You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče<br />
10. 10. 2024<br />
23<br />
Bi moral biti namesto<br />
Milovića v zaporu Čeferin?<br />
Državljani zbirajo denar<br />
za onkologijo v Mari<strong>bo</strong>ru<br />
26<br />
28<br />
Logaju očitajo ustrahovanje<br />
<strong>Podjetnik</strong> <strong>Gregor</strong> <strong>Novak</strong>:<br />
3,95 €<br />
ELEKTRIKA BO DRAŽJA<br />
20<br />
<strong>169</strong>
V tedniku <strong>Domovina</strong> pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:<br />
• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje<br />
doma in po svetu.<br />
• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende<br />
in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo<br />
nova delovna mesta.<br />
• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se<br />
vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,<br />
ki so prihodnost naše domovine.<br />
Da, naročam tednik <strong>Domovina</strong><br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
205,40 €<br />
175 €<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,<br />
ki s svojim delom in predanostjo <strong>bo</strong>gatijo našo skupnost.<br />
• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo <strong>bo</strong>gato kulturno<br />
dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.<br />
• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske<br />
dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.<br />
• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu<br />
ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.<br />
ZAKAJ NAROČITI<br />
tednik <strong>Domovina</strong>?<br />
• VERODOSTOJNOST: temeljimo na<br />
preverjenih informacijah in natančnem<br />
raziskovanju.<br />
• NEODVISNOST: naše poročanje<br />
je neodvisno.<br />
• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo<br />
izkušeni novinarji in uredniki.<br />
• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni<br />
članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.<br />
• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN<br />
POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,<br />
ki nas povezujejo in nam dajejo moč.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Brnčičeva 41e<br />
1231 Ljubljana-Črnuče<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 068 191 191<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
KOMENTAR TEDNA<br />
VRNITEV V ŠESTDESETA?<br />
3<br />
Oktober nam je prinesel spremem<strong>bo</strong> sistema obračunavanja omrežnine. Ob tem se poraja več vprašanj,<br />
kot je na voljo jasnih odgovorov. In četudi se v teoriji še pojavi kakšna jasnina, večino ljudi skrbi,<br />
da <strong>bo</strong> v praksi stanje pretežno oblačno.<br />
TINA S. BERTONCELJ<br />
Agencija za energijo nam ob<br />
spremembi obračunavanja<br />
omrežnine zagotavlja, da <strong>bo</strong><br />
odslej vse veliko <strong>bo</strong>lj pravično<br />
– plačevali naj bi toliko, kolikor v resnici<br />
porabimo. Tolažijo nas, naj nas ne skrbi.<br />
Čeprav ne <strong>bo</strong>mo spremenili svojih navad,<br />
nas v večini primerov ne <strong>bo</strong> udarilo<br />
po žepu, za mnoge naj bi bila omrežnina<br />
odslej celo še ugodnejša. Poleg tega<br />
za gospodinjstva in male poslovne odjemalce<br />
velja dvoletno prehodno obdobje,<br />
ko <strong>bo</strong>mo lahko na položnicah spremljali,<br />
ali so nam primerno določili dogovorjeno<br />
moč. Presežene moči se <strong>bo</strong>do<br />
uporabnikom zaračunavale po preteku<br />
prehodnega obdobja. Preseženo obračunsko<br />
moč v realnem času <strong>bo</strong>mo lahko<br />
spremljali z 1-dnevnim zamikom, sproti<br />
le z dodatno opremo.<br />
Po novem letu <strong>bo</strong> predvidoma tudi<br />
konec regulacije cen elektrike, letos so<br />
bile te zamejene za 90 odstotkov porabe.<br />
Ponovno <strong>bo</strong>do uvedli tudi prispevek<br />
za obnovljive vire energije (OVE) – glede<br />
tega ministrstvo sicer še razmišlja<br />
o zamiku, da ne bi sovpadlo s koncem<br />
regulacije cen. Omrežnina, višja sezona,<br />
konec regulacije cen in prispevek OVE –<br />
vse to naenkrat se očitno tudi odločevalcem<br />
zdi malce prehudo; konec koncev se<br />
že bližajo volitve. A v vsakem primeru se<br />
<strong>bo</strong>do tisti, ki se težko prebijajo iz meseca<br />
v mesec, pozimi morda znašli v še večji<br />
stiski. Četudi <strong>bo</strong> potem osem mesecev<br />
strošek omrežnine nižji, se je najprej treba<br />
prebiti skozi višje položnice. Ljudem,<br />
ki živijo na pragu revščine, se tak tarifni<br />
sistem verjetno ne zdi (naj)<strong>bo</strong>lj pravičen.<br />
Prav tako ne istim, ki so vlagali svoja<br />
sredstva v sončne elektrarne.<br />
Reforma <strong>bo</strong> naj<strong>bo</strong>lj drago stala ekološko<br />
osveščene, ki so na strehe namestili<br />
sončne celice, kotle na fosilna goriva<br />
pa zamenjali s toplotnimi črpalkami.<br />
Polnjenje električnih avtomobilov <strong>bo</strong><br />
odslej pomenilo še višji strošek. Nekateri<br />
ekonomisti opozarjajo, da s prenehanjem<br />
režima letnega net-meteringa<br />
za nove investitorje, z višjo omrežnino<br />
za moč in z dodatnimi stroški za baterije,<br />
ki so neučinkovite v času največje<br />
porabe elektrike, za gospodinjstva ekonomska<br />
računica investicije v samooskrbno<br />
sončno elektrarno ni več naj<strong>bo</strong>lj<br />
privlačna.<br />
Gospodarstvo opozarja, da nacionalni<br />
energetski in podnebni načrt<br />
prinaša visoko ceno električne energije<br />
in višje stroške omrežnine ter ustvarja<br />
Jasno je, kdo plačuje<br />
omrežnino. Tisti, ki jim<br />
danes obljubljajo, da ne <strong>bo</strong>do<br />
plačevali več.<br />
nekonkurenčno poslovno okolje. To po<br />
njihovi oceni vodi v osiromašenje slovenskega<br />
gospodarstva in v energetsko<br />
revščino za gospodinjstva. Opozarjajo<br />
na nemški scenarij, kjer so priča deindustrializaciji.<br />
Izpostavljajo, da so bila<br />
pri pripravi nove metodologije za obračun<br />
omrežnine spregledana vsa pravila,<br />
kriteriji in načela, ki bi glede na veljavno<br />
zakonodajo in priporočila Agencije<br />
za sodelovanje nacionalnih regulatorjev<br />
trga električne energije morala biti<br />
upoštevana. Tako na tem področju zagotovo<br />
še ni bila rečena zadnja beseda<br />
– vprašanje je le, čigava <strong>bo</strong> na koncu<br />
obveljala in kaj <strong>bo</strong> to prineslo našemu<br />
gospodarstvu. To se že spopada z upadom<br />
industrijske proizvodnje, visokimi<br />
obremenitvami, naraščajočo javno pora<strong>bo</strong><br />
in nekonkurenčnimi cenami električne<br />
energije.<br />
Obseg pobrane omrežnine trenutno<br />
znaša 277 milijonov evrov letno,<br />
po oceni Agencije za energijo pa bi se<br />
ta številka morala povzpeti na 488 milijonov<br />
evrov. To naj bi dosegli po letu<br />
2026. Tako naj bi se omrežnina do leta<br />
2026 povišala za kar 76 odstotkov. Zagotoviti<br />
želijo sredstva za investicije v<br />
distribucijsko omrežje. Načrti zelenega<br />
prehoda s ciljem ogljično nevtralne<br />
družbe do leta 2050 so visokoleteči,<br />
po oceni mnogih tudi nerealni. Hkrati<br />
je seveda jasno, kdo plačuje omrežnino.<br />
Tisti, ki jim danes obljubljajo, da ne<br />
<strong>bo</strong>do plačevali več.<br />
Ne glede na vsa zagotovila in<br />
obljube ostaja dejstvo, da se prilagajanju<br />
zmogljivosti omrežja ne <strong>bo</strong>mo mogli<br />
izogniti. Če <strong>bo</strong>mo uporabljali več energetsko<br />
potratnih naprav hkrati, sploh<br />
ko je omrežje naj<strong>bo</strong>lj obremenjeno, nas<br />
<strong>bo</strong> kaj kmalu lahko udarilo po žepu.<br />
Spremljanje podatkov o preseženi moči<br />
v prehodnem 24-mesečnem obdobju<br />
tako nikakor ne <strong>bo</strong> odveč, tako kot ne<br />
<strong>bo</strong> odveč premislek o tem, ali <strong>bo</strong>mo v<br />
času najdražjega časovnega bloka poleg<br />
pralnega stroja prižgali še pomivalni in<br />
sušilni stroj, morda tudi pečico.<br />
Malo za šalo, malo zares – lahko si<br />
izposodimo navodilo za upora<strong>bo</strong> elektrike,<br />
ki je nastalo okoli leta 1960 in<br />
med drugim pravi: »Električni štedilniki<br />
in koherji se ne smejo uporabljati, razen<br />
od 9.30 ure zvečer do 5. ure zjutraj. Likalniki<br />
se lahko uporabljajo ob so<strong>bo</strong>tah<br />
in nedeljah, in sicer od 8. ure zjutraj do<br />
5. ure popoldne.« In še: »Koristniki se<br />
opozarjajo, da štedijo z elektriko posebno<br />
takrat, ko je največja obremenitev na<br />
električnem vodu. Vsakdo, ki se ugotovi,<br />
da kuha na elektriko v času največje<br />
obremenitve, plača kazen 5.000, druga<br />
kazen 10.000, kot tretja kazen pa je<br />
izključitev elektrike.«<br />
<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Nov obračun omrežnine:<br />
previdnost ne <strong>bo</strong> odveč<br />
Tina S. Bertoncelj<br />
16 Primerjava starega<br />
in novega sistema<br />
obračunavanja<br />
Peter Korošec<br />
18 Bo nov sistem<br />
zaračunavanja omrežnine<br />
zadušil gospodarstvo?<br />
Tina S. Bertoncelj<br />
SHUTTERSTOCK<br />
20<br />
26<br />
28<br />
32<br />
<strong>Gregor</strong> <strong>Novak</strong>:<br />
»Vlada <strong>bo</strong> po žepu udarila tiste,<br />
ki so investirali v zeleni prehod«<br />
Jože Možina · Intervju<br />
Med onkološkim zdravljenjem<br />
zbirata sredstva za onkologijo<br />
Katja Benčina<br />
Kompetence Vinka Logaja<br />
za novega ministra: slabi<br />
rezultati, nepotizem in smrt<br />
na Zavodu za šolstvo<br />
Luka Svetina<br />
Bi moral namesto<br />
Miloša Milovića v zapor<br />
Aleksander Čeferin?<br />
Nenad Glücks<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
10. 10. 2024<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>169</strong>, LETNIK 4,<br />
10. oktober 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Odgovorni urednik<br />
tednika in portala:<br />
DR. VALENTIN AREH<br />
Izvršna urednica:<br />
ERIKA AŠIČ<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Direktor:<br />
DR. MITJA ŠTULAR<br />
23<br />
Bi moral biti namesto<br />
Milovića v zaporu Čeferin?<br />
Cena naročnine:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografije:<br />
TOMO STRLE<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
26<br />
Državljani zbirajo denar<br />
za onkologijo v Mari<strong>bo</strong>ru<br />
28<br />
Logaju očitajo ustrahovanje<br />
<strong>Podjetnik</strong> <strong>Gregor</strong> <strong>Novak</strong>:<br />
ELEKTRIKA BO DRAŽJA<br />
3,95 €<br />
20<br />
<strong>169</strong><br />
Naročnine:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 068 191 191<br />
Uredništvo:<br />
BRNČIČEVA 41E<br />
1231 LJUBLJANA ČRNUČE<br />
E: urednistvo@domovina.je<br />
T: 068 191 191<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Naslovnica:<br />
JERNEJ PRELAC/DOMOVINA<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
Zaključek redakcije:<br />
8. oktober 2024<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
23<br />
Bitka za seniorje<br />
Aljuš Pertinač · Komentar<br />
36<br />
Filmski pobeg zapornika migranta iz<br />
UKC Ljubljanja je dokaz, da situacija ni<br />
pod kontrolo<br />
Luka Svetina<br />
46<br />
Iz Kranjske Gore čez mejo<br />
do Belopeških jezer<br />
Igor Gošte<br />
24<br />
Apartmaji na črno sredi Rateč,<br />
gradbeni inšpektorat pa nič<br />
Nenad Glücks<br />
38<br />
Deset zapovedi 21. stoletja<br />
(1. zapoved)<br />
Andrej Drapal · Komentar<br />
50<br />
Urša Cankar Soares: »Levičarjem<br />
uspe tudi najlepše stvari v življenju<br />
spremeniti v grde«<br />
Luka Svetina · Intervju<br />
3 Vrnitev v šestdeseta?<br />
Tina S. Bertoncelj · Komentar tedna<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
40 Gibanje Svo<strong>bo</strong>da vidno<br />
razpada na tri dele<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
41 Kako ustreči …<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
42 »Ob polnoči je naš polk<br />
vstopil v <strong>bo</strong>j!« (16. del)<br />
dr. Valentin Areh<br />
44 Po Kekcu Kekec, za vedno<br />
(Kekec, 6. del)<br />
Ivan Sivec<br />
48 Za njeno roko – prstan po zadnji modi!<br />
ddr. Verena Perko<br />
57 Favstina<br />
p. dr. Andraž Arko · Priporočilo<br />
60 Krompirjeve pogačice s šampinjoni<br />
Selma Bizjak<br />
61 Koledar dogodkov<br />
62 Med(ijski) sosedi<br />
63 Sudokuja, vsotnici<br />
64 Nagradna križanka<br />
65 Razvedrilo<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
60 54<br />
Ljubljano preplavila sporočila<br />
veselja do življenja<br />
Leon Oblak<br />
58<br />
Zaščita otrok in (ranljivih) odraslih na<br />
področju telesnosti in spolnosti<br />
Mateja Podmenik, Benjamin Tomažič<br />
ŠIRIMO<br />
OBZORJA<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
POTRJENI NOVI MINISTRI<br />
Poslanci državnega z<strong>bo</strong>ra so na ponedeljkovi<br />
seji s 46 glasovi za in 26 proti potrdili<br />
Boruta Sajovica za ministra za obram<strong>bo</strong>,<br />
Vinka Logaja pa za ministra za vzgojo in<br />
izobraževanje. Sajovic je bil doslej poslanec<br />
in vodja poslanske skupine Gibanja<br />
Svo<strong>bo</strong>da. Položaj <strong>bo</strong> prevzel po odhodu<br />
prejšnjega ministra Marjana Šarca v Evropski<br />
parlament.<br />
Vinko Logaj je donedavni direktor Zavoda<br />
za šolstvo, vodenje resorja prevzema po<br />
odstopu Darja Felde. Državni z<strong>bo</strong>r se je<br />
seznanil tudi s tem, da <strong>bo</strong> finančni minister<br />
Klemen Boštjančič začasno vodil ministrstvo<br />
za digitalno preobraz<strong>bo</strong> namesto<br />
Emilije Stojmenove Duh, ki je odstopila po<br />
vrsti afer, v katere se je zapletla.<br />
KONEC BREZPLAČNEGA<br />
REŠEVANJA<br />
Minister za notranje zadeve Boštjan<br />
Poklukar je namignil, da bi bilo treba spremeniti<br />
sistem brezplačnega gorskega reševanja,<br />
saj se mu zdi nedopustno, da hodijo<br />
v gore ljudje s sla<strong>bo</strong> ali neprimerno opremo.<br />
Notranji minister je bil na obisku v Posočju<br />
na povabilo županov tamkajšnjih občin. Tri<br />
občine, posebej Bovec in Kobarid, se srečujejo<br />
s podobno varnostno problematiko,<br />
predvsem močno povečanim prometom v<br />
času visoke turistične sezone in precejšnjim<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
številom gorskih reševanj. Minister meni,<br />
da se <strong>bo</strong> treba pri tem morebiti ozreti po<br />
drugih alpskih državah.<br />
ODHODI DERMATOLOGOV<br />
Žiga Živulović jr./BOBO<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Borut Sajovic je novi minister za obram<strong>bo</strong>.<br />
Dermatologija ima najdaljšo čakalno do<strong>bo</strong><br />
v javnem zdravstvu. Bolniki z napotnico<br />
»zelo hitro« na prvi pregled zadnjih nekaj<br />
let čakajo skoraj šest mesecev. Predstojnica<br />
dermatološke klinike opozarja, da je<br />
treba dermatologom iz<strong>bo</strong>ljšati pogoje za<br />
delo, poroča Slovenska tiskovna agencija.<br />
V Sloveniji je tako malo dermatologov,<br />
da še tisti, ki ostajajo, na veliko izvajajo<br />
estetske posege. Samo v Ljubljani je 35<br />
dermatologov, ki imajo zgolj samoplačniške<br />
ambulante.<br />
Pomanjkanje dermatologov je sicer prisotno<br />
po vsej državi. V Prekmurju imajo v<br />
javnem zdravstvu dva dermatologa, enega<br />
ali dva imajo tudi na Primorskem, kar je za<br />
tako velike regije premalo. Manko je tudi<br />
na Dolenjskem in Gorenjskem.<br />
VOLITVE V KGZS<br />
Na nedeljskih volitvah v svet Kmetijsko-<br />
-gozdarske z<strong>bo</strong>rnice Slovenije (KGZS) in<br />
v svete 13 območnih enot je po poročanju<br />
posameznih medijev močno zmagal<br />
SDS-ov Forum za kmetijstvo in podeželje,<br />
ki ga vodi nekdanji kmetijski minister Jože<br />
Podgoršek. Med 44 predstavniki fizičnih<br />
oseb v KGZS <strong>bo</strong> kar 21 predstavnikov<br />
Foruma za kmetijstvo. Doslej je imel samo<br />
šest predstavnikov. Na drugo mesto se je z<br />
devetimi predstavniki uvrstilo Društvo Slovenski<br />
kmet, ki je tako osvojilo tri sedeže<br />
več kot pred štirimi leti.<br />
Po tri člane sveta so dobili Društvo Slovenska<br />
kmečka zveza, Kmečko društvo Nova<br />
Slovenija in Društvo članov sindikata kmetov<br />
skupaj z Listo Romana Žvegliča. Pred<br />
V Posočju imajo poleti<br />
veliko število gorskih<br />
reševanj zaradi slabe<br />
opreme obiskovalcev gora.
Bosno, posebej še<br />
hercegovsko-neretvanski<br />
kanton, so prizadele uničujoče<br />
poplave. Umrlo je vsaj 18 ljudi.<br />
vrati z<strong>bo</strong>rnice je obstal nekdanji kmetijski<br />
minister in evropski poslanec Franc Bogovič.<br />
Novi svetniki <strong>bo</strong>do med sa<strong>bo</strong> izvolili<br />
tudi novega predsednika z<strong>bo</strong>rnice. Glavni<br />
kandidat je Jože Podgoršek.<br />
KORONAVIRUS XEC<br />
Spletni portal N1 poroča, da je v zadnjih<br />
tednih v Slovenijo prišla nova podrazličica<br />
koronavirusa, imenovana XEC. Glavni<br />
simptomi so zelo močan glavo<strong>bo</strong>l, visoka<br />
vročina in oslabelost. Tako nekateri opisujejo<br />
svoje nedavno pre<strong>bo</strong>levanje covida-19.<br />
Pri drugih pa <strong>bo</strong>lezen poteka v blagi obliki,<br />
brez vročine ali kašlja. Simptomi se tako<br />
razlikujejo od človeka do človeka.<br />
Različica XEC naj bi spadala v družino omikrona,<br />
po mnenju znanstvenikov pa bi lahko<br />
letošnjo jesen postala prevladujoča. Junija<br />
so jo sicer najprej zaznali v Nemčiji, nato v<br />
Združenem kraljestvu, ZDA, na Danskem in<br />
v drugih državah. Kot pravi infektologinja<br />
in nekdanja vodja strokovne svetovalne<br />
skupine dr. Mateja Logar, je različica XEC<br />
»klinično popolnoma nezanimiva«, ker se<br />
od drugih praktično ne razlikuje.<br />
DAN ŽALOVANJA V BIH<br />
Po katastrofalnih poplavah, ki so prejšnji<br />
teden prizadele osrednjo Bosno in<br />
Hercegovino, je bil v torek po vsej državi<br />
razglašen dan žalovanja. Razmere na prizadetih<br />
območjih so še vedno izjemno težke,<br />
domačini pa s strahom zrejo proti nebu, saj<br />
se padavine niso umirile. Uničujoče poplave<br />
so sicer naj<strong>bo</strong>lj prizadele hercegovsko-<br />
-neretvanski kanton, predvsem Jablanico<br />
in Konjic, kjer je umrlo največ ljudi. Po<br />
uradnih navedbah je umrlo najmanj 18 ljudi,<br />
medtem ko drugi navajajo, da je mrtvih<br />
vsaj 21. Deset ljudi še vedno pogrešajo.<br />
OBLETNICA<br />
NAPADA HAMASA<br />
7. oktobra 2024 je<br />
minilo leto dni od vdora<br />
Hamasa v Izrael.<br />
PROFIMEDIA<br />
PREGLED TEDNA 7<br />
V Evropi se ob obletnici vdora Hamasa v<br />
Izrael, ki je sprožil silovito izraelsko ofenzivo<br />
na Gazo, vrstijo izrazi solidarnosti z<br />
judovskimi skupnostmi in obenem pozivi<br />
k ustavitvi vojne, ki je opustošila palestinsko<br />
enklavo. Predsednica Evropske<br />
komisije Ursula von der Leyen je znova<br />
ostro obsodila dejanja palestinskega<br />
islamističnega gibanja Hamas izpred leta<br />
dni. »Prinesla so izjemno trpljenje ne le<br />
prebivalcem Izraela, ampak tudi nedolžnim<br />
Palestincem,« je opozorila.<br />
Napovedala je tudi nadaljnjo humanitarno<br />
pomoč Evropske unije ljudem tako v Gazi,<br />
kjer je bilo ubitih okoli 42.000 ljudi, kot<br />
tudi v Libanonu. Tudi predsednik Evropskega<br />
sveta Charles Michel je izjavil, da<br />
so Hamasovi teroristični napadi zagnali<br />
vrtinec nasilja v regiji. Evropa se odločno<br />
zavzema za mir, za spoštovanje mednarodnega<br />
prava in mednarodnega humanitarnega<br />
prava po vsem svetu, je dodal.<br />
OMEJITVE SPLAVA V ZDA<br />
Vrhovno sodišče v ameriški zvezni državi<br />
Georgii je spet prepovedalo splav po<br />
šestem tednu nosečnosti, vsaj dokler ne<br />
<strong>bo</strong> sprejelo dokončne odločitve o nedavni<br />
razveljavitvi državnega zakona o prepovedi<br />
splava na sodišču nižje stopnje. Republikanska<br />
večina državnega kongresa<br />
Georgie je že leta 2019 potrdila prepoved<br />
splava po šestem tednu nosečnosti, vendar<br />
zakon, ki ga je podpisal republikanski<br />
guverner Brian Kemp, ni stopil v veljavo<br />
do leta 2022, ko je vrhovno sodišče ZDA<br />
razveljavilo pravico do umetne prekinitve<br />
nosečnosti po vsem ozemlju ZDA. <br />
PROFIMEDIA<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
8 FOTO TEDNA<br />
MAVRICA PO MOČNEM DEŽEVJU<br />
Donja Jablanica, Bosna in Hercegovina, 6. oktober 2024<br />
PROFIMEDIA
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Ivan Vaupotič @IvanVaupotic<br />
Imenovati nekoga, ki je nezakonito vstopil v državo,<br />
»sodržavljan«, je tako, kot če bi vlomilca imenovali<br />
»družinski član« samo zato, ker je že v hiši.<br />
Vid Mlakar @VidMlakar<br />
Imenovanje Sajovica za novega obrambnega<br />
ministra je garancija za nadaljevanje propadlega<br />
stanja Slovenske vojske. Žalostno, ampak tako<br />
gre to, če na vodstvene položaje imenuješ ljudi,<br />
ki sovražijo institucije, ki naj bi jih vodili.<br />
Čivk tedna<br />
Čivk tedna<br />
Alenka Jeraj @AlenkaJerajSDS<br />
Nova Slovenska zaveza @SlovenskaZaveza<br />
Dora Čok iz Lonjerja pri Trstu je bila stara 20 let,<br />
ko so jo komunisti v začetku maja 1945 odpeljali<br />
od doma, jo mučili, posilili in vrgli v brezno.<br />
Marjetica @MarjeticaM<br />
Nepremičninski davek je povsod v civilizaciji<br />
LOKALNI davek. Ki ga lokalci uporabljajo za filanje<br />
lokalnega proračuna, obenem pa kot orodje<br />
<strong>bo</strong>lj ali manj privlačnega poslovnega okolja. Mi<br />
<strong>bo</strong>mo pa še to centralizirali. Ob aplavzu idiotov<br />
iz gospodarstva, ki navijajo za ta davek.<br />
Ja ni @PercicJani<br />
Iz zgodovine se nismo nič naučili.<br />
Jože Možina @JozeMozina<br />
Na Pohorju, ob smučišču Areh, pravkar spoštljiva<br />
komemoracija ob odkritju spomenika 6.000 po<br />
vojni pomorjenim. Nikoli ni prepozno, da se na<br />
barbarske zločine odgovori na civiliziran način.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
Vse zastonj. Petrič govori, kar bi ljudje morali slišati<br />
in ne tega, kar ljudje radi slišijo. Zato je predsednica<br />
republike Musarjeva, Golob predsednik vlade,<br />
Petrič pa upokojenec.<br />
F. M. Dostojevski @Slovenec_sem7<br />
Drama, cerkev sv. Nikolaja.<br />
4. 10. 2024<br />
<strong>Domovina</strong> @<strong>Domovina</strong>_je<br />
Nauk Ernesta Petriča premierju Golobu:<br />
"Ob koncu 2. sv. vojne sem bil<br />
star 10 let, prisostvoval streljanju<br />
talcev pri Kovorju, videl ljudi bežati<br />
čez Ljubelj. Tako prosto po Prešernu<br />
uporabljati besede fašizem ali genocid<br />
s strani državnikov ni zrelo."<br />
Zmago J. Plemeniti @ZmagoPlemeniti<br />
Dr. Maalouf @realMaalouf<br />
Oprosti, ampak če tvoja vera dovoljuje starim moškim,<br />
da se poročijo z deklicami, je morda čas, da se<br />
pogovoriš s samim se<strong>bo</strong>j in ugotoviš, da tvoja vera ni<br />
vera miru.<br />
To je čisto zlo!<br />
30. 9. 2024:<br />
Blaž Jemec @BLAZJEMEC69<br />
»Vse je šlo k vragu, ko se je kurbe začelo imenovati<br />
starlete, šivilje stilistke, lenuhe influencerje,<br />
ritoliznike asistente, politike ugledneže,<br />
izprijenost pa različnost …«<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
KARIKATURA<br />
11<br />
BORIS OBLAK<br />
(ROBER)THOROVO<br />
KLADIVO
12 TEMA TEDNA<br />
Nov obračun omrežnine:<br />
PREVIDNOST NE BO ODVEČ<br />
S 1. oktobrom je stopil v veljavo nov tarifni sistem, ki se nanaša na omrežnino. Cilj naj bi bil<br />
spodbuditi uporabnike, da s prilagajanjem odjema prispevajo k optimizaciji<br />
distribucijskega in elektroenergetskega sistema.<br />
TINA S. BERTONCELJ<br />
lahko dosežemo razbremenitev<br />
omrežja v<br />
času, ko je to naj<strong>bo</strong>lj obremenjeno<br />
z vidika porabe »Tako<br />
električne energije in moči,« so zapisali<br />
na spletni strani državnega energetskega<br />
podjetja in pojasnili, da <strong>bo</strong> uporabnik<br />
po novem lahko svoj odjem prilagajal<br />
tako po moči kot po porabljeni<br />
električni energiji.<br />
V novem tarifnem sistemu sta vpeljani<br />
dve sezoni: višja od 1. novembra<br />
do konca februarja (štiri mesece) in<br />
nižja preostalih osem mesecev. Po novem<br />
imamo pet časovnih blokov – v<br />
vsaki sezoni štiri, dnevno pa tri – in<br />
obračun, ki temelji na 15-minutnih<br />
vrednostih. Tarifne postavke omrežnine<br />
za obračunsko moč in energijo<br />
se torej razlikujejo glede na posamezen<br />
časovni blok. Ko je omrežje naj<strong>bo</strong>lj<br />
obremenjeno, je časovni blok najdražji,<br />
ko je najmanj obremenjeno, pa je tarifna<br />
postavka najnižja.<br />
»Nujen je prestop na to, da se pri<br />
stroških omrežnine <strong>bo</strong>lj naslavlja<br />
omrežnina za moč, kjer prihaja do doseganja<br />
najvišjih moči oziroma največjega<br />
obremenjevanja omrežja – zaradi<br />
potrebnega razvoja, predvsem elektrifikacije<br />
sektorja ogrevanja in sektorja<br />
prometa,« je pojasnila direktorica<br />
Agencije za energijo Duška Godina, ki<br />
je poudarila, da je eden od ciljev spremembe<br />
sistema omrežnin pravična porazdelitev<br />
stroškov.<br />
Omrežnina ne <strong>bo</strong> več obračunana<br />
na podlagi administrativno določenih<br />
moči za določene skupine, ampak <strong>bo</strong><br />
obračun približan dejanski rabi omrežja.<br />
»Seveda upoštevaje doseganje največjih<br />
konic pri porabnikih; to je tisti<br />
ključni razlog, na podlagi katerega se<br />
OKT<br />
SEP<br />
NOV<br />
AVG<br />
DEC<br />
JUL<br />
JAN<br />
Višja sezona<br />
Nižja sezona<br />
JUN<br />
FEB<br />
MAJ<br />
MAR<br />
APR<br />
Eden od ciljev spremembe<br />
sistema omrežnin<br />
naj bi bil pravična<br />
porazdelitev stroškov.<br />
mora elektroenergetsko omrežje razvijati,«<br />
je dodala Godina, ki je opisala<br />
še dva dolgoročna cilja. »Zasledujemo<br />
trend razvoja do leta 2050, ko je cilj doseganje<br />
podnebno nevtralne družbe.<br />
To pa je spodbujanje uporabnikov k prilagajanju<br />
odjema, kadar je to možno,« je<br />
Godina pojasnila in dodala, da na tak<br />
način vplivamo tudi na potrebne <strong>bo</strong>doče<br />
stroške za razvoj omrežja in tako<br />
zmanjšamo ali pa zamaknemo stroške<br />
nadgradnje omrežja.<br />
Po njenih besedah s prenovo obračuna<br />
posredno spodbujajo tudi optimalnejše<br />
naložbe v nove tehnologije,<br />
hkrati pa je to priložnost za pospešen<br />
razvoj digitalizacije, ki je eden izmed<br />
stebrov zelenega prehoda. Iz prikaza<br />
nacionalnega energetskega podnebnega<br />
načrta (NEPN), ki kaže projekcijo<br />
19<br />
18<br />
17<br />
21<br />
20<br />
16<br />
15<br />
0 1<br />
22 23 0 1<br />
2<br />
22 23 0 1<br />
2<br />
22 23<br />
2<br />
3<br />
21<br />
3<br />
21<br />
4<br />
20<br />
DELA PROST DAN* 4<br />
20<br />
5 19 Višja sezona<br />
DELOVNI DAN<br />
5 19<br />
november–februar<br />
Nižja sezona<br />
6 18<br />
6 18 marec–oktober<br />
Višja sezona<br />
november–februar<br />
14<br />
13<br />
12<br />
11<br />
Obračunavanje omrežnine za električno energijo<br />
10<br />
9<br />
8<br />
7<br />
17<br />
16<br />
15<br />
Tarifne postavke – bloki<br />
14<br />
Nižja sezona<br />
marec–oktober<br />
DELOVNI DAN<br />
13<br />
12<br />
11<br />
10<br />
1 2 3 4 5<br />
9<br />
8<br />
7<br />
17<br />
16<br />
15<br />
14<br />
DELA PROST DAN*<br />
13<br />
12<br />
11<br />
10<br />
*Dela prost dan pomeni so<strong>bo</strong>to, ne.deljo in praznike.<br />
3<br />
9<br />
4<br />
8<br />
5<br />
6<br />
7<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Povprečno<br />
gospodinjstvo<br />
naj bi na letni<br />
ravni plačalo<br />
20 evrov manj<br />
omrežnine.<br />
Višina položnic za elektriko <strong>bo</strong> odvisna od<br />
tega, v katerem časovnem bloku <strong>bo</strong>mo porabili<br />
več električne energije. Cena omrežnine<br />
v bloku 1 (najdražji) je 3,61324 €/kW, v<br />
najcenejšem (blok 5) pa 0 €/kW.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
rasti porabe električne energije, je razvidno,<br />
da pride do leta 2050 do povišane<br />
rabe električne energije – zaradi<br />
elektrifikacije drugih sektorjev porabe,<br />
torej zaradi opuščanja rabe fosilnih<br />
energentov – in sicer naj bi se raba električne<br />
energije povečala od 40 do več<br />
kot 50 odstotkov. »Porast rabe električne<br />
energije se odraža tudi v povečani<br />
konični obremenitvi omrežja,«<br />
je dejala Godina in pojasnila, da je<br />
to ključen gonilnik razvoja in s tem<br />
povezanih stroškov, ki se pokrivajo<br />
z omrežnino.<br />
MORAMO SPREMENITI<br />
SVOJE NAVADE?<br />
Kaj torej sprememba obračuna omrežnine<br />
pomeni za povprečnega odjemalca?<br />
Bomo morali spremeniti svoje<br />
navade in paziti, da ne <strong>bo</strong>mo istočasno<br />
kuhali, prali perila in si sušili las? Na<br />
agenciji poudarjajo, da ni potrebe za<br />
tako <strong>bo</strong>jazen. »Svojih navad nam ni<br />
treba spreminjati, pred nami je dvoletno<br />
prehodno obdobje in v tem obdobju<br />
se <strong>bo</strong>mo lahko prepričali, da to drži,«<br />
je napovedala Godina ter nadaljevala:<br />
»Moč, ki je osnova za obračun, je za<br />
gospodinjstva in mali poslovni odjem<br />
določena na podlagi naših navad in<br />
tu so upoštevane 15-minutne meritve<br />
tega, kar smo počeli v preteklem letu v<br />
našem gospodinjstvu.«<br />
Omrežnina ne <strong>bo</strong> več<br />
obračunana na podlagi<br />
administrativno določenih<br />
moči za določene skupine,<br />
ampak <strong>bo</strong> obračun približan<br />
dejanski rabi omrežja.<br />
Godina je prepričana, da <strong>bo</strong>do gospodinjstva<br />
na letni ravni deležna pozitivnih<br />
učinkov. V prehodnem obdobju tudi<br />
ne priporočajo spremembe dogovorjene<br />
moči, saj morebitni presežki ne <strong>bo</strong>do zaračunani.<br />
V primeru spremembe naših<br />
navad – če <strong>bo</strong>mo na primer kupili toplotno<br />
črpalko – pa <strong>bo</strong> elektrodistributer<br />
to spremem<strong>bo</strong> opazil in <strong>bo</strong> za naslednje<br />
leto določil višjo dogovorjeno moč. Tudi<br />
Aleksander Mervar, direktor družbe<br />
ELES, sistemskega operaterja elektroenergetskega<br />
sistema Slovenije, je ocenil,<br />
da <strong>bo</strong> povprečno gospodinjstvo na<br />
letni ravni plačalo manj omrežnine, četudi<br />
se navade ne <strong>bo</strong>do spremenile.<br />
Manj naj bi plačevala tudi gospodinjstva,<br />
ki se ogrevajo s toplotno črpalko,<br />
nimajo pa sončne elektrarne. »Tisti, ki<br />
pa imamo sončne elektrarne in druge<br />
moderne porabnike, kot so polnilnice za<br />
električna vozila, bazeni, toplotne črpalke,<br />
pa <strong>bo</strong>mo plačali več,« je pripomnil. To<br />
se mu zdi prav in <strong>bo</strong>lj pravično kot doslej,<br />
ko so gospodinjstva s sončnimi elektrarnami<br />
omrežje obremenjevala <strong>bo</strong>lj, kot<br />
jim je bilo zaračunano.<br />
POVPREČNO GOSPODINJSTVO<br />
Na tiskovni konferenci, ki je potekala 1.<br />
oktobra, sta Godina in Mervar predstavila<br />
tudi nekaj konkretnih primerov.<br />
Za povprečnega gospodinjskega<br />
odjemalca, ki mu je bilo do zdaj obračunano<br />
8 kW moči in je porabil pribl.<br />
4.000 kWh energije, naj bi bila prenova<br />
obračuna omrežnine na letni ravni, kot<br />
že rečeno, ugodna. Prikazanemu gospodinjstvu<br />
je bila za prvi časovni blok<br />
določena dogovorjena moč 4,6 kW, v<br />
ostalih časovnih blokih pa 5,3 kW. Štiri<br />
mesece <strong>bo</strong>do stroški višji, omrežnina<br />
<strong>bo</strong> višja za približno devet evrov. Marca,<br />
ko nastopi nižja sezona, pa <strong>bo</strong> osem<br />
mesecev za približno sedem evrov manj<br />
omrežnine. Tako <strong>bo</strong>do na letni ravni<br />
stroški nižji za povprečno 20 evrov. Po<br />
starem sistemu je torej povprečni gospodinjski<br />
odjemalec na letni ravni plačal<br />
227,42 evra omrežnine, po novem<br />
sistemu pa <strong>bo</strong> ta strošek 209 evrov.<br />
Podobno <strong>bo</strong> za štiričlansko gospodinjstvo,<br />
ki se ogreva na plin ali daljinsko<br />
ogrevanje in ima obstoječo obračunsko<br />
moč 7 kW, strošek omrežnine<br />
na letni ravni padel za približno 20<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
evrov. Tudi za enoosebna gospodinjstva<br />
<strong>bo</strong> omrežnina na letni ravni nekoliko<br />
<strong>bo</strong>lj ugodna, vendar pa <strong>bo</strong> ta razlika<br />
manjša oziroma <strong>bo</strong> cena omrežnine<br />
praktično enaka. Nekoliko manj <strong>bo</strong>do<br />
plačevali tudi tisti, ki imajo toplotno<br />
črpalko, vendar pa <strong>bo</strong> razlika toliko <strong>bo</strong>lj<br />
opazna pri tistih, ki imajo hkrati energetsko<br />
učinkovito hišo.<br />
3,61324 €<br />
Omrežnina za priključno moč (€/kW)<br />
Ne<strong>bo</strong>jša Tejić/STA<br />
0,88240 €<br />
KAJ PA TISTI<br />
S SONČNO ELEKTRARNO?<br />
Pogosto je slišati, da <strong>bo</strong>do lastniki<br />
sončnih elektrarn po novem sistemu<br />
»kaznovani« in <strong>bo</strong>do plačevali več. Na<br />
