KD3-2024 final

NASLOVLJENA PUBLIKACIJA NSi, DVORAKOVA 11A, 1000 LJ
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA
ŠTEVILKA 38, OKTOBER 2024
INTERVJU:
PROF. DR.
DEJAN
VERČIČ
Morali bi razmišljati,
kako varovati naš
način življenja.
Razredni
sovražniki
Zakoni naj
veljajo za vse
20 let Zveze
Seniorjev NSi
1

Število mest
je omejeno
BREZPLAČNO!
Posebej vabljeni aktivni člani,
lokalni funkcionarji in kandidati na
preteklih volitvah, ki se tovrstnega
izobraževanja še niste udeležili.
UVODNIK
Jernej Vrtovec,
poslanec NSi
Razredni sovražniki
ŽELIŠ
• izvedeti, za kaj se krščanski demokrati zavzemamo?
• izvedeti, kako se je razvijala krščanska politična
miselnost in kako je prišlo do osamosvojitve?
• izvedeti, kako se komunicira v politiki?
• izvedeti, kako deluje politična stranka?
Jesenska politična akademija
PETEK IN SOBOTA, 29. IN 30. NOVEMBER 2024
TERME OLIMIA, PODČETRTEK
PRIJAVE:
www.ijek.si
ZOOM pogovorni večer
V ŽIVO NA APLIKACIJI
“Katera noga te boli?
Leva ali skrajno desna?”
To je nazoren prikaz politične realnosti
ne le v Sloveniji in drugih državah
Evropske unije, ampak tudi
drugod po svetu. Vsiljevanje miselnosti,
da je vse, kar ni levo, skrajno
desno, pogosto še populistično ali
fašistično, je rak rana sodobnega
političnega kupčkanja. Ustvarjanje
razrednih sovražnikov, ki se jih je
treba znebiti, žal vedno znova dobiva
zagon tudi v Sloveniji. To je
treba ustaviti in reči: DOVOLJ!
“Kdor se ne strinja z nami, je proti
nam,” ni le rek, ampak novo pravilo
vladanja.
Golobova vlada se zaradi lastne
nesposobnosti in neučinkovitosti
že od začetka mandata zateka k
razrednemu in ideološkemu boju.
Ni boljše krinke, kot je hujskanje
proti podjetnikom, zdravnikom,
kmetom in vsem, ki želijo ustvarjati
in ne pristanejo na družbeno enakost.
Nebodigatreba je opozicija in celo
nekatere ustanove, ki veljajo za
robustne in nedotakljive. Državni
zbor pri tem ni izjema. Zavoljo doseganja
parcialnih in velikokrat ideoloških
ciljev sta poteptani ustava
in zakonodaja. Vladajoča politika
s tem preprečuje ustanovitev preiskovalne
komisije, ki bi preiskovala
slovenska energetska podjetja.
Pod vprašajem je legitimnost te
vlade, ki obenem izgublja zaupanje
med državljani. Gordijski vozel
izključevalne politike lahko presekajo
le predčasne volitve in novo
konstituiranje državnega zbora. To
bo odprlo pot vključujoči politiki z
resnim namenom sodelovanja.
Sam sem vedno verjel v sodelovanje
znotraj celotnega političnega
spektra, za to sem se vedno trudil.
A kako naj skupni jezik iščem z nekom,
ki me slika za razrednega sovražnika,
nekaj odvečnega v kolesju
vsakodnevnega političnega preračunavanja?
Trenutni način vladanja uokvirja
realnost naslednjih volitev, če se
seveda na levici ne bo ponovil fenomen
novega obraza. Odločujoče
vprašanje bo, katere stranke, leve in
desne, želijo sodelovati s politiko, ki
jo gledamo zadnji dve leti.
Leto dni je od poplav, a zgrajena
ni še niti ena hiša, ljudje obupujejo.
Zdravstvo razpada, a obljubljene
zdravstvene reforme ni na vidiku.
Namesto nižjih in razumnih davkov
se vrstijo nove davčne obremenitve.
Še vedno ni obljubljenih stanovanj
za mlade. Vlada nima vizije o
tem, kaj Slovenija potrebuje in kako
lahko doseže gospodarski, socialni
in politični preboj.
To imamo in s tem živimo, če
se neka oblast na vse pretege
trudi utrditi prepričanje, da ima
dedno pravico do vladanja.
Gordijski vozel
izključevalne
politike lahko
presekajo le
predčasne volitve.
SREDA, 23. OKTOBER, 19 00
Meeting ID: 828 9060 4259
Geslo: 820763
Vljudno vabljeni!
JANEZ CIGLER KRALJ
podpredsednik in vodja
poslanske skupine NSi
POUDARKI
4
7
Pismo predsednika
Povezovanje desne sredine
Aktualno iz DZ
Novi poslanec NSi
8
12
18
Intervju
Prof. dr. Dejan Verčič
Poglobljeno
Reševanje romske problematike
Osebno
Franc Medic
, interni časopis
Nove Slovenije – krščanskih demokratov ·
Izdaja: Glavno tajništvo NSi,
Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana ·
Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik ·
Urednika: mag. Aleš Trtnik in Lucija Boševski ·
Lektoriranje: Andreja Gregorič Berdajs ·
Oblikovanje: Miha Horvat ·
Naslovna fotografija: arhiv Dejan Verčič ·
Naklada: 15.000 izvodov ·
Ljubljana, oktober 2024 ·
Tisk: Schwarz print d. o. o. ·
2
3

PISMO PREDSEDNIKA
KOMENTAR
Zakoni naj veljajo
za vse državljane enako!
Povezovanje razdrobljenih
političnih sil na desni sredini
Trk z realnostjo za slovensko levico
je bil hud. Nominacija evropskega
komisarja na strankarskem pikniku
pač ni način, kako se vodi zunanja
politika resne države. In sedaj
gledamo posledice – imenovanje
Evropske komisije bo zaradi
Slovenije zamujalo najmanj za
en mesec. Iz prve roke lahko
povem, da se amaterizmu naše
vlade in Roberta Goloba muza
celotna evropska politika. »Piknik
diplomacija« Roberta Goloba na
evropskem parketu pač ne deluje.
Razgreto politično ozračje v
Sloveniji se čez poletje ni umirilo.
Največ, kar v trenutni politični
situaciji lahko stori odgovorna
opozicijska stranka, je, da pripravi
resne zakonodajne rešitve. V
parlamentarno proceduro smo
zato vložili paket »romske«
zakonodaje, ki bi močno zaostril
sankcije za mladostniško
kriminaliteto in nasilje v šolah
ter preprečil veriženje socialnih
pomoči. Vlada bi problem
romskega nasilja reševala z
novimi delovnimi skupinami,
besedičenjem in s terenskimi
obiski. Nujno je treba zaostriti
zakonodajo za mladoletne
nasilneže in namesto o pravicah
končno govoriti tudi o dolžnostih
Romov.
NSi je pripravila predlog
sprememb volilne zakonodaje.
70 % ljudi je na referendumu
odločilo, da si želi večji vpliv na
izvolitev poslancev s preferenčnim
glasom. Slovenijo smo razdelili na
18 volilnih enot, v vsaki enoti bi se
volilo pet poslancev. Podeželje
tako ne bi ostalo spregledano
in brez poslancev, ljudje pa bi
dejansko dobili odločujoč vpliv na
izbiro poslancev.
Pred nami je volilni kongres Nove
Slovenije. Veliko smo na terenu,
ustanovljeni so tudi novi regijski
odbori stranke. Novo Slovenijo
želim voditi še naprej in vas prosim
za vašo podporo. Naša stranka
je prepoznana kot programsko
močna, naša ministrska ekipa je
dokazala, da znamo naš program
tudi učinkovito udejanjiti. V tej
»Piknik diplomacija«
na evropskem parketu
pač ne deluje.
dekadenci celotne zahodne
družbe pa se moramo odločno
postaviti v bran našim krščanskodemokratskim
vrednotam in
tradiciji. Ne smemo dovoliti, da
nam vsiljujejo skrajne levičarske
ideologije.
