Domovina 176: Borut Pahor: Golobovi vladi diktirajo centri moči izven institucij (predogled)

ŠIRIMO OBZORJA

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

28. 11. 2024

24

Razkrivamo odgovorne

za propad zavoda

Dvorec Rakičan

28

Država zapoveduje

– ali tudi rešuje?

54

Veseli december – ko so

stiske »prepovedane«

16

BORUT PAHOR:

3,95 €

Golobovi vladi diktirajo

centri moči izven institucij

176

Adventne zgodbe

SKUPAJ Z DOMOVINO DOŽIVITE ADVENT.

PRISLUHNITE ADVENTNIM ZGODBAM.

30. NOVEMBER: PROSTOFER 7. DECEMBER: BEJŽ ČE VEJDŠ

Miha Bogataj, pobudnik projekta Prostofer

Jurij Barič, voznik

Marjan Škvarč in Miran Žitko,

soustanovitelja skupine Bejž če vejdš

doc. dr. Nena Kopčavar Guček,

vodja Pro bono ambulante Ljubljana

14. DECEMBER:

ZDRAVNIKI V PRO BONO AMBULANTI

Vidko Švajger,

direktor podjetja Pergola d. o. o.

21. DECEMBER:

HIŠA NOVEGA ZAČETKA

… od navedenega datuma dalje na portalu www.domovina.je …

ERIKA AŠIČ

SHUTTERSTOCK

Slovenci lahko

po svetu hodimo

Z DVIGNJENO GLAVO

UVODNIK

Glavni nosilci vrednot, ki jih otroci in mladi srkajo vase, so družina, šola in mediji.

Tudi ko govorimo o domoljubju, o odnosu do korenin, do domovine.

3

Društvo katoliških pedagogov

Slovenije je v soboto, 23.

11., na dan Rudolfa Maistra,

izvedlo že 6. mednarodno

konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine

in države. Tokrat je bil naslov

Narodni ponos v globaliziranem svetu.

Dogodek je hibridno (v živo in preko

spleta) potekal v osnovni šoli v Cerknici.

Namenjen je bil vsem, ki se zavedajo,

da močno in zdravo rast lahko dajejo

samo trdne korenine.

Na konferenci so s svojimi predavanji

sodelovali bivši predsednik Republike

Slovenije Borut Pahor, novinarka

Vida Petrovčič ter direktor Mohorjeve

družbe v Celovcu dr. Karl Hren. Zbrane

je nagovoril tudi župan občine Cerknica

Marko Rupar in predsednik Združenja

za vrednote slovenske osamosvojitve

Lojze Peterle.

Poleg omenjenih govorcev je konferenco

s svojimi prispevki obogatilo še

53 avtorjev strokovnih in izkustvenih

prispevkov. Med njimi je bilo največ slovenskih

učiteljev in vzgojiteljev, sodelovali

pa so tudi udeleženci iz Argentine,

Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Vsakdo

je predstavil svoje razmišljanje, izkušnje

in način dela.

Skupno izhodišče vseh prispevkov

je bilo domoljubje in narodni ponos.

Enotni so si bili v tem, da imamo Slovenci

veliko razlogov, da lahko po svetu

hodimo z dvignjeno glavo. Toliko naravnih

lepot, toliko dosežkov v kulturi,

znanosti, športu, gospodarstvu. Tako

neverjetna in zato navdihujoča pot do

samostojne države Slovenije. Ali se tega

zavedamo? Ali znamo to ceniti?

Dragocene so izkušnje Slovencev

po svetu in v zamejstvu, ki so celo do

četrte generacije ohranili slovenski jezik.

Da so to uspeli v tujem okolju, pod

tujimi pritiski, so v sebi nosili neizmerno

ljubezen do slovenskega. Imeli

so smisel in cilj, zato so našli

pot – trdo, načrtno in nenehno

so delali. Vztrajali so tudi, ko je

bilo težko. V njihovih pričevanjih

zaznamo pomembno vlogo

družine ter skupnosti.

Tudi mnogi slovenski učitelji

in vzgojitelji se trudijo, da bi

se otroci in mladi zavedali svojih

korenin, da bi mlade vzgojili

v zavedne in ponosne Slovence.

Našli so veliko načinov, ki jih pri

svojem delu v vrtcih, osnovnih

in srednjih šolah udejanjajo.

Pedagoški delavci so izredno

pomembni v procesu vzgoje. So

nosilci vzgoje in izobraževanja.

Naši otroci in nato mladi z njimi

preživijo večino svojega aktivnega

dne, kar 15 do 20 let, v dobi

oblikovanja osebnosti. Zelo je

pomembno, kaj v tem času slišijo

in kaj doživijo, saj otroci srkajo

vase vse – dobro in slabo.

Poleg družine in vzgojno-

-izobraževalnega sistema so

za razvoj odnosa do domovine

pomembni tudi mediji. Iz njihovega

pisanja in poročanja lahko

kmalu razberemo, kakšno mesto

in predvsem kakšen odnos

goji nek medij do samostojne

države Slovenije, do njenih simbolov,

kulturnega izročila in slovenskega jezika.

Ter predvsem, kakšen odnos zavzema

medij do vrednot, ki vodijo v

prihodnost, v življenje – poštenost, delavnost,

odgovornost, spoštovanje, sodelovanje,

družina. Ni vseeno, kaj vsakodnevno

slišimo, kam so usmerjene

naše misli. Hote ali nehote to usmerja

tudi naša dejanja.

V uredništvu Domovine bomo zato

še naprej iskali zdrave temelje slovenstva,

pisali bomo o živih gradnikih

kulture, vzgoje, gospodarstva, športa,

Če nam je mar za našo domovino,

nam ni vseeno, kdo in kako z njo upravlja.

znanosti in politike ter o vrednotah,

ki vodijo v prihodnost družine, naše

skupnosti in s tem družbe. Tudi na aktualne

dogodke bomo gledali v luči vrednot

prihodnosti. Širili bomo to, kar je

dobro, kar vodi v razvoj. Pisali bomo o

pozitivnih zgodbah ter opozarjali na to,

kar je narobe.

Spoštovane bralke in spoštovani

bralci, zahvaljujemo se vam za zvestobo

in vas vabimo k sodelovanju. Veseli

bomo vaših konstruktivnih mnenj in

predlogov. Le skupaj lahko gradimo prihodnost

– domovine in Domovine.

176 28. 11. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

4 VSEBINA

TEMA TEDNA

12 Narodni ponos v globaliziranem svetu

Nenad Glücks

15 Borut Pahor: »Centri moči z levosredinskimi vladami delajo, kar hočejo«

Nenad Glücks · Intervju

24

28

31

54

Propad zavoda Dvorec Rakičan

v režiji Damjana Anželja

in Tatjane Buzeti

Nenad Glücks

»Država ne zna pristopiti

k temu, da bi bilo več

ekološkega kmetijstva«

Tina S. Bertoncelj

Primanjkuje 300 urgentnih

zdravnikov: »Tak tempo dela

je težko zdržati celo kariero«

Katja Benčina

December – mesec,

ko so stiske »prepovedane«?

Dr. Andreja Poljanec

ŠIRIMO OBZORJA

24

Razkrivamo odgovorne

za propad zavoda

Dvorec Rakičan

28. 11. 2024

TEDNIK DOMOVINA

ŠT. 176, LETNIK 4,

28. november 2024

ISSN številka: 2784-4838

Cena posameznega izvoda:

3,95 €

Cena naročnine:

175 € (eno leto, lahko obročno),

95 € (pol leta)

V. d. odgovornega urednika

tednika in portala:

ERIKA AŠIČ

Tehnični urednik

in urednik fotografije:

TOMO STRLE

Prelom in tisk:

CITRUS D.O.O.

Direktor:

DR. MITJA ŠTULAR

www.domovina.je

@Domovina_je

@domovinaJE

28

Država zapoveduje

– ali tudi rešuje?

54

Veseli december – ko so

stiske »prepovedane«

Golobovi vladi diktirajo

centri moči izven institucij

16

BORUT PAHOR:

3,95 €

176

Naročnine:

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

Uredništvo:

BRNČIČEVA 41E

1231 LJUBLJANA ČRNUČE

E: urednistvo@domovina.je

T: 068 191 191

Naklada:

7000 izvodov

Naslovnica:

TAMINO PETELINŠEK

Izdaja:

DOMOVINA D.O.O.

Tednik izhaja ob četrtkih

v slovenščini.

Zaključek redakcije:

26. november 2024

176 28. 11. 2024

VSEBINA

5

19

V celoti zavrnjen tožbeni zahtevek BIA

Separations GmbH za 83 milijonov evrov

Tina S. Bertoncelj

20

Sto najbogatejših Slovencev

ima pod palcem skoraj deset milijard

Lea Kalc Furlanič

3 Slovenci lahko po svetu

hodimo z dvignjeno glavo

Erika Ašič · Uvodnik

6 Pregled tedna

8 Foto tedna

9 Čivkarija

11 Karikatura

37 Ne le farsa pravne države, tudi spletka:

Golob želi, da Senad Jušić odleti

Bojan Požar · Komentar

38 Verbalni kriminal

Jan Zobec · Komentar

40 Perica reže raci rep

Aljuš Pertinač · Komentar

41 Med(ijski) sosedi

42 Prijazen pozdrav in kultura srca

Milena Miklavčič · Kolumna

34 44

Denis Baš: »V Sloveniji

je brez pediatra že 21.816 otrok«

Katja Benčina

Deset zapovedi 21. stoletja

(4. zapoved)

Andrej Drapal

52 Muzej na prostem Rogatec:

modrost in dragoceno znanje

Nives Brezovnik

56 O smislu in pravih ciljih življenja

Milan Gregorič

57 Sveta Barbara

p. dr. Andraž Arko · Priporočilo

46

Jesen – polna prgišča spominov (5/5)

Ivan Sivec

48

Po poteh generala Rudolfa Maistra

Igor Gošte

58 Avtomatizacija žičenja okvirčkov: tehnološka

rešitev za bolj konkurenčno čebelarstvo

Jože Ocepek, Damir Lovrić in partnerji

61 Koledar dogodkov

62 Za nasmešek ali dva

63 Sudokuja, vsotnici

64 Nagradna križanka

65 Razvedrilo

66 Calvin in Hobbes

Humor

60 50

»Smrti otroka nikoli ne preboliš. Z

izgubo in praznino se le navadiš živeti«

Katja Benčina

60

Jogurtova strjenka s kakijem

Selma Bizjak

ŠIRIMO

OBZORJA

176 28. 11. 2024

6

PREGLED TEDNA

ANKETA: MERIJO

NOVE STRANKE

Podpora vladi v tokratni anketi Mediane

za POP TV je višja kot oktobra, ko je bila

najnižja doslej. Delo vlade podpira dobrih

36 odstotkov. Med strankami ostaja vodilni

SDS, se je pa razlika z Gibanjem Svoboda

na drugem mestu zmanjšala. Vlado Roberta

Goloba v tokratni anketi podpira 36,3

odstotka vprašanih, oktobra 26,3 odstotka.

Delež tistih, ki vlade ne podpirajo, znaša

50,2 odstotka, medtem ko je bil oktobra

58,3 odstotka. Delež neopredeljenih je

z oktobrskih 15,4 odstotka padel na 13,5

odstotka. Delo DZ podpira 26,5 odstotka

vprašanih, ne podpira ga 53,4 odstotka,

ostalih dobrih 20 odstotkov je neopredeljenih,

poroča POP TV.

Če bi na volitvah poleg obstoječih strank

nastopile tudi nove, bi se rezultat nekoliko

spremenil. Za SDS bi volilo 14,7 odstotka

vprašanih, za Gibanje Svoboda pa 12,9

odstotka. Na tretjem mestu bi bila stranka

Anžeta Logarja Demokrati z 10,7 odstotka

anketiranih, na četrtem mestu pa Stranka

Vladimirja Prebiliča s 7,4 odstotka. Sledita

SD s 5,5 odstotka in Levica s 4,7 odstotka

podpore. Za stranko Pavla Ruparja Glas upokojencev

bi glasovalo 3,5 odstotka vprašanih.

Na osmem mestu je Vesna s 3,1 odstotka

podpore, NSi z 2,1 odstotka in stranka Resni.

ca z dvema odstotkoma anketiranih.

PREGON TRUMPA

USTAVLJEN

Posebni ameriški tožilec Jack Smith je

sporočil, da se je po posvetovanjih na

pravosodnem ministrstvu ZDA odločil,

da ne bo nadaljeval kazenskih postopkov

proti Donaldu Trumpu, ki je bil 5. novembra

izvoljen za prihodnjega predsednika ZDA.

Smith je proti Trumpu v Washingtonu vložil

obtožnico zaradi spodkopavanja izida predsedniških

volitev 2020, na Floridi pa zaradi

odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše,

ko mu je po porazu na volitvah januarja 2021

potekel predsedniški mandat.

Tožilci so priznali, da je izvolitev predsednika,

ki se spoprijema s tekočimi

kazenskimi postopki, za ministrstvo za

pravosodje ustvarila nepredvidljive težave,

kar kaže, da Trumpova volilna zmaga nad

demokratsko kandidatko Kamalo Harris

ni bila le politična zmaga, ampak tudi

pravna. Trump je vseskozi zanikal obtožbe

in zatrjeval, da je bil ameriški pravni

Logar in Janša sta postala

politična tekmeca.

sistem uperjen proti njemu, da bi škodoval

njegovi predsedniški kampanji. Že med

predvolilno kampanjo je napovedal, da bo

Smitha odpustil že prvi dan na položaju.

Trumpov tiskovni predstavnik Steven

Cheung je Smithovo odločitev označil za

veliko zmago pravne države.

JUŠIĆ KLJUB NEZAKONITO-

STI OSTAJA ŠEF POLICIJE

Upravno sodišče je odločilo, da je sklep, da

Senad Jušić izpolnjuje natečajne pogoje in

da je primeren za generalnega direktorja

policije, nezakonit. Ministrstvo za notranje

zadeve, ki ga vodi Boštjan Poklukar, pa se

na to odločitev sodišča požvižga in sporoča,

da Jušić ostaja na svojem položaju.

Upravno sodišče je glavno obravnavo

v tožbi nekdanjega v. d. generalnega

direktorja policije Boštjana Lindava, ki med

drugim izpodbija izbirni postopek imenovanja

zdajšnjega generalnega direktorja

policije Jušića, opravilo 24. oktobra. Lindav

je na sodišču dokazal, da je sklep posebne

natečajne komisije, s katerim je bilo

ugotovljeno, da Senad Jušić izpolnjuje natečajne

pogoje in da je primeren za položaj

Ameriški tožilec Jack

Smith ne bo nadaljeval

kazenskih postopkov proti

Donaldu Trumpu.

SHUTTERSTOCK

PROFIMEDIA

generalnega direktorja policije, nezakonit.

»Glede na odločitev sodišča s stranko

upravičeno pričakujeva, da bodo vpleteni

sprejeli vsak svoj del odgovornosti, o

nadaljnjih korakih glede uveljavljanja odškodnine

pa se bova odločila v prihodnjih

dneh,« je zapisal Lindavov odvetnik.

RAČUNSKO SODIŠČE

O PRITISKIH VLADE

Na Računskem sodišču opozarjajo, da

sta vlada in DZ podvrednotila funkcije v

njihovi instituciji, razmerij med njimi pa

nista uskladila. Prav tako ne zagotovita

finančnih pogojev za delo, kar krni ugled

Računskega sodišča kot neodvisnega

državnega organa, poroča STA. Zato so na

Računskem sodišču na vlado in DZ naslovili

protestno izjavo, v kateri poudarjajo potrebo

po finančni neodvisnosti. »Računsko

sodišče kot ustavni organ po svoji naravi in

vlogi, ki jo v sistemu državne ureditve ima,

mora svoje delo opravljati visoko strokovno,

nepristransko, objektivno in izjemno

odgovorno,« so poudarili. Nezagotovljena

finančna avtonomija mu po njihovem

pojasnilu onemogoča, da svoje pristojnosti

176 28. 11. 2024

izvršuje učinkovito in nemoteno, ne glede

na vsakokratno personalno sestavo vlade.

Med drugim so nezadovoljni s sprejetimi

spremembami proračuna za leto 2025. DZ

je sprejel koalicijsko dopolnilo, ki je dogovorjena

sredstva znižalo za 3,86 milijona

evrov, na dobrih pet milijonov evrov. Tako

so sodišču odvzeli celo sredstva, ki jih

potrebuje za osnovno vzdrževanje, so bili

kritični na novinarski konferenci. »Kako

je organ lahko neodvisen, če ni finančno

neodvisen?« se je ob tem na novinarski

konferenci vprašala predsednica Računskega

sodišča Jana Ahčin.

POZIVI K PREMIRJU

V LIBANONU

SHUTTERSTOCK

dogovor, poročajo izraelski mediji. To

zahtevo naj bi naslovil ločen dogovor med

Izraelom in ZDA.

PREGLED TEDNA 7

Putin vztraja, da bo Rusija v Ukrajini

dosegla vse svoje cilje.

odstotki Zaporoške in Hersonske oblasti.

Ruski predsednik Vladimir Putin vztraja, da

bo Rusija v Ukrajini dosegla vse svoje cilje.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove

pravice Volker Türk in visoki zunanjepolitični

predstavnik EU Josep Borrell sta

pozvala k prekinitvi ognja v Libanonu. »Nič

več izgovorov. Nič več dodatnih zahtev.

Ustavite te spopade. Nehajte pobijati ljudi,«

je dejal Borell in dodal, da je slišal izjave

nekaterih ministrov izraelske vlade, ki so

pripravljeni nadaljevati napade. Izraelski

varnostni kabinet sicer tehta dogovor o prekinitvi

ognja. Ta naj bi vključeval 60-dnevno

prehodno obdobje, med katerim bi se izraelska

vojska umaknila z juga, tja pa bi prišle

libanonske državne sile. Hezbolah naj bi se

umaknil severno od reke Litani.

Dogovor naj bi vključeval ustanovitev

odbora pod vodstvom ZDA, ki bi nadzoroval

njegovo izvajanje. Besedilo predloga

za prekinitev ognja sicer ne vključuje

zahteve Izraela, da lahko nadaljuje napade

na Hezbolah, če oceni, da to gibanje krši

Po mnenju ustavnega sodišča so do

oploditve z biomedicinsko pomočjo

upravičene tudi samske in istospolno

usmerjene ženske.

RUSIJA NAPREDUJE

V UKRAJINI

Ruske sile v Ukrajini napredujejo najhitreje

od začetka invazije leta 2022. V zadnjem

tednu so osvojile 235 kvadratnih kilometrov,

kar je rekordno veliko. Rusija je izvedla

nov obsežen napad, poroča Reuters in

ob tem navaja neodvisne vojaške analitike

in blogerje. Po medijskih poročilih, da

Združeno kraljestvo in Francija razmišljata

o možnosti, da ob morebitnem zmanjšanju

ameriške podpore Kijevu v Ukrajino napotita

svoje enote, je britanski zunanji minister

David Lammy to zavrnil, zato Evropa

kljub ruski ofenzivi namerava nadaljevati z

vojaško podporo.

Rusija trenutno po nekaterih ocenah

nadzoruje 18 odstotkov Ukrajine, vključno

s celotnim polotokom Krim, z več kot 80

odstotki Doneškega bazena, ki ga sestavljata

Lugansk in Doneck, in več kot 70

.US-RS.SI

PRELOMNA ODLOČITEV

USTAVNEGA SODIŠČA

Ustavno sodišče je presodilo, da so členi

zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih

oploditve z biomedicinsko pomočjo,

po katerih samske ženske in ženske v

istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski

skupnosti niso upravičene do umetne

oploditve, neskladni z ustavo. Državni

zbor mora ugotovljeno neskladnost delov

zakona o nezdravljenju neplodnosti in

postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo

(ZZNPOB) z ustavo odpraviti v roku

enega leta po objavi odločbe v Uradnem

listu RS.

Kot ugotavlja ustavno sodišče, je zakonodajalec

z zdaj veljavno ureditvijo

poskušal preprečiti, da bi otrok, spočet

z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo

(OBMP), odraščal brez očeta. Korist otroka

v primeru izpodbijanih zakonskih določb je

zakonodajalec primarno utemeljil z oceno,

da otroku, spočetemu z OBMP, ne more

biti v korist, če odrašča sam z materjo ali

v istospolni družini. »Tako utemeljen cilj

izpodbijane ureditve po presoji ustavnega

sodišča ni ustavno dopusten niti glede

žensk v istospolnih zvezah niti glede samskih

žensk,« je zapisano v odločbi.

Že leta 2001 je vlada Janeza Drnovška sprejela

novelo zakona o postopkih oploditve z

biomedicinsko pomočjo, ki je med drugim

dovoljevala umetno oploditev žensk brez

partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in

spremenila sestavo pristojne komisije za

oploditev z biomedicinsko pomočjo. Spremembe

so volivci na referendumu zavrnili

z 72,36 odstotka. Koalicija na podlagi odločitve

že napoveduje nov zakon.

176 28. 11. 2024

8

FOTO TEDNA

SLOVENSKA ZASTAVA PRED

BAZILIKO SV. PETRA V VATIKANU

november 2024

Tomo Strle/CITRUS

176 28. 11. 2024

ČIVKARIJA

9

Prof. Aljoša @ProfAljosa

Naslovnica @POLITICOEurope prav za naše »ugledne

mislece, akademike, profesorje« in stranko

Levica. Za v okvir in na steno.

Čivk tedna

Čivk tedna

Borut Hočevar @BorutHocevar

Vlada je plačala pot na podnebno konferenco

v Baku 9 novinarjem. Skupaj so s poletom

emitirali cca. 10 ton CO2, kar je 1,5-kratnik

letnih emisij povprečnega Slovenca. Denar

je očitno iz podnebnega sklada, torej je pot

plačal TEŠ.

Matej Lahovnik @LahovnikMatej

Plačujejo minimalne prispevke ali jim jih plačuje država,

potem pa oblast določi, da jim na starost pripada

cca 2.500 € pokojnine, ker si zaradi posebnih

dosežkov zaslužijo drugačen pokojninski sistem

kot ostali zaposleni v zdravstvu, šolstvu, trgovinah,

tovarnah, podjetniki …

Vane Gošnik @VaneGosnik

Lastnik M-Tehnike je rekel, da se ne gre več. In

zaprl štacune. Tudi Merkur razmišlja o tem. Kmalu

bomo po vijake in klešče spet potovali v Avstrijo

in Italijo. Kot nekoč.

Bojan Požar @BojanPozar

Prav neverjetno je, kako lažejo. Celo na POPu,

kjer so Goloba pomagali ustvariti, ne morejo več

molčati …

Žiga Turk @ZigaTurk

Evropa čaka na evtanazijo. Ali pa na nek tandem

tipa Trump-Musk, da jo malo zmotivira.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov

@SBC_podjetniki

»To smo mi delali že v gimnaziji,« reče

študentka iz Singapurja, medtem ko

se študenti iz Evrope zaradi zahtevnosti

snovi držijo za glavo.

Luka Lisjak @llisjak

»Dve muhi na en mah!« bi vzkliknili naši samooklicani

»mirovniki« (če bi bili iskreni, česar pa zaradi

svoje polževske moralne in miselne konstitucije

niso zmožni).

Olena Zelenska: "Če se bomo nehali bojevati, bo z Ukrajino kot državo konec."

176 28. 11. 2024

10

ČIVKARIJA

Uroš Mikolič @UrosMikolic

Sem fprašo ChatGPT – kako uničiti moškost?

Dobro nam gre …

Petra Juvančič @petra_j_

»Perite čez vikend« je meni ekvivalent »Naj jedo

potico«. Ker res so moje največje sanje cele božje

vikende prati in likati, ne recimo iti na kak izlet.

Mi smo štiričlanska družina in imeti dva športna

najstnika je noro veliko vsega.

Vasja @VasjaBocko

Ja, saj to je težava.

Andreja Lončar @AndrejaLoncar

Bojana Muršič, SD: »Pralni, pomivalni stroji delajo

med 22. in 6. uro, ko bi v bloku moral biti mir.

Povem vam, da tisti, ki malo slabše spi, med temi

sem tudi sama, ne spi. Pralni stroj je izjemno moteč,

jaz ga slišim tri nadstropja.«

:)

Jernej Šmalc @JRJSC

Ja. Iz tega bo pa res nekaj.

Po mojem smo na pragu nečesa velikega.

Družina @druzinadoo

Gospod Zorko Simčič, vse najboljše za 103. rojstni

dan! Bog vas živi.

Slovenija in Črna Gora skupaj v boju proti korupciji

Samo Glavan @SamoGlavan

Masla ne marajo tisti, ki ga imajo na glavi.

In seveda tiste, ki plešejo poslednji tango …

176 28. 11. 2024

KARIKATURA

11

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA

Tokratna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine

in države v organizaciji Društva katoliških pedagogov

Slovenije je bila že šesta. Zbrane je nagovoril tudi nekdanji

predsednik republike Borut Pahor. Levo župan občine

Cerknica Marko Rupar, desno Karl Hren iz celovške

Mohorjeve družbe ter novinarka Vida Petrovčič.

NENAD GLÜCKS

TAMINO

PETELINŠEK

NARODNI PONOS

v globaliziranem svetu

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je 23. novembra, na dan generala Rudolfa

Maistra, priredilo že šesto mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine

in države. S prelomnimi koraki ustanovitve lastne države in njene vključitve v povezave

najrazvitejših držav sveta zgodbe slovenstva še zdaleč nismo zaključili.

Med govorci na konferenci v prostorih

Osnovne šole Notranjskega odreda

Cerknica so bili nekdanji predsednik

republike Borut Pahor, novinarka in

predavateljica Vida Petrovčič, direktor Mohorjeve

družbe v Celovcu dr. Karl Hren in Lojze Peterle,

predsednik Združenja za vrednote slovenske

osamosvojitve ter predsednik Demosove vlade.

Na letošnjem srečanju je bila osrednja tema narodni

ponos v globaliziranem svetu.

NIČ NI SAMOUMEVNO

Pahor se je osredotočil na temo, kako živeti narodni

ponos v svetu, ko so meje vse bolj zabrisane.

Kot je opozoril v zvezi z razvojem slovenske državnosti,

našegaumeščanja v EU in Nato nismo

videli kot grožnje svoji suverenosti, pač pa kot

njeno logično nadaljevanje. A zdi se, kar je napačno

in morda celo nevarno, kot da prevladuje miš-

Kot pravi Borut Pahor, je narodni ponos

del skrbi za lastno domovino. Ne sodi v

preteklost, ni predmoderen.

176 28. 11. 2024

TEMA TEDNA

13

Borut Pahor: Slovenci v

zgodovini nismo zgolj trpeli.

Zavedati se moramo,

da smo tudi zmagovalci.

ljenje, da smo s temi prelomnimi koraki

prišli do konca in da glede prihodnosti

razvoja naše narodne skupnosti ni več

vprašanj, na katera bi morali skušati

najti odgovore. Kot da imamo opraviti s

splošnim prepričanjem, da je že vse na

svojem mestu in samoumevno.

»Nič ne bi moglo biti bolj zmotno,« je

izpostavil Pahor. Slovenci zdaj sicer živimo

najboljši, najvarnejši, najplodnejši

del svoje zgodovine, toda slednje ni

konec. Niti našega razvoja narodnega

vprašanja, za kar moramo še naprej

skrbeti hkrati z razvojem države. Pri

tem ima velik pomen narodni ponos kot

izraz ljubezni, navdušenja in skrbi za

lastno domovino. Ne sodi v preteklost,

ni nemoderen. Ravno zaradi globalizma

je za Slovence še toliko bolj pomemben.

Narodni ponos ni samoumeven,

je dejal nekdanji predsednik republike.

Je čustvena kategorija posameznika in

skupnosti, ki se gradi v družini, šolskem

okolju, preko institucij države, vse

do posameznikove proste volje.

SMO TUDI ZMAGOVALCI

Upa, da se bodo učenci, dijaki in študenti

pri učnih programih bolje spoznavali

s pogoji, okoliščinami ter načinom,

v katerih je nastajala naša

država. Pahorja na predavanjih v tujini

organizatorji večkrat prosijo, naj pove

kakšno navdihujočo zgodbo. Ko jim

oriše nastanek slovenske države, so

osupli. Je res mogoče, da so bili v razpadajoči

državi ljudje v manj kot letu

dni sposobni sprejeti dogovor vseh

strank za izvedbo plebiscita o osamosvojitvi,

ga izpeljati, v pol leta udejanjiti,

samostojnost v desetdnevni vojni

ubraniti ter državo v pol leta pripeljati

na zemljevid mednarodne skupnosti?

Po besedah Pahorja gre za nekaj najbolj

navdihujočega, kar lahko slovenski

človek sliši. Lahko dobi občutek, da

Slovenci v zgodovini nismo zgolj trpeli,

kar je zasidrano v posameznikovo in

narodno zavest. Zavedati se moramo,

da smo tudi zmagovalci. Osamosvojitev

je bila velika zmaga, čarobni trenutek v

času prehoda od totalitarnega v demokratični

sistem, v globalne spremembe.

Prepričan je, da ta zgodba slovenskim

otrokom in mladim ni povedana na način,

kot bi bila v kakšni drugi državi z

daljšo tradicijo. Pozdravil je zavzemanje

učiteljev, vzgojiteljev in profesorjev

iz Društva katoliških pedagogov Slovenije

za to in jih nagovoril, da še delajo

v tej smeri. Kaj sproža večji narodni

ponos, kot so zmage, doseganje nečesa

velikega, je spodbudil poslušalce. To cenijo

tudi v mednarodnem prostoru.

ZAKAJ HODIMO PO HIMNI

Za Pahorjem je nastopila novinarka

Vida Petrovčič z več kot 40-letnimi

novinarskimi izkušnjami, ki je med

drugim osebna in poslovna trenerka

po metodi NLP (nevrolingvistično programiranje).

Odprla je vprašanje narodne

identitete – ozaveščanje o kulturni

dediščini, jeziku in zgodovini naroda.

Kako to predstavljamo otrokom? Če na

primer vprašamo novodobne slovenske

otroke, kdo je tehnološki vizionar Elon

Musk, bodo vedeli marsikaj, če pa se jih

vpraša o slovenskih znanstvenikih, ki

so uspeli v svetu in pustili velik pečat

na globalni ravni, ne vedo nič. Žal niti

odrasli večinoma ne. Zavedanje o uspehih

ne le športnikov, pač pa tudi drugih

profilov Slovencev, priznanih po vsem

svetu, bi lahko spodbudilo razvoj narodnega

ponosa.

Karl Hren: Ključno je,

da se slovenščina na

avstrijskem Koroškem govori

v vrtcih in osnovnih šolah.

Glede vrednot, ki jih prenašamo na

mlajše generacije, je Petrovčičeva navedla

primer nekdanjega predsednika

republike (in partije) Milana Kučana, ki

ga zaznamujejo besede z začetka leta

1990, le enajst mesecev pred plebiscitom

o osamosvojitvi: »O odcepitvi Slovenije

od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to

ni nikoli bila moja najintimnejša opcija.

Z njo se ne morem sprijazniti. Kot pravi

Petrovčičeva, Kučanove besede iz tistega

časa razume. Šlo je za vodjo zveze

komunistov v prejšnjem sistemu, tako je

razmišljal v danem političnem trenutku

pred osamosvojitvijo. Toda predavateljica

je našla Kučanovo izjavo, ki jo je

Novinarka Vida Petrovčič je opozorila,

da poznamo naše športnike, ki so uspeli

v svetu, manj pa uspešne znanstvenike,

podjetnike, inovatorje.

izrekel za Radio Slovenija 23. decembra

2015 (obletnica plebiscita): »Očitajo mi,

da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem.«

Takšna izjava pa res ni bila domoljubna,

je dejala udeležencem konference. Če si

nekdanji predsednik določene države, je

pomembno, tudi če intimno razmišljaš

drugače, da navzven izražaš domoljubje.

Prav je, da se ljudje, ki so dolga leta

predstavljali državo, o njej izražajo domoljubno.

Pomembne so vrednote, ki se

privzgojijo mladim, pri čemer zgled kažejo

najvišji aktualni ali nekdanji predstavniki

države.

Veliko vlogo imajo tudi mediji. Nekateri

se obnašajo, kot da izražanje

domoljubja že skoraj meji na fašizem

ali kaj podobnega. Pomenljivi so tudi

simboli. Besedilo slovenske himne

Zdravljice je vklesano na pločniku pred

osrednjo pošto v Ljubljani. Petrovčičevi

je slabo vsakič, ko gre mimo. Vsi

hodijo po himni, nekateri na pločniku

pljuvajo, kakšen kuža jo pomoči, tam

so žvečilni gumiji … Le kdo je dobil tako

idejo, se je vprašala. Opozorila je, da že

17 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji

prihaja iz tujine. Njihovi otroci so

sošolci slovenskih otrok, zato je toliko

bolj pomembno, da se slednji zavedajo

svoje domovinske identitete.

