Letnik XV/14 - Ministrstvo za obrambo

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS 

SLOVENSKA 

VOJSKA 

14. september 2007 

Leto XV/14 

Cena 0,21 EUR 

Uspešno končana 

misija na Kosovu 

Razvoj logistike v SV 

Na ŠČ spremenjen izbirni postopek

N a p o v e d u j e m o 

Ministrstvo za obrambo bo s Slovensko vojsko 

in Upravo za zaščito in reševanje eden glavnih 

udeležencev sejma. »Namen sodelovanja je predvsem 

promocija Slovenske vojske in obrambnega 

sistema, pridobivanje kadra za potrebe SV, 

promocija sistema zaščite in reševanja ter možnosti 

sodelovanja in pospeševanja vključevanja 

slovenskega gospodarstva v raziskovalne in razvojne 

projekte, mednarodne projekte opremljanja 

ter verige dobaviteljev v okviru Nata, Evropske 

obrambne agencije in industrijskih združenj,« je 

2 

S LOV E N S K A VO J S K A 

SV pred sejmom 

Sodobna obramba 

V Vojašnici generala Maistra v Mariboru 

sta v petek, 24. avgusta, na tiskovni 

konferenci generalni direktor Direktorata 

za logistiko Igor Nered in vodja 

delovne skupine za sodelovanje SV na 

sejmu podpolkovnik Friderik Škamlec 

predstavila novosti, s katerimi se bosta 

Ministrstvo za obrambo in Slovenska 

vojska predstavila na sejmu Sodobna 

obramba 2007, ki bo potekal od 20. do 

22. septembra v Gornji Radgoni. Na sejmu 

pričakujejo podobno število obiskovalcev 

kot prejšnja leta, torej od 22.000 

do 32.000 obiskovalcev, predvideni 

stroški sodelovanja pa bodo približno 

300.000 evrov. 

povedal Nered. Sejem je tokrat prvič bienalen, 

s poudarkom na 10. obletnici sodelovanja SV v 

operacijah v podporo miru in na promociji poklicnih 

možnosti v Slovenski vojski. MO bo organiziralo 

štiri posvete, predstavitve in okrogle mize z naslovi 

10. obletnica mednarodnega sodelovanja 

SV, Slovenska industrija v EU in Natu, Obrambni 

sistem Slovenije ter struktura delovanja SV ter 

Strategija raziskovalne in razvojne dejavnosti v 

MO in njena implementacija v slovenski in evropski 

prostor. Na sejmu bodo pripravili tudi skupno 

vajo reševanja Slovenske vojske, Gasilske zveze 

Slovenije in gasilske zveze Avstrije. 

»SV bo aktivnosti predstavila v štirih vsebinskih 

sklopih, in sicer s statičnimi ter dinamičnimi predstavitvami, 

predstavitvijo življenja in dela v vojaški 

bazi, ki bo postavljena na 16.000 kvadratnih 

metrih, ter z obsejemskimi aktivnostmi,« je dejal 

podpolkovnik Škamlec. Na sejmu se bodo predstavili 

vse enote in vsa poveljstva. Nekatere enote 

bodo to naredile tudi praktično, in sicer bodo 

predstavitve potekale dvakrat na dan. Garda SV 

bo nastopila s predstavitvenim programom in 

konjenico, 18. BRKBO bo prikazal postopke dekontaminacije, 

17. BVP delovanje službenih psov 

in spretnostno vožnjo s službenimi motornimi kolesi, 

20. MOTB zmogljivosti valuka in hummerja, 

45. OKB tanka M 84, 74. OKMB bojnega vozila 

pehote M-80 in 670. POVLOGB tovornih vozil, 15. 

HEB pa bo izvedel reševanje ponesrečenca z bellom 

in gašenje požara s cougarjem. Obiskovalci 

si bodo lahko ogledali vojaško bazo Triglav, kar 

bo na sejmu novost, vojaki pa bodo pred bazo 

predstavili tudi postopke ob demonstracijah in 

uporabo intervencijskih sil. Obiskovalce, je dejal 

podpolkovnik Škamlec, želijo čim bolj vključiti 

v dogajanje, zato so jim pripravili obsejemske 

dejavnosti. Lahko bodo tekmovali v streljanju z 

zračno puško, lokom in samostrelom, v metanju 

bombe v cilj in kuhanju golaža, se pogovorili z 

vrhunskimi športniki, zaposlenimi v SV, se preizkusili 

na trenažerjih in poskusili vojaško hrano. 

VŠJ 

Foto: arhiv revije Slovenska vojska

NAPOVEDUJEMO 2 

SV pred sejmom Sodobna obramba 

MIROVNE OPERACIJE 4 

Na mirovnih misijah sposobni za najzahtevnejše naloge 

V Afganistanu osmi kontingent SV 10 

SPREMLJAMO 6 

INTERVJU 8 

Logistična podpora slovenskih vojakov na Kosovu odlična 

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 12 

Foto: Bruno Toič 

Na Šoli za častnike bodo upoštevali bolonjski dogovor 

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 14 

Naborniški sistem tudi na področju zaščite in reševanja 

OBJAVE 15 

PREDSTAVLJAMO VAM 20 

Slovenijo bomo predstavili večmilijonski evropski javnosti 

STROKOVNE TEME 22 

Dodatna protokola konvencij 30 let pozneje 

Pomanjkanje časti mirovnikov? 24 

Kako ravnati ob piku strupene kače 27 

ŠPORT V VOJSKI 28 

Kanuist Stevanovič pred svetovnim prvenstvom v Braziliji 

Skočila sem v življenje 29 

RAZVEDRILO 31 

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 28. septembra 2007. Nenaročenega gradiva ne vračamo. 

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo 

V jesenskih mesecih se v Slovenski vojski vedno veliko dogaja, 

toda tokratni september kljub vsemu izstopa. Med večjimi ak- 

tivnostmi je ponovna predstavitev Slovenske vojske od 20. do 

22. septembra na sejemski prireditvi v Gornji Radgoni, ki so jo 

tokrat prvič razširili na celotno področje obrambe, civilne za- 

ščite in gasilstva. Za Slovensko vojsko je namen sodelovanja 

predvsem promocija in pridobivanje kadra. Čeprav dinamika 

zaposlovanja v SV ne dosega želenih rezultatov, pri čemer pa 

marsikdo izboljšanje razmer napoveduje po uveljavitvi Zakona 

o službi v Slovenski vojski, so bila medijska poročanja o odho- 

du veliko pripadnikov 10. MOTB iz SV po vrnitvi z mirovne mi- 

sije na Kosovu neutemeljena. Pripadniki bataljona, s katerimi 

smo se pogovarjali na slovesnosti ob vrnitvi, so bili zadovoljni, 

in sicer predvsem zaradi vsega, kar so lahko naredili v dobro 

tamkajšnjega prebivalstva. In prav to je temelj in cilj vseh mi- 

sij mednarodnih organizacij. Zato ob zavzetosti do zdaj naj- 

večjega kontingenta slovenskih vojakov, ki sta ga na Kosovu 

z odliko vodila podpolkovnik Škerbinc in polkovnik Božič, ne 

presenečajo številne pohvale predstavnikov Nata in EU. 

Čeprav uspeh slovenskih vojakov na misiji povezujemo pred- 

vsem z 10. MOTB, ki je na Kosovu prispeval večino moštva, 

so se odlično izkazali tudi pripadniki drugih enot. Tako so 

logistiki premik na misijo in z nje po Natovih načelih ter stan- 

dardih izvedli brez večjih težav. Med njihovimi večjimi projekti 

v tem času sta tudi gradnja sodobnega strelišča za pehotno 

oborožitev v Mlakah pri Vipavi in uvajanje nove pehotne obo- 

rožitve v enote SV. Novo puško FN 2000 so pred kratkim dobili 

v celjskem 20. MOTB, katerega vod z 39 pripadniki se je ta me- 

sec vrnil z misije Isafa v Afganistanu. Sodelovanje Slovenske 

vojske v mirovnih operacijah, nova oborožitev in oprema enot 

SV ter slovenska obrambna industrija pa so najpomembnejša 

področja, ki jih bo MO v drugi polovici septembra v okviru zdru- 

ženja EMPA predstavilo kar 80 novinarjem vojaških edicij iz 24 

držav. Čeprav gre za posebna novinarska množična občila, 

bo to odlična priložnost za promocijo slovenskega obrambne- 

ga sistema in Slovenske vojske. 

Meta Grmek 

Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, 

http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, tajnica uredništva: Milena Topolovec, 

priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.296 izvodov. 

Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka. 

Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo. 

S LOV E N S K A VO J S K A 3 

V s e b i n a

M i ro v n e o p e ra c i j e 

Na mirovnih 

misijah sposobni za 

najzahtevnejše naloge 

Minister je TF Sokol podelil red SV z zvezdo. 

4 S LOV E N S K A VO J S K A 

»Podpolkovnik Škerbinc poroča, da je 

naloga bojne skupine Sokol na misiji 

Joint Enterprise končana.« S temi besedami 

poveljnika TF Sokol se je v ljubljanski 

Vojašnici Franca Rozmana Staneta v 

soboto, 8. septembra, simbolično začela 

slovesnost ob vrnitvi do zdaj največjega 

kontingenta SV z mirovne misije. 

Pripadniki SV so v Kforjevi operaciji Nata od 1. 

marca v okviru večnacionalne bojne skupine Zahod 

na območju občin Peć in Klina samostojno 

opravljali naloge za zagotavljanje varnega in 

stabilnega okolja. Večino sil bojne skupine Sokol 

so sestavljali pripadniki 10. MOTB, poleg njih pa 

so na misiji v okviru SIKON 15 pod poveljstvom 

polkovnika Dobrana Božiča delovali tudi vojaški 

policisti, inženirci, veterinarji, medicinci, logistiki, 

pripadniki helikopterske enote, enote za civilnovojaško 

sodelovanje, skupine za povezavo, NPE 

in drugih logističnih enot. 

Kot je na slovesnosti pred 500 pripadniki SV, ki so 

se po šestih mesecih vrnili iz operacije, in njihovimi 

svojci dejal predsednik vlade Janez Janša, je 

bila to do zdaj najbolj zahtevna ter najobsežnejša 

misija SV. Pohvale je slovenska vlada prejemala 

od predstavnikov Nata in EU, lokalnih oblasti ter 

prebivalcev na Kosovu. »Podatki, da se je število 

konfliktov na območju, ki ste ga pokrivali, bistveno 

zmanjšalo, da so bili z vašim delom in navzočnostjo 

zadovoljni pripadniki tako albanske kot 

srbske narodnosti, da ste poleg značilnih vojaških 

nalog in dolžnosti marsikaj naredili tudi za lokalno 

prebivalstvo, kar je še posebej pomembno za 

stabilizacijo razmer, govorijo o tem, da je bila naloga 

uspešna,« je delo SV na misiji ocenil premier 

Janša. Obenem je dejal, da je Evropa zaradi svoje 

blaginje, moči in globalne odgovornosti vse bolj 

dejavna pri reševanju sporov po svetu, pri čemer 

naloge pripadnikov evropskih nacionalnih vojsk 

niso le vojaško posredovanje, temveč pomoč in 

dokončna stabilizacija razmer na kriznih žariščih. 

Zato je po oceni predsednika vlade vojaški poklic 

vse bolj kompleksen. »To zahteva drugačno vrednotenje 

tega poklica in slovenska vlada je tudi s 

tem namenom sprejela Zakon o službi v SV, ki bo 

poklicu vojaka in častnika končno ustvaril primerno 

mesto. Hkrati bodo novi predpisi podlaga za 

usmeritve, ki so nujne za to, da boste usposobljeni 

za prave odgovore na izzive, ki jih prinašajo prihodnja 

leta in ki jih zahteva nova vloga Slovenije 

znotraj EU ter Severnoatlantskega zavezništva.« 

Minister Karl Erjavec je bojni skupini Sokol podelil 

red SV z zvezdo, poveljniku skupine podpolkovniku 

Mihi Škerbincu Barbi pa spominski kovanec.

Tudi minister Erjavec je na prireditvi s kulturnim in družabnim programom 

delo pripadnikov SV na Kosovu ocenil kot odlično: »Gre za prvo misijo, ki smo 

jo opravili na bataljonski ravni, prvič pa smo bili odgovorni za določeno področje. 

Glavne naloge so bile varovanje, skrb za varnost in nadzor meje z Albanijo 

predvsem glede tihotapljenja. Poleg tega smo opravili civilno-vojaške 

naloge. Pomagali smo pri obnovi osnovne šole in cestne infrastrukture, testirali 

kakovost vode, pomagali pri požarih ter nesreči francoskega oklepnika 

itn.« Območje odgovornosti TF Sokol je obsegalo 640 kvadratnih kilometrov 

oziroma 150.000 ljudi. »Med operacijo se je pokazalo, da je SV sposobna 

opravljati svoje obveznosti skladno s pričakovanji mednarodne skupnosti, in 

na tem bomo gradili zmogljivosti SV,« je še dejal minister. 

Poveljnik poveljstva sil SV brigadir Alan Geder je poudaril, da je kontingent 

kot do zdaj največja enota SV v mirovni operaciji deloval popolnoma samostojno, 

na svojem območju opravljal vse kompleksne vojaške naloge, poveljeval 

enotam iz druge države, pomagal enotam na drugih območjih ter 

izvajal civilno-vojaško sodelovanje kot novo kakovost SV na mirovnih misijah. 

»Izkušnje kažejo, da smo zdaj v mirovnih operacijah sposobni prevzeti 

najzahtevnejše naloge,« je poudaril brigadir Geder in ob tem pohvalil odlične 

priprave na operacijo na eni ter motiviranost, usposobljenost, vodenje in zaščito 

sil na drugi strani. Poveljnik PSSV je še povedal, da bo 10. MOTB že prihodnji 

mesec v uporabo začel uvajati novo avtomatsko puško in vzdrževal 

pripravljenost, saj se bo prihodnje leto pripravljal na oblikovanje bataljonske 

bojne skupine. 

Če bi poskušali kompleksno oceniti uspešnost SIKON 15 na Kosovu, bi morali 

upoštevati vsaj štiri vidike delovanja enote, meni poveljnik TF Sokol podpolkovnik 

Miha Škerbinc Barbo. Glede uresničitve vojaških nalog je enota z zelo 

kakovostnim delom dosegala uspehe v operativnem smislu, prav tako pa 

je zmanjšala število incidentov na območju odgovornosti. »Pri vsakem stabilizacijskem 

delovanju je zelo pomemben odnos civilnega prebivalstva in 

dvomim, da bi pri tem lahko bili uspešnejši. Gostoljubja, hvaležnosti in iskrenega 

prijateljstva tako Albancev kot Srbov in pripadnikov drugih manjšin se 

ne da opisati,« je povedal podpolkovnik Škerbinc. Ob tem je poudaril, da so 

se vsi pripadniki SV z misije vrnili živi in zdravi, več pripadnikov drugih vojsk 

v Kforju pa se je ponesrečilo predvsem v prometu. Tretji vidik uspešnosti, in 

sicer odnos do Nata, je Slovenija zagotovo izpolnila, saj se je delež pripadnikov 

SV na misijah med udeležbo bataljona v Kforju povečala na približno 

enajst odstotkov, pri čemer so pripadniki SV na tokratni misiji dobili številne 

pohvale. Prav tako so, kot je še dejal podpolkovnik Škerbinc, z uspešnimi civilno-vojaškimi 

projekti povečali možnosti političnoekonomskega delovanja 

Poddesetnik Klemen Ahačič: To je bila moja prva 

misija in po vrnitvi s Kosova veliko bolj cenim, kar 

imamo v Sloveniji, kot so dom, družina in materialna 

preskrbljenost. Začetek misije je bil težek, 

saj imam doma punco, s katero si zdaj ustvarjava 

dom, pa tudi čas potrebuješ, da se navadiš 

na tempo dela in naloge. Če imaš pred seboj cilj, 

misija hitreje mine. Sicer mi je bilo všeč, da smo 

imeli na Kosovu veliko dela, saj nam je čas hitre- 

je minil. V sobi nas je spalo po pet ali šest. Zdaj 

želim končati fakulteto, potem pa bi rad v vojski 

postopno napredoval. 

Mateja Škedelj: Fant je bil tokrat že drugič na mi- 

siji, prvič je bil namreč pred dvema letoma v BiH, 

zato mi je bilo zdaj na neki način laže, čeprav je 

med prvo misijo večkrat prišel domov. Nisva se 

videla več kot tri mesece, res pa sva se velikokrat 

slišala. Čeprav ne živiva skupaj in sva še mlada, 

je bila ločitev za šest mesecev težka. Mislim, da 

med misijo ugotoviš, ali si za skupaj. Fant je šel 

na Kosovo, da bo laže kupil stanovanje. Zdaj, ko 

se je vrnil, sem vesela, vidim pa tudi, da po vrnitvi 

ceni malenkosti doma. 

Vojakinja Zorica Petrovič: Na misijo sem tokrat 

odšla prvič, čeprav sem v 10. MOTB zaposlena 

že tri leta. Prepričana sem bila, da bom lahko 

tam za ljudi naredila nekaj dobrega. Deloma je 

bil prihod kulturni šok, toda prebivalci so nas 

prijazno sprejeli, zato je bilo delo lažje. Bilo je 

zanimivo in delali smo zelo veliko. V SV sem se 

zaposlila, saj se lahko tu najbolje dokažem, in 

nisem razočarana. Na misiji sem lahko znanje 

in moči najbolj izkoristila. Strah me ni bilo, saj 

moraš pri sebi vnaprej razčistiti, kam greš. Zaupala sem tako poveljujočim 

kot kolegom vojakom. Na misiji se zelo hitro pokaže, kakšen je kolektiv, in za 

svojega sem hvaležna, da je tako dober. 

Slovenije na tem območju kot četrtega vidika uspešnosti enote. Naj bodo 

analize v naslednjih mesecih takšne ali drugačne, brez dvoma uspeha ne bi 

bilo, kot je dejal podpolkovnik Škerbinc, »če ne bi vsi trdo delali. Če ne bi bilo 

reda, discipline in trdega dela, bi bila verjetnost, da naredimo napake ali da 

se nam zgodi nesreča, toliko večja. Zato bi pohvalil vse pripadnike SV, ki so 

bili z menoj na misiji in so trdo delali, da smo nalogo uspešno končali«. 

Meta Grmek 


On Saturday 8 September, in the Franc Rozman Stane Barracks in Ljubljana, 

a ceremony was held to celebrate the homecoming of 500 members 

of the 10th Motorised Battalion who participated in crisis response 

operations in Kosovo. The ceremony was attended by Janez Janša, Prime 

Minister of Slovenia, who emphasised the positive role of Slovenian 

soldiers in this restless region. A rich social programme accompanied 

the ceremony, bringing together SIKON 15 KFOR members and their 

families. On Saturday, 1 September, the tasks of the redeployed troops 

were taken over by 160 members of the 10th Motorised Battalion, deployed 

in Klina within the Hungarian Army Task Force. 


M i ro v n e o p e ra c i j e

S p re m l j a m o 

Foto: Nato 

Generalpodpolkovnik Gutman na konferenci 

vojaškega odbora Nata v Kanadi 

Minister za obrambo Karl Erjavec je bil na povabilo zveznega 

svetnika in vodje zveznega oddelka za obrambo, civilno zaščito 

in šport Samuela Schmida v ponedeljek, 10. septembra, na 

uradnem obisku v Švicarski konfederaciji. 

Sogovornika sta najprej ocenila dosedanje dvostransko sodelovanje 

na obrambnem in vojaškem področju ter področju varstva pred naravnimi 

in drugimi nesrečami. Strinjala sta se, da je sodelovanje dobro, 

saj poteka po dogovorjenem letnem programu dvostranskega 

sodelovanja. Največ aktivnosti je bilo do zdaj na področju gorskega 

usposabljanja v okviru sodelovanja s Centrom vojaškega gorskega 

usposabljanja v Adermattu in usposabljanja helikopterskih posadk 

Slovenske vojske na simulatorjih za helikopterje cougar. Zelo dobro in 

uspešno je tudi sodelovanje med URSZR ter švicarskim zveznim uradom 

za civilno zaščito, predvsem pri posredovanju in izmenjavi informacij 

ter izobraževanju. Minister Erjavec je v nadaljevanju pogovorov 

švicarskemu kolegu prestavil priprave Slovenije za predsedovanje EU 

v začetku prihodnjega leta in v okviru tega prednosti Slovenije na področju 

evropske varnostne in obrambne politike. Po besedah Erjavca 

bo Slovenija med šestmesečnim predsedovanjem največ pozornosti 

namenila stabilizaciji razmer na Zahodnem Balkanu in izvajanju ter 

krepitvi sodelovanja z zvezo Nato, partnerskimi državami in OZN. Sogovornika 

sta predstavila aktivnosti obeh držav v mednarodnih operacijah 

v podporo miru in izmenjala izkušnje glede razvoja, posodobitve 

in reform v vojskah obeh držav. 


