Domovina 182: Bodo luksuzne vile neobdavčene? (predogled)

ŠIRIMO OBZORJA

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

9. 1. 2025

20

Zakon o medijih – I II I I I I I

napad na svobodo govora

34

Jožica Bauman Gašperin: I

milijonarka javnega šolstva

39

Kanal C0 zgrajen na črno I

BODO LUKSUZNE VILE

3,95 €

NEOBDAVČENE?

12

182

DRZNI ZMAGOVALCI –

USTVARJALCI PRIHODNOSTI!

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo

mostove do novih priložnosti.

Spoznajte drzne zmagovalce – osebe, ki s svojo vizijo

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.

Video VSEBINE

Aktualno:

PROF. DR. MATJAŽ GAMS

●

●

Oglejte si nov video z Vido Petrovčič

in spoznajte drznega znanstvenika.

Prof. dr. Matjaž Gams:

- vodja Odseka za inteligentne sisteme

na Inštitutu Jožef Stefan,

- s skupino znanstvenikov je razvil

aplikacijo HomeDoctor, ki jo

uporabljajo slovenski družinski

zdravniki za postavitev diagnoz.

Spremljajte video vsebine,

ki predstavljajo zgodbe ljudi, ki:

• s svojimi izjemnimi idejami,

inovacijami in delom premikajo meje;

• ustvarjajo nove priložnosti

in gradijo uspešne zgodbe;

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo

upanje novim generacijam.

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH

Z VIDO PETROVČIČ:

poglobljeni vpogledi v uspešne

►

in ustvarjalne zgodbe;

►

motivacija za vse, ki sanjajo

o svoji zmagovalni poti;

► navdih za premagovanje

novih izzivov.

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

SVOBODA, ki to ni

Ste že kdaj zajeli v pest mivko in pest stisnili, da bi mivko obdržali?

Ste opazili, da bolj kot ste stiskali pest, več mivke je ušlo iz nje?

V pesti je je ostalo zelo malo.

UVODNIK

3

ERIKA AŠIČ

Tako nekako je v odnosih med

ljudmi. Bolj kot želimo drugega

ukalupiti, ga uravnati po svojih

merilih in prepričanjih, mu nameniti

vlogo, ki bo ustrezala predvsem

nam, bolj se nam odmika. Bolj kot ga

želimo spremeniti, mu vsiliti svoje mnenje,

navade in spoznanja svojih izkušenj,

večja je razdalja med nami. Morda se celo

čudimo, češ, saj smo mu vendar hoteli

samo dobro. Ker mi namreč vemo, kaj je

za drugega prav, kaj je zanj dobro, kaj je

zanj zdravo – saj smo sami to preizkusili.

Toda vedno, hote ali nehote, gledamo

s svojega stališča, na podlagi svojih

izkušenj, svojega znanja in razmišljanja,

pa tudi svojih interesov. Ne moremo se

vživeti v doživljanje in razmišljanje drugega,

ker smo si različni. Morda pa tudi

nočemo, če nam ta različnost ni všeč. In

manj kot nekomu dopustimo, da razmišlja

in dela po svoje, večji bo prepad med

nami. To pomeni, da je med nami manj

razumevanja, manj možnosti za sodelovanje

in sobivanje.

To lahko preslikamo tudi na odnos

med oblastjo in državljani. Še posebej

bi spoštovanje različnosti, možnost kritičnega

razmišljanja in soustvarjanja

družbenega življenja (seveda v okviru

odgovornosti) ter manj omejevanja pričakovali

od vseh, ki se deklarirajo kot

'svobodnjaki'; predvsem od vlade, ki jo

vodi Svoboda. Toda vedno bolj jasno

je, da Svoboda ne pozna prav nobenih

meja pri omejevanju svobode.

Ne moremo si kaj,

da v takšnem načinu

urejanja svobode govora

in pisanja ne bi zaslutili

želje po prepovedi in

nadzoru. Po utesnjevanju,

omejevanju, utišanju.

Prihaja davek na nepremičnine, ki

bo kaznoval tiste, ki so denar hranili in

z njim kupili ali zgradili nepremičnino.

Napovedan je davek na pse. Spremljali

smo dogajanje v državnem zboru, ko je

koalicija izglasovala utišanje opozicije.

Videli smo, kako je predsednica državnega

zbora poslancu odvzela knjigo in jo

vrgla v koš. Priča smo bili inšpekcijskim

nadzorom šol, ki so omogočile blagoslov

novih prostorov. Odpovedana je bila kulturna

prireditev, ker bi na njej – tradicionalno

– blagoslovili vino. Nekateri ljudje

ne smejo biti gostje na RTV (spomnimo

se npr. Urše Cankar Soares). Spremljamo

večdesetletna sojenja, ki že na daleč nimajo

povezave s pravico, pač pa so zgolj

v funkciji političnega obračuna.

Kot piko na i smo na silvestrski večer

dobili še predlog Zakona o medijih.

Slednji naj bi bil »eden najsodobnejših v

Evropi«, dal naj bi večjo preglednost na

področju medijev in ščitil pred širjenjem

nestrpnosti in sovraštva. V njem beremo,

da so uredniki, novinarji in drugi

avtorji sicer »pri svojem delu neodvisni

in samostojni«; v nadaljevanju pa, kaj

vse jim bo prepovedano, o čem vse bo

treba poročati, o novih inšpekcijskih

nadzorih, o evidencah takšnih in drugačnih

medijev in čisto navadnih ljudi,

ki jih nekdo po nekih merilih določi za

vplivneže. Toda to še ni vse! Uvedbo novega

zakona bomo tudi plačali, saj predlog

prinaša tudi finančne posledice – za

SHUTTERSTOCK

leto 2025 dobre štiri milijone evrov, za

leto 2026 pa osem milijonov evrov. Ter

seveda novo zaposlovanje in kazni – v

štirih kategorijah: najhujši, hujši, lažji in

najlažji prekrški. In še marsikaj.

Področje je morda potrebno urejanja,

a zagotovo ne na tak način. Zakon

uvaja nadzor nad besedo – govorjeno in

pisano. Pod pretvezo zaščite, urejanja,

pravičnosti … ker »nekdo ve«, kaj je za

vse druge edino dobro in prav. Kaj pa

se bo zgodilo, ko se oblast zamenja? Bo

tudi slednja lahko izvajala nadzor – po

svojih merilih? Dikcije, da je »prepovedano

spodbujati nasilje ali sovraštvo do

skupine oseb ali člana take skupine na

podlagi spola, rase, barve kože, etničnega

ali socialnega porekla, genetskih

značilnosti, jezika, vere ali prepričanja,

političnega ali drugega mnenja, pripadnosti

narodnostni manjšini, premoženja,

rojstva, invalidnosti, starosti,

spolne usmerjenosti ali državljanstva«,

so zelo 'raztegljive'. Kritiko ali mnenje

je zelo enostavno označiti kot sovraštvo

– je zgolj stvar interpretacije, ki

jo postavlja močnejši, glasnejši, tisti, ki

nadzira medije in ima oblast. Ne moremo

si kaj, da v takšnem načinu urejanja

svobode govora in pisanja ne bi zaslutili

želje po prepovedi in nadzoru. Po utesnjevanju,

omejevanju, utišanju. To zveni

kot v nekih drugih časih, za katere

smo mislili, da so minili.

Saj se spomnimo uvodne misli o stiskanju

mivke v pest? Ko pest stiskamo,

del mivke zdrsne iz nje. Toda nekaj je

ostane v pesti. Ta ostane vanjo tesno

ujeta in nima več možnosti, da bi spolzela

iz dlani. Marsikdo bo – kot mivka

iz pesti – našel pot iz države: zdravniki,

podjetniki, znanstveniki – intelektualci

torej. To je slovenski narod nekoč že

doživel, posledice pa so vidne še danes.

Tisti pa, ki priložnosti za to ne bodo

našli, bodo ostali tesno stisnjeni, njihovo

življenje bo omejeno in ukalupljeno

– kot mivka, ki ostane v pesti.

Kako tesno se bomo pustili

stiskati?

182 9. 1. 2025

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

4 VSEBINA

TEMA TEDNA

12 Skromne zidanice obdavčene,

luksuzni dvorci pa ne

Tina S. Bertoncelj

20

34

39

60

Vse pasti medijskega zakona,

ki Levici odpira prosto pot

do sankcioniranja večine

uporabnikov družbenih omrežij

Luka Svetina

Milijoni iz javnega

šolstva za odvetnico

Jožico Bauman Gašperin

Jakob Vid Zupančič

Klofuta sodnega izvedenca:

Janković je kanal C0 zgradil na

drugih parcelah, kot piše

v projektni dokumentaciji

Luka Svetina

Šola mojih sanj

Mateja Peršolja

ŠIRIMO OBZORJA

9. 1. 2025

20

Zakon o medijih – I II I I I I I

napad na svobodo govora

34

Jožica Bauman Gašperin: I

milijonarka javnega šolstva

39

Kanal C0 zgrajen na črno I

BODO LUKSUZNE VILE

12

NEOBDAVČENE?

3,95 €

182

TEDNIK DOMOVINA

ŠT. 182, LETNIK 5,

9. januar 2025

ISSN številka: 2784-4838

Cena posameznega izvoda:

3,95 €

Cena naročnine:

175 € (eno leto, lahko obročno),

95 € (pol leta)

Naročnine:

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

Uredništvo:

BRNČIČEVA 41E

1231 LJUBLJANA ČRNUČE

E: urednistvo@domovina.je

T: 068 191 191

V. d. odgovornega urednika

tednika in portala:

ERIKA AŠIČ

Tehnični urednik

in urednik fotografije:

TOMO STRLE

Prelom in tisk:

CITRUS D.O.O.

Naklada:

7000 izvodov

Naslovnica:

ARHIV DOMOVINE

Izdaja:

DOMOVINA D.O.O.

Direktor:

DR. MITJA ŠTULAR

www.domovina.je

@Domovina_je

@domovinaJE

Tednik izhaja ob četrtkih

v slovenščini.

Zaključek redakcije:

7. januar 2025

182 9. 1. 2025

VSEBINA

5

18

Ministrstvo za javno upravo: vlog ne bi

bilo več treba vlagati v uradnem jeziku RS

Leon Oblak

24

27 30

Epilog Litijske: Boštjančič svoboden

kot ptica, notranja revizorka pa se z

bolniške bori za svojo službo

Luka Svetina

36

Dr. Jože Možina: »Kučan je bil

vseskozi točka razdvajanja«

Vida Petrovčič · Intervju

Veliki dobički dobaviteljev

v javnem zdravstvu

Nenad Glücks

Dr. Matjaž Gams:

»Dogaja se revolucija

umetne inteligence«

Vida Petrovčič · Intervju

42

Poti in stranpoti Svetega sedeža

Andrej Tomelj · Komentar

3 Svoboda, ki to ni

Erika Ašič · Uvodnik

6 Pregled tedna

8 Foto tedna

9 Čivkarija

11 Karikatura

44 Deset zapovedi 21. stoletja (7. zapoved)

Dr. Andrej Drapal · Komentar

46 Premlevajo dva scenarija

Janševe Trente, toda odločitev bo ena:

ne sodna, ampak politična

Bojan Požar · Komentar

47 Svobod(i)ni mediji ali medijska svoboda?

Aljuš Pertinač · Komentar

48 Med(ijski) sosedi

49 Jimmy Carter (1924–2024)

Dr. Andrej Fink

50 Prvorazredne krivice

za drugorazredne državljane

Milena Miklavčič · Kolumna

54 Ljubljana malo drugače

Igor Gošte

56 »Zavezniško« bombardiranje

Slovenije je bilo zločin (1. del)

Ivo Žajdela

59 Prva svetnica, rojena v ZDA

P. dr. Andraž Arko

61 Koledar dogodkov

63 Sudokuja, vsotnici

64 Nagradna križanka

65 Razvedrilo

66 Za nasmešek ali dva

60 52

France Prešeren (1/12)

»Kjer hiša mojega stoji očeta ...«

Ivan Sivec

62

Pašta na belo

Selma Bizjak

ŠIRIMO

OBZORJA

182 9. 1. 2025

6

PREGLED TEDNA

SVOBODA UZAKONJA

EVTANAZIJO

Kot so sporočili iz največje vladne stranke,

v poslanski skupini Svobode pripravljajo

zakonodajo po junijskih posvetovalnih

referendumih. Končali so pripravo predloga

zakona o pomoči pri prostovoljnem

končanju življenja. Ohranili so določilo, da

postopek ni omogočen ljudem s težavami

v duševnem zdravju, po njihovi interpretaciji

pa ostajajo tudi vse varovalke, ugovor

vesti in dejstvo, da gre za avtonomno

pravico, dano neznosno trpečim v izteku

življenja, in da ne gre za nadomestilo paliativne

oskrbe. Predlog zakona o pomoči

pri prostovoljnem končanju življenja čaka

samo še na zakon o zdravstveni dejavnosti,

potem bo vložen v zakonodajno proceduro,

je napovedala poslanka Svobode Tereza

Novak. Največja novost je ta, da usodne

učinkovine ne sme aplicirati ne zdravstveno

osebje ne kdorkoli drug. Oseba jo lahko

sproži izključno sama. Poslanka je dodala

še, da sodobna dognanja kažejo, da je

oseba v terminalni fazi sposobna aplicirati

tekočino. Ob tem je Novakova izrazila skrb,

da se utegne opozicija znova zagnati v

referendumsko kampanjo.

PRIREJEN RAZPIS

ZA GOLOBOVE

Rok Marolt, nekdanji generalni sekretar

stranke Gibanje Svoboda, ki je bil pred

odhodom v politiko direktor Kontrole

182 9. 1. 2025

Svoboda pripravlja nov zakon – o pomoči pri

prostovoljnem končanju življenja.

zračnega prometa Slovenije, je dobil

položaj, ki je bil nezaseden kar 14 let. Kot

poroča Televizija Slovenija, je bil izbran za

pomočnika direktorja. Sekretarsko mesto

v stranki je Marolt sicer zapustil po le nekaj

mesecih opravljanja strankarske funkcije.

RTV poroča, da je bil razpis namenjen

temu, da bi se lahko v vrh Kontrole zračnega

prometa Slovenije vrnil Marolt, sprva

kot pomočnik, potem pa verjetno znova

kot direktor družbe. Možnost vrnitve naj bi

si izposloval že, ko je odhajal za generalnega

sekretarja Gibanja Svoboda. Kot še

poroča nacionalna televizija, se osnovna

plača giblje od 5.500 do 7.300 evrov bruto

in je odvisna od kompetenc ter izkušenj.

Za Moskovičevo vilo na Levstikovi bo

finančna družba KD Group stranki SD plačala

1,6 milijona evrov.

Google Street View

SD PRODALA

»UKRADENO VILO«

SHUTTERSTOCK

Socialni demokrati so na dobri poti, da

sanirajo svoj dvomilijonski dolg. Našel se

je namreč kupec za Moskovičevo vilo na

Levstikovi, finančna družba KD Group, ki

bo plačala 1,6 milijona evrov. Požareport je

poročal, da je bil postopek prodaje te dni v

zaključni fazi.

Socialni demokrati so vilo, ki je bila pred

povojno nacionalizacijo last v koncentracijskem

taborišču v Auschwitzu umrle družine,

sicer pridobili z menjalno pogodbo za

del prostorov na Tomšičevi, ki so danes del

parlamenta. SD pa je prostore kot pravna

naslednica podedovala od Zveze komunistov

Slovenije – Stranke demokratične

prenove. Janez Janša je stranki SD večkrat

očital, da je bila njihova vila ukradena, ker

so jo dobili s stavbo, za katero nikoli niso

plačali nič, a je velenjsko sodišče ugodilo

tožbi SD, zato se je moral opravičiti in

plačati 10.000 evrov odškodnine.

MANJ PROMETNIH NESREČ

V prometnih nesrečah je v minulem letu

umrlo najmanj ljudi, odkar pri nas beležimo

uradno statistiko, poroča STA. Najnižje

doslej je bilo tudi število žrtev med pešci in

kolesarji, prav tako se je znižalo tudi število

lažjih telesnih poškodb. Policisti so tako na

slovenskih cestah v letu 2024 obravnavali

19.669 evidentiranih prometnih nesreč, kar

je 308 manj kot v letu 2023. V teh nesrečah

je umrlo 71 ljudi.

Nižje je tudi število lažjih telesnih poškodb.

V letu 2024 jih je bilo 6.230, leto

prej pa 6.485. »Žal pa ob vseh teh spodbudnih

kazalcih policija beleži naraščanje

števila hudih telesnih poškodb, v letu

PREGLED TEDNA 7

2024 jih je bilo 926 (848 v 2023),« so v

sporočilu za javnost zapisali na Ministrstvu

za infrastrukturo.

TRUDEAU

NAPOVEDAL ODSTOP

Kanadski premier Justin Trudeau je presenetil

z napovedjo, da bo odstopil kot predsednik

vlade in kot vodja Liberalne stranke,

čeprav bo ostal na premierskem položaju,

dokler v stranki ne izberejo naslednika.

Trudeau, ki se lahko pohvali z uzakonjenjem

evtanazije in legalizacijo marihuane,

je v javnosti vse manj priljubljen, medtem

ko konservativcem, ki ga obtožujejo, da je

z »woke« ideologijo uničil državo, podpora

strmo narašča. Trudeau bo po svojih

besedah odstopil zaradi vse večjih trenj

in nasprotovanja znotraj svoje Liberalne

stranke. Njegova vlada je nedavno za las

preživela niz glasovanj o nezaupnici, pozivi

k njegovemu odstopu pa so se vrstili. Vodjo

opozicije Pierra Poilievreja je sicer ob tem

okrcal, da ni prava izbira za Kanadčane.

Trudeau je priljubljenost izgubljal vse od

zmage Donalda Trumpa na novembrskih

ameriških predsedniških volitvah. Ta je

Kanadi namreč grozil s 25-odstotnimi

carinami na uvoz kanadskega blaga. Med

drugim je Trudeauja označil za guvernerja

Kanade in dodal, da bi bila severna soseda

ZDA kot 51. ameriška zvezna država »dobra

ideja«. Na X-u je celo zapisal, da bi bila

združitev Kanade in ZDA dobra ideja, saj bi

to pomenilo konec carin.

Kanadski premier Trudeau, ki je vse manj

priljubljen, je napovedal odstop.

PROFIMEDIA

ZLORABE OTROK V ANGLIJI

Angleški mediji v teh dneh poročajo o

neodvisni preiskavi, ki je razkrila, da je

bilo med letoma 1997 in 2013 zlorabljenih

kar 1.400 otrok, večina pa je bila žrtev

tolpe britanskih Pakistancev. Zadeva je

hitro dobila politično komponento, saj so

konservativci pozvali k preiskavi na vladni

ravni, laburisti pa to zavračajo in zagovarjajo

preiskavo na lokalni ravni. Poslanka

Jess Phillips se je zaradi nasprotovanja

znašla pod plazom kritik, saj je zadolžena

za zaščito žensk in deklic pred nasiljem.

Oglasil se je celo milijarder Elon Musk, ki

meni, da bi ZDA morale Britance osvoboditi

izpod tiranske vlade in da bi morali

Phillipsovo zaradi te odločitve zapreti. Šel

je tako daleč, da jo je označil za osebo, ki

opravičuje genocid posilstev. Britanski

premier Keir Starmer na Muskove izjave

PROFIMEDIA

V Angliji naj bi bilo v šestnajstih letih

kar 1.400 zlorabljenih otrok – žrtev tolp

britanskih Pakistancev.

ni želel odgovoriti, so pa jih člani njegove

vlade označili za sramotne.

Mediji sicer poročajo, da so v Rotherhamu

že leta 2010 zaradi spolnih zlorab mladoletnic

zaprli pet moških, po letih sumov pa

se je izkazalo, da dejansko v mestu deluje

tolpa, ki je večinoma sestavljena iz britanskih

Pakistancev, ki so sistematično zlorabljali

mladoletnice. Številne so ugrabili in

pretepli, nekatere so celo polili z bencinom

in jim grozili, da jih bodo zažgali.

SVOBODNJAKI

PREVZEMAJO AVSTRIJO

Avstrijski predsednik Alexander Van der

Bellen je vodji desne politične stranke svobodnjakov

(FPÖ) Herbertu Kicklu podelil

mandat za sestavo vlade. Tako se bo sploh

prvič zgodilo, da bodo pogajanja v Avstriji

vodili svobodnjaki. Predsednik je odločitev

sprejel, potem ko je na zadnjih volitvah

drugouvrščena Ljudska stranka (ÖVP) v nedeljo

sporočila, da je odprta za koalicijska

pogajanja s svobodnjaki. Konservativcem

in socialdemokratom namreč ni uspelo

sestaviti vlade, vodja ljudske stranke Karl

Nehammer pa se je poslovil s čela stranke

in napovedal odstop s kanclerskega mesta.

Kot smo poročali, so na septembrskih parlamentarnih

volitvah svobodnjaki prejeli

skoraj 30 odstotkov glasov, a ker nobena

druga stranka doslej ni želela sodelovati

z njimi, je Van der Bellen v nasprotju z

dosedanjo prakso mandat za sestavo vlade

sprva podelil Nehammerju. Svobodnjaki so

od takrat v javnomnenjskih raziskavah še

povečali svojo prednost.

182 9. 1. 2025

8 FOTO TEDNA

RALLY DAKAR, 4. 1. 2025

Simon Marčič

PROFIMEDIA

ČIVKARIJA

9

Mr Conformista @cnfrmstA

Naše šolstvo in njega reforme so kot pralni prašek.

Vsak prašek v reklami pere najbolj belo, popolnoma

belo in potem naslednji pere še bolj popolno

belo. Zakaj spreminjaš, kar je popolno?

Anja @AnjaIntihar

»Tri dni za vsemi v novo leto vstopile tudi Slovenske

železnice.« (avtor: neznan)

RomanaTomc @RomanaTomc

To je eden najbolj nevarnih predpisov iz zapuščine

Golobove vlade.

Z novim medijskim zakonom slovenska vlada

vzpostavlja pravno podlago za politično cenzuro.

Zakon bo omogočal, da bodo lahko politični aktivisti

pod krinko neodvisnih strokovnjakov izvajali

cenzuro in omejevali svobodo govora. To se sicer

dogaja že zdaj, z novim zakonom pa bo utišanje

drugače mislečih postalo utemeljeno z zakonom in

zato toliko bolj brutalno.

Golobova napoved, da je treba Slovenijo očistiti janšizma,

ne pušča dvoma, v katero smer bo šla cenzura

in nad kom se bodo izvajali medijski linči. Vendar to ni

edina nevarnost zakona, v njem se skriva še več pasti.

Ni čudno, da so ga v vladi sprejeli med prazniki, o

njem pa v javnosti ni bilo odmevnejše razprave.

Seveda bomo o tem razpravljali tudi v @Europarl_

EN. Bi bilo pa koristno, da se oglasijo še drugi, ki

se zavedajo, za kako nevarno zadevo gre. Vseh ni

mogoče utišati.

Čivk tedna

Žiga Turk @ZigaTurk

Pravica do zasebne lastnine ne pomeni,

da ti mora država šenkat neko lastnino.

Pravica do poroke ne pomeni, da ti mora

država zrihtat ženo.

Pravica do vode ne pomeni, da ti mora država

zrihtat vodo.

Pravica do informiranosti ne pomeni, da

ti mora država zrihtat informacije.

Branko Cestnik @BCestnik

A da je odstopil kanadski oblastnik, ki je ukazal

bankam, naj zamrznejo račune tovornjakarjem, ki

so protestirali proti njemu? Niti solze za takimi, ki

so se oviti v mavrično zastavo bojevali zoper lastni

delavski razred. In tu so še kanadske cerkve, ki so

začuda pogosto gorele.

Matej Rigelnik @Matej_R81

Nikoli nisem bil član Zveze komunistov Slovenije

(ZKS), sem pa od nekdaj član ZKP, Zdrave kmečke

pameti.

Zdrava kmečka pamet lahko nadomesti vsak nivo

izobrazbe, vendar noben nivo izobrazbe ne more

nadomestiti zdrave kmečke pameti.

Naj živi zdrava kmečka pamet, p****! ?

Tomaž Štih @Libertarec

Zadnje, kar potrebujemo, je, da nam govor nadzirajo

ljudje, ki celoten politični prostor delijo nase

in na fašiste. ☕️

Beretta @beretta092FS

Britanski premier Starmer je obtožen, da je kot

državni tožilec prikril več kot 250.000 posilstev

mladih deklet s strani pakistanskih tolp, da ga ne

bi imeli za rasista. Imajo feministke @8Marec kaj

za povedati?

182 9. 1. 2025

10

ČIVKARIJA

Bojan Požar @BojanPozar

Zapisana teza ministrice @mk_gov_si @AstaVrecko

@strankalevica, da (slovenski) mediji kot gospodarska

panoga potrebujejo tudi finančno pomoč, je zelo

vprašljiva. Vsi lastniki SLO večinskih medijev, domači

ali tuji, so namreč vsaj milijonarji (Odlazek, Petrič …),

nekateri – seveda samo tuji – pa celo milijarderji.

brutusReloaded @brutus91101394

No, to. To je naš problem. Namesto da bi gradili stanovanja,

imamo inštitute O stanovanjih. #AFUERA

Janez Janša @JJansaSDS

?

1. Zakon o medijih varuje svobodo govora.

2. Na Čebinah je bila ustanovljena dobrodelna organizacija

KPS.

3. V Fotopubu smo gojili žlahtno umetnost.

4. Izvozniki so ahilova peta gospodarstva.

Novorek @strankalevica

Karli Erdlen @KErdlen

JAPONSKA po dveh atomskih bombah.

KUBA po 65 letih socializma.

Luka Mesec @LukaMesec

“Zelo lahko je razširiti lažno novico,

mnogo težje pa jo je ovreči”

- Asta Vrečko o tem, kaj je res in kaj

ni v novem medijskem zakonu

Svoboda @SvobodaBlog

Sociologi nam urejajo prostorsko politiko, tako kot

so Nemcem filozofi energetiko. Rezultati so temu

primerni.

Peter Žerjavič @PeterZerjavicEU

Drugačni toni iz Trumpovega tabora. Zunanjepolitični

svetovalec Weinstein: »Kot je rekel Trump:

če Rusi ne bodo pripravljeni na pogajanja, bomo

Ukrajince na veliko oborožili.« Cilj da je mirovni

sporazum, ki bi ga varovale evropske sile.

182 9. 1. 2025

KARIKATURA

11

(OBVEZNI) KOS

(DRUGE) POGAČE

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA

Žiga Turk: »Predlagani davek

na nepremičnine sporoča, da

lastnina v Sloveniji ni varna,

da gospodarski pogoji

niso predvidljivi

in da je premoženje

prepuščeno na milost in

nemilost oblastnikov.«

Podjetnik Rajko Hrvatič je lastnik luksuzne vile, ki ima več

kot 600 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Po dostopnih

podatkih jo je GURS ocenil na dva milijona evrov.

Če ima v njej stalno prebivališče, vila ne bo obdavčena.

Arhiv Domovine

Skromne zidanice obdavčene,

LUKSUZNI DVORCI pa ne

»Jasno je, da se prva nepremičnina ne bo obdavčila,« je na novinarski konferenci po seji vlade predsednik

vlade Robert Golob poudaril, da bo prva nepremičnina, ki jo ima posameznik v lasti in kjer ima tudi

stalno prebivališče, izvzeta iz obdavčitve. Četudi gre morda za dvorec, ki po vrednosti

močno presega imetje posameznika, ki ima poleg skromnega stanovanja postavljen

še vikend ali pa podedovano stanovanje, ki ga hrani za svoje otroke.

TINA S. BERTONCELJ

182 9. 1. 2025

TEMA TEDNA

13

Kot smo že pisali, je vlada 23.

decembra potrdila predlog izhodišč

za obdavčitev premoženja

oziroma uvedbo davka

na stanovanjske nepremičnine, s katerim

želi »podpreti stanovanjsko politiko,

razbremeniti delo in izboljšati

konkurenčnost gospodarstva«. Predlagana

je bila obdavčitev z 1,45-odstotno

davčno stopnjo, pri čemer bi davčno

osnovo predstavljala posplošena

vrednost nepremičnine, ki jo izkazuje

Geodetska uprava Republike Slovenije

(GURS). Obdavčene bi bile tako fizične

kot tudi pravne osebe – izjema bi bila

prva nepremičnina, v kateri njen lastnik

tudi živi.

»Davka torej ne bo plačal, kdor živi

sam v luksuznem stanovanju v Schellenburgu

v Ljubljani, vrednem milijon

evrov, ampak vsi, ki imajo kakšno zidanico

na deželi, in vsi, katerih otroci

bivajo v drugi nepremičnini,« je komentiral

ekonomist Matej Lahovnik – in pri

tem še zdaleč ni bil edini. Kot smo že

opozorili – čeprav v vladi poudarjajo,

da gre za korak k pravičnejši obdavčitvi

– se v marsikaterem primeru izkaže, da

je trditev vprašljiva. Poglejmo nekaj primerov

lastništva razkošnih domovanj,

ki pravičnost obdavčitve postavljajo

pod vprašaj.

VILA RAJKA HRVATIČA

Podjetnik Rajko Hrvatič je še vedno lastnik

luksuzne vile, ki jo je zgradil na

elitni lokaciji slovenske riviere. Vila, ki

jo je Hrvatič pred leti neuspešno prodajal,

ima več kot 600 kvadratnih metrov

stanovanjske površine, po dostopnih

podatkih neto tlorisna površina stavbe,

ki jo je GURS ocenil na dva milijona

evrov, znaša 1.595,3 kvadratnega metra.

V vili med drugim najdemo prostor za

fitnes, dve savni in jacuzzi, dva apartmaja

za goste, pet spalnic in več kopalnic

ter teraso z bazenom. Hiši pripada

tudi prostorna garaža, v katero se lahko

parkira od deset do 12 avtomobilov.

Ko je Hrvatič pred leti prodajal svojo

vilo, je bila cena po podatkih nekaterih

medijev sprva šest milijonov evrov,

nato pa znižana na štiri milijone. Mediji

so takrat poročali, da Hrvatič svojo vilo

oddaja, cena najema za teden dni se je

gibala – odvisno od termina – od pet

do deset tisoč evrov. Da imajo njegove

nepremičnine visoko ceno, je Hrvatič

pred leti dokazoval tudi na sodišču. Ko

so mu skupaj s soobtoženimi očitali trgovino

z ljudmi in zlorabo prostitucije,

je v sodni spis vložil več cenitev svojih

nepremičnin, kar naj bi dokazovalo, da

ni imel motiva za izvrševanje očitanih

kaznivih dejanj. Takrat je tudi povedal,

da je za 7,5 milijona evrov prodal igralni

salon Karneval, sicer pa je zaposlen

v svojem podjetju Interlock, ki naj bi

redno poravnavalo svoje obveznosti.

Njegove nepremičnine naj bi bile takrat

vredne več kot 12 milijonov evrov, vsak

mesec pa naj bi samo z najemninami

zaslužil okoli deset tisoč evrov – tako je

pisal portal Regionalobala.

Hrvatič trenutno načrtuje gradnjo

nove stanovanjske soseske, in sicer na

ljubljanskem Viču. Pravnomočnega

gradbenega dovoljenja še niso dobili,

Daniel Novakovič/STA

Matej Lahovnik: »Davka

ne bo plačal, kdor živi sam

v luksuznem stanovanju v

Schellenburgu v Ljubljani,

vrednem milijon evrov, ampak

vsi, ki imajo kakšno zidanico

na deželi, in vsi, katerih otroci

bivajo v drugi nepremičnini.«

182 9. 1. 2025

14 TEMA TEDNA

so se pa na območju že začela nekatera

dela. Del okoliških stanovalcev projektu

Urbana oaza nasprotuje, po poročanju

portala Info360 je bil eden od stanovalcev

lani pretepen; ko so ga zbili na tla,

naj bi mu govorili, da je to zaradi tega,

kar počne na Viču, in da jih bo še dobil,

če bo s tem nadaljeval. »Mihael Karner,

eden od investitorjev v Urbano oazo, ki

je znan po tem, da so ga leta 2010 v ZDA

obtožili razpečevanja in uvoza anaboličnih

steroidov ter pranja denarja, je

za naš portal povedal, da je o pretepu

slišal govorice in da ta dogodek ni povezan

z njihovim gradbenim projektom,

saj oni ljudi ne tepejo,« so še zapisali na

Info360.

Zdravstvena dobavitelja zakonca Zabret sta

si v bližini Arboretuma Volčji Potok postavila

pravo graščino.

GRAŠČINA ZAKONCEV ZABRET

Zdravstvena dobavitelja Tanja Frantar

Zabret in Igor Zabret sta si v bližini Arboretuma

Volčji Potok postavila pravo

graščino, ob njej pa sta – kot je poročal

Reporter – kupila še parcele v skupni

velikosti okoli 20.000 kvadratnih metrov.

Luksuzna graščina z bazenom ima

po podatkih nekaterih medijev več kot

1.000 kvadratnih metrov površine, po

dostopnih podatkih je bivalne površine

čez 500 kvadratov. Zakonca sta ob

gradnji zatrjevala, da gre za hišo za tuje

kupce in da je nepremičnina že prodana.

Vendar pa sta nato zakonca Zabret

objekt odkupila od podjetja Global Med

in ga prenesla nase.