IZZIVI KOROŠKIH SLOVENCEV

Direktor celovške Mohorjeve družbe

Karl Hren je prikazal padanje števila

slovensko govorečih prebivalcev na avstrijskem

Koroškem. Teh je bilo na začetku

prejšnjega stoletja okoli 100.000,

176 28. 11. 2024

14 TEMA TEDNA

Predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta

Peterleta motijo izjave, da smo majhna

država. Predstavniki Luksemburga tega

niso nikoli rekli za svojo državo.

danes jih slovenščino kot pogovorni

jezik navaja slabih 15.000. A skupnost

je živa, poudarja. Predvsem je ekonomsko

močnejša kot kadarkoli, pri čemer

se soočajo s težavo, kako številne izobražene

Slovence, ki doštudirajo na

Dunaju, v Gradcu … pritegniti nazaj na

Koroško, saj si mnogi od njih življenje

uredijo drugje.

Spodbudno pa je, da del ljudi slovenskega

rodu tudi v sedanjem času odkriva

korenine svojih dedov in babic ter se

odloča za učenje slovenščine. Ključno

je, da se slovenščina ohranja v vrtcih in

osnovnih šolah. Plenarni del konference

(sledile so predstavitve referatov po

skupinah) je sklenil predsednik osamosvojitvene

vlade Lojze Peterle. Ko pridejo

Japonci v Slovenijo, ne iščejo podobnosti

s svojo državo, pač pa želijo videti, kdo so

Slovenci, pravi. Ko se nekateri slovenski

intelektualci zmrdujejo, češ da je narodnozabavna

glasba (oziroma ljudska, kot

jo je označil) »goveja«, je Peterle izpostavil:

»Avsenikom sledi po vsem svetu

10.000 ansamblov, približno enako število,

kot jih recimo sledi slavni britanski

skupini The Beatles. Smo dovolj ponosni

na Avsenike kot enega od izrazov naše

identitete?« Imamo toliko posebnosti,

na katere smo lahko ponosni, a smo jih

premalo ozavestili, je dodal. Spomnil je

tudi na pogosto izpostavljanje, češ da

smo majhni. V času, ko je bil evropski

poslanec, ni niti enkrat slišal katerega

predstavnika iz Luksemburga reči, da

prihaja iz majhne države, pač pa so govorili

kvečjemu o velikih projektih.

PREGLAŠENI

V LASTNI DRŽAVI?

Govorili smo tudi z Marijo Žabjek,

predsednico društva, ki je organiziralo

konferenco. Posebej v času, ko se

v Slovenijo zaradi potrebe po delavcih

priseljuje vse več ljudi, moramo še bolj

skrbeti za domovinsko zavest in narodni

ponos. Sicer se nam lahko zgodi,

da bomo preglašeni v lastni državi.

Naši otroci se večkrat kar sami prilagodijo

otrokom tujcev, namesto da bi

bilo obratno. Pomembno je, da mladini

predstavimo ljudi iz vseh političnih in

drugih okolij, ki so v zgodovini gradili

slovenstvo. Ni važno, iz katerega dela

političnega ali svetovnonazorskega

spektra so bili, pač pa, kaj so storili za

naš narod in domovino.

Lojze Peterle: Ko pridejo

Japonci v Slovenijo, ne iščejo

podobnosti s svojo državo,

pač pa želijo videti,

kdo so Slovenci.

Hrvaški jezikoslovki dr. Sandi Ham so

zaradi zavzemanja za ohranitev hrvaškega

jezika očitali, da indoktrinira študente in

širi nacionalistično nestrpnost.

WIKIPEDIA

JEZIKOSLOVKA DR. SANDA

HAM IZ HRVAŠKE: SRBIJA SI

SKUŠA PRILASTITI DEL NAŠE

LITERARNE ZGODOVINE

Na konferenci je bila tudi gostja iz Hrvaške,

jezikoslovka dr. Sanda Ham,

dolgoletna odgovorna urednica časopisa

Jezik, ki ga izdaja Hrvaško filološko

društvo. Časopis velja za tradicionalnega

čuvaja hrvaškega jezika, še iz časa

Jugoslavije, ko so želeli najprej prek

»srbohrvaščine« hrvaški jezik utopiti

v srbskem. Hamova je bila profesorica

(nedavno upokojena) na Filozofski

fakulteti v Osijeku, kjer je predavala

morfologijo in sintakso hrvaščine. Z

Društvom katoliških pedagogov Slovenije

sodeluje že tretje leto. Znana je po

zavzemanju za uporabo hrvaščine brez

nepotrebnih tujk in za ohranjanje identitete

njene države.

Kot pravi dr. Sanda Ham, je politika

Srbije glede hrvaškega jezika precej

agresivna. Opozarja, da so v Srbiji vse

hrvaške pisatelje iz prejšnjih obdobij,

ki so pisali v štokavščini (Hrvati govorijo

glede na geografsko območje štokavsko,

kajkavsko in čakavsko narečje),

razglasili kar za srbske književnike in

jih uvrstili v zgodovino srbske književnosti.

Ko ti želi druga država na podlagi

jezika vzeti književnost in kulturo ter

jo razglaša za svojo, lahko govorimo o

ogrožanju, pravi profesorica. Dodaja,

da se na Hrvaškem številni mediji izogibajo

obravnavanju hrvaške identitete

in posebnosti; namesto tega govorijo

predvsem o povezavah te države z »državami

v regiji«, pri čemer mislijo na

območje nekdanje Jugoslavije. Na Hrvaškem

so mlade generacije premalo

seznanjene s tem, kako težko si je bilo

izboriti svoj jezik.

Zaradi zavzemanja za zaščito hrvaščine

je imela profesorica na svoji fakulteti

obilo težav. Nad njo so določeni kolegi

izvajali celo mobing, zaradi česar je poiskala

zaščito tudi na sodišču. Očitali

so ji, da politično indoktrinira študente

in širi nacionalistično nestrpnost. Ko je

bila na Hrvaškem na oblasti levica, je

ta ukinila sofinanciranje časnika Jezik.

Tudi naši južni sosedi se soočajo s težavo,

da določen delež mladine ni vzgajan

v duhu pomembnosti domoljubja in narodne

zavesti.

176 28. 11. 2024

Intervju TEMA TEDNA

15

BORUT PAHOR, NEKDANJI PREDSEDNIK REPUBLIKE

»Centri moči z levosredinskimi

VLADAMI DELAJO, kar hočejo«

Borut Pahor, predsednik republike v dveh mandatih (2012–2017 in 2017–2022) je bil do zdaj edini

slovenski predsednik, ki ga je tudi velik del volivcev na desnem polu dojel kot nekoga, ki mu je mar zanje.

V intervjuju opozarja, da je tranzicijska levica v 30 letih dosegla veliko nezaupanje ljudi v institucije,

za kar si je zelo prizadevala. Večje kot je bilo nezaupanje v institucije, lažje je vplivala na tiste, ki so jih vodili.

Pravi, da je vprašanje demografije ena od najmanj naslovljenih strukturnih težav države,

hkrati pa ena najbolj akutnih in aktualnih.

NENAD GLÜCKS

TAMINO PETELINŠEK

176 28. 11. 2024

16 TEMA TEDNA

Na konferenci Društva katoliških

pedagogov Slovenije Vzgoja za ljubezen

do domovine in države ste

ob temi narodnega ponosa, ko so

meje v svetu zabrisane, poudarili

navdihujočo zgodbo naše osamosvojitve.

Katere večje zgodbe,

zmage Slovenije bi izpostavili

v zadnjem desetletju?

So stvari, na katere smo lahko ponosni.

Slovenija živi v miru, je ena najbolj varnih

držav na svetu. To jemljemo preveč

samoumevno. Očitno imamo določene

norme, običaje, pravila, standarde, zakonodajo,

ki ne le zagotavljajo varnost,

pač pa tudi dajejo ljudem ta občutek.

Tujci se pri nas čudijo, da lahko mladoletno

dekle zvečer mirno teče čez Rožnik v

Ljubljani in se ji nič ne zgodi ter da njeni

starši s tem nimajo skrbi. Tega v svetu ni.

Veliko sem po svetu in takšnega občutka

varnosti drugod ni. Tudi navzven smo

država, ki ni ogrožena. Ne le, da nismo

neposredno vojaško ogroženi, tudi sicer

nimamo težav s sosednjimi državami.

Dodam lahko, da imamo šolski sistem,

ki kljub vsem kadrovskim mankom še

vedno daje dobro znanje otrokom in

mladostnikom. Drži pa, da imamo resne

težave v zdravstvenem sistemu, ki jih je

treba reševati. Naša znanost je na visoki

ravni, dosežki naših športnikov daleč

presegajo velikost države. Po tem smo

Intervju

prepoznavni. Premalo smo ponosni tudi

na urejenost naše države. Nimamo le

lepe domovine, je tudi izredno urejena.

Naše podeželje je eno najlepših na svetu.

Redkokatera država se v urejenosti

podeželja lahko kosa z nami, vključno z

razvitimi. Kljub nestimulativnemu davčnemu

in poslovnemu okolju se pri nas

razvijajo uspešni podjetniki, podjetja, ki

so uspešna na globalnem trgu. Treba pa

je priznati, da to niso tako navdihujoče

zgodbe, kot je bila ustanovitev države,

njen vstop v EU, Nato.

V svojem predavanju na omenjeni

konferenci ste dejali, da živimo

kot narod in nacija najboljši,

najvarnejši, najplodnejši del zgodovine.

Toda kaj nam bo država,

če bo Slovencev zmanjkalo?

Živimo tudi v času, ko je rodnost

najnižja, daleč od potrebne za

obnavljanje števila prebivalstva.

To je ena od najmanj naslovljenih

strukturnih težav države, hkrati pa ena

najbolj akutnih in aktualnih. Zdi se,

kot da ne znamo zagrabiti te teme in

da razumemo ukvarjanje z demografijo

kot nekaj predmodernega. Da to ne

sodi v čas, ko imajo ljudje svoboščino,

da se sami odločajo za rojstvo otrok.

Seveda, ta svoboščina je in mora ostati.

Toda ali nima država ob gledanju trendov

zmanjševanja rojstev in večanja

deleža starejših v družbi vendarle tudi

dolžnost intervenirati? Država vse od

osamosvojitve ni bistveno ukrepala na

tem področju (razen nekaterih majhnih

ukrepov), čeprav lahko položaj označimo

že za dramatičnega.

Vlada Roberta Goloba je »intervenirala«

na način, da je takoj

po nastopu ukinila Urad za demografijo,

ustanovljen v času zadnje

Janševe vlade.

Urad za demografijo ni začel dajati rezultatov

takoj po ustanovitvi, kot si je

to želela vlada, ki ga je ustanovila. Toda

– da urad kar ukinete, če imate v zvezi

z njim pomisleke in kritike, to ne gre.

S tem je dala vlada sporočilo, da sploh

ne gre za problem. Ko se je ta urad ustanavljal,

sem vedel, da bo marsikatera

pripomba nanj utemeljena, toda glede

na vse težave, s katerimi se soočamo,

sem menil, da je ob vseh drugih uradih,

ki jih imamo, njegova vzpostavitev

strateško pravilna. Odločitev, da se ga

ukine, je bila napačna.

Pred letom dni ste ustanovili zavod

Prijatelji Zahodnega Balkana

(Friends of Western Balkans), katerega

namen je spodbujanje dialoga,

sprave, mirne rešitve odprtih

vprašanj, gospodarskega razvoja

in vključitve držav te regije v EU.

Vse te države so kandidatke za

vstop v EU, Severna Makedonija

ima ta status že 19 let. Igra EU s to

regijo pošteno igro ali je vstop bolj

kot ne nikoli dostopen korenček?

Borut Pahor je bil rojen leta 1963 v Postojni. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani

politolog. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen v skupščino na

listi SDP (nekdanja Zveza komunistov). Dve leti kasneje je bil izvoljen za poslanca v

prvem sklicu državnega zbora, leta 1993 pa je postal podpredsednik Združene liste

socialnih demokratov (ZLSD). Njeno vodenje je prevzel leta 1997.

Za poslanca je bil izvoljen tudi leta 1996 in 2000, ko je nato postal predsednik državnega

zbora. Še pred koncem mandata so ga volivci junija 2004 izvolili za evropskega

poslanca. Leta 2008 je Socialne demokrate popeljal do edine zmage na volitvah in

prevzel vodenje vlade. Mandat premierja je končal predčasno, zaradi neizglasovane

zaupnice v državnem zboru leta 2011. Tega leta je bil ponovno izvoljen za poslanca,

junija 2012 pa je napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah in v drugem krogu

prepričljivo premagal Danila Türka. Volivci so mu pet let kasneje zaupali še drugi

predsedniški mandat; v drugem krogu je prejel več glasov od Marjana Šarca.

Po koncu politične kariere je lani ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana

(Friends of Western Balkans), preko katerega spodbuja dialog, mirno rešitev odprtih

vprašanj, gospodarski razvoj in vključitve držav te regije v EU.

Zlasti v sedanjih geopolitičnih okoliščinah,

pri čemer mislim na vojni v Ukrajini

in na Bližnjem vzhodu, bi si morala

Evropska unija prizadevati za pospe-

176 28. 11. 2024

TEMA TEDNA

17

šitev procesa približevanja teh šestih

držav Zahodnega Balkana EU. Samo z

njihovo vključitvijo lahko zavarujemo

Zahodni Balkan pred tveganjem večjih

varnostnih zapletov.

Vsi dosedanji predsedniki republike,

vključno z aktualno predsednico,

izhajate z levega političnega,

svetovnonazorskega pola. Pa vendar

so samo vas desnosredinski

oziroma konservativno usmerjeni

Slovenci sprejeli tudi kot svojega

predsednika. Približali ste se

jim s prizadevanjem

za spravo, s priznanjem krivic

med drugo svetovno vojno in po

njej, v času nedemokratičnega režima,

z zavzemanjem za dostojen

pokop žrtev povojnih pobojev.

A ravno zaradi takšne drže ste

postali moteči za trdo levico.

Vedno sem želel biti vključujoč za vse

ljudi, vedno sem imel v mislih, da predstavljam

vse. Vsi so si zaslužili mojo pozornost,

saj sem kot predsednik republike

vendarle služil ljudem. Tudi tistim, ki

me niso volili ali ki svetovnonazorsko ne

razmišljajo enako. Izpostavili ste najbolj

občutljivo vprašanje – spravo. Ko sem

se po začetku prvega mandata leta 2013

kot predsednik republike skupaj s Komisijo

za reševanje vprašanj prikritih grobišč

lotil tega vprašanja, so ljudje videli,

da mislim resno. Da ne izkoriščam tega

za neke kratkoročne politične dobičke.

Skupaj s komisijo in vladami smo naredili

velike korake. Pri delu populacije,

ki ste jo navedli, je tudi to prineslo neko

zaupanje. Ni pa bilo samo to, bil sem odprt

za vse ljudi. Konec koncev je bil povod

za ta intervju moje sodelovanje na

konferenci katoliških pedagogov. Nekdo

morda ne bi čutil potrebe, da gre tja.

Prisluhnil sem ljudem iz manjših okolij.

Ko gre za odprtje nekega novega javnega

prostora – šole, doma starejših občanov,

zdravstvenega zavoda – če to veleva

tradicija v tistem okolju, domači župnik

blagoslovi novi objekt. Potrudil sem se,

da to ni bilo razumljeno kot poseganje v

ustavno določbo o ločitvi države in verskih

skupnosti. Gre za tradicijo. Ljudje so

to sprejeli z odobravanjem; ne le tisti na

desnem političnem polu, ampak tudi večina

na levem. Kot predsednik republike

sem šel zelo rad na podeželje, čeprav večina

volivcev levega pola živi v mestih.

Vse to je prineslo občutek medsebojne

povezanosti. Seveda je šlo to komu tudi

na živce. A niti v času predsedniških

kampanj se nisem pustil ujeti v odvisnost

od centrov moči na levi sredini niti

nisem tega dopustil v času obeh mandatov

– skupaj deset let. Z levosredinskimi

vladami je povsem drugače. Centri moči,

ki so izven institucij, lahko z njimi delajo

tako rekoč, kar hočejo.

Menite, da tudi politiko vlade

Roberta Goloba diktirajo centri

moči izven institucij?

Da. Gre za vprašanje, ki presega osebnost

oziroma politično moč ali nemoč

Roberta Goloba. Dejstvo je, da je tranzicijska

levica v teh 30 letih dosegla zelo

veliko nezaupanje ljudi v institucije,

za kar si je zelo prizadevala. Večje kot

je bilo nezaupanje v institucije, lažje je

vplivala na tiste, ki so jih vodili. Pa naj

gre za politične institucije, pravne in

druge. Nekateri od njih bodo to dramatično

zanikali in s prstom pokazali,

da je to počela desnica. Menim, da se je

to počelo preveč na vseh straneh, prav

gotovo pa je to počela tudi tranzicijska

levica, da bi ohranila svojo moč, ne da

bi za to imela mandat volivcev. Tako so

bili zelo dovzetni za rušenje institucije

državnega zbora, vlade, predsednika

republike, zlasti pa strankarskega življenja.

Prispevali so k manjšemu zaupanju

ljudi v politični sistem.

Premier Golob in Gibanje Svoboda

sta v slovenski politični prostor

prinesla besednjak o nujnosti

čiščenja ljudi, ki jih opredeljujejo

kot »janšiste«. To jim kar dobro

uspeva, marsikoga so umaknili.

Se bojite spirale čiščenja ljudi ob

naslednjih zamenjavah oblasti?

Zaradi vrste razlogov ne dajem izjav o

mednarodni in domači politiki. Včasih

vendarle kaj rečem. Kot sem bil recimo

kritičen do suspenza dneva spomina

na žrtve komunističnega nasilja in še

glede česa podobnega. Tudi izjava o čiščenju

ljudi je nesprejemljiva. Od tega

bi se morali ograditi vsi, tudi levosredinski

politiki. Je nevarna. Zlasti če ni

kritično ovrednotena in zavrnjena, lahko

pomeni, da lahko enkrat čisti eden,

drugič drugi. Za Slovenijo je to nevarna

past, iz katere se je treba izvleči. To ne

sodi v demokratični besednjak, ne gre

za legitimno ravnanje politične oblasti

– ne glede na to, kateri politični blok

ima v določenem trenutku oblast. Delati

mora za vse. Če in kolikor posega v

določene kadrovske zadeve, jih ne sme

utemeljevati s tem, da ta ali oni, ki ga

Veliko sem po svetu

in takšnega občutka varnosti,

kot je v Sloveniji, drugod ni.

je treba razrešiti, pripada nasprotnemu

političnemu taboru. To ne more

biti edini razlog za razrešitev. Gre za

etiketiranje, ki ga že dolgo časa nismo

bili vajeni. Ko je bilo znova uvedeno v

politični jezik, bi nas moralo zaskrbeti

bolj, kot nas je. Presenečen sem, kako je

za nekatere popolnoma legitimno govoriti

o čiščenju »janšistov« ali kogarkoli.

Enako bi rekel, če bi se nekdo zavzemal

za čiščenje levičarjev ali koga tretjega.

To ne sodi v demokratičen besednjak.

Lani ste v intervjuju za Domovino

dejali, da vidite upanje v projektu

Anžeta Logarja (Platforma

sodelovanja). Zdaj je s podporniki

ustanovil stranko Demokrati.

Vidite upanje v tej stranki? Ima

sploh možnost za večji preboj

v slovenskem črno-belem svetu?

Upanje je bilo povezano z njegovim političnim

diskurzom, ki je bil spravljiv.

S povezovalno politično govorico in z

namero, da nikogar ne izključuje, pač

pa da skuša v vseh videti partnerje in

ne nasprotnike. G. Logar je šel korak

dlje od društva, glede katerega mi ni

bilo težko imeti nek odnos – do stranke.

Danes se do strankarskega življenja

ne opredeljujem, prav tako ne do te

stranke. Bi pa izpostavil, da je tudi za

stranke, ki so naklonjene povezovanju,

zelo pomembno, da imajo svoj politični

profil. Ne more biti njihovo edino poslanstvo

povezovanje. Profil njihovega

programa mora biti ljudem znan in jasen,

recimo glede zunanje in notranje

politike, vprašanja urejanja zdravstva,

šolstva, davčne politike.

Kako je z vašo kandidaturo za posrednika

Evropske unije za dialog

med Srbijo in Kosovom?

Aprila sem bil nagovorjen s strani g. Miroslava

Lajčaka, nekdanjega zunanjega

ministra Slovaške, ki je od leta 2020

posrednik EU za dialog med Srbijo in

Kosovom, ali bi bil pripravljen prevzeti

to vlogo, če bi se organi EU tako odločili.

Nato so se odločili, da mu mandat

podaljšajo, trajal naj bi do januarja prihodnje

leto. V tem času naj bi nova viso-

176 28. 11. 2024

18 TEMA TEDNA

Odločitev vlade, da ukine

Urad za demografijo,

je bila napačna.

176 28. 11. 2024

ka predstavnica EU za zunanje zadeve

in varnostno politiko Kaja Kallas odločila,

kdo ga bo nasledil. Moram biti realen:

zelo malo je verjetno, da bi tudi ta

položaj pripadel Slovencu, potem ko bo

postala Slovenka Marta Kos v Evropski

komisiji komisarka za resor širitve EU.

Pri širitvi gre namreč ravno za območje

Zahodnega Balkana.

Kot predsednik republike ste

z javnostjo veliko komunicirali

preko omrežja Instagram in drugih.

Družbena omrežja

v sodelovanju s svojo partnerico,

spletno vplivnico Tino Gaber,

za nagovarjanje državljanov

uporablja tudi premier Golob.

A njegova partnerka v videoposnetkih

celo javno smeši predsednika

največje opozicijske stranke

SDS Janeza Janšo. Je tu meja

primernega obnašanja partnerke

predsednika vlade prestopljena?

O imenih ne bom govoril. Nekoliko prevzetno

bi lahko rekel, da sem glede uporabe

družbenih omrežij v Sloveniji oral

politično ledino. Ne toliko glede svoje

navzočnosti na omrežju X, pač pa glede

pojavljanja na Instagramu. Na vseh

omrežjih skupaj imam preko 300.000

sledilcev, torej lahko delim nekaj izkušenj.

Danes se politik brez uporabe

družbenih omrežij odreka delu vpliva,

ki postaja vse bolj dominanten. Gre za

medije. Kdor jih uporablja, je hkrati sam

urednik tega, kar objavi. Do javnosti, ki

jo naslavljaš, je treba biti odgovoren. Seveda,

vmes so lahko zdrsi, kakšna objava

komu ni všeč. Ne sme pa nekdo – o tem

pišem tudi v svoji knjigi Zmaga je začetek

– ki ima določen vpliv prek družbenih

medijev, slednjih zlorabljati za netenje

sovraštva, za diskvalifikacijo tistih,

ki mislijo drugače. Prav tako ne sme

zavestno podajati lažnih informacij. To

je neodgovorno. Izkazalo se bo, da bodo

vse bolj zmagovali politiki, ki bodo znali

biti prisotni v družbenih medijih. Imeli

bodo veliko prednost pred tekmeci.

Vas sedanja predsednica republike

Nataša Pirc Musar, ki vas je nasledila

na funkciji, kdaj vpraša

za kakšen nasvet? Sta v kontaktu

in s čim v zvezi?

Javnosti ni bilo skrito, da je kandidirala

s precej odkrito kritiko mojega predsedniškega

ravnanja. Tudi zato ni bilo veliko

razlogov z obeh strani za pogostejše

sestanke. V zadnjem času pa se mi zdi,

da sva si nekoliko bolj naklonjena v tem

odnosu. Sem in tja imava tudi kakšno

izmenjavo mnenj, kar se mi zdi prav. Ni

rednih srečanj, posvetovanj. Če pa gre za

kakšno pomembno stvar, sva si na voljo.

V času vaših dveh predsedniških

mandatov se niste zapletali v spore

s tedanjimi predsedniki vlad.

Tokrat imamo drugačno situacijo.

Zdi se, da med sedanjo predsednico

in premierjem v ozadju nenehno

tli konflikt. To se je pokazalo tudi

pri nedavni predsedničini odločitvi,

da državnemu zboru

v imenovanje za guvernerja Banke

Slovenije predlaga nekdanjega

premierja in finančnega ministra

Antona Ropa. Kljub temu, da je

vladajoča koalicija na čelu z

Gibanjem Svoboda že prej javno

podprla drugo kandidatko. Seveda

potem Rop v DZ ni dobil dovolj

podpore poslancev.

Konkretnih odnosov med predsednikom

vlade in predsednico republike ne

želim komentirati, lahko pa povem svojo

izkušnjo tako iz časa, ko sem bil predsednik

vlade, kot iz obdobja, ko sem bil na

funkciji predsednika republike. Bil sem

torej na obeh koncih. Jasno je: državo

Intervju

Tranzicijska levica

je prispevala k manjšemu

zaupanju ljudi

v politični sistem.

vodi, če rečem nekoliko poenostavljeno,

predsednik vlade. Predstavlja pa jo

predsednik ali predsednica republike.

Za državo je dobro, da imata reden dialog

in se skušata usklajevati. A sam

sem bil deležen številnih kritik, zlasti

z leve strani, češ da sem bil v odnosu z

nekdanjim premierjem Janezom Janšo

popustljiv. Čeprav sem podobno razumel

tudi težave nekdanjih premierjev

Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana

Šarca. Za predsednika republike

je zelo pomembno razumevanje, da mu

vlada ni podrejena. On je na vrhu države

kot predstavnik, a je ne vodi. Zato je

smiselno usklajevanje, tudi ob raznih

kandidaturah, kar je v omenjenem primeru,

kot kaže, umanjkalo. Ob raznih

mojih predlogih kandidatur ljudi na

funkcije v različnih institucijah sem bil

vedno kritiziran, da preveč upoštevam

politično voljo večine v državnem zboru.

Sem in tja se je zgodilo, da volje državnega

zbora nisem upošteval in kandidat ali

kandidatka ni »šel skozi«. Seveda lahko

predlagaš svojega kandidata, ki je lahko

tudi visoko strokoven, ampak če zanj ni

politične podpore v DZ, pač ne bo izvoljen.

Govorili so, da sem zgolj poštar, ki

udari žig tistemu kandidatu, za katerega

je izražena večinska podpora poslancev.

Obrnimo zgodbo: bi moral biti DZ le poštar,

ki udari žig na vsak predlog, ki ga da

predsednik republike? Ne eno ne drugo

ni prav. Takšne kandidature so po ustavi

stvar vzajemnega ravnanja, zato so potrebni

kompromisi, skupne rešitve med

predsednikom republike in parlamentom.

V nasprotnem primeru bi se utegnilo

zgoditi, da bi se po propadu nekaj

kandidatur v Sloveniji začel proces institucionalnega

deficita. Ko naenkrat ne

bi imeli guvernerja, varuha človekovih

pravic, predsednika KPK, ustavnih sodnikov

… Predsednik republike je dolžan

skrbeti, da do tega ne pride. Bomo imeli

na čelu najbolj pomembnih institucij

zgolj vršilce dolžnosti? Tako premier kot

predsednica morata imeti to situacijo

pred očmi, enako vse poslanske skupine

v DZ. Odgovornost je vzajemna, tak je

naš pravni red.

AKTUALNO

V celoti zavrnjen tožbeni zahtevek

BIA Separations GmbH

ZA 83 MILIJONOV EVROV

Družba Sartorius BIA Separations d. o. o., je prejela sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici,

s katero je to v celoti in popolnoma zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 82.851.000,00 EUR,

ki ga je v imenu BIA Separations GmbH postavil njen stečajni upravitelj mag. Michael Wagner.

19

TINA S. BERTONCELJ

ARHIV DOMOVINE

Aleš Štrancar.

Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je

sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno,

in sicer iz več razlogov: o

sami pravilnosti ravnanja tožeče

stranke (takrat BIA Separations, d. o. o.)

oziroma njenih organov (poslovodje

Aleša Štrancarja) je sodišče že presojalo

v postopku prisilne poravnave – nad

takrat BIA Separations, d. o. o., – in je

o finančnem prestrukturiranju (njegovi

pravilnosti in zakonitosti, torej o zakonitem

ravnanju poslovodstva v postopku

prestrukturiranja družbe) tudi že

odločilo ter prisilno poravnavo potrdilo.

Sodišče tako šteje zadevo za razsojeno,

zato ponovna preverba ravnanj

v predmetnem pravnem postopku ni

dopustna. Pri tem je sodišče pojasnilo,

da je finančne izkaze, ki so bili podlaga

za odločanje, že v postopku prisilne

poravnave potrdil neodvisen revizor

(Deloitte) ter pooblaščeni ocenjevalec

podjetij (PIT Revizija), pa tudi sodišče,

ki je za to angažiralo sodno izvedenko

Ano Luin; končno pa so prisilno

poravnavo potrdili tudi upniki. S tem

povezane ugovore tožene stranke je sodišče

obrazloženo zavrnilo, pri čemer

je pomenljivo, da je sodišče pojasnilo,

da je imel stečajni upravitelj Wagner,

sicer tudi sam odvetnik, že v postopku

prisilne poravnave vso ustrezno strokovno

pomoč zunanjih izvedencev, ki

jih je angažiral sam, ter pomoč zunanje

odvetniške pisarne. Prav tako ne drži,

da ni imel dostopa do informacij, saj je

bil celo družbenik tožene stranke. Ob

tem je imel stečajni upravitelj Michael

Wagner tudi sicer pravno možnost

prisilno poravnavo izpodbijati v za to

predvidenem postopku, pa tega ni storil

– rok za izpodbijanje je bil kar dve leti.

Ne glede na zgoraj navedeno je

sodišče presodilo tudi, da je bila tožba

vložena prepozno – tako s stališča

objektivnega kot subjektivnega zastaralnega

roka. Sodišče je pojasnilo, da so

bili vsi elementi odškodninskega zahtevka

stečajnemu upravitelju Wagnerju

znani že avgusta 2016 oziroma najkasneje

maja 2018 in bi zahtevek (če je

tako menil) lahko uveljavljal tudi prej,

tj. v zakonskem roku. Sodišče je izrecno

navedlo, da so popolnoma neutemeljene

trditve, da se stečajni upravitelj

Wagner že prej ni imel možnosti seznaniti

z morebitno škodo ali s povzročiteljem,

saj je aktivno sodeloval v postopku

izpodbijanja prisilne poravnave,

ko je zatrjeval diametralno nasprotno,

kar je nato zatrjeval v predmetni tožbi.

Pri tem je – kot že povedano – angažiral

strokovnjake s področja računovodstva

in financ. Izgovor, da naj se stečajni

upravitelj Wagner ne bi spoznal na računovodstvo

in pravo (četudi bi bilo to

morda relevantno po avstrijskem pravu),

je v tem postopku brezpredmeten,

sploh v luči opisanega angažmaja strokovnjakov

in odvetnikov, ki jih je najel

stečajni upravitelj Wagner.

Končno pa se je sodišče opredelilo

tudi do tega, da naj bi stečajni upravitelj

Wagner zoper Aleša Štrancarja,

poslovodje takratne BIA Separations,

d. o. o., v času predmetnega pravdnega

postopka vložil kazensko ovadbo, zaradi

katere naj bi bilo treba predmetni

postopek prekiniti ter upoštevati tudi

daljši zastaralni rok. Sodišče je pojasnilo,

da to ni utemeljen pravni razlog

za prekinitev postopka, poleg tega pa

se morebiten kazenski postopek zoper

Aleša Štrancarja sploh (še) ni začel.

SODBA SODIŠČA

NE DOPUŠČA DVOMOV

O PRAVILNOSTI ODLOČITVE

Sodišče je torej praktično v celoti sledilo

vsem bistvenim dejanskim in pravnim

argumentom podjetja Sartorius

BIA Separations, d. o. o. Iz obrazložitve

sodišča je mogoče izpeljati, da stečajni

upravitelj Wagner v postopku prisilne

poravnave ni ravnal s potrebno

skrbnostjo. Če ne drugega, se ni seznanil

z informacijami, do katerih bi lahko

dostopal, prav tako pa tudi ni uveljavil

vseh pravnih sredstev, ki jih je imel na

voljo, temveč je namesto tega vložil tožbo,

za katero je sodišče presodilo, da je

nedopustna in očitno zastarana. Sodba

sodišča je zelo natančno oblikovana in

jasno razumljiva ter ne dopušča dvomov

o pravilnosti odločitve. Je pa kljub

temu zoper tožbo dopustno vložiti pritožbo

v roku 30 dni od prejema. Verjetno

je, da bo tožeča stranka pritožbo

vložila, saj je to napovedala, še preden

je sodišče sploh izdalo sodbo, torej še

preden je tožeča stranka sploh poznala

odločitev in razloge zanjo.

176 28. 11. 2024

20 AKTUALNO

Sto najbogatejših Slovencev ima

pod palcem skoraj deset milijard

Na lestvico stotih najpremožnejših Slovencev za leto 2024, ki jo pripravljajo pri reviji

Finance Manager, so se letos uvrstili štirje novinci in osem povratnikov, rekordno visoko na lestvici

je tudi najbogatejši slovenski športnik Luka Dončić.

