Domovina 174: Velika zmaga Donalda Trumpa (predogled)
12.11.2024 • Views
Embed Flag

Domovina 174: Velika zmaga Donalda Trumpa (predogled)

ePAPER READ
domovina.je

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče<br />

14. 11. 2024<br />

21<br />

Dušan Keber mastno<br />

služil z zdravniki<br />

26<br />

Poplave 2023: kje je obtičal<br />

denar za obnovo?<br />

31<br />

Kdo bo poučeval<br />

naše otroke?<br />

<strong>Velika</strong> <strong>zmaga</strong><br />

3,95 €<br />

12<br />

DONALDA TRUMPA<br />

<strong>174</strong>

DRZNI ZMAGOVALCI –<br />

PODJETNIKI PRIHODNOSTI!<br />

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki<br />

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo<br />

mostove do novih priložnosti.<br />

Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo<br />

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.<br />

Video VSEBINE<br />

Podjetniki s srcem,<br />

znanjem in izkušnjami:<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

●<br />

Matjaž Čadež<br />

Franc Jager<br />

mag. Gregor Novak<br />

Matjaž Tomlje<br />

dr. Jure Knez<br />

Andrej Pečjak<br />

Štefan Pavlinjek<br />

VREDNO JIM JE PRISLUHNITI.<br />

Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo<br />

zgodbe podjetnikov, ki:<br />

• s svojimi izjemnimi idejami,<br />

inovacijami in delom premikajo meje;<br />

• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo<br />

uspešne podjetniške zgodbe;<br />

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo<br />

upanje novim generacijam.<br />

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH<br />

Z VIDO PETROVČIČ:<br />

poglobljeni vpogledi v uspešne<br />

►<br />

podjetniške zgodbe;<br />

►<br />

motivacija za vse, ki sanjajo o svoji<br />

podjetniški poti;<br />

► navdih za premagovanje novih<br />

izzivov.<br />

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

KOMENTAR TEDNA<br />

NEPREDVIDLJIVOST<br />

»zlate dobe za Ameriko«<br />

3<br />

NENAD GLÜCKS<br />

PROFIMEDIA<br />

Kdor je glede ameriških predsedniških volitev spremljal zgolj slovenske medije, je bil<br />

ob močni zmagi republikanskega kandidata <strong>Donalda</strong> <strong>Trumpa</strong> morda presenečen.<br />

Tik pred volilnim torkom v ZDA<br />

je RTV Slovenija objavila javnomnenjsko<br />

raziskavo časopisa<br />

New York Times (tradicionalno<br />

prodemokratsko usmerjen),<br />

po kateri je demokratska kandidatka,<br />

podpredsednica Kamala Harris, pred<br />

predsedniškimi volitvami vodila v kar<br />

štirih od sedmih ključnih (nihajočih)<br />

zveznih držav. V dveh sta bila po tej anketi<br />

z Donaldom Trumpom izenačena,<br />

v eni je imel prednost on. Toda <strong>zmaga</strong>l<br />

je v vseh sedmih. Na koncu je bil njegov<br />

triumf zelo prepričljiv. Glede na to, da<br />

so republikanci iz rok demokratov iztrgali<br />

tudi senat, dobro pa jim kaže še<br />

pri ohranitvi tesne večine v predstavniškem<br />

domu kongresa, bo imel novi<br />

ameriški predsednik dokaj proste roke<br />

pri sprejemanju zakonodaje.<br />

Ali bo držal besedo o »zlati dobi za<br />

Ameriko«, je predvsem stvar Američanov.<br />

Lani so imele ZDA solidno gospodarsko<br />

rast, 2,5 odstotka, kar bo skušal<br />

še izboljšati. A napovedani ukrepi, kot<br />

so znižanje davkov in uvedba carin<br />

na blago iz tujine, utegnejo zvišati inflacijo,<br />

ki je že tako težava za velik del<br />

ameriških gospodinjstev. Cene rastejo,<br />

standard pada. Zaščita ameriške industrije<br />

pod sloganom »America First«<br />

(Najprej Amerika) je najbolj preprosta<br />

z uvedbo carin na blago iz tujine, pri<br />

čemer je Trump napovedal uvedbo kar<br />

60-odstotnih carin na blago iz Kitajske<br />

ter desetodstotne na vse drugo uvoženo<br />

blago (tudi iz EU). To lahko prinese<br />

Naše geslo naj bo<br />

»Najprej Slovenija«. Nov<br />

mandat <strong>Donalda</strong> <strong>Trumpa</strong> v<br />

Beli hiši bo smiselno gledati<br />

skozi ta očala.<br />

Zmaga <strong>Donalda</strong><br />

<strong>Trumpa</strong> na volitvah v<br />

ZDA je bila prepričljiva.<br />

zmanjševanje trgovinskega primanjkljaja<br />

ZDA – in seveda tudi zmanjšanje<br />

prodaje izdelkov iz držav EU v Ameriko,<br />

kar se lahko od večjih evropskih ekonomij<br />

posredno prenese tudi na slovensko<br />

gospodarstvo.<br />

Druga zadeva, ki vznemirja Evropejce,<br />

so Trumpove napovedi o končanju<br />

vojne med Ukrajino in Rusijo skoraj<br />

čez noč. To bi se lahko zgodilo le z<br />

umikom ruske vojske z okupiranega<br />

ozemlja Ukrajine, česar ni pričakovati.<br />

Če bo Ukrajini in Rusiji ponudil mirovni<br />

načrt, ta gotovo ne bo vseboval<br />

zahteve o ruskem umiku, saj bi ga ruski<br />

avtoritarni predsednik Vladimir Putin<br />

nemudoma zavrnil. V primeru predloga,<br />

po katerem Rusija obdrži okupirano<br />

ukrajinsko ozemlje (vsaj večji del), pa to<br />

zelo težko sprejmejo Ukrajinci. Vprašali<br />

bi se, če so bile njihove številne žrtve<br />

na fronti in med civilisti zaman. EU je<br />

za zdaj še trdno na stališču vsakršne<br />

pomoči Ukrajini (tudi vojaške) vse do<br />

njene osvoboditve, toda zgolj pomoč<br />

EU najbrž ne bi zadoščala za obrambo,<br />

kaj šele za poskus osvoboditve ozemlja.<br />

Nedvomno se bo morala Evropa glede<br />

varnosti zanesti bolj nase in manj na<br />

ZDA, kot se je do zdaj. To nujno pomeni<br />

višje stroške za našo obrambo.<br />

Spremljati bo veljalo še, kako se bo<br />

Trump lotil reševanja vojne na Bližnjem<br />

vzhodu, kjer ni videti konca spopadom<br />

v Gazi ter med Izraelom in Hezbolahom<br />

v Libanonu. Ob občasni raketni izmenjavi<br />

med Izraelom in Iranom. Nekaj je<br />

skoraj gotovo: Trump Izraelu ne bo odtegnil<br />

vojaške in druge pomoči.<br />

Trumpov obračun s prebujensko<br />

ideologijo, teorijo spola, nesprejemanje<br />

zelenega prehoda, ustavljanje nezakonitih<br />

migracij ga dela zaželenega<br />

politika pri mnogih slovenskih volivcih<br />

na desnem polu, toda treba je biti<br />

previden. Naše geslo naj bo »Najprej<br />

Slovenija«. Nov mandat <strong>Trumpa</strong> v Beli<br />

hiši bo smiselno gledati skozi ta očala,<br />

torej kakšne posledice bo njegova<br />

politika prinesla za nas. <br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče<br />

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Trumpova <strong>zmaga</strong> na krilih<br />

delavskega razreda<br />

Nenad Glücks<br />

16 Dr. Bogomil Ferfila:<br />

»Američani so zavrnili<br />

črno-belo sliko«<br />

Nenad Glücks · Intervju<br />

20 Kako živeti z<br />

Donaldom Trumpom?<br />

Aljuš Pertinač · Komentar<br />

21<br />

26<br />

31<br />

58<br />

Opozorili na dvoličnost<br />

Dušana Kebra<br />

Katja Benčina<br />

»Denarja je dovolj, vendar<br />

ne pride na prava mesta«<br />

Tina S. Bertoncelj<br />

Naše šolstvo je v položaju,<br />

ko se gasijo požari –<br />

tako slabo še ni bilo<br />

Tina S. Bertoncelj<br />

O gibanju otrok,<br />

ki umiri cepetavčke<br />

Klaudia Urbančič<br />

ŠIRIMO OBZORJA<br />

14. 11. 2024<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>174</strong>, LETNIK 4,<br />

14. november 2024<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,95 €<br />

Odgovorni urednik<br />

tednika in portala:<br />

DR. VALENTIN AREH<br />

Izvršna urednica:<br />

ERIKA AŠIČ<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.<br />

Direktor:<br />

DR. MITJA ŠTULAR<br />

21<br />

Dušan Keber mastno<br />

služil z zdravniki<br />

Cena naročnine:<br />

175 € (eno leto, lahko obročno),<br />

95 € (pol leta)<br />

Tehnični urednik<br />

in urednik fotografije:<br />

TOMO STRLE<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

26<br />

Poplave 2023: kje je obtičal<br />

denar za obnovo?<br />

31<br />

Kdo bo poučeval<br />

naše otroke?<br />

12<br />

<strong>Velika</strong> <strong>zmaga</strong><br />

DONALDA TRUMPA<br />

3,95 €<br />

<strong>174</strong><br />

Naročnine:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 068 191 191<br />

Uredništvo:<br />

BRNČIČEVA 41E<br />

1231 LJUBLJANA ČRNUČE<br />

E: urednistvo@domovina.je<br />

T: 068 191 191<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada:<br />

7000 izvodov<br />

Naslovnica:<br />

PROFIMEDIA<br />

Tednik izhaja ob četrtkih<br />

v slovenščini.<br />

Zaključek redakcije:<br />

12. november 2024<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

VSEBINA<br />

5<br />

22<br />

Dr. Uroš Ahčan: »Prepoved zdravljenja<br />

ljudi v prostem času je neetična«<br />

Katja Benčina<br />

28<br />

V Centru IRIS zanikajo nasilje med<br />

vrstniki: »Gre za neresnične navedbe«<br />

Luka Svetina<br />

3 Nepredvidljivost »zlate dobe za Ameriko«<br />

Nenad Glücks · Komentar tedna<br />

6 Pregled tedna<br />

8 Foto tedna<br />

9 Čivkarija<br />

11 Karikatura<br />

38 Deset zapovedi 21. stoletja (3. zapoved)<br />

Andrej Drapal · Komentar<br />

40 Tina Gaber, Golob in Bela hiša:<br />

najhujša zloraba premierske funkcije –<br />

zaradi Gabrove – doslej?<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

41 Med(ijski) sosedi<br />

42 »Bolje bo, da umremo kot hrabri možje<br />

in ne kot strahopetci!« (21. del)<br />

dr. Valentin Areh<br />

34 36<br />

Policija našega novinarja obiskala<br />

na domu, ker je poročal o sporu<br />

pravosodnih policistov na Dobu<br />

z njihovim direktorjem<br />

Uredništvo<br />

Meje solidarnosti<br />

Milena Miklavčič · Kolumna<br />

44 Na vesla od Komiže do Palagruže (3/5)<br />

Ivan Sivec<br />

53 Duns Skot<br />

p. dr. Andraž Arko · Priporočilo<br />

54 Dealkoholizirana vina<br />

BIC Ljubljana<br />

46<br />

Po Škofji Loki<br />

Igor Gošte<br />

48<br />

Pozabljeni Slovenci: Jurij Slatkonja<br />

Vid Sosič<br />

61 Koledar dogodkov<br />

62 Enolončnica z lečo in testeninami<br />

Selma Bizjak<br />

63 Sudokuja, vsotnici<br />

64 Nagradna križanka<br />

65 Razvedrilo<br />

66 Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

50<br />

Utrinki iz Turčije<br />

Andrej Tomelj<br />

56<br />

Fenomeni: »Na Koroškem pravimo,<br />

da nastane prava gauda«<br />

Leon Oblak<br />

ŠIRIMO<br />

OBZORJA<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

6<br />

PREGLED TEDNA<br />

PODPORA SVOBODI<br />

IN VLADI NAJNIŽJA DOSLEJ<br />

Največja vladna stranka Gibanje Svoboda<br />

še nikoli ni imela tako nizke podpore,<br />

razkriva nova anketa javnega mnenja, ki<br />

jo je opravil inštitut Mediana za časopisno<br />

hišo Delo. Svobodo bi trenutno podprlo<br />

le še 12,4 odstotka vprašanih, kar je štiri<br />

odstotne točke manj kakor pred mesecem<br />

dni (16,6 odstotka). Vodilna SDS je na<br />

prvem mestu z 21,6 odstotka, pri čemer se<br />

je zmanjšala tudi njena odbojnost, torej<br />

delež vprašanih, ki je zagotovo ne bi volili.<br />

Na tretjem mestu je SD, ki bi jo obkrožilo<br />

šest odstotkov anketiranih, Levico bi<br />

izbralo pet odstotkov vprašanih, NSi pa 4,4<br />

odstotka vprašanih.<br />

Dobrih 57 odstotkov vprašanih je dalo vladi<br />

negativno oceno, 31 odstotkov celo zelo<br />

negativno, dobra četrtina srednjo, pozitivno<br />

pa nekaj manj kot 15 odstotkov, od tega<br />

zelo pozitivno manj kot dva odstotka.<br />

SAJOVIC Z LUČKAMI<br />

MIMO NESREČE<br />

Spletni portal Preiskovalno poroča, da je<br />

samo teden dni po imenovanju novi minister<br />

za obrambo Borut Sajovic na povsem<br />

navaden dan, ko na urniku ni imel nobenih<br />

posebnosti, brez upravičenih varnostnih<br />

razlogov že vozil z modro-rdečimi lučmi po<br />

avtocesti v času prometne nesreče. Vožnja<br />

(Ne)odgovornost ministra Sajovica –<br />

z modro-rdečimi lučmi se je peljal mimo<br />

prometne nesreče, ko so drugi čakali.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

@4LogarAnze<br />

ministra za obrambo Boruta Sajovica z<br />

modro-rdečimi lučmi v času prometne<br />

nesreče na gorenjski avtocesti, kjer je<br />

morala večina avtomobilov počakati, je<br />

v ljudeh sprožila bes. »Kje v zakonu piše,<br />

da se minister Sajovic lahko pelje v službo<br />

z modro-rdečimi utripajočimi lučmi,« na<br />

Preiskovalnem citirajo enega od njih.<br />

Po podatkih policije se je 16. oktobra na<br />

gorenjski avtocesti ena oseba res telesno<br />

poškodovala, odpeljali so jo v bolnišnico. S<br />

policije pa so sporočili, da so po preverjanju<br />

16. oktobra 2024 pri varovanju varovane<br />

osebe uporabljali posebne svetlobne<br />

znake v skladu z veljavno zakonodajo ter<br />

taktiko in metodiko dela policistov specialistov<br />

varnostnikov.<br />

Žiga Živulović jr./BOBO<br />

Anže Logar bo v svojo<br />

stranko pridobil<br />

še nekaj članov<br />

mariborskega SDS.<br />

ODHODI IZ<br />

MARIBORSKEGA SDS<br />

Anže Logar v soboto v Mariboru ustanavlja<br />

svojo stranko Demokrati. Mariborski odbor<br />

SDS sta po poročanju medijev ravno v teh<br />

dneh zapustila člana Vladimir Cokoja in<br />

Renato Škerbinc, več kot deset pa naj bi<br />

jih še sledilo, in to ravno zaradi pridružitve<br />

Logarju. Številni v Mariboru naj bi bili nezadovoljni<br />

zaradi priključitve Nove ljudske<br />

stranke Franca Kanglerja k mariborskemu<br />

SDS. Franc Kangler je sicer v odzivu zapisal,<br />

da v Mariboru pridobivajo nove člane: »V<br />

zadnjem času, ko so slišali, da odhajata<br />

Kaloh in Cokoja, ki nista vrnila mandata, je<br />

v stranko vstopilo 18 ljudi – iz protesta.«<br />

ZAPLET PRI<br />

STAVKOVNEM SPORAZUMU<br />

Sindikati javnega sektorja in vlada so<br />

nameravali v ponedeljek parafirati vsebino<br />

kolektivne pogodbe dejavnosti in<br />

poklicev, kar so usklajevali na stebrnih<br />

pogajanjih. Toda po pozivu Konfederacije<br />

sindikatov javnega sektorja Slovenije<br />

(KSJS) k zamiku parafiranja je vladna<br />

stran rok podaljšala do srede do 15. ure.<br />

»Vladna stran je povzročila zmedo, ko<br />

je spremenila dolgoletno prakso, da<br />

dokumente parafirajo vodje pogajalcev<br />

na vladni in sindikalni strani, in je – vsaj v<br />

enem od stebrov – na parafo povabila vse<br />

reprezentativne sindikate. To, da smo,<br />

vsaj v enem od stebrov, za pregled stotin<br />

delovnih mest dobili le nekaj ur časa, je<br />

do sindikatov podcenjujoče,« so sporočili<br />

iz KSJS, ki jo vodi Branimir Štrukelj.

Potem ko so prejšnji teden potekala še<br />

zadnja stebrna pogajanja, je sicer postalo<br />

jasno, da vsi sindikati ne bodo parafirali<br />

dokumentov. To je v petek sporočilo 18<br />

sindikatov drugega stebra, ki med drugim<br />

zastopajo vojake, policiste, občinske<br />

redarje, delavce v pravosodju in državni<br />

upravi ter poklicne gasilce. Vladna stran<br />

medtem vse sindikate poziva, da pristopijo<br />

k parafiranju in v nadaljevanju tudi k<br />

podpisu, s čimer bo omogočeno bistveno<br />

izboljšanje plačnega položaja zaposlenih,<br />

ki jih prav ti sindikati zastopajo, so zapisali<br />

na ministrstvu za javno upravo.<br />

SCHOLZ DECEMBRA<br />

O NEZAUPNICI<br />

Nemški kancler Olaf Scholz je izrazil<br />

pripravljenost, da bi glasovanje o zaupnici<br />

v parlamentu potekalo že pred božičem<br />

in ne v sredini januarja, kot je sprva<br />

napovedal. Predčasne volitve v Nemčiji<br />

so po razpadu vladne koalicije neizbežne.<br />

Vladno krizo so sicer sprožila nesoglasja o<br />

sprejetju proračuna, zaradi česar je Scholz<br />

razrešil finančnega ministra Christiana<br />

Lindnerja, ministri Zelenih pa so zato<br />

izstopili iz vlade.<br />

O POGOVORU MED<br />

PUTINOM IN TRUMPOM<br />

Ameriški medij je poročal, da je Trump<br />

razpravljal s Putinom. Kremelj je to zanikal.<br />

Ameriški časopis Washington Post je v nedeljo<br />

poročal, da je novoizvoljeni ameriški<br />

predsednik Donald Trump z ruskim voditeljem<br />

Vladimirjem Putinom razpravljal o<br />

vojni v Ukrajini. A Kremelj je to informacijo<br />

zavrnil kot »čisto izmišljotino«.<br />

Trump naj bi ruskemu predsedniku svetoval,<br />

naj ne zaostruje vojne v Ukrajini.<br />

Spomnil naj bi ga na močno vojaško prisotnost<br />

Amerike v Evropi in izrazil interes za<br />

nadaljnje pogovore o hitri rešitvi ukrajinske<br />

vojne. Trumpov tiskovni predstavnik<br />

poročanja medijev ni želel komentirati,<br />

medtem ko so se oglasili iz Kremlja in<br />

vse skupaj zanikali. Tiskovni predstavnik<br />

Dmitrij Peskov je izjavil, da gre za napačno<br />

informacijo in da takšnega pogovora ni<br />

bilo. »To je najbolj tipičen primer, kakšna je<br />

kakovost informacij v tem času tudi v sicer<br />

precej uglednih medijih,« je dodal Peskov.<br />

ZAPLET NA<br />

PODNEBNI KONFERENCI<br />

V Bakuju v Azerbajdžanu se je začela 29.<br />

podnebna konferenca Združenih narodov,<br />

na kateri so v ospredju pogajanja o novem<br />

cilju finančnih sredstev, ki jih razvite<br />

države namenjajo za podnebne ukrepe v<br />

najrevnejših državah. Človeštvo se sooča<br />

Zemeljski plaz v Španiji je zasul<br />

avtocesto, toda k sreči žrtev ni bilo.<br />

@Oscar_puente_<br />

PROFIMEDIA<br />

PREGLED TEDNA 7<br />

z vedno večjo pogostostjo in intenzivnostjo<br />

ekstremnih vremenskih dogodkov,<br />

ki so posledica podnebnih sprememb. Po<br />

napovedih znanstvenikov bo po lanskem<br />

rekordno vročem letu »skoraj zagotovo«<br />

najbolj vroče v zgodovini meritev tudi<br />

letošnje leto.<br />

Glede na trenutno veljaven cilj mora<br />

približno 40 najbolj razvitih držav oz. t. i.<br />

donatork, ki so tudi najbolj odgovorne za<br />

posledice podnebnih sprememb, od leta<br />

2020 državam v razvoju za podnebne ukrepe<br />

letno nameniti 100 milijard dolarjev. To<br />

jim je prvič uspelo doseči šele leta 2022.<br />

Konferenca je v senci nedavne ponovne<br />

izvolitve republikanca <strong>Donalda</strong> <strong>Trumpa</strong> za<br />

ameriškega predsednika, ki je zatrdil, da se<br />

bodo ZDA ponovno umaknile iz Pariškega<br />

sporazuma, kar bi lahko oslabilo ambicije<br />

za pogajalsko mizo.<br />

PLAZ NA<br />

ŠPANSKI AVTOCESTI<br />

Po katastrofalnih poplavah v Valencii o<br />

naravni nesreči poročajo tudi s severozahoda<br />

Španije. Zemeljski plaz je popolnoma<br />

zasul avtocesto, ki povezuje provinco Leon<br />

in avtonomno skupnost Asturija. Španska<br />

civilna garda je v nekaj urah evakuirala voznike<br />

in potnike iz 161 vozil, ki so obtičala<br />

na cesti, plaz pa ni zahteval žrtev. Zaradi<br />

strahu, da je zemeljski plaz zasul vozila,<br />

je na kraj prispela ekipa gorske reševalne<br />

službe s psi, specializiranimi za iskanje<br />

pogrešanih ljudi, gasilci pa so z droni in<br />

termovizijskimi kamerami pregledovali<br />

prizadeto območje.<br />

<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

8 FOTO TEDNA<br />

Leon Roškar/Bobo<br />

10. PTUJSKA VINSKA KRALJICA:<br />

Klara Sužnik<br />

Ptuj, 11. 11. 2024

ČIVKARIJA<br />

9<br />

F. M. Dostojevski @Slovenec_sem7<br />

Dve stvari sta vredni pozornosti: zvezdno nebo<br />

nad menoj in moralni zakon v meni.<br />

(Immanuel Kant)<br />

Antonius Bernhart @Antonin71682981<br />

Dodal bom samo to, da ni k razmišljanju dr. Ernesta<br />

Petriča kaj dodati.<br />

"Če pogledamo samo zadnje<br />

desetletje, s kakšno lahkoto smo<br />

Slovenci prepustili vodenje države<br />

popolnim amaterjem. Za vodenje<br />

države je potrebno znanje, izkušnje,<br />

modrost, predanost, poštenost. Ta<br />

zgodba z novimi obrazi nas je res že<br />

veliko stala."<br />

Čivk tedna<br />

Čivk tedna<br />

Jakobinka @Jakobinka<br />

Otrok pravi, da demokracija že ne more biti<br />

dober sistem, če lahko dva butasta preglasujeta<br />

enega pametnega; in jaz ne vem, kako<br />

mu naj odgovorim. ?<br />

Tilen Majnardi @TilenMajnardi1<br />

Pomenljivi »frisi« navijačev na depolitizirani RTV<br />

ob izidih volitev v ZDA. <br />

Prof. dr. Ernest Petrič<br />

vinko vasle novinar @vinkovasle1<br />

Trumpova <strong>zmaga</strong> v ZDA je tudi velika <strong>zmaga</strong> za<br />

Slovenijo.<br />

Naša Urška Klakočar je namreč izjavila, da se izseli,<br />

če Trump <strong>zmaga</strong>.<br />

*bon voyage<br />

Ciril @CirilJenko<br />

Nisem prepričan, ali se bo podalpskim butalcem<br />

končno posvetilo, da so si izvolili vlado, ki bo nepovratno<br />

uničila slovensko gospodarstvo. Podjetja<br />

bežijo, nazaj jih ne bo. Štala po koncu Golobovega<br />

mandata bo tako velika, da res ne vem, kdo si bo upal<br />

prevzeti vajeti države.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

10<br />

ČIVKARIJA<br />

Matej Lahovnik @LahovnikMatej<br />

Povprečna bruto plača v SLO je s 33.000 € višja<br />

kot v Italiji, ampak delavcu pri nas v žepu ostane le<br />

17.500 €, v Italiji pa 24.000 €.<br />

Novica Mihajlović @NovicaMihajlo<br />

Radijski napovedovalci o Trumpovem rezultatu<br />

poročajo žalostno, kot bi poročali o železniški<br />

nesreči. Hej, ameriške volitve so in volivci imajo<br />

vedno prav. Tudi če se tebi zdi, da ravnajo narobe,<br />

imajo prav.<br />

Vane Gošnik @VaneGosnik<br />

To ni več hec. Ministrica za zdravje z nihanjem<br />

dobesedno ubija ljudi. Zdaj gre že za kazensko<br />

odgovornost. Ali pa umori morda niso več nekaj<br />

prepovedanega?<br />

Dejan Steinbuch @steinbuch<br />

Noro, da je bila celo ministrica. In da si po aferi z<br />

računalniki ter divjanju s policijskimi lučkami na<br />

avstrijski avtocesti sploh upa oglašati. Kakšna<br />

predrznost! Res bo treba ukrepati, da v prihodnje<br />

takšni ignoranti in arogantneži ne bodo več prilezli<br />

do ministrskih funkcij.<br />

Aleš Kralj @Ales_Kralj14<br />

Emilija Stojmenova Duh<br />

@StojmenovaDuh<br />

Martinovanje na OŠ!!!, kjer bo ‘mošt<br />

blagoslovil gospod župnik’ ?<br />

Družba, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje,<br />

imamo velik problem. Bo<br />

treba ukrepati.<br />

Marko @Marko63705437<br />

Na novo zaposlili kar 1360 ljudi. Noro.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

KARIKATURA AKTUALNO<br />

11<br />

ŠKATLA PRESENEČENJA<br />

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA<br />

Američani iz delavskega<br />

razreda si želijo<br />

predvsem zmanjšanje<br />

visoke rasti cen, varnost,<br />

stabilnost zaposlitev,<br />

možnost izobraževanja in<br />

dostop do zdravstva.<br />

Donald Trump je pometel s kandidatko<br />

demokratov Kamalo Harris. Vse kaže,<br />

da bodo republikanci obvladovali<br />

tudi kongres, torej bo lahko uveljavil<br />

zakonodajne spremembe.<br />

NENAD GLÜCKS<br />

PROFIMEDIA<br />

Trumpova <strong>zmaga</strong> na krilih<br />

DELAVSKEGA RAZREDA<br />

Tokratna <strong>zmaga</strong> republikanskega kandidata <strong>Donalda</strong> <strong>Trumpa</strong> na predsedniških volitvah<br />

v ZDA je bila prepričljivejša kot njegova prva leta 2016. Zdaj ni močno prevladal zgolj pri<br />

elektorskih glasovih, pač pa je skupno zbral dobre tri milijone volilnih glasov več<br />

kot demokratska protikandidatka Kamala Harris. Analitiki ocenjujejo, da so levičarske<br />

elite (v ZDA imenovane liberalne) pustile delavski razred na cedilu, zato se je ta še<br />

močneje obrnil k Trumpu.<br />

Zmagovalec predsedniških volitev seveda ni primer<br />

ameriških sanj, ko se posameznik iz revnejšega okolja<br />

s trdim delom in talentom prebije na vrh. Toda<br />

vseeno se zdi, da ima milijarder iz svojega prestižnega<br />

nebotičnika v New Yorku (Trump Tower) veliko boljši<br />

vpogled v življenje »povprečnih« Američanov, kot ga imajo<br />

elite, ki podpirajo demokratsko stranko.<br />

Ena od značilnosti Američanov, ki preseneti marsikaterega<br />

Evropejca ob obisku te države, je, da so veliki garači. Mnogi<br />

opravljajo tudi po dve ali tri službe naenkrat, da lahko preživijo<br />

sebe in družino, plačajo izobraževanje svojih otrok, (drago)<br />

zdravstveno zavarovanje, odplačujejo hipotekarni kredit<br />

ali pokrijejo najemnino. Takšni povprečni Američani živijo<br />

slabše kot pred štirimi leti, ko sta prišla na oblast odhajajoči<br />

predsednik Joe Biden in podpredsednica Kamala Harris, ki<br />

Trumpu v tekmi ni bila kos. »Delavskemu razredu« (seveda<br />

niso mišljeni zgolj delavci v tovarnah) je dovolj množičnega<br />

ilegalnega priseljevanja in s tem povezanega kriminala ter<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

TEMA TEDNA<br />

13<br />

posiljevanja s prebujensko ideologijo, ki<br />

se osredotoča na spolno identiteto, pravice<br />

skupnosti LGBT, feminizem …<br />

SREDINEC<br />

DEMOKRATSKIM ELITAM<br />

Američani iz delavskega razreda si želijo<br />

predvsem zmanjšanje visoke rasti<br />

cen, varnost, stabilnost zaposlitev,<br />

možnost izobraževanja in dostop do<br />

zdravstva. Kamala Harris ni bila uspešna<br />

s projektom demonizacije <strong>Trumpa</strong> kot fašista, ki je grožnja<br />

demokraciji, niti s strašenjem, da bo na nacionalni ravni<br />

omejil svobodno odločanje glede splava. Kljub nenehnemu<br />

siljenju teme splava v ospredje je za Harrisovo glasoval celo<br />

manjši delež žensk kot za Joeja Bidna leta 2020. Poleg tega so<br />

volivci latinskoameriškega rodu, ki predstavljajo velik delež<br />

volilnega telesa, večinoma konservativno usmerjeni in jih ne<br />

moreš pridobiti s temo splava.<br />

Mnogi so menili, da jih bo Trump odvrnil z ostro retoriko<br />

zoper ilegalno priseljevanje z juga (priseljujejo se ljudje iz<br />

držav Latinske Amerike), toda zgodilo se je obratno. Skoraj<br />

polovica volivcev latinskoameriškega porekla, ki se je udeležila<br />

volitev, je glasovala zanj. Na prejšnjih volitvah le tretjina.<br />

Trump je bistveno povečal tudi delež temnopoltih volivcev<br />

(predvsem moških), ki so ga<br />

podprli. Kamali Harris ni pomagala<br />

niti podpora skoraj<br />

vseh večinskih medijev, ki so<br />

navijali zanjo, niti podpora<br />

hollywoodskih zvezdnikov,<br />

glasbenikov, levičarskih intelektualcev.<br />

Levičarske premožne elite<br />

(skoncentrirane v državah<br />

na vzhodni in zahodni obali<br />

ZDA ter na severovzhodu) so<br />

enostavno izgubile stik z realnim<br />

življenjem, potrebami<br />

in težnjami običajnih ljudi.<br />

Za slednje prva stvar, ko se<br />

zjutraj zbudijo, ni ukvarjanje<br />

s tem, katerega spola so. Malo<br />

mar jim je za takšne neumnosti.<br />

Zelo pa jih zanima, koliko<br />

stane gorivo, kakšne so<br />

cene hrane, višina najemnin<br />

… Ko potem celo predsednik<br />

Joe Biden v želji, da pomaga<br />

Harrisovi, podpornike <strong>Trumpa</strong><br />

tik pred volitvami označi<br />

za smeti (?!), demokratom<br />

pač pokažejo sredinec.<br />

Kandidat republikancev<br />

je tako <strong>zmaga</strong>l v vseh sedmih<br />

nihajočih državah (kjer<br />

zmagujejo republikanci ali<br />

demokrati s tesno večino);<br />

skupaj je osvojil kar 312 elektorskih<br />

glasov, Harrisova le<br />

226. Elektorski glasovi so<br />

razdeljeni glede na število<br />

Kljub nenehnemu siljenju<br />

teme splava v ospredje je<br />

za Harrisovo glasoval celo<br />

manjši delež žensk kot za<br />

Joeja Bidna leta 2020.<br />

Nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer ne pričakuje, da bi se stvari<br />

v ZDA čez noč spremenile, bo pa seveda Trumpova administracija<br />

drugačna od Bidnove.<br />

prebivalcev v posamezni zvezni državi.<br />

Hkrati so republikanci osvojili večino v<br />

senatu, ki so jo do zdaj imeli demokrati;<br />

kot kaže, pa bodo ohranili tudi večino v<br />

predstavniškem domu kongresa. To pomeni,<br />

da bo lahko Trump spravil skozi<br />

kongres svoje zakonodajne predloge.<br />

V ameriški politiki se torej napoveduje<br />

korenit preobrat.<br />

VPRAŠANJE UKRAJINE<br />

Kot pravi nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA (2020–<br />

2022) Tone Kajzer, ga Trumpova <strong>zmaga</strong> ni presenetila. Svoje<br />

privržence je pozival k množični udeležbi na volitvah, da<br />

<strong>zmaga</strong> ob morebitnem tesnem izidu ne bi bila vprašljiva. V<br />

zvezi z morebitno uvedbo ameriških carin na uvoženo blago<br />

(Trump je to najavil kot zaščito za ameriško gospodarstvo)<br />

Kajzer upa, da se bo našla razumna rešitev med ZDA<br />

in Evropsko unijo. Ameriško in evropsko gospodarstvo sta<br />

namreč tako prepleteni, da bi uvajanje delnih ukrepov lahko<br />

sprožilo učinek domin.<br />

Sam ne pričakuje, da bi se stvari čez noč spremenile, bo pa<br />

seveda Trumpova administracija drugačna od Bidnove. Glede<br />

vprašanja ustavitve pomoči ZDA (v orožju in druge) Ukrajini<br />

zoper rusko agresijo opozarja, da je mednarodna skupnost po<br />

drugi svetovni vojni sprejela<br />

koncept ozemeljske celovitosti<br />

in suverenosti, ki ščiti<br />

pred samovoljo posameznih<br />

držav. Odtegnitev pomoči<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Ukrajini v boju za svobodo<br />

in ozemeljsko celovitost bi<br />

pripomogla k rušenju evropske<br />

varnostne arhitekture, ki<br />

je bila potrjena s Helsinško<br />

listino. Ne gre za »konflikt v<br />

Ukrajini«, pač pa za agresijo<br />

Rusije na suvereno državo,<br />

pravi nekdanji veleposlanik.<br />

Če bi Zahod okupacijo<br />

in pripojitev ozemlja sprejel<br />

kot dejstvo, bi to na globalni<br />

ravni pomenilo tudi povabilo<br />

drugim močnim državam, na<br />

primer Kitajski, da je mogoče<br />

s silo marsikaj doseči.<br />

Z EVROPO<br />

NA ISTI STRANI<br />

Glede odnosa <strong>Trumpa</strong> do<br />

osrednje vloge ZDA v zvezi<br />

Nato, ki daje glavna varnostna<br />

zagotovila evropskim<br />

državam, Kajzer opozarja,<br />

da bo tudi za novo Evropsko<br />

komisijo krepitev evropske<br />

varnosti eden od osrednjih<br />

ciljev. Gre za to, da se strukture<br />

ne podvajajo. EU in Nato<br />

sta na isti vrednotni strani.<br />

V Sloveniji se Nato večkrat<br />

prikazuje kot izraz ameri-<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

14 TEMA TEDNA<br />

škega imperializma, kar ne drži. Zavezništvo<br />

ščiti vrednote demokracije, ne<br />

pa imperialističnih, pri čemer varnost<br />

ni samoumevna. Z rusko agresijo se je<br />

proces povečevanja obrambnih vlaganj<br />

evropskih držav že v preteklih letih<br />

pospešil. V zvezi s tem se v Evropi pogosto<br />

uporablja argumentacija, češ da je<br />

povečevanje deleža BDP za obrambo v<br />

interesu ameriške orožarske industrije,<br />

od katere kupujemo orožje in opremo.<br />

Po mnenju Kajzerja bi lahko našli skupni<br />

imenovalec, da bi države EU orožje<br />

kupovale skupaj in tako znižale stroške.<br />

Lažje bi tudi razvile lastno proizvodnjo.<br />

Volivci so večji del ZDA obarvali rdeče (barva republikancev), demokrati so doživeli hud poraz.<br />