Minister Erjavec na obisku 

v Švicarski konfederaciji 

Generalmajor Šteiner obiskal 

18. BRKBO in 17. BVP 

Namestnik načelnika GŠSV generalmajor mag. Alojz Šteiner je v torek, 

21. avgusta, z delegacijo obiskal 18. BRKBO v Vojašnici Kranj, v četrtek, 

30. avgusta, pa 17. bataljon vojaške policije v Ljubljani. Med obiskom 

obeh bataljonov se je namestnik načelnika GŠSV seznanil z doseganjem 

operativnih zmogljivosti in oblikovanjem bataljonov skladno z razvojnimi 

dokumenti Slovenske vojske in cilji sil zavezništva. Na sestanku 

so govorili tudi o možnostih uporabe obeh enot v operacijah kriznega 

odzivanja. 

Foto: Miloš Miloš Lisičar Lisičar 

Načelnik GŠSV generalpodpolkovnik Albin 

Gutman se je v petek, 7. septembra, v Kanadi 

udeležil tridnevnega srečanja načelnikov generalštabov 

držav članic zveze Nato in obeh 

strateških poveljnikov zavezništva. Na letošnji 

konferenci vojaškega odbora zavezništva so 

razpravljali o trenutno najbolj aktualnih temah, 

kot so operacije, o novi Natovi strukturi poveljstev 

in Natovih silah za hitro posredovanje. 

Med konferenco je potekal tudi seminar z naslovom 

Zagotavljanje usklajenih zmogljivosti 

za prihodnje Natove operacije. 

Moskovski gardisti obiskali 

gardo Slovenske vojske 

Gardisti SV so konec julija gostili pripadnike gardne enote 

komandature moskovskega vojaškega okrožja. Obisk je bil 

posvečen slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem. 

Gardni enoti sta najprej nastopili na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer 

so številni meščani z izjemnim aplavzom nagradili izurjenost in usklajenost 

nastopajočih. Gardisti so nato obiskali Portorož, naslednjega dne 

pa so sodelovali na slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem. »Spomin 

na umrle vojake moramo negovati. Vedno. Nimamo pravice pozabiti na 

žrtve,« je ob koncu obiska dejal poveljnik garde SV, stotnik Marko Hlastec. 

Moskovski gardisti so si ogledali še Kranjsko Goro in Bled. 

Vila Prešeren dobila novega lastnika 

Blejsko vilo Prešeren je MO na dražbi prodalo nepremičninskemu podjetju 

Condor Real, ki je za vilo ponudilo največ izmed štirih ponudnikov, 

in sicer 1,95 milijona evrov, kar je za 50.000 evrov več od izklicne cene. 

Podjetje bo po obnovi v vili izvajalo gostinsko dejavnost, ki je bila v vili 

do lani, ko je MO razveljavilo pogodbo z dotedanjim najemnikom. Tako 

je vila, ki jo je treba celovito prenoviti, propadala. Na MO so še pred prodajo 

razmišljali o možnosti, da bi bila vila objekt zaprtega tipa. Nato so 

predvideli, da bi vilo obnovili in jo prodali, vendar so pozneje ugotovili, 

da bi bila obnova predraga in neizvedljiva do začetka prihodnjega leta, 

ko bi vilo lahko uporabljali v namene predsedovanja EU, zato so se na 

MO odločili, da jo bodo prodali.

Vrhnika, 7. avgust 

11. BZV je z Zvezo radioamaterjev Slovenije pripadnike 

bataljona usposabljal iz amaterskega 

radiogoniometriranja. To je športna disciplina 

v iskanju skritih radijskih oddajnikov oziroma lisic 

na terenu s pomočjo ročnih radiogoniometrov 

ali radijskih sprejemnikov z usmerjeno anteno. 

S poslušanjem jakosti radijskega signala 

s pomočjo naglavnih slušalk, priključenih na 

radiogoniometer, so vojaki na širšem območju 

Tičnice odkrivali smer lisic. V presledkih po tri 

minute jih je iskalo 27 vojakov, najboljši pa je 

bil Andrej Glušič, ki je v manj kot 45 minutah 

našel vse lisice in na cilj prispel prvi. 

Ljubljana, 18. avgust 

S šestmesečne misije sta se vrnila pripadnika 

SV, ki sta opravljala naloge inštruktorjev na Natovi 

misiji za usposabljanje iraških varnostnih 

sil. Naloge sta pred odhodom predala pripadnikoma 

SV, ki bosta v Al Rustamiji v Bagdadu 

naslednjih šest mesecev z drugimi pripadniki 

Nata sodelovala pri urjenju podčastnikov in 

častnikov iraških varnostnih sil. Gre za peto 

menjavo kontingenta SV v operaciji, katere 

glavna naloga je omejena na usposabljanje, 

pomoč pri zagotovitvi opreme ter tehnične 

pomoči in ne vključuje neposrednega angažiranja 

osebja v opravljanje bojnih nalog. Po 

sklepu vlade RS pripadniki SV v njej sodelujejo 

od februarja 2006. 

Belgija, 22. avgust 

V okviru dvostranskega sodelovanja med slovensko 

in belgijsko vojsko je potekal tridnevni 

35. tradicionalni spominski pohod Vierdaagse 

van de Ijzer. Že četrto leto zaporedoma se ga 

je udeležilo 33 pripadnikov 1. brigade SV. Na 

štiridnevnem pohodu je bilo približno 15.000 

udeležencev evropskih oboroženih sil, pridružili 

pa so se jim tudi civilni pohodniki. Približno 

130 kilometrov dolg pohod vsako leto poteka 

skozi štiri mesta Oostduinkerke, Poperinge, 

Diksmuide in Ieper, namenjen pa je druženju 

V slovo 

Štefanu Žekšu 

(1956–2007) 

Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, 

spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, 

spomin je svetloba, ki dušo obliva, 

spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva! 

Kruta usoda je posegla med nas in veliko prezgodaj iz naše sredine iztrgala 

sodelavca ter prijatelja Štefana Žekša. V četrtek, 9. avgusta, smo 

Kronika 

ter ohranjanju tradicije oziroma spomina na 1. in 

2. svetovno vojno. 

Rukla, Litva, 25. avgust 

V okolici Rukle se je pod pokroviteljstvom litovskih 

oboroženih sil končal štiridnevni tradicionalni 

mednarodni vojaški pohod. Organizator je tokrat 

pripravil že sedmi dvakrat po sto kilometrov dolg 

ekstremni pohod, hkrati pa so potekali krajši pohodi. 

Enega izmed krajših v dolžini štirikrat po 42 kilometrov 

so se v sklopu mednarodne ekipe vojaške 

policije letos prvič udeležili pripadniki 17. BVP, ki so 

na mednarodnih dolžnostih v Natovi bazi SHAPE, 

in sicer višji vodnik David Veršnik, vodnik Franci Kovač 

in naddesetnica Tadeja Čebavs, ter pripadnik 

slovenske skupnosti v SHAPE Gašper Ribič. 

Bohinjska Bela, 30. avgust 

V tamkajšnji vojašnici je bila vojaška slovesnost 

ob koncu prostovoljnega usposabljanja 14. generacije 

vojakinj in vojakov na prostovoljnem 

služenju vojaškega roka. V prvem delu vojaškostrokovnega 

usposabljanja so se vojaki usposobili 

za preživetje na bojišču, v drugem delu pa v 

temeljnih vojaških veščinah za učinkovito ravnanje 

z osebno oborožitvijo in vojaško opremo 

pehotnega oddelka. Po uspešno končanem programu 

vojaki dobijo vojaško evidenčno dolžnost 

11101 vojak strelec. 

Ljubljana, 3. september 

V Šoli za tuje jezike je za pripadnike zvezne avstrijske 

vojske potekal tečaj slovenskega jezika. Tečaja 

osnovne in nadaljevalne stopnje se je udeležilo 

dvanajst slušateljev. Cilja tečaja, ki so ga izvedli 

na podlagi načrta dvostranskega sodelovanja 

med vojskama, sta bila poglobitev znanja slovenskega 

jezika v resničnem okolju ter spoznavanje 

življenjskih in kulturnih navad v Sloveniji. Tečaj je 

potekal kombinirano, in sicer v obliki predavanj v 

učilnicah ter kot študijsko potovanje po Sloveniji. 

Slušatelji so tako spoznali 45. OKMB, Vojaški 

muzej v Pivki in kulturne znamenitosti Slovenije. 

Poleg Šole za tuje jezike so pri organizaciji tečaja 

sodelovali pogodbeni učitelji slovenskega jezika 

in vodja tečaja slovenskega jezika z Jezikovnega 

inštituta zvezne avstrijske vojske brigadir dr. 

Johann Pečnik. Slušatelje je sprejel tudi poveljnik 

PDRIU brigadir Alojz Završnik. 

Novo mesto, 3. september 

V vojašnicah v Novem mestu in Cerkljah ob 

Krki je potekala dvodnevna afirmacija čete 17. 

bataljona vojaške policije. Skladnost izvajanja 

postopkov čete z Natovimi standardi so ocenili 

trije častniki Natovega poveljstva kopenske 

vojske iz Madrida in Neaplja. Ocenjevalci so 

potrdili ustrezno pripravljenost čete, ki bo 1. 

januarja 2008 uradno v operativni pripravljenosti 

za sodelovanje v Natovih silah. Poveljnik 

17. bataljona vojaške policije podpolkovnik 

Ernest Anželj je ob tem dejal, da so v operacijah 

kriznega odzivanja do zdaj uspešno delovali 

z enotami do ravni voda. Ocenjena enota 

je usposobljena za opravljanje vseh nalog po 

Natovih standardih, tudi na ravni čete. 

Koper, 4. september 

V pristanišču Koper je bila na povabilo načelnika 

GŠSV na štiridnevnem obisku v Sloveniji 

italijanska ladja Amerigo Vespucci s kadeti 

mornariške vojaške akademije, med 23. in 25. 

avgustom pa sta slovensko pristanišče obiskali 

grški vojaški ladji F-458 HS Nikiforos Fokas in 

A-374 HS Prometheus. Namen obiskov ladij je 

bila krepitev vojaškega sodelovanja med oboroženimi 

silami, potekali pa so v okviru rednega 

letnega usposabljanja kadetov mornariških 

vojaških akademij. 

Ljubljana, 5. september 

Namestnik načelnika GŠSV generalmajor mag. 

Alojz Šteiner je sprejel podpolkovnika Srečka 

Karbo, ki odhaja na dolžnost vojaškega atašeja 

v Zvezno republiko Nemčijo. Tam bo na dolžnosti 

vojaškega atašeja zamenjal polkovnika 

Ladislava Grabarja. Opravljal bo naloge sodelovanja 

s predstavniki vojsk Nemčije, Poljske in 

Danske. General Šteiner je podpolkovniku Karbi 

zaželel uspešno opravljanje dolžnosti. 

se zbrali na pokopališču v Murski Soboti, kjer smo se od njega poslovili v 

žalosti z vojaškimi častmi. 

Štefan se je v TO zaposlil že leta 1976. Od začetka je sodeloval tudi pri 

projektu Manevrske strukture narodne zaščite ter za svoje delo prejel 

znak MSNZ in srebrno medaljo MSNZ. Naši enoti v Mariboru se je pridružil 

leta 1996 in kmalu smo spoznali, da je bil velika pridobitev za splošni 

sektor, ki ga je s svojimi zamislimi in kreativnim delom uspešno vodil. 

Skupaj smo preživeli več reorganizacij do leta 2004. Takrat je bil ustanovljen 

LOGB in postal je koordinator vodja v enoti za intervencijsko vzdrževanje 

infrastrukture v Grosupljem, s sedežem v delavnici v Mariboru. 

Sodelavci smo ga cenili, saj nam je s svojim bogatim znanjem in nasveti 

rad pomagal in že zdaj čutimo veliko praznino v naših srcih. Njegov optimizem 

in vedrina nam bosta v veliko pomoč ob prelomnih trenutkih pri 

delu in v življenju sploh. Sodelavci LOGB – ETV II, EIVI 


S p re m l j a m o

I n te r v j u 

V začetku septembra se je iz mirovne operacije Kforja na Kosovu 

vrnil do zdaj največji kontingent SIKON Kfor 15, v katerem je bilo 

500 pripadnikov SV. Napotitev, zagotovitev delovanja na misiji in 

vrnitev tako veliko pripadnikov je bil za SV tudi zahteven logistični 

projekt. Kot je pojasnil načelnik sektorja J-4 na GŠSV podpolkovnik 

Milan Žurman, večjih težav pri izvajanju logistične oskrbe na 

Kosovu niso opazili, kar je odraz visoke stopnje motiviranosti in 

usposobljenosti logističnega kadra SIKON Kfor 15 in nepremestljivih 

logističnih enot SV. Podpolkovnik Žurman je še dodal, da v 

logistiki SV namenjajo posebno pozornost kadru, poleg tega pa 

predvsem poenostavitvi in poenotenju postopkov ter skrajšanju 

odzivnega časa, kar bo omogočila tudi uvedba nove programske 

aplikacije SAP (Systems Applications Products). 

Kako je v SV organizirana vojaška logistika? 

Vojaško logistiko ali logistično podporo, kot jo imenujemo skladno z Vojaško 

doktrino, v SV sestavlja šest povezanih in odvisnih funkcionalnih področij. To 

so oskrbovanje, premiki in transport, vzdrževanje, zdravstvena oskrba, vojaška 

infrastruktura in finančna zagotovitev. Na različnih ravneh poveljstev od 

GŠSV do bataljona v okviru štabov delujejo štabni organi logistike, ki skladno 

s poveljnikovimi oziroma načelnikovimi usmeritvami usmerjajo, upravljajo in 

vodijo logistično podporo SV. Vojaška logistika se skladno z Natovo doktrino 

vojaške logistike AJP 4(B) deli na proizvodno in uporabno. Naloga proizvodne 

logistike je, da skladno z zahtevami uporabnika opravi dejavnosti na trgu, 

kot so tržne raziskave, pogodbe, plačilo in nabava, ter ustrezno opremljeno 

materialno sredstvo s kodifikacijo, tehničnimi navodili in tehničnimi knjižicami 

preda uporabniku. Naloga uporabne logistike je, da skozi življenjski cikel 

materialnega sredstva skrbi za njegovo pravilno uporabo in vzdrževanje ter 

opozarja proizvodno logistiko na nove potrebe in zahteve. V slovenskem 

obrambnem sistemu opravlja naloge proizvodne logistike Direktorat za 

logistiko MO, naloge uporabne logistike pa SV. Treba je še omeniti, da se 

v našem primeru zaradi maloštevilnega logističnega kadra naloge včasih 


Logistična podpora 

slovenskih vojakov na 

Kosovu odlična 

prepletajo, kar nujno vodi k racionalizaciji in optimizaciji sistema, v katerem 

bodo viri koncentrirani in postopki optimizirani, posledično pa bo temu sledila 

ustrezna organiziranost. Prav s temi izzivi se v SV ukvarjamo letos in se 

bomo tudi prihodnje leto in rezultat tega bo, upam, boljša odzivnost našega 

sistema. Eno izmed pomembnih orodij, s katerimi dosegamo cilje, je uvajanje 

programske aplikacije SAP, ki je usmerjena v procese, posledica njene 

uvedbe pa naj bi bila poleg informacijske podpore tudi usklajenost organiziranosti 

skladno s postopki. 

Kakšna je trenutna struktura logističnih enot SV? 

Tako v miru kot bojnem delovanju logistično podporo SV izvajajo sile za zagotovitev 

delovanja, ki jih delimo na premestljive in nepremestljive logistične 

enote. Premestljive logistične enote so deli 670. poveljniško-logističnega bataljona 

(670. POVLOGB), poveljniško-logistične čete in vodi v enotah ravni 

bataljonov ter namensko organizirane logistične enote za delovanje v operacijah 

kriznega odzivanja v sestavi SV ali zavezniških enot. Nepremestljive logistične 

enote zagotavljajo logistično podporo na višji ravni oziroma skrbijo 

za prostorsko logistiko ter zagotavljajo razmere za bivanje enot na določenem 

območju. Največji nepremestljivi logistični enoti sta logistični bataljon 

(LOGB) in letalska baza (LEBA), za prostorsko logistiko pa so odgovorne 

enote vojašnic (EVOJ) kot del prostorskih sil oziroma vojaških teritorialnih 

poveljstev (VTP). Večina nepremestljivih logističnih enot je pod poveljstvom 

Poveljstva za podporo (PP). Poleg enot za logistično podporo imamo v SV 

tudi vojaški zdravstveni enoti na prvi ravni role 1 in drugi na ravni role 2LM v 

sestavi Vojaške zdravstvene službe (VZSL) ter namensko organizirane vojaške 

zdravstvene enote za delovanje v operacijah kriznega odzivanja v sestavi 

SV ali zavezniških enot. V sestavo VZSL, ki prav tako deluje pod vodstvom 

PP, sodi tudi veterinarska enota. 

Kako je na logistiko SV vplival vstop Slovenije v Nato? 

Najpomembnejša sprememba je, da smo se morali prilagoditi Natovim 

standardom na področju logistične podpore. To pomeni spremljanje in uveljavljanje 

Natovih standardov ter skladno s tem vzpostavljanje zmogljivosti 

logističnih in zdravstvenih enot, ki so namenjene delovanju v okviru zavezništva. 

Prav tako je pomembna vzpostavitev ali ohranitev zmogljivosti po enakih 

standardih tudi za tiste enote, ki niso deklarirane za delovanje v Natu. 

Logistiki SV redno sodelujemo na številnih Natovih konferencah, v delovnih 

telesih, odborih in delovnih skupinah, kar od sodelujočih zahteva dobro poznavanje 

logistične problematike v zavezništvu, poleg tega pa opravljamo 

redne naloge, ki jih v logistiki nikoli ne zmanjka, in naloge, ki so povezane 

z zavezništvom. Naj omenim še delovanje logistikov SV v poveljstvih zveze 

Nato in slovenskih vojaških predstavništvih pri Natu, v katerih naši sodelavci 

odlično opravljajo vse naloge. Za SV je zelo pomembno tudi to, da je 

od julija načelnik sektorja logistike pri Natovem združenem poveljstvu sil 

v Neaplju (Nato JFC HQ South, Naples) brigadir SV Milko Petek in da je za 

zdaj edino generalsko delovno mesto, ki ga ima Slovenija v Natu, prav na 

področju logistike.

Kako ocenjujete dosedanje stanje na področju logistike v SV in s čim imate 

največ težav, ki jih bo še treba odpraviti? 

SV je po teoriji organizacije že preživela tako imenovano fazo entuziazma, v 

kateri se je vzpostavil sistem in za katerega so si zaposleni prizadevali brez 

vprašanj o urejenosti sistema, nagrajevanju, motivacijskih dejavnikih ter lastnem 

razvoju. Po šestnajstih letih obstoja se je v SV že začela faza zrelosti, v 

kateri mora biti sistem dobro vzpostavljen, zaposleni pa morajo imeti jasno 

predstavo o svojem delu in razvoju v tej organizaciji. Na področju logistične 

podpore je treba dokončno urediti določene pomanjkljivosti, kar pa je odvisno 

predvsem od prej omenjenih organizacijskih dejavnikov in kadrovskih 

virov. Po mojem prepričanju je prednostna naloga SV predvsem vzpostavljanje 

razmer, ki bodo še bolj motivirale zaposlene in povečale zanimanje na 

trgu delovne sile. V logistiki SV se namreč zavedamo, da so prav človeški 

viri tisto najpomembnejše, v kar je treba vlagati, in predvsem, da je te vire 

treba znati upravljati. Lahko zatrdim, da so prav logistiki eni izmed najbolj 

obremenjenih pripadnikov SV, saj poleg tega, da skrbijo za opremo in njeno 

vzdrževanje, prehrano, prevoze, namestitev, zdravstveno oskrbo ter plače, 

opravljajo redne vojaške naloge, kot sta varovanje in usposabljanje, žal pa 

njihovo delo večinoma ni opazno, saj niso medijsko izpostavljeni. Prav gotovo 

je vsaka uspešno izvedena operacija med drugim odvisna predvsem od 

dobro načrtovane in izvedene logistične podpore. Zavedamo se pomembnosti 

kadra v logistiki SV, poleg tega pa usmerjamo pozornost predvsem v 

poenostavitev in poenotenje postopkov ter tako v skrajšanje odzivnega časa, 

kar bo omogočala tudi za nas zelo pomembna uvedba nove programske 

aplikacije SAP. 

Kakšna bo nadaljnja dinamika sprememb na področju logistike v SV? 

Dinamika sprememb bo odvisna od izvedbe postavljenih ciljev, koncentracije 

virov in optimizacije procesov, pokazala pa se bo že ob koncu letošnjega 

leta ob drugačni organiziranosti in spremembah v nekaterih logističnih in vojaških 

zdravstvenih enotah ter poveljstvih in logističnih štabnih organih. Prav 

tako je treba poudariti, da je težnja v SV in drugih vojskah zavezništva vedno 

večji prenos določenih postopkov na zunanje izvajalce, tako imenovani 

outsourcing. Ob omejenih kadrovskih virih, ki so večinoma namenjeni silam 

za bojevanje, na logističnem področju nastaja primanjkljaj, ki ga moramo 

nadomestiti z zunanjimi izvajalci. 

Kateri so največji logistični projekti v SV? 

Pri opremljanju je najpomembnejši projekt nakup oklepnega vozila 8 x 8. 

