri napovedovanju 

poplav in kakšna bo natančnost 

teh napovedi? To zanima tudi 

nas Korošce, ki nas je lani zalivalo.« 

Skratka, dragi moji, marsikaj imamo, 

le zdrava pamet je ob slovenski pomladi 

slabo vzklila. Še je čas, da jo posejete 

vsaj na domačem vrtu! 

Inštitut 8. marec opozarja, 

da v Evropski uniji 20 

milijonov žensk nima dostopa 

do varnega splava, medtem 

ko o dejstvu, da 120.000 

žensk v Sloveniji nima 

ginekologa, molči. 

168 3. 10. 2024

48 

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE 

OGNJENI KRST je bil popoln! (15. del) 

Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali na številna bojišča. 

Mnogi od njih se niso nikoli več vrnili. Objavljamo njihove misli, opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali, 

in skrbi, ki jim niso dale spati. Predstavljamo vam dogodke 25. avgusta 1914. 

DR. VALENTIN AREH 

WIKIPEDIA 

Tretja armada je 25. avgusta 

1914 izdala ukaz, ki je od III. 

graškega korpusa, v katerem 

je bilo več tisoč slovenskih in 

nemških vojakov, zahteval, da prečka 

reko Gnilo Lipo v današnji zahodni 

Ukrajini in napreduje proti mestu Zolozhiv. 

Avstro-ogrske čete so ob reki 

napadle ruske enote in po silovitih bojih 

so Slovenci in Nemci z ramo ob rami 

prodrli preko ruskih položajev. Rusi so 

se začeli panično umikati. 

Nemški vojak, pripadnik graškega 

korpusa, se je spominjal: »Jutranje sonce 

nas je 25. avgusta zvabilo iz spanca. 

Naši vojaki so vsepovsod iskali vodo. 

Videli smo jutranje umivanje na stotine 

mož, ki je potekalo na zelo podoben 

način. Na jutranjem soncu smo želeli 

ogreti svoje zvite in otrdele ude. Bili 

smo premraženi. Galicijske noči so že 

bile hudo mrzle, dnevi pa neznosno 

vroči. Okrog osme ure zjutraj smo videli 

prvo naše letalo, ki je letelo proti severu. 

Okoli devete ure so v naših ušesih 

odjeknili prvi sovražni topovski streli. 

Poročnik Riedl je bil poslan v izvidnico s 

skupino desetih mož, v dolino reke Gnila 

Lipa, da bi odkrili sovražnika. Daleč 

stran je prihajal hrup ognja pred fronto. 

Okoli 15. ure so naše enote zasule 

sovražne granate. Sledili so streli pušk 

in strojnic. Ognjeni krst je bil popoln! 

Vojaki so se sklonili k zemlji, ne glede 

na to, kako visoko so leteli izstrelki … 

Sprva smo bili radovedni … Takrat še 

nihče ni slutil, da bo vse bolj grozljivo. 

Ta grozljiv koncert smo poslušali več 

kot štiri leta, dan in noč bi tulil s čudno 

grožnjo. Takrat smo še vsi živeli v verovanju, 

da se bomo najkasneje do božiča 

vrnili domov. Govorili so nam, da ko bo 

listje odpadlo, se bomo kot junaki vrnili 

nazaj domov.« 

Od konjeniških patrulj so avstrijski 

poveljniki prejeli novice, da so se Rusi 

umaknili daleč na vzhod. 

Sinagoga v Peremyshlyanyju 

PRVI TOPOVSKI STREL 

Polki 22. divizije, v katerih je bilo na 

tisoče Slovencev, so se pred 17. uro 

pripravljali za odhod, zaledne enote so 

prihajale v mesto Peremyshlyany. Med 

vojaki zalednih enot je bil dr. Hawlina, 

ki je popoldne prispel v mesto. 25. avgusta 

je v dnevnik zapisal: »Ob šestih 

zjutraj se spet pomaknemo na našo 

vzpetino pri Hanuševu, kjer smo bili 

že včeraj. Tam poležavamo v jutranjem 

soncu in zares uživamo. Ob osmih zaslišimo 

v zraku nenavadno brnenje in 

zagledamo prvo letalo, ki nas je preletelo. 

Bil je avstrijski dvokrilec, ki je kmalu 

zatem preletel še nazaj. Ob dveh popoldne 

odkorakamo proti vzhodu, proti 

Przemyslawu. Med potjo slišimo prvi 

oddaljeni topovski strel. Preden pridemo 

do mesta, opazimo na nasproti ležečem 

hribu topniško enoto; vseh se nas 

polasti lahno vznemirjenje. Ko ob šestih 

zvečer korakamo skozi mesto, nas 

prebivalci, pretežno Judje, pozdravljajo 

z velikim navdušenjem in vriskanjem. 

Ljudje se stiskajo k prehodu, delijo sadje, 

cigarete in pijače, brez ustavljanja 

gremo strumno skozi mesto. Vsi smo 

presrečni, polni poguma. Ruse bomo 

sesekali na koščke, je vsakemu od nas 

tako trdno v zavesti, da drugače biti ne 

more. Tako korakamo dalje, počasi se 

»Sledili so streli pušk in 

strojnic. Ognjeni krst je bil 

popoln! Vojaki so se sklonili 

k zemlji, ne glede na to, kako 

visoko so leteli izstrelki.« 

168 3. 10. 2024

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE 

49 

zmrači, šala umolkne, prečkamo močvirno 

dolino in srečamo topniško kolono, 

ki se mora zaradi premehkega zemljišča 

vrniti, ker ne more naprej.« 

Ob 17. uri popoldne je 22. divizija 

počasi in previdno zasledovala sovražnika. 

Ljubljanski polki so se iz mesta 

povzpeli po prašni cesti na vzpetino 

Plak, ki leži vzhodno od mesta. Cesta jih 

je za vrhom vodila navzdol v ozko dolino 

in nato čez hrib Tychow. Po slabih 

treh urah počasnega premikanja naprej 

so se spustili v ozko sotesko, v kateri je 

bila podolgovata vas Lypivtsi. Niti slutili 

niso, da jih Rusi opazujejo in čakajo. 

Avstro-ogrske čete so sredi noči 

prikorakale v samo središče izpraznjene 

in požgane vasi, kjer se jim je odprla 

dolina. Po dolini se je vil potok Gnila 

Lipa, v okolici so bila močvirja. Takrat 

so se vojaki slovenskih polkov v trdi 

temi nepričakovano znašli pod silovitim 

topniškim ognjem. Eden od vojakov 

ljubljanskega 17. pešpolka je v pismu domačim 

zapisal: »Takoj v prvih jutranjih 

urah v noči od 25. na 26. avgusta smo 

prispeli v neko sotesko. Rusko topništvo 

nas je začelo obstreljevati verjetno 

v sodelovanju z rusofili, ki so odkrili 

naše položaje pri vasi Lipownice. 26. 

avgusta smo stali na levem krilu proti 

skoraj štirim ruskim baterijam. Naš 

bataljon je prišel Rusom v bližino 1.200 

korakov. V tem trenutku je ruska pehota 

napadla levo krilo našega bataljona. 

Kraj Przemyshlan 

Ob hudih izgubah zaradi topniškega 

ognja sem imel takrat na razpolago še 

polovico stotnije, s katero se mi je posrečilo 

vreči sovražnika v par minutah 

nazaj. Jaz sem bil malo poprej ranjen. 

Ko sem pozneje zadobil še par ran, me je 

odpeljal okoli četrte ure moj bataljonski 

adjutant poročnik Adolf Lešnik kljub 

mojemu nasprotovanju. Odpeljal me je 

sredi toče krogel iz bojne črte. Mi stojimo 

v vzhodni Galiciji izbranim ruskim 

četam nasproti, ki se ne sramujejo vse 

požigati. Pri Przemyslovi sem sam naštel 

12 gorečih vasi.« 

UBITI ŠTEVILNI KUHARJI 

Za ljubljanskim 17. pešpolkom, ki je naletel 

na ogenj ob reki Gnila Lipa v vasi 

Lypivtsi, je korakal ljubljanski 27. domobranski 

pešpolk. Dr. Hawlina je 25. 

avgusta zapisal: »Napredujemo zelo počasi. 

Moja četa je zadnja v polku. Ukažejo 

nam, da se razporedimo po deset 

Vojaki slovenskih polkov 

so se v trdi temi 

nepričakovano znašli pod 

silovitim topniškim ognjem. 

korakov narazen in 

ostanemo povezani 

s polkom pred nami. 

Zaostalemu oddelku 

s strelivom so namreč 

pozabili povedati, kam 

so razporejeni. Nadporočnik 

se vrne in skupaj 

greva ob raztegnjeni 

verigi vojakov, ki so 

večinoma že čepe spali 

in jih morava zbujati. 

Tako sva šla mimo 

polovice čete in prišla 

do vzpetine, kjer sva 

imela dober razgled 

po dolini, ki jo je slabo 

osvetljeval mesec. 