LEA KALC FURLANIČ

Na vrh lestvice stotih najbogatejših

Slovencev sta se letos

vrnila Iza Sia Login in Samo

Login, vsak s premoženjem

414 milijonov evrov. Kako sta ustvarila

tolikšno premoženje? Zakonca sta leta

2017 za približno 650 milijonov evrov

prodala večinski delež v razvijalcu zabavnih

aplikacij Outfit7. Ker sta se jeseni

2021 zasebno razšla, ju pripravljavci

lestvice obravnavajo vsakega posebej,

tj. s polovičnim deležem.

»Ob visoki inflaciji, ki smo ji priča

v zadnjih letih, in rasti vrednosti vsega

okoli nas smo v želji po čim bolj realnem

prikazu premoženja posegli v

metodologijo in kupnine prilagodili za

20-odstotno spremembo vrednosti denarja

v zadnjem triletnem obdobju. Ob

več kot 30-odstotni rasti nepremičnin

v triletnem obdobju in več kot 50-odstotni

donosnosti delnic na ljubljanski

borzi namreč težko vztrajamo pri tem,

da najuspešnejši slovenski podjetniki

Prag za uvrstitev na

lestvico stotih najbogatejših

Slovencev je 43,1 milijona

evrov premoženja.

ne zmorejo (vsaj) ohranjati kupne moči

svojih milijonov. Iza Sia in Samo Login

si tako na tokratni lestvici znova delita

prvo mesto,« pojasnjujejo pripravljavci

lestvice. Dodajajo, da če bi v preteklih

letih vedeli za takšen razplet inflacijske

zgodbe – predvsem da bo v zadnji

etapi vodila v tako veliko rast vrednosti

naložb – bi zakoncema Login že prej

zvišali vrednost ocenjenega premoženja

in bi ohranila številko ena deseto

leto zapored (namesto da bi jo za leto

dni prepustila Družina Lah). »A si tega

nismo upali, tudi zato, ker smo bili pod

vtisom poka obvezniškega balona in s

tem povezanih nevšečnosti pri plemenitenju

(oziroma ohranjanju vrednosti)

premoženja,« sklenejo. Kot zanimivost

omenjajo, da je bil prag za uvrstitev na

lestvico (43,1 milijona evrov) za osem

milijonov višji kot lani. Našteli so približno

200 posameznikov z ocenjenim

premoženjem, večjim od 20 milijonov

evrov. Zanimivo je še, da se je skupno

premoženje stoterice povečalo za 14

odstotkov, na 9,97 milijarde evrov, kar

je nova najvišja vrednost doslej.

Samo Login je bil pred ustanovitvijo

Ekipe7 ustanovni član iskalnika Najdi.

si, ki se je v zgodnjem obdobju po nekaterih

karakteristikah ponašal kot hitrejši

od Googla. Ustanovitelji so pozneje

podjetje prodali Telekomu Slovenije za

približno deset milijonov evrov, del te

kupnine pa je Samo Login uporabil za

razvoj prvega slovenskega samoroga

(tako v svetu startupov imenujejo garažna

podjetja, ki so postala vredna vsaj

Mesto

10 NAJBOGATEJŠIH SLOVENCEV

Ime in priimek

"Sprememba

2023"

"Ocena premoženja

2024 v EUR"

1. Samo Login 20.00 % 414 mio

1. Iza Sia Login 20.00 % 414 mio

mediaspeed.net / Sandi Fišer

3. Jure Knez 48.00 % 360 mio

4. Dari in Vesna Južna 29.00 % 345 mio

5. družina Šešok 26.00 % 340 mio

mediaspeed.net / Sandi Fišer

Samo Login.

6. družina Lah -15.00 % 326 mio

7. Igor Akrapovič 19.00 % 253 mio

8. Marko Pistotnik 20.00 % 252 mio

9. Ivo in Taja Boscarol 17.00 % 249 mio

10. Joc Pečečnik 10.00 % 240 mio

10. Boštjan Bandelj -13.00 % 240 mio

Iza Sia Login.

176 28. 11. 2024

AKTUALNO

21

milijardo evrov). K razvoju podjetja je

povabil še nekaj programerjev iz Najdi.

si in takratno ženo Izo Sio. Tako kot za

nekdanjo ženo tudi za Sama Logina, ki je

zdaj lastnik 3.700 hektarjev žitnih polj v

Vojvodini, kot premoženje štejejo kupnino

in dividende Outfita7, o naložbah pa

ni dovolj znanega, da bi iz tega sklepali,

ali se je premoženje od transakcije spremenilo.

»Smo pa tako kot pri ostalih, ki

so podjetja prodali pred nedavno rastjo

inflacije, znesek kupnin povečali za 20

odstotkov, kolikor se je zmanjšala kupna

moč denarja. Verjamemo, da so uspešni

podjetniki našli pot, kako (vsaj) ohranjati

vrednost premoženja,« povzamejo

pripravljavci lestvice.

Jure Knez je doživel največji skok po lestvici.

Jaka Krenker/DOMOVINA

Največji skok na lestvici,

merjeno v evrih, je uspel

Juretu Knezu. Vrednost

njegovega premoženja so

povišali za 48 odstotkov,

na 360 milijonov evrov,

kar je desetkratnik ocene

izpred petih let.

NAJVEČJI SKOK NA LESTVICI

Na tretje mesto so s 360 milijoni evrov

premoženja uvrstili Jureta Kneza, soustanovitelja

in največjega lastnika

trboveljskega Dewesofta, razvijalca

programske opreme za merilno tehnologijo

in zbiranje podatkov, ki se uporablja

v avtomobilizmu, obrambi, vesoljskih

agencijah, javnem transportu,

energetiki, industriji in gradbeništvu.

V zadnjih letih Dewesoft, ki ima po

svetu več kot 350 zaposlenih, poleg

programske opreme izdeluje še merilne

naprave, veliko pa se posveča novi

družini izdelkov, ki omogočajo zmogljivejše

meritve oziroma meritvam

dodajajo krmiljenje.

Največji skok na lestvici, merjeno v

evrih, je uspel ravno Juretu Knezu. Vrednost

njegovega premoženja so povišali

za 48 odstotkov, na 360 milijonov evrov,

kar je desetkratnik ocene izpred petih

let. Knez se je s tem prvič uvrstil med

prvih pet. Dewesoft v zadnjih letih dosega

velikansko rast, ki jo spremlja vse večja

dobičkonosnost. »Sami z oceno premoženja

sledimo temu tempu, Dewesoft

pa se po vrednotenju počasi, a vztrajno

približuje polovici vrednosti samoroga,«

še pojasnjujejo pri Financah.

Jure Knez je ob seznanitvi z oceno

zapisal: »Poslovno leto 2023 je bilo za

Dewesoft izjemno. Začeli smo ga z več

kot 20 milijonov evrov nedobavljenih

naročil zaradi pomanjkanja komponent

v preteklih letih, ki nam jih je v

tem letu s predanim delom ekipe uspelo

dobaviti. Zato smo bili priča izredno velikemu

skoku prometa in dobička. S tem

rezultatom smo postali po najnovejši

raziskavi trga tretji največji proizvajalec

merilne tehnike v svetu. Leta 2024

se je stanje naročil in dobav zmanjšalo

na normalno raven. Priča smo vplivu

težke geopolitične situacije v svetu in

Evropi, ki se počasi zaveda, da je smer,

ki jo je začrtala, napačna, kar se kaže

v čedalje večji krizi več industrijskih

panog. V Dewesoftu imamo srečo, da

so naši kupci razpršeni po industrijah

in geografskih lokacijah, tako da lahko

delamo pri res zanimivih projektih, ki

nam bodo pomagali preživeti bližajoče

se težke čase.«

V LASTI IMATA LISCO,

TISKARNO, GRADBENO

PODJETJE, GORIVA …

Na četrtem mestu sta Belokranjca Vesna

in Dari Južna (premoženje sta povečala

za 29 odstotkov, na 345 milijonov

Mediaspeed.net / Jaka Teršek

Zakonca Južna sta premoženje povečala

za 29 odstotkov.

evrov). Poslovno kariero sta začela

z ustanovitvijo borznoposredniške

družbe Perspektiva. Z izjemo te in sevniške

proizvajalke perila Lisca, ki jo je

Perspektiva že pred več kot desetletjem

prevzela skupaj z dolenjsko družino Polovič,

sta zakonca Južna večino podjetij

v svoj portfelj zajela s prevzemom družbe

za upravljanje Vizija. To sta nato preimenovala

v Perspektivo DZU in jo leta

2015 prodala tedanjemu KBM Infondu

(zdaj Sava Infond). Prek dveh holdingov

Vizija imata v lasti gradbeno podjetje

CGP, Tiskarno Novo mesto, Lisco in še

nekaj naložb, med katerimi sta opaznejša

približno dveodstotni lastniški

delež v Telekomu Slovenije in predvsem

okoli desetodstotni delež v trgovcu z

gorivi Petrol.

Peto mesto pripada družini Šešok

(+26 odstotkov, na 340 milijonov evrov),

ki je lastnica podjetja Iskra oziroma

skupine podjetij, ki izhajajo iz nekdanje

Iskre. Šešokovi so kljub nekoliko manjšim

dobičkovnim maržam, kot smo jim

priča pri nekaterih podjetjih lastnikov,

uvrščenih na lestvico, z razpršenim

portfeljem udeleženi v panogah, ki veljajo

za hit evropske predelovalne dejavnosti.

Če se bo veliko povpraševanje

v prihodnjih letih izkazalo v večjih

dobičkih, nad vzponom na lestvici ne

bomo presenečeni.

176 28. 11. 2024

22 AKTUALNO

JE REZIDENT ŠVICE IN IMA

POLMILIJONSKO JADRNICO

Šesto mesto pripada Igorju Lahu (326

milijonov evrov), ki je od lani padel s

prvega mesta. Igor Lah je obogatel v privatizaciji

z zbiranjem lastninskih certifikatov

državljanov, bil je soustanovitelj

Divide, ki je upravljala več pooblaščenih

investicijskih družb Kompas Sklad.

Od solastnikov Divide je kmalu odkupil

večino deležev in ji zavladal. Nato je

začel postopno iztiskanje delničarjev

skladov, tako da je sklade večkrat združeval

in razdruževal. Iztis je izvajal tudi

s spornimi združevanji delnic družb.

V tretjem koraku je prodal premoženje

teh družb in ga prenašal v davčne oaze.

Lah je vsaj formalno že leta rezident

Švice, kjer zdaj, kot kaže, postavlja tudi

sedež krovnih družb svojega poslovnega

imperija. Ob nepremičninskih poslih

je tudi zanesenjaški jadralec in reden

udeleženec velikih regat. Leta 2009 je

postal celo predsednik Jadralne zveze

Slovenije, a je s tega položaja odstopil

zaradi prevelikih poslovnih obveznosti.

Lah je lastnik in krmar jadrnice tekmovalnega

razreda RS44. Na spletu je mogoče

prebrati, da je nova jadrnica tega

razreda vredna okoli pol milijona evrov,

a lahko cena močno niha.

OD DOLENJSKE

DO PRIMORSKE

Podjetje Akrapovič, ki ga je Igor Akrapovič

v Ivančni Gorici ustanovil leta 1991

in iz katerega se je razvila skupina, pod

Podjetje Akrapovič svoje izdelke prodaja

v več kot 80 državah.

176 28. 11. 2024

PROFIMEDIA

svetovno uveljavljeno lastno blagovno

znamko izdeluje izpušne sisteme za motocikle

in avtomobile ter titanove ulitke.

Najprej so se ukvarjali s predelavo tekmovalnih

motociklov, sčasoma pa so se specializirali

za izdelavo izpušnih sistemov.

Akrapovičevi izpušni sistemi so znani

po izboljšani zmogljivosti, nezgrešljivem

zvoku, inovativnem dizajnu, lahki konstrukciji,

kakovostni izdelavi in vzdržljivosti.

Svoje izdelke prodajajo v več kot 80

državah, 22 let so že navzoči na prvenstvu

MotoGP in imajo že 175 svetovnih

prvakov. V primerjavi z lanskim letom je

premoženje Igorja Akrapoviča višje za 19

odstotkov in znaša 253 milijonov evrov.

Osmouvrščeni je Marko Pistotnik,

ki ima 252 milijonov evrov premoženja.

Pistotnik je bil preko svoje ciprske

družbe Tarmea7 18,45-odstotni lastnik

Outfita7. Izračun njegovega premoženja

je seštevek kupnine po prodaji podjetja

kitajski družbi Zhejiang Jinke in prejetih

dividend. Preko ciprskega podjetja

ga je najti v lastniški sestavi dveh slovenskih

podjetij – Sedmina in Mlado.

Slednje se ukvarja z logistiko (imajo

skladišča itd., ki jih dajejo v najem),

podjetje Sedmina pa je registrirano za

računalniško programiranje.

Na le nekaj milijonov manj kot Akrapovičevo

pa je ocenjeno premoženje slavnega

primorskega podjetnika Iva Boscarola

in njegove hčere Anastasie (249

milijonov evrov). Ivo Boscarol je podjetje

Pipistrel ustanovil leta 1987, ga uspešno

razvil v inovativnega proizvajalca ultralahkih

motorno-jadralnih letal, jadralnih

letal s pomožnim motorjem in letal na električni

pogon. Podjetje je leta 2022 prodal

ameriškemu konglomeratu Textron, kamor

sodi tudi Textron Aviation, ki proizvaja

letala znamk Bell in Cessna. Textron

je Boscarolova podjetja (četrtinska lastnica

je bila še hči Anastasia Taja) prevzel za

izjemnih 218 milijonov evrov, dokončno

pa je Boscarol iz lastništva izstopil letos.

Prodaja je Boscarola in hčer izstrelila

proti vrhu najbogatejših Slovencev. Že

ob prevzemu sta napovedala, da bosta 25

milijonov evrov namenila občini Ajdovščina

za razvojne naložbe, del kupnine pa

zaposlenim ter gasilcem (skoraj 1,5 milijona

evrov) v zahvalo za pomoč pri gašenju

požarov na Krasu. Tako sta donirala okoli

30 milijonov evrov. Takoj sta začela iskati

nove poslovne priložnosti. Ustanovila sta

podjetje Boscarol (70-odstotna lastnica je

Anastasia Taja), kjer med drugim vlagajo

v razvoj mesa iz izvornih celic, ter vložila

v ljubljanski Kolosej in skoraj deset hektarjev

zemljišč v ljubljanskem BTC.

PROFIMEDIA

Premoženje Joca Pečečnika je naraslo

za deset odstotkov.

PEČEČNIK IN BANDELJ

NA DESETEM MESTU

Joc Pečečnik (+10 odstotkov, na 240

milijonov evrov) je pred dvema letoma

še drugič prodal svoj delež v mengeški

družbi Interblock, ki se ukvarja z razvojem

in prodajo, v zadnjih letih pa vse

bolj tudi z oddajo elektronskih igralnih

avtomatov v najem. Pred tem je imel preko

nizozemskega holdinga Elektroncek

Group, katerega 90-odstotni lastnik je,

v lasti 94,5-odstotni delež skupine In-

mediaspeed.net

Boštjan Bandelj si s Pečečnikom

deli deseto mesto.

AKTUALNO INTERVJU

23

mediaspeed.net

Med novinci je najvišje uvrščen

Primož Artač.

terblock. Do leta 2018 je imel Interblock

v Sloveniji igralnici Kongo in Lev, a so ju

prodali avstrijskemu Novomaticu.

Ena največjih naložb je bežigrajski

stadion, ki že desetletje in pol čaka na

dovoljenje za obnovo. Podjetje BŠP, ki

vodi to naložbo, je v 59-odstotni lasti

Elektrončka, 28-odstotna lastnica je

Mestna občina Ljubljana, preostalih 13

odstotkov ima v lasti Olimpijski komite

Slovenije. Pred letom dni je Pečečnik

v pogovoru za 24ur dejal, da naj bi država

dajala znamenja, da je to njegovo

nasedlo naložbo pripravljena kupiti za

18 milijonov evrov. Preko Elektrončka

ima v lasti tudi pred dvema letoma ustanovljeno

družbo Radio Company, ki

ima za osnovno dejavnost navedeno

radijsko dejavnost. Prek nizozemske

družbe Elektroncek Group je julija lani

kupil najmanjšo od petih slovenskih

družb za upravljanje Primorski skladi,

od predlanskega oktobra pa omenjeno

skupino najdemo tudi kot edinega lastnika

družbe za polnjenje vode Costella

iz Kostela na Kočevskem.

S Pečečnikom si deseto mesto deli še

Boštjan Bandelj (–13 odstotkov, na 240

milijonov evrov), njegovo podjetje je Belektron,

v katerem trgujejo z emisijskimi

kuponi, to je dovolilnicami za izpuste

ogljikovega dioksida, ki jih je izdala EU.

PRIMOŽ ARTAČ S TEKOČIM

KOLAGENOM NAJVIŠJE

UVRŠČENI NOVINEC

Med stoterico najpremožnejših so letos

štirje novinci in osem povratnikov. Dinamika

menjav oseb na lestvici je tako

za spoznanje večja kot lani, a manjša

kot v nekaterih izvedbah lestvice pred

tem, še navajajo pri Financah. Najvišje

je med novinci uvrščen nekdanji

finančnik Primož Artač, ustanovitelj

razmeroma mladega podjetja Tosla, ki

deluje komaj desetletje. Po letih svetovanj

živilskim podjetjem je zaznal nišo

v proizvodnji sirupov, se nato lotil sadnih

mešanic, nazadnje pa vstopil na

trg tekočega kolagena. Predvsem po

zaslugi poslov z ameriškimi naročniki

je podjetje nekdanjega finančnika s 35

zaposlenimi ob 19,6 milijona evrov prihodkov

lani ustvarilo kar 7,5 milijona

evrov čistega dobička.

Luka Dončić se je povzpel

na 22. mesto na lestvici

stotih najbogatejših.

SHUTTERSTOCK

Luka Dončić je ob ocenjeni

rasti premoženja

za 31 milijonov evrov,

na 105 milijonov evrov,

vkorakal v ligo stotih milijonov

in na 22. mestu postavil nov

mejnik za športnike na lestvici.

LUKA DONČIĆ

NAJBOGATEJŠI ŠPORTNIK

Na lestvici tako kot lani domujejo štirje

športniki. Največji skok je uspel košarkarju

Luki Dončiću, ki je ob ocenjeni

rasti premoženja za 31 milijonov evrov,

na 105 milijonov evrov, vkorakal v ligo

stotih milijonov in na 22. mestu postavil

nov mejnik za športnike na lestvici. Pred

nedavnim upokojeni košarkar Goran

Dragić na lestvici zaseda 44. mesto z ocenjenimi

69,4 milijona evrov premoženja,

nogometaš Jan Oblak 85. mesto z ocenjenimi

47,6 milijona evrov, hokejist Anže

Kopitar pa 93. mesto s 45,3 milijona.

»Pri športnikih kot merilo premoženja

jemljemo bruto plače, znižane za davke

in ocenjene stroške (pri čemer smo vselej

konservativni), ne upoštevamo pa morebitnih

donosov, ustvarjenih z upravljanjem

prihrankov,« še pojasnjujejo.

Kot ocenjujejo pri Financah, so ob

upoštevanju rasti stroškov v poslovnem

okolju in ohlajanja v nekaterih panogah

– predvsem avtomobilski – številna

podjetja s svojo sposobnostjo vzdrževanja

visoko nadpovprečnih dobičkovnih

marž pozitivno presenetila. Pod splošnim

vtisom nemškega gospodarskega

ohlajanja je zelo spodbudno prebrati

napovedi nadaljnje rasti tako prihodkov

kot dobička šampionov, dodajajo.

»Podjetja v lasti najpremožnejših se

večinoma ponašajo s trdnimi bilancami

in se zdijo na gospodarske izzive

današnjega časa dobro pripravljena. V

preteklosti so zasluge za visoke skoke

ocen imeli tudi prevzemi po presenetljivo

visokih večkratnikih dobička, ob

višjih obrestnih merah pa je tovrstne

aktivnosti precej manj kot pred leti,« so

zapisali pripravljavci lestvice.

176 28. 11. 2024

24

AKTUALNO

ris-dr.si

Javni zavod RIS Dvorec Rakičan je

bil ponos Prekmurja, zdaj pa ga,

kot kaže, čaka klavrna usoda.

NENAD GLÜCKS

Propad ZAVODA DVOREC

RAKIČAN v režiji Damjana

Anželja in Tatjane Buzeti

Raziskovalno izobraževalni zavod (RIS) Dvorec Rakičan pri Murski Soboti

je na poti v stečaj, čeprav bi ga lahko rešili. A nekdanja direktorica Tatjana Buzeti

iz neznanih razlogov ni najela po njenih trditvah že dogovorjenega bančnega

posojila za reševanje. Damjan Anželj kot župan murskosoboške občine

(ustanoviteljice tega zavoda) pa je pred kratkim tiho pristal na to, da občina

zavodu ne nakaže 175.000 evrov, ki so bili klic v sili.

Mestni svet Mestne občine Murska

Sobota (MOMS) je pred nekaj dnevi

na izredni seji soglasno zavrnil

predlog za dodatno zadolževanje

občine v višini 175.000 evrov za poslovanje Raziskovalno

izobraževalnega zavoda (RIS) Dvorec

Rakičan, s čimer je želela direktorica Darja

Korelc rešiti ta občinski javni zavod. Murskosoboška

občina je ustanoviteljica zavoda in glede

na občinsko zavrnitev nujne finančne injekcije

je direktorica RIS Rakičan Korelčeva najavila, da

bo za zavod predlagala prisilno poravnavo. Za

župana MOMS Damjana Anželja je bila odločitev

mestnega sveta »pričakovana«.

1,1 MILIJONA EVROV DOLGOV

Direktorica pa je mestnim svetnikom razložila,

da ima zavod 1,1 milijona evrov dolgov in je zaradi

neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti pod

pritiskom projektnih partnerjev, ki grozijo s tožbami.

V zvezi s prisilno poravnavo je opozorila

na nevarnost, da je upniki ne bodo sprejeli. Dodajmo,

da bi to vodilo zavod v stečaj, kar je zelo

nenavadno za občinske ali državne zavode.

Preden se lotimo analize, zakaj se je zavod

sploh znašel pred propadom, še na kratko o dejavnostih,

ki jih izvajajo tamkajšnji zaposleni. V zadnjem

desetletju se je dejavnost RIS Rakičan izredno

176 28. 11. 2024

AKTUALNO

25

razširila, postali so prepoznavni doma

in v tujini. Pripravljajo dogodke (poroke,

slavja, obletnice), v okviru zavoda je konjeniški

center, nudijo prenočišča, tam

je kavarna, organizirajo številne koncerte,

prireditve (med drugim večdnevni

Ples – noč čarovnic konec oktobra). Poleg

tega izvajajo seveda tudi dogodke s

področja izobraževanja in raziskovanja,

mladinskega dela, skrbijo za področje

naravne in kulturne dediščine. Skratka,

zavod je že do zdaj pustil velik pečat v lokalnem

okolju in širše. Zato bi ugasnitev

te ustanove pomenila veliko izgubo, konec

koncev tudi delovnih mest.

Darjo Korelc je svet RIS Rakičan za

vršilko dolžnosti imenoval prejšnji mesec,

tako da se ji ne more naprtiti nobene

odgovornosti za vse bolj verjetni

propad zavoda. Toliko bolj pa se odgovornost

lahko pripiše nekdanji direktorici

Tatjani Buzeti, ki je bila na čelo

zavoda imenovana konec lanskega leta,

po izredno slabem vodenju pa se je odločila

za »pobeg« in je pred slabimi tremi

meseci (na začetku septembra) odstopila

s položaja direktorice. Odgovornosti

se ne bo mogel izogniti niti murskosoboški

župan iz vrst SD Damjan Anželj,

ki se je lani zelo potrudil, da bi Buzetijeva

zasedla omenjeni položaj, češ da bo

kot velika rešiteljica uredila poslovanje.

Gre za nekdanjo državno sekretarko

na ministrstvu za kmetijstvo (od julija

2022 do oktobra 2023), Anželju pa naj

bi jo predlagal nekdanji predsednik SD

Dejan Židan.

Tatjana Buzeti:

»Z vašimi vprašanji se,

prosim, obrnite na pristojne.«

VZPON V ČASU

ROBERTA CELCA

Pred njo je zavod deset let, od 2013 do

konca lanskega leta, vodil Robert Celec.

V njegovem času je število zaposlenih

naraslo z zgolj štirih (in letnega prihodka

zavoda v višini 200.000 evrov) na

kar 55 leta 2022 (in s podeseterjenim

letnim prihodkom – več kot dva milijona

evrov). Pri tem je bila rast poslovanja

zaradi preskromnega sofinanciranja s

strani občine kot ustanovitelja v veliki

meri odvisna od različnih projektov, na

katere se je RIS Rakičan prijavljal. Med

drugim je šlo za mednarodne zahtevne

projekte Interreg v okviru skladov

Evropske unije. Tržna dejavnost pa je

prinašala dobro polovico vsega denarja.

Celec je pred letom dni po očitkih o

nepravilnostih pri poslovanju odstopil z

mesta direktorja, pri čemer je za portal

Sobotainfo pojasnil, da odhaja zaradi nepodpore

z občine in medijskega pritiska.

Za naš tednik sedanjega in preteklega

dogajanja v RIS Rakičan ni želel komentirati,

po besedah naših virov pa naj bi

župan Anželj takoj po nastopu funkcije

leta 2022 nanj začel pritiskati, češ da je

treba zmanjšati število zaposlenih, in mu

očitati, da je javni zavod preveč zadolžen.

A poznavalci pravijo, da se je moral

RIS Rakičan zadolževati ravno zaradi finančne

podhranjenosti s strani ustanovitelja

– občine. Poleg tega so nastopile

dodatne težave v času epidemije kovida,

saj RIS ni sodil v nobeno shemo podpore

države. Kljub temu Celec ni odpuščal

ljudi, saj jih je bil del na projektih, ki so

jih morali voditi dalje (če jih ne bi, bi sledile

finančne posledice), drugi pa so bili

zaposleni v tržnih dejavnostih (kuharji,

natakarji …). Če bi jih odpustili, jih nato

kljub potrebam ne bi več dobili nazaj. Ob

tem se je RIS kot projektno usmerjena organizacija

soočal s podobnimi težavami

kot druge sorodne organizacije.

Stari projekti so se formalno zaključili

v smislu financiranja zaposlenih,

vendar je bilo še vedno treba urejati poročila.

Obenem so zaposleni na razpise

vlagali dokumentacijo za nove zahtevne

projekte. Rezultati teh novih razpisov

pa še niso bili znani in tako ni bilo

možno najeti novih posojil zanje, pri

čemer je bilo seveda zaposlenim treba

plačevati plače. Celca je pred kratkim

doletela tudi policijska kazenska ovadba:

očitajo se mu goljufije s turističnimi

boni v času kovida (v prid zavoda RIS

Rakičan). Vprašali smo ga tudi za razlago

glede ovadbe, a je dejal le, da ni storil

nobenega kaznivega dejanja in da je

vedno delal v dobro zavoda in tamkajšnjih

zaposlenih.

BUZETIJEVA IZJAV NE DAJE

Po njegovem odhodu je pred letom dni

vodenje zavoda RIS Rakičan prevzela

Tatjana Buzeti s polnim zaupanjem župana

Anželja. Toda po besedah naših

virov je bil prihod Buzetijeve dejansko

začetek konca, čeprav so jo prikazovali

kot rešiteljico, ki bo potegnila zavod

iz rdečih številk. Zakaj je bil zavod zadolžen,

smo že razložili. Po prepričanju

poznavalcev bi se s smotrno finančno

podporo občine in uspešnim nadaljevanjem

izvajanja projektov (za njihovo

izvedbo denar pride naknadno, po zaključku)

rešil iz težav. Prav tako bi lahko

rešili večino delovnih mest.

Poznavalci poudarjajo, da zaradi

nesposobnosti v skoraj letu dni poslovanja

Buzetijevi ni uspelo pridobiti niti posojila

za predfinanciranje EU-projektov.

Kot pravijo, je na odboru za finance pred

letošnjo majsko sejo mestnega sveta

Mestne občine Murska Sobota (MOMS)

kot direktorica RIS Rakičan glede novih

posojil (za reševanje finančnih težav zavoda)

trdila, da ima v zvezi s tem že vse

urejeno in gre pri pridobitvi posojila le

še za formalnost. Enako je govorila na

seji sveta zavoda RIS. Mestni svet je na

osnovi njenih zagotovil tedaj dovolil

zadolževanje zavoda za nove projekte v

višini do 515.000 evrov. Šlo je za predfinanciranje

mednarodnih projektov,

denar bi se z izvedbo le-teh povrnil. A

posojila ni bilo nobenega.

Buzetijevi smo zastavili nekaj vprašanj:

Ali je res zaposlenim v RIS Raki-

GOV.SI

»Mestna občina

ni upravičena niti dolžna

aktivno sodelovati

pri pogajanjih

za najetje kreditov.«

Tatjana Buzeti nam ni odgovorila na vprašanje,

koliko vlog za posojilo (in na katero

banko) je oddala v pisni obliki.

176 28. 11. 2024

26

AKTUALNO

čan še letos poleti razlagala, da ima vse

glede posojila za RIS urejeno? Koliko

vlog za posojilo (in na katero banko) je

oddala v pisni obliki in koliko formalnih

vlog (pisnih) je dobila zavrnjenih?

Za kredit v kateri višini? Zanimalo nas

je, ali je v času, ko je zavod še plačeval

vse davke in prispevke (v začetku

avgusta), oddala vlogo za zelo ugoden

kredit Slovenskega regionalno razvojnega

sklada za predfinanciranje projektov,

ki bi lahko zavodu RIS omogočil

pomembno finančno injekcijo za

nadaljnje poslovanje? Če ni, zakaj ne?

Odziv Buzetijeve je bil kratek: »Od 18.

septembra 2024 naprej nisem več direktorica

in tako pristojna za dajanje

izjav v zvezi s poslovanjem RIS Dvorca

Rakičan. Z vašimi vprašanji se, prosim,

obrnite na pristojne.«

Župan murskosoboške

občine

Damjan Anželj je

Buzetijevo predstavil

kot rešiteljico

zavoda, dejansko pa

je bila grobarka.

Proračun za občinske plače

se je v petih letih zvišal za pol

milijona evrov (tretjino).

murska-sobota.si

ŽUPAN KAŽE NA

NEKDANJO DIREKTORICO

Seveda smo se obrnili tudi na župana

Anželja, saj je občina ustanoviteljica

RIS Rakičan in bi morala skrbeti, da ne

propade. Župana smo vprašali, ali mu

je znano, zakaj zavod kljub zagotovilom

Buzetijeve kredita ni pridobil. V njegovem

kabinetu pravijo, da bi moral RIS

Rakičan letos »z bankami doseči reprogram

obstoječih kreditov, saj so nekatere

kreditne obveznosti v letošnjem letu že

zapadle, določene pa bi zapadle konec

leta«. Nekdanja direktorica jih je seznanjala

o potekih dogovorov z bankami,

»pred njenim odstopom pa nas je seznanila,

da končnega dogovora z bankami

ni dosegla«. Dodali so, da je maja letos

mestni svet podal soglasje javnemu zavodu

za novo zadolžitev v višini 515.000

evrov za predfinanciranje treh evropskih

projektov, zavod pa tovrstnega posojila

ni najel. Razlagajo, da javni zavod

sklepa pravne posle v svojem imenu in

za svoj račun, »kar pomeni, da mestna

občina ni upravičena niti dolžna aktivno

sodelovati pri pogajanjih za najetje kreditov

niti pri prevzemanju obveznosti iz

kreditnih razmerij«.

Se župan čuti odgovornega za morebitni

stečaj zavoda RIS glede na dejstvo,

da je pred letom dni predstavil Tatjano

Buzeti kot 'rešiteljico' zavoda? Je od nje

zahteval načrt sanacije tega zavoda?

Če da, ali ga je prejel? Če ne, zakaj ne?

MATI V PLAŠČU,

SIN V PULOVERJU

Naši sogovorniki, ki ne želijo biti imenovani,

da od župana posredno ne bi

bili deležni sankcij, trdijo, da je bil RIS

Rakičan s strani občine podfinanciran

v primerjavi z drugimi občinskimi

zavodi – Razvojnim centrom Murska

Sobota (RCMS) in Zavodom za kulturo,

šport in turizem Murska Sobota

(ZKTŠ). Iz rebalansa ZKTŠ je na primer

razvidno, da občina ZKTŠ letos financira

v višini skoraj 900.000 evrov, lani

pa 950.000 evrov. Opozarjajo, da je

tam direktorica iz vrst SD (Brigita Perhavec),

torej iz županove stranke.

Kako župan to komentira? Odziva

na to vprašanje ni bilo, pač pa so

na občini dali pojasnila glede naše

poizvedbe, koliko novih zaposlitev je

bilo letos v občinski upravi. Naši viri

namreč ocenjujejo, da na občini denar

za plače oziroma nove zaposlitve

»ni problem«. A na občini pravijo, da

letos v mestni upravi ni bilo nobenih

dodatnih zaposlitev. »Zaposlilo se je

zgolj nekaj sodelavcev namesto sodelavcev,

ki so zaključili svojo delovno

pot v upravi, kar pomeni, da števila

zaposlenih nismo povečevali.« Naši

sogovorniki so nas opozorili, da dejansko

na občini prav nič ne varčujejo.

