Domovina 179: Tudi Poljaki po kupni moči prehiteli Slovence (predogled)

ŠIRIMO OBZORJA

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

19. 12. 2024

17

Janković ima načrt

za onesnaževanje zraka

v Ljubljani

28

Dr. Milček Komelj: Hujskaški

napad Makarovičeve

na dr. Možino ni satira

38

Branko Grims: Upam, da

evropska komisija ne bo

zdržala do konca mandata

3,95 €

TUDI POLJAKI

po kupni moči prehiteli Slovence

12

179

Adventne zgodbe

SKUPAJ Z DOMOVINO DOŽIVITE ADVENT.

PRISLUHNITE ADVENTNIM ZGODBAM.

30. NOVEMBER: PROSTOFER 7. DECEMBER: BEJŽ ČE VEJDŠ

Miha Bogataj, pobudnik projekta Prostofer

Jurij Barič, voznik

Marjan Škvarč in Miran Žitko,

soustanovitelja skupine Bejž če vejdš

doc. dr. Nena Kopčavar Guček,

vodja Pro bono ambulante Ljubljana

14. DECEMBER:

ZDRAVNIKI V PRO BONO AMBULANTI

Vidko Švajger,

direktor podjetja Pergola d. o. o.

21. DECEMBER:

HIŠA NOVEGA ZAČETKA

… od navedenega datuma dalje na portalu www.domovina.je …

NENAD GLÜCKS

@CITYPARK.SI

UVODNIK

DECEMBRSKI ČAS

nakupov in realnost

kupne moči Slovencev

Pogosto je slišati, da nas vzhodnoevropske države dohitevajo pri gospodarskem

razvoju in življenjskem standardu, toda običajno je bilo rečeno, da smo s Češko poravnani

ali nas je morda že prehitela. V tokratni številki Domovine predstavljamo podatke

o tem, da nas po kupni moči ni prehitela zgolj Češka, pač pa tudi Poljska.

3

Še več, celo Romunija, ki jo del

Slovencev še vedno dojema kot

precej zaostalo državo, se nam je

po kupni moči prebivalstva zelo

približala. Pri tem kupna moč seveda ni

število evrov v povprečni slovenski neto

plači v primerjavi z zneski povprečnih

neto plač v drugih državah, pač pa, koliko

dobrin in storitev si lahko s plačo

kupimo. Od hrane, oblačil, avtomobilov,

televizorjev, stanovanj, hiš, najemnin,

plačila za frizerja, serviserja, ogrevanje,

elektriko, obisk gledališča, kina …

Ne pomaga ponašanje s tem, da

imamo po znesku še vedno najvišjo

tako bruto kot neto plačo med vsemi

nekdanjimi evropskimi socialističnimi

državami, če pa zaradi višjih življenjskih

stroškov za ta denar lahko kupimo

manj kot v povprečju na primer Poljaki

in Čehi. Spet smo pri prekomernih obremenitvah

slovenskih plač s prispevki za

pokojninsko in zdravstveno zavarovanje

ter davki. Razlika med bruto in neto plačo

je pri nas praviloma višja kot v primerljivih

državah, kar pomeni, da ljudem na

razpolago ostane manj. Pri tem je zelo

pomembno tudi to, kaj za denar, ki nam

ga odtegnejo od bruto plače, dejansko

dobimo. Predsednik Fiskalnega sveta dr.

Davorin Kračun je za Domovino opozoril

na premajhno učinkovitost porabe

teh sredstev. Na primer v zdravstvu,

kjer ljudje za svoj denar ne dobijo toliko

storitev v razumnem času iz naslova obveznega

zdravstvenega zavarovanja, kot

bi jih dobili, če bi enake zneske plačevali

pri »pravih« zavarovalnicah.

V tokratni številki pišemo tudi o

skrb vzbujajoč načrtu ljubljanskega župana

Zorana Jankovića o gradnji sežigalnice

v Ljubljani. Kot pri njem nič ne

zaležejo opozorila zdravnikov in drugih

strokovnjakov o nesprejemljivosti gradnje

»drekovoda« čez največji zbiralnik

čiste pitne vode v regiji, prav tako, vsaj

za zdaj, ne zaležejo opozorila o nesprejemljivosti

gradnje sežigalnice odpadkov.

Zrak v slovenski prestolnici je že

zdaj med najbolj onesnaženimi med

evropskimi mesti. Po podatkih Evropske

agencije za okolje Ljubljana sodi na

310. mesto od 372. Toda stanje bi se ob

delovanju sežigalnice močno poslabšalo.

Na to ne opozarjajo le opozicijski mestni

svetniki in nevladne organizacije,

pač pa med drugim tudi strokovni svet

UKC Ljubljana in Zdravniška zbornica

Slovenije. Tudi Janković se zaveda, da

leži naše glavno mesto v slabo prevetreni

kotlini z izrazitim temperaturnim

obratom v hladnejših mesecih. A kljub

temu vztraja. Izpusti iz sežigalnice bi se

tako pridružili vsem drugim izpustom,

onesnažen zrak bi se zadrževal na dnu

kotline in škodil prebivalstvu.

Janković ima pri tem nameravanem

»zločinu« zoper zdravje Ljubljančanov

sostorilca. Sliši na ime Bojan Kumer,

minister za okolje, podnebje in energijo.

Na njegovem ministrstvu pripravljajo

Uredbo o opravljanju obvezne

državne gospodarske javne službe sežiganja

komunalnih odpadkov. Na njeni

predstavitvi so maja letos predstavili

načrte za podelitev koncesije za sežigalnico

ljubljanskemu Javnemu podjetju

Energetika Ljubljana. Če se ob

izgradnji kanalizacije čez vodonosnik

govori o potencialni zdravstveni katastrofi

ob izlitju fekalij v pitno vodo, pa

pri sežigalnici ne gre za potencialno

nevarnost. Zrak v osrednji Sloveniji bi

namreč dodatno onesnažila že takoj po

izgradnji in začetku obratovanja.

Zelo pomembno je, kaj za

denar, ki nam ga odtegnejo od

bruto plače, dejansko dobimo.

179 19. 12. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

4 VSEBINA

TEMA TEDNA

12 Kupna moč:

zaostajamo za

Poljaki in Čehi,

Romuni že tik

za nami

Tina S. Bertoncelj

17 20

28

38

Zakaj zdravniki nasprotujejo

postavitvi sežigalnice

v Ljubljani?

Katja Benčina

Konstantine Surguladze:

»Evropski parlament ne odloča,

kdo bo v imenu Gruzijcev vladal

v Gruziji«

Nenad Glücks · Intervju

Akad. prof. dr. Milček Komelj:

»Hujskaški napad Makarovičeve

na dr. Možino ni satira,

ampak nesramno, nepesniško

obrekovanje in brezobzirno

sramotenje«

Erika Ašič · Intervju

Branko Grims: »Trump je

začetek velikega preobrata

zahodne civilizacije, do

katerega bo prišlo tudi v Evropi«

Luka Svetina · Intervju

ŠIRIMO OBZORJA

17

Janković ima načrt

za onesnaževanje zraka

v Ljubljani

28

Dr. Milček Komelj: Hujskaški

napad Makarovičeve

na dr. Možino ni satira

19. 12. 2024

38

Branko Grims: Upam, da

evropska komisija ne bo

zdržala do konca mandata

TEDNIK DOMOVINA

ŠT. 179, LETNIK 4,

19. december 2024

ISSN številka: 2784-4838

Cena posameznega izvoda:

3,95 €

Cena naročnine:

175 € (eno leto, lahko obročno),

95 € (pol leta)

V. d. odgovornega urednika

tednika in portala:

ERIKA AŠIČ

Tehnični urednik

in urednik fotografije:

TOMO STRLE

Prelom in tisk:

CITRUS D.O.O.

Direktor:

DR. MITJA ŠTULAR

www.domovina.je

@Domovina_je

@domovinaJE

TUDI POLJAKI

12

po kupni moči prehiteli Slovence

3,95 €

179

Naročnine:

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

Uredništvo:

BRNČIČEVA 41E

1231 LJUBLJANA ČRNUČE

E: urednistvo@domovina.je

T: 068 191 191

Naklada:

7000 izvodov

Naslovnica:

FOTOMONTAŽA CITRUS

Izdaja:

DOMOVINA D.O.O.

Tednik izhaja ob četrtkih

v slovenščini.

Zaključek redakcije:

17. december 2024

179 19. 12. 2024

VSEBINA

5

24

Razkrivamo: »fatva« Svobode nad

revizorko Hötzlovo padla zaradi njenih

najnovejših odkritij nepravilnosti

Luka Svetina

27

Demanti pritiskov na Uradu za nadzor

proračuna

Luka Svetina

3 Decembrski čas nakupov

in realnost kupne moči Slovencev

Nenad Glücks · Uvodnik

6 Pregled tedna

8 Foto tedna

9 Čivkarija

11 Karikatura

36 Sojenje v avtoritarnem režimu

Andraž Šest

44 Politik po meri Božička (in mene)

Milena Miklavčič · Kolumna

46 Kažiprst svobode

Aljuš Pertinač · Komentar

47 Med(ijski) sosedi

33 42

Tiha vojna proti Sloveniji, Evropi

in Zahodu, ki je mnogi ne zaznajo

Luka Kranjc

Umovadba

Andrej Tomelj · Komentar

48 Najboljši na svetu

Igor Gošte · Kolumna

49 Pastir in Oznanjevalci

p. dr. Andraž Arko · Priporočilo

52 Kodrolasi Heraklej iz Trebnjega

ddr. Verena Perko

62 Koledar dogodkov

63 Sudokuja, vsotnici

64 Nagradna križanka

65 Razvedrilo

50 54

Grozovite poplave

ali romantične miši (2/4)

Ivan Sivec

Doc. dr. Nena Kopčavar Guček - Pro

bono ambulanta:»Tukaj gospodarita

stroka in etika, drugih predpisov ni«

Vida Petrovčič · Intervju

66 Calvin in Hobbes

Humor

60 58

Božične želje

Darja Barborič Vesel

61

Svinjski file s cvetačnim pirejem

Selma Bizjak

ŠIRIMO

OBZORJA

179 19. 12. 2024

6

PREGLED TEDNA

Izredni nadzor nad delom Centra za

varovanje in zaščito (CVZ) je razkril številne

nepravilnosti, toda Poklukar ne prizna

odgovornosti.

POKLUKAR IN JUŠIĆ

NOČETA ODSTOPITI

Flickr @vladaRS

Poročilo o izrednem nadzoru nad delom

Centra za varovanje in zaščito (CVZ) razkriva

številne nepravilnosti, kršitev delovnih

obveznosti, vožnjo pod vplivom alkohola

in netransparentno porabo sredstev

iz lastne dejavnosti. Minister Boštjan

Poklukar in direktor policije Senad Jušić

sta se po razkritju nepravilnosti v CVZ-ju

znašla pod plazom kritik. V poročilu je med

drugim zapisano, da Center za varovanje

in zaščito ni imun na odklonska ravnanja,

varnostniki pa so nadpovprečno delovno

obremenjeni, tudi več dni zaporedoma

nimajo zagotovljenega minimalnega dnevnega

počitka.

»Končani izredni nadzor je pokazal

nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je

generalni direktor policije na podlagi mojih

usmeritev in obveznih navodil takoj začel

tudi odpravljati. Glede na zadnje obtožbe

pa sem presodil, da enota potrebuje temeljito

spremembo, in odredil njeno celostno

reorganizacijo,« je v ponedeljek pojasnil

minister za notranje zadeve Boštjan

Poklukar, na katerega se je usul plaz kritik

in pozivov k odstopu. Odgovornost – spet

– pripisuje predhodnici Tatjani Bobnar, ki

pa je na položaju ni že več kot dve leti.

BREZ BOŽIČNICE

ZA UPOKOJENCE

Seniorske zveze NSi, SLS in SDS so na

predsednika vlade Roberta Goloba naslovile

odprto pismo, v katerem ga pozivajo

k ponovnemu premisleku o odločitvi, da

upokojenci letos ne bodo dobili izplačane

božičnice. »V mislih imamo predvsem

upokojence z nizkimi pokojninami,« so

zapisali v pismu. Kot so pojasnili, je ob

visokih cenah elektrike in ogrevanja, vse

večjih komunalnih stroških in dragih živilih

kljub skromnosti namreč težko preživeti

mesec. Ob tem so še dodali, da bi odločitev

o izplačilu božičnice toplo sprejeli ne le

starejši, pač pa celotna slovenska javnost.

»Ne gre namreč pozabiti, da so današnji

upokojenci generacija, ki je priborila

državo Slovenijo in vložila svoje življenjsko

delo v to, da živimo v svobodni Evropi in

boljših obetih, kot so jih imeli sami v mladosti,«

pišejo v pismu.

SVOBODO ZANIMA

TRGOVINA Z OROŽJEM

Poslanci Svobode Martin Premk, Urška Klakočar

Zupančič in Branko Zlobko so vložili

predlog, da se umakne oznaka tajnosti

z dokumentov o nedovoljeni trgovini z

orožjem med letoma 1991 in 1994. Predlagatelji

so izpostavili dejstvo, da kljub vsem

obravnavam na parlamentarnih komisijah

in razpravah v javnosti zadeva še vedno

ostaja brez epiloga. Janez Janša, tedanji

obrambni minister, se je v svojem slogu

odzval na družbenem omrežju X. »Še ena

reforma te vlade,« je komentiral predsednik

SDS in pripisal smeška.

BOBO

PREDSEDNICA OSTRO

NAD JANŠO IN GOLOBA

Na zadnji redni seji državnega zbora v letu

2024 je na lastno pobudo drugič v svojem

mandatu poslanke in poslance nagovorila

predsednica države Nataša Pirc Musar. »To,

da najvidnejši politiki aktivno spodbujajo

odpor proti pravosodju, policiji in drugim

institucijam pravne države, tako da jih

označujejo za krivosodje in farso, je nevarno,«

je poslance posvarila predsednica Nataša

Pirc Musar. Njenega govora sicer niso

poslušali niti poslanci SDS, ki so dvorano

zapustili, niti predstavniki vlade, čeprav

so govoru predsednice sledila poslanska

vprašanja vladi.

Pirc Musarjeva sicer meni, da je Slovenija

med najvarnejšimi državami na svetu in da

bi se v njej morali počutiti varne. »Bojim pa

se, da živimo v svetu, ki je človeštvu čedalje

bolj nevaren. Ne samo vojaški, tudi gospodarski,

humanitarni, okoljski, zdravstveni,

socialni in tehnološki izzivi predstavljajo nevarnost

naši družbi, če jih ne bomo pravočasno

prepoznali in ukrepali,« je poslancem

povedala predsednica države.

FIDES: STAVKA

BREZ POMENA

Leto dni od začetka svoje najdaljše

stavke v zgodovini Sindikat zdravnikov in

zobozdravnikov Slovenije (Fides) ocenjuje,

da je stavka izgubila pomen. Vlada po njihovem

mnenju ni naredila nič, da bi zdravstvo

lažje zadihalo. Predsednik Fidesa Damjan

Polh je ob tem zatrdil, da vlada sploh nima

vizije, kako bi potegnili voz iz blata javnega

zdravstva. Spomnimo. Fides je svojo stavko

Predlog, da se umakne oznaka tajnosti z

dokumentov o nedovoljeni trgovini z orožjem

med letoma 1991 in 1994, je takratni

obrambni minister Janez Janša komentiral

kot "še eno reformo te vlade".

179 19. 12. 2024

Matija Sušnik/DR RS

začel 15. januarja, vmes pa se je odnos z

vlado oz. ministrico za zdravje samo slabšal,

tudi zaradi napovedane novele zakona o

zdravstveni dejavnosti, ki naj bi dokončno

razmejila javno in zasebno zdravstvo ter

prepovedala t. i. »dvoživkarstvo«.

Damjan Polh je na predbožični novinarski

konferenci dejal, da je stavka izgubila svoj

pomen in pomeni zgolj motnje pri delu.

»Naš zdravstveni sistem preživlja eno bolezen

in bojimo se, da če bo zadeva šla takoj

naprej, bo treba tega bolnika priklopiti

na umetno ventilacijo in druge aparature,

da ga bomo lahko vzdrževali pri življenju.

Zadeve ne gredo pravo pot,« je dejal Polh.

OPOZICIJA RUŠILA

KLAKOČAR ZUPANČIČEVO

Poslanska večina je v torek zavrnila predlog

opozicije za razrešitev predsednice

državnega zbora Urške Klakočar Zupančič.

Poslanci SDS in NSi so ji očitali kršenje poslovnika

državnega zbora, ustave, zakonov

in neprimerno vedenje, prva med poslanci

pa je vztrajala, da stoji za vsemi odločitvami.

Prvopodpisana pod predlog za njeno

razrešitev, vodja poslanske skupine SDS

Jelka Godec, je med drugim povedala, da je

slovenski hram demokracije doslej vodilo

14 predsednikov in da so bili nekateri pri

tej nalogi bolj uspešni kot drugi. »Mirno

lahko rečemo, da si je državni zbor pod

temi 14 predsedniki večino časa lahko

pripel naziv hram demokracije. A nato je

prišla Svoboda,« je dejala Jelka Godec.

Državni zbor je po mnenju opozicije najprej

spremenila v boksarsko prizorišče, potem

v cirkus, sodno dvorano, v zadnjem času pa

da so bili poslanke in poslanci priča teatru

absurda oziroma hiši, kjer se odvijajo

tragikomedije, v katerih predsednica državnega

zbora dokazuje, da ni kos nalogi.

Opozicija je skušala razrešiti Urško Klakočar

Zupančič z mesta predsednice državnega

zbora, vendar ji to ni uspelo.

Predsednici so očitali kršenje poslovnika

državnega zbora in interpretacije v korist

vladajoče koalicije. Opozicija ji je tudi

očitala, da še vedno ni sklicala izredne seje

državnega zbora za ustanovitev preiskovalne

komisije, da je pritiskala na opozicijskega

predsednika parlamentarnega odbora,

da skliče sejo, ob tem pa se ni odzvala

na zahteve tretjine članov preiskovalne

komisije, ki preiskuje domnevno politično

vmešavanje v delo policije, ki zahtevajo, da

predsednik vlade priča pred komisijo.

RUSIJA O SPOPADU

Z NATOM

Rusija mora biti v prihodnjem desetletju

pripravljena na morebiten spopad z zvezo

Nato v Evropi, je izjavil ruski obrambni

minister Andrej Belousov in razburkal

svetovno javnost z napovedjo, da bi lahko

ZDA posedovale hipersonične rakete, ki bi

Moskvo dosegle v samo osmih minutah.

PROFIMEDIA

PREGLED TEDNA 7

Ruski obrambni minister je kot razlog

za visoko stopnjo pripravljenosti ruske

vojske navedel julijski vrh Nata, kjer so se

dogovorili o načrtih za novo bojno pripravljenost,

skupaj z vojaškimi doktrinami ZDA

in njenih zahodnih zaveznic v severnoatlantskem

zavezništvu. Pri tem je navedel

ameriške načrte za posodobitev jedrskega

arzenala, namestitev ameriške protizračne

obrambe na Poljskem in namestitev ameriških

raket srednjega dosega v Nemčiji do

leta 2026.

NEMČIJA

NA PREDČASNE VOLITVE

Nemški parlament ni potrdil zaupnice

kanclerju Olafu Scholzu, kar nakazuje

predčasne parlamentarne volitve, ki naj

bi bile po ocenah 23. februarja. Scholz je

predsedniku Franku-Walterju Steinmeierju

že predlagal razpustitev parlamenta.

Kancler Scholz je predlog za glasovanje

o zaupnici vložil potem, ko je na začetku

novembra razpadla vladna koalicija socialdemokratov

(SPD), Zelenih in liberalcev

(FDP), kar je privedlo do politične krize v

državi. Na glasovanju ga je podprlo samo

207 poslancev, proti je glasovalo 393 poslancev,

116 pa se jih je vzdržalo. Scholzevo

vlado je zaznamoval ponesrečen poskus

zelenega prehoda z zapiranjem jedrskih

elektrarn in omejevanjem avtomobilske

krize, kar je Nemčijo pahnilo v recesijo.

Na volitvah se februarja zmaga nasmiha

krščanskim demokratom (CDU), drugo

mesto pa bi lahko zasedla skrajno desna

Alternativa za Nemčijo (AFD).

Nemški parlament ni potrdil

zaupnice kanclerju Olafu

Scholzu, tako naj bi bile

predčasne parlamentarne

volitve 23. februarja 2025.

179 19. 12. 2024

8 FOTO TEDNA

LUČ MIRU iz Betlehema:

slovenski skavti na Dunaju

Tilen Miklavič

ČIVKARIJA

9

Anamarija Mežan @AnamarijaMezan

Varnostnik je odnesel osebno stvar poslanca z njegove

mize!!! In to se večini drugih poslancev, ki so

bili tisti trenutek v dvorani, ni zdelo prav nič spornega???

Kam greš, hram demokracije?

Rudi Bernik @RudiBernik

Predsednica državnega zbora danes predstavila

Budnico, novo knjigo Janeza Janše …

Čivk tedna

Žiga Turk @ZigaTurk

Čivk tedna

Sistem, v katerem nad človekom 20 let visi

grožnja sodnega procesiranja, je avtoritaren

sistem. Vse, razen najtežjih dejanj, bi

moralo zastarati v petih letih. In temu bi

morali prilagoditi procesna pravila.

Darja Bele @darja75756

Poseben problem pa je časovna

dimenzija pregona:

• čas storitve očitanega k. d.

2005,

• ovadba vložena 2013,

• obtožba vložena 2020,

• sojenje 2024.

Vsak naj si poskusi predstavljati

sebe v vlogi obdolženca.

Igor Pirkovič @IPirkovic

Vonta Tomašiču: »Verjetno ste tudi psiholog.«

Tomašič: »Nisem, a rab'te?«

Klavdij @klavdijm

Koliko mora biti mesečni račun za elektriko, da

Slovenec dojame, da voliti levičarja na naslednjih

volitvah ni pametna poteza?

Libertarec @Libertarec

Najboljša lustracija je privatizacija.

Metka Zevnik @MetkaZevnik

Me kar v grlu stiska, ko to berem. Dost imam ropanja

Slovenije!!! Imam vnuke in nočem, da gredo

po svetu zaradi obubožane, pokradene države.

Mitja Iršič @MitjaIrsic

Vidim, da slovenske otroke po vrtcih in šolah še

vedno obiskuje ruska kreatura Dedek Mraz (Ded

Moroz/Дед Мороз). Morda se mu pridruži še

spremljevalka Zima Staruha za popolno sovjetizacijo

naše družbe.

Razkrivamo nov vladni nakup: cena 1 m 2 višja kot pri Litijski,

energetska izkaznica neveljavna

Ronam Lodenc @romandolenc

Resnica je ena. Pravičnost je ena. Zablode in nepravičnosti

so neskončno raznovrstne. Tako ljudje

sovpadajo v pravičnosti in resnici, medtem ko se

neskončno razhajajo v lažeh in zločinih. (Simone

Weil, O ukinitvi političnih strank)

Nergač @matejzalar

Smešno se mi zdi, da je moj foter, inženir strojništva,

pred 10 leti napovedal, da se lastnikom produkcijskih

sredstev, malih elektrarn, zadeva ne bo

izšla. Pa sem si mislil, stari, spet si pametnejši od

celega sveta. Evo zdaj.

179 19. 12. 2024

10

ČIVKARIJA

Boštjan Perne @bostjanperne

Molzejo nas kot ovce. Ko državljani postanejo talci

elektro lobija. In na to smo opozarjali že par mesecev.

Bravo, Godina, bravo, Mervar, nihče vama

nič ne more. Zakaj že imamo vlado?

Rok Marguč @Margucnaboardu

No, jaz plačujem za dve nepremičnini. Na eni imam

sončno, na drugi ne. Na prvi se je račun povečal za

500 %, na drugi, kjer ta mesec nisem porabil niti

enega kilovata, ker je pač vikend, pa za 300 % ...

Vrhunsko nas lupijo ... Kdo potem plačuje manj?

Mr Conformista @cnfrmstA

Pravopisne napake so bile učasih znamenje, da je

besedilo napisal manj izobražen človek, v prihodnosti

pa bodo znamenje, da ga je napisal človek.

F. M. Dostojevski @Slovenec_sem7

In spet aktualni pralni stroji. #svoboda #zeleniprehod

Luka Svetina @LukaSvetina

Čestitam gospe Vonta. Poleg tega, da bodo o njenem

zaslišanju nekega dne predavali študentom

kot o primeru popolne zlorabe instituta preiskovalne

komisije, ji je uspelo še nekaj. Tomašič je

verjetno še ljudem, ki ga živega videti ne morejo,

po njenem primitivizmu prirasel k srcu.

Matej Rigelnik @Matej_R81

Če bi slovenska gospodinjstva zadnjih 15 let namesto,

da so plačevala obvezni @rtvslo prispevek,

kupovala delnice Krke, bi imelo sleherno slovensko

gospodinjstvo DANES na računu skoraj

5.000 EUR, na ravni države pa bi privarčevali 3,14

mia EUR. Ja. Toliko stane svoboda. In toliko stanejo

zgrešene odločitve. Oportunitetne izgube se v

Sloveniji ne zaveda nihče. Politika pa tako ali tako

ni nikoli odgovarjala za svoja dejanja. Režejo nas

pri živem telesu. Naj živi svoboda …

Svoboda @SvobodaBlog

Čudno, niso ga naslikali v nacistični uniformi. Nekaj

tektonskega se premika v kulturi od zadnjih

ameriških volitev.

TIME @TIME

Donald Trump je osebnost leta

Novica Mihajlović @NovicaMihajlo

Državni kolhoz, ki mu vlak na 30-kilometrski

razdalji ob petih zjutraj zamuja več kot pol ure,

da za žur s Sandro Afriko več kot 300 jurjev. To

je novica dneva.

179 19. 12. 2024

"KUPNA (NE)MOČ"

KARIKATURA

11

BORIS OBLAK

12

TEMA TEDNA

KUPNA MOČ: zaostajamo za Poljaki

in Čehi, Romuni že tik za nami

Slovenija je v letu 2008 po kupni moči prehitevala vse v Vzhodni Evropi. Petnajst let kasneje je slika precej

drugačna, povprečna letna neto plača po standardu kupne moči je bila lani na Poljskem in Češkem že višja,

Slovenijo pa naglo dohitevajo tudi Romuni. Razlog je deloma v tem, da imamo v Sloveniji višje življenjske

stroške, deloma pa v visoki obremenitvi slovenskih plač – medtem ko letna bruto plača na Češkem znaša

skoraj 10.000 evrov manj kot pri nas, v žep dobijo skoraj enak neto znesek kot Slovenci.

Po julijskih podatkih Eurostata imajo najvišjo letno

neto plačo v Švici, kjer je v letu 2023 povprečna neto

plača znašala 85.582 evrov na leto. Med državami EU

prvo mesto zaseda Luksemburg, kjer letna povprečna

plača znaša 49.035 evrov, če upoštevamo posameznika brez

otrok. Povprečna letna neto plača v EU je bila leta 2023 28.217

evrov, nad povprečjem EU so Francija, Belgija, Nemčija, Avstrija

idr. Takoj pod povprečjem EU najdemo Italijo, Španijo,

Ciper, Malto in Grčijo. Šele nato pride na vrsto Slovenija, kjer

je povprečna neto plača znašala 17.548 evrov. Sloveniji sledijo

države, kot so Estonija, Češka (17.168 evrov), Portugalska,

Litva in Poljska (14.425 evrov). Slovenija je po neto letni plači

torej za več kot 10.000 evrov nižje od povprečja EU in na 16.

mestu med članicami EU.

DELAVCU OSTANE

56 ODSTOTKOV

Eurostat je objavil tudi podatke o celotnem strošku delodajalca

(kar pogosto imenujemo drugi bruto) in bruto plači delavcev.

Povprečna bruto letna plača v EU je leta 2023 znašala

41.004 evre (celoten strošek delodajalca 50.673 evrov). Tudi

po bruto plači so v EU najvišje plače v Luksemburgu, sledijo

Danska, Nizozemska, Nemčija in Irska. Letna bruto plača v

2023 v Sloveniji je bila 26.667 evrov (celoten strošek delodajalca

30.960 evrov), kar je dobrih 14.000 evrov pod povprečjem

EU in zadostuje za 15. mesto med 27 članicami.

Zanimiva je tudi primerjava s Češko – bruto plača tam znaša

21.464 evrov (skoraj dobrih 5.000 evrov manj kot v Sloveniji),

neto pa jim ostane zgolj 380 evrov manj kot v Sloveniji.

Razlika med bruto in neto plačo je v Sloveniji bistveno večja

kot na Češkem, in sicer zaradi različnih stopenj obremenitve

plač v obliki davkov in socialnih prispevkov. V Sloveniji

delavec in delodajalec

plačujeta visoke

Razlika med bruto in neto

plačo je v Sloveniji bistveno

večja kot na Češkem, in sicer

zaradi različnih stopenj

obremenitve plač

v obliki davkov in

socialnih prispevkov.

179 19. 12. 2024

socialne prispevke.

Od vsega denarja, ki

ga delodajalec nameni

za plačo v Sloveniji

(v poprečju je bilo v

letu 2023 to 30.960

evrov), delavcu na

koncu ostane približno

56 odstotkov,

44 odstotkov pa se

nameni za davke in

različne prispevke.

TINA S. BERTONCELJ

Dohodninske stopnje v Sloveniji so progresivne in segajo od

16 do 50 odstotkov, pri čemer je meja za najvišjo stopnjo relativno

nizka. To pomeni, da že pri srednjih plačah pride do

znatne obremenitve. Na Češkem delavcu od denarja, ki ga za

plačo nameni delodajalec (28.719 evrov), ostane neto 17.168

Luksemburg

Nizozemska

Irska

Danska

Avstrija

Nemčija

Finska

Belgija

Švedska

Francija

EU - 27 držav

Italija

Španija

Ciper

Malta

Grčija

Slovenija

Estonija

Češka

Portugalska

Litva

Poljska

Latvija

Slovaška

Madžarska

Hrvaška

Romunija

Bolgarija

Neto plača v letu 2023

(na leto, v evrih)

49.035

45.249

43.151

41.931

38.457

38.086

36.475

35.604

33.926

31.481

28.217

24.207

23.568

22.913

20.466

17.707

17.548

17.524

17.168

16.943

14.557

14.425

13.522

12.744

12.456

12.330

11.105

9.355

Vir: Eurostat

TEMA TEDNA

13

evrov, kar je približno 60 odstotkov. Tudi

dohodnina je na Češkem precej bolj preprosta,

saj velja enotna 15-odstotna davčna

stopnja, višja stopnja (23 odstotkov)

pa se uporablja le za visoke prihodke nad

določenim pragom. Na Češkem je sistem

usmerjen v manjše obremenitve posameznikov,

kar pomeni, da imajo ljudje več

razpoložljivega dohodka, čeprav je bruto

plača nižja. Naše bruto plače so po podatkih

Eurostata od leta 2021 do 2023 zrasle za 20 odstotkov,

od leta 2022 do 2023 pa za 12 odstotkov.

Nizozemska

Luksemburg

Avstrija

Nemčija

Švedska

Francija

Danska

EU - 27 držav

Španija

Poljska

Slovenija

Portugalska

Romunija

Madžarska

Estonija

Hrvaška

Bolgarija

Latvija

Slovaška

Kupna moč neto plače v letu 2023

(na leto, v evrih)

Belgija

Irska

Finska

Ciper

Italija

Malta

Grčija

Češka

Litva

16.782

15.997

15.889

14.758

20.066

19.910

19.706

19.232

18.800

18.464

17.947

17.946

24.903

24.475

24.051

23.031

22.756

30.862

30.327

29.967

28.933

28.482

28.266

27.530

35.798

35.090

34.914

Kupna moč je merilo

življenjskega standarda

in neposredno vpliva na

kakovost življenja ljudi.

38.856

Vir: Eurostat

SLIKA JE SLABŠA, ČE UPOŠTEVAMO KUPNO MOČ

Kupna moč je ekonomski kazalnik, ki meri, koliko blaga in

storitev si lahko posameznik ali gospodinjstvo privošči z določenim

zneskom denarja. Odvisna je od višine dohodka in

življenjskih stroškov – sem štejemo na primer hrano, stanovanja,

energente. Povezana je z življenjskim standardom, saj

odraža dejansko sposobnost ljudi, da zadovoljijo svoje potrebe.

Med ključne elemente kupne moči štejemo

dohodek: višji kot je dohodek, večja

je ponavadi kupna moč. Vendar pa to velja

le, če življenjski stroški niso sorazmerno

višji. Naslednji ključni element so cene. Če

so cene dobrin in storitev nizke, je kupna

moč večja, tudi če je dohodek razmeroma

nižji. Še en ključni element pa je inflacija,

ki vpliva na kupno moč tako, da zmanjša

vrednost denarja – sčasoma za isti znesek

denarja dobimo manj dobrin in storitev. Kupna moč je torej

merilo življenjskega standarda in neposredno vpliva na kakovost

življenja ljudi. Omogoča vpogled v oceno, kako dobro se

državljani določene države finančno počutijo v primerjavi z

drugimi državami. Pri tem se pogosto uporablja kazalnik BDP

na prebivalca, prilagojen za kupno moč – t. i. pariteta kupne

moči (PPP – Purchasing Power Parity). Poleg tega, da kupna

moč oblikuje navade potrošnikov, vpliva tudi na migracijske

tokove; države z višjo kupno močjo so praviloma privlačnejše

za tuje delavce in vlagatelje.

Povprečna neto plača po standardu kupne moči za posameznika

brez otrok je bila v primerjavi s Slovenijo boljša

tako na Češkem kot tudi na Poljskem in še bolj v Italiji: na

Češkem 19.910 evrov,

na Poljskem 23.031

evrov, v Italiji 24.051,

v Sloveniji 19.706

Povprečna neto plača po

standardu kupne moči za

posameznika brez otrok je

bila na Češkem v letu

2023 višja kot v Sloveniji,

še bolje gre Poljakom.

evrov, povprečje EU

pa je 27.530 evrov.

Slovenija je v EU

na 18. mestu od 27

držav članic. Če pogledamo

Eurostatove

podatke, ki tudi tokrat

veljajo za posameznika

brez otrok,

je izven EU zanimiva

Turčija. Pri neto plačah jo namreč najdemo povsem na

dnu (8.968 evrov), v kategoriji povprečne letne neto plače

po standardu kupne moči pa se z zneskom 31.866 evrov v

letu 2023 povzpne visoko nad povprečje EU, ki znaša 27.530

evrov. Ob tem prehiti Dansko, Švedsko, Francijo in še koga,

kar lahko pripišemo nizkim življenjskim stroškom. Slednje

je sicer značilno za manj razvite države oziroma za države z

nižjim bruto domačim proizvodom (BDP). Pod Slovenijo najdemo

Portugalsko, Romunijo, Litvo, Madžarsko, Estonijo,

Hrvaško, Bolgarijo, Latvijo in Slovaško. Po kupni moči nas

še bolj kot Češka prehiteva Poljska (23.031 evrov). Tudi romunska

neto letna povprečna plača je po standardu kupne

moči nevarno blizu slovenske – pred njimi smo zgolj za okrog

900 evrov letno, približuje se tudi Madžarska. Če pogledamo

bolj plastično: čeprav ima Slovenija višjo povprečno

plačo od npr. Poljske, so življenjski stroški (najemnine, storitve,

košarica živil, energenti itd.) v Sloveniji bistveno višji,

dejanska kupna moč pa je v Sloveniji posledično manjša kot

na Poljskem. To pomeni, da si lahko povprečen prebivalec

Poljske s svojo plačo privošči več kot Slovenec. Kupna moč je

torej ključni kazalnik, ki odraža blaginjo posameznikov in

družbe ter ponuja vpogled v realne razmere, ki jih občutijo

ljudje v vsakdanjem življenju.