Tam je stal Italijan iz 

naše čete, ki je na moje 

vprašanje, kam je odkorakal 

polk, odgovoril, 

da tega ne ve. Zveza 

je torej prekinjena. Na, 

zdaj smo pa tam! Ko še 

tako stojimo na vzpetini 

in se posvetujemo, 

kaj nam je storiti, se 

začne iz doline strašansko streljanje in 

nad nami že slišimo žvižge krogel. Pritajimo 

se v plitvo kotanjo. Streljanje se 

je kmalu končalo, vseeno ostanemo v 

kritju, saj ne vemo, kam naj se obrnemo, 

in se nočemo spuščati v nevarnost, da 

bi v temi na nas streljali lastni vojaki.« 

V napadu so bili ubiti tudi številni 

kuharji 22. divizije, kar je imelo kasneje 

katastrofalne posledice. Vojaki so bili 

kar pet dni brez tople hrane. Ljubljanski 

polki se kljub silovitemu ruskemu topniškemu 

ognju ob reki Gnila Lipa niso 

ustavili. V kolonah so jurišali na ruske 

položaje, jih hitro prebili in pognali ruske 

enote v beg. Utrujeni in izčrpani so 

nadaljevali pot. V poznih nočnih urah 

so pripadniki 22. divizije dosegli še 

drugo reko z imenom Zlota Lipa, tako 

kot je bilo ukazano. Vojska se je ustavila 

na gričevju zahodno od vasi Gologori 

(ukr. Holohory). Le še dobrih 15 kilometrov 

so bili oddaljeni od Zolozhiva, ki je 

bil njihov cilj. Poveljstvo armade jim je 

ukazalo, da Slovenci ne smejo več slediti 

umikajočim se Rusom in prečkati 

reke Zlota Lipa, ker so na njihovem desnem 

boku madžarske enote že precej 

zaostajale. Tudi Madžari so si morali z 

naskokom na ruske čete utreti pot na 

vzhod. Prvi bojni dnevi na ruski fronti 

so kljub izgubam prinašali optimizem 

med slovenske enote, ki so izbojevale 

prve zmage v vojni. 

 

168 3. 10. 2024

50 

SLEDI MOJIH POTI 

IVAN SIVEC 

ARHIV IVANA SIVCA 

Mladoletna gorska vila 

S KLAVIRJEM (Kekec, 5. del) 

Slovenci nismo srečni, če nismo vsaj malo nesrečni. Najbolj pa smo srečni, 

kadar prebiramo resnične zgodbe o nesrečnih zaljubljencih. 

Mnoge Prešernove pesmi bi 

imele precej manj vrednosti, 

če ne bi v ozadju stala sedemnajstletna 

Julija, v katero 

se je zaljubil pesnik v Kristusovih 

letih. Tudi Kekčev oče, pisatelj Vandot, 

glede tega ni bil nič slabši. Kljub kolikor 

toliko urejeni družini, ki je ob skromnih 

pisateljevih dohodkih komajda shajala, 

je imel tudi on svojo muzo. Lepo mlado 

pianistko, ki je v mesečini igrala na klavir 

take serenade, da so jih poslušale še 

gorske vile. 

Pri tem seveda ni prav nič nenavadnega, 

da se je gospod Josip v času svoje 

druge pomladi, bržčas leta 1928, vanjo 

nesmrtno zaljubil. Se pravi tedaj, ko 

je bil star 44 let. Ob tem je nastalo več 

sto – menda okoli 250 – Vandotovih 

pesniških poskusov, ki niti niso tako 

slabi, kot bi jih lahko kdo ocenil na prvi 

pogled. Še posebej, če pri tem upoštevamo 

čas nastanka in Vandotovo slepo 

zaljubljenost. Nasploh pa je Vandot kot 

pesnik skorajda neznan oziroma je šla 

večina literarne zgodovine mimo njegovih 

umotvorov mesečine. 

GRACERJEVE BELE NOČI 

Da smo bolje spoznali Vandotove pesmi, 

je najbolj zaslužen kranjskogorski 

pedagog, pesnik in literarni zgodovinar 

Benjamin Gracer, ki je pred petimi leti 

s pomočjo domače občine izdal knjižico 

Vandotovih pesmi z naslovom Bele noči 

in podnaslovom Gorska romanca. Gracer 

je v uvodu o Vandotu zapisal: 

»Poezija – senčnejša plat njegovega 

ustvarjanja – razblinja mit o Vandotu, 

Kekcu sredi idiličnega gorskega sveta, 

Planinci ob hrani in pijači 

radi prisluhnejo klavirju, za 

katerim sedi poduhovljena 

lepotica. Med obiskovalci je 

kar pogosto tudi Vandot. 

168 3. 10. 2024 

hkrati pa prav ona potrjuje, da je samotarske, 

čudaške originale lahko oblikoval 

le človek, ki je tak posebnež bil; in ga 

je ustno izročilo ozaveščalo in vzpodbujalo 

k ustvarjalnemu delu.« 

Vandotova muza je bila osemnajstletna 

Doboviškova Vida, imenovana 

tudi Prisankova Vida oziroma Vandotova 

lepa Vida. Marica Globočnik je o 

lepi in prijazni pianistki povedala: 

»Tedaj je Vandot živel v Ljubljani in 

se je bolj poredko vračal v našo vas. Vračal 

pa se je pretežno zaradi mlade Vide, 

ki je igrala zvečer na terasi Prisankove 

nove koče. Joža (Josip) jo je poslušal največkrat 

kar pod oknom, v mesečini. Ob 

cesti na Vršič so namreč prav tisto leto 

odprli kavarno Prisank, v njej pa so se 

na veliko, največ zaradi Vide, ustavljali 

planinci in drugi gorski romantiki.« 

Gospod Gracer je o mladi pianistki 

pred petimi leti zapisal: 

»Zgleda, da je bilo leto 1928 zanj 

prelomno … Osemnajstletna krasotica 

Vida Doboviškova (doma iz Radovljice, 

pozneje poročena Kovačič, ki še danes 

– navkljub visoki starosti – izraža presenetljivo 

svežo misel, ohranja odličen 

spomin in kot strune tanko občutljivost 

duše) se z mamo preseli v Kranjsko 

Goro. Ob cesti na Vršič – na Požaru – to 

leto dogradi majhno kavarno Prisank 

(poslopje še danes stoji). Pri njima se 

ustavljajo planinci, potrebni počitka 

in osvežitve. Ob hrani in pijači radi 

prisluhnejo klavirju, za katerim sedi 

poduhovljena lepotica. Med obiskovalci 

je kar pogosto tudi Vandot. Sam ali z 

družino se z vlakom pripelje iz Ljubljane 

(Vandotovi so tedaj živeli nekje v bližini 

Cukrarne).« 

Glede Vandotovih pesmi pa dodaja: 

»Pesmi za Vido ni objavljal, ne 

popravljal, hranil pa je prepise. Pet let 

pred smrtjo jih je poskušal zbrati v nekakšno 

zbirko z naslovom Gorska romanca. 

Šlo mu je bolj za izbor najboljših 

kot za njihovo povezanost in notranjo 

urejenost … Surovi zunanji dogodki vojne 

so ga notranje izpraznjenega že začeli 

pehati v naročje smrti.« 

Doboviškova Vida, Vandotova muza 

v pesnikovih zrelih letih. 

VIDA, O VIDA! 

Vandot je tudi svoje pesmi naslonil na 

Vidino glasbo. V oddelku Prvi akordi 

lahko med drugim preberemo naslednje 

verze: 

»Vida, Vida … v dan škrjanček poje … 

Vida, Vida, o, zakaj 

posijala si v življenje moje 

kot blesteči, topli maj? 

Saj ni rož na mojih mrzlih stezah, 

v duši sonca ni nikjer, 

nad grobovi nád zastrtih žalost 

v mrzli plaka le večer.« 

Kakšno krizo srednjih let je Vandot 

tedaj preživljal, lahko povedo tile verzi: 

»Za roko belo rad bi te vodil v deželo 

tiho mojih mladih sanj, 

kjer sonce sije večno v mladem jutru, 

kjer nikdar beli ne zatone dan.

SLEDI MOJIH POTI 

51 

Vandot se je v pesmih želel 

vrniti v svojo neizpeto 

mladost, v svoj svet 

mladeniških sanj, v svoj 

neizživeti rožnati svet. 

Poljane v cvetju, v rožah vrtovi, 

v njih pesmi kot čebelice šume, 

ljubezen z roso jih zaliva verno, 

da trudne v soncu nikdar ne zvene.« 

Kot kaže, se je v pesmih želel vrniti 

v svojo neizpeto mladost, v svoj svet 

mladeniških sanj, v svoj neizživeti rožnati 

svet. Kaže pa tudi, da mu je Vida 

podarila svojo sliko. V pesmi Pred tvojo 

sliko je zapisal: 

»Kaj bi dal, če le enkrat 

roka ta bi oživela, 

mehka šinila čez bol 

razbolenega mi čela. 

Kaj bi dal, če ustna ta 

enkrat bi le vztrepetala, 

tiho, kakor sen sladak 

k mojim ustnam se prižela!« 

Poleg Vide je imel ob tem veliko vlogo 

njen klavir, njegova čarobna glasba. 

»Skozi bledo noč zagorsko 

tvoj klavir v planine plaka, 

kakor da srce samotno 

na ljubezen prvo čaka. 

Kliče jo žarkov belih, ki ti v sobo lijejo, 

išče jo v gorah srebrnih, ki v oči ti sijejo.« 

Josipov mlinček se je prisilno ustavil 

že pri šestdesetih. 

Lepota Jasne je povsem prevzela tudi 

pesnika Josipa Vandota. 

ZAKLETA KRALJIČNA 

Gracer je v uvodu v Vandotove pesmi 

tudi zapisal: 

»Ustvarjalčev notranji zlom je povsem 

identičen z zunanjim. Svet se podira. 

Bogovi padajo. Vse drsi v kaos. 

Usoda mojstrsko opravi svoje delo. Ko 

ga povsem odtrga od resničnosti in 

sanj, iz katerih je bil, reši enačbo s kozmično 

neznanko.« 

Pesnik jo je rešil takole: 

»Kraljična, zakleta na gori, 

rože so tvoji lasje, 

rože, ki žalik-žene po skalah 

jih skrite sade.« 

Za Vandota je bila pesem 

v bistvu molitev: 

»Te molitve, ki jih gora 

v mesečino šepeta, 

davno že so mi gorele 

v mislih mladega srca. 