226<br />

Harris<br />

Volitve ZDA 2024<br />

270 za zmago<br />

312<br />

Trump<br />

71.263.728 glasov (48%) 74.850.568 votes (50.4%)<br />

Evropska unija bi se morala<br />

bolj kot s Trumpom<br />

ukvarjati s svojimi<br />

temeljnimi problemi.<br />

Predsednik Joe Biden je storil veliko napako,<br />

ko je v želji, da bi pomagal Kamali Harris,<br />

Trumpove podpornike razglasil za smeti.<br />

Vir: The Associated Press, 11.11.2024<br />

Levičarske premožne<br />

elite so enostavno izgubile<br />

stik z realnim življenjem,<br />

potrebami in težnjami<br />

običajnih ljudi.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

TEMA TEDNA<br />

15<br />

Jaka Krenker/DOMOVINA<br />

Po besedah dr. Igorja Kovača Trump ne bo<br />

dovolil, da imajo nekatere države vzpostavljene<br />

carine in druge trgovinske blokade<br />

za ameriške izdelke, medtem ko ZDA tega<br />

zanje nimajo.<br />

DR. IGOR KOVAČ: TRUMPOV<br />

PRISTOP JE TRANSAKCIJSKI<br />

Govorili smo z dr. Igorjem Kovačem, raziskovalcem<br />

na področju mednarodnih<br />

odnosov. Odličen poznavalec ameriške<br />

politike je med drugim vrsto let deloval<br />

v Centru za mirovne in varnostne študije<br />

na kalifornijski univerzi v San Diegu, še<br />

vedno pa predava v Centru za kibernetsko<br />

strategijo in politiko na Univerzi v<br />

Cincinnatiju. V času epidemije kovida,<br />

ko se je dr. Kovač vrnil v domovino, ga<br />

je tedanji predsednik vlade Janez Janša<br />

povabil v svoj kabinet kot svetovalca za<br />

zunanje zadeve.<br />

V kolikšni meri se bodo predvolilne<br />

napovedi <strong>Donalda</strong> <strong>Trumpa</strong><br />

o carinah na uvoženo blago<br />

(60-odstotne carine glede Kitajske<br />

in 10- do 20-odstotne glede<br />

drugih držav) uresničile? Je šlo<br />

bolj za nagovarjanje volilne baze<br />

pred volitvami in se napoved<br />

vsaj glede EU ne bo uresničila?<br />

Trumpov pristop je transakcijski, torej<br />

ne bo dovolil, da imajo nekatere<br />

države vzpostavljene carine in druge<br />

trgovinske blokade za ameriške<br />

izdelke, medtem ko ZDA tega zanje<br />

nimajo. Želel bo vzpostavil recipročnost,<br />

ki bo izhodišče za morebitna<br />

nadaljnja pogajanja.<br />

Če se uresničijo – kaj bi to pomenilo<br />

za odnose med ZDA in EU?<br />

ZDA so največji izvozni partner EU,<br />

ki ni produktivna in ne inovativna.<br />

Težava EU ni konkurenčnost, saj<br />

omenjene carine potem ne bi imele<br />

takšnih razsežnosti. Izračuni Nizozemske<br />

banke ABN Amro namreč<br />

kažejo, da bi desetodstotne splošne<br />

carine ZDA na blago EU pomenile<br />

upad izvoza EU v ZDA za tretjino. Kitajska<br />

in druge svetovne države so,<br />

milo rečeno, zadržane do evropskega<br />

blaga, zato ne gre računati, da bi ta<br />

upad lahko hitro kompenzirali. Poznate<br />

kakšno vodilno svetovno podjetje<br />

iz EU, ki je nastalo v zadnjih 10 ali<br />

20 letih? Morebitne ameriške carine<br />

bodo dodatno izpostavile ekonomske<br />

težave EU – nismo dovolj produktivni<br />

in nismo dovolj inovativni. Zato<br />

bi se morala EU bolj kot s Trumpom<br />

ukvarjati s svojimi temeljnimi problemi.<br />

Če resno mislimo z izjavami, da bi<br />

bili svetovni igralec, potem moramo<br />

najprej zmanjšati presežek na tekočem<br />

računu in nato s prerazporeditvijo<br />

porabe sredstev EU in nacionalnih<br />

proračunov spodbuditi gospodarsko<br />

rast ter dati prednost visokotehnološkim<br />

naložbam, povečati izdatke za<br />

obrambo in oblikovati skupni sistem<br />

obrambnih naročil EU, kreirati fleksibilnejše<br />

fiskalne in monetarne okvire,<br />

vzpostaviti unijo kapitalskih trgov ter<br />

zagotoviti celostno delovanje enotnega<br />

trga.<br />

Pričakujete uvedbo visokih carin<br />

za kitajsko blago? Kako bi se<br />

na to odzvala Kitajska?<br />

Kot rečeno, Trump bo vzpostavil recipročnost.<br />

Visoke carine na kitajske<br />

izdelke bodo prisilile Kitajsko, da bo<br />

primorana še bolj subvencionirati<br />

svoja podjetja, kar bo povzročilo dodatne<br />

težave v kitajski proračunski<br />

politiki. A teh ukrepov ne smemo<br />

gledati neodvisno od drugih – monetarnih<br />

in finančnih. Namreč, tuj<br />

kapital se umika iz Kitajske, domača<br />

potrošnja se ne dviguje, juan pada,<br />

prav tako njihovi borzni indeksi. Ob<br />

sila problematični demografski sliki,<br />

brezposelnosti mladih, nepremičninsko-gradbeniškem<br />

balonu imajo ZDA<br />

na voljo veliko več ekonomskih vzvodov<br />

kakor Kitajska. Slednja bi lahko<br />

odnose zaostrila z blokado izvoza<br />

redkih kovin.<br />

Bi tovrstni ukrepi <strong>Trumpa</strong>, če<br />

do njih pride, okrepili ameriško<br />

gospodarstvo ter prinesli nova,<br />

predvsem industrijska<br />

delovna mesta?<br />

Deloma je to prvi Trumpovi administraciji<br />

uspelo. A po pandemiji je stanje<br />

v svetu drugačno. Globalni Zahod<br />

ne želi biti več odvisen od Kitajske.<br />

Narava globalizacije se je spremenila.<br />

Varnost je postala integrirani element<br />

ekonomskih razmišljanj. Torej<br />

je mednarodno okolje bolj dovzetno<br />

za tovrstne politike. A po drugi strani<br />

bo to lahko pokopalo mednarodni<br />

sistem, kot ga poznamo.<br />

Glede na napovedi <strong>Trumpa</strong> o hitrem<br />

končanju vojne v Ukrajini,<br />

pri čemer nihče ne pričakuje,<br />

da bo Putina prepričal, naj se<br />

umakne z ozemlja, ki ga je celo<br />

proti mednarodnemu pravu kar<br />

priključil Rusiji, se mnogi bojijo,<br />

da bodo ZDA pomoč Ukrajini<br />

ustavile. Se bo po vašem to res<br />

zgodilo in kakšne bi bile posledice<br />

za Ukrajino ter za varnostno<br />

situacijo v Evropi?<br />

Trump in predsednik Ukrajine Volodimir<br />

Zelenski sta se srečala in govorila<br />

že večkrat pred volitvami v ZDA.<br />

Po volitvah pa smo lahko videli tudi<br />

takojšnjo izjavo Putina in Zelenskega,<br />

da oba pričakujeta in bosta z zanimanjem<br />

prebrala Trumpov predlog.<br />

Predvidevam, da bo Trump izkoristil<br />

svoj korekten odnos s Putinom in signaliziral,<br />

da bo predlagal zgolj in<br />

samo en mirovni sporazum. Če ga Rusija<br />

ne bo sprejela, bodo potem ZDA<br />

podprle Ukrajino z vsem, kar imajo.<br />

To bo torej za Rusijo palica, korenček<br />

pa verjetno ozemlje – koliko in kaj,<br />

pa lahko samo ugibam. Na ukrajinski<br />

strani pa bo korenček verjetno vezan<br />

na vstop države v NATO in EU, palica<br />

pa pogojevanje podpore pri tem. A vse<br />

to so zgolj moje špekulacije.<br />

EU je vsaj do zdaj zagovarjala<br />

stališče, da je treba Ukrajini<br />

tudi vojaško pomagati vse do<br />

osvoboditve okupiranih ozemelj<br />

s strani Rusije.<br />

Ne vem, ali je to sploh stališče EU<br />

in njenih držav članic. Spomnite se<br />

pobude Francije, da naj se Ukrajina<br />

odpove okupiranemu ozemlju zavoljo<br />

miru. Ali pa dejanja Nemčije, ki je<br />

prepovedala angleškim letalom, ki so<br />

prinašala vojaško pomoč Ukrajini, da<br />

letijo čez njen zračni prostor. <br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

16 INTERVJU<br />

Delavskemu razredu je<br />

glavna stvar ekonomija,<br />

kjer je Trump obljubil<br />

zlato dobo za Ameriko.<br />

Prof. dr. Bogomil Ferfila je bil ustanovitelj<br />

in vodja magistrskega študija Ameriške,<br />

nemške in svetovne študije na Fakulteti za<br />

družbene vede in je redni profesor Univerze<br />

v Ljubljani. Zdaj deluje na fakultetah Nove<br />

univerze v Kranju in Ljubljani ter na Fakulteti<br />

za uporabne družbene študije v Novi Gorici.<br />

Poučuje in raziskuje na področju primerjalnih<br />

in regionalnih politik v sodobnem svetu,<br />

politik ZDA in Kitajske ter politik muslimanskih<br />

držav.<br />

Njegov dodiplomski in podiplomski študij je<br />

potekal na področju ekonomije, sociologije<br />

in politologije na različnih univerzah. V Sloveniji<br />

je dr. Ferfila objavil več kot 40 knjig,<br />

kar nekaj v angleškem jeziku. Številne so<br />

izšle v tujini. Knjige iz njegove zbirke Svet na<br />

dlani so sinteza interdisciplinarnih analiz<br />

posameznih držav, potovalnih izkušenj pisca<br />

in izjemno obsežnega podpornega fotografskega<br />

gradiva.<br />

V številnih domačih in tujih revijah, zlasti<br />

kanadskih, poljskih, ameriških, srbskih<br />

in francoskih, je objavil nekaj sto člankov<br />

in krajših del. Udeležil se je konferenc in<br />

seminarjev v Izraelu, ZDA, na Japonskem, v<br />

Avstriji, Braziliji in Kanadi ter kot gostujoči<br />

profesor predaval na številnih univerzah po<br />

svetu, največ v ZDA.<br />

DR. BOGOMIL FERFILA, POLITOLOG IN EKONOMIST<br />

»Američani so zavrnili<br />

ČRNO-BELO SLIKO«<br />

Dr. Bogomil Ferfila ob prepričljivi zmagi republikanca <strong>Donalda</strong> <strong>Trumpa</strong> na ameriških predsedniških volitvah<br />

pojasnjuje, da je ob nenehni negativni medijski propagandi, atentatih in sodnih procesih pri Američanih<br />

prišlo do nasprotnega učinka. Ob več političnih spodrsljajih premierja Roberta Goloba v odnosu<br />

do <strong>Trumpa</strong> ocenjuje, da v času te vlade in s to diplomacijo ne bo otoplitve odnosov med Slovenijo<br />

in ZDA. Večjo možnost za izbruh sovražnosti vidi med ZDA in Kitajsko glede Tajvana kot pa za<br />

morebitno agresijo Rusije proti kateri od evropskih članic zveze Nato.<br />

NENAD GLÜCKS<br />

TOMO STRLE/CITRUS<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

INTERVJU<br />

17<br />

Pred nedavnimi ameriškimi predsedniškimi<br />

volitvami, na katerih<br />

je prepričljivo <strong>zmaga</strong>l republikanec<br />

Donald Trump, nekdanji predsednik<br />

(2017–2021), je bila večina<br />

ameriških medijev jasno na strani<br />

njegove demokratske protikandidatke,<br />

trenutne podpredsednice<br />

ZDA Kamale Harris. Mar izid priča,<br />

da so večinski mediji izgubili<br />

odločujočo vlogo pri odločitvah<br />

volivcev in so jih v veliki meri<br />

nadomestila družbena omrežja?<br />

Donald Trump je v primerjavi s prejšnjo<br />

predsedniško volilno kampanjo, s katero<br />

je novembra leta 2020 volitve izgubil,<br />

tokrat spremenil dve stvari. Izrazito<br />

je uporabljal podkaste (spletni<br />

avdio- in videoposnetki), s katerimi je<br />

pridobil veliko volivcev. Poleg tega je<br />

svoje privržence spodbujal k predčasnemu<br />

glasovanju po pošti. Leta 2020 so<br />

bili republikanski volivci nagovarjani,<br />

naj tega ne počnejo. Tako je zdaj precej<br />

večji delež glasov prejel na ta način. Zoper<br />

njega sicer niso delali zgolj večinski<br />

ameriški mediji, pač pa se je vključilo<br />

tudi pravosodje z montiranim sodnim<br />

procesom v New Yorku.<br />

Zgodila sta se še dva atentata na<br />

<strong>Trumpa</strong>. Ameriške oblasti se glede tega<br />

obnašajo, kot da je šlo za poskus atentata<br />

na nekega predstavnika krajevne<br />

skupnosti, ne pa za poskus umora<br />

predsedniškega kandidata, ki je že bil<br />

predsednik ZDA. Najprej ga niso ustrezno<br />

zaščitili, kasneje pa se o tem skoraj<br />

ni razpravljalo. Kongres je glede prvega<br />

atentata po dolgem času izdal poročilo,<br />

v katerem so ugotovili predvsem to, da<br />

je šlo pri varovanju vse narobe. Dve minuti,<br />

preden je na predvolilnem shodu<br />

julija v Pensilvaniji prišel na govorniški<br />

oder, je lokalna policija že videla strelca<br />

na bližnji strehi in se mu približevala.<br />

Agent tajne službe je imel dve minuti<br />

časa za ukrepanje. Pričakovali bi vsaj to,<br />

da ustavijo Trumpov prihod na govorniški<br />

oder. Toda uradna verzija je bila,<br />

češ da komunikacijska zveza ni delovala<br />

in njegovih varnostnikov niso mogli<br />

opozoriti. V dveh minutah <strong>Trumpa</strong> oziroma<br />

varnostnikov ni nihče opozoril in<br />

je bil nato ustreljen! Kdo verjame, da so<br />

za to krive tehnične težave? Ne gre le za<br />

to, da je načeta verodostojnost ameriških<br />

medijev, pač pa tudi verodostojnost<br />

ameriške tajne službe in FBI (Zveznega<br />

preiskovalnega urada). Glede drugega<br />

neuspelega atentata, ki se je zgodil septembra<br />

na igrišču za golf na Floridi, nedaleč<br />

od njegove rezidence Mar-a-Lago,<br />

sploh še ni nobenega poročila.<br />

V zvezi z mediji: 85 odstotkov medijskega<br />

pokritja glede <strong>Trumpa</strong> je bilo<br />

negativnega, pri Kamali Harris je bilo<br />

obratno. Kljub temu vidimo, da to ni delovalo.<br />

Šlo je za nevaren precedens, ko<br />

je bilo okrnjeno zaupanje ljudi v medije,<br />

v pravosodje in celo v eno od ključnih<br />

varnostnih služb.<br />

Glede montiranega sodnega<br />

procesa imate v mislih njegovo<br />

obsodbo za ponarejanje poslovne<br />

dokumentacije za prikritje plačila<br />

pornoigralki Stormy Daniels za<br />

spolni odnos v letu 2006?<br />

Ta zadeva naj bi mu najbolj škodila, saj<br />

se predstavlja kot družinski človek. Šlo<br />

je plačilo tej pornoigralki za molk. V čem<br />

je bila popolna šlamastika pri sodnem<br />

procesu? Najprej: pretekel je rok za kazenski<br />

pregon, pa ga je tožilstvo vseeno<br />

sprožilo. Izmislili so si, da v času epidemije<br />

kovida zastaralni rok ni tekel. Drugič:<br />

zadevo so dali v roke izkazanemu<br />

levičarskemu prodemokratskemu sodniku.<br />

In še: izplačila za molk so v ZDA<br />

povsem legalna. Šlo je torej za Trumpovo<br />

ravnanje v zakonitih okvirih, ki<br />

ga je ameriško pravosodje opredelilo<br />

kot kaznivo. Proces je bil montiran. Če<br />

strnem – ob nenehni negativni medijski<br />

propagandi, atentatih in sodnih procesih<br />

se je zgodil nasprotni učinek. Del<br />

še neopredeljenih ljudi se ni opredelil<br />

zoper njega, pač pa zanj. Američani so<br />

zavrnili črno-belo sliko, ki jim je bila<br />

servirana, in so glasovali drugače.<br />

Priča smo dvema obrazoma<br />

Amerike. Za polovico Trumpovih<br />

volivcev je najpomembnejša tema<br />

stanje gospodarstva, pri volivcih<br />

Harrisove pa le za desetino. Zanje<br />

je bilo precej pomembnejše stanje<br />

demokracije in vprašanje omejevanja<br />

možnosti splava. Kako trdna<br />

je še ameriška družba ob tako<br />

izrazitih razlikah?<br />

Volivci Harrisove (med belci, op. a.) so<br />

mnogo bogatejši, bolje izobraženi in<br />

njim ekonomija niti ni tako bistvena.<br />

Med volivci <strong>Trumpa</strong> pa prevladuje klasični<br />

delavski razred. Nekje sem prebral<br />

definicijo, da gre za moške, ki se stuširajo,<br />

preden odidejo na delo in ko se vrnejo<br />

z dela. Velja omeniti, da je bilo prvo<br />

obdobje vladavine aktualnega predsednika<br />

Joeja Bidna zaznamovano z epidemijo<br />

kovida. Gospodarske razmere<br />

so se poslabšale. Trump je tudi to izkoristil.<br />

Povprečna ameriška družina ima<br />

leta 2024 manj realnega dohodka kot<br />

na koncu leta 2020, ko je Trump končal<br />

predsedovanje. V času svojega predsedovanja,<br />

ko so bile relativno ugodne<br />

gospodarske razmere, je zviševal plače<br />

za višjo stopnjo, kot je znašala inflacija.<br />

Pri tem so se nadpovprečno zvišale plače<br />

nižjih slojev. Delavskemu razredu je<br />

glavna stvar ekonomija, kjer je Trump<br />

obljubil zlato dobo za Ameriko.<br />

Pričakujete v okviru te zlate dobe<br />

trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko?<br />

Trump je napovedal visoke<br />

carine za blago iz Kitajske.<br />

Do tega že prihaja. ZDA so uvedle stoodstotne<br />

carine na električne avtomobile<br />

iz Kitajske. Trump bo glede carin<br />

gotovo še odločnejši, kot bi bila Kamala<br />

Harris. Govori se, da naj bi bile vse druge<br />

carine vsaj 30-odstotne. Tudi EU je<br />

sprejela 30-odstotno carino na kitajske<br />

avtomobile. Slovenski minister za gospodarstvo<br />

Matjaž Han je takoj letel na<br />

Kitajsko, da bi dobil kakšen posel, saj je<br />

Slovenija glasovala proti tem carinam.<br />

Seveda bi bilo pametneje, da bi šel v<br />

ZDA in tam morda izposloval kakšno<br />

ameriško investicijo.<br />

Premier Robert Golob je imel ob<br />

obisku odhajajočega ameriškega<br />

predsednika Joeja Bidna nekaj dni<br />

pred predsedniškimi volitvami<br />

možnost tudi za srečanje s Trumpom.<br />

A do tega ni prišlo, ker bi moralo<br />

biti srečanje v New Yorku, kar<br />

se menda slovenski delegaciji, ki je<br />

bila v Washingtonu, po urniku ni<br />

izšlo. Kako to komentirate?<br />

To vse pove o tem, kako se sedanja vlada<br />

in diplomacija obnašata do <strong>Trumpa</strong><br />

in njegove slovenske soproge Melanie.<br />

V času te vlade in s to diplomacijo otoplitve<br />

odnosov z ZDA ne bo. Predsednik<br />

vlade Golob je tik pred volitvami v ZDA<br />

javno izrazil podporo Harrisovi. To je<br />

še ena popolna diplomatska neumnost,<br />

ki kaže na premierjevo nesposobnost.<br />

Večkrat sem bil na slovenskem veleposlaništvu<br />

v Washingtonu, kjer velik del<br />

diplomatov meni, da je osnovna funkcija<br />

te ambasade urejanje svetovnih zadev.<br />

To je smešno. Podobno je tudi z našimi<br />

predstavniki v Bruslju. Nekoč sem<br />

govoril s svojo nekdanjo študentko, ki je<br />

bila evropska poslanka. Dejala mi je, da<br />

je prva med Slovenci, ki je članica odbora<br />

za proračun v Evropskem parlamen-<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

18 INTERVJU<br />

tu. Odvrnil sem ji, kako je to mogoče, saj<br />

gre vendar za ključno stvar. Strinjala se<br />

je, tam se deli denar. Vprašal sem jo, zakaj<br />

si drugi poslanci ne prizadevajo priti<br />

v ta odbor. Pojasnila je: če imaš v svojem<br />

poslanskem »portfelju« npr. Kazahstan<br />

ali Kitajsko, kot poslanec vsak mesec<br />

letiš tja. Dobiš še dnevnice. V proračunskem<br />

odboru pa ves dan sediš v parlamentu<br />

v Bruslju.<br />

Zakaj je dosegla Harrisova, kljub<br />

trditvam, da bo Trump na nacionalni<br />

ravni omejil možnost splava,<br />

nižjo volilno podporo med ženskami<br />

kot Biden pred štirimi leti<br />

(znižala se je s 57 na 54 odstotkov)?<br />

In to kot ženska.<br />

Da bi Trump omejil splav, je izmišljotina.<br />

Že na začetku kampanje je, kar je<br />

bilo kasneje tudi potrjeno na konvenciji<br />

republikanske stranke, glede dveh občutljivih<br />

področij naredil pomembne<br />

spremembe v primerjavi s preteklim<br />

ravnanjem. Uzakonitev istospolnih porok<br />

je podprl, medtem ko je v prejšnji<br />

kampanji nastopil proti. Glede vprašanja<br />

splava pa je zagovarjal stališče, da to<br />

ni stvar, ki se rešuje na nacionalni ravni,<br />

pač pa gre za odločitev na ravni posamezne<br />

zvezne države. Tukaj se mu torej<br />

ne da nič očitati in ženske so to vedele.<br />

Je kandidatki demokratov škodilo,<br />

da je predsednik Joe Biden kljub<br />

zmanjšanim miselnim sposobnostim<br />

dolgo vztrajal pri svoji kandidaturi?<br />

V tekmo je vstopila pozno.<br />

Treba je vedeti, zakaj je Biden sploh<br />

tako dolgo vztrajal. Predvsem zaradi<br />

korupcijskih afer svojega sina Hunterja<br />

Bidna. Slednji je bil npr. v upravnem<br />

odboru ukrajinske energetske družbe<br />

Burisma, pri čemer naj bi bil vpleten v<br />

korupcijsko shemo, težko na milijone<br />

dolarjev. Njegov kolega iz te družbe je že<br />

v zaporu. Najbrž je imel Joe Biden v mislih<br />

tudi, da bo na položaju predsednika<br />

lažje zaščitil sina. Ko je končno odstopil<br />

od kandidature, je imelo v javnosti kar<br />

nekaj demokratskih senatorjev veliko<br />

večjo podporo kot Harrisova. Res je, da<br />

Upajmo, da ne bo šel v<br />

preveliko zaščito ameriškega<br />

gospodarstva z uvedbo carin,<br />

kar je sicer obljubljal.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

je lahko samo ona pobrala okoli 90 milijonov<br />

dolarjev, kolikor jih je do tedaj<br />

za volilno kampanjo zbral Biden. To je<br />

bilo sicer malo. Nato je po začetku kandidature<br />

v zelo kratkem času zbrala 500<br />

milijonov dolarjev. Ključni moment je<br />

bil, ko so glavni donatorji demokratske<br />

stranke videli, da gredo z Bidnom v katastrofo.<br />

Ko je nastopila Harrisova, so<br />

odprli denarne tokove. Toda pokopalo<br />

jo je dejstvo, da sodi na zelo levi del demokratske<br />

stranke. Ni pa imela povezav<br />

z delavci. Še vedno je med temi volivci<br />

bolj priljubljen sedanji predsednik Biden.<br />

Z imenovanjem guvernerja Minnesote<br />

Tima Walza za podpredsedniškega<br />

kandidata je storila napako. Videti je<br />

čisto prijeten možakar, toda on je celo<br />

še bolj levi od nje. Namesto da bi izbrala<br />

nekoga, ki bi ji pomagal pobirati glasove<br />

na sredini, je storila obratno. Ena od velikih<br />

pogruntavščin tega Walza je, da je<br />

v vseh moških straniščih dal namestiti<br />

ženske tampone. Poleg tega npr. spletna<br />

stran Harrisove v prvem obdobju njene<br />

kandidature sploh ni vsebovala politik,<br />

za katere naj bi si prizadevala. Bila<br />

je šibka na vseh področjih, posebej pri<br />

ekonomiji. Startala je z demonizacijo<br />

<strong>Trumpa</strong>, češ da je fašist, diktator in da<br />

bo ukinil demokracijo. Ljudje so imeli<br />

tega »nabijanja« dovolj.<br />

Mnogi na demokratski strani<br />

vidijo <strong>Trumpa</strong> kot grožnjo demokraciji.<br />

Zdaj bo imel na svoji strani<br />

tudi senat, ki so ga republikanci<br />

iztrgali iz rok demokratov, kot<br />

kaže, pa bodo ohranili večino v<br />

predstavniškem domu kongresa.<br />

Novi predsednik bo imel pri odločitvah<br />

prosto pot. Bodo skušnjave<br />

stopiti izven okvirov predsedniških<br />

pristojnosti velike?<br />

Imel bo ugodno zakonodajno okolje.<br />

Tudi med guvernerji zveznih držav<br />

je republikancev več kot demokratov.<br />

Vseeno pa so razlike v senatu in predstavniškem<br />

domu majhne. Velikih<br />

sprememb, ki zahtevajo kvalificirano<br />

nadpolovično večino, ne bo mogel spraviti<br />

skozi senat. Imel bo odprta vrata za<br />

sprejemanje zakonodaje bolj po meri<br />

republikanske stranke. Upajmo, da ne<br />

bo šel v preveliko zaščito ameriškega<br />

gospodarstva z uvedbo carin, kar je sicer<br />

obljubljal. Velikih pretresov znotraj<br />

ZDA ni pričakovati, njihov sistem ni od<br />

včeraj, še vedno gre za sistem ravnovesij.<br />

Tudi v njegovem prejšnjem predsedovanju<br />

se ni zgodilo nič hudega z ameriško<br />

demokracijo, razen da so levičarji<br />

razbijali po mestih.<br />

A po izgubljenih volitvah je<br />

hujskal množico svojih privržencev<br />

zoper priznanje izida. Ti so<br />

nato vdrli v stavbo kongresa (Kapitol)<br />

v Washingtonu, pri čemer so<br />

bile tudi žrtve.<br />

On zanika, da bi jih hujskal k takemu<br />

dejanju. Zadeva še vedno ni docela razčiščena.<br />

Tokrat ni pričakovati kakšnih<br />

izgredov z nasprotne strani, Kamala<br />

Harris je kmalu po izidih priznala poraz.<br />

V ZDA je v navadi, da so volilne kampanje<br />

zelo burne, po volitvah pa se zadeve<br />

umirijo in ljudje spet stopijo skupaj.<br />

ZDA bo še naprej ščitila<br />

Evropo, ne more si<br />

privoščiti razhoda,<br />

saj sta tudi najbolj<br />

povezani del Zahoda.

INTERVJU<br />

19<br />

V Evropi mnoge gospodarstvenike<br />

skrbi, da bi Trump z uvajanjem<br />

carin na blago iz evropskih držav<br />

škodil njihovemu gospodarstvu.<br />

Je torej njegova <strong>zmaga</strong> z gospodarskega<br />

vidika za EU in v tem<br />

okviru tudi za Slovenijo slaba<br />

novica? Ali je šlo bolj za predvolilno<br />

retoriko za ameriške volivce in<br />

vsega ne bo udejanjil?<br />

Veliko je govoril o zaščiti delovnih mest<br />

v ZDA in carine so najbolj lahkoten mehanizem,<br />

s katerim lahko omejiš uvoz<br />

tujega blaga. Tako z zmanjšanjem konkurence<br />

ščitiš lastno gospodarstvo. Kot<br />

sem že omenil, so tipični primer carine<br />

na kitajske električne avtomobile. Tudi<br />

Čeprav je to težko požreti,<br />

je treba sprejeti dejstvo, da<br />

Rusije ob njeni meji ni mogoče<br />

vojaško premagati.<br />

EU je nedavno uvedla takšno 30-odstotno<br />

carino. Vsekakor ne trgovinska<br />

vojna ZDA s Kitajsko ne zaostrovanje z<br />

Rusijo nista v redu.<br />

Toda Ukrajina, ki ji po vojaški<br />

invaziji Rusije pomagata ZDA in<br />

EU, je že tretje leto v pravi vojni.<br />

Bo Trump res odtegnil vojaško<br />

pomoč Ukrajini? S tem bi ji odvzel<br />

možnost za osvoboditev okupiranega<br />

ozemlja.<br />

Čeprav je to težko požreti, je treba sprejeti<br />

dejstvo, da Rusije ob njeni meji ni<br />

mogoče vojaško premagati. Številčno<br />

je ruska vojska nekajkrat močnejša od<br />

ukrajinske. Predsednik Rusije Putin tu<br />

igra preračunljivo in večjega nezadovoljstva<br />

v tej državi zaradi vojne ni. Le<br />

manjši delež njihovih vojakov na fronti<br />

je namreč mobilizirancev, večinoma gre<br />

za profesionalne vojake oziroma pogodbenike.<br />

Tako pri večjem delu prebivalstva<br />

ni odpora do vojne, saj ga neposredno<br />

ne prizadene. Rusija ima premoč<br />

ne le v vojaštvu, pač pa tudi v orožju. Več<br />

kot 750.000 ukrajinskih moških, ki bi<br />

lahko bili mobilizirani, je zapustilo državo,<br />

saj se ne želijo bojevati.<br />

Vidite v primeru, da bo Ukrajina<br />

prisiljena skleniti mir z Rusijo<br />

in se odreči okoli petini ozemlja,<br />

nevarnost ruske grožnje tudi za<br />

države EU?<br />

Ne. Vidimo, da je Rusiji v skoraj treh letih<br />

uspelo zavzeti zgolj manjši del Ukrajine.<br />

Njena ekonomska moč je v zatonu,<br />

kar se še pospešuje zaradi velikih vojaških<br />

izdatkov. Izgubila je donosne energetske<br />

posle z Evropo. Kitajski je prisiljena<br />

prodajati plin po znižani ceni, saj<br />

nima več evropskega trga. Poleg tega v<br />

nobenih ruskih strateških dokumentih<br />

ni omenjena možnost napada na katero<br />

od članic Nata. Putin zelo pazi, do kod<br />

gre. V Ukrajino vozijo na dnevni ravni<br />

dolgi konvoji vojaške pomoči iz Romunije<br />

in Bolgarije, a jih ruska vojska ne<br />

napade. Poleg tega ameriški sateliti dajejo<br />

Ukrajini obveščevalne podatke. Rusija<br />

bi satelite lahko uničila, vendar tega<br />

ne stori. Ne gre čez rdečo črto. Tudi če<br />

bi Putina zamenjal nekdo drug: v Rusiji<br />

je mnogo jastrebov, ki se zavzemajo še<br />

za bolj radikalno rešitev – zavzetje celotne<br />

Ukrajine.<br />

Trump bi moral predvsem vzpostaviti<br />

dialog s Kitajsko glede Tajvana.<br />

Za Kitajsko je Tajvan nesporno njeno<br />

ozemlje, pri čemer ni neposredne<br />

komunikacije med ZDA in Kitajsko,<br />

kaj storiti v primerih, ko pride do kakšnega<br />

incidenta. Večjo možnost za<br />

izbruh sovražnosti vidim med ZDA in<br />

Kitajsko kot pa s strani Rusije zoper<br />

evropske članice Nata. ZDA bo še naprej<br />

ščitila Evropo, ne more si privoščiti<br />

razhoda, saj sta tudi najbolj povezani<br />

del Zahoda.<br />

<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

20 TEMA PREHITEVAM TEDNA PO LEVI<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

Kako živeti z<br />

DONALDOM TRUMPOM?<br />

Kolumna<br />

Amerika, svet in Slovenija so v procesu privajanja na življenje z Donaldom Trumpom,<br />

novim starim predsednikom ZDA. Glede na to, da eno tovrstno izkušnjo že imamo,<br />

prilagajanje ne bi smelo biti prenaporno oziroma trajati predolgo. Pa vendar se zdi, da<br />

je svet še zmeraj v stanju nekakšnega kolektivnega šoka. Kot da ne bi verjeli, da lahko<br />

Trump <strong>zmaga</strong>, oziroma kot da ne bi razumeli, da je Trump v Beli hiši pač nova realnost,<br />

s katero bo treba živeti.<br />

Občutek, da nekateri vodilni politiki svet<br />

raje vidijo takšen, kot bi si ga oni želeli<br />

oziroma njim paše, ne pa takega, kot je<br />

v resnici, se je z vrhov slovenske politike<br />

sedaj očitno razširil še po evropskih prestolnicah<br />

in drugod po svetu. Ta hip nič ne pomaga prepričevanje<br />

in tarnanje, da je Trump nebodigatreba,<br />

ki nima možnosti proti »odlični« kandidatki Harrisovi,<br />

da je v številnih kazenskih postopkih, da je<br />

domnevno zlorabil oblast, ko je še bil na položaju,<br />

da so ga tja že prvič pripeljali Rusi, da je že večkrat<br />

bankrotiral in bo spet ter tako naprej. Vse to morda<br />

drži, vendar ne spremeni dejstva, da bo Trump<br />

postal 47. predsednik ZDA. Kako torej naprej?<br />

PRENOS OBLASTI<br />

Kot že rečeno, <strong>Trumpa</strong> poznamo, kar bi morala<br />

biti prednost. Natančno vemo, kakšen je. Trump<br />

po drugi strani ve, kako je biti ameriški predsednik.<br />

In verjetno še bolj pomembno, Trump presneto<br />

dobro ve, kako je, ko to funkcijo izgubiš.<br />

Naše največje upanje je torej, da se je Trump iz<br />

prvega mandata in kasnejšega volilnega poraza<br />

česa naučil. Prvi znaki kažejo, da se je. K temu<br />

občutku dodatno pripomore dejstvo, da se tudi<br />

odhajajoči predsednik Biden, do katerega smo bili<br />

v preteklosti upravičeno pogosto precej kritični,<br />

obnaša državniško in glede na zanj precej zapleten<br />

položaj (iz volilne tekme se je moral tik pred<br />

zdajci umakniti) tudi zelo dostojno. Prenos oblasti<br />

bo torej v ZDA očitno miren in v okviru demokratičnih<br />

standardov, kar je izjemno pomembno.<br />

Demonizacija <strong>Trumpa</strong> s strani dominantnih<br />

množičnih medijev in mnenjskih voditeljev čez<br />

lužo ter zapleti ob prejšnjih predsedniških<br />

volitvah nam namreč<br />

kažejo tudi, kako krhka je lahko<br />

demokracija celo tam, kjer se je<br />

med prvimi rodila.<br />

Za <strong>Trumpa</strong> je jasno, da sebe<br />

dojema kot predsednika Američanov<br />

in ZDA. Najprej Amerika,<br />

potem pa vse ostalo. Pa vendar se<br />

zdi, da dejstvo, da Amerika brez<br />

tega »ostalega« ne more preživeti,<br />

razume bolj, kot je to mogoče<br />

razumel v preteklosti. Kljub temu, da napoveduje<br />

majhno ali veliko revolucijo na številnih področjih,<br />

zaenkrat nič ne kaže, da bo to počel na silo ali<br />

z ljudmi, ki ne razumejo kompleksnosti položaja.<br />

Najbolj pa veseli, da je očitno doumel, da mora na<br />

ključne položaje znotraj svoje novopečene predsedniške<br />

administracije nastaviti ljudi, ki se na te<br />

reči spoznajo in ki jih hkrati ne bo strah povedati<br />

mu resnice v obraz, ne pa kimavcev in ritoliznikov.<br />

Držimo pesti, da tako tudi ostane.<br />

Če koga v resnici skrbi<br />

porast domnevnega<br />

desnega ekstremizma,<br />

potem naj se raje<br />

vpraša, kako in zakaj je<br />

do tega prišlo.<br />

(NE)IZVAŽANJE DEMOKRACIJE<br />

Svetu s Trumpom vseeno ne bo lahko, ker bo<br />

zagotovo brezobzirno zmeraj in povsod branil<br />

interese ZDA. Tako pač Trump razume politiko,<br />

enako kot posel. Po drugi strani Trump za razliko<br />

od demokratskih predsednikov ne izvaža<br />

ameriške demokracije z orožjem in ne prepričuje<br />

drugih pomembnih držav z oboroženo silo. Z<br />

njegovo izvolitvijo je naš planet gotovo korak ali<br />

dva bolj stran od morebitne tretje svetovne vojne.<br />

Za Evropo je po drugi strani Trumpova izvolitev<br />

priložnost, da ponovno premisli svojo vlogo v<br />

novi svetovni ureditvi in da preneha s politiko šibitve<br />

ter vloge nekakšnega podizvajalca v globalnem<br />

ekonomsko-političnem spopadu med ZDA na<br />

eni ter Kitajsko in Rusijo na drugi strani. S slepim<br />

sledenjem politikam tako imenovanega zelenega<br />

prehoda in prostovoljnim drvenjem v energetsko<br />

krizo z zavračanjem dostopa do najbližjih in najcenejših<br />

virov energije se Evropi prav gotovo ne<br />

piše nič dobrega. In če koga v resnici skrbi porast<br />

domnevnega desnega ekstremizma, potem naj se<br />

raje vpraša, kako in zakaj je do tega prišlo.<br />

Kaj pa Slovenija? Za nas je<br />

drugi Trumpov mandat izjemna<br />

priložnost, da popravimo<br />

napako iz prvega, ko so se odnosi<br />

z ZDA kvečjemu poslabšali.<br />

Prva dama, prvi tast in<br />

najmlajši sin <strong>Donalda</strong> <strong>Trumpa</strong><br />

govorijo slovensko. To je<br />

gotovo praktično neponovljiv<br />

zgodovinski trenutek, ki ga je<br />

treba dobro izkoristiti. Držimo<br />

pesti, da bo temu res tako.