Po podatkih portala Necenzurirano

so okoliške parcele in poslovna stavba

pred kratkim dobile novega lastnika,

podjetje Burjaplast; po prvotnem dogovoru

naj bi cena znašala okrog 2,8

milijona evrov. Necenzurirano poroča,

da gre za nenavaden posel – ob podpisu

pogodbe o prodaji sta zakonca Zabret

na nepremičnini vknjižila pravico do

brezplačnega dosmrtnega užitka. »Gre

za tehniko, s katero se obtoženi in kazensko

ovadeni menedžerji radi odločajo

zavarovati premoženje pred pravnimi

zahtevki ali upniki. V takšnim

primerih nepremičnine običajno podarijo

ali prepišejo na družinske člane,

nanje pa vpišejo doživljenjsko služnost.

S tem preprečijo, da bi jih ali država ali

kdo od upnikov zasegel,« so zapisali in

dodali, da je iz zemljiške knjige razvidno,

da je do vknjižbe dosmrtnega užitka

prišlo tudi na podlagi predpogodbe

za nakup nepremičnin.

Kot je poročal Reporter, zakonca

Zabret že leta odlično služita s posli v

javnem zdravstvu. Njuno podjetje Medicoengineering

ni zgolj dobavitelj medicinske

opreme, pač pa sodeluje tudi

pri gradbenih projektih v zdravstvu in

dobavah stvari za opremljanje novih

pridobitev. Podjetje Medicoengineering

je tako leta 2023 imelo več kot 21

milijonov evrov prihodkov in skoraj

milijon evrov čistega dobička. V Uni-

Nenad Glücks/DOMOVINA

182 9. 1. 2025

TEMA TEDNA

15

verzitetnem kliničnem centru (UKC)

Ljubljana so decembra lani potrdili informacije

portala Necenzurirano, da

njihova služba za korporativno varnost

preiskuje več poslov servisiranja medicinske

opreme. Po informacijah omenjenega

portala gre za posle s podjetjem

Medicoengineering. »Povsem mogoče

je torej domnevati, da denar za graščino

izvira iz javnega zdravstva, kjer podjetje

Medicoengineering v zadnjih letih

sodeluje tudi pri večini velikih investicij,«

so zapisali in spomnili, da je Igor

Zabret marca lani priznal krivdo v zadevi

smejalni plin. Sodišče je Zabreta,

ki je bil leta 2015 odgovoren za vodenje

gradbenih del v urgentnem bloku, obsodilo

na dve leti zapora.

Ivan Simič: Treba bi bilo

uvesti oprostitev plačila

davka, če ima fizična

oseba več stanovanjskih

nepremičnin in v njih stalno

prebivajo ožji družinski člani.

LUKSUZNA HIŠA

GREGORJA JENKA

Na obrobju Ljubljane si je pred leti zgradil

luksuzno hišo tudi Gregor Jenko,

največji lastnik prodajalca zdravil Salus.

Leta 2021 je Reporter poročal, da

je Salus po podatkih aplikacije Erar od

leta 2003 od lekarn po Sloveniji zaslužil

1,64 milijarde evrov. Največ mu je izplačala

Lekarna Ljubljana – kar 313 milijonov

evrov, na drugem mestu pa je UKC

Ljubljana, kjer so Salusu od leta 2003

izplačali skupaj 194,6 milijona evrov.

Leta 2022 je skupina Salus ustvarila

rekordnih skoraj pol milijarde evrov

prihodkov od prodaje, od tega je več

kot 400 milijonov evrov prejela od javnih

naročnikov v Sloveniji. Leta 2018 je

Salus postal lastnik Sanolaborja, dogovarjali

pa so se tudi za prevzem družbe

Medicoengineering.

Portal Bloombergadria je leta 2023

poročal, da ima največji portfelj posredno

preko podjetij prav Gregor Jenko,

ki si po njihovi oceni lasti 12.452 delnic

v vrednosti 19,9 milijona evrov. Za poslovno

leto 2022 je prejel 871,600 tisoč

evrov bruto dividend. Neto tlorisna površina

njegove hiše znaša 321 kvadratnih

metrov, od tega je bivalne površine

155 kvadratnih metrov. Po dostopnih

podatkih poskusnega izračuna evidence

vrednotenja je GURS nepremičnino

ocenil na 701.000 evrov.

VILA NAD BLEJSKIM JEZEROM

Pred leti so mediji pogosto pisali o hiši

nekdanjega smučarskega asa Jureta Ko-

Hiša Janija Valjavca, s pogledom na

Blejsko jezero, je po ocenah GURSa vredna

2.295.000 evrov.

Studio AB

182 9. 1. 2025

16 TEMA TEDNA

širja, ki jo obiskovalec Bleda težko spregleda.

Košir je hišo za 2,1 milijona evrov

prodal kupcu, ki je vilo prenovil in jo

prodal še za dober milijon evrov več.

Za 3,45 milijona evrov je vilo, ki skupaj

obsega 583 kvadratnih metrov, obdaja

pa jo 1.800 kvadratnih metrov veliko

zemljišče, kupil Jani Valjavec. Hiša ima

omembe vreden pogled na Blejsko jezero,

v vseh treh etažah je pohištvo narejeno

po meri, ne manjkata niti fitnes in

savna. GURS je nepremičnino ocenil na

2.295.000 evrov.

Valjavec je leta 2013 s partnerjem

ustanovil podjetje Cashila, ki se ukvarja

z bančnimi transakcijami s kriptovaluto

bitcoin. Poleg tega je tudi ustanovitelj

platforme ICONOMI za upravljanje

premoženja in vodja upravljavske družbe

Columbus Capital. Po poročanju

Reporterja ima Valjavec v prestižnem

ljubljanskem kompleksu Šumi še tri

velika stanovanja – glede na prodajne

cene tamkajšnjih stanovanj so vsa tri

Valjavčeva stanovanja vredna vsaj 3,6

milijona evrov.

Žan Kolman/KPV

STRANPOTI NOVEGA ZAKONA

Po mnenju nekdanjega generalnega direktorja

Fursa Ivana Simiča odločitev,

da predmet obdavčitve ni prva stanovanjska

nepremičnina, ni pravilna.

»Tako ima lahko nekdo stanovanje, ki je

vredno en milijon evrov, in ne bo plačal

davka, drugi pa ima na primer tri stanovanja

v vrednosti po 300.000 evrov

vsako in bo plačal 8.700 evrov davka

(1,45 % od 600.000 evrov),« je opozoril

na svojem blogu. Po Simičevi oceni bi

bila boljša rešitev, da se določi znesek,

do katerega se davek ne plača – na primer

300.000 evrov – in to ne glede na

to, koliko stanovanjskih nepremičnin

ima fizična ali pravna oseba.

Poleg tega bi bilo treba uvesti oprostitev

plačila davka, če ima fizična

oseba več stanovanjskih nepremičnin

in v njih stalno prebivajo ožji družinski

člani. V nasprotnem primeru se lastnike

po njegovih besedah namreč sili v

prodajo ali podaritev teh stanovanjskih

nepremičnin, ki jih bodo na koncu dedovali

njihovi otroci. »Določiti je treba,

kako postopati v primerih preužitka

ali v primeru pravice do dosmrtnega

bivanja v stanovanjski nepremičnini

ter v vseh drugih tovrstnih primerih,«

je še opozoril davčni strokovnjak, ki

sicer predlaga 0,3-odstotno obdavčitev

na vse premoženje. Simič se ob tem

tudi sprašuje, ali se je aktualna vlada

za tovrstni predlog obdavčitve morda

odločila zato, ker je po njihovem treba

obdavčiti tiste, ki so po dvajsetih ali

več letih dobili vrnjene nacionalizirane

stanovanjske nepremičnine, ki so bile

nezakonito odvzete njihovim predhodnikom

po drugi svetovni vojni.

Po drugi strani pa vlada v svojem

predlogu izhodišč ne govori o poslovnih

nepremičninah. Nekdo, ki je lastnik

poslovne stavbe, vredne dva milijona

evrov, ne bo plačal predvidenega

davka na stanovanjske nepremičnine,

drugi, ki je lastnih dveh stanovanj, ki

sta vredni vsako po 200.000 evrov, pa

bo za drugo stanovanje plačal davek v

višini 2.900 evrov, je zapisal Simič in

opomnil, da ob tem ne gre spregledati

dejstva, da vlada vse to počne, potem ko

je zaposlenim v javnem sektorju dvignila

plače in ko neracionalno troši proračunska

sredstva ter bo treba zaradi tega

v proračunu zagotoviti, kot pravijo, najmanj

dodatno milijardo evrov.

Nenazadnje je treba spomniti na

dejstvo, da je GURS lani pripravil poskusni

model vrednotenja izračuna

posplošene vrednosti. Po njihovih navedbah

trenutno veljavni modeli vrednotenja

odražajo stanje trga na dan 1.

januarja 2020, vendar pa so se razmere

na trgu nepremičnin od takrat bistveno

spremenile – cene vseh vrst nepremičnin

so se dvignile za 50 odstotkov

in več. Predlog novih modelov naj bi

začel veljati spomladi 2025. Pri predlagani

obdavčitvi z 1,45-odstotno davčno

stopnjo bo davčno osnovo predstavljala

(nova) posplošena vrednost nepremičnine,

ki jo izkazuje GURS. »Pri pregledu

in primerjavi novega vrednotenja

nepremičnin s sedanjim ugotavljam, da

se nam pripravlja rop stoletja vseh državljanov

in podjetij. Nove vrednosti nepremičnin

so za 114 odstotkov višje kot

sedanje. Iz administrativnih se spreminjajo

v tržne vrednosti,« opozarja bralec

portala Nova24TV.

Minister za obrambo Borut Sajovic, ki prihaja iz

vrst Gibanja Svoboda, je zgled, kako se izogniti

davku na nepremičnine.

182 9. 1. 2025

TEMA TEDNA

17

Tamino Petelinšek/DOMOVINA

Ivan Simič: Boljša bi bila

rešitev, da se določi znesek,

do katerega se davek

ne plača – na primer do

300.000 evrov.

Ivan Simič meni, da vlada očitno ne razmišlja o

obdavčitvi premožnejših, ki imajo svoje premoženje

v poslovnih nepremičninah, v denarju, v

vrednostnih papirjih ali v plemenitih kovinah.

Ali kot je zapisal nekdanji minister,

sicer pa univerzitetni profesor dr. Žiga

Turk: »Nefinančni motiv novega davka

je graditev bolj pravičnega sveta, ki ga

ima v programu vodilna stranka vlade

– Levica. In njena avantgarda – ulica. V

tem bolj pravičnem svetu velja pravilo,

da bolj kot si priden, več ti vzamejo.« Po

njegovi oceni ideja, da bi obdavčili nepremičnine

manjšine, ne pa tudi nepremičnin

večine, ne obravnava vseh ljudi

enako, čeprav je osnova pravne države,

da so zakoni za vse enaki, da se enake

zadeve obravnava enako in da država

ščiti manjšino pred večino. »Predlagani

davek na nepremičnine sporoča, da

lastnina v Sloveniji ni varna, da gospodarski

pogoji niso predvidljivi in da je

premoženje prepuščeno na milost in nemilost

oblastnikov,« je opozoril in dodal,

da gre za umazano politično korupcijo.

MINISTER ZA OBRAMBO

PRED NOVIM DAVKOM

Se pa najdejo primeri, ki morda dajejo

zgled, kako se izogniti davku na nepremičnine

– ne le pri prvi nepremičnini.

Med njimi je minister za obrambo Borut

Sajovic, ki prihaja iz vrst Gibanja

Svoboda. Po poročanju portala Preiskovalno

je februarja lani hiši, vredni

pol milijona evrov, prepisal na svojega

sina. Hkrati je na nepremičnino vpisal

predkupno pravico, užitek, služnost in

pravico stvarnega bremena. Podobno je

storil z gozdovi, kmetijskim zemljiščem

in drugimi parcelami ter s stanovanjem,

ki ga je prepisal na hčer.

Potem je tu še Bencetova domačija v

Dovžanovi soteski, ki je bila v lasti Rozalije

in Franceta Benceta. Bencetova

naj bi jo na starost želela podariti občini,

vendar pa se je občina na zahtevo takratnega

župana Sajovica odpovedala

predkupni pravici, domačija pa je prišla

v last Sajovičeve žene. Hišo, ki je bila

razglašena za naravni spomenik, so z

dovoljenjem občine porušili in postavili

na novo. Nekdanji župan in sedanji

minister si je po poročanju portala Preiskovalno

zagotovil še to, da za okolico

skrbi občina Tržič.

Spomnimo, portal Prava je že pred

časom razkril vsebino pisma medicinskih

delavk, ki so zatrjevale, da si

Sajovic in njegova žena prilaščata tudi

lastnino tržiških občanov – tako je

morda celo vprašljivo, kako sta zakonca

Sajovic prišla do nepremičnine na Kovorski

cesti v Tržiču, kjer Janja Sajovic

opravlja zobozdravstveno dejavnost.

Kakorkoli, če pogledamo primer Sajovica,

je njegova težava edino ta, da ima

ob tako velikem številu nepremičnin

premalo otrok. Portal Oštro je sicer tudi

razkril, da je Sajovic lastnik številnih

vrednostnih papirjev: Cinkarne Celje,

DZS, Eqinox, Krke, Luke Koper, NLB,

Petrola, Term Čatež, Telekoma Slovenije,

Zavarovalnice Triglav in obveznic

Republike Slovenije.

»Razumem vlado, da je želela božično-novoletne

praznike državljanov zapolniti

z razpravo o tem, kako je treba

obdavčiti tiste, ki imajo stanovanjske

nepremičnine, in ne z razpravo o eni

od najslabših vlad, kar smo jih imeli do

sedaj. Ob tem pa vlada očitno ne razmišlja

o obdavčitvi premožnejših, ki

imajo svoje premoženje v poslovnih nepremičninah,

v denarju, v vrednostnih

papirjih ali v plemenitih kovinah,« je

zapisal Simič in dodal, da se lahko upravičeno

sprašujemo, zakaj. Morda

zato, ker imajo predlagatelji obdavčitve

stanovanjskih nepremičnin svoje premoženje

v tistem premoženju, ki ne bo

predmet obdavčitve?

182 9. 1. 2025

18

AKTUALNO

Ministrstvo za javno upravo:

vlog ne bi bilo več treba vlagati

v URADNEM jeziku RS

Ministrstvo za javno upravo je v začetku decembra v javno obravnavo poslalo predlog novele Zakona o

splošnem upravnem postopku. Po njihovih besedah si želijo skrajšati čas od vložitve vloge do zaključka

upravnega postopka. Med predlaganimi spremembami so izpostavili predlog, da organi ne bi bili več

vsakokrat dolžni zahtevati vlog v uradnem jeziku, ampak le takrat, ko tujega jezika ne poznajo in zato vloge

ne morejo obravnavati. Preverili smo, ali na upravnih enotah opažajo potrebo po predlaganih spremembah,

in za mnenje povprašali predsednico Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU.

LEON OBLAK

GOOGLE STREET VIEW

Do 10. januarja je v javni obravnavi

predlog sprememb Zakona

o splošnem upravnem

postopku, ki je bil sprejet leta

1999, dopolnjen ali spremenjen pa je

bil enajstkrat. Po mnenju pristojnega

ministrstva bodo predlagane spremembe

omogočile učinkovitejše vodenje

upravnega postopka. Predlagatelji

dodajajo, da so potrebni razmisleki o

ustreznosti obstoječih procesnih pravil.

Stranka po novem ne bi več potrebovala

obveznega kvalificiranega elektronskega

podpisa, pač pa bi zadostoval

napredni elektronski podpis. Tako

bi omogočili lažjo dostopnost organov

po elektronski poti. Poleg tega bi stranke

lahko na ustnih obravnavah sodelovale

preko videokonference, s čimer

bi se zmanjšali potni in drugi stroški

postopka.

URADNI JEZIK RS

Eden izmed predlogov pravi, da organi

ne bi bili več dolžni vsakokrat zahtevati

vloge v uradnem jeziku Republike Slovenije,

ampak le takrat, ko bo to potrebno,

ker tujega jezika ne poznajo in zato

vloge ne morejo obravnavati. V 11. členu

Ustave RS je zapisano, da je uradni jezik

v Sloveniji slovenščina, na območjih

občin, v katerih živita italijanska ali

madžarska narodna skupnost, pa tudi

italijanščina ali madžarščina.

Po trenutno veljavnem zakonu uradne

osebe vložnike, ki vloge niso vložili

v uradnem jeziku, pozovejo, da se

pomanjkljivosti odpravijo. Po novem

pa bi to zahtevali le, če ne bi razumeli

jezika, v katerem je vloga zapisana. Kot

so zapisali na ministrstvu, predlog ne

spreminja poslovanja organov v uradnem

jeziku in ne spreminja obveznosti

strank, da vloge vlagajo v uradnem jeziku,

ampak le izjemoma omogoči obravnavo

vloge brez pozivanja k odpravi pomanjkljivosti,

če uradna oseba razume

tuji jezik.

»Z morebitno vložitvijo vloge v tujem

jeziku stranka po uveljavitvi zakonske

spremembe še vedno tvega, da

jo bo organ pozval k odpravi pomanjkljivosti,

zato je v njenem interesu, da

jo vloži v uradnem jeziku,« pravijo in

dodajajo: »Obravnava vloge v tujem jeziku

ne pomeni uradnega poslovanja v

tujem jeziku, organ bo s stranko kot do

sedaj posloval v uradnem jeziku, skladno

z Ustavo Republike

Slovenije. Povedano drugače,

dokumenti bodo

izdani le v uradnem jeziku,

ne v jeziku, v katerem

bodo vložene in obravnavane

vloge.«

ESTONIJA IN

HRVAŠKA

V dokumentu, kjer so zapisani

omenjeni predlogi,

je ministrstvo preučilo,

kakšna je praksa na tem

področju v tujini. V Estoniji

ima organ, tako pišejo,

pravico, da od osebe,

ki je predložila dokument

v tujem jeziku, zahteva

prevod v estonski jezik,

razen če gre za pravico do

uporabe jezika narodne

manjšine. Če zahtevani

prevod ni predložen,

lahko organ dokument vrne ali pa ga

prevede s soglasjem, in sicer na stroške

osebe, ki je dokument predložila.

Podobno je tudi na Hrvaškem: če organ

prejme vlogo v jeziku, ki ni v uradni

rabi, mora od stranke nemudoma zahtevati,

naj predloži prevod predloga, za

kar določi tudi ustrezen rok. Če stvar v

tem času ni izpolnjena, se šteje, da vloga

ni bila predložena.

ODZIV MINISTRSTVA

Na Ministrstvo RS za javno upravo smo

naslovili prošnjo za dodatna pojasnila.

Na vprašanje, ali bodo spremembe bistveno

pospešile obravnavo vlog, odgovarjajo:

»Ti postopki bodo lahko krajši

Dr. Andreja Žele: Tovrstne

spremembe, imenovane

'poenostavitve', so

nepotrebne zastranitve

za obe strani

v postopku.

182 9. 1. 2025

AKTUALNO

19

Upravna enota Kranj:

»Spodbujanje tujcev

k učenju slovenščine je

ključno za njihovo uspešno

integracijo v družbo in

učinkovito sodelovanje v

uradnih postopkih.«

na račun pozivanja k dopolnitvi vloge,

kar bi pomenilo, da se lahko skrajšajo

tudi do meseca dni (upoštevaje obstoječa

pravila o vročanju, čas za poštno

dostavo poziva in čas za odziv oziroma

vročanje vabila ter čas do ustne obravnave).«

Dodajajo: »Ob tem ni zanemarljivo,

da je hitra izdaja dovoljenj, če

tujci ali tuje pravne osebe izpolnjujejo

zakonite pogoje, praviloma v interesu

Republike Slovenije in vpliva na njeno

konkurenčnost, zato je pri izdaji specifičnih

dovoljenj treba del poslovanja

prilagoditi tudi tem okoliščinam.«

Zanimalo nas je tudi, kako je lahko

predlog skladen z 11. členom ustave, ki

določa uradni jezik Republike Slovenije.

»Predlagana sprememba zakona, ki

je trenutno v javni obravnavi, omenjenega

pravila o uradnem jeziku v upravnem

postopku ne spreminja, zato o

skladnosti predlaganih pravil z 11. členom

Ustave Republike Slovenije, enako

kot sedaj, ni dvoma. S predlagano spremembo

se le omogoči, ne zavezuje, da

Upravna enota Kranj

organ lahko obravnava vlogo v tujem

jeziku.« Nadaljujejo, da je razbremenitev

stranke odvisna od poznavanja tujega

jezika na strani uradne osebe, zato

se prva na obravnavo vloge v tujem jeziku

ne more zanašati.

»Na tem mestu opozarjamo, da

zakon, ki ga uporabljamo v Republiki

Sloveniji, omogoča obravnavo in odločanje

na podlagi listin v tujem jeziku,

pri čemer je zahtevanje overjenega prevoda

pogojeno z znanjem tujega jezika

na strani organa oziroma uradne osebe

(177. člen). S spremembo zakona se

takšno pravilo razširja na vloge.« Pravijo,

da predlagana pravila vplivajo le

na procesno upravičenje organa in ne

strank, »zato na tem temelju ne bodo

pridobile nobenega novega procesnega

upravičenja ali pravice, ki presega obstoječa

pravila o rabi tujega jezika«.

UPRAVNA ENOTA KRANJ

Za mnenje smo povprašali tudi Upravno

enoto Kranj. Zanimalo nas je, ali bo

po njihovem mnenju predlog bistveno

pospešil obravnavo vlog. »Predlog bo

verjetno delno olajšal poslovanje tujcem

in tujim podjetjem, menimo pa, da

bistveno ne bo pripomogel k hitrejšemu

reševanju vlog. Vidimo tudi tveganje,

da se lahko pojavijo neskladja oziroma

napačne interpretacije podanih

vlog, kar lahko v končni fazi, verjetno v

zelo redkih primerih, vpliva na zakonitost

odločitve. V primeru, da bi se vloge

vlagale le elektronsko in se avtomatsko

prevajale v slovenski jezik, teh tveganj

ne bi bilo. Spodkopavanje vloge uradnega

jezika lahko dolgoročno oslabi

tudi položaj slovenskega jezika v uradnih

postopkih.«

Menijo tudi, da se bo v redkih zadevah

postopek lahko upočasnil zaradi

zahteve po vložitvi vloge v uradnem jeziku,

če jezika ne bodo razumeli. »Ocenjujemo

pa, da je v interesu stranke čim

hitrejše reševanje vloge, zato menimo,

da bo stranka vlogo v najkrajšem možnem

času dopolnila s prevodom.« Poudarili

so, da se v praksi lahko pojavi

težava, in sicer v primerih, ko upravni

organi vodijo upravne postopke dvostopenjsko,

torej ena uradna oseba postopek

vodi, druga, pooblaščena oseba,

pa v postopku odloči. »V takih primerih

se lahko zgodi, da tisti, ki vodi postopek,

razume vlogo v tujem jeziku, uradna

oseba, ki odloča, pa ne. Glede na

tehnologijo in možnosti prevajanja menimo,

da se bodo uradne osebe znašle

vsaka na svoj način.«

Na vprašanje, ali se v praksi z njihove

strani kaže potreba po predlaganih

spremembah, odgovarjajo: »Iz naših izkušenj

izhaja, da se ne kaže potreba po

predlaganih spremembah. Slovenščina

kot uradni jezik omogoča enotnost in

doslednost v upravnih postopkih ter

enakopravno obravnavo vseh strank.

Spodbujanje tujcev k učenju slovenščine

je ključno za njihovo uspešno integracijo

v družbo in učinkovito sodelovanje

v uradnih postopkih. Stranke

lahko pridobijo tolmače ali prevode,

kadar je to potrebno, in menimo, da je

uporaba slovenskega jezika v upravnih

postopkih potrebna.«

NEPOTREBNE ZASTRANITVE

Na predlog se je zelo burno odzvala dr.

Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence

v zamejstvu in po svetu v tretji Janševi

vladi, ki je na omrežju X zapisala:

»Oprostite, ampak tak predlog spremembe

je nedopusten!« Opozorila je,

da je uradni jezik Republike Slovenije

slovenščina, na območju narodnih

manjšin pa tudi italijanščina oziroma

madžarščina. »Tako piše v Ustavi RS.

Upam, da se bodo na tak predlog odzvale

vse institucije v Sloveniji, ki jim

je mar za slovenski jezik. Če pa ne za

slovenščino, pa vsaj za spoštovanje slovenske

ustave! Mi res žagamo vejo, na

kateri sedimo.«

Z vprašanjem smo se obrnili na dr.

Kozmo Ahačiča, predstojnika Inštituta

za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC

SAZU. Zaradi odsotnosti nas je usmeril

do prof. dr. Andreje Žele, predsednice

Komisije za slovenski jezik v javnosti

pri SAZU, ki nam je sporočila: »Poslovanje

organov poteka v uradnem jeziku

RS, zato stranke svoje vloge vlagajo v

uradnem jeziku RS. Vse drugo (tj. tovrstne

spremembe, imenovane 'poenostavitve')

so nepotrebne zastranitve za

obe strani v postopku.« Sklenila je, da

gre za njeno osebno mnenje, ki ni bilo

usklajeno z ostalimi člani Komisije za

slovenski jezik v javnosti.

Upravna enota Kranj:

»Spodkopavanje vloge

uradnega jezika lahko

dolgoročno oslabi položaj

slovenskega jezika

v uradnih postopkih.«

182 9. 1. 2025

20 AKTUALNO

Bralčevi domišljiji je

prepuščena interpretacija

v 3. členu zakona, ki

pojasnjuje izraze, kaj je

medij in kdo je »influencer«

oziroma spletni vplivnež..

Očitno bo definicija vplivneža

kot medija, če bo ostala

takšna tudi po parlamentarni

razpravi, prepuščena

arbitrarni presoji uradnikov

pod neposrednim nadzorom

Ministrstva za kulturo

oziroma vlade.

SHUTTERSTOCK

LUKA SVETINA

Vse PASTI MEDIJSKEGA

ZAKONA, ki Levici odpira

prosto pot do sankcioniranja

večine uporabnikov

družbenih omrežij

Predlog novele Zakona o medijih, ki jo je Ministrstvo za kulturo pod vodstvom koordinatorice

Levice Aste Vrečke prav na zadnji dan leta 2024 poslalo v državni zbor, že ves

teden razburja slovensko javnost, saj kljub nekaterim kozmetičnim popravkom v svoji

dikciji v ničemer ne odpravlja prikrite agende, ki je v ozadju zakona: obračuna Golobove

vlade z drugače mislečimi mediji, med katere bodo zlahka, čeprav to v Levici kričeče

zanikajo, po potrebi strpali tudi moteče spletne vplivneže. Zakon si pod preobleko

digitalizacije izmišlja nove načine za državno financiranje tradicionalnih in slovenski

politični levici naklonjenih medijev ter nagajanje do oblasti kritičnim medijskim projektom,

ki so bili tako ali drugače neposredna tarča Golobove vlade skozi celoten mandat.

Mogoče si je interpretirati, da je konec tudi z verskimi oznanili na STA in javni RTV,

ki jo vsi plačujemo, saj to Levica prepoveduje kot »politično in versko oglaševanje.«

182 9. 1. 2025

AKTUALNO

21

Odkar je bil zakon lani januarja

v javni razpravi, je v javnosti

najbolj odmevala vsebina

36. člena zakona, ki govori o

prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti,

nasilju in vojni ter razpihovanja

sovraštva ter nestrpnosti. V teoriji

izdajatelj medija ne sme prek medija

širiti programskih vsebin, s katerimi

se spodbuja k narodni, verski, spolni

ali drugi neenakopravnosti, pa tudi k

nasilju ali vojni. Ne sme se razpihovati

drugo sovraštvo ali nestrpnost, ki

temelji na razlikovanju glede na druge

osebne okoliščine. Splošen opis prepovedi

odpira prostor za politično razpravo,

kaj pomeni razpihovanje »drugega

sovraštva in nestrpnosti«, ki temelji na

»razlikovanju glede na druge osebne

okoliščine«. Ali to nemara pomeni, da

zagovorniki tradicionalnih vrednot s

sloganom »Spola sta dva« razpihujejo

sovraštvo do skupnosti LGBT+ in njihovo

geslo »Otrok potrebuje mamo in

očeta« temelji na razlikovanju?

Tega ne vemo, ampak primer je vsekakor

dober, saj je glasna nasprotnica

zakona, spletna vplivnica in članica

podmladka SDM Zala Klopčič poleti

2023 močno ujezila pripadnike skupnosti

LGBT v paradi ponosa, namenjeni

na Kongresni trg. Na pločniku Slovenske

ceste je namreč nemo stala z napisom

»Spola sta dva«, vanjo pa je ob žvižgih

priletelo marsikaj. Ker Klopčičeva

svoja sporočila redno in periodično deli

tudi na družbenih omrežjih, od omrežja

X do TikToka, kjer jo spremlja na tisoče

sledilcev in ima na desettisoče ogledov

ter všečkov, jo lahko po novem zakonu

kaznujejo, četudi bi hipotetično držale

navedbe ministrice Vrečkove, da zakon

nikakor ne cilja na spletne vplivneže.

Ali bo Zala Klopčič hipotetično kaznovana,

ve samo bodoči inšpektor, ki

bo na tem področju dobil službo, kot

že napoveduje ministrstvo, pristojno

za kulturo. Po drugi alineji omenjenega

člena zakona bo namreč smel pristojni

inšpektor kršitelju izdati začasni ukrep

odstranitve oziroma prepovedi razširjanja

programskih vsebin. Izdajatelj

vsebine pa bo moral izvesti ukrep inšpektorja

iz prejšnjega odstavka v roku

24 ur, sicer ga lahko čaka visoka denarna

kazen, vse do višine 20.000 evrov. V

tem členu zakona še piše, da bo inšpektor

po uradni dolžnosti moral takoj po

izdaji začasnega ukrepa to posredovati

v presojo Upravnemu sodišču Republike

Slovenije, ki bo lahko ukrep potrdilo,

spremenilo ali razveljavilo. Sodišče bo

»Nova davčna dimenzija.

Že samo dokumentiranje

osebnega življenja, kavica

v Trstu in nakup novih

rdečih čevljev bi bilo zajeto

v medijski produkciji

in tako poslovno

upravičen strošek.«

moralo odločiti o ukrepu v roku sedmih

dni, a v tem času bo odločitev inšpektorja

veljala. Tu se seveda odpira prostor

za zlorabe, zlasti v času političnih

kampanj v predvolilnem obdobju, ko

vsak dan še kako šteje.

KAJ JE MEDIJ?

Bralčevi domišljiji je prepuščena tudi

interpretacija v 3. členu zakona, ki pojasnjuje

izraze, torej kaj je medij in kdo je

»influencer« oziroma spletni vplivnež.

»Medij pomeni storitev, kot je opredeljena

v 56. in 57. členu Pogodbe o delovanju

Evropske unije, katere namen je

periodično zagotavljanje oziroma razširjanje

programskih vsebin, ki so pod

uredniško odgovornostjo izdajatelja

medija, splošni javnosti, na kateremkoli

nosilcu objavljanja informacij ali

prek katerekoli komunikacijske poti,

z namenom obveščanja, izobraževanja,

zabave, vplivanja na javno mnenje

ali trženja občinstev.« So torej spletni

Flickr @vladaRS

vplivneži tudi medij ali niso? Ministrica

že tri dni panično zagovarja zakon s pomočjo

partnerke Roberta Goloba, vplivnice

Tine Gaber. Obe mirita spletne

vplivneže, da gre samo za zlobno protikampanjo

SDS, da jih zakon ne zadeva,

razen v redkih izjemah, in da se jim ne

bo treba vpisati v register medijev.

A sama definicija temu ne prikimava,

saj se praktično v 80 odstotkih

prekriva z definicijo vplivnežev, ki jih

Zakon o medijih uvaja sploh prvič, bili

pa naj bi ustvarjalci spletnih vsebin,

ki objavljajo na družbenih omrežjih in

platformah za izmenjavo videov in katerih

namen je z objavami vplivati na

družbo, javno mnenje ali osebno mnenje

posameznikov in javnosti. Njihove

objave imajo lahko tudi (pozor!) ekonomski

interes z namenom monetiziranja

vsebine. Ministrica te dni ves čas

ponavlja, da so vplivneži samo tisti, ki

svoje vsebine monetizirajo, medtem ko

v opisu zakon navaja to zgolj kot dodatno

možnost. Očitno bo tudi v tem delu

definicija vplivneža kot medija, če bo

ostala takšna tudi po parlamentarni

razpravi (ta vlada ima večino), prepuščena

arbitrarni presoji uradnikov pod

neposrednim nadzorom Ministrstva za

kulturo oziroma vlade.

Urednik City Magazine in ustvarjalec

digitalnih vsebin Jan Macarol trdi,

da je zakonodajalec s tako široko definicijo

medija zajel vse aktivne uporabnike

na družbenih omrežjih, ki niso zgolj komentatorji,

temveč ustvarjalci vsebin.

Zakon po njegovem ne loči med profesionalnim

delovanjem medija, samo-

Po mnenju ministrice za

kulturo je zakon o medijih

eden najsodobnejših medijskih

zakonov v Evropi.

182 9. 1. 2025

22 AKTUALNO

Dr. Dejan Verčič: »Zakon

je slab, nepotreben, in če

bo potrjen v državnem

zboru, škodljiv.«

promocijo posameznika in posebnimi

oblikami poklicev, kot so novinarji, politiki,

znanstveniki, katerih delo zaradi

narave poklica zahteva komuniciranje s

širšo javnostjo prek družbenih omrežij.

»Zakon v nobenem delu ne izključuje

posebnih skupin, kot so športniki, politiki,

kulturni delavci, politični komentatorji,

uredniki ali novinarji, katerih

dejavnost je nedvoumno povezana z

delovanjem na družbenih omrežjih. V

skladu z 39. členom ustave zakon ne zagotavlja

jasne opredelitve ali razmejitve

medijev in ustvarjalcev vsebin. Zakon

kot tak definira družbene – t. i. socialne

– medije ohlapno in neprofesionalno

ter ne ločuje med vsebinskimi platformami,

prav tako ne upošteva dinamike

novih medijev ali digitalnih platform,«

razlaga Macarol, ki izpostavlja primer

nekdanjega predsednika republike Boruta

Pahorja.