Molil sem, jih z vročo vero, 

v njih sem ljubil širni svet, 

ljubil, kakor ljubim tebe 

v tvojem snu, moj gorski cvet!« 

V pesmi Prisank pa ugotavlja: 

»Gora bela v noč se sklanja, 

sanje sinje, večne sanja, 

jaz sem sam in ti si sama 

in še Bog moči med nama. 

Potok gorski se leskeče in šumi, 

v srce šepeče 

o ljubezni, ki za naju je vstala v 

gorskem raju.« 

Podobno kot vse druge take ljubezni 

se je odnos med mlado Vido in Vandotom 

v drugi pomladi končal tako, da se 

je Vida odselila, pozneje pa poročila in 

nanj skorajda pozabila. Le pesmi je ohranila 

vse do visoke starosti. Kaže, da 

pesmi preživijo veliko dlje kot vse podobne 

ljubezni. 

Za konec naj priobčimo še Vandotove 

verze, ki ne veljajo samo za njegove 

pesmi, temveč tudi za večino njegovih 

proznih del, ki so prišla v veljavo šele pozneje, 

pa naj bodo to njegovi trije Kekci 

ali pa druga odrasla Vandotova dela, še 

posebej pa verzificirano ustvarjanje. 

»V sramoto zdaj žarijo, gore bele, 

sramoto našo gledajo z višav, 

ko božji se veter v ljubezni vroči 

ovija okrog vaših snežnih glav. 

Jaz sem umrl, v grobnico sem legel: 

izdan, ponižan, bičan, opljuvan. 

Kajn in Juda grob sta stražila, da v 

zarjo več ne vstanem tretji dan. 

Moj duh izlil se v vas je, gore bele, 

izlil se v pravljic vaših je šepet, 

zveličan krožil bo ob v skalah vaših 

in večnost vašo živel sem, zavzet …« 

168 3. 10. 2024

52 

ODTIS PRETEKLOSTI 

MUZEJ NA PROSTEM ROGATEC: 

vsak predmet nosi svojo zgodbo 

Rogaški muzej je prava zakladnica znanja: vsak gradbeni element ima svojo zgodbo. Če tem zgodbam 

pozorno prisluhnemo, izvemo marsikaj koristnega tudi mi, sodobni ljudje 21. stoletja. 

NIVES BREZOVNIK 

Muzej na prostem Rogatec 

so gradili v 80. letih 20. 

stoletja v okviru nacionalnega 

projekta Skansen, po 

katerem naj bi na petih različnih koncih 

Slovenije nastali manjši regionalni 

muzeji na prostem; povezani v mrežo bi 

predstavljali slovensko ljudsko stavbno 

dediščino. Takratnemu odgovornemu 

konservatorju dr. Vitu Hazlerju, ki je 

pripravljal strokovne podlage, in lokalnemu 

društvu ter njegovemu predsedniku 

Francu Žerdonerju, ki so vodili 

projekt izgradnje, gre zahvala, da imamo 

danes tako imeniten muzej v Rogatcu: 

leta 1997 je bil nominiran za evropski 

muzej leta, leta 1998 pa razglašen za 

kulturni spomenik državnega pomena. 

Danes muzej upravlja Zavod za kulturo, 

turizem in razvoj Rogatec. 

Na izbrano muzejsko lokacijo 

v neposredni bližini trga Rogatec, 

ob vznožju slikovite Donačke gore, 

so najprej prenesli originalne stavbe: 

stanovanjsko hišo – rojstno hišo 

pesnika Jožeta Šmita, gospodarsko 

poslopje s hlevom, vinsko kletjo in 

skednjem, svinjak (štalunc) in toplar, 

dvojni vezani kozolec. Danes to zbirko 

na prostem dopolnjujejo še rekonstrukcije: 

panonski vodnjak na čapljo, 

kovačija z originalno opremo, podeželska 

trgovina z mešanim blagom 

(lodn), čebelnjak, viničarska hiša, 

brajde in kamnarska bajta. Gre za srednještajersko 

arhitekturo subpanonskega 

tipa – prav takšno, kakršno so 

pred dvesto leti in še pozneje gradili 

na območju celotnega Obsotelja 

in Kozjanskega. 

Tako kot vsi muzeji je tudi rogaški 

prava zakladnica znanja: vsak posamezni 

gradbeni element ima svojo zgodbo. 

Pripovedujejo jih stene iz kostanjevih 

brun, slamnata kritina na strehi, ilovnata 

tla v hiši in vsaka kljuka ročno tesanega 

žleba. Če tem zgodbam pozorno 

prisluhnemo, izvemo marsikaj koristnega 

tudi mi, sodobni ljudje 21. stoletja. 

HIŠA IN NJENI PROSTORI 

Osrednji objekt muzeja na prostem 

predstavlja stanovanjska hiša – Šmitova 

hiša – iz leta 1816. Gre za rojstno hišo 

pesnika, prevajalca, nekaj časa tudi 

urednika otroške revije Ciciban Jožeta 

Šmita. Hišo so prestavili na današnjo 

lokacijo tako, da so jo razstavili, vsak 

Tomo Jeseničnik 

Toplar - dvojni kozolec, 

slovenska posebnost. 

tram, bruno oštevilčili, prepeljali po delih 

in ponovno sestavili. Ves gradbeni 

material, les, ilovica in slama so vzeti iz 

okolja. Z nizko gradnjo so privarčevali 

pri materialu in pri ogrevanju pozimi. 

Posledično naletimo tudi na majhna 

okna. Zaradi pomanjkanja dobrin so z 

vsem, kar so imeli in pridelali, skrbno 

ravnali. Kmet se je odločal po zdravi 

kmečki pameti. 

Ob stanovanjski hiši je poleg brajd 

vrt, obkrožen z leseno ograjo (plotom), 

ki je vrt varovala pred domačimi živalmi 

in divjadjo. Vrt sestavljajo zelenjavne, 

cvetlične in zeliščne gredice. 

Slednje so bile še kako dragocene, saj 

so razne bolezni zdravili kar z zelišči iz 

priročne domače lekarne. 

Šmitova hiša je hiša bogatejšega 

kmeta. Vstop čez prag vodi v lojpo, od 

koder se odpirajo vrata v vse prostore 

V Rogatcu so 

že leta 1900 

ustanovili 

čebelarsko 

društvo, ki 

deluje še danes. 

Gre za srednještajersko 

arhitekturo subpanonskega 

tipa – prav takšno, kakršno 

so pred dvesto leti gradili na 

območju celotnega Obsotelja 

in Kozjanskega. 

Tomo Jeseničnik 

168 3. 10. 2024

ODTIS PRETEKLOSTI 

53 

v hiši, tudi na podstrešje. Nagovarja 

nas ročni mlin za mletje dragocenega 

pšeničnega zrnja (žrmlje), ki ga je mati 

skrbno zmlela in iz moke enkrat na teden 

pripravila hlebce kruha. Najbolj 

pridnega otroka je nagradila s kepico 

testa in nastala je žulika. Pečeni hlebi 

so bili varno shranjeni v omari, katere 

ključ je gospodinja nosila vedno pri 

sebi, skritega pod predpasnikom. 

V črni kuhinji, ki je bila črna zaradi 

dima, ki se je valil iz krušne peči pod 

obok (velb), je imela gospodinja težke 

razmere za delo. Zaradi majhnega okna 

je bila vidljivost slaba, kadilo se je, v 

poletnih mesecih pa je bilo zelo vroče. 

Hrana se je pripravljala v glinenih loncih, 

ki so jih z burklami vstavljali v peč 

in iz peči. Jedli so iz ene sklede, z lesenimi 

žlicami, za mizo, ki je stala pod 

bogkovim kotom v največjem prostoru 

(hiši). V hiši na postelji so spali starši 

in otroci, ki so imeli svoje ležišče na 

peči ali na klopi ob peči. V manjši sobici 

(štiblcu) so imeli svoje mesto stari starši. 

Fantje so morali v dobi odraščanja 

spati na seniku ali v hlevu pri živini. 

Dekleta so ostala v hiši, v dekliški sobici 

z imenom hiška. Vrata v dekliško sobo 

so vedno močno škripala, da so starši, 

ki so spali v drugem prostoru, dobro 

slišali, kdaj gre katero dekle ven in kdaj 

se vrne. Stranišče je bilo namreč zunaj 

– na štrbunk. Dekleta je bilo treba obvarovati 

pred pohujšanjem in slabo družbo, 

zato tečajev vrat niso nikoli podmazali, 

na okenca pa so namestili železne 

križe. Škripala so še ena vrata, in sicer 

v špajzo. Tam so bile med drugim shranjene 

kible, v katerih so v lesen škaf s 

svinsko mastjo zalili opečeno meso. 

GOSPODARSKO POSLOPJE 

Ob hiši stoji gospodarsko poslopje, ki 

predstavlja proizvodni obrat kmetije. 

Revnejši kmetje ga niso imeli. V eni 

stavbi so v enem delu bivali ljudje in v 

drugem živali. Bogatejši so imeli dodatno 

gospodarsko stavbo. V muzeju 

razstavljeno gospodarsko poslopje ima 

vinsko klet, kjer so na ogled sadni mlini, 

škafi, stiskalnica za grozdje (preša); nad 

kletjo je pod, kjer so mlatili žito. Vsako 

leto julija v muzeju prirejamo etnografsko 

prireditev Likof na taberhi in prikažemo 

mlačev žita s cepci in na ročno 

mlatilnico. Pred vhodom v hlev (štalo) je 

razstavljeno različno orodje in naprave, 

povezane s poljedelstvom in predelavo 

pridelkov: jarem (telege), samokolnica 

(šajtrga), ročni vozički, šrotarca, vejalni 

stroj za žito, glavnik za česanje slame za 

strešno kritino (babe za škopanje). 

