Domovina 184: Donald Trump: "Začenja se zlata doba Amerike" (predogled)

ŠIRIMO OBZORJA

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

23. 1. 2025

12

Donald Trump: »ZAČENJA SE

ZLATA DOBA Amerike«

3,95 €

18

Davek na nepremičnine

v sosednjih državah

22 28

Psihoterapevti – se bojijo

izgubiti monopol?

Bojan Požar: Zasliševali

so me kot obtoženca

184

DRZNI ZMAGOVALCI –

PODJETNIKI PRIHODNOSTI!

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo

mostove do novih priložnosti.

Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.

Podjetniki s srcem,

znanjem in izkušnjami:

●

●

●

●

●

●

●

●

Matjaž Čadež

Franc Jager

mag. Gregor Novak

Matjaž Tomlje

dr. Jure Knez

Andrej Pečjak

Štefan Pavlinjek

prof. dr. Matjaž Gams

Video VSEBINE

Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo

zgodbe podjetnikov, ki:

• s svojimi izjemnimi idejami,

inovacijami in delom premikajo meje;

• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo

uspešne podjetniške zgodbe;

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo

upanje novim generacijam.

VREDNO JIM JE PRISLUHNITI.

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH

Z VIDO PETROVČIČ:

poglobljeni vpogledi v uspešne

►

podjetniške zgodbe;

►

motivacija za vse, ki sanjajo o svoji

podjetniški poti;

► navdih za premagovanje novih

izzivov.

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

Zdi se, da nas želijo

PAHNITI V TEMO

UVODNIK

3

ERIKA AŠIČ

SHUTTERSTOCK

Pretekli petek smo lahko spremljali zaslišanje urednika portala Požareport Bojana

Požarja. Zaslišanje je kot predsednica preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sum

nezakonitega financiranja strank in medijev, vodila poslanka Gibanja Svoboda Tamara

Vonta. Bojan Požar je bil na zaslišanje vabljen kot priča, zaslišan pa kot kriminalec.

Od stranke, ki se kiti z nazivom

Svoboda, bi pričakovali vse kaj

drugega kot vprašanja, na katera

bi bili ponosni celo v dovršenem

totalitarnem režimu. Pa ne samo

na vprašanja, ampak tudi na način, kako

so bila postavljena in kako so bili interpretirani

odgovori. Videti je bilo, kot da

je po zakonu prepovedano poznati določene

ljudi, jih srečevati, se z njimi dobiti

na kavi oziroma da je sumljiv vsak, ki

ne kritizira za levico motečih oseb, npr.

predsednika SDS Janeza Janše.

Tak način spremljamo trenutno v

državnem zboru in se morda tolažimo,

da ni del sistema, pač pa nezrelosti, nevzgojenosti,

nesramnosti posameznih

poslancev. S sprejetjem predlaganega

zakona o medijih pa bi postal del pravnega

reda, kjer bi imeli vladajoči moč

neposredno vplivati na medije z nadzorovanjem

vsebine in financiranja, oglaševanja.

S pomočjo inšpektorjev – niti ne

sodišč – želijo trenutno vladajoči preprečevati

vsebine, ki bi jih lahko dokaj arbitrarno

definirali kot sovražne in moteče.

Pravzaprav želijo uzakoniti način, ki ga

Tamara Vonta s svojimi zasliševanji v

državnem zboru že izvaja.

Da trenutna vlada želi nadzorovati

zasebnost prebivalcev, kaže še ena novost,

in sicer uredba o omejevanju svetlobnega

onesnaževanja okolja. Uredba

je utemeljena s skrbjo za okolje, za zdravje

ljudi, rastlin in živali. Vse občine bodo

morale obvezno poročati ministrstvu o

svetlobni energiji in porabljeni električni

energiji. V skladu z uredbo bi bila uporaba

zunanjih luči (za osvetljevanje fasad,

parkirišč, cest, izložb, stavb …), če ne bi

bila v skladu s pravili, ponoči prepovedana

in tudi kaznovana. Uporabljali bi

jih torej lahko le podnevi, od 5.00 zjutraj

do 22.00 zvečer, izjemoma do 24.00. Nekoliko

nenavadno, saj je osnovna vloga

luči ravno v tem, da sveti, ko je temno

… Pustimo ob strani pomislek, kakšne

stroške bo to prineslo, kako bo vplivalo

na občutek varnosti in na dejansko varnost

ter da je velikost celotne Slovenije

pravzaprav zanemarljiva v primerjavi

s kakšno resno svetovno metropolo in

zato tudi globalno ne moremo bistveno

vplivati na svetlobno onesnaženost planeta.

Bolj je videti, kot da nam vlada želi

na simbolični ravni 'ugasniti luč' – da ne

bi videli, kaj se dogaja, oziroma da bi bil

ta naš pogled zatemnjen in nejasen.

Ob ukrepih, dejanjih in predlogih zakonov

v zadnjih mesecih se torej zdi, da

nas želijo utišati, cenzurirati in pahniti v

temo. Ustvariti zaprt prostor, v katerem

bo lahko (skrajno leva) oblast vse in vsakogar

nadzorovala ter narekovala način

življenja. Kot v komunizmu.

A upanje obstaja in po volitvah v

ZDA smo priča znanilcem pozitivnih

sprememb. Svoboda govora in pisanja

se na omrežjih Facebook, Instagram, X

in tudi na Googlu veča.

V ponedeljek smo lahko spremljali

inavguracijo Donalda Trumpa, ki je bil

drugič izvoljen za predsednika ZDA. V

njegovem nagovoru smo lahko slišali

napoved zlate dobe ZDA. Trump je z

izvršnimi ukazi takoj odredil množico

ukrepov; med drugim prenehanje prebujenske

ideologije, odpoved zahtevam

zelenega prehoda (ki to ni), ukinitev

množice spolov, ustavitev ilegalnih

migracij. Želi si ustaviti finančno izčrpavanje

Američanov, obljubil je večjo

varnost, enotnost, zaupanje, ponos ter

rešitev pred propadom, v katerega je

država brzela zaradi politike njegovega

predhodnika. Z izvršnim ukazom je prepovedal

omejevanje svobode govora.

Slovenci smo pogosto radi kaj povzeli

iz Amerike. Ne zgolj praznovanja

valentinovega, noči čarovnic, Coca-Cole,

hitre hrane in Božička – tudi woke

oz. prebujensko ideologijo smo kar pridno

prevzeli od tam. Pametno bi bilo,

da ne bi čakali, da nas bo slednja potopila,

ampak da bi se učili od teh, ki so že

spoznali, da to ni prava pot.

Za Slovence bi bilo dobro, da bi se

nalezli ameriškega svobodnega duha,

morda tudi Trumpove volje do življenja

in odločenosti, da stvari postavi na

pravo mesto. Še posebej bi bilo osvobajajoče,

če bi začeli spoštovati človekovo

dostojanstvo, njegove sposobnosti in za

vselej odpravili želje po nadzoru, s tem

pa sledi totalitarizma – komunizma.

Svoboda naj bi mejila zgolj na odgovornost,

ne na vsakokratne vladne želje.

Trump je v nagovoru dejal: »Ne

bomo pozabili naše države, ne bomo

pozabili naše ustave in ne bomo pozabili

našega Boga.« Vzemimo to kot

spodbudo – da bi delali za Slovenijo, da

bi delali po zdravi pameti, prave stvari

na pravi način, neutrudno in odločno,

in naj nam pri tem pomaga tudi Bog.

184 23. 1. 2025

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

4 VSEBINA

TEMA TEDNA

12 Donald Trump:

»Od danes naprej

priznavamo samo

še dva spola«

Luka Svetina

14 Kako bo drugi

Trumpov mandat

spremenil ZDA?

Teo Petrovič Presetnik

16 Kaj Trumpov drugi

predsedniški mandat

prinaša svetu,

Evropi in Sloveniji?

Luka Kranjc

18

22

28

58

Koliko davka na nepremičnine

plačajo v sosednjih državah?

Nenad Glücks, Andrej Černic

Kdo se boji

psihoterapevtov in zakaj

Tina S. Bertoncelj

Bojan Požar:

»Na levi so začutili nevarnost,

da se lahko vlada zamenja.«

Vida Petrovčič · Intervju

Kako se odzvati

na otrokovo laganje?

Dr. Andreja Poljanec

ŠIRIMO OBZORJA

23. 1. 2025

12

Donald Trump: »ZAČENJA SE

ZLATA DOBA Amerike«

TEDNIK DOMOVINA

ŠT. 184, LETNIK 5,

23. januar 2025

ISSN številka: 2784-4838

Cena posameznega izvoda:

3,95 €

Cena naročnine:

175 € (eno leto, lahko obročno),

95 € (pol leta)

V. d. odgovornega urednika

tednika in portala:

ERIKA AŠIČ

Tehnični urednik

in urednik fotografije:

TOMO STRLE

Prelom in tisk:

CITRUS D.O.O.

Direktor:

DR. MITJA ŠTULAR

www.domovina.je

@Domovina_je

@domovinaJE

18

Davek na nepremičnine

v sosednjih državah

22 28

Psihoterapevti – se bojijo

izgubiti monopol?

Bojan Požar: Zasliševali

so me kot obtoženca

3,95 €

184

Naročnine:

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

Uredništvo:

BRNČIČEVA 41E

1231 LJUBLJANA ČRNUČE

E: urednistvo@domovina.je

T: 068 191 191

Naklada:

7000 izvodov

Naslovnica:

PROFIMEDIA

Izdaja:

DOMOVINA D.O.O.

Tednik izhaja ob četrtkih

v slovenščini.

Zaključek redakcije:

21. januar 2025

184 23. 1. 2025

VSEBINA

5

26

Dodatki k pokojninam v prave roke

Drago Bajt

34

Kako je po seji vlade počilo

med premierjem Golobom

in ministrom Kumrom

Luka Svetina

3 Zdi se, da nas želijo pahniti v temo

Erika Ašič · Uvodnik

6 Pregled tedna

8 Foto tedna

9 Čivkarija

11 Karikatura

33 Morilci Meščeve Svobode

Aljuš Pertinač · Komentar

44 Deset zapovedi 21. stoletja (8. zapoved)

Dr. Andrej Drapal · Komentar

46 Brezčutnost

Milena Miklavčič · Kolumna

47 Med(ijski) sosedi

36 40

Katičeva ne oporeka, da sta

Boštjančič in Golob kriva, revizorki

grozi z odpovedjo zaradi načina, kako

je to razkrila

Luka Svetina

Slovenska katastrofa

leta 2025 in boj za nacionalni

obstoj Slovencev (esej, 2. del)

Dr. Teo Zor · Komentar

50 France Prešeren (3/12):

»Fante zbiraš, si prevzetna ...«

Ivan Sivec

52 Vladimir Kavčič (1907–1994)

Vid Sosič

57 Filmski Piccolomini

P. dr. Andraž Arko

60 Kako lahko čim bolj

znižam račun za elektriko?

42

Dražgoše kot tragedija

Milan Gregorič · Komentar

48

Prijetno domače v Ivančni Gorici

Igor Gošte

61 Koledar dogodkov

63 Sudokuja, vsotnici

64 Nagradna križanka

65 Razvedrilo

66 Za nasmešek ali dva

60 54

Žužemberk so »zavezniki«

bombardirali kar 20-krat (3. del)

Ivo Žajdela

62

Jabolčni žepki iz listnatega testa

Selma Bizjak

ŠIRIMO

OBZORJA

184 23. 1. 2025

6

PREGLED TEDNA

NESREČA V

PREMOGOVNIKU VELENJE

V Premogovniku Velenje je v ponedeljek

zvečer prišlo do vdora mulja in vode.

V nesreči so bili udeleženi trije rudarji,

enega, 23-letnega fanta, so našli mrtvega,

dva sta pogrešana, njune možnosti za

preživetje pa so po prvih ocenah nične.

Kot je poročala Televizija Slovenija, naj

bi se nesreča zgodila na t. i. čelu jame, na

začetku rova, kjer se opravlja odkop. Gre za

najbolj izpostavljeno mesto. Reševanje še

poteka. Ogled kraja nesreče opravljajo kriminalisti

in policisti, kraj sta si ogledali tudi

preiskovalna sodnica in državna tožilka, so

še navedli na PU Celje.

Generalni direktor Premogovnika Velenje

Marko Mavec je napovedal, da se bodo v

naslednjih dneh prebili skozi material, po

ocenah se je namreč vdrlo od 500 do 700

kubičnih metrov. Zagotovil je, da so takoj

po nesreči ustavili proizvodnjo; odkope

je bilo treba pripraviti na mirovanje.

Premogovnik sistemskega postopka za

zagotavljanje pomoči svojcem ponesrečenih

po Mavčevih besedah nima, to je

individualni pristop.

PREMIRJE V GAZI

Teroristična organizacija Hamas, ki vlada

Gazi, je izpustila prve tri judovske talke,

potem ko je začelo veljati premirje z Izraelom.

V prvi fazi premirja, ki velja od nedelje,

bi sicer moralo biti izpuščenih 33 izraelskih

talcev in približno 1.000 palestinskih

184 23. 1. 2025

F.A.Bobo

V nesreči v Premogovniku Velenje so bili

udeleženi trije rudarji.

zapornikov. V Gazo so ob tem prispeli prvi

tovornjaki s humanitarno pomočjo. Rdeči

križ, ki je ujetnice prepeljal do izraelskih

sil v Gazi, je pred tem sporočil, da so bile

v dobrem zdravstvenem stanju. Izraelski

predsednik Jicak Hercog je ob osvoboditvi

treh Izraelk zatrdil, da se ves narod veseli

njihove vrnitve.

USODA INVALIDSKEGA

PODJETJA

Potem ko je začelo veljati premirje z Izraelom,

je teroristična organizacija Hamas izpustila

prve tri judovske talke.

PROFIMEDIA

Invalidsko podjetje CSS je treba ohraniti

ali pa zaposlenim omogočiti prezaposlitev

še pred iztekom likvidacije podjetja, sicer

bo Luka Mesec sklep o likvidaciji preklical.