Do prihodnjih parlamentarnih
volitev ostajata dve leti. Naš cilj
je oblikovanje desno-sredinske
vlade, ker si še ene Golobove vlade
ne moremo privoščiti. Prizadeval
si bom, da na desni sredini
povežemo številne razbite
politične sile in posameznike, ki
si želijo drugačne Slovenije.
Prava pot je združevanje naših
moči za oblikovanje sproščene,
varne in uspešne Slovenije, na
katero bomo lahko ponosni.
Matej Tonin,
predsednik NSi
Vrag je odnesel šalo. Nasilja v
šolah nimamo pod nadzorom,
šolniki pa so brez vzvodov, da bi
odklonsko vedenje zamejili. Ob tem
neučinkovit sistem sankcioniranja
nasilnežem posredno sporoča, da
jim nihče nič ne more. A treba jih je
soočiti z dejstvom, da ima njihovo
obnašanje posledice.
Da bi to dosegli, smo v poslanski
skupini Nove Slovenije pred
poletnimi počitnicami predlagali
sveženj zakonskih sprememb.
S posegi v pet zakonov želimo
vzpostaviti mehanizme za
preprečevanje nasilja v šolah, hkrati
pa omejiti zlorabe socialnih pomoči.
Slovenijo je v minulih letih
pretreslo več nasilnih incidentov
v šolah in izven šolskega okolja.
Še posebej pa je izstopal nedavni
izgred, ko je romski osnovnošolec
pretepel in poškodoval svojega
vrstnika. Skupni imenovalec vseh
incidentov je pomanjkanje vzvodov
za sankcioniranje mladoletnih
povzročiteljev. Teh prav nič ne
odvrača od tega, da se izživljajo nad
sošolci, učitelji in nemalokrat tudi
nad svojimi starši.
Naše rešitve so usmerjene v zaščito
žrtev in umik nasilneža, ki pa mu je
treba obenem pomagati. Nasilnežu
je treba dati jasen signal, da njegova
pravica do šolanja ne more in ne
sme biti nad pravico sovrstnikov, da
se izobražujejo v varnem okolju!
Pristojno ministrstvo že nekaj časa
napoveduje rešitve, a ne ukrepa.
Tudi predsednik vlade obljublja
rešitve, a jih ne prinese. V NSi imamo
Integracija Romov
je spodletela.
dovolj študij, akcijskih načrtov in
pogovorov. Potrebni so učinkoviti
ukrepi. Poleti je bilo več kot dovolj
časa, da se zakonske spremembe
pripravi že za to šolsko leto. A
Golobova vlada se je raje odpravila
na dolg dopust in ni pripravila, kaj
šele sprejela niti ene rešitve.
V nedavnem incidentu na OŠ
Velika Dolina se je dodatno izrazilo
romsko nasilje. Potrdile so se ocene,
da je integracija Romov v Sloveniji
spodletela.
Romi v Sloveniji uživajo dobro
zaščito. Imajo enake pravice kot
ostali državljani. Še več. Občutek
je, da imajo celo več pravic, da si jih
kar vzamejo. A s pravicami pridejo
tudi odgovornosti, teh pa preostali
državljani pri romski skupnosti ne
prepoznavajo.
Obstajajo posamezne skupine
Romov, ki terorizirajo lokalno
prebivalstvo. In tega je dovolj.
Skupina županov je nedavno že
zbrala 35.000 podpisov za zakonsko
urejanje opisane problematike.
Golobova vlada jih je zavrnila in
obljubila svoje rešitve. Kje so?
Hvaležen sem ribniškemu,
novomeškemu in drugim
županom, da so se tako dejavno
vključili v boj za enake pravice in
odgovornosti vseh državljanov
ter se zoperstavili ustrahovanju
lokalnega prebivalstva! Tudi številni
drugi župani in nekateri poslanci,
posebej Predrag Bakovič in Damijan
Zrim iz SD razumejo problematiko
in podpirajo stališče, da je treba
ukrepati hitro in učinkovito.
Ob vsem navedenem je za
razburjenje opozicije poskrbela še
predsednica Državnega zbora Urška
Klakočar Zupančič. Noče namreč
odrediti ustanovitve zahtevane
opozicijske parlamentarne
preiskovalne komisije, čeprav je
to ustavna kategorija! Krši ustavo
in parlamentarni poslovnik. Ker
menimo, da obstajajo elementi
kaznivega dejanja zlorabe položaja
in nevestnega dela v službi, smo
jo naznanili policiji in državnemu
tožilstvu. Seveda je mislila, da se
bomo prestrašili ob njenih grožnjah
s protiovadbami, a se je zmotila. To
kar dela, je nesprejemljivo. Opravka
imamo s še enim primerom
samovolje in ignorance. Predvsem
pa se dogaja rušenje demokratičnih
standardov v imenu politične moči
in ščitenja nekaterih izbrancev,
sončnih kraljev.
Začenja se torej vroča politična
jesen. Mi smo pripravljeni!
Janez Cigler Kralj,
vodja poslanske skupine NSi
4
5

AKTUALNO IZ PARLAMENTA
Aktivnosti poslanske skupine
S spremembami Kazenskega
zakonika do večje odgovornosti
za mladoletnike
Novela Kazenskega zakonika zaostruje obravnavo
mladoletnikov za hujša kazniva dejanja. Po predlogu
NSi bi bil zapor mogoč že za kazniva dejanja z zagroženo
enoletno zaporno kaznijo. Zapor bi tako lahko
sledil kaznivim dejanjem, kot so tatvina, povzročitev
nevarnosti, nasilništvo, povzročitev lahke telesne poškodbe,
odvzem motornega vozila, poškodovanje tuje
stvari, prikrivanje, napad na uradno osebo, ko opravlja
naloge varnosti, preprečitev uradnega dejanja ali
maščevanje uradni osebi. Mladoletniški zapor bi bil po
novem mogoč tudi za mlajše mladoletnike (stare od
14 do 16 let), in sicer za kazniva dejanja, za katera je
predpisana tri- ali večletna zaporna kazen. Zanje bi na
novo vzpostavili zapor za kazniva dejanja, kot so tatvina,
velika tatvina, lažja telesna poškodba z orožjem,
napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti.
Za reševanje nasilja v šolah
potrebujemo več kot zgolj pogovore
Predlagamo, da lahko ravnatelj ob težjih kršitvah šolskega
reda učencu odredi začasno izobraževanje na
daljavo ali ga začasno izključi. V pravila šolskega reda
bi vključili dolžnosti in odgovornosti staršev.
6
Računsko sodišče v več zadevah
pritrdilo argumentom KNJF
pod vodstvom NSi
Komisija za nadzor javnih financ (KNJF) pod vodstvom
Jerneja Vrtovca skrbno sledi nezakoniti porabi javnih
sredstev vlade Roberta Goloba. Obravnavala je nakup
sodne stavbe in 13.000 računalnikov ter izplačilo Prešernove
nagrade Svetlani Makarovič. KNJF je pri tem
sprejela tudi sklepe, s katerimi je predlagala, da ravnanje
odgovornih pri teh poslih preverijo za to pristojni
organi. Računsko sodišče je v zadnji reviziji potrdilo
nezakonito ravnanje ministrstev oziroma vlade v vseh
omenjenih zadevah. S tem je pritrdilo kritikam, ki jih je
v zvezi s temi posli podala KNJF pod vodstvom NSi.