V obliko lastovičjega repa oblikovani 

vogali brun postavljajo muzejski 

svinjak s štirimi hlevčki (štalunci). Vsak 

ima vrata, ki se odpirajo v sredinski vezni 

hodnik. Na zunanji strani je polkno 

za krmljenje. Na rantah se je sušilo repno 

in korenjevo listje, ki so ga skuhali 

arhiv muzeja 

arhiv muzeja 

Peka posebnih kruhkov 

(žulik) v notranjosti 

Šmitove hiše. 

Zaradi pomanjkanja dobrin 

so z vsem, kar so imeli in 

pridelali, skrbno ravnali. 

in je predstavljalo borno zimsko hrano 

za svinje. Nad hlevčki so domovale 

kure, ki so se v kurnik povzpele po leseni 

deski, speljani ob zunanji steni. 

Slovensko posebnost predstavlja 

kozolec, ki ga v različnih oblikah najdemo 

po celotnem slovenskem prostoru 

in je nastal zaradi kmetove potrebe, da 

posuši ali spravi na suho poljske pridelke. 

V muzeju je predstavljen primer 

dvojnega vezanega kozolca (toplarja). 

Pod toplar so pospravili vozove in orodje, 

med rante pa zatlačili seno ali snope 

požetega žita. Zgoraj so sušili poljske 

pridelke in les. 

V muzejskem čebelnjaku z 12 AŽ-panji 

bivajo pridne čebele, ki ob ugodnih 

razmerah pridelajo cvetlični, akacijev in 

kostanjev med. V Rogatcu so že leta 1900 

ustanovili čebelarsko društvo, ki deluje 

še danes. V rogaškem okolišu so čebelarili 

v panjih različnih vrst, tudi v koših, 

pletenih iz šibja. Te so premazali z mešanico 

ilovice in posušenih kravjakov. 

Do druge svetovne vojne so bili najbolj 

razširjeni slamnati koši (korbiči). 

Če so imeli na kmetiji vodnjak, je 

bilo to pravo bogastvo. V muzeju je na 

ogled štepih na čapljo – vodnjak panonskega 

tipa z dvižnim mehanizmom. 

V naših krajih so takšne vodnjake lahko 

postavili na kmetijah v nižinskih predelih, 

kjer so že po nekaj metrih kopanja 

naleteli na podtalnico. Zajemanje 

vode v lesenem vedru je bilo povsem 

preprosto, saj je kamen na vzvodu predstavljal 

protiutež. Voda iz vodnjaka se je 

uporabljala v gospodinjstvu, za napajanje 

živine in pranje perila. 

 

Pečeni hlebi so bili varno 

shranjeni v omari, katere 

ključ je gospodinja nosila 

vedno pri sebi, skritega 

pod predpasnikom. 

Če so imeli 

na kmetiji 

vodnjak, je 

bilo to pravo 

bogastvo. 

168 3. 10. 2024

54 

VZGOJA 

SI UPAŠ POVEDATI 

svoje mnenje o pornografiji? 

V septembru se je, kot vsako leto, samostan Stična napolnil z mladimi z vseh koncev Slovenije. 

Dogodek je bil poln pozitivne energije, smeha in mladostne živahnosti, ki je preplavila vsak kotiček okolice 

samostana. Tam smo bili tudi predstavniki Inštituta Integrum, ki smo mlade povabili k pogovoru. 

Srečali smo se iz oči v oči, se spoznali in se dotaknili tudi nekoliko resnejših tem. 

MARILEN POLAJŽER IN BENJAMIN TOMAŽIČ 

SHUTTERSTOCK 

Prosili smo jih za mnenje o tem, 

kaj si mislijo o pornografiji. Na 

vprašanje je odgovorilo 144 

oseb, starih od 14 do 25 let. Če 

povzamemo odgovore, lahko rečemo, 

da večina mladih meni, da pornografija 

prinaša več škode kot koristi. Najpogosteje 

omenjajo, da daje nerealno 

podobo o spolnosti, ki vodi v napačna 

pričakovanja in nerazumevanje intimnih 

odnosov. Mnogi poudarjajo, 

da pornografija negativno vpliva na 

odnose, saj spodbuja objektivizacijo 

moških in žensk ter uničuje pristnost 

ljubezenskih vezi. Za večino je pornografija 

problem, ki ga sodobna družba 

ne bi smela zanemariti. Tukaj je nekaj 

primerov njihovih odgovorov: 

Pornografija je kot droga, 

saj hitro zasvoji in povzroči, 

da posameznik išče vedno več 

in ekstremnejše vsebine. 

• Ni dobro, ker ni zvesto do sebe 

in partnerja. 

• Menim, da je neprimerna in da to ne 

bi smelo obstajati. 

• Precej slabo, zdi se mi zloraba 

in problem. 

• Zdi se mi slab način užitka. 

• Zdi se mi, da je nepotrebna in da 

ljudje z gledanjem pornografije 

zapravljajo življenje. 

• Mladim daje napačen pogled na 

spolnost in ljubezen. 

• Razvada, ki te zavira (na slab način). 

ZASVOJENOST 

S PORNOGRAFIJO 

Mladi pogosto izpostavijo občutek zasvojenosti 

pri pornografiji in v tem vidijo 

eno ključnih težav. Pornografija, 

pravijo, lahko postane tako kot droga 

– nekaj, kar hitro zasvoji in povzroči, 

da posameznik išče vedno več in 

ekstremnejše vsebine, kar dolgoročno 

škoduje njegovemu (spolnemu) življenju 

in samopodobi. Tu je nekaj primerov 

njihovih zapisov: 

• Ima veliko negativnih posledic in se 

lahko razvije v hudo odvisnost. 

Tako kot pri drugih 

oblikah zasvojenosti tudi 

pri pornografiji gledalec 

postopoma išče vse 

močnejše vznemirjenje. 

• Ni potrebe, da bi obstajala, 

je zelo zasvojljiva. 

• Slabo, saj se je ne moreš kar 

tako rešiti. 

• Slaba za mlade, preveč 

negativnih posledic. 

• Uničuje možgane, je slaba. 

• Slabo za tvoje nadaljnje spolno 

življenje. Je kot droga: ko se enkrat 

spustiš v to, ne moreš ven. 

Ko danes govorimo o problematični 

uporabi pornografije, je zelo pomembno 

vprašanje njene zasvojljivosti. Psihiatri 

in psihoterapevti, ki se ukvarjajo z nekemičnimi 

zasvojenostmi, poudarjajo, 

da je pornografija ena najpogostejših 

problematik, s katero se srečujejo. 

Tako kot pri drugih oblikah zasvojenosti 

tudi pri pornografiji gledalec 

postopoma išče vse močnejše vznemirjenje. 

To pomeni, da postajajo prizori 

vedno bolj ekstremni, čas gledanja 

daljši, posameznik pa začne morda 

preizkušati nove spolne prakse tudi v 

resničnem življenju. Pornografija tako 

prispeva k veliki zmedenosti glede 

identitete in ljubezni. 

Pri prebiranju odgovorov mladih 

se nam je zdelo dragoceno, da je večina 

mladih, ki je odgovarjala na naše vprašanje, 

poudarila te tematike, in to na 

način, ki je pokazal, da ne gre zgolj za 

ponavljanje besed, ampak za globlje razumevanje 

določenih vzgibov. Tudi med 

odraslimi namreč zelo pogosto opažamo, 

da se pri pogledu na pornografi-

VZGOJA 

55 

jo iz »politične korektnosti« ogibamo 

vsakršne sodbe in si ne upamo reči bobu 

bob, ker je to eno od področij, ki spada v 

domeno »svobodnega« življenja. Tistim, 

ki to področje spremljamo dlje časa, pa 

je povsem razumljivo, da posledice, ki 

jih pornografija pusti na posamezniku, 

vplivajo tudi na njegove odnose z bližnjim 

in na splošno dojemanje telesnosti 

in spolnosti v družbi. V vedno večji meri 

se zavedamo tudi korelacije med zlorabo 

pornografije in spolnimi zlorabami ter 

spolnim izkoriščanjem. 

MORALNI POGLED 

Nekateri mladi opozarjajo tudi na moralne 

in verske vidike. Omenjajo greh 

in krivdo, povezano z uživanjem pornografije, 

ter trdijo, da takšno vedenje 

uničuje vrednote in celovito dojemanje 

ljubezni. Močno je prisoten občutek, da 

pornografija ruši intimnost in spoštovanje 

v odnosih. Napisali so: 

• Pornografije ne gledam in menim, da 

je to slabo in grešno in spodbuja slabo. 

• Mislim, da to ni v redu, saj s tem uničuješ 

svojo spolnost. To je greh. 

V današnji družbi nam je izraz greh 

velikokrat precej tuj, ampak če pogledamo 

njegov izvorni pomen (zgrešiti cilj), 

je v primeru pornografije lahko kar precej 

smiselno uporabljen. 

Teološko je pornografija problematizirana, 

ker iztrga intimnost iz zakonskega 

odnosa in jo razkazuje tretjim 

osebam, s čimer poniža vse, ki so vključeni 

v ta proces, bodisi kot igralci bodisi 

kot gledalci. 

Učinki pornografije segajo globoko 

v duhovno in čustveno življenje 

posameznika. Pornografija zmanjšuje 

sposobnosti za zdrave odnose, vodi v 

zasvojenost in prinaša občutke sramu 

ter osamljenosti. 

Pomembno je razumeti, da pornografija 

ni le vizualna podoba; lahko se 

izraža tudi v pisni ali avdio obliki. Ne 

glede na obliko ostaja vedno škodljiva. 

Prava ljubezen in pristni odnosi so 

ključ do resnične intimnosti, skupnosti 

Mladi trdijo, da pornografija 

uničuje vrednote in celovito 

dojemanje ljubezni. 