179 19. 12. 2024

14

TEMA TEDNA

KAJ SE JE ZGODILO V

SLOVENIJI PO LETU 2008?

Leta 2008 je slovensko gospodarstvo

še cvetelo. »Slovenija po kupni moči

prehiteva vse v Vzhodni Evropi, kjer

znaša povprečna letna kupna moč gospodinjstva

22.600 evrov,« so poročale

Finance. Finančno-gospodarska kriza

je Slovenijo namreč doletela z enoletnim

zamikom, leta 2009. Lahko bi rekli,

da smo se tudi iz krize izvlekli z zamikom.

Leta 2009 je Slovenija doživela

kar 7,9-odstotni padec BDP, v naslednjih

dveh letih je imela po podatkih statističnega

urada (SURS) gospodarsko

rast 1,3 odstotka oziroma 0,7 odstotka,

nato pa se je leta 2012 BDP ponovno

skrčil, in sicer za 2,5 odstotka. Od leta

2008 je v Sloveniji začela naraščati tudi

brezposelnost, zmanjšala se je predvsem

zaposlenost v zasebnem sektorju,

medtem ko se je v javnem sektorju

število zaposlenih povečalo. V letu 2011

je stečaj razglasilo kar 700 slovenskih

podjetij. Kot je pisal Siol, je fenomen

t. i. tajkunskih posojil razkril tudi jedro

slovenske krize – bančno krizo. »Prepočasno

ukrepanje, strah pred razkritji in

politična razklanost ne preseneča, da je

po letu 2008 začel naraščati tudi javni

dolg,« so zapisali in ugotovili, da je bilo

prepočasno ukrepanje krivo tudi za to,

da se Slovenija v letu 2013 še vedno ni

izkopala iz krize, medtem ko so se druge

države, z izjemo Cipra, že uspešno

izvijale iz recesije.

Po podatkih SURS se je sicer v zadnjem

četrtletju 2014 tudi v Sloveniji nadaljevalo

okrevanje gospodarske aktivnosti,

BDP se je povečal za 0,3 odstotka

(desezonirano), v celem letu 2014 pa za

Tudi v letu 2024 se je

obremenjenost plač

še povečala, in sicer

zaradi preoblikovanja

prostovoljnega

zdravstvenega zavarovanja

v obvezen zdravstveni

prispevek ter zaradi

odsotnosti usklajevanja

splošne dohodninske

olajšave in mej

dohodninskih razredov.

179 19. 12. 2024

2,6 odstotka. »Zaostanek za ravnjo iz

leta 2008 se tako zmanjšuje, še vedno

pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP

najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo,«

so poročali. Medtem ko se je Slovenija

še vedno borila s težavami, ki so izhajale

iz finančne krize, je šlo Poljski precej

bolje, BDP se je povečal za 4 odstotke,

Češka pa se je v letu 2015 povzpela na

5 odstotkov. Po podatkih Eurostata je

Slovenija v tem letu zabeležila negativno

rast BDP v višini –2,5 odstotka v primerjavi

z letom 2014, kar pomeni, da je

gospodarstvo v tem obdobju upadlo. Kot

razlog za padec so različni viri navedli

predvsem povečano negotovost na svetovnih

trgih, nižje izvozno povpraševanje

in splošno zmanjšano gospodarsko

aktivnost. Časovno se ujema točka, v

kateri sta nas Češka in Poljska prehiteli

tudi v neto plači po kupni moči. Kot

je razvidno iz grafa, ki so ga objavile

Finance, nas je Poljska prehitela v letu

2014, Češka pa kmalu za tem. Najvišjo

rast BDP je imela Slovenija v letu 2021,

potem pa je šlo strmo navzdol – inflacija

je močno vplivala na gospodarstvo,

zlasti zaradi rasti cen energije in drugih

ključnih surovin. Povišanje cen nafte,

plina in elektrike je negativno vplivalo

na podjetja in gospodinjstva. Svetovno

gospodarsko upočasnjevanje, ki sta ga

povzročili visoka inflacija in negotovost

na svetovnih trgih (vključno z vplivom

vojne v Ukrajini), je vplivalo tudi na

Slovenijo, saj je država močno odvisna

Po oceni dr. Maksa Tajnikarja davčni sistem

ni kritičen v obsegu, so pa kritični prispevki,

ki dražijo delovno silo in delajo podjetja

nekonkurenčna.

Tomo Strle/CITRUS

od izvoza. Poleg tega je politična nestabilnost

v nekaterih državah EU, vključno

s Slovenijo, pripomogla k povečani

negotovosti. Tudi Češka in Poljska sta

v zadnjih letih doživeli upad BDP. Da

Slovenijo prehitevata po kupni moči, pa

lahko pripišemo več dejavnikom: življenjski

stroški so še vedno nižji kot v

Sloveniji, poleg tega sta Poljska in Češka

v zadnjih letih osredotočeni na razvoj

industrije (tehnologija, avtomobilska

industrija) in druge visokoproduktivne

panoge, ki so prinesle višje plače in večjo

gospodarsko učinkovitost. Ob tem so

te države usmerile precejšnja sredstva

v infrastrukturo, kar je povečalo produktivnost

in konkurenčnost. Češka in

Poljska sta tudi uspešno črpali evropska

sredstva, kar jima je omogočilo

večje investicije v infrastrukturo, raziskave

in razvoj ter izboljšanje splošnih

gospodarskih pogojev. Slovenija sicer

še vedno ohranja višje plače na nominalni

ravni, vendar zaradi višjih davkov

in prispevkov ostajajo neto dohodki

relativno nizki. Te dejavnike je mogoče

povezati z dolgoročnim trendom,

kjer višja rast BDP na Češkem in Poljskem

ni nujno v neposredni korelaciji

z letno gospodarsko rastjo, ampak je v

veliki meri posledica cenejšega življenjskega

sloga in bolj učinkovitih reform,

usmerjenih v povečanje produktivnosti

in konkurenčnosti. Po podatkih

OECD sta Češka in Poljska v zadnjih

letih uvedli več ukrepov za zmanjšanje

TEMA TEDNA

15

Daniel Novakovič/STA

Dr. Davorin Kračun poudarja,

da je razlika med bruto in neto

plačami najpomembnejši vir

javne porabe.

davčnih obremenitev, predvsem v zvezi

z zmanjšanjem socialnih prispevkov.

Češka je leta 2021 uvedla zmanjšanje

prispevkov za socialno varnost, kar je

znižalo splošno obremenitev dela, Poljska

pa je uvedla nekaj sprememb, kot je

zmanjšanje socialnih prispevkov za zaposlene

z nižjimi dohodki ter povečanje

olajšav za podjetja. Ta reforma je bila

del širših naporov za zmanjšanje davčne

obremenitve, predvsem za tiste, ki

prejemajo nižje dohodke.

OECD JE SLOVENIJI ŽE

VEČKRAT PREDLAGAL

ZNIŽANJE OBREMENITVE PLAČ

Po poročilu OECD Taxing Wages 2024

je bila Slovenija po obremenjenosti

povprečne plače z dohodnino in socialnimi

prispevki v letu 2023 na sedmem

mestu med 38 državami OECD. Zaradi

višje obremenjenosti plač je posledično

tudi neto plača v Sloveniji nižja kot

v državah OECD. Od celotnega stroška

plače za delodajalca ostane posamezniku

v Sloveniji le dobra polovica

(56,7 odstotka), medtem ko je ta delež

na ravni povprečja OECD bistveno višji

(65,2 odstotka). »Z drugimi besedami,

če bi bila obremenitev plač v Sloveniji

na ravni povprečja OECD, bi posameznik

v 2023 v povprečju prejel 235 EUR

več neto plače, kot jo je sicer,« je julija

komentiral glavni ekonomist GZS Bojan

Ivanc. V zadnjih desetih letih se je

obremenjenost povprečne plače z davki

in prispevki na ravni držav OECD ohranila

pri 35,8 odstotka, medtem ko je v

Sloveniji narasla na 43,3 odstotka.

Tudi v letu 2024 se je obremenjenost

plač še povečala, in sicer zaradi preoblikovanja

prostovoljnega zdravstvenega

zavarovanja v obvezen zdravstveni prispevek

ter zaradi odsotnosti usklajevanja

splošne dohodninske olajšave in mej

dohodninskih razredov. Dodatno se bo

povečala še v letu 2025, ker bo stopil v

veljavo prispevek za dolgotrajno oskrbo.

GZS je na prvi dve mesti med sedmimi

priporočili glede davčnih sprememb

umestila uvedbo razvojne kapice na socialne

prispevke in manjšo progresivnost

dohodninske lestvice. V enem letu

– do maja 2014 – je bilo pobranih za 13,2

milijarde evrov prispevkov za socialno

varnost in dohodnine, kar je 15 odstotkov

več kot v letu 2022 in 37 odstotkov

več kot v 2019, s čimer je po oceni GZS

nastal potreben manevrski prostor za

razbremenitev dela. »Nekatere države

so v podobnih razmerah to izkoristile

in znižale obremenitve dela ter s tem

pritegnile strokovnjake in investicije iz

tujine. Pri nas pa gospodarstvu in zaposlenim

nalagamo nove in nove obremenitve,

namesto da bi se ukvarjali z

nižanjem stroškov delovanja države,

saj so se odhodki v konsolidirani bilanci

javnega financiranja v zadnjih petih

letih povečali s 19 na 28 milijard evrov,«

je komentiral glavni izvršni direktor

GZS Mitja Gorenšček.

EKONOMISTI OPOZARJAJO

NA STRUKTURO DAVKOV

»V Sloveniji se ogromno davkov pobere

v obliki prispevkov in to povzroča, da

je delovna sila dražja, zato so podjetja

Maks Tajnikar:

»V Sloveniji se

ogromno davkov

pobere v obliki prispevkov

in to povzroča, da je delovna

sila dražja, zato so podjetja

manj konkurenčna na

svetovnih trgih.«

manj konkurenčna na svetovnih trgih,«

je za Domovino pojasnil ekonomist in

profesor Maks Tajnikar. Pravi, da že

dolgo obstaja predlog, da bi se del teh

prispevkov premaknil v dohodninske

davke, kar podjetju ne bi predstavljalo

stroška. Opozoril je še, da v tujini nimajo

tako visokih prispevkov, kot jih imamo

pri nas. Po njegovi oceni sam davčni sistem

ni kritičen v obsegu, so pa kritični

prispevki, ki dražijo delovno silo in delajo

podjetja nekonkurenčna. »Veliko

govorimo o solidarnosti, a če vzamemo

zdravstvo, je nenavadno, da za zdravstvo

plačujemo le iz delovnih dohodkov

in nič iz kapitalskih, podobno pa je tudi

pri pokojninah,« je še komentiral. Po njegovem

mnenju so podjetja v Sloveniji z

vidika uporabe delovne sile, produktivnosti

in učinkovitosti kapitala relativno

učinkovita, vendar pa je težava v tem,

kaj delamo in kakšne cene dosegamo v

mednarodni menjavi. Naš glavni izvozni

proizvod so podobaviteljske verige v

avtomobilski industriji – dosegamo relativno

nizke cene, te pa povzročajo, da

zaostajamo pri bruto plačah. »Zelo pomembno

je, kaj bo delalo slovensko gospodarstvo.

Ena od zelo generalnih ugotovitev

je, da se s storitvenim sektorjem

ne da napredovati,« je opozoril ter dodal,

da se z deindustrializacijo izgublja tudi

srednji sloj. Pomembno je torej, da ohra-

Davorin Kračun:

»Zdravstveni in pokojninski

sistem je glavni pokazatelj,

koliko je država s svojimi

dajatvami učinkovita pri

zagotavljanju, izvrševanju

svojih funkcij.«

179 19. 12. 2024

16 TEMA TEDNA

SHUTTERSTOCK

nimo industrijsko družbo, spodbujamo

inovativnost in da na izvoznih trgih z izdelki

dosegamo visoke cene. Slednje po

njegovi oceni v največji meri vplivajo na

višino bruto plač. »Če slovenski izvoznik

prodaja po nizki ceni oziroma po podravnotežni

ceni, tudi svojih delavcev ne

more plačati po nadravnotežnih cenah,«

je pojasnil Tajnikar. Posledično tudi ni

davkov, ki so povezani z visokimi plačami.

»In če ni davkov, ne moremo plačati

zdravnika, kot je na primer plačan v Avstriji,«

je dejal in ob tem opozoril, da se

te verige premalo zavedamo. »Če bi na

višjo plačo plačali davke, bi bili davčni

prihodki bistveno večji, kot so. In tako

bi lahko dali več v zdravstvo, imeli bi

boljše zdravstvo, medicinske sestre pa

nam ne bi uhajale na delo v Avstrijo,« je

še povedal in dodal, da je v Sloveniji hud

problem tudi birokratizacija.

Ekonomist, profesor in predsednik

Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun

poudarja, da je razlika med bruto in

neto plačami najpomembnejši vir javne

porabe. Zato je, kot nam je dejal, na

eni strani težnja, da bi bila ta razlika

čim nižja, na drugi strani pa mora država

vse funkcije, ki jih opravlja, pokriti

z javno porabo, ki pa jo dobi iz davkov.

Razlika med bruto in neto plačami je rezultat

davkov in prispevkov, predvsem

stopenj dohodnine in prispevkov za

pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje

– in seveda je neposredna povezava

med višino prispevka za pokojninsko

zavarovanje in manevrskim prostorom

pokojninskega sistema za izplačevanje

pokojnin. Podobno je med višino

zdravstvenega prispevka in sredstvi,

ki so na razpolago za organizacijo plačevanja

zdravstvenega sistema. »Tukaj

179 19. 12. 2024

je torej vedno vprašanje politične odločitve,

kako daleč gremo na področju

javne porabe in koliko želimo biti vendarle

spodbudni za poslovanje,« je poudaril.

Pri razlikah vedno ostaja vprašanje,

kako je urejen socialni standard.

Če zdravstveni sistem temelji pretežno

na individualnem zavarovanju, potem

bodo prispevki manjši, vendar pa bo

prebivalstvo po drugi strani bolj obremenjeno

z zdravstvenimi storitvami.

Podobno je s pokojninskim sistemom;

če so ljudje pokojninsko zavarovani

preko zavarovalnic in pokojninskih

skladov, ki niso državni, je lahko obremenitev

plač za pokojnine nižja, ampak

to na drugi strani pomeni večjo obremenitev,

ki si jo morajo ljudje plačevati

sami. »Zato je glavni pokazatelj, koliko

je država s svojimi dajatvami učinkovita

pri zagotavljanju, izvrševanju

svojih funkcij,« je Kračun potrdil, da

to pomeni tudi dostop do zdravnika in

zdravstvenih storitev. Tako zdravstvo

kot pokojnine so samo delno dajatve,

dejansko gre za zavarovanja, ki so organizirana

v okviru države in so obvezna.

»Vendar pa je pri nas težava, da

ljudje nimajo pravic, kot bi jih imeli, če

bi šlo dejansko za zavarovanje, ne pa za

obvezni prispevek,« je dejal Kračun in

opozoril, da ljudje v nekaterih primerih

enostavno ne morejo priti do zdravnika,

pa čeprav plačujejo t. i. zavarovanje.

To je problem sistema prispevkov, ki so

obvezni, ampak ne nudijo vsega, kar bi

se ob plačilu pričakovalo. Po njegovem

mnenju so glavna težava kapacitete

javne zdravstvene mreže in organizacija

zdravstvenega sistema – med drugim

je nerazrešeno vprašanje, ali mora

biti zdravstvo državno ali pa lahko tudi

zasebne ponudnike na ustrezen način

vključimo v javni zdravstveni sistem.

»Tukaj stvari niso razrešene, zato je to

ena od ključnih prioritet, ki bi jih morala

vlada reševati,« meni Kračun in

dodaja, da je ravno zdravstveni sistem

praktično nevzdržen – ljudem se zgodi,

da morajo tudi v nujnih primerih iskati

samoplačniške storitve, čeprav je stopnja

našega prispevka za zdravstveno

zavarovanje sorazmerno visoka.

»V Sloveniji minimalna pokojnina

za 40 let polne delovne dobe znaša 748

evrov, prag tveganja revščine pa znaša

903 evre,« je povedal ekonomist in

profesor Matej Lahovnik. Nekdo torej

40 let pošteno dela, na koncu pa s svojo

pokojnino niti ne pokrije praga tveganja

revščine – v tem položaju je kar polovica

upokojencev, ki težko lovijo splošni

trend rasti inflacije, dotakne se jih vsaka

podražitev. »Imamo del prebivalstva,

ki je plačeval davke in prispevke, to je

več kot 300.000 ljudi, ki so pod pragom

revščine,« je izpostavil za naš tednik in

dodal, da so po oceni OECD v Sloveniji

potrebne reforme, predvsem pokojninska,

kar se mu ne zdi presenetljivo. Ob

tem je treba povedati tudi to, da bo upokojencev

vedno več, zato bo treba zagotoviti

dovolj prihodkov v pokojninsko

blagajno – če nočemo zviševati prispevka

ali nižati pokojnin, bo treba poiskati

tretjo pot. Trenutna visoka zaposlenost

in visoki prihodki v pokojninsko blagajno

ne zagotavljajo dovolj sredstev

za izplačevanje pokojnin. Morda se

moramo vprašati, kam sploh gre naš

težko prisluženi denar in kaj dobimo v

zameno za (pre)plačane prispevke.

AKTUALNO

17

Ena možnih lokacij za postavitev

sežigalnice je na Barju.

ZAKAJ ZDRAVNIKI NASPROTUJEJO

postavitvi sežigalnice v Ljubljani?

Zrak v Ljubljani je med najbolj onesnaženimi v Evropi. Po podatkih evropske okoljske agencije je Ljubljana

po čistosti zraka že zdaj povsem na repu, šele na 310. mestu od 372 mest v Evropi. To pomeni, da ima le 16

odstotkov mest slabši zrak kot Ljubljana. Stanje bi se ob postavitvi sežigalnice močno poslabšalo, je opozoril

strokovni svet UKC Ljubljana, saj naše glavno mesto leži v slabo prevetreni kotlini z izrazitim temperaturnim

obratom v hladnejših mesecih, zaradi česar bi se izpusti iz sežigalnice v kotlini zadrževali in imeli škodljive

učinke na zdravje prebivalcev.

V

Sloveniji poteka razprava o

sežiganju odpadkov in Ministrstvo

za okolje, podnebje

in energijo (MOPE) pripravlja

Uredbo o opravljanju obvezne državne

gospodarske javne službe sežiganja

komunalnih odpadkov. Na predstavitvi

uredbe so maja 2024 zastopniki ministrstva

predstavili načrte, da bodo

koncesijo za sežigalnico odpadkov podelili

ljubljanskemu podjetju Energetika

Ljubljana.

Podjetje Energetika Ljubljana bi sežigalnico

komunalnih odpadkov postavilo

na Zaloški cesti v Ljubljani, ob Termoelektrarni

Toplarni Ljubljana, ali na

Barju, ob Regijskem centru za ravnanje

z odpadki Ljubljana (RCERO). Oktobra

letos je ljubljanski župan Zoran Janković

povedal, da ima favorita. »Naša

strokovna komisija je odločila, da gremo

na Barje blizu RCERO,« je tedaj dejal

in poudaril, da v bližini te lokacije

ni stanovalcev, hkrati pa komunalnih

odpadkov iz RCERO ne bo treba voziti

s tovornjaki v drugo sežigalnico. »Za

svoje smeti moramo poskrbeti sami,« je

dejal in pojasnil, da zdaj ostanek komunalnih

odpadkov vozijo tudi tisoč kilometrov

daleč, v Skandinavijo, kar je po

njegovem mnenju nesmisel.

KATJA BENČINA

ŽIGA ŽIVULOVIĆ JR./BOBO

»V Evropi postavijo

sežigalnice tam, kjer veter

močno piha in imajo poleg

tudi vetrne elektrarne.

V Københavnu veter vso

umazanijo odpihne na morje,

na Dunaju pa na vzhod.«

PREMALO VETRA

Po podatkih MOPE smo v letu 2023 iz

Slovenije na sežig v tujino izvozili skoraj

100.000 ton komunalnih odpadkov,

največ na Madžarsko (35.000 ton), v

Avstrijo (30.000 ton), Slovaško (14.000

ton) in BiH (13.000 ton). A v resnici odvoz

odpadkov na sežig v tujino ni nesmisel,

je prepričan izr. prof. dr. Miran

Brvar iz Centra za klinično toksikologijo

in farmakologijo v UKC Ljubljana:

»Slovenija je v zavetrju Alp, pri nas je

veter šibek in slabo piha, komaj en meter

na sekundo, medtem ko na Dunaju

in v Københavnu, kjer imajo sežigalnico,

piha deset metrov na sekundo. Tam

piha veter tako močno, da vse onesnaženje

odnese. V Evropi postavljajo sežigalnice

tam, kjer veter močno piha in

imajo poleg tudi vetrne elektrarne. V

Københavnu veter vso umazanijo odpihne

na morje, na Dunaju pa na vzhod

in se strupi razredčijo. Na Barju pa nimamo

vetrnih elektrarn, ker tam ne

piha. Onesnaženost se bo tam zadrževala.«

Pojasnil je, da je tudi v Avstriji večina

sežigalnic postavljenih nad Alpami,

kjer so vetrovi močnejši, v mestih,

kjer so vetrovi šibkejši, pa odpadke vozijo

v sežigalnice nad Alpe. »Tudi mi vozimo

te odpadke k njim, nad Alpe, kjer

onesnaženost odnese in se razredči. Ne

vem, zakaj bi s tem prenehali,« je dejal.

Sežigalnica v Ljubljani naj ne bi

sežigala le odpadkov, ki se ustvarijo v

glavnem mestu, ampak tudi odpadke

osrednjeslovenske regije, gorenjske,

goriške, obalno-kraške, primorske,

notranjske, zasavske in jugovzhodne

Slovenije, je dejal Brvar. »Odpadke polovice

Slovenije bi vozili v Ljubljano na

sežiganje. To pomeni 110.000 ton odpadkov

iz RCERO – regionalnega centra

za zbiranje odpadkov na Barju in še

dodatnih 30.000 ton iz drugih krajev,

kar je skupaj 140.000 ton odpadkov. In

179 19. 12. 2024

18

AKTUALNO

»Občina Ljubljana pravi,

da imamo čist zrak in da ne

presegamo mejnih vrednosti.

Ampak ne presegamo jih,

ker so te mejne vrednosti

postavljene zelo visoko.«

oni so se že nekako dogovorili, da bi bila

ena sežigalnica v Ljubljani, v Mariboru,

tretja pa v Celju. Potem sploh nima

smisla delati razpisa, če so se že zmenili,«

se sprašuje izr. prof. dr. Miran Brvar.

ONESNAŽENOST LJUBLJANE

Ljubljana spada med bolj onesnažena

mesta v Evropi, kažejo podatki Evropske

agencije za okolje, kljub vsemu pa

kakovost zraka v prestolnici še vedno

ustreza evropskim standardom. Evropska

unija je v okviru politike za zagotavljanje

čistega zraka v Evropi določila

letno mejno vrednost za koncentracijo

delcev PM 2,5

, ki znaša 25 μg/m 3 (mikrogram

na kubični meter), vendar so ta

določila precej višja od priporočil Svetovne

zdravstvene organizacije. »Občina

Ljubljana pravi, da imamo čist zrak

in da ne presegamo mejnih vrednosti.

Ampak ne presegamo jih, ker so te mejne

vrednosti postavljene zelo visoko.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča

za delce PM 2,5

mejno vrednost

5 μg/m 3 zraka, mi imamo pa zdaj 20 ali

25 μg/m 3 . Čez nekaj let se bodo tudi

standardi Evropske unije poostrili in

bo za ustrezno kakovost zraka določen

standard za delce PM 2,5

10 μg/m 3 zraka.

Takrat bo v Ljubljani tudi uradno zelo

onesnažen zrak,« pove izr. prof. dr. Miran

Brvar in opozori, da otroci že zdaj

po podatkih NIJZ v Ljubljani pogosteje

zbolevajo za astmo kot v drugih slovenskih

mestih in da je v Ljubljani pogostejši

pljučni rak, kar je delno povezano

tudi z onesnaženostjo mesta. »Znano

je tudi, da se ob poslabšanju zraka v

Ljubljani poveča obisk urgence zaradi

poslabšanja kroničnih pljučnih bolezni

in tudi umrljivost zaradi srčno-žilnih

bolezni, to pomeni infarkt,« dodaja.

Ko vdihnemo delce PM 2,5

v onesnaženem

zraku, ti majhni delci pridejo

globoko v pljuča, vse do mešičkov, kjer

povzročajo lokalno vnetje, oksidacijski

stres in sprožajo mediatorje vnetja. Ti

majhni delci se lahko vsrkajo v kri in

179 19. 12. 2024

povzročajo poškodbe tkiv, tudi rakava

obolenja, pojasnjuje izr. prof. dr. Brvar.

»Ogroženi so vsi. Pomembno je, kakšni

koncentraciji smo izpostavljeni in koliko

časa. Če je to od rojstva naprej in

potem vse življenje, se to nabira v nas

in je dolgoročno škodljivo. Drugače so

pa najbolj ogrožene nosečnice, majhni

otroci, ker bodo oni to vdihovali celo

življenje. Otroci, ki so izpostavljeni

onesnaženemu zraku, imajo kasneje

astmo, pogosteje zbolevajo za kronično

obstruktivno pljučno boleznijo. Veliko

je tega tudi v razvoju pljuč in razvoju

možganov. Otroci, ki so bili izpostavljeni

onesnaženemu zraku, imajo pogosteje

arterijsko hipertenzijo, srčno-

-žilne bolezni. Bolj pa so ogroženi tudi

kronični bolniki; pri teh, ki že imajo

kakšno bolezen, lahko pride do poslabšanja.

To je znano tudi v Ljubljani. Ob

onesnaženem zraku se poveča število

obiskov urgence zaradi poslabšanja

pljučnih bolezni, kot so astma, KOPB;

ogroženi so tudi bolniki s srčno-žilnimi

boleznimi in tako naprej.«

TEMPERATURNI OBRAT

V Ljubljani kakovost zraka poslabšuje

tudi temperaturni obrat, zaradi katerega

se izpusti strupenih snovi kopičijo

v kotlini. To je še posebej izrazito v

hladnejših mesecih, ko zaradi neprekinjenega

temperaturnega obrata v Ljubljani

prebivalci po več dni skupaj ne

vidijo sonca in dihajo močno onesnažen

zrak. »Ljubljana je v kotlini, in ko je

prisoten temperaturni obrat, se izpusti

nabirajo in širijo po celotni kotlini

in vsi, ki živimo tu, dihamo približno

enako kakovosten zrak,« so sporočili iz

Poleg vode bi župan Janković umazal

tudi zrak na območju Ljubljane.

Tomi Plevnik/Mediaspeed.net

V Ljubljani kakovost zraka

poslabšuje tudi temperaturni

obrat, zaradi katerega se

izpusti strupenih snovi

kopičijo v kotlini.

Agencije Republike Slovenije za okolje

(ARSO) in pojasnili, da je temperaturni

obrat pojav, ko temperatura z višino ne

pada, kot je to običajno, ampak raste.

»Naraščanje temperature z višino deluje

kot pokrov in ločuje zrak v kotlini

od splošnih vremenskih dogajanj nad

njim. Posledično ostajajo v takšnih

razmerah izpusti lokalnih kurišč, prometa,

industrije in drugih virov ujeti v

spodnjih plasteh zraka dlje časa, običajno

vse do takrat, dokler ne pride do

premešanja z močnejšimi vetrovi oziroma

do obilnih padavin. Ob več dni

trajajočih temperaturnih inverzijah se

lahko v razmeroma majhnem volumnu

zraka (znotraj t. i. jezera hladnega zraka)

nabere veliko onesnaženja.«

Pri sežiganju odpadkov se v zrak

sproščajo strupene snovi in rakotvorni

prašni delci PM 2,5

z vezanimi toksičnimi

elementi in rakotvornimi dioksini,

furani in policikličnimi aromatskimi

ogljikovodiki. »Znano je, da se ob sežiganju

odpadkov v zrak sproščajo škodljive

snovi; nobena sežigalnica ni popolnoma

čista. V podjetju Energetika

Ljubljana so izračunali, da bi lahko najsodobnejša

sežigalnica, ki bi jo zgradili

v Ljubljani, še vedno spuščala desetkrat

AKTUALNO

19

»Če bodo koncesijo

podelili Energetiki

Ljubljana, tako kot

nameravajo, potem

je že določeno, da

bodo sežigalnico

gradili v Ljubljani.

Ne more Energetika

Ljubljana postavljati

sežigalnice v

Kočevju.«

SHUTTERSTOCK

Zdravniki so proti sežigalnici odpadkov, saj

bi onesnaženost zraka ogrozila zdravje ljudi.

več strupenih snovi kot na primer plinska

toplarna. Torej bo količina teh strupenih

snovi kar pomembna,« pove izr.

prof. dr. Miran Brvar in dodaja: »Prašni

delci PM, ki nastajajo pri sežiganju odpadkov,

imajo večji oksidacijski potencial

in so strupeni. Prebivalci mest, kjer

sežigajo odpadke, zato pogosteje zbolevajo

za rakavimi obolenji, poleg tega

pa dihanje onesnaženega zraka poveča

tveganje za astmo, kronični bronhitis,

alergije, bolezni srca in ožilja, kot sta

možganska in srčna kap, prezgodnjo

demenco, pri otrocih pa tudi prirojene

nepravilnosti ter motnje v razvoju pljuč

in možganov.«

Prav zato je strokovni svet UKC Ljubljana

sprejel sklep, s katerim nasprotuje

postavitvi sežigalnice odpadkov

v Ljubljani. »Strokovni svet opozarja,

da bo sežiganje odpadkov v Ljubljani,

če bo sežigalnica zgrajena, imelo škodljive

učinke na zdravje prebivalcev,«

so zapisali in opozorili, da bi morali

razpisovalci uredbe spremeniti merila

za izbor koncesionarjev, tako da se kot

ključno merilo upoštevata predhodna

onesnaženost in ocena osnovnih značilnosti

lokacije predvidene sežigalnice

na podlagi gostote naseljenosti,

geografske lege in meteoroloških pogojev

ter obstoječega stanja okolja, na

primer drugih virov onesnaževanja.

Velik onesnaževalec v prestolnici je

tudi promet. Vsak dan se v središče

mesta pripelje 140.000 ljudi, hkrati

močno onesnažujejo tudi individualna

kurišča in nenadzorovano kurjenje v

starih pečeh. Sežigalnica odpadkov bi

po mnenju zdravnikov kakovost zraka

še poslabšala.

Kljub opozorilom zdravnikov, da bo

postavitev sežigalnice škodila zdravju

prebivalcev Ljubljane in okolice, se

postopki za njeno postavitev nadaljujejo.

Z Ministrstva za okolje, podnebje

in energijo so za Domovino odgovorili,

da uredba o opravljanju obvezne državne

gospodarske javne službe sežiganja

komunalnih odpadkov ne določa

lokacij sežigalnic, ampak za prispevna

območja določa, da se s konkurenčnim

postopkom izbere koncesionar, ki bo

izvajal javno službo v obstoječi napravi

ali pa jo bo za ta namen postavil in potem

izvajal javno službo. A kot opozarja

prof. dr. Brvar, je problematičen že izbor

koncesionarja: »Če bodo koncesijo

podelili Energetiki Ljubljana, tako kot

nameravajo, potem je že določeno, da

bodo sežigalnico gradili v Ljubljani. Ne

more Energetika Ljubljana postavljati

sežigalnice v Kočevju. S tem so že določili

lokacijo, in to za 30 let ter brez neke

predhodne presoje vplivov te sežigalnice

na okolje.«

Na ministrstvu so dejali, da so sprejeli

pripombe, ki jih je poslala Zdravniška

zbornica Slovenije, in opozorila

strokovnega sveta UKCL. »Prijavitelj, ki

še nima sežigalnice odpadkov, bi lahko

skladno z osnutkom uredbe sodeloval v

postopku javnega razpisa za podelitev

koncesije, če poda izjavo, v kateri se zaveže,

da bo sežigalnico za sežiganje gorljivih

komunalnih odpadkov zgradil in

začel opravljanje državne javne službe

najkasneje v sedmih letih od podelitve

koncesije. Ker pa podelitev koncesije

ne moremo razumeti kot akt (sklep), s

katerim se določa, da se bo javna služba

izvajala na določeni lokaciji, pa bo

moral prijavitelj tudi v primeru uspeha

na razpisu in podelitve koncesije pred

gradnjo zagotoviti umestitev naprave

v prostor in pridobiti vsa ustrezna dovoljenja.

Celovita presoja vplivov na

okolje (CPVO) se bo skladno z Zakonom

o urejanju prostora (ZUreP-3) izvedla

v postopku priprave DPN, poročilo

o vplivih na okolje bo presojano tudi v

okviru izdaje integralnega gradbenega

dovoljenja, upravljavec naprave pa bo

moral pridobiti tudi okoljevarstveno

dovoljenje skladno z Uredbo o vrsti dejavnosti

in naprav, ki lahko povzročajo

onesnaževanje okolja večjega obsega

(Uredba IED). Ti postopki bodo presojali

okoljsko sprejemljivost sežigalnic na

točno določenih lokacijah,« so zapisali.

Z vprašanjem, ali so seznanjeni z

mnenjem strokovnega sveta UKC Ljubljana

in Zdravniške zbornice Slovenije

o postavitvi sežigalnice v Ljubljani,

smo se obrnili tudi na Mestno občino

Ljubljana. Zanimalo nas je tudi, ali ljubljanski

župan Zoran Janković še vedno

vztraja, da bo sežigalnica postavljena

blizu RCERO na Barju, a odgovora od

njih nismo prejeli.

179 19. 12. 2024

20 AKTUALNO INTERVJU

KONSTANTINE SURGULADZE,

VODJA VELEPOSLANIŠTVA GRUZIJE V SLOVENIJI

»Evropski parlament ne odloča,

kdo bo v imenu Gruzijcev

VLADAL V GRUZIJI«

Veleposlanik Konstantine Surguladze v intervjuju za Domovino zavrača očitke o nepoštenosti nedavnih

parlamentarnih volitev v Gruziji, pozive Evropskega parlamenta k njihovi ponovitvi pa označuje za neresne.

Pojasnjuje, da so bile majhne skupine nasilnežev med sicer mirnimi protivladnimi demonstranti pripravljene

na spopad s policijo, kar se je tudi zgodilo. Med preiskavo je bila pri nekaterih opozicijskih politikih najdena

velika količina pirotehnike. Pravi, da obstaja veliko dokazov, da so se nekatere nevladne organizacije in

njihovi financerji vmešavali v politično življenje v Gruziji.

NENAD GLÜCKS

TAMINO PETELINŠEK / DOMOVINA

Konec novembra je Evropski

parlament zavrnil izid oktobrskih

parlamentarnih volitev v Gruziji,

na katerih je zmagala vladajoča

stranka Gruzijske sanje, ki je prejela

54 odstotkov glasov, medtem

ko je združena opozicija prejela 37

odstotkov glasov. Večina evropskih

poslancev tega rezultata ne

priznava in trdi, da volitve niso

bile poštene. Navedli so obtožbe o

ustrahovanju volivcev, manipulacijah

med glasovanjem in štetjem

179 19. 12. 2024

glasov, vmešavanju vladajoče

stranke v delo volilnih opazovalcev

in medijev. Kako komentirate

resolucijo Evropskega parlamenta

in očitke glede volitev?

