Domovina_0181_24-12-31_press

ŠIRIMO OBZORJA

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

31. 12. 2024

22

Bo nepremičninski davek

usmerjen v razlastitev?

29

30 let trpljenja zaradi

slovenskega pravosodja

34

Duhovnik Martin Golob:

Nisem za izkrivljanje resnice

12

Kaj nam

je prinesla

SVOBODA?

3,95 €

181

DRZNI ZMAGOVALCI –

USTVARJALCI PRIHODNOSTI!

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo

mostove do novih priložnosti.

Spoznajte drzne zmagovalce – osebe, ki s svojo vizijo

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.

Video VSEBINE

Aktualno:

PROF. DR. MATJAŽ GAMS

●

●

Oglejte si nov video z Vido Petrovčič

in spoznajte drznega znanstvenika.

Prof. dr. Matjaž Gams:

- vodja Odseka za inteligentne sisteme

na Inštitutu Jožef Stefan,

- s skupino znanstvenikov je razvil

aplikacijo HomeDoctor, ki jo

uporabljajo slovenski družinski

zdravniki za postavitev diagnoz.

Spremljajte video vsebine,

ki predstavljajo zgodbe ljudi, ki:

• s svojimi izjemnimi idejami,

inovacijami in delom premikajo meje;

• ustvarjajo nove priložnosti

in gradijo uspešne zgodbe;

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo

upanje novim generacijam.

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH

Z VIDO PETROVČIČ:

►

►

►

poglobljeni vpogledi v uspešne

in ustvarjalne zgodbe;

motivacija za vse, ki sanjajo

o svoji zmagovalni poti;

navdih za premagovanje

novih izzivov.

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

Iz poraza v PORAZ

do končne ZMAGE?

UVODNIK

3

NENAD GLÜCKS

SHUTTERSTOCK

Minulo leto je prevesilo mandat vlade Roberta Goloba v drugo polovico, pri čemer je

na trenutke res mučno gledati, kako se vladajoči opotekajo od afere do afere, od ene

neizvedene reforme do druge, ene premierjeve laži do druge.

Vladna koalicija treh strank s

tako močno večino v državnem

zboru ima vsaj na papirju

potencial korenito spreminjati

družbo na bolje. A zdi se, kot bi si

zadali nasproten cilj od tega - ali pa bo

tak vsaj učinek njihovega ravnanja. Tako

so se lotili tudi snovanja davka na nepremičnine.

Pri tem premier poudarja, da

bo šlo za davek na drugo in ostale nepremičnine,

toda posebej bode v oči izredno

visoka davčna stopnja, ki so jo vrgli

v javnost – 1,45 odstotka od pripisane

vrednosti stanovanjske nepremičnine,

kot jo je ocenila Geodetska uprava RS.

Z izhodišči za novi davek je ministrstvu

za finance pod vodstvom ministra

Klemna Boštjančiča uspelo malodane

nemogoče: preseči levo-desne delitve

pri prebivalstvu, ki se na zasnovo tega

davka v veliki večini odziva negativno.

Davek na nepremičnine, ki ga ima

večina razvitih držav, je tipičen poseg

države v urejanje razmerij med državo

in državljani, za kar je skoraj nujno doseči

čim večje družbeno soglasje. Za kaj

takšnega pa si mora (katerakoli) vlada

ustvariti zaupanje čim večjega dela državljanov.

Golobova ne le da si tega zaupanja

ni pridobila pri volivcih, ki niso

glasovali za stranke vladajoče koalicije,

pač pa ga je v veliki meri izgubila še pri

svojih lastnih volivcih. Ko imaš na čelu

vlade tako lažnivega človeka, moraš

biti zelo naiven, da na primer verjameš

njegovim besedam, da bo denar, zbran

iz naslova tega novega davka, omogočil

davčno razbremenitev plač, torej da

bomo imeli posledično višje neto plače,

in da bodo iz naslova tako zvišanih

neto plač posebej mladi lahko prišli do

svojega doma.

V letu 2024 je vladi uspelo izvesti

projekt reforme plačnega sistema v javnem

sektorju, kar je bilo glede na pogajanja

z več deset sindikati res zahtevno

delo, toda mnogi v javnem sektorju

Golobova vlada je zaupanje

v veliki meri izgubila

tudi pri volivcih strank

vladne koalicije.

ostajajo razočarani. Posebej pri deficitarnih

poklicih, med drugim tistih na

področju socialnih storitev, postopen

dvig plač ne bo zadoščal, da bi se kaj

dosti poznalo pri povpraševanju po teh

delovnih mestih. Glede reforme zdravstva,

ki naj bi bila osrednji projekt te

koalicije, pa je z veliko verjetnostjo pričakovati,

da se bo dostopnost do zdravstvenih

storitev v razumnem času še

zmanjšala. V imenu ideološke »ločitve

javnega in zasebnega zdravstva« bodo

povzročili, da bo zdravnikov v javnih

zavodih še manj, vsi zdravniki skupaj

pa bodo opravili manj storitev. Čakalne

dobe se bodo tako še povečale.

Žal smo bili leta 2024 pod taktirko

Urške Klakočar Zupančič priča dodatni

degradaciji institucije državnega zbora.

Gospa je lahko primer pri poučevanju

politologije in državne ureditve, kateri

profil ljudi ne sme zasesti tako ključnih

funkcij. A kaže, da je nekaterim drugim

poslankam iz vrst Gibanja Svoboda s svojo

aroganco, agresivnostjo in kršenjem

pravnega reda ter osnovne olike za zgled.

O vsem prej povedanem smo v tedniku

Domovina veliko pisali in še

bomo. A prostor smo namenili tudi

tistim, ki Slovenijo »vlečejo naprej«.

Številnim inovativnim in marljivim

podjetnikom, humanitarcem, strokovnjakom

z različnih področij, iskrivim

intelektualcem, umetnikom, navdihujočim

športnikom, domoljubom. Naša

država premore pri tako majhnem številu

prebivalstva res veliko ljudi z izjemnimi

dosežki in etično držo.

V novem letu 2025 vam vsa ekipa

tednika Domovina želi zdravja, miru

in čim več preživetega časa z bližnjimi.

Na koncu šteje le to.

181 31. 12. 2024

4 VSEBINA

TEMA TEDNA

12 Afer polno politično

leto 2024

Nenad Glücks

14 Prihaja obdobje

izolacionizma

Luka Kranjc

16 Nov padec

konkurenčnosti Slovenije

Nenad Glücks

18 Šport – kjer se pišejo

uspešne slovenske zgodbe

Igor Gošte

20

22 29

34

Skica babjega leta

Alenka Puhar · Komentar


usmerjen v razlastitev?

Tina S. Bertoncelj

Tragična zgodba Romana

Prosena: 30 let trpljenja zaradi

slovenskega pravosodja ga je

psihično uničilo

Luka Svetina

Duhovnik Martin Golob: »Če bi bil

zamorjen, mi ne bi nihče verjel, da

oznanjam veselo oznanilo«

dr. Jože Možina · Intervju

TEDNIK DOMOVINA

ŠT. 181, LETNIK 4,

31. december 2024

ISSN številka: 2784-4838

Cena posameznega izvoda:

3,95 €

Cena naročnine:

175 € (eno leto, lahko obročno),

95 € (pol leta)

V. d. odgovornega urednika

tednika in portala:

ERIKA AŠIČ

Tehnični urednik

in urednik fotografije:

TOMO STRLE

Prelom in tisk:

CITRUS D.O.O.

Direktor:

DR. MITJA ŠTULAR

www.domovina.je

@Domovina_je

@domovinaJE

Naročnine:

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

Uredništvo:

BRNČIČEVA 41E

1231 LJUBLJANA ČRNUČE

E: urednistvo@domovina.je

T: 068 191 191

Naklada:

7000 izvodov

Naslovnica:

SHUTTERSTOCK

Izdaja:

DOMOVINA D.O.O.

Tednik izhaja ob četrtkih

v slovenščini.

Zaključek redakcije:

28. december 2024

181 31. 12. 2024

VSEBINA

5

26

»Pozdrav« nemške davkarije zaradi

neobstoječe podružnice

Luka Kranjc

40

Svobodomorilke

Jan Zobec · Komentar

3 Iz poraza v poraz do končne zmage?

Nenad Glücks · Uvodnik

6 Pregled tedna

8 Foto tedna

9 Čivkarija

11 Karikatura

39 Ukradeni božič

Aljuš Pertinač · Komentar

48 Zarečenega kruha se največ poje

Igor Gošte · Kolumna

49 Med(ijski) sosedi

60 Zdrava Marija, nasilja polna

p. dr. Andraž Arko

62 Koledar dogodkov

42 46

Matej Rigelnik: »Če bi slovenski državi

dali v upravljanje puščavo Gobi, bi v

njej v petih letih zmanjkalo peska«

Luka Svetina · Intervju

Deset zapovedi – včasih in danes

Milena Miklavčič · Kolumna

63 Sudokuja, vsotnici

64 Nagradna križanka

65 Razvedrilo

66 Za nasmešek ali dva

Srečno 2025!

50 52

Pesem za prepevanje ob jaslicah (4/4)

Ivan Sivec

Žlahtna Celjska dediščina v poduk

samopašni Ljubljani

ddr. Verena Perko

ŠIRIMO

OBZORJA

60 54

»Njihova strast in ljubezen do domovine

Slovenije sta občudovanja vredni«

Leon Oblak

61

Silvestrski poljub v kozarčku

Selma Bizjak

181 31. 12. 2024

6

PREGLED TEDNA

JANŠA NAPOVEDUJE

SPREMEMBE

Ob 34-letnici praznovanja rezultata plebiscita

je Janez Janša gostoval na komercialni

televiziji Nova24TV in se spomnil

procesov nastanka samostojne države, pri

katerem je imel kot obrambni minister eno

od ključnih vlog. Janša meni, da je narod

na plebiscitu kljub politični razdeljenosti

ravnal enotno, kar je pripomoglo k premagovanju

prihodnjih težkih trenutkov.

Ideji o samostojni Sloveniji so po njegovih

besedah vodje takratne opozicije začeli

verjeti šele takrat, ko so rezultati ene od

takratnih raziskav pokazale, da so ljudje

izjemno naklonjeni samostojni Sloveniji.

Prav letos so simbolično odkrili spomenik

v Vipavski dolini – buldožer z rdečo

zvezdo. Ljudje so se namreč pogumno, z

rokami in telesi, zoperstavili tankom JLA.

Da se v Sloveniji danes odkrito poveličuje

celo totalitarne simbole, pa je po Janševih

besedah kriva moč propagande, saj so bili

že v začetku 90. let mediji v rokah levice.

Spomnil je, da so se celo na nacionalni

RTV kmalu po plebiscitu začeli norčevati

iz Demosa.

Janša je sicer napovedal, da se bo politika

novih obrazov, s katerimi globoka država

vedno znova prepriča naivne volivce,

počasi izpela. Dejal je, da je vedno znova

presenečen, ko novi obrazi dokazujejo, da

je lahko še slabše. »Slaba situacija bo slejkoprej

naletela na odboj. Kje je tista točka,

se običajno ne da niti ugotoviti niti vnaprej

napovedati, to so lahko banalne stvari, ko

se sproži iskra,« je dejal Janša.

KUČAN ZAVRAČA

KRITIKE

Zadnji šef zveze komunistov in prvi

slovenski predsednik Milan Kučan je ob

dnevu državnosti spregovoril za Radio

Slovenija. Čeprav ga novinarji nacionalke

navajajo kot enega od tvorcev slovenske

osamosvojitve, mu pomladniki pogosto

očitajo, da v procesu osamosvajanja ni

navijal za samostojno državo, temveč jo je

celo oviral, ob tem pa je javno priznaval, da

samostojna Slovenija ni njegova intimna

opcija. »Meni v zadnjih letih velikokrat

očitajo neko izjavo, iztrgano iz konteksta,

ko sem rekel, da samostojna Slovenija ni

bila moja intimna odločitev. Preprosto

Kučan je javno priznaval, da samostojna

Slovenija ni njegova intimna opcija.

BOBO

rečeno, takrat sem bil predsednik zveze

komunistov in eden od vodilnih ljudi v

Sloveniji, ko se je o teh stvareh odločalo in

razpletalo v Beogradu. V tistih zelo neprijetnih

in zaostrenih razmerah, ko so se iskale

alternative oziroma izhodi iz krize, ki je bila

ne samo gospodarska in politična, ampak

tudi moralna,« je razložil Kučan.

Dodal je, da je bilo njegovo stališče, da je

ta jugoslovanska država tudi naša država,

in se ob tem obregnil ob Janeza Janšo.

»Najbolj se mi zdi neverodostojna ta trditev

pri ljudeh, ki so hodili v Jajce. Ne vem,

kdaj in na katerem od kilometrov poti v

Jajce so oni intimno doživeli to odločitev za

samostojno Slovenijo. V mislih imam tiste,

ki danes govorijo ene stvari, pozabljajo pa,

kaj so govorili včeraj.«

ANKETE: SDS

Z NAJVIŠJO PODPORO

Vlado Roberta Goloba v tokratni anketi

Mediane za POP TV podpira 32,9 odstotka

vprašanih, delež tistih, ki vlade

ne podpirajo, pa znaša 51,6 odstotka.

Delež neopredeljenih je 15,5 odstotka. Pri

podpori parlamentarnim strankam na vrhu

ni sprememb. Za SDS bi glasovalo 21,7

odstotka vprašanih, za Gibanje Svoboda pa

14,8 odstotka. Sledi SD, ki ima 6,4-odstotno

podporo, Levico podpira 5,4 odstotka

vprašanih, NSi pa 4,1 odstotka.

Če bi na volitvah nastopile novoustanovljene

stranke, bi SDS po tej anketi volilo

12,7 odstotka vprašanih, Svobodo 10,8

odstotka, stranko Anžeta Logarja 10,4

odstotka, SD 7,4 odstotka, stranko Vladimirja

Prebiliča 4,8 odstotka, Levico štirje

odstotki, Resni.co 3,1 odstotka in NSi 2,9

odstotka. Na vrhu lestvice priljubljenosti

politikov je prva predsednica republike

Nataša Pirc Musar.

NOVA GOLOBOVA

MINISTRICA

Ksenija Klampfer je nova ministrica za

digitalno preobrazbo. V preteklih dneh

je posle prevzela od ministra za finance

Klemna Boštjančiča. Nova ministrica, ki

je zamenjala Emilijo Stojmenovo Duh,

na katero so se kar lepile afere, je ob tej

priložnosti poudarila pomembnost nadaljnjega

razvoja digitalnih rešitev, ki bodo

izboljšale kakovost življenja državljanov

ter pospešile digitalizacijo javnega sektorja

in gospodarstva, so sporočili z ministrstva.

181 31. 12. 2024

Nova ministrica za digitalno

preobrazbo je Ksenija Klampfer.

Boštjančič je ob primopredaji izrazil zadovoljstvo

nad dosežki na področju digitalizacije

in poudaril, da verjame v uspešno

delo ekipe pod vodstvom Klampferjeve, ki

jo je premier Robert Golob za novo ministrico

predlagal konec novembra, pred tem

pa je bila generalna sekretarka na ministrstvu

za digitalno preobrazbo. Ministrski

položaj je zasedala že v vladi Marjana Šarca

v obdobju 2018–2020, ko je bila ministrica

za delo.

USODA

AZERBAJDŽANSKEGA

LETALA

Flickr @vladaRS

Predhodni rezultati preiskave kažejo na fizično

in tehnično vmešavanje, je sporočila

letalska družba Azerbaijan Airlines in napovedala

odpoved poletov na sedem ruskih

letališč, potem ko je njeno potniško letalo

na poti v Rusijo strmoglavilo v Kazahstanu.

PREGLED TEDNA 7

Emraer je v sredo zjutraj vzletel iz Bakuja

in poletel proti čečenskemu mestu Grozni,

kjer zaradi slabih vremenskih razmer ni

mogel pristati, zato so ga preusmerili na

drugo letališče. Letalo je prečkalo Kaspijsko

morje in krožilo nad območjem, kjer je

na koncu strmoglavilo blizu mesta Aktau

v Kazahstanu, pri čemer je umrlo 38 od

skupno 67 potnikov in članov posadke. Po

mnenju nekaterih strokovnjakov obstaja

resna možnost, da je azerbajdžansko letalo

pomotoma sestrelil ruski sistem zračne

obrambe, vendar oblasti v Moskvi poudarjajo,

da je treba počakati na rezultate

preiskave, ter svarijo pred prehitrimi sklepi

in teorijami.

PUTIN ZA MIROVNA

POGAJANJA

Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek

izjavil, da je odprt za predlog Slovaške, da

bi Bratislava gostila morebitna mirovna

pogajanja za končanje vojne med Rusijo

in Ukrajino. Izjava je bila posredovana po

nedavnem obisku slovaškega premierja

Roberta Fica v Moskvi, kjer se je srečal s Putinom.

Ruski predsednik sicer vztraja, da bo

Rusija dosegla vse cilje v Ukrajini. Kot sam

pravi, odločno podpira mir, hkrati pa ne

izključuje možnosti uporabe raket srednjega

dosega v Ukrajini. Spomnimo: Slovaška,

članica EU in Nata, je pod Ficovo vlado že

jeseni 2023 ustavila vojaško pomoč Ukrajini

in pozvala k mirovnim pogajanjem.

V nesreči azerbajdžanskega letala je umrlo

38 od skupno 67 potnikov in članov posadke.

PROFIMEDIA

181 31. 12. 2024

8 FOTO TEDNA

REŠEVALNA AKCIJA

december 2024, Kotliška grapa

Gorska Reševalna Zveza Slovenije

181 31. 12. 2024

ČIVKARIJA

9

Marko @Marko63705437

Kot kaže, je vlada odločena, da Slovenijo dejansko

pripelje do bankrota. Golobizem je katastrofa za

Slovenijo.

Čivk tedna

Karli Erdlen @KErdlen

Čivk tedna

Imam dve nepremičnini. Nobene nisem podedoval.

Hipotekarni kredit sem imel od

prvega leta zaposlitve. Nekateri moji znanci

so si kupovali avtomobile, plovila, hodili na

zabave in drage dopuste, igrali golf, bili lovci

in hodili na lov … Jaz, špekulant, sem pa

odplačeval kredit.

Žiga Turk @ZigaTurk

Te samovozeče avtomobile, ki se vozijo v množico,

je treba poslati nazaj.

MMC RTV Slovenija @rtvslo

Na božičnem sejmu v mestu Magdeburg

na vzhodu Nemčije je avtomobil

zapeljal v množico. Najmanj

ena oseba je bila ubita, več pa jih je

ranjenih.

Branko Cestnik @BCestnik

Čakajoč na polnočko. Ubranost in tihota.

BojanPožar @ BojanPozar

Agencija za energijo = enako vlada. Golobovi so tudi

osebno nastavili direktorico in svet agencije.

Po tej logiki bo Golob nekoč pozval predsednika vlade

Goloba, da »zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti

odstopi s svoje funkcije in sprejme odgovornost za

nastalo situacijo«.

Matej Lahovnik @LahovnikMatej

Če boste zaračunali oderuško najemnino, ne bo

nepremičninskega davka; če bo v tem stanovanju

zastonj živel vaš otrok, pa boste plačali nepremičninski

davek, ker je to presežno premoženje. Kdor

sam živi v vili, nima presežnega premoženja in ne

bo davka, za zidanico pa bo. #butale

181 31. 12. 2024

10 ČIVKARIJA

brutusReloaded @brutus91101394

Hecno, ker delo je davčno razbremenila že

prejšnja vlada. Pa ste davčno reformo ob huronskem

rjutju: »Tovariši, a smo se zato borili, da nam

bo @JJansaSDS plače dvigoval??« prav vi razveljavili.

https://t.co/BGv4e3C9cc

Svoboda @SvobodaBlog

Etatistom je to seveda kontraintuitivno, a največ

bi za najemnike naredili, če jih nehajo »ščititi«.

Ključna za najemniški trg je pravna varnost najemodajalcev.

A seveda, v državi, kjer je privatna

lastnina nebodigatreba, ki jo s stisnjenimi zobmi

delno toleriramo, to ne gre.

F. M. Dostojevski @Slovenec_sem7

Jasli so kraj, kjer se stikata dve skrajnosti: vsemogočnost

in nemoč, božanstvo in otroštvo. Božič

je sozvočje veliko not: ponižnosti, veselja, hvaležnosti

in strahu pred nadnaravnim. To ni melodija

enega samega solističnega glasu. Bog si ne želi

peti sam ... (G. K. Chesterton)

Mr Conformista @cnfrmstA

Stanovanj je premalo.

Logika zavisti: lastništvo stanovanj je treba

kaznovati.

Logika: gradnjo stanovanj je treba spodbujati.

Mlinarca @mlinarca

Otroci bogatih staršev bodo prišli do stanovanj.

Ker zdaj so pa reveži ali kaj. Take neumnosti, kot

pa ta vlada strelja, je pa nezaslišano.

Ciril @CirilJenko

Musarca je od izvolitve pomilostila vrsto švercarjev

z migranti in odlikovala, ne vem koliko, Balkancev.

Ali je kdo slišal, da je naredila kaj dobrega

za kakega Slovenca?

Zelo nevarna in hkrati umazana poteza Nataše Pirc Musar! - Demokracija

181 31. 12. 2024

KARIKATURA

11

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA

NENAD GLÜCKS

BOBO

AFER POLNO

politično leto 2024

Notranjepolitično leto 2024 so v Sloveniji zaznamovale številne afere vladajoče

koalicije strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Toda nihče od vpletenih ni bil pripravljen

prevzeti odgovornosti niti po tem, ko je bil ujet s prsti v marmeladi oziroma pri kršitvah.

Februarja se je s položaja ministrice

za pravosodje z odstopom

poslovila Dominika Švarc Pipan

(do tedaj v SD). Po negospodarnem

in nepreglednem nakupu stavbe

»za potrebe sodišč« na Litijski cesti v

Ljubljani. Cena je bila 7,7 milijona evrov,

pri čemer je bilo z naknadno cenitvijo

ugotovljeno, da je bila propadajoča

stavba za vsaj 1,7 milijona evrov preplačana.

Poleg tega za sodišča sploh ni primerna.

Pipanova je trdila, da je bila pri

nakupu zavedena s strani uslužbencev

ministrstva. Računsko sodišče je ugotovilo,

da je finančno ministrstvo pod

vodstvom ministra Klemna Boštjančiča

za ta nakup protipravno odobrilo prerazporeditev

denarja iz splošne proračunske

rezervacije. V imenu povratnih

ukrepov je vladajoča koalicija vzela

velik del načrtovanih proračunskih

sredstev Računskemu sodišču. Afera

je stala Tanjo Fajon mesta predsednice

SD, na kongresu SD jo je zamenjal gospodarski

minister Matjaž Han. Vodenje

pravosodnega ministrstva je prevzela

Andreja Katič.

ODNESLE SO JO LUČKE

Ena sama afera je bila nekdanja ministrica

za digitalno preobrazbo Emilija

Stojmenova Duh iz kvote Gibanja

Svoboda. »Proslavila« se je z nakupom

13.000 računalnikov, katerih večji del

je večino leta ležal v skladišču v Logatcu.

Sprva sploh ni bilo jasno, za koga

so, kasneje pa revnejši morebitni uporabniki

zanje niso izkazali interesa. Pri

KPK so glede javnega razpisa za nabavo

računalnikov ugotovili korupcijska tveganja

in sum kršitve Zakona o javnem

naročanju. Agencija za varstvo konkurence

sumi, da so se štiri na razpisu

izbrana podjetja dogovorila o razdelitvi

posla. Ministrica Stojmenova Duh se

je nenehno zapletala v neverodostojna

pojasnila, a jo je premier Robert Golob

nerazumno vztrajno branil.

Na koncu jo je odnesla banalna zadeva

– »afera lučke«, po kateri je sledil

181 31. 12. 2024

odstop. Po avstrijski avtocesti je voznik

njenega službenega vozila ob vožnji ministrice

na letališče na Dunaju vključil

modre luči in s prekoračeno hitrostjo prehiteval

kolono vozil. Avstrijska policija

mu je izdala globo za prekršek. Uporaba

modrih luči na vozilih za slovenske predstavnike

v tujini sicer sploh ni dovoljena.

BREMENA

AKTERJEV KOALICIJE

Ni pa odstopil minister za notranje

zadeve Boštjan Poklukar. Pred nekaj

tedni so poslanci NSi zoper njega vložili

interpelacijo, sopodpisali so jo tudi

poslanci SDS ter nepovezani poslanci

Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh

(do nedavno SDS). Med drugim mu očitajo,

da ne predlaga razrešitve generalnega

direktorja policije Senada Jušića, v

zvezi s katerim je upravno sodišče ugotovilo,

da je bil sklep posebne natečajne

komisije o njegovem izpolnjevanju

pogojev za ta položaj nezakonit. Prav

tako Poklukarju očitajo poslabšanje

varnostnih razmer v jugovzhodni Sloveniji

na območjih z romskim prebivalstvom.

Minister ne glede na to ponavlja

mantro, da je Slovenija varna država.

Nedavno pa je specializirana državna

tožilka Mateja Gončin razkrila še hude

nepravilnosti in zlorabe znotraj policije

– v Centru za varovanje in zaščito. Ne

Premier je doživel

hladen tuš, ko ga je

policija na tožilstvo

ovadila zaradi dajanja

daril za nezakonito

posredovanje.

Poklukar ne Jušić kljub njenim opozorilom,

starim že več kot leto dni, nista

storila nič.

Pred kratkim je interpelacijo SDS v

državnem zboru prestal finančni minister

Boštjančič, ki so mu med drugim

očitali zlorabo položaja in zavajanje

javnosti v primeru nakupa stavbe za

potrebe sodišč na Litijski cesti. Glasovalni

stroj vladajočih je argumente

opozicije gladko prezrl.

Koalicijski poslanci so zavrnili tudi

nedavni predlog poslancev SDS in NSi

za razrešitev predsednice DZ Urške

Klakočar Zupančič. Očitali so ji kršenje

poslovnika DZ, ustave, zakonov in

neprimerno vedenje. Žal imamo na čelu

parlamenta osebo, ki je za to funkcijo

povsem neprimerna. Kar ona šteje za

nekonvencionalnost, so dejansko histeričnost,

agresivnost, aroganca in kršenje

pravnega reda.

EVROPSKE VOLITVE

DOBILA SDS

Na junijskih volitvah poslancev v

Evropski parlament je gladko zmagala

opozicijska SDS, ki je osvojila štiri poslanske

mandate, Gibanje Svoboda je

dobilo dva, stranke Vesna, NSi in SD pa

po enega. Hkrati s temi volitvami so potekali

trije posvetovalni referendumi.

Volivci so podprli uvedbo preferenčne-

Premier Robert Golob »povsem

zaupa državnim institucijam«, dokler

te ne preiskujejo njega. Postopek na

KPK zoper njega je označil za farso.

TEMA TEDNA

13

ga glasu na državnozborskih volitvah,

za ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem

končanju življenja je bilo 55

odstotkov udeležencev referenduma,

pičla večina pa je podprla tudi gojenje

in posedovanje konoplje za omejeno

osebno rabo (51,6 odstotka). Predvsem

zadnji referendum so vladajoči kljub

nasprotovanju zdravniške stroke zlorabili

za poskus doseganja boljšega izida

na evropskih volitvah. Jeseni je bil načrtovan

še posvetovalni referendum o

podpori projektu gradnje drugega bloka

nuklearne elektrarne v Krškem, toda ko

so v javnost prišli posnetki o »nespodobnem«

političnem dogovarjanju med

strankami pozicije in opozicije glede

tega, so družno podprli njegov preklic.

PLAČNA REFORMA,

ZDRAVSTVO V PADANJU

Med redkimi rezultati, ki jih lahko pokaže

premier Golob, je izvedba plačne

reforme v javnem sektorju do katere

je prišlo po dolgotrajnem usklajevanju

z več deset sindikati. Zvišanje plač za

190.000 zaposlenih v javnem sektorju

velja z začetkom leta 2025, postopno naj

bi v sklopu dogovora plače rasle do leta

2028. Državni proračun bo to stalo dodatne

1,4 milijarde evrov. A mnogi opozarjajo,

da so predvideni dvigi predvsem

pri najnižje plačanih poklicih premajhni,

da bi privabili več zaposlenih. Na primer

pri socialno varstvenih storitvah.

Medtem gredo stvari na področju

zdravstva po prepričanju zdravniških

Kar Urška Klakočar Zupančič

šteje za nekonvencionalnost,

so dejansko histeričnost,

agresivnost, aroganca in

kršenje pravnega reda.

Predsednik SDS Janez Janša je pred

sodiščem v Celju opozarjal na podobnosti

in anomalije pri procesih Patria

in Trenta.

organizacij v povsem napačno smer.

Vlada želi z novelo zakona o zdravstveni

dejavnosti zelo omejiti zdravstvene

delavce, zaposlene v javnih zavodih, ki

naj po vseh opravljenih obveznostih ne

bi smeli dodatno delati pri zasebnikih.

Zdravniki opozarjajo, da bo takšen zakon

še pospešil odhode zdravnikov iz

javnih zavodov, nasploh pa bo opravljenih

zdravstvenih storitev manj, kar pomeni

še daljše čakalne dobe za paciente.

ZAČETEK NEČESA VELIKEGA?

Leto 2024 je zaznamovala tudi aktivistična

vloga ustavnega sodišča,

ki je med drugim sprejelo odločbo o

umetnih oploditvah samskih žensk

in lezbičnih parov. Gre za odločbo v

nasprotju s stališčem Komisije za medicinsko

etiko, saj bo šlo za medicinske

posege brez zdravstvenega razloga, ki

bodo omogočili spočetje in rojstvo otrok,

prikrajšanih za očete.

Spremljali smo tudi pravo vohunsko

zgodbo, v kateri so slovenski organi

pregona s pomočjo tujih obveščevalnih

služb aretirali dva ruska vohuna (zakonca)

in ju po (formalnem) sojenju v

skupni akciji več držav poslali v Rusijo

v izmenjavi njenih državljanov z zahodnjaki,

zaprtimi v Rusiji. Vohuna je v

Moskvi pričakal sam predsednik Ruske

federacije Vladimir Putin.

Potem ko je Anže Logar iz SDS že

tik po predsedniških volitvah leta 2022

napovedal začetek nečesa velikega, je

oktobra letos s somišljeniki naposled

ustanovil stranko Demokrati. Merjenja

podpore političnim strankam mu

za zdaj kar dobro kažejo, doživel pa je

napade njegove nekdanje stranke SDS,

češ da bi moral vrniti poslanski mandat.

Logar se o redkokateri temi jasno

opredeli, je pa to storil pred ameriškimi

predsedniškimi volitvami in mnoge na

desni razočaral s stališčem, da je (bila)

Kamala Harris boljša kandidatka od

Donalda Trumpa.

PORAZNE PODOBE

PRAVOSODJA

Sredi oktobra je premier Golob doživel

'hladen' tuš, ko ga je policija Specializiranemu

državnemu tožilstvu ovadila

zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za

nezakonito posredovanje. Policiji ga je

naznanila nekdanja notranja ministrica

Tatjana Bobnar, ki med drugim trdi, da

ji je Golob govoril, da si lahko ponovno

pridobi njegovo zaupanje, če bo določena

oseba izgubila zaposlitev na policiji.

Prav tako njegove zatrjevane pritiske za

kadrovanje v policiji z vidika morebitnega

kršenja integritete obravnava KPK.

Slovensko pravosodje je tudi v letu

2024 dokazalo, da obstaja precej trdna

podlaga za to, da ga Janša s svojimi podporniki

imenuje »krivosodje«. Zoper

Janšo na celjskem okrožnem sodišču poteka

sojenje v zadevi Trenta, kjer se mu

očita okoriščanje pri prodaji zemljišča v

Trenti v letu 2005. Ves proces temelji na

sporni oceni vrednosti tega zemljišča s

strani sodne cenilke. Že večkrat je bilo

predstavljeno, da njena (prenizka) ocenjena

vrednost ni verodostojna.

Hkrati je bila razvpita nekdanja bančnica

iz Probanke Romana Pajenk s soobtoženci

po sporazumu s tožilstvom

za zlorabo položaja in devetmilijonsko

oškodovanje banke obsojena na zgolj

družbeno koristno delo. Na zgolj pogojno

kazen pa je Okrožno sodišče v Ljubljani

obsodilo Tatjano Fink, nekdanjo

vodilno v podjetju Trimo Trebnje, ki je

družbo oškodovala za dobre štiri milijone

evrov. Sodba še ni pravnomočna.

Že zdavnaj bi se moral s funkcije notranjega

ministra posloviti Boštjan Poklukar.

181 31. 12. 2024

14 TEMA TEDNA

Prihaja obdobje IZOLACIONIZMA

Ob prehodu v novo leto se oziramo tudi nazaj. Vse, kar se je zgodilo v preteklem letu, nekako nesemo s seboj

naprej. Izbrali smo nekaj pomembnejših svetovnih dogodkov, ki zagotovo vplivajo na smer, v katero gre svet,

(svetovna) politika. Za vsakega bralca pa ostaja razmislek o vplivu dogodkov na našo prihodnost.

LUKA KRANJC

PROFIMEDIA

• Skupina BRICS, ki jo v osnovi sestavlja

pet gospodarskih in političnih velesil

(Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in

Južnoafriška republika) ter predstavlja

protipol Zahodu, je 1. januarja

postala močnejša za pet novih članic:

Egipt, Iran, Savdsko Arabijo, Združene

arabske emirate in Etiopijo, kar

kaže na krepitev svetovne vloge skupine.

Velike upe v projekt polaga zlasti

Rusija, prizadeta zaradi mednarodne

osamitve. Letos je v mestu Kazan

gostila srečanje predstavnikov zveze.

• Dolgoletni ruski opozicijski voditelj

in oster kritik predsednika Vladimirja

Putina, Aleksej Navalni, je 16.

februarja preminil v zaporu. Že leta

2020 se je zgodil poskus njegove zastrupitve.

Smrt je vzbudila ostre reakcije

Zahoda, saj je bil pokojni velik

up demokratičnega sveta.

• Švedska je 7. marca vstopila v Nato.

Pred njo je to že storila Finska. Obe

državi sta po ruski agresiji pridružitev

zavezništvu dojemali kot varnostno

zagotovilo za svoje prebivalce.