Poleg tega ne smemo pozabiti tudi na nakup in uvajanje nove pehotne oborožitve 

v SV ter na pripravo postopkov za nakup novega transportnega letala, 

ki ga SV že zelo težko pričakuje. Novo opremo kupujemo tudi za 18. bataljon 

RKBO in vzpostavljamo druge zmogljivosti, ki bodo namenjene predvsem 

za delovanje v Natu. Na področju infrastrukture jeseni končujemo gradnjo 

enega najsodobnejših strelišč za pehotno oborožitev v tem delu Evrope, in 

sicer v Mlakah pri Vipavi, zelo intenzivno potekajo gradbena dela na kadetnici 

v Vojašnici generala Maistra v Mariboru. Pripravljajo in izvajajo se projekti, 

ki so usmerjeni predvsem v profesionalizacijo SV, kar pomeni gradnjo 

sodobnih vadišč, strelišč, objektov, telovadnic in drugih objektov za usposabljanje. 

Naj še enkrat opozorim na že omenjeni projekt uvajanja nove programske 

aplikacije SAP. 

Kako je potekalo delovanje logistike SV v operaciji na Kosovu? 

Priprava in delovanje SIKON Kfor 15 na Kosovu sta bila velik preizkus za vso 

logistiko SV, tako za nepremestljive logistične enote, ki so sodelovale pri pripravi, 

oskrbi in vzdrževanju, kot za premestljive sile, ki so neposredno podpirale 

delovanje SV v operaciji, od premika, delovanja na terenu do vojaške 

zdravstvene oskrbe. Na podlagi kakovostnega predhodnega načrtovanja 

delovanja logističnih zmogljivosti, kar smo začeli septembra lani, in dobre 

usposobljenosti logističnega kadra je bila logistična podpora za potrebe 

slovenskih vojakov na Kosovu odlično opravljena. Načrtovanje in izvedba 

prevoza kontingenta iz Slovenije čez Grčijo ter Makedonijo do Kosova in vrnitve 

s Kosova čez Albanijo v Slovenijo sta potekala po Natovih načelih ter 

standardih. Večjih težav, razen logistične oskrbe veliko obiskov pripadnikov 

slovenskega kontingenta na Kosovu nismo opazili, kar je seveda odraz visoke 

stopnje motiviranosti in usposobljenosti logističnega kadra SIKON Kfor 15 

ter pripadnikov nepremestljivih logističnih enot SV. Prav tako bi rad pohvalil 

odlično delo štabnih logističnih organov PSSV in njegovih podrejenih enot, 

saj je bila prav ta operacija za njih prenos teoretičnega znanja ter Natovih 

pravil in standardov v prakso. 

SV deluje tudi na bolj oddaljenih kriznih žariščih, kot so Afganistan, Irak in 

Libanon. Katere so največje težave pri zagotavljanju logistične podpore? 

Prav razpršenost operacij je za logistike največja težava, pa ne zato, ker ne 

bi znali česa narediti, temveč zaradi multipliciranja in ponavljanja določenih 

dejavnosti ter večjega sodelovanja kadra. SV se pri logistični podpori aktivno 

vključuje v Natove mednarodne integrirane logistične enote ter mednarodne 

integrirane zdravstvene enote, saj je v Natovi doktrini logistike prav načelo 

multinacionalnosti in s tem racionalnosti ter optimizacije stroškov tisto, 

kar Natovemu poveljniku pomeni zagotovilo za uspešno izvedbo operacije. 

Dogajalo se je namreč, da so različne članice, ki so pošiljale svoje sile v 

operacije kriznega odzivanja, z njimi pošiljale tudi vso logistično podporo. 

Tako so se dejavnosti podvajale, prihajalo je celo do tekmovalnosti med posameznimi 

državami, učinek pa ni bil optimalen. Prav tako je treba omeniti 

tudi načelo poštene delitve (Fair Sharing), saj se je dogajalo, da so države v 

operacije pošiljale sile za bojevanje, ki so bile nesorazmerne z velikostjo sil 

za zagotovitev delovanja. Tako imamo zdaj v Natu poseben ključ, po katerem 

mora država pošiljateljica prispevati del logističnih in drugih podpornih enot 

v sorazmerju s silami za bojevanje. 

Junija ste v sodelovanju z logistiki iz PDRIU, PSSV in PP pripravili že drugi 

enotedenski tečaj o logistiki v SV in Natu. Ali boste še organizirali podobne 

tečaje? 

Da, tudi prihodnje leto nameravamo v okviru PDRIU organizirati logistične 

tečaje, saj je prav to povezano z mojo večkrat izraženo mislijo o pomembnosti 

motiviranosti in usposobljenosti naših sodelavk in sodelavcev. Na tečaj 

bomo tako kot letos povabili tudi kolege iz Direktorata za logistiko MO, prav 

tako pa smo prek rednega sodelovanja z logistiki iz policije tudi njim že ponudili 

možnost sodelovanja na takšnem usposabljanju. 

Marko Pišlar 


Excellent logistics support 

to the Slovenian contingent in Kosovo 

In these days, the largest contingent of SAF members so far, 500 

strong, is coming back from the KFOR peacekeeping operation in 

Kosovo, called SIKON 15 KFOR. Deployment, operational tasks of the 

mission and redeployment of such a great number of SAF members 

was a demanding logistics project. Commander of the General Staff 

of the Slovenian Armed Forces J-4 sector, Lt. Milan Žurman, said that 

no major problems arose during the carrying-out of logistics supply in 

Kosovo, which reflects the high state of motivation and readiness of 

SIKON 15 KFOR and fixed SAF logistics unit personnel. Lt. Žurman also 

said that attention in the SAF logistic units was focused on personnel, 

but also on measures to simplify and unify procedures and to reduce 

response time, all of which will shortly be made possible by upgrading 

the system to Systems Applications Products. 


I n te r v j u

M i ro v n e o p e ra c i j e 

V nedeljo, 2. septembra, se je v 

Slovenijo vrnil sedmi kontingent 

pripadnikov SV, ki so od februarja 

šest mesecev delovali v sestavi 

mednarodnih mirovnih sil na 

misiji Isafa v Afganistanu. V kontingentu 

je bilo 53 pripadnikov 

SV, in sicer največ iz 20. MOTB 

iz Celja. 16. avgusta je z mariborskega 

letališča v Afganistan 

odpotoval že osmi kontingent SV, 

v katerem je 66 pripadnikov SV, 

ki kot predhodniki na misiji Isafa 

opravljajo naloge varovanja vojaške 

baze, patruljiranja v njeni okolici 

in spremljanja vozil na ožjem 

območju Herata. Pripadniki SV 

delujejo v vojaškem kampu Arena 

v bližini Herata v zahodnem delu 

Afganistana skupaj s pripadniki 

italijanskih in španskih oboroženih 

sil. 

V Afganistanu osmi kontingent SV 

Slovenski vojaki varujejo vojaško bazo 

Sedmi slovenski kontingent v Isafu (SIKON Isaf 7), v katerem je bilo 53 pripadnikov, 

je bil sestavljen iz 39 pripadnikov motoriziranega voda 20. MOTB 

iz Celja, petih pripadnikov enote za specialno delovanje (ESD), dveh pripadnikov 

SV v poveljstvu Isafa, predstavnika v regionalnem poveljstvu Zahod (Regional 

Command West – RC W) in pripadnikov nacionalnega podpornega 

elementa (NPE). Poveljnica voda poročnica Mojca Ivanc je povedala, da so 

pripadniki slovenskega voda opravljali predvsem naloge varovanja vojaške 

baze Arena s pregledovanjem oseb in vozil ob glavnem ter stranskih vhodih 

v bazo, patruljirali v okolici baze in znotraj nje, delali na opazovalnicah ter 

zagotavljali spremstvo za pripadnike regionalnega poveljstva Zahod ob izhodih 

iz baze v Herat, kjer je sedež skupine za obnovo provinc (Provincional 

Reconstruction Team – PRT). V bazo Arena je namreč vsak dan prihajalo 

veliko lokalnih prebivalcev, predvsem delavcev, ki so tam opravljali gradbena 

in podporna dela, saj se je baza v zadnjem obdobju močno povečala in 

dograjevala. Lokalno prebivalstvo je v bazo prihajalo tudi po zdravstveno pomoč, 

ker v njej delujeta sanitetni postaji role 1 in 2. Na dan so v bazi oskrbeli 

tudi do 30 ljudi. Varovanje na glavnem vhodu so izvajale mešane skupine 

pripadnikov slovenske, italijanske in albanske vojske, ki delujejo v enoti za 

varovanje sil (Force Protection), ki ji poveljuje Italija. Delo je potekalo v izmenah 

po 12 ur, pri čemer so bili pripadniki po tri ure na dolžnosti, tri ure pa 

v pripravljenosti. Kot je pojasnila vojakinja Klavdija Čižič, so se z lokalnimi 

prebivalci, ki so vstopali v bazo in če niso znali angleško, sporazumevali s 

prevajalci. »Ljudje, ki smo jih pregledovali, so bili do nas strpni, zato z njimi 

nismo imeli težav,« je še dodala vojakinja Čižič in razložila, da ji je bilo to 

delo zelo všeč, saj je ob stiku z domačini lahko spoznala del njihove kulture 

in navad. 


Postroj 

pripadnikov 

SIKON Isaf 7 v 

celjski vojašnici 

ob vrnitvi iz 

Afganistana

Major 

Tomaž Pavlič 

Poročnica 

Mojca Ivanc 

Vojakinja 

Klavdija Čižič 

SV pomaga tudi pri urjenju pripadnikov afganistanske vojske 

Skupina za usposabljanje afganistanske vojske (Operational Mentor and Liaison 

Team – OMLT), v kateri je delovalo pet pripadnikov ESD, je skrbela za usposabljanje 

pripadnikov afganistanskih varnostnih sil. Pripadniki OMLT so vsak 

dan sodelovali na usposabljanjih pripadnikov afganistanske vojske in njihovih 

poveljnikov, pri čemer je bilo njihovo delo zelo zahtevno, saj je večina afganistanskih 

vojakov nepismena in slabo disciplinirana. V poveljstvu Isafa v Kabulu 

sta delovala še dva slovenska častnika, in sicer eden kot častnik za povezavo 

z državnimi in lokalnimi ustanovami, drugi pa je deloval v poveljniški skupini 

inženircev. Prav tako je en slovenski častnik delal v kadrovskem sektorju regionalnega 

poveljstva Zahod v bazi Arena v Heratu, kjer so bili nameščeni tudi pripadniki 

nacionalnega podpornega elementa (NPE), ki so skrbeli za logistično 

in administrativno podporo delovanja slovenskega kontingenta iz Slovenije. 

Težave z logistično oskrbo iz Slovenije 

Pripadniki SV v Isafu so nastanjeni v italijanski vojaški bazi Arena, ki je približno 

13 kilometrov od mesta Herat. Italija zagotavlja pripadnikom SV v Afga- 

Under the ISAF operation in Afghanistan, the 8th Slovenian contingent 

has already been deployed, with 66 members of the 20th battalion 

from Celje. Like their colleagues who returned home last month, they 

will stay in the Arena camp at the Herat military base, and carry out 

tasks around Herat. The report discusses duties, responsibilities and 

competences of members of the 7th SAF contingent within the ISAF. 

Vojak 

Aleš Kološa 

Vojak 

David Jodl 

nistanu prek tehničnega 

sporazuma del logistične 

podpore, kot so hrana, nastanitev, 

preskrba z vodo, 

elektriko in gorivom, za 

nacionalno logistiko pa 

skrbi slovenski NPE. Kot je 

pojasnil poveljnik slovenskega 

kontingenta SIKON 

Isaf 7 major Tomaž Pavlič, 

ki je bil hkrati tudi poveljnik 

NPE, je bila največja teža- 

va pri zagotavljanju logistične oskrbe z rezervnimi deli, opremo in drugimi materialnimi 

sredstvi iz Slovenije dolg odzivni čas, saj morajo pripadniki na misiji 

čakati več mesecev, da se zbere dovolj delov, opreme in sredstev za paleto, ki 

jo z letalom prek Natovih zračnih mostov prepeljejo v Afganistan. »Tako smo 

mi dobili sredstva, ki jih je naročil že prejšnji kontingent, sredstva, ki smo jih 

naročili mi, pa bo dobil kontingent za nami,« je še razložil major Pavlič. 

Hrana enolična, izhodov iz baze ni 

Slovenski vojaki so nastanjeni v klimatiziranih bivalnih zabojnikih. Temperatura 

zraka, ki je sicer suh, je poleti čez dan tudi več kot 45 stopinj Celzija, 

ponoči pa ni manj kot 20 stopinj Celzija. Pogoji za delo na misiji v Afganistanu 

so težki, dodatna ovira pa je tudi veter, ki dviguje puščavski pesek in 

umazanijo. »Imeli smo srečo, da smo prišli na misijo februarja, saj takrat še ni 

bilo tako vroče in smo se lahko postopno prilagodili na višje temperature,« je 

dejal vojak Aleš Kološa. V sobah so bivali po štirje slovenski vojaki. Prosti čas 

so si krajšali predvsem z obiskom fitnesa, internetom, filmi, računalniškimi 

igricami in družabnimi srečanji. Kot je še dodal Kološa, so se tudi s pripadniki 

drugih vojsk dobro razumeli in družili, prav v ta namen pa so nekajkrat organizirali 

nacionalne dneve. Stik s sorodniki v Sloveniji so vzdrževali predvsem 

prek interneta. Izhodi zunaj baze niso dovoljeni, razen ko so pripadniki na nalogah, 

pri čemer je obvezna uporaba polne bojne opreme, in sicer zaščitnega 

jopiča, čelade ter orožja. »Razmere za športne aktivnosti v bazi so se proti 

koncu misije izboljšale,« je pojasnil vojak David Jodl, na začetku pa zaradi 

povečanja števila pripadnikov mirovnih sil v bazi niso imeli dovolj možnosti za 

športne aktivnosti, saj so na površini nekaterih športnih objektov postavili dodatne 

šotore. Vojak Jodl, ki je pred dvema letoma že deloval na mirovni misiji 

Kforja, je razložil, da je bila podobno kot na Kosovu edina težava hrana, ki je 

enolična in prilagojena okusu Italijanov, zato se je testenin, ki so na jedilniku 

vsak dan, veliko slovenskih vojakov naveličalo. Marko Pišlar 

Foto: arhiv SIKON Isaf 7 


M i ro v n e o p e ra c i j e

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j a 

Več programov na ŠČ 

Na Šoli za častnike poleg najpomembnejšega 

programa izobraževanja in usposabljanja častnikov 

ponujajo še program izobraževanja in usposabljanja 

višjih vojaških uslužbencev, program 

za poveljnike vodov in vojaški tabor za študente. 

»Program za VVU smo pripravili, vendar ga še nismo 

izvedli. Poudarek je na strokovnih predmetih 

oziroma delu, ki ga opravljajo višji vojaški uslužbenci, 

na primer na financah, celostni skrbi za 

pripadnike in podobnem. Tudi tečaj za poveljnike 


Na Šoli za častnike bodo 

upoštevali bolonjski dogovor 

17. generacija kandidatov Šole za častnike 

(ŠČ) bo oktobra končala šolanje, 18. 

generacija kandidatov je jeseni začela 

drugo fazo, torej specializacijo, 19. generacija 

pa šolanje. Za 20. generacijo že 

pripravljajo drugačen izbirni postopek, ki 

bo omogočil tudi drugim, ki izpolnjujejo 

pogoje, torej ne le pripadnikom stalne 

sestave, štipendistom in pogodbenim 

rezervistom, da se udeležijo tega postopka. 

Poleg tega, kot je pojasnil načelnik 

ŠČ polkovnik Jožef Murko, bo bolonjski 

dogovor v šolstvu vplival tudi na spremembe 

v vojaškem šolstvu. 

vodov še ni bil izveden, saj za zdaj za to ni bilo 

potrebe, program pa dopolnjujemo. Zamišljen je 

kot dopolnitev progama za častnike za določene 

specialnosti,« je dejal polkovnik Murko. Na ŠČ 

vsako leto za študente organizirajo tudi vojaške 

tabore, ki so precej prepoznavni. V 14 dneh jim 

predstavijo častniški poklic in vojaške vsebine z 

različnimi stopnjami težavnosti, saj se nekateri 

študentje taborov udeležijo večkrat. Program za 

kandidate za častnike 12 mesecev obiskujejo izbrani 

pripadniki SV in pogodbeni rezervisti. Prvih 

pet pogodbenih rezervistov je v ŠČ vstopilo s 17. 

generacijo, v 18. generaciji je en kandidat za častnika 

pogodbeni rezervist, v 19. generaciji pa se je 

začelo šolati osem pogodbenih rezervistov. 

Pripravljajo bolj odprt izbirni postopek 

Po letnem načrtu lahko na ŠČ sprejmejo do 30 

kandidatov iz stalne sestave, v to kategorijo pa sodijo 

tudi štipendisti, in 30 kandidatov iz pogodbene 

rezerve. Če med slednjimi ni dovolj zanimanja, 

izberejo kandidate iz stalne sestave. Kandidati iz 

pogodbene rezerve so se v zadnjih treh generacijah 

šolali na ŠČ, ni pa jim bilo treba opraviti izbirnega 

postopka, vendar bodo z 20. generacijo 

tudi pogodbeni rezervisti morali opravljati ta postopek. 

»Izbirni postopek je dobro pripravljen in 

ga ne bo treba veliko spreminjati, želimo pa ga 

razširiti, torej da bodo imeli možnost za ŠČ vsi, ki 

želijo postati častniki in izpolnjujejo za to zahtevane 

pogoje. Že zdaj smo povabili na izbor tiste, 

ki so bili večkrat na vojaškem taboru in si želijo 

delati v SV, pa niso imeli štipendije. Prihodnje 

leto bodo, če bo tak postopek potrjen, imeli vsi 

kandidati iz SV, štipendisti, pogodbeni rezervisti 

in drugi, ki izpolnjujejo pogoje, enake možnosti. 

Načelnik GŠSV se bo odločil tako kot do zdaj, kdo 

bo izbran. Pomembno je namreč, kakšen kader 

potrebuje SV. Če bo na primer primanjkovalo vezistov 

in informatikov, bo pomembno merilo tudi 

izobrazba. Med izbirnim postopkom bomo ugotavljali, 

kdo izpolnjuje glavne pogoje, da bi uspešno 

končal šolanje na ŠČ. Menim, da SV potrebuje 

kakovostne častnike, ki imajo različno izobrazbo. 

Širok izbor tudi omogoča, da se taki kandidati začnejo 

šolati na ŠČ,« je pojasnil polkovnik Murko. 

Na ŠČ se z vsebinami prilagajajo 

sodobnim izzivom 

Od leta 1993, ko je bila ustanovljena ŠČ, do zdaj je 

šolanje uspešno končalo sedemnajst rednih in pet 

izrednih generacij. Programe morajo zaradi drugačnih 

okoliščin in izzivov sodobnih vojsk prilagajati 

z novimi vsebinami. Leta 2004 so program 

spremenili, saj je bilo ukinjeno obvezno služenje 

vojaškega roka, tako da je zdaj ta program enoten

za častnike stalne sestave in pogodbene rezerve. 18. generacija kandidatov 

za častnike je na primer že delala z novo puško F 2000, ki je v uvajanju v 

operativno uporabo. Prilagajanje vsebin je nenehen proces, je dejal polkovnik 

Murko, zato se tudi pripravljajo na spremembe, ki jih prinaša bolonjski dogovor 

v šolstvu. Minister za obrambo je lani predpisal program ŠČ, v katerem 

je možnost dvojnega usposabljanja, in sicer šolanje po bolonjskem dogovoru 

ter šolanje po internem programu SV. Do konca leta 2008 morajo biti vsebine 

med fakultetami, ki bodo izvajale tako imenovani vojaški modul oziroma 

vojaške predmete, in na ŠČ usklajene. »Določeni predmeti na fakulteti bodo 

priznani na ŠČ. Za tiste, ki se niso šolali po bolonjskem dogovoru, bo še vedno 

pripravljen tak program kot do zdaj,« je dejal polkovnik Murko. 

Več praktičnega dela kot teorije 

Program ŠČ traja 13 mesecev, s tem da je en mesec namenjen dopustu. Šolanje 

je sestavljeno iz treh faz. Prva faza traja šest mesecev oziroma 127 delovnih 

dni, druga faza je specialistična in traja pet mesecev, tretja faza pa poteka 

en mesec oziroma 22 delovnih dni. Po programu kandidati opravijo približno 

2000 ur. »Prva faza, ki obsega skupno temeljno vojaškostrokovno izobraževanje 

in usposabljanje, se izvaja na ŠČ. Poudarek je na nadgradnji temeljnega in 

splošnega vojaškega znanja, veščin in navad za opravljanje dolžnosti poveljnika 

voda, torej na taktiki, oborožitvi, poveljevanju, vodenju in uporabi strokovne 

terminologije v angleškem jeziku,« je razložil vsebino programa za častnike 

referent za učne zadeve in glavni podčastnik šole štabni vodnik Denis Bric, ki 

je odgovoren za načrtovanje izvedbe programa. Druga faza je vojaško specialistično 

usposabljanje, ki poteka po enotah SV, kar je odvisno od rodu oziroma 

službe, za katero se usposabljajo kandidati. Slušatelji se pripravljajo za prevzem 

in vodenje vodov pehote, oklepno-mehaniziranih enot, RKBO, pomorstva, 

zvez, zračne obrambe, letalstva, logistike, nadzora zračnega prostora in protioklepnih 

enot. Zadnja faza je stažiraje v enotah, v katerih bodo pozneje opravljali 

svoje naloge. »Generalštab SV razpiše specializacije glede na potrebe SV, v ŠČ 

pa specializacijo razpišemo, če je najmanj pet kandidatov, kar pa ne velja za pilote. 