Najprej velja opredeliti, kdo ocenjuje

legitimnost volitev in njihovih rezultatov.

Najprej so to gruzijski volivci, nato

Centralna volilna komisija in opazovalci

Organizacije za varnost in sodelovanje

v Evropi (OVSE). Izid volitev sta

priznala Urad za demokratične institucije

in človekove pravice OVSE (ODIHR)

ter gruzijsko ustavno sodišče. Volitve

so bile ocenjene kot konkurenčne in

legitimne za vse politične akterje, brez

dokazov o nepravilnostih ali nelegitimnosti.

Na podlagi tega se lahko upravičeno

dvomi v verodostojnost resolucije

Evropskega parlamenta, ki Gruzijo

obtožuje nepoštenih volitev. Prav tako

je nenavadno, kaj ta resolucija poleg volitev

še zahteva.

Gruzijo poziva, naj sama uvede bilateralne

sankcije proti Rusiji zaradi ruske

agresije na Ukrajino. Najprej je treba

poudariti, da Gruzija v celoti spoštuje

INTERVJU

21

Vodja veleposlaništva Gruzije v Sloveniji,

veleposlanik Konstantine Surguladze, je

bil rojen leta 1971 v gruzijskem glavnem

mestu Tbilisi. V letih 1990–1991 je študiral

mednarodno pravo in mednarodne odnose

na Univerzi za zunanje zadeve v Kijevu v

Ukrajini. Študij s tega področja je nadaljeval

na Državni univerzi I. Javakhishvili v Tbilisiju.

Izobraževal se je tudi v tujini, in sicer na Univerzi

v Birminghamu (Združeno kraljestvo),

kjer se je posvetil pravu človekovih pravic, ter

na Akademiji mednarodnega prava v Haagu

na Nizozemskem.

V letih od 1997 do 2001 je delal na Ministrstvu

za zunanje zadeve v Gruziji, nato je bil

štiri leta konzul na gruzijskem veleposlaništvu

v Združenem kraljestvu. Sledilo je leto

dni pri gruzijski mednarodni naftni korporaciji

v okviru programa OZN ter leto dni pri predstavništvu

Chevron-Texaco v domači državi,

kjer je bil generalni direktor. Nato je prevzel

vodenje konzularnega oddelka na zunanjem

ministrstvu. V letih od 2009 do 2011 je delal

v vodstvu stranke Svobodni demokrati.

Leta 2012 je bil v stranki Gruzijske sanje

vodja oddelka za migracije in diasporo.

Ko je stranka prevzela vodenje vlade, je

Surguladze postal minister za diasporo. Na

tej funkciji je bil do leta 2014. Nato se je spet

vrnil v diplomacijo. Od 2014 do 2018 je bil

veleposlanik Gruzije na Nizozemskem, nato

pa do lanskega leta veleposlanik v Italiji, San

Marinu in na Malti. Pred pol leta je prevzel

vodenje misije veleposlaništva Gruzije v

Sloveniji.

Je poročen, ima dve hčeri in dva sinova.

vse mednarodne sankcije proti Rusiji.

To so večkrat potrdili strokovnjaki

iz ZDA in Združenega kraljestva, ki so

priznali, da dosledno izpolnjujemo vse

svoje obveznosti. Po drugi strani pa je

glede na velikost in gospodarske zmožnosti

Gruzije ter velikost Rusije jasno,

da bi bile bilateralne sankcije z naše

strani uničujoče le za naše gospodarstvo,

ne pa za Rusijo, kar naj bi bil glavni

cilj sankcij. V isti resoluciji, v kateri

Evropski parlament brez osnove zavrača

izvedbo in izid naših parlamentarnih

volitev, od nas dejansko pričakuje,

da uničimo lastno gospodarstvo.

Poleg tega resolucija vključuje zahtevo

po izpustitvi nekdanjega gruzijskega

predsednika Mihaila Sakašvilija.

Vse je bilo v redu, dokler

niso bili razglašeni rezultati.

Ko je postalo jasno, da je

opozicija izgubila, se je začela

diskreditacija volitev.

Toda Evropsko sodišče za človekove

pravice je že zavrnilo podobno prošnjo.

Resolucija vsebuje tudi druge

nesprejemljive točke, zaradi katerih

Gruzija občasno ne prejema poštenega

obravnavanja s strani nekaterih članov

Evropskega parlamenta.

Katere primere imate v mislih?

Eden od teh primerov je ta, ki sem ga

pravkar opisal. Evropski parlament ne

odloča, kdo bo v imenu Gruzijcev vladal

v Gruziji.

Kaj pravite na obtožbe gruzijske

opozicije o manipulacijah in zlorabah

v zvezi z izvedbo volitev

in rezultati?

Veliko kritik je bilo glede novega elektronskega

sistema glasovanja, kjer volivec

na volišču svoj glas odda z uporabo

naprave, ki registrira njegovo odločitev

na glasovnici. Vendar so bile prav opozicijske

stranke tiste, ki so pred volitvami

zagovarjale ta sistem kot zelo varen

in zanesljiv. Tak način glasovanja so

zahtevali celo nekateri iz opozicije in

tudi nekateri mednarodni akterji. Vladajoča

stranka se je zato zavzela za ta

način glasovanja, da bi se izognili morebitnim

obtožbam o nepravilnostih.

Vse je bilo v redu, dokler niso bili razglašeni

rezultati. Ko je postalo jasno, da

je opozicija izgubila, se je začela diskreditacija

volitev z izjavami, da te niso bile

poštene. Na dan volitev ni bilo nobenih

opozoril o zlorabah, prav tako niso bili

predloženi nobeni dokazi o tem. Če bi

opazovalci ali predstavniki opozicije v

volilnih komisijah zaznali kakršnekoli

nepravilnosti, bi morali na to uradno

opozoriti, vendar takrat niso menili, da

je kaj narobe.

Manjše napake, ki so se zgodile –

kot se na vseh volitvah – niso vplivale

na rezultat. Po volitvah so napovedali,

da bodo predložili dokaze o ponarejanju

rezultatov, vendar tega do danes

niso storili. Ko nekdo v tujini trdi, da so

bili rezultati volitev posledica prevar,

žali gruzijske volivce – tako tiste, ki so

glasovali za vladajočo stranko, kot tudi

tiste, ki so glasovali za opozicijo. Po volitvah

ni bilo večjih protestov. Šele pozneje

se je začela propaganda o ponarejenih

rezultatih volitev.

Glede na vašo razlago o poštenosti

volitev: kaj naj bi bil motiv evropskih

poslancev, da te rezultate

zavračajo?

Evropski parlament od

nas dejansko pričakuje, da

uničimo lastno gospodarstvo.

Težko ocenjujem motive. Lahko vam

predstavim samo dejstva, vsak si lahko

ustvari svoje zaključke. Na primer,

določeni visoki evropski politiki so

odkrito in nezakonito posegali v gruzijski

volilni proces. Aktivno so sodelovali

na opozicijskih demonstracijah,

nagovarjali javnost in skušali vplivati

na odločitve volivcev. Takšna dejanja

predstavljajo nevaren precedens, ne le

za Gruzijo, ampak tudi za druge države.

Prepričan sem, da v članici EU ali katerikoli

drugi državi takšno vedenje ne bi

bilo v nobenem primeru sprejemljivo.

Evropski parlament poziva gruzijske

oblasti, naj volitve ponovijo.

Tega ni mogoče jemati resno, to ni razumna

zahteva. Kot sem že dejal, je večina

našega naroda sprejela volilne rezultate,

prav tako so jih sprejeli mednarodni

opazovalci OVSE, Centralna volilna komisija

in Ustavno sodišče Gruzije. Za

nove volitve ni nobene osnove, zgolj zato,

ker nekdo meni, da so potrebne. Takšno

vmešavanje v naše notranje zadeve ima

zelo slabe posledice za stabilnost moje

države in lahko, kot sem že dejal, pomeni

nevaren precedens tudi za države, katerih

predstavniki nam to očitajo.

Vaš varuh človekovih pravic,

Levan Ioseliani, je policijo obtožil

mučenja protestnikov, ki nasprotujejo

odločitvi vlade o preložitvi

začetka pogajanj za pristop k EU.

Ta odločitev je bila sprejeta pred

tremi tedni.

Nihče, ki je pri zdravi pameti, ne podpira

nasilja s katerekoli strani. Povsem

nesprejemljivo je, da kdorkoli uporablja

nasilje na protestih ali da nanje prekomerno

odreagira. Treba je analizirati,

kaj se je pravzaprav zgodilo na protestih.

Šlo je za demonstracije miroljubnih

protestnikov, zraven pa so bile tudi

majhne skupine zelo agresivnih udeležencev,

ki so želeli konflikt s policijo.

Ti so napadli policijo, metali v policiste

kamenje, granitne bloke, molotovke,

nevarno pirotehniko in uničevali varnostne

kamere. Močno so poškodovali

ter požigali javno in zasebno lastnino.

179 19. 12. 2024

22

INTERVJU

Večina protestnikov je bila resnično

miroljubna, vendar so te majhne skupine

izkoristile demonstracije za spopad

s policijo. Res je, bili so tudi posamezni

primeri prekomerne reakcije s strani

policije, vendar to ni bilo sistematično

vedenje po naročilu. Premier je potrdil,

da bodo ti primeri temeljito preiskani.

Med intervencijo policije je bilo resno

poškodovanih več kot 150 policistov.

Poškodovani so bili tudi nekateri protestniki.

Priča smo bili nasilju, česar si

nihče ne želi.

Vlada trdi, da je bilo nasilje načrtovano

s strani določenih skupin,

da so bili ti nasilneži izurjeni in

tudi financirani s strani nekaterih

nevladnih organizacij. Obstajajo

kakšni dokazi za to?

Ni mogoče, da bi se velike količine pirotehničnih

naprav in molotovk kar

pojavile v rokah manjšega števila nasilnih

protestnikov med protesti. Očitno

je bilo to vnaprej pripravljeno. Med

preiskavo policije je bila najdena velika

količina pirotehnike, ki so jo nekateri

opozicijski politiki celo kupili in shranili

v svojih pisarnah. Mimogrede, ta

pirotehnika je zelo draga, študenti in

mladi si je ne morejo privoščiti v takih

količinah, kot so bile uporabljene

med demonstracijami. To kaže, da je

bil namen zaostriti nasilje, nekdo je to

spodbujal. Ponovno želim poudariti:

nihče ne obsoja velike večine miroljubnih

protestnikov, ki so nenasilno

izrazili svojo pravico do demonstracij,

kar je povsem v redu. Pravica do mirnih

demonstracij in svobode izražanja

je v Gruziji zelo spoštovana. Nihče je

ne zatira. Težava je bila le v majhni nasilni

skupini, o kateri sem govoril. Pomembno

je poudariti, da so bili nedavni

protesti v Gruziji povsem miroljubni,

brez poročil o nasilju.

Zakaj se je vlada odločila odložiti

možnost začetka pogajanj za vstop

države v EU do leta 2028? Mar to

pomeni, da ne greste več v smeri

vključitve v EU?

Nemogoče je odložiti pogajanja, če se

ta niso še niti začela. Od predstavnikov

EU smo slišali, da se naslednji proces širitve

ne bo zgodil pred letom 2030.

Premier Irakli Kobakhidze je 28. novembra

napovedal, da Gruzija omejen

čas – do leta 2028 – ne bo obravnavala

vprašanja začetka pogajanj o pristopu

k EU. Prav tako je za to obdobje zavrnil

179 19. 12. 2024

Po vsem, kar je bilo narejeno

na poti integracije v EU,

je povsem jasno, da je stranka

Gruzijske sanje resnično

proevropska.

pomoč iz proračuna EU. Ta odločitev ne

pomeni, da prekinjamo proces evropske

integracije. Nasprotno, v celoti smo

zavezani nadaljevanju reform in izpolnjevanju

več kot 90 odstotkov svojih

obveznosti iz pridružitvenega sporazuma

in sporazuma o prosti trgovini (AA/

DCFTA), s čimer zagotavljamo dobro

pripravo za hitra pristopna pogajanja

do leta 2028.

Premier Kobakhidze je prav tako izjavil,

da bi se naša vlada takoj vključila

v pogajanja, če bi EU pokazala pripravljenost

za začetek procesa že pred letom

2028. Težava je v tem: zavrnitev naše

kandidature, zavrnitev začetka pogajanj

o pristopu in zadrževanje obljubljenih

finančnih transferjev s strani EU so

že večkrat povzročili težave v Gruziji,

podobne tistim, s katerimi se soočamo

zdaj. Nedavno so takšni ukrepi EU postali

oblika vzvoda ali orodje za izzivanje

jeze in nemirov med prebivalstvom.

Vprašanje integracije v EU je postalo

Po besedah Surguladzeja

so nekateri

visoki evropski politiki

nezakonito posegali v

volilni proces v Gruziji.

sredstvo izsiljevanja in manipulacije s

politično agendo naše države.

Del predstavnikov EU in zahodnih

medijev ocenjuje, da gre Gruzija

zdaj v smeri tesnejših odnosov

z Rusijo in ne z EU. Celo vaša

dosedanja predsednica Salome

Zurabišvili, ki prav tako ne priznava

rezultatov parlamentarnih

volitev, je dejala, da je stranka

Gruzijske sanje proruska in državo

vodi pod okrilje Rusije.

To je zelo žalostno slišati. Treba je razumeti,

da je stranka Gruzijske sanje

najbolj proevropska stranka pri nas. Ne

smemo soditi le na podlagi posameznih

izjav, kot je izjava predsednice Zurabišvili,

temveč na podlagi rezultatov

naše politike. Stranka je na oblast prišla

leta 2012. Šele takrat se je začel proces

približevanja države EU. V času vladanja

te stranke je bil podpisan pridružitveni

sporazum. Prav tako smo podpisali

omenjeni sporazum o prosti trgovini z

EU. Dogovorili smo se o režimu brez vizumov

za prehajanje meja z EU. Izvedli

smo vrsto reform, ki so odprle našo perspektivo

v smeri EU, in pred letom dni

smo pridobili tudi status kandidatke za

članstvo. Vse to je bilo doseženo v času

vladanja stranke Gruzijske sanje.

Poskusi, da bi označili to stranko za

prorusko, se zdijo kot namerna politič-

INTERVJU

23

na strategija opozicije za pridobivanje

političnih točk. Ta besednjak je zavajajoč,

saj je, kot sem že omenil, stranka

očitno proevropska. Izjave predsednice

Zurabišvili, ki so v skladu z interesi

opozicije, kršijo njeno ustavno dolžnost

politične nevtralnosti. Ustavno sodišče

je že ugotovilo njeno kršitev ustave v

drugih primerih.

Pravzaprav je prav stranka Gruzijske

sanje v našo ustavo vključila določbo,

da si bodo naše oblasti prizadevale

za polnopravno članstvo v EU in Natu.

Prav tako je treba omeniti, da je poleg

Ukrajine Gruzija edina evropska država,

ki nima diplomatskih odnosov z Rusko

federacijo.

Ker Rusija še vedno zaseda dva

dela Gruzije – Abhazijo in regijo

Tskhinvali (Južna Osetija)?

Tako je, od leta 2008. Po vsem, kar je

bilo narejeno na poti integracije v EU,

je povsem jasno, da je stranka Gruzijske

sanje resnično proevropska.

Za mnoge Slovence, ki vaše regije

ne poznajo dobro, je nenavadno, da

imate še vedno dobre gospodarske

odnose z Rusijo, čeprav je ta okupatorska

sila zoper vašo

državo. Rusija je vaša tretja

največja trgovinska partnerica,

za EU in Turčijo.

Kar zadeva gospodarske odnose, zakaj

se isto vprašanje ne postavi EU ali drugim

državam? Gruzija tako kot druge

države ohranja gospodarske vezi z Rusijo,

pri čemer pa v celoti izpolnjuje zaveze

v sklopu mednarodnih sankcij.

Poudariti želim tudi, da imamo v Rusiji

veliko diasporo, tam živi kar milijon

Gruzijcev. Naj ob prekinitvi diplomatskih

odnosov prekinemo tudi odnose s

temi našimi rojaki? Prav tako obstajajo

transportne povezave, brez njih ti ljudje

niti ne bi mogli potovati k nam. Tudi

opozicija v naši državi ne poziva k prekinitvi

trgovanja z Rusijo, saj se zaveda

uničujočih posledic, ki bi jih to imelo za

naše gospodarstvo. Ti gospodarski odnosi

se bodo nadaljevali, velika večina

Gruzijcev jim ne nasprotuje. Vendar še

vedno nimamo diplomatskih odnosov.

Zakaj je bil maja sprejet zakon o

zunanjem vplivu, ki zahteva, da

se morajo nevladne organizacije,

ki prejemajo več kot 20 odstotkov

svojih prihodkov iz tujine,

registrirati, da so »pod vplivom

tujine«, sicer jim grozi globa?

Gruzijo obtožujejo, da sprejema

zakonodajo po zgledu Rusije.

To ne drži, saj je takšna zakonodaja podobna

tisti v več drugih evropskih državah,

na primer na Madžarskem, Slovaškem,

v Franciji. Večina držav EU ima to

področje do neke mere urejeno. Imena

zakonov, kjer je to opredeljeno, so različna

ali pa so določbe razpršene po več zakonih,

vendar gre za podobno ureditev.

Kakšen je namen tega zakona?

Želimo zgolj preglednost pri delovanju

nevladnih organizacij. Preglednost je

ena izmed evropskih vrednot. V Rusiji

je zakonodaja povsem drugačna, z Gruzijo

se povezuje le zaradi diskreditacije.

Ruski zakon celo določa kazenski pregon,

zapiranje nevladnih organizacij ...

Pri nas pa gre le za zahtevo po preglednosti.

V ZDA, Kanadi in Avstraliji se

zahteva še več preglednosti kot po našem

zakonu.

Članstvo v Natu zagotavlja

varnost, obljuba o članstvu pa

ne. To je ključno.

Ste imeli slabe izkušnje z nevladnimi

organizacijami, financiranimi

iz tujine?

Obstaja veliko dokazov, da so se nekatere

nevladne organizacije in njihovi

finančni viri vmešavali v politično življenje

v Gruziji. To so večkrat ocenili

politiki iz vlade in parlamenta.

Je Gruzija še vedno na poti

k vojaško-političnemu zavezništvu

Nato?

Tako je. Še enkrat želim poudariti, da

smo cilj vključevanja v EU in Nato zapisali

tudi v ustavo. To podpira več kot 85

odstotkov ljudi. Leta 2008 nam je bilo

obljubljeno, da bomo postali člani Nata.

Žal nas je tistega leta napadla Rusija.

Vojna ni trajala dolgo, a je bila intenzivna.

Naša mesta so bila bombardirana,

ruski tanki so bili na ulicah, naši ljudje

so umirali. Končalo se je z rusko okupacijo

in nezakonitim priznanjem tako

imenovanih držav Južna Osetija (regija

Tskhinvali) in Abhazija. Danes je zavezništvo

Nato ena največjih in najmočnejših

organizacij, ki svojim članicam

zagotavlja varnost in stabilnost.

Toda Nato ne sprejema držav,

ki so delno pod okupacijo, saj bi

to pomenilo neposreden konflikt

z okupatorsko silo, v tem primeru

z Rusijo.

Tega ne bom presojal, saj je to politična

odločitev. Želja Gruzijcev je vsekakor

pridružitev Natu. Želimo si varnost in

stabilnost. To je povezano tudi z gospodarskim

razvojem. Če država ni varna,

tudi tuji kapital ne vstopa vanjo.

Se ne bojite, da bi vas Rusija napadla

– kot je Ukrajino – zaradi

prizadevanj za vstop v Nato, kar

vidi kot varnostno grožnjo?

Kot rečeno, nas je Rusija že napadla in

okupirala dele našega ozemlja. To se

nam je že zgodilo. Članstvo v Natu zagotavlja

varnost, obljuba o članstvu pa

ne. To je ključno.

V soboto je 300-članski kolegij (v

njem je vseh 150 poslancev parlamenta,

poleg tega še predstavniki

lokalnih oblasti) za novega predsednika

Gruzije izvolil Mihaila

Kavelashvilija, kandidata s podporo

stranke Gruzijske sanje. Toda

dosedanja predsednica Zurabišvili

pravi, da ne bo odstopila s svojega

položaja. Kakšne posledice ima

lahko njeno ravnanje?

Najprej bi želel čestitati Mihailu Kavelashviliju

za izvolitev za šestega predsednika

Gruzije. Izvoljen je bil v skladu

z ustavo in bo predvidoma inavguriran

pred novim letom. Medtem se zdi, da si

predsednica Zurabišvili želi podaljšati

svoj mandat. Verjamem, da bo ravnala

dostojno in spoštovala zakone ter ustavo

Gruzije.

V Sloveniji ste približno pol leta.

Pred tem ste bili kot karierni diplomat

na položaju veleposlanika

na Nizozemskem in nato v Italiji,

odgovorni ste bili tudi za Malto in

San Marino. Kako bi opisali našo

državo in Slovence?

Fantastična država. Slovenija je majhna,

dobro organizirana, čista in varna država.

Ljudje so prijazni, topli, pripravljeni

pomagati, gostoljubni in zelo zanesljivi.

Prav tako mi je všeč vaše okolje, narava.

Tu se počutim zelo udobno in prijetno.

Obožujem Slovenijo.

179 19. 12. 2024

24 AKTUALNO

LUKA SVETINA

V

dneh, ko se mora finančni

minister Klemen Boštjančič

med drugim tudi zaradi

zanj izjemno obremenilnega

poročila notranje revizorke Suzane

Hötzl v povezavi z nakupom stavbe

na Litijski zagovarjati na interpelaciji,

ki jo je zoper njega v državnem zboru

sprožila opozicijska SDS, se pravosodna

ministrica Andreja Katič zapleta z

novimi projekti.

Razkrivamo: »FATVA«

SVOBODE NAD REVIZORKO

HÖTZLOVO padla zaradi

njenih najnovejših odkritij

nepravilnosti

Vodja zunanje revizije na Uradu za nadzor proračuna, ki jo je naročil minister Klemen

Boštjančič, da bi zaradi zanj močno obremenilnega poročila v zadevi Litijska opral svoje

ime, je tik pred zaključkom odstopila od revizije. Anja Bajcar Kok se po naših informacijah

namreč ni strinjala s tem, da se skuša z naročeno dodatno revizijo šikanirati in očrniti

notranjo revizorko Suzano Hötzl, zato je podala celo svojo odpoved na Uradu za nadzor

proračuna. Deležna naj bi bila hudih političnih pritiskov s strani ministra Boštjančiča in

direktorice urada Patricije Pergar iz kvote Svobode. Sicer pa je Hötzlova tarča pravosodne

ministrice Andreje Katič tudi zaradi novih odkritih nepravilnosti v še treh drugih poslih

ministrstva; gre za nakup sodne stavbe na Jesenicah, na Gospodarskem razstavišču v

Ljubljani in nakup stavbe v Celju.

Spomnimo. Glavni akterji afere Litijska

– Boštjančič, Katičeva in premier

Robert Golob – se že leto dni z najrazličnejšimi

metodami na meji nezakonitega

trudijo ubraniti pred očitki nezakonitega

nakupa »sodne palače«, naši

viri z ministrstva pa jim ob tem očitajo

politično motivirano šikaniranje zaposlenih

in korupcijo. Poročali smo, da

se je Andreja Katič pred kratkim spravila

nad svojo vodjo službe notranje

Katičeva je takoj po objavi

končnega poročila revizork

Jasne Černe, Mirjane Fele in

Dragice Lipnik iz Urada za

nadzor proračuna Hötzlovi

izdala opomin pred redno

odpovedjo delovnega

razmerja – pozor! – iz

krivdnih razlogov.

Hötzlova je tarča

pravosodne ministrice

Andreje Katič tudi

zaradi novih odkritih

nepravilnosti v še treh

drugih poslih ministrstva.

179 19. 12. 2024

Žan Kolman / KPV

revizije na pravosodnem ministrstvu

Suzano Hötzl, da bi s tem preusmerila

pozornost in razbremenila dvojec Golob-Boštjančič,

čigar padec bi pomenil

tudi padec vlade. Potem ko je Suzana

Hötzl prva opozorila na nezakonito

prerazporeditev proračunskih sredstev

za nakup stavbe, je nad njo svojo vojsko

revizork Urada za nadzor proračuna, ki

deluje pod okriljem Ministrstva za finance,

poslal tudi Boštjančič. Katičeva

je takoj po objavi končnega poročila revizork

Jasne Černe, Mirjane Fele in Dragice

Lipnik iz Urada za nadzor proračuna

Hötzlovi izdala opomin pred redno

AKTUALNO

25

odpovedjo delovnega razmerja – pozor!

– iz krivdnih razlogov.

Pomenljivo pa je, da je vodja te zunanje

revizije Anja Bajcar Kok tik pred

zaključkom revizije odstopila in podala

svojo odpoved na Uradu za nadzor proračuna.

Po zanesljivih informacijah naših

virov je Bajcar Kokova urad zapustila

zaradi hudih političnih pritiskov

ministra Boštjančiča in direktorice

omenjenega urada Patricije Pergar, ki jo

je na položaj seveda postavil Boštjančič.

Preplet političnih interesov pa je v nebo

vpijoč pri še eni reviziji, in sicer t. i. forenzični

reviziji, ki jo je Katičeva naročila

pri zasebnem podjetju Ernst & Young,

ki je po naših informacijah tesno

povezano z vladajočo stranko Gibanje

Svoboda. Pravna podlaga za naročilo te

storitve je nepojasnjena, očitne so tudi

kršitve lastnih predpisov pri izvajanju

revizije. Nad celotno zadevo namreč

visi očitek nepristranskosti, saj dela

Ernst & Young za Golobovo podjetje

GEN-I, vodja te forenzične preiskave Janja

Skamlič pa je nekdanja tesna sodelavka

elektrooligarhov, ki jih je s svojimi

revizijami reševala iz številnih afer.

SODNA PALAČA NA JESENICAH

Danes razkrivamo, zakaj poskušajo Katičeva,

Boštjančič in druščina očrniti

Suzano Hötzl, ki se sicer v svoji poldrugo

desetletje dolgi karieri lahko pohvali

s številnimi uspešnimi kazenskimi pregoni

t. i. »bančnega kriminala«. Njena

notranjerevizijska služba pravosodnega

ministrstva, ki jo vodi, je namreč

ugotovila tudi nepravilnosti pri nekaterih

drugih projektih. Pred časom smo

že poročali o zaznanih nepravilnostih

pri obnovi sodne stavbe na Jesenicah.

Projekt obnove 2.000 kvadratnih metrov

velike stavbe, v kateri dela vsega

26 zaposlenih, je namreč stal kar 5,5

milijona evrov davkoplačevalskega denarja.

To znaša skoraj 3.000 EUR/m 2 za

obnovo stavbe. Za ta denar bi po ocenah

poznavalcev lahko na Jesenicah in

tudi v prestolnici kupili nove prostore.

V okviru obnove stavbe na Jesenicah

so bila urejena še štiri nadstandardna

stanovanja. Zanimivo je, da jih je vodja

projekta, razvpita Lucija Remec, vodja

službe za investicije na pravosodnem

ministrstvu, želela prenesti na stanovanjski

sklad, ki ga vodi njen soprog,

prav tako razvpiti Črtomir Remec. Njune

projekte in predvsem njuno veliko

premoženje je pred časom razkril portal

Preiskovalno.si.

Po nalogu ministrice Katičeve

notranjerevizijska služba izvaja

nadzor tudi nad 86-milijonskim

projektom gradnje novega zapora

v Ljubljani, pri katerem naj bi

odkrila vrsto nepravilnosti.

Nepravilnosti naj bi bile tudi pri obnovi sodne

stavbe na Jesenicah.

Pred zaključkom notranje revizije

je po naših podatkih sporen tudi najem

poslovnih prostorov na Gospodarskem

razstavišču v Ljubljani, kjer država za

najem plačuje vrtoglave mesečne zneske.

Gre za prostore sredi razstavišča ob

Dunajski cesti, ki jih sodišče uporablja

za sojenja večjim skupinam ljudi, tudi

v zadevi Kavaški klan. Da gre varnostno

za povsem neprimerno lokacijo,

smo že poročali. Tudi pod ta, po poročilu

notranjerevizijske službe sporen

projekt, se je podpisala Lucija Remec.

Prostori so v lasti Gospodarskega razstavišča,

ki ga vodi Iztok Bricl, tesen

prijatelj zakoncev Remec.

Po nalogu ministrice Katičeve

notranjerevizijska služba izvaja nadzor

tudi nad 86-milijonskim projektom

gradnje novega zapora v Ljubljani. Gre

za projekt, ki ga prav tako vodi Lucija

Remec. Projektantsko podjetje, ki je

pripravilo projektno dokumentacijo za

gradnjo zapora v Dobrunjah, vodita Davorin

Počivašek in Urban Petranovič, ki

izhajata iz projektantskega biroja Bevk

Perović arhitekti. Slednje je Lucija Remec

izbrala za projektiranje nove sodne

palače v Ljubljani. Perović je tesno

povezan z družino Remec. Notranjerevizijska

služba pod vodstvom Suzane

Hötzl pa naj bi po pridobljenih informacijah

odkrila vrsto nepravilnosti tudi

pri projektu gradnje zapora.

REŠEVANJE LUCIJE REMEC

Kot pravijo naši viri, skuša ministrica

Andreja Katič ugotovljene nepravilnosti

pri teh projektih na vsak način

pomesti pod preprogo. Cilj prikrivanja

ugotovljenih napak, morda celo kaznivih

dejanj, je po informacijah naših

virov zaščita uslužbenke Lucije Remec,

Google maps

ki velja za izbranko gradbenih baronov

in je pod zaščito vladne stranke Gibanje

Svoboda. Viri pravijo, da Katičeva

ne upa niti pomisliti na kakršnekoli

sankcije zoper Remčevo, ker se zaveda,

da jo lahko čaka enaka usoda kot njeno

predhodnico Švarc Pipanovo. Slednja je

Remčevo namreč odstranila s položaja

vodje službe za investicije, potem ko

je notranjerevizijska služba ugotovila

hude nepravilnosti pri nakupu stavbe v

Celju. Tudi ta projekt je namreč vodila

Remčeva. Nenavadno pri tem projektu

je, da se je vrednost stavbe čez noč povečala

za več kot 100 odstotkov, kar je

Remčeva prostodušno sprejela. Zadeva

je po naših informacijah trenutno pod

drobnogledom kriminalistov, Remčeva

pa naj bi v afero Litijska prav zato iz

maščevanja »potopila« svojo bivšo šefico

Švarc Pipanovo.

Iz zaupnih dokumentov, ki smo jih

pridobili v uredništvu Domovine, je

razvidno, da je na sestanku ministrica

predlagala, da se kljub odsotnosti

vodje službe notranje revizije Suzane

Hötzl pripravi predlog novega načrta

dela službe, v katerem bi bila izpuščena

izvedba revizij vseh teh spornih

projektov, ki jih izvaja prav vodja Suzana

Hötzl. Zapisnik sestanka dokazuje

načrt ministrice Andreje Katič, da

Kljub vsem ugotovljenim

in javno razkritim

nepravilnostim, sumom

korupcije in navzkrižja

interesov Katičeva

z vsemi mehanizmi brani

uslužbenko Lucijo Remec.

179 19. 12. 2024

26

AKTUALNO

Ministrica je predlagala, da se

kljub odsotnosti vodje službe

notranje revizije Suzane

Hötzl pripravi predlog

novega načrta dela službe,

v katerem bi bila izpuščena

izvedba revizij vseh spornih

projektov, ki jih izvaja

prav Hötzlova.

ustavi revizije vseh ključnih projektov

na pravosodnem ministrstvu. Kljub

vsem ugotovljenim in javno razkritim

nepravilnostim, sumom korupcije in

navzkrižja interesov Katičeva z vsemi

mehanizmi brani uslužbenko Lucijo

Remec. Ta naj bi bila tudi glavna operativka

afere Litijska in predvsem v boju z

revizorko Suzano Hötzl.

Razmere v ozadju razkrivajo torej

boj za prikrivanje nepravilnosti in

ohranjanje položajev, ki določenim posameznikom

očitno nudijo tudi osebne

koristi. Največja ovira pri njihovih

nečednostih pa je očitno vodja notranjerevizijske

službe Suzana Hötzl. Ministrica

Andreja Katič pa želi na drugi

strani prikriti dosedanje ugotovitve

notranje revizije projekta gradnje zapora

v Ljubljani, hkrati pa se boji javnih

razkritij nepravilnosti.

GROŽNJE

MINISTRICI S PROTESTOM

Sicer pa so po letu dni šikaniranja,

mobingiranja in groženj z odpovedmi

zaposlenim odnosi na pravosodnem

ministrstvu nepopravljivo načeti. Tako

je bilo pred kratkim odpovedano prednovoletno

druženje ministrstva, ki bi

moralo biti v petek, 13. decembra, a ni

bilo zadostnega zanimanja.

Kot je razvidno iz vsebine elektronskega

sporočila, ki ga je na družbenem

omrežju X objavil raziskovalni novinar

Bojan Požar, je Žan Logar iz ministričinega

kabineta odpoved obžaloval,

zaposlenim pa sporočil, da se veseli

srečanja ob kakšni drugi priložnosti.

Zaposleni so v svojem odzivu, ki so ga

naslovili na ministrico Katičevo, zapisali,

da nezainteresiranost zaposlenih

tako na ministrstvu kot na Upravi za

probacijo nazorno kaže na »tihi upor«

in nezadovoljstvo z ministričinim vodenjem

resorja.

»Vse od vašega prihoda na ministrstvo

smo zaposleni izpostavljeni vašemu

neprimernemu in nedopustnemu

vedenju, šikaniranju, poniževanju,

pogostim verbalnim izpadom, strokovnemu

preziru in nepripravljenosti

na dialog. S tem tihim uporom izražamo

zahtevo, da s tovrstnim ravnanjem

prenehate,« so sporočili ministrici in ji

ob tem zagrozili, da bo njihov naslednji

korak glasen upor pred stavbo pravosodnega

ministrstva. Pismo je bilo

v vednost poslano tudi predsedniku

vlade Robertu Golobu in predsedniku

Sindikata državnih organov Slovenije

Frančišku Verku.

Zapletom v zvezi z nakupom sodne palače na

Litijski ni videti konca.

Manja Delašjava/STA

»Vse od vašega prihoda

smo izpostavljeni

šikaniranju,

poniževanju,

verbalnim izpadom,

strokovnemu preziru

in nepripravljenosti

na dialog. S tem tihim

uporom zahtevamo, da

s tovrstnim ravnanjem

prenehate.«

LUKA SVETINA

ŽAN KOLMAN / KPV

AKTUALNO

DEMANTI PRITISKOV na

Uradu za nadzor proračuna

Po spletni objavi našega članka z naslovom »Razkrivamo: 'fatva' Svobode nad

revizorko Hötzlovo padla zaradi njenih najnovejših odkritij nepravilnosti« se je na

uredništvo Domovine obrnila nekdanja zaposlena na Uradu za nadzor proračuna Anja

Bajcar Kok. Poročali smo namreč, da je po navedbah naših virov tik pred zaključkom

odstopila kot vodja dodatne revizije na Uradu za nadzor proračuna (šlo je za pregled

notranje revizije Suzane Hötzl na pravosodnem ministrstvu) in podala svojo odpoved

zaradi političnega pritiska njene nekdanje direktorice Patricije Pergar in ministra za

finance Klemna Boštjančiča. Tako Anja Bajcar Kok kot Patricija Pergar zanikata

kakršnekoli pritiske na delovnem mestu.