Iz občinskega proračuna je šlo na

primer leta 2018 za plače in prispevke

zaposlenih slabih 1,5 milijona evrov.

Za letos je predvidena vsota za ta namen

že skoraj dva milijona evrov. V

primerjavi z lanskim letom bo znesek

višji za 117.000 evrov. Res pa se je prekomerno

trošilo že v času pred županom

Anželjem, ki je vodenje občine

prevzel pred dvema letoma.

Ob tem naši viri ocenjujejo, da se

je MOMS do svojega otroka, RIS Dvorec

Rakičan, obnašala skrajno mačehovsko.

Proračun za občinske plače

se je v petih letih zvišal za pol milijona

evrov, za ta zavod pa so celo načrtovali

zmanjšanje sofinanciranja.

Za RIS Rakičan so tako sprva v letu

2024 namenili zgolj 290.000 evrov (in

šele naknadno aprila letos dodatnih

215.000 evrov), medtem ko so zavodu

lani nakazali 330 tisočakov. »Kot če bi

mati v teh zimskih časih oblekla svojega

otroka le v pulover, češ, nimamo

denarja za novo bundo, sama bi pa

naokrog hodila v krznenem plašču.

Občina oziroma župan temu dejstvu

ob morebitnem stečaju ne bosta mogla

ubežati, saj se bodo upniki verjetno

vprašali, zakaj je bil javni zavod RIS

tako podfinanciran.«

176 28. 11. 2024

AKTUALNO

27

Bo prevzel odgovornost, če bo morebitni

stečaj RIS-a prinesel bistveno več

škode za občinsko premoženje, kot bi

znašala finančna pomoč temu zavodu?

Tudi v zvezi s temi vprašanji pri županu

zdaj kažejo na Buzetijevo, ki so jo

prej predstavljali kot sanatorko. »Vsak

direktor pravne osebe, tudi javnega zavoda,

mora poskrbeti, da pravna oseba

posluje v skladu s predpisi o finančnem

poslovanju in pravili poslovno finančne

stroke. Občina je RIS-u skušala pomagati

pri stabilizaciji poslovanja na

način zagotovitve dodatnih finančnih

sredstev v letu 2024 v višini 505.000

evrov in že to je za mestni proračun s

številnimi drugimi izzivi zelo velika

vsota.« Tokrat pa je bil mestni svet enoten:

kakršnikoli višji transferji zavodu

za zagotovitev nadaljnjega poslovanja,

ki poleg tega niso niti natančno določljivi,

bi bili za vzdržnost občinskega

proračuna nesprejemljivi.

No, naši viri se s tem ne strinjajo.

Prepričani so, da bi zavod in delovna

mesta lahko rešili, tako pa bo škoda za

občino veliko večja, kot bi bil vložek

175.000 evrov, ki so ga mestni svetniki

zdaj zavrnili.

STA

V času dolgoletnega direktorja Roberta Celca

se je število zaposlenih v RIS Rakičan zvišalo

s štiri na 55.

ris-dr.si

Dvorec Rakičan je bil eno od glavnih središč

družbenega dogajanja v Prekmurju in širše.

KDO BO PREDLAGAL STEČAJ?

Na MOMS so za Domovino še pojasnili,

da so ob pripravi proračuna za leti

2024 in 2025 z vsemi javnimi zavodi,

ki so posredni proračunski uporabniki,

torej tudi z RIS Dvorec Rakičan, izvedli

več usklajevanj glede zagotovitve proračunskih

sredstev za njihovo delovanje.

Sredstva proračuna za ta namen

so namreč »zaradi naraščajočih potreb

na drugih področjih zelo omejena, prav

tako občino v prihodnje čakajo večja

sofinanciranja velikih infrastrukturnih

in drugih projektov (soboška obvoznica,

projekti celostne teritorialne

naložbe – CTN ...).«

Toda po besedah naših virov se niti

projekt soboške obvoznice niti projekti

CTN letos še niso začeli izvajati, malo

verjetno pa je, da se bodo prihodnje

leto. Medtem lokalni murskosoboški

tednik Vestnik že piše, da je zgolj vprašanje,

kdo bo vložil predlog za stečaj

RIS-a na pristojno sodišče – direktorica

Korelčeva ali kateri od upnikov zavoda.

Do stečajev javnih zavodov naj načeloma

ne bi prihajalo, saj ustanovitelj (občine

ali država) neomejeno odgovarja

za obveznosti zavodov. Toda kot opozarjajo

pri Vestniku, je stečaj RIS-a vendarle

možen, saj je občina v ustanovni

akt vstavila varovalko, da odgovarja za

obveznosti RIS-a le do višine sredstev,

ki mu jih letno nameni za delovanje.

Toda stečaj bi lahko privedel do velikih

finančnih posledic za MOMS. Lahko

pride do zahteve, da mora RIS vrniti

več kot 800.000 evrov za projekte, pri

katerih petletno obdobje spremljanja

doseganja ciljev še traja. Hkrati se del

odobrenih projektov še izvaja. Skupna

vrednost projektov, kjer je vodilni partner

RIS, je 5,8 milijona evrov. Gre torej

za nevarnost vlaganja odškodninskih

tožb zoper RIS oziroma občino s strani

projektnih partnerjev.

RAZOČARANI ZAPOSLENI

Govorili smo tudi z enim od zaposlenih

iz RIS Rakičan, ki ni želel biti

imenovan. Pritrdil je vsem informacijam,

ki smo jih neuradno pridobili.

Ni mu jasno, zakaj nekdanja

direktorica zavoda letos kljub zeleni

luči občine za najem posojil v višini

do 515.000 evrov ni podpisala

pogodb z bankami za najem kredita

oziroma kreditov. Zaposlenim je

povedala, da so »krediti dorečeni,

pričakuje se podpis pogodb in prvi

transfer že v zadnjem tednu v juliju«.

Tako se je tudi povedalo dobaviteljem,

ki so imeli do zavoda odprte

terjatve. Toda do posojil nato

ni prišlo. »Dosti se je govorilo, bolj

malo pa dejansko naredilo.« Zaposleni

so zelo razočarani, da se je zavod

zdaj znašel v takšnem položaju,

saj so mnoge stvari delali res dobro,

kar so jim vedno znova (še zdaj)

potrjevale zadovoljne stranke ter

vsi projektni in poslovni partnerji.

»Navsezadnje je to javni zavod, ki

ima določene nadzorne organe in

ustanovitelja, ki bi morali bolj spremljati

vse dogajanje (tudi prejšnja

leta) in do tega ne bi prišlo.«

176 28. 11. 2024

28 KMETIJSTVO

»Naš namen

ni, da bi se

javnim zavodom

zagotavljala

slabša prehrana,

pač pa da bi začeli

iskati rešitve,

kako zagotoviti

dovolj te

prehrane.«

»Država ne zna pristopiti

k temu, da bi bilo več

EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA«

Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno, pri tem pa

se srečujejo z resnimi izzivi pri izpolnjevanju zahtev, ki jih prinaša zakonodaja na področju zagotavljanja

zadostnih količin ekoloških živil in živil iz shem kakovosti v okviru javnega naročanja. Slovenija namreč nima

večjega števila kmetijskih gospodarstev, ki so sposobna dobavljati hrano javnim zavodom v zadostnih

količinah, poleg tega pa tudi ni ustrezne logistike.

TINA S. BERTONCELJ

SHUTTERSTOCK

176 28. 11. 2024

Uredba o zelenem javnem naročanju

javne zavode zavezuje,

da mora delež ekoloških živil

obsegati najmanj 12 oziroma

od 1. januarja 2025 vsaj 15 odstotkov,

delež živil iz shem kakovosti pa najmanj

20 odstotkov. Inšpektorat za kmetijstvo

je lani izvedel nadzor obratov javne

prehrane glede upoštevanja zahtev

zelenega javnega naročanja živil. Od

87 pregledanih javnih zavodov jih je le

osem dosegalo zakonsko zahtevani delež

ekoloških živil, 24 pa jih je dosegalo

zakonski delež živil iz shem kakovosti.

Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije

je v sodelovanju s Skupnostjo

vrtcev Slovenije, Združenjem ravnateljev

osnovnih šol ter Skupnostjo socialnih

zavodov izvedlo anketo o izvajanju

zahtev zelenega javnega naročanja

v vrtcih, osnovnih šolah ter domovih

starejših občanov glede doseganja

zahtevanih količin oziroma o razlogih

za nedoseganje le-teh. Iz pridobljenih

odgovorov je po njihovih besedah

razvidnih več različnih ovir, vključno

s pomanjkanjem ponudbe, visokimi

cenami ter omejitvami dobaviteljev.

Na vprašanje, zakaj ne dosegajo zahtevanega

deleža eko živil, je polovica

vprašanih odgovorila, da imajo ta živila

previsoko ceno. Med ostalimi razlogi pa

so navedli, da dobavitelj nima eko živil

zaradi slabe letine, da ni dobaviteljev

eko živil v oddaljenosti, ki bi jim bila še

zanimiva za dostavo, in da lokalni ponudniki

nimajo certifikatov.

V združenjih so opozorili, da zakonodajalec

pred določitvijo zahtevanih

deležev ni ocenil, koliko v kilogramih

izraženih ekoloških živil in živil iz

shem kakovosti mora biti na razpolago,

da lahko vsi javni zavodi izpolnijo zahteve

– gre namreč za okvirno 108 matičnih

javnih vrtcev, 807 osnovnih šol,

38 dijaških domov, 24 bolnišnic, 11 klinik,

štiri porodnišnice in 57 domov za

starejše. Prišteti moramo še zavode za

prestajanje kazni in državni zbor. Štiri

združenja so že pred časom pristojnim

ministrstvom poslala nujni poziv k pri-

KMETIJSTVO

29

lagoditvi zakonodaje glede naročanja

ekoloških živil in živil iz shem kakovosti

v javnih zavodih. Med drugim so

predlagali, da bi inšpekcija javnim zavodom

izrekla le opozorila in ne glob.

Za tiste kmete, ki prodajajo javnim

zavodom, so predlagali subvencije. Za

spodbujanje lokalne samooskrbe in

hkrati zmanjševanje ogljičnega odtisa

so predlagali uvedbo nove kategorije v

shemo kakovosti – prednost pri izbiri bi

imela živila s kratkimi transportnimi

potmi. Predlagali so tudi znižanje zahtevanih

deležev ekoloških živil, in sicer

na način, da bi prilagoditev zagotovila

bolj realne cilje glede na trenutne izzive

na trgu. »Naš namen ni, da bi se javnim

zavodom zagotavljala slabša prehrana,

pač pa da bi začeli iskati rešitve, kako

zagotoviti dovolj te prehrane,« je poudaril

Tomaž Popovič, predsednik Združenja

vrtcev Slovenije.

SISTEMSKE OVIRE

IN PRIMERI DOBRIH PRAKS

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano ter Gospodarska

zbornica Slovenije – zbornica

kmetijskih in živilskih podjetij

sta letos organizirali posvet Slovenska

hrana v javnih zavodih. Predavatelji in

udeleženci so bili enotnega mnenja, da

Slovenija ni zadostna v ponudbi ekoloških

živil, zato imajo javni naročniki

velike težave. Na posvetu je bilo tudi

izpostavljeno, da je Slovenija verjetno

edina država, ki ima za neizpolnjevanje

kvot naročanja ekoloških živil predpisano

globo, istočasno pa v številnih javnih

zavodih kvot ne morejo zagotoviti.

Res je, da obstajajo tudi primeri dobrih

praks. Razmeroma dobro dostopna

Zakonodajalec pred

določitvijo zahtevanih

deležev ni ocenil,

koliko v kilogramih

izraženih ekoloških

živil in živil iz shem

kakovosti mora biti

na razpolago, da

lahko vsi javni zavodi

izpolnijo zahteve.

»Problem je, ker kmetje

enostavno ne morejo

dobavljati tolikšnih

količin, kot jih šole

in vrtci potrebujejo.«

so na primer ekološka živila v okolici

Ljubljane, Maribora, Celja in na območju

Gorenjske. Že vrsto let se kot tak primer

izpostavljajo Kranjski vrtci, ki jim pomaga

tudi občina. »Javno naročilo živil v

zavodu Kranjski vrtci že nekaj let vodimo

v sklopu projekta MO Kranj in preko

dinamičnega nabavnega sistema,« nam

je povedala tamkajšnja organizatorka

zdravstveno-higienskega režima Marjeta

Podpečan, ki je pojasnila, da je za pravilen

pristop k oblikovanju sklopov za

javno naročilo bistvenega pomena poznavanje

zakonodaje zelenega javnega

naročanja in poznavanje prednosti prehrane,

pridelane na ekološki ali integriran

način, oziroma živil, ki nosijo enega

izmed znakov shem kakovosti.

»Predpisano kvoto ekoloških živil

in živil iz shem kakovosti smo dosegli

z oblikovanjem večjega števila sklopov

(105) tako znotraj objavljenega javnega

naročila kot v delu izločenih sklopov. Ločeno

smo oblikovali sklope ekoloških živil

in ločeno sklope živil iz drugih shem

kakovosti, kjer smo pazili, da s količino

živil v navedenih sklopih dosežemo oziroma

že malo presežemo zakonsko določene

kvote,« je še povedala in dodala,

da so javno naročilo zaključili s pridobljenimi

okvirno 48 odstotki ekoloških

živil in živil iz drugih shem kakovosti.

»Trenutna realizacija porabe ekoloških

živil in živil iz drugih shem kakovosti za

okvirno od tri do pet odstotkov odstopa

od pogodbeno določene kvote, kar je

posledica občasne slabše dobavljivosti

ekoloških živil, saj je način pridelave

odvisen od več dejavnikov,« je pojasnila.

Opozorila je, da je postopek javnega

naročila živil oziroma vodenja prehrane

kompleksen po strokovnosti in zelo velik

po birokraciji ter pogosto »preobilen«

za organizatorja prehrane, ki mora poleg

tega dela v javnem zavodu postoriti še

marsikaj. »Brez veliko volje, lastnega angažmaja,

natančnosti in pripravljenosti

delati korak naprej ni možen, česar pa

se mora najprej zavedati vodstvo posameznega

zavoda,« je poudarila Podpečanova.

Po njenem mnenju je treba vsako

zaznano problematiko izpostavljati na

višjih ravneh – tudi na ministrstvih in

drugih organih.

»Problem je, ker kmetje enostavno

ne morejo dobavljati tolikšnih količin,

kot jih šole in vrtci potrebujejo. Nedopustno

je, da smo šole tudi pod jurisdikcijo

Inšpektorata za kmetijstvo;

če ni možno nabaviti živil, je ravnatelj

kaznovan,« je pojasnila Mojca Mihelič.

Če bo Zakon o organizaciji in financiranju

vzgoje in izobraževanja sprejet,

bo po novem ravnatelj lahko ostal tudi

brez ravnateljskega mesta. »Ob tem pa

se pozablja, da so šole dolžne nuditi

zgolj malice,« je poudarila Miheličeva

in dodala, da se lahko v šolah odločijo,

da ne bodo več nudili nadstandardnih

obrokov, kot so zajtrk, kosilo in popoldanska

malica – če bodo na drugi strani

še naprej tako zaostrovali pogoje. Poudarila

je, da si želijo otrokom zagotoviti

karseda zdrave surovine, samo iz takih

se namreč lahko pripravi res kakovosten

obrok. »Vendar pa naj bodo to priporočila,

ne pa zahteve, še posebej če je

zelo jasno utemeljeno in dokazano, da

zahtevanih deležev ni možno realizirati,«

je bila jasna. Če so na eni strani zahteve,

bi morali na drugi strani najprej

poskrbeti, da so živila na razpolago.

»Kmetom pa se to ne splača in se eko-

Če so na eni strani zahteve,

bi morali na drugi strani

najprej poskrbeti, da so

živila na razpolago.

176 28. 11. 2024

30 KMETIJSTVO

loške pridelave raje sploh ne lotijo, ker

je predraga,« je še ocenila predsednica

Združenja ravnateljev in pomočnikov

ravnateljev ter opozorila, da so za mnoge

kmete predraga tudi razna dovoljenja

oziroma certifikati.

TEGOBE EKOLOŠKIH

PRIDELOVALCEV

Predsednica Združenja za ekološko

kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele

krajine Marija Marinček je potrdila, da

slovenski ekološki pridelovalci ne morejo

v celoti zagotoviti vseh zahtevanih

kvot v javnih zavodih – tudi zato, ker

določenih živil niti ne pridelujejo. Po

njeni oceni pa je veliko večja pomanjkljivost

tudi komunikacija. »Javni zavodi

imajo premalo zaposlenih, najlažja

pot do živil je tako najbližji trgovski

center, tam pa ni toliko ekološke hrane

kot na kmetijah,« je pojasnila. Primeri

dobrih praks kažejo, da je izpolnjevanje

uredbe izvedljivo, vendar pa je potrebnega

veliko dogovarjanja in komunikacije.

Mnogi vidijo oviro v tem, da so nekatera

področja v Sloveniji oddaljena,

ampak razdalja v Sloveniji po besedah

Marinčkove ne bi smela biti problem.

»Tudi pridelovalci bi imeli več ekoloških

izdelkov, če bi bil izkazan interes,«

je izpostavila. Kmetje po njenih besedah

nimajo vnaprejšnjih podatkov, kaj

in koliko bodo javni zavodi potrebovali.

Potem je tu še nezaupanje kmetov – v

preteklosti se je tudi zgodilo, da so zavodi

naročili 200 kilogramov korenja,

vzeli pa so ga le dva kilograma.

Zakaj se več kmetov ne odloči za

ekološko pridelavo? Po besedah predsednice

združenja je premalo interesentov,

ker splošna javnost ekološkemu

kmetijstvu ni naklonjena. Poleg tega je

težava tudi nestabilno okolje – nihanje

je prisotno vsakič, ko se zamenja vlada,

saj ni vedno enake podpore. Po njeni

oceni bi potrebovali več specialistov –

svetovalcev za ekološko kmetovanje,

in sicer za posamezne panoge, tudi za

»Javni zavodi imajo

premalo zaposlenih, najlažja

pot do živil je tako najbližji

trgovski center, tam pa

ni toliko ekološke hrane

kot na kmetijah.«

176 28. 11. 2024

»Vse skupaj je veliko

preveč zapleteno, s

papirologijo je težje

kot z vsem ostalim.«

trženje. »Pred leti smo predlagali pospeševalno

službo, ki bi nagovarjala

konvencionalne kmete, da gredo v ekološko

kmetijstvo, da se jim pri tem tudi

pomaga, da pridejo po treh letih trajnih

nasadov do certifikata. In da se pomaga

vzpostaviti tudi tržne poti. Žal tega v

Sloveniji ni,« je opozorila.

»Delam od šeste ure zjutraj do desete

ali enajste ure zvečer,« nam je

odgovoril Bogdan z ekološke kmetije

Brhanovi na vprašanje, koliko ur dela

dnevno od njega terja ekološko kmetijstvo;

komaj smo ga namreč priklicali

na telefon. Kdaj ima potem sploh čas

za birokracijo? Odgovoril je, da ponoči.

Poleg pridelave ekološke zelenjave imajo

na domačiji 90 govedi, ovce, koze in

osle, prašiče, kokoši in še marsikaj.

Bogdan je po izobrazbi elektroinženir,

a se je po nekajletnem delu v

Ljubljani odločil, da se vrne na domačo

kmetijo. Ekološko kmetijstvo čuti

kot poslanstvo. »Tukaj imam dušo, to

je moje veselje,« je dejal, a priznal, da

ni nekega ravnovesja med delom, vlaganjem

in zaslužkom. Če bi gledal na

denar, bi verjetno ostal pri programiranju.

V preteklosti je sodeloval tudi

z javnimi zavodi, a nima najboljših izkušenj.

»Lokalni pridelovalci smo dobri

šele takrat, ko jim zmanjka vsega ostalega,«

je povedal in s tem ciljal tudi na

eko izdelke iz Italije. Ko je pred časom

določenim javnim zavodom ponujal

solato, mu niso niti odpisali. »Naredijo

take razpise, da je treba zagotoviti 100

odstotkov izdelkov.« Na ta način so lahko

razpisi prirejeni za določene ponudnike.

Poleg tega, da pridelovalci vsako

leto plačujejo za certifikate, morajo

pisati dnevnike, poročila in dobavnice

z vsemi možnimi podrobnostmi. »Vse

Bogdan z ekološke kmetije

Brhanovi: »Delam od šeste

ure zjutraj do desete ali

enajste ure zvečer.« Čas za

birokracijo je ponoči.

skupaj je veliko preveč zapleteno, s papirologijo

je težje kot z vsem ostalim,« je

povedal. Pozna kar nekaj kmetov, ki so

ravno zaradi birokracije po hitrem postopku

opustili ekološko pridelavo. »Za

tedensko ponudbo bi moral obstajati

javni portal na ravni občine ali regije,

država pa bi morala spodbujati lokalne

kmete,« meni. Prepričan je, da bi morali

imeti lokalni pridelovalci prednost pred

tujimi, razliko v ceni pa bi lahko subvencionirala

država.

»Država enostavno ne zna pristopiti

k temu, da bi bilo več ekološkega kmetijstva,«

je izpostavil predstavnik kmetov

v državnem svetu Anton Medved,

ki je med drugim mnenja, da bi morali

za celotno Evropo predpisati enaka merila

– v nekaterih državah so namreč

dovoljena tudi ekološka škropiva. »Pri

nas je samo en odstotek ekološke pridelave

in 11 ali 12 odstotkov obdelave,«

je opozoril, da se z aktualnimi razpisi,

s pomočjo katerih se bodo kupovali

stroji, ne bo povečala ekološka pridelava.

»Prednost bi morala biti kakovost,

ne pa samo cena,« je poudaril Medved

in dodal, da tudi v Kočevju občina krije

razliko v ceni. Če bi tak model ubrali

tudi v drugih občinah, bi se lažje izognili

nekvalitetnim uvoženim živilom in

podprli lokalnega kmeta.

ZDRAVSTVO

31

»Gre za zelo zanimivo in

dinamično delo, s katerim

lahko hitro in učinkovito

rešuješ življenja, a so

delovni pogoji težki.«

PRIMANJKUJE 300 URGENTNIH

ZDRAVNIKOV: »Tak tempo dela

je težko zdržati celo kariero«

Obisk urgentnih ambulant iz leta v leto narašča; najbolj sta obremenjena ljubljanski in mariborski urgentni

center. Po ocenah ministrstva za zdravje bi potrebovali kar 300 dodatnih specialistov urgentne medicine,

a večjega zanimanja za specializacijo med mladimi zdravniki ni. Na 20 prostih mest sta se na jesenskem

razpisu zdravniških specializacij prijavila le dva zdravnika. Na posvetu o prihodnosti urgentne medicine

so pretekli teden (18. novembra) pristojni razpravljali o sistemskih rešitvah, s katerimi bi

urgentne zdravnike razbremenili in poklic naredili bolj privlačen.

KATJA BENČINA

Delež prebivalstva, starejšega od 65 let, se je v zadnjem

poldrugem desetletju povečal za več kot 30

odstotkov. Starejši potrebujejo bistveno več zdravstvenih

storitev, zato ni nenavadno, da se pritisk na

slovenske urgentne centre povečuje. K temu močno prispeva

še pomanjkanje splošnih zdravnikov in pediatrov, primanjkuje

pa tudi specialistov urgentne medicine.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojane Beović

pravi, da je študij urgentne medicine za študente zanimiv

in privlačen, a se zaradi slabih pogojev dela številni kasneje

ne odločijo za specializacijo ali zamenjajo poklic. Na zadnjem

jesenskem razpisu zdravniških specializacij za območje celotne

države sta se prijavila le dva kandidata, čeprav je bilo

prostih 20 mest. »Zato se vsekakor zavzemamo za to, da bi se

izboljšali pogoji dela urgentnih zdravnikov, tako kar se tiče

delovnih obremenitev kakor tudi plačila, relativno seveda v

SHUTTERSTOCK

primerjavi z drugimi specialnostmi. Gre za res izjemno težko

delo, ki pa seveda rešuje življenja,« je poudarila.

ZAKAJ SE MLADI NE ODLOČAJO ZA

SPECIALIZACIJO URGENTNEGA ZDRAVNIKA?

Specializacija urgentne medicine se je na Medicinski fakulteti

začela izvajati leta 2006. »Prva leta je bilo zanimanje zanjo

večje od razpisanih mest, saj gre za zelo zanimivo in dinamično

delo, s katerim lahko hitro in učinkovito rešuješ življenja,«

pove Milan Žnidaršič, urgentni zdravnik na Splošni nujni

medicinski pomoči ZD Ljubljana, a doda, da so delovni pogoji

težki in se mladi dobro zavedajo, da bodo tak tempo dela težko

vzdrževali celo kariero.

»Veliko mladih zdravnikov je med izobraževanjem, ko

krožijo v urgentnih ambulantah in vidijo tudi intervencije

na terenu, navdušenih nad delom, a ko pridejo do točke, ko

176 28. 11. 2024

32

ZDRAVSTVO

izbirajo svojo poklicno pot, pri odločanju

pretehtajo drugi, bolj pragmatični

razlogi. Gre pač za zelo naporno delo,

ki zahteva celega človeka in pravzaprav

pomeni kar način življenja.« Urgentna

služba namreč poteka 24 ur na dan, 365

dni v letu in zato zahteva velike psihične

in fizične obremenitve, hkrati pa veliko

prilagajanja zdravnika in njegove

družine temu načinu življenja.

»Nočno delo je tudi dokazano kancerogeno.

Podatki iz tujine kažejo, da

imajo urgentni zdravniki bistveno krajšo

življenjsko dobo od drugih. Mladi

zdravniki se zavedajo, da je težko celo

delovno dobo zdržati ta tempo dela,

prav tako pa je težko kasneje v življenju

prekiniti delo urgentnega zdravnika in

začeti novo karierno pot. Nemalo se jih

že med specializacijo prav zaradi tega

odloči za njeno prekinitev in začnejo

z drugo, tako da tudi za ta dva nova

specializanta sploh ni nujno, da bosta

dokončala specializacijo,« pojasnjuje

Žnidaršič. Z njim se strinja predsednik

Sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem

zdravniškem društvu dr. Gregor

Prosen, ki pove, da gre za stroko, ki

zahteva celega človeka, veliko urnih in

študijskih obremenitev.

POTREBE PO NUJNI

MEDICINSKI POMOČI

VSE VEČJE

Kljub temu se potrebe po nujni medicinski

pomoči večajo. Po oceni ministrstva

za zdravje sta najbolj obremenjena ljubljanski

in mariborski urgentni center.

V centralnem urgentnem bloku UKC

Ljubljana delujejo Splošna nujna medicinska

pomoč (SNMP), ki je del Zdravstvenega

doma Ljubljana, in internistična

prva pomoč (IPP) ter urgentni

kirurški blog, ki sta del UKC Ljubljana.

V lanskem letu so imeli samo v Splošni

nujni pomoči ZD Ljubljana 52.750 ambulantnih

obravnav, kar pomeni 145

obravnav na dan.

»Seveda pa tudi porazdelitev ni enakomerna.

Največ ljudi pride ob koncih

tedna in praznikih, ko so splošne ambulante

zaprte. Takrat lahko oskrbimo

tudi do 300 ljudi v 24 urah. Ob tem pa

seveda posredujemo tudi na terenu,

kjer smo v lanskem letu opravili več kot

7.000 intervencij,« pove Milan Žnidaršič.

Hkrati je ljubljanski urgentni center

močno obremenjen, ker večino težjih

poškodovancev v Sloveniji pripeljejo v

Ljubljano. »Vse ljudi s težjimi poškodbami

s helikopterjem pripeljejo k nam.

Če se recimo nekdo poškoduje v hribih,

ga lahko, če ima manjše poškodbe,

peljejo v Splošno bolnišnico Jesenice,

ampak če gre za težje poškodbe, ga pripeljejo

k nam,« pove specialist travmatologije

Radoš Vidmar, ki dela šestkrat

na mesec v urgentnem kirurškem bloku

UKC Ljubljana, od tega trikrat tudi popoldansko

in nočno izmeno. Ta skupaj

traja 16 ur, in sicer od treh popoldne do

sedme ure zjutraj. »To je urgentna služba,

moraš pokrivati tako nočne izmene,

vikende in praznike. Gre za 24-urno oskrbo,

kar številne odvrne.«

Samo oddelek urgentnega kirurškega

bloka UKC Ljubljana ima vsak dan

približno 200 obravnav. V letošnjem

letu so imeli na dan najmanj 129 obravnav

in največ 275. Z leti obisk urgentnih

ambulant narašča, sistem pa se temu

prepočasi prilagaja. »Mi seveda oskrbimo

vse, ki pridejo k nam, žal pa je posledica

rasti števila bolnikov vse večja

gneča in vse daljše čakanje na obravnavo,«

pove Žnidaršič in nadaljuje: »Veliko

večino bolnikov še vedno oskrbimo

v času, ki je zahtevan glede na triažno

kategorijo, v katero so uvrščeni, žal pa

vseh ne moremo. Določati moramo prioritete

in tako se dogaja, da tisti, ki niso

življenjsko ogroženi, lahko več ur čakajo

na pregled. Treba pa je vedeti, da isti

urgentni zdravniki izvajamo tudi intervencije

na terenu, kar seveda vpliva na

hitrost oskrbe v ambulantah.«

Večina ljudi, ki pride na urgenco, razume,

da morajo zdravniki najprej oskrbeti

najbolj bolne in da morajo manj

ogroženi počakati. Čakanje na obravnavo

je namreč odvisno od stopnje

ogroženosti življenja, od števila čakajočih

na urgenci in kompleksnosti obravnave

bolj ogroženih bolnikov. »Pogosto

pa se žal zgodi, da kdo tega ne razume in

glasno pokaže nezadovoljstvo. Takemu

poskusimo razložiti, da delamo in se

trudimo po svojih najboljših močeh, a

smo prostorsko in predvsem kadrovsko

podhranjeni. Opažamo pa, da žal vse

pogosteje prihaja do hujših konfliktov

ter verbalnega in celo fizičnega nasilja.

»Mi seveda oskrbimo vse,

ki pridejo k nam, žal pa je

posledica rasti števila bolnikov

vse večja gneča in vse daljše

čakanje na obravnavo.«

176 28. 11. 2024

ZDRAVSTVO

33

Gre za izjeme, ki pa močno vplivajo na

zaposlene zdravstvene delavce in sodelavce,«

dodaja Žnidaršič.

NUJNE SO SISTEMSKE REŠITVE

Na posvetu o prihodnosti urgentne medicine

so pretekli teden (18. novembra)

pristojni razpravljali o sistemskih rešitvah,

s katerimi bi urgentne zdravnike

razbremenili in poklic naredili bolj

privlačen. Predsednik Sekcije za urgentno

medicino pri Slovenskem zdravniškem

društvu dr. Gregor Prosen je po

posvetu na novinarski konferenci dejal,

da urgentni zdravniki pričakujejo in

potrebujejo sistemsko pomoč. »Zavedamo

se, da takojšnjih hitrih rešitev verjetno

ni, po drugi strani pa smo dobili tudi

pozitivne signale s strani ministrstva,«

je dejal in pojasnil, da so se s predstavnikom

ministrstva za zdravje, državnim

sekretarjem Denisom Kordežem

dogovorili o prvih ukrepih za izboljšanje

stanja. Po besedah Kordeža so z nekaterimi

ukrepi urgentne zdravnike v

»Zelo obremenjene urgentne

centre bodo do leta 2028

razbremenili manjši satelitski

urgentni centri.«

zadnjem obdobju sicer že razbremenili,

med drugim z uvedbo tako imenovanega

vozila urgentnega zdravnika. Gre za

sistem, v katerem se urgentni zdravnik

na intervencijo ne odpelje z reševalnim

vozilom, temveč v ločenem vozilu, ko

ga potrebujejo. Milan Žnidaršič pravi,

da že dobri dve leti izvajajo vse nujne

intervencije na ta način in da je bil ta

ukrep smiseln: »Pogosto se namreč izkaže,

da ko pride ekipa na intervencijo,

stanje bolnika ne zahteva prisotnosti

zdravnika na terenu, saj lahko veliko

naredijo usposobljeni reševalci. Večje

kot je pomanjkanje zdravnikov, bolj se

izkazuje potreba po tem, da se jih uporabi

tam, kjer je to bolj nujno. V praksi

pa vidimo, da bo treba sistem še dopolniti,

saj še vedno prepogosto zdravniki

izvajamo intervencije tam, kjer nismo

nujno potrebni, medtem pa nas ni v

ambulantah ali pa na kakšni drugi, bolj

nujni intervenciji.«

Ministrstvo za zdravje načrtuje, da

bodo močno obremenjene urgentne

centre razbremenili s sistemom manjših

satelitskih urgentnih centrov po

državi. Sistem bo zaživel do leta 2028,

je dejal državni sekretar Denis Kordež.