Socialna zakonodaja za
reševanje romske problematike
Naše rešitve, ki so jih pred enim letom posvojili tudi župani
11 jugovzhodnih občin, predvidevajo denarno socialno
pomoč v materialni obliki, če niso poravnani računi
za elektriko, komunalo ipd. ali če otrok neupravičeno ne
obiskuje osnovne šole. Da bi spodbudili pridobitev višje
izobrazbe, predlagamo, da se otroški dodatek zniža za
tretjino, če otrok po osnovni šoli ne nadaljuje šolanja. Za
preprečevanje zlorab na področju socialnih prejemkov
smo predvideli hitrejši izbris iz evidence brezposelnih.
Fotografija poslanske skupine NSi tik preden je bil Matej Tonin izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta.
Terenska
seja na temo
namakanja
v Pomurju
Na pobudo poslanca
Nove Slovenije Jožefa
Horvata so se člani
parlamentarnega
Odbora za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
na terenski seji
seznanili z izgradnjo in
razvojem namakalnega
sistema v Pomurju.
Soglasno so sklenili,
da se nadaljujejo aktivnosti
na področju
namakanja kmetijskih
površin v okviru projekta
Namakanje v Pomurju.
Ponovno
vložili zakon
za skrajševanje
čakalnih dob
Po našem predlogu
bi lahko bolniki zdravstveno
storitev, na
katero čakajo nad dopustno
čakalno dobo,
opravili tudi pri izvajalcu
izven javne zdravstvene
mreže. Zavod
za zdravstveno zavarovanje
bi nato izvajalcu
plačal toliko, kolikor
storitev stane v javni
zdravstveni mreži.
Franc Medic
novi poslanec NSi
V klopeh državnega zbora je predsednika NSi Mateja
Tonina nadomestil Franc Medic. Predsednik NSi mu je
takoj po imenovanju čestital in mu zaželel uspešno delo.
Nadomestni poslanec je v parlamentu član odborov za
pravosodje, gospodarstvo in za zadeve Evropske unije.
franc.medic@nsi.si
franc.medic
francmedic
framedic
Zaposlene
vse bolj bremeni
visoka poraba
države.
Gibanje Svoboda
izvaja atentat
na demokracijo
v Sloveniji.
Romsko in
medvrstniško nasilje:
Nujna je
sprememba
zakonodaje.
7

INTERVJU
INTERVJU
INTERVJU:
PROF. DR. DEJAN VERČIČ
strokovnjak za komuniciranje
Globalna moč se premešča
in Evropa bo morala
najti svojo novo vlogo.
Družba se je znašla na stičišču kriz, kar vodi v občutek nelagodja in malodušja. Poiskati je treba novo ravnovesje,
a hkrati obvarovati naš način življenja. A kako to najti, če nam istočasno primanjkuje odločnih političnih voditeljev?
Da je kriza vodenja velik problem Slovenije, med drugim opozarja profesor Dejan Verčič s Fakultete za družbene
vede, kjer je hkrati predstojnik Centra za marketing in odnose z javnostmi. Je tudi partner v svetovalno-komunikacijski
agenciji Herman & Partnerji. Kot pravi, pogreša avtoritete in vizijo, kam gremo in kaj hočemo.
Andreja Gregorič Berdajs in mag. Aleš Trtnik
Komuniciranje je živ, nikoli končan
proces. V tem poslu ste že zelo dolgo,
ste tako praktik kot teoretik.
Kako z vsem svojim znanjem in izkušnjami
doživljate današnji komunikacijski
svet?
Stvar, ki me zadnjih nekaj let najbolj
prevzema, so posledice digitalizacije
na komuniciranje. Moje videnje je,
da živimo v nekem obdobju, ki je po
globini sprememb primerljivo s časom
izuma premičnega tiska. Takrat
so se morali jeziki na nek način standardizirati.
Odločiti se je bilo treba,
kaj je slovenščina, kaj je nemščina,
kaj francoščina. Jaz pravim, da so do
danes preživeli narodi, ki so se takrat
vknjižili. Slovenci smo lep primer
tega. Ni bilo nujno, da si imel državo.
Usodno je bilo, da si imel knjigo, jezik.
Podobno, kot se je takrat dogajalo
razločevanje Cerkve in države, danes
prihaja do ločevanja med državo in
znanostjo.
Med epidemijo covida-19 se je močno
izrazil ta duel države in politike
na eni strani ter znanosti na drugi.
Vzpostavila pa se je tudi neka psevdodilema,
ali naj verjamemo znanstvenikom
ali teoretikom zarot.
Znanost je bila vzpostavljena kot hierarhičen
sistem. Včasih je bilo temu
zelo težko slediti in priti do pravih
informacij, pravega znanja. Imeli ste
strašno debele enciklopedije, morali
ste v knjižnico. Jaz vedno pravim,
da smo mi zrasli v NUK-u (Narodna
in univerzitetna knjižnica), v čitalnici.
Današnja mladina komajda ve, kaj je
knjiga, kaj je čitalnica, pa sploh več
ne. To je za njih tako kot za nas muzej.
Danes svetovni splet omogoča,
da pridete do znanja o tako rekoč
čemerkoli. Želite narediti bombo?
Najmanjši problem. Znašli smo se v
zelo občutljivem času po simbolni
eksploziji, ki je odjeknila s pandemijo.
Takrat se je jasno izkazalo, da kako
ljudje sploh ne ločijo več med znanjem
in mnenjem. Spomnite se razprav
v televizijskih oddajah. Na eni
strani so sedeli zdravniki, profesorji
na medicinski fakulteti, strokovnjaki,
ki so najprej desetletje in pol študirali,
potem pa še naslednje desetletje delali
v svoji stroki. Na drugi strani ste
imeli ljudi, ki so si vzeli pol ure, da so
pobrskali po spletu in srečali svojo
resnico, ki so jo povsem mirno zagovarjali.
To so javni mediji brez posebnih
težav spuščali v eter. A ne samo v
Sloveniji, to je svetovni problem. Avtoritete
nimajo več takšnega mesta,
kot so ga imele, in ga verjetno nikoli
več ne bodo imele. Vsaj v zahodni
civilizaciji ne. To ustvarja popolnoma
nov javni prostor, ki danes obstaja na
spletu in družbenih omrežjih. Ne zavedamo
pa se, da smo v 21. stoletju
še bolj kot v prejšnjem stoletju odvisni
od različnih ekspertnih sistemov
in strokovnjakov. Pomislimo samo
na zelo aktualno vprašanje oskrbe z
energijo. Če ne zaupamo stroki, se
lahko nemudoma znajdemo nazaj v
srednjem veku, saj brez elektrike ne
znamo več živeti. Ne bodo delali mobilni
telefoni, računalniki, niti voda ne
bo tekla. Skratka, odvisni smo od teh
ekspertnih sistemov, istočasno pa jim
vse manj verjamemo.
Splet in spletna omrežja pridobivajo
na moči, tradicionalni mediji so v
zatonu. S tem se izgublja tudi sicer
nujno potrebna selekcija informacij.
Kaj se dogaja s tradicionalnimi mediji,
lepo ponazorijo razmere v tisku.
Tiskane medije bere manj kot 20 odstotkov
Slovencev. In če se vrnem k
izumu premičnega tiska – tako kot
takrat tudi zdaj prihaja do zanimivega
prekrivanja političnih in tehnoloških
sprememb. Vse to, kar je
včasih terjalo ogromno ljudi, državna
dovoljenja, drage naložbe, lahko danes
delamo z mobilnim telefonom.
Lahko naredimo televizijo, lahko časopis.
Vse, kar danes potrebujemo,
je en spodoben telefon z internetno
povezavo. To je pošteno poseglo v
medijski svet.