Ta je po njegovih besedah s svojim

šarmantnim pristopom in množico sledilcev

postal eden najbolj priljubljenih

uporabnikov Instagrama v Sloveniji.

»Vsaka njegova objava, čeprav morda

deluje osebna in sproščena, je javna in

vplivna ter zato potencialno medijska

dejavnost. Ima večji doseg kot informativna

oddaja Odmevi na RTV SLO,«

razlaga Macarol. Pahor namreč ni več

aktivna politična osebnost in ni medij,

saj večina njegovih prihodkov iz nastopanja

na platformah nastane neposredno

– z dejavnostmi, povezanimi z njegovo

osebnostjo. Po mnenju Macarola

bi moral zakonodajalec tovrstne oblike

delovanja jasno nasloviti, saj je v slovenski

družbi veliko podobnih osebnosti,

vključno s podjetniki, ki so prisotni

na družbenih omrežjih predvsem kot

katalizator komunikacije svojih poslovnih

interesov, čeprav pogosto ustvarjajo

tudi zabavne vsebine, ki so po naravi

zelo medijske in ne zgolj promocijske.

Sicer pa Macarol še dodaja, da je morebiten

vpis vplivnežev v razvid medijev

priložnost na razpisih in nova davčna

dimenzija. Že samo dokumentiranje

osebnega življenja, kavica v Trstu in nakup

novih rdečih čevljev bi bilo zajeto v

medijski produkciji in tako poslovno

upravičen strošek.

Po mnenju Jana Macarola zakon definira družbene medije ohlapno in neprofesionalno ter ne ločuje

med vsebinskimi platformami in ne upošteva dinamike novih medijev.

Jaka Krenker/DOMOVINA

OSTALI V 20. STOLETJU

Kritike na zakon letijo tudi iz strokovnih

krogov. Strokovnjak za odnose z

javnostmi dr. Dejan Verčič, profesor

na Fakulteti za družbene vede (FDV) in

partner v družbi Herman & partnerji,

je prepričan, da zakon odpira številna

vprašanja o ustreznosti in smiselnosti.

Kot je komentiral za časopis Delo, temelji

na razumevanju medijskega delovanja

iz 20. stoletja, medtem ko po njegovem

mnenju ne poseže v realnost 21. stoletja.

»Je slab, nepotreben, in če bo potrjen v

državnem zboru, škodljiv.« Predlagatelji

po njegovih besedah slepo sledijo

vsemu najslabšemu, kar sta Evropska

komisija in Evropski parlament sprejela

na področjih digitalizacije, medijev

ter umetne inteligence in kar na starem

kontinentu duši svobodo izražanja

ter svobodno podjetniško pobudo.

Verčič meni, da gre pri definiciji

vplivneža pravzaprav za opis aktivnega

državljana, ki komunicira tudi na spletu.

Poleg tega zakon vplivneže omejuje

zgolj na spletno delovanje, pri čemer

zanemarja njihovo prisotnost v tradicionalnih

medijih, na javnih nastopih ali

v knjižnih delih. Glavna težava zakona

pa je po Verčičevem mnenju v tem, da

ne temelji na jasno opredeljeni politiki

in strategiji javnega komuniciranja v

Sloveniji. »Zdi se, da je predlog napisan

z namenom prijateljskega deljenja

denarja 'našim' medijem in nagajanja

'njihovim',« je povedal za Delo.

Tudi Marko Milosavljević s FDV je

v oddaji Marcel na Televiziji Slovenija

priznal, da je v določenih pogledih

zakon napisan ohlapno »in da se v tej

državi lahko hitro najde kdo, bodisi inšpektor

ali uradnik, recimo na Akosu,

ali kakšen drug odgovorni organ, ki bo

stvari interpretiral nekoliko kreativno,

nekoliko po svoje, včasih politično

motivirano, včasih lahko arbitrarno,

osebno in bo gotovo v teh stvareh našel

tudi tovrstne elemente, da je vplivnež

medij«.

FINANCIRANJE NAŠIH

Dejansko v 16. členu zakon govori o državni

pomoči za tiskane medije in digitalni

prehod, ki naj bi bila namenjena

tudi sofinanciranju prehoda obstoječih

tiskanih medijev na digitalno izdajanje.

Kritiki zakona opozarjajo, da se tukaj

skriva možnost financiranja obstoječih

časopisov, ki so tradicionalno naklonjeni

levi politiki, da na trgu, čeprav

poslujejo z izgubo, nekako preživijo.

Pričakujemo lahko, da se bo skozi raz-

182 9. 1. 2025

pise ministrstva za t. i. digitalizacijo kanaliziralo

precej državnega denarja, ob

tem pa se, kot je na X-u zapisal že Peter

Jančič, nihče ne vpraša, zakaj se do danes

še niso digitalizirali, če pa je večina

s tem procesom začela že pred 20 leti.

Še večji kos pogače za »prave medije«,

ki jih omenja Verčič, pa se skriva v

48. členu zakona, ki govori o državnem

oglaševanju. V prvi alineji so namreč

zapisali, da mora državno oglaševanje

delovati po načelih zakonitosti, resničnosti,

transparentnosti, objektivnosti,

stroškovne učinkovitosti, ob spoštovanju

medijske svobode in pluralnosti ter

– pozor – uresničevanju javnega interesa

na področju medijev. Kdo uresničuje

javni interes na področju medijev

in kaj javni interes sploh je, ni definirano,

saj zakon tudi ne odpira možnosti,

da je javnosti več in da se njihovi

interesi med seboj razlikujejo, pogosto

celo izključujejo.

Javni interes v slovenski zakonodaji

omenja Zakon o splošnem upravnem

postopku, in sicer v 144. členu. Je pravzaprav

vsak v pravnem predpisu utemeljen

interes, ki se je tja vpisal po demokratičnem

postopku, kjer

se je uskladil interes večine

državljanov. Na splošno pa je

javni interes širšega pomena,

kot je določeno v zakonodaji.

V tem okviru so denimo tiste

dobrine, ki sicer nastajajo na

področju zasebnega interesa,

vendar so tako pomembne za

skupno življenje, npr. zasebno

zdravstvo ali šolstvo, da po

ustreznem postopku, denimo

s podeljevanjem koncesij,

postanejo del javnega interesa.

Pomembnejše je, da si je

tudi tukaj vlada vzela pravico

do arbitrarne presoje, kdo ta

interes uresničuje in kateri

mediji bodo na podlagi tega

dobili. Kot namreč piše v četrti

alineji omenjenega člena

zakona, bo vlada priporočila

za izvedbo državnega oglaševanja

sprejela na predlog

Urada vlade za komuniciranje

(UKOM).

VERSKA NESTRPNOST

Omenimo še prepoved političnega

in verskega oglaševanja,

ki ga opredeljuje 49. člen

zakona. Ta je v osnutku, ki je

šel lani v javno obravnavo,

vseboval celo dikcijo »verska

Kdo uresničuje javni interes

na področju medijev in

kaj javni interes sploh je,

ni definirano, saj zakon

ne odpira možnosti, da je

javnosti več in da se njihovi

interesi med seboj razlikujejo,

pogosto celo izključujejo.

Zala Klopčič je v nekaj dneh zbrala že 13.000

podpisov proti sprejetju zakona o medijih.

propaganda«, kar so tako katoliški

mediji kot sama Slovenska škofovska

konferenca označili za nestrpen poseg

v versko svobodo, saj takšne dikcije ni

nikjer v evropski zakonodaji. Levica je

to v zakonu, ki je prejšnji teden romal v

parlament, popravila, a ostaja prepoved

političnega in verskega oglaševanja na

Radioteleviziji Slovenija in Slovenski

tiskovni agenciji. Na SSK opozarjajo,

da dikcija še vedno predvideva popolno

prepoved obvestil o verskih dogodkih,

kar še vedno krši versko svobodo v skladu

z 41. členom Ustave Republike Slovenije

in 2. členom Zakona o verski svobodi

ter 9. členom Evropske konvencije o

človekovih pravicah.

PETICIJA

Nestrpna retorika prve vladne spletne

vplivnice, premierjeve partnerke Tine

Gaber, in ministrice Aste Vrečko, ki

sta se na družbenih omrežjih zagnali v

»frontalni napad o lažni in manipulativni

mašineriji SDS« zaradi kritik zakona

o medijih, pa nehote razgali ozadje:

da jim gre na levi še kako na živce,

ker jim stvari v kontroliranem medijskem

okolju počasi uhajajo iz rok zaradi

poplave novih spletnih platform, kot

sta TikTok in prenovljeni X, preko katerih

politiki in zlasti spletni vplivneži

neposredno nagovarjajo svoje sledilce

ter dosegajo neverjetno visoke številke

ogledov. Vlada pa svojih lovk nadnje,

za razliko od Facebooka in Instagrama,

kjer s pomočjo nevladnih organizacij

Meta senči in briše »politično nekorektne«

objave, ne more stegniti.

Zala Klopčič, ki pripada novi generaciji

Z, je za seboj potegnila tisoče spletnih

uporabnikov, da so podpisali

njeno spletno peticijo

proti sprejetju zakona; v samo

nekaj dneh pa jih je zbrala že

blizu 13.000. Gen-Z(ala) je

moteč element v slovenskem

@zala.klopcic.7

23

kontroliranem medijskem

okolju, kjer so vse volitve

zadnjih dvajsetih let odločili

pripadniki t. i. »baby boom«

generacije, ki jih je daleč največ

in večinsko konzumirajo

tradicionalne medije, ki si jih

je zato posledično poskušala

podrediti vsaka oblast. Pripadniki

Gen-Z, rojeni nekje po

letu 1997, pa informacije konzumirajo

po drugih kanalih,

prek blogerjev in vplivnežev

– in presenetljivo tudi volijo

drugače, nepredvidljivo. Odločno

so pripomogli tudi k

zmagi skrajne desnice na Nizozemskem,

vzponu svobodnjakov

v Avstriji in triumfu

Donalda Trumpa v ZDA.

Se še sprašujemo, ali ne

bodo moteči vplivneži na odprtih

kanalih, kjer velja absolutna

svoboda govora, denimo

na X-u, prepoznani kot

nestrpni in žaljivi (do oblasti),

nekdo pa se jih bo po arbitrarni

presoji lotil?

182 9. 1. 2025

24 AKTUALNO

NENAD GLÜCKS

VELIKI DOBIČKI

dobaviteljev v

javnem zdravstvu

Medtem ko je vlada Roberta Goloba v imenu namere »ločevanja javnega in zasebnega

zdravstva« v vojni z zdravniki, posledice tega pa bodo nosili predvsem bolniki, saj

se bodo čakalne dobe po spremembi zakonodaje še podaljšale, pri dobaviteljih

v zdravstvu posel poteka »kot običajno«. Vsakoletni visoki dobički so stalnica,

nekateri dobavitelji se uvrščajo na lestvico stotih najbogatejših Slovencev.

Najbogatejši med dobavitelji

v zdravstvu ostaja Tone

Strnad. Je največji lastnik

družinskega podjetja Medis,

od katerega bolnišnice in druge

ustanove kupujejo zdravila in diagnostične

pripomočke. Podjetje s sedežem

v Ljubljani služi tudi s prehranskimi

dopolnili. Glede na zadnjo objavo v poslovnem

registru Ajpes je imel Medis

v letu 2023 6,43 milijona evrov čistega

dobička, pri čemer je bilo prihodkov od

prodaje 138 milijonov evrov. Leto pred

tem je bilo čistega dobička 6,89 milijona

evrov, prihodkov od prodaje pa 124

milijonov evrov. Konec leta 2023 so

imeli že 43 milijonov evrov prenesenega

dobička. Od leta 2003 je Medis v javnem

zdravstvu glede na aplikacijo erar

zaslužill že dobrih 450 milijonov evrov.

Od tega največ od UKC Ljubljana (91,2

@medis.si

182 9. 1. 2025

Podjetje Medis doma in

v tujini zaposluje okoli

400 ljudi.

Tone Strnad, večinski

lastnik družbe Medis,

ostaja najbogatejši med

dobavitelji v zdravstvu.

@medis.si

Od leta 2003 je podjetje Medis od javnega

zdravstva zaslužilo že prek 450 milijonov evrov.

milijona evrov), UKC Maribor (40,8 milijona

evrov) in Splošne bolnišnice Celje

(34,9 milijona evrov).

Pri reviji Finance Manager so lani

vrednost premoženja Toneta Strnada

in njegove družine ocenili na 134 milijonov

evrov, kar je 16 odstotkov več kot

leto prej. S tem je dosegel 17. mesto na

lestvici slovenskih premožnežev. Tone

Strnad je 76-odstotni lastnik podjetja,

po osem odstotkov pa je v lasti Maje

Strnad Cestar, Žive Strnad in Nine

Strnad. Kot so zapisali pri Finance Manager,

ustvari Medis (Strnad je podjetje

ustanovil leta 1989) več kot 70 odstotkov

prihodkov na tujih trgih. Postali so

vodilno samostojno podjetje za trženje

inovativnih zdravil in medicinske

opreme na trgih Srednje in Vzhodne

Evrope. Doma in v tujini zaposlujejo

okoli 400 ljudi.

68,9 MILIJONA

EVROV PREMOŽENJA

Na 45. mesto najbogatejših Slovencev

pa se je po oceni revije Finance Manager

uvrstila Diana Dimnik, lastnica družbe

Mediasi. Njeno premoženje je vredno

68,9 milijona evrov, kar je 26 odstotkov

več kot leta 2023. Dimnikova, hčerka

znanega lobista v zdravstvu Boža Dimnika,

je lastnica podjetja Mediasi prek

AKTUALNO

25

Fotomontaža CITRUS

Zakonca Igor Zabret in Tanja Frantar Zabret sta

s podjetjem Medicoengineering ena od ključnih

akterjev pri gradnji in opremljanju v zdravstvu.

holdinga Finforti. Prodajajo medicinske

pripomočke in opremo. Predlani, torej

po zadnjih znanih podatkih, je imelo

podjetje 27,6 milijona evrov prihodkov

od prodaje in 4,1 milijona evrov čistega

dobička. V primerjavi z letom 2022 sta

se obe postavki povečali, in sicer je bilo

tedaj prihodkov 24,3 milijona evrov, pri

čemer je čisti dobiček znašal 3,7 milijona

evrov.

Od leta 2003 je družba Dimnikove

od slovenskega zdravstva glede na erar

prejela 261,6 milijona evrov. Največ od

UKC Ljubljana (68 milijonov), Onkološkega

inštituta Ljubljana (35,6 milijona

evrov) in UKC Maribor (32,3 milijona

evrov). Drugače kot pri družbi Medis je

Dimnikova po navedbah revije Finance

Manager skoraj celotne letne dobičke

namenila za financiranje prestižne poslovne

stavbe DCB Montana v ljubljanskem

BTC-ju.

V firmi Mediasi pravijo, da

na njihovo poslovanje vpliva

varčevanje pri nabavah v

zdravstvu. Dobiček podjetja je

kljub temu velik.

LUKSUZNA DCB MONTANA

Gre za okoli 11.000 kvadratnih metrov

pisarniških prostorov, slavnostna otvoritev

objekta z desetimi nadstropji in

tremi podzemnimi garažami pa je bila

septembra lani. Gradnja je stala približno

30 milijonov evrov. Mediasi največ

zaslužka ustvari pri poslovanju s

slovenskim javnim zdravstvom (posluje

pa tudi na Hrvaškem). V poslovnem poročilu

za leto 2023 so zapisali, da se je v

tem letu »nadaljeval trend pomanjkanja

sredstev za zdravstveno oskrbo, kar se

je odrazilo tudi v dejavnosti trgovine

na debelo s farmacevtskimi izdelki in

medicinskimi pripomočki, v kateri deluje

družba Mediasi«.

Ugotavljajo, da je na poslovanje

družbe v letu

2023 vplivalo varčevanje

pri nabavi zdravil in medicinskih

pripomočkov v

zdravstvenih ustanovah

ter zahteva javnih naročnikov

po ohranitvi višine

rabatov v sklenjenih pogodbah

ob hkratni zakonski

spremembi prodajnih

cen. S strani proizvajalcev

so bili deležni cenovnega

pritiska in dviga nabavnih

cen zaradi inflacije.

Izkusili so tudi motnje v

preskrbi zdravil zaradi težav

v proizvodnji, sproščanju serij, dviga

cen sestavin in drugih materialov, težav

v dobavnih verigah zaradi višjih stroškov

transporta in energentov … Vprašamo

se lahko, kakšen bi šele bil čisti

dobiček podjetja, če vseh teh motečih

elementov ne bi bilo, saj je bil že z njimi

4,1 milijona evrov.

90 ODSTOTKOV Z JAVNIM

ZDRAVSTVOM

Ob pisanju o milijonarjih slovenskega

javnega zdravstva ne moremo mimo

družbe Medicoengineering v lasti zakoncev

Igorja Zabreta in Tanje Frantar

Zabret. Sicer nista na lestvici stotih

Pri postopkih javnega naročanja, kjer posle dobiva Medicoengineering,

se pojavljajo tudi sumi nepravilnosti.

www.medico-eng.com

182 9. 1. 2025

26 AKTUALNO

Združenje Manager je

direktorici Lenisa

Viti Godec lani podelilo

priznanje Artemida

(grška boginja lova).

MEDIASPEED.net

najbogatejših Slovencev (lani je bila

meja za uvrstitev nanjo 43,1 milijona

evrov), a tudi Medicoengineering dosega

lepe dobičke. V letu 2023 je bil recimo

njihov čisti dobiček skoraj milijon

evrov (982.000), prihodkov od prodaje

je bilo 21,2 milijona evrov, kar je bistveno

več kot leto prej, ko so znašali 13,2

milijona evrov (čisti dobiček pa je bil

806.000 evrov).

Medicoengineering praktično ves

promet ustvari na domačem trgu, pri

čemer je skoraj 90 odstotkov vseh prihodkov

od ustanov javnega zdravstva

oziroma od državnih investicijskih

sredstev zanje. Od leta 2003 so tako

od ustanov javnega zdravstva oziroma

državnih institucij, ki so investitorji v

javno zdravstvo, zaslužili že 82,3 milijona

evrov. Največ od Ministrstva RS za

zdravje (27,5 milijona evrov), Urada za

nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu

(21,2 milijona evrov) ter UKC Ljubljana

(11 milijonov evrov). Poleg prodajanja

in montiranja medicinske opreme

izvajajo projektiranje in izgradnjo novih

oziroma prenovo že obstoječih kapacitet

v zdravstvenih ustanovah. A pri

baxstudio

Pred nekaj meseci odprta poslovna stavba

od Dimnikove DCB Montana v ljubljanskem

BTC-ju je stala okoli 30 milijonov evrov.

Lastnica podjetja Mediasi Diana Dimnik s svojim očetom

Božom Dimnikom, znanim lobistom v zdravstvu.

tem se pojavljajo sumi nezakonitosti

pri postopkih javnega naročanja.. Pri

tedniku Reporter so na primer pisali o

nezakonitem aneksu za gradnjo drugega

nadstropja nad urgentnim centrom

v bolnišnici na Ptuju. Aneks, težak

757.741 evrov, sklenjen z Medicoengineeringom,

je bil v nasprotju z zakonom o

javnem naročanju.

ARTEMIDA LENIS

FARMACEVTIKE

Za pravo poslovno gazelo na področju

dobav javnemu zdravstvu pa lahko

označimo ljubljansko podjetje Lenis

farmacevtika v lasti Branka Huča. Pri

Lenisu so v letu 2023 beležili 38,4 milijona

evrov prihodkov od prodaje in

kar 3,1 milijona evrov čistega dobička.

A tudi leto pred tem je bilo zanje zelo

uspešno, saj so imeli 33,1 milijona evrov

prihodkov od prodaje, čistega dobička

pa so dosegli 2,6 milijona evrov.

So dobavitelj zdravil predvsem za

področje infektologije, onkologije,

gastroenterologije in nevrologije. V

zadnjih 15 letih so od ustanov slovenskega

javnega zdravstva prejeli 41,5

milijona evrov. Na prvem mestu med

plačniki je UKC Ljubljana (23 milijonov

evrov), sledita UKC Maribor (4,7 milijona

evrov) in Onkološki inštitut Ljubljana

(4,2 milijona evrov). Podjetje Farmadent

v večinski lasti Mestne občine

Maribor jim je do zdaj izplačalo prav

tako 4,2 milijona evrov. Na začetku

lanskega leta je Združenje Manager direktorici

Lenisa Viti Godec podelilo priznanje

Artemida (grška boginja lova).

Podeljujejo ga »menedžerkam, ki so

prebile stekleni strop in prvič prevzele

najvišjo vodstveno funkcijo v organizaciji«.

Kot so pred nekaj meseci zapisali

pri Dnevniku, je bil pomemben mejnik

družbe sanacija in prevzem podjetja

Medicopharmacia, ki ga je Huč postopoma

odkupil od hrvaškega podjetnika

Branka Roglića. Slednji je ustanovitelj

Orbica (sedež v Zagrebu), enega največjih

evropskih distributerjev blagovnih

znamk s področja široke potrošnje

in kozmetike.

Podjetje Lenis farmacevtika v lasti Branka

Huča je v letu 2023 doseglo 3,1 milijona

evrov čistega dobička.

www.niba-labs.com

182 9. 1. 2025

LUKA SVETINA

AKTUALNO

EPILOG LITIJSKE:

Boštjančič svoboden

kot ptica, notranja

revizorka pa se z bolniške

bori za svojo službo

Vodja notranje revizijske službe na pravosodnem ministrstvu Suzana Hötzl se, ravno nasprotno

od finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki ga je aktualna večina v državnem

zboru med interpelacijo oprala vsakršne krivde za netransparenten in nezakonit nakup

propadajoče stavbe na Litijski, zdaj pri delodajalcu sama zagovarja, zakaj je v svojem poročilu

nakupa Litijske obremenila tako ministra kot predsednika vlade Roberta Goloba.

29. novembra lani je dobila celo opomin pred odpovedjo, a Hötzlova zdaj poskuša uporabiti

vsa pravna sredstva, da bi dokazala, da jo Svoboda, v spregi z aktualno pravosodno

ministrico Andrejo Katič, zaradi maščevanja šikanira in izvaja mobing nad njo. Zaradi

pritiskov je revizorka, ki ima za seboj bogato zgodovino uspešnega pregona finančnega

kriminala, že dlje časa na bolniški.

27

Flickr @vladaRS

Močno obremenilne

očitke, ki so leteli na

finančnega ministra

Klemena Boštjančiča, je

koalicija gladko zavrnila.

Vsi očitki, ki jih je delodajalec

v pisnem opozorilu pred odpovedjo

delovnega razmerja

namenil Suzani Hötzl, so v

celoti in popolnoma neutemeljeni, izhaja

iz uradnega zapisnika zagovora, ki je

potekal pretekli teden v prostorih pravosodnega

ministrstva. Revizorka sicer

delodajalcu, ministričinemu kabinetu,

očita vrsto nepravilnosti. Opozorila je,

da je zoper osnutek poročila Urada za

nadzor proračuna, ki deluje pod okriljem

finančnega ministrstva in je neposredno

pod nadzorom ministra Boštjančiča, podala

svoje pripombe, h katerim je bila

pozvana. Te so bile spisane na več straneh

kot samo končno poročilo urada.

Do pripomb se na uradu, katerega edini

cilj je bil očitno sesuti poročilo notranje

revizorske službe, o čemer smo že pisali,

sploh niso opredelili.

POROČILO »NEZAKONITO«

»Ob prebiranju končnega poročila Urada

za nadzor proračuna (UNP) se ni mogoče

otresti občutka, da je namen tega poročila

UNP samo ta, da se skuša minimalizirati

eklatantno nezakonito ravnanje

Ministrstva za finance, ki je nezakonito

prerazporedilo večmilijonska proračunska

sredstva tako rekoč z danes na

182 9. 1. 2025

28 AKTUALNO

»Ob prebiranju končnega

poročila Urada za nadzor

proračun se ni mogoče

otresti občutka, da je namen

tega poročila UNP samo ta,

da se skuša minimalizirati

eklatantno nezakonito

ravnanje Ministrstva

za finance.«

Žan Kolman/KPV

jutri za nakup stavbe na Litijski,« je dejala

Hötzlova v svojem zagovoru Klemnu

Boštjančiču in vodstvu urada, kamor je

minister nastavil Patricijo Pergar, po naših

informacijah zvesto Gibanju Svoboda,

čeprav ni njena članica. Hötzlova je

v svojem zagovoru potrdila, da je zoper

poročilo, ki so ga spisali na Boštjančičevem

uradu, sprožila sodni postopek

pred upravnim sodiščem; izpodbija ga

namreč kot nezakonito.

»Trdno stojim za svojim notranjerevizijskim

poročilom in ugotovitvami iz

njega. Moje notranjerevizijsko poročilo

je – za razliko od končnega poročila UNP

– izdelano nepristransko, strokovno in

objektivno,« v svojem zagovoru, njen

zakoniti zastopnik je odvetnik Klemen

Golob (znan tudi iz bitke za kanal CO,

kjer zastopa lastnike zemljišč), navaja

Hötzlova. Prav tako je v proces notranjega

revidiranja po svojih besedah vključila

vse potrebne osebe in ni delala na

lastno roko, kot ji zdaj poskušajo očitati

v Svobodi. Sicer pa je UNP od nje zahteval

sodelovanje, ko je bila zaradi mobinga

že bolniško odsotna. Enako v času, ko

so jo pozivali, naj poda pripombe.

Po naših informacijah končno poročilo

omenjenega UNP ocenjuje nekaj, česar

nima. V svojem poročilu kritizira in

ocenjuje delo Hötzlove, čeprav urad sam

pojasnjuje, da sploh ni imel celotne revizijske

dokumentacije. Spomnimo. Na

Boštjančičevem uradu Hötzlovi očitajo,

da je med notranjo revizijo pregledala in

obravnavala tudi postopke, ki naj bi presegali

njene pristojnosti, in svoje ugotovitve

vključila v končno poročilo.

Na zagovoru je morala vodja notranjerevizijske

službe še enkrat posebej

izpostaviti svoje ugotovitve, ki so bile

močno obremenilne za finančnega

ministra in predsednika vlade, a jih je

Tudi obremenilni očitki notranjerevizijske

službe predsedniku

vlade so bili preslišani.

koalicijski stroj ob robu interpelacije,

ki jo je zoper Boštjančiča sprožila opozicijska

SDS, gladko zavrnil. Da se mora

zagovarjati, zakaj se je vtikala v delo

ministra Boštjančiča, je samo po sebi

bizarno, a je znova ponovila besede,

»da je v primeru nakupa Litijske prišlo

do suma nezakonite prerazporeditve

proračunskih sredstev, kar je imelo za

posledico obvezujoče nadaljnje aktivnosti

Ministrstva za pravosodje v tem

procesu, kar pomeni, da tega dejstva v

okviru notranje revizije ni bilo mogoče

spregledati«. Pri svojem delu notranji

revizor ne sme prikriti ali izpustiti ugotovitev

ali drugih primernih informacij.

Notranji revizor mora razkriti vsa

pomemba dejstva, ki so mu znana, opozarja

Hötzlova.

Google Street View

Suzana Hötzl: »Trdno stojim za svojim

notranjerevizijskim poročilom in

ugotovitvami iz njega.«

182 9. 1. 2025

AKTUALNO

29

BIZARNI OČITKI

Na Boštjančičevem uradu so svoje

ugotovitve, na podlagi katerih je nato

Andreja Katič izdala opomin pred odpovedjo,

utemeljevali s številnimi bizarnimi

argumenti. Da Hötzlova med

drugim v nadzor svoje notranje revizije

ni vključila dveh sodelavk ministrstva,

Ane Pirc Bricelj in Lucije Remec, ki bi

morali sodelovati pri izvajanju revizije

od trenutka, ko sta bili imenovani kot

odgovorni osebi revidiranega okolja.

Obe uslužbenki sta bili imenovani kot

odgovorni osebi revidiranega področja

šele v letu 2024, torej po končanem procesu

nakupa stavbe na Litijski cesti 51 v

Ljubljani, in se glede izvedenega zaključenega

procesa nista mogli opredeliti

oziroma prispevati, saj v procesu nista

sodelovali (tako je bilo razvidno iz prejete

dokumentacije), opozarja Hötzlova.

Spomnimo. Luciji Remec se očita, da je

imela prste vmes tudi pri drugih spornih

nakupih sodnih stavb, med drugim

na Jesenicah, kjer so za ceno zgradili še

luksuzna stanovanja, in v Celju.

Hötzlovi so še očitali, da je v končnem

poročilu ugotovila sume storitve

kaznivih dejanj, pa o tem ni poročala

UNP. Po pojasnilih njenega odvetnika

zakon določa, da v primeru ugotovljenih

nepravilnosti, ki kažejo na povzročitev

večje škode ali na sum kaznivega

dejanja, vodja notranje revizije o tem

nemudoma poroča ministru in UNP.

»Urad se je seznanil s poročilom tisti

trenutek, ko je začel z izvedbo izrednega

pregleda skladnosti delovanja

notranje revizijske službe in pravosodnega

ministrstva,« pojasnjuje revizorka.

Očitek, da so cilji notranje revizije v

končnem poročilu širši, kot je navedeno

v načrtu izvajanja pregleda Litijska, in

da v poročilu ni navedla oz. razkrila,

zakaj se je morala »follow-up« revizija

razširiti, pa je Hötzlova zavrnila, rekoč,

da ni razširila revizijskih ciljev. »Obravnava

medosebnih odnosov, ravnanje s

kadri ter stanje duha nikakor ne pomenijo

razširitve revizijskih ciljev, temveč

le podroben opis kontrolnega okolja in

predstavljajo pomembna tveganja delovanja

na Ministrstvu za pravosodje.« To

pa ji je omogočilo celovit pogled na določena

ravnanja poslovodstva in drugih

uslužbencev, torej mobing, šikaniranje,

obrekovanje in javno blatenje dobrega

imena posameznih uslužbencev. Spomnimo:

nekateri zaposleni na ministrstvu

zaradi mobinga zdaj tožijo nekdanjo

ministrico Dominiko Švarc Pipan,

prav tako pa so zaposleni zaradi slabih

Hötzlova je ministrici Andreji Katič očitala,

da je bila s priporočili iz končnega revizijskega

poročila Litijska 51 seznanjena

pravočasno, vendar jih s svojim podpisom

ni potrdila, zato se priporočila notranje

revizije ne morejo izvrševati.

Klemen Golob: »Glede

na vse navedeno je pisno

opozorilo pred redno

odpovedjo neutemeljeno.«

odnosov pod novo ministrico bojkotirali

novoletno zabavo in v javnem pismu

Katičevi zagrozili s protestom.

ODNOSI SO PORUŠENI

Hötzlova je ostro zavrnila še vse očitke

v zvezi s tem, da so se pri izvajanju

notranje revizije kot dokazila pogosto

uporabljali manj verodostojni dokazi.

Ministrici za pravosodje Andreji Katič

je ob tem očitala, da je bila s priporočili

iz končnega revizijskega poročila

Litijska 51 seznanjena pravočasno in

na pravilen način, vendar jih s svojim

podpisom ni potrdila, zato se priporočila

notranje revizije sploh ne morejo

izvrševati. »Glede na vse navedeno je

pisno opozorilo pred redno odpovedjo

neutemeljeno, zato naj ga delodajalec

nemudoma razveljavi,« je na zagovoru

Nekateri zaposleni na

ministrstvu zaradi mobinga

tožijo nekdanjo ministrico

Dominiko Švarc Pipan,

zaradi slabih odnosov pod

novo ministrico so bojkotirali

novoletno zabavo in v javnem

pismu Katičevi zagrozili

s protestom.

Žan Kolman/KPV

vodstvo ministrstva še opozoril odvetnik

Golob.

Spomnimo. Tako vodja Urada za

nadzor proračuna Patricija Pergar kot

nekdanja vodja njegove revizije Anja

Bajcar Kok, ki je dan pred končnim

poročilom dala odpoved in odšla, sta

kakršnekoli pritiske s strani svojega

ministra Boštjančiča zanikali. Anja

Bajcar Kok je za Domovino pojasnila,

da v celoti stoji za ugotovitvami in da

so bile oblikovane izključno na podlagi

presoje skladnosti delovanja notranje

revizije ministrstva za pravosodje,

v konkretnem primeru z zahtevami

mednarodnih standardov strokovnega

ravnanja pri notranjem revidiranju, ki

so v celoti prevzeti v nacionalne usmeritve

za državno notranje revidiranje,

in ne na podlagi kakršnihkoli političnih

igric ali natolcevanj.

Odzvala se je tudi direktorica Urada

za nadzor proračuna Patricija Pergar,

ki je kategorično zavrnila vse očitke.

»Nikoli nisem bila in tudi zdaj nisem

članica nobene stranke. Nikoli nisem

izvajala nikakršnih pritiskov na kogarkoli.

Vsa moja ravnanja in odločitve so

v skladu z zakonodajo, etičnimi standardi

in profesionalno integriteto. Očitek

o političnem vplivu je popolnoma

neutemeljen in ne odraža resničnosti,«

je zapisala Patricija Pergar in dodala,

da je zavezana načelom transparentnosti,

profesionalnosti in spoštovanja

pravil delovanja institucij.