Napovedal je tudi nagrajevanje zdravstvenih

delavcev glede na obremenitve,

ki so v urgentnih centrih večje kot

na urgencah v manjših krajih.

Na vprašanje, kakšne bodo finančne

spodbude, je Kordež najprej izpostavil

dvige plač ob prenovi plačnega sistema

javnega sektorja. Osnova za variabilno

nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu

pa bo merjenje efektivnih obremenitev.

»Urgenca v UKC Ljubljana ali UKC Maribor

vsekakor ne more biti ovrednotena

enako kot manj obremenjene urgentne

dejavnosti,« je dejal državni sekretar.

Zelo obremenjene urgentne centre

bodo po njegovih besedah razbremenili

manjši satelitski urgentni centri. Za

zdaj je v celoti vzpostavljen le eden, in

sicer v Kočevju, do leta 2028 načrtujejo

vzpostavitev še ostalih 14. »Satelitski

urgentni center se razlikuje od trenutnih

dežurnih mest. Gre za satelitski

center v lokalnem okolju, ki je odprt 24

ur na dan. Ko ekipe ukrepajo na terenu,

tam triažna medicinska sestra ostaja.

To je ena razlika od trenutnih dežurnih

mest, ki se dejansko zaprejo, ko ekipa

intervenira na terenu. Druga razlika je,

da določena dežurna mesta nimajo niti

ustreznih diagnostičnih zmožnosti niti

kapacitet, kot je denimo opazovalnica,

poleg tega nimajo ustrezno dodeljenega

osebja. V satelitskem urgentnem centru

bo to na voljo. To pomeni, da boste

lahko v primeru, da boste imeli težavo,

za katero bo pregled določil, da potrebujete

aplikacijo neke terapije in tam

odležite na opazovanju, to tudi prejeli.

Danes je praksa, da oskrbe ran izvajajo

v urgentnem centru, po novem pa bodo

to lahko oskrbeli v satelitskem urgentnem

centru. Gre torej za boljšo dostopnost

do celovite in dokončne oskrbe v

lokalnih okoljih. To je glavni namen, ki

ga morajo satelitski urgentni centri zagotoviti.

Na ta način bodo razbremenili

delovanje urgentnih centrov,« napoveduje

Kordež.

Na ministrstvu za zdravje so začeli

pripravljati program za uvajanje specializacije

urgentne pomoči za diplomirane

medicinske sestre. Program bodo

pripravili do konca leta. »Z uvedbo te

specializacije bi lahko dodatno razbremenili

zdravnike oziroma s prerazporejanjem

ali deljenjem določenih

kompetenc in obveznosti sistem lažje

krepili in ga razvijali,« še doda. Da so

ukrepi nujni, se strinja tudi Žnidaršič,

ki pravi, da so danes v sistemu težave

tako velike, da bodo potrebni številni

ukrepi, da bi se stanje izboljšalo. »Izvajalci

imamo veliko idej, tudi v tujini

imamo veliko bolje delujočih sistemov,

od katerih bi lahko kaj pobrali, pa tudi

slabše delujočih, pri katerih bi lahko

videli, kaj ne deluje. Predlogi za izboljšave

se nenehno pojavljajo, veliko se jih

tudi implementira. Ljudje, ki so preizkusili

zdravstvene storitve v tujini, pogosto

povedo, da pri nas sploh ni tako

slabo. Veliko zaslug imajo za to prav

zdravstveni delavci s svojo predanostjo

poklicu. Bojim pa se, da se dogaja to, kar

je lepo povedal prof. Ahčan: da etičnemu

pogonu zmanjkuje goriva.« Kot je

povedala dr. Beovićeva, pa bi se morali

vsi deležniki v družbi truditi, da zdravnikom

etičnega pogona na področju

urgentne medicine ne zmanjka, zaradi

česar upajo, da bodo ukrepi za izboljšanje

stanja čim prej pripravljeni in se

bodo začeli izvajati.

176 28. 11. 2024

34 INTERVJU

PEDIATER DENIS BAŠ

»V Sloveniji je brez pediatra

ŽE 21.816 OTROK«

Brez pediatra ali splošnega zdravnika je danes že 21.816 zavarovanih otrok, številni morajo po pomoč

k zdravniku v oddaljen kraj. Še posebej zaskrbljujoč je podatek iz Kočevja, kjer je več kot polovica zavarovanih

otrok brez zdravnika, v Ljubljani pa je brez pediatra ali splošnega zdravnika že vsak deseti otrok.

O pomanjkanju pediatrov smo se pogovarjali z zdravnikom Denisom Bašem iz Zdravstvenega doma

Kamnik, predsednikom Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo.

KATJA BENČINA

MEDIASPEED.NET / SANDI FIŠER

176 28. 11. 2024

INTERVJU

35

Konec avgusta sta iz ZD Bežigrad odšla dva

pediatra, približno polovica pediatrov pa je v

tem zdravstvenem domu starejših od 55 let

in se bodo kmalu upokojili. Podobno je tudi v

številnih drugih zdravstvenih domovih v Sloveniji,

kjer ne morejo več zagotoviti pediatra

ali splošnega zdravnika za vse otroke, ki bi ga

potrebovali. Brez splošnega zdravnika je tako

v Sloveniji 5,6 odstotka ali 21.816 otrok. Še

posebej zaskrbljujoč je podatek iz Kočevja,

kjer kar 62 odstotkov zavarovanih otrok (tj.

1.765 otrok) nima osebnega zdravnika.

Čeprav na ZZZS pravijo, da 29 odstotkov pediatrov

še ni doseglo limita za zavračanje zavarovanih

oseb (obremenitev 1.895 glavarinskih

količnikov) in so dolžni sprejemati dodatne

otroke, pediatri opozarjajo, da je Ministrstvo

za zdravje odgovorno za to, da ustvari mrežo,

ki bo omogočila, da bolan otrok do pediatra

pride v bližini svojega doma in da ga starši

ne vozijo v oddaljene kraje ali na urgenco.

ZZZS opozarja, da je treba zagotoviti večji vpis

študentov medicine v specializacijo pediatrije

ter spodbujati kroženje specializantov na

primarni ravni (sprememba kurikuluma).

Hkrati ocenjujejo, da je treba spodbujati zaposlovanje

pediatrov na primarni ravni namesto

na sekundarni in terciarni, poleg tega bi morali

vključevati več upokojenih pediatrov. O trenutnih

razmerah v pediatriji smo se pogovarjali z

dr. Denisom Bašem.

Kaj so glavni razlogi za pomanjkanje

pediatrov? V sekciji že dolgo

časa opozarjate na to problematiko,

se je stanje kaj spremenilo?

Stanje se ni izboljšalo. Na primarni ravni

pediatrov prihaja do upokojevanja

kolegic in kolegov in ta mesta se ne zapolnijo.

Če pogledate stanje pediatrične

mreža v Sloveniji, so podatki zaskrbljujoči.

Ne samo upokojevanje pediatrov,

tudi širitev programov (npr. družinska

obravnava debelosti, kjer je zaposlen pediater)

zahteva večje število pediatrov.

Že vrsto let opozarjamo, da je te težave

treba reševati sistemsko. Kratkoročno s

stimulacijami in dogovori med ZZZS in

lokalnimi skupnostmi. Nedopustno je,

da vsi slovenski otroci nimajo možnosti

pregleda pri pediatru ali šolskem zdravniku.

Tudi več kot 40 slovenskih šol

Osnovna pravica otrok in

mladostnikov je, da imajo

izbranega pediatra oziroma

šolskega zdravnika, ki

ima dovolj časa, da opravi

kakovostno obravnavo.

nima imenovanega zdravnika šole, kar

je zelo pomembno pri izvajanju preventivnih

programov in cepljenj. Ne samo

stanje prehranjenosti in večanje duševnih

stisk med šolarji in mladostniki,

ampak tudi delež cepljenih v tej skupini

pada. To ima negativne posledice za dolgoročno

zdravje naše populacije.

Zakaj prihaja do vse večjih

obremenitev pediatrov?

Pediatri na primarni ravni v zadnjih

letih opažamo predvsem naraščanje

duševnih težav pri najstnikih in mladostnikih.

Drugi vzrok je družbena anksioznost,

ki izhaja iz številnih nepreverjenih

informacij, ki krožijo po spletu

in družbenih omrežjih. Upada število

družin, ki imajo podporo širše družine

(babice, dedki) pri spopadanju z boleznimi

v predšolskem obdobju. Tu so še

drugi izzivi, ki so del odraščanja. Večina

otrok je vključena v vrtec, tako da število

bolnih jeseni in pozimi zelo naraste.

Takrat je obisk v naših ambulantah zelo

velik. Morate pa vedeti, da pri pediatrih

četrtino dela predstavljajo preventivni

pregledi predšolskih in šolskih otrok, pa

tudi cepljenja in potem še bolni otroci.

Rečemo jim kurativni pregledi, in ker

pediatrov v mreži ni dovolj, smo določeni

pediatri prekomerno obremenjeni,

zato po določenem času nekateri zapustijo

delo v primarni ambulanti ali pa se

zaposlijo za skrajšani delovni čas, zaradi

česar je v mreži manj pediatrov.

Konec poletja smo mediji poročali

o tem, da sta v DZ Bežigrad dala

odpoved dva pediatra. Tudi splošni

zdravniki odhajajo.

Kaj pomeni odhod pediatra

ali splošnega zdravnika iz

zdravstvenega doma?

Že odhod enega ali dveh zdravnikov z

nekega področja privede do tega, da vse

skupaj zelo zaniha. Ti otroci potem obremenijo

druge pediatre oziroma starši

iščejo pediatra izven kraja bivanja, kar

v končni fazi ni dobro. Z bolnim otrokom

se ni optimalno prevažati v drugo

mesto. Dobro je, da je ta mreža zastavljena

tako, da imajo vsi otroci, ne glede

na to, kje živijo, možnost izbrati pediatra

ter da so ti normativi narejeni dovolj

fleksibilno in prilagojeni določenemu

okolju. Papir prenese vse. Veliko je pomoči

upokojenih zdravnikov. Brez njih

bi se sistem že zdavnaj porušil. Sekcija

za primarno pediatrijo Združenja za

pediatrijo meni, da je osnovna pravica

otrok in mladostnikov, da imajo

Ne samo stanje

prehranjenosti in večanje

duševnih stisk med šolarji

in mladostniki – tudi delež

cepljenih v tej skupini pada.

izbranega pediatra oziroma šolskega

zdravnika, ki ima dovolj časa, da opravi

kakovostno obravnavo. Le tako bo

najbolje poskrbljeno za njihovo zdravje.

Zavedati pa se je treba tudi, da je preventivni

pregled, vključno s cepljenjem,

otrokova pravica, ki jo mora naš sistem

zagotoviti in starši omogočiti.

Še ena težava je, da imate pediatri

v svoji obravnavi tudi številne

odrasle ljudi, ki bi jih morali že

prevzeti splošni zdravniki. Po

podatkih ZZZS je pri pediatrih na

primarni ravni trenutno opredeljenih

13 odstotkov oseb, starih

več kot 19 let oz. 52.363 oseb. Zakaj

prihaja do tega?

Pediatri otroka večinoma sprejmemo

ob rojstvu, potem pa ti otroci zrastejo,

in če se zaradi pomanjkanja družinskih

zdravnikov ne morejo nikjer opredeliti,

ostanejo te odrasle osebe pri nas. Ne

moremo jih odpisati in oni si ne morejo

poiskati družinskega zdravnika, ker

ga ni, zato ostanejo pri nas. Vsi pediatri

imamo kar nekaj mladih odraslih, ki so

stari 25, 30 let, ki bi sodili v ambulante

družinske medicine.

Občina

Delež zavarovanih otrok,

ki nimajo pediatra (%)

Kostel 68,66

Kočevje 62,39

Mežica 49,92

Piran 29,93

Podvelka 29,61

Radlje ob Dravi 27,77

Zagorje ob Savi 24,25

Črna na Koroškem 21,11

Dobrepolje 16,62

Grosuplje 13,86

Ljubljana 9,86

176 28. 11. 2024

36 INTERVJU

Kako pa je z otroki, ki ne

dobijo pediatra? Kaj tem

družinam preostane?

Ostane jim to, da se bolj povežejo in

dvignejo glas pri odločevalcih, ki imajo

v rokah škarje in platno za kreiranje

mreže, financ in za dolgoročno načrtovanje.

To je glavna stvar. V zdravstvenem

domu, kjer sam delujem, vse otroke,

ki so iz te občine, ne glede na to,

kako smo obremenjeni, nekdo od nas

pogleda oziroma sprejme. Vem pa, da

v določenih krajih, ko dosežejo kvoto,

ne vpisujejo novih otrok. Mislim, da bi

morala tukaj kratkoročno ZZZS in Ministrstvo

za zdravje najti z občinami in

ustanovami rešitve, ker ne sme noben

otrok ostati brez izbranega pediatra. Ni

pa to krivda nas, pediatrov.

Kakšne ukrepe bi moralo sprejeti

Ministrstvo za zdravje, da bi lahko

v prihodnosti zagotovilo dovolj

pediatrov?

Vedno rečem, da bodo ljudje ostali in

delali, ne glede na to, v kateri veji medicine,

če bodo odločevalci omogočili

dobre pogoje dela. Vsi si želimo delati v

nekem urejenem okolju, kjer stvari dobro

tečejo. Ampak zato je treba postaviti

mrežo pediatrov in narediti ocene, številke

ter dolgoročno strategijo. Najprej

je treba mlade privabiti, da se sploh

odločijo za študij medicine, potem pa,

da se odločijo tudi za specializacijo pediatrije

in da se zaposlijo na primarni

ravni. Tukaj so zagotovo mehanizmi,

kot so štipendiranje, dovolj mest, druge

stimulacije ... Tako bomo lahko zagotovili

celotno mrežo, podobno kot pri

družinskih zdravnikih.

Kako vidite zadnji predlog novele

zakona o zdravstveni dejavnosti,

ki ga je v javno razpravo podala

vlada? Njen glavni namen je

razmejitev javnega in zasebnega

zdravstva, kar se vas pediatrov

neposredno ne dotika – pa vendar,

kako gledate nanjo?

Prisila ne deluje, je kontraproduktivna.

Negativna kampanja v javnosti

S prepovedmi ne bomo

rešili našega zdravstva.

proti zdravstvenim delavcem tudi ne.

To je nek dolgoročnejši proces. Se pa

ta zakon pediatrov zagotovo dotika pri

izvajanju storitev, ki jih izvaja manjše

število zdravnikov. Zagotovo je treba

najti neke rešitve, s prepovedmi ne

bomo rešili našega zdravstva. Sem za

transparentnost. Določene specialnosti

– od plastičnih kirurgov, dermatologov,

maksilofacialnih kirurgov – to

je majhno število zdravnikov, in če

bodo ti izstopili iz sistema, kam bomo

pošiljali naše otroke? V tujino ali kam?

Mislim, da moramo zdravstvo prepoznati

kot pomembno panogo, ker bi v

končni fazi lahko tudi ljudje iz tujine

hodili k nam na zdravljenje, saj imamo

kvalitetne storitve, ne pa da mi pošiljamo

ljudi v tujino in naše strokovnjake

izganjamo iz sistema.

Prisila ne deluje, je

kontraproduktivna.

Negativna kampanja

v javnosti proti

zdravstvenim

delavcem tudi ne.

SHUTTERSTOCK

176 28. 11. 2024

Komentar

BOJAN POŽAR,

POZAREPORT.SI

WWW.GOV.SI

POŽAREPORT

Ne le farsa pravne države,

tudi spletka: Golob želi,

DA SENAD JUŠIĆ ODLETI

Robi se pospešeno pripravlja na drugi mandat. Toda farsa Golobove in Svobodine

pravne države je v tem primeru še toliko večja, saj bo zdaj nepridiprave lovil

nezakonito postavljen vrhovni šef policije ...

37

Da Senad Jušić, tudi čisto strokovno

sporni generalni direktor

policije, ostaja na tej

funkciji kljub nespornemu

dejstvu, da je upravno sodišče pravkar

razsodilo (kar se je javno razvedelo

v ponedeljek), da je bilo njegovo imenovanje

na funkcijo GDP nezakonito,

priča o najnovejši farsi pravne države

pod vladavino vlade Roberta Goloba,

ki je Jušića imenovala. A farsa Golobove

in Svobodine pravne države je v

tem primeru še toliko večja, saj bo zdaj

nepridiprave lovil nezakonito postavljen

vrhovni šef policije. »Kot v starih

vesternih, kjer si glavni kriminalec v

mestu postavi svojega šerifa,« ugotavlja

politični analitik Sebastjan Jeretič.

ŠE ENA POLITIČNA SPLETKA

Toda za tem se – kot kaže – skriva tudi

vsaj še ena politična spletka, na katero

opozarja Vinko Gorenak, nekdanji dolgoletni

politik, poslanec SDS in minister

za notranje zadeve, ki velja za odlično

obveščenega iz – policijskih virov.

Šlo naj bi za to, da je notranji minister

Boštjan Poklukar očitno že dlje časa

vedel, da bo sodba za Jušića, ki sta ga

na vrh policije pripeljala Damir Črnčec

(državni sekretar na ministrstvu za obrambo)

in Poklukar, praktično uničujoča,

zato je že začel – preventivno – spreminjati

zakon o organiziranosti in delu

v policiji (ZODPol), kjer bi se spremenili

pogoji za imenovanje generalnega direktorja

policije. Tako bi rešil Jušića, pa

še nekaj sprememb v zvezi s policijskimi

stanovanji naj bi vnesli. To je razburilo

vsaj en policijski sindikat (od dveh

delujočih), saj Poklukar, tako naši viri,

njihove predloge za spremembo ZOD-

Pol že eno leto drži v predalu, za svoje

spremembe pa želi sindikalno soglasje

v osmih dneh.

Da bi Jušić šel za policijskega atašeja

v Črno goro, naj bi bila zgolj Poklukarjeva

rezervna opcija. (Napol diplomatske

Imenovanje Senada Jušića na funkcijo

generalnega direktorja policije je

bilo nezakonito.

Da bi sporni Senad Jušić

šel za policijskega atašeja

v Črno goro, naj bi bila

zgolj Poklukarjeva

rezervna opcija.

in dobro plačane funkcije policijskih

atašejev so sicer predvsem zlata padala

za bivše policijske šefe. Spomnimo: tudi

Janko Goršek, generalni direktor policije

v času notranje ministrice Katarine

Kresal, je kasneje postal policijski ataše

v Sarajevu; mimogrede, če Poklukar danes

velja za »potrčka« Damirja Črnčeca,

je Goršek nekoč veljal za »pudlja« Katarine

Kresal.)

PRIPRAVE NA DRUGI MANDAT

Toda zamenjavo Jušića si menda želi

tudi premier Golob, ker Jušić ni pravočasno

ustavil kazenske ovadbe, ki jo

je zoper Goloba v aferi Bobnar vložila

ljubljanska policija (PU Ljubljana). Zato

naj bi Golob po skorajšnjem odhodu Senada

Jušića na vrh policije za generalnega

direktorja postavil človeka, ki bo

prvenstveno lojalen njemu, Golobu.

Treba je namreč vedeti, da se Golob

(ker Robi čisto po svoje »razume sporočila«)

tudi po razvpitem kafičanju z Milanom

Kučanom in Zoranom Jankovićem

pospešeno pripravlja na drugi premierski

mandat. Ko med drugim vsem

poslancem Gibanja Svoboda v zameno

za nadaljnjo absolutno zvestobo garantira

službe po koncu mandata v zasebno

vodenem državnem podjetju Gen-I.

Ampak to je že druga zgodba ...

176 28. 11. 2024

38

AKTUALNO

VERBALNI kriminal

Ko spremljamo slovenske medije, se zdi, da slovenska kazenska sodišča vestno, temeljito

in učinkovito preganjajo verbalna hudodelstva. Manj uspešna so v zadevah najtežjih

kaznivih dejanj pranja denarja in korupcije.

JAN ZOBEC

LILI PUŠNIK/STA

Nujno bi bilo, da bi bili

verbalni delikti zoper čast in

dobro ime preprosto brisani

iz kataloga kaznivih dejanj.

Poročilo Komisije EU o vladavini

prava za letošnje leto razkriva,

da je trajanje prvostopenjskih

kazenskih postopkov v zahtevnejših

zadevah pranja denarja drugo

najdaljše v EU, medtem ko so postopki

v korupcijskih zadevah najdaljši v Evropi.

Zato tvegam tezo, da bi bilo še kako

smotrno, če bi sodišča svoj čas, energijo

in znanje z ukvarjanja z verbalnimi

delikti preusmerila na najtežja kazniva

dejanja, tista, ki pomenijo neprimerljivo

večjo grožnjo družbenemu sožitju,

demokratičnemu procesu in blaginji

državljanov. Še bolje bi bilo, če bi bili

verbalni delikti zoper čast in dobro ime

preprosto brisani iz kataloga kaznivih

dejanj. To bi bilo pravzaprav ustavno

nujno. Zakaj, bom v kratkih iztočnicah

orisal v nadaljevanju.

Konec oktobra je bila v okviru litovskega

predsedovanja Svetu Evrope

v Vilni konferenca na temo svobode izražanja.

Udeležba je bila visoka: sodniki

ESČP, ustavni sodniki, vrhovni sodniki,

nekaj uglednih profesorjev, med njimi

nesporna avtoriteta Burkhard Hess,

strokovnjaki Sveta Evrope za področje

svobode izražanja in svobode medijev.

Kot je pri takih dogodkih običajno, so

še kako pomembne izmenjave stališč in

pogledov ob robu dogodka, na neuradnih

druženjih ob kavi, kosilu, večerji.

Ob eni od takih priložnosti sem kolegom

omenil ne zelo davni dogodek, ko so

obdolženca – bivšega sodnika v zadevi

obrekovanja kolegice sodnice prisilno

privedli na sodišče, navkljub dejstvu,

da je bil zaradi bolezni, potrjeni z medicinsko

dokumentacijo, nesposoben za

učinkovito obrambo, ter ga zatem, ko je

zapustil zaključni del obravnave, na ka-

Zvjezdan Radonjić je bil na ukaz razpravljajoče sodnice

vklenjen in tako priveden nazaj pred sodnico. Tam je bil prisiljen

z lisicami na rokah poslušati zaključne besede tožilke.

Ravnanje sodnice je bilo

povsem onkraj pravnega

okvira, samovoljno in v opreki

s temeljnimi kanoni ustavnosti

– slovenske in evropske.

176 28. 11. 2024

Komentar

AKTUALNO

39

terem njegova navzočnost ni bila nujna

za izvedbo postopka, na ukaz razpravljajoče

sodnice vklenjenega privedi nazaj

pred sodnico, kjer je bil prisiljen z lisicami

na rokah poslušati zaključne besede

tožilke. Ugledni kolegi so me zaprepadeno

gledali. Niso verjeli, da se je to zgodilo

v Sloveniji. Nekaterim sem moral pokazati

medijske objave o tem incidentu.

Kako je mogoče, da

se v demokratični

državi sredi Evrope

leta 2024 lahko zgodi

tako brutalna kršitev

človekovih pravic?

DELIKT

ZOPER ČAST

IN DOBRO IME

Naj pustim ob strani

zavoženo tranzicijo

slovenskega sodstva,

fenomen korporativizma,

sodniških

oligarhij in

pomanjkanja notranje,

mikro neodvisnosti

sodnikov

ter ostrakizem v

slovenskem sodstvu

in se ozrem k normativnemu

okviru,

ki je prispeval k

tako nečloveškemu

ravnanju sodnice.

Z normativnim

okvirom mislim na

kaznivo dejanje, ki

je bilo predmet obtožbe,

in ne na sámo

ravnanje sodnice.

Slednje je bilo namreč

povsem onkraj

pravnega okvira, samovoljno

in v opreki

s temeljnimi kanoni

ustavnosti – slovenske

in evropske.

A razlog, da je do

ekscesa sploh prišlo,

je dejstvo, da je delikt

zoper čast in dobro

ime, v konkretnem

primeru obrekovanje,

inkriminiran

kot kaznivo dejanje,

torej kot dejanje, ki

pomeni napad na

temeljno vezivno

Je dovolj, da se spori glede

časti in ugleda razrešijo

z uporabo izravnalne

pravičnosti, ali se mora

pridružiti še najstrožja

oblika državne represije?

tkivo družbe, na družbeno sožitje, mir

in stabilnost v družbi – nekaj, kar sobivanje

ljudi ogroža bolj, kot ga ogroža na

primer divja vožnja skozi naselje ali pod

vplivom omamnih substanc.

Večina držav Sveta Evrope še vedno

pozna kazniva dejanja zoper čast

in dobro ime, nekatere, med njimi tudi

Slovenija, za tak »kriminal« predvidevajo

celo zaporno kazen. Kaj to pomeni?

Pomeni, da je za isto dejanje storilec

lahko dvakrat obsojen. Enkrat kazensko,

drugič odškodninsko. Obakrat bo

v veliki večini primerov sankcija enaka,

namreč denarna. Ena kot kazen za kaznivo

dejanje in druga kot zadoščenje

za pretrpele duševne bolečine ali za povrnitev

premoženjske škode. Dejansko

gre tu za dva vzporedna postopka in posledično

za de facto dvojno kaznovanje

za isto dejanje, ki toženca, ki je hkrati

obdolženec, dvakrat sodno nadleguje,

dvakrat obremenjuje s sodnimi stroški

in dvakrat udari po žepu.

Zato je še kako na mestu vprašanje,

ali kazenskopravni poseg v svobodo

izražanja prestane test sorazmernosti.

Vprašati se je treba, ali je poleg odškodninske

sankcije, s katero se izravna

porušeno ravnotežje med dvema zasebnikoma,

v demokratični družbi nujen

tudi odziv kazenskega prava, ki je

nesporno skrajno sredstvo (ultimum

remedium), uporabno šele, ko drugi,

milejši in manj represivni ukrepi ne

dosežejo cilja, ko kratko malo ni druge

alternative. Sta s tem, ko je nekdo

drugega le razžalil ali ga obrekoval, ne

pa resno grozil ali spodbujal k nasilju,

ko gre torej le za poseg v ugled in dobro

ime nekoga in ne za poseg v njegovo

varnost, do te mere porušena družbeno

ravnotežje in mirno sožitje, da se mora

aktivirati kazensko sodstvo? Je dovolj,

da se spori glede časti in ugleda razrešijo

z uporabo izravnalne pravičnosti,

ali se mora pridružiti še najstrožja oblika

državne represije? Je naloga kazenskega

prava varovati družbo pred

nespodobnimi besedami, neolikanimi

izpadi in vulgarizmi ali pa sodi vse to v

sfero prizadetih posameznikov, ki svoj

zasebni spor, nastal zaradi domnevno

neprimernih besed, razrešita z uporabo

zasebnega, v tem primeru odškodninskega

prava, brez vzporednega

vpletanja javnega interesa, utelešenega

v kazenskem pravu? In končno, je z

vidika družbenega miru in stabilnosti

nujno, da se v imenu spodobnosti in olike

dodatno odzove še skrajno sredstvo

represije?

DEKRIMINALIZACIJA DELIKTA

Evropsko sodišče sicer še ni izrecno izključilo

dvotirnosti sankcioniranja verbalnih

deliktov. Je pa v številnih primerih

povedalo, da je uporaba kazenskih

sankcij nesorazmerna (zelo eksplicitno

v sodbi v zadevi Klein zoper Slovaško,

št. 72208/01 z dne 31. 10. 2006, tč. 53) ter

da ima že sam obstoj kazenske obsodbe

na svobodo izražanja uničujoč odvrnitveni

učinek (npr. sodbe Fatullayev

zoper Azerbajdžan, št. 40984/07; sodba

Cumpănă in Mazăre zoper Romunijo,

št. 33348/96; sodba Mahmudov in Agazade

zoper Azerbajdžan, št. 35877/04).

Še jasnejše je bilo to sodišče v primerih

izreka zaporne kazni, ki bi bila lahko

izrečena le v skrajnih in izjemnih primerih

napadov na temeljne pravice, kot

je na primer sovražni govor ali spodbujanje

k nasilju.

Kar nekaj držav je v zadnjih desetih

letih dekriminaliziralo delikte zoper

čast in dobro ime. Med njimi stare demokracije

(npr. Združeno kraljestvo,

Norveška, Irska), pa tudi mlade in opotekajoče

se demokracije (npr. Armenija,

Moldavija, Bosna in Hercegovina, Gruzija).

Komisija OZN za človekove pravice

je že leta 2011 pozvala k razmisleku o

dekriminalizaciji deliktov zoper čast in

ugled. Na Poljskem in v Litvi so v teku

postopki za abolicijo teh dejanj. Upam,

da je le vprašanje časa, kdaj bo strasbourškemu

tribunalu lastna doktrina

evropskega konsenza sodnike te institucije

privedla do oženja polja presoje

držav članic in bo izdana pilotna sodba,

s katero bodo sodniki jasno povedali,

da pomeni inkriminacija kaznivih dejanj

zoper čast in dobro ime nesorazmeren

poseg v svobodo izražanja ter

vzrok sistemskega kršenja človekove

pravice iz 10. člena Konvencije.

176 28. 11. 2024

40 PREHITEVAM PO LEVI

Komentar

ALJUŠ PERTINAČ

SHUTTERSTOCK

PERICA REŽE raci rep

Skrajni čas je, da se resno in odkrito pogovorimo o upravljanju z državo. Vem,

to ni tema, ki bi vas posebej zanimala, ker ste bolj zaposleni s tem, kdaj lahko prižgete

pralni stroj (samo ob vikendih, nas je podučil predsednik vlade Golob), oziroma s tem,

kaj si je nazadnje taisti Golob izmislil (recimo, da je predsednici republike Nataši Pirc

Musar prepustil zunanjo politiko, čeprav se je po tistem zagotovo že spet zlagal),

oziroma s tem, kaj nam Tina Gaber pusti, da jemo za zajtrk.

Vse to vas seveda upravičeno

bolj skrbi, ker vas mediji,

tako klasični, množični, kot

sta denimo tisk in televizija,

kot novodobni elektronski, podkasti

in seveda družbena omrežja, s tem

pač nonstop bombardirajo, z upravljanjem

države pa ne. Razloga za to sta

dva. Prvič, mediji, družbena omrežja

in mnenjski voditelji se običajno spoznajo

na vodenje države toliko kot aktualni

politiki, prevedeno: kot zajec

na boben. In drugič: mediji, družbena

omrežja in mnenjski voditelji ne govorijo

radi o stvareh, ki jih ne razumejo.

Kar seveda ne pomeni, da ves čas ne

blebetajo nerazumljivih stvari; le njim

se zdi, da »štekajo«, za kaj v resnici gre.

VODENJE KAFIČA

KOT REFERENCA

Ampak resnični in hkrati eden največjih

problemov, ki jih imamo v tej državi,

je dejansko njeno upravljanje. Če želite

bolj konkretno: zakaj imamo v veljavi

sistem in politično kulturo, ki na mesto

ministrice, pristojne za kmetijstvo

(kar seveda hočeš nočeš vključuje denimo

tudi maslo in nutrije), pripelje neko

lastnico navadnega kafiča? Vsakomur

je lahko namreč jasno, da lastništvo kafiča

ni najboljša možna referenca za vodenje

ministrstva za kmetijstvo. Tako

kot tudi ne to, da se prej nisi ukvarjal s

politiko. Vendar politika je, paradoksalno,

edini »foh« na svetu, v katerem se

hvalijo z ljudmi, ki se na to ne spoznajo.

Tudi novopečeni novi/stari obraz,

ki tokrat za spremembo po več kot ducat

letih spet prihaja z desne, Anže Logar,

ni imun na to. V studiu nacionalne

televizije se je posebej pohvalil, da ima

v vodstvu stranke šahovskega velemojstra,

ki do zdaj politike ni niti povohal.

Saj si predstavljate, mar ne? Če imate

namesto politične stranke letalsko

družbo in vas nekdo vpraša, kako zagotavljate

varno in pravočasno letenje, vi

176 28. 11. 2024

Premier Golob en dan pozira

na tržnici s Kučanom in

Jankovićem, naslednji pa s

ptičjo hišico. Kako je že pel

preminuli panonski mornar?

Princip je isti, vse ostalo

so nianse.

odgovorite: Pravkar smo za inštruktorja

pilotov zaposlili človeka, ki v življenju

še ni pilotiral letala, je pa šahovski velemojster.

Povedno, ni kaj.

Zato se ne gre čuditi, da posledično

pri nas vlada dve leti ne opazi, da je različna

cena omrežnine, ki je pravzaprav

tipičen fiksni strošek, popolna neumnost

in da nikakor ne more biti odvisna

od tega, koliko električnih naprav imate

ta hip prižganih. Ker električnemu

omrežju je namreč popolnoma vseeno,

ali pri meni hkrati gorita likalnik in televizija

ali pa ste televizor prižgali vi,

likalnik pa zgolj jaz. Z vidika omrežja je

namreč obremenitev popolnoma ista.

