You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče<br />
24. 10. 2024<br />
12<br />
Policija ovadila predsednika<br />
vlade Roberta Goloba<br />
Kriminalce izpuščajo<br />
iz <strong>za</strong>porov<br />
30<br />
23<br />
<strong>Zv<strong>je</strong>zdan</strong> <strong>Radonjić</strong>:<br />
Matej Tonin – stari<br />
in novi predsednik NSi<br />
3,95 €<br />
<strong>Šlo</strong> <strong>je</strong> <strong>za</strong> <strong>sodničino</strong><br />
SADISTIČNO IZŽIVLJANJE <strong>171</strong><br />
36
V tedniku <strong>Domovina</strong> pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:<br />
• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajan<strong>je</strong><br />
doma in po svetu.<br />
• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende<br />
in inovaci<strong>je</strong>, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo<br />
nova delovna mesta.<br />
• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se<br />
vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,<br />
ki so prihodnost naše domovine.<br />
Da, naročam tednik <strong>Domovina</strong><br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime pod<strong>je</strong>tja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštnino <strong>za</strong> tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
205,40 €<br />
175 €<br />
S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da sem seznan<strong>je</strong>n z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavl<strong>je</strong>ni<br />
na spletnem naslovu https://www.domovina.<strong>je</strong>/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,<br />
ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.<br />
• KULTURA IN DEDIŠČINA: razisku<strong>je</strong>mo bogato kulturno<br />
dediščino in običa<strong>je</strong>, ki so oblikovali našo identiteto.<br />
• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske<br />
dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.<br />
• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo <strong>za</strong> o<strong>za</strong>veščan<strong>je</strong> o pomenu<br />
ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.<br />
ZAKAJ NAROČITI<br />
tednik <strong>Domovina</strong>?<br />
• VERODOSTOJNOST: temeljimo na<br />
prever<strong>je</strong>nih informacijah in natančnem<br />
raziskovanju.<br />
• NEODVISNOST: naše poročan<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> neodvisno.<br />
• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo<br />
izkušeni novinarji in uredniki.<br />
• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobl<strong>je</strong>ni<br />
članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.<br />
• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN<br />
POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,<br />
ki nas povezu<strong>je</strong>jo in nam da<strong>je</strong>jo moč.<br />
<strong>Domovina</strong> d.o.o.<br />
Brnčičeva 41e<br />
1231 Ljubljana-Črnuče<br />
E: narocnine@domovina.<strong>je</strong><br />
T: 068 191 191<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
KOMENTAR TEDNA<br />
3<br />
ZADNJI PLES<br />
Roberta Goloba<br />
LUKA SVETINA<br />
Zdi se, da se <strong>je</strong> slovenska javnost ob kazenski ovadbi, ki jo <strong>je</strong> zoper predsednika<br />
vlade Roberta Goloba pretekli teden vložila policija, spet razklala na pol. Na tiste,<br />
ki krivijo Roberta Goloba, in tiste, ki <strong>za</strong> vse afere Roberta Goloba krivijo Jane<strong>za</strong> Janšo.<br />
Rekoč, da so – ker se predsednik<br />
SDS končno ne umakne v penzijo<br />
– primorani voliti nove obraze<br />
brez politične kilometrine,<br />
ki niso šli skozi procese politične sociali<strong>za</strong>ci<strong>je</strong><br />
– in ki vedno znova razočarajo.<br />
Ne vprašajo se, ali so <strong>za</strong> stan<strong>je</strong>, ko<br />
nas ena <strong>za</strong> drugo dohitevajo in prehitevajo<br />
baltske države ter članice višegrajske<br />
skupine, krivi tudi sami. Ker slovensko<br />
barko volivke in volivci vedno<br />
znova potisnejo v roke nekoga, ki jim <strong>je</strong><br />
preko medi<strong>je</strong>v <strong>za</strong>pakiran kot odrešitelj,<br />
sposoben menedžer, pravnik ali novinar,<br />
ki <strong>je</strong> še neomadeževan s politiko in<br />
potemtakem primeren <strong>za</strong> to, da spre<strong>je</strong>ma<br />
najpomembnejše odločitve v državi,<br />
<strong>za</strong> kar <strong>je</strong> sicer v zrelih demokracijah<br />
treba imeti politično znan<strong>je</strong> in politične<br />
izkušn<strong>je</strong>. Volivke in volivci so sami krivi,<br />
da nasedejo medi<strong>je</strong>m. Dokler bodo<br />
politiko <strong>je</strong>mali kot cirkus, državni zbor<br />
in stavbo na Gregorčičevi pa kot ustanovi,<br />
k<strong>je</strong>r se zbirajo ljud<strong>je</strong> z istim cil<strong>je</strong>m<br />
– čim več nakrasti <strong>za</strong>se – si več niti ne<br />
<strong>za</strong>služijo. Drugi problem <strong>je</strong>, ker <strong>za</strong>dnji<br />
novi obraz, Robert Golob, <strong>za</strong> razliko<br />
od predhodnikov Mira Cerarja in Marjana<br />
Šarca še zdaleč ni brez madežev.<br />
Posamezni mediji so že spomladi<br />
leta 2022 opo<strong>za</strong>rjali na sporne posle<br />
Zadnji novi obraz,<br />
Robert Golob, <strong>za</strong> razliko<br />
od predhodnikov Mira<br />
Cerarja in Marjana Šarca<br />
še zdaleč ni brez madežev.<br />
Ko bodo državljani vprašani,<br />
kdo naj vodi državo prihodnja<br />
štiri leta, naj se, namesto tega,<br />
kdo bolj mrko gleda in kdo<br />
ima lepše lase, vprašajo,<br />
ali živijo danes bol<strong>je</strong>,<br />
kot so pred štirimi leti.<br />
v pod<strong>je</strong>tju GEN-I v času, ko ga <strong>je</strong> vodil<br />
Robert Golob. Na nakazila v višini<br />
103.000 evrov na račun novinarke<br />
portala Necenzurirano Vesne Vuković,<br />
kasne<strong>je</strong> n<strong>je</strong>gove generalne sekretarke,<br />
ki nikoli niso bila pojasn<strong>je</strong>na. Na bančni<br />
račun, ki ga <strong>je</strong> imel premier v Romuniji<br />
in <strong>za</strong> katerega <strong>je</strong> dejal, da so mu pač<br />
ukradli identiteto, nihče pa se nikoli ni<br />
vprašal, ali <strong>je</strong> Robert Golob to prijavil in<br />
kako se <strong>je</strong> preiskava končala. Osrednji<br />
mediji so o vseh teh Golobovih »rabotah«<br />
molčali in molčijo tudi danes.<br />
Odgovornost <strong>je</strong> na volivkah in volivcih,<br />
če se o kandidatu in n<strong>je</strong>govem<br />
programu ne izobrazijo dovolj in mu<br />
na slepo potisnejo v roke upravljan<strong>je</strong> z<br />
lastnimi živl<strong>je</strong>nji. Drugih medi<strong>je</strong>v, ki so<br />
na nov politični obraz, ki ga bo lansiralo<br />
levo omrež<strong>je</strong>, opo<strong>za</strong>rjali, <strong>je</strong> v državi več<br />
kot dovolj. Novinar Dejan Steinbuch <strong>je</strong><br />
že <strong>je</strong>seni 2022 napovedal, da bo Robert<br />
Golob prvi predsednik vlade, ki ga bodo<br />
z Gregorčičeve pospremili v lisicah.<br />
Morda se <strong>je</strong> zmotil in omrež<strong>je</strong> s kazensko<br />
ovadbo polici<strong>je</strong> zgolj pritiska na<br />
premierja, naj se sam umakne. To bomo<br />
videli v prihodnjih tednih in mesecih.<br />
Narcisoidni premier tudi tega, da<br />
se mu <strong>je</strong> lastno omrež<strong>je</strong> odpovedalo in<br />
da že zdavnaj nima <strong>za</strong> seboj podpore<br />
400.000 volivk in volivcev, ne vidi, <strong>za</strong>to<br />
se bo vladavina Svobode bržkone še nekaj<br />
časa nadal<strong>je</strong>vala. Obstajajo indici,<br />
da policijska ovadba ne bo sprocesirana.<br />
Tožilka Blanka Žgajnar, ki usmerja<br />
preiskavo, proti Zoranu Jankoviću izgublja<br />
s 6 : 0. Ko ga <strong>je</strong> imela na petelinu,<br />
da '<strong>za</strong>greši' n<strong>je</strong>gov politični umor,<br />
ni pritisnila. Dokazi, prisluhi v <strong>za</strong>devi<br />
»farmacevtka« so <strong>za</strong>starali. Šefica<br />
specializiranega državnega tožilstva<br />
<strong>je</strong> tudi mati članice Gibanja Svoboda.<br />
Skratka, pred nami <strong>je</strong> leto in pol počasnega<br />
odmiranja Svobode, žal pa z njo<br />
tudi države. Nismo še imeli vlade, ki bi<br />
tako <strong>za</strong>vozila reforme, zdravstveno in<br />
davčno. Problem <strong>je</strong>, ker se (ne)delo politikov<br />
le redko pozna takoj. Učinek svojih<br />
slabih odločitev volivke in volivci pogosto<br />
občutijo šele čez leta. Zato tudi ne<br />
vidijo svojih napak. Vladavina Svobode,<br />
k<strong>je</strong>r se premier v javnosti vsakodnevno<br />
izmišlju<strong>je</strong> – ne samo tega, kaj bo naredil,<br />
temveč se spotika ob elementarne<br />
pojme, kot k<strong>je</strong> in kdaj <strong>je</strong> koga srečal in<br />
z njim govoril – bo k sreči težko ostala<br />
neopažena zdravorazumskim ljudem.<br />
To <strong>je</strong> <strong>za</strong>dnji ples Roberta Goloba. Z<br />
njim plešejo le še »prikoritniki«. Prišel<br />
pa bo nov test političnega zorenja<br />
državljank in državljanov. Ko bodo<br />
znova vprašani, kdo naj vodi državo<br />
prihodnja štiri leta. Takrat naj se, namesto<br />
tega, kdo bolj mrko gleda in kdo<br />
ima lepše lase, vprašajo, ali živijo danes<br />
bol<strong>je</strong>, kot so pred štirimi leti. <br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Kazenska ovadba Goloba<br />
– gre <strong>za</strong> resno dejan<strong>je</strong><br />
Katja Benčina<br />
16 Potek »depoliti<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>«<br />
polici<strong>je</strong><br />
Katja Benčina<br />
23<br />
25<br />
30<br />
36<br />
Brutalni obračun s sodnikom,<br />
ki <strong>je</strong> oprostil Milka Noviča<br />
Nenad Glücks<br />
<strong>Zv<strong>je</strong>zdan</strong> <strong>Radonjić</strong>:<br />
»Očiščen<strong>je</strong> sodnega sistema<br />
se žal ne bo zgodilo«<br />
Nenad Glücks · Intervju<br />
Predčasni odpusti ne bodo rešili<br />
prenatrpanosti <strong>za</strong>porov<br />
Tina S. Bertoncelj<br />
Tonin namignil na (ponovno)<br />
sodelovan<strong>je</strong> z Janšo, a tudi<br />
z Logar<strong>je</strong>m<br />
Luka Svetina · Komentar<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>171</strong>, LETNIK 4,<br />
24. oktober 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Odgovorni urednik<br />
tednika in portala:<br />
DR. VALENTIN AREH<br />
Izvršna urednica:<br />
ERIKA AŠIČ<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Direktor:<br />
DR. MITJA ŠTULAR<br />
Cena naročnine:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografi<strong>je</strong>:<br />
TOMO STRLE<br />
www.domovina.<strong>je</strong><br />
@<strong>Domovina</strong>_<strong>je</strong><br />
@domovinaJE<br />
Naročnine:<br />
E: narocnine@domovina.<strong>je</strong><br />
T: 068 191 191<br />
Uredništvo:<br />
BRNČIČEVA 41E<br />
1231 LJUBLJANA ČRNUČE<br />
E: urednistvo@domovina.<strong>je</strong><br />
T: 068 191 191<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Naslovnica:<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
Zaključek redakci<strong>je</strong>:<br />
22. oktober 2024<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
18<br />
Dr. Miro Haček in Andrej Drapal: »Premier<br />
Golob se utaplja, tega se <strong>za</strong>veda tudi<br />
sam, <strong>za</strong>to spremljamo takšne nastope«<br />
Luka Svetina · Intervju<br />
40<br />
Goloba in Boštjančiča rešu<strong>je</strong> »čistilka« iz<br />
kroga Boruta Jamnika, ki <strong>je</strong> pod preprogo<br />
pometla grehe elektrooligarhov<br />
Luka Svetina<br />
3 Zadnji ples Roberta Goloba<br />
Luka Svetina · Komentar tedna<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
22 Lov na glinastega Goloba<br />
Aljuš Pertinač · Komentar<br />
34 Deset <strong>za</strong>povedi 21. stoletja (2. <strong>za</strong>poved)<br />
Andrej Drapal · Komentar<br />
39 Med(ijski) sosedi<br />
44 46<br />
Pogum in drznost neizkušenih<br />
avstrijskih vojakov (18. del)<br />
dr. Valentin Areh<br />
50<br />
Tek na Kum obuja spomine<br />
Igor Gošte<br />
Kapitanov ključ še vedno buri<br />
duhove (Rex 2)<br />
Ivan Sivec<br />
54<br />
O vtikljivosti, pravi meri<br />
in vzgoji <strong>za</strong> skrbnost<br />
Darja Barborič Vesel<br />
43 Zdrahe nas pehajo v <strong>za</strong>kot<strong>je</strong><br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
48 Kako <strong>je</strong> aleksandrijski svetilnik <strong>za</strong>šel na Ptuj<br />
ddr. Verena Perko<br />
52 Plamen upanja in molitve<br />
Natalie Kardum<br />
58 Sadno-zelenjavna vina: odkrivan<strong>je</strong> novih<br />
dimenzij okusov<br />
Jože Ocepek, Damir Lovrić in sodelavci<br />
60 Papež Janez XXIII.<br />
p. dr. Andraž Arko · Priporočilo<br />
61 Koledar dogodkov<br />
63 Sudokuja, vsotnici<br />
64 Nagradna križanka<br />
65 Razvedrilo<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
ŠIRIMO<br />
60 56 62<br />
Evropska pobuda Child Shield<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito otrok pred škodljivimi<br />
posledicami pornografi<strong>je</strong><br />
Mateja Podmenik<br />
Kostan<strong>je</strong>vi re<strong>za</strong>nci s kremno omako<br />
iz gorgonzole<br />
Selma Bizjak<br />
OBZORJA<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
SDS, Svoboda in SD so sedaj proti<br />
referendumski pobudi o gradnji JEK 2.<br />
REFERENDUMA<br />
O JEK 2 NE BO<br />
SDS, Svoboda in SD so <strong>za</strong> umik referendumske<br />
pobude o gradnji JEK 2, saj <strong>je</strong> bilo<br />
po njihovem mnenju podanih premalo<br />
informacij <strong>za</strong> tako pomembno temo. V<br />
Levici dodajajo, da referendumu že ves<br />
čas nasprotu<strong>je</strong>jo, v Novi Sloveniji pa prav<br />
tako menijo, da bi bilo bol<strong>je</strong> počakati.<br />
Do preobrata <strong>je</strong> prišlo potem, ko <strong>je</strong> umik<br />
referenduma predlagala SDS, ki <strong>je</strong> razpis<br />
posvetovalnega referenduma sicer tudi<br />
prva predlagala. Ocenili so namreč, da<br />
bi odločan<strong>je</strong> v danih razmerah imelo<br />
dolgoročne negativne posledice <strong>za</strong> državo<br />
in ljudi ter bi povzročilo veliko škodo.<br />
Kot <strong>je</strong> povedal Zvone Černač, <strong>je</strong> politično<br />
delovan<strong>je</strong> v zvezi s tem pro<strong>je</strong>ktom pred<br />
<strong>za</strong>četkom uradne kampan<strong>je</strong> glede posvetovalnega<br />
referenduma močno omajano.<br />
»Referendumsko vprašan<strong>je</strong> se <strong>je</strong> zmanipuliralo,<br />
vladajoča koalicija, ki nosi največjo<br />
odgovornost, pa ni enotna.«<br />
Nato <strong>je</strong> tudi Giban<strong>je</strong> Svoboda sporočilo, da<br />
<strong>je</strong> <strong>za</strong> umik referenduma. Minister <strong>za</strong> okol<strong>je</strong>,<br />
podneb<strong>je</strong> in energijo Bojan Kumer in vodja<br />
poslanske skupine Svobode Nataša Avšič<br />
Bogovič sta sicer stranki SDS očitala, da<br />
<strong>za</strong>vaja ljudi, saj so bili prav oni pobudniki<br />
<strong>za</strong> gradnjo JEK 2: »V januarju, ko <strong>je</strong> bila<br />
dana pobuda in se <strong>je</strong> govorilo o gradnji, <strong>je</strong><br />
bila prenagl<strong>je</strong>na.«<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
GORSKA NESREČA<br />
POLICISTOV<br />
activion.si<br />
V skalni grapi grebena Na možeh nad<br />
Zelenico se <strong>je</strong> v ponedel<strong>je</strong>k med usposabljan<strong>je</strong>m<br />
policistov gorske policijske enote<br />
<strong>za</strong>radi odloma velike skale zgodila gorska<br />
nesreča. Poškodovani so bili tri<strong>je</strong> policisti,<br />
dva hu<strong>je</strong>, a nihče kritično, <strong>za</strong>to so vsi že v<br />
domači oskrbi. Kot <strong>je</strong> pojasnil generalni<br />
direktor Slovenske polici<strong>je</strong> Senad Jušić, ki<br />
se <strong>je</strong> ob tem <strong>za</strong>hvalil reševalnim službam<br />
na terenu, <strong>je</strong> bila kriva večja skala, ki <strong>je</strong><br />
padla deset metrov v globel in <strong>za</strong>dela policistko,<br />
pod njo policista in v nadal<strong>je</strong>vanju<br />
še tret<strong>je</strong>ga policista, ki <strong>je</strong> ravnokar vstopil<br />
na območ<strong>je</strong> grebena.<br />
FISKALNI SVET<br />
KRITIZIRA VLADO<br />
Predloga državnih proračunov <strong>za</strong> leti 2025<br />
in 2026 predvidevata previsoko porabo,<br />
ocenju<strong>je</strong> Fiskalni svet RS. Ta sicer že dl<strong>je</strong><br />
časa opo<strong>za</strong>rja na nerealno proračunsko načrtovan<strong>je</strong>,<br />
ki posledično vodi v neracionalno<br />
trošen<strong>je</strong>. Spomnimo se, da so poslanci<br />
obravnavo predloga proračunov <strong>za</strong>čeli v<br />
drugem tednu oktobra. Za leto 2025 <strong>je</strong><br />
vlada ob 15,2 milijarde evrov prihodkov<br />
predvidela 17,1 milijarde evrov porabe, <strong>za</strong><br />
leto 2026 pa zvišan<strong>je</strong> prihodkov na 15,9<br />
milijarde evrov ter ohranitev odhodkov na<br />
približno enaki ravni.<br />
MOLDAVIJA TESNO ZA EU<br />
Za vpis vstopa v Evropsko unijo kot<br />
strateškega cilja v ustavo <strong>je</strong> po skoraj vseh<br />
preštetih glasovih v Moldaviji glasovalo<br />
50,4 odstotka volivcev, proti jih <strong>je</strong> bilo 49,6<br />
odstotka. Razlika <strong>je</strong> znašala približno 12.000<br />
glasov. Predsednica Maia Sandu <strong>je</strong> v prvi<br />
izjavi <strong>za</strong> medi<strong>je</strong> dejala, da so Moldavci zmagali<br />
v prvi težki bitki, ki bo določila njihovo<br />
prihodnost. Gre sicer <strong>za</strong> presenetljiv izid, saj<br />
so ankete pred glasovan<strong>je</strong>m ka<strong>za</strong>le na prepričljivo<br />
podporo Evropski uniji, a <strong>je</strong> sprva<br />
V Moldaviji so glasovali <strong>za</strong> vpis vstopa v<br />
Evropsko unijo kot strateškega cilja v ustavo.<br />
PROFIMEDIA
PREGLED TEDNA<br />
7<br />
Julija Navalna <strong>je</strong> napovedala kandidaturo <strong>za</strong><br />
predsednico Rusi<strong>je</strong> - ko bo pravi čas <strong>za</strong> to.<br />
celo ka<strong>za</strong>lo, da bodo Moldavci približevan<strong>je</strong><br />
EU-ju v državi z 2,6 milijona prebivalcev, ki<br />
meji na Romunijo in Ukrajino, celo <strong>za</strong>vrnili.<br />
Tu<strong>je</strong> obveščevalne službe so <strong>za</strong> to okrivile<br />
prikrito rusko delovan<strong>je</strong>.<br />
NAVALNA ZA RUSKO<br />
PREDSEDNICO<br />
Julija Navalna, vdova Alekseja Navalnega,<br />
namerava nekoč postati predsednica<br />
Rusi<strong>je</strong>, <strong>je</strong> dejala v intervjuju <strong>za</strong> BBC. V<br />
domovino se trenutno ne more vrniti,<br />
saj tudi n<strong>je</strong>j grozi aretacija. N<strong>je</strong>n soprog,<br />
nekdaj najbolj glasen kritik predsednika<br />
Vladimirja Putina, <strong>je</strong> bil obso<strong>je</strong>n na 19 let<br />
<strong>za</strong>radi ekstremizma, februarja pa <strong>je</strong> umrl v<br />
kazenski koloniji v Rusiji. Ob predstavitvi<br />
knjige Patriot, ki jo <strong>je</strong> n<strong>je</strong>n mož pisal pred<br />
smrtjo, <strong>je</strong> ponovila, da namerava nadal<strong>je</strong>vati<br />
n<strong>je</strong>gov boj <strong>za</strong> demokracijo. »Ko bo<br />
pravi čas, se bom udeležila volitev. Kot<br />
kandidatka,« <strong>je</strong> poudarila. Prepričana <strong>je</strong>, da<br />
bo Putinov režim nekega dne padel.<br />
PODRAŽITEV<br />
POGONSKIH GORIV<br />
V torek se <strong>je</strong> ob nespremen<strong>je</strong>nih trošarinah<br />
na bencinskih servisih zunaj avtocest liter<br />
95-oktanskega bencina podražil <strong>za</strong> 4,1 centa,<br />
na 1,510 evra, in liter dizelskega goriva<br />
<strong>za</strong> 2,9 centa, na 1,528 evra. Cene bodo veljale<br />
do vključno 4. novembra. Podražilo se<br />
bo tudi kurilno ol<strong>je</strong>, in sicer <strong>za</strong> 2,2 centa, na<br />
1,127 evra <strong>za</strong> liter, <strong>je</strong> sporočilo Ministrstvo<br />
<strong>za</strong> okol<strong>je</strong>, podneb<strong>je</strong> in energijo.<br />
KOLAPS V DOMOVIH<br />
ZA OSTARELE<br />
V Skupnosti socialnih <strong>za</strong>vodov Sloveni<strong>je</strong> so<br />
izpostavili skrb o trenutni kadrovski krizi v<br />
domovih <strong>za</strong> starejše, ki ogroža <strong>za</strong>gotavljan<strong>je</strong><br />
ustreznih storitev <strong>za</strong> stanovalce in zdrav<strong>je</strong><br />
<strong>za</strong>poslenih. Po besedah skupnosti so <strong>za</strong>posleni<br />
namreč izpostavl<strong>je</strong>ni visokim delovnim<br />
obremenitvam in čedal<strong>je</strong> bolj nepredvidljivim<br />
delovnim urnikom. Stanovalci so<br />
tako prikrajšani že pri osnovnih živl<strong>je</strong>njskih<br />
aktivnostih, kot <strong>je</strong> pomoč pri dvigovanju<br />
na invalidski voziček, osebni higieni in<br />
PROFIMEDIA<br />
PROFIMEDIA<br />
prehran<strong>je</strong>vanju. Posledično <strong>je</strong> čas, ki <strong>je</strong> namen<strong>je</strong>n<br />
izvedbi posameznih aktivnosti, pod<br />
pričakovano ravnjo kakovostne in varne<br />
zdravstvene obravnave in oskrbe.<br />
Po pojasnilih Ministrstva <strong>za</strong> solidarno<br />
prihodnost <strong>je</strong> <strong>za</strong> kadrovske standarde,<br />
delovne pogo<strong>je</strong> in <strong>za</strong>poslovan<strong>je</strong> zdravstvenega<br />
osebja v domovih <strong>za</strong> starejše pristojno<br />
Ministrstvo <strong>za</strong> zdrav<strong>je</strong>. Kot so dodali,<br />
kadrovska stiska ni nov pojav. Minister<br />
<strong>za</strong> solidarno prihodnost Simon Mal<strong>je</strong>vac<br />
poudarja, da se na ministrstvu intenzivno<br />
ukvarjajo s problematiko preobremen<strong>je</strong>nosti<br />
osebja v domovih <strong>za</strong> starejše.<br />
TRUMP PRODAJAL<br />
HAMBURGERJE<br />
Republikanski predsedniški kandidat<br />
Donald Trump <strong>je</strong> v Pensilvaniji pred prihajajočimi<br />
volitvami v eni izmed McDonaldsovih<br />
restavracij delil hamburger<strong>je</strong> in ocvrt<br />
krompirček. Demokratska predsedniška<br />
kandidatka Kamala Harris pa <strong>je</strong> na drugi<br />
strani v cerkvi v zvezni državi Georgia<br />
praznovala svoj 60. rojstni dan. Na vprašan<strong>je</strong>,<br />
<strong>za</strong>kaj se mu <strong>je</strong> zdelo pomembno,<br />
da jih obišče, <strong>je</strong> Trump sicer zbodel svojo<br />
nasprotnico: »Rad imam McDonalds, rad<br />
imam službe. Mislim, da <strong>je</strong> neprimerno, da<br />
nekdo o tem govori slabšalno.« Nekdanji<br />
ameriški predsednik <strong>je</strong> opozoril, da <strong>je</strong> Harrisova<br />
lagala, da <strong>je</strong> nekoč delala v omen<strong>je</strong>ni<br />
restavraciji, saj mu <strong>je</strong> McDonalds potrdil,<br />
da <strong>je</strong> bila to zgolj laž.<br />
<br />
Donald Trump <strong>je</strong> šel med ljudi - v Pensilvaniji<br />
<strong>je</strong> v eni izmed McDonaldsovih restavracij delil<br />
hamburger<strong>je</strong> in ocvrt krompirček.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
8<br />
FOTO TEDNA<br />
28. LJUBLJANSKI MARATON<br />
Luka Vovk / Sportida<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
ČIVKARIJA<br />
9<br />
krena @krena19639208<br />
Se našim odločevalcem sploh sanja, kaj so s tem<br />
novim obračunavan<strong>je</strong>m naredili večjim družinam?<br />
Kako naj se čez vikend razporedi vse pran<strong>je</strong>, kuhan<strong>je</strong>,<br />
fenan<strong>je</strong>, pomivan<strong>je</strong>, morebitna peka …<br />
Metod Logar @logarmetod<br />
Robert Golob in Robert Golob se na multilateralnem<br />
srečanju pogovarjajo o <strong>je</strong>zikovnih posebnostih<br />
različnih regij v Sloveniji.<br />
Čivk tedna<br />
Čivk tedna<br />
Sergej Berišaj @SergejBerisaj<br />
Sem tehnični direktor v pod<strong>je</strong>tju, ki med<br />
drugim razvija storitev internetne televizi<strong>je</strong>,<br />
ki jo dnevno uporablja več milijonov<br />
gospodinjstev.<br />
Če bi prišel do našega poslovodstva z<br />
izjavo, da bo »sistem pač <strong>za</strong>nihal«, bi pričakoval,<br />
da me isto sekundo popolnoma<br />
upravičeno <strong>za</strong>menjajo.<br />
Gabriel Batič @BaticGabriel<br />
Samo, da bo jasno enkrat <strong>za</strong> vselej, čeprav vem,<br />
da ne bo. Če teroristi uporabljajo bolnišnice, šole,<br />
domove <strong>za</strong> izvajan<strong>je</strong> vojaških operacij, te civilne<br />
zgradbe postanejo legitimne tarče. Podporniki terorizma<br />
ste popolnoma <strong>za</strong>bredli.<br />
Svoboda @SvobodaBlog<br />
Golob: »Obisk v Beli hiši <strong>je</strong> izraz ugleda, ki ga ima<br />
Slovenija in n<strong>je</strong>na zunanja politika v svetu v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m<br />
času.«<br />
Zapomnimo si te besede <strong>za</strong> primer, če bo 2026<br />
nekdo drug v Beli hiši in nekdo drug na Gregorčičevi,<br />
pa se obisk ponovi. Bomo videli, izraz česa<br />
bo takrat.<br />
Vane Gošnik @VaneGosnik<br />
Kaj se zgodi učencu v OŠ, ki ne loči med množino,<br />
dvojino in ednino? Ponavlja razred! Razen, če se ne<br />
piše Golob.<br />
Lotta Šega @LottaS10<br />
Nimate prav. Vsak, ki bo nasledil Janšo, bo napaden<br />
s strani medi<strong>je</strong>v in udbomafi<strong>je</strong>. Samo da bi tisti, ki<br />
bi nadomestil Janšo, klecnil že po nekaj mesecih.<br />
In kaj potem? NSi kot rešiteljica? Malo morgen …<br />
F. M. Dosto<strong>je</strong>vski @Slovenec_sem7<br />
Naše šole mladih generacij <strong>za</strong> domoljub<strong>je</strong> ne vzgajajo,<br />
nasprotno, vcepljajo jim občutek, da <strong>je</strong> to<br />
<strong>za</strong>starelo, da ne spada v sklop miselnosti modernega<br />
človeka. Tako ustvarjamo pohabl<strong>je</strong>ne ljudi.<br />
(France Bučar)<br />
Mario Plešej @MarioPlesej<br />
Janez Šušteršič: »Dober zdravstveni <strong>za</strong>kon bi recimo<br />
zdravstvenim delavcem dopustil, da prosto<br />
izbirajo, k<strong>je</strong> in po kakšnih pogodbah bodo delali,<br />
ljudem omogočil, da se zdravijo, k<strong>je</strong>r želijo, zdravstveni<br />
blagajni pa naložil plačilo <strong>za</strong>varovanih<br />
storitev ...«<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Vasja @VasjaBosko<br />
Ista levica, ki bi najra<strong>je</strong>, da vse dela država, <strong>je</strong><br />
ugotovila, da ravno pri nuklearki <strong>je</strong> pa državna<br />
korupcija problem. Jaz to ugotovitev pozdravljam<br />
in prosim, da se jo posploši še na vse ostalo, k<strong>je</strong>r<br />
ima država prste zraven.<br />
Tilen Majnardi @TilenMajnardi1<br />
Teš 6 bomo ukinili do 2030, Jek ima delovno dobo<br />
do 2043. S čim bodo tile polnili telefone po 2045?<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
Poudariti <strong>je</strong> treba, da <strong>je</strong> bil intervju prepovedan,<br />
še preden <strong>je</strong> bil sploh posnet, še preden <strong>je</strong> urednica<br />
sploh slišala vsebino. To ni cenzura, to <strong>je</strong> hujše.<br />
Urša Cankar Soares @CankarUrsa<br />
Izražan<strong>je</strong> različnih mnenj v naši<br />
državi branimo skupaj in prav <strong>je</strong><br />
tako, saj v tem primeru ne gre le <strong>za</strong><br />
en <strong>za</strong>vrn<strong>je</strong>n intervju, ampak gre <strong>za</strong><br />
svobodo govora.<br />
Science girl @gunsnrosesgirl3<br />
To <strong>je</strong> super!<br />
Aleš Primc @ales_primc<br />
Na Nizozemskem medicinsko <strong>za</strong>strupili 17-letnico<br />
s psihičnimi težavami. Toliko o skrajno levičarski<br />
propagandi u<strong>za</strong>konitve <strong>za</strong>strupljanja bolnih in<br />
starejših, k<strong>je</strong>r naj bi šlo <strong>za</strong> trpeče v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m stadiju<br />
raka, z le še nekaj urami živl<strong>je</strong>nja.<br />
Mr Conformista @cnfrmstA<br />
Janči @Janchi1958<br />
Slovenec = čudo narave. 40 let gara <strong>za</strong> enosobno,<br />
prenese 100-% dvig stroškov. Lahko mu <strong>za</strong>preš<br />
fabriko, bolnico, v<strong>za</strong>meš zdravnika, <strong>za</strong>mrzneš plačo,<br />
nabijaš davke, cenzuriraš novice, lažeš v obraz.<br />
Prenese svinjsko bogate socialiste na oblasti. Ne<br />
bo pa nosil maske med pandemijo! Jasno?!<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
KARIKATURA<br />
11<br />
Generalno<br />
čiščen<strong>je</strong><br />
BORIS OBLAK
12 TEMA TEDNA<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
Kazenska OVADBA Goloba<br />
– gre <strong>za</strong> resno dejan<strong>je</strong><br />
Pretekli teden <strong>je</strong> policija zoper predsednika vlade Roberta Goloba vložila kazensko ovadbo<br />
<strong>za</strong>radi kaznivega dejanja dajanja daril <strong>za</strong> ne<strong>za</strong>konito posredovan<strong>je</strong>. Za tako dejan<strong>je</strong> <strong>je</strong> <strong>za</strong>grožena <strong>za</strong>porna<br />
kazen od enega do šestih let in denarna kazen. Premier <strong>je</strong> odgovoril, da gre le <strong>za</strong> »politični boj užal<strong>je</strong>ne<br />
političarke«, a nekdanji v. d. generalnega direktorja polici<strong>je</strong> Boštjan Lindav opo<strong>za</strong>rja, da ne gre <strong>za</strong> besedo<br />
proti besedi, kot želi prika<strong>za</strong>ti Golob, ampak <strong>za</strong> utemel<strong>je</strong>n sum polici<strong>je</strong>.<br />
KATJA BENČINA<br />
Ovadba predsedniku vlade Robertu<br />
Golobu očita, da <strong>je</strong> od<br />
nekdan<strong>je</strong> ministrice Tatjane<br />
Bobnar in v. d. generalnega<br />
direktorja polici<strong>je</strong> Boštjana Lindava na<br />
<strong>za</strong>četku svo<strong>je</strong>ga mandata <strong>za</strong>hteval, da<br />
odstavita nekatere ljudi znotraj polici<strong>je</strong>,<br />
sicer bosta <strong>za</strong>menjana sama. »Sporno<br />
<strong>je</strong> to, da <strong>je</strong> gospod Golob rekel, da naj<br />
mu Lindava sploh ne predlagam, ker ni<br />
opravil naloge in ga <strong>je</strong> izdal. Sporno <strong>je</strong><br />
to, da <strong>je</strong> rekel, da sva dobila rdeči karton<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
Premier Robert Golob<br />
se <strong>je</strong> na vloženo ovadbo<br />
polici<strong>je</strong> odzval z besedami,<br />
da ne gre <strong>za</strong> vmešavan<strong>je</strong><br />
v policijo, ampak <strong>za</strong> politični<br />
boj užal<strong>je</strong>ne političarke.<br />
in da lahko jaz dobim <strong>za</strong>upan<strong>je</strong> na<strong>za</strong>j –<br />
torej Lindav <strong>je</strong> bil očitno že odpisan,«<br />
<strong>je</strong> Tatjana Bobnar povedala v svo<strong>je</strong>m<br />
pričanju pred preiskovalno komisijo<br />
DZ 23. oktobra 2023 in pojasnila, da <strong>je</strong><br />
predsednik vlade Robert Golob od n<strong>je</strong><br />
<strong>za</strong>hteval ravnan<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> bilo po n<strong>je</strong>nem<br />
prepričanju nedopustno in nespre<strong>je</strong>mljivo,<br />
ter da se <strong>je</strong> neposredno vmešaval<br />
v kadrovan<strong>je</strong> v policiji.<br />
V <strong>za</strong>četku novembra 2022 naj bi Golob<br />
v prostorih vlade opozoril Bobnar<strong>je</strong>-
TEMA TEDNA<br />
13<br />
vo na n<strong>je</strong>no neprimerno kadrovsko politiko<br />
in dejal, da Lindav ni opravil svo<strong>je</strong><br />
naloge čiščenja polici<strong>je</strong> ter da gre pri tem<br />
<strong>za</strong> izdajo, saj ima okrog sebe določene<br />
ljudi. »Ga ni predsednika vlade, ki bi me<br />
lahko prepričal, da človeka, ki dela <strong>za</strong>konito,<br />
strokovno in pošteno, odpustim,<br />
ker si <strong>je</strong> nekdo tako izmislil. To bi bilo<br />
nedopustno <strong>za</strong>me kot človeka, še bolj pa<br />
kot vršilca dolžnosti generalnega direktorja,«<br />
<strong>je</strong> tedaj dejal Lindav.<br />
Po informacijah Nove24TV <strong>je</strong> Lindavu<br />
dal novi direktor polici<strong>je</strong> Senad<br />
Jusić dve uri časa, da se odloči o svoji<br />
usodi – ali se bo upokojil ali pa bo dobil<br />
izredno odpoved. Lindav se <strong>je</strong> odločil <strong>za</strong><br />
upokojitev, Tatjana Bobnar pa <strong>je</strong> odstopila.<br />
Nato sta »depoliti<strong>za</strong>cijo« polici<strong>je</strong><br />
uspešno izvajala generalni direktor polici<strong>je</strong><br />
Senad Jušić in notranji minister<br />
Boštjan Poklukar.<br />
ODZIV GOLOBA<br />
Premier Robert Golob se <strong>je</strong> na vloženo<br />
ovadbo polici<strong>je</strong> odzval z besedami, da<br />
ne gre <strong>za</strong> vmešavan<strong>je</strong> v policijo, ampak<br />
<strong>za</strong> politični boj užal<strong>je</strong>ne političarke, ki<br />
ga izvaja Tatjana Bobnar vse od svo<strong>je</strong>ga<br />
odstopa, in da bo vse očitke z lahkoto<br />
<strong>za</strong>vrnil. »V teh dneh minevajo tri leta<br />
od <strong>za</strong>plinjanja Ljubljane in najhujšega<br />
teptanja človekovih pravic v zgodovini<br />
samostojne Sloveni<strong>je</strong>. Pri tem <strong>je</strong> najbolj<br />
bi<strong>za</strong>rno, da sem edini politik v vsem<br />
tem času, ki <strong>je</strong> bil ovaden, ker naj bi se<br />
vtikal in vmešaval v policijo, jaz. V resnici<br />
ne gre <strong>za</strong> nobeno vmešavan<strong>je</strong> v delo<br />
polici<strong>je</strong>, ampak <strong>za</strong> politični boj Tatjane<br />
Bobnar vse od n<strong>je</strong>nega odstopa pred<br />
dvema letoma,« <strong>je</strong> povedal.<br />
Dejal <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> Bobnar<strong>je</strong>va še pred<br />
volitvami, ko <strong>je</strong> bila <strong>za</strong>poslena na policiji,<br />
iskala stik z njim in <strong>je</strong> bila dvakrat<br />
pri n<strong>je</strong>m na lastno pobudo: »Ona <strong>je</strong> bila<br />
tista, ki <strong>je</strong> meni govorila o seznamu janšistov,<br />
s katerim bo očistila policijo, če<br />
bo le dobila priložnost, da bo postala<br />
notranja ministrica. Ona <strong>je</strong> bila tista, ki<br />
<strong>je</strong> iskala kontakt. Ona <strong>je</strong> bila tista, ki <strong>je</strong><br />
uporabljala izraz janšisti. In ona <strong>je</strong> dobila<br />
ta mandat z mo<strong>je</strong> strani. Kako se <strong>je</strong><br />
končalo … danes <strong>je</strong> to politični boj užal<strong>je</strong>ne<br />
političarke.«<br />
Da <strong>je</strong> to popolno sprenevedan<strong>je</strong>, so<br />
ga na družbenih omrežjih hitro opozorili<br />
tisti, ki se še dobro spomnijo n<strong>je</strong>govih<br />
obljub pred parlamentarnimi volitvami<br />
leta 2022, ko <strong>je</strong> javno dejal, da bo izvedel<br />
»depoliti<strong>za</strong>cijo polici<strong>je</strong>« in jo očistil »janšizma«.<br />
V medijih <strong>je</strong> 24. oktobra 2023 dejal:<br />
»Edina resnica, ki jo <strong>je</strong> povedala, <strong>je</strong> ta,<br />
da sva se maja, preden <strong>je</strong> bila imenovana,<br />
dogovorila, da ima eno samo nalogo. In<br />
to <strong>je</strong>, da očisti policijo janšistov.«<br />
Poleg tega so v oddaji 24ur zvečer<br />
jasno prika<strong>za</strong>li, kako so Golobove izjave<br />
neresnične. Čeprav <strong>je</strong> tokrat navajal,<br />
da <strong>je</strong> Bobnar<strong>je</strong>va iskala stik z njim že<br />
pred imenovan<strong>je</strong>m in da <strong>je</strong> bila dvakrat<br />
pri n<strong>je</strong>m na lastno pobudo, so v oddaji<br />
predvajali posnetek izpred dveh let, ko<br />
<strong>je</strong> trdil, da <strong>je</strong> Bobnar<strong>je</strong>vo prvič spoznal<br />
šele dan pred imenovan<strong>je</strong>m: »Preden<br />
sta bila oba imenovana, tako ministrica<br />
kot direktor polici<strong>je</strong>. Jaz sem jih takrat<br />
prvič spoznal, to <strong>je</strong> bilo 31. maja, dan<br />
pred imenovan<strong>je</strong>m.«<br />
Boštjan Lindav<br />
pa <strong>je</strong> prepričan, da bi moral<br />
Robert Golob odstopiti<br />
že <strong>za</strong>radi svojih obljub<br />
pred izvolitvijo.<br />
Premierja so torej dobili na laži,<br />
<strong>za</strong>to se <strong>za</strong>stavlja vprašan<strong>je</strong>, kako mu<br />
pri vsem izkrivljanju resnice sploh še<br />
ver<strong>je</strong>ti in <strong>za</strong>upati voden<strong>je</strong> države. N<strong>je</strong>gov<br />
odziv na to razkrit<strong>je</strong> <strong>je</strong> bil še bolj<br />
nenavaden. Dejal <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> šlo pri datumu<br />
srečanja z Lindavom in Bobnar<strong>je</strong>vo<br />
<strong>za</strong> lapsus. »Uporabil sem dvojino. Gospoda<br />
Lindava sem spoznal 31. maja, ne<br />
pa gospe Bobnar<strong>je</strong>ve. Ne na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />
bila teden prej vložena lista kandidatov<br />
ministrske ekipe, nisem vložil kandidature<br />
<strong>za</strong> nekoga, ki ga nisem poznal. To<br />
<strong>je</strong> bil tisti lapsus v izgovorjavi. Primorci<br />
zelo slabo uporabljamo dvojino,« <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal<br />
na uradnem Facebook profilu Vlade<br />
Republike Sloveni<strong>je</strong>.<br />
N<strong>je</strong>govo pojasnilo <strong>je</strong> še dodaten nesmisel,<br />
saj bi v resnici moral uporabljati<br />
ednino. Dejati bi moral: »Jaz sem ga takrat<br />
spoznal, to <strong>je</strong> bilo 31. maja, dan pred<br />
imenovan<strong>je</strong>m.« A že s stavkom pred tem<br />
<strong>je</strong> dejal, da <strong>je</strong> mislil oba. V NSi se sprašu<strong>je</strong>jo,<br />
ali <strong>je</strong> sploh še mogoče ver<strong>je</strong>ti Golobovim<br />
besedam. Ocenju<strong>je</strong>jo, da se premier<br />
<strong>za</strong>pleta vsakokrat, ko stopi pred kamere,<br />
<strong>za</strong>to ga ne vidijo kot verodostojnega.<br />
KAZENSKO OVADBO<br />
JE PODALA POLICIJA<br />
Robert Golob <strong>je</strong> težo kazenske ovadbe,<br />
ki jo <strong>je</strong> podala policija, skušal zmanjšati:<br />
»Gre <strong>za</strong> besedo proti besedi dveh politikov<br />
in se mi zdi bi<strong>za</strong>rno, da se pogovarjamo<br />
o tem, da <strong>je</strong> na ta račun vložena<br />
ovadba s strani polici<strong>je</strong>.«<br />
Toda kazenska ovadba s strani polici<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> veliko bolj resna stvar kot le prijava<br />
kaznivega dejanja, <strong>je</strong> <strong>za</strong> Domovino<br />
povedal Lindav: »Policija in državno tožilstvo<br />
sta v predkazenskem postopku,<br />
ki <strong>je</strong> trajal skoraj dve leti, s strokovnim<br />
delom – verjamem, da tudi <strong>za</strong>konitim –<br />
osnovne razloge <strong>za</strong> sum, ki so najnižji<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
Robert Golob naj bi od Tatjane Bobnar in Boštjana<br />
Lindava na <strong>za</strong>četku svo<strong>je</strong>ga mandata<br />
<strong>za</strong>hteval, da odstavita nekatere ljudi znotraj<br />
polici<strong>je</strong>, sicer bosta <strong>za</strong>menjana sama.<br />
Drugi odstavek 264. člena Kazenskega<br />
<strong>za</strong>konika govori o tem, da<br />
»kdor drugemu obljubi, ponudi ali<br />
da nagrado, darilo ali kakšno drugo<br />
korist <strong>za</strong>nj ali <strong>za</strong> koga drugega, da bi<br />
izkoristil svoj položaj ali svoj resnični<br />
ali domnevni vpliv in posredoval,<br />
da bi se opravilo uradno dejan<strong>je</strong>, ki<br />
se ne bi smelo opraviti, ali da se ne<br />
bi opravilo uradno dejan<strong>je</strong>, ki bi se<br />
moralo ali smelo opraviti, se kaznu<strong>je</strong><br />
z <strong>za</strong>porom od enega do šestih let in<br />
denarno kaznijo.«<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
dokazni standard, pripeljala do utemel<strong>je</strong>nega<br />
suma, ki <strong>je</strong> v teoriji prava tak dokazni<br />
standard, da z ver<strong>je</strong>tnostjo, večjo<br />
od 50 odstotkov, utemelju<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> določena<br />
oseba storila konkretno kaznivo<br />
dejan<strong>je</strong>. Da nekdo razlaga v javnosti,<br />
da <strong>je</strong> to pač samo kazenska ovadba, ne<br />
zdrži. Ker kazenska ovadba, ki jo poda<br />
policija, <strong>je</strong> nekaj drugega kot prijava<br />
kaznivega dejanja, ki jo dejansko lahko<br />
vsak poda. Utemel<strong>je</strong>ni sum pomeni, da<br />
so dokazi zbrani, izjave prever<strong>je</strong>ne in<br />
se ta dokaz lahko tudi ponovi. Se pravi<br />
ni beseda proti besedi, tako kot hočejo<br />
prika<strong>za</strong>ti, <strong>je</strong> nekaj več.«<br />
Kazenska ovadba <strong>je</strong> bila podana po<br />
dveh letih preiskav in zbiranja dokazov.<br />
Očitke o političnih pritiskih s strani<br />
premierja Roberta Goloba <strong>je</strong> Tatjana<br />
Bobnar tožilstvu in Komisiji <strong>za</strong> preprečevan<strong>je</strong><br />
korupci<strong>je</strong> podala že decembra<br />
2022, ko <strong>je</strong> odstopila s položaja ministrice.<br />
Vse odtlej so na Policijski upravi<br />
Ljubljana intenzivno vodili preiskavo v<br />
predkazenskem postopku, pri čemer jih<br />
<strong>je</strong> vseskozi usmerjalo pristojno Specializirano<br />
državno tožilstvo Republike<br />
Sloveni<strong>je</strong>. »Po <strong>za</strong>ključeni preiskavi smo<br />
v tem mesecu na Specializirano državno<br />
tožilstvo podali kazensko ovadbo<br />
<strong>za</strong>radi dajanja daril <strong>za</strong> ne<strong>za</strong>konito posredovan<strong>je</strong><br />
po drugem odstavku 264.<br />
člena Kazenskega <strong>za</strong>konika,« so <strong>za</strong> Siol<br />
potrdili na Policijski upravi Ljubljana.<br />
Da <strong>je</strong> kazenska ovadba polici<strong>je</strong> resno<br />
dejan<strong>je</strong>, <strong>je</strong> v oddaji 24ur zvečer opozoril<br />
tudi ustavni pravnik Rajko Pirnat, ki ne<br />
verjame, da gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>roto proti Golobu,<br />
saj bi se v takšnem primeru vsi vpleteni<br />
izpostavili storitvi kaznivega dejanja.<br />
»Takšna ovadba <strong>je</strong> resno dejan<strong>je</strong>, utemel<strong>je</strong>no<br />
na ugotovl<strong>je</strong>nih dejstvih. To ni<br />
ovadba, ki bi jo nekdo vložil brez utemel<strong>je</strong>nih<br />
razlogov.«<br />
BOBNARJEVA STOJI<br />
ZA SVOJIMI BESEDAMI<br />
Na Golobove obtožbe se <strong>je</strong> <strong>za</strong> 24ur odzvala<br />
tudi Bobnar<strong>je</strong>va, ki <strong>je</strong> dejala, da<br />
<strong>je</strong> izrekel kup laži. »Stojim <strong>za</strong> svojimi<br />
besedami. Če predsednik vlade in predsednik<br />
neke stranke govori, da z mano<br />
N<strong>je</strong>govo pojasnilo<br />
<strong>je</strong> še dodaten nesmisel,<br />
saj bi v resnici moral<br />
uporabljati ednino.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
bi<strong>je</strong> politični boj, ob tem da sem samo<br />
svetovalka in nisem več aktivna v politiki,<br />
potem to pomeni, da gre nekomu<br />
res <strong>za</strong> nohte,« <strong>je</strong> dejala. N<strong>je</strong>n odvetnik<br />
Luka Švab <strong>je</strong> pojasnil, da Tatjana Bobnar<br />
danes ni političarka in da <strong>je</strong> govoriti<br />
o tem, da z n<strong>je</strong>ne strani poteka politični<br />
boj, »smešno in neprimerno«.<br />
Odzval se <strong>je</strong> tudi na Golobove navedbe,<br />
da <strong>je</strong> Bobnar<strong>je</strong>va sama iskala<br />
stik z njim: »Daleč od tega, da bi prosila<br />
kogarkoli <strong>za</strong> karkoli, na srečanja <strong>je</strong> bila<br />
povabl<strong>je</strong>na. Večkrat <strong>je</strong> bila pozvana, da<br />
se včlani v stranko, kar <strong>je</strong> <strong>za</strong>vrnila. Prav<br />
tako <strong>je</strong> bila večkrat pozvana, ali se jo<br />
lahko uvrsti na listo <strong>za</strong> kandidatko <strong>za</strong><br />
poslanko, kar <strong>je</strong> prav tako <strong>za</strong>vrnila. Moji<br />
stranki <strong>je</strong> bilo ponu<strong>je</strong>no, da bi bila kar<br />
podpredsednica stranke in se udeležila<br />
predvolilnega soočenja na Televiziji Slovenija,<br />
kar <strong>je</strong> kot neresno prav tako <strong>za</strong>vrnila.«<br />
Hkrati <strong>je</strong> dodal, da se <strong>je</strong> Bobnar<strong>je</strong>va<br />
na svoji predstavitvi v DZ, preden <strong>je</strong><br />
postala ministrica, in v prvih intervjujih<br />
<strong>za</strong>ve<strong>za</strong>la, da politika ne bo nikoli več<br />
vstopala v operativne štabe polici<strong>je</strong>, in<br />
da <strong>je</strong> svojo besedo tudi držala.<br />
MORALNO-ETIČNI STANDARDI<br />
Čeprav kazenska ovadba, kot <strong>je</strong> <strong>za</strong> 24ur<br />
zvečer pojasnil Rajko Pirnat, Goloba ne<br />
<strong>za</strong>vezu<strong>je</strong>, da bi odstopil kot predsednik<br />
Očitke o političnih pritiskih s strani premierja<br />
Roberta Goloba <strong>je</strong> Tatjana Bobnar tožilstvu in<br />
KPK podala že decembra 2022.<br />
vlade, Pirnat meni, da bi moral premier<br />
v primeru, da tožilstvo na osnovi podane<br />
ovadbe vloži tudi obtožni predlog ali<br />
obtožnico, razmisliti o tem, ali bi odložil<br />
svojo funkcijo.<br />
Boštjan Lindav pa <strong>je</strong> prepričan, da bi<br />
moral Robert Golob odstopiti že <strong>za</strong>radi<br />
svojih obljub pred izvolitvijo. »Predsednik<br />
vlade <strong>je</strong>, že preden <strong>je</strong> bil izvol<strong>je</strong>n,<br />
javno rekel: če bo zoper n<strong>je</strong>ga podana<br />
kazenska ovadba, bo odstopil. Po drugi<br />
strani pa govorimo o moralnih in etičnih<br />
standardih, ki bi jih morali politiki<br />
takrat, ko so izvol<strong>je</strong>ni na funkcijo, ponotranjiti.<br />
In kako zdaj to zgleda? Prvi<br />
v državi s tem svojim odnosom do kazenske<br />
ovadbe <strong>za</strong>niču<strong>je</strong> delo polici<strong>je</strong> in<br />
državnega tožilstva. Če bi veljali v Sloveniji<br />
standardi integritete, morale in<br />
etike, tako kot veljajo v skandinavskih<br />
državah, bi politik odstopil že tisti trenutek,<br />
ko mu policija pošl<strong>je</strong> vabilo na<br />
<strong>za</strong>slišan<strong>je</strong> kot osuml<strong>je</strong>ncu. Ampak na<br />
žalost pri nas ni tako.«<br />
SVOBODA STOJI ZA GOLOBOM<br />
Poslanci Gibanja Svoboda vidijo kazensko<br />
ovadbo Roberta Goloba kot<br />
napad na premierja in rušen<strong>je</strong> vlade.<br />
Trdno in enotno stojijo <strong>za</strong> predsednikom<br />
vlade in poudarjajo, da verjamejo<br />
v instituci<strong>je</strong> pravne države. Predsedni-
TEMA TEDNA<br />
15<br />
Predsednik vlade bi<br />
očitke lahko <strong>za</strong>vrnil pred<br />
parlamentarno preiskovalno<br />
komisijo, a kot kaže, pred njo<br />
ne bo pričal.<br />
ca DZ Urška Klakočar Zupančič pravi,<br />
da takšne ovadbe v predkazenskih postopkih<br />
niso nič nenavadnega. »Kolikor<br />
<strong>je</strong> znano iz medi<strong>je</strong>v, <strong>je</strong> šlo <strong>za</strong> pogovor<br />
med dvema osebama, med dvema<br />
javnima funkcionar<strong>je</strong>ma, med dvema<br />