• Med 15. in 17. marcem so v Rusiji potekale

farsične volitve, ki jih lahko razumemo

kot testiranje celotne strukture

avtokratskega režima s strani

političnega vrha. Dejanski namen

je bil preveriti, ali se v oblastniški

strukturi pojavljajo »razpoke«. Na volitvah

je pričakovano slavil dolgoletni

predsednik Vladimir Putin.

• Na Hrvaškem so 17. aprila potekale

parlamentarne volitve, na katerih je

slavila vladajoča HDZ, novi stari premier

pa je postal Andrej Plenković.

Obdobje pred volitvami je zaznamoval

odkrit spor med Plenkovićem in

hrvaškim predsednikom Zoranom

Milanovićem.

• Izraelske oborožene sile so 18. aprila

izvedle obsežne povračilne zračne

napade na Iran, kar je še zaostrilo

napetosti v regiji. Iran je pred tem (13.

aprila) izvedel zračne napade na Izrael

z brezpilotniki in izstrelki.

• 15. maj: poskus atentata na slovaškega

premierja Roberta Fica je vzbudil

Evropa bo primorana bolj

odgovorno poskrbeti za lastne

interese, delovati bolj neodvisno

tako od Rusije kot od ZDA.

181 31. 12. 2024

TEMA TEDNA

15

V svetu je močno odmeval atentat na

Donalda Trumpa.

Prihaja obdobje

izolacionizma. Vstopamo

v čas, ko globalizacija

»izgublja dah«, ko postajajo

mednarodne dobavne verige

manj zanesljive, kar nas sili

v večjo samozadostnost.

številna vprašanja o ustreznosti varovanja

državnikov.

• Glavni haaški tožilec je 20. maja zaprosil

za nalog za aretacijo izraelskega

premierja Benjamina Netanjahuja

in vodje Hamasa v Gazi Yahya

Sinwarja, in sicer zaradi vojnih zločinov.

• Med 6. in 9. junijem so potekale volitve

v Evropski parlament v vseh državah

članicah EU. Na njih so evropski

volivci jasno pokazali, da so naveličani

škodljive zelene agende in politike

odprtih vrat za tujce – obrnili so hrbet

strankam levega političnega spektra.

• V britanski politiki se je 4. julija zgodil

velik preobrat. Oblast je prevzela

leva laburistična stranka pod vodstvom

Keira Starmerja. S tem je bila

končana 14-letna vladavina konservativcev.

• V Franciji je 7. julija v drugem krogu

parlamentarnih volitev presenetljivo

slavila levičarska Nova ljudska fronta,

čeprav so mnogi pričakovali močan

zasuk v desno.

• V Pensilvaniji se je 13. julija zgodil

poskus atentata na republikanskega

predsedniškega kandidata Donalda

Trumpa, ko je nagovoril množico

podpornikov. K sreči ga napadalec ni

umoril, ampak zgolj ranil v uho.

• Že 21. julija pa je ostareli Joe Biden

odstopil od ponovne kandidature za

ameriškega predsednika.

• Konec julija je na farsičnih predsedniških

volitvah v Venezueli slavil

diktator Nicolas Maduro. Po volitvah

so sledili protesti (bili so tudi mrtvi

in ranjeni) in ostro preganjanje opozicije.

Madurov režim je številne poslal

za rešetke. Mučenju in nečloveškemu

ravnanju so bili podvrženi celo otroci.

• Ukrajinski premier Volodimir Zelenski

je 11. avgusta uradno potrdil, da

je Ukrajina izvedla nepričakovan vojaški

vdor na rusko ozemlje – v regijo

Kursk. Dejanje je močno zmedlo rusko

stran, saj je ozemlje jedrske velesile do

takrat veljalo za »nedotakljivo«.

• 5. novembra so potekale ameriške

predsedniške volitve, na katerih je

znova slavil republikanec Donald

Trump in porazil demokratko Kamalo

Harris.

• Od 11. do 22. novembra je v azerbajdžanski

prestolnici Baku potekala

Mednarodna podnebna konferenca

pod okriljem Združenih narodov.

• 21. novembra so bili na sodišču v Haagu

zaradi domnevnih vojnih zločinov

izdani nalogi za prijetje izraelskega

premierja Benjamina Netanjahuja,

nekdanjega obrambnega ministra

Joava Galanta in vodje oboroženega

krila Hamasa Mohameda Deifa.

• 26. novembra se je začelo premirje

med Izraelom in libanonskim

Hezbolahom.

• 8. decembra se je po desetletjih zgodil

nepričakovani padec režima rodbine

Asad. Nadzor nad državo so

prevzele opozicijske sile. Naknadno

so ruski mediji sporočili, da je diktator

Bašar al Asad skupaj z družino

pobegnil v Moskvo.

KOMENTAR

Ugotovimo lahko, da je preteklo leto

minilo v znamenju političnih in vojaških

nemirov ter sprememb, ki kažejo na

širše geopolitične, celo »tektonske«

premike v svetu. Rusija je začutila

trenutek za globalno repozicioniranje,

kar je povezano tako z vojno v Ukrajini

kot tudi z nemiri na Bližnjem vzhodu in

padcem Asadovega režima.

Velike spremembe se obetajo tudi na

stari celini, ki je odrezana od ruskega

plina in naveličana škodljive zelene

agende (in nezakonitih migracij), ki

duši predvsem nemško avtomobilsko

industrijo. Evropa bo primorana bolj

odgovorno poskrbeti za lastne interese

(tudi varnost), delovati bolj neodvisno

tako od Rusije kot od ZDA, kjer

se v Belo hišo vrača Donald Trump,

ki bo svojo pozornost preusmeril na

Tihi ocean – na Tajvan in Kitajsko. Na

evropsko prebujenje kaže tudi delno

vračanje domoljubnih sil na odločevalske

položaje.

Krepi se zavedanje, da lahko preživi

le združena Evropa narodov. Prihaja

obdobje izolacionizma. Vstopamo v

čas, ko globalizacija »izgublja dah«, ko

postajajo mednarodne dobavne verige

manj zanesljive, kar nas sili v večjo

samozadostnost. To je nenazadnje

potrdil tudi primer Afrike, ki je močno

odvisna od ukrajinskega žita. Smo na

pragu nove hladne vojne, ki pa zaradi

medsebojne tesne prepletenosti sveta

ne bo prišla tako močno do izraza kot

prva. Trajala bo, dokler se v svetu na

novo ne vzpostavi ravnovesje sil, predvidoma

kakšnih 15 ali 20 let.

181 31. 12. 2024

16 TEMA TEDNA

Izredno zaostajamo na

področju odnosov in vrednot

pri poslovni učinkovitosti.

To zajema družbene

vrednote, delovno etiko

in podjetniški duh.

Banka Slovenije je pred kratkim napoved

rasti našega BDP za leto 2024 znižala z 2,5

odstotka na 1,4 odstotka.

NENAD GLÜCKS

SHUTTERSTOCK

NOV PADEC

konkurenčnosti Slovenije

Slovenija je v letu 2024 zdrsnila še za štiri mesta na lestvici svetovne konkurenčnosti

švicarskega inštituta IMD. Pristali smo na 46. mestu med 67 ocenjenimi državami;

pred dvema letoma smo zasedali 38. mesto, lani pa 42. Ob tem podatku se nedavne

besede premierja Roberta Goloba, češ da je slovensko gospodarstvo v izjemni

kondiciji, zdijo neresne.

Predsednik vlade Robert Golob je

pred kratkim v intervjuju na TV

Slovenija ob iztekajočem se letu

marsikaterega gospodarstvenika

presenetil z izjavo, da je slovensko

gospodarstvo v izjemni kondiciji in da

imamo nadpovprečno rast. Izjava je

nerazumna predvsem v luči, da je ravno

v dneh, ko je tako vzhičeno govoril

o stanju našega gospodarstva, Banka

Slovenije za leto 2024 stopnjo rasti našega

BDP znižala z 2,5 odstotka, kar so

kot oceno predstavili junija, na zgolj 1,4

odstotka. Tudi za leto 2025 se je pričakovana

rast zmanjšala z 2,6-odstotne

na 2,2-odstotno. Ob tem so znižali tudi

napovedi inflacije – junija so za letos

napovedali inflacijo s stopnjo 2,4 odstotka,

za naslednje leto 3-odstotno in v

letu 2026 2,3-odstotno. Zdaj so stopnje

znižali na 2 odstotka (letos), za prihodnji

dve leti pa na 2,2 odstotka.

Premier ima prav, ko govori o nizki

stopnji brezposelnosti, pri čemer se

slovensko gospodarstvo sooča s problemom

pomanjkanja delovne sile, toda v

nekaterih panogah se to že spreminja.

Spomnimo: velik del naših industrijskih

podjetij je vezan na stanje avtomobilske

industrije v Nemčiji. Tam so pri njihovem

gigantu Volkswagnu pred nekaj

181 31. 12. 2024

meseci napovedali zaprtje treh tovarn,

a so se s sindikati nedavno vendarle dogovorili,

da tega ne bodo storili, pač pa

bodo do leta 2030 znižali število zaposlenih

za 35.000. V slovenskih družbah

(ne zgolj na področju avtomobilske industrije)

opozarjajo, da se že soočajo s

krepkim upadom naročil in da se bo to

verjetno v letu 2025 še zaostrilo.

ZAOSTAJANJE ZA

PRIMERLJIVIMI DRŽAVAMI

Izredno bi nas moral skrbeti padec naše

države na lestvici svetovne konkurenčnosti.

Gre za vprašanje, v kakšnih okvirih

delujejo naša podjetja v mednarodni

konkurenci, ki je neizprosna. Glede na

lestvico švicarskega Inštituta za razvoj

menedžmenta IMD, kamor so v minulem

letu uvrstili 67 držav, je Slovenija

v primerjavi z letom prej padla za štiri

mesta. Postavili so nas na 46. mesto, pri

čemer skrbi predvsem primerjava z nam

bližnjimi nekdanjimi socialističnimi

vzhodnoevropskimi državami. Kar pet

od teh jih izkazuje boljšo konkurenčnost.

Med njim se je najbolje odrezala

Češka (29. mesto), sledi Litva (30. mesto),

Estonija je 33., Poljska 41., Latvija pa je

mesto pred Slovenijo – 45. Lestvico izdelajo

na podlagi kar 256 kazalnikov, ki so

V slovenskih družbah

opozarjajo, da se že soočajo

s krepkim upadom naročil

in da se bo to verjetno v letu

2025 še zaostrilo.

razdeljeni po segmentih. Posebej negativno

je Slovenija ocenjena v segmentu

poslovne učinkovitosti (57. mesto), visoko

nadpovprečni pa smo na področju

mednarodne trgovine (8. mesto). Izredno

zaostajamo na področju odnosov in

vrednot pri poslovni učinkovitosti (šele

63. mesto). To zajema družbene vrednote,

delovno etiko in podjetniški duh. Na

prvem mestu na lestvici konkurenčnosti

je Singapur, sledi Švica, nato dve državi

EU (Danska in Irska) ter Hongkong. Med

deseterico sta še dve državi EU – Švedska

in Nizozemska.

Kot so pojasnili pri Spirit Slovenija,

Javni agenciji RS za spodbujanje investicij,

podjetništva in internacionalizacije,

indeks globalne konkurenčnosti IMD

analizira in rangira zmožnost držav, da

ustvarjajo in obdržijo okolje, ki podpi-

TEMA TEDNA

17

ra konkurenčnost podjetij. Dve tretjini

skupne ocene konkurenčnosti temeljita

na statističnih podatkih za leto pred

izdelavo lestvice, tretjina pa na podlagi

ankete med menedžerji iz mikro, malih,

srednjih in velikih podjetij. Pri agenciji

Spirit so zapisali, da ima naša država

za izboljšanje konkurenčnosti številne

izzive: povečanje učinkovitosti in kakovosti

javnih storitev (digitalna preobrazba),

izboljšanje dostopa do usposobljene

delovne sile, povečanje produktivnosti

in dodane vrednosti na zaposlenega,

davčno razbremenjevanje plač visoko

usposobljenih zaposlenih, pospešitev

zelenega in digitalnega prehoda v podjetjih

ter povečanje letalske povezljivosti,

povečanje učinkovitosti energetske infrastrukture

ter infrastrukture za distribucijo

blaga in prevoz potnikov.

VIRI, KI NISO VZDRŽNI

Ekonomisti ter gospodarstveniki opozarjajo

na vse manj pomembno vlogo,

ki jo na ravni svetovnega gospodarstva

igra Evropa. Kot kaže, se ni pripravljena

in sposobna dovolj hitro prilagajati

Singapur (1)

Švica (2)

Danska (3)

Irska (4)

Švedska (6)

ZDA (12)

Kitajska (14)

Avstrija (26)

Češka (29)

Litva (30)

Estonija (33)

Poljska (41)

Latvija (45)

Slovenija (46)

Romunija (50)

Hrvaška (51)

Madžarska (54)

Bolgarija (58)

Lestvica konkurenčnosti

inštituta IMD v letu 2024

47,3

53,5

52,8

52,1

61,7

59,1

58,0

spreminjajočemu se svetu. Kot je pred

nekaj dnevi za Radio Slovenija pojasnil

ekonomist dr. Mojmir Mrak, je Slovenija

leto 2024 res še solidno prebrodila

v primerjavi z drugimi državami EU,

vendar je na drugi strani dejstvo, da v

zadnjih letih še nikoli nismo imeli na

razpolago toliko denarja iz EU. Pri nas

je nekdaj najbolj značilno k rasti BDP

prispeval izvoz, v preteklem letu pa so

bile glavni generator rasti investicije,

toda po besedah dr. Mraka so bile te

gnane z viri, ki niso vzdržni.

Vezani smo na dogajanje v EU, pri

čemer se način upravljanja svetovnega

gospodarstva zelo spreminja. Sistema

Svetovne trgovinske organizacije operativno

praktično ni več. Vzpostavljajo

se razmerja, ki temeljijo na odnosih

moči med velikimi. V pregledu gospodarskih

trendov na Radiu Slovenija, pri

katerem sta poleg Mramorja sodelovala

še dr. Iztok Seljak iz družbe Hidria ter

ustanovitelj in lastnik podjetja Dewesoft

dr. Jure Knez, Slovenija ne dosega

odločne krepitve produktivnosti v panogah

prihodnosti. Prepočasni smo

pri reformah glede davkov in pokojnin,

napake delamo pri

zelenem prehodu.

72,1

70,2

69,9

68,2

83,5

81,0

91,9

90,3

100

97,5

97,1

Vir: IMD

Analitiki pri

Gospodarski zbornici

Slovenije (GZS)

ugotavljajo, da ostaja

kreditno tveganje

Slovenije nizko,

Slovenija ima visok

rating pri bonitetnih

agencijah.

To nam daje manevrski

prostor pri

vodenju fiskalne

politike, če bi bilo

treba ukrepati. Po

besedah glavnega

ekonomista GZS

Bojana Ivanca bo v

letu 2025 rast dodane

vrednosti nižja

v predelovalnih dejavnostih

in gradbeništvu.

Pri GZS

so med pomembnejšimi

tveganji, ki

bi lahko povzročila

počasnejšo rast

BDP, izpostavili geopolitična

tveganja,

zaton globalizacije

ter carinske vojne

in rast svetovnih

cen surovin.

KONFLIKT PRI SISTEMU

OMREŽNINE

Pred božičem je Gospodarski krog,

ki združuje 17 vodilnih gospodarskih

in kmetijskih organizacij, vlado in državni

zbor pozval k zamrznitvi novega

sistema obračunavanja omrežnine za

uporabo sistema električne energije.

Želijo spremembo in čas za prilagoditev.

Opozorili so, da so mnoga podjetja

že za november prejela bistveno višje

račune za elektriko. Tri dni po tem

pozivu je premier Golob Agencijo za

energijo pozval k uvedbi starega sistema

obračunavanja omrežnine, in sicer

s februarjem. Če svet agencije tega ne

bo dosegel, jih je pozval k odstopu.

Dodal je, da morajo »ljudje, ki so za to

odgovorni, nositi posledice«.

GZS je ta poziv vlade pozdravil, pravijo,

da nova metodologija obračunavanja

omrežnine ne zagotavlja ustreznega

prehodnega obdobja za poslovni

odjem. Na Agencijo za energijo pod

vodstvom direktorice Duške Lah poziv

Goloba ni naredil posebnega vtisa. Pojasnili

so, da ne vidijo potrebe po prenehanju

uporabe nove metodologije.

Bodo pa učinke redno spremljali in po

potrebi metodologijo dopolnjevali oz.

nadgrajevali, so zapisali za STA. Član

sveta agencije Borut Bratina, ki je profesor

na mariborski pravni fakulteti, je

bil v odzivu na Golobovo zahtevo zelo

oster. Za Radio Slovenija je dejal, da

premier s takšnimi izjavami nedvomno

posega v pristojnost agencije kot neodvisnega

regulatorja.

Po besedah ekonomista dr. Mojmirja Mraka

so bile v letu 2024 glavni generator rasti v

Sloveniji investicije, toda gnane so bile z viri,

ki niso vzdržni.

BOBO

181 31. 12. 2024

18 TEMA TEDNA

Šport – kjer se pišejo

USPEŠNE SLOVENSKE ZGODBE

V tokratni praznično obarvani številki našega tednika, ki ima tako posrečeno ime, so mesto našli tudi naši

športniki z vrhunskimi športnimi dosežki, ki so nas razveselili v zadnjem letu – in to na stoletno podlago.

IGOR GOŠTE

Spomnimo se le na našega prvega

nosilca olimpijske medalje

Rudolfa Cvetka, ki je na olimpijskih

igrah v Stockholmu (leta

1912) kot član avstrijske sabljaške reprezentance

osvojil srebrno medaljo

v ekipnem tekmovanju s sabljo. Ali pa

pomislimo na našo športno legendo

Leona Štuklja, ki je od leta 1922 do leta

1936 osvojil šest olimpijskih medalj in

11 medalj na svetovnih prvenstvih. Bog

ve, koliko bi jih še leta 1932 v ZDA, če bi

se takratna Kraljevina Jugoslavija udeležila

teh iger.

Svojo zadnjo letošnjo športno kolumno

sem opremil z zgovornim naslovom

Najboljši na svetu. Če kje, se

lahko zagotovo na športnem področju

Slovenci upravičeno pohvalimo, da če

že nismo najboljši, smo pa vsaj v sami

svetovni špici. Svet pa ni tako majhen,

mar ne? Da je tako, so verjetno krivi

naši geni, okolje, v katerem živimo, ki

nam ponuja različne možnosti športne

vadbe, na stotisoče rekreativcev, ki jih

lahko opazimo na vsakem koraku. Tu

so še mnogi naši mladi in manj mladi

aktivni športniki, ki jih lahko dnevno

opazujemo na različnih športnih prizoriščih,

tako zunaj telovadnic kot v njih,

v fitnesih in velikih športnih halah, na

parketu ali na ledu.

USPEHI NA

OLIMPIJSKIH IGRAH

Tako kot v zadnji športni kolumni moram

najprej s ponosom omeniti naše

športnike invalide oziroma paraolimpijce.

V Cankarjevem domu na slovesnosti

Športnik leta 2024 smo lahko

zaploskali našemu izvrstnemu strelcu

Nogometni prvaki 16. svetovnih iger

specialne olimpijade v Berlinu.

Frančku Gorazdu Tiršku, ki je na paraolimpijskih

igrah v Parizu osvojil zlato

medaljo. Že sedmič zapored je bil izbran

za našega najboljšega športnika

med športniki invalidi, ki so doslej na

paraolimpijskih igrah osvojili kar 52

medalj. Ne morem mimo omembe še

ene skupine športnikov, ki ravno tako

častno zastopajo barve naše domovine.

To so športniki specialne olimpijade.

Slogan specialnoolimpijskega gibanja

se glasi: »Pustite mi zmagati, če pa ne

morem zmagati, naj bom pogumen v

svojem poskusu.«

Zadnja leta sem s temi športniki

precej povezan, še najbolj s športniki

iz Varstveno delovnega centra Zasavje,

kjer pod taktirko nekdanjega udeleženca

zimskih olimpijskih iger Domna Pocieche

vadijo različne športe. Sam občasno

s kom odigram namizni tenis ali pa

spremljam nogometne tekme slovenske

reprezentance, ki je, mimogrede, v letu

2023 na 16. svetovnih igrah specialne

olimpijade v Berlinu osvojila zlato medaljo,

vsi naši športniki pa kar 18.

Preletimo še športne dosežke naših

športnikov na olimpijskih igrah v Parizu.

Kar se Pariza tiče, bi lahko kakšno

kritično zapisal o malce »čudni« otvoritveni

slovesnosti, tudi o zamegljevanju

spolov, ko v kakšni športni panogi res

ne veš več, ali gledaš dvoboj moških ali

žensk. Ampak ne glede na vse postransko,

kar se je dogajalo v Parizu, kjer

so bila vsa športna prizorišča odlično

obiskana, so naši športniki/-ce navdušili.

Le kdo se ne spomni nepozabne

plezalke Janje Garnbret, ki je še v drugo

pokazala, da ji na Olimpu ni enake. Verjamem,

da je mnogim, ki smo spremljali

njen naskok vrha, zastal dih, ko se je

prijela za poškodovani prst. Ampak Janja

je Janja in je še enkrat dokazala, da

zanjo ni meja.

Še z drugo zlato olimpijsko medaljo

nas je navdušila judoistka Andreja Leški.

Navdušila nas je in nas še vedno s prešernim

obrazom. Čeravno se zdi, da se

je legendarni trener Marjan Fabjan, ki je

boter mnogih odličij naših judoistk, nekoliko

umaknil v ozadje, verjamem, da

kuje nove nosilce olimpijskih medalj, po

drugi strani pa ima na trenerskih mestih

v judu odlične naslednike. V Parizu smo

mnogi spoznali tudi dokaj neznan šport,

kajtanje na vodi, in seveda srebrnega junaka

Tonija Vodiška.

V Parizu so naši športniki sicer

osvojili manj medalj kot na kakšnih

Nika Prevc je v lanski

sezoni osvojila svoj prvi

veliki kristalni globus.

181 31. 12. 2024

TEMA TEDNA

19

olimpijskih igrah pred tem, a dve zlati

in ena srebrna tudi niso za pozabo, mar

ne? Tako kot niso za pozabo odlične

predstave naših treh reprezentanc v

ekipnih športih, kjer se je odbojkarjem

medalja izmaknila po nesrečnem porazu

v četrtfinalu proti Poljakom, kasnejšim

zmagovalcem olimpijskega turnirja.

Veliko so prikazali tudi moška in

ženska reprezentanca v rokometu, plavalka

Neža Klančar, ki je bila šesta na

50 metrov prosto, medtem ko sta imela

zimzelena kanuist Benjamin Savšek in

kajakaš Peter Kauzer kar nekaj težav s

krivičnim sojenjem. Našega metalca diska

Kristjana Čeha pa je le kakšen centimeter

ločil od medalje, a kljub smoli

vemo, da je v sami špici svetovnih atletov,

tako kot nekateri naši drugi športniki

v kraljici športa.

ŠPORTNA PRAVLJICA

TUDI DRUGJE

Poglejmo še malce k športnikom, ki jih

olimpijske igre in svetovna prvenstva

še čakajo. Močno upamo, da tudi košarkarsko

reprezentanco z enim najboljših

košarkarjev na svetu, če že ne najboljšim,

Luko Dončićem, ki v ligi NBA podira

rekorde iz tekme v tekmo in je kriv

za to, da marsikatero noč prebedimo.

Včasih pa se mi zdi, da je kar malce pozabljen

naš drugi as, ki živi v ZDA. Seveda

ciljam na verjetno najboljšega hokejista

na svetu Anžeta Kopitarja. Ves čas

svoje kariere v ligi NHL je zvest kraljem

(ekipa Los Angeles Kings), še več – je

tudi športnik, o katerem res nikoli nič

slabega ne preberemo, in je ponos naše

domovine. Podobno je pogosto »preslišan«

še en as, motokrosist Tim Gajser. V

letu 2024 je bil v skupnem seštevku svetovnega

pokala drugi in bo svoj sedmi

naslov lovil v naslednji sezoni.

Zagotovo ne moremo mimo zgodovinskega

uspeha naše nogometne

reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu

v Nemčiji spisala pravo nogometno

pravljico in bila tik pred veliko

zmago nad Portugalsko, ki bi pomenila

uvrstitev v četrtfinale. A sreča pri streljanju

kazenskih strelov je bila na strani

Portugalcev.

Te sreče pa v celotni pretekli sezoni

niso imeli vsi tisti kolesarji, ki so poskušali

ugnati najboljšega kolesarja na svetu

Tadeja Pogačarja. Kjerkoli se je pojavil,

je prepričljivo zmagal. Tako na dirki po

Italiji, na dirki po Franciji, na svetovnem

prvenstvu, kjer si je prvič nadel mavrični

dres, in na mnogih drugih kolesarskih

PROFIMEDIA

V Parizu so naši športniki sicer osvojili

manj medalj kot na kakšnih olimpijskih

igrah pred tem, a dve zlati in ena

srebrna tudi niso za pozabo, mar ne?

klasikah. Bog ve, kaj bi bilo, če bi prišel

še v Pariz in na dirko po Španiji, kar pa

nas niti ne vznemirja kaj dosti, saj je tam

zmagal še en naš kolesarski as Primož

Roglič, nekdaj odlični smučarski skakalec,

ki je bil skupaj z zdajšnjima trenerjema

skakalcev in skakalk Robertom

Hrgoto in Jurijem Tepešem ter Mitjem

Mežnarjem pred mnogimi leti svetovni

ekipni mladinski prvak. Ko smo že pri

skokih, moramo omeniti nadvse uspešno

zadnjo sezono Petra Prevca, ki

je z zmago v Planici na najboljši možni

način zaključil svojo fantastično kariero

smučarskega skakalca, ki jo uspešno

nadaljujeta Nika Prevc in Domen Prevc,

medtem ko nas Cene Prevc zdaj navdušuje

kot strokovni komentator prenosov

smučarskih skokov.

No, Nika pa je tako zgodba zase. V

lanski sezoni je osvojila svoj prvi veliki

kristalni globus, verjamem pa, da ne bo

zadnji. Na svetovnem prvenstvu v poletih

je naša moška ekipa v sestavi Peter

in Domen Prevc, Lovro Kos in Timi Zajc

osvojila naslov svetovnih prvakov, Zajc

pa še bronasto posamično. Nenazadnje

pa je naša skakalka Ema Klinec z dolžino

poleta 226 metrov postavila še svetovni

rekord med ženskami.

Ema Klinec je z dolžino

poleta 226 metrov postavila

svetovni rekord

med ženskami.

Janja Garnbret si je na olimpijskih igrah v Parizu

(2024) ponovno priplezala zlato medaljo.

Tako kot v nekaterih prejšnjih sezonah

so nas navduševali tudi alpski smučarji,

kjer se sicer zdi, da so daleč časi

Tine Maze, Bojana Križaja, Mateje Svet,

Jureta Koširja, vražjih deklet ... A v tej

sezoni Žan Kranjec, Miha Hrobat, Ilka

Štuhec, Andreja Slokar, Tim Mastnak,

Anamarija Lampič, Jakov Fak in še nekateri

drugi naši smučarji, biatlonci in

deskarji navdušujejo. Tako kot namiznoteniški

igralec Darko Jorgić, ki je v

skupini TOP 10 najboljših na svetu. Slišali

pa ste verjetno tudi za potapljačico

Andrejo Artnik, naše odlične kegljače,

alpiniste, kikboksarje, boksarko Emo

Kozin in še in še.

DENAR, SVETA VLADAR

V športu se suče tudi veliko denarja.

Na lestvici najbogatejših stotih pri nas

najdemo tudi nekaj športnikov. Že omenjenega

košarkarja Luko Dončića (22.

mesto, 105 milijonov), ki se bo v naslednjih

letih zagotovo povzpel po lestvici,

tako kot nogometni vratar Jan Oblak

(85. mesto, 47,6 milijona). Na lestvici sta

tudi športni upokojenec Goran Dragić

(44. mesto, 69,4 milijona) ter hokejist

Anže Kopitar (93. mesto, 45,3 milijona),

ki pa še ni rekel zadnje športne besede

in še kar navdušuje. Verjetno bo že

kmalu na omenjeni lestvici tudi Tadej

Pogačar, morebiti s kakšno izjemno pogodbo

tudi nogometaš Benjamin Šeško.

Lepo je, da nekateri med omenjenimi

kakšen svoj evro podarijo tudi za mlade

športnike ali v humanitarne namene.

181 31. 12. 2024

20 TEMA TEDNA

ALENKA PUHAR

Skica BABJEGA LETA

Komentar

So me povabili k besedovanju za žensko kvoto? Verjetno se tako povpraša marsikatera,

tudi če ne gre za tako veličastne položaje, kot so sedeži na vrhu Evropske unije. No,

čeprav ne gre samo za to, bo mogoče kar primerno, če se ozrem za ženskimi poudarki

tega leta. Osebnimi, se razume. Če tako rekoč skiciram babje leto, v upanju, da gre vsaj

malo za tisto prijetno toplo jesen, ki tako dobro dene.

• Dobro mi je dela Prešernova nagrada

pesnici Eriki Vouk. Njena gosposka,

elegantna, modra poezija mi je tako

pri srcu, da sem celo hotela iti na

proslavo, da bi jo srečala, ji to povedala

in čestitala. A so sporočili, da je

bolna in ne more priti. Zato je doživela

minimum publicitete. Niti tisočinke

tiste fame, ki se dviga okoli njene

malo starejše kolegice. Zaradi bolezni

ali bolj zaradi odsotnosti talenta za

škandalozna dejanja in verze?

• Grela me je tudi misel na Angelo

Vode, eno najbolj markantnih žensk

prejšnjega stoletja. Konec novembra

je minilo dvajset let, kar sem v svet

odposlala njen Skriti spomin. Knjiga je mnoge pretresla, saj

je po hudourniku slavilnih besed o tem, kako mogočno je

režim komunistične partije prispeval k ženski osvoboditvi,

prinesla nekaj strašljivega vpogleda v čisto nasprotje.

V usode na dnu. V krutost tistih, ki so se predstavljali za

poosebljeno človekoljubje. Knjiga se je tudi dobro prodajala,

tako da so jo naslednje leto ponatisnili in potem poskrbeli

še za tretjo izdajo.

• V času, ko se sodobnice trkajo po prsih s feministično zunanjo

politiko, a se za ženske zmenijo samo v primerih, ko

jim gre to v političen in ideološki račun, bom izdala: Angela

Vode se je zelo zanimala za zunanjo

politiko. Ko bi živela v kakšnem drugem

režimu, bi bila z veseljem zunanjepolitična

dopisnica. Poleg veselja

je imela tudi precej znanja, znala

je recimo več jezikov. Bila je čedna,

pred kamero bi gotovo dobro izgledala.

Zdaj pa od pogojnih stavkov k

trdilnemu: Na vprašanje o največjih

ženskah 20. stoletja je odločno odgovorila

Golda Meir, premierka Izraela.

• Kaj bi Angela Vode rekla ob pogledu

na vodilne gospe sodobne parlamentarne

demokracije? Bojim se, da bi se

ji zdele avše, furije, ksantipe. Zelo daleč

od tiste starozavezne Debore, ki jo

je občudovala.

• Ob novem valu zborovanj pred sodiščem

sem pomislila, da bi bilo treba

spomniti: v novejši slovenski zgodovini

so za to 'nedopustno' metodo

pritiska poskrbele ženske. Takole je

Kaj bi Angela Vode rekla

ob pogledu na vodilne gospe

sodobne parlamentarne

demokracije? Bojim se, da

bi se ji zdele avše, furije,

ksantipe. Zelo daleč od tiste

starozavezne Debore,

ki jo je občudovala.

bilo. Junija 1988 so na sestankih odbora

za varstvo Janeza Janše/človekovih

pravic padale vse mogoče ideje, med

njimi tudi o tem, če bi šle ženske pred

kasarno, kjer je zapor. Tako smo se 10.

ali 11. junija ob dveh začele zbirati na

Metelkovi. Bile smo disciplinirane,

vljudne in mirne, kmalu se je uveljavilo

prinašanje rož, tudi imeti rdečo rožo na

prsih – skratka, bile smo zlahka razpoznavne

kot demonstrantke. Hodile smo

od zdravstvenega doma do cerkve Srca

Jezusovega in nazaj. Bile smo vseh starosti,

najstarejša je bila po mojem gospa

Požarnikova, ki je hodila s palico in se

je spomnila delavskih demonstracij na

Zaloški cesti. Informacije o tem rednem enournem ženskem

pohodu so se širile ustno, jaz sem o njih rahlo kriptično

govorila zvečer na protestnih literarnih večerih v Društvu

pisateljev, kjer sem imela vsak večer nastop. Kriptično

zato, ker to uradno ni bila akcija odbora in tudi ne demonstracije

– strah pred »ulico« je bil močan in »klicati vojsko

na ulice« je pomenilo prehudo izzivanje.

• S pravne fakultete in političnih vrhov so tedaj prihajali natanko

taki ugovori, kot jih nasledniki izražajo danes, češ da

so to nedopustni pritiski na sodstvo, ki rabi mir in zbranost

za tehtanje argumentov, na ulici se nikdar nič ne reši, sploh

Prešernovo nagrado za

življenjsko delo je leta 2024

prejela Erika Vouk.

MEDIASPEED

181 31. 12. 2024

TEMA TEDNA

21

Spomin bistri zabrisano obliko

z ostrino in natančnostjo gravure,

s konico misli izostruje sliko

in blede note prašne partiture

na belo površino,

da spoznanje

poblisne za trenutek skoz poklino

zavesti – in se vrne v brezdanje.

(Iz Albuma Erike Vouk)

Knjiga o Angeli Vode je razkrila, da režim komunistične partije ni prispeval

k ženski osvoboditvi, ampak nasprotno.

pa … Gospe in gospodje se ne spomnijo nič boljšega od naukov

tovarišev in tovarišic. Sploh jim ni nerodno, da tako

odkrito in ponosno dokazujejo svojo navezanost na režim,

ki si je ustvaril slavo z nedemokratičnostjo, s kršenjem človekovih

pravic, sramotnimi sodnimi procesi … No, z junijem

1988 je postalo ljudi manj strah zbiranja na ulicah. In to

je – po večini Vzhodne Evrope! – postal odločilen dejavnik

za padec komunizma in vzpostavitev pluralnih demokratičnih

sistemov. Leta 1989 so se začeli partijski konstrukti

dobesedno sesedati pred množicami ljudi, ki so vrele na

ulice, ker jim je bilo zadosti laži, surovosti, ponarejanja,

revščine, inflacije, sramotnega zaostajanja … Kako to, da

današnji politični velmožje in velgospe o tem nič ne vedo?