To je po tednu dni medijske gonje

proti njegovemu neukrepanju in odločitvi

SDH, da gre podjetje v stečaj, dejal

minister za delo, ki od vodstva podjetja in

SDH-ja najprej pričakuje vse dokumente.

Slovenski državni holding so za informacije

prosili dvakrat.

Mesec je napovedal, da si bodo prizadevali,

da nihče od zaposlenih ne bo izgubil

dela: »Sprejemljivi sta zgolj dve možnosti:

ali najdemo način za ohranitev podjetja tu

ali pa najdemo način, da se vsi zaposleni

prezaposlijo pred iztekom likvidacije.«

Sklep o zaustavljanju likvidacije ministru

Mescu omogoča 58. člen zakona o zaposlovanju

invalidov. Slovenske železnice so

v ponedeljek sicer izrazile pripravljenost,

da bi zaposlile vse invalide iz podjetja,

kranjska Iskra pa se neuradno zanima za

njegov prevzem.

NI SOGLASJA

ZA GUVERNERJA

Pri predsednici Nataši Pirc Musar se je

končal krog posvetovanj o kandidatih

za guvernerja Banke Slovenije in varuha

človekovih pravic. Očitno bodo potrebna

nadaljnja usklajevanja. Kot smo poročali,

poleg kandidata za varuha človekovih pravic

predsednica išče tudi novega kandidata

za guvernerja Banke Slovenije. Prvotni

kandidat Anton Rop v parlamentu ni prejel

zadostne podpore.

Predstavniki poslanskih skupin parlamentarnih

strank o imenih ne želijo govoriti.

Neuradno naj bi bila na mizi za varuha

človekovih pravic štiri imena. Toda v

koalicijskih poslanskih skupinah se še niso

opredelili za podporo katerega od njih.

Vodje poslanskih skupin se o guvernerju

zaenkrat sploh še niso pogovarjali, kar

kaže, da političnega konsenza ni na vidiku.

PREGLED TEDNA 7

RAZPIS ZA HELIKOPTERJE

Kot poroča Slovenska tiskovna agencija,

se je na razpis ministrstva za notranje

zadeve za nakup dveh reševalnih helikopterjev

prijavilo podjetje Leonardo S.p.A.

Podjetje bi dva helikopterja dobavilo za

30.744.000 evrov z DDV-jem, so sporočili

z ministrstva. Na policiji so ob tem zagotovili,

da bosta helikopterja, za katera

je objavljen javni razpis, namenjena le

izvajanju helikopterske nujne medicinske

pomoči (HNMP). Spomnimo: v Novi Sloveniji

so bili kritični, da je razpis za nakup

dveh helikopterjev za nujno medicinsko

pomoč (HNMP) namenjen zgolj dopolnitvi

policijske flote. Sumijo tudi, da so bili nekateri

kriteriji v razpisu prirejeni za točno

določenega ponudnika.

LOTRIČ IMA

STRANKO FOKUS

V soboto je na Brdu pri Kranju aktualni

predsednik Državnega sveta RS Marko

Lotrič skupaj s somišljeniki iz gospodarskih

krogov ustanovil stranko po imenu

Fokus. Na dogodku je bilo tudi več vidnih

predstavnikov drugih političnih strank.

Med drugim so prišli predsednik NSi Matej

Tonin, predsednik Demokratov Anže Logar,

nekdanji gospodarski minister Zdravko

Počivalšek, nekdanji notranji minister

V požaru, ki je izbruhnil v smučarskem

središču v Turčiji, je bilo najmanj 66 mrtvih.

Po besedah Marka Lotriča bo stranka

Fokus sila sprememb, ki lahko soustvari

boljšo prihodnost države.

Aleš Hojs, pa tudi delegacija iz Slovenske

ljudske stranke.

»Stranka Fokus misli resno in nastaja z

jasno vizijo Slovenijo usmeriti na pot uravnoteženega

razvoja in napredka, pri tem pa

ohraniti temeljne vrednote, ki povezujejo

narod in družbo,« je v pozdravnem nagovoru

zbranim dejal Marko Lotrič. Fokus po

njegovih besedah ne bo še ena politična

alternativa, temveč sila sprememb, ki

lahko soustvari boljšo prihodnost države.

Stranka je po njegovih besedah nastala iz

prepričanja, da je mogoče preseči ujetost

v ideološke delitve, namesto prepirov

ponuditi rešitve, namesto stagnacije razvoj

in stopiti iz povprečja.

PROFIMEDIA

BIDEN POMILOSTIL

DRUŽINO

Joe Biden je v zadnjih trenutkih, preden

ga je na položaju ameriškega predsednika

zamenjal Donald Trump, pomilostil člane

svoje družine. Ob tem je za medije dejal,

da je bila njegova družina deležna nenehnih

napadov in groženj, ki jih je motivirala

izključno želja, da bi mu škodovali. Po

njegovem gre za najhujšo vrsto strankarske

politike. »Žal nimam razloga verjeti, da se

bodo ti napadi končali.« Pomilostil je Jamesa

B. Bidna, Saro Jones Biden, Valerie Biden

Owens, Johna T. Owensa in Francisa W.

Bidna. Sina Hunterja Bidna je pomilostil že

prejšnji mesec. S potezo je družini zagotovil

imuniteto pred prihodnjim kazenskim pregonom.

Biden je izdal še nekaj vnaprejšnjih

pomilostitev Trumpovih kritikov, upokojenega

generala Marka Milleyja, zdravnika

Anthonyja Faucija in člane kongresa, ki so

sodelovali v odboru za preiskavo napada na

Kapitol 6. januarja 2021.

TRAGEDIJA V

SMUČARSKEM SREDIŠČU

Žiga Živulović jr./BOBO

V priljubljenem smučarskem središču v

Turčiji na nadmorski višini 2.200 metrov

je umrlo najmanj 66ljudi, 51 pa jih je bilo

ranjenih. Oblasti so sporočile, da so ekipe

gasilcev preprečile širjenje požara, ki je izbruhnil

v hotelu v Kartalkayi, sicer enem od

največjih smučarskih središč v državi. Več

kot 200 gostov in osebje hotela so evakuirali.

Vzrok požara še ni znan. Na posnetkih,

objavljenih na spletu, se vidi, da so zagoreli

streha in zgornja nadstropja zgradbe.

184 23. 1. 2025

8

FOTO TEDNA

SPREJEM MOTOCIKLISTA

TONIJA MULCA PO VRNITVI

Z RELIJA DAKAR

Legen nad Slovenj Gradcem, 20. 1. 2025

KN media/STA

184 23. 1. 2025

ČIVKARIJA

9

Andrej Drapal @adDrapi

Spremljati inavguracijo na RTV2 je bil čisti užitek.

Predstavljal sem si, kako se komunistični komentatorji

krotovičijo ob Trumpovem sesuvanju vsega,

na čemer temelji sedanja politika RTV – začinjeno z

molitvami, ki pa so tako izven njihovega horizonta,

da jih niti komentirati niso mogli. Čisti užitek!

Čivk tedna

Čivk tedna

Brun0slav @Brun0slav

Bom spet prilepil, ker je očitno zelo aktualno.

Ivan Cankar – 100 let nazaj:

Dejan Škvarč @SkvarcDejan

Pravijo, da brez partizanov nas danes ne bi bilo več

… V resnici pa: brez partizanov nas bi bilo danes

mnogo več.

Božo Predalič @BozoPredalic

Če o tem ni nič vedel, potem preprosto ni primeren

za mesto ministra.

Minister je v celoti odgovoren za pravilno uporabo

denarja, s katerim razpolaga njegovo ministrstvo.

Vsekakor pa je odgovoren tudi v primeru, če ne

ve, kaj njegovi uradniki počno z davkoplačevalskimi

milijoni.

Edvard Kadič @EdvardKadic

O 83-milijonskem razpisu je Han

komaj kaj vedel.

Dajte no … pa kdo to kupuje?

Cvetóber @cvetober

Andrej Poglajen @poglajen

Takole je @POTUS podpisal prve izvršilne ukaze.

Med njimi sta najbolj pomembna prepoved cenzure

in omogočanje popolne svobode izražanja ter

omejitev pooblastil birokratom.

Zanimivo, popolno nasprotje od tega, kar v Sloveniji

počne @vladaRS. Verjetno za to noben od vladajočih

ni dobil vabila.

184 23. 1. 2025

10

ČIVKARIJA

Žiga Turk @ZigaTurk

No, če je bil NPU zlorabljen za pritiske proti

članom Agencije za energijo, je to mnogo večja

afera, kot da je bil nekdo brez pogojev dve leti

direktor policije.

Tilen Majnardi @TilenMajnardi1

Gledam tole komedijo v DZ, ki ni več smešna.

Poslanka vladne Svobode zaslišuje novinarja, zakaj

ni poročal o določenih temah, kako je poročal,

kdo so njegovi viri, kakšna je njegova politična

usmerjenost … To je škandalozno. Ne glede na to,

kaj si kdo misli o tem novinarju.

Tomaž Štih @Libertarec

Levica ni politična stranka, Levica je zaposlovalna

agencija. ️

Rok Prešeren @prerok

Če ne bi bilo partizanov, bi Kučan v Dražgošah

govoril slovensko. ️

Vid Mlakar @VidMlaka

Evropa vedno caplja za Ameriko. Sedaj bo trajalo

nekaj let, preden bomo ugotovili, da je woke

mrtev in da je varnost zunanjih meja, omejitev

migracij in izbira migrantov nekaj povsem normalnega

in človeškega.

Rastislav Rastko Tepina @LajnarEU

A pol pravite, da sta gospa Melania Trump in gospod

Viktor Knavs dr. Goloba in soprogo Gaber mal

čez ramo vrgla ...

Andreja @tulipanka18

Zakaj, za vraga, imajo vsi prišleki v Sloveniji pravico

gojiti svoje kulturne navade in jezik, samo

Slovencem pa se očita nacionalizem, ko se zavzemajo

za svojo kulturo, vero in jezik?! Komu

je v interesu, da Slovenija in Slovenci izginejo z

obličja sveta?!

Zballe @Stretch4Four

Sanjal sem, da je bil Primož Cirman poklican

na zaslišanje v DZ. Mahnič je pred njega vrgel

špeh sprintanih člankov z Necenzurirano in norel,

zakaj v njih ni ene kritike Roberta Goloba.

Preden je Cirman zapustil DZ, so okoli njega že

kolesarili protestniki. ???

Donald Duck & Mickey Mouse @naravnosi

Odslej bodo tudi v tunelih luči ugasnjene. A le ponoči.

Vprašanje za strokovnjake Svobode: »Ali smem ponoči

voziti s prižganimi lučmi?«

Vane Gošnik @VaneGosnik

Namesto da bi zaradi omrežnine odstopil in izginil,

namerava Kumer prepovedati še žarnice. Ponoči,

ne podnevi. Ni šala, ampak štala.

Branko Cestnik @BCestnik

Sebi delo od doma, vam štemplanje. Takšna je solidarna

sedanjost. Zdaj pa ugibajmo, kakšna bo solidarna

prihodnost.

184 23. 1. 2025

KARIKATURA AKTUALNO

11

BORIS OBLAK

TEMA TEDNA

Donald Trump: »Od danes naprej

priznavamo samo še DVA SPOLA«

12 TEMA TEDNA

LUKA SVETINA

PROFIMEDIA

Dobra štiri leta po porazu proti Joeju Bidnu, ki ga ni želel priznati, in invaziji njegovih podpornikov

na Kapitol se je Donald Trump zmagoslavno vrnil v Belo hišo, bolj odločen in samozavesten kot

kdajkoli prej, da izpolni obljube, ki jih je dal svojim volivkam in volivcem v predvolilni tekmi.

Politični poznavalci so pričakovali,

da bo Trump svojo retoriko

vsaj nekoliko omilil in 'opustil'

nekatere od napovedanih ukrepov,

a je v svojem inavguracijskem govoru

ponovil prav vse in pokazal, kako

resno misli. Še isti večer je podpisal

niz izvršnih ukazov, s katerimi začenja

»novo zlato dobo Amerike«, ki jo bo

tako ali drugače občutil ves svet. Tokrat

ima pred seboj samo štiri leta.

Donald Trump je po Groverju Clevelandu

šele drugi predsednik v ameriški

zgodovini, ki bo služil dva nezaporedna

mandata v Beli hiši. Vse svoje načrte je

razkril vpričo podpredsednika J. D. Vancea,

sodnikov vrhovnega sodišča Združenih

držav Amerike ter predsednikov

Billa Clintona (s soprogo Hillary), Georgea

Busha mlajšega, Barracka Obame

ter odhajajočega Joeja Bidna in njegove

podpredsednice Kamale Harris.

Hillary se je muzala in med njegovim

govorom odkrito posmehovala, Harrisova

se je trudila ostati brezizrazna, Trump

pa se ni dal motiti: »Zlata doba Amerike

se začenja prav zdaj. Od danes naprej bo

naša država cvetela in bo spet spoštovana

po vsem svetu.« Na prejšnjo administracijo

so letele ostre puščice: »Zloba, nasilje

in nepoštenost našega ministrstva za

pravosodje in naše vlade se bo končala.«

Odhajajočo garnituro je Trump imenoval

za pokvarjeno tvorbo, ki je izvlekla moč iz

bogastva ameriških državljanov, ni bila

sposobna obvladati domačih kriznih dogodkov

in se je nerodno spotikala tudi ob

katastrofalnih dogodkih v tujini. »Država

ne ščiti več državljanov, ki spoštujejo

zakone, ampak nudi zatočišče nevarnim

kriminalcem, številnim iz zaporov

in mentalnih institucij, ki so nezakonito

vstopili v državo.« Bidnovo administracijo

je kritiziral zaradi dotoka ilegalnih

migrantov preko meje z Mehiko in ker ni

bila sposobna učinkovito posredovati ob

orkanu v Severni Karolini in zlasti požarih,

ki še vedno divjajo v Kaliforniji.