politikoma. Prav <strong>je</strong>, da se razišče, <strong>za</strong><br />
kaj <strong>je</strong> pri tem pogovoru dejansko šlo in<br />
ali so izka<strong>za</strong>ni kakršnikoli znaki kaznivega<br />
dejanja.« Dejala <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> edini,<br />
ki <strong>je</strong> pristo<strong>je</strong>n <strong>za</strong> odločan<strong>je</strong> o pregonu,<br />
državni tožilec, in da do pravnomočne<br />
odločitve sodišča velja ustavno načelo<br />
domnevne nedolžnosti.<br />
Nekoliko bolj <strong>za</strong>držani so bili v Levici,<br />
k<strong>je</strong>r so dejali, da še nimajo dovolj<br />
podatkov, da bi se lahko opredelili do<br />
tega. Minister <strong>za</strong> delo, družino, socialne<br />
<strong>za</strong>deve in enake možnosti Luka<br />
Mesec <strong>je</strong> dejal, da <strong>je</strong> premier njihovi koordinatorki<br />
Asti Vrečko prva pojasnila<br />
sicer že podal, a od premierja pričaku<strong>je</strong><br />
več pojasnil koaliciji o tem, kaj se dogaja.<br />
Glede n<strong>je</strong>govega morebitnega odstopa<br />
pa <strong>je</strong> dejal: »Mislim, da <strong>je</strong> vsak politik<br />
odgovoren <strong>za</strong> lastno kredibilnost in verodostojnost.<br />
Sam mora presoditi, kdaj<br />
<strong>je</strong> prešel tisto točko, ko ima preveč bremen,<br />
da bi lahko še kredibilno in verodostojno<br />
opravljal svojo funkcijo.«<br />
Socialni demokrati so sporočili, da<br />
<strong>za</strong>devo spremljajo z vso resnostjo in pozornostjo.<br />
»Vedno <strong>za</strong>govarjamo načela<br />
pravne države, vladavine prava in transparentnosti,<br />
<strong>za</strong>to <strong>je</strong> v tem okviru ključno,<br />
da neodvisni preiskovalni organi opravijo<br />
svo<strong>je</strong> delo strokovno in avtonomno,«<br />
so v SD <strong>za</strong>pisali v sporočilu <strong>za</strong> medi<strong>je</strong>. O<br />
<strong>za</strong>devi se bodo pogovorili v stranki.<br />
Iz SDS so sporočili, da kazenske<br />
ovadbe ne bodo komentirali. Predsednica<br />
RS Nataša Pirc Musar pa <strong>je</strong> <strong>za</strong><br />
Domovino odgovorila, da se ne bo vpletala<br />
v postopek, vendar pa se bo vedno<br />
<strong>za</strong>vzemala <strong>za</strong> pravno državo, vladavino<br />
prava, temeljne človekove pravice<br />
in avtonomijo državnih podsistemov.<br />
Prav <strong>za</strong>to tudi v tem primeru pričaku<strong>je</strong>,<br />
da bodo pristojne instituci<strong>je</strong> svo<strong>je</strong> delo<br />
opravile neodvisno od političnih in medijskih<br />
pritiskov.<br />
Podpredsednica in poslanka NSi<br />
Vida Čadonič Špelič pa se sprašu<strong>je</strong>,<br />
kako premierju po vseh <strong>za</strong>pletih v medijih<br />
sploh še ver<strong>je</strong>ti. Pozvala ga <strong>je</strong>, naj<br />
se preneha izogibati pričanju pred preiskovalno<br />
komisijo DZ: »Govorimo o<br />
najvišji politični funkciji v državi. Nihče<br />
se nima pravice izmikati organom<br />
pregona in ne ljudstvu, ki si <strong>za</strong>služi<br />
resnico. Država si <strong>za</strong>služi predsednika<br />
vlade, ki <strong>je</strong> verodosto<strong>je</strong>n,« <strong>je</strong> dejala <strong>za</strong><br />
24ur zvečer.<br />
GOLOB JE IMEL PRILOŽNOST<br />
ZAVRNITI OČITKE<br />
Golob bi očitke Bobnar<strong>je</strong>ve in Lindava<br />
namreč lahko <strong>za</strong>vrnil tudi pred parlamentarno<br />
preiskovalno komisijo, k<strong>je</strong>r<br />
pa do zdaj ni pričal. Še pred letom <strong>je</strong> Golob<br />
<strong>za</strong> 24ur dejal: »Tudi sam bom pričal<br />
pred preiskovalno komisijo in na n<strong>je</strong>j<br />
bom vsako laž, ki <strong>je</strong> bila izrečena, ovrgel<br />
s papirji ali pa s pričami.« Pretekli<br />
teden pa <strong>je</strong> v izjavi <strong>za</strong> medi<strong>je</strong> dejal, da<br />
pred parlamentarno preiskovalno komisijo<br />
ni pričal, ker še ni dobil vabila.<br />
»Pričal bom takrat, ko bom dobil vabilo.<br />
Ni na meni, da sprožim vabila, vabila še<br />
nisem dobil,« <strong>je</strong> dejal.<br />
A <strong>za</strong>kaj vabila še ni pre<strong>je</strong>l? Parlamentarna<br />
komisija, ki jo vodi član<br />
stranke Giban<strong>je</strong> Svoboda Aleš Re<strong>za</strong>r,<br />
<strong>je</strong> pred časom že predvidela <strong>za</strong>slišan<strong>je</strong><br />
Goloba, vendar do tega ni prišlo. Kot <strong>je</strong><br />
poročala TV Slovenija, <strong>je</strong> bilo <strong>za</strong>slišan<strong>je</strong><br />
Goloba načrtovano že <strong>za</strong> 10. julij lani,<br />
kar razkriva sklic tret<strong>je</strong> nujne se<strong>je</strong> komisi<strong>je</strong>,<br />
a Golob vabila ni dobil. Običajno<br />
s sklicem nujne se<strong>je</strong> pošl<strong>je</strong>jo tudi vabila,<br />
<strong>za</strong>to ni jasno, k<strong>je</strong> se <strong>je</strong> izgubilo vabilo<br />
Golobu. Seja <strong>je</strong> bila preklicana in <strong>za</strong>slišan<strong>je</strong><br />
preloženo <strong>za</strong> nedoločen čas. Seja<br />
Matija Sušnik/DR RS<br />
<strong>je</strong> bila znova načrtovana <strong>za</strong> julij, vendar<br />
jo <strong>je</strong> Re<strong>za</strong>r znova preklical, češ da se terminsko<br />
niso uskladili.<br />
Re<strong>za</strong>r <strong>je</strong> <strong>za</strong> TV Slovenija pred vloženo<br />
kazensko ovadbo polici<strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal, da »v<br />
tej <strong>za</strong>devi ni predvidenega nadaljn<strong>je</strong>ga<br />
izvrševanja dokazov«. S tem nakazu<strong>je</strong>,<br />
da parlamentarna komisija ne namerava<br />
več <strong>za</strong>slišati Goloba. »Ta preiskovalna<br />
komisija ni bila ustanovl<strong>je</strong>na, da bo preiskovala<br />
gospoda Roberta Goloba, ampak<br />
<strong>je</strong> bila ustanovl<strong>je</strong>na, da bo preiskovala<br />
nepravilnosti ali politično odgovornost<br />
<strong>za</strong> stvari, ki so se dogajale v policiji pod<br />
prejšnjo vlado,« <strong>je</strong> v oddaji Odmevi pojasn<strong>je</strong>val<br />
Golobov odvetnik Stojan Zdolšek<br />
in znova <strong>za</strong>vajal, saj <strong>je</strong> v aktu o odreditvi<br />
parlamentarne preiskave <strong>za</strong>pisano,<br />
da <strong>je</strong> ta namen<strong>je</strong>na ugotovitvi dejanskega<br />
stanja in morebitne politične odgovornosti<br />
nosilcev javnih funkcij <strong>za</strong>radi<br />
suma nedopustnega političnega vmešavanja<br />
v delo polici<strong>je</strong> od 13. marca 2020<br />
do odreditve predmetne parlamentarne<br />
preiskave. Odre<strong>je</strong>na <strong>je</strong> bila 22. februarja<br />
2023, torej že v času, ko <strong>je</strong> bil predsednik<br />
vlade Robert Golob. Prav <strong>za</strong>to sta<br />
Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav pred<br />
to parlamentarno komisijo tudi pričala o<br />
pritiskih Goloba na kadrovan<strong>je</strong> v policiji.<br />
Zato <strong>je</strong> ocena, da bi se moralo preiskovati<br />
le politične pritiske pod prejšnjo vlado,<br />
ne pa pod to vlado, <strong>za</strong>vajajoča.<br />
Iz Svobode izključena poslanka<br />
Mojca Šetinc Pašek pa <strong>je</strong> že pred časom<br />
(7. marca 2024) <strong>za</strong> TV SLO povedala,<br />
da <strong>je</strong> bila ta preiskovalna komisija<br />
ustanovl<strong>je</strong>na, da se očrni Tatjano<br />
Bobnar, a kot kaže, se <strong>je</strong> na koncu vse<br />
skupaj obrnilo proti Robertu Golobu<br />
in zdaj <strong>je</strong> močno okrn<strong>je</strong>n predvsem<br />
n<strong>je</strong>gov ugled.<br />
<br />
Po besedah predsednice DZ Urške Klakočar<br />
Zupančič takšne ovadbe (kot <strong>je</strong> ovadba<br />
Goloba) v predkazenskih postopkih niso<br />
nič nenavadnega.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
16 TEMA TEDNA<br />
Potek »DEPOLITIZACIJE« polici<strong>je</strong><br />
Predsednik vlade <strong>je</strong> že pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 javno obljubil, da bo izvedel<br />
»depoliti<strong>za</strong>cijo polici<strong>je</strong>« in jo očistil »janšizma«. Brutalne kadrovske čistke so se <strong>za</strong>čele kmalu<br />
po nastopu n<strong>je</strong>govega mandata, a <strong>za</strong>pletlo se <strong>je</strong>, ker jih notranja ministrica Tatjana Bobnar<br />
in v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav po mnenju Goloba nista izvedla dovolj natančno,<br />
<strong>za</strong>radi česar sta se morala oba posloviti od svojih položa<strong>je</strong>v.<br />
KATJA BENČINA<br />
Predsednik vlade Robert Golob<br />
<strong>je</strong> s čiščen<strong>je</strong>m »janšistov« v policiji<br />
uveljavil popolnoma novo<br />
prakso v Sloveniji in EU, ki <strong>je</strong> ne<br />
poznajo v nobeni demokratični državi<br />
na Zahodu in <strong>je</strong> celo <strong>za</strong>konsko prepovedana.<br />
V demokratičnih državah na Zahodu<br />
<strong>je</strong> uveljavl<strong>je</strong>na <strong>za</strong>konodaja, ki tega<br />
ne dovolju<strong>je</strong>, saj določa ločitev vodilnih<br />
državnih uradnikov na poklicno in politično<br />
imenovane.<br />
Politično imenovani uradniki so<br />
ve<strong>za</strong>ni na mandat izvol<strong>je</strong>ne vlade, premierja<br />
in ministrov. Poklicno imenovani<br />
državni uradniki pa so profesionalci<br />
in delajo v upravi neodvisno od<br />
vlade. Služijo torej vsaki demokratično<br />
izvol<strong>je</strong>ni vladi, ne glede na svoja osebna<br />
politična prepričanja.<br />
Kljub temu se <strong>je</strong> zdelo čiščen<strong>je</strong><br />
»janšistov« predsedniku vlade Robertu<br />
Golobu popolnoma legitimno dejan<strong>je</strong>,<br />
s katerim se <strong>je</strong> večkrat pohvalil.<br />
»Skupen cilj vsem nam <strong>je</strong> bil, da očistimo<br />
Slovenijo – v tem primeru tudi<br />
policijo – »janšizma«,« <strong>je</strong> oktobra 2023<br />
dejal voditeljici Odmevov Tanji Starič<br />
in nadal<strong>je</strong>val: »Zakaj? Mi smo šli na volitve<br />
s tem. Jaz se dobro spomnim, tudi<br />
v vaših studiih smo govorili. Ko bomo<br />
in če bomo zmagali, bomo to naredili.<br />
In če k<strong>je</strong> kdo ve, veste to vi. Tudi na<br />
RTV-ju smo se <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>li vsi skupaj, da<br />
ga bomo očistili 'janšizma'.«<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
ZAČETEK ČISTK<br />
Kmalu po volitvah so se »čistke« polici<strong>je</strong><br />
res <strong>za</strong>čele. Z vodilnih mest so odstranili<br />
poklicne policiste, ki so jih označili<br />
<strong>za</strong> »janšiste«. Najprej <strong>je</strong> nova notranja<br />
ministrica Tatjana Bobnar <strong>za</strong>menjala<br />
Antona Olaja, generalnega direktorja<br />
polici<strong>je</strong>. Pred parlamentarno komisijo<br />
<strong>je</strong> 23. oktobra 2023 pojasnila, da <strong>je</strong> to<br />
storila po navodilu Roberta Goloba.<br />
Hkrati bi se morala znebiti še direktorja<br />
Policijske uprave Nova Gorica<br />
Evgena Govekarja. Na <strong>za</strong>slišanju<br />
<strong>je</strong> dejala, da <strong>je</strong> pre<strong>je</strong>la SMS-sporočilo<br />
generalne sekretarke Gibanja Svoboda<br />
Vesne Vuković, ki <strong>je</strong> nekdanja novinarka<br />
portala Necenzurirano in vidna članica<br />
Društva novinar<strong>je</strong>v Sloveni<strong>je</strong>, ki<br />
jo <strong>je</strong> spraševala, ali <strong>je</strong> »sploh smotrno<br />
raztrgane plakate Gibanja Svoboda<br />
prijaviti na Policijski upravi Nova Gorica<br />
glede na to, kdo <strong>je</strong> tam direktor«.<br />
Takoj <strong>za</strong>tem <strong>je</strong> Golob Bobnar<strong>je</strong>vi dejal:<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
»Čim prej <strong>je</strong> treba nekaj storiti z onim<br />
tam dol, ki <strong>je</strong> direktor na mo<strong>je</strong>m koncu.«<br />
Pri tem <strong>je</strong> mislil na Govekarja.<br />
Pojasnila <strong>je</strong> tudi, da ji <strong>je</strong> Golob že pred<br />
n<strong>je</strong>nim mandatom dejal, da če človek<br />
ne opravi svo<strong>je</strong> naloge, ga preprosto<br />
vrže čez ramo in ga niti ne pogleda več,<br />
kar se lahko zgodi tudi z njo.<br />
A Bobnar<strong>je</strong>va se ni strinjala z n<strong>je</strong>govo<br />
<strong>za</strong>menjavo in ga ni odpustila. Nekaj<br />
dni kasne<strong>je</strong> jo <strong>je</strong> klical premier Robert<br />
Z vodilnih mest so odstranili<br />
poklicne policiste, ki so jih<br />
označili <strong>za</strong> »janšiste«.
TEMA TEDNA<br />
17<br />
Jaka Krenker/DOMOVINA<br />
Anton Olaj <strong>je</strong> bil odstran<strong>je</strong>n<br />
z delovnega mesta kmalu po<br />
volitvah 2022 - označen <strong>je</strong><br />
bil kot 'janšist'.<br />
Golob <strong>je</strong> menil, da Boštjan<br />
Lindav ni opravil svo<strong>je</strong><br />
naloge glede čiščenja polici<strong>je</strong><br />
in da gre pri tem <strong>za</strong> izdajo.<br />
Golob in ji dejal, da <strong>je</strong> <strong>za</strong>skrbl<strong>je</strong>n glede<br />
kadrovske politike na policiji in da mu<br />
ni všeč. V <strong>za</strong>četku novembra 2022 jo <strong>je</strong><br />
Golob opozoril, da takratni v. d. generalnega<br />
direktorja polici<strong>je</strong> Boštjan Lindav<br />
ni opravil svo<strong>je</strong> naloge glede čiščenja<br />
polici<strong>je</strong> in da gre pri tem <strong>za</strong> izdajo,<br />
»ker ima okrog sebe določene ljudi«.<br />
Golob <strong>je</strong> Bobnar<strong>je</strong>vi <strong>za</strong>vrnil imenovan<strong>je</strong><br />
Slavka Koroša, ki ga <strong>je</strong> predlagala <strong>za</strong><br />
generalnega direktorja Direktorata <strong>za</strong><br />
policijo in druge varnostne naloge <strong>za</strong><br />
polni mandat. Dejal ji <strong>je</strong> tudi, da mora<br />
<strong>za</strong>menjati direktorja Uprave <strong>za</strong> policijske<br />
specialnosti Martina Jazbeca.<br />
»PORUŠENO ZAUPANJE«<br />
Čeprav <strong>je</strong> Golob lahko povsem ne<strong>za</strong>konito<br />
kar sam kadroval znotraj polici<strong>je</strong>, <strong>je</strong> konec<br />
novembra 2022 počilo. Predsedniku<br />
vlade so prišepnili, da čiščen<strong>je</strong> »janšistov«<br />
ne poteka <strong>za</strong>dovoljivo in da sta »janšista«<br />
čez noč postala celo notranja ministrica<br />
Tatjana Bobnar in v. d. generalnega direktorja<br />
polici<strong>je</strong> Boštjan Lindav.<br />
Konec novembra 2022 sta imela<br />
Bobnar<strong>je</strong>va in Lindav z Golobom daljši<br />
sestanek, na katerem ju <strong>je</strong> <strong>za</strong>sliševal,<br />
kdo <strong>je</strong> Žanu Mahniču, poslancu SDS,<br />
<strong>za</strong>upal podatke o n<strong>je</strong>govem varovanju:<br />
»Prepričan <strong>je</strong> bil, da sva to poslansko<br />
vprašan<strong>je</strong> Mahniču lansirala z Lindavom,<br />
kar absolutno ne drži in nima nobene<br />
zveze z resnico in z realnostjo.«<br />
Na istem sestanku ji <strong>je</strong> po n<strong>je</strong>nih besedah<br />
predsednik vlade povedal, da <strong>je</strong><br />
<strong>za</strong>upan<strong>je</strong> med njima porušeno in »da si<br />
lahko povrnem n<strong>je</strong>govo <strong>za</strong>upan<strong>je</strong> samo,<br />
če nekdo izgubi službo. Ko sem ga vprašala,<br />
kdo naj bi izgubil službo, <strong>je</strong> rekel,<br />
da Martin Jazbec.« Tatjana Bobnar mu<br />
<strong>je</strong> odgovorila, da si tako ne bo kupovala<br />
<strong>za</strong>upanja premierja, nato pa <strong>je</strong> v <strong>za</strong>četku<br />
decembra 2022 sama ponudila odstop,<br />
ki ga <strong>je</strong> Robert Golob spre<strong>je</strong>l.<br />
Po n<strong>je</strong>nem pričanju pred preiskovalno<br />
komisijo naj bi od takratnega državnega<br />
sekretarja v kabinetu predsednika<br />
vlade Damirja Črnčeca prišla tudi pobuda,<br />
naj iz polici<strong>je</strong> odpustijo predsednika<br />
Sindikata policistov Sloveni<strong>je</strong> Kristjana<br />
Mlekuša. Boštjan Poklukar naj bi jo<br />
pozne<strong>je</strong> ob neki priložnosti vprašal, ali<br />
<strong>je</strong> pripravl<strong>je</strong>na izgubiti funkcijo <strong>za</strong>radi<br />
predsednika sindikata, na kar mu <strong>je</strong> odgovorila<br />
pritrdilno.<br />
Predsednik vlade <strong>je</strong> po trditvah<br />
n<strong>je</strong>gove nekdan<strong>je</strong> ministrice <strong>za</strong> notran<strong>je</strong><br />
<strong>za</strong>deve celo <strong>za</strong>hteval, da bi naredili<br />
uslugo n<strong>je</strong>govemu prijatelju Darku Muženiču.<br />
Zahteval <strong>je</strong>, naj slovenska policija<br />
pozove evropsko javno tožilstvo,<br />
da čim hitre<strong>je</strong> <strong>za</strong>ključi preiskavo zoper<br />
Darka Muženiča, da bi ga lahko Golob<br />
imenoval na čelo Nacionalnega preiskovalnega<br />
urada (NPU).<br />
MEDIJSKI MOLK<br />
Vse brutalne kadrovske rošade v policiji<br />
v največjih slovenskih medijih niso<br />
vzbudile kritik večjih medi<strong>je</strong>v; nekateri<br />
so Bobnar<strong>je</strong>vo in Lindava označili <strong>za</strong><br />
»janšista«. Tudi strokovnjaki <strong>za</strong> javno<br />
upravo so bili tiho. Ob <strong>za</strong>htevah <strong>za</strong> odpuščan<strong>je</strong><br />
policistov so molčali policijski<br />
sindikati, sindikati javnega sektorja in<br />
državno tožilstvo.<br />
Premier Golob <strong>je</strong> <strong>za</strong>vrnil obtožbe<br />
Bobnar<strong>je</strong>ve. Poudaril <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> ljudem<br />
obljubil, da bo očistil policijo »janšistov«,<br />
in da bo obljubo tudi držal: »Meni<br />
<strong>je</strong> nespre<strong>je</strong>mljivo, da se dogovoriš, da boš<br />
nekaj izvedel, potem pa čez šest mesecev<br />
to označiš <strong>za</strong> politični pritisk, ker to ne<br />
more biti politični pritisk,« <strong>je</strong> dejal Golob.<br />
Po odhodu Bobnar<strong>je</strong>ve in Lindava<br />
sta »depoliti<strong>za</strong>cijo« uspešno izvedla novi<br />
Čiščen<strong>je</strong> »janšistov«<br />
se zdi predsedniku vlade<br />
Robertu Golobu popolnoma<br />
legitimno dejan<strong>je</strong>, čeprav<br />
<strong>je</strong> v nasprotju z <strong>za</strong>konom.<br />
generalni direktor polici<strong>je</strong> Senad Jušić in<br />
notranji minister Boštjan Poklukar.<br />
Zgodba <strong>za</strong> oba akterja, ki sta razkrila<br />
Golobov način »depoliti<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>« polici<strong>je</strong>,<br />
še ni <strong>za</strong>ključena. Grozili so jima, da bodo<br />
proti njima spisali kazensko ovadbo.<br />
Leta 2023 so slovenski mediji poročali,<br />
da <strong>je</strong> Sova vložila kazensko ovadbo <strong>za</strong>radi<br />
suma izda<strong>je</strong> tajnih podatkov zoper<br />
nekdanjo notranjo ministrico Tatjano<br />
Bobnar in nekdan<strong>je</strong>ga v. d. generalnega<br />
direktorja polici<strong>je</strong> Boštjana Lindava.<br />
Kasne<strong>je</strong> se <strong>je</strong> izka<strong>za</strong>lo, da <strong>je</strong> šlo <strong>za</strong> lažno<br />
novico s cil<strong>je</strong>m nadaljn<strong>je</strong> diskreditaci<strong>je</strong>.<br />
Lindav se <strong>je</strong> po vseh <strong>za</strong>pletih in grožnjah<br />
upokojil: »Ne dovolim politiki, birokratom<br />
in njim naklon<strong>je</strong>nim medi<strong>je</strong>m, da<br />
me z režiranim konstruktom, nevzdržnim<br />
sumom storitve kaznivega dejanja,<br />
grožnjo suspen<strong>za</strong> in krivdno razrešitvijo<br />
vržejo s polici<strong>je</strong>. Napočil <strong>je</strong> čas ločitve, ne<br />
pa umika,« <strong>je</strong> dodal.<br />
<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
18<br />
INTERVJU<br />
DR. MIRO HAČEK IN ANDREJ DRAPAL<br />
»Premier Golob se utaplja,<br />
TEGA SE ZAVEDA TUDI SAM,<br />
<strong>za</strong>to spremljamo takšne nastope«<br />
Predsedniki vlad postajajo vedno manj predsedniki vseh državljanov. – Psihološko ugotovl<strong>je</strong>no <strong>je</strong>, da če si<br />
takšen parti<strong>za</strong>n, sploh ne vidiš tega, kar <strong>je</strong> v nasprotju s tvojimi prepričanji in vrednotami. – Če bi imeli mediji<br />
iste vatle, kot so jih imeli v obdobju med 2020 in 2022, Robert Golob že leto in pol ne bi bil več predsednik<br />
vlade. – Ta vlada <strong>je</strong> zgolj minljiv trenutek na več<strong>je</strong>m valu antijanšizma. – Milan Kučan <strong>je</strong> vedno dva ali tri korake<br />
pred drugimi. – Vladajoča stranka in n<strong>je</strong>n predsednik nimata več 400.000 volivcev,<br />
ki so aprila leta 2022 obkrožili Giban<strong>je</strong> Svoboda.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
INTERVJU<br />
19<br />
V podkastu Vroča tema smo gostili političnega<br />
komentatorja in politologa prof. dr.<br />
Mira Hačka s Fakultete <strong>za</strong> družbene vede ter<br />
strokovnjaka <strong>za</strong> komuniciran<strong>je</strong> in publicista<br />
Andreja Drapala. Gosta sta obdelala vse laži<br />
predsednika vlade Roberta Goloba, v katere<br />
se vztrajno <strong>za</strong>pleta ob izbruhu afere »čiščenja<br />
janšistov« in pritiskov na delo polici<strong>je</strong>, ki mu<br />
jih očita nekdanja notranja ministrica Tatjana<br />
Bobnar. Prejšnji teden <strong>je</strong> namreč državo<br />
pretresla novica, da <strong>je</strong> policija proti Golobu<br />
vložila kazensko ovadbo, kar se <strong>je</strong> v zgodovini<br />
države zgodilo prvič. Ker <strong>je</strong> Golob Bobnar<strong>je</strong>vi<br />
očital politični boj, <strong>je</strong> posredno namignil, da<br />
<strong>je</strong> policija pod n<strong>je</strong>no kontrolo in izvaja neke<br />
vrste »puč«.<br />
Ob tem <strong>je</strong> Golob tudi javno lagal o svo<strong>je</strong>m<br />
prvem srečanju z Bobnar<strong>je</strong>vo, saj <strong>je</strong> na jutranji<br />
novinarski konferenci v sredo dejal, da <strong>je</strong><br />
nekdanjo notranjo ministrico prvič srečal že<br />
dvakrat pred volitvami v državni zbor aprila<br />
2022, lani pa <strong>je</strong> na POP TV govoril povsem<br />
drugo zgodbo – da jo <strong>je</strong> prvič srečal šele dan<br />
pred n<strong>je</strong>nim imenovan<strong>je</strong>m <strong>za</strong> ministrico 31.<br />
maja 2022.<br />
Ali ima Robert Golob, ki se ob vsakem<br />
javnem nastopu še bolj <strong>za</strong>plete in tako svoji<br />
stranki kot vladi dela škodo, slabe svetovalce<br />
<strong>za</strong> odnose z javnostmi, <strong>je</strong> bilo eno izmed<br />
vprašanj <strong>za</strong> Hačka in Drapala, ki pa sta se<br />
dotaknila tudi Logar<strong>je</strong>vega izstopa iz stranke<br />
SDS, odziva Jane<strong>za</strong> Janše in ne na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> tudi<br />
razkroja politične kulture pod Urško Klakočar<br />
Zupančič v državnem zboru.<br />
Kljub vsem osebnostnim<br />
lastnostim, <strong>za</strong>verovanosti<br />
vase in egocentričnosti se<br />
premier ver<strong>je</strong>tno dobro<br />
<strong>za</strong>veda, da <strong>je</strong> izgubil volivce,<br />
<strong>za</strong>to smo v <strong>za</strong>dnjih vzdihljajih<br />
te koalici<strong>je</strong> in dogodki,<br />
ki se bodo kmalu zgodili,<br />
so neobhodni.<br />
Gospod Drapal, k<strong>je</strong> ima predsednik<br />
vlade strokovnjake <strong>za</strong> odnose z<br />
javnostmi? Zdi se, da se vsakič, ko<br />
stopi pred kamere, še bolj <strong>za</strong>plete<br />
oziroma pove kakšno<br />
novo neumnost.<br />
Andrej Drapal: Vprašan<strong>je</strong>, o katerem<br />
govorimo, <strong>je</strong> v temelju res vprašan<strong>je</strong> odnosov<br />
z javnostmi, ne kako predstaviti,<br />
ampak kako komunicirati z različnimi<br />
javnostmi. Pred očmi <strong>je</strong> treba imeti, s<br />
kom <strong>je</strong> premier sploh želel komunicirati.<br />
Vsi pričaku<strong>je</strong>mo, da bo komuniciral z<br />
vsemi državljani, ker <strong>je</strong> predsednik vlade<br />
in vseh državljanov. Zadrega razvoja<br />
Sloveni<strong>je</strong> v <strong>za</strong>dnjih desetletjih pa <strong>je</strong> ta,<br />
da predsedniki postajajo vedno manj<br />
predsedniki vseh državljanov, <strong>za</strong>to<br />
vedno bolj komunicirajo kot strankarski<br />
veljaki, samo še s svojo volilno bazo.<br />
Komunikacijsko <strong>je</strong> torej nastopil samo<br />
<strong>za</strong>radi svo<strong>je</strong> volilne baze.<br />
Ampak ali n<strong>je</strong>gova volilna ba<strong>za</strong> res<br />
ni videla teh spreminjanj izjav glede<br />
Tatjane Bobnar, kdaj jo <strong>je</strong> prvič<br />
srečal? Enkrat <strong>je</strong> trdil, da šele po<br />
volitvah, drugič, da že dvakrat<br />
pred volitvami. Evidentno <strong>je</strong>, da <strong>je</strong><br />
torej enkrat lagal …<br />
Andrej Drapal: To <strong>je</strong> <strong>za</strong>nimiv psihološki<br />
vidik, ki bi mu lahko rekli fenomen<br />
barvne slepote. Psihološko ugotovl<strong>je</strong>no<br />
<strong>je</strong>, da če si takšen parti<strong>za</strong>n, sploh ne<br />
vidiš tega, kar <strong>je</strong> v nasprotju s tvojimi<br />
prepričanji in vrednotami. Večina n<strong>je</strong>govih<br />
volivcev takšnih <strong>za</strong>dev sploh ne<br />
opazi, to <strong>je</strong> slepa pega, iskreno ne vidijo<br />
tega in sami sebi lažejo. Premier <strong>je</strong> s<br />
temi ljudmi komuniciral v svoji iz<strong>je</strong>mno<br />
suvereni drži.<br />
Gospod Haček, spomnimo se samo<br />
medijske histeri<strong>je</strong> v času Janševe<br />
vlade, ko so sledn<strong>je</strong>ga obtoževali,<br />
da <strong>je</strong> med korono <strong>za</strong>vajal s staro<br />
družinsko sliko s smučanja.<br />
Ni videti, da bi te iste medi<strong>je</strong> Golobovo<br />
spreminjan<strong>je</strong> izjav sploh<br />
<strong>za</strong>nimalo …<br />
Miro Haček: Medijski pristop k poročanju<br />
o dejanjih te vlade <strong>je</strong> preprosto neprimerljiv<br />
s pristopom in poročan<strong>je</strong>m o<br />
dejanjih prejšn<strong>je</strong> vlade. Tukaj moramo<br />
biti odkriti, da če bi imeli mediji iste vatle,<br />
kot so jih imeli v obdobju med 2020<br />
in 2022, Robert Golob že leto in pol ne<br />
bi bil več predsednik vlade, saj bi ga<br />
odnesli pol leta po volitvah. Nihče več<br />
ni presenečen in šokiran, mediji pa ne<br />
poročajo iz tega razloga, ker to ni več<br />
novica, da predsednik vlade <strong>za</strong>vaja in<br />
konsistentno navaja neresnice. Ampak<br />
ta način komuniciranja <strong>je</strong> že vseskozi<br />
značilen <strong>za</strong> premierja in celo n<strong>je</strong>govo<br />
politično stranko. Predsednik vlade se<br />
v tem trenutku že utaplja, <strong>je</strong> že skoraj<br />
utopl<strong>je</strong>n. Da ima le še nekaj sekund živl<strong>je</strong>nja,<br />
se bržkone <strong>za</strong>veda tudi sam, <strong>za</strong>to<br />
spremljamo takšne reakci<strong>je</strong>. Dejstvo pa<br />
<strong>je</strong>, da vladajoča stranka in n<strong>je</strong>n predsednik<br />
nimata več teh 400.000 volivk in<br />
volivcev, ki so aprila 2022 obkrožili Giban<strong>je</strong><br />
Svoboda. Ti ljud<strong>je</strong> so se večinoma<br />
že preselili med neopredel<strong>je</strong>ne in med<br />
Na vsa polja dialoga v državi<br />
<strong>je</strong> bil sistematično vpeljan<br />
sistem polari<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>.<br />
čakajoče na naslednji ponu<strong>je</strong>ni nov obraz,<br />
na nasledn<strong>je</strong>ga rešitelja. Kljub vsem<br />
osebnostnim lastnostim, <strong>za</strong>verovanosti<br />
vase in egocentričnosti se tega ver<strong>je</strong>tno<br />
že kar dobro <strong>za</strong>veda, <strong>za</strong>to smo v <strong>za</strong>dnjih<br />
vzdihljajih te koalici<strong>je</strong> in dogodki, ki se<br />
bodo kmalu zgodili, so neobhodni.<br />
Predsednik vlade <strong>je</strong> na novinarski<br />
konferenci, ko <strong>je</strong> pojasn<strong>je</strong>val<br />
kazensko ovadbo, najprej omenjal<br />
<strong>za</strong>plinjan<strong>je</strong> Ljubljane. Poskušal <strong>je</strong><br />
torej <strong>za</strong>igrati na čustva ljudi, na<br />
odpor in strah pred Janševo vlado.<br />
Miro Haček: Gre bolj <strong>za</strong> »whataboutizem«,<br />
češ, <strong>za</strong>kaj mene procesirajo, če<br />
n<strong>je</strong>ga niso? Resni politiki in ljud<strong>je</strong>, ki so<br />
šli skozi nek proces politične sociali<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>,<br />
bi morali <strong>za</strong>sedati najpomembnejša<br />
mesta v državi, pa jih žal ne. So nosilci<br />
politične oblasti, <strong>za</strong>to <strong>je</strong> popolnoma<br />
vseeno, ali so njihovi politični predhodniki<br />
bili procesirani <strong>za</strong>radi te ali one<br />
<strong>za</strong>deve. To jih ne odrešu<strong>je</strong> lastne politične<br />
odgovornosti <strong>za</strong> ravnanja in neravnanja.<br />
Tu <strong>je</strong> resnica na strani zgodbe<br />
Tatjane Bobnar, kazensko ovadbo<br />
<strong>je</strong> namreč vložila policija v tesnem sodelovanju<br />
s specializiranim državnim<br />
tožilstvom. Ko <strong>je</strong> zgodba tako daleč, se<br />
lahko konča le na en način.<br />
Vlada se sicer že leto in pol izgovarja,<br />
da <strong>je</strong> bilo pod Janšo<br />
vse slabše. Se lahko še dolgo<br />
<strong>za</strong>našajo na strašen<strong>je</strong> ljudi pred<br />
Janezom Janšo?<br />
Andrej Drapal: Ta vlada to počne že 20<br />
let. Kaj sem hotel povedati? Da <strong>je</strong> ta vlada<br />
zgolj minljiv trenutek na več<strong>je</strong>m valu<br />
antijanšizma. Signal, ki ga <strong>je</strong> predsednik<br />
vlade dobil, da mora iti, <strong>je</strong> dobil od<br />
svojih, ki so ga nastavili. To <strong>je</strong> del tega<br />
vala. Redki ne opazijo, da so to <strong>za</strong>dnji<br />
izdihljaji te vlade. Zadeva se bo nadal<strong>je</strong>vala,<br />
ker če se vrnemo na pol<strong>je</strong> komuniciranja,<br />
<strong>je</strong> bil na vsa polja dialoga v<br />
državi sistematično vpeljan sistem polari<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>.<br />
Še bolj zlovešča dimenzija <strong>je</strong>,<br />
da se ne znamo več pogovarjati, komunicirati<br />
z nekom, ki misli drugače. Šele<br />
takrat <strong>je</strong> lahko pogovor konstruktiven.<br />
To se najbolj odraža v politiki, k<strong>je</strong>r ima<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
20<br />
INTERVJU<br />
ta dimenzija najbolj globoke korenine<br />
in <strong>je</strong> postala <strong>za</strong>kon v tej državi.<br />
Oglasil se <strong>je</strong> celo Milan Kučan in<br />
okrcal Goloba, da nam vladajo<br />
politični amaterji in da so se novi<br />
obrazi izpeli. Kaj <strong>je</strong> hotel s tem<br />
povedati?<br />
Andrej Drapal: V Sloveniji ne obstaja<br />
prav veliko sposobnih politikov, pa če<br />
se z njihovimi vrednotami strinjamo<br />
ali ne. Milan Kučan <strong>je</strong> prvi med njimi,<br />
ki ima toliko kilometrine, <strong>za</strong> razliko od<br />
99 odstotkov politikov, ki jih trenutno<br />
gledamo na sceni. Vedno <strong>je</strong> dva ali tri<br />
korake pred drugimi, ne upam si ga interpretirati.<br />
Miro Haček: Milan Kučan <strong>je</strong> povedal<br />
to, kar nas večina že ve. Antijanševski<br />
Drapal: Predsednik vlade <strong>je</strong><br />
signal, da mora iti, dobil od<br />
svojih, ki so ga nastavili.<br />
sentiment ni več dovolj, četudi <strong>je</strong> morda<br />
v postkovidnem trenutku leta 2022<br />
bil. Zdaj bo treba poka<strong>za</strong>ti več, kakšno<br />
javnopolitično rešitev in še kakšno reformo.<br />
Konec koncev se bodo ljud<strong>je</strong> na<br />
naslednjih volitvah vendarle morali<br />
vprašati, ali nam gre bol<strong>je</strong>, kot nam <strong>je</strong><br />
šlo pred <strong>za</strong>dnjimi volitvami, ali <strong>je</strong> zdravstvo<br />
in šolstvo bolj dostopno, ali so davki<br />
višji ali nižji. To so ključna vprašanja,<br />
ne pa, kdo nam <strong>je</strong> všeč in kdo ne. Vsak<br />
pri sebi si bo moral odgovoriti in ne hoditi<br />
na volitve čustveno ter glasovati <strong>za</strong><br />
nekoga samo <strong>za</strong>to, ker ima lepšo frizuro<br />
ali pa <strong>je</strong> bolj <strong>za</strong>gorel.<br />
Anže Logar <strong>je</strong> tisti, ki že leto in<br />
pol pred volitvami vabi volivke in<br />
volivce s t. i. politično širino.<br />
Anžetu Logarju ne bo<br />
lahko; cela mašinerija bo<br />
šla proti n<strong>je</strong>mu, interesne<br />
organi<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>, nevladne<br />
organi<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> in mediji, vsi<br />
z istim cil<strong>je</strong>m: vzdrževati<br />
skrajno polari<strong>za</strong>cijo in<br />
koristi, tako na osebni kot<br />
institucionalni ravni.<br />
Je ob polari<strong>za</strong>ciji družbe ta način<br />
še primeren? V kolumni <strong>za</strong> Domovino<br />
<strong>je</strong> že Aljuš Pertinač povedal,<br />
da <strong>je</strong> Logar neke vrste novi,<br />
desni Golob.<br />
Andrej Drapal: Strinjam se s profesor<strong>je</strong>m<br />
Hačkom, da bi se morali volivci<br />
odločati, a sem glede tega na žalost<br />
relativno pesimističen. Sentimenti<br />
»janša – antijanša«; imamo tudi druge:<br />
fašizem – antifašizem ... Vse to so sentimenti,<br />
na katere se lahko igra. Vsi ti<br />
načini tret<strong>je</strong> poti, ki jo <strong>je</strong> v devetdesetih<br />
v Veliki Britaniji <strong>za</strong>čel Tony Blair, so se<br />
izka<strong>za</strong>li <strong>za</strong> medle. Določene izjave Anžeta<br />
Logarja se da razumeti v tej smeri.<br />
Nisem prepričan, da lahko kdorkoli, ne<br />
samo Logar, v tem prostoru na tej poti<br />
zdrži. Govorim proti svojim moralnim<br />
načelom, ker si tega ne želim, a mislim,<br />
da jih bo medijsko brezno, ki <strong>je</strong> izrazito<br />
interesno orientirano – <strong>za</strong>daj so državni<br />
proračuni in na tisoče državnih<br />
uslužbencev – pogoltnilo. Kot <strong>je</strong> rekla<br />
že Margaret Thatcher: ko <strong>je</strong> teh uslužbencev<br />
enkrat preveč, <strong>je</strong> konec zgodbe.<br />
To <strong>je</strong> trenutek brez vrnitve, ker bodo<br />
volivci <strong>za</strong>radi lastnih interesov vedno<br />
skočili na vlak, ki si ne želi tega, o čemer<br />
<strong>je</strong> govoril gospod Haček.<br />
Miro Haček: Lahko se strinjam z gospodom<br />
Drapalom, ko govori o težavah<br />
<strong>za</strong>poln<strong>je</strong>vanja tega praznega prostora<br />
na sredini. Vmesni prostor nastaja ob<br />
skrajni polari<strong>za</strong>ciji. Imamo namreč dva<br />
pola, ki med seboj sploh ne komunicirata<br />
več. Zadnja leta so ga poskušali<br />
<strong>za</strong>polniti mnogi. Konkretno na primer<br />
Desus. Tudi Nova Slovenija se <strong>je</strong> v nekem<br />
trenutku poskušala pomakniti<br />
proti sredini, pa ji ni uspelo. Anže Logar<br />
<strong>je</strong> samo eden od igralcev, ki bo poskušal<br />
s tem. Ne bo mu lahko, cela mašinerija<br />
bo šla proti n<strong>je</strong>mu, interesne organi<strong>za</strong>-<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
INTERVJU<br />
21<br />
Nekateri najvidnejši<br />
posamezniki v slovenskem<br />
političnem prostoru bi morali<br />
obvezno iti skozi procese<br />
politične sociali<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>, ne<br />
pa kar skočiti od nikoder,<br />
denimo na mesto predsednice<br />
državnega zbora.<br />
Klemen La<strong>je</strong>vec/DOMOVINA<br />
Haček: Ko študentom predavam o parlamentu,<br />
navadno povem, da <strong>je</strong> to hram demokraci<strong>je</strong>,<br />
k<strong>je</strong>r poteka javna razprava in se na koncu<br />
poišče najboljša možna rešitev. Pri tem se<br />
<strong>za</strong>vedam, da <strong>za</strong> trenutni sklic slovenskega<br />
parlamenta to nikakor ne drži.<br />
ci<strong>je</strong>, nevladne organi<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> in mediji, vsi<br />
z istim cil<strong>je</strong>m: vzdrževati skrajno polari<strong>za</strong>cijo<br />
in koristi, tako na osebni kot<br />
institucionalni ravni. Marsikaj <strong>je</strong> odvisno<br />
od slovenskega volivca, kdaj bo imel<br />
dovolj skrajnega diskur<strong>za</strong>. V trenutku,<br />
ko se bo odločil, da ima tega dovolj, bo<br />
tudi Anže Logar lahko uspešno <strong>za</strong>polnil<br />
politično sredino. Odziv Jane<strong>za</strong> Janše<br />
ob razhodu z Logar<strong>je</strong>m <strong>je</strong> naraven, tudi<br />
drugi predsedniki so reagirali na podoben<br />
način, ko <strong>je</strong> nekdo <strong>za</strong>ključil pot<br />
v njihovi stranki. Rezultat <strong>je</strong> čustvena<br />
reakcija, ki jo lahko opazu<strong>je</strong>mo bolj na<br />
strani Janše kot na strani Logarja in Eve<br />
Irgl. Njuno komuniciran<strong>je</strong> <strong>je</strong> tehnično<br />
hladno, kot da se v <strong>za</strong>dnjih 20 letih ni<br />
zgodilo popolnoma nič. Ampak da ne<br />
bo pomote, njuna pot <strong>je</strong> <strong>za</strong>htevna. Trčila<br />
bosta ob mnogo različnih interesov.<br />
Če bosta politično preživela, zbrala deset<br />
ali več odstotkov, bo to že uspeh.<br />
Dotaknimo se še dogajanja v<br />
državnem zboru. N<strong>je</strong>gova predsednica,<br />
Urška Klakočar Zupančič,<br />
<strong>je</strong> poslancem spet grozila s<br />
policijo. Tokrat Andreju Hoiviku,<br />
ker <strong>je</strong> citiral navedbe Požareporta<br />
o mobingu in nepravilnostih na<br />
Ministrstvu RS <strong>za</strong> kulturo. Vi ste<br />
na omrežju X <strong>za</strong>pisali, da tako<br />
slabega sklica še ni bilo.<br />
Miro Haček: Jaz sem malce v nesrečnem<br />
položaju, ker moram skoraj vsako<br />
leto več kot 120 študentom razlagati o<br />
parlamentarizmu. Ko jim predavam o<br />
parlamentu, navadno povem, da <strong>je</strong> to<br />
hram demokraci<strong>je</strong>, k<strong>je</strong>r poteka javna<br />
razprava in se na koncu poišče najboljša<br />
možna rešitev. Pri tem se <strong>za</strong>vedam,<br />
da <strong>za</strong> trenutni sklic slovenskega<br />
parlamenta – deloma že prejšnji, sploh<br />
pa zdajšnji sklic – to nikakor ne drži.<br />
Tukaj ni kaj dosti pogovorov, razprav<br />
in iskanja skupnih rešitev. Spremljamo<br />
samo še politični boj in to nek<strong>je</strong> v<br />
kleteh politične spre<strong>je</strong>mljivosti. Lahko<br />
rečemo, da kvalitetno tako slabega<br />
sklica državnega zbora še nismo imeli,<br />
zlasti pa tako slabega vodenja državnega<br />
zbora v novejši slovenski zgodovini.<br />
Nekateri najvidnejši posamezniki<br />
v slovenskem političnem prostoru bi<br />
morali obvezno iti skozi procese politične<br />
sociali<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>, ne pa kar skočiti od<br />
nikoder, denimo na mesto predsednice<br />
državnega zbora. Posledica <strong>je</strong> lahko<br />
samo takšna, kot jo spremljamo.<br />
Ampak <strong>za</strong>kaj se zdi, da <strong>je</strong> javnost<br />
n<strong>je</strong>no počet<strong>je</strong> tako dolgo odobravala?<br />
Spomnimo se plesa na rdeči<br />
preprogi, boksanja v parlamentu,<br />
n<strong>je</strong>nega prepevanja …<br />
Andrej Drapal: To <strong>je</strong> fenomen, ki ga<br />
spremljamo tudi v ameriški predsedniški<br />
tekmi med Donaldom Trumpom<br />
in Kamalo Harris. Če poslušate Harrisovo,<br />
<strong>za</strong>govarja neke vrste »flower<br />
power« politiko, k<strong>je</strong>r se imamo vsi fajn.<br />
Očitno živimo v časih, ko konsistenca<br />
in neka drža, hrbtenica, kot smo temu<br />
včasih rekli, ne igrata več prav nobene<br />
vloge. Ravno nasprotno, če nekdo<br />
kaže hrbtenico, <strong>je</strong> videti <strong>za</strong>težen in<br />
nepriljuden, trd. To <strong>je</strong> tipičen primer.<br />
Karkoli, samo da <strong>je</strong> nasmeh. Primerjava<br />
z volitvami v ZDA lepo kaže isti<br />
sindrom; ne gre samo <strong>za</strong> sindrom, ki<br />
<strong>je</strong> tipičen <strong>za</strong> Slovenijo, ampak <strong>za</strong> celotno<br />
<strong>za</strong>hodno civili<strong>za</strong>cijo.<br />
<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
22<br />
PREHITEVAM PO LEVI<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
Lov na<br />
GLINASTEGA GOLOBA<br />
Komentar<br />
V mandatu vsake slovenske vlade od osamosvojitve naprej, tako prve Demosove<br />
kot aktualne Golobove, prej ali slej pride to točke, ko vladni mandat sicer de iure še traja,<br />
de facto pa se konča. Ko vlada oziroma vladajoča koalicija, preko njiju pa malodane<br />
celotna država in dobršen del družbe, <strong>za</strong>pade v agonijo, ki ji skoraj ni videti konca. Ko <strong>je</strong><br />
namreč vsem in vsakomur, tako njim kot nam, žalujočim ostalim, popolnoma jasno, da<br />
gre <strong>za</strong> še enega v vrsti mandatov <strong>za</strong>pravl<strong>je</strong>nih priložnosti. Vlada dr. Roberta Goloba <strong>je</strong><br />
zdaj dokončno na tej točki.<br />
Prav<strong>za</strong>prav <strong>je</strong> Golob še relativno<br />
dolgo zdržal, preden <strong>je</strong> prišlo<br />
do tega. Za to <strong>je</strong> obstajalo nekaj<br />
ob<strong>je</strong>ktivnih okoliščin. Prva<br />
<strong>je</strong> bila pandemija, ki nas <strong>je</strong> kot družbo<br />
postavila na tako resno preizkušnjo, da<br />
smo n<strong>je</strong>n konec dočakali malodane kot<br />
osvoboditev. Druga pa seveda vladavina<br />
Jane<strong>za</strong> Janše, katere konec okrog<br />
60 odstotkov volilnega telesa (vseh,<br />
ne zgolj tistih, ki glasu<strong>je</strong>jo na volitvah)<br />
vsakič dočaka kot čisto pravo osvoboditev.<br />
Tretja ob<strong>je</strong>ktivna okoliščina so<br />
bili zunanji dejavniki, doma naravne<br />
nesreče, v tujini pa kopica vojn in posledična<br />
energetska kri<strong>za</strong>, ki se počasi<br />
preveša v gospodarsko recesijo.<br />
UŽIVAŠTVO IN BOGATENJE<br />
Vse to <strong>je</strong> pripomoglo k temu, da <strong>je</strong> Golob,<br />
ki se <strong>je</strong> <strong>za</strong> kandidaturo na volitvah odločil<br />
iz napačnih vzgibov (žel<strong>je</strong> po maščevanju<br />
in ohranitvi vpliva ter možnosti<br />
<strong>za</strong> gmotno bogaten<strong>je</strong>), mandat s strani<br />
volivcev dobil na podlagi lažnih obljub<br />
in zgrešenih pričakovanj (da bo dvignil<br />
blaginjo in končal politikantstvo) ter<br />
ne na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> svojo vladavino utemeljil<br />
na eklatantni in brutalni kršitvi cele<br />
kopice nepisanih pravil ravnanja v politiki,<br />
ali če hočete, temeljnih postulatov<br />
Lov na Goloba, ki se <strong>je</strong> zdaj<br />
dejansko uradno <strong>za</strong>čel, <strong>je</strong> bolj<br />
kot ne lov na glinaste golobe.<br />
Tudi če ga odstreliš, hip<br />
<strong>za</strong>tem že prileti nov.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
Golob se <strong>je</strong> imel preprosto<br />
fajn. Imeti se fajn, biti čislan<br />
in drugim soliti pamet <strong>je</strong> tudi<br />
edino, kar ga pri vodenju<br />
vlade v resnici <strong>za</strong>nima.<br />
delitve oblasti, dve leti svo<strong>je</strong>ga mandata<br />
bolj ali manj mirno jadral na krilih<br />
praktično neome<strong>je</strong>ne medijske podpore,<br />
osebnega uživaštva in nebrzdanega<br />
privatnega bogatenja. Videti <strong>je</strong> bil,<br />
obnašal se <strong>je</strong> in ravnal <strong>je</strong> kot nek kvazikriptomilijonar<br />
v družbi prsate vplivnice<br />
na klic, ki pač počne, kar ga <strong>je</strong> volja in<br />
kar se mu zljubi, ker ima denar, moč in<br />
oblast, da to počne.<br />
Vmes <strong>je</strong>, tako mimogrede, iz sebe<br />
naredil kult osebnosti, neke vrste<br />
sončnega kralja, ki ima celo lastno pretorijansko<br />
gardo. Policijo si <strong>je</strong> poskušal v<br />
celoti podrediti in jo očistiti »janšistov«<br />
oziroma »janšizma«, beri, preprečiti,<br />
da bi kakšna izmed številnih preiskav<br />
n<strong>je</strong>govih preteklih spornih rabot meso<br />
postala, na ključne položa<strong>je</strong> v vladi pripeljal<br />
ljudi, ki tam nimajo kaj početi in<br />
hkrati nimajo nobene prave ide<strong>je</strong>, kaj<br />
bi sploh počeli, ter ne na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> tako temeljito<br />
razmontiral, na<strong>je</strong>del in porušil<br />
osnovne družbene podsisteme, kot sta<br />
denimo zdravstvo in šolstvo, da jih bo<br />
težko še kdaj kdo spravil v red. Najbolj<br />
žalostno pri vsem skupaj pa <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> Golob<br />
pri vsem tem dejansko neizmerno<br />
užival. Imel se <strong>je</strong> preprosto fajn. Imeti se<br />
fajn, biti čislan in drugim soliti pamet <strong>je</strong><br />
tudi edino, kar ga pri vodenju vlade v<br />
resnici <strong>za</strong>nima.<br />
No, tega uživaštva <strong>je</strong> zdaj nepreklicno<br />
konec. Golob <strong>je</strong> <strong>za</strong>menjal že pol<br />
vladne ekipe, ki <strong>je</strong> itak rekordno velika,<br />
oziroma z drugimi besedami, v<br />
ministrskih kabinetih se <strong>je</strong> zvrstilo že<br />
toliko skoraj brez iz<strong>je</strong>me naključnih<br />
mimoidočih, da jih sam ver<strong>je</strong>tno ne zna<br />
niti več vseh našteti. Policija, ki jo <strong>je</strong> od<br />
vsega <strong>za</strong>četka videl kot enega temeljnih<br />
gradnikov svo<strong>je</strong> oblasti, ga <strong>je</strong> kazensko<br />
ovadila in predsednica Evropske<br />
komisi<strong>je</strong> ga <strong>je</strong> urbi et orbi postavila na<br />
laž in hkrati dala košarico n<strong>je</strong>govemu<br />
in Čeferinovemu skupnemu kandidatu<br />
<strong>za</strong> evropskega komisarja. Da si Golob<br />
dnevno izmišlju<strong>je</strong> stvari, nenehno premišlja<br />
in sam sebi skače v usta, praktično<br />
kadarkoli ima priložnost, se ob vsem<br />
tem, kako ubogo, brezidejno in hkrati<br />
osebno koristoljubno izgleda n<strong>je</strong>govo<br />
vladan<strong>je</strong>, zdi skoraj opomba pod črto.<br />
STOPNJEVANJE AGONIJE<br />
Kaj torej sledi? Slej ko prej zgolj nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />
oziroma stopn<strong>je</strong>van<strong>je</strong> opisane<br />
agoni<strong>je</strong>. Golob bo na oblasti, kolikor<br />
časa bo pač želel. Nihče drug ga ne more<br />
spraviti z n<strong>je</strong>. Za razliko od prejšnjih<br />
iteracij instant novih »antijanševskih«<br />
obrazov <strong>za</strong> ene volitve – tipa Cerar ali<br />
modela Šarec – ima Golob nekaj bistvenih<br />
prednosti. Je premožen, doka<strong>za</strong>no<br />
in dokazljivo najbolj koruptiven, ter<br />
najbolj pomembno, <strong>za</strong> njim stoji skoraj<br />
vsemogočni energetski lobi, ki trenutno<br />
uživa toliko materialnih koristi, da se<br />
temu prav gotovo ne bo zlahka odpovedal.<br />
Lov na Goloba, ki se <strong>je</strong> zdaj dejansko<br />
uradno <strong>za</strong>čel, <strong>je</strong> torej bolj kot ne lov na<br />
glinaste golobe. Tudi če ga odstreliš,<br />
hip <strong>za</strong>tem že prileti nov.