agenciji poudarjajo, da to ne drži, in pojasnjujejo,<br />
da so bili odjemalci spodbujeni<br />
z vstopom v shemo net-meteringa<br />
za naložbe v sončne elektrarne. »Korist,<br />
ki jim je bil obljubljena, ostaja – proizvedena<br />
in iz omrežja prevzeta energija se<br />
<strong>bo</strong> netirala, izravnala na letni ravni,« je<br />
pojasnila Godina; če <strong>bo</strong>do na leto proizvedli<br />
več električne energije, kot je<br />
<strong>bo</strong>do prevzeli iz omrežja, ne <strong>bo</strong>do plačali<br />
nič za energijo in tudi nič omrežnine<br />
za energijo.<br />
Ostane samo še moč – tem odjemalcem<br />
je bila po besedah Godine do zdaj<br />
obračunana prenizka moč, dosegali so<br />
večje moči, kot so jim bile obračunane.<br />
Tako <strong>bo</strong> iz naslova moči res prišlo<br />
do višjega stroška. Prikazali so primer<br />
štiričlanskega samooskrbnega gospodinjstva,<br />
ki se ogreva s toplotno črpalko<br />
in uporablja pametno polnjenje električnega<br />
avtomobila čez noč. Ta odjemalec<br />
<strong>bo</strong> za omrežnino za moč na letni<br />
ravni plačal 80 evrov več. Vendar pa<br />
mu ne <strong>bo</strong> treba plačati prispevka za obnovljive<br />
vire (OVE), ki zanj letno znaša<br />
88 evrov. Na koncu se mu torej znesek<br />
izenači in letno plačuje približno enako<br />
kot prej, ko je plačeval letno 92 evrov.<br />
Informacije o novem načinu obračunavanja<br />
so premalo konkretne,<br />
da bi uporabniki razumeli nov način<br />
ter si sami naredili izračune predvidenih<br />
stroškov. Na sliki direktorica<br />
Agencije za energijo Duška Godina.<br />
0,19137 €<br />
0,01316 € 0 €<br />
Blok 1 Blok 2 Blok 3 Blok 4 Blok 5<br />
Prikazan je bil tudi primer tričlanskega<br />
samooskrbnega gospodinjstva,<br />
ki ima poleg toplotne črpalke tudi<br />
druge intenzivne porabnike električne<br />
energije: bazen, savno itd. Taka<br />
družina je do zdaj letno plačevala okoli<br />
65 evrov za moč, kar pa se <strong>bo</strong> po novem<br />
sistemu povzpelo na 304 evre – torej <strong>bo</strong><br />
za 239 evrov dražje. Vendar pa je ponovno<br />
treba odšteti prispevek OVE; končni<br />
strošek na letni ravni tako nanese 240<br />
evrov. Ta odjemalec je po besedah Godine<br />
primer, kjer je velika možnost prilagajanja<br />
odjema – že z manjšo prilagoditvijo<br />
rabe naprav lahko na letni ravni<br />
strošek zniža za 60 evrov.<br />
S 1. januarjem naj bi vlada<br />
ponovno uvedla prispevek<br />
za OVE/SPTE. Koliko <strong>bo</strong><br />
kdo plačeval, je odvisno od<br />
njegove priključne moči.<br />
LETNI STROŠKI VIŠJI<br />
DO SEDEM ODSTOTKOV<br />
Po napovedih naj bi torej nov sistem<br />
obračuna omrežnine po žepih res<br />
naj<strong>bo</strong>lj udaril lastnike sončnih elektrarn,<br />
predvsem tiste, ki imajo tudi<br />
druge večje porabnike, kot sta bazen<br />
in savna. Nekoliko več omrežnine pa<br />
<strong>bo</strong>do na letni ravni plačevali tudi lastniki<br />
vikendov oziroma tisti, ki imajo<br />
na obstoječem priključku zelo nizko<br />
pora<strong>bo</strong>.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
TEMA TEDNA<br />
15<br />
Trgovec Gen-i je priznal,<br />
da ne dobijo vseh potrebnih<br />
podatkov, da bi lahko<br />
bili prepričani<br />
o pravilnosti računov.<br />
Obenem je treba še opozoriti, da<br />
smo govorili zgolj o omrežnini, ki predstavlja<br />
le en del položnice, ki jo prejmejo<br />
gospodinjstva. S 1. januarjem naj bi vlada<br />
ponovno uvedla prispevek za OVE/<br />
SPTE. Koliko <strong>bo</strong> kdo plačeval, je odvisno<br />
od njegove priključne moči. Prispevek<br />
za gospodinjstva je določen v višini<br />
0,77562 EUR/kW/mesec. Če ima gospodinjstvo<br />
priključno moč 8 kW, <strong>bo</strong> njegov<br />
letni strošek znašal 74,46 evra. Najvišji<br />
strošek na položnici pa predstavlja količina<br />
porabljene električne energije,<br />
zato <strong>bo</strong> pomembno, kakšno ceno električne<br />
energije <strong>bo</strong>do lahko ponudili<br />
dobavitelji. Če pogledamo cene terminskih<br />
produktov za »base«, »peak« za leti<br />
2025 in 2026 na <strong>bo</strong>rzah HUDEX Budimpešta<br />
in EEX Leipzig, so te nižje od<br />
terminskih produktov za leto 2024, ki<br />
so veljale v zadnjem kvartalu leta 2023.<br />
Letni stroški tipičnega gospodinjstva<br />
<strong>bo</strong>do po Mervarjevih izračunih po<br />
odpravi zamejenih cen električne energije<br />
za 90 odstotkov porabe in uvedbi<br />
prispevka za OVE/SPTE v letu 2025 višji<br />
do sedem odstotkov, v letu 2026 pa za<br />
dva odstotka glede na leto 2024 (celo<br />
leto računano po stari metodologiji za<br />
omrežnino in 90-odstotno zamejeno<br />
ceno električne energije).<br />
0,01958 €<br />
Po napovedih naj bi<br />
nov sistem obračuna<br />
omrežnine po žepih naj<strong>bo</strong>lj<br />
udaril lastnike sončnih<br />
elektrarn, predvsem tiste,<br />
ki imajo tudi druge<br />
večje porabnike.<br />
Aleksander Mervar, direktor družbe ELES,<br />
sistemskega operaterja elektroenergetskega<br />
sistema Slovenije<br />
MOREBITNE ANOMALIJE<br />
V Financah so opozorili, da <strong>bo</strong>mo morali<br />
postati <strong>bo</strong>lj pozorni, koliko naprav<br />
<strong>bo</strong>mo uporabljali hkrati; koliko moči<br />
naprave porabljajo, pa v realnem času<br />
nikjer ne <strong>bo</strong>mo mogli preveriti. Pri meritvah<br />
lahko prihaja tudi do anomalij<br />
– trgovec Gen-i je priznal, da ne dobijo<br />
vseh potrebnih podatkov, da bi lahko<br />
Omrežnina za porabljeno energijo (€/kW)<br />
0,01844 € 0,01837 € 0,01838 € 0,01847 €<br />
Blok 1 Blok 2 Blok 3 Blok 4 Blok 5<br />
Flickr @vladaRS<br />
bili prepričani o pravilnosti računov.<br />
V Financah so navedli primer bralca,<br />
ki je opazil anomalijo pri meritvah,<br />
posledično so mu določili višjo dogovorjeno<br />
moč. Obrnil se je na trgovca z<br />
elektriko, kjer so mu povedali, da dobijo<br />
le podatke od elektrodistributerja. Pri<br />
slednjem pa je izvedel, da predpisi ne<br />
predvidevajo pritožbe uporabnika zoper<br />
izmerjene podatke, napotili so ga, naj se<br />
obrne na agencijo – tam pa se na dopis<br />
niso odzvali.<br />
Dogovorjeno moč pri elektrodistributerju<br />
sicer lahko znižamo sami, vendar<br />
pa nam v tem primeru prehodno<br />
obdobje ne velja več. Godina je na tiskovni<br />
konferenci zatrdila, da so pravila<br />
nadomeščanja podatkov v korist<br />
odjemalca; če podatki niso kakovostni,<br />
se ne upoštevajo pri zaračunavanju<br />
presežne moči. Glede pravnega varstva<br />
je povedala, da ga ima vsak odjemalec,<br />
in sicer na podlagi energetskega zakona.<br />
Odjemalec ima pravico, da od operaterja<br />
zahteva, naj odstrani anomalije.<br />
Če odjemalec z rešitvijo ni zadovoljen,<br />
se lahko v določenem roku pritoži, v<br />
tem primeru pa v sporu nato odloča<br />
agencija. Na agencijo smo naslovili<br />
vprašanja glede konkretnega primera,<br />
ki so ga opisale Finance, vendar nam do<br />
objave članka še niso odgovorili. <br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
16 TEMA TEDNA<br />
Primerjava starega in novega<br />
sistema obračunavanja<br />
V prispevku smo pripravili primerjavo med starim in novim sistemom obračunavanja električne energije.<br />
Pod drobnogled smo vzeli povprečno gospodinjstvo.<br />
PETER KOROŠEC<br />
STANDARDNO GOSPODINJSTVO<br />
Vzemimo primer povprečnega gospodinjstva,<br />
ki na letni ravni porabi 5.000<br />
kWh. V uporabi imajo standardne električne<br />
aparate, kot so sušilni stroj, električna<br />
kuhalna plošča, pečica, pomivalni<br />
stroj, pralni stroj itd. Ob upoštevanju,<br />
da imajo v gospodinjstvu 3 x 25 A varovalke,<br />
je bila njihova dosedanja obračunska<br />
moč določena pri 10 kW.<br />
Ključna sprememba v novem sistemu<br />
je določitev obračunske moči, ki<br />
se za posamezni časovni blok od 1 do 4<br />
določi glede na povprečje treh najvišjih<br />
konic v zadnji višji sezoni. Kako se <strong>bo</strong><br />
opisana sprememba odražala na vašem<br />
računu? Za vas smo pripravili primerjavo<br />
omrežninskih postavk za stari in novi<br />
sistem ter jo predstavili v spodnji tabeli.<br />
V tabeli so prikazane postavke za moč,<br />
V zimskih mesecih<br />
lahko standardno<br />
gospodinjstvo pričakuje<br />
približno 46 odstotkov višji<br />
znesek, v poletnih pa<br />
38 odstotkov nižjega.<br />
energijo in skupno omrežnino za zimski<br />
in poletni mesec ter za celo leto.<br />
Za primer izračuna smo za povprečen<br />
zimski mesec v novem sistemu<br />
za vse časovne bloke uporabili obračunsko<br />
moč 7 kW (hkratna uporaba<br />
električne kuhalne plošče, pečice,<br />
pralnega stroja in preostali odjem) in<br />
ugotovili, da se <strong>bo</strong> tarifna postavka za<br />
moč v primerjavi s starim sistemom v<br />
povprečnem zimskem mesecu povečala<br />
za približno štirikrat. Postavke<br />
za moč so torej v novem sistemu precej<br />
višje, in to kljub nižji določeni obračunski<br />
moči. Nasprotno je tarifna<br />
postavka za energijo v novem sistemu<br />
precej nižja, kar se kaže v približno pol<br />
nižjem znesku za celotno leto. Končna<br />
bilanca kaže, da <strong>bo</strong> standardno gospodinjstvo<br />
v novem sistemu za omrežnino<br />
na letni ravni plačalo približno 6,5<br />
odstotka manj kot v starem sistemu.<br />
Omeniti velja, da <strong>bo</strong> višina zneska na<br />
položnicah zelo nihala. V zimskih mesecih<br />
lahko standardno gospodinjstvo pričakuje<br />
približno 46 odstotkov višji znesek,<br />
v poletnih pa 38 odstotkov nižjega.<br />
GOSPODINJSTVO<br />
S TOPLOTNO ČRPALKO IN<br />
ELEKTRIČNO POLNILNICO<br />
Za <strong>bo</strong>lj poglobljeno primerjavo je treba<br />
analizirati tudi primer <strong>bo</strong>lj potratnega<br />
Po končanem prehodnem<br />
obdobju pa lahko pride<br />
do precej neugodnih<br />
situacij v primeru<br />
prekoračitve dogovorjene<br />
obračunske moči.<br />
gospodinjstva, ki na letni ravni porabi<br />
11.000 kWh. Ključni spremembi v<br />
primerjavi s standardnim gospodinjstvom<br />
sta uporaba električne polnilnice<br />
in toplotne črpalke, ki na letni<br />
ravni prispevata dodatnih 6.000 kWh<br />
porabe električne energije. Tudi v tem<br />
primeru smo za lažjo primerjavo pripravili<br />
tabelo s povzetkom stroškov.<br />
Primer zimskega meseca kaže na<br />
skoraj desetkratno povišanje tarifne<br />
postavke za moč, medtem ko je znesek<br />
za energijo polovico manjši. Končna<br />
bilanca kaže, da <strong>bo</strong> v novem sistemu<br />
omrežnina za zimski mesec za kar 68<br />
odstotkov višja. V poletnih mesecih pa<br />
<strong>bo</strong>sta tako postavka za moč kot energijo<br />
nižji, tako da <strong>bo</strong> znesek omrežnine<br />
približno 35 odstotkov nižji kot v<br />
starem sistemu. Pregled celotnega leta<br />
TABELA 1: STANDARDNO GOSPODINJSTVO<br />
Obdobje<br />
Tarifna postavka<br />
za moč<br />
STARI SISTEM<br />
Tarifna postavka<br />
za energijo<br />
Omrežnina<br />
skupaj<br />
Tarifna postavka<br />
za moč<br />
NOVI SISTEM<br />
Tarifna postavka<br />
za energijo<br />
Omrežnina<br />
skupaj<br />
Zimski mesec 7,97 EUR 21,52 EUR 29,49 EUR 32,90 EUR 10,13 EUR 43,03 EUR<br />
Poletni mesec 7,97 EUR 16,55 EUR 24,52 EUR 7,61 EUR 7,67 EUR 15,28 EUR<br />
Celotno leto 95,59 EUR 198,65 EUR 294,24 EUR 182,69 EUR 92,65 EUR 275,34 EUR<br />
* Treba je poudariti, da so bile za izračun uporabljene določene predpostavke, ki ne odražajo nujno realnega stanja odjemalčevega<br />
odjema. Za natančen izračun bi bilo treba pridobiti časovno vrsto odjema posameznika in izračun ponoviti.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
TEMA TEDNA<br />
17<br />
TABELA 2: GOSPODINJSTVO S TOPLOTNO ČRPALKO IN ELEKTRIČNO POLNILNICO<br />
Obdobje<br />
Tarifna postavka<br />
za moč<br />
STARI SISTEM<br />
Tarifna postavka<br />
za energijo<br />
Omrežnina<br />
skupaj<br />
Tarifna postavka<br />
za moč<br />
NOVI SISTEM<br />
Tarifna postavka<br />
za energijo<br />
Omrežnina<br />
skupaj<br />
Zimski mesec 7,97 EUR 47,34 EUR 55,31 EUR 70,50 EUR 22,28 EUR 92,78 EUR<br />
Poletni mesec 7,97 EUR 36,42 EUR 44,39 EUR 11,96 EUR 16,88 EUR 28,84 EUR<br />
Celotno leto 95,59 EUR 437,03 EUR 532,62 EUR 373,31 EUR 203,84 EUR 577,15 EUR<br />
* Treba je poudariti, da so bile za izračun uporabljene določene predpostavke, ki ne odražajo nujno realnega stanja odjemalčevega<br />
odjema. Za natančen izračun bi bilo treba pridobiti časovno vrsto odjema posameznika in izračun ponoviti.<br />
Večji poudarek <strong>bo</strong> na postavki<br />
za moč, medtem ko je bila v<br />
starem sistemu <strong>bo</strong>lj obtežena<br />
postavka za energijo.<br />
kaže, da se <strong>bo</strong> omrežnina na letni ravni<br />
zvišala za osem odstotkov.<br />
PRESEŽNA MOČ<br />
Posebej je treba poudariti pomembnost<br />
prehodnega obdobja. V naslednjih<br />
dveh letih za vse uporabnike omrežja<br />
s priključno močjo do 43 kW (v to skupino<br />
spadajo gospodinjstva in manjši<br />
poslovni odjemalci) ne <strong>bo</strong> obračunana<br />
presežna moč v primeru, da uporabniki<br />
ne <strong>bo</strong>do spreminjali dogovorjene obračunske<br />
moči. Po končanem prehodnem<br />
obdobju pa lahko pride do precej neugodnih<br />
situacij v primeru prekoračitve<br />
dogovorjene obračunske moči.<br />
Kot primer lahko navedemo strošek<br />
petkratne 15-minutne prekoračitve<br />
(skupaj 75 minut na mesec) obračunske<br />
moči za 1 kW v višji sezoni. Le-ta bi se na<br />
položnici odrazila z dodatnimi osmimi<br />
evri. V primeru petkratne prekoračitve<br />
za 2 kW bi le-ta znašala 16 evrov, v primeru<br />
prekoračitve za 3 kW 24 evrov itd.<br />
Ključna težava novega<br />
akta je dinamika časovnih<br />
blokov, ki <strong>bo</strong>do za vse<br />
deležnike nočna mora.<br />
KOMENTAR<br />
Vrnimo se k osnovam. Omrežnina je prispevek,<br />
ki ga za upora<strong>bo</strong> električnega<br />
omrežja plača uporabnik; namenjena je<br />
pokrivanju stroškov investicij, vzdrževanja,<br />
obratovanja itd. Z novim omrežninskim<br />
aktom se spreminja razmerje med<br />
postavkama za moč in energijo – precej<br />
večji poudarek <strong>bo</strong> na postavki za moč,<br />
medtem ko je bila v starem sistemu <strong>bo</strong>lj<br />
obtežena postavka za energijo. Je sprememba<br />
smiselna? Da bi lažje odgovorili<br />
na to vprašanje, je treba razumeti, kaj<br />
dejansko predstavljata postavki za moč<br />
in za energijo. Dodatno pa je treba razumeti,<br />
kaj v elektroenergetskem omrežju<br />
predstavlja komponenta časa.<br />
Energija v omrežju predstavlja količino<br />
elektrike, ki po omrežju »priteče« do<br />
naše hiše oziroma stanovanja. Moč pa<br />
predstavlja »hitrost« prenosa elektrike<br />
– več naprav, ki delajo hkrati, predstavlja<br />
potre<strong>bo</strong> po večji moči. Omrežje mora<br />
biti torej zasnovano tako, da je v vsakem<br />
trenutku zmožno pokriti potrebe po moči<br />
za vse svoje uporabnike. To pomeni, da<br />
mora biti omrežje dovolj močno, da lahko<br />
na primer ob 18. uri popoldne, ko se<br />
v večini gospodinjstev začenja priprava<br />
večerje, pranje perila, polnjenje električnega<br />
vozila in podobno, zagotavlja dovolj<br />
moči za vse hkrati. V primeru, da bi bilo<br />
omrežje prešibko (moči previsoke), lahko<br />
pride do izklopov zaščitnih naprav in<br />
delnega ali celotnega električnega mrka.<br />
Bolj kot lahko prerazporedimo obremenjenost<br />
omrežja, šibkejše in posledično<br />
tudi cenejše omrežje potrebujemo.<br />
Za lažje razumevanje komponente časa<br />
vzemimo dve gospodinjstvi, ki uporabljata<br />
enake električne naprave. Eno od<br />
gospodinjstev večino svojih električnih<br />
naprav uporablja med 14. in 16. uro,<br />
drugo pa med 16. in 20. uro. Ker v času<br />
med 16. in 20. uro večina porabnikov<br />
uporablja omrežje, je omrežje v tem<br />
času precej <strong>bo</strong>lj obremenjeno in logično<br />
bi moralo biti, da se to odrazi tudi na<br />
položnici za elektriko.<br />
Je torej sprememba omrežninskega akta,<br />
ki <strong>bo</strong> finančno <strong>bo</strong>lj kaznovala uporabnike<br />
omrežja, ki potrebujejo večje moči, in to v<br />
obdobjih, ko je omrežje naj<strong>bo</strong>lj obremenjeno,<br />
smiselna? Če želimo zasledovati<br />
načelo »povzročitelj plača« (povzročitelji<br />
so v tem primeru porabniki, ki imajo naprave<br />
večjih moči in »poganjajo« izgradnjo<br />
omrežja, na primer električne polnilnice),<br />
potem je zadeva smiselna.<br />
Kljub vsemu pa pri predlogu akta ostaja<br />
grenak priokus. Dejstvo je namreč, da dajemo<br />
uporabnikom sistema navodilo, naj<br />
spremljajo svojo hitrost (moč porabe), da<br />
ne <strong>bo</strong>do plačali preveč, hkrati pa jim ne<br />
zagotavljamo merilnika hitrosti (moči) v<br />
realnem času. Ključna težava novega akta<br />
je torej dinamika časovnih blokov, ki <strong>bo</strong>do<br />
za vse deležnike nočna mora. Prenos večje<br />
uteži na postavko za moč je torej smiseln<br />
korak, dinamičnost tarif pa vsaj zaenkrat<br />
verjetno strel v koleno.<br />
Za konec je treba poudariti, da smo v<br />
Sloveniji pionirji pri vzpostavitvi sistema<br />
dinamične omrežnine. Podobno kot pri<br />
»net-meteringu«, ki smo ga v taki obliki<br />
vzpostavili edini v Evropi in je moral biti<br />
na koncu ukinjen s strani Evropske unije.<br />
Za omrežje in uporabnike, ki ga niso<br />
imeli, je povzročil ogromno škode. Ali res<br />
želimo ponoviti podobno napako? Ali ne<br />
bi morda počakali in se enostavno zgledovali<br />
po kakšnem drugem sistemu, ki<br />
<strong>bo</strong> zaživel v praksi?<br />
<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
18 TEMA TEDNA<br />
Bo NOV SISTEM zaračunavanja<br />
omrežnine zadušil gospodarstvo?<br />
Podjetja so v povprečju večji porabniki električne energije, zato se jih nov sistem omrežnin dotika še toliko<br />
<strong>bo</strong>lj kot gospodinjstev. Po napovedi Agencije za energijo naj malih poslovnih odjemalcev ne bi doletel večji<br />
dvig omrežnine oziroma naj bi plačevali celo manj. Za industrijske odjemalce na visoki napetosti pa <strong>bo</strong> omrežnina<br />
lahko res močno višja. Na agenciji zavračajo očitke, da nov sistem obračunavanja zavira konkurenčnost<br />
podjetij, gospodarstvo pa meni drugače.<br />
TINA S. BERTONCELJ<br />
različica nacionalnega<br />
energetskega<br />
in podnebnega načrta<br />
»Zadnja<br />
(NEPN) prinaša visoko<br />
ceno električne energije in višje stroške<br />
omrežnine, kar ustvarja nekonkurenčno<br />
poslovno okolje. To vodi v osiromašenje<br />
slovenskega gospodarstva<br />
po scenariju, ki ga spremljamo v Nemčiji,<br />
in v energetsko revščino za gospodinjstva,«<br />
je v drugi polovici septembra<br />
na seji upravnega od<strong>bo</strong>ra Gospodarske<br />
z<strong>bo</strong>rnice Slovenije (GZS) opozoril njen<br />
predsednik Ti<strong>bo</strong>r Šimonka.<br />
Člani upravnega od<strong>bo</strong>ra so NEPN<br />
zavrnili, po njihovi oceni ne dosega<br />
nobenega od postavljenih ciljev.<br />
Upravni od<strong>bo</strong>r je vodstvo GZS pooblastil,<br />
da preuči vsa razpoložljiva<br />
pravna sredstva za zaščito pravnega<br />
položaja podjetij v zvezi z novo shemo<br />
obračunavanja omrežnin. Gospodarska<br />
z<strong>bo</strong>rnica se zavzema za zamik začetka<br />
uporabe novega sistema obračuna<br />
omrežnine za električno energijo za<br />
dve leti. S tem predlogom se je še junija<br />
strinjalo tudi Ministrstvo za okolje,<br />
podnebje in energijo.<br />
»Pričakujemo in pozivamo agencijo,<br />
da prilagodi metodologijo, saj razporeditev<br />
časovnih blokov ne omogoča podjetjem,<br />
da bi lahko prilagajala odjem,<br />
kar naj bi bil tudi cilj reforme,« opozarja<br />
GZS. Generalna direktorica GZS Vesna<br />
Nahtigal je poudarila, da bi z vztrajanjem<br />
pri škodljivi reformi ogrozili poslovanje<br />
podjetij, omrežje pa ne <strong>bo</strong> nič<br />
manj obremenjeno.<br />
GZS: Razporeditev časovnih<br />
blokov ne omogoča podjetjem,<br />
da bi lahko prilagajala odjem,<br />
kar naj bi bil tudi cilj reforme.<br />
ODJEMALCI<br />
NA VISOKI NAPETOSTI<br />
V novem sistemu <strong>bo</strong> omrežnina za industrijske<br />
odjemalce na visoki napetosti<br />
res močno višja, kar priznava tudi Agencija<br />
za energijo. Že študija iz leta 2021 je<br />
pokazala, da <strong>bo</strong>do poslovni odjemalci,<br />
predvsem tisti na visoki napetosti, imeli<br />
največje dvige. Pri nekaterih se <strong>bo</strong> omrežnina<br />
dvignila tudi za več kot sto odstotkov.<br />
Direktorica Agencije za energijo<br />
Duška Godina je ob tem opozorila, da<br />
so bile na tem področju zavajajoče trditve<br />
GZS, ki je operiral zgolj s podatkom<br />
o dvigu omrežnine. Delež omrežnine<br />
po njenih besedah v končnem strošku<br />
predstavlja zgolj tri odstotke.<br />
»To se <strong>bo</strong> res lahko dvignilo za 100<br />
ali celo za 150 odstotkov, po izračunih<br />
<strong>bo</strong> delež po novem znašal med štiri in<br />
pet odstotkov končnega stroška; največji<br />
strošek pa je strošek za energijo, ki<br />
predstavlja 85 odstotkov,« je poudarila<br />
Godina in dodala, da tovrstni odjemalci<br />
na omrežnini svoje konkurenčnosti ne<br />
morejo niti graditi niti izgubiti, ampak<br />
je pri njih ključna prava strategija zakupa<br />
električne energije. »Nismo prejeli<br />
podatkov, na podlagi katerih bi lahko<br />
UPORABNIŠKA<br />
SKUPINA (US)<br />
Omrežnina za moč (%) Omrežnina za odjem (%) Skupni strošek (%)<br />
Nizka napetost (NN)<br />
400/230 V (0)<br />
Povečanje za<br />
100–250 %<br />
Znižanje za<br />
40–60 %<br />
Znižanje za<br />
25–40 %<br />
Nizka napetost na zbiralki<br />
NN v TP SN/NN (1)<br />
Znižanje za 5–45 %<br />
Povečanje za<br />
18–146 %<br />
Povečanje za<br />
30–164 %<br />
Srednja napetost (SN) 35, 20<br />
in 10 kV (2)<br />
Znižanje za 14–43 % ali<br />
povečanje za 12–48 %<br />
Povečanje za<br />
7–72 %<br />
Povečanje za<br />
12–96 %<br />
Srednja napetost na zbiralki<br />
SN v RTP VN/SN (3)<br />
Znižanje za<br />
14–61 %<br />
Povečanje za<br />
65–1.101 %<br />
Povečanje za<br />
18–108 %<br />
Visoka napetost (VN) 400,<br />
220 in 110 kV – prenos (4)<br />
Znižanje za 11–60 %<br />
Povečanje za<br />
do 513 %<br />
Povečanje za<br />
80–289 %<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
TEMA TEDNA<br />
19<br />
Omrežninska reforma ni<br />
bila dobro premišljena in<br />
ne izpolnjuje osnovnih<br />
namenov reforme.<br />
sami naredili primerjavo. Ugotovili pa<br />
smo, da se <strong>bo</strong> znižala omrežnina za<br />
moč,« je dodala.<br />
Gospodarska z<strong>bo</strong>rnica je pridobila<br />
podatke 60 podjetij, kar je z<strong>bo</strong>rnici<br />
omogočilo, da je lahko izvedla oceno za<br />
posamezne uporabniške skupine. Podatkov<br />
o podjetjih nam niso hoteli posredovati.<br />
Vseeno pa nam je uspelo pridobiti<br />
del analize teh podatkov, v kateri<br />
GZS ugotavlja, da je strošek dviga omrežnine<br />
za moč in omrežnine za odjem ter<br />
posledično skupni strošek omrežnine v<br />
neposredni korelaciji z dvigom tarifnih<br />
postavk v posamezni uporabniški skupini<br />
in časovnih blokih.<br />
Posebej opozarjajo na nesorazmeren<br />
dvig stroška omrežnine na določenih<br />
ravneh priključitve za posamezne odjemne<br />
skupine, ki vključujejo predvsem<br />
elektrointenzivno industrijo. Posebno<br />
pozornost so namenili analizi podatkov,<br />
ki so jih posredovala podjetja, ki so<br />
elektrointenzivna in so priključena na<br />
prenosni sistem. Pri vseh obravnavanih<br />
primerih je bilo ugotovljeno zmanjšanje<br />
omrežnine za moč v vrednosti do<br />
60 odstotkov, pri strošku omrežnine za<br />
odjem pa je beležen izjemno visok delež<br />
dviga, gre za 100–500-odstotno povečanje.<br />
V skupnem strošku omrežnine to<br />
pomeni povečanje za faktor od dva do<br />
štiri (100–300 odstotkov).<br />
»Tak dvig v skupnem strošku omrežnine<br />
pomeni veliko dodatno finančno<br />
breme za elektrointenzivna podjetja, ki<br />
so veliki porabniki električne energije,<br />
kar se odraža predvsem v skokovitem<br />
dvigu omrežnine za energijo (odjem),«<br />
so opozorili in na konkretnem primeru<br />
srednje velike livarne pojasnili, da to<br />
Reforma <strong>bo</strong> naj<strong>bo</strong>lj prizadela velika<br />
energetsko intenzivna podjetja, ki ne morejo<br />
prilagajati svoje porabe.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
pomeni, da se <strong>bo</strong> skupni strošek omrežnine<br />
s 170.000 evrov na letni ravni povečal<br />
na 760.000 evrov.<br />
Tudi na Agenciji za energijo so analizirali<br />
podatke določenih livarn. Medtem<br />
ko so v nekaterih primerih tudi oni<br />
zaznali povečanje omrežnine, pa naj bi<br />
se po njihovih podatkih nekaterim livarnam<br />
omrežnina celo znižala. Agencijo<br />
smo prosili za konkretne podatke<br />
in določena pojasnila, a do objave članka<br />
odgovora nismo prejeli.<br />
NOVA OMREŽNINA<br />
IN KONKURENČNOST<br />
Na izjavo Godine, da elektrointenzivna<br />
podjetja ne morejo niti graditi<br />
niti izgubiti svoje konkurenčnosti na<br />
omrežnini, so se odzvali na GZS. Po<br />
njihovi oceni tovrstne izjave kažejo na<br />
nerazumevanje ekonomike teh podjetij.<br />
»Dejstvo je, da ta podjetja nimajo presežnih<br />
proizvodnih kapacitet v obsegu,<br />
ki bi jim omogočal terminsko prilagajanje<br />
potrebam omrežja. Gre za podjetja,<br />
ki poslujejo 24 ur na dan, sedem dni v<br />
tednu in svojega poslovnega procesa ne<br />
morejo preprosto prekiniti, saj je njihova<br />
realizacija vezana na naročila in pogodbe<br />
s poslovnimi partnerji. Omejevanje<br />
proizvodnje <strong>bo</strong> zato znatno vplivalo<br />
na njihovo konkurenčnost,« je opozorila<br />
generalna direktorica GZS. Dodala<br />
je tudi, da so bila pri pripravi nove<br />
metodologije za obračun omrežnine<br />
spregledana vsa pravila, kriteriji in načela,<br />
ki bi glede na veljavno zakonodajo<br />
in ne nazadnje priporočila Agencije za<br />
sodelovanje nacionalnih regulatorjev<br />
trga električne energije (ACER) morala<br />
biti upoštevana. Sem po njenih besedah<br />
sodi tudi priporočilo večletnega prehodnega<br />
obdobja.<br />
Omrežninska reforma po oceni<br />
ekonomista Jožeta P. Damijana prinaša<br />
realnost, ki jo poznamo predvsem<br />
iz Nemčije, in sicer da sta vključevanje<br />
velikega deleža razpršenih obnovljivih<br />
virov energije (OVE-virov) v omrežje in<br />
prehod iz fosilnih goriv pri ogrevanju<br />
na elektriko zelo draga. Močno obremenjujeta<br />
distribucijsko omrežje, zato <strong>bo</strong><br />
treba vložiti velika sredstva v njegovo<br />
nadgradnjo, kar pa po njegovih besedah<br />
ne bi bilo potrebno ob velikem deležu<br />
stanovitnih nizkoogljičnih virov, kot sta<br />
hidro in jedrska energija. »Omrežninska<br />
reforma ni bila dobro premišljena in ne<br />
izpolnjuje osnovnih namenov reforme,«<br />
je poudaril ekonomist in pojasnil, da reforma<br />
prinaša idejo, da se <strong>bo</strong> v prihodnje<br />
poraba elektrike morala prilagajati njeni<br />
proizvodnji, kar je skregano z logiko in je<br />
v večini primerov neizvedljivo.<br />
»Tudi metodologija obračuna je<br />
preveč kompleksna, sla<strong>bo</strong> razumljiva<br />
in nedomišljena. Preveč je blokov, neustrezno<br />
so časovno razporejeni, časovni<br />
intervali so prekratki,« je še ocenil in<br />
opozoril, da <strong>bo</strong> reforma naj<strong>bo</strong>lj prizadela<br />
velika energetsko intenzivna podjetja,<br />
ki pa zaradi proizvodnih procesov<br />
ne morejo prilagajati svoje porabe, zato<br />
<strong>bo</strong>do mnoga podjetja plačala od dva- do<br />
štirikrat več omrežnine kot doslej. Pri<br />
tem pa so ta podjetja priključena na srednje-<br />
in visokonapetostno omrežje in<br />
sploh ne obremenjujejo distribucijskega<br />
omrežja. »Če je bil namen reforme<br />
<strong>bo</strong>lj obremeniti subjekte, ki <strong>bo</strong>lj obremenjujejo<br />
distribucijsko omrežje, <strong>bo</strong><br />
dejansko <strong>bo</strong>lj obremenila tiste, ki tega<br />
omrežja do zdaj sploh niso obremenjevali,«<br />
je še izpostavil.<br />
Z oceno, da podjetja na omrežnini<br />
svoje konkurenčnosti ne morejo<br />
izgubiti, pa se ekonomist ne strinja:<br />
»75 odstotkov omrežnine je vezane<br />
na priključno moč, samo četrtina na<br />
pora<strong>bo</strong> elektrike – torej <strong>bo</strong>do podjetja<br />
z veliko priključno močjo zdaj plačevala<br />
bistveno več.«<br />
<br />
Reforma prinaša idejo, da<br />
se <strong>bo</strong> v prihodnje poraba<br />
elektrike morala prilagajati<br />
njeni proizvodnji, kar je<br />
skregano z logiko.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
20 TEMA TEDNA<br />
Zelo <strong>bo</strong>mo morali biti<br />
pozorni, kdaj in katero<br />
napravo <strong>bo</strong>mo prižgali.<br />
DR. JOŽE MOŽINA<br />
JERNEJ PRELAC/<br />
DOMOVINA<br />
GREGOR NOVAK, PODJETNIK IN ENERGETIK<br />
»Vlada <strong>bo</strong> PO ŽEPU udarila<br />
tiste, ki so investirali<br />
v zeleni prehod«<br />
Čeprav v teh dneh poslušamo veliko obljub, da se električna energija ne <strong>bo</strong> podražila,<br />
je izjemen poznavalec energetike, podjetnik <strong>Gregor</strong> <strong>Novak</strong>, v oddaji Intervju na TV<br />
Slovenija pojasnil, da novi vladni predpisi pomenijo znatne podražitve predvsem za<br />
večje uporabnike, med njimi podjetnike in kmete. Novi predpisi <strong>bo</strong>do po žepu udarili<br />
tiste, ki so investirali v zeleni prehod in vlagali v sončno energijo.<br />
Kaj kot podjetnik, ki ni del sistema,<br />
menite o trenutnih spremembah<br />
na trgu električne energije in<br />
o obljubah, da se energija ne <strong>bo</strong><br />
podražila? Kako <strong>bo</strong> to vplivalo<br />
na porabnike?<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
S 1. oktobrom je začel veljati nov omrežninski<br />
akt, ki ga je spremenila Agencija<br />
RS za energijo. Ta vnaša skupaj pet<br />
časovnih blokov in dve sezoni ter v vsaki<br />
sezoni največ štiri časovne bloke. Dobavitelj<br />
energije nam <strong>bo</strong> predlagal tako<br />
imenovano dogovorjeno obračunsko<br />
moč na podlagi porabe zadnjega leta<br />
v teh blokih. Ocenil <strong>bo</strong> največje špice<br />
v 15-minutnem povprečju in nastavil<br />
moč, ki jo <strong>bo</strong>mo plačevali. V praksi to<br />
pomeni, da <strong>bo</strong>mo morali biti zelo pozorni,<br />
kdaj in katero napravo <strong>bo</strong>mo<br />
prižgali. Prvi časovni blok, od novem-
TEMA TEDNA<br />
21<br />
bra do konca februarja, med tednom<br />
od 7. do 14. ure in od 16. do 20. ure, se<br />
podraži za 500 odstotkov. Če imamo v<br />
tem času večjega porabnika – moč <strong>bo</strong>do<br />
merili v 15-minutnih intervalih – ki <strong>bo</strong><br />
dvignil povprečje, <strong>bo</strong> položnica v naslednjem<br />
mesecu <strong>dražja</strong>. Res je, da <strong>bo</strong>mo<br />
imeli dvoletno prehodno obdobje. V<br />
povprečju se <strong>bo</strong> to <strong>bo</strong>lj poznalo pri uporabnikih,<br />
ki smo šli na zeleni prehod,<br />
vložili v toplotne črpalke in električne<br />
avtomobile ter s tem povečali ra<strong>bo</strong> električne<br />
energije in zmanjšali pora<strong>bo</strong> fosilnih<br />
goriv. To so cilj, želja in potreba<br />
našega planeta, politike Evropske unije<br />
ter Slovenije. A <strong>bo</strong>mo mi v prihodnje<br />
preprosto plačevali več.<br />
Hočete reči, da <strong>bo</strong>do tisti, ki so se<br />
odločili za obnovljive vire energije,<br />
za sončne elektrarne, zdaj<br />
kaznovani? Kakšen zeleni prehod<br />
je potem to?<br />
Menim, da trenutne spremembe niso<br />
spodbudne za zeleni prehod. <strong>Podjetnik</strong>i<br />
smo morali najti rešitve, kar pomeni<br />
za stranke dodatne investicije, na primer<br />
hranilnik električne energije. Ta<br />
jim omogoča, da proizvedeno sončno<br />
energijo porabljajo, ko jo potrebujejo –<br />
podjetniki na primer ne morejo delati<br />
le ponoči in kmetje morajo svoje delo<br />
opraviti čez dan. Hranilnik pomaga<br />
ublažiti vpliv povišane omrežnine, saj<br />
omogoča prilagodljivo jemanje energije<br />
iz omrežja.<br />
Pravite, da gre za dodatne investicije.<br />
Govoriva o več tisoč evrih?<br />
Da, investicije so lahko precej velike,<br />
če želimo doseči resnične spremembe.<br />
Nedavno so objavili nove spodbude, kar<br />
je pozitivno, vendar to še ni to. Ne delamo<br />
vsi v isti smeri, kot bi morali.<br />
Ali prav razumem, da <strong>bo</strong> večina<br />
uporabnikov za električno energijo<br />
plačevala več?<br />
Mislim, da je cilj države zbrati več<br />
denarja za nadgradnjo distribucijskega<br />
in prenosnega omrežja. To je v<br />
nekem smislu razumljivo, ker ga moramo<br />
nadgraditi.<br />
Zakaj se to ni dogajalo že prej?<br />
To vprašanje bi bilo naj<strong>bo</strong>lje nasloviti<br />
na obstoječe in prejšnje direktorje<br />
ter oblikovalce politik. Napredki sicer<br />
so, vendar prepočasni. Distribucijska<br />