Okrcal je še zdravstvo, za katerega

ZDA porabijo več denarja kot katerakoli

184 23. 1. 2025

»Bog me je rešil, da bi

Ameriko spet naredil veliko.«

druga država na svetu, pa ne zagotavlja

rešitev, in izobraževalni sistem, ki otroke

uči, naj se sramujejo sebe, v mnogih

primerih pa celo sovražijo svojo državo

kljub ljubezni, ki jim jo je dala. »Vse to

se bo danes spremenilo, in to zelo hitro,«

je bil odločen Trump.

BOG TAKO ŽELI

Donald Trump je v dobre pol ure trajajočem

govoru (leta 2017 je trajal 17

minut) dejal, da svojo izvolitev razume

kot mandat, da v celoti obrne tok dogodkov,

ki so se zgodili med »grozljivo

izdajo« in »propadanjem Amerike«. Izjavil

je, da je bil v zadnjih osmih letih

sam izzvan bolj kot katerikoli predsednik

v 250-letni ameriški zgodovini

pred njim ter da se je v tem času veliko

naučil. »Pot do ponovne izvolitve ni

bila lahka. Tisti, ki želijo ustaviti naše

namere, so mi poskušali vzeti svobodo

in celo življenje. Pred nekaj meseci

mi je na čudovitem polju v Pensilvaniji

atentatorjeva krogla presekala uho.

Toda že takrat sem čutil in zdaj še bolj

verjamem, da je bilo moje življenje rešeno

z razlogom. Bog me je rešil, da bi

Ameriko spet naredil veliko.«

Trump ne dvomi, da si bo s svojo

administracijo »domoljubov«, v kateri

je tudi najbogatejši Zemljan in lastnik

družbenega omrežja X Elon Musk, ki bo

vodil novoustanovljeni ameriški svet

za debirokratizacijo in učinkovitost

(DOGE – Department of Government

Efficency), prizadeval vsako krizo rešiti

z dostojanstvom. »Delovali bomo

učinkovito in z namenom, da bi ljudem

vrnili upanje, blaginjo, varnost in mir,

za državljane vseh ras, barv in veroizpovedi.

Za ameriške državljane je 20.

januar 2025 dan osvoboditve.«

Dodal je, da ima podporo za spremembe

v vseh družbenih skupinah,

tako med starimi in mladimi, moškimi

in ženskami, Afroameričani, Hispanoameričani,

Azijci, med mestnim in podeželskim

prebivalstvom. Znova se je

pohvalil, da je Kamalo Harris premagal

v vseh ključnih »nihajočih« zveznih državah

(»swing states«) ter tudi po skupnem

številu glasov Američank in Američanov,

kar mu leta 2017 proti Hillary

Clinton ni uspelo. Inavguracija je bila

zaradi mraza zadnji trenutek prestavljena

v notranjost Kapitola, v Washingtonu

so postavili več kot 40 kilometrov železnih

ograj, za varnost je skrbelo več kot

20.000 pripadnikov policije, kapitolski

grič pa je preletaval najsodobnejši policijski

helikopter. Protestnice, večinoma

feministke, ki čutijo, da so njihove pravice

pod Trumpovo administracijo znova

ogrožene, so se zbrale v precej manjšem

številu kot leta 2017. Tudi to kaže, da

se demokrati po hudem novembrskem

porazu še niso sestavili in organizirali

prvih političnih aktivnosti.

»VETER SPREMEMB«

Sledila je težko pričakovana napoved

dejanj, s katerimi namerava uresničiti

spremembe – in večino procesov je takoj

po inavguraciji tudi zagnal s podpisom

t. i. »izvršnih ukazov«, do katerih ima

kot ameriški predsednik ekskluzivno

pravico, da jih predpiše mimo obeh domov

kongresa. »Najprej bom razglasil

izredne razmere na naši južni meji. Vsi

nezakoniti vstopi bodo takoj ustavljeni

in začeli bomo proces vračanja milijonov

kriminalnih tujcev v kraje, od koder so

prišli. Ponovno bomo uvedli mojo politiko

‘ostani v Mehiki’. Končal bom prakso

‘ujemi in izpusti’,« je Trump napovedal

takojšnjo spremembo migrantske politike.

Takoj je okrepil število vojakov na

južni meji, kriminalne mehiške in venezuelske

kartele pa je klasificiral kot

teroristične organizacije. Nemudoma

je blokiral politiko pravice do avtomatičnega

državljanstva za otroke, rojene

TEMA TEDNA

13

Trump je z izvršnim ukazom prepovedal

protiustavno omejevanje svobode govora.

na ozemlju ZDA, ki je bila v veljavi več

kot pol stoletja. Otroci migrantov, ki so

na ozemlje države prišli nezakonito, do

državljanstva po novem niso več upravičeni.

Ilegalni migranti so znova opredeljeni

kot grožnja nacionalni varnosti,

njihov izgon pa prioriteta. V ponedeljek

zvečer so prenehale delovati tudi aplikacije,

preko katerih so se ilegalni migranti

lahko naročili na kontrolnih mejnih točkah

za legalen vstop v državo. Biden je s

tem manevrom umetno zmanjševal število

ilegalnih migracij. Samo na mejnem

prehodu v Ciudad Juarezu se je moralo

na tisoče migrantov obrniti nazaj proti

Mehiki. Televizijske kamere so posnele

zaprepadene obraze, bes in solze. Vršilec

dolžnosti vodje ameriškega sodnega sistema

za priseljence in trije drugi visoki

uradniki so bili nemudoma odpuščeni,

začasno je ustavljeno dodeljevanje azilov.

Z izvršnim ukazom je članom svojega

kabineta naročil, da razglasijo

izredne razmere na področju energetike.

ZDA se znova umikajo iz Pariškega

podnebnega sporazuma, odpravljen je

Bidnov izvršni ukaz iz leta 2021, ki je

z zelenimi politikami želel doseči, da

bi bila do leta 2030 polovica prodanih

avtomobilov v ZDA električnih. Trump

je sprostil omejitve novih naftnih vrtin

na področju Aljaske in črpanje drugih

energentov na področju Arktike. »Spet

bomo bogat narod. Pod našimi nogami

je tekoče zlato, ki nam bo pomagalo do

tega,« je dejal Trump, ki državljanom

obljublja, da si bodo spet lahko kupili

takšen avtomobil, kot ga bodo želeli.

Napovedal je tudi prenovo trgovinskega

sistema, ki bo zaščitil ameriške delavce

in družine. Napovedal je boj s potrošniško

inflacijo, nižje davke doma in

višje carine za tuje izdelke.

KONEC CENZURE

Trump je podpisal dokument o končanju

»rožljanja vlade z orožjem« proti političnim

nasprotnikom. V praksi je s tem

generalnemu državnemu tožilcu ukazal,

naj razišče aktivnosti zvezne vlade v

času Bidnove administracije, vključno

z ministrom za pravosodje, komisijo za

vrednostne papirje in zvezno komisijo

za trgovino. Rečeno je, da bo vlada

sprejela ustrezne ukrepe za popravo

preteklih nepravilnih ravnanj organov

kazenskega pregona. Trump je tako že

oprostil tudi okrog 1.500 svojih podpornikov,

ki so 6. januarja leta 2021 vdrli v

Kapitol, ker se niso želeli sprijazniti z

zmago Joeja Bidna na predsedniških

volitvah. Trump je z izvršnim ukazom

prepovedal protiustavno omejevanje

svobode govora, kar naj bi počeli zvezni

agenti. Generalnemu državnemu tožilcu

je naročil, naj razišče kršitve svobode

govora med Bidnovo administracijo.

Trump je podpisal tudi dva izvršna

ukaza, ki se dotikata zemljepisnih

imen; ZDA tako začenjajo postopek preimenovanja

Mehiškega zaliva v Ameriškega

ter preimenovanje najvišje gore:

Denali na Aljaski, ki mu je Barrack Obama

leta 2015 vrnil staro indijansko ime,

se bo znova imenoval Mount McKinley,

po raziskovalcu, po katerem je gora ime

nosila skoraj celo stoletje.

OBRAČUN S PREBUJENCI

Da misli resno s končanjem vladne politike,

ki želi socialno inženirstvo rase in

spola vnesti v vse vidike javnega in zasebnega

življenja, je naletelo na stoječe

ovacije med nekaj več kot 20.000 udeleženci

inavguracijske parade. »Ustvarili

bomo družbo, ki je barvno slepa in

temelji na zaslugah. Od danes naprej bo

uradna politika vlade Združenih držav

Amerike, da obstajata samo dva spola:

moški in ženska,« je bil jasen Donald

Trump. Njegovi napovedi je sledil tudi

podpis izvršnega ukaza pred navzočimi,

nakar je novi predsednik nalivna

peresa zmetal v publiko med podpornike:

v roku 60 dni se ukinjajo vsi vladni

programi DEI (raznolikost, pravičnost

in vključenost). Preusmerjajo se k politikam,

ki temeljijo na zaslugah, odstranijo

se programi, ki v postopkih odločanja

upoštevajo raso, spol ali druge

dejavnike identitete. Kritiki programov

DEI že ves čas trdijo, da takšni programi

spodkopavajo meritokracijo z dajanjem

prednosti identiteti pred kvalifikacijami,

veščinami in dosežki.

Trump je ukazal, da je znova obvezno

ločevanje na podlagi biološkega

spola v zveznih ustanovah. Prepovedano

je zvezno financiranje storitev operacije

spola. Zvezna vlada bo prav tako

prenehala promovirati praznike, kot je

mednarodni dan vidnosti transspolnih

oseb. Generalni državni tožilec ZDA je

dobil nove smernice glede morebitnih

kršitev uporabe t. i. prednostnih zaimkov,

češ da so v nasprotju s svobodo govora.

Ameriška komisija za enake možnosti

zaposlovanja si je pod Bidnovo

administracijo tolmačila, da je namerna

in ponavljajoča se uporaba napačnega

imena in zaimkov za transspolne

osebe, kot se same želijo klicati, lahko

prispevala k nezakonitemu sovražnemu

delovnemu okolju. Tudi takšnega

prebujenstva je pod Trumpom konec.

Trump je podaljšal rok za prodajo kitajskega

TikToka za 75 dni, tako je aplikacija

v državi še vedno dostopna. ZDA prekinjajo

članstvo v Svetovni zdravstveni

organizaciji. Za 90 dni je prekinjena ameriška

finančna pomoč tujim državam,

dokler uradniki ne pripravijo poročil, na

podlagi katerih bo Trump ocenil, ali se

paketi pomoči ujemajo z njegovo politiko.

S 1. februarjem so napovedane 25-odstotne

carine za Kanado in Mehiko, nedoločene

so še carine za Kitajsko.

Glede na to, kako hitro je Trump zavihal

rokave, so pred nami morda najbolj

dinamična in nepredvidljiva štiri

leta v 21. stoletju. Nova ameriška administracija

ne bo zatresla le ZDA, temveč

celoten svet.

184 23. 1. 2025

14 TEMA TEDNA

TEO PETROVIČ

PRESETNIK

PROFIMEDIA

Kako bo DRUGI Trumpov

MANDAT spremenil ZDA?

Donald Trump je leta 2016 osupnil politični svet, ko je postal prva oseba brez vladnih

ali vojaških izkušenj, ki je bila kadarkoli izvoljena za predsednika ZDA. Njegov štiriletni

mandat v Beli hiši je razkril izjemne razpoke v ameriški družbi in obrnil nekatere globalne

trende. Kaj pa si lahko ameriška družba obeta od njegovega drugega mandata?

Pretekla politika Donalda Trumpa

je vključevala velike spremembe

doma in v tujini. Dosegel je niz

dolgo pričakovanih konservativnih

zmag doma, vključno z največjim

znižanjem davkov za podjetja doslej,

odpravo številnih okoljskih predpisov

in preoblikovanje zveznega sodstva. Na

mednarodnem prizorišču je uvedel nove

stroge omejitve priseljevanja, se umaknil

iz več večstranskih sporazumov, vzpostavil

tesnejše vezi z Izraelom in začel trgovinski

spor s Kitajsko kot del širšega prizadevanja

za reševanje vsega, kar je videl

kot očitno neravnovesje v gospodarskih

odnosih ZDA z drugimi državami.

Čeprav je pogosto skop glede podrobnosti,

je v številnih političnih izjavah

in zapisih Trump za svoj drugi

mandat začrtal obsežen program, ki

združuje tradicionalne konservativne

pristope k davkom, regulaciji in družbeno-kulturnim

vprašanjem, z bolj populističnim

pristopom do trgovine in

premikov v mednarodni vlogi ZDA.

184 23. 1. 2025

OKREPITEV

IZVRŠILNE OBLASTI

Najbolj razvpita Trumpova obljuba glede

vrnitve v Belo hišo je bila njegova izjava,

da bo diktator »samo prvi dan«. Po

lastnih izjavah bo imel tega dne v Beli

hiši veliko dela.

Trump je republikanskim senatorjem

povedal, da za prvi dan svojega predsedovanja

pripravlja okoli sto izvršilnih

ukazov, katerih namen je hiter udarec v

bistvo zakonodajnega programa Bidnove

administracije. Več mesecev je namigoval

na ambiciozen seznam ukrepov, ki bi jih

sprejel prvega dne, vključno z zaprtjem

meje med ZDA in Mehiko, končanjem

rusko-ukrajinske vojne in pomilostitvijo

tistih, ki so bili obsojeni za zločine v zvezi

z napadom na ameriški Kapitol (zgradba

kongresa) 6. januarja 2021.

Novoizvoljeni predsednik želi zmanjšati

tudi vlogo zveznih birokratov in predpisov

v gospodarskih sektorjih. Pristop

bi v marsičem okrepil vpliv izvršilne veje

oblasti. Ta moč pa bi prišla iz Bele hiše.