AKTUALNO<br />

Opozorili na<br />

DVOLIČNOST Dušana Kebra<br />

»Dovolj je sprenevedanja in obtoževanja s strani prof. dr. Dušana Kebra in njegovih očitkov nekdanjim<br />

kolegom o zaslužkarstvu, 'dvoživkah' in popoldanskem delu,« so anonimni zdravniki iz UKC Ljubljana<br />

zapisali v pismu in opozorili, da je tudi Dušan Keber počel prav to, proti čemur danes pridiga.<br />

21<br />

KATJA BENČINA<br />

IGOR KUPLJENIK/BOBO<br />

Številni zdravniki so napovedali<br />

izstop iz javnega zdravstva, če<br />

bo predlagana novela zakona o<br />

zdravstveni dejavnosti sprejeta<br />

v obstoječi obliki in jim bo preprečevala<br />

delo v zasebnem sektorju.<br />

Eden največjih zagovornikov močne<br />

delitve javnega in zasebnega sektorja,<br />

Dušan Keber, za katerega pravijo, da je<br />

podaljšana roka premierja Roberta Goloba,<br />

dvomi, da bodo zdravniki množično<br />

odhiteli v zasebni sektor. V svojem<br />

komentarju v časopisu Dnevnik je<br />

zdravnike znova označil za pohlepne.<br />

»Majhna kupna moč večine Slovencev<br />

ne more nasititi finančnih pričakovanj<br />

napovedanih 800 novih zasebnikov.<br />

Kaj pa odhod v tujino? Tam zdravnika<br />

čakajo večji pritiski na storilnost, status<br />

tujca, socialna izolacija, težka pridobitev<br />

ugleda in spoštovanja okolja,<br />

izkoreninjenost v vseh oblikah.«<br />

DOBIČKONOSNI TEČAJI<br />

Čeprav zdravnike znova obtožuje pretirane<br />

želje po zaslužku, je tudi sam v<br />

času, ko je bil strokovni direktor UKC<br />

Ljubljana (od leta 1996 do leta 2000),<br />

redno organiziral strokovne<br />

tečaje za zdravnike v hotelu<br />

Lek v Kranjski Gori. Ti so stali<br />

od 20.000 tolarjev naprej,<br />

prijavnina pa se je plačevala<br />

na tekoči račun njegovega<br />

podjetja Educatio Medica.<br />

V anonimnem pismu<br />

zdravnikov iz UKC Ljubljana,<br />

ki so ga prejeli Mladi<br />

zdravniki Slovenije in ga<br />

objavili na svoji spletni strani,<br />

so zdravniki opozorili na<br />

njegovo dvoličnost. »Zadeva<br />

je toliko bolj moreča, ker se<br />

Dušan Keber je svojim kolegom rad<br />

očital zaslužkarstvo.<br />

Čeprav Keber zdravnike<br />

obtožuje pretirane želje po<br />

zaslužku, je tudi sam redno<br />

organiziral plačljive tečaje<br />

za specializante.<br />

ponavlja. Vsi se spominjamo, da je prof.<br />

Dušan Keber počel prav to, proti čemur<br />

danes pridiga.« Anonimni uslužbenci<br />

UKC Ljubljana pišejo, da so bili tečaji,<br />

ki jih je organiziral za številne specialnosti,<br />

praktično obvezni in da je<br />

dr. Keber v enem koncu tedna zaslužil<br />

večkratnik zdravnikove mesečne plače.<br />

Za pomoč pri organizaciji tečajev je<br />

uporabljal kar pisarniške usluge klinike,<br />

na kateri je bil zaposlen.<br />

»Prijavnina se je plačevala na žiro<br />

račun njegovega podjetja, prijave za<br />

dogodek zasebnega podjetja pa so zbirali<br />

v tajništvu Klinike za žilne bolezni<br />

UKC Ljubljana v nekdanji bolnišnici<br />

Trnovo, kjer je Keber delal. Je za delo<br />

za svoje podjetje zlorabljal svoje javne<br />

uslužbenke ter telefon klinike ali pa je<br />

tudi njih honoriral, da so v javni službi<br />

delali še zanj? <strong>Velika</strong> večina ostalih<br />

izobraževanj je tedaj potekala preko<br />

klinik, zdravniških združenj ali javnih<br />

ustanov. Educatio Medica je bilo tedaj<br />

eno redkih podjetij, ki je tržilo tovrstne<br />

storitve. Ugledni profesor na medicinski<br />

fakulteti in strokovni direktor kliničnega<br />

centra je namesto organizacije<br />

izobraževanj v okviru fakultete ali svoje<br />

klinike to počel tedaj praktično skorajda<br />

edini kot zasebnik,« so zapisali.<br />

PEDAGOŠKO DELO<br />

Na te očitke je Dušan Keber pred časom<br />

za Delo že odgovoril, češ da pedagoško<br />

delo ni dvoživkarstvo, a predlagana<br />

novela zakona o zdravstveni dejavnosti<br />

v obstoječi obliki bo ovirala tudi<br />

delo raziskovalcev, profesorjev in pedagogov,<br />

saj bi po besedah predsednice<br />

Zdravniške zbornice Bojane Beović<br />

moral delodajalec zdravniku najprej<br />

ponuditi delo za dodatnih 20 odstotkov,<br />

šele če to ne bi bilo mogoče, bi lahko<br />

zdravnik drugje opravljal<br />

tudi pedagoško delo.<br />

Hkrati ni jasno, zakaj<br />

Dušan Keber meni, da so<br />

zdravniki, ki želijo zdraviti v<br />

prostem času, pohlepni, tisti,<br />

ki izobražujejo v prostem<br />

času in tudi s tem dodatno<br />

zaslužijo, pa ne. Zapisali so<br />

še, da so se specializanti<br />

tečajev, ki jih je dolga leta<br />

prirejal, praktično morali<br />

udeležiti, čeprav so nekateri<br />

stali tudi 65.000 tolarjev,<br />

saj je bilo to »priporočljivo«.<br />

Tečaje so specializanti plačevali<br />

sami ali pa jih je plačal<br />

njihov delodajalec – bolnišnica<br />

ali klinični center, so<br />

še zapisali.<br />

<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

22 AKTUALNO<br />

Zdravniki opozarjajo, da vladni<br />

predlog zakona o zdravstveni<br />

dejavnosti ne prinaša rešitev,<br />

ampak predvsem številne<br />

prepovedi in omejevanje.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Dr. Uroš Ahčan:<br />

»Prepoved zdravljenja ljudi v<br />

prostem času je NEETIČNA«<br />

Vse bolj je jasno, da bodo v Golobovi vojni z zdravniki na koncu kratko potegnili predvsem bolniki. Na to<br />

so pred kratkim opozorili tudi gospodarstveniki, ki so skupaj s priznanimi zdravniki vlado in ministrstvo<br />

za zdravje znova pozvali k dialogu in boljši oceni posledic, ki jih bo prinesla predlagana novela zakona o<br />

zdravstveni dejavnosti. Na posvetu je prof. dr. Uroš Ahčan celo ocenil, da je prepoved zdravljenja ljudi v<br />

prostem času neetična in da ogroža zdravje ljudi.<br />

KATJA BENČINA<br />

Vladni predlog zakona o zdravstveni<br />

dejavnosti je naletel<br />

na buren odziv strokovne javnosti.<br />

Zdravniki so opozorili,<br />

da ne prinaša rešitev, ampak predvsem<br />

številne prepovedi in omejevanje, zaradi<br />

česar so številni že napovedali, da<br />

bodo ob sprejetju zakona v obstoječi<br />

obliki primorani zapustiti javni zdravstveni<br />

sistem. Opozorili so tudi, da bo<br />

predlagana novela zakona ogrozila<br />

specialistična področja, kot so maksilofacialna<br />

kirurgija, dermatologija,<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

plastična in rekonstrukcijska kirurgija<br />

ter druge.<br />

Predlogu zakona močno nasprotuje<br />

tudi Zdravniška zbornica Slovenije,<br />

ki je predlagala njegov popoln umik in<br />

pozvala k natančni predhodni analizi<br />

potencialnih škodljivih učinkov, če<br />

bo zakon sprejet v predlagani obliki.<br />

Pripravili so 40 strani dolg dokument,<br />

v katerem so podali pripombe na člene<br />

zakona in ocenili, da zakon ni usmerjen<br />

v povečanje produktivnosti znotraj<br />

javne mreže in ne bo omogočil večje dostopnosti<br />

zdravstvenih storitev. »Ravno<br />

nasprotno, zaradi številnih omejitev<br />

deluje destimulativno in bo ustvaril nasprotni<br />

učinek,« so zapisali.<br />

Predlogu zakona nasprotuje tudi<br />

Slovensko zdravniško društvo, ki si<br />

želi, ki bi zakon v ospredje postavil bolnika,<br />

njegove potrebe in varnost, ter<br />

opozarja, da omejevanje zdravnikov v<br />

državi, kjer jih primanjkuje, ni pravi način<br />

za krajšanje čakalnih vrst. Čeprav si<br />

zdravniki želijo sprememb, ki bi skrajšale<br />

dolge čakalne vrste, predlog zako-

AKTUALNO<br />

23<br />

na te problematike ne naslavlja, je na<br />

srečanju, ki ga je organizirala AmCham<br />

Slovenija, povedala predsednica Zdravniške<br />

zbornice prof. dr. Bojana Beović.<br />

»Prav zato smo od vlade pričakovali,<br />

da bo predlog novele zakona o zdravstveni<br />

dejavnosti prinesel novosti pri<br />

upravljanju in vodenju javnih zavodov,<br />

ki so ključne za izboljšanje slovenskega<br />

zdravstva, a se to ni zgodilo.«<br />

BODO PLASTIČNI<br />

KIRURGI ODŠLI?<br />

Predlog se osredotoča predvsem na<br />

omejevanje in preprečevanje, kar bo<br />

stanje v zdravstvu le še poslabšalo, je<br />

prepričan priznani plastični in estetski<br />

kirurg prof. dr. Uroš Ahčan. »Danes, ko<br />

so čakalne vrste izjemno dolge, bi moral<br />

biti glavni cilj novele zakona o zdravstveni<br />

dejavnosti, kako zagotoviti več<br />

kakovostnih storitev. A tega novela zakona<br />

ne naslavlja. To bi namreč dosegli<br />

z več izvajalci, ki so pripravljeni delati<br />

več. Treba je odpreti več vrat, kjerkoli<br />

že, v zasebnem ali javnem sektorju, in<br />

omogočiti, da ljudje, ki potrebujejo pomoč,<br />

to čim prej dobijo. Ta pomoč pa<br />

mora biti čim bolj kakovostna. Govoriti<br />

o konkurenčni prepovedi v primeru<br />

bolnih ljudi je zame moralno-etično<br />

sporno. Konkurenčna prepoved pomeni<br />

prepoved zdravljenja ljudi. Nihče v<br />

sodobni napredni družbi si ne želi, da<br />

bi ljudje čakali v vrstah v bolniškem<br />

staležu ali imeli celo rakavo bolezen<br />

zaradi omejitev ali prepovedi dela v<br />

prostem času.«<br />

Prepričan je, da bi vlada morala<br />

najprej narediti dobro analizo obstoječega<br />

stanja, nato pa se odločati o naslednjih<br />

korakih. Estetska in plastična<br />

kirurgija je ena od specializacij, ki bi ob<br />

sprejetju predloga zakona o zdravstveni<br />

dejavnosti v obstoječi obliki najbolj<br />

trpela. Gre namreč za področje zdravstva,<br />

ki je tržno zanimivo, zaradi česar<br />

je kirurge v javnem zdravstvu težko obdržati.<br />

»Dodatne omejitve bi jih zagotovo<br />

potisnile v zasebni sektor,« je prepričan<br />

Uroš Ahčan. »Zagotoviti bi bilo<br />

treba čim boljše kadre, ki bodo ostali in<br />

bodo pripravljeni rešiti tudi najtežje in<br />

najkompleksnejše zdravstvene probleme<br />

z mikrokirurško tehniko. Povsod po<br />

svetu je zelo velik problem bega mladih<br />

estetskih in rekonstruktivnih kirurgov<br />

v zasebno prakso, kjer se ukvarjajo z veliko<br />

bolj enostavno estetsko kirurgijo in<br />

imajo bolj lagodno življenje. To si vsak<br />

po trdem delu tudi zasluži, a v Ljubljani<br />

nam je uspelo s svojim zgledom zadržati<br />

skoraj vse mlade, ki vidijo izzive prav<br />

v rekonstruktivni kirurgiji. Na to smo<br />

starejši kolegi ponosni. Vendar bo nov<br />

zakon, ki bo dajal neke usmeritve, da se<br />

boš moral odločati, ali delaš tu ali tam,<br />

zelo slaba popotnica razvoju stroke, saj<br />

deluje ravno obratno. Analize so pokazale,<br />

da bo veliko plastičnih kirurgov<br />

odšlo; ne zgolj v kliničnem centru v<br />

Ljubljani, ampak bo po podatkih odšlo<br />

tudi pet od devetih plastičnih kirurgov<br />

v Mariboru, vsi trije v Novem mestu, že<br />

zdaj so samo trije (od petih) v Celju in še<br />

ti napovedujejo odhod.«<br />

Vsak odhod estetskega in rekonstruktivnega<br />

kirurga v javnem zdravstvu<br />

močno ogroža 24-urno dostopnost<br />

kirurgov, ki jih javno zdravstvo<br />

potrebuje v primeru najtežjih poškodb.<br />

»Govorimo o hudih opeklinah, hudih<br />

poškodbah rok, da ne govorimo o vseh<br />

rekonstruktivnih posegih pri malignih<br />

boleznih. Pokažem lahko primer dela<br />

mladega kirurga iz prejšnjega tedna v<br />

dežurstvu. Dežurstvo je sprejel ob 15.<br />

Dr. Uroš Ahčan opozarja, da vlada še ni vzpostavila<br />

dialoga s stroko.<br />

Ahčan: »Treba je odpreti več<br />

vrat – v zasebnem ali javnem<br />

sektorju – in omogočiti,<br />

da ljudje čim prej dobijo<br />

strokovno pomoč.«<br />

uri in končal z operativnimi posegi naslednji<br />

dan ob 13. uri. Dobil je tri hude<br />

poškodbe roke iz cele Slovenije, tudi<br />

triletno deklico iz Brežic, ki je ne morejo<br />

oskrbeti v Celju ali Mariboru, saj<br />

tam že ne morejo več zagotavljati oskrbe<br />

24 ur na dan. To pomeni, da bodo vsi<br />

ti odhodi porušili plastično kirurgijo,«<br />

pojasnjuje Ahčan in opozarja, da vlada<br />

trenutno še ni vzpostavila dialoga<br />

s stroko. »Odnosi so dvosmerna pot in<br />

tukaj še nisem opazil nekega dialoga,<br />

verjamem pa v predsednika vlade, da je<br />

dovolj moder, zrel gospod in da zna oceniti<br />

situacijo ter bo pred kakršnimikoli<br />

spremembami opravil ustrezno analizo<br />

posledic in se šele potem odločal,<br />

kakšne bodo spremembe zakonodaje.<br />

@JuventinaClinic<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

24 AKTUALNO<br />

V nasprotnem primeru lahko pričakujemo<br />

uničenje zdravstvenega sistema<br />

vsaj v določenih segmentih.«<br />

CELOSTNA OSKRBA<br />

BOLNIKA JE OGROŽENA<br />

Opozarja, da je s predlogi iz zakona<br />

ogrožena celostna oskrba bolnikov, saj<br />

ne bo na voljo dovolj strokovnjakov za<br />

opravljanje najtežjih posegov, argument,<br />

da bomo bolnike v tem primeru<br />

vozili v tujino, pa ne zdrži. »V sodobni<br />

medicini je nujno potrebna multidisciplinarnost.<br />

To pomeni, da se okoli bolnika<br />

zbere več različnih specialnosti in<br />

da se mu nudi najboljša oskrba. Ne samo<br />

ponoči, ko pride poškodovanec travmatiziran<br />

s poškodbami na več organskih<br />

sistemih, ampak tudi ko govorimo o<br />

rekonstrukcijah. Mi odlično sodelujemo<br />

s kolegi onkologi – oni odstranijo<br />

tumor, mi naredimo rekonstrukcijo s<br />

pomočjo mikroskopa, povrnemo funkcijo<br />

in estetski videz. Če nekdo v verigi<br />

zmanjka, te verige ni in bolnik ne dobi<br />

več oskrbe. Zanašati se na to, da bomo<br />

vozili bolnike v tujino, je zmotno. Moje<br />

vprašanje pri tem je: Kam sredi noči?<br />

Bor Dobrin<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

Koliko bo to stalo? Ali bomo tudi v tujini<br />

plačevali samo 16 evrov na uro, kot<br />

plačamo pri nas, in kdo bo na voljo za<br />

te posege? Če torej pride v bolnišnico<br />

nekdo s poškodbami več organskih sistemov,<br />

ga bo v prihodnje oskrbel abdominalni<br />

kirurg, nevrokirurg, potem bo<br />

šel pa za maksilofacialnega kirurga na<br />

Brno, kjer imamo sklenjeno pogodbo,<br />

in za plastično kirurgijo v Rim? To so<br />

neka zmotna ali pa lažna prepričanja, ki<br />

mirijo ljudi, v resnici pa se bo ob sprejemu<br />

tega zakona v taki obliki, kot je,<br />

zdravstvo bistveno poslabšalo za naše<br />

bolnike. Žal.«<br />

Na propad nekaterih specialnosti je<br />

opozorila tudi prof. dr. Beović: »Pri nas<br />

smo ohranili možnost, da zdravniki, ki<br />

delajo v tržnem segmentu in so vrhunski<br />

strokovnjaki, hkrati opravljajo tudi<br />

terciarno dejavnost. To pomeni, da lahko<br />

poleg svoje zasebne dejavnosti hkrati<br />

obravnavajo zelo zahtevne primere<br />

v javnem sistemu, ker je to patologija,<br />

ki sodi v javni zdravstveni sistem in je<br />

financirana iz solidarnostno zbranih<br />

javnih sredstev. To po noveli zakona ne<br />

bo več mogoče, kar pomeni propad nekaterih<br />

specialnosti.«<br />

Dr. Bojana Beović opozarja,<br />

da po novem zakonu zdravniki<br />

- vrhunski strokovnjaki poleg<br />

zasebne dejavnosti ne bodo<br />

mogli več obravnavati zelo<br />

zahtevnih primerov v javnem<br />

sistemu. To pomeni propad<br />

nekaterih specialnosti.<br />

Urša Lakner:<br />

»Bolnik ni v središču<br />

predloga novele zakona o<br />

zdravstveni dejavnosti.«<br />

Vse težje bo tudi pridobivanje drugega<br />

mnenja pri vrhunskih slovenskih<br />

strokovnjakih, saj predlagana novela<br />

zakona tega ne bo več omogočala, zato<br />

bodo bolniki po drugo mnenje lahko<br />

odšli le še v tujino, poudarja. Problematično<br />

bo tudi poučevanje na medicinski<br />

fakulteti ali v drugih izobraževalnih<br />

ustanovah. »Če omenim skupino univerzitetnih<br />

učiteljev, ki delajo 80-odstotno<br />

ali manj v UKC Ljubljana ali pri<br />

svojem osnovnem delodajalcu v zdravstvu.<br />

Če bi želeli delati karkoli drugega,<br />

bi jim po tem zakonu moral delodajalec<br />

ponuditi najprej teh dodatnih<br />

20 odstotkov. Po črki novele zakona je<br />

tako napisano, čeprav predlagatelj nato<br />

razlaga, da tu pa bo neka izjema, ampak<br />

zaenkrat to ni napisano,« pojasnjuje Beovićeva<br />

in dodaja: »Skratka, marsikaj<br />

se zmanjša, novela ne povečuje števila<br />

zdravstvenih storitev, ne povečuje dostopnosti.<br />

Prav tako ne povečuje nekega<br />

fleksibilnega načina zaposlovanja, ki bi<br />

omogočilo, da sorazmerno majhno število<br />

zdravnikov v državi vendarle opravi<br />

dovolj storitev.«<br />

Da bo po predlogu novele zakona<br />

sistem zanihal, je v oddaji Odmevi priznala<br />

tudi ministrica za zdravje dr. Valentina<br />

Prevolnik Rupel, a številni opozarjajo,<br />

da je zdravstveni sistem že tako<br />

oslabljen, da dodatnih pretresov ne bo<br />

prenesel. Sopredsedujoča komisije za<br />

zdravstvo in prihodnost bivanja Urša<br />

Lakner je dejala, da bolnik v vladnem<br />

predlogu novele zakona ni v središču<br />

pozornosti: »Težavo vidim v tem, da<br />

se novela dotika tega, kar je danes največja<br />

težava v državi. To je dostopnost<br />

do zdravnika. Dostopnost bo s tem le<br />

še slabša. Dostopnost inovacij, diagnostičnih<br />

in terapevtskih postopkov<br />

bo manjša. To bi morala biti prioriteta<br />

vlade. Čim hitrejša obravnava bolnika,<br />

ki se čim hitreje vrne v svoje delovno<br />

in domače okolje. S tega stališča ne zasledimo,<br />

da bi bil bolnik res v središču<br />

pozornosti. Tukaj zdaj skušajo omejevati<br />

delovanje zdravnikov na različnih<br />

ravneh. Če se to uvede na način, kot je<br />

trenutno predlagano, bo to zelo poslabšalo<br />

zdravstveno dostopnost, učin-

AKTUALNO<br />

25<br />

Lotrič: »Vlada bo s<br />

sveto vojno z zdravniki<br />

onemogočila delo še tistim, ki<br />

so pripravljeni delati.«<br />

Marko Lotrič: V primeru vztrajanja vlade pri predlogu zakona o zdravstveni<br />

dejavnosti v obstoječi obliki bodo v državnem svetu poslance<br />

znova pozvali, naj o predlogu zakona ponovno dobro premislijo.<br />

kovito obravnavo bolnika in s tem vse<br />

možne inovacije.«<br />

VLADO SO POZVALI<br />

K DIALOGU S STROKO<br />

»Težave so v zdravstvu prisotne že dolgo,<br />

vendar pa bo vlada s sveto vojno z<br />

zdravniki onemogočila delo še tistim,<br />

ki so pripravljeni delati,« je povedal<br />

Marko Lotrič, predsednik državnega<br />

sveta, ki si želi, da bi vlada končno začela<br />

dialog s stroko. V državnem svetu<br />

je bil že večkrat priča obupu tistih, ki so<br />

pri trenutni vladi pogosto preslišani, a<br />

so hkrati odgovorni za reševanje težav.<br />

»Sam iskreno vidim stisko županov. V<br />

državnem svetu je 22 predstavnikov<br />

lokalnih skupnosti, vsak pokriva od<br />

10 do 15 občin. Ti ljudje so zadolženi<br />

za primarno raven zdravstva. Kaj naj<br />

sploh naredijo? Pravzaprav dan in noč<br />

razmišljajo, kako sosednjemu županu<br />

vzeti zdravnika. Ampak kdo je tukaj<br />

kriv? Saj vidimo: najprej pred kamerami<br />

opravičevanje ministra županu, potem<br />

je vsega župan kriv; mislim, da nimamo<br />

prave smeri.« V državnem svetu s<br />

strokovnjaki redno razpravljajo o težavah<br />

v zdravstvu, da bi lahko podali čim<br />

več relevantnih informacij poslancem<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

državnega zbora. Državni svet je drugi<br />

dom slovenskega parlamenta, ki lahko<br />

državnemu zboru predlaga sprejem<br />

zakonov, sprememb ali dopolnitev posameznih<br />

določb zakona in zahteva od<br />

državnega zbora, da ponovno odloča o<br />

izglasovanem zakonu.<br />

Na vprašanje, kako ocenjuje, da v<br />

javno razpravo pride dokument zakonodajalca,<br />

ki mu praktično nasprotuje<br />

celotna stroka, Lotrič odgovarja:<br />

»Ugotavljam, da je to modus operandi,<br />

s katerim se srečujemo pri delovanju te<br />

vlade. Popolna odsotnost stroke na eni<br />

strani – pri tem imam v mislih fakultete,<br />

ki neposredno podpirajo določeno<br />

stroko, v primeru zdravstva medicinska<br />

fakulteta, potem so še vzporedne druge<br />

veje znanosti, ki so absolutno potrebne<br />

za izvedbo ali kakršnokoli spremembo<br />

podsistema v družbi. Po drugi strani so<br />

tu zbornice, strokovna javnost, ki je neposredno<br />

vključena v delo. Tretja pa je<br />

laična javnost, ki lahko s svojimi izkušnjami<br />

neposredno daje neke usmeritve,<br />

kako se predlog zakona lahko pripravi.<br />

V tem mandatu državnega sveta je bilo<br />

izglasovanih 15 vetov na zakone, vložili<br />

smo osem zahtev za ustavno presojo,<br />

kar že samo po sebi kaže na neustrezno<br />

pripravljenost zakonov za obravnavo.«<br />

Lotrič opozarja, da smo podobno<br />

situacijo lahko spremljali tudi pri sprejemu<br />

novele zakona o zaščiti živali, ki je<br />

po očitkih opozicije privedla do odvzema<br />

živali na kmetiji Možgan. Opozicija<br />

je tedaj vladi očitala, da je bil odvzem<br />

živali (zanj je stroka trdila, da je bil nezakonit,<br />

zato so morali kasneje živali<br />

vrniti) opravljen zaradi sprejete novele<br />

zakona o zaščiti živali, ki podeljuje pooblastila<br />

nevladnim organizacijam. »V<br />

SDS smo opozarjali, da je novela uperjena<br />

proti kmetom. Ravno dikcija na novo<br />

postavljenih členov odpira možnost za<br />

takšne zadeve,« je novembra lani poudaril<br />

poslanec SDS Tomaž Lisec. Lotrič<br />

pravi, da se je takrat dogajalo enako kot<br />

zdaj: »Veterinarska fakulteta je bila potisnjena<br />

stran od odločanja (o noveli zakona<br />

o zaščiti živali, op. a.). V državnem<br />

svetu in na veterinarski fakulteti smo se<br />

večkrat usedli za mizo, spisali predloge<br />

in jih posredovali odločevalcem, a se ni<br />

zgodilo popolnoma nič. Kmetijsko-gozdarska<br />

zbornica, sindikat kmetov in<br />

kmetje so v razpravah poudarjali, kaj se<br />

bo zgodilo. Nič od tega se ni upoštevalo<br />

in vsi vemo, kako so potem odpeljali<br />

Možganove krave. Tukaj se potem vprašamo,<br />

zakaj obstaja stroka v Sloveniji.«<br />

Državni svet je v zadnjih dveh letih<br />

zagotovil sedem posvetov strokovnjakov<br />

na področju zdravstva in jih strnil<br />

v svoje zaključke in priporočila, ki jih<br />

je podal ministrstvu za zdravje. Prav<br />

zato so prepričani, da ima ministrstvo<br />

dovolj podatkov, na podlagi katerih bi<br />

lahko pripravilo predlog zakona, ki bi<br />

bil tudi v skladu s prepričanji stroke.<br />

»Odločevalci z ministrstva so vabljeni<br />

na naše razprave, ampak če jim ne<br />

uspe priti, dobijo te zaključke potrjene<br />

preko plenarnega zasedanja državnega<br />

sveta kot stališča državnega sveta, ki<br />

jih povzamemo. Reči, da ne razpolagajo<br />

z zadostnimi podatki, torej ne drži,« je<br />

dejal Lotrič in dodal, da bodo v primeru<br />

vztrajanja vlade pri predlogu zakona o<br />

zdravstveni dejavnosti v obstoječi obliki<br />

v državnem svetu poslance znova<br />

pozvali, naj o predlogu zakona ponovno<br />

dobro premislijo.<br />

<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

26<br />

AKTUALNO<br />

»DENARJA JE DOVOLJ,<br />

vendar ne pride na prava mesta«<br />

»Že lani smo šli v nakup zazidljivih zemljišč za nadomestitvene gradnje, ker občina z njimi ni razpolagala.<br />

V tem času smo dobili projektanta in komunalno opremili parcele, v teh dneh pa smo s pogodbo predali<br />

zemljišča, dve parceli, družini Fužir,« nam je povedal župan občine Prevalje Matic Tasič.<br />

TINA S. BERTONCELJ<br />

DR.MATIC.TASIC<br />

srečo pri gradnji in čim hitrejšo selitev v<br />

nove domove,« je v začetku novembra družini<br />

Fužir zaželel župan občine Prevalje Matic Tasič.<br />

Župan, ki je med drugim v svoji občini že 70<br />

»Vso<br />

dni po katastrofalnih poplavah poskrbel za nov vodovod in<br />

pitno vodo, se je takoj lotil tudi iskanja nadomestnih parcel in<br />

stanovanj. V občini Prevalje je namreč kar nekaj družin ostalo<br />

brez svojih domov – med njimi je bila tudi družina Fužir, ki<br />

ji je reka Meža dobesedno odnesla trodružinsko hišo. Parcele<br />

na Holmcu so bile letos septembra že komunalno opremljene,<br />

pred dnevi pa tudi predane družini Fužir, ki bo tam postavila<br />

dve montažni hiški. »6.<br />

avgust nam je spodnesel tla<br />

pod nogami, 6. november pa<br />

nam daje nov veter v jadra.<br />

Hvala g. županu in sodelujočim,«<br />

je zapisal Miran Fužir.<br />

Cenitev je družina prejela<br />

proti koncu julija, izplačila<br />

pa še niso bili deležni. Pričakujejo,<br />

da bodo čakali še<br />

kakšen mesec, če bo seveda<br />

šlo vse po sreči.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

Družina Fužir ob prevzemu parcele.<br />

Župan Prevalj Matic Tasič:<br />

»Res ne vem, kaj je v<br />

ozadju, da smo tako zelo<br />

zakomplicirali vse stvari.«<br />

DRUŽINE<br />

ČAKAJO POMOČ<br />

Slovenijo je 4. avgusta 2023<br />

prizadela naravna nesreča<br />

večjega obsega, ki je zaradi<br />

deževja povzročila poplave<br />

in zemeljske plazove. V skladu<br />

s členom 151. a Zakona<br />

o interventnih ukrepih za<br />

odpravo posledic poplav in<br />

zemeljskih plazov iz avgusta<br />

2023 se morajo zaradi visoke<br />

ogroženosti in s tem povezane<br />

velike nevarnosti porušitve,<br />

s čimer bi lahko nastale<br />

škodljive posledice za življenje<br />

in zdravje ljudi, takšni<br />

objekti nujno odstraniti.<br />

Državna tehnična pisarna<br />

je tako evidentirala<br />

poplavno in plazovno ogrožena<br />

območja in objekte,<br />

predvidene za morebitno<br />

odstranitev oziroma preselitev,<br />

če s preventivnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnosti<br />

za osebe in njihovo premoženje. Seznam je bil javno objavljen<br />

8. januarja 2024. Na seznamu evidentiranih območij<br />

in objektov, ki so bili predmet strokovne presoje, je bilo 343<br />

objektov. S sprejetjem sklepov Vlade RS je bilo na podlagi predlogov<br />

stroke odločeno, da je nujno potrebna odstranitev 258<br />

objektov. S seznama je bilo po strokovni presoji umaknjenih<br />

85 objektov. »Do danes smo v SOPP prejeli 237 cenitvenih poročil,<br />

preostala pričakujemo v prihodnjih dneh. Na današnji<br />

dan je za omenjenih 258 objektov podpisanih pogodb s strani<br />

upravičencev 56 (od tega jih je 16 v izplačilu na Ministrstvu za<br />

naravne vire in prostor) ter<br />

v podpisu pri upravičencih<br />

še 26 pogodb. Poleg navedenih<br />

objektov s seznama 343<br />

(oziroma 258) je bilo na podlagi<br />

stroke za odstranitev<br />

predlaganih še dodatnih 35<br />

objektov. Strokovna mnenja<br />

za navedene objekte so trenutno<br />

v obravnavi pri Svetu<br />

Vlade RS za obnovo,« so nam<br />

trenutno stanje sporočili 8.<br />

novembra.<br />

»Lahko le komentiram,<br />

da zadeve potekajo čudno.<br />

Družine še nimajo denarja,<br />

čeprav so sklepi že pravnomočni,«<br />

je župan odgovoril<br />

na vprašanje, ali je družina<br />

Fužir že prejela denar za začetek<br />

gradnje. Tasič je spomnil<br />

tudi na družino Vlastl,<br />

ki je že plačala akontacijo<br />

za hišo – pričakovali so, da<br />

bodo od države denar prejeli<br />

v doglednem času. Na objektu<br />

Renata Vlastla so opravili<br />

cenitev sredi avgusta in mu<br />

obljubili, da bo vse skupaj<br />

realizirano do 15. oktobra.<br />

Vlastl je tako prodajalca nepremičnine<br />

ponovno prepričal,<br />

naj počaka še do konca<br />

novembra – prodajalec mu je<br />

šel tudi tokrat na roko, sicer<br />

bi Vlastl izgubil že plačano<br />

aro in s tem tudi hišo. Prišel

AKTUALNO<br />

27<br />

je 24. oktober, ko po Vlastlovih besedah ni<br />

bilo še nič realizirano, manjkala naj bi jim<br />

namreč določena dokumentacija. Ko smo z<br />

njim govorili 9. novembra, nam je povedal,<br />

da še ni prejel odločbe in da se boji, da mu<br />

bo predujem v vrednosti 40.000 evrov tokrat<br />

zares propadel. »Cenitev sem sprejel, ker<br />

sem bil vezan na rok,« nam je povedal, da<br />

ravno zaradi stiske s časom ni podal nobenih<br />

pripomb. »Hišo so nam prodali zato, ker<br />

so se jim zasmilili moji otroci, ampak v nedogled<br />

tudi oni ne morejo čakati na denar,«<br />

je opisal svojo stisko. Naslednji dan nas je<br />

Vlastl obvestil, da naj bi se zadeva uredila<br />

in da izplačilo pričakuje v 31 dneh.<br />

POČASNA BIROKRACIJA<br />

Tasič nam je povedal, da so sredstva, ki so<br />

jih dobili v predhodnem programu, počrpali<br />

že sredi leta in da so začeli izvajati redni<br />

program – sanacijo plazovitih terenov in<br />

sanacijo cestišč so morali narediti predvsem<br />

zaradi varnosti, zaradi šolskih prevozov,<br />

zaradi prevoznosti cest. »Ves predhodni<br />

program smo porabili že do junija,<br />

sedaj imamo 15 investicij v vrednosti več<br />

kot deset milijonov evrov, ki smo jih lahko šele v prejšnjem<br />

tednu začeli vnašati v aplikacijo,« je dejal župan in dodal, da<br />

aplikacija od maja do zdaj sploh ni delovala. Po rednem programu<br />

je namreč treba vsak projekt posebej prijaviti, vnesti<br />

vso možno dokumentacijo, tudi z odobritvijo DTP, kar je po<br />

Tasičevih besedah zgodba zase. »Mislim, da smo si stvari zelo<br />

zakomplicirali; saj niso krivi tisti, ki operativno delajo, ampak<br />

postopki so pri nas tako vrhunsko zverzirani, da stvar<br />

pač ne teče,« meni Tasič. Zdi se mu, kot da bi nekdo namerno<br />

zavlačeval s postopki, da gre čim bolj počasi. »Po drugi strani<br />

nas pa prosijo, naj angažiramo vsa sredstva, naj delamo, češ<br />

da je finančnih sredstev dovolj,« je še dodal in priznal, da mu<br />

te obljube nič ne pomenijo. »Male občine, ki so bile najbolj<br />

prizadete v poplavah, so tudi zdaj najbolj prizadete. Kolikor<br />

smo dobili vnaprej finančnih sredstev, je že davno porabljeno.<br />

Lahko vprašate tudi v Črni, Mežici, v Dravogradu – povsod<br />

je enako.« Večje občine z manj škode so jo odnesle veliko<br />

bolje, saj so dobile precej več finančnih sredstev. »Mi prosimo,<br />

delamo vse, kar je možno, ker smo praktično nelikvidni.<br />

Gradbinci delajo in seveda za svoje delo pričakujejo tudi plačilo,«<br />

je dejal Tasič. Do zdaj so vedno plačali na rok, sedaj pa je<br />

to pod velikim vprašajem. Ljudi je že tako težko dobiti, ker jih<br />

je premalo, kaj šele, če jim ne moreš plačati. »Res ne vem, kaj<br />

je v ozadju, da smo tako zelo zakomplicirali vse stvari. Na začetku<br />

leta nam je bilo rečeno, da bomo<br />

dobili finančna sredstva takoj, ko porabimo<br />

predhodni program,« je povedal<br />

Tasič. Poleg tega čakajo tudi na soglasja<br />

DTP, saj je tudi tam premalo ljudi.<br />

Župana smo vprašali, kako bi jo<br />

občina odnesla, če bi se vremenska<br />

katastrofa ponovila. »Pozna se, da vodarji<br />

na vodah niso delali praktično pol<br />

leta, ker koncesionarji niso imeli podpisane<br />

pogodbe z ministrstvom, to so<br />

uredili šele pred kakšnim tednom,« je<br />

Županja Črne Romana<br />

Lesjak: »Imamo okoli dva<br />

milijona evrov neplačanih<br />

obveznosti, računi pa<br />

prihajajo vsak dan.«<br />

Obnova je dolgotrajna.<br />

odgovoril Tasič. Stroji so dolgo časa stali, brežine pa niso v<br />

takem stanju, da bi zdržale oziroma da ne bi poplavljalo, če<br />

bi prišlo do podobnega deževja kot lani avgusta. »Mi delamo,<br />

kar lahko, ljudje so zadovoljni, ker se skrbi za njihovo boljšo<br />

varnost. Obtičali smo pri tem, da je denarja dovolj, vendar ne<br />

pride na prava mesta.« Župan upa, da se bodo stvari končno<br />

začele premikati: »Čas v Ljubljani teče drugače kot na terenu,<br />

to že ves čas ugotavljamo. Ukvarjajo se z bojlerji in ne vem še<br />

s čim, a ne vem, če je mali človek komu v interesu.« Tasič je še<br />

povedal, da pri ljudeh sicer še vlada optimizem, so pa obenem<br />

tudi razočarani. »Sami naredimo vse, kar lahko, vendar pa pri<br />

financah žal ne zmoremo sami,« je sklenil.<br />

FINANČNI ZASTOJ<br />

Podobno zgodbo nam je potrdila tudi županja Črne na Koroškem<br />

Romana Lesjak. »Ne moremo poplačati izvajalcev, ki<br />

so na terenu že opravili dela, ki so bila potrebna predvsem<br />

zato, da zagotovimo ljudem iz naših zaselkov normalno dostopnost,«<br />

je pojasnila. Pri njih je bilo najhuje s cestno infrastrukturo<br />

in z vodotoki. »Kot občina smo dobili bistveno<br />

premalo sredstev za to, da bi lahko učinkovito izvajali popoplavne<br />

ukrepe,« je dejala. Težava je tudi v tehnični pisarni<br />

– pretekli teden so sicer dobili dva ali tri potrjene projekte, a<br />

delo gre po oceni županje prepočasi, pojavilo se je tudi ogromno<br />

administracije. »Imamo okoli dva<br />

milijona evrov neplačanih obveznosti,<br />

računi pa prihajajo vsak dan.« Županja<br />

je poudarila, da bi država morala zgolj<br />

izpolniti svojo obljubo, da bodo po porabljenih<br />

predplačilih lahko zaprosili za<br />

nov denar. A temu ni tako, je še dodala<br />

in komentirala, da je preveč postopkov,<br />

ki zahtevajo čas. »Mi pospešeno delamo,<br />

ker je za naslednji teden že napovedan<br />

sneg. Imamo res velike težave,« je še<br />

opozorila Lesjakova.<br />

<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

28 AKTUALNO<br />

LUKA SVETINA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

V Centru IRIS zanikajo<br />

NASILJE MED VRSTNIKI:<br />

»Gre za neresnične navedbe«<br />

V Centru IRIS, Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe<br />

in slabovidne Ljubljana, so zanikali poročanje Domovine in nekaterih drugih medijev,<br />