Spreminja pa tudi družbo.
Vse to je tako odprlo meje, da se
slovenska mladina rojeva v angleško
govoreči prostor. Mnogi moji študenti
dosti boljše govorijo angleško kot
slovensko. Žalostno, a resnično. Mi
nismo vzpostavili nobenih mehanizmov,
ki bi skrbeli za vzdržnost nas kot
naroda. Skratka, zamudili smo postavitev
NUK-a II, ki bi imel pomembno
vlogo pri prehodu slovenščine v digitalno
dobo. Nikoli nismo imeli resne
razprave o tem, kakšen je pri nas medijski
prostor, kaj mediji sploh so, kaj
so javni mediji, kaj zasebni, kako naj
to deluje. Posledično se financiranje
medijev prenaša v tujino, naš medijski
prostor pa tone. Zato imamo tudi
resne probleme z jezikom. Če ob tem
pogledate še strukturo in delovanje
medijskega prostora, lahko ugotovite,
da imamo medijske lastnike z
zelo konkretnimi interesi, ki niso nujno
povezani z rastjo gledanosti, branosti,
poslušanosti, ampak so zadaj
poslovni interesi, ki jih uveljavljajo s
tem, da imajo v rokah te medije. Javni
komunikacijski prostor se zelo hitro
spreminja in mi se v njem kot narod
ne znajdemo. Izgubljamo ga. Tudi
zato je toliko nekega malodušja, anksioznosti,
neke skrbi, kaj se dogaja.
Ljudje ne ločijo
več med znanjem
in mnenjem.
Skozi medijsko-komunikacijski
prostor lahko opazimo nek razkol
med generacijami. Skozi medije, ki
jih izbiramo, skozi jezik, izraze.
Nekoč so vsi ljudje zvečer videli ista
poročila, kar pomeni, da so živeli
tudi v istem medijskem svetu ali pa
so prebrali iste zgodbe v časopisih.
Naslednji dan so se v šolah in službah
pogovarjali o isti realnosti. Danes,
ko se ljudje najdejo v šoli, službi
ali na kavi, ugotovimo, da vsak gleda
neko drugo realnost. Gledamo telefone,
tablice, računalnike in vsak vidi
nekaj drugega. Starejši se še nekako
držijo televizije in gledajo neka poročila,
čeprav je že tukaj pomembno,
katera. Mladi pa nikakor. Naj vam ponazorim,
kako je to videti. Na moje
predavanje na Fakulteti za družbene
vede prihajajo študenti prvih letnikov
treh študijskih smeri. Na začetku
jim postavim nekaj preprostih vprašanj.
Približno ena roka se dvigne, ko
vprašam, kdo je sinoči gledal katerakoli
poročila na televiziji, pa še za to
roko se na koncu izkaže, da pripada
aktivistu kakšne politične stranke. V
dvorani je 120 študentov komunikologije,
približno tretjina bodočih novinarjev,
ki prejšnji dan niso pogledali
nobenih poročil! Potem jih vprašam,
kdo je imel v rokah kakršenkoli časopis.
Spet ena ali dve roki, izkaže pa se,
8
9

INTERVJU
INTERVJU
da so šli študenti čez vikend k babici
pa so na mizi slučajno videli ta čudež.
Svet, v katerem je bila prej zelo jasna
naveza med javnostjo, mediji in politiko,
je postal popolnoma razbit prostor,
kjer živimo hkrati, a v zelo različnih
dimenzijah in prostorih, tako da
se je včasih že zelo težko pogovarjati.
Zdi se, kot da primanjkuje neke
splošne razgledanosti.
Lahko bi se strinjal. Prosite študente ali
pa splošno javnost, naj vam naštejejo
člane vlade. Me prav zanima, koliko bi
jih znali poimenovati. Mi kot družba
niti ključnih ljudi v vladi ne poznamo
več. Kako lahko takšna družba deluje,
je zelo zanimivo vprašanje. Imamo torej
avtoritete, ki jih nihče ne pozna, ki
so ljudem popolnoma nepomembne.
Tudi, če gredo na televizijo, se ljudje
sprašujejo, kdo sploh so ti obrazi.
Poleg težav z avtoriteto imamo tudi
težave z vidnostjo, ki pa se jo skuša
vzpostavljati prek neke vrste čustvenega
odnosa z volivci.
Imamo avtoritete, ki jih nihče ne pozna
in so ljudem popolnoma nepomembne.
Predsednik vlade Robert Golob je v
to svojo komunikacijo vpletel svojo
partnerko Tino Gaber. Ona recimo
čez vikend posname dogajanje v zasebnem
življenju. Vsi imamo vpogled
v to, kako naš premier živi za vikend.
Kakšno je vaše mnenje o tem?
Teoretično imata prav, ali imata dejanske
pozitivne učinke, pa nisem
popolnoma prepričan oziroma bi si
drznil kar dvomiti o tem. Sploh v situaciji,
ko vlada nima kaj pokazati, ko
poplavna obnova stoji, ključni akter
pa za vikend uživa. Tukaj zaznavam
težave z verodostojnostjo.
Imamo pa politika, ki je družbena
omrežja izvrstno izkoristil sebi v
prid in postal vplivnež.
Borut Pahor je pristopil prek Instagrama.
A spomnite se njegovih
podvigov na terenu, kot je pešačenje
po Sloveniji ali pa opravljanje različnih
poklicev med kampanjo. Prvi, ki
je začel politiko mehčati na ta način,
je bil sicer Janez Drnovšek, ki je v
politiko najprej pripeljal svojega psa.
Potem je šel v zabavno televizijsko
oddajo. Vsi so ga že čudno gledali.
Potem je začel pisati svoj blog, ker je
imel občutek, da se mu mediji zapirajo.
Skratka, pojavljanje v novicah za
politika ni dovolj, ker imajo ljudje raje
zabavne vsebine. Politiki rabijo ljudi
in gredo tja, kjer so ljudje. To je en vidik.
Drugi vidik pa je s tem povezan.
Politika se je skoraj sočasno s pojavom
interneta izrazito personalizirala.
Včasih smo imeli politične stranke
in politične bloke, ki so bili vezani na
neke globlje tokove v družbi. Imeli
smo nek levi politični pol s socialisti,
socialdemokrati. Na desni pa konservativni
pol. To je do danes razpadlo
in danes politične stranke ločujemo
po voditeljih in jih po njih tudi imenujemo.
Sliši se kot posledica politike novih
obrazov.
V Sloveniji nam izrazito primanjkuje
političnih voditeljev. To se mi zdi velik
politični problem, kritično pa se mi
zdi tudi, da sposobni ljudje ne želijo
v politiko. Vprašamo se torej lahko o
kakovosti današnjih politikov. Poglejte
nemškega kanclerja, francoskega
predsednika, pa tudi britanskega
premierja. To ni prva liga politikov.
In tu prideva do Slovenije. Imamo
resen problem z vodenjem. Pogosto
menjavanje vlad v zadnjih 15 letih je
med drugim usodno poseglo v kakovost
državne uprave. Vsakokratna
oblast zaposluje politične prijatelje,
druga oblast pa se jih po možnosti
znebi. To je začelo spodjedati uradniško
delo. Posledica je komplicirana in
neobvladljiva birokracija, ki preganja
gospodarstvo iz države. Domača in
tuja podjetja bi zelo rada gradila svoje
objekte v Sloveniji in pri nas rasla, ampak
je za to potrebnih nešteto dovoljenj.
To bo prineslo velike probleme.
Se je torej kriza vodenja odrazila v
komisarski zgodbi?
Zaradi tega stalnega menjavanja
vlad smo izgubili znanje vladanja.