Trump trdi, da morajo predsedniki

nadzorovati zvezno porabo tudi potem,

ko si je kongres prisvojil denar. Po njegovih

besedah proračunski ukrepi zakonodajalcev

»določijo zgornjo mejo« porabe,

ne pa tudi dna, kar pomeni, da predsednikova

ustavna dolžnost, da »zvesto

izvaja zakone«, vključuje tudi presojo

glede porabe denarja. Ta razlaga pa bi

lahko sprožila sodno bitko s kongresom.

Kot kandidat je tudi predlagal, da

bi morale biti zvezne rezerve (Federal

Reserve – Fed; neodvisna institucija, ki

določa obrestne mere) podvržene večji

predsedniški moči. Čeprav ni razkril

podrobnosti, bi vsaka taka poteza predstavljala

pomembno spremembo delovanja

ameriškega gospodarskega in

monetarnega sistema.

MANJ DAVKOV

IN REGULACIJE, VEČ CARIN

Trumpovi gospodarski načrti, ki jih je

predstavil med svojo kampanjo, bi lahko

dramatično preoblikovali ameriško

gospodarstvo. Njegova agenda se osredotoča

na nižanje davkov, zmanjševanje

predpisov in uvedbo visokih carin

na tuje izdelke. Spodbudo bi lahko dobili

tudi drugi finančni instrumenti,

vključno s kriptovalutami, saj je obljubil,

da bodo ZDA postale »kriptoprestolnica

planeta«.

TEMA TEDNA

15

Napovedal je ukinitev tistih zveznih

predpisov, ki po njegovih besedah omejujejo

ustvarjanje delovnih mest. Zavezal

se je, da bo obdržal široko znižanje

davkov iz leta 2017, ki ga je podpisal, ko

je bil na položaju. Njegova gospodarska

ekipa pa razpravlja o nadaljnjem krogu

nižanja davkov za posameznike in podjetja

– poleg tistih, ki so že bila sprejeta

v njegovem prvem mandatu.

Stopnjo davka od dohodka pravnih

oseb naj bi znižal z 21 na 15 odstotkov

Donald Trump je napovedal ukinitev tistih

zveznih predpisov, ki po njegovem mnenju

omejujejo ustvarjanje delovnih mest.

– za podjetja, ki izdelujejo svoje izdelke

v ZDA. Dejal je, da si bo prizadeval za

sprejetje zakonodaje za odpravo obdavčitve

napitnin in plač za nadurno delo,

da bi pomagal natakarjem in drugim

delavcem v strežbi. Hkrati se je zavezal,

da ne bo obdavčil ali znižal prejemkov

socialne pomoči.

A glede na številne analize ekonomistov

in drugih strokovnjakov bi

lahko Trumpova gospodarska agenda

spodbudila inflacijo in povečala

zvezni dolg, če bi bila v celoti izvedena.

Višje carine pa bi po številnih ekonomskih

analizah verjetno povzročile

višje cene uvoženega blaga. Glede na

analizo Nacionalne maloprodajne federacije,

objavljene tik pred volitvami,

bi višje carine potrošnike stale do 78

milijard dolarjev na leto.

ŠIRJENJE ENERGETSKE

PROIZVODNJE

Novi ameriški predsednik je obljubil

tudi povečanje proizvodnje fosilnih

goriv v ZDA, in sicer z olajšanjem postopka

izdajanja dovoljenj za vrtanje

na zveznih ozemljih in spodbujanjem

gradnje novih plinovodov za zemeljski

plin. Dejal je, da bo ponovno dovolil vrtanje

nafte v arktičnem nacionalnem

rezervatu za divje živali na Aljaski.

Prepričan je, da morajo biti ZDA

sposobne povečati proizvodnjo energije,

da bodo konkurenčne pri razvoju

sistemov umetne inteligence, ki porabijo

velike količine energije. Ustanovil bo

nacionalni energetski svet za usklajevanje

politik za povečanje proizvodnje

energije v ZDA.

Napovedal je umik ZDA iz Pariškega

podnebnega sporazuma, okvira za

zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih

plinov, in da bo podprl večjo

proizvodnjo jedrske energije.

Prav tako bi razveljavil odredbe

predhodnika Joeja Bidna za električna

vozila ter druge politike, namenjene

zmanjševanju avtomobilskih emisij.

SPREMEMBE

NA PODROČJU PRISELJEVANJA

Znova namerava uvesti svojo politiko iz

prvega mandata glede nezakonitih prehodov

meja in nadaljevati z novimi obsežnimi

omejitvami. Slogan »Zgradite zid!« iz

njegove kampanje leta 2016 pa se je spremenil

v ustvarjanje »največjega programa

množične deportacije v zgodovini«.

Zavezal se je, da bo omejil dostop

do azila na ameriško-mehiški meji in se

lotil najobsežnejših deportacij v ameriški

zgodovini, kar bo verjetno sprožilo

pravne izzive in nasprotovanje demokratov

v kongresu.

Dejal je, da bo za dosego svojega cilja

zaposlil nacionalno gardo, in če bo potrebno,

zvezne enote, ob tem pa ni izključil

postavitve internacijskih taborišč za

obdelavo ljudi v procesu deportacije.

Prav tako si bo, kot pravi, prizadeval

za odpravo samodejnega državljanstva

za otroke, rojene priseljencem. Medtem

ko bi bila taka poteza v nasprotju

z dolgotrajno razlago 14. amandmaja

ameriške ustave, je Trump dejal, da

bo razmislil o poskusu uvedbe novega

amandmaja, da bi dosegel svoj cilj.

Trumpova gospodarska

agenda se osredotoča na

nižanje davkov, zmanjševanje

predpisov in uvedbo visokih

carin na tuje izdelke.

Napovedal je tudi ponovno uvedbo

tako imenovane »prepovedi potovanja«,

ki omejuje vstop v ZDA ljudem

s seznama pretežno muslimanskih

držav, ki je med njegovim prvim mandatom

sprožila številne pravne bitke.

OMEJEVANJE »PREBUJENSKE«

IZOBRAŽEVALNE POLITIKE

V zadnjih letih so šole in podjetja po vsej

ZDA sprejeli politiko, namenjeno podpori

žensk in rasnih manjšin. Te prakse,

ki jih pogosto uvrščajo pod »raznolikost,

pravičnost in vključenost« (DEI – Diversity,

Equity and Inclusion), so razjezile

številne konservativce in povzročile

nekaj pravnih izzivov. Trump je obljubil,

da jih bo razpustil, velike korporacije,

vključno z Meto, Walmartom in Amazonom,

pa so od njegove izvolitve že začele

opuščati povezane pobude.

Trump bi lahko z izvršnim ukazom

prepovedal zvezno financiranje šol ali

drugih ustanov, ki imajo programe DEI.

Prav tako bi lahko prepovedal financiranje

šol, ki poučujejo »kritično rasno

teorijo« (CRT – Critical Race Theory).

Večkrat je kritiziral tudi to, kar imenuje

»transspolna norost« v šolah in zdravstvu,

in izrecno obljubil, da bo transspolnim

ženskam prepovedal tekmovanje

v ženskih športih.

V visokem šolstvu je predlagal prevzem

akreditacijskih postopkov za visoke

šole, potezo, ki jo opisuje kot svoje skrivno

orožje proti »marksističnim manijakom

in norcem«, ki po njegovem mnenju

nadzorujejo visoko šolstvo. Osredotoča

se na dotacije za visoko šolstvo in pravi,

da bo od šol pobral »milijarde in milijarde

dolarjev« z »obdavčevanjem, kaznovanjem

in toženjem pretirano velikih

zasebnih univerzitetnih dotacij« v šolah,

ki ne spoštujejo njegovih odlokov.

Pozval je k preusmeritvi zaplenjenega

dotacijskega denarja v spletno

»ameriško akademijo«, ki bi vsem Američanom

ponujala visokošolska spričevala

brez šolnine. Kot je dejal, bi bila ta

strogo nepolitična in ne bi dovoljevala

»prebujenstva ali džihadizma«.

184 23. 1. 2025

16 TEMA TEDNA

PROFIMEDIA

Po besedah nekdanjega predsednika Boruta

Pahorja se bo morala EU s Trumpom glede

uvedbe carin na evropsko blago dobro pogajati.

Kaj Trumpov DRUGI

predsedniški MANDAT prinaša

svetu, Evropi in Sloveniji?

Inavguracija (slovesna podelitev funkcije) novega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je potekala

v ponedeljek, ima globok simbolični pomen. Njen namen je Američanom in zunanjemu svetu pokazati,

da so ZDA spet močne in združene.

LUKA KRANJC

To je ključno sporočilo po obdobju

intenzivnejših političnih

delitev pred predsedniškimi

volitvami. Trumpova

zaprisega je zaključek predvolilnih razprtij

in vabilo k združitvi moči za

skupno prihodnost. Dogodek pomeni,

da je v ZDA svoboda, da so lahko nekateri

privrženci republikanske stranke,

drugi demokratov, spet tretji pa v

politiki ne najdejo mesta zase in se od

nje načrtno distancirajo. Toda vsi so

Američani, ki stremijo k pomembnim

skupnim ciljem, tako doma kot v mednarodni

skupnosti.

184 23. 1. 2025

EVROPA ODGOVORNA

ZA VARNOST

Pričujoči prispevek ni osredotočen na

to, kaj od dogodka pričakujejo Američani,

ampak kaj ta prinaša svetu, Evropi

in Sloveniji. Najprej se ustavimo v

Evropi in Sloveniji. Čas, ko so ZDA našemu

kontinentu zagotavljale relativno

varnost, je minil. Trump je jasno povedal,

naj članice Nata za obrambo namenjajo

pet odstotkov BDP. To je za Slovenijo,

ki ne dosega niti dveh odstotkov,

precejšen zalogaj. Evropa se je na varnostnem

področju že začela prebujati,

toda prepočasi. Ob ruski nevarnosti

pa ne gre zanemariti notranjih varnostnih

izzivov. Govora je o migracijah in

njihovih posledicah. Deli evropskih velemest

že postajajo geta, sestavljena iz

pripadnikov priseljenskih narodnih in

verskih skupnosti; tja se zaradi nasilja

kriminalnih združb ne vstopa. Trenja

so v delih Zahodne Evrope že zaskrbljujoča,

v prihajajočih desetletjih bi lahko

prerasla v obsežnejše nemire. Varnost

bolj resno jemlje evropski vzhod, stoletja

izpostavljen ruski nevarnosti, v

zadnjih letih tudi migracijam, ki jih

ruski in beloruski režim izrabljata za

hibridno vojskovanje. Skandinavija,

TEMA TEDNA

17

Vzhodna in Srednja Evropa in del Balkana

se pospešeno pripravljajo na nove

varnostne izzive.

Ruska invazija ni več zgolj stvar zgodovinskih

učbenikov, lahko se ponovi.

Posebej izpostavljene so baltske države

z ruskimi manjšinami. Prihod Trumpa

sicer obeta konec vojne na Bližnjem

vzhodu (na to kaže izpustitev izraelskih

talcev) in v Ukrajini, kjer bo najbrž

prišlo do zamrznitve konflikta. Ob tem

novi ameriški predsednik pričakuje,

da bo Evropa prevzela pomembnejšo

varnostno vlogo na svojem vzhodnem

obrobju, ZDA pa bi se bolj posvetile kitajski

nevarnosti. Tudi zato napovedi

vojaške intervencije na Grenlandiji ne

gre jemati tako resno. Največji otok še

vedno spada pod dansko krono, Københaven

pa je pomemben zaveznik

Washingtona v Natu (skandinavska država

je ustanovna članica zavezništva).

Vojaška intervencija na Grenlandiji bi

povzročila razpad pakta, kar bi škodovalo

interesom ZDA.

S POGAJANJI

PROTI NOVIM CARINAM

Še ena posledica nove Trumpove vladavine

naj bi bila trgovinska vojna,

zlasti s Kitajsko. Trump je napovedal

dodatno obdavčitev izdelkov, ki niso

proizvedeni na ameriških tleh. To lahko

posebej prizadene npr. Slovaško,

znano po proizvodnji vozil. Grenka

usoda čaka tudi Nemčijo, ki je ranljiva

zaradi zgrešene energetske politike.

Ne pozabimo niti poceni kitajskih izdelkov,

ki dodatno ogrožajo evropska

gospodarstva. Vse to negativno vpliva

tudi na slovensko ekonomijo. Nekdanji

predsednik Borut Pahor, zdaj direktor

zasebnega zavoda Prijatelji Zahodnega

Balkana, je v podkastu Frankloskop

SHUTTERSTOCK

časnika Finance poudaril, da se mora

EU s Trumpom dobro pogajati.

Obstaja nevarnost, da se bodo zaradi

neučinkovitosti EU z ZDA posamično

pogajale nacionalne države, kar je slabo

za Slovenijo. Borut Pahor je v prispevku

namignil, da je rešitev za EU tudi

odprtost za sodelovanje s Kitajsko, ne

glede na morebitne Trumpove kritične

opazke. Odgovor na grožnje z višjimi

carinami je torej bolj odločno evropsko

vodstvo, ki ve, kaj hoče. EU bo morala

pokazati več samostojnosti in samoiniciativnosti

– tudi pri izbiri partnerjev.

Res pa je, da ZDA ostajajo naš ključni zaveznik,

že zaradi skupnih civilizacijskih

temeljev in vrednot. Odnos z Rusijo je

začasno obsojen na hibernacijo. V zraku

pa visi tudi vprašanje tesnejšega sodelovanja

s Turčijo, še eno članico Nata.

Po padcu Asadovega režima v Siriji se je

regionalna vloga Turčije okrepila. Pred

tem je ta država povečala svoj vpliv tudi

na Kavkazu, in sicer po padcu Gorskega

Karabaha (Azerbajdžan je porazil Armenijo

in zasedel to območje). Hkrati se

je tam zmanjšala vloga Rusije in Irana.

Čas, ko so ZDA v okviru zavezništva Nato

nosile največje breme zagotavljanja varnosti

za Evropo, je minil.