V 17. generaciji, ki končuje šolanje, so kandidati opravljali specializacijo iz 

pehote, nadzora zračnega prostora, RKBO in letalstva, kandidati 18. generacije 

pa bodo opravljali specializacijo iz pehote, nadzora zračnega prostora, zvez in 

letalstva,« je povedal polkovnik Murko. Tretja faza je namenjena stažiranju, pri 

čemer se kandidati urijo v vlogah poveljnikov vodov. Pri stažiranju kandidat ne 

sme dobiti negativne ocene, sicer izpade iz programa, v drugih fazah pa lahko 

pri posameznih predmetih popravlja negativno oceno največ trikrat. »To, da 

kandidat ne bi opravil tretje faze, se še ni zgodilo. Negativna ocena bi bila tudi 

za nas slaba referenca in prav tako za skupino iz učne enote specializacije, ki 

je usposabljala te kandidate,« je dejal polkovnik Murko. 

Za izvedbo programa skrbijo štirje načelniki učnih enot, na šoli so tudi trije 

inštruktorji, ki največ sodelujejo pri terenskih usposabljanjih, učitelji pa prihajajo 

iz Centra za doktrino in razvoj. 60 odstotkov vsebin na ŠČ je praktično 

delo, 40 odstotkov pa je teorije. Terenska usposabljanja v prvi fazi so 

za vse enotna ne glede na poznejšo specializacijo, vsi pa se usposabljajo 

iz pehotne taktike. »Prvi teren obsega oddelčno usposabljanje, na katerem 

pridobljeno teoretično znanje iz taktike ter vodenja in poveljevanja prenesejo 

v prakso. Vsebine, ki se izvajajo na teh oddelčnih usposabljanjih, so napad, 

obramba, patruljiranje, zaseda, izvidovanje, opazovanje in podobno. Drugo 

terensko usposabljanje je nadgradnja oddelčnega usposabljanja, kandidati 

pa opravljajo vloge poveljnikov vodov. Poleg tega se usposabljajo tudi o 

Polkovnik Jožef 

Murko 

Štabni vodnik 

Denis Bric 

Nadporočnik Franc 

Miklič 

mirovnih operacijah in bojevanju v naselju. V drugi fazi spoznajo poletno in 

zimsko alpinistiko ter se usposabljajo na terenu glede na VED, ki ga pridobivajo. 

V tej fazi so organizirane tudi mednarodne aktivnosti s podobnimi 

tujimi šolami,« je pojasnil načelnik učne enote nadporočnik Franc Miklič. ŠČ 

je tradicionalno sodelovala z belgijsko kraljevo vojaško akademijo, vendar 

letos tega sodelovanja ni bilo, ker prenavljajo svoje programe, sodelujejo pa 

tudi s češko visoko šolo za častnike. »V šoli si prizadevamo, da kandidati 

postanejo dobri častniki, kar pomeni, da so s svojim vedenjem vzor skupini, 

da so za svoje delo dobro usposobljeni in tako tudi poveljujejo. Častnik mora 

poznati in razumeti razmere, v katerih delajo vojaki, da lahko dodeljuje naloge. 

Vojaki so dobremu častniku pripravljeni slediti v vseh razmerah,« je še 

dejal polkovnik Murko. Valerija Š. Jarm 


The Officers’ School will implement the Bologna Process 

The 17th generation of candidates of the school for officers will terminate 

training in October, the 18th generation will embark on the second 

phase of training - specialisation, and the 19th generation will cross 

the school threshold for the first time. A new selection procedure is being 

prepared for the 20th generation, which will allow all candidates 

who meet the requirements, not only members of the regular formation, 

such as bursaries and contract reserve members, to enrol. Furthermore, 

says Col. Jožef Murko, School Commander, the Bologna Process in 

general education will also have repercussions in military schooling. 

Obveščamo vas, da bo javni natečaj za študij na ameriških vojaških akademijah West Point in Air Forca 

Academy objavljen v soboto, 15. septembra, v časopisih Delo, Dnevnik, Primorske novice in Večer. 


I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j a

Z a š č i ta i n re š e v a n j e 

14 S LOV E N S K A VO J S K A 

Naborniški sistem tudi na 

področju zaščite in reševanja 

V začetku julija je Ministrstvo za zunanje 

zadeve Singapurja organiziralo mednarodni 

gasilski seminar in zanj plačalo 

stroške. Namen seminarja je bil spoznati 

njihov sistem usposabljanja gasilcev 

in njihovo organiziranost tega področja. 

Tečaj je potekal od 2. do 6. julija, udeležilo 

pa se ga je 21 udeležencev iz 15 

držav. Gostitelji so pripravili tako teoretične 

kot praktične vsebine v obliki kratkega 

in tematsko zgoščenega tečaja. 

Predstavitev Singapurja 

Singapur je glavno in obenem edino mesto 

istoimenske državice z le 682,3 kvadratnega 

kilometra površine, kar je približna velikost Gorenjske, 

poleg glavnega otoka pa jo sestavlja še 

približno petdeset manjših otokov. Večina otoka 

je pozidana predvsem z visokimi zgradbami. V 

Singapurju je kar 5000 visokih zgradb, od tega 

več kot 300 poslovnih, najvišja pa je visoka kar 

280 metrov. Povprečna januarska temperatura 

je 26 stopinj Celzija, julijska pa le stopinjo višja, 

čeprav tudi v tem delu sveta opažajo nekaj višje 

temperature v zadnjih letih, vendar razlike niso 

tako izrazite kot v Evropi. Na majhnem ozemlju 

živijo več kot štirje milijoni ljudi, kar pomeni, da je 

Singapur ena izmed najgosteje naseljenih držav 

sveta. Večina prebivalstva je kitajskega rodu, približno 

15 odstotkov je Malajcev in šest odstotkov 

Indijcev. Ti so prišli z angleškimi kolonizatorji, ki 

so za delo v nekdanjih nasadih kavčuka in čaja 

potrebovali izurjene delavce. Zaradi raznovrstne 

sestave prebivalstva so v Singapurju uradni 

jeziki mandarinska kitajščina, malajščina, tamilščina 

in angleščina, ki ima vlogo povezovalnega 

jezika, poleg tega je tudi upravni in trgovski jezik. 

Tako je na primer uradni jezik v njihovi gasilski 

šoli angleščina. 

Gasilska služba in civilna zaščita 

sestavljeni tudi iz obveznikov 

Gasilska služba v Singapurju je del sistema zaščite 

in reševanja, v sistemu zaščite prebivalstva pa 

je zaposlenih 3100 ljudi, od tega približno 2500 

gasilcev, ki so razporejeni v 15 gasilskih postaj 

po mestu. Večje ekipe, in sicer do 70 gasilcev 

na izmeno, so v postajah v centru mesta predvsem 

zaradi visokih zgradb. Gasilci v Singapurju 

delajo na tri izmene, in sicer po 24 ur z 48 urami 

počitka. To je precej naporen turnus, saj gasilci 

na mesec opravijo od 220 do 240 ur. Drugi del 

sistema zaščite in reševanja je organiziran prek 

Nadaljevanje na 19. strani

Objave Ministrstva za obrambo 

št. 259, 14. september 2007 

3467. 

Na podlagi 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, 

št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter 

11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski 

vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam 

ODREDBO 

O POVIŠANJU ČASTNIKOV 

v čin nadporočnika: 

Andrej HRIBAR, 1968, Novo mesto 

Marko VOLOVLEK, 1967, Velenje 

Številka: 811-2/2007-57 

Datum: 21. 6. 2007 

3468. 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi (Ur. list 

RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 3. 

člena Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 

54/03) izdajam 

ODREDBO 

O POTRDITVI RAZREDA VOJAŠKIM 

USLUŽBENCEM 

I. potrditev XIV. razreda: 

Melita DJURIĆ, 1951, Ljubljana 

Andrej LIKAR, 1955, Celje 

II. potrditev XIII. razreda: 

Zlatka HASANICA RABZELJ, 1951, Ljubljana 

Matej JAKOPIČ, 1972, Celje 

Željko KRALJ, 1959, Slovenska Bistrica 

Violeta Vladimira MESARIČ, 1972, Murska Sobota 

Tatjana PAUŠER MILOVANOVIĆ, 1954, Ljubljana 

Vanja SVETEC, 1976, Dravograd 

III. potrditev XII. razreda: 

Nina AMBROŽ, 1972, Ljubljana 

Janko BERLOGAR, 1955, Jesenice 

Darko ČIŽMAN, 1968, Ljubljana 

Cveto IVŠEK, 1971, Kranj 

Milan PREGELJ, 1964, Sežana 

Katja STRAŽE, 1972, Kranj 

Slavko ŠTAMPEK, 1954, Krško 

Sabina TEHOVNIK, 1967, Tolmin 

IV. potrditev XI. razreda: 

Igor BERLAK, 1974, Ptuj 

Tjaša BIRSA, 1976, Nova Gorica 

Boštjan BONE, 1975, Nova Gorica 

Darinka GLAVIČ, 1960, Ljubljana 

Boris GLUŠIČ, 1947, Ljubljana 

Leon GRAŠIČ, 1964, Slovenska Bistrica 

Gregor GUBENŠEK, 1977, Slovenske Konjice 

Jure JOVANOVIČ, 1978, Ljubljana 

Barbara LEBEN, 1963, Kranj 

Dragica MILAVEC, 1960, Postojna 

Monika POLDA, 1974, Jesenice 

Petra RESMAN, 1973, Sežana 

Ana ŠALAMON, 1969, Ljubljana 

Andreja ŠOLAR, 1977, Jesenice 

Damjan TOMAŽIN, 1973, Domžale 

Gregor VIDMAR, 1975, Murska Sobota 

Elizabeta VOVKO BERGANT, 1975, Postojna 

V. potrditev X. razreda: 

Jasmin MAHMUTOVIĆ, 1970, Maribor 

Metka PIKL, 1971, Koper 

Boštjan TEMENT, 1979, Maribor 

Sonja TURNŠEK, 1978, Slovenske Konjice 

Aleksander VINŠEK, 1974, Dravograd 

VI. potrditev IX. razreda: 

Vinko BAJT, 1966, Kranj 

Tomi BERLAK, 1980, Ptuj 

Anja ČOP, 1976, Kranj 

Jurij JURTELA, 1963, Ptuj 

Vilko KROFLIČ, 1977, Celje 

Dimitrij LEDERER, 1980, Domžale 

Tatjana POLC, 1967, Ljubljana 

Maja POVŠE, 1980, Kranj 

Rok RAKOŠ, 1977, Celje 

Roman ŠPITALAR, 1972, Jesenice 

Zmago ŠTEBIH, 1977, Ptuj 

Vanja URŠIČ, 1963, Slovenska Bistrica 

Bojan ZEVNIK, 1962, Vrhnika 

Janez ZUPAN, 1965, Ljubljana 

Številka: 811-2/2007-58 

Datum: 21. 6. 2007 

3469. 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

Na podlagi 5. odstavka 62. člena Zakona o obrambi 

(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno 

besedilo) in 5. člena Uredbe o činih in poviševanju 

v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 

34/06) izdajam 

ODREDBO 

O PODELITVI ČINA VODNIKA 

naslednjim kandidatom Šole za podčastnike, ki so 

uspešno zaključili šolanje: 

Sabina ANTONIČ, 1979, Murska Sobota 

Gregor ARBAJTER, 1976, Domžale 

Andrej ARNUŠ, 1980, Domžale 

Andrej BERGANT, 1983, Velenje 

Avgust BERKE, 1977, Jesenice 

Jernej BITTNER, 1980, Postojna 

Robi CIMPRIČ, 1975, Ribnica 

Aleš CVETEK, 1977, Maribor 

Martin DELOŠTO, 1979, Koper 

Klemen DODIČ, 1976, Ribnica 

Peter DRAGŠIČ, 1977, Maribor 

Sandi DRAŠKOVIČ, 1978, Maribor 

Gregor DROFENIK, 1980, Slovenske Konjice 

Boštjan EKSELENSKI, 1980, Koper 

Rok ERŽEN, 1978, Kranj 

Pavel FAJFAR, 1980, Slovenska Bistrica 

Lea FERJAN, 1978, Jesenice 

Igor FIR, 1976, Slovenske Konjice 

Bojan FORTE, 1979, Trbovlje 

Slavko FRIDL, 1972, Ptuj 

Gregor GLAVAČ, 1979, Maribor 

Renato GOLENKO, 1975, Velenje 

Mojca GOLOB, 1978, Velenje 

Jože GOVEDNIK, 1977, Novo mesto 

Srečko GRAH, 1979, Murska Sobota 

Zdravko GREGL, 1968, Krško 

Boštjan HAUSMEISTER, 1978, Maribor 

Mitja HORN, 1978, Murska Sobota 

Kristjan HORVAT, 1978, Murska Sobota 

Damijan HUŠKO, 1971, Ljubljana 

Boštjan HVALA, 1976, Trbovlje 

Milan INTIHAR, 1973, Ljubljana 

Borut JAVORNIK, 1970, Ljubljana 

Marko JAVORŠEK, 1973, Domžale 

Miha JELENC, 1980, Kranj 

Vojko JORDAN, 1978, Slovenske Konjice 

Boštjan JUVAN, 1971, Trbovlje 

Jernej KIRN, 1976, Trbovlje 

Janže KLUN, 1981, Ljubljana 

Peter KODRIČ, 1976, Velenje 

Denis KOKELJ, 1979, Murska Sobota 

Tomaž KOKOT, 1976, Celje 

Pavel KOLENC, 1977, Nova Gorica 

Boštjan KOLMANČIČ, 1981, Murska Sobota 

Boštjan KOS, 1976, Ptuj 

Gregor KOSTANJEVEC, 1979, Maribor 

Katja KOŠEC, 1977, Velenje 

Stojan KOTAR, 1970, Ribnica 

Klemen KOTNIK, 1977, Slovenj Gradec 

Blaž KOVAČ, 1982, Trbovlje 

Nikola KOVAČIČ, 1978, Ptuj 

Benjamin KRAJNC, 1980, Celje 

Silvia KRANJEC, 1981, Ljubljana 

Nadja LAMPE, 1978, Ljubljana 

Leon LAMPRET, 1980, Ptuj 

Martin LESKOVAR, 1975, Ljubljana 

Borut LEVIČNIK, 1972, Ptuj 

Veronika LIKEB, 1974, Velenje 

Aleš LIPIČ, 1980, Murska Sobota 


O b j a v e

O b j a v e 

Mitja LISEC, 1973, Velenje 

Primož LJUBI, 1978, Krško 

Marko LOVŠIN, 1979, Ribnica 

Gaber MAHOVNE, 1980, Krško 

Ines MARINŠEK, 1979, Slovenske Konjice 

Janez MATEJ, 1977, Slovenske Konjice 

Stanko MEGLIČ, 1974, Novo mesto 

Smiljan MILJAVEC, 1980, Nova Gorica 

Bogdan MUHIČ, 1971, Sežana 

Uroš NOVAK, 1971, Vrhnika 

Boštjan OMERZA, 1970, Koper 

Iztok ORNIK, 1978, Maribor 

Sebastjan PAVLIN, 1975, Slovenj Gradec 

Bojan PAVLOVIĆ, 1978, Domžale 

Stanislav PEČOVNIK, 1971, Velenje 

Stanislav PELC, 1965, Ribnica 

Matej PERKO, 1982, Kranj 

Smiljan PERNEK, 1978, Ptuj 

Tamara PIVC, 1978, Maribor 

Matjaž POŽENEL, 1978, Vrhnika 

Egon PREDIKAKA, 1981, Ptuj 

Dušan PŠENIČNIK, 1975, Slovenska Bistrica 

Branko PUKŠIČ, 1972, Ptuj 

Gabrijel RAMPRE, 1976, Ptuj 

Marjan RAZLAG, 1978, Ptuj 

Matevž RIBIČ, 1980, Maribor 

Karl ROŠKER, 1973, Maribor 

Karel RUŽIČ, 1979, Črnomelj 

Barbara SLAK, 1981, Novo mesto 

Boštjan SMEH, 1980, Slovenske Konjice 

Bojan SOČIČ, 1977, Murska Sobota 

Jožica STARINA, 1977, Krško 

Jaka STOJANOVIĆ, 1979, Ljubljana 

Sebastjan ŠILAR, 1978, Jesenice 

Jernej ŠKORJA, 1977, Celje 

Uroš ŠTEFE, 1978, Kranj 

Damjan TEMNIKAR, 1977, Slovenj Gradec 

Blaž TURK, 1979, Ribnica 

Boris TURK, 1979, Ptuj 

Matej TUŠEK, 1979, Kranj 

Matjaž VAJDA, 1976, Ptuj 

Dejan VAUDA, 1976, Ptuj 

Robert VIDOVIČ, 1973, Maribor 

Barbara VOUK, 1982, Slovenske Konjice 

Karmen VRŠIČ, 1980, Ptuj 

Silvester VRTIČ, 1980, Ptuj 

Jože ZAGERNIK, 1974, Jesenice 

Valerija ZAKUŠEK, 1975, Maribor 

Damir ZALOKAR, 1978, Krško 

Klemen ZOREC, 1980, Ljubljana 

Aleksander ZUPANIČ, 1974, Ptuj 

Aleš ZVER, 1981, Murska Sobota 

Daniel ŽABOTA, 1976, Murska Sobota 

Toni ŽARN, 1976, Krško 

Bernarda ŽLEBIČ, 1981, Ribnica 

Številka: 811-2/2007-56 

Datum: 21. 6. 2007 


Karl ERJAVEC 

MINISTER 

3470. 

UKAZ ŠTEVILKA 094-1/2007-16 

NAČELNIKA GENERALŠTABA 

SLOVENSKE VOJSKE 

Z DNE 26. 1. 2007 

Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva 

za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96, 

2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih Slovenske 

vojske, šifra 960-03/02-5 z dne 18. 9. 2002 

PODELJUJEM 

priznanja Slovenske vojske: 

1. srebrno priznanje načelnika GŠSV: 

Maurizio MONTISCI, Italija 

2. bronasto priznanje načelnika GŠSV: 

Fabrizio NEVIGATO, Italija 

Giampiero DE CASTRO, Italija 

Generalpodpolkovnik 

Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3471. 




Z DNE 28. 3. 2007 

Na podlagi ukaza o priznanjih Slovenske vojske, 

šifra 960-00-03/02-5 z dne 18. 9. 2002 

PODELJUJEM 

priznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo pripadniki 

ameriške vojske: 

bronasto medaljo za sodelovanje in prijateljstvo: 

Gregory DUDZIENSKI 

Geordie KELLY 

Christopher KOROSHETZ 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3472. 




Z DNE 19. 4. 2007 

Na podlagi Ukaza o priznanjih Slovenske vojske, 

šifra 960-00-03/02-5 z dne 18. 9. 2002 

PODELJUJEM 

priznanja Slovenske vojske, ki jih prejmejo pripadniki 

ameriške vojske: 

1. zlato medaljo za sodelovanje in prijateljstvo: 

Maurizio MONTISCI, Italija 

2. srebrno medaljo za sodelovanje in prijateljstvo: 

Giampiero DE CASTRO, Italija 

Fabrizio NEVIGATO, Italija 

Erling RASMUSSEN, Danska 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3473. 

Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakona 

o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno 

besedilo), 29. člena Zakona o spremembah 

in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list št. 

40/04) ter 23. člena Uredbe o činih in poviševanju 

v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 

34/06) ter Odredbe ministra za obrambo Republike 

Slovenije, številka 811-6/2006-5 z dne 13. 7. 

2006 izdajam 

ODREDBO O POVIŠANJU PODČASTNIKA 

v čin praporščaka: 

Igor TOMAŠIČ, 1964, Črnomelj 

Številka: 811-2/2007-156 

Datum: 4. 5. 2007 

3474. 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

Na podlagi drugega in sedmega odstavka 63. 

člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – 

uradno prečiščeno besedilo) ter 7. in 13. člena 

Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski 

(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) ter Odredbe 

ministra za obrambo Republike Slovenije, številka 

811-6/2006-5 z dne 13. 7. 2006 izdajam 


v čin praporščaka: 

Janez ŠMID, 1965, Radovljica 

Številka: 811-2/2007-154 

Datum: 4. 5. 2007 

3475. 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakona o 

obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno 

besedilo) ter 9. in 10. člena Uredbe o činih in poviševanju 

v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 

87/05 in 34/06) ter Odredbe ministra za obrambo 

Republike Slovenije, številka 811-6/2006-5 z dne 

13. 7. 2006 izdajam 


v čin višjega vodnika: 

Borut POLOVŠAK, 1971, Slovenj Gradec 

Številka: 811-2/2007-160 

Datum: 8. 5. 2007 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK

3476. 