Iskanje komisarskega kandidata je tipičen
primer. Gre za zapleten proces,
ki bi ga morali snovati dolgoročno in
premišljeno. Mi tega ne počnemo.
Poglejte si kakovost naših komisarjev
do sedaj. Njihova politična in siceršnja
teža v primerjavi z njihovimi
kolegi v Evropski komisiji je zanemarljiva.
To so bili ljudje, ki so prišli v
Bruselj, postali komisarji brez zaledja
in kilometrine. Violeta Bulc. Prišla je,
kdo ve, od kje, lahko rečemo, prišla,
bila in šla. Mi z Brusljem nikoli nismo
vzpostavili odnosa, pri tem smo po-
polnoma bosi. Že, če se primerjamo
s Hrvati in pogledamo, kakšna je njihova
politika in stabilnost delovanja
v Bruslju, smo mi palčki. Zato tudi
vsakič, ko se z njimi skregamo, dobimo
po nosu. Tako da ta komisarska
saga je samo nadaljevanje politike
prejšnjih, podobno žalostnih situacij.
Kaj bi bilo taktno ravnanje?
Mi nismo spoznali, da smo del Evropske
unije, ki je nek živ organizem, v
katerem potrebuješ svoj živčni sistem.
Potrebuješ kri, ki teče po žilah.
Mi bi morali Bruselj dosti bolj čutiti.
Skrbeti bi morali, da imamo tam svoje
ljudi. Preden bi koga predlagali, bi
tiho potipali in preverili, ali je naša
izbira prava. Ko nekoga razglasiš
za kandidata, moraš že vedeti, da
bo kandidatura uspešna. Ne pa, da
najprej daš ime, potem pa greš vprašat,
ali bi to šlo. Tudi to je razlog, da
se marsikdo, ki bi bil sposoben, v te
politične igre noče spuščati. Zakaj bi
pa si pustil umazati obraz?
Kje pa rešitev vidite za to? Kako
presekati to vsesplošno hipnozo?
Mi smo v stalni krizi. Istočasno se nam
dogaja množica kriz in v tem se poskušamo
nekako ujeti. Najti moramo
novo ravnotežje med tehnološkimi
velikani in vladami. Videti moramo,
kakšen bo mednarodni sistem, ki je v
tem trenutku popolnoma zunaj ravnotežja.
Združeni narodi so bili narejeni
za 20. stoletje. Tam manjkajo
nekatere bistvene države, kot je Indija,
ki je po številu prebivalcev že danes
največja država na svetu. Globalna
moč se premešča. Tu bo Evropa morala
najti svojo novo vlogo, a manjkajo
resni politiki. Evropa vizionarsko usodno
zaostaja. Je kot en muzej na prostem,
kamor prihajajo kitajski, indijski,
ameriški turisti. Mi smo pa vse bolj
prodajalci kart na vratih. Začeti bomo
morali svoje možgane spet dejavno
uporabljati. Danes ugotavljamo, da je
tehnološko pravzaprav Kitajska vse
postavila na noge. Mi pa smo medtem
uživali. Jaz si celo drznem reči, da smo
se odvadili delati. Zgradili smo družbo,
v kateri se od vseh pričakuje, da
bodo šli na univerzo.
Je to nekaj slabega?
Včasih so univerzitetno izobraženi
ljudje imeli IQ nad 110, danes ta znaša
100. Če končaš univerzo, torej ne
pomeni, da si kakorkoli pametnejši
od ostalih. Tu je izginila vsakršna selekcija.
Če si včasih končal nek elitni
študijski program, si nekaj pomenil,
podjetja so se tepla zate. Danes pa
imajo vsi diplome in nihče ne bi delal.
To postaja resen problem Zahoda. Že
pred desetletji smo začeli obiskovati
univerze in nehali delati. Potem smo
začeli uvažati delovno silo. Sprva to
ni bilo problematično, ker smo uvažali
delovno silo iz bivše Jugoslavije.
Prve generacije priseljencev so bile
še zainteresirane za asimilacijo. Zdaj
pa opažam, da se zdajšnja generacija
vrača k svojim koreninam in k svoji
osnovni identiteti, kar sproža nove
probleme. Slovenija bo zdaj uvažala
Filipince, prihajajo že Nepalci in delavci
iz ostalih azijskih držav. V gradbeništvu
bo kmalu veliko Indijcev, recimo.
To bo sprožilo probleme, izzive,
ki jih videvamo po vsej Evropi, a se
z njimi nihče ne ukvarja. Te zadeve
niso tako preproste, kot se zdijo. Z
migracijami se spreminja struktura
družbe in mi s tem ne znamo upravljati.
Nočemo upravljati. Mi se s
tem sploh ne ukvarjamo. Nehali smo
sistematično spremljati podatke, ki
bi nam razkrivali strukturo družbe.
Nihče vas več nikjer ne vpraša, katere
narodnosti ste. Nihče vas ne vpraša
po veri, spolu. Lahko se imamo radi,
ampak mi imamo nek slovenski način
Zgradili smo družbo,
v kateri se od vseh pričakuje,
da bodo šli na univerzo.
življenja, ki nam je drag. Imamo eno
najvišjih kakovosti življenja, kar sem
jih videl. Hrana pri nas ima še vedno
okus. Imamo lepo pokrajino. Skratka,
obstaja nek način življenja in morali
bi razmišljati, kako ga varovati.
Začne pa se že pri jeziku.
Naši jezikoslovci vsak dan znova
dokazujejo, da je slovenščina zelo
prožen in razvijajoč se jezik. Vse se
da povedati v lepi slovenščini, samo
potruditi se je treba. Mislim pa, da
kakovost javnega govora v Sloveniji
ni bila nikoli briljantna. Verjetno iz
zgodovinskih razlogov. Nismo imeli
lastne aristokracije, ne lastne države
in ne resnih parlamentarnih debat.
Zato se tudi naši politiki nikoli niso naučili
govoriti in zato imamo tudi tako
dolgočasen državni zbor. To je zelo,
zelo resen problem, ki bi ga morali
načeti kot narod in država. Vse politične
frakcije bi moralo za isto mizo
pripeljati vprašanje, kako jezikovno
preživeti. Jezik je vendarle temelj države
oziroma naroda. Če izgubimo
slovenščino, se odpre vprašanje, kaj
je slovenski način življenja. To dvoje
se prepleta in če to izgubimo, potem
se lahko vprašamo, kakšen je smisel
države. Če izgubimo ta duhovni del,
potem smo izgubili vse. Bojim se, da
se zadnjih dvajset, trideset let pospešeno
približujemo temu.
10
11

POGLOBLJENO
Nad nasilje in zlorabe
socialnih ugodnosti
V Novi Sloveniji smo v zakonodajni postopek vložili sveženj zakonov, s katerimi želimo učinkoviteje preprečevati nasilje
v šolah ter omejiti zlorabe socialnih pomoči. Nasilja v šolah nimamo pod nadzorom, šolniki pa so brez vzvoda za obvladovanje
teh odklonskih vedenj. Dovolj je bilo študij, akcijskih načrtov in pogovorov. Ker se vlada ne odzove z učinkovitimi
ukrepi in s spremembo zakonodaje, smo to storili v NSi.
Kaj predlagamo?
Zakon o osnovni šoli
Sveženj socialne zakonodaje
POGLOBLJENO
Koalicija
se izogiba
konkretnim
ukrepom za
reševanje
romske
problematike
• Predlagamo, da lahko ravnatelj ob težjih
kršitvah šolskega reda (npr. ob nasilju)
učencu odredi začasno izobraževanje na
daljavo, ga vključi v vzgojni program za
socializacijo ali ga začasno izključi.
• Dodajamo tudi, da je treba v pravila
šolskega reda vključiti dolžnosti in odgovornosti
staršev.