da naj vodstvo šole ne bi ukrepalo zaradi nasilja med vrstniki v enem izmed razredov,<br />

na kar sta tako vodstvo šole kot tudi medije opozorili najmanj dve materi.<br />

Materi otrok, ki obiskujeta<br />

Center IRIS, sta pred časom<br />

najprej ekskluzivno<br />

spregovorili za eno od komercialnih<br />

televizij in vodstvo šole obtožili,<br />

da ne ukrepa, čeprav sta njuna<br />

otroka v strahu, stresu in naj bi imela<br />

zaradi tega tudi zdravstvene težave. Za<br />

varnost učencev s strani Centra IRIS je<br />

poskrbljeno v največji meri, vsakršna<br />

oblika nasilja je prepovedna, kršitve pa<br />

so obravnavane zelo resno, je na svoji<br />

spletni strani objavilo vodstvo šole.<br />

»V medijih boste slišali neresnične<br />

navedbe, da naj v naši ustanovi ne bi<br />

ustrezno ukrepali ob domnevnem nasilju<br />

učenca nad drugimi učenci,« so<br />

objavili na spletni strani šole. Razlagajo,<br />

da so v Center IRIS v različne ravni<br />

vzgoje in izobraževanja vključeni le<br />

otroci in dijaki s posebnimi potrebami,<br />

najpogosteje s spremljajočimi težavami<br />

na področju čustvenih in vedenjskih<br />

odzivov oziroma komunikacije in socialne<br />

interakcije. »Vzgoja in izobraževanje<br />

vsakega posameznega otroka<br />

in mladostnika v naši ustanovi je zato<br />

specifično, usmerjeno s strani Zavoda<br />

RS za šolstvo, z odločbo o usmeritvi pa<br />

se zasleduje različne pristope, prilagojene<br />

vsakemu otroku glede na posebne<br />

potrebe oz. težave, ki se jih v vzgoji in<br />

izobraževanju pri njem naslavlja, kot to<br />

velja tudi za v medijih izpostavljen primer<br />

vedenja otroka.«<br />

ZA VARNOST POSKRBLJENO<br />

Romana Kolar, direktorica Centra IRIS,<br />

je nadalje zapisala: »Na splošno lahko<br />

»Za zagotavljanje<br />

varnosti nam<br />

zakonodaja dovoli<br />

organizirati<br />

pouk tudi<br />

z zaposlitvijo<br />

stalnega<br />

spremljevalca,<br />

dodatno pomočjo<br />

šolske psihologinje,<br />

svetovalne službe,<br />

pedopsihiatra,<br />

strokovnega centra<br />

v Višnji Gori,<br />

povečanjem<br />

nadzora …«<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

AKTUALNO<br />

29<br />

povem, da je za varnost učencev s strani<br />

Centra IRIS poskrbljeno v največji meri.<br />

Vsakršna oblika nasilja je prepovedana,<br />

kršitve pa so obravnavane zelo resno,<br />

v skladu s protokoli o zaznavi nasilja,<br />

vzgojnim načrtom in veljavno zakonodajo.<br />

Za zagotavljanje varnosti nam zakonodaja<br />

dovoli organizirati pouk tudi z<br />

zaposlitvijo stalnega spremljevalca, dodatno<br />

pomočjo šolske psihologinje, svetovalne<br />

službe, pedopsihiatra, strokovnega<br />

centra v Višnji Gori, povečanjem<br />

nadzora ter sprejetjem drugih ustreznih<br />

ukrepov. Vse z namenom skrbeti in zagotoviti<br />

kvalitetno izobraževanje in varno<br />

okolje za vse otroke ter zaposlene, z<br />

upoštevanjem zakonodaje na področju<br />

šolstva, strokovnih mnenj in zunanjih<br />

navodil pristojnih organov in institucij,<br />

s katerimi redno sodelujemo, kot to velja<br />

tudi za obravnavani primer.«<br />

Po naših doslej pridobljenih informacijah<br />

vsi starši v razredu, v katerem<br />

naj bi se dogajalo nasilje, nimajo podobnih<br />

izkušenj kot dve mami, ki sta<br />

se v želji, da bi nasilju naredili konec<br />

in šolo prisilili k ukrepanju, obrnili<br />

tudi na novinarje, rekoč, da sta »obupani«.<br />

Še več, nekateri drugi starši<br />

naj bi trdili, da so bili s strani staršev<br />

omenjenih dveh otrok zavedeni. Materi<br />

sta za več medijev ponovili identično<br />

zgodbo, da dotični mladoletnik<br />

s svojima vrstnikoma fizično in psihično<br />

obračunava. Oponašal naj bi<br />

Hitlerja in grozil, da bo v šolo prinesel<br />

puško, trdili sta, da sta njuna otroka<br />

v strahu in da zaradi tega trpi tudi<br />

njuno zdravje. Ker je bil eden od teh<br />

dveh otrok v stiski, so starše večkrat<br />

poklicali, naj pridejo ponj v šolo. Tako<br />

ta otrok večino časa ne hodi v šolo. Po<br />

naših informacijah naj bi obe mami<br />

želeli doseči, da vodstvo šole otroka<br />

izpiše in da prej ne bosta odnehali.<br />

Prezaposleni in finančno<br />

obremenjeni starši svoje<br />

frustracije prenašajo na<br />

otroke, kričijo in jih fizično<br />

ter emocionalno zlorabljajo.<br />

Otroci doma in v družbi<br />

opazijo vse večje sprejemanje<br />

nasilja kot dovoljenega<br />

načina vedenja.<br />

Pod prevelikim<br />

bremenom pade<br />

tudi drevo.<br />

Zaposleni na šoli so sicer v izmenjavi<br />

elektronskih sporočil z obema<br />

prestrašenima mamama zatrdili: »...<br />

vaša navajanja po poročilih razredničarke,<br />

učiteljev, svetovalne delavke in<br />

spremljevalcev ne držijo. Pouk je danes<br />

potekal brez zapletov, brez groženj in<br />

besed, ki jih navajate.« Dodali so, da sin<br />

mame, ki se je pritožila, v šoli ni izražal<br />

nobenega stresa ali skrbi. »Z učencem ni<br />

bilo nobenih težav. Tudi jih ni imel nihče<br />

drug. Nihče od strokovnih delavcev,<br />

ki so danes bili v razredu, ni slišal groženj,«<br />

so na konkretno pritožbo odgovorili<br />

v šoli. Čeprav gre za otroke s posebnimi<br />

potrebami, materi ne želita živeti v<br />

strahu. Za Planet TV je psihologinja Katja<br />

K. Steinbuch dejala, da gre za resne<br />

obtožbe; svetovala je, da če so resnične,<br />

vodstvo pa ne ukrepa primerno, je najboljše,<br />

da onidve izpišeta svoje otroke.<br />

UNICEF: OTROCI BOLJ NASILNI<br />

Sicer pa je študija Unicefa Slovenija<br />

lani pokazala, da so današnji otroci na<br />

splošno bolj nasilni kot kdajkoli prej.<br />

Po mnenju nekaterih strokovnjakov<br />

so slike nasilja v medijih postale običajen<br />

vsakodnevni pojav, tako da so<br />

otroci razvili neobčutljivost na nasilje.<br />

»Nekateri menijo, da je nasilje vgrajeno<br />

v proces sprememb, ki so v zadnjih<br />

dveh desetletjih prisotne v socialnih<br />

odnosih in ekonomiji. Prezaposleni in<br />

finančno obremenjeni starši svoje frustracije<br />

prenašajo na otroke, kričijo in<br />

jih fizično ter emocionalno zlorabljajo.<br />

Otroci doma in v družbi opazijo vse<br />

večje sprejemanje nasilja kot dovoljenega<br />

načina vedenja, tako da ni neobičajno,<br />

da tudi sami postanejo nasilni,«<br />

so zapisali pri Unicefu Slovenija in dodali,<br />

da otroci niti ne kontrolirajo več<br />

svojih ravnanj niti nimajo razloga, da<br />

bi si želeli nadzorovati svoje vedenje,<br />

in da so navajeni na nasilje kot normalen<br />

način reševanja nesporazumov in<br />

kot način zadovoljevanja želje po posedovanju<br />

določenih stvari.<br />

Veliko pedagogov sicer nasprotuje<br />

temu, da se veliko časa posveča discipliniranju<br />

učencev, ki so se »izognili<br />

kontroli«. Razvijejo namreč psihološko<br />

obrambo pred tem, da se nekaj ukrene.<br />

Ko učenci vidijo, da jih odrasli ali ne<br />

morejo ali ne želijo zaščititi, razvijejo<br />

svoj način soočanja s problemom nasilja<br />

– obtožujejo, ščitijo povzročitelja<br />

in druge nasilneže, skrivajo problem,<br />

ignorirajo, nabirajo se občutki jeze,<br />

strahu, frustracije ali krivde. Nekatere<br />

žrtve sklepajo, da so tako slabe osebe,<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

30 AKTUALNO<br />

da si zaslužijo tako mučenje, ker če bi<br />

bilo drugače, bi odrasli intervenirali,«<br />

vse pogostejšo situacijo v družbi opisujejo<br />

pri Unicefu Slovenija. Njihove<br />

ugotovitve so zanimive tudi z vidika<br />

delovanja pedagoških delavcev: mnogi,<br />

ki zaznavajo nasilje kot problem, verjamejo,<br />

da kot posamezniki niso usposobljeni<br />

za učinkovito delovanje, enakega<br />

mnenja so tudi za celoten šolski sistem.<br />

Na podlagi tega se ne spuščajo v soočanje<br />

s povzročitelji in zaščito žrtev,<br />

ne odločijo se prijaviti primerov, ker<br />

menijo, da se šola slabo ali pa sploh ne<br />

ukvarja s takimi primeri itd.<br />

Nekatere učitelje pa je celo strah<br />

negativne reakcije staršev ali pa maščevanja<br />

učencev. Občutek pravice do nasilnega<br />

vedenja, ki so ga otroci razvili,<br />

in toleriranje nasilja s strani učiteljev<br />

pripelje do »sistema omogočanja nasilja«.<br />

Tak sistem pa dovoljuje učencem<br />

nasilno vedenje brez posledic. »Ampak<br />

učitelji se ne zavedajo, da s svojo popustljivostjo<br />

in toleranco ter s tem, ko<br />

pustijo povzročitelja nasilja brez posledic,<br />

dolgoročno škodijo učencu in ostale<br />

učence tako ogrožajo.«<br />

PREDLAGANI UKREPI<br />

Med možnimi rešitvami študije izpostavljajo<br />

t. i. »pametne metode«, ki<br />

usmerjajo učence na lastno upravljanje<br />

z občutki jeze, na postopke za mirno<br />

reševanje sporov, na metode medvrstniške<br />

mediacije in podobno. Te so pripeljale<br />

do uspehov, a nasilje je zaenkrat<br />

v Sloveniji še vedno v porastu. Zato po<br />

mnenju številnih strokovnjakov preproste<br />

in parcialne metode ne bodo obrodile<br />

sadov. Pri Unicefu še navajajo, da<br />

bodo vsi zaposleni na slovenskih šolah<br />

v prihodnje morali prevzeti odgovornost<br />

in zavezanost temu, da zmanjšajo<br />

nasilje. To pomeni, da morajo vsi dosledno<br />

izvrševati svoje naloge, starši<br />

pa morajo biti vključeni. »V šoli je treba<br />

uvesti program, ki nasprotuje nasilju na<br />

način, ki ni: paničen, grob, policijski ali<br />

prisilen, ker se s tem lahko dolije le olje<br />

na ogenj. K problemu se mora pristopati<br />

na strukturiran, human in podporen<br />

način, ki spodbuja spremembe.«<br />

Tako se kot dober program proti<br />

nasilju, ki je osnovan na nekaj postavkah,<br />

izpostavlja sledeče: da je vsak<br />

dolžan spoštovati in ščititi pravice<br />

drugih, da se podpira ideja, »da nasilja<br />

ne sprejemamo«. Da obstaja tudi<br />

kontinuum od blagega do grobega nasilja.<br />

Sprejemanje blagega nasilja daje<br />

učencem napačno sporočilo, ki vodi k<br />

temu, da nasilje narašča. V središču<br />

programa so odrasli in učenci, ima pa<br />

dve komponenti: prva je preventivna<br />

komponenta, t. i. kontrola okolja s<br />

strani odraslih, in druga intervencijska<br />

komponenta.<br />

Razum govori, da so otroci in adolescenti<br />

bolj pod vplivom svojih vrstnikov<br />

kot odraslih. Ni pa nujno tako,<br />

še opozarjajo študije. Učenci namreč<br />

pričakujejo, da so odrasli odgovorni<br />

in da kontrolirajo šolsko okolje. Odrasli<br />

sicer ponavadi želijo nekaj ukreniti<br />

proti nasilju, ampak veliko jih ne<br />

uvidi moči, ki jo imajo za vplivanje na<br />

pozitivne spremembe, ali pa imajo občutek,<br />

da je podpora takih sprememb<br />

neadekvatna ali nejasna. Ko skrbni odrasli<br />

odločno rečejo, da nasilja ne bodo<br />

sprejemali, in potem dosledno pokažejo,<br />

da resno mislijo, bodo tudi učenci<br />

usvojili te vrednote.<br />

<br />

Pri Unicefu še navajajo,<br />

da bodo vsi zaposleni<br />

na slovenskih šolah<br />

v prihodnje morali<br />

prevzeti odgovornost<br />

in zavezanost temu, da<br />

zmanjšajo nasilje. To<br />

pomeni, da morajo vsi<br />

dosledno izvrševati<br />

svoje naloge, starši pa<br />

morajo biti vključeni.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

Naše šolstvo je v položaju,<br />

KO SE GASIJO POŽARI –<br />

tako slabo še ni bilo<br />

AKTUALNO<br />

Da bo prišlo do kadrovske krize tudi v vzgojno-izobraževalnem sistemu, se opozarja že mnogo let,<br />

kljub temu pa na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje šele zdaj razmišljajo o tem, da bi bila potrebna<br />

natančnejša analiza realnega stanja. Za srednje šole podatkov glede pomanjkanja kadrov sploh nimajo.<br />

31<br />

TINA S. BERTONCELJ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Vzgojno-izobraževalni proces<br />

v slovenskih vrtcih in šolah<br />

poteka nemoteno – tako je ministrstvo<br />

za vzgojo in izobraževanje<br />

zagotavljalo konec avgusta, ko<br />

so pojasnili, da njihovi ukrepi delujejo.<br />

Napovedali so tudi, da načrtujejo nove<br />

ukrepe, kot sta omogočanje plačanega<br />

dopolnilnega dela v višini 20 odstotkov<br />

za že zaposlene pri istem delodajalcu in<br />

širjenje nabora strokovnih delavcev, ki<br />

napredujejo v nazive.<br />

Po pojasnilih ministrstva je na manko<br />

srednje generacije strokovnih delavcev<br />

v vzgoji in izobraževanju močno<br />

vplivala gospodarska kriza v začetku<br />

prejšnjega desetletja, ko so bile sprejete<br />

omejitve zaposlovanja v celotnem<br />

javnem sektorju. Po podatkih ministrstva<br />

naj bi lani oktobra v osnovnih<br />

šolah manjkalo vsaj 1.410 polno zaposlenih<br />

učiteljev. Pomanjkanje kadra so<br />

krpali tudi z učitelji, ki ne izpolnjujejo<br />

vseh formalnih pogojev za poučevanje<br />

– takšnih naj bi bilo vsaj 630.<br />

Koliko učiteljev primanjkuje v srednjih<br />

šolah, ni znano, na ministrstvu<br />

namreč nimajo teh podatkov. Branimir<br />

Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje,<br />

izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije,<br />

poudarja, da podatek ministrstva<br />

ne odraža realnega stanja. Tudi predsednica<br />

združenja ravnateljev Mojca<br />

Mihelič pravi, da podatki kažejo, da je<br />

stanje v letošnjem šolskem letu veliko<br />

slabše. Njihova raziskava namreč kaže,<br />

da primanjkuje skoraj 7.000 vzgojiteljev,<br />

»Vse hujša kadrovska<br />

kriza ogroža kakovost<br />

izobraževalnega procesa.«<br />

učiteljev in drugih strokovnih delavcev.<br />

»Tisti, ki smo sodelovali v raziskavi, smo<br />

zapisali, da je skupno neustrezno zasedenih<br />

delovnih mest 4.300 in še nekaj<br />

– na podlagi tega je bilo potem ekstrapolirano,<br />

da gre verjetno za 7.000 neustrezno<br />

zasedenih delovnih mest od vrtca<br />

do konca srednje šole,« je rezultate anket<br />

pojasnila Miheličeva in opozorila, da vse<br />

hujša kadrovska kriza ogroža kakovost<br />

izobraževalnega procesa.<br />

DOLGOLETNA OPOZORILA<br />

»Že pred desetimi leti smo začeli opozarjati,<br />

da se bo to zgodilo, ves čas na<br />

to opozarja tudi sindikat. Podatki so<br />

znani tudi ministrstvu, ne glede na to,<br />

kdo je na vrhovnem stolu,« je dejala<br />

Miheličeva in ocenila, da je kadrovska<br />

luknja nastala kot posledica Zakona o<br />

uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ko<br />

niso zaposlovali novih učiteljev. Starejši<br />

kadri zdaj odhajajo v pokoj, srednje<br />

generacije strokovnih delavcev v vzgoji<br />

in izobraževanju ni, mlajših pa tudi ne.<br />

»Pedagoški proces opravljajo zaposleni,<br />

ki še nimajo dokončane izobrazbe ali pa<br />

upokojeni, ki so vendarle še voljni delati<br />

za mizerno finančno nadomestilo,« je<br />

opozorila Miheličeva, kar je po njenem<br />

mnenju nepravilno urejeno. Ministrstvo<br />

ne zagotavlja sredstev za delo preko<br />

študentskih napotnic – šole morajo<br />

financirati študente iz lastnih sredstev.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

32<br />

AKTUALNO<br />

»Če se prepodrobno,<br />

centralnoplansko<br />

predpiše stvari, ne<br />

ostane nobenega<br />

manevrskega<br />

prostora za učiteljevo<br />

ustvarjalnost.<br />

Postanejo samo<br />

‘mašine’ za izvrševanje<br />

centralnoplanskih<br />

načrtov.«<br />

»Zaposlujemo tudi ljudi, ki imajo<br />

ustrezno stopnjo izobrazbe, ampak neustrezno<br />

smer. Arhitekt na primer uči<br />

tehniko in tehnologijo, razredna učiteljica<br />

uči matematiko in tako naprej,« je<br />

dolgoletna ravnateljica opisala stanje in<br />

povedala, da se je tudi sama kdaj podala<br />

v razred matematike. Naše šolstvo je v<br />

takem položaju, da se gasijo požari, rešujejo<br />

pacienti, ki umirajo. »In zato, da<br />

je za otroke vsaj deloma poskrbljeno,<br />

poiščemo ljudi, ki vsaj približno ustrezajo<br />

zahtevam, da poteka kakovostno<br />

pedagoško delo,« je dodala Miheličeva.<br />

Ne govori se več o pouku, ampak o<br />

pedagoškem procesu, ki vključuje še<br />

socialne veščine, sodelovalno učenje in<br />

vse mehke vsebine, ki se jih lahko pokriva<br />

tudi drugače.<br />

»Prevečkrat slišimo, da se nečesa<br />

ne da,« je poudarila predsednica združenja<br />

ravnateljev. Od odločevalcev bi<br />

si večkrat želela slišati stavek: »Poglejmo,<br />

kako lahko to rešitev realiziramo.«<br />

Kaj bi bilo po njeni oceni treba storiti,<br />

da bi se situacija izboljšala – ali pa vsaj<br />

ne poslabšala? »Najprej lahko skupaj<br />

naredimo to, da se vzpostavi osnovno<br />

spoštovanje,« je izpostavila Miheličeva.<br />

Ko bodo učiteljski poklic dokončno razvrednotili,<br />

bo prepozno – tega se mora<br />

zavedati tudi javnost. Spomnila je na<br />

čas kovida, ko so učitelji zrasli v očeh<br />

javnosti. »Kako dragoceni so bili takrat<br />

učitelji, kako zelo so si otroci želeli<br />

nazaj v šolo – pa je bilo zgolj nekajmesečno<br />

obdobje, ko so bili brez nje. Mi<br />

pa zdaj drvimo v situacijo, ko ne bo več<br />

poti nazaj,« je opozorila in pozvala, naj<br />

skupaj – kot javnost – pogledamo, kaj<br />

vse dajemo otrokom s tem, da imamo<br />

šolski sistem, ki je zaenkrat še dober, ki<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

»Najprej lahko skupaj<br />

naredimo to, da se vzpostavi<br />

osnovno spoštovanje.«<br />

je javen in načeloma skoraj brezplačen.<br />

»Poglejmo, kako zahteven je ta poklic,<br />

kako bogat je, kaj vse učitelji naredijo za<br />

to, da imamo tak sistem. Ne pa da lahko<br />

vsak, ki ima pet minut časa, presoja o<br />

tem, ali je učitelj prav postavil vejico in<br />

ali je njegovega otroka prav pogledal,«<br />

je še dodala.<br />

»Nikoli niso težava samo<br />

finance, seveda pa so problem<br />

tudi finance.«<br />

NUJNOST RESNE ANALIZE<br />

Po oceni ministrstva je ukrep štipendiranja<br />

pri reševanju kadrovske stiske<br />

učinkovit. »Ko je ministrstvo razpisalo<br />

več štipendij, se je res nekoliko povečal<br />

vpis na najbolj deficitarne študije, vendar<br />

še vedno ne dovolj, da bi pokrili vse<br />

naše potrebe,« je dejala Miheličeva in<br />

povedala, da najbolj primanjkuje učiteljev<br />

matematike, fizike, računalništva,<br />

tehnike – torej učiteljev naravoslovno-tehničnih<br />

predmetov. Prav tako pa<br />

manjkajo tudi učitelji razrednega pouka<br />

in ne nazadnje tudi tehnično-administrativni<br />

kader: čistilke, kuharji,<br />

hišniki itd. »Nikoli niso težava samo finance,<br />

seveda pa so problem tudi finance,«<br />

je Miheličeva odgovorila na vprašanje,<br />

ali zanimanja ni predvsem zaradi<br />

nizkih plač. Po podatkih ministrstva<br />

primanjkuje tudi učiteljev za dodatno<br />

strokovno pomoč, učno pomoč ter za<br />

področje vzgoje in izobraževanja otrok<br />

s posebnimi potrebami.<br />

»Očitno je, da so razlike v številkah<br />

velike. Eden od razlogov je, da pri ministrskem<br />

seštevku oni seštevajo ekvivalente<br />

celih zaposlitev – če na eni šoli<br />

manjka pol učitelja in na drugi šoli pol<br />

učitelja, seštejejo, da manjka en učitelj,«<br />

je Štrukelj pojasnil, zakaj po njegovem<br />

mnenju podatek ministrstva ne odraža<br />

realnega stanja. »Seveda pa za dotično<br />

šolo to ni pol učitelja, ampak pomeni,<br />

da dva oddelka nimata pouka oziroma<br />

da manko pokrivajo študentje,« je dodal<br />

in nadaljeval, da je tudi vprašanje,<br />

kako štejejo tiste učitelje, ki so sicer<br />

usposobljeni na primer za poučevanje<br />

biologije, ampak zraven učijo še matematiko.<br />

»Takih primerov je cel kup, zato<br />

je končno treba narediti neko resno<br />

evalvacijo realnega kadrovskega stanja<br />

– to bi morali že zdavnaj imeti,« je poudaril.<br />

Po njegovi oceni je sicer zagotovo<br />

bolje imeti študenta četrtega letnika<br />

pedagoške fakultete, kot pa da v razredu<br />

ni nikogar. Vendar pa tudi to iskanje<br />

neustreznih nadomeščanj na koncu pokaže<br />

boljšo sliko, kot je v resnici. Na nek<br />

način se prikrije realna slika problema.<br />

Razlogi za nastalo stanje so zagotovo<br />

kompleksni in jih je več. Splošen trend,<br />

da poučevanje ni več tako atraktivno,<br />

je po Štrukljevih besedah tudi eden<br />

od pomembnih elementov. »Imamo<br />

namreč tudi skupine študentov, ki po<br />

končani pedagoški fakulteti ne gredo v

AKTUALNO<br />

33<br />

razred, ampak iščejo druge službe. Tudi<br />

iz finančnih razlogov, ki pa niso edini,«<br />

je dejal in pojasnil, da gre tudi za negativne<br />

zgodbe, ki se širijo: stres, pritiski<br />

staršev, neatraktivna kariera.<br />

ZGODBA UČITELJICE<br />

»A kakšna je razlika? Potem ko sem dala<br />

odpoved v šoli in šla delat v gostilno<br />

za točilni pult? Zdaj vsakič, ko nekoga<br />

postrežem, slišim besedo hvala. Prej<br />

sem jo že skoraj pozabila. Starši strank<br />

ne hodijo na govorilne ure razlagat, da<br />

ne obvladam svojega dela. Tudi ne hodijo<br />

za mojim hrbtom k šefu s pritožbami,<br />

da nimam pojma. Nisem še naletela na<br />

spletni forum, na katerem bi nezadovoljneži<br />

vsak dan zlivali gnojnico čez<br />

natakarje. Delodajalec me nima za tako<br />

nesposobno, da bi mi za vsako uro predpisal,<br />

kaj natančno moram početi. In za<br />

vsako minuto zahteval napisano pripravo.<br />

Če se kdo spravi name, ga odstrani<br />

varnostnik. Če me kdo nadleguje, mi ni<br />

treba kimati in se truditi razumeti njegove<br />

stiske, travme in težave.«<br />

»Končno je treba<br />

narediti neko resno<br />

evalvacijo realnega<br />

kadrovskega stanja.«<br />

To je le ena od zgodb učiteljice, ki<br />

kroži na družbenih omrežjih. Zgodba<br />

pojasnjuje okoliščine, ki učiteljice<br />

in učitelje prisilijo, da službo poiščejo<br />

drugje. Enako velja tudi za vzgojiteljice;<br />

nespoštljiv odnos staršev se namreč<br />

začne že v vrtcu. »Starejši, ki imajo nekaj<br />

zgodovinskega spomina, pravijo, da<br />

tako slabo še nikoli ni bilo. Za tem je verjetno<br />

neka resignacija,« je Štrukelj opisal<br />

vzdušje med učitelji. Pri mladih pa je po<br />

njegovih besedah drugače – oni pridejo,<br />

so v sistemu dve ali tri leta, potem pa<br />

gredo drugam. »Tudi teh podatkov nimamo,<br />

koliko mladih učiteljic in učiteljev<br />

si po nekaj letih najde manj stresno<br />

in bolje plačano službo izven razreda.<br />

To je eden od zaskrbljujočih trendov,«<br />

je poudaril in pojasnil, da se povečuje<br />

tudi delež tistih, za katere je vpis na pedagoško<br />

fakulteto »druga izbira« in tam<br />

končajo zato, ker niso bili sprejeti na želeno<br />

fakulteto. Tudi to je glede kakovosti<br />

izjemno pomemben indikator, ki gre v<br />

napačno smer.<br />

»Če nimamo neke resne analize, ne<br />

moremo imeti pametnih odgovorov,« je<br />

še enkrat opozoril Štrukelj. Na podlagi<br />

rezultatov analize bi morali pripraviti<br />

resne ukrepe. »Ampak vse to je zaman,<br />

če se oblast ne odloči, da je to eden od<br />

ključnih ciljev, ki jih je treba doseči, torej<br />

preprečiti degradacijo javnega šolstva,«<br />

je poudaril. Treba je vzpostaviti<br />

pozitiven odnos do izobraževanja in do<br />

učiteljstva znotraj političnega razreda.<br />

Treba je pokazati na pomen te dejavnosti<br />

in poklica. Štrukelj je še pojasnil,<br />

da nekatere države izrazito in sistematično<br />

izpostavljajo vlogo izobraževanja<br />

in učiteljstva ter s tem na nek način pri<br />

mladih ustvarjajo klimo pomembnosti.<br />

Mladi se tako raje odločajo za ta poklic.<br />

»Že približno deset let beležimo nadpovprečno<br />

starajočo se učiteljsko populacijo,«<br />

je dejal in opozoril, da se bo brez<br />

ukrepov v naslednjih letih pomanjkanje<br />

učiteljev le še stopnjevalo, sploh ko<br />

se bo ogromna povojna generacija učiteljev<br />

upokojila. »Minister se zaveda težav,<br />

vprašanje pa je, koliko bo imel volje<br />

in moči, da bo spravil reševanje teh težav<br />

v ospredje,« je še ocenil.<br />

OMEJENA SVOBODA UČITELJEV<br />

Poleg podcenjujočega odnosa do izobraževanja<br />

je nekdanja ravnateljica in v<br />

času ministra dr. Žige Turka tudi državna<br />

sekretarka na ministrstvu za šolstvo<br />

Mojca Škrinjar izpostavila še zastarelost<br />

učnih programov in načrtov. Tudi to<br />

učitelje odvrača od tega dela. »Če se prepodrobno,<br />

centralnoplansko predpiše<br />

stvari, ne ostane nobenega manevrskega<br />

prostora za učiteljevo ustvarjalnost.<br />

»Starejši, ki imajo nekaj<br />

zgodovinskega spomina,<br />

pravijo, da tako slabo še<br />

nikoli ni bilo.«<br />

Postanejo samo ‘mašine’ za izvrševanje<br />

centralnoplanskih načrtov,« je dejala.<br />

Pojasnila je, da je bila v času Slavka Gabra<br />

verjetno prisotna želja, da bi se zagotovila<br />

enotna kakovost, vendar je želja<br />

po njeni oceni zgrešila svoj cilj.<br />

Vzgojni načrt iz mandata 2004–2008<br />

je bil po besedah Škrinjarjeve pripravljen<br />

dokaj preprosto. Določena izhodišča so<br />

bila za šole zavezujoča, podrobnosti pa<br />

so lahko urejale same. »Potem pa so v letih<br />

od 2013 pa tja do 2020 birokrati le še<br />

dodajali postopke, kako izreči opomin,<br />

povsem so zakomplicirali vzgojno ukrepanje.<br />

Torej preveč birokracije, preveč<br />

poročanja in prepričanje, da lahko vsak<br />

starš soli pamet učitelju – vse to je pripeljalo<br />

do te točke, kjer smo danes,« je pojasnila.<br />

Opozorila je še, da ZUJF ni povzročil<br />

današnjega pomanjkanja učiteljev, saj<br />

se ni zavrnilo niti enega delovnega mesta,<br />

ki ne bi bilo v skladu s sistemizacijo.<br />

»Zakon se ni spreminjal, normativi in<br />

standardi tudi ne. Šolstvo jo je takrat še<br />

najbolje odneslo,« je dodala in za konec<br />

predlagala sprostitev zakonodaje. Dopustiti<br />

je treba, da se učitelji zaposlujejo<br />

tudi po deležih – tako bi morda dobili<br />

tudi kakšnega upokojenega učitelja, ki<br />

bi učil za nekaj ur.<br />

<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

34<br />

SVET<br />

POLICIJA našega novinarja<br />

obiskala na domu, ker je poročal<br />

o sporu pravosodnih policistov<br />

na Dobu z njihovim direktorjem<br />

Potem ko smo v Domovini poročali o nevzdržnih razmerah v največjem slovenskem zaporskem sistemu na<br />

Dobu, kjer so pravosodni policisti anonimno opozorili na kadrovsko podhranjenost in posledično izgorelost<br />

več uslužbencev, direktorju pa očitali, da jim grozi s sankcijami, če bi si vzeli bolniško, je direktor Zoran<br />

Remic uredništvo Domovine kazensko ovadil zaradi domnevne razžalitve. Policija je nato na domu iskala<br />

našega novinarja Luko Svetino, da bi z njim opravila formalni razgovor. Svetina odgovarja, da gre za očiten<br />

poskus ustrahovanja s policijo z željo priti tudi do informacije, kdo v zaporu je bil vir podatkov. Medtem država<br />

prenatrpanost zaporov in preobremenjenost pravosodnih policistov rešuje z izpuščanjem zapornikov.<br />

UREDNIŠTVO<br />

V<br />

Domovini smo v preteklih mesecih<br />

večkrat poročali o razmerah v našem<br />

največjem zaporu na Dobu, v katerem<br />

so pravosodni policisti kronično kadrovsko<br />

podhranjeni, zaradi česar so že lani številni<br />

zaradi izgorelosti ostali na bolniški. Nato<br />

se je vodja zapora, Zoran Remic, preko Uprave<br />

RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS),<br />

podpisan je sicer generalni direktor Bojan Majcen,<br />

na nas obrnil z zahtevo za popravek. Pojasnila<br />

zavoda, ki je vse očitke zavrnil kot neutemeljene,<br />

netočne in kot »zavajanje«, smo zato<br />

objavili v nadaljevanju zgodbe. Direktor URSI-<br />

KS Bojan Majcen je trdil, da se v javnosti ustvarja<br />

vtis, da je kadrovski manko problem z vidika<br />

varnosti, kar ne drži. A pobeg zapornika iz UKC<br />

Ljubljana, o katerem smo poročali v nadaljevanju,<br />

je kazal diametralno nasprotno sliko.<br />

REMIC PRIJAVIL V TREBNJEM<br />

Čeprav smo na podlagi zahteve za popravek, ki<br />

jo je Remic preko URSIKS-a oz. Majcna na nas<br />

naslovil 5. septembra, objavili vse odgovore na<br />

očitke pravosodnih policistov, se je Remic odločil<br />

iti še korak dlje; 6. septembra je proti uredništvu<br />

Domovine vložil kazensko ovadbo zaradi<br />

domnevne »žaljive obdolžitve«. Policijska postaja<br />

Trebnje, ki sum storitve kaznivega dejanja<br />

preiskuje, nas je zaprosila za pojasnilo in med<br />

drugim od nas zahtevala informacije, kje smo<br />

pridobili številke o zaprtih osebah in kako smo<br />

pridobili podatke o izplačilih za delovno uspešnost<br />

zaposlenih.<br />

»Zoran Remic torej evidentno ni nameraval<br />

počakati, da se zahteva za popravek sploh objavi,<br />

temveč se je odločil preko policije pritisniti na<br />

uredništvo Domovine, da bi posredovali podat-<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