• Res je skoraj smešno, da so se očitki obnovili leta 2014 zaradi

Janeza Janše in nato spet leta 2024 zaradi Janeza Janše.

Kakšne nore gobe so nam vmešali v vsakdanji kruh, da se

dogajajo take akrobacije?

• Ko sem te dni brala zgodbo o nesrečni

ženski, ki so ji po ločitvi zakona z

odločitvijo sodišča vzeli tri otroke, jih

dodelili možu/očetu, njej prepovedali

stike, otroci pa so svojo voljo izrazili

tako, da so od očeta pobegnili … Vsa

sodišča, v glavnem sodnice, so vztrajala

pri naklonjenosti očetu in njegovi

pravici … No, potem je Evropsko sodišče

za človekove pravice razsodilo,

da so ta slovenska sodišča ravnala

tako rekoč krivosodno, ko so dosojala

DrustvoHudajama

S pravne fakultete in

političnih vrhov so 1988

prihajali natanko taki

ugovori, kot jih nasledniki

izražajo danes, češ da so to

nedopustni pritiski

na sodstvo ...

nesorazmerno ostre ukrepe itd. In sem pomislila: Škoda, da

se ni nekaj žensk odločilo za nedemokratično metodo pritiska

na uboge sodnike in sodnice, se zbralo pred sodišči in

s transparenti izrazilo, kaj mislijo in čutijo. Mogoče bi eni

ženski in njenim otrokom prihranile veliko bridkosti, državi

pa znatno količino denarja.

• Letos junija sem s toplino mislila tudi na Stašo Furlan Seaton,

ki bi imela stoti rojstni dan. Slabi dve leti prej ji je

zmanjkalo moči in ni prišla do te impresivne številke. Staša

je že leta 1945 ušla iz Jugoslavije, se prebila v Ameriko in

se zelo izkazala. Leta 1953 je Alojzij Kuhar (duhovnik, brat

Prežihovega Voranca) pisal prijatelju: »Furlanova hčerka

Staša se bo poročila 21. decembra s premožnim Amerikancem.

Je zelo pridna, marljiva in po poklicu – filozof. Piše

mi, da se je iz agnosticizma prikopala do spoznanja Boga,

nakar je vstopila v anglikansko cerkev, kateri pripada tudi

njen bodoči mož.« Staša bi si, če gledamo z našega zornega

kota, zaslužila priznanje predvsem za svojo oporo očetu, na

daljavo, in za marljivo zbirateljsko vestnost. Tri četrt stoletja

je hranila pisma svojega očeta Borisa Furlana in kopije

tistih pisem, ki jih je sama pošiljala očetu. Brez nje ne bi

bilo knjige te korespondence, ne bi izvedeli za ganotje, ki je

onemoglega človeka obšlo, ko so se z odra oglasile besede:

»Ubogi oče. Nazadnje je šel skozi znanost kot skozi gosto

noč in vendar je bil velik talent.«

• Rada bi poslala še pozdrave v Perzijo. Decembra 2023 je dobila

Nobelovo nagrado za mir Narges Mohamadi. Prevzeti

je ni mogla, ker je v zaporu. Večkrat premlevam, kako čudna

so pota usode. Iran ima na svojem računu dve Nobelovi

nagradi. Obe sta dobili ženski, saj je dvajset let pred Narges

Mohamadi dobila enako priznanje Širin Ebadi. Obe sta bili

podeljeni za približno enaka dejanja in prizadevanja – v

korist zatiranih žensk, za odpravo smrtne kazni, bičanja.

Obema bi se surovi, tiranski teokratski režim, ki obvladuje

Iran od leta 1979, najraje odpovedal, če

bi bilo to mogoče. V moji moči ni čisto

nič, razen da napišem teh par vrstic in

mimogrede pristavim še to: slišala sem,

da se pred vrata ali pred obzidje zapora

Evin včasih postavi kakšen samoten

protestnik. Zmeraj ga po hitrem postopku

snamejo s ceste …

Ah, za konec še tale iskrica, pred kratkim

izrezana iz časopisa, zdaj za oporo

nalepljena na vidno mesto: »Večkrat se

pogovarjam sama s sabo, a kaj, ko se

tej babi ne da nič dopovedat!«

181 31. 12. 2024

22

GOSPODARSTVO


USMERJEN V RAZLASTITEV?

Vlada je 23. decembra potrdila predlog izhodišč za obdavčitev premoženja oziroma uvedbo davka na

stanovanjske nepremičnine, s katerim želijo »podpreti stanovanjsko politiko, razbremeniti delo in izboljšati

konkurenčnost gospodarstva«. Mnogi ocenjujejo, da tako zastavljen davek ne bo dosegel svojega namena –

nekateri celo menijo, da gre za prikrito nacionalizacijo ali pa kar za odkrito krajo.

TINA S. BERTONCELJ

181 31. 12. 2024

Predlagana je obdavčitev z

1,45-odstotno davčno stopnjo,

pri čemer bi davčno osnovo

predstavljala posplošena

vrednost nepremičnine, ki jo

izkazuje Geodetska uprava

Republike Slovenije.

Zasnova davka na stanovanjske

nepremičnine predvideva davčno

obremenitev stanovanjskih

nepremičnin – poleg stanovanj

in hiš tudi stavbna zemljišča. Obdavčene

bi bile tako fizične kot tudi pravne

osebe. Izjema bi bila prva nepremičnina,

v kateri njen lastnik tudi živi, druge

nepremičnine pa bi bile deležne davčne

ugodnosti, in sicer v primeru, če jih lastniki

oddajajo v najem na podlagi najemnih

pogodb.

Predlagana je obdavčitev z 1,45-odstotno

davčno stopnjo, pri čemer bi

davčno osnovo predstavljala posplošena

vrednost nepremičnine, ki jo izkazuje

Geodetska uprava Republike Slovenije

(GURS). »Vsa zajeta sredstva, ki bodo

iz tega naslova pobrana, se preusmerijo

izključno v zmanjšanje obremenitve

dela – po domače v zvišanje neto plač.

Na ta način računamo, da bomo na trgu

lahko ponudili več nepremičnin in na

drugi strani povišali kupno moč prebivalstva,

predvsem mlajših zaposlenih,

ki si bodo na tak način lahko ustvarili

dom,« je na tiskovni konferenci pojasnil

premier Robert Golob.

Skupna ocena davka na stanovanjske

nepremičnine bi lahko ob trenutno

znanih podatkih in ob predvidenih

ugodnostih znašala največ okoli 600

milijonov evrov – po zadnjih podatkih

Geodetske uprave RS ima sicer eno

samo nepremičnino v lasti nekaj več kot

670.000 oseb, približno 260.000 pa jih

ima v lasti več. »Predlog prinaša znatne

učinke na ravni posameznikov. Posameznik

bi pri minimalni plači na letni ravni

prejel 300 evrov višjo neto plačo, pri

povprečni plači pa 520 evrov višjo neto

plačo,« je izračunal finančni minister

Klemen Boštjančič, ki je dodal, da se med

možnimi ukrepi v smeri razbremenitve

dela predlaga tudi uvedba posebne olajšave

za dohodke iz delovnega razmerja,

na primer v obliki znižanja davčne osnove

v višini 2.000 evrov letno ter spremembe

dohodninske lestvice in stopenj

za razbremenitev srednjega razreda.

»Sivi najemni trg, pomanjkanje pregleda

nad najemnimi razmerji, pomanjkanje

stanovanj za reševanje stanovanjskega

problema in na drugi strani kopičenje

stanovanj v smislu investicij, prazna stanovanja,

stanovanja, ki se uporabljajo za

kratkotrajno najemanje,« je Boštjančič

naštel izzive, ki naj bi jih naslavljal njihov

predlog.

Davčna ugodnost za oddajanje v

najem za fizične osebe bi davčno obveznost

znižala za 25 odstotkov zneska

napovedanih najemnin. »Taka višina

Flickr @vladaRS

davčne ugodnosti za oddajanje v najem

spodbuja pravilno prijavljanje in plačevanje

dohodnine od oddajanja premoženja

v najem, saj znesek te davčne

ugodnosti celo presega znesek plačane

dohodnine od oddajanja v najem,« so

še pojasnili in dodali, da želijo z ukrepi

narediti bistven preskok pri spremembi

strukture davkov in prispevkov za socialno

varnost ter s tem pozitivno vplivati

na konkurenčnost Slovenije.

PRIKRITA NACIONALIZACIJA?

Predlog izhodišč za obdavčitev premoženja

oziroma uvedbo davka na stanovanjske

nepremičnine je v javnosti

sprožil burne odzive. Čeprav v vladi

poudarjajo, da gre za korak k pravičnejši

obdavčitvi, se v marsikaterem

primeru izkaže, da je trditev vprašljiva.

Če pogledamo primer posameznika, ki

je podedoval dodatno stanovanje: če je

vrednost drugega stanovanja ocenjena

na 200.000 evrov, bo lastnik stanovanja

letno plačal 2.900 evrov davka, tudi

če v njem živi lastnikov otrok.

Podobno se bo zgodilo nekomu, ki

ima poleg stanovanja še vikend ali zida-

Robert Golob o davku na nepremičnine::

»Vsa zajeta sredstva, ki bodo iz tega naslova

pobrana, se preusmerijo izključno v zmanjšanje

obremenitve dela – po domače v zvišanje

neto plač.«

GOSPODARSTVO

23

Matej Lahovnik: »Davek na drugo nepremičnino

bo desetkrat višji, kot Slovenci plačujejo

za apartma na hrvaški obali. To je prikrita

nacionalizacija.«

nico – razen če gre pri slednji za kmetijski

objekt. »Imava zidanico v Halozah,

ki jo je žena podedovala, letno nama

bodo pobrali eno pokojnino,« je na

družbenem omrežju opisal svojo situacijo

upokojenec in dodal, da s soprogo

oba dobita mesečno 550 evrov invalidske

pokojnine.

»Davek na drugo nepremičnino bo

desetkrat višji, kot Slovenci plačujejo za

apartma na hrvaški obali. To je prikrita

nacionalizacija,« je ocenil ekonomist

Matej Lahovnik. »Če boste zaračunali

oderuško najemnino, pa nepremičninskega

davka ne bo,« je še komentiral in

ob tem opozoril, da se bodo nepremičninskemu

davku izognili tisti, ki živijo

v dvorcu ali vili.

LASTNIKI Z NIZKIMI DOHODKI

Videti je, da predlog izhodišč spodbuja

predvsem oddajanje nepremičnin po

višjih cenah. Na tak način bi se lastniki

nepremičnin davku lahko tudi izognili.

Pri stanovanju v Ljubljani, ki je ocenjeno

na 200.000 evrov, mesečna najemnina

700 evrov nanese 8.400 evrov letno.

25-odstotna olajšava na ta znesek znaša

2.100 evrov – če to odštejemo od predvidenega

davka na drugo nepremičnino

(v tem primeru 2.900 evrov), nam za

plačilo tega davka ostane 800 evrov. Že

z majhno korekturo se situacija znatno

izboljša – če najemnino dvignemo na

900 evrov, ostane le še 200 evrov davka.

Temu je seveda treba prišteti še davek na

najemnino. A če najemnino dvignemo še

nekoliko više, lahko davek na nepremičnino

celo izničimo.

Vendar pa nekatere nepremičnine

niso v primernem stanju za oddajo.

Nekdo na primer podeduje močno

dotrajano nepremičnino in vsak mesec

daje na stran prihranke za obnovo,

obenem plačuje tudi vse pripadajoče

Daniel Novakovič/STA

stroške. Po novem predlogu bodo šli vsi

prihranki za nepremičninski davek, kar

bo lastnike v skrajnem primeru prisililo

v prodajo nepremičnine. »Pogosto se

omenja, da se bodo ljudje znašli tako, da

bodo bogati starši, ki imajo veliko nepremičnin,

te prepisali na otroke. To izrazito

pozdravljam. S tem bomo dosegli

enega od ciljev, da bodo mladi prej prišli

do stanovanj, kot bi sicer,« je v Odmevih

komentiral minister Boštjančič. A

Boštjančičeva optimizacija bo izvedljiva

le pri tistih, ki si bodo lahko privoščili

plačevanje visokih davkov – dokler

so otroci mladoletni, sami v stanovanju

ne morejo živeti. Če je stanovanje,

ki ga starši hranijo za svojega otroka,

dotrajano, pa je vprašanje, če ga bodo

sploh lahko obdržali do otrokove polnoletnosti.

Je torej pravično, da nekdo,

ki živi v luksuzni nepremičnini, vredni

več milijonov, ne plačuje nič, po drugi

strani pa se pri manj premožnih lahko

zgodi, da ostanejo brez svojih prihrankov

ali celo brez nepremičnine?

ZADNJI ŽEBELJ V KRSTO

Se bo lastnikom stanovanj še obrestovalo

kratkoročno oddajanje? »Ker je v

času vladne predstavitve izhodišč novega

davka na nepremičnine istočasno v

medresorski obravnavi tudi predlog novele

Zakona o gostinstvu, ki za sobodajalce

uvaja splošno omejitev dejavnosti

na 60 dni letno, ki jo občine lahko skrajšajo

celo na 30 dni, v Združenju sobodajalcev

zahtevamo, da morajo sobodajalci

biti oproščeni plačila nepremičninskega

davka za čas, ko ne morejo opravljati

dejavnosti zaradi administrativnih prepovedi,«

so se v Združenju sobodajalcev

odzvali na predstavljena izhodišča. Poudarili

so, da bo sicer tak ukrep še zadnji

žebelj v krsto enega od stebrov slovenskega

turizma, saj vlada z nerazumnimi

administrativnimi omejitvami dejavnosti

to že tako ali tako postavlja pod rob

vzdržnosti, zdaj pa bodo sobodajalci

primorani plačati še davek, ki ga prav zaradi

omejitev te iste vlade sploh ne bodo

mogli zaslužiti na trgu.

»To je nerazumna norost, ki utegne

uničiti malo turistično gospodarstvo,

od katerega ni le neposredno odvisnih

tisoče slovenskih družin, temveč so

sobodajalci tudi prva izbira Slovencev

pri počitniških namestitvah,« so opozorili.

Ker vlada načrtuje, da bo z novim

davkom zbrala 600 milijonov evrov,

so proračunski apetiti očitno ogromni,

so še zapisali in hkrati vprašali, ali

ima vlada sploh izdelane kalkulacije

o tem, koliko dodatnih stanovanj naj

bi s tem davkom pridobili za reševanje

stanovanjske krize. Ima morda kakšne

kalkulacije o vplivu novega davka na višine

najemnin? »Očitno gre za nek socialni

eksperiment, kjer so v ozadju drugi

interesi,« so med drugim še zatrdili.

JE PREDLOG ZAKONA

PROTIUSTAVEN?

»Če bi bil zakon napisan tako, kot so bila

predstavljena izhodišča, bi zelo verjetno

na ustavnem sodišču padel zaradi

protiustavnosti,« nam je pojasnil Edo

Pirkmajer, nekdanji državni sekretar na

ministrstvu za ekonomske odnose in

razvoj ter predsednik Združenja lastnikov

nepremičnin v Sloveniji. Povedal

je, da so premoženjski davki nasploh

ustavno sporni oziroma protiustavni,

če je obremenitev večja kot donos. »To

pomeni, da je davek usmerjen v razlastitev,

in to v razlastitev brez odškodnine,«

je dejal in opozoril, da je lastnina

ljudem zajamčena v ustavi. Pri davku

na nepremičnine je po njegovih besedah

stvar sicer malce drugačna, ker gre

za dajatev, ki je namenjena odškodnini

za javno infrastrukturo – to pa je ravno

tisti običajni davek za nepremičnine, ki

se pri nas imenuje nadomestilo za uporabo

stavbnega zemljišča (NUSZ) in je

prihodek občine. »Ta predlagani davek

na stanovanjske nepremičnine pa je

Po novem predlogu bodo šli

prihranki za nepremičninski

davek, kar bo lastnike v

skrajnem primeru prisililo v

prodajo nepremičnine.

181 31. 12. 2024

24

GOSPODARSTVO

Istočasno je v medresorski

obravnavi tudi predlog

novele Zakona o gostinstvu,

ki za sobodajalce uvaja

splošno omejitev dejavnosti

na 60 dni letno, ki jo občine

lahko skrajšajo celo na 30 dni.

Zakon v trenutni

obliki bi lahko bil

v nekaterih delih

protiustaven.

usmerjen v državni proračun. Občine,

lokalna infrastruktura s tem nimata

nič. To je v bistvu neke vrste dohodnina,«

je povedal Pirkmajer in ocenil, da

bi bila dohodnina sprejemljiva, če ne bi

presegala dohodka. »Če pa ga presega

oziroma je zelo blizu, je to protiustavno,

saj prinese izgubo,« je bil jasen.

Po njegovi oceni je predvidena davčna

stopnja previsoka in zato protiustavna,

poleg tega pa tudi nesmiselna, saj

sili ljudi, da oddajajo stanovanja, in to

po zelo visoki najemnini. Da je predlog

na prvi pogled problematičen z vidika

načela sorazmernosti, je slišati tudi iz

vrst nekdanjih ustavnih sodnikov. Po

Pirkmajerjevi napovedi bodo problematične

tudi različne služnosti, na primer,

ko je lastnik podaril nepremičnino svojim

otrokom in si izgovoril dosmrtno

pravico uživanja. »Zakon velja tudi za

pravne osebe, torej tudi za stanovanjske

sklade. Verjetno bo kakšna izjema pri

javnih stanovanjskih skladih. Kaj pa pri

ostalih?« je opozoril na še eno težavo.

Nepremišljenost je opaziti tudi pri

stavbnih zemljiščih. Veliko kmetijskih

zemljišč je v prostorskih načrtih kvalificiranih

kot stavbno zemljišče, vendar

gre še vedno za njive. Poleg tega se tudi

ne ve, kaj se bo v prihodnosti na teh

zemljiščih gradilo, ali bo res šlo za stanovanja

ali morda za poslovne prostore.

»To je tako korenit poseg v sistem obdavčevanja,

da bi moral obstajati konsenz

ostalih strank, sicer lahko pri prvi

menjavi vlade vse skupaj pade, rezultat

bo pa zgolj naša nestabilna in negotova

davčna zakonodaja, ki odbija domače

investitorje, tuji pa niti ne bodo prišli,«

je še poudaril Pirkmajer. Pomenljivo je

tudi to, da so imeli v stanovanjskih svetih,

ki je posvetovalni organ resornega

ministrstva za stanovanja, v Združenju

lastnikov nepremičnin svojega predstavnika

že zadnjih 25 let. Ta vlada pa

jih ni vključila, medtem ko je vključila

Kralje ulice.

Tudi pravnik Rajko Pirnat meni,

da bi bil zakon v trenutni obliki lahko

v nekaterih delih protiustaven. »Problematično

je, da bi obdržali NUSZ.

To je v nasprotju z odločbo ustavnega

sodišča, s katero so leta 2014 razveljavili

zakon o davku na nepremičnine,« je

spomnil in dodal, da je zelo verjetno v

neskladju z ustavo tudi to, da predstavljena

izhodišča razlikujejo, ali nekdo v

nepremičnini prebiva ali ne. Tudi to je

bilo v prej omenjeni odločbi ustavnega

sodišča, ki je ugotovilo kršitev načela

enakosti. »Kar nekaj ustavno pravnih

problemov vidim že z načelnimi rešitvami,

kaj šele s konkretnimi izpeljavami,«

je dejal Pirnat in dodal, da se težko

govori o podrobnostih, dokler zakon

Rajko Pirnat: »Vprašanje je tudi to, kaj je

prva nepremičnina – lahko gre za dvorec

ali pa večstanovanjsko stavbo, ki ima

enega lastnika.«

Bor Slana/STA

še ni oblikovan, vendar pa sam vidi še

nekaj primerov kršitve načela enakosti.

»Vprašanje je tudi to, kaj je prva nepremičnina

– lahko gre za dvorec ali pa

večstanovanjsko stavbo, ki ima enega

lastnika,« je še pripomnil.

Spomnimo, da so leta 2014 ustavni

sodniki razglasili, da je zakon o davku

na nepremičnine iz leta 2013 v celoti v

neskladju z ustavo, zakon o množičnem

vrednotenju pa je v nasprotju z

ustavo v delu, ki se nanaša na obdavčitev

z davkom na nepremičnine. Ustavni

sodniki so v obrazložitvi takrat med

drugim pojasnili, da iz ustave izhaja,

da je davek na nepremičnine v temelju

občinski davek, zato bi moral pretežni

del zbranih sredstev iz davka na nepremičnine

pripadati občinam. Morda

so se ravno zaradi tega zdaj odločili, da

davek preimenujejo.

OBDAVČITEV PREMOŽENJA

ALI NEPREMIČNIN?

Nekdanji generalni direktor Fursa in

davčni strokovnjak Ivan Simič je že

pred časom opozoril, da se bo predsednik

vlade moral odločiti, ali govori o

obdavčitvi premoženja ali o obdavčitvi

nepremičnin. Če predsednik vlade govori

o tem, da bodo uvedli davek na

premoženje, bi to pomenilo, da bodo

poleg nepremičnin obdavčili tudi drugo

premoženje državljanov. Ne glede

na terminologijo se Simiču zdi sporno,

da se obdavčuje samo stanovanjske

nepremičnine. »Če gremo v obdavčitev

nekega premoženja, naj se obdavči

celotno premoženje, tudi premičnine,«

je komentiral in predlagal 0,3-odstotno

obdavčitev na vse premoženje. Po njegovem

izračunu bi to prineslo vsaj 450

milijonov. »Ne moreš pa nekomu vzeti

iz žepa, da bo imel drug nekoliko višjo

plačo,« je ocenil in dodal, da so po njegovem

mnenju prvo stanovanje všečno

izločili, kar se mu zdi nehigiensko.

Opozoril je tudi, da se najemna razmerja

rešujejo na drug način, ne pa da

se z višjimi davki ljudi prisili v najem.

Po sedanjih izhodiščih si bo lastnik

stanovanja s pomočjo višje najemnine

Ivan Simič:

»Ne moreš nekomu vzeti

iz žepa, da bo imel drug

nekoliko višjo plačo.«

181 31. 12. 2024

GOSPODARSTVO

25

Edo Pirkmajer:

»Če je obremenitev večja od

donosa, pomeni, da je davek

usmerjen v razlastitev, in to v

razlastitev brez odškodnine.«

zajamčil primerno visok odbitek davka,

na drugi strani pa bo najemnik za toliko

bolj obremenjen. Ob tem so izločili

državna stanovanja, državne nepremičnine,

občinska stanovanja – ostaja

vprašanje, koliko je tam nezasedenih

stanovanj. »V prejšnji vladi smo pripravili

predlog zakonodaje, po kateri bi

danes že imeli 7.500 evrov olajšave,« je

povedal Simič. Aktualna vlada se vrača

k temu, kar je pripravljala prejšnja.

V izhodiščih so namreč zapisali, da bi

uvedli posebno olajšavo v višini 2.000

evrov, trenutna že obstoječa splošna

olajšava pa znaša 5.000 evrov, kar skupaj

nanese 7.000 evrov. »Na koncu se bo

izkazalo, da imajo od te posebne olajšave

največ tisti z visokimi plačami,« je

dodal Simič in pripomnil, da bo posebej

zanimivo opazovati, kako se bodo odzvali

tisti, ki imajo sedaj denar v bankah,

vrednostnih papirjih ali zlatu, ki

ne bodo obdavčeni, ko bodo zaradi nove

zakonodaje padle cene nepremičnin.

SPREMEMBA, KI NI KLJUČNA

»Ta davek bo povečal najemnine, ker

bodo v najemnino lastniki prišteli še

davek. Hkrati pa se bo znižala tudi cena

Tomo Strle/CITRUS

Ivan Simič: »Če gremo v obdavčitev nekega

premoženja, naj se obdavči celotno premoženje,

tudi premičnine.«

nepremičnin,« je opozoril ekonomist

Maks Tajnikar in dodal, da na slednje

skoraj nihče ne opozarja. »Ljudje, ki

imajo manj denarja, bodo po nizki ceni

prodajali nepremičnine, kupovali pa jih

bodo tisti z več denarja,« je dejal Tajnikar

in napovedal, da se bo lastnina nepremičnin

kopičila pri bogatejših, ostalim

pa bo država odvzela varčevalno

funkcijo, ki jo lahko ponuja nepremičnina.

»Jaz sem absolutno proti temu,« je

rekel. Poudaril je, da bi bilo treba urediti

druge dele davčnega sistema. »To

je simptomatično pri tej vladi: spet se

loteva neke spremembe, ki ni ključna,«

je ekonomist opozoril in pripomnil, da

vlada na ključnih področjih ničesar ne

naredi, dotika pa se nekega področja,

Leta 2014 so ustavni

sodniki razglasili,

da je zakon o davku

na nepremičnine iz

leta 2013 v celoti v

neskladju z ustavo.

ki lahko izzove le »špetir«. Tajnikar je

še spomnil, da se iz prispevkov nabere

skoraj osem milijard – ti prispevki višajo

ceno delovne sile. »Če bi želeli doseči,

da bi bile plače višje in da bi bil nek

učinek pri razbremenitvi dela, bi morali

govoriti vsaj o petih milijardah.« Ocenil

je, da z nepremičninskim davkom tega

ni mogoče doseči.

Omeniti velja, da trenuten predlog

ne bo prinesel omembe vredne razbremenitve

plač. Posameznik bi pri minimalni

plači na letni ravni prejel 300

evrov višjo neto plačo, kar mesečno

pomeni 25 evrov. Bomo na tak način

v Sloveniji res izboljšali kupno moč in

izboljšali konkurenčnost gospodarstva,

kot napoveduje Golob?

Maks Tajnikar:

Davek na

»premoženje« ne

bo dosegel svojega

namena – lastnina

nepremičnin se

bo kopičila pri

bogatejših.

Tomo Strle/CITRUS

181 31. 12. 2024

26

AKTUALNO

»POZDRAV« nemške davkarije

zaradi neobstoječe podružnice

Nemški davčni urad terja preko Fursa od ljubljanske družbe Redinet, d. o. o., plačilo 33.000 evrov neplačanih

davkov, češ da gre za davčni dolg nemške podružnice tega podjetja. Toda Redinet v Nemčiji nikoli ni imel

podružnice. Nekdo je očitno zlorabil njihovo ime, pri čemer pa se slovenska tožilka Tanja Ahčan spreneveda,

da ni razvidno, da bi sploh kdo storil kaznivo dejanje.

LUKA KRANJC

Ta zgodba priča, da državne

ustanove same najbolj spodkopavajo

zaupanje vase. Nemški

davčni urad je preko slovenskega

Fursa vložil zaprosilo za izterjavo

okoli 33 tisočakov terjatev zaradi

neplačanih davkov od družbe Redinet

iz Ljubljane (direktor Marko Gaber).

Neplačani dolgovi se nanašajo na njeno

nemško podružnico, ki pa je niso nikdar

ustanovili. V dokumentu nemškega

davčnega urada je na enem mestu kot

zastopnik »podružnice« sicer naveden

nemški državljan Stanko Trampuš. Zapisano

je še, da z njim ni bilo mogoče

vzpostaviti stika, ker je neznano kje.

Podjetje Redinet za trgovino in storitve

to osebo iz preteklosti pozna po ponudbah

za sodelovanje, vendar slovensko

podjetje nobene od njih ni sprejelo.

NEMCI TERJAJO 33 TISOČAKOV

Pojavlja se utemeljen sum poslovne goljufije,

zato je bila v zadevi zoper neznanega

storilca vložena kazenska ovadba,

ki pa jo je tožilka Tanja Ahčan z Okrožnega

državnega tožilstva v Ljubljani

gladko zavrgla. Po zakonu bi morala

tožilka sprožiti predkazenski postopek

in zadevo predati slovenski policiji, ta

pa nemški, opozarja odvetnik Zoran

Hartman, zastopnik direktorja Marka

Gabra. Nenehno poslušamo zgodbe posameznikov,

ki so zaupanje gradili na

slovenskih državnih institucijah, zlasti

sodstvu in tožilstvu, a so bili globoko

Obstaja utemeljen sum,

da je nekdo v nemškem

mestu Mainz ustanovil

fiktivno podružnico in

načrtno oškodoval slovensko

podjetje, ki z zadevo

nima nič skupnega.

razočarani. Takšno izkušnjo ima tudi

podjetnik Marko Gaber iz Škofje Loke, ki

vodi omenjeno podjetje, katerega lastnica

je Frančiška Gaber, njegova mama.

Tožilka Tanja Ahčan z Okrožnega tožilstva

v Ljubljani se spreneveda in ne stori nič,

namesto da bi policijo usmerjala pri preiskovanju

več kaznivih dejanj.

Google maps

V dokumentu

nemškega davčnega

urada je na enem

mestu kot zastopnik

»podružnice«

naveden nemški

državljan

Stanko Trampuš.

181 31. 12. 2024

AKTUALNO

27

Družba Redinet sploh

nima podružnic, in kar je

najpomembnejše, podružnice

v Nemčiji nikoli ni imela.

Firma je letos večkrat prejela obvestila

nemškega finančnega urada Bundeszentralamt

für Steuern (Zveznega

centralnega davčnega urada; kraj Oranienburg),

da naj poravna zapadle davčne

obveznosti iz obdobja 2020–2022.

Nazadnje je 30. oktobra letos Gaber

prejel obvestilo, da je nemški davčni

urad zaprosil slovenski Furs za izterjavo

davčnih obveznosti. Skupno Zvezni

centralni davčni urad v Nemčiji zahteva

33.374 evrov glavnice in obresti. Če

podjetje nastalih dolgov ne poravna,

mu grozi davčna izvršba.

VLOŽENA KAZENSKA OVADBA

V pogovoru z odvetnikom oškodovanca

Hartmanom smo izvedeli, da njegova

stranka v Nemčiji ni nikdar ustanovila

podružnice podjetja, zato so zoper neznanega

storilca, ki je nastopal v imenu

»njihove podružnice«, vložili kazensko

ovadbo. Obstaja namreč utemeljen

sum, da je nekdo v nemškem mestu

Mainz ustanovil fiktivno podružnico

in načrtno oškodoval slovensko podjetje,

ki z zadevo nima nič skupnega. V

kazenski ovadbi neznanemu storilcu

očitajo sum kaznivega dejanja ponarejanja

listin, goljufije in poslovne goljufije

ter ponareditve ali uničenja poslovnih

listin. Matična družba oziroma

nihče od odgovornih/zaposlenih oseb

v družbi Redinet ni ustanovil ali podal

pooblastila za ustanovitev podružnice.

Družba sploh nima podružnic, in kar je

najpomembnejše, podružnice v Nemčiji

nikoli ni imela. Posledično je bila le-ta

ustanovljena mimo védenja in soglasja

matične družbe, kar bi lahko privedlo

do velike materialne škode. Odvetnik

nam je še zaupal, da mu naslov podružnice

ni poznan, iz nemških dokumentov

ni razviden. Prav tako ne njena davčna

in matična številka.

ZGOLJ OSAMLJEN PRIMER?

Edina oseba, ki jo nemška davkarija v

dopisu omenja, a nima nobene zveze

z družbo Redinet, je nemški državljan

(slovenskega rodu) Stanko Trampuš.

Ta je direktorju Gabru in družbi znan

zgolj iz ponudb za poslovno sodelovanje

v Nemčiji, ki jih je podjetju in

njegovim poslovnim znancem pošiljal

v letih 2019 in 2020. Družba nobene

od poslovnih ponudb ni sprejela ter s

Trampušem ni sodelovala ali ga kakorkoli

za kaj pooblastila.

V uredništvu pa nam je uspelo pridobiti

izsek dokumenta nemškega davčnega

urada, kjer je Trampuš zaveden

kot zastopnik »podružnice« v Mainzu, a

kot piše, nemškim institucijam z njim ni

uspelo vzpostaviti stika ter jim ni znano,

kje je oseba. Lahko se domneva, da je v

dokumentu zavedeni nemški državljan

povezan s celotno zgodbo, sicer ne bi bil

izpostavljen. Ob tem je treba jasno poudariti,

da je naloga slovenskega tožilstva,

da zadevo razišče oziroma k temu

pozove ustrezne nemške organe, saj gre

za uradni dokument nemške državne

ustanove, ne pa za nepotrjene govorice.

Če je dokument ponarejen, pa gre prav

tako za kaznivo dejanje. Tožilstvo bi se

moralo v vsakem primeru odzvati.

Trampuševega stika nam na spletu

ni uspelo najti. Odvetnik je prepričan, da

je kazenska ovadba utemeljena. Hkrati

se pojavlja utemeljeni sum, da ne gre za

osamljen primer in da to postaja uveljavljena

praksa poslovnih goljufov. Če

bo morebitna kriminalna združba ali

posameznik ugotovil, da gre za relativno

preprost in dobičkonosen način goljufanja

posameznikov, podjetij in nemške

države, je več možnosti, da se sporna

praksa uveljavi, in bomo v prihodnje izvedeli

za še več podobnih primerov. Ravno

zato je še toliko bolj pomembno, da se

slovenski državni organi hitro in učinkovito

odzovejo. Domnevno goljufijo bi

morali vestno preiskati ter s takojšnjim

ukrepanjem onemogočiti ali vsaj omejiti

možnosti za ponovitev. Tudi v tej luči

je bila zadeva 12. aprila 2024 predana

Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani.

Ker posredovani podatki po mnenju

tožilstva niso zadoščali, so zahtevali

dopolnitev vloge.

Odvetnik Hartman je

prepričan, da se tožilstvu s

primerom ne ljubi ukvarjati,

namesto da bi ga po uradni

dolžnosti predalo policiji

ter jo usmerjalo.

Storilec se je moral za

storitev kaznivega dejanja

dvakrat ali celo trikrat

verodostojno identificirati

pred nemškimi organi.