Obstaja nevarnost, da se bodo

zaradi neučinkovitosti

EU z ZDA posamično

pogajale nacionalne države,

kar je slabo za Slovenijo.

KREPITEV

KONSERVATIVNIH STALIŠČ

Vprašanja vzbuja še Trumpovo tesno

sodelovanje z Elonom Muskom (lastnik

družbenega omrežja X) in Markom Zuckerbergom

(lastnik družbenih omrežij

Facebook in Instagram) ter sproščanje

cenzure na družbenih omrežjih. »Preverjanje

dejstev«, neke vrste cenzura v

škodo konservativnih stališč, postaja

preteklost. Zanimivo bo spremljati dogajanje

v Sloveniji, kjer se obeta nov, restriktiven

medijski zakon.

Predsednik SDS Janez Janša je bil

povabljen na predsedniško inavguracijo,

vendar se je, kot je poročala Nova24TV,

ni udeležil zaradi zdravstvenih

težav svoje žene Urške Bačovnik

Janša. Na dogodku sta bila poslanca

SDS Žan Mahnič in Andrej Poglajen

ter evroposlanec iz te stranke Branko

Grims. Premier Robert Golob na inavguracijo

ni bil povabljen.

Vse kaže, da Trumpova vrnitev prinaša

repozicioniranje domače in globalne

desnice, tudi zaradi vse večjega

vpliva družbenih omrežij, kar so nenazadnje

pokazale nedavne ameriške

volitve. Njegova vrnitev levici povzroča

preglavice, obenem pa opogumlja desnico

k bolj odločnemu izražanju stališč.

Muskovo mnenje seveda ni Trumpovo,

čeprav sta po novem tesna sodelavca.

Podpora tehnološkega milijarderja

stranki Alternativa za Nemčijo na bližajočih

se februarskih parlamentarnih

volitvah v tej državi kaže, da se obdobje

političnega izključevanja konservativne

politike zaključuje. In navsezadnje

tudi za ekstremne leve ideologije, kot je

prebujenstvo (»wokeizem«), ne Trump

ne Musk nimata posluha. Pričakujemo

lahko, da se bodo nove kulturne smernice

z zamikom odrazile tudi v slovenski

družbeni stvarnosti.

MANJ NEZAKONITIH MIGRACIJ

Trumpovi načrti glede nezakonitih

priseljencev niso ravno kompatibilni

z uveljavljeno evropsko politiko odprtih

vrat, ki se sicer počasi spreminja. V

ospredje tudi na stari celini prihajata

suverenost in varovanje meja ter težnja

po močnih voditeljih. Premier Madžarske

Viktor Orban, predsednik Republike

Srbske (del BiH) Milorad Dodik in

italijanska predsednica vlade Giorgia

Meloni njegovo vrnitev vidijo kot priložnost.

Dodik tudi zaradi Trumpove

izjave o Grenlandiji, ki jo vodja Srbov v

BiH uporablja za utemeljevanje upravičenosti

za priključitev dela BiH k Srbiji.

In Slovenija? Spremenjene globalne

okoliščine utegnejo dati veter v jadra

prvemu možu slovenske opozicije Janezu

Janši pri poskusu, da se še četrtič zavihti

na mesto premierja..

184 23. 1. 2025

18

AKTUALNO

trieste.aterfvg.it

Za starejše stanovanje v Trstu, veliko 80

kvadratnih metrov, mora lastnik, ki ne biva

v njem, na leto plačati približno 1.500 evrov

davka na nepremičnine.

Koliko DAVKA na nepremičnine

plačajo v sosednjih državah?

Potem ko je vlada javnosti predstavila izhodišča za davek na nepremičnine, ki predvidevajo zelo visoko

obdavčitev druge in nadaljnjih nepremičnin (po stopnji 1,45 odstotka posplošene vrednosti),

smo na konkretnih primerih preverili, kako je z obdavčenjem stanovanjskih nepremičnin v sosednjih državah.

NENAD GLÜCKS, ANDREJ ČERNIC

Na Hrvaškem so z novim letom

uveljavili novo davčno zakonodajo,

ki uvaja tudi davek

na nepremičnine. Pri naših

južnih sosedih, enako kot naj bi bilo

pri nas, so proste od obdavčenja tiste

nepremičnine, v katerih imajo lastniki

stalno prebivališče in tam dejansko

prebivajo. To velja tudi za luksuzne hiše

in stanovanja večje vrednosti. Ostale

stanovanjske nepremičnine so na Hrvaškem

obdavčene, vendar so izjema

stanovanja in hiše, ki jih lastniki namenjajo

za registriran dolgoročni najem;

to pomeni vsaj deset mesecev na leto.

Glede nepremičnin za najem imajo torej

veliko bolj ugodno obdavčitev, kot jo je

predstavila slovenska vlada. Pri nas naj

bi namreč davek od nepremičnine, ki se

oddaja v dolgoročni stanovanjski najem

184 23. 1. 2025

(vsaj deset mesecev na leto), odmerili po

splošni stopnji (1,45 odstotka), a bi se ta

davek znižal za vrednost 25 odstotkov

prijavljenih dohodkov za odmero dohodnine

iz oddajanja v najem. To pomeni,

da naj bi bili pri nas še vedno relativno

visoko obdavčeni tudi stanovanja in

hiše v dolgoročnem najemu, medtem ko

bodo na Hrvaškem njihovi lastniki povsem

oproščeni plačevanja davka zanje.

HRVAŠKO OBDAVČENJE

PO KVADRATURI

Hrvati imajo tudi popolnoma drug sistem

obračunavanja davka. Medtem ko

je pri nas predvidena davčna osnova

posplošena vrednost nepremičnine, ki

jo izkazuje Geodetska uprava RS, pa je

pri sosedih višina obdavčenja odvisna

od velikosti nepremičnine. Država je namreč

določila razpon za obdavčenje od

0,6 evra do osem evrov na kvadratni meter

uporabne površine stanovanja oziroma

hiše. Točne zneske za svoja območja

bodo določile občine, pri čemer lahko ta

svoja območja razdelijo na več con, za

katere določijo različno obdavčenje.

Tako so npr. v mestu Bjelovar že

določili, da bo pri njih v prvi coni v

Stanovanjske nepremičnine

na Hrvaškem, namenjene za

registriran dolgoročni najem,

so v celoti oproščene

davka na nepremičnine.

AKTUALNO

19

središču mesta davek šest evrov na

kvadratni meter, zunaj tega pa tri evre

na kvadratni meter. Za 80 kvadratnih

metrov veliko stanovanje, ki je v prvi

coni in ga lastnik ne daje v najem, bo v

Bjelovarju plačeval 480 evrov na leto, v

drugi coni pa 240 evrov na leto. Najvišje

možno obdavčenje (če bi se mestne

oblasti odločile določiti osem evrov na

kvadratni meter) bi bilo 640 evrov na

leto. Medtem bo za zdaj v Zadru davek

zgolj dva evra na kvadratni meter. Tudi

starost nepremičnine je lahko eden od

dejavnikov pri obdavčenju, če se za to

odločita mesto ali občina. Dodajmo,

da je na Hrvaškem tudi po uvedbi davka

še vedno ostalo v veljavi plačevanje

»komunalne naknade« (primerljivo z

našim nadomestilom za uporabo stavbnega

zemljišča – NUSZ). NUSZ bi ostal

tudi pri nas.

KDO JE LAHKO

OPROŠČEN PLAČEVANJA?

O novem nepremičninskem davku smo

se pogovarjali z izkušeno davčno svetovalko

Ivo Slavico iz Zagreba. Kot pravi,

morajo enote lokalne samouprave

(mesta in občine) na Hrvaškem do konca

februarja sprejeti odločitve o višini

nepremičninskega davka na svojem območju.

Če tega do tedaj ne bodo storile,

bo za letos tam obveljal davek 0,6 evra

na kvadratni meter uporabne površine,

torej po zakonu najnižji. Lahko pa nato

do konca leta to spremenijo. Obdavčena

Za 60 kvadratnih metrov

veliko stanovanje v Sesljanu

(občina Devin - Nabrežina,

Italija), v katerem lastnik

ne živi, mora na leto plačati

681 evrov davka.

ne bodo tista stanovanja in hiše, v katerih

ima nekdo prijavljeno stalno prebivališče

in kjer tudi dejansko živi. Pri

tem pa ni nikjer, kot pravi Slavica, določeno,

da gre zgolj za lastnike teh nepremičnin

ali njihove družinske člane.

Plačevanja davka so lahko oproščeni

socialno ogroženi ljudje, po pogojih,

ki jih določijo enote lokalne samouprave.

V skladu z zakonom so davčni zavezanci

dolžni davčni upravi na zahtevo

dokazati stalno prebivanje v nepremičnini,

pri čemer sama prijava prebivališča

ni dovolj. Davčna uprava bo lahko

preverjala te podatke npr. pri elektropodjetjih

(ali je pri določenem stanovanju

evidentirana poraba elektrike). Glede

same višine obdavčevanja, za katero

se bodo odločila mesta in občine, naša

sogovornica meni, da je to težko predvideti,

saj imajo na Hrvaškem maja letos

lokalne volitve. Zaradi tega sklepa, da

vsaj za zdaj ne bodo šli v najvišje možno

obdavčenje (osem evrov na kvadratni

meter), da se ne bi zamerili volivcem.

KAKO JE V ITALIJI?

Pogledali smo tudi k našim zahodnim

sosedom. Italija velja za državo z zapletenim

in mestoma nepreglednim davčnim

sistemom. Ko gre za nepremičninski

davek, se je težko izogniti temu vtisu.

Niti v Italiji se nepremičnina, kjer ima

lastnik stalno (ali glavno) bivališče, ne

obdavčuje. Posameznik plača nepremičninski

davek na morebitne druge nepremičnine

v njegovi lasti, v katerih nima

registriranega stalnega bivališča. Izjema

so stalna bivališča, ki spadajo v kategorijo

luksuznih stanovanj oziroma hiš.

Nepremičninski davek se imenuje IMU

(Imposta municipale propria), v Furlaniji

- Julijski krajini, deželi, ki meji s Slovenijo,

pa se ta posebni davek imenuje ILIA

(Imposta locale immobiliare autonoma).

Prihodki od nepremičninskega davka se

stekajo v blagajno posameznih občin, v

katerih so nepremičnine.

KATASTRSKA VREDNOST

Za pojasnila smo se obrnili na nepremičninskega

agenta Gianluco Morgio,

ki vodi agencijo Di More immobiliare

v Trstu. »Osnova za izračun nepremičninskega

davka je v Italiji katastrska

vrednost stanovanja. Gre za posebno

vrednost, ki jo posamezni nepremičnini

pripiše agencija za javne prihodke

(agencija, ki opravlja davčni nadzor),«

loewen-immobilien.at

V Avstriji (na sliki Celovec) so obdavčene

vse stanovanjske nepremičnine (tudi tiste,

v katerih lastnik živi), vendar je stopnja

obdavčenja zmerna.

184 23. 1. 2025

20

AKTUALNO

Na Hrvaškem davek na nepremičnine velja

od 1. januarja letos (na sliki Zagreb). Za 80

kvadratnih metrov veliko stanovanje, v

katerem ne živi nihče, bo najvišje obdavčenje

640 evrov na leto.

SHUTTERSTOCK

nam je pojasnil sogovornik. Katastrska

vrednost posamezne nepremičnine

je odvisna od več dejavnikov, je še dejal

Morgia. Najpomembnejši dejavnik

je namembnost: poleg stanovanjskih

objektov so tukaj še skupnostne nepremičnine

(kulturni domovi in podobno),

objekti za proizvodne dejavnosti in

drugi posebni objekti.

Tudi ko gre za stanovanjske objekte,

so lahko vrednosti za davčno osnovo

različne. Davčni urad razlikuje več

tipov stanovanjskih objektov. V tej kategoriji

lahko najdemo navadna stanovanja,

socialna stanovanja, podeželske

hiše, vrstne, samostojne hiše, vse do luksuznih

hiš (podkategorij je sicer več).

Pri določanju omenjene davčne osnove

oz. katastrske vrednosti je ob tem treba

upoštevati še velikost posamezne

nepremičnine, ki pa se ne meri v kvadratnih

metrih, temveč v številu »prostorov«.

Na katastrsko vrednost vpliva

tudi območje mesta, kjer je zgrajena nepremičnina.

Leto gradnje pri tem ocenjevanju

nima bistvene vloge.

Katastrska vrednost je osnova za izračun

višine nepremičninskega davka.

Na podlagi te vrednosti dobimo fiskalno

vrednost nepremičnine (to, kar je

pri nas cenitev Gursa), ki jo pridobimo

tako, da katastrsko vrednost povečamo

za pet odstotkov, to vrednost pa pomnožimo

s količnikom 160. Poudariti velja,

da je fiskalna vrednost nepremičnine

vedno nižja od tržne vrednosti. Čez

palec bi lahko rekli, da je fiskalna vrednost

vsaj za 20 do 30 odstotkov nižja

od tržne. »Ko smo pridobili fiskalno

vrednost nepremičnine, lahko izračunamo

višino nepremičninskega davka.

184 23. 1. 2025

V Avstriji je davek

na nepremičnine v

pristojnosti občin in gre za

njihov finančni prihodek.

Občina predpiše, pobere

in izterja davek.

Osnovna davčna stopnja je 0,8 odstotka

fiskalne vrednosti nepremičnine, dejansko

pa bomo precej pogosteje našli

nekoliko višjo stopnjo, ki znaša 1,06 odstotka,«

nam je še pojasnil Morgia.

KOLIKO BOSTE

PLAČALI V TRSTU?

Pa poglejmo nekaj konkretnih primerov

na italijanski strani meje, v neposredni

bližini Slovenije. Predstavili bomo

stanovanje v Trstu ter dve stanovanji

v občini Devin. Za primere smo vzeli

resnična stanovanja, ki spadajo v podkategorijo

nepremičnin A3 oziroma v

bivanjske nepremičnine srednjega kakovostnega

razreda.