SVET<br />

35<br />

ke, kako smo prišli do informacij in kdo<br />

so bili naši anonimni viri iz zapora, za<br />

katere smo sicer večkrat poudarili, da so<br />

pravosodni policisti v zaporu na Dobu,<br />

ki se zaradi strahu pred maščevanjem<br />

njihovega direktorja ne želijo izpostaviti,«<br />

je v svojem odgovoru na poizvedovanje<br />

omenjene policijske postaje zapisal<br />

avtor prispevka Svetina. Svetina je še<br />

dodal, da je kazensko ovadbo razumel<br />

kot pritisk na neodvisno novinarstvo in<br />

poskus ustrahovanja.<br />

Skoraj mesec dni s strani policije ni<br />

bilo nobenega odgovora, dokler niso<br />

jeseniški policisti potrkali na vrata novinarja<br />

Svetine v času, ko je bil v službi.<br />

Svojci so policistu sicer posredovali<br />

telefonsko številko, da je lahko Svetino<br />

poklical in mu razložil, da mora po uradni<br />

dolžnosti z njim opraviti pogovor,<br />

ker so mu zadevo predali kolegi s postaje<br />

v Trebnjem. Svetina se je zato primoran<br />

oglasiti na policijski postaji, za nov datum<br />

in uro se morata s policistom, ki mu<br />

Skoraj mesec dni s<br />

strani policije ni bilo<br />

nobenega odgovora,<br />

dokler niso jeseniški<br />

policisti potrkali na<br />

vrata novinarja Svetine<br />

v času, ko je bil v službi.<br />

Zaradi kadrovskih in<br />

prostorskih težav so prekinili<br />

prestajanje zaporne kazni<br />

dvema obsojencema, obema<br />

iz mariborskega zapora.<br />

Ponovno so v delo vključili<br />

tudi šest posameznikov, ki<br />

so v preteklosti že opravljali<br />

delo pravosodnega policista.<br />

je bila zadeva predana, še dogovoriti.<br />

»Zame je situacija del novinarskega<br />

poklica, ki ga že ves čas opravljam<br />

v interesu javnosti. Kot novinar vedno<br />

zagovarjam pravico javnosti do obveščenosti,<br />

kadrovska stiska v zaporskem<br />

sistemu je javnosti zelo dobro poznana<br />

tema, zato se mi je zdelo smotrno opozoriti<br />

na vse težave, s katerimi se naši<br />

viri, pravosodni policisti, vsakodnevno<br />

soočajo. Opozorili so me sicer, da je Zoran<br />

Remic maščevalen, dejstvo, da nas<br />

je prijavil na policijski postaji, po mojem<br />

mnenju lahko kaže na to, da je res maščevalen,<br />

ampak kot že rečeno, prikazali<br />

smo nasprotni prikaz dejstev, virov pa<br />

nikoli v svoji karieri nisem razkrival in<br />

jih ne nameravam razkrivati niti v prihodnje,«<br />

je povedal Svetina.<br />

MAJCEN O VLADNEM ZAKONU<br />

Direktor URSIKS Bojan Majcen je sicer<br />

pred dnevi v intervjuju za našo spletno<br />

stran komentiral novelo Zakona o izvrševanju<br />

kazenskih sankcij, ki bi lahko<br />

delno naslovila težave, na katere opozarjajo<br />

pravosodni policisti na Dobu in<br />

ki so bile tudi podlaga za njihov spor z<br />

direktorjem zavoda Zoranom Remicem.<br />

Med drugim je komentiral tudi<br />

prekinitev prestajanja kazni in predčasno<br />

izpuščanje. Majcen je dejal, da je<br />

število takšnih, ki bi dejansko lahko bili<br />

izpuščeni, manjše od 30.<br />

»Sama prekinitev kazni torej že<br />

na začetku ni bila naš glavni adut. Ta<br />

ukrep je že zdaj v zakonu – doslej so bili<br />

razlogi na strani zaprte osebe, na primer<br />

slabo zdravstveno stanje ali nujna<br />

neodložljiva dela. Temu smo dodali nov<br />

razlog – prezasedenost zaporov. Nikoli<br />

nismo nameravali iti v neko množično<br />

odpuščanje, ampak zgolj v skrajni sili,<br />

če pride do situacije, ko se bomo res<br />

borili za vsako posteljo,« je v intervjuju<br />

s Tino S. Bertoncelj povedal Majcen in<br />

dodal, da do konca oktobra niso izpustili<br />

še nikogar in da se vrat ne bo odpiralo<br />

na široko. Dodal je še, da se s podobnimi<br />

težavami soočamo skoraj vse<br />

države v Evropski uniji, zaporniki pa so<br />

zlasti tujci, enormen je porast tistih, ki<br />

so se za zapahi znašli zaradi tihotapljenja<br />

migrantov. Nekatere države so izjema,<br />

večinoma pa delimo enako usodo –<br />

tako kar se tiče prezasedenosti kot tudi<br />

glede pomanjkanja kadra.<br />

ZAČETEK<br />

IZPUŠČANJA ZAPORNIKOV<br />

V novembru pa se je zakon že začel<br />

udejanjati. Zaradi kadrovskih in prostorskih<br />

težav so prekinili prestajanje<br />

zaporne kazni dvema obsojencema,<br />

obema iz mariborskega zapora. Ponovno<br />

so v delo vključili tudi šest posameznikov,<br />

ki so v preteklosti že opravljali<br />

delo pravosodnega policista. Prvi dve<br />

odločbi o prekinitvi prestajanja zaporne<br />

kazni od začetka veljavnosti vladnega<br />

odloka so sprejeli v Zavodu za prestajanje<br />

kazni zapora Maribor, ob čemer<br />

sta bili obe izdani za čas trajanja razlogov<br />

za prekinitev.<br />

Kot so pojasnili na URSIKS, se<br />

prekinitve prestajanja zaporne kazni<br />

poslužujejo kot skrajnega ukrepa, »ko<br />

na določeni lokaciji zmanjka prostora<br />

za namestitev zaprtih oseb, na priliv<br />

katerih v URSIKS nimamo vpliva«. V<br />

primeru prekinitve zaporne kazni zaradi<br />

zaostrenih varnostnih razmer je<br />

čas trajanja vezan na veljavnost odloka<br />

vlade, v katerem so opredeljeni začasni<br />

ukrepi, so dodali. »Trajanje začasnih<br />

ukrepov se sme določiti za toliko časa,<br />

kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere<br />

zaradi kadrovskih ali prostorskih<br />

težav v zavodih, vendar najdlje za tri<br />

mesece,« so navedli.<br />

In kako poteka izpuščanje v praksi,<br />

da se ne ogroža varnosti državljank in<br />

državljanov? »Direktor kazen zapora<br />

lahko prekine, kadar ne obstajajo varnostni<br />

zadržki. Pri presoji slednjih se<br />

upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko<br />

vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja<br />

kazni zapora, kot so osebnost obsojenca,<br />

njegova varnostna ocena, nevarnost<br />

izmikanja nadaljnjemu prestajanju<br />

kazni, delež prestane kazni, vrsta in<br />

način storitve kaznivega dejanja, odziv<br />

okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno,<br />

zlasti oškodovancev, način nastopa<br />

kazni in mogoči odprti kazenski postopki,«<br />

so še pojasnili na URSIKS. <br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

36<br />

JU3 2052<br />

MEJE solidarnosti<br />

Kolumna<br />

Donald Trump je v svoji zmagoviti predsedniški kampanji pogosto<br />

uporabljal slogan »Make America Great Again« (Naredimo Ameriko<br />

spet veliko). Besede so imele velik učinek na državljane tudi zato, ker<br />

vzbujajo močne čustvene odzive in željo po boljših časih.<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Zanimivo pa je bilo, da so se komentatorji<br />

z različnih delov<br />

sveta močno spotikali prav ob<br />

ta slogan, češ, boste videli, novoizvoljeni<br />

predsednik bo šel za Ameriko<br />

v fašistični maniri »preko trupel«<br />

preostalega sveta …<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

JE POSKRBETI ZA<br />

DRŽAVO SEBIČNOST ALI<br />

ODGOVORNOST?<br />

Nedolgo nazaj sem naletela na modro<br />

misel, ki pravi, da ne moreš reševati<br />

sveta, če se sam utapljaš. Ta misel mi ne<br />

gre iz glave tudi zato, ker se zavedam,<br />

da še kako velja za sleherno poro zasebnosti<br />

in države, v kateri živimo. Naša<br />

mala skorumpirana Slovenija, v kateri<br />

škriplje na vseh mestih, je na kolenih od<br />

zdravstva do šolstva. Dnevno se soočamo<br />

s kolapsom na slovenskih cestah, pa<br />

s korupcijo, ki je posredno kriva, da se<br />

utapljamo tudi v vedno višjih davkih.<br />

Prihodi ilegalnih migrantov prinašajo<br />

varnostne izzive. Pa smo jim kos?<br />

Odzivamo se na krize po svetu, odpiramo<br />

vrata tujcem, nudimo pomoč,<br />

kjer le lahko. Samo nekaj naslovov iz<br />

časopisov: Premier dr. Golob je obljubil<br />

dodatnih 2,5 milijona evrov za humanitarne<br />

programe v pomoč palestinskemu<br />

narodu. Slovenija bo zbirala padala<br />

za dostavo pomoči iz zraka. Golob v<br />

Sarajevu obljubil finančno in strokovno<br />

pomoč BiH na njeni evropski poti. Slovenija<br />

bo pomagala Albaniji ...<br />

Vse lepo in prav, bogvari, da ne bi<br />

pomagali. Vseeno pa me zanima, ali<br />

hkrati dovolj poskrbimo tudi za lastne<br />

državljane. Še elastika se pretrga, če jo<br />

preveč nategujemo, pa da pod bremeni<br />

ne bi počepnila Slovenija! Njeni finančni<br />

viri niso brez meja. To si bomo morali<br />

slej ko prej priznati.<br />

ZAKAJ JE VLADA SKOPA DO<br />

LASTNIH DRŽAVLJANOV?<br />

Birokracija še dodatno ustvarja občutek,<br />

da se država ne odziva dovolj hitro<br />

na potrebe ljudi v stiski. Na »upokojensko<br />

blagajno« se bodo, če smo državljani<br />

prav razumeli, prisesali tisti, ki<br />

niso vplačevali vanjo. Po drugi strani pa<br />

beremo, da bomo prejeli iz »solidarne«<br />

Evrope kar 2,8 milijona evrov za gradnjo<br />

javnih najemnih stanovanj. Kakšna<br />

smešnica! A se zavedate, da je to manj<br />

kot pljunek v slovensko korupcijsko<br />

malho brez dna? Če bo samo nadgradnja<br />

nove železniške postaje na Jesenicah<br />

stala kar 170 milijonov evrov, bi bili<br />

lahko tile milijončki komaj za kljuke in<br />

morda za ploščice v WC-jih. Verjemite,<br />

še četrt bloka niso sposobni zgraditi s<br />

tem denarjem ...<br />

Si tisti, ki imajo v rokah ključe od<br />

državne blagajne, sploh predstavljajo,<br />

kako se počutijo reveži, ki konec meseca<br />

nimajo niti za kruh? Morda res<br />

marsičesa ne razumejo, a pogosti škandali,<br />

povezani z netransparentnim porabljanjem<br />

sredstev, javnimi razpisi in<br />

klientelizmom, jim pa le dajo vedeti,<br />

da nekdo v tej državi meče denar skozi<br />

okno. Mnogi državljani imajo občutek,<br />

da tisto, kar je namenjeno njim, konča v<br />

rokah podjetij sumljivega lastništva ali<br />

posameznikov z dobrimi povezavami.<br />

Prihodi ilegalnih migrantov<br />

prinašajo varnostne izzive.<br />

Pa smo jim kos?

JU3 2052<br />

37<br />

Si tisti, ki imajo v rokah<br />

ključe od državne blagajne,<br />

sploh predstavljajo, kako<br />

se počutijo reveži, ki konec<br />

meseca nimajo niti za kruh?<br />

NAM JE SPLOH MAR<br />

ZA SKUPNO DOBRO?<br />

Vprašanje, ki si ga danes vse pogosteje<br />

zastavljamo, je: Koliko smo lahko sebični?<br />

Ali pa morda raje, koliko bi sploh<br />

smeli biti sebični? Ali lahko vztrajamo,<br />

da država najprej poskrbi za lastne državljane?<br />

Zdi se, da smo v nenehnem<br />

konfliktu – na eni strani želimo, da nas<br />

tujci vidijo kot narod z odprtimi srci,<br />

po drugi pa gledamo stran, kot da se<br />

nas to ne tiče, ko za bolne otroke zbiramo<br />

zamaške.<br />

Ali naj najprej, simbolično rečeno,<br />

postavimo hišo sebi ali sosedu? Ali naj<br />

država, v kateri bivamo, ignorira domačega<br />

človeka v želji, da zaradi nekega lažnega<br />

ugleda nesebično skrbi za druge?<br />

To so težka vprašanja, ki se prepletajo<br />

z našimi intimnimi stališči in ne<br />

nazadnje tudi z lastno vestjo.<br />

NAČELA SOLIDARNOSTI<br />

IN OMEJENE ZMOŽNOSTI<br />

Solidarnost je v teoriji plemenita<br />

vrednota, a v praksi se največkrat izrodi.<br />

Spominjam se jugoslovanskih časov,<br />

ko smo imeli solidarnostne sobote ne<br />

le za lačne otroke v Kongu, ampak tudi<br />

za izgradnjo kanalizacije, vodovodov in<br />

cest. Solidarnostni prispevek so nam<br />

trgali celo od plače. Kam je šel denar?<br />

Živ Bog ni vedel.<br />

Po tihem smo ob omembi solidarnosti<br />

škripali z zobmi, ker si na glas ni<br />

nihče upal nič reči. Ali smo, na primer<br />

ženske, tudi v resnici, ne le na jeziku,<br />

solidarne z ženskami po svetu, ki trpijo<br />

zaradi kulturnih, verskih ali družbenih<br />

pritiskov? Ali pa smo solidarne, kot je<br />

Denis Poniž v svoji kolumni zapisal, le<br />

z evropskimi in ameriškimi ženskami,<br />

kadar jim moški, ki tega menda ne bi<br />

smel, reče, da je lepa in šarmantna?<br />

VIZIJA ZA PRIHODNOST<br />

Morda je rešitev v ravnovesju. Potrebujemo<br />

tehten razmislek o tem, kdaj smo<br />

lahko sebični in kje so meje solidarnosti<br />

podprte z odgovornostjo in zdravim<br />

razumom. Zmeraj, ko želimo pomagati,<br />

ne da bi pretehtali, koliko in kako, moramo<br />

imeti pred očmi, da je bil Jezus, ki<br />

je znal iz hleba kruha in s tremi ribami<br />

nahraniti množico, žal samo en. Mi smo<br />

čisto navadni smrtniki, ki bomo v primeru,<br />

če edini hleb kruha, ki ga imamo,<br />

razdelimo drugim, sami pač lačni. <br />

Ali naj država, v kateri<br />

bivamo, ignorira domačega<br />

človeka v želji, da zaradi<br />

nekega lažnega ugleda<br />

nesebično skrbi za druge?<br />

Potrebujemo<br />

tehten razmislek<br />

o tem, kdaj smo<br />

lahko sebični<br />

in kje so meje<br />

solidarnosti,<br />

podprte z<br />

odgovornostjo<br />

in zdravim<br />

razumom.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

38<br />

KOMENTAR<br />

Deset zapovedi 21. stoletja<br />

(3. zapoved)<br />

Zahodna civilizacija temelji na judovsko-krščanski tradiciji. To je dejstvo, ki velja tako za verujoče<br />

kot neverujoče. Svete knjige niso niti pravljice niti alegorije, ampak simbolni napotki za življenje.<br />

ANDREJ DRAPAL<br />

Okoliščine življenja se danes<br />

pomembno razlikujejo od<br />

tistih izpred začetkov našega<br />

štetja, ki so narekovale deset<br />

zapovedi. Če želimo ohraniti zahodno<br />

civilizacijo, potem je naša dolžnost, da<br />

deset zapovedi osmislimo v kontekstu<br />

21. stoletja. Deset prispevkov poučenega<br />

laika ni kateheza, ampak le nežen<br />

opomin, saj lahko le vsak zase osmisli<br />

simbolno izročilo.<br />

POSVEČUJ GOSPODOV DAN!<br />

Zanimiv premik, ki se zgodi med drugo<br />

in tretjo zapovedjo v razliki med dekalogom<br />

in krščansko razlago desetih zapovedi,<br />

nima le zgodovinske vrednosti,<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

ampak predvsem sporočilno. To sporočilo<br />

bi v 21. stoletju razumeli takole:<br />

Ni pomembno, katero manifestacijo<br />

vrednot spoštuješ, važno je, da iz takih<br />

ali drugačnih besedil kot po Jakobovi<br />

V skladu s krščansko<br />

in tudi talmudsko tradicijo<br />

na Gospodov dan ni dovoljeno<br />

delati nič posvetnega, razen<br />

morda opravil, ki služijo<br />

širši dobrobiti.<br />

lestvi plezaš do lastnega razumevanja<br />

sebe v razmerju do temeljnih postulatov<br />

človečnosti.<br />

Mojzesova knjiga (5 Mz 8 in 11) v<br />

dveh zapovedih bolj na široko opredeljuje<br />

drugo zapoved »Ne skruni Božjega<br />

imena«, ki smo jo obravnavali v<br />

prejšnjem nadaljevanju.<br />

»Posvečuj Gospodov dan« je po dekalogu<br />

že četrta zapoved. Ta preskok<br />

nato dekalog razreši z deseto zapovedjo,<br />

ki povzame dve ločeni iz krščanske<br />

razlage. Ta združitev znova nudi razmislek,<br />

zakaj oziroma kako je to mogoče.<br />

A o tem seveda v sklopu devete in<br />

desete zapovedi, ne pa danes.<br />

Ne danes?

Ta zapis nastaja v nedeljo, na Gospodov<br />

dan. V skladu s krščansko in tudi<br />

talmudsko tradicijo na ta dan ni dovoljeno<br />

delati nič posvetnega, razen morda<br />

opravil, ki služijo širši dobrobiti.<br />

Je pisanje prispevkov za Domovino<br />

delo, namenjeno širši dobrobiti?<br />

OBVOZ DO SVETEGA<br />

PREKO NOVINARSTVA<br />

Odgovor na zgornje vprašanje je neposreden:<br />

da.<br />

Ali pa s tem hkrati tudi ne pritrjujem<br />

tezi, da je novinar družbenopolitični delavec,<br />

ki je dolžan razsvetljevati ljudstvo,<br />

ljudstvo pa mu mora brezpogojno slediti,<br />

saj je neke vrste nosilec resnice?<br />

Ne. Zakaj?<br />

Najpreprostejši odgovor je, da sem<br />

sam v življenju, v transakcijah vrednot<br />

in vrednosti, ki so jih kupci prepoznavali<br />

kot tako ali drugačno korist za<br />

svoje delo in življenje, lastno vizijo že<br />

v veliki meri izpolnil. Nekaj malega<br />

znam, nekaj malega se še vedno učim in<br />

nekaj malega imam izkušenj. Nekateri<br />

to cenijo in so pripravljeni nekaj tega<br />

odkupiti, če sem banalno neposreden.<br />

Od tega živim.<br />

Realizacija poslanstva ne<br />

temelji na kupoprodajnem<br />

odnosu, ampak na čistem<br />

egoizmu zadovoljstva, da<br />

si poskušal narediti nekaj<br />

brez želje po neposredni<br />

materialni koristi.<br />

To je tisti del življenja, ki se mu reče<br />

realizacija poslovne vizije. Obstaja pa še<br />

drugi del: poslanstvo. Realizacija poslanstva<br />

ne temelji na kupoprodajnem<br />

odnosu, ampak na čistem egoizmu zadovoljstva,<br />

da si poskušal narediti nekaj<br />

brez želje po neposredni materialni koristi.<br />

To bi moralo veljati za posameznike<br />

ter vse oblike organizacij. Moralo bi,<br />

a seveda v realnosti ne.<br />

Pišem in govorim, ker sem se v tem<br />

vsaj do določene mere izmojstril. Vidim,<br />

da se družba utaplja v mentalni zmedenosti,<br />

nesposobnosti argumentiranja in<br />

popolnem kolapsu vrednot. Smilijo se<br />

mi ljudje, ki živijo v takem kaosu, zato<br />

imam za svojo dolžnost, da pomagam z<br />

vnašanjem miselnega reda, miselne doslednosti<br />

in argumentativne jasnosti.<br />

Ne delam si utvar, da sem lahko odločujoči<br />

dejavnik, saj nisem Mesija. A to<br />

ne pomeni, da lahko molčim.<br />

Iz povedanega je jasno, da novinar<br />

piše v kupoprodajnem odnosu z bralci<br />

in s tem izpolnjuje svojo vizijo, ne pa<br />

svojega poslanstva. Govoriti o tem, da<br />

imajo novinarji skupno poslanstvo, kakršnokoli<br />

že, je tipična komunistična<br />

zanka, tako močno zategnjena, da jo<br />

ponavljajo tudi mnogi, ki mislijo, da s<br />

komunizmom nimajo nič skupnega.<br />

NAZAJ K SVETEMU ČASU<br />

Ko danes govorimo o spoštovanju Gospodovega<br />

dne, s tem mislimo na to, da<br />

lahko na ta dan uresničujemo svoje<br />

poslanstvo, ne pa tudi svoje vizije.<br />

Kaj sploh je Gospodov dan v svojem<br />

simbolnem pomenu? Saj nismo tako<br />

naivni, da je zgodba z nedeljo v krščanskem<br />

svetu in soboto za adventiste in<br />

jude že izčrpana?<br />

Če me kdo vpraša, kaj je največja izguba<br />

sodobne, izpraznjene formalne<br />

demokracije, mu odgovorim, da je to<br />

občutek razlikovanja med svetim in profanim,<br />

med svetim in profanim časom,<br />

med svetim in profanim prostorom.<br />

Ko si vzame »čas zase«, se hindujec,<br />

jud, kristjan ali katerikoli pripadnik izginjajoče<br />

vrste vernika poglobi vase v<br />

razmerju do moralnih izhodišč družbe,<br />

katere pripadnik je. Tak človek dobro ve,<br />

da mu dnevna profana opravila nujno<br />

odvračajo pozornost od temeljev bivanja.<br />

Sveti čas razume kot čas, v katerem<br />

se brez motenj profanega zazre vase.<br />

In prav v tem, v kaj se zazremo, ko<br />

pogledamo vase, se skriva brezno pogube<br />

izpraznjenosti formalne demokracije.<br />

Tudi formalni demokrat, ateist, se pogosto<br />

zazre vase oziroma se vsaj izgovarja<br />

na to, da se zazira vase. Ampak če se<br />

zazreš vase kar tako, brez ozadja temeljnih<br />

vrednot, lahko opaziš zgolj svoj ego,<br />

ki je toliko večji, kolikor manj je na voljo<br />

ovir, ki jih predstavljajo vrednote. Ko se<br />

zazira vase formalni demokrat, vsakič<br />

vidi zgolj svoj ego, ki je ob vsakem »zaziranju«<br />

samo večji in večji, brezmejen.<br />

Morda se komu zdi, da sem ateista<br />

brez razlogov povezal s formalnim demokratom,<br />

a ga nisem. Formalna demokracija,<br />

na katero prisega celotna<br />

zahodna civilizacija, namreč temelji na<br />

KOMENTAR 39<br />

Prostor, v katerem<br />

se vernik zazre vase<br />

in realizira sveti čas,<br />

je sveti prostor.<br />

predpostavki, da vrednote ovirajo izvajanje<br />

formalnosti demokracije. To je torej<br />

po definiciji ateistična demokracija<br />

in kot taka temelj družbe brez vrednot.<br />

Ko se vase zazre vernik, mu razmislek<br />

o sebi v razmerju do vrednot<br />

ego kleše.<br />

SVETEGA ČASA NI<br />

BREZ SVETEGA PROSTORA<br />

Prostor, v katerem se vernik zazre vase<br />

in realizira sveti čas, je sveti prostor.<br />

Na videz presenetljiv primer svetega<br />

prostora oziroma vsaj potenciala<br />

za sveti prostor je dom. Dom naj bi bil<br />

dobro zunanje in notranje varovan. V<br />

njem imajo neomejeno svobodo samo<br />

družinski člani, ki se varujejo notranje.<br />

Vanj ne smeta niti policija niti kdorkoli<br />

tretji. Dom je v povezavi z zapovedmi, ki<br />

še sledijo, potencial svetega. Na žalost<br />

je v realnosti zgolj potencial, saj ga večina<br />

zahodnega izpraznjenega sveta vidi<br />

le kot škatlo za profano bivanje, hranjenje<br />

in spanje.<br />

Sam prostor in čas svetega realiziram<br />

nekje, kjer ni prostora za nikogar<br />

neposvečenega. Z vrednotami pa se soočam<br />

in se brusim tudi z vsakim tekstom,<br />

ki ga zapišem. Hvaležen sem, ker<br />

lahko na ta način preverjam sebe. To je<br />

pogosteje pomembnejše kot to, da sem<br />

morda koga s pisanjem tudi premaknil.<br />

Tako je navsezadnje jasno, da sveti<br />

čas ni samo sobota ali nedelja, tako kot<br />

tudi ni sveti prostor samo cerkev, tempelj,<br />

sinagoga. Tempelj si lahko ustvarimo<br />

kjerkoli in kadarkoli. Lažje je, če<br />

imamo pri roki ključne simbole svetosti,<br />

ustrezno razporejene v prostoru.<br />

Zato so cerkve, templji, sinagoge … neke<br />

vrste olajšave za vstop v sveto, saj je tam<br />

simbolika svetega že materializirana.<br />

Če pa se zavedamo, da je prostor svetega<br />

vedno točno v središču med vzhodom<br />

in zahodom, severom in jugom,<br />

tistim zgoraj in tistim spodaj, potem je<br />

jasno, da je ta sveti prostor/čas vedno na<br />

voljo kot potencial, da svoj ego oklestimo<br />

v soočenju s temeljnimi vrednotami, ki<br />

so zapisane v desetih zapovedih. <br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

40<br />

POŽAREPORT<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

Komentar<br />

TINA GABER, GOLOB IN BELA HIŠA:<br />

najhujša zloraba premierske<br />

funkcije – zaradi Gabrove – doslej?<br />

Vladni viri navajajo, da če bi Tina Gaber res dobila uradno vabilo iz Washingtona, potem<br />

bi Goloba in Gabrovo, po protokolarnem običaju Bele hiše, uvodoma sprejel ameriški<br />

predsedniški par – Joe in Jill Biden, vendar tega, vemo, ni bilo ...<br />

Čeprav Vojko Volk, državni sekretar<br />

v kabinetu predsednika<br />

vlade, zadolžen za mednarodne<br />

odnose, zunanjo politiko<br />

in nacionalno varnost, med boljšimi<br />

poznavalci slovenske politike in diplomacije<br />

velja za »ameriškega človeka«, se<br />

je nedavni obisk predsednika vlade Roberta<br />

Goloba v Beli hiši (22. oktobra)<br />

sprevrgel v nenavadno serijo zaporednih<br />

fiaskov. Gremo kar po vrsti:<br />

• Sprejem pri odhajajočem predsedniku<br />

Združenih držav Amerike Joeju<br />

Bidnu je bil – kakopak – namenjen<br />

predvsem slovenski javnosti (ameriški<br />

mediji so ga praktično povsem<br />

spregledali), toda glej ga zlomka. Po<br />

tem Golobovem obisku Bele hiše Gibanje<br />

Svoboda na anketah javnega<br />

mnenja strmo pade (na pičlih 12 odstotkov<br />

podpore), Golob pa se tako<br />

rekoč sramotno znajde celo na repu<br />

lestvice »priljubljenih politikov« v<br />

državi.<br />

• Golob pred pogovorom z demokratskim<br />

predsednikom Bidnom dramatično<br />

napove veliko mednarodno akcijo,<br />

ki naj bi se zgodila po njegovem<br />

obisku Bele hiše, a še danes ni nič od<br />

tega, je pa sledila velika <strong>zmaga</strong> republikanca<br />

<strong>Donalda</strong> <strong>Trumpa</strong> na predsedniških<br />

volitvah v ZDA in hud poraz<br />

Bidnovih demokratov.<br />

• Za nameček naš premier Golob zapravi<br />

Golob je verjetno zlorabil<br />

premiersko funkcijo zato,<br />

da je Tino Gaber uvrstil med<br />

članice in člane uradne<br />

delegacije in ji tako omogočil<br />

»uradno« potovanje v ZDA,<br />

na stroške davkoplačevalcev.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

priložnost za krajše srečanje s Trumpom<br />

v New Yorku (Trump mu – na<br />

Golobovo prošnjo – ponudi termin),<br />

a ker Golob ne dobi termina za srečanje<br />

z demokratsko predsedniško<br />

kandidatko Kamalo Harris, se, očitno<br />

prepričan, da bo <strong>zmaga</strong>la Harrisova,<br />

s Trumpom, bodočim velikim zmagovalcem<br />

ameriških predsedniških<br />

volitev, ne dobi, Golobov kabinet pa<br />

javnosti proda zgodbo, da pot v New<br />

York na srečanje s Trumpom ni bila<br />

možna, saj bi v tem primeru morali<br />

doplačati letalske karte za vrnitev v<br />

Slovenijo?! Uf, politični zdrs, ki si ga<br />

je res težko zamisliti.<br />

JE GABROVA PREJELA VABILO?<br />

Vendar to – kot kaže – še zdaleč ni vse,<br />

saj je očitno, vsaj po naših dosedanjih<br />

informacijah, prišlo tudi do Golobove<br />

zlorabe pri sestavi delegacije za ta obisk<br />

v Washingtonu (Beli hiši). Viri (iz Golobovega<br />

kabineta) namreč pravijo, da<br />

je Golob javno lagal, ko je za slovenske<br />

medije izjavil oziroma zatrjeval (razvidno<br />

iz videoposnetkov), da je vabilo za<br />

obisk Bele hiše dobila tudi Tina Gaber.<br />

Toda tega vabila naj v resnici ne bi bilo,<br />

zato naj bi Gabrova na izrecno Golobovo<br />

zahtevo postala del uradne »vladne«<br />

delegacije, v kateri je bilo samo osebje<br />

Golobovega kabineta in slovenski veleposlanik<br />

v ZDA Iztok Mirošič.<br />

Ko so Američani izvedeli, da je Gabrova<br />

v resnici Golobova zasebna partnerica<br />

(spremljevalka), je bilo, tako<br />

naši viri, sprva nekaj zadrege, potem<br />

pa so ta protokolarni zaplet rešili tako,<br />

da so zanjo na hitro uredili priložnostni<br />

ogled Bele hiše, kar smo si lahko<br />

kasneje – v zrežiranih posnetkih in<br />

fotografijah – ogledali na Instagramu<br />

Tine Gaber. Vključno s poudarjenim<br />

snemanjem njenih telesnih oblin, kar<br />

je, recimo temu, za takšne situacije<br />

tudi malce nenavadno.<br />

Vladni viri namreč navajajo, da če<br />

bi Tina Gaber res dobila uradno vabilo<br />

Bele hiše, kot je to javno razlagal Golob,<br />

potem bi Goloba in Gabrovo, po protokolarnem<br />

običaju Bele hiše, uvodoma<br />

sprejel ameriški predsedniški par – Joe<br />

in Jill Biden, vendar tega, vemo, ni bilo.<br />

Kar pomeni, da je Golob verjetno zlorabil<br />

premiersko funkcijo zato, da je<br />

Tino Gaber uvrstil med članice in člane<br />

uradne delegacije in ji tako preprosto<br />

omogočil »uradno« potovanje v ZDA,<br />

na stroške davkoplačevalcev.<br />

Golob in Gabrova sicer že slovita<br />

po tem, da izrazito mešata službena in<br />

zasebna potovanja (mimogrede, pri slednjih<br />

je Golob brez najmanjšega dvoma<br />

absolutni rekorder med vsemi predsedniki<br />

vlad samostojne Slovenije, vključno<br />

z edino predsednico vlade Alenko<br />

Bratušek), kar dodatno bremeni državni<br />

proračun in davkoplačevalski denar.<br />

Če te informacije držijo, bi lahko šlo<br />

celo za najhujšo Golobovo zlorabo premierske<br />

funkcije doslej, samo zato, da<br />

bi se ugodilo Tini Gaber.<br />

KABINET ŠE MOLČI<br />

Glede na vse te različne informacije, ki<br />

zadevajo obisk slovenskega predsednika<br />

vlade v Beli hiši, predvsem pa glede<br />

sporne vloge Tine Gaber, smo že pred<br />

dnevi (7. novembra) na kabinet predsednika<br />

vlade naslovili prošnjo za posredovanje<br />

uradnega vabila z ameriške<br />

strani za Tino Gaber (o čemer, spomnimo,<br />

je javno govoril Golob), vsebino tega<br />

vabila in vse druge uradne informacije<br />

o tem, kdo je bil zares povabljen. Vendar<br />

odgovora, čeprav gre za informacije<br />

javnega značaja, (še) nismo prejeli.