182 9. 1. 2025

30 INTERVJU

ZNANSTVENIK DR. MATJAŽ GAMS

»Dogaja se revolucija

UMETNE INTELIGENCE«

V rubriki Drzni zmagovalci predstavljamo prof. dr. Matjaža Gamsa, vodjo Odseka za inteligentne sisteme na

Inštitutu Jožef Stefan, ki je s skupino sodelavcev razvil in poskusno zagnal model umetne inteligence, imenovan

Home Doctor, ki deluje kot »domači zdravnik«. Kot pravi sogovornik, živimo v času revolucije umetne

inteligence – odkrivamo Ameriko. Spregovoril pa je tudi o demografskih težavah Slovenije in o škodljivosti

novodobne ideologije, ki jo sam imenuje »wokizem«.

VIDA PETROVČIČ

JAKA KRENKER/DOMOVINA

182 9. 1. 2025

Gospod Gams, za kaj gre pri

'domačem zdravniku'?

Živimo v času revolucije umetne inteligence,

prehajamo v novo civilizacijsko

obdobje. Obstaja cela vrsta novih sistemov.

Tako kot so se včasih z elektrifikacijo

začeli pojavljati električni stroji, se

zdaj pojavljajo sistemi z umetno inteligenco.

Gre za pravi naval, odkrivamo

Ameriko. To je izredno široko področje.

Po našem mnenju je sistem domačega

zdravnika najboljši tovrstni sistem

na svetu, narejen v slovenščini. Zaenkrat

se zdi, da je moč neverjetna. Ko

ste doma in imate zdravstvene težave

(vročina, bolečina v nogi …) ali tegobe

(izpuščaji, izpadanje las …), greste na

naš sistem Home Doctor, ga pokličete

in on odgovarja kot zdravnik.

Spominjam se drugih časov. Ko je

bilo kaj narobe z nami, smo doma

brskali po knjigi Domači zdravnik

in se na podlagi tega odločili, ali gremo

k zdravniku ali ne. Je vaš sistem

podoben ali že poda diagnozo?

Ne boste verjeli, tudi pri nas doma smo

imeli knjigo Domači zdravnik (smeh).

Naš sistem vključuje tovrstno znanje,

pa tudi celo vrsto medicinskih znanj.

Zadaj ima ChatGPT. Sestavljen je torej

iz več delov. Vse te dele smiselno sestavi

skupaj, tako da pobere najboljše

Oddajo Drzni zmagovalci si lahko

v celoti ogledate na portalu

domovina.je ali na Youtubu.

INTERVJU

31

iz več virov in vam svetuje. Z vami se

pogovarja kot zdravnik. Najprej poveste

težavo, nato pa vas on sprašuje. Ko

ugotovi, kaj bi lahko bilo, vam to pove.

Če je manjša stvar, vam svetuje, kako

se lahko sami pozdravite. Lahko pa

reče, da je bolje iti k zdravniku.

Ponudi pa tudi video …

Tako je. Videe, slike, je torej multimedijski.

Celo vrsto modernih lastnosti ima.

Zakaj je ta sistem boljši od

prejšnjih? Obstaja namreč kar

nekaj takih sistemov. V čem je

bistvena razlika?

Pred nekaj časa so uporabljali klasične

sisteme, v katerih so bili shranjeni

vsi vzorci. Šlo je za precej togo strukturo.

Take sisteme imajo še vedno na

Nizozemskem, Finskem in jih država

financira. Tak klasičen sistem je vključen

tudi v Home Doctor, torej je ena od

njegovih podmnožic.

Naslednji korak je bil doktor Google

(smeh). Na Googlu skušaš na

klasičen način ugotoviti, kaj bi lahko

bilo. Tretji korak pa je ChatGPT, ki je

bil do sedaj izredno uspešen. Že pred

letom dni je na spletnih vprašanjih

glede pravilnosti nasvetov prehitel

zdravnike. Naš sistem pa je še korak

naprej od ChatGPT-ja, saj ima več virov,

vključno z osnovnimi. Osnovni

vir znanja je iz projekta Insieme. Gre

za italijansko-slovenski projekt, kjer

smo sodelovali. Na osnovi vsega tega

so ti sistemi neverjetno boljši. Če malo

poenostavimo, bi lahko rekli, da je

Home Doctor sestavljen iz ChatGPT-ja

in projekta Insieme.

Pogosto nas sprašujejo, zakaj temeljimo

na ChatGPT-ju. Vsak mesec

pride ven nova varianta, ki je boljša kot

prejšnja. Zadnji mesec so spet naredili

fenomenalen preskok naprej.

Sodelovali ste tudi z medicinsko

fakulteto in Zdravniško zbornico

Slovenije.

Ja, Zdravniški zbornici smo dali nekaj

mesecev nazaj sistem v uporabo. To

pomeni, da ga imajo vsi zdravniki, ki

so v Zdravniški zbornici, možnost testirati.

Odzivi so nepričakovano dobri.

Pa tudi odziv Zdravniške zbornice je

izredno pozitiven, vključno s predsednico,

ki se zaveda, da je nove sisteme

smiselno uporabiti in da je to nujno za

rešitev težav, ki jih imata slovensko in

svetovno zdravstvo.

Zdravniki pogosto rečejo, da so

preobremenjeni z birokracijo. Če

bi imeli na svojem telefonu kakšen

podoben sistem, bi lahko veliko

hitreje opravili svoje delo. Zakaj

pri nas vse pišemo na roko in

imamo neke papirnate mape … ni

to nenavadno?

Home Doctor je rešitev predvsem za

posameznike. Pomaga pa tudi zdravnikom,

saj reši vse lažje probleme. K

zdravniku hodi namreč veliko ljudi, ki

so prestrašeni, pa čeprav pogosto ne

gre za nič tragičnega, samo medicinskega

znanja nimajo. Ena od pomembnih

prednosti Home Doctorja je torej ta,

da pri lažjih primerih, ko ni treba iti k

zdravniku, pove, kaj morate narediti.

Na ta način se razbremeni zdravstvo

in zdravniki se lahko ukvarjajo z nujnimi

primeri. Home Doctor ne jemlje

dela zdravnikom, ampak naredi triažo

oziroma predanalizo. Sam pomaga, kjer

lahko, ostale pa pošlje zdravnikom.

V 80. letih sem imela podoben

intervju z dr. Ivanom Bratkom, ki

je prav tako razvil tak sistem, ob

zdravstvu tudi na področju prava.

Takrat so bili zdravniki in pravniki

proti temu. Se zdravniki bojijo

novega sistema?

Naš vtis je, da se je to zelo spremenilo.

Umetna inteligenca je namreč strašno

napredovala, postala je zelo komunikativna.

Poglejte samo ChatGPT, kako

je prijazen in skuša ustreči. Te lastnosti

stari sistemi niso imeli. Preskok se je

zgodil tako na ravni funkcionalnosti

kot tudi prijaznosti človeku.

Do 1. februarja je Home Doctor

brezplačen. Kaj pa potem?

Ne vemo še. Prav bi bilo, da bi se dogovorili

z ministrstvom oziroma vlado. Ne

vem, kako bi to lepo povedal … (smeh)

Zaenkrat ni videti, da bi lahko to bariero

prebili. Javnost, ministrstvo in politiko

opozarjamo, da imamo sistem,

ki je izredno kakovosten in učinkovit.

Normalno bi bilo, da bi ga vpeljali v

javno zdravstvo, tako kot so to naredili

na Finskem in drugod, in to z nekaj generacij

starejšimi sistemi. Če politika

tega ne bo naredila, je to še en pokazatelj,

kje je glavni problem: tam, kjer bi

se bilo treba odločiti, se ne sprejemajo

dobre rešitve. Upam, da se bodo stvari

vendarle spremenile in se bo našla ta

majhna vsota denarja, da bi pomagali

zdravstvu in ljudem.

Za lažje zdravstvene težave

Home Doctor pove, kaj

morate narediti. Na ta način

se razbremeni zdravstvo in

zdravniki se lahko ukvarjajo

z nujnimi primeri.

Bo posameznik po 1. februarju za

storitev plačeval?

Posameznik lahko kadarkoli plača 0,1

evra za eno seanso, če hoče zmogljivo

varianto. Seansa traja nekaj minut, recimo

pet minut. Cenejša varianta je pa

0,01 evra. To bo v veljavi, upamo pa, da

bomo našli stik z vlado oziroma ministrstvom.

Omeniti je treba, da ko smo se

mimo ministrstva pogovarjali z drugimi

predstavniki vlade, je bil vtis bistveno

boljši. Na strateškem svetu pri dr.

Breclju sem imel tudi kratko predavanje

in vtis je bil kar dober.

Kako je k projektu prispevala

ekipa? Veliko je mladih …

Vsak posameznik je nekaj prispeval. Na

inštitutu so trije odseki, ki se ukvarjajo

z umetno inteligenco. Ko sem prišel na

inštitut, je bila ena sama soba za umetno

inteligenco, zdaj pa so trije odseki.

Vsi imajo zanimive projekte. Kot sem

rekel, dogaja se revolucija umetne inteligence.

Če bi se država zavedala pomena

tega, bi jo skušala vpeljati na čim

več področij.

Imamo ministrstvo za digitalno

preobrazbo. Ampak tam imamo

neke računalnike, ki se neuporabljeni

valjajo po Logatcu. Imate

kakšen komentar?

Gospa ministrica, ki naj bi skrbela za digitalno

preobrazbo, je v medijih večkrat

rekla, da računalništva v osnovne šole

ne bomo uvajali. To je tako, kot če bi celi

sferi računalništva pomahali z rdečo

zastavo. Otroci se učijo drugega, tretjega

jezika ... Kaj imajo od tega? Praktično nič.

Medtem pa v računalništvu zaostajamo

za večino evropskih držav. Manj imamo

pouka računalništva, zlasti v osnovni

šoli. Ministrstvo, ki naj bi uvajalo računalništvo

in digitalizacijo, nastopa proti

temu. To je težko razumeti. Podoben

problem je zdaj na ministrstvu za zdravje.

Ne vem, zakaj smo tako zaostali. Ko

sem imel predavanje za Zdravniško

182 9. 1. 2025

32 INTERVJU

V računalništvu zaostajamo

za večino evropskih držav.

zbornico, je bilo več kot 400 poslušalcev.

Odziv je bil zelo pozitiven, zdravniki so

dojeli moč umetne inteligence.

Nekdo iz skupine Home Doctorja

bi lahko naredil podjetje, ki bi

to storitev tržilo. Bi bila tudi to

možnost?

Tudi to je možnost, vprašanje pa je,

ali tako osnovna storitev sodi v javni

sektor, torej ali je zdravstvo javno ali

zasebno. Zdi se mi, da bi tako osnovno

funkcionalnost pa res lahko financirala

država. Poglejte, koliko milijonov

mečemo naokrog, tukaj gre pa za nekaj

10.000, mogoče 100.000 evrov na leto.

Tega denarja pa ne moremo dati.

S svojimi osebnimi prepričanji veliko

nastopate v medijih. Pogosto

govorite o demografiji, o demografskih

problemih Slovenije. Kdaj

bodo Slovenci izumrli?

Najprej bi rekel, da so to strokovna,

pa vendar osebna stališča, v ozadju ni

nobene institucije. Star pregovor pravi,

da strele sekajo visoke vrhove. Po

tej definiciji sem stalno na udaru, ker

vedno povem nekaj novega. Znanost

služi temu, da generira novo znanje; to

znanje pa je lahko tudi uporabno in koristno

za ljudi. Tako kot pri Home Doctorju.

Tudi na drugih področjih smo

s pomočjo umetne inteligence odkrili

mnogo stvari. Ko jih poveš v javnosti, se

vzdigne vik in krik, kar ni nič novega.

Ko so na primer odkrili, da se ne vrti

182 9. 1. 2025

S tako nizko rodnostjo, kot jo

imamo Slovenci in Evropejci,

bodo vsi mali evropski narodi

izumrli, Slovenci

v približno 300 letih.

Sonce okoli Zemlje, ampak Zemlja okoli

Sonca, so zapirali tiste, ki so govorili o

novem spoznanju.

S tako nizko rodnostjo, kot jo imamo

Slovenci in Evropejci, bodo vsi mali

evropski narodi izumrli, Slovenci v približno

300 letih. Za to ne potrebujete

zapletenih modelov. Mi smo sicer pognali

zapletene modele, ampak tudi če bi

računali na roke, je rezultat podoben.

Saj je jasno: če imate gozd in več posekate,

kot zraste, je samo vprašanje časa,

kdaj bo zmanjkalo dreves. Če je rodnost

1,5 ali 1,6, morala bi biti pa 2,1, je jasno,

da bo te genetske podskupine zmanjkalo.

Seveda lahko pripeljete ljudi od

zunaj. In tako kljub temu, da domače

avtohtono prebivalstvo izumira, prebivalstvo

raste. Tako je bilo v Sloveniji.

Pa v Franciji tudi, kjer so imeli

edini prirast prebivalstva, ampak

ne zaradi domače rodnosti.

Marsikje. Ko sem bil na konferenci v

Stockholmu, so se hvalili, da jim število

prebivalcev raste, niso pa povedali,

da na račun migrantov. Ključno je, da

bodo vsi mali evropski narodi v nekaj

stoletjih izumrli, če bomo nadaljevali

s sedanjim trendom. To ne pomeni, da

na področju Slovenije ne bodo več živeli

ljudje. Ampak ti ljudje ne bodo več v

genetski relaciji s sedanjim avtohtonim

prebivalstvom.

Tu nastopi to, kar ste rekli prej.

Umetna inteligenca je danes tako

pametna kot ljudje, ki imajo inteligenčni

kvocient 150. Torej bi umetna

inteligenca, če bi bila v politiki,

sprejemala drugačne odločitve. Mi

smo pa pač ljudje in sprejemamo

bolj politično korektne odločitve.

Zakaj ne sprejemamo ukrepov, ki

jih svetuje umetna inteligenca?

To je ena glavnih stvari, ki jih povem na

predavanjih. Človeštvo, posebej zahodna

civilizacija, je v nekem krču in gre

v nenavadno smer. Kdo ga bo spravil

nazaj na pravo pot? Edina rešitev, ki jo

vidim, je umetna inteligenca. Težave

imamo z migracijami, s premajhno

rodnostjo, okoljem … Gre za celo vrsto

kompleksnih in zapletenih problemov,

ki jih sami ne znamo dobro reševati. Po

zdravi pameti takoj vidiš, da so rešitve

slabe, celo zelo slabe, pa se kljub temu

forsirajo. In ne razumeš, zakaj.

Če se z vami kdo ni strinjal, je

malce posegel v vašo stran na

Wikipediji in v Google. Tako ste na

Wikipediji morda padli v nižji rang

znanstvenikov, kot ste bili prej.

S tem ste posegli na področje, o katerem

tudi predavam: ali še verjeti današnjim

medijem in enciklopedijam? Pred desetimi

leti smo učili, da so mediji malce problematični,

enciklopedijam pa še lahko

verjamemo. Danes pa učimo, da ne velja

verjeti ničemur, kar pišejo. Razen kadar

pišejo o objektivnih stvareh, na primer o

tem, kako daleč je Sonce. Čim je govora o

vojni, politiki, ideologiji, migracijah, demografiji,

pa boste tam našli celo kopico

stvari, ki ne držijo. Ker so struje močne,

recimo »cancle culture« in fašizem. Oba

ekstrema dobivata na teži.

Gre za kulturo brisanja, kajne?

Nekateri rečejo tudi stalinizem. Jaz rečem

temu levemu ekstremu »wokizem«.

Te struje so seveda neznanstvene, ne

pristajajo na to, da je – po domače povedano

– ena plus ena dva; da znanstvena

dejstva obstajajo; da bo slovenski narod

INTERVJU

33

Imamo celo vrsto

kompleksnih in zapletenih

težav. Po zdravi pameti takoj

vidiš, da so rešitve slabe,

celo zelo slabe, pa se kljub

temu forsirajo. In ne

razumeš, zakaj.

zaradi premajhnega prirasta izumrl.

Zakaj sem v spopadu z ideologijami?

Ker so neznanstvene, ker trdijo stvari,

ki ne držijo. Če se na primer moški prepiše,

da je ženska, je še vedno moški. Če

je pravno ženska, ne morete reči, da je

tudi naravno ali biološko.

Gre za vprašanje, ali prevlada tisto,

kar je sredinsko, strokovno, objektivno,

korektno, pošteno … ali pa prevladajo

ekstremne ideologije. Tisti, ki na to

opozarjamo, smo seveda trn v peti tem

ekstremnim ideologijam. Zato imamo

manj citatov na Googlu, na Wikipediji

ste pri meni našli gostilniške izraze ...

Tudi medijsko vas napadajo zaradi

kakšnih izjav …

Vsi tisti, ki dvignejo glavo iz povprečja,

so deležni napadov. Če jim poveste, da

slovenski narod izumira, je tako kot z

žabo, ki se kuha – če to poveste, je kuhar

nezadovoljen, ker ste izdali njegovo

skrivnost. On želi namreč še naprej

plahtati ljudstvo s svojimi teorijami.

Posledice teh ideologij pa so zelo škodljive.

Približno vsak peti otrok se rodi

preko epruvete, vsak peti Slovenec ima

težave s plodnostjo. Če imate težave s

plodnostjo, je za to v precejšnji meri kriva

ideologija, ki nalašč noče financirati

raziskav o tem.

V zadnjem času ste bili kritizirani

tudi zaradi okoljskih tez.

Ko uporabiš metode umetne inteligence,

hitro ugotoviš, da ni vse tako, kot pišejo

mediji in misli javnost. V tem primeru je

šlo za vprašanje, ali je kmetijstvo eden

od pomembnih onesnaževalcev okolja.

Izkazalo se je, da je normalna njiva glede

onesnaževanja čisto konkurenčna

travniku in gozdu. To je bilo šokantno

odkritje. Ampak tako pač je – izmerjeno,

znanstveno dokazano. Ne morete torej

kriviti kmeta, ki ima krave.

Pred kratkim so v državnem svetu

predstavili neko študijo, ki trdi, da metan

razpade v približno sto letih. Toda

vsi glavni viri trdijo, da razpade v 12 letih.

Gre torej za približno desetkratno

razliko. Se vam ne zdi, da to bistveno

zmanjša vpliv živinoreje? Zakaj tak

strašen pritisk, da je z živinorejo nekaj

narobe, če so pa živali del narave, divje

in domače.

Tiste, ki prodajajo meglo, je dodatno

razjezilo dejstvo, da je jedrska energija

najbolj ekološka od vseh, bolj od

vetrne in sončne, še posebej, če postavite

sončne celice na kmetijske površine.

Zelene površine so namreč ključne,

mi pa jih zelo hitro uničujemo. Projekcije

kažejo, da leta 2050 v Sloveniji

ne bo več kmetijskih površin. Izredno

lahkotno zgradimo novo cesto ali nov

nakupovalni center in uničimo zelene

površine. Brez njih pa ni življenja.

Naj navedem še en primer. Hidroenergija

se nam je pred desetimi leti zdela

ena najbolj čistih. Če to analiziraš z metodami

umetne inteligence, ugotoviš, da

je za zelene površine najslabša, jedrska

pa najboljša. Zakaj? Ker velike površine

spremenite v vodo, čim pa voda ne teče

hitro, nastajajo v njej toplogredni in

strupeni plini. Hidroelektrarna, ki sem

jo pred desetimi leti vsaj jaz razumel kot

ekološko in čisto, se zdaj kaže kot tista,

ki potroši na enoto energije največ površine.

Tudi nas je šokiralo, ko smo delali

analize. Ko poveš nekaj takega, začne

skakati veliko lobijev.

Zdi se, da izgubljamo bitko z zdravo

pametjo. Oba sva hodila na bežigrajsko

gimnazijo, ki je znanstveno-matematično

usmerjena. Učili

smo se, da je treba verjeti številkam,

podatkom. Zdaj pa zmaguje

neka »woke« ideologija in sploh ne

moremo verjeti, kaj se dogaja.

To je točno to, kar je zaskrbljujoče.

Osnovne vrednote evropske civilizacije

(da smo enakovredni, da se spoštujemo,

da stroka nekaj velja) začenjajo razpadati.

To uničuje ideologija, nerazumljivo

pa je, da se med ljudmi prijema. Zdi se,

da gre za negativni učinek družbenih

omrežij. Znanstveni članek prebere sto

ljudi, nekega vplivneža pa tisočkrat več.

Če pogledate, kakšno izobrazbo imajo ti

ljudje in kaj govorijo, ste šokirani. Ljudje

so začeli verjeti lažnim prerokom.

Vendar pa je tudi premalo pravih

informacij. Ali smo na primer v času

kovida z vidika umetne inteligence

sprejemali prave ukrepe ali ne?

Ekstremne struje so

neznanstvene, ne pristajajo

na to, da je – po domače

povedano – ena plus ena dva.

Glede tega smo se udeležili tekmovanja,

kjer smo bili drugi in smo dobili

250.000 dolarjev nagrade. To je bil kar

odmeven rezultat. Izkazalo se je, da

je umetna inteligenca za približno 20

odstotkov bolje predlagala, ali zapreti

vrtce, šole, podjetja …

Tudi v času kovida v Sloveniji?

Da. Za zadnje zaprtje smo pognali sistem

in na podlagi rezultata smo nežno

predlagali, naj ne zaprejo, ampak so to

vseeno storili. Umetna inteligenca je

dober pomočnik, morate pa se z zdravo

pametjo vprašati, ali verjeti temu,

kar vam predlaga. Kdorkoli uporablja

ChatGPT, ve, da včasih zgreši. Ni treba

torej slepo verjeti temu, kar reče, vendarle

pa v 80–90 odstotkih predlaga

nekaj boljšega. Kot bi imeli pomočnika

z IQ 150, samo na pravi način ga morate

znati uporabljati.

Treba je tudi prav vprašati, kajne?

Ker on je samo kopilot, piloti smo

pa še vedno mi.

Tako, to je samo orodje. Ko se premikamo

z letalom, se premikamo s hitrostjo

okoli 1.000 km/h, peš hodimo pa 5

km/h. Toda mi smo tisti, ki odločamo,

kam bomo šli.

Orodja generativne umetne inteligence

nam omogočajo strašen preskok

naprej. S tem lahko profitiramo kot

posamezniki, kot skupina in kot Slovenija.

Vprašanje pa je, ali si med prvimi

ali med zadnjimi, ki to naredijo.

Podobno je bilo, ko so vpeljevali stroje

in robote. Govorili so, da bomo postali

brezposelni. Države, ki so hitro vpeljale

robote, znanost in stroko, živijo danes

bistveno bolje kot preostale.

Vsi tisti, ki dvignejo

glavo iz povprečja,

so deležni napadov.

182 9. 1. 2025

34 AKTUALNO

Jožica Bauman Gašperin je od Srednje

gradbene, geodetske, okoljevarstvene

šole in strokovne gimnazije Ljubljana

zaslužila že 163 tisoč evrov.

MILIJONI iz javnega

šolstva za odvetnico

JOŽICO BAUMAN GAŠPERIN

Velika večina Slovencev še ni slišala za ljubljansko odvetnico Jožico Bauman Gašperin, ki je od leta 2003

dalje od pravnih storitev pretežno za javno šolstvo zaslužila že več kot štiri milijone evrov. Odvetnica očitno

obvlada pravni red na področju šolstva, ki je izredno zapleten in nepregleden. Ravnatelji sami se brez

tovrstne pomoči s tem ne zmorejo soočati.

V

preteklem letu (do konca novembra)

je odvetnica Jožica

Bauman Gašperin, rekorderka

po zaslužkih na področju

šolstva, glede na podatke iz Erarja za

svoje storitve od javnega sektorja prejela

skupno 107.765 evrov. Največ od

Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana –

9.394 evrov, sledijo pa Srednja medijska

in grafična šola Ljubljana, od katere je

omenjena odvetnica lani do novembra

prejela 8.536 evrov, in Glasbena šola

Ljubljana Moste - Polje – 6.006 evrov.

Po mesecih je v lanskem letu za svoje

storitve največ prejela februarja (15.141

evrov) in januarja (12.284 evrov), najmanj

pa v novembru (7.260 evrov) ter

marcu (7.272 evrov).

Skupaj je od leta 2003 zaslužila že

več kot 4,1 milijona evrov od številnih

šol in drugih javnih zavodov. Največ

od že omenjenega Zavoda za oskrbo

182 9. 1. 2025

JAKOB VID ZUPANČIČ

WWW.SGGOS.SI

Sedaj se Bauman Gašperinova

ukvarja tudi s svetovanjem

glede nove plačne reforme v

javnem sektorju.

na domu Ljubljana (209.000 evrov),

Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene

šole in strokovne gimnazije

Ljubljana (163.000 evrov), Glasbene šole

Franca Šturma iz Ljubljane (141.000

evrov), Srednje gozdarske, lesarske in

zdravstvene šole Postojna (122.000

evrov) ter ljubljanskega Vrtca Trnovo

(118.000 evrov). Kaj nam povedo te številke

ter zakaj šole in drugi javni zavodi

sploh potrebujejo odvetniške oziroma

pravne storitve ter kako pereč je ta problem,

bomo predstavili v nadaljevanju.

LABIRINTI PREDPISOV

Bauman Gašperinova je pred desetimi

leti v okviru zbornika Partnerstvo

Pedagoške fakultete Univerze v

Ljubljani in vzgojno-izobraževalnih

institucij napisala tudi članek Vodenje

in pravo v šolstvu – »prebliski«

iz prakse, v katerem je med drugim

zapisala, da je »edina oseba, ki je odgovorna

za zakonito delovanje šole,

direktor oziroma ravnatelj, pravico

do soupravljanja (brez odgovornosti)

pa imajo tudi javnost in zaposleni. Od

ravnatelja se zahtevajo znanje, veščine

in usposobljenost na pedagoškem

področju, pričakuje pa se tudi obvladovanje

drugih strokovnih področij

(prava, ekonomije, gradbeništva in

drugih gospodarskih panog). Tisto,

kar je bil nekoč ravnatelj s samoumevno

avtoriteto, je danes skoraj samo še

uresničevalec zahtev z vseh strani.«

AKTUALNO

35

Šole si morajo pomagati z

zunanjimi strokovnjaki.

Večina ima pogodbo z

določeno pravno službo.

Odvetnica področje torej nedvomno

pozna. Kot je sama povedala za naš

medij, kot odvetnica največ dela prav na

področju vzgoje in izobraževanja. Ravnatelj

je strokovni sodelavec, učitelj, ki

seveda nima pravnega znanja. V modernem

času pa postanejo z vidika pravne

ureditve hitro problem še starši. Tako

se ukvarja s področjem poslovanja, računovodstva,

premoženjskih zadev na

področju šolstva, šolam pa svetuje tudi

glede javnih naročil, gradbenih pogodb

in delovnopravne zakonodaje. Na ministrstvu

za vzgojo in izobraževanje

šolam ustrezne pomoči ne nudijo; so sicer

odprti, a vsega ne morejo postoriti.

Sedaj se Bauman Gašperinova ukvarja

tudi s svetovanjem glede nove plačne

reforme v javnem sektorju.

RAVNATELJI PREPUŠČENI

SAMIM SEBI

V kolikšni meri šole potrebujejo pravne

storitve, smo povprašali tudi Milana

Roglja, nekdanjega ravnatelja v osnovnih

šolah v Kranju in Kranjski Gori. Kot pravi,

v šolstvu nimajo zaposlenih kadrov, ki bi

lahko pokrili zahteve zakonodaje. Nimajo

odvetnikov, kadrovikov, vzdrževalcev,

ki bi se ukvarjali s pravnimi zadevami.

Kot pravi Mojca Mihelič, predsednica Združenja

ravnateljev, imajo velike gospodarske

družbe podporo kadrovika, pravnika, v šoli pa

so ravnatelji za vse sami.

To naj bi počel ravnatelj, za kar seveda ni

usposobljen. Letno se implementira ogromno

navodil in sprememb zakonodaje,

dodaja Rogelj. Nove težave bodo sedaj

glede uveljavitve novega plačnega sistema

v javnem sektorju. Za vse zaposlene

bo treba pripraviti anekse za napredovanje

v nov plačni razred ter nove pogodbe

o delu. Šole si morajo tako pomagati z

zunanjimi strokovnjaki. Večina ima pogodbo

z določeno pravno službo. To je

samo področje upravne zakonodaje, je

opozoril Rogelj. Šole se morajo ukvarjati

še s kupom druge zakonodaje, npr. na

Po besedah dolgoletnega

ravnatelja Milana Roglja

si morajo šole pomagati

z zunanjimi pravnimi

strokovnjaki.

Osebni arhiv

varensvet.si

področju varstva pri delu. Tudi tu potrebujejo

pomoč pravnikov. Lahko se zgodi,

da delavki spodrsne v kuhinji, česar

pravno ne more rešiti ravnatelj. Zaradi

zapletene zakonodaje je treba angažirati

inženirja varstva pri delu, ki bo prišel na

šolo in ga bo treba plačati. Rogelj je dodal,

da so se časi spremenili; pred dvajsetimi

leti namreč tožb na šolskem področju ni

bilo veliko. Danes imamo 300.000 otrok

v osnovnih in srednjih šolah in samo

50.000 zaposlenih v teh istih šolah ter

nobenega zaposlenega pravnika.

BREZ PODPORE MINISTRSTVA

Pogovarjali smo se tudi z mag. Mojco

Mihelič, predsednico Združenja ravnateljev

in pomočnikov ravnateljev Slovenije.

Kot je povedala za Domovino,

ravnatelji niso pravniki. Starši se pogosto

obračajo nanje s pravnimi mnenji,

odvetniško podporo, ravnatelji pa

posledično poiščejo pravno pomoč. Velike

gospodarske družbe imajo vedno

podporo kadrovika, pravnika, v šoli pa

so ravnatelji za vse sami. Nimajo podpore

ministrstva, da bi ob spremembi

zakonodaje to ustrezno pomagalo pri

razlagi novosti. Vse postane odvisno od

šol. O tej problematiki se pogovarjajo z

ministrstvom, torej da bi imeli njihovo

centralno podporo, ki bi jim glede predpisov

in aktov pomagala z ustreznimi

predlogami (templati). Miheličeva je še

dodala, da če imamo javne šole, naj bo

to področje centralno urejeno.

182 9. 1. 2025

36

INTERVJU

Ko je ideja o plebiscitu doživela

izredno odobravanje med

slovenskimi državljani, se

je morala tudi leva politika

prilagoditi temu, da je

politično preživela.

DR. JOŽE MOŽINA

»Kučan je bil vseskozi

TOČKA RAZDVAJANJA«

V pogovoru sta Vida Petrovčič in dr. Jože Možina odprla nekaj zgodovinskih tem: osamosvajanje Slovenije

in mnenje Milana Kučana o tem, bitko v Dražgošah, osvetlila sta pogled na trenutno vlado ter se dotaknila

čiščenja 'janšistov' na RTV ter oddaje Pričevalci.

VIDA PETROVČIČ

JAKA KRENKER/DOMOVINA

Začniva s tem, kar je bila glavna

tema. To je bil dan samostojnosti in

enotnosti. Letos je bila ta proslava

že šest dni pred tem dnevom, ker

so menda nekateri glavni udeleženci

hiteli na božično-novoletne

počitnice. Kako to komentirate?

To je neke vrste komedija, ampak ker

so to odločevalci in tisti, ki vodijo državo,

je to tudi tragedija za vse nas. Zdi

se mi, da nekateri od teh ministrov – ne

Vlada le govoriči,

učinka pa ni nobenega.

182 9. 1. 2025

vsi, ampak gotovo predsednik vlade in

marsikdo v tej vladi – svojega posla ne

jemljejo resno. Očitno imamo res slabo

vlado, ki ne drži obljub, ki le govoriči,

učinka pa ni nobenega. Odnos do države,

ki ga kaže ta elita, je pravzaprav tak,

kot je bilo takrat rečeno – da to ni bila

intimna opcija. Mladino, ki sedaj vodi

državo, je vendarle izlegla ista koklja ali

pa petelin, ki mu Slovenija ni bila intimna

opcija, in to se vidi. Ta odnos do

države je porazen.

Želela sem izbrati kakšno domoljubno

izjavo Milana Kučana,

ampak je res nisem našla. Splet je

sicer poln nekih izjav, je pa vse v

glavnem bolj projugoslovansko.

Kučan je na primer oktobra 1988

rekel: »Samostojna Slovenija bi

bila najbolj črnogleda varianta,

vendar moramo narediti vse,

da Jugoslavija bo.« Decembra

1989 v Beogradu je rekel: »Naša

opredelitev je nedvomno Jugosla-

V zadnji oddaji Odmev tedna 2024, ki

jo je vodila Vida Petrovčič, je potekal

intervju z dr. Jožetom Možino, zgodovinarjem,

novinarjem, urednikom, avtorjem

več knjig in političnim komentatorjem.

Tu objavljamo prvi del intervjuja; v

celoti mu lahko prisluhnete na portalu

domovina.je.

INTERVJU

37

vija. Mi razumemo in sprejemamo

Jugoslavijo za svojo državo in

si je ne pustimo vzeti.« Potem

31. januarja 1990: »O odcepitvi

Slovenije od Jugoslavije je težko

celo misliti, ker to ni nikoli bila

moja najintimnejša opcija. Z njo se

ne morem sprijazniti.« Potem je

dejal 23. decembra 2015: »Očitajo

mi, da sem bil proti odcepitvi. Še

zdaj sem.« Najmočnejša je pa tale,

ki jo je Kučan izrekel 8. februarja

1989: »Slovenske identitete, naj si

še tako domišljamo, da je, v Evropi

in svetu ni, vsaj ne kot del nečesa

avtonomnega in do kraja razpoznavnega.

Je predvsem identiteta

Jugoslavije ali celo Balkana.«

Torej v vsaki izjavi Jugoslavija.