Kazenski zakonik
• Trenutno je mogoče mladoletniški zapor
starejšim mladoletnikom (starim 16
do 18 let) izreči zgolj za kazniva dejanja,
za katera je predpisana pet- ali večletna
zaporna kazen. Po predlogu NSi bi bilo
mogoče zaporno kazen izreči že za kazniva
dejanja z zagroženo kaznijo enega
leta zapora. Zapor bi bil tako po novem
mogoč za kazniva dejanja, kot so tatvina,
povzročitev nevarnosti, nasilništvo,
povzročitev lahke telesne poškodbe …
• Mladoletniški zapor bi bilo po novem
mogoče izreči tudi mlajšim mladoletnikom
(starim od 14 do 16 let) za kazniva
dejanja, za katera je predpisana tri- ali
večletna zaporna kazen. Zanje bi na novo
vzpostavili zapor za kazniva dejanja, kot
so tatvina, velika tatvina, lažja telesna
poškodba z orožjem, napad na uradno
osebo, ko opravlja naloge varnosti itd.
Človek nima
samo pravic,
ampak tudi
dolžnosti.
– Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
– Zakon o socialnovarstvenih prejemkih
– Zakon o urejanju trga dela
– Zakon o voznikih
• Če otrok ne obiskuje osnovne šole, sta otroški dodatek in socialna
pomoč za tri mesece dodeljena v materialni obliki. Center za socialno
delo ima že sedaj diskrecijsko pravico, da družinske prejemke
podeljuje v naravi (npr. ob alkoholizmu, zasvojenosti, zanemarjanju
otrok). Cilj ukrepa je pridobitev vsaj osnovnošolske ravni izobrazbe.
• Če otrok po zaključku osnovne šole ne nadaljuje izobraževanja
(poklicna in srednja šola), se otroški dodatek zniža za 33 odstotkov.
Cilj ukrepa je spodbujanje staršev k dodatnemu izobraževanju otrok.
• Če niso poravnani računi za elektriko, komunalo ipd., je socialna
pomoč za tri mesece dodeljena v materialni obliki. Cilj ukrepa je namenska
poraba socialne pomoči.
• Pohitrijo se postopki za izbris iz evidence brezposelnih. Cilj ukrepa
je omejitev možnosti zlorabe instituta pomoči za brezposelne.
• Napotovanje Zavoda za zaposlovanje na delovna mesta z zahtevano
do dve stopnji nižjo izobrazbo. Cilj ukrepa je hitrejša aktivacija
brezposelnih oseb.
• Pogoj za vozniški izpit je izpolnjena osnovnošolska obveznost
(obiskovanje osnovne šole 9 let) in končan vsaj 7. razred osnovne
šole. Cilj ukrepa je povečevanje varnosti v cestnem prometu.
V skladu z ustavo smo poslanci
predstavniki ljudstva. To pomeni,
da poslušamo ljudi, jih slišimo in
poskušamo pomagati ne glede na
to, kateremu političnemu nazoru
pripadajo.
Prebivalci jugovzhodne Slovenije
smo politično različno opredeljeni.
Strinjamo pa se o tem, da imamo
problem, ki ni političen, temveč
strokoven. To je, kako pomagati
ljudem, predvsem pa otrokom iz
socialno šibkih okolij, da se izvijejo
iz spirale revščine in kriminala, kar
je žal najpogosteje prisotno pri Romih.
Nasilje v jugovzhodni Sloveniji,
kjer živim sama, ter tudi drugje po
državi se stopnjuje. Z napadom na
policiste v Kočevju pa je dogajanje
doseglo vrhunec. Ljudje niso več
samo razočarani, ampak so jezni.
Upravičeno pričakujejo, da bodo
živeli v varnem okolju. Varnost, ki
je ustavno varovana dobrina, bi jim
morala zagotoviti vlada, ki pa je
na dopustu že od začetka svojega
mandata.
Po desetletjih govora o človekovih
pravicah in uživanja socialnih
ugodnosti je zdaj skrajni čas, da
se začnemo pogovarjati o odgovornostih
in obveznostih. V Novi
Sloveniji smo razočarani nad neučinkovitostjo
trenutnih ukrepov in
pomanjkanjem konkretnih rešitev.
Namesto ukrepov, ki bi se lotili
resničnih težav, se koalicija osredotoča
na občinske proračune in
povečanje sredstev za nevladne
organizacije, medtem ko za Rome
ne določi konkretnih obveznosti.
Koalicija pričakuje, da se bo večinsko
prebivalstvo preprosto sprijaznilo
s takšnim načinom življenja.
Ne, ne bomo se!
V Novi Sloveniji razumemo ljudi,
zato smo vložili sveženj šestih
zakonov s konkretnimi rešitvami.
Med drugim predlagamo, da
se nasilnega učenca umakne iz
razreda in da se staršem, ki ne
pošiljajo svojih otrok v obvezno
osnovno šolo, del otroškega dodatka
dodeli v materialnih dobrinah,
pomembnih za otrokovo
Nasilnega učenca
naj se umakne iz razreda.
življenje. Kaj je tukaj slabega? V
koaliciji temu rečejo prisila, mi pa
rešitev. Predvsem rešitev za nič
krive otroke pred neodgovornimi
starši, ki svoje lastne otroke pošiljajo
v kriminal. S tem pa jim kradejo
prihodnost.
V Novi Sloveniji smo prepričani,
da bi sveženj naših zakonov pripomogel
k zmanjšanju mladoletniškega
nasilništva, predvsem pa
bi tudi starši razmislili, kdaj bodo
pošiljali svoje otroke v ogenj, torej
v kriminal.
Pričakujem, da bo vlada vsaj poskušala
upoštevati naše predloge,
ki so praktični in zaščitni do ljudi.
Obenem povzemajo pretekle predloge
županov, ki najbolj vedo,
kako je živeti v tem delu Slovenije.
Od vseh politikov pričakujem, da
bodo nehali iz Ljubljane soliti pamet
nam, ki živimo z Romi. Pričakujem,
da bodo iz besednjaka
umaknili čudežno frazo »sistemski
ukrepi«, saj teh ni od nikjer. Predvsem
pa pričakujem, da bodo poslušali
nas, ki z Romi živimo, smo
živeli in to želimo tudi v prihodnje,
ne samo živeti, ampak tudi sobivati.
To želimo tako večinsko prebivalstvo
kot tudi Romi. In mislim, da
si vsi skupaj to tudi zaslužimo.
dr. Vida Čadonič Špelič,
podpredsednica NSi
12
13

ZGODILO SE JE
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
Kava z NSi
na sejmu Agra
NSi se je ob koncu avgusta že tretjič
predstavljala na kmetijskem sejmu
Agra v Gornji Radgoni. Razstavni
prostor je obiskala tudi delegacija
poslanske skupine. V izjavi za javnost
ob robu obiska je podpredsednica
NSi dr. Vida Čadonič Špelič poudarila,
da v NSi kmete razumemo in
podpiramo. Še naprej bomo glas slovenskega
kmeta in vseh, ki skrbijo,
da imamo na razpolago kakovostno
slovensko hrano.
Poklon žrtvam vojn
niku žrtvam vseh vojn. Predsednik
NSi in evropski poslanec Matej Tonin
je v izjavi za javnost opozoril, da ima
Slovenija še vedno zgodovinski dolg
do žrtev komunizma, ki še niso dočakale
dostojnega pokopa.
Že šestič na sejmu MOS
Ekipa NSi je sodelovala tudi na Mednarodnem
obrtnem sejmu MOS v
Celju. Na največjem poslovnem dogodku
v Sloveniji smo izpostavili
svojo podporo podjetnikom. Posebej
smo poudarili, da mora politika
dejavno sodelovati z gospodarstvom
ter omogočiti stabilno poslovno
okolje.