In potem to še prodajajo kot višek tehnološkega

razvoja in vesoljne pravičnosti,

čeprav bodo, v interesu slednje

menda, sedaj to sami demontirali in

kontrolirali cene elektrike.

ELEKTRIČNI AVTOMOBILČKI

Dolgoročne posledice upravljanja z državo

na način vožnje z – v časih naše

mladosti izjemno popularnimi – električnimi

avtomobilčki, ko se vsakokratna

oblast vozi v krogu in kar naprej zaletava

v probleme, ki jih ne zna zaobiti,

ali pa preprosto v svoje konkurente, so

seveda bistveno hujše od tega, da premierjeva

konkubina in prva vplivnica

v državi ne ve, da je maslo zdravo in

da premier med vse prebivalce te države,

skladno s svojim priimkom seveda,

šteje tudi ptiče. Tako en dan pozira na

tržnici s Kučanom in Jankovićem, naslednji

pa s ptičjo hišico. Kako je že pel

preminuli panonski mornar? Princip je

isti, vse ostalo so nianse. Taka niansa

je med drugim tudi to, da se Gen-I in

Dravske elektrarne, ki imata oba spričo

naravnih danosti (slovenske reke) in

odločitve države (monopol nad prodajo

elektrike iz JEK) edinstven položaj, da

dobivata poceni elektriko, ki jo potem

dražje prodajata, predstavlja kot vrhunec

sposobnega upravljanja in vrhunskega

podjetništva. V bistvu pa imata

zgolj od države, torej od nas, če smo bolj

natančni, zagotovljeno rento.

Zato se ne gre čuditi, da nas ob

napovedani 15-milijardni investiciji

v drugi blok JEK skoraj zadene kap in

pričakujemo – ker zgoraj našteti tako

napovedujejo – posledični bankrot države.

Ko pa ministrica za infrastrukturo

Bratuškova hkrati napove za 15

milijard investicij v železniško omrežje

(pri čemer vemo, kako (pre)drage so denimo

zgolj naše železniške postaje), niti

ne trznemo z ušesom. Hvala bogu, da

nas ta hip rešuje vsaj vreme. Saj veste,

november je, ne da se delati, prosto po

bivši ministrici Ireni Majcen.

MED(IJSKI) SOSEDI

41

USTAVNO SODIŠČE

O OPLODITVI SAMSKIH

Ustavni sodniki Matej Accetto, Rok

Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in

Katja Šugman Stubbs so presodili, da

je ureditev, po kateri samske ženske

ter ženske v istospolnih zvezah niso

upravičene do postopkov oploditve z

biomedicinsko pomočjo, neustavna.

Državni zbor mora ugotovljeno neskladje

odpraviti v roku enega leta. Odločitev

sodnikov je že pozdravila stranka Roberta

Goloba Gibanje Svoboda. Z večino se

ni povsem strinjal sodnik Marko Šorli, ki

je podal delno odklonilno ločeno mnenje,

poroča Radio Ognjišče.

Kaj naj pretehta, največja korist otroka ali

želja imeti otroka, se namreč v ločenem

mnenju sprašuje Šorli. »Zakon (ZZNPOB)

ureja zdravstvene ukrepe, s katerimi se

ženski in moškemu pomaga k spočetju

otroka in se jima tako omogoči uresničiti

svobodo odločanja o rojstvu svojih otrok.

Zakon določa, da je medicinsko neplodnost

mogoče ugotavljati pri raznospolnem

paru oziroma heterospolnem paru. Takšna

ureditev torej upošteva korist otroka tako,

da mu omogoča, da odrašča v družini z

materjo in očetom,« opozarja v ločenem

mnenju omenjeni ustavni sodnik.

Treba je torej upoštevati, da med pravicami

otroka in odraslih, ki želijo otroka,

obstaja določena napetost oziroma so

njihovi interesi deloma nasprotujoči.

»Prav to pri odločanju o vprašanjih v

zvezi z otrokom, in za takšno odločanje

gre v obravnavani zadevi, zahteva

skrbno in natančno tehtanje nasprotujočih

interesov. Takšno tehtanje pri

odločitvi, ki jo je sprejela večina, ni bilo

opravljeno. Presoja v tej zadevi, tako

izhaja iz obrazložitve odločbe, temelji

le na ugotovitvi o pravici ženske do

svobodnega odločanja o rojstvih otrok,

ne glede na to, v kakšni skupnosti živi in

v kakšno skupnost bo rojen otrok.«

NOVA GOLJUFIJA

ZA KULTURNO ELITO

Pri podarjanju nezasluženih najvišjih

pokojnin številnim kulturnikom bo

vladna koalicija v parlamentu znova

goljufala na način, kot je pred evropskimi

volitvami s priznanjem Palestine,

piše v svojem Spletnem časopisu

novinar Peter Jančič. Običajne roke (30

dni zamika) za odločanje o posvetovalnem

referendumu bodo namreč

preskočili in posvetovalni referendum

zavrnili že ta teden. Jančič opozarja, da

na to kaže dopolnitev dnevnega reda

seje kolegija predsednice DZ Urške

Klakočar Zupančič. »Urška Klakočar

Zupančič s kršenjem pravil pomaga

predsednici Levice Asti Vrečko, da bi

hitro dosegla svoj cilj podeljevanja

nezasluženo visokih pokojnin tudi

številnim iz prejšnjega socialističnega

režima,« piše Spletni časopis.

Ob tem Jančič spominja na zlorabo prava

ob priznanju Palestine junija letos.

»Ob Palestini je to novo pojmovanje

prava, da so država trenutno vladajoči

in njihovi interesi, Urška Klakočar

Zupančič razglasila tako, da je izjavila,

da bo kot predsednica državnega zbora

skrbela za to, da bodo vsi pravni instituti

uporabljeni v skladu s svojim namenom

in v mejah, ki jih določa pravo.«

Takrat je trdila, da so bili priča zlorabam

pravnih institutov oziroma pravicam, ki

so dane poslancem.

Sicer pa denarja, ki ga zahtevajo številni

tudi za zasluge iz časov diktature,

če vladne stranke na hitro zavrnejo

posvetovalni referendum, vladajoči še

ne bodo zagotovili čisto takoj. Poslance

Svobode, SD in Levice lahko ustavi še

veto državnega sveta, čisto na koncu pa

pobuda za pravi referendum, na katerem

je mogoče že sprejeti zakon zavrniti,

a pogoj zanj je 40.000 podpisov.

KOMU SE SMEJI

OB TRUMPOVI VOJNI

S KITAJSKO

Vietnam je desetletja odpiral vrata velikim

podjetjem, kot so Apple, Samsung in

Intel. Zdaj je pripravljen na še več posla,

poroča spletni portal Forbes Slovenija.

Novoizvoljeni ameriški predsednik

Donald Trump je namreč napovedal, da

bo njegov načrt uvedbe visokih carin na

blago, uvoženo v ZDA, zmanjšal državni

primanjkljaj, znižal cene hrane in ustvaril

več delovnih mest doma. »Med kampanjo

v Savani v zvezni državi Georgia je

obljubil, da bo preselil celotne industrije

v ZDA. Videli boste množično izseljevanje

proizvodnje iz Kitajske v Pensilvanijo,

iz Koreje v Severno Karolino, iz Nemčije

prav sem v Georgio,« citirajo Trumpa.

Omenjeni medij trdi, da bo od Trumpove

politike imela velike koristi predvsem

ena država: Vietnam. »Kar so prej izdelovali

na Kitajskem, bodo zdaj izdelovali

v Vietnamu,« je za Forbes povedal Jason

Miller, profesor upravljanja dobavnih

verig na državni univerzi v Michiganu.

»Ta proizvodnja se ne bo vrnila v

Ameriko.« Med prejšnjo Trumpovo

administracijo so se velike tuje korporacije,

vključno z Applom, Foxconnom in

Intelom, začele usmerjati v Vietnam, da

bi diverzificirale svoj proizvodni portfelj.

Pred dvema mesecema je tudi SpaceX

Elona Muska napovedal naložbo v vrednosti

1,5 milijarde dolarjev v Vietnamu.

Celo Trumpova organizacija vlaga v

državo, nedavno je objavila posel z luksuznimi

nepremičninami v vrednosti 1,5

milijarde dolarjev.

Vietnam računa, da bo Donald Trump v

svojem drugem mandatu zaostril carine

na kitajske izdelke. Najpomembnejše je,

da ima Vietnam tudi prostotrgovinski

sporazum z Evropsko unijo – s tem je

edina država v regiji poleg Singapurja,

ki ga ima.

176 28. 11. 2024

42

JU3 2052

Prijazen pozdrav

IN KULTURA SRCA

Kolumna

21. novembra smo praznovali svetovni dan pozdrava. Morda se komu

zdi, da je pozdravljanje nekakšna rutina, formalnost, le nepomemben

izraz vljudnosti, a ni tako.

MILENA MIKLAVČIČ

SHUTTERSTOCK

POZDRAV V POLITIKI

V preteklosti so bili objemi in poljubi

med političnimi voditelji, zlasti v socialističnih

državah, običajen način izražanja

političnega prijateljstva, karkoli

je že to pomenilo. Ta praksa, znana kot

socialistični bratski poljub, je vključevala

objem in tri poljube na lica, včasih

pa tudi poljub na usta, če sta si bila voditelja

še posebej blizu.

V nepozabno zgodovino sta se zapisala

Leonid Brežnjev in Erich Honecker

leta 1979, ob 30. obletnici ustanovitve

Nemške demokratične republike v Berlinu.

Poljubila sta se na usta. Ta trenutek

je bil ujet na fotografiji in kasneje

upodobljen na delu Berlinskega zida kot

murál z naslovom »Bratski poljub«.

Na letošnji prvi seji nove sestave

francoskega parlamenta pa se je zgodilo

ravno nasprotno: poslanci skrajno

leve koalicije so zavrnili rokovanje

s predstavnikom Nacionalnega zbora,

kar je še zaostrilo napete politične razmere

v državi.

Podobnih incidentov ne manjka niti

pri nas: med predvolilno kampanjo leta

2022 je Dominika Švarc Pipan zavrnila

rokovanje s predsednikom vlade Janezom

Janšo, nad čimer se je večina državljanov

zgražala, našli pa so se tudi

takšni, ki so Pipanovi zaploskali. Tudi

rokovanje med Ljudmilo Novak in Milanom

Kučanom je bilo deležno kritik

Zame je pozdrav temelj medosebnih

odnosov, saj z njim sporočamo,

da so ljudje okoli nas

vredni naše pozornosti in spoštovanja.

Sploh če mu dodamo še prijazen

nasmešek, iskrice v očeh, stisk roke

ali celo objem. Je prvi korak pri vzpostavljanju

odnosa, bodisi prijateljskega,

poslovnega ali zgolj bežnega.

Kako nenavadno bi bilo, če ne bi pozdravili,

ko stopimo v nek prostor, četudi

je to le trgovina, gostilna ali avtobus.

Ljudje smo socialna bitja in že sam pozdrav

lahko zadostuje, da navežemo prvi

stik. Upam, da vas je več, ki razmišljate

enako, želim pa si tudi, da med mojimi

bralci ni nikogar, ki bi bližnjemu raje

zavil vrat kot ga lepo pozdravil.

V slovenski politiki prihaja do

grotesknih scen, ko se človek

pri zdravi pameti upravičeno

sprašuje, kje so ti ljudje stali v

trenutku, ko je Bog delil lepo

obnašanje in zdravo pamet.

Kje so časi, ko smo se

pozdravljali z »Bog daj« in se

zahvaljevali z »Bog lonaj«.

176 28. 11. 2024

JU3 2052

43

znotraj politične sfere, kar kaže na to, da

se državljani še zmeraj zelo navijaško in

zaščitniško obnašamo tudi do osnovnih

izrazov olike v političnem kontekstu.

Prijazen pozdrav je znak

naše kulture srca.

NEVARNO NABRUŠENE SEKIRE

Slovenci smo se znašli na robu propada

predvsem zato, ker se politiki z različnih

polov ne pogovarjajo med seboj, kaj šele,

da bi se pozdravljali ali šli na pivo in se v

miru pomenili o perečih težavah, ki nam

visijo kot Damoklejev meč nad glavo.

Gibanje, imenovano »antijanšizem«,

je prav zaradi aktualne koalicije

postalo rakrana naše družbe. Kadar

močnejša politična stran oholo in naduto

zavrača dialog s številčno šibkejšo,

to neizogibno vodi do blokad tako

med državljani kot v parlamentu. Prihaja

do grotesknih scen, ko se človek

pri zdravi pameti, če dotične posluša,

upravičeno sprašuje, kje so stali v trenutku,

ko je Bog delil lepo obnašanje in

zdravo pamet.

Politiki bi morali razumeti, da je

njihova osnovna naloga iskanje rešitev,

ki bodo koristile državljanom, in

ne osebne koristi! Med rešitve sodi tudi

pripravljenost na sodelovanje in iskanje

skupnih točk, četudi so politični pogledi

zelo različni.

Kdaj bodo slovenski politiki znali

ločiti svoje delo (poslanstvo) od osebnih

občutkov? Tudi če se tisti, ki so na

oblasti, z opozicijo ne strinjajo, morajo

– v dobro države – iskati poti za medsebojno

sodelovanje! Hočeš – nočeš!

Kdor tega ni sposoben, v politiki nima

kaj iskati!

Če sem bolj konkretna: koalicijske

stranke bi morale graditi svojo identiteto

na konkretnih programih in rešitvah,

ne le na nasprotovanju desnici.

Volivci želimo videti, da se skupaj trudijo,

kako bodo izboljšali naše življenje,

ne pa, komu bodo jemali besedo in ga

zasipavali z žaljivkami. To delajo nevzgojeni

otroci in ne izvoljenci ljudstva.

Če takšnega poniglavega obnašanja

poslanci ne spremenijo, bodo koristi za

Slovenijo vedno drugotnega pomena.

Nestrpno čakam dan, ko bo predsednica

državnega zbora Urška Klakočar Zupančič

prijazno povabila Žana Mahniča

na kavo, kjer si bosta padla v objem,

rekoč, da je za dobro Slovenije vredno

zakopati tudi bojne, zelo nevarno nabrušene

sekire.

KJE SO ČASI …

Kje so časi, ko smo se pozdravljali z

»Bog daj« in se zahvaljevali z »Bog lonaj«,

a tako, da smo človeku pogledali

v oči in se prijazno nasmehnili? Pisma

smo začenjali: »Dragi moj prijatelj, te

vrstice ti pišem v upanju, da te najdejo

zdravega in veselega.« Končali pa: »Čez

hribe in doline ti roko podam, čeprav

me ni v bližini, v srcu te imam.«

V preteklosti, ko je imela vera še večjo

vlogo, so ljudje v pismih pogosto omenjali

Boga: »Naj te Bog varuje na vseh

poteh, jaz pa bom zate molil vsak večer.«

Po drugi svetovni vojni so se spreminjali

tudi pozdravi: »Tovariš, zdravo!«,

»Živjo!«. Mlajše generacije so pristale

na »Oj«, »Hej«, »Halo« ali »Hi«,

»Baj«, »Čao«, » Hello«, »Hey« ...

Pozdrav, ki ga izrečemo ob slovesu,

»Adijo«, je prav tako zelo pogost. Lahko

bi ga prevedli: »K Bogu!« ali: »Naj te

Bog spremlja.«

Na Japonskem, na primer, je priklon

oblika pozdrava, ki izraža spoštovanje.

V arabskih državah je pogost »As-salamu

alaykum« (mir z vami), Maori se

pozdravijo tako, da se z nosovi dotaknejo

drug drugega. Na majhnem otoku

Tuvalu se ljudje rahlo vlečejo za ušesa,

v nekaterih delih Malezije in Indonezije

pa si pritisnejo dlani skupaj in jih rahlo

približajo srcu.

UTRINEK IZ VSAKDANJOSTI

Bila je gneča, tik pred prazniki. Stala

sem v vrsti in opazovala ljudi, ki so

bili pred menoj. Prodajalka je vsakega

lepo pozdravila, a eden od čakajočih se

je čutil dolžnega, da nanjo strese jezo.

Kaj vse ji je zmetal v obraz! Težke besede

so bile pika na i, planila je v jok, kar

ga je še podžgalo.

Prijazen pozdrav je znak naše kulture

srca. Ne bodimo barbari!

176 28. 11. 2024

44

KOMENTAR

Živimo v svetu, v katerem

smo prepričani, da nam

je svoboda zagotovljena

enkrat za vselej.

Deset zapovedi 21. stoletja

(4. zapoved)

Zahodna civilizacija temelji na judovsko-krščanski tradiciji. To je dejstvo, ki velja tako za verujoče

kot neverujoče. Svete knjige niso niti pravljice niti alegorije, ampak simbolni napotki za življenje.

ANDREJ DRAPAL

Okoliščine življenja se danes

pomembno razlikujejo od

tistih izpred začetkov našega

štetja, ki so narekovale deset

zapovedi. Če želimo zahodno civilizacijo

ohraniti, potem je naša dolžnost, da

deset zapovedi osmislimo v kontekstu

okoliščin 21. stoletja. Deset prispevkov

poučenega laika ni kateheza, ampak le

nežen opomin, saj lahko le vsak zase

osmisli simbolno izročilo.

SPOŠTUJ OČETA IN MATER, DA

BOŠ DOLGO ŽIVEL

IN TI BO DOBRO NA ZEMLJI

Pri četrti zapovedi gre za na videz

najpreprostejše in najrazumljivejše življenjsko

vodilo. A kot to velja za vsako

preprostost, je ta, če je trajna, na površju

simbolnih povezav. Preprostosti so zavajajoče

prav zaradi preprostosti; ker nam

dajejo občutek, da nam je vse jasno, zato

se niti ne potrudimo, da bi jih razumeli.

Poudarek prejšnjega odstavka se

skriva na trajnosti. Govorim o preprostostih,

ki so se ohranile in se ohranjajo

skozi daljše časovno obdobje. Ne iščite

simbolnih ozadij pri hitri hrani (fast

food). Hitra hrana je preprosta, hitro dojemljiva,

prijetna, a kot taka hitro minljiva,

pozabljena in brez hranilne vrednosti.

Ni vse, kar je preprosto, podobno hitro

minljivo. Četrta zapoved še posebej ne.

Zanimivost četrte zapovedi, ki je zapisana

v Exodus 20,12, je, da se v izvirni

navedbi glasi: Spoštuj svojega očeta in

svojo mater, da se podaljšajo tvoji dnevi

na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!

176 28. 11. 2024

V teh prispevkih citiram Jeruzalemsko

izdajo Svetega pisma, ki jo je

izdala Slovenska škofovska konferenca.

Gre za spoštovanja vreden podvig, še

posebej zato, ker z veliko spoštljivostjo

do slovenskega jezika uveljavlja, kolikor

je le mogoče, sodoben vokabular.

Razlika med citatom iz naslova, ki

izhaja iz Katekizma katoliške Cerkve

(Kompendij, Družina, Ljubljana 2006,

154), in Jeruzalemsko izdajo je značilna

in povedna.

V izogib nesporazumom moram poudariti,

da nisem teolog. Tudi večina

bralcev Domovine ni teologov. Ko razmišljamo

o desetih zapovedih, ne razmišljamo

o kánonih oziroma ne dlakocepimo,

da bi prišli do končne resnice. Ravno

nasprotno. Ker vemo, da končne resnice

ni, ker je ta lahko zgolj pri Bogu, imamo

možnost, da jemljemo izročilo kot izgovor

za samoosmišljanje.

OBLJUBE IN ZAVEZE

Katoliška poenostavitev zapovedi iz Druge

Mojzesove knjige, Exodusa, je povedna.

Katolicizem govori o dolgem življenju

in nam želi dobro na zemlji. Prijazno

hitro skoči od zapovedi k pozitivnemu

rezultatu, ugodju, če jo bomo spoštovali.

Na drugi strani »originalna« Tora

judovsko neizprosno sicer obljublja podaljšanje

življenja, a ob tem takoj opozori

na to, da se bo življenje podaljšalo

na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.

Že razlika med »dolgim življenjem«

in »podaljšanjem življenja« kaže na resnejšo

zavezo v judovskem izročilu. Ko

katolicizem reče, da bom živel dolgo, je

to veliko bolj odprto in nedoločeno od

obljube podaljševanja življenja. Podaljševanje

opozarja na kratkost in na pogojenost

podaljšanja.

Še bolj pa zareže opozorilo, da živimo

življenje na zemlji, ki smo jo dobili

od Boga. Kot vemo, je večji del petih

Mojzesovih knjig namenjen stalnemu

opozarjanju, da niti obljubljena dežela

niti obljubljenost ljudstva, dvanajstih

plemen, nista dani sami po sebi in

enkrat za vselej.

Enigmatičnost četrte zapovedi, dodatek

o zemlji, ki nam jo je dal Bog in ki nima

nobene povezave s spoštovanjem do staršev,

pa zahteva posebno pozornost ...

V resnici opomin na pogojenost našega

bivanja, ki se ponavlja na praktično

vsaki strani Tore in tudi v tej zapovedi,

kaže tako na odnos do zemlje kot

do staršev.

Kako?

Prek prve besede zapovedi: spoštuj.

SPOŠTUJ!

Na tej točki grobo trčimo ob naš vsakdan

oziroma ob vrsto vrednot sodobne

družbe, ki se nam zdijo samoumevne.

Včasih rečemo tudi »od Boga dane«, s

čimer mislimo, da se nam okoli njih ni

treba več truditi.

Živimo v svetu, v katerem smo

prepričani, da nam je svoboda zagotovljena

enkrat za vselej; da smo poročeni

s poroko; da nam je znanje zagotovljeno

s pridobljeno šolsko izobrazbo; da

nam je nepremičnina zagotovljena z

nakupom; da nam je, če smo izvoljeni,

država brezpogojno dana v upravljanje

in tako naprej.

Ne! Četrta zapoved s svojo lakonično

preprostostjo in simbolno globino zapoveduje:

svobodni smo le, če svobodo izbojujemo

vsak dan posebej; poroko potrjujemo

z vsakim dejanjem med zakoncema;

pravo znanje je trajno in vsakodnevno

dopolnjevanje znanja in izkušenj; nepremičnino

imamo le, dokler jo vzdržujemo;

pooblastilo za vladanje je pogojeno z vsakim

dejanjem vladarja posebej.

S tem smo opredelili tudi ključno

besedo te zapovedi: spoštuj. Spoštovanja

ni mogoče realizirati enkrat in

ga naslednjič pozabiti. Spoštovanje ni

uresničeno za praznik – ko praznujemo

rojstni dan, dan državnosti, vstajenje

ali ko se prvič rokujemo z dekanom

fakultete, ki jo obiskujemo. Pravo spoštovanje

se skriva v odsotnosti neposrednega

povoda za spoštovanje. Starše

spoštujemo – ali pa ne – vsakič, ko jih ni

KOMENTAR 45

zraven. Domovino spoštujemo takrat,

ko ne plapolajo zastave.

PRAKTIČNI ZAKLJUČKI

Naj za konec potegnem nekaj praktičnih

zaključkov, ki izhajajo iz poglobljenega

razumevanja četrte zapovedi. Kot bo

kmalu videti, ti zaključki tudi opisujejo

razloge za propad zahodne civilizacije.

Otrok, ki dopušča staršem, da hodijo

v šolo moledovat za ocene, za uveljavljanje

»posebnih potreb«, za vpis na boljšo

šolo, ne spoštuje svojih staršev, in kar je

še huje, jih nikoli ne bo. Če kot otrok ne

čuti, kako je to narobe, bo večno ostal

moralni kripelj, starši pa na starost ne

bodo razumeli, zakaj niso spoštovani.

Spoštuješ lahko le očeta in mater. Ne

moreš spoštovati matere in matere ali

očeta in očeta. Mrtva oče ali mati sta še

vedno in vedno bolj mati in oče. Ne spoštuješ

ju zaradi njunih človeških značilnosti,

ampak zato, ker sta te spočela.

Zemlja nam je dana po Bogu, če

smo verni, ali po čemerkoli tretjem, če

nismo. V tem pogledu je zemlja tista

avtoriteta, ki jo moramo spoštovati. Z

zemljo ne upravljamo, ampak jo spoštujemo.

Posledično podnebne spremembe

spoštujemo, ne moremo pa z njimi

upravljati. Človeštvo je vedno skušalo

razumeti zemljo in podnebne pojave, a

je hkrati vedelo, da z večjim razumevanjem

ne pridobiva pravice do upravljanja.

Kolobarjenje je izraz spoštovanja

do zakonitosti zemljine regeneracije,

ne pa upravljanje. Grajenje jezov je izraz

spoštovanja do moči vode. Grajenje hiš,

gretje in hlajenje je vzpostavljanje ravnovesja

z okoljem, s katerim ne moremo

in ne smemo upravljati. Zemlja nam je

dana. Moramo jo spoštovati, ne pa si

domišljati, da lahko upravljamo podnebje,

na primer. Družbeni konstruktivisti

so prepričani, da znajo in imajo

moč. Vsi po vrsti bodo pogubljeni. Ne

bi jim smeli dopustiti, da bi bili z njimi

pogubljeni tudi mi.

In ne nazadnje: zemlja, o kateri govori

Tora, je zemlja Izraela, Judeje. O

naslednikih ljudstva, ki mu je Bog preko

Mojzesa zaupal deset zapovedi, imamo

lahko tako ali drugačno mnenje. V

vsakem primeru pa ostaja dejstvo, da

sta Izrael in Judeja simbolna in realna

reprezentacija srčike izročila zahodne

civilizacije. Ne spoštovati te srčike in

ne braniti tega izročila pred vdori tujosti

pomeni rušiti lastne temelje.

176 28. 11. 2024

46

SLEDI MOJIH POTI

IVAN SIVEC

ARHIV IVANA SIVCA

JESEN – polna

prgišča spominov (5/5)

Mnogi menijo, da je jesen – pomlad intelektualcev. Ko se poletni vrvež sprosti in ko se človek

v duši umiri, privre na dan vse tisto, kar je najbolj žlahtno v njem. Pri starejših ljudeh so

to predvsem spomini, povezani z mnogimi dolgimi vročimi poletji. Na srečo smo ljudje tako

ustvarjeni, da živimo pretežno od lepih spominov, na slabe pa, če se le da, hitro pozabimo.

Na Vis me veže na ducate lepih

spominov, celo tistih, ki so

povezani z nekdanjo skupno

državo. Na srečo smo vsi

ljudje bolj ali manj iznajdljivi in se ne

zanašamo pretirano na nobeno oblast,

še posebej radi pa se izognemo najrazličnejšim

vsemogočnim diktatorjem

in njihovim muham. Eden od teh je bil

Tito, ki se je med drugo svetovno vojno

uspešno skrival na Visu.

JEKLENI VODJA

V jeseni življenja je bolj ali manj že vsem

jasno, da večina vodij dela predvsem

zase in za svojo kliko. Tudi zdaj imamo

lep primer take oblasti. Pa tudi dolgotrajni

jugoslovanski predsednik Tito

ni bil nič slabši od podobnih tičkov. Na

Visu smo si pred petintridesetimi leti z

navdušenjem ogledovali tako imenovano

Titovo špiljo. Pravzaprav gre za dve

votlini. V eni se je skrival Tito, v drugi

pa so imeli najvišji organi sestanke, kjer

so sprejemali odločitve za tiste, ki so se

bojevali na terenu. Zaradi enih in drugih

smo se tudi mi odločili, da preverimo

zdajšnje stanje.

Na veliki skali nas je pričakal napis:

NAROD – TITO – PARTIJA. No, smo si

rekli, narod je preživel, Tita so v večini

primerov – razen pri naši Levici – odnesli

na smetišče zgodovine, partija pa je znova

šla v ilegalo, a kaj, ko zdaj tam ni veliko

koristi, zato tam ni pretirane gneče.

Obe votlini sta zdaj prazni, pred

njima pa marmornati plošči, ki pričata,

da je bil Tito res tam. V eni od votlin

je napisana tudi hvalnica velikemu

partizanskemu komandantu: Naš veliki

vodja iz gvožda. Torej iz jekla. Za

kakšno jeklo je šlo, morda lahko pove

še kakšen preživeli z Golega otoka.

Eden od domačinov nam je nekoliko

plašno zaupal, da Nemci otoka Visa

niso nikoli napadli, Italijani pred tem

pa tudi niso kazali kakšne posebne

vneme za bojevanje. Tito je bil torej na

Visu sorazmerno na varnem.

To, da je bilo na Visu tudi po vojni

pripravljenih kar nekaj vojaških ladij,

si lahko ogledamo na severnem delu

V tem prelepem samostanu

bivata samo še dva meniha.

otoka. Z drugimi besedami: med drugo

svetovno vojno in po njej je bil Vis tako

nedostopen, da je Tito sredi Jadrana

brez težav kadil cigare in sprejemal ljubice.

Eden od domačinov mi je zaupal,

da jih je izbiral dokaj skrbno, nobena ni

smela biti starejša od dvajset let.

OPG

Na Visu vas danes tabla marsikje opozori,

da je tam OPG. Nekoliko spominja

na tisto kratico, ki jo mladina zelo rada

uporablja kot OMG. O, my God. A v tem

primeru gre za Obiteljsko poljeprivred-

O Titu pričajo samo

še napisi, slike pa

ni nikjer nobene.

Med drugo svetovno vojno

in po njej je bil Vis tako

nedostopen, da je Tito sredi

Jadrana brez težav kadil

cigare in sprejemal ljubice.

176 28. 11. 2024

SLEDI MOJIH POTI

47

Skrivni bunker za ladje na

severnem delu otoka Visa.

Naslovnico je ilustrirala odlična slikarka

Dunja Kofler.

no gospodarstvo, po domače rečeno –

kmečki turizem.

Ker imajo navadno na kmetih pristne

pridelke, ki so sorazmerno poceni,

smo se tudi mi ustavili na podeželju,

da bi si kupili nekaj litrov domačega

vina in morda kakšen liter oljčnega

olja. Ob tem smo bili kar malce presenečeni,

da kmetje na domu prodajajo

buteljke z navadnim vinom po osem

evrov, oljčno olje pa po dvajset, pa še

tega v tem času nimajo več. Drugače

so kmetje prijazni in očitno še vedno

edini, ki znajo delati. Skoraj vsi drugi

samo oddajajo sobe oziroma apartmaje.

Hrvate je Bog – sicer ni znano, zaradi

česa – bogato nagradil z morjem, pa

se ni treba nikomur pretegniti.

Polpenzion v hotelu na Visu je v sezoni

90 evrov, zdaj pa samo 53, tako da

lahko v njem preživijo pozno jesen tudi

tisti z nižjo pokojnino.

Obe mesti na otoku – Vis in Komiža

– se ponašata s tem, da so tu Američani

snemali film Mamma Mia! (2008), saj

je še posebej v trajektnem pristanišču

veliko idiličnih kotičkov. Med njimi je

na polotočku izpostavljen samostan, v

katerem pa bivata samo še dva meniha.

Zgodba se torej ne dogaja v Grčiji, vera

pa peša tudi na Hrvaškem ...

Ena od velikih posebnosti je tudi

viško pokopališče z velikanskimi grobnicami.

Najbolj presenečajo napisi v smislu:

»To sem postavil zase in za svojo

družino!«

Naročnik si da v marmor izklesati

samo svojo rojstno letnico, smrtno pa

bodo iz njegove dediščine dali izklesati

otroci. Če se ne bodo prej sprli ali če

ne bodo čez noč pozabili na to. Na spomenikih

preseneti napis, ki ga moramo

zapisati v hrvaščini:

»Uvjek ću cviliti i moliti!«

Nekdo je rekel, da tisti cviliti bolj

spominja na prašiča pred zakolom, a

gre samo za narečni izraz za – jokati.

GUSARJI NA OBZORJU

Spomini na Vis pa so tudi v današnjem

času najlepši. S poudarkom na otok

izpred petintridesetih let. Ko so po odhodu

vojske spustili na otok turiste z

vsega sveta, se je Vis turistično močno

razvil, cene so se dvignile na švicarsko

raven, gneča pa je podobna kot povsod

drugod v najlepših krajih Jadrana.

Na srečo – tudi Višanov, ne samo

Slovencev – je ostala vsaj knjiga Gusarji

na obzorju, v kateri opevam stare

viške čase, ribolov na Palagruži in fante,

ki so se kalili na morju, ter dekleta,

Spomini ostajajo, saj nihče

jeseni noče biti star, temveč

si blaži dušo predvsem z

upanjem, da bo nekoč spet

tako lepo, kot je bilo

v mladosti.

ki so bila presrečna, že če jim je fant

podaril vejico rožmarina.

Zelo prijetno me še danes, po

petintridesetih letih, poščegeta po duši

tudi tisto, kar mi je glavni pomočnik pri

knjigi – Čavle iz zaliva Milna – napisal

na platnico knjige. Tam bodo za zmeraj

ostale njegove besede, ki mi jih je z otoka

poslal na moj mengeški naslov. Občutek

imam, da bodo tudi vas raznežile

oziroma boste lahko tudi sami ob tem

obudili svoje spomine na stare čase, ko

smo bili ljudje med seboj bolj povezani

in ko še nismo merili prijateljstva samo

z evri. Takole teče Čavlov zapis:

»Vračam vam rokopis knjige o naših

viških ribičih, hkrati pa vam iskreno čestitam.