Kdo je Milan Kučan?

Mislim, da ste tukaj povzeli njegov politični

testament in da bo v zgodovini na

koncu ostal s tako oznako. Bil je partijski

komunistični voditelj, vemo, čigavega

izbora, ki je zrasel v senci takrat Kavčičeve

struje, ki je bila poražena, potem

je nastopil pragmatični Milan Kučan.

Kdo je on? V resnici je jugoslovanski

partijski politik, ki je doživel preobrazbo

leta 1990, ki je bila proti njegovi volji,

to celo prizna. Seveda je imel potem

možnost, da bi se preobrazil, demokratiziral,

ampak te možnosti ni izkoristil

in je v veliki meri zaslužen za to, da

Slovenija caplja na nekem mestu in da

nas prehitevajo države, kot so Estonija,

Češka in Poljska. Naj še nekaj dodam.

Novembra 1990, ko se je Demos odločil

in je potem Jože Pučnik napovedal plebiscit,

je bil Kučan besen. To je govoril

Ivan Oman v enem mojem dokumentarcu,

da je Kučan vpil: »Pučnik nas

že ne bo komandiral!« Tudi v tej dobi

nastajanja, da je prišlo do plebiscita, je

leva opcija, kjer je bil Milan Kučan, naredila

skoraj vse, da do njega ne bi prišlo.

Ko je plebiscit uspel, so pa ovirali, da

do tega rezultata ne bi prišlo. Velika pogajanja

so bila okrog kvoruma. Levica

se je bala, da jim bo Jugoslavija spolzela

iz rok. Ključni preobrat je predstavljala

neka javnomnenjska raziskava – takrat

niso bile tako pogoste in so bile očitno

dovolj natančne – kjer se je pokazalo,

da je ideja o plebiscitu, ki jo je dal Jože

Pučnik, doživela izredno odobravanje

in odmev med slovenskimi državljani

takratne socialistične Republike Slovenije.

Takrat se je tudi leva politika

morala prilagoditi temu, da je politično

preživela. Demos pa je bil toliko pragmatičen,

gledal je interes celotne države,

da je k temu projektu privabil tudi

leve politične, nekdanje partijske sile,

kjer so bili tudi posamezniki, ki so bili

iskreno za samostojno Slovenijo.

Ampak neko močno domoljubno

izjavo gospoda Kučana je pa res težko

najti. Tudi če vzamemo tisti večer evforije.

Pučnik, Spomenka Hribar, nadškof

Šuštar – vsi so bili evforični na tisti

večer, le Milan Kučan ne. Pravzaprav

se mi zdi, da je leva opcija, kjer je imel

on dominantno vlogo in jo ima očitno

še danes, naredila veliko, da se Slovenija

ne bi oborožila. Spomnimo se deklaracije

proti oboroževanju Slovenije

februarja 1990. Zaradi zbora združenega

dela smo pravzaprav za las sprejeli

osamosvojitvene zakone in zakone, ki

so omogočili obrambo Slovenije, kar je

bilo takrat ključno. Če bi bili mi takrat

goli in bosi, kar se tiče orožja, bi jugoslovanska

armada res opravila v enem

dnevu. Tukaj se vidi sled neke neiskrenosti.

Paradoksalno pa je, da ko je do

države prišlo, je v tisti fazi tudi Milan

Kučan že stopil na ta vlak in si iskreno

prizadeval za to, da bi potem bil izplen

čedalje boljši. To je treba priznati. Vsekakor

pa velja, da če bi Milan Kučan in

politiki njegovega kova takrat vodili

državo Slovenijo – da bi Demos izgubil

volitve – do samostojne države nikoli ne

bi prišli. Pa še to. Decembra 1990 smo

imeli plebiscit, junija 1991 smo se dokončno

osamosvojili, ampak Milan Kučan

je 25. junija 1991 – to je bilo na dan

osamosvojitve – v govoru v slovenskem

parlamentu še vedno puščal odprta

vrata za neko povezavo z Jugoslavijo. To

je neverjetno.

Ampak zdaj je od tega že 34 let.

Kako to, da v teh treh desetletjih ni

spremenil svojega razmišljanja?

To se tudi meni zdi nenavadno. On je

res imel veliko priložnosti, da bi postal

v resnici demokrat in velik Slovenec.

Pustimo zdaj to njegovo partijsko preteklost,

ki je očitno dovolj temačna, saj

Če bi imela partija čisto vest,

bi pustila arhive, tako kot jih

je vzhodnonemška partija,

da se lahko raziskuje,

kaj so počeli.

Kučan je bil vseskozi točka

podtalnega političnega boja

proti tistim, ki jim je bila

Slovenija intimna izbira.

so morali vse te arhive leta 1990 uničiti.

Če bi imela partija čisto vest, bi pustila

arhive, tako kot jih je vzhodnonemška

partija, da se lahko raziskuje, kaj so

počeli. Tako bi tudi naši arhivi morali

obstati. To je tako, kot da bi uničeval

kulturni spomenik. Vse so skurili, kar

so lahko. Očitno je bila preteklost zelo

temačna. Kljub vsemu je imel izredno

veliko možnosti, da bi se uveljavil kot

demokrat, kot človek, ki bi v Sloveniji

uvedel neko pluralno, demokratično

vseslovensko povezovanje. Toda Kučan

je bil vseskozi točka razdvajanja,

točka podtalnega političnega boja proti

tistim, ki jim je bila Slovenija intimna

izbira. Spomnim se starejšega novinarja,

ki mi je nekoč rekel: »Veš, Janši,

Demosu in Pučniku ne bomo nikoli odpustili,

da smo dobili samostojno državo.«

Morate pa vedeti, da je zmagovalka

slovenske tranzicije naša politična kapitalska

levica.

Te dni je Janez Janša rekel:

»Želimo Slovenijo, za katero smo

glasovali 26. decembra 1990.« Kaj

torej želimo, česa nimamo?

Želimo Slovenijo, ki bi bila normalna,

ki bi prosperirala, kjer bi delovalo sodstvo

za vse enako, kjer bi imeli pluralne

medije, začenši z javno televizijo, kjer bi

imeli enake razvojne možnosti, enake

pozicije tako ljudje, ki živijo v mestu,

kot tisti na podeželju, ki so sedaj v mnogočem

deprivilegirani. Želimo imeti

normalno državo. Mislim, da si to tudi

zaslužimo. In tudi državo z odgovorno

elito, ki je zdaj nimamo. Predvsem leve

politične struje v Sloveniji so kot neka

metastaza slovenske demokracije. Čedalje

slabše je; iz generacije v generacijo

je negativna kadrovska selekcija.

V prvi vrsti je na proslavi poleg

Kučana sedel Rok Čeferin, novi

predsednik ustavnega sodišča.

Mislite, da bo zdaj ustavno sodišče

vendarle ugotovilo, ali je novela

Zakona o RTV ustavna ali ne? S

tem je bil namreč narejen prevrat

in lustracija na RTV.

182 9. 1. 2025

38

INTERVJU

Tu ima sodstvo z ustavnim sodiščem

na čelu veliko odgovornost za stanje v

Sloveniji, kakršno je. Ko se je pač pokazalo,

da je ta zakon očitno neustaven in

da je vse, kar so na RTV sedaj naredili,

očitno protiustavno – kaj so naredili?

Niso odločili. To je očitno nek nov standard.

V pripravi je že nov zakon, s katerim

bodo hitro nadomestili prejšnjega.

Tukaj se vidi, da se celo ustavno sodišče

lahko zlorabi v politične namene. To je

nekaj neverjetnega.

Spomnimo se izjave Roberta Goloba

v Odmevih na RTV Slovenija, ko

je rekel, da bodo Slovenijo očistili

'janšizma'. To je pravzaprav lustracija.

Kaj menite, če bi gledali

zgodovinsko?

Čiščenje je zelo nevaren izraz, mi ga

poznamo iz dobe druge svetovne vojne.

To je partijsko izrazoslovje, komunistično

iz dobe medvojne revolucije in

povojnih pomorov. Takrat so govorili o

čiščenju. Ta naslednik ponosnih naslednikov

uporablja iste izraze za drugače

misleče, in to 30 let in več po osamosvojitvi.

V normalnih razmerah je politična

kariera s tako izjavo zaključena. Ampak

mi imamo tako smešno situacijo, tudi

medijsko, da je to očitno dopuščeno.

Čudim se tudi kolegici gospe Starič, da

je tam samo malo otresala z glavo in ni

nič rekla. To je nedopustna izjava, to je

strašljiva izjava.

Ampak ker je bilo vse to res in je bil

ta dogovor resničen, je bila najbrž

začudena, da je to povedal javno.

Kaj pa je čiščenje pomenilo na RTV? To

so normalni sodelavci. Nekateri imajo

nekoliko drugačen svetovni nazor,

hvala Bogu. RTV bi morala že po sestavi

urednikov in novinarjev zaobjeti

celoten spekter različnih razmišljanj,

nazorov. Dejansko pa so oni naredili

veliko krivico številnim sodelavcem,

ker so jih 'očistili', češ da so 'janšisti', a

so le ljudje, ki razmišljajo s svojo glavo.

Mojim kolegom so naredili veliko krivico,

še večjo pa državljanom in tistim, ki

plačujejo RTV-prispevek, saj RTV sedaj

veliko bolj enostransko obravnava politične

in splošne družbene razmere v

Sloveniji. Prihaja do velikih vrzeli, o določenih

temah se sploh ne poroča, določene

osebnosti se brezglavo promovira,

določenih dogodkov pa sploh ni. To ni

182 9. 1. 2025

Na RTV prihaja do velikih

vrzeli, o določenih temah

se sploh ne poroča, določene

osebnosti pa se brezglavo

promovira.

več javna televizija, to je neke vrste medijski

inženiring. Tak modus razmišljanja

pripelje na koncu v totalitarizem.

Kako dolgo bomo še lahko gledali

oddajo Pričevalci?

To je ena najbolj uglednih in prepoznavnih

oddaj na javni RTV. Poleti

smo imeli desetletnico. Če že ni najbolj

ugledna, je pa gotovo najcenejša oddaja

v zgodovini RTV Slovenija. Ekipa je res

minimalna, zadnje leto snemam na terenu

sam. Slišim, da so hude pritožbe.

Do zdaj so bili trije poskusi, ko je Zveza

borcev poskušala oddajo ukiniti s peticijo,

celo z javnimi protesti. Ampak tudi

jaz gostim partizanske ljudi. Če bi šel

gledat, imam več ljudi iz partizanskega

tabora kot protipartizanskega, ampak

očitno tranzicijsko levico, ki zelo malo

ve, moti tudi to, da ljudje govorijo drugače,

kot so jih učili v osnovni šoli. A

zgodovina je taka, kot je bila. Pričevanja

so spominski utrinki v zgodovinskem

kontekstu, to jemljemo kot sekundarni,

ne kot primarni vir. Slišim, da naj bi bilo

nekaj narobe, da bi skušali oddajo zadušiti,

ampak to ne bo šlo lahko skozi.

Marsikdo reče in tudi napiše, da plačuje

prispevek ali pa da gleda na RTV samo

še pričevanja in nekatere intervjuje.

V januarju se kot vedno obeta

dogodek v Dražgošah. Zakaj je to

proslavljanje tako sporno?

Tukaj so sami stopili v blato. Vemo, da

je bila druga svetovna vojna zgrajena

iz mitologije, čeprav je tudi v partizanskem

gibanju marsikaj pozitivnega.

V vojaškem smislu je tudi slovenska

Prav je, da se obeležuje

Dražgoše, ampak

kot tragedijo.

partizanska vojska izbojevala nekatere

zmage, ki bi jih lahko počastili. Na

primer, taisti Cankarjev bataljon se je

decembra spopadel v Rovtu v Selški

dolini, kjer so bili Nemci poraženi; na

neki steni med grmovjem je bila ena

ploščica, ki je opisovala ta dogodek.

Celo tako je bilo, da se nemški okupator

ni maščeval niti domačinom niti ne

tisti kmetiji, na kateri so bili partizani

v času napada nastanjeni. Nekaj tednov

kasneje pa pride ta bataljon v Dražgoše.

To je bilo na silvestrovo leta 1941 in

potem imajo tam mitinge, govorijo, da

bodo držali fronto, da bodo Dražgoše

republika, da jih bodo branili do konca.

Domačini so bili bivši avstrijski vojaki,

ki so vedeli, kaj pomeni vojaški spopad.

Tako so domačini partizane prosili, naj

gredo v Jelovico, kjer imajo kočo, naj

se tam nastanijo in jim bodo celo zimo

nosili hrano. Samo naj ne izzivajo okupatorja,

ker je premočan. Nemci potem

seveda napadejo, partizani se umaknejo,

zbežijo. V spodnji vasi ljudje niti niso

vedeli, da so se partizani umaknili, in

so bili na milost in nemilost prepuščeni

sovražniku. Več kot 40 so jih Nemci

ubili, moške celo zažgali v neki hiši. Vas

so nato dobesedno razstrelili.

To je bila tragedija, ki so jo začeli zlorabljati

v 70. letih, ko je prišel interes za

partizanske zadeve. Dobesedno izumili

so mit. Resne zgodovinske knjige tiste

dobe so govorile o veliki partizanski

zmagi. V njih so lagali, da je padlo 1200,

1500, potem nekaj sto okupatorjev. Dr.

Tone Ferenc je potem že v 90. letih objavil,

da to ni prav. To je bil režimski zgodovinar,

ampak je bil resnicoljuben. Rekel

je, da to ni bila nobena bitka. Zakaj?

Ker ni padlo nekaj sto Nemcev, ampak

je padlo 26 Nemcev in še eden kasneje

v bolnišnici. Seveda je veliko. Ampak ni

pa to velespopad. Padlo je devet partizanov,

pobitih pa je bilo 46 domačinov.

V nobenem primeru tu ne more iti za

zmago, kot piše na spomeniku. To mitologijo

zgradijo, zdaj, ko so dejstva prišla

na dan, pa je seveda to v popolnem

nasprotju s tem, kar častijo. Prav je, da se

obeležuje Dražgoše, ampak kot tragedijo.

Tam so pokopani ljudje, domačini, ki

pa niso napisani na spomeniku, čeprav

so bili oni žrtvovani proti svoji volji. Ker

proti tem dejstvom ni mogoče nastopiti

s protiargumenti, uporabljajo druge

metode napada na tiste, ki pač nosimo

to zgodovinsko resnico.

LUKA SVETINA

ARHIV DOMOVINE

AKTUALNO

Klofuta sodnega izvedenca:

Janković je kanal CO zgradil

na drugih parcelah, kot piše

v projektni dokumentaciji

Več kot sto ljudi se je v ponedeljek zjutraj znova udeležilo protesta pred izpostavo

ljubljanske upravne enote na Linhartovi, kjer uradnica Špela Knez v teh dneh odloča

o gradbenem dovoljenju za poslednjih sto metrov kanala CO, s čimer bi Zoran Janković

sklenil drugi največji infrastrukturni projekt v državi, ki zaradi nasprotovanja tako

lastnikov zemljišč kot tudi gradbene in zdravniške stroke buri duhove.

39

Čeprav ima odvetnik Klemen

Golob v rokah tudi povsem

sveže mnenje sodnega izvedenca,

da se že zgrajena trasa

kanala močno razlikuje od tiste, ki jo je

MOL zarisal v projektni dokumentaciji,

na občini vztrajajo, da nasprotniki uporabljajo

taktike zavlačevanja in da je

samo vprašanje časa, kdaj bo dovoljenje

izdano. Obravnava je namreč prestavljena

na februar, kar je razjezilo tudi

podžupana Boštjana Koritnika.

Kot smo poročali že decembra, je

ljubljanska upravna enota na zahtevo

Mestne občine Ljubljana razpisala dve

ustni obravnavi v zadevi izdaje gradbenega

dovoljenja za zaključek del na trasi

spornega kanalizacijskega kanala CO, ki

bi povezal fekalije iz treh občin in jih –

preko vodovarstvenega območja v Klečah,

kjer je zbirališče pitne vode za širšo

ljubljansko okolico (skoraj pol milijona

ljudi) – peljal do nove čistilne naprave v

Zalogu. Decembra so v razpravno dvorano

spustili okrog 90 zainteresiranih,

več sto protestnikov pa je ostalo zunaj

in glasno nasprotovalo morebitni izdaji

gradbenega dovoljenja za zadnjih malo

več kot sto metrov cevi.

Tako v ponedeljek, 6. januarja, kot

torek, 7. januarja, je bilo pred izpostavo

zoranjankovicDELA

Tako je nastala »cikcak«

situacija, za katero gradbeni

inženirji opozarjajo, da je z

vidika varnosti skregana

z zdravo pametjo. Veljajo

namreč smernice, da morajo

fekalije teči čim krajši čas in

po čim bolj ravnih ceveh do

čistilne naprave.

upravne enote na Linhartovi 13 znova

pričakovati več sto ljudi. Kot je napovedal

ljubljanski opozicijski mestni

svetnik Aleš Primc, gre tokrat zares, saj

hočejo na občini postopek pospešiti, a

imajo lastniki zemljišč novega aduta v

rokavu. V ponedeljek so vodji postopka

predali strokovno mnenje sodnega izvedenca

– geodeta Boštjana Trobiša.

Kot izhaja iz dokumenta, Trobiš črno

na belem dokazuje, da je MOL vsa leta

kanal gradil po popolnoma drugih parcelah,

kot je bilo zarisano v projektni

dokumentaciji pred dobrim desetletjem,

na podlagi katere so pridobivali okoljevarstvena

soglasja in gradbena dovoljenja.

Ključno je omeniti, da so na podlagi

takratne projektne dokumentacije uradniki

ARSO odločili, da pred izgradnjo

kanalizacije ni treba izdelati strokovne

študije o vplivu na okolje. Zaradi tega

je sicer na upravnem sodišču še vedno

odprta tožba nevladne organizacije Alpe-Adria-Green

proti Ministrstvu RS za

podnebje in energijo, ki je decembra 2023

povozilo lastno odločitev izpred štirih

let, ko je ministrstvo zasedala Vizjakova

ekipa. Zahtevalo je namreč naknadno

izdelavo presoje vplivov na okolje zaradi

dodatka betonske kinete k cevi, ki si jo je

MOL »izmislil« naknadno, bržkone pod

težo kritik strokovne javnosti in več kot

sto zdravnikov iz UKC Ljubljana, ki so v

javnem pismu opozorili, da ni vprašanje,

če, temveč kdaj bo prišlo do onesnaženja

pitne vode v primeru zagona kanala CO.

Če bi upravno sodišče prikimalo nevladnikom,

bi moral Janković izdelati študijo,

v pravno-formalnem smislu pa bi bila

cev, ki je že položena v zemlji, tam nezakonito

in bi jo morali odstraniti.

NEPRAVILNOSTI SE KOPIČIJO

Nepravilnosti, ki jih odkrivajo strokovnjaki,

pa se v postopku »birokratskega

boja« za zadnjih dobrih sto metrov cevi

samo še kopičijo. Potem ko je Mestna

občina Ljubljana konec novembra vložila

zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja

na parceli pred Stožicami, ki je

v solastništvu tiste družine Jernejc, ki

jo ljubljanski župan zdaj toži zaradi razžalitve

in nezakonitega snemanja (Uroš

Jernejc je posnel obisk uradnice MOL,

ki ga je prepričevala, naj proda parcelo v

Stožicah, občina pa bi v zameno ugodno

odkupila še kakšno njegovo zemljišče),

je Klemen Golob, odvetnik lastnikov

zemljišč, čez katera si je občina že zagotovila

t. i. »služnost« v javno dobro,

sodnega izvedenca in inženirja geodezije

Trobiša zaprosil za izdelavo mnenja,

ali MOL gradbeno dovoljenje sploh lahko

pridobi. Že leta se namreč pojavljajo

očitki, da je občina ves čas samovoljno

spreminjala traso kanala, odvisno od

182 9. 1. 2025

40 AKTUALNO

tega, katera zemljišča je v pogajanjih pridobila

ceneje in hitreje, saj je Janković

konec gradnje nestrpno oznanjal že za

avgust 2023 in potem avgust 2024. Tako

je nastala »cikcak« situacija, za katero

gradbeni inženirji opozarjajo, da je z vidika

varnosti skregana z zdravo pametjo.

Veljajo namreč smernice, da morajo

fekalije teči čim krajši čas in po čim bolj

ravnih ceveh do čistilne naprave.

Kot izhaja iz novega izvedenskega

mnenja, se je trasa kanala CO v letih

2018–2019 (torej po prej omenjenih spornih

sklepih ARSO v letih 2015 in 2016, da

presoje vplivov na okolje ni treba opraviti)

v projektni gradbeni dokumentaciji

spremenila glede na traso iz leta 2012

tako, da poteka po popolnoma drugih

parcelah. To pomeni, da so bila gradbena

dovoljenja izdana za traso, za katero

ni bilo odločeno, ali je zanjo treba opraviti

presojo vplivov na okolje ali ne. Prav

tako sedanja trasa že zgrajenega kanala

CO ni enaka trasi iz projektne gradbene

dokumentacije iz let 2012 in 2013, saj poteka

po popolnoma drugih parcelah v k.

o. Stožice, poleg tega pa je spremenjena

tudi dolžina kanala CO, ki naj bi skupaj

z dovodnimi kanali meril 12.034 metrov.

182 9. 1. 2025

KANAL JE PREDOLG

Sodni izvedenec tudi ugotavlja, da po odločbi

upravne enote z dne 11. aprila 2023,

s katero se je ustanovila služnost izgradnje

kanala na parceli 2324 k. o. Stožice,

trasa kanala CO ni določljiva. Ne ustreza

predhodno izdelanim projektom, saj je

dolžina trase kanala CO po parceli 2324

k. o. Stožice iz projekta (september 2018)

114,1 metra, medtem ko odločba navaja

dolžino 147,80 metra, ki je ni v nobeni

obstoječi projektni dokumentaciji. »To

pomeni, da MOL na tej parceli

v Stožicah nima pravice

graditi kanala CO, za katerega

zahteva izdajo gradbenega

dovoljenja v postopku,

prav tako pa za to traso ne

obstaja nobena odločba ali

sklep, iz katerega bi izhajala

odločitev, ali je treba opraviti

presojo vplivov na okolje ali

ne. Nepravnomočna sklepa

ARSO 2015 in 2016 te trase

ne obravnavata,« ugotovitve

sodnega izvedenca pojasnjuje

odvetnik Klemen Golob.

Odvetnik že dlje časa

opozarja, da bo načrtovani

manjkajoči del kanala CO na

parceli v Stožicah skupaj z ostalimi

deli tvoril funkcionalno povezano

celoto kanala CO, ki pa se bo po poteku

in skupni dolžini razlikovala glede na

tisto, navedeno v projektni dokumentaciji

iz let 2012 in 2013. »Kar pa seveda

pomeni, da bi o vloženi zahtevi moralo

odločati MNVP v integralnem postopku,

saj ne obstaja odločitev o tem, ali je za

to traso treba izvesti presojo vplivov na

okolje ali ne.« Golob opozarja tudi na skice,

ki jih je svojemu strokovnemu mnenju

priložil izvedenec, češ da so same

po sebi dovolj jasne. Ena od njih barvito

prikazuje, kako so občinski veljaki pred

desetletjem zarisali traso, kako so potem

drugače pridobili gradbena dovoljenja in

kako so dejansko drugače gradili.

PEŠČICA VZTRAJNIKOV

Čeprav na njegovih plečih leži teža

Jankovićeve tožbe za 50.000 evrov, pa

je Uroš Jernejc tudi tokrat napovedal

svojo udeležbo na protestu pred upravno

enoto. Kot nam razlaga, ga županovi

pritiski »ne ganejo več«. Mnogi pred

njim so obupali, nedavno Mitja Kosmač,

ki je bil eden od najbolj medijsko

izpostavljenih borcev proti kanalu na

odseku v Črnučah. Z MOL je sklenil dogovor

in svojo parcelo prodal. Kmetje so

v deset let dolgem boju z MOL, ki ima

neomejena finančna sredstva, preprosto

psihično, fizično in finančno izčrpani.

Pot do sodne zmage je dolga, sodni

stroški pa previsoki, da bi lahko v nedogled

preskakovali nove in nove ovire,

ki jih na pot, o tem smo pisali v Domovini,

postavlja Golobova vlada. »Kar se

dogaja, je to, da hoče upravna enota, ki

je dejansko v službi Zorana Jankovića,

na nezakonit način izdati gradbeno dovoljenje,

ki bi omogočalo izgradnjo tega

nevarnega okoljskega projekta kanal

CO,« razlaga Uroš Jernejc, ki ima občutek,

da bo upravna enota klonila pod

pritiski. Tudi Aleš Primc je protestnikom

v ponedeljek pred stavbo upravne

enote predvajal zvočni posnetek uslužbenke

MOL Špele Mazej, ki jo je Jernejc

pred časom posnel, ko ga je obiskala

na domu in odkrito namigovala na koruptivne

prakse na magistratu.

»Nenehno dokazujejo, da MOL nima

pravice graditi na parceli 2324, ki je tudi

v naši lasti. Predvsem zaradi tega, ker

se dovoljenje, gradbeno dovoljene in pa

služnostna pravica ne ujemata. To je bilo

dokazano upravni enoti, vendar je Špela

Knez (uradnica) načrtno ignorirala vse

dokaze in še vedno ni izkazala nobenega

dokumenta, ki dovoljuje MOL graditi na

tej parceli,« dodaja Jernejc. Druga stvar, ki

se je izkazala med zadnjim postopkom, pa

je, da MOL lahko dela, kar hoče. Sicer pa

je po treh urah obravnave lastnikom parcel,

ki jih zastopa odvetnik Golob, uspelo

dokazati, da je MOL s tem, ko je po prvi

obravnavi 24. decembra na upravno enoto

poslal spremenjeno zahtevo za gradbeno

dovoljenje, v katerem je spet druga trasa,

nasprotni strani onemogočil pripravo

na naslednje zaslišanje. Kritike so letele

tudi na uradnico Knezovo. »Si predstavljate,

da vi za nekaj vložite gradbeno dovoljenje

in dobite odgovor še isti dan?« je

protestnike pomenljivo nagovoril Primc.

Knezovi so to očitali tudi med razpravo,

Golob je trdil, da dokumentacija o spremenjeni

trasi sploh še ni bila vložena

vsem njegovim pooblaščencem. »Dejstvo

je, da ne po prejšnji ne po novi trasi MOL

ne izkazuje pravnega interesa graditi po

parceli naših klientov. Iz predložene do-

Sodni izvedenec ugotavlja, da na terenu ni tako,

kot bi moralo biti po projektni dokumentaciji.

AKTUALNO

41

Sodni izvedenec je takole dokazal, da trasa

poteka povsem drugače, kot je to zarisal MOL in

na podlagi projektne dokumentacije, s katero je

pridobival dovoljenja.

kumentacije ne izhaja, da bi za to imeli

ustrezne papirje,« je po prekinitvi obravnave,

ki se bo nadaljevala 3. februarja, za

Domovino povedal Golob.

Drugačnega mnenja je ljubljanski

podžupan Boštjan Koritnik, ki je bil član

najbolj množične delegacije mestne občine

doslej, ki se je udeležila obravnave.

»Gre za čisto zlorabo postopka. Da nekdo

dve uri in pol bere, kakšne pravice

ima in kako mu nekaj ni bilo izročeno po

pošti, je čisto zavajanje,« pravi nekdanji

Sodni izvedenec kronološko

prikazuje, kako je Janković

svojo kanalizacijo gradil po

koščkih. Zdaj bi rad dovoljenje

še za zadnji, osmi kos.

minister za javno upravo, ki nasprotno

stran obtožuje zavlačevanja. »Upam, da

bo gradbeno dovoljenje čim prej izdano,

morda že februarja. Vedeti morate, da

drugi dve občini (medvoška in vodiška)

že imata uporabno dovoljenje za kanal.

Kaj bi se zgodilo v Ljubljani, če bi tam odprli

pipico in bi fekalije stekle?« je oster

Koritnik, ki zavrača tudi kritike več kot

sto zdravnikov na ljubljanskem UKC, ki

so se zaradi grožnje kanalizacijske cevi

pitni vodi izrekli proti dokončanju kanala

CO. »Nihče jih ne vpraša, kaj je z

vsemi tistimi greznicami na tem področju,

ki jih je v preteklih letih v mandatih

Zorana Jankovića MOL uspešno saniral.

Nihče jih ne vpraša, kaj je z drugimi kanalizacijskimi

cevmi, ki so prav tako na

naravovarstvenem območju, na primer

za Bežigradom, kjer so sto let stare cevi,«

razlaga Koritnik, ki pravi, da je kanal CO

grajen po evropskih smernicah in ponuja

najnaprednejše tehnološke rešitve.

Golob mu sicer odgovarja, da se spreneveda

in da na območju Kleč, ki so predmet

spora, ni nobene greznice.

PRIVILEGIRANI

Tokrat sicer veljaki MOL pred obravnavo

niso obiskali vodstva upravne enote,

temveč so odšli neposredno v razpravno

dvorano. Civilna iniciativa za pitno vodo

je namreč organom pregona pretekli

mesec prijavila koruptivne stike med

upravno enoto in veljaki Mestne občine

Ljubljana. Kot izhaja iz prijave, ki smo

jo pridobili v uredništvu, Pavel Zatler

opisuje, da so 4. decembra lani, ob prvi

javni obravnavi, opazili delegacijo MOL

na čelu z direktorjem Holdinga Ljubljana

Krištofom Mlakarjem in direktorjem

VOKA Snaga Iztokom Polutnikom ter

devetimi odvetniki, ki je odšla na posvet

v višja nadstropja UE Ljubljana, k načelniku

Marku Grujičiću. Ob prvi polurni

prekinitvi okoli 12:30 naj bi delegacija

MOL odšla v sejno sobo 2, ki so jo varovali

varnostniki UE Ljubljana in preprečevali

dostop drugim pooblaščencem.

»Očitno imajo predstavniki MOL na

UE Ljubljana poseben nadstandardni

tretma, podobno kot VIP-potniki v poslovnih

prostorih na letališčih,« opisuje

Pavel Zatler. Po njegovem mnenju je to

– glede na to, kar se je dogajalo pred in

med ustno obravnavo zelo pomembnega

in razvpitega primera pridobivanja

gradbenega dovoljenja za kanal CO –

nedovoljeno neposredno vplivanje na

podpisnika dokumenta. Po naših informacijah

so tudi dejansko med samo

obravnavo na plan prišli številni dokazi

o nepopolni dokumentaciji (da investitor

nima niti pravice graditi), vendar

je uradna oseba, ki je vodila postopek

(Špela Knez), vse skupaj ignorirala, pa

tudi predstavniki investitorja niso odgovarjali

na zastavljena vprašanja.

Aleš Primc vztraja, da protestniki

niso tam zato, da izvajajo politični pritisk

na odločitev neodvisnega organa,

ampak jih opazujejo. »Oni morajo vedeti,

da imajo na eni strani izsiljevanje in

pritiske Zorana Jankovića, na drugi strani

pa, da jih gleda javnost. Oni morajo

vedeti, da od njih pričakujemo zakonito

delovanje, in če bodo delovali zakonito,

ne morejo izdati tega dovoljenja.« Spet

bodo prišli 3. februarja.

182 9. 1. 2025

42

KOMENTAR

Poti in stranpoti SVETEGA SEDEŽA

»Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.«

(Mt 16,18) Z dolžnim spoštovanjem do papeža Frančiška se smemo vprašati, ali je 266. naslednik

na prestolu apostola Petra bolj podoben skali ali gnetljivi ilovici.

ANDREJ TOMELJ

PROFIMEDIA

Dobrodušni papež z najboljšimi

nameni za dobrobit človeštva

in z okrožnico Vsi bratje (Fratelli

tutti) sprejema v avdienco

kogarkoli, ki pride mimo oziroma ga

podtaknejo vatikanski uradniki. Tudi

posebneža, legendarnega maratonskega

plavalca Martina Strela, tudi slovensko

predsednico Natašo Pirc Musar,

tudi nekdanjega palestinskega predsednika

Mahmuda Abasa, če se omejimo

le na tri osebe, sprejete v avdienco v letošnjem

novembru in decembru.

DRUGI OBISK

NAŠE PREDSEDNICE

Slovensko javnost je presenetila delno

prikrita (?) novica, da je bila predsednica

republike Nataša Pirc Musar že

drugič na obisku pri papežu. Zakaj je bil

njen obisk slabo medijsko pokrit? Odgovora

sta vsaj dva. Prvi vzrok je potreba

po zmanjšanju vznemirjanja pri volivcih,

sovražnih do Katoliške cerkve.

Drugi odgovor, ki je manj verjeten, je ta,

da se je premalo pridni Nataši Pirc Musar

sredi mandata zgodil Pahor. Saj še

pomnimo, kako so mediji molčali o njegovem

delu. Domnevo lahko podkrepimo

z neverjetno medijsko onanijo nekaj

dni kasneje, ko sta naša punca in fant v

Parizu iz zasede skočila pred Trumpa.

Predsednica republike je v Vatikanu

dajala vtis spokornice, vdove v črnini.

Ima se za kaj pokoriti. Kot ateistična

botra je navdihnila škofa Štumpfa, da

je ukinil birmanske botre. Ni preprečila

blagoslova ob odpiranju nove kamniške

šole Frana Albrehta, kamor je bila povabljena

kot nekdanja učenka, s čimer

je prevarala svoje botre. Vsi drugi grehi

naj ostanejo predmet spovedne mol-

čečnosti. Na avdienci je bila slamnata

vdova, ker je moža in plačanega spremljevalca

pustila doma. Tokrat deške

frizure ni pokrila s hidžabom, ampak

s tančico, za Dražgoše pa si bo verjetno

omislila titovko.