13. 7. 2006 izdajam 

ODREDBO O POVIŠANJU PODČASTNIKOV 

1. v čin praporščaka: 

Primož LOGAR, 1971, Ljubljana 

2. v čin višjega štabnega vodnika: 

Dušan IVANČIČ, 1969, Sežana 

Vilma URLEP, 1963, Ljubljana 

Matjaž Matej KASTELIC, 1966, Novo mesto 

3. v čin štabnega vodnika: 

Matej BEKE, 1971, Kranj 

Martina BOŠTJANČIČ, 1969, Sežana 

Sebastjan CILENŠEK, 1976, Trbovlje 

Roman HEINE, 1972, Kranj 

Metka HERCEG, 1971, Slovenska Bistrica 

Daniel KIRBUS, 1958, Kranj 

Miran KOLMAN, 1972, Ljubljana 

Marjan KORELC, 1962, Novo mesto 

Marko KOVAČIČ, 1971, Krško 

Zdenka KOVAČIČ, 1960, Krško 

Srečko KRAJNC, 1965, Maribor 

Demetrij KRŽIŠNIK, 1977, Trbovlje 

Bernard LUKENDA, 1973, Velenje 

Aleksander MARTINŠEK, 1972, Vrhnika 

Stanko MAVSAR, 1970, Krško 

Karel MOVRIN, 1974, Domžale 

Miran NOVAK, 1968, Slovenska Bistrica 

Danica PAPLER, 1958, Kranj 

Gregor PIPP, 1974, Kranj 

Mitja REBEC, 1973, Postojna 

Vladimir ROGULJA, 1964, Murska Sobota 

Aleš ROPRET, 1966, Kranj 

Anton RUPNIK, 1960, Vrhnika 

Sergej SAVOV, 1974, Sežana 

Denis STONIČ, 1972, Ljubljana 

Matjaž ŠINIGOJ, 1965, Novo mesto 

Luka ŠKOBIĆ, 1975, Krško 

Sulafa ŠPRUK OSMAN, 1971, Ljubljana 

Ivan ŠUŠNJARA, 1968, Slovenska Bistrica 

Lidija VONČINA, 1959, Koper 

Aleksander ZUPANČIČ, 1962, Ljubljana 

Aleš ŽAGAR, 1972, Krško 

Frenk MAJCEN, 1968, Ribnica 

Damir VRABEC, 1970, Grosuplje 

Aleksander BUKOVIČ, 1976, Nova Gorica 

Manuela FATUR, 1976, Sežana 

Alojz GERBEC, 1971, Nova Gorica 

Aleš MAJŠLER, 1975, Maribor 

Miran VOGRINC, 1962, Krško 

4. v čin višjega vodnika: 

Boštjan BOHINC, 1972, Kranj 

Bojan BOŽNIK, 1973, Maribor 

Leon ČESNIK, 1969, Postojna 

Franjo ČRETNIK, 1969, Vrhnika 

Željko DJEKIĆ, 1978, Ptuj 

Matej DVORŠČAK, 1962, Nova Gorica 

Gašper FLANDER, 1975, Jesenice 

Ivan JERINA, 1967, Novo mesto 

Ludvik KOS, 1967, Ribnica 

Vesna KRISTANC, 1972, Kranj 

Damijan MARKO, 1971, Domžale 

Tatjana PANGERC, 1975, Slovenska Bistrica 

Mitja PINTARIČ, 1975, Ptuj 

Bernard POŽAR, 1976, Postojna 

Davorin PUKŠIČ, 1962, Maribor 

Sergej PUST, 1967, Ljubljana 

Andrej STADLER, 1972, Ribnica 

Aleš VRABL, 1972, Ptuj 

Gregor ŽLEBIR, 1973, Kranj 

Ernest BAJC, 1976, Postojna 

Jure CASERMAN, 1981, Postojna 

Tomaž KANDARE, 1979, Sežana 

Damjan BENKOVIČ, 1977, Domžale 

Miha BRIC, 1977, Ljubljana 

Simon CERK, 1979, Vrhnika 

Peter CVELBAR, 1971, Krško 

Dejan ČENGIĆ, 1976, Ljubljana 

Gorazd FURLAN, 1978, Maribor 

Dušan JELENKO, 1978, Slovenj Gradec 

Danijel KNAP, 1974, Slovenska Bistrica 

Miha MAYER, 1978, Ljubljana 

Dominik ŠENK, 1975, Kranj 

Denis ŠIMAC, 1981, Maribor 

Matevž ŠPINDLER, 1978, Ljubljana 

Jakec ŽBONTAR ŠKRABA, 1974, Ljubljana 

Dušan ČRNKO, 1978, Ptuj 

Številka: 811-2/2007-157 

Datum: 8. 5. 2007 

3477. 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 







13. 7. 2006 izdajam 


v čin višjega vodnika: 

David VERŠNIK, 1975, Vrhnika 

Številka: 811-2/2007-158 

Datum: 8. 5. 2007 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3478. 

Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o 


besedilo) ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju 


87/05 in 34/06) izdajam 

ODREDBO O POVIŠANJU VOJAKA 

v čin poddesetnika: 

Jože PLAHUTA, 1976, Celje 

Številka: 811-1/2007-26 

Datum: 8. 5. 2007 

3479. 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 




Z DNE 8. 5. 2007 


za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 

2/03) in Ukaza o priznanjih Slovenske vojske, šifra 

960-00-3/02-5 z dne 18. 9. 2002 

PODELJUJEM 



Alessandro METALLI, 1967, Italija 

Ruggero RAGANATO, 1957, Italija 


Guido ANTONINI, 1967, Italija 

Alfonso PICILLO, 1967, Italija 

Guiseppe TALAMO, 1964, Italija 

3. bronasto medaljo za sodelovanje in prijateljstvo: 

Giulio D ANDREA, 1965, Italija 

Alessandro TIBURLI MARINI, 1965, Italija 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3480. 




Z DNE 10. 5. 2007 


za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 

2/03) in Ukaza o priznanjih Slovenske vojske, šifra 

960-00-3/02-5 z dne 18. 9. 2002 

PODELJUJEM 



Juan Antonio CARRASCO JUAN, 1953, Španija 

Lugi VINACCIA, 1961, Italija 


Bruno CAVEZZANA, 1969, Italija 


O b j a v e

O b j a v e 

Juan Carlos CLERENCIA SIERRA, 1961, Španija 

Patrick H. LAUBER, 1961, Združene države Amerike 

Fernando PAGLIALUNGA, 1967, Italija 

3. bronasto medaljo za sodelovanje in 

prijateljstvo: 

Mauro AIELLO, 1979, Italija 

Luigi D`OSTUNI, 1981, Italija 


Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

3481. 



besedilo), 29. člena Zakona o spremembah in 

dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list št. 40/04) 

ter 9. in 10. člena Uredbe o činih in poviševanju v 

Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 

34/06) ter Odredbe ministra za obrambo Republike 

Slovenije, številka 811-6/2006-5 z dne 13. 7. 

2006 izdajam 

ODREDBO O POVIŠANJU PODČASTNIKOV 

v čin višjega štabnega vodnika: 

Andrej JURJEVIČ, 1964, Ljubljana 

Jožef ROMIH, 1960, Celje 

Matjaž ZAMUDA, 1967, Ljubljana 

Številka: 811-2/2007-159 

Datum: 14. 5. 2007 

3482. 



Albin GUTMAN 

NAČELNIK 

ODREDBA ŠT. 811-1/2007-24 

POVELJNIKA 132. GORSKEGA BATALJONA 

Z DNE 24. 1. 2007 

Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, 

št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 3. člena Uredbe o 

činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, 

št. 99/02, 87/05 in 34/06) 

SE POVIŠAJO 

naslednji pripadniki pogodbene rezervne sestave: 

v čin desetnika 

Sebastjan BUNIĆ, 1971, Kranj 

Igor KUKAVICA, 1974, Ljubljana 

Jurij LUNAR, 1974, Kranj 

Gorazd REČNIK, 1973, Maribor 

Stotnik 

Bojan PREŠEREN 

NAMESTNIK POVELJNIKA - IČ 

3483. 


NAČELNIKA CENTRA ZA DOKTRINO IN RAZVOJ 

Z DNE 8. 5. 2007 

Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministr- 

stva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) ter v skladu 

z Ukazom o priznanjih Centra za doktrino in razvoj, 

šifra 094-1/2006-2 z dne 19. 1. 2006 

PODELJUJEM 

priznanje za zasluge za uspešno delo in sodelovanje 

pri razvoju in krepitvi CDR: 

plaketo CDR: 

Mojmirj LIPAR 

Polkovnik 

Andrej OSTERMAN 

NAČELNIK CDR 

3484. 



Z DNE 7. 6. 2007 


za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) ter v skladu 


šifra 094-1/2006-2 z dne 19. 1. 2006 

PODELJUJEM 

priznanje za zasluge za uspešno delo ter sodelovanje 


srebrni znak CDR: 

Emil PIŽORN 

Polkovnik 


NAČELNIK CDR 

3485. 


NAČELNIKA PŠŠ 

Z DNE 15. 6. 2007 


za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in Ukaza 

načelnika Centra vojaških šol o priznanjih, nagradah, 

darilih in promocijskem materialu Centra vojaških 

šol, št. 960-00-2/2000-3 z dne 26. 2. 2000 

PODELJUJEM 

priznanje za posebne zasluge za večletno uspešno 

sodelovanje ter pomoč pri pripravi in izvedbi 

študijskih potovanj slušateljev Poveljniško-štabne 

šole v JFC HQ Neapelj 

srebrno plaketo PŠŠ: 

Fedja VRANIČAR, 1949, Škofja Loka 

Polkovnik 

Stojan ZABUKOVEC 

NAČELNIK 

3486. 


NAČELNIKA POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE 

Z DNE 22. 6. 2007 




darilih in promocijskem materialu Centra vo- 

jaških šol, št. 960-00-2/2000-3 z dne 26. 2. 2000 

PODELJUJEM 

priznanja Poveljniško-štabne šole slušateljem 13. 

generacije štabnega šolanja častnic in častnikov 

Slovenske vojske, ki so dosegli najboljši učni 

uspeh 

1. zlati znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Mihael PLEVNIK, 1973, Brežice 

2. srebrni znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Tomaž KOKL, 1970, Kranj 

3. bronasti znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Marko GERŠAK, 1971, Ljubljana 

Polkovnik 


NAČELNIK 

3487. 



Z DNE 26. 6. 2007 


za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) ter v skladu 


šifra 094-1/2006-2 z dne 19. 1. 2006 

PODELJUJEM 

priznanje za zasluge za uspešno delo ter sodelovanje 


srebrni znak CDR: 

Martin KOJADIN 

Polkovnik 


NAČELNIK CDR 

3488. 


NAČELNIKA POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE 

Z DNE 20. 7. 2007 




darilih in promocijskem materialu Centra vojaških 

šol, št. 960-00-2/2000-3 z dne 26. 2. 2000 

PODELJUJEM 

priznanja Poveljniško-štabne šole slušateljem 11. 

generacije višjega štabnega šolanja častnic in 

častnikov Slovenske vojske, ki so dosegli najboljši 

učni uspeh 

1. zlati znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Anže Rode, 1972, Jesenice 

2. srebrni znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Alenka Petek, 1972, Maribor 

3. bronasti znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Gregor Kobal, 1971, Postojna 

Polkovnik 


NAČELNIK

Nadaljevanje s 15. strani 

služb civilne zaščite. Tudi tu je primarni strokovni 

kader profesionalen. Največ poudarka trenutno 

namenjajo najbolj aktualnim problemom, kot 

so nevarne snovi, teroristična nevarnost, množična 

dekontaminacija in podobno. Poleg tega 

je v singapurskem sistemu zaščite in reševanja 

zelo dobro razvit logistični del predvsem zaradi 

splošne velike ogroženosti hudih vremenskih 

vplivov. Treba je namreč vedeti, da je Singapur 

od ekvatorja oddaljen le 150 kilometrov in da leži 

na potresnem območju. 

Ena izmed zanimivosti v Singapurju je njihov sistem 

obveznikov. Vsak moški v Singapurju mora 

namreč obvezno služiti domovini, kar traja 24 

mesecev. Poleg služenja v vojski vsako leto mobilizirajo 

tudi 3000 mladih osemnajstletnikov, ki 

služijo pri civilni zaščiti oziroma gasilcih. Usposobijo 

jih v njihovi šoli, potem pa jih razporedijo 

po gasilskih postajah, kjer dežurajo. Usposabljanje 

traja štiri mesece in je zelo naporno. Kandidate 

izžreba računalnik. Med služenjem dobivajo 

približno 200 evrov žepnine na mesec. Po opravljenem 

služenju ostanejo v rezervi še nekaj let in 

vsako leto opravijo nekajdnevno usposabljanje, 

med katerim obnovijo znanje, na primer za nosilca 

dihalnega aparata, vroči trening, o nevarnih 

snoveh itn. Težav z obvezniki ni, ker je zanimanje 

za državljanstvo Singapurja veliko, kazni za nepokorščino 

pa so kar visoke. 

Ves obvezniški sistem v Singapurju, torej vojaški 

in civilni del, nadzirajo posebne komisije, ki 

ocenjujejo programe. Enkrat na leto opravijo 

poseben nadzor in ocenjujejo predvsem kakovost 

izvedbe. Podeljujejo tudi tako imenovane 

certifikate odličnosti. Prav izobraževalni center 

za civilno zaščito in gasilstvo je že drugo leto na 

vrhu te lestvice, zato se vsem pohvalijo s svojo 

odličnostjo. V njihovem centru za usposabljanje 

je na strokovnem delu zaposlenih približno 80 

inštruktorjev in predavateljev, kar je v primerjavi 

z Evropo zelo veliko. Treba je vedeti, da skrbijo 

tudi za obveznike in da je veliko osnovnih ter obnovitvenih 

usposabljanj. Vadbeni poligon imajo 

v šoli in na opuščenem industrijskem zemljišču. 

Izobraževanja za vse strukture zaščite in reševanja 

zelo veliko temeljijo na praktičnih vajah. Pri 

učnih programih je namreč več prakse, kar je 

neke vrste posebnost. Dobra praktična usposobljenost 

jim pomeni največ in se ne obremenjujejo 

preveč, če kdo ne razume, zakaj je treba neko 

veščino izvajati na določen način. 

Tečaj, ki so ga izvedli v petih dneh, je bil sestavljen 

iz treh dni teorije in dveh dni praktičnih vaj. Skozi 

teorijo so nam večinoma predstavili njihovo operativno 

organiziranost gasilske službe, načine 

usposabljanja, opremo in postopke. Organizacija 

posredovanj od izvozov, nastopov, nadzora in 

poveljevanja, torej taktični pristop, je zelo poenostavljen 

in učinkovit. Tako imajo tipiziranih le pet 

gasilskih vozil in še nekatera specialna, kar zelo 

poenostavi operativne postopke ter nadzor nad 

intervencijo. 

Pri praktičnem delu smo preizkusili tudi nekaj 

njihovih vaj. Najbolj sem si zapomnil vajo v visoki 

požarni hiši, ker je bila zelo fizično naporna. 

Vso opremo za gašenje smo namreč morali po 

stopnicah znositi v osmo nadstropje in potem še 

posredovati. 

Vtis s tečaja je dober in mislim, da bi lahko precej 

poenostavljenih postopkov in pristopov prenesli 

tudi v slovenski sistem. Pri reševanju življenj sta 

hitrost in zanesljivost namreč najpomembnejši. 

Milan Dubravac 

Recruitment system in the field of protection and rescue 

In July of this year, the Singapore Foreign Ministry organised an international fire-fighters seminar, 

where Singapore’s system of training firemen and the organisation of fire fighting were presented. 

The fire service in Singapore is part of this country’s comprehensive system of protection and 

rescue. The system of civil protection employs 3,100 people, of whom about 2,500 are firemen. 

Firemen are organised in 15 fire stations, while the rest of the protection and rescue system is organised 

through various civil protection services. The system features excellent logistics, a response 

to the extreme weather conditions in the area. Singapore lies only 150 kilometres north of the 

equator in an earthquake zone. Presently, the topical issues addressed are dangerous substances, 

risk of terrorist attacks, mass decontamination and similar. In Singapore, all men are subject 

to 24 months of obligatory military service, of whom 3,000 young people each year serve in fire 

brigades. 


Z a š č i ta i n re š e v a n j e

P re d s ta v l j a m o v a m 

Kako ste zadovoljni s sklepnimi pripravami? 

S pripravami sem zelo zadovoljen in prepričan sem, da se bomo pokazali 

kot dobri gostitelji. Presenečen sem nad izjemnim odzivom udeležencev in 

velikim številom najavljenih gostov iz nekaterih evropskih držav, iz katerih se 

dosedanjih kongresov niso udeleževali in bodo prvič obiskali Slovenijo. Na 

ta pomemben dogodek se pripravljamo dlje časa. Že ko smo ga načrtovali, 

smo se zavedali, da je za organizacijo kongresa nujna predvsem podpora 

glavnih nosilcev na ministrstvu in v SV, če želimo biti dobri gostitelji. To podporo 

smo dobili in lani na kongresu v Bruslju predstavili našo kandidaturo, ki 

jo je vodstvo EMPE z veseljem sprejelo. Slovenija je bila že od včlanitve njenih 

prvih predstavnikov v združenje ena izmed možnih kandidatk za organizacijo 

kongresa, zato smo udeleženci dosedanjih kongresov iz Slovenije poleg 

strokovne izmenjave in drugih oblik sodelovanja 

veliko pozornosti namenjali organizacijskim 

vidikom vsakoletnih srečanj. Izkušnje s 

prejšnjih kongresov so nam zelo pomagale pri 

pripravi programa. Sam sem na primer član 

EMPE že od leta 1999, udeležil pa sem se večine 

dosedanjih kongresov. Podobne izkušnje 

imajo tudi drugi člani organizacijske skupine. 

Kakšen bo program kongresa? 

Program in vsebine kongresa smo pripravili 

Mag. Roman Bric 

organizatorji ter jih aprila predstavili vodstvu 

2 0 S LOV E N S K A VO J S K A 

Slovenijo bomo predstavili 

večmilijonski evropski javnosti 

Od 19. do 23. septembra bo v Sloveniji potekal 28. kongres 

Evropskega združenja vojaškega tiska (European Military Press 

Association – EMPA), ki letos praznuje 30. obletnico delovanja. 

Slovenija, ki prvič organizira kongres EMPE, bo ta visoki jubilej 

zaznamovala z odprtjem razstave evropskega vojaškega tiska v 

avli MO in okroglo mizo na temo EMPA – 30 let. Evropski vojaški 

novinarji bodo obiskali tudi znameniti muzej 1. svetovne vojne v 

Kobaridu in sejem Sodobna obramba 2007 v Gornji Radgoni. 

Na kongres je prijavljenih več kot 80 udeležencev iz 24 evropskih 

držav in EU. O tem, kako potekajo sklepne priprave, smo se 

pogovarjali z vodjo organizacijske skupine za pripravo kongresa 

EMPA 2007 v Sloveniji mag. Romanom Bricem iz Službe za 

odnose z javnostmi MO. 

Organizacijski odbor 

kongresa EMPE v Sloveniji 

z vodstvom EMPE 

združenja. 28. kongres EMPE v Sloveniji se bo 19. septembra ob 18. uri začel 

z odprtjem razstave evropskega vojaškega tiska v avli MO ob 30. obletnici 

EMPE. Predviden je ogled zahodnega dela Slovenije z muzejskim vlakom, 

ogledali pa si bomo naravne lepote doline reke Soče in obiskali Kobariški 

muzej. En dan bo namenjen ogledu sejma Sodobna obramba 2007 v Gornji 

Radgoni, kjer se bodo udeleženci podrobneje seznanili s slovenskim obrambnim 

sistemom in zmogljivostmi SV. Zadnji dan kongresa bodo v ICZR na 

Igu pri Ljubljani spoznali delovanje sistema zaščite in reševanja, v okviru plenarnega 

dela zasedanja pa bomo izvolili novo vodstvo, saj bo zdajšnjemu 

potekel štiriletni mandat. Pripravljamo tudi okroglo mizo na temo EMPA – 30 

let, na kateri se bo s svojimi mnenji o dosedanjem delovanju in prihodnji vlogi 

EMPE predstavilo več razpravljavcev, med njimi tudi udeleženec prvega zasedanja 

leta 1977 v Rimu. Kongres v Sloveniji bomo končali s prireditvijo na 

ljubljanskem gradu, ki bo potekala pod pokroviteljstvom ministra za obrambo 

Karla Erjavca. 

Ali pripravljate tudi poseben program za spremljevalke? 

Da, potovanje z muzejskim vlakom do Mosta na Soči in po dolini reke Soče 

bomo preživeli skupaj, v drugih dneh pa bo med izvajanjem strokovnih 

vsebin za udeležence kongresa zagotovljen poseben program za njihove 

spremljevalke, ki bo obsegal oglede nekaterih etnoloških, kulturnih in turističnih 

znamenitosti Slovenije, kot so ptujski grad, steklarna v Rogaški Slatini, 

Piran in Postojnska jama, večerni program pa bo skupen. Prepričan sem, da 

bodo v Sloveniji odkrile veliko zanimivih krajev, ki jih bodo mogoče še kdaj 

želele obiskati. Med udeleženci je 12 spremljevalk. 

Priprava kongresa je za MO velik organizacijski in strokovni projekt. Kako 

ste se organizirali? 