Sedem poletij sva posedala pod

mojo brajdo in se skupaj z drugimi vašimi

ljudmi pomenkovala o viški ribiški epopeji.

Po šestkrat na leto so odhajali ribiči

na ribolov po dvajset dni na Sušec in Palagružo.

Dvainštirideset morskih milj daleč,

najmanj petnajst ur veslanja na roke.

Tudi sam sem bil pred drugo svetovno

vojno še med njimi. Šlo je za boj z morjem,

za spopad z naravo, za hrepenenje po

boljšem življenju. Vse to ste v svoji knjigi,

spoštovani pisatelj, odlično začutili. Stari

časi odhajajo. Živijo samo še v legendah.

S prihodom motornih čolnov in ladij tudi

ribiška epopeja odhaja v legendo.

Besede ne umirajo, živele bodo tudi

onkraj najinega groba. Pridite kaj kmalu

na naš lepi otok sredi Jadrana! Kliče

vas okus po sardelah, čaka vas vonj po

starih ribiških mrežah, pričakuje vas

jesenski jugo, ki se mu pršijo valovi prav

pod mojo hišico.

Nazdravljam vam s čašo vugave!

Tonči Vojković - Čavle«

Časi se spreminjajo in mi z njimi. A

spomini ostajajo, saj nihče jeseni noče

biti star, temveč si blaži dušo predvsem

z upanjem, da bo nekoč spet tako lepo,

kot je bilo v mladosti. Seveda gre za laž,

a v današnji deželi lažnivih kljukcev so

to popolnoma neškodljive laži. Laži, zaradi

katerih jeseni veliko lažje živimo.

176 28. 11. 2024

48

KAM NA IZLET

Po poteh generala

Rudolfa MAISTRA

Letošnje leto je razglašeno za Maistrovo leto. Zaznamujemo namreč

150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala in pesnika

Rudolfa Maistra – Vojanova. Leto je obogateno z mnogimi dejavnostmi

in dogodki, ki so namenjeni spoštovanju spomina nanj, na njegove

vrednote in zasluge za Slovenijo.

IGOR GOŠTE

V

Sloveniji deluje kar nekaj društev

v njegov spomin, med

njimi tudi Društvo generala

Maistra Zasavje, katerega član

sem vse od ustanovitve. Ne morem reči,

da med aktivnejšimi, a če se le da, se udeležim

vsakoletne ekskurzije, ki je vedno

povezana z dogodki, v katere je bil močno

vpet general in pesnik Rudolf Maister.

SLOVENSKA RADGONA

Gornja Radgona ni poznana le po vsakoletnem

mednarodnem kmetijsko-živilskem

sejmu AGRA ali po Radgonskem

biseru iz Radgonskih goric, ampak tudi

po pomembnih zgodovinskih dogodkih

v času po koncu prve svetovne vojne, ko

je tudi po zaslugi Rudolfa Maistra ta del

Slovenije ostal naš in ne avstrijski. Kar

se mene tiče, bi si želel, da bi takrat znotraj

naših meja ostala tudi zdaj avstrijska

Radgona (po nemško Bad Radkersburg),

ki leži na drugi strani reke Mure.

Naša Gornja Radgona

je nastala na pobočju

grajskega hriba, od tod

tudi ime »gornja«.

Na Aleji velikih je kip generala Rudolfa Maistra, ki ima nemalo

zaslug, da je ozemlje Gornje Radgone ostalo slovensko.

Naša Gornja Radgona je nastala na

pobočju grajskega hriba, od tod tudi ime

»gornja«. Če vas bo kdaj pot zanesla v te

konce, si vzemite čas in si oglejte njihovo

muzejsko zbirko v stavbi, ki se imenuje

Špital. V njej domuje radgonski muzej.

Nekoč so bile tovrstne stavbe, ki so

nastale v srednjem veku, zatočišče za

invalide, ostarele, sirote in reveže. Na

večjih trgih in v mestih

so bili špitali znotraj

mestnega obzidja, zunaj

mest pa v bližini rek ali

ob mostovih. Vzdrževale

so jih mestne oblasti,

cehi, zadruge, bogati

meščani, plemstvo ali

duhovščina. Z razvojem

medicinskih znanosti so

začeli v 18. stoletju vodenje

špitalov prevzemati

zdravniki in postopoma

so se preobrazili v bolnišnice

ali sirotišnice oziroma

ubožnice.

Predvidevajo, da je

bila stavba v Gornji Radgoni

že od začetka 14.

stoletja špital, za svoje

sirote in reveže pa naj

bi jo zgradili prebivalci

radgonskega predmestja

Gris. Ferdinand II. je dal

prvotno srednjeveško

stavbo dograditi in leta

1618 vanjo prenesti mestni

špital. V 19. stoletju

je bil del objekta oddan

v najem stanovalcem, v

delu pa so še vedno bivali

oskrbovanci. Pred drugo

svetovno vojno je imela

v njem prostore šola, po

vojni pa je bil namenjen

stanovanjem. Zdaj si

lahko v tej stavbi ogledate

zanimive muzejske

zbirke. Nam pa je priznani umetnostni

zgodovinar dr. Ivan Rihtarič nanizal še

vrsto zanimivih podatkov iz časov boja

za severno mejo, ki so, kot rečeno, potekali

tudi v teh koncih.

ALEJA VELIKIH

Zraven muzeja je tudi lepa cerkev in

park Aleja velikih. Tu je postavljenih

176 28. 11. 2024

KAM NA IZLET

49

Reka Mura deli slovensko

in avstrijsko Radgono.

Gornja Radgona ni poznana

le po sejmu AGRA.

11 doprsnih kipov, med njimi tudi kip

Rudolfa Maistra, ki je s svojo vlogo in

odločitvami prispeval k temu, da je bilo

ozemlje današnje Gornje Radgone na

pariški mirovni konferenci dodeljeno

Sprehod skozi avstrijsko Radgono

je zanimiv, a boste med delovniki v

dopoldanskem času zelo osamljeni.

takratni jugoslovanski državi. Do tega

verjetno ne bi prišlo brez ukaza generala

Maistra, po katerem so slovenski vojaki

konec leta 1918 zavzeli železniško

progo Špilje–Cmurek–Radgona.

Rudolf Maister je s svojo

vlogo in odločitvami

prispeval k temu, da je bilo

ozemlje današnje Gornje

Radgone na pariški mirovni

konferenci dodeljeno takratni

jugoslovanski državi.

Povzemam nekaj misli Marjana

Fariča iz nagovora zbranim pred šestimi

leti v Gornji Radgoni, ob odkritju

doprsnega kipa generala Maistra

v Aleji velikih (vir: Prlekija-on.net):

»23. novembra 1918 je Maistru skupaj s

4.200 vojaki uspelo razorožiti nemške

brambovske sile, podrejene nemškemu

mestnemu svetu, in Maribor vrniti Sloveniji

kot delu Države SHS, kasneje Kraljevine

Jugoslavije. Tudi v Radgoni in

okolici so se odvijali boji med slovenskimi

in avstrijskimi enotami. 4. februarja

1919 so avstrijske sile, ki se jim je pridružilo

precej madžarskih prostovoljcev,

z desetkratno premočjo napadle Radgono,

ki jo je pod poveljstvom nadporočnika

Benedikta Zeilhoferja branilo 210

maistrovcev. Slovenske enote so napad

odbile. Radgona oziroma njen desni

breg po odločitvi velikih sil na mirovni

konferenci v Parizu je ostal slovenski,

Radgonski kot s pretežno slovenskim

življem pa je bil dodeljen Avstriji.«

AVSTRIJSKA RADGONA

Po ogledu naše Radgone si le vzemite

čas in si oglejte še avstrijsko Radgono.

Arheološke najdbe pričajo o poselitvi

območja današnje avstrijske Radgone

že v času kulture žarnih grobišč. Naselje

pod radgonskim gradom naj bi bilo

zasnovano že v 12. stoletju, leta 1265 se

omenja kot trg, leta 1299 pa že kot mesto.

Slovenska Radgona na drugem bregu

Mure, tako imenovani Petersdorf, naj bi

bila v 13. stoletju njeno predmestje.

Navkljub državni meji se meja pravzaprav

ne čuti. Tisti redki sprehajalci z

ene strani na drugo stran mosta smo se

sredi oktobra zatorej povsem mirno in

brez kontrole sprehajali sem ter tja.

Ko boste kdaj obiskali obe mesti,

si v avstrijski Radgoni oglejte tudi

Puhovo hišo, kjer je kot vajenec služil

Janez Puh, naš znani izumitelj,

mehanik in proizvajalec vozil.

176 28. 11. 2024

50

ZDRAVJE

Aljaž Hafner

»Smrti OTROKA nikoli ne preboliš.

Z izgubo in praznino se le navadiš živeti«

Starši otrok, obolelih za rakom, iz društva Junaki 3. nadstropja tudi letos zbirajo sredstva za obdarovanje

otrok, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku v 3. nadstropju Pediatrične klinike v Ljubljani.

Decembra bo otroke obiskal dedek Mraz, jih razveselil z darili in si skupaj z njimi ogledal predstavo.

KATJA BENČINA

Zgodbe junakov iz 3. nadstropja

so težke in boleče, življenje pa

zaznamujejo za vedno. Takšno

zgodbo je izkusila tudi predsednica

društva Junaki 3. nadstropja Urška

Kolenc, ki pravi, da se ji je življenje

postavilo na glavo, ko je izvedela, da je

njena leto in štiri mesece stara hčerka

Ema zbolela za rakom. »Bili smo povsem

navadna slovenska družina z dvema otrokoma,«

pripoveduje 40-letnica iz Škofje

Loke: »Avgusta 2017 nas je kot strela

z jasnega zadelo, ko je mlajša hči Ema

prejela diagnozo redek možganski rak.«

Takšne diagnoze ne pričakuješ, nanjo

se tudi ne moreš pripraviti, pravi. A

po prvem šoku so zbrali moči in upali

na ozdravitev. Ema je prestala operacijo,

nato kemoterapijo in transplantacijo

176 28. 11. 2024

matičnih celic. Zdravljenje se je nadaljevalo

še s protonskim obsevanjem v

italijanskem mestu Trento. A žal je bilo

neuspešno. »Kmalu se je izkazalo, da

naporno zdravljenje ni prineslo želenih

rezultatov in se je Emi rak ponovil.

Glede na zdravljenje, ki ga je dala skozi

do tedaj, in možnosti za naprej sva se z

možem odločila, da kvalitetno preživimo

skupaj še, kar ji je bilo namenjenega.«

Ema je umrla, ko je bila stara komaj

dve leti in štiri mesece. Izguba otroka

je nekaj, česar nikoli ne preboliš, pravi

Urška; sčasoma se s praznino in izgubo

le navadiš živeti. »Čez čas je praznina

res morda manjša, saj se počasi začne

polniti nazaj, a se nikoli popolnoma ne

zapolni. Meni praznino polnijo spomini

na kratek čas, ki smo ga skupaj preživeli

vsi štirje, čas, ki je bil kljub zdravljenju

napolnjen s srečo, ljubeznijo in upanjem,

da se nikoli ne bo treba spominjati

težkih trenutkov.«

POMOČ MALIM JUNAKOM

Kljub vsemu Emina smrt ni bila zaman,

pravi Urška Kolenc, saj se je odločila, da

bo njeno pot nadaljevala. V njen spomin

ter ob podpori zdravnikov z oddelka je

ustanovila društvo Junaki 3. nadstropja.

Danes društvo povezuje številne starše

otrok, ki so zboleli za rakom, organizira

dobrodelne akcije, s katerimi malim junakom

zagotovijo nove infuzijske črpalke,

posebne pripomočke ali dodatne terapije,

družinam, ki se soočijo s podobno

situacijo, pa so na voljo z nasveti in oporo.

»Z izkušnjami in voljo nudimo oporo

ZDRAVJE

51

»Ob takšni diagnozi si

postavljen v situacijo, na

katero se ne moreš in se niti

ne želiš vnaprej pripraviti.«

družinam, ki stopajo po poti, ki smo jo

prehodili sami. Junakom in družinam

nudimo finančno, socialno in psihološko

pomoč.«

Slednja je ključnega pomena, saj je

diagnoza rak pri otrocih velik šok tako

za otroka kot za starše. »Postavljen si

v situacijo, na katero se ne moreš in se

niti ne želiš vnaprej pripraviti. Ko mine

prvi val čustev in se s situacijo sprijazniš,

lahko začneš skrbeti zase in za

vse okoli sebe. O tem, kaj preživljaš, in

o moči, ki jo imaš, v času zdravljenja

niti ne razmišljaš. Tako je. Daješ vse od

sebe, da bi se otrok, ki je bolan, počutil

karseda ljubljenega in vse preživljal

karseda mirno. Ne želiš, da bi se otrok,

ki te čaka doma, počutil zapostavljenega,

in se trudiš, da ni tako. Moč za vse to

kar nekako prihaja iz tebe. Ko vidiš, da

ti uspeva, si močan tudi zase, čeprav si v

bistvu ves čas šibek, ker samo zdravljenje

in rezultat nista odvisna od tebe.

Lahko samo upaš, da bo tvoja moč dala

kamenček v pozitivno smer.«

V 3. NADSTROPJU

PEDIATRIČNE KLINIKE

»Če bi šel zdrav otrok za nekaj dni na

počitnice v 3. nadstropje, bi se mu verjetno

zdelo, da je tam prav lepo. Za otroke

skrbi srčno osebje. Tam je vzgojiteljica,

s katero ustvarjajo in se igrajo. Otroke

obiskuje glasbena terapevtka in skupaj

kaj zaigrajo ter zapojejo. Ves čas je ob

njih eden od staršev, ki še posebno ljubeče

skrbi za otroka. Zdi se super,« pripoveduje

predsednica društva, a doda,

da bi bilo vse to zelo lepo, če bi bil otrok

zdrav. Na žalost pa bolezen in zdravljenje

prinašata veliko težav in zapletov,

realnost je zato veliko bolj boleča.

»Slabost in bruhanje, utrujenost,

različne bolečine (pogoste so zelo boleče

afte), neprijetni (in kdaj tudi boleči) posegi,

omejeno gibanje zaradi cevk, po katerih

tečejo zdravila, sirupi/tablete itd.

Starejši otroci se seveda tudi že zavedajo

bolezni in je prisoten še strah, tesnoba,

pa obremenjenost zaradi spremembe

videza in podobno. In še nekaj je: za bolne

otroke te ‘počitnice’ niso samo nekaj

Domači arhiv

dni, otroci se zdravijo več mesecev, večinoma

kakšno leto, lahko pa tudi več let.

Vsak, ki ima otroka, ve, da je za starša to

najhujša nočna mora – otrokovo življenje

je ogroženo. Ne glede na tvojo stisko,

strah, obup, nemoč pa te otrok rabi. Ob

sebi potrebuje močno in pozitivno osebo,

da se lahko spoprijema z vsemi težavami

in prehodi to težko pot.«

LAHKO JIM POMAGATE

PRISKRBETI DARILA

ZA JUNAKE IN NJIHOVE

SOROJENCE

Da pot le ne bi bila tako trnova, bo društvo

Junaki 3. nadstropja za otroke v

pediatrični bolnišnici UKC Ljubljana

decembra organiziralo obisk dedka

Mraza. Ogledali si bodo predstavo, dobri

mož pa bo razdelil darila. »Za nas je

najpomembnejša naloga, da jim te sive

dni olajšamo, kolikor je le možno, in jim

jih vsaj malo polepšamo. V času decembrskih

praznikov je vse skupaj še toliko

težje. Takrat smo vsi radi doma, z vsemi

svojimi najbližjimi, da skupaj preživljamo

te čarobne dni. Junaki, ki so v

bolnišnici, so za vse to prikrajšani, zato

Društvo Junaki

3. nadstropja zbira sredstva

za obdarovanje otrok, obolelih

za rakom, ki se zdravijo na

Pediatrični kliniki v Ljubljani.

si želimo, da bi bil obisk dedka Mraza

nekaj, kar bi jih razveselilo, jim v bolnišnico

prineslo vsaj malo te čarobnosti

in jim dalo moč za nadaljnjo borbo z

boleznijo,« še doda Urška Kolenc. Društvo

Junaki 3. nadstropja zato tudi letos

zbira sredstva za nakup daril za otroke.

Čarobni dogodek lahko s svojo donacijo

podprete tudi vi.

TRR: SI56 6100 0002 3978 068

Koda namena: CHAR

Namen: Dedek Mraz

Sklic: 00 122024

176 28. 11. 2024

52

ODTIS PRETEKLOSTI

MUZEJ NA PROSTEM ROGATEC:

modrost in dragoceno znanje

Obisk muzeja na prostem v Rogatcu pomeni vrnitev v čas, ko v hiši še ni bilo elektrike, vodovoda, ljudje so bili

odvisni od dela v naravi in predvsem samooskrbni. Vrnitev 200 let nazaj ni tako daleč, a če pomislimo, kakšen

tehnični razvoj se je zgodil v tem času, vidimo, da gre za precejšnjo razliko med življenjem nekoč in danes.

NIVES BREZOVNIK

PLETENJE IZ LIČJA

Preprosta šolska torbica iz ličja, stara

več kot 80 let, nas je opozorila na posebno

tehniko pletenja iz ličja v naših

krajih. Na območju Rogatca in okolice

so spletali dolge kite iz vzdolžno natrganih

trakov koruznih listov. Končni

izdelek so oblikovali na dva načina: prvi

je šivanje na posebnem kalupu, da se

doseže lepša in skladnejša oblika, drugi

pa prepletanje predhodno spletene kite

na namenskem okvirju – rüštu. Za srednje

velik cekar je treba naplesti kar 70

ali 80 metrov kite iz ličja.

Rokodelski tečaji ponujajo izobraževanja

za vse zainteresirane in tako

se znanje prenaša iz roda v rod. Tudi

rokodelka Vida Antolinc se je pred leti

priučila pletenja od domačinke Terezije

Klemenčič in danes rokodelsko znanje

posreduje mlajšim generacijam. S prikazi

pletenja je Vida danes dragocena

promotorka rokodelstva na sejmih in

raznih prireditvah.

Na območju Rogatca in

okolice so spletali dolgo

kito iz vzdolžno natrganih

trakov koruznih listov.

Tkanje.

V

skrbi za preživetje je bil odnos

do narave in materialnih

dobrin pred 200 leti bistveno

drugačen. Opazimo lahko, da

je bil velikokrat odgovornejši. Od prednikov

se lahko naučimo, kako so znali

vsak material večkrat skrbno in do konca

uporabiti.

Svojim obiskovalcem želimo približati

dediščino preko učno-doživljajskih

rokodelskih delavnic. Cilj je, da vsak na

svojstven, sebi lasten način doživi dediščino.

Program Okusimo dediščino

je bil že leta 2010 prepoznan in s strani

Slovenske turistične organizacije nagrajen

z bronastim sejalcem.

Ob sobotah (za skupine pa kadarkoli,

po dogovoru) se v Muzeju na prostem

Rogatec izvajajo različne delavnice, kjer

posamezni obiskovalci spoznajo peko

žulik, delo kovača, čebelarja, izdelajo

preprosto ljudsko glasbilo, pripravljajo

tradicionalne jedi, opazujejo in pomagajo

pri sezonskih opravilih, kot je kuhanje

šibja, košnja trave s koso, se seznanijo

z zdravilnimi zelišči in obiščejo ekološki

zeliščni vrt ter si naredijo zeliščna

mila, mazila, tinkture, olja. Prenašanje

rokodelskih znanj se izvaja tudi v Rokodelskem

centru Rogatec, ki ima sedež v

dvorcu Strmol, kjer domujejo štiri profesionalno

opremljene rokodelske delavnice:

steklarska delavnica, pletarska

delavnica (šibje, ličje), lončarsko-likovna

delavnica, delavnica ročnega tkanja in

sodobnega oblikovanja tekstilij.

176 28. 11. 2024

Arhiv muzeja

Pletenje iz ličja.

Arhiv muzeja

ODTIS PRETEKLOSTI

53

Pomembno je, da se ustavimo

in vsrkamo dediščino ter

spoznamo modrosti ljudi,

ki so v spoštovanju do narave

in človeka živeli pred nami.

PLETENJE IZ ŠIBJA

Na Rogaškem je pletarstvo pospeševala

steklarska industrija. Po selitvi steklarne

leta 1860 v Stražo na Humu na

Sotli se je povečala proizvodnja večjih

steklenic za vino in zdravilno mineralno

vodo iz Rogaške Slatine. Leta 1885

je bila v Rogatcu ustanovljena posebna

zadruga za gojenje pletarske vrbe ob

podpori Centralnega odbora kmetijske

družbe za Štajersko iz Gradca. Najeli so

učitelja pletarstva z Dunaja, da je okoliške

kmete učil plesti različne izdelke.

Zadruga je delovala vse do leta 1974.

Še v letih po drugi svetovni vojni je deloval

obrat za opletanje balonov v okviru

Steklarne Straža, v Dobrini pri Žetalah pa

obrat pletarne s pridelavo vrbe in razvitim

dopolnilnim delom doma. Pletarsko

vrbo so prav tako gojili kmetje v okolici

Rogatca in jo največ prodajali v Steklarno

Straža, drugo pa v Savinjsko dolino

in drugam. Vrbo je bilo treba saditi, okopavati

in v pozni jeseni rezati. Pozimi so

vrbo parili in lupili, jo sortirali v šope in

prodali glede na njeno kakovost. Določena

je bila cena za kilogram. Priprava šibja

zahteva veliko časa in znanja o lastnostih

materiala, pletar mora imeti poleg ročnih

spretnosti tudi smisel za oblikovanje. Pletarka

Zdenka Pulko iz Dobrine pri Žetalah

že vrsto let v muzeju in rokodelskem

centru svoje znanje prenaša na mlajše

rodove v obliki prikazov in učnih rokodelskih

delavnic. Njeni lepi izdelki so zelo

natančno izdelani.

TKANJE IN ŠIVANJE

Uporaba lanene tkanine je kljub starodavnosti

še vedno popularna. Lan so

sejali spomladi, na začetku aprila ali po

pšenični žetvi. Lan se ni žel, pipali so

ga: prvi v avgustu, drugi v oktobru. Zvezanega

v snope so najprej sušili, nato

ločili laneno seme, ki so ga uporabljali

za zdravilo. Posušen lan so ženske trle

na trlicah, da so se vlakna ločila od stebla.

Predivo so razčesali in čistili na

grebenih. S predenjem na kolovratu je

nastala nit oziroma preja, ki so jo predice

navile v klopke za tkalca. Tkanje je

bilo sicer moško delo.

Rokodelka Jerica Krošel iz Sestrž

zna še danes na star način prikazati ves

postopek od pridelave lanu do izdelave

tkanine. Jerica je prava mojstrica, saj se

ukvarja s predenjem, tkanjem in izdelovanjem

različnih lanenih izdelkov že

od svoje rane mladosti, to je več kot 60

let. Svoje znanje rada deli mlajšim rodovom,

tako na etnografskih prireditvah

(v muzeju, Likof na taberhi, 3. nedelja v

juliju), sejmih, prikazih kot rokodelskih

delavnicah oz. tečajih. Svoje znanje

šivanja in vezenja na tkanih izdelkih

zaokroži rokodelka Stanka Premrl. Z

ljubeznijo do šivanja ustvarja izvirne

izdelke, kot so muce s sivko, medvedki

iz blaga. Doma zašite igrače so otrokom

nekoč zelo veliko pomenile, morda je še

danes kje tako.

ZELIŠČARSTVO

Nekoč je imel ob hišah pomembno mesto

vrt z zeliščno gredo. Ta je predstavljala

»domačo lekarno«. Slovenski pregovor

pravi, da za vsako bolezen rožica raste.

To bi gotovo potrdila zeliščarka Simona

Muzejski ekološki zeliščni vrt.

Arhiv zavoda

Arhiv muzeja

Arzenšek, ki v muzeju skrbi za ekološki

zeliščni vrt. Na 15 arih je zasajenih okrog

65 različnih zdravilnih zelišč.

V mesecu aprilu ekološke sadike

ponudimo širši javnosti na prireditvi

Zeleni festival, sejmu semen, sadik in

zelišč. Poslanstvo muzejskega zeliščarstva

je informirati obiskovalce o ekološkem

načinu pridelave zdrave hrane in

zelišč. Z ogledom ekološkega zeliščnega

vrta in delavnic obiskovalci dobijo

idejo, informacije in znanja o zeliščih,

ekološkem kmetovanju ter uporabi in

izdelavi zdravilnih pripravkov. Gre za

pripravke iz zelišč, ki jih ljudje vsak dan

potrebujemo za svoje dobro počutje,

zdravljenje bolezenskih težav ter uporabo

v dnevni kulinariki.

MODROST PREDNIKOV

Sodobnost nas velikokrat pelje stran od

starodavnih, preizkušenih znanj. Pomembno

je, da se ustavimo in vsrkamo

dediščino ter spoznamo modrosti ljudi,

ki so v spoštovanju do narave in človeka

živeli pred nami. Tako bomo zmogli

dragocena znanja prenesti naprej na

mladi rod.

Izdelava koška iz šibja.

176 28. 11. 2024

54

VZGOJA

Zrelo je, če se

zavedamo, da

ne moremo

imeti idealnih

praznikov, vseeno

pa imamo lahko

lepe in dragocene

praznične dni, polne

iskrivih in pristnih

doživetij.

DECEMBER – mesec,

ko so stiske »prepovedane«?

»Vse na svetu je najlepše in brez težav!« bi lahko bil slogan decembrskih dni – to nam namreč sporočajo

nasmejani obrazi s plakatov, objave na družbenih omrežjih, ulice, polne lučk, bleščeče izložbe, ugodne

ponudbe … Posebej v decembru nam vsiljujejo idealizirane podobe, s katerimi želijo spodbujati navdušenje,

druženje, nakupovanje ter nas prepričati, da je življenje pravljica.

DR. ANDREJA POLJANEC

SHUTTERSTOCK

176 28. 11. 2024

Veselje, po katerem vsi

močno hrepenimo, se pogosto

prikazuje na plehek in skoraj

ponižujoče preprost način.

Človek dobi občutek, da vse želje,

skrite ali napisane v pismih,

lahko izpolnijo trije dobri možje,

stiske pa bi lahko reševala

kakšna dobra vila. V resnici je v življenju

marsikdaj tako, da nam bližnji izpolnijo

tudi naše bolj tihe želje in hrepenenja.

Praznovanje te dobrote in medsebojne

naklonjenosti je zelo dragoceno in december

nas spodbuja k dobremu, usmerja

nas k človeku, da se vanj poglobimo in

da pomislimo, kako bi ga lahko razveselili

in ga bili veseli. Tudi stiske velikokrat

pomaga reševati prijatelj, partner, sorojenec,

ki je za nas nekakšna »dobra vila«

ali »angel varuh«.

Prav tako je zelo dragoceno, da praznujemo

in se decembra ob pripravi na

božič, ko praznujemo rojstvo Jezusa,

ki je stiske po krščanskem izročilu v

resnici vzel nase, posebej posvetimo

zrenju vase in obrnemo pogled v sočloveka

ter še z večjo zavzetostjo gojimo

odnose. To pomeni, da je promocija

veselja, sočutja in dobrote povsem na

mestu. Težava nastane, ker se to veselje,

po katerem vsi močno hrepenimo,

pogosto prikazuje na plehek in skoraj

ponižujoče preprost način ali pa celo

tako vsiljujoč, da je na meji zlorabe naših

čutov, občutkov, potreb ... Posebej

če imamo v mislih otroke, mladostnike

in še kakšno drugo ranljivo populacijo.

Tak način je namreč omejen na ozko

plat naših življenj in naših potreb. Tudi

na družbenih omrežjih najpogosteje

prikazujemo pozitivne utrinke iz svojega

življenja, dosežke, ki predstavljajo

le košček mozaika, srečne trenutke s

potovanj in izletov, objavimo le tiste

piškote, ki se pri peki niso iznakazili …

DRUŽENJA IN

NAKUPI IZ STISKE

Če smo osamljeni ali nezadovoljni, nam

vse to lahko okrepi občutke manjvrednosti.

Nehote se lahko začnemo primerjati

z drugimi, kupimo nepotrebne

stvari, gremo na dodaten koncert, se

zmenimo za nova srečanja … Problem

je, če to počnemo, ne da bi si res želeli. V

tem primeru nam ta srečanja in doživetja

ne morejo dati ničesar globljega, temveč

so sredstvo, da bi sledili trendom,

obenem pa ne bi čutili svojih čustev, ki

VZGOJA

55

se nam zdijo zahtevna, težka, boleča, neprijetna.

Vse to preprečuje možnost stika

s sabo in pristnega stika z drugimi; ne

more nas razveseliti, umiriti ali sprostiti

na pravi način in za daljši čas.

POGLABLJANJE

ISKRENOSTI IN POVEZANOSTI

Priprave na božične praznike pogosto

preveč idealiziramo in se trudimo, da bi

bil december poln vzhičenosti. Vse mora

biti popolno, sanjsko – od oblačil, zabav

do daril ... Gojimo zelo visoka pričakovanja

in si postavljamo zahtevne cilje glede

tega, kako naj bi izpadli prazniki. Želimo

si, da bi vse teklo kot po maslu, v veselju

in ljubezni … brez težkih primesi.

Resnici na ljubo je življenje brez spodrsljajev,

stisk in nesporazumov nerealno.

Nemogoče je, da bi bili vedno v popolnem

sozvočju s svojo notranjostjo in

perfektno uglašeni z drugimi ljudmi. K

idealiziranju smo sicer nagnjeni, saj za

določen čas zavremo potrebo, da se ozremo

v svojo notranjost, da smo pozorni

nase in na to, kako se počutijo ljudje

okoli nas. Za določen čas nam omogoči,

da ne čutimo ali opazimo stiske, nemira,

tesnobe itd. Vendar pa pozneje, ko se

zadeve ne izpeljejo idealno, to ljudem

povzroči še globljo stisko. Zato je zrelo,

če se zavedamo, da ne moremo imeti

idealnih praznikov, vseeno pa imamo

lahko lepe in dragocene praznične dni,

polne iskrivih in pristnih doživetij.

To je božič – rojstvo ljubezni

in zaupanja, čeprav ne gre

vse kot po maslu.

PRISTNOST LAHKO RAZVIJAMO

Če ne zmoremo biti iskreni do sebe, smo

težko pristni tudi v odnosih. Neprijetno

nam je povedati svoje želje, hrepenenja

in pričakovanja, saj to od nas zahteva

odprtost, ki jo lahko doživljamo kot

tvegano. Ko povemo svoje želje, se namreč

razgalimo, odpremo. Vendar pa

so neizrečena pričakovanja do drugih

lahko hitro gojišče novih razočaranj

in stisk. December kot mesec pričakovanja

Jezusovega rojstva in tudi novega

leta (novega štetja) v sebi simbolno nosi

pomen globoke povezanosti v stiski, ki

omogoča nežnost in milino. Rojstvo Jezusa

se je namreč zgodilo v zelo posebnih

okoliščinah, polnih občutkov negotovosti,

stiske, nemoči, kjer sta globoka

povezanost med Jožefom in Marijo ter

zaupanje, da se bo našel nekdo, ki bo

zmogel dobršno mero sočutja do nosečnice,

lahko naredila prostor zavetja in

varnosti, kjer se lahko rodi nežnost in

se poraja veselje ob novem rojstvu.

Zato ima pričakovanje božično-novoletnih

praznikov v sebi velik potencial,

da se učimo prepoznati stisko in se

preko nje globlje povežemo z ljudmi, ki

jim lahko zaupamo. Tako se naučimo

natančneje prisluhniti svojim občutkom

in hrepenenjem; opogumimo se,

da jih izražamo na spoštljiv in občutljiv

način. Ko se odpremo sami, imamo več

možnosti, da nam stiske, ki jih začnemo

v sebi prepoznavati, pomagajo reševati

ljudje, ki nas imajo radi, da nam

prisluhnejo, si vzamejo čas, da ob njih

lahko premišljujemo o sebi, da se bolje

spoznamo, razumemo.

DRAGOCENO JE

UGOTOVITI, KAJ SI ŽELIMO

Primerjanje z drugimi je še posebej nevarno,

saj poglablja občutke nevrednosti

in nemoči. Ljudje smo si zelo različni,

imamo zelo različne pogoje za življenje,

različne interese, način življenja, vrednote,

talente. December lahko izkoristimo,

da ob tolikšni ponudbi ugotovimo,

kaj bi res radi počeli, kaj veliko pomeni

nam, kaj si zares želimo. Morda bo to

zelo drugače od tega, kar ponuja večina,

in tega celo ne bomo mogli najti v trgovini

ali na spletu. Morda si bomo zaželeli

čas, ki teče v »leru«, miren izlet v gore,

sprehod po domačem gričku … Nič posebnega,

navzven prav nič prazničnega

– vendar s praznikom v sebi.