NENAD GLÜCKS<br />
AKTUALNO<br />
BRUTALNI OBRAČUN<br />
s sodnikom, ki <strong>je</strong> oprostil<br />
Milka Noviča<br />
Pravosodni pogrom nad nekdanjim sodnikom <strong>Zv<strong>je</strong>zdan</strong>om <strong>Radonjić</strong>em dokazu<strong>je</strong>,<br />
da <strong>je</strong> v Sloveniji vladavina prava močno okrn<strong>je</strong>na. Nekateri čudežno iz vseh sodnih<br />
procesov izidejo pravno čisti, kot na primer ljubljanski župan Zoran Janković, z<br />
nekaterimi pa pravosodni aparat brez podlage obračuna zelo nazorno in vsem na očeh.<br />
<strong>Radonjić</strong>a so nedavno v razpravno dvorano celjskega okrožnega sodišča privedli<br />
ne<strong>za</strong>konito, in to celo vklen<strong>je</strong>nega v lisice.<br />
23<br />
<strong>Zv<strong>je</strong>zdan</strong> <strong>Radonjić</strong>, ki <strong>je</strong> sodniške<br />
vrste po pritiskih predsednika<br />
ljubljanskega okrožnega sodišča<br />
Marjana Pogačnika <strong>za</strong>pustil<br />
pred tremi leti, <strong>je</strong> med odvetniki in<br />
sodniki veljal <strong>za</strong> strokovnega in poštenega<br />
kazenskega sodnika. Širši javnosti<br />
<strong>je</strong> postal znan, ko <strong>je</strong> aprila 2019 Milka<br />
Noviča oprostil obtožbe <strong>za</strong> umor direktorja<br />
Kemijskega inštituta Janka Jamnika.<br />
Noviča <strong>je</strong> na prvem so<strong>je</strong>nju sodnica<br />
Špela Koleta brez dokazov obsodila na<br />
25 let <strong>za</strong>pora.<br />
<strong>Radonjić</strong> <strong>je</strong> tedaj ob razglasitvi oprostilne<br />
sodbe opozoril na pritiske, ki jih<br />
<strong>je</strong> doživljal v času so<strong>je</strong>nja, in sicer da bi<br />
Noviča obsodil. Naka<strong>za</strong>l <strong>je</strong> na drugačno<br />
o<strong>za</strong>d<strong>je</strong> Jamnikovega umora: ne<strong>za</strong>koniti<br />
posli na Kemijskem inštitutu, ki sta jih<br />
vodila libanonski kemik Michel Stephan<br />
in n<strong>je</strong>gova partnerka Barbara Mohar.<br />
A tožilka Blanka Žgajnar <strong>je</strong> vztrajala<br />
pri pregonu Noviča, čeprav zoper<br />
n<strong>je</strong>ga ni bilo dokazov, hkrati pa se <strong>je</strong> izogibala<br />
iti po sledi suma pri Stephanu.<br />
ZLORABA PRAVA<br />
A <strong>za</strong>deva Novič se posredno nadalju<strong>je</strong> z<br />
znašan<strong>je</strong>m pravosodja nad <strong>Radonjić</strong>em.<br />
Pred kratkim se <strong>je</strong> na Okrožnem sodišču<br />
v Celju na prvi stopnji <strong>za</strong>ključilo so<strong>je</strong>n<strong>je</strong>,<br />
v katerem <strong>je</strong> bil obso<strong>je</strong>n na denarno<br />
kazen 9.000 evrov. Kazenski pregon<br />
zoper n<strong>je</strong>ga <strong>je</strong> vodilo tožilstvo, ker naj bi<br />
storil kaznivi dejanji razžalitve in obrekovanja<br />
proti sodnici Andreji Sedej Grčar<br />
in tožilki Blanki Žgajnar, ki <strong>je</strong> vodila<br />
pregon v primeru Noviča.<br />
V času, ko <strong>je</strong> <strong>Radonjić</strong> sodil Noviču,<br />
<strong>je</strong>, kot <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal v poročilu predsedniku<br />
Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjanu<br />
Pogačniku, Grčar<strong>je</strong>va hodila k<br />
n<strong>je</strong>mu v pisarno in ga spraševala, kako<br />
bo razsodil v primeru Novič. <strong>Radonjić</strong><br />
<strong>je</strong> prepričan, da <strong>je</strong> šlo <strong>za</strong> pritisk v smeri<br />
obsodbe Noviča, in to v navezi s tožilko<br />
Žgajnar<strong>je</strong>vo. Obe navedbe o pritiskih<br />
nanj <strong>za</strong>nikata.<br />
Prva zloraba prava na tem so<strong>je</strong>nju se<br />
<strong>je</strong> zgodila s tem, ko <strong>je</strong> tožilstvo sledilo<br />
njunemu predlogu in prevzelo pregon.<br />
V primeru kaznivih dejanj razžalitve in<br />
obrekovanja namreč pregon vodi tožilstvo<br />
zgolj, če <strong>je</strong> stor<strong>je</strong>no zoper uradno<br />
osebo v zvezi z opravljan<strong>je</strong>m n<strong>je</strong>ne službe.<br />
A <strong>za</strong>tr<strong>je</strong>vani pritisk na <strong>Radonjić</strong>a ni<br />
bil del njune službe, torej bi lahko zoper<br />
n<strong>je</strong>ga kveč<strong>je</strong>mu vložili <strong>za</strong>sebno tožbo.<br />
KRŠITVE SODNICE<br />
MALOVIĆEVE<br />
Sodnica Gordana Malović pa si <strong>je</strong> privoščila<br />
ravnan<strong>je</strong>, <strong>za</strong>radi katerega bi morala<br />
ostati brez sodniške funkci<strong>je</strong>. 10.<br />
oktobra zgodaj zjutraj sta se na vratih<br />
<strong>Radonjić</strong>evega doma v bližini Ljubljane<br />
pojavila policista z odredbo sodnice<br />
<strong>za</strong> n<strong>je</strong>govo prisilno privedbo v Cel<strong>je</strong> na<br />
sodno obravnavo. Domneval <strong>je</strong>, da gre<br />
Lili Pušnik/STA<br />
Prva zloraba prava na so<strong>je</strong>nju<br />
se <strong>je</strong> zgodila s tem, ko <strong>je</strong><br />
tožilstvo sledilo njunemu<br />
predlogu in prevzelo pregon.<br />
<strong>za</strong> pomoto, saj <strong>je</strong> na sodišče predhodno<br />
poslal odločbo ZZZS z zdravniškim potrdilom,<br />
da ima bolniško odsotnost od<br />
2. julija do 19. oktobra.<br />
Prav tako, kot poudarja, <strong>je</strong> bilo sodnici<br />
znano sodno izvedensko mnen<strong>je</strong>,<br />
pridobl<strong>je</strong>no <strong>za</strong> potrebe vzporednega<br />
sodnega postopka na Okrajnem sodišču<br />
v Mariboru. V n<strong>je</strong>m <strong>je</strong> jasno napisano,<br />
da do 30. novembra letos iz zdravstvenih<br />
razlogov ni sposoben <strong>za</strong> udeležbo<br />
na so<strong>je</strong>nju. Omen<strong>je</strong>no izvedensko mnen<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> poslal tako na urad celjskega kot<br />
mariborskega sodišča. Zato <strong>je</strong> sodnico<br />
na sodišču mimo <strong>za</strong>pisnika vprašal,<br />
ali ve <strong>za</strong> odločbo ZZZS in <strong>za</strong> omen<strong>je</strong>no<br />
izvedensko mnen<strong>je</strong>. Dejala mu <strong>je</strong>, <strong>je</strong> po<br />
Zaradi ne<strong>za</strong>konite prisilne<br />
privedbe nekdan<strong>je</strong>ga sodnika<br />
<strong>Zv<strong>je</strong>zdan</strong>a <strong>Radonjić</strong>a v sodno<br />
dvorano bi moralo tožilstvo<br />
voditi kazenski pregon zoper<br />
sodnico Gordano Malović.
24 AKTUALNO<br />
X @vrhovno<br />
Na prvi stopnji <strong>je</strong> bil obso<strong>je</strong>n <strong>za</strong> kaznivi<br />
dejanji razžalitve in obrekovanja sodnice<br />
Andre<strong>je</strong> Sedej Grčar (na sliki) in tožilke<br />
Blanke Žgajnar.<br />
jasnil <strong>za</strong> Domovino, da te dokumente<br />
ima. To <strong>je</strong> slišalo tudi nekaj novinar<strong>je</strong>v.<br />
A sledilo <strong>je</strong> še hujše. V sodni dvorani <strong>je</strong><br />
bil do <strong>za</strong>ključne besede tožilke, torej do<br />
faze, ko obtoženci po <strong>za</strong>konu niso več<br />
dolžni biti udeleženi. Tedaj <strong>je</strong> dvorano<br />
<strong>za</strong>pustil, skupaj s policistoma so odšli<br />
do njunega vozila, da bi ga peljala domov.<br />
A takrat sta pre<strong>je</strong>la klic sodnice, da<br />
ga morata privesti na<strong>za</strong>j v sodno dvorano.<br />
Privedla sta ga na sodišče, s čimer<br />
sta, opo<strong>za</strong>rja <strong>Radonjić</strong>, svojo dolžnost<br />
izpolnila. Toda sodnica <strong>je</strong> vztrajala, naj<br />
ga spravita v dvorano. Tako sta ga vklen<strong>je</strong>nega<br />
vodila pred sodnico. Vklen<strong>je</strong>n<br />
<strong>je</strong> bil še pol ure.<br />
Zaradi zdravstvenega stanja anksiozne<br />
depresi<strong>je</strong> ga <strong>je</strong> vse to spravilo v<br />
hudo tesnobo. N<strong>je</strong>gov <strong>za</strong>govornik, odvetnik<br />
Franci Matoz, <strong>je</strong> zoper obsodbo<br />
napovedal pritožbo (tudi zoper prisilno<br />
privedbo), pri čemer poudarja, da <strong>je</strong> bila<br />
uporaba prisilnih sredstev ne<strong>za</strong>konita.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
Na celjskem sodišču<br />
niso izrecno odgovorili, <strong>za</strong>kaj<br />
<strong>je</strong> sodnica odredila privedbo<br />
obtoženca v fazi, ko n<strong>je</strong>gova<br />
udeležba na obravnavi<br />
ni več obvezna.<br />
POJASNILA S SODIŠČA<br />
Celjsko sodišče pod vodstvom Petre<br />
Giacomelli smo vprašali, <strong>za</strong>kaj <strong>je</strong> Malovićeva<br />
odredila prisilno privedbo <strong>Radonjić</strong>a,<br />
čeprav <strong>je</strong> razpolagala z dokumenti,<br />
da <strong>za</strong> udeležbo na so<strong>je</strong>nju ni bil<br />
sposoben. Je ob n<strong>je</strong>govem vprašanju, ali<br />
ve <strong>za</strong> odločbo ZZZS in <strong>za</strong> omen<strong>je</strong>no izvedensko<br />
mnen<strong>je</strong>, to potrdila? Zakaj <strong>je</strong><br />
policistoma odredila, naj ga privedeta<br />
na<strong>za</strong>j v sodno dvorano, ki jo <strong>je</strong> <strong>za</strong>pustil<br />
v fazi <strong>za</strong>ključnega govora tožilke, ko<br />
obtoženi po <strong>za</strong>konu sploh ni dolžan prisostvovati?<br />
Zakaj <strong>je</strong> bil pol ure vklen<strong>je</strong>n<br />
v sodni dvorani?<br />
Na sodišču so odvrnili, da »<strong>je</strong> odločitev<br />
o prisilni privedbi obtoženega na<br />
glavno obravnavo v vsakem primeru<br />
stvar procesnega vodstva razpravljajočega<br />
sodnika. Utemel<strong>je</strong>nost odsotnosti<br />
obtoženega <strong>za</strong>radi bolezni pa <strong>je</strong> potrebno<br />
vedno izka<strong>za</strong>ti z <strong>za</strong>konsko predpisanim<br />
zdravniškim potrdilom, v katerem<br />
pristojni zdravnik potrdi, da pacient ni<br />
sposoben ali pa delno ni sposoben <strong>za</strong><br />
udeležbo na obravnavi, ter tudi navede<br />
<strong>za</strong> kakšno obdob<strong>je</strong>. Bolniški stalež<br />
sam po sebi še ne pomeni nezmožnosti<br />
<strong>za</strong> prihod na sodišče in udeležbo na<br />
obravnavi. Obtoženi <strong>je</strong> bil o tem poučen<br />
že ob n<strong>je</strong>govih preteklih izostankih.«<br />
Pojasnili so še, da »ne morejo komentirati<br />
<strong>za</strong>ključkov, ki nimajo podlage<br />
v samem sodnem spisu. Obstoj razlogov<br />
<strong>za</strong> odreditev prisilne privedbe <strong>je</strong> v vseh<br />
primerih, ne glede na to, kdo <strong>je</strong> obtoženi,<br />
stvar procesnega vodstva, o tem odloča<br />
sodišče, ki pozna vsebino spisa in odloča<br />
na podlagi v spisu predloženih in predpisanih<br />
listin. Sodnica vodi postopek<br />
v skladu z ustavo in <strong>za</strong>konom, po svoji<br />
vesti in nepristransko, o pritožbi zoper<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
sodbo, torej tudi o morebitnih procesnih<br />
ugovorih, pa bo odločalo viš<strong>je</strong> sodišče,<br />
saj <strong>je</strong> pritožba že napovedana.«<br />
Niso torej izrecno odgovorili niti na<br />
vprašan<strong>je</strong>, ali <strong>je</strong> bila Malovićeva seznan<strong>je</strong>na<br />
s potrdilom ZZZS in izvedenskim<br />
mnen<strong>je</strong>m, niti na to, <strong>za</strong>kaj <strong>je</strong> odredila<br />
privedbo obtoženca v fazi, ko n<strong>je</strong>gova<br />
udeležba na obravnavi ni več obvezna.<br />
ABSURDEN KAZENSKI PREGON<br />
Ker gre v tem primeru <strong>za</strong> sum, da <strong>je</strong> s<br />
svojim ravnan<strong>je</strong>m storila kaznivo dejan<strong>je</strong><br />
proti<strong>za</strong>konitega, pristranskega<br />
ali krivičnega so<strong>je</strong>nja, smo pri Okrožnem<br />
državnem tožilstvu v Celju poizvedeli,<br />
ali bodo zoper njo uvedli (pred)<br />
kazenski postopek. Pravijo, da bodo<br />
naše navedbe evidentirali kot glas o<br />
kaznivem dejanju in ukrepali v skladu<br />
s svojimi pristojnostmi.<br />
Za absurdni element pri pravosodnem<br />
obračunavanju z nekdanjim sodnikom<br />
lahko šte<strong>je</strong>mo potezo celjskega<br />
tožilstva, k<strong>je</strong>r so zoper <strong>Radonjić</strong>a vložili<br />
obtožni predlog <strong>za</strong>radi suma kaznivega<br />
dejanja proti<strong>za</strong>konitega, pristranskega<br />
in krivičnega so<strong>je</strong>nja pri so<strong>je</strong>nju Milku<br />
Noviču. Policiji sta ga naznanila Jamnikova<br />
vdova Tatjana Jamnik Skubic<br />
in n<strong>je</strong>n pooblaščenec, odvetnik Miha<br />
Kunič, češ da <strong>je</strong> namerno kršil določila<br />
Zakona o kazenskem postopku z namenom,<br />
da bi Noviča oprostil.<br />
Človek ne more ver<strong>je</strong>ti, da <strong>je</strong> tožilstvo<br />
temu sledilo. Za n<strong>je</strong>govo oprostilno<br />
sodbo <strong>za</strong> Noviča se <strong>je</strong> na koncu izka<strong>za</strong>lo,<br />
da <strong>je</strong> bila povsem ustrezna, medtem ko<br />
<strong>je</strong> sodba sodnice Špele Koleta, s katero <strong>je</strong><br />
na prvem so<strong>je</strong>nju poslala Noviča <strong>za</strong> 25 let<br />
v <strong>za</strong>por, sramotni zmazek. In vendar <strong>je</strong><br />
Koleta po tej sodbi napredovala na mesto<br />
viš<strong>je</strong> sodnice, tožilstvo pa <strong>za</strong>radi tega<br />
so<strong>je</strong>nja zdaj preganja <strong>Radonjić</strong>a. <br />
<strong>Radonjić</strong> <strong>je</strong> upravičeno oprostil Milka<br />
Noviča (na sliki) obtožbe <strong>za</strong> umor Janka<br />
Jamnika, toda <strong>za</strong>radi tega so<strong>je</strong>nja ga zdaj<br />
preganja tožilstvo.
INTERVJU<br />
25<br />
Sporočilo <strong>je</strong>:<br />
bodite tiho,<br />
ne ogrožajte nas,<br />
lahko samo glasu<strong>je</strong>te<br />
<strong>za</strong> nas.<br />
ZVJEZDAN RADONJIĆ, NEKDANJI SODNIK,<br />
ŽRTEV SODNIŠKEGA NASILJA<br />
»OČIŠČENJE SODNEGA SISTEMA<br />
se žal ne bo zgodilo«<br />
Potem ko <strong>je</strong> sodnica Gordana Malović odredila proti<strong>za</strong>konito prisilno privedbo nekdan<strong>je</strong>ga sodnika<br />
<strong>Zv<strong>je</strong>zdan</strong>a <strong>Radonjić</strong>a na sodišče in <strong>je</strong> moral ta celo vklen<strong>je</strong>n sedeti v sodni dvorani – v fazi, ko udeležba<br />
obtoženca sploh ni obvezna – se postavlja vprašan<strong>je</strong> pravne varnosti vseh, ki se zoperstavijo<br />
pravosodni oligarhiji. Zaradi so<strong>je</strong>nja, na katerem <strong>je</strong> upravičeno oprostil Milka Noviča, obtoženega<br />
<strong>za</strong> umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, tožilstvo zdaj proti n<strong>je</strong>mu vodi pregon.<br />
<strong>Radonjić</strong> opo<strong>za</strong>rja na grozljivo o<strong>za</strong>d<strong>je</strong> Jamnikovega umora in poskusa sodniške likvidaci<strong>je</strong> Noviča.<br />
NENAD GLÜCKS<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
26<br />
INTERVJU<br />
<strong>Zv<strong>je</strong>zdan</strong> <strong>Radonjić</strong> <strong>je</strong> bil ro<strong>je</strong>n leta 1961 v zdravniški družini. Gimnazijo<br />
<strong>je</strong> končal v Kočevju, na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani<br />
<strong>je</strong> diplomiral 1986, pravosodni izpit <strong>je</strong> opravil leta 1989.<br />
Med letoma 1986 in 1996 <strong>je</strong> deloval v finančni ustanovi. Leta<br />
1997 <strong>je</strong> bil izvol<strong>je</strong>n na sodniško funkcijo, osem let <strong>je</strong> bil okrajni<br />
sodnik na Okrajnem sodišču v Kamniku. Od leta 2005 do 2020 <strong>je</strong><br />
delal kot okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ves čas<br />
<strong>je</strong> sodil na področju kazenskega prava. Po opo<strong>za</strong>rjanju na anomali<strong>je</strong><br />
v slovenskem pravosodju in n<strong>je</strong>govem suspenzu <strong>je</strong> <strong>za</strong>pustil<br />
sodniške vrste in nekaj časa delal kot svetovalec na Fursu. Od<br />
lani <strong>je</strong> strokovni sodelavec v državnem zboru, in sicer v poslanski<br />
skupini SDS.<br />
Doma in v tujini <strong>je</strong> objavil približno 20 daljših prispevkov v<br />
različnih <strong>je</strong>zikih s področja prava, filozofi<strong>je</strong>, politologi<strong>je</strong> in sociologi<strong>je</strong><br />
ter veliko število krajših. Kot vir <strong>je</strong> citiran v 17 strokovnih<br />
prispevkih, v časopisih z območja ZDA (večinoma), Irske, Indi<strong>je</strong>,<br />
Indonezi<strong>je</strong>, Peruja, Srbi<strong>je</strong>, Irana, Singapurja, Velike Britani<strong>je</strong> in<br />
Malezi<strong>je</strong>. V več letih <strong>je</strong> bil <strong>Radonjić</strong> izbran med deset najvplivnejših<br />
pravnikov v državi. N<strong>je</strong>gove sodbe in prispevki so prevedeni<br />
v več tujih <strong>je</strong>zikov. Sodelu<strong>je</strong> z večjim številom portalov in revij<br />
visokega svetovnega ugleda.<br />
V javnosti so veliko pozornost pritegnile<br />
fotografi<strong>je</strong>, ki kažejo, kako<br />
vas policija vklen<strong>je</strong>nega privede<br />
na<strong>za</strong>j v sodno dvorano na Okrožnem<br />
sodišču v Celju, na so<strong>je</strong>n<strong>je</strong>,<br />
k<strong>je</strong>r vam tožilstvo očita razžalitev<br />
in obrekovan<strong>je</strong> sodnice Andre<strong>je</strong><br />
Sedej Grčar in tožilke Blanke<br />
Žgajnar. So<strong>je</strong>n<strong>je</strong> ste <strong>za</strong>pustili pred<br />
<strong>za</strong>ključnim govorom tožilstva, ko<br />
obtoženi ni več dolžan biti udeležen.<br />
Več sodnikov mi <strong>je</strong> dejalo,<br />
da <strong>je</strong> sodnica Gordana Malović z<br />
odredbo policistoma, naj vas vklen<strong>je</strong>nega<br />
privedeta na<strong>za</strong>j, storila<br />
kaznivo dejan<strong>je</strong> proti<strong>za</strong>konitega,<br />
pristranskega ali krivičnega so<strong>je</strong>nja.<br />
Jo boste <strong>za</strong>radi tega naznanili<br />
policiji ali tožilstvu?<br />
Strinjam se, da <strong>je</strong> omen<strong>je</strong>na sodnica s<br />
tem storila kaznivo dejan<strong>je</strong>. Ne bom pa<br />
<strong>je</strong> naznanil, saj mora že tožilstvo po uradni<br />
dolžnosti uvesti postopek, ko izve,<br />
da se <strong>je</strong> kaznivo dejan<strong>je</strong> zgodilo. To določata<br />
Zakon o kazenskem postopku in<br />
Zakon o državnem tožilstvu. Če se bo<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
znašla v kazenskem postopku in bila<br />
razrešena kot sodnica, kar bi morala biti,<br />
bo prika<strong>za</strong>na kot grešni kozel. Vsi, ki so<br />
ustvarili ambient <strong>za</strong> takšno sodniško<br />
ravnan<strong>je</strong> – predsedniki vrhovnega sodišča,<br />
določeni vrhovni sodniki, določeni<br />
predsedniki sodišč – pa kakor da s tem<br />
nimajo nič. Znašla se <strong>je</strong> v sistemu, enakem<br />
že desetletja. Ni žrtev sistema, pač<br />
pa tipična pripadnica sistema ošabnih<br />
neodgovornih sodnikov, ki prava niti ne<br />
razumejo kaj dosti. Postopan<strong>je</strong> sodstva<br />
do mene bi bilo lahko izhodišče, da se<br />
<strong>za</strong>čne širše očiščen<strong>je</strong> v sistemu, kar se<br />
žal ne bo zgodilo. Pogoj <strong>za</strong> spremembe<br />
bi bil, da se kakšnih 60 ali 70 sodnikov<br />
z vrha sodstva odstrani, da bi lahko novi<br />
kadri <strong>za</strong>čeli z nalogo prenove. Kaj se bo<br />
zgodilo s to konkretno sodnico, <strong>je</strong> skoraj<br />
irelevantno. Ne <strong>za</strong>služi si sodniške funkci<strong>je</strong>,<br />
toda takšnih <strong>je</strong> še na desetine in bilo<br />
bi krivično, če bi se očiščevan<strong>je</strong> ustavilo<br />
pri sankcijah zgolj <strong>za</strong>njo.<br />
Je torej v sodstvu večina sodnikov<br />
profesionalnih, a obstaja manjša<br />
skupina najbolj vplivnih, ki sodstvo<br />
zlorabljajo <strong>za</strong> druge interese?<br />
Na žalost se ne morem strinjati z vami.<br />
Večdesetletna <strong>za</strong>snova sodstva, ki <strong>je</strong><br />
rigidna, neodpustljiva, korumpirana,<br />
<strong>za</strong>prta vase, nedotakljiva, <strong>je</strong> povzročila<br />
kadrovsko selekcijo, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> večina sodnikov<br />
nepoštenih. Na vrhovnem sodišču<br />
<strong>je</strong> koncentracija nepoštenosti enormna,<br />
na višjih sodiščih <strong>je</strong> nekoliko manjša.<br />
Na okrožnih in okrajnih sodiščih pa <strong>je</strong><br />
nepoštenost že razredčena. Strinjam se,<br />
da so v Sloveniji številni pošteni sodniki,<br />
toda žal <strong>je</strong> večina sodnikov »kompromiser<strong>je</strong>v«.<br />
Prilagodili so se položaju, toda<br />
v naravi človeka <strong>je</strong>, da ko se nečemu<br />
podredi, se hkrati tudi osebnostno spremeni.<br />
Ponotranji zunan<strong>je</strong> elemente pritiska,<br />
tako da tudi on postane avtentičen<br />
del sistema. Veliko sodnikov <strong>je</strong> žal tako<br />
osebnostno deformiranih <strong>za</strong>radi pritiskov,<br />
da si več ne <strong>za</strong>služijo biti sodniki.<br />
Kaj se zgodi s tistimi, ki se vplivnežem<br />
v sistemu ne podredijo?<br />
Desetine sodnikov me <strong>je</strong> v <strong>za</strong>dnjih dneh<br />
klicalo in mi izrazilo podporo. Prosili so<br />
me, naj tega nikomur ne povem. Ti sodniki<br />
so marginalizirani, nikoli ne pridejo<br />
nikamor. Zabetonirani so na prvostopenjskih<br />
sodiščih, nimajo nobenega<br />
vpliva, nik<strong>je</strong>r ne predavajo, nimajo honorar<strong>je</strong>v,<br />
ne pišejo v strokovne publikaci<strong>je</strong>.<br />
Delajo svo<strong>je</strong> delo čim bolj pošteno. Če se<br />
soočijo s težavo, vedno naredijo kompromis<br />
v odklonu od poštenosti in se borijo<br />
<strong>za</strong> svojo eksistenco, status. Prilagajajo se,<br />
a skušajo ne ponotranjiti škodljivih elementov<br />
in ostati notran<strong>je</strong> čisti, vendar se<br />
v sistemu obnašajo skrajno previdno. Pazijo,<br />
da ne bi storili ničesar v svojo škodo.<br />
Na ta način tudi oni prispevajo k ohranjanju<br />
tega sistema. Z mano se obračunava
INTERVJU<br />
27<br />
Če se bo sodnica<br />
Gordana Malović znašla<br />
v kazenskem postopku<br />
in bila razrešena kot sodnica,<br />
kar bi morala biti, bo<br />
prika<strong>za</strong>na kot grešni kozel.<br />
že več let, pri čemer me <strong>je</strong> javno podprlo<br />
samo pet od več kot osemsto sodnikov.<br />
Drugi so tiho. Izpostavila sta se vrhovna<br />
sodnika <strong>za</strong>konca Jan in Barbara Zobec,<br />
okrožna sodnica Ana Testen, ki <strong>je</strong> <strong>za</strong>radi<br />
tega sama utrpela hude posledice, okrožna<br />
sodnica Jadranka Juhant, ki <strong>je</strong> bila<br />
prav tako deležna hudih posledic, ter še<br />
ena sodnica iz Celja.<br />
Glede vaše prisilne privedbe na<br />
celjsko okrožno sodišče <strong>je</strong> šlo <strong>za</strong><br />
več proti<strong>za</strong>konitih ravnanj sodnice<br />
Malovićeve. Najprej <strong>je</strong> policiji<br />
odredila vašo privedbo z doma na<br />
sodišče, čeprav <strong>je</strong> razpolagala z<br />
izvedenskim mnen<strong>je</strong>m na podlagi<br />
zdravniške ocene, da niste sposobni<br />
prisostvovati na so<strong>je</strong>nju. Druga<br />
kršitev <strong>je</strong> bila odredba policistoma,<br />
naj vas znova privedeta na obravnavo,<br />
čeprav obtoženci niso dolžni<br />
biti udeleženi ob <strong>za</strong>ključnem govoru<br />
tožilca. Tedaj so vas vklenili.<br />
Predsednica Okrožnega sodišča v Celju<br />
Petra Giacomelli <strong>je</strong> lažnivo izjavila, da<br />
sodnica Malovićeva ni bila seznan<strong>je</strong>na<br />
z odločbo ZZZS, da imam bolniško odsotnost<br />
od 2. julija do 19. oktobra, ter<br />
da ji ni bilo znano sodno izvedeniško<br />
mnen<strong>je</strong>, ki ga <strong>je</strong> naročilo Okrajno sodišče<br />
v Mariboru v vzporednem sodnem<br />
procesu. V tem izvedeniškem mnenju <strong>je</strong><br />
jasno navedeno, da do 30. novembra nisem<br />
sposoben udeležbe na so<strong>je</strong>nju, od 1.<br />
decembra dal<strong>je</strong> pa le do dve uri na dan.<br />
Glede Giacomelli<strong>je</strong>ve si upam trditi, da<br />
<strong>je</strong> vede izjavila neresnico. Morda v spisu<br />
teh podatkov ni, toda poslal sem jih<br />
na urad tako celjskega kot mariborskega<br />
sodišča. Ko me <strong>je</strong> policija po odredbi<br />
sodnice Malovićeve privedla na sodišče,<br />
sem domneval, da gre <strong>za</strong> pomoto, <strong>za</strong>to<br />
sem jo mimo <strong>za</strong>pisnika vprašal, ali ve <strong>za</strong><br />
odločbo ZZZS in ali ve <strong>za</strong> omen<strong>je</strong>no izvedensko<br />
mnen<strong>je</strong>. Zasikala mi <strong>je</strong>, da te<br />
dokumente ima. To <strong>je</strong> slišalo tudi nekaj<br />
novinar<strong>je</strong>v. Odločba ZZZS in izvedensko<br />
mnen<strong>je</strong> sta bila torej sodnici znana. Poleg<br />
tega <strong>je</strong> med so<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m že prej spre<strong>je</strong>la<br />
dokazni sklep, da bo omen<strong>je</strong>no sodno<br />
izvedenstvo pridobl<strong>je</strong>no. Na naroku<br />
<strong>je</strong> vprašala državno tožilko, ali umika<br />
predlog <strong>za</strong> pridobitev tega izvedenskega<br />
mnenja, in tožilka <strong>je</strong> odvrnila, da umika.<br />
Obe sta torej <strong>za</strong>gotovo vedeli <strong>za</strong>nj;<br />
na n<strong>je</strong>govi podlagi ne bi smeli opraviti<br />
postopka, a sta ga vseeno ... Ta <strong>za</strong>deva<br />
<strong>za</strong>stara maja prihodn<strong>je</strong> leto.<br />
Vi z izogiban<strong>je</strong>m niste<br />
podaljševali so<strong>je</strong>nja?<br />
Absolutno ne. Zastopa me odvetnik<br />
Franci Matoz, sam na obravnave nisem<br />
hodil. Bil sem le na prvem naroku, sicer<br />
me sploh ni <strong>za</strong>nimalo, kaj se tam dogaja.<br />
Osebno pa sem podpisal vsa vabila,<br />
niti enemu se nisem izognil. Mislim, da<br />
<strong>je</strong> bil prejšnji narok preklican na podlagi<br />
mo<strong>je</strong>ga obvestila, da sem bolan. Tedaj to<br />
<strong>za</strong> sodnico ni bilo sporno, zdaj pa <strong>je</strong> naenkrat<br />
v enakih okoliščinah to postalo<br />
razlog <strong>za</strong> privedbo. Ocenju<strong>je</strong>m sicer, da<br />
<strong>je</strong> bilo delo policistov v primeru mo<strong>je</strong><br />
privedbe na sodišče korektno, znotraj<br />
navodil, ki sta jih sproti dobivala. V vozilu<br />
me nista vklenila, prav tako ne ob privedbi<br />
na sodišče in ko sem ob <strong>za</strong>ključni<br />
besedi tožilke <strong>za</strong>pustil sodno dvorano.<br />
Šli smo do njunega avta, da me pel<strong>je</strong>ta<br />
na<strong>za</strong>j domov, česar policija ni dolžna.<br />
Toda potem sta pre<strong>je</strong>la ustno odredbo<br />
sodnice, naj me pripel<strong>je</strong>ta na<strong>za</strong>j. Šele<br />
takrat sta me policista privedla na<strong>za</strong>j na<br />
sodišče, usedel sem se pred razpravno<br />
dvorano in jima povedal, da kar se mene<br />
tiče, lahko gresta. Njuna dolžnost <strong>je</strong> bila<br />
privedba na sodišče, ne pa da me vodita<br />
v razpravno dvorano. Kot dolgoletni kazenski<br />
sodnik vem, da so policisti dolžni<br />
po odredbi sodnika privesti obdolženca<br />
pred razpravno dvorano, s čimer <strong>za</strong>devo<br />
<strong>za</strong>ključijo. Prav nobene pravice nimajo,<br />
da bi kogarkoli po ukazu sodnika poslali<br />
v razpravno dvorano. Takrat sem jima<br />
dejal: »Ne želim v razpravno dvorano,<br />
vidva sta dolžnost opravila.« Sodnica pa<br />
jima <strong>je</strong> vseeno naročila, naj me privedeta<br />
v sodno dvorano. Rekel sem jima: »Če<br />
me nameravata privesti tja, bosta morala<br />
uporabiti sredstva prisile.« Šele nato<br />
sta mi nataknila lisice. Napako pa sta<br />
storila, ker mi jih nista snela, ko sem se<br />
usedel v dvorani <strong>za</strong> mizo.<br />
Toda nato ste bili še dl<strong>je</strong><br />
časa v lisicah.<br />
Še pol ure. Poudaril bi, da sem na bolniški<br />
<strong>za</strong>radi anksiozne depresi<strong>je</strong>. V<br />
primerih vklen<strong>je</strong>nosti in podobno lahko<br />
pride do nenadzorovanih občutkov<br />
Pogoj <strong>za</strong> spremembe<br />
bi bil, da se kakšnih<br />
60 ali 70 sodnikov z vrha<br />
sodstva odstrani, da bi lahko<br />
novi kadri <strong>za</strong>čeli z nalogo<br />
prenove sodstva.<br />
tesnobe. Vklenitev <strong>je</strong> bila s tega vidika<br />
izrazito tvegana in v neposrednem<br />
nasprotju z medicinsko dokumentacijo.<br />
Pol ure sem moral vklen<strong>je</strong>n poslušati<br />
tirade državne tožilke v <strong>za</strong>ključnem<br />
govoru, ki so bile neumne, duhamorne,<br />
neskončne. In to v fazi, ko obtoženec<br />
po <strong>za</strong>konu ni dolžan biti (več) na<br />
obravnavi. Lahko si predstavljate, vsako<br />
sekundo sem se vklen<strong>je</strong>n boril, da ne<br />
izbruhnem v napad panike, pri čemer<br />
so me dodatno obremen<strong>je</strong>vale neumnosti<br />
tožilke. Poudarjam, da <strong>je</strong> sodnica<br />
poznala sodno izvedeniško mnen<strong>je</strong>, v<br />
katerem jasno piše, da <strong>je</strong> akutna težava<br />
potencialni napad tesnobe v trenutku<br />
ome<strong>je</strong>nosti gibanja. Zato ne vstopam v<br />
dvigala, se ne vozim z letali. Izogibam<br />
se situacijam, k<strong>je</strong>r se ob<strong>je</strong>ktivno lahko<br />
počutim utesn<strong>je</strong>nega. Sodnica pa me <strong>je</strong><br />
spravila v situacijo hude utesn<strong>je</strong>nosti.<br />
To se sliši kot <strong>sadistično</strong><br />
izživljan<strong>je</strong>.<br />
Mislim, da <strong>je</strong> šlo ravno <strong>za</strong> to. Prepričan<br />
sem, da si sodnica tega ne bi privoščila,<br />
če ji ne bi vnaprej obljubili, da ji bo sodstvo<br />
krilo hrbet. Tako kot so to obljubili<br />
tudi sodnici Barbari Klajnšek, ki <strong>je</strong> obsodila<br />
Jane<strong>za</strong> Janšo v <strong>za</strong>devi Patria.<br />
Kako komentirate, da <strong>je</strong> Okrožno<br />
tožilstvo v Celju na celjsko okrajno<br />
sodišče zoper vas vložilo obtožni<br />
predlog <strong>za</strong>radi kaznivega dejanja<br />
proti<strong>za</strong>konitega, pristranskega in<br />
krivičnega so<strong>je</strong>nja? To naj bi <strong>za</strong>grešili<br />
ob so<strong>je</strong>nju Milku Noviču, ki mu<br />
<strong>je</strong> tožilka Žgajnar<strong>je</strong>va očitala umor<br />
direktorja Kemijskega inštituta<br />
Janka Jamnika. Noviča ste oprostili,<br />
kasne<strong>je</strong> ga <strong>je</strong> oprostila tudi<br />
sodnica Sinja Božičnik. Za omen<strong>je</strong>no<br />
kaznivo dejan<strong>je</strong> sta vas policiji<br />
naznanila Jamnikova vdova<br />
Tatjana Jamnik Skubic in n<strong>je</strong>n pooblaščenec<br />
odvetnik Miha Kunič.<br />
Mar ni nedoumljivo, da sta policija<br />
in tožilstvo sledila temu naznanilu<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
28<br />
INTERVJU<br />
zoper vas o pristranskem so<strong>je</strong>nju,<br />
čeprav se <strong>je</strong> izka<strong>za</strong>lo, da ste Noviča<br />
oprostili upravičeno?<br />
Milko Novič <strong>je</strong> pravnomočno spoznan<br />
kot nekdo, ki ni storil kaznivega dejanja.<br />
Tistim, ki <strong>za</strong>devo poznamo, <strong>je</strong> popolnoma<br />
jasno, da z umorom Jamnika ni imel<br />
nič. Že večkrat sem v javnosti izjavil:<br />
umor <strong>je</strong> naročil libanonski kemik Michel<br />
Stephan, nekdaj <strong>za</strong>poslen na Kemijskem<br />
inštitutu. Umor Jamnika <strong>je</strong> bil izveden<br />
na način, kot bi morali izvesti tudi umor<br />
Jane<strong>za</strong> Plavca (nekdaj eden od vodilnih<br />
na Kemijskem inštitutu, op. a.), glede česar<br />
<strong>je</strong> bil Stephan obso<strong>je</strong>n <strong>za</strong> napel<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />
k n<strong>je</strong>govemu (neizvedenemu) umoru.<br />
Kdo stoji <strong>za</strong> Jamnikovim umorom, <strong>je</strong> jasno<br />
vsem, ki so seznan<strong>je</strong>ni z okoliščinami,<br />
razen policiji in tožilstvu. Možnost,<br />
da bi sodnik sploh lahko storil kaznivo<br />
dejan<strong>je</strong> proti<strong>za</strong>konitega, pristranskega<br />
in krivičnega so<strong>je</strong>nja v škodo državnega<br />
tožilstva (<strong>Radonjić</strong> ni pritrdil obtožnici<br />
in <strong>je</strong> Noviča oprostil, op. a.), <strong>je</strong> izrazito<br />
sporna z vidika sodne teori<strong>je</strong>. Menim,<br />
da <strong>je</strong> to kaznivo dejan<strong>je</strong> možno storiti<br />
samo v škodo obdolžencu. Oškodovanka<br />
(Jamnikova vdova, op. a.) ni bila stranka<br />
v postopku, ni se sodilo n<strong>je</strong>j. Državno<br />
tožilstvo pa <strong>je</strong> v kazenskem postopku<br />
veliko močnejša stranka in ima vse instrumente<br />
države proti nemočnemu obdolžencu,<br />
ki se znajde nasproti državni<br />
prisili. Zelo težko rečemo, da lahko sodnik<br />
stori to kaznivo dejan<strong>je</strong> obdolžencu<br />
v korist in državnemu tožilstvu v škodo.<br />
V policiji, tožilstvu in sodstvu žal ne razumejo<br />
temeljnih postavk kazenskega<br />
postopka. Koliko neznanja <strong>je</strong> v vrstah<br />
tožilstva, sodstva, sem opazoval četrt<br />
stoletja. Trdim, da povprečen tožilec ne<br />
zna napisati obtožbe, ne razume prava.<br />
Ni dovolj poznati normo. Pomembno<br />
<strong>je</strong> poznati zgodovinsko razlago norme,<br />
pojmovno razlago, soočiti verbalno razlago<br />
z izhodišči prava kot celote. Poznati<br />
pravo na ravni dobrega kazenskega sodnika<br />
ali tožilca <strong>je</strong> zelo <strong>za</strong>htevno. Potrebne<br />
so neštete ure preučevanja mnogih<br />
Koliko neznanja <strong>je</strong> v vrstah<br />
tožilstva in sodstva,<br />
sem opazoval četrt stoletja.<br />
Trdim, da povprečen tožilec<br />
ne zna napisati obtožbe,<br />
ne razume prava.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
institutov kazenskega prava. Sam sem<br />
temu posvetil številne noči, po katerih<br />
sem šel naslednji dan takoj v službo in<br />
nato spet po službi v knjižnico študirat.<br />
Pri nas <strong>za</strong> pridobitev funkci<strong>je</strong> sodnika<br />
ni praktično nobene selekci<strong>je</strong>.<br />
Diplomiraš na pravni fakulteti,<br />
opraviš državni pravniški izpit<br />
in to <strong>je</strong> to.<br />
Polovica državnih tožilcev in polovica<br />
kazenskih sodnikov v Sloveniji <strong>je</strong> nepismenih.<br />
Redki med njimi so funkcionalno<br />
nepismeni, večina jih <strong>je</strong> pravno<br />
nepismenih. Obstaja druga polovica, ki<br />
se poglablja v pravo, si v<strong>za</strong>me čas. V Sloveniji<br />
se govori, češ da so sodnice gospodin<strong>je</strong>.<br />
Na prvostopenjskih sodiščih <strong>je</strong><br />
med sodniki 90 odstotkov žensk. Imajo<br />
otroke, še vedno <strong>je</strong> večji del gospodinjskega<br />
dela v družinah na ženskah. Morajo<br />
kuhati, likati, pospravljati, skrbeti<br />
<strong>za</strong> otroke, ko ti zbolijo … Redke od njih<br />
imajo čas, ali si ga v<strong>za</strong>mejo, <strong>za</strong> temeljit<br />
študij <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong> in naravo, težišče določenega<br />
predpisa, ki recimo izvira še iz<br />
rimskega prava.<br />
A ne moremo reči, da so ženske<br />
na splošno slabše sodnice.<br />
Ne. Nisem seksističen, rasističen,<br />
nestrpen. Ne bom rekel, da so ženske<br />
manj pametne od moških. Praviloma pa<br />
imajo moški na razpolago več časa <strong>za</strong><br />
preučevan<strong>je</strong> prava. Kot primer odličnega<br />
sodnika in sodnice lahko navedem<br />
<strong>za</strong>konca vrhovna sodnika Jana in Barbaro<br />
Zobec, ki sta oba izrazito temeljita<br />
pravna poznavalca. Sta ponos slovenskega<br />
prava tudi na mednarodni ravni.<br />
Za to pa <strong>je</strong> treba marsikaj žrtvovati. Za<br />
sodnico Gordano Malović, <strong>za</strong>radi katere<br />
imava zdaj intervju, lahko rečem, da<br />
ni žrtvovala prav veliko časa <strong>za</strong> seznanitev<br />
s pravom v globino.<br />
K<strong>je</strong> vidite motiv, da sta si Jamnikova<br />
vdova Tatjana Jamnik Skubic<br />
in n<strong>je</strong>n pooblaščenec Miha Kunič<br />
tako pri<strong>za</strong>devala <strong>za</strong> obsodbo Noviča,<br />
pa čeprav brez dokazov?<br />
Dejstvo <strong>je</strong>, da se <strong>je</strong> Janku Jamniku pokvaril<br />
avto in <strong>je</strong> šel na novoletno <strong>za</strong>bavo<br />
<strong>za</strong>poslenih iz Kemijskega inštituta z ženinim<br />
avtom. Razvidno <strong>je</strong>, da so ga pred<br />
blokom čakali storilci v modrem fiatu<br />
punto in se <strong>za</strong> njim vozili do restavraci<strong>je</strong><br />
Via Bona v Ljubljani. Večkrat sem si ogledal<br />
to območ<strong>je</strong>, opazoval način, kako se<br />
odpira garaža. Vprašan<strong>je</strong> <strong>je</strong>, kako so ti, ki<br />
so ga čakali pred blokom, vedeli, da se bo<br />
odpeljal z drugim vozilom in ne s svojim.<br />
To <strong>je</strong> vedela zgolj n<strong>je</strong>gova vdova. Obstajajo<br />
številni namigi, da n<strong>je</strong>ni odnosi s pokojnim<br />
Jamnikom niso bili dobri. N<strong>je</strong>gova<br />
starša sta pričala, da sta bila z ženo tik<br />
pred ločitvijo. Popolnoma jasno <strong>je</strong>, da v<br />
policijskem materialu manjka ogromno<br />
gradiva, ki bi ka<strong>za</strong>lo na pravo o<strong>za</strong>d<strong>je</strong> dogajanja.<br />
Po vsej ver<strong>je</strong>tnosti <strong>je</strong> policija iz<br />
gradiva odstran<strong>je</strong>vala vse, kar bi vodilo<br />
k iskanju dejanskih storilcev. Ne trdim,<br />
da <strong>je</strong> bila Jamnikova vdova z njimi pove<strong>za</strong>na,<br />
le navajam dejstva.<br />
Vrniva se na so<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, k<strong>je</strong>r vam<br />
<strong>je</strong> tožilstvo očitalo razžalitev in<br />
obrekovan<strong>je</strong> sodnice Grčar<strong>je</strong>ve<br />
in tožilke Žgajnar<strong>je</strong>ve. Osnova <strong>za</strong><br />
to <strong>je</strong> bila vaša navedba v poročilu<br />
predsedniku Okrožnega sodišča v<br />
Ljubljani Marjanu Pogačniku, da<br />
<strong>je</strong> ta sodnica med so<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m Noviču<br />
hodila k vam v pisarno in vam v<br />
navezi z omen<strong>je</strong>no tožilko, ki <strong>je</strong><br />
vodila pregon Noviča, sugerirala,<br />
da ga obsodite. Celjska sodnica Malovićeva<br />
<strong>je</strong> sledila obtožnici in vas<br />
obsodila na kazen 9.000 evrov. Kot<br />
kaže, vas obsodba ni presenetila.<br />
Vnaprej sem imel notran<strong>je</strong> podatke s<br />
sodstva, da bom obso<strong>je</strong>n, da bo denarna<br />
kazen 5.000–6.000 evrov ter da bo to<br />
v nadal<strong>je</strong>vanju potrdilo sodišče druge<br />
stopn<strong>je</strong>. Na Okrožnem sodišču v Celju<br />
se <strong>je</strong> zgodila tipična rezultatska sodba,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> bil celoten postopek namen<strong>je</strong>n<br />
formalnosti, razplet <strong>je</strong> bil vnaprej znan.<br />
Denarna kazen <strong>je</strong> bila še višja, kot<br />
ste pričakovali.<br />
Očitno sem se jim med so<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m <strong>za</strong>meril<br />
z raznimi ekscesi, kot to do<strong>je</strong>majo oni.<br />
V tem primeru <strong>je</strong> pregon zoper vas<br />
na predlog sodnice in tožilke prevzelo<br />
tožilstvo, čeprav iz dikci<strong>je</strong> 168.<br />
člena Kazenskega <strong>za</strong>konika izhaja,<br />
da pregon vodi tožilstvo, če sta<br />
razžalitev ali obrekovan<strong>je</strong> stor<strong>je</strong>na<br />
zoper uradno osebo v zvezi z opravljan<strong>je</strong>m<br />
n<strong>je</strong>ne službe. A <strong>za</strong>tr<strong>je</strong>vani<br />
pritisk na vas ni del njune službe,<br />
torej sploh ni bilo predpostavk <strong>za</strong><br />
angažiran<strong>je</strong> tožilstva. Sodnica in<br />
tožilka bi zoper vas lahko vložili<br />
kveč<strong>je</strong>mu <strong>za</strong>sebno tožbo, tožilstvo<br />
ni upravičeno do pregona.<br />
Med posel državne tožilke (Žgajnar<strong>je</strong>ve)<br />
gotovo ne sodi, da blebeta v mikrofone,<br />
pač pa da vodi kazenski pregon. To <strong>je</strong> jasno<br />
iz več<strong>je</strong>ga številka državnotožilskih
INTERVJU<br />
29<br />
disciplinskih postopkov pri drugih tožilcih.<br />
Tožilka nima kaj razlagati medi<strong>je</strong>m,<br />
kaj sodniki delajo in česa ne. Tega tožilci<br />
ne počnejo nik<strong>je</strong>r na svetu. V ZDA bi bila<br />
takšna državna tožilka takoj razrešena.<br />
Ob tem, kaj <strong>je</strong> na sodnih obravnavah počel<br />
pooblaščenec Jamnikove vdove Miha<br />
Kunič, pa bi pri so<strong>je</strong>nju v ZDA končal v<br />
<strong>za</strong>poru. Sodnik bi ga tja poslal z ustno<br />
odredbo neposredno s so<strong>je</strong>nja. Kar se<br />
tiče sodnice Andre<strong>je</strong> Sedej Grčar, gotovo<br />
med sodniške dolžnosti ne sodi, da hodiš<br />
od sodnika do sodnika in sprašu<strong>je</strong>š,<br />
kako bodo razsodili v določeni <strong>za</strong>devi.<br />
Ves postopek zoper mene <strong>je</strong> kršitev, saj<br />
ni upravičenega tožilca.<br />
Kmalu po oprostitvi Noviča<br />
ste <strong>za</strong>pustili sodniške vrste.<br />
Kaj <strong>je</strong> torej namen takšnega<br />
obračunavanja z vami? Prisilna<br />
privedba, vklenitev, sodni procesi.<br />
Gre morda <strong>za</strong> sporočilo drugim<br />
sodnikom, kakšne so lahko<br />
posledice neposlušnosti?<br />
Drži, kar ste dejali. A ne gre zgolj <strong>za</strong> sporočilo<br />
sodnikom, pač pa širše. Poglejte,<br />
kaj se dogaja v državni upravi, recimo<br />
mobing na ministrstvu <strong>za</strong> kulturo. Kako<br />
se kadri menjavajo, nastavljajo po političnih<br />
preferencah. Sporočilo <strong>je</strong>: bodite tiho,<br />
ne ogrožajte nas, lahko samo glasu<strong>je</strong>te <strong>za</strong><br />
nas. Toda bolj pomemben razlog, <strong>za</strong>kaj se<br />
mi to dogaja, <strong>je</strong> o<strong>za</strong>d<strong>je</strong> <strong>za</strong>deve Novič. Tam<br />
namreč iz celote, kar so policija, državno<br />
tožilstvo, sodstvo naredili in česar niso,<br />
izhaja državna <strong>za</strong>rota. Na Kemijskem inštitutu<br />
so se izvajale aktivnosti, ki se ne<br />
bi smele. Zan<strong>je</strong> <strong>je</strong> država vedela ali bi vsaj<br />
morala vedeti. Možno <strong>je</strong>, da jih <strong>je</strong> država<br />
celo upravljala. Tovornjaki z neznanim<br />
materialom so vozili iz Kemijskega inštituta<br />
v tujino. V laboratoriju 8, ki sta<br />
ga upravljala omen<strong>je</strong>ni libanonski kemik<br />
Michel Stephan in n<strong>je</strong>gova partnerka<br />
Barbara Mohar, so novembra 2008 našli<br />
snovi <strong>za</strong> izdelovan<strong>je</strong> bojnih strupov in sestavine<br />
<strong>za</strong> mamila. Obstajajo realne možnosti,<br />
da se <strong>je</strong> to dogajalo pod nadzorom<br />
države in se <strong>je</strong> material prodajal v tujino.<br />
O tem priča kup indicev, ki kažejo, da so<br />
Noviču umor Jamnika podtaknili, ob <strong>za</strong>vedanju,<br />