Pornografija zmanjšuje 

sposobnosti za zdrave 

odnose, vodi v zasvojenost 

in prinaša občutke 

sramu ter osamljenosti. 

in trajne sreče. Tako je verjetno precej 

jasno, da pornografija v resnici vodi 

stran od doseganja resničnega cilja – če 

si seveda želimo pristno in ljubečo intimnost, 

skupnost in srečo. 

KAJ PA, ČE NI 

TAKO ŠKODLJIVA? 

Nekateri so menili, da pornografija ni 

težava, če je ni preveč: 

• Dokler je v meji normale, je okej. 

• Občasno je v redu. 

• V majhnih količinah je v redu. 

Redki so izrazili mnenje, da je pornografija 

v majhnih količinah sprejemljiva, 

vendar so tudi ti poudarili, da 

je njen vpliv na družbo preveč škodljiv 

in razširjen. Kljub vsemu trudu bo na 

področju spolnosti vedno prihajalo do 

ran. Tega smo bili vsi deležni in utopično 

bi bilo pričakovati, da lahko to izkoreninimo. 

Pa vendar je pomembno, da 

se potrudimo biti dober zgled in zaupamo, 

da bomo s tem prihodnjim generacijam 

dali popotnico, ki jim bo pomagala 

sprejemati boljše odločitve. 

Prizadevajmo si za odprtost in iskrenost. 

Ni treba, da smo popolni, pomembno 

pa je, da znamo prisluhniti in 

deliti svoje izkušnje, tudi ko gre za napake. 

Pogovor z mladimi o težkih temah je 

lahko izziv, saj se včasih počutimo, kot 

da nimamo dovolj znanja. V resnici pa 

mladostniki potrebujejo nekoga, ki se z 

njimi lahko odprto pogovarja o vseh temah, 

tudi tistih, ki so morda nekoliko 

neprijetne. Iskren pogovor je ključ do 

gradnje zaupanja in razumevanja. 

»MORALA BI BITI ILEGALNA« 

Nekateri menijo, da bi morala biti pornografija 

prepovedana. Svet se nenehno 

spreminja. Tako kot danes z začudenjem 

gledamo na preteklost, ko so bile 

nekatere stvari legalne, na primer kajenje 

v gostilnah ali celo v bolnišnicah, 

si lahko želimo, da bo nekoč podobno 

tudi s pornografijo. 

 

168 3. 10. 2024

56 

VZGOJA 

Izzivi mladostnika in staršev 

OB VSTOPU V SREDNJO ŠOLO 

Mladostniki, t. i. fazani, ki so letos prvič stopili skozi srednješolska vrata, so s tem zakorakali v novo obdobje 

izzivov pri povezovanju z vrstniki, učenju, razvoju samostojnosti, vzpostavljanju odnosa z novimi učitelji, 

na splošno pa pri iskanju sebe ter svojega mesta v svetu. 

DR. ANDREJA POLJANEC 

SHUTTERSTOCK 

Nekateri se pri takih življenjskih 

mejnikih in spremembah 

znajdejo dobro; novi izzivi jih 

poživijo ter spodbudijo k razvoju 

novih vidikov osebnosti, medtem 

ko se marsikateri težje vključijo v družbo 

ter integrirajo nova pravila in zahteve 

v življenje, ob novostih pa čutijo veliko 

stresa že ob manjših zahtevah ali spremembah, 

težko ujamejo šolski ritem in 

red, ne povežejo se z vrstniki ali pa to 

storijo le preko zabav, kjer uživajo različne 

nezdrave substance … 

VELIKA PRELOMNICA 

Vstop v srednjo šolo je velika prelomnica, 

saj osnovna šola otroku praviloma 

predstavlja postopen razvoj povezanosti 

in pripadnosti, skupen razvoj drug 

ob drugem in svojevrstno domačnost. V 

srednjo šolo pa mladostnik vstopa v letih 

negotovosti in iskanja samega sebe. 

Mnogi starši in odrasli so glede pomoči 

in podpore mladostniku negotovi, ali 

mu bo škodila in je morda potuha, ki bo 

peljala v to, da ne bo nikoli zares samostojen. 

Sprašujejo se, ali je to normalno 

in naj le zamižijo na eno oko, da bo vse 

čim hitreje minilo, ali pa naj bodo še vedno 

močno vpeti v njegovo življenje in mu 

pomagajo tudi ob manjših stiskah. Še 

vedno se doživljajo kot pomembne osebe 

pri oblikovanju svojega otroka, sedaj 

mladostnika. Mladost je res posebno obdobje 

v življenju vsakega posameznika 

in dvomi glede tega, koliko in kako naj 

starši pri mladem še posegajo v vzgojo, 

so zelo pogosti in intenzivni. 

Povezovanje z vrstniki je ena od 

temeljnih potreb mladostnika in mu 

predstavlja nenehen izziv, lahko pa mu 

povzroča tudi skrbi. Sprašuje se, kako 

ga vidijo drugi, ali je dovolj simpatičen, 

poseben, lep, pameten, dobro oblečen 

… da ga bodo sošolci vzljubili, sprejeli 

medse in da bo priljubljen. Včasih se 

odraslim zdi, da za to mladostnik porabi 

kar precej (preveč?) časa, da vse to uredi 

in uskladi. Počasnost in njegova negotovost 

lahko starše vznemirjata, zdi pa se 

jim tudi, da z negotovostjo pretirava. 

Starši lahko hitro izgubijo potrpljenje, 

češ, saj ve, da je v redu, saj smo 

mu to že večkrat povedali. Ob tem jih 

skrbi tudi, da bo postal nečimrn, da se 

bo vedno ukvarjal samo s sabo ipd. Za 

starše je zato dobro, da se zavedajo, da 

je ob vzpostavljanju novih odnosov in 

uveljavljanju med novimi ljudmi občutek 

stiske naraven. Mladi vse stvari 

močneje čustveno doživljajo, z razumom 

pa si težje pomagajo, saj njihovi 

možgani za to še niso povsem dozoreli. 

Celo nasprotno, mladostniki so celo 

dezorganizirani, saj v tem obdobju določene 

povezave med nevroni propadejo 

in je potrebne še toliko več podpore 

ter razumevanja s strani staršev, da se 

bodo ob njih lahko spoznavali, razumeli 

svoje odzive ter se naučili zrelejšega 

ravnanja in razumevanja samega sebe. 

Mladostnik se bo čez leto praviloma 

Samostojnost 

se lahko kmalu 

sprevrže v 

samozadostnost, 

ki pa je nezdrava 

in obremenjujoča 

za telo, psiho in 

tudi odnose. 

168 3. 10. 2024

VZGOJA 

57 

sprostil ter razvil določeno suverenost. 

Bistveno lažje mu bo in razvoj bo praviloma 

bolj celosten, če mu starši pri 

tem pomagamo na način, da ga v tem 

prepoznamo, začutimo, pomirimo ter 

se ob njem obnašamo tako, da bo čutil, 

da čutimo z njim in da nam pripada in je 

ljubljen tak, kot je – prikupno zmeden. 

(NE)SAMOSTOJNOST 

Pri teh letih je naravno, da je glede določenih 

zadev, ki jih je razvijal že v osnovni 

šoli, že zelo samostojen in tudi odgovoren, 

npr. da sam kakovostno vadi 

inštrument, naredi naloge pri predmetih, 

predvsem tistih, ki mu ustrezajo, 

redno hodi na športne treninge, sodeluje 

v projektih … vendar pa po drugi 

strani samostojnost na vseh področjih 

še ni dozorela. Pri tej starosti stremljenje 

k samostojnosti za vsako ceno oz. kot 

glavna vrednota niti ni zdravo. Pretirana 

samostojnost mladega obremeni, 

mu povzroča stisko, zahteva le osredotočanje 

nase, na svoje izkušnje, miselne 

in čustvene procese ter vedenje. Ob tem 

mladostnik nima možnosti, da bi zadeve 

predebatiral, preveril, dobil nasvete, 

spodbude, opomnike, pomoč … in se v 

miru odločil. 

Samostojnost se lahko kmalu sprevrže 

v samozadostnost, ki pa je nezdrava 

in obremenjujoča za telo, psiho in 

tudi odnose. Ni se nam treba bati, da bo 

mlad človek nesamostojen, če mu pri 

šolskih obveznostih tudi v srednji šoli 

še pomagamo, ga spodbujamo, na določene 

zadeve opomnimo ipd. Tako bo 

utrdil občutek, da se na nas lahko zanese, 

da mu takrat, ko je v stiski, pomagamo, 

ga pomirimo, usmerimo … V primeru, 

da mu pomagamo regulirati njegova 

čustvena stanja, se bo bolj zdravo razvijal, 

njegovi možgani se bodo bolje integrirali, 

bolje se bo počutil ter bo bolj 

suveren in zadovoljen. Tako bo veliko 

manj možnosti, da bi se pretirano oddaljil 

od družine, katere okolje je, v primeru, 

da je ustrezno, sicer optimalno za 

zdrav razvoj. 

Večkrat se zgodi, da se mladostniku 

ne zdi pomembno delati domačih nalog 

ali se sproti učiti. Na to temo je v družinah 

veliko pregovarjanja ali celo kreganja. 

Tudi pri tem je pomembno, da se 

odrasli zavedamo, da smo edini, ki naj 

bi bili zgled zrelega sporazumevanja, 

vodenja in prijetnega, toplega vzdušja v 

družini. V takem okolju bo mlad človek 

naredil največ, kar zmore, ne da bi se mu 

kopičili škodljivi učinki na telesu in duševnosti, 

izpadel bo tudi bistveno manj 

Ob mladostniku 

se obnašajmo tako, 

da bo čutil, da 

čutimo z njim in da 

je ljubljen tak, kot je – 

prikupno zmeden. 