Praznik je lep, ko vemo, kaj praznujemo,

ko vemo, da smo decembra nekaj

pri sebi spremenili, na novo spoznali,

se znali umiriti, čeprav nam to sicer

povzroča težave, povedali, kaj si želimo,

čeprav smo tvegali zavrnitev ali

posmeh, obiskali staro mamo, čeprav

je bila do nas vedno našpičena, a smo

ji odpustili in ne čutimo več odpora do

obiska in do nje. Marsikaj lahko praznujemo

– največji praznik pa je, ko se

rodi ljubezen do sebe, saj se ta potem

širi tudi do drugih ljudi. To je božič – to

je rojstvo ljubezni in zaupanja, čeprav

ne gre vse kot po maslu.

VSI HREPENIMO PO VESELJU –

TO JE HRANA ZA PREŽIVETJE

Veselje pogosto bogato obrodi prav v

zelo preprostih stvareh, ki so narejene

iz pristnega vzgiba naklonjenosti. To

ima dokazano pozitivne učinke in v tej

smeri imamo vsi še potencial za razvoj.

Za pristnost in vlaganje v odnose pa

se mora človek najprej umiriti sam pri

sebi. To je za marsikoga izziv, saj je mnogokrat

lažje kupiti dodatno darilo. Če v

družini človek ni občutil čustvene umirjenosti

in povezanosti, to lahko zanj

predstavlja velik napor, saj ga poganjata

nemir in praznina, je pa razvoj v tej smeri

vedno mogoč. Pri raziskovanju sebe in

svojih potreb nam lahko pomagajo ljudje,

ki jim zaupamo in ki nas imajo radi.

Oni so nam darilo, mi pa njim!

Če ne zmoremo

biti iskreni do

sebe, smo težko

pristni tudi

v odnosih.

56

V RAZMISLEK

MILAN GREGORIČ

WWW.SAZU.SI

Spoštovani gospod Trstenjak!

Daljnega leta 1959 sem se na svoji

vijugavi poti skozi življenje zaradi

mladostnih zablod znašel v mejnem

položaju, ko je šlo za biti ali ne biti. Bratranec,

duhovnik, ki je verjetno začutil to mojo

veliko stisko, mi je z vsem človeškim obzirom

ponudil v branje vašo knjižico Človek v stiski.

O smislu in pravih

CILJIH ŽIVLJENJA

Aprila 1996, ob 90. obletnici rojstva dr. Antona Trstenjaka, ki mi je s svojimi

skoraj nepreglednimi spisi odpiral vpogled v smisel življenja in prave življenjske cilje,

sem mu napisal spodnje pismo.

Bistvo mejnih položajev

človeka v stiski je predvsem

v reševanju moralnih

problemov.

Ko sem jo vzel v roke, me je spreletel občutek,

kot da bi se videl v ogledalu. Bil sem

preklan na dvoje kot obraz človeka na platnici

knjige. Ob prebiranju sem hlastnil po

svinčniku in trgal iz knjige spoznanja, ki

so me zadevala v živo. Med njimi na prvem

mestu to, da je bistvo mejnih položajev človeka

v stiski predvsem v reševanju moralnih

problemov in da moramo biti pred seboj do

dna odkriti, ko stojimo pred takim vprašanjem,

ter tudi najti dovolj moči, da sledimo odgovoru, ki nam

ga narekuje notranji glas. Odtlej je v naši družinski knjižnici

začel nastajati vaš kotiček, po katerem je segalo mlado in staro,

občasno pa so knjige romale tudi kam drugam. Izborili ste

si najimenitnejše mesto.

Spet in spet sem se v življenju vračal k vašim sporočilom,

da je lahko človek sam sebi dober svetovalec in vodnik, samo

če se zna pred vsako odločitvijo zateči v zbrano in premišljeno

globino samega sebe in od zunaj še neskaljeni vir svojega

osebnega življenja. In da smo dolžni predvsem urejati samega

sebe, ne pa toliko reševati in naravnavati svet. Na nevarnih

življenjskih razpotjih so me vedno spremljala tudi vaša opozorila,

da je morála veliko več kot uspeh, da je sedež sreče v duši

in da je eden njenih pomembnih pogojev ravno osrečevanje

drugih. Opozarjali ste nas namreč, da dobrota, ki jo izžarevaš

drugim, po vzvratnem sevanju krepi tudi tebe samega. In prav

dobrota tudi odtaja vsakršen led.

Sredi vsakodnevnega pehanja, v katerega nas sili divji

ritem življenja, mi nenehno odmevajo tudi vaša resna in

vztrajna svarila, kako da človek še nikoli ni tako hitro živel,

pa hkrati za nič na svetu nima več časa, niti za srečo ne, po kateri

tako hlasta. Pri čemer seveda niste pozabili opozoriti, da

človekovo ravnovesje in volja do življenja pomembno vplivata

na izpolnitev življenjskih ciljev. Torej, uspeh da, vendar ne kot

gola zadostitev strastem in golim nagonom, ampak kot rezultat

smotrnega delovanja uravnovešene osebnosti, kot sad

zmagovitega boja pri obvladovanju samega sebe. To je uspeh,

ki ga rodi človekova zazrtost v cilj, ki kakor magnet vleče za

sabo vse človekovo ravnanje in objame v polje svojih silnic vse

njegove učinke.

Hvala vam za vašo bogato setev, kajti iz sadov vaših brazd

premnogi utrujen je popotnik brašna si nabral.

176 28. 11. 2024

Človek je sam sebi dober svetovalec in vodnik,

samo če se zna pred vsako odločitvijo zateči v

zbrano in premišljeno globino samega sebe.

Priporočilo

P. DR. ANDRAŽ

ARKO

IMDB.COM

SVETA Barbara

FILMSKO LETO SVETNIKOV

Po legendi se je Barbara rodila v maloazijski Nikomediji poganskemu kralju Dioskurju,

ki jo je zaradi lepote in vere zaprl v stolp. Ko je zavrnila poroko s Fabricijem in darovanje

poganskim bogovom, jo je oče dal vreči v ječo in mučiti, na koncu pa ji je z mečem

odsekal glavo. To naj bi se zgodilo 4. decembra 306. Goduje 4. decembra.

57

Začetno dogajanje je postavljeno

v leto 289, ko je cesar Dioklecijan

ukazal preganjanje kristjanov.

V Nikomediji Dioskurju

sporočijo, da mu je umrla žena. Pripoved

se nadaljuje čez 15 let v srednji Italiji,

ko senator Dioskur priredi pojedino v

čast novemu mestnemu prefektu Marcijanu.

Medtem pa se Dioskurjeva lepa

hči Barbara zaljubi v postavnega rimskega

poveljnika Klavdija …

Zdi se, kakor da so ustvarjalci želeli

poustvariti življenjsko zgodbo sv. Barbare,

ki bi se lahko skrivala za legendarnim

izročilom. Gre za nekakšen poskus

demitologizacije, oziroma bolj primerno

rečeno, »dehagiografizacije«, saj so

iz zgodbe izpuščeni vsi nadnaravni elementi,

drugi, stvarni, pa so na zanimiv

način vključeni v filmsko pripoved.

Seveda Barbara ni zaprta v stolp s

tremi okni, ampak zgolj v svojo sobo

– pa še to za čisto kratek čas, saj hitro

pobegne iz domačega pripora. Barbara

je definitivno lepotica, na katero je oče

ponosen, in seveda pade v oko vsakemu

moškemu, tudi poveljniku Klavdiju,

žal pa tudi zlobnemu prefektu Marcijanu.

Prav ob njem se izkaže moč zla, ki

se lahko skoncentrira v nekem oblastniku,

ki se s pozicije moči nato igra

z življenji drugih, jih manipulira in usmerja

po svoje. To še posebej pride do

izraza v odnosu do Klavdija, pa tudi do

Barbarinega očeta Dioskurja, saj Marcijan

pritiska nanj glede lojalnosti Rimu,

tudi tako, da bi od njega izsilil, naj mu

da Barbaro za ženo. Seveda ne sme

manjkati sicer izmišljen ljubezenski

trikotnik, ki pa gledalca ne odtegne od

bistvene poante zgodbe.

Mogoče je pri vsem še najbolj moteč

anahronizem, ko na Barbarinem in Julijaninem

grobu stojita križa z njunimi

imeni, medtem ko katakombe služijo

zgolj kot zaklonišče za preganjane kristjane,

ne pa za to, kar so v osnovi bile

– pokopališče. Dejansko je ustvarjalcem

dokaj dobro uspelo poustvariti morebitno

življenjsko zgodbo, ki bi lahko bila

za legendo, pri tem pa so v pripoved

vključili bistvene elemente in motive iz

legende. Še najbolj nenavaden je začetni

Barbarin poskus, da bi ulovila strelo,

ki seveda dobi svojo inkluzijo, četudi

zgolj v sklepnem zapisu.

O FILMU:

• naslov: Sveta Barbara (Santa

Barbara)

• čas trajanja: 110 minut

• država in leto: Italija, 2012

• režija: Carmine Elia

• igralska zasedba: Vanessa

Hessler, Thomas Trabacchi,

Massimo Wertmüller

ZANIMIVOSTI:

Vanessa Hessler, ki je upodobila

sveto Barbaro, se že od svojega

petnajstega leta ukvarja z manekenstvom,

uveljavila pa se je tudi

kot igralka.

OCENA PRIMERNOSTI:

PG-13 – zaradi prizorov nasilja,

bičanja in ubijanja naj si otroci

ogledajo film v spremstvu staršev

ali skrbnikov.

DOSTOPNOST:

Santa Barbara: Amazon.it: Hessler,

Trabacchi, Hessler, Trabacchi: Film

e TV

176 28. 11. 2024

58

KMETIJSTVO

Avtomatizacija žičenja okvirčkov:

tehnološka rešitev za BOLJ

KONKURENČNO ČEBELARSTVO

Združenje za prenos znanja na podeželju je vodilni partner evropskega projekta Nova tehnologija za

žičenje okvirčkov, ki v sodelovanju s projektnimi partnerji razvija sodoben pristop k optimizaciji enega najbolj

zamudnih in delovno obsežnih opravil v čebelarstvu – žičenje satnih okvirčkov.

JOŽE OCEPEK, DAMIR LOVRIĆ IN PARTNERJI

V

projektu si prizadevamo razviti tehnologijo in deloma

avtomatizirati proces, ki bi čebelarjem olajšal

žičenje okvirčkov, tradicionalno opravljeno

ročno, kar bi pomembno prispevalo k večji učinkovitosti

pridelave medu in s tem k boljši konkurenčnosti

čebelarskega sektorja.

ŽIČENJE SATNIH OKVIRČKOV

Žičenje satnih okvirčkov je opravilo, ki ga poznajo vsi čebelarji,

ne glede na to, ali se z dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko

ali profesionalno. Pri tem gre za sestavljanje in zbijanje lesenega

okvirčka, vrtanje lukenj, napeljevanje in napenjanje

nerjaveče žice ter nameščanje satne osnove, ki jo čebele nato

ARHIV PROJEKTA

dogradijo v satje. Proces je na prvi pogled preprost, vendar

zahteva veliko časa in natančnosti. Pri nakladnih panjih tipa

LR 2/3, ki so med čebelarji priljubljeni zaradi svoje prilagodljivosti,

a potrebujejo zaradi nižje višine naklad večje število

okvirčkov, postane to opravilo še posebej dolgotrajno.

Posamezno sestavljanje in žičenje satnega okvirčka lahko

traja povprečno deset minut, pri čemer čebelarji s srednje velikim

čebelarstvom in ob čebelarjenju po načelih enostavnega

čebelarstva po dr. Liebigu s 100 gospodarskimi družinami

potrebujejo več tisoč okvirčkov na sezono za vsako družino

oz. okrog 120 na čebeljo družino z narejenci. To pomeni tedne

monotonih in zamudnih del, kar mnoge čebelarje odvrača

od širitve dejavnosti.

176 28. 11. 2024

KMETIJSTVO

59

VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB

Razmere v čebelarskem sektorju dodatno

zaostrujejo spremembe, ki jih prinaša

sodobni svet. Podnebne spremembe

so v zadnjih desetletjih močno prizadele

kmetijstvo in čebelarstvo. Ekstremni

vremenski pojavi, kot so dolgotrajne

suše, nenadni nalivi, pozne spomladanske

pozebe in vročinski valovi, so

vse pogostejši in neposredno vplivajo

na medonosne rastline ter čebele.

V zadnjih desetih letih so slovenski

čebelarji doživeli šest sezon z izredno

nizkimi donosi medu. To se že odraža v

padcu števila čebeljih družin in posledično

v zmanjšanem opraševanju kmetijskih

rastlin, od katerega sta odvisni

več kot dve tretjini svetovne kmetijske

pridelave. Brez čebel bi bila prehranska

varnost resno ogrožena, zato je

ohranjanje njihove ekosistemske vloge

ključnega pomena.

GOSPODARSKI PRITISKI

Poleg podnebnih vplivov čebelarstvo

obremenjujejo tudi gospodarski pritiski.

Trg medu je v Sloveniji preplavljen

s cenovno bistveno ugodnejšim medom

iz EU in tretjih držav, ki pogosto ne izpolnjuje

visokih standardov kakovosti.

Slovenski čebelarji, ki med pridobivajo

na okolju prijazen in trajnostni način,

se zato soočajo z nelojalno konkurenco.

Problem dodatno povečujejo težko izsledljive

potvorbe medu, pri katerih se

pogosto uporabljajo glukozno-fruktozni

sirupi, ki močno zmanjšajo vrednost naravnega

medu. Vse to pomeni, da morajo

čebelarji iskati načine za zmanjšanje

stroškov in povečanje učinkovitosti svojih

praks, če želijo obstati na trgu.

Brez čebel bi bila prehranska

varnost resno ogrožena,

zato je ohranjanje njihove

ekosistemske vloge

ključnega pomena.

TEHNOLOŠKE INOVACIJE

Projekt Nova tehnologija za žičenje

okvirčkov je neposreden odgovor na te

izzive. V projektu smo razvili in deloma

avtomatizirali proces za vrtanje in

zbijanje ter žičenje okvirčkov, pri čemer

se uporabljajo predpripravljene lesene

letvice. V praktičnih preizkusih se je

tehnologija izkazala za uspešno; implementacija

bo čebelarjem omogočila

občutno zmanjšanje vloženega dela in

časa pri pripravi okvirčkov, kar bo pripomoglo

k znižanju stroškov pridelave

medu. Celotna avtomatizacija tega postopka

bi lahko predstavljala pomemben

preboj v čebelarstvu, saj bi čebelarjem

omogočila, da se osredotočijo na

bolj kreativne in pomembne naloge, povezane

z vzdrževanjem čebeljih družin

in izboljšanjem kakovosti proizvodov.

Razvoj nove tehnologije ima tudi

širši pomen za čebelarstvo v luči podnebnih

sprememb. Z zmanjšanjem

obremenitev, povezanih z rutinskimi

opravili, in z nižanjem stroškov se krepi

odpornost čebelarjev na negotove tržne

in vremenske razmere. To je ključno za

ohranjanje panoge, ki ima vitalno vlogo

v kmetijski krajini. Čebele niso le proizvajalke

medu, temveč so najpomembnejše

opraševalke, brez katerih bi bili

številni kmetijski pridelki bistveno

manjši ali celo nemogoči. S podporo čebelarjev

prispevamo k trajnostni prihodnosti

kmetijstva in okolja.

Tehnološke inovacije, kot je avtomatizacija

žičenja okvirčkov, so tudi

priložnost za povečanje zanimanja

mladih za čebelarstvo. Trenutno se

čebelarstvo v mnogih državah, vključno

s Slovenijo, sooča s težavo staranja

čebelarjev. Mladi se pogosto izogibajo

panogi zaradi tehnološkega razvojnega

zaostanka sektorja in dolgotrajnih rutinskih

opravil. Avtomatizirane rešitve

bi lahko pritegnile nove generacije čebelarjev,

ki bi v moderniziranem pristopu

videli priložnost za združevanje

tradicionalnega znanja z inovacijami in

novimi dognanji.

VIZIJA PRIHODNOSTI

ČEBELARSTVA

Projekt se torej ne ukvarja zgolj s tehničnimi

izboljšavami, temveč tudi z

vizijo prihodnosti čebelarstva. Prinaša

upanje, da bo panoga, ki ima v Sloveniji

dolgo tradicijo in izjemen kulturni

pomen, ostala vitalna tudi v prihodnje.

Združenje za prenos znanja na podeželju

skupaj s projektnimi partnerji verjame,

da je modernizacija ključ do ohranjanja

čebelarstva v času, ko so izzivi

večji kot kadarkoli prej.

Zadnji cilj projekta je podpora čebelam,

ki so ključni člen ekosistemov

in nenadomestljive za opraševanje.

Čeprav se v zadnjih desetletjih soočajo

z vedno več grožnjami, vključno z

izgubo habitata, boleznimi in podnebnimi

spremembami, je človeški vpliv

tisti, ki lahko njihov položaj izboljša ali

poslabša. S prilagajanjem tehnologij in

zmanjšanjem obremenitev čebelarjev

lahko ustvarimo pogoje, v katerih bodo

čebele še naprej igrale svojo življenjsko

pomembno vlogo.

Projekt Nova tehnologija za žičenje

okvirčkov je torej več kot le tehnološki

projekt. Predstavlja korak k reševanju

čebelarstva pred pritiskom podnebnih

sprememb in tržne konkurence

ter simbolizira zavezanost Slovenije

k ohranjanju svojih naravnih in kulturnih

bogastev. S takšnimi pobudami

lahko čebelarji in njihove čebele

še naprej gradijo temelje zdravega in

trajnostnega kmetijstva.

Projekt »Nova tehnologija za žičenje

okvirčkov« smo v projektnem partnerstvu

izvedli Združenje za prenos

znanja na podeželju, KGZS – ZAVOD

LJ, podjetji MBvision, d. o. o., in AL-

BATROS-PRO, d. o. o., ter čebelarji

in kmetije Košale, Metelko, Kerin

in Zemljič. Sofinancirata ga Evropska

unija iz Evropskega kmetijskega

sklada za razvoj podeželja in Republika

Slovenija v okviru Programa razvoja

podeželja 2014–2020. Organ

upravljanja, določen za izvajanje Programa

razvoja podeželja, je MKGP.

Odgovarja Združenje znanja.

176 28. 11. 2024

OGLASNI ČLANEK

60

AKTUALNO SLADKO-SLANE BRBONČICE

Jogurtova strjenka

S KAKIJEM

SELMA BIZJAK

www.sladkoslanebrboncice.si

6 OSEB PREPROSTO 20 MINUT + MINIMALNO 3 URE OHLAJANJA V HLADILNIKU

SESTAVINE

• 500 ml

kremastega jogurta

• 2 beljaka

• 75 ml vode

• 250 g sladkorja

• 5 lističev želatine

• 3 zreli kakiji

• 1 zavitek

vaniljevega sladkorja

1. Lističe želatine za 10 minut

namakamo v mrzli vodi, da

nabreknejo. Segrejemo 4 jušne

žlice jogurta, ki ne sme zavreti,

ter v njem z mešanjem raztopimo

ožeto želatino. Mešanico jogurta

in raztopljene želatine vmešamo

v posodo s preostalim jogurtom.

Dobro premešamo.

2. V manjši posodi zavremo sladkor

in vodo do temperature 118 stopinj

Celzija. Istočasno začnemo stepati

beljake v trd sneg. Proti koncu

počasi, kot nepretrgano tanko

nitko, prilijemo sladkorni sirup,

dokler ne dobimo kompaktne bele

»meringe«. Beljakov sladki sneg

v dveh delih s silikonsko

lopatko vmešamo v jogurt. Ko

so sestavine povezane, prelijemo

v 6 kozarčkov in jih vsaj

za 3 ure postavimo v hladilnik

(še raje čez noč).

3. Preden jogurtovo strjenko

ponudimo, pripravimo kaki.

Odstranimo mu kožo, meso

sadeža damo v manjšo, ozko

posodo, dodamo zavitek vaniljevega

sladkorja ter obdelamo

s paličnim mešalnikom.

Razdelimo na 6 jogurtovih

strjenk in postrežemo.

BOG ŽEGNAJ!

176 28. 11. 2024

AKTUALNO DOGODKI

Koledar dogodkov NOVEMBER, DECEMBER

61

6

PET

Glasbeno-baletna

pravljica Hrestač

17.00–18.30

Pokrajinski muzej Celje,

Trg celjskih knezov 8, Celje

Gledališka predstava

Doživite čudovito glasbeno-baletno pravljico po motivih baleta Hrestač P. I. Čajkovskega v

posebni atmosferi, ob soju 250 sveč.

Nastopajoči: Inga Ulokina, violina; Olga Ulokina, klavir; Tjaša Srotič, tolkala; Brina Gerebic,

balerina [Klara]; Claudia Sovre, balerina [Drosselmayer]; Neža Orel, Lara Žokalj, Ivana Štibelj;

Skupinska baletna točka • Pizzicato Balet; Maša Kolšek, karakterni ples; Natalia Vasilieva in

Aleksander Karpov, historični ples; Kostumografija: Karrik Design

28

ČET

Vrh praznovanja

30. obletnice Radia Ognjišče

12.00

Slovensko Marijino narodno svetišče,

Brezje 72, Brezje

28

ČET

History of Rock

20.00

Cvetličarna,

Kranjčeva ulica 20, Ljubljana

Koncert

Duhovno

28

ČET

Brezmejno povezani:

sprejem ob 70-letnici Slovenske

kulturno-gospodarske zveze

29

PET

Odprtje nove stalne razstave

Belokranjskega muzeja

14.00

19.00

Kulturni dom,

Ulica Petronio 4, Trst (Italija)

Belokranjski muzej Metlika,

Trg svobode 4, Metlika

Razstava

Koncert

29

PET

Kaj je bilo na začetku,

Gledališče Lalanit

17.30

7

SOB

Vpliv nosečnosti, poroda

in prvih treh let življenja na

otrokov kasnejši razvoj

Krice Krace,

Tomšičeva ulica 14, Kranj

Gledališka predstava

9.00–17.00

Društvo katoliških pedagogov

Slovenije, Rožna ulica 2, Ljubljana

Seminar

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.

176 28. 11. 2024

62

ZA NASMEŠEK ALI DVA

DOPUST

Kolega se srečata.

France vpraša: »Kako gre tvoji ženi na

dopustu na Majorki?«

Tone: »Srečna je, da je tam.«

France: »In kako se počutiš ti doma?«

Tone: »Srečen sem, da je tam.«

SHUTTERSTOCK

ŠKILJENJE

Znanki se srečata.

Prva: »Za Božjo voljo! Od kdaj pa tako

škiliš?«

Druga: »Odkar sta naša dvojčka shodila.«

ROŽE

Miha: »Če bi tebi kdo vrgel kamen, ali bi mu

nazaj vrgel rožo?«

Jaka: »Gotovo, toda v najbolj težki vazi.«

POZITIVNO

Sklenil sem, da bom samo pozitivno mislil.

Potem sem padel po stopnicah in v zvestobi

svoji odločitvi sem rekel: »Oho, tako hitro

pa še nisem bil spodaj.«

KAVA

Natakarica prinese gostu kavo in reče:

»Bolj deževno izgleda, kajne?«

Gost: »Ja, drži. Toda če dobro pogledam, se

vseeno opazi, da je kava.«

NA VLAKU

Potnica: »Gospa, ali lahko rečete svojemu

sinu, naj me neha posnemati?«

Otrokova mama: »Erik, nehaj delati take

neumne kretnje.«

SHUTTERSTOCK

NA SODIŠČU

Sodnik se jezi na obtoženca: »Vi imate že 24

kazni. Ali veste, kaj vas čaka?«

Obtoženi: »Seveda. Oprostitev ali pa

jubilejna nagrada.«

ANGLIJA

Jože: »Ali nisi letos nameraval iti na dopust

v Anglijo?«

Franc: »Sem si premislil. Tista njihova vožnja

po levi me moti. Sem poskusil med Ljubljano

in Kranjem, pa vidim, da to ni zame.«

NEKOČ IN DANES

Nekoč so začeli jesti, ko so bili vsi za mizo.

Danes začnejo jesti, ko se vsi fotografirajo.

176 28. 11. 2024

SUDOKUJA, VSOTNICI

63

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka

številom desno od tabele in pod tabelo).

3 5 9 7 9 4 3 29

7 3 8 6 5 7 8 26

1 5 2 4 2 3 1 9

5 9 6 7 5 6 6 11

9 3 4 7 7 9 3 16

9 5 1 2 1 2 1 4

2 7 2 8 5 5 1 7

25 17 19 15 14 8 4

7 6 5 5 4 5 5 17

8 9 2 7 6 1 7 21

1 5 9 4 8 8 5 22

3 7 7 2 2 7 8 18

4 9 2 7 1 1 6 21

3 8 6 8 7 7 3 18

5 6 8 6 8 9 1 14

22 14 20 27 9 22 17

3 5 9 7 9 4 3

7 3 8 6 5 7 8

1 5 2 4 2 3 1

5 9 6 7 5 6 6

9 3 4 7 7 9 3

9 5 1 2 1 2 1

2 7 2 8 5 5 1

7 6 5 5 4 5 5

8 9 2 7 6 1 7

1 5 9 4 8 8 5

3 7 7 2 2 7 8

4 9 2 7 1 1 6

3 8 6 8 7 7 3

5 6 8 6 8 9 1

176 28. 11. 2024

64

NAGRADNA KRIŽANKA

SHUTTERSTOCK

SESTAVIL

ANDREJ

PRAZNIK

STVAR, KI

JE NUJNA

ZA ŽIV-

LJENJE

IZAKOV

OČE

V SVETEM

PISMU

VELIKA

STOPNJA

JEZE

FRAN-

COSKI

ODRSKI

PLES

TRAK,

KI DRŽI

HLAČE

ANDREJ

INKRET

LOK NAD

STEBROMA

NASPROT-

JE NA-

PADA

SLOV.

PISATELJ

(JANEZ)

11

RADIJ

DROG PRI

VOZU ZA

VPREGA-

NJE ŽIVALI

OTOŠKA

DRŽAVA V

ZAHODNI

EVROPI

JEK,

ODMEV

URŠA

BOGATAJ

ŠALJIVA

ZGODBICA

NEKDANJI

SLOV.

POLITIK

(ANDREJ)

3

MENJA-

ČICA

DOMOVINA KRTAČKA

NALEZ-

LJIVA

OTROŠKA

BOLEZEN

ŽENSKA,

KI IMA

ČRNE

LASE

EUGENE

IONESCO

POVRŠINA,

PO KATERI

HODIMO

SPLAV

THORA

HEYER-

DAHLA

GRŠKI

MITOLOŠ-

KI KRALJ

V ELIDI

LET ŽOGE

V LOKU

DOMOVINA

ČEZ

IGRALCA

SRED-

STVO ZA

LUŽENJE

NEMŠKI

FIZIK

(GEORG

SIMON)

VELIKA

NESTRU-

PENA KA-

ČA, UDAV

RUSKI

BASNO-

PISEC

(IVAN A.)

ALENKA

PUHAR

ČUTILO

ZA SLUH

RAJKO

NAHTIGAL

LOMLJE-

NJE, ZLOM

FEVDALNA

ZEMLJIŠ-

KA PO-

SEST

SVETNICA

(GOD 4. 12.)

IGRA

S KARTAMI

2 REVNA

MESTNA

ČETRT

DEBELA

SALAMA

ANGAŽI-

RANOST

NASELJE

PRI PTUJU

INDIJAN-

SKI ŠOTOR

10

SKLEDA-

STA

KOTANJA

NA KRASU

LASTNIK

1

CUKRARNE

KANCLER

(HELMUT)

JED

IZ IKER

LOVLJE-

NJE

7 POGAN

OŠABNEŽ,

PREVZET-

NEŽ

REKA,

KI TEČE

SKOZI

PRAGO

OLIVER

TWIST

ELDA

VILER

RASTLINA

ŠKRNICELJ

VRSTA

POLŽA

PETER

ŠTUMPF

GOZDNA

ŽIVAL

KAČJI

5

GLAS

ALOJZ

REBULA

GLAVNO

MESTO

UKRAJINE

RDEČINA

NA NEBU

INDIJSKI

KNEZ

9

KNJIŽNA

JUNA-

KINJA

KARENINA

8

RIMSKI

PRAVNIK

(170–223)

GLAVNO GESLO 1

2 3 4 5 6

4 7 8 9 10 11

6

PUSTNA

ŠEMA

Reka na sliki prihaja na površje ob južnem vznožju

Kamniško-Savinjskih Alp, in sicer pri planinskem

domu, kjer se začneta poti na Kamniško in

Kokrško sedlo. Po istoimenski ozki dolini teče do

Stahovice, od tam pa po ravnini mimo Kamnika

in Domžal do izliva v Savo (blizu je tudi izliv

Ljubljanice). Dolga je 33 kilometrov.

REŠITEV SKRITE MODROSTI:

VSE KAR DELAŠ, VEDNO DELAJ DOBRO

IN MISLI NA KONEC.

NAGRADNA KRIŽANKA –

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino

na tednik Domovina za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja,

ki mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino;

(3) svoje ime, priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka'

najkasneje do 6. decembra pošljite na: Domovina, Brnčičeva 41e,

1231 Ljubljana Črnuče, ali erika.asic@domovina.je.

176 28. 11. 2024

LLLLL+

65

SKRITA MODROST

VOSEK SARDELA ŠVEDI

NOLDE MLAJ DROB

ROBIN MISAL INKA KOŠ UNEC

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.

Tu boste prebrali star latinski pregovor. (jp)

SHUTTERSTOCK

MAGIČNI LIK

VODORAVNO IN NAVPIČNO:

1 ameriška filmska igralka, odlična komičarka, dobitnica

Oskarja (Whoopi, Nune pojejo)

2 uradna potrditev enakosti ali resničnosti česa

(na primer spričevala)

3 pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik,

naslovnik ne prevzame takoj

4 nekoč razložena vas, danes primesto naselje

med Ljubljano in Vrniko

5 pisarna, urad, poslovalnica - zaporedni črki v besedi ROCK

6 ekspert v vedi o zgodovini besed, posebno njihovega

izvora in pomena

7 ime in priimek francoskega politika, od 1954 do 1959

predsednika Francije,ki je kasneje zaupal oblikovanje

vladede Gaullu in se umaknil iz politike

8 kratica za “goes variable format” -

mednarodni izraz za telovadnico (jp)

176 28. 11. 2024

HEJ!

PA POGLEJMO, KAJ NAJ

DANES OBLEČEM?

OK, FANTJE, TAKO KOT SMO

SE ZMENILI! ČRTASTE HLAČE!

PIKČASTA MAJICA! KARIRAST

JOPIČ! VSI NANJ!

ZDAJ,

FANTJE!

DAJMO GA!

NA POMOČ

NA POMOČ

NA POMOČ

ČE NE BOŠ

POHITEL, BOŠ

ZAMUDIL ŠOLSKI

AVTOBUS.

NE GREM

TAK VEN! SPRAVITE

SE Z MENE!

DVIGUJ MU NOGE!

PRISILI GA V HOJO!

TO JE NOVICA DNEVA.

NA POMOČ

PRIMITE

GA ZA ROKE!

ZGRABITE GA

ZA NOGE!

POGLEJ SE! SI POSTAL

BARVNO SLEP?? DAJ,

MAMI,

ZAČEPI!

V tedniku Domovina pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje

doma in po svetu.

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo

nova delovna mesta.

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,

ki so prihodnost naše domovine.

Da, naročam tednik Domovina

(ustrezno označite)

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)

Ime in priimek * :

Ime podjetja (poslovni naročnik):

Ulica in hišna št. * :

Poštna št. in kraj * :

Telefon * :

E-mail * :

Podpis * :

Poštnino za tednik plača Domovina.

205,40 €

175 €

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.

ZAKAJ NAROČITI

tednik Domovina?

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na

preverjenih informacijah in natančnem

raziskovanju.

• NEODVISNOST: naše poročanje

je neodvisno.

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo

izkušeni novinarji in uredniki.

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,

ki nas povezujejo in nam dajejo moč.

Domovina d.o.o.

Brnčičeva 41e

1231 Ljubljana-Črnuče

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

NAROČITE

PREK SPLETA

Domovina

Domovina, ti si češnja,

ki v pomladi zacveti;

veje v nebo razteza

in cvetove obleti …

Ti si zreli, rdeči sadež,

ki v srcu dozori;

kdor je zdoma, si mu rana,

ki nenehno krvavi.

Domovina, ti si roža,

ki pod Triglavom dehti;

ti si mati, ki me boža,

in očetove dlani …

Ti si biser moj edini,

ki v školjki se zlati;

kot zaklad si, žlahtni kamen,

ki v duši mi leži …

Ti si žalost, si veselje,

vse, vse moje žive dni;

ti si ptica, ki se vrača

tja, kjer gnezdo zapusti!

(Andrej Rant)

Tomo Strle/CITRUS

Domovina 176: Borut Pahor: Golobovi vladi diktirajo centri moči izven institucij (predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template ?