Kaj pa vsebina pogovora s svetim

očetom? Premlevanje ene, vedno prikladne

teme o miru v svetu, vojnih žariščih

in s tem povezane precenjene

vloge (še vedno neuvrščene?) Slovenije.

O vremenu se bojda ni bilo treba pogovarjati,

ker je predsednica kramljala

o papeževem obisku v Trstu in vključitvi

Slovencev in slovenščine v takratno

bogoslužno slovesnost. O, mila

preproščina in slovenska pritlikavost.

Kaj pa je imel papež opraviti s potekom

slovesnosti in vključevanjem slovenskih

vernikov pri maši? Mimogrede

naj osvežimo spomin, da je predsednica,

naturščik v politiki, oktobra 2023 v

Trstu pred zbrano slovensko mladino

izustila: »Vaša domovina je Italija. Vi

Nataša Pirc Musar na obisku pri

papežu Frančišku.

prispevate k razvoju, sožitju in kulturi

Italije. Tega ne pozabite.« O (ne)upoštevanju

slovenščine naj se predsednica

pogovarja v palači Kvirinal ali pa v Ljubljani,

Kranju in drugih polslovenskih

mestih, papeža pa naj s tem ne utruja.

Tudi na slovenska vseučilišča, od koder

izganjajo slovenščino, naj ne pozabi.

Kaj pa protokolarna darila? Končno

slovenska gospodinja k papežu ni prišla

s potico. Napako, ki to ni bila, so jadrno

popravili na slovenskem veleposlaništvu

pri Svetem sedežu. Papežu so za 88. rojstni

dan darovali kakopak potico. Kako

pretanjen občutek imajo za izbiro daril!

Še dobro, da ima papež odprto dlan za

brezdomce in se mu potice ne pokvarijo.

Skrajni čas je že, da slovenskim politikom

postane glavna skrb sožitje in

blaginja Slovencev, ne pa lizunska romanja

na fototermine v Vatikan. In pa

seveda trezna ocena o peresno lahki

teži Slovenije na diplomatskem parketu,

kjer nima ne strategije ne načelnosti.

Predsednica republike

je v Vatikanu dajala vtis

spokornice, vdove v črnini.

Ima se za kaj pokoriti.

182 9. 1. 2025

KOMENTAR

43

MAHMUD ABAS IN

PALESTINSKE JASLICE

Papež je sprejel Mahmuda Abasa, ki je

in ni predsednik neobstoječe države

Palestine. To je tisti skorumpirani politik,

ki je na nek način soodgovoren za

katastrofalno stanje Palestincev in totalno

vojno. Zelo poenostavljeno lahko

rečemo: veliko je pripomogel, da so se

Palestinci sprli med seboj in da je v Gazi

prišel na oblast teroristični Hamas. Od

tod do 7. oktobra ni bilo daleč. Z Iranom

in asistenco OZN ter Evropske unije,

se ve. Abas pa je še naprej z vsakršno

mednarodno pomočjo udobno živel in

še živi v Ramali na Zahodnem bregu.

Tam si brez volitev v nedogled podaljšuje

svoj status. Papežev sogovornik je

bil zgolj Arabec z dobrimi, predvsem pa

slabimi lastnostmi, nikakor državnik.

Tema pogovora je bila seveda vojna,

papeževo sočutje s trpečimi in prizadevanje

za mir. Papež in njegovi svetovalci

bi morali vedeti, da bo mir z Abasom

račun brez krčmarja.

Papež in njegovi svetovalci

bi morali vedeti, da bo mir z

Abasom račun brez krčmarja.

Jezuščku v jaslih so postlali z arabsko ruto (kefijo),

simbolom arabskega upora v Sveti deželi.

V času Abasovega obiska je v Vatikanu

nastal velik škandal. Palestinci so z

uspešnim mreženjem dobili priložnost,

da so postavili jaslice v sprejemni dvorani

Pavla VI. Neverjetna provokacija:

Jezuščku so postlali z arabsko ruto (kefijo),

simbolom arabskega upora v Sveti

deželi. Na uradnih slikah iz Vatikana

lahko vidimo, kako papež meditira pred

temi jaslicami, kar je velik diplomatski

spodrsljaj. Zaradi upravičenega negodovanja

prenekaterega obiskovalca in

odločnega protesta rimskega rabina so

Novorojenega umaknili in zdaj je v vatikanskih

jaslicah moderna družina brez

otroka. Bodo do božiča v Rimu in okolici

ali v glavah odgovornih za škandal

našli kaj slame in postlali Jezuščku?

APOSTOLSKI NUNCIJ

V SLOVENIJI

Ekscelenca apostolski nuncij škof Jean-Marie

Antoine Joseph Speich ima

v Ljubljani precej podoben položaj kot

Abas v Ramali – mandat za nedoločen

čas. Marca 2025 bo že šest let, odkar je

bil imenovan za apostolskega nuncija

v Sloveniji, in nič ne kaže, da bomo v

kratkem dobili njegovega naslednika.

Običajno je veleposlanik oziroma nuncij

imenovan za štiri leta, v Sloveniji

pa je ali pozabljen ali pospravljen do

svoje skorajšnje upokojitve. Morda pa

Apostolski nuncij naj bi bil

diplomat, ne pa »kapo«

krajevne Cerkve.

mu je Sveti sedež dal neuradni podaljšek

do dne, ko se bo vendarle naučil

kakšno slovensko besedo. Doslej mu,

vzvišenemu alzaškemu plemiču, to še

ni uspelo. Aktivno govori francosko, alzaško,

nemško, italijansko, angleško in

špansko, pasivno pa tudi portugalsko,

flamsko ter latinsko in grško (Wikipedija).

Težava ne tiči v nenadarjenosti za

jezike, ampak nekje drugje.

Apostolski nuncij poldrugi mandat

šahira z našimi škofi. Ustvaril je napetosti

in nejevoljo med njimi. Upokojene

ordinarije je zbrcal iz škofovske konference.

Zanemarja stike z metropolitoma,

še več, nadškofa Zoreta je mimo

svojih pristojnosti poskušal izgnati

v Beograd. V ospredje potiska mlajše

škofe in za trojico njemu ljubih je utrl

pot na posebno avdienco pri papežu.

Na mesto predsednika Slovenske škofovske

konference je »izvolil« komaj

dobro imenovanega in neizkušenega

novomeškega škofa Sajeta. Pika na i

je premestitev škofa Štumpfa v Koper.

Papež se z delovanjem msgr. Speicha

strinja ali pa vsaj gleda proč. In rezultat

kadrovskih hokuspokusov, maševanja

po slovenskih župnijah in nenazadnje

pogovora v Škrabčevi domačiji? Težko

vprašanje, kajti stvari gredo s slabega

na slabše v »francoski koloniji«, kot

Republiko Slovenijo doživlja apostolski

nuncij ali pa vsaj daje tak vtis.

Zapis naj ne bo sam sebi namen,

zato je treba za konec zapisati oziroma

vprašati še nekaj. Kdaj bo prišel na

dnevni red nedokončani sporazum

med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem

ter spoštovanje tega, kar v dosedanjem

sporazumu že piše? Kdaj bo

vojaški vikariat postal vojaška škofija

po vzoru članic Nata in celo Bosne? To

so vprašanja, ki naj jih rešuje apostolski

nuncij. Misijonarjenja po župnijah

in manipuliranja s škofi, ki jih je, kakorkoli

že obračamo, v Sloveniji več

kot kaplanov, naj se vzdrži. Apostolski

nuncij naj bi bil diplomat, ne pa »kapo«

krajevne Cerkve.

182 9. 1. 2025

44

KOMENTAR

DESET ZAPOVEDI

21. stoletja (7. zapoved)

Zahodna civilizacija temelji na judovsko-krščanski tradiciji. To je dejstvo, ki velja tako za verujoče kot

neverujoče. Svete knjige niso niti pravljice niti alegorije, ampak simbolni napotki za življenje.

DR. ANDREJ DRAPAL

Okoliščine življenja se danes

pomembno razlikujejo od

tistih izpred začetkov našega

štetja, ki so narekovale deset

zapovedi. Če želimo zahodno civilizacijo

ohraniti, potem je naša dolžnost, da

deset zapovedi osmislimo v kontekstu

okoliščin 21. stoletja. Deset prispevkov

poučenega laika ni kateheza, ampak le

nežen opomin, saj lahko le vsak zase

osmisli simbolno izročilo.

Umetniško delo Emmanuel Nkuranga, Kigali, Ruanda

SEDMA ZAPOVED: NE KRADI!

Če šesta zapoved, kolikor prepoveduje

nečistovanje nasploh in ne zgolj prešuštvovanje,

ostaja še vedno vezana na

sveto, pa se zapovedi od sedme naprej

vsaj na videz gibljejo povsem v polju

profanega. Na videz!

Pogosta in površna navada je, da

se zapovedi interpretirajo tako, kot

da bi bile prve tri, ki izrecno omenjajo

Boga oziroma Gospoda, pomembnejše

od naslednjih. Te se namreč

nanašajo na družino (četrta) in nato

na povsem profane aktivnosti, vse

od najpomembnejše – življenja (ne

ubijaj!) – do najmanj pomembne desete,

ki prepoveduje pohlep (ne želi

svojega bližnjega blaga). A takšna

interpretacija je preveč poenostavljena,

da bi se skladala z bibličnim izročilom

in Božjo besedo.

V teh desetih nadaljevanjih obravnave

zapovedi skušam prikazati

prav zablodo sodobne zahodne civilizacije,

ki skuša sveto izločiti iz vsakdana

profanega.

Ali ne veste, da ste Božji tempelj in

da Božji Duh prebiva v vas? Če kdo uniči

Božji tempelj, bo njega uničil Bog, kajti

Božji tempelj je svet in ta tempelj ste vi.

(1 Kor 3,16–17)

Ta citat je v svojem bistvu tuj ne le

sodobni zahodni civilizaciji, temveč

tudi vsem verskim institucijam, vključno

z Rimskokatoliško cerkvijo, ki – hote

ali nehote – z izpostavljanjem sakralnih

objektov ločuje prostor svetega od

profanega. S tem posredno omogoča,

da življenje v profanem poteka po drugačnih

pravilih kot tisto v svetem. Na ta

način te iste institucije materializirajo

ločitev Cerkve od države, še preden

se je ta filozofsko utemeljila v razsvetljenstvu

in bila uzakonjena z ameriško

ustavo ter končno utrjena s francosko

revolucijo.

Zgornji citat iz Prvega pisma Korinčanom

pa se ne ozira na institucije,

naj bodo te profane ali cerkvene, temveč

govori prav nasprotno: o tem, da je

prostor en sam – prostor svetega.

V tem pogledu je ta citat bližje vzhodnim

tradicijam, kot sta hinduizem in

različne oblike budizma, ki sicer poznajo

sakralne objekte, vendar svojih

sakralnih dejavnosti ne omejujejo zgolj

na obisk teh prostorov. Namesto tega

razumejo sebe kot sveto bitje v vsakem

trenutku svojega življenja.

PROFANO JE SVETO!

S tem se nehote vračam k interpretaciji

tretje zapovedi, v kateri sem zapisal: Ko

se vase zazre vernik, mu razmislek sebe

v razmerju do vrednot kleše ego.

Trenutek, ko se zazremo vase, se

lahko zgodi kjerkoli in kadarkoli. Kjerkoli

in kadarkoli smo lahko v svetem

prostoru in svetem času. To je bistvo

sporočila zgornjega citata iz Prvega pisma

Korinčanom: ni razlike med svetim

in profanim prostorom, med svetim in

profanim časom. Povezava tega citata z

Pravica, ki je slepa, je

prevladala, zato se je

pravičnost, kot je simbolno

zapisana v desetih zapovedih,

skrila tako globoko, da je

morda nikoli več ne

bomo našli.

182 9. 1. 2025

KOMENTAR

45

vzhodnjaškimi tradicijami jasno kaže,

da se za obema tradicijama skriva globlja

podlaga skupnih vrednot in razumevanja

povezanosti svetega s profanim.

Takšna interpretacija hkrati odpira

prostor svetega tudi tistim, ki se zaradi

takšnih ali drugačnih ovir nočejo ali

ne morejo prepoznati v svetem. Povsem

predvidljivo je, da ločevanje institucij

države in Cerkve ustvarja zagovornike

ene ali druge strani. Institucionalno ne

moreš sedeti na dveh stolih hkrati. Ta

umetno ustvarjena shizma pa onemogoča

prepoznavanje svetega in s tem

tudi desetih zapovedi kot univerzalnega

simbolnega izhodišča ter kot konstitutivnega

elementa človeških civilizacij.

Lahko torej rečemo, da je formalni

nevernik prav tako Božji tempelj kot

vernik; da je športni pokal prav toliko

kelih kot tisti, ki se uporablja v verskem

obredu; da je znanost prav toliko

sakralna kot verski obred. Seveda to ne

pomeni, da sta vernik in nevernik enaka,

da je kelih enak pokalu ali da je vera

enaka znanosti. Govorimo o tem, da se

lahko pretvarjamo, kako kraja steklenice

vina v trgovini nima nobene povezave

s svetim, ampak zgolj s profanimi

policisti, ki nas ujamejo – vendar …

KRAJA IN ODTUJITEV

Zaključek prejšnjega odstavka v resnici

razkriva vse o sodobnem razumevanju

kraje. Krajo definirajo kazenski in civilni

zakoni profane države. A kdo, ki je pri

zdravi pameti, pa ni pravnik ali sodnik,

bere tisoče strani takih in drugačnih zakonov?

Zakaj bi jih sploh bral ali poskušal

razumeti, če sodna praksa vsak dan

znova dokazuje, da nekatere nedvoumne

kraje ne smejo biti opažene? Če pa so

že opažene, jih lahko spreten odvetnik

v povezavi s »pravimi« sodniki skorajda

preoblikuje v dejanje dobrodelnosti.

Zakaj bi se trudili s profanimi zakoni,

ko pa nekdo, ki ukrade 200 evrov, prejme

zaporno kazen, medtem ko nekdo,

ki »odtuji« (ne ukrade!) 20 milijonov

evrov, ne le da ni kaznovan, temveč je

celo družbeno poveličevan?

Na tej točki bi moralo biti še toliko

bolj jasno, da je deset zapovedi, za razliko

od sodobnih pravnih aktov, treba

razumeti simbolno. Če bi sodniku na

obravnavi skušali sodobno pravo razlagati

simbolno, bi vas debelo gledal in

vas morda dodatno kaznoval zaradi

nespoštovanja sodišča. Sodišče zahteva

dobesedno branje zakonov in prav

iz tega dobesednega branja izvirajo

anomalije v obliki razlike med pravico

Pravičnost je za razliko

od prava zahtevna,

ker ne omogoča zadnje

instance sodnika, ki bi nas

razbremenil odgovornosti

presojanja in odločanja.

in pravičnostjo. Pravica, ki je slepa, je

prevladala, zato se je pravičnost, kot je

simbolno zapisana v desetih zapovedih,

skrila tako globoko, da je morda nikoli

več ne bomo našli. Tako vsi vidimo,

da je cesar gol, da je nepravično obsojeni

zaprt, nepravično oproščeni pa žari

v soju žarometov – in ob tem molčimo.

Pravičnost je za razliko od prava zahtevna.

Zahtevna je, ker terja energijo

osebnega in medosebnega simbolnega

razčiščevanja. Zahtevna je, ker ne omogoča

zadnje instance sodnika, ki bi nas

razbremenil odgovornosti presojanja

in odločanja. Zahtevna je, ker zahteva

Najhujša kraja so davki,

tako pred Bogom kot pred

civilno oblastjo.

Kip Kristusa v Kerali, Indija.

popolno življenje citiranega odstavka iz

Prvega pisma Korinčanom, ki nas opozarja,

da lahko vsaka nepremišljenost

poruši naš osebni tempelj, ki je hkrati

Božji tempelj. To pomeni, da smo hkrati

bog sami sebi in vsem okoli nas.

KAJ SE KRADE IN KDO KRADE?

Naj za konec, v luči vsega povedanega,

vendarle razkrijem, kje tiči največja

kraja sodobne zahodne civilizacije in

kdo je tisti, ki krade.

Nekoč je veljalo, da so v primerjavi z

bančnimi tatovi prav banke same veliko

večji lopovi. Pa so res? Niti približno!

Imamo vse možnosti, da svoja finančna

sredstva hranimo ali investiramo mimo

bank. Če pa se zanje odločimo, smo z

njimi v pogodbenem odnosu, v katerem

so jasno opredeljene naše pravice in obveznosti.

Reči takšnemu pogodbenemu

odnosu kraja je podobno kot reči, da si

delničarji neke družbe neupravičeno

prisvajajo (kradejo) delo mezdnih delavcev.

To trditev še vedno ponavljajo

sodobni družboslovni »intelektualci«

kot zvesti nasledniki komunistične

miselnosti. To lahko počnejo zgolj

zato, ker so sami upravičenci do kraje,

ki je predmet zaključka tega zapisa o

sedmi zapovedi.

Če odmislimo tradicionalne kraje

blaga iz trgovin, denarja iz bank, avtomobilov

iz garaž, torbic na ulicah, intelektualne

lastnine prek računalnikov

in druge zakonsko opredeljene kraje, so

najbolj zahrbtne tiste kraje, ki se dogajajo

vsem na očeh, a jih nihče ne prepoznava

kot krajo. Govorim o davkih.

Davčne obveznosti ne temeljijo na

pogodbenih razmerjih. Če pogodbeni

partner ne izpolni svojih obveznosti, je

to kraja, ki jo sankcionira sodišče. Država

pa si prisvaja moj denar dobesedno

brez obveznosti do mene. Pogodbenik,

ki določa moje obveznosti – poslanec v

parlamentu – ne čuti nobenih posledic,

če država svojih obveznosti do mene

kot davkoplačevalca ne izpolni. Še huje,

poslancu je v interesu, da so moje obveznosti

čim višje, saj sam prejema del

sredstev, ki se stekajo v državni proračun

iz žepov državljanov in podjetij.

Ob tem poslancu, ki profitira z višjimi

davki, a ne nosi nobene odgovornosti,

stoji in ga podpira veliko število drugih,

ki prav tako živijo iz proračuna in prav

tako ne nosijo nobene odgovornosti –

prej omenjeni »intelektualci« so le eni

od mnogih.

Najhujša kraja so torej davki, tako

pred Bogom kot pred civilno oblastjo.

182 9. 1. 2025

46

POŽAREPORT

BOJAN POŽAR,

POZAREPORT.SI

@JANEZJANSASDS

Komentar

Premlevajo dva scenarija

Janševe Trente, toda

odločitev bo ena:

ne sodna, ampak POLITIČNA

Povedano drugače, zadnjo besedo bo imela politika, ne sodišče ...

Že samo dejstvo, da

pravosodje ta postopek zoper

Janšo vleče neverjetnih 18

let in da primer praviloma

vedno znova eskalira pred

parlamentarnimi volitvami,

kaže, da tu nekaj ni v redu.

Zemljišče v Trenti, ki je postalo politično orodje.

Tehnično gledano se razvpito sojenje Janezu

Janši in drugim v zadevi Trenta

pred okrožnim sodiščem v Celju približuje

koncu. Pri tem naroke po novem

spremljajo tudi demonstracije Janševih privržencev

pred sodno stavbo (mimogrede: demonstracije

pred sodišči potekajo skoraj povsod po svetu,

zlasti na zahodu, če je na sporedu kakšno sojenje,

ki intrigira ali deli javnost; protesti pred sodišči

torej niso nič tako posebnega ali celo alarmantnega,

saj imajo ljudje vendar pravico protestirati).

Prvak opozicijske SDS je – spomnimo – obtožen

zlorabe položaja, za kar je zagrožena zaporna

kazen do pet let, toda že samo dejstvo, da pravosodje

ta postopek zoper Janšo vleče neverjetnih

osemnajst (18!) let in da primer praviloma vedno

znova eskalira pred parlamentarnimi volitvami,

kaže, da tu nekaj ni v redu. Nenazadnje ima vsak

pravico do sojenja v razumnem roku, tj. v dveh do

treh letih.

Se pa zdaj, kot je slišati, za epilog Janševe

Trente med politično in pravosodno elito premlevata

dva scenarija:

• Po prvem naj bi Janšo (na prvi stopnji) obsodili,

potem pa bi se pravnomočnost in poziv

za prestajanje kazni mučno vlekla (vrhovno

sodišče, ustavno sodišče in tako dalje ...) čez

prihodnje leto oziroma do parlamentarnih

volitev spomladi 2026, ki bi jih Janša lahko

tudi tokrat dočakal v zaporu.

• Po drugem scenariju pa naj bi Janšo oprostili,

češ, poglejte, slovensko pravosodje ni »krivosodje«,

in tako pokazali neodvisnost in nepristranskost

sodne oblasti.

Toda odločitev, ne glede na to, kateri scenarij

bo na koncu obveljal – pri tem so si naši viri tako

rekoč enotni – bo vsekakor politična, ne (pravo)

sodna. Povedano drugače, zadnjo besedo bo imela

politika, ne sodišče.

182 9. 1. 2025

Komentar

ALJUŠ PERTINAČ

SHUTTERSTOCK

PREHITEVAM PO LEVI

SVOBOD(I)NI mediji

ali medijska svoboda?

Po ukradenem božiču, ki nam ga je sunila gospa Tina Gaber, kot je novi, tako rekoč

uradni naziv za prvo konkubino v državi, smo od Golobove jate oziroma aktualne vlade

dobili še novoletno darilo, kakor se za ekipo, ki bolj kot na Božička verjetno prisega na

dedka Mraza, tudi spodobi, in sicer v obliki predloga novega Zakona o medijih.

47

Podobno kot pri ukradenem božiču

smo tudi tu »obdarovanci«

praktično vsi. Mediji, raznorazni

vplivneži ali preprosto

ljudje, ki javno spregovorijo in/ali imajo

na družbenih omrežjih določeno število

sledilcev, ter konec koncev vsi mi

oziroma splošna publika. Najbolj pa so

se, kot se za vladavino Svobode in aktualno

medijsko krajino pri nas spodobi,

vladinega novoletnega darila razveselili

smetarji, gradbeniki in tuje korporacije.

Ja, prav ste prebrali, ampak pojdimo

lepo po vrsti.

Da gre za pravo pravcato darilo dedka

Mraza, dokazuje že dejstvo, da je vlada

zakon sprejela in ga v državni zbor

poslala na silvestrovo, in to na dopisni

seji. Kdo pa je že videl, da bi se dedek

Mraz sej slovenske vlade udeleževal v

živo? Bojda tudi Grinch, pardon, gospa

Gaber, na sejah vlade v živo še ne sodeluje.

In pa, kdo pa je že videl, da se naša

vlada sestaja na silvestrovo? Pomislimo

torej: vlada je tako pomemben zakon

(zanjo in za medije ter konec koncev za

vse nas), kot je Zakon o medijih, sprejela

na dopisni seji na silvestrovo. Že to

dejstvo kaže na to, da se jim a) presneto

mudi in b) da se tega lotevajo neresno.

Verjemite mi, nobena vlada na svetu,

niti naša, Golobova, ne sprejema tako

pomembnih odločitev na dopisnih sejah

in v trenutku, ko so vsi z mislimi že

pri mehurčkih in silvestrskem poljubu.

»PRAVICA DO CELOVITE

OBVEŠČENOSTI«

Spričo vsega tega je jasno, da je zadeva

več kot sumljiva in upravičenost suma

se potrdi že, ko formalna predlagateljica,

ministrica za kulturo Asta Vrečko,

novi zakon pompozno označi za moderen

in ambiciozen ter za enega najsodobnejših

v EU. Merilo za sodobnost je

tu verjetno čas sprejetja. Ker bo zadnji

sprejet, bo zato tudi sodoben. Kaj sicer

pri zakonodaji pomenita modernost in

ambicioznost, ni čisto jasno. Saj vendar

ne kupujemo nove sedežne oziroma nas

vlada ne prepričuje v nakup avtomobila.

Glavni namen tega novoletnega darila

naj bi sicer bil »zagotoviti pravico prebivalk

in prebivalcev Slovenije do celovite

obveščenosti ter svobode izražanja tudi

v novem medijskem okolju«. Resorna

ministrica pa v isti sapi poudarja nujnost

državne pomoči medijem. Da, prav

ste prebrali, mediji so očitno v tako veliki

krizi, da jim mora z denarjem pomagati

država. In to našim, seveda.

Kar je nedvomno nenavadno, če

pogledamo, kdo so pravzaprav lastniki

medijev pri nas. Domači so v glavnem

milijonarji, če pomislimo zgolj na smetarskega

kralja Odlazka ali gradbenega

barona Petriča, tujci, ki so lastniki medijev

pri nas, pa večinoma niso zgolj

milijonarji, ampak celo milijarderji.

Komu bo torej v resnici finančno pomagala

koalicija festivala Svobode?

RTV Slovenija? Njih že itak plačujemo

preko obveznega prispevka. Popolnoma

jasno je torej, da sta

ključna namena zakona

predvsem dva: nagraditi

medije oziroma njih

lastnike, ki o aktualni

oblasti lepo poročajo,

ter spodbuditi ostale,

da se jim pridružijo. In

pa, spričo bližajočih se

volitev ter ob strmoglavem

padanju podpore

vladi v javnosti, pod

krinko zagotavljanja

celovite obveščenosti

in svobode izražanja

preprečevati kritična

in drugačna mnenja

ter preganjati tiste,

ki si drznejo misliti z

lastno glavo in o tej

vladi tudi kaj neljubega

javno povedati. V

ta namen bo ministrica

Vrečko v soglasju

s predsednikom vlade, ki je, kako priročno,

hkrati tudi predsednik Svobode,

imenovala posebnega inšpektorja

oziroma inšpektorje, ki bodo pravico

do celovite obveščenosti zagotavljali

tako, da bodo brisali medijske vsebine,

ki jim ne bodo všeč, in preganjali avtorje

teh vsebin ter seveda medije, ki jih

bodo objavljali.

PRVA VLADNA VPLIVNICA

Ni pa vladna koalicija, ki se ji očitno vse

bolj tresejo hlače pred tem, ali ji bo uspelo

ostati na oblasti, edina, ki se bo z

novim medijskim zakonom lahko elegantno

znebila konkurence. Enako velja

tudi za tatico lanskega božiča, gospo

Tino Gaber. Zakon bo v pomembnem

delu veljal namreč tudi za tako imenovane

spletne vplivneže. Torej dejansko

za njene tekmece. Prva vladna vplivnica

proti navadnim vplivnežem. Le kaj

bi lahko šlo narobe? Svobod(i)ni mediji

torej nikakor ne pomenijo tudi medijske

svobode, ampak ravno obratno.

Upravičenost suma

se potrdi že, ko ministrica

za kulturo Asta Vrečko novi

zakon pompozno označi za

moderen in ambiciozen ter za

enega najsodobnejših v EU.

182 9. 1. 2025

48

MED(IJSKI) SOSEDI

GRADNJA ZLATIH TIROV NA

JESENICAH V ROKE ŠKRABCA

Ministrica za infrastrukturo Alenka

Bratušek naj bi v zadnjih dneh leta z

blagoslovom predsednika vlade Roberta

Goloba prižgala zeleno luč za nadaljevanje

projekta nadgradnje železniške

postaje Jesenice. Da bodo v teh dneh

stekla pogajanja z enim samim ponudnikom,

ki izpolnjuje pogoje za izgradnjo

projekta, to je Rikom pod vodstvom

Janeza Škrabca, so potrdili tudi na Direkciji

RS za infrastrukturo (DRSI).

Portal spominja, da je najnižjo ponudbo

v višini 170 milijonov evrov oddal Riko.

Hrvaški Kufner Grupe je ocenil vrednost

gradnje na 175,7 milijona evrov, družba

VOC Celje pa na 179 milijonov evrov,

vendar slednja nista izpolnjevala pogojev

in sta bila kot ponudnika izločena.

A ponudbe so močno odstopale od

uradne vrednosti, ki jo je država predvidela.

Ker tako visokih sredstev ministrstvo

za infrastrukturo ni predvidelo,

je 20. decembra DRSI postopek zaključila

zaradi nezadostnih sredstev naročnika.

»Po naših informacijah se bo v teh

dneh začel postopek pogajanj z enim

ponudnikom, Rikom pod vodstvom

Janeza Škrabca. Cena pa naj bi bila zelo

blizu oddani ponudbi, torej 170 milijonom

evrov, saj se država pogaja zgolj

z enim ponudnikom.«

Ker se država pogaja zgolj z enim

ponudnikom, bo odstopanje od ponujene

vrednosti – to je 170 milijonov

evrov – najverjetneje minimalno, portal

citira vire iz gradbenih krogov. »Uradna

ocena projekta je bila znana vnaprej in

pred objavo razpisa. To pomeni, da so

bili vsi ponudniki seznanjeni, po kakšni

ceni želi država zgraditi novo vozlišče

na Jesenicah. Če se cena zdaj bistveno

spremeni, gre za skoraj 50 milijonov

evrov razlike med naročnikom in izvajalcem,

je država v neenakopravni položaj

postavila vse tiste, ki se zaradi prenizke

uradne ocene države niso prijavili,

opozarjajo viri iz gradbenih krogov. To

pa lahko sproži tožbe.«

182 9. 1. 2025

ZASEBNI INTERESI

PREMIERJA IN OMREŽNINA

Po odstopih članov sveta Agencije za

energijo Mitje Breznika in Sandija Šterpina

(odstop vseh in takojšnjo vrnitev

starih cenikov je zaradi povišanja cene

omrežnine zahtevala vlada) je raziskovalni

novinar Peter Jančič kabinet predsednika

vlade Roberta Goloba zaprosil, naj

javnosti predstavi, kaj bi sprememba

pomenila za premierjevo podjetje Star

Solar in še posebej za njegovo največjo

sončno elektrarno na Ptuju, a odgovora

ne dobi. Jančič je vprašal tudi, za koliko

se je mesečno spremenila višina omrežnine

podjetju Star Solar s spremembo

cenikov, zaradi katerih je vlada zahtevala

odstope članov sveta za energijo in vrnitev

starih cenikov.

»Javno dostopni podatki kažejo, da je

premierjeva elektrarna na Ptuju priključena

na 20-KV vod, skupna moč te

elektrarne znaša okoli 700 KW ali 0,7

MW. Kako se je konkretno spremenila

omrežnina, je težko točno oceniti brez

podrobnejših podatkov, ki pa jih laiki na

področju cen elektrike za podjetja težko

pridobimo in tudi razvozlamo njihov

pomen,« piše Jančič. Zahtevi vlade, da

morajo vrniti stare omrežnine do 8.

januarja, člani sveta Agencije za energijo

pa odstopiti, doslej direktorica agencije

Duška Godina še ni.

Za 14. januarja je šef odbora za infrastrukturo

Tomaž Lah sklical sejo, kjer bo

direktorica Godina morala predstaviti

program dela in finančne načrte za leto

2025. »Ob vodenju odbora za infrastrukturo

so vladne stranke Laha postavile

tudi na vrh preiskovalne komisije, ki jo

je zahteval državni svet in ki bi morala

preverjati Golobovo domnevno izčrpavanje

podjetja GEN-I, sporne prakse v

zvezi s podjetjem STAR SOLAR, domnevno

nezakonito financiranje politične

stranke Gibanje Svoboda in domnevnega

nezakonitega financiranja volilne

kampanje Svobode za redne volitve

poslancev leta 2022.« Njegova vloga je

očitno zgolj ta, da vse uspešno blokira.

VSESLOVENSKO

DRUŽENJE KOLEDNIKOV

Središče Ljubljane so sobotno dopoldne

pred praznikom Gospodovega

razglašenja napolnili mladi koledniki z

vseh koncev Slovenije. Na srečanju ob

30-letnici Trikraljevske akcije Misijonskega

središča se je zbralo več kot 470

kolednikov s spremljevalci iz 27 župnij,

poroča tednik Družina, ki navaja, da so v

treh desetletjih akcije koledniki s svojim

veselim oznanilom od vrat do vrat

nabrali več kot 6,5 milijona evrov. S tem

denarjem so v MSS podprli skoraj 300

projektov slovenskih misijonarjev. »Za

ta čudovit sad dobrodelnosti se želimo

zahvaliti s posebnim praznovanjem

za vse kolednike in animatorje,« je za

Družino dejala sodelavka Mateja Novak

Kukovič. Z dogodkom pa so želeli tudi

mestu pokazati dobra dela slovenskih

kolednikov.

Koledniki, ki so v prestolnico prišli z

vseh koncev in krajev Slovenije, so tako

najprej napolnili Prešernov trg, kjer so

pod stopnicami frančiškanske cerkve

prisluhnili programu, ki so ga obogatili

otroci otroškega zbora iz župnije Marijinega

oznanjenja v Ljubljani in malgaški

bogoslovci z božično pesmijo v malgaškem

jeziku. Mimoidoči so lahko prisluhnili

tudi narečnim kolednicam iz vse

Slovenije, od Prekmurja do Primorske.

Zbrane kolednike sta pozdravila tudi

ljubljanski nadškof Stanislav Zore ter

misijonar z Madagaskarja Tone Kerin,

posebej pa jih je nagovorila misijonarka

s. Andreja Godnič.

Koledniške skupine so se nato sprehodile

po Ljubljani in si ogledale različne

jaslice. Ob 12. uri se je srečanje nadaljevalo

s sveto mašo v ljubljanski stolnici,

ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav

Zore, v Sloveniji odgovoren za misijonsko

dejavnost. V pridigi se je mladim

kolednikom posebej zahvalil, da so v

svoje srce sprejeli Jezusa in ga ponesli

med ljudi, še dodajajo pri Družini.