IGNORANCA

TOŽILKE TANJE AHČAN

V zahtevku za dopolnitev ovadbe je tožilstvo

med drugim pričakovalo pojasnilo,

ali so v podjetju Redinet preverili,

ali gre za uradni dokument nemškega

organa in ali gre za morebitne uradne

podatke o tem, da v Nemčiji posluje podružnica

družbe. Tožilka Tanja Ahčan

je 12. avgusta letos ugotovila, da naznanjeno

dejanje ni kaznivo, zato pregon ni

utemeljen: »Policija in tožilstvo ukrepata,

če so podani razlogi za sum, da je

bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja

po uradni dolžnosti. V konkretni

zadevi razen vsebine obvestila nemškega

urada ni nobenih drugih podatkov,

na podlagi katerih bi bilo mogoče

presoditi, ali so v ravnanju kakšne osebe

podani zakonski znaki uradno pregonljivega

kaznivega dejanja.« Naloga

in pristojnost tožilstva pa ni, da namesto

domnevnega oškodovanca šele pridobiva

dokaze, so še zapisali.

Torej bi stranka v postopku morala

najeti zasebnega detektiva, ker

državni organi ne opravijo svojega

Po besedah odvetnika Zorana Hartmana

so vsi potrebni podatki za pregon storilca

na pladnju.

Arhiv Domovine

181 31. 12. 2024

28 AKTUALNO

Tožilka Ahčanova meni, da ne gre za kaznivo dejanje,

za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. To je

dejansko »vabilo« k nadaljnjim tovrstnim kaznivim dejanjem.

(Dokument z dne 12. 8. 2024)

dela? Odvetnik Hartman je prepričan, da se tožilstvu

s primerom ne ljubi ukvarjati, namesto

da bi ga po uradni dolžnosti predalo policiji ter

jo usmerjalo. Nenazadnje se tožilstvo financira

iz javnih sredstev. Po Zakonu o kazenskem postopku

in Kazenskem zakoniku bi moralo ukrepati.

S tožilstva smo prejeli tudi odgovor na naše

dodatno poizvedovanje. Pravijo, da jim pravno

podlago za zavrženje kazenske ovadbe daje prvi

odstavek 161. člena Zakona o kazenskem postopku:

»Državni tožilec zavrže ovadbo, če iz

same ovadbe izhaja, da naznanjeno dejanje ni

kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja

po uradni dolžnosti …«

FURS ZAVRNIL UGOVOR

Policija bi morala po prejemu zadeve s tožilstva

stopiti v stik z nemškimi organi pregona, ki bi

zadevo preiskali. Slednji se namreč spoznajo na

lokalno zakonodajo in imajo dostop do tamkajšnjih

baz podatkov. Če se primer ustrezno ne razišče,

bo Furs enostavno izvršil odločbo, primer

pa lahko v prihodnje postane modus operandi

kriminalnih združb – kako hkrati nekaznovano

ogoljufati tako nemško državo kot tudi nič hudega

sluteče podjetje. Državne institucije pa bodo to

križem rok opazovale.

Za konec še dodajmo, da je Gaber 13. novembra na Furs poslal

ugovor. V njem je zapisal, da je prejel obvestilo o neplačanih

davčnih obveznostih v drugi državi članici EU z dne 30. oktobra

letos – da je nemški finančni urad slovenskemu posredoval

zaprosilo za izterjavo. V ugovoru je poudaril, da ni dolžnik, ampak

je to tretja oseba, zato ugovarja in zadevo v celoti izpodbija.

S Fursa so mu 19. novembra odgovorili, da se njegov ugovor

zavrže. V pojasnilu so zapisali, da je pritožba mogoča samo zoper

upravni akt (zoper odločbo ali sklep).

Poziv za plačilo in predložitev seznama

premoženja pa ni upravni akt, zoper katerega

bi bila pritožba mogoča, saj z njim

ni odločeno o nobeni zavezančevi pravici

ali obveznosti.

Odvetnik Hartman je za Domovino

poudaril, da se je moral storilec za storitev

kaznivega dejanja dvakrat ali celo

trikrat verodostojno identificirati pred

nemškimi organi (banko, nemškim registrom

podjetij, morda pred notarjem) in

predložiti ponarejene dokumente podjetja

Redinet. Vsi predloženi dokumenti

so bili skenirani in najbrž je bil storilec

v teh uradih tudi posnet na video. Vsi

potrebni podatki za nemško policijo za

pregon storilca so torej na pladnju.

Nemški davčni urad v dokumentu navaja: Zastopnik

podružnice v Mainzu, g. Stanko Trampuš, prav

tako ni odgovarjal, ker je neznano kje.

181 31. 12. 2024

LUKA SVETINA

ARHIV DOMOVINE

AKTUALNO 29

TRAGIČNA ZGODBA

ROMANA PROSENA

30 let trpljenja zaradi

slovenskega pravosodja

ga je psihično uničilo

Na uredništvo Domovine se je obrnil nekoč uspešen podjetnik in gostinec Roman

Prosen, ki želi s Slovenijo deliti svojo neverjetno zgodbo o kar tri desetletja dolgem iskanju

pravice na slovenskih sodiščih. Čeprav so mu že leta 2003 sodni izvedenci prikimali,

da je avstrijski banki v celoti vrnil – in celo preplačal – posojilo ter da slednja svojih

zahtevkov za izvršbo nikoli ni utemeljila s papirji, so slovenski sodni mlini brez končnega

epiloga mleli vse od leta 1996. Ob tem pa so posamezni sodniki celo priznavali, da so

jih avstrijske banke podkupovale. Tudi po pravnomočni sodbi, da je vse plačal, Avstrijci

s hiše niso želeli umakniti hipoteke, slovensko pravosodje pa ni znalo ukrepati.

Roman Prosen pred nesrečnim hotelom

Kanu, nad katerim še vedno ždi hipoteka,

danes pa je v lasti njegove hčerke Lucije.

Neverjetna nesrečna zgodba

Romana Prosena, ki bo prihodnje

leto star 70 let, se je

začela pred več kot tremi desetletji.

Bil je uspešen podjetnik, gostinec

in vizionar. Starejši z Gorenjske se

gotovo dobro spominjajo njegove picerije

Romano v Kranju, ki jo je imel na začetku

90. let in ki se je ponašala s krušno

pečjo. V tej piceriji so mu prijatelji

tudi prvič povedali za objekt, ki je bil

takrat na prodaj v okolici Medvod, na

Zbiljah ob reki Savi, kjer so želeli nekdaj

popularni, a vmes propadli hotel prenoviti

in narediti gostišče za t. i. dnevni

počitek v stilu motela v Mednem. Če bi

Prosen vedel, koliko gorja mu bo v življenju

nakopal objekt, ki ga je nato leta

1994 tudi kupil, se v posel nikoli ne bi

podal. Je pa nad lastniki starega »Kanuja«

od nekdaj bdelo prekletstvo; Andrej

Zorman, ki je bil skupaj z Matijo Pokornom

solastnik objekta, je namreč umrl

v letalski nesreči Adrie na Korziki, ABC

Pomurka pa je kasneje objekt prodajala.

Ko sta se Prosen in Pokorn dogovorila

za prodajo, se Prosenu s prenovo ni

mudilo. Stari hotel Kanu je bil dotrajan,

potreben je bil temeljite prenove, a so z

deli začeli postopoma. Najprej so uredili

diskoteko v kletnih prostorih, vmes

pa prenavljali zgornji del hiše.

POSOJILNA POGODBA

Ko je diskoteka nekaj mesecev že obratovala,

so se pred Kanu pripeljali ljudje,

ki so usodno zaznamovali Prosenovo

življenje; limuzina z avstrijskimi registrskimi

tablicami, s katero se je pripeljalo

troje mož in Prosena spraševalo,

ali lahko kaj pojedo v restavraciji. Moral

jih je zavrniti, saj je bil gostinski obrat

zaradi prenove še zaprt. Po krajšem klepetu

se je Romanu Prosenu eden od mož

predstavil z imenom in priimkom; šlo je

za Aleksa Šimenca, koroškega Slovenca,

sicer vodjo poslovalnice avstrijske Posojilnice

bank v Celovcu. Spremljal ga je

avstrijski trgovec z gradbeno trgovino,

181 31. 12. 2024

30 AKTUALNO

Vsakič, ko je Prosen vrnil

nov obrok, je bodisi

od odvetnika banke bodisi

od vodje poslovalnice

v Celovcu Šimenca

prejel potrdilo,

da je obrok poravnal.

181 31. 12. 2024

Sodni izvedenec je že leta 2003 prikimal

Romanu Prosenu, da je banki v celoti poplačal

svoj dolg, še več, izvedenec je na podlagi

izračunov dokazal, da je svoj kredit že leta

1996 celo preplačal.

Pichler, družbo pa jima je delal moški, s

katerim so želeli ob kosilu doreči možnosti

financiranja. Pichler in Šimenc sta

Prosena spraševala, ali tudi on potrebuje

sredstva, in mu pustila svoj kontakt.

»Takrat sem dejal, da bom o tem razmislil,«

plaho pripoveduje naš sogovornik,

zdaj šibkega zdravja, nezaupljiv do ljudi

in nedružaben, a vedno ni bilo tako.

Prosen se je po nekaj dodatnih obiskih

Šimenca in Pichlerja odločil, da gre

v večjo investicijo. Ponudniki iz avstrijske

banke so namreč njegovemu nadzorniku

oddali tudi ugodno ponudbo

za opremo, ker so bile Pichlerjeve cene

bistveno ugodnejše od slovenskih, banka

pa je ponujala ugodno obrestno mero.

Od gradbinca Pichlerja so za prenovo

hotela Kanu dobili vse: od keramike do

luči, vodovoda in inštalacij ter kopalniške

opreme. Banka je zahtevala, da

objekt do poplačila celotnega kredita

preide pod hipoteko. Pogodbo je pregledal

s svojim odvetnikom, in ker so bili

papirji ustrezno pripravljeni, je bila posojilna

pogodba leta 1994 sklenjena. Kot

pojasnjuje Prosen, je z avstrijsko banko

sklenil dve kreditni pogodbi, ker je bila

omejitev na višino ene postavljena ns

600.000 mark. Tri dni po sklenjeni kreditni

pogodbi v skupni višini 1.200.000

mark mu je tovornjak z avstrijskimi registrskimi

tablicami dostavil vso opremo s

seznama. »Mi smo to zložili, na kamionu

je bilo vse, kar smo se dogovorili, zame

ni bilo nobenega dvoma, da sem sprejel

dobro odločitev,« se spominja Prosen.

Vodja celovške poslovalnice Aleks

Šimenc je nato večkrat prišel na Zbilje,

s seboj je pogosto pripeljal tudi nadzornike

banke in jim razlagal, kaj bo v

teh krajih na sončni strani Alp nastalo.

Prosenovi so začeli podirati stari hotel,

v pol leta je zrasel nov objekt. Prosen

je kreditno pogodbo sklenil za šest let

in kredit redno mesečno odplačeval. Z

vodjo celovške poslovalnice Šimencem

se je dogovoril, da bo denar vračal fizično.

Pogosto ga je v Medvodah prevzel

kar sam Šimenc, ki je hodil ogledovat,

kako pospešeno nastaja nov objekt, nekajkrat

pa je Prosen namesto njemu denar

izročil ljubljanskemu pravnemu zastopniku

banke, Veljku Franku. Vsakič,

ko je Prosen vrnil nov obrok, je bodisi

od odvetnika banke bodisi od Šimenca

prejel potrdilo, da je obrok poravnal.

»Danes se pojavljajo namigovanja, da

je Posojilnica bank v tistem času prala

denar, da je tam v osemdesetih letih

svoj denar prala in si izplačevala Udba,«

razlaga Roman Prosen. Čeprav za to danes

ne obstajajo nobeni trdni dokazi,

pa tedanje poslovanje avstrijske banke

pritrjuje indicem, da je banka poslovala

»po domače«, saj kredit nikoli ni bil

zaveden pri Banki Slovenije, banka tudi

ni prijavljala nobenih transakcij, ko je

Prosen svoj dolg odplačeval.

PRODAJA HIŠE IN IZVRŠBA

Da nekaj smrdi, je Prosen prvič posumil

šele po dobrih dveh letih odplačevanja

kredita; v drugi polovici leta 1996, ko se

Šimenc več kot mesec dni ni oglasil po

naslednji obrok kredita niti se Prosenu

ni oglašal na telefon. Ko se je po dveh

mesecih vendarle pojavil, je bil povsem

spremenjen, se spominja naš sogovornik.

»Bil je ves čuden, dejal je, da ima probleme

na banki, da naj poskusim nekje dobiti

ves denar in kredit vrniti v enem znesku,

čim prej, če se da,« razlaga Prosen, ki je

sicer to možnost sprva zavrnil, saj toliko

denarja na banki ni imel. Šimenc je

vztrajal, naj poskusi, češ da vodstvo banke

močno »pritiska« nanj. Šimenc je sicer

obljubljal, da bodo vodilni možje odobrili

reprogramiranje posojila in odobrili nova

sredstva. »Če bi takrat vedel, kar vem danes,

bi delal drugače, ampak jaz sem se

potem posvetoval s svojim odvetnikom,

ki mi je dejal, naj kredit odplačam, če

imam to možnost,« razlaga naš sogovornik,

ki se je nato odločil za prodajo hiše.

Kupnino od hiše je izročil Aleksu Šimencu

konec leta 1996 v enem znesku, s čimer

je bil kredit zaprt.

Kmalu potem, ko se je Šimenc odpeljal

z denarjem, pa so na dan začele

prihajati nove podrobnosti o njegovem

spornem poslovanju. Na banki so mu

najprej blokirali poslovanje in z njim

prekinili delovno pogodbo, preko prijateljev

iz Celovca pa je nato izvedel, da so

Šimenca obsodili na štiri leta zapora in

Tako je banka želela od Prosena izsiliti, da se odpove kakršnim koli prihodnjim tožbam proti banki,

ki je od njega vsa leta neupravičeno terjala denar, ki ji ga je povrnil že pred skoraj 30 leti.

ga zaprli zaradi finančnih malverzacij.

Z računov svojih strank, do katerih je

na banki kot vodja poslovalnice v tistem

času imel dostop, si je namreč izposojal

denar in ga investiral v sporne

piramidne sheme.

A tu se je nočna mora za Romana

Prosena šele dobro začela. Potem ko je

leto in pol odplačeval kredit in ga vrnil

že skoraj tretjino, nato pa banki izplačal

še preostanek v višini dobrih 420.000

mark, je naš sogovornik pričakoval, da

bo Posojilnica bank izbrisala hipoteko

na njegovem hotelu, a obvestila o tem

ni bilo od nikoder. »V tistem času z nikomer

od vodilnih na banki v Celovcu

nisem bil v stiku, saj sem ves čas komuniciral

bodisi z vodjo poslovalnice

Šimencem bodisi z njihovim pravnim

zastopnikom v Ljubljani Frankom. A

kmalu so v Celovcu s Frankom prekinili

sodelovanje (pozneje se je zaposlil na

Mestni občini Ljubljana), Prosen pa je na

svoje veliko presenečenje na dom dobil

pošto s škofjeloškega okrajnega sodišča.

Banka je preko novega slovenskega odvetnika

Pavlina iz Kranja vložila predlog

izvršbe za celoten dolg, tako za glavnico

kot tudi za obresti, zamudne obresti

in stroške postopka, skratka, skoraj za

tretjino zneska več, kot ga je po kreditni

pogodbi dve leti prej prejel Prosen. »Seveda

sem bil popolnoma šokiran. Morali

smo dati ugovor. Zame ga je takrat spisal

odvetnik Goličič, ki pa me je že po nekaj

tednih obvestil, da z menoj ne more

več sodelovati,« razlaga Prosen. Po vsej

sodni kalvariji in negativnih izkušnjah z

banko je danes prepričan, da so odvetnika

podkupili prav avstrijski bankirji, da

jim ne bi bil v napoto.

PRIČANJE

Prosen je z novim odvetnikom spisal več

ugovorov in kmalu spoznal dolgotrajne

AKTUALNO 31

postopke slovenskih sodišč. Preteklo je

namreč več let, da je bil sploh razpisan

narok in prva javna obravnava, na kateri

je bil leta 2000 zaslišan tudi bankir

Aleks Šimenc, ki je vmes že prestal svojo

zaporno kazen. »Šimenc je na eni izmed

obravnav priznal, da si je sposodil moje

ime in ime drugih klientov, da je iznašel

način, kako posojati denar še drugim,«

razlaga Prosen. V uredništvu smo pridobili

zapisnik o naroku pri okrajnem

sodišču v Škofji Loki z 10. oktobra 2001,

s transkriptom pričanja omenjenega

Šimenca, ki v celoti potrjuje Prosenovo

zgodbo. Med drugim lahko preberemo,

da je Šimenc sodnici povedal, »da

je bil seštevek vseh teh zneskov okoli

11.600.000 ATS (tedanjih avstrijskih šilingov)

in da je ta denar Posojilnica bank

Borovlje tudi dobila. Zdi se mi čudno,

zakaj je banka sploh vložila izvršbo, ker

kreditni pogodbi še nista potekli, drugič

pa je dolžnik tudi redno plačeval svoje

obveznosti.« Na vprašanje, kako ve, da

je bil denar plačan, je Šimenc odgovoril,

da je »bil kot poslovodja in kreditni referent

seznanjen o teh kreditih«. Priznal

je tudi, da je v Ljubljano sam odhajal po

denar, bodisi k Prosenu bodisi k odvetniku

Franku, da pa so bili ti najeti krediti

pozneje tema avstrijskega kazenskega

postopka proti njemu.

»Povem pa, da sem sam, brez privoljenja

dolžnika Prosena, odpiral konte.

Smisel odpiranja novih kontov je bil, da

sem te velike zneske najetja dveh kredi-

Roman Prosen je preko svojih odvetnikov leta in leta poskušal od banke pridobiti izpiske, ki bi dokazovali

njegov dolg, a nikoli ni dobil ničesar (dopis: 19. 1. 2017).

»Povem pa, da sem sam, brez

privoljenja dolžnika Prosena,

odpiral konte. Smisel

odpiranja novih kontov je

bil, da sem te velike zneske

najetja dveh kreditov razbil

na manjše zneske. Teh mojih

kontov pa dolžnik ni poznal.«

181 31. 12. 2024

32 AKTUALNO

tov razbil na manjše zneske. Mislim, da

sem dva ali tri zneske odprl sam, dva pa

sta bila odprta s strani dolžnika, teh mojih

kontov pa dolžnik ni poznal. Predlog

za izvršbo izhaja iz dveh zadolžnic, v spisu

pa sta v bistvu dve kreditni pogodbi,

zneski pa so različni … Te konte, ki sem

jih ustvaril, sem v bistvu samo tisti denar

z dveh kontov razdelil na štiri konte. Zaradi

tega dejanja sem bil tudi kaznovan z

zaporno kaznijo štirih let v Avstriji.« Ker

je banka vztrajala, da Prosen svojih obveznosti

ni poplačal, Prosen in Šimenc pa

sta trdila drugače, je sodišče zahtevalo

sodnega izvedenca. Vse skupaj je Prosenu

vzelo še dve leti življenja; mnenje izvedenca

Mihaela Bakovnika je bilo naposled

izdano 15. septembra 2003. Iz izvedeniškega

mnenja izhaja, da Posojilnica

bank pri svoji zahtevi za izvršbo sploh ni

vložila nobenih izvirnih finančnih listin,

ki bi neizpodbitno dokazovale višino

dolžnega zneska na samem začetku teka

obveznosti. Izvedenec navaja, da je pisal

tudi odvetniku banke Pavlinu, naj mu dostavi

finančne dokumente, tj. zahtevke za

nakazila kredita in dvige po predmetnih

dveh kreditih, ki bi torej nesporno utemeljevali

izvršilni predlog, v spisovni

dokumentaciji pa so po upniku vloženi

le enostranski dokumenti. »Ker kljub

večkratnim urgencam glede dokumentacije

o koriščenju kreditov nisem uspel

pridobiti finančne dokumentacije v skladu

z računovodskimi standardi, lahko

napravim izvedeniško mnenje le na podlagi

v spisu vsebovanih nepopolnih, enostranskih

in tudi spornih dokumentov o

stanju obveznosti,« piše Mihael Bakovnik

in dodaja, da dejanja banke, kot je vlaganje

novih dokumentov okrog obstoja

obveznosti dolžnika, predpostavlja njeno

zavedanje, da niso vložili vseh dokumentov

za odločitev sodišča.

IZVEDENSKO MNENJE

Bakovnik sicer v nadaljevanju svojega

izvedenskega mnenja ugotavlja še druge

hude nepravilnosti banke. Med drugim,

da banka v spisu ni vložila nobenega

dokumenta, ki bi dokazoval, da je

posojilodajalec odpovedal obe posojilni

pogodbi v skladu z določili v posojilnih

pogodbah, to pa je iz t. i. pomembnih

razlogov. Še več; izvedenec nazorno zapiše,

da je znesek, ki ga je banka navedla

v svojem izvršilnem predlogu, »nepravilen«

in »previsok«. »To pa zaradi upoštevanja

vključenih rednih pogodbenih

obresti do zaključka posojilne pogodbe,

ki daleč presega čas po vložitvi izvršilnega

predloga in tako vključuje v

Pravnomočna sodba okrajnega sodišča v Ljubljani leta 2021, da Prosen ni dolžan banki - 25 let

po prvem poskusu sodne izvršbe.

osnovo za izvršbo fiktivno izračunane

bodoče redne pogodbene obresti po

posojilih,« je neposreden izvedenec, ki

opozarja, da banka v sodni spis ni vložila

neizpodbitne izvirne finančne dokumentacije,

ki bi dokazovala višino in

datum izkoriščenega zneska posojila.

»Upnik v spisu ni neizpodbitno in z izvirnimi

finančnimi dokumenti dokazal

obstoja predlagane višine terjate, zato

terjatev ni dokumentirana in upravičena,«

zaključuje. »Rezultat na datum

8. 7. 1996 je, da dolžnik ne izkazuje obveznosti

po navedenih dveh posojilnih

pogodbah ali izkazuje celo preplačilo v

tako eni kot drugi posojilni pogodbi.«

A kljub dejstvu, da je sodni izvedenec

zaključil, da je Prosen s poplačilom

kredita v enkratnem znesku celo preplačal

svoje obveznosti in mu je dolžna v

resnici ostala banka, to za škofjeloško

sodišče ni bilo dovolj. Pozneje je zaradi

pripomb upnika zahtevalo dopolnitev

izvedenskega mnenja, kar je Bakovnik

storil 10. oktobra 2003. V njem je

še enkrat prikimal Prosenu, da je svoj

dolg v celoti poplačal oziroma preplačal,

banki pa očital neresnične in zavajajoče

trditve na svoj račun, češ da ni

upošteval njihovih vloženih listih, saj

kljub večkratnim dopisom in urgencam

v svoje roke ni dobil nobenih oprijemljivih

dokazov o obstoju dolga. A sodba je

bila kljub temu na koncu na prvi stopnji

v korist banke, Prosen pa se je moral pritožiti

na višjo sodno instanco. »Težko je

bilo razumeti te sodbe. Nobena nikoli ni

postala pravnomočna. Višja sodišča so

vračala primere v ponovno odločanje na

prvo stopnjo, ta pa so spet sodila enkrat

v mojo korist, drugič delno v korist banke,

a ker banka ni mogla doseči, da bi ji

sodišče obstoj dolga priznalo v celoti, je

zahtevke za izvršbo nato umikala, menjavala

svoje odvetnike in nato vlagala

nove zahtevke,« svojo sodno kalvarijo

opisuje Roman Prosen. Slovensko pravosodje

je tako dopustilo, da je avstrijska

Posojilnica bank proti njemu vložila kar

sedem predlogov za izvršbo, vsakič pa

jo je zastopal drug odvetnik. Ta način

delovanja avstrijske banke so slovenski

sodni mlini mleli polnih 20 let.

181 31. 12. 2024

SODBA VRHOVNEGA SODIŠČA

Vmes je zadeva leta 2009 končala tudi

na vrhovnem sodišču. Roman Prosen

je zahteval sodno varstvo, ker je višje

sodišče spremenilo sklep sodišča

prve stopnje, da banki ni dolžan plačati

693.000 evrov. Vrhovno sodišče je

namreč odločitev višjega sodišča spremenilo

tako, da se je pritožba banke

zavrnila, ker izvedenska mnenja niso

bila upoštevana in ker je avstrijsko banko

zastopala oseba, ki za to ni bila pooblaščena.

Celovška Posojilnica bank se

je namreč že leta 1996 pripojila k prevzemni

zadrugi iz Borovelj. Z drugimi

besedami, v predlogu za izvršbo je bila

navedena upnica, ki ni več obstajala.

Zakaj so se na nižjih stopnjah slovenskih

sodišč dogajale tudi tako hude

procesne kršitve, je prepuščeno posameznikovi

domišljiji, a Roman Prosen

ima svojo razlago in nam opiše tudi svojo

izkušnjo z enim od sodnikov, Janezom

Podobnikom. »Imel sem tudi lokal na

Soriški planini in ta sodnik je rad smučal,

zato je prihajal k meni … Poznala sva

se s sodišč in mi je rekel, naj se oglasim

enkrat pri njem doma, v Bukovici, kar

sem enkrat res tudi storil. Pokazal mi je

cel karton viskijev, znamke Jack Daniels.

Rekel mi je, te banke takole pritiskajo

name, poglejte, tole so mi prinesli …« Da

so delali za Avstrijce, je sicer Prosen imel

občutek tudi pri svojih odvetnikih, ki jih

je nekajkrat zamenjal.

»Banka je ves ta čas

zavlačevala s postopki.

Menjavali so odvetnike,

vlagali izvršbe in odpirali

nove in nove postopke,«

razlaga Romanova hči Lucija,

na katero je danes napisan

nesrečni hotel Kanu, nad

katerim že 30 let ždi hipoteka.

NIČESAR NI DOLŽAN

Prelomni trenutek v njegovi zgodbi je

nato sledil v koronskem obdobju, kot

je naslednica Posojilnice bank Celovec,

Posojilnica bank Egen, vložila še sedmo

zahtevo za izvršbo, tokrat zaradi izterjave

321.000 evrov. Prosen je s svojim ugovorom

na okrajnem sodišču v Ljubljani,

zastopala ga je odvetnica Lucija Šikovec

Ušaj, uspel, banka pa se prvič na sodbo

prvostopenjskega sodišča ni več pritožila,

s čimer je postala odločba 10. februarja

2021 tudi pravnomočna in izvršljiva,

prav tako s podobno argumentacijo, da

so v preteklosti sodišča v celoti ignorirala

izvedenska mnenja, v katerih je

bilo nazorno dokazano, da banka nikoli

in z nobenimi verodostojnimi listinami

ni dokazala obstoja dolga. Vmes, ko je

Roman Prosen čakal na svojo odrešilno

sodbo, je bil pripravljen banki plačati še

10.000 evrov, kot izhaja iz dopisa iz januarja

2017, izključno z namenom, da se

zaradi dolgoletne agonije zadeva v celoti

takoj zaključi. Banka se ni odzvala; tudi

po večkratnih predhodnih pozivih Prosenovega

odvetnika Vinka Šimca direktorju

Lorenzu Kumru, naj to storijo, niso

izročili ali želeli posredovati kakršnihkoli

podatkov ali izpisa stanja v zvezi s

kreditnima pogodbama iz leta 1994.

»Banka je ves ta čas zavlačevala s

postopki. Menjavali so odvetnike, vlagali

izvršbe in odpirali nove in nove postopke,«

razlaga Romanova hči Lucija,

na katero je danes napisan nesrečni hotel

Kanu, nad katerim že 30 let ždi hipoteka.

Zaradi nje hotela nikoli niso mogli

v polnosti obnoviti, saj banka tega ni

dovolila. Lucija, ki je onkraj Karavank

dokončala študij turizma, razlaga, kako

je banka poskušala tako njo kot očeta

tudi po pravnomočnosti sodbe, da ji

niso dolžni ničesar, še naprej izsiljevati.

Ko so Prosenovi želeli, da se stvar

končno zaključi, je banka poslala račun

za 150 evrov, kolikor naj bi bilo stroškov

z dokumentacijo za izbris hipoteke,

znesek, ki ga je Roman nemudoma poravnal.

A tudi potem banka hipoteke ni

želela umakniti in je v Sloveniji hotel

še kar naprej, kljub pravnomočni sodbi

sodišča, prodajala na dražbi.

Na novo začudenje so Prosenovi po

elektronski pošti nekaj mesecev kasneje

prejeli uradno izjavo, pod katero naj

bi se podpisali in s katero se odpovedujejo

vsem nadaljnjim tožbenim zahtevkom

in odškodninam. »Tega seveda

nisem podpisal, ker sem nameraval

banko odškodninsko tožiti za vse gorje,

ki mi je bilo povzročeno v 30 letih,« razlaga

Prosen, ki je proti banki vložil tudi

tožbo za izbris hipoteke. Iz banke so mu

odpisali, da jim je dolžan še 14 evrov zaradi

nastalih zamudnih obveznosti in

da pred tem ne morejo izdati potrdila o

izbrisu. »Tudi na to sem bil pripravljen

pristati, da podpišem, da se odpovedujem

vsem zahtevkom, če mi sočasno, na

licu mesta, izročijo potrdilo o izbrisu

AKTUALNO 33

hipoteke. Kar pa so spet zavrnili, češ, da

to zanje v Sloveniji ureja AG Service in

naj podpisano izjavo izročim njim.«

IZSILJENA PORAVNAVA

Ko je Prosen dejansko vložil tožbo za

izbris hipoteke, je banka predlagala

mediacijo, od katere so odstopili nekaj

dni pred razpisanim narokom. »Oni so

evidentno zavlačevali, mi pa smo na

mediacijo pristali zato, ker nam ni bilo

težko priti na obravnavo z vsemi papirji

in pravnomočno sodbo sodišča, ki nam

je dalo prav,« razlaga Lucija Prosen.

Ko je bila razpisana prva obravnava

v tožbi za izbris hipoteke, pa je

Prosenove čakalo še eno presenečenje.

Zastopniki banke so prinesli debele

fascikle papirjev, s katerimi so želeli

znova dokazovati, da jim je še vedno

dolžan 600.000 evrov, razen če se sodno

poravnajo in Prosenovi podpišejo,

da se sami odpovedujejo vsem nadaljnjim

tožbenim zahtevkom proti banki.

»Drugo leto bom star 70 let. Sem slabega

psihičnega zdravja. Če bi se z njimi,

falsifikat za falsifikat, tožaril še nadaljnjih

30 let, kar je na slovenskih sodiščih

očitno možno, se bo vmes postarala še

moja hči. Leta in leta smo jih prosili, naj

nam posredujejo izpiske, kaj naj bi jim

bili še dolžni, pa tega nikoli niso poslali,

ker dolga ni,« pojasnjuje svojo odločitev,

da se z banko, ki ga po njegovih besedah

izsiljuje, sodno poravna.

Prosen se je prvič psihično zlomil

že leta 2000. Zaradi sodne kalvarije,

ki se je vlekla, je skoraj razpadel njegov

zakon in družina. Težko je bilo ohraniti

zdravo mero razuma. Trenutno jemlje

dve vrsti pomirjeval in hodi na pogovore

h kliničnemu terapevtu. Pred leti

je enkrat za kratek čas po živčnem zlomu

moral tudi na psihiatrijo v Begunje.

Preživel je, ker je želel pravico zase in

svojo družino. Ne more delati več kot

tri dni v tednu, a to je dovolj, da bo pomagal

hčerki pri novem projektu, ko bo

hipoteka končno izbrisana. To naj bi se

zgodilo v nekaj dneh, saj je poravnava z

banko zdaj pravnomočna. Lucija, zlata

maturantka, bo imela v hotelu Kanu

nadstandardno bivanje za starejše.

Roman bo poskušal v pokoju celiti

svoje rane. Najprej pa želi, da se njegova

zgodba končno sliši. Doslej je morda največja

žrtev slovenskega pravosodja.

181 31. 12. 2024

34

INTERVJU

So trenutki,

ko si zelo vesel,

in so trenutki,

ko si zelo potrt in žalosten.

Z vsem tem bi se morali

naučiti živeti.

Pogovor je bil predvajan na RTV

SLO1 v nedeljo, 22. 12. 2024.

Posnetek si še vedno lahko

ogledate v podkastu.

DUHOVNIK MARTIN GOLOB

»Če bi bil zamorjen, mi ne bi

nihče verjel, da OZNANJAM

veselo oznanilo«

Duhovnik Martin Golob je v sproščenem prazničnem vzdušju spregovoril o sreči, ki po njegovem

temelji na tem, da človek samega sebe sprejme takšnega, kakršen je. Odraščal je na kmetih, skupaj

s petimi brati, starimi starši ter z očetom in mamo, ki sta zgradila trdno družino. Ta je povezana še danes.

Za božič vsem ljudem, vernim in nevernim, želi miru in blagoslova. Najpomembnejše je, da vsak od nas

odpre srce in sprejme božično sporočilo, ki je Bog sam.

DR. JOŽE MOŽINA

TATJANA SPLICHAL/DOMOVINA

181 31. 12. 2024

INTERVJU

35

Gospod Martin, danes je sončno,

ampak vi ste prešerne volje tudi

takrat, ko je mračno, ko je oblačno.

Kako vam to uspeva?

No, znam biti tudi siten (smeh). Včasih

tudi zoprn, zadržan, zamišljen. Vse doživljam,

tudi žalosten znam biti in jezen,

čeprav se skušam temu izogibati. Ampak

ko prideš v dobro družbo, si spet dobre

volje. Sicer pa se je treba včasih tudi premagati,

da si malo bolje. Pa še Bog včasih

malo poskrbi in ti pošlje kakšno osebo,

ki ima hude težave in te potrebuje ali pa

te nasmeji. To je pač življenje. Večinoma

pa sem res bolj kot ne dobre volje, ker

sem pač take narave. Vedno izhajam tudi

iz tega, da bi bil slab župnik, če bi bil zamorjen

in žalosten. Nihče mi ne bi verjel,

da oznanjam veselo oznanilo.

Evangelij je veselo oznanilo,

čeprav pogosto vidimo tudi

turobne duhovnike, zamišljene.

To je odvisno tudi od značaja.

Malo je značaj, malo pa tudi preizkušnje.

Včasih je tudi težek dan, kakšna

polna luna. Ampak važno je, da te vsaj

večino časa ljudje vidijo dobre volje, da

prideš in pozdraviš ...

Kaj je vaš najpomembnejši

življenjski navdih? Za kaj živeti?

Za kaj živeti? Zelo me žene veselje do

življenja. Načeloma rad živim. Rad imam

aktivnosti, nenazadnje se zelo rad srečam

s kakšnimi izzivi. Včasih si zadam

malo večji projekt, ki ga speljemo skupaj

z župnijo in sodelavci. In potem je

dober občutek, ko uspe nekaj velikega.