da ni kriv. To <strong>je</strong> najbolj grozno. V<br />
sodstvu in tožilstvu vedo, da sem visoko<br />
inteligenten, mojih opozoril ne morejo<br />
prika<strong>za</strong>ti kot neumnih, <strong>za</strong>to me skušajo<br />
prika<strong>za</strong>ti kot duševno moteno osebo. Torej<br />
človeka, ki si domišlja neumnosti, teori<strong>je</strong><br />
<strong>za</strong>rote. Za levi del politike <strong>za</strong>gotovo<br />
vem, da nima interesa <strong>za</strong> razkrit<strong>je</strong> o<strong>za</strong>dja.<br />
Tudi glede desnega pola mislim, da določene<br />
silnice ne želijo razkriti o<strong>za</strong>dja, <strong>za</strong>radi<br />
katerega <strong>je</strong> bilo Noviču namen<strong>je</strong>no, da<br />
bo do smrti v <strong>za</strong>poru.<br />
Za konec bi vas vprašal o čisto drugi<br />
temi. V Domovini v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m času<br />
pišemo o sodnem procesu zoper<br />
poslovneža Miloša Milovića, nekdaj<br />
vodji varnostne službe premierja<br />
Jane<strong>za</strong> Drnovška, ki <strong>je</strong> v <strong>za</strong>poru<br />
<strong>za</strong>radi obsodbe okoriščanja v fiktivnem<br />
poslu med pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>ma SŽ – ŽGP<br />
in NB Inženiring, pri čemer navedbe<br />
akter<strong>je</strong>v kažejo v smeri okoriščanja<br />
odvetnika Aleksandra Čeferina,<br />
predsednika Evropske nogometne<br />
zveze Uefa, oziroma Odvetniške<br />
družbe Čeferin in ne Milovića.<br />
Slednji, nekdaj družinski prijatelj<br />
Aleksandra Čeferina, <strong>je</strong> bil v tistem<br />
času formalno pripravnik v tej odvetniški<br />
družbi, neformalno pa svetovalec<br />
uprave. Sodno in tožilsko<br />
postopan<strong>je</strong> v tem procesu ste že<br />
komentirali <strong>za</strong> tednik Demokracija.<br />
Katere okoliščine procesa kažejo<br />
na zlorabo pravosodja <strong>za</strong> obsodbo<br />
Milovića, ki naj bi bil žrtveno jagn<strong>je</strong><br />
namesto procesuiranja n<strong>je</strong>govega<br />
nekdan<strong>je</strong>ga prijatelja Čeferina?<br />
Drugače kot <strong>za</strong>devo Novič, ki jo poz-<br />
Na vrhovnem sodišču<br />
<strong>je</strong> koncentracija<br />
nepoštenosti enormna,<br />
na višjih sodiščih<br />
<strong>je</strong> nekoliko manjša.<br />
nam do podrobnosti, tu vseh okoliščin<br />
ne poznam, da bi izrecno trdil določene<br />
stvari. Kolikor sem seznan<strong>je</strong>n iz medi<strong>je</strong>v<br />
in drug<strong>je</strong>, <strong>je</strong> povsem jasno, da ob<br />
priznanju krivde lastnik NB Inženiring<br />
Nihad Bešić ni imel 390.000 evrov gotovine<br />
(protipravna premoženjska korist<br />
iz tega fiktivnega posla, op. a.), ki naj bi<br />
jih ob priznanju krivde, s katerim si <strong>je</strong><br />
izposloval prostost, izročil svo<strong>je</strong>mu pooblaščencu<br />
odvetniku Milanu Krstiću,<br />
nato pa sta jih prek banke naka<strong>za</strong>la na<br />
sodišče. Živel <strong>je</strong> iz rok v usta, preživel <strong>je</strong><br />
več let v <strong>za</strong>poru, k<strong>je</strong>r ni imel denarja. Gotovo<br />
torej tista gotovina ni bila Bešićeva.<br />
V svojih člankih navajate, da bi denar<br />
lahko prišel od Odvetniške družbe Čeferin,<br />
ki <strong>je</strong> bila pove<strong>za</strong>na tako s pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>ma<br />
SŽ – ŽGP kot NB Inženiring. Tega ne<br />
vem, gotovo pa gre <strong>za</strong> zelo premožno in<br />
vplivno odvetniško družbo, ki ima recimo<br />
na ustavnem sodišču kar dva »svoja<br />
odvetnika«. Kdorkoli <strong>je</strong> denar SŽ – ŽGP<br />
»opral« preko Bešića, <strong>je</strong> gotovo storil kaznivo<br />
dejan<strong>je</strong> davčne <strong>za</strong>tajitve.<br />
Sodba viš<strong>je</strong>ga sodišča, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> imel v<br />
senatu ključno vlogo višji sodnik Igor<br />
Mokorel, s katero so oprostilno sodbo<br />
<strong>za</strong> Miloša Milovića spremenili v obsodilno,<br />
<strong>je</strong> po moji oceni ena najbolj sramotnih<br />
sodb v zgodovini slovenskega<br />
sodstva. <strong>Šlo</strong> <strong>je</strong> <strong>za</strong> politično uka<strong>za</strong>no rezultatsko<br />
so<strong>je</strong>n<strong>je</strong>.<br />
<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
30<br />
AKTUALNO<br />
Srdjan Živulović jr./BOBO<br />
PREDČASNI ODPUSTI ne bodo<br />
rešili prenatrpanosti <strong>za</strong>porov<br />
Vlada <strong>je</strong> 10. oktobra 2024 izdala odlok, ki med drugim omogoča prekinitev prestajanja<br />
kazni in <strong>za</strong>časno izpuščan<strong>je</strong> <strong>za</strong>pornikov. »Začasni izpust <strong>za</strong>pornikov ne pomeni, da bomo na široko<br />
odprli vrata in v ponedel<strong>je</strong>k izpustili večjo skupino ljudi iz <strong>za</strong>porov,« <strong>je</strong> <strong>za</strong>gotovil generalni direktor<br />
Uprave RS <strong>za</strong> izvrševan<strong>je</strong> sankcij Bojan Majcen.<br />
TINA S. BERTONCELJ<br />
Razlog <strong>za</strong> tovrsten ukrep tiči v<br />
prenatrpanosti <strong>za</strong>porov, kar pomeni<br />
poostrene varnostne razmere.<br />
Stan<strong>je</strong> <strong>je</strong> pove<strong>za</strong>no predvsem<br />
z migracijskimi tokovi; <strong>za</strong>pore so<br />
preplavili tujci, v veliki meri prevozniki<br />
ilegalnih migrantov. Poleg tega v <strong>za</strong>porih<br />
močno primanjku<strong>je</strong> tudi kadra. Odlok<br />
tako omogoča, da bodo opravljan<strong>je</strong><br />
nalog pravosodnih policistov prevzeli<br />
že upoko<strong>je</strong>ni pravosodni policisti ali pa<br />
pravosodni policisti, ki so trenutno na<br />
drugem delovnem mestu.<br />
Pogo<strong>je</strong> <strong>za</strong> prekinitev kazni po besedah<br />
ministrice <strong>za</strong> pravosod<strong>je</strong> Andre<strong>je</strong><br />
Katič trenutno izpolnju<strong>je</strong> okoli<br />
30 oseb. Zasedenost v <strong>za</strong>porih <strong>je</strong> več<br />
kot 140-odstotna, v Ljubljani po neuradnih<br />
podatkih še veliko večja. Po<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
<strong>za</strong>dnjih podatkih Uprave RS <strong>za</strong> izvrševan<strong>je</strong><br />
kazenskih sankcij <strong>je</strong> v slovenskih<br />
<strong>za</strong>porih trenutno <strong>za</strong>prtih nekaj<br />
več kot 1.800 ljudi, skupna kapaciteta<br />
Bojan Majcen: »Ne gre samo<br />
<strong>za</strong> poostrene varnostne<br />
razmere. Iskali smo ukrepe,<br />
ki predvsem obravnavajo<br />
problematiko pre<strong>za</strong>sedenosti<br />
<strong>za</strong>vodov in pomanjkan<strong>je</strong><br />
varnostnega kadra.«<br />
vseh <strong>za</strong>vodov <strong>za</strong> prestajan<strong>je</strong> kazni pa <strong>je</strong><br />
približno 1.300. Delež varovanih oseb<br />
na pravosodnega policista po podatkih<br />
trenutno znaša 3,5.<br />
ZAOSTRENE VARNOSTNE<br />
RAZMERE<br />
Državni zbor <strong>je</strong> septembra spre<strong>je</strong>l novelo<br />
Zakona o izvrševanju kazenskih<br />
sankcij. Novela določa, da so <strong>za</strong>ostrene<br />
varnostne razmere <strong>za</strong>radi kadrovskih<br />
ali prostorskih težav v <strong>za</strong>vodih <strong>za</strong> prestajan<strong>je</strong><br />
kazni <strong>za</strong>pora zlasti takrat, ko<br />
delež varovanih oseb na posameznega<br />
pravosodnega policista in <strong>za</strong>sedenost<br />
<strong>za</strong>vodov skupaj ali vsak <strong>za</strong>se onemogočata<br />
varno in funkcionalno bivan<strong>je</strong><br />
varovanih oseb v <strong>za</strong>vodih. Zaostrene<br />
varnostne razmere v <strong>za</strong>vodih so poda-
AKTUALNO<br />
31<br />
ne, ko delež varovanih oseb na posameznega<br />
pravosodnega policista doseže<br />
2,5 varovane osebe ali <strong>je</strong> <strong>za</strong>sedenost<br />
<strong>za</strong>vodov presežena <strong>za</strong> 20 odstotkov<br />
nad uradno ugotovl<strong>je</strong>no zmogljivostjo<br />
vseh <strong>za</strong>vodov skupaj. Trajan<strong>je</strong> <strong>za</strong>časnih<br />
ukrepov se sme določiti <strong>za</strong> toliko časa,<br />
kolikor trajajo <strong>za</strong>ostrene varnostne razmere,<br />
vendar najdl<strong>je</strong> <strong>za</strong> tri mesece.<br />
Če <strong>za</strong>ostrene varnostne razmere<br />
trajajo dl<strong>je</strong>, pa vlada z odlokom <strong>za</strong>časne<br />
ukrepe lahko podaljša – vsakič<br />
najdl<strong>je</strong> <strong>za</strong> tri mesece. Z novelo <strong>je</strong> omogočeno<br />
tudi to, da sodišče dopusti izvršitev<br />
kazni <strong>za</strong>pora s hišnim <strong>za</strong>porom<br />
ali z delom v splošno korist – tudi na<br />
predlog obso<strong>je</strong>nca, ki že prestaja <strong>za</strong>porno<br />
kazen.<br />
Do zdaj <strong>je</strong> veljalo, da lahko direktor<br />
po tem, ko pridobi mnen<strong>je</strong> strokovnih<br />
delavcev, največ tri mesece pred<br />
iztekom kazni predčasno odpusti obso<strong>je</strong>nca,<br />
ki se ustrezno obnaša in ki <strong>je</strong><br />
prestal dve tretjini kazni. Po novem<br />
velja, da to lahko stori že šest mesecev<br />
pred iztekom kazni. »Ne gre samo <strong>za</strong><br />
poostrene varnostne razmere. Iskali<br />
Miroslav Žaberl: »Problem<br />
pri predčasnem odpuščanju<br />
<strong>je</strong> velik delež povratnikov, ki<br />
<strong>je</strong> pri nas višji od evropskega<br />
povprečja.«<br />
Po Majcnovih besedah<br />
bodo primere obravnavali<br />
individualno,<br />
izpuščali pa naj bi zgolj<br />
obso<strong>je</strong>nce, ki so že<br />
zdaj imeli izhode in ki<br />
ne vplivajo na splošno<br />
javno varnost.<br />
Žiga Živulović jr./BOBO<br />
smo ukrepe, ki predvsem obravnavajo<br />
problematiko pre<strong>za</strong>sedenosti <strong>za</strong>vodov<br />
in pomanjkan<strong>je</strong> varnostnega kadra,« <strong>je</strong><br />
pojasnil Bojan Majcen, ki <strong>je</strong> glede <strong>za</strong>časne<br />
prekinitve kazni dejal, da <strong>je</strong> tak<br />
ukrep obstajal že v veljavni <strong>za</strong>konodaji.<br />
Po n<strong>je</strong>govih besedah se <strong>je</strong> spremenilo<br />
zgolj to, da so bili do zdaj razlogi<br />
<strong>za</strong> izpust na strani <strong>za</strong>prtih, zdaj pa so<br />
razlogi na strani <strong>za</strong>voda. Po Majcnovih<br />
besedah bodo primere obravnavali individualno,<br />
izpuščali pa naj bi zgolj obso<strong>je</strong>nce,<br />
ki so že zdaj imeli izhode in ki<br />
ne vplivajo na splošno javno varnost.<br />
Možna bo tudi <strong>za</strong>časna prekinitev<br />
<strong>za</strong>porne kazni – tudi to omogoča že<br />
veljavna <strong>za</strong>konodaja, v obdobju epidemi<strong>je</strong><br />
covida-19 <strong>je</strong> bilo prekin<strong>je</strong>nih<br />
približno 200 <strong>za</strong>pornih kazni. »Moram<br />
pa povedati, da tudi <strong>za</strong>prte osebe niso<br />
navdušene nad tem, saj bi si želele čim<br />
prej prestati celotno <strong>za</strong>porno kazen,<br />
da se vrnejo med nas, v družbo, in živijo<br />
normalno naprej,« <strong>je</strong> komentirala<br />
pravosodna ministrica, ki med drugim<br />
meni, da <strong>je</strong> treba preveriti tudi to,<br />
kakšno <strong>je</strong> pri nas kaznovalno pravo in<br />
ali so določene kazni previsoke v primerjavi<br />
z drugimi.<br />
JAVNOST JE VZNEMIRJENA<br />
Predčasno izpuščan<strong>je</strong> iz <strong>za</strong>porov <strong>je</strong> v<br />
javnosti dvignilo kar nekaj prahu. Za<br />
mnen<strong>je</strong> smo prosili docenta kazenskega<br />
prava na Fakulteti <strong>za</strong> varnostne<br />
vede Miroslava Žaberla. »Kar se tiče<br />
prekinitve prestajanja kazni, menim,<br />
Predčasni odpusti ne bodo<br />
rešili prenatrpanosti <strong>za</strong>porov.<br />
Če <strong>je</strong> 30 <strong>za</strong>pornikov takih,<br />
ki izpolnju<strong>je</strong>jo pogo<strong>je</strong>, to pri<br />
2.000 <strong>za</strong>pornikih ničesar ne<br />
rešu<strong>je</strong>, to <strong>je</strong> le obliž na rano.<br />
da ni toliko sporno. Je pa vprašan<strong>je</strong>, koliko<br />
obso<strong>je</strong>ncev se bo odločilo <strong>za</strong> to,« <strong>je</strong><br />
Žaberl izrazil dvom v uspešnost ukrepa<br />
– če gre <strong>za</strong> 30 ljudi, ki izpolnju<strong>je</strong>jo pogo<strong>je</strong><br />
<strong>za</strong> prekinitev, to ne bo rešilo kadrovske<br />
<strong>za</strong>gate. Predčasno izpuščan<strong>je</strong> iz<br />
<strong>za</strong>pora pa se zdi Žaberlu toliko bolj problematično,<br />
sploh če se to ne bo izvajalo<br />
selektivno. Tam, k<strong>je</strong>r so se tega poslužili<br />
– na primer v Angliji – niso izpuščali<br />
nasilnikov, storilcev, ki so bili vpleteni<br />
v družinsko nasil<strong>je</strong>, krvni delikt, spolni<br />
delikt in podobno. »Problem pri predčasnem<br />
odpuščanju <strong>je</strong> namreč velik delež<br />
povratnikov, ki <strong>je</strong> pri nas višji od evropskega<br />
povprečja. Po nekaterih raziskavah<br />
<strong>je</strong> takih, ki zopet stopijo na kriminalno<br />
pot, celo več kot 50 odstotkov,« <strong>je</strong><br />
pojasnil Žaberl in dodal, da tako lahko<br />
pride do vpliva na varnostno situacijo.<br />
Rešitev bi bila po n<strong>je</strong>govih besedah<br />
to, da bi se država pravočasno <strong>za</strong>vedala<br />
problema in se pravočasno odzvala.<br />
Ne samo ta vlada, vse vlade do sedaj.<br />
»Niso pričakovali tolikšnega navala<br />
oziroma tolikšnih <strong>za</strong>porniških obsodilnih<br />
sodb, ki se v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m času izrekajo<br />
predvsem tistim, ki so osuml<strong>je</strong>ni<br />
migracijskih kaznivih dejanj, ne<strong>za</strong>konitega<br />
prehoda državne me<strong>je</strong>, ter sprovajalcem,«<br />
<strong>je</strong> dejal Žaberl in spomnil,<br />
da se <strong>je</strong> tu spremenila <strong>za</strong>konodaja, ki <strong>je</strong><br />
<strong>za</strong>ostrila kaznovalno politiko.<br />
Je bila to napaka? »Napaka v tem<br />
smislu, da bi bilo treba predhodno razmišljati,<br />
da lahko pride do situaci<strong>je</strong>, ko<br />
bodo prenatrpane naše <strong>za</strong>porske zmogljivosti,«<br />
<strong>je</strong> ocenil Žaberl in dodal, da<br />
<strong>je</strong> tudi kadrovska situacija pri pravosodnih<br />
policistih slaba. »Po nekaterih<br />
izračunih tudi nov <strong>za</strong>por pri takem<br />
prilivu <strong>za</strong>pornikov ne bo dokončno<br />
razrešil problema,« <strong>je</strong> dejal in opomnil<br />
na še eno težavo: ker ni dovolj pravosodnih<br />
policistov, odpadajo obravnave<br />
na sodišču. »Tako pridemo do dolgotrajnosti<br />
sodnih postopkov, obravnav,<br />
ki se ne izvedejo. Vemo pa, da <strong>je</strong> bila<br />
Slovenija na ESČP že večkrat obso<strong>je</strong>na<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
32<br />
AKTUALNO<br />
<strong>za</strong>radi kršitve pravice do so<strong>je</strong>nja v razumnem<br />
roku,« <strong>je</strong> še spomnil.<br />
Napoved po besedah Žaberla ni nič<br />
kaj rožnata, pravosod<strong>je</strong> ima dva velika<br />
problema – prostorsko stisko in premalo<br />
pravosodnih policistov. »Kar se<br />
tiče migracij, pa napoved tudi ni nič<br />
boljša, migraci<strong>je</strong> še vedno pritiskajo,<br />
policija <strong>je</strong> v vseh državah zelo aktivna,<br />
ponekod so ponovno uvedene mejne<br />
kontrole – več kontrole pa seveda pomeni<br />
več dobl<strong>je</strong>nih migrantov in njihovih<br />
sprovajalcev,« <strong>je</strong> <strong>za</strong>ključil.<br />
TEŽAVA NE BO REŠENA<br />
Govorili smo s pravosodnim policistom,<br />
ki ni želel biti imenovan. Izpostavil<br />
<strong>je</strong> primer <strong>za</strong>pora, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> trenutno<br />
145 <strong>za</strong>pornikov oz. pripornikov preveč.<br />
»200-odstotno so <strong>za</strong>sedeni, v glavnem<br />
so to tujci, državljane nekdan<strong>je</strong> Jugoslavi<strong>je</strong><br />
se lahko prešte<strong>je</strong> na prste,« <strong>je</strong> dejal.<br />
V <strong>za</strong>porih imajo vse, od Egipčanov do<br />
Turkov in Rusov. Tam so <strong>za</strong>radi različnih<br />
kaznivih dejanj, ki so pogosto pove<strong>za</strong>na<br />
z migracijami. Nekateri so mladoletnim<br />
deklicam iz rok <strong>je</strong>mali telefone,<br />
žal pa so nekateri med njimi <strong>za</strong>grešili<br />
tudi bolj grozljiva dejanja, npr. posilstvo.<br />
»Mednarodni kriminal <strong>je</strong> udaril na<br />
polno in stan<strong>je</strong> <strong>je</strong> katastrofalno,« <strong>je</strong> dejal<br />
pravosodni policist in opozoril tudi<br />
na velike razlike v kulturi in nespoštovan<strong>je</strong><br />
žensk. V <strong>za</strong>porih so namreč <strong>za</strong>poslene<br />
tudi pravosodne policistke, ki<br />
so pogosto deležne tega nespoštovanja.<br />
»Pet odraslih moških na 15 kvadratnih<br />
metrih z enim straniščem. Tega prej ni<br />
bilo nikoli,« <strong>je</strong> opisal stan<strong>je</strong> v <strong>za</strong>poru.<br />
Na sprehodu en pravosodni policist<br />
spremlja 40 pripornikov. Pred časom <strong>je</strong><br />
v enem od <strong>za</strong>porov prišlo do množičnega<br />
pretepa, in sicer <strong>za</strong>radi različnih<br />
verskih prepričanj. »Premalo nas <strong>je</strong>, to<br />
že ni več hec, <strong>za</strong>to se pa piše, da <strong>je</strong> ogrožena<br />
nacionalna varnost,« <strong>je</strong> dejal. Na<br />
stan<strong>je</strong> opo<strong>za</strong>rjajo že desetlet<strong>je</strong>. Mladi<br />
se ne odločajo več <strong>za</strong> poklic pravosodnega<br />
policista, ker so premalo plačani.<br />
Že pred leti so opo<strong>za</strong>rjali, da bo plačam<br />
treba dodati vsaj 300 evrov neto – da<br />
Nekateri bivan<strong>je</strong> v <strong>za</strong>poru<br />
dobesedno izkoriščajo, hrana<br />
v <strong>za</strong>porih <strong>je</strong> namreč odlična,<br />
tudi v primerjavi z mnogimi<br />
drugimi državami.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
Po besedah Žaberla ima pravosod<strong>je</strong> dva<br />
velika problema – prostorsko stisko in<br />
premalo pravosodnih policistov.<br />
bo morda sploh kdo prišel. Na razpisih<br />
praktično ni prijav, ponekod ne dobijo<br />
niti kuharja. »Ne dobimo regresa, plača<br />
se leta ni uskla<strong>je</strong>vala z inflacijo in<br />
živl<strong>je</strong>njskimi stroški. Neke malenkosti<br />
se sedaj urejajo, ampak to <strong>je</strong> še vedno<br />
premalo,« nam <strong>je</strong> povedal sogovornik.<br />
Predčasni odpusti ne bodo rešili<br />
prenatrpanosti <strong>za</strong>porov. Če <strong>je</strong> 30 <strong>za</strong>pornikov<br />
takih, ki izpolnju<strong>je</strong>jo pogo<strong>je</strong>,<br />
to pri 2.000 <strong>za</strong>pornikih ničesar ne rešu<strong>je</strong>,<br />
to <strong>je</strong> le obliž na rano,« meni pravosodni<br />
policist in dodaja, da se vsi deležniki<br />
trudijo, da bi situacijo nekako<br />
izboljšali. Rešitev bi po oceni mnogih<br />
bila, da bi tujim prestopnikom pobrali<br />
stvari in jih izgnali iz države ter jim<br />
prepovedali vstop. Nekateri bivan<strong>je</strong> v<br />
<strong>za</strong>poru dobesedno izkoriščajo, hrana v<br />
<strong>za</strong>porih <strong>je</strong> namreč odlična, tudi v primerjavi<br />
z mnogimi drugimi državami.<br />
Imajo prilago<strong>je</strong>ne diete – država vse to<br />
upošteva; dnevno stroški na <strong>za</strong>pornika<br />
nanesejo več kot 100 evrov.<br />
Za nameček nekateri tujci niso va<strong>je</strong>ni<br />
niti tega, da se potreba opravlja na<br />
stranišču, onečedijo se kar pod tušem.<br />
Razmere so torej nehumane – ne le <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>poslene, ampak tudi <strong>za</strong> ostale <strong>za</strong>pornike.<br />
Ali lahko predčasno odpuščan<strong>je</strong><br />
vpliva na varnost? »Ne, ta profil, ki<br />
ustre<strong>za</strong> <strong>za</strong>konski podlagi <strong>za</strong> izpustitev,<br />
ni problematičen,« <strong>je</strong> povedal sogovornik<br />
in pojasnil, da <strong>je</strong> povratništva<br />
veliko predvsem <strong>za</strong>to, ker ljud<strong>je</strong> po prihodu<br />
iz <strong>za</strong>pora zelo težko dobijo službo.<br />
Tako <strong>za</strong>padejo v <strong>za</strong>čaran krog – če<br />
jim ne preostane drugega, se vrnejo na<br />
kriminalno pot.<br />
Govorili smo tudi z Žarkom Gunjičem,<br />
ki <strong>je</strong> pravosodni policist že<br />
več kot 20 let, hkrati pa <strong>je</strong> predsednik<br />
sindikata Zavoda <strong>za</strong> prestajan<strong>je</strong> kazni<br />
<strong>za</strong>pora (ZPKZ) Maribor. »Iz uradnih<br />
podatkov lahko hitro razberemo, da<br />
<strong>za</strong>pori pokajo po šivih, kadra, predvsem<br />
pravosodnih policistov in delovnih<br />
inštruktor<strong>je</strong>v, pa <strong>je</strong> vse manj,« <strong>je</strong><br />
povzel stan<strong>je</strong> in dodal, da pozdravljajo<br />
pri<strong>za</strong>devan<strong>je</strong> ministrice, generalnega<br />
direktorja Majcna in vseh drugih, a jih<br />
skrbi, da predlog rešitve predčasnega<br />
odpusta iz prestajanja <strong>za</strong>porne kazni<br />
oz. prekinitev prestajanja <strong>za</strong>porne<br />
kazni odpravlja le del težav, ukrep pa<br />
bo deloval le <strong>za</strong>časno. Gre namreč <strong>za</strong><br />
majhen delež oseb, ki bodo deležne te<br />
ugodnosti. »Večina <strong>za</strong>prtih oseb <strong>je</strong> pripornikov<br />
oziroma tujcev in ti kot taki<br />
teh ugodnosti najbrž ne bodo deležni.<br />
Manko kadra, organi<strong>za</strong>cijske težave in<br />
plačni problemi pa še vedno ostajajo,«<br />
<strong>je</strong> opozoril.<br />
Nadal<strong>je</strong>val <strong>je</strong> s pojasnilom, da v<br />
ZPKZ prevladu<strong>je</strong>jo splošno ne<strong>za</strong>dovoljstvo,<br />
apatija in gnev <strong>za</strong>poslenih na<br />
vseh ravneh in oddelkih. Posledično<br />
so določeni javni uslužbenci med seboj<br />
tudi sprti, kar seveda ni dobro. »V<br />
<strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m času so <strong>za</strong>pori po vsej državi
AKTUALNO<br />
33<br />
Žarko Gunjič: »Smo zelo blizu<br />
točke preloma, ko <strong>za</strong>posleni<br />
pravosodni policisti vseh<br />
bremen ne bomo več zmogli<br />
in bo ogrožena varnost<br />
vsake <strong>za</strong>prte osebe ter tudi<br />
<strong>za</strong>poslenih.«<br />
preobljudeni s tujci, ki prihajajo iz Azi<strong>je</strong>,<br />
Indi<strong>je</strong>, Bližn<strong>je</strong>ga vzhoda, Afrike ter<br />
po večini ne znajo svetovnih <strong>je</strong>zikov in<br />
ne poznajo evropske kulture, <strong>za</strong>to jih<br />
<strong>je</strong> skoraj nemogoče razumeti in še tež<strong>je</strong><br />
predvideti varnostne incidente,« <strong>je</strong><br />
opozoril. Skrbi ga, da <strong>je</strong> zelo blizu točka<br />
preloma, ko <strong>za</strong>posleni pravosodni policisti<br />
vseh bremen ne bodo več zmogli in<br />
bo potencialno ogrožena varnost vsake<br />
<strong>za</strong>prte osebe ter <strong>za</strong>poslenih.<br />
PREDLAGANI UKREPI<br />
Gunjič <strong>je</strong> navedel, da se v tekočem letu<br />
obetajo novi odhodi pravosodnih policistov<br />
v pokoj, nekaj jih <strong>je</strong> že podalo<br />
odpoved delovnega razmerja, kar dodatno<br />
poslabšu<strong>je</strong> že tako slabo situacijo.<br />
»Ob tem beležimo tudi dolgotrajne<br />
bolniške odsotnosti, pove<strong>za</strong>ne z delom,<br />
kar še dodatno zmanjšu<strong>je</strong> končno<br />
število operativnih pravosodnih policistov,«<br />
<strong>je</strong> opozoril.<br />
»Naš osnutek kolektivne pogodbe,<br />
ki <strong>je</strong> že dl<strong>je</strong> časa pripravl<strong>je</strong>n in čaka na<br />
spre<strong>je</strong>m, ostaja brez resnega odziva pristojnih<br />
institucij, kar dodatno otežu<strong>je</strong><br />
možnosti <strong>za</strong> izboljšan<strong>je</strong> delovnih pogo<strong>je</strong>v<br />
in kadrovske stabilnosti,« <strong>je</strong> povedal<br />
Gunjič in poudaril, da <strong>je</strong> spre<strong>je</strong>m te pogodbe<br />
zelo pomemben <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljan<strong>je</strong><br />
boljših pogo<strong>je</strong>v <strong>za</strong> delo in privabljan<strong>je</strong><br />
novih kadrov. »Glede vprašanja možnosti<br />
vrnitve upoko<strong>je</strong>nih pravosodnih<br />
policistov smo v sindikatu mnenja, da <strong>je</strong><br />
to rešitev iz obupa,« <strong>je</strong> še ocenil in dodal,<br />
da se s težavami sreču<strong>je</strong>jo tudi kolegi in<br />
kolegice iz strokovnih služb, administraci<strong>je</strong><br />
in delovni inštruktorji, saj <strong>je</strong> pomanjkan<strong>je</strong><br />
kadra prisotno tudi na tem<br />
področju – kar pa se najbolj odraža pri<br />
vsakodnevnem delu z <strong>za</strong>prtimi osebami.<br />
»Dokler bo pravosodni policist, delovni<br />
inštruktor plačilno skoraj izenačen<br />
z delavcem brez poklica in bo pre<strong>je</strong>mal<br />
praktično minimalno <strong>za</strong>jamčeno<br />
plačo, <strong>je</strong> to sramotno <strong>za</strong> ta poklic, <strong>za</strong> ta<br />
sistem, to državo in <strong>za</strong> vse, ki ta sistem<br />
<strong>za</strong>stopajo ali so ga <strong>za</strong>stopali v preteklosti,«<br />
<strong>je</strong> bil oster Gunjič, ki <strong>je</strong> naštel<br />
najpomembnejše <strong>za</strong>hteve:<br />
• Obravnava in spre<strong>je</strong>t<strong>je</strong> kolektivne<br />
pogodbe, ki bi izboljšala status vseh<br />
<strong>za</strong>poslenih v <strong>za</strong>porskem sistemu.<br />
• Sprememba <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong>, ki bi omogočila,<br />
da se število opravl<strong>je</strong>nih<br />
nadur šte<strong>je</strong> v pokojninsko dobo.<br />
• Takojšnja sprememba Uredbe o<br />
notranji organi<strong>za</strong>ciji, sistemi<strong>za</strong>ciji<br />
delovnih mest in nazivih v javni<br />
upravi in pravosodnih organih, ki<br />
bi omogočila opravljan<strong>je</strong> dela pravosodnih<br />
policistov v enem nazivu.<br />
• Čimprejšnja reali<strong>za</strong>cija ukrepov<br />
glede reševanja pre<strong>za</strong>sedenosti <strong>za</strong>vodov<br />
v <strong>za</strong>porskem sistemu – vendar<br />
ne na račun <strong>za</strong>poslenih.<br />
»Celoten <strong>za</strong>plet s prenapoln<strong>je</strong>nostjo<br />
pripora in <strong>za</strong>porov v zvezi s tihotapl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m<br />
ljudi čez mejo <strong>je</strong> problem<br />
širšega značaja,« <strong>je</strong> mnenja predstojnik<br />
katedre <strong>za</strong> kriminologijo na Fakulteti<br />
<strong>za</strong> varnostne vede Gorazd Meško.<br />
Po n<strong>je</strong>govih besedah pričakovanja po<br />
strož<strong>je</strong>m kaznovanju prinesejo tudi<br />
dodatne stroške in obremenitve sistema.<br />
»Mislim, da bi sprememba 308.<br />
člena spremenila celotno situacijo glede<br />
stanja pripornikov in <strong>za</strong>pornikov.<br />
Policisti, tožilci in sodniki morajo namreč<br />
delati po <strong>za</strong>konu. Zakonodajalec<br />
pa <strong>je</strong> tisti, ki ima moč spremembe na<br />
tem področju,« <strong>je</strong> opozoril. Prepričan<br />
<strong>je</strong>, da potrebu<strong>je</strong>mo sistemsko rešitev<br />
in ne gasilskega odzivanja na nastalo<br />
situacijo. »Sistemsko rešitev, ki upošteva<br />
kapaciteto institucij, predvsem<br />
pa naravo dejanj in kdo so storilci teh<br />
SHUTTERSTOCK<br />
dejanj. Seveda pa <strong>je</strong> politika EU na področju<br />
migracij tudi dejavnik, ki vpliva<br />
na slovensko politiko,« <strong>je</strong> še dodal.<br />
NEPREMIŠLJENI ZAKONI<br />
308. člen Kazenskega <strong>za</strong>konika govori<br />
o prepovedi prehajanja me<strong>je</strong> ali ozemlja<br />
države. S spre<strong>je</strong>to novelo <strong>je</strong> <strong>za</strong>konodajalec<br />
drastično zvišal <strong>za</strong>grožene kazni <strong>za</strong><br />
to kaznivo dejan<strong>je</strong> – <strong>za</strong> temeljno obliko<br />
<strong>za</strong>kon sedaj predvideva od tri do deset<br />
let <strong>za</strong>pora.<br />
»Posledice takšnega nepremišl<strong>je</strong>nega<br />
spreminjanja kazenske <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong><br />
se že kažejo: sodni <strong>za</strong>ostanki<br />
se na najbolj obremen<strong>je</strong>nih sodiščih<br />
znova podaljšu<strong>je</strong>jo, glavne obravnave<br />
se <strong>za</strong>radi pomanjkanja pravosodnih<br />
policistov, ki bi lahko obdolžence iz<br />
pripora pripeljali na sodišče, pogosto<br />
ne izvedejo, <strong>za</strong>vodi <strong>za</strong> prestajan<strong>je</strong> kazni<br />
<strong>za</strong>pora so prenapoln<strong>je</strong>ni,« opo<strong>za</strong>rja<br />
tudi odvetnik, specialist <strong>za</strong> kazensko<br />
pravo Blaž Kovačič Mlinar, ki dodaja,<br />
da posledično trpi tudi državni proračun,<br />
ki <strong>je</strong> obremen<strong>je</strong>n s stroški vodenja<br />
teh kazenskih postopkov in nato tudi<br />
z izvrševan<strong>je</strong>m izrečenih (pre)dolgih<br />
<strong>za</strong>pornih kazni.<br />
Kovačič Mlinar predlaga nekaj rešitev<br />
in med drugim izpostavlja: ko<br />
<strong>za</strong>konodaja to dopušča, <strong>je</strong> treba v kazenskih<br />
postopkih dosledno uporabiti<br />
tudi stransko kazen – izgon tujca iz<br />
države. Po svoji vsebini gre tu namreč<br />
<strong>za</strong> varnostni ukrep, ki naj prepreči, da<br />
se tovrstni storilci ne bi več vračali na<br />
ozeml<strong>je</strong> Republike Sloveni<strong>je</strong> in tu ponavljali<br />
kaznivih dejanj.<br />
<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
34<br />
AKTUALNO<br />
DESET ZAPOVEDI 21. stoletja<br />
(2. <strong>za</strong>poved)<br />
Komentar<br />
Zahodna civili<strong>za</strong>cija temelji na judovsko-krščanski tradiciji. To <strong>je</strong> dejstvo, ki velja tako <strong>za</strong> verujoče<br />
kot neverujoče. Svete knjige niso niti pravljice niti alegori<strong>je</strong>, ampak simbolni napotki <strong>za</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>.<br />
ANDREJ DRAPAL<br />
Okoliščine živl<strong>je</strong>nja danes se<br />
pomembno razliku<strong>je</strong>jo od<br />
tistih izpred <strong>za</strong>četkov našega<br />
štetja, ki so narekovale deset<br />
<strong>za</strong>povedi. Če želimo <strong>za</strong>hodno civili<strong>za</strong>cijo<br />
ohraniti, potem <strong>je</strong> naša dolžnost,<br />
da deset <strong>za</strong>povedi osmislimo na o<strong>za</strong>dju<br />
okoliščin 21. stoletja. Deset prispevkov<br />
poučenega laika ni katehe<strong>za</strong>, ampak le<br />
nežen opomin, saj lahko le vsak <strong>za</strong>se<br />
osmisli simbolno izročilo.<br />
NE SKRUNI BOŽJEGA IMENA<br />
Deset <strong>za</strong>povedi izvirno najdemo v peti<br />
Mojzesovi knjigi, v petem poglavju.<br />
Tam se druga <strong>za</strong>poved glasi: »Ne delaj si<br />
re<strong>za</strong>ne podobe, tudi ne kakršnekoli podobe<br />
tistega, kar <strong>je</strong> zgoraj na nebu, ali<br />
kar <strong>je</strong> spodaj na zemlji, ali kar <strong>je</strong> v vodah<br />
spodaj pod zemljo!« (5 Mz 5,8)<br />
Navidezna razlika s krščansko razlago<br />
te <strong>za</strong>povedi – »ne skruni Bož<strong>je</strong>ga<br />
imena« – nas ne sme zmesti, ampak<br />
predstavlja podlago razlogov, <strong>za</strong>kaj <strong>je</strong><br />
treba <strong>za</strong>povedi osmisliti v konkretnem<br />
času in prostoru.<br />
Že dekalog Stare <strong>za</strong>veze se <strong>je</strong> skozi<br />
čas spreminjal. Naivnež bi rekel, da <strong>je</strong><br />
to dokaz minljivosti oziroma ne<strong>za</strong>nesljivosti<br />
<strong>za</strong>pisanega na dveh kamnitih<br />
tablah, ki ju <strong>je</strong> Bog predal Mojzesu. Ko<br />
tem spremembam dodamo še krščansko<br />
različico, se postava na videz radikalno<br />
<strong>za</strong>ma<strong>je</strong>.<br />
Na videz! Treba <strong>je</strong> razumeti, da sta ne<br />
le Biblija, ampak celotno človeško živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
<strong>za</strong>sidrana v simbolnem. Simbolnost<br />
pomeni vsakokratno obnavljan<strong>je</strong> samega<br />
sebe v razmerju do <strong>za</strong>pisanega. To obnavljan<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> vsakič nekoliko drugačno že <strong>za</strong>radi<br />
sprememb, ki jih doživlja vsak človek<br />
skozi svoj razvoj, še toliko bolj pa <strong>za</strong>radi<br />
sprememb v okolju. Enaka poved skozi<br />
čas pridobiva različne simbolne vrednosti,<br />
podobno kot se na videz različne povedi<br />
ujamejo v simbolni enotnosti.<br />
Ime krščanske različice druge <strong>za</strong>povedi<br />
<strong>je</strong> podoba Stare <strong>za</strong>veze. Kaj ta prepoved<br />
razre<strong>za</strong> imena in podobe pomeni<br />
v 21. stoletju, pojasnju<strong>je</strong>m takoj po kratkem<br />
intermezzu.<br />
UTEMELJITEV LAIČNE RAZLAGE<br />
Avtor teh <strong>za</strong>pisov nima teološke izobrazbe.<br />
Kako lahko torej laik razlaga<br />
materijo, s katero so se desetletja ukvarjali<br />
sv. Avguštin, sv. Tomaž Akvinski<br />
in seveda množica sodobnih teologov,<br />
med katerimi so nekateri na temo <strong>za</strong>povedi<br />
pisali celo doktorske disertaci<strong>je</strong>?<br />
Na to vprašan<strong>je</strong> nevljudno odgovarjam<br />
s protivprašan<strong>je</strong>m: Ali <strong>je</strong> imel Mojzes<br />
teološko izobrazbo? Jo <strong>je</strong> imel Jezus?<br />
Manj nevljudno bi rekel, da poklicani <strong>za</strong><br />
razlago ni nujno tisti, ki <strong>je</strong> izobražen, če<br />
ni ob tem tudi poklican. Najpomembne<strong>je</strong><br />
pa <strong>je</strong> razumeti, da vrednost razlage<br />
ni v razlagi, ampak v razlaganju, v<br />
osmišljanju. Povedano drugače: vsak<br />
med nami mora osmišljati, saj če ne osmišlja,<br />
preneha biti človek.<br />
Namenoma govorim o človeku in ne<br />
o verniku. Zahteva po osmišljanju <strong>je</strong> univer<strong>za</strong>lna<br />
in se ne veže zgolj na osmišljan<strong>je</strong><br />
svetih knjig. Res pa <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> izogiban<strong>je</strong><br />
osmišljanju izročila, ki <strong>je</strong> temelj <strong>za</strong>hodne<br />
civili<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>, neoprostljivo. Neosmišljan<strong>je</strong><br />
pomeni, da puščamo temel<strong>je</strong> trohneti;<br />
temel<strong>je</strong>, na katerih stojimo. Osmišljan<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> še toliko bolj nujno <strong>za</strong> laike kot <strong>za</strong> tiste,<br />
ki so profesionalni osmišl<strong>je</strong>valci.<br />
ZAKAJ PODOBE, OKNA?<br />
Kaj danes pomeni, da naj ne bi skrunili<br />
Bož<strong>je</strong> besede, da ne bi delali podobe?<br />
Muslimanska vera to <strong>za</strong>poved na videz<br />
uteleša v svojih mošejah, k<strong>je</strong>r ni videti<br />
nobene podobe, medtem ko so pravoslavne<br />
krščanske cerkve polne ikon,<br />
katoliške pa slik in kipov, ki zelo nedvou-<br />
Enaka poved skozi čas<br />
pridobiva različne simbolne<br />
vrednosti, podobno kot se<br />
na videz različne povedi<br />
ujamejo v simbolni enotnosti.<br />
Notranjost cerkve Agia<br />
Fotini Mantineias,<br />
Peloponez, Grčija.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
AKTUALNO<br />
35<br />
Ikona iz cerkve Agia Fotini Mantineias,<br />
Peloponez, Grčija.<br />
mno predstavljajo podobe, podobne tistemu,<br />
kar naj bi bilo na nebu, če zemljo<br />
in tisto, kar <strong>je</strong> pod njo, pustimo ob strani.<br />
Obstaja seveda teološka utemeljitev<br />
podob v krščanstvu, ki jih v skladu<br />
z drugim nicejskim koncilom leta 787<br />
razume kot »okna«, ki odpirajo pot do<br />
svetega. Podobe niso idoli, ampak ikone,<br />
ki omogočajo dostop.<br />
Sam razliko med krščanskim spre<strong>je</strong>man<strong>je</strong>m<br />
podob in muslimansko prepovedjo<br />
razumem bolj v luči izreka filozofa<br />
Friedricha Nietzscheja: »Kar nas<br />
ne ubi<strong>je</strong>, nas naredi močnejše.« Sooči se<br />
z nevarnostjo, da bi malikoval podobe,<br />
saj le takšno soočen<strong>je</strong> omogoča resnično<br />
odpornost. Če se s to nevarnostjo<br />
nikoli ne boš soočil, ji boš ob prvi priložnosti<br />
podlegel.<br />
Podobno nevarnost vidim v tem,<br />
da se muslimanske ženske <strong>za</strong>krivajo v<br />
javnosti, obenem pa so največ<strong>je</strong> potrošnice<br />
erotičnega perila. Slovenski <strong>je</strong>zik<br />
to imenu<strong>je</strong> »pometan<strong>je</strong> pod preprogo«.<br />
Samo da ne vidimo nesnage, pa <strong>je</strong> vse<br />
v redu. Nesposobnost soočenja z živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m<br />
– kajti živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> so tako nesnaga<br />
kot podobe. Sublimacija ženske pod<br />
burko kot sprožilec seksualnih motenj,<br />
ko musliman <strong>za</strong>gleda ne<strong>za</strong>krito žensko.<br />
Opomba: prejšnji odstavek prinaša<br />
nespodobno posploševan<strong>je</strong>, saj seveda<br />
niso vsi muslimani »taki«, prav tako pa<br />
soočan<strong>je</strong> s podobami ne odvezu<strong>je</strong> vernih<br />
kristjanov, da ne bi <strong>za</strong>padli v skušnjave, o<br />
katerih govorijo druge <strong>za</strong>povedi.<br />
Če se vrnemo k podobam kot oknom,<br />
ki nam omogočajo videti tisto, kar <strong>je</strong> <strong>za</strong>daj,<br />
kar pa mora ostati božansko in nedotakn<strong>je</strong>no,<br />
se ne moremo izogniti aluziji<br />
na Microsoftova »Windows«. Okna,<br />
ki jih <strong>je</strong> Microsoft prvič dal na trg leta<br />
1985, so omogočila, da gledamo, ne da<br />
bi videli, oziroma se ukvarjamo s tistim,<br />
kar <strong>je</strong> <strong>za</strong>daj, kar <strong>je</strong> bil do tedaj MS-DOS.<br />
Programska okna omogočajo pogled, ki<br />
ga ne moti programska katehe<strong>za</strong>. Okna,<br />
ki jih <strong>je</strong> že pred tem <strong>za</strong>slutil Steve Jobs in<br />
glede katerih so Applove rešitve danes v<br />
prednosti, omogočajo laikom, da interpretirajo<br />
Boga, če se malo poigram z na<br />
videz sporno primerjavo, ki pa vsaj deloma<br />
prestavlja drugo <strong>za</strong>poved v ta čas.<br />
Zgolj diktatura <strong>je</strong> tista, ki<br />
dejansko skruni Bož<strong>je</strong> ime,<br />
saj si domišlja, da pozna<br />
resnico, in nam <strong>za</strong>povedu<strong>je</strong>,<br />
da živimo zgolj v skladu s to<br />
n<strong>je</strong>no utopično resnico.<br />
SKRUNITEV IMENA<br />
Na prvi pogled gre <strong>za</strong> paradoksalno<br />
<strong>za</strong>poved, še posebej v luči dejstva, da v<br />
vseh <strong>je</strong>zikih <strong>za</strong>hodne civili<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>, kolikor<br />
vem, obstajajo najbolj sočne in pogosto<br />
uporabl<strong>je</strong>ne kletvice, ki se nanašajo<br />
na Boga, Marijo ali Jezusa. Izrekajo<br />
jih tako verni kot neverni.<br />
V duhu prej povedanega kletvice ne<br />
skrunijo Bož<strong>je</strong>ga imena, ampak odpirajo<br />
možnost razumeti razliko med realnostjo<br />
našega živl<strong>je</strong>nja in tistim resničnim,<br />
neizrekljivim <strong>za</strong>daj.<br />
Ni vam treba imeti filozofske izobrazbe,<br />
da bi razumeli zgornjo trditev.<br />
Še več: prav druga <strong>za</strong>poved vam omogoča<br />
razumeti to, kar <strong>je</strong> pogosto nerazuml<strong>je</strong>no<br />
dejstvo našega vsakdan<strong>je</strong>ga<br />
živl<strong>je</strong>nja. Kako?<br />
Začnimo s tradicijo Stare <strong>za</strong>veze in<br />
mnogih mističnih redov, ki <strong>za</strong>povedu<strong>je</strong>jo,<br />
da lahko Bož<strong>je</strong> ime JEHOVA zlogu<strong>je</strong>jo<br />
samo tri osebe, tako da vsaka oseba<br />
izgovori en zlog. JE-HO-VA; HO-VA-JE;<br />
VA-JE-HO. Pa še to lahko izgovorijo<br />
zgolj v posebnih okoliščinah.<br />
Ta del tradici<strong>je</strong> govori o neizrekljivosti<br />
resničnega. Resničnega ne moremo<br />
doumeti.<br />
Kaj to pomeni danes, laično? Da<br />
ena absolutno resnica ni dosegljiva; da<br />
<strong>je</strong> ena in absolutna resnica lahko zgolj<br />
resnica, ki jo vsilju<strong>je</strong> diktatura; da <strong>je</strong><br />
zgolj diktatura, kakršno <strong>je</strong> vpeljal Stalin<br />
ali skušal vpeljati Tito, tista, ki dejansko<br />
skruni Bož<strong>je</strong> ime, saj si domišlja,<br />
da pozna resnico, in nam <strong>za</strong>povedu<strong>je</strong>,<br />
da živimo zgolj v skladu s to n<strong>je</strong>no utopično<br />
resnico.<br />
TOTALITARNA SKRUNITEV<br />
Danes se to izraža v diktatu prepovedi<br />
tako imenovanih »fake news« oziroma<br />
sovražnega govora. S temi prepovedmi<br />
se ustvarja občutek, da obstaja nekdo,<br />
ki ve, kaj <strong>je</strong> resnica, kaj <strong>je</strong> realno. Krščanska<br />
tradicija ve, da <strong>je</strong> edini, ki <strong>je</strong> realen,<br />
Bog, saj <strong>je</strong> bila na <strong>za</strong>četku beseda<br />
in beseda <strong>je</strong> bila pri Bogu. Ta beseda <strong>je</strong><br />
tisto realno, počelo in popek.<br />
Sokrat pa <strong>je</strong> v istem duhu rekel: Vem,<br />
da nič ne vem. Razlagal <strong>je</strong> realnost, ker<br />
<strong>je</strong> vedel, da mu realno ni dostopno.<br />
Druga <strong>za</strong>poved torej <strong>za</strong> današnji čas<br />
govori predvsem o tem, da si ne utvarjaj,<br />
kako poznaš tisto eno resnico, eno<br />
realno. Progresivni del <strong>za</strong>hodne civili<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>,<br />
glasna večina, si utvarja, da pozna<br />
to resnico, in od vseh nas <strong>za</strong>hteva,<br />
da se temu n<strong>je</strong>nemu idolu uklonimo. V<br />
skladu z drugo <strong>za</strong>povedjo se ne bomo!<br />
Druge <strong>za</strong>povedi pa bodo vsem dale<br />
še ostale napotke.<br />
<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
36 AKTUALNO<br />
Tonin:<br />
»Potrebu<strong>je</strong>mo enotnost,<br />
ko se na nas izvajajo pritiski,<br />
samo<strong>za</strong>vest, da jasno <strong>za</strong>govarjamo<br />
krščanskodemokratske vrednote<br />
in se ne bojimo nalepk, ter odločno<br />
vztrajan<strong>je</strong> na <strong>za</strong>črtani poti tudi<br />
takrat, ko boli in <strong>je</strong> težko.«<br />
LUKA SVETINA<br />
ROK RAKUN/PPR<br />
Tonin NAMIGNIL<br />
na (ponovno) sodelovan<strong>je</strong><br />
z Janšo, a tudi z Logar<strong>je</strong>m<br />
»Nisem se strinjal s piarovsko igrano sredino in tudi ne z brezumnim skokom v hrbet<br />
Janši, s katerim smo bili trikrat v vladi … Tudi me ni navdušilo poudarjan<strong>je</strong>, da smo<br />
edini naredili generacijski prelom. Premalo nas <strong>je</strong>, da bi se prelamljali, boljše bi bilo<br />