SVET

49

Jimmy CARTER (1924–2024)

V nedeljo, 29. decembra, je umrl nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter, ki je nedavno dopolnil 100 let

življenja in je bil najdlje živeči voditelj te države. Na najvišji funkciji je bil od leta 1977 do 1981.

Slovesni državniški pogreb je predviden 9. januarja.

DR. ANDREJ FINK

SHUTTERSTOCK

Čeprav se je Carter potegoval

za drugi mandat, v tem ni

uspel, in sicer zaradi močnega,

a neutemeljenega nasprotovanja

elit, ki jim ni bila všeč njegova

premočrtnost v vladanju, in to kljub

intenzivnim prizadevanjem pri reševanju

največjih težav, s katerimi se je kot

predsednik velesile moral spopadati

(npr. kriza z Iranom zaradi talcev). Bil je

trdnega krščanskega prepričanja, sicer

protestantske vere. Po končanem predsedniškem

službovanju je postal diakon

Baptistične cerkve. Mnogo ljudi je prihajalo

poslušat njegove cerkvene nagovore.

Med predsedniki ZDA iz zadnjega

stoletja je bil vsekakor nekaj izjemnega.

MORALNA NAČELA

Že ko je nastopil v Beli hiši, je v svojem

govoru dejal, da si bo prizadeval, da bo

pod njegovim vodstvom politika Združenih

držav Amerike bolj v skladu z

moralnimi načeli. S tem je Carter odprl

večno in najtežjo problematiko v politični

filozofiji: morala v politiki, v teoriji

in v vsakodnevnem političnem odločanju.

V praksi je iskanje jasne in »čiste«

moralne odločitve nekaj nerešljivega,

saj bo neka odločitev vedno koga pustila

nezadovoljnega, če ne naravnost ogorčenega;

zaradi tega bo zaključil, da je

politična odločitev v jedru nemoralna,

politik, ki se je zanjo odločil, pa nemoralnež.

Če je neka politika nemoralna, je

za povprečnega državljana nepoštena,

politik pa nepošten človek. Nepoštenost

je nadvse običajna značilnost za ranjeno

človeško naravo, a nihče ne mara, da

bi se o njem tako govorilo. Hočemo pa

imeti in voliti poštene voditelje.

Predsednik Carter je z omembo

moralnosti lahko izpadel naiven, toda

vsakdo bo moral priznati, da je bil pogumen

pri postavljanju najvišjih standardov

zase in za svojo vlado, še posebej,

ker je šlo za politiko velesile, ki je

zato pred svetom bolj odgovorna. Bil je

občutljiv za to, kar je dobro, prav in najboljše

za njegovo državo in za svet v danih

okoliščinah. V nekaterih zadevah je

uspel, v drugih ne, v nekaterih

bolj, v drugih manj. Zato

mu v javnosti niti niso mogli

preveč nasprotovati, saj

mora vladanemu državljanu

zelo ugajati, če njegov

vladar izraža skrb za tisto,

kar je prav. Niso se mogli

drugega kot skeptično, če ne

sarkastično obregovati ob

njegovo »domnevno poštenjakarstvo«

in ga predstavljati

kot nesposobneža pri

vodenju države. Kot rečeno,

preprečili so mu osvojitev

drugega mandata.

Toda Carter se ni zavzemal

za poštenje v politiki

le na predsedniški funkciji,

temveč celo življenje. Še ko

je bil guverner države Georgia,

od koder je izhajal,

je deloval vključevalno do temnopoltih

sodržavljanov, kar pred petdesetimi

leti ni bilo vsem všeč. Samo leto

po končani predsedniški službi pa je

ustanovil fundacijo Carter Center, prestižno

ustanovo, ki od tedaj nenehno

in dosledno skrbi za človekove pravice

doma in po svetu, za transparentnost

volitev in se trudi za mirno reševanje

sporov v raznih konfliktih, za kar se na

ustanovo nenehno obračajo. Za to mu

je bila leta 2002 podeljena Nobelova

nagrada za mir.

»TO NI PRAVIČNA VOJNA«

Pred vdorom ZDA v Irak, 10. marca

2003, se je zelo jasno zoperstavil tej

Bushevi nameri in to javno povedal v

New York Timesu pod naslovom »To ni

pravična vojna«. Stališče je kot kristjan

in kot bivši predsednik ZDA, ki se je

moral spopadati z mnogimi mednarodnimi

krizami, utemeljeval na klasični

krščanski doktrini, ki izhaja že iz nauka

sv. Avguština in sv. Tomaža Akvinskega.

Naj spomnim, da je tedanjemu

Bushevemu vdoru v Irak nasprotoval

tudi papež sv. Janez Pavel II., ki je v ta

namen cel svet povabil k dnevu posta in

V tem za poštenega politika

nadvse težkem poslu nam je

pokojni predsednik Carter

močan zgled in svetilnik, ki

kaže smer pri delu za skupno

blaginjo in mir doma in po svetu.

molitve, da do vdora ne bi prišlo. Kljub

temu so ZDA napadle Irak. Decembra

2011 so se enostransko umaknile, a niso

dosegle prvotnega načrta »refundacije

Bližnjega vzhoda«, temveč so za seboj

pustile politično praznino.

Za mlajše generacije, ki niso doživljale

prejšnjih desetletij, je treba poudariti

svetlobno razdaljo med predsednikom

Carterjem in mnogimi drugimi

demokratskimi predsedniki. Nekateri

od teh so v osebnem in javnem življenju

delovali naravnost sramotno.

Naj se bralec ne čudi, če bom zapisal,

da bi mnogi katoličani veliko raje

imeli za predsednika protestanta Carterja

kot pa katerega drugega med znanimi,

čeprav se je kdo od njih izrekal

za katoličana. Tudi tu veljajo svetopisemske

besede: »Ne tisti, ki pravi Gospod,

Gospod ...« in: »Po njih sadovih jih

boste spoznali.«

Politika je najvišji izraz ljubezni do

bližnjega, ker skrbi za skupno dobro.

Politik skrbi za vse bližnje v državi, ki

mu je zaupana. V tem za poštenega politika

nadvse težkem poslu nam je pokojni

predsednik Carter močan zgled in

svetilnik, ki kaže smer pri delu za skupno

blaginjo in mir doma in po svetu.

182 9. 1. 2025

50

JU3 2052

Kolumna

Prvorazredne KRIVICE

za drugorazredne

državljane

Krivice, ki jih doživljamo tako zasebno kot sicer, so hkrati – če priznamo

ali ne – tudi ogledalo družbe. So tiste nevidne rane, ki jih nosimo v sebi,

čeprav o njih ne moremo vedno govoriti. Nekatere krivice so majhne,

na videz neopazne, a tako globoko zarežejo, da jih nikoli ne pozabimo.

Zlasti, če se nam zgodijo v otroštvu. Druge so sistemske in dolgotrajne,

vlečejo se skozi generacije kot temna senca, ki noče izginiti. V družbi,

kakršna je naša, so žalibog tudi krivice razvrščene na prvorazredne

in drugorazredne.

MILENA MIKLAVČIČ

SHUTTERSTOCK

Tisti, ki na družbenem omrežju

X spremljamo profil, imenovan

Huda jama, se malodane

vsak dan soočamo z objavami

o grozljivih krivicah, ki so jih doživljali

predniki, ki niso bili na pravi strani

zgodovine. Pogled na gajbice z ženskimi

lasmi (kitami) in na človeške kosti,

na katerih se v neprimernih skladiščih

nabirata prah in plesen, nas presune, če

je seveda v nas še kaj človeškega.

Hlapec Jernej in njegova

pravica (krivica) ni ena

sama zgodba. Vedno znova

se ponavlja, le različice

so drugačne.

182 9. 1. 2025

OD BESED K DEJANJEM

V nebo vpijoča sramota je, da si skoraj

osemdeset let po koncu druge svetovne

vojne ne moremo priznati, da so se zmagovalci

obnašali kot zveri, ko so klali,

posiljevali in pobijali tiste, ki so jim bili

prepuščeni na milost in nemilost. Drži;

o krivicah, ki so bile storjene, se veliko

govori, so tudi predmet političnih razprav,

tudi marsikatero leporečje o spravi

je bilo že zapisano tako v zakonih kot

v resolucijah. Še zmeraj pa nismo stopili

od besed k dejanjem, podrli spomenikov

tistih, ki so povzročali zlo, ter naredili

vsega, da bi se o storjenih krivicah

in pobojih učili tudi mlajši rodovi.

Še huje: zdi se, da so se začele nekatere

v nebo vpijoče krivice ob zadnji

menjavi vlade stopnjevati. Občutek

imamo celo, da se starim krivicam

pridružujejo nove, saj je neusmiljeno

čiščenje t. i. janšistov (beri: drugačnega

mnenja) v slovenskem prostoru vedno

bolj prisotno.

Zame osebno je fotografija sodnika

Radonjića, ki so ga v lisicah pripeljali na

sodišče, ena tistih, ob kateri bi se morali

državljani krepko zamisliti, se ustaviti

in se vprašati, kako je mogoče, da ima

lahko maščevanje takšne posledice.

Na Googlu berem: Človeka pripeljejo

na sodišče v lisicah le v primerih, ko

obstaja tveganje, da bo obtoženi poskušal

pobegniti ali pa bi želel povzročiti

škodo sodnikom, pričam, pravosodnim

uslužbencem ali javnosti, oziroma če

je obtoženi znan po nasilnem vedenju

v preteklosti. Lisice nataknejo tistim,

ki so obtoženi hujših kaznivih dejanj,

kot so umor, terorizem, organiziran

kriminal. Poleg tega mora biti pri uporabi

lisic upoštevano človekovo dostojanstvo,

zato se v primerih, ko gre za

medijsko odmevne primere, naredi vse,

da se prepreči neupravičeno poniževanje

obtoženega. Ne bom zapisala, da so

te lisice črn madež za sodišče, ker menim,

da so črn madež za našo vest, ker

se ob tej očitni krivici državljani nismo

niti zganili.

PRAVIČNOST IN

DOSTOJANSTVO

Krivic, ki se nam dogajajo malodane na

vsakem koraku, je ničkoliko. Koliko je

JU3 2052

51

mam, ki se neuspešno borijo za preživnine

svojih otrok? Kako krute so zgodbe

deklet, ki so doživele spolno zlorabo,

storilcem pa so sodniki pogledali skozi

prste? Krivica se pogosto izkaže tudi

kot diskriminacija, kot neenakopravnost.

Zaradi očitnih krivic, ki bodejo v

oči, se krepi nezaupanje v institucije in

pravično družbo nasploh. Doživljanje

krivic je posredno in neposredno povezano

z občutki za pravičnost in dostojanstvo.

Ko ljudje doživimo krivico, se

pogosto počutimo izdane, nemočne

ali celo razvrednotene. Težke izkušnje

lahko močno vplivajo na našo samozavest,

na samospoštovanje.

Otroci so bili tudi nekoč deležni veliko

krivic. Odrasli so imeli grdo navado,

da krivcev največkrat sploh niso iskali,

ampak so otroke kaznovali kar počez.

To se je dogajalo tako doma kot tudi v

šoli. Spominjam se zgodbe, ko so učenci

ukradli redovalnico in vanjo vpisovali

ocene. Le trije tega niso storili, bili pa

so kaznovani s slabšo oceno iz vedenja,

tako kot sošolci. Jeza, ki se je porodila v

njih, je izbruhnila šele potem, ko so jih

doma za nameček kaznovali tudi starši.

Na srečo je bil eden od njih dovolj razumen,

da je stopil do ravnatelja in zahteval,

da se ocena v spričevalu popravi,

trojici pa opraviči.

Ko sem izdala prvo knjigo Ogenj, rit

in kače niso za igrače, sem dobila tudi

ogromno zelo neprimernih in bolečih

odzivov, kar se mi je zdelo krivično, saj

so me kritizirali, preden bi knjigo sploh

prebrali. Eden od teh, ki ni mogel razumeti,

da se spodobna ženska ukvarja z

zgodbami o spolnosti, mi je malo pred

božičem med drugim napisal: »Priznam,

da nisem bil najbolj navdušen

nad tematiko, o kateri si pisala. Pošteno

ti povem: mislil sem si, spet ena, ki jo

spolnost pretirano matra in jo tam spodaj

zelo srbi.« Če bi mi te besede vrgli v

obraz pred leti, bi me zabolele, danes

pa, ko imam slonjo kožo, sem se ob njih

le nasmehnila.

KAKO DOŽIVLJAMO KRIVICE

Trpljenje človeka, ki se mu zgodi krivica,

se me zelo dotakne. Morda tudi zato,

ker je bilo takšnih in drugačnih krivic

tudi v mojem življenju – preveč. Krivice,

če jih doživimo ali če jih celo sami

povzročimo, lahko vsaj delno izgubijo

svojo strupeno ost, če se pogovorimo.

Zdi se, da so se začele

nekatere v nebo vpijoče

krivice ob zadnji menjavi

vlade stopnjevati. Občutek

imamo celo, da se starim

krivicam pridružujejo nove.

Žal pa so jeza, bes, zamere premočna

čustva tako z ene kot z druge strani,

da bi to storili. Hlapec Jernej in njegova

pravica (krivica) ni ena sama zgodba.

Vedno znova se ponavlja, le različice so

drugačne. In kar je najhuje: ljudje, ki so

tudi sami doživeli veliko hudega, včasih

pozabijo na lastno gorje in nepremišljeno

vržejo kamen, če ga le lahko.

So tudi takšni, ki ne bodo niti za hip

razmišljali, ampak bodo iskali pravico

na sodišču – zlepa ali zgrda. Spet drugi

bodo iskali priložnosti za pogovor,

največ pa je takšnih, ki se bodo povlekli

vase, zaprli srce pred svetom ter vrgli

ključ skozi okno. Z leti, ko postanemo

bolj zreli, pomislimo tudi na odpuščanje.

Kaj se mora zgoditi, da lahko odpustimo?

Zavedam se, da je pot do tega

zelo zahtevna. Kako zaobiti bolečino in

stisniti roko človeku, ki nam je v življenju

povzročil nemalo gorja?

Ob zgodbah, ki jih poslušam že več

kot štirideset let, se tudi sprašujem,

kako je mogoče, da krivice sploh obstajajo.

Zakaj jih dopuščamo kot posamezniki

in kot družba? Zakaj smo tiho,

ko vidimo, da nekdo trpi? Mar zato, ker

si je lažje reči: Zakaj bi se vtikali, če ni

treba? Ali še huje, mislimo si: Sam si je

kriv, naj trpi, kaj pa je drezal tja, kamor

ne bi smel.

Najhuje je, če se s krivicami sprijaznimo.

Ko jih sprejmemo kot nekaj običajnega,

češ, saj se tako ali tako nič ne

bo spremenilo. Življenje, ki ga živimo, je

sestavljeno iz drobnih niti, ki se prepletajo

tako znotraj družine, med prijatelji,

sodelavci, sodržavljani. Krivice se zgodijo

že, ko skomignemo z rameni, namesto

da bi prisluhnili. Če bi se bolj poslušali,

če bi večkrat stopili v bran tistim,

ki so šibkejši, bi bilo marsikaj drugače.

Družba, ki nenehno gleda stran,

ko se nekomu dogajajo krivice, je gnila

družba, čeprav je na zunaj, simbolično

rečeno, zavita v bleščeč celofan. In

državljani, ki zaradi lastne čustvene

lenobe ali oportunizma krivice mirno

dopuščajo, niso nič boljši.

182 9. 1. 2025

52

SLEDI MOJIH POTI

IVAN SIVEC

ARHIV IVANA SIVCA

O

Prešernu in Primičevi Juliji sem napisal štiri knjige.

Vse samo pozitivno o obeh. Moje načelo je, da

je treba izhajati iz dela in raziskovanja, ne pa iz

nepreverjenih govoric. Kdor je kdajkoli prebral

vsaj eno Prešernovo stvaritev, bi lahko ugotovil, da vse tisto,

kar mnogi podtikajo Prešernu, sploh ne drži. Oziroma v tako

majhni obliki, da je nesmiselno in že prav neumno razpravljati

o tem. Ker sem tudi sam napisal Sonetni venec in še mnogo

drugih pesmi, se mi zdi, da sem se velikemu pesniku približal

vsaj za nekaj stopinj. Morda vsaj toliko, da boste v vseh naslednjih

dvanajstih nadaljevanjih lahko prebirali moje poglede

na Prešerna v pozitivnem pogledu.

PRVI SIN

France se je seveda pisal tako kot njegovi predniki, po domače

pa se je pri hiši reklo pri Ribčevih. Tisti filistri, ki pišejo pri

Ribičevih, so seveda pretirano natančni oziroma ne razumejo

gorenjščine. To me spominja na profesorja Slodnjaka, ki je v

svoji knjigi o Prešernu spremenil Julijo kar v štajersko Juliko.

A imen se ne da spreminjati, pravilno je pač tisto, kar govorijo

ljudje. Francetu so prav zaradi hišnega imena pozneje mnogi

rekli tudi Ribčev dohtar. Ob tem so se posmehovali, da sploh

182 9. 1. 2025

FRANCE PREŠEREN (1/12)

»Kjer HIŠA mojega

stoji očeta ...«

Ko se zaključijo božična in novoletna – vsako leto napol nora – praznovanja, se misli

obrnejo k Francetu Prešernu. Glede na naš splošni značaj, da znamo prav na hitro o

drugem človeku izbrskati čim več slabega, tudi o Francetu iz Vrbe večkrat ne najdemo

veliko lepega. Priznamo mu, da je naš največji pesnik, potem pa brž pristavimo, da je

bil sicer velik ženskar, pijanec in nasploh razuzdanec. Tako ga s pravimi babjimi

čenčami opravljamo bržčas zato, da bi bili sami videti boljši.

V to zibelko je bil 3. decembra 1800 položen prvi Ribčev sin.

Ribčeva domačija, kakršno poznamo danes.

ne zdravi ljudi, temveč je neke vrste dohtar pravice, kar je

zvenelo za kmečka ušesa prejkone slabšalno.

Pri Ribčevih v Vrbi na Gorenjskem, vasici pod mogočnim

Stolom, je bila srednje velika kmetija. Oče Šimen je bil trden

in precej starokopiten kmet, mama Mina pa za tiste čase dokaj

razgledana ter globoko verna in pobožna ženica. Znala se

je pogovarjati celo v nemščini. Pol leta je v Ljubljani obiskovala

licej (srednjo šolo), v Celovcu pa je opravila več gospodinjskih

in gospodarskih tečajev. Domačini so jo imenovali kar

nemška solata, kajti znala je tako hitro govoriti nemško, kot

bi sadil solato.

France se je rodil kot tretji otrok. Pred njim sta zagledali

luč sveta sestrici Jera in Katra, za njim pa še Jožef, Jurij, Mina,

Urša in Lenka. Otrok je bilo po hišah pač toliko, kot jih je Bog

dal. Pri Ribčevih torej osem. Prvi trije so nekako držali skupaj,

zadnjih pet pa skupaj. Med njimi je bila namreč precejšnja

starostna in s tem tudi razvojna razlika.

Oče Šimen se je prvega sina sila razveselil. S Francetovim

rojstvom je kmetija dobila naslednika. Nenapisan zakon je

namreč bil, da kmetijo vedno prevzame prvorojenec. Tako

je bila Francetu v zibelko položena velika odgovornost: na

Ribčevini naj bi nadaljeval kmečki rod. To bi se verjetno tudi

zgodilo, če ne bi Francetova mati opazila, da ima sin povsem

druga nagnjenja. Po tihem je računala, da bi morda postal

duhovnik ...

SLEDI MOJIH POTI

53

Mati je kaj kmalu

ugotovila, da France

ni samo fleten po

zunanjosti, temveč

da tudi zelo brihtno

gleda. Zato je bržčas

hitro spoznala, da ne bo

naslednik na kmetiji.

Francetov prvi veliki svet se je začel na Sv. Petru nad Begunjami.

GOD IN NE ROJSTNI DAN

Danes na veliko praznujemo rojstne dneve. Že pri osemnajstih

mladenkam in mladeničem postavljamo mlaje. Srečanje

z Abrahamom slavimo kot največjo življenjsko prelomnico.

Gostilne so polne ob vseh okroglih rojstnih

dnevih, seveda skupaj z žlahto,

nabrano z vseh vetrov. Po radiu si ob

tem tako veselo nazdravljamo, da vince

kar teče iz radijskih sprejemnikov.

Nekdaj pa je bil glavni godovni praznik

oziroma svetnik, ki je bil zapisan

v pratiki blizu dojenčkovega rojstva.

France je imel veliko srečo, da se je rodil

prav 3. decembra, kajti tedaj goduje

Frančišek Ksaver, ki je zavetnik domače

fare v Rodinah oziroma Rodnah, kot

pravijo domačini. Zato ni bilo nobenega

pomisleka, kako naj bo ime prvemu Ribčevemu sinu.

Še nekaj je bilo značilno za tista leta okoli 1800. H krstu

so vse otroke nosili takoj, največkrat kar prvi dan, najkasneje

pa dan zatem. Umrljivost otrok je bila tedaj velikanska. Ob

rojstvu ali nekaj dni zatem je umrlo od trideset do štirideset

odstotkov dojenčkov. Zato so vsakega takoj odnesli h krstu,

da ne bi odšel med angelce nekrščen. Tudi France je bil krščen

takoj po rojstvu.

BLIŽNJI SOSED SV. MARKA

Pri Ribčevih glede preživetja ni bilo pretirano težko. Vsaj

v Francetovih mladih letih ne. Pozneje bi ta mladi kmetijo

kmalu pognal po grlu, a to je že druga zgodba. Kmetija je bila

tretja največja v vasi, kar je pomenilo, da je bila dovolj velika

za preživetje vseh osmih otrok. Njive so ležale na ravnem,

pašniki so bili polni sočne trave, sadovnjaki pa so bili vsako

jesen radodarni. Če pa je vmes prišla toča, strela ali veter, so

se po pomoč zatekli k bližnjemu sosedu – k sv. Marku. Cerkvica

je stala le nekaj sto korakov stran od domačije.

Francetov oče si je ob kmetiji pomagal tudi s furanjem, s

prevažanjem te in one robe. Bil je – kot je pozneje zapisal Jalen

– vozar. S konjem sta segla vse do Ljubljane in Celovca.

A to očeta ni premaknilo s starih tirnic. Mati je bila veliko

bolj dovzetna za mnogotere človeške čute. Za Franceta je kaj

kmalu ugotovila, da ni samo fleten po zunanjosti, temveč da

Oče Šimen je bil trden in

precej starokopiten kmet,

mama Mina pa za tiste čase

dokaj razgledana ter globoko

verna in pobožna ženica.

tudi zelo brihtno gleda. Zato je bržčas

hitro spoznala, da France ne bo naslednik

na kmetiji.

Ribčevi so vsako leto odšli na veliko

romanje. Na hrib nad Begunjami,

k cerkvici sv. Petra. Tja je pozneje

sila rad zahajal tudi Slavko Avsenik,

saj cerkvica stoji tako rekoč tik nad

domačijo pri Jožovcu. Tudi midva s

Slavkom sva se nekajkrat skupaj povzpela

tja gor. Ribčeve otroke pa je na

sv. Petra peljala najstarejša med njimi

– Jera. Do tja je bilo iz Vrbe nekaj ur

hoda, a to ni pomenilo nič v primerjavi

z razgledom, ki se je nudil s hriba po

vsej prelepi Gorenjski.

SPOZNANJE OB ŽETVI

Francetovo pot bomo spremljali v naslednjih

nadaljevanjih precej podrobno.

A eno je treba zapisati kar takoj. Ko je Franceta bolelo, da

je tako in drugače izgubil domačijo in da je celo v domači vasi

postal tujec, je iz njega privrel nepozaben sonet z začetnimi

verzi O, Vrba, srečna, draga vas domača.

Vsak ustvarjalec je tak, da tedaj, ko

mu nekaj uspe sorazmerno dobro, to

rad pokaže svojim najbližjim. France

je sonet napisal že v zgodnjih zrelih

letih in bil tedaj že povsem odtujen od

doma. Kljub temu pa je sonet z velikim

notranjim zadovoljstvom odšel pokazat

domačim.

Ker jih ni našel doma, je odšel na

polje. Prav tedaj so želi pšenico. Seveda

se je spodobilo, da klasje svoje pesniške

žetve najprej pokaže očetu. Gospodarju

domačije. Oče je menda znal slabo

brati, a brati je vendarle znal, kar je bilo za tiste čase že velika

posebnost. Ko mu je prvorojenec dal v roke papir, je črke dolgo

prebiral in besede sestavljal v logično celoto, na koncu pa

prišel do precej drugačnega sklepa, kot je pričakoval sin. Ko

je tretjič prišel do verza Kjer hiša mojega stoji očeta, je izjavil:

»Nisem vedel, da bi ti res rad postal kmet!«

Mati Mina pa se je menda ob tem samo kislo nasmehnila,

saj je čutila, da želijo sinove besede povedati veliko več.

Cerkev Sv. Marka ob robu vrbenskega žitnega polja.

182 9. 1. 2025

54

KAM NA IZLET

Ljubljana

MALO DRUGAČE

Sredi lanskega leta je v Domovini zaživela nova rubrika z naslovom Kam

na izlet. Na vsaka dva tedna smo vas povabili na kakšen zanimiv izlet.

Te najdete v naši lepi domovini skorajda na vsakem kotičku. Nekaj smo

jih že odkrili, vas poskušali pritegniti, da jih obiščete tudi vi, zagotovo

pa jih je veliko, kamor bo treba še pokukati. Prav je, da enkrat pride na

vrsto tudi naša prestolnica.

Ljubljanski grad od zunaj.

IGOR GOŠTE

Že na začetku moram priznati,

da me na Ljubljano vežejo lepi

spomni. Eno leto sem v Ljubljani

celo živel, ne ravno po svoji

volji, a vendarle. A pojdimo po vrsti.

PRVIČ V PRESTOLNICI

Ljubljano, pravzaprav pot od železniške

postaje do bolnišnice, sem spoznal, ko

sem v petem razredu osnovne šole zbolel

za hepatitisom. Menda za hujšo obliko,

zaradi katere me je pediatrinja iz Zasavja

napotila v eno izmed ljubljanskih

bolnišnic. Takrat si res nisem želel, da

bi moral nekaj naslednjih dni ali tednov

preživeti v Ljubljani, daleč od staršev.

Kako srečen sem bil, ko je zdravnica rekla,

da zame ni prostora, ker je bolnišnica

»nabito« polna. Jaz pa seveda na polno

vesel, ker sem šel lahko domov.

Čez dobra tri leta sem Ljubljano izkusil

kot dijak Poklicne kovinarske šole

na Vrhovcih, tej šoli smo rekli Teksas

(ker je bila lesena, tako kot stavbe iz

vestern filmov), kamor sem precej rad

zahajal. To so bili neprecenljivi spomini

za fanta iz rudarskega okolja, ki se mu

je kar naenkrat odprl čisto drug svet. Še

kakšno ljubljansko besedo sem posvojil.

Ljubljančani pa le redko kakšno mojo,

vedeli niso niti, kaj so »škrince«. Saj tudi

vi ne, kaj? To so napolitanke. Njami.

182 9. 1. 2025

Nič kaj srečen pa nisem bil, ko sem

moral leto dni v Ljubljani preživeti kot

vojak JLA, pravzaprav na obrobju mesta,

v znameniti šentviški vojašnici. Seveda

nam častniki niso povedali, da je

bilo tu po vojni komunistično zbirno taborišče,

od koder so mnogi naši rojaki

za vedno izginili v povojnih grobiščih.

Takrat sem bil star 21 let in sem že imel

triletno hčerko. Lahko mi verjamete, da

se mi je Ljubljana kar malce priskutila,

čeravno so bili do mene, mladega očeta,

častniki precej prizanesljivi in so

mi skoraj vsak vikend odobrili izhod iz

vojašnice. Tiste konce tedna sem z ženo

in hčerko dodobra prehodil Ljubljano

po dolgem in počez.

Nič kaj srečen nisem bil, ko

sem moral leto dni v Ljubljani

preživeti kot vojak JLA.

Takrat sem bil star 21 let in

sem že imel triletno hčerko.

STARO MESTNO JEDRO

Sledila so leta, ko smo se zbirali na

Roški v podporo četverci iz procesa

JBTZ, pa v času samostojne Slovenije

na kakšnih slovesnostih v čast naše domovine,

do katere imajo naši levičarsko

obarvani politiki pogosto mačehovski

odnos, in tudi na kakšnem procesu,

ko so sodni mlini razsodili mimo vseh

pravnih norm.

Pogled na Ljubljano

z ljubljanskega gradu.

KAM NA IZLET

55

Staro mestno jedro je prava

poslastica za oči. Pa grad, kjer

po dolgoletnih prizadevanjih

domoljubov zdaj vendarle

plapola tudi naša zastava.

Priznam pa, da grem rad v Ljubljano

tudi na oglede kulturnih znamenitosti.

Marsikaj ob Ljubljanici, ki je včasih bolj

kot danes delila staro mestno jedro z

nastajajočim, je prekrasno. Tako kot

staro mestno jedro, ki je prava poslastica

za oči. Pa grad, kjer po dolgoletnih

prizadevanjih domoljubov zdaj vendarle

plapola tudi naša zastava. Zagotovo

je treba omeniti lep park Tivoli, ki ponuja

dovolj prijetne sence in urejenih

potk za krajši in daljši sprehod. Tudi za

kakšen sproščujoč tek. Seveda ob védenju,

da prestolnici že vsaj pol stoletja

dela sramoto okolica ljubljanskega kolodvora.

Upam, da ne bomo priče stalni

praksi pri nas, da se vsak projekt od začetne

cene tudi za polovico in več podraži

in podaljša. Na poti od kolodvora

do Ljubljanice si lahko ogledate celo

vrsto znamenitih stavb, ki so delo naših

vrhunskih arhitektov. Omenimo Jožeta

Plečnika, Maksa Fabianija, ki je bil tudi

velik urbanist, in Vladimirja Šubica.

Grajsko dvorišče.

KAJ BO S TRŽNICO?

Seveda ob obisku Ljubljane ne morete

mimo znamenite ljubljanske tržnice.

Stavbo tržnice, ki ji nekateri rečejo tudi

Plečnikova tržnica, je med letoma 1931

in 1939 oblikoval Jože Plečnik. Razteza

se med Tromostovjem in Zmajskim mostom

na desnem bregu Ljubljanice. Oktobra

2008 je Ministrstvo RS za kulturo

pod vodstvom Vaska Simonitija tržnico

zaščitilo kot kulturni spomenik državnega

pomena. Odlok je februarja 2009

iz meni povsem nejasnih razlogov razveljavila

njegova naslednica Majda Širca.

Glede na to, da je v tem okolju tudi

ljubljanska stolnica, in ob védenju, da

zraven teče Ljubljanica, ne razumem

ljubljanske oblasti, da »rine« z glavo

skozi zid in nikomur ne prisluhne.

Na tem mestu naj omenim opozorilo

nadškofa Stanislava Zoreta, ki je med

drugim v videonagovoru dejal: »Ne

nasprotujemo prenovi tržnice, seveda

ne. Smo pa skrajno zaskrbljeni zaradi

načrtovane gradnje podzemne garaže,

ki bi šla v globino tako globoko, kolikor

gre stolnica v višino, in bi vse te dragocenosti,

našo kulturno dediščino,

trajno resno ogrozila.« Tem besedam

res ni kaj dodati.

Ko ste enkrat na tržnici, vam predlagam,

da se na grad peljete z vzpenjačo,

kar vas ne bo veliko stalo. Do gradu pa

se lahko z različnih strani odpravite

tudi peš. Poti so lepo urejene. Preden

vstopite na grajsko dvorišče, si oglejte

še grajski vodnjak, ki je najstarejši vodnjak

s pohodnim gonilnim kolesom.

Omenil sem že mačehovski odnos

do izobešanja slovenske zastave na gradu.

Na srečo zdaj plapola. A spomnimo

se dogodkov daleč nazaj. Kot veste, 7.

aprila zaznamujemo dan slovenske zastave,

v spomin na ta dan leta 1848, ko

je Lovro Toman s somišljeniki v središču

Ljubljane prvič izobesil slovensko

zastavo. Tega ne smemo pozabiti.

Sicer pa je ljubljanski grad srednjeveška

arhitekturna znamenitost, ki

stoji na severozahodnem delu grajskega

griča, na nadmorski višini 376 metrov.

Z lepo obnovljenega obzidja se ob

sončnih dneh vidi daleč po Ljubljani in

še naprej.

Seveda pa boste v Ljubljani našli tudi

dovolj priložnosti za kakšen prigrizek

in nakup. Zaradi prometnih zamaškov

vam svetujem, da se v prestolnico raje

odpravite z vlakom ali avtobusom.

Morebiti bo pa Ljubljanica preprečila gradnjo

podzemnih garaž pod tržnico.

56

ODTIS PRETEKLOSTI

»Zavezniško« bombardiranje

Slovenije JE BILO ZLOČIN (1. del)

V zadnjem letu druge svetovne vojne so »zavezniki« bombardirali številne kraje v Sloveniji.

Če primerjamo takratno velikost Maribora (40.000 prebivalcev) z velikostjo najbolj prizadetih mest v Evropi,

je bil Maribor eno najbolj bombardiranih mest. Nanj so »zavezniki« odvrgli kar 3.259 ton bomb

in uničili 47 odstotkov stavb.

IVO ŽAJDELA

Tako kot mnoge teme iz naše

zgodovine po letu 1941 je tudi

tema »zavezniškega« bombardiranja

Slovenije v letih 1944

in 1945 zgodovinopisno nedotaknjena.