podjetja več vlagajo v kadre in se trudijo<br />
napredovati, a težko lovijo trenutne<br />
»Zelo se <strong>bo</strong> podražila omrežnina, odjem<br />
električne energije pa se <strong>bo</strong> v času največje<br />
porabe podražil celo za 500 odstotkov,«<br />
je pojasnil soustanovitelj skupine Sonce<br />
in direktor družbe SunContract <strong>Gregor</strong><br />
<strong>Novak</strong> ter dodal: »Številne gospodarske<br />
dejavnosti se porabi energije v tem času ne<br />
morejo odpovedati, zato <strong>bo</strong> to zanje veliko<br />
breme.« Podražitev <strong>bo</strong>do občutili tudi tisti,<br />
ki so vlagali v sončno energijo in gradnjo<br />
sončnih elektrarn, pravi. Izjemno kritičen je<br />
do zdajšnje oblasti in njenega odnosa do<br />
podjetništva. Meni, da močan vpliv skrajno<br />
levih idej vladajočih pomeni stagnacijo in<br />
nazadovanje Slovenije v smeri Venezuele.<br />
Hkrati opozarja, da Evropa zaostaja v razvoju.<br />
Razlog za to je po njegovem mnenju opuščanje<br />
krščanskih vrednot, ki so pripomogle k<br />
temu, da je stara celina pred stoletji postala<br />
središče sveta. Prepričan je, da je prihodnost<br />
Evrope in Slovenije v tem, da se spet začneta<br />
zavedati svojih korenin.<br />
trende. Roki so namreč postavljeni do<br />
leta 2030 in 2050, do takrat moramo<br />
doseči določen delež obnovljivih virov<br />
in zmanjšati fosilna goriva. Ključno je,<br />
da <strong>bo</strong>do distribucijska podjetja učinkovito<br />
prenesla energijo do končnih odjemalcev<br />
in omogočila priključitev obnovljivih<br />
virov, kot so sončne elektrarne.<br />
Zaradi tega potrebujemo hranilnike in<br />
pametno regulacijo omrežja, da lahko<br />
začasno shranimo energijo, jo celo oddamo<br />
ali vzamemo v drugem času. S<br />
temi rešitvami bi lahko pridobili od pet<br />
do deset let in distribucijskim podjetjem<br />
bi uspelo omrežja nadgraditi.<br />
Te rešitve naslavljajo težave podjetnikov<br />
in kmetov, ki za proizvodnjo<br />
stalno potrebujejo energijo.<br />
Tudi tem sektorjem so že marsikaj<br />
obljubljali, obupana je Gospodarska<br />
z<strong>bo</strong>rnica Slovenije, tudi<br />
premierju Golobu je že spodrsnilo.<br />
Kako to komentirate?<br />
Ljudje so bili takrat več kot upravičeno<br />
jezni. Premier Golob je nekoč namreč<br />
javno svetoval, kdaj naj odjemalci električno<br />
energijo zakupijo, to je bilo 15.<br />
novembra 2022, ko so cene nekoliko<br />
padle. Ker prihaja iz energetskega sektorja,<br />
so mu ljudje verjeli, a so se mnogi<br />
opekli. Cene so še padle in tisti podjetniki,<br />
ki so poslušali njegov nasvet ter<br />
zakupili energijo za daljše obdobje, so<br />
imeli izgube. Država je sicer posredovala<br />
in jim dala subvencije, ampak to ni pomagalo.<br />
Tisti, ki so se takrat odločili za<br />
SunContract in dinamične, tržne cene,<br />
pa so privarčevali 60–70 odstotkov.<br />
Ampak s tem, ko je država intervenirala,<br />
je dala podjetjem davkoplačevalski<br />
denar.<br />
Seveda. To je bil elegantno pretočen<br />
denar iz proračuna nekaterim večjim<br />
trgovcem električne energije.<br />
Ste podjetnik, ki – lahko bi rekli –<br />
živi od sonca. Znano je, da nimate<br />
niti pisarne niti tajnice, a kljub<br />
temu mednarodno poslujete. Kako<br />
se razlikujete od drugih podjetij?<br />
Imamo start-up miselnost, kjer je<br />
dostop do vodstva odprt in prilagodljiv.<br />
Smo inovativni in nimamo klasične<br />
strukture. Po študiju elektrotehnike<br />
sem delal v energetskih podjetjih, kjer<br />
so vedno veliki igralci. V Sloveniji se je<br />
trg sončne energije odprl leta 2009, kar<br />
je vsakomur omogočilo, da postane del<br />
energetskega sistema, kar nam je bilo<br />
zelo všeč. Do leta 2017 smo postali eden<br />
največjih dobaviteljev sončnih elektrarn,<br />
kar smo še danes. Razvili smo<br />
idejo o prenosu energije iz lastne sončne<br />
elektrarne drugim odjemalcem, na<br />
primer sosedu, mami, ki stanuje v drugem<br />
kraju, kar do takrat ni bilo mogoče.<br />
V tem smo videli izziv in se odločili, da<br />
<strong>bo</strong>mo poiskali rešitev.<br />
Vam je uspelo?<br />
Ja, SunContract je bil prvi na svetu, ki<br />
je leta 2018 ustanovil platformo za tako<br />
imenovani »pear to pear« – vsak z vsakim<br />
– za neposreden prenos električne<br />
energije na drugo ose<strong>bo</strong> za končne<br />
odjemalce brez posrednika. Vmes ni<br />
podjetja, ki bi zase vzelo provizijo in jo<br />
zaračunalo porabnikom.<br />
Ampak omrežje moraš imeti?<br />
Da, omrežje je nujno in omrežnino moramo<br />
vsi plačati. Vendar lahko elektriko<br />
zdaj prenesemo neposredno od<br />
svojega merilnega mesta do vas, kar<br />
omogoča preprosto dogovarjanje o ceni<br />
brez posrednikov. V Evropi je običajno,<br />
da moraš energijo najprej prodati posredniku<br />
in jo nato od njega ponovno<br />
kupiti, kar dvigne cene. Naša inovacija<br />
omogoča neposredne dogovore, kar<br />
smo predstavili na Bledu ob prisotnosti<br />
pomembnih politikov. Kljub začetni<br />
podpori vlade smo se zaradi konkurenčnosti<br />
srečali z izzivi, a smo model<br />
vseeno uspešno uveljavili v Sloveniji ter<br />
pridobili licence v Estoniji, Hrvaški in<br />
drugod. Na svetovni ravni bi lahko dosegli<br />
še večji pre<strong>bo</strong>j.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
22 TEMA TEDNA<br />
Upam, da ga še <strong>bo</strong>ste. Beremo, da<br />
imajo tudi investitorji dodatne<br />
stroške – gre za prevaro, zavajanje.<br />
Kdo je za to odgovoren?<br />
Povsem jasno je, da je odgovorna vlada.<br />
Leta 2015 je izdala ured<strong>bo</strong> za samooskr<strong>bo</strong>,<br />
v kateri je obljubila, da <strong>bo</strong>do investitorji<br />
za življenjsko do<strong>bo</strong> elektrarne<br />
lahko brezplačno dajali elektriko v<br />
omrežje in jo nazaj dobivali v razmerju<br />
1 : 1. To pomeni, kolikor elektrike dam<br />
poleti v omrežje, jo lahko v zimskih mesecih,<br />
ponoči vzamem nazaj in dobim<br />
enako količino energije. Govorimo o<br />
starih samooskrbnih sončnih elektrarnah,<br />
samo o tem segmentu, ostalo je<br />
drugače – takih investicij je v Sloveniji<br />
od 60.000 do 70.000.<br />
Niso ravno zato ljudje vlagali<br />
v samooskr<strong>bo</strong>?<br />
Tako je, to smo obljubljali vlade in podjetja,<br />
vključno z nami. Obljuba je veljala<br />
do 1. februarja letos, ko so se pravila<br />
S subvencijami je država<br />
elegantno pretočila denar iz<br />
proračuna nekaterim večjim<br />
trgovcem električne energije.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
Spreminjanje pravil za<br />
nazaj je okrnilo ugled<br />
celotne energetike, saj<br />
vlada s tem po našem<br />
mnenju krši vsaj<br />
tri člene ustave.<br />
na trgu električne energije spremenila.<br />
Medtem ko želijo povečati transparentnost<br />
na nekaterih področjih, so stroški<br />
električne energije zrasli. Ko damo<br />
v sončnih urah energijo v omrežje, je<br />
cena nižja, a ko jo v večernih urah ali<br />
pozimi vzamemo nazaj, ni več razmerja<br />
1 : 1, kar pomeni, da je treba razliko<br />
plačati. Stari sistem net-meteringa je<br />
bil državna podporna shema, ki jo je<br />
Evropska komisija odobrila do konca<br />
leta 2024 za nove investicije, a država<br />
ni ustrezno uredila starih sistemov.<br />
Stroški so bili v preteklosti nižji zaradi<br />
manjše volatilnosti cen. Z novimi pravili<br />
je jasno, da povprečni strošek znaša<br />
30 evrov na stranko na mesec.<br />
Neverjetno je to, da se pravila<br />
spreminjajo za nazaj in potem to<br />
investitorji v sončne elektrarne<br />
plačujejo.<br />
Res je, mi smo storili vse, kar je v naši<br />
moči, da stranke ne bi plačevale dodatnih<br />
stroškov. Junija letos smo podali<br />
ustavno pobudo ustavnemu sodišču, da<br />
bi to preprečili. S spremem<strong>bo</strong> pravil je<br />
vlada preko svojega sistema Borzen prenesla<br />
stroške na nas, dobavitelje, čeprav<br />
tega ukrepa nismo sprejeli. Za naše<br />
podjetje to pomeni od dva do tri milijone<br />
evrov stroškov na leto, za največje<br />
trgovce celo osem milijonov ali več. Vsi<br />
dobavitelji se strinjamo, da bi morala te<br />
stroške pokrivati vlada, ne mi. Pred nekaj<br />
dnevi smo dobili odloč<strong>bo</strong> ustavnega<br />
sodišča, da o naši pritožbi za zdaj ne <strong>bo</strong><br />
presojalo, temveč naj najprej vložimo<br />
odškodninsko tož<strong>bo</strong>, in ko <strong>bo</strong>mo izčrpali<br />
vse pravne možnosti, se šele lahko<br />
obrnemo na ustavno sodišče. Proti<br />
takšni odločitvi je glasoval ustavni sodnik<br />
Rajko Knez, ki je v ločenem mnenju<br />
zapisal, da odškodninski postopek enostavno<br />
ne pomeni učinkovitega sodnega<br />
varstva. Pošiljanje posameznikov na<br />
dolgotrajno odškodninsko pravdo je<br />
neživljenjsko v gospodarskem okolju,<br />
hkrati pa zanika tudi ustavno določeno<br />
pristojnost ustavnega sodišča.<br />
Kdo <strong>bo</strong> še verjel, investiral<br />
v obnovljive vire glede na<br />
današnje stanje?<br />
Spreminjanje pravil za nazaj je res okrnilo<br />
ugled celotne energetike, saj vlada s<br />
tem po našem mnenju krši vsaj tri člene<br />
ustave. Ministrstvo za okolje, podnebje<br />
in energijo se tega zaveda in je pisno<br />
potrdilo, da <strong>bo</strong> zadeve uredilo do konca<br />
leta, a do zdaj ni naredilo nič. Okrnjen<br />
je ugled, zeleni prehod in investicije,<br />
tudi v jedrske elektrarne. Znani so primeri<br />
iz Španije in Češke, kjer so se zaradi<br />
podobnih retroaktivnih sprememb<br />
umaknili evropski investitorji, kar je<br />
povzročilo desetletni zastoj v energetskem<br />
sektorju. S takšnimi površnimi in<br />
arogantnimi ukrepi vlada ogroža celotno<br />
energetsko investicijsko prihodnost<br />
za naslednjih deset let.<br />
Sodobna družba je čedalje <strong>bo</strong>lj<br />
energetsko odvisna in potratna.<br />
Napoveduje se, da <strong>bo</strong> Slovenija čez<br />
15 let potre<strong>bo</strong>vala skoraj enkrat<br />
več energije kot do zdaj. Kaj se<br />
dogaja, kje so meje?<br />
Mislim, da mej ni, z večanjem BDP-ja,<br />
z večanjem standarda državljanov se<br />
namreč avtomatsko povečuje tudi raba.<br />
Smo nekje na isti ravni, kot je trenutno<br />
Kitajska, recimo Nemčija in Avstrija še<br />
več, ZDA porabijo celo dvojno količino<br />
energije na prebivalca, Kanada še več,<br />
kjer imajo 100 MW ur na prebivalca na<br />
leto. Mej tu ni, če se <strong>bo</strong> standard dvigoval,<br />
če se <strong>bo</strong> družba razvijala, <strong>bo</strong>mo<br />
imeli verjetno le še večjo pora<strong>bo</strong>. <br />
Pogovor je povzet po intervjuju na TV<br />
Slovenija, ki je v celoti dostopen na<br />
povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/<br />
intervju/175075442.
Komentar PREHITEVAM PO LEVI 23<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
Upokojenci so zaradi svojega<br />
števila že sami po sebi<br />
privlačna tarča za politične<br />
stranke in njih stratege oziroma<br />
strategije. So pa tu še drugi pomembni<br />
vidiki. Upokojence zanima<br />
politika, ker so (pre)živeli v vsaj dveh<br />
različnih državah in so dali skozi osamosvojitev,<br />
vojne v nekdanji Jugoslaviji,<br />
včlanitev v Evropsko unijo in Nato.<br />
Upokojence zanima politika, ker so dali<br />
skozi bivši družbenopolitični sistem.<br />
Upokojenci še vedno verjamejo oziroma<br />
zaupajo klasičnim množičnim medijem,<br />
kot sta denimo tisk in televizija. Predvsem slednja igra pri njih<br />
še zmeraj pomembno vlogo, kar pomeni, da se jih da nagovarjati<br />
oziroma doseči s klasičnimi prijemi političnega oglaševanja,<br />
prikritim reklamiranjem za določeno politično stranko in<br />
tako naprej. In ne nazadnje, za razliko od denimo mladih družin,<br />
ki jih skrbi, kako <strong>bo</strong>do prišle do služb, stanovanj in vrtca<br />
za svoje otroke, imajo upokojenci čas in voljo, da gredo na volitve,<br />
ker se jim zdi to pomembno.<br />
TRI UPOKOJENSKE STRANKE<br />
Še ne dolgo nazaj, po kolapsu stranke Desus oziroma njenem<br />
izpadu iz parlamenta, se je zdelo, da je čas tradicionalnih –<br />
zanima nas zgolj ena stvar (<strong>bo</strong>j za pokojnine) – upokojenskih<br />
strank mimo. Ta hip pa obstajata ponovno vsaj dve klasični<br />
upokojenski stranki, v prihodnjem mesecu pa se napoveduje<br />
že tretja. Kako je do tega prišlo?<br />
Po eni strani se zdi, da je politika na upokojence, hkrati<br />
z mrkom upokojenske stranke, v veliki meri pozabila. Pokojnine<br />
so se prenehale usklajevati z inflacijo, zdravstveni sistem<br />
je v čedalje slabšem stanju, skrb za starejše očitno ni več<br />
prioriteta, grozi jim energetska draginja oziroma revščina in<br />
Nihče od treh novopečenih<br />
upokojenskih liderjev ni<br />
nepopisan list papirja,<br />
ampak Rupar ima<br />
za sa<strong>bo</strong> naj<strong>bo</strong>lj sočno<br />
zgod<strong>bo</strong> in zaenkrat<br />
več kot očitno tudi<br />
največ energije.<br />
BITKA za seniorje<br />
Upokojenci so največja, pogosto najzvestejša in praviloma naj<strong>bo</strong>lj hvaležna volilna<br />
baza. Kot praktično vse evropske družbe se tudi slovenska nezadržno stara. Ljudje<br />
živimo dlje, otrok je po drugi strani vse manj. Lani se jih je na žalost rodilo najmanj<br />
v zadnjih tridesetih letih.<br />
Upokojence se da nagovarjati<br />
s klasičnimi prijemi<br />
političnega oglaševanja<br />
ter s prikritim<br />
reklamiranjem<br />
za določeno<br />
politično stranko.<br />
še bi lahko naštevali. Po drugi strani je<br />
slovenska politika – nasploh v zadnjem<br />
času – precej nazadovala. Namesto<br />
trenda širokih, vseobsegajočih političnih<br />
strank smo zdaj priča obratnemu<br />
trendu strank kot ozkih interesnih skupin.<br />
In v tem okolju so manjkale zgolj še<br />
upokojenske stranke.<br />
Kot rečeno, naj bi kmalu imeli že<br />
tri, ki pa so si (si <strong>bo</strong>do) med sa<strong>bo</strong> precej<br />
različne, vse tri pa se zaenkrat kažejo<br />
kot nekakšni projekti iz političnih la<strong>bo</strong>ratorijev<br />
svojih liderjev. Najprej je tu<br />
Glas upokojencev neumornega – skoraj<br />
bi lahko rekli ponovno rojenega – Pavla Ruparja. Ta že leto in<br />
več vsak mesec na protestnih shodih v Ljubljani zbere po par<br />
tisoč nezadovoljnih, ponižanih in prezrtih, kar je že samo po<br />
sebi dosežek, ki bi ga v slovenski politiki lahko kvečjemu repliciral<br />
kakšen SDS, pa še to dvomljivo. Nihče od treh novopečenih<br />
upokojenskih liderjev ni nepopisan list papirja, ampak<br />
Rupar ima za sa<strong>bo</strong> naj<strong>bo</strong>lj sočno zgod<strong>bo</strong>, če se tako izrazimo,<br />
in zaenkrat več kot očitno tudi največ energije.<br />
Naslednji je dr. Vlado Dimovski, nekdanji minister, funkcionar<br />
stranke SD in nekoč že predsednik izvenparlamentarne<br />
stranke Socialna unija, ki je <strong>bo</strong>lj ali manj klavrno propadla,<br />
ter novopečeni predsednik ponovno oživljene stranke Desus.<br />
Dimovski se v aktualnih političnih razmerah zdi kot anomalija.<br />
Je umirjen, govori profesorsko, morda celo naučeno in<br />
zagovarja strpnost ter dialog. Z drugimi besedami: skoraj vse,<br />
česar v slovenski politiki ta hip praktično ni. Z Ruparjem sta<br />
tako kot dan in noč.<br />
Zadnji pa je seveda zimzeleni Karl Viktor Erjavec, ki se<br />
po štirih letih vrača v aktivno politiko na čelu istoimenske<br />
stranke: Stranke Karla Erjavca. Erjavec zase misli, da je pravzaprav<br />
nov obraz, ker si je vzel nekaj let pavze, hkrati pa, da<br />
smo volivci že naveličani novih obrazov in smo pripravljeni<br />
ponovno podpreti stare, že preizkušene kadre. Drugače povedano,<br />
računa na naš kratek spomin.<br />
NEIZPROSNA BITKA ZA GLASOVE<br />
Gneča na področju upokojenskih strank seveda pomeni dvoje.<br />
Po eni strani hudo in neizprosno bitko za upokojenske glasove,<br />
v katero se <strong>bo</strong>do zagotovo vključile tudi običajne politične<br />
stranke. Janez Janša denimo po začetnem nezaupanju<br />
in rezerviranosti do Ruparja v zadnjem času že daje signale,<br />
da <strong>bo</strong> njega in njegovo stranko obravnaval bistveno drugače,<br />
da ne rečemo <strong>bo</strong>lje kot denimo tisto Anžeta Logarja, če <strong>bo</strong><br />
slednji sploh zbral pogum, da jo končno ustanovi. Po drugi<br />
strani pa <strong>bo</strong>do imeli upokojenci na pretek izbire, da se odločijo,<br />
katero izmed upokojenskih strank želijo podpreti. Ali to<br />
hkrati pomeni, da <strong>bo</strong>do imeli tudi več podpore v vladajoči politiki,<br />
pa <strong>bo</strong> pokazal čas.<br />
<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
24<br />
GOSPODARSTVO<br />
Ne samo da investitor za posege v stari<br />
objekt ni pridobil nobenega dovoljenja,<br />
pač pa tak poseg tako ali tako ni v skladu s<br />
prostorskim načrtom občine.<br />
NENAD GLÜCKS<br />
BOOKING.COM<br />
Apartmaji na črno<br />
sredi Rateč, GRADBENI<br />
INŠPEKTORAT PA NIČ<br />
Investitor Viktor Gjini je sredi Rateč brez kakršnegakoli dovoljenja iz dveh starih<br />
objektov naredil turistično nastanitev z desetimi apartmaji, ki jih že trži. Gradbeni<br />
inšpektorat je od Občine Kranjska Gora prejel prijavo pred več kot pol leta,<br />
toda inšpektorji še vedno niso ukrepali.<br />
Izvedeli smo, da je Občina Kranjska<br />
Gora, ki jo vodi županja Henrika<br />
Zupan, februarja letos preko<br />
svoje pooblaščenke Aleksandre<br />
Velkovrh v zvezi z objektom sredi vasi<br />
Rateče vložila prijavo na Inšpektorat za<br />
naravne vire in prostor. Kot je v prijavi<br />
zapisala Velkovrhova, gre za nelegalno<br />
apartmajsko stav<strong>bo</strong> sredi vaškega jedra<br />
Rateč ter neskladno upora<strong>bo</strong>. Zapisala<br />
je, da je investitor (Viktor Gjini, lastnik<br />
gostilne Viktor v Kranjski Gori) spremenil<br />
namembnost iz enostanovanjske<br />
stavbe v stav<strong>bo</strong> z več apartmaji in povezano<br />
stav<strong>bo</strong>. Na mestu slednje je prej<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
stal hlev, glede na prijavo na inšpektorat<br />
pa je Gjini hlev podrl in zgradil novogradnjo<br />
brez gradbenega dovoljenja.<br />
Pooblaščenka občine je zaprosila<br />
pristojne na Inšpektoratu za naravne<br />
vire in prostor (vodi ga Nevenka Žvokelj)<br />
za prednostno obravnavo. V prijavi je<br />
poudarila, da je investitor (za en objekt<br />
je to Gjinijevo podjetje Viktor 2, trgovina<br />
in gostinstvo, za drugega pa on kot fizična<br />
oseba) v obeh enotah skupaj uredil<br />
deset apartmajev, iz uradno dostopnih<br />
evidenc pa ni razvidno, da bi pred tem<br />
pridobil kakršnakoli dovoljenja. Velkovrhova<br />
je sicer nekdanja glavna inšpektorica<br />
na Inšpektoratu RS za okolje<br />
in prostor, kot se je imenoval prej; področje<br />
črnih gradenj odlično pozna.<br />
NAJPREJ ODKLOP<br />
VODE IN ELEKTRIKE<br />
Za Domovino je pojasnila, da bi moral<br />
investitor pred posegom zaprositi<br />
Upravno enoto Jesenice za dovoljenje<br />
za spremem<strong>bo</strong> namembnosti. Ker je<br />
izvedel tudi notranjo in zunanjo rekonstrukcijo<br />
ter zraven še novogradnjo,<br />
objektov, kot sta bila prej, dejansko ni<br />
več. Za vsakega od njiju bi moral pred<br />
gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje
GOSPODARSTVO<br />
25<br />
ter po zaključku za vse skupaj še uporabno<br />
dovoljenje. Vendar nima ničesar,<br />
ne gradbenega in seveda ne uporabnega<br />
dovoljenja. Ob pridobivanju gradbenega<br />
dovoljenja bi moral med postopkom<br />
med drugim pridobiti pozitivna mnenja<br />
Občine Kranjska Gora. Toda teh sploh<br />
ne more dobiti, saj gradnja ni skladna z<br />
občinskim prostorskim načrtom.<br />
Velkovrhova nam je razložila, da<br />
bi moral gradbeni inšpektorat zahtevati<br />
odstranitev nelegalno zgrajenega<br />
objekta in nelegalne rekonstrukcije<br />
drugega objekta. Najprej pa bi morali<br />
prepovedati upora<strong>bo</strong> objekta in odrediti<br />
odklop iz vodovodnega in električnega<br />
omrežja. Pooblaščenka se sprašuje,<br />
kakšne prioritete imajo na inšpektoratu,<br />
če mednje ne štejejo nelegalno zgrajenih<br />
desetih apartmajev sredi majhnega<br />
kraja, kot je vas Rateče. Nekdaj je bila<br />
tam stara kmetija.<br />
Inšpektorat: »Prijava <strong>bo</strong><br />
obravnavana skladno z<br />
zakonodajo, zakonskimi<br />
pristojnostmi inšpektorjev<br />
ter kriteriji in prioritetami<br />
dela gradbene inšpekcije.«<br />
gov.si<br />
Na Inšpektoratu za naravne vire in prostor, ki<br />
ga vodi Nevenka Žvokelj, v več kot pol leta po<br />
prijavi niso storili popolnoma nič.<br />
Pooblaščenka občine:<br />
»Najprej bi moral inšpektorat<br />
prepovedati upora<strong>bo</strong> objekta<br />
in odrediti odklop<br />
iz vodovodnega in<br />
električnega omrežja.«<br />
VIKTOR GJINI SE ČUDI<br />
Govorili smo z Viktorjem Gjinijem, ki<br />
se je začudil, zakaj je bila zoper njega<br />
sploh dana prijava na inšpektorat.<br />
O tem ni nič vedel (inšpektorji do zdaj<br />
res niso naredili nič). Razložil je, da so<br />
hišo zgolj znotraj adaptirali in naredili<br />
fasado, navzven niso nič spreminjali.<br />
Objekt zraven hiše, kjer je prej stal hlev,<br />
ni bil podrt, pač pa samo obnovljen in<br />
narejena fasada, saj je bil star, je poudaril.<br />
Stavba je bila sicer že dlje časa prazna.<br />
Lastnik, starejši gospod, je umrl, nepremičnino<br />
so kupili od njegovih otrok.<br />
Pojasnil je, da pripravljajo vlogo<br />
za spremem<strong>bo</strong> namembnosti, ki jo <strong>bo</strong><br />
arhitekt v kratkem poslal na Upravno<br />
enoto Jesenice, vendar predvideva,<br />
da se <strong>bo</strong> reševanje zavleklo, saj so na<br />
upravnih enotah zelo zasedeni. Za postopek<br />
na inšpektoratu ni vedel, do zdaj<br />
ga še nihče ni kontaktiral. Po prenovi in<br />
adaptaciji so, kot pravi, apartmaje začeli<br />
tržiti letos (na portalu Booking).<br />
Inšpektorat smo vprašali, zakaj od<br />
prijave pred več kot pol leta niso ukrepali<br />
in kdaj <strong>bo</strong>do. Potrdili so, da so februarja<br />
letos prejeli informacijo o sumu kršitve<br />
nedovoljene gradnje glede dveh stavb<br />
sredi Rateč. »Prijava <strong>bo</strong> obravnavana<br />
skladno z zakonodajo, zakonskimi pristojnostmi<br />
inšpektorjev ter kriteriji in<br />
prioritetami dela gradbene inšpekcije.«<br />
NA OBČINI<br />
JIH ŽALOSTI<br />
NEUKREPANJE<br />
Kako vse skupaj komentirajo<br />
na Občini Kranjska<br />
Gora pod vodstvom županje<br />
Zupanove, kjer so<br />
preko pooblaščenke tudi<br />
podali prijavo z namenom,<br />
da inšpektorat čim prej<br />
ukrepa? So od njih prejeli<br />
kakšna pojasnila? »Zelo<br />
nas žalosti, da inšpektorat<br />
ne deluje. S strani inšpekcije<br />
je naša pooblaščenka<br />
dobila pojasnilo, da je<br />
prijava evidentirana in da<br />
<strong>bo</strong> inšpekcija ukrepala v<br />
skladu z zakonskimi pristojnostmi.«<br />
Dodajajo, da je na strehi objekta investitor<br />
izvedel frčade, ki so v neskladju<br />
z njihovimi prostorskimi akti.<br />
Sliši se neverjetno. Ljudje imajo težave<br />
z gradbenimi inšpektorji, ko brez<br />
gradbenega dovoljenja zgradijo manjši<br />
prizidek k svoji hiši, tu pa gre za velik<br />
objekt sredi Rateč, v katerem je deset<br />
apartmajev, ki jih lastnik že trži, pa se<br />
zdi, kot da se inšpektorji branijo ukrepati.<br />
Zanimalo nas je, kateri objekti so<br />
bili letos do zdaj na območju občine<br />
Kranjska Gora prednostno obravnavani<br />
pred navedenimi »Apartmaji<br />
Viktor«, kot oglašuje lastnik ta objekt.<br />
Odziv je bil, da informacijski sistem<br />
inšpektorata ne omogoča obdelave podatkov<br />
po posameznih območjih občin,<br />
zato nam zahtevanega podatka ne<br />
morejo posredovati.<br />
Pozor, v letu 2024 na Inšpektoratu<br />
za naravne vire in prostor ne razpolagajo<br />
z informacijskim sistemom, na<br />
podlagi katerega bi vedeli, katere črne<br />
gradnje so prednostno obravnavali na<br />
območju posamezne občine!? Porazno<br />
v obeh primerih – če to res drži, pa tudi,<br />
če javnost v resnici s takšnim pojasnilom<br />
zavajajo.<br />
Cene najema apartmajev so naslednje:<br />
za družinski studio s 35 kvadratnimi<br />
metri površine bi družina z dvema<br />
otrokoma za nočitev (brez zajtrka)<br />
odštela 144 evrov. Prenočitev v sobi z<br />
zakonsko posteljo stane 110 evrov, nočitev<br />
v apartmaju z dvema odraslima in<br />
otrokom, kjer je poleg zakonske postelje<br />
na voljo še raztegljivi kavč, pa 142 evrov.<br />
Gosti so v komentarjih zelo hvalili lokacijo,<br />
vprašanje pa je, ali kdorkoli ve, da<br />
prebiva v objektu, za katerega lastnik<br />
sploh nima dovoljenj.<br />
<br />
Na portalu Booking so gostje nastanitev<br />
ocenili kar dobro.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
26 AKTUALNO ZDRAVSTVO<br />
Med onkološkim zdravljenjem<br />
zbirata sredstva za ONKOLOGIJO<br />
Čeprav vlada trdi, da ima zagotovljena sredstva za projekt gradnje onkologije v Mari<strong>bo</strong>ru, ki že zdaj zamuja<br />
za leto dni, se še vedno ni dogovorila za odkup stanovanj na Masarykovi ulici, kamor naj bi se onkologija<br />
širila. Zato <strong>bo</strong>lniki z rakom vztrajajo z zbiranjem sredstev za odkup stanovanj.<br />
KATJA BENČINA<br />
MARIBORINFO/BOBO<br />
Klavdija Kokol je <strong>bo</strong>lnica z rakom,<br />
ki je trenutno sredi onkološkega<br />
zdravljenja po recidivu;<br />
Polona Selič-Zupančič je<br />
raka premagala, a je zaradi zdravljenja<br />
še vedno močno utrujena. Čeprav bi se<br />
<strong>bo</strong>lniki v normalnih razmerah morali<br />
ukvarjati le s svojim zdravjem, je v Sloveniji<br />
drugače. Zaradi nesposobnosti<br />
vlade in nerazumno nizkih ponudb, ki<br />
jih je država znova ponudila stanovalcem<br />
Masarykove za odkup stanovanj,<br />
kjer je načrtovana širitev onkologije<br />
Mari<strong>bo</strong>r, <strong>bo</strong>sta sedaj tudi ti dve <strong>bo</strong>lnici<br />
zbirali sredstva za pomoč onkologiji.<br />
»Ministrstvo za zdravje ima morda<br />
res zagotovljena sredstva za gradnjo<br />
stolpiča, za kar je zdaj gradbeno dovoljenje<br />
nesporno in pravnomočno. Moja in<br />
Klavdijina pobuda je, da onkološki <strong>bo</strong>lniki<br />
in preživeli po raku po znani shemi,<br />
kjer vsak prispeva en evro (sorodniki,<br />
prijatelji in sodelavci), zberemo denar za<br />
razliko med zneskom, ki ga je pripravljena<br />
stanovalcem Masarykove plačati<br />
država, in onim, ki ga želijo stanovalci,<br />
da si lahko kupijo nova prebivališča na<br />
mari<strong>bo</strong>rskem trgu nepremičnin.«<br />
PONUJENI ZNESEK<br />
JE PRENIZEK<br />
Po poročanju Planet TV je država lastnikom<br />
stanovanj na skupnem sestanku<br />
znova ponudila nizko odkupno ceno<br />
in ponudbe niso spreminjali. Eden od<br />
lastnikov stanovanj Drago Fišer je dejal:<br />
»Država je domnevno ponudila 1.700<br />
evrov za stanovanja, ki so majhna,<br />
medtem ko je sosed, ki ima največje<br />
stanovanje, dobil ponud<strong>bo</strong> 1.390 evrov<br />
za kvadratni meter.« Pojasnil je, da to ni<br />
dovolj za to, da bi si ustvarili nov dom.<br />
»Pričakujemo, da si lahko za denar,<br />
ki ga dobimo od ministrstva, na približno<br />
enaki lokaciji ali pa blizu kupimo<br />
primerljivo stanovanje in ga tudi opremimo.<br />
Ministrstvo bi nam ponudilo nek<br />
denar, nato pa nas prepustilo trgu. Mi si<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
moramo na trgu kupiti dom, kar pa s<br />
ponujenim denarjem ni možno,« je pred<br />
tem že pojasnil v oddaji 24ur zvečer.<br />
Da so cenilci stanovalcem Masarykove<br />
postavili pošteno ceno, trdi direktor<br />
urada za investicije na ministrstvu za<br />
zdravje Tomaž Pliberšek in dodaja, da<br />
odkup stanovanj prej ni bil potreben,<br />
saj ni del projekta širitve onkologije,<br />
ampak da gre za poseben projekt. »Dokler<br />
ni bilo pritožbe, ne moremo odkupiti<br />
kar kakršnegakoli objekta, kjerkoli pač<br />
gradimo, zato ker ne moremo kupovati<br />
objektov na zalogo. V prostorskem aktu<br />
pa imamo tudi načrt širitve na območju,<br />
kjer stoji Masarykova 26, in pa po<br />
novih idejnih projektih tudi za območje<br />
Masarykove 24 in s tem lahko upravičimo<br />
odkup teh stanovanj, kar je strateškega<br />
pomena za park UKC Mari<strong>bo</strong>r,<br />
saj ga drugače ni mogoče širiti.« Kljub<br />
temu na sestanku niso ponudili višje<br />
cene na kvadratni meter.<br />
POZEN GOLOBOV OBISK<br />
Več kot mesec dni po pismu, v katerem<br />
sta <strong>bo</strong>lnici opisali katastrofalne razmere,<br />
v katerih se zdravijo onkološki<br />
<strong>bo</strong>lniki v Mari<strong>bo</strong>ru, je premier Robert<br />
Golob le našel čas za obisk UKC Mari<strong>bo</strong>r.<br />
Kot pravi, se je želel prepričati, da<br />
je gradbišče spet zaživelo in da se dogovori<br />
izvajajo: »Gradbeno dovoljenje<br />
je dokončno, ne glede na odkup stavbe,<br />
stroji so na gradbišču, zato spor s stanovalci<br />
ne vpliva več na gradnjo onkologije.<br />
Današnji interes je bil, da investicijo<br />
premaknemo naprej. Vsem nam je<br />
Bolnici z rakom zbirata<br />
sredstva, da bi pokrili razliko<br />
med ceno, ki jo ponuja vlada,<br />
in tisto, ki jo pričakujejo<br />
stanovalci.<br />
glavni interes, da <strong>bo</strong>lniki čim prej pridejo<br />
do dostojnih prostorov.« Ob tem pa<br />
je še okrcal lastnike stanovanj na Masarykovi:<br />
»Država je talec tega, da ima<br />
vsak v tej državi pravico pritožiti se.<br />
Imamo pač tako zakonodajo, da se lahko<br />
vsak, ki je sosed, upravičeno pritoži.<br />
Izkoristili so vse možnosti, ki so bile<br />
na razpolago, da so se pritoževali na že<br />
pridobljeno gradbeno dovoljenje. Danes<br />
so te možnosti, da bi zaustavili gradnjo,<br />
izčrpali. O tem smo se prepričali.«<br />
Če bi se lahko z vlado dogovorili o<br />
odkupu stanovanj, pritožb ne bi bilo, pa<br />
je za 24ur zvečer dejal stanovalec Drago<br />
Fišer. S tem pa ne bi zaostajala tudi<br />
gradnja novega stolpiča. »Če bi že imeli<br />
prostore v stolpiču, bi se lahko dejavnosti<br />
preselile tja in bi bilo mogoče preurediti<br />
pritličja dosedanje stavbe v nujno<br />
potrebne dodatne ambulantne prostore.<br />
Projekt je zdaj v slepi ulici,« pove Selič-Zupančičeva,<br />
ki je razočarana nad<br />
neodzivnostjo vlade. Vlada se je začela<br />
na težave onkologije odzivati šele, ko<br />
so nanjo pritisnili mediji in ko so začeli<br />
glasno opozarjati <strong>bo</strong>lniki: »Odkup stanovanj<br />
bi se moral zgoditi že davno, a se<br />
je država tega lotila šele letos. Brez odkupa<br />
teh stanovanj se <strong>bo</strong>do sodni spori<br />
in pritožbe stanovalcev nadaljevali,<br />
stanovalci Masarykove so že napovedali<br />
upravni spor. Razen dosedanje<br />
zamude za dobro leto <strong>bo</strong> to povzročilo<br />
dodatne težave in onkologija Mari<strong>bo</strong>r<br />
ne <strong>bo</strong> dobila uporabnega dovoljenja.«<br />
USODE ONKOLOGIJE<br />
NE PREPUŠČATA VEČ<br />
OBLJUBAM VLADE<br />
Bolnici z rakom tako nadaljujeta akcijo<br />
POMAGAJMO ONKO Mb, s katero<br />
zbirata sredstva, da bi pokrili razliko<br />
med ceno, ki jo ponuja vlada, in tisto,<br />
ki jo pričakujejo stanovalci. Do obljube<br />
ministrstva za zdravje, da <strong>bo</strong> odkupilo<br />
stanovanja stanovalcev Masarykove<br />
ulice, sta skrajno zadržani. Vlada je
ZDRAVSTVO<br />
27<br />
obljubila tudi, da <strong>bo</strong> zamenjala dotrajane<br />
obsevalne naprave, ki se vsakodnevno<br />
kvarijo in so že tako stare, da zanje<br />
ne morejo več dobiti rezervnih delov.<br />
Čeprav je direktor urada za investicije<br />
Tomaž Pliberšek obljubil nakup novega<br />
obsevalnika, do danes do nakupa še<br />
ni prišlo. »Denar za novi obsevalnik, za<br />
katerega je direktor urada za investicije<br />
trdil, da ga je pred nekaj tedni našel, se<br />
je, kot kaže, spotoma izgubil. Postopki<br />
za razpis niso stekli; kako dolga je pot<br />
od naročila do delovanja obsevalnika,<br />
pa si lahko samo predstavljamo – če bi<br />
bil razpis objavljen danes, pa ni, bi lahko<br />
z njim prvega onkološkega <strong>bo</strong>lnika<br />
obsevali najhitreje oktobra leta 2025,<br />
če bi postopek tekel brez kakršnegakoli<br />
zapleta.«<br />
Želita si, da bi imeli onkološki <strong>bo</strong>lniki<br />
dostojne pogoje zdravljenja. V kratkem<br />
<strong>bo</strong>sta ob podpori SNG Mari<strong>bo</strong>r pod<br />
vodstvom Danila Roškarja in s pomočjo<br />
drugih Štajercev organizirali dobrodelni<br />
koncert za zbiranje sredstev. David<br />
Klobasa je zapisal: »Rak postaja vse <strong>bo</strong>lj<br />
razširjen tudi v štajerski regiji. Po zadnjih<br />
podatkih za vzhodno Slovenijo, kamor<br />
spada tudi Štajerska, vsako leto na<br />
novo diagnosticirajo več kot 2.500 primerov<br />
raka. Številni <strong>bo</strong>lniki morajo na<br />
zdravljenje potovati v Ljubljano, kar za<br />
mnoge predstavlja dodatno obremenitev.<br />
Nujno potrebujemo ustrezno opremljen<br />
onkološki inštitut, ki <strong>bo</strong> omogočil<br />