V hvaležen spomin
dr. Andreju Bajuku
Pred 13 leti nas je zapustil velik domoljub,
srčen krščanski demokrat in
soustanovitelj Nove Slovenije dr. Andrej
Bajuk. S svojimi dejanji je vselej
deloval za dobro Slovenije.
Ob obletnici njegove smrti sta predsednik
NSi in evropski poslanec Matej
Tonin ter glavni tajnik NSi Robert Ilc
položila venec k njegovemu grobu.
Mlada Slovenija obiskala Poljsko
Poljaki so zelo zanimivi in vzdržljivi
ljudje. V svoji zgodovini so doživeli
veliko krivic in resnično težavnih
obdobij. Krščanski narod je še danes
vzor stanovitnosti in odločenosti
stati za svojim in ne spuščati
vase vsega, kar potrka. Ne ozirajo
se na druge, pač pa živijo življenje
po svojih načelih. »Človeka ne
omadežuje to, kar gre v usta, ampak
kar prihaja iz ust, to omadežuje
človeka.« (Mt 15, 11)
Z Mlado Slovenijo smo se zato odločili
obiskati ta navdihujoč narod.
Ob obisku smo izkazali spoštovanje
žrtvam sistematičnega poboja
v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau.
Ogledali smo si
dih jemajoč rudnik soli Wieliczka
ter se udeležili svete maše v Cerkvi
Naše Gospe. Ta se nahaja v pavlinskem
samostanu Jasna gora
v Čenstohovi. Pred njenim vhodom
se verniki zelo radi ustavijo
in molijo k ikoni Črne Gospe, ki jo
Poljaki imenujejo kar Matka Boska
Częstochowska.
Potovanje nas je povezalo in nam
pognalo nov veter v jadra.
David Tomažin,
generalni sekretar MSi
Lažje v novo
10. Soočanje
s stresom
študijsko leto!
Oktobrske delavnice
17. Javno
nastopanje
24. Osebne
finance
Sreda, 9. oktober
Vino&Čopiči, slikarska
delavnica za mlade
Moja kavarna, Maribor
Četrtek, 14. november
Ogled Jedrske
elektrarne Krško
Več informacij na
zivjo@mladaslovenija.si
Ob evropskem dnevu spomina na
žrtve vseh totalitarnih režimov je delegacija
NSi položila venec k spome-
20 LET ZVEZE SENIORJEV NSi
Starejši smo talci nedelujoče vlade
Prof. dr. Karmen
Teržan Kopecky
Po težki bolezni nas je v 70. letu zapustila
prof. dr. Karmen Tržan Kopecky
iz Maribora. V spominu nam bo
ostala kot izjemna strokovnjakinja in
predana članica skupnosti. S svojim
delom je pečat pustila na področju
znanosti in politike.
Rafael Cepič
V 83. letu starosti je umrl zvest član
NSi in krščanski demokrat Rafael
Cepič iz Rovt. Član stranke in njenega
občinskega odbora v Logatcu je
bil vse od ustanovitve NSi. Od leta
2006 je naše vrednote zastopal tudi
v svetu občine Logatec, kamor je bil
večkrat izvoljen z največ prednostnimi
glasovi.
Ivan Janko Skrt
V 86. letu nas je zapustil naš srčen in
družbeno dejaven član ter nekdanji
predsednik občinskega odbora NSi
Idrija Ivan Janko Skrt. Politično je bil
dejaven že v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja. Avgusta 1991 je bil pobudnik
in ustanovni član Slovenskih
krščanskih demokratov v Idriji, leta
2000 pa med ustanovnimi člani NSi.
Zveza seniorjev Nove Slovenije
od vlade pričakuje, da poskrbi za
vključenost starejših v družbo in za
učinkovito socialno zaščito. Starejši
ne morejo preživeti le kot vzdrževana
skupina. To vodi v medgeneracijski
konflikt, medtem ko napredna
družba lahko postanemo le skozi
medgeneracijsko sodelovanje. To
so osrednja sporočila ob 20. obletnici
zveze, ki so jo seniorji počastili
na slavnostni akademiji v Ljubljani.
Predsednik Zveze seniorjev NSi
Zdravko Luketič je opozoril na nezavidljiv
položaj starejših: »Pokojnine
so še vedno premajhne. Prav
tako so starejši talci zakona o dolgotrajni
oskrbi. Ne morejo pridobiti
statusa oskrbovalca družinskega
člana, čeprav so pogosto prav upokojenci
tisti, ki skrbijo za onemogle.
Prav tako ne vedo, ali jim bosta dostopni
pomoč in oskrba, ko ju bodo
potrebovali.«
Poseben gost akademije je bil
predsednik Evropske seniorske
zveze Stefaan Vercamer. Izpostavil
je pet področij za polno vključenost
starejših: dostojno in neodvisno
življenje, dostopna nega in stanovanja,
varnost in mobilnost, strpno
okolje ter boj proti starizmu.
Po besedah predsednika NSi Mateja
Tonina je Zveza seniorjev NSi
že od svojih začetkov gradila most
med generacijami: »V vaši srčnosti,
modrosti in neizmernem delu se
odraža bistvo krščanske demokracije
– skrb za sočloveka, za družino,
za skupnost in za našo skupno
evropsko prihodnost.«
Spomnili so se tudi besed Jožeta
Strgarja, ustanovnega in častnega
člana Zveze seniorjev NSi, ki je
orisal začetke zveze: »Starejši člani
NSi smo si rekli: Povežimo se! In ustanovili
smo Zvezo seniorjev. Tukaj
smo in bomo in krščanska demokracija
bo živela še naprej.«
Vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje!
Ohranili jih bomo v hvaležnem spominu. Naj počivajo v miru.
14
Zdravko Luketič,
predsednik Zveze seniorjev NSi
15

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
Andrej Černigoj
podžupan Občine Ilirska Bistrica
Evropa je pripravljena
za novo smer
OBČINA ILIRSKA BISTRICA
Podžupan: Andrej Černigoj
Občinski svet: 23 članov
NSi članov OS: 3
Površina: 480 km 2
Prebivalcev: 13.350
Moških: 6.770
Žensk: 6.580
Povprečna starost: 47 let
Gospodinjstev: 5.403
Družin: 3.845
Delovno aktivnih: 5.943
Število podjetij: 1.113
Kako bi se na kratko predstavili?
Sem podžupan Občine Ilirska Bistrica in nekdanji poslanec
Nove Slovenije. Prihajam iz Vipavskega Križa, a že 12
let živim v vasi Smrje, kamor me je pripeljala ljubezen.
Sem mož in oče. Še vedno se rad vrnem v domači kraj,
kjer staršem priskočim na pomoč v vinogradu. V prostem
času tudi tečem in to ljubezen negujem v bistriškem
tekaškem društvu. Zavzemam se za razvoj naše občine.
Na Bistriškem sem ob podpori somišljenikov postavil
prepoznavno ekipo, ki ima v sedanjem občinskem svetu
tri svetnike. V svojem srcu tako ponosno nosim Primorsko,
Slovenijo in tudi Evropo, kjer sem v vlogi asistenta
evropskega poslanca pridobil dragocene mednarodne
izkušnje.
Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je spodbudilo,
da ste se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi?
Politika me je vedno zanimala, a sem za odločilni korak
potreboval malce motivacije. Pri tem sta pomembno
vlogo odigrala Lojze Peterle in takratno vodstvo stranke.
Pozneje sem kot poslanec spoznal, kako pomembno
je delo županov in kako dobro deluje Klub županov in
svetnikov NSi. Če nisi povezan, nimaš informacij in ne
moreš toliko narediti za svoj domači kraj.