Tudi letos smo imeli v župniji kar nekaj

takih stvari. Včasih premišljujem, prav

konkretno, da bi rad bil svetnik. Ne zato,

da bi bil na koledarju, ampak zato, ker

želim biti zraven Boga. Ravno včeraj sem

šel mazilit starejšo gospo. So klicali, da

se reva poslavlja. Rekel sem ji: »Gospa,

jaz Boga oznanjam, vi ga boste pa gledali.«

Tudi v meni je to hrepenenje, da

bi se nekoč srečal z Bogom in da bom

prišel čez (smeh). Včasih imam občutek,

da me malo vodi tudi adrenalin, pa navdih.

Vse to, kar sem in kar lahko delam,

Dan je čisto drugače

zaključen, če si se

v dnevu daroval, kot če si

ga zapravil samo zase.

je pravzaprav Božji dar. Pa tudi ena velika

hvaležnost za zaupanje, da smem biti

duhovnik; to je čisto zastonjski dar, privilegij,

ki ga lahko živim. Zato se želim v

življenju darovati in biti blizu ljudem.

Kaj je bistvo tega, da je človek

srečen?

Najprej, da tudi sebe sprejmeš. Sam s

sabo moraš biti »pošlihtan«. Da si v svoji

koži zadovoljen in da si zadovoljen tudi

s svojim življenjem. Da sprejemaš tudi

tisto, kar v tvojem življenju ni popolno.

Pa huda bremena, kar pa je najtežje.

Bremena imamo vsi. Včasih so dnevi,

ko samo preživiš, ko samo hitiš. Tudi

to je življenje. Zdi se mi, da nam da Bog

čisto vse priložnosti, da se lahko brusimo,

rastemo, nenazadnje tako zori tudi

naša osebnost. Da si srečen, moraš svoje

življenje sprejeti tako, kot je. Pri vsakem

so tudi otočki sreče. Naše življenje

je največkrat nek kaos. So trenutki, ko si

zelo vesel, in so trenutki, ko si zelo potrt

in žalosten. Z vsem tem bi se morali naučiti

živeti. Ko je zelo hudo, malo potrpeti,

ko je zelo lepo, pa biti hvaležen.

In takrat, ko je lepo, najti moč za naprej.

Sreča pa je povezana tudi s tem, da jo z

nekom deliš. Človek je veliko bolj vesel,

če živi iz hvaležnosti, iz sprejemanja.

Pa da lahko tudi nekaj daš. Dan je čisto

drugače zaključen, če si se v dnevu daroval,

kot če si ga zapravil samo zase.

Vaše misli so izredno blagodejne in

tako vplivajo tudi na ljudi. Zelo ste

priljubljeni. Mogoče pa malo manj

vemo o vaši formaciji, o vašem

družinskem izvoru. Kje ste zrasli?

Zrasel sem na kmetiji, skupaj s petimi

brati. Med mano in najmlajšim Blažem

je 15 let razlike. Moja starša sta bila vedno

doma, nikoli nista hodila v službo,

saj smo živeli od kmetije. Bil sem normalen

fant, hodil sem v šolo, in ko sem

prišel iz šole, sem hitro naredil domačo

nalogo. Potem pa sem šel k očetu delat.

Nikoli nas niso silili delati, moliti ali iti

k maši. Radi smo bili drug z drugim in

posnemali starše. Oče nas je vedno lepo

pohvalil, vedno sem želel biti kot on; da

bi naredil tako, da bi bil on zadovoljen.

Od njega sem dobil potrditev, mama pa

je imela vlogo nežnosti, globokih pogovorov.

V družino je prinesla duhovnost,

obredje, vsak večer smo skupaj molili,

kar nas je tudi zelo povezalo. Svete večere

smo zelo lepo obhajali: z molitvijo,

preprosto večerjo, pogovori.

Kako sta starša sprejemala vsak

svoje breme?

Nikoli nisem opazil, da imata kakšno

delo sama s sabo. Edina njuna skrb smo

bili otroci in kmetija.

Še ena podrobnost je zanimiva pri

vas. Vendarle ste zrasli v družini,

kjer so bile tri generacije. Družinska

razmerja so bila zmeraj izziv,

v teh časih še posebej. Kako se je to

pri vas obneslo?

To je moja najlepša izkušnja. Če se le da,

to vsem svetujem. Ni najlažje, tako kot

vse lepe stvari. Ampak za otroke je bilo

to čudovito. Od dedka in babice sem dobil

eno novo razsežnost. Zato imam rad

starejše, ker me pravzaprav spominjajo

na moje stare starše. Ob njiju smo otroci

videli tudi minljivost življenja, kar je

zelo lepo. Nihče od nas ni imel travm,

ko smo videli ata, ko je umrl. Ko je bil

v krsti, smo ga lepo pokrižali. Vse to je

bilo zelo naravno.

Vidim družine, kjer so tri generacije

skupaj. Tudi pri nas doma je zdaj

tako. Družine v tem zelo spodbujam in

vabim, naj potrpijo drug z drugim in

bodo videli, da se splača. Vedno je to

tudi blagoslov. Če otroci skrbijo za svoje

starše, bo tudi zanje poskrbljeno. Ko

imam krst, vedno rečem staršem: »Bodite

dobri do svojih otrok, ker vam bodo

ti otroci izbirali dom za starejše. Že zdaj

je treba misliti.«

Odlikuje vas zelo lep odnos do

starejše generacije. V čem je

njihova vrednost?

Polni so modrosti. Kaj vse so že doživeli.

Nihče izmed nas si ne predstavlja, koliko

korakov so v življenju naredili. Kaj

vse so že držali v rokah, da so preživeli.

Kolikokrat je njegovo ali njeno srce bolelo

zaradi ljubezni. Za seboj imajo tudi

vojne. Moramo jih spoštovati in biti

hvaležni, saj so nam gradili svet. Včasih

se spomnim na svojo staro mamo, kako

je bila včasih žalostna. Ko je bila mlada,

niso imeli kaj jesti, ko je bila stara, pa

zaradi sladkorne bolezni ni smela jesti.

Starejšim moramo omogočiti, da bo vsaj

jesen življenja lepa. Zakaj jih imam rad?

Ker sem ob njih lahko čisto navaden.

Oni so veseli samo zato, ker pridem. Od

njih se učim, kaj je človek vse v življenju

preživel in česa vsega je zmožen.

Če se obrneva še malo k vam. Obvladate

vsa kmečka opravila, od

molže krav do opravil s traktor-

181 31. 12. 2024

36

INTERVJU

jem. Drži, da ste se kot mladostnik

bolj zanimali za ropot traktorskega

motorja kot za dekleta?

Ja (smeh). Na kmetih ni bilo časa hoditi

okoli. Jaz kar nisem znal iti po vasi.

Gnalo me je to, da sem doma čim več

naredil. To je tisti dober občutek, ko si

s strojem eno. Tudi bregov se nisem bal.

Kdaj pa ste sestopili s traktorja

in je bil klic Boga močnejši?

Pogrešal sem ljudi. Ko sem končal prvi

letnik teologije, sem med počitnicami

pri sebi premišljeval, da moram nekaj

narediti iz sebe. Če bom samo teolog, mi

bo to premalo, pogrešam ljudi. Kaj pa, če

bi šel kar za župnika? In zdaj sem tukaj.

Zelo ste dejavni z elektronskimi

mediji. Vemo, da so gospodarji

naših življenj v veliki meri mobilni

telefoni. Nekaj časa nam polnijo

glavo, nekaj časa pa praznijo. Ali

tudi Martin Golob zaspi z mobilnim

telefonom na nočni omarici?

Tudi (smeh). Boril sem se, da sem ga

včasih puščal drugje, pa je potem kdo

klical zvečer in sem bil radoveden, kdo

me zdaj kliče. Včasih me zjutraj zbudi

celo oče, ko gre v hlev, okoli štirih,

pol petih. Sicer pa se moram tudi sam

‘bremzati’, da nisem preveč na telefonu.

Zelo hitro te premaga skušnjava. Vse

prevečkrat kažemo s prstom na mladino

in otroke, ampak tudi odrasli znamo

biti zelo veliko na telefonu. Tudi otroci

rečejo: »Gospod župnik, moj oče je med

kosilom vedno na telefonu.« Tako da je

to pravzaprav izziv za vse nas. Kako s

tem živeti in imeti distanco, mero. To je

trening za zmernost.

Pravite, da ste precej občutljivi

in da vas opazke oziroma kritike

kar vznemirjajo. Sploh če pridejo

s strani sobratov duhovnikov.

Ampak po drugi strani je pa tako,

da če se kot duhovnik borite za

resnico z veliko začetnico, ne morete

biti vsem všeč. Včasih je izziv

biti vsem všeč ali biti načelen.

Nemogoče je biti vsem všeč. To sem začel

spoznavati kar hitro in s tem živeti

ter rasti. Kot mlad človek sem se res trudil

ugoditi. Življenje te uči. Da sem občutljiv,

pa štejem kot plus. Bolje je, da se

me kakšna stvar dotakne, kot pa da bi

bil trd kot kamen. K občutljivosti spada

tudi empatija do bližnjega. Tistega, ki

ima drugega rad, se da hitreje prizadeti.

S tem ni nič narobe. Človek se mora s

181 31. 12. 2024

Od očeta sem dobil potrditev,

mama pa je imela vlogo

nežnosti, globokih pogovorov.

V družino je prinesla

duhovnost, obredje.

tem naučiti živeti; sprejemati, predelati,

iti naprej, da ne premleva. Vedno pa

se trudim, da oznanjam Boga, da dam

njega in njegovo voljo v ospredje. Da bi

se svetu prilagajal in hotel biti všečen

vsem, to pa ne. Raje skušam iskati neko

pot srečanja in kompromisov, ki ne gredo

v izkrivljanje resnice in tistega, kar

je prav. V šestih letih je vidna pot, ki jo

opazim pri sebi. Malo sem se tudi spreminjal.

To se mi zdi lepo.

Izžarevate dobronamernost, kar

je Jezusov zgled. Ampak tudi on

je včasih malo pobesnel, npr. ko

je prišel v tempelj in tam videl

preprodajalce. Mislim, da je to

celo edini primer v evangeliju,

da je fizično obračunal, prevrnil je

stojnice. Ali tudi Martin Golob,

ki ga poznamo kot zelo prijaznega,

kdaj pobesni?

Ja, sem tudi že. Glede določenih zadev

sem že zelo jasno povedal, da se ne sme,

da ni prav. Ko gredo stvari predaleč,

to jasno povem in skušamo to urediti.

Tudi na dom grem, če je treba. Najbolj

se bojim, da pride v kakšno prijateljsko

skupnost vmes – oprostite izrazu – kakšen

hudič. Takšne stvari je treba v kali

zatreti. Pa tudi s prižnice sem kdaj že

bil hud. Ampak ne tako, da bi kazal s

prstom ali obsojal; povedal sem pač tisto,

kar je bilo narobe.

Zanimivo je, da Jezus v evangelijih

deluje izredno miroljubno,

zelo je prizanesljiv do grešnikov,

prostitutk, davčnih izterjevalcev

tiste dobe, ki so bili na zelo slabem

glasu. Najostrejše besede pa uporablja

do dvoličnih duhovnikov

tistega časa. Duhovniki sedanjega

časa ste zelo na prepihu. Ljudje po

eni strani od vas veliko pričakujejo,

po drugi strani pa ste deležni

tudi nestrpnosti, včasih celo sovraštva.

Kako se s tem spopadate?

Treba je biti iskren in živeti tako, da lahko

vsakemu pogledaš v oči. Dvojno življenje

ti vzame pogum, da bi lahko Boga

oznanjal v celoti. Kar je hud križ. Jaz skoraj

ne znam drugače kot živeti v polnosti

to, kar sem. Kako gledati na svet, ki ni

vedno naklonjen Bogu in oznanilu? Čim

manj se sekirati glede tega. Važno je, da

si pri sebi čim bolj Jezusov. Mladim pravim,

naj utrjujejo odnos z Bogom. Saj ni

treba ves čas govoriti o Bogu. Živi Boga

in bodo ljudje že ugotovili. Ne se bati.

Če bi se jaz bal – no, saj sem tudi se – se

ne bi nikoli izpostavil. Lahko bi ostal v

coni udobja enega župnišča, malo bi bil

med ljudmi in bi bila stvar rešena. Vmes

bi malo kritiziral, kako je vse narobe in

kako nihče ne hodi k maši, jaz pa bi bil

varen. Pogosto mi kdo reče: »Boš že videl,

saj te bodo.« Lahko da me bodo, lahko

da bodo kaj našli, mogoče se bom kje

ujel v past, naredil kakšno neumnost. Ne

vem. Dokler lahko, pa bom to poskušal

živeti v polnosti.

Kristjani smo podprti tudi z molitvijo,

upoštevati moramo, da nas Bog varuje,

da nismo čisto sami. Sicer se zdi, da

sva midva sama, a jaz verjamem, da Sveti

Duh govori po meni. Jaz nisem tako

brihten, on pa ve malo več. Kristjani ne

smemo misliti, da je vse na nas. To je

napuh. Vse je v Božjih rokah. Vprašanje

zate pa je, ali boš Božji volji sledil ali ne.

Da bi samo kritiziral, pa nima smisla,

ker se s tem nič ne naredi. Poskusiš

in je. V župniji smo rekli: »Poskusimo

imeti zornice, mogoče bo pa uspelo. Če

bodo prišli samo trije, bodo pa trije.«

No, vsako jutro jih pride 60. Včasih je

bolje brcniti v prazno kot pa sploh ne

poskusiti. Stroj se ne bo nikoli pokvaril,

če bo ves čas stal pod kozolcem.

Če greva na bolj zahtevno temo

za kristjane. Najtežje je gledati,

če škofje in duhovniki ne sodelujejo,

če med vami ni bratstva, ki

ga oznanjate. Obstaja solidarnost,

povezanost?

Obstaja. Duhovniki kar držimo skupaj.

Hvala Bogu, da imamo še škofe, kajti

danes biti škof ni najlažja stvar.

Ni neke gneče, ne ...

Tudi duhovniki smo normalni ljudje in

tako kot v vsakem kolektivu je tudi v

našem včasih tako, da kakšno rečemo

čez koga. Mi je pa zelo lepo, ko imamo

krizmeno mašo; ko je npr. 29. junija

mašniško posvečenje in pride veliko

duhovnikov. Občutek imam, da jih pride

na take dogodke vedno več. Največ

sem sicer v stiku z dekanijskimi du-

INTERVJU

37

hovniki. Tu se je pa tako luštno dobiti.

Medsebojne podpore je zelo veliko.

Ste župnik v Grosuplju, na Polici in

na Lipoglavu. Ko sem vas obiskal,

ste bili polno zaposleni. Kako

poteka dan Martina Goloba, dan

aktivnega duhovnika?

S kaplanom Rokom Gregorčičem zgodaj

vstaneva in zjutraj skupaj moliva. Zelo

dobro se razumeva. Nekdo od naju ima

zjutraj v grosupeljski cerkvi mašo. V

ponedeljek, torek in sredo zjutraj imam

verouk jaz. Potem prihajajo ljudje radi

v pisarno. Včasih je kar malo vrste, kar

mi je všeč. Hvala Bogu, da radi pridejo

v župnišče. Opoldne imamo kosilo,

trije duhovniki vsak dan skupaj jemo,

imamo tudi gospodinjo Marijo, gospo v

jesenskem obdobju življenja. Popoldne

imam verouk, v torek več ur. Ob ponedeljkih

imam priprave na krste, pa tudi

kakšne druge priprave. Ob šestih so že

maše na podružnicah, na soupravah,

ob sedmih je vsak večer maša v grosupeljski

cerkvi. Ob večerih so razne skupine;

tri zakonske skupine, v petek in

soboto so mladinske skupine. Pa razna

druga srečanja: za moške, za ženske,

pevski zbori. Ob večerih imam še snemanje

za Gold TV. Ob četrtkih zvečer

grem običajno na kakšno povabilo po

Sloveniji. Vmes, ko so luknje, pa še kaj

po hiši naredim.

Duhovniki imate privilegij,

da pogosto spremljate starejše,

ko se poslavljajo. Če je mogoče,

se takrat ponavadi opravi spoved.

Verjetno je to eden najbolj iskrenih

ali celo najbolj iskren trenutek v

življenju osebe, ko se popolnoma

odpre in dela življenjski obračun.

O čem govorijo, kaj je za njih takrat

najbolj pomembno?

Da si ob njem. Takih trenutkov sem imel

kar nekaj. Zraven sem bil tudi, ko je oseba

nehala dihati, ko je umrla. Poleg sem

bil tudi pri najstarejši Bohinjki, ki je

imela 105 let. To je vedno skrivnosten,

intimen trenutek. Včasih se ga kakšni

tudi bojijo. Ampak ni strašen, je zelo

lep. Včasih povedo tisto najbolj skrito

stvar v življenju. Ponavadi molim, jo

držim za roko. Vsaki osebi, ki je takole

pred smrtjo, za popotnico rečem, da jaz

Boga oznanjam, ona ga bo pa gledala.

Zelo sem hvaležen, če sem dosegljiv,

da lahko takoj pridem. Pred časom sem

dobil zanimiv obisk z drugega konca

Slovenije. Gospoda je pripeljala žena,

težko je govoril, bil pa je še na nogah.

Rekel mi je: »Gospod župnik, imam

samo še en mesec, moja srčna želja je,

da bi me vi pokopali.« Situacijo je vzel

kot priložnost, da se na vse pripravi.

Zelo me je ganil in tega srečanja ne bom

nikoli pozabil.

Norma sodobnega sveta je, da je

duhovnik blizu ljudem. Papež

pravi, da je treba dišati po ovcah.

Sodobni človek je nekoliko drugačen,

kot je bil prej. Veliko je civilizacijskih

bolezni, ki jim rečejo

izgorelost, anksioznost, depresija.

Zakaj prihaja do tega?

Če nimaš urejenih odnosov, te to tako

tišči, da ni možnosti, da letiš. Pogosto

smo ranjeni in nimamo urejenih odnosov.

Seveda je življenje danes stresno,

veliko zahtevamo tudi sami od sebe.

Včasih pozabljamo na harmonijo v življenju.

Vse pa je zelo odvisno tudi od

duhovnega življenja. Kristjani imamo

ta privilegij, da imamo sveto spoved,

nedeljo, molitev, ki te ustavi, pogovor

in izročanje Bogu, povabljeni smo k odpuščanju,

pa tudi k prelaganju bremen

na Boga. Potem je mnogo lažje.

Ali je tega v resnici manj na podeželju,

sploh na kmetih, kjer sta

pritisk in obremenitev zelo velika?

Če živi človek po tem, kar sem rekel, je

gotovo mnogo lažje. Včasih mi kdo reče,

da se mu zdi, da bo pregorel. Lahko, da

se zgodi, včasih pride kakšen trenutek,

ko bi človek vse skupaj nekam poslal.

Ampak da bi kar obupal, to pa ne.

Mislim, da malo pozabljamo živeti.

Tudi sam sem ujetnik hitrega življenja;

sicer ne zase, ampak da ustrežem ljudem.

En Bohinjec mi je rekel: »Veste, gospod

župnik, ko boste vi umrli, vas Bog ne bo

vprašal, kaj ste pridigali. Vprašal vas bo,

kako ste uživali njegovo lepo stvarstvo;

koliko ste se naužili teh lepot.« Mi je dalo

kar malo misliti. Moder možakar.

Če se malo pošalim, živimo v času

Golobov. Ob vas imamo premierja

Roberta Goloba. Nista nič v

sorodu, kajne?

Ne. Imam pa res strica Roberta Goloba,

celo moj birmanski boter je bil.

Zdi se mi, da sta se bolj ujela z

nekdanjim predsednikom Borutom

Pahorjem. Zelo občudujete

tudi njegovo prizadevanje in

rezultate, ki jih je dosegel na polju

sprave, kajne?

Srečala sva se res čisto po naključju. Takrat

sem bil župnik v Bohinju. Dvakrat je

prišel na policijsko sveto mašo, ki smo jo

imeli za policiste v Bohinju. Potem sem

šel tudi jaz na dogodke, ko so me povabili.

Vedno je pristopil do mene, mi dal

roko, zelo prijazno. Enkrat mi je rekel,

naj pripeljem bohinjske otroke k njemu v

predsedniško palačo. To sem naredil za

oratorij in on nas je res sprejel. To se mi

je zdelo res lepo. Potem sem zbral pogum

in ga prosil, če bi posnela božično voščilo

za Aleteio, in je bil tudi za to. Ob vsem

njegovem delu in odgovornosti si je vzel

čas. Ta dostopnost mi je bila všeč.

Blizu ljudem, podobno kot vi.

Pa tudi njegova človeškost. Zelo se zna

držati protokola, hkrati pa pokaže, da je

človek. Nikoli nisem dobil občutka, da

bi ločeval, vedno je skušal najti človeka

in iskati dobro.

Drži, na polju sprave je storil zelo

pomembne korake. Poglejva malo

na Cerkev. Cela zahodna družba,

tudi Cerkev, je v neki vrednostni

krizi. Izrazi, kot so mala čreda, sol

zemlje, kvas – so to prispodobe za

181 31. 12. 2024

38

INTERVJU

verno občestvo v prihodnosti?

Gre za eno močno jedro. Vsaka župnija

ima močno jedro molivcev, molivk, ljudi,

ki darujejo svoje trpljenje za župnijo,

za Cerkev, za nove duhovne poklice … ki

torej res z iskrenim srcem živijo vero. V

Grosuplju imam ogromno lepih zgledov,

ki mene osebno navdihujejo. Tudi zaradi

njih se včasih trudim še malo bolj živeti

po veri. To je tista sredica, ki daje okus.

Za Cerkev kot tako se ne bojim, saj

jo vodi Jezus. Bojim se, da bi jaz izgubil

Jezusa, tega se je bati. Da bi se zaradi

svojega življenja, zaradi svojih grehov

oddaljil od Boga. Se mi pa zdi, da se

kakšna stvar kar malo prebuja. Letos

sem imel ogromno porok, čez 60.

Kdaj imate čas za to?

Sproti speljemo, saj gre. Nedavno so imeli

v ljubljanski nadškofiji srečanje katehumenov,

torej odraslih, ki so se kasneje

odločili za sveti krst, za sveto birmo. V

ljubljanski stolnici jih ni bilo še nikoli 140.

Iz Grosuplja sem jih pripeljal 40; res pa je,

da so iz cele Slovenije. Na Facebooku napišem

povabilo in pridejo od vsepovsod.

Potem se dobivamo na nekaj tednov, predavam,

jim dam kaj za prebrati …

Ko spremljam mlade, opažam, da veliko

bolj zares živijo vero, kot so jo mladi

v mojih časih. Veliko več je zvestobe

Bogu in Cerkvi, drža v hoji za Kristusom

je bolj odločna. Sicer pa glede Cerkve ni

vse odvisno od duhovnikov. Pri duhovnih

poklicih je velika odgovornost na

starših. Jaz se bom že potrudil, da bom

dober duhovnik. Ampak matere in očetje

bi tudi lahko rekli: »Sin, ti bi bil pa lahko

krasen župnik.« Zakaj pa ne? Meni so

tudi to doma rekli. Stari ata mi je vedno

govoril: »Tako lepo si ministriral.«

Hočete reči, da lahko starši

tudi ovirajo?

Ja, tudi ovirajo. In rečejo: »Oh, naš pa

ne.« Imel sem zakonsko skupino, pobožne

zakonske pare. In sem rekel: »Vaš

sin bi bil pa lahko krasen župnik.« Pa so

rekli: »Oh, ne, naš pa ne, hočem imeti

vnučke.« Tudi to je izsiljevanje. Hočeš,

da ima otroke samo zato, da boš ti babica.

Malo karikiram in povem po domače.

Ampak vseeno: ali ni lepo, da gre sin

za duhovnika? To je najlepši poklic. Nenazadnje

pravi tudi Don Bosco: »Če gre

sin za duhovnika, njegovo mesto nasledi

Jezus.« Meni je oče rekel, da je Jezus

boljši kot jaz. Ker naredi manj škode na

kmetiji (smeh).

Družine bi povabil, da rečejo otroku,

veš, ti bi bil pa dober duhovnik. In

181 31. 12. 2024

Treba je biti iskren in živeti

tako, da lahko vsakega

pogledaš v oči.

da se doma lepo govori o duhovniškem

poklicu; da se za domače župnike moli.

Pri nas doma domačih župnikov nismo

nikoli kritizirali, vedno smo jih zelo

spoštovali. Ker je naš župnik in ker nam

v kraj prinaša Boga.

Je pa lepo slišati, da je čedalje

več animatorjev in da čedalje več

otrok pride na oratorije.

Oratoriji so veliko delo Svetega Duha.

Veliko mladih prostovoljcev, ki si vzamejo

toliko ur za to, da v neki župniji, v

nekem kraju popestrijo dneve, ki niso za

njih, ampak za otroke – in hkrati tudi za

njih. To je čudovit utrip; ni samo varstvo,

ampak tudi vzgoja, druženje, vera, molitev,

petje. Včasih imam občutek, da mladi

hrepenijo po pristnih odnosih. Hrepenijo

po tem, da se pogovarjajo.

Ta odnos se verjetno gradi v družini.

Začela sva z vašo družino. Ker

smo v božičnem času, zaključiva s

Sveto družino. Kako naj dojamemo

božič, da ne bomo razočarani?

Predvsem tisti, ki živijo sami?

Kaj pravzaprav rabimo za to, da bo božič

res popoln, kot včasih slišimo? Ali

potrebujemo veliko mizo hrane? Mislim,

da ne. Ali rabimo ne vem kakšne

lučke? Mislim, da ne. Ali rabimo veliko

ljudi okoli sebe? Nenazadnje, ali rabimo

jaslice? Vse, kar rabiš za popoln božič, je

to, da imaš odprto srce. Da se Bog rodi v

tvojem srcu. To je popoln božič. Mi hrepenimo

po tem, da bi se v našem življenju

rodil Bog. Z njegovim rojstvom, ko

se nebesa dotaknejo zemlje, se rodi

upanje, ki ga voščimo drug drugemu.

Iz tu izhaja mir, ki ga želimo drug drugemu.

Iz te naveze izhaja ljubezen, po

kateri hrepenimo; da bi bil ljubljen in da

bi znal ljubiti. Na ta način lahko čisto

vsak praznuje božič; če si sam ali pa če

si z ljudmi; če si vdovec ali ločen; če si

v bolnišnici ali v domu za ostarele. Nimaš

vsega, kar kažejo reklame, lahko

pa rečeš: »Gospod, želim, da se v mojem

življenju rodiš; jaz sem ta štala, pridi v

moje življenje.«

Božič se mora zgoditi v posamezniku,

gre za notranje doživetje.

Tako. Vse ostalo je samo pomoč, grobo

rečeno, dekoracija, ki nam pomaga pri

obhajanju Jezusovega rojstva. Vedno pa

je treba iti k temelju. In temelj božiča je

rojstvo Odrešenika.

Ampak sploh ni več samoumevno,

da je to verski praznik. Malo za šalo

lahko rečemo, da nam bodo ukradli

še božič, saj se iz božiča izrinja tisto

božje. Božič pomeni mali Bog. Kako

praznovati, da se to ne bo zgodilo?

Nekaj ste o tem že povedali.

Z zavedanjem, kaj praznuješ. Nič ni narobe,

če ljudje praznujejo, tudi če niso

verni. Zelo lepo je, ko ljudje pridejo k

polnočnici. Imajo nek čut, da se gre za

božič k polnočni maši. Hvala Bogu, vsaj

takrat. Ker vem, da je takrat priložnost,

da se jih Bog dotakne. Nekaj se v njihovi

duši gotovo zgodi.

Tudi vi nagovarjate vse ljudi, verne

in neverne. Pogosto rečete, da

so za vas vsi enaki. Kakšno bi bilo

vaše božično voščilo?

Dragi prijatelji, z veseljem in dobro voljo

naprej. Bog prihaja med nas samo

zato, da nam pove, da nas ima rad.

Vedeti morate, da ste Bogu neskončno

dragoceni. Bistveno je, da vemo, da

smo ljubljeni.

Komentar PREHITEVAM PO LEVI 39

ALJUŠ PERTINAČ

@ZMAGOPLEMENITI

Ukradeni BOŽIČ

Tokratna kolumna je zgodba o tem, kako je Tina Gaber, partnerica predsednika

vlade dr. Roberta Goloba in dominantni del – čeprav uradno pride na koncu

– vladajočega para RoberTina, ukradla božič.

Ja, prav ste prebrali. Tina Gaber je

letos ukradla božič. Ukradla ga

je najprej otrokom s posebnimi

potrebami v ljubljanskem zavodu

Janeza Levca. Ukradla ga je tistim, katerih

starši niso dali soglasja, da njihovi

otroci, pozor, nastopajo v promocijskih

fotografijah in posnetkih, ki bodo

objavljeni na spletnih straneh gospe

Tine Gaber (uradna formulacija, da

ne bo pomote), in so potem to bizarno

samopašno predstavo samopromocije

prve konkubine v državi morali spremljati

skozi okno, ker, ponovno pozor,

v tem času niso smeli zapustiti svojih

sob oziroma učilnic.

Ukradla ga je tudi tistim otrokom,

katerih starši so dali soglasje za to, da

bodo njihovi otroci nastopali v samopromocijskih

aktivnostih premierjeve

spremljevalke (le kakšen starš na tak

način proda svojega otroka neki kvazivladajoči

vplivnici, da ga izrablja za

lastne promocijske namene?). Ker ni

šlo več za praznovanje božiča teh otrok,

ampak za pravi pravcati razuzdani

performans pomanjkanja empatije,

občutka za dostojnost in hkrati precenjevanja

lastne pomembnosti v režiji

boljše polovice vladajočega para. In

nenazadnje, Gabrova je s tem gnusnim

dejanjem ukradla božič tudi vsem nam,

žalujočim ostalim. Ker nam je plastično

prikazala in nedvomno dokazala, da

nam RoberTina – potem ko nam je ukradla

tradicionalno slovensko hrano,

kurjenje na drva, skrb za domače živali

in v končni fazi tudi elektriko,

zdaj pa nam po hitrem postopku

želi ukrasti tudi naše nepremičnine

– lahko ‘komot’ ukrade

tudi božič. In mi smo pri tem

popolnoma brez moči.

GNILA ČEŠNJA NA TORTI

Brez moči smo zato, ker obstajajo

taki posamezniki, kot je

ravnatelj nesrečnega zavoda

Janeza Levca, ki pristanejo na

to, da bo neka kvazivladajoča

vplivnica njegovim varovancem

ukradla božič in ga nesramno

ter umazano zlorabila za uresničenje

nekih svojih bizarnih in skritih

fantazij ter lastno promocijo, razdelijo

otroke na tiste, ki lahko praznujejo božič,

in tiste, ki tega ne smejo, za konec,

kot gnila češnja na torti, pa še obtožijo

starše, da so sami krivi, da njihov otrok

letos ni mogel praznovati božiča,

ker se pač niso strinjali s pogoji praznovanja.

Da, tako daleč smo prišli, da

imamo pod vladavino festivala Svobode,

kjer pleše zgolj še RoberTina, tudi

posebne pogoje za praznovanja. Tudi

če gre za božič oziroma za otroke s posebnimi

potrebami.

Popolnoma jasno torej je, da otrok

s posebnimi potrebami letos ni obiskal

Božiček, ampak pravi pravcati Grinch v

podobi Tine Gaber. Tini Gaber ni prav

nič do božiča, če to ni potovanje v dvoje

RoberTina nam – potem ko

nam je ukradla tradicionalno

slovensko hrano, kurjenje na

drva, skrb za domače živali in

v končni fazi tudi elektriko,

zdaj pa nam po hitrem

postopku želi ukrasti tudi

naše nepremičnine – lahko

‘komot’ ukrade tudi božič.

s plačljivim spremljevalcem nekam daleč

v tople kraje, kar bo zagotovo storila

tudi letos. Ji je pa očitno veliko do tega,

da ukrade božič otrokom s posebnimi

potrebami in posledično vsem nam. Ker

zakaj bi mi imeli božič, če ga ima lahko

ona? Se pripelje s kočijo in neokusno

paradira pred prizadetimi otroki? Da

je prvi del vladajočega para, naš Robi,

ki je tudi sam starš otroka s posebnimi

potrebami in je še par dni prej v državnem

zboru s tresočim glasom, v enem

redkih iskrenih trenutkov svoje vladavine,

razlagal, da je biti tak starš poseben

privilegij, ker te veliko nauči in še

več od tebe zahteva, pristal na tovrstno

svinjarijo, da nam njegova Tina ukrade

božič, je še posebej zavržno in vredno

vsake obsodbe.

SLOVENIJA TA HIP

Po spletu sicer te dni kroži fotografija

praznih božičnih jaslic s priročnim in

pomenljivim pripisom: »To so letošnje

jaslice. Ni živali, ker različna društva

prepovedujejo trpinčenje živali v zimskem

mrazu in ob pomanjkanju hrane.

Ni Marije, ker feministke menijo, da se

lik ženske ne sme izkoriščati. Ni Jožefa,

tesarja, ker uredba prepoveduje delo

ob nedeljah in praznikih. Mali Jezus še

razmišlja, ali bo deček, deklica ali nekaj

tretjega. Trije kralji se bojijo, da jih ne bi

razglasili za nezakonite migrante. Angelov

ni, ker bi lahko užalili čustva ateistov

in pripadnikov drugih ver, ki ne verjamejo

v angele. Slama bi lahko povzročila

požar, kar je v nasprotju z

uredbo NFX 08-070 Evropske

unije. Jaslice so dovoljene,

ker so izdelane iz recikliranega

materiala v skladu z

uredbo o varstvu okolja.«

To je Slovenija ta hip, pa

če nam je to všeč ali ne.

Na fotografiji omenjenih

jaslih pa manjka zgolj še

Grinch – pardon, Tina Gaber.

Ker nam je božič dokončno

ukradla in vprašanje

je, kdaj, če sploh kdaj,

nam ga bo vrnila.

181 31. 12. 2024

40

KOMENTAR

JAN ZOBEC

SVOBODOMORILKE

Decembrski dnevi so že po pravilu hektični. Živčni, zgoščeni, kot da bi

v iztekajočem se letu hoteli iz njega iztisniti vse zamujeno – predvsem

s potrošniškimi in družabnimi aktivnostmi. Advent naj bi bil čas pričakovanja,

upanja, miru in poglobljenega razmisleka, čas, ko so naša srca in misli usmerjene

v pričakovanje Kristusovega drugega prihoda na koncu časov in obhajanje obletnice

njegovega rojstva. A ga je slovenska politična korektnost preimenovala

v »veseli december« ter ga poročila s kulturo trošenja in veseljačenja.