Z delovanjem organizacijske skupine, ki smo jo oblikovali, sem zelo zadovoljen, 

saj sproti usklajujemo vse aktivnosti, z nasveti in izkušnjami pa nam 

veliko pomaga tudi vodstvo EMPE. Nosilec aktivnosti je Služba za odnose 

z javnostmi MO, v skupini pa so tudi predstavniki revije Slovenska vojska, 

odseka za odnose z javnostmi pri GŠSV, URSZR ter Službe za protokol MO. 

Pri pripravah mi pomagajo še Aleksandra Pelko, Vlasta Vivod, Marko Pišlar, 

štabni vodnik Jani Krošl, Bojan Kuntarič, Ana Slevec in Mateja Kirn. Za pomoč 

in sodelovanje smo prosili tudi druge službe na ministrstvu in v SV ter 

zunaj ministrstva, ki nam zelo pomagajo pri pripravi kongresnih aktivnosti,

predstavitev, ogledov, prevozov, zbiranju 

promocijskega gradiva, organizaciji slovesnih 

dogodkov in številnih drugih aktivnostih. 

Zelo sem hvaležen za to pomoč. 

Kakšen je odziv med udeleženci? 

Kot rečeno, je odziv izjemen, zato ocenjujem, 

da se bo kongresa v Ljubljani udeležilo 

največ sodelujočih do zdaj. Najavljenih je 85 udeležencev 

kongresa iz 24 držav in EU, od tega jih je 

78 iz tujine. Med prijavljenimi so letos prvič gostje 

iz Portugalske, Romunije, Estonije, Bolgarije, Litve 

in Črne gore, najavili pa so se tudi iz Španije ter 

Albanije. Sicer se bodo po večletni odsotnosti kongresa 

udeležili predstavniki Francije, precej številčni 

pa sta letos delegaciji iz Italije in Latvije, ki bo 

prihodnje leto najverjetneje gostiteljica kongresa. 

Kako poteka priprava razstave evropskega vojaškega 

tiska in kakšni so nadaljnji načrti? 

Razstava evropskih vojaških tiskanih množičnih 

občil ob 30. obletnici EMPE je največji projekt. 

Zelo ambiciozno je zastavljena, saj smo k sodelovanju 

povabili vse evropske države in institucije 

in ne le članice EMPE. Do lani so bili aktivni člani 

EMPE evidentirani v 19 državah, mi pa smo povabili 

predstavnike vojaških glasil iz 46 evropskih 

držav in institucij, kot sta zveza Nato in EU. Nagovarjali 

smo jih različno, od neposredne pošte, 

naslovljene na njihova obrambna ministrstva, in 

osebnih poznanstev do diplomatskih in drugih 

povabil, ki so jih različno sprejeli. Na naše povabilo 

se je odzvalo 25 držav in institucij, kar je za začetek 

veliko. Zbrali smo več kot sto vojaških časopisov 

in revij, ki jih bere več milijonov ljudi po vsej 

Evropi. Vodstvu EMPE bomo predlagali, da delo v 

prihodnjih letih nadaljuje in da sproti dopolnjuje 

zbirko vojaških glasil, saj se tudi na tem področju 

dogajajo spremembe. Želimo si, da bi zbirko po 

postavitvi v Ljubljani predstavili še kje, na primer 

Evropski vojaški novinarji med kongresom leta 2004 na Norveškem 

EMPA je bila ustanovljena leta 1977. Glavna zamisel je bila, da bi za novinarje, 

urednike in direktorje vojaškega tiska ustanovili forum za izmenjavo 

informacij. V začetnem obdobju je EMPA združevala najpomembnejše predstavnike 

vojaškega tiska, novinarje in urednike iz držav Zahodne Evrope, po letu 

1990 pa se je članstvo razširilo tudi na države Jugovzhodne Evrope. Pomembne 

usmeritve združenja so širitev in pomladitev članstva ter večja prepoznavnost, zato si vodstvo prizadeva 

za organizacijo letnih srečanj v novih okoljih. Z razvojem sodobnih informacijskih tehnologij 

in širitvijo komuniciranja se v zadnjem času v združenje vključujejo tudi uredniki elektronskih 

množičnih občil, avdio- in videoprodukcije ter predstavniki služb za odnose z javnostmi. Člani 

EMPE se vsako leto srečajo na kongresu, ki je najpomembnejša oblika delovanja. Kongres, katerega 

gostiteljica je vsako leto druga država, je odlična priložnost za izmenjavo informacij ter 

krepitev osebnih in poklicnih stikov med člani. Do zdaj je bil kongres EMPE največkrat organiziran 

v Nemčiji, štirikrat ali trikrat pa so bile gostiteljice še Švica, Avstrija in Nizozemska. Belgija, Poljska 

in Madžarska so kongres organizirale dvakrat, med novimi članicami pa so člane EMPE gostile še 

Hrvaška, Češka, Norveška ter Slovaška. 

v Bruslju in na Dunaju ali v kakšni evropski prestolnici, 

saj nekatere kolege to zanima. Ob tej priložnosti 

bomo pripravili tudi poseben dvojezični 

katalog vseh do zdaj zbranih vojaških publikacij. 

Zbirka bo v avli MO na ogled med kongresom do 

konca septembra. 

Kakšne koristi bo od organizacije kongresa EMPE 

imela Slovenija? 

Kongres je za Slovenijo pomemben z več vidikov. 

Eden je gotovo promocijski, saj bodo evropski 

kolegi predstavili Slovenijo v svojih množičnih občilih. 

Tu bo večina evropskih vojaških urednikov 

in novinarjev najpomembnejših vojaških glasil, 

ki bodo prvič obiskali našo državo, kar bo prispevalo 

k boljšemu poznavanju Slovenije v Evropi. 

Spoznavanje novih držav, njihovih obrambnih 

sistemov in evropskih vojsk sodi med pomembnejše 

usmeritve EMPE. Najpomembnejša sta 

EMPA praznuje trideset let 

Foto: Per Thrana/Forsvarsforum 

prenos izkušenj in vzpostavitev konkretnih oblik 

sodelovanja med posameznimi uredništvi, novinarji, 

službami za odnose z javnostmi in drugimi 

sodelujočimi, saj se je v zadnjih letih opazno povečal 

tudi vpliv drugih množičnih občil, na primer 

interneta in drugih multimedijskih oblik. Težave 

so zelo podobne. Večina evropskih držav opušča 

naborniški sistem in uvaja popolnoma poklicno 

vojsko, ki na področju obveščanja javnosti in promocije 

vojaškega poklica določa nov pristop ter 

drugačne načine delovanja. Zato so izkušnje drugih 

včasih zelo pomembne, ko se lotevamo novih 

projektov. Poleg tega bo kongres EMPE pomembna 

organizacijska izkušnja z vidika neposrednih 

priprav na predsedovanje Slovenije EU prihodnje 

leto. Marko Pišlar 


Introducing Slovenia to the 

millions-strong European public 

From 19 to 23 September, Slovenia will host 

the 28th Congress of the European Military 

Press Association – EMPA, which this year 

celebrates its 30th anniversary. Slovenia, 

which will be hosting an EMPA congress for 

the first time, will mark the occasion with an 

exhibition of the military press in the entrance 

hall of the Ministry of Defence building 

and with a roundtable on the 30 years of 

the EMPA. More than 80 participants from 

24 European countries and the EU have confirmed 

their participation. We discussed the 

final preparations with Mr. Roman Bric, head 

of the working group for the preparation of 

the EMPA 2007 congress in Slovenia. 


P re d s ta v l j a m o v a m

S t ro ko v n e te m e 

Mednarodno kazensko sodišče 

Mednarodno humanitarno pravo ne obsega le 

ženevske konvencije I, II, III in IV ter treh dodatnih 

protokolov, temveč tudi ustanovitev in statut 

mednarodnega kazenskega sodišča, protokole 

in druge oblike zaščite kulturne dediščine ter 

varovanja okolja in konvencije o omejeni ali prepovedani 

uporabi določenih vrst orožja in drugih 

sredstev za množično uničevanje. Gre za 26 dokumentov, 

ki jih je človeštvo dolgo pripravljalo, 

počasi sprejemalo in ki jih je do danes v celoti 

podpisalo približno 60 odstotkov v tem trenutku 

legalnih in legitimnih držav. Število podpisnic se 

namreč spreminja in narašča z novimi zamislimi 

o osamosvajanju. Največ držav je podpisalo tako 

imenovano ženevsko pravo, ki se nanaša večinoma 

na razmere vojaških spopadov in žrtve, ki jih 

spopadi povzročajo. 

Za novejšo zgodovino je pomembno, da je skupščina 

Republike Slovenije 19. marca 1992 na 

sejah vseh treh takratnih zborov sprejela Akt o 

notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, 

ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o 

zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s 

področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji 

tri glavne jedrske sile. 

Po petnajstih letih je Slovenija v širšem političnem 

in gospodarskem okviru, in sicer Evropski uniji. Ta 

je leta 2005 sprejela Smernice Evropske unije o 

spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega 

prava (MHP ali v angleščini IHL), njihov 

namen pa je dosledno spodbujanje spoštovanja. 

Eden izmed pomembnih načinov, ki se navezuje 

na 28. mednarodno konferenco v Ženevi leta 

2003, je postopno uvajanje posebnega progra- 


Dodatna protokola konvencij 

30 let pozneje 

8. junija smo skoraj neopazno praznovali 

trideseto obletnico sprejema dopolnilnega 

Protokola I in Protokola II leta 1977 v 

Ženevi. Tretji protokol je bil sprejet decembra 

2005 in je prinesel tretji zaščitni znak, 

in sicer rdeči kristal. Poglejmo si nekaj 

bistvenih poudarkov iz zgodovine dopolnilnih 

protokolov. Že pridevnik pove, da 

so ti protokoli dopolnila konvencij, ki so 

od dneva sprejema postale nepopolne 

glede na spreminjajoče se mednarodno 

okolje, ki naj bi ga urejale. 

ma raziskovanje humanitarnega prava v slovenske 

srednje šole kot obvezne izbirne vsebine. V 

nekaj šolskih urah bodo dijaki dobili glavne podatke 

o bistvenih elementih humanitarnega prava. 

S pomočjo osnovnih elementov bodo tudi bolje 

razumeli marsikatero vest, članek ali reportažo s 

kriznih žarišč po svetu. 

Protokola I in II za zaščito civilistov 

In kaj pomenita Protokol I in Protokol II? Če so 

se konvencije posvečale predvsem bojujočim se 

stranem, potem sta dodatna protokola pozornost 

usmerila v tiste, ki so v drugi svetovni vojni 

in vseh poznejših meddržavnih ter znotrajdržavnih 

spopadih najbolj trpeli, torej v neoborožene 

udeležence spopadov oziroma civiliste. Med civilisti 

je nekaj skupin, ki so še posebno ranljive, 

in sicer otroci, ženske ter starejši. Protokola sta 

poskušala ustrezno razširiti delovanje konvencij 

in za države podpisnice zavezujoče določiti nji- 

hov odnos ter obveznosti do civilnega prebivalstva. 

Predvsem Protokol II je pomembno vplival 

na vedno več tako imenovanih znotrajdržavnih 

spopadov. 

Druga svetovna vojna je bila mejnik, ko je število 

žrtev med civilnim prebivalstvom raslo potencirano 

hitro in vzporedno z razvojem novih ter 

učinkovitejših orožij in vojaške tehnike ter taktik in 

strategij vojskovanja. V novejših spopadih, kakršni 

so bili v nekdanji Jugoslaviji ali danes v Iraku in 

Afganistanu, je število žrtev na civilni strani nesorazmerno 

veliko v primerjavi z žrtvami na strani 

bojujočih se vojsk in drugih oboroženih formacij. 

Nastale so nove oblike oboroženih skupin, ki jih 

pogosto težko označimo za narodnoosvobodilna 

gibanja, kajti njihovo vojskovanje je predvsem 

terorizem, usmerjen zlasti v civilno prebivalstvo, 

za katerega mislijo, da je na strani nezaželenih 

vojsk, tudi če so mirovne sile. Na drugi strani se 

je povečalo število najemniških vojsk in varnostnih 

organizacij, od katerih so nekatere obrambne, 

druge pa imajo tudi bojne naloge. Nesorazmernost 

sodobnih notranjih spopadov povzroča globoke 

in dolgotrajne humanitarne krize, ki jih od 

osemdesetih let prejšnjega stoletja zaznamuje 

nepregledno število notranje razseljenih oseb ali 

čezmejnih beguncev. Obnova družinskih vezi je 

zato mogoče ena izmed najtežjih in hkrati poleg 

hrane in osnovne zaščite dostojanstva žrtev tudi 

najbolj nujna humanitarna akcija mednarodnega 

odbora Rdečega križa, nacionalnih društev in sodelujočih 

vlad, oblasti ali nevladnih organizacij. 

To bo tudi ena izmed tem letošnje 30. mednarodne 

konference v Ženevi, na kateri bodo poskusili 

Foto: Mednarodno kazensko sodišče

z dogovorom določiti novo politiko na tem področju, 

ki bo obsegala vse žrtve pretrganih družinskih 

vezi, ki so neposredna oziroma posredna 

posledica vojaških spopadov ali ekonomskih in 

podnebnih sprememb. 

Vidimo torej, da se aktualnost Protokola I in Protokola 

II povečuje. Spoznanje, da protokoli in 

konvencije ne varujejo ali preprečujejo absolutno, 

temveč le relativno, ni spodbudno. Težko je sprejeti 

dejstvo, da se kljub 26 zavezujočim dogovorom 

število žrtev ne zmanjšuje, temveč povečuje, 

poleg tega je vedno več tudi omejenih spopadov, 

hkrati pa se povečujejo potrebe in želje po 

intervencijah. Vse to zahteva dobro poznavanje 

mednarodnega humanitarnega prava vseh morebitnih 

udeležencev vojaških ali humanitarnih 

akcij. Največja težava je, da pri tem sodeluje toliko 

različnih subjektov, da jih je nemogoče zbrati 

na enem kraju. Vse težje naloge Rdečega križa in 

Rdečega polmeseca ter predvsem nacionalnih 

društev so, kako jih nagovoriti in jim ponuditi uporabno 

znanje. Čeprav se po študiji ODI (Overseas 

Development Institute) iz Londona število žrtev 

med delavci IFRC in ICRC v zadnjih desetih letih 

zmanjšuje, pa se število žrtev med pripadniki 

nacionalnih društev in nevladnih organizacij povečuje. 

Narašča namreč tudi zaradi vse številnejših 

nevladnih organizacij, ki se odpravljajo na 

tvegano mirovno, humanitarno ali razvojno pot 

v dežele, kjer imajo drugačna načela, drugačne 

vrednote in drugačno kulturo. 

Slovenija je v zadnjem času določila nekaj novih 

smeri tako s povezovanjem civilnih in vojaških 

strokovnjakov na področju mirovnih misij (CIMIC 

v TF Sokol) ali s pripravami na strategijo humanitarne 

in razvojne pomoči oziroma z nekaterimi 

uspešnimi projekti sodelovanja humanitarnih 

organizacij pri doseganju skupnih ciljev v jugovzhodni 

Aziji in Darfurju. Poznavanje mednarodnega 

humanitarnega prava in človekovih pravic je 

pomembno orodje, ki ga morajo poznati in uporabljati 

pri svojem vsakodnevnem delu vsi, ki sodelujejo 

v mirovnih operacijah ali pri odpravljanju 

posledic naravnih in drugih nesreč, ki jih je povzročil 

človek. 

Pred konferenco Skupaj za humanost 

Novembra bo v Ženevi potekala že 30. mednarodna 

konferenca Rdečega križa in Rdečega polmeseca, 

ki je edinstven forum, na katerem se ob 

istih temah srečajo predstavniki držav, podpisnic 

konvencij, predstavniki mednarodnega odbora 

Rdečega križa in mednarodne federacije nacionalnih 

društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, 

da bi uskladili mnenja o tistih okoliščinah, ki 

v sodobnem svetu povzročajo nove žrtve v mednarodnih 

spopadih, notranjih sporih ali naravnih 

nesrečah in katastrofah, ki jih je povzročil človek. 

Na nobeni drugi konferenci ni toliko predstavnikov 

vlad, humanitarnih organizacij in drugih enakovrednih 

partnerjev. Za primerjavo lahko rečemo, 

da so v Združenih narodih predvsem ali le predstavniki 

vlad. Slogan 30. konference je Skupaj za 

humanost, ki vse udeležence in tudi tiste, ki niso 

del uradnega srečanja, nagovarja k sodelovanju, 

kajti potrebe so veliko večje, kot je moč vseh združenih 

dobromislečih in dobrodelujočih. Iskanje 

poti za sodelovanje, odpravljanje administrativnih 

in drugih ovir v trenutku velikih humanitarnih 

potreb bo ena izmed glavnih tem, ki naj bi zajela 

žrtve podnebnih sprememb in njihovih posledic, 

emigrante, žrtve vsakovrstnega nasilja ter prenosljivih 

in tistih bolezni, ki so bile odpravljene, pa 

se ponovno vračajo zaradi šibkega zdravstvenega 

sistema varovanja zdravja. Posebna tema bo 

osvežitev pogleda na vlogo nacionalnih društev 

Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki so po 

definiciji prvi pomočniki svojih vlad v humanitarnih 

zadevah. Pri tem je treba upoštevati omejitve, 

ki jih določa sedem načel, in sicer humanost, 

nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, 

enotnost in univerzalnost. 

Zbrano orožje na operaciji ONUCI 

Cilj konference je omogočiti hitro in učinkovito pomoč 

žrtvam tako v oboroženih spopadih, ob nasilju, 

naravnih nesrečah, h katerim sodijo tudi podnebne 

spremembe, ali ob nesrečah, ki jih povzroči 

človek, na primer v Černobilu. Nekaj let že poteka 

postopno oblikovanje novega področja, tako imenovanega 

mednarodnega katastrofnega prava 

ali International Disaster Response Law (IDRL), 

ki je v Sloveniji malo poznano, čeprav bi naša 

država s svojimi strokovnimi človeškimi viri lahko 

veliko prispevala k napredovanju te pomembne 

mednarodne pravne tematike. Slovenski predstavniki 

v Varnostnem svetu ZN so dokazali, da 

je priložnost tudi za majhne, toda premišljene in 

prodorne, ki so pripravljeni aktivno sodelovati še 

pri čem drugem kot le pri svojih notranjih sporih. 

Skeptiki pravijo, da ni posebnega učinka konvencij 

in protokolov na vsakdanje izboljšanje življenja prebivalcev 

Zemlje, realisti pa pravijo, predstavljajte si, 

kako bi bilo Zemljanom, če ne bi bilo konvencij in 

protokolov. Mednarodno humanitarno pravo ima 

preventivno oziroma omejevalno vlogo in v nekaterih 

primerih tudi kaznovalno, čeprav je res, da je 

človeških nesreč tako veliko, da nobeno kazensko 

sodišče ne more zmanjšati njihovega števila. 

Srečko Zajc 

Additional protocols to the Convention thirty years later 

International humanitarian law is not only about the Geneva Conventions I, II, III, and IV and the 

three additional protocols to these conventions, but also about the establishment of the international 

criminal tribunal and its statute, protocols and other forms of protection of cultural heritage 

and the environment, as well as the Convention on prohibitions or restrictions on the use of certain 

kinds of weapons and other means of mass destruction. This is a series of 26 instruments which 

took humanity a long time to prepare and adopt, and which have been signed in their totality by 

approximately 60% of now internationally recognised countries. The author discusses the importance 

of the additional protocols in view of the 30th international conference of the Red Cross and 

the Red Crescent to be held in Geneva in November. 

Foto: ZN 


S t ro ko v n e te m e


Globalizacija sveta je prinesla veliko pozitivnih 

učinkov, hkrati pa se na področju mednarodnih 

odnosov dogajajo pomembne spremembe, 

predvsem z vidika varnosti. Nekoč oddaljene 

težave in spopadi na kriznih žariščih so se 

danes povsem približali. Vpliv destabilizacije 

v regiji pomeni neposredno grožnjo tudi bolj 

oddaljenim državam in skupnostim, saj je 

medsebojno sodelovanje bistveno povečalo 

tudi medsebojno odvisnost, zato lahko pričakujemo 

aktivno sodelovanje mednarodne 

skupnosti na kriznih žariščih tudi v prihodnje. 

Še več, številni napovedujejo njeno stopnjevanje. 

OZN sicer ohranja primat pri legitimizaciji 

posredovanja, vendar se pri izvajanju slednjega 

pojavlja vse več regionalnih organizacij, 

kot so Nato, EU in AU. 

Pomanjkanje časti mirovnikov? 

Cilj teh prizadevanj je zmanjšati napetosti predvsem na območjih, ki jih označujemo 

kot neuspele in propadle države, saj te ustvarjajo nove nevarnosti 

in grožnje regionalni ter širši mednarodni skupnosti. Bistveno vprašanje je, 

kako in ali sploh so tako države kot njihovi pripadniki oboroženih sil pripravljeni 

na razmere, ko jih določijo za posredovanje. Odgovor je najpomembnejši 

pri različnih in žal vse bolj pogostih zlorabah ter vseh oblikah neprimernega 

vedenja mirovnikov na mirovnih misijah, zato mednarodna skupnost 

vse bolj izgublja legitimiteto pri opravljanju predvsem humanitarnih nalog na 

najbolj nemirnih in z nenehnimi spopadi prizadetih območjih. 