Začnimo v Trstu, kjer smo za primer

vzeli stanovanje, veliko 80 kvadratnih

metrov, ki leži nekoliko zunaj mestnega

središča in v bližini univerze. Do

središča vsekakor (z avtomobilom ali

avtobusom) ni daleč. Poslopje je bilo

zgrajeno leta 1964 (kot smo omenili, je

letnica gradnje za izračun davka manj

pomembna). Katastrska vrednost takega

stanovanja znaša 866,36 evra. Fiskalna

vrednost znaša 145.548 evrov.

Davčna stopnja je, kot omenjeno, 1,06

odstotka fiskalne vrednosti. V tem primeru

bi torej lastnik plačal 1.543 evrov

letnega davka. Davek ILIA se lahko plačuje

v dveh semestralnih obrokih. Vsak

od njiju bi znašal 771,5 evra.

PRIMER SESLJANA

Drugi dve stanovanji sta v Sesljanu. Gre

za zaselek v občini Devin - Nabrežina, ki

meji s Slovenijo na območju Krasa. Zaselek

Sesljan je znan predvsem po svojem

zalivu in plažah, ki jih poleti obiskujejo

tudi številni Slovenci. Tam je večji kamp,

ki sprejema turiste iz okoliških držav.

Zaradi turistično strateškega položaja

so tudi nepremičnine, posebej v zaselkih

Devin in Sesljan, nekoliko dražje v primerjavi

z okoliškimi zaselki.

Tudi v tem primeru smo vzeli dve

stanovanji iz omenjenega razreda A3.

Prvo je veliko 60 kvadratnih metrov,

zgrajeno je bilo leta 1976. Katastrska

vrednost tega stanovanja je 382 evrov.

Fiskalna vrednost stanovanja znaša

64.206 evrov. Na podlagi tega izračunamo

višino davka, ki ima tudi v občini

Devin - Nabrežina stopnjo 1,06 odstotka.

Lastnik tega stanovanja bi moral

plačati 681 evrov nepremičninskega

davka letno. Če to prepolovimo na dva

obroka, bi vsak od njiju znašal 390,5

evra. Tudi zadnja nepremičnina, ki smo

jo vzeli v pregled, je v Sesljanu. Gre za

96 kvadratnih metrov veliko stanovanje

v zgornjem delu zaselka. Od plaže

je oddaljeno 20 minut hoje oziroma pet

minut z avtomobilom. Zgrajeno je bilo

leta 1970, večkrat je bilo obnovljeno.

Zadnja obnova s postavitvijo oken s tre-

AKTUALNO

21

porezno-savjetovanje.hr

Kot pravi davčna svetovalka Iva Slavica, so

maja letos na Hrvaškem lokalne volitve, zato

se občine sprva najbrž ne bodo odločile za

najvišje obdavčenje nepremičnin.

mi izolacijskimi plastmi in namestitvijo

notranje izolacije sten je bila opravljena

leta 2019. Katastrska vrednost tega stanovanja

je 625 evrov. Fiskalna vrednost

znaša 104.985 evrov. Nepremičninski

letni davek na to stanovanje bi znašal

1.113 evrov oziroma 556,5 evra za vsakega

od dveh obrokov.

OBDAVČENE LUKSUZNE

NEPREMIČNINE

Kot smo že omenili, se davek na nepremičnine

v Italiji plačuje samo na stanovanjske

objekte, ki nimajo vloge stalnega

bivališča. Obstajajo pa nekatere

izjeme, ko se tudi nepremičnina, kjer

imate registrirano stalno bivališče,

lahko obdavči. Gre za t. i. luksuzna stanovanja.

Italijanska zakonodaja jih deli

na tri podkategorije. Gre za gosposka

sgz.at

Sedanji sistem obdavčenja nepremičnin v

Avstriji velja že 70 let in odlično deluje, poudarja

davčni strokovnjak ddr. Marian Wakounig.

stanovanja, vile in dvorce oziroma

graščine. V prva spadajo zgodovinske

palače s stanovanji. Za vile se opredeljujejo

nepremičnine z večjo kvadraturo,

velikim vrtom, najpogosteje tudi

z bazenom (ali teniškim igriščem). Kaj

so dvorci in graščine, pa najbrž ni treba

posebej pojasnjevati.

Druga izjema pri nepremičninskem

davku velja za primere, ko se stanovanje

oddaja v najem. V tem primeru stopi

v veljavo zmanjšana davčna stopnja.

Lastniki bodo za ta stanovanja plačali

davek z odbitkom v višini 25 odstotkov.

PREIZKUŠENA

UREDITEV V AVSTRIJI

Glede ureditve v Avstriji smo vprašali

koroškega Slovenca, cenjenega davčnega

strokovnjaka ddr. Mariana Wakouniga.

Bil je regionalni direktor za

davke in carine pri avstrijskem finančnem

ministrstvu. Avstrijci ločijo dve

vrsti davka na nepremičnine (Grundsteuer

– zemljiški davek). Z davkom

na kmetijska in gozdarska zemljišča so

obdavčena slednja, z davkom na ostala

zemljišča pa enodružinske hiše, stanovanja,

vikendi, najemna zemljišča, poslovna,

nezazidana zemljišča … Davek

na nepremičnine je bil sprejet leta 1955,

po besedah ddr. Wakouniga se je 70 let

odlično obnesel in bo vsekakor veljal

še naslednja desetletja. Sistem deluje,

davek je zmeren, ljudje bi nasprotovali

zvišanju obremenitve nepremičnin, ki

so jih ustvarili s trdim delom.

Izračun je kompleksen. Ključni

elementi so vrednost enote, davčno

merilo za davek na nepremičnine in

pomnožitev s koeficientom. Vrednost

enote (Einheitswert) določi finančni

urad na podlagi zakonsko predpisanega

postopka po zakonu o vrednotenju

(Bewertungsgesetz), ki je prav tako že

iz leta 1955 in dobro deluje. Vrednost

je ponavadi precej nižja od tržne vrednosti

nepremičnine. Ta je odvisna od

številnih okoliščin: regije, kakovosti

objekta, rabe objekta …

ZAPLETEN IZRAČUN

Na podlagi vrednosti enote se z uporabo

zakonsko določenih davčnih meril

izračuna osnova za davek na nepremičnine

(Grundsteuermessbetrag).

Davčna merila so različna, odvisno

od vrste nepremičnine. Pri enodružinskih

hišah in stanovanjih je prvih

3.650 evrov vrednosti obdavčenih

po stopnji 0,05 odstotka. Naslednjih

7.300 evrov vrednosti je obdavčenih

Glede na vse predstavljeno

bi bila obdavčitev

nepremičnin v Sloveniji,

kot si jo je zamislila vlada,

izredno visoka.

po stopnji 0,1 odstotka, vse nad tem pa

po stopnji 0,2 odstotka.

Wakounig je navedel primer izračuna:

davčni urad je npr. na podlagi zakona

o vrednotenju ocenil vrednost enote

(Einheitswert) enodružinske hiše na

40.000 evrov. Glede na opisani izračun

pridemo do številke davčnega merila

67,225 evra. To se pomnoži s koeficientom

(Hebesatz), ki lahko po odločitvi

občine znaša do 500 odstotkov (petkratnik).

Tako pridemo do dejanskega

letnega davka na nepremičnine. Če je

davčna osnova 67,225 evra in to pomnožimo

s pet, je znesek 336 evrov letno.

Obdavčene so vse stanovanjske nepremičnine,

torej tudi tiste, v katerih

lastnik živi. To velja tudi za vse stanovanjske

nepremičnine, ki jih lastnik

daje v najem. Davek je v pristojnosti

občin in gre za njihov finančni prihodek.

Občina predpiše, pobere in izterja

davek. Finančni urad določi vrednost

enote; ostalo je delo občine, pravi Wakounig.

Vsa stanovanja in hiše so obdavčene

po enakih merilih, tudi tiste,

vredne več milijonov evrov. Vsekakor

imajo dražje nepremičnine višjo vrednost

enote, torej avtomatično višji davek

na nepremičnine.

GOLOBOVA VLADA BI OŽEMALA

Glede na vse predstavljeno bi bila obdavčitev

nepremičnin v Sloveniji, kot

si jo je zamislila vlada, izredno visoka.

Prva nepremičnina, kjer lastnik živi, bi

bila res oproščena davka, toda že druga

bi bila obdavčena izjemno visoko.

Primer: Poleg stanovanja v Ljubljani,

v katerem živi, ima lastnik še 74

kvadratnih metrov veliko stanovanje

v soseski Zupančičeva jama v bližini

železniške postaje, ki ga ne daje v najem.

Glede na posplošeno vrednost je

30 let staro stanovanje Gurs ocenil na

336.000 evrov. Po predstavljenih vladnih

izhodiščih bi za obdavčenje tega

drugega stanovanja po stopnji 1,45 odstotka

lastnik plačal kar 4.872 evrov

davka na nepremičnine na leto. Torej

več kot tri povprečne neto plače.

184 23. 1. 2025

22 AKTUALNO

SHUTTERSTOCK

Psihoterapevtska izobraževanja v Sloveniji

potekajo tako akademsko kot neakademsko,

javno in zasebno.

Kdo se BOJI

PSIHOTERAPEVTOV in zakaj

Septembra lani smo v Domovini pisali o predlogu zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski

dejavnosti, ki je razburil praktično vse udeležene – ne sicer nujno iz istega razloga. Po oceni psihiatra

in psihoterapevta Mirana Možine se ustvarjajo neke umetne delitve, da bi se upravičili cehovski interesi.

Poleg tega mnogi opozarjajo, da sta v ozadju boj za monopol ter strah pred izgubo javnih financ.

TINA S. BERTONCELJ

V

to smer je v predlogu zakona

tudi predlagana delitev

na kliničnega in navadnega

psihoterapevta – duševne

motnje naj bi lahko zdravili samo tisti,

ki delajo v zdravstvu, torej klinični

psihoterapevti. Opaziti je tudi tendenco,

da bi se obdržal star sistem izobraževanja

po društvih in inštitutih

zunaj akademskega področja, torej da

bi se preprečilo, da bi fakultete postale

glavni igralec pri izobraževanju.

Psihoterapevtska izobraževanja v

Sloveniji potekajo tako akademsko kot

neakademsko, javno in zasebno. Trenutno

imamo v Sloveniji že štiri fakultete,

ki izobražujejo psihoterapevte. Različna

je tudi dolžina izobraževanj; študenti

lahko študirajo psihoterapijo od

184 23. 1. 2025

štiri do dvanajst let. »A bolj kot o dolžini

psihoterapevtskega izobraževanja

bi želela – spoštljivo, ampak iskreno –

spregovoriti o tabu temi: da se v Sloveniji

ne služi toliko s psihoterapevtskimi

storitvami na trgu, ampak se služi bolj z

zasebnimi izobraževanji po društvih,«

je opozorila družinska terapevtka Katja

Knez Steinbuch.

Pojasnila je, da ker izobraževanja

pri večini deležnikov v resnici niso vezana

na akademski študij, tudi cene

slednjih postavlja trg. S tem po njenem

mnenju ne bi bilo nič narobe, če to ne

bi pomenilo velikega strahu pred izgubo

teh zasebnih financ. Če bi upoštevali

vsa mednarodna priporočila in

pravno stroko, bi se morala sčasoma

tudi izobraževanja v Sloveniji akademizirati,

kar bi med drugim pomenilo

tudi brezplačni akademski študij za

študente in zmanjšanje povpraševanja

po usposabljanjih na prostem trgu. »V

Sloveniji se sprejetje dobrega psihoterapevtskega

zakona blokira že 20 let. Ne

morem se znebiti občutka, da so v igri

finančni interesi, tako v obliki zasebnih

kot javnih financ,« je komentirala dogajanje

Katja Knez Steinbuch.

SKRB PRED IZGUBO

JAVNIH FINANC

»Če ste sledili psihoterapevtski temi v

medijih, ste lahko opazili, da zdravstveni

del psihoterapevtov že zdaj opozarja

na to, da v blagajni ZZZS ni dovolj denarja

za njihove storitve,« je opomnila

AKTUALNO

23

Katja Knez Steinbuch. Po njenih besedah

je popolnoma razumljivo, da si

vsi, ki delajo za ljudi, želijo v obravnavo

sprejeti čim več uporabnikov in jim

ponuditi dolgotrajno psihoterapevtsko

obravnavo. Zato se po njenem mnenju

pojavlja utemeljen sum, da se ZZZS in

omenjeni deležniki bojijo v javni zdravstveni

sistem sprejeti psihoterapevte,

ki opravljajo zgolj dolgotrajne psihoterapevtske

storitve. »Tudi o tem so na

primer psihiatri že spregovorili javno,

zato nas upravičeno skrbi, da se sprejem

dobrega psihoterapevtskega zakona

blokira izključno zaradi strahu pred

izgubo javnih in zasebnih financ,« je

dodala in nadaljevala, da iz podatkov

ZZZS lahko razberemo marsikaj.

»Med drugim lahko razberemo,

da se prava psihoterapija v Sloveniji v

javnem zdravstvenem sistemu skoraj

ne izvaja,« je pojasnila družinska terapevtka

in dodala, da se v 60 odstotkih

izvajajo le hitre intervencije, v 35

odstotkih pa psihoterapije po modelu

vedenjsko-kognitivne terapije – ostane

torej le nekaj odstotkov za ostale

pristope v psihoterapiji.

Na vprašanje novinarke nacionalnega

radia, zakaj psihiatri in klinični

psihologi največkrat opravijo in zaračunajo

površinski ukrep, je predsednica

Zbornice kliničnih psihologov

Slovenije in klinična psihologinja na

Psihiatrični kliniki Sana Čoderl Dobnik

pred časom odgovorila, da je to

v skladu s psihiatrično doktrino. Da

gre pri teh primerih najpogosteje za

obravnavo bolnikov s psihotičnimi

motnjami, kjer je indicirana podporna

terapija in je psihoanalitični ali KBT

pogovor škodljiv. Na drugi strani se

mnogi s to izjavo ne strinjajo, po njihovem

mnenju to namreč pomeni, da

tisti, ki imajo najtežje duševne motnje,

dobijo krajšo storitev, namesto da bi

bili deležni najintenzivnejše obravnave.