»problematičen«. Slednje je zagotovo 

krivična opazka, pogosto pripisana prav 

mladim, čeravno je v resnici največkrat 

odraz »problematičnosti« staršev, ki jim 

manjka čustvene zrelosti, primerne odzivnosti 

na stisko, potrpežljivosti in sposobnosti 

čustvenega vživljanja. 

Ko se odpovemo temeljnim 

zmotam, se starši lahko 

naučimo prepoznavati svoj 

nemir in čustvena stanja 

ter se zavedamo, 

da se moramo pred 

pogovorom z mladostnikom 

najprej umiriti. 

VAREN IN SPROŠČEN ODNOS 

Jesenski semester lahko predvsem starši 

vzamemo za trening – kot zgled, kako se 

v življenju lotevamo izzivov in sprememb. 

Če še nismo prepričani, da kaznovanje in 

strašenje s kaznijo dolgoročno nimata 

pozitivnih učinkov, lahko ponovno premislimo, 

zakaj nam je to tako domače, in 

se skušamo temu odpovedati. 

Ko se odpovemo temeljnim zmotam, 

pa se starši zagotovo lahko še bolje 

naučimo prepoznavati svoj nemir in 

čustvena stanja ter se zavedamo, da se 

moramo pred pogovorom z mladostnikom 

najprej umiriti, saj je sicer nevarno, 

da smo v odnosu zajedljivi, napeti, odrezavi 

ali celo poniževalni. Ko vzpostavimo 

zaupen, varen in sproščen odnos, 

šele omogočimo prostor za pogovor, 

kjer se lahko v miru poglobimo v situacijo. 

Dobro je postavljati podvprašanja 

in se iskreno zanimati. Tako treniramo 

čustveno uglašenost in iskrenost oz. 

pristnost. Mladi so na slednje zelo občutljivi 

in glede na to nehote presojajo, 

ali smo vredni zaupanja ali ne. 

Ni redko, da smo starši v odzivanju 

na mladega impulzivni, kar je res škoda, 

saj to kaže na nezrel mehanizem 

uravnavanja stresa. Pomaga nam lahko 

trening zavestnega pomirjanja, dihanja, 

predvsem pa je nujno, da to težavo 

želimo odpraviti. Mladi namreč že zaradi 

narave razvoja možganov življenje 

doživljajo čustveno intenzivno, zato je 

za prepoznavanje čustev in ugotavljanje, 

kaj nam mladostnik sporoča, pogosto 

potrebno »branje med vrsticami« in 

ne direktno naslavljanje in zapletanje, 

kaj je kdo rekel … Bolje je, da se potrudimo 

poiskati ter razumeti globino in 

bistvo sporočila. Tako se mladostnik 

ob nas umiri in nam zaupa. Potem ga 

lažje povabimo k sodelovanju, skupnemu 

razmišljanju in tako se skupaj lahko 

najbolj polno razvijamo! 

 

168 3. 10. 2024

58 

MED(IJSKI) SOSEDI 

ZUNAJ 

AVTOCESTNEGA OBROČA 

Vlada obstane ali pade predvsem zaradi 

težav v velikih mestih, predvsem težav 

v glavnem mestu države, piše kolumnist 

dr. Štefan Šumah za spletni portal 

Nova24TV. Navaja izrazit primer, kako 

Vladimir Putin prav zato ne rekrutira 

vojakov iz Moskve in Sankt Peterburga, 

saj se zaveda, da bi ga nemiri v teh dveh 

mestih lahko odnesli z oblasti, za preostali 

del države pa mu je vseeno, tako 

da od tam mirno pošilja mlade fante v 

mesoreznico. Šumah riše primerjave s 

Slovenijo, kjer se oblastniški interesi 

ustavijo že na ljubljanski obvoznici. 

Če izvzamemo padec gospodarske 

rasti, nizke pokojnine in višje davke 

kot težave, ki so enake ali podobne 

po vsej Sloveniji, pa so drugi problemi 

lepo geografsko porazdeljeni, opozarja 

kolumnist Nove24TV. Tako so težave 

z Romi na Dolenjskem in Kočevskem, 

težave z nezakonitimi migranti v delu 

Dolenjske in Primorske, sanacija po 

poplavah in plazovih je ostala težava 

Koroške in Savinjske doline, hitra cesta 

Koroške in Dolenjske, nezaposlenost pa 

je težava Prekmurja in dela Štajerske … 

»Lokalni problemi so pač lokalni, zato je 

tudi odnos večine lokalnega prebivalstva 

s teh območij do problemov, ki jih 

sami nimajo, dokaj nevtralen, saj se ne 

dogaja pred njihovimi vrati.« 

Prav nič, kar je zunaj avtocestnega 

obroča, ni vladna prioriteta. Šumah pravi, 

da je zanje važno le, da imajo v Ljubljani 

mir in da lahko nadaljujejo svoj pohod 

skozi institucije, zraven pa si še napolnijo 

žepe. »Za ljudi zunaj avtocestnega obroča 

so obljube, za Ljubljano denar. Kam 

se steka večina denarja, namenjenega 

NVO? V Ljubljano. Le drobtinice gredo 

v druge kraje. Kam gre večina denarja 

umetnikom? Ja, v Ljubljano vendar. Kje 

so najboljša delovna mesta? V Ljubljani.« 

Avtor zaključuje, da se bodo počasi morali 

vsi zavedati, da so to naše skupne težave 

in da gre za naš skupni denar. 

168 3. 10. 2024 

IDEALNI KOMISAR 

BI BIL PAHOR 

Kljub poskusu provladnih medijev, 

da bi komisarsko kandidaturo Marte 

Kos prikazali kot neproblematično, 

je Evropski parlament, ki ima zadnjo 

besedo pri imenovanju komisarske 

ekipe Ursule von der Leyen, predsednice 

Evropske komisije, že dal vedeti, da bo 

tokrat neprizanesljiv, piše uredništvo 

spletnega Portala +. V Bruslju se 

je pojavil seznam najšibkejših članov 

oziroma kandidatov za odstrel, kot jim 

pravijo. Marta Kos je na nezavidljivem 

drugem mestu. »Takoj za Madžarom, ki 

je avtomatično stigmatiziran že zaradi 

politike Viktorja Orbana.« 

Ob vseh obtožbah o vohunjenju za Udbo 

in mobingu na veleposlaništvu v Švici je 

po pisanju omenjenega portala opozicija 

edina, ki lahko reši Kosovo. »Nesposobna 

slovenska opozicija bi se vanjo primitivno 

zaganjala in ustvarila vtis, da gre za 

lov na čarovnice. V tem primeru bi tehtni 

pomisleki na račun gospe Kos hipoma 

izpuhteli, postala bi žrtev in verjetno bi 

vsaj za las prestala zaslišanje pred evropskimi 

poslanci.« Portal + sarkastično 

dodaja, da so v SDS tega sposobni. »Če 

bi se v SDS umirili in morda celo predali 

štafeto svojim strankarskim kolegom iz 

drugih srednjeevropskih držav, obstaja 

precejšnja verjetnost, da ne bo dobila 

zadostne podpore.« 

Tako Portal + omenja ime bivšega 

predsednika Boruta Pahorja. »V primeru, 

da Tanja Fajon ne bi bila predlagana kot 

nova kandidatka, bi bil Pahor najboljša 

zamenjava. Tudi Golobu bi njegov 

odhod v Bruselj ustrezal, saj bi se ga za 

pet let znebili, zato bi bilo konec nevarnosti, 

da bi Pahor z Anžetom Logarjem 

konec prihodnjega leta zarotniško sestavil 

resno sredinsko stranko, ki bi nastopila 

na parlamentarnih volitvah in po 

možnosti zmagala. Kajti pri Pahorju je 

vedno obstajala nevarnost, da se skozi 

zadnja vrata vrne v politiko.« Poteza s 

Pahorjem bi bila državniška in modra. 

80-METRSKA 

STOLPNICA V LJUBLJANI 

Slovaški investitor Corwin je predstavil 

podrobnosti stanovanjskega projekta 

Nordika, ki ga bo gradil v neposredni 

bližini ljubljanske železniške postaje, 

na koncu Masarykove ceste, kjer nato 

cesta zavije proti podvozu pri Ortu baru. 

Nordika bo visoka 82 metrov in bo imela 

24 nadstropij, s čimer bo druga najvišja 

stanovanjska stolpnica v Ljubljani, za 

Spektro ob Celovški cesti. Skupno bo v 

stanovanjskem projektu Slovakov okoli 

290 stanovanj. Po napovedi investitorjev 

bo Nordika zasnovana na energetski 

učinkovitosti – nameščeni bodo namreč 

fotovoltaični paneli, prav tako bo k 

učinkovitosti in toplotnemu udobju pripomogla 

prezračevana fasada, razkriva 

Forbes Slovenija. 

V zadnjih mesecih se po več kot dveh 

desetletjih začenjajo aktivnosti za gradnjo 

Potniškega centra Ljubljana (PCL), 

kar je mogoče opaziti že po številnih 

prometnih omejitvah v okolici Dunajske 

ceste, Vilharjeve in Masarykove ulice. 

Pred dnevi je Direkcija za infrastrukturo 

(DRSI) izbrala izvajalce za nadgradnjo 

železniške postaje in železniške infrastrukture, 

ki so jih zdaj tudi že uvedli 

v delo. Ob Vilharjevi ulici bo še glavna 

avtobusna postaja, ob stolpnici Corwina 

pa Center vodenja železniškega prometa. 

Slovaški investitorji napovedujejo, 

da bodo gradnjo Nordike začeli konec 

prihodnjega leta oziroma v začetku leta 

2026, zaključili pa naj bi jo leta 2028. 