hitrejše in učinkovitejše zdravljenje<br />
<strong>bo</strong>lnikov v naši regiji.«<br />
NEMOGOČE RAZMERE<br />
Bolniki z rakom že dolgo opozarjajo,<br />
da se zdravijo v nemogočih razmerah.<br />
Klavdija Kokol, ki se že drugič<br />
<strong>bo</strong>ri z rakom, je povedala, da <strong>bo</strong>lniki<br />
več ur čakajo na hodnikih, da bi prišli<br />
na zdravljenje; da je bil v času njenega<br />
prvega zdravljenja v kletnih prostorih,<br />
kjer se je izvajalo obsevanje, vonj po<br />
kanalizaciji; da zaradi pomanjkanja<br />
prostora <strong>bo</strong>lniki prejemajo kemoterapijo<br />
po celodnevnem čakanju, ki ga<br />
Prostorska stiska je vsak<br />
dan večja, pogoji dela za<br />
zaposlene pa vedno slabši.<br />
preživijo kar na hodniku, ob hrupu z<br />
bližnjega gradbišča.<br />
Prostorska stiska je vsak dan večja,<br />
pogoji dela za zaposlene pa vedno slabši.<br />
Zdravstveni delavci na onkologiji so<br />
izčrpani in se preoblačijo v za<strong>bo</strong>jnikih,<br />
doda in opozori: »Prostori onkologije<br />
niso samo prostori, v katerih se <strong>bo</strong>lniki<br />
zdravijo, ampak so prostori, v katerih se<br />
<strong>bo</strong>rijo za preživetje.« Dodala je, da pred<br />
diagnozo rak ni nikoli niti pomislila, da<br />
bi lahko z<strong>bo</strong>lela, a da danes dobro ve, da<br />
se to lahko zgodi vsakemu. Prav zato je<br />
prepričana, da bi vsi morali stopiti skupaj<br />
in storiti vse, kar je v naši moči, da<br />
<strong>bo</strong>lniki na Štajerskem čim prej dobijo<br />
novo onkologijo.<br />
<br />
Vlada se je začela na težave<br />
onkologije odzivati šele,<br />
ko so nanjo pritisnili mediji.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
28<br />
AKTUALNO<br />
Vinko Logaj je po odstopu Darja<br />
Felde postal minister za vzgojo in<br />
izobraževanje.<br />
LUKA SVETINA<br />
BOBO<br />
KOMPETENCE Vinka Logaja<br />
za novega ministra: slabi<br />
rezultati, nepotizem in<br />
smrt na Zavodu za šolstvo<br />
Potem ko je Vinko Logaj po desetletju na čelu Zavoda za šolstvo poleti sodelavcem<br />
najavil svojo upokojitev, marsikdo ni mogel verjeti svojim ušesom; eden naj<strong>bo</strong>lj ambicioznih<br />
političnih kadrov strank LDS in Zares na področju šolske politike je imel še eno<br />
neuresničeno željo – postati minister. Zato je bil marsikdo presenečen, da namerava<br />
svojo kariero zaključiti brez zadnje stopničke.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
AKTUALNO<br />
29<br />
Politik za vse čase,<br />
brez barve in okusa, ki se je,<br />
glede na trenutno vladajočo<br />
strujo v državi, v preteklosti<br />
spogledoval tako z desnico<br />
kot levico.<br />
A<br />
Vinko Logaj se sooča s kopico<br />
očitkov o nepravilnostih,<br />
finančnih malverzacijah, nepotizmu,<br />
slabih učnih rezultatih<br />
in zgrešeno zastavljeni reformi<br />
prenove učnega načrta. Še več, nekdanji<br />
zaposleni – nekateri želijo ostati<br />
anonimni, drugi pa so se kar javno<br />
izpostavili – mu očitajo celo mobing<br />
in ustrahovanje.<br />
Čeprav Vinko Logaj ni bil vedno na<br />
liniji z Robertom Golo<strong>bo</strong>m, saj se je njegova<br />
partnerka Tina Gaber precej vmešavala<br />
v pripravo strokovnih smernic v<br />
vrtcih in šolah (o forsiranju ekoagende<br />
smo poleti v Domovini že pisali), je Logaj<br />
za Goloba enostavna izbira. Politik<br />
za vse čase, brez barve in okusa, ki se<br />
je, glede na trenutno vladajočo strujo v<br />
državi, v preteklosti spogledoval tako<br />
z desnico kot levico, je zaradi dolgoletnega<br />
staža direktorja na zavodu, ki<br />
bdi nad programskimi smernicami v<br />
osnovnih in srednjih šolah, za razliko<br />
od političnih ministrov brez kompetenc<br />
in izkušenj na svojih resornih področjih<br />
(novi obrambni minister in veterinar<br />
Borut Sajovic, kmetijska ministrica in<br />
nekdanja gostinka Mateja Čalušić in v<br />
vesolju izgubljena finančnica, zdaj ministrica<br />
za zdravje Valentina Prevolnik<br />
Rupel) kandidat, ki bi lahko na zaslišanju<br />
na pristojnem od<strong>bo</strong>ru dal občutek,<br />
da je kompetenten strokovnjak, ki za<br />
spremem<strong>bo</strong> ve, o čem govori. Od<strong>bo</strong>r, v<br />
katerem ima koalicija večino, ga je kot<br />
takšnega tudi prepoznal in ga podprl.<br />
Sledila je le še formalna potrditev in<br />
prisega v državnem z<strong>bo</strong>ru.<br />
NEZNANJE<br />
ANGLEŠKEGA JEZIKA<br />
Njegovi nekdanji podrejeni pa v anonimki,<br />
naslovljeni na naše uredništvo, trdijo,<br />
da je Vinko Logaj slaba izbira za novega<br />
šolskega ministra. To trdijo tudi zaradi<br />
njegovega nepoznavanja angleškega jezika.<br />
Ko se je prvič prijavil za direktorja,<br />
je namreč priložil dokument, da je bil prijavljen<br />
na 40-urni tečaj angleščine. Če bi<br />
ga opravil, bi bilo njegovo znanje na ravni<br />
A2, kar ustreza znanju sedmega razreda<br />
osnovne šole. O tem pogoju pa komisija<br />
pri nobeni od njegovih kandidatur ni<br />
razpravljala, čeprav je iz potrdila, ki ga je<br />
priložil, razvidno zgolj to, da je Vinko Logaj<br />
»obiskoval« intenzivni 40-urni tečaj<br />
»Total Immerson« splošnega angleškega<br />
jezika. Potrdilo mu je izdal Berlitz jezikovni<br />
center Ljubljana. Naši viri z Zavoda<br />
za šolstvo vedo povedati, da kot direktor<br />
ni želel sodelovati s strokovnjaki iz<br />
tujine, saj z njimi ni mogel komunicirati.<br />
Da je politična zaslomba na Zavodu<br />
za šolstvo pomembnejša od strokovnih<br />
kompetenc, priča tudi nedavni postopek<br />
izbire novega direktorja. Vinko<br />
Logaj si je namreč za svojo naslednico<br />
izbral Jasno Rojc, ki je po naših informacijah<br />
politično blizu Svo<strong>bo</strong>di, svetnikom<br />
pa je po seji, na kateri je oznanil<br />
svoj predčasni odhod v pokoj, naročil,<br />
naj volijo Rojčevo, »saj <strong>bo</strong> tako prehod<br />
lažji«. Pri postopku izbire nove direktorice<br />
je po naših informacijah prišlo<br />
do številnih nepravilnosti. Vizije in<br />
načrti razvoja prijavljenih kandidatov<br />
za direktorja so bili za 20 ur umaknjeni<br />
s spletne strani, kjer bi si jih zaposleni<br />
pred izrekanjem lahko prebrali. Tako so<br />
imeli na voljo le en delovni dan od dveh.<br />
Glasovalni lističi po navodilu Logaja<br />
tudi niso bili dostavljeni komisiji s hitro<br />
pošto, ampak so jih po volitvah čez noč<br />
shranile predstojnice območnih enot,<br />
ki so imenovane s strani direktorja.<br />
Logaju ob tem očitajo, da je bil prisoten<br />
na seji sveta Zavoda za šolstvo, ko so<br />
potekale predstavitve kandidatov, kar<br />
dojemajo kot pritisk in ogrožanje legitimnosti<br />
volitev njegovega naslednika.<br />
Logaju sicer zaposleni očitajo, da mu je<br />
zmago na več prejšnjih volitvah omogočila<br />
bivša predsednica zavoda Mihaela<br />
Kolenko <strong>Novak</strong>, Logaj pa naj bi v zameno<br />
zaposlil njenega ožjega družinskega<br />
člana Andreja <strong>Novak</strong>a (brat Kolenkove),<br />
ki opravlja splošna dela. Ko je prišel do<br />
tretjega mandata, je Logaj zaposlil še<br />
partnerico Andreja <strong>Novak</strong>a Doris Kužel,<br />
in sicer kot predstojnico na območni<br />
enoti Kranj. Kako je Logaj zaposlil<br />
družinske člane nekdanje predsednice,<br />
je vsekakor vprašanje, s katerim bi se<br />
morali poslanke in poslanci ukvarjati<br />
na četrtkovem zaslišanju Logaja.<br />
SPORNO KADROVANJE<br />
Logaj se sooča tudi z očitki nepotizma<br />
in kadrovanja, ki je preseglo vse meje<br />
dopustnega. Naši viri z Zavoda za šolstvo<br />
so nam posredovali podatke, da je<br />
prenavljanje sedeža Zavoda RS za šolstvo,<br />
ki je na Poljanski 28, potekalo pod<br />
vodstvom Logajevega soseda in prijatelja<br />
Jožeta Poglajna, lastnika podjetja<br />
PINO d. o. o.; kot je razvidno iz javno<br />
dostopnih podatkov na Erarju, pa je zavod<br />
pod vodstvom Logaja med letoma<br />
2015 in 2024 nakazal kar 313.000 evrov<br />
(313.677,35 evra). Logaj je po izpeljanih<br />
poslih nato na zavodu pozimi leta 2022<br />
za nedoločen čas zaposlil hčerko Jožeta<br />
Poglajna Manco Poglajen, čeprav po<br />
naših informacijah ni imela niti naziva<br />
mentor, ki je sicer najnižji naziv na<br />
področju vzgoje in izobraževanja (VIZ).<br />
Manca Poglajen je do danes sicer že napredovala,<br />
saj svetuje profesorjem in<br />
učiteljem po celotni Sloveniji.<br />
Viri z Zavoda za šolstvo so nam posredovali<br />
tudi fotografije, ki pričajo, da<br />
je bila prenova v izvedbi podjetja PINO<br />
izvedena izredno sla<strong>bo</strong>, saj so številni<br />
prostori plesnivi in neprimerni za delo.<br />
V zadnjih letih je bilo nenavadno tudi<br />
poslovanje zavoda s podjetjem Lesnina.<br />
Po podatkih Erarja je zavod Lesnini leta<br />
2020 nakazal 492.000 evrov, leta 2021<br />
pa 291.000 evrov. Leta 2022 so ta nakazila<br />
poskočila kar na 1.681.000 evrov,<br />
leta 2023 pa upadla na 89.000 evrov.<br />
Zakaj je bil leta 2022 nakazan tako enormen<br />
znesek, na Zavodu za šolstvo še<br />
preverjamo. Vinko Logaj se je sicer uradno<br />
upokojil 31. avgusta letos in <strong>bo</strong> do<br />
nastopa funkcije ministra torej v pokoju.<br />
KATASTROFALNA REFORMA<br />
Naj<strong>bo</strong>lj obremenilna je za Vinka Logaja<br />
t. i. kurikularna prenova, ki je po mnenju<br />
priznanih strokovnjakov v izjemno<br />
slabem stanju. Gre za prenovo sistema<br />
vzgoje in izobraževanja v Republiki<br />
Sloveniji, ki naj bi potekala v smeri<br />
kurikularne prenove z modernizacijo<br />
poklicnega in strokovnega izobraževanja,<br />
zakonodajnih sprememb in priprave<br />
nacionalnega programa vzgoje in<br />
izobraževanja za obdobje 2023–2033.<br />
Logaj je po izpeljanih poslih<br />
leta 2022 za nedoločen<br />
čas zaposlil hčerko Jožeta<br />
Poglajna Manco Poglajen,<br />
čeprav po naših informacijah<br />
ni imela niti naziva mentor.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
30<br />
AKTUALNO<br />
Predlagani strateški cilji in ukrepi naj<br />
bi usmerjali h kakovostnemu in trajnostno<br />
naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu<br />
sistemu, ki je utemeljen z<br />
znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih<br />
praksah stroke slovenskega vrtca in<br />
šole ter se občutljivo in prožno prilagaja<br />
na izzive sodobne družbe.<br />
Strokovnjaki opozarjajo, da je bilo<br />
v prenovo, ki jo vodijo na Zavodu za<br />
šolstvo, vključenih preveč ljudi (nekaj<br />
manj kot 500), ki so nove učne načrte<br />
prenatrpali z različnimi novimi, predvsem<br />
faktografskimi vsebinami. Na<br />
sla<strong>bo</strong> vodenje je opozorila skupina 12<br />
strokovnjakov, ki so se zbrali na Pedagoški<br />
fakulteti v Ljubljani, a njihovo<br />
pismo nikoli ni bilo javno objavljeno,<br />
naslovniki pa niso prejeli odgovora,<br />
čeprav so podali številne ugotovitve<br />
o pomanjkljivostih vodenja reforme z<br />
željo, da bi bila čim <strong>bo</strong>lj kakovostna.<br />
Naslovljena sta bila tako Vinko Logaj<br />
kot odhajajoči minister Darjo Felda,<br />
avtorji pa so profesorji in doktorji<br />
posameznih didaktik (ved) Tatjana<br />
Hodnik, Irena Hergan, Marjeta Kovač,<br />
Vida Manfreda Kolar, Alenka Rot<br />
Vrhovec, Branka Rotar Pance, Barbara<br />
Sicherl Kafol, Igor Saksida, <strong>Gregor</strong><br />
Starc, Nejc Sukljan, Bea Tomšič Amon<br />
in Vesna Štemberger.<br />
Med drugim so opozorili, da se ob<br />
upoštevanju razvoja posameznih strok<br />
praviloma pripravijo delovna gradiva z<br />
vsebinskimi predlogi sprememb učnih<br />
načrtov, ki so nato predmet razprave<br />
v posamezni predmetni kurikularni<br />
komisiji, saj se samo tako zagotavlja<br />
ustreznost učnih načrtov z vidika najnovejših<br />
znanstvenih spoznanj in teoretičnih<br />
konceptov na posameznem<br />
predmetnem področju, na drugi strani<br />
pa so upoštevane tudi pomembne praktične<br />
izkušnje. »Žal ugotavljamo, da<br />
reforma ne deluje tako. V razpravi se je<br />
pokazalo, da se največ neskladnosti v<br />
načinu dela predmetnih kurikularnih<br />
komisij (PKK) in celo posamezne konfliktne<br />
situacije pojavljajo ravno v PKK s<br />
predmetnih področij, ki segajo skozi celotno<br />
vertikalo, denimo šport, glasbena<br />
umetnost, slovenščina in matematika,«<br />
piše v skupnem pismu, kjer opozarjajo,<br />
da je denimo na področju športa prišlo<br />
do anomalije, ko visokošolski učitelji<br />
specialni didaktiki pol leta sploh niso<br />
bili vabljeni na sestanke in so bili de<br />
facto izločeni iz dela PKK, prav tako pa<br />
niso imeli dostopa do gradiv. »To ne sme<br />
»To ne sme biti zasebna<br />
stvar nikogar in še posebej<br />
ne posameznikov, ki zaradi<br />
zaposlitve na Zavodu RS<br />
za šolstvo organizacijsko<br />
vodijo PKK,« so Logaju<br />
očitali nedopustno<br />
skrivanje dokumentov.<br />
biti zasebna stvar nikogar in še posebej<br />
ne posameznikov, ki zaradi zaposlitve<br />
na Zavodu RS za šolstvo organizacijsko<br />
vodijo PKK,« so Logaju očitali nedopustno<br />
skrivanje dokumentov.<br />
IZGUBLJANJE ČASA<br />
V pismu so zahtevali tudi odpravo strategije<br />
izčrpavanja članov PKK in načinov<br />
vodenja PKK, ki ne vodijo do rezultatov.<br />
Več udeležencev sestanka je<br />
izpričalo, da vodenje posameznih PKK<br />
ne daje konkretnih rezultatov. Zaradi<br />
zaostankov v pripravi pa so ugotovili,<br />
SHUTTERSTOCK<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
AKTUALNO<br />
31<br />
da v posameznih PKK v aprilu 2024 že<br />
prihaja do tega, da pričakovanih gradiv<br />
ne <strong>bo</strong>do mogli pripraviti v skladu<br />
z načrtovano časovnico. »Poudarjamo,<br />
da do teh zaostankov ne prihaja zato,<br />
ker se PKK ne bi sestajale na sestankih,<br />
pač pa zaradi vodenja PKK na načine,<br />
ki vodijo v povsem nepotrebne izgube<br />
razpoložljivega časa, ki je na voljo za<br />
razprave na posameznem sestanku.«<br />
Udeleženci posveta so ob tem poudarili,<br />
da v primerih nekaterih PKK vodenje<br />
načrtno poteka tako, da se pod videzom<br />
demokratične razprave nenehno<br />
razpravlja, sklepi se ne sprejemajo ali pa<br />
se že sprejeti sklepi ne upoštevajo oziroma<br />
se sprejete odločitve ponovno odpirajo,<br />
tudi z nenehnim postavljanjem<br />
vprašanj o vsebinah, ki so z vidika znanosti<br />
in stroke povsem jasne in nedvoumne.<br />
»Dajal se je vtis, kot da želijo vodje<br />
skupin, svetovalci zavoda, z izčrpavanjem<br />
vključenih strokovnjakov doseči<br />
določene partikularne rešitve.«<br />
Strokovnjaki prav tako niso bili<br />
upoštevani pri predlogih, da se odločitve<br />
glede zapisovanja standardov<br />
znanja prepustijo posamezni stroki,<br />
ker so prizadevanja za poenotenje pogosto<br />
neutemeljena in strokovno neustrezna.<br />
»Težnja po poenotenju zgolj<br />
zaradi ideje poenotenja same po sebi je<br />
zgrešena. Če temu slepo sledimo brez<br />
argumentov, <strong>bo</strong> rezultat nasproten od<br />
želenega.« V razpravi so še ugotovili,<br />
da razlog za »preobsežnost«, kot se<br />
lahko kaže v praksi, niso preobsežni<br />
učni načrti, temveč nasprotno: v praksi<br />
se je večkrat pokazalo, da gre za<br />
neustrezno ra<strong>bo</strong> učnih načrtov in da<br />
se <strong>bo</strong>lj kot učne načrte upošteva snov<br />
učbenika, ki je preobsežna, v določenih<br />
primerih tudi neskladna z učnim<br />
načrtom in strokovno vprašljiva. Naj<br />
ob tem dodamo, da je zapis, ki smo ga<br />
pridobili, nastal pred podrobnim pregledom<br />
izhodišč za pripravo didaktičnih<br />
priporočil, ki so porajala še veliko<br />
več novih strokovnih vprašanj.<br />
SMRT ZAPOSLENEGA<br />
Logaj je v kurikularne komisije lastnoročno<br />
imenoval ljudi in jih iz njih tudi<br />
razreševal. V komisijah sedijo tudi<br />
takšni, ki nimajo nikakršnih referenc,<br />
opozarjajo naši viri na zavodu. Eden<br />
takšnih, ki nima niti naziva svetovalec<br />
za učitelje niti znanstvenega naziva, je<br />
Nejc Kavka, opozarjajo. Ob tem znova<br />
izpostavljajo tudi Manco Poglajen, ki<br />
so jo imenovali v obstoječe skupine.<br />
Umrl je v svoji pisarni<br />
med delovnim časom,<br />
neposredno po sestanku<br />
z Vinkom Logajem.<br />
Logaju očitajo tudi netransparentno<br />
pora<strong>bo</strong> proračunskih sredstev. Zaradi<br />
skoraj 500 sodelujočih v prenovi<br />
in zaradi številnih izplačil ter plačevanja<br />
kilometrin na račun večdnevnih<br />
srečanj zaposlenih na Zavodu za<br />
šolstvo v hotelu Jama v Postojni je po<br />
naših zanesljivih informacijah denarja<br />
za dokončanje prenove zmanjkalo.<br />
Manjkali naj bi vsaj trije milijoni evrov,<br />
kar naj bi zdaj po navodilih iz kabineta<br />
nekdanjega ministra Darja Felde šlo<br />
s proračunske postavke Službe za digitalizacijo<br />
izobraževanja. S tem pa <strong>bo</strong><br />
po opozorilih naših virov digitalizacija<br />
dvakrat prikrajšana; Logaj namreč ni<br />
podprl uvedbe tovrstnega novega predmeta<br />
v osnovnih šolah, prav tako pa <strong>bo</strong><br />
sredstva preusmeril s ključne službe na<br />
zavodu za digitalni prehod.<br />
Zaposleni na Zavodu za šolstvo<br />
vedo povedati, da se nič ni zgodilo in<br />
odločilo mimo njihovega »analognega«<br />
šefa, ki se je na nasprotnih bregovih<br />
glede stanja kurikularne reforme<br />
znašel tudi z dr. Branetom Slivarjem,<br />
nekdanjim vodjo te reforme na zavodu.<br />
Ta je umrl v svoji pisarni med delovnim<br />
časom, neposredno po sestanku z Vinkom<br />
Logajem. Naši viri trdijo, da je bila<br />
tema pogovora prav kurikularna reforma.<br />
Slivarja je kap, na zavodu se govori,<br />
da je bil pod hudim stresom.<br />
Logaj se glede na svojo<br />
problematično zgodovino<br />
vodenja zavoda zdi izjemno<br />
neposrečena izbira za<br />
spremembe na <strong>bo</strong>lje.<br />
ZNANJE PADA<br />
Da je Vinko Logaj na čelu zavoda, ki v<br />
celoti bdi nad vsebinskim delom, tj.<br />
programskimi smernicami našega<br />
vzgojno-izobraževalnega zavoda, dosegal<br />
slabe rezultate, pa kaže tudi izjava<br />
za javnost direktorja Pedagoškega<br />
inštituta Igorja Ž. Žagarja ob rezultatih<br />
mednarodnih raziskav znanja 23.<br />
decembra lani. Tri mednarodne raziskave<br />
znanja, ki jih Pedagoški inštitut<br />
izvaja za Ministrstvo za vzgojo in<br />
izobraževanje z namenom iz<strong>bo</strong>ljšave<br />
vzgojno-izobraževalnega procesa pod<br />
okriljem Mednarodne zveze za evalvacijo<br />
izobraževalnih dosežkov, so pokazale<br />
katastrofalne rezultate. Žagar je<br />
v izjavi za javnost tako opozoril, da so<br />
rezultati bralne pismenosti slovenskih<br />
četrtošolcev strmoglavili pod raven iz<br />
leta 2006 (zaostanek 15–17 let), rezultati<br />
državljanske vzgoje in izobraževanja<br />
slovenskih osmošolcev pod raven<br />
iz leta 2009 (zaostanek 12–14 let), rezultati<br />
matematične, naravoslovne in<br />
bralne pismenosti (PISA) slovenskih<br />
petnajstletnikov in petnajstletnic pa še<br />
nikoli, odkar izvajajo meritve (Slovenija<br />
je v program PISA vstopila leta 2006),<br />
niso bili tako slabi zlasti na področju<br />
bralne pismenosti.<br />
Žagar je teoretični padec na kar štirih<br />
ključnih področjih sicer delno hipotetično<br />
pripisal covidu-19, opozarja pa<br />
tudi na izsledke raziskav, da se kar 15<br />
odstotkov učencev počuti ustrahovane<br />
v šoli, 14 odstotkov pa jih je celo poročalo,<br />
da so učitelji do njih zlobni. Primerjalno<br />
s povprečjem držav članic OECD<br />
so slovenski učenci poročali tudi o precej<br />
nižji opori s strani učiteljev matematike,<br />
nekaj podobnega pa po pisanju Žagarja<br />
opažajo tudi v raziskavi ICCS 2022, kjer<br />
ima ocena učencev glede odprtosti razprav<br />
v razredu negativen trend. Kar petina<br />
slovenskih učenk in učencev ne čuti<br />
pripadnosti do šole, 14 odstotkov se jih<br />
počuti izločene, 16 odstotkov čudne, 11<br />
odstotkov pa osamljene.<br />
Raziskava PIRLS, ki se izvaja v četrtih<br />
razredih, pa je pokazala, da se okoli<br />
46 odstotkov učencev vsak dan počuti<br />
utrujene, 40 odstotkov pa lačne. Žagar<br />
opozarja, da je Pedagoški inštitut<br />
zgolj raziskovalna institucija, ki lahko<br />
na težave samo opozarja. »Nimamo<br />
nikakršne izvršilne moči, reševanje<br />
problemov je stvar politične odločitve.<br />
Glede na rezultate – takojšnje politične<br />
odločitve. Čas prenove učnih načrtov in<br />
celotnega šolskega sistema se zdi idealna<br />
priložnost za spremembe na <strong>bo</strong>lje,«<br />
je Žagar zaključil v svoji decembrski izjavi.<br />
Logaj se ob omenjenih težavah, glede<br />
na svojo problematično zgodovino<br />
vodenja zavoda, zdi izjemno neposrečena<br />
izbira za spremembe na <strong>bo</strong>lje. <br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
32<br />
AKTUALNO<br />
PROFIMEDIA<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Aleksander Čeferin na nobeno<br />
naše vprašanje ni odgovoril. Rad<br />
nastopa zgolj v nadzorovanem<br />
medijskem okolju, kjer ga častijo.<br />
BI MORAL namesto<br />
Miloša Milovića v zapor<br />
ALEKSANDER ČEFERIN?<br />
Aleksandru Čeferinu, predsedniku Evropske nogometne zveze Uefa, se pripisujeta<br />
letos kar dva cenzorska posega v slovenskih medijih, da ne bi prišla na dan razlaga<br />
njegovega nekdanjega prijatelja Miloša Milovića o kriminalni zgodbi fiktivnega posla,<br />
s katerim naj bi se okoristil Čeferin oziroma Odvetniška družba Čeferin.<br />
Aleksandru Čeferinu teče že<br />
drugi mandat na položaju<br />
predsednika Uefe (prvega je<br />
dobil leta 2016, na visokem<br />
položaju naj bi bil vse do leta 2027),<br />
toda hkrati tega solastnika znane Odvetniške<br />
družbe Čeferin povezujejo<br />
s kriminalno zgod<strong>bo</strong>, zaradi katere je<br />
moral nedavno v zapor njegov nekdanji<br />
dobri družinski prijatelj Miloš Milović.<br />
Gre za fiktivni posel iz leta 2008<br />
med podjetjem SŽ - ŽGP (gradbeno<br />
podjetje Slovenskih železnic) in podjetjem<br />
NB Inženiring Nihada Bešića.<br />
Prvi cenzorski poseg Čeferina naj<br />
bi bil marca, ko sta novinarja Večera na<br />
osnovi Milovićevih pojasnil pripravila<br />
daljši članek o tem svetovalcu za področje<br />
varnosti, ki je nekdanji policijski<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
specialec (odlikovani veteran vojne za<br />
Slovenijo), sedem let je bil vodja varnosti<br />
nekdanjega premierja Janeza Drnovška.<br />
Še prej je varoval Janeza Janšo in<br />
Lojzeta Peterleta v času osamosvajanja.<br />
Po odhodu iz sistema državne uprave<br />
je kot zunanji svetovalec med drugim<br />
sodeloval z več energetskimi podjetji.<br />
Tudi z Gen-I, ko ga je vodil Robert<br />
Golob. V javnosti je bilo sporno njegovo<br />
neformalno svetovanje Golobu pri<br />
vzpostavitvi varnostne službe zanj na<br />
položaju premierja.<br />
KAR DVA CENZORSKA POSEGA<br />
Če se vrnemo na cenzurirani članek<br />
v Večeru, ki sodi pod okrilje medijske<br />
mreže Martina Odlazka: čeprav ni bil<br />
objavljen, je prišel v javnost, saj je Milović<br />
celoten članek, ki sta mu ga novinarja<br />
pred objavo poslala v pregled,<br />
poslal v državni z<strong>bo</strong>r, in sicer preiskovalni<br />
komisiji, ki ugotavlja sume nedopustnega<br />
političnega vplivanja na potek<br />
predkazenskih postopkov in postopkov<br />
finančnega nadzora. Milović je v spremnem<br />
dopisu zapisal, da je od novinarjev<br />
prejel obvestilo, da članek ne <strong>bo</strong><br />
objavljen po posredovanju lastnika časnika<br />
in da so dobili uprava, urednik in<br />
novinarja grožnje z odpovedjo pogodb<br />
o zaposlitvi, če <strong>bo</strong> objavljen. Na Večeru<br />
so dobili, je pojasnil, od Aleksandra<br />
Čeferina in odvetnika Janeza Koščaka<br />
iz Odvetniške družbe Čeferin številne<br />
intervencije, da do objave ne pride.<br />
Drugič se je cenzura zgodila na televiziji<br />
Planet TV v lasti madžarskega
AKTUALNO<br />
33<br />
Čeprav članek v Večeru<br />
ni bil objavljen, je prišel<br />
v javnost, saj ga je Milović<br />
poslal preiskovalni komisiji<br />
v državni z<strong>bo</strong>r.<br />
oligarha Jozsefa Vida, povezanega z<br />
madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.<br />
Avgusta, tik pred odhodom Milovića<br />
v zapor, je z njim za oddajo Ura<br />
moči posnel intervju preiskovalni novinar<br />
Bojan Požar. Intervju, že najavljen<br />
gledalcem, je bil umaknjen. Po Požarjevih<br />
besedah bi lahko vsebina pomenila<br />
začetek konca odvetniške dinastije<br />
Čeferin, vendar je, kot pravi, za cenzuro<br />
poskrbel Čeferin. To naj bi storil iz<br />
Monte Carla, kjer je bil na žrebanju parov<br />
nogometnih klu<strong>bo</strong>v za Ligo prvakov.<br />
Zanj je po besedah Požarja za cenzuro<br />
intervjuja pri madžarskem lastniku<br />
Planet TV posredoval madžarski bankir<br />
Sandor Csanyi, lastnik banke OTP,<br />
ki je prevzela NKBM in SKB. Csányi je<br />
podpredsednik Uefe, predsednik madžarske<br />
nogometne zveze in Čeferinov<br />
prijatelj. Čeferina smo vprašali o njegovih<br />
domnevnih cenzorskih posegih,<br />
a se ni odzval. Tudi sicer se glede zanj<br />
neprijetnih tem ne odziva, rad nastopa<br />
v nadzorovanem medijskem okolju.<br />
Kot izhaja iz pojasnil Nade Drobne Popović<br />
(prej na čelu Petrola, zdaj članica uprave<br />
Gen-I), je zgolj izplačevala denar. Da za to ni<br />
podlage, menda ni vedela.<br />
Žiga Živulović jr./BOBO<br />
FIKTIVNI POSEL<br />
Kaj problematičnega zanj je za Večer<br />
povedal Milović? Opisal je ozadje fiktivnega<br />
posla med gradbeno firmo Slovenskih<br />
železnic (SŽ - ŽGP) in podjetjem<br />
NB Inženiring Nihada Bešića. Podjetje<br />
slednjega je bilo, razlaga, leta 2008 zgolj<br />
orodje, preko katerega je tedanji direktor<br />
SŽ - ŽGP Leon Kostiov iz te družbe<br />
»izvlekel« 390.000 evrov (za plačilo odvetniških<br />
storitev Aleksandra Čeferina<br />
oz. Odvetniške družbe Čeferin), kar je<br />
prikazal kot plačilo gradbenih storitev<br />
Bešića pri obnovi železniške proge od<br />
Ljubljane proti Kočevju, kjer je bil glavni<br />
izvajalec SŽ - ŽGP.<br />
Vloga Milovića naj bi bila, kot izhaja<br />
iz končne obsodilne sodbe (prej je bil<br />
dvakrat oproščen pred dvema različnima<br />
sodnikoma), da je bil vezni člen<br />
med Kostiovom in Bešićem. Tedaj je bil<br />
odvetniški pripravnik pri Odvetniški<br />
družbi Čeferin. Glede na sod<strong>bo</strong> višjega<br />
sodišča, ki je drugo oprostilno sod<strong>bo</strong><br />
spremenilo v obsodilno, naj bi bil zaslužek<br />
Milovića za to vlogo 7.000 evrov.<br />
Višje sodišče ga je obsodilo na dve leti<br />
zaporne kazni, stransko kazen 15.000<br />
evrov in vrnitev protipravne premoženjske<br />
koristi 7.000 evrov. Kasneje je<br />
vrhovno sodišče zaporno kazen znižalo<br />
na leto in pol. Obsojen je bil (enako Bešić)<br />
zaradi pomoči pri zlorabi položaja,<br />
ki ga je glede na sod<strong>bo</strong> storil Kostiov.<br />
Tako Kostiov kot Bešić sta sicer s tožilcem<br />
Boštjanom Jegličem predhodno<br />
sklenila sporazum o priznanju krivde,<br />
s čimer sta se izognila zaporu. Milović<br />
opozarja, da sta pred sodniki večkrat<br />
spreminjala svoje izjave in na koncu<br />
brez podlage obremenila njega. Na koncu<br />
je bilo videti, kot da sta končna prejemnika<br />
denarja Bešić (383.000 evrov)<br />
in Milović (7.000 evrov).<br />
»OČE POSLA« ČEFERIN?<br />
A kot je Milović izpostavil za Večer, je<br />
zgodba precej drugačna – z vlogo tedanjega<br />
odvetnika Aleksandra Čeferina<br />
kot »očeta posla«. Leta 2015 je tožilec<br />
Jeglič s Specializiranega državnega tožilstva<br />
(zdaj je na vrhovnem tožilstvu)<br />
na sodišče vložil zahtevo za preiskavo<br />
zoper Kostiova, »predstavnika Odvetniške<br />
družbe Čeferin« Milovića, Bešića<br />
in uslužbenca SŽ - ŽGP Lju<strong>bo</strong>mirja<br />
Šarčevića (kot vodja gradbišča naj bi<br />
prirejal gradbene knjige).<br />
Preiskovalna sodnica Sabina Višnjevec<br />
je februarja 2016 zapisala, da je<br />
razvidno, da se je Milović kot predstavnik<br />
Odvetniške družbe Čeferin (ODČ)<br />
Dejan Javornik/DELO<br />
Po razlagi tožilstva tožilec Boštjan Jeglič pred<br />
prevzemom vloge disciplinskega sodnika<br />
pri NZS ni bil v stiku s Čeferinom, nekdanjim<br />
predsednikom NZS.<br />
zavedal, da dela na železniški progi<br />
ne <strong>bo</strong>do opravljena, kljub temu pa sta<br />
tako on kot ODČ pridobila veliko premoženjsko<br />
korist. Kasneje je bila ODČ<br />
izločena iz sodne preiskave. Čeferin – v<br />
času omenjenih kaznivih dejanj mentor<br />
Miloviću kot pripravniku – se ni nikoli<br />
znašel med osumljenci. Še pričati mu ni<br />
bilo treba. Iz predkazenskega postopka<br />
je bil izločen tudi Šarčević. Slednji<br />
je sicer obremenil Milovića, češ da se<br />
je sprehajal po gradbišču, kasneje pa je<br />
zanikal, da bi ga sploh poznal. Tožilec<br />
je v sodni preiskavi leta 2016 predlagal<br />
tudi zaslišanje Čeferina, vendar se je<br />
ta izgovoril, da o zadevi ne ve ničesar,<br />
zato naj ga sodišče oprosti pričanja,<br />
pri čemer je dodal, da se posveča kandidaturi<br />
za predsednika Uefe. Zaslišan<br />
ni bil nikoli, Jeglič pa je kasneje postal<br />
disciplinski sodnik pri Nogometni zvezi<br />
Slovenije (NZS), kjer je imel Čeferin<br />
še vedno velik vpliv (pred Uefo je bil na<br />
čelu NZS). Zaslišan je bil Peter Čeferin<br />
iz ODČ, oče predsednika Uefe, ki je dejal,<br />
da o poslu ne ve ničesar.<br />
Tožilec je vložil obtožnico zoper<br />
Kostiova, Bešića in Milovića, kasneje jo<br />
je večkrat spreminjal; spreminjal je tudi<br />
domnevno vlogo posameznih akterjev.<br />
Milović edini ni priznal krivde, ves čas<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
34<br />
AKTUALNO<br />
je vztrajal, da je nedolžen, čeprav so mu,<br />
kot pravi, pri ODČ (odvetnik Luka Zajc,<br />
Čeferinov sorodnik) večkrat predlagali,<br />
naj prizna in se <strong>bo</strong> izognil zaporu. Kot<br />
da bi hoteli to zadevo čim prej dati na<br />
stran. Milovića je okrožno sodišče na<br />
prvem sojenju oprostilo, višje sodišče<br />
je sod<strong>bo</strong> razveljavilo, nato ga je okrožno<br />
sodišče (druga sodnica) zopet oprostilo,<br />
vendar je višje sodišče po pritožbi tožilca<br />
sod<strong>bo</strong> spremenilo v obsodilno, kar se<br />
sicer zgodi redko. Opozarja, da njegovega<br />
zagovora na višjem sodišču (ključno<br />
vlogo je imel višji sodnik Igor Mokorel)<br />
sploh niso upoštevali.<br />
SMEŠNA ZGODBA<br />
O BEŠIĆEVI GOTOVINI<br />
Nihad Bešić je pred tem dogajanjem za<br />
ODČ prenavljal njihovo poslovno stav<strong>bo</strong><br />
v Grosuplju, ta odvetniška družba<br />
pa je imela pogod<strong>bo</strong> o poslovnem sodelovanju<br />
s podjetjem SŽ - ŽGP. V sklopu<br />
dogovora s tožilcem o priznanju krivde<br />
je Bešić marca 2018 v gotovini dostavil<br />
390.000 evrov, kolikor je bila po obtožnici<br />
protipravna premoženjska korist<br />
iz fiktivnega posla. Na banki je denar v<br />
spremstvu svojega zastopnika odvetnika<br />
Milana Krstića nakazal na Okrožno<br />
sodišče v Ljubljani.<br />
A Bešić je bil pred tem štiri leta v<br />
zaporu in po besedah naših virov brez<br />
denarja. Od kod mu 390.000 evrov v<br />
gotovini? Govorili smo z odvetnikom<br />
Krstićem, ki pravi, da je šlo najbrž za denar<br />
iz tega kaznivega dejanja. Mar res,<br />
Bešić naj bi leta 2008 obdržal 390.000<br />
evrov od SŽ - ŽGP, vmes bil več let po<br />
zaporih in denar vrnil leta 2018!? Naši<br />
viri menijo, da je šlo za denar ODČ. Glede<br />
tega smo vprašali tako ODČ kot Čeferina<br />
na Uefo, vendar se niso odzvali.<br />
Kot je poudaril Milović,<br />
je zgodba precej drugačna<br />
– z vlogo tedanjega odvetnika<br />
Aleksandra Čeferina kot<br />
»očeta posla«.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
Odvetnik Milan Krstić domneva,<br />
da izvira 390.000 evrov<br />
gotovine, ki jo je leta 2018 ob<br />
priznanju krivde sodišču nakazal<br />
Bešić, od opisanega kaznivega<br />
dejanja iz leta 2008.<br />
VLOGA NADE<br />
DROBNE POPOVIĆ<br />
Milović je v svojem zagovoru pred<br />
drugo oprostilno sod<strong>bo</strong> januarja 2021<br />
navedel, kaj naj bi se dejansko dogajalo.<br />
Kot je pojasnil, je Kostiova 23. novembra<br />
2020 na skrivaj posnel. Ta naj<br />
bi mu razložil celotno ozadje, vendar<br />
sodišče tega posnetka ni sprejelo kot<br />
dokaz. Vse<strong>bo</strong>val naj bi razkritje, da je<br />
bil prejemnik 390.000 evrov Čeferin<br />
in zakaj je sredstva prejel. Med drugim<br />
Milović opozarja, da je Kostiov na sodišču<br />
jasno povedal, da je za to, da gre za<br />
fiktiven posel, vedela tudi Nada Drobne<br />
Popović, v času transakcij iz SŽ - ŽGP v<br />
Bešićevo podjetje poslovna direktorica<br />
SŽ - ŽGP, ki je za štiri izplačila dala<br />
zeleno luč. Niti Drobnetova (kasneje na<br />
čelu Petrola, zdaj članica uprave družbe<br />
Gen-I) se ni znašla med osumljenci.<br />
Po besedah poznavalcev naj bi iz<br />
poročila Urada za preprečevanje pranja<br />
denarja izhajalo, da je z nekajdnevnim<br />
zamikom po vsaki denarni transakciji iz<br />