Po čem je vaša občina najprepoznavnejša?
V občini Ilirska Bistrica, ki je druga največja občina po
površini v Sloveniji, smo ponosni na znaten razvoj turizma
in siceršnjo obuditev gospodarstva ter oživitev kmetijstva.
Katerim perečim težavam v vaši občini bi se bilo treba
prednostno posvetiti?
Po mnenju svetniške skupine NSi bi bilo treba v Ilirski Bistrici
prednostno reševati stanovanjsko problematiko, in
to tako, da bi tudi z udeležbo zasebnega kapitala zgradili
stanovanja za mlade. Na obnovo čaka vodovod, potrebujemo
kanalizacijo. Izboljšati je treba cestne povezave
in vzpostaviti obrtne cone z novimi delovnimi mesti.
Kakšno je sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi
političnimi strankami?
Svetniška skupina NSi Ilirska Bistrica je vezni člen občinskega
sveta. Ne odklanjamo komunikacije z nikomer.
Naše vodilo je povezovanje okrog dobrih predlogov.
Prizadevamo si za dobro in stalno komunikacijo ter
spoštljiv in odprt odnos do vsakega.
Kakšna je vaša vizija razvoja občine?
Zavzemam se za prednostno ureditev že omenjenih
žgočih problematik. Vse to in še več lahko dosežemo le
z motivirano in uigrano ekipo, ki je tesno povezana z lokalno
skupnostjo.
Foto: Marjan Krebelj (Občina Ilirska Bistrica)
Hvala vsem, ki ste na nedavnih volitvah
podprli listo NSi – krščanski
demokrati. Glas slovenske krščanske
demokracije se bo še naprej
slišal v Evropskem parlamentu,
stranka Evropskih krščanskih demokratov
ostaja tudi največja poslanska
skupina. Veseli me, da znotraj
naše poslanske skupine obstaja
jasno zavedanje, da je EPP zmago
na nedavnih volitvah dosegla zaradi
jasne zaveze, da je smer EU
treba obrniti. V sedanji sestavi
Evropske komisije bo sedelo 14 komisarjev
EPP (prejšnji mandat zgolj
5), in to se preprosto mora odražati
v drugačnih politikah.
Poslanci EPP smo si enotni, da je
smer zelenega prehoda treba revidirati.
Potrebujemo razumen zeleni
prehod in ne zelenega aktivizma.
Prav tako se strinjamo, da je
potreben trši pristop na področju
migracij in zaščite zunanjih meja.
Stvari so šle enostavno predaleč,
in to spoznanje je končno dozorelo
tudi v Bruslju. Ključni izziv prihodnjega
mandata bo gospodarska
konkurenčnost EU. Evropa »caplja«
za Ameriko in Kitajsko. Brez resnih
sprememb bomo postali politično
nepomembna, gospodarsko prezrta
in siromašna celina.
Prijavi se na plačano prakso
pri evropskem poslancu Mateju Toninu!
BRUSELJ, BELGIJA
OBDOBJA PRAKSE
• 15. januar–15. april 2025
• 15. april–15. julij 2025
• 15. september–1. november 2025
• 1. november–20. december 2025
Evropa se mora vrniti k svojim vrednotam in h koreninam, ki so krščanske.
Potrebujemo več poguma in jasnosti. To pa ni samo naloga politikov, ampak
vsakega izmed nas! Evropa je krščanska, spola sta dva, kdor pride k nam,
mora sprejeti naš način življenja. Dovolj je bilo vsiljevanja skrajnih levičarskih
pogledov. In prav vsak od nas se mora tem norostim odločno postaviti po
robu.
EU je velika skupnost držav in spremembe je nemogoče pričakovati čez
noč. Ostajam pa optimističen, da se ladja končno obrača v pravo smer.
Matej Tonin,
poslanec Evropskega parlamenta
Pogoji za prijavo
• Starost vsaj 18 let.
• Temeljito znanje enega od uradnih jezikov Evropske unije.
• Pridobljeno maturitetno spričevalo, ali ustrezna izobrazba
na višji ali tehnični ravni, ali diploma na univerzitetni ravni.
• Brez delovnega razmerja med opravljanjem prakse.
PRIJAVE:
nsiplus.si/eupraksa
• Brez predhodnih izkušenj s prakso pri članih Evropskega parlamenta.
16
17

OSEBNO
RAZVEDRILO
Franc Medic
poslanec Državnega zbora Republike Sloveniije
Najljubši film?
Watergate, Duh, Nazaj v prihodnost, Apokalipsa zdaj, Ko
jagenjčki obmolknejo, Kristusov pasijon ….
Kaj vam pomeni družina?
Božji blagoslov. Lepi trenutki in trdna opora. Osnovna
celica zdrave družbe.
Kako najraje preživljate svoje proste trenutke?
Rad počnem kaj, kar me odklopi od dnevne rutine.
Uživam v naravi ter ob druženju s prijatelji in družino.
Kaj vam pomeni država?
Ljudstvo, ozemlje. Zame je to svoboda, pa kultura,
vrednote, skupno prizadevanje za blagostanje in sožitje,
skupna preteklost, sedanjost in prihodnost.
Poklic in delo?
Poslanec v DZ RS, poslovni svetovalec, inženir strojništva.
Kateri so vaši hobiji?
Vrtnarjenje, peka na žaru, gorsko kolesarjenje, branje.
Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?
Matematika, fizika.
Katera je vaša najljubša hrana?
Jedi na žaru.
Vaša najljubša glasbena skupina?
Avsenik, Genesis, Siddharta, Soda Stereo.
Vaš najljubši letni čas?
Pomlad.
Najljubša turistična destinacija?
Slovenija.
Vaša barva je?
Rdeča.
Najboljši športnik ali športnica?
Lionel Messi, Tina Maze.
Naročam
Če veste za koga, ki bi želel brezplačno prejemati
revijo KD, nam, prosimo, sporočite naslov prejemnika.
18
Izpolnjen obrazec pošljite na naslov:
NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana
ali ga izpolnite v digitalni obliki na spletu:
nsiplus.si/narocamKD
Kaj vam pomeni politika?
Grajenje mostov med različnimi pogledi v strmenju za
skupno dobro.
Kaj vam pomeni Slovenija?
Dom, varnost, dobre ljudi, srčnost, »raj« na Zemlji.
Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?
Ker je stranka najbliže vrednotam, ki jih sam gojim.
Družboslovje ali naravoslovje?
Oboje.
Gospodarstvo ali javni sektor?
Oboje, a slednjega čim manj. Biti mora dovolj obsežen,
da zadovolji osnovne in strateške potrebe države, a ne
sme obremeniti davkoplačevalcev.
Vaš vzornik je?
Oče.
Katero družbeno omrežje najraje uporabljate?
Facebook.
Sloveniji v prihodnosti želim več …
… samozavesti, strpnosti, kmečke pameti, radosti in
veselja do življenja.
Ime in priimek:
Naslov:
Poštna številka in pošta:
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado.
Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: pulover NSi in 3. nagrada: majica NSi.
Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 29. novembra 2024, na
naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Sudoku
1
9
2
8
9
7
3
Geslo pretekle križanke je bilo EU POŽENI. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado, steklenico vrhunskega vina NSi, prejme Angel Breceljnik (Hinje),
2. nagrado, pulover NSi, prejme Marcel Dijak (Naklo) in
3. nagrado, majico NSi, prejme Majda Golavšek (Žalec).
8
6
5
7
6
1
3
4
2
3
7
2
1
3
9
4
1
8
4
6
Za najmlajše
Poveži črte in pobarvaj.
Čestitamo!
19

24
18. KONGRES
NOVE SLOVENIJE
ŠKOFJA LOKA, 19. 10. 2024
Vljudno vabljeni!