Kar je publicistično izšlo do zdaj, samo

opozarja na veliko sramoto naših zgodovinarjev

in inštitutov, kjer so le-ti

zaposleni. Tudi to dogajanje je bilo namreč

uničujoče, veliko ljudi je umrlo,

veliko jih je postalo invalidov.

Koliko Slovencev sploh ve, da je bil

Maribor eno najbolj bombardiranih in

Letala t. i. zaveznikov so

uničila vrsto cerkva in dva

velika gradova – Žužemberk

in Vurberk.

uničenih mest v Evropi? Ali da so letala

»zaveznikov«, Angležev in Američanov,

uničila vrsto cerkva (Idrija, Grgar, Žužemberk,

Dvor, Vinkov Vrh pri Dvoru,

Kal pri Ambrusu, Ribnica) in dva velika

gradova, Žužemberk in Vurberk?

ZAVEZNIŠKA LETALA

Tako imenovana zavezniška letala so

v zadnjem letu druge svetovne vojne

(1944–1945) bombardirala številne

kraje v Sloveniji, od industrijskih in

prometnih, kot so Maribor, Ptuj, Pragersko,

Zidani Most, Laško, Jesenice,

Ljubljana, Borovnica, Dobova, Bača pri

Modreju, do strateško nepomembnih –

te so jim podtikali partizanski obveščevalci.

Takšni kraji so bili Žužemberk,

Dvor, Vinkov Vrh in Sadinja vas pri Žužemberku,

Lašče nad Dvorom, Polom

pri Kočevju, Struge, Kočevje, Ribnica,

Grosuplje, Kopanj in Račna (1. aprila

1945 (Kebe, str. 13)), Kal pri Ambrusu,

Tako kot mnoge teme iz naše

zgodovine po letu 1941 je

tudi tema »zavezniškega«

bombardiranja

Slovenije v letih 1944

in 1945 zgodovinopisno

nedotaknjena.

Stična, Šentvid pri Stični, Občine pri

Trebnjem, grad Hmeljnik, Novo mesto,

Šmihel in Straža pri Novem mestu,

Sevnica, Dol pri Hrastniku, Trbovlje,

Vače, Moravče, Domžale, Logatec, Hotedršica,

Postojna, Ilirska Bistrica (16.

oktobra 1944, porušene tri hiše, ubitih

15 ljudi), Vipava, Col, Predmeja, Grgar,

Dolenja Trebuša, Kanal ob Soči, Vojsko,

Maribor, Kopitarjeva ulica po

bombardiranju »zaveznikov«.

PAM

ODTIS PRETEKLOSTI

57

14. februarja 1945 je

prihrumelo 106 letal, ki

so odvrgla 950 rušilnih

bomb. Glavni tarči sta bili

studenška in tezenska

železniška postaja. Ubitih je

bilo 21 oseb, porušenih 27 in

poškodovanih kar 407 hiš.

je bilo 21 oseb, porušenih 27 in poškodovanih

kar 407 hiš. Med številnimi

poškodovanimi objekti so bili najbolj

uničeni kadetnica, tovarna letalskih

motorjev, Splošna stavbna družba in

železniške delavnice (vir: Marjan Žnidarič,

Do pekla in nazaj, Maribor, 1997,

str. 291–297; Marjan Žnidarič, Cilj Maribor,

Maribor, 2004, str. 8 in 20).

Knjiga

Maribor (Tezno) po bombardiranju. Ocena škode na tovarni letalskih

delov in tezenskem kolodvoru po bombnem napadu.

Idrija, Gorenja vas, Škofja Loka, Radovljica,

Slovenj Gradec, Celje, Rogaška

Slatina, grad Vurberk in še drugi.

Večino teh povsem nestrateških krajev

so zavezniška letala raketirala, kar je

bilo veliko bolj učinkovito in uničujoče

kot pa spuščanje bomb z velike višine.

BOMBARDIRANJE MARIBORA

Največji bombardiranji je Maribor doživel

13. in 14. februarja 1945. Nad mesto

je 13. februarja 1945 v osmih valovih

prihrumelo 200 letal in ga zasulo s 1.700

različnimi rušilnimi bombami, ki so bile

usmerjene na vse tri mariborske železniške

postaje, veliko razdejanje pa so

povzročile skoraj po celem mestu. Ubitih

je bilo štirinajst, ranjenih pa devet

ljudi. Popolnoma porušenih je bilo 28

stanovanjskih hiš, 385 pa poškodovanih.

Od pomembnejših stavb so bile

porušene ali poškodovane policijska

postaja Tezno, meljska vojašnica, urad

vojaške komande na Trgu revolucije,

topniška vojašnica, šola na Ruški cesti,

Splošna stavbna družba, tovarna brusov

Swaty, predilnica in tkalnica pri

studenški postaji, Mariborska tekstilna

tovarna v Melju, tovarna mila Lettner,

livarna Bühl, železniška delavnica na

Studencih, glavna železniška postaja

in okoliške stavbe ter tezenska in studenška

postaja. Zaradi pretrganih železniških

tirov je bil za nekaj dni onemogočen

železniški promet proti Celju in

Dravogradu. Veliko škode je bilo tudi na

vodovodnih, električnih in telefonskih

napravah. Nemško protiletalsko topništvo

je sestrelilo oziroma zadelo štiri

ameriške bombnike.

14. februarja 1945 pa je prihrumelo

106 letal, ki so odvrgla 950 rušilnih

bomb. Glavni tarči sta bili studenška

in tezenska železniška postaja. Ubitih

Največji bombardiranji je

Maribor doživel 13. in 14.

februarja 1945. Nad mesto

je 13. februarja 1945 v osmih

valovih prihrumelo 200 letal

in ga zasulo s 1.700 različnimi

rušilnimi bombami.

KNJIGA O BOMBARDIRANJU

Leta 2023 smo dobili knjigo tudi o tem,

saj je založnik Bio Energija, d. o. o., iz

Maribora izdal knjigo Bombardiranje

Slovenije 1944–1945, ki sta jo napisala

zgodovinarja Sašo Radovanovič in

Lara Iva Drev. Knjiga, ki obsega 323

strani velikega formata, ima posebno

vrednost zaradi izjemne množice dokumentarnih

fotografij, ki sta jih avtorja

pridobila tudi iz arhivov v Veliki

Britaniji, Ameriki in Nemčiji. Vsebino

sta avtorja razdelila na vrsto poglavij

in podpoglavij. Naj jih naštejem:

• Strateško bombardiranje Slovenije

med 2. svetovno vojno – 15. ameriška

zračna flota,

• Bombardiranje Maribora,

• Neeksplodirane letalske bombe,

• Taktično bombardiranje Slovenije

• Strateško bombardiranje med 2. svetovno

vojno.

Prvo poglavje je Strateško bombardiranje

Slovenije med drugo svetovno

vojno (15. ameriška zračna flota):

Borovnica, Celje, Dravograd, Laško,

Kranj, Ljubljana, Jesenice, Ptuj, Pragersko,

Maribor.

Glavnina knjige je namenjena bombardiranju

Maribora (od str. 49 do 286):

• Letalski alarmi in bombni napadi od

avgusta 1943 do aprila 1945,

• Letalski napadi na Maribor leta 1944

v številkah,

• Letalski napadi na Maribor leta 1945

v številkah,

182 9. 1. 2025

58

ODTIS PRETEKLOSTI

• Zavezniške izgube letalcev, sestreljenih

nad Mariborom,

• Posledice bombardiranja Maribora v

letih 1944–1945.

»TAKTIČNO« UNIČEVANJE

Taktičnega bombardiranja Slovenije sta

se avtorja samo dotaknila, omenila sta

naslednje kraje: Maribor, Radovljico,

Litijo, Postojno, Idrijo, Zidani Most, Žužemberk,

Vurberk, Škofjo Loko, Šmarje

pri Jelšah, Novo mesto, Kočevje, Ravne

na Koroškem, Ruše, Stično, Vače, Zafaro

pri Žužemberku in Dvor pri Žužemberku.

Naj ob tem navedem, da so »zavezniška«

letala Žužemberk in okolico

v času od 1. februarja do 24. aprila 1945

bombardirala (raketirala) kar 20-krat.

Na koncu sta se dotaknila strateškega

bombardiranja med drugo svetovno

vojno v Evropi in 15. ameriške zračne

flote. Prikazala sta tudi bombe, ki so

padale na slovenska tla, in problematiko

neeksplodiranih letalskih bomb.

UNIČEVANJE MARIBORA

Čeprav sta prikazala zavezniška bombardiranja

širom po Sloveniji, sta glavno

pozornost namenila Mariboru. Oktobra

1941 je imel Maribor 36.000 prebivalcev,

obmestni kraji Studenci 8.000, Radvanje

3.200, Limbuš 2.700, Kamnica 2.000,

Košaki 4.600, Pobrežje 12.000 in Hoče

4.700, skupaj torej 73.000.

Z vidika strateškega bombardiranja

zaveznikov je bil Maribor dvakrat pomemben.

Tovarna letalskih motorjev

na Teznem je bila prvi cilj zavezniške

ofenzive, temu pa so sledili napadi na

železniško infrastrukturo, saj je edina

prava železniška in cestna povezava, ki

ni prečkala Alp, potekala skozi Maribor.

Nekdanja Južna železnica avstrijske

in nato avstro-ogrske monarhije, ki je

povezovala Dunaj z edinim avstrijskim

pristaniščem Trstom, je bila tudi jeseni

1944 edina prometna žila, po kateri so

lahko Nemci hitro in učinkovito oskrbovali

fronto v Italiji. Zato so bili koroški

in tezenski kolodvor, železniški

most čez Dravo ter železniško križišče

proti Koroški in s Pragerskega proti Budimpešti

od oktobra 1944 do aprila 1945

glavni cilji zavezniških bombnikov.

15.631 MARIBORSKIH BOMB

Med strateškim bombardiranjem v obdobju

od januarja 1944 do aprila 1945

je Maribor doživel 38 večjih in manjših

zračnih napadov, v katerih so zavezniška

letala (1.102 ameriški letali in 103

britanska) na mesto odvrgla 2.613 ton

(skupaj s taktičnim bombardiranjem

3.259 ton) oziroma 15.631 eksplozivnih

in zažigalnih bomb (britanski bombniki

1.559, ameriški pa 14.072 bomb).

Od 4.870 stavb v mestu so jih poškodovali

2.290 ali 47 odstotkov. Od tega

so 466 stavb popolnoma porušili, 234

so jih poškodovali več kot 50-odstotno,

1.590 stavb pa do 50-odstotno. Škodo

na stavbah so ocenili na 493 milijonov

dinarjev, na stanovanjski opremi pa na

190 milijonov dinarjev (vrednost leta

1940). V zračnih napadih je življenje izgubilo

več kot 770 civilistov in vojakov

nemške vojske (število vojakov je bilo

Sašo Radovanovič s knjigo

Bombardiranje Slovenije

1944–1945.

zagotovo večje, saj niso ohranjeni podatki

iz rezervne vojaške bolnišnice) ter

118 zavezniških letalcev (pet Britancev

in 113 Američanov).

TAKTIČNO BOMBARDIRANJE

SLOVENIJE

Zavezniki so poleg t. i. strateškega bombardiranja

izvajali tudi t. i. taktično

bombardiranje Slovenije. To je le delno

obdelano, saj večina gradiva ni bila

sistematično arhivirana kot pri strateškem

bombardiranju. Pri tem je treba

poudariti, da je bilo število taktičnih

napadov lovcev in lovskih bombnikov

precej večje kot bombardiranje s težkimi

bombniki.

Ker vemo, da so zavezniška lovska

letala in lovski bombniki v samostojnih

akcijah poleg raket redno uporabljali

tudi 500-kilogramske bombe (večinoma

sicer 100- in 250-kilogramske), je

treba k številu neeksplodiranih letalskih

bomb iz strateškega bombardiranja

dodati še neeksplodirane letalske

bombe iz taktičnih akcij, zato se število

neeksplodiranih letalskih bomb v Sloveniji

vsaj podvoji, kar je pomembno za

danes in prihodnost.

Nadaljevanje prihodnjič.

Z vidika strateškega

bombardiranja zaveznikov

je bil Maribor dvakrat

pomemben. Tovarna letalskih

motorjev na Teznem je bila

prvi cilj zavezniške ofenzive,

temu pa so sledili napadi na

železniško infrastrukturo.

182 9. 1. 2025

P. DR. ANDRAŽ

ARKO

IMDB.COM

Prva svetnica,

ROJENA V ZDA

GLEDALI SMO

Elizabeta Ana Bayley se je rodila 28. avgusta 1774 v New Yorku. Devetnajstletna se je

poročila z bogatim poslovnežem Williamom Setonom v Episkopalni cerkvi. Rodilo se

jima je pet otrok. Po moževi smrti je postala katoličanka in leta 1809 ustanovila red

sester usmiljenk sv. Jožefa, ki so vodile šole, sirotišnice in bolnišnice po ZDA. 4. januarja

1821 je umrla za tuberkulozo. Papež Pavel VI. jo je 14. septembra 1975 razglasil

za sveto. Goduje 4. januarja.

59

Na kongregaciji za svetnike v

Vatikanu leta 1964 razpravljajo

o kanonizaciji Elizabeth

Ann Bayley Seton. Ker

manjka še četrti čudež, ki bi podkrepil

njeno svetništvo, postulatorju naročijo,

da ga mora v procesu kanonizacije dokazati.

Zatem postulator ob zbrani dokumentaciji

začne pripovedovati njeno

življenjsko zgodbo.

Newyorčanka Elizabeth Ann Bayley

se je poročila z Williamom Setonom, s

katerim sta imela pet otrok. Družina je

skoraj idilično živela v bogastvu in dobrih

medsebojnih odnosih vse do bankrota

Williamovega podjetja. Ker je zaradi tega

ponovno zbolel za tuberkulozo, sta William

in Elizabeth z ladjo odplula v Italijo

na zdravljenje, a je bilo že prepozno. Prijatelji

iz bogate družine Filicchi v Livornu

so se zavzeli za ovdovelo Elizabeth, ki se

je kot vernica Episkopalne cerkve pri Filicchijevih

srečala s katolištvom …

Pet let po kanonizaciji Elizabete

Ane Seton je režiser Michael O'Herlihy

posnel televizijsko dramo o svetnici.

Za blaženo jo je leta 1963 razglasil papež

Janez XXIII., zgodovinske posnetke

njene kanonizacije s Trga svetega

Petra 14. septembra 1975 pa so vključili

v sklepne prizore filma, ko papež Pavel

VI. veliki množici vernikov naznani:

»Elizabeth Ann Seton je svetnica!« Pri

tem ne gre le za sklepni vrhunec filma,

ampak dejansko potrditev njene osebnosti

in dela. Pripoved o preizkušani

ženi, ki je po smrti moža ostala sama s

petimi otroki in slednjič tudi brez podpore

sorodnikov, saj so se ji ti odrekli,

ko je prestopila v Katoliško cerkev. Vdova,

ki je na škofovo željo ustanovila nov

red sester usmiljenk sv. Jožefa, katerih

prvo poslanstvo je bila skrb za revne

otroke. To je bila tudi prva ženska redovna

skupnost, ki je bila ustanovljena

v ZDA, njihova šola pa

je bila prva brezplačna

katoliška šola v

Ameriki. Sčasoma je

bilo osnovanih vse več

katoliških sirotišnic,

bolnišnic in šol, kar je

v praksi predstavljalo

začetek sistema župnijskih

šol. Svetnica,

ki je morala preiti skozi

mnoge preizkušnje –

prezgodnja smrt moža

in dveh hčera zaradi

tuberkuloze – a so jo

prav te preoblikovale

na njeni življenjski

poti, kjer je sebe in svoje

srce posvetila svojim

otrokom, redovnim

sestram, predvsem pa

tistim otrokom, ki so

bili v šolah in sirotišnicah,

ki jih je ustanovila.

Malce okorna in mestoma preveč

linearna pripoved v značilnem slogu

80. let, ki kljub nekaterim umetniškim

in arhitekturnim anahronizmom

verodostojno prikaže zgodbo verne,

močne, srčne in plemenite ženske, ki

jo je Kate Mulgrew upodobila v vsej

njeni odločnosti, nežnosti ter zunanji

in notranji lepoti.

O FILMU:

• Čas za čudeže (A Time for Miracles)

– 1980

• biografska drama

• režija: Michael O'Herlihy

• igrajo: Kate Mulgrew, Lorne

Greene, John Forsythe

182 9. 1. 2025

60

VZGOJA

MATEJA PERŠOLJA

Šola MOJIH SANJ

Novo leto je priložnost za nov začetek in nove kreacije. Je čas za ustvarjanje tistega,

kar si želimo, kar pogrešamo, kar sanjamo. To so moje sanje.

Zamišljam si šole, kamor vsako

jutro pridejo otroci, polni pričakovanj;

tako kot takrat, ko

čakajo, kaj bo nekdo od dobrih

mož položil pod smrečico. Tudi iz

šol se vračajo polni doživetij, o katerih

vneto pripovedujejo staršem. Zvečer

jim navdih o tem, kar lahko še odkrijejo

in ustvarijo, ne da miru, zato jih

zjutraj izstreli iz postelje pričakovanje

novih doživetij.

SPREJETOST IN DOMAČNOST

Zjutraj jih ob vstopu v šolo objame topel

in prijeten občutek sprejetosti in

domačnosti, varnega zavetja sošolcev,

vzgojiteljev, učiteljev in drugega šolskega

osebja. V šoli jih večkrat tedensko

pričakajo starejši krajani, s katerimi ob

prebiranju in poslušanju zgodb ohranjajo

tradicijo in skupnost. Z njimi pečejo,

kuhajo, skrbijo za vrt, živali, berejo,

ponavljajo poštevanko in ohranjajo

človečnost. Starejši, tujci in brezposelni

so vključeni v to skupnost. S tem ohranjajo

zdravje in vitalnost.

»Navsezadnje duševno zdravje ni

nekaj, kar ljudem damo strokovnjaki,

psihiatri, psihoterapevti. Pravo duševno

zdravje, dobrobit, psihično odpornost

dobimo iz svoje socialne mreže, od soljudi,

ki nam pomagajo, da se soočamo,

da obvladujemo, da okrevamo od preizkušenj,

ki so sestavni del življenja,« pravi

Anica Mikuš Kos v intervjuju za Objektiv

27. 12. 2024. Zato je šola tudi varno okolje

in prostor, kjer lahko starši izrazijo

svoje stiske ter v njem dobijo podporo in

pomoč pri vzgoji otrok, ko jo potrebujejo.

To so šole z odprtimi vrati in srci za

skupnost ljudi, ki se v njej povezuje za

rast in razvoj naše skupne prihodnosti.

So prostor povezovanja generacij in raznolikosti

strokovnih znanj in pogledov,

ki bogatijo skupnost. Učitelji so vodje te

učeče se in povezane skupnosti. Odrasli

smo zgled sodelovanja in vodenja. Smo

zgled prihodnosti družbe.

Zamišljam si šole, kamor

vsako jutro pridejo otroci,

polni pričakovanj; tako kot

takrat, ko čakajo, kaj bo

nekdo od dobrih mož

položil pod smrečico.

KULTURA IN PODJETNIŠTVO

Šole so tudi kulturna skupnost s knjižnicami,

bralnimi klubi otrok in odraslih,

s kulturnimi, dramskimi večeri.

»Naše šole imajo knjižnice, ki čakajo,

da se bodo smele razviti v Knjižnice:

prostor z udobjem mehkega pohištva,

knjig in računalniških postaj, knjižničarji

in učiteljem informatike, ločenimi

kotički za branje in skupinsko učenje,

sestajanje knjižnega kluba, z delavnicami

ustvarjalnega pisanja in pripovedovalskih

uprizoritev,« pravi Tatjana

Plevnik v Sobotni prilogi 28. 12. 2024.

Šole so prostor, kjer tisti, ki nimajo, dobijo

topel obrok ali samo toplo besedo.

Šole so tudi podjetniška skupnost,

ki povezuje drzne ideje mladine in preudarno

strokovno znanje. Tako mladi

gradijo veščine, spoznavajo bodoče zaposlovalce

in aktivno soustvarjajo prihodnost

skupnosti, v kateri bodo želeli

ostati. Podjetja, skupnosti in šole imamo

skupen cilj: ohraniti zdrave, srčne

in izpolnjene ljudi.

Mogoče moramo spremeniti način,

kako vidimo šole, da bomo lahko spremenili

šole.

Kot je dejala Frida Kahlo: »Mislili

so, da sem nadrealistka, a nisem bila.

Nikoli nisem slikala sanj. Slikala sem

svojo realnost.« (»They thought I was a

Surrealist, but I wasn’t. I never painted

dreams. I painted my own reality«).

Podjetja, skupnosti

in šole imamo skupen cilj:

ohraniti zdrave, srčne

in izpolnjene ljudi.

SHUTTERSTOCK

182 9. 1. 2025

Koledar dogodkov JANUAR

DOGODKI

61

12

NED

Blagoslovljen, ki prihajaš

19.30

Župnija Šiška – cerkev sv. Frančiška

Asiškega, Černetova ulica 20,

Ljubljana

Koncert

Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane ob 50-letnici

delovanja vabi na božični koncert Blagoslovljen, ki

prihajaš, ki bo v nedeljo, 12. januarja, ob 19.00 v cerkvi

sv. Frančiška Asiškega v Šiški.

Predstavili se bodo pevski zbor Anton Foerster s solisti,

organist Dušan Ješelnik in dirigentka Damijana Božič -

Močnik.

9

ČET

Matica pod zvezdami:

predstavitev znanstvene

monografije Jaz pa nikoli

nisem sanjal

18.00

Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje,

Kongresni trg 8, Ljubljana

Predstavitev knjige

11

SOB

Božično-novoletni koncert:

vokalna skupina Mavrica, oktet

Deseti brat

19.30

Cerkev sv. Vida, Kompolje,

Videm - Dobrepolje

Koncert

14

Predavanje Andreja Guština:

Življenje z Luno

15

Mohorski večer ob knjigi

Razmik med žerjavi

TOR

18.00

SRE

19.00

Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje,

Kongresni trg 8, Ljubljana

Dom sv. Jožef,

Plečnikova ulica 29, Celje

Predavanje

Predstavitev knjige

ČET

Pesniški večer Vdih iz-stih

16 18

17.00

Knjigarna Celjske Mohorjeve,

Nazorjeva 1, Ljubljana

Pesniški večer

SOB

Pletarska delavnica –

pletenje zapestnice iz ličja

10.00–12.00

Dvorec Strmol,

Rokodelski center Rogatec

Delavnica

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.

182 9. 1. 2025

62

SLADKO-SLANE BRBONČICE

Pašta NA BELO

ZA 2 OSEBI

ENOSTAVNO

15 MINUT

SELMA BIZJAK

www.sladkoslanebrboncice.si

SESTAVINE:

• 240 g kratke pašte

(testenin)

• 150 g parmezana v kosu

• 60 ml jušne osnove

• kvalitetno oljčno olje

• večji strok česna

• bel poper

• sol

1. Izbrano vrsto pašte (testenin)

skuhamo v slanem kropu po

navodilih proizvajalca.

2. Medtem drobno naribamo

parmezan, nekaj čajnih žličk

ribanega parmezana prihranimo

za posip ob serviranju. Nariban

parmezan damo v skledo, ki jo

bomo po koncu kuhanja pašte

lahko dali na lonec, v katerem

se je kuhala pašta, in bomo v

njej premešali vse sestavine nad

vodno soparo. Jušno osnovo segrejemo,

vendar ne sme biti vrela.

Prelijemo jo čez nariban parmezan

in vsebino sklede s silikonsko

lopatko dobro premešamo.

3. Kuhano pašto s penovko

poberemo iz slanega kropa, ki ga

prihranimo za gretje omake nad

paro, in jo dodamo v skledo k mešanici

parmezana in jušne osnove.

Premešamo, dodamo olupljen in

na pol prerezan strok česna, poper

po okusu ter prilijemo oljčno olje.

Skledo postavimo nad lonec z vrelo

vodo in vse sestavine na hitro premešamo,

da se povežejo med seboj.

Ko so sestavine povezane, polovički

česna odstranimo in zavržemo. Ko

pašto razdelimo v globoka krožnika,

jo še dodatno posujemo z nekaj

ribanega parmezana.

DOBER TEK!

182 9. 1. 2025

SUDOKUJA, VSOTNICI

63

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka

številom desno od tabele in pod tabelo).

1 7 3 7 2 5 7 25

4 5 9 3 8 3 5 19

5 6 6 8 4 1 8 18

5 7 5 5 7 6 1 24

7 4 8 5 2 2 7 21

4 4 2 9 7 6 1 21

6 6 8 9 2 8 2 20

13 29 27 29 6 22 22

6 1 1 3 9 6 5 11

9 5 2 5 1 1 8 10

8 3 5 1 1 6 2 11

1 6 6 2 5 6 5 16

1 6 1 9 2 3 4 10

8 2 9 7 8 4 3 8

7 4 9 2 6 3 6 22

16 10 8 1 29 13 11

1 7 3 7 2 5 7

4 5 9 3 8 3 5

5 6 6 8 4 1 8

5 7 5 5 7 6 1

7 4 8 5 2 2 7

4 4 2 9 7 6 1

6 6 8 9 2 8 2

6 1 1 3 9 6 5

9 5 2 5 1 1 8

8 3 5 1 1 6 2

1 6 6 2 5 6 5

1 6 1 9 2 3 4

8 2 9 7 8 4 3

7 4 9 2 6 3 6

182 9. 1. 2025

64

NAGRADNA KRIŽANKA

SHUTTERSTOCK

DOMOVINA

SLIKAR,

KI SLIKA

AKVARELE

ČEŠKO-

AVSTRIJ.

PISATELJ

(PROCES)

MESTO

V NEMČIJI

JUŽNO OD

LEIPZIGA

PRISTA-

NIŠKO

MESTO

V JEMNU

SMUČAR-

SKA SKA-

KALKA

PREVC

IGOR

TORKAR

OSNOVNA

ZAČIMBA

ŽUŽELKA,

KI HITRO

UTRIPA

S KRILI

DEJAVNI

UDELEŽE-

NEC DO-

GAJANJA

NATRIJ

DRŽAVA

VZHODNO

OD IRANA

POSOJI-

LODA-

JALKA

DEL

VARA

VELIK,

SOČEN

TROPSKI

SADEŽ

ROBERT

ZEMECKIS

1

PRIPADNIK

NAJVEČJE

SKUPINE

MUSLIM.

REKREA-

CIJSKA

DEJAV-

NOST

ŽIVAL S

16

KLEŠČAMI

OČE

ODISEJA

POŽE-

LENJE

12

POLET

DOMINIK

TROBEN-

TAR

6

TEMELJNA

RESNICA

DOLŽIN-

SKA MERA

IZVLEČEK

SNOVI

8

BLAZINICA

IZ KROM-

PIRJEVE-

GA TESTA

DELOVNO

PODROČJE

ŠAHISTKA

UNUK

SESTAVIL

ANDREJ

PRAZNIK

DRŽAVA

V JUGO-

VZHODNI

AZIJI

MESTO V

OSREDNJI

NEMČIJI

ROMANA

TOMC

MUMIFI-

CIRANO

TRUPLO

MAKE-

DONSKI

PLES

INUIT

TEMPE-

RATURNI

REGU-

LATOR

11

ITALIJAN.

DIRIGENT

TOSCANINI

10

STARA

OBLIKA

IMENA

HENRIK

ZAPOS-

LITEV,

SLUŽBA

2

RELIGIJA

KRAJŠE

5

PISNO

BESEDILO

STRONCIJ

PREPRO-

STA RISBA

GL. MES-

TO MALIJA

PREBI-

7

VALEC

BRAČA

POMOR

FRANC. PASKAL

PISATE- LEDENI

LJICA KRISTALI

(GEORGE) NA DREVJU

JOŽE

FELC

OVRATNA

TKANINA

V. DEL

ČEŠKE

JAPON-

SKA JED

IZ RIŽA

IN RIB

14

ANDREJ

SAJE

19 MAJHEN

REP,

REPEK

17

TATVINA

20

TUJA

OBLIKA

IMENA

ERIKA

18

GLAVNO GESLO

13 1 2 3 4 5

6 7 8 9 10

15 11 12 13 14 15

4 16 17 18 19 20

KNJIGA

ZEMLJE-

VIDOV

3

MAROŠKI

KRALJ, KI

JE UMRL

LETA 1999

9

Južno od Šentjurja pri Celju se dviga 568 metrov

visok hrib, ki je nudil zavetje številnim generacijam

naših prednikov. Na njegovem pobočju stojijo

razvaline na sliki, na vrhu pa si lahko ogledamo

ostanke največje poznoantične naselbine na

Slovenskem. Hrib, na katerega se lahko vzpnemo z

več smeri, je tudi imenitno razgledišče.

REŠITEV SKRITEGA PREGOVORA:

LE PREDI, DEKLE, PREDI, PRAV TANKO NIT NAREDI ...

182 9. 1. 2025

R A Z G L E D

A M B R O Z I S

Z B R A N O S T

G R A F I T A R

L O N I E L O

E Z O T E R I K

D I S A L I N A

S T R O K A

NAGRADNA KRIŽANKA –

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino

na tednik Domovina za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja, ki

mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino; (3) svoje ime,

priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka' najkasneje do

17. januarja pošljite na: Domovina, Brnčičeva 41e,

1231 Ljubljana Črnuče, ali narocnine@domovina.je.

LLLLL+

65

SKRITA MISEL

LEPRA EDIP DEKA

KLEP REDIS PORA

VITAN KORNI TUNA FREDI

V vsaki zgornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale

pa po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste

prebrali začetek znane slovenske ljudske pesmi. (jp)

SHUTTERSTOCK

KOMBINACIJSKI

MAGIČNI LIK

AMBROZIS DISALINA

EZOTERIK ELO GRAFITAR

LONI STROKA ZBRANOST

Vsako zgornjo besedo vpišite v lik

dvakrat, vodoravno in navpično.

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda,

ki je ni na spisku. Le še v polju, kjer se križa

sama s seboj, vpišite pravo črko. (jp)

182 9. 1. 2025

66

ZA NASMEŠEK ALI DVA

ČUDEŽ V KANI

Katehet vpraša veroučence: »Kaj menite, da

so gostje na poroki v Kani Galilejski rekli po

Jezusovi spremenitvi vode v vino?«

Miha se oglasi: »Tega bom jaz tudi povabil.«

FRAJER

Dva moža stojita za šankom in se

pogovarjata.

Prvi: »Ko sem bil mlad, sem bil pravi frajer.

Punce so se kar lepile name.«

Drugi: »In kdaj se je to končalo?«

Prvi: »Ko sem imel prazno denarnico.«

TELEFON

Anica se jezi: »To nenehno iskanje telefona.

Morali bi iznajti nek kabel, zaradi katerega

bi bil telefon vedno na istem mestu.«

SHUTTERSTOCK

V GOSTILNI

Mama natakarju: »Moja hčerka je polila

vodo.«

Natakar: »Ni problema. Bom prinesel

novo.«

Mama: »Pa prosim s črnimi lasmi in tako, ki

ima rada šport.«

LJUBEZEN

Mlada žena vpraša: »Dragi, kaj bi naredil, če

bi me kdo ugrabil?«

Mož odvrne: »Užival bi mirne ure, dokler te

on ne bi prostovoljno pripeljal nazaj.«

ELEKTROŠOK

G. Novak kliče elektropodjetje in vpraša:

»Povejte mi, zakaj se ta papir imenuje račun

za elektriko, ne pa elektrošok?«

MOZART

Učitelj vpraša učenca: »Katero je tvoje

najljubše Mozartovo delo?«

Učenec: »Mozartove kroglice.«

LJUBEZEN

Jaka očetu treh hčera: »Nič mi ne pomeni, da

ste milijonar. Jaz ljubim vašo hčerko.«

Gospod vpraša: »Katero?«

Jaka: »Vseeno.«

V PREDAVALNICI

Profesor: »Ali me slišite tam v zadnji vrsti?«

Zadnja vrsta enoglasno: »Ja, slišimo. Ampak

nas to ne moti.«

SHUTTERSTOCK SHUTTERSTOCK

182 9. 1. 2025

V tedniku Domovina pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje

doma in po svetu.

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo

nova delovna mesta.

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,

ki so prihodnost naše domovine.

Da, naročam tednik Domovina

(ustrezno označite)

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)

Ime in priimek * :

Ime podjetja (poslovni naročnik):

Ulica in hišna št. * :

Poštna št. in kraj * :

Telefon * :

E-mail * :

Podpis * :

Poštnino za tednik plača Domovina.

205,40 €

175 €

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.

ZAKAJ NAROČITI

tednik Domovina?

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na

preverjenih informacijah in natančnem

raziskovanju.

• NEODVISNOST: naše poročanje

je neodvisno.

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo

izkušeni novinarji in uredniki.

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,

ki nas povezujejo in nam dajejo moč.

Domovina d.o.o.

Brnčičeva 41e

1231 Ljubljana-Črnuče

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

NAROČITE

PREK SPLETA

Angelski nagovor

Pastirci, pojdite v Betlehem,

tam Zveličar bil je rojen,

v jaslice je položen,

da človek bo osvobojen.

Vi, Modri, za zvezdo pojdite,

da novega Kralja počastite,

darove drage mu prinesite

in do tal se mu poklonite.

Živali, Detece je tu,

globoko v svojem snu,

vse rešil bo pekla,

da nič več ne bo zla.

Ljudje, naj odpro se vam oči,

ker Rešenik se nam rodi,

v hlevčku tiho spi,

Marija ga drži.

(Franc Absec)

SHUTTERSTOCK

Domovina 182: Bodo luksuzne vile neobdavčene? (predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template ?