27

poudarim, da je bil

moj odhod iz Urada

RS za nadzor proračuna

posledica izključno »Naj

moje osebne odločitve in želje po karierni

spremembi ter delu na novem

področju. Glede na odpovedne roke

v državni upravi najbrž lahko zlahka

ugotovite, da sem v zvezi s tem odločitev

sprejela že mnogo prej, preden je

izbruhnila afera v zvezi z revizijo nakupa

stavbe na Litijski cesti 51,« je zapisala

Anja Bajcar Kok.

STOJI ZA UGOTOVITVAMI

Dodala je, da poudarja, da s svojo strokovnostjo

in znanjem s področja državnega

notranjega revidiranja v celoti stoji

za ugotovitvami, razkritimi v osnutku

poročila izrednega pregleda skladnosti

delovanja notranje revizije

Ministrstva za pravosodje

(MP) pri izvajanju notranjerevizijskega

pregleda

procesa nakupa nepremičnine

poslovnih prostorov

na naslovu Litijska cesta 51,

Ljubljana, z usmeritvami

za državno notranje revidiranje,

ki ga je kot nekdanja

vodja Sektorja za notranji

nadzor javnih financ na

podlagi tedaj razpoložljive

dokumentacije in informacij

MP (v fazah vključno do

izdaje osnutka poročila) izvedla

skupaj s sodelavkami

Sektorja za notranji nadzor

javnih financ.

»Ugotovitve v osnutku

poročila so bile oblikovane

izključno na podlagi presoje

Finančni minister

Klemen Boštjančič

se bo moral

zagovarjati na

interpelaciji.

Anja Bajcar Kok poudarja,

da s svojo strokovnostjo

in znanjem s področja

državnega notranjega

revidiranja v celoti stoji za

ugotovitvami, razkritimi v

osnutku poročila izrednega

pregleda skladnosti delovanja

notranje revizije Ministrstva

za pravosodje.

skladnosti delovanja notranje revizije

MP, v konkretnem primeru z zahtevami

mednarodnih standardov strokovnega

ravnanja pri notranjem revidiranju,

ki so v celoti prevzeti v nacionalne

usmeritve za državno notranje revidiranje,

in ne na podlagi kakršnihkoli

političnih igric ali natolcevanj.« Anja

Bajcar Kok je še zapisala, »da žal vaše

izkrivljeno, nepreverjeno in površno

poročanje v tem članku povzroča ne

le mnoge osebne diskreditacije, temveč

tudi nepopravljivo škodo ugledu

in stroki notranjega revidiranja, za kar

sem se zavzemala v vseh dvajsetih letih

delovanja na tem področju«.

ODZIV PATRICIJE PERGAR

Odzvala se je tudi direktorica Urada

za nadzor proračuna Patricija Pergar,

ki kategorično zavrača vse očitke zoper

njo v članku. »Nikoli nisem bila in

tudi zdaj nisem članica nobene stranke.

Nikoli nisem izvajala

nikakršnih pritiskov na

kogarkoli. Vsa moja ravnanja

in odločitve so v

skladu z zakonodajo, etičnimi

standardi in profesionalno

integriteto. Očitek

o političnem vplivu je

popolnoma neutemeljen

in ne odraža resničnosti,«

je zapisala Patricija

Pergar in dodala, da je

zavezana načelom transparentnosti,

profesionalnosti

in spoštovanja pravil

delovanja institucij.

»Kakršnekoli insinuacije,

ki poskušajo spodkopati

mojo osebno ali profesionalno

integriteto, odločno

zavračam.«

179 19. 12. 2024

28

INTERVJU

Saša Kovačič

Akad. prof. dr. Milček Komelj se je rodil

16. novembra 1948 v Novem mestu,

vendar se svojega otroštva ne spominja

po nabrežjih Krke in druženju z vrstniki,

ampak po branju v novomeški študijski

knjižnici, kjer je bil njegov oče ravnatelj.

Študiral je umetnostno zgodovino in

slovenski jezik s književnostjo, leta 1973

diplomiral, dve leti pozneje magistriral,

leta 1984 pa zagovarjal doktorsko disertacijo

Mladostna umetnost Božidarja

Jakca – izvori njegove ustvarjalnosti.

Med letoma 1982 in 1984 je sodeloval

z Božidarjem Jakcem, od leta 1985

do upokojitve 2011 pa je predaval na

Oddelku za umetnostno zgodovino na

Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil

je mentor desetinam doktorandov, tajnik

novoustanovljenega Slovenskega društva

likovnih kritikov, član številnih galerijskih

svetov, zunanji urednik za likovno umetnost

pri Enciklopediji Slovenije, član številnih

pripravljalnih in častnih odborov in društev,

med njimi ugledni član SC PEN. Bil je član

in predsednik mnogih strokovnih žirij (Prešernove,

Jakopičeve, Ažbetove, nagrade

ZDSLU, kresnika, Rožančeve, Župančičeve)

in komisij za postavitev javnih spomenikov

(Maistrovega, Kocbekovega, Hribarjevega

in južnih vrat ljubljanske stolnice).

AKAD. PROF. DR. MILČEK KOMELJ

»Hujskaški napad Makarovičeve

na dr. Možino ni satira, ampak

NESRAMNO, NEPESNIŠKO

OBREKOVANJE in brezobzirno

sramotenje«

Akademik prof. dr. Milček Komelj je izjemen poznavalec slovenske umetnosti in kulture. Je prejemnik

številnih nagrad, njegova bibliografija obsega 2.300 objav. Ob zaključku leta 2024

smo se z njim pogovarjali o stanju v slovenski kulturi.

ERIKA AŠIČ

LUCIJAN BRATUŠ

179 19. 12. 2024

INTERVJU

29

Slovite kot neutruden častilec slovenske

narodne in kulturne identitete,

zato ste pravi sogovornik za

nekakšno bilanco stanja v slovenski

kulturi ob koncu leta. Kaj vam

pomeni slovenska kultura?

Slovenska kultura mi pomeni največ

v življenju. Z njo sem zraščen od najzgodnejšega

otroštva, ko sem največ

časa preživel v novomeški študijski

knjižnici in med umetniki. Tako sem

preživel vse dosedanje življenje, tudi

pozneje, ko sem več let vsakodnevno

sodeloval s slikarjem Božidarjem

Jakcem in se mudil v okrožju Nove revije

z njenim klubom. Povsod smo dojemali

umetnost kot najgloblji izraz človeškega

bistva, s tem pa smo jo Slovenci

doživljali tudi kot nujno spričevalo narodne

identitete. Slovenska zavest se

je – ob vsej pripadnosti izročilu krščanske

tradicije – potrjevala predvsem ob

spodbudah kulture in umetnosti. Zato

je v zavesti vseh generacij, med katerimi

sem živel, obveljal za duhovnega očeta

slovenske države pesnik Prešeren; prav

knjižni jezik, ki ga je prvi usposobil

Trubar, pa je postal povezujoče jedro

slovenskega naroda, ne glede na razčlenjeno

pokrajinsko pripadnost. Ta ostaja

tudi danes osrednji temelj naše identitete

in tega se vse premalo zavedamo,

saj ga skušajo sramotno ukinjati in nadomeščati

z globalizacijsko angleščino

celo na slovenskih univerzah, kjer gre

rektorjem, da bi pridobivali študente

in tako univerzam zagotavljali obstoj,

v resnici predvsem za denar. Slovenska

univerza pa je bila ustanovljena, kot je

napisal rektor Milan Vidmar, kot trdnjava

slovenstva za obrambo domačije

in torej tudi kot varuhinja slovenskega

jezika in s tem naše kulture.

Zagovorniki globalizacije bi vas

hitro demantirali, češ da se mora

vse nacionalno, slovensko nemudoma

utopiti v novih, tako imenovanih

»prebujenskih« gibanjih.

Boris Pahor je že v osemdesetih

letih opozarjal, da je to »izum«

komunistične internacionalistične

ideologije in da se nismo borili

za svoj narod zato, da bi se, kot je

predvidel Kardelj, zdaj brez boja

stapljali z drugimi narodi …

Pahor je imel več kot prav in je bil zaradi

takih pogledov dolgo celo preganjan.

Internacionalistična ideologija je težila

k zabrisovanju narodov in to sem, ne

V današnjem času bi lahko

govorili celo o dekadenci,

ker se umetnost prilagaja

površnosti in poplitvenosti

sodobnega življenja.

da bi se sicer kakorkoli zanimal za politiko,

že v mladih letih jasno spoznal

tudi sam, ko sem opažal prizadevanja

za izoblikovanje nikoli obstoječega jugoslovanskega

naroda. Ta so bila živa

že v stari Jugoslaviji, kjer so se jim zavedni

Slovenci modro izmikali oziroma

diplomatsko prepuščali uresničitev takih

idej oddaljeni prihodnosti. »Prebujenska«

gibanja, katerih sledove danes

opažamo tudi pri nas (tudi v predlogih

kakih urednikov, ki jih motijo nekatere

»politično nekorektne« besede), pa so

po mojem prepričanju popolna norost,

tako kot prisilno spoljenje v jeziku.

Popravljanje kakih zgodovinskih krivic

za nazaj je povsem nesmiselno, za

naprej pa moramo z vsem delovanjem

ohranjati in krepiti svojo narodno zavest,

ki seveda ne izključuje zanimanja

za širši svet.

Tudi humanistična misel je danes

povsem podlegla ideji o nenehnem

znanstvenem in tehnološkem

napredku, da mora človeški duh

nenehno napredovati, izumljati

nove teorije in ideje, biti v trendu

sodobne družbe. Po drugi strani pa

se človek, izčrpan od vsakodnevnega

nihilističnega utripa družbe,

na domačem kavču nazadnje zateče

h grškim in krščanskim izvorom

evropske modrosti, obiskuje

in občuduje katedrale, muzeje in

galerije klasične umetnosti.

Umetnost ima za človeka trajno vlogo,

ki ne zastareva, ampak je namenjena

za večnost; zato s svojimi vrednotami

in dosežki predstavlja ne le naš temelj,

marveč tudi najdragocenejšo zakladnico

človeškega duhovnega bogastva,

ki nam osmišlja življenje. Seveda se

ustvarjalnost v novih oblikah dogaja

tudi naprej, vendar v njenem »razvoju«

ni mogoče govoriti o kakem napredku.

V današnjem času bi lahko prej govorili

celo o dekadenci, ker se prilagaja

površnosti in poplitvenosti sodobnega

življenja, zato prihaja na površje v

veliki meri trivialnost in se kultura z

umetnostjo vse bolj enači s ceneno zabavo

ali celo deklariranjem dnevnopolitičnih

idej ali gesel. Ta premik jasno

opažam že iz lastne življenjske izkušnje,

povezane z umetnostjo.

Vrniva se k slovenski kulturi.

Trenutno načrtovanje slovenske

kulturne politike poteka pod

budnim očesom ministrice dr.

Aste Vrečko, ki je bila tudi vaša

študentka. V letih njenega ministrovanja

se je zvrstilo že kar nekaj

afer, kontroverznih odločitev in

tudi strokovnih zdrsov. Tudi sami

ste že nekajkrat kritično ocenili

njeno delo.

Ko je ministrica prišla na predstavitveni

obisk na SAZU – takrat sem bil še

podpredsednik – sem jo, in ne samo jaz,

med drugim opozoril na neumestnost

sramotne ukinitve muzeja slovenske

osamosvojitve. Občutek imam, da je

njeni generaciji bliže nekdanja Jugoslavija

kot samostojna slovenska država,

kar je opazno tudi iz kulturne politike

osrednje galerije za moderno umetnost,

kjer gledajo na jugoslovansko umetnost

kot na enoto. Sicer pa je pogled takih

ljudi, povezanih s politično levico,

usmerjen izrazito ideološko. Tudi zato

ministrstvo podpira na tisoče samozvanih

umetnikov, ki so s svojim kolesarjenjem

pomagali zrušiti prejšnjo,

mnogo boljšo vlado in se jim zato zdi

samoumevno, da jih država podpira.

Podpore oziroma priznanj so vredni

le resnični umetniki, ki imajo za sabo

pomemben opus, ti pa so zelo redki. Kipar

Drago Tršar mi je iz protesta proti

takim »umetnikom« celo prepovedal,

da bi ga v pisanju imenoval umetnik.

Izrazito ideološki je tudi izpričan odnos

do socrealističnih kipov, ki sodijo kvečjemu

v zgodovinski muzej in ne na Brdo,

kamor jih nameravajo vrniti. Družbeni

denar se izgublja tudi za take projekte,

kot je najem prostorov za Dramo, da ne

govorim o dodelitvi Prešernove nagrade

Svetlani Makarovič, kar je vsaj zame

kriminalno dejanje.

V zadnjih dneh odmeva odločitev,

da bodo v letu, ko častimo 150-letnico

rojstva Rudolfa Maistra, z

odobritvijo Ministrstva za kulturo

RS podrli rojstno hišo Maistrove

mame v Trebnjem … Kako ima

lahko umetnostni zgodovinar z

doktoratom tak odnos do slo-

179 19. 12. 2024

30

INTERVJU

venske kulture in naše kulturne

dediščine?

Za načrtovano rušenje hiše Maistrove

matere slišim prvič. V preteklosti so

skušali umetnostni zgodovinarji pomembne

kulturnozgodovinske spomenike

zaščititi, kar jim ni vedno uspelo,

danes pa, kolikor vem, niso več tako

samostojni, da bi se lahko upirali pritiskom

kapitala, zato poznavalci ugotavljajo,

da ta služba v resnici sploh več

ne deluje, kar je jasno razvidno tudi iz

načrtovanih nevarnih posegov v Ljubljani,

kakršen je na primer nameravana

gradnja garažne hiše pod ljubljansko

tržnico. Sam sem spremljal delo

starejše generacije takih spomeniških

varuhov. Med zaščitene spomenike so

sodile tudi rojstne hiše pomembnih

Slovencev, narodnozavedni umetniki,

kakršen je bil posebno Božidar Jakac, pa

so skušali ohraniti tudi podobe svojih

mater oziroma staršev. Zavzemali so se

tudi za ohranitev njihovih grobov, kar

je osnovna stvar kulture, ki nam je v današnjem

času primanjkuje.

Kako ocenjujete odločitev ministrice,

da je povsem zaobšla

mnenje strokovnega sveta

Cankarjevega doma o podpori in

primernosti direktorice Uršule

Cetinski? Tudi sami ste član tega

sveta. Ali se ne bojite, da take politične

odločitve vodijo v nižanje

standardov kakovosti v slovenskih

kulturnih javnih zavodih in

kulturi nasploh?

Odločitve v takih primerih nikakor ne

bi smele biti politične. Delo nekdanje

direktorice, ki si je za uspešno delovanje

Cankarjevega doma intenzivno

prizadevala, sta oba sveta te ustanove

vedno ocenjevala kot odlično. Med

prispelimi vlogami za direktorja je

strokovni svet ocenil kot sprejemljivo

(in tudi odlično) samo njeno vlogo, ki je

bila edina stvarna in temeljita, medtem

ko so bile v drugih navedene predvsem

ohlapne floskule. A ministrica je imela

očitno pravico, da ne glede na stališča

svetov direktorja izbere po svoji volji,

zato najbrž upravičeno presojate, da

je šlo za politično odločitev. To je toliko

bolj očitno, ker so jo v pripravah za

njeno odstranitev začeli v tisku brez argumentov

in anonimno napadati, kar je

samo po sebi vsekakor podlo. Z več strani

pa sem slišal, da ji ministrstvo ni bilo

več naklonjeno, ker se v času epidemije

ni pridružila protestniškim kolesarjem.

179 19. 12. 2024

S svojim zavzetim delom si je pridobila

tudi med meceni, ki jih je pridobivala za

svoje programe, tolikšen ugled, da mi je

direktor tovarne zdravil Krka celo izjavil,

da Cankarjevega doma ne bo več

podpiral, če jo bodo izigrali. Dela novega

direktorja seveda ne poznam in si

lahko le želim, da bo poslanstvo svoje

predhodnice v prid slovenskega naroda

uspešno nadaljeval. Domnevam pa

lahko, da je bila tudi zamenjava direktorja

NUK-a, ki si je močno prizadeval

za postavitev nove stavbe, v osnovi politična,

saj sva imela kot nekdanja člana

upravnega odbora ZRC SAZU v bistvu

podobne poglede.

Ostro ste nastopili tudi ob šovu

Svetlane Makarovič z rdečo

zvezdo na podelitvi Prešernovih

nagrad, s katerim je hotela izsiliti

izplačilo Prešernove nagrade, ki jo

je v preteklosti zavrnila. Ministrica

je nagrado vseeno izplačala, računsko

sodišče pa je ugotovilo, da

je bilo izplačilo nagrade v nasprotju

z zakonom. Zdaj ni kaznovana

ministrica zaradi nezakonitosti,

ampak računsko sodišče, ki mu je

vlada za prihodnje leto pobrala velik

del finančnih sredstev. Kakšen

je vaš pogled na vse to?

Leta 2008 je dr. Milček Komelj postal

predsednik Slovenske matice in to delo

z veliko ljubeznijo do slovenske kulture,

znanosti, knjige in jezika opravljal deset

let. Leta 2008 je postal tudi redni član

Evropske akademije znanosti in umetnosti

v razredu za umetnosti v Salzburgu, leta

2011 pa še izredni in leta 2017 redni član

Slovenske akademije znanosti in umetnosti,

kjer je bil med letoma 2015 in 2020

tajnik razreda za umetnosti, od leta 2020

do 2023 pa tudi podpredsednik SAZU za

humanistične, družboslovne in umetnostne

vede. Od leta 2010 je častni občan rodnega

Novega mesta.

Akad. dr. Milček Komelj je prejel številne

nagrade: študentsko Prešernovo nagrado

za diplomsko delo, plaketo mesta Ljubljane

za »izjemne uspehe pri predstavljanju

in približevanju likovne umetnosti in njenih

najbolj prepoznavnih ustvarjalcev«, Župančičevo

nagrado, častno priznanje Zveze

združenj slovenskih likovnih umetnikov,

kritiško pero za življenjsko delo – nagrado

Slovenskega društva likovnih kritikov. Je zaslužni

član Slovenske matice in častni član

Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Njegova bibliografija obsega neverjetnih

2.300 objav, od znanstvenih razprav,

esejev do kritik s področja umetnostne in

literarne zgodovine. Je avtor vrste knjig s

področja likovne umetnosti, od ekspresionizma,

s katerim se je sprva ukvarjal, do

slovenskega slikarstva 18., 19. in 20. stoletja,

ki je prikazano v trilogiji Poteze, Obrazi

in Svetniki. Obenem je pisec monografij,

zapisov in gesel o številnih slovenskih likovnih

ustvarjalcih in umetnostnih zgodovinarjih.

Izdal je tri pesniške zbirke: Oznanjenje

pogleda, Otoki sanj in Mandorla. Njegovo

življenje in delo odlično prikazuje knjiga

Življenje z umetnostjo, ki je ob akademikovi

70-letnici v dveh delih izšla pri Slovenski

matici. Eden od vrhuncev njegovih del v

zadnjem obdobju je monografija Mojstri

slovenskega impresionizma, ki je leta

2023 izšla pri Mladinski knjigi.

Ko je Svetlana Makarovič odklonila Prešernovo

nagrado, sem bil član upravnega

odbora, zato sem dogajanje spremljal

od blizu. Takrat sem spoznal, kako

si gospa številne stvari izmišlja. (Trdila

je na primer, da je sonagrajenec odjedel

nagrado slikarju Gnamušu, o katerem

sploh nismo razpravljali, in da smo mu

jo celo že dodelili, pa nato preklicali, ter

podobne nebuloze.) To, da je lahko lani

prišla na oder Cankarjevega doma in

odvzela pozornost nagrajencem, je bilo

povsem nespodobno (akademik Lojze

Lebič je dejal, da česa takega ne bi dopustila

nobena evropska kulturna oziroma

koncertna ustanova). Ko sem takrat

vstal, da bi dvorano zapustil, mi to ni

bilo omogočeno, zato sem nenačrtovano

zaklical protestne besede o coprnici,

ki so jih potem navedli na televiziji, saj

INTERVJU

31

bi bilo sicer očitno, da sem se dvignil iz

spoštovanja, tako kot so pozneje množično

storili drugi, kar je le težko razumeti.

To, da so ji zavrnjeno nagrado letos

mimo vseh določil dodelili, je zame

navadno kriminalno dejanje.

V zadnjem času Svetlana Makarovič

ne izbira več svojih besed

in s tako imenovano poezijo blati,

žali ljudi, s katerimi se politično

ne strinja. Je umetnikova svoboda

res brezmejna, da lahko v imenu

umetniške ustvarjalnosti izreče

drugemu, da je ničvredno, zavržno

bitje?

Umetniška svoboda je brezmejna, toda

svoboda, kakršno si pesnica dopušča

kot aktivistična ljubljenka zloglasnih

»kolesarjev«, nikakor ni umetniška.

Njeni dnevnopolitični verzi so prej kot

kulturni, kaj šele umetniški, predvsem

prostaški, kakršna po mojem opažanju

postaja s svojo rdečo zvezdo vse bolj

tudi sama. Ko sem bil še predsednik

komisije pri Javni agenciji za knjigo, je

bil del članov te komisije močno kritičen

do založbe, ker se je spozabila, da je

lahko sploh izdala knjigo s tako malo-

-pridnimi verzi.

Mislim, da zmerjavke ali nespodobna

dejanja niso umetnost, pa četudi se skušajo

predstavljati pod krinko umetnosti,

še posebno v današnjem času popolne

zmede, ko lahko velja za umetnost karkoli.

Celo v primeru, ko bi kak umetnik

na ulici koga ubil, bi lahko danes kdo

tako dejanje označil ne kot kriminal,

marveč kot umetniški performans.

Tudi revija Reporter je pogovor

z literarnim kritikom Muanisom

Sinanovićem naslovila takole:

»Svetlana Makarovič je zelo sovražna

javna figura, njen diskurz

včasih meji na genocidnega.«

S tem se lahko docela strinjam. Nekaj

Ministrstvo podpira na tisoče

samozvanih umetnikov,

ki so s svojim kolesarjenjem

pomagali zrušiti prejšnjo,

mnogo boljšo vlado in se jim

zato zdi samoumevno,

da jih država podpira.

To, da so Makarovičevi

zavrnjeno nagrado letos

mimo vseh določil dodelili,

je zame navadno

kriminalno dejanje.

drugega pa so njena starejša literarna

dela, za katera smo ji na prelomu tisočletij

izglasovali Prešernovo nagrado, ki

jo je zavrnila; zdaj pa je očitno hotela

čas obrniti skoraj za četrt stoletja nazaj

in izsiliti nekaj, kar ji po njeni zavrnitvi

ne pripada.

Pravzaprav gre v tem primeru

za obračun z Jožetom Možino,

avtorjem knjige Slovenski razkol:

okupacija, revolucija in začetki

protirevolucionarnega upora, ki

prelamlja z dosedanjimi razlagami

narodnoosvobodilnega odpora

proti okupatorju. Tudi sami ste

kot častilec slovenstva, zagovornik

narodne sprave in sožitja to

izjemno znanstveno monografijo

zagotovo prebrali. Kakšen je vaš

pogled na zgodovinsko raziskavo

dr. Jožeta Možine?

Možinova knjiga je verodostojna, temeljita

in zelo dragocena, argumentirana

z dokumenti. Iz nje je jasno razvidno,

kako so se bili slovenski vaški stražarji

prisiljeni obrniti za pomoč na italijansko

okupatorsko oblast, da bi si rešili

življenja in imetje pred naraščajočim in

neizzvanim nasiljem komunistov. Knjiga

potrjuje to, o čemer sta mi med drugim

pripovedovala že Marijan Tršar ali

Stane Jarm. Jože Možina pa je dragocen

tudi zaradi posnetih tovrstnih pričevanj

za nacionalno televizijo. Pred nekaj

leti se je Slovenski akademiji znanosti

in umetnosti končno posrečilo sprejeti

izjavo o narodni spravi. Ta je obrnjena

v pravo smer, vendar je definirana samo

na etični ravni, ki izpostavlja, kaj je bilo

pozitivno (odpor proti okupatorju) in

kaj negativno (revolucionarno nasilje),

ne upošteva pa zgodovinskih razlogov

oziroma vzročnih zaporedij, kakršna

osvetljuje Možinova knjiga. Knjiga ima

med ljudmi velikanski odmev, avtorjevi

stanovski kolegi sicer molčijo o njej, a ji

vse do danes ni mogel nihče oporekati.

Žal pa jo je na svojem FB-profilu

brez argumentov objestno degradiral

Miklavž Komelj, ko jo je označil s terminom

Rastka Močnika »žurnalizem za

nazaj« in ne kot resno znanstveno delo,

torej očitno pod vplivom marksističnega

sociologa, na katerega jubilejnem simpoziju

je sodeloval. Nad avtorja (ki je sicer

moj sin) sem zaradi te nepremišljene

in neetične poteze stresel vso svojo sveto

jezo. Ko pa sem izvedel, da se je Možina

odločil Makarovičevo tožiti, najbrž zato,

da bi preprečil prihodnje tovrstne »umetniške«

izpade, in da so zapis Miklavža

Komelja povzeli v Reporterju, sina žal

nisem mogel prepričati, da bi neprimerne

trditve preklical. Ker je tudi sam pesnik,

se je namesto za Možino zavzel za

Makarovičevo, in sicer s sklicevanjem

na razglašano nedotakljivost umetniške

svobode, ki naj bi ji kot pesnici pripadala.

A je gotovo nujno razlikovati med satiro

ali kritiko in med nesramnim, docela

nepesniškim obrekovanjem in brezobzirnim

sramotenjem, sicer bi lahko bilo

poslej dovoljeno vse, vključno s smrtonosnimi

»performansi«.

Upam, da bo dr. Jože Možina s svojo

tožbo uspel; glede na to, kakšen krivosodni

sloves upravičeno uživa naše pravosodje

– s pravnicami v parlamentu

vred, pa o tem žal ne morem biti povsem

prepričan, saj je iz marsičesa pri nas več

kot očitno, da nismo več pravna država.

Bili ste dolgoletni predsednik Slovenske

matice, našega najstarejšega

kulturnega in znanstvenega

društva. Njena člana sta tako prof.

dr. Božo Repe kot dr. Jože Možina,

ki se v svoji interpretaciji zgodovine

opazno razhajata. Kaj to pove o

Slovenski matici?

Slovenska matica ni politična organizacija,

ampak je njeno delo vse od začetka

posvečeno razmahu slovenstva,

njegove kulture, znanosti in umetnosti.

Zato so med njenimi člani osebnosti

različnih idejnih prepričanj. Glede na

to, da se zavzema za slovenstvo, za njegov

razmah in ne uničenje, pa je Matica

gotovo najbliže tistim, ki so zavzeti za

preučevanje vsega slovenskega, četudi

so lahko v tem okviru različnih idejnih

pogledov. Tako usmerjene so tudi njene

vse številnejše prireditve, predvsem

simpoziji ter predstavitve knjig na vsem

slovenskem narodnem ozemlju, ki jih je

na široko zastavila neutrudna tajnica in

urednica dr. Ignacija Fridl Jarc.

Zdi se, da je »mati« slovenske

univerze in Slovenske akademije

znanosti in umetnosti, kot

179 19. 12. 2024

32

INTERVJU

so Slovensko matico imenovali

nekoč, danes še edino središče

slovenstva, ki v enotni kulturni

in znanstveni prostor povezuje

pomembne Slovenke in Slovence,

ne glede na njihovo strokovno različnost

ali politično razhajanje. Bi

lahko trdili, da jo danes, razklani

med jugoslovenstvo in slovenstvo,

potrebujemo enako močno kot

pred 160 leti, ko je slovenski narod

in jezik ogrožala prevlada nemščine

na naših tleh?

Slovenska matica je res edino tovrstno

središče. S svojim članstvom in upravnim

odborom povezuje tako univerzo

kot Akademijo ter spet vse bolj postaja

v tem pogledu središčna, še posebej

odkar je zamrlo duhovno delovanje v

okrožju Nove revije. Nekdanjo ogroženost

s strani nemškega in zatem

srbohrvaškega jezika je zamenjala

ogroženost z danes vse bolj nasilno

angleščino. Zato si Matica prizadeva

ljudi ozaveščati o pomenu slovenskega

jezika, ki nas duhovno konstituira.

Zgodovinsko gledano je utemeljena

v nekdanjem povezovanju Slovanov,

zato prijateljsko sodeluje z drugimi nacionalnimi

maticami, sicer pa je kulturnozgodovinsko

vključena v Srednjo

Evropo. Ne zanemarja pa niti

preučevanja geografske oziroma

naravoslovne podobe

slovenskega ozemlja. Glede

na to vsa njena dejavnost,

ki zajema že več kot 160 let,

kljub celi vrsti pozneje ustanovljenih

založb ni danes

nič manj potrebna kot nekdaj,

vsaj med poznavalci naše

kulturne tradicije pa uživa

največje spoštovanje. (Ko sem

postal njen predsednik, mi

je akademik Kajetan Gantar

vzneseno zaklical: »Kaj Akademija,

Matica, Matica!«)

Kakšna pa je vloga Slovenske

akademije znanosti

in umetnosti? Ste njen

dolgoletni član, nekdanji

podpredsednik, ste tudi

član Evropske akademije

znanosti in umetnosti.

Slovenska akademija znanosti

in umetnosti je najvišja

umetnostna in znanstvena

ustanova, ki povezuje ali naj

bi povezovala vrhove z vseh

179 19. 12. 2024

Zmerjavke ali nespodobna

dejanja niso umetnost, pa

četudi se skušajo predstavljati

pod krinko umetnosti, še

posebno v današnjem času

popolne zmede, ko lahko velja

za umetnost karkoli.

teh področij. Kot legitimacija našega

obstoja in veljave je vključena v mednarodne

akademske povezave, njen namen

pa je skrbeti za razmah slovenske

znanosti in umetnosti. Njeno duhovno

središče pa je razred za umetnosti, ker

so umetniki od nekdaj tudi najglasnejši

glasniki slovenstva in se skupaj s člani

filološkega razreda še vedno najbolj zavedajo

pomena slovenskega jezika, ki

nas konstituira. Odzivala naj bi se tudi

na najbolj pereča vprašanja, vendar le

na tista, ki se nanašajo na ohranitev

temeljev našega obstoja, kulturnega in

znanstvenega razmaha in slovenstva,

ne sme pa se vpletati v dnevnopolitična

vprašanja. To je nujno že samo po sebi

in še toliko bolj, ker so v njej pripadniki

različnih idejnih opredelitev. Ko sem bil

podpredsednik, smo razmah takih enostranskih

poskusov na srečo preprečili,

ves čas pa je bilo treba pojasnjevati, da

je ZRC SAZU, ki se je delno usmeril v

razglašanje levičarske politične ideologije

in podpiral zloglasne kolesarske

proteste, samostojna ustanova in ne del

Akademije, s katero so ga zamenjevali;

zaradi tega smo še danes večkrat tarča

neupravičenih kritik.

Žal sva govorila o številnih

stranpoteh v slovenski kulturi in

umetnosti. Kakšna pa je vendarle

njena prihodnost in prihodnost

slovenskega naroda?

Predvsem sem zaskrbljen nad demografskim

stanjem slovenskega naroda.

V štetju prebivalstva narodnost sploh

ni več upoštevana in skrbi me, da bomo

Slovenci v svoji državi kmalu le manjšina.

Če nas zgodovina že česa uči, nam

ponazarja, kaj se lahko zgodi, če bodo v

naši domovini nad Slovenci prevladali

drugi narodi. (Ko sem si v intervjuju z

Jožetom Možino ljubljanski spomenik

črki ć, ki je ni v slovenski abecedi, drznil

označiti kot ponižanje za slovenski narod,

sem poleg ustnih pohval v tisku doživel

tudi zame pomenljive kritike.) Vse

bolj opažam, da bi nekateri radi iz Slovenije

naredili nekakšno majhno novo

Jugoslavijo in vsrkali čim več

migrantov, pripadnikov tujih

kultur od vsepovsod. To moramo

preprečiti, pa naj zveni

še tako politično nekorektno.

Zato moramo čim bolj negovati

narodno zavest in ohranjati

samobitnost tudi v Evropski

uniji; pomagati moramo

predvsem sebi in se ne obnašati,

kot da nas je kot listja in

trave. Vse svoje delovanje in

mišljenje moramo prežarjati

z zavestjo, da smo Slovenci

samostojen, kulturen narod,

zavezan svojemu evropskemu

izročilu, ki mora ostati z

ustvarjalnostjo svojih najbolj

nadarjenih posameznikov,

kakršnih v zgodovini ni bilo

malo, odprt v prihodnost,

pripravljen na življenje in ne

na evtanazijo. Šele tako bo

naša kultura še naprej cvetela,

oznanjala našo čast in bo Slovenija

s svojimi vrednotami

kot »prstan Evropin« še naprej

bogatila tudi mnogolični svetovni

planet.

SVET

33

Vladimir Putin si na različne načine gradi percepcijo močnega voditelja.

LUKA KRANJC

PROFIMEDIA

Tiha vojna proti Sloveniji,

Evropi in Zahodu,

ki je mnogi ne zaznajo

Zadnja leta je veliko govora o ruski nevarnosti, zlasti po invaziji na Ukrajino. Ob tem

pa se pogosto pozablja, da ima Rusija na voljo še druge metode, s katerimi lahko

notranje oslabi EU in zavezništvo Nato. Ko nekdo sliši besedo vojna, najprej pomisli

na topove, tanke, bojna letala, avtomatske puške, kri, ogenj in glasne eksplozije.

A dejstvo je, da kinetična vojna, torej neposredna vojna z uporabo surove vojaške moči,

pogosto ni edina oblika vojskovanja.

Govora je o t. i. doktrini Gerasimova, ki

vključuje najrazličnejše metode za slabitev

sovražnika. Poimenovana je po

načelniku generalštaba ruskih oboroženih

sil generalu Valeriju Gerasimovu in je stopila

v ospredje po letu 2013. Oboroženi napad

predstavlja le majhen delček pestre palete načinov

za uničevanje nasprotnika. Gre za metode,

ki vključujejo vse: od politike, gospodarstva do

informacijskih tehnologij, humanitarnih dejavnosti

in celo promocije anticepilstva itd. Posameznim

področjem se bomo podrobneje posvetili

nekoliko pozneje.

SLOVENSKE

SIMPATIJE DO RUSOV

Uvodoma gre poudariti, da je občutljivost oziroma

zavedanje za tovrstno obliko vojskovanja v

Sloveniji še vedno na nizki ravni v primerjavi z

državami na evropskem vzhodu, ki so bile stoletja

v senci krvoločnega ruskega medveda. Delni

razlog za slabše zavedanje je torej sama oddaljenost.

Slovenci in Rusi smo imeli v zgodovini relativno

malo stikov. Rusijo smo spoznavali zlasti

preko književnosti in drugih vej umetnosti, znanosti

ter ideologij itd. Dodatno oviro za boljše

179 19. 12. 2024

34

SVET

V 20. stoletju se je Rusija

oziroma Sovjetska zveza

uveljavila kot zibelka

komunistične ideologije. Tako

elemente panslavizma kot

komunizma na Slovenskem

srečujemo še dandanes.

razumevanje ruskega mentalnega in

kulturnega ambienta predstavljata

tudi cirilica in pravoslavje.

V nadaljevanju gre posebej poudariti

panslavizem, ki se je pri nas uveljavil

v 19. stoletju in je prevladoval predvsem

na Balkanu in v Srednji Evropi. Posledično

so Rusijo mnogi videli kot zaščitnico

majhnih slovanskih narodov.