SŽ - ŽGP v Bešićevo podjetje večji polog<br />
na svoj račun opravil Zoran Drobne, mož<br />
Nade Drobne Popović. Zanimalo nas je,<br />
kako gospa pojasnjuje to okoliščino in<br />
ali je vedela, da je posel fiktiven. Pravi,<br />
da ne, kar je, kot je zapisala, na sodišču<br />
priznal tudi Kostiov na zadnji obravnavi.<br />
Ves čas postopka je imela status priče in<br />
ne osumljenke. Med postopkom je Nacionalnemu<br />
preiskovalnemu uradu (NPU)<br />
poslala dokumentacijo, iz katere izhaja,<br />
da je zgolj odobrila plačila. Na NPU je<br />
pojasnila prilive na svoj osebni bančni<br />
račun in na račun svojega moža, iz česar<br />
»je izhajalo, da niso povezani s fiktivnim<br />
STA<br />
Bešić naj bi leta 2008<br />
obdržal 390.000 evrov od<br />
SŽ - ŽGP, vmes bil več let po<br />
zaporih in denar v gotovini<br />
dostavil leta 2018!?<br />
poslom«. Iz zaključka sodnega postopka<br />
izhaja, da ni prejela nobenih finančnih<br />
koristi, dodaja.<br />
KRONOLOGIJA SHEME<br />
V svojem zagovoru (na drugem sojenju)<br />
je Milović razložil kronologijo, ki sta mu<br />
jo po njegovih besedah zasebno razkrila<br />
Bešić in Kostiov. V ozadju naj bi bilo<br />
izplačilo provizije Odvetniški družbi<br />
Čeferin za njihove storitve na Državni<br />
revizijski komisiji, ki je odločala o pridobitvi<br />
33 milijonov evrov vrednega<br />
posla na javnem razpisu, za katerega<br />
so si prizadevali v podjetju SŽ - ŽGP. Za<br />
ugodno rešitev v prid tega podjetja so<br />
se z ODČ dogovorili za nagrado v vrednosti<br />
enega odstotka – torej 330.000<br />
evrov. Toda namesto da bi pri ODČ izdali<br />
račun, naj bi se Kostiov in Čeferin<br />
dogovorila, da se ta znesek plača preko<br />
računov za fiktivne gradbene storitve<br />
podjetja Nihada Bešića. Slednji naj bi bil
AKTUALNO<br />
35<br />
OČITKI TOŽILCU<br />
BOŠTJANU JEGLIČU<br />
IN ODZIV S TOŽILSTVA<br />
Tožilcu Boštjanu Jegliču, ki je v tej zadevi<br />
vodil pregon v okviru Specializiranega<br />
državnega tožilstva (zdaj je na Vrhovnem<br />
državnem tožilstvu RS), smo postavili nekaj<br />
vprašanj:<br />
Ali drži, da je med sodno preiskavo predlagal<br />
zaslišanje Aleksandra Čeferina kot<br />
priče, in zakaj je nato od tega odstopil?<br />
Je res med sodno preiskavo izjavil, da ne<br />
želi zaslišanja Čeferina kot priče, ker ta<br />
ravno kandidira za predsednika Uefe in<br />
bi mu pojavljanje v procesu (četudi samo<br />
kot priča) škodilo? Zakaj ni dal zahteve na<br />
Urad za preprečevanje pranja denarja, da<br />
naj raziščejo izvor 390.000 evrov gotovine,<br />
ki jo je na sodišče marca 2018 nakazal<br />
Bešić? Posebej v luči, da iz premoženjskih<br />
okoliščin Bešića nikakor ni kazalo, da<br />
gre za njegov denar.<br />
Ponovimo: obveščeni smo bili, da naj bi<br />
denar prišel od Odvetniške družbe Čeferin,<br />
o čemer smo jih vprašali, a brez odziva.<br />
Zakaj ni tožilec zahteval sodne preiskave<br />
za Nado Drobne Popović, nekdanjo<br />
poslovno direktorico SŽ - ŽGP, ki je dala<br />
zeleno luč za izplačila? Tudi iz Jegličevega<br />
odgovora oziroma vrhovnega državnega<br />
tožilstva izhaja, da 390.000 evrov gotovine,<br />
ki je vzniknila pri Bešiću marca 2018<br />
in jo je ob priznanju krivde nakazal na<br />
sodišče, izvira iz kaznivega dejanja leta<br />
2008.<br />
Glede tega, kdo se je in kdo se ni znašel<br />
v kazenskem postopku, so pojasnili, da<br />
je postopek tožilec vodil »zoper vse tiste<br />
osebe, za katere so obstajali zadostni<br />
dokazi za predpisano stopnjo suma, da<br />
so bili udeleženi pri kaznivem dejanju. Na<br />
podlagi ugotovitev policije, ki je pristojna<br />
za odkrivanje kaznivih dejanj in zbiranje<br />
dokazov, je tožilstvo zahtevalo uved<strong>bo</strong> kazenskega<br />
postopka zoper več oseb. Tožilstvo<br />
in sodišče delujeta in svoje odločitve<br />
sprejemata zgolj na podlagi relevantnih<br />
dejstev in dokazov. Navedbe, glede katerih<br />
poizvedujete, je sodišče tekom postopka<br />
ocenilo kot nerelevantne v zvezi z<br />
ugotavljanjem dejanskega stanja.«<br />
V zvezi s tem, da Čeferin ni bil zaslišan,<br />
na tožilstvu razlagajo, da je obramba<br />
(Milović) predlagala njegovo zaslišanje,<br />
čemur tožilstvo ni nasprotovalo, vendar je<br />
obramba nato umaknila predlog za zaslišanje.<br />
»Tudi sodišče je po uradni dolžnosti<br />
ocenilo, da glede na vse izvedene dokaze<br />
in razjasnjeno dejansko stanje zaslišanje<br />
navedene osebe ni potrebno.«<br />
Zanimalo nas je še, katerega leta je postal<br />
tožilec Jeglič disciplinski sodnik pri<br />
NZS. Leta 2019. Do leta 2016 je NZS vodil<br />
Čeferin, ki je v zvezi ohranil velik vpliv<br />
tudi po prevzemu položaja predsednika<br />
Uefe. Kakšno vlogo pri iz<strong>bo</strong>ru Jegliča za<br />
disciplinskega sodnika je imel? Koliko<br />
(skupaj) je do zdaj Jeglič zaslužil iz tega<br />
naslova? Zakaj se ni izločil iz vodenja<br />
pregona zaradi povezave s Čeferinom<br />
preko NZS? Na tožilstvu pojasnjujejo, da<br />
je obramba v času sojenja predlagala izločitev<br />
tožilca, a pri tem ni bila uspešna,<br />
saj za izločitev ni bilo zakonskih pogojev.<br />
»Ker navedenih oseb predmetnega postopka<br />
državni tožilec ni osebno poznal,<br />
tudi ni obstajala nobena dejanska ali<br />
pravna podlaga, da bi predlagal svojo izločitev.«<br />
Na vprašanje, kolikšni so do zdaj<br />
njegovi zaslužki na položaju disciplinskega<br />
sodnika NZS, niso odgovorili. Pravijo,<br />
da je tožilec pred prevzemom te funkcije<br />
pri NZS na tožilstvu zaprosil ter prejel vsa<br />
potrebna predhodna soglasja v skladu z<br />
Zakonom o državnem tožilstvu. V zadevi<br />
je tudi Državnotožilski svet dal mnenje, da<br />
opravljanje dela disciplinskega sodnika<br />
pri NZS ni nezdružljivo ali v konfliktu interesov<br />
z opravljanjem funkcije državnega<br />
tožilca. Pred prevzemom te vloge tožilec<br />
ni bil v nobenem stiku s Čeferinom, trdijo.<br />
zgolj orodje v shemi. Z dogovorom sta<br />
bila seznanjena Nada Drobne Popović<br />
in Lju<strong>bo</strong>mir Šarčević, pravi Milović.<br />
NB Inženiring je jeseni leta 2008 res<br />
izstavil štiri račune in prejel plačilo v<br />
skupni vrednosti 390.000 evrov, toda<br />
tehnično se je zapletlo glede plačila<br />
DDV, v zvezi s čimer je na Fursu posredoval<br />
Milović in zadevo uredil. To je<br />
bila tudi vsa njegova vloga, poudarja,<br />
pri čemer ni vedel za fiktivnost posla.<br />
Od 390.000 evrov je bil odveden DDV v<br />
znesku okoli 65.000 evrov.<br />
Bešić je v uradnem zaznamku za<br />
NPU izjavil, da je 18. ali 19. septembra<br />
2008 Aleksandru Čeferinu v Grosuplju<br />
v gotovini izročil 120.000 evrov. Predsednika<br />
Uefe smo vprašali, ali to drži in<br />
kaj je bila podlaga za to, a ni odgovoril.<br />
Mimogrede, sodišče je februarja 2016<br />
sklenilo, da ODČ v tej zadevi v sodni<br />
preiskavi ne sme zastopati Milovića kot<br />
osumljenca (tedaj so bili še družinski<br />
prijatelji) zaradi suma, da je bila ODČ<br />
prejemnik protipravne premoženjske<br />
koristi. Toda tožilec je šel nato v smeri<br />
krivde Milovića in ne ODČ oziroma Čeferina.<br />
Slednjega in ODČ smo vprašali<br />
Glede na razlago Miloša Milovića<br />
ga je nekdanji prijatelj in zaupnik<br />
Aleksander Čeferin nedolžnega<br />
žrtvoval, da bi sebe zaščitil pred<br />
kazenskim pregonom.<br />
tudi, ali je bila v ozadju fiktivnega posla<br />
res opisana shema, da jim ob plačilu od<br />
Državne revizijske komisije ne bi bilo<br />
treba plačati DDV? Odziva ni bilo. Milović<br />
je v zagovoru poudaril, da je bil<br />
Čeferin »oče posla«. Opozoril je tudi na<br />
sporno ravnanje tožilca Jegliča, za katerega<br />
meni, da je delal Čeferinu v prid,<br />
da se ta ne bi znašel med osumljenci in<br />
kasneje obsojenci.<br />
<br />
Bešić je za NPU izjavil,<br />
da je 18. ali 19. septembra<br />
2008 Aleksandru Čeferinu<br />
v Grosuplju v gotovini<br />
izročil 120.000 evrov.<br />
Osebni arhiv/Žurnal24<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
36<br />
AKTUALNO<br />
LUKA SVETINA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
V<br />
odgovorih na naša novinarska<br />
vprašanja priznava tudi,<br />
da vsi pravosodni policisti v<br />
zavodu niso bili deležni dodatnih<br />
usposabljanj, ki bi jim v težkih<br />
razmerah prišla prav. Sicer pa je v teh<br />
dneh začela veljati novela zakona o izvrševanju<br />
kazenskih sankcij, ki jo je državni<br />
z<strong>bo</strong>r sprejel septembra in ki naj bi<br />
težave reševala. Opozicija meni, da so<br />
ukrepi neučinkoviti.<br />
Ko se je Gbare<br />
zdravil na oddelku za<br />
gastroenterologijo, so<br />
popoldne medicinske sestre<br />
ugotovile, da ga v sobi ni več.<br />
Filmski pobeg zapornika<br />
migranta iz UKC Ljubljanja<br />
je dokaz, DA SITUACIJA<br />
NI POD KONTROLO<br />
Filmski pobeg iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, ki se je letos 21. maja,<br />
kot izhaja iz uradnega zapisnika, ki smo ga pridobili v našem uredništvu, pripetil<br />
vodstvu našega največjega zapora na Dobu, je posledica kadrovske stiske, kar posredno<br />
zdaj priznava tudi generalni direktor Uprave RS za izvrševanja kazenskih sankcij<br />
(URSIKS) Bojan Majcen.<br />
Kaj se je zgodilo? 26-letni obsojeni<br />
migrant Abdalaziz Gbare, po naših informacijah<br />
tihotapec z ljudmi, bi moral<br />
imeti v času zdravljenja v <strong>bo</strong>lnišnici<br />
nadzor pravosodnih policistov. Toda<br />
direktor Zoran Remic se je odločil za<br />
spremem<strong>bo</strong> t. i. »varnostne ocene«, in<br />
sicer, da je zapornik v <strong>bo</strong>lnišnici lahko<br />
sam, čeprav je bil pred tem s strani<br />
pravosodnih policistov, ki so bili vsakodnevno<br />
v stiku z obsojenim, Remic<br />
jasno opozorjen, da Gbare verjetno<br />
hospitalizacijo izsiljuje z namenom poskusa<br />
pobega. Poročali smo, da ima t.<br />
i. varnostno oceno vsak pravnomočno<br />
obsojeni zapornik na Dobu. Remic naj<br />
bi <strong>bo</strong>lnišnično spremstvo odpravil zaradi<br />
kadrovskih težav, saj primanjkuje<br />
pravosodnih policistov.<br />
Ko se je Gbare zdravil na oddelku<br />
za gastroenterologijo, so popoldne medicinske<br />
sestre ugotovile, da ga v sobi<br />
ni več. Ko so uslužbenci preverjali sobe<br />
in prostore na oddelku, so opazili, da je<br />
eden od WC-jev zaprt; ko so ga na silo<br />
odprli, pa so ugotovili, da se v WC-ju<br />
nahajajo obsojenčeve stvari in infuzija,<br />
ki jo je imel priključeno na roko.<br />
Okno je bilo odprto, obsojenca pa ni<br />
bilo v prostoru. Kot izhaja iz uradnega<br />
zaznamka o zaznavi dogodka, je pobegnil<br />
skupaj s telefonom, ki mu ga je<br />
posodila ena od obiskovalk, češ da <strong>bo</strong><br />
poklical starše na Švedsko.<br />
POBEG OBŽALUJEJO<br />
Služba za odnose z javnostmi URSIKS<br />
nam je v imenu Bojana Majcena potrdila,<br />
da je v maju 2024 res prišlo do izrednega<br />
dogodka, ko je obsojenec, ki je bil<br />
na zdravljenju v zdravstveni ustanovi,<br />
pobegnil, in sicer po več dneh hospitalizacije<br />
brez varovanja. »Dogodek obžalujemo<br />
in hkrati poudarjamo, da je zaradi<br />
prezasedenosti in kadrovske stiske<br />
vodstvo zavodov primorano sprejeti<br />
tudi odločitve, ki jih v običajnih pogo-<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
AKTUALNO<br />
37<br />
»Zaradi prezasedenosti in<br />
kadrovske stiske je vodstvo<br />
zavodov primorano sprejeti<br />
tudi odločitve, ki jih v<br />
običajnih pogojih ne bi,<br />
a vedno z ozirom<br />
prioritetnega zagotavljanja<br />
javne varnosti.«<br />
Polovico vseh<br />
pripornikov in<br />
veliko število<br />
zapornikov<br />
predstavljajo<br />
tihotapci ljudi.<br />
jih ne bi, a vedno z ozirom prioritetnega<br />
zagotavljanja javne varnosti. Ravno iz<br />
tega razloga je bila prejšnji teden v Državnem<br />
z<strong>bo</strong>ru RS sprejeta novela Zakona<br />
o izvrševanju kazenskih sankcij<br />
(ZIKS-1I), ki <strong>bo</strong> naslovila izpostavljene<br />
težave zaporskega sistema,« so zapisali.<br />
»Glede usposabljanj drži, da so bila<br />
navedena usposabljanja iz našega predhodnega<br />
odziva namenjena več skupinam<br />
pravosodnih policistov, v skladu<br />
s strokovnimi potrebami, in ne vsem<br />
pravosodnim policistom v zavodu. Vsekakor<br />
pa ne držijo navedbe iz vašega<br />
članka, da se v zavodu ne bi izvajalo<br />
nobenih usposabljanj,« so nam sicer<br />
odgovorili na vprašanje, zakaj zanikajo<br />
navajanje več naših anonimnih virov iz<br />
zapora na Dobu, ki trdijo, da od januarja<br />
niso bili deležni nobene ure usposabljanja,<br />
čeprav bi v skladu z zakonskimi<br />
predpisi morali imeti vsaj dve ali celo<br />
štiri takšne ure na mesec.<br />
Na naše vprašanje, ali si Zoran Remic<br />
res zasluži, da mu Bojan Majcen<br />
vsak mesec izplača nagrado za delovno<br />
uspešnost v višini dobrih 700 evrov<br />
bruto, glede na to, da je sprejel odločitev,<br />
zaradi katere je iz javne ustanove pobegnil<br />
nevaren zapornik in ogrozil splošno<br />
varnost, pa so nam iz URSIKS odgovorili,<br />
»da ste o izplačilu delovne uspešnosti<br />
direktorja naše pojasnilo že prejeli. V zaporih<br />
se vsakodnevno dogajajo izredni<br />
dogodki. Naši zaposleni jih poskušajo z<br />
različnimi strokovnimi pristopi preprečiti,<br />
vendar na žalost ni mogoče preprečiti<br />
vseh. To ne pomeni, da zaposleni in<br />
vodstvo ne delajo dobro, saj se v danih<br />
razmerah maksimalno trudijo za zagotavljanje<br />
vseh vidikov varnosti – tako<br />
med zaprtimi osebami in zaposlenimi v<br />
zaporu kot zunaj njega.«<br />
O delu predsednika sindikata pravosodnih<br />
policistov v zaporu na Dobu Leona<br />
Lobeta, ki ga Remic stalno nagrajuje<br />
z višjo plačo, pravosodni policisti pa<br />
pravijo, da zanje ne naredi popolnoma<br />
ničesar, da bi se zadeve iz<strong>bo</strong>ljšale, pa se<br />
v URSIKS niso želeli opredeljevati, rekoč,<br />
da je sindikalna organizacija samostojna<br />
pravna oseba. »Medse<strong>bo</strong>jna<br />
razmerja med URSIKS in sindikatom<br />
so urejena s pogod<strong>bo</strong>, določila le-te pa<br />
se dosledno upoštevajo,« zaključujejo.<br />
Sicer so nam očitali tudi, da kršimo določbe<br />
Kodeksa novinarjev Slovenije in<br />
da smo informacije, pridobljene s strani<br />
anonimnih virov, objavili enostransko.<br />
Ob tem avtor vrstic dodaja, da smo vse<br />
odgovore s strani URSIKS v obeh primerih,<br />
ko smo poročali o razmerah na<br />
Dobu, objavili v samostojnem članku.<br />
NOVELA ZAKONA<br />
Novela Zakona o izvrševanju kazenskih<br />
sankcij, o kateri govori Majcen,<br />
sicer vladi daje pravno podlago, da<br />
sprejme odlok za začasne ukrepe v zaporih<br />
v primeru zaostrenih varnostnih<br />
razmer zaradi prezasedenosti. Naloge<br />
pravosodnega policista bi tako lahko<br />
opravljali zaposleni v upravi, ki so pred<br />
tem že bili pravosodni policisti. Poleg<br />
tega novela predvideva tudi možnost<br />
prekinitve prestajanja kazni zapora in<br />
možnost odloga nastopa kazni zapora<br />
ali nadomestnega zapora. Pravosodna<br />
ministrica Andreja Katič trdi, da<br />
so predvidene ustrezne varovalke, ki<br />
preprečujejo, da bi bila ogrožena varnost<br />
državljanov, kot se je to pripetilo v<br />
primeru filmskega pobega iz UKC Ljubljana.<br />
Katičeva je medijem še zatrdila,<br />
da čeprav je zasedenost zaporov trenutno<br />
skoraj 140-odstotna, kar pomeni,<br />
da tako polni še nikoli niso bili, zapori<br />
ostajajo relativno varni, ker zaposleni<br />
vlagajo maksimalno angažiranost<br />
v reševanje vsakodnevnih težav. »A to<br />
vpliva na težave z zagotavljanjem prostora,<br />
vzdrževanjem reda in discipline,<br />
izvajanjem programov, zagotavljanjem<br />
zdravstvenega varstva ter prevozom<br />
na obravnave na sodišča. Dodaten izziv<br />
so kadrovske težave, saj upravi za izvrševanje<br />
kazenskih sankcij ne uspe zaposliti<br />
ustreznega števila pravosodnih<br />
policistov,« je še priznala.<br />
Da polovico vseh pripornikov in veliko<br />
število zapornikov predstavljajo tihotapci<br />
ljudi, pa so ob potrditvi novele zakona<br />
v parlamentu opozorili v opoziciji.<br />
Tako je poslanec NSi Franc Medic dejal,<br />
»da namesto, da bi zagrizli v bistvena<br />
problema nezakonitih migracij in presla<strong>bo</strong><br />
plačanih pravosodnih policistov,<br />
sprejemamo začasne ukrepe, ki ne <strong>bo</strong>do<br />
odpravili prostorske stiske v zaporih in<br />
ne <strong>bo</strong>do privabili novih prepotrebnih<br />
kadrov«. Podobno kritični so bili tudi<br />
v SDS. Po besedah Andreja Hoivika sta<br />
glavna izziva na področju izvrševanja<br />
kazenskih sankcij prenizke plače pravosodnih<br />
policistov in prostorska stiska v<br />
zaporih. Tega pa novela zakona ne naslavlja,<br />
je poudaril. Zakon tudi uvaja nove<br />
odloke, ki ne <strong>bo</strong>do imeli omejenega časovnega<br />
roka, kar po mnenju Hoivika<br />
potencialno ogroža vse prebivalce Slovenije.<br />
Opozicija je še opozorila, da naj bi<br />
zakon omogočal prekinitev prestajanja<br />
kazni zapora ali odlog nastopa kazni<br />
tudi tihotapcem migrantov. Katičeva to<br />
zavrača s pojasnili, da so tihotapci večinoma<br />
priporniki, kar pomeni, da zanje<br />
prekinitev prestajanja kazni zapora<br />
ne bi bila mogoča.<br />
<br />
Pravosodna ministrica<br />
Andreja Katič trdi, da<br />
so predvidene ustrezne<br />
varovalke, ki preprečujejo,<br />
da bi bila ogrožena varnost<br />
državljanov, kot se je to<br />
pripetilo v primeru filmskega<br />
pobega iz UKC Ljubljana.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
38<br />
AKTUALNO<br />
Če smo bitja<br />
smisla, potem<br />
ne moremo,<br />
da ne bi verovali.<br />
Deset zapovedi 21. stoletja<br />
(1. ZAPOVED)<br />
Zahodna civilizacija temelji na judovsko-krščanski tradiciji. To je dejstvo, ki velja tako za verujoče<br />
kot neverujoče. Svete knjige niso niti pravljice niti alegorije, ampak sim<strong>bo</strong>lni napotki za življenje.<br />
ANDREJ DRAPAL<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Okoliščine življenja danes se<br />
pomembno razlikujejo od<br />
tistih izpred začetkov našega<br />
štetja, ki so narekovale deset<br />
zapovedi. Če želimo zahodno civilizacijo<br />
ohraniti, potem je naša dolžnost,<br />
da deset zapovedi osmislimo na ozadju<br />
okoliščin 21. stoletja. Deset prispevkov<br />
poučenega laika ni kateheza, ampak le<br />
nežen opomin, saj lahko le vsak zase<br />
osmisli sim<strong>bo</strong>lno izročilo.<br />
VERUJ V ENEGA BOGA<br />
Prva zapoved je med vsemi naj<strong>bo</strong>lj<br />
razdvajajoča, saj je kristjanu samoumevna,<br />
ateistu pa na videz v celoti nesprejemljiva.<br />
Bolje rečeno: za ateista je<br />
»non sequitur«, saj ateist načelno ne<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
veruje in je torej vprašanje, ali veruje v<br />
enega Boga, nesmiselno.<br />
Pa je sploh mogoče, da človek že v<br />
načelu ne bi veroval oziroma da ne bi<br />
veroval vsaj v nekaj?<br />
Ivan Minatti je napisal:<br />
Nekoga moraš imeti rad,<br />
pa čeprav trave, reko, drevo<br />
ali kamen,<br />
nekomu moraš nasloniti roko<br />
na ramo,<br />
da se, lačna, nasiti bližine …<br />
Z njim bi lahko preprosto rekli: v nekaj<br />
moraš verovati, pa čeprav ...<br />
Lahko pa se travmatične točke ateista<br />
glede vere lotimo tudi manj pesniško<br />
in <strong>bo</strong>lj analitično. Postrenesančna<br />
znanost oziroma vsaj znanost, kot nam<br />
jo predstavlja prevladujoča sekularna<br />
ideologija zahodnih šolskih sistemov,<br />
naj bi temeljila na izgonu vere iz razuma.<br />
Znanost naj bi omogočila, da ta<br />
svet, vključno s človekom, razčlenimo<br />
na najmanjše delčke realnosti, iz katerih<br />
<strong>bo</strong> potem mogoče to realnost v celoti<br />
sestaviti nazaj. Vizija take znanosti je<br />
razumeti celoto, predvsem tudi celoto<br />
človeka kot razumskega in emocionalnega<br />
bitja, brez vrzeli v razumevanju, ki<br />
jih je predznanstvena misel zapolnjevala<br />
z <strong>bo</strong>govi, čudeži in drugimi paranormalnimi<br />
pojavi. To pa <strong>bo</strong> mogoče,<br />
ko se prebijemo do osnovnih delcev.<br />
Fizika je v 20. stoletju materijo razčlenila<br />
na osnovne delce: elektrone,<br />
kvarke, mezone (in mnoge druge), in
Komentar AKTUALNO 39<br />
Znanost je v želji<br />
po eliminaciji Boga<br />
dokazala prvi stavek<br />
Janezovega evangelija.<br />
nedvoumno dokazala, da so oni ena<br />
sama nedoločenost. V realizaciji vizije<br />
zapolnitve vrzeli, ki bi racionalno onemogočila<br />
nadnaravne sile, so prišli do<br />
tega, da ti delci niso nič drugega kot vrzel<br />
sama. Lahko bi rekli, da je znanost<br />
dokazala, da je narava sama nadnaravna,<br />
ena sama nedoločenost. Iz narave<br />
so se trudili izločiti <strong>bo</strong>žansko, a so dokazali,<br />
da se s seciranjem narave pride<br />
do racionalno dokazljive nematerialnosti<br />
tistega, kar tvori materijo.<br />
Znanost s tem seveda ni dokazala<br />
obstoja Boga, je pa dokazala, da ga racionalno<br />
ni mogoče izločiti, kar je bil<br />
njen cilj.<br />
NAJPREJ JE BILA BESEDA<br />
Dokazala pa je še nekaj več, da je na<br />
začetku bila beseda oziroma logos. Ne<br />
le, da je bil najprej logos in je iz njega<br />
nastalo vse ostalo, ampak je logos še<br />
vedno osnovni delec materije. Kvantni<br />
oziroma osnovni delci navsezadnje<br />
niso nič drugega kot razlika, ki ustvarja<br />
razliko – to pa je tisto, čemur informatiki<br />
rečejo informacija.<br />
Znanost je v želji po eliminaciji Boga<br />
dokazala prvi stavek Janezovega evangelija.<br />
S tem seveda ni dokazala Boga<br />
(ker tega ni mogoče dokazati, kar so dokazovali<br />
mnogi misleci z Immanuelom<br />
Kantom na čelu), je pa na široko razprla<br />
nujo (in ne le možnost) prepoznavanja<br />
nečesa, kar je nedoumljivo. Nedoumljiva<br />
je beseda ponavljajo mnoge svete<br />
knjige in ne le Biblija (Izaija 55,8–9, Slovenski<br />
standardni prevod).<br />
In tu pridemo do srčike dokaza, da<br />
je vera človeku imanentna oziroma da<br />
človeka brez vere ni, tako kot ni materije<br />
brez nedoločenosti. Nedoumljivost<br />
namreč pomeni, da nečesa ne moremo<br />
razumeti, lahko pa tisto umimo. To,<br />
da nekaj raz-umemo, namreč pomeni<br />
točno raz-umljenje; odstranitev umevanja.<br />
Umevanje je vedno holistično,<br />
s celim telesom in to predvsem, ko gre<br />
za razumski del umevanja, za soočanje<br />
s sim<strong>bo</strong>lnim.<br />
Kaj je sim<strong>bo</strong>lno? To je nekaj, česar ni<br />
mogoče objektivizirati (in smo spet pri<br />
kvantni nedoločenosti). To je nekaj, kar<br />
sproti nastaja v interakciji; kar nastane<br />
(kreacija!) z našo aktivnostjo. Pomen<br />
sim<strong>bo</strong>lnega kreiramo sproti, vsakič posebej,<br />
<strong>bo</strong>disi subjektivno <strong>bo</strong>disi v izmenjavi<br />
besed, kot nas to uči Kabala. Smisel<br />
ni definiran vnaprej, objektivno in<br />
racionalno, ampak nastaja na podlagi<br />
subjektivne volje. Sim<strong>bo</strong>li nam omogočajo,<br />
da ustvarjamo smisel.<br />
Krog do vere je tako sklenjen. Če<br />
smo bitja smisla, potem ne moremo,<br />
da ne bi verovali. Skupaj z Dantejem<br />
bi torej lahko rekli: Odpovejte se vsemu<br />
upanju vi (neverniki), ki vstopate. Odpovejte<br />
se upanju, da je ateizem možen.<br />
PRAKTIČNI NAPOTKI<br />
Preostane še razumevanje vere v enega<br />
Boga. Ta del je za sodobnika 21. stoletja<br />
še <strong>bo</strong>lj zagoneten, pa tu ne mislim na<br />
eshatološka pojasnjevanja troedinosti<br />
Boga in njegove inkarnacije v Jezusu<br />
Kristusu. Nenazadnje obstaja več krščanskih<br />
tradicij, ki si vsaka na različne<br />
načine pojasnjujejo to enost.<br />
Prav tako nam ni v pomoč izvrstna<br />
kritika različnih politeizmov in mnogo<strong>bo</strong>štev<br />
v knjigi O Božjem mestu svetega<br />
Avguština. Kaj je on vedel o dilemah<br />
glede umetne inteligence, razvoja<br />
demokracije ali celo arbitrarnem odločanju<br />
o lastnem spolu?<br />
Prav tako se lahko zgolj zabavamo<br />
ob spoznanju, da je ateist in marksistično<br />
orientiran psihoanalitik Jacques<br />
Albert Einstein proti koncu<br />
svojega življenja Boga sicer<br />
ni dokazal, ga je pa zaradi<br />
doslednosti svoje znanstvene<br />
metode zaslutil.<br />
Lacan svojo teorijo nezavednega zgradil<br />
okrog faličnega označevalca, ki je<br />
neke vrste iracionalni element vsakega<br />
racionalnega. S tem je Lacan namreč to<br />
eno, to nedoumljivo realno, tega <strong>bo</strong>ga<br />
postavil kot konstitutivni element realnosti.<br />
Če kdo, je <strong>bo</strong>žanstvo dokazal<br />
prav on, le da se tega ni zavedal. Še več,<br />
na nek način je s tem dokazal enost tega<br />
<strong>bo</strong>žanskega in torej nujnost vere v enega<br />
Boga. V tem je proti svoji volji podprl<br />
Alberta Einsteina, ki proti koncu svojega<br />
življenja Boga sicer ni dokazal, ga je<br />
pa zaradi doslednosti svoje znanstvene<br />
metode zaslutil.<br />
A če pustimo znanost ob strani in se<br />
vprašamo, kakšen je praktičen napotek<br />
te zapovedi za zahodnjaka 21. stoletja?<br />
Kajti kot rečeno: svete knjige so predvsem,<br />
če ne izključno, neke vrste uporabniški<br />
priročniki za življenje.<br />
Kaj prva zapoved govori podjetniku?<br />
Naj te ne premamijo priložnosti<br />
izven obvladljivega kroga poslovnega<br />
modela. Imej fokus. Odvrzi vse, kar te<br />
moti pri realizaciji vizije. Vizija je ena<br />
sama; če jih je več, <strong>bo</strong>š zabredel v težave.<br />
Loči svoje poslanstvo, tisto, kar delaš<br />
dobrega za druž<strong>bo</strong>, od vizije, ki mora<br />
biti tvoj edini <strong>bo</strong>g.<br />
Kaj prva zapoved govori politiku?<br />
Ne skači od stranke do stranke. Bodi<br />
zvest enemu sebi. Ne ustvarjaj znotraj<br />
sebe več <strong>bo</strong>gov. Tvoj <strong>bo</strong>g je tvoj notranji<br />
glas, ne pa politične kreature, ki te vabijo<br />
enkrat sem, drugič drugam.<br />
Kaj prva zapoved govori sleherniku?<br />
Hrbtenica je ena sama. Naj te ne<br />
premamijo mišice, ki jih je več in vsaka<br />
šepeta svoje sladke besede. Kot si en<br />
sam ti, ki si utelešenje te enosti. Enak si<br />
sam s sa<strong>bo</strong>. Naj te ne zavedejo cvetovi<br />
mnogospolnosti, mnogokulturnosti in<br />
podobnih pasti, ki so kot mamilo, ki<br />
kratkoročno omogoča užitek, kmalu<br />
zatem pa pogu<strong>bo</strong> in izgu<strong>bo</strong> svoje enosti<br />
in edinstvenosti.<br />
Ostale zapovedi pa <strong>bo</strong>do vsem dale<br />
še ostale napotke.<br />
<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
40<br />
POŽAREPORT<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
Gibanje Svo<strong>bo</strong>da vidno<br />
RAZPADA NA TRI DELE<br />
Komentar<br />
Damir Črnčec že išče novega gospodarja, Golob pa blefira o evropskih službah. Vse to se<br />
seveda ne <strong>bo</strong> zgodilo že danes ali jutri niti pojutrišnjem, se <strong>bo</strong> pa – v takšni ali drugačni<br />
obliki – zanesljivo dogajalo najkasneje (do) novembra prihodnje leto …<br />
Najnovejši verbalni spopad<br />
na odprti sceni med poslancem<br />
Gibanja Svo<strong>bo</strong>da Miroslavom<br />
<strong>Gregor</strong>ičem in novo<br />
šefinjo Svo<strong>bo</strong>dinih poslancev Natašo<br />
Avšič Bogovič ter skorajšnja zamenjava<br />
generalnega sekretarja »Golo<strong>bo</strong>ve<br />
stranke« Roka Marolta z Andrejem<br />
Klemencem* (vir: Požareport, Delo) so<br />
pravzaprav samo naj<strong>bo</strong>lj očitni zunanji<br />
znaki hudih zakulisnih in pred javnostjo<br />
prikritih frakcijskih <strong>bo</strong>jev znotraj največje<br />
vladajoče stranke, kjer se nekateri<br />
– o čemer smo na Požareportu pred dnevi<br />
že poročali – intenzivno pripravljajo<br />
na »čas po Robertu Golobu«.<br />
Vse to skupaj je začinjeno z neusahljivim<br />
padanjem podpore Svo<strong>bo</strong>di<br />
na vseh anketah javnega mnenja, kjer<br />
se podpora Gibanju Svo<strong>bo</strong>da trenutno<br />
giblje med 13 in 16 odstotki, pri čemer<br />
nekateri poznavalci ocenjujejo, da je ta<br />
podpora v resnici še nižja, Golob sam pa<br />
je javnomnenjsko že zdaj pozicioniran<br />
nižje od svoje stranke.<br />
GENIJI, PA DESNI IN LEVI<br />
Realno stanje je namreč naslednje:<br />
stranka Svo<strong>bo</strong>da (beri poslanska skupina<br />
Gibanja Svo<strong>bo</strong>da) vidno razpada, in<br />
to na tri dele.<br />
• Na tako imenovane »genije«, to<br />
je nekdanje Golo<strong>bo</strong>ve uslužbence<br />
na Gen-I in Golo<strong>bo</strong>v prijateljski oziroma<br />
družinski krog, ki naj bi ostal<br />
zvest njemu.<br />
• Na tako imenovano »desno frakcijo«<br />
Svo<strong>bo</strong>de pod vodstvom ministra<br />
za finance Klemna Boštjančiča, ki je<br />
hkrati podpredsednik vlade in Svo<strong>bo</strong>de.<br />
Ti imajo ambicije politično<br />
preživeti Goloba (vsaj Boštjančič tega<br />
ne skriva) in se po možnosti podati<br />
na prihodnje volitve celo kot samostojna<br />
»žlahtna« sredinska stranka.<br />
Ta frakcija je, denimo, svojo moč<br />
dokazala tudi prejšnji teden, ko je<br />
Svo<strong>bo</strong>da za novo guvernerko Banke<br />
Slovenija podprla Sašo Jazbec, državno<br />
sekretarko na ministrstvu za<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
finance, ki seveda prihaja iz kroga t. i.<br />
»bankirjev« (nekoč Bratovščina sinjega<br />
galeba), ne pa recimo Toneta Ropa,<br />
ki je užival podporo SD in – pozor –<br />
tudi <strong>Gregor</strong>ja Golobiča. In tudi prej<br />
omenjeni Klemenc (sicer nekdanji generalni<br />
sekretar Cerarjeve SMC) dela<br />
v Boštjančičevem kabinetu.<br />
• Na skrajno levico Svo<strong>bo</strong>de, ki <strong>bo</strong> sestavni<br />
ali priključeni del nove – slejkoprej<br />
nastale – leve stranke pod<br />
okriljem tranzicijske levice (beri: Milana<br />
Kučana in Golobiča). Temu, delovno<br />
rečeno novemu Zaresu, se <strong>bo</strong>do<br />
skoraj zagotovo pridružili tudi Luka<br />
Mesec (Levica), Mojca Šetinc Pašek<br />
(samostojna poslanka) in Urška Klakočar<br />
Zupančič, danes kričeča, pojoča<br />
in predvsem sporna predsednica<br />
državnega z<strong>bo</strong>ra, ki jo Kučan, kot vidimo,<br />
na vse pretege javno zagovarja.<br />
Vse skupaj je začinjeno<br />
z neusahljivim padanjem<br />
podpore Svo<strong>bo</strong>di, ki se<br />
trenutno giblje med 13 in<br />
16 odstotki, Golob sam pa<br />
je javnomnenjsko že zdaj<br />
pozicioniran nižje od<br />
svoje stranke.<br />
Vse to se seveda ne <strong>bo</strong> zgodilo že danes<br />
ali jutri niti pojutrišnjem, se <strong>bo</strong> pa –<br />
v takšni ali drugačni obliki – zanesljivo<br />
dogajalo najkasneje (do) novembra prihodnje<br />
leto (2025), v letu, ki ga ne <strong>bo</strong>do<br />
zaznamovale že večkrat obljubljene Golo<strong>bo</strong>ve<br />
reforme, ampak banalnejši predvolilni<br />
prestopi poslancev (reši se, kdor<br />
se more) in drugih vidnih imen med političnimi<br />
strankami ter že tradicionalno<br />
predvolilno formiranje novih političnih<br />
strank. Takrat <strong>bo</strong> svojo stranko ustanavljal<br />
tudi Anže Logar.<br />
Damir Črnčec, famozni državni sekretar<br />
na ministrstvu za obram<strong>bo</strong> in<br />
eden od Golo<strong>bo</strong>vih operativcev, vedno<br />
strogo navajen na politične gospodarje<br />
(Janez Janša, Marjan Šarec, Robert<br />
Golob), že zdaj išče novega gospodarja.<br />
Ponuja se namreč skupaj s preostanki<br />
LMŠ (kamor sodijo minister za notranje<br />
zadeve Boštjan Poklukar in podobno),<br />
desni frakciji Svo<strong>bo</strong>de, saj med levimi<br />
nima prihodnosti, skratka – Boštjančiču<br />
in bankirjem. Ter hkrati potihoma lobira,<br />
da bi postal član uprave Petrola.<br />
BLEF O EVROPSKIH SLUŽBAH<br />
Golob pa je lansiral informacije, da ima<br />
ponudbe za službe v – neimenovanih –<br />
»evropskih energetskih družbah«, kot<br />
dokaz za to pa prilaga tezo, kako zelo ga<br />
ceni predsednica Evropske komisije Ursula<br />
von del Leyen. Kar je seveda spet<br />
čisto navadno blefiranje. Kako zelo Goloba<br />
ceni von der Leynova, smo namreč<br />
imeli priložnost plastično spoznati med<br />
dosedanjo kandidaturo Tomaža Vesela<br />
in Marte Kos za evropskega komisarja<br />
oziroma komisarko, kjer je bil Golob<br />
<strong>bo</strong>lj ko ne predpražnik von der Leynove.<br />
Govorice, da naj bi dobival ponudbe<br />
evropskih energetskih družb, sicer spominjajo<br />
na Golo<strong>bo</strong>va hvalisanja še pred<br />
njegovo ponovno vrnitvijo na poklicno<br />
politično sceno, ko se je hvalil, kako se<br />
za vstop v lastništvo Gen-I zanimajo<br />
tuje korporacije, v resnici pa je on sam<br />
pošiljal pisma na EBRD (Evropsko banko<br />
za obnovo in razvoj), če jih morda<br />
zanima Gen-I. Toda takrat se žal še ni<br />
na splošno vedelo, da medijsko oklicani<br />
slovenski Steve Jobs kot po tekočem<br />
traku laže …<br />
* Za funkcijo generalnega sekretarja<br />
se je sicer <strong>bo</strong>ril tudi Andrej Ribič, član<br />
uprave Darsa.