spoštljivo medgeneracijsko sodelovan<strong>je</strong>,« <strong>je</strong> bil v pismu vodstvu NSi pred kongresom<br />
oster Lojze Peterle, ki <strong>je</strong> vodilnim predlagal, naj premislijo o nadaljnji smeri. Meni,<br />
da Tonin stranke iz Bruslja ne more učinkovito voditi in da sprememb ne more biti,<br />
dokler se ne pojavi novi pretendent <strong>za</strong> predsednika stranke, rekoč, »da sedan<strong>je</strong><br />
vodstvo ne more <strong>za</strong>gotoviti preloma, saj <strong>je</strong> imelo <strong>za</strong> to precej časa«.<br />
Matej Tonin <strong>je</strong> na kongresu v Škofji<br />
Loki pre<strong>je</strong>l nov dveletni mandat na<br />
čelu Nove Sloveni<strong>je</strong> in s tem še utrdil<br />
svoj položaj v stranki, kljub opoziciji<br />
in kritikam nekdan<strong>je</strong>ga predsednika Krščanskih<br />
demokratov in predsednika prve slovenske vlade<br />
Lojzeta Peterleta ter pritiskom največ<strong>je</strong> opozicijske<br />
stranke SDS.<br />
Tonin, ki <strong>je</strong> bil poleti izvol<strong>je</strong>n <strong>za</strong> evropskega<br />
poslanca in stranko vodi iz Bruslja, <strong>je</strong> namreč pre<strong>je</strong>l<br />
235 glasov delegatov od 274, 39 glasovnic pa <strong>je</strong><br />
bilo neveljavnih. Izzivalca ni imel, v svo<strong>je</strong>m govoru<br />
pa <strong>je</strong> naka<strong>za</strong>l spremembo smeri stranke; rahel odmik<br />
od sredine na<strong>za</strong>j v desno. Na kongresu <strong>je</strong> bilo<br />
sicer opaziti večino najvidnejših članov stranke, ni<br />
pa bilo nekdan<strong>je</strong> predsednice Ljudmile Novak in<br />
predsednika pomladne Demosove vlade Lojzeta<br />
Peterleta, ki <strong>je</strong> Toninu večkrat očital, da stranka<br />
svo<strong>je</strong> vloge v opoziciji ni odigrala in ni odločne<strong>je</strong><br />
reagirala na teptan<strong>je</strong> človekovih pravic in demokratičnih<br />
vrednot s strani Golobove vlade.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
Komentar<br />
PETERLETOVA NEZAUPNICA<br />
»Nisem se strinjal s piarovsko igrano<br />
sredino in tudi ne z brezumnim skokom<br />
v hrbet Janši, s katerim smo bili<br />
trikrat v vladi … Tudi me ni navdušilo<br />
poudarjan<strong>je</strong>, da smo edini naredili generacijski<br />
prelom. Premalo nas <strong>je</strong>, da bi<br />
se prelamljali, boljše bi bilo spoštljivo<br />
medgeneracijsko sodelovan<strong>je</strong>,« <strong>je</strong> bil v<br />
pismu vodstvu pred kongresom oster<br />
Peterle, ki <strong>je</strong> vodilnim tudi predlagal,<br />
naj premislijo o nadaljnji smeri. Meni,<br />
da Tonin stranke iz Bruslja ne more<br />
učinkovito voditi in da sprememb ne<br />
more biti, dokler se ne pojavi novi pretendent<br />
<strong>za</strong> predsednika stranke, rekoč,<br />
»da sedan<strong>je</strong> vodstvo ne more <strong>za</strong>gotoviti<br />
preloma, saj <strong>je</strong> imelo <strong>za</strong> to precej časa«.<br />
Toda Matej Tonin ima med mlajšimi<br />
člani še vedno evidentno enako podporo,<br />
kot jo <strong>je</strong> imel pred dvema letoma.<br />
Neuradno drugi človek stranke (ali pa<br />
tretji, če šte<strong>je</strong>mo vpliv generalnega tajnika<br />
Roberta Ilca iz o<strong>za</strong>dja), nekdanji<br />
infrastrukturni minister in aktualni<br />
vodja parlamentarne Komisi<strong>je</strong> <strong>za</strong> nadzor<br />
javnih financ (KNJF) Jernej Vrtovec,<br />
<strong>je</strong> v ož<strong>je</strong>m krogu večkrat poudaril, da<br />
ga voden<strong>je</strong> stranke ne <strong>za</strong>nima, javno <strong>je</strong><br />
tudi podprl Tonina, češ da <strong>je</strong> okrog n<strong>je</strong>ga<br />
zbrana trdna ekipa, ki ima dobre načrte<br />
<strong>za</strong> prihodnost in se ne boji politične<br />
konkurence. Podobno <strong>je</strong> dejal tudi vodja<br />
poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj:<br />
»Zdaj <strong>je</strong> čas, da stranka strne vrste in se<br />
konsolidira okrog predsednika Mateja<br />
Tonina.« Cigler Kralj <strong>je</strong> dejal tudi, da se<br />
odsotnost predsednika ne pozna.<br />
VZTRAJA TUDI, »KO BOLI«<br />
Matej Tonin <strong>je</strong> sicer v daljšem nagovoru<br />
pred ponovno izvolitvijo priznal, da <strong>je</strong><br />
izgubil veliko bitk in delal napake, <strong>za</strong>radi<br />
česar <strong>je</strong> pomembno, da <strong>za</strong> njim stojijo<br />
ljud<strong>je</strong>, ki mu verjamejo in mu pomagajo.<br />
Ozrl se <strong>je</strong> v preteklost in poudaril, da so<br />
že v 90. letih ministri in župani iz vrst<br />
Krščanskih demokratov postavili Slovenijo<br />
na pot uspeha in razvoja. Spomnil<br />
se <strong>je</strong> sodelovanja v <strong>za</strong>dnji Janševi<br />
vladi, v kateri so po n<strong>je</strong>govih besedah<br />
doka<strong>za</strong>li, da znajo premakniti naprej še<br />
tako <strong>za</strong>htevne pro<strong>je</strong>kte.<br />
Tonin <strong>je</strong> poudaril, da so bili krščanski<br />
demokrati v svoji zgodovini stalno<br />
deležni napadov z vseh strani. Izpostavil<br />
<strong>je</strong> levico, ki <strong>je</strong> strašila s parolami »ustavite<br />
desnico«, desni pol pa, da <strong>je</strong> deloval<br />
nepove<strong>za</strong>no in občasno tudi samouničevalno.<br />
Kritičen <strong>je</strong> bil do več<strong>je</strong> opozicijske<br />
stranke SDS, češ da jih <strong>je</strong> bila večkrat<br />
pripravl<strong>je</strong>na vreči tudi pod vlak, da bi<br />
sama dosegla boljši rezultat. Spomin v<br />
NSi na leto 2008, ko so ob koncu prve<br />
vlade Jane<strong>za</strong> Janše izpadli iz parlamenta,<br />
<strong>je</strong> namreč še danes boleč. SDS so takrat<br />
očitali, da <strong>je</strong> v boju s Pahor<strong>je</strong>vo SD želel<br />
pogoltniti tudi manjšega koalicijskega<br />
partnerja. SDS pa <strong>je</strong> na drugi strani<br />
trdila, da <strong>je</strong> NSi brez podpore volivk in<br />
volivcev ostala <strong>za</strong>radi internih bo<strong>je</strong>v in<br />
odstavljanja Andreja Bajuka. Tonin <strong>je</strong><br />
poudaril, da <strong>je</strong> kljub izpadu NSi presenetila<br />
in se leta 2011 vrnila v parlament.<br />
»Prav <strong>za</strong>to potrebu<strong>je</strong>mo enotnost, ko se<br />
na nas izvajajo pritiski, samo<strong>za</strong>vest, da<br />
jasno <strong>za</strong>govarjamo krščanskodemokratske<br />
vrednote in se ne bojimo nalepk, ter<br />
odločno vztrajan<strong>je</strong> na <strong>za</strong>črtani poti tudi<br />
takrat, ko boli in <strong>je</strong> težko,« <strong>je</strong> v svo<strong>je</strong>m<br />
govoru, ki ga <strong>je</strong> pospremil bučen aplavz,<br />
povedal Tonin.<br />
PROGRAM NE PRINAŠA<br />
NUJNO REZULTATA<br />
Tonin, ki Novo Slovenijo vodi od februarja<br />
2018, ko <strong>je</strong> <strong>za</strong>menjal Ljudmilo<br />
Novak, <strong>je</strong> sicer na volitvah po številu<br />
glasov rezultat stranke dvakrat popravil.<br />
Če <strong>je</strong> na volitvah leta 2014 pre<strong>je</strong>la<br />
dobrih 48.000 glasov in pet poslanskih<br />
mandatov, jih <strong>je</strong> leta 2018 dobila sedem<br />
ob 62.000 oddanih glasovih volivk in<br />
volivcev (7,13 odstotka). Na volitvah leta<br />
2022 <strong>je</strong> stranka <strong>za</strong>radi visoke volilne<br />
udeležbe pre<strong>je</strong>la relativno nižji delež<br />
glasov (6,86 odstotka), a <strong>za</strong>sedla tret<strong>je</strong><br />
mesto in osvojila osem mandatov.<br />
Stranka, ki <strong>je</strong> po porazu desne sredine<br />
napovedala odmik od politike Jane<strong>za</strong><br />
Janše in poskušala nagovarjati sredino<br />
AKTUALNO 37<br />
tudi s Toninovo obljubo, da v vlado z<br />
Janšo kot premier<strong>je</strong>m ne bo več šla (to<br />
naj bi Tonin večkrat poudaril tudi članstvu,<br />
da si ne bo premislil), sicer rezultatskega<br />
preboja v <strong>za</strong>dnjih dveh letih v<br />
javnomnenjski podpori ni naredila in<br />
ostaja na praktično identičnih odstotkih<br />
kot leta 2022.<br />
Tokrat <strong>je</strong> bil na kongresu v ospredju<br />
program stranke. Tonin <strong>je</strong> namreč<br />
spomnil na gospodarski in zdravstveni<br />
program NSi in se <strong>za</strong>vzel <strong>za</strong> trše ukrepe<br />
na področju varnosti ter poudaril, da<br />
bo stranka v kratkem predstavila tudi<br />
sodoben socialni program, saj so ocenili,<br />
da se <strong>je</strong> socialni sistem v državi izrodil.<br />
Kljub temu <strong>je</strong> poudaril <strong>za</strong>vedan<strong>je</strong>,<br />
da najboljši program ne prinaša nujno<br />
tudi najboljšega rezultata na volitvah.<br />
»Zato stopimo iz sence in dvignimo<br />
glavo. Ne bojmo se žalitev in napadov<br />
različnih aktivistov. Borimo se namreč<br />
<strong>za</strong> pravo stran.« Ocenil <strong>je</strong>, da si NSi še<br />
vedno želijo uokviriti in podrediti na<br />
obeh političnih polih. »Enkrat smo kolaboranti<br />
in rezervna koalicijska stranka,<br />
drugič spoštovani in <strong>za</strong>nesljivi partner<br />
na desni … Eni bi nas radi imeli <strong>za</strong><br />
rezervno koalicijsko stranko, drugi <strong>za</strong><br />
ponižen satelit.«<br />
DESNOSREDINSKA VLADA<br />
Predsednik Nove Sloveni<strong>je</strong> <strong>je</strong> sicer pred<br />
časom na družbenem omrežju X namignil,<br />
da <strong>je</strong> nastopil čas, da se izpolni<br />
želja pomladnika in osamosvojitelja<br />
Ivana Omana, kar bi lahko pomenilo<br />
povezovan<strong>je</strong> med NSi in SLS. To <strong>je</strong> zdaj<br />
veliko bolj ver<strong>je</strong>tno, saj poskus Petra<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
38 AKTUALNO<br />
Gregorčiča, da dober volilni rezultat na<br />
evropskih volitvah pretvori v prevzem<br />
stranke, ni uspel, Gregorčič pa takšnemu<br />
povezovanju ni bil naklon<strong>je</strong>n.<br />
Zanimivo, takšno povezovan<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />
sicer javno podprl tudi Janez Janša,<br />
čeprav prihajajo neutemel<strong>je</strong>ni očitki,<br />
da <strong>je</strong> preko Gregorčiča poskušal prevzeti<br />
SLS. Tonin <strong>je</strong> na kongresu sicer<br />
ocenil, da <strong>je</strong> čas <strong>za</strong> osvežitev pristopa,<br />
in spomnil na pozive n<strong>je</strong>gove stranke,<br />
da <strong>je</strong> nujna prenova desne sredine.<br />
»Pozdravljam vse pro<strong>je</strong>kte na desni sredini.<br />
Dobrodošli! Vabim vas, da energijo<br />
usmerimo v pove<strong>za</strong>vo razdrobl<strong>je</strong>nih<br />
sil,« <strong>je</strong> komentiral pestro dogajan<strong>je</strong> na<br />
političnem parketu v <strong>za</strong>dnjih mesecih.<br />
Spomnimo: po izstopu iz stranke SDS<br />
po 25 letih <strong>je</strong> ustanovitev svo<strong>je</strong> stranke<br />
do konca leta napovedal Anže Logar.<br />
Čeprav se <strong>je</strong> opredelil kot desnosredinski<br />
politik, <strong>je</strong> v svojih javnih nastopih<br />
med drugim izjavil, da ga sodelovan<strong>je</strong><br />
v desnosredinski vladi ne <strong>za</strong>nima, saj<br />
s tem Slovenija ne bo naredila preboja.<br />
Logar <strong>je</strong> napovedal, da bi se v primeru<br />
zmage na državnozborskih volitvah<br />
najprej povezoval s stranko na levem<br />
polu, v vlado s SDS pa bi šel samo v primeru,<br />
da bi Janez Janša partnerja poiskal<br />
tudi na drugi strani. Med vrsticami<br />
<strong>je</strong> bilo mogoče brati, da <strong>je</strong> Logar namignil<br />
na veliko koalicijo med SDS in SD.<br />
Politični komentator in intelektualec<br />
Žiga Turk <strong>je</strong> v tokratni oddaji Odmev<br />
tedna z Vido Petrovčič (oddajo si lahko<br />
ogledate na profilu Domovine na platformi<br />
YouTube) ocenil, da se <strong>je</strong> Logar s<br />
svojimi stališči in nagovarjan<strong>je</strong>m publike<br />
levičarske odda<strong>je</strong> Marcel pozicioniral<br />
na levi pol in da SDS ter SD <strong>za</strong> takšen<br />
dogovor Logarja niti ne potrebu<strong>je</strong>ta.<br />
Je pa očitno predsednik NSi ocenil,<br />
da s pojavom Logarja, ki <strong>za</strong>govarja politično<br />
širino in želi unovčiti svoj politični<br />
kapital s predsedniških volitev <strong>je</strong>seni<br />
leta 2022, n<strong>je</strong>gova stranka na sredini ne<br />
more več vztrajati, <strong>za</strong>to <strong>je</strong> bilo v govoru<br />
<strong>za</strong>znati postopno premikan<strong>je</strong> na<strong>za</strong>j<br />
proti desnemu polu. Tonin <strong>je</strong> namreč<br />
<strong>za</strong> razliko od Logarja ocenil, da Slovenija<br />
ne potrebu<strong>je</strong> velike koalici<strong>je</strong>, temveč<br />
desnosredinsko vlado. Tu <strong>je</strong> bila kritika<br />
namen<strong>je</strong>na tudi Janezu Janši in n<strong>je</strong>govim<br />
najbolj zvestim kadrom, kot sta Aleš<br />
Hojs in Žan Mahnič: »Vlado, ki bo manj<br />
tvitala in bolj pomirjala in proti kateri ne<br />
bo že od <strong>za</strong>četka večina Sloveni<strong>je</strong>.«<br />
Tonin <strong>je</strong> sicer kot ključno navedel<br />
povezovan<strong>je</strong> razdrobl<strong>je</strong>nih sil na desni<br />
sredini. To <strong>je</strong> po n<strong>je</strong>govem lahko<br />
edina razlika v primerjavi s preteklimi<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
Tonin:<br />
»Če se bomo znali<br />
osredotočiti na bistvo in ne<br />
bomo malenkostni, potem<br />
lahko iz teh razdrobl<strong>je</strong>nih sil<br />
na desni obliku<strong>je</strong>mo močno<br />
politično silo, ki bo skupaj s<br />
SDS lahko v prihodnjih letih<br />
oblikovala novo vlado.«<br />
leti. »Če se bomo znali osredotočiti na<br />
bistvo in ne bomo malenkostni, potem<br />
lahko iz teh razdrobl<strong>je</strong>nih sil na desni<br />
obliku<strong>je</strong>mo močno politično silo, ki<br />
bo skupaj s SDS lahko v prihodnjih letih<br />
oblikovala novo vlado. Ta vlada bo<br />
končno imela priložnost, da odpravlja<br />
vse tiste neumnosti, ki jih <strong>je</strong> zdaj naredila<br />
Golobova,« <strong>je</strong> še dejal Tonin.<br />
LOGAR IN JANŠA<br />
Ker SDS ostaja daleč najmočnejša<br />
stranka na desnem polu in <strong>je</strong> prepričljivo<br />
zmagala na <strong>za</strong>dnjih evropskih<br />
volitvah, ko <strong>je</strong> kljub presenetljivo visoki<br />
volilni udeležbi prvič presegla 30 odstotkov<br />
glasov, <strong>je</strong> ob izstopu Anžeta Logarja<br />
leto in pol pred volitvami mogoče<br />
trditi, da <strong>je</strong> Janez Janša trdno v sedlu<br />
kot nesporni vodja slovenske desnice. V<br />
zraku <strong>je</strong> sicer vprašan<strong>je</strong>, kako močno se<br />
lahko v volilno telo SDS <strong>za</strong><strong>je</strong>da nastajajoča<br />
Logar<strong>je</strong>va stranka, a izkušn<strong>je</strong> iz<br />
preteklosti (Državljanska lista Gregorja<br />
Viranta) kažejo, da lahko Logar svojo<br />
nekdanjo stranko zgolj nekoliko oslabi<br />
in ji ob pojavu potencialnega novega<br />
obra<strong>za</strong> na levi prepreči relativno zmago<br />
na volitvah ter mandat <strong>za</strong> sestavo<br />
vlade, ne pa tudi nadaljn<strong>je</strong> prevlade na<br />
desnem polu.<br />
Tega se bržkone <strong>za</strong>veda tudi Tonin;<br />
če bo želel vstopiti v desnosredinsko<br />
vlado, se bo moral o tem pogovarjati s<br />
SDS in Janezom Janšo. Čeprav <strong>je</strong> <strong>je</strong>seni<br />
2022 napovedal, da z njim kot predsednikom<br />
vlade ne bo več sodeloval, <strong>je</strong> ob<br />
Logar<strong>je</strong>vem <strong>za</strong>vračanju desnosredinske<br />
vlade edina druga formula sodelovan<strong>je</strong><br />
z Janšo. Še več, Toninov komentar o<br />
malenkostnosti bi lahko posredno letel<br />
tudi na Logarja; prav ustanovitev n<strong>je</strong>gove<br />
stranke bi lahko bila v enačbi <strong>za</strong> uspeh<br />
desne sredine. Ob združeni in s tem<br />
močnejši NSi in SLS ter novi Logar<strong>je</strong>vi<br />
stranki bi oboji lahko igrali vlogo precej<br />
bolj enakovrednega partnerja SDS.<br />
RADIKALIZACIJA LEVICE<br />
Ob Logar<strong>je</strong>vi vnaprejšnji napovedi nesodelovanja<br />
z Levico in Svobodo (paradoksalno<br />
<strong>je</strong> oblikoval Platformo sodelovanja)<br />
<strong>za</strong>radi njune radikalnosti <strong>je</strong> bilo na<br />
kongresu NSi slišati glasna opozorila, da<br />
se <strong>je</strong> tudi drugod po Evropi levica popolnoma<br />
radikalizirala in da nas pel<strong>je</strong> v vse<br />
večji družbeni konflikt, »ker nam vsilju<strong>je</strong><br />
nek nov in tuj način živl<strong>je</strong>nja«. Jernej<br />
Vrtovec <strong>je</strong> bil jasen, da bo treba slovenski<br />
levici in obsto<strong>je</strong>či vladi postaviti jasne<br />
me<strong>je</strong> in »odločno blokirati vse, kar ni v<br />
skladu z zdravim razumom«.
MED(IJSKI) AKTUALNO SOSEDI<br />
39<br />
USTAVIMO ŽUPANA<br />
Le z majhnimi koraki bo možno priti do<br />
končne zmage, se <strong>za</strong>veda ljubljanski<br />
mestni svetnik Aleš Primc, ki <strong>je</strong> v ponedel<strong>je</strong>k<br />
že šestnajstič vabil na veliki shod<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pitne vode pred Jankovićevo<br />
<strong>za</strong>strupitvijo. Kot poroča časopis Družina,<br />
so na shodu poleg n<strong>je</strong>ga sodelovali še<br />
poslanka SDS in predsednica parlamentarne<br />
komisi<strong>je</strong> o kanalu C0 Anja Bah Žibert,<br />
predsednik ljubljanskega mestnega<br />
odbora SDS Aleš Hojs, lastnik zemljišča na<br />
trasi kanala C0 Brane Grad in v kulturnem<br />
programu pevka Nada Žgur.<br />
»Z velikim vesel<strong>je</strong>m sporočam, da smo<br />
tudi v oktobru obranili ljubljansko pitno<br />
vodo pred Jankovićevo <strong>za</strong>strupitvijo.<br />
Preprečili smo, da bi ljubljanski župan<br />
do konca zgradil in <strong>za</strong>gnal nevaren in<br />
ne<strong>za</strong>konit kanal C0. Po tem smrtno<br />
nevarnem kanali<strong>za</strong>cijskem transportnem<br />
kanalu nad <strong>za</strong><strong>je</strong>tji pitne vode hoče<br />
Zoran Janković dnevno spustiti več kot<br />
tri milijone litrov nevarnih kanali<strong>za</strong>cijskih<br />
odplak, in to po ceveh, ki puščajo,<br />
ter na najbolj potresno nevarnem<br />
območju v Sloveniji. Boj <strong>za</strong> pitno vodo <strong>je</strong><br />
vseslovenski in ne samo ljubljanski boj,<br />
ker <strong>je</strong> Janković vseslovenski in ne samo<br />
ljubljanski problem,« <strong>je</strong> povedal aktivist<br />
Aleš Primc.<br />
Obenem opo<strong>za</strong>rja, da <strong>je</strong> nedavno vlada<br />
na Jankovićevo izsil<strong>je</strong>van<strong>je</strong> izdala sklep,<br />
s katerim neposredno krši odločitev<br />
upravnega sodišča, da mora vsebinsko<br />
odločiti, ali sta <strong>za</strong> nevaren in ne<strong>za</strong>konit<br />
kanal C0 potrebna presoja vplivov<br />
na okol<strong>je</strong> in okol<strong>je</strong>varstveno soglas<strong>je</strong>.<br />
Upravno sodišče <strong>je</strong> marca letos odločilo,<br />
da mora pristojni državni organ<br />
vsebinsko odločiti o njuni potrebnosti,<br />
vlada pa <strong>je</strong>, namesto da bi odločila o<br />
<strong>za</strong>devi, ki jo <strong>je</strong> naložilo sodišče, odločila,<br />
da pritožba ni upravičena, pa čeprav<br />
sta tako vrhovno kot upravno sodišče<br />
odločila, da <strong>je</strong> pritožba upravičena in<br />
<strong>je</strong> treba odločiti, ali sta <strong>za</strong> kanal C0<br />
potrebna presoja vplivov na okol<strong>je</strong> in<br />
okol<strong>je</strong>varstveno soglas<strong>je</strong>.<br />
ANTON STRES<br />
O LAGANJU V POLITIKI<br />
Golobovo vlado so mediji samo v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m<br />
tednu že večkrat u<strong>je</strong>li na laži. Pred<br />
dnevi, ko <strong>je</strong> na novinarski konferenci<br />
spregovoril o kazenski ovadbi, ki jo <strong>je</strong> proti<br />
n<strong>je</strong>mu vložila policija, <strong>je</strong> premier Golob<br />
na laži u<strong>je</strong>l celo samega sebe. O laganju<br />
politikov so na spletnem portalu Nova24TV<br />
povprašali upoko<strong>je</strong>nega nadškofa<br />
ddr. Antona Stresa. Spomnimo: premier<br />
<strong>je</strong> skupaj s finančnim ministrom lagal, da<br />
ima Slovenija <strong>za</strong>gotovl<strong>je</strong>nih 50 milijonov<br />
evrov evropskih nepovratnih sredstev <strong>za</strong><br />
nakup superračunalnika. Premier <strong>je</strong> lagal,<br />
ko <strong>je</strong> javno trdil, da <strong>je</strong> nekdanjo notranjo<br />
ministrico Tatjano Bobnar spoznal šele<br />
dan pred n<strong>je</strong>nim imenovan<strong>je</strong>m. Kot <strong>je</strong> na<br />
novinarski konferenci sam priznal, ga <strong>je</strong> ta<br />
na svojo lastno pobudo obiskala dvakrat,<br />
še v času, ko <strong>je</strong> bila <strong>za</strong>poslena na policiji.<br />
»Lagan<strong>je</strong> politika <strong>je</strong> skrajno sporno.<br />
Politike izvolimo, saj imamo van<strong>je</strong> <strong>za</strong>upan<strong>je</strong><br />
oz. imajo to vsaj tisti, ki so <strong>za</strong>n<strong>je</strong><br />
volili. Politik <strong>je</strong> po izvolitvi dolžan, da to<br />
<strong>za</strong>upan<strong>je</strong> vedno znova upraviči. Če ga<br />
ne upraviči, potem pa močno škodu<strong>je</strong><br />
svoji verodostojnosti in seveda da<strong>je</strong> zelo<br />
slab zgled vsem državljanom, katerih<br />
medsebojni odnosi temeljijo na <strong>za</strong>upanju.<br />
V demokraciji, pa tudi sicer, stvari ni<br />
mogoče regulirati ali upravljati samo s<br />
predpisi in <strong>za</strong>koni, ampak tudi z besedo<br />
in vrednotami,« razlaga <strong>za</strong> Novo24TV<br />
nekdanji ljubljanski nadškof ddr. Anton<br />
Stres. Nato pojasni, da če se v družbi<br />
<strong>za</strong>čne pojavljati splošni dvom v besede<br />
političnega voditelja, lahko to vodi tudi v<br />
razkroj medsebojnih odnosov v družbi.<br />
Politična kultura in kultura medčloveških<br />
odnosov sta močno pri<strong>za</strong>deta. Upoko<strong>je</strong>ni<br />
nadškof še pojasnju<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> takšna znamenja<br />
opaziti tudi v Sloveniji, k<strong>je</strong>r vlada<br />
veliko ne<strong>za</strong>niman<strong>je</strong> <strong>za</strong> javne <strong>za</strong>deve. »Če<br />
demokracija pomeni splošno odgovornost,<br />
delo in sodelovan<strong>je</strong> <strong>za</strong> skupno dobro<br />
in če tega ni … to morda nekomu prav<br />
pride – tisti manjšini, ki vlada,« dodaja.<br />
ZAKAJ SLOVENIJA<br />
NI KONKURENČNA<br />
Davčno najbolj konkurenčna <strong>je</strong> Estonija,<br />
kaže najnovejši indeks mednarodne davčne<br />
konkurenčnosti, ki ga pripravljajo pri<br />
Tax Foundation, poroča spletni portal Forbes<br />
Slovenija. Tax Foundation <strong>je</strong> namreč<br />
objavil najnovejši indeks mednarodne<br />
davčne konkurenčnosti držav, ki kaže, da<br />
<strong>je</strong> dobro strukturirana davčna <strong>za</strong>konodaja<br />
<strong>za</strong> davkoplačevalce enostavna <strong>za</strong> upoštevan<strong>je</strong><br />
in lahko spodbuja gospodarski<br />
razvoj, hkrati pa zbere dovolj prihodkov<br />
<strong>za</strong> prednostne naloge vlade. Nasprotno<br />
so lahko slabo strukturirani davčni sistemi<br />
dragi in škodu<strong>je</strong>jo domačemu gospodarstvu,<br />
poroča Forbes Slovenija.<br />
Je pa <strong>za</strong>nimivo, da <strong>je</strong> Estonija letos<br />
že enajstič <strong>za</strong>pored na vrhu lestvice<br />
38 držav. Kot so pojasnili v poročilu,<br />
<strong>je</strong> najboljša uvrstitev posledica štirih<br />
pozitivnih lastnosti davčnega sistema.<br />
Prvič, ima 20-odstotno davčno stopnjo<br />
na dohodek pravnih oseb, ki pa se ne<br />
plača, če dobiček ostane v pod<strong>je</strong>tju oziroma<br />
se reinvestira. Drugič, ima enotno<br />
20-odstotno stopnjo davka na dohodek<br />
fizičnih oseb, pri čemer ta ne velja <strong>za</strong><br />
dividende. Tretjič, davek na nepremičnine<br />
velja samo <strong>za</strong> vrednost zemljišč in ne<br />
<strong>za</strong> vrednost nepremičnin. Dobičke, ki jih<br />
domače družbe ustvarijo v tujini, z nekaj<br />
omejitvami oprosti domače obdavčitve.<br />
Poročilo omenja tudi države, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong><br />
bilo v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m letu največ sprememb.<br />
Med njimi <strong>je</strong> Slovenija, ki <strong>je</strong> s 16. mesta<br />
zdrsnila na 22. mesto. Kot so pojasnili, <strong>je</strong><br />
padec <strong>za</strong> šest mest posledica zvišanega<br />
davka na dohodek pravnih oseb z 19 odstotkov<br />
na 22 odstotkov. Kot <strong>je</strong> znano,<br />
gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>časno zvišan<strong>je</strong> <strong>za</strong> obdob<strong>je</strong> petih<br />
let (2024–2028). Dvig stopn<strong>je</strong> <strong>je</strong> <strong>za</strong>čel<br />
veljati z letošnjim letom, razlika treh<br />
odstotnih točk pa <strong>je</strong> namenski prihodek<br />
proračunskega sklada <strong>za</strong> obnovo po<br />
lanskih katastrofalnih poplavah. Iz tega<br />
naslova naj bi se <strong>za</strong> sanacijo nateklo 77,3<br />
milijona evrov.<br />
<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
40 AKTUALNO<br />
LUKA SVETINA<br />
ROK RAKUN/PPR<br />
Goloba in Boštjančiča REŠUJE<br />
»ČISTILKA« iz kroga Boruta<br />
Jamnika, ki <strong>je</strong> pod preprogo<br />
pometla grehe elektrooligarhov<br />
V uredništvu Domovine smo pridobili dokumente, ki dokazu<strong>je</strong>jo, kako so po naročilu<br />
Andre<strong>je</strong> Katič na pravosodnem ministrstvu zgolj v enem dnevu in brez ustrezne pravne<br />
podlage, ker se <strong>je</strong> očitno tako mudilo, pripravili dokumentacijo <strong>za</strong> javno naročilo forenzične<br />
preiskave, s katero želijo sesuti <strong>za</strong> predsednika vlade in finančnega ministra<br />
močno obremenilno poročilo Računskega sodišča. Ker <strong>je</strong> predmet naročila nedoločen,<br />
<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> Ernst & Young, ki se <strong>je</strong> edino prijavilo, moralo vnaprej vedeti, kaj se od njih<br />
sploh pričaku<strong>je</strong>. Katičeva <strong>je</strong> poskušala pred mediji prikriti, da bo revizijo vodila Janja<br />
Skamlič, ki <strong>je</strong> vodilne v HSE leta 2016 oprala krivde <strong>za</strong>radi krivih naložb v TEŠ 6.<br />
Pojdimo po vrsti. Računsko sodišče <strong>je</strong><br />
potegnilo črto pod afero Litijska in v<br />
<strong>za</strong>ključnem poročilu potrdilo kršitve Zakona<br />
o javnih financah, s čimer <strong>je</strong> močno<br />
obremenilo nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko<br />
Švarc Pipan, finančnega ministra Klemna<br />
Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba.<br />
Poročali smo, da so se notranji revizorji Računskega<br />
sodišča znašli pod pritiskom nekdan<strong>je</strong><br />
generalne sekretarke Svobode Vesne Vuković, ki<br />
ima še vedno močan prikrit vpliv iz o<strong>za</strong>dja, a ji ni<br />
uspelo doseči, da bi se v poročilu izognili omembi<br />
zlasti finančnega ministra Boštjančiča, ki ga<br />
mnogi v teh dneh vidijo tudi kot morebitnega naslednika<br />
na mestu premierja, če bi moral Golob<br />
<strong>za</strong>radi kazenske ovadbe, ki jo <strong>je</strong> zoper n<strong>je</strong>ga vložila<br />
policija, odstopiti.<br />
Poročali smo, da <strong>je</strong> že notranja revizija na pravosodnem<br />
ministrstvu obremenila finančnega<br />
ministra in predsednika vlade do mere, ki bi v resnejših<br />
državah pomenila tudi preveliko politično<br />
breme in odhod obeh. Revizorka Su<strong>za</strong>na Hötzl se<br />
<strong>je</strong> znašla v nemilosti nove pravosodne ministrice<br />
Andre<strong>je</strong> Katič, ki <strong>je</strong> uradna naročnica dveh revizij,<br />
s katerima poskušajo ministra Boštjančiča oprati<br />
krivde. V Domovini smo že poročali, da gre v <strong>za</strong>devi<br />
Litijska <strong>za</strong> največjo afero te vlade, v kateri <strong>je</strong><br />
bilo iz proračuna – ob soglasju Goloba in Boštjančiča,<br />
čeprav sta vedela, da <strong>je</strong> to v nasprotju z <strong>za</strong>konom<br />
– ne<strong>za</strong>konito prerazpore<strong>je</strong>nih sedem milijonov<br />
evrov davkoplačevalskega denarja. Prav tako<br />
smo poročali o vlogi Urada <strong>za</strong> nadzor proračuna,<br />
ki delu<strong>je</strong> v okviru Ministrstva <strong>za</strong> finance in išče<br />
morebitne nepravilnosti notran<strong>je</strong> revizi<strong>je</strong>, ki jo <strong>je</strong><br />
opravila Hötzlova. Ker urad vodi Patricija Pergar<br />
iz kvote Svobode, Boštjančič prav<strong>za</strong>prav pregledu<strong>je</strong><br />
samega sebe.<br />
HITENJE PRI NAROČILU<br />
Danes razkrivamo o<strong>za</strong>d<strong>je</strong> druge, forenzične preiskave,<br />
ki jo <strong>je</strong> <strong>za</strong> slabih 50.000 evrov naročila<br />
Andreja Katič pri <strong>za</strong>sebnem pod<strong>je</strong>tju Ernst & Young<br />
Slovenija. Kot smo poročali pretekli teden, <strong>je</strong><br />
Ernst & Young pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>, ki izdelu<strong>je</strong> tudi recenzijo<br />
študi<strong>je</strong> o finančnih predpostavkah pro<strong>je</strong>kta JEK 2,<br />
ki jo <strong>je</strong> naročila GEN Energija. Uspelo nam <strong>je</strong> pridobiti<br />
listine, ki pričajo, kako so Golob, Boštjančič<br />
in Katičeva v uskla<strong>je</strong>ni akciji po hitrem postopku<br />
izbrali Ernst & Young; kako se jim <strong>je</strong> mudilo,<br />
kaže dejstvo, da <strong>je</strong> Saša Renko, vršilka dolžnosti<br />
na Ministrstvu RS <strong>za</strong> pravosod<strong>je</strong>, v petek, 26. julija<br />
2024, takoj po pre<strong>je</strong>mu <strong>za</strong>hteve Andre<strong>je</strong> Katič<br />
službi <strong>za</strong> javno naročilo podala <strong>za</strong>htevo, da nemudoma<br />
pripravijo vse potrebno <strong>za</strong> javno naročilo<br />
storitve forenzične preiskave. Še isti dan, po naših<br />
<strong>za</strong>nesljivih informacijah brez izkušenj s tega<br />
področja, <strong>je</strong> <strong>za</strong>posleni v omen<strong>je</strong>ni službi pripravil<br />
dokumentacijo z osnutkom pogodbe. Tukaj po<br />
besedah naših virov z ministrstva obstaja sum,<br />
da sta bila besedilo razpisa in osnutek pogodbe<br />
vnaprej pripravl<strong>je</strong>na pri izbranem ponudniku.<br />
Saša Renko <strong>je</strong> namreč dokumentacijo na <strong>za</strong>htevo<br />
Katičeve podpisala še isti dan zvečer, ob 19:04,<br />
ker jo <strong>je</strong> bilo treba nemudoma posredovati »potencialnim«<br />
izvajalcem te storitve.<br />
A Renkovi se <strong>je</strong> tistega dne vsaj dvakrat <strong>za</strong>lomilo,<br />
saj sta po naših informacijah dve uslužbenki<br />
<strong>za</strong>vrnili, da bi katera od njiju prevzela vlogo<br />
skrbnice pogodbe te storitve, nasprotovali pa sta<br />
tako <strong>za</strong>radi spornosti kot tudi vsebine samega postopka.<br />
Da <strong>je</strong> naročilo sporno, se <strong>je</strong> bržkone <strong>za</strong>vedala<br />
tudi Renkova, skrbnico pa <strong>je</strong> na koncu našla<br />
v Tei Pelc, nižji uradnici brez izkušenj, <strong>za</strong> katero<br />
<strong>je</strong> že Požareport pisal, da so jo kasne<strong>je</strong> nagradili<br />
z mestom vod<strong>je</strong> službe <strong>za</strong> javna naročila, čeprav<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
AKTUALNO<br />
41<br />
pogo<strong>je</strong>v <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev ni izpoln<strong>je</strong>vala.<br />
Katičeva jo <strong>je</strong> <strong>za</strong>to imenovala po pooblastilu.<br />
Zanimivo <strong>je</strong> še to, da <strong>je</strong> bil <strong>za</strong><br />
takšno redko, na pravosodnem ministrstvu<br />
do zdaj unikatno storitev potreben<br />
zgolj en dan, da so pristojni uslužbenci<br />
pripravili, pregledali in potrdili vso razpisno<br />
dokumentacijo, kar <strong>je</strong> po <strong>za</strong>tr<strong>je</strong>vanju<br />
naših virov nadvse nenavadno.<br />
Naročilo, vredno okrog 50.000<br />
evrov, pa ima še vrsto drugih skrb vzbujajočih<br />
podrobnosti. Že prvi pogled na<br />
vsebino povabila k oddaji ponudbe<br />
namreč pokaže, da <strong>je</strong> t. i. predmet naročila<br />
popolnoma nedoločen. »Izvedba<br />
forenzične preiskave postopka nakupa<br />
poslovne stavbe Litijska cesta 51 v Ljubljani«<br />
<strong>je</strong> vse, kar <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisano, ne da bi<br />
konkretizirali obseg te storitve, denimo<br />
vsaj okvirno število dokumentov, ki bi<br />
jih bilo treba preučiti, način izvedbe<br />
in omejitve pri izvajanju storitve. Povedano<br />
drugače, izvajalec, ki bi podal<br />
ponudbo, <strong>je</strong> moral torej iz enega stavka<br />
razbrati, <strong>za</strong> kakšen obseg dela gre in<br />
pod kakšnimi pogoji se bo ta storitev<br />
sploh izvajala. To <strong>je</strong> po <strong>za</strong>gotovilih naših<br />
virov na ministrstvu nemogoče. Če<br />
ponudnik nima na voljo niti osnovnih<br />
informacij, potemtakem vrednosti storitve<br />
ne more legitimno oceniti. Naši<br />
viri še dodajajo, da na pravosodnem ministrstvu<br />
niso našli niti pravne podlage<br />
<strong>za</strong> naročilo te storitve in so v rubriko<br />
»pravna podlaga« <strong>za</strong>pisali kar Zakon o<br />
javnem naročanju.<br />
V. d. generalne sekretarke Saša Renko se <strong>za</strong> naročen posel potrudi tudi pozno večer,<br />
podpis dokumentaci<strong>je</strong> ob 19:04.<br />
17. člen pogodbe <strong>za</strong> izvedbo forenzične preiskave, ki ga <strong>je</strong> pravosodna ministrica Andreja Katič<br />
skrivala pred javnostjo.<br />
Za takšno redko,<br />
na pravosodnem ministrstvu<br />
do zdaj unikatno storitev<br />
<strong>je</strong> bil potreben zgolj en dan,<br />
da so pristojni uslužbenci<br />
pripravili, pregledali<br />
in potrdili vso razpisno<br />
dokumentacijo.<br />
DOGOVORJENI ZA POSEL<br />
Renkova, ki <strong>je</strong> bila s strani Golobove<br />
vlade nato potr<strong>je</strong>na <strong>za</strong> polni mandat<br />
generalne sekretarke pravosodnega<br />
ministrstva, <strong>je</strong> očitno pripravl<strong>je</strong>na <strong>za</strong><br />
dobro plačano funkcijo pogoltniti marsikaj,<br />
tudi to, da bi se sama znašla pod<br />
drobnogledom kakšne notran<strong>je</strong> ali zunan<strong>je</strong><br />
revizi<strong>je</strong>. Ko so na pravosodnem<br />
ministrstvu v petek, 27. julija, na hitro<br />
pripravili, potrdili in na koncu podpisali<br />
(ob 19:04 zvečer) razpisno dokumentacijo<br />
<strong>za</strong> to forenzično preiskavo, so v<br />
ponedel<strong>je</strong>k povabila k oddaji ponudbe<br />
posredovali trem vnaprej izbranim<br />
pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>m: Pricewaterhouse Slovenija,<br />
Forvis Ma<strong>za</strong>rs Slovenija in Ernst & Young<br />
Slovenija.<br />
Za oddajo ponudbe, brez prej navedenih<br />
jasnih elementov naročila, so<br />
imela pod<strong>je</strong>tja na voljo nepojasn<strong>je</strong>no in<br />
nenavadno malo časa, samo tri delovne<br />
dni. Ponudbo <strong>je</strong> oddalo le pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> Ernst<br />
& Young Slovenija, ki <strong>je</strong> na koncu posel<br />
tudi dobilo. Drugi dve pod<strong>je</strong>tji se na poziv<br />
sploh nista odzvali. Naši viri pravijo,<br />
da <strong>je</strong> bil posel z Ernst & Young očitno<br />
že vnaprej dogovor<strong>je</strong>n, saj bi drugače<br />
svojo ponudbo težko oblikovali v pičlih<br />
treh dneh, posebej ob dejstvu, da ministrstvo<br />
ni opredelilo niti predmeta niti<br />
obsega storitve.<br />
Sumljivih okoliščin <strong>je</strong> še več. Ernst<br />
& Young <strong>je</strong> <strong>za</strong> storitev ponudil točno<br />
tolikšno ceno, kolikor <strong>je</strong> imelo pravosodno<br />
ministrstvo na voljo rezerviranih<br />
sredstev. Če bi oddali višjo ponudbo,<br />
bi moral biti razpis ver<strong>je</strong>tno ponovl<strong>je</strong>n.<br />
Viri iz enega od pod<strong>je</strong>tij, ki na koncu ni<br />
posredovalo ponudbe, so nam razložili,<br />
da na podlagi podatkov iz povabila<br />
sploh ni bilo mogoče razbrati, kaj ministrstvo<br />
pričaku<strong>je</strong>. V sporne politične<br />
aktivnosti pa niso želeli vstopiti. Pri<br />
Ernst & Young so torej morali biti dogovor<strong>je</strong>ni<br />
vnaprej, da so lahko postavili<br />
ceno in se ob tem še strinjali z iz<strong>je</strong>mno<br />
kratkim rokom preiskave.<br />
V oči bode tudi dejstvo, da <strong>je</strong> vodja<br />
področja forenzičnih preiskav pri Ernst<br />
& Young elektrooligarhom in visokim<br />
političnim krogom dobro poznana Janja<br />
Skamlič, ki <strong>je</strong> v preteklosti opravljala<br />
posle <strong>za</strong> Boruta Jamnika. Po naših informacijah<br />
<strong>je</strong> tudi <strong>za</strong>radi tega Andreja<br />
Katič dolgo prikrivala, kdo <strong>je</strong> izvajalec<br />
naročene forenzične preiskave <strong>za</strong> posel<br />
na Litijski. Razkrila jih <strong>je</strong> šele na podlagi<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
42 AKTUALNO<br />
Izvajalec, ki bi podal<br />
ponudbo, <strong>je</strong> moral iz enega<br />
stavka razbrati, <strong>za</strong> kakšen<br />
obseg dela gre in pod<br />
kakšnimi pogoji se bo ta<br />
storitev sploh izvajala.<br />
ARHIV DOMOVINE<br />
<strong>za</strong>hteve po Zakonu o dostopu do informacij<br />
javnega značaja, izka<strong>za</strong>lo pa se <strong>je</strong>,<br />
da gre prav <strong>za</strong> Skamličevo.<br />
Katičeva sicer še naprej uspešno<br />
skriva podatke o drugih izvajalcih –<br />
preiskovalcih, in to kljub temu, da so<br />
<strong>za</strong> svojo storitev plačani iz državnega<br />
proračuna. Iz dokumenta, ki nam ga<br />
<strong>je</strong> uspelo pridobiti, izhaja, da <strong>je</strong> Janja<br />
Skamlič navedena kot vodja preiskovalne<br />
ekipe, hkrati pa <strong>je</strong> tudi forenzični<br />
računovodja. V 40 dneh naj bi zdaj opravila<br />
novo revizijo, čeprav <strong>je</strong> Su<strong>za</strong>na<br />
Hötzl <strong>za</strong> to potrebovala skoraj pol leta,<br />
n<strong>je</strong>no poročilo pa <strong>je</strong> obsegalo več kot sto<br />
strani. Še več, Janji Skamlič <strong>je</strong> v imenu<br />
Ernst & Young podelila praktično vsa<br />
pooblastila, saj lahko metode in tehnike,<br />
ki jih bo uporabljala pri svo<strong>je</strong>m<br />
delu, izbere sama, kar v praksi pomeni,<br />
da lahko dostopa do vseh podatkov<br />
in informacij oziroma prosto izbira, od<br />
koga in na kakšen način bo pridobila<br />
podatke, kako jih bo pri svojih <strong>za</strong>ključkih<br />
upoštevala. Naši viri pravijo, da to<br />
samo po sebi kliče po korupciji, saj <strong>je</strong><br />
državni organ pod krinko »preiskave«<br />
odprl vrata <strong>za</strong>sebnemu pod<strong>je</strong>tju, ki lahko<br />
brez nadzora rovari po pisarnah in<br />
dokumentih ministrstva.<br />
ZGODBA SE PONAVLJA<br />
Janja Skamlič <strong>je</strong> bila sicer nekoč <strong>za</strong>poslena<br />
na Zavarovalnici Triglav, znana<br />
pa <strong>je</strong> iz številnih afer in <strong>za</strong>kulisnih iger,<br />
ki jih <strong>je</strong> spretno odigrala na gospodarsko-političnem<br />
odru. Naši viri opo<strong>za</strong>rjajo,<br />
da <strong>je</strong> bila že pred desetlet<strong>je</strong>m<br />
aktivno vpeta v rušen<strong>je</strong> tedan<strong>je</strong> in imenovanja<br />
nove uprave Zavarovalnice Triglav.<br />
Igro <strong>je</strong> vodil takratni predsednik<br />
nadzornega sveta <strong>za</strong>varovalnice Borut<br />
Jamnik, ki <strong>je</strong> kasne<strong>je</strong> <strong>za</strong> predsednika<br />
uprave <strong>za</strong>varovalnice ustoličil Matjaža<br />
Rakovca, kranjskega župana in vidnega<br />
člana Socialnih demokratov, in to kljub<br />
številnim sumom nepravilnosti, ki so<br />
bremenili Rakovca. Revizijo <strong>je</strong> v tistem<br />
času opravljala prav Janja Skamlič.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
Saga o stavbi na Litijski se kar nadalju<strong>je</strong>.<br />
Znana <strong>je</strong> še iz ene razvpite revizi<strong>je</strong>,<br />
in sicer skupine HSE leta 2016. Računsko<br />
sodišče <strong>je</strong> namreč januarja 2016<br />
izdalo poročilo, ki <strong>je</strong> obravnavalo ukrepe<br />
pri reviziji obvladovanja denarnih<br />
tokov skupine HSE <strong>za</strong>radi investici<strong>je</strong> v<br />
blok 6 (TEŠ 6). <strong>Šlo</strong> <strong>je</strong> <strong>za</strong> razvpito afero,<br />
ki jo <strong>je</strong> takratna oblast z vodilnimi v<br />
HSE poskušala na vse načine pomesti<br />
pod preprogo. Ugotovitve Računskega<br />
sodišča so hudo obremenile Stojana Nikolića,<br />
Črta Slokana in Uroša Podobnika,<br />
tedaj vodilne v HSE, prej <strong>za</strong>poslene<br />
na Zavarovalnici Triglav, torej sodelavce<br />
Jan<strong>je</strong> Skamlič. Računsko sodišče<br />
<strong>je</strong> od družbe HSE <strong>za</strong>htevalo preveritev<br />
odškodninske odgovornosti organov<br />
upravljanja in nadzora družb HSE in<br />
TEŠ, ki so sodelovali pri izvedbi investici<strong>je</strong><br />
v blok 6, in preveritev možnosti<br />
vložitve odškodninskih tožb, <strong>za</strong>to<br />
<strong>je</strong> <strong>za</strong>htevalo revizijo. Znano <strong>je</strong>, da <strong>je</strong><br />
Skamličeva s sporno revizijo svo<strong>je</strong> nekdan<strong>je</strong><br />
tesne sodelavce in kolege oprala<br />
vseh odškodninskih in drugih odgovornosti.<br />
Kot kaže, se scenarij zdaj, ko<br />
so se elektrooligarhi znova znašli pod<br />
drobnogledom revizor<strong>je</strong>v Računskega<br />
sodišča, ponavlja.<br />
Poznavalci ocenju<strong>je</strong>jo, da bi moral<br />
finančni minister Boštjančič na podlagi<br />
revizij Računskega sodišča in veljavne<br />
notran<strong>je</strong> revizi<strong>je</strong> nemudoma odstopiti.<br />
Dvo<strong>je</strong>c Golob-Boštjančič zdaj stavi na<br />
Janjo Skamlič, da ju reši pred sicer <strong>za</strong>konsko<br />
jasno in očitno odgovornostjo.<br />
Viri nas še opo<strong>za</strong>rjajo, da aktualna oblast<br />
tepta pravno državo tudi s tem, ker<br />
se na podlagi ugotovitev še vedno ne<br />
izvaja nobena revizija na finančnem<br />
ministrstvu. Urad <strong>za</strong> nadzor proračuna<br />
bi ob ugotovl<strong>je</strong>nih kršitvah Računskega<br />
sodišča moral revizijo izvesti že po uradni<br />
dolžnosti.<br />
<br />
Znano <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> Skamličeva<br />
s sporno revizijo svo<strong>je</strong><br />
nekdan<strong>je</strong> tesne sodelavce<br />
in kolege oprala<br />
vseh odškodninskih<br />
in drugih odgovornosti.<br />
Se scenarij zdaj, ko so se<br />
elektrooligarhi znova znašli<br />
pod drobnogledom<br />
revizor<strong>je</strong>v Računskega<br />
sodišča, ponavlja?