Nasprotje vrednostnih sistemov 

Namestitev pripadnikov mirovne misije na ozemlje neuspele ali propadle 

države največkrat pomeni stres tako za vojake, častnike kot najvišje vojaške 

poveljnike in posledično politične elite, ki so sprejele odločitev o napotitvi sil 

in aktivnem sodelovanju na mirovni misiji. Največkrat vsem, ki sodelujejo 

na misijah velikega tveganja, primanjkuje temeljnega poznavanja razmer 

kriznega območja. K temu lahko prištejemo še navadno zelo nedoločen 

mandat, kar je posledica političnega kompromisa in usklajevanja med članicami 

VS OZN. Zato ni nič nenavadnega, če so poveljniki in vojaki na misijah 

prisiljeni v improviziranje, saj v neuspelih in propadlih državah obstaja 

velika notranja nestabilnost, ponekod celo 

Pripadnici misije 

UNMIT in lokalnih 

oblasti z žrtvijo 

posilstva 


popolno brezvladje. 

Poleg tega naj omenim veliko togost 

VS OZN pri sprejemanju novih resolucij, 

s katerimi bi pripadnikom mirovnih 

Foto: ZN 

misij omogočili učinkovitejše opravljanje nalog. Posledično nenehno prihaja 

do velikih nesorazmerij med pravno utemeljenimi pravili delovanja mirovnikov 

in resničnim obsegom uporabe sile na kriznem območju, zato so pripadniki 

v zelo nemočnem položaju. Poleg tega te razmere pomenijo dodatna 

logistična prizadevanja pred namestitvijo vojakov in pri vsakdanjem oskrbovanju. 

Sodelovanje z okoljem največkrat ni mogoče zaradi negativnega 

odnosa lokalnega prebivalstva ali popolnega gospodarskega zloma države, 

še večjo težavo kot nepoznavanje ali zelo neprimerni fizično-geografski dejavniki 

na določenem območju pa pomenijo družbenogeografske razmere. 

Med njimi je (ne)poznavanje kulture, jezika, veroizpovedi in zgodovinskega 

ozadja določenega spora na območju delovanja mirovnikov. Te ovire je pogosto 

precej težko premagati, zato države, ki sodelujejo s svojimi vojaki, veliko 

pozornosti namenjajo prav predhodnemu usposabljanju in pripravam, 

ki lahko precej pripravijo mirovnika na težko predvidljive razmere v državi, v 

kateri poteka mirovna misija. 

Ne glede na natančne priprave mirovnika na nekatere vsebine ni mogoče 

pripraviti. Vrednostni sistem, ki izhaja iz dolge socializacije posameznika in 

ki je povezan s kulturnim okoljem, v katerem živi in dela, namreč večinoma 

ni primerljiv z vrednostnim sistemom okolja, v katerega se odpravlja. Prav 

tako so med pripadniki mirovnih misij velike razlike v razumevanju temeljnih 

vrednot in njihovi hierarhiji, saj prihajajo iz zelo različnih kulturnih okolij, v 

katerih so potekali drugačni postopki socializacije. 

Zato mora OZN na območju namestitve pripadnikov organizirati simpozije, 

na katerih so predstavljeni nekatera pravila vedenja in vse nesprejemljive 

oblike vedenja, med katerimi so v zadnjem času najpomembnejša pravila 

ničelne tolerance (zero tollerance) pri spolnemu nadlegovanju in morebitnih 

zlorabah. Kako velike so razlike, lahko opazimo pri razumevanju definicije 

otroka, pri kateri imajo nekatere afriške države starostno mejo otroka pri le 

14 letih (MONUC, 2006). Če človeško življenje pomeni temeljno vrednoto, 

tega v kaotičnih razmerah neuspele ali propadle države ni mogoče tako razumeti, 

saj je umiranje nedolžnega civilnega prebivalstva žal cilj delovanja 

paravojaških milic in skupin upornikov. Posredno lahko mirovnik dobi občutek 

o različnem vrednotenju človeškega življenja, kar je nedopustno in bistveno 

vpliva na opravljanje nalog mirovnika. 

Foto: ZN

Foto: Ilaria Alpi 

Pri preprečevanju kršitev mirovnikov OZN ni povsem uspešen 

Kar samo se postavlja vprašanje, kako varovati temeljna določila deklaracije 

o človekovih pravicah, če mirovnik lokalnega prebivalstva ne razume kot 

enakopravnega človeškega bitja. Splet okoliščin, in sicer ne povsem določen 

ter pogosto dvoumen mandat mirovne misije, sprejet v VS OZN, in dodatne 

nacionalne omejitve pri pravilih uporabe sile, lahko mirovnika prisilijo v 

vlogo opazovalca sistematičnih kršitev človekovih pravic. Občutek nemoči 

mednarodne skupnosti, ki ji je priča mirovnik, je lahko razumljen kot dodatno 

utrjevanje prepričanja o različnih kategorijah razumevanja človeka in vrednostih 

njegovega življenja. Prav to in mnoga druga dejstva so povzročila, da 

se predvsem v zadnjem obdobju povečujeta število in obseg nesprejemljivih 

dejanj mirovnikov pri opravljanju nalog. Med največkrat omenjenimi prekrški 

in preiskavami, ki jih vodi tudi OZN, so zanemarjanje opravljanja dolžnosti, 

uživanje alkohola in drog med opravljanjem dolžnosti, sodelovanje pri prepovedani 

trgovini – črna borza, organiziranje in sodelovanje pri prostituciji, 

različne oblike spolnega izkoriščanja in pedofilija, nedovoljeno fizično kaznovanje 

in umori (Fleshman, 2005: 16). 

Kljub deklarativno jasnemu mnenju OZN pri ravnanju in vedenju pripadnikov 

mirovnih misij prizadevanja organizacije niso vedno dosežena. Predvsem 

dogodki v Afriki kažejo na številne škandale, ki se največkrat nanašajo 

predvsem na različne oblike spolnega izkoriščanja. Koliko mirovnikov 

je med opravljanjem nalog povzročilo kršitev, ni mogoče realno oceniti, se 

je pa obširna in produktivna razprava o tem začela, ko so organizacijo pretresli 

dogodki v Kongu oziroma med mirovno operacijo MONUC. Leta 2005 

so namreč obtožbe pripadnikov OZN zaradi spolnega izkoriščanja postale 

javne. VS se je odločil za oblikovanje posebne preiskovalne komisije za 

notranji nadzor (Office for Internal Oversight), katere delo je potekalo pod 

nadzorom oddelka za mirovne operacije (DPKO). V nekaj mesecih dela, ko 

se je komisija najprej osredotočila le na misijo MONUC, je ugotovila kršenje 

pravil vedenja v kar 68 primerih, ko so bili pripadniki poslani domov oziroma 

repatriirani. Večina kršitev se je nanašala na spolno izkoriščanje tudi 12-letnih 

deklic. 

Zato se je preiskava razširila tudi na druga območja, kjer so mirovniki. Rezultat 

je bilo 296 dokazanih najtežjih kršitev kodeksa vedenja OZN, zaradi 

česar je bilo odpuščenih 17 civilnih pripadnikov, 16 policistov in 137 vojakov, 

ki so morali prekiniti svojo dolžnost kot mirovniki oziroma sodelavci na mirovni 

misiji (Security Council, 2006: 2–3). Prav zato se je generalni sekretar 

Annan odločil za dodatno okrepitev misije MONUC s sto pripadniki vojaške 

policije ter v DR Kongo poslal skupino strokovnjakov za pripravo poročila in 

ukrepov, s katerimi bi lahko ustavili kršitve kodeksa vedenja. Med njimi so 

bili ukrepi, ki so zmanjševali neposreden stik s civilnim prebivalstvom (manj 

izhodov in nadzor vojaške policije, kje so mirovniki med izhodi), predvidevali 

večje sodelovanje s policijo Konga (lažje in hitrejše preiskovanje morebitnih 

nadaljnjih kršitev) in predlagali oblikovanje posebne telefonske zveze za pri- 

Pripadniki enega 

izmed klanov 

v Somaliji 

Foto: Ilaria Alpi 

Kriza v 

Somaliji 

javo kršitev (možnost anonimne prijave morebitne kršitve kodeksa vedenja 

pripadnikov MONUC). 

Hkrati se je generalni sekretar obrnil na države, ki prispevajo vojake za določeno 

mirovno operacijo, in poskušal dogovorno opozoriti na vprašanje 

discipline njihovih vojakov ter poznavanje kodeksa vedenja OZN (Fleshman, 

2005: 17–18). V ta namen je generalni sekretar leta 2005 imenoval posebnega 

poročevalca jordanskega ambasadorja pri OZN princa Husseina, ki 

je pripravil predloge za zmanjšanje podobnih oblik neprimernega vedenja 

mirovnikov. Večina predlogov se nanaša na predhodno izobraževanje mirovnikov, 

čim boljšo predstavitev kodeksa vedenja OZN, dosledno spoštovanje 

pravil OZN na terenu ter čim večjo kooperacijo med matično državo in OZN 

tudi potem, ko je kršitev odkrita in sankcionirana (Security Council, 2006: 

4). Kljub velikim prizadevanjem bistvenega napredka pri tem ni bilo, saj OZN 

nima nobene formalne oblike sankcioniranja mirovnikov, kar je bila in ostaja 

izključna pravica matične države posameznega vojaka. 

Izkušnje Kanade 

Zaradi katastrofalnih razmer v Somaliji se je Kanada odločila za sodelovanje 

v operaciji UNOSOM I., katere nalogi sta bili nadzor premirja v Mogadišu in 

spremstvo humanitarnih konvojev. Aprila 1992 so se z vojaki iz 16 drugih 

držav namestili na obrobju somalijskega glavnega mesta, vendar jim nalog 

predvsem zaradi določil o omejevanju uporabe sile ni uspelo povsem 

uresničiti. Zato je VS OZN spremenil mandat oziroma VII. poglavje, za vodilno 

vlogo na preoblikovani mirovni misiji pa so se odločile ZDA. Sledilo je oblikovanje 

posebnih združenih zaščitnih enot Unified Task Force (UNITAF), ki 

bi tudi s silo omogočile zaščito humanitarnih konvojev (Background UNSOM 

I., 2006). 




Kanadski 

pripadnik ZN 

Nasilje in poskusi odstranitve generala Adida kot vodilne avtoritete med klani 

v Somaliji niso bili uspešni. Zaostritev razmer je vodila v odkrit vojaški spopad 

med OZN in Adidom, ki ga je odobraval generalni sekretar Butros Ghali. 

Po neuspeli akciji ameriške vojske so se somalijski klani združili z Adidom, 

ki je nastale razmere predstavil kot poskus prisilne kolonizacije Somalije. 

Rezultat je bil umik ameriških vojakov iz UNSOM II., OZN pa je izgubil vlogo 

nepristranske organizacije, ki želi zaščititi predvsem civilno prebivalstvo v 

Somaliji (Adam, 1995: 69–71). 

Poleg tega je incident aprila 1993 pomembno zaznamoval nadaljnji razvoj 

kanadskih oboroženih sil in politiko sodelovanja Kanade v mirovnih operacijah 

OZN. Takrat sta namreč pripadnika kanadskega padalskega polka do 

smrti pretepla somalijskega najstnika. Namesto da bi bila organizirana preiskava, 

je poskušalo poveljstvo polka dogodek zamolčati. Že nekaj tednov 

po vrnitvi kontingenta v domovino je za dogodek izvedela javnost. Zaradi 

pritiska množičnih občil se je kanadski generalštab odločil za oblikovanje 

preiskovalne komisije, ki naj bi predvsem odkrila razloge za takšno ravnanje. 

Že po dveh mesecih je komisija oddala poročilo, v katerem je napisala, da 

ni zaznala nobenih nepravilnosti in dogodek označila kot incident. Hkrati je 

generalštab pripravil evalvacijo misije v Somaliji, kjer so civilni vojaški strokovnjaki 

ugotovili veliko pomanjkljivost v liniji poveljevanja, slabi kadrovski 

politiki in popuščanju samorazglašeni elitni enoti padalskega polka. 

Rezultat je bila zamenjava poveljnika polka, ki naj bi omenjene nepravilnosti 

odpravil. Hkrati je postalo jasno, da nekateri posamezniki lahko bistveno 

vplivajo na prikrivanje resničnega stanja v polku. Prav z njihovo pomočjo so 

se kljub preiskavam »incident« in še bolj razmere v polku počasi umaknili 

z naslovnic časopisov. Kmalu zatem je javnost pretresel amaterski filmski 

posnetek, ki so ga naredili vojaki med misijo v Somaliji in je predstavljal rasističen 

obred »iniciacije« kanadskih vojakov novincev. Odziv javnosti, film je 

bil namreč prikazan na kanadski televiziji, je bil izjemen. Obrambni minister 

je sicer zahteval ponovno in takojšnje poročilo o evalvaciji reform pri nadaljnjem 

delovanju polka, vendar je bila politična odločitev že sprejeta. Januarja 

1995 je minister za obrambo sporočil, da je kanadski padalski polk dokončno 

razpuščen. Tako se je končala triinpetdesetletna zgodovina najbolj elitne 

vojaške formacije (Horn, 2001: 221). 

Za rešitev pomanjkanja discipline v kanadskih oboroženih silah so morali 

izvesti tudi korenite reforme, predvsem na področju izobraževanja. Tako vojaki 

brez fakultetne izobrazbe ne morejo pridobiti častniških činov, v vojaško 

izobraževanje pa so vnesli vsebine vojaške etike, voditeljstva in vojaške časti. 

Reforme so izvedli tudi v vojaškem sistemu, saj je elitizem in privilegije 

posameznih enot zamenjal bolj strog in transparenten sistem nadzora nad 

enotami (Haycock, 2001: 7). 


Foto: ZN 

Sklepni del 

Danes imajo na misijah pod vodstvom OZN vojake kar 103 države, med 

katerimi je mogoče zaznati velike kulturne, pravne in socialne razlike, ki se 

kažejo tudi pri oblikovanju obrambnega sistema oziroma v etičnih vojaških 

normah. To ne more in ne sme biti razlog za neprimerno vedenje vojakov v 

službi OZN. Še več, predstavljeni dogodki močno posegajo v legitimnost OZN 

na področju varovanja človekovih pravic in humanitarne asistence. Mirovniki 

so največkrat na območjih neuspelih ali propadlih držav, kjer so predvsem 

humanitarne razmere neprimerne. Tu pogosto prihaja do sistematičnega kršenja 

človekovih pravic in šele prihod mirovnikov lahko zaščiti tisti del družbe, 

ki se sam ne more braniti, torej ženske, otroke in ostarele. Zato je toliko 

bolj nesprejemljivo njihovo izkoriščanje, še posebno tistih, katerih glavni nalogi 

sta zaščita in preprečevanje nasilja nad njimi. 

OZN je pod vodstvom generalnega sekretarja Annana pripravil obsežne 

predloge reform, vendar jih je preveč. Države, ki sodelujejo v mirovnih operacijah, 

ne zaupajo morebitnega pregona in sankcioniranja kršiteljev kodeksa 

vedenja OZN. Še več, OZN se je znašel v nezavidljivem položaju. Po eni strani 

bi moral OZN po številnih škandalih poskrbeti za uresničevanje lastnega kodeksa 

vedenja in tako zaščiti ugled organizacije, kar pa formalnopravno ni 

mogoče, hkrati pa se OZN srečuje z vedno večjo težavo pri oblikovanju novih 

in vzdrževanju sedanjih mirovnih misij, saj je pripravljenost držav za sodelovanje 

z vojaki vse manjša. Javno raziskovanje nesprejemljivega ravnanja mirovnikov 

in posredna bremenitev držav, iz katerih prihajajo, slabo vplivata na 

to. Kako rešiti izključujoča si problema, ostaja neznanka. Generalni sekretar 

je vse države pozval k proaktivnemu sodelovanju pri sankcioniranju kršiteljev 

v matičnih državah in pri medsebojnem obveščanju, s čimer bi matične 

države dobile vsaj moralno obvezo do OZN, vendar oprijemljivih rezultatov 

napovedanega medsebojnega sodelovanja še ni. 

Doc. dr. Vladimir Prebilič 

Viri: 

• Horn, Bernd (2001): Bastards Sons: An Examination of Canada’s airborne experience 

1941–1995, Vabwell Publishing Ltd., St. Catharines, Ontario, Kanada, str. 215–276. 

• Haycock, Ronald (2000): The Labours of Athena and Muses: Historical and Contemporary 

Aspects of Canadian Military Education, Canadian Military Journal, Summer 

2001, str. 5–22. 

• MONUC (2006): Code of conduct: Sensitization session for MONUC staff in Goma, 

http://www.monuc.org/news.aspx?newsID=331 

• Fleshman, Michael (2005): Though UN line on peacekeeper abuses, Africa Renewal, 

Vol. 15, No. 1, str. 16-25, http://www.un.org/ecosocdev/geninfo/afrec/vol1- 

9no1/191peacekeep.htm. 

• Security Council (2006): Problem of Sexual Abuse by Peacekeepers Now Openly 

Recognized, Security Council 5379th Meeting, New York, http://www.un.org/News/ 

Press/docs/2006/sc8649.doc.htm, 16. 11. 2006. 

• Background UNSOM I. (2006): United Nations Operation in Somalia – UNSOM I., http:// 

www.un.org/Depts/dpko/dpko/co_mission/unsom1backgr1.html, 16. 11. 2006. 

• Fleshman, Michael (2005): Though UN line on peacekeeper abuses, Africa Renewal, 

Vol. 15, No. 1, str. 16–25, http://www.un.org/ecosocdev/geninfo/afrec/vol1- 

9no1/191peacekeep.htm, 16. 11. 2006. 

Lack of honour among pacifists? 

Globalisation has many positive effects, yet at the same time there 

are important changes in international relations, in particular as far 

as security is concerned. The problems and fighting in crisis centres 

that used to be so far away are now at our doorsteps. The UN retains 

it central role in legitimating interventions, but the carrying-out of 

such interventions is increasingly conferred on regional organisations 

such as NATO, the EU and the AU. The endeavours of the international 

community are focused on reducing tensions in the world, which raises 

questions of how and whether countries and members of their armed 

forces are ready to cope when asked to intervene.

Kako ravnati ob piku strupene kače 

Nekateri se jih bojijo, drugi sovražijo, so pa tudi taki, ki jih obožujejo. 

Kače so že stoletja simbol modrosti in zdravilstva in čeprav 

je mnoge strah njihovega pika, je pri nas malo nevarnih. Kljub 

temu previdnost ob potepanjih v naravi, mogoče celo v tujini, ne 

bo odveč, dobro pa je vedeti tudi, kako ukrepati ob nevarnosti. 

V svetu zaradi strupenega kačjega pika vsak dan umre 96 ljudi oziroma več 

kot 33.000 na leto, od tega v Evropi do petnajst ljudi. V Sloveniji živita le dve 

vrsti strupenih kač, vendar smrtnega primera v zadnjih petdesetih letih ni bilo. 

V žlezah strupenih kač nastaja izloček, ki ga imenujemo venom in je mešanica 

snovi, ki delujejo kot toksini ter encimi. Toksini prizadenejo periferno živčevje in 

povzročajo okvaro celičnih membran. Encimi poškodujejo kožo in podkožje, 

nekateri strupeno delujejo na mišice in živčevje, povzročajo razpad eritrocitov 

(klopotače) in motnje strjevanja, učinkujejo na žilno steno, posledice pika so 

lokalne nekroze in krvavitve (predvsem kače družine viper), znižujejo pa tudi 

krvni tlak. Pri različnih vrstah strupenih kač je sestava venoma različna, zato je 

različen tudi njegov učinek. 

Simptomi in znaki zastrupitve z venomom 

Lokalni znaki zastrupitve z venomom so oteklina, nekroza, krvavitev (družine 

viper, nekatere kobre); poškodba skeletnih mišic, ki jo povzročijo nekatere morske 

kače, nekatere avstralske elapide, redko kače iz družine viper, mogoča pa 

je tudi odpoved ledvic; motnje v strjevanju krvi, ki lahko trajajo več dni ali tednov; 

prizadetost srca in ožilja zaradi elektrolitskih motenj, neposrednega vpliva 

toksinov, hipovolemičnega šoka, alergičnih reakcij (lahko tudi pri poškodovancu, 

ki je že preživel pik kače); paraliza obraznih mišic in mogoča je odpoved 

dihanja. Pogosto lahko pri poškodovanem opazimo razvoj otekline po prvem 

piku strupene evropske kače. 

Stopnje zastrupitve po pikih evropskih strupenih kač 1 

O prvi stopnji govorimo, ko zaradi pika ni nastopila zastrupitev, prav tako do 60 

minut po piku ni lokalne reakcije. Drugo stopnjo predstavlja blaga zastrupitev v 

obliki lokalne otekline okoli mesta pika, bolečine, slabosti, bruhanja in povečanega 

pulza. Sledi zmerna zastrupitev, za katero so značilni hitro naraščajoča 

oteklina, vnetje bezgavk, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in znižan krvni 

tlak brez drugih znakov šoka. O hudi zastrupitvi govorimo, ko po piku nastopijo 

močna oteklina, ki prehaja iz okončine na trup, pomodrelost kože, odpoved 

krvnega obtoka, oteklina v grlu in zaradi zapore dihalna stiska, omotica, zmedenost, 

nezavest. 