V 20. stoletju pa se je Rusija oziroma

Sovjetska zveza uveljavila kot zibelka

komunistične ideologije. Tako elemente

panslavizma kot komunizma pa na

Slovenskem srečujemo še dandanes.

Izpostaviti gre še antiamerikanizem.

Največja država sveta se je namreč

uveljavila kot branik pred ameriško hegemonijo,

pa tudi zahodno moralno dekadenco.

Nekateri jo posledično vidijo

kot varuha zdrave tradicije, družinskih

in narodnih vrednot. Vse navedeno je

pripomoglo k temu, da mnogi Slovenci

v času sedanjih tektonskih geopolitičnih

premikov niso zmožni razviti zdrave

distance do ruskega režima in njegovega

kvarnega vpliva na slovenski prostor.

VMEŠAVANJE V VOLITVE

Ključno vprašanje je, v kakšnem svetu

si želimo živeti mi in naši zanamci čez

15, 20 in 30 let. Ravnovesje sil v svetu

pospešeno ruši vedno večja moč Kitajske.

Figura na kitajski strani geopolitične

šahovnice pa je tudi Rusija. Desetletja

po razpadu Sovjetske zveze si

želi povrniti svoj vpliv na izgubljenih

ozemljih, denimo na vzhodu stare celine.

In prav Ukrajina je ključni element

v tej napeti kriminalki.

Nedavno je svetovne medije razburkala

novica, da je na romunskih predsedniških

volitvah v prvem krogu zmagal

neodvisni kandidat Călin Georgescu, ki

velja za podpornika ruskih interesov in

občudovalca Vladimirja Putina. V primeru

zmage v drugem krogu naj bi ustavil

transport ukrajinskega žita preko

romunskega ozemlja ter dobavo orožja

179 19. 12. 2024

napadeni vzhodni sosedi. Sodišče je

volitve naposled razveljavilo, toda srh

vzbuja dejstvo, da naj bi kandidat, ki mu

ankete niso dobro kazale, slavil zaradi

izdatne pomoči algoritmov na družbenem

omrežju TikTok.

Mnogi so se spraševali, ali gre za

prstne odtise Kremlja. Vmešavanje v

volitve v demokratičnih državah je

kajpak del ruske tradicije (primer ZDA),

številni indici v romunskem primeru

pa kažejo, da gre za ponovitev zgodbe.

Na tem mestu pridemo do enega ključnih

orodij hibridnega vojskovanja, ki jih

uporablja Kremelj. Z zlorabo demokracije,

ki na Zahodu omogoča svobodno

širjenje narativov, informacij in prepričanj,

skuša Moskva vplivati na stališča

Slovencev in Evropejcev. Treba pa je

jasno poudariti še nekaj: ko gre za hibridno

vojskovanje, je težko enoznačno

s prstom pokazati na krivca. Sledi so

marsikdaj zabrisane in nejasne. Skupni

imenovalec ruskih hibridnih operacij

pa je predvsem interes oziroma korist

kremeljskega režima v ozadju. Na

podlagi spleta različnih okoliščin oziroma

pokazateljev je mogoče z veliko

verjetnostjo domnevati, da za nekim

dejanjem ali pojavom stojijo bodisi Moskva

bodisi njeni zavezniki.

POLARIZACIJA

IN DESTABILIZACIJA

Preko naklonjenih novinarjev, spletnih

trolov in celo medijev (denimo Voice of

Aleksej Anatoljevič

Navalni (1976-

2024), ruski politik,

pravnik in aktivist,

ki je umrl v ruskem

zaporu, pri čemer

vzrok smrti ni bil

uradno naveden.

Europe) Kremelj ustvarja dvom v obstoječe,

z dejstvi podprte uradne novice

o dogodkih. Eksemplaričen primer je

vojna v Ukrajini (denimo pokol v Buči).

Obenem seje razdor v družbi s podporo

anticepilskih, skrajno levih ali skrajno

desnih političnih narativov ter s spodbujanjem

sovraštva, jeze in strahu v

odnosih med narodi in znotraj posameznih

narodov. Dober primer je zloraba

občutljivih zgodovinskih tem iz obdobja

druge svetovne vojne, ko so denimo

ukrajinski nacionalisti izvedli množični

pomor Poljakov. V ta namen služijo tako

propagandni filmi kot tudi zapisi na

družbenih omrežjih itd. Namen je spreti

naroda, ki ju je ruska agresija tesneje

povezala. Zmaga Ukrajine bi namreč

pomenila tudi zmago poljskih interesov

v vzhodnem delu Evrope. Obenem je treba

povedati, da so Poljaki po napadu na

Ukrajino izkazali veliko solidarnost, za

kar so jim bili Ukrajinci hvaležni.

Zavedanje hibridnega

vojskovanja je v Sloveniji

še vedno na nizki ravni v

primerjavi z državami na

evropskem vzhodu, ki so bile

stoletja v senci krvoločnega

ruskega medveda.

SVET

35

Rusija si pod vodstvom Vladimirja Putina želi

velikega vpliva v svetu.

Na informacijskem področju igrajo

ključno propagandno vlogo spletni troli,

denimo pod novicami, ki širijo ruski

narativ in podpirajo ruske interese. Prav

tako ne gre zanemariti pisanja novinarjev,

ki apelirajo na prenehanje pošiljanja

orožja Ukrajini v imenu »miru«, pri

čemer se izkorišča naveličanost posameznih

zahodnih držav nad vojno. Pričakujemo

pa lahko, da bi takšen »mir«

trajal le toliko časa, da bi se Rusija dovolj

okrepila, nato pa bi udarila še močneje.

Dezinformacije najbolj služijo notranji

polarizaciji družbe. Rusija v evropskih

državah podpira politične stranke

in politike s skrajnimi stališči, da bi

ustvarila čim večje družbene napetosti

in destabilizacijo. Takšni stranki sta

Alternativa za Nemčijo (AfD) in skrajno

leva nemška BSW. Tudi proteste, ki veljajo

za orodje demokracije, skuša zlorabiti

za širjenje protizahodnih in proticepilskih

narativov itd. Populisti pa so

koristni idioti za njihovo širjenje.

Vse to krepi notranje delitve v družbi

in jemlje dragoceno energijo za zaznavanje

in preprečevanje nevarnosti,

ki prihajajo od zunaj. Na tem mestu gre

Ravnovesje sil v svetu

pospešeno ruši vedno večja

moč Kitajske. Figura na

kitajski strani geopolitične

šahovnice pa je tudi Rusija.

Vmešavanje v volitve

demokratičnih držav je del

ruske tradicije (primer ZDA),

številni indici v romunskem

primeru pa kažejo, da gre za

ponovitev zgodbe.

omeniti tudi financiranje politikov in

političnih strank po Evropi. Vplivati na

družbo pa je še lažje, če v njej prevladujejo

ali so močno zastopane simpatije

do Rusije (tipičen primer je Srbija).

DIPLOMACIJA, TAJNI

AGENTI IN MIGRACIJE

V Sloveniji je pred časom veliko prahu

dvignilo prijetje ruskih vohunov.

Spomnimo, da se v tej vlogi včasih znajdejo

tudi diplomati. Lahko bi rekli, da

je diplomacija uradna, dovoljena oblika

vohunjenja, tajne službe pa nedovoljena;

meje med eno in drugo pa so pogosto

zabrisane.

Še eno orodje hibridnega vojskovanja

pa so migracije, ki jih ruski (in beloruski)

režim s pridom izkoriščata za

destabilizacijo vzhodnih članic Nata

(denimo Finske) oz. za testiranje njihovega

odziva. Zadeva povzroča napetosti

med članicami EU, ki so žrtve

tovrstnega nadlegovanja (Poljska), in

Brusljem ter zahodnimi članicami.

Slednje migracije pogosteje dojemajo s

humanitarnega vidika. V boj za »uboge

Rusija v evropskih državah

podpira politične stranke in

politike s skrajnimi stališči,

da bi ustvarila čim večje

družbene napetosti

in destabilizacijo.

begunce« se vključujejo tudi razne organizacije

in novinarji, ki soustvarjajo

javno predstavo o »trdosrčnih« vzhodnjakih,

ki jim je treba s silo privzgojiti

»plemenite« evropske vrednote.

Takšni narativi prav tako slabijo

koherentnost – tako lokalnih skupnosti

kot tudi širše, evropske družbe – ter podžigajo

močna čustva, kar Kremlju koristi.

V nadaljevanju navajamo še nekaj

metod hibridnega vojskovanja. Spomnimo

na kriminalne združbe, izvajanje

sabotaž na skladišča streliva, ki bi lahko

končalo v Ukrajini (takšno je leta 2014

na Češkem domnevno izvedla elitna ruska

vohunska enota), korupcijo, vojaške

in paravojaške aktivnosti (neoznačeni

»zeleni strički« na polotoku Krimu leta

2014), izsiljevanje z zemeljskim plinom,

podtikanje bomb na letala (v Nemčiji),

podpiranje ekoloških gibanj (za posledično

večjo odvisnost od ruskega plina

in manjšo od lokalnega premoga ter jedrske

energije itd.), nadzor nad prehranskimi

verigami (vključno s sprožanjem

umetne lakote na afriškem kontinentu,

kar spodbuja migracije).

Tu so še ustrahovanje z jedrskim

orožjem, instrumentalizacija pravoslavnih

cerkva v tujini (na Švedskem)

ali ruskih manjšin v baltskih državah

(ki so zaradi jezika in nacionalne pripadnosti

bolj dojemljive za rusko propagando),

umori oziroma poskusi umorov

(z nemško vojaško industrijo povezanih

osebnosti), uničevanje podvodnih

kablov (na dnu Baltskega morja). Rusija

naj bi izrabljala tudi humanitarnost za

prikrivanje določenih operacij (Srbija).

Niti šport ni povsem imun na zlorabo.

Spomnimo, da je jedrska velesila

večkrat zlorabila olimpijske igre, da bi

prikrila vojaško agresijo proti sosednjim

državam. Tudi sicer je šport v Rusiji

tesno povezan s politiko. Med drugim

Putinu pomaga graditi percepcijo

močnega voditelja, kar vzbuja občudovanje

tako doma kot po svetu ter krepi

naklonjenost do ruskega režima.

179 19. 12. 2024

36

SVET

ANDRAŽ ŠEST

SOJENJE v

AVTORITARNEM režimu

Kakšna je razlika med diktatorskim in avtoritarnim režimom? Avtoritarni režim želi

pokazati vsaj del legitimnosti, medtem ko je diktatura jasna – diktator je tisti,

ki določa zakone, in tisti, ki te zakone uveljavlja.

V

Siriji je bilo jasno, da je nedolžna kritika

Asada v restavraciji lahko pomenila

izginotje še isti dan. Če si imel srečo, so

te le pretepli, morda si bil obsojen na

gnitje v zaporu za nekaj let, lahko pa je tvoja družina

dobila obvestilo o srčnem infarktu, kar je pomenilo

ali smrt zaradi mučenja ali metek v zatilje.

V Siriji je bilo jasno,

da je nedolžna kritika Asada

v restavraciji lahko pomenila

izginotje še isti dan.

Sodišče v Kairu ob ulici 26. julija.

V Egiptu je nekoliko drugače. Kritika vlade

in predsednika el-Sisija je delno dovoljena.

Nihče te ne bo pobral iz restavracije ob glasnem

nasprotovanju Sisijevemu režimu. Nikakor. To

pa ne pomeni, da bo režim dovolil nasprotovanje;

dovolil bo le navidezno nasprotovanje.

Egiptovske obveščevalne službe niso imele nikakršne

težave razkosati italijanskega

študenta, ko se je ta začel nekoliko resneje

udeleževati raznih protestov in študentskih

opozicijskih srečanj. Še danes

je to tabu tema, ki lahko razkači egiptovske

državne organe, kar vedo tudi

tuja predstavništva v državi. Kako torej

poteka navidezno nasprotovanje?

DVA STANDARDA

Egipt ima parlament, ki deluje pod vtisom

izbire in multipolarnosti. Načeloma

obstajajo islamistične, nacionalistične

in liberalne stranke, ki pa so več ali manj

orodje države. Posamezni poslanci lahko

nasprotujejo višjim cenam hrane oziroma

inflaciji, ne morejo pa nasprotovati tistim

odločitvam, ki so del ozke vladajoče elite,

oziroma odločitvam, ki ohranjajo oblast in

njene ekonomske interese na vrhu države.

Ko se parlamentarec spusti na to raven, je

aretacija neizbežna.

Sodišča delujejo podobno kot vrh države.

Načeloma so sodišča poštena. Morda

bi bralca presenetilo, da se primeri

rešujejo hitreje kot v Sloveniji. Moja dobra

prijateljica, sicer državljanka Savdske

Arabije, je doživela neprijetnost z Egipčanko,

ki je ponaredila podpis njenega

očeta in ukradla premoženje – tri stanovanja

in glasbeni studio. Savdijka je prišla

v Egipt, vložila tožbo na sodišče in v

devetih mesecih dobila primer, ki je vrnil

ukradeno očetovo premoženje. Sodniki so

sodili pošteno, nepristransko in hitro, ne

glede na to, da je šlo za tujega državljana.

Tudi Slovenec, ki bi se soočal s podobnimi

neprijetnostmi, se ne bi smel bati egiptovskih

sodišč. Sodišča sodijo pošteno, ko

gre za navadne državljane in v primerih,

ki ne ogrožajo oblasti.

Vse se spremeni, ko pride do vladajočih

elit. Takrat lahko govorimo o sodiščih, ki

179 19. 12. 2024

SVET

37

prevzamejo popolnoma drug standard

sojenja. Če bo oblast menila, da je njena

vladavina ogrožena, se bo poslužila

vseh sodnih metod za zaščito oblasti.

Opozicijski politiki in vsi tisti, ki bi lahko

dobili kanček moči nasproti oblastnikom,

so takoj označeni za grožnjo.

Dvojnost zakonov -

medtem ko zakon velja za

večino, se vladajoči lahko

zakonom izognejo.

V Egiptu je nekoliko drugače.

Kritika vlade in predsednika

el-Sisija je delno dovoljena.

To pa ne pomeni, da bo

režim dovolil nasprotovanje;

dovolil bo le navidezno

nasprotovanje.

Pustimo ob strani, da jih sodišča obsojajo

z najbolj absurdnimi obtožbami,

kot so recimo podpora Muslimanski

bratovščini ali terorizmu, čeprav gre za

člane liberalne opozicije in celo ženske,

ki nasprotujejo nošnji hidžaba. Obtožba

ni pomembna, pomemben je proces.

Proces na zalogo! Pred farsičnimi volitvami

bo tožilstvo vedno obtožilo tiste,

ki imajo možnost vpliva v egiptovski

politiki. Ne glede na absurdnost obtožb.

VTIS POŠTENOSTI

Kandidat z resnimi možnostmi za izvolitev

bo z medijskim pogromom, ki bo

zagotovil pozornost javnosti, aretiran

skoraj takoj ob najavi volitev. Če kandidat

živi v tujini, bo prvi korak z letala

Če bo oblast v Egiptu menila,

da je njena vladavina

ogrožena, se bo poslužila

vseh sodnih metod za zaščito

oblasti. Opozicijski politiki

in vsi tisti, ki bi lahko dobili

kanček moči nasproti

oblastnikom, so takoj

označeni za grožnjo.

pomenil aretacijo. Absurdnost obtožb

ni pomembna, kar velja, je navidezna

legitimnost postopka, kjer sodelujejo

vsi, od sodnikov, tožilcev do novinarjev,

dokler dotični ne pristane v zaporu

ali pa se odloči za stalni izgon v tujini.

Ponovno – najpomembnejša je navideznost

postopka, formalna legitimnost,

ki bo dala vtis legalnosti in poštenosti.

V Egiptu nihče več ne verjame v navidezno

legitimnost postopkov, obstajajo pa

narodi, ki takšne postopke jemljejo kot

suho zlato.

Kaj je cilj takšnih postopkov? Cilj

je onemogočenje obtoženca! Obtoženi

nima nikakršnih možnosti, kajti postopek

ni nikoli končan. Ali lahko obtoženi

koristi višja in pritožbena sodišča za

pretehtanje odločb nižjih sodišč? Seveda

ne! Obtoženec je večno ujet v kolesje

obtožb, kjer ga bodo ali novi »dokazi«

ali postopkovni vzroki povlekli na začetno

točko, tja, kjer se je vse začelo. Le

tako lahko avtoritarna oblast nasprotnike

v nedogled melje v sodnih procesih

in te mehanizme po potrebi uporabi za

očrnitev političnih nasprotnikov. Tako

avtoritarna oblast uniči nasprotnika z

navidezno legitimnim procesom.

179 19. 12. 2024

38

INTERVJU

Gost podkasta Vroča tema je bil mag.

Branko Grims, dolgoletni poslanec v

državnem zboru, član osamosvojitvene

skupščine, danes pa evropski poslanec na

listi Slovenske demokratske stranke (SDS).

Pogosto označen kot »enfant terrible«

slovenskega parlamentarizma, včasih

celo v lastni stranki, in to predvsem zaradi

jasnih stališč, od katerih nikakor ne odstopa.

Tudi ko kolegi požrejo kakšno obljubo

volivkam in volivcem zaradi političnega

pragmatizma, je Grims v zadnjem času

v Evropskem parlamentu nekajkrat zelo

odmevno nastopal pred kolegi iz Unije in si

ob predstavitvi predsedovanja Madžarske

Svetu EU pozno poleti prislužil tudi gromek

aplavz. Grims je eden redkih poslancev

Evropske ljudske stranke (EPP), ki ostaja

jasen podpornik politike Viktorja Orbana

in stranke Fidesz, ki ji sicer vse bolj glasno

žvižgajo tudi nekdanji kolegi iz EPP.

Prepričan je, da so volivke in volivci po vsej

Evropi odločno rekli ne tako predsednici

Evropske komisije Ursuli von der Leyen kot

tudi aktualni koaliciji EPP, socialistov in

stranke Zeleni, ki po Grimsovem mnenju

zgolj nadaljuje svoje delo po začrtanih

smernicah, tudi kar se tiče agresivnega

uveljavljanja zelenega prehoda ter vdora

ideologij (»woke« in »LGBT«) v šolstvo. To

pa se bo po njegovem kmalu spremenilo,

saj naj bi izvolitev Donalda Trumpa za

predsednika ZDA prinesla velik politični

preobrat tudi v Evropi. Intervju si lahko

ogledate na portalu domovina.je.

EVROPSKI POSLANEC BRANKO GRIMS

»Trump je ZAČETEK velikega

preobrata zahodne civilizacije,

do katerega bo prišlo tudi v Evropi«

Ponovna izvolitev Ursule von der Leyen za predsednico je ena največjih napak Evropske unije,

ona je že v preteklem mandatu EU pripeljala v sedanje stanje, ki vsekakor ni dobro. – Naši pogledi v SDS

so zelo različni, saj sta Romana Tomc in Zala Tomašič absolutno za to, da ostanemo v EPP, sam sem

za stranko Patrioti, Milan Zver pa za ECR, predvsem zaradi nekdanjega poljskega premierja Morawieckega

in njegove stranke. – Ljudje, ki so tam 20 let ali več, so mi dejali, da se v zgodovini Evropskega parlamenta

še nikoli ni zgodilo, da bi kdo dobil tako bučen aplavz, kot sem ga ob pohvali Viktorja Orbana dobil sam.

LUKA SVETINA

JAKA KRENKER/DOMOVINA

179 19. 12. 2024

INTERVJU

39

Zdi se, da ista koalicija v Evropskem

parlamentu, na čelu z Evropsko

ljudsko stranko, pelje evropsko

barko v isto smer, čeprav so si

volivke in volivci poleti zaželeli

sprememb, kar so pokazali rezultati.

Se bo sploh kaj spremenilo?

Naj najprej povem, da izvolitev Donalda

Trumpa za predsednika Združenih

držav Amerike vidim kot najbolj pozitiven

premik za zahodno civilizacijo v

zadnjih letih. Zelo sem vesel in prepričan,

da bo pozitiven učinek te izvolitve

slejkoprej viden tudi v Evropi. Zanimiva

situacija je, ker je bila v obeh primerih,

tako v ZDA kot v Evropi, odločitev volivk

in volivcev zelo jasna. Desno, samo

in odločno desno. Ampak zaradi drugačnega

volilnega sistema se je ta rezultat

v ZDA udejanjil tudi v praksi, v

Evropi pa smo dobili neke vrste Kamalo

Harris, če karikiram. Ponovna izvolitev

Ursule von der Leyen za predsednico

je ena največjih napak Evropske unije.

Ona je že v preteklem mandatu kot

predsednica EU pripeljala v sedanje

stanje, ki vsekakor ni dobro. Jasno je,

da bi se moralo s tem odločno prekiniti,

potrebovali bi druge ljudi. Želim si

lahko, da nova Evropska komisija ne bi

zdržala do konca …

Je sploh mogoče, da ne bi zdržala

do konca?

Seveda, takšni primeri so v preteklosti

že bili. Osebno tudi pričakujem, da bo

vpliv ZDA botroval temu, da se bodo

najprej končale vojne na obrobju Evrope.

Donald Trump je mož beseda in

pričakujem, da bo tudi tokrat uresničil

svoje napovedi. Rezultat tega bo, da bo

izginil klin, ki ga levičarji zvito zabijajo

med desne stranke. Slednje pa morajo

pozabiti na pretekle medsebojne zamere,

morajo začeti sodelovati, to potrebuje

Evropa. Desnica je bila v EU vedno

zagotovilo svobode in ekonomskega uspeha,

zagotovilo, da se soočamo s pravimi

vprašanji za prihodnost. Trumpov

val bo prišel v Evropo, sodelovanje na

desni strani se bo okrepilo, kar bo morda

omogočilo oblikovanje neke nove

večine tudi v Evropskem parlamentu.

Morate vedeti, da je bila Ursula von

der Leyen izvoljena s pomočjo skrajne

levice, stranke Zeleni pa vse do EPP

in ECR. To je bil interes Italije, ki potrebuje

evropski denar. Podobno je bilo

pri izvolitvi same Komisije, kjer je bila

situacija bolj tesna. Proti Komisiji smo

glasovali vsi poslanci SDS, na koncu je

bila potrjena samo z nekaj glasovi razlike.

To pomeni, da je nova Evropska komisija

šibka, mi pa bi potrebovali močno

večino, ki bi bila sposobna narediti

potrebne spremembe.

Ste pričakovali, da bo Marta

Kos potrjena za komisarko kljub

udbovski preteklosti, ki se ji očita,

in celo proruski drži, zdaj pa vodi

resor, kjer je njena prednostna

naloga približevanje Ukrajine

Evropski uniji?

No, sam sem glasoval proti Marti Kos,

proti Komisiji. Besedo, ki sem jo dal

volivkam in volivcem, držim. Poglejte,

resolucija Evropskega parlamenta je

izrecno obsodila vse totalitarizme, pa

tudi vse tajne službe teh režimov, s tem

Desnica je bila v EU vedno

zagotovilo svobode

in ekonomskega uspeha,

zagotovilo, da se soočamo

s pravimi vprašanji

za prihodnost.

tudi tedanjo Udbo. Kako je bila lahko

izvoljena? Očitno gre za politično kupčkanje

in se je to spregledalo. Vedno

pravim, da je treba v politiki ohraniti

svoje vrednote.

Štirje poslanci iz SDS ste v Bruslju.

Ste člani EPP, ampak če se s to

stranko vse bolj razhajate – vi ste

že večkrat javno pozvali svojo

stranko, naj o svojem članstvu

v EPP razmisli – zakaj ste še

vedno tukaj?

O tem sem že večkrat javno spregovoril,

prvič leta 2017, pa tudi takrat, ko je

iz EPP odšel Fidesz Viktorja Orbana. Še

danes sem prepričan, da bi morali mi

kot SDS takrat oditi z njim. Po mojem

mnenju bi morali biti pri stranki Patrioti,

ampak kot veste, smo velika stranka,

odloča večina in zaenkrat je sprejeto,

da se tako pomembnih odločitev še ne

sprejema, da počakamo, kakšne bodo

nadaljnje poteze EPP.

Kateri argument pa je prevladal,

da ostanete? Je to zato, ker je Romana

Tomc podpredsednica EPP,

je to zato, ker bi vas potem mediji

doma naredili za bolj skrajno desne,

ali kaj tretjega?

Naši pogledi so zelo različni. Romana

Tomc in Zala Tomašič sta absolutno

za to, da ostanemo v EPP, sam sem za

stranko Patrioti, Milan Zver pa za ECR,

predvsem zaradi nekdanjega poljskega

premierja Morawieckega in njegove

stranke. Tudi sam moram priznati, da

jih globoko cenim. Ampak na koncu

je prevladala odločitev, da počakamo

in spremljamo, v katero smer bo šla s

svojo politiko Evropska komisija. Vedeti

morate, da Komisija pri svojih odločitvah

ni popolnoma samostojna.

Upoštevati mora stališča, ki jih sprejema

Svet EU, torej predsedniki vlad, ta

pa je zaradi nekaterih političnih sprememb

po Evropi bolj desen, kot je bil

prej. Vedeti pa morate tudi, da se bodo

v Evropi v prihodnjih mesecih zvrstile

nekatere ključne državnozborske volitve,

ki utegnejo odločilno vplivati na

prihodnost Evropske unije. Najprej je tu

Nemčija, kjer se zgodaj prihodnje leto

obeta močna zmaga desne strani.

Ampak pogosto se potem ponovi

zgodba iz Evropskega parlamenta, kjer

se nekatere desne stranke zavežejo, da

ne bodo sodelovale med seboj. To je seveda

politika, ki jo je začela levica, kar

pomeni, da s takšnimi dejanji desnica

še naprej daje moč levici. Nemčija ima

izjemno moč v Evropskem parlamentu,

in če bo Nemčija dobila desno vlado, se

bo razmerje moči v Svetu EU odločilno

spremenilo. Spremembe bodo verjetno

poleti tudi v Franciji, slutim, da bo zmagala

stranka Marine Le Pen, kar bo še

dodatno spremenilo ravnovesje. Politiki

v Evropi nikoli niso tako uspešni, če

so v neka dejanja potisnjeni, prisiljeni,

kot pa če politiko izvajajo iz svojih prepričanj,

iz svojih vrednot. In točno to se

je dogajalo z Ursulo von der Leyen, ki je

bila v številne politike potisnjena.

Ampak očitno je, da se v delu

Evropske komisije ne bo spremenilo

veliko, vsaj dokler se ne

uresničijo scenariji, o katerih zdaj

govorite. Ali menite, da vam bodo

volivke in volivci kaj zamerili, če

kljub temu ostanete v EPP?

Povedal sem, kakšno je moje mnenje,

povedal sem ga javno, nekajkrat

objavil na družbenih omrežjih, to ni

nobena skrivnost. Meni nima nihče

nič zameriti, če pa so ostali prepričani

drugače, če večina meni drugače, je

179 19. 12. 2024

40

INTERVJU

Po mojem mnenju bi morali

biti pri stranki Patrioti,

ampak kot veste, smo velika

stranka, odloča večina

in zaenkrat je sprejeto,

da se tako pomembnih

odločitev še ne sprejema,

da počakamo, kakšne bodo

nadaljnje poteze EPP.

179 19. 12. 2024

potem to demokratična odločitev, ki jo

je treba spoštovati.

Kako se potem štirje evropski poslanci

iz SDS razumete med seboj,

če imate tako različne poglede?

Ne gre za to, kako se razumemo, ampak

za to, kako sodelujemo. Zaenkrat,

kot vidite, pri naših odločitvah ni bilo

razlik, pri ključnih odločitvah smo glasovali

proti. Tako, kot sem to zagovarjal

od začetka.

Dvajset let ste bili poslanec v državnem

zboru. Zakaj ste se odločili

za ta izziv v Bruslju? Kaj je za vas

zdaj drugače?

Dolga leta so me doma različne skupine

želele utišati, onemogočiti, kar sicer

zdaj poskušajo tudi v Bruslju. A tukaj je

drugače, lažje je delati, saj imam svojo

ekipo sodelavcev. Bolj si samostojen in

vedno se najdejo načini, da ljudi opozoriš

na prava vprašanja, na prave težave

in prave rešitve. Moj cilj je, da na evropskih

tleh naredim vse za Slovenijo, za

prave vrednote, da zanamcem zapustimo

boljšo Evropo, kot je danes. Kajti

situacija je danes taka, da so evropske

institucije prežete s kulturnim marksizmom.

Mlade generacije so prežete z

LGBT-propagando, to se jim celo vsiljuje

s strani evropskih institucij. Imamo t. i.

lažni zeleni prehod, ki je zelen toliko, kot

je zelena barva denarja, uničujeta pa se

kmetijstvo in podjetništvo, ki sta dva

stebra naroda. Uničuje se vera; mi smo

zrasli iz krščanske preteklosti. Uničuje

se tradicija, uničuje se narod, uničujejo

se nacionalne države. Vsemu temu

je treba narediti konec – zelo hitro. Ne

samo obrniti krmilo, ampak s tem presekati.

Denar, ki se zdaj meče skozi okno za

lažni zeleni prehod, je treba preusmeriti

v dobro družinsko politiko, v razbremenitev

gospodarstva in podjetništva, pa v

demografijo. Kajti če ne bo evropskih otrok,

ne bo naše prihodnosti. Samo otroci

so naša prihodnost.

Najbolj je v zadnji polovici leta

odmeval vaš govor v Bruslju ob

predstavitvi madžarskega predsedovanja

Svetu Evropske unije,

ko ste Viktorja Orbana označili za

branilca Evropske unije in njenih

vrednot. Slišim, da ste potem od

madžarskega premierja dobili celo

zahvalo …

Zahvala je bil vsekakor tudi aplavz, od

katerega so se dobesedno tresla tla v

Evropskem parlamentu. Ljudje, ki so

tam 20 let ali več, so mi potem dejali,

da se v zgodovini Evropskega parlamenta

še nikoli ni zgodilo, da bi kdo

dobil tako bučen aplavz, pri čemer

polovica dvorane sploh ni ploskala.

Ploskala je samo desna polovica parlamenta.

Leva je zavijala z očmi, ampak

to je njihov problem. Bistvo je, da

sem lahko pohvalil Madžarsko za tis-

Ne gre za to, kako se

razumemo, ampak za to, kako

sodelujemo. Zaenkrat,

kot vidite, pri naših

odločitvah ni bilo razlik,

pri ključnih odločitvah smo

glasovali proti.

to, zaradi česar je lahko vzor Evropi.

To pa je zaščita otrok. Pri njih je na referendumu

kar 80 odstotkov ljudi glasovalo

za zaščito otrok pred tako zelo

uničujočo LGBT-ideologijo v šolah. Po

drugi strani gre za zaščito meja, kjer

so pod izjemnim pritiskom, a uspešno

ščitijo narod. Nimajo terorizma in

težav, zato so lahko zgled Evropi. Gospodu

Orbanu sem želel tudi uspešno

delo pri vodenju Evropske unije, kar

je v diplomaciji tudi edino normalno,

pred mojim govorom so namreč po

INTERVJU

41

njem zlivali samo gnojnico. Kar dve

tretjini Evropskega parlamenta sta

mu žvižgali.

Slišim, da tudi Manfred Weber,

šef poslanske skupine Evropske

ljudske stranke …

Ja, Manfred Weber je bil celo med najbolj

žaljivimi do Viktorja Orbana. Osebno

sem bil izjemno razočaran, vsega

sem navajen v politiki, ampak tako nizke

ravni, še uradnih plakatov, ki so jih

uporabili za madžarsko antipropagando,

pa še nisem videl. Ravno zato sem

še toliko bolj zadovoljen, da sem imel

priložnost izraziti svojo podporo madžarskemu

premierju.

Ampak zakaj Viktorja Orbana

večina voditeljev Evropske unije

danes vidi v negativni luči? Ali

mislite, da Orban vendarle dela kaj

narobe?

To je učinek dolgoletne negativne propagande,

ko se dela vse, da bi ga prikazali

v najslabši možni luči. Mislim,

da ljudi moti, da dela Orban dobro, da

ščiti svoj narod, krščansko tradicijo,

ščiti otroke in meje svoje države. Mimogrede,

svoje meje bi morali ščititi

vsi, če bi spoštovali svoje zakone, zakone

Evropske unije, tako pa so se odločili,

da bodo del zakonodaje kar kršili,

da se bodo požvižgali na dublinski

sporazum. Pritisnili so na države, da

so odprli vrata beguncem, ki to sploh

niso. To je naklepno kaznivo dejanje,

ti ljudje bi pravzaprav morali kazensko

odgovarjati. Poglejte sosednjo Italijo,

tam se sodi Matteu Salviniju, ker je

zaščitil svoje meje v času, ko je bil notranji

minister.

Dotakniva se še vaše zadnje

pobude, ki odmeva. Elonu Musku,

lastniku družbenega omrežja X, bi

zaradi omogočanja svobode govora

podelili kar Nobelovo nagrado

za mir?

Vzorci, videni v ZDA, se tudi v Evropi

uporabljajo za onemogočanje političnega

nasprotnika. Levica namreč zlorablja

pravosodje, zato smo videli sodni

proces Patria, zato zdaj gledamo sodno

afero Trenta. Gre za onemogočanje SDS

in Janeza Janše, to je čista zloraba sodnih

procesov za uničenje političnega

nasprotnika. Bistveno je, da če je prava

svoboda govora spoštovana, se pokaže

moč argumenta in potem je odločitev

zelo preprosta – ljudje volijo desno, tako

v ZDA kot v Evropi. Drugo je, kaj so potem

skupčkali v Evropskem parlamentu,

čeprav so ljudje povedali, da hočejo

odločno v desno. Trdim, da je treba voljo

ljudi spoštovati. Svoboda govora je

temeljna človekova pravica, ki jo ščitijo

mednarodni akti, Splošna deklaracija o

človekovih pravicah, pa kopica drugih

mednarodnih konvencij. Svobodo govora

ščiti tudi slovenska ustava. Svoboda

govora je kot devištvo. Ali je ali

pa je sploh ni. Kakršnokoli omejevanje

svobode govora pomeni zdrs v totalitarizem.

Demokracija se spreobrne v

farso. Če ne moreš odkrito govoriti, ne

moreš poiskati odgovorov, vsaka diktatura

je zato protirazvojna. Elon Musk je

Mislim, da ljudi moti, da dela

Orban dobro, da ščiti

svoj narod, krščansko

tradicijo, ščiti otroke

in meje svoje države.

kupil Twitter in ga popolnoma odprl za

različna mnenja, brez omejitev, sistematične

cenzure. Tako bi moral ravnati

celoten splet, tako je nekoč tudi bilo,

splet je bilo veliko polje svobode govora.

Ljudje naj imajo dostop do vsega, kar

je zakonito. Pozive k umoru, kar je nezakonito,

urejajo zakoni in mednarodni

akti. To se uspešno procesira. Ne more

ti pa nekdo omejiti svobode govora z

argumentom, da se bo nekdo morda

počutil užaljenega. Družba, ki pristane

na to, postane totalitarna. Zato tudi ne

morem pristati na evropski akt o digitalnih

vsebinah, ker usodno omejuje

svobodo govora. Zato je tako dragoceno,

da je Elon Musk odprl prostor, kjer

se soočajo vsa mnenja. V tretjem tisočletju

je naredil za svobodo govora več

kot kdorkoli drug.

Imamo t. i. lažni zeleni prehod,

ki je zelen toliko, kot je zelena

barva denarja, uničujeta pa se

kmetijstvo in podjetništvo,

ki sta dva stebra naroda.

Uničuje se vera, uničuje se

tradicija, uničuje se narod,

uničujejo se nacionalne države.

179 19. 12. 2024

42

AKTUALNO

ANDREJ TOMELJ

SHUTTERSTOCK

UMOVADBA

Komentar

Kaj je umovadba? Kognitivni trening in urjenje spomina, zlasti pri starejših ljudeh.