Forbes Slovenija piše, da v Corwinu sicer 

napovedujejo, da bodo v prihodnjem 

desetletju v Ljubljani zgradili še 1.644 

stanovanj. Pri projektih in pri 36.000 

kvadratnih metrov veliki poslovni stavbi 

Vilharii, kjer je gradnja na dveh tretjinah, 

sodelujejo s češko investicijsko družbo 

Hartenberg, za katero naj bi stal nekdanji 

češki premier in milijarder Andrej Babiš. 

S Hartenbergom so dobili močnega 

finančnega partnerja, so v Corwinu pred 

časom povedali za Finance.

Priporočilo 

P. DR. ANDRAŽ 

ARKO 

V 

uvodnem prizoru se deček 

Frančišek z glavo navzdol ziblje 

na gugalnici in svoji prijateljici 

Klari zaupa spoznanje, 

do katerega je pravkar prišel: »Nebo 

drži zemljo.« Seveda se bo do tega, resnično 

življenjskega spoznanja dokopal 

šele čez nekaj let. V spomin na to spoznanje 

pa prijateljici Klari podari zvonček, 

ki jo potem spremlja vse življenje, 

saj se ona v zadnjem prizoru poslovi od 

mrtvega Frančiška tako, da mu v slovo 

zvoni z istim zvončkom. Simbolika, ki 

kaže na to, da je edina zares razumela 

njegovo popolno predanost Kristusu, 

ki »drži zemljo«, in mu – za razliko od 

mnogih bratov – v tem dejansko ostala 

najzvestejša posnemovalka. Pri tem pa 

režiser očitno pozabi, da v resničnosti 

Klara ni mogla biti Frančiškova otroška 

prijateljica, saj je on štel že dvanajst let, 

ko se je ona šele rodila. 

Film po nepotrebnem trpi zaradi 

zgodovinskih netočnosti, poenostavljanja 

ali izmišljotin. Brat Leon, ki je bil 

dejansko Frančiškov spremljevalec in 

zaupnik v zadnjem obdobju njegovega 

življenja in celo priča stigmatiziranja 

na La Verni, je tam odsoten; namesto 

FRANČIŠEK 

FILMSKO LETO SVETNIKOV 59 

Petru in Piki Bernardone se je leta 1181/82 v Assisiju rodil Janez z vzdevkom Frančišek 

(db. Francozek). Za njim so se spreobrnili še drugi, tudi plemkinja Klara Offreduccio. 

Ustanovil je tri redove, leta 1224 pa je prejel stigme. Umrl je v Assisiju 3. oktobra 1226. 

Papež Gregor IX. ga je že leta 1228 razglasil za svetega. Goduje 4. oktobra. 

njega je navzoč Bernard. Filmski Leon 

je najprej zapornik v celici poleg Frančiškove, 

kasneje pa se tudi sam pridruži 

bratom, a ostane na obrobju pripovedi. 

Glede cerkvic, ki jih je Frančišek 

obnavljal, pa nastane prava zmeda. V 

filmu obnovi cerkev, v kateri je poprej 

odkril ikono Križanega; jasno je, da 

gre za cerkvico sv. Damijana. Težava je 

v tem, da se bratje v njej tudi naselijo, 

čeprav so tam v resnici živele Klara in 

njene sestre. Frančišek Klari ne ostriže 

las v Porciunkuli, ampak kar nekje na 

prostem. Ko pa bratje pred pobesnelim 

Favaronejem skrijejo njegovo hčerko 

v samostan k benediktinkam, se zdi, 

da je oblekla njihovo redovno obleko 

in tam tudi ostala, saj se Klara kasneje 

nikamor ne seli. Gledalec, ki ne pozna 

zgodbe, tako sklepa, da je Klara postala 

benediktinka. 

Celotna zgodba je sicer verjetna, 

vendar precej razvodenela v skoraj 

200-minutni TV-miniseriji, medtem ko 

je skrajšana filmska različica, ki traja le 

dve uri, žrtev okorne pripovedi in tipične 

potrebe po poenostavljanju dialogov, 

situacij in likov. Ne najboljši film o 

Frančišku, a vendar vreden ogleda. 

filmaffinity.com 

O FILMU: 

• Frančišek (Francesco) 

• čas trajanja: 182/126 minut 

• država in leto: Italija, 2002 

• režija: Michele Soavi 

• igralska zasedba: 

Raoul Bova, Amélie Daure, 

Gianmarco Tognazzi 

ZANIMIVOSTI: 

Večino zunanjih prizorov v filmu so 

posneli v Umbriji – v Assisiju in Perugii, 

notranjih pa v studiih Cinecittà 

v Rimu. Glavni igralec Raoul 

Bova je za vlogo Frančiška shujšal 

kar 17 kilogramov. 

Francesco - Taodue Film 

OCENA PRIMERNOSTI: 

PG – Zaradi nekaterih strašljivih 

in nasilnih prizorov naj si otroci 

ogledajo film v spremstvu staršev 

ali skrbnikov. 

DOSTOPNOST: 

San Francesco - film 2002 - YouTube 

168 3. 10. 2024

60 

DOGODKI AKTUALNO 

Koledar dogodkov OKTOBER 

05 

SOB 

Pohod za življenje 

2024 – Ljubljana 

9.30–11.30 

Prešernov trg, Ljubljana 

Shod, srečanje 


Pohod za življenje je enkratna priložnost 

v letu, da javno pokažemo, da 

nam gre za pravico do življenja nerojenih 

otrok, da se zavzemamo za pomoč 

mamam in očetom v stiski, tako da bi 

vsi spočeti otroci lahko zagledali luč 

dneva in lepoto sveta. To je odlična 

preventiva za naše otroke, vnuke in 

druge sorodnike, da se bodo izognili 

tragični izkušnji splava. Program bo 

lep, pester in živopisen, na kožo pisan 

vsem generacijam. Zato res prav vsi 

dobrodošli. 

04 

Veliki koncert z gosti: 

Eva Boto 

04 

Jazzovski festival Step across 

the border: Slovenia 

PET 

19.00–21.00 

PET 

20.30 

Gledališče Park, Ulica Štefana Kovača 

30, Murska Sobota 

Porgy & Bess, Riemergasse 11, 1010 

Dunaj (Avstrija) 

Koncert 

Koncert 

05 

SOB 

Pisateljsko srečanje DSPA 

9.00–17.00 

Gostilna Kovač na Obriskem, Gasthaus 

Kovač, Bad Eisenkappel, Avstrija 

05 

SOB 

Orgle opoldne: Koncert 

prvonagrajenca TEMSIG-a: 

Miha Zavrl 

12.00 

Srečanje, izlet 

Cerkev Žalostne Matere Božje (Špitalska 

cerkev), Spodnji trg, Škofja Loka 

Koncert 

12 

SOB 

8. vseslovensko srečanje 

razvezanih v Cerkvi – Plamen 

upanja in molitve 

15.00–18.00 

Cerkev sv. Jožefa, Ulica sv. Janeza 

Pavla II. 13, Ljubljana 

Družabno, duhovno 

168 3. 10. 2024 

12 

SOB 

Vokalna delavnica z Reinerjem 

Schneiderjem-Waterbergom 

9.00 

Kulturni center Schellenburg, 

Plečnikov trg 1a, Ljubljana 

Koncert 

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.

ZA NASMEŠEK ALI DVA 61 

ROK UPORABE 

Mama: »Mihec, ali si ti pojedel vso 

Nutello?« 

Mihec: »Njen rok trajanja je bil do 29. 

septembra.« 

Mama: »Ja, ampak do leta 2025.« 

SHUTTERSTOCK 

PAPAGAJ 

»Sosed, si morda kje videl našega 

papagaja?« 

»Ne. Ampak nekaj pa mi je nenavadno. 

Naša mačka je začela govoriti.« 

NEVIDNO 

Šef svojemu uslužbencu: »Ste bili v 

prejšnji službi vlomilec?« 

Uslužbenec: »Zakaj tako mislite?« 

Šef: »Ker za vašim delom nikjer ni 

videti sledi.« 

SONCE 

Ona: »Ti lump, ti! Govoril si, da sem jaz 

tvoje sonce, pa si več v gostilni kot pri 

meni!« 

On: »Ja, veš, velika izpostavljenost 

soncu povzroči žejo.« 

SHUTTERSTOCK 

MUHE 

Žan: »Očka, kje pa so pozimi vse 

muhe?« 

Očka: »Ne vem, sine. Ampak želel bi, da 

bi ostale tam tudi poleti.« 

OČETJE 

Mož med zajtrkom bere časopis: »Vsi 

slavni možje so imeli nepomembne 

očete.« 

Žena: »Tako kot sem že velikokrat rekla: 

najin sin ima veliko možnosti.« 

LEKARNE 

Zaprte lekarne imajo vedno na vratih 

obvestilo, kje je najbližja odprta 

lekarna. Mislim, da bi to moralo biti 

obvezno tudi za gostilne. 

PRI ZDRAVNIKU 

Gospa vpraša zdravnika: »Doktor, moj 

mož tako veliko govori v spanju. Kaj naj 

naredim?« 

Zdravnik: »Dajte mu priložnost govoriti 

čez dan.« 

168 3. 10. 2024

62 

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

Žametna 

KORENČKOVA JUHA 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

2–4 OSEBE PREPROSTO 40 MINUT 

SESTAVINE 

• 450 g mladega korenčka 

• 1 majhna čebula 

• oljčno olje 

• sol 

• poper 

• voda 

• 125 ml smetane za kuhanje 

• lističi sveže bazilike 

• kraška panceta 

1. Čebulo očistimo in drobno 

sesekljamo. V loncu segrejemo 

oljčno olje in na njem popražimo 

čebulo, da se zmehča. Dodamo 

korenček, solimo in pet minut 

pražimo. Nato prilijemo 800 ml 

vode, ki jo med kuhanjem po 

potrebi prilivamo. Pokrijemo 

in kuhamo 25–30 minut, da se 

korenček zmehča. Prilijemo 

125 ml smetane za kuhanje. 