A ta strokovna debata, ki bi ji morali

posvetiti več pozornosti, je morda

primerna za kdaj drugič.

Iz podatkov, ki smo jih prejeli, je

tudi razvidno, katere institucije so v

obravnavanem obdobju od junija 2022

do maja 2023 opravile največ psihoterapevtskih

storitev: Univerzitetna psihiatrična

klinika Ljubljana je opravila

47.500 psihoterapevtskih storitev (31,5

odstotka), Psihiatrična bolnišnica Vojnik

11.821 storitev (7,8 odstotka), Psihiatrična

bolnišnica Idrija 10.651 storitev

(7,1 odstotka), Psihiatrična bolnišnica

Begunje 9.771 storitev (6,5 odstotka).

Po mnenju Katje Knez Steinbuch se

prava psihoterapija v Sloveniji v javnem

zdravstvenem sistemu skoraj ne izvaja.

Arhiv Domovine

Temza svetovanje s področja osebnosti

in medsebojnih odnosov je opravila

4.487 storitev (tri odstotke), Dirona, klinika

za psihiatrijo in psihoterapijo, pa

3.576 storitev (2,4 odstotka).

Stroške psihoterapevtskih storitev

krije Zavod za zdravstveno zavarovanje

Slovenije (ZZZS), ki enako plača psihoterapije

v javnem ali zasebnem sektorju

– za eno uro individualne analitične

ali vedenjsko-kognitivne terapije v živo

ali na spletu 50,48 evra, za 90 minut

družinske terapije 151,45 evra, za enega

bolnika v skupinski terapiji z enim

terapevtom (deset minut na vsakega

pacienta) 15,44 evra. Podatki torej kažejo,

da zavarovalnica krije razmeroma

veliko psihoterapevtskih storitev, ki jih

izvajajo na psihiatriji – 223.346 v enem

letu (ostale psihoterapevtske storitve

so izvedene na oddelkih npr. onkologije,

nevrologije, pediatrije itd.), večina

od teh storitev pa je površinskih, kot je

razvidno tudi iz tabele.

»Poleg tega, da država plačuje storitve,

ki niso psihoterapija v pravem

pomenu besede, je zgovorno tudi to, da

največ denarja dobi UPK Ljubljana, ki

zakonu o psihoterapiji najbolj nasprotuje,«

je komentiral psihiater in psihoterapevt

Miran Možina. V javnost pa

so prišle tudi informacije, da je veliko

psihoterapevtskih storitev v zdravstvenem

sistemu samo evidentiranih, ne pa

dejansko opravljenih – se tudi na področju

skrbi za najranljivejše skupine

dogaja kraja denarja?

SODNO IZVEDENSTVO

Psihoterapijo na trgu v popoldanskem

času ponuja vse več psihologov in psihiatrov,

ki so zaposleni v javnem zdravstvu.

Vendar pa lahko kot zasebniki

zaslužijo tudi z izvedenskimi mnenji

v sodnih postopkih, kjer za razliko od

psihoterapevtskega trga nimajo konkurence.

Mnogi od sodišč prejmejo več de-

Katja Knez Steinbuch:

»Sprejetje dobrega

psihoterapevtskega zakona

se blokira že 20 let. Ne morem

se znebiti občutka, da so v igri

finančni interesi, tako v obliki

zasebnih kot javnih financ.«

184 23. 1. 2025

24 AKTUALNO

VRSTA STORITVE

Psihoterapevtska

intervencija – površinska

ŠTEVILO

OBRAVNAV

DELEŽ

OBRAVNAV

CENA

V EVRIH

123.190 53,1 % 2.217.420

Vedenjska terapija 72.226 31,1 % 3.645.968

Psihoterapevtska

intervencija – površinska,

na daljavo

Vedenjska terapija,

na daljavo

Psihoterapevtska

intervencija, analitična

15.931 6,9 % 286.758

7.172 3,1 % 362.043

4.603 2,0 % 232.359

Skupinska psihoterapija 2.885 1,2 % 44.544

Skupinska socioterapija

– odvisnost

1.522 0,7 % 39.747

Tehnike sproščanja 1.352 0,6 % 56.879

Skupinska psihoterapija

s koterapevtom

Skupinska psihoterapija

v pedopsihiatriji

Psihoterapija

(zakonskih) parov

1.330 0,6 % 33.915

1.000 0,4 % 25.500

491 0,2 % 74.362

Družinska psihoterapija 184 0,1 % 27.866

Tehnike sproščanja

– na daljavo

Psihoterapija (zakonskih)

parov, na daljavo

119 0,1 % 5.006

44 0,02% 6.664

SKUPNO 232.049 7.059.031

Psihoterapevtske storitve v javni mreži v obdobju od junija 2022 do maja 2023 (ZZZS, 2023).

set tisoč evrov na leto. Možina je navedel

primer psihiatrinje iz Psihiatrične

klinike Ljubljana, ki je samo v letu 2023

od sodišč prejela kar 317.000 evrov (to

so razkrili novinarji nacionalne TV).

S tematiko sodnih izvedencev se je

pred leti ukvarjala že novinarka Petra

Janša, ki je od slovenskih sodišč pridobila

nekaj podatkov. Določen psihiater

je v obdobju od 2014 do 2018

dobil izplačano skupno kar 639.658,82

evra, neposredno ali preko fakultetne

komisije za izvedenska mnenja. Po podatkih

Janše je za slovenska sodišča v

petih letih izdelal 913 mnenj, ob tem pa

je bil še redno zaposlen na Medicinski

fakulteti UL in Univerzitetni psihiatrični

kliniki Ljubljana. Hkrati je imel

še pogodbo z ministrstvom za notranje

zadeve in uradom vlade za oskrbo

in integracijo migrantov, opravljal je

obsežno delo za več domov za starejše

občane in še kaj. »Ob vsej tej neverjetni

obilici obveznosti lahko upravičeno

podvomimo o kakovosti in temeljitosti

njegovih izvedenskih mnenj tako za

sodišča kot za ZPIZ. Sprašujemo se

tudi, kdaj mu uspe obravnavati obilico

pacientov v zasebni ambulanti,« je

Janša zapisala v svojem članku.

»Težave imamo tudi na področju

sodnih izvedencev, predvsem kliničnih

psihologov, ki so tako na področju

psihoterapije kot na področju nasilja

pogosto žal premalo izobraženi, poleg

tega jih je tudi premalo,« je povedala

družinska terapevtka in potrdila, da vse

to posledično prinese nehumano dolgotrajnost

postopkov. Po njeni oceni bi to

lahko rešili z večjo vključenostjo psihoterapevtov

v sodne procese, na primer

v vlogi sodnih izvedencev za področje

nasilja, saj so nekateri od njih specializirani

prav za delo s travmo in nasiljem.

»Ko spremljamo nasilne primere, nas

izredno skrbi, da so neredko ravno sodišča,

ki bi morala biti kraj pravice, kraj

še večje zlorabe,« je opozorila. Sodniki,

sodni izvedenci klinični psihologi in

tudi socialni delavci večkrat ne ločijo

konfliktnih odnosov od nasilja. To je

po mnenju Katje Knez Steinbuch zelo

nevarno, saj prihaja v postopkih do siljenja

otrok v stike z nasilnimi starši, od

žrtev nasilja pa se pričakuje, da bo stike

izvajala z veseljem in kot da nasilja

sploh ni bilo.

BOJIJO SE IZGUBE

MONOPOLA, LJUDJE PA TRPIJO

»To je vojna za denar in za moč ali celo premoč

na tem področju,« je dejal forenzični

psiholog in sodni izvedenec Igor Areh ter

spomnil, da se je v medijih s temi besedami

strinjala tudi psihiatrinja Mojca

Zvezdana Dernovšek, ki je sodelovala pri

pripravi zakona o psihoterapiji. Podobna

zgodba je po njegovem mnenju tako pri

zakonu kot pri sodnem izvedenstvu –

tisti, ki so trenutno v vlogi odločevalcev

in imajo na nek način akumulirano moč

odločanja, žanjejo, kar se žeti da. »Zraven

ne želijo spustiti nikogar drugega, ker se

čutijo, da so edini primerni za to vlogo in

bi bili ogroženi nekateri njihovi interesi,«

je dodal Areh in pojasnil, da za delo sodnega

izvedenca niti ni velikega povpraševanja,

ker to zahteva veliko dela. Klinični

psihologi sicer prejmejo dvojno plačilo,

sodišča so se odločila za stimulacijo pri

plačilu ravno zato, ker jih primanjkuje.

Po drugi strani pa Areh meni, da sodišča

pretirano težijo k najemanju izvedencev,

ker ne želijo sama prevzeti odgovornosti.

Tu večinoma ne gre za ljudi, ki imajo

duševne težave, ampak za ljudi, ki so na

primer v ločitvenem postopku, kar pomeni,

da ne bi nujno potrebovali nekega

184 23. 1. 2025

AKTUALNO

25

Po mnenju Mirana Možine država plačuje

storitve, ki niso psihoterapija v pravem

pomenu besede.

Tomo Strle/CITRUS

poznavalca psihopatologije. »Gre sicer

za zelo izkušene ljudi, ampak raziskave

kažejo, da bolj kot je strokovnjak izkušen,

več napak dela,« je Areh opozoril, da

najbolj izkušeni strokovnjaki večinoma

ne želijo opraviti dodatnih usposabljanj,

veliko izvedenskih mnenj pa je po njegovih

izkušnjah tudi precej subjektivnih,

neznanstvenih, morda celo pristranskih.

Zanimivo je tudi to, da če sodišče naroči

izvedenca, mnenje šteje kot dokaz,

v katerega sodišče navadno ne podvomi.

Če mnenje naroči stranka v postopku –

lahko tega istega izvedenca – pa sodišče

njegovo mnenje šteje kot pristransko in

gre zgolj za mnenje strokovnjaka. »Predvsem

bi potrebovali strokovnjake na področju

družine, ker zdaj o tem odločajo

klinični psihologi,« je opozoril Areh in

dodal, da je to področje, kjer najbolj primanjkuje

specializiranih strokovnjakov.

Težava je tudi v tem, da so pri nekaterih

izvedencih čakalne vrste zelo dolge

– na mnenje se lahko čaka tudi po leto

dni – medtem pa se v družinah in otrokom

lahko dogajajo strašne stvari. »Da

nisi ažuren pri podajanju izvedeniških

mnenj, je lahko velika težava – podobno

kot pri obravnavi akutnih stanj,« poudarjajo

naši sogovorniki. Če daš nekomu,

ki je samomorilen, termin čez dva

meseca, so posledice lahko res tragične.

Glavna poanta obeh področij – tako v

zdravstvu kot pri sodnem izvedenstvu

– je torej, da se na eni strani skuša obdržati

monopol, na drugi strani pa zaradi

pomanjkanja kadra nastajajo velike stiske

in tragedije ljudi.

ZDRAVLJENJE

DUŠEVNIH MOTENJ

»Tveganje, ki ga zdravstveni delavci med

drugim vidimo v predlogu zakona, je,

da se z definicijo psihoterapije kot poklica

ter nižanjem zahtevanih standardov

usposobljenosti odpira možnost, da

bodo lahko posamezniki brez ustrezne

zdravstvene izobrazbe izvajali zdravljenje

duševnih motenj in stisk,« na drugi

strani ocenjuje klinična psihologinja

Sana Čoderl Dobnik. Opozarja, da lahko

trenutno na spletnih straneh številnih

zasebnih izvajalcev, ki so se izobraževali

izven zdravstva, najdemo zapise, da

pri njih ljudje lahko dobijo pomoč tudi v

primeru depresije, samomorilnih misli,

motenj hranjenja, odvisnosti, psihotičnih

motenj in podobno. To je po njenih

besedah nesprejemljivo in izjemno nevarno.

»Predlagani zakon pa bi jim omogočil,

da bi to počeli še naprej – in to z

zakonskim blagoslovom države,« je še

dodala. Pojasnila nam je, da psihoterapijo

v javnem zdravstvu pri svojem kliničnem

delu uporabljajo klinični psihologi,

psihiatri ter pedopsihiatri, v timih pa

tudi drugi zdravstveni sodelavci (socialni

delavci, delovni terapevti, diplomirani

zdravstveniki, socialni in specialni

pedagogi). »Pri zdravljenju duševnih

motenj in stisk se psihoterapija uporablja

v primerih, ko klinične smernice to

priporočajo. Očitek, da gre zgolj za površinske

pogovore, kaže na napačno razumevanje

t. i. površinskih terapevtskih

ukrepov, ki so oblika podporne psihoterapije

z najširšim spektrom delovanja pri

ljudeh s težjimi duševnimi motnjami, ki

so najpogosteje obravnavani pri psihiatrih

v kombinaciji z zdravljenjem z zdravili,«

je povedala predsednica Zbornice

kliničnih psihologov Slovenije in razložila,

da površinski terapevtski ukrep ni

površna obravnava, temveč obravnava,

Sana Čoderl Dobnik:

Prvi pogoj za izvajanje

ustrezne psihoterapije je

dobro opravljena diagnostika

duševne motnje,

le-ta pa ni mogoča brez

kliničnega znanja,

ki se pridobi v zdravstvenem

sistemu izobraževanja.

ki ni globlja, ker bolnikova patologija

tega ne dopušča.

»Psihoterapevti brez medicinskega

ali psihološkega izobraževanja ne

morejo delovati kot sodni izvedenci,«

je Sana Čoderl Dobnik, ki je tudi sama

sodna izvedenka, odgovorila na vprašanje,

ali psihoterapevti lahko delujejo

kot sodni izvedenci. Pojasnila je, da je

sodno izvedenstvo diagnostični postopek,

ki zahteva globoko razumevanje

psihičnih in psihiatričnih motenj, kar

je možno pridobiti le z obsežnim kliničnim

izobraževanjem. Zato po njenih

besedah lahko kot sodni izvedenci delujejo

le klinični psihologi in psihiatri,

ki imajo potrebno diagnostično znanje

– posamezniki brez ustreznega medicinskega

ozadja nimajo teh kvalifikacij.