Dr. Vojko Kavčič je menda prvi začel uporabljati to zelo posrečeno besedo. Že leta

2015 je sestavil in dal natisniti priročnik zanjo. S to besedo in sistematično dejavnostjo,

ki jo predstavlja, sem se srečal šele pred nedavnim. Na oglasni deski pri

vhodu v stanovanjsko hišo z oskrbovanimi stanovanji namreč visi vabilo na umovadbo,

ki poteka v družabnem prostoru te stavbe.

Snovalcem kulturne politike v

Sloveniji, še zlasti v Ljubljani, ne

bi škodilo nekaj umovadbe, pa ne

zgolj za urjenje spomina, ampak

tudi za smiselne in pametne odločitve.

Morda bi se jim po uspešni umovadbi

zbistrili možgani in bi znali soditi, kaj

je prav in kaj narobe, kaj je dobro in kaj

slabo. In bi nas končno že nehali prepričevati,

da je v Ljubljani narobe prav, ter

nam razkazovati Potemkinove vasi in

cesarjeva nova oblačila. Je treba izzivalno

trditev dokazati? Nič lažjega.

DOGAJANJE V KULTURI

Letošnji knjižni sejem je bil na Gospodarskem

razstavišču v Ljubljani. Vprašajmo

se, ali je to kulturni ali komercialni

dogodek. Če je kulturni, je njegovo

mesto v Cankarjevem domu (CD). Izgovor,

da je v CD premalo prostora, je izvit

iz trte. Iz treh preddverij bi razstavni

prostor lahko širili še v klub, galerijo in

manjše dvorane, ki nimajo tribun. Za dokaz,

da je narobe prav, se velja spomniti,

da je bil ob godu sv. Martina v Cankarjevem

domu festival vina, degustacija in

pijančevanje na najvišji kulturni ravni.

Kot smo lahko pričakovali, se je prah

okoli selitve ljubljanske Drame dodobra

polegel še pred prvim snegom. Večinski

mediji so o poteh in stranpoteh ministrice

Aste Vrečko in direktorice Drame

Vesne Jurca Tadel naglo umolknili,

verjetno v strahu za državni denar in

prostor na soncu Svobode. Pretežno

levosučni igralski ansambel frontnega

gledališča je pripravljen potrpeti in

trpeti vse dotlej, dokler se bo iz njega

Nekaj umovadbe ne bi škodilo,

da bi se zunanja ministrica

spomnila, kako klavrno je

propadlo gibanje neuvrščenih.

179 19. 12. 2024

norčevala trenutna »napredna« oblast.

Propadajoča stavba Drame (grajena za

nemško gledališče) sameva, ker se za

adaptacijo in novi prizidek ne da izsiliti

gradbenega dovoljenja. Kako so svinjali

čez ministra Simonitija, ki se je v svojem

mandatu zavedal ovir in je ustavil

projekt »gradu v oblakih«! Levičarska

srenja v spregi s kolesariatom je preudarnega

ministra preuranjeno pošiljala

na umovadbo.

Drama zdaj deluje v Titovih zavodih

Litostroj, brez ustreznih dovoljenj,

z velikim tveganjem za varnost igralskega

ansambla in gledalcev. In z velikimi

stroški, ki jih iz svoje vreče brez

dna velikodušno pokriva Vrečkova. Po

ogledu predstave Hrup za odrom (avtor

Michael Frayn) in dejstvu, da je to

predstavo imel na repertoarju Špasteater

v Mengšu že leta 2008, je vprašanje

umovadbe v Drami še kako na mestu.

V Mengšu so s pavzo vred noreli uro

in petdeset minut, v Titovih zavodih

pa kar tri (3!) ure, vključno s pavzo. Tri

ure mešanice komedije cirkuških klovnovskih

domislekov, trikrat ponovljen

tekst (generalka, premiera in repriza).

Hudo, »špasteater« v skladišču,

oprostite, osrednji kulturni ustanovi

AKTUALNO

43

v državi! Tudi publiki, ki je bila nad

predstavo kar navdušena, umovadba

ne bi škodila.

YUGO PARTY

Posebno umovadbo si je privoščila veleposlanica

v Bruslju. Tam vztrajno uri in

osvežuje spomin na zlato dobo (in svojo

zlato žlico), ko je otroštvo in mladost

preživljala v SFRJ in študirala kakopak v

rdečem lemenatu (FDV). Iz veleposlaništva

je razpošiljala vabila na Yugo party,

s katerim naj bi v Bruslju počastili AV-

NOJ in njegove bridke posledice. In zdaj

se ženska posipa s pepelom in hlini:

»Kot vodja Veleposlaništva Republike

Slovenije v Belgiji iskreno obžalujem,

da je prepošiljanje informacije, ki je bilo

neprimerno, prizadelo čustva Slovenk

in Slovencev, ter se za to nenamerno

napako opravičujem.« Zaradi take (ne)

namerne napake bi morala 'spokati

kufre' in se vrniti v bivšo SFRJ na nadaljevalni

tečaj umovadbe. Ni se namreč

poigravala s čustvi sodržavljanov,

ampak s svojo verodostojnostjo in (ne)

strokovnostjo, za kar ni nobenega opravičila.

Tudi če se sklicuje na slovenski

fenomen feministične diplomacije.

Ministrica za zunanje in evropske

zadeve obljublja skorajšnjo novo strategijo

v zunanji politiki. Obljublja, da

bo s težko pričakovanim strateškim

dokumentom delo na ministrstvu in

posledično tudi na veleposlaništvih

depolitizirala. Leseno železo! Končno

bo tudi v strateškem dokumentu zapisano,

da je predmet delovanja ministrstva

turizem in zaletavo levosučno

globalistično politikantstvo. In seveda

obujanje rajnke neuvrščenosti, kakršno

si je zamislil idol Socialnih demokratov

Broz, ko je z ameriškim denarjem po

svetu odpiral vrata Rusom. Zapisano bo

točno to, kar že dve leti počnejo v Mladiki.

Nekaj umovadbe ne bi škodilo, da

bi se ministrica spomnila, kako klavrno

je propadlo gibanje neuvrščenih. Feministična

diplomacija in hidžab na glavi

Tanje Fajon pri obiskih mohamedancev

je nadvse posrečena karikatura depolitizirane

slovenske zunanje politike. Z

umovadbo ali brez.

SELEKTIVNI SPOMIN

ŠOLSKEGA IDEOLOGA

Dr. Slavko Gaber vedri in oblači v slovenskem

šolstvu vse od padca Demosove

vlade maja 1992. Ne glede na to, ali

je bil minister za šolstvo ali je deloval iz

zaodrja, ga je bilo še kako čutiti. Gabrova

šola je vzdevek za slovensko šolstvo,

ki se med laično in strokovno javnostjo

ni prijel za prazen nič. Morda se je moral

šolski guru in ideolog nekoliko potuhniti

le med polletnim ministrovanjem

dr. Lovra Šturma. Tudi dr. Milan Zver,

ki je bil minister za šolstvo v osmi vladi

RS, je plaval s tokom Gabrove šolske

politike in zapravil štiriletno priložnost

za prepotrebne spremembe. O vrsti ministrov,

ki so jih po Zveru na funkcijo

šolskega ministra potisnile leve stranke,

ne bomo izgubljali besed.

Kje je Gabrova šola danes? V zelo nezavidljivem

položaju: starši in otroci so

učiteljstvu iztrgali avtoriteto, velik delež

mladine je nevzgojen, da ne rečemo podivjan,

domoljubje je malodane psovka,

iz leta v leto je večje pomanjkanje učiteljev.

V posmeh mednarodnim raziskavam

o znanju šolarjev, ki so za Slovenijo

uničujoče, se ponašamo z nerazumno

velikim deležem odličnjakov. Funkcionalno

nepismeni odličnjaki!

Pred nedavnim, ob odhodu v pokoj,

se je Gaber v časniku Delo pridušal nad

stanjem v šolstvu. Prav smo brali. On, ki

je bil tri desetletja neomajen ideolog in

si je prigrabil položaj nenadomestljivega

kreatorja naše šole, se spreneveda in

izmika moralni odgovornosti. Prav on

je najbolj odgovoren za stanje, kakršno

je! Ali je tako pokvarjen ali ga zapušča

spomin? Se da še kaj rešiti z umovadbo?

TEŽAVE S SPOMINOM

»OSAMOSVOJITELJA«

Raziskovalec in publicist Igor Omerza

z dokumenti dokazuje, kako daleč od

resnice je kolektivni miličniški spomin

Društva Sever. Sever je bilo kodno ime za

strateške in taktične načrte slovenskega

političnega vrha, s katerimi so se pripravljali

na skorajšnji srbski miting resnice,

ki naj bi potekal v Ljubljani. Politiki,

začenši s predsednikom predsedstva

SRS Janezom Stanovnikom, so se resno

bali za svoje republiške oblastne funkcije,

da ne rečemo svoje r**i, še bolj pa za

usodo avnojske SFRJ, ki je pokala po šivih.

O osamosvajanju v načrtih Sever ni

bilo ne duha ne sluha. Čeprav so v tedanjih

nepredvidljivih okoliščinah stavili

izključno na preživetje SFRJ do njenega

zadnjega diha, so čez noč čudežno postali

osamosvojitelji, in to prenekateri izmed

njih z državnimi odlikovanji.

Splošno znanega nezaslišanega

škandala, ki ga je z odlikovanjem sekretarja

za notranje zadeve v vladi SRS Tomaža

Ertla povzročil predsednik Türk,

na tem mestu ne bomo ponavljali. Pač

pa bi se dotaknili težav s spominom, ki

Kje je Gabrova šola danes?

V zelo nezavidljivem položaju:

starši in otroci so učiteljstvu

iztrgali avtoriteto,

velik delež mladine

je nevzgojen, domoljubje

pa je malodane psovka.

jih ima Tomaž Čas, nekdanji pomočnik

načelnika slovenske milice, danes pa

predsednik Zveze veteranskih društev

Sever. V bleščečem življenjepisu, ki ga

lahko najdemo na več spletnih naslovih,

je pozabil na eno malenkost, ki še

zdaleč ni nepomembna. Ljudski glas

njegovih sosedov ve povedati, da se je

med osamosvojitveno vojno boril v zaklonišču

v ljubljanskih Kosezah. Tudi on

je kandidat za umovadbo.

DEMENTNI REVOLUCIONARJI

Pred preiskovalno komisijo za povojne

poboje (»Pučnikovo komisijo«) v državnem

zboru, ki je na zaslišanja vabila še

živeče revolucionarje, se je izkazalo, da

je praktično vse ponosne komuniste

zapustil spomin. Najodmevnejše je bilo

zaslišanje Mitje Ribičiča, ki se nikakor

ni mogel spomniti, koga vse je družno

s tovarišijo žrtvoval na oltarju revolucije,

vključno z ranjenci iz ljubljanske

bolnišnice. Komisija ga je vprašala,

ali se vendarle spomni lastne izjave:

»Kdor ne ve, da je pri NOB šlo za revolucijo,

ta ne razume ničesar.«

Čeprav je krvnike zapustil spomin,

lahko grozodejstva delno rekonstruiramo

s pomočjo vandalsko opustošenih

arhivov, predvsem pa s stotnijami morišč

in tisočnijami nepokopanih žrtev.

Žrtve imamo, rabljev pač ne. Žal je dr.

Kavčič s svojim priročnikom za umovadbo

zamudil kar deset let. Morda bi

se s sistematično umovadbo revolucionarji

vendarle kaj spomnili. Zamujeno.

Težave s spominom imamo stari in

mladi, vladajoči in vladani. Umovadba

morda upočasni izgubljanje spomina

ali pa je vsaj ena od poti za druženje

osamljenih, predvsem ostarelih ljudi.

Nikakor pa ne more pomagati pri načrtnem

brisanju neprijetnih zadev iz spomina

in lepšanju samopodobe.

179 19. 12. 2024

44

JU3 2052

POLITIK PO MERI

Božička (in mene)

Kolumna

December je nekaj posebnega. Človek se vsak dan sproti razneži ob voščilnicah,

ki jih prinaša poštar, ter ob lučkah na božičnih drevescih, še

najbolj pa ob veselem pričakovanju otrok, ki komaj čakajo, da prideta

na obisk tako sv. Miklavž kot Božiček. In ker človek postane z leti malo

otročji, sem se s slednjim spustila v resno debato o tem, kakšen bi

moral biti novodobni politik, ki bi nam ga pustil zraven jaslic.

MILENA MIKLAVČIČ

SHUTTERSTOCK

Živimo v času, ko je resnica v

politiki postala redka dobrina.

Manipulacije, prazne obljube

in leporečenje pa so se znašli

v običajni torbi številnih predstavnikov

ljudstva. Volivci se vsake štiri leta

znajdemo pred težko nalogo – kako

izbrati voditelja, ki bo resnično deloval

za naše dobro? Bojim se, da še

nikoli nismo tako grozljivo padli na

izpitu kot ravno ob zadnjih volitvah.

Bom povedala, zakaj. Pred dnevi so zaokrožili

posnetki iz Doma Danice Vogrinec.

Videli smo, s kakšno radostjo in

veseljem so upokojenke zaplesale s

predsednikom in njegovo spremljevalko.

Jim ni nihče povedal, da bo svojim

starejšim njegov hrvaški kolega,

premier Andrej Plenković, »zrihtal«

božičnico? Njim pa je »podaril« le nekaj

všečnih predvolilnih nasmeškov,

za božičnico pa so se obrisali pod nosom!

Razumi, če moreš.

V bistvu bi bilo treba ob njihovem

razposajenem veselju razmišljati o

najmanj treh stvareh, ki so bistvene za

razumevanje tovrstnih pojavov: je ples

posledica funkcionalne nepismenosti

pri Slovencih? Kako to, da predsedniku

niso raje podrobili zaradi zadnje

položnice za elektriko? Kam, za božjo

voljo, se je izgubila zdrava pamet, po

179 19. 12. 2024

JU3 2052

45

kateri smo nekoč sloveli? Delež tistih,

ki trdijo, da ta vlada dela dobro, se je

namreč povečal, četudi mu Golobovi

že od prvega dne naprej, simbolično

rečeno, režejo jermene s hrbta.

Dragi Božiček, si res zaslužimo

takšnega politika?

VIZIJA IN MORALA

Za vse večne čase bi morali obrniti

hrbet politikom, ki bi zgolj in samo

sadili rožice, pa ne s svojim denarjem,

ampak z našim! Politik mora imeti

najprej jasno vizijo o prihodnosti

vseh, ne le peščice! Na prazne slogane,

Ni dovolj

obljubiti nebes,

če pri tem

pozabiš na

mostove, ki bi

nas tja pripeljali.

ki jih tako radi trosijo, bi morali postati

alergični kot bik na rdečo cunjo!

Briga mene, če ima izvoljeni predstavnik

ljudstva raje bele superge kot

črne, želim le, da pred nami razgrne

dolgoročne načrte, temelječe na razumevanju

družbenih potreb in podkrepljene

z realnimi številkami, ki

me bodo prepričali, da je vizionarstvo

izvedljivo tudi v praksi. Ni dovolj obljubiti

nebes, če pri tem pozabiš na

mostove, ki bi nas tja pripeljali. Vizionar

si upa nagovoriti tudi tiste teme,

ki morda niso seksi, so pa ključne za

prihodnost, saj vzpostavijo sistem,

ki bo deloval tudi po njegovem

odhodu. Dejanja pa bi morala

biti na vsakem koraku skladna

z besedami, kar krepi zaupanje

ljudi. In še en pogoj: izjemno naj

ceni in spoštuje osmo Božjo zapoved

»Ne pričaj po krivem«!

Če kdo, potem mora biti politik

pošten in transparenten.

Brez skrivanja, brez zavajanja,

brez dvoumnih izjav. Te vrednote

so malodane izginile tudi

iz našega siceršnjega življenja.

Poštenost pomeni, da prizna

napake, ki jih stori, in potem zanje

prevzame odgovornost. Prevečkrat

smo priča izmikanju in

prelaganju krivde. Politik, ki si

upa reči »ja, to je moja napaka, a

naredil bom vse, da jo bom popravil«,

si zasluži spoštovanje.

Čas bi bil, da končno izvolimo

vizionarja, ki se bo pogovarjal

tako s svojimi kot z opozicijo!

Božiček mi je pritrdil, da

bi morali volivci od politikov

zahtevati moralne vrednote, ki

niso le za okras pred TV-kamerami,

ampak se kažejo pri vsakodnevnem

delovanju v parlamentu.

Empatija, spoštovanje

drugačnih mnenj, sočutje do

šibkejših in občutek odgovornosti

za skupno dobro so temelj

vsakega politika, ki bi si ga Slovenci

več kot zaslužili.

V politiki pogosto prevladajo

kompromisi, a obstajajo

trenutki, ko se je treba postaviti

za prave stvari. Politik mora

imeti pogum, da če je treba, nasprotuje

tudi vplivnim lobijem,

kljubuje pogoltnim in smrtonosnim

interesom in se bori

za tisto, kar je prav – tudi če to

pomeni, da mu bo začasno padla priljubljenost.

Dober politik prizna, da ne

ve vsega, in se obkroži z ljudmi, ki so

na določenih področjih boljši od njega!

Takšno ravnanje kaže na modrost

in zavedanje, da so najboljši rezultati

plod sodelovanja.

KAJ PA MI, VOLIVCI?

Volivci moramo od politikov zahtevati

odgovornost – ne samo na volilni dan,

ampak skozi celoten mandat. Njihova

naloga ni ugajati, temveč delovati.

Pogosto pozabljamo, da imamo moč.

Želimo si dobrih in pozitivnih sprememb,

a v svoji državljanski lenobi pri

njih ne vztrajamo. Imeti boljše politike

hkrati pomeni, da so boljši in odgovornejši

tudi volivci. Nezadostna informiranost

volivcev je pogosto vzrok,

da državljani kimamo tja v tri dni in se

hkrati strinjamo z vsemi nebulozami,

ki jih maček na repu prinese.

Volivci moramo od politikov

zahtevati odgovornost –

ne samo na volilni dan,

ampak skozi celoten mandat.

Njihova naloga ni ugajati,

temveč delovati.

Namesto da se zanašamo na medijske

»spine«, bi nam moralo biti jako

mar za to, kdo je tisti, ki iz ozadja podpira

izbranega politika, in kakšni so

njihovi dejanski cilji. Za piko na i bi

morali znati ločiti med resnico in manipulacijo.

Po več kot 30 letih izkušenj

v samostojni državi bi že morali vedeti,

da populistični politiki, ki so najpogosteje

proizvod raznih stricev in tet,

raje ciljajo na čustva, žal tudi tista,

povezana z NOB, kot na lepšo prihodnost,

ki si jo vsi tako zelo želimo.

Zaradi napačnih odločitev na volitvah

ljudje postajamo pasivni, in kar

je najhuje, pustimo se prepričati, da so

vsi enaki, kar pa še zdaleč ni res.

Skratka, Božiček, če so moje želje

in pričakovanja zate prevelik zalogaj,

potem te prosim vsaj za kakšen kilogram

zdrave pameti. Vem, da je imaš

na zalogi!

179 19. 12. 2024

46

PREHITEVAM PO LEVI

ALJUŠ PERTINAČ

SHUTTERSTOCK

Kažiprst SVOBODE

Komentar

Slovenija je športna velesila. Naši vrhunski športniki, v posamičnih in kolektivnih

športih, to dokazujejo praktično na vsakem koraku. Nacionalni šport, ki je najbolj

popularen v politiki v zadnjih desetih letih, pa je na žalost kazanje s prstom.

Slovenci to preprosto obožujemo. Še najbolj to obožujejo vladajoči politiki,

ki so padli v politiko kot strela z neba.

Deloma smo si za to sami krivi,

glede na to, koga rekrutiramo

za politiko in komu potem

damo v roke ključe države.

Imamo namreč nek ne docela razumljiv

in v celoti zgrešen občutek, da so ta

pravi »džeki« tisti, ki doma na kavču, za

časopise ali v studiih televizij komentirajo

dogajanje in so nasploh pravi pravcati

generali po bitki.

Saj razumete razliko, mar ne? Komentirati

vreme ali »delati vreme« sta

dve popolnoma različni stvari in mi

pač prisegamo na prvo. Začelo se je z

Mirom Cerarjem mlajšim, ki je naredil

kariero v tem, da je, posebej za Odmeve

na nacionalni televiziji, marljivo in vehementno

komentiral, karkoli se je že

dogajalo v naši politiki oziroma družbi

nasploh. Ta predstava, da se nek profesor

prava spozna na vse in da lahko soli

pamet komurkoli, je Cerarja tudi pripeljala

do – do takrat – najvišje volilne

zmage. Na našo skupno žalost je potem

seveda kmalu ugotovil, da se komentiranje

s kavča ali v studiu nacionalke

bistveno razlikuje od vodenja države.

In enostavno še naprej kazal s prstom,

vil roke in jamral, čeprav je na plakat

napisal, da išče rešitve. Problem imamo

torej z novopečenimi politiki, ki ne dojamejo,

da niso več v vlogi komentatorjev,

zadolženi za kazanje s prstom in

soljenje pameti, ampak imajo

škarje in platno v svojih rokah.

Golob in kompanija

se obnašajo kot strojevodja,

ki komentira vožnjo

vlaka, namesto da bi

z njim upravljal.

KAZANJE S PRSTOM

Aktualni predsednik vlade

Robert Golob je ta hip zagotovo

državni prvak v

kazanju s prstom in soljenju

pameti. Mandat

je začel s slednjim, ko

nam je solil pamet,

kaj naj jemo in tako

naprej. V zadnjem

času pa vse bolj zgolj

še kaže s prstom, kakopak

na druge. Kako drugače

razumeti njegove ponavljajoče se

bizarne izjave, da že dve leti opozarja

na razmere v policiji, pa se nič ne zgodi?

Nekdo, ki oblast razume kot sredstvo

za uresničevanje osebnih želja in muh

svoje bejbe, ne more urediti razmer v

policiji, kjer si je nastavil izključno svoje

poslušne ljudi, kar je bila ena izmed

osnovnih prioritet po njegovem prevzemu

oblasti? Malo morgen. Gre pač za

kalimerovsko pozicijo nenehnega igranja

žrtve in prikrivanja svojih svinjarij s

kazanjem s prstom na druge, češ, glejte,

kakšni so, pa se spravljajo name.

Trenutna oblast seveda ni samo

Robert Golob, ampak zgledi seveda vlečejo

in njegovi podaniki so se naučili,

da gre pri kazanju s prstom za nadvse

priročen in preprost izgovor vsakič, ko

nimaš pojma, kaj se v resnici dogaja in

kaj bi moral storiti. Golob in kompanija

se obnašajo kot strojevodja, ki komentira

vožnjo vlaka, namesto da bi z njim

upravljal. To gre sicer krasno z roko v

roki s pretiranim moraliziranjem, ki je

tudi eden od slovenskih nacionalnih

športov. Saj se ve, na koga najraje kažemo

s prstom, mar ne? Na tiste, ki se

ne obnašajo lepo, beri, tako kot bi mi

sami želeli, da se obnašajo. Golob je to

zgolj dvignil na še višjo raven, saj zdaj

kaže s prstom na vse, ki se z njim ne

strinjajo v čemerkoli ali pa imajo zgolj

svoje mnenje. Zato lahko od njegovih

»potrčkotov« slišimo tako neizvirne

izgovore, kot je recimo ta, da je črpanje

evropskih sredstev pri nas slabo zato,

ker opozicija blokira sprejem nujnih reform,

ki jih je sama napovedala. Opozicija,

ki ima pičlih 35 glasov v parlamentu.

Ali pa ta, da Bobnarjeva in Lindav, ki

ju že dve leti ni več na sceni, blokirata

nujne spremembe v policiji.

ODSEV V ZRCALU

Ljudje smo pač po naravi taki, da imamo

radi preproste rešitve in krivca za naše

težave ali slabo razpoloženje, ko to nismo

mi sami. Zato je kazanje s prstom in

soljenje pameti v politiki tako priročno

in tako dobro sprejeto. Težava se pojavi,

ko od naših najvišjih politikov pričakujemo,

da bodo vendarle prevzeli odgovornost

za to, kar se dogaja, za svoja

ravnanja, in storili kaj za to državo in

njene državljane. Zgolj s kazanjem

s prstom in soljenjem pameti se

to seveda absolutno ne da.

Ampak na to bi, kot že rečeno,

morali misliti, preden

smo državo večkrat zapored

zaupali v roke ljudem, ki so

naredili kariero s tem, da

so kazali s prstom na druge

in jim solili pamet. Kažiprst

Svobode, ki ga imamo

trenutno, je torej zgolj

odsev v zrcalu in kaže

nazaj na nas.

179 19. 12. 2024

MED(IJSKI) SOSEDI

47

USTAVNO SODIŠČE

O KRIVDI SODNIKOV

Spletni časopis poroča, da je senat, v

katerem so bili Rok Čeferin, Rajko Knez

in Rok Svetlič, soglasno odločil, da bo

obravnaval pritožbo stranke SDS čez sodbo

višjega sodišča v Mariboru. Odločili

so, da sodnikom in tožilcem, ki so sodili

v primeru Patria, ni treba plačati odškodnin,

ker naj bi šlo za nenamerne napake

v sojenju v primeru Patria. Več deset tisoč

evrov stroškov za stroške odvetnikov teh

sodnikov in tožilcev pa mora plačati Janez

Janša. Kot piše Peter Jančič, je vse sodbe

v primeru Patria ustavno sodišče razveljavilo

kot pravni diletantizem in odločilo

tudi, da je bilo sojenje nepošteno, ker se

ni izločil predsednik vrhovnega sodišča

Branko Masleša. Janša je sprožil sodne

postopke proti tožilcem in sodnikom,

da odškodnin za razveljavljene sodbe

na ustavnem sodišču ne bi plačali vsi

državljani. A je redno sodstvo odločilo, da

tožilci in sodniki, ki so sodili, niso osebno

odgovorni za krivo sojenje in mora odškodnine

za povzročeno škodo zaradi tega

plačati država.

Denar za poplačilo obrambe odvetnikov

sodnikov in tožilcev, zaradi katerih je

Janša tik pred volitvami 2014, na katerih

je bil favorit za zmago, končal v zaporu,

strankam z leve pa je to omogočilo

prevzem oblasti, je Janša zbiral tudi s

prodajo osebnih stvari, denimo predmetov

iz časa osamosvajanja, in knjige

Budnica, ki je prejšnji teden zelo razjezila

predsednico državnega zbora Urško

Klakočar Zupančič, ker jo je imel na mizi

poslanec SDS Andrej Hoivik. Ko so imeli

v ponedeljek pri poslanskih vprašanjih

številni poslanci SDS naslovnico knjige

protestno na zadnjem delu ekranov

prenosnikov, Klakočar Zupančičeva ni

ukazala zaplembe elektronskih naprav.

Nič ni reagirala. Spletni časopis še

poroča, da je senat ustavnega sodišča

v enaki sestavi sicer zavrnil pritožbo

čez sklep vrhovnega sodišča, zato tega

ustavno sodišče ne bo presojalo.

GOLOBOV KROG PRODAJA

JANKOVIĆEVE DOLGOVE

Pred desetimi leti je ugotavljal, da je

težko biti Janković in da je družina

stigmatizirana. Gotovo mu bo lažje, ko

se bo znebil bremena še zadnje večje

terjatve, piše Suzana Kos na spletnem

portalu Info360 o Damijanu Jankoviću,

starejšem sinu ljubljanskega župana

Zorana Jankovića. Na seznamu terjatev,

ki jih prodaja Slovenski državni holding,

je namreč skoraj poldrugi milijon evrov

težka terjatev, ki je ostala od njegovega

posla v Novi Gorici. »O tem, kaj zdaj

počne, ne želi govoriti, je pa gotovo, da

so se časi za družino Janković spremenili.

Dolgov so se znebili, Zoran Janković pa

velja za človeka s pomembnim vplivom

na politiko aktualne vlade in njenega

predsednika,« piše Suzana Kos.

Slovenski državni holding (SDH), ki

ga vodi izbranec Golobovega kroga

Žiga Debeljak, je objavil javni razpis za

zbiranje zavezujočih ponudb za odkup

nedonosnih terjatev do dolžnikov

fizičnih oseb in dolžnikov pravnih oseb

s poroštvi fizičnih oseb. Skupaj krovni

upravljavec državnega premoženja prodaja

terjatve do 124 dolžnikov fizičnih

oseb in 110 dolžnikov pravnih oseb s

poroštvi fizičnih oseb. Med terjatvami

je naprodaj tudi terjatev v višini 1,36

milijona evrov, ki je nastala na temelju

poroštva Damijana Jankovića.

SDH je (tudi) to terjatev prevzel od

nekdanje Družbe za upravljanje terjatev

bank. Na prodajnem seznamu terjatev

je tako z Jankovićem povezana družba

Composita. Leta 2008 je ta družba, ki

je bila v stoodstotni lasti Jankovićeve

Electe, od novogoriškega stanovanjskega

sklada kupila okoli 1,5 hektarja

zemljišč, na razpis se je prijavila edina.

Suzana Kos piše, da je Novogoričanom

plačala le 55 odstotkov celotne kupnine,

preostanek v višini 878.248 evrov pa se

je zavezala plačati po pridobitvi gradbenega

dovoljenja za komunalno opremo

na kompleksu OPPN Rožna Dolina 3 –

Liskur. A se to ni zgodilo.

LUČ MIRU V ČASU VOJN

V Votivni cerkvi na Dunaju so preteklo

soboto slovesno sprejeli tradicionalno

Luč miru iz Betlehema. Sprejema se je

udeležila tudi delegacija slovenskih

skavtov, ki je Luč miru prinesla v domovino.

Posebnost letošnjega plamena

je, da tokrat ni bil prižgan v Betlehemu,

poroča spletni portal Družina. Navajajo,

da so slovenski skavti že v nedeljo,

15. decembra, Luč miru iz Betlehema

ponesli po vseh lokalnih enotah, ti pa jo

bodo v naslednjih dveh tednih ponesli

do ljudi po vseh slovenskih župnijah.

Plamen Luči miru iz Betlehema in njegovo

sporočilo delijo tudi z najvišjimi

predstavniki države: med drugim so jo

prejeli predsednica države, predsednica

državnega zbora, predsednik državnega

sveta, nekateri ministri in ministrice, varuh

človekovih pravic, veleposlaništva,

policija, vojska in civilna zaščita.

Kot navaja Družina, je zaradi spopadov

na Bližnjem vzhodu prišlo do spremembe

načrtov pri prižigu letošnjega

plamena: odpovedati je bilo treba

tradicionalno potovanje avstrijske delegacije

v Betlehem. Letošnjo Luč miru

so prižgali v kraju Christkindl pri Steyru

na Zgornjem Avstrijskem, ki je pobraten

z Betlehemom. Tamkajšnji skavti so vse

leto skrbno hranili plamen, ki ga je lani

v votlini Jezusovega rojstva v Betlehemu

prižgala 12-letna Pillar Jarayseh in so ga

z letalom prinesli na Dunaj.

Sicer pa običaj Luči miru iz Betlehema

izhaja iz pobude deželnega studia ORF

v Zgornji Avstriji. V Avstrijo so jo prvič

prinesli leta 1986, ko jo je otrok prižgal

ob zvezdi v votlini Jezusovega rojstva

v Betlehemu. Po padcu železne zavese

leta 1989 so običaj prevzele številne evropske

države, tudi Slovenija, Luč miru

iz Betlehema pa danes dobro poznajo

tudi v Severni in Južni Ameriki.

179 19. 12. 2024

48

ŠPORT

NAJBOLJŠI na svetu

Kolumna

To je moja zadnja športno obarvana kolumna v tem letu. Posvečena

bo našim najboljšim športnikom, ki nas vedno znova spomnijo, da smo

iz pravega testa. Da v naših žilah teče junaška kri in da so naši geni

najboljši na svetu.

IGOR GOŠTE

SANDI FIŠER/

MEDIASPEED.NET

Oh, ko bi lahko tako rekli tudi

takrat, ko pomislimo na naše

politike. Čeravno sem tudi na

tem področju optimist, kajti če

imamo tako dobre športnike, ni vrag, da

ne bi imeli tudi dobrih, kaj dobrih, odličnih

politikov. Nekaj jih je, a bolj za vzorec.

Pa še tiste redke, od katerih imamo

tudi mi kaj, ki so se že dokazali, tisti, ki

se imajo za zveličane ali za »naše«, tako

radi in pogosto vlečejo po sodiščih.

OH, TA LETA

Ko sem spremljal slovesno prireditev in

razglasitev naših najboljših športnikov

na javni RTV, ki so jo »naši«, kot sebe

radi naslavljajo (ja, tudi to »glupo« besedo

so izumili), povsem prevzeli, sem

bil ponovno ponosen, da sem Slovenec.

Pa malce tudi športnik. Zatorej imam

verjetno tudi sam nekaj teh genov oziroma

je tudi moja kri podobna našim

športnim junakom, le da zadnja leta

tekmujem le sam s sabo.

Saj veste, kako to gre, ko pridejo

leta, ko telo pač malo težje spraviš v pogon;

malo zaradi poškodb, malo se z leti

nalezeš tudi lenobe, zagotovo pa nekaj

k temu doda vsako dodatno leto, izpisano

na rojstnodnevni torti, ker svečk

že davno ni več. Povejte mi, le kako bi

Ob koncu leta si lahko

upravičeno zaželimo

in zahtevamo, da je že čas,

da smo tako uspešni kot

na športnem področju

tudi drugod.

jih, denimo v mojem primeru šestdeset,

spravil na torto? Pa še napis zraven in

kakšno dekoracijo. A se ne damo, ker

Slovenci smo, pa najsi imamo mnoge

napake, še vedno svetovni prvaki v nepopustljivosti.

TI, KI NAM DAJEJO UPANJE

Sprehodimo se skozi paleto naših najboljših

športnikov. Najprej moram

z največjim ponosom omeniti naše

športnike invalide oziroma paraolimpijce.

Res jim ni para, kot je v Cankarjevem

domu na slovesnosti Športnik

leta 2024 posrečeno dejal Saša Jerković.

Predvsem je naš ponos eden najboljših

športnikov vseh časov pri nas, strelec

Franček Gorazd Tiršek - Nani, ki je na

paraolimpijskih igrah v Parizu osvojil

zlato medaljo. Njegov uspeh cenim

pravzaprav še bolj kot uspehe vseh drugih

naših športnikov, tudi zato, ker se

pogosto družim s športniki invalidi in

športniki, ki osvajajo medalje na specialni

olimpijadi, zato vem, koliko truda

vsako minuto svojega življenja vložijo v

to, da uspejo. Pa da se razumemo, uspeh

ni le zmaga, največji uspeh je zmaga nad

svojim telesom in

svojim duhom.

Se spomnite,

kako srčno smo

na evropskem prvenstvu

navijali za

naše nogometaše,

ki so v jok spravili

tudi nogometnega

velikana Ronalda?

Se spomnite, kako

Prireditev Športnik leta 2024

smo goreče navijali na OI v Parizu za

naše rokometaše, za naše odbojkarje in

v teh dneh, ko to pišem, za naše rokometašice

na evropskem prvenstvu? Jaz

se. Vsi so navdušili, zatorej ni čudno, da

je bil izbor najboljše ekipe težek, a nazadnje

so zasluženo precej težek kipec

v roke dobili nogometaši. Pri športnikih

posameznikih tudi letos ni bilo prave

konkurence, znova je športnik leta postal

najboljši kolesar na svetu Tadej Pogačar,

kipec za najboljšo športnico pa je

prejela najboljša plezalka na svetu Janja

Garnbret. Oba nepopustljiva. Do konca.