Kolumna<br />
Kako USTREČI …<br />
JU3 2052<br />
Dnevno nas <strong>bo</strong>mbardirajo s sporočili, kako pomembno je biti srečen,<br />
hkrati pa tudi, kaj pomeni biti uspešen.<br />
41<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
Včasih se mi zdi, da svet ne počne<br />
drugega, kot da si ustvarja<br />
nerealna pričakovanja. Ogromno<br />
ljudi zato sploh ne opazi,<br />
da se sreča skriva v drobnih, malodane<br />
nevidnih stvareh.<br />
Vseh ljudi ne moremo imeti enako<br />
radi. Lahko pa jim, vsaj v teoriji,<br />
priznavamo enake pravice, kot si jih<br />
lastimo sami. Odkimavate? Pravite,<br />
da se motim? Da nismo vsi enaki pred<br />
zakonom? Drži, teorija je eno, v praksi<br />
je marsikaj drugače: tisti, ki pripadajo<br />
določeni politični opciji, se vsaj na družabnih<br />
omrežjih počutijo dovolj močne<br />
in nedotakljive, da nasprotnike, ki razmišljajo<br />
drugače, pljuvajo in jih zmerjajo.<br />
To slednje pa ni več stvar politike,<br />
ampak srčne kulture. Si 'plašur' ali nisi<br />
'plašur', so rekli v starih časih.<br />
KAKO USTREČI OTROKU,<br />
KI ŠE NIKOLI NI SLIŠAL<br />
BESEDE »NE«?<br />
Postavljanje meja je ključno za otrokovo<br />
zdravo odraščanje. A kako <strong>bo</strong>mo to sveto<br />
pravilo upoštevali v družini, če ga niti<br />
odrasli ne zmoremo udejanjati? Otrok,<br />
ki ni vajen slišati »ne«, <strong>bo</strong> težko razumel,<br />
da svet ne deluje po njegovih željah.<br />
Kako mu vtepsti v glavo, kaj pomeni odgovornost,<br />
potrpljenje in sodelovanje?<br />
Leonida Zalokar je dejala: »Pred vrati<br />
zavodov je na stotine otrok s psihopatskimi<br />
potezami.« Kaj pa odraslih?<br />
KAKO USTREČI<br />
ZAHTEVNEMU POTROŠNIKU?<br />
Potrošniki danes pričakujejo ne le visoko<br />
kakovost izdelkov in storitev, ampak<br />
tudi zelo ugodno ceno. Pred nekaj<br />
tedni, takoj po prispevku o propadanju<br />
Alpine iz Žirov v Tedniku, so se oglašali<br />
številni dušebrižniki, češ, poglej jih, še<br />
eno tovarno pošiljajo rakom žvižgat! Pri<br />
tem pa se nihče od njih ni vprašal, kje<br />
pa sam kupuje čevlje. Če bi jih v Alpini,<br />
bi bila ta še danes cvetoče podjetje.<br />
KAKO USTREČI MLADIM?<br />
Mladi so danes drugačni, kot so bili<br />
stari starši. Le-ti so brez ugovora delali<br />
tudi ob so<strong>bo</strong>tah, pogosto celo ob nedeljah.<br />
Tudi pouk smo imeli ob so<strong>bo</strong>tah.<br />
Brez takšnih in drugačnih »naravoslovnih<br />
in kulturnih« dni! Moja generacija<br />
je v okolici osnovne šole najprej fizično<br />
pomagala pri urejanju rokometnega in<br />
nato še košarkarskega igrišča. Danes<br />
tam stoji vrtec. Med šolskim letom smo<br />
imeli nešteto ur pogozdovanja. Starši so<br />
udarniško gradili tovarniške hale, zadružne<br />
domove, gasilske domove, kanalizacijo,<br />
vodovod, ceste. Še malico so<br />
prinesli s se<strong>bo</strong>j, v socializmu se udarništva<br />
pač ni plačalo. Danes se provladni<br />
NVO-ji, ki naj bi bili nekakšen podaljšek<br />
tega udarnišva, valjajo v denarju.<br />
Mladi navijajo za štiridnevni delovni<br />
teden, delo od doma, veliko prostega<br />
časa ter seveda ustrezno visoke plače.<br />
Zakaj je praktično nemogoče dobiti kader<br />
za v domove za starejše? Ne samo<br />
zaradi mizernih plač, da ne <strong>bo</strong> pomote,<br />
ampak tudi zaradi triizmenskega dela<br />
in dela ob vikendih.<br />
Morda bi se bilo treba kdaj<br />
pa kdaj usesti in se nehati<br />
primerjati z drugimi.<br />
Željam, ki jih ima tako imenovani<br />
»sodobni svet«, je praktično nemogoče<br />
ustreči. Evropa se sicer nekaj trudi, a<br />
kakšen je rezultat? Nobena celina v tolikšni<br />
meri gospodarsko ne nazaduje kot<br />
prav naša. Če uničimo gospodarstvo, če<br />
sanjamo zgolj in samo o »sončnih plateh«<br />
življenja, se <strong>bo</strong> kmalu zgodilo, da si<br />
<strong>bo</strong>mo odžagali vejo, na kateri sedimo.<br />
KAKO USTREČI PRIJATELJEM?<br />
Tudi sobivanje v družbi je lahko zelo<br />
naporno. Kako ustreči bližnjim, da<br />
<strong>bo</strong>do zadovoljni, da ne <strong>bo</strong> zamer, da<br />
nas ne <strong>bo</strong>do vlačili po zobeh? Ljudje<br />
smo postali prezahtevni. Če sije sonce,<br />
nam ni prav, če dežuje – še manj. Če je<br />
sosedova trava <strong>bo</strong>lj zelena, jemljemo<br />
apaurine, če ni, se sprašujemo, kaj skrivajo<br />
pred nami, ker mi vemo, da bi tista<br />
trava pač morala biti zelena.<br />
KAKO PA USTREČI SEBI?<br />
To lahko pomeni, da smo hvaležni za<br />
male stvari. Morda bi se bilo treba kdaj<br />
pa kdaj usesti in se v fovšiji, ki nam<br />
razjeda notranjost, nehati primerjati<br />
z drugimi. Verjemite, vsak človek nosi<br />
na ramenih breme, ki morda ni vidno,<br />
a tistemu, ki ga nosi, povzroča sive lase.<br />
Ustreči vsem drugim in vsem pričakovanjem<br />
praktično ni mogoče. A do tega<br />
spoznanja včasih pridemo prepozno.<br />
V spominu mi je ostalo praznovanje<br />
nekega rojstnega dne. Gostiteljica se je<br />
izjemno potrudila, na mizi je bilo marsikaj,<br />
kar si srce poželi le v domišljiji. A<br />
ne <strong>bo</strong>di vrag! Najprej se oglasi gospa, ki<br />
je sedela zraven mene: »Zadovoljni bi<br />
bili, če bi nam skuhala samo ješprenj z<br />
domačo klobaso. Od vse te hrane me <strong>bo</strong><br />
samo želodec <strong>bo</strong>lel …« Ni minila minuta,<br />
ko je povzela beseda druga: »Name<br />
pa nisi nič mislila, saj veš, da sem alergična<br />
na gluten?« Oglasile so se še tri<br />
in malo pogodrnjale. Gostiteljica se je<br />
samo smehljala. Poklicala je moža in ga<br />
prosila, da ji pomaga. V nekaj trenutkih<br />
sta z mize odnesla vse, celo krožnike in<br />
jedilni pri<strong>bo</strong>r. Potem je stopila do vrat<br />
vrtne ute, jih odprla in rekla: »Nasvidenje,<br />
drage gospe!« Od tistega dne jo<br />
imam še raje, kot sem jo imela prej. <br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
42<br />
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />
»Ob polnoči je naš polk<br />
VSTOPIL V BOJ!« (16. del)<br />
Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali na številna <strong>bo</strong>jišča.<br />
Mnogi od njih se niso nikoli več vrnili. Objavljamo njihove misli, opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali,<br />
in skrbi, ki jim niso dale spati. Predstavljamo vam dogodke 25. in 26. avgusta 1914.<br />
DR. VALENTIN AREH<br />
WIKIPEDIA<br />
V<br />
prvih <strong>bo</strong>jih avgusta 1914, ko je<br />
ruska vojska prestopila mejo<br />
in napadla Avstro-Ogrsko,<br />
so bili ruski vojaki poraženi<br />
severno in vzhodno od ukrajinskega<br />
mesta Lviv. Uspehi so presenetili tudi<br />
avstro-ogrski generalštab, saj so imeli<br />
številni ruski poveljniki prednost. V<br />
nasprotju z avstro-ogrskimi častniki so<br />
mnogi imeli vojne izkušnje iz rusko-japonske<br />
vojne (1904–1905), ruska vojska<br />
pa je imela tudi precej večje število<br />
mož in topov. Veliko večino Slovencev<br />
na <strong>bo</strong>jišču so takrat sestavljali mladi<br />
kmečki fantje. Čeprav niso imeli nobenih<br />
vojnih izkušenj, so se presenetljivo<br />
dobro izkazali v <strong>bo</strong>jih z Rusi.<br />
VOJAKI ŠOKIRANI ZARADI<br />
BRUTALNEGA NASILJA<br />
Eden od slovenskih časopisov je kasneje<br />
objavil pričevanja prvih ranjenih<br />
Slovencev: »Slovenski ranjenci pripovedujejo,<br />
da je v <strong>bo</strong>ju z Rusi Slovenec<br />
Lovšin zaplenil zastavo nekega ruskega<br />
polka. V hudem <strong>bo</strong>ju, v katerem so bili<br />
slovenski fantje, je iztrgal Rusom rusko<br />
zastavo in si jo ovil okoli telesa ter se<br />
<strong>bo</strong>ril dalje, Lovšin ni ranjen ter se <strong>bo</strong>ri<br />
dalje na ruskem <strong>bo</strong>jišču. Od kod je Lovšin<br />
doma, nam ni znano.«<br />
S hrabrostjo so se v <strong>bo</strong>ju izkazali<br />
tudi slovenski Nemci iz Mari<strong>bo</strong>ra. Eden<br />
od nadporočnikov je v graški <strong>bo</strong>lnišnici<br />
težko ranjen pripovedoval novinarju:<br />
»Naši štajerski polki, med katerimi sta<br />
bila tudi domobranska polka št. 3 iz<br />
Gradca in 26 iz Mari<strong>bo</strong>ra, so že 25. avgusta<br />
pri mestu Przemàslany šli v <strong>bo</strong>j<br />
zoper mnogo močnejšega sovražnika.<br />
Naši polki so bili središče graškega korpusa.<br />
Boji pri kraju Przemlislany so bili<br />
zelo vroči ...«<br />
Novinarska poročila o prvih <strong>bo</strong>jih z<br />
Rusi so bila takrat še zelo skopa. Kaj se<br />
je dogajalo tiste dni, <strong>bo</strong>lje opisuje nemški<br />
poveljnik Raimund Budiner, ki se je<br />
s Slovenci <strong>bo</strong>ril v Galiciji. Opisuje težke<br />
<strong>bo</strong>je 25. avgusta in srhljivo noč, ki je sledila.<br />
Vojaki so bili v šoku zaradi brutalnih<br />
prizorov nasilja ter na stotine ubitih<br />
in ranjenih, saj tako grozljivih prizorov<br />
niso bili vajeni. Oberst Budeiner je zapisal:<br />
»Nastopila je tema s svojimi srhljivimi<br />
sencami. Prvi ranjeni in mrtvi so<br />
razkrili resen obraz vojne. Odjeknili so<br />
streli skozi noč. Luči zdravnikov so srhljivo<br />
utripale po poljih. Kmetije, ki so jih<br />
zažgali Rusi, so gorele kot bakle, žarele<br />
Avstro-ogrski vojaki v Galiciji.<br />
naravnost v ne<strong>bo</strong>. Ljudje so bili nervozni<br />
v pričakovanju, kaj se <strong>bo</strong> zgodilo …«<br />
NOČNI BOJI<br />
Toda premor ni trajal dolgo. Sredi noči,<br />
v trdi temi, so možje znova stopili v<br />
krvavi <strong>bo</strong>j. Budiner nadaljuje: »Ob polnoči<br />
je naš polk vstopil v <strong>bo</strong>j. Prvi dan<br />
bitke je kot prvi korak otroka. Kakšen<br />
pogum! Prve korake smo naredili brez<br />
počitka, lačni, s praznim želodcem, sredi<br />
noči smo tekli čez hribe in doline. Po<br />
streljanju smo ležali v zaklonih ob zemlji<br />
… Poveljnik je prejel ukaz za takojšnje<br />
nadaljevanje napredovanja … Najprej<br />
smo morali prek vasi Loniowka (danes<br />
ukr. Lonivka) do reke Zlota Lipa. V skladu<br />
s tem načrtom nam je poveljnik polka<br />
ob 1. uri zjutraj 26. avgusta ukazal<br />
napredovanje. Ponoči smo napredovali<br />
na koto 374, nad vasjo Wisnowczyka<br />
(ukr. Vyshnivchyk) nad Zloto Lipo.«<br />
»V hudem <strong>bo</strong>ju, v katerem<br />
so bili slovenski fantje, je<br />
iztrgal Rusom rusko zastavo<br />
in si jo ovil okoli telesa<br />
ter se <strong>bo</strong>ril dalje.«<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />
43<br />
26. avgust 1914 je bil jasen in še topel<br />
poletni dan. Nestrpne čete graškega<br />
korpusa s Slovenci so stopale naprej.<br />
Proti ukrajinskima vasema Borotkow<br />
in Gologory so korakale že ob sedmi<br />
uri zjutraj, eno uro prej, kot jim je bilo<br />
naročeno. Slovenski vojaki iz 28. divizije<br />
so ruske obrambne čete XI. korpusa<br />
potisnile vse do železniške proge, nato<br />
pa so ob železnici naleteli na močno<br />
utrjene rezervne sovražne položaje, ki<br />
so jim preprečevali napredovanje.<br />
DIVIZIJE TRČILE<br />
OB RUSKO ARMADO<br />
Približno 40.000 nemških in slovenskih<br />
vojakov je vzhodno od Lviva, ob<br />
cesti Lviv–Zolozhiv trčilo v glavnino<br />
ruske 8. armade. Pred se<strong>bo</strong>j so pričakovali<br />
manjše ruske enote. Presenečeni so<br />
spoznali: »Očitno je bilo, da se sovražnik<br />
po naših prvih uspehih ni umikal v<br />
paniki, ampak da nas je glavnina sovražnih<br />
sil pri Zolozhivu zgolj potrpežljivo<br />
čakala, da po nas udari z vso silo. Z<br />
grozo smo prek daljnogledov opazovali<br />
na tisoče Rusov pred se<strong>bo</strong>j. Šele takrat<br />
smo začeli spoznavati, da so naši polki<br />
in naše divizije trčile v desetkrat večjo<br />
rusko množico, v celotno 8. rusko armado.<br />
Kljub temu smo bili odločni, da<br />
Rusa napademo z vso silo, pogumno in<br />
drzno,« se je spominjal avstrijski vojak<br />
iz Gradca.<br />
Severno od ceste Lviv–Zolozhiv je<br />
bila 28. divizija s sedežem v Ljubljani,<br />
ki je štela približno 20.000 mož, v veliki<br />
večini Slovencev; vodil jo je češki podmaršal<br />
Rudolf Kraliček. Južno od ceste<br />
so pripadniki slovenskih enot doživeli<br />
nova presenečenja.<br />
Rusi so sredi noči med avstrijske<br />
enote pošiljali kozaške konjeniške enote,<br />
ki so prodrle v zaledje avstrijskih<br />
enot, vse do vasi Lipovce (ukr. Lypivtsi).<br />
Med nemškimi in slovenskimi vojaki so<br />
povzročile zmedo in kaos. Avstro-ogrski<br />
vojaki so v paniki streljali na sovražnika<br />
in tudi po lastnih vojakih. Na desetine<br />
je bilo ranjenih in ubitih zaradi<br />
prijateljskega ognja. O tej noči je pisal<br />
tudi zdravnik dr. Otto Hawlina: »26.<br />
»Nastopila je tema s svojimi<br />
srhljivimi sencami. Prvi<br />
ranjeni in mrtvi so razkrili<br />
resen obraz vojne.«<br />
Podmaršal Rudolf Kraliček.<br />
VIII. Po tesnobni prečuti noči pride v<br />
ranem jutru po nas sel po poti, po kateri<br />
je šel polk. Zvemo, da se je ponoči med<br />
4. in 27. polkom znašlo nekaj Kozakov,<br />
sprožili so nekaj strelov in se umaknili.<br />
Polka sta se imela za sovražni enoti in<br />
sta se začela obstreljevati, dokler poveljstvo<br />
ni spoznalo napake. Seveda je<br />
bilo več mrtvih in ranjenih. Zgodaj zjutraj<br />
se tako pomaknemo v Lipovce, vidimo<br />
prve ustreljene konje in prve padle<br />
vojake. Nekateri ležijo še na robu ceste,<br />
sla<strong>bo</strong> pokriti s plaščem, eden krvav in<br />
z razbito lobanjo … Ko prečkamo neko<br />
strnišče, nam prideta naproti oba prva<br />
ranjenca. Ranjena sta v roko, že povita<br />
in gresta od nas naprej v divizijsko postajo<br />
v Lipovice.«<br />
ZMEDA, KAOS, PANIKA<br />
Primer nočnega napada Kozakov je<br />
opisoval tudi nemški oberst Budiner:<br />
»Počivali smo. Sredi temne noči so rusofili<br />
iz oddaljenih kmečkih hiš streljali<br />
na nas. Strel za strelom. Nato se je proti<br />
nam vsula sovražna konjenica. Kozaki<br />
so dirjali čez speče vojake, čez njihove<br />
konje, vozove in puške. Ljudje so kričali.<br />
Kričanje Kozakov je odmevalo skozi noč.<br />
Zaspani in zmedeni avstrijski vojaki smo<br />
pograbili za puške in slepo streljali okoli.<br />
Ne da bi pomislili, da tu zraven nas čepi<br />
tvoj brat, tvoj tovariš. Vojaki in živali so<br />
prestrašeno želeli pobegniti ... Tisti, ki so<br />
našli izhod, so trčili na Kozake. Povsod<br />
so ljudje panično tekali okoli, od meča<br />
padali smrtno ranjeni in kričali. Povsod<br />
panika. Ko je bil sovražnik odgnan, smo<br />
videli, da je bilo ubitih deset konj, dva častnika,<br />
16 vojakov.«<br />
Poveljstvo avstro-ogrske vojske in<br />
njen glavni poveljnik feldmaršal Conrad<br />
von Hötzendorf je v oceni vojaškega<br />
položaja oblikoval vojno strategijo na<br />
napačnih domnevah. Avstrijci so domnevali,<br />
da <strong>bo</strong>do Rusi glavnino sil zbrali<br />
severozahodno od Lviva, v okolici poljskega<br />
mesta Lublin. Zato so okrepili<br />
obram<strong>bo</strong> severno od Lviva. V resnici so<br />
Rusi glavnino sil zbrali na drugem delu<br />
<strong>bo</strong>jišča, in sicer vzhodno od Lviva. Prav<br />
tam, kjer so v rezervi čakali vojaki iz avstrijskih<br />
in slovenskih dežel. <br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
44<br />
SLEDI MOJIH POTI<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
PO KEKCU KEKEC,<br />
za vedno (Kekec, 6. del)<br />
Kdo bi si mislil, da Kekec tudi v današnjem času še vedno živi! A je v resnici skoraj<br />
enako živ kot nekdaj ob prebiranju knjig oziroma ob gledanju filmov o njem. Res je,<br />
da se mladi med se<strong>bo</strong>j radi zbadajo, češ, ti si pa navaden kekec, kar naj bi se slišalo<br />
slabšalno, potem pa si taista nadebudna mladina z veseljem ogleda filme in pravi, da<br />
je Kekec res FUL KUL.<br />
To bi lahko pomenilo, da se s tem<br />
literarnim oziroma ljudskim junakom<br />
še vedno lahko poistoveti<br />
tudi današnji mladec. Brez<br />
težav ga prevzame gorska idilika, takšni<br />
in drugačni zmagovalci pa so za naš narod,<br />
ki ima sicer dokaj sla<strong>bo</strong> politično<br />
vodstvo, vedno še posebej dobrodošli.<br />
Drugi tovrstni slogani so se namreč<br />
že zdavnaj sami po sebi razgradili, Kekec<br />
pa kljub svoji preproščini in premočrtnosti<br />
ostaja še vedno med nami.<br />
Bržčas za vedno, za zmeraj. Je pač tako<br />
slovenski, da ga ne morejo podreti niti<br />
najhujši mestni frajerji ali ga uničiti še<br />
tako enostransko zazrta ministrstva<br />
za kulturo, šolstvo in podobni navidezni<br />
oblikovalci kulture. V zadnjem času<br />
predvsem – urbane kulture!<br />
STARODAVNI MITI<br />
Da Kekec in njegova druščina niso<br />
muha enodnevnica oziroma da imajo<br />
vsi veliko globlje korenine, je v glasilu<br />
učencev kranjskogorske šole Kekec<br />
opozoril Valentin Cundrič. Na kratko<br />
povzemimo nekaj njegovih razlag.<br />
Na pročelju, kjer je nekdaj stala Vandotova<br />
rojstna hiša, lahko preberete zgovoren verz.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
Rehtra (baltoslovansko) je hram vseh<br />
<strong>bo</strong>gov ali naziv za vse <strong>bo</strong>gove pokrajine,<br />
to je grški Panteon. Rehtra je bilo svetišče,<br />
kulturno središče slovanskih Retranov<br />
nekje ob Baltiku okoli leta 1.000,<br />
posvečeno Svarožiču – Redigostu.<br />
Kekec je sončni ali svinjski ali mlečni<br />
ali kravji junak. Svinjski je treba vzeti<br />
kot nekaj izredno lepega in mičnega,<br />
poznavalcem tekmovanja okoli svinjske<br />
glave to ne <strong>bo</strong> težko.<br />
Rožle je temna stran Kekca. Vsi junaki<br />
in <strong>bo</strong>govi imajo namreč senčno<br />
stran, ki jo seveda premagajo in uničijo.<br />
Rožle je v naši vsebini omiljen, ker je<br />
pač otrok.<br />
Pehta je grozo vzbujajoča kot Pech,<br />
pekel, peccatum, Pegaz, Perzn, Pegam,<br />
pešta kot umazano bitje in pešta<br />
kot kuga.<br />
Bedanec je prav tako vodna pošast.<br />
Baeddel ali petel je brezspolno bitje,<br />
inačica Brdavsa. Kraji ob vodi, ki spominjajo<br />
na Bedanca, so Bodešče, Budimpešta,<br />
Budišin, Boden, Bizanc. Bedančeva<br />
voda pa je seveda čo-<strong>bo</strong>dra.<br />
Prisank je neke vrste pribežališče,<br />
azil. Beseda je sestavljena, kot prijatelj<br />
iz pri(ljubiti), jatak, jadak, jacca, jezditi,<br />
jahati. Prisank je torej pri-sana. Sana pa<br />
je zdravje.<br />
Kosobrin je ista beseda kot Cusco (popek),<br />
Coscoani (gomila kamenja ali kozolec<br />
ali azil). Nanj navezujemo kozmos.<br />
Zanimivo iz Kekčeve vsebine je še<br />
to: Pehta ima mazilo za oči, tudi kralju<br />
Ojdipu kuga odpira duhovni vid. Potem<br />
je tu še vloga petja, ki je v zgodbi optimalna,<br />
kar je gotovo lepo sporočilo za<br />
današnji čas.<br />
OD SPOMINSKE TABLE DO KIPA<br />
Kranjska Gora oziroma nekdanja Borovška<br />
vas na več mestih spominja oziroma<br />
opominja na pisatelja in pesnika Josipa<br />
Vandota, s tem vred pa tudi na Kekca in<br />
druge Vandotove junake. Na pročelju<br />
hiše, kjer je nekdaj stalo Vandotovo domovanje,<br />
lahko preberemo na spominski<br />
tabli kratke, a zgovorne verze:<br />
»Tukaj rodil se je Josip Vandot, pisal<br />
je knjige za mladi rod.<br />
Živ ohranili mu <strong>bo</strong>de spomin Kekec<br />
in Mojca in Kosobrin.«<br />
Z drugimi besedami, tudi postavljalci<br />
obeležja so ga upoštevali predvsem<br />
kot mladinskega pisatelja, čeprav<br />
je napisal tudi več del za odrasle. Bil pa<br />
je tudi neutruden sodelavec literarne<br />
revije Mentor. Čeprav mu literatura v<br />
življenju ni prinesla veliko slave in denarja,<br />
je zanjo živel in v nekem pogledu<br />
celo izgorel.<br />
Nedaleč stran, nekoliko prikrit ob<br />
poti, na začetku enega od kranjskogorskih<br />
parkov, stoji Kekčev kip, ki ga je<br />
ustvaril beograjski kipar Ne<strong>bo</strong>jša Mitrić.<br />
Kot se za Kekca spodobi, strmi v gore in<br />
pozdravlja vse ljudi dobre volje. Res pa<br />
je tudi, da ta kip stoji na mestu, kjer ga<br />
prav vsak obiskovalec Kranjske Gore ne<br />
najde zlahka. A po svoje je to razumljivo,<br />
saj tako živahen in radoživ pastirček pač<br />
ne more stati sredi naselja.<br />
Spominsko so<strong>bo</strong> o Josipu Vandotu<br />
najdete na starodavni Liznjekovi doma-
SLEDI MOJIH POTI<br />
45<br />
Mitrićev spomenik Kekcu je postavljen<br />
na nekoliko skritem mestu.<br />
čiji, ki je vredna ogleda že sama po sebi,<br />
saj vas z lahkoto popelje dve ali celo tri<br />
stoletja nazaj. Na stropniku je vrezana<br />
letnica 1781. Kekec vas sprejme že na<br />
vhodu, še <strong>bo</strong>lj pa je zanimiva notranjost<br />
domačije, ki je nekdaj imela kar 50 hektarjev<br />
gozda in 50 hektarjev drugega<br />
sveta, v prvi vrsti pašnikov.<br />
V domačiji vas poleg črne kuhinje,<br />
obilice orodja in priprav še naj<strong>bo</strong>lj preseneti<br />
zakonska postelja, ki je bila nekdaj,<br />
zaradi varčevanja s prostorom,<br />
izjemno kratka. Ljudje so<br />
še v času Vandota v posteljah<br />
ponoči v bistvu sedeli oziroma<br />
spali močno skrčeno. Od tod izhaja<br />
tudi stavek, ki so ga izrekli<br />
domači ob smrti tega ali onega<br />
prebivalca domačije:<br />
»Oča so se stegnili.«<br />
Noge so namreč stegnili oziroma<br />
jih izravnali šele po smrti …<br />
Za mlade in za vse tiste, ki<br />
so Kekca in njegove junake podoživljali<br />
v mladosti, je odlično<br />
pripravljena Kekčeva dežela. V<br />
Kranjski Gori vas naložijo na<br />
avtobus, vam zavežejo oči, potem<br />
pa odpeljejo v neznano proti<br />
Vršiču, kjer avtobus skrene v<br />
gozd, tam pa sestopite in se podate<br />
na daljši sprehod po Kekčevih<br />
stopinjah. Vmes srečate Bédanca, ki<br />
ga seveda preženete s skovikanjem, se<br />
pogovorite z Mojco, obiščete skrivna<br />
domovanja drugih gozdnih prebivalcev,<br />
na koncu pa popijete čaj kar s samo Pehto.<br />
Odlična zamisel, brezhibna izvedba<br />
s predstavo z živimi ljudmi v naravi, le<br />
vstopnina ni ravno poceni. A je vredno<br />
ogleda, saj v dveh urah lahko podoživite<br />
vse Vandotove zgodbe o Kekcu.<br />
Po Vandotu se zdaj imenuje kranjskogorska<br />
osnovna šola. Nekdaj se je po<br />
enem od tamkajšnjih narodnih herojev.<br />
Po pisatelju so poimenovane ulice<br />
v Ljubljani, Mari<strong>bo</strong>ru in Novem mestu.<br />
Lahko pa bi bile še marsikje drugje po<br />
Sloveniji, saj je bilo pisateljevih krajev<br />
služ<strong>bo</strong>vanja, kot smo ugotovili na začetku,<br />
še veliko več.<br />
Po junaku Vandotove planinske literature,<br />
Kekcu, so poimenovani tudi planinski<br />
izleti Oddelka za slovenistiko na<br />
Filozofski fakulteti v Ljubljani – Kekčeva<br />
potepanja – in še bi lahko naštevali.<br />
Vandotov planinski junak daje veliko<br />
možnosti za podoživljanje in poistovetenje.<br />
Nemalokrat lahko opazimo mladež<br />
na katerikoli planini s palico v roki<br />
ob veselem prepevanju Kekčevih pesmi.<br />
Nekateri kritiki so za Kekčeve filme celo<br />
zapisali, da gre za prve slovenske muzikale,<br />
saj je glasba pomemben del sporočilnosti<br />
filmov.<br />
»Kekčeva notranjost je<br />
neusahljiv studenec,<br />
ki ga ni moč skaliti, saj ga<br />
je tudi pripravljen za vsako<br />
ceno braniti.«<br />
PIKA PRI KEKCU<br />
Tudi sam sem pristavil piskrček k večjemu<br />
poznanju in odkrivanju Vandotove<br />
oziroma Kekčeve osebnosti. Moja<br />
junakinja Pika, ki se potepa po poteh<br />
literarnih junakov po vsej Evropi, se je<br />
končno le podala tudi po Vandotovih<br />
stopinjah na gorenjskih strminah. Letos<br />
januarja je izšla knjiga z naslovom<br />
Pika pri Kekcu. Opazil sem, da jo imajo<br />
v <strong>bo</strong>ljših knjižnicah celo na izpostavljenih<br />
mestih, kar je seveda pohvalno.<br />
Naj sklenemo popotovanje po sledeh<br />
Kekčevega očeta Josipa Vandota<br />
z besedami enega največjih, če ne kar<br />
največjega poznavalca Vandotovega<br />
dela – domačina Benjamina Gracerja. O<br />
Kekcu je med drugim zapisal:<br />
»Kekec je neoprijemljiv in hkrati<br />
tako celovit, kot da nosi v sebi neko naravno<br />
poslanstvo, ki sproži plaz nad samotnim<br />
breznom. Njegova notranjost<br />
je neusahljiv studenec, ki ga ni moč<br />
skaliti, saj ga je tudi pripravljen za vsako<br />
ceno braniti.«<br />
Zato na koncu kličemo: Srečno, Kekec!<br />
Srečno, Kekec, v našem srcu; srečno,<br />
Kekec, v naši duši!<br />
<br />
V Liznjekovo domačijo se zgrinjajo tako šolarji kot turisti.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
46 KAM NA IZLET<br />
Iz Kranjske Gore<br />
čez mejo<br />
do BELOPEŠKIH JEZER<br />
Vsi tisti, ki ste že letovali v Kranjski Gori, v tem prelepem gorenjskem<br />
turističnem biseru, ste si zagotovo vzeli čas in se od tod podali<br />
na kakšen izlet.<br />
IGOR GOŠTE<br />
S kolesom do prvega jezera, od koder se ponuja prekrasen pogled na gore.<br />
Radovedni oslički ob kolesarski<br />
poti Kranjska Gora–Trbiž.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
Peš, z avtomobilom ali s kolesom<br />
po lepo urejeni kolesarski<br />
poti, ki je speljana po nekdanji<br />
trasi železniške proge Jesenice–Trbiž,<br />
ki je bila v uporabi med letoma<br />
1870 in 1966 (v Jugoslaviji) in še do<br />
leta 1967 v Italiji. Po mojem mnenju ne<br />
prav dobra odločitev takratnih jugoslovanskih<br />
oblasti, da so to železniško<br />
traso ukinile, po drugi strani pa dobra<br />
odločitev slovenskih oblasti mnogo let<br />
kasneje, da so tudi s pomočjo evropskih<br />
sredstev na trasi nekdanje železnice<br />
uredile kolesarsko pot.<br />
Uradno se kolesarska pot imenuje<br />
Kolesarska pot Jureta Robiča. Poteka<br />
od Jesenic do mejnega prehoda v Ratečah<br />
in je dolga približno 28 kilometrov.<br />
Seveda pa lahko pot mirno nadaljujete<br />
še naprej v Italijo proti Trbižu, kjer se<br />
lahko zaustavite na znameniti tržnici,<br />
malce barantate, ali pa se kmalu po<br />
prestopu meje odcepite levo in sledite<br />
stezi, ki vodi proti prečudovitim Belopeškim<br />
jezerom. Ime izhaja iz imena<br />
Bela Peč. Dolino dveh ledeniških jezer<br />
na jugu omejuje gora Mangart, na<br />
vzhodu pa Ponca. Spodnje jezero leži na<br />
924 metrih nadmorske višine, zgornje<br />
– glo<strong>bo</strong>ko deset metrov – le nekaj metrov<br />
višje. Do leta 1918 sta jezeri ležali na<br />
Kranjskem, zato ju imamo Slovenci kar<br />
nekako za svoji.<br />
S KOLESOM JE NAJLEPŠE<br />
Seveda se lahko od koderkoli iz Slovenije,<br />
v mojem primeru iz Kranjske Gore,<br />
do Belopeških, rečejo jim tudi Mangartska<br />
ali Fužinska jezera, odpravite z avtomobilom,<br />
kolesom ali peš. Približno<br />
14 kilometrov je dolga pot po kolesarski<br />
trasi. Lahko se odpravite tudi peš, a vam<br />
priporočam, da se do prvega Belopeškega<br />
jezera raje odpravite z avtomobilom.<br />
Nekaj <strong>bo</strong>ste plačali za parkiranje<br />
oziroma za vstop v ta čudoviti svet pod<br />
mogočnim Mangartom, kjer <strong>bo</strong>ste imeli<br />
tako pri spodnjem ali prvem kot pri<br />
zgornjem ali drugem Belopeškem jezeru<br />
dovolj priložnosti za razmigovanje nog.<br />
Po sicer lepo urejeni potki okrog<br />
prvega in drugega jezera <strong>bo</strong>ste hodili<br />
sla<strong>bo</strong> uro. Torej dve uri okrog obeh. Dovolj<br />
za prijetno rekreacijo. Seveda pa se
KAM NA IZLET<br />
47<br />
Na poti do Belopeških jezer je veliko lepih kotičkov. Tudi Zelenci.<br />
je na pot iz Kranjske Gore proti obema<br />
jezercema najlepše odpraviti s kolesom.<br />
To sem lani septembra, ko je bilo čudovito<br />
vreme, storil tudi sam. Vmes sem<br />
še v Sloveniji najprej skrenil do prekrasnih<br />
Zelencev, kjer izvira Sava Dolinka.<br />
Prikazala se vam <strong>bo</strong> dih jemajoča lepota<br />
z razglednim stolpom. Že na italijanski<br />
strani pa sem se ustavil in »pokramljal«<br />
s čredo oslov, ki so prav z veseljem<br />
zagrizli v mojo priljubljeno malico, grisini<br />
palčke. Tako hrustljavo zadovoljni<br />
so bili med glodanjem, da jih nisem nič<br />
prihranil zase.<br />
Tisti, ki se najraje vozite s kolesom<br />
po ravnem ali po trasi z rahlim nagi<strong>bo</strong>m,<br />
<strong>bo</strong>ste zadovoljni, razen do kakšnega<br />
kilometra pred prvim jezerom, ko je<br />
malce <strong>bo</strong>lj strmo. A saj lahko tudi sestopite<br />
s kolesa in se lepo sprehajate ob<br />
njem, mar ne? Sam tega seveda nisem<br />
storil, zato sem na ženo, ki je sestopila<br />
s kolesa, kar nekaj minut čakal v prijetni<br />
senci tik ob prečudovitem prvem<br />
Belopeškem jezeru. Lani je sicer nisem<br />
mogel »naplahtati«, da bi se okrog jezera<br />
podala s kolesom, ker ji je v spominu<br />
ostal ne ravno lep spomin na »podvig«<br />
izpred desetih let, ko sva vsaj tri četrtine<br />
poti okrog jezera veselo »rinila« vsak<br />
svoje kolo. Ja, peš je včasih <strong>bo</strong>lj prijetno.<br />
ČUDOVITA PEŠPOT<br />
OKROG JEZER<br />
Četudi vas zamika, da bi se okrog jezera<br />
zapeljali s kolesom (niti ne vem, ali<br />
je dovoljeno), raje pamet v glavo in to<br />
pot premagajte peš. Brez kolesa. Tega<br />
uporabite, ko greste slab kilometer do<br />
drugega jezera. Ravno tako čudovitega.<br />
Predvsem tisti odsev mangartskih<br />
vršacev na gladini jezera je čudovit,<br />
prav tako resničen pogled do tega čudovitega<br />
dvatisočaka, kjer pa, priznam,<br />
še nisem bil. Ko ga opazujem z Belopeškega<br />
jezera, vedno sklenem, da se <strong>bo</strong>m<br />
nanj gotovo povzpel. Ampak saj veste,<br />
zarečenega kruha se največ poje.<br />
Pešpot okrog prvega in drugega jezera<br />
je primerna za<br />
vse starostne skupine,<br />
a z dobro obutvijo,<br />
ki se dobro prijema<br />
ponekod razmočenih<br />
tal. Sam vedno na<br />
takih poteh, ki gredo<br />
malo gor in malo dol<br />
in kjer je tudi nekaj<br />
kamnitih stopnic,<br />
korenin mogočnih<br />
dreves, uporabljam<br />
pohodniške palice.<br />
Na vseh delih okrog<br />
jezer <strong>bo</strong>ste našli<br />
nešteto primernih<br />
mest za kakšne spominske<br />
fotografije.<br />
Sam sem se preizkusil<br />
tudi kot Tarzan,<br />
ki je kakopak moj junak<br />
iz otroštva (eden<br />
od mnogih), in se<br />
povzpel na drevo, ki<br />
se je nagibalo nad gladino<br />
jezera. Kar skočil<br />
bi v to kristalno čisto<br />
vodo, a kaj, ko to ni<br />
dovoljeno. Ampak saj<br />
me poznate, včasih<br />
pač kakšno opozorilo<br />
ali napis spregledam.<br />
Kakorkoli, ko je<br />
za vami pot okrog<br />
prvega jezera, si morate<br />
nujno vzeti čas<br />
še za ogled in pot<br />
okrog drugega. Če se<br />
morate vmes malce<br />
odpočiti ali se okrepčati,<br />
lahko to storite<br />
Tisti odsev mangartskih<br />
vršacev na gladini jezera je<br />
čudovit, prav tako resničen<br />
pogled do tega čudovitega<br />
dvatisočaka.<br />
pri obeh jezerih, kjer ponujajo pijačo in<br />
hrano. Pa niti pretirano dragi niso.<br />
Nazaj grede <strong>bo</strong>ste šli zagotovo polni<br />
prijetnih vtisov. Morebiti <strong>bo</strong>ste med<br />
potjo srečali tudi kakšnega rateškega<br />
kmeta, ki s pašnikov izpod Mangarta<br />
žene svoje ovce ali kravice. Zagotovo<br />
pa spet osla, dva ali tri, ki <strong>bo</strong>do čakali<br />
na vaš prigrizek. Seveda, če vam je še<br />
kaj ostalo.<br />
<br />
Iz Kranjske Gore proti obema<br />
jezercema se je najlepše<br />
odpraviti s kolesom.<br />
Kolesarska pot ne pelje le do<br />
Belopeških jezer, lahko se<br />
peljete tudi do Trbiža in njihove<br />
znamenite tržnice.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
48 ODTIS PRETEKLOSTI<br />
Za njeno roko<br />
– PRSTAN po zadnji modi!<br />
Kranju zaradi Prešerna pripada osrednje mesto v slovenskem prostoru. Toda nič skromnejša ni<br />