Prešernov trg, srce Ljubljane, se spremeni

v balkansko čaršijo s čevapčiči, pleskavicami,

po loju in svinjski masti zaudarjajočem

dimu, ki se meša z vinskimi

vonjavami in hrupom vsiljivih srbskih »trubačev«,

ki nabijajo uspešnice iz Guče, ne meneč se

za estetiko, kulturo in za običaje mesta, kamor so

prišli uprizarjat kulturno invazijo nad tistimi nekaj

meščani, ki se ne glede na takšno ali drugačno

poreklo in genealogijo po duši in srcu čutimo Slovence

ter pripadnike slovenske kulture. Mesto je z

vsakim dnevom manj slovensko, srednjeevropsko

in vse bolj balkansko, bizantinsko, turbo, grobo,

surovo ... Táko, kot je bilo pred štiridesetimi leti,

ko je danes skoraj že pozabljeni pisatelj, esejist,

kritik in dramaturg Bojan Štih v Naših razgledih

protestiral proti podobnim procesom balkanizacije

(srbizacije) Ljubljane. Ja, čas je ukrivljen, in ko

se nagne in zaokroži, kot je v Sloveniji, smo priča

ponavljanju zgodovine kot farse.

@andrejhoivik

Predsednica Državnega zbora

Urška Klakočar Zupančič je

ukazala poslancu Andreju Hoiviku

zapleniti knjigo.

POLITIČNA FARSA

A farsa se ne dogaja le v »najlepšem mestu na

svetu«, ki ga balkanska ornamentika in vulgarna

estetika po mnenju njegovega župana dela še lepšega.

Farso, v resnici tragikomedijo, lahko spremljamo

tudi na političnem prizorišču. Od vseh

advent pretresajočih dogodkov – od nezakonitega

policijskega prisluškovanja tožilki, ki preganja

najhujše, srhljive mamilarske klane, in posredovanja

teh informacij, Bog ne daj, prav tem združbam,

preko še kako sporne sodne sage »Trenta«,

odvijajoče se po že videnem scenariju, posledičnih

protestov privržencev glavnega obtoženca do

avtoritarnega vodenja sej v državnem zboru, hramu

demokracije in svobode – se bom osredotočil

na zadnje. Na tiste na prvi pogled burkaške predstave,

ko je predsednica odbora za pravosodje na

seji tega telesa, sklicani prav zavoljo protestov

zoper prej omenjeni proces »Trenta«, uprizorila

ognjemet avtoritarnosti, še-ne-videne grobosti,

neotesanosti in denegacije parlamentarizma brez

presedana. Temu nato sledi zasedanje preiskovalne

komisije za preiskavo sumov nezakonitega

financiranja strank, ki je v resnici komisija za preganjanje

vladajoči koaliciji nenaklonjenega medija,

ter potem zaplemba knjige, ki jo je bil poslanec

opozicije postavil pred seboj. To je predsednico

DZ iztirilo do te mere, da je sejo prekinila, poklicala

varnostnika in odredila zaplembo poslančeve

knjige – njen izvod je pred tem, ko ji ga je taisti

poslanec daroval, demonstrativno vrgla v smeti.

Vse to resda spominja na teater absurda. Ampak

tragičnost te komedije je v dejstvu, da ne gre

za teater, ampak za resničnost, kjer grotesknost

in burkaštvo nista zaigrana, ampak bruhata iz

globin osebnosti gospa, ki so po spletu nekih naključij,

možnih le v Sloveniji, pristale na najvišjih

položajih v državi. Vse tri politične naturščice,

neotesane, brez političnih izkušenj, pobrane tako

rekoč s ceste, so na valovih neobvladanih čustev

pokazale, kdo v resnici so – in kakšna je stranka,

ki za njimi stoji, kakšne politične tendence so »in«

ter katere vrednote se v zanki zgodovine vračajo

v kulturno, politično in vrednotno zmaličeno slovensko

družbeno krajino.

Skupna poteza vseh teh ekscesov ni le aroganca,

srd in agresivnost omenjenih dam, njihova ne-

181 31. 12. 2024

KOMENTAR

41

Njihova svoboda

je v nesvobodi drugih –

nesvobodi vseh z drugačnimi,

kritičnimi pogledi

na njihovo vodenje države.

Poslanka Svobode Lena Grgurevič je kot

predsednica odbora DZ za pravosodje dala na

glasovanje predlog, da se poslancu opozicije

Zvonetu Černaču odvzame besedo.

Ja, čas je ukrivljen,

in ko se nagne in zaokroži,

kot je v Sloveniji, smo priča

ponavljanju zgodovine

kot farse.

Vse to resda spominja

na teater absurda. Ampak

tragičnost te komedije je

v dejstvu, da ne gre za teater,

ampak za resničnost.

olikanost in odsotnost slehernega intelektualnega

premisleka, zadržanosti in

elementarnih manir. Tisto, kar dogodke

in njihove protagonistke povezuje, je

avtoritarno dojemanje lastne poklicanosti.

Predvsem pa odnosa do svobode.

Čeprav vse pripadajo stranki, ki se kiti z

imenom Svoboda, njihova dejanja niso

nič drugega kot demonstracija grobe

moči, tiste moči, na katero prisegajo

vsi avtokrati – s takšnim ali drugačnim

ideološkim predznakom. Njihova svoboda

je v nesvobodi drugih – nesvobodi

vseh z drugačnimi, kritičnimi pogledi

na njihovo vodenje države. In v tem so

enake kateremukoli avtoritarizmu –

tako skrajno levemu kot skrajno desnemu.

Vsem sta skupna prezir do drugačnosti,

pluralizma in pijanost od moči

ter oblasti, ki jim jo daje večina – parlamentarna

in zunajparlamentarna, formalna

in neformalna, zakulisna, ulična,

medijska, finančna, pravosodna.

PARLAMENTARNA MANJŠINA

Matija Sušnik/DR RS

Hans Kelsen, eden največjih pravnih

mislecev prejšnjega stoletja, utemeljitelj

ideje ustavnega sodišča, je videl v

parlamentarni manjšini enega ključnih

vzvodov mehanizma zavor in ravnotežij,

dejavnik dialektične napetosti med

vladajočo večino in manjšino, ki družbo

naredi vključujočo, mirno in znosno

za vse njene pripadnike, ki smo si že po

naravi različni. Tudi v slovenski ustavni

ureditvi je parlamentarna manjšina

ustavna vrednota. Samo poglejte,

kolikokrat ustava in zakoni govorijo o

tridesetih poslancih ter jim dajejo pomembna

nadzorna pooblastila. Da ne

omenjam predpisov, ki morajo biti sprejeti

z dvotretjinsko večino, torej z glasovi

opozicije.

Prvo orodje izpolnjevanja ustavne

vloge nadzornika vladajočih pa je beseda.

Da je (bila) v začetku Beseda ... da

je po njej vse nastalo in brez nje ni nastalo

nič, velja tudi v parlamentu. Zato

je omejevanje razprav opozicijskim

poslancem, odvzemanje besede, plenjenje

knjig še kako protiustavno ravnanje.

Kaj drugega kot zanikanje temeljnega

bistva parlamentarizma, ki mora odsevati

pluralizem v družbi, je glasovanje

večine, da se poslancu opozicije odvzame

beseda? Ko večina prepove govoriti

opoziciji, se delu državljanov, ki so volivci

opozicije, odreka ustavna pravica

do sodelovanja pri upravljanju javnih

zadev (44. člen Ustave RS). Tako ravnanje

je globoko nedemokratično, protiustavno

in v samem temelju zanika

pluralizem kot enega od gradnikov demokratične

družbe. Saj poznamo večni

refren Evropskega sodišča za človekove

pravice: pluralizem, tolerantnost in širina

duha. Ker s čustvi jeze in sovraštva

do sebi drugačnih sodržavljanov prežete

gospe uživajo polno podporo stranke

s paradoksnim imenom Svoboda, so

njihovi izbruhi znak za alarm. V resnici

nič manjši, kot je protiustavno prisluškovanje

policije tožilki, ki preganja

najgrozljivejše oblike kriminala. Eno in

drugo naznanja zaton demokracije in

vzpon avtoritarne, nato totalitarne države

tipa Rusije, Belorusije ...

V prihodnost zreti je nemogoče. O

njej lahko le ugibamo glede na izkušnje

in smeri poteka sedanjih procesov. Bralkam

in bralcem želim, da se bo v novem

letu zasuk zgodovine obrnil proč od dosedanje

smeri. Kar pa je v največji meri

odvisno od vseh nas. Toliko demokracije

je še ostalo, da lahko spremenimo samodestruktiven

trend – tako na kulturnem

področju kot pri vodenju države.

Svobodo je treba jemati resno. Ker če je

ne, nam jo bo Svoboda odvzela.

181 31. 12. 2024

42

INTERVJU

MATEJ RIGELNIK

»Če bi slovenski državi dali

v UPRAVLJANJE puščavo Gobi, bi

v njej v petih letih zmanjkalo peska«

Argentina je prehodila res neverjetno pot od svetilnika sveta do t. i. države v razvoju,

na začetku 20. stoletja je bila med desetimi najbolj razvitimi državami na svetu. – Ko je bil pod

Mileiem sprejet najpomembnejši reformni zakon in so se pojavile demonstracije, je RTV Slovenija

poročala, kot da gre za boj stoletja, jaz pa sem na tistem trgu Plaza de Congresso pil kavo. – V eni od svojih

kolumn sem poleti zapisal, da smo volili Zares, a da nikoli nismo zares volili racionalno, saj vedno

volimo po nekih konceptih, ki temeljijo na iracionalnih čustvih.

LUKA SVETINA

JAKA KRENKER/DOMOVINA

181 31. 12. 2024

INTERVJU

43

Matej Rigelnik, v zadnjem letu dni

skrbite za neposredne, iskrive

in provokativne zapise na družbenem

omrežju X, uperjene zlasti

proti vladi Roberta Goloba, ki iz

dneva v dan zaostruje gospodarsko

klimo v Sloveniji in državo

postavlja pred posameznika.

Prepoznavni pa ste predvsem po

provokativnem sloganu »Naj živi

svoboda, p****«. Kje je to zraslo

(smeh)?

Hvala za povabilo, da pojasnim te zadeve.

Ta slogan izvira iz Argentine, po

njem je poznan argentinski predsednik

Javier Milei, ki je znan predvsem po

dveh stvareh. Prva je motorka, s katero

ponazarja koncept »fuera« (ven), s

katerim želi zmanjšati državno administracijo.

Svojo namero je ponazoril

na najbolj možen slikovit način, s to

motorko. Druga stvar pa je njegov izraz

»Viva la libertad, carajo!« (Naj živi svoboda,

prekleto!). To mi je pomagal prevesti

Andrej Rot, bivši direktor Radia

Slovenija, ki se je tudi rodil v Sloveniji.

Njegov neposredni prevod je »Naj živi

svoboda, pi*da«, kar ni dobesedni prevod,

paše pa v slovenski kontekst.

Od kje sicer vaše zanimanje

za Argentino in politiko

Javierja Mileia?

To izhaja iz tega, kakšen človek sem.

Vedno so me zanimale liberalne, ali bolje

rečeno, libertarne ideje oz. politike, to

je en vidik. Pomembnejši vidik zame pa

je, da gre za popolnega »avtsajderja«. On

je Sead Mulahasanović Argentine, navdihnilo

me je, da lahko nekdo, ki ni del

»esteblišmenta«, uveljavljene politične

klike, politično uspe. In to na dokaj transparenten

in iskren način. Da lahko neposredno

komunicira z ljudmi. Je eden

od tistih politikov v zahodni sferi naše

civilizacije, ki najbolj neposredno nagovarja

svoje ljudi, volivke in volivce.

Desetletja se je zdelo, da se Argentinci

iz svoje bede niso naučili

ničesar. Čeprav so pospešeno

drseli v inflacijo, v revščino, pa

so ves čas na oblasti vztrajali t.

i. »peronisti«. Ljudje so jih kljub

vsemu volili. Zakaj?

Argentina je prehodila res neverjetno

pot od svetilnika sveta do t. i. države v

razvoju. Na začetku 20. stoletja je bila

med desetimi najbolj razvitimi državami

na svetu, praktično na ravni Združenih

držav Amerike, na ravni evropskih

držav. Skratka, te nore politike in

intervencije, ki jih je politika tam izvajala,

so pripeljale do tega, da je večji del

prebivalstva obubožal. Pred nastopom

oblasti Javierja Mileia je že več kot 40

odstotkov Argentincev živelo pod pragom

revščine. Tudi glede na BDP in

ekonomske kazalnike je nazadovala v

primerjavi s tem, kjer je bila pred stotimi

leti …

Milei z motorko na slikovit

način ponazarja koncept

»fuera« (ven), s katerim

želi zmanjšati državno

administracijo.

Vmes je leta 2001 tudi neslavno

bankrotirala …

Ne samo enkrat, Argentina je bankrotirala

kar sedemkrat ali osemkrat, bilo je

pet ali šest državnih udarov, nestanovitne

ekscentrične politike voditeljev

so močno pripomogle k temu. Drži, da

je ekscentrik tudi Javier Milei, a njegova

prednost je ta, da je doktor ekonomskih

znanosti, da je profesor na fakulteti,

podrobno je analiziral zgodovino, analiziral

je pretekle napake in poskušal

ekonomski program popraviti do te

mere, da se zdaj napoveduje, da bo to

Argentino kmalu popeljalo na pota stare

slave. Obrat se je že začel.

Ampak »peronisti« so kljub vsem

svojim napakam, ki so Argentino

pripeljale v sedanje stanje, vseeno

ljudi prepričali, da delajo za njih.

Kako jim je to uspelo?

Juan Peron je prišel na oblast leta 1946

in v prvem obdobju vladal do leta 1954.

Njegova politika se zelo navezuje na

ideje fašizma ali nacionalsocializma.

V nacionalnem smislu gre za neko bolj

desno politiko, v ekonomskem smislu

pa gre za popolnoma levo politiko. Torej:

državna intervencija, močni sindikati,

ki so tako ali drugače skorumpirani.

Država mora poskrbeti za ljudi,

ljudje delajo za državo … Pod Peronom

je prišlo do močne industrializacije,

želeli so omejiti uvoz na način, da so

vzpostavili močno domačo industrijo.

Takšna politika je Argentino hitro pripeljala

do hiperinflacije in nato do situacije,

v kakršni se je znašla danes.

Osrednji mediji, tudi slovenski, so

želeli Javierja Mileia prikazati kot

avtoritarnega voditelja, primerjali

so ga z Bolsonarom in Trumpom,

iz njega so želeli napraviti tarčo

posmeha, napravili so ga za desničarja,

mar ne?

Mogoče se lahko na tem mestu spomniva

še tega, kako je bila ideja peronizma

kot nekaj pozitivnega sprejeta tudi v

tujini. Ta fama se je vzpostavljala celo v

Hollywoodu. Spomnimo se samo filma

Evita, v katerem je glavno vlogo odigrala

Madonna. Evito Peron je predstavila

kot neko svetnico, če pa boste vprašali

kakšnega Argentinca, ki je to obdobje

doživel, pa vam bo znal povedati popolnoma

drugačno zgodbo, kot se je prodala

v hollywoodskem formatu.

Kakšne so posledice peronizma,

politike, ki so jo nasledniki nadaljevali

tudi po Peronu? Da je bil še leta 2001 en

dolar vreden en argentinski peso, razmerje

je bilo torej 100 dolarjev za 100

pesov, danes pa je 100 pesov vrednih 10

centov. Ekspanzivna monetarna in fiskalna

politika, ekstremno tiskanje denarja

je pripeljalo do tega, da je denar, ki

so ga ljudem dali preko socialnih transferjev,

izgubil vso vrednost, popolnoma

so ga razvrednotili. Večen argentinski

problem pa je tudi korupcija; če že niso

bili obtoženi ali obsojeni zaradi tega, pa

je pri argentinskih politikih prisoten

vsaj nek pridih korupcije. To se je izkazalo

tudi pri obeh Kirchnerjih.

Drži, da je bil Javier Milei predstavljen

kot ekstremni desničar. A na njem

ne vidim nič ekstremnega. To, da država

ne more zapraviti več, kot ima, ni

nobena ekstremna politika. Nič ekstremnega

ni niti v njegovi neposredni komunikaciji

z volivci, ker je v rokah držal

motorno žago. Če je ne bi, se midva o

tem danes ne bi pogovarjala. Inflacija je

lani konec leta dosegla 17.000 odstotkov,

v enem letu mu je ta trend že uspelo

ustaviti in ga zmanjšati za 90 odstotkov.

Argentina je imela pet ali šest

različnih menjalnih tečajev: uradnega

in potem še tiste na črnem trgu. Če še

kdo zagovarja politiko peronizma, ki

je pripeljala Argentino v te razmere, je

norec on, ne pa Milei, ki želi to noro inflacijo

ustaviti.

Ampak slovenski mediji tega napredka

pod Javierjem Mileiem še

kar ne vidijo …

181 31. 12. 2024

44

INTERVJU

Zadnji podkast Vroča tema v letu 2024

smo posvetili davkom in novim davkom,

ki jih uvaja vlada Roberta Goloba. Pretekli

teden je namreč odmevala odločitev, da

se bo uvedel nov nepremičninski davek,

s katerim bodo Golobovi obdavčili vse

nepremičnine, razen tistih, v katerih imajo

ljudje stalno prebivališče. Napoved je

sprožila odpor tako med državljani kot

tudi gospodarstveniki in v delu politike,

na družbenem omrežju X pa je davčni

svetovalec Ivan Simič zapisal, da je davek

diskriminatoren, saj bodo obdavčeni samo

tisti, ki so dolga leta pridno delali, da so si

lahko kupili kakšno dodatno nepremičnino,

npr. vikend na morju, drugi, ki so denar

vlagali v kriptovalute, v jahte na morju,

ga imajo morda spravljenega na banki

(ali pa so celo vsega zapravili), pa na to

premoženje ne bodo obdavčeni.

Tokratni gost je Matej Rigelnik, kolumnist

časopisa Finance, direktor nepremičninske

družbe Equinox, podjetnik in svetovni

popotnik ter izjemen poznavalec politike

argentinskega libertarnega predsednika

Javierja Mileia. Ob splošni oceni dela

vlade Roberta Goloba, njenem davčnem

obremenjevanju državljanov in podjetnikov,

odsotnosti reform, ki bi debirokratizirale

dolgotrajne, mukotrpne postopke

pridobivanja papirjev in raznoraznih

soglasij v javni upravi, smo z Rigelnikom

primerjali in komentirali pot, na katero

je v zadnjem letu dni krenila Argentina

in s katere je zašla Slovenija. Rigelnik ne

skriva prepričanja, da smo Slovenci narod

birokratov. V demokraciji in kapitalizmu

smo, namesto da bi se začeli ukvarjati

z dodano vrednostjo, začeli pisati zakone,

podzakonske akte in pravilnike.

Komunizem smo po njegovem mnenju

zamenjali za diktaturo birokracije.

Žal družbenopolitični prostor, v katerem

živimo, politiki Javierja Mileia

ni naklonjen, ker gre za diametralno

nasprotno politiko tisti, ki jo izvajamo

v Evropi. To lahko rečemo tudi za Slovenijo.

Tako je bil dojet Milei tudi na

naši nacionalni televiziji: da po tej poti

181 31. 12. 2024

ne bi smel iti, da je radikalen, da bo ljudem

prinesel še več bede, ne pa dodane

vrednosti. Ne bom pozabil časa, ko je

bil pod Mileiem sprejet najpomembnejši

reformni zakon, ko so se pojavile demonstracije,

o čemer je poročala tudi

RTV Slovenija. To so predstavljali v zelo

slabi luči, kot da gre za boj stoletja, boj

tisočletja, jaz pa sem na tistem trgu

Plaza de Congresso pil kavo. Ljudje se

morajo zavedati, da je diskrepanca med

tem, kako je ta zgodba predstavljena v

slovenskih in evropskih medijih, povsem

drugačna od realnosti.

Mislim, da ste s tem izzvali avtorja

prispevka na MMC, Borisa Vaseva …

Sem ga, ja, pa ne vem, če je karkoli

popravljal v svojem članku. Pozival pa

sem ga spet v zadnjih 14 dneh, ko je Argentina

objavila novo statistiko revščine,

da je odstotek revščine že padel pod

tistega v obdobju, ko je Milei prevzemal

oblast. Vsaka reforma terja nekaj časa,

sam iskreno pa sem presenečen nad

hitrostjo, s katero politika Javierja Mileia

v Argentini kaže rezultate. Sanirati

je moral praktično celotno centralno

banko, znižati je moral inflacijo, državni

primanjkljaj, iz javne uprave je

odpustil 50.000 ljudi. Državo reformira

na zelo mikroravni. Mislil sem, da bo

sprva padec gospodarske rasti bistveno

večji, kot je bil. Zdaj pa se celo kaže, da

Še leta 2001 je bil en dolar

vreden en argentinski

peso, danes pa je 100 pesov

vrednih 10 centov.

bo namesto napovedanega padca za pet

odstotkov BDP upadel za manj kot dva

odstotka. Za drugo leto pa se že napoveduje

pozitivna gospodarska rast, s čimer

pa bo že presegel raven, s katere je

svojo politiko začel.

Bi morali Mileiu slediti tudi evropski

voditelji?

Ne bi rekel, da je on moj vzornik, imam

pa simpatije do svobodno razmišljujočih

ljudi, všeč so mi politiki s konca

20. stoletja, Margaret Thatcher, Ronald

Reagan, na nek način ju je Milei še

presegel, saj sta bila onadva konservativca,

Milei pa je anarhokapitalist. Ne

želi, da bi imela država resnejšo vlogo

v gospodarstvu. Verjame, da je svoboda

najredkejša dobrina. Evropa omejuje s

predpisi in dekreti svobodo ljudi, Milei

pa verjame, da ljudi ne sme omejevati,

ker to prispeva k skupnemu dobremu.

Naš prostor je postal tako sterilen, da bi

radi vse, kar zveni rahlo problematično

INTERVJU

45

in provokativno, v kali zatrli. Tako je

tudi z mojim sloganom »Naj živi svoboda,

pi*da!«. Svoboda govora pomeni, da

lahko poveš tisto, kar želiš.

Zakaj so ljudje tako presenečeni

in šokirani, ko naša vlada sprejema

davek na davek, če pa je premier

Golob pred volitvami napovedal,

da bo to storil, ker če imamo

denarja preveč, ga porabljamo

za neumnosti …

V eni od svojih kolumn za Finance sem

poleti zapisal, da smo volili zares, a da

nikoli nismo zares volili racionalno.

Vedno smo volili po nekih konceptih, ki

so temeljili na čustvih. Poglejte samo,

kako se je razpletel referendum o novem

zakonu o RTV. Na tistem referendumu

so vpili, da gre za Radovednega

Tačka. Šlo je za zavajanje, za iracionalne,

subtilne stvari. Ljudi ni zanimalo,

ali je ta zavod učinkovit ali je neučinkovit

in kaj to pomeni za razvoj naše države

v prihodnje.

Podobno je tudi na politični ravni.

Mi se ne borimo glede ekonomskih tem,

borimo se glede ideologije, za katero

ne vemo, ali prinaša ekonomsko dobrobit.

Volivec se ne odloča na podlagi

tega, ali nam bo politik dostavil višjo

gospodarsko rast in razvoj, ampak se

pogovarjamo o nekih zelo iracionalnih

stvareh. Na koncu trpi ekonomija. Leta

1991 smo začeli samostojno pot z neprimerno

boljšega položaja kot nekatere

druge države za železno zaveso, pa so

nas mnoge med njimi prehitele. Pogovarjamo

se o ljudeh, imenih in priimkih,

ne pa o konceptih njihovih politik.

Naši volivci so očitno zavestno izvolili

nekaj, kar jih je udarilo po denarnici.

Izvolili so si nižji neto. To je zmanjšanje

svobode ljudi, več denarja za državo,

manj za ljudi v denarnici. Smo pa videli

v zadnjih, ne samo dveh letih, ampak

kar desetletjih, da država ne zna upravljati

z našim denarjem. Če bi slovenski

državi dali v upravljanje puščavo Gobi,

bi v njej v petih letih zmanjkalo peska.

Tako učinkovita je država.

Če želimo cene nepremičnin

znižati, moramo začeti

na ponudbeni strani. Trg

je zgrajen iz ponudbe in

povpraševanja. Treba bo

graditi nova stanovanja.

Nekdo je ocenil, da se Golobova

vlada požvižga na druge, da dela za

svojih 600.000 potencialnih volivk

in volivcev, ki v lasti nimajo več

kot ene nepremičnine, zato jih novi

davek ne bo udaril po žepu.

Politika in vlada bi morali skrbeti za

oba milijona ljudi, ne samo za 600.000

ali 100.000 ljudi. Ne torej za manjšine

in svoje strukture. Povem naj, da sem

imetnik več kot ene nepremičnine in

me bo ta davek tudi osebno prizadel.

Pri tej zadevi me najbolj moti to, da je v

ozadju njihovega početja neka zgodba.

Zato, da bi na trg prišlo več nepremičnin

in da se bodo najemnine znižale.

Ne eno ne drugo se ne bo zgodilo. Ves

davek se bo na koncu prenesel na končnega

potrošnika ali na najemojemalca

ali pa kupca nepremičnine.

Moramo se vprašati, zakaj politika

prodaja nekaj, česar niti teoretično niti

v praksi ne bo uresničila. Pričakoval bi

kakšno resno študijo, kje se je zgodilo, da

se je zaradi uvedbe novega davka cena

nepremičnine znižala. Če želimo cene

nepremičnin znižati, moramo začeti na

ponudbeni strani. Trg je zgrajen iz ponudbe

in povpraševanja. Treba bo graditi

nova stanovanja. Kaj so naredili kot

država in politika, da bi se to zgodilo?

Niso vzpodbudili zasebnega sektorja, da

bi zares začeli graditi. Tu so še predolgi

postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja,

prostorski načrti se sprejemajo

desetletje. Če želimo nižje cene nepremičnin,

bo treba pohitriti te postopke,

da bi se hitreje gradile nove. Smo pa

Slovenci neke vrste nepremičninski tajkuni.

Več kot 70 odstotkov ljudi ima v

lasti nepremičnino. Ali je v interesu 70

odstotkov Slovenk in Slovencev torej, da

se cene nepremičnin in najemnin znižajo?

Ne, ker imamo Slovenci svoje premoženje

najraje v »ceglih«.

Na Mileiu ne vidim

nič ekstremnega. To,

da država ne more zapraviti

več, kot ima, ni nobena

ekstremna politika.

181 31. 12. 2024

46

JU3 2052

DESET ZAPOVEDI

– včasih in danes

Kolumna

Vrednote, ki so jih poznali še naši starši, se danes globalno mešajo,

spreobračajo, mutirajo … Boli me srce, ko vidim, koliko jih je, ki se iz

njih celo norčujejo! Božična Evropa že dolgo ni več le v znamenju Jezusovega

rojstva! Namesto tega nas stresa mraz ob grozljivih prizorih, ko

avtomobili v množicah nedolžnih ljudi sejejo smrt! Ljubljana je polna

kiča, beseda »božič« je malodane prepovedana, Tromostovje pa se

trese od glasnih tonov trubačev! Za božjo voljo! Še tuji časopisi pišejo o

pobalkanjenju, le mi, ki tukaj živimo, molčimo.

MILENA MIKLAVČIČ

SHUTTERSTOCK

A

dokler nas na družbenih

omrežjih podpirajo z všečki, je

vse, kot mora biti, kajne? Dokler

ni v bližini nobenega policista,

bomo pač drveli 120 km/h skozi

naselje. Dokler bo kradel »minister Tapata«,

bodo kradli tudi tisti, ki mislijo,

da lahko. Mala mal’ca! Kaj zapovedi –

zgledi vlečejo! Smo zaradi lastne lagodnosti

in duševne lenobe spremenili tudi

deset zapovedi?

Hm, ali še velja,

da preživeti nedeljo

v postelji s telefonom

in čipsom predstavlja

sodoben način

vzpostavljanja

duhovnega ravnovesja?

VERUJ V ENEGA BOGA

Original: Bog je eden, pika.

Sodobna verzija: Vera je opij za

ljudstvo, mi smo ateisti, verujemo v

znanost. Bogove preziramo, razen našega

»bucibuci Flokija«, Netflixa in

telefona. In mogoče še X-a, kjer lahko

mirno pljuvamo po nasprotnikih. Če

družbena omrežja nehajo delovati, si

ne znamo predstavljati, kako preživeti

prosti čas. In če Osho neha pisati knjige

o tem, kakšna mora biti naša notranja

pot, lahko kar umremo.

NE SKRUNI BOŽJEGA IMENA

Original: Človek naj ga izgovarja s spoštovanjem,

globoko vero, s srčnostjo in

z namenom, da ga hvali ali slavi.

181 31. 12. 2024

JU3 2052

47

Sodobna verzija: Kdo še časti kipe?!

Razen morda lastne profilne slike, ki

jo na Instagramu retuširam že dve uri.

Danes imamo čisto nove idole, ki se

imenujejo vplivneži. Prodajajo nam srečo

v obliki prehranskih dodatkov in popolne

postave. Ko bi vsaj obstajal filter

tudi za njihovo dušo, ne samo za obraz!

POSVEČUJ GOSPODOV DAN

Original: V nedeljo je Bog pri stvarjenju

sveta počival, zato je še danes namenjena

počitku.

Sodobna verzija: OMG! Pa kaj je s tem

prometom danes? Zakaj so trgovine

zaprte? Zakaj je samo en natakar, ki je

povrh vsega počasen kot polž? Kje je

kakšen bog, ki bi sprejemal uradne pritožbe

zaradi gneče na mestnih vpadnicah

in zaradi počasnega interneta?

Hm, ali še velja, da preživeti nedeljo v

postelji s telefonom in čipsom predstavlja

sodoben način vzpostavljanja duhovnega

ravnovesja?

SPOŠTUJ OČETA IN MATER,

DA BOŠ DOLGO ŽIVEL

IN TI BO DOBRO NA ZEMLJI

Original: Dobri odnosi so ključni, kajti

družina je osnovna celica družbe.

Spoštovanje ni zmeraj preprosto, kaj

šele samoumevno. Se pa trudimo, tako

starši kot otroci, ker smo na ta način

bližje Bogu.

Sodobna verzija: Seveda jih spoštujem!

Poslal sem jim SMS-sporočilo s srčkom

za božič. Pa pokličem ju enkrat mesečno,

a le v primeru, če me pred tem preveč

ne gnjavita z neumnimi vprašanji.

NE UBIJAJ

Original: Človeško življenje je sveto.

Sodobna verzija: Zavzemam se tako

za nedotakljivost življenja rastlin kot

živali. Zbrali smo že milijon podpisov

za varen splav! Če nekoga »uničiš« z

lažno objavo v medijih ali na družbenih

omrežjih, to ni problem. To je del normalnega

tveganja v aktualnem trenutku

življenja, ki je namenjen temu, da se

ve, kdo je glavni.

NE NEČISTUJ

Original: Narekuje nam, da spoštujemo

človeško telo in spolnost, ki naj bo

izraz pristne medsebojne ljubezni in

podaritve med ženo in možem.

Sodobna verzija: Nečistovanje? Ste ‘blesavi’?

Seks je vendar raziskovanje sodobnih

odnosov in spolov! Tudi strokovnjaki

ga zelo priporočajo zlasti mladim, saj je

konec koncev tudi najboljša telovadba!

NE KRADI

Original: Ne jemlji, kar ni tvoje. Zasebna

lastnina, ki si jo človek pridobi s

trdim delom in darovi, je sveta. Ta zapoved

ne govori le o kraji, ampak tudi o

lakomnosti, ponarejanju, oderuštvu in

različnih prevarah, ki škodijo sočloveku.

Če ignoriramo deset

zapovedi, bi bilo lepo,

da bi si vsako jutro rekli:

»Ne pozabi biti vsaj človek.«

Sodobna verzija: Je kraja gesel za Netflix

od kolegov sploh kraja? Pa če izmaknem

sestrino obleko iz omare? Pa

če si kdaj izposodimo flomastre iz pisarne

ali nekaj drobiža iz sodelavkinega

predala? Dokler nas nihče ne opazi, ni

greha! Tudi če si kaj presnamemo s Torrenta,

to ni kraja, ampak deljenje. Tako

te stvari delujejo, mar ne?

NE PRIČAJ PO KRIVEM

Original: Poklicani smo k resnicoljubnosti,

iskrenim in dobrosrčnim pogovorom

s sočlovekom.

Sodobna verzija: Politična laž je dopustna,

če je zanjo velik interes, je tako?

Namen takšne laži je utrditi položaj,

utišati nasprotnike in pridobiti podporo,

ki je sicer ne bi bilo mogoče doseči.

Zakaj bi si z resnico po nepotrebnem

ogrozili ugled ali legitimnost?

NE ŽÊLI

SVOJEGA BLIŽNJEGA BLAGA

Original nas uči: Ne bodi zavisten,

bodi hvaležen za to, kar imaš. Treba je

premagovati poželenje tako v dejanjih

kot v mislih.

Sodobna verzija: Hočem njegov avto,

njegovo hišo, njegovo ženo, njegov bančni

račun in dopust na Maldivih. Da bi

bil zavisten? Nikoli! Vzemi besedo nazaj,

drugače te tožim zaradi obrekovanja!

Podobno velja za deseto zapoved:

Ne želi svojega bližnjega žene.

ZA PIKO NA I

Zapovedi so bile napisane zato, da bi

nas opomnile, kaj je prav in kaj narobe.

Danes se zdi, kot da bi njihovo sporočilo

zvodenelo, saj se raje sprašujemo,

kaj ni prepovedano.

Če ignoriramo že deset zapovedi,

bi bilo lepo, da bi si vsako jutro,

ko vstanemo, rekli: »Ne pozabi biti

vsaj človek.«

181 31. 12. 2024

48

ŠPORT

Zarečenega kruha

SE NAJVEČ POJE

Kolumna

Leto 2024 je bilo leto, ko so se nekateri nekdanji vrhunski športniki

vrnili na športna prizorišča. Omenimo najprej dve smučarski legendi:

Marcela Hirscherja, ki se je žal že poškodoval, in Lindsey Vonn.