Pri pikih evropskih kač se sistemske reakcije lahko razvijejo tudi več ur po lokalni 

reakciji. Motnje strjevanja krvi so zelo redke. Posamezna poročila govorijo 

o težavah z očmi po piku rilčastega gada (Vipera apis). Umrljivost po pikih 

Gad 

Modras 

evropskih kač je nizka, prav tako tudi sistemska prizadetost. Rizična skupina 

so otroci, pri katerih se pogosteje razvijejo znaki težke lokalne in sistemske zastrupitve 

zaradi večjega učinka, ki ga ima strup na manjšo površino telesa. 

V naših krajih živita le dve vrsti strupenih kač, to sta gad (Vipera berus) in modras 

(Vipera ammodytes). Imata značilno zožen vrat ob prehodu v glavo, na 

hrbtu pa temno cikcakasto progo. Lahko sta napadalna. Pred pikom se kača 

napihne, bliskovito piči, nato pa se umakne. Ob piku kača strup vbrizga skozi 

dva dolga, votla zoba v rano oziroma pod kožo. Strup nastaja v strupni žlezi 

v glavi. 

Prepoznavanje pika in ukrepanje 

Mesto pika kače lahko prepoznamo po dveh vbodnih ranicah, ki sta nekaj milimetrov 

narazen, po oteklini na mestu pika, ki je včasih do dvojne debeline, hudi 

bolečini na mestu pika, značilnih modrordečih lisah, slabosti, bruhanju, mrzlici, 

vrtoglavici, pospešenem dihanju in utripu srca ter motnjah vida, v hujših primerih 

nastopi nezavest ali šok. 

Če menimo, da nas je pičila kača, se takoj umaknimo iz nevarnega okolja. Zelo 

pomembno je, da ostanemo mirni in upočasnimo širjenje strupa po telesu. Prizadeto 

okončino imobiliziramo pod ravnjo srca. Poškodovanec mora mirovati. 

Pri bruhanju preprečujemo vdihavanje izbruhane vsebine. S prizadete okončine 

odstranimo zapestnice, ure in drugo, mesto pika pa sterilno pokrijemo. Po 

potrebi poškodovanca oživljamo in prenesemo ali prepeljemo do zdravstvene 

oskrbe, pri čemer je hiter transport pomemben predvsem pri otrocih. 

Pri dajanju prve pomoči poškodovancu ne izsesavamo strupa z usti, prav tako 

za Evropo velja, da ne delamo več krvne staze oziroma ne ustavljamo krvnega 

obtoka. Tudi zarez v kačji pik ne delamo niti ne izpiramo ali dajemo oblog z različnimi 

snovmi na prizadeto mesto. Prav tako ne delamo kompresije z ledom. 

Poškodovanec naj ne pije ali uživa hrane, ne sme pa tudi piti alkohola, ki pospešuje 

zastrupljanje. 

Zdravljenje po piku strupene kače je odvisno od prizadetosti oziroma življenjske 

ogroženosti poškodovanega. Za zmanjšanje bolečine ne smemo dati aspirina! 

Če je le mogoče, se raje posvetujte s toksikologom 2 . 

Protistrup (antivenom) malo učinkuje pri preprečevanju razvoja otekline okoli 

mesta pika, zmanjšuje pa širjenje otekline in sistemske reakcije. V Sloveniji je 

dosegljiv preparat antiviperinom, ki ga pripravlja Imunološki inštitut v Zagrebu. 

Ta je močan alergen, saj alergične reakcije opisujejo v šestih do sedmih odstotkih. 

Preparat ima navzkrižno reakcijo z vsemi strupi evropskih kač. 

Dragica Milavec 

1 Družina vipera. 

2 Center za zastrupitve Klinični center Ljubljana, tel. št. (041) 635 500. 



Š p o r t v v o j s k i 

Kako ste se začeli ukvarjati s kajakaštvom? 

V Solkanu, od koder sem, izbira ni težka. Kajakaški in kanuistični šport sta tam 

doma. Večina mladih se vsaj preizkusi v veslanju in meni je postalo gibanje na 

divjih vodah takoj všeč. Nadaljevanje je bilo zame samoumevno, za vrhunske 

rezultate pa sem potreboval precej časa. Sicer sem bil že v mladinski kategoriji 

med najboljšimi na svetu. Leta 1994 sem bil celo svetovni prvak v moštvenih 

vožnjah spusta. Prvo kolajno na svetovnih prvenstvih v članski konkurenci sem 

osvojil šele leta 2002. 

Ali je mogoče, da je vmes minilo kar osem let? 

Da. To pove, kako močna je konkurenca in kako širok je svetovni vrh. V kanuju 

slalomu je ta trenutek vsaj dvajset enakovrednih tekmovalcev in razlike na 

tekmovanjih so zelo majhne. Dotik količka, ki prinese dve sekundi pribitka, te 

popolnoma izloči iz igre za kolajne. Mladi zato potrebujejo veliko izkušenj in 

časa, da se prebijejo med najboljše v članski konkurenci. 

Vam je uspelo priti v svetovni vrh. 

V svetovnem vrhu sem zadnjih deset let, vendar je ta vrh tako širok, pravila pa 

vstop v finale dovoljujejo le prvim desetim iz polfinala, tako da polovico svetovnega 

vrha izpade že v polfinalnem nastopu. Če narediš majhno napako, dosežeš 

enajsto mesto in ne moreš nadaljevati tekmovanja. V drugi vožnji bi sicer 

imel možnost z odličnim časom zelo napredovati, mogoče celo do kolajne, 

čemur smo priča v smučanju. V kajaku in kanuju te možnosti nimamo. Če v 

prvem teku ne prideš med deset, je tekmovanje končano. Tako se zgodi, da na 

eni tekmi zmagaš, na naslednji pa nisi niti v finalu. Prvih petnajst tekmovalcev 

doseže čas v razponu nekaj sekund. Lahko si predstavljate, kakšen je pritisk, 

ko moraš vsako vožnjo odpeljati popolno. Pri nas ni nič taktiziranja. 

Ali je pred domačimi gledalci teže tekmovati, posebno ker je bil med njimi 

pred kratkim obrambni minister? 

Ne, to je tisto pravo. V Tacnu gledalci poskrbijo za enkratno vzdušje. Polne 

tribune so dobra spodbuda. Zame je v Sloveniji vedno najlepše tekmovati. V 

veliko čast mi je, da sem lahko pripadnik Slovenske vojske. Že med služenjem 


Kanuist Stevanovič 

pred svetovnim 

prvenstvom v 

Braziliji 

Kanuist Dejan Stevanovič je že tretje leto zaposlen v športni enoti 

SV in je najboljši slovenski kanuist na divjih vodah. Pri tridesetih 

letih je večkratni državni prvak in nosilec kolajn z največjih 

svetovnih tekmovanj, med 19. in 23. septembrom pa se bo v 

Braziliji udeležil svetovnega prvenstva v slalomu, ki zanj pomeni 

priložnost, da si zagotovi normo za olimpijske igre prihodnje leto 

v Pekingu. 

vojaškega roka sem z veseljem oblekel uniformo, zato sem bil še bolj vesel, ko 

sem dobil povabilo v športno enoto SV. Je že res, da je to za športnika tudi velik 

privilegij, saj ga razbremeni eksistencialnih težav, toda služenje v SV je zame 

predvsem velika čast, tako da se vedno z veseljem odzovem povabilu na vojaška 

tekmovanja in tekmovanja, na katerih nastopam kot del ekipe Slovenske 

vojske. Seveda sem bil vesel tudi tega, da mi je med prvimi v Tacnu za uspeh 

čestital minister Karl Erjavec. 

Kako usklajujete vojaške obveznosti s športnimi? 

V športni enoti SV lahko veliko časa namenimo treningom in tekmovanjem. 

Nekajkrat na mesec se zberemo v Šentvidu, enkrat na leto pa imamo daljše 

usposabljanje, na katerem vadimo vojaške veščine. Na teh usposabljanjih uživam, 

saj so zanimiva in se naučimo veliko novega, fizične kondicije pa imamo 

tako dovolj. Nam nadrejeni zelo pomagajo, saj si termine lahko izbiramo glede 

na treninge in tekmovanja. Želim si, da bi v športno četo čim prej sprejeli tudi 

mojega reprezentančnega kolega Petra Kauzerja. 

Pred kratkim sem slišal anekdoto, da ste bili edini kanuist na triatlonu jeklenih 

v Bohinju? 

Lani sem nastopil za ekipo Slovenske vojske in ker tekmujem s kanujem, ki ga 

ljudje pogosto zamenjajo s kajakom, so mi rekli, da bom jaz tisti član ekipe, ki 

ima nalogo, da čim hitreje prevesla Bohinjsko jezero. Opozoril sem jih, da sem 

kanuist in se v kajaku ne znajdem najbolje, pa se jim to ni zdelo problematično. 

Ko sem na start prišel z enim veslom, kot ga imamo kanuisti, so me čudno gledali, 

saj je na mirnih vodah kajak, ki ima tako rekoč dvojno veslo, veliko hitrejši. 

Bil sem zelo zanimiv, saj nisem bil ravno prvi, vseeno pa sem bil med prvimi. 

Kakšni so vaši nadaljnji cilji? 

Glavni cilj sezone je svetovno prvenstvo v Braziliji, saj se bodo glede na rezultate 

med države razdelile kvote za olimpijske igre v Pekingu. Tako bom potreboval 

dober rezultat v Braziliji, da bomo lahko pozimi mirneje trenirali. Tekmovanje 

v Braziliji bo na progi, ki je nihče ne pozna. Umetno progo ob slapovih 

Iguasuja so spomladi, ko smo bili tam na treningu, šele gradili, tako da bo vsaj 

deloma nova in nepoznana. Poleg tega je voda tam zelo topla, zato je občutek 

drugačen, česar se bomo morali navaditi. Dobili smo tudi informacijo, da je 

septembra v Braziliji več dežja, kar pomeni veliko blata in mrčesa, ki prenaša 

tudi nekatere nevarne bolezni, torej bomo morali precej paziti. Olimpijske igre 

so moj glavni cilj prihodnje leto. Jakob Marušič

Skočila sem v življenje 

Pripadnica športne enote Maja Sajovic si je že v osnovni šoli zaželela, 

da bi skakala s padalom. Letos je najboljša slovenska padalka, 

saj ima po treh zmagah na tekmah za svetovni pokal možnost 

tudi za skupno zmago v svetovnem pokalu. Na evropskem prvenstvu, 

ki je potekalo ta mesec na Hrvaškem, je bila šesta, pripravlja 

pa se tudi na svetovne vojaške igre, ki bodo oktobra v Indiji. 

Padalstvo vas je pritegnilo že precej zgodaj. 

V drugem ali tretjem razredu osnovne šole smo šli na izlet v Begunje, obiskali 

pa smo tudi letališče v Lescah. Takrat sem prvič v živo videla padalce in sem 

si mislila, da morajo biti res zelo pogumni fantje ter dekleta in da bom tudi jaz 

nekoč padalka. Na vse to sem pozabila do srednje šole, ko sem videla plakat, 

ki je vabil k vpisu v padalski tečaj. Tja sem šla skupaj s prijateljicami, ki pa so si 

kmalu premislile, tako da sem ostala sama, vendar me je padalstvo zasvojilo. 

Se spomnite prvega skoka? 

Tega se spomni vsak. Malo za šalo, malo za res so nam rekli, da če se bomo 

preveč obotavljali na vratih letala, nas bodo kar porinili. Ko sem gledala padalce, 

ki so skakali, mi je bilo nekoliko tesno pri srcu, saj so se izgubljali v zraku, ko 

pa sem prišla do vrat, se mi ni bilo težko odriniti in skočiti. Padalo se je odprlo 

in to je bilo nekaj najlepšega, kot bi odkrila novo dimenzijo sveta, še posebno 

pa sem si zapomnila neobičajno tišino v zraku. Tako sem skočila in padla v življenje. 

Pri prvih skokih je bilo veliko adrenalina, tako da sem vsakič imela zelo 

veliko energije. Zdaj, po 5000 skokih, spoštujem vsak skok, adrenalin oziroma 

trema pa je predvsem na tekmovanjih. Spoštovanje je nujno zaradi varnosti. 

Tako moramo vsakič z gotovostjo zložiti padalo, saj je najhuje, če preveč hitiš 

in v letalu premišljuješ, ali si prav zložil padalo. 

Ste morali kdaj odpreti rezervno padalo? 

Prvič sem ga morala odpreti pri približno 80 skoku in potem še dvakrat. Prvič 

je bilo najhuje, tako da se mi je takrat v mislih odvrtel ves postopek, kaj moram 

storiti. Prišlo je do zastoja, zato se kupola padala ni napihnila in tako sem odvrgla 

glavno padalo ter odprla rezervno. Takrat smo imeli še okrogla rezervna 

padala, pri katerih je usmerjanje težje, zato sem pristala blizu hiš na drevesu, 

kar je bil najmehkejši možen pristanek. Trener mi je rekel, da moram takoj naslednji 

dan skočiti, da ne bi strah postal premočan. Seveda sem se bala, vendar 

sem strah premagala. 

Tekmujete v klasičnih padalskih disciplinah, torej skokih na cilj in v figurativnih 

skokih, ter paraskiju. Katera disciplina vam je najljubša? 

Moja najljubša disciplina so skoki na cilj, saj označujejo začetke tekmovalnega 

padalstva. Padalec skoči z višine 1000 metrov, tekmuje pa se v natančnosti 

pristanka. Ko so padalci tekmovali še z okroglimi padali, je bil prostor pristanka 

precej večji, približno 50 x 50 metrov, danes pa je na blazini premera štiri 

metre merilna naprava s premerom 16 centimetrov. Sredi te merilne naprave 

je dva centimetra velika rumena pika. Kadar se padalec s peto dotakne te rumene 

pike, pomeni to ničlo, vsak naslednji centimeter pa se šteje za kazenski 

centimeter. Prav letos se je ta ničla zmanjšala s premera treh centimetrov na 

dva, zato imamo za zdaj še težave. Presenečena sem, da mi pri skokih kljub tej 

spremembi uspeva dosegati najboljše uvrstitve. 

Pri figurativnih skokih skačemo z višine 2200 metrov. Najprej, da pridobimo 

čim večjo hitrost, letimo na glavo, potem pa začnemo izvajati predpisani program, 

ki ga moramo opraviti čim hitreje in čim bolj natančno. Zadnja leta to 

disciplino zelo malo treniram, in sicer le toliko, da ohranjam kakovost, ki sem 

jo dosegla. Paraski je kombinacija skokov na cilj in veleslaloma, z njim pa se 

začnejo ukvarjati padalci ali smučarji, pri čemer osvojijo še drugo disciplino. 

Nihče nima posebne prednosti, saj se mora vsak naučiti še eno disciplino, tako 

da smo enakovredni. Sezona paraskija traja od začetka decembra do konca 

marca, tako da treniram skoke na cilj tudi pozimi, velik izziv pa je še smučanje, 

v katerem sem v letošnji sezoni precej napredovala. 

Letos ste dosegli naslov svetovne prvakinje v paraskiju. Kateri uspeh vam pomeni 

največ? 

Letošnja sezona je bila uspešna in najboljša do zdaj. Marca sem postala svetovna 

prvakinja v paraskiju in ta uspeh mi veliko pomeni. Poleg tega sem dosegla 

tri zmage na tekmah svetovnega pokala v skokih na cilj. V prejšnjih sezonah 

sem bila na svetovnih prvenstvih v paraskiju dvakrat druga in enkrat tretja, v 

klasičnih disciplinah sem dosegla več kot deset zmag na tekmah evropskega 

pokala ter druga in tretja mesta. Na vojaškem svetovnem prvenstvu 2004 sem 

bila četrta in na evropskem 2005 ter svetovnem prvenstvu 2004 peta. Veliko 

mi je pomenila tudi prva zmaga v skokih na cilj, saj so občutki, ko prvič stojiš 

na najvišji stopnički, enkratni. 

Koliko trenirate? 

Med tednom v Lescah naredimo od osem do deset skokov na dan, popoldan 

pa opravim še kondicijski trening. Treningi skokov so kar naporni, saj se je 

treba na vsakega fizično in psihično pripraviti. V slovenski reprezentanci smo 

trenutno dve dekleti in pet fantov. Vsi smo zaposleni v SV, ki nam omogoča 

treninge iz vojaškega letala in tako veliko pripomore k našim uspehom. 

Čas, ko nimate treningov in tekem, radi izkoristite tudi za potovanja. 

Končala sem študij geografije in filozofije, po koncu sezone tekmovanj pa se, 

če je le mogoče, odpravim na potovanje. Bila sem že na vseh celinah, na prvo 

potovanje pa sva šli s prijateljico v Turčijo, potem s kolegi s fakultete na Tajsko 

in v Laos, s fantom pa sva bila v Iranu, Siriji, Avstraliji, Jordaniji, na Filipinih, v Etiopiji, 

Gani, Burkina Fasu in nazadnje v Srednji Ameriki. Če imam čas, napišem 

tudi reportažo za kakšno revijo. Valerija Š. Jarm 



Š p o r t v v o j s k i

Vabilo na jesenski tek SV 

Štatenberg 2007 

Prvenstvo SV v teku Štatenberg 2007 bo v petek, 28. septembra, s startom 

ob 11. uri pri dvorcu Štatenberg. 

Tekmovalne discipline oziroma kategorije: 

• M1: moški do 35 let (letnik 1972 in mlajši), 

• M2: moški od 35 do 45 let (letnik 1971–1962), 

• M3: moški nad 45 let (letnik 1961 in starejši), 

• Ž1: ženske do 35 let (letnik 1972 in mlajše), 

• Ž2: ženske od 35 do 45 let (letnik 1971–1962), 

• Ž3: ženske nad 45 let (letnik 1961 in starejše). 

Pravico do nastopa na prvenstvu imajo vsi pripadniki PE sil SV. Dolžina proge 

za moške je deset kilometrov, za ženske pa 4,3 kilometra. Tekmovanje je posamično 

in ekipno. Če v posamezni kategoriji ne bo vsaj 15 tekmovalcev oziroma 

10 tekmovalk, se bodo kategorije združile z nižjo starostno kategorijo, 

število nastopajočih v ekipi pa je neomejeno. Za ekipno razvrstitev se štejejo 

najboljši štirje časi pri moških in najboljši trije časi pri ženskah ne glede na 

starostno kategorijo. Ob enakem seštevku časa je bolje uvrščena ekipa, ki 

ima bolje uvrščenega najboljšega tekmovalca oziroma tekmovalko. 

Prevzem startnih številk bo na dan teka med 9. in 10. uro. Slovesna razglasitev 

rezultatov s podelitvijo kolajn in pokalov bo ob 13. uri. Obvezna je za 

vse tekmovalce in ekipe, ki morajo biti v bojni uniformi. Za sanitetno oskrbo 

in malico je poskrbljeno. 

Prijavnico na posebnem obrazcu, ki ga dobite pri organizatorju tekmovanja 

v 72. brigadi SV, pošljite najpozneje do četrtka, 20. septembra, na naslov: 

Ramovševa ulica 2, p. p. 7330, 2000 Maribor ali po faksu na številko: (02) 

332 24 07. 

Za dodatne informacije lahko pokličete nadporočnika Petra Verdnika ali višjo 

vodnico Natašo Felkar na telefonsko številko (02) 449 10 25 oziroma 10 

26. 

Izšel je Bilten Slovenske vojske, 2007 – 9/Št. 1 

• Dr. Gordana Žurga: Nadaljnje izboljševanje kakovosti v 

Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije 

• Podpolkovnik Evgen Primožič: Prenova procesa oblikovanja 

formacij enot, poveljstev in zavodov Slovenske vojske 

• Polkovnik Andrej Kocbek: Preoblikovanje obrambne diplomacije 

• VVU XIII. razreda mag. Marjan Vešnar: Nematerialno 

nagrajevanje in voditeljstvo 

• Mag. Pavel Vuk: Spremembe v mednarodnem varnostnem okolju 

• VVU XIV. razreda dr. Denis Čaleta: Sodobni trendi v terorizmu 

• VVU XIII. razreda mag. Željko Kralj: Sistem obvladovanja razmer 

skladiščenja streliva 

Informacije o naročilu biltena dobite pri uredniku, podpolkovniku Evgenu Primožiču na GŠSV, 

3 0 S LOV E N S K A VO J S K A dosegljiv pa je tudi na spletnem naslovu www.mors.si.

Reševalcem nagradne križanke 

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: SLAPAR, SNAJPER, 

KANONIR, OROŽAR. 

Nagrade prejmejo: Erika Kralj, Zelenikova 1, 2250 Ptuj, 

Radoslav Mohorko, Spodnja Polskava 267, 2331 Pragersko, 

in Irena Pratneker, Ulica bratov Rozmanov 4, 1000 Ljubljana. 

Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam 

pošljite do petka, 21. septembra 2007, na naslov: Uredništvo 

Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana. 

Ime in priimek: ............................................................................... 

Naslov: ............................................................................................. 

............................................................................................................ 

Pošta: ............................................................................................... 

Rešitev gesla: ................................................................................. 

............................................................................................................ 


R a z v e d r i l o

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

�� 

��

Letnik XV/14 - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?