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

41<br />

KDO JE RAZSUL<br />

NEMŠKO VLADO?<br />

Odstavljeni finančni minister in šef FDP<br />

Christian Lindner je po poročanju Berliner<br />

Zeitunga obtožil nemškega kanclerja<br />

Olafa Scholza (SPD), da ga je odstavil,<br />

da bi preprečil vojaško podporo Ukrajini<br />

z raketami Taurus. Scholz pa je že pred<br />

tem pojasnil, da je Lindnerja, ki vodi liberalce<br />

(FDP), odstavil zato, ker je blokiral<br />

vse njegove gospodarske načrte. Brez<br />

FDP Scholz nima večine, piše novinar<br />

Peter Jančič v Spletnem časopisu. Večje<br />

težave so se za nemško vlado začele že<br />

novembra lani, ko je ustavno sodišče<br />

presodilo, da proračunsko načrtovanje<br />

ni v skladu z ustavno ureditvijo, ker so<br />

60 milijard, rezerviranih za blaženje<br />

posledic kovidne krize, porabili tudi za<br />

ekološke in podnebne politike, ki s kovidom<br />

niso bile povezane.<br />

»Dogajanje je razkrilo različne poglede<br />

in spopade znotraj vladnih strank,« piše<br />

Spletni časopis. Jančič sicer opozarja,<br />

da je v tem času vladne neučinkovitosti<br />

popularnost rasla skrajnim strankam na<br />

desni in levi, ker koalicija ni našla recepta,<br />

kako obuditi pešajoče nemško gospodarstvo<br />

po tem, ko so zaradi zahtev<br />

radikalnih ekologov ustavili nuklearke,<br />

zaradi napada na Ukrajino pa še uvoz<br />

relativno poceni energentov iz Rusije.<br />

Spletni časopis še opozarja, da je<br />

nemška vlada razpadla v času izvolitve<br />

<strong>Donalda</strong> <strong>Trumpa</strong> in da zato ni mogoče<br />

izključiti, da so težave vlade povezane<br />

z upanjem Scholza, da bo <strong>zmaga</strong>la bolj<br />

leva Kamala Harris. »Nemško gospodarstvo,<br />

največje v Evropi, se je lani<br />

skrčilo, rast pa je že več let krepko nižja<br />

kot v večini drugih držav z evrom, tudi<br />

v Franciji ali Italiji. Nemčija se sooča<br />

tudi s problemom starajoče populacije,<br />

gospodarsko pa jo ogrožajo konkurenti<br />

s Kitajske in to vse bolj tudi na paradnih<br />

področjih, kot je denimo proizvodnja<br />

avtomobilov, kar je pomembno tudi za<br />

Slovenijo, kjer je veliko dobaviteljev.«<br />

POVPREČNA PLAČA V SLO-<br />

VENIJI VIŠJA KOT V ITALIJI<br />

Povprečna slovenska plača zaposlenih<br />

za nedoločen čas je leta 2023 prvič<br />

prehitela italijansko, piše Albert Vončina<br />

v Primorskem dnevniku. Podatek je<br />

v začetku novembra objavil evropski<br />

statistični urad Eurostat, ki je predstavil<br />

povprečne plače v vseh 27 državah Evropske<br />

unije. »Stavek, da so italijanske<br />

plače višje od slovenskih, torej ne drži<br />

več,« piše Vončina in opozarja, da tu ni<br />

govora o kupni moči oz. kakšnih drugih<br />

podatkih, saj lestvica ne upošteva obdavčitve<br />

ali drugih faktorjev, temveč le<br />

bruto plačo. Ta je prvič v zgodovini višja<br />

v Sloveniji kot v Italiji, Eurostatovi podatki<br />

pa potrjujejo tudi, da medtem ko<br />

beležimo precej visoko rast cen, ostaja<br />

plača v Italiji enaka. Ostale države pa jo<br />

bolj ali manj prilagajajo inflaciji.<br />

Primorski dnevnik navaja, da je povprečna<br />

letna bruto plača delavcev s pogodbo za<br />

nedoločen čas lani v Sloveniji po podatkih<br />

Eurostata znašala 33.081 evrov, medtem<br />

ko je v Italiji znašala 32.749 evrov. Obe<br />

državi pa sta bili pod povprečjem EU,<br />

ki znaša 37.863. »Do slovenskega prehitevanja<br />

je prišlo po zaslugi kar precejšnje<br />

rasti povprečne plače v zadnjih<br />

letih. Leta 2022 je povprečna plača v<br />

Sloveniji znašala 30.245 evrov, leta 2021<br />

oz. v prvem letu, v katerem so podatke<br />

o plačah začeli zbirati na ta način, pa je<br />

znašala 28.654 evrov. Med letoma 2021<br />

in 2023 je torej narasla za 4.427 evrov. V<br />

Italiji plače dejansko stagnirajo,« še piše<br />

Vončina. Leta 2021 je povprečna plača pri<br />

zahodnih sosedih znašala 30.719 evrov<br />

letno, leta 2022 pa 31.847 evrov. V dveh<br />

letih je plača v povprečju narasla za 2.030<br />

evrov bruto, kar je manj kot polovica od<br />

porasta, ki so ga beležili v Sloveniji.<br />

Tudi na splošno so evropske države<br />

plačo bolj prilagajale inflaciji kot Italija,<br />

saj je povprečna letna plača sedemindvajseterice<br />

leta 2021 znašala 33.909<br />

evrov, leta 2022 pa 35.638 evrov.<br />

NAJVEČJE NAHAJALIŠČE<br />

LITIJA NA SVETU<br />

Po poročanju spletnega portala Forbes<br />

Slovenija so v ZDA, na območju, ki<br />

je znano kot Smackover Formation,<br />

jugozahodno od Arkansasa, s pomočjo<br />

umetne inteligence odkrili veliko<br />

nahajališče litija. Po ocenah ameriškega<br />

geološkega inštituta nahajališče<br />

vsebuje toliko litija, da bi z njim lahko<br />

zadostili devetkratnemu pričakovanemu<br />

svetovnemu povpraševanju po baterijah<br />

za električna vozila do leta 2030.<br />

Forbes Slovenija piše, da preliminarna<br />

študija, ki jo je izvedel Geološki inštitut<br />

Združenih držav (USGS), ugotavlja, da<br />

območje vsebuje od 5 do 19 milijonov<br />

ton litija. Gre za teoretično oceno količine<br />

litija v slanici, ki bi ga pridobivali<br />

kot stranski produkt med črpanjem<br />

nafte in plina. Do rezultata so sicer prišli<br />

s pomočjo umetne inteligence, ki je<br />

analizo vzorcev z območja primerjala z<br />

bazami podatkov USGS o drugih vzorcih<br />

slanice in vode iz naftnih in plinskih<br />

vrtin. Model strojnega učenja je nato<br />

te podatke uporabil za napovedovanje<br />

koncentracij litija v regiji, pri tem pa<br />

s pomočjo geoloških podatkov izrisal<br />

zemljevid tudi za območja, iz katerih<br />

vzorci niso bili vzeti.<br />

Forbes Slovenija še dodaja, da se je<br />

svetovno povpraševanje po litiju v<br />

zadnjih letih močno povečalo, saj gre za<br />

ključno surovino pri proizvodnji baterij<br />

za električna vozila. Litij zato postaja<br />

vse bolj pomembno ekonomsko in<br />

geopolitično blago. Energetska industrija<br />

v ZDA si vse bolj prizadeva, da bi<br />

surovine, potrebne za litij-ionske baterije,<br />

proizvajala v ZDA. Nekaj projektov se<br />

je začelo izvajati pred kratkim, še več pa<br />

jih je v različnih fazah študija in razvoja<br />

po vsej državi, navaja NYT.<br />

<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

42<br />

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />

»Bolje bo, da umremo<br />

KOT HRABRI MOŽJE in ne<br />

kot strahopetci!« (21. del)<br />

Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali na številna bojišča. Mnogi od njih<br />

se niso nikoli več vrnili. Objavljamo njihove misli, opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali, in skrbi,<br />

ki jim niso dale spati. Predstavljamo vam dogodke 27. avgusta 1914.<br />

DR. VALENTIN AREH<br />

PROFIMEDIA<br />

Avstrijske enote so se 27. avgusta<br />

1914 zaradi hudih izgub<br />

v boju z močnejšimi ruskimi<br />

enotami umaknile za 20 kilometrov,<br />

vse do mesta Przemyslani,<br />

ki stoji ob reki Gnila Lipa. Potem ko so<br />

slovenski vojaki pozno zvečer lačni,<br />

brez hrane in izmučeni popadali po<br />

tleh, jih je sredi noči spet presenetilo<br />

rusko topništvo. Rusi so jih dohiteli in<br />

jim bili za petami. Več tisoč slovenskim<br />

in nemškim vojakom je grozilo, da jih<br />

bodo obkolili.<br />

PRIPRAVLJENE BELE ZASTAVE<br />

Dr. Hawlina, ki se je umikal z enotami<br />

22. divizije, je v dnevnik tisti dan zapisal:<br />

»Zbudim se zgodaj, okrog mene ležijo<br />

ranjeni častniki. Zvem, da so ponoči<br />

obstreljevali celo postajo prve pomoči,<br />

krogle so padale tudi v vrtu, kjer so ležali<br />

obvezani ranjenci. Štabni zdravnik<br />

dr. Stein se je skril pod operacijsko mizo.<br />

Komaj se je tja zavlekel, že sta padla nanj<br />

s ceste dva vojaka in negibno obležala.<br />

Mislil je, da sta mrtva, čez nekaj časa pa<br />

sta se začela premikati in izkazalo se je,<br />

da sta tudi onadva iskala zaklon … Nad<br />

vse je legla težka apatija. Po nočnih vesteh<br />

nam je umik odrezan … V kraju in po<br />

cestah je polno naših skupin, največ polkov<br />

22. pehotne divizije. Poleg tega imamo<br />

še okrog 200 ruskih vojnih ujetnikov.<br />

Kaj bo z nami? Ob devetih nam ukažejo,<br />

da krenemo proti Przemyslawu, tudi<br />

zdravniki. Vsi smo prepričani, da gremo<br />

v rusko ujetništvo. Pri oddelkih vidim<br />

pripravljene bele zastave, eden je na palico<br />

pritrdil robec, drugi brisačo, tudi topničarji<br />

obešajo bele krpe na svoje orožje.<br />

Dva ranjena častnika se s solzami v<br />

očeh poslavljata in obžalujeta usodo, ki<br />

ju vodi v rusko ujetništvo. Okrog desetih<br />

dopoldne krenemo proti Przemyslawu.<br />

Na čelu jaha poveljnik divizije Kraus-<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

»Kaj boste rekli svojim<br />

otrokom, ko pred vaš hišni<br />

prag pride ruska vojska?<br />

Boste priznali, da ste bili<br />

strahopetci in ste<br />

raje bežali?«<br />

-Elislago in višji zdravnik 4. regimenta<br />

(Eckardt). Naprej se pomikamo v neurejeni<br />

povorki in se ves čas sprašujemo,<br />

kaj bo z nami. Če smo ujetniki, potem<br />

ne bi smeli biti oboroženi. In že eden<br />

sprazni magazin na cesto. V trenutku<br />

mu sledijo še drugi. Odpirajo tudi torbice<br />

z naboji in jih stresajo na cesto. Kot bi<br />

se ne zmogli dovolj hitro znebiti streliva,<br />

si drug drugemu pomagajo odpirati in<br />

prazniti vsebino tornister, magazin za<br />

magazinom pada na tla. Celo častniki<br />

praznijo svoje browninge in tudi njihovo<br />

strelivo se pridruži ostalemu! Cesta<br />

se blešči od nabojev, hodimo po njih, pot<br />

jih je vsa polna … Tu in tam je odvržena<br />

tudi kakšna torba in puška, nekje ob cesti<br />

vidim napol prevrnjen voz z novimi<br />

lopatami, ki so delno popadale v jarek.<br />

Pridemo do oskrbnega voza, ki je delno<br />

izpraznjen, ob njem stojijo polomljeni<br />

zaboji, iz njih pa visijo kosi perila in obleke,<br />

tudi vse to je večinoma že razvlečeno

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE<br />

43<br />

in razmetano. Približamo se vzpetini, s<br />

katere se v dolini vidi Przemyslaw. Povorka<br />

se nenadoma ustavi in od spredaj<br />

pride ukaz: proč z belimi zastavami! Vsi<br />

ostrmimo. Tudi ponovljeni ukaz nima<br />

vidnejšega uspeha. Iz množice prihaja<br />

pritajeno mrmranje, ki končno dobi pomen:<br />

Zakaj? Gremo na položaje, se glasi<br />

odgovor in zatem obupan krik: Brez streliva<br />

smo! Vojakom ukažejo, da se vrnejo<br />

in po cesti poberejo strelivo … Včerajšnji<br />

trud in izgube niso bile zaman, danes je<br />

sovražnika en oddelek napadel v hrbet,<br />

drugi ga je udaril z boka. Če ga mi tu zadržimo<br />

in mu napravimo zaporo, se bo<br />

moral z vsemi silami predati … S prav nič<br />

dobrimi občutki pričakamo noč, ampak<br />

utrujenost uveljavi svoje pravice in kljub<br />

mračnim izgledom končno zaspimo.«<br />

»Naši so se borili kakor<br />

junaki. Dobil sem udarec<br />

v glavo, kri mi je tekla<br />

po obrazu.«<br />

STRAH IN POGUM<br />

Eden od slovenskih veteranov iz Ljubljane<br />

je kasneje razlagal, da sta pred<br />

vojake pritekla dva častnika: Nemec<br />

in Slovenec, ki je prevajal. Vojakom sta<br />

preprečila umik in kričala: »Kaj bi rekli<br />

vaši tovariši, katerih trupla zdaj že ležijo<br />

po galicijski zemlji? Kaj boste rekli<br />

svojim materam? Kaj boste rekli svojim<br />

otrokom, ko pred vaš hišni prag pride<br />

ruska vojska? Boste priznali, da ste bili<br />

strahopetci in ste raje bežali?«<br />

Vojska je obstala in častnika sta nadaljevala:<br />

»Bodite hrabri za svoje otroke,<br />

za svoje družine. Branite svoj dom.<br />

Gremo vsi nazaj v boj! Bolje bo, da umremo<br />

kot hrabri možje in ne kot strahopetci!«<br />

Ob teh besedah so se mnogi<br />

zdrznili, iz množice so odmevali kriki:<br />

»Gremo vsi nazaj v boj!« Slovenski,<br />

nemški in madžarski vojaki so morali<br />

vsaj za nekaj dni zadržati rusko ofenzivo<br />

ob reki Gnila Lipa, če niso želeli pasti<br />

v rusko ujetništvo. V boj je znova stopil<br />

ljubljanski 17. pešpolk, ki je v krvavem<br />

klanju le dan prej izgubil skoraj polovico<br />

mož. Številne slovenske družine so<br />

prejele novice o izgubi očeta ali sina.<br />

Slovenski časopisi so objavili zgodbo<br />

enega od vojakov, ki se je tistega dne<br />

umikal skozi mesto:<br />

»K topničarju, ki je pripovedoval<br />

o boju pri Przemislani, je stopil star<br />

kaznilniški nadpaznik:<br />

›Torej, Vi ste bili zraven, ko je moj<br />

sin umrl?‹<br />

Topničar je odgovoril: ›Ja, zraven<br />

sem bil.‹<br />

›Kje je pa bilo, kdaj je bilo?‹<br />

›27. avgusta pri Przemislani, ko so<br />

nas kozaki napadli.‹<br />

›Kako je pa bil ranjen?‹<br />

›Dobil je strel v glavo.‹<br />

›Ali ste bili zraven, ko je umiral?‹<br />

›Seveda sem bil, dolgo<br />

ni trpel.‹<br />

›Kaj je pa rekel nazadnje?‹<br />

›Ležal je na kamenju<br />

in nas prosil: Preložite<br />

me s kamna. Tukaj nočem<br />

umreti, je premrzlo.<br />

In pozdravi mi ... Tovariši<br />

so ga deli na mehka<br />

tla. Tam je umrl.‹ Oče<br />

je hlipal, usta so se mu<br />

spremenila na jok.«<br />

ŠRAPNELI IN KRI<br />

Vojakom je s skrajnimi<br />

močmi uspelo zaustaviti<br />

prodor desetkrat številčnejših<br />

ruskih čet, ki<br />

so utrpele hude izgube.<br />

Na stotine ruskih vojakov<br />

je smrtno zadetih<br />

obležalo, še preden so<br />

prečkali omenjeno ukrajinsko<br />

reko. Poveljstvo je vedelo, da Rusov<br />

ne bodo mogli dolgo zadržati, zato<br />

je ukazalo organiziran umik na nove<br />

položaje južno in zahodno od Lviva.<br />

Eden od nemških vojakov, ki se je kot<br />

ranjenec vrnil v Gradec, je za graški časnik<br />

Grazer Volksblatt povedal: »Ranjen<br />

sem bil 27. avgusta ob deveti uri zvečer,<br />

na planjavi ob cesti v Przemyslawu.<br />

Ruska vojaška kolona je bila dolga 1,5<br />

kilometra in se je bližala našemu kraju.<br />

Za sabo so vlekli veliko topov. Naenkrat<br />

je začelo v bližnjem gozdu šumeti, kozaki<br />

so bili pripravljeni. S konjenico so<br />

navalili na naše topniške položaje, tako<br />

da naši niso mogli streljati. Napad je bil<br />

strašen. Naši so se borili kakor junaki.<br />

Dobil sem udarec v glavo, kri mi je tekla<br />

po obrazu. Kar naenkrat se je zasvetilo,<br />

odjeknila je eksplozija in šrapneli so konju<br />

odtrgali glavo. Padel sem pod konja,<br />

potem se ničesar več ne spominjam.<br />

Moj brat me je našel pod konjem in me<br />

peljal na obvezovališče.«<br />

Proti Lvivu sta se severno od ceste<br />

proti Zolozhivu umikala celjski in<br />

mariborski pešpolk, južno pa polki<br />

ljubljanske divizije. Poveljstvu Brudermannove<br />

armade je bilo 27. avgusta<br />

okoli 16.00 sporočeno, da sta III. in XI.<br />

korpus v polnem umiku. Ognjeni krst<br />

slovenskih in nemških vojakov, ki so<br />

drug ob drugem krvaveli za domovino<br />

in cesarja, je bil končan.<br />

<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

44<br />

SLEDI MOJIH POTI<br />

IVAN SIVEC<br />

ARHIV IVANA SIVCA<br />

NA VESLA od Komiže<br />

do Palagruže (3/5)<br />

Zdaj skoraj pozabljenemu pisatelju Tonetu Seliškarju, najbolj znanemu po mladinskih<br />

delih Bratovščina sinjega galeba ter Vesele in žalostne o mulah, je bilo v času Jugoslavije<br />

lahko pisati o velikem bratstvu in enotnosti, o tovarištvu in medsebojni pomoči, o<br />

kolektivnem prizadevanju za socializem in podobnih političnih frazah naših voditeljev.<br />

Že ob razpadanju Jugoslavije pa je bilo čutiti, da se družba usmerja v individualnost, v<br />

egoizem in vsesplošno mlačnost.<br />

Zato mi je bilo toliko težje napisati<br />

mladinski roman o ribičih, ki<br />

so odhajali z otoka Visa, pravzaprav<br />

iz mesteca Komiža, na<br />

ribarjenje na otok Palagruža, torej tako<br />

rekoč na sredino Jadrana. In to v času,<br />

ko še niso poznali motornih čolnov,<br />

temveč so veslali samo na roke, na vesla.<br />

Kdor je prej priveslal na Palagružo,<br />

ta je tam naletel na bogatejši zalivček<br />

z ribami. Da je šlo tako rekoč za pravo<br />

ribiško tekmovanje, pove podatek, da je<br />

bilo v čolnu pet članov posadke, startali<br />

pa so vsi hkrati, ob poku topa na vrhu<br />

komiške trdnjave.<br />

TRI URE VESLANJA DO LJUBICE<br />

Da bi nekako preusmeril pozornost s<br />

Seliškarjeve kolektivne prizadevnosti,<br />

sem se raje osredotočil na ljubezen. Na<br />

veliko ljubezen enega od mladeničev,<br />

ki gre prvič na ribolov na Palagružo, na<br />

mladeniča Nikolo, ki ga doma čaka prelepa<br />

Anka. Kajti prav ta ribolov je nekdaj<br />

pomenil za vse Višane veliko prednost.<br />

Sardele so namreč na Palagruži<br />

»Če si se vrnil s tega otočka<br />

že z nekaj sodčki vloženih<br />

sardel, si čez noč – vsaj za<br />

naše tedanje razmere –<br />

obogatel.«<br />

Komiška trdnjava, s katere so dali znak<br />

za začetek veslanja.<br />

shranjevali v sodčke, te pa prodajali<br />

tako v Split kot na italijansko stran za<br />

lepe denarce.<br />

Eden od domačinov mi je nekoč<br />

povedal:<br />

»Otok Vis je bil pred desetletji eden<br />

najbogatejših otokov nasploh. Veliko<br />

smo pridelali vina, največ pa smo si pomagali<br />

z ribolovom na Palagruži. Če si<br />

se vrnil s tega otočka že z nekaj sodčki<br />

vloženih sardel, si čez noč – vsaj za naše<br />

tedanje razmere – obogatel.«<br />

Ko sem nabiral gradivo za knjigo,<br />

sem se srečal tudi z mnogimi prijaznimi<br />

domačini. Več je bilo takih, ki so me povabili<br />

na ribe in kozarček ali dva rujnega,<br />

ob tem pa na veliko razpredali svoje<br />

življenjske zgodbe. Ko sem jim hotel<br />

gostoljubje vsaj deloma povrniti s plačilom,<br />

so mi kar nekam užaljeno povedali:<br />

»Mi imamo še toliko starega denarja,<br />

da lahko živimo samo od obresti.«<br />

Še bolj me je presenetila zgodba nekega<br />

domačina, ki mi je zaupal, kako je<br />

osvajal svojo ženo. Takole je bilo:<br />

»Spoznala sva se ob velikem Marijinem<br />

prazniku v Komiži. Spoznala in<br />

se takoj zaljubila. Na žalost je bila moja<br />

ljubica doma z otoka Brača in do tja je<br />

bilo, če je bilo kolikor toliko mirno morje,<br />

pet ur veslanja. Nekoč sem znova<br />

odšel k njej vasovat, ko pa sem jo pod<br />

oknom klical, se mi ni oglasila. Revica<br />

je bila tako utrujena od dela v vinogradu,<br />

da je spala kot top, kadar ni vojne.<br />

Ko sem splezal do njenega okna in sem<br />

v mesečini zagledal njen mili obraz, se<br />

mi je tako zasmilila, da je nisem hotel<br />

zbuditi, pač pa sem vzel vesla v roke in<br />

odveslal domov. Spet dobrih pet ur.«<br />

Zgodbica je namenjena predvsem<br />

današnji mladini, ki se jezi, če je<br />

disko za sosednjim vogalom in<br />

ne na domačem dvorišču.<br />

KOMIŠKE FALKUŠE<br />

Komiža je bila še pred petintridesetimi<br />

leti, torej tedaj, ko sem<br />

pripravljal gradivo za knjigo,<br />

prijetno ribiško mestece. Domačini<br />

so se po cele dneve greli kot<br />

martinčki na soncu, si pripovedovali<br />

takšne in drugačne zgodbice,<br />

se ukvarjali z vrtički za<br />

mestecem, mnogi pa so odhajali<br />

na ribolov, tedaj že z motornimi<br />

čolnički. A le toliko, da družina<br />

ni trpela lakote.<br />

Da je bilo rib na tem koncu<br />

Jadrana nekdaj dovolj, priča<br />

tudi podatek, da je tu vrsto let<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

SLEDI MOJIH POTI<br />

45<br />

Čoln na vesla – za pet<br />

izurjenih veslačev.<br />

delovala manjša predelovalnica rib.<br />

A že tedaj je bila v krizi, pozneje pa je<br />

povsem propadla – podobno kot mnogi<br />

vinogradi, ker je bilo preprosto premalo<br />

dobička.<br />

V marsikateri hiši moških po cele<br />

mesece ni bilo doma. Več žena mi je<br />

povedalo, da so njihovi možje na morju,<br />

kjer so zaposleni kot kapitani dolge<br />

plovbe. Ena od njih mi je zaupala:<br />

»Ko je mož na morju, mi je dolgčas,<br />

da noč in dan koprnim po njem in sem<br />

že napol zblaznela od tega. Ko pa se po<br />

več mesecih dolge plovbe<br />

končno vrne domov, mi že<br />

po treh dneh njegova bližina<br />

postane zoprna, ker sem<br />

pač vajena samote. Zasluži<br />

dobro, a dober mož mora biti<br />

doma ob ženi in pika.«<br />

Z enim, ki je tako rekoč<br />

vse življenje preživel na dolgih<br />

plovbah, sem se pogovarjal<br />

cele tri dni skupaj. Ko sem<br />

mu omenil, da bi tudi sam rad<br />

videl kaj več sveta, mi je dejal:<br />

»Tega si ni treba želeti<br />

preveč. Po cele mesece vidim<br />

samo morje, samo vodo,<br />

ko pa pristanemo v kakšnem<br />

večjem mestu, mi gre tako na<br />

živce tisti direndaj, da najraje<br />

sploh ne grem z ladje. Še posebej<br />

zato, ker se zavedam, da me doma<br />

čaka zvesta žena in bi mi vsako pristaniško<br />

prostitutko težko odpustila.«<br />

Tako sem se tudi sam raje vrnil k<br />

ribolovu na Palagruži in si natančno<br />

ogledal komiški ribiški muzej. V njem<br />

so razstavljeni tako čolni, imenovani<br />

falkuše, kot vse drugo, kar so jemali<br />

ribiči s seboj na oddaljeni ribolov. Muzej<br />

je izven sezone zaprt, na srečo pa si<br />

lahko ogledamo falkuše kar v morju,<br />

zasidrane ob obali. Delujejo dokaj nenavadno.<br />

Na kupe modernih čolnov,<br />

jadrnic, fregat, ob tem pa preprosti leseni<br />

čolni na vesla, s katerimi so ribiči<br />

premagovali razdaljo od Komiže do Palagruže.<br />

Po drugi strani pa so prava človeška<br />

umetnina, narejena na roke, brez<br />

večjih strojev.<br />

ZAOSTALOST NI OVIRA<br />

Na Visu sem tedaj spoznal tudi edinega<br />

doktorja na otoku. Ni bil zdravnik,<br />

temveč doktor književnih znanosti. Dr.<br />

Božanić. Seveda sva se takoj ujela ter<br />

se na dolgo in široko pogovarjala tudi<br />

o ribolovu komiških ribičev. Bil je navdušen<br />

nad tem, da bom napisal knjigo o<br />

dozorevanju mladeniča na morju in veliki<br />

ljubezni med otočanom in otočanko.<br />

Verjetno je bil prepričan, da se mu<br />

samo hvalim in da iz tega ne bo nič. Ko<br />

sem mu čez dobro leto poslal knjigo, se<br />

ni več javil. Po petintridesetih letih pa<br />

sem videl, da je še vedno aktiven in da<br />

pogosto predava tako v Komiži kot Visu<br />

o etnoloških temah.<br />

Ob prvih srečanjih mi je tudi povedal,<br />

da želijo viške zalive pokupiti Američani<br />

in v njih zgraditi velike hotele. A<br />

domačini so jim rekli:<br />

Komiža je danes eno najbolj obljudenih mest na Jadranu.<br />

»Po cele mesece vidim<br />

samo morje, samo vodo, ko<br />

pa pristanemo v kakšnem<br />

večjem mestu, mi gre tako na<br />

živce tisti direndaj, da najraje<br />

sploh ne grem z ladje.«<br />

»V redu, smo za razvoj našega otoka,<br />

a pod pogojem, da nam najprej uredite<br />

celotno infrastrukturo, da obnovite več<br />

sto hektarjev vinogradov ter da postavite<br />

večje podjetje za predelavo rib. Potem<br />

pa se lahko lotite tudi zidave hotelov.«<br />

Ameriški magnati so odkimali z glavo<br />

in tako sta še vedno na otoku samo<br />

dva večja hotela. V mestu Vis in v Komiži.<br />

Oba pa precej pod splošno ravnjo<br />

dalmatinskih hotelov. Prvi ima tri<br />

zvezdice, drugi pa dve in ga bo lastnik<br />

menda v kratkem podrl ter bržčas zgradil<br />

novega, večjega, modernejšega in za<br />

turiste predvsem dražjega.<br />

Dr. Božanić mi je tedaj povedal tudi<br />

misel nekega Slovenca, še vedno pa ne<br />

vem, za koga gre. Dejal mi je:<br />

»Nikjer ni rečeno, da se mora otok<br />

Vis sploh turistično razvijati. Zdaj so<br />

veliko bolj priljubljeni kraji, kjer je še<br />

vse po starem. Nek Slovenec je rekel:<br />

'Mi smo toliko zaostali, da smo druge<br />

prehiteli za cel krog.' Zaostalost je v bistvu<br />

prednost.«<br />

A tudi tega se Višani niso držali.<br />

Posebej Komižani ne. Še oktobra je tam<br />

taka množica plovil in turistov, da to<br />

nekdaj tako rekoč romantično mestece<br />

lahko primerjaš samo s čebelnjakom. <br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

46<br />

KAM NA IZLET<br />

Po Škofji Loki<br />

Lepote naše domovine je lepo raziskovati tudi z vlakom. Sploh če si<br />

upokojenec in te to nič ne stane. Še prijetneje se je na voden ogled<br />

kakšnega mesta odpraviti z večjo skupino, kjer najdeš tudi veliko<br />

priložnosti za klepet.<br />

IGOR GOŠTE<br />

Enkrat mesečno izlete za člane<br />

Univerze za tretje življenjsko<br />

obdobje organizira tudi Zasavska<br />

ljudska univerza. To je<br />

treba izkoristiti, sem si rekel. Pred prazniki<br />

vseh svetih sem si skupaj z njimi<br />

ogledal mesto, ki je močno povezano s<br />

škofi – Škofjo Loko.<br />

S krajšo zamudo vlaka, kar ni pri nas<br />

nič neobičajnega, smo prispeli do železniške<br />

postaje in se takoj zatem z avtobusom<br />

odpeljali do starega mestnega<br />

jedra Škofje Loke. Na drugi strani reke<br />

Sore nas je pred tamkajšnjim turistično-informativnim<br />

centrom pričakala<br />

lokalna vodička.<br />

V CENETOVI GOSTILNI<br />

Preden smo se odpravili na ogled starega<br />

mestnega jedra, smo zavili na kavico,<br />

nekateri tudi na slaščico v tamkajšnjo<br />

znamenito Homanovo hišo, kjer ima<br />

gostinski lokal s slaščičarno v najemu<br />

naš zdaj že upokojeni smučarski skakalec<br />

Cene iz znamenite športne družine<br />

Prevc. Medtem ko sta se Cene in Peter<br />

že skakalno upokojila, bomo v tej sezoni<br />

navijali za brata in sestro Domna in<br />

Prvič je bila Škofja Loka<br />

omenjena kot trg leta 1248,<br />

leta 1274 pa kot mesto.<br />

Niko. Nisem pomislil, da me bo kdaj s<br />

kavo postregel nosilec srebrne ekipne<br />

medalje z zimskih olimpijskih iger v<br />

Pekingu. Pa me je, vzel pa si je čas tudi<br />

za fotografiranje.<br />

Homanova hiša je meščanski dvorec, ki<br />

je sestavljen iz treh poslopij. Hiša je bila<br />

prenovljena po potresu leta 1511. V nekdanjo<br />

gostilno je pogosto zahajal slikar<br />

Ivan Grohar; no, zdaj pa tu posluje nekdanji<br />

smučarski skakalec.<br />

PO STAREM MOSTU<br />

Preden smo se podali na ogled mestnega<br />

jedra, smo si ogledali kamniti Kapucinski<br />

most. Most čez Selško Soro je<br />

dal zgraditi škof Leopold že sredi 14.<br />

stoletja. Usoda je hotela, da se je taisti<br />

škof razjezil zaradi mostninarjeve zahteve<br />

za plačilo ob prečkanju mostu in je<br />

s splašenim konjem vred padel z mostu<br />

ter utonil. S častitljivo starostjo več<br />

kot 600 let je ta most eden najstarejših<br />

spomenikov tovrstne gradnje v Srednji<br />

Evropi. Preživel je celo poskus vojaškega<br />

miniranja.<br />

Mestno jedro je v tem času precej<br />

razkopano, saj ga prenavljajo. Upam, da<br />

ta prenova ne bo trajala tako dolgo, kot<br />

pri nas pogosto trajajo kakšne podobne<br />

investicije. Tudi zato, ker se znameniti<br />

Škofjeloški pasijon v tem mestnem<br />

središču uprizarja vsakih šest let. Zato<br />

srčno upam, da bodo do leta 2026 dela<br />

pri prenovi mestnega jedra zaključena.<br />

To si največja gledališka uprizoritev na<br />

prostem v Sloveniji, pri kateri sodeluje<br />

več kot 1.000 prostovoljcev, zasluži.<br />

Prav tako tisti, ki živijo v tem delu mesta.<br />

Znameniti Kapucinski most iz 14. stoletja s<br />

pogledom na Loški grad.<br />

S častitljivo starostjo več kot<br />

600 let je Kapucinski most<br />

eden najstarejših spomenikov<br />

tovrstne gradnje v Srednji<br />

Evropi. Preživel je celo<br />

poskus vojaškega miniranja.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

KAM NA IZLET<br />

47<br />

V gostinskem lokalu v Homanovi hiši pri nekdanjem<br />

smučarskem skakalcu Cenetu Prevcu.<br />

Pogled na Loški grad,<br />

ki je lepo ohranjen.<br />

LOŠKI GRAD<br />

Na Loški grad v Škofji Loki me vežejo<br />

lepi spomini. Tu sem prvič v živo na<br />

nekem političnem zborovanju srečal<br />

zame enega največjih Slovencev, dr. Jožeta<br />

Pučnika. Če želite kaj več izvedeti<br />

o zgodovini Škofje Loke, vam toplo<br />

priporočam voden ogled skozi bogate<br />

muzejske zbirke na tem gradu. Sprehodili<br />

se boste skozi sobane z arheološko,<br />

zgodovinsko, kulturnozgodovinsko,<br />

umetnostnozgodovinsko, etnološko,<br />

prirodoslovno in športno zbirko, zbirko<br />

Škofjeloškega pasijona ter si ogledali še<br />

muzej na prostem, ki predstavlja kulturno<br />

in naravno dediščino nekdanjega<br />

loškega gospostva, ki danes obsega občine<br />

Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane,<br />

Železniki in Žiri.<br />

Zgodovina Škofje Loke se začne z<br />

letom 973, ko je cesar svetega rimskega<br />

cesarstva Oton II. (1184–1220) loško<br />

ozemlje z dvema darilnima listinama<br />

podaril freisinškemu škofu Abrahamu<br />

v fevd. To pa ni bila današnja Škofja<br />

Loka, ampak Stara Loka. To so ustanovili<br />

škofje kot svojo upravno in gospodarsko<br />

središče, saj je bil kraj na strateško<br />

pomembnem križišču. Prvič je bila<br />

Škofja Loka omenjena kot trg leta 1248,<br />

leta 1274 pa kot mesto.<br />

V tem mestu je živelo tudi nekaj<br />

mojih rojakov iz Zasavja. Pred dolgimi<br />

V Loškem gradu si boste lahko ogledali kar<br />

nekaj zanimivih zbirk.<br />

Zgodovina Škofje Loke se<br />

začne z letom 973, ko je<br />

cesar svetega rimskega<br />

cesarstva Oton II. (1184–<br />

1220) loško ozemlje z<br />

dvema darilnima listinama<br />

podaril freisinškemu škofu<br />

Abrahamu v fevd.<br />

leti nekdanji direktor zagorskega rudnika<br />

Anton Koban, s katerim sva tudi<br />

družinsko povezana, in moj<br />

prijatelj iz mladosti, nekdaj<br />

eden najboljših šahistov na<br />

svetu v mladinski konkurenci<br />

Oskar Orel, ki je odraščal v<br />

Kisovcu. Žal je po prezgodnji<br />

smrti svoje hčerke tudi sam<br />

kmalu zatem umrl. Njegova<br />

hči Karmen, ki je bila slovenska<br />

šahovska mojstrica in<br />

tudi olimpijka, je umrla stara<br />

komaj 21 let, v njen spomin<br />

pa je družina Orel (tudi<br />

njena mama Simona je šahistka)<br />

vsako leto januarja v<br />

Škofji Loki prirejala šahovski<br />

turnir. Za Oskarjem je med<br />

drugim ostala njegova knjiga<br />

o šahu Njena končnica, ki je<br />

izšla leto po njegovi smrti,<br />

in televizijska oddaja, ki sem<br />

jo z njim posnel leto ali dve<br />

pred njegovo smrtjo. <br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

48<br />

ODTIS PRETEKLOSTI<br />

Pozabljeni Slovenci:<br />

JURIJ SLATKONJA<br />

VID SOSIČ<br />

WIKIPEDIA<br />

Slovenci smo že od nekdaj tesno povezani z Dunajem. Poleg Franca Miklošiča,<br />

ki je bil rektor dunajske univerze, in Jožeta Plečnika, ki je s številnimi stavbami<br />

za vedno zaznamoval znamenite dunajske ulice, so tam številni otroci našega<br />

naroda pustili zelo močan pečat.<br />

Nihče drug med<br />

Slovenci se ni tako<br />

zgodaj v zgodovini<br />

povzpel tako visoko<br />

v družbi in Cerkvi.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

Odkar je v 16. stoletju postal središče<br />

habsburških dežel, kamor je spadalo<br />

slovensko ozemlje in se začel<br />

razvijati v veliko cesarsko prestolnico,<br />

je tam študirala večina slovenskih izobražencev,<br />

ves čas pa je bil tudi kulturno in<br />

politično središče. Poleg številnih zelo prepoznavnih<br />

imen pa so med njimi tudi tista, ki<br />

so nekoliko utonila v pozabo vsaj pri Slovencih<br />

na splošno. Med njimi je eno, ki je na zelo<br />

pomemben način povezano prav z začetki<br />

vzpona te cesarske prestolnice Slovencev –<br />

Jurij Slatkonja, prvi dunajski škof.<br />

Med zgodovinarji ne gre za prav nič<br />

neznano osebnost, saj so bili leta 2022, ob<br />

500-letnici njegove smrti, prirejeni številni<br />

akademski dogodki, lani pa je bila<br />

izdana tudi knjiga o njem, h kateri<br />

so prispevali tudi številni tuji strokovnjaki.<br />

Vendar pa je med samimi<br />

Slovenci kljub vsemu precej slabo poznano<br />

ime, kar ne ustreza izjemnim<br />

dosežkom prvega velikega »dunajskega<br />

Slovenca«.<br />

NADARJEN MLADENIČ<br />

Rojen je bil v času renesanse, leta 1456,<br />

v Ljubljani, v deželi Kranjski. O njegovem<br />

otroštvu nimamo virov. Kot član<br />

ugledne meščanske družine je imel<br />

lahek dostop do izobrazbe, ki pa ga je<br />

hitro upravičil, saj so učitelji že zelo<br />

zgodaj prepoznali njegovo visoko intelektualno<br />

moč in nadarjenost. Zato je<br />

bil izbran za nadaljnje šolanje, ta pot pa<br />

ga je preko bavarskega Ingolstadta privedla<br />

vse do Dunaja, katerega univerza<br />

je bila eno glavnih izobraževalnih<br />

središč takratne Srednje Evrope. Kot<br />

duhovnik se je osredotočal na študij teologije,<br />

vendar to ni bilo njegovo edino<br />

področje. Poglabljal se je tudi v filozofijo,<br />

latinščino in pa, kar je najpomembnejše,<br />

glasbo. Ljubezen do slednje je<br />

gojil že prej, pa tudi cel preostanek življenja,<br />

saj je bil z njo močno zaznamovan.<br />

Poleti leta 1475, še pred začetkom<br />

študija na Dunaju, je bil že posvečen<br />

v duhovnika.<br />

Da gre za izjemno osebnost, priča njegov<br />

takojšen vzpon, tako v družbeni kot v<br />

cerkveni hierarhiji. Takoj po študiju se je<br />

namreč znašel na tamkajšnjem novem habsburškem<br />

dvoru, v največji meri, a ne izključno,<br />

zaradi izrednih glasbenih sposobnosti.<br />

Tako je postal dvorni kantor, zaradi intelektualnih<br />

vrlin pa je hitro pridobil tako veliko<br />

zaupanje, da je bil imenovan celo za cesarskega<br />

kaplana. Kot tak je bil eden tesnejših<br />

zaupnikov Maksimilijana I. Habsburškega,<br />

kasneje svetega rimskega cesarja. Tako je<br />

imel tudi nemajhen osebni vpliv na evropsko<br />

politiko in diplomacijo tistega časa, kakršnega<br />

najverjetneje ni imel pred njim še noben<br />

Slovan iz današnjih slovenskih dežel.