2. Vsebino lonca obdelamo 

s paličnim mešalnikom, 

da dobimo gladko žametno 

strukturo juhe. 

3. Po potrebi solimo, 

dodamo poper in grobo 

nasekljane lističe bazilike. 

Lonec pokrijemo in pustimo 

pet minut, da bazilika spusti 

svoj okus. Medtem v manjši 

ponvi na malo olja popečemo 

rezine kraške pancete, 

da postane hrustljava. 

4. Korenčkovo juho razdelimo 

v krožnike, dodamo 

hrustljavo kraško panceto 

in listič sveže bazilike. 

DOBER TEK! 

168 3. 10. 2024

SUDOKUJA, VSOTNICI 

63 

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila 

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka 

številom desno od tabele in pod tabelo). 

9 8 1 1 8 2 7 19 

6 6 9 6 7 5 6 33 

2 2 9 5 7 9 5 16 

2 8 9 6 1 4 4 8 

6 2 2 5 2 8 9 17 

4 4 4 8 7 6 7 27 

2 6 7 9 5 9 4 11 

15 34 22 18 21 15 6 

2 4 8 6 6 9 1 13 

7 8 1 3 3 6 2 25 

4 2 9 3 5 6 4 19 

8 3 9 2 4 7 1 21 

3 6 8 3 6 4 6 23 

8 1 2 8 6 5 4 18 

2 8 8 2 3 1 1 19 

27 27 34 7 7 24 12 

9 8 1 1 8 2 7 

6 6 9 6 7 5 6 

2 2 9 5 7 9 5 

2 8 9 6 1 4 4 

6 2 2 5 2 8 9 

4 4 4 8 7 6 7 

2 6 7 9 5 9 4 

2 4 8 6 6 9 1 

7 8 1 3 3 6 2 

4 2 9 3 5 6 4 

8 3 9 2 4 7 1 

3 6 8 3 6 4 6 

8 1 2 8 6 5 4 

2 8 8 2 3 1 1 

168 3. 10. 2024

64 

NAGRADNA KRIŽANKA 

SHUTTERSTOCK 

GOSTO 

ZARASEL 

DOMOVINA 

SVET 

V TROPIH 

ZAPRT 

PROSTOR 

ZA PRI- 

REDITVE 

TEKOČI 

PESEK 

PREDMET 

ZA OB- 

TEŽITEV 

PLANTAŽA 

GINA 

LOLLO- 

BRIGIDA 

LITINA 

16 

KIJEVSKI 

ŽUPAN 

KLIČKO 

KULTURNA 

RASTLINA 

ZA 

KOSMIČE 

ŽLEB ZA 

SPUŠČA- 

NJE MA- 

TERIALA 

ZVIJAČA, 

TRIK 

ALENKA 

PUHAR 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

PERO 

S KONICO 

IZ VLAKEN 

EVROP- 

SKA UMET- 

NOSTNA 

SMER 

ŠPAR- 

TANSKI 

KRALJ 

VDOLBINA 

V STENI 

4. IN 19. 

ČRKA 

VRSTA 

TALNE 

OBLOGE 

MAJHEN 

BELKAST 

KONJ 

KARTAŽAN 

SVETNIK 

IZ 

ASSISIJA 

SISTEM 

OSKRBE 

VOJAŠKIH 

ENOT 

15 

TEHNIČNI 

STROKOV. 

4 

KOSITER 

NAVPIČNA 

JEKLENA 

PALICA 

VINKO 

DOLENC 

ŠVICAR. 

ZDRAVIL. 

NA BLEDU 

(ARNOLD) 

SVETLO 

OZVEZDJE 

10 

MESTO V 

DALMACIJI 

2 

ABECEDNI 

SEZNAM 

IMEN 

17 

MEHKA, 

ŠE NEOB- 

LIKOVANA 

SNOV 

ALFRED 

NOBEL 

OTOK 

5 

SEVERO- 

ZAHODNO 

OD ZADRA 

KROGLA 

IZ SNEGA 

DEBELEJ- 

ŠA PALICA 

KANOVO 

OZEMLJE 

KARTOGR. 

(IVAN) 

VINO- 

SLOVEC 

1 ODMEVNA 

NEČEDNA 

ZADEVA 

18 

KRATKO- 

DLAK PES 

Z VITKIM 

TELESOM 

MANJŠI 

SKUPEK 

LAS 

IRHOVINA 

14 

PRED- 

STOJNIK 

FAKUL- 

TETE 

OGLAŠA- 

NJE OB 

TELESNI 

BOLEČINI 

3 

GLASBE- 

NIK IN IMI- 

TATOR 

ARTAČ 

12 PRISPE- 

VEK V 

ČASOPISU 

AMERIŠKA 

PEVKA 

FITZ- 

GERALD 

POLDRAG 

KAMEN 

PAS OB 

IGRIŠČU 

ROTACIJA 

ŽOGE 

GLAVNO GESLO 

6 

MOŠTVO 

8 

GLEDA- 

LIŠKA 

IGRALKA 

KRALJ 

19 2 3 4 5 6 7 

13 8 9 10 11 12 13 

9 

GLAVNO 

MESTO 

MAROKA 

11 

PROIZVOD 

PRI DES- 

TILACIJI 

PREMOGA 

7 

1 

POGAN 

GABRIEL 

HEINZE 

GREGOR 

ČUŠIN 

14 15 16 17 18 19 

Naravna znamenitost na sliki leži približno 

pet kilometrov zahodno od Rakitne. Potok, 

ki se z bloško-rakitniške planote spušča 

proti Ljubljanskemu barju, je ustvaril številne 

brzice in slapove. Do njih pelje urejena in 

zavarovana, vendar zahtevna pot, ki ni za 

vsakogar in ne za vsako vreme. Najvišji slap je 

visok dvajset metrov. 

REŠITEV SKRITEGA PREGOVORA: 

KO IMAJO OTROCI DENAR, 

IMAJO KRAMARJI SEMENJ. 

NAGRADNA KRIŽANKA – 

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA 

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino 

na tednik Domovina za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko 

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom 

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja, 

ki mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino; (3) svoje ime, 

priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka' najkasneje do 11. oktobra 

pošljite na: Domovina, Brnčičeva 41e, 1231 Ljubljana Črnuče, 

ali urednistvo@domovina.je. 

168 3. 10. 2024

LLLLL+ 

65 

SKRIT PREGOVOR 

KOLIMA JOJO TROCKI 

DERNA PRIMA JOKER 

JAMAR JIM SLEME NOJ 

SHUTTERSTOCK 

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, 

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja. 

Tu boste prebrali lep slovenski pregovor. (jp) 

LAŽJI MAGIČNI LIK 

Vodoravno in navpično: 

1 usnje iz kože domače živali, 

pogosto uporabljeno za opno pri bobnu 

2 kovanec iz žlahtne kovine 

3 čedna gospodična 

4 leseni del sita - avtomobilska oznaka Švice 

5 zemljišče ob hiši - znani francoski 

modni kreator (Christian) 

6 dekorirana začetna črka v starih rokopisih 

7 osebno ime Nikolaj v več jezikih; 

npr. ime Dickensovega junaka Nicklebyja 

8 veliko izraelsko pristanišče; 

tudi Akon - organsko večanje (jp) 

168 3. 10. 2024

ASTRONAVT AS 

STRMOGLAVLJA NA 

PLANET GORK! 

PLANET JE NASELJEN! 

PRED OČMI NAŠEGA 

JUNAKA SE POJAVI 

NEZEMLJANSKA 

METROPOLA! 

PIŠE SE KATASTROFA! 

..UM... K...A..T... 

A...S...T...R...O... 

F...A. 

HMM... MOTOR 

SPUŠČA ČUDNE ZVOKE... 

ASOVI STABILIZATORJI SE NE 

ODZIVAJO. NAŠ JUNAK SE BO 

RAZTREŠČIL! 

ZELO DOBRO. ME 

VESELI, DA SI PRI 

STVARI. 

JA! ASTRONAVTU 

ASU ZNOVA USPE 

NEVERJETNO IN DAN 

JE REŠEN! 

LAHKO SE USEDEŠ, 

CALVIN.

V tedniku Domovina pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino: 

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje 

doma in po svetu. 

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende 

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo 

nova delovna mesta. 

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se 

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih, 

ki so prihodnost naše domovine. 

Da, naročam tednik Domovina 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

205,40 € 

175 € 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi, 

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost. 

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno 

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto. 

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske 

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost. 

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu 

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja. 

ZAKAJ NAROČITI 

tednik Domovina? 

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na 

preverjenih informacijah in natančnem 

raziskovanju. 

• NEODVISNOST: naše poročanje 

je neodvisno. 

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo 

izkušeni novinarji in uredniki. 

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni 

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja. 

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN 

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe, 

ki nas povezujejo in nam dajejo moč. 

Domovina, d.o.o. 

Brnčičeva 41e 

1231 Ljubljana-Črnuče 

E: narocnine@domovina.je 

T: 068 191 191 

NAROČITE 

PREK SPLETA

6. MEDNARODNA KONFERENCA 

Vzgoja za ljubezen do domovine in države 

NARODNI PONOS 

V GLOBALIZIRANEM SVETU 

Rok prijave za udeležbo: 11. 11. 2024 

SOBOTA, 

23. 11. 2024, 

OŠ Notranjski 

odred Cerknica 

/splet 

VABLJENI 

PREDAVATELJI: 

Borut Pahor, 

Vida Petrovčič, 

dr. Karl Hren 

INFORMACIJE IN PRIJAVE: DKPS, Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana 

01/43-83-983 (tor., čet. 9.00–12.00) konferenca@dkps.si www.dkps.si/izobrazevanje

Domovina 168: Boj za zaščito pitne vode (predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template ?