NE POZABIMO NA DRUGE

Na tem mestu, ko slavimo najboljše, ne

smemo pozabiti na mnoge druge, ki so

bili razvrščeni na »stopničkah«. Omenimo

najboljšega ali enega najboljših

košarkarjev na svetu Luko Dončića, kajtarja

Tonija Vodiška, judoistko Andrejo

Leški in Niko Prevc, smučarsko skakalko

iz dinastije Prevc. Ravno tako bi lahko

na odru za zmagovalce ali na samem

vrhu stala tudi vratar Jan Oblak ali hokejist

Anže Kopitar. Na naših tleh se je

kalilo na stotine vrhunskih športnikov.

Omenimo le Tima Gajserja, Timija Zajca,

Anžeta Laniška, Tima Mastnaka, Žana

Kranjca, Miho Hrobata, Darka Jorgića,

Benjamina Savška, Klemna Prepeliča,

Tineta Urnauta, Primoža Rogliča, Tjašo

Stanko in številne druge.

Zagotovo je nekaj v naših genih,

da smo tako uspešni, nepopustljivi, da

smo v samem vrhu športnih nacij. Ob

koncu leta si lahko upravičeno zaželimo

in zahtevamo, da je že čas, da smo

tako uspešni kot na športnem področju

tudi drugod.

179 19. 12. 2024

Priporočilo

P. DR. ANDRAŽ

ARKO

IMDB.COM

FILMSKO LETO SVETNIKOV

PASTIR in Oznanjevalci

Od 6. stoletja dalje kristjani obhajajo slovesni in zapovedani praznik Gospodovega

rojstva – božič 25. decembra, saj točen datum Jezusovega rojstva ni znan. Božič je vesel

praznik zaradi spomina na rojstvo Božjega Sina, ki se je učlovečil, da bi odrešil svet.

Praznovanje je povezano s slovesnim obhajanjem bogoslužja in postavljanjem jaslic.

49

Pastir je pripoved o pastirju Šimonu.

Nesrečen ni le zato, ker

ima zvito nogo in si mora pri

hoji pomagati z berglo, ampak

tudi zato, ker se drugi pastirji norčujejo

iz njega. Ko v Betlehem k farizeju privedejo

jagnjeta za daritev, se ta razjezi na

Šimona, ker mu ni privedel neoporečnega

jagenjčka. Seveda pa se Šimon niti

najmanj ne zaveda, da bo še v tej noči

počastil resnično Jagnje Božje.

Božična zgodba Oznanjevalci pa

prepleta Lukovo pripoved o Jezusovem

rojstvu z nesvetopisemsko zgodbo o

srečanju med ostarelo Jezusovo materjo

Marijo in Marijo Magdaleno. Z

retrospektivnimi skoki režiser sledi že

uveljavljenim interpretacijam Lukove

pripovedi, da sta Jožef in Marija prispela

v prepoln Betlehem, kjer je bilo gostišče

zasedeno in si ga zaradi revščine

niti nista mogla privoščiti. Pri samem

Jezusovem rojstvu Jožef kar sam pomaga

Mariji. Celotno pripoved spleta Marijina

hvalnica Magnifikat. Na koncu

ostarela Marija pošlje Marijo Magdaleno

v Rim s posebno nalogo.

Čeprav sta kratka filma samostojna,

se v zgodbi dejansko prepletata in

dopolnjujeta, saj oba sledita Lukovemu

poročilu o Jezusovem rojstvu. Evangelist

Matej namreč piše, da sta Jožef

in Marija že živela v Betlehemu, in ko

so se Jezuščku prišli poklonit modri z

Vzhoda, je Herod poslal vojake, ki so v

Betlehemu pobili vse dečke do drugega

leta starosti. Jezus se jim je izmuznil,

ker je angel Jožefu v sanjah naročil, naj

pobegnejo v Egipt – in vsega tega ni v

nobenem od filmov.

Film Oznanjevalci se nanaša na oba

Božja posrednika, ki sta Jožefu in Mariji

oznanila Jezusovo rojstvo; v tem se film

vendarle navezuje na Matejev evangelij,

saj tam beremo, da se je Jožefu večkrat v

sanjah prikazal Gospodov

angel in mu

dajal naročila. Zelo

zanimiva in izvirna

je tudi interpretacija

Marijine hvalnice

Magnifikat, ki je

prepletena med porodnico

Marijo in ostarelo

Marijo, ne glede

na to, da so svetopisemski

strokovnjaki

mnenja, da je Luka ta

spev naknadno vključil

v svojo pripoved.

Kljub lastni interpretativnosti

sta

kratka filma Pastir

in Oznanjevalci

zvesta v prikazu svetopisemske

pripovedi.

S svojskimi dodatki,

ki jima dajejo

tudi močno čustveno

noto, sta še kako

primerna za ogled v

božičnem času.

O FILMU:

• naslov: Izbrani: Pastir/Oznanjevalci

(The Chosen: The

Shepherd/The Messengers)

• čas trajanja: 21 minut/39 minut

• država in leto: ZDA, 2017/2021

• režija: Dallas Jenkins

• igralska zasedba: Sara Anne

(Marija), Raj Bond (Jožef)

ZANIMIVOSTI:

Režiser je na prijateljevi kmetiji v

Illinoisu posnel kratki film Pastir,

da bi ga na božič predvajali v

cerkvi. Nato je iz tega nastala serija

Izbrani (The Chosen). Štiri leta

kasneje je z veliko več sredstvi posnel

še Oznanjevalce.

OCENA PRIMERNOSTI:

G – film je primeren za vse gledalce.

DOSTOPNOST:

The Shepherd: A Story of the First

Christmas | Izbrani (thechosen.tv)

The Messengers: Special Christmas

Episode | Izbrani (thechosen.tv)

179 19. 12. 2024

50

SLEDI MOJIH POTI

IVAN SIVEC

ARHIV IVANA SIVCA

GROZOVITE POPLAVE

ali romantične miši (2/4)

Muzeji so pri nas v zadnjih letih lepo urejeni, pa tudi obisk se povečuje. Veliko so

k temu prispevali izobraženi muzejski delavci, precej pa tudi ozaveščenost prebivalcev

oziroma povečano zanimanje za našo zgodovino. Pa tudi vstopnina je pri nas – če jo

primerjamo z zahodnimi evropskimi državami – sorazmerno nizka. A če se ustavimo v

okolici Salzburga, bomo ugotovili, da je vsaj v zvezi s pesmijo Sveta noč, blažena noč

Avstrijcem uspel tako velik met, da bo lahko nam še dolgo za zgled.

V

Avstriji je namreč tako rekoč

na vsakem koraku v zvezi s to

pesmijo odprt manjši ali večji

muzej, seveda pa tudi kar

mrgoli spominskih obeležij. V Oberndorfu,

kraju nastanka te pesmi, pa vas

bo nasploh sprejela prava muzejska industrija.

Ob tem sta še posebej poudarjena

oba avtorja pesmi – pisec besedila

Joseph Mohr in avtor glasbe Franz Xaver

Gruber.

JOSEPH MOHR (1792–1848)

Ničkolikokrat me poslušalci v zvezi z

domačo glasbo sprašujejo, kaj je nastalo

prej: besedilo ali melodija. Odgovarjam

jim, da je lahko eno ali drugo.

Pomembno pa je, da drugi avtor začuti

prvega in da se oboje ustvarjanje zlije

v eno. V primeru Svete noči je najprej

nastalo besedilo. Oberndorfski kaplan

Joseph Mohr je besedilo za to pesem napisal

že dve leti pred prvim izvajanjem.

Joseph Mohr se je rodil leta 1792 v

Salzburgu. V duhovnika je bil posvečen

že s triindvajsetimi leti. Leta 1817 je postal

kaplan pri Sv. Nikolaju v Oberndorfu.

V tem kraju je služboval samo dve leti.

179 19. 12. 2024

Čeprav sem sam pisec besedil,

rad priznam, da je v vsaki

skladbi nosilna oziroma

najpomembnejša melodija.

Brez dobre melodije in seveda

odlične izvedbe skladba

ne zaživi.

Ves čas je prijateljeval z Gruberjem, ki

je tedaj živel nedaleč stran, v Arnsdorfu,

v Oberndorf pa je hodil orglat. Avtor

besedila najlepše božične pesmi Joseph

Mohr je leta 1819 Oberndorf zapustil in

je pozneje služboval v različnih drugih

salzburških župnijah. Umrl je leta 1848,

star komaj šestinpetdeset let, v Wagrainu,

kjer je tudi pokopan.

Mohrova življenjska pot je bila na

začetku precej žalostna. Zrasel je iz dokaj

ubožnih razmer. Njegova mati je bila

Anna Schoiber, ki je Josepha povila 11.

decembra 1792 kot neporočena predica.

Tedaj ji je bilo petintrideset let, Joseph

Avtorja najbolj znane božične

pesmi sta upodobljena tudi na

cerkvenih vitrajih.

pa je bil tretji od sicer štirih nezakonskih

otrok. Rojen je bil v Nöstlerjevi hiši

št. 427 (danes Steingasse 9) v Salzburgu.

Na hiši je vzidana velika spominska

plošča. Prav tako pa je spominska plošča

vzidana na oberndorfskem župnišču.

Lepo oskrbovano je tudi Mohrovo

zadnje počivališče.

FRANZ XAVER GRUBER

(1787–1863)

Precej več slave je s to pesmijo dosegel

avtor glasbe, oberndorfski organist.

Čeprav sem sam pisec besedil, rad priznam,

da je v vsaki skladbi nosilna oziroma

najpomembnejša melodija. Brez

dobre melodije in seveda odlične izvedbe

skladba ne zaživi. Na srečo je bil

Gruber pravi ljudski avtor, veliko pa so

k priljubljenosti Svete noči prispevale

tudi okoliščine.

Franz Xaver Gruber se je rodil v

Hochburgu, nedaleč stran od Oberndorfa,

kot sin tkalca. Tudi Franzu je bil

ta poklic položen v zibelko. Na srečo pa

je njegov učitelj opazil dečkovo glasbeno

nadarjenost in tako so ga vendarle

dali v šole. Po zaključenem študiju in

praksi je leta 1807 nastopil mesto učitelja

v bližnjem Arnsdorfu. Očitno pa

ni bil samo dober orglar, temveč je zelo

zgodaj začutil tudi glasbeno žilico. Že

v zgodnjih letih je ustvaril več glasbenih

del. Največ je ustvarjal po naročilu

bližnjih. Svoj največji domet je dosegel

leta 1835, ko je postal v mestecu Halleinu

– tudi tam je lep muzej – zborovodja

in glavni organist. V tej župniji je potem

povsem prenovil cerkveno glasbo, sam

dodal veliko izvirnih skladb, poskrbel

pa je tudi za razgibano mestno in družabno

življenje nasploh.

Da je bil umetnik posebnih sposobnosti,

pove tudi podatek, da je bil kar

trikrat poročen. Prvič se je poročil s sta-

SLEDI MOJIH POTI

51

rejšo vdovo, od nje prevzel dva otroka in

... službo pokojnika. Drugič se je oženil

z nekdanjo učenko, a mu je mlada žena

nekaj let po porodu sina umrla. Tretjič

se je spet poročil z vdovo, ki pa ga je z

lahkoto preživela. Sin je po očetovi

smrti nadaljeval njegovo glasbeno delo.

Sicer pa je Franz Xaver Gruber

ustvaril več kot dvesto izvirnih glasbenih

del. Prav vse so se naslanjale na

ljudsko izročilo domačih krajev, podobno

kot Sveta noč, blažena noč.

POPLAVE ALI MIŠI

Skladba Sveta noč verjetno sploh ne bi

nastala, če ne bi tik pred božičem leta

1818 v cerkvi sv. Nikolaja odpovedale

orgle. Zgodovinarji se še danes prerekajo,

ali se je to zgodilo zaradi poplav, ki so

cerkev ogrožale tako rekoč leto za letom,

ali zaradi miši, ki naj bi orgle zgrizle do

takega stanja, da niso več pele. Po mojem

mnenju so poplave veliko bolj verjetne,

miši pa zelo romantične, še posebno,

ker to niso bile navadne miši, temveč

cerkvene. V vsakem primeru pa sta bila

oba avtorja tik pred božičem postavljena

na suho, da je treba pač nekaj narediti,

sicer bodo obiskovalci polnočnice ostali

brez glasbe. V vodniku po Oberndorfu je

med drugim zapisano:

»To, ali so krive poplave ali miši, zdaj

ni več pravo vprašanje. Vsi raziskovalci

davne zgodovine so prepričani, da je

bil kaplan Mohr leta 1818 pred božičem

resnično močno obupan, ker orgle niso

več delovale. Poplave so cerkev, zgrajeno

na neprimernem mestu, poplavljale

najmanj vsako drugo leto. Pozneje, leta

1890, je povodenj cerkev celo tako uničila

in z njo vred večji del starega Oberndorfa,

da so se mestni možje odločili za

prestavitev božjega hrama v južni del

kraja. Rečeno drugače, največji krivec

za nedelovanje orgel so bile vsekakor

Gruberju je v kraju Arnsdorf

posvečen poseben muzej.

poplave. Miši pa so morda tudi dodale

nekaj svojega prispevka. Ali pa so samo

domišljijski dodatek.«

HIPNA STVARITEV

Mnogi umetniki – ljudski ali izobraženi

– ustvarjajo svoje delo mesece in

mesece, večkrat tudi leta in leta. Marsikatero

umetniško delo pa je nastalo

tudi čez noč. Tako rekoč hipno, v stiski

ali po naročilu.

Prav to se je zgodilo eno samo popoldne

pred božičem leta 1818, ko

je kaplan Mohr ves zasopel prinesel

Gruberju dve leti staro besedilo in mu

naročil, naj še tistega dne nanj ustvari

ustrezno melodijo. Gruberju ni bilo

Skladba Sveta noč verjetno

sploh ne bi nastala, če ne

bi tik pred božičem leta

1818 v cerkvi sv. Nikolaja

odpovedale orgle.

treba nikoli reči dvakrat, zato je takoj

vzel v roke kitaro – zdaj je v Halleinu

v muzeju – in hipno ustvaril ustrezno

blagozvočno melodijo.

Mohr je, hiteč domov, novico o novi

pesmi povedal še zboru ter ga povabil

na vajo tik pred polnočnico. In tako se

je zgodilo, da sta basist Franc Xaver

Gruber in tenorist Joseph Mohr ob spremljavi

kitare na sveti večer v cerkvi sv.

Nikolaja tako lepo zapela novo pesem –

v ozadju pa ju je z mrmranjem spremljal

pevski zbor –da je vsa cerkev onemela.

Verniki v Oberndorfu so jo takoj sprejeli

za svojo. Med širše občinstvo je po

naključju poletela šele čez dobri dve desetletji,

svetovna krila pa je dobila šele

ob stoletnici prve izvedbe. Tako je pač

z uspešnicami oziroma hiti. Nekateri

hiti se hitro pozabijo, nekateri pa dobijo

celo večjo pozornost, kot bi pričakovali

največji optimisti.

Grob Josepha Mohra je lepo urejen, v tem

času pa ga večkrat prekrije sneg.

179 19. 12. 2024

52

ODTIS PRETEKLOSTI

Kodrolasi HERAKLEJ iz Trebnjega

Heraklej iz Trebnjega? Pa saj to podeželsko mestece nima niti muzeja! A to še ne pomeni, da nima preteklosti

in bogate dediščine! Tokrat nas bo zanimal čas, ko je v Trebnje »zašel« Heraklej. Staroveški heroj Heraklej,

tudi Herkul, se je proslavil z izjemno telesno močjo in hrabrimi deli za skupno dobro ter si tako prislužil

zemeljsko slavo in mesto med božanskimi olimpijci.

V

rimski dobi je v Trebnjem stala

cestna postaja. Bližnja Emona

je bila na ozemlju Italije,

zaradi česar je Trebnje, tedaj

Praetorium Latobicorum, stalo na mejnem

pasu s provinco Panonijo. Po naše

bi mestu rekli Pretorij Latobikov, po

keltskem plemenu Latobiki. Varnost je

DDR. VERENA PERKO

ROBERT KORAČIN

postojanki zagotavljala vojska, nekakšna

žandarmerija na etapni postaji, in

od tod tudi ime praetorium.

BRONASTI KIPEC HERKULA

Ob postaji se je sčasoma razvilo živahno

trgovsko in obrtno središče z obsežnim

naseljem. Na območju rimskega dvorca

Heraklej je hidri

odsekal glave, a glej

ga zlomka, za vsako

odsekano glavo sta

pognali dve novi.

Šele ko je štrclje

osmodil z baklo, je

zver storila konec.

Heraklej ni postal nesmrten

samo v mitski pripovedi.

S svojimi junaškimi deli je

navdihoval in se zapisoval v

srca številnih vladarjev po

svetu vse do danes.

so bili odkriti temelji več stavb z ostanki

volnarskih in livarskih dejavnosti. V

jami ob temelju ene od stavb je bila leta

2008 odkrita zoglenela lesena skrinjica

s kuhinjskimi lonci, bronastim zvončkom,

brusom, ključem, novcem cesarja

Konstancija II. in bronastim kipcem

Herkula. Je bila skrinjica z dragocenimi

predmeti zakopana v vojaških nemirih

v sredini 4. stoletja? Jo je zakopal bežeči

veteran v času državljanske vojne, ko je

uzurpator Magnencij leta 351 prodiral

proti vzhodu mimo Trebnjega? Morda

pa gre, kot ugotavljajo izkopavalec Uroš

Bavec z Zvezdo Modrijan in Mitjem

Guštinom, za daritveni zakop drugačne

vrste. Zaklad najverjetneje predstavlja

Heraklejevo zaščito novogradnje in zagotavlja

uspešnost domačih poslov.

Trebanjski junak je imenitno miniaturno

umetniško delo. Herkulov pogled

je usmerjen navzgor, zamahuje z gorjačo

in z levico je ravnokar nekaj zgrabil.

Od drugih upodobitev vemo, da gre za

boj z lernajsko Hidro, v junakovi roki pa

je že ena od njenih odsekanih glav.

Hidra je vredna svoje družine. Njeni

sestri sta bili pošastni Himera in

Sfinga, brat troglavi Kerber, ki je stražil

vhod v strašni Hades. Hidra je živela v

lernajskem močvirju, v grški Argolidi.

Krasilo jo je devet kačjih glav, bila pa

je tako strupena, da je bila smrtonosna

tudi njena sled na travi. Heraklej ji

je odsekal glave, a glej ga zlomka, za

vsako odsekano glavo sta pognali dve

novi. Šele ko je štrclje osmodil z baklo,

je zver storila konec. Heraklej pa je

179 19. 12. 2024

ODTIS PRETEKLOSTI

53

brž namočil svoje puščice v krvi strupenjače,

ne vedoč, da bo na koncu tudi

sam umrl od njihovega strupa.

Heraklej je bil dete izvenzakonske

ljubezni očeta Zevsa, zaradi česar ga je

njegova žena, božanska Hera, grozovito

črtila. Da bi ublažila Herino jezo, je

mati, smrtnica Alkmena, dala dečku

pomenljivo ime, Herakles, ali – po naše

– Herina slava. Toda Hera je dalje besnela.

V otrokovo zibel je poslala kači, ki

Zevs je Heri podtaknil malega

Herakleja, da ga je nevede

podojila. Fantič je sesal tako

silovito, da je Herino mleko

brizgnilo po nebu in je nastala

Mlečna cesta.

pa ju je dete gladko pokončalo. Zevs je

namreč svojo božansko soprogo Hero

še enkrat potegnil za nos. Podtaknil

ji je malega Herakleja, da ga je nevede

podojila. Fantič je sesal tako silovito, da

je Herino mleko brizgnilo po nebu in je

nastala Mlečna cesta.

HEROJSKO ŽIVLJENJE

Mlademu Herakleju, tako pravijo zanesljivi

viri, sta nimfi ponudili izbiro,

lagodno življenje ali hrabrost in slavo.

A namesto uživaštva si je izbral garaško

in herojsko življenje, izbral je krepost, ki

pritiče pravim herojem. Sledile so preizkušnje.

Hera mu je omračila um, da je

pobil svojo družino in se je moral odkupiti

s službo pri kralju Evristeju. Kralj

mu je nalagal grozovite naloge. Najprej

je Heraklej z rokami pobil nepremagljivega

nemejskega leva in nosil njegovo

neprebojno kožo kot oklep. Nato

je pokončal strupenjačo Hidro, ujel je

Namesto uživaštva si je

Heraklej izbral garaško

in herojsko življenje,

izbral je krepost, ki

pritiče pravim herojem.

podivjanega erimantskega merjasca, ki

je ogrožal kmete. Speljal je reko v Avgijev

hlev ter ga temeljito očistil. Vseh

dejanj je bilo dvanajst, med drugim je

premagal tudi Amazonke in nazadnje

ujel strašnega Kerberja v preddverju

podzemnega Hada. Navkljub svojim

junaštvom pa je še vedno ostajal samo

umrljivi heroj.

Nazadnje se je poročil s prelepo Dejanejro.

Žena se je v ljubosumju zaščitila

pred skakanjem soproga čez plot.

Vzela je čarobno srajco, prepojeno z

zastrupljeno Kentavrovo krvjo, ki so ga

umorile Heraklove smrtonosne puščice,

prepojene s Hidrino krvjo. Junak je

oblekel podarjeno srajco in že čez hip

klecnil v strašnih bolečinah. Prijatelje

je preprosil, da so ga še živega sežgali

na grmadi. Med ognjenimi zublji se je z

Olimpa spustila boginja Atena in ga odnesla

med bogove.

Heraklej ni postal nesmrten samo

v mitski pripovedi. S svojimi junaškimi

deli je navdihoval in se zapisoval v

srca številnih vladarjev po svetu vse do

danes. Jemali so si ga za vzor, najbolj

naduti pa so si njegove kipe postavljali

v parkih, palačah in sobanah, na mizah,

posteljah in v kopalnicah … Naivnemu

ljudstvu so s pomočjo junakove podobe

nazorno kazali svojo moč, hrabrost

in srečo z blagostanjem, ki jo ljudstvu

zagotavlja modri vladar. V starih časih

pač ni bilo medijev, ki bi naivne množice

zasipavali s sijajnimi reportažami

o Herkulovih uradnih obiskih na tujih

dvorih in njegovih krutih spopadih s

hidrami in kerberi sodobnega sveta.

Junake vseh časov prepoznamo po garaškem

in herojskem življenju, po kreposti

in vdanosti ljudstvu. Z eno samo

razliko, da dandanašnji ne vemo, komu

je vdanost namenjena in kaj v resnici še

velja za krepost.

Zato je prav, da v Trebnjem postavijo

Herkulov muzej, v Ljubljani pa njegovo

močno povečano kopijo – v tehten premislek

o moči in krepostih, ki so, tako

se zdi, zapustile slovenski Olimp.

179 19. 12. 2024

54

ADVENTNA ZGODBA

DOC. DR. NENA KOPČAVAR GUČEK

PRO BONO ambulanta Ljubljana:

»Tukaj gospodarita stroka

in etika, drugih predpisov ni«

V adventnem času predstavljamo zgodbe srčnih ljudi, ki so vredne posnemanja. Tokrat predstavljamo

Ambulanto s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Pro bono. Z nami je bila

prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, trenutno zdravnica in vodja te ambulante v Ljubljani.

VIDA PETROVČIČ

JAKA KRENKER/DOMOVINA

179 19. 12. 2024

Intervju

ADVENTNA ZGODBA

55

Gospa Nena Kopčavar Guček,

zakaj ste se odločili za delo

v pro bono ambulanti? Zaposleni

ste namreč tudi v viškem

zdravstvenem domu.

Ambulanta pro bono obstaja 22 let, od

tega sodelujem že 12 let, vodim jo od

marca letos. Moj predhodnik doktor

Aleksander Doplihar je bil začetnik te

ambulante, ki je bila v začetku mišljena

zgolj za premostitveno obdobje, nekako

pet let. Ko je kolega preminil, je ambulanto

za njim prevzela kolegica doktorica

Vida Drame Orožim. Jaz sem prva, ki vodim

to ambulanto in sem obenem še v rednem

delovnem razmerju kot zdravnica.

V tej ambulanti za osebe brez

zdravstvenega zavarovanja je tista prava

medicina, ki je ne omejujejo časovne

norme in finančne ovire pri plačilu

zdravil. Tudi ni nobenih omejitev zavarovalnice,

ki bi jih morali upoštevati (da

zdravilo nekomu ne pripada, je predrago,

za doplačilo itd.). Pri nas res vse temelji

na solidarnosti. Morda omenim

našega gostitelja, to je zdravstveni dom

Ljubljana in MOL, ki sta nam omogočila,

da imamo prostore. Slovenska filantropija

»prispeva« socialno delavko, gospo

Alenko Vatovec, ki je stalno prisotna.

Nekoga, ki pride prvič, ne obravnava

samo zdravnik, ampak tudi socialna

delavka, ki pogleda, ali so možnosti kakšnih

socialnih transferjev, preveri, ali

ima oseba kakšne psihosocialne probleme,

ki bi jih lahko uredili. Tukaj gospodarita

stroka in etika, drugih predpisov

ni (finančnih omejitev, minutaže, koliko

časa se lahko s kom zadržim, norme,

koliko ljudi na dan moram pogledati).

Na začetku so me domači spraševali,

ali res moram jaz, ali res ni drugega,

ki bi lahko to delal. Sčasoma pa vidijo,

kako rada grem tja ter kako srečna

in polna energije se vrnem. In rečejo:

»Zdaj razumemo.« Tam delam v svojem

prostem času in popolnoma zastonj že

12 let. Teh stvari ne moreš vrednotiti z

denarjem; zelo lepo je delati tam. Veseli

smo, ker to razumejo tudi številni

naši kolegi. Imamo nabor zdravnikov,

ki so nam pripravljeni pomagati, četudi

samo občasno. Če imamo bolnika, ki

To je tista prava medicina,

ki je ne omejujejo časovne

norme in finančne ovire.

rabi okulistični pregled, smo zdaj pridobili

kolegico okulistko. Kolega otorinolaringolog

sprejme kateregakoli našega

bolnika, seveda zastonj in ne vsak

dan. Na listi je enainštirideset kolegov,

od tega več ali manj redno dela malo več

kot dvajset kolegov. Imamo tudi specialista

pediatra, ki prihaja sem in je ob

tem redno zaposlen. Vse otroke cepi

po rednem programu in jih pregleduje.

Ambulanta nima starostne omejitve.

Kdo vse pride v vašo ambulanto

in kako? Ali preverjate človeka?

V našo ambulanto pridejo vsi brez

zdravstvenega zavarovanja. Seveda

preverimo, ali oseba nima zavarovanja.

V zadnjih nekaj letih imamo ta paradoks,

da skušajo biti pri nas sprejeti in

pregledani ljudje, ki zdravstveno zavarovanje

imajo. Takih oseb ne moremo

pregledati. Ambulanta je z vsemi donacijami

in prispevki namenjena ljudem,

ki nimajo zavarovanja.

Ker je v zadnjih letih stiska za izbiro

zdravnika, se številni zatečejo k nam. V

eni lepi zgodbi je glavno vlogo odigrala

diplomirana medicinska sestra Martina

Petric. Ona je v tej ambulanti redno

zaposlena in je koordinatorka, vedno je

prisotna, in če kaj potrebuje, pokliče. V

ambulanto se je nekoč zatekel gospod s

hudo bolečino v prsih. Martina je takoj

posnela EKG, in ker tam takrat ni bilo

nobenega od zdravnikov, ga je meni

poslala po službeni pošti. Odgovorila

sem ji: »Martina, infarkt, takoj rešilca.«

Gospoda z zdravstvenim zavarovanjem

smo tako rekoč na kratek način, ampak

učinkovito obravnavali pri nas in je bil

primerno oskrbljen.

Ljudje brez zdravstvenega zavarovanja

so zelo različni. Če se spomnite,

je bil vladni odlok, da obstaja možnost

repatriacije za vse iz Venezuele, ki so s

svojim rodom povezani s Slovenijo. Ko

so ti ljudje stopili čez slovensko mejo,

seveda še niso imeli urejenih dokumentov

in so obviseli v tem prostoru, ko so

se jim urejali dokumenti. Pa vendar so

potrebovali nekatera zdravila ali pa

zdravstveno obravnavo. Potem so to

brezdomni ljudje, uporabniki ilegalnih

drog, študenti iz tujine, tudi doktorandi,

ki gredo – zdravi – za nekaj let v Slovenijo,

potem pa se morda neko jutro

zbudijo s strašno angino. Kam naj gredo

brez zavarovanja? Potem so to ljudje v

težki finančni situaciji, v osebnem stečaju,

ki nimajo sredstev za zavarovanje.

Tako je struktura ljudi, ki pri nas iščejo

pomoč, zelo heterogena.

Imamo zelo velik depo

zdravil, ki ga sproti urejamo.

Imamo prostovoljko,

zelo mlado farmacevtko,

ki ta zdravila

organoleptično pregleduje.

Koliko pregledov na dan imate?

Zelo različno. Tako kot v moji redni

ambulanti so bolniki sicer naročeni,

ampak ko smo tam, pridejo tudi nenaročeni.

Če nekdo nujno potrebuje

pomoč, je tudi obravnavan. Tam delamo

nekako tri ure v enem kosu. V tem

času obravnavamo od 15 do 20 ljudi na

različne načine – morda se s kom samo

pogovorim po telefonu, mu sporočim

izvide, pripravim recept, nekdo pride

na prevezavo, nekdo drug pride prvič in

potrebujeva malo več časa.

Toda oseba brez zavarovanja ne

more kar v lekarno. Kako je s tem?

Ministrstvo za zdravje je to zelo uvidevno

uredilo. Res se zahvaljujem vsem, ki

prispevajo z donacijami zdravil. To niso

samo fizične osebe; ljudje nam velikokrat

prinesejo zdravila, ki jih ne potrebujejo

več, ki jim povzročajo stranske učinke,

ki so bila zamenjana ali pa so bila namenjena

svojcu, ki je preminil. Velikokrat

pa so donatorji tudi farmacevtska podjetja

in se jim zahvaljujem. Tako imamo

zelo velik depo zdravil, ki ga sproti urejamo.

Imamo prostovoljko, zelo mlado

farmacevtko, ki ta zdravila organoleptično

pregleduje. To pomeni, da ne samo

da je zdravilo še veljavno, ampak da ni

poškodovan omot, da blisterja ni napojila

vlaga, da tablete niso krhke, barvno

spremenjene in tako naprej. Čeprav so

še v roku trajnosti, so bile lahko napačno

hranjene ali poškodovane. Velikokrat

lahko damo zdravila iz našega depoja,

kadar pa ne, nam ministrstvo omogoča,

da napišemo recept, ki ga spremlja

posebno potrdilo, da ta oseba res nima

drugih virov zdravstvenega zavarovanja.

V Ljubljani je ena sama lekarna, ki

taka zdravila lahko izda. Taki osebi na

podlagi našega recepta to pokrije ministrstvo

za zdravje.

Kje pa je vaša ambulanta?

Ambulanta je v Savskem naselju, na

Mislejevi 3, v pritličju bloka. V tej am-

179 19. 12. 2024

56

ADVENTNA ZGODBA

Vedno je nekaj novega,

vedno iščemo nove rešitve.

bulanti imamo poleg zdravstvene

obravnave tudi higienske obravnave.

Ambulanta ima tudi kopalnico. Določeni

so dnevi v tednu, ko lahko nekdo

pride samo zato, da se stušira; takrat

mu ponudimo tudi svežo obleko. Ker

nekako ni smiselno, da se po tuširanju

obleče v svoje obleke. Njegovo obleko

mu operemo. Tako da se nekateri ljudje

zatečejo samo po obleko ali po opremo

za dojenčke. Največ sivih las pa nam

naredijo medicinsko-tehnični pripomočki,

npr. pripomočki za urinsko inkontinenco,

inkontinenco blata, bergle,

invalidski vozički in tako naprej.

Zdaj smo se vse pro bono ambulante

v Sloveniji (pet jih je) povezale, tako da si

medicinsko-tehnične pripomočke izmenjujemo.

Ponosni smo na to inovativnost

in fleksibilnost. Prej ste me spraševali,

kaj nas tako vleče v to ambulanto. To, da

delaš, kot rečejo mladi, »out of the box«

– zunaj sistema. Vedno je nekaj novega,

vedno iščemo nove rešitve. Velikokrat

se sestra Martina, Alenka in jaz usedemo

skupaj, vsaka ima svoje kompetence,

poznanstva, mrežo in kakšno stvar potem

tako rešimo.

Koliko je pri vas brezdomcev,

ki se pridejo umit, preobleč?

Brezdomnih ljudi je kar nekaj. Ampak

če bi rekli, kdo zdaj prednjači po pogostnosti,

bi morala reči migranti. Tukaj

štejemo legalne in ilegalne, mi nismo

zato tu, da razsojamo o tem. Nam je pomembno,

da nekdo, ki potrebuje pomoč

in je brez zdravstvenega zavarovanja,

pomoč dobi. Za ostale stvari so pristojni

drugi državni organi. Brezdomnih ljudi

je še vedno vsaj 20–30 odstotkov.

Koliko je pa migrantov?

Migrantov pa morda včasih 40–50 odstotkov.

Naši bolniki se spreminjajo in

tako se moramo prilagajati tudi mi.

Koliko je bil ta trend povečan z

valom beguncev?

Ta trend se je kar hitro dvignil, zdaj pa

ostaja delež legalnih in ilegalnih migrantov

kar nekako enak. To nam prinaša

jezikovne izzive. Vsi, ki delamo tam,

obvladamo vsaj dva do tri jezike, jaz jih

pet, ampak mi to zelo malo pomaga. Ne

govorim albansko, turško, mongolsko …

Pri tem nam kot spremljevalci zelo velikokrat

pomagajo prostovoljci, študentje

filozofske fakultete, ki te jezike študirajo.

Dobro orodje smo dobili tudi s strani

Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

To je karton formata A4, na njem pa

sličice, ki ponazarjajo težave; na primer

nekdo, ki bruha, nekdo, ki mu teče kri iz

roke ipd. Če se ne moremo sporazumeti,

prosimo, da pokažejo, kaj se je zgodilo.

Velikokrat si pomagamo tudi s tem in

redko naletimo na situacijo, ki je jezikovno

ne bi mogli rešiti. Slejkoprej najdemo

neko pot, da se lahko sporazumemo.

Pa najbrž so v pomoč tudi Google

prevajalniki …

Seveda, vsa ta orodja, telefon in podobno.

Če ljudje vidijo, da smo se namučili

in nas »bolijo roke od sporazumevanja«,

drugič sami poiščejo nekoga v svoji

okolici, da pride z njimi. Mogoče smo

Evropejci malo razvajeni, da se s svojim

znanjem jezikov lahko povsod izkažemo.

Tu gre kar težko.

Kdaj pa je ambulanta odprta?

Vse dni v tednu. Sestra je tam stalno

prisotna. Enkrat na teden, ob četrtkih,

je popoldne, da smo tudi izven delovnega

časa, če si je morda kdo našel kako

zaposlitev. Ko je razpisana splošna

ambulanta, smo vedno tam, če je kdo

naročen ali ne. Specialisti pa pridejo k

nam, ko imamo naročene vsaj dva ali

tri bolnike. Imamo tri ginekologe, ultrazvočista,

psihiatra, pediatra. Imamo

tudi opremo za ginekologa, imamo

ultrazvok. Drugi kolegi, ki sem jih naštela,

pa sprejemajo bolniki v svojih ambulantah,

ker mi nimamo kompletne

opreme za npr. otorinolaringologa.