Pred leti se je uspešno med plavalce vrnil tudi Michael Phelps,

leta 2023 v gimnastiko Simone Biles, dve desetletji prej legendarni

košarkar Michael Jordan, še vedno pa se znova in znova v boksarski

ring vrača Mike Tyson.

IGOR GOŠTE

Saj veste, kaj vse obljubimo

konec leta, kaj vse

napovedujemo, pa se potem

pogosto zgodi, da na vse

skupaj hitro pozabimo.

181 31. 12. 2024

Moram priznati, da se je tudi

meni to pogosto dogajalo v

športni karieri. Seveda na

mnogo nižji ravni od omenjenih

asov. Sam sem zaradi različnih

razlogov za kakšno leto »kopačke« oziroma

nogometne čevlje odložil v kot, ali

kot smo mi rekli, jih obesil na klin in se

potem, ko so se zaradi kakšnega spora

malce ohladile glave, pa tudi zaradi

službe, družinskih obveznosti vrnil.

Najdlje pa je moja prekinitev nogometne

kariere trajala po težavah z bolečinami

v hrbtenici. Prekinitev je trajala

od mojega 36. leta, ko sem odigral

poslovilno tekmo, takrat z bosansko

prvoligaško ekipo, pa vse do 45. leta, ko

sem se na zelene površine kolikor toliko

zdrav znova vrnil in odigral dve polni

sezoni ter se pri 47 letih dokončno poslovil

od igranja velikega nogometa. Kakopak

zaradi poškodb, malo pa so svoje

naredila tudi leta. A si štejem v čast, da

sem bil ves čas svoje nogometne kariere,

od desetega leta do 47. leta, član ene

in iste ekipe, kisovške Svobode. Zvestoba

mi veliko pomeni tudi v družini.

VRNITEV PRVIČ,

DRUGIČ, TRETJIČ ...

Torej sem tudi sam živ dokaz, da se poje

veliko zarečenega kruha. Vedno me je

nekaj premamilo, vendar to nikoli ni

bil denar, največkrat ljubezen do kluba,

športa in razvedrila. Na šport sem

vedno gledal kot na prijetno razvedrilo,

tudi druženje. Zato tudi po nogometni

upokojitvi nisem počival. Ljubezen

sem našel v teku in športno obarvani

humanitarnosti. Zato sem pri srečanju

z abrahamom soorganiziral svoj prvi

Zasavski humanitarni tek. Do mojega

60. leta se jih je nabralo 13, s tem pa tudi

nekaj denarja, ki smo ga zbrali s tekom

in še kako drugače za tiste, za katere

smo ocenili, da ga potrebujejo za lepše

življenje. Ker so me in me še vedno

v zadnjih letih malce mučijo poškodbe

kolen, sem javno oznanil, da je bil moj

13. Zasavski humanitarni tek zadnji. Da

se dokončno poslavljam.

No, to slovo je veljalo dva meseca.

Od 10. septembra, ko smo izvedli 13.

Zasavski humanitarni tek, do sredine

novembra, ko sem se udeležil povabila

na slovesnost ob 35. obletnici delovanja

skupine za samopomoč iz Trbovelj, ki

deluje v Društvu onkoloških bolnikov

Slovenije. S to skupino sodelujem že

vrsto let, enkrat sem za onkološke bolnike

organiziral tudi enega od humanitarnih

tekov. Vezi so iz leta v leto postajale

vse bolj trdne. Ko sem na omenjeni

prireditvi prisluhnil novim in novim

zgodbam tistih, ki so premagali raka,

ki je še vedno marsikje tabu tema, sem

si rekel, da je spet čas, da znova pojem

nekaj zarečenega kruha.

OZAVEŠČANJE O RAKU

Beseda je dala besedo in ni minilo več

kot teden dni po omenjeni slovesnosti,

ko je padla dokončna odločitev, da

z Zasavskimi humanitarnimi projekti

nadaljujemo. Resda ne bom več na glavnem

dogodku tekel ultramaratonov, tekov,

daljših od 80 kilometrov, kar se je

pogosto dogajalo na predhodnih, a še

vedno bom s prijatelji in nekaterimi onkološkimi

bolniki odtekel kakšen maraton.

Zagotovo pa bom med letom pridno

treniral. Z oddajami, katerih gosti

bodo onkološki bolniki in onkologi, pa

bom ozaveščal javnost, da je v naši okolici

veliko ljudi, ki so se srečali z rakom

– sami ali pa kdo v njihovi okolici. Letos

bomo 14. Zasavski humanitarni tek za

onkološke bolnike izpeljali v športnem

parku Rudar v Trbovljah, na svetovni

dan najpogostejše oblike krvnega raka,

limfoma, ki je 15. septembra.

Saj veste, kaj vse obljubimo konec

leta, kaj vse napovedujemo, med drugim,

da bomo manj jedli, da se bomo

več rekreirali, morebiti tudi, da bomo

prebrali več knjig (kar zna biti po novem

nevarno, glede na to, kakšen nerazumljiv

odnos do knjig ima prva dama

parlamenta), pa se potem pogosto zgodi,

da na vse skupaj hitro pozabimo. To

se je omenjenim športnikom zgodilo;

tudi meni. Naj mi bo oproščeno.

MED(IJSKI) SOSEDI

49

PREDSEDNIČINO

TRGOVANJE Z DESNICO

V političnem zakulisju po neuspehu predsednice

Nataše Pirc Musar s predlaganim

kandidatom za guvernerja Banke Slovenije

potekajo priprave na nov preizkus njene

politične spretnosti in državniške modrosti,

piše portal Info360. Tokrat gre za trši

oreh; ob guvernerju je namreč na vrsti še

varuh človekovih pravic. Predsednica mora

poiskati tudi podporo zunaj leve vladne

koalicije, saj je za njegovo izvolitev potrebnih

60 glasov. Potem ko je pogorela s svojim

predlogom za guvernerja, Tonetom Ropom,

ki ga je v državnem zboru podprlo le 24

poslancev, na omenjenem portalu kritično

ocenjujejo, da se bo morala predsednica zdaj

sprijazniti z dejstvom, da je brez dogovora s

politiko obsojena na neuspeh.

V državni zbor naj bi poslala seznam treh

kandidatov: Katarino Bervar Sternad, direktorico

Pravnega centra za varstvo človekovih

pravic in okolja, Miho Lobnika, zagovornika

načela enakosti, ter Simono Zavratnik

s Fakultete za družbene vede. Če nihče od

njih ne bo dobil dovolj podpore poslancev,

bo predsednica poiskala drugega kandidata

oziroma kandidatko. »Nataša Pirc Musar je s

svojim ravnanjem v zadnjem času zbolela za

višinsko boleznijo. Brez političnih izkušenj,

zaradi neupoštevanja nasvetov, zato so jo že

zapustili nekateri izkušeni sodelavci,« piše

Suzana Kos.

Ker na sodelovanje s poslansko skupino

SDS ne more računati, bo morala Pirc

Musarjeva glasove poiskati pri krščanskih

demokratih. Po besedah Mateja Tonina

bi ji bili v NSi pripravljeni prisluhniti. Z

glasovi koalicije, NSi, odpadniki iz SDS ter

Mojco Šetinc Pašek bi predsednica lahko

zagotovila potrebno podporo novemu

varuhu, ocenjujejo na portalu. Ena od

možnosti dogovora z desnico je trgovanje

s kandidatom za ustavnega sodnika;

prihodnje leto namreč poteče mandat

Špelci Mežnar ter Marku Šorliju. Iz NSi

si sodnik želi postati Janez Pogorelec, v

kombinacijah je znova Janez Kranjc, ki ga je

v preteklosti vabil Pahor.

BOŽIČ DVEH SLOVENIJ

Medtem ko v vrhu države poteka srdit boj

za ohranitev pozicij moči in nadzora nad

tokom javnega denarja, se realni sektor

ubada z vprašanji o preživetju in družbeni

neenakosti, piše Barbara Pance. »Skoraj

13 odstotkov ljudi v Sloveniji živi pod

pragom revščine, med njimi kar 41.000

otrok. V številnih družinah, kjer sta lahko

zaposlena oba starša, pridejo tudi dnevi

v mesecu, ko jih pesti razmislek o tem, ali

naj plačajo položnice ali na mizo postavijo

topel obrok. Mnoge matere in očete je

sram, ker ne morejo kljub poštenemu delu

dostojno preživljati svojih otrok.«

»Ne samo cene živil, ki so jih trgovci pred

prazniki po tihem pognali v nebo in nam s

prazničnimi marketinškimi akcijami dajejo

lažni občutek. Zaradi visokih položnic

za elektriko lučke na smrečici ne bodo

gorele pri 110.000 državljanih, ki trpijo

energetsko revščino,« pri portalu citirajo

podatke Zveze prijateljev mladine. Medtem

si fantje iz energetskega peskovnika

manejo roke, saj posel z elektriko prinaša

visoke dobičke. Tudi Golobovo podjetje

Star Solar že leta kuje dobičkonosen posel

z državnim Borzenom. V tišini poteka

konsolidacija kadrovske in finančne moči

v novem elektroenergetskem stebru, s

katerim si energetski lobi kroji zlato padalo

za prihodnost.

Barbara Pance je kritična tudi do Luke

Mesca, čigar pogruntavščina o pravici

do odklopa je podjetnikom po beleženju

delovnega časa in spremljanju zdravstvenih

obremenitev zaposlenih nadela

novo zanko okoli vratu. »To je smrt za

realni sektor, dneve podaljšujejo ob

vpisovanju beleženja delovnega časa

in kreiranja urnikov, ki jim ne bi prinesli

zloma dejavnosti. Zraven pa novi davki,

nove birokratske ovire, nove obremenitve

in rekordna potrošnja države. D.o.o.-ji in

espeji nosijo največje breme finančnih akrobacij

države. Samo v mandatu te vlade

se je v javnem sektorju ob vseh milijonih

za digitalizacijo dodatno zaposlilo več kot

20.000 ljudi.«

SVETA VRATA V ZAPORU

V rimskem zaporu Rebibbia je papež

Frančišek odprl sveta vrata in obhajal

mašo za zapornike, poroča tednik Družina.

»Želel sem, da bi bila druga sveta vrata,

ki jih odprem, v zaporu,« je dejal sveti

oče. Potem ko je ob začetku jubilejnega

leta na sveti večer najprej odprl sveta vrata

v baziliki svetega Petra, je namreč prvič

v zgodovini odprl še sveta vrata v zaporu

in osvetlil pomen tega dejanja. Želi si, da

bi vsi imeli priložnost na široko odpreti

vrata svojega srca in razumeti, da upanje

nikoli ne razočara. Papež Frančišek je

prisotne zapornike spodbudil, naj odprejo

svoja srca. Bratstvo po njegovih besedah

predstavlja prav odprto srce. Posvaril je

pred zaprtimi in trdimi srci, zaradi katerih

ne moremo živeti. Pojasnil je, da nam

jubilejno leto daje milost, da odpremo

svoja srca upanju. Tudi v najtežjih in najzahtevnejših

časih upanje ne razočara.

»Včasih je ta vrv trda in nas boli v rokah. A

tudi v teh trenutkih nas sidro upanja žene

naprej, saj je vedno nekaj pred nami. Ko

je srce zaprto, postane trdo kot kamen in

pozablja na nežnost,« je opozoril papež.

Zato pravi, da je treba tudi v najtežjih

situacijah imeti odprta vrata svojega

srca. Zapornikom je položil na srce, naj

bodo odprti za upanje, in jih spodbudil z

besedami, da »vsak ve, kako to storiti«.

Ob koncu maše so nekateri zaporniki

in pazniki papežu izročili darila, vključno

z miniaturno repliko svetih vrat, ki

so jo izdelali zaporniški možje iz lesa

migrantskih čolnov, zapornice pa so mu

izročile košaro z oljem, piškoti in keramiko.

Uprava zaporov je papežu Frančišku

podarila sliko Kristusa Odrešenika, ki jo

je izdelal nekdanji zaporniški uradnik in

umetnik Elio Lucente. Papež pa je upravi

zapora podaril pergament v spomin na

dogodek, še poroča Družina.

181 31. 12. 2024

50

SLEDI MOJIH POTI

IVAN SIVEC

ARHIV IVANA SIVCA

Pesem za prepevanje

OB JASLICAH (4/4)

Kdo ve, kolikokrat smo v teh dneh zapeli najlepšo božično pesem Sveta noč, blažena

noč! Pri nas se je ustalilo mnenje, da jo je v cerkvi prvič zapel znani župnik, tedaj še

kaplan v Tržiču, Jakob Aljaž leta 1871. Torej dobrega pol stoletja po nastanku. To sicer

drži, posebno še, če upoštevamo zdajšnje besedilo, drugače pa je pesem prišla na

naša tla bistveno prej.

S

tem se je pri nas največ ukvarjal dr. Edo Škulj, ki sem

ga omenil že na začetku teh prispevkov. Na Aljaža pa

je usodno vplival dr. Anton Foerster, vsestranski ljubljanski

glasbenik, skladatelj in dirigent, po rodu Čeh.

A pojdimo lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti!

RADOSLAV SILVESTER

Dr. Edo Škulj je v četrti knjigi z naslovom Cerkveni ljudski napevi

med drugim zapisal:

»V slovenščino je Sveto noč prevedel Radoslav Silvester,

ki jo je leta 1879 objavil v katoliškem tedniku Zgodnja Danica.

Prevod je dokaj okoren, ker poskuša biti preveč zvest izvirniku.

Štiriglasni glasbeni stavek je leta 1885 prvi objavil Anton

Foerster v prilogi Cerkvenega glasbenika z naslovom Pri jaslicah

in z opombo: 'Že naslov kaže, da se pesem ne sme peti pri

Božji službi.' Drugič je izšla leta 1904, in sicer v ljudski pesmarici

za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma, ki jo je v Ljubljani

izdal duhovnik in cerkveni glasbenik Franc S. Špindler.«

Prevod Radoslava Silvestra ni bil najbolj posrečen.

To bi vsekakor lahko pomenilo, da je Aljaž, kot bomo spoznali

pozneje, nekoliko pretiraval oziroma da so se pesmi lotili

že mnogi pred njim in za njim, vendar brez vidnega uspeha.

Kdo je bil Radoslav Silvester? Rodil se je 3. decembra leta

1841 na Vrhniki očetu Martinu in materi Mariji. Njegov oče se

je ukvarjal z mizarstvom, prevozništvom in trgovanjem. Mladenič

je s štirinajstimi leti prišel v Ljubljano, se izučil za peka,

kot samouk pa se je naučil nemščine in italijanščine. Službo

je opravljal v Postojni, Planini, Idriji in Vipavi, ob tem pa posegel

tudi v čitalniško in politično življenje. Pisal je pesmi in

priložnostne igrice.

Jakob Aljaž je bil mojster

svojega poslanstva.

ALJAŽ IN FOERSTER

Kot vidite iz priloženega, Radoslav Silvester ni bil ravno

vrhunski pesnik, zato ni nič nenavadnega, da ga je Aljaž kot

vsestransko nadarjen ustvarjalec prekosil oziroma je bila

njegova pot zmagovita. Da pa jo je zastavil v Tržiču pred Sil-

181 31. 12. 2024

SLEDI MOJIH POTI

51

V tej cerkvi v Tržiču je bila prvič

zapeta Sveta noč, blažena noč v

obliki, kot jo poznamo.

Jakob Aljaž je bil precej

samozavesten človek in je

rad sebi pripisal še kakšno

pozitivno lastnost več,

kot jih je imel. A prav taki

ljudje premikajo svet naprej,

ne pa mevže.

vestrom, mu tudi lahko verjamemo, pa

čeprav je bilo njegovo besedilo objavljeno

nekaj let kasneje.

O povezavi Foersterja in Aljaža lahko

beremo v Aljaževih Pevskih spominih.

Pri tem je seveda treba upoštevati,

da je bil Aljaž precej samozavesten človek

in da je rad sebi pripisal še kakšno

pozitivno lastnost več, kot jih je imel. A

prav taki ljudje premikajo svet naprej,

ne pa mevže. V Pevskih spominih piše:

»Ko sem se vrnil z Dunaja v Ljubljano,

sem hodil pet v stolnico k Foersterju.

Sodeloval sem tudi kot I. tenorist v čitalniškem

zboru ...«

Pesem Sveta noč, blažena noč je

Aljažu v Tržič poslal prav Foerster, s

pripisom, da gre za popevčico, ki se ne

poje v cerkvi, temveč samo doma pri

jaslicah, kot je pesem nosila tudi naslov.

Aljaž pa omenja tudi neko 'nemško brošuro',

preko katere se je s pesmijo seznanil

že mnogo prej. Zapisal je:

»V Tržiču sem prvi vpeljal lepo

Gruberjevo pesmico Stille Nacht, heilige

Nacht (Sveta noč, blažena noč),

ki sem jo našel v neki nemški brošurici

(dvoglasno) in naučil šolske otroke

(nemško) – pozneje pa sem jo prestavil

v slovenščino. Kasneje jo je Foerster natisnil

v Cerkvenem glasbeniku s popravljenim

besedilom četveroglasno.«

Znano je, da je Jakob Aljaž v Tržiču

kaplanoval od leta 1871 naprej. In ker je

zapisano, da je v tem času kot prvi ob

spremljavi kitare v cerkvi zapel slovensko

različico pesmi, se je to moralo vsekakor

dogajati pred Silvestrovim zapisom

v Zgodnji Danici. Čudovito pa mu

je uspel tudi zgodovinski prevod prvih

verzov. Tiho noč je imenitno spremenil

v Sveto noč, kar je poslušalcem bistveno

približalo božično razpoloženje.

DOŽIVETJE V OBERNDORFU

Vsekakor so Aljaževi slovenski verzi

zelo zaslužni za to, da se je pesem razširila

tudi pri nas. Silvestrov okorni

prevod se vsekakor ni. Tako imenovani

triglavski župnik – večino svojega življenja

in dela je Aljaž opravil na Dovjem

in v triglavskih strminah – je bil vsekakor

veliko bolj nadarjen kot pesnik in

skladatelj kot mnogi njegovi konkurenti,

zato ni nenavadno, da se je njegova

različica obdržala.

V kraju nastanka pesmi, v Oberndorfu,

se je pesem Sveta noč, blažena

noč seveda prav tako obdržala brez težav,

pa čeprav so morali cerkev sv. Nikolaja

zaradi poškodovanja ob številnih

poplavah porušiti in na drugem koncu

vasi postaviti novo. Na mestu, kjer

je stala nekdanja cerkev, v kateri se je

pesem rodila, pa zdaj stoji sorazmerno

majhna kapela, pred katero se na božični

večer zbere množica od pet do deset

tisoč ljudi s celega sveta. V zadnjem

času je med obiskovalci seveda največ

– tako kot povsod drugod – Japoncev in

Kitajcev. Ob tem me je presenetilo, da

ob kapelici ni svete maše, temveč samo

slovesnost, povezana z nastankom pesmi.

Po svoje je to razumljivo. Sveta noč

je namenjena vsem ljudem sveta, ne

samo vernim.

Vsekakor gre za nepozabno doživetje.

Ker nismo daleč od Salzburga oziroma

Oberndorfa, vam priporočam, da to

nekoč podoživite sami. Oberndorf je v

božičnih dneh sicer zaseden do zadnjega

kotička, čez reko Salzach, na drugi

strani, kjer je že Nemčija, pa zlahka

najdete prenočišče oziroma celotno hotelsko

oskrbo.

Spominska slovesnost v Oberndorfu

se začne ob petih popoldne, torej v

času, ko na zemljo že pade mrak. Na

malem trgu pred kapelico najprej zaigra

domača godba na pihala, zatem po bregovih

zatrobijo starodavni rogovi, nato

Vsi smo peli eno pesem,

vsi smo bili preplavljeni z

enakim božičnim občutjem,

vsi smo bili povezani v želji

po miru. Bilo je, kot bi bil

v malih nebesih.

se začnejo proti kapelici pomikati številni

domačini z baklami v rokah. Potem

pa … Potem se oglasi pesem Sveta

noč, blažena noč v številnih jezikih sveta.

Seveda hkrati, saj je melodija enaka

za vse, poje pa vsak v svojem maternem

jeziku. Tedaj obiskovalec začuti, kako je

svet lahko lep. Vsi smo peli eno pesem,

vsi smo bili preplavljeni z enakim božičnim

občutjem, vsi smo bili povezani

v želji po miru. Bilo je, kot bi bil v malih

nebesih.

Slovenci smo seveda zapeli Aljaževe

verze:

»Sveta noč, blažena noč, vse že spi,

je polnoč ...«

Ob tem pa je bilo slišati:

»Tiha noč, blažena noč, svud je mir,

svud ponoć ...«

»Stille Nach! Heil‘ge Nacht! Alles

schläft, einsam wacht ...«

»Silent night, Holy night! All is calm,

all is bright ...«

»Astro del ciel, Pargot divin, mite

Agnello Redentor ...«

»Douce nuit, sainte nuit, Dans les

cieux, l’astre luit ...«

Ko bi znali vsaj del tega občutja

prenesti vsi ljudje na vse leto!

Pred spominsko kapelico v Oberndorfu

se zgrnejo turisti s celega sveta.

181 31. 12. 2024

52

ODTIS PRETEKLOSTI

ŽLAHTNA CELJSKA DEDIŠČINA

v poduk samopašni Ljubljani

V središču Celja stoji knežji dvorec, kjer ima Pokrajinski muzej Celje svoj sedež in del razstavnih

prostorov z imenitnim prikazom celjskih grofov in knezov. Stavba ima častitljivo preteklost. V 14. stoletju

je omenjena kot stolpasti dvor, kasneje pa je postala mestna rezidenca Celjskih.

DDR. VERENA PERKO

Premožnost mesta dokazujejo

ostanki monumentalnega

marmornega forumskega

okrasa, sijajnih fresk in

štukatur v mestnih vilah,

pa tudi razkošni nagrobniki

na bližnjem pokopališču

celjskih velmož v Šempetru.

Po bleščečem vzponu in tragičnem

koncu družine je dvor postal

sedež celjskega vicedoma,

nato vojašnica. Po požaru konec

18. stoletja je izgubil še obzidje in stolpe.

Danes pričajo o nekdanji slavi le še gotska

okna in žlahtne muzejske vsebine v

preurejenih prostorih.

Toda med arheološkimi raziskavami

je prišel na dan tudi poškodovan

rimski kip cesarice ali boginje, na začetku

15. stoletja vzidan v pročelje knežjega

dvorca. Kip, četudi poškodovan in v

času gradnje dvorca star že krepko čez

tisočletje, po srednjeveški navadi ni bil

uporabljen za gradbeni material. Kaj

je bil torej vzrok, da so Celjski vključili

rimskodobno skulpturo v pročelje svojega

dvorca?

wikimedia.org

NAJPOMEMBNEJŠE

SLOVENSKO MESTO

Celje je po zgodovinskem pomenu najpomembnejše

slovensko mesto. Najstarejša

poselitev sega v halštatsko dobo.

V 1. stoletju pred Kr. pa se je razvilo

močno keltsko naselje z lastno kovni-

Barbara Celjska in Sigismund Luksemburški na koncilu v Konstanci

ob Bodenskem jezeru, 1414. (Meister der Chronik des Konzils von

Konstanz, Chronik des Konzils von Konstanz des Ulrich von Richental.)

181 31. 12. 2024

ODTIS PRETEKLOSTI

53

Rafko Urankar

Celjski grofje so se kot predstavniki najpomembnejše

in izobražene evropske aristokracije

zavedali bogate preteklosti mesta.

Kip rimske cesarice ali božanstva so vzidali

v pročelje knežjega dvora kot simbol lastne

in skupnostne samobitnosti, izobraženosti in

dobrega okusa.

co. Celje je postalo eno od petih središč

bogatega, Rimljanom naklonjenega Noriškega

kraljestva. Grški viri imenujejo

tedanje naselje Keleia.

Leta 15 pred Kr. je staroselsko središče

prišlo pod rimsko upravo, pol

stoletja kasneje pa že pridobilo mestne

pravice in postalo municipium Claudia

Celeia. Bilo je imovito mestece z okoli

15.000 prebivalci in velikimi primestnimi

posestmi. Gospodarska osnova

so bila rodovitna polja ob Savinji in

zaledno Pohorje z rudnimi nahajališči,

kamnolomi in obsežnimi gozdovi. Lega

mesta ob trgovskih poteh med Balkanom

in Italijo, Baltikom in Jadranom,

kot je bila npr. prastara jantarna pot,

so dajale dodaten gospodarski impulz.

Premožnost mesta dokazujejo ostanki

monumentalnega marmornega forumskega

okrasa, sijajnih fresk in štukatur

v mestnih vilah, pa tudi razkošni nagrobniki

na bližnjem pokopališču celjskih

velmož v Šempetru. Nagrobniki

poimensko izpričujejo župane in njihove

družinske člane.

Kot kažejo dolgoletne raziskave R.

Urankarja, J. Krajška in M. Bavsovec ter

drugih, je mesto s škofijskim sedežem

ohranilo svoj pomen tudi v pozni rimski

dobi. Po padcu zahodnega rimskega

cesarstva leta 476 pa je prebivalstvo

pobegnilo v okoliške hribe, kot je npr.

Rifnik pri Šentjurju. O ponovni poselitvi

prostora rimske Celeie je malo izpričanega,

da pa stik s starim vekom ni bil

pretrgan, dokazuje sodobno ime Celje.

Med letoma 1122 in 1137 je v Celju

omenjen sedež mejnega grofa, status

mestnega trga pa pridobi najverjetneje

v prvi polovici 14. stoletja. To je čas,

ko Celjskim ne zadostuje več mogočen

grad na pečini nad Savinjo, temveč

sklenejo pozidati nov dvor na vogalu

nekdanjega rimskega mesta. So na kip

rimske cesarice naleteli pri kopanju za

temelje dvora ali je prišel na dan na forumskem

prostoru v središču rimskega

mesta? Ruševine stare Celeie so morale

biti mogočne, omenjajo jih mnogi

popotniki, med drugim tudi tržaški

škof in habsburški cesarski tajnik Enej

Piccolomini, po rodu iz Sienne, ki je

postal papež Pij II. V spisu o cesarju Frideriku

III. je v duhu humanizma opisal

ruševine Celeie.

Visoka, vitka in nenavadno

lepa ter izobražena Barbara

ter Sigismund – krepke

postave, valovitih las in

s košato brado – sta med

sodobniki veljala za najlepši

kraljevski par v Evropi.

BARBARA CELJSKA

Srednji vek je grške in rimske ostanke

razglašal za delo hudičevih rok in jih

uničeval, šele humanizem z začetki renesanse

je prinesel drugačen odnos do

starin. Italijanski humanisti v zapisih

latinskih avtorjev prepoznavajo ruševine

nekdanjih palač in kipe v Rimu ter jih

selijo v papeške zbirke, umetnikom v uk

in navdih. Vklapljajo jih v na novo urejene

trge in palače ter vrtove in parke.

Podobno se je zgodilo tudi s kipom neznane

rimske cesarice ali božanstva, ki

so ga Celjani dali vzidati na vidno mesto

na pročelju novega knežjega dvorca,

kjer je pričeval o izobrazbi, mondenem

humanističnem okusu in premožnosti

Celjskih. Ni moč spregledati, da je bil

kip vzidan v času Barbare Celjske, ko so

Celjani neizbrisno zaznamovali evropsko

zgodovino.

Barbara se je rodila 1391/92 celjskemu

grofu Hermanu II., bila je vnukinja

ogrskega kralja Štefana V. in v sorodu

z bosanskimi plemiči Kotromanići, s

srbskimi kralji Nemanjići ter kraljevimi

Poljaki Jagelonci. Rosno mlada je postala

žena ogrskega, nemškega in češkega

kralja ter cesarja Svetega rimskega cesarstva

Sigismunda Luksemburškega.

Visoka, vitka in nenavadno lepa

ter izobražena Barbara ter Sigismund

– krepke postave, valovitih las in s košato

brado – sta med sodobniki veljala

za najlepši kraljevski par v Evropi. Cesar

Sigismund je rad potoval, Barbara,

vzgojena za kraljico, pa je med njegovo

odsotnostjo zelo uspešno vodila dvor.

Aktivno je posegala v politiko, samostojno

upravljala z velikimi fevdi in davki

ter med odsotnostjo cesarja kar štirikrat

služila kot regentka Ogrske. Cesar

se je večkrat mudil v Italiji in na enem

tovrstnih obiskov ga je po starinah starega

Rima vodil znameniti starinoslovec

Cirijak Ankonski, ki ga je očitno dodobra

seznanil z novim humanističnim

pogledom na starine.

Ruševine in umetniška dela, nekdaj

znamenje hudičevih moči, so se z novo

zavestjo o dediščini antike prelevili v

vrednoto renesančnega človeka, željnega

znanja in ponosnega na svoj rod in

kraj. Tako je treba razumeti tudi rimski

kip cesarice ali boginje, vzidan v pročelje

novozgrajenega dvorca. Celjski so tedaj

preko Barbare zavladali velikemu delu

Evrope in se večkrat mudili v Italiji. Kip

na pročelju dvorca Celjanov je po maniri

zgodnje italijanske renesanse ena

prvih prezentacij antične umetnosti v

čezalpski Evropi. Je odličen primer, kako

vladarska hiša utrdi svoj sloves s pomočjo

dediščine lastnega okolja. Žal je

tudi zgled tega, kar se nikdar ne bi smelo

zgoditi in kar se danes dogaja Slovencem

– da ljubljanska samopašna oblast v želji

po dobičku protipravno in v nasprotju

z mednarodnimi listinami uničuje dediščino,

ki pripada vsem ljudem.

181 31. 12. 2024

54

REPORTAŽA

Vodopivci so po 31 letih znova

leteli na turnejo čez lužo.

»Njihova STRAST in LJUBEZEN

do domovine Slovenije

sta občudovanja vredni«

Člani Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec so bili oktobra na turneji med Slovenci v Kanadi

in ZDA. Tam so v tednu dni spoznali ljudi, ki jim slovenska kultura, slovenska beseda in slovenska

pesem veliko pomenijo. Priredili so številne koncerte in bili navdušeni nad gostoljubnostjo svojih gostiteljev.

Pogovarjali smo se s predsednikom zbora Petrom Lazarjem in dirigentom Jakobom Barbom. Oba sta

izpostavila pomen gostovanja čez lužo, saj se je to nazadnje zgodilo pred 31 leti.

LEON OBLAK

ARHIV PAZ VINKO VODOPIVEC

Primorski akademski zbor (PAZ)

Vinko Vodopivec večinoma

sestavljajo primorski študentje

Univerze v Ljubljani. Pohvalijo

se lahko z bogato tradicijo – lani

so praznovali 70 let, odkar je bil zbor

leta 1953 ustanovljen, nam je pojasnil

njegov predsednik Peter Lazar. »Naš

glavni namen je približati zborovsko

petje mladim, Primorski in širši Sloveniji,

kar nam v zadnjih letih prav dobro

uspeva,« je dejal in nadaljeval: »Pri

181 31. 12. 2024

Vodopivcih obstajata dve vrsti ljudi:

nekateri pridejo zaradi glasbe, pa ostanejo

zaradi družbe; nekateri pridejo zaradi

družbe, pa marsikdo ostane zaradi

glasbe.« Pomemben del njihovega delovanja

predstavljata druženje in krepitev

medsebojnih odnosov. »Če boste prišli

k nam po koncertu ali vajah, boste videli,

da nam druženje veliko pomeni.

Zelo radi zapojemo tudi v neuradnem

okolju in se družimo izven vaj, koncertov

in drugih obveznosti,« izpostavlja, a

obenem dodaja: »Marsikdo ne ve, kako

izgledajo naše vaje. Nisem še videl zbora

ali orkestra, ki bi vadil tako resno, kot

to počnemo mi. Pomembna je disciplina,

nič ni uporabe telefonov ali pogovarjanja.

Glasba je na zelo visoki ravni

in zato tudi marsikdo pri nas ostane.«

Dirigent Jakob Barbo se strinja, da

PAZ Vinko Vodopivec od svojih začetkov

pa vse do danes mlade nagovarja

na poseben način. »Od drugih zborov

ga ločujejo poudarjanje pomembnosti

REPORTAŽA

55

»Pri Vodopivcih obstajata

dve vrsti ljudi: nekateri

pridejo zaradi glasbe,

pa ostanejo zaradi družbe;

nekateri pridejo zaradi

družbe, pa marsikdo

ostane zaradi glasbe.«

domače, slovenske ljudske in umetne

pesmi, resnična slogovna raznolikost,

ki ni omejena zgolj na umetelne, celo

izumetničene široko priljubljene skladbe,

in tesen stik trenutne generacije

z običaji ter tradicijo zbora.« Ob tem

priznava, da so vaje, ki potekajo dvakrat

tedensko, časovno obremenjujoče,

a je prav to lahko spodbuda študentom

k disciplinirani organizaciji urnikov,

znotraj katerih vaje predstavljajo »kvalitetno

sprostitev v dobri družbi«.

OHRANJAJO NARODNO ZAVEST

Ime nosijo po duhovniku Vinku Vodopivcu,

ki je bil zaveden Slovenec in Primorec.

»Njegov opus je zelo obsežen.

Veliko je pisal za moške zbore, pa tudi

za zbore na splošno. Po njem se imenujemo

predvsem zaradi njegovih primorskih

korenin in njegove ljubezni do Primorske.

Bil je zelo slovensko usmerjen

in narodno zaveden. Tudi mi skušamo

ohranjati narodno zavest tako med

člani kot med poslušalci,« poudarja Lazar.

Nekaj besed o njem nam je zaupal

tudi dirigent Barbo: »Kot dirigent občudujem

Vodopivčev izjemen občutek

za moški zbor. Ne moški glas, ampak

moški zbor – izbor tematike, dostopna

melodika in domiselna, celo humorna

obdelava motivov so le nekateri izmed

elementov, ki od prvega stika s skladbo

moške vseh generacij pritegnejo in ne

izpustijo do nastopa na odru.«

Zato ne čudi dejstvo, da prepevajo

veliko Vodopivčevih skladb. Njegova

zelo znana skladba je Žabe, ki je po besedah

predsednika tudi njihova neuradna

himna. Posebno mesto v njihovem

repertoarju imajo tako imenovane železne

skladbe, pojasnjuje Lazar. »To pa

zato, ker po vajah in koncertih vedno

pojemo ene in iste, železne.«

Nastopajo tako doma kot v tujini.