Kolumna<br />
Zdrahe nas<br />
pehajo V ZAKOTJE<br />
JU3 2052<br />
Letos sem kar nekaj časa prebila v bolnišnični postelji. Tam ima človek<br />
<strong>za</strong> razmišljan<strong>je</strong> na voljo dneve in noči. Tudi prioritete se <strong>za</strong>radi strahu,<br />
kaj bo, če bo diagno<strong>za</strong> nepri<strong>je</strong>tna, krepko premešajo.<br />
43<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
Bolnišnica <strong>je</strong> prostor, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> pomembno<br />
zgolj zdrav<strong>je</strong>. Tam se<br />
naučiš spoštovati zdravnike in<br />
tudi drugo oseb<strong>je</strong>. Ker samo, če<br />
si zdrav, lahko gore premikaš, stojiš na<br />
glavi in se veseliš živl<strong>je</strong>nja! Moram pa<br />
reči, da so si tako popularno pravico do<br />
popolnega »odklopa« mo<strong>je</strong> vesele sive<br />
celice privoščile edinole med narkozo.<br />
Bolj kot se <strong>je</strong> bližal trenutek, da<br />
bom odšla domov, bolj so se <strong>za</strong>čele motati<br />
po glavi tudi druge reči. In ko se <strong>je</strong><br />
to zgodilo, sem vedela, da spet držim<br />
Boga <strong>za</strong> brado.<br />
LAHKO POLITIK TVITA?<br />
Nedavno tega <strong>je</strong> mlajši politik <strong>za</strong>pisal:<br />
»Slovenija potrebu<strong>je</strong> desnosredinsko<br />
vlado, ki bo manj tvitala in bolj pomirjala.«<br />
Zmajala sem z glavo! Samo tega<br />
ne! Če <strong>je</strong> politik kolikor toliko pameten,<br />
bo tvital. Ker le tako bodo lahko državljani<br />
ob grozljivi medijski sceni, ki jo<br />
imamo, izvedeli, kaj se v državi sploh<br />
dogaja! Tisti, ki ne bo tvital, ki bo tiho,<br />
si bo žagal vejo, na kateri bo sedel.<br />
Pogosto se sprašu<strong>je</strong>m, <strong>za</strong>kaj <strong>za</strong> vraga<br />
javna beseda najbolj moti skrajneže.<br />
Je to <strong>za</strong>to, ker se jim nadzor nad (prilago<strong>je</strong>nimi)<br />
informacijami <strong>za</strong>čne izmikati<br />
iz rok? Sprašu<strong>je</strong>m se, kakšne sorte<br />
politik <strong>je</strong> tisti, ki jih uboga. Mlačen?<br />
Upogljiv? Brez barve, vonja in okusa?<br />
Všečni politiki me še nikoli niso <strong>za</strong>nimali.<br />
Na naslednjih volitvah bom dala<br />
glas tistemu, ki bo obljubil, da bo pometel<br />
z birokrati, oklestil javni sektor, znižal<br />
davke, prisilil ZZZS, da bo plačevala<br />
zdravstvene usluge ne glede na to, ali bo<br />
bolnik obiskal <strong>za</strong>sebnega zdravnika ali<br />
državnega; tistemu, ki bo pometel z vsil<strong>je</strong>no<br />
»svobodo«! Bogdaj, da se streznijo<br />
tudi drugi volivci!<br />
JE ZA ODTUJENOST<br />
RES KRIV KAPITALIZEM?<br />
Nekoč, ko so bili avtomobili še bele<br />
vrane, smo se prijatelji pogosto zmenili<br />
<strong>za</strong> ogled operne predstave. Vsak <strong>je</strong> dal<br />
malo <strong>za</strong> bencin, in ko <strong>je</strong> bilo prireditve<br />
Levo-desne zdrahe,<br />
ki jih netijo tisti, ki imajo od<br />
njih koristi, nas pehajo<br />
v skrajno <strong>za</strong>kot<strong>je</strong>.<br />
konec, smo šli še na »drink«. Skupaj<br />
smo malo ponergali in preživeli lep večer.<br />
Spominjam se časov, ko se ni dalo<br />
dobiti prave kave. Tista, ki <strong>je</strong> imela srečo,<br />
da jo <strong>je</strong> izvohala, <strong>je</strong> povabila k sebi<br />
prijateljice. Tako kot <strong>je</strong> prava kava dišala<br />
takrat, ni ne prej ne potem. Tudi otroci<br />
so, zlasti če so bili doma iz bolj oddal<strong>je</strong>nih<br />
kra<strong>je</strong>v, hodili v šolo v gruči, da so<br />
se počutili bolj varne, pa še prijateljstva<br />
so se kovala. Danes otroka pripel<strong>je</strong>jo v<br />
šolo starši in <strong>za</strong>to avtomatično odpadejo<br />
številna medvrstniška druženja ...<br />
Ljud<strong>je</strong> smo iskali bližino predvsem<br />
<strong>za</strong>to, da nismo bili sami. Televizorji so<br />
bili redki, interneta še ni bilo. V našem<br />
kraju smo imeli kup gostiln, v eni se <strong>je</strong><br />
plesalo ob sredah, petkih in sobotah.<br />
Ver<strong>je</strong>tno ne <strong>za</strong>radi lepega vremena.<br />
Ko so Žiri obiskali različni predavatelji,<br />
<strong>je</strong> bila dvorana s 500 sedeži zmeraj<br />
nabito polna. Enako tudi, ko so popotniki<br />
predstavljali potopise, pisatelji svo<strong>je</strong><br />
knjige.<br />
Danes potrebe po druženju ni več,<br />
ker smo samo<strong>za</strong>dostni, prepričani, da<br />
se na spletu dobi vse, kar si srce poželi.<br />
Je kriv človek ali kapitalizem? Je krivo<br />
preobil<strong>je</strong> (ponudbe)?<br />
KULTURA IN PREPIRI<br />
Kar pomnim, kultura še nikoli ni bila<br />
tako prorežimska, kot <strong>je</strong> danes. Vtikan<strong>je</strong><br />
korenja v vagino in seksualno-sadistična<br />
razstava v glavnem mestu so<br />
deležni vse pozornosti. Žiga Turk <strong>je</strong><br />
med drugim <strong>za</strong>pisal: »Če bi umetnost<br />
financirali bogati ljud<strong>je</strong>, bi vanjo projicirali<br />
svo<strong>je</strong> vrednote in bi <strong>za</strong> kulturnimi<br />
dogodki stali s svojim imenom. Odkar<br />
'umetnost' s tujim denar<strong>je</strong>m financira<br />
uradništvo, se vanjo projicirajo 'vrednote'<br />
povprečnežev.«<br />
Dr. Igor Lukšič pa <strong>je</strong> dodal, da tiči<br />
težava v dejstvu, da bogati ne financirajo.<br />
Kako bi bilo videti neko osnovno<br />
sodelovan<strong>je</strong> med kapitalom in literaturo<br />
v praksi? Tisti, ki imajo malo več pod<br />
palcem, bi svo<strong>je</strong> poslovne partner<strong>je</strong> <strong>za</strong><br />
novo leto obdarili s knjigami, lahko tudi<br />
mojimi. Ne bi bila to zelo iz<strong>je</strong>mna pote<strong>za</strong>,<br />
ki bi tlakovala pot od všečnih besed<br />
k prijaznim dejan<strong>je</strong>m?<br />
Zadn<strong>je</strong> dni <strong>je</strong> tudi moja dobra volja<br />
precej <strong>za</strong>nihala. Kako se to fino sliši,<br />
kajne, ministrica <strong>za</strong> zdravstvo? Pa saj bi<br />
bilo tega »nihanja« pri nas tudi sicer komaj<br />
kaj, če ne bi sejali prepirov s podobno<br />
vnemo, kot sadimo krompir spomladi.<br />
Pregovor, k<strong>je</strong>r se prepirata dva, tretji<br />
dobiček ima, rodi bogato letino!<br />
Levo-desne zdrahe, ki jih netijo tisti,<br />
ki imajo od njih koristi, nas pehajo v skrajno<br />
<strong>za</strong>kot<strong>je</strong>. Prepiri, ki niso vredni omembe,<br />
grenijo medsebojne odnose znotraj<br />
družine, med sosedi, na ravni države.<br />
Samo ščepec dobre vol<strong>je</strong> bi potrebovali,<br />
da bi se usedli in se pogovorili! Kakšni<br />
bedaki smo, da tega ne storimo! <br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
44<br />
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />
Pogum in drznost neizkušenih<br />
AVSTRIJSKIH VOJAKOV (18. del)<br />
Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali na številna bojišča. Mnogi od njih<br />
se niso nikoli več vrnili. Objavljamo njihove misli, opisu<strong>je</strong>mo dogodke, ki so jih <strong>za</strong>znamovali, in skrbi,<br />
ki jim niso dale spati. Predstavljamo vam dogodke krvavega 26. avgusta 1914.<br />
DR. VALENTIN AREH<br />
SHUTTERSTOCK<br />
26. so poleg Ukrajincev<br />
avgusta 1914 so potekali<br />
siloviti boji <strong>za</strong><br />
vas Skwar<strong>za</strong>wa, k<strong>je</strong>r<br />
živeli pretežno Poljaki. Tam so nekoč<br />
imeli lepo katoliško cerkev, ki jo lahko<br />
še danes vidimo, a zgolj v ruševinah,<br />
saj <strong>je</strong> sov<strong>je</strong>tska oblast leta 1945 izgnala<br />
vse tamkaj živeče Poljake. Oberst Richard<br />
Mayer, poveljnik mariborskega<br />
47. pešpolka, <strong>je</strong> vodil boj mariborskih<br />
Nemcev, ki so se kljub hudim izgubam<br />
junaško borili. Čeprav jih <strong>je</strong> več<br />
sto obležalo na bojnem polju, se niso<br />
umaknili. Korak <strong>za</strong> korakom, iz <strong>za</strong>klona<br />
v <strong>za</strong>klon, so prodirali proti ruskim<br />
strelskim jarkom. Ko so prodrli le 800<br />
korakov do vasi, so izčrpani obstali.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
POMOČ CELJSKEGA PEŠPOLKA<br />
Poveljstvo 28. divizi<strong>je</strong> jim <strong>je</strong> okoli desete<br />
ure dopoldne poslalo okrepitve, dva<br />
bataljona celjskega 87. pešpolka. Eden<br />
od Slovencev <strong>je</strong> kasne<strong>je</strong> opisoval: »Pospešili<br />
smo korake. Vedno glasnejše <strong>je</strong><br />
udarjalo grmen<strong>je</strong> na naša ušesa; vedno<br />
bliž<strong>je</strong> smo šli proti bojni črti. Iz daljave<br />
se <strong>je</strong> slišalo tudi pokan<strong>je</strong> pušk. Za<br />
hip <strong>je</strong> bil ogenj močnejši, a hitro malo<br />
po<strong>je</strong>njal, da kasne<strong>je</strong> s toliko hujšo silo<br />
izbruhne … Daljnogled <strong>je</strong> hodil iz rok v<br />
roke in opazovali smo giban<strong>je</strong> na našem<br />
desnem krilu. Gledali smo, kako dobro<br />
<strong>za</strong>devajo naši poljski topovi sovražno<br />
baterijo, ki <strong>je</strong> bila skrita pri neki pristavi<br />
v bližini vasi Skwar<strong>za</strong>wa … Dolgo časa<br />
<strong>je</strong> trajal dvoboj med našim in njihovim<br />
topništvom in končni uspeh <strong>je</strong> bil, da <strong>je</strong><br />
pričela goreti vas Skwar<strong>za</strong>wa, <strong>za</strong> katero<br />
se <strong>je</strong> boril naš spodn<strong>je</strong>šta<strong>je</strong>rski polk.<br />
Prihajati so pričeli ran<strong>je</strong>nci izpred vasi.<br />
Neki četovodja, doma blizu Celja, <strong>je</strong><br />
dospel k nam ter me poprosil vode. Ponudil<br />
sem mu jo. S slastjo jo <strong>je</strong> pogoltnil.<br />
Ran<strong>je</strong>n <strong>je</strong> bil v nogo, da ga <strong>je</strong> moral pri<br />
hoji podpirati tovariš. Ustavil se <strong>je</strong> pri<br />
nas, ker <strong>je</strong> bil <strong>za</strong>čul slovensko govorico.<br />
Pravil nam <strong>je</strong>, kaj počnejo naši slovenski<br />
fant<strong>je</strong> v ognju. Pravil <strong>je</strong>: ›Moj polk <strong>je</strong><br />
v ognju že od desete ure zjutraj. Ves čas<br />
nas <strong>je</strong> neprestano <strong>za</strong>sipal sovražnik z<br />
dež<strong>je</strong>m krogel in šrapnelov. Bilo <strong>je</strong> to na<br />
distanci 800 korakov pred vasjo. Naši<br />
fant<strong>je</strong>, znani kot dobri strelci, so streljali<br />
dobro; jaz sem bil kot podčastnik<br />
<strong>za</strong> fronto ter sem imel priliko opazovati<br />
učinek naših krogel. Marsikatera ruska<br />
čepica <strong>je</strong> zdrknila na zemljo in glava <strong>je</strong><br />
klonila v strelnem jarku. Rusi so imeli v<br />
vasi mnogo rezerve.‹«<br />
»Med strahovitim padan<strong>je</strong>m<br />
sovražnih krogel iz topov in<br />
pušk smo napredovali korak<br />
<strong>za</strong> korakom.«<br />
NA POMOČ<br />
PRIHAJAJO TUDI KOROŠCI<br />
Poleg dveh bataljonov celjskega polka<br />
so na krvavo bojišče poveljniki poslali<br />
še koroški 8. lovski bataljon, ki ga <strong>je</strong><br />
sestavljalo 85 odstotkov Nemcev in 15<br />
odstotkov Slovencev. Poveljniki so prvi<br />
tekli v napad in številni so smrtno <strong>za</strong>deti<br />
obležali. Slovenci, mariborski in koroški<br />
Nemci so drug ob drugem vztrajali pred<br />
vasjo Skwar<strong>za</strong>wa in prodrli 500 korakov<br />
do vasi. Ker so avstrijski vojaki ves dan<br />
vztrajno napredovali in se bližali ruskim<br />
strelskim jarkom, so se Rusi odločili <strong>za</strong><br />
splošni napad. V jurišu na Avstrijce <strong>je</strong><br />
bilo ubitih na stotine Rusov.<br />
»Med strahovitim padan<strong>je</strong>m sovražnih<br />
krogel iz topov in pušk smo napredovali<br />
korak <strong>za</strong> korakom. Naš polk <strong>je</strong><br />
drvel vedno naprej, kljub silnim izgubam,<br />
ki nam jih <strong>je</strong> <strong>za</strong>dal ki<strong>je</strong>vski arti-
110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE 45<br />
lerijski polk … Seveda smo tudi mi zelo<br />
krepko odgovarjali. Sovražnik <strong>je</strong> vedno<br />
pošiljal nove čete v naše močno zredčene<br />
bojne vrste. Veliko tovarišev <strong>je</strong> bilo<br />
ran<strong>je</strong>nih in ubitih,« se <strong>je</strong> spominjal eden<br />
od vojakov.<br />
HUDE IZGUBE<br />
DVEH CELJSKIH BATALJONOV<br />
Da bi prodrli preko ruskih položa<strong>je</strong>v, <strong>je</strong><br />
poveljstvo ljubljanske 28. divizi<strong>je</strong> sklenilo<br />
sprožiti nov napad le nekaj kilometrov<br />
stran, ob cesti Lviv–Zolozhiv. Generalmajor<br />
Ludwig von Fabini <strong>je</strong> uka<strong>za</strong>l enotam,<br />
naj napredu<strong>je</strong>jo proti Zolozhivu. Po<br />
pričevanju Celjanov so v boj tistega dne<br />
stopili šele pozno popoldne, ob 16.30.<br />
Izvedli so juriš na ruske strelske jarke<br />
tik ob cesti Lviv–Zolozhiv. Dobro vkopani<br />
Rusi so jih pričakali s strojničnim<br />
ogn<strong>je</strong>m. Zaradi strojnic in topništva sta<br />
oba bataljona utrpela grozljive izgube.<br />
Franc Kočevar, pripadnik 87.<br />
pešpolka, 33-letni Šta<strong>je</strong>rec, ro<strong>je</strong>n v<br />
vasi Stran<strong>je</strong> med Sevnico in Krškim,<br />
<strong>je</strong> tisti dan v dnevnik <strong>za</strong>pisal, da se jih<br />
<strong>je</strong> od 2.600 mož iz boja vrnilo le 192,<br />
drugi so bili ubiti, ran<strong>je</strong>ni in pogrešani.<br />
Trdil <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> bitka trajala pet ur in<br />
v tem času <strong>je</strong> kar dve tretjini moštva<br />
obležalo na bojnem polju … Med ubitimi<br />
v celjskem polku sta se v časopisih<br />
omenjala tudi major Jaroslav Leneček<br />
in poročnik Rudolf Kurner. Po analizi<br />
»Rusi so množično bežali<br />
in naši fant<strong>je</strong> se niso hoteli<br />
umakniti, z izgovorom, da<br />
uka<strong>za</strong> niso pre<strong>je</strong>li.«<br />
uradnih vojaških podatkov o izgubah<br />
lahko ugotovimo, da so bili ti podatki<br />
pretirani, saj so vključevali tudi vse<br />
pogrešane vojake, ki so se v kaosu na<br />
bojišču izgubili, nato pa znova priključili<br />
celjskemu pešpolku. Padla ali<br />
ran<strong>je</strong>na <strong>je</strong> bila v resnici tretjina vseh<br />
mož, kar pa vseeno govori o iz<strong>je</strong>mno<br />
hudih izgubah.<br />
Slovenski časopisi so objavili tudi<br />
zgodbo ran<strong>je</strong>nca, ki so ga pripeljali na<br />
Dunaj: »V sobi <strong>je</strong> ležal ran<strong>je</strong>ni rezervist<br />
korporal 87. infanterijskega pešpolka<br />
3. zbora. Pripovedu<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> stal junaški<br />
pešpolk celjski dne 26. avgusta v ognju.<br />
Imeli so precejšn<strong>je</strong> izgube, bili so močno<br />
pri<strong>za</strong>deti, ampak umaknili se niso<br />
kljub veliki premoči sovražnika. ›Bilo<br />
<strong>je</strong> strašno,‹ pravi ran<strong>je</strong>nec, ki ima celo<br />
roko v povoju. Ponoči <strong>je</strong> bilo treba obve<strong>za</strong>lišče<br />
<strong>za</strong>pustiti in pri tej priliki <strong>je</strong> padlo<br />
več naših težko ran<strong>je</strong>nih Rusom v roke.<br />
›Ali veste, kaj se <strong>je</strong> zgodilo z Vašimi tovariši?‹<br />
›Ne vem; ko smo pogledali proti<br />
poljskemu la<strong>za</strong>retu, <strong>je</strong> nastal tam ogenj.<br />
Ali so Rusi la<strong>za</strong>ret <strong>za</strong>žgali ali razstrelili,<br />
ne vem. Morda so reveži zgoreli.‹«<br />
ZAVRNILI UKAZ ZA UMIK<br />
Zaradi velikih izgub nemških in slovenskih<br />
čet <strong>je</strong> poveljnik graškega korpusa<br />
von Geldern izdal ukaz <strong>za</strong> splošni<br />
umik. Poveljstvo korpusa <strong>je</strong> signaliziralo<br />
umik že ob 17.30, vendar <strong>je</strong> del enot<br />
ignoriral ukaz. Nemci in Slovenci iz<br />
mariborskega in celjskega pešpolka so<br />
se še naprej fanatično borili z Rusi, prsi<br />
v prsi. Južno od vasi Skwar<strong>za</strong>wa so napredovali<br />
vse do ruskih strelskih jarkov<br />
in jih <strong>za</strong>čeli <strong>za</strong>vzemati enega <strong>za</strong> drugim.<br />
Rusi so bežali. To <strong>je</strong> našim vojakom<br />
dalo takšen <strong>za</strong>gon, da se niso hoteli več<br />
ustaviti. Zavrnili so ukaze <strong>za</strong> umik in<br />
nadal<strong>je</strong>vali boj.<br />
»Niso se umaknili. Ver<strong>je</strong>li so, da<br />
jim manjka samo še malo do popolne<br />
zmage. Rusi so množično bežali in naši<br />
fant<strong>je</strong> se niso hoteli umakniti, z izgovorom,<br />
da uka<strong>za</strong> niso pre<strong>je</strong>li,« <strong>je</strong> kasne<strong>je</strong><br />
razlagal eden od koroških veteranov.<br />
Naši vojaki so izčrpani, brez vode<br />
in hrane vse do večera še vedno trmasto<br />
vztrajali v boju. Še pred nočjo so poskušali<br />
vdreti v gorečo vas Skwar<strong>za</strong>wa,<br />
vendar jim to ni uspelo. V bojih <strong>je</strong> padel<br />
tudi poveljnik mariborskega bataljona.<br />
Na stotine trupel <strong>je</strong> ležalo na suhi<br />
in prašni zemlji. V okolici so gorele<br />
številne vasi in kmeti<strong>je</strong>. Črn dim se <strong>je</strong><br />
dvigal visoko v nebo.<br />
<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
46<br />
SLEDI MOJIH POTI<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
KAPITANOV KLJUČ<br />
še vedno buri duhove (Rex 2)<br />
V prejšnji številki sem napisal nekaj podrobnosti o italijanski ladji velikanki Rex, potopl<strong>je</strong>ni<br />
v našem morju. Na ladji naj bi bilo veliko dragocenosti, ki so jih Nemci nakradli<br />
med okupacijo Trsta. Menda so marsikaj z vlaki poslali v Nemčijo, marsikaj pa so skrili<br />
prav na to ladjo. Ob podatkih, ki sem jih pridobil iz obsežne italijanske monografi<strong>je</strong>, <strong>je</strong><br />
seveda <strong>za</strong>čela na veliko delovati tudi domišljija.<br />
Na spletu lahko preberemo, kaj<br />
se <strong>je</strong> zgodilo, ko <strong>je</strong> Rex nasedel<br />
v plitvini med Koprom in<br />
Izolo. Takole piše:<br />
»Parti<strong>za</strong>nski obveščevalci so novico<br />
sporočili <strong>za</strong>veznikom in 8. septembra<br />
1944 <strong>je</strong> odletelo šest angleških lovskih<br />
bombnikov Beaufighters iz baze v Falconaru<br />
z namenom, da uničijo Rex. Ob<br />
11 dopoldne so ga <strong>za</strong>čeli v nizkih letih<br />
obstrel<strong>je</strong>vati, uro in pol kasne<strong>je</strong> pa <strong>je</strong><br />
številčno močnejša skupina letal ponovno<br />
napadla Rex, ki <strong>je</strong> <strong>za</strong>čel goreti<br />
in se <strong>je</strong> kmalu zvrnil na levi bok. Med<br />
peto in šesto uro popoldne so letala že<br />
tretjič napadla Rex, vendar so povzročili<br />
le zmedo med ribiškimi barkami, ki<br />
so se zbrale okrog gorečega relikta. Še<br />
kakšen dan so goreli ostanki te ogromne<br />
lad<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> kot <strong>za</strong>dnja nastradala v<br />
skupini velike italijanske potniške flote.<br />
Julija 1948 se <strong>je</strong> <strong>za</strong>čela <strong>za</strong>dnja operacija<br />
razkosan<strong>je</strong> Rexa, dvig delov na obalo in<br />
odvoz v <strong>je</strong>seniško žele<strong>za</strong>rno. Akcija <strong>je</strong><br />
trajala deset let in <strong>je</strong> bila <strong>za</strong>upana splitski<br />
družbi Brodospas, ki ji <strong>je</strong> od leta 1953<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
Med prečrpavan<strong>je</strong>m nafte<br />
se <strong>je</strong> zgodila nesreča! Iz lad<strong>je</strong><br />
so naenkrat bruhnili plameni<br />
in <strong>za</strong>čela <strong>je</strong> goreti.<br />
Skoraj tako goreti kot ob<br />
bombardiranju leta 1944.<br />
pomagal tudi 'Veli Jože', novo pridobl<strong>je</strong>no<br />
plavajoče dvigalo.«<br />
Ladja velikanka <strong>je</strong> v<br />
resnici gorela dvakrat.<br />
NAJVEČJI VOJNI PLEN<br />
Ladjo so hoteli z velikim dvigalom<br />
dvigniti, a se <strong>je</strong> pri tem odlomila in <strong>je</strong> del<br />
Rexa potonil še globl<strong>je</strong>, zgornji železni<br />
del pa <strong>je</strong> res končal v žele<strong>za</strong>rni. Ko sem<br />
zbiral podrobne podatke <strong>za</strong> knjigo, me<br />
<strong>je</strong> izolski prijatelj Marjan Kralj opozoril<br />
na <strong>za</strong>pis v Primorskih novicah. Andrej<br />
Comino se <strong>je</strong> Rexa spominjal takole:<br />
»Kot veste, <strong>je</strong> nastalo na širšem tržaškem<br />
območju po vojni tako imenovano<br />
S. T. O., Svobodno tržaško ozeml<strong>je</strong>,<br />
<strong>za</strong> katero se dolga leta ni vedelo,<br />
komu naj pripada: Italiji ali Jugoslaviji.<br />
Razdel<strong>je</strong>no <strong>je</strong> bilo na cono A in cono<br />
B. Vsekakor <strong>je</strong> več let med obema državama<br />
vladala neke vrste napetost,<br />
seveda pa tudi med conama. Lahko bi<br />
celo rekli, da nas <strong>je</strong> v nekem pogledu<br />
povezoval in obenem ločeval prav Rex.<br />
Potopl<strong>je</strong>na ladja <strong>je</strong> bila največji predvojni<br />
italijanski ponos, hkrati pa tudi<br />
največji slovenski vojni plen.<br />
Nekega dne smo na vojaškem poveljstvu<br />
v Kopru dobili prošnjo, da si želi<br />
italijanska delegacija ogledati razbitine<br />
Rexa. Moji nadre<strong>je</strong>ni so sklicali sestanek<br />
in se posvetovali z nami, ali naj to<br />
Italijanom dovolimo ali ne. Zmagala <strong>je</strong><br />
zmernejša struja. Tako se <strong>je</strong> pomladi<br />
leta 1946 pojavil v naših ozemeljskih<br />
vodah italijanski čoln s tremi potapljači.<br />
Preiskovan<strong>je</strong> Rexa smo jim omejili na<br />
dve uri in jim <strong>za</strong>bičali, da s potopl<strong>je</strong>ne<br />
lad<strong>je</strong> ne smejo odnesti niti šivanke.<br />
Zdi se mi, da se <strong>je</strong> takrat potapljač<br />
lahko <strong>za</strong>držal pod vodo največ pol ure.<br />
Po dveh urah so bili res vsi spet v čolnu.<br />
Ker pa smo se mi vendarle bali, da so<br />
nam vzeli kakšno dragocenost z Rexa<br />
– že tedaj so krožile zgodbe o bajnih<br />
dragocenostih v kabini št. 87 – smo jih<br />
meni nič tebi nič odpeljali na <strong>za</strong>slišan<strong>je</strong>.<br />
Ker sem znal dobro italijansko, sem vodil<br />
to preiskavo. Izka<strong>za</strong>lo se <strong>je</strong>, da potapljači<br />
nimajo pri sebi prav ničesar. Vzeli<br />
niso niti tega, kar bi lahko.<br />
Dogodek bi morda po<strong>za</strong>bil, če se ne<br />
bi z vsemi tremi fanti srečal še enkrat.<br />
Zdi se mi, da <strong>je</strong> bilo to v juliju ali v avgustu<br />
istega leta. Italijanske oblasti<br />
so nam namreč poslale prošnjo, da bi<br />
z Rexa izčrpale nafto, ki <strong>je</strong> <strong>je</strong> bilo več<br />
tisoč litrov. Moji nadre<strong>je</strong>ni so bili odločno<br />
proti. Očitno so potapljači prišli<br />
pogledat, ali <strong>je</strong> v nedrjih lad<strong>je</strong> kaj nafte,<br />
te pa <strong>je</strong> tedaj zelo primanjkovalo. Po<br />
dolgotrajnih pogajanjih in <strong>za</strong> skromno
SLEDI MOJIH POTI<br />
47<br />
Takole <strong>je</strong> bil videti prvi razred v notranjosti.<br />
odškodnino smo le dovolili, da pridejo<br />
po nafto. Ampak samo po nafto!<br />
Pripeljali so se s tremi cisternami<br />
velikankami. V globine Rexa se <strong>je</strong> spustila<br />
ista trojka kot prejšnjikrat. Nadzirali<br />
smo jih iz čolna in s kopnega. Bilo<br />
<strong>je</strong> namreč kar veliko takih, ki so menili,<br />
da Italijani niso prišli samo po nafto.<br />
Očitno se <strong>je</strong> nafta vžgala. Tisti na<br />
kopnem so bili toliko prisebni, da so cev<br />
v hipu odklopili od cisterne ter jo takoj,<br />
z vsemi tremi cisternami, pobrisali.<br />
Potapljači pa so jo krepko skupili.<br />
Dva sta kmalu po izbruhu požara priplavala<br />
na dan poškodovana, tret<strong>je</strong>ga pa<br />
ni in ni bilo … Prepričani smo bili, da <strong>je</strong><br />
<strong>za</strong> vedno ostal tam spodaj. Čez dolgih<br />
deset minut se <strong>je</strong> le pojavil na površju.<br />
Vsa potapljaška oprema mu <strong>je</strong> gorela.<br />
Skočil sem v mor<strong>je</strong> in mu pomagal. Zdaj<br />
nismo bili več Italijani in Slovenci, temveč<br />
samo ljud<strong>je</strong>.<br />
Potem <strong>je</strong> planilo na dan drugo spoznan<strong>je</strong>!<br />
'Rex <strong>je</strong> največja italijanska sramota,<br />
<strong>za</strong>to so ga potapljači prišli – razstrelit!<br />
Pri enem od potapljačev smo našli večjo<br />
količino razstreliva.'<br />
Ne vem, kaj <strong>je</strong> bilo res, vsekakor pa <strong>je</strong><br />
bilo sodelovanja z Italijani konec. Tako<br />
in tako <strong>je</strong> ves čas potekalo na robu <strong>za</strong>upanja.<br />
Prav<strong>za</strong>prav so bile naše oblasti<br />
res širokogrudne, da so dopustile obisk<br />
Rexa in celo prečrpavan<strong>je</strong> nafte. Sam<br />
sem se v tistih dneh največ ukvarjal z<br />
opečenim potapljačem. Postala sva prava<br />
prijatelja. Povedal mi <strong>je</strong>,<br />
od kod <strong>je</strong> doma, kaj dela, koliko<br />
časa se že ukvarja s potapljan<strong>je</strong>m<br />
in podobno. Na<br />
Rexa niti ne bi prišel, če ne<br />
bi bil v veliki denarni stiski,<br />
<strong>za</strong> podvig <strong>je</strong> bila obljubl<strong>je</strong>na<br />
lepa nagrada.«<br />
RESNICA O REXU<br />
V knjigi Kapitanov ključ <strong>je</strong><br />
bila objavl<strong>je</strong>na tudi Marjanova<br />
spremna beseda. Le kdo<br />
drug bi jo lahko napisal kot<br />
on, največji poznavalec potopl<strong>je</strong>ne<br />
velikanke. V n<strong>je</strong>govi<br />
izolski Galeriji Rex še danes<br />
najdemo na ducate predmetov<br />
z lad<strong>je</strong>, sam pa jo <strong>je</strong> kot<br />
slikar tudi velikokrat naslikal.<br />
V knjigi so med drugim<br />
nasledn<strong>je</strong> n<strong>je</strong>gove besede z<br />
naslovom Resnica o Rexu:<br />
»S potopl<strong>je</strong>no ladjo Rex<br />
sem se srečal še kot otrok. Ver<strong>je</strong>tno na<br />
slovenski obali ni starejšega človeka, ki<br />
<strong>je</strong> ne bi poznal. Že kot otrok sem se rad<br />
potapljal v n<strong>je</strong>no nedr<strong>je</strong> in jo raziskoval,<br />
pozne<strong>je</strong> pa sem se kot potapljač večkrat<br />
spustil prav do n<strong>je</strong>nih ostankov pod<br />
morsko gladino. Od otroških let <strong>je</strong> ladja<br />
velikanka v meni vzbujala spoštovan<strong>je</strong>,<br />
strah in skrivnostnost.<br />
Marsikateri bralec morda niti ne<br />
bo ver<strong>je</strong>l, da <strong>je</strong> ladja velikanka, opisana<br />
v Sivčevi knjigi Kapitanov ključ, potopl<strong>je</strong>na<br />
resnično pri nas in da <strong>je</strong> v resnici<br />
pove<strong>za</strong>na s tako velikimi dogodki in<br />
tako iz<strong>je</strong>mnimi vožnjami čez Atlantik.<br />
To po svo<strong>je</strong> razumem, saj o skrivnostni<br />
potopl<strong>je</strong>ni kraljici doslej ni bilo ničesar<br />
napisanega v naših učbenikih, ni<br />
<strong>je</strong> v zgodovinskih knjigah, ni omen<strong>je</strong>na<br />
niti v občinskih arhivih, v pomorskih<br />
ustanovah in drugod. Zdi se, da lad<strong>je</strong><br />
Rex preprosto ni. A to ne drži. Ladja<br />
velikanka <strong>je</strong> v resnici živela, plula med<br />
Genovo in New Yorkom – pozne<strong>je</strong> tudi<br />
na drugih linijah – na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> pa našla<br />
<strong>za</strong>dnji dom v naših vodah.«<br />
Na mo<strong>je</strong> vesel<strong>je</strong> <strong>je</strong> knjiga še<br />
danes med najbolj branimi,<br />
saj resnica vedno <strong>za</strong>nima<br />
ljudi veliko bolj kot vsaka<br />
politična propaganda.<br />
Italijanska skupnost,<br />
ki <strong>je</strong> v Izoli pripravila<br />
predstavitev knjige, <strong>je</strong> na<br />
n<strong>je</strong>j predvajala fašistični<br />
propagandni film o Rexu,<br />
meni pa namenila<br />
– pet minut!<br />
In še moj skromen pripis o precej nenavadni<br />
predstavitvi knjige v Izoli. To<br />
prekrasno mestece ob morju sem dobro<br />
poznal že od prej, saj <strong>je</strong> imel ženin stric<br />
France tam polovico stare hiše, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong><br />
tudi moja družina čez polet<strong>je</strong> preživela<br />
nekaj dni. Zato sem se predstavitve<br />
toliko bolj veselil. A z n<strong>je</strong> sem odšel<br />
<strong>je</strong>zen kot ris. Italijanska skupnost, ki<br />
<strong>je</strong> predstavitev pripravila, <strong>je</strong> na n<strong>je</strong>j<br />
predvajala fašistični propagandni film<br />
o Rexu, meni pa namenila – pet minut!<br />
To <strong>je</strong> bila moja najkrajša predstavitev<br />
nasploh. Prevajalec <strong>je</strong> občinstvu to razložil<br />
z naslednjimi besedami:<br />
»Na žalost knjiga ni napisana v našem<br />
<strong>je</strong>ziku.«<br />
Na mo<strong>je</strong> vesel<strong>je</strong> <strong>je</strong> knjiga še danes<br />
med najbolj branimi, saj resnica vedno<br />
<strong>za</strong>nima ljudi veliko bolj kot vsaka politična<br />
propaganda.<br />
<br />
V <strong>za</strong>ložbi Mladinska knjiga so ustvarili vabljivo<br />
naslovnico knjige.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
48<br />
ODTIS PRETEKLOSTI<br />
Kako <strong>je</strong> aleksandrijski<br />
svetilnik ZAŠEL NA PTUJ<br />
Rimskodobna Petoviona <strong>je</strong> bila sijajna metropola, večja in bolj svetovljanska od današn<strong>je</strong>ga Ptuja.<br />
Zaradi lege ob Dravi in carinske uprave <strong>za</strong> vse ozeml<strong>je</strong> do Črnega morja <strong>je</strong> bilo v mestu vedno dovolj vojske.<br />
Nahajališča rud in kamna na Pohorju ter pristanišče na Dravi so omogočali živahno trgovino in brbotan<strong>je</strong><br />
kultur ter <strong>je</strong>zikov vsega rimskega cesarstva.<br />
DDR. VERENA PERKO<br />
Ptujska arheološka dediščina, ki<br />
<strong>je</strong> svetovnega pomena, odraža<br />
to bogastvo na svojstven način.<br />
Pred desetletji <strong>je</strong> bil na Ptuju<br />
odkrit grob z <strong>za</strong>četka tret<strong>je</strong>ga stoletja<br />
s kar petimi steklenimi posodami. Ena<br />
od njih, okoli 20 centimetrov visoka<br />
steklenica z roča<strong>je</strong>m, <strong>je</strong> bila okrašena<br />
z vbrušenim motivom morske krajine.<br />
Na eni strani mor<strong>je</strong> z ribami, na drugi<br />
visoka stavba s kipom na vrhu, medtem<br />
ko osrednji prostor obvladu<strong>je</strong> mogočna<br />
figura. N<strong>je</strong>na nesorazmerna velikost<br />
da<strong>je</strong> slutiti, da gre <strong>za</strong> božanstvo, najbrž<br />
<strong>za</strong> Pozejdona. Kot vladar morja <strong>je</strong> bil<br />
kot nekakšno sodobno ministrstvo <strong>za</strong><br />
promet in trgovino <strong>za</strong>dolžen <strong>za</strong> varnost<br />
plovbe in razcvet mednarodnih poslov.<br />
Značilnosti upodobl<strong>je</strong>ne stavbe pa izdajajo<br />
sloviti aleksandrijski svetilnik s<br />
kipom božanskega Helija na vrhu, ki <strong>je</strong><br />
dodatno, četudi bolj tehnološko, varoval<br />
plovbo v Sredozemlju.<br />
Aleksandrija <strong>je</strong> bila s<br />
pristaniščem, opreml<strong>je</strong>nim<br />
s tehnično najnaprednejšim<br />
svetilnikom, nekakšen New<br />
York tedan<strong>je</strong>ga sveta.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
Risba vbrušenega okrasa z aleksandrijskim<br />
svetilnikom na steklenici s Ptuja.<br />
Steklenica z vbrušeno podobo aleksandrijskega<br />
svetilnika, Pokrajinski muzej Ptuj.<br />
Boris Farič<br />
Pokrajinski muzej Ptuj.<br />
ČUDO ANTIČNEGA SVETA<br />
Aleksandrijski svetilnik <strong>je</strong> eno od sedmih<br />
čudes antičnega sveta. Stal <strong>je</strong> v<br />
supermodernem pristanišču mondene<br />
Aleksandri<strong>je</strong>, gospodarskega in kulturnega<br />
središča starega sveta. Največja<br />
knjižnica in muzeion sta veljala <strong>za</strong> neke<br />
vrste kulturno in znanstveno središče,<br />
k<strong>je</strong>r so se zbirali in poučevali največji<br />
učenjaki. Matematiki, astronomi,<br />
geografi, kot npr. Eratosten, Evklid in<br />
Arhimed ali Heron, ki <strong>je</strong> bil največji inženir<br />
svo<strong>je</strong>ga časa. Aleksandrija <strong>je</strong> bila<br />
s pristaniščem, opreml<strong>je</strong>nim s tehnično<br />
najnaprednejšim svetilnikom, nekakšen<br />
New York tedan<strong>je</strong>ga sveta.<br />
Aleksandrijo <strong>je</strong> leta 332 pr. Kr. ustanovil<br />
Aleksander Veliki. Gradnjo mesta<br />
<strong>je</strong> poveril generalu, ki <strong>je</strong> po Aleksandrovi<br />
smrti postal kralj Ptolemej I. Soter.<br />
Gradnja svetilnika pa <strong>je</strong> bila dokončana<br />
šele pod naslednikom Ptolema<strong>je</strong>m II.<br />
Trajala <strong>je</strong> dvanajst let, stroški so znašali<br />
mogočnih 800 talentov srebra (en<br />
talent <strong>je</strong> 26,20 kilograma). Svetilnik <strong>je</strong><br />
bil zgra<strong>je</strong>n iz apnenčastih in granitnih<br />
blokov, mogočno svetlobo <strong>je</strong> dajala peč<br />
na vrhu, o drugih napravah pa ne vemo<br />
veliko. Kurjavo so dovažali po notranji<br />
klančini, široki 189 centimetrov, dovoljšni<br />
<strong>za</strong> dva <strong>je</strong>zdeca. Opisi navajajo tri<br />
nivo<strong>je</strong> zgradbe: spodnji <strong>je</strong> bil kvadraten,<br />
osrednji osmerokoten in vrhnji okrogel.<br />
Stavba <strong>je</strong> bila visoka osupljivih 162<br />
metrov. Kamen <strong>za</strong> gradnjo so pripeljali<br />
po Nilu, iz puščave Wadi Hammamat.<br />
Kdo <strong>je</strong> bil arhitekt te osupljive zgradbe?<br />
Rimskodobni zgodovinar, grško pišoči<br />
Strabon, <strong>je</strong> obiskal Aleksandrijo v času,<br />
ko se <strong>je</strong> Egipta že polastil rimski cesar<br />
Avgust. V svo<strong>je</strong>m delu omenja napis na<br />
svetilniku z imenom arhitekta Sostrata,<br />
kar <strong>je</strong> kasne<strong>je</strong> potrdil tudi Plinij Starejši.<br />
Svetilnik <strong>je</strong> bil uničen v potresih<br />
med letoma 956 in 1323, s kamnitimi<br />
bloki iz ruševin so zgradili bližnjo citadelo.<br />
Leta 1996 so arheologi na dnu<br />
pristanišča odkrili 5.000 arhitekturnih<br />
blokov, težkih do 75 ton, množico stebrov,<br />
kipov, sfing in 12-metrska vrata<br />
iz asuanskega granita ter prepoznali<br />
ostanke svetilnika. Leta 2016 <strong>je</strong> Egipt<br />
sklenil <strong>za</strong> potopl<strong>je</strong>ne spomenike zgraditi<br />
podvodni muzej. Predloženih <strong>je</strong><br />
bilo tudi nekaj idej <strong>za</strong> rekonstrukcijo
ODTIS PRETEKLOSTI<br />
49<br />
svetilnika. Leta 2015 <strong>je</strong> egiptovska vlada<br />
predlagala kot del obnove starega<br />
aleksandrijskega pristanišča izgradnjo<br />
nebotičnika na mestu, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> stal<br />
svetilnik. Neprikrita želja egiptovske<br />
države, da svetu dokaže gospodarsko<br />
in politično premoč nad Izraelom, <strong>je</strong><br />
vodila v iskan<strong>je</strong> najboljšega arhitekta.<br />
Cvetoča Aleksandrija v antiki, bleščeči<br />
Kairo danes – to pona<strong>za</strong>rja razcvet vsega<br />
arabskega sveta. Žal so politične in<br />
gospodarske razmere preprečile gradnjo<br />
podvodnega muzeja. V Kairu pa <strong>je</strong><br />
zrasel mogočen stolp na Nilu. Najvišja<br />
stavba v Afriki in najsijajnejša arhitektura<br />
sodobnega sveta <strong>je</strong> delo Zahe Hadid,<br />
najboljše arhitektke vseh časov.<br />
V antiki Sostrat, moški in Grk, danes<br />
ženska, Arabka.<br />
Zaha Hadid <strong>je</strong> uspela v najbolj seksistično<br />
obarvanem svetu arhitekture.<br />
Ker <strong>je</strong> bila ženska, Arabka in poleg tega<br />
prav nič čedna, <strong>je</strong> večkrat poudarila tri<br />
odločilne dejavnike svo<strong>je</strong>ga živl<strong>je</strong>nja:<br />
inteligenco <strong>za</strong> oceno realnosti uspeha,<br />
delavnost <strong>za</strong> premagovan<strong>je</strong> ovir in neumorno<br />
ustvarjalnost. Študij matematike<br />
v Bejrutu ji <strong>je</strong> odprl vrta na prestižno<br />
londonsko fakulteto <strong>za</strong> arhitekturo,<br />
garan<strong>je</strong> in navdihovan<strong>je</strong> v umetnosti<br />
V Kairu <strong>je</strong> zrasel mogočen<br />
stolp na Nilu. Najvišja stavba<br />
v Afriki in najsijajnejša<br />
arhitektura sodobnega sveta<br />
<strong>je</strong> delo Zahe Hadid.<br />
Virtualna rekonstrukcija<br />
antične Aleksandri<strong>je</strong><br />
s pristaniščem<br />
in svetilnikom v<br />
ospredju.<br />
Ubisoft<br />
jo <strong>je</strong> vodilo v edinstveno<br />
ustvarjalnost. Pre<strong>je</strong>la<br />
<strong>je</strong> najviš<strong>je</strong> arhitekturne<br />
nagrade, ki so bile do<br />
tedaj domena moških.<br />
Angleška kraljica jo <strong>je</strong> <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>sluge odlikovala z nazivom<br />
dama.<br />
ANTIČNA<br />
POETOVIONA<br />
A vrnimo se k aleksandrijskemu<br />
svetilniku<br />
in našemu Ptuju. Steklenica,<br />
ki <strong>je</strong> sodila na<br />
bogato pogrn<strong>je</strong>no mizo,<br />
<strong>je</strong> bila najver<strong>je</strong>tne<strong>je</strong> izdelana<br />
v Aleksandriji.<br />
Kako in čemu <strong>je</strong> našla<br />
pot v Petoviono, ne<br />
bomo nikoli izvedeli. Domnevamo<br />
pa lahko o premožnosti lastnika in<br />
politični vpetosti Petovione v rimski<br />
imperij. Čas, v katerem <strong>je</strong> steklenica<br />
nastala, označu<strong>je</strong> obdob<strong>je</strong> severske<br />
dinasti<strong>je</strong> rimskih cesar<strong>je</strong>v.<br />
Septimij Sever, ki <strong>je</strong> vladal od leta<br />
193 do 211, <strong>je</strong> bil po rodu iz Severne<br />
Afrike. Svojo vojaško slavo <strong>je</strong> okronal<br />
s pohodi proti Perzijcem, osvojil <strong>je</strong> prestolnico<br />
Ktezifon in razširil cesarstvo<br />
do Tigrisa. Utrdil <strong>je</strong> me<strong>je</strong> z arabskimi<br />
in severnoafriškimi plemeni, uspešen<br />
<strong>je</strong> bil tudi na Zahodu. N<strong>je</strong>gova soproga,<br />
Julija Domna, <strong>je</strong> bila Sirijka. Imela<br />
<strong>je</strong> tako velik politični vpliv, da ji <strong>je</strong> pripadel<br />