ODTIS PRETEKLOSTI<br />

49<br />

(PRED)USTANOVITELJ<br />

SLAVNIH DUNAJSKIH DEČKOV<br />

S tega položaja je prepričal cesarja, ki je<br />

tudi sam imel smisel za glasbo, da je ustanovil<br />

dvorno kapelo (Hofmusikkapelle),<br />

ki je skrbela za glasbeno spremljavo<br />

liturgičnih obredov na dvoru. Slatkonja<br />

je postal tudi njen prvi kapelnik. Za<br />

prestiž njegovega imena ima danes to<br />

nadvse velik pomen, saj je Hofmusikkapelle<br />

postala osnova za kasnejši deški<br />

zbor Dunajski dečki, ki je vse do danes<br />

ena najbolj slovitih in znamenitih vokalnih<br />

skupin na svetu.<br />

Izkazal se je kot izvrsten organizator<br />

in skladatelj. Kljub primarno liturgični<br />

vlogi je pod njegovim vodstvom<br />

kapela izvajala tudi posvetno glasbo in<br />

že takrat hitro postala ena najpomembnejših<br />

glasbenih institucij v celotni<br />

Srednji Evropi. S svojim delom je privabil<br />

tudi številne glasbenike s preostalih<br />

delov celine. S tem je bil Slatkonja že<br />

okoli pol stoletja pred rojstvom drugega<br />

bolj znanega velikega slovenskega<br />

renesančnega glasbenika, Jakoba Petelina<br />

Gallusa, eden najvplivnejših pri razvoju<br />

renesančne glasbe kot take, sploh<br />

pa kulturnega življenja na Dunaju.<br />

PRVI DUNAJSKI ŠKOF<br />

Njegova cerkvena kariera ga<br />

je po dolgih letih na Dunaju<br />

nato za nekaj let vodila stran<br />

od habsburške prestolnice.<br />

Postal je kanonik v rodni<br />

Ljubljani, prošt v Novem<br />

mestu, leta 1506 pa administrator<br />

in nato leta 1513 še<br />

škof istrske škofije Pičen. Ni<br />

pa minilo veliko časa, ko je<br />

nato dosegel vrhunec svoje<br />

škofovske poti; njegov prijatelj<br />

cesar ga je imenoval<br />

za prvega dunajskega škofa.<br />

Posvečen je bil v znameniti<br />

stolnici sv. Štefana, ki je bila<br />

takrat še v izgradnji. To je<br />

bilo seveda še bolj kot zanj<br />

osebno zelo pomembno za<br />

mesto Dunaj, ki je po politični<br />

in kulturni dobilo tudi<br />

osrednjo versko vlogo, ki je<br />

ni izgubilo vse do danes, saj<br />

je dunajski nadškof praviloma<br />

vedno kardinal.<br />

Organizacijske sposobnosti<br />

so mu pomagale, da je<br />

učinkovito vzpostavil upravo<br />

nad škofijo, znan pa je bil<br />

tudi po dobroti in predanosti,<br />

zaradi katere je zavzeto<br />

skrbel za duhovno, pa tudi kulturno<br />

življenje svoje škofije. Slednjo je vodil<br />

tudi skozi prva leta turbulentnih časov<br />

reformacije. Čeprav ni nikoli prišel<br />

v razkol s Cerkvijo, si je že zelo zgodaj<br />

prizadeval za reformo, ki bi povrnila<br />

njeno moralno in duhovno avtoriteto<br />

med ljudmi. Pri tem je med glavnimi<br />

elementi te prenove videl organizacijo<br />

pastorale in boljše izobraževanje<br />

duhovnikov. Tik pred smrtjo leta 1522<br />

je povabil k pridigi v katedrali svetega<br />

Štefana reformacijskega pridigarja<br />

Paula Seperatusa. Tako vemo, da je<br />

ideje reformacije poznal, a se sam z reformatorji<br />

ni nikoli spuščal v teološke<br />

debate in je zagotovo stremel k večjemu<br />

poenotenju Cerkve.<br />

mi.zrc-sazu.si<br />

BOGATA DEDIŠČINA<br />

Še istega leta (1522) je po večletnih<br />

zdravstvenih težavah umrl. Pokopan je<br />

v stolnici sv. Štefana. Vse do konca je ostal<br />

aktiven škof in vodja dvorne kapele,<br />

v kontekstu katere je izobrazil številne<br />

slavne pevce, ki so svojo kariero nadaljevali<br />

na dvorih širom Evrope. Njegova<br />

smrt je pomenila velik dogodek na<br />

Čeprav ni nikoli prišel<br />

v razkol s Cerkvijo, si je<br />

Slatkonja že zelo zgodaj<br />

prizadeval za reformo,<br />

ki bi povrnila njeno moralno<br />

in duhovno avtoriteto<br />

med ljudmi.<br />

Dunaju, pa tudi širše v evropskem prostoru.<br />

Zaradi vseh področij, na katerih<br />

je deloval, je bilo že v času njegovega<br />

življenja jasno, da bo za vedno pustil<br />

pečat na Dunaju, takrat še sorazmerno<br />

mladi prestolnici.<br />

Kompozicije Jurija Slatkonje so postale<br />

del dvorskega glasbenega repertoarja,<br />

z njimi pa je postavil prve temelje<br />

za profesionalno izvajanje glasbe na<br />

dunajskem dvoru, ki so v času baroka<br />

zagotovili strm vzpon mesta do statusa<br />

prestolnice glasbe, ki ga tudi preko kasnejših<br />

imen, kot sta Wolfgang Amadeus<br />

Mozart ali pa Ludwig van Beethoven,<br />

ohranja še danes. Kljub njegovi manjši<br />

prepoznavnosti je njegova dediščina v<br />

zelo veliki meri odgovorna za to, da so<br />

ta in ostala velika imena kasneje izbrala<br />

Dunaj. Kljub temu je danes njegov opus<br />

tragično ohranjen v minimalnem številu<br />

fragmentov, kar bi tudi lahko bil<br />

razlog za njegovo sorazmerno majhno<br />

splošno prepoznavnost.<br />

Čeprav je večino življenja deloval na<br />

Dunaju, mu Slovenci ne moremo odreči<br />

veličastnega mesta v svoji zgodovini,<br />

na katero je stopil. Nihče drug med<br />

Slovenci se ni tako zgodaj v zgodovini<br />

povzpel tako visoko v družbi in Cerkvi.<br />

Danes se njegova dediščina priznava na<br />

različne načine, med drugim tudi s tem,<br />

da dunajska nadškofija od leta 2000 podeljuje<br />

nagrado škofa Slatkonje za novo<br />

liturgično glasbo, njegovo ime pa nosi<br />

Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja<br />

novomeške škofije.<br />

<br />

Slatkonja je bil eden<br />

najvplivnejših pri razvoju<br />

renesančne glasbe, sploh<br />

pa kulturnega življenja<br />

na Dunaju.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

50<br />

ODTIS PRETEKLOSTI<br />

Utrinki iz TURČIJE<br />

ANDREJ TOMELJ<br />

ARHIV ANDREJA TOMELJA<br />

Od 8. do 15. oktobra letos je v organizaciji Komisariata za Sveto deželo in<br />

turistične agencije Oskar potekalo potovanje v Turčijo oziroma romanje po poteh<br />

apostola Pavla. Petindvajset romarjev sta vzorno in v veliko zadovoljstvo vseh<br />

udeležencev vodila frančiškanski pater Peter Lavrih in turistična vodnica Simona<br />

Vabšek. Članek ne bo potopis, ampak zgolj niz utrinkov s poti.<br />

Spoznavali smo le del Male Azije,<br />

ogromne in zelo zanimive dežele,<br />

njene raznolike pokrajine,<br />

od rodovitnih ravnin ob rekah<br />

Oront in Seyhan do puste Kapadokije,<br />

od antičnih arheoloških parkov do<br />

neverjetnih podzemnih mest. Kako<br />

pestra in zamotana je zgodovina tega<br />

podkontinenta: od antike in apostolskih<br />

časov preko Grkov oziroma Bizantincev<br />

in nato Osmanov do sodobne<br />

Turčije. Ob svojem času so se v Mali<br />

Aziji počutili doma tudi Perzijci, Egipčani<br />

in Goti. Osvajalske in tako imenovane<br />

osvobodilne vojne, preseljevanje<br />

narodov, genocidi, pogosti katastrofalni<br />

potresi, vse to se je ponavljalo iz<br />

stoletja v stoletje.<br />

ROMANJE<br />

Rdeča nit romanja so bili kraji, kjer je<br />

sejal seme krščanstva apostol Pavel in<br />

z njim tudi Barnaba; kjer so delovali<br />

apostoli Peter, Janez in Filip; kjer so krščanski<br />

duhovni svet poglabljali veliki<br />

teologi iz četrtega stoletja: sv. Gregor iz<br />

Nise, njegov brat sv. Bazilij Veliki, njegova<br />

sestra sv. Makrina in sv. Gregor iz<br />

Nazianza. Imeli smo privilegij, da nam<br />

je o slednjih pripovedoval in skušal<br />

približati njihov pomen za sodobno duhovnost<br />

naš sopotnik Gorazd Kocijančič,<br />

filozof in prevajalec iz stare grščine.<br />

Vsak dan smo imeli mašo na zgodovinsko<br />

izpričanih krajih, med drugim<br />

tudi v prvi krščanski cerkvi, votlini sv.<br />

Petra nad Antiohijo, in v zgodnjebizantinski<br />

cerkvici, izdolbeni v vulkanski<br />

kamnini v vasi Cavusin. Obiskali smo<br />

Tarz, rojstni kraj apostola Pavla, med<br />

razvalinami Hierapolisa pa grob apostola<br />

Filipa. Konya, nekdanja prestolnica<br />

in muslimansko romarsko središče, nas<br />

je presenetila z urejenostjo in nezgrešljivim<br />

perzijskim vplivom.<br />

Posebna pozornost je bila posvečena<br />

Efezu, velikemu antičnemu mestu,<br />

kjer je leta 431 potekal koncil, na<br />

katerem so Marijo razglasili za Božjo<br />

Vsak dan smo imeli mašo<br />

na zgodovinsko izpričanih<br />

krajih, med drugim tudi v<br />

prvi krščanski cerkvi, votlini<br />

sv. Petra nad Antiohijo, in v<br />

zgodnjebizantinski cerkvici,<br />

izdolbeni v vulkanski<br />

kamnini v vasi Cavusin.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

ODTIS PRETEKLOSTI<br />

51<br />

Mar še pomnimo pogojevanje<br />

Bruslja za vstop Turčije v<br />

EU? Iz te moke ni bilo in ne<br />

bo kruha. Turčija gre svojo<br />

pot kot pomembna svetovna<br />

geopolitična igralka.<br />

mater (Bogorodico). Na robu tega mesta<br />

je živela Marija s »posinovljencem«<br />

Janezom Evangelistom. Na Marijo spominjajo<br />

ruševine bazilike in Marijina<br />

hišica, zgrajena na temeljih antične<br />

zgradbe. V naše romanje je bila vključena<br />

slovesna maša v gozdiču ob Marijini<br />

Hierapolis ─ antično gledališče.<br />

hišici. S to mašo se je sklenil simpozij ob<br />

dvestoletnici smrti nemške redovnice<br />

Ane Katarine Emerik, ki naj bi priklenjena<br />

na bolniško posteljo imela videnje<br />

o tem, kje je Marija bivala z apostolom<br />

Janezom.<br />

Ob nunciju je s številnimi duhovniki<br />

somaševal tudi slovenski minorit,<br />

izmirski nadškof p. Martin Kmetec. Ta<br />

nas je na predzadnji dan romanja povabil<br />

v Izmir, v stolnico Janeza Evangelista,<br />

kjer ima svoj nadškofijski sedež. Z<br />

njim sta somaševala p. Lavrih in p. Benedikt,<br />

ki je tudi romal z nami. Po maši<br />

smo pokramljali z nadškofom, ki nam je<br />

vzbudil veliko spoštovanje s svojo priljudnostjo<br />

in skromnostjo. Na srečanju<br />

je bila tudi slikarka in restavratorka ga.<br />

Mira Ličen Krmpotić, zanimiva sogovornica,<br />

ki trenutno z ekipo strokovnjakov<br />

rešuje v potresu močno poškodovano<br />

cerkev sv. Polikarpa.<br />

POGLED IZ<br />

TURČIJE V DOMOVINO<br />

»O domovina, ti si kakor zdravje,« je<br />

zavzdihnil in zapisal Ivan Cankar. Dandanes<br />

se kritično oko Slovenca z njim<br />

težko strinja. Zakaj? Zato, ker je v naši<br />

domovini in družbi toliko stvari, ki kažejo<br />

na to, da je Slovenija zbolela. Iti je<br />

treba za nekaj dni v tujino in primerjati<br />

tuj življenjski utrip z našim domačim.<br />

Zaradi neprimerljive velikosti in številnih<br />

drugih okoliščin je Slovenijo težko<br />

primerjati s Turčijo – pa vendar Turki<br />

ponosno postavljajo ogledalo pred nas<br />

kakor tudi pred bolno Evropsko unijo.<br />

Mar še pomnimo pogojevanje Bruslja<br />

za vstop Turčije v EU? Iz te moke ni<br />

bilo in ne bo kruha. Turčija gre svojo<br />

pot kot pomembna svetovna geopolitična<br />

igralka. Nekateri Evropejci so se<br />

pred leti zelo bali muslimanske Turčije<br />

kot največje države v EU. In kaj se<br />

dogaja danes tako zagovornikom kot<br />

nasprotnikom članstva Turčije v EU?<br />

Turčija postaja vse močnejša, EU pa vse<br />

šibkejša in hkrati vse bolj muslimanska.<br />

V Turčiji v novih stanovanjskih<br />

naseljih vedno zgradijo tudi džamijo.<br />

Ogromna džamija stoji tudi pri novem<br />

istanbulskem letališču, stičišču celin.<br />

Slovenskim urbanistom in investitorjem<br />

ne pade na pamet, da bi v novih<br />

stanovanjskih naseljih gradili ali pa<br />

vsaj predvideli lokacije za cerkve. Se<br />

bomo kar sprijaznili s tem, da so še tiste<br />

cerkve, ki jih imamo, iz dneva v dan<br />

bolj prazne?<br />

ODNOS DO<br />

PALESTINSKIH TERORISTOV<br />

V večinsko muslimanski Turčiji popotnik<br />

zaman išče palestinske zastave.<br />

Do Palestincev in njihove teroristične<br />

falange so Turki, čeprav bratje v sunitski<br />

veji islama, brezbrižni. Kaj pa<br />

V nobenem od milijonskih<br />

mest, da ne govorimo o<br />

manjših krajih, ni bilo<br />

prometih zastojev,<br />

kakršne doživljamo vsak<br />

dan v Ljubljani.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

52<br />

ODTIS PRETEKLOSTI<br />

Slovenija? Celo nad vhodom v vladne<br />

prostore plapola palestinska zastava,<br />

bolna oblast je priznala »nedržavo« Palestino<br />

in predsednik vlade je razgrajal<br />

in sramotil domovino v OZN. Množice<br />

nahujskanih demonstrantov na zahodni<br />

polobli, ki ne poznajo zavozlane zgodovine<br />

Jutrovega, hote ali nehote podpirajo<br />

peklenski načrt, v katerem igra<br />

vodilno vlogo Iran: »Od reke do morja.«<br />

PROMET NA CESTAH<br />

IN PEŠPOTEH<br />

Turčija ima 85 milijonov prebivalcev in<br />

številna milijonska mesta. Od teh smo<br />

obiskali Istanbul (18 milijonov), Izmir<br />

(5), Adano (3) in mesto Konya (2). V nobenem<br />

od milijonskih mest, da ne govorimo<br />

o manjših krajih, ni bilo prometih<br />

zastojev, kakršne doživljamo vsak dan v<br />

Ljubljani. Promet je gost in teče gladko<br />

tako v mestih kot tudi v mreži avtocest,<br />

ki povezujejo kraje te ogromne države.<br />

Prevozili smo stotine kilometrov in nismo<br />

naleteli na eno samo prometno nesrečo.<br />

Poudarjam, niti na eno.<br />

Na pešpoteh se ne da spregledati<br />

potepuških psov. Prijazni in prav nič<br />

vsiljivi psi se tu pa tam brezbrižno potikajo<br />

po mestih. So čipirani in na očeh<br />

komunalno-veterinarske službe. V Turčiji<br />

in v drugih muslimanskih državah<br />

psi niso počlovečeni, zato je prava redkost<br />

srečati človeka, ki bi sprehajal psa.<br />

Prav nobeden od turških štirinožcev<br />

nima ponosnega lastnika, zagovornika<br />

na dveh nogah, ki bi zagotavljal, da<br />

njegova razvajena zverina ali igrača ni<br />

nevarna in ne bo nič naredila. Slovenski<br />

plastični kirurgi o tem, kako človekov<br />

najzvestejši prijatelj nič ne naredi,<br />

poznajo srhljive zgodbe. Romarji smo se<br />

po tednu dni iz človeške vrnili v pasjo<br />

civilizacijo, v Evropo namreč. In na slovenske<br />

ceste, kjer sleherni dan teče kri.<br />

PODOBNOST TURČIJE<br />

IN SLOVENIJE<br />

Namen tega zapisa ni idealiziranje življenja<br />

v Turčiji, ki sem ga v nekaj dneh<br />

le bežno spoznal. Zato bom za konec<br />

razmišljanja izpostavil dve zadevi, v<br />

katerih sta si Slovenija in Turčija podobni.<br />

Prva je obnova po naravnih katastrofah,<br />

potresu v mestu Antakya<br />

(Sirska Antiohija) februarja 2023 in<br />

povodnji v Sloveniji avgusta 2023. Popotnik<br />

sicer lahko zazna trud pri gradnji<br />

novih stanovanjskih zgradb, hkrati<br />

pa sočustvuje s prebivalci, ki še vedno<br />

V Turčiji in v drugih<br />

muslimanskih državah<br />

psi niso počlovečeni, zato<br />

je prava redkost srečati<br />

človeka, ki bi sprehajal psa.<br />

životarijo v obsežnih kontejnerskih naseljih.<br />

Podobno se godi Slovencem, ki<br />

so jih prizadele poplave avgusta 2023.<br />

Gradnja novih hiš je za naše oblastnike<br />

drugorazredna tema – prvorazredni sta<br />

Palestina in zeleni prehod.<br />

Še ena podobnost je. Turki so v stotih<br />

letih naredili iz številnih pravoslavnih<br />

grških mest povsem turška, islamska,<br />

da niti ne govorimo o genocidu nad<br />

krščanskimi Armenci. Ne pozabimo,<br />

kaj se je dogajalo pri nas od leta 1941 in<br />

se dogaja še danes. Katoliška dežela se<br />

spreminja v novopogansko in mohamedansko.<br />

Intelektualno obubožanemu<br />

narodu, ki je brezbrižen do svojih korenin<br />

in je povsem zadovoljen s trenutnim<br />

plesom potrošništva, v nedogled<br />

vlada klika (post)revolucionarjev. <br />

Kapadokija – fantastične<br />

oblike vulkanskih kamnin.<br />

Marijina hiša pri Efezu.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

Priporočilo<br />

P. DR. ANDRAŽ<br />

ARKO<br />

IMDB.COM<br />

Duns Skot<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

Janez Duns Skot se je ok. leta 1265 rodil v Dunsu na Škotskem. K frančiškanom<br />

je vstopil leta 1280. Poučeval je v Oxfordu, Parizu in Kölnu. V spisih je zagovarjal<br />

Marijino brezmadežno spočetje, zaradi česar so mu pridali naziv »marijanski učitelj«,<br />

zaradi izredne učenosti pa »tankočutni učitelj«. Umrl je 8. novembra 1308 v Kölnu.<br />

Janez Pavel II. ga je leta 1993 razglasil za blaženega. Goduje 8. novembra.<br />

53<br />

Leta 1303 dekan prekine predavanje<br />

profesorja Janeza Dunsa<br />

Skota in od njega zahteva, naj<br />

podpiše pismo lojalnosti kralju<br />

Filipu IV., ki nasprotuje papežu Bonifaciju<br />

VIII. Ker to odkloni, mora zapustiti<br />

Pariz in oditi v Oxford, na poti pa ga<br />

spremlja novinec Angelino …<br />

Film je neke vrste meditacija, ki teološke<br />

in filozofske teme izvrstno prepleta<br />

z življenjsko zgodbo Janeza Dunsa<br />

Skota. Njegovo zahtevno filozofijo in<br />

teologijo o svobodni volji in spoznanju<br />

Boga dinamično vpleta v razprave med<br />

profesorjem in študenti ali pa v individualne<br />

razgovore, še posebej s frančiškanskim<br />

študentom Vilijemom, za katerega<br />

se zdi, da je Vilijem iz Ockhama.<br />

Teološke teme o odrešenju, evharistiji,<br />

brezmadežnem spočetju Device Marije<br />

in njenem vnebovzetju na razumljiv<br />

in dinamičen način vpleta v dialoge in<br />

razprave, pri čemer so nekatere teme<br />

podkrepljene in ponazorjene z dokaj<br />

okornimi prizori iz preteklosti, ki spominjajo<br />

na Jezusovo zadnjo večerjo,<br />

trpljenje in križanje. Toda ob vsej teologiji<br />

in filozofiji glavni junak slednjič<br />

usmeri pozornost br. Vilijema na bistveno:<br />

ob študiju teologije, razpravljanju<br />

in iskanju odgovorov, utemeljitev in<br />

pravih spoznanj je najpomembnejše, da<br />

o tem premišljuje v molitvi, da v prijateljstvu<br />

z Jezusom išče prave in resnične<br />

odgovore, saj je bistvo teologije v odnosu<br />

z Bogom, hvaležnem sprejemanju<br />

Jezusove darujoče se odrešenjske ljubezni<br />

in življenju iz nje.<br />

Ob vsem tem pa ne manjka prisrčnosti<br />

in humorja tako v spominih<br />

na Janezovo otroštvo kot tudi ob treh<br />

študentskih prijateljih in njihovih peripetijah.<br />

Pripoved je za vse, ki ne bodo<br />

nikoli brali zahtevnih besedil Dunsa<br />

Skota, lep povzetek, predvsem pa je<br />

to preprost (nizkoproračunski) film o<br />

pristni preprostosti svetnika in njegovih<br />

sobratov, ki ne uporablja posebnih<br />

učinkov, da bi poudaril epskost in pomembnost<br />

zgodbe, ampak jo gradi na<br />

medosebnih odnosih, predvsem pa usmerja<br />

k Lepemu, k Dobremu, k Bogu.<br />

Verjetno je prav v tej preprostosti največja<br />

lepota samega filma.<br />

<br />

O FILMU:<br />

• naslov: Duns Skot (Duns Scotus)<br />

• čas trajanja: 90 minut<br />

• država in leto: Italija, 2011<br />

• režija: Fernando Muraca<br />

• igralska zasedba: Adriano<br />

Braidotti, Alessandro Chimi,<br />

Sebastiano Colla<br />

ZANIMIVOSTI:<br />

V film je vključenih precej misli<br />

iz spisov bl. Janeza Dunsa Skota,<br />

medtem ko so besedila o evharistiji<br />

vzeta iz meditacije Chiare Lubich.<br />

OCENA PRIMERNOSTI:<br />

G – Film je primeren za vse gledalce.<br />

DOSTOPNOST:<br />

na DVD: Duns Scoto - DVD - Film<br />

di Fernando Muraca Drammatico |<br />

Feltrinelli (lafeltrinelli.it)<br />

ali YouTubu v španski sinhronizaciji:<br />

Beato Juan Duns Escoto, OFM<br />

El defensor de la Inmaculada Película<br />

católica (youtube.com)<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

54<br />

KMETIJSTVO<br />

Dealkoholizirana VINA<br />

Vino je ena izmed najstarejših alkoholnih pijač, ki ima bogato zgodovino in tradicijo. V zadnjih letih<br />

pa se povečuje zanimanje za brezalkoholna vina, saj potrošniki iščejo alternative, ki omogočajo<br />

uživanje v vinu brez alkohola.<br />

BIC LJUBLJANA<br />

DOMEN ZUPANČIČ, ARHIV PROJEKTA<br />

BIC Ljubljana se kot vodilni partner<br />

v projektu Brezalkoholna<br />

vina skupaj z drugimi partnerji<br />

usmerja v razvoj novih proizvodov<br />

in praktične preizkuse pridelave<br />

le-teh na kmetijah. Vakuumska destilacija,<br />

obratna osmoza in konična kolona<br />

so najbolj poznane metode za proizvodnjo<br />

brezalkoholnih vin. Projekt Brezalkoholna<br />

vina je omogočil preizkuse,<br />

kjer smo pridelali brezalkoholno vino iz<br />

vina ekoloških jabolk z medom, vina iz<br />

rdeče pese z medom (obe brez grozdja)<br />

ter treh grozdnih sort (žametna črnina,<br />

šmarnica in muškat).<br />

VEČ VINA, MANJ ALKOHOLA<br />

Zanimanje za brezalkoholna vina se je<br />

začelo povečevati zaradi trenda zdravega<br />

življenjskega sloga, zavedanja o<br />

zmanjšanju uživanja alkohola in iskanja<br />

alternativ za tiste, ki zaradi različnih razlogov<br />

ne uživajo alkohola. Vendar pa so<br />

brezalkoholna vina vse prej kot preprosta<br />

kopija običajnih vin, saj je pri njihovem<br />

ustvarjanju ključno ohraniti okus<br />

in aromo, ki sta značilna za izvirno vino.<br />

Različne tehnike odstranjevanja alkohola<br />

iz vina omogočajo proizvajalcem,<br />

da dosežejo ta cilj, vendar ima vsaka od<br />

njih svoje prednosti in slabosti. V nadaljevanju<br />

bomo podrobneje predstavili tri<br />

glavne metode, ki se danes uporabljajo v<br />

industriji brezalkoholnih vin, in razložili,<br />

kako delujejo.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

VAKUUMSKA DESTILACIJA<br />

Prva metoda, vakuumska destilacija,<br />

je ena najbolj razširjenih in uporablja<br />

tehnologijo, ki omogoča odstranjevanje<br />

alkohola iz vina pri zelo nizkih temperaturah.<br />

V tem procesu se vino postavi pod<br />

vakuum, kar omogoči, da alkohol izhlapi<br />

pri nizki temperaturi, običajno med<br />

25 in 30 °C. Ker alkohol izhlapi pri nizki<br />

temperaturi, je tveganje za poškodbe<br />

drugih aromatskih komponent vina minimalno.<br />

Vendar pa je pomembno, da<br />

je postopek zelo nadzorovan, saj lahko<br />

napačen nadzor temperature ali časa<br />

vpliva na kakovost vina. Vakuumska destilacija<br />

je pretočni proces,<br />

kar pomeni, da vino neprekinjeno<br />

teče skozi sistem.<br />

Alkohol, ki se odstrani, se<br />

ponavadi zbere. Lahko ga<br />

ponovno uporabimo ali<br />

odstranimo, odvisno od<br />

zahtev proizvajalca.<br />

OBRATNA OSMOZA<br />

Druga metoda, obratna<br />

osmoza, za odstranjevanje<br />

alkohola iz vina uporablja<br />

filtracijsko tehnologijo.<br />

Ta proces vključuje<br />

uporabo polprepustnih<br />

membran, skozi katere<br />

vino teče pod visokim pritiskom.<br />

Membrana omogoča,<br />

da manjše molekule,<br />

kot je alkohol, prehajajo<br />

skoznjo, medtem ko večje<br />

molekule, ki dajejo vinu<br />

značilne okuse in arome,<br />

ostanejo v tekočini. Obratna<br />

osmoza omogoča zelo<br />

selektivno odstranjevanje<br />

alkohola, kar pomeni, da<br />

se ohrani večji del okusa in kompleksnosti<br />

vina, vendar je ta proces običajno<br />

počasnejši in zahteva večji nadzor.<br />

Obratna osmoza ponavadi poteka pri<br />

nekoliko nižjih temperaturah, od 10 do<br />

15 °C, kar omogoča ohranitev občutljivih<br />

arom in okusa. Pri tej metodi gre za<br />

šaržni sistem, kar pomeni, da vino teče<br />

skozi postopek v ločenih serijah.<br />

KONIČNA KOLONA<br />

Tretja tehnika, konična kolona, je<br />

relativno nova tehnologija, ki omogoča<br />

odstranjevanje alkohola pri nizkih<br />

temperaturah z uporabo vrtljivih<br />

stožcev. V tem procesu vino teče skozi<br />

vrteče se stožce, ki povečajo površino<br />

za izhlapevanje alkohola. Poleg<br />

tega se hlapne komponente, vključno<br />

z alkoholom, najprej začasno odstranijo<br />

in nato vrnejo v vino po zaključku<br />

destilacije, kar omogoča natančno<br />

ohranjanje okusnih in aromatičnih<br />

lastnosti vina. Konična kolona je fleksibilen<br />

sistem, ki lahko deluje kot pretočni<br />

ali šaržni proces, odvisno od<br />

količine vina in specifičnih zahtev<br />

proizvodnje. Običajno se proces izvaja<br />

pri temperaturah od 20 do 50 °C, kar<br />

omogoča selektivno odstranjevanje<br />

alkohola, obenem pa ščiti vino pred<br />

poškodbami zaradi čezmerne toplote.<br />

Ta tehnologija se pogosto uporablja v<br />

večjih vinarskih obratih, saj omogoča<br />

hitro obdelavo večjih količin vina.<br />

Poleg teh treh glavnih metod za<br />

odstranjevanje alkohola se včasih uporabljajo<br />

tudi druge tehnike, kot sta destilacija<br />

s plinskim tokom ali preprosta<br />

filtracija, a so manj razširjene in se običajno<br />

uporabljajo v specifičnih primerih,<br />

kjer druge metode niso primerne.<br />

Vakuumska destilacija, obratna osmoza<br />

in konična kolona so trenutno najbolj<br />

uveljavljene tehnologije v industriji<br />

brezalkoholnih vin.

KMETIJSTVO<br />

55<br />

vina, sadnega ali grozdnega žganja, pa<br />

tudi zgoščevanje jabolčnega, grozdnega<br />

soka ali mošta.<br />

Projekt Dealkoholizirana vina smo v<br />

projektnem partnerstvu izvedli BIC LJU-<br />

BLJANA, UL – Biotehniška fakulteta,<br />

KGZS - ZAVOD LJ, Združenje za prenos<br />

znanja na podeželju, podjetja MBvision,<br />

d. o. o., in ZPC, zeliščno posestvo Cvetka,<br />

d. o. o., ter čebelar Košale oz. kmetije<br />

Kerin, Ocepek, Prebil in Radej. Sofinancirata<br />

ga Evropska unija iz Evropskega<br />

kmetijskega sklada za razvoj podeželja<br />

in Republika Slovenija v okviru Programa<br />

razvoja podeželja 2014–2020. Organ<br />

upravljanja, določen za izvajanje<br />

Programa razvoja podeželja, je MKGP.<br />

Odgovarja BIC LJUBLJANA.<br />

POVPRAŠEVANJE NARAŠČA<br />

Globalni trendi kažejo, da povpraševanje<br />

po brezalkoholnih vinih narašča, saj<br />

se več ljudi odloča za zdravo življenje in<br />

zmanjšanje uživanja alkohola. Brezalkoholna<br />

vina so priljubljena predvsem<br />

v državah, kjer je kultura pitja vina<br />

močno ukoreninjena, kot so Francija,<br />

Italija in Španija, pa tudi v Severni<br />

Ameriki, Avstraliji in mnogih drugih<br />

državah po svetu. V nekaterih državah<br />

so brezalkoholna vina že precej razširjena,<br />

medtem ko se v drugih njihova<br />

priljubljenost povečuje. Velik porast je<br />

pričakovati še posebej potem, ko bodo<br />

te izboljšane tehnologije na voljo za komercialno<br />

uporabo.<br />

Ena od pomembnih ugotovitev v<br />

projektu Brezalkoholna vina kaže, da<br />

proces odstranjevanja alkohola lahko<br />

včasih poveča izraznost morebitnih napak<br />

v vinu, zato je kakovost osnovnih<br />

surovin ključna za doseganje najboljših<br />

rezultatov. Morebitne napake v vinu se<br />

pri odstranjevanju alkohola zgolj okrepijo,<br />

kar nakazuje, da je pri tej tehnologiji<br />

zelo pomembno skrbno spremljanje<br />

kakovosti osnovnega vina. <br />

OGLASNI ČLANEK<br />

STROGA MERILA<br />

Čeprav so brezalkoholna vina danes že<br />

precej priljubljena, je treba omeniti, da<br />

so predpisi in zakonodaja glede označevanja<br />

teh vin zelo strogi. V Evropski<br />

uniji je predpisano, da lahko vino označimo<br />

kot brezalkoholno, če vsebuje<br />

manj kot 0,5 % alkohola. To pomeni, da<br />

morajo proizvajalci pri odstranjevanju<br />

alkohola iz vina doseči zelo nizke stopnje<br />

alkohola, kar je lahko izziv za zagotavljanje<br />

kakovosti in ohranjanje okusa.<br />

Pri kakovosti in ohranjanju okusa se<br />

metode med seboj močno razlikujejo<br />

in razvijalci, ljubitelji vin iščemo tisto,<br />

ki bo omogočila najboljši rezultat oz.<br />

najboljše brezalkoholno vino. V sklopu<br />

projekta sodelujemo pri razvoju tehnologije<br />

vakuumske destilacije v šaržni<br />

različici v zaprtem sistemu, ki bo omogočal<br />

pridelavo tako brezalkoholnega<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