»Lani smo bili v Gallusovi dvorani

Cankarjevega doma s Partizanskim

pevskim zborom. Najraje zapojemo

v Rožni dolini, kjer so študentski domovi

in kjer imamo vsako leto božični

koncert. Na naše koncerte pride veliko

mladih, kar je izredno lepo videti.«

Večkrat so se že udeležili največjega

slovenskega zborovskega tekmovanja

Naša pesem. »Letos smo bili izmed

vseh moških zborov uvrščeni najvišje

in smo osvojili srebrno plaketo, kar je

zelo dober dosežek, eden boljših v zgodovini

zbora,« je prepričan sogovornik.

»V zadnjih letih lahko med večje

dosežke štejemo tudi obeležitev 70-letnice

zbora, ki je potekala v Vipavi. Ne

smemo pozabiti tudi na Zborovanje –

tradicionalni koncert, kamor povabimo

različne študentske zbore, ki imajo

možnost nastopiti na odru Slovenske

filharmonije, kar bi bilo po mojem

mnenju za marsikoga nedosegljivo.«

SKOK V NEZNANO

Ko so ob lanskoletnem praznovanju 70.

obletnice zbora svoje sponzorje prosili

za pomoč in finančna sredstva, so bili

ti po Lazarjevih besedah zelo radodarni,

za kar se jim zahvaljujejo. »Rekli

so nam, naj sredstva, ki bodo ostala,

porabimo za kakšno daljše potovanje.

PAZ Vinko Vodopivec je bil nazadnje

v Ameriki pred 31 leti, tako da so nas

spodbudili k temu. Prijavili smo se na

razpis Urada vlade za Slovence v zamejstvu

in po svetu ter še tam prejeli

nekaj sredstev. Potem se je začela organizacija,

ki je bila zelo obsežna,« je

opisal začetke snovanja turneje. »Nato

smo stopili v stik s slovenskimi društvi,

ki jih je precej. Marsikdo iz zbora je tudi

poznal kakega sorodnika ali prijatelja iz

Amerike oziroma Kanade. V Torontu v

Kanadi smo sodelovali z Vseslovenskim

kulturnim odborom, v Clevelandu pa s

Slovensko Pristavo, ki je največje slovensko

društvo na svetu.«

Povedal je, da se na pot niso odpravili

z velikimi pričakovanji, ampak

»smo se kar podali v neznano«. »Sploh

v Clevelandu smo morali zelo zaupati

gostiteljem, da bo vse v redu, in tako je

tudi bilo. Nismo imeli nekih pričakovanj,

smo se pa vsi zelo iskreno veselili,

da bomo lahko nastopali in peli v slovenskem

jeziku ljudem, ki jim slovenski

jezik, slovenska kultura in slovenska

pesem pomenijo zelo veliko. Običajno

pojemo v Sloveniji, tako da je bila to zares

posebna priložnost.«

V Clevelandu so jih na svojih domovih gostili

slovenski gostitelji.

181 31. 12. 2024

56

REPORTAŽA

Sprva so iz Benetk leteli v kanadski

Toronto, kjer so bili nastanjeni v hotelu.

Sami so si ogledali znamenitosti,

nato pa se srečali s svojimi gostitelji,

Vseslovenskim kulturnim odborom. »V

njihovem slovenskem domu smo imeli

koncert. Udeležba je bila zelo dobra,

sploh glede na to, da so tudi oni nekaj

dni pozneje praznovali obletnico nekega

zbora in da so za to priložnost prišli

v Toronto Avseniki.«

Na vprašanje, kakšno je bilo vzdušje

na njihovih koncertih, Lazar odgovarja:

»Izredno lepo je bilo prepevati nekomu,

ki mu to, da smo mi tam in pojemo v

slovenskem jeziku, veliko pomeni. Zelo

smo poudarjali, da smo se po nastopih

ustavili in se pogovorili z obiskovalci.

Lepo je bilo videti, ko se je po koncertu

vsak od naših članov pogovarjal z enim

Slovencem iz Toronta, običajno o slovenskih

stvareh.«

PRILOŽNOST ZA POVEZOVANJE

Da je slovenska skupnost v Kanadi hvaležna

za priložnost gostovanja, nam

je povedala Emma Margutsch, tajnica

Po napornem dnevu je čas tudi za sprostitev.

Izredno lepo je bilo prepevati

nekomu, ki mu to, da smo mi

tam in pojemo v slovenskem

jeziku, veliko pomeni.

Nekaj pesmi so zapeli tudi pri

Niagarskih slapovih.

181 31. 12. 2024

REPORTAŽA

57

»Na naše koncerte

pride veliko mladih, kar je

izredno lepo videti.«

Vseslovenskega kulturnega odbora.

»Slovenska kultura je zelo pomembna

za celotno skupnost. V čast in ponos

nam je, da smo lahko del tovrstnih

doživetij. Posebno starejšim, ki so se

priselili v Kanado, ker so odraščali ob

številnih tradicionalnih slovenskih pesmih.

Mnogim – tudi mlajšim generacijam

– takšne priložnosti obudijo lepe

spomine,« je prepričana. Po njenem

mnenju so takšni dogodki edinstvena

priložnost za povezovanje. »Slovenska

kultura in identiteta ostajata pomembni

ne le za Slovence v Kanadi, temveč za

naš narod po vsem svetu.«

Sama je profesionalna glasbenica

in glasbena pedagoginja. Pritegnejo

jo vsi vidiki slovenske kulture, najbolj

pa glasba, priznava. »Zame osebno je

poslušanje pristne slovenske pesmi in

glasbe ključnega pomena. Odraščala

sem ob slovenski glasbi, pristni in

zborovski pesmi, ki vedno zbuja pozitivne

in lepe spomine. Priložnost, da

to izkusim v Kanadi, me približa mojim

kulturnim koreninam in na to sem

zelo ponosna.«

IZ TORONTA V CLEVELAND

Pot so nadaljevali v Cleveland, kjer so

jih v svojih domovih gostili slovenski

gostitelji. Predsednik je bil hvaležen za

pristno izkušnjo življenja na domovih

Američanov, ki so je bili deležni. »Res je,

da so to slovenski Američani, a njihova

kultura je vseeno zelo ameriška. Vsi

smo bili mnenja, da bi bilo težko bolje.

Nič nam ni manjkalo, kvečjemu lahko

govorimo o presežkih. Vsak večer smo

bili skupaj z gostitelji, ko smo si ogledovali

znamenitosti.«

Poleg koncerta, na katerega so vabili

s tradicionalnim slovenskim pritrkavanjem,

so spoznali tudi razred učencev

iz slovenske šole. Zapeli so jim nekaj

Pri spomeniku Simona Gregorčiča v Clevelandu.

181 31. 12. 2024

58

REPORTAŽA

Peter Lazar: »Nismo imeli

nekih pričakovanj, smo se pa

vsi zelo iskreno veselili,

da bomo lahko nastopali

in peli v slovenskem jeziku

ljudem, ki jim slovenski

jezik, slovenska kultura

in slovenska pesem

pomenijo zelo veliko.«

pesmi, o srečanju pa je Lazar povedal:

»Ker so vedeli, da bomo prišli, so se učili

o naši neuradni himni – Vodopivčevih

Žabah. Preštudirali so besedilo in se

pogovarjali o njegovem pomenu. Celotna

zadeva ima zelo praktične temelje.

Njihov namen je ohranjanje slovenske

kulture in slovenski jezik je le en del te.«

Nekaj vtisov o obisku Clevelanda je

za Domovino strnil tudi dirigent Jakob

Barbo: »Posebej mi je v spominu ostalo

druženje v Slovenski Pristavi, kjer smo

imeli načrtovan krajši neformalen nastop.

Pred njim sem šel na sprehod do

bližnjega spomenika, ko sem se vrnil,

pa fantov ni bilo več pred dvorano – ampak

so bili na odru! Nastop so že skoraj

zaključili, dirigiral je predsednik. Vesel

sem bil, ko sem videl, s kakšno energijo

in ponosom so peli skladbe, ki smo jih

v tistem tednu zapeli že vsaj desetkrat.

Na odru tega ne občutiš na enak način,

prešinilo me je šele takrat, ko sem jih

gledal iz občinstva.«

S PESMIJO RAZVESELILI

STEVARDESE

Predsednik PAZ Vinko Vodopivec je

dejal, da kot zbor vedno, ko nekam

pridejo, najprej preverijo akustiko

prostora. »Tako je bilo tudi pri Niagarskih

slapovih. Najprej smo pred

slapovi zapeli nekaj pesmi, potem

pa smo šli na ogled hidroelektrarne.

Tam je bil predor in nismo si mogli

pomagati, da ne bi česa zapeli,« je

izpostavil in dodal, da so s pesmijo

razveselili tudi potnike na vseh štirih

letih. »Na poti iz Clevelanda v Toronto

sta bili dve Slovenki, stevardesi, ki

sta bili zelo veseli našega prepevanja

na letalu ob koncu leta.«

KURENTOVANJE V CLEVELANDU

V nadaljevanju nas je zanimalo, kako so

doživljali tamkajšnje Slovence in kako

se ti trudijo za ohranjanje slovenskega

izročila. Lazar je o tem povedal: »Najpomembnejše

je, da ima taka skupnost prostore,

kjer se lahko druži in prireja dogodke.

Če je tako, potem je velika možnost,

da bo kultura preživela, in to se je v Clevelandu

tudi zgodilo. Prostori so zelo lepo

urejeni. Ljudje so Američani, a po srcu so

Slovenci. To se je pokazalo v tem, kako so

bili radodarni in kako so nam pomagali.«

Po njegovem prepričanju tamkajšnji

Slovenci vezi z domovino ohranjajo

predvsem s podobnimi kulturnimi

dogodki in gostovanji. Prav za slednje

imajo, kot navaja, vedno veliko ponudb.

»Je pa zanimivo, da praznujejo

tudi večino slovenskih praznikov, in

sicer tako, da si organizirajo prireditve

v svojih prostorih. Vem, da je v širšem

Clevelandu eden večjih dogodkov, ki se

ga udeležijo tudi Američani, kurentovanje.

Takrat zaprejo celotno četrt, da

pridejo slovenski kuharji in glasbeniki,

ki za vse priredijo ogromno zabavo.«

Predstavljeno jim je bilo, da slovenski

jezik zamira, kultura pa ne. »Tak

je bil tudi naš občutek. Mislim, da je

kultura glavna. Učenje jezika je precej

težka in velika stvar. Zdi se mi, da je pomembno,

da ostanejo kultura, običaji

in prazniki. Lepo pa bi bilo, če bi ostala

tudi slovenščina,« je povedal, medtem

pa je bil jasen tudi Barbo: »Domoljubje

je domoljubje, ne glede na to, kako

daleč od doma si. To je tisto, kar nas

povezuje in v čemer smo si vsi podob-

Emma Margutsch:

»Slovenska kultura

in identiteta ostajata

pomembni ne le za Slovence

v Kanadi, temveč za naš

narod po vsem svetu.«

181 31. 12. 2024

REPORTAŽA

59

Predsednik Peter Lazar pravi, da so se

veselili prepevanja ljudem, ki jim slovenski

jezik, slovenska kultura in slovenska pesem

zelo veliko pomenijo.

Nace Pregelj: »Dobili smo vse,

kar bi si lahko želeli, in še več.«

ni – obiskovalci koncerta v Sloveniji ali

izven nje in nastopajoči.«

OSTAJATA PONOS

IN ZADOVOLJSTVO

Predsednik je zadovoljen in ponosen,

da se je gostovanje sploh zgodilo. »Vsa

gostovanja, tokratno pa še posebej, so

zelo pomembna za povezovanje zbora

in promocijo. Kot sem že omenil, je ena

naših glavnih nalog približati slovensko

pesem mladim. S tem, ko hodimo na

take odmevne dogodke, se bo več mladih

odločilo za sodelovanje pri nas, kar

je dobro za naš zbor in slovensko kulturo,«

je zatrdil in dodal, da gre za izjemen

dosežek, ki si ga lahko šteje v čast.

Vodopivci so bili v zadnjem času zelo

aktivni – lani najprej zaradi praznovanja

70-letnice, nato pa še zaradi organizacije

in priprav na letošnjo turnejo.

Posledično so vadili in prepevali zahtevnejše

repertoarje. Zdaj so se odločili, da

bodo njihovi obrati »pol stopnje nižji kot

prejšnja leta – pa to ne pomeni, da bomo

'zabušavali'.« »Zaradi organizacije gostovanja

smo precej izčrpali svoje živce

in sredstva,« je priznal Peter Lazar in ob

sklepu pogovora napovedal: »Letošnja

sezona bo kljub temu izpeljana. Predvsem

je pomembno za naše nove člane,

ODZIVI ČLANOV ZBORA

Nejc Mikec: »Član zbora sem postal

zaradi veselja do glasbe, predvsem

večglasnega moškega petja. Ko pa sem

se pridružil Vodopivcem, sem spoznal,

da to ni le navaden zbor, ampak zbor

s tradicijo, ki skrbi za zabavo in dobro

počutje članov tako na vajah kot izven

njih.« Po njegovem mnenju so s turnejo

gostitelje spoznali na povsem drugačen

način. »Še najbolj skozi njihove zgodbe

o tem, kako so se izselili iz Slovenije in

prebijali skozi življenje, kot je znal vsak

sam, pri tem pa niso pozabili na svojo

domovino.« Bivanje pri družinah v Clevelandu

je dodalo zgodbi nov čar in jim

omogočilo, da se bolje spoznajo. »Skupno

pa nam je bilo še nekaj: pripadnost

Sloveniji in njenim koreninam. To povezuje

njih med seboj in ta pripadnost jih

je povezala tudi z nami.«

Nace Pregelj: »Osebno so mi Vodopivci

najpomembnejša prostočasna dejavnost

v študentskem življenju. Sam se zelo

navdušujem nad zborovskim petjem, še

posebno zaradi močne tradicije na Slovenskem.«

Glede gostiteljev je povedal,

da so jih sprejeli, »kot da bi bili njihovi«,

in dodal: »Dobili smo vse, kar bi si lahko

želeli, in še več. Organizirali so odlične

izlete, s katerimi smo spoznali njihove

običaje, in večerna druženja, kjer smo se

pogovarjali o njihovem načinu življenja

in skupaj prepevali.« Meni, da je turneja

pomembna za povezovanje članov zbora:

»Treba se je organizirati in sodelovati, kar

je za skupni duh vedno dobrodošlo.«

Jakob Barbo: »Domoljubje

je domoljubje, ne glede na to,

kako daleč od doma si. To

je tisto, kar nas povezuje in

v čemer smo si vsi podobni

– obiskovalci koncerta v

Sloveniji ali izven nje in

nastopajoči.«

da imajo občutek, da so del zbora, zato

bomo izvedli turnejo. O lokaciji še razmišljamo.

Morda jo bomo izvedli celo v

sodelovanju s še kakšnim zborom, kar

tudi ne vem, kdaj se je nazadnje zgodilo.«

Aljaž Maurič: »Prepevanje z Vodopivci

mi pomeni predvsem oddih od vsakdanjih

skrbi in problemov, saj mi glasba

na splošno predstavlja oddih in veselje,

poleg tega pa se zelo rad učim novih

stvari, v tem primeru sta to izboljševanje

pevske tehnike in učenje zborovskega

petja.« Opazil je, da je bilo njihovim

gostiteljem v veselje, da so lahko gostili

fante, ki po svetu širijo slovensko pesem.

»Nedvomno se mi je najbolj vtisnilo

v spomin, ko smo se zadnjič pozdravili

z Joejem in Mary, ki sta nas gostila, saj

je bilo videti, da jima je ogromno pomenilo,

da sta nam lahko ponudila prenočišče

in nas vzela kot za svoje. Že ko so

nas gostiteljske družine pobrale na letališču,

sem začutil, da nas bodo sprejele

za svoje. Počutil sem se, kot da sem na

počitnicah pri nonu in noni.«

Erik Novak, nekdanji član zbora oz. 'Vodopivec

v pripravljenosti': »Druženje z

Vodopivci mi je v času aktivnega članstva

v zboru popestrilo in razbremenilo

študentska leta, poleg tega pa sem s

skupnim prepevanjem spoznaval globine

zakladnice slovenske moške zborovske

glasbe.« Turnejo po ZDA in Kanadi

je opisal kot nepozabno. »V spominu

mi bo najbolj ostalo navdušenje tamkajšnjih

Slovencev nad slovensko pesmijo.

Njihova strast in ljubezen do domovine

Slovenije sta občudovanja vredni, tako

da bi si jih Slovenci v matični domovini

v tem oziru lahko vzeli za zgled.«

181 31. 12. 2024

60

GLEDALI SMO

P. DR. ANDRAŽ

ARKO

IMDB.COM

Zdrava MARIJA, nasilja polna

Na Netflixu si je od 6. decembra dalje mogoče ogledati dramo Marija, ki jo izvršni

producent Joel Osteen, sicer pastor ene največjih megacerkev v ZDA in televangelist,

hvali: »To je Marija, kakršne še niste videli.«

Ta izjava drži, a le do neke mere.

Režiser D. J. Caruso, ki je snemal

filme z vrhunskimi igralci

(Al Pacino, Angelina Jolie, Shia

LaBeouf, Matthew McConaughey, Carrie-Anne

Moss …), se je leta 2022 lotil

tudi transpozicije preroka Ozeja v drami

Odrešenje ljubezni. Zato bi od režiserja,

ki je deklariran katoličan, pričakovali

kakovosten izdelek. Že pred premiero

je bil v nekaterih katoliških krogih deležen

kritike, češ da njegova Marija ni

v skladu s katoliškim izročilom in naukom.

Ampak če smo iskreni, noben

umetniški film ne prikazuje Marije v tej

perspektivi in je tudi nikoli ne bo, saj bi

se upodobitev dogmatičnih in teoloških

vidikov slednjič lahko skoncentrirala

na kip Lurške Marije. Ustvarjalci, ki se

lotijo filma o Mariji, nimajo na razpolago

prav veliko materiala v evangelijih,

zato mnogi posegajo tudi po apokrifnih

spisih, med katerimi je najbolj priljubljen

Jakobov protoevangelij iz 2. stoletja.

Iz njega črpajo tudi filmi Rojstvo

(1978), Marija, hči svojega Sina (2000)

in Marija iz Nazareta (2012), pa tudi nekateri

drugi biblični filmi, medtem ko

Marija v osnovnih potezah temelji prav

181 31. 12. 2024

O FILMU:

• Marija (Mary) – 2024

• drama

• režija: D. J. Caruso

• igrajo: Noa Cohen, Ido Tako,

Anthony Hopkins

na njem, saj vključuje – kot še noben

film do zdaj – napoved Marijinega spočetja

in njeno rojstvo, pri čemer samo

brezmadežno spočetje Device Marije

ni eksplicitno prikazano. Tudi ostali

dogodki (Marijino darovanje v templju,

zaroka z Jožefom …) temeljijo na apokrifnem

izročilu, kar lahko trdimo tudi za

istoimenske bogoslužne praznike (21.

november in 23. januar). Tudi kraj oznanjenja

je apokrifen, medtem ko je

sámo oznanjenje dokaj okleščeno in

prirejeno, ikonografsko pa se naslanja

na Zeffirellijevo klasiko Jezus iz Nazareta

(1977). Na koncu ne pričakujte klasičnih

jaslic niti ne eksplicitnih angelovih

navodil in razlag Jožefu, čeprav je to

v obrisih nakazano.

Celotna pripoved želi na teološki

ravni prikazati Marijo kot novo Evo in

Brezmadežno, saj okrog nje poteka spopad

Božjih in demoničnih sil, s čimer

se film naslanja na teologijo, ki sta jo

Matej in Luka zaobjela v pripovedih o

Jezusovem otroštvu s Herodovim pokolom

betlehemskih dečkov (Mt 2,16–18)

in s Simeonovo prerokbo, da je Jezus

»znamenje, ki se mu nasprotuje« (Lk

2,34). Film prikazuje ta spopad tudi čisto

na konkretni ravni, pooseblja pa ga

Herod Veliki s svojo okrutnostjo in bizarno

obsesivnostjo, ki jo je prvovrstno

utelesil Anthony Hopkins, pri čemer

skuša ostati zgodovinski. To velja tudi

za nekatera dejstva v zvezi z njim, kot

je obnova templja in postavitev rimskega

orla na njegovo pročelje. Zdi pa se,

da je spopad na (kvazi)duhovni ravni

precej demoničen. Nadangel Gabriel s

svojo bizarno androgino pojavnostjo in

tetovažami prej deluje kot prebujenski

(woke) aktivist, ne pa Božji poslanec,

s čimer dobi celoten film nekakšen temačen,

če ne kar demoničen podton in

duhovno izpraznjenost. Ob tem se odpira

vprašanje, ali so morda ustvarjalci

želeli pod krinko biblične pripovedi

posredovati kakšno drugo sporočilo. Če

k temu prištejemo še izrazito ekscesivno

nasilje, potem to zagotovo ni film, ki

bi si ga v družinskem krogu ogledali ob

božičnih praznikih.

SLADKO-SLANE BRBONČICE AKTUALNO 61

Silvestrski POLJUB

v kozarčku

SELMA BIZJAK

www.sladkoslanebrboncice.si

ŠTIRJE 200-MILILITRSKI KOZARČKI

ENOSTAVNO

25 MINUT

SESTAVINE:

• 160 g kolača pandoro

• 350 g zamrznjenih malin

• 180 g sladkorja

• sok ½ limone

• 250 g sira maskarpone

• 200 ml smetane za

stepanje

• 100 ml mleka

• 100 g temne čokolade

s pomarančo

1. Zamrznjene maline skupaj s

100 g sladkorja in iztisnjenim

sokom polovice limone kuhamo

toliko časa, da se maline zmehčajo.

Lonec odstavimo s kuhališča in

pustimo, da se vsebina ohladi.

2. Z električnim mešalnikom

stepemo maskarpone, 80 g

sladkorja, tekočo smetano za stepanje

in mleko v rahlo kremo. Po

potrebi dodamo še nekaj kapljic

mleka. Medtem nad vodno paro

raztopimo 100 g temne čokolade s

pomarančo. Raztopljeno pustimo

nad vodno kopeljo, da bo ob

sestavljanju sladice lepo tekoča.

3. Kolač pandoro razrežemo na

majhne kocke.

4. Ko imamo vse sestavine

pripravljene, se lotimo zlaganja

sladice v kozarčku.

5. Na dno kozarčka damo nekaj

žlic malinovega pireja, sledijo

kocke kolača (v vsak kozarček

naložimo ¼ količine kolača),

ki jih s prsti malo potlačimo v pire,

sledi spet nekaj malinovega pireja,

dodamo kremo iz maskarponeja

in smetane, po njej pokapljamo

nekaj tekoče čokolade in jo z žlico

rahlo vmešamo v belo kremo. Čez

kremo damo spet plast malinovega

pireja, nekaj stopljene čokolade,

spet nekaj kreme in malinovega

pireja ter sladico v kozarčku

zaključimo. Okrasimo (po želji)

s kakšno zamrznjeno malino

in koščkom čokolade.

SREČNO V NOVO LETO 2025!

181 31. 12. 2024

62

DOGODKI

Koledar dogodkov JANUAR

Novoletno srečanje treh Slovenij:

Živeti s preizkušanim upanjem

4

SOB

8:30

Katoliški dom prosvete, Propsteiweg/Proštijska

pot 1, 9121 Tainach/Tinje, Avstrija

Izobraževalno, družabno

Izkušnje nas treznijo, ker življenje ni samo v vzponih, včasih je bolj podobno hoji skozi grape

in nižine in pod nebom, ki nas ne obdarja samo z žarki sreče in zadovoljstva, temveč tudi z

oblaki, ki nam zatemnjujejo vid in obzorja.

Sredi zaskrbljujočih sprememb podnebja, energetske krize, vojn in sprotnih političnih napetosti

smo nemalokrat zbegani, se bojimo nepredvidljive prihodnosti človeške družbe in

se zatekamo k raznim napovedim – ali angelom upanja ali k neuslišanemu svarilu Kasandre.

Novoletno srečanje treh Slovenij prinaša razmislek s področja identitete, družbe, kulture in

vere. Razmislek o prihodnosti. Srečanja se lahko udeležite tudi po spletu. Dostop najdete na

spletnih straneh organizatorjev: www.sodalitas.at.

3

PET

Sveta maša za vse,

ki so ranjeni po splavu

19:00

Cerkev sv. Rešnjega telesa in krvi, Podutiška

cesta 130, Ljubljana Podutik

Duhovno

4

SOB

Orgle opoldne 2025 –

novoletni koncert: Luka

Posavec, orgle

12:00

Cerkev Žalostne Matere Božje (Špitalska

cerkev), Spodnji trg, Škofja Loka

Kulturno

4

SOB

Vseslovensko srečanje

kolednikov

9:30–15:00

Prešernov trg, Ljubljana

Duhovno, družabno

5

NED

Nikolajev božični koncert

»Božična noč, kako si lepa«

(Zbor sv. Nikolaja Litija)

19:00

Cerkev sv. Jožefa, Celje

Kulturno, duhovno

NED

Božični koncert sakralnega

abonmaja – Novo mesto (ŽPZ Biser)

5 5

19:00

Stolna cerkev sv. Nikolaja,

Novo mesto

Kulturno, duhovno

NED

Blagoslov poprtnikov

in božični koncert

15:00

Župnijska cerkev Svibno,

Jagnjenica 32a

Kulturno, duhovno

181 31. 12. 2024

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.

SUDOKUJA, VSOTNICI

63

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka

številom desno od tabele in pod tabelo).

1 4 3 1 2 7 6 20

6 6 9 8 3 8 9 29

5 6 4 3 3 8 2 21

3 1 9 9 7 3 7 10

4 6 1 5 2 6 3 18

1 4 8 4 1 9 7 14

4 9 6 3 9 7 9 16

5 30 26 3 8 38 18

9 8 5 3 6 2 1 23

3 6 4 3 9 4 7 18

3 2 6 8 3 1 6 18

1 7 1 6 9 1 1 9

9 8 2 7 8 4 7 43

6 4 4 9 2 1 1 13

2 8 3 3 8 9 9 19

22 39 10 25 25 7 15

1 4 3 1 2 7 6

6 6 9 8 3 8 9

5 6 4 3 3 8 2

3 1 9 9 7 3 7

4 6 1 5 2 6 3

1 4 8 4 1 9 7

4 9 6 3 9 7 9

9 8 5 3 6 2 1

3 6 4 3 9 4 7

3 2 6 8 3 1 6

1 7 1 6 9 1 1

9 8 2 7 8 4 7

6 4 4 9 2 1 1

2 8 3 3 8 9 9

181 31. 12. 2024

64

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVIL

ANDREJ

PRAZNIK

INDIJSKA

POLITI-

ČARKA

(INDIRA)

REKA

V SIRIJI

IN IRAKU

SVETNIK,

KI GODUJE

19. 6. (… IN

PROTAZIJ)

LIČAR

AVTO-

MOBILOV

NECA

FALK

GRM ALI

DREVO

S TRDIM

LESOM

7

KEMIJSKI

ELEMENT

(Ha)

2

GRŠKI

OTOK, ODI-

SEJEVA

DOMOVINA

ROMANA

TOMC

NAJSLAB-

ŠA OCENA

KOS

CELOTE

SHUTTERSTOCK

DOMOVINA

NEKDANJI

SLOV.

ALPSKI

SMUČAR

GLAS-

BENA

PRVINA

SLOV.

TONSKI

MOJSTER

(RUDI)

UČNI

PROGRAM

PAAVO

NURMI

VEK,

DOBA

OBVEZNO

PODLOŽ-

NIŠKO

DELO

PREVOZ-

NO SRED-

STVO

SLOV.

PESNIK

(VALEN-

TIN)

SVETLO

ANGLEŠ-

KO PIVO

ZAPREKA

ŽERUH

ČUT ZA

11

ZAZNA-

VANJE

VONJA

3

JAKOB

ALJAŽ

RIMSKI

PESNIK

16

OPOJ

MESTO NA

ZAHODU

AFGANI-

STANA

VEJA

MEDICINE

TRENJE

STROKOV-

NJAK

ZA ETIKO

CESTNA

OBLOGA

IZ KAMNA

IN PESKA

DOMOVINA KONTAKT

PREPRO-

STO PLO-

VILO IZ

HLODOV

TELUR

IZRASTEK

NA SMRE-

KOVI VEJI

AMERIŠKA

ZVEZNA

DRŽAVA

POLITIK

(GAMAL A.)

INDIJSKA

KONOPLJA

10

SLIKAR.

TEHNIKA

REKA NA

SZ. BIH

LISA

NA KOŽI

13

9

14 NAZIV

8

DELAVEC

V RUDNIKU

OTROŠKA

BOLEZEN

VRTNA

CVETLICA

5

MET PRI

KOŠARKI

ODRASEL

SAMEC

GOVEDA

LILI NOVY

KONJSKI

TEK

GLOBOKA

NEZAVEST

OBLJUBA

GROBO

OBDELA-

NA DESKA

ZA PLOT

PTICA

UJEDA

REFLEK-

TOR

15

PESNIŠKI

POLNI STIK

AZIJSKI

TIP

ČLOVEKA

TROBLJA

TEŽAVEN

POLOŽAJ

KANTON

V ŠVICI

12

GLAVNO GESLO

4 1 2 3 4

1

5 6 7 8

6 9 10 11 12

13 14 15 16

V Triglavskem narodnem parku južno od

Bohinjskega jezera leži kraška planota na sliki. Na

njej je smučarsko središče, ki se razprostira na

nadmorski višini od 1.540 do 1.800 metrov. Poleti

pa je tam veliko možnosti za planinske izlete po

Bohinjsko-Tolminskem gorovju. Na planoto se

lahko iz doline pripeljemo z gondolo.

REŠITEV SKRITE MISLI:

TRADICIJA NI OHRANJANJE PEPELA,

AMPAK NADALJEVANJE OGNJA.

NAGRADNA KRIŽANKA –

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino

na tednik Domovina za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja,

ki mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino;

(3) svoje ime, priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka'

najkasneje do 10. januarja pošljite na: Domovina, Brnčičeva 41e,

1231 Ljubljana Črnuče, ali narocnine@domovina.je.

181 31. 12. 2024

LLLLL+

65

SKRITA MISEL

TURA DIKCIJA NIVO HERA NUJA

NOJ PEPE PERLA SAM SPAK

NADAL LOJ EVANS JELO GONJA

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.

Tu boste prebrali misel skladatelja

Gustava Mahlerja. (jp)

SHUTTERSTOCK

KOMBINACIJSKI

MAGIČNI LIK

AVT AL KASTROLA

LINOTAJP OLPE OTANU

RITENUTO SEKSTANT TRSTENO

Gornje besede vpišite v lik dvakrat, vodoravno

in navpično, da se bodo med seboj ujemale. Ko boste

vpisali vse, se bo prikazala beseda, ki je ni na spisku.

Le še v polju, kjer se križa sama s seboj, vpišite

pravo črko. (jp)

181 31. 12. 2024

66

ZA NASMEŠEK ALI DVA

ODHOD

Francka: »Mož me je zapustil.«

Ani: »Nič hudega. Bo že prišel nazaj.«

Francka: »Tokrat ne bo. Električni vlakec je

vzel s sabo.«

SHUTTERSTOCK

ZDRAVNIK

Zdravnik: »Gospa, vaš mož potrebuje

počitek. Tu sta dve tableti za spanje.«

Gospa: »In kdaj naj mu jih dam?«

Zdravnik: »Tablete so za vas, ne za moža.«

MLADOST

Moj najlepši spomin na mladost je, da nisem

imel bolečin v hrbtu.

NOGOMET

Moža v športni majici se pogovarjata.

Prvi: »Žena mi je zagrozila, da se bo ločila,

če ne bom nehal vsak teden hoditi

na nogomet.«

Drugi: »Ja, neprijetna stvar.«

Prvi: »Vseeno jo bom pogrešal.«

GOVOR

»Politik je imel eno uro dolg govor.«

»In o čem je govoril?«

»Tega pa ni povedal.

POLŽI

»Si ti že kdaj jedel polže?«

»Ja, lani na dopustu.«

»Jaz si jih nisem pa še nikoli naročil.«

»Tudi jaz ne. Dobil sem jih v solati.«

SHUTTERSTOCK

MLADOST

Manca: »Ali ti je mož kdaj povedal, da je bil

nekoč zaljubljen vame?«

Lana: »Ne naravnost, večkrat pa je omenil,

da je v mladosti naredil več neumnosti.«

TETA

Babica v trgovini reče vnuku: »Zdaj pa daj

te reči teti na blagajni.«

Blagajničarka: »Neverjetno, koliko

nečakov in nečakinj imam, odkar delam na

blagajni …«

ZGODBE

Sin vpraša očeta: »Očka, ali si bil ti nekoč

pisatelj?«

Oče: »Ne. Kako si sploh prišel na to idejo?«

Sin: »Mama je malo prej rekla, da si nekoč

ustvarjal velike zgodbe.«

181 31. 12. 2024

V tedniku Domovina pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje

doma in po svetu.

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo

nova delovna mesta.

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,

ki so prihodnost naše domovine.

Da, naročam tednik Domovina

(ustrezno označite)

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)

Ime in priimek * :

Ime podjetja (poslovni naročnik):

Ulica in hišna št. * :

Poštna št. in kraj * :

Telefon * :

E-mail * :

Podpis * :

Poštnino za tednik plača Domovina.

205,40 €

175 €

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.

ZAKAJ NAROČITI

tednik Domovina?

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na

preverjenih informacijah in natančnem

raziskovanju.

• NEODVISNOST: naše poročanje

je neodvisno.

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo

izkušeni novinarji in uredniki.

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,

ki nas povezujejo in nam dajejo moč.

Domovina d.o.o.

Brnčičeva 41e

1231 Ljubljana-Črnuče

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

NAROČITE

PREK SPLETA

Božično drevo

Božično drevo,

sončno kolo,

vsako leto

nam praznik pripravi.

Smreka diši,

skrivnostno blešči

okraskov se tisoč

v svečavi …

Želja je sto,

vsaj eno lahko

izpolni vsakdo,

kdor malo darilce pristavi …

Božično drevo

s svojo močjo

zajame nam duše

in nas ozdravi.

Kako je lepo,

pri srcu toplo,

v ljubezni

ob tebi smo zbrani!

(Andrej Rant)

SHUTTERSTOCK

Domovina_0181_24-12-31_press

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template ?