častni naziv <strong>za</strong>vetnice vojaških<br />
barak, latinsko mater castrorum. N<strong>je</strong>ne<br />
»božanske« moči so ščitile ne le soproga<br />
in njuna sinova, temveč tudi vojsko.<br />
In treba <strong>je</strong> priznati, da <strong>je</strong> želja po vplivnih<br />
možeh in vmešavanju v njih odločitve<br />
silno trdoživa stvar.<br />
A ostanimo v antični Petovioni, k<strong>je</strong>r<br />
vojska nikoli ni umanjkala. S seversko<br />
dinastijo vladar<strong>je</strong>v se <strong>je</strong> gotovo marsikaj<br />
spremenilo. Najver<strong>je</strong>tne<strong>je</strong> so dvoru<br />
naklon<strong>je</strong>ni in cesarju ljubi prišleki iz<br />
Afrike in Siri<strong>je</strong> <strong>za</strong>menjali marsikaterega<br />
od prejšnjih uradnikov. Toda kot<br />
so nas naučili pretekli časi in nas neutrudno<br />
uči sodob<strong>je</strong>, tudi če te v valu<br />
depoliti<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> ne <strong>za</strong>menjajo, <strong>je</strong> treba<br />
biti zelo previden. Previdnost, bol<strong>je</strong><br />
rečeno ritoliznost, <strong>je</strong> lahko še tehtnejši<br />
vzrok, da pred svo<strong>je</strong> ugledne goste<br />
postaviš na mizo dragoceno steklenico<br />
z aleksandrijskim svetilnikom. Kaj<br />
so v n<strong>je</strong>j postregli, lahko le ugibamo.<br />
Morda domačo kapljico, lahko pa tudi<br />
od daleč pripeljano vino iz Gaze, če ne<br />
Kdor nadzoru<strong>je</strong> preteklost,<br />
nadzoru<strong>je</strong> prihodnost,<br />
kdor nadzoru<strong>je</strong> sedanjost,<br />
nadzoru<strong>je</strong> preteklost.<br />
celo palmovo vino iz Egipta. Oba, cesar<br />
in steklenica namreč, sta bila iz Severne<br />
Afrike. In če <strong>je</strong> cesar kot svetilnik<br />
razsvetl<strong>je</strong>val noč političnih in gospodarskih<br />
negotovosti, <strong>je</strong> prav po n<strong>je</strong>govi<br />
<strong>za</strong>slugi steklenica s svojo žlahtno vsebino<br />
razjasnila marsikatero dušo in oko<br />
Petovioncev. Podobno <strong>je</strong> tudi svetilnik<br />
na steklenici v grobu osvetl<strong>je</strong>val dušo<br />
umrlega na poti v onstranstvo.<br />
Podobno bi si <strong>za</strong>služila tudi sijajna<br />
arheološka dediščina Ptuja, da osvetli<br />
in prosvetli Slovence. A to se bo zgodilo<br />
le, če bo dobra sreča dala novemu<br />
muzeju ugledati luč dneva in bi ne, Bog<br />
ne daj, zmanjkalo sredstev, še preden<br />
bi arhitekt povlekel <strong>za</strong>dnjo črto na papirju.<br />
Ali na kratko: kdor nadzoru<strong>je</strong><br />
preteklost, nadzoru<strong>je</strong> prihodnost, kdor<br />
nadzoru<strong>je</strong> sedanjost, nadzoru<strong>je</strong> preteklost.<br />
A če ne gre drugače, <strong>za</strong>dostu<strong>je</strong>jo<br />
tudi neuresničeni pro<strong>je</strong>kti. <br />
Računalniški prikaz<br />
znamenitega<br />
nilskega stolpa.<br />
Zaha Hadid Arhitects<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
50 KAM NA IZLET<br />
TEK NA KUM<br />
obuja spomine<br />
V svojih člankih sem že omenil, da rad tečem na strme vzpetine, teku<br />
navzdol pa se <strong>za</strong>radi malce načetih kolen rajši izognem. Tako <strong>je</strong> tudi, ko<br />
se odpravim na tekaško turo na <strong>za</strong>savski Triglav, kot v Zasavju rečemo<br />
Kumu, v teh koncih najviš<strong>je</strong>mu vrhu. Ponavadi se na to tekaško pot<br />
odpravim s svo<strong>je</strong>ga doma na Izlakah. Do Kuma imam dobrih 23<br />
kilometrov, slabo uro vožn<strong>je</strong> z avtomobilom ali tri ure počasnega teka.<br />
IGOR GOŠTE<br />
Tistim, ki teka ne marate ali ste<br />
va<strong>je</strong>ni bolj ravninskih prog,<br />
seveda odsvetu<strong>je</strong>m tek na<br />
Kum. Mimogrede, s kolesom<br />
se tega desetkilometrskega klanca še<br />
nisem lotil (po mo<strong>je</strong>m <strong>je</strong> še hu<strong>je</strong> kot<br />
tekaški vzpon), me <strong>je</strong> pa med tekom<br />
prehitelo kar nekaj kolesar<strong>je</strong>v in seveda<br />
tudi tistih, ki so se tega dne na Kum<br />
odpravili z avtom.<br />
S kateregakoli konca naše Sloveni<strong>je</strong><br />
se boste z avtom odpravili na pot,<br />
morate priti do Trbovelj, k<strong>je</strong>r vas bo od<br />
mesta, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> čez Savo speljan most,<br />
čakalo še slabih deset kilometrov vožn<strong>je</strong><br />
po strmi, pretežno asfaltni cesti,<br />
ki <strong>je</strong> na nekaterih mestih malce zožena<br />
in tudi poškodovana.<br />
TRBOVELJSKI PROMETEJ<br />
Še prej se lahko <strong>za</strong>pel<strong>je</strong>te nekaj kilometrov<br />
skozi nekoč rudarsko in industrijsko<br />
mesto Trbovl<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m<br />
desetletju dobilo lepšo podobo, in si<br />
ogledate stvaritev kiparja Zorana Pozniča,<br />
nekdan<strong>je</strong>ga kulturnega ministra<br />
in zdajšn<strong>je</strong>ga župana Trbovelj. Na hribu<br />
nad Trbovljami so postavili ravno n<strong>je</strong>gov<br />
spomenik, ki <strong>je</strong> v ponos generacijam<br />
Zasavčanov, ki so se preživljale s kopan<strong>je</strong>m<br />
premoga ali po <strong>za</strong>savsko »kulma«.<br />
Gre <strong>za</strong> približno deset metrov visok<br />
in deset ton težak kip, izdelan iz odpadnega<br />
jamskega žele<strong>za</strong>. Nekateri kosi so<br />
stari tudi več kot sto let. Kip, poimenovan<br />
Rudar Prometej, <strong>je</strong> osvetl<strong>je</strong>n, iz n<strong>je</strong>gove<br />
naglavne svetilke si<strong>je</strong> laserski žarek<br />
proti stolpu rudniškega izvoznega<br />
stolpa na Gvidu, ki <strong>je</strong> še eden od pomnikov<br />
rudarske preteklosti kraja, n<strong>je</strong>govo<br />
srce pa <strong>je</strong> nare<strong>je</strong>no iz premoga. Izdelala<br />
ga <strong>je</strong> izlaška umetnica Mar<strong>je</strong>ta Hribar,<br />
priznana in večkrat nagra<strong>je</strong>na oblikovalka<br />
nakita iz <strong>za</strong>savskega premoga.<br />
Obelež<strong>je</strong> na Kumu, ki<br />
spominja na osamosvojitveno<br />
vojno.<br />
Kip Rudar Prometej, stvaritev kiparja<br />
Zorana Pozniča.<br />
Seveda si lahko v Trbovljah ogledate še<br />
marsikaj drugega, a tokrat smo rekli, da<br />
bomo kaj več <strong>za</strong>pisali o Kumu.<br />
ZNAMENITI DIMNIK<br />
Sam se pri teku na Kum ali pa ko se na<br />
Kum pel<strong>je</strong>m z avtom, vedno ustavim po<br />
Dimnik nekdan<strong>je</strong><br />
termoelektrarne <strong>je</strong> s svojimi<br />
360 metri najvišja zgradba<br />
pri nas in najvišji<br />
dimnik v Evropi.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
KAM NA IZLET<br />
51<br />
dobrem kilometru, ko se na dveh mestih<br />
ponujata lepa pogleda na reko Savo,<br />
nekdanjo Termoelektrarno Trbovl<strong>je</strong><br />
(TET) z znamenitim dimnikom, na katerega<br />
sta se pred leti povzpela denimo<br />
Janja Garnbret, nekdanji predsednik<br />
vlade Janez Janša in še mnogi drugi.<br />
Zdaj si lahko pod njim oziroma kar v<br />
dimniku naročite večerjo, ki vam jo bo<br />
pripravilo oseb<strong>je</strong> Gostišča Martin.<br />
Omen<strong>je</strong>ni dimnik <strong>je</strong> s svojimi 360<br />
metri najvišja zgradba pri nas, najvišji<br />
dimnik v Evropi in menda še vedno sedmi<br />
najvišji dimnik na svetu. Ampak ko<br />
ga opazu<strong>je</strong>š s ceste, ki pel<strong>je</strong> najprej v vas<br />
Dobovec in potem naprej na vrh Kuma,<br />
se ti zdi kot malček. Pred leti, ko <strong>je</strong> TET<br />
še obratoval, seveda na <strong>za</strong>savski premog,<br />
so izpusti iz dimnika vaščanom<br />
Dobovca in naravi povzročali kar nekaj<br />
preglavic, a tako <strong>je</strong> vedno. Enim <strong>je</strong> TET<br />
dajal kruh, nam vsem elektriko, drugim<br />
pa kar nekaj preglavic <strong>za</strong>radi izpustov.<br />
Zdaj ko termoelektrarna že nekaj let ne<br />
obratu<strong>je</strong>, si <strong>je</strong> tudi narava pod Kumom<br />
opomogla, ljud<strong>je</strong> pa <strong>za</strong>dihali.<br />
SOPIHAJOČ DO VRHA<br />
Kar pa ne pomeni, da sem sam, v družbi<br />
sotekača, osnovnošolca Blaža, ki se<br />
<strong>je</strong> skupaj z mano podal na ta tekaški<br />
podvig, <strong>za</strong>radi tega bolj lahkotno dihal.<br />
Seveda zdaj v zraku ni več čutiti tistega<br />
značilnega vonja, ki nastane pri gorenju<br />
premoga, še vedno pa bolj ko z nogami<br />
režeš v ta hrib, bolj dihaš na škrge.<br />
Med tekom proti Dobovcu se ponavadi<br />
ustavim pri župnijski cerkvi, k<strong>je</strong>r<br />
<strong>je</strong> grob Ivana Starine, ki <strong>je</strong> bil tako kot<br />
jaz pripadnik teritorialne obrambe med<br />
našo osamosvojitveno vojno. Žal <strong>je</strong> bil<br />
tretji dan vojne, 28. junija 1991, hudo<br />
ran<strong>je</strong>n med napadom jugoslovanskih<br />
vojaških letal na Kum in <strong>je</strong> vse do svo<strong>je</strong><br />
smrti ostal stoodstotni invalid.<br />
PEŠ V ŠOLO IN NAZAJ<br />
Pred leti sem v eni od svojih oddaj gostil<br />
tudi priznanega akademskega slikarja<br />
V planinskem domu se<br />
lahko okrepčate, v cerkvi<br />
sv. Neže pa zmolite.<br />
Jane<strong>za</strong> Kne<strong>za</strong> (umrl <strong>je</strong> 2011), ki <strong>je</strong> odraščal<br />
na Dobovcu. Med drugo svetovno<br />
vojno <strong>je</strong> bil tako kot mnogi drugi Kumljanci<br />
izgnan v taborišče v Nemčijo.<br />
Po vrnitvi po koncu vojne se <strong>je</strong> v času<br />
šolanja pogosto peš odpravil v dolino.<br />
Le stežka si predstavljam, koliko napora<br />
so on in n<strong>je</strong>govi vrstniki vložili na teh<br />
dolgih poteh na poti v šolo in na<strong>za</strong>j.<br />
Na Dobovcu si lahko ogledate tudi<br />
nekaj vaških etnoloških znamenitosti,<br />
opuščeno smučarsko skakalnico, se<br />
podate na naravoslovno učno pot kumskega<br />
brezokca (malega hrošča), si ogledate<br />
Knezovo počitniško hišico z n<strong>je</strong>govimi<br />
skulpturami, v preteklosti pa ste<br />
si lahko od blizu ogledali tudi vsakoletno<br />
ustvarjan<strong>je</strong> likovnih umetnikov<br />
na Kumu. Slikarska kolonija Art Kum<br />
<strong>je</strong> namreč nastala leta 1991 kot rezultat<br />
srečanja šestih umetnikov. Pobudnik<br />
srečanja <strong>je</strong> bil omen<strong>je</strong>ni akademski slikar<br />
Janez Knez. Zadnji dve leti so Art<br />
Kum pripravili na pristavi Počakovo na<br />
Svibnem v radeški občini, od koder <strong>je</strong><br />
lep pogled na vrh Kuma.<br />
Ja, tako kot Zasavčani imajo tudi<br />
Posavci Kum <strong>za</strong> svo<strong>je</strong>ga.<br />
Uradno pa <strong>je</strong> takole: Kum<br />
<strong>je</strong> s 1.220 metri najvišji vrh<br />
Posavskega hribovja. Ker<br />
se vrh dviga nad Zasav<strong>je</strong>m,<br />
ga nekateri imenu<strong>je</strong>jo<br />
tudi <strong>za</strong>savski Triglav.<br />
RAKETIRANJE<br />
ODDAJNIKA<br />
Ko si enkrat na Dobovcu,<br />
veš, da te čaka le še<br />
slabih pet kilometrov do<br />
vrha, k<strong>je</strong>r se boš lahko<br />
v tamkajšn<strong>je</strong>m planinskem<br />
domu okrepčal, kaj<br />
spil in si denimo v mo<strong>je</strong>m<br />
primeru privoščil njihov<br />
domači štrudelj, jabolčni<br />
ali borovničev. Meni se <strong>je</strong><br />
slednji po napornem teku<br />
ob čaju močno prilegel.<br />
RTV-oddajnik<br />
so v času<br />
osamosvojitvene<br />
vojne<br />
raketirala<br />
letala agresorske<br />
JLA.<br />
Vzemite si čas tudi <strong>za</strong> ogled pokrajine<br />
pod Kumom, daleč seže pogled,<br />
in seveda tudi <strong>za</strong> ogled podružnične<br />
cerkve sv. Neže, ki stoji povsem na vrhu<br />
Kuma in spada v župnijo Dobovec. Nekdaj<br />
<strong>je</strong> bila na Kumu tudi cerkev sv. Jošta,<br />
starejša kot cerkev sv. Neže, a se <strong>je</strong> morala<br />
umakniti oddajniku RTV.<br />
Ravno ta oddajnik <strong>je</strong> bil tarča agresorske<br />
vojske JLA v času osamosvojitvene<br />
vojne. Sam sem bil takrat z enoto<br />
nameščen v Zagorju, a se še dobro spominjam<br />
preleta letal. Menda sta letali<br />
prebili zvočni zid. Oddajnik Kum <strong>je</strong> od<br />
24. junija varoval 136. samostojni vod TO<br />
Dobovec, niso pa se posebej pripravili <strong>za</strong><br />
obrambo pred napadi iz zraka. Do n<strong>je</strong>ga<br />
<strong>je</strong> prišlo 28. junija 1991. Ravno tega dne<br />
so na položa<strong>je</strong> na Kumu premestili del<br />
32. lahke topniške bateri<strong>je</strong> protizračne<br />
obrambe Trbovl<strong>je</strong> s štirimi protiletalskimi<br />
topovi M-75/1 20 mm. Med nameščan<strong>je</strong>m<br />
na položa<strong>je</strong> sta jih napadli letali<br />
JA tipa Orel. Bojno <strong>je</strong> lahko posredovala<br />
le ena protiletalska posadka. V napadu<br />
<strong>je</strong> bil, kot že omen<strong>je</strong>no, hu<strong>je</strong> ran<strong>je</strong>n Ivan<br />
Starina, laž<strong>je</strong> ran<strong>je</strong>nih <strong>je</strong> bilo še sedem.<br />
Napad na oddajnik <strong>je</strong> bil nato ponovl<strong>je</strong>n<br />
še 2. julija 1991. Takrat so naši nanj streljali<br />
s protiletalskimi topovi M-38/20 mm<br />
in M-75/20 mm ter eno od letal tudi <strong>za</strong>deli.<br />
Letalo sicer ni strmoglavilo, vendar<br />
<strong>je</strong> bil pilot očitno prisil<strong>je</strong>n odpreti pokrov<br />
kabine, saj so pozne<strong>je</strong> našli dele letala.<br />
V spomin na te dogodke se vsako leto<br />
na Kumu zberemo veterani vojne <strong>za</strong> Slovenijo<br />
in počastimo spomin na ta vojni<br />
dogodek. Sam sem doslej v spomin na<br />
te dogodke na Kum prisopihal štirikrat.<br />
Trikrat ravno na dan državnosti. <br />
Oddajnik RTV<br />
<strong>je</strong> bil v času<br />
osamosvojitvene<br />
vojne tarča<br />
agresorske<br />
vojske JLA.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
52 ODNOSI<br />
Ko sem odpustila bivšemu<br />
možu, sem občutila<br />
neizmerno svobodo.<br />
Odpuščan<strong>je</strong> in molitev sta<br />
darilo našim otrokom.<br />
Plamen UPANJA in MOLITVE<br />
V Marijini kapeli pri Sv. Jožefu v Ljubljani <strong>je</strong> Skupnost SRCE 12. oktobra 2024 v sodelovanju<br />
z Uradom <strong>za</strong> družino že osmo leto pripravila Vseslovensko srečan<strong>je</strong> razve<strong>za</strong>nih v Cerkvi.<br />
Najprej smo prisluhnili predavanju, sledila <strong>je</strong> sveta maša in družen<strong>je</strong>.<br />
NATALIE KARDUM<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Poslanstvo Skupnosti SRCE <strong>je</strong> v<br />
organiziranju predavanj, skupin<br />
<strong>za</strong> samopomoč, duhovnih vaj,<br />
skupnih izletov in romanj, ki odpirajo<br />
možnost <strong>za</strong> povezovan<strong>je</strong> in pogovore.<br />
Odločitev <strong>za</strong> ljubezen do bližn<strong>je</strong>ga<br />
<strong>je</strong> poglavitna Jezusova <strong>za</strong>poved: Kakor<br />
sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite<br />
med seboj! (Jn 13,34), Ljubi svo<strong>je</strong>ga bližn<strong>je</strong>ga<br />
kakor samega sebe! (Mr 12,31).<br />
Gonilo Skupnosti SRCE <strong>je</strong> ožji odbor,<br />
v katerem ima vsak svo<strong>je</strong> naloge.<br />
S predlogi in idejami obliku<strong>je</strong>mo program<br />
<strong>za</strong> vsako pastoralno leto. Za<strong>je</strong>ti<br />
želimo čim več mladih ločenih in<br />
tistih, ki se razvežejo po 20, 30 … letih<br />
skupnega živl<strong>je</strong>nja, ter jim sporočiti, da<br />
so v naši skupnosti dobrodošli in da v<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
svoji bolečini niso sami. V SRCU bodo<br />
našli svoj drugi dom in se na novo rodili,<br />
če se le odločijo <strong>za</strong> svo<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>.<br />
V medsebojni interakciji spoznavamo<br />
tudi svojo nepopolnost.<br />
IZ TEME PROTI SVETLOBI<br />
Skupine <strong>za</strong> samopomoč SRCE <strong>za</strong> zdaj<br />
delu<strong>je</strong>jo le v Ljubljani in Kopru. V njih<br />
lahko udeleženci <strong>za</strong>čutijo, da so ljubl<strong>je</strong>ni,<br />
videni in slišani v sočutni bližini.<br />
Urad <strong>za</strong> družino nas podpira v tem, da<br />
zmoremo najprej žalovati, odpustiti<br />
sebi in čez čas vsem, ki so nas pri<strong>za</strong>deli,<br />
predvsem bivšemu <strong>za</strong>koncu, ter da lahko<br />
kot del Katoliške cerkve rastemo v<br />
veri in molitvi.<br />
Ko sem sama odpustila bivšemu<br />
možu, sem občutila neizmerno svobodo.<br />
Odpuščan<strong>je</strong> in molitev sta darilo<br />
našim otrokom. Če starši ostanemo<br />
sprti, otroci nosijo žalost in sram ter<br />
se ne zmorejo v polnosti veseliti živl<strong>je</strong>nja.<br />
Sprava <strong>je</strong> <strong>za</strong>četek novega, spravl<strong>je</strong>ni<br />
starši lahko spet skupaj praznu<strong>je</strong>jo s<br />
svojimi otroki: rojstne dneve in poroke<br />
… Za vedno ostajamo družine, čeprav <strong>je</strong><br />
naš <strong>za</strong>kon razpadel. Družina <strong>je</strong> svetost!<br />
IZ PREDAVANJA O<br />
NARCISTIČNIH ZLORABAH<br />
V uvodnem delu srečanja smo prisluhnili<br />
predavanju Narcistična zloraba<br />
v <strong>za</strong>konskih in partnerskih odno-
ODNOSI<br />
53<br />
sih in družbi. Pripravili sta ga Mojca<br />
Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec.<br />
psihiatri<strong>je</strong>, in Urška Batellino, doc.<br />
dr. psihoanalitične psihoterapi<strong>je</strong>.<br />
Nagovarjali sta nas izmenično in se<br />
radi odzivali na vprašanja udeležencev.<br />
Dr. Dernovškova <strong>je</strong> poudarila,<br />
da <strong>je</strong> narcisoidnost huda motnja, ki<br />
povzroča težke zlorabe otrok in partner<strong>je</strong>v.<br />
Na tem področju imata z dr.<br />
Batellino bogate izkušn<strong>je</strong>.<br />
Pomembno <strong>je</strong> vedeti, kako postaviti<br />
me<strong>je</strong> in se <strong>za</strong>varovati pred odnosi,<br />
ki so <strong>za</strong> nas pogubni. Osebnostne motn<strong>je</strong><br />
so blage, sredn<strong>je</strong> ali zelo izrazite, v<br />
praksi pa <strong>za</strong>znavamo predvsem njihove<br />
posledice. Nič namreč ni črno-belo.<br />
Neki zdrav narcizem <strong>je</strong> dobrodošel, da<br />
se <strong>za</strong>vedamo svojih moči, si <strong>za</strong>upamo<br />
in vemo, kdaj imamo prav – to <strong>je</strong> stvar<br />
duševnega zdravja. Če nekatere poteze<br />
kažejo narcistični slog, ne gre nujno<br />
<strong>za</strong> osebnostno motnjo. Ta se opredeli<br />
šele, kadar ima človek <strong>za</strong>radi n<strong>je</strong> težave.<br />
Če <strong>je</strong> nekdo kar najbolj nepri<strong>je</strong>ten<br />
človek, a <strong>za</strong>radi tega nima hujših problemov<br />
v odnosih, pri šolanju, pridobivanju<br />
sredstev <strong>za</strong> preživljan<strong>je</strong> … ne<br />
govorimo o osebnostni motnji.<br />
Blaga osebnostna motnja povzroča<br />
npr. težave z nekaterimi ljudmi, kar<br />
<strong>za</strong> posameznika ni usodno, pri zmerni<br />
osebnostni motnji pa <strong>je</strong> ta že manj uspešen<br />
npr. pri šolanju, v poklicu ...<br />
Pri hudi motnji pa težave onemogočajo<br />
izkoriščan<strong>je</strong> posameznikovega<br />
potenciala. Taki narcisi <strong>za</strong>se nikoli ne<br />
iščejo pomoči, saj so prepričani, da <strong>je</strong><br />
ne potrebu<strong>je</strong>jo. Kveč<strong>je</strong>mu bi radi nekaj<br />
naučili nas. To so ljud<strong>je</strong>, ki 'vse vedo' in<br />
imajo o vsem izdelano mnen<strong>je</strong>. Tudi če<br />
se pokaže, da nimajo prav, so še vedno<br />
prepričani o nasprotnem, in če se jim<br />
postavimo po robu, postanejo maščevalni,<br />
<strong>je</strong>zni, napadalni. Kadar pa jim<br />
nasprotu<strong>je</strong> širša okolica, kar <strong>je</strong> seveda<br />
pogosto, se počutijo žrtve in takrat vidimo<br />
njihovo krhkost.<br />
Narcise <strong>je</strong> dr. Battelino poimenovala<br />
čarovniki iz O<strong>za</strong>. Na zunaj so videti kot<br />
nekaj najboljšega: znajo lepo govoriti,<br />
očarati, prepričati, manipulirati; ta podoba<br />
nas velikokrat preslepi. Sistem pa<br />
Z ločitvijo ne nehamo biti<br />
kristjani oz. ljubl<strong>je</strong>ni Božji<br />
sinovi in hčere.<br />
Narcisoidnost <strong>je</strong><br />
neozdravljiva in ima svoj<br />
vzrok v zgodn<strong>je</strong>m razvoju in<br />
(ne)nave<strong>za</strong>nosti med materjo<br />
in otrokom. Tudi odsotnost<br />
očeta v otroštvu <strong>je</strong> plodno<br />
okol<strong>je</strong> <strong>za</strong> n<strong>je</strong>n razvoj.<br />
žal večinoma verjame njim in ne žrtvi,<br />
<strong>za</strong>to v družbi zelo dobro uspevajo. Zlorabe<br />
se dogajajo <strong>za</strong> <strong>za</strong>prtimi vrati in svojci,<br />
ki pridejo po pomoč, so zelo prestrašeni,<br />
zmanipulirani, polni strahu in sramu ter<br />
pregoreli. Preden pride žrtev do spoznanja,<br />
da ji ta občutek vzbuja narcis, potrebu<strong>je</strong><br />
približno dve leti.<br />
Predavateljici sta uglašeno dopoln<strong>je</strong>vali<br />
druga drugo in plastično<br />
predstavili igro odnosov v opoju narcisa.<br />
Dogaja se skoraj v vsakem razpadlem<br />
razmerju, v o<strong>za</strong>dju pa variirajo alkohol,<br />
nezvestoba, čustveno in duševno nasil<strong>je</strong>,<br />
kemične odvisnosti, osebe, ki naj bi<br />
pomagale, zlorabljajo čustveno, duhovno<br />
ali spolno. V porastu so nekemične<br />
odvisnosti, zlasti <strong>za</strong>svo<strong>je</strong>nost s pornografijo<br />
in spolnostjo.<br />
Predavan<strong>je</strong> sta <strong>za</strong>ključili s sporočilom,<br />
da <strong>je</strong> narcisoidnost neozdravljiva<br />
in ima svoj vzrok v zgodn<strong>je</strong>m razvoju<br />
in (ne)nave<strong>za</strong>nosti med materjo in otrokom.<br />
Tudi odsotnost očeta v otroštvu <strong>je</strong><br />
plodno okol<strong>je</strong> <strong>za</strong> n<strong>je</strong>n razvoj. Edina rešitev,<br />
če želimo ohraniti svo<strong>je</strong> zdrav<strong>je</strong>,<br />
<strong>je</strong>, da <strong>za</strong>pustimo <strong>za</strong>čarani odnos z narcisom,<br />
saj slednji ne premore empati<strong>je</strong>.<br />
Začeti <strong>je</strong> treba postavljati osebne me<strong>je</strong>,<br />
ne smemo nositi teže, ki ni naša. Ni hitrih<br />
rešitev, procesi so boleči, vendar<br />
dolgotrajno prinesejo mir.<br />
DUHOVNOST NAM DAJE MOČ<br />
Pri sv. maši, ki <strong>je</strong> sledila uvodnemu<br />
predavanju in jo <strong>je</strong> daroval ljubljanski<br />
pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar,<br />
so sodelovali člani Skupnosti SRCE.<br />
Sv. maša <strong>je</strong> potekala v duhu letošn<strong>je</strong>ga<br />
srečanja, katerega naslov <strong>je</strong> bil Plamen<br />
upanja in molitve. Nihče naj bi ne ostal<br />
brez upanja in védenja, da <strong>je</strong> Gospod<br />
zvest, da nas podpira s svojo roko in da<br />
smo <strong>za</strong>nj dragoceni.<br />
V Skupnosti SRCE molimo drug <strong>za</strong><br />
drugega. To nam da<strong>je</strong> moči, ko smo žalostni,<br />
<strong>za</strong>vrženi, polni sramu in strahov,<br />
na smrt utru<strong>je</strong>ni; molitev <strong>je</strong> najmočnejše<br />
orož<strong>je</strong> proti vsemu zlu in nam odpira<br />
vrata ljubezni v medsebojnih odnosih.<br />
V pridigi <strong>je</strong> škof Šuštar izrazil priznan<strong>je</strong><br />
Skupnosti razve<strong>za</strong>nih v Cerkvi,<br />
ker že 21 let delu<strong>je</strong> sinodalno: spremlja<br />
in posluša. Cerkev ločene prepoznava in<br />
spre<strong>je</strong>ma, v občestvu naj bi si med seboj<br />
pomagali in se opogumljali v molitvi.<br />
Z ločitvijo ne nehamo biti kristjani oz.<br />
ljubl<strong>je</strong>ni Božji sinovi in hčere. Spomnil<br />
<strong>je</strong> na papeža Frančiška in n<strong>je</strong>govo spodbudo<br />
Radost ljubezni, s katero pokaže<br />
na ideal krščanske družine, a tudi na<br />
ran<strong>je</strong>ne, nepopolne družine, v katerih<br />
<strong>je</strong> veliko bolečine. Bog pošilja na svet<br />
svo<strong>je</strong>ga Sina, da vstopi v vsako situacijo:<br />
približa se Samarijanki, cestninarju,<br />
svo<strong>je</strong>mu preganjalcu Pavlu, razbojniku<br />
na križu, ne spregleda nikogar. Vsi potrebu<strong>je</strong>mo<br />
Gospoda, da celi rane in odpira<br />
vrata v novo živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. Ker smo ljubl<strong>je</strong>ni,<br />
se nam ni treba bati prositi Boga<br />
<strong>za</strong> odpuščan<strong>je</strong>: sebi, <strong>za</strong>koncu, tistim, ki<br />
so bili zraven v ločitveni tragediji.<br />
Škof Šuštar <strong>je</strong> povabil zbrane k <strong>za</strong>kramentu<br />
sprave, pa tudi k molitvi rožnega<br />
venca in h kramljanju z Gospodom.<br />
Skupaj z Jezusom pa se obračamo tudi<br />
na Marijo, ki <strong>je</strong> naša Mati, Mati Cerkve<br />
in Mati družine. Iskren nagovor škofa<br />
Šuštarja mi <strong>je</strong> privabil solze v oči, ko<br />
nas <strong>je</strong> spodbudil in prosil, da se opogumimo<br />
v molitvi dvojine: »Tukaj vas<br />
povabim, da veliko molite. Pa ne samo<br />
rožni venec, ampak molite tako, kakor<br />
da se pogovarjate z Gospodom. Zakaj ne<br />
bi premišl<strong>je</strong>val s teboj, Gospod? Dajva<br />
premišl<strong>je</strong>vati v dvojini! Čisto vsakdan<strong>je</strong><br />
stvari. Ali velike živl<strong>je</strong>njske zgodbe. Vse<br />
to govorim in se pogovarjam. Da, vabim<br />
vas, ker nimate moža ali žene, pogovorite<br />
se z Jezusom v dvojini.« Tako Gospod<br />
postane pravi sogovornik.<br />
ODNOSI NAS IZZIVAJO<br />
Odnosi nas razčlovečijo in hkrati ponujajo<br />
priložnost, da ko visimo na križu<br />
svo<strong>je</strong> bolečine, postajamo podobni<br />
Jezusu. Prav on nas s svojo ljubeznijo<br />
uči in kliče, da vstanemo iz groba lastne<br />
nemoči in grešnosti, da se z upan<strong>je</strong>m<br />
odločimo <strong>za</strong> pot odnosov, v katerih<br />
bomo varni ter bomo občutili empatijo<br />
in ljubezen.<br />
Marijina kapela pri Sv. Jožefu <strong>je</strong><br />
sveta zemlja razve<strong>za</strong>nih, ki redno prihajajo<br />
tja. Vsi smo prišli z razlogom –<br />
povrniti si izgubl<strong>je</strong>no dostojanstvo in<br />
<strong>za</strong>živeti živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, kot ga v globini čutimo.<br />
Ob temi o zlorabl<strong>je</strong>nem človeškem<br />
dostojanstvu so tudi mene <strong>za</strong>skelele še<br />
ne povsem <strong>za</strong>cel<strong>je</strong>ne rane. <br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
54<br />
VZGOJA<br />
O vtikljivosti, pravi meri<br />
IN VZGOJI ZA SKRBNOST<br />
Jeseni, ko vreme ne vabi več na plano, se na šolah <strong>za</strong>čnejo dnevi dejavnosti z različnimi delavnicami.<br />
Odkar <strong>je</strong> šola dobila poleg poučevanja materinščine, matematičnih skrivnosti in drugega šolskega nabora še<br />
<strong>za</strong>dolžitev vzgajanja »pravih« vrednot, <strong>je</strong> mladež deležna obilja tovrstnega »družbenega inženiringa«.<br />
Osnovna misel teh dejavnosti <strong>je</strong><br />
preprosta in všečna, otrokom<br />
naj bi z najrazličnejšimi metodami<br />
socialnih iger privzgojili<br />
določene družbeno <strong>za</strong>želene lastnosti<br />
in veščine. Tako imamo na šolah <strong>za</strong>dnja<br />
leta kar naprej na sporedu delavnice o<br />
medvrstniškem nasilju. Kljub vsem tem<br />
dragocenim uram pa žal ni videti kakšnega<br />
posebnega učinka.<br />
Prav ganljivo <strong>je</strong> videti kolegice in<br />
kolege iz različnih organi<strong>za</strong>cij, ki prihajajo<br />
z resnimi nameni in visoko motivacijo<br />
in ki včasih celo z <strong>za</strong>bavnimi ter<br />
inovativnimi metodami želijo otrokom<br />
in mladostnikom dopovedati, da <strong>je</strong> nasil<strong>je</strong><br />
stvar vseh, da se ne tiče le tistega,<br />
ki ga izvaja, in tistega, ki ga boli, temveč<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
DARJA BARBORIČ VESEL<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Vredno <strong>je</strong> <strong>za</strong>staviti<br />
svojo besedo,<br />
sebe in sodelovati<br />
v oblikovanju<br />
prijazne in<br />
poštene družbe.<br />
V tistem trenutku, ko<br />
pogledamo stran, <strong>za</strong>čnemo<br />
<strong>za</strong>vestno podpirati moralno<br />
nespre<strong>je</strong>mljivo in družbeno<br />
škodljivo počet<strong>je</strong>.<br />
<strong>je</strong> tudi stvar vseh tistih, ki smo zraven,<br />
ki vemo in ne naredimo ničesar. Ali bolj<br />
natančno, se ne opredelimo, ne branimo,<br />
ne ustavimo.<br />
Dan Brown <strong>je</strong> v kriminalki Inferno<br />
navajal renesančnega mojstra Danteja,<br />
ki <strong>je</strong> v svoji Božanski komediji določil,<br />
da so <strong>za</strong>dnji krogi pekla namen<strong>je</strong>ni tistim,<br />
»ki v moralni dilemi ostanejo neopredel<strong>je</strong>ni«.<br />
Tistim, ki so tam in se odločijo,<br />
da se jih <strong>za</strong>deva ne tiče in da se ne<br />
bodo vtikali. Tistim, ki se ra<strong>je</strong> pretvarjajo,<br />
da »ni problema«, saj <strong>je</strong> problem,<br />
sploh moralni, nekaj res zoprnega. In<br />
če se z nečim ne ukvarjamo, lahko celo<br />
rečemo, da tega ni.<br />
Tako pridemo do vzroka <strong>za</strong> tako<br />
skromen vpliv delavnic na naše šolar<strong>je</strong>,<br />
pa tudi do vzroka <strong>za</strong> skromen izplen<br />
vseh kampanj, ki želijo v posamezniku<br />
vzbuditi moralno <strong>za</strong>vedan<strong>je</strong> in posledično<br />
temu primerno ravnan<strong>je</strong>. Torej: vidim<br />
nasil<strong>je</strong>, se opredelim, poskušam ustaviti,<br />
braniti, pokličem okrepitve, mogoče policijo.<br />
Drži tudi pri spoznanju, da sosed<br />
goljufa Furs ali pa prijateljica laže zdravniku,<br />
da ji podaljšu<strong>je</strong> bolniško.<br />
KO POGLEDAMO STRAN<br />
Množica primerov medsebojnega sobivanja<br />
ima enak temelj, in sicer, kaj naredimo,<br />
ko opazimo, da <strong>je</strong> nekaj narobe?<br />
Ko nekdo škodi drugim (tudi država<br />
smo samo drugi), laže, goljufa, krade,<br />
grozi in pretepa in kar <strong>je</strong> še takšnega.<br />
Zadeva <strong>je</strong> <strong>za</strong>pletena, saj lahko vsak trenutek,<br />
ko se izpostavimo, predstavlja<br />
hudo sitnost tudi <strong>za</strong> nas. Res <strong>je</strong>, nasilneži,<br />
pa tudi lažnivci, goljufivci in podobni<br />
se lahko spravijo na nas in lahko<br />
imamo težave. Lahko se celo zgodi, da<br />
<strong>za</strong> nas ne bo pomoči. Da bomo ostali<br />
sami. Hkrati pa v tistem trenutku, ko<br />
pogledamo stran, <strong>za</strong>čnemo <strong>za</strong>vestno<br />
podpirati moralno nespre<strong>je</strong>mljivo in<br />
družbeno škodljivo počet<strong>je</strong>.<br />
To sem pred nekaj dnevi doživela<br />
v trgovini na oddelku z mesninami.<br />
Kar nekaj nas <strong>je</strong> stalo v vrsti, akcijske<br />
cene so bile vabljive, meso pa drago.<br />
In smo čakali in vrsta se <strong>je</strong> premikala<br />
noro počasi. Stregla sta dva gospoda,<br />
nič nervozno in nič hitro, pač pa z veliko<br />
vljudnosti in umir<strong>je</strong>nosti. Opazila<br />
sem mlajšo upoko<strong>je</strong>nko, ki si <strong>je</strong> ogledovala<br />
izložbo hladilnika, se prerivala
VZGOJA<br />
55<br />
Kar naenkrat se<br />
od otrok pričaku<strong>je</strong>, da se<br />
ne brigajo več samo <strong>za</strong>se<br />
in da poskrbijo <strong>za</strong> druge.<br />
kar med vozički, da <strong>je</strong> prišla zraven. V<br />
trenutku, ko <strong>je</strong> mesar <strong>za</strong>ključil eno naročilo<br />
in pogledal, kdo <strong>je</strong> naslednji, <strong>je</strong><br />
hitro dvignila glavo in povedala, da bi<br />
želela poldrugi kilogram piščanč<strong>je</strong>ga<br />
fileja. Gospod, ki <strong>je</strong> bil v resnici na vrsti<br />
in <strong>je</strong> čakal že skoraj deset minut, <strong>je</strong> sicer<br />
trznil in malo <strong>za</strong>zijal, rekel pa ni nič.<br />
Tudi gospa <strong>za</strong> njim ne. Jaz sem bila šele<br />
četrta in sem se čez celo vrsto oglasila,<br />
da gospe nisem dala prednosti in da še<br />
ni na vrsti. V tem trenutku se <strong>je</strong> cirkus<br />
šele <strong>za</strong>res <strong>za</strong>čel. Najprej <strong>je</strong> gospa <strong>za</strong>devo<br />
ignorirala, mesar nas <strong>je</strong> pogledal in<br />
delal naprej. Gospa pred menoj se <strong>je</strong> nagnila<br />
k meni in se pridušala, kakšni da<br />
so dandanes ljud<strong>je</strong> in ni čudno, da gre<br />
svet k vragu. Pustila sem voziček, se<br />
prerinila nekaj metrov naprej in rekla<br />
gospe, naj se postavi v vrsto kot vsi ostali.<br />
V tistem <strong>je</strong> mesar že pripravil n<strong>je</strong>no<br />
naročilo in ga želel izročiti, gospod, ki<br />
<strong>je</strong> stal <strong>za</strong> njo, <strong>je</strong> rekel, pa naj gre, če se<br />
že tako mudi, ona <strong>je</strong> stegnila roko, da<br />
bi meso prevzela. Pa sem bila hitrejša,<br />
pograbila sem vrečko, rekla, da se meni<br />
tudi strašno mudi in čakam, vrečko<br />
vrnila mesarju, ki <strong>je</strong> nekaj mencal, kaj<br />
naj zdaj s tem. Priznam, da so bili ljud<strong>je</strong><br />
v <strong>za</strong>dregi, tudi jaz. Pa vendar se mi <strong>je</strong><br />
<strong>za</strong>drega zdela nekako <strong>za</strong>dovoljne vrste.<br />
Gospa vrivalka seveda ni šla v vrsto, file<br />
pa <strong>je</strong> romal na<strong>za</strong>j v posodo.<br />
Če priv<strong>za</strong>memo, da sta zgled in<br />
izkušnja temelja vsake vzgo<strong>je</strong>, <strong>je</strong> bila<br />
izkušnja, ki smo jo doživeli tisti dan v<br />
trgovini, koristna in pomenska <strong>za</strong> vse.<br />
Gospa vrivalka <strong>je</strong> doživela, da <strong>je</strong> mogoče,<br />
da jo nekdo ustavi, da se nekdo<br />
izpostavi, se celo malo osramoti in osramoti<br />
tudi njo. Ljud<strong>je</strong> v vrsti so dobili<br />
izkušnjo urejanja takšnega malega vsakodnevnega<br />
dogodka, izrazi na obrazih<br />
so bili videti <strong>za</strong>dovoljni. Jaz pa sem<br />
dobila izkušnjo, da <strong>je</strong> mogoče postaviti<br />
mejo, zdržati pritisk in narediti, kar<br />
<strong>je</strong> prav. Ter preživeti. Nihče ni kričal<br />
name, me sramotil, nihče me ni pričakal<br />
pred trgovino in se spravil name. Ko<br />
se izpostaviš, se pokažeš močnega in<br />
običajni ljud<strong>je</strong> se na močne ne spravljajo.<br />
Lahko bi imela smolo in bi bilo drugače,<br />
priznam tudi, da se mi <strong>je</strong> že zgodilo.<br />
A vseeno <strong>je</strong> vredno <strong>za</strong>staviti svojo<br />
besedo, sebe in sodelovati v oblikovanju<br />
prijazne in poštene družbe.<br />
VTIKANJE IN ŠPECANJE<br />
Zato predlagam, da naslednjič, ko se<br />
naše dete pritožu<strong>je</strong>, da se sošolci vrivajo<br />
v vrsto <strong>za</strong> kosilo, da <strong>je</strong> sošolec nalepil<br />
žvečilni gumi na avtobusni sedež<br />
ali pa <strong>je</strong> sošolka naredila lažni profil,<br />
da bi osramotila drugo, ne rečemo, da<br />
naj se ne vtika, ker se ga stvari ne tičejo.<br />
Seveda se ga tičejo in otroci to vedo,<br />
<strong>za</strong>to se mnogi vtikajo kar v vse povprek.<br />
Opazijo preveč, nekateri tudi kar<br />
naprej »špecajo« ter so zoprno in dlakocepsko<br />
pravičniški, kar <strong>je</strong> strašno<br />
nepri<strong>je</strong>tno. Malo <strong>za</strong>to, ker tako jasno<br />
pokažejo s prstom, da <strong>je</strong> cesar nag, če<br />
si sposodim Andersenovo povest Cesar<strong>je</strong>va<br />
nova oblačila. Ko otrok pokaže,<br />
da <strong>je</strong> nekaj narobe, to potegne <strong>za</strong> seboj<br />
nujo nekakšnega delovanja, popravljanja<br />
stvari. To pa <strong>je</strong> sploh sitno in pogosto<br />
ni res dobrih in hitrih poti.<br />
Otroška »vtikanja« v druge, »špecanja«<br />
in »pravičniškost« so nedvoumna<br />
povabila naših otrok v razlago sveta. So<br />
povabila v učen<strong>je</strong> oblikovanja <strong>za</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
dobre družbe. Lahko bi rekli – namen<br />
<strong>je</strong> pravi, izvedba pa <strong>je</strong> še vprašljiva.<br />
Zato naši otroci, ko ugotovijo, da nekaj<br />
ni v redu, potrebu<strong>je</strong>jo priznan<strong>je</strong>, da so<br />
to ugotovili, ter resen pogovor o tem,<br />
kaj storiti in kakšno strategijo izbrati,<br />
da bo cilj dosežen. Samo kričati, da <strong>je</strong><br />
nekaj narobe, ni niti dovolj niti dobro.<br />
Nedvomno pa bo vsak takšen pogovor<br />
naredil mnogo več kot ure delavnic.<br />
Osmošolci so mi pred nekaj leti, ko<br />
sem jih vprašala, <strong>za</strong>kaj so tako mlačno<br />
sodelovali na delavnici »Kako reagirati,<br />
ko si očividec nasilnega dejanja«,<br />
jasno povedali. Zdelo se jim <strong>je</strong> <strong>za</strong> malo,<br />
da <strong>za</strong>čnemo v osmem razredu s tako<br />
»moralko«, prej pa so jim odrasli leta<br />
govorili, da naj se brigajo <strong>za</strong>se in se<br />
ukvarjajo s svojimi težavami. Potem<br />
pa pridemo do neke reči, kot <strong>je</strong> medvrstniško<br />
nasil<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> odrasli ne obvladamo<br />
in nas moti, oni pa naj zdaj delajo<br />
drugače, ker smo si mi tako izmislili.<br />
Kar naenkrat se od njih pričaku<strong>je</strong>, da<br />
se ne brigajo več samo <strong>za</strong>se in da poskrbijo<br />
<strong>za</strong> druge. Kar nekaj razrednih<br />
ur pogovorov <strong>je</strong> bilo potrebnih, da so<br />
se malo omehčali, pa tudi kar nekaj roditeljskih<br />
sestankov, da so starši malo<br />
bolj resno vzeli delovan<strong>je</strong> v družbeno<br />
dobrobit, tj. v skrb <strong>za</strong> druge, ne le <strong>za</strong>se.<br />
Običajni otroci pridejo na svet z<br />
večino nujno potrebne opreme <strong>za</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
in <strong>za</strong>snovami <strong>za</strong> moralno delovan<strong>je</strong><br />
v družbeno korist. Potrebu<strong>je</strong>jo pa<br />
usmerjan<strong>je</strong>, vajo, možnost sodelovanja.<br />
Če bomo sodelovali in jih vodili k pravi<br />
meri, imamo kar dobro možnost, da<br />
bomo vzgojili rod, ki bo lahko počakal,<br />
da pride na vrsto na piščanca v akciji. <br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