Imamo nekaj želja, ki niso zelo skromne.

Do vhoda je nekaj stopnic, to je

namreč visoko pritličje, in nekdo, ki je

gibalno oviran, ne more gor oz. ga včasih

kar nesemo. Zato malo sanjamo o

kakšni klančini.

Počasi opremljamo tudi ambulanto

za malo kirurgijo (ki zahteva le lokalno

anestezijo). Imamo prostovoljce kirurge,

ki bi tam z veseljem delali. Sestra

Martina je naredila tudi tečaj za medicinsko

pedikuro, ki je namenjena sladkornim

bolnikom, in v ambulanti brezplačno

obravnava sladkorne bolnike.

Letos pa smo se lotili tudi preventive,

tako da vsaj enkrat na leto vsakomur

izmerimo tlak, pogledamo sladkor

v krvi ipd. Večkrat naletimo na ljudi z

zelo razvitimi oblikami bolezni, celo že

z zapleti. Ljudje, ki nimajo zdravstvenega

zavarovanja, oklevajo pri iskanju pomoči,

ne vedo, kam se obrniti, zato smo

hvaležni tudi vam, da nam pomagate,

da širimo vednost o tem.

Kakšen je njihov naslednji korak?

Vi svoje naredite v primarni

ambulanti. Kaj pa potem, če nimajo

zavarovanja?

Na voljo je tudi nekaj specialistov, ki sem

jih že omenila. Ministrstvo za zdravje

nam daje tudi možnost, da v nujnih primerih

ljudi napotimo v zdravstveni sistem.

Če bi bil nekdo brez zavarovanja z

infarktom, ga lahko pošljemo v bolnišnico

z napotnico, ki jo lahko izdamo samo v

naši ambulanti. Zgodilo se je, da je zdravnik

specialist opazil rakavo znamenje na

koži in napisal poročilo, saj napotnico

lahko napišemo samo mi. Priložiti moramo

obrazec, ki izpričuje, da je to oseba

brez zdravstvenega zavarovanja in da je

obravnava neizogibno potrebna. V takem

primeru tudi ti ljudje vstopijo v sistem.

Takih je 10–15 odstotkov, večino pa rešimo

sami ali z našimi prostovoljci.

Kdaj pa delate vi osebno?

Vpisujemo se sproti, dogovorimo se s

sestro Martino. Ponavadi sem ob ponedeljkih

dopoldne. S sestro sva povezani

v sistemu, tako da mi je že poslala kakšen

laboratorijski izvid, ki jo je skrbel,

pa sem jaz na svojem delovnem mestu

odgovorila – kljub temu, da nisem bila

v ambulanti pro bono. Če je le bilo mogoče,

sem na daleč dejavno svetovala.

Tako da v nujnih primerih, tudi če fizično

zdravnika ni tam, možnost obravnave

vseeno obstaja.

Lahko z nami delite še kakšno lepo

zgodbo?

Spomnim se mlade dame, ki je bila v

skupini doktorandov v Sloveniji in je k

nam velikokrat prihajala z neopredeljenimi

zdravstvenimi težavami. Zdelo se

nam je, da je v ozadju neka psihična stiska,

a je tega nismo naravnost vprašale.

Ko je gospa doktorirala in se je prišla

poslovit, se nam je zahvalila in povedala,

da je šele zdaj odkrila, da je pri nas

Ljudje, ki nimajo

zdravstvenega zavarovanja,

oklevajo pri iskanju pomoči.

179 19. 12. 2024

ADVENTNA ZGODBA

57

Če bi bil nekdo brez

zavarovanja z infarktom, ga

lahko pošljemo v bolnišnico z

napotnico, ki jo lahko izdamo

samo v naši ambulanti.

iskala psihološko podporo. Zdelo se mi

je fantastično, da je to sama ugotovila

in povedala.

Zasledila sem, da so bile tudi pro

bono zobne ambulante – v občinah

Pivka in Postojna. Kako je s tem?

Petnajstega novembra smo prvič v zgodovini

pro bono ambulant v Sloveniji

organizirali srečanje vseh z namenom,

da se spoznamo, povežemo in delimo

primere dobrih praks.

Zobozdravstvo je večji problem štirih

od petih ambulant, ena ambulanta

pa ima zobozdravstvo zelo dobro organizirano.

Kolega, ki se je upokojil, jim je

zapustil celo ambulanto z opremo. To

se je zgodilo tudi v Pivki. Tam je kolega

deset ali 15 let po upokojitvi s svojimi

aparati in svojimi materiali delal pro

bono za kogarkoli. Zdaj gledamo, kako

bi to organizirali: ali bi v Pivki skušali

vzpostaviti, da bi zobozdravniki hodili

tja, ali bi bilo bolj ekonomično, da

zobozdravnike prosimo, da določen

dan v tednu morda namenijo našim

bolnikom. V ljubljanski ambulanti se

nam 10- do 15-krat na leto zgodi, da

potrebujemo sanacijo zob. Če bi vsak

zobozdravnik pro bono ambulanti namenil

samo en dan v letu … Še vedno se

pogovarjamo, kako bi to uredili. Malo

smo pomišljali tudi o študentih, ki bi

bili lahko povezani z enim mentorjem

ali kakorkoli.

Kje pa so druge slovenske pro bono

ambulante in kaj počnejo?

To so Koper, Kranj, Jesenice in Maribor.

Koprska in mariborska ambulanta sta

finančno podprti drugače kot mi. V Mariboru

za ambulanto stoji Karitas, pri

nas je to Slovenska filantropija. Mariborska

ambulanta je dve leti mlajša (torej

20 let) od ljubljanske (22 let). Koprska

je letos praznovala desetletnico, kranjska

in jeseniška pa sta bili ustanovljeni

nekje okrog leta 2017.

Po svoje je trpko, da ljudje, ki plačujemo

zdravstveno zavarovanje,

ne pridemo na vrsto takrat, ko bi

potrebovali storitve. Uporabiti

moramo samoplačniško ambulanto,

kjer je odmerjen čas, kaj smete,

kaj zavarovalnica plača in česa ne.

Tu pa je neka svoboda.

Tu gospodarita stroka in etika, kar je

meni zelo ljubo.

Kako bi rešili ta splošni problem

zdravstva v Sloveniji, da bi vsi

ljudje imeli družinskega zdravnika,

da bi vsi ljudje lahko prišli k

zdravniku, ki bi se z njimi pogovoril,

in da ne bi bilo toliko finančnih

omejitev? Kajti mi vse to plačujemo,

potem pa ponovno plačujemo

samoplačniško.

Idealna rešitev je že zamujena. Pred 15

leti smo družinski zdravniki začeli biti

plat zvona, ker smo videli trend, da se

letno za specializacijo ne prijavi toliko

mladih, kot bi jih potrebovali po naših

predvidevanjih. Imamo dokaze, da smo

šli mi na ministrstvo, da smo se mi tega

lotili. Je pa treba poudariti, da za organizacijo

dela nismo odgovorni zdravniki,

ampak ministrstvo. Mi delo izvajamo.

Ni moje delo, da iščem zdravnike

in jih prerazporejam. Mislim, da je bilo

marsikaj zamujeno, in bojim se, da tudi

zdaj ni uvida v to, da potrebujemo več

zdravnikov. Če bi želeli mlade navdušiti

ali pa jih vsaj motivirati, da ostanejo,

bi morali ponuditi dobre pogoje dela;

boljše od drugih ponudnikov. Slovenija

je majhna, zunanje meje so zelo blizu.

Korak čez mejo pomeni nekajkratnik

plače in drugačne življenjske pogoje,

predvsem pa obremenitve. Ko sprašujemo

zdravnike v Sloveniji, kaj bi radi

spremenili, so na prvem mestu obremenitve,

na drugem organizacija dela in

šele na tretjem mestu osebni dohodek.

To bi rada poudarila, ker se nam očitajo

stvari, ki so neresnične.

Ukrep, ki bo prepovedoval delo

zdravnikov, ki so zaposleni nekje

v javnem zdravstvu, se vas torej

ne bo dotaknil?

Delam zastonj, torej pro bono. Upam,

da ne bo prepovedano delati zastonj in

da je to še vedno svobodna dežela, kjer

v prostem času počnem, kar hočem.

Morda se pa motim.

Morda še kratko vprašanje o napadih

na zdravnike. Najbrž je v pro

bono ambulantah tega manj.

V Sloveniji smo imeli dva naklepna umora

zdravnikov. Enega leta 2007 v zobni

ambulanti Zdravstvenega doma Ljubljana,

drugega deset let pozneje v bolnišnici

v Izoli. V desetih letih po prvem umoru

organizacija zdravstva ni bila taka, da bi

preprečila umor drugega zdravnika. Oba

pa sta se zgodila v zdravstvenem okolju

in ne zasebno na cesti, v hiši ali doma.

Pravzaprav bi človek pričakoval, da bodo

ljudje v ambulanti pro bono, ki so socialno

depriviligirani, razočarani, v težki

finančni situaciji, zaskrbljeni, z neko

zelo napredovalo obliko bolezni, z neko

dozo trpljenja, lahko bolj nasilni. Ne bi

me presenetilo, če bi se mi to zgodilo, a

se mi nikoli ni. Vprašala sem tudi sestro

Martino, pa se je spomnila enega samega

primera, ko se je nekdo razburil; fizično

ni bil nasilen, ampak je povzdignil glas

zaradi jezikovne ovire. Pričakoval je, da

bomo govorili njegov jezik. Sicer pa je

nasilja v moji ambulanti neskončno več

kot v pro bono ambulanti.

Doktorica Neva Kopčavar Guček,

najlepša hvala za vpogled, ki ste ga

ponudili v pro bono ambulanto.

179 19. 12. 2024

58

VZGOJA

Ideja, da otrokom

prinese darila sv. Miklavž,

da je božični večer

brez daril ter da se

obdarujemo bolj okoli novega

leta, se mi zdi osvežujoča.

BOŽIČNE želje

Božič je danes ogromen nakupovalni mastodont, kar je neverjeten posmeh izvornemu

božičnemu duhu praznovanja skromnega prihoda Odrešenika na ta popravkov in odrešitve potrebni svet.

DARJA BARBORIČ VESEL

SHUTTERSTOCK

179 19. 12. 2024

Pred nekaj dnevi, na jutro svetega

Miklavža, sem na komercialni

radijski postaji poslušala medsebojno

zbadanje voditeljev

na temo Miklavževih daril. Glavni poudarek

se je vrtel okoli vprašanja, kdo

je bil dovolj priden, da mu sv. Miklavž

prinese darilo. Na srečo sta se voditelja

izognila aktualni politični situaciji in

klepetala o sebi in bližnjih. Zaključila

sta z mislijo, da je čisto fino, praktično

in tudi prav reči otrokom, da Miklavž

prinese darila pridnim otrokom, da pa

je vse skupaj v bistvu igra pokra, saj je

popolnoma jasno, da darila dobijo vsi.

In dokler otrok verjame, da je za darila

treba biti priden ali predvsem ne smeš

biti prehuda zgaga, je sv. Miklavž lahko

dober mož, ki nagradi pridnost.

Tisti, ki so bolj sodelovalne in ubogljive

sorte, darila res dobijo samoumevno.

So pa tudi otroci, ki se morajo za

zmerno pridnost ali celo malo pridnosti

kar pošteno potruditi.

V družbi, ki sicer govori o trudu,

a ga ne jemlje resno, pa postane ideja

Miklavževih daril in parkeljnov nekako

shizofrena. Zakaj strašiti otroke z

odsotnostjo daril ali celo s parkeljni,

če so itak vsi najboljši? Na krosu dobijo

medaljo vsi, vsi imajo pozitivne ali kar

Božič je v osnovi krščanski

praznik. V grobem gre za

misel na prihod Odrešenika,

skromnega deteta, ki prinaša

rešitev sveta.

odlične ocene in za rojstni dan enega

dobijo darila kar vsi. V takšni družbeni

klimi staršem in ostalim sodelavcem

pri obdarovanjih pač ne preostane drugega,

kot da se osredotočijo na iskanje

čim boljšega in čim večjega darila, da

bi otrokom omogočili trenutek vzhičenosti

in posebnosti.

TRIJE DOBRI MOŽJE

Tako smo dobili kar tri dobre može. Na

nek način mi je všeč ozračje neizključevanja

oziroma sprejemanja, ki je sv.

Miklavžu dodalo še Coca-Cola Božička

in sovjetsko konvertiranega dedka

Mraza. Božiček je marketinška inovacija,

namenjena temu, da bi otrokom

kupili kar največ daril. Sicer je za figuro

res uporabljen severnjaški škrat, ki je

tudi model za dedka Mraza.

VZGOJA

59

V naši družbeni realnosti se krasno

vidi, kako se raznorazni vplivi vtkejo v

družbeno bit. Imamo sv. Miklavža, ki

je preživelec krščanskega sveta. Sprejeli

smo Božička, ki ga je izumila kapitalistična

doktrina. Ker od »viška glava

ne boli«, pa prinese darila še dedek

Mraz, ki nam ga je dodal komunistični

režim druge polovice 20. stoletja.

Danes niso redki otroci, ki v začetku

decembra dobijo »prva« darila od

Miklavža, nato pa sledi največje obdarovanje

za božič, ko Božiček s sankami in

jelenčki pripelje čim večje škatle. Kjer so

v podjetjih in ustanovah misel obdarovanja

ohranili, darila navadno prinese še

dedek Mraz. Je že tako, da je Božiček sicer

glasnik potrošništva, a še vedno se sliši

nekako božično, nekako krščansko. To pa

se postkrščanski, nekonfesionalni družbi

kljub preplavljenosti z melodijami White

Christmas in Jingle bells nekako ne sliši

prav. Zadeva je ravno toliko shizofrena

kot božična večerja v ateistični družini.

ROJSTVO ODREŠENIKA

Gre za enako vprašanje, kaj sploh praznujemo.

Zakaj obdarujemo? Božič je v

osnovi krščanski praznik. V grobem gre

za misel na prihod Odrešenika, skromnega

deteta, ki prinaša rešitev sveta.

Ker je to velika stvar, je božič velik

praznik. Res je, da so že predkrščanske

družbe v tem letnem času praznovale.

A kar se je praznovalo v predkrščanskem

obdobju, se ni imenovalo božič.

Do norosti potrošništva v začetku

20. stoletja je božič praznoval, kdor je

bil religiozen. Razvijajoči se marketing

je zaznal velikanski potencial, in sicer

predvsem med nastajajočo nereligiozno

skupino prebivalstva, ki si je sicer želela

praznika, ni pa želela krščanskega božiča.

Potrošniški marketing je dodal nekaj

dodatkov, recimo Božička, sicer pa

je ohranil ime ter večino ikonografije.

Zadeva je neizmerno uspešna, saj se je

smrekica pomešala z jelenčki, figurice z

zvezdami, polnoč z dimniki. Vse to pa s

filmi, glasbo in oblačili, ki promovirajo

zgolj sebe, obrača neverjetne vsote denarja.

Približno tako abotno kot zajčki

v košari za velikonočni blagoslov jedi.

Božič je danes ogromen nakupovalni

mastodont, kar je neverjeten posmeh

izvornemu božičnemu duhu praznovanja

skromnega prihoda Odrešenika na

ta popravkov in odrešitve potrebni svet.

ZNATI IZBRATI

Ker nas večina v resnici želi dobro in

bi rada praznovala s smislom, si bom

Dodana vrednost

Miklavževega obdarovanja

je, da se v velikem ovinku

izognemo histeriji druge

polovice decembra in pritisku

potrošniškega marketinga.

drznila podati nekaj misli in predlogov.

Ker je celotna decembrska ikonografija

z adventom vred v bistvu krščanska, se

bodo morali s tem temeljem naše kulture

sprijazniti tudi neverujoči. Adventni

venčki, smrekice, pozne večerje in

Miklavževa obdarovanja so krščanska

iznajdba in nič ni narobe, če se spoštljivo

in s taktom uporabijo tudi v nekrščanskih

okoljih. Poudarjam, spoštljivo in s taktom,

saj kristjani še vedno obstajamo in

nima smisla žaliti ljudi z banaliziranjem

svetih in dragocenih simbolov. Seveda se

je krščanstvu mogoče tudi izogniti, smrekico

okraševati z zvezdicami in jelenčki

ter praznovati samo novo leto.

MIKLAVŽ

Obdarovanje otrok na god sv. Miklavža

se mi zdi krasna ideja, še posebej z dodatkom

vprašanja pridnosti, parkeljnov

in z Miklavževo zgodbo. Moja prijateljica,

ki sicer ni kristjanka, vsako leto

ob Miklavževem obdarovanju svojim

otrokom pove, da jim bo mogoče, samo

mogoče, krščanski svetnik Miklavž kaj

lepega prinesel. Ker ima sv. Miklavž rad

vse dobre in pridne otroke, še posebej

tiste, ki so pridni samo včasih in se za

pridnost hudo trudijo. Dodana vrednost

Miklavževega obdarovanja je, da

se v velikem ovinku izognemo histeriji

druge polovice decembra in pritisku

potrošniškega marketinga. Nima smisla

gledati prospektov in reklam, če so

darila že odvita, kajne? Miklavž omogoča

še eno prelepo in dragoceno početje,

in sicer pisanje pisem. Ker je sv. Miklavž

179 19. 12. 2024

60

VZGOJA

prvi, pisma njemu in njegovi odgovori

niso stisnjeni nekam med praznične

prireditve in nakupovalni seznam.

Pri nas doma je v preteklih letih,

ko dekleta še niso bila odrasle mlade

dame, prva darila nosil sv. Miklavž. Ni

presenetljivo, da so kljub vsem darilom,

ki jih je Miklavž prinesel, v spominu

najbolj ostala njegova pisma. Dekleta

so mu vsako leto pisala pisma. Predlagala

sem, da napišejo kaj več kot le seznam

želja, se malo razgovorijo o tem in

onem v svojem življenju, moža pa prepričala,

da mu kot očetu pripada čast in

dolžnost, da je Miklavžev pomočnik. In

tako je več kot 15 let vsako leto vestno

odgovarjal na ta pisma. Razvilo se je

živahno dopisovanje na roke, ki je bilo

nedvomno vrhunec obdarovanja.

BOŽIČ

Pravi upornik zoper potrošništvo bi

ignoriral božično obdarovanje, tudi če

ni kristjan. Kristjani praznujemo prihod

Odrešenika, kar je zelo veliko in popolnoma

dovolj. Če pa se božič praznuje

Razvijajoči se marketing je

zaznal velikanski potencial,

in sicer predvsem med

nastajajočo nereligiozno

skupino prebivalstva, ki si je

sicer želela praznika, ni pa

želela krščanskega božiča.

ateistično, kot praznik družine, pa darila

res niso pomembna. Mogoče imajo

popolnoma napačno sporočilo. Zakaj bi

mešali ljubezen in skrb z denarjem in

kopičenjem stvari? Mogoče pa so druženje,

skrbno pripravljena večerja in smeh

ob svečah dovolj, da se zavemo ter počastimo

medsebojno ljubezen in skrb?

SILVESTROVO

Prihod novega leta je lahko, če imamo

še kaj volje in denarja, krasna priložnost

za zabavo. Kar praktično se je ob

kontemplaciji, kakšno je bilo leto, ki

odhaja, in kakšno bo tisto, ki pride, tudi

zabavati. Ali kot pravi Dominique Loreau

v svoji knjigi Umetnost zmernosti in

užitka: »Kozarček krasne penine je koristnejši

od vsake psihoterapije. Ker je

razigran, radoživ, optimističen in vedno

znova nekaj posebnega.«

Pri babicah je mojim dekletom običajno

darila nosil Božiček. Moje hčere so

jih bile vedno vesele. Imela pa sem kar

nekaj težav, ko sem poskušala pozornost

z daril obrniti na nepotrošniški del. Ker

nas je kar nekaj tako razmišljalo, smo v

obeh družinah izumili nekakšen »božični

program«, ki se je vsako leto trudil v

praznovanje vnesti več božiča in manj

Božička. Družinsko pa smo se obdarovali

za novo leto. Ker novo leto sploh ni

praznik in ker je itak zabava. In ker je

prvi januar zelo nenavaden nov dan in

imajo takrat vsa darila pomen nečesa

posebnega. Krasno gredo poleg koncerta

Dunajskih filharmonikov ter ostankov

»tatarca« in tiramisuja. Posebej potem,

ko sem se odločila, da bo vsakoletno, tradicionalno

darilo tudi knjiga. Dodaten

bonus pa je bil tudi to, da se ni bilo treba

pretvarjati, da so vpletene tretje osebe v

obliki dobrih mož in so pri obdarovanju

hčere lahko začele zgodaj sodelovati.

Opisano ni bilo posebej zamišljeno

in domišljeno, se je pa kar dobro obneslo.

Letos je prišel na svet prvi iz naslednje

generacije. Sicer je še dojenček,

začeli pa so se že pogovori, kako bo z

decembrskimi praznovanji in obdarovanji.

Ideja hčera, da otrokom prinese

darila sv. Miklavž, mogoče kaj malega

tudi odraslim, da je božični večer brez

daril ter da se obdarujemo bolj okoli

novega leta, se mi je zdela osvežujoča.

Veliko se je govorilo o adventu, ki kar

nekako izgine, če se moraš ukvarjati s

kupom daril. Po božiču pa je čas in še

cene padejo. Ker denar tudi šteje in največkrat

bi ga bilo lahko več.

BOŽIČNI DUH

December je čaroben mesec. Svetloba

se umakne temi in ljudje smo tisti, ki

svetimo. Ki prižigamo luči, ognje, sveče,

»ledice«. Karkoli, samo da sveti in se

blešči. Kaj ko bi se pustili voditi božičnemu

duhu in naredili dobre stvari? Bili

na voljo drugim, pozabili na kakšno zamero,

namenili denar za dober namen

in kupovali obrtniške, domače stvari?

Izdelke, ki bodo pomembni tudi čez leta

in desetletja in se bodo mogoče spremenili

v družinsko dediščino? Ali pa

podarili doživetja, ki si jih naši bližnji

ne bi privoščili? Mogoče spet doživeli

polnočnico? Nekaj, kar šteje. Mogoče

tudi kakšna res dobra »božična« knjiga.

Letošnji izbor malo »boljših«, darilnih

knjig je ponovno navdihujoč.

179 19. 12. 2024

SLADKO-SLANE BRBONČICE DOGODKI

61

SVINJSKI FILE

s cvetačnim pirejem

SELMA BIZJAK

www.sladkoslanebrboncice.si

2 OSEBI ENOSTAVNO 25 MINUT

SESTAVINE ZA

SVINJSKI FILE:

• 500 g svinjskega fileja

• 50 g masla

• 2 stroka česna

• 2 vejici rožmarina

• sol

• poper

SESTAVINE ZA

CVETAČNI PIRE:

• 1 manjša cvetača

• sol

• majaron

• 3 jušne žlice naribanega

parmezana

• mleko ali smetana

za kuhanje

1. Cvetačo očistimo zelenih

listov in razdelimo na cvetove,

jih operemo in damo v lonec.

Prilijemo toliko vode, da so

pokriti. Solimo in kuhamo

približno 10–15 minut,

odvisno od velikosti cvetov.

Kuhano cvetačo odcedimo in

damo nazaj v lonec. Dodamo

majaron in nariban parmezan.

Sestavine obdelamo s paličnim

mešalnikom v gladek pire.

Po občutku prilijemo mleko ali

smetano za kuhanje (50–100

ml). Shranimo na toplem.

2. Svinjski file očistimo in

narežemo na 4-centimetrske

rezine. Vsako rezino solimo,

popramo ter obvežemo z

debelejšo vrvico, da med peko

ohrani visoko obliko.

V vroči, rahlo namaščeni ponvi

z obeh strani opečemo fileje, da

postanejo zlatorjavi (na vsaki

strani jih pečemo 3–4 minute).

V ponev dodamo maslo, ga raztopimo

ter dodamo stroka česna

in vejici rožmarina. Pokrijemo in

na nižji temperaturi kuhališča

dušimo še 3 minute.

3. Na krožnik damo cvetačni

pire in po tri fileje, ki jim prej

odstranimo vrvico. Fileje

prelijemo z maščobo, na kateri

so se pekli, ter dodamo vejico

rožmarina.

DOBER TEK!

179 19. 12. 2024

62

DOGODKI

Koledar dogodkov DECEMBER

23

PON

10. gala božični koncert

s simfoniki Cantabile

19.30

Cankarjev dom,

Prešernova cesta 10, Ljubljana

Koncert

Ustvarjalci bodo v glasbenem doživetju 'Božič v Ljubljani'

božični duh v prestolnico prinesli že pred praznikom. Simfonični

orkester Cantabile pod vodstvom dirigenta Marjana

Grdadolnika nadaljuje tradicijo božičnih koncertov v

Cankarjevem domu. Letošnji koncert bo na odru v glasbenem

doživetju združil več kot 150 glasbenikov. Ustvarjalci

koncerta se bodo v programu poklonili pokojnim ustvarjalcem:

skladatelju Avgustu Ipavcu, režiserju in koreografu

Henriku Neubauerju in duhovniku Jožetu Gregoriču.

20

PET

Slavnostna prireditev ob

uvedbi novega imena šole

Osnovna šola Toneta in

Franceta Kralja Dobrepolje

18.00

20

PET

Koncert: Maja Keuc

19.00

Izza grada Metlika, Metlika

Koncert

Športna dvorana, Videm 80,

Videm - Dobrepolje

Kulturno

21

SOB

Predbožični koncert

Perpetuum Jazzile

21.00

Dvorana Vitranc, Kranjska Gora

Koncert

22

NED

Sveta maša za domovino ob

prazniku dneva samostojnosti

in enotnosti

10.00

Stolnica sv. Danijela, Celje

Duhovno

NED

Predstavitev dveh

restavriranih umetniških slik

22 24

18.00

Knjižnica frančiškanskega

samostana, Prešernov trg 4, Ljubljana

Kulturno

TOR

21. božični koncert

pred Magistratom

17.00

Mestni trg, Ljubljana

Koncert

179 19. 12. 2024

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.

SUDOKUJA, VSOTNICI

63

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka

številom desno od tabele in pod tabelo).

1 3 6 3 4 1 7 10

7 4 6 7 3 3 1 12

1 7 3 5 5 4 3 14

7 1 8 7 9 6 4 24

5 7 2 1 2 4 2 1

7 3 3 4 4 8 9 28

3 9 3 6 7 1 3 14

0 10 23 18 27 16 9

2 9 3 4 5 3 5 20

5 4 1 7 3 9 9 21

4 3 4 4 3 5 6 7

7 1 3 9 1 9 8 4

3 4 3 5 7 5 4 19

7 6 8 4 1 5 8 26

6 3 5 9 2 6 6 23

23 26 6 20 7 20 18

1 3 6 3 4 1 7

7 4 6 7 3 3 1

1 7 3 5 5 4 3

7 1 8 7 9 6 4

5 7 2 1 2 4 2

7 3 3 4 4 8 9

3 9 3 6 7 1 3

2 9 3 4 5 3 5

5 4 1 7 3 9 9

4 3 4 4 3 5 6

7 1 3 9 1 9 8

3 4 3 5 7 5 4

7 6 8 4 1 5 8

6 3 5 9 2 6 6

179 19. 12. 2024

64

NAGRADNA KRIŽANKA

SHUTTERSTOCK

DOMOVINA

ITALIJAN.

SIR S PLE-

MENITO

PLESNIJO

STAVBA

NA VRHU

TRIGLAVA

PRAVLJIČ-

NA ŽIVAL,

KI BRUHA

OGENJ

ANTON

OLAJ

PALES-

TINSKO

OZEMLJE

DOMOVINA IZDELOVA-

LEC KOS

NIHAJOČI

GIB TELO-

VADCA

NORVEŠKI

PISATELJ

DUUN

SESTAV

VEDA O

AVTOMA-

TIZACIJI

RADIJ

ŠPANSKI

NOGO-

METAŠ

(DANI)

VAS PRI

IVANČNI G.

PLOD

OLJKE

RJAVKA-

STA PRE-

VLEKA NA

ŽELEZU

REDEK,

NEGOVAN

GOZD

OTON

ŽUPANČIČ

NAPRAVA

5

ZA NAVIJA-

NJE VRVI

MIG

PRIJETEN

OBČUTEK

PRI JEDI

REDOV-

NICA

NASELJE

V SLOV.

PORABJU

GERMAN

BREZ-

MOČNOST

VAS V. OD

POLJČAN

MESTO NA

V. BIH

OTOK SZ.

OD ZADRA

GL. MESTO

JORDAN.

SOZVOČJE

TONOV

AVSTRAL-

SKA PTICA

IZREDNA

4

PRIVLAČ-

NOST

TANTAL

7

SESTAVIL

ANDREJ

PRAZNIK

OBMOČJE

NIZKEGA

ZRAČNE-

GA TLAKA

INDIJSKA

POLITI-

ČARKA

GANDHI

LIDIJA

KODRIČ

DROBEN

OKROGEL

SAD

V GROZDU

GOROVJE

V SREDNJI

AZIJI

KRAJ, DO

KATERE-

IZKUPIČEK

GA HOČE-

MO PRITI

8

KOLESAR

(PETER)

GLINA ZA

PORCELAN

1

KAREL

DOBIDA

ZMAGA

PRI ŠAHU

KONJSKI

TEK

MESTO

V FRANCIJI

OKUSNA

MORSKA

RIBA

3 NOGO-

METAŠ

FEGIC

BODEČA

6

RASTLINA

RIBA V AT-

LANTIKU

DUŠAN

2

IVKOVIĆ

DNEVNO

DELO

RUŠA

(STAR.)

GR. BOG

LJUBEZNI

TOMO

ČESEN

9

NOROST

DEL

STAVBE,

KRILO

NAPRAVA

NA LADJI

MESTO

V ALBANIJI

11

GLAVNO

MESTO

JEMNA

10

GLAVNO GESLO 1

2 3 4 5 6

7 8 9 10 11

NEKDANJI

KANUIST

BERNOT

PEVKA

KOVAČ

Naselje na sliki je imelo v začetku letošnjega leta

412 prebivalcev. Leži na pomolu nad sotočjem

Idrijce in reke, ki je v njegovem imenu. V starejši

železni dobi je bila na tem kraju utrjena naselbina.

Naselje ima sedanje ime od leta 1952. V desnem

spodnjem kotu križanke pa dobite njegovo

prejšnje ime in zavetnico župnijske cerkve.

REŠITEV SKRITE LJUDSKE PESMI:

ODPIRAJ DEKLE KAMRICO,

SAJ VEŠ MOJO NAVADICO...

NAGRADNA KRIŽANKA –

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino

na tednik Domovina za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja,

ki mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino;

(3) svoje ime, priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka'

najkasneje do 27. decembra pošljite na: Domovina, Brnčičeva 41e,

1231 Ljubljana Črnuče, ali narocnine@domovina.je

179 19. 12. 2024

LLLLL+

65

SKRITA LJUDSKA PESEM

SOD PIRAN JUDEK

LESKA MORIC OSAT

JiVE ŠMON JOANA

VADIM COF

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa

po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste prebrali

začetek znane slovenske ljudske pesmi. (jp)

SHUTTERSTOCK

LAŽJI MAGIČNI KVADRAT

VODORAVNO IN NAVPIČNO:

1 preprečitev zunanje svetlobe npr. z roleto,

da ne preide v notranjost

2 oseba, ki prerokuje usodo iz položaja zvezd

3 priprava npr. pri preši, ki stiska grozdje v sok

4 močvirska ali vodna rastlina z visokim,

tankim, votlim steblom

5 znamka miz za namizni tenis na koleščkih (iz črk OKORIT)

6 priprava za merjenje tlaka, manometer

7 lahka enojamborna jadrnica z enim

ali dvema jadroma - krajša oblika imena Edvard

8 posameznik kot zavestni subjekt vsega doživljanja

- dolina na avstrijskem Koroškem (jp)

179 19. 12. 2024

ZA GOVORNI NASTOP SEM

PRINESEL TE OSUPLJIVE

KOŠČKE FOSILIZIRANIH KOSTI,

KI SEM JIH MUKOMA IZKOPAL

IZ SEDIMENTNIH DEPOZITOV NA

NAŠEM DVORIŠČU!

KO SE BO TO ZGODILO, STE LAHKO

TISTI, KI STE BILI V ŠOLI NEPRIJAZNI

DO MENE, PRESNETO PREPRIČANI,

DA BOSTE PRIMERNO TRPELI!

ČEPRAV SE MORDA NEUKEMU

OČESU NEVEDNEGA LAIKA ZDIJO

KOT OBIČAJNI KAMENČKI, SEM

JIH JAZ TAKOJ PREPOZNAL KOT

KOŠČKE ČELJUSTI NOVE VRSTE

KARNOZAVRA!

SVOJE VIRE BOM UPORABIL,

DA BOM NAREDIL VAŠA BEDNA

ŽIVLJENJA NEZNOSNA! VAŠE

POMILOVANJA VREDNE SANJE

IN AMBICIJE BOM SPEŠTAL KOT

MRČES!

HVALA, KLARA,

ZELO DOBRO. ...

NO, KDO BI RAD

BIL NASLEDNJI?

KDORKOLI

RAZEN CALVINA?

HEJ!

NA TEJ DRAMATIČNI

ILUSTRACIJI SEM POUSTVARIL

CALVINOZAVRA V CELOTI,

KAKRŠEN BI BIL VIDETI V POZNI

JURI! LE BARVE SO DOMNEVNE.

SVOJA ODKRITJA BOM KMALU

OBJAVIL V CELOTI! NEDVOMNO BOM

V NEKAJ TEDNIH PREJEL MNOGE

MAMLJIVE PALEONTOLOŠKE

NAGRADE, ČAKAJO ME PRESTIŽ,

SLAVA IN BOGASTVO!

... AMPAK OBSTAJA ALTERNATIVA!

ZA SAMO 20 EVROV NA OSEBO

LAHKO POSTANEŠ MOJ PRIJATELJ,

S ČIMER SE BOŠ LAHKO HVALIL

CELO ŽIVLJENJE! ŠTEVILO

PRIJAVNIC JE OMEJENO. SE KDO

JAVI?

O, JA?

BOSTE ŽE

VIDELI!

V tedniku Domovina pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje

doma in po svetu.

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo

nova delovna mesta.

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,

ki so prihodnost naše domovine.

Da, naročam tednik Domovina

(ustrezno označite)

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)

Ime in priimek * :

Ime podjetja (poslovni naročnik):

Ulica in hišna št. * :

Poštna št. in kraj * :

Telefon * :

E-mail * :

Podpis * :

Poštnino za tednik plača Domovina.

205,40 €

175 €

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.

ZAKAJ NAROČITI

tednik Domovina?

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na

preverjenih informacijah in natančnem

raziskovanju.

• NEODVISNOST: naše poročanje

je neodvisno.

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo

izkušeni novinarji in uredniki.

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,

ki nas povezujejo in nam dajejo moč.

Domovina d.o.o.

Brnčičeva 41e

1231 Ljubljana-Črnuče

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

NAROČITE

PREK SPLETA

Sanjal sem

Sanjal sem nov, pravični svet,

ko bo zraven cveta cvet,

kjer voda povsod bo drla z bregov,

ko ne bo vse odvisno od malih bogov.

Upal sem, da povsod pride pravica,

da se v temo izgubi krivica,

da svet vojn in tegob

zamenja mali, beli golob.

SHUTTERSTOCK

Čakal sem na odprto, toplo dlan,

ko človek v množici ne bo več sam,

ko na obrazih spet se bo izrisal smeh,

in v srcih za ljubezen bo le mesto in ne za greh.

(Igor Gošte)

Domovina 179: Tudi Poljaki po kupni moči prehiteli Slovence (predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template ?