arheološka dediščina, ki Kranj vpenja v osrednje zgodovinske tokove in v samo arheološko »oko«.<br />
DDR. VERENA PERKO<br />
WIKIMEDIA<br />
Okoli kranjske farne cerkve je<br />
ležalo največje staroslovensko<br />
grobišče, ki potrjuje obstoj<br />
zgodnjesrednjeveške kneževine<br />
Karneole. Toda o tem kdaj drugič!<br />
Pomudimo se tokrat pri naj<strong>bo</strong>lj odmevnih<br />
odkritjih, ki so ponesla ime Kranja v<br />
svet. V iztekajočem se času Avstro-Ogrske,<br />
konec 19. stoletja, so ob izlivu Kokre<br />
v Savo, na Lajhu, odkrili številne gro<strong>bo</strong>ve<br />
s sijajno <strong>bo</strong>jno opremo in zlatim nakitom.<br />
Najdbe so bile tako značilne, da<br />
ni bilo nobenega dvoma, da gre za langobardske<br />
pokope iz 6. stoletja.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
Cesarica Teodora z dvornim spremstvom,<br />
Ravena, San Vitale.<br />
Teodora je z budnim očesom<br />
in trdo roko »urejala«<br />
dvor in krojila politiko<br />
vsega cesarstva. Postala je<br />
Justinijanova svetovalka in<br />
»prišepetovalka«.<br />
Iz pisnih virov je znano, da so tedaj<br />
Langobardi poseljevali Panonijo. V dogovoru<br />
z Bizancem so leta 568 s pogod<strong>bo</strong><br />
prepustili ta prostor avaroslovanskemu<br />
življu in šli v Italijo. Listina omenja<br />
ozemlje skupaj s trdnjavami, kamor je z<br />
obzidjem in stolpi očitno sodil tudi Karnij,<br />
kakor se je takrat imenoval Kranj.<br />
Arheološka izkopavanja na kranjskem<br />
Lajhu so potrdila zgodovinske zapise.<br />
Toda Kranj tedaj ni imel muzeja in dragocene<br />
najdbe so pristale na Dunaju in<br />
v Ljubljani. Kranjčani so kmalu pozabili<br />
na svojo imenitno dediščino, ki pa
ODTIS PRETEKLOSTI<br />
49<br />
je zanesla ime Kranja v učene kroge po<br />
vsem svetu in je v času rajha služila za<br />
dokazovanje germanskosti zasedenega<br />
slovenskega ozemlja.<br />
GERMANSKA ALAMANKA<br />
Šele 2004 so na Lajhu prišli na dan novi<br />
gro<strong>bo</strong>vi. Ena od žena je bila pokopana<br />
s srebrno zapestnico, težkim jantarnim<br />
obeskom, pozlačenimi sponkami<br />
s poldragimi kamni in sijajnim zlatim<br />
Zlat prstan, izdelan<br />
v bizantinskih delavnicah,<br />
odkrit v grobu<br />
mlade germanske<br />
žene v Kranju.<br />
pozornosti pa je<br />
vzbudil zlat prstan<br />
v obliki stolpa in z<br />
vdelanim brezbarvnim<br />
kamenčkom.<br />
Prstan je vrhunsko<br />
zlatarsko delo.<br />
Stilno sodi med izdelke sredozemskih<br />
delavnic, <strong>bo</strong>disi iz Ravene ali cesarskega<br />
Konstantinopla s sijajnim dvorom.<br />
Bizantinsko cesarstvo se je v 6. stoletju<br />
razširilo po Sredozemlju in zaledju tudi<br />
s pomočjo zaveznikov, kot so bili Langobardi<br />
in druga germanska ljudstva.<br />
Najmočnejši pečat je dobi pustil cesar<br />
Justinijan (527–565), ki je ponovno<br />
zavladal na delu ozemlja nekdanjega<br />
Zahodnega rimskega cesarstva. Z razkošnimi<br />
zgradbami, med njimi slovito<br />
Hagijo Sofijo, je naredil Konstantinopel<br />
za največje, naj<strong>bo</strong>lj učeno, najsvetejše<br />
in naj<strong>bo</strong>gatejše središče Sredozemlja.<br />
Spojil je blišč in znanje starega Rima z<br />
razkošjem Vzhoda. Bizantinski dvor se<br />
je v tem času usidral tudi v Raveni. V<br />
tamkajšnji kapeli si še lahko ogledamo<br />
dih jemajočo mondenost dvora. Posebej<br />
pade v oči Teodora: njena bleščeča<br />
dvorna oprava, danes bi rekli stajling,<br />
je brez dvoma narekovala modo in navdihovala<br />
oblikovalce nakita še dolgo po<br />
njeni smrti. To je vzrok, da smemo mojstrsko<br />
oblikovan prstan dame iz Karnija,<br />
oblečene po germanski šegi, zreti v<br />
luči bizantinskega dvora.<br />
Marko Kot, Gorenjski muzej Kranj<br />
Kranjčani so kmalu pozabili<br />
na svojo imenitno dediščino,<br />
ki pa je zanesla ime Kranja v<br />
učene kroge po vsem svetu.<br />
prstanom. Njena noša je izdajala, da gre<br />
za germansko Alamanko. Njena oprava<br />
in nakit kažeta na njen visok položaj,<br />
najverjetneje je izhajala iz družine vojaškega<br />
plemstva.<br />
Oblika in barva nakita ter žlahtnost<br />
materiala, iz katerega je bil izdelan, so<br />
imeli glo<strong>bo</strong>k sim<strong>bo</strong>lni pomen. Na ledjih<br />
obešena jantarna krogla in zaponki so<br />
prinašali srečo ter varovali rodovitnost<br />
žene in s tem blagostanje rodu pred zlimi<br />
duhovi. Železno pisalo v mali torbici<br />
za pasom je priča omikanosti in visokega<br />
družbenega statusa pokojnice. Največ<br />
CESARICA TEODORA<br />
V Bizancu so imele ženske izjemno<br />
moč, naj<strong>bo</strong>lj bleščeč primer je slavna<br />
cesarica Teodora. Bila je nizkega rodu<br />
in imela je neslavno, menda kar vlačugarsko<br />
preteklost, a neomejene ambicije.<br />
Da bi jo lahko poročil, je Justinijan<br />
celo prilagodil zakone in ji dodelil najvišji<br />
naziv cesarice. Odslej je Teodora z<br />
budnim očesom in trdo roko »urejala«<br />
dvor in krojila politiko vsega cesarstva.<br />
Postala je cesarjeva svetovalka in »prišepetovalka«.<br />
Kot je mogoče sklepati po<br />
slavnem mozaiku iz Ravene, je najverjetneje<br />
cesarja redno spremljala tudi na<br />
»službenih« poteh. Žal Prokopij v skrivni<br />
zgodovini, kjer se posveča predvsem<br />
cesaričinim škandalom, ne omenja stroškov<br />
teh potovanj … Tako ali tako je tudi<br />
tedaj šlo na račun občutno povišanih<br />
davkov in iz zaplenjenega<br />
premoženja nasprotnikov<br />
ter upornikov.<br />
Pa naj še kdo reče, da zgodovina<br />
ni učiteljica! <br />
Risarska rekonstrukcija<br />
noše pripadnice<br />
germanskega ljudstva<br />
Alamanov.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
50 VZGOJA<br />
URŠA CANKAR SOARES, AKTIVISTKA ZA ŽIVLJENJE<br />
»Levičarjem uspe tudi<br />
NAJLEPŠE STVARI v življenju<br />
spremeniti v grde«<br />
Svo<strong>bo</strong>da govora je osnova naše demokracije. Če tukaj pademo, je konec naše civilizacije, zato je treba v kali<br />
zatreti poskuse, da bi nas za zmeraj utišali. – Splav je moralno sporen, celo Nika Kovač je sama dala vedeti,<br />
da splav ni nekaj lepega, nekaj, kar bi proslavljali. – Splav se je začel v Rusiji in nič novega ni, da želijo imeti<br />
komunisti možnost znebiti se ljudi. – Cilj protestnikov proti shodu je, da nam vzamejo medijski prostor,<br />
naredijo hrup in zavzamejo tri četrtine medijskega prostora, da se nas ne bi slišalo. – Podoba družine se vse<br />
<strong>bo</strong>lj maže, češ da je materinstvo zasužnjenost, da si ves čas doma za štedilnikom in otrokom brišeš riti.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
Intervju<br />
VZGOJA<br />
51<br />
Tudi letos ste na Kongresnem trgu<br />
zapičili zastavice za nerojene<br />
otroke, a vam jih protestniki niso<br />
populili. Kaj zastavice predstavljajo,<br />
slišati je, da naj bi ena predstavljala<br />
20 otrok – zakaj?<br />
Nekako smo želeli narediti vizualni<br />
performans. Leta 2020 je statistika<br />
na NIJZ pokazala, da je bilo narejenih<br />
2.000 splavov v tistem letu, mi pa smo<br />
dodali številke, ker je veliko jutranjih<br />
tabletk, ki jih ženske vzamejo po spolnem<br />
odnosu, tako da je tudi tukaj še<br />
nekaj otrok izgubljenih. Menimo, da<br />
je to nekako sim<strong>bo</strong>len grob za te otroke,<br />
ki ga sicer nikoli ne <strong>bo</strong>do imeli. Je<br />
pa to lepa priložnost, da v slovenskem<br />
prostoru ljudem omogočimo, da se vsaj<br />
enkrat na leto o tem odkrito in na glas<br />
pogovarjamo. Ljudje so letos prihajali<br />
mimo in se ustavljali ter se z nami pogovarjali<br />
o tej temi, kar se mi zdi pomembno.<br />
Tudi če se ljudje z nami ne<br />
strinjajo, je pomembno, da se lahko o<br />
tem pogovarjamo.<br />
Lani je predsednica republike<br />
Nataša Pirc Musar eno od aktivistk,<br />
Saro Štiglic, izključila iz<br />
svojega kabineta. Letos so protesti<br />
proti vašemu pohodu potekali <strong>bo</strong>lj<br />
umirjeno. So razumeli, da imate<br />
pravico do svo<strong>bo</strong>de govora?<br />
V zadnjem letu se je večkrat pojavila<br />
tema svo<strong>bo</strong>de govora. V Sloveniji jo<br />
moramo odpreti, v Evropi se pojavljajo<br />
primeri, ko so bili ljudje zaprti, ker so<br />
pred <strong>bo</strong>lnišnico molili za mrtve otroke.<br />
Ljudje so zaradi tega v sodnih postopkih,<br />
nekateri so v Angliji sicer bili oproščeni.<br />
Svo<strong>bo</strong>da govora je osnova naše<br />
demokracije. Če tukaj pademo, je konec<br />
naše civilizacije. V kali je treba zatreti<br />
te poskuse, da bi nas za zmeraj utišali.<br />
Predsednica republike je sicer<br />
jasno povedala, da se z vami ne<br />
strinja, ker je pravica do splava<br />
zapisana v slovenski ustavi, ampak<br />
da imate pravico miroljubno<br />
izraziti svoje mnenje …<br />
Meni se zdi pomembno, da je predsednica<br />
kot pravnica jasno povedala, da<br />
ima vsak državljan pravico govoriti o<br />
temi, s katero se ne strinja, in to javno<br />
izrazi. Imamo to demokratično možnost,<br />
lahko imamo shod, protest, karkoli<br />
želite, to je naša pravica.<br />
Premier Robert Golob pa je bil <strong>bo</strong>lj<br />
kritičen. Rekoč, da se vaša pravica<br />
V Evropi se pojavljajo primeri,<br />
ko so bili ljudje zaprti, ker<br />
so pred <strong>bo</strong>lnišnico molili za<br />
mrtve otroke.<br />
konča tam, kjer se začne pravica<br />
drugega, v konkretnem primeru<br />
torej pravica do splava …<br />
Mislim, da moramo v naši družbi govoriti<br />
o vsaki temi, ki je moralno sporna.<br />
Prepričana sem, da se tudi tisti, ki splav<br />
podpirajo, strinjajo s tem, da je splav<br />
moralno sporen. Celo Nika Kovač je<br />
sama dala vedeti, da splav ni nekaj lepega,<br />
nekaj, kar bi proslavljali. Gre pa<br />
tudi za stvar interpretacije ustave. Jaz<br />
res mislim, da nikjer v 55. členu ne piše,<br />
da je splav pravica, da ima ženska pravico<br />
do splava. V 55. členu piše, da imata<br />
moški in ženska možnost izbire, kdaj in<br />
koliko otrok <strong>bo</strong>sta imela. Ko pa otrok<br />
enkrat že obstaja, si ne moreta zatiskati<br />
oči, da ženska v maternici nima človeka.<br />
Kar se tiče ustave, zagotovo nimam<br />
dovolj informacij, da bi bila lahko dober<br />
sogovornik na to temo. Mi je pa znano,<br />
da so bili v času slovenskega osamosvajanja<br />
zelo močni lobiji za splav, ki so<br />
izsilili, da je šlo to v ustavo na način 55.<br />
člena, kar je redkost v Evropi. Ustavna<br />
pravica ne more biti taka, da nekomu<br />
drugemu vzame življenje. Člen je po<br />
tej interpretaciji tudi v nasprotju s 17.<br />
členom. Poglejte, država je glede tega<br />
vprašanja razdeljena, kot je tudi drugod<br />
po svetu. Tudi ZDA so glede tega vprašanja<br />
močno razdeljene.<br />
Mi smo imeli shod, na<br />
katerega smo se pripravljali<br />
mesece in garali, oni pa vsako<br />
leto prinesejo svoje plakate<br />
z vulgarnimi sporočili in<br />
požanjejo tričetrt pozornosti.<br />
Levica je v zapisu na omrežju X<br />
omenila Jugoslavijo, ki je splav v<br />
ustavo zapisala že v 70. letih, češ,<br />
kako napredni smo bili nekoč …<br />
Vemo tudi, da se je splav začel v Rusiji,<br />
pa tudi to, leglo česa vsega je Rusija. To<br />
ni nič novega, da želijo imeti komunisti<br />
možnost znebiti se ljudi. Svoje poslanstvo<br />
čutim na drugi strani, stran od<br />
tega političnega dela. Moje srce govori<br />
za to, da bi mladi izvedeli resnico o nerojenem<br />
življenju, da bi slišali zgod<strong>bo</strong><br />
resničnih ljudi, ki gredo skozi resnične<br />
stvari. Te ljudi smo tudi povabili<br />
na shod.<br />
Eden najpogostejših sloganov<br />
drugače mislečih od vas, zapisan<br />
tudi na plakatih protestnikov, je<br />
»Stran od moje maternice«.<br />
Počutijo se ogrožene.<br />
Kako to razumete?<br />
Cilj njihovih protestov je, da nam vzamejo<br />
medijski prostor, naredijo hrup<br />
in zavzamejo tri četrtine medijskega<br />
prostora, da se nas ne bi slišalo. To<br />
morajo bralci razumeti. Vsak, ki o tej<br />
temi sliši, se lahko počuti poklicanega,<br />
da naše teme tudi deli, ker sicer mi ne<br />
pridemo med ljudi. Zato sem hvaležna<br />
tudi vam, da lahko danes o tem debatiramo.<br />
Mogoče <strong>bo</strong> nekomu težko deliti<br />
ta posnetek, ampak vabim vse ljudi, naj<br />
naše vsebine delijo. Kajti osrednji mediji<br />
<strong>bo</strong>do spet poročali, češ da sta bila dva<br />
protesta, kar ni res. Mi smo imeli shod,<br />
na katerega smo se pripravljali mesece<br />
in garali, oni pa vsako leto prinesejo<br />
svoje plakate z vulgarnimi sporočili in<br />
požanjejo tričetrt pozornosti.<br />
V Kopru sem v svojem govoru povedala<br />
točno to: da so levičarji naravnost<br />
specialisti, kako res lepe stvari narediti<br />
grde. Nedolgo nazaj me je nagovoril<br />
stavek katoliškega youtuberja, ki je dejal,<br />
da se da najlepše stvari naj<strong>bo</strong>lj pogršati.<br />
Naj<strong>bo</strong>lj pokvariti in uničiti se da<br />
dve najlepši stvari, ki ju imamo ljudje.<br />
Ljubezen med moškim in žensko ter<br />
tretjo ose<strong>bo</strong>, ki nastane iz te ljubezni.<br />
To se da naj<strong>bo</strong>lj uničiti. Pornografija<br />
je večji aparat kot Hollywood. Ta masovna<br />
industrija uničuje ljubezen med<br />
moškim in žensko.<br />
Skratka, govorijo o maternici, ki je<br />
tako lepa beseda. Besedo ima po materi.<br />
Maternica nima nobene druge funkcije,<br />
je povsem nefunkcionalna, če v njej ni<br />
otroka. Konec koncev, kaj pa je splav?<br />
Splav nič ne pomeni, je nekaj skupaj<br />
zvezanih hlodov, da greš lahko čez<br />
reko. Uporabljati moramo začeti pravo<br />
besedišče. Govorimo o smrti otroka.<br />
Zakaj se te ženske počutijo ogrožene,<br />
ko vsako leto opozarjate na nerojene<br />
otroke? Jim želite pravico<br />
do splava vzeti?<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
52<br />
VZGOJA<br />
Intervju<br />
V vseh teh letih se podoba družine<br />
maže, češ da je materinstvo zasužnjenost,<br />
da si ves čas doma za štedilnikom<br />
in otrokom brišeš riti. Če iz generacije<br />
v generacijo ponavljaš, da je <strong>bo</strong>lje, da se<br />
zaposliš v pisarni in tam prineseš, kar<br />
ti naročijo … Si pomemben član družbe<br />
v primerjavi z mamo, ki skrbi samo<br />
za otroke. Materam moramo dati pomembnejšo<br />
vlogo, ker vzgajajo nove<br />
generacije, namesto da otroke dajemo<br />
v levičarske šole, kjer jim dobesedno<br />
perejo možgane. Teh primerov veliko<br />
vidim. Ljudje prihajajo na naše prireditve,<br />
medtem ko so njihovi otroci za<br />
splav. Ne razumejo več, kako nekaj lepega<br />
je materinstvo. Otrok te tako zaljubljeno<br />
gleda, to je občutek, ki ga ne<br />
doživiš nikoli več v življenju, ti si njemu<br />
dobesedno vse. Oče tudi, ampak mama<br />
Bodiva neposredna: je vaš končni<br />
cilj doseči prepoved splava, kar<br />
vam očitajo?<br />
Mislim, da na nobenem od pohodov<br />
doslej nismo kričali, da naj se splav prepove.<br />
To sem že večkrat javno povedala:<br />
ne <strong>bo</strong>m rekla, da si ne bi želela, da bi bil<br />
splav prepovedan. Neki priznani zdravnik<br />
zbira statistiko po svetu o tem, kaj<br />
pomeni za žensko zakonodaja v posamezni<br />
državi. V državah, kjer je splav<br />
prepovedan, so ženske <strong>bo</strong>lj zdrave. Kajti<br />
splav ima lahko za posledico tudi slabše<br />
mentalno zdravje, zapletene naslednje<br />
nosečnosti. Kakorkoli, označujejo nas<br />
za nasprotnike splava, ker so tako povedali<br />
največji mediji, vemo, kdo ima<br />
pri njih glavno besedo.<br />
Pogost očitek, s katerim se soočate,<br />
je, da z zapičenimi zastavicami<br />
zganjate psihični teror nad<br />
ženskami, ki so se odločile za<br />
splav. Marsikatera ženska, ki je<br />
naredila splav in gre čez Kongresni<br />
trg ter vidi te zastavice, lahko<br />
zaradi tega psihično trpi. Sprejmete<br />
ta argument?<br />
Ne rečem, da ni nekaj žensk, ki to občutijo,<br />
ko gredo mimo. Ne moremo pa<br />
mi zaradi tega, ker nek delež žensk,<br />
ki še niso prepoznale, da so s splavom<br />
vzele življenje drugemu človeku, nehati<br />
govoriti o tem. Kajti veliko žensk, ki so<br />
največje aktivistke na svetu proti splavu,<br />
je nekoč samih naredilo splav. Abby<br />
Johnson, ki je ena največjih aktivistk na<br />
svetu, je nekoč sama naredila splav. Zakaj<br />
ravno ona največ govori o tem? Ker<br />
je prepoznala, da je svojima dvema otrokoma<br />
vzela življenje, in drugim tega<br />
ne privošči. Prepoznala je, da si je naredila<br />
tako veliko škodo, da je drugim<br />
ne privošči. Po skoraj vsakem shodu do<br />
mene pridejo ljudje in se mi zahvalijo,<br />
Gostja podkasta Vroča tema je bila Urša Cankar Soares,<br />
pobudnica Pohoda za življenje, ki ga je letos že petič zapored<br />
pripravila v središču Ljubljane, zagovorniki življenja pa so<br />
obiskali tudi Koper in Mari<strong>bo</strong>r. V svetu, kjer mediji Niki Kovač<br />
in Inštitutu 8. marec, ki zbirata podpise za »varen splav« po<br />
vsej Evropi, posvečajo veliko pozornosti in se njihovi napori<br />
predstavljajo kot dosežki človeštva, Soaresova pravi, da je<br />
že navajena živeti kot »nasprotnica splava«, čeprav trdi, da<br />
to ni prava oznaka zanjo in njene somišljenike. V tokratnem<br />
podkastu odgovarja na vse očitke, ki so vanjo uperjeni z leve<br />
strani političnega pola, od tega, da nasprotuje ustavni pravici,<br />
do tega, da z zastavicami za »mrtve otroke« izvaja psihično<br />
nasilje nad ženskami, ki so se za takšen poseg odločile. O<br />
tanki liniji med življenjem in smrtjo pa pričajo tudi številni, ki<br />
so splav preživeli, a nosijo usodne posledice, večina med njimi<br />
namreč živi s posebnimi potrebami. Urša Cankar Soares pravi,<br />
da pomagajo številnim ženskam, ki so se odločile za splav, saj<br />
jim »industrija splava« opore po tako težki odločitvi ne nudi,<br />
čeprav se ženske soočajo s težkimi psihičnimi posledicami<br />
takšne odločitve.<br />
je tista, na katero je otrok najprej navezan.<br />
Te levičarke pa nočejo biti mame,<br />
otroka čutijo kot grožnjo svojemu življenju.<br />
Seveda spoštujem ženske, ki trpijo,<br />
ker ne morejo postati mame. Veliko<br />
je tudi takih, ki so naredile splav,<br />
in zdaj njihova rana ostaja nezaceljena.<br />
Lani se je na nas verbalno spravila gospa,<br />
ki se je dobesedno penila, rekoč,<br />
kaj počnemo. Izkazalo pa se je, da je<br />
sama naredila splav, zdaj pa je velika<br />
zagovornica splava, čeprav je evidentno,<br />
da je njena rana nezaceljena.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
VZGOJA<br />
53<br />
Ne razumejo več, kako nekaj<br />
lepega je materinstvo. Otrok<br />
te tako zaljubljeno gleda, to<br />
je občutek, ki ga ne doživiš<br />
nikoli več v življenju, ti si<br />
njemu dobesedno vse.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
ker o tem govorimo. Prijateljica, ki se je<br />
odločila za splav, je prišla na naš pohod<br />
ter je čutila v zraku veliko spoštovanje.<br />
Vse gospe, ki so šle mimo zastavic in so<br />
bile jezne, naj se vprašajo, zakaj so tako<br />
jezne. Pa še nekaj: zakaj se spotikajo ob<br />
nas, če žalujemo zgolj za skupkom celic?<br />
Vam povem, zakaj: ker tudi sami pri<br />
sebi vedo, da gre za ljudi. Skoraj nihče<br />
se ne rodi točno na rok. Ali se rodi teden,<br />
mesec prej, še vedno je otrok, samo<br />
manjši. Ne moremo od otroka v osmem<br />
mesecu zahtevati, da <strong>bo</strong> znal govoriti,<br />
da <strong>bo</strong> imel razvita pljuča. Enako je pri<br />
nekaj tednov starem otroku. Vsak človek<br />
je človek, samo časa se še ni imel<br />
razviti. In to pravico bi moral imeti.<br />
Na zastavicah so napisana tudi<br />
slavna imena: Cristiano Ronaldo,<br />
Justin Bieber, Sylvester Stallone,<br />
Celine Dion … Kaj sporočate z njihovimi<br />
imeni?<br />
Opozarjamo na to, da za vsakim splavom<br />
stoji človek, ki ga ne bi bilo, če ne<br />
Prijateljica, ki se je odločila<br />
za splav, je prišla na naš<br />
pohod ter je čutila v zraku<br />
veliko spoštovanje.<br />
bi preživel. Zgodba Cristiana Ronalda je<br />
ena naj<strong>bo</strong>lj znanih. Rojen je bil v revni<br />
družini, na mamo se je izvajal pritisk,<br />
naj splavi, pa se za to ni odločila. Cristiano<br />
še danes izjemno lepo skrbi za svojo<br />
mamo, saj ve, da mu je rešila življenje.<br />
Tudi Sylvestru Stallonu je mama priznala,<br />
da je živ samo zato, ker obešalnik<br />
ni deloval. Justin Bieber ima podobno<br />
zgod<strong>bo</strong>. Mama je bila stara 17 let, ko je<br />
spočela; na koncu se je kljub pomislekom<br />
odločila za življenje. Celine Dion je<br />
16. otrok v družini. Mama je razmišljala,<br />
ali res potrebuje še enega otroka; po<br />
nasvet je šla k duhovniku, ki ji je svetoval,<br />
naj otroka obdrži. Celine Dion je<br />
ena mojih najljubših pevk. Si predstavljate,<br />
da je sploh ne bi bilo?<br />
Ste pa na obisk v Slovenijo povabili<br />
Brazilca, ki je posvojil otroke,<br />
ki so preživeli poskus splava,<br />
številni imajo trajne posledice,<br />
posebne potrebe …<br />
Sloveniji smo želeli pokazati obraz<br />
splava. Gospod Antonio iz Brazilije ima<br />
lepo poslanstvo, želela bi si, da bi ga vsi<br />
spoznali. Kot 27-letnik je začutil, da bi<br />
posvojil te zapuščene otroke. Prepoznal<br />
je klic Boga, nihče drug ni želel skrbeti<br />
zanje, v instituciji so močno trpeli. Po<br />
molitvi je štiri posvojil, med drugim<br />
fanta, ki ga je sam vprašal, ali bi bil njegov<br />
oče. Ti otroci so si želeli imeti starše.<br />
Danes je 400 ljudi v vasici, ki živijo<br />
Tudi Sylvestru Stallonu je<br />
mama priznala, da je živ<br />
samo zato, ker obešalnik<br />
ni deloval.<br />
in delajo za te otroke. Vsak ima svojo<br />
zgod<strong>bo</strong>. Antonio prinaša sporočilo ljubezni<br />
do teh otrok.<br />
Ti ljudje, ki so splav preživeli,<br />
se verjetno težko soočajo s tem,<br />
da ravno zaradi poskusa splava<br />
ne živijo normalnega življenja …<br />
Ampak če bi splav uspel, jih sploh<br />
ne bi bilo.<br />
Spoznala sem fanta, ki je sicer slep, ampak<br />
poskuša živeti normalno življenje.<br />
Ganila me je njegova zgodba, odpustil<br />
je staršem, hkrati pa priča, da rad živi.<br />
Svoj primanjkljaj nadomesti s hvaležnostjo,<br />
da lahko živi. Veste, ti ljudje<br />
imajo pogosto občutek, da so zavrženi.<br />
S tem morajo živeti in to pri sebi predelati.<br />
Ob tem se moraš ukvarjati še s<br />
svetom, ki te prepričuje, da sploh ne bi<br />
smel obstajati. To je res <strong>bo</strong>leče. Govorijo<br />
jim, da so razlog, da mora splav postati<br />
legalen. Ker v državah, kjer je t. i. »varen<br />
splav« <strong>bo</strong>lj učinkovit, preživelih po<br />
splavu praktično ni.<br />
<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
54<br />
REPORTAŽA<br />
Ljubljano preplavila<br />
sporočila veselja do ŽIVLJENJA<br />
V Ljubljani je v so<strong>bo</strong>to, 5. oktobra, potekal Pohod za življenje, letos že tretji po vrsti. Potem ko so sporočila<br />
veselja do življenja sprva preplavila Koper in Mari<strong>bo</strong>r, so se ljudje tokrat zbrali še na ljubljanskem<br />
Prešernovem trgu. Kot so povedali organizatorji, želijo biti glas tistih, ki še ne morejo govoriti.<br />
LEON OBLAK<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
Vsi letošnji Pohodi za življenje<br />
v Sloveniji potekajo pod geslom<br />
»Vsak nerojeni otrok je<br />
človek!«. »S tem geslom smo<br />
želeli opozoriti na človečnost vsakega<br />
izmed nas. Mi nismo samo skupek celic,<br />
skoraj na isti ravni kot kužki, smo ljudje.<br />
S človekom ne moremo delati, karkoli<br />
želimo, saj ima človek dostojanstvo.<br />
Shod je zaradi številnih<br />
redarjev in prisotnosti<br />
policije minil brez incidentov,<br />
podporniki splava pa so<br />
ljubljanske ulice hitro<br />
zapustili.<br />
Potreben je posebne zaščite, nege in<br />
ljubezni. Hkrati smo ob tem geslu želeli<br />
pokazati na obraz splava, da so preživeli<br />
dokaz, da je nerojeni otrok človek,«<br />
nam je ob robu dogodka zaupala Urša<br />
Cankar Soares, koordinatorica Pohoda<br />
za življenje.<br />
Ta je vse zbrane uvodoma tudi nagovorila:<br />
»Že tri tedne zapovrstjo preko<br />
Kopra, Mari<strong>bo</strong>ra in Ljubljane prinašamo<br />
sporočila ljubezni do vsakega človeka<br />
– od najmanjšega, ki je ravno začel<br />
obstajati, do ostarelih in onemoglih, ki<br />
si želijo dostojanstvene smrti. Sloveniji<br />
kažemo nekaj zelo pomembnega, česar<br />
doslej še ni imelo priložnost videti veliko<br />
ljudi. Kažemo, da ima splav obraz.<br />
Čas je, da besede 'pravica', 'moje telo' in<br />
podobni nesmisli, ki smo jih toliko let<br />
poslušali, počasi romajo v koš zgodovine.<br />
Te prazne besede ob pogledu na<br />
človeka, ki je splav preživel, zbledijo kakor<br />
tema, ko prižgeš luč.« Dejala je, da<br />
so bili preživeli v postopkih splava »že<br />
v hudi jami, pa so zlezli ven, da so priče<br />
krivici, ki se dogaja«.<br />
PRIČEVALCI ZA ŽIVLJENJE<br />
Sprva je pred udeleženci pričevala mamica<br />
Marjeta Žemva, ki je povedala, da<br />
se je njena prejšnja nosečnost končala<br />
v 16. tednu s smrtjo otroka. »Ker ni bilo<br />
več utripa, sem porodila za dlan veliko<br />
deklico Magdaleno. Njeno telesce je že<br />
imelo rokice, nogice, glavico, usta, oči,«<br />
je dejala in dodala: »Ker pa Magdalena<br />
ni dopolnila 22 tednov, ni bila uvrščena<br />
med otroke in ni prejela matične številke.«<br />
Tako z možem tudi nista bila upravičena<br />
do prispevka za pogrebne stroške,<br />
ki jih pri nas za pogreb otrok krije<br />
država. »To se nama zdi popolnoma ne-<br />
Zbranim je spregovoril tudi Antonio<br />
Tavares de Mello, ki skrbi za osebe s<br />
posebnimi potrebami. S se<strong>bo</strong>j je pripeljal<br />
dva fanta, preživeli žrtvi splava.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
REPORTAŽA<br />
55<br />
Sloveniji kažemo nekaj zelo<br />
pomembnega, česar doslej<br />
še ni imelo priložnost videti<br />
veliko ljudi. Kažemo, da ima<br />
splav obraz.<br />
sprejemljivo. Kdo vendar lahko odloči,<br />
da dete, ki ga nosim pod srcem, ni moj<br />
otrok? Zakaj bitje, ki še ni doraslo, tako<br />
stigmatizirati in izobčiti iz njegove<br />
vrste? In če govorimo o diskriminaciji<br />
– kaj sva potem midva z možem, če to<br />
ni otrok?«<br />
V imenu svojega moža Aleksandra,<br />
ki je preživel poskus splava, a pri<br />
tem oslepel, je pričevala tudi Nevenka<br />
Ivančič. »Čeprav se ga je hotela mama<br />
znebiti, ga je sprejela in ga ni zavrgla,«<br />
je povedala in nadaljevala: »Sedaj igra<br />
pikado za slepe in hodi na turnirje po<br />
Balkanu. Ko sem z njim igrala pikado,<br />
me je večkrat premagal.«<br />
Vse prisotne so tokrat pozdravili še<br />
gostje iz Brazilije. Antonio Tavares de<br />
Mello je ustanovitelj Katoliške skupnosti<br />
Deteta Jezusa, ki skrbi za osebe s<br />
posebnimi potrebami, med katerimi je<br />
veliko preživelih žrtev splava. S se<strong>bo</strong>j je<br />
pripeljal dva fanta: Alexa in Marca Aurelia.<br />
»Radi bi pozvali vse Slovence, da<br />
življenju vedno rečejo da. Skrbimo za<br />
47 otrok, ki sem jih posvojil, ker so bili<br />
zavrženi. To jim je povzročilo veliko<br />
trpljenja, toda v naši skupnosti so našli<br />
očeta in mamo,« je bil jasen Tavares,<br />
medtem ko je koordinatorica dogodka<br />
povedala, da sta Alex in Marco Aurelio<br />
priči, »da so nerojeni otroci, ki jim je<br />
namenjena smrt, čisto pravi ljudje, tako<br />
kot smo mi«.<br />
Zatem so se udeleženci – po ocenah<br />
jih je bilo okoli pet tisoč – podali na pohod<br />
po ljubljanskih ulicah, da bi širili<br />
novico veselja do življenja.<br />
LUČ IN SOL ZEMLJE<br />
»Radi bi predali sporočilo, da je vsak<br />
nerojeni otrok človek in da se v njegovo<br />
življenje ne sme posegati s silo,«<br />
nam je povedal Aljaž, udeleženec shoda.<br />
Na vprašanje, ali želijo doseči prepoved<br />
splava, kot jim očitajo nekateri,<br />
je odgovoril: »Želimo si, da bi se ljudje<br />
svo<strong>bo</strong>dno odločali o rojstvu otrok. Svo<strong>bo</strong>da<br />
pa je v tem, da otrokom pustimo<br />
rasti in se razvijati. Pa tudi to, da nerojeni<br />
otroci dočakajo svoje življenje. Želimo<br />
si, da bi družba in starši spoznali,<br />
da je to resnična svo<strong>bo</strong>da njihovih življenj.<br />
V družbi, kjer bi starši to spoznali,<br />
prepoved splava ne bi bila potrebna.«<br />
Poleg tega je zadovoljen, da se Pohoda<br />
za življenje iz leta v leto udeležuje več<br />
ljudi: »Veseli me, da se mlajše generacije,<br />
ki smo manj obremenjene s stiskami,<br />
kritikami družbe in travmami iz<br />
preteklosti, upamo javno izpostaviti in<br />
pričevati. Zdi se mi, da se v Sloveniji ta<br />
generacija prebuja – tako pri vprašanju<br />
morale na področju življenja najšibkejših<br />
kot tudi pri vprašanju vere.«<br />
Še ena udeleženka, Marinka, pa nam<br />
je povedala, da je na shod prišla zato,<br />
ker ima rada življenje: »Rada bi, da bi vsi<br />
spočeti otroci lahko živeli ter da bi naša<br />
družba vzljubila otroke in jih sprejela.<br />
Želim si, da bi se mamicam, ki so v težkih<br />
razmerah, pomagalo, da zaživijo. Po-<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
56 REPORTAŽA<br />
»Pomembno se mi zdi,<br />
da se zavest o svetosti in<br />
nedotakljivosti življenja širi.«<br />
membno se mi zdi, da se zavest o svetosti<br />
in nedotakljivosti življenja širi. Taki<br />
shodi so potrebni zato, da se širi zavest,<br />
da ne podležemo raznim floskulam, ki<br />
jih širijo drugi in ki niso po Božji volji.«<br />
Tudi koordinatorica Urša Cankar<br />
Soares je vesela, da je na Pohodih za<br />
življenje vedno več ljudi. »Zavedamo<br />
se, da je pomembno priti in pokazati, da<br />
smo za življenje. Če ne <strong>bo</strong>mo mi, ki se<br />
zavedamo, da je človek človek od spočetja<br />
naprej, povedali, kdo <strong>bo</strong> potem?<br />
Na nas je odgovornost, da smo luč in sol<br />
zemlje, da pasemo jagnjeta in da predamo<br />
veselje do življenja tudi svojim otrokom,«<br />
je v izjavi povedala za Domovino.<br />
V OZADJU BOLEČINA<br />
Tudi tokrat ni šlo brez prisotnosti podpornikov<br />
splava, ki so na začetku programa<br />
prišli na rob Prešernovega trga<br />
ter med drugim kričali: »Moje telo, moja<br />
odločitev!« Omenjeni shod je zaradi<br />
številnih redarjev in prisotnosti policije<br />
minil brez incidentov, protestniki, ki<br />
so svoj shod letos prvič prijavili, pa so<br />
ljubljanske ulice hitro zapustili.<br />
Koordinatorico Pohoda za življenje<br />
smo vprašali, kako gleda na tako imenovani<br />
protishod: »Na to gledam kot na<br />
<strong>bo</strong>lečino. Več kot se srečujem z ljudmi,<br />
<strong>bo</strong>lj ugotavljam, da je v ozadju, ko naletimo<br />
na take od<strong>bo</strong>je, neka <strong>bo</strong>lečina. Če<br />
je toliko ljudi izkusilo splav, potem je<br />
delež tistih, ki živijo s to rano, res velik.<br />
Če rana ni ozdravljena, <strong>bo</strong>li. Ko nekdo<br />
Med udeleženci pohoda je bilo<br />
čutiti veselje in spoštovanje.<br />
spregovori o tem, se ta odpre in <strong>bo</strong>lečina<br />
spet pride na dan. Je pa res, da je neki<br />
del teh glasnežev tudi mladih, ki imajo<br />
zgolj oprane možgane. Šolski sistem jih<br />
je skozi leta uspešno indoktriniral, to pa<br />
je posledica. Zato je Pohod za življenje<br />
v prvi vrsti priložnost za nas, da svojih<br />
otrok ne <strong>bo</strong>mo izgubili,« je izpostavila.<br />
Za konec smo jo vprašali še, kako<br />
gleda na poziv Levice, da naj se Pohod<br />