56<br />
VZGOJA<br />
Evropska pobuda Child Shield<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito otrok pred škodljivimi<br />
POSLEDICAMI PORNOGRAFIJE<br />
Evropska iniciativa <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito otrok, še posebej pred spletno pornografijo, <strong>je</strong> nastala pred približno<br />
tremi leti in združu<strong>je</strong> več kot 30 nevladnih organi<strong>za</strong>cij iz 19 držav članic EU, ki se ukvarjamo<br />
s preprečevan<strong>je</strong>m negativnih posledic pornografi<strong>je</strong> <strong>za</strong> otroke.<br />
MATEJA PODMENIK, INŠTITUT INTEGRUM<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Ena od prednostnih nalog Evropske<br />
iniciative <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito otrok<br />
<strong>je</strong> spodbujan<strong>je</strong> <strong>za</strong>interesiranih<br />
politikov v Evropi, naj o<strong>za</strong>veščajo<br />
o uničujočem vplivu vsebine na<br />
spletu. Organi<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>, ki sestavljamo<br />
članstvo iniciative, pozivamo, naj tema<br />
<strong>za</strong>ščite mladoletnikov na spletu postane<br />
prednostna naloga evropske politike<br />
ter politike držav članic.<br />
Namen iniciative <strong>je</strong> <strong>za</strong>ščititi otroke<br />
s priznavan<strong>je</strong>m spletne pornografi<strong>je</strong><br />
kot vprašanja javnega zdravja ter podpiran<strong>je</strong>m<br />
izmenjave dobrih praks, virov<br />
in znanja po vsej celini.<br />
PORNOGRAFIJA<br />
IN JAVNO ZDRAVJE<br />
Raziskave kažejo, da <strong>je</strong> pornografija<br />
javnozdravstveno vprašan<strong>je</strong>, ker:<br />
• ob<strong>je</strong>ktivizira ženske in spodbuja<br />
spolne stereotipe in poveču<strong>je</strong> agresivno<br />
veden<strong>je</strong> med spolnimi odnosi;<br />
• poveču<strong>je</strong> razvoj spolne kompulzivnosti<br />
in <strong>za</strong>svo<strong>je</strong>nosti ter <strong>je</strong> škodljiva<br />
<strong>za</strong> možgane;<br />
• ima resne posledice <strong>za</strong> oblikovan<strong>je</strong><br />
pogleda na spolnost v ključnem<br />
obdobju psihoseksualnega razvoja<br />
mladih;<br />
• škodu<strong>je</strong> samospoštovanju in samopodobi;<br />
• <strong>za</strong>ostru<strong>je</strong> težave v odnosih in čustvene<br />
težave od mladostništva<br />
naprej;<br />
• od mladostništva naprej spodbuja<br />
spolno disfunkcijo, ki se v odrasli dobi<br />
še poslabša <strong>za</strong>radi možganske nava<strong>je</strong>nosti<br />
na pornografsko vsebino.<br />
Inštitut Integrum <strong>je</strong> od vsega <strong>za</strong>četka<br />
del iniciative. V <strong>za</strong>dnjih dveh letih<br />
smo v omen<strong>je</strong>ni iniciativi pripravljali<br />
dokument, s pomočjo katerega člani<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
iniciative pozivajo <strong>za</strong>interesirane nacionalne<br />
strani in politike, naj se vključijo<br />
v učinkovit boj proti pornografiji<br />
in n<strong>je</strong>nim posledicam <strong>za</strong> otroke ter jih<br />
poskusijo v čim večji meri preprečiti.<br />
V dokumentu opo<strong>za</strong>rjamo na posledice<br />
uporabe pornografi<strong>je</strong>, na razšir<strong>je</strong>nost<br />
pornografi<strong>je</strong> med mladimi<br />
po evropskih državah ter iščemo in izmenju<strong>je</strong>mo<br />
najboljše pravne rešitve in<br />
dobre prakse <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito otrok.<br />
Tri ključna področja dela:<br />
1. Skupina <strong>za</strong> klinične raziskave:<br />
Osredotoča se na zbiran<strong>je</strong> podatkov<br />
o uporabi pornografi<strong>je</strong>, vplivu pornografi<strong>je</strong><br />
na zdrav<strong>je</strong> ter na pove<strong>za</strong>ve<br />
med <strong>za</strong>svo<strong>je</strong>nostjo in duševnim<br />
zdrav<strong>je</strong>m. To skupino med drugim<br />
sestavljajo strokovnjaki s področja<br />
psihologi<strong>je</strong> in medicine.<br />
2. Skupina <strong>za</strong> <strong>za</strong>govorništvo: Vodi pri<strong>za</strong>devanja<br />
<strong>za</strong> spremembe politik, ki
VZGOJA<br />
57<br />
Starši in drugi akterji<br />
imamo temeljno vlogo pri<br />
<strong>za</strong>ščiti mladoletnikov pred<br />
pornografijo, vendar so<br />
potrebni tudi pravni ukrepi.<br />
ščitijo otroke. To skupino sestavljajo<br />
politični in pravni strokovnjaki ter<br />
nevladniki z izkušnjami na področju<br />
<strong>za</strong>govorništva.<br />
3. Skupina <strong>za</strong> družino in otroke: Ukvarja<br />
se z dejanskim vplivom pornografi<strong>je</strong><br />
na živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> družin. To skupino<br />
sestavljajo organi<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> v Evropi, ki<br />
podpirajo starše in šole pri preprečevanju<br />
pornografi<strong>je</strong> z delavnicami in<br />
izobraževalnimi orodji.<br />
SKUPNI DOKUMENT<br />
Dokument vsebu<strong>je</strong> predstavitev razlogov,<br />
<strong>za</strong>kaj <strong>za</strong>svo<strong>je</strong>nost s pornografijo<br />
spada pod vprašan<strong>je</strong> javnega zdravja,<br />
predstavlja dobre prakse na področju<br />
pravnih ureditev v nekaterih naših sosednjih<br />
državah (<strong>za</strong> več o tem nam lahko<br />
pišete na info@institut-integrum.com)<br />
in predlaga politikom, vladam ter civilnim<br />
organi<strong>za</strong>cijam nekatere možne poti,<br />
ki jih predstavljamo v nadal<strong>je</strong>vanju.<br />
Snovalci iniciative se strinjamo, da<br />
imamo starši in drugi akterji temeljno<br />
vlogo pri <strong>za</strong>ščiti mladoletnikov pred<br />
pornografijo, vendar so potrebni tudi<br />
pravni ukrepi, ne glede na njihovo <strong>za</strong>pletenost<br />
(tehnologija, varstvo podatkov<br />
itd.). Zato <strong>je</strong> ključnega pomena tesno politično<br />
sodelovan<strong>je</strong> med strokovnjaki in<br />
ustreznimi nosilci odločanja.<br />
Menimo, da <strong>je</strong> <strong>za</strong> boj proti pornografiji<br />
in preprečevanju n<strong>je</strong>nih posledic<br />
<strong>za</strong> otroke treba storiti še veliko. Kot<br />
člani Evropske platforme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
otrok pozivamo oblikovalce politik,<br />
vlade in civilne organi<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>, naj to<br />
temo uvrstijo na vrh političnega dnevnega<br />
reda, in sicer:<br />
1. Z vlagan<strong>je</strong>m v temeljitejše, opisne<br />
znanstvene študi<strong>je</strong> o uporabi<br />
pornografi<strong>je</strong> pri otrocih, zlasti<br />
najstnikih<br />
Okrepiti <strong>je</strong> treba raziskave o tem,<br />
kako pogosta <strong>je</strong> <strong>za</strong>svo<strong>je</strong>nost s pornografijo<br />
med mladimi. Prav tako <strong>je</strong> treba<br />
bol<strong>je</strong> razumeti, kako strokovnjaki opredelju<strong>je</strong>jo<br />
tovrstno odvisnost in kako jo<br />
razlagajo. Pomembno <strong>je</strong> tudi prepoznati<br />
osebnostne lastnosti ali šibkosti posameznikov,<br />
ki lahko vodijo do negativnih<br />
posledic uporabe, kot sta <strong>za</strong>svo<strong>je</strong>nost<br />
ali nasilno spolno veden<strong>je</strong>.<br />
2. S prilagoditvijo politik javnega<br />
zdravja<br />
Vključitev pornografi<strong>je</strong> na seznam<br />
<strong>za</strong>svo<strong>je</strong>nosti v mednarodnih klasifikacijah<br />
duševnega zdravja (WHO; APA).<br />
Povečan<strong>je</strong> nadzora in blokiran<strong>je</strong> pornografskih<br />
spletnih mest. Razvoj nacionalnih<br />
preventivnih programov o<br />
uporabi pornografi<strong>je</strong> in n<strong>je</strong>nih fizičnih,<br />
psiholoških in psihosocialnih posledicah<br />
ter vzpostavitev specializiranih<br />
enot <strong>za</strong> zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> odvisnosti od pornografi<strong>je</strong><br />
na oddelkih <strong>za</strong> javno zdrav<strong>je</strong>.<br />
3. S šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m o<strong>za</strong>veščenosti in podpiran<strong>je</strong>m<br />
vseh pobud, katerih cilj<br />
<strong>je</strong> opo<strong>za</strong>rjan<strong>je</strong> na posledice uporabe<br />
pornografi<strong>je</strong><br />
Potrebna <strong>je</strong> večja o<strong>za</strong>veščenost v<br />
javnih prostorih na lokalni, regionalni<br />
in evropski ravni ter vključitev predmetov<br />
o razumevanju in soočanju z negativnimi<br />
posledicami uporabe pornografi<strong>je</strong><br />
v univerzitetne programe (npr.<br />
medicina, psihologija, izobraževan<strong>je</strong>).<br />
4. Z razvo<strong>je</strong>m politik in <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong><br />
EU, ki učinkovito ščiti otroke pred<br />
izpostavl<strong>je</strong>nostjo in zlorabo spletnih<br />
pornografskih vsebin<br />
To <strong>za</strong><strong>je</strong>ma privzeto vključen starševski<br />
nadzor na napravah in storitvah,<br />
obvezno preverjan<strong>je</strong> starosti, dopolnitev<br />
evropske uredbe z vključitvijo pornografi<strong>je</strong><br />
kot dejavnika, ki veča število<br />
spolnih zlorab otrok, ter okrepl<strong>je</strong>no<br />
sodelovan<strong>je</strong> med vladami, internetnimi<br />
strežniki ter civilno družbo.<br />
5. S podporo otrokom, staršem in šolam<br />
ter s spremljan<strong>je</strong>m in prilagajan<strong>je</strong>m<br />
njihovih dobrih praks<br />
V mislih imamo predvsem prepoved<br />
uporabe pametnih telefonov, mobilnih<br />
telefonov ali drugih pove<strong>za</strong>nih naprav<br />
v šolskih prostorih ter filtriran<strong>je</strong> vsebin<br />
v šolah in na javnih mestih.<br />
PREDSTAVITEV<br />
EVROPSKIM POSLANCEM<br />
Inštitut Integrum omen<strong>je</strong>ne pobude in<br />
dokument ravno v teh dneh predstavlja<br />
tudi slovenskim poslancem, ki so bili<br />
izbrani <strong>za</strong> delovan<strong>je</strong> v Evropskem parlamentu.<br />
Na naše povabilo <strong>za</strong> srečan<strong>je</strong>,<br />
k<strong>je</strong>r jim predstavimo pomembnost delovanja<br />
na tem področju in možne smernice<br />
iz pripravl<strong>je</strong>nega dokumenta, se jih<br />
<strong>je</strong> (<strong>za</strong>enkrat) odzvalo pet (Marjan Šarec,<br />
Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič<br />
in Matej Tonin). Želimo si, da bi bili tudi<br />
naši predstavniki v Evropskem parlamentu<br />
o<strong>za</strong>veščeni in sami pobudniki <strong>za</strong><br />
pomembna vprašanja, pove<strong>za</strong>na z živl<strong>je</strong>nji<br />
naših otrok.<br />
Ena od pomembnih prednostnih<br />
nalog <strong>je</strong> povzeta v izjavi predsednika<br />
FAFCE, organi<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>, ki koordinira omen<strong>je</strong>no<br />
iniciativo: »Ponovno poudarjamo<br />
tudi, da so instituci<strong>je</strong> dolžne <strong>za</strong>gotoviti,<br />
da otroci niso potrošniki škodljivega<br />
gradiva na spletu. Izpostavl<strong>je</strong>nost otrok<br />
pornografiji <strong>je</strong> že oblika spletne spolne<br />
zlorabe, ki jo naša družba dopušča. Ker<br />
tehnologi<strong>je</strong>, kot <strong>je</strong> umetna inteligenca,<br />
napredu<strong>je</strong>jo hitre<strong>je</strong> kot naši etični in<br />
družbeni pogovori, nam grozi, da bomo<br />
<strong>za</strong>spali v moralni krizi. To <strong>je</strong> bitka, ki <strong>za</strong>hteva<br />
boj na obeh frontah. Prihodn<strong>je</strong> generaci<strong>je</strong><br />
so odvisne od naše zmage.« <br />
Izpostavl<strong>je</strong>nost otrok<br />
pornografiji <strong>je</strong> že oblika<br />
spletne spolne zlorabe,<br />
ki jo naša družba dopušča.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
KMETIJSTVO<br />
SADNO-ZELENJAVNA VINA:<br />
odkrivan<strong>je</strong> novih dimenzij okusov<br />
58<br />
Ko pomislimo na vino, ver<strong>je</strong>tno najprej pomislimo na pijačo iz grozdja – na nekaj, kar ima dolgo zgodovino,<br />
bogato kulturno dediščino in <strong>je</strong> globoko <strong>za</strong>korenin<strong>je</strong>no v različnih delih sveta. Toda v <strong>za</strong>dnjih letih prihaja v<br />
ospred<strong>je</strong>, da lahko vino pridelamo tudi iz drugih sestavin, kot sta npr. sad<strong>je</strong> in zelenjava.<br />
JOŽE OCEPEK, DAMIR LOVRIĆ IN SODELAVCI<br />
ARHIV PROJEKTA<br />
Vina iz sadja in zelenjave niso<br />
novost le v Sloveniji, temveč<br />
prinašajo tudi povsem nove<br />
okuse, arome in celo načine<br />
uporabe. Sadno-zelenjavna vina ne<br />
tekmu<strong>je</strong>jo z grozdnimi, temveč odpirajo<br />
nove dimenzi<strong>je</strong> vinske ponudbe.<br />
PRIPRAVA VIN IZ<br />
SADJA IN ZELENJAVE<br />
Priprava sadno-zelenjavnih vin sledi<br />
tradicionalnim enološkim postopkom,<br />
le da smo namesto pecljalnika pri pro<strong>je</strong>ktu<br />
Sadno-zelenjavna vina uporabljali<br />
mlin <strong>za</strong> jabolka, na katerem smo<br />
ločeno zmleli vse surovine in brez<br />
dodajanja vode pridobili sadno-zelenjavne<br />
sokove. Fermentacija <strong>je</strong> potekala<br />
na podoben način kot pri grozdju, s<br />
pomočjo kvasovk, ki sladkor pretvorijo<br />
v alkohol. Vključena ekološka sad<strong>je</strong><br />
in zelenjava vsebu<strong>je</strong>ta bistveno manj<br />
sladkorja kot grozd<strong>je</strong>, <strong>za</strong>to smo soku<br />
dodali ekološko pridelan med. Ta <strong>je</strong><br />
pospešil fermentacijo in prispeval k<br />
alkoholu na ravni približno 10,5 odstotka,<br />
poleg tega pa <strong>je</strong> vino dodatno<br />
obogatil s svojimi lastnimi aromatičnimi<br />
notami. Nastala vina smo nato<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024<br />
Domen Zupančič<br />
razdelili v dve skupini: vina <strong>za</strong> pit<strong>je</strong> in<br />
vina <strong>za</strong> kulinarično uporabo.<br />
VINA ZA PITJE<br />
Med vina, namen<strong>je</strong>na <strong>za</strong> pit<strong>je</strong>, spadajo<br />
jabolčno medeno vino, cuveeji iz<br />
več vrst sadja ter vino iz rdeče pese in<br />
medu. Sadna vina, kot so jabolčno z<br />
medom in aronijino z medom, imajo<br />
svež, pri<strong>je</strong>ten okus z rahlo kislino, ki<br />
da<strong>je</strong> ravnoves<strong>je</strong> in lahkotnost. Borovničevo<br />
vino z medom pa ima bolj izraženo<br />
kislino. Cuveeji, kot <strong>je</strong> tisti iz ameriških<br />
borovnic, jabolk in aroni<strong>je</strong>, so<br />
bogatejši in prinašajo kompleksnost,<br />
ki vabi k nadaljn<strong>je</strong>mu okušanju. Vino<br />
iz rdeče pese pa <strong>je</strong> nekaj posebnega,<br />
saj ima izrazito barvo konjaka in rahlo<br />
sladkost, ki navdušu<strong>je</strong> ljubitel<strong>je</strong> nenavadnih<br />
vin. Posebej pa <strong>je</strong> primerno <strong>za</strong><br />
osebe, ki morajo <strong>za</strong>radi zdravstvenih<br />
težav uživati veliko rdeče pese, saj ponuja<br />
rdečo peso v novi obliki.<br />
VINA ZA<br />
KULINARIČNO UPORABO<br />
Vina iz korenja, zelene, čebule in tudi<br />
rdeče pese smo pripravili kot kulinarična<br />
vina, ki so namen<strong>je</strong>na kot posebna<br />
dopolnitev izbranih <strong>je</strong>di. Ta vina so<br />
pripravl<strong>je</strong>na tako, da se njihovi posebni<br />
okusi povežejo z živili in ustvarijo<br />
harmonične kulinarične izkušn<strong>je</strong>. Korenčkovo<br />
vino <strong>je</strong> odlično kot dodatek<br />
k rižotam in flambiranim sladicam,<br />
zelena in čebula pa ponujata prefin<strong>je</strong>nost,<br />
ki <strong>je</strong> idealna <strong>za</strong> uporabo v juhah,<br />
omakah, golažih in ribjih <strong>je</strong>deh. Z dodatkom<br />
teh vin lahko ustvarimo prav<br />
posebne <strong>je</strong>di, ki prinašajo elemente<br />
globine in edinstvenosti.<br />
PO SVETU SO DOBRO POZNANA<br />
Zanimivo <strong>je</strong>, da so vina iz drugih vrst<br />
sadja in zelenjave dobro poznana tudi<br />
drugod po svetu. V skandinavskih državah,<br />
kot sta Finska in Švedska, so
KMETIJSTVO<br />
59<br />
zelo priljubl<strong>je</strong>na borovničeva vina. Ena<br />
izmed bolj znanih blagovnih znamk borovničevega<br />
vina na Finskem <strong>je</strong> na primer<br />
Lapponia, ki ponuja različne okuse,<br />
pridelane iz severnih borovnic. Ta vina<br />
so priljubl<strong>je</strong>na <strong>za</strong>radi svo<strong>je</strong>ga značilnega<br />
okusa div<strong>je</strong>ga jagodičevja, ki <strong>je</strong> bogat<br />
in osvežujoč. Na Havajih pogosto najdemo<br />
vino iz ananasa; znamka Maui<br />
Wine izstopa s svojim ananasovim<br />
vinom pod imenom Maui Blanc, ki ponuja<br />
eksotično kombinacijo sladkosti<br />
in tropske svežine. Vina iz ananasa so<br />
priljubl<strong>je</strong>na tako med domačini kot turisti,<br />
saj <strong>za</strong>jamejo tropske okuse, ki so<br />
značilni <strong>za</strong> otoško okol<strong>je</strong>.<br />
Na Japonskem in Kitajskem pa so<br />
znana vina iz riža in sliv. Riževo vino<br />
sake, ki <strong>je</strong> prav<strong>za</strong>prav tradicionalna pijača,<br />
ima bogato zgodovino in kulturno<br />
dediščino, še posebej na Japonskem,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> pove<strong>za</strong>n z obredi in praznovanji.<br />
Vina iz sliv, kot <strong>je</strong> japonski umeshu, so<br />
znana po svoji sladkosti in cvetličnem<br />
vonju ter se pogosto uživajo kot posladek.<br />
Na Kitajskem so vina iz sliv in riža<br />
del večstoletnega kulturnega izročila,<br />
ki <strong>je</strong> globoko pove<strong>za</strong>no z različnimi običaji<br />
in tradicijami.<br />
POTREBNO JE ZNANJE<br />
Proces pridelave sadno-zelenjavnih<br />
vin se <strong>za</strong>čne s pripravo sestavin, ki jih<br />
<strong>je</strong> treba ustrezno obdelati, da sprostijo<br />
sladkor<strong>je</strong> <strong>za</strong> fermentacijo. Po fermentaciji<br />
<strong>je</strong> pomembno, da vino zori, saj<br />
zoren<strong>je</strong> omogoča, da se okusi in arome<br />
prepletejo ter ustvarijo harmonično celoto.<br />
Pri sadno-zelenjavnih vinih ima<br />
dodajan<strong>je</strong> medu prav posebno vlogo,<br />
saj prispeva k dvigu alkohola ter dodaja<br />
kompleksne note, ki dopolnju<strong>je</strong>jo okuse<br />
osnovnih sestavin. Poleg tega med<br />
prispeva k mehkejšemu okusu, <strong>za</strong>radi<br />
česar so ta vina pri<strong>je</strong>tna <strong>za</strong> pit<strong>je</strong>.<br />
V Evropski uniji se izraz »vino«<br />
običajno nanaša na pijačo iz grozdja,<br />
vendar <strong>za</strong>konodaja omogoča tudi proizvodnjo<br />
vin iz drugih vrst sadja in zelenjave,<br />
če so ta ustrezno označena. To<br />
pomeni, da mora biti potrošnikom jasno,<br />
iz katere osnovne sestavine <strong>je</strong> vino<br />
nare<strong>je</strong>no, kar prispeva k preglednosti<br />
in <strong>za</strong>gotavlja informiranost kupcev. V<br />
<strong>za</strong>dnjih letih se tudi slovenska vinska<br />
scena vse bolj odpira inovacijam, saj<br />
postaja priljubl<strong>je</strong>no ustvarjan<strong>je</strong> vin iz<br />
lokalnih, ekološko pridelanih sestavin,<br />
ki se u<strong>je</strong>majo z okol<strong>je</strong>m in tradicijo.<br />
NOVE MOŽNOSTI V SVETU VIN<br />
Vina iz sadja in zelenjave niso zgolj<br />
nadomestek <strong>za</strong> grozdna vina, temveč<br />
prinašajo dodatne vrednosti in nove<br />
možnosti v svetu vin. Uporaba ekoloških<br />
sestavin pomeni tudi, da <strong>je</strong> vpliv<br />
na okol<strong>je</strong> minimalen, kar podpira trajnostno<br />
pridelavo.<br />
Sadno-zelenjavna vina nam tako<br />
omogočajo, da okusimo naravne note<br />
različnih vrst sadja in zelenjave, obenem<br />
pa podpiramo lokalno pridelavo in<br />
ohranjamo ekološko ravnoves<strong>je</strong>. Tako<br />
lahko z vsakim ko<strong>za</strong>rcem takšnega vina<br />
uživamo v bogastvu narave in inovativnosti,<br />
ki ju prinašajo nova sadno-zelenjavna<br />
vina.<br />
<br />
OGLASNI ČLANEK<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
60<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
P. DR. ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
MEDIA-AMAZON.COM<br />
Papež JANEZ XXIII.<br />
Priporočilo<br />
Angelo Giuseppe Roncalli se <strong>je</strong> rodil v vasi Sotto il Monte. Kot škof <strong>je</strong> bil apostolski<br />
delegat v Bolgariji, Turčiji in Grčiji, nuncij v Parizu ter kardinal in patriarh v Benetkah.<br />
Za papeža z imenom Janez XXIII. <strong>je</strong> bil izvol<strong>je</strong>n 28. oktobra 1958. Delal <strong>je</strong> <strong>za</strong> mir<br />
na svetu in sklical drugi vesoljni vatikanski cerkveni zbor. Umrl <strong>je</strong> 3. junija 1963.<br />
Papež Frančišek ga <strong>je</strong> 27. aprila 2014 razglasil <strong>za</strong> svetega. Godu<strong>je</strong> 11. oktobra.<br />
Beneški patriarh Roncalli se s<br />
kamnosekom dogovarja <strong>za</strong> izdelavo<br />
sarkofaga <strong>za</strong>nj, ko v delavnico<br />
prileti n<strong>je</strong>gov tajnik in<br />
sporoči, da <strong>je</strong> umrl papež Pij XII. Ko se<br />
odpravlja v konklave, se spominja svo<strong>je</strong>ga<br />
preteklega živl<strong>je</strong>nja. Prvi spomini<br />
mu <strong>za</strong>jadrajo v otroštvo, ko <strong>je</strong> <strong>za</strong>čutil<br />
Božji klic v duhovništvo, a <strong>je</strong> oče temu<br />
nasprotoval, ker so bili revni dninarji.<br />
Toda stvar se <strong>je</strong> obrnila, ko se <strong>je</strong> <strong>za</strong> mladega<br />
Angela <strong>za</strong>vzel stric Zaverio …<br />
Biografija zvesto sledi Roncalli<strong>je</strong>vemu<br />
živl<strong>je</strong>nju od <strong>za</strong>četkov duhovništva<br />
pa vse do izvolitve <strong>za</strong> papeža. Film<br />
izvrstno <strong>za</strong>jame n<strong>je</strong>govo duhovitost in<br />
preprostost, obenem pa tudi iz<strong>je</strong>men<br />
občutek <strong>za</strong> sočloveka. Roncalli, ki ni izšel<br />
iz meščanske ali celo aristokratske<br />
družine, ampak kmečke, <strong>je</strong> še posebej<br />
blizu malemu človeku. To ga spremlja<br />
na vsej n<strong>je</strong>govi živl<strong>je</strong>njski poti, na več<br />
mestih odzvanja kot refren: »Vse, kar<br />
sem si želel, <strong>je</strong> bilo le to, da bi bil preprost<br />
vaški župnik.« In zdi se, da se tako<br />
tudi ves čas obnaša. Ne le kot apostolski<br />
delegat in kasne<strong>je</strong> nuncij, ampak<br />
celo kot papež. Prav to ga naredi človeškega<br />
in človeka. To n<strong>je</strong>govo preprostost<br />
in srčnost film <strong>za</strong>jame v močnih<br />
trenutkih, pa tudi v popolnoma vsakdanjih<br />
in običajnih dogodkih, ko se<br />
npr. v vatikanskih vrtovih pogovarja<br />
z vrtnar<strong>je</strong>m o n<strong>je</strong>govi družini in višini<br />
n<strong>je</strong>gove plače. Pri vsem tem pa ga vodi<br />
ljubezen do Boga, iz katere črpa ljubezen<br />
do bližnjih, ki se kaže v odnosu do<br />
stavkajočih delavcev, ki so jim kratene<br />
pravice, preganjanih Judov ali pa nekaterih<br />
<strong>za</strong>drtih vatikanskih kardinalov.<br />
Zelo močno <strong>je</strong> prika<strong>za</strong>no tudi n<strong>je</strong>govo<br />
pri<strong>za</strong>devan<strong>je</strong> <strong>za</strong> mir, ko želi imeti odprta<br />
vrata in ne ruši mostov, ampak<br />
jih skuša vedno znova graditi, ne glede<br />
na prepričan<strong>je</strong> človeka. To pri<strong>za</strong>devan<strong>je</strong><br />
doseže vrhunec v posredovanjih v<br />
hladni vojni in v objavi enciklike.<br />
Glavna moč filma <strong>je</strong> v iz<strong>je</strong>mni igri<br />
Edwarda Asnerja, ki <strong>je</strong> ostarelega Angela<br />
Roncallija upodobil z določeno<br />
vitalnostjo, edinstvenim šarmom,<br />
ganljivo človečnostjo, daleč od sladkosti,<br />
obenem pa mu <strong>je</strong> uspelo u<strong>je</strong>ti iz<strong>je</strong>mno<br />
duhovno, človeško, psihološko<br />
in čustveno pove<strong>za</strong>nost, ki jo <strong>je</strong> imel<br />
papež Janez XXIII. z vsemi ljudmi, s<br />
katerimi <strong>je</strong> imel opravka.<br />
<br />
O FILMU:<br />
• naslov: Papež Janez XXIII.<br />
(Papa Giovanni – Ioannes<br />
XXIII)<br />
• čas trajanja: 197 minut<br />
• država in leto: Italija, 2002<br />
• režija: Giorgio Capitani<br />
• igralska <strong>za</strong>sedba: Edward<br />
Asner, Massimo Ghini,<br />
Claude Rich<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
Glavni igralec Edward Asner <strong>je</strong> v<br />
svoji karieri pre<strong>je</strong>l več nagrad, med<br />
drugim tudi pet zlatih globusov in<br />
kar sedem nagrad emmy – več kot<br />
katerikoli drugi moški igralec. Na<br />
Hollywoodski aleji slavnih <strong>je</strong> dobil<br />
svojo zvezdo 25. septembra 1992.<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
PG – <strong>za</strong>radi nekaterih malce strašljivih<br />
prizorov <strong>je</strong> bol<strong>je</strong>, da si otroci<br />
ogledajo film v spremstvu staršev<br />
ali skrbnikov.<br />
DOSTOPNOST:<br />
Papa Giovanni: Amazon.it: Asner,<br />
Ghini, Asner,Ghini: Film e TV<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
Koledar dogodkov OKTOBER<br />
AKTUALNO DOGODKI<br />
61<br />
25<br />
PET<br />
Ivan Sivec: Zbogom, Ljubezen moja<br />
(predstavitev knjige)<br />
18.00–20.00<br />
Dom kulture Lenart, Trg osvoboditve 2,<br />
Lenart v Slovenskih goricah<br />
Okrogla mi<strong>za</strong><br />
Ivan Sivec v romanu razkriva pretresljivo ljubezensko zgodbo med čarovnico Agato z gradiča<br />
Štralek in grofom Friderikom z gradu Hrastovec iz Lenarta v Slovenskih goricah. Roman sloni<br />
na legendarni pripovedi s preloma s 16. na 17. stolet<strong>je</strong>. Prikazu<strong>je</strong> tudi delovan<strong>je</strong> verskih blaznežev<br />
skakačev, usodne dogodke v trdnjavi Velika Kaniža, usmrtitev na Dunaju in živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> na matičnem<br />
gradu grofov Herbersteinov v bližini Gradca. Pripoved se sklene s sporočili iz nebes v<br />
benediktinskem samostanu v Šentpavlu v Labotski dolini.<br />
Dodani so daljši zgodovinski orisi čarovništva na Šta<strong>je</strong>rskem izpod peresa Saša Radovanoviča,<br />
zgodovinska dejstva, uporabl<strong>je</strong>na literatura in bogato slikovno gradivo. Prvič bo predstavl<strong>je</strong>na<br />
tudi hvalnica Lenartu, avtor<strong>je</strong>v Ivana Sivca (besedilo) in Srečka Kovačiča (glasba).<br />
24<br />
ČET<br />
Slovenska identiteta v času<br />
novodobnih migracij<br />
17.00–19.00<br />
Fakulteta <strong>za</strong> pravo in poslovne vede,<br />
Katoliški inštitut, Krekov trg 1,<br />
Ljubljana<br />
Okrogla mi<strong>za</strong><br />
24<br />
ČET<br />
Srečan<strong>je</strong> z dr. Valentinom Inzkom,<br />
predsednikom Narodnega sveta<br />
koroških Slovencev<br />
18.00–20.00<br />
Grabeljškova dvorana Cankar<strong>je</strong>ve<br />
knjižnice Vrhnika,<br />
Tržaska cesta 32, Vrhnika<br />
Okrogla mi<strong>za</strong><br />
25<br />
PET<br />
Odprt<strong>je</strong> razstave in predvajan<strong>je</strong><br />
dokumentarnega filma 3450<br />
Bratomor v Jami pod<br />
Macesnovo gorico<br />
19.30–22.00<br />
25<br />
PET<br />
Dober večer, sosed! Guten<br />
Abend, Nachbar<br />
19.30<br />
Kulturni dom Dobrla vas<br />
/ Ebendorf<br />
Župnija Kranj – Šmartin, Baragov trg 1,<br />
Kranj<br />
Koncert<br />
Razstava, film<br />
28–30<br />
PON–SRE<br />
Krompir<strong>je</strong>ve počitniške<br />
delavnice <strong>za</strong> otroke<br />
8.00–16.00<br />
Narodna galerija,<br />
Prešernova 24, Ljubljana<br />
Delavnica<br />
29-30<br />
TOR–SRE<br />
Razstava ročnih del Zgorn<strong>je</strong>podravske<br />
zveze društev<br />
upoko<strong>je</strong>ncev Maribor<br />
10.00–17.00<br />
Center Slovenskih goric,<br />
Lenart<br />
Razstava<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.<strong>je</strong>.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
62<br />
SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
KOSTANJEVI REZANCI<br />
s kremno omako iz gorgonzole<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
2 OSEBI PREPROSTO 20 MINUT<br />
SESTAVINE<br />
• 250 g kostan<strong>je</strong>vih re<strong>za</strong>ncev<br />
• 150 g gorgonzole<br />
• 100 ml mleka<br />
• nekaj rezin kraške slanine<br />
• parme<strong>za</strong>n<br />
• svež peteršilj<br />
1. Kostan<strong>je</strong>ve re<strong>za</strong>nce<br />
skuhamo v slani vodi po<br />
navodilih proizvajalca.<br />
2. Malce debelejše rezine<br />
kraške slanine narežemo na<br />
manjše koščke in jih popečemo<br />
na zmerni temperaturi<br />
kuhališča, da postanejo hrustljavi.<br />
Nato jih predenemo<br />
na papirnato brisačko, da<br />
spustijo odvečno maščobo<br />
in so še bolj hrustljavi.<br />
3. Gorgonzolo narežemo na<br />
kocke in jo v manjšem loncu<br />
raztopimo skupaj z mlekom.<br />
Omako nenehno mešamo, da<br />
se sir popolnoma raztopi.<br />
4. Kuhane kostan<strong>je</strong>ve re<strong>za</strong>nce<br />
odcedimo in vmešamo v<br />
kremno omako iz gorgonzole.<br />
Razdelimo v dva globoka<br />
krožnika, dodamo nekaj<br />
koščkov hrustljavo opečene<br />
slanine, nariban parme<strong>za</strong>n in<br />
sesekljan peteršilj.<br />
DOBER TEK!<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
63<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) <strong>je</strong> tabela, v kateri <strong>je</strong> treba prečrtati števila<br />
tako, da <strong>je</strong> vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
2 9 5 3 6 8 8 23<br />
1 3 4 1 2 7 8 14<br />
4 3 4 6 4 5 9 13<br />
3 3 5 9 3 6 1 12<br />
2 1 5 1 6 6 1 10<br />
2 4 9 5 8 8 5 30<br />
6 3 8 2 1 7 6 24<br />
6 23 13 12 29 15 28<br />
4 3 9 2 7 6 7 25<br />
1 8 2 7 5 7 5 8<br />
6 4 1 1 2 8 7 25<br />
6 1 7 8 2 1 4 21<br />
9 1 5 6 4 6 6 26<br />
7 8 9 6 6 8 3 24<br />
8 4 2 8 5 7 7 17<br />
33 20 23 18 7 21 24<br />
2 9 5 3 6 8 8<br />
1 3 4 1 2 7 8<br />
4 3 4 6 4 5 9<br />
3 3 5 9 3 6 1<br />
2 1 5 1 6 6 1<br />
2 4 9 5 8 8 5<br />
6 3 8 2 1 7 6<br />
4 3 9 2 7 6 7<br />
1 8 2 7 5 7 5<br />
6 4 1 1 2 8 7<br />
6 1 7 8 2 1 4<br />
9 1 5 6 4 6 6<br />
7 8 9 6 6 8 3<br />
8 4 2 8 5 7 7<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
64<br />
NAGRADNA KRIŽANKA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
ŠVEDSKA<br />
PISATE-<br />
DOMOVINA<br />
LJICA<br />
LINDGREN<br />
NAJVIŠJA<br />
GORA<br />
V JUŽNI<br />
AMERIKI<br />
SLOV. DU-<br />
HOVNIK IN<br />
PRIRODO-<br />
SLOVEC<br />
MESTO NA<br />
SEVERO-<br />
VZHODU<br />
ITALIJE<br />
OKONČINA<br />
ZA PRI-<br />
JEMANJE<br />
IVAN<br />
ZAJEC<br />
SMUČAR-<br />
SKI SKA-<br />
KALEC<br />
(JERNEJ)<br />
DOMOVINA<br />
PRIPRAVA<br />
ZA OME-<br />
TANJE<br />
LISTNATO<br />
DREVO<br />
PRAVO-<br />
SLAVNA<br />
NABOŽNA<br />
PODOBA<br />
PAS ZA<br />
PREVE-<br />
ZOVANJE<br />
KIMONA<br />
BOLEZEN<br />
JETER<br />
MESTO<br />
NA JUGO-<br />
ZAHODU<br />
SIBIRIJE<br />
ZNAK<br />
ZA TON<br />
CHARLES<br />
NODIER<br />
REKA<br />
4<br />
NA JUGO-<br />
VZHODU<br />
FRANCIJE<br />
ZADO-<br />
ŠČENJE<br />
MESTO V<br />
S. ITALIJI<br />
REKA NA<br />
GORIČKEM<br />
GLAS PRI<br />
MUKANJU<br />
TEKOČINA,<br />
KI JO<br />
DAJEJO<br />
KRAVE<br />
GLAS PRI<br />
STRELU<br />
ŽIVAL<br />
Z ROGOVI<br />
ZVEZNA<br />
DRŽAVA<br />
NA JZ.<br />
ZDA<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
HODNIK<br />
SKOZI<br />
STAVBO<br />
IZLOČEK<br />
ŽLEZ Z<br />
NOTR. IZ-<br />
LOČANJEM<br />
DALJŠI<br />
KOS BLA-<br />
GA OKOLI<br />
VRATU<br />
ELEGAN-<br />
TEN<br />
ČLOVEK<br />
NASELJE<br />
IN GRAD RAZČLEN-<br />
SEVERNO JEVANJE<br />
OD BREŽIC<br />
PTICA<br />
PEVKA<br />
GL. MESTO<br />
KENIJE<br />
PLEMIŠKI<br />
NAZIV<br />
GOSJI<br />
SAMEC<br />
10 NADUHA<br />
ZAČIMBNA<br />
RASTLINA<br />
DRŽAVA V<br />
Z. EVROPI<br />
VRSTA<br />
POLŽA<br />
ODPRTINA<br />
6<br />
V STENI<br />
PSU PO-<br />
DOB. ZVER<br />
ŽENSKA<br />
15<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
EDO<br />
PREROK<br />
IZ STARE<br />
ZAVEZE<br />
3 PEVEC<br />
LESKO-<br />
VAR<br />
12 ZADNJA<br />
OKONČINA<br />
PRI ŽABI<br />
9<br />
GIBLJIV<br />
STIK DVEH<br />
ALI VEČ<br />
KOSTI<br />
7<br />
ALOJZ<br />
REBULA<br />
1<br />
JAN<br />
OBLAK<br />
13<br />
IZRAZ<br />
ŽALOSTI<br />
2<br />
DRŽAVNA<br />
BLAGAJNA<br />
JUD<br />
POVRŠINA,<br />
PO KATERI<br />
HODIMO<br />
PLOD<br />
UNIČENJE<br />
Z OGNJEM<br />
SKUPEK<br />
VOŠČENIH<br />
CELIC<br />
V PANJU<br />
GLAVNO<br />
GESLO<br />
VNETJE<br />
ŽELODCA<br />
OBČUTEK<br />
POTREBE<br />
PO PIJAČI<br />
17<br />
ŽENSKA<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
AMADEJ<br />
BOG<br />
SONCA<br />
V STAREM<br />
EGIPTU<br />
TALENT<br />
11<br />
5 ENOTA ZA<br />
MERJENJE<br />
MOČI<br />
16<br />
1 2<br />
14 3 4 5 6 7<br />
8 9 10 11 12<br />
8 13 14 15 16 17<br />
Nasel<strong>je</strong> na sliki leži na skrajnem severovzhodu<br />
??? (glej glavno geslo). V <strong>za</strong>četku letošn<strong>je</strong>ga<br />
leta <strong>je</strong> imelo 199 prebivalcev. Na kraški vzpetini<br />
nad hišami <strong>je</strong> bila nekoč utrdba. Del n<strong>je</strong> <strong>je</strong> bil<br />
peterokotni obrambni stolp, ki so ga pozne<strong>je</strong><br />
spremenili v zvonik bližn<strong>je</strong> cerkve sv. Florijana. Na<br />
pokopališču <strong>je</strong> še cerkev sv. Mihaela.<br />
REŠITEV SKRITEGA PREGOVORA:<br />
VODA JE DOBRA DEKLA, PA SLABA GOSPODARICA!<br />
NAGRADNA KRIŽANKA –<br />
POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA<br />
Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino<br />
na tednik <strong>Domovina</strong> <strong>za</strong> prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko<br />
e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom<br />
črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja,<br />
ki mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino; (3) svo<strong>je</strong><br />
ime, priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka' najkasne<strong>je</strong> do<br />
1. novembra pošljite na: <strong>Domovina</strong>, Brnčičeva 41e, 1231 Ljubljana<br />
Črnuče, ali urednistvo@domovina.<strong>je</strong>.<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
LLLLL+<br />
65<br />
SKRIT PREGOVOR<br />
VODJA JEDRO OBRADEK<br />
ŠLAPA SILA BLAGO<br />
SPOR DARIO CAR<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa po<br />
vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste prebrali pregovor,<br />
ki se ga spomnimo ob vremenskih ujmah. (jp)<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
KOMBINACIJSKI<br />
MAGIČNI LIK<br />
USPAVALO TAOS STARAVAS<br />
OLAVANNA OKUSNOST<br />
NEVA KOSTELKA AD AAR<br />
Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat,<br />
vodoravno in navpično. Ko boste vpisali vse,<br />
se bo prika<strong>za</strong>la beseda, ki <strong>je</strong> ni na spisku.<br />
Le na polju, k<strong>je</strong>r se križa sama s seboj,<br />
dodajte pravo črko. (jp)<br />
<strong>171</strong> 24. 10. 2024
VERJAMEM, DA JE<br />
ZGODOVINA SILA.<br />
TI?<br />
POMISLI! TISOČE<br />
GENERACIJ JE ŽIVELO<br />
IN UMRLO, DA JE<br />
PROIZVEDLO NATANKO<br />
MOJE SPECIFIČNE<br />
STARŠE. RAZLOG<br />
ZA NJUN OBSTOJ JE<br />
BIL, OČITNO, DA STA<br />
PROIZVEDLA MENE.<br />
HOBBES,<br />
RAZMIŠLJAL SEM.<br />
NJENA NESPREMENLJIVA<br />
PLIMA POMETE VSE LJUDI<br />
IN INSTITUCIJE VZDOLŽ<br />
SVOJE NEUSTAVLJIVE<br />
POTI. VSE IN VSAK<br />
SLUŽI EDINEMU NAMENU<br />
ZGODOVINE.<br />
VSA ZGODOVINA<br />
DO TEGA TRENUTKA<br />
JE PRIPRAVLJALA<br />
SVET NA MOJO<br />
PRISOTNOST.<br />
HMM, 4,5<br />
MILIJARDE LET<br />
VERJETNO NI BILO<br />
DOVOLJ DOLGO.<br />
IN KAJ JE TA<br />
NAMEN?<br />
ZDAJ SEM NO, ZDAJ KO TE<br />
TUKAJ IN<br />
JE ZGODOVINA<br />
ZGODOVINA<br />
JE<br />
PRINESLA, KAJ<br />
UPRAVIČENA. BOŠ NAREDIL?<br />
OB KONCU TEDNA?<br />
NO, NI BILO<br />
NALAŠČ.<br />
JA, DA PROIZVEDE MENE,<br />
SEVEDA! JAZ SEM KONČNI<br />
REZULTAT ZGODOVINE.<br />
OO, TI<br />
NADLESSNI<br />
SAJEC!
DRZNI ZMAGOVALCI –<br />
PODJETNIKI PRIHODNOSTI!<br />
V svetu, k<strong>je</strong>r se san<strong>je</strong> pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki<br />
in ekipe, ki presegajo me<strong>je</strong> mogočega, premikajo gore in gradijo<br />
mostove do novih priložnosti.<br />
Spoznajte drzne zmagovalce – pod<strong>je</strong>tnike, ki s svojo vizijo<br />
in vztrajnostjo obliku<strong>je</strong>jo prihodnost.<br />
Video VSEBINE<br />
Pod<strong>je</strong>tniki s srcem,<br />
znan<strong>je</strong>m in izkušnjami:<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
Matjaž Čadež<br />
Franc Jager<br />
mag. Gregor Novak<br />
Matjaž Toml<strong>je</strong><br />
dr. Jure Knez<br />
Andrej Pečjak<br />
Štefan Pavlin<strong>je</strong>k<br />
VREDNO JIM JE PRISLUHNITI.<br />
Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo<br />
zgodbe pod<strong>je</strong>tnikov, ki:<br />
• s svojimi iz<strong>je</strong>mnimi idejami,<br />
inovacijami in delom premikajo me<strong>je</strong>;<br />
• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo<br />
uspešne pod<strong>je</strong>tniške zgodbe;<br />
• s svojo strastjo in odločnostjo da<strong>je</strong>jo<br />
upan<strong>je</strong> novim generacijam.<br />
DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH<br />
Z VIDO PETROVČIČ:<br />
poglobl<strong>je</strong>ni vpogledi v uspešne<br />
►<br />
pod<strong>je</strong>tniške zgodbe;<br />
►<br />
motivacija <strong>za</strong> vse, ki sanjajo o svoji<br />
pod<strong>je</strong>tniški poti;<br />
► navdih <strong>za</strong> premagovan<strong>je</strong> novih<br />
izzivov.<br />
OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.
SHUTTERSTOCK<br />
Hvala lepa <strong>za</strong> besede sladke<br />
Hvala lepa <strong>za</strong> besede sladke,<br />
hvala lepa, ljubica mladenka!<br />
Bila <strong>je</strong> beseda tvoja sladka,<br />
ah, in vendar bila laž <strong>je</strong> grenka.<br />
Za poglede tvo<strong>je</strong> čarovite,<br />
krotke, nežne – hvalo ti stoterno!<br />
Gledala si res tako pobožno,<br />
a lagala se tako – moderno!<br />
Hvala ti <strong>za</strong> tvoja bela pisma<br />
in <strong>za</strong> tinto! Vsako tvo<strong>je</strong> pismo<br />
kaže, <strong>je</strong>-li, da smo se ljubili,<br />
ah, in vendar se ljubili nismo.<br />
Torej hvala <strong>za</strong> poglede tvo<strong>je</strong>,<br />
rožna pisma, sladki tvoj <strong>je</strong>ziček! …<br />
Menil sem, da res si beli angelj,<br />
pa si vendar-le – nekak hudiček.<br />
(Dragotin Kette, 1876-1899)
Change language