56<br />

NARODNO-ZABAVNO<br />

FENOMENI: »Na Koroškem<br />

pravimo, da nastane prava gauda«<br />

Ansambel Fenomeni, ki se nam predstavlja tokrat, izvira s Koroške, sestavljajo pa ga štirje mladi<br />

in nadvse zagnani glasbeniki. Septembra so s svojo avtorsko skladbo Pod tvojim srcem blesteli na festivalu<br />

narodnozabavne glasbe v Oplotnici, kjer so osvojili nagrado za najboljše besedilo. Našemu povabilu so se z<br />

veseljem odzvali in nam predstavili začetke svojega delovanja. Povedali so, zakaj so si nadeli tako ime,<br />

in pojasnili, zakaj je bil njihov prvi nastop povsem nepričakovan.<br />

LEON OBLAK<br />

ARHIV ANSAMBLA<br />

Koroški ansambel Fenomeni je<br />

z delovanjem v trenutni sestavi<br />

začel v začetku leta 2022.<br />

»Imamo predstavnika Raven<br />

na Koroškem, predstavnika Radelj ob<br />

Dravi, dva člana pa zasedata barve<br />

Slovenj Gradca, zato je tam tudi naš<br />

sedež,« so dejali uvodoma in se predstavili:<br />

»Dejan Pečnik poskrbi za zvoke<br />

harmonike in klaviatur, Anže Špegel<br />

je zadolžen za strune svoje akustične<br />

in električne kitare, Žan Krajnc ima<br />

glavno vlogo na bobnih, Matic Levanič<br />

pa na baskitari in baritonu. Vsi fantje v<br />

ansamblu skrbimo tudi za štiriglasno<br />

petje.«<br />

»Bolj kot razmišljamo, bolj<br />

ugotavljamo, da preprosto<br />

čutimo v sebi, da to na nek<br />

način moramo delati, saj to<br />

počnemo z veseljem.«<br />

NEPRIČAKOVAN PRVI NASTOP<br />

Kot so povedali, se je ideja o ansamblu<br />

porodila Dejanu Pečniku in Anžetu<br />

Špeglu: »Ansambel je nastal, potem ko<br />

sta na nek lep večer Dejan in Anže ob<br />

vrčku hmeljevega zvarka preigravala<br />

viže. Utrnila se jima je ideja o ansamblu,<br />

tako da sta začela iskati še dodatne<br />

člane. Po nekaj tednih je bil ustvarjen<br />

ansambel Fenomeni. Kot že rečeno, je<br />

prišlo do nekaj kadrovskih sprememb,<br />

a ustanovna člana ostajata.« Imena Fenomeni<br />

si niso nadeli zato, ker bi si domišljali,<br />

da so fenomenalni in najboljši,<br />

pojasnjujejo, pač pa so se za ime odločili,<br />

»ker se vedno trudimo, da se imajo<br />

ljudje v naši družbi in ob našem igranju<br />

fenomenalno«.<br />

Opisali so zanimivo prigodo, povezano<br />

s svojim prvim nastopom, ki pa<br />

kasneje to sploh ni bil: »Za naš prvi špil,<br />

kot radi rečemo na Koroškem, smo bili<br />

dogovorjeni v soboto. Dva dneva pred<br />

tem nas je klical glasbeni prijatelj, ki<br />

nam je povedal, da je njihovemu ansamblu<br />

prišlo nekaj vmes in da ne more<br />

igrati na praznovanju. Prosil nas je, če<br />

lahko vskočimo, tako da smo imeli prvi<br />

nastop že en dan pred načrtovanim dejanskim<br />

prvim nastopom, s tem pa tudi<br />

že prvi vikend zaseden na polno.« Najpogosteje<br />

nastopajo na Koroškem, »a se<br />

lahko pohvalimo tudi z nastopi onkraj<br />

Hude luknje,« pravijo zagnani glasbeniki,<br />

ki se na vajah običajno srečujejo<br />

enkrat tedensko.<br />

V tem času so ustvarili tri avtorske<br />

skladbe in eno priredbo. Prvo skladbo<br />

so predstavili leto po začetku delovanja<br />

in nosi naslov Kaj ti je. Naslednjo,<br />

Pod tvojim srcem, so predstavili nekaj<br />

mesecev kasneje in se z njo letos tudi<br />

predstavili na Festivalu pod Pohorjem.<br />

Valček Samo prijatelja so izdali lani<br />

Fenomenom je na Festivalu pod<br />

Pohorjem pripadla nagrada za<br />

najboljše besedilo za skladbo<br />

Pod tvojim srcem.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

NARODNO-ZABAVNO<br />

57<br />

poleti, z njim pa so odšli na ptujski festival<br />

narodnozabavne glasbe. »Za vse<br />

tri lastne skladbe je besedilo spisal naš<br />

Anže, za aranžma pa smo nekaj idej<br />

dodali člani ansambla. Za še nekaj idej<br />

smo prosili ostale glasbene prijatelje, ki<br />

imajo na tem področju več izkušenj.«<br />

Kot so dodali, je v Sloveniji dovolj posluha<br />

za ustvarjalce narodnozabavne glasbe.<br />

»Je pa res, da moraš biti tudi sam<br />

aktiven. Treba se je obračati na starejše<br />

ansamble in jih povprašati za mnenja,<br />

nasvete, predloge …«<br />

Na vprašanje, zakaj uživajo ob igranju<br />

narodnozabavnih melodij, niso našli<br />

konkretnega odgovora. »Bolj kot razmišljamo,<br />

bolj ugotavljamo, da preprosto čutimo<br />

v sebi, da to na nek način moramo<br />

delati, saj to počnemo z veseljem.« Igrajo<br />

zares s srcem, še povedo. »Izredno smo<br />

»Dokler narodnozabavno<br />

glasbo izvajamo s spoštovanjem<br />

do vseh prednikov,<br />

se nimamo česa bati.«<br />

veseli, ko se ljudje sprostijo in se povežemo.<br />

Takrat nastane, kot pravimo na<br />

Koroškem, prava gauda!«<br />

Ko smo jih vprašali, ali imajo kakšno<br />

skladbo, ki jim je posebej všeč, so dejali,<br />

da so jim posebej pri srcu njihove avtorske<br />

skladbe, nato pa je vsak od njih iz bogate<br />

zakladnice narodnozabavne glasbe<br />

izbral še svojo najljubšo. »Za našega<br />

Dejana je skladbica, ki mu pogreje srce,<br />

energičen inštrumental ansambla Nika<br />

Zajca Na saneh, Anžetu se oči zarosijo<br />

ob Titaniku Ansambla Lojzeta Slaka,<br />

Žan rad zapoje z Okroglimi muzikanti<br />

skladbo Sanjski par, Matic pa obnemi ob<br />

Zlatolaski Igorja in Zlatih zvokov.«<br />

BLESTELI V OPLOTNICI<br />

Fenomeni so se septembra udeležili Festivala<br />

pod Pohorjem v Oplotnici, kjer<br />

Fenomeni se trudijo, da se imajo<br />

ljudje v njihovi družbi fenomenalno.<br />

»Včasih smo tudi mi na svojih<br />

veselicah presenečeni, ko<br />

zaigramo kakšno starejšo<br />

skladbo, pa jo kljub temu<br />

mladi znajo zapeti z nami.«<br />

so osvojili nagrado za najboljše besedilo<br />

skladbe Pod tvojim srcem. »Naše<br />

nenapisano pravilo je, da se vsako leto<br />

poskušamo udeležiti vsaj enega festivala.<br />

Tako smo bili lani na ptujskem festivalu<br />

narodnozabavne glasbe, letos pa<br />

smo se odločili za Festival pod Pohorjem.<br />

Najprej moramo pohvaliti celoten<br />

festival in vse, kar spada zraven, od organizacije<br />

do ozvočenja. Vse je bilo na<br />

vrhunskem nivoju. Predvsem pa smo<br />

bili navdušeni nad samim vzdušjem –<br />

tako med publiko kot tudi med nastopajočimi<br />

ansambli. To je bilo nekaj, kar<br />

smo si želeli: da gremo in preprosto uživamo.<br />

Naša nagrada za najboljše besedilo,<br />

ki ga je spisal Anže, je bila le češnja<br />

na vrhu torte.«<br />

SPOŠTOVANJE PREDNIKOV<br />

Menijo, da narodnozabavna glasba ima<br />

prihodnost. »Seveda se moramo zavedati,<br />

da se časi spreminjajo in s tem<br />

se spreminja tudi stil narodnozabavne<br />

glasbe. A vse dokler jo izvajalci izvajajo<br />

s spoštovanjem do vseh prednikov,<br />

se v tej zvrsti nimamo česa bati,« so<br />

optimistično podčrtali in dodali, da se<br />

za domačo glasbo zanimajo tudi mladi,<br />

kar jih včasih preseneča: »Mladina<br />

pozna skladbe in prepeva skupaj z ansamblom,<br />

ki je na odru. Včasih smo tudi<br />

mi na svojih veselicah presenečeni, ko<br />

zaigramo kakšno starejšo skladbo, pa jo<br />

kljub temu mladi znajo zapeti z nami.«<br />

Načrtov za prihodnost nimajo posebej<br />

definiranih, se pa vse leto trudijo, da<br />

izdajajo nove skladbe. Trenutno ni nič<br />

drugače, ponosno razkrivajo. »Pridno<br />

ustvarjamo novo skladbico in upamo,<br />

da bomo poleg vseh igranj kar se da<br />

hitro našli čas za skok v studio in potem<br />

še za snemanje videopodobe. Tudi<br />

to je nekakšno naše pravilo, da ob izidu<br />

nove skladbe izide njen videospot.«<br />

Dela jim sploh v tem času ne manjka.<br />

»Glede igranja je tako: zimski čas oziroma<br />

predvsem december je za muzikante<br />

posebej naporen, saj gre za mesec<br />

mnogih praznovanj, tako da tudi za nas<br />

ne bo nič drugače,« so sklenili. <br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

58<br />

VZGOJA<br />

O GIBANJU OTROK,<br />

ki umiri cepetavčke<br />

Za delovanje našega telesa je napetost nujno potrebna. Zdrava napetost se v telesu nabira in sproti sprošča<br />

na številne naravne načine. Ko pa ti načini ugasnejo ali je napetosti preveč, se ta nalaga in zastaja ...<br />

KLAUDIA URBANČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Buči, buči in dviga lavo,<br />

stol ga grize, šraufa glavo.<br />

List odnese, zvezek pade,<br />

trebuh kuha vse do brade,<br />

le čemu so te pregrade?!<br />

Vrti, vrti, vrti in melje,<br />

brez obstanka drobi žemlje.<br />

Vrti, vrti, vrti in melje,<br />

stol odskoči, grize mrevlje.<br />

Vrti, vrti, vrti in melje,<br />

srček utripa, trosi želje.<br />

Nemiren Peter komaj diha,<br />

komaj šteje,<br />

stol ga grize,<br />

veter skozi žepe veje,<br />

vse odpiha, vse odnese,<br />

cepeta in brado trese,<br />

svinčnik, Petra in letalce<br />

učiteljici v nos odnese.<br />

Levite huda ura piha,<br />

cepeta in brado trese,<br />

v šolo mora ata Miha.<br />

(Klaudia Urbančič)<br />

Slikoviti opisi vrtavk in mravelj v telesu<br />

nas spomnijo na dni, ko je vsak od<br />

nas kdaj občutil Petrov nemir v svoji<br />

notranjosti. V katerem od razvojnih<br />

obdobij se je telo celo pogosteje vznemirilo<br />

in razplamtelo še um. Včasih se nemir upira<br />

nadzoru tudi v osebnem in poklicnem življenju<br />

staršev, učiteljev in odraslih.<br />

Slednji ga lažje nadzirajo in manj pokažejo<br />

navzven, medtem ko pri otrocih in<br />

mladih hitro kak krožnik poleti po zraku<br />

čez jedilnico ali prevrnejo stol, ki ostro<br />

prereže tišino ravno med pisanjem testa<br />

in spodbudi bučen smeh učencev. Otroke<br />

je sicer po takem pripetljaju težje umiriti,<br />

potrošimo nekaj minut, odmerjenih za pisanje,<br />

izkušeni učitelji pa bodo opazili, da<br />

so otroci po smehu veliko bolj sproščeni,<br />

pozorni in manj okorni.<br />

Smeh je spodbudil gibanje celega telesa,<br />

sprostil glasilke in spodbudil otroke, da<br />

so globoko in sproščeno dihali. Telo se je<br />

napolnilo s kisikom, ki je dosegel tudi oddaljene<br />

dele telesa, kot so hladne in potne<br />

dlani, pregibali so se prsni koš, medenica in<br />

vrat. Tako je po zaslugi prevrnjenega stola<br />

v telesih učencev nastopilo toplo in dobro<br />

predihano stanje, ki bo odlična podlaga<br />

za prikaz naučenega znanja. Seveda, če so<br />

»mojstri delali vajo«.<br />

(NE)ZDRAVA NAPETOST<br />

Za delovanje našega telesa je napetost nujno<br />

potrebna in se sproti sprošča na številne<br />

naravne načine. Ko pa ti načini ugasnejo ali<br />

je napetosti preveč, se ta nalaga in zastaja v<br />

delih telesa. Telo ne zmore v nedogled kopičiti<br />

napetosti, in ko nadzor ni več učinkovit,<br />

si sama utre pot iz telesa na buren in<br />

hiter način.<br />

Ob vročih dneh, ko se vrtčevski otroci<br />

ali šolarji družijo na prostem, se hitreje nabere<br />

napetost v razgretih telesih. Vzgojitelji<br />

natanko vedo, kdaj je še pravi čas in dovolj<br />

rezerve, da pospravijo igrala, gredo noter,<br />

se uredijo in odžejajo ali sedejo k obroku.<br />

Če se med drenjanjem in preobuvanjem dva<br />

otroka ne zmoreta sporazumeti za polico<br />

Ko je napetosti preveč in<br />

nadzor ni več učinkovit,<br />

si sama utre pot iz telesa<br />

na buren in hiter način.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

VZGOJA<br />

59<br />

Pomaga, da vzgojitelj dovolj<br />

zgodaj predvidi potreben<br />

počitek in zaključek<br />

dejavnosti, kajti mlajši ali<br />

tudi šibkejši otroci nimajo<br />

dovolj zalog in rezerv<br />

tekočine ter hranilnih snovi.<br />

Nemirna telesa, cepetave<br />

noge in klepetava usta kažejo<br />

veliko stopnjo napetosti v<br />

otroških telesih.<br />

in svoj prostor na obešalniku, se hitro<br />

spoprimeta, odrivata in pristaneta v steni<br />

ali v drugem otroku. Čakanje v vrsti z<br />

navodilom »bodi pri miru« pri utrujenih<br />

otrocih le še stopnjuje napetost. Um ne<br />

deluje več tako bistro kot zjutraj v hladu<br />

in usklajenost gibov ni več tako natančna.<br />

Nemirna telesa, cepetave noge<br />

in klepetava usta kažejo veliko stopnjo<br />

napetosti v otroških telesih.<br />

Modri vzgojitelji vedo, da je težko<br />

čakati in stati pri miru, zato otroke<br />

spodbudijo, da gredo na svoja mesta ali<br />

si vzamejo dovolj prostora okoli sebe in<br />

se gibljejo. Lahko si domišljajo,<br />

da so utrujen in<br />

počasen helikopter, ter<br />

blago nihajo z rokama<br />

okoli telesa; lahko posnemajo<br />

sončnico, ki se počasi<br />

ziblje v vetru; lahko<br />

se usedejo na tla, pokrčijo<br />

kolena in se počasi pozibavajo<br />

levo in desno kot<br />

čoln. Gibanje bo počasi sprostilo del napetosti,<br />

ki se je nabrala v otrocih zaradi<br />

dejavnosti, igre, utrujenosti, žeje ali<br />

nelagodja, in otroci bodo lažje počakali,<br />

da dobijo pijačo, obrok ali navodila.<br />

Za goro nad vodo<br />

vrti mlinsko se kolo,<br />

kolo prehitro se vrti,<br />

pojdi ga ustavit ti!<br />

(izštevanka)<br />

Pomaga, da vzgojitelj dovolj zgodaj<br />

predvidi potreben počitek in zaključek<br />

dejavnosti, kajti mlajši ali tudi šibkejši<br />

otroci nimajo dovolj zalog in rezerv tekočine<br />

ter hranilnih snovi. Pravočasno<br />

načrtovanje počitka je tudi odgovornost<br />

odrasle osebe, saj se utrujeni in<br />

izčrpani otroci hitreje poškodujejo, ker<br />

so manj pozorni, manj nadzirajo svoje<br />

vedenje in se izčrpani ne zmorejo vživljati<br />

v stanje vrstnika.<br />

STOPNJEVANJE<br />

NAPETOSTI IN ODMIK<br />

Pri sprotnem sproščanju napetosti pomaga,<br />

da otroci po malem pijejo tekočino,<br />

ki naj bo voda. Med poukom lahko<br />

napetost v šolarjih povečuje strah,<br />

neuspeh ali le bežna misel, ki jo sproži<br />

pogled na mizo drugega otroka ali opozorilo<br />

učitelja: »To morate vse natančno<br />

znati.« Včasih je vonj tiska, kamiličnega<br />

čaja ali cvrtja iz kuhinje tisti, ki spodbudi<br />

neprijetne spomine<br />

na bolnišnico, izgubljenega<br />

hišnega ljubljenčka,<br />

padec s kolesom ali nevzdržno<br />

situacijo doma.<br />

Čustva preplavijo misli in<br />

otrok težko sledi razlagi.<br />

V otrocih se lahko<br />

stopnjuje napetost zaradi<br />

govornega nastopa<br />

ali preizkusa pri športu, ki ga bo imel<br />

v naslednjih urah. Nemir, ki ga občuti<br />

zdaj, ni povezan s trenutno šolsko uro<br />

in učiteljem. Otrok se ga ne zaveda, ne<br />

zmore ga povezati in umestiti v vedenje,<br />

zazna le močno silo po gibanju, premikanju,<br />

govorjenju ali nelagodje v telesu.<br />

Ne zmore razmišljati o enačbi, ki jo<br />

učitelj že drugič zavzeto razlaga, in ne<br />

zmore slišati opozoril, naj se umiri.<br />

Enačba in sklepanje domujeta v sivi<br />

skorji možganov, strah in čustva pa v<br />

limbičnem čustvenem delu možganov.<br />

Zdi se, kot bi dva čolna plula eden<br />

mimo drugega, na enem je lok in na<br />

drugem violina. Otrok zaznava močno<br />

potrebo po begu, izognitvi nelagodju<br />

ali situaciji. Samodejno začne premikati<br />

telo, noge cepetajo in se prestopajo,<br />

saj so najbližje tlom/zemlji, ki jo<br />

mora trdno začutiti, da ga situacija ne<br />

spodnese. Otrok rešuje (ne)mir v sebi,<br />

sprošča napetost, poskuša ponovno<br />

vzpostaviti stabilnost. V tem stanju<br />

nima nobene zavestne želje, da bi nagajal<br />

učitelju ali sošolcem. Pomaga, da<br />

se premika, in če je sicer zdrav, bo brez<br />

večjih odstopanj z gibanjem postopno<br />

sprostil napetost iz sebe. Potrebuje<br />

Včasih je vonj tiska,<br />

kamiličnega čaja ali cvrtja<br />

iz kuhinje tisti, ki spodbudi<br />

neprijetne spomine na<br />

bolnišnico, izgubljenega<br />

hišnega ljubljenčka, padec<br />

s kolesom ali nevzdržno<br />

situacijo doma.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

60<br />

VZGOJA<br />

Enačba in sklepanje domujeta<br />

v sivi skorji možganov, strah<br />

in čustva pa v limbičnem<br />

čustvenem delu možganov.<br />

Zdi se, kot bi dva čolna plula<br />

eden mimo drugega, na enem<br />

je lok in na drugem violina.<br />

učiteljevo razumevanje in spodbudo,<br />

naj se premakne, da bo zaznal olajšanje<br />

v telesu. Nekaj gibov na stolu ali<br />

nekaj tihih, umirjenih sprehodov v<br />

ozadju učilnice bo zadoščalo. Pomaga,<br />

da učitelj povabi vse učence k petju, pri<br />

čemer bodo z dihanjem sprostili del<br />

napetosti. V primeru večjih napetosti<br />

in nemira, jeze in strahu bo otrok potreboval<br />

pomoč učitelja, njegovo pozornost,<br />

uvid in odmik.<br />

Odmik od dogajanja/pouka in skupine<br />

bo otroka podprl v vzpostavljanju<br />

ravnovesja. Omogočil mu bo, da bo varno<br />

sprostil napetost in dopustil odzive,<br />

kot so cepetanje, jecljanje, tresenje,<br />

hitrejše dihanje, potenje, stokanje, jok<br />

ali celo bolečine. V varnem, nepresojajočem<br />

okolju se bo pozneje lahko vrnil<br />

med vrstnike.<br />

Gibanje naj starši in odrasli vključijo<br />

v življenjski slog odraščajočih otrok<br />

in mladostnikov. Tek, hoja, pešpot do<br />

šole, pešpot do starih staršev, hoja v hribe<br />

pomagajo sproščati osebne, razvojne<br />

in delovne napetosti. Med hojo in gibanjem<br />

se um zbistri in tako pridemo do<br />

Ko bo otroku<br />

bolje, bo<br />

razrešena<br />

stiska dar<br />

zanj in za<br />

skupnost.<br />

Pogosto smisel<br />

dogodkov<br />

uvidimo šele<br />

čez čas.<br />

rešitev, ki jih ob tuhtanju za mizo ne bi<br />

uvideli. Med gibanjem, plesom, blagim<br />

potresavanjem na mestu ali ob napeti<br />

opni prihaja do vzpostavljanja novih in<br />

ponovnih povezav v zaznavanju in odzivanju<br />

med mišicami, fascio, centralnim<br />

živčnim sistemom in živčnimi potmi.<br />

NEVIDNE BRAZGOTINE<br />

V primerih, ko otrok doma ali na drugem<br />

področju doživlja veliko stisk, bo potreboval<br />

strokovno pomoč in načrtovanje<br />

pri prilagajanju na šolsko okolje. Učitelj<br />

je eden, njegovo znanje in pozornost potrebuje<br />

cel razred. Strokovno podporo in<br />

pomoč potrebuje tudi učitelj sam – tako<br />

v vlogi učitelja kot v vlogi starša svojim<br />

otrokom, da se ne izčrpa in ne zboli. Otrok,<br />

ki je doživljal prekomerno nezdravo<br />

napetost več tednov, mesecev ali let, je<br />

ne bo zmogel sprostiti v kratkem času ali<br />

po nekaj terapijah in nekaj »miligramih«<br />

predpisanega pomirjevala. Otrok je veliko<br />

več kot prevrnjena klop ali razbita<br />

šipa. Stiske so v njegovem telesu in umu<br />

toliko časa puščale sledi, da se je telo<br />

uprlo vsemu, kar je vstopalo vanj preko<br />

njegove volje in sprejemljivih mej. Otrok<br />

lahko občuti neizmerno jezo, bes, žalost,<br />

doživlja napade, bruha, ima drisko ali<br />

zaprtje do bolečin, oboleva na različnih<br />

delih telesa in doživlja bolečine. Otrok<br />

s takimi napetostmi šele spoznava samega<br />

sebe in išče ravnovesje, da se ne<br />

potopi v občutjih, kaj šele da bi sledil in<br />

spoštoval učiteljeva navodila.<br />

Mogoče je v Petru spodbudila izjemno<br />

napetost stiska in spomin na sirotišnico,<br />

kjer so bili otroci ujeti in niso<br />

smeli zapustiti mesta. Želel si je napraviti<br />

letalo, da bi ga poneslo svobodno in<br />

neopazno s tesnobnih hodnikov. Danes<br />

ga je napravil, vendar se je um za nekaj<br />

časa zmedel in z občutji preselil nazaj<br />

v tiste temne čase. Vso moč in željo<br />

po begu je usmeril v letalce. Ravno ko<br />

je pognal letalce, je vstopila učiteljica.<br />

Ustrašil se je, um še ni bil v učilnici,<br />

hotel je nagonsko zbežati in je grobo<br />

odmaknil klop, da je zgrmela po tleh.<br />

Učiteljica je povzdignila glas, zahtevala,<br />

da premakne klop nazaj, pa ga roke<br />

niso ubogale; noge bi bežale, a so le<br />

cepetale na mestu, ker um še ni povezal<br />

sedanjosti s preteklostjo. Papirnato<br />

letalce je sprožilo veliko napetosti, reke<br />

spominov in podivjana občutja v otroškem<br />

telesu. Otrok je veliko več kot odmaknjena<br />

klop in papirnato letalo, ki je<br />

pristalo na napačnem mestu.<br />

Povsem nesprejemljivo je merjenje<br />

moči z otrokom, ki je toliko prestal,<br />

vendar so očem njegove brazgotine<br />

nevidne. Pomaga prva čustvena pomoč<br />

in strokovna pomoč v trenutni<br />

situaciji in v daljšem obdobju. V naravnem<br />

okolju otrok se bodo trpeči otroci<br />

najbolje zacelili in si opomogli. V šolskem<br />

okolju z vrstniki bodo hitreje in<br />

najučinkoviteje našli svojo vlogo in jo<br />

razvijali v prihodnje. Podporo in razlago<br />

potrebujejo tudi drugi otroci/sošolci,<br />

ki so navzoči in opazujejo vedenje,<br />

stisko in pomoč takemu otroku. Če je<br />

cepetanje pot do celjenja in zazdravitve<br />

tako globokih stisk in napetosti, ga<br />

omogočimo, pa čeprav v učilnici. Ko bo<br />

otroku bolje, bo razrešena stiska dar<br />

zanj in za skupnost. Pogosto smisel<br />

dogodkov uvidimo šele čez čas.<br />

Pomislite: kako se je odzivalo vaše<br />

telo, ko ste bili v stiski? Ko boste jutri<br />

čakajoč stali, čakali vrsto za kopel<br />

ali da zavre voda za čaj, cepetajte s<br />

stopali. Na vam ljubo poletno jutro se<br />

sprehodite bosonogi po rosni travi in<br />

občutite tla pod nogami – kljub žgečkanju<br />

in dotikom mokrih kapljic. <br />

Otrok, ki v sebi čuti napetost,<br />

šele spoznava samega sebe<br />

in išče ravnovesje, da se ne<br />

potopi v občutjih, kaj šele<br />

da bi sledil in spoštoval<br />

učiteljeva navodila.<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

Koledar dogodkov NOVEMBER<br />

AKTUALNO DOGODKI<br />

61<br />

18<br />

PON<br />

Protest proti Jankovićevemu nasilju,<br />

za zdravnike in za čisto pitno vodo<br />

14.30<br />

Pred Mestno hišo,<br />

Mestni trg 1, Ljubljana<br />

Protest<br />

Janković in Golob stopnjujeta pritisk za izgradnjo<br />

in zagon smrtno nevarnega Jankovićevega<br />

»drekovoda«. Na hitro želita pridobiti še<br />

zadnje, osmo nezakonito gradbeno dovoljenje<br />

za zdravju nevaren kanal CO. Kanal želijo<br />

končati še letos. Organizatorji vabijo na shod<br />

za zaščito vode v Ljubljani.<br />

15<br />

PET<br />

Poezije bratov Gaspari<br />

18.00–20.00<br />

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica,<br />

Partizanska cesta 22, Cerknica<br />

Kultura, predstavitev pesniške zbirke<br />

15<br />

PET<br />

Koncert samospevov<br />

19.00<br />

Prevalje, Družbeni dom<br />

Koncert<br />

16<br />

Dan slovenskih cerkvenih<br />

glasbenikov 2024<br />

16<br />

Otroška ustvarjalnica<br />

Živalski svet<br />

SOB<br />

9.00–18.00<br />

SOB<br />

9.30<br />

Župnija Rakovnik,<br />

Rakovniška 6, Ljubljana<br />

Stara grofija, Pokrajinski muzej Celje,<br />

Muzejski trg 1, Celje<br />

Izobraževanje, druženje<br />

Delavnica<br />

17<br />

NED<br />

Gostovanje igralske skupine iz<br />

Šentlipša društva SPD Trta: igra<br />

10 dni brez telefona<br />

10.45<br />

Kulturni dom Šentprimož –<br />

St. Primus, Avstrija<br />

Gledališče<br />

23<br />

SOB<br />

6. mednarodna konferenca<br />

Vzgoja za ljubezen do<br />

domovine in države: Narodni<br />

ponos v globaliziranem svetu<br />

9.00–17.00<br />

OŠ Notranjski odred Cerknica<br />

Izobraževanje, okrogla miza<br />

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />

<strong>174</strong> 17314. 7. 11. 2024

62<br />

SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

ENOLONČNICA<br />

z lečo in testeninami<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

2 OSEBI PREPROSTO 30–35 MINUT<br />

SESTAVINE<br />

• 200 g kuhane leče<br />

• 160 g mešanih testenin za mineštro<br />

• oljčno olje<br />

• 2 stroka česna<br />

• nekaj lističev žajblja<br />

• svež peteršilj<br />

• 1 kavna žlička mletega čilija<br />

• 1 večji ali dva manjša korenčka<br />

• 1 manjši koren peteršilja<br />

• 20 cm dolg list stebelne zelene<br />

• 1 manjša bela čebula<br />

• 120 ml paradižnikovega soka<br />

• 1 pest mlade špinače<br />

• 1 kavna žlička sladkorja<br />

• sol<br />

• mešanica jušnih začimb<br />

• poper<br />

1. V loncu na vročem olju<br />

popražimo olupljena stroka česna,<br />

lističe žajblja, mlet čili ter vejico<br />

svežega peteršilja. Ko česen zadiši,<br />

dodamo na majhne kocke<br />

narezano čebulico, korenje, koren<br />

peteršilja in stebelno zeleno.<br />

Pražimo 5 minut, nato prilijemo<br />

paradižnikov sok ter kuhamo 10<br />

minut, da se zelenjava zmehča.<br />

2. Dodamo kuhano lečo ter mešanico<br />

testenin. Prilijemo toliko<br />

vroče vode, da pokrije sestavine.<br />

Dodamo kavno žličko sladkorja,<br />

sol, mešanico jušnih začimb ter<br />

poper. Premešamo ter kuhamo<br />

toliko časa,<br />

kolikor je navedeno na<br />

embalaži testenin.<br />

Vmes premešamo in po<br />

potrebi prilijemo vodo. Tik<br />

preden so testenine kuhane,<br />

vmešamo še mlado<br />

špinačo in premešamo.<br />

3. Lonec odstavimo<br />

s kuhališča in pustimo,<br />

da enolončnica počiva<br />

10 minut.<br />

4. Jed razdelimo v globoke<br />

krožnike, v vsak krožnik<br />

na enolončnico prilijemo<br />

še nekaj kapljic oljčnega<br />

olja ter posujemo s sveže<br />

sesekljanim peteršiljem.<br />

BOG ŽEGNAJ!<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

SUDOKUJA, VSOTNICI<br />

63<br />

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />

številom desno od tabele in pod tabelo).<br />

6 2 1 9 2 9 4 19<br />

9 1 8 1 5 6 1 29<br />

9 9 6 3 5 9 4 22<br />

9 8 1 2 5 5 1 26<br />

8 8 4 2 4 9 2 33<br />

3 7 8 5 9 7 2 24<br />

5 3 3 5 4 3 4 7<br />

32 25 21 17 27 27 11<br />

9 7 2 7 8 9 9 26<br />

7 1 8 9 3 9 5 36<br />

8 6 4 7 1 7 5 21<br />

2 8 1 1 6 6 1 7<br />

8 3 4 5 1 9 3 29<br />

5 2 1 8 1 3 4 14<br />

8 3 6 9 5 9 8 20<br />

23 15 21 38 23 21 12<br />

6 2 1 9 2 9 4<br />

9 1 8 1 5 6 1<br />

9 9 6 3 5 9 4<br />

9 8 1 2 5 5 1<br />

8 8 4 2 4 9 2<br />

3 7 8 5 9 7 2<br />

5 3 3 5 4 3 4<br />

9 7 2 7 8 9 9<br />

7 1 8 9 3 9 5<br />

8 6 4 7 1 7 5<br />

2 8 1 1 6 6 1<br />

8 3 4 5 1 9 3<br />

5 2 1 8 1 3 4<br />

8 3 6 9 5 9 8<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

64<br />

NAGRADNA KRIŽANKA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

ČLOVEK,<br />

KI TRGA<br />

LISTE<br />

S KORUZE<br />

OZNAČBA<br />

SVETNIŠKI<br />

KANDIDAT<br />

IZ KRAJA<br />

NA SLIKI<br />

10<br />

DELAVEC<br />

PRI IZSE-<br />

KOVALNEM<br />

STROJU<br />

ČRTOMIR<br />

NAGODE<br />

SLOV.<br />

DUHOVNIK<br />

IN POLITIK<br />

(ANDREJ)<br />

GORSKE<br />

REŠEVAL-<br />

NE SANI<br />

15<br />

NEBESA<br />

DOMOVINA<br />

PSEV-<br />

DONIM<br />

JOSIPA<br />

MURNA<br />

OZNA-<br />

ČITEV,<br />

OPREDE-<br />

LITEV<br />

IZDELO-<br />

VALEC<br />

ORGEL<br />

ROMAN<br />

VODEB<br />

IZ PLJUČ<br />

IZTISNJENI<br />

ZRAK<br />

DOMOVINA<br />

TRŠA<br />

DLAKA<br />

PRI<br />

PRAŠIČU<br />

SLOV.<br />

PESNIK IN<br />

PISATELJ<br />

(KAJETAN)<br />

DRAG<br />

KAMEN<br />

ŽUPNIJA<br />

JOŽICA<br />

SVETE<br />

LIJAK<br />

MOČNO<br />

STRELNO<br />

OROŽJE<br />

ŠESTA<br />

ČRKA<br />

GRŠKEGA<br />

ALFABETA<br />

VODJA<br />

EKONO-<br />

MATA<br />

REKA V BIH<br />

STARA KOTANJA<br />

STRUP IZ IZKOP<br />

SOZVOČ-<br />

MERSKA S STOJE- UMETNO<br />

LIČINKA<br />

VOLČJE<br />

JE TONOV<br />

ENOTA ČO VODO, USNJE<br />

ČEŠNJE NEON<br />

ZA DELO MLAKA<br />

2 KATRAN<br />

PRED-<br />

STOJNIK<br />

ŠKOFIJE<br />

BLOD-<br />

NJAK<br />

ČOPASTA<br />

KOKOŠ<br />

HLAPEC,<br />

KI OPRAV-<br />

LJA HLEV-<br />

SKA DELA<br />

JAN<br />

OBLAK<br />

VLADAR<br />

HUNOV<br />

RAZČLEN-<br />

9<br />

JEVALEC,<br />

PRESOJE-<br />

VALEC<br />

DIKTAT<br />

MOČEN<br />

TROPSKI<br />

VIHAR<br />

SLOV. RO-<br />

KOMETAŠ<br />

(IZTOK)<br />

KOROBAČ<br />

ALOJZ<br />

8<br />

REBULA<br />

STARA<br />

MATI<br />

12 GLIVA<br />

MARTIN<br />

GOLOB<br />

DENAR, NA<br />

KATEREGA<br />

SE OSEBA<br />

NAVEŽE<br />

5 META-<br />

MORFNA<br />

KAMNINA<br />

1<br />

PATRON<br />

ZA PUŠKO<br />

SLIKAR<br />

(ANTON)<br />

ZAMAK-<br />

NJENOST<br />

13<br />

SNOV,<br />

KI JO<br />

BRUHA<br />

OGNJENIK<br />

CIKLUS<br />

6<br />

MATEJ<br />

AVBELJ<br />

RIMSKI<br />

CESAR<br />

TINE<br />

URNAUT<br />

BARIJ<br />

RESTRIK-<br />

CIJA<br />

GLAVNO GESLO<br />

11 1 2 3 4 5<br />

4 6 7 8 9 10<br />

14 11 12 13 14 15<br />

3<br />

TROPSKI<br />

SADEŽ<br />

7<br />

Cerkev na sliki je posvečena Sveti Trojici. Graditi<br />

so jo začeli leta 1964. Dve leti pozneje se je pri<br />

gradnji kupole zgodila nesreča, v kateri je umrlo<br />

osem domačinov. Zvonike so postavili leta 2004.<br />

Cerkev stoji v prekmurskem naselju, ki ima 1.592<br />

prebivalcev in je edino v svoji občini, veliki le<br />

sedem kvadratnih kilometrov.<br />

REŠITEV SKRITEGA PREGOVORA:<br />

LAŽ IMA KRATKE NOGE,<br />

A TAKO RADA TEČE MARATON<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024<br />

A N T E F I K S<br />

S L O V A Š K A<br />

L E K S I K O N<br />

O K S I D A N T<br />

V S I P A N J E<br />

A I D A T I F<br />

NAGRADNA KRIŽANKA –<br />

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA<br />

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino<br />

na tednik <strong>Domovina</strong> za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko<br />

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom<br />

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja, ki mu<br />

želite podariti mesečno naročnino na Domovino;<br />

(3) svoje ime, priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka'<br />

najkasneje do 22. novembra pošljite na: <strong>Domovina</strong>, Brnčičeva 41e,<br />

1231 Ljubljana Črnuče, ali erika.asic@domovina.je.

LLLLL+<br />

65<br />

SKRIT AFORIZEM<br />

BLAŽ IRMA KARAT<br />

KEINO GEA RATAK<br />

OGRADA TEVČE<br />

MARTA TRON<br />

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />

Tu boste prebrali aforizem, ki je<br />

malce podaljšan ljudski pregovor. (jp)<br />

SHUTTERSTOCK<br />

LAHEK MAGIČNI LIK<br />

1<br />

2 3 4 5 6<br />

7 8<br />

Vodoravno in navpično:<br />

1 evropska država z glavnim mestom Bratislava<br />

2 knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške<br />

vednosti, priročnik pri reševanju magičnih likov<br />

3 element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu<br />

elementu ali spojini<br />

4 spravljati kaj sipkega, drobnega v kaj,<br />

npr. moko v posodo<br />

5 slavna Verdijeva opera - kratica za slikovno datoteko<br />

Tage image format<br />

6 star izraz za violino - zlog v besedi KOČIJA<br />

7 najljubše opravilo v prostem času, hobi<br />

1<br />

2<br />

3<br />

4<br />

5<br />

6<br />

7<br />

8 čelna opeka, navpični element kot zaključna plošča na<br />

opečnati strehi (iz črk STEFANIK) (jp)<br />

8<br />

<strong>174</strong> 14. 11. 2024

OČI, ENO<br />

VPRAŠANJE.<br />

JA?<br />

OČI DELA, POTRUDI SE,<br />

DA GA NE BOŠ MOTIL,<br />

PRAV?<br />

SE LJUDJE<br />

KDAJ SPONTANO<br />

VŽGEJO?<br />

UU... NE<br />

DA BI<br />

VEDEL,<br />

NE.<br />

TO SEM SI<br />

ODDAHNIL. HVALA,<br />

OČI.<br />

NI ZA KAJ.<br />

SEM TE<br />

PRETENTAL?<br />

ČE IMAŠ TEŽAVE S TEM, DA SE DOMISLIŠ<br />

NAČINOV, KAKO BITI KORISTEN, TI<br />

BOM DAL NEKAJ<br />

PREDLOGOV.

V tedniku <strong>Domovina</strong> pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:<br />

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje<br />

doma in po svetu.<br />

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende<br />

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo<br />

nova delovna mesta.<br />

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se<br />

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,<br />

ki so prihodnost naše domovine.<br />

Da, naročam tednik <strong>Domovina</strong><br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

205,40 €<br />

175 €<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,<br />

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.<br />

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno<br />

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.<br />

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske<br />

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.<br />

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu<br />

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.<br />

ZAKAJ NAROČITI<br />

tednik <strong>Domovina</strong>?<br />

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na<br />

preverjenih informacijah in natančnem<br />

raziskovanju.<br />

• NEODVISNOST: naše poročanje<br />

je neodvisno.<br />

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo<br />

izkušeni novinarji in uredniki.<br />

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni<br />

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.<br />

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN<br />

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,<br />

ki nas povezujejo in nam dajejo moč.<br />

<strong>Domovina</strong> d.o.o.<br />

Brnčičeva 41e<br />

1231 Ljubljana-Črnuče<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 068 191 191<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2025 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!