za življenje prepove. Stranka je namreč<br />
na občinske svete v Kopru, Mari<strong>bo</strong>ru in<br />
Ljubljani, kjer »klerikalna desnica organizira<br />
shode za prepoved splava«, naslovila<br />
več zahtev za prepoved teh shodov.<br />
»Za nas je to pohvala, da delamo<br />
dobro. Ko rastemo, pridobivamo prepoznavnost.<br />
S preživelimi taktikami,<br />
ki jih poznamo iz zgodovine, poskušajo<br />
zatirati ljudi, kristjane. To me ne preseneča,<br />
zato nisem padla v šok, ko sem<br />
slišala, kaj zahtevajo,« je sklenila Urša<br />
Cankar Soares.<br />
<br />
»Zdi se mi, da se v Sloveniji<br />
mlajša generacija prebuja –<br />
tako pri vprašanju morale<br />
na področju življenja<br />
najšibkejših kot tudi pri<br />
vprašanju vere.«<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
Priporočilo<br />
P. DR. ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
FAVSTINA<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
Helena Kowalska se je rodila 25. avgusta 1905 v Głogowiecu na Poljskem. Po mnogih<br />
zavrnitvah so jo slednjič sprejele sestre Božje Matere usmiljenja. Pri njih je kot s. Marija<br />
Favstina opravljala preprosta in naporna dela. Doživljala je glo<strong>bo</strong>ko mistično bližino<br />
usmiljenega Jezusa. Zaradi tuberkuloze je 5. oktobra 1938 umrla v Krakovu.<br />
57<br />
Ostarela s. Feliksa pripoveduje<br />
o s. Mariji Favstini, ki v samostanu<br />
opravlja težaško delo v<br />
pekarni. Čez čas se s. Favstini<br />
začne prikazovati pokojna s. Viktorina<br />
in jo prosi, naj moli zanjo, kar ponižna<br />
redovnica brž stori, a je zato deležna<br />
graje. Nato se ji prikaže Jezus v beli obleki<br />
z vzdignjeno desnico in z levico na<br />
prsni rani, od koder izvirata dva žarka<br />
svetlobe – bel in rdeč. Jezus ji naroči,<br />
naj to videnje naslika in spodaj pripiše:<br />
»Jezus, zaupam vate.« Niti predstojnica<br />
niti spovednik ne verjameta njenemu<br />
pripovedovanju. Ker generalna predstojnica<br />
sester ne želi, da bi se razvedelo<br />
o mističnih doživljanjih s. Favstine, jo<br />
premesti v Vilno, z njo pa tudi s. Felikso,<br />
ki naj bi jo opazovala …<br />
Režiser Jerzy Łukaszewicz od gledalca<br />
skorajda pričakuje vsaj nekoliko<br />
poznavanja življenjske zgodbe s.<br />
Favstine Kowalske, saj ga po mističnem<br />
prologu postavi in medias res njenega<br />
redovnega življenja. O njenem<br />
otroštvu izvemo samo najosnovnejše<br />
podatke, pa še to iz jedrnatih odgovorov<br />
s. Favstine ob izpraševanju. Tako<br />
je sama pripoved, ki jo pred gledalcem<br />
izpoveduje ostarela s. Feliksa, osredinjena<br />
na redovno življenje s. Favstine,<br />
ki je stkano iz vsakdanjega ponižnega<br />
garanja, mestoma tudi poniževanja, a<br />
na drugi strani glo<strong>bo</strong>kega in nedoumljivega<br />
mističnega življenja. Slednje ne<br />
zapade v nekakšno kičasto osladnost,<br />
ampak učinkuje <strong>bo</strong>lj preko impresij.<br />
Prav zato se sama pripoved odvija z izrazito<br />
umirjenim tempom, pri čemer<br />
se zdi, da je biografija le platforma, na<br />
kateri se prepletajo mistična doživetja z<br />
impresionističnimi poudarki. Vse to pa<br />
režiser prikaže z vso natančnostjo, občutljivostjo<br />
in nežnostjo. Prav zato film<br />
ne izpade kot nekakšna manifestacija<br />
vere, še manj kot dokazovanje le-te. Je<br />
predvsem lepa izpoved o <strong>bo</strong>jih in preizkušnjah<br />
mlade redovnice, ki svoja<br />
mistična doživetja usmiljenega Jezusa<br />
preoblikuje v središču svojega življenja;<br />
a kar je še pomembnejše, vpelje ga v središče<br />
življenja Cerkve in jo prav s tem na<br />
nevsiljiv način preoblikuje.<br />
Kot poslanka ali glasnica Božjega<br />
usmiljenja se slednjič umakne s prizorišča,<br />
kar se morda zdi kot poraz. Seveda<br />
le za nekaj časa, dokler na prizorišče ne<br />
stopi ena najpomembnejših oseb Katoliške<br />
cerkve preteklega stoletja – papež<br />
Janez Pavel II. – ki je oznanilo o Božjem<br />
usmiljenju globaliziral tudi z razglasitvijo<br />
s. Favstine Kowalske za blaženo 18.<br />
aprila 1993, s čimer je gledalec seznanjen<br />
tik pred odjavno špico. <br />
pmgstatic.com<br />
O FILMU:<br />
• naslov: Favstina (Faustyna)<br />
• čas trajanja: 73 minut<br />
• država in leto: Poljska, 1994<br />
• režija: Jerzy Łukaszewicz<br />
• igralska zasedba: Dorota Segda,<br />
Danuta Szaflarska, Krzysztof<br />
Wakuliński<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
filmaffinity.com<br />
Papež Janez Pavel II. je 30. aprila<br />
2000 s. Favstino razglasil za<br />
svetnico. Goduje 5. oktobra. Njenega<br />
duhovnega spremljevalca in<br />
spovednika dr. Michała Sopoćka pa<br />
je papež Benedikt XVI. razglasil 28.<br />
septembra 2008 za blaženega. Goduje<br />
15. februarja.<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
G – film je primeren za vse gledalce.<br />
DOSTOPNOST:<br />
Santa Suor Faustina La vita di Suor<br />
Faustina Kowalska - YouTube<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
58<br />
VZGOJA<br />
Zaščita otrok<br />
in (ranljivih) odraslih na področju<br />
TELESNOSTI IN SPOLNOSTI<br />
O zaščiti otrok in (ranljivih) odraslih na področju telesnosti in spolnosti govorimo pogosteje in eksplicitneje<br />
v zadnjih letih, ko se o problematiki zlorab piše v medijih in knjigah ter govori v javnosti. Zdi se, da je bilo do<br />
sedaj to področje prepuščeno družinski vzgoji in <strong>bo</strong>lj ali manj poudarjeno v posameznih skupnostih.<br />
MATEJA PODMENIK IN BENJAMIN TOMAŽIČ, INŠTITUT INTEGRUM<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Družba danes temelji na moralnih<br />
načelih, ki vključujejo<br />
spoštovanje dostojanstva<br />
vsakega posameznika. Ena od<br />
teh moralnih vrednot je skrb za najšibkejše<br />
člane skupnosti. Zaščita ranljivih<br />
je izraz solidarnosti, ki zagotavlja,<br />
da nihče ni zapostavljen ali zapuščen<br />
v težkih okoliščinah. Pomoč ranljivim<br />
kaže na sočutje, empatijo in pripravljenost<br />
skupnosti, da pomaga tistim, ki so<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
v stiski. Osnova za tak pogled na zaščito<br />
slehernega, še posebej mlajših, pa je<br />
v zaupanju, da smo čudovito ustvarjeni,<br />
da so naša telesa dobra, lepa in vredna<br />
poslušanja ter spoštovanja.<br />
VARNA OKOLJA<br />
Zaščita otrok in (ranljivih) odraslih<br />
na področju telesnosti in spolnosti je<br />
ključna za preprečevanje spolne zlorabe,<br />
izkoriščanja in kršitev njihovega<br />
dostojanstva. V tem okviru bi bilo dobro,<br />
da bi se trudili zagotavljati varna<br />
okolja, kjer smo zaščiteni pred fizičnim,<br />
psihičnim in spolnim nasiljem ter kjer<br />
se spoštuje naša telesa, zasebnost in<br />
pravica do samostojnih odločitev o telesnosti<br />
in spolnosti.<br />
PREVENTIVA<br />
Namen zaščite na področju telesnosti<br />
in spolnosti je preventivni in se nana-
VZGOJA<br />
59<br />
ša na varovanje zdravja, dobrega počutja<br />
in temeljnih pravic, zlasti otrok,<br />
mladostnikov in odraslih v ranljivih<br />
situacijah, da bi zagotovili zaščito pred<br />
zlora<strong>bo</strong>, zanemarjanjem, izkoriščanjem<br />
ali škodo.<br />
Razlog, da sploh govorimo o zaščiti<br />
otrok in odraslih na področju spolnosti<br />
in telesnosti, je poleg škandalov ob<br />
spolnih zlorabah tudi razcvet svetovnega<br />
spleta in z njim razširjenost spletnih<br />
prevar, pornografskih vsebin, pošiljanja<br />
neprimernih vsebin … Ob tem<br />
pa se veča tudi zavedanje ogroženosti<br />
osebnega telesnega dostojanstva zaradi<br />
posameznih zgodb, ki jih lahko preberemo<br />
na spletu.<br />
Zaščita otrok in (ranljivih) odraslih<br />
na področju telesnosti in spolnosti želi<br />
preprečiti vsako neprimerno fizično ali<br />
spolno ravnanje, ki krši dostojanstvo in<br />
telesno integriteto osebe.<br />
KAKŠNO ZAŠČITO<br />
LAHKO PONUDIMO?<br />
Pri Inštitutu Integrum se trudimo<br />
zaščito dopolnjevati predvsem s preventivnimi<br />
ukrepi. Zelo pomembno se<br />
nam zdi ozaveščanje in izobraževanje<br />
o pravicah in mejah na področju telesnosti<br />
in spolnosti. Gre za preproste, pa<br />
vendar pomembne poudarke, ki bi jih<br />
bilo prav večkrat nasloviti in jih <strong>bo</strong>mo<br />
natančneje izpostavili v prihodnjih prispevkih,<br />
pa tudi na našem seminarju za<br />
starše in pedagoške delavce (16. novembra<br />
v Ljubljani) Kako zaščititi otroke<br />
pred (spolnimi) zlorabami.<br />
Ne glede na to, kako razumemo zaščito<br />
in kakšen odnos imamo do te teme,<br />
je dejstvo, da smo starši in vzgojitelji v<br />
vsakdanjem življenju slejkoprej soočeni<br />
z izzivi, ki zahtevajo naš prispevek na<br />
tem področju. Starši in vzgojitelji smo<br />
dolžni vnaprej – preventivno postaviti<br />
meje, ki varujejo otrokovo varnost in<br />
dostojanstvo. Nekatere meje imamo zapisane<br />
v vzgojnih načrtih, o drugih se<br />
(še) niti ne govori.<br />
V različnih zgodovinskih obdobjih<br />
so se starši soočali z različnimi izzivi,<br />
ki so vplivali na to, pred čim so ščitili<br />
svoje otroke. Spreminjanje družbenih,<br />
gospodarskih, kulturnih, političnih in<br />
tehnoloških razmer je narekovalo, katere<br />
nevarnosti so bile najpomembnejše<br />
v določenem času.<br />
Starši in vzgojitelji smo<br />
dolžni vnaprej postaviti meje,<br />
ki varujejo otrokovo varnost<br />
in dostojanstvo.<br />
SKRBI STARŠEV SKOZI ČAS<br />
V obdobju antičnega Rima in Grčije je<br />
bila glavna skrb staršev preživetje otrok<br />
in zaščita pred osnovnimi nevarnostmi,<br />
kot so <strong>bo</strong>lezni in lakota, vojne<br />
in vpadi drugih ljudstev, suženjstva in<br />
izkoriščanja ter smrti ob porodu. Tudi<br />
v poznem srednjem veku in ob začetku<br />
renesanse so starše skrbele <strong>bo</strong>lezni, ki<br />
so ogrožale življenje, lakota in revščina,<br />
otroško delo, vojne ter prevelik vpliv religije<br />
in državnih oblasti.<br />
Ob koncu 20. stoletja so imeli starši<br />
največ skrbi v povezavi z zaščito otrok<br />
zaradi drog, prometne varnosti, fizičnih<br />
in spolnih zlorab ter nasilnih in neprimernih<br />
vsebin na radiu in televiziji.<br />
V začetku 21. stoletja se na vrhu seznama<br />
znajdejo naslednje skrbi:<br />
• digitalna varnost,<br />
• ugrabitve in spolne zlorabe,<br />
• vrstniško nasilje,<br />
• skrb za psihično zdravje (depresije,<br />
stres …).<br />
KAKO DO DRUŽBE S<br />
KAKOVOSTNO PREVENTIVO?<br />
1. Potrebna bi bila družba, kjer mediji<br />
in javne platforme poudarjajo<br />
spoštovanje zasebnosti in kjer je<br />
manjša izpostavljenost nasilnim<br />
vsebinam, saj tam obstaja manjše<br />
tveganje, da bi družba normalizirala<br />
nasilje ali zlorabe.<br />
2. Pomemben je dostop do storitev za<br />
duševno zdravje. Ta bi moral biti<br />
enostaven in ne stigmatiziran, tako<br />
da lahko posamezniku omogoča,<br />
da pravočasno poišče pomoč v primeru<br />
psihičnih težav, kar zmanjša<br />
tveganje za nasilje in zlorabe.<br />
3. Skupnosti, ki poudarjajo solidarnost,<br />
medse<strong>bo</strong>jno pomoč in skrb<br />
za sočloveka, so varnejše za otroke,<br />
mlade in ranljive odrasle. Kjer so<br />
V okoljih, kjer je močno<br />
uveljavljena ničelna toleranca<br />
do nasilja, se pogosteje<br />
izvajajo preventivni ukrepi<br />
in zakonodajne reforme za<br />
preprečevanje zlorab.<br />
medosebne vezi močne, so ljudje<br />
<strong>bo</strong>lj pripravljeni pomagati in posredovati<br />
v primerih stiske ali nasilja,<br />
kar pomaga preprečiti zlorabe.<br />
4. V družbah, kjer je izobraževanje<br />
dostopno vsem in kjer se že od zgodnjega<br />
otroštva spodbuja ozaveščenost<br />
o pravicah, telesni integriteti<br />
in varnosti, je manj zlorab. Izobraženi<br />
posamezniki imajo <strong>bo</strong>ljše razumevanje<br />
svojih pravic, znajo prepoznati<br />
znake zlorabe ter se zavedajo<br />
postopkov za prijavo in ukrepanje<br />
v primeru nasilja ali izkoriščanja.<br />
5. V okoljih, kjer je močno uveljavljena<br />
ničelna toleranca do nasilja,<br />
zlasti do nasilja nad otroki,<br />
ženskami in ranljivimi skupinami,<br />
se pogosteje izvajajo preventivni<br />
ukrepi in zakonodajne reforme za<br />
preprečevanje zlorab. V teh okoljih<br />
so posamezniki in institucije <strong>bo</strong>lj<br />
ozaveščeni in pripravljeni poročati<br />
o sumih zlorab.<br />
6. Skupnosti, ki močno poudarjajo<br />
enakopravnost spolov in enakopravno<br />
obravnavo vseh ljudi,<br />
ne glede na njihovo raso, spol, veroizpoved,<br />
spolno usmerjenost ali<br />
družbeni status, so manj dovzetne<br />
za zlorabe. Enakopravnost ustvarja<br />
okolje, kjer imajo vse osebe enake<br />
možnosti za dostop do virov, izobrazbe<br />
in pravic, kar zmanjšuje<br />
tveganje za nasilje in izkoriščanje.<br />
7. Pomembne so tudi dobro razvite<br />
socialne varnostne mreže, kot so<br />
dostop do zdravstva, izobraževanja,<br />
socialne pomoči in psihološke<br />
podpore, saj zmanjšujejo tveganje<br />
za zlorabe. Ko so osnovne potrebe<br />
ljudi ustrezno izpolnjene, manj<br />
verjetno prihaja do socialnih pritiskov,<br />
ki pogosto vodijo v zlora<strong>bo</strong><br />
ali zanemarjanje.<br />
ISKRENO IN RESNICOLJUBNO<br />
Za zaključek bi želeli poudariti, da se<br />
nam zdi zelo pomembno, da se tudi o<br />
tej temi pogovarjamo vedno <strong>bo</strong>lj odprto,<br />
iskreno in resnicoljubno. Sami<br />
prepoznavamo ključno moč, ki jo imata<br />
dotik in spolnost v naših odnosih. V<br />
tem oziru se nam zdi pomembno, da kot<br />
družba ali posamezniki ne zaplujemo v<br />
smer hladne odtujenosti. Nujno pa se<br />
nam zdi, da naredimo vse, kar je v naši<br />
moči, da smo aktivni pri prepoznavanju<br />
namena dotika in učenju vseh k ukrepanju,<br />
takoj ko je nekdo ogrožen ali se<br />
tako počuti.<br />
<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
60<br />
SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
KROMPIRJEVE pogačice<br />
s šampinjoni<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebr<strong>bo</strong>ncice.si<br />
4 OSEBE PREPROSTO 50 MINUT<br />
SESTAVINE<br />
• 500 g krompirja<br />
• 300 g šampinjonov<br />
• 100 g ribanega parmezana<br />
• 1 jajce<br />
• 100 g krušnih drobtin<br />
• muškatni orešček<br />
• sol<br />
• poper<br />
• 2 stroka česna<br />
• 250 ml smetane za kuhanje<br />
• svež peteršilj<br />
• olje<br />
1. Krompir olupimo, prerežemo na pol<br />
in skuhamo v slanem kropu (pribl. 35<br />
minut). Medtem očistimo in operemo<br />
šampinjone ter jih narežemo na tanke<br />
lističe. V ponvi segrejemo olje in na<br />
njem popražimo na pol prerezan strok<br />
česna, da zadiši. Dodamo narezane<br />
šampinjone in jih pražimo pet minut.<br />
Solimo in popramo. Prilijemo smetano<br />
za kuhanje in kuhamo toliko časa, da<br />
se omaka zgosti. Odstavimo.<br />
2. Kuhan krompir odcedimo in rahlo<br />
ohladimo. S pomočjo stiskalnika za<br />
krompir ga pretlačimo v večjo skledo.<br />
Dodamo jajce, riban parmezan, krušne<br />
drobtine, sol, muškatni orešček in<br />
sesekljan peteršilj. Sestavine pregnetemo,<br />
da se med se<strong>bo</strong>j povežejo<br />
in dobimo homogeno testo. Nato<br />
oblikujemo pogačice (premera<br />
približno pet centimetrov in debeline<br />
pol centimetra), ki jih opečemo v<br />
ponvi, kjer smo segreli olje. Pečemo<br />
jih toliko časa, da postanejo na obeh<br />
straneh zlatorjave.<br />
3. V glo<strong>bo</strong>ke krožnike razdelimo<br />
kremno omako s šampinjoni, nanjo<br />
pa postavimo nekaj krompirjevih<br />
pogačic. Jed posujemo s sveže<br />
sesekljanim peteršiljem.<br />
BOG ŽEGNAJ!<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
Koledar dogodkov OKTOBER<br />
12<br />
SOB<br />
AKTUALNO DOGODKI 61<br />
8. vseslovensko srečanje<br />
razvezanih v Cerkvi:<br />
Plamen upanja in molitve<br />
15.00–18.00<br />
Cerkev sv. Jožefa, Ulica sv. Janeza<br />
Pavla II. 13, Ljubljana<br />
Predavanje, duhovnost<br />
Skupnost razvezanih v Cerkvi (SRCE) in Urad za družino<br />
SŠK organizirata 8. vseslovensko srečanje ločenih, ki<br />
<strong>bo</strong> v so<strong>bo</strong>to, 12. oktobra 2024, pri Sv. Jožefu v Ljubljani.<br />
Naslov srečanja je Plamen upanja in molitve. Začne se s<br />
predavanjem ob 15.00, ki ga <strong>bo</strong>sta imeli gostji dr. Mojca<br />
Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije, in psihoterapevtka<br />
dr. Urška Battelino. Ob 16.30 <strong>bo</strong> sv. maša, po<br />
njej pa agape in druženje.<br />
10<br />
ČET<br />
Voden ogled z ustvarjalno<br />
delavnico: Otroci na slikah<br />
16.30–18.30<br />
Narodna galerija, Ljubljana<br />
Delavnica, razstava<br />
12<br />
SOB<br />
Moravške noči astronomije<br />
od poznega popoldneva dalje<br />
Limbarska gora<br />
Opazovanje neba<br />
12<br />
Koncert Pozdravljena,<br />
pesem Koroške<br />
12<br />
Sejem dobrote<br />
Šmarske dežele<br />
SOB<br />
19.00<br />
SOB<br />
9.00–13.00<br />
Kulturni dom Prevalje<br />
Staretov trg, Šmartno pri Litiji<br />
Koncert<br />
Sejem, delavnice, druženj<br />
12<br />
Lutkovna predstava<br />
Veveriček posebne sorte<br />
18<br />
Družinski koncert ob soju sveč:<br />
Štirje letni časi<br />
SOB<br />
11.00<br />
PET<br />
17.00<br />
Narodna galerija, Ljubljana<br />
Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje<br />
Lutkovna predstava<br />
Koncert<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
62<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
POMOČ ZA<br />
PRIZADETE V BIH<br />
Potem ko se je število smrtnih žrtev v<br />
poplavah in plazovih v Bosni in Hercegovini<br />
povzpelo na najmanj 20, so<br />
oblasti sporočile, da je pogrešanih še<br />
deset ljudi, pri iskanju pa pomagajo<br />
tudi reševalne ekipe iz tujine. Pomoč za<br />
prizadete v poplavah zbirata tudi Rdeči<br />
križ in Slovenska karitas, poroča Radio<br />
Ognjišče. Več kot deset vasi še vedno ni<br />
dobilo pomoči zaradi obsežne škode na<br />
cestah. Težko dostopni ali nedostopni<br />
so zlasti nekateri višje ležeči zaselki. Na<br />
terenu so poleg domačih reševalnih ekip<br />
tudi ekipe iz Hrvaške, Srbije in Slovenije.<br />
Kot poroča Ognjišče, <strong>bo</strong>do na Slovenski<br />
karitas začeli zbirati tudi materialno<br />
pomoč v trgovskih centrih Mercator<br />
po vsej Sloveniji. Tam <strong>bo</strong>do do začetka<br />
decembra posebej označeni vozički,<br />
v katere <strong>bo</strong>ste lahko prispevali hrano<br />
z daljšim rokom trajanja in higienske<br />
pripomočke. Zbiranje <strong>bo</strong> potekalo v 70<br />
poslovalnicah, in sicer v vseh supermarketih<br />
in hipermarketih Mercator. Vso<br />
zbrano materialno pomoč <strong>bo</strong> Slovenska<br />
karitas posredovala Karitas v Bosni in<br />
Hercegovini, ki jo <strong>bo</strong> skupaj s sodelavci<br />
Škofijskih karitas Sarajevo in Mostar<br />
razdelila naj<strong>bo</strong>lj ranljivim v poplavah<br />
prizadetim ljudem oziroma družinam.<br />
V nadaljevanju <strong>bo</strong> Karitas BiH prizadetim<br />
gospodinjstvom pomagala s finančno<br />
pomočjo pri obnovi poplavljenih<br />
domov, vključno z nakupom osnovnega<br />
pohištva in gradbenega materiala.<br />
Ta podpora <strong>bo</strong> prilagojena posebnim<br />
potrebam vsakega gospodinjstva, da<br />
se omogoči hitrejša obnova in vrnitev v<br />
normalne življenjske razmere. Tudi sami<br />
lahko pomagate z nakazilom na transakcijski<br />
račun Slovenske karitas, ki ga<br />
najdete na njihovi spletni strani, pa tudi<br />
s poslanim SMS-sporočilomKARITAS5<br />
ali KARITAS10 na 1919 in prispevate 5 ali<br />
10 evrov.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
NOV SLOVENSKI<br />
KARDINAL<br />
Papež Frančišek je napovedal, da <strong>bo</strong> decembra<br />
imenoval 21 novih kardinalov,<br />
med katerimi <strong>bo</strong> tudi slovensko govoreči<br />
Vinko Bokalič iz Argentine. Družina<br />
poroča, da kardinal slovenski jezik, ki<br />
se ga je naučil od svojih staršev, ki so<br />
se izselili v Argentino, še vedno uporablja.<br />
»Temu smo bili priča februarja<br />
letos, ko nas je obiskal v Ljubljani na<br />
uredništvu Družine in smo se dlje časa<br />
z njim pogovarjali v slovenščini,« piše<br />
omenjeni časopis.<br />
Novi kardinal se je sicer rodil leta 1952<br />
v Buenos Airesu očetu Vinku iz Mengša<br />
in mami Pavli iz Prevoj. V Argentino sta<br />
iz Špitala na avstrijskem Koroškem, kjer<br />
sta se tudi poročila, prišla februarja 1949.<br />
»Do Slovenije in slovenstva sem doma<br />
prejel lep odnos,« je za Družino povedal<br />
duhovnik iz kraja Santiago del Estero.<br />
»Bili smo preprosta družina, doma smo<br />
se pogovarjali slovensko. Ko so starši<br />
prišli v Argentino, se je ata naučil nekaj<br />
španščine, mama pa čisto malo. Ata je<br />
na delu govoril špansko, doma pa smo<br />
govorili slovensko. Otroci – pet nas<br />
je – smo se špansko naučili na ulici, in<br />
ko smo prišli domov in se pogovarjali v<br />
tem jeziku, je ata velikokrat rekel: ›Kaj ne<br />
znate govoriti drugega jezika?‹«<br />
Družina Bokalič se je nastanila v »slovenski<br />
vasi« na obrobju Buenos Airesa, kjer<br />
si je okoli 100 slovenskih družin kupilo<br />
zemljišča drug zraven drugega in na njih<br />
zgradilo domove, pa tudi svojo cerkev,<br />
igrišče in slovensko šolo. V duhovnika je<br />
bil Bokalič posvečen leta 1978, ko je novo<br />
mašo v Lanusu obhajal skupaj z bratom<br />
Jožetom, posvečenim deset mesecev pred<br />
tem v Ljubljani. V Buenos Airesu je skrbel<br />
za mladinsko pastoralo, bil rektor semenišča,<br />
župnik in nazadnje med letoma<br />
2003 in 2009 vizitator Misijonske družbe<br />
v Argentini, vmes pa tudi tri leta misijonar<br />
v škofiji Goya.<br />
KAKO SO<br />
ZNORELI MARIBORČANI<br />
Nedavno zaprtje Glavnega mostu v<br />
Mari<strong>bo</strong>ru za avtomobile še vedno<br />
močno razdvaja ljudi, piše spletni portal<br />
Politikis. Oglasila se je tudi skupina<br />
zaposlenih v UKC Mari<strong>bo</strong>r ter opozorila<br />
na nevzdržne zastoje na njihovi poti v<br />
in iz službe. Župan Saša Arsenovič napoveduje<br />
meritve prometa, na podlagi<br />
katerih naj bi prihodnji teden sprejeli<br />
končno odločitev. A Mari<strong>bo</strong>rčanov<br />
takšne meritve sploh ne zanimajo.<br />
Politikis je zbral nekaj odzivov upravičeno<br />
razburjenih Mari<strong>bo</strong>rčanov: »Kaj,<br />
toti Arsenovič je nor, a <strong>bo</strong> vse ceste in<br />
mostove, ki vodijo k njegovemu hotelu,<br />
dol zaprl?« »Županski bumbar nam je<br />
zaprl še Glavni most, v mestu vse stoji!«<br />
»Samo da pridemo iz garaže pri UKC<br />
Mari<strong>bo</strong>r, potrebujemo več kot eno uro!«<br />
Večina ga je primerjala z ljubljanskim<br />
šerifom Zoranom Jankovićem.<br />
Politikis spominja, da je mestna občina<br />
zaporo Glavnega mostu za avtomobilski<br />
promet uvedla avgusta zaradi sanacijskih<br />
del in dogodkov, nato pa jo je<br />
podaljšala do 20. oktobra. Tako lahko<br />
trenutno vozijo čez most le kolesarji,<br />
motoristi, taksiji in mestni avtobusi. In<br />
medtem ko občina ne skriva želje, da bi<br />
zapora postala trajna, so številni Mari<strong>bo</strong>rčani<br />
in okoliški prebivalci ogorčeni.<br />
Po zaprtju Glavnega trga, dela Koroške<br />
ceste in Lenta za promet so se namreč<br />
močno zmanjšale možnosti za vožnjo<br />
v in skozi središče mesta, z zaprtjem<br />
Glavnega mostu pa naj bi se promet še<br />
dodatno zgostil na obstoječih prometnicah,<br />
predvsem Koroškem mostu in na<br />
ulicah severno od območja za pešce.<br />
Arsenovič odgovarja, da <strong>bo</strong>do končni<br />
odgovor dale meritve prometa. »Vem,<br />
da je veliko takšnih, ki podpirajo zaporo<br />
mostu, in tudi veliko tistih, ki so zelo<br />
proti. Odločitev <strong>bo</strong> težka, upam pa, da<br />
<strong>bo</strong>mo našli rešitev, s katero <strong>bo</strong>mo vsi<br />
zadovoljni,« je po poročanju Politikisa<br />
dejal jeznim občanom.
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
63<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
1 3 8 4 1 1 3 8<br />
8 5 8 2 3 5 1 27<br />
8 4 6 7 2 3 9 13<br />
3 7 2 2 6 6 1 19<br />
2 4 2 1 8 1 3 18<br />
5 8 3 3 3 4 7 17<br />
4 7 1 6 6 7 7 14<br />
8 14 16 13 21 23 21<br />
1 3 6 1 9 6 4 3<br />
4 6 6 7 5 4 6 33<br />
1 5 9 1 6 9 8 15<br />
4 3 3 4 3 8 7 21<br />
4 1 6 8 6 2 9 21<br />
2 5 1 8 9 6 1 14<br />
3 3 4 9 6 3 7 14<br />
18 22 13 16 3 18 31<br />
1 3 8 4 1 1 3<br />
8 5 8 2 3 5 1<br />
8 4 6 7 2 3 9<br />
3 7 2 2 6 6 1<br />
2 4 2 1 8 1 3<br />
5 8 3 3 3 4 7<br />
4 7 1 6 6 7 7<br />
1 3 6 1 9 6 4<br />
4 6 6 7 5 4 6<br />
1 5 9 1 6 9 8<br />
4 3 3 4 3 8 7<br />
4 1 6 8 6 2 9<br />
2 5 1 8 9 6 1<br />
3 3 4 9 6 3 7<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
64<br />
NAGRADNA KRIŽANKA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
PREBI-<br />
VALEC<br />
ŽALCA<br />
CEV, KI<br />
ODVAJA<br />
ŽOLČ<br />
IZ JETER<br />
4<br />
DRŽAVA<br />
NA JUGO-<br />
ZAHODU<br />
AFRIKE<br />
LUKA<br />
DONČIĆ<br />
MANJŠA<br />
GOZDNA<br />
PTICA<br />
PEVKA<br />
SLOV.<br />
ATLE-<br />
TINJA<br />
UPANJE<br />
DOMOVINA<br />
VEČJE,<br />
VIOLINI<br />
PODOBNO<br />
GLASBILO<br />
DUŠIKOVA<br />
SPOJINA<br />
V RAST-<br />
LINAH<br />
LITIJ<br />
USNJEN<br />
TRAK,<br />
KI DRŽI<br />
HLAČE<br />
HČI, KI<br />
NIMA NE<br />
BRATA NE<br />
SESTRE<br />
ZGORNJI<br />
KONEC<br />
DOLINE<br />
PLANICA<br />
DOMOVINA<br />
ŽELEZNA<br />
PAST<br />
S ČEL-<br />
JUSTMI<br />
GEOMET-<br />
RIJSKI<br />
LIK<br />
MOZOLJA-<br />
VOST<br />
NADZOR-<br />
NIK TLA-<br />
ČANOV<br />
PRI DELU<br />
HOMER-<br />
JEV EP<br />
OLGA<br />
KORBUT<br />
IZRASTEK<br />
NA GLAVI<br />
REKA V<br />
ROMUNIJI,<br />
PRITOK<br />
DONAVE<br />
PRAVILO,<br />
PREDPIS<br />
TENISAČ<br />
ĐOKOVIĆ<br />
DRŽAVA V<br />
J. AMERIKI<br />
OPERNA<br />
PEVKA<br />
OTTA<br />
KLASINC<br />
LOJZE<br />
GROZDE<br />
MOČVIR-<br />
SKA PTICA<br />
DOMAČA<br />
ŽIVAL<br />
6<br />
M. IN Ž. OB-<br />
LIKA BITIJ<br />
DUHOVNIK<br />
(ANTON)<br />
PRELAZ V<br />
J. ŠVICI<br />
NALOŽE-<br />
NO DELO<br />
MESTO V<br />
AVSTRIJI<br />
SLADKO-<br />
VOD. RIBA<br />
13<br />
LISTNATO<br />
DREVO<br />
ZVRST<br />
ZABAVNE<br />
GLASBE Z<br />
JAMAJKE<br />
VAS PRI<br />
ANHOVEM<br />
KVARNER-<br />
SKI OTOK<br />
12<br />
SLIKAR<br />
(MIHA)<br />
8 NEZAU-<br />
PANJE,<br />
DVOM<br />
ŽILA DO-<br />
VODNICA<br />
3<br />
PODPOR-<br />
NIK<br />
REKA NA<br />
ZAHODU<br />
AVSTRIJE<br />
11<br />
TUR. OB-<br />
LASTNIK<br />
ŠPORTNA<br />
VETROV-<br />
KA S<br />
KAPUCO<br />
VALENTIN<br />
OMAN<br />
DRAGOTIN<br />
KETTE<br />
NOTRANJI<br />
PREMER<br />
PUŠKINE<br />
CEVI<br />
TRAVA<br />
DRUGE<br />
KOŠNJE<br />
1<br />
ELEMENT<br />
HOJE<br />
DRUGI<br />
PLANET<br />
JUD<br />
SPODRS-<br />
LJAJ,<br />
NAPAKA<br />
10<br />
16<br />
HEKTAR<br />
REJEC,<br />
VODNIK<br />
PSOV<br />
PROSTOR<br />
ZA KOKOŠI<br />
7<br />
ORODJE<br />
ZA ŽETEV<br />
TRENJE<br />
TOMAŽ<br />
AKVINSKI<br />
2<br />
15<br />
JUŽNO-<br />
AMERIŠKA<br />
DOMAČA<br />
ŽIVAL<br />
GLAVNO GESLO<br />
5 1 2 3 4<br />
9<br />
5 6 7 8<br />
14 9 10 11 12<br />
13 14 15 16<br />
Grad na sliki stoji na južnem vznožju Slovenskih<br />
goric, in sicer v naselju, ki ima 259 prebivalcev.<br />
Podo<strong>bo</strong> kraja je zaznamoval nemški viteški<br />
red. Cerkev Svete Trojice je bila že v začetku 13.<br />
stoletja sedež pražupnije. V istem obdobju so<br />
zgradili tudi grad pravokotne oblike z okroglimi<br />
vogalnimi stolpi.<br />
REŠITEV SKRITE MISLI:<br />
POHLEPNEŽ JE NESREČEN ČLOVEK:<br />
NIKDAR NIMA DOVOLJ.<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024<br />
K R A N J S K A<br />
R A D I A T O R<br />
A D R E S A T I<br />
N I E D E R L E<br />
J A S E N K A<br />
S T A R K E R S<br />
K O T L A R N A<br />
A R I E S A X<br />
NAGRADNA KRIŽANKA –<br />
POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA<br />
Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino<br />
na tednik <strong>Domovina</strong> za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko<br />
e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom<br />
črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja, ki<br />
mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino; (3) svoje ime,<br />
priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka' najkasneje do<br />
18. oktobra pošljite na: <strong>Domovina</strong>, Brnčičeva 41e, 1231 Ljubljana<br />
Črnuče, ali urednistvo@domovina.je.
LLLLL+<br />
65<br />
SKRITA MISEL<br />
POLH ALEP NEŽA JENČE<br />
SREM ČENČA LOKVE KINIK<br />
DARIN ZIMA DOVČ OLJE<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />
ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />
Prebrali <strong>bo</strong>ste misel, ki nam da misliti. (jp)<br />
KOMBINACIJSKI<br />
MAGIČNI LIK<br />
ADRESATI ARIE JASENKA<br />
KOTLARNA NIEDERLE<br />
RADIATOR SAX STARKERS<br />
Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat,<br />
vodoravno in navpično.<br />
Ko <strong>bo</strong>ste vpisali vse, se <strong>bo</strong> prikazala<br />
beseda, ki je ni na spisku.<br />
Le še na polju, kjer se križa sama s se<strong>bo</strong>j,<br />
dodajte pravo črko. (jp)<br />
<strong>169</strong> 10. 10. 2024
SI<br />
VIDELA<br />
TO?<br />
HMM?<br />
KAJ?<br />
NO!<br />
ARAŠIDOVO<br />
MASLO!<br />
MOJ SENDVIČ JE<br />
POMIGAL! V NJEM JE<br />
NEKAJ ŽIVEGA!<br />
OH, CALVIN,<br />
NEHAJ.<br />
NE HECAM SE! MAMA<br />
ME VERJETNO POSKUŠA<br />
UBITI! GREM STAVIT, DA<br />
JE V ARAŠIDOVEM MASLU<br />
POLŽ!<br />
FUJ!<br />
HMM... NE ČUTIM<br />
NOBENEGA POLŽA.<br />
KAJ BI LAHKO BILO?<br />
NAJBOLJE, DA<br />
POVOHAM.<br />
REŠIL SEM SE GA!<br />
HITRO! UTÔPI GA V<br />
ČOKOLADNEM MLEKU!<br />
FANT, TO JE<br />
BILO PA ZA LAS!<br />
KAKO BO MAMA<br />
RAZOČARANA, KO<br />
BO VIDELA, KAKO<br />
JE NJENA NAKANA<br />
PROPADLA!<br />
POGLEJ SE!<br />
ŠE NIKOLI<br />
NISEM VIDELA<br />
ČESA TAKO<br />
OGABNEGA!<br />
KAJ JE<br />
NAROBE S<br />
TABO?!<br />
... VSAJ TAKO<br />
SE ZDI.<br />
AUČ! AUČ!<br />
ZGRABILO ME JE<br />
ZA NOS!! SÁMO<br />
ARAŠIDOVO<br />
MASLO JE ŽIVO!<br />
GOMAZI MI<br />
PO OBRAZU!<br />
IZSESALO MI<br />
BO OČI!<br />
NA POMOČ!<br />
NE BOM<br />
JEDLA<br />
TUKAJ.<br />
PUNCE<br />
SO TAKO<br />
ČUDNE.
DRZNI ZMAGOVALCI –<br />
PODJETNIKI PRIHODNOSTI!<br />
V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki<br />
in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo<br />
mostove do novih priložnosti.<br />
Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo<br />
in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.<br />
Video VSEBINE<br />
Aktualno: ŠTEFAN PAVLINJEK<br />
●<br />
●<br />
Oglejte si nov video z Vido Petrovčič<br />
in spoznajte drznega podjetnika.<br />
Od 24. 9. 2024 – Štefan Pavlinjek:<br />
- ustanovitelj, lastnik in generalni<br />
direktor mednarodne skupine ROTO,<br />
ki združuje 12 družb,<br />
- podjetnik, organizator poslovnih <strong>bo</strong>rz,<br />
vinski vitez in somelje.<br />
Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo<br />
zgodbe podjetnikov, ki:<br />
• s svojimi izjemnimi idejami,<br />
inovacijami in delom premikajo meje;<br />
• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo<br />
uspešne podjetniške zgodbe;<br />
• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo<br />
upanje novim generacijam.<br />
DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH<br />
Z VIDO PETROVČIČ:<br />
►<br />
►<br />
►<br />
poglobljeni vpogledi v uspešne<br />
podjetniške zgodbe;<br />
motivacija za vse, ki sanjajo o svoji<br />
podjetniški poti;<br />
navdih za premagovanje novih<br />
izzivov.<br />
OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.
Change language