Klinično psihologinjo smo prosili

tudi za odziv na opozorila, da strokovnjaki,

ki delajo v javnem zdravstvu in

hkrati v zasebni praksi, nimajo dovolj

časa za izvajanje psihoterapije. »Delo

kliničnih psihologov in psihiatrov je

natančno urejeno in v državi regulirano,

pri čemer vsak strokovnjak spoštuje

profesionalne in etične standarde. Delovni

čas v javnem zdravstvu je jasno

določen in skrbno nadzorovan. Delo v

zasebni praksi ne sme vplivati na njihove

javne obveznosti,« je pojasnila

Sana Čoderl Dobnik in zatrdila, da zgolj

manjšina kliničnih psihologov in psihiatrov

izvaja psihoterapijo hkrati v javnem

zdravstvu in zasebni praksi.

Po njenem mnenju lahko svetovalci,

ki nimajo medicinskega ali psihološkega

ozadja, nudijo psihosocialno

podporo izven zdravstva ljudem, ki se

soočajo z vsakdanjimi življenjskimi

izzivi. Zdravljenje duševnih motenj

pa mora ostati naloga strokovnjakov z

ustrezno zdravstveno izobrazbo. »Pomembno

je še nekaj – tudi nekatere

telesne bolezni, denimo možganski tumorji,

vnetje možganov, nekatere oblike

epilepsije, bolezni endokrinih žlez

in podobno se lahko kažejo s simptomi

duševnih motenj. Zato je nujno, da ima

strokovnjak, ki obravnava bolnike s takimi

simptomi, znanje iz diferencialne

diagnostike, da torej zmore prepoznati

tudi morebitne telesne bolezni in bolnika

pravočasno usmeriti v ustrezno

zdravljenje,« je dodala Sana Čoderl

Dobnik in opozorila, da je prvi pogoj za

izvajanje ustrezne psihoterapije dobro

opravljena diagnostika duševne motnje,

le-ta pa ni mogoča brez kliničnega

znanja, ki se pridobi v zdravstvenem

sistemu izobraževanja.

184 23. 1. 2025

26 AKTUALNO

Dodatek naj bi zajemal

razliko med dejansko

prejeto pokojnino in

odmerjeno starostno

pokojnino za 40 let

pokojninske dobe.

DODATKI k pokojninam

v prave roke

Izjemne pokojnine so vselej razburjale slovensko javnost, pa naj gre za priznanja, ki jih dobivajo politiki,

nekdanji borci ali najzaslužnejši slovenski znanstveniki, umetniki in športniki. Kritike so bile usmerjene

predvsem v dejstvo, da taki dodatki k pokojninam ne izvirajo iz minulega dela oz. ne temeljijo

na delovni dobi posameznika, temveč se podeljujejo za politične zasluge, ki jih povprečni ljudje niso

in ne morejo biti deležni. Izhajale so torej iz posebnih razlogov, ki jih ljudje niso sprejemali za upravičene

na področju pokojninskega zavarovanja.

DRAGO BAJT

FLICKR @VLADARS

Izjemne pokojnine oz. dodatki k

prisluženi pokojnini, ki jih dobivajo

umetniki in športniki, so uveljavljene

že kar nekaj časa. Njihova

zdajšnja »nova aktualizacija« je posledica

tega, da se v zadnjem desetletju več

niso podeljevale; razlogi za to niso povsem

jasni, prejkone so na kulturnem

ministrstvu na zadevo malce pozabili.

184 23. 1. 2025

IZJEMNE POKOJNINE

UMETNIKOV NEKOČ

V prejšnjih časih so bili dodatkov deležni

umetniki oz. kulturniki (o teh bomo

v prvi vrsti govorili), ki so bili za svoje

dosežke nagrajevani s pomembnimi

nagradami. Veljalo je, da se njihovi pokojnini

prištevajo dodatki, ki jim omogočajo

povprečne slovenske pokojnine.

Kdor je tako pokojnino na podlagi svojega

dela, ovrednotenega v plači, že imel,

do dodatkov ni bil upravičen (to lahko

potrdim z lastnim primerom). Ta meja

je bila zadostna varovalka, da dodatkov

niso prejemali tudi tisti z nadpovprečnimi

osebnimi dohodki. Ureditev se je

zdela primerna in dovolj poštena, da ji

ni mogel nasprotovati vsakdo, bodisi

upravičeno ali neupravičeno.

IZJEMNE POKOJNINE DANES

Zdajšnji predlogi o dodatkih k pokojninam

umetnikov gredo v podobni smeri,

vendar niso izdelani v podrobnostih.

Izhajajo iz starostne pokojnine za 40

let pokojninske dobe (2.695 evrov), kar

je 63 odstotkov od najvišje pokojninske

osnove, ki od januarja 2023 znaša 4.244

evrov. Dodatek naj bi torej zajemal razliko

med dejansko prejeto pokojnino in

odmerjeno starostno pokojnino za 40

let pokojninske dobe.

Ta dodatek bi bil pri različnih umetnikih

seveda različen: mnogi so bili v

redni službi (npr. pri založbah, na radiu

in televiziji, v kulturnih ustanovah,

na univerzi idr.), mnogi pa so večji del

svojega življenja ali celo vse življenje

vztrajali v statusu samostojnih kulturnih

ustvarjalcev. To pomeni, da so prvi

dobivali plače v skladu s plačnim siste-

AKTUALNO

27

Takšno stanje vodi v

arbitrarnost odločanja

pri dodeljevanju dodatkov

in daje večjo možnost

področjem, ki so v preteklosti

izdelala premišljeno mrežo

samonagrajevanja.

mom ustanove, kjer so bili zaposleni (ta

jim je tudi nakazovala prispevke za pokojninski

sklad), drugi pa so bili plačani

za izvedena dela, v pokojninsko blagajno

pa so prispevali sami, bodisi minimalno

bodisi večjo vsoto (po svoji presoji in

zmožnostih), ali pa jim je s posebno odobritvijo

prispevke plačevalo kulturno

ministrstvo. Načeloma so se torej zaposleni

umetniki morali posvečati svojemu

delu »za ljubi kruhek« neprimerno več

kot pa umetniško ustvarjati; umetniki v

svobodnih poklicih pa so lahko več časa

namenjali lastnemu ustvarjanju.

MERILA

ZA UPRAVIČENOST DODATKOV

Danes ostaja odprto vprašanje zgornje

meje mogoče pokojnine, dosežene

z dodatkom. Ali je ta lahko presežena,

potem ko se upravičencu avtomatično

dodeli npr. stoodstotni dodatek za Prešernovo

nagrado ali petdesetodstotni

za kombinacijo dveh manjših nagrad

(npr. nagrade Prešernovega sklada in

Borštnikovega prstana)? V predlogu zakona

izrecno piše npr. med drugim tudi

to, da upravičenec s petdesetodstotnim

SHUTTERSTOCK

dodatkom lahko zaprosi za stoodstotni

dodatek, če mu je bila npr. pozneje dodeljena

Prešernova nagrada. Prav tako

se predlog ne opredeljuje do »možnih«

upravičencev za dodatke, ki so člani Slovenske

akademije znanosti in umetnosti

ter imajo redno zagotovljene dodatne

mesečne dohodke tudi po upokojitvi. V

teh primerih bi – v nasprotju s starimi

pravili – prihajalo do podeljevanja izjemnih

dodatkov pri umetnikih, ki so si

jih praktično s svojim delom že zaslužili

in jim jih ni treba še dodatno zviševati.

Taki primeri bi samo krepili dvom o upravičenosti

izjemnih dodatkov, saj bi dodatno

razgrajevali pokojninski sistem,

temelječ na podlagi preteklega dela.

Zdajšnji predlog o izjemnih dodatkih

k pokojninam jemlje za osnovo odmerjanja

poglavitne slovenske nagrade

za kulturne dosežke ter odlikovanja

in priznanja. Zdi se, da je upoštevanje

odlikovanj in priznanj skupaj z nagradami

odveč; odlikovanja so prepogosto

rezultat političnega odnosa družbe do

odlikovanca in manj posledica njegovega

umetniškega delovanja. Vprašanje

nagrad pa je slej ko prej nedorečeno:

medtem ko o Prešernovi nagradi ni treba

dvomiti, pa je nabor drugih kulturnih

nagrad nepopoln ali celo sporen.

Mnoga področja kulture in umetnosti

(npr. gledališče ali literatura) imajo večje

število različnih nagrad, ki pa še zdaleč

niso enakovredne med seboj, nekatera

področja (npr. džez, zabavna in

narodnozabavna glasba) pa svojih nagrad

sploh nimajo. Takšno stanje vodi v

arbitrarnost odločanja pri dodeljevanju

dodatkov in daje večjo možnost področjem,

ki so v preteklosti izdelala premišljeno

mrežo samonagrajevanja (o tem

je nekoč govoril Bojan Štih: Čim več

predlogov za nagrade bomo imeli, tem

več nagrad bomo dobili). Ministrstvo za

kulturo, ki bo odločalo o dodeljevanju

pokojninskih dodatkov, bo moralo o

vsem tem resno razmisliti in sprejemati

sorazmerno pravične odločitve.

SO NAGRADE DOVOLJ?

Sedanji seznam nagrad, ki naj bi bile

upoštevane pri obravnavanju izjemnih

dodatkov k pokojninam umetnikov, je v

marsičem problematičen. Poleg nagrade

Jožeta Babiča, ki je že zdavnaj ni več,

bi bilo treba izločiti tudi vse nagrade z

Borštnikovega srečanja (razen Borštnikovega

prstana), pa tudi interne nagrade

različnih ustanov, ki nimajo širšega

pomena za slovenski kulturni prostor.

Na seznamu pa bi morale biti vse nagrade,

ki zadevajo vrhunsko slovensko

ustvarjalnost na določenem kulturnem

(oz. umetniškem) področju – tudi tiste,

ki so zdaj kdove zakaj izpadle: Glazerjeva

nagrada (za področje mariborske

kulture), Župančičeva nagrada (za področje

širše ljubljanske kulture), Sovretova

nagrada (za knjižno prevajalstvo),

Jenkova nagrada (za slovensko poezijo),

Rožančeva nagrada (za slovensko esejistiko),

Levstikova nagrada (za otroško

oz. mladinsko književnost), nagrada

vilenica (za mednarodne dosežke slovenskih

književnikov). Tako se ne bi

več pojavljali očitki, kakršen je bil tisti

o Avsenikih, ki so jih vse nagrade obšle,

v tujini pa so od slovenskih glasbenikov

malone najbolj prepoznavni.

DODATKI

KOT POKOJNINSKI KOREKTIV

Sedanja zastavitev podeljevanja izjemnih

dodatkov k pokojnini za umetnike

je torej v znatni meri še nedorečena.

Ker so merila za dodeljevanje zgolj kulturniške

nagrade (pa še te ne vse najpomembnejše),

je dodeljevanje preveč zoženo

in odvisno od tolmačenja pristojne

komisije na kulturnem ministrstvu. Ker

v predlogu ni govora o zgornjih mejah

skupnih zaslužkov umetnikov, je omogočeno

dodeljevanje dodatkov tudi tistim,

ki tako s pokojnino kot dohodki (iz

avtorskih pravic ali drugih virov, npr.

članstva v SAZU-ju) že zdaj presegajo

dober namen izjemnosti: namreč zagotavljanje

dostojnega življenja umetnikom,

ki so bili v svobodnem statusu

izrazito prikrajšani za dobrobiti službe

in se kljub izrednim ustvarjalnim

dosežkom niso zmogli enakovredno

prebijati iz dneva v dan. Če se bo tak

model dodeljevanja izjemnih dodatkov

uveljavil, bomo dobili še eno kategorijo

»zaslužnežev«, ki se bodo pridružili socialističnim

politikom in vsem mogočim

borcem iz davno bojevanega boja s

fašizmom in nacizmom. Dodatki bodo

v tem primeru postali upravičena tarča

negodovanja ljudskih množic.

Sedanji seznam nagrad,

ki naj bi bile upoštevane

pri obravnavanju

izjemnih dodatkov

k pokojninam umetnikov,

je v marsičem problematičen.

184 23. 1. 2025

28

INTERVJU

NOVINAR IN UREDNIK BOJAN POŽAR

»Na levi so začutili nevarnost,

DA SE LAHKO VLADA ZAMENJA.«

V intervjuju se sogovornika dotakneta zaslišanja Bojana Požarja na preiskovalni komisiji v državnem zboru,

dogajanja v Dražgošah, politične situacije v Sloveniji, svobode govora in drugih tem. S pronicljivostjo

in poznavanjem problematike sogovornika odpirata nova obzorja.

VIDA PETROVČIČ

JAKA KRENKER/DOMOVINA

184 23. 1. 2025

V petek ste bili v državnem zboru

zaslišani na komisiji, ki jo vodi

gospa Tamara Vonta. Gre za sume

nezakonitega financiranja volilne

kampanje strank pred prejšnjimi

volitvami v državni zbor. Kako se

je izkazala gospa Vonta?

Približno sem vedel, kaj me čaka. Moja

teza, ki tudi drži, je taka: podjetje, ki izdaja

portal Požareport, ni nikoli imelo

transakcij z nobeno politično stranko.

Iz vsebine portala je jasno, da za nikogar

ne izvajamo politične propagande.

Nimamo intervjujev, ne hodimo na tiskovne

konference. Na neki način nas

preiskujejo nezakonito. Na podlagi te

preiskave so pridobili vse bančne podatke

in sami so videli, da nimajo nobenega

obremenilnega materiala. Povabljen

sem bil kot priča in to, da nimajo

nobenega materiala zoper mene, se je

na zaslišanju videlo. V 90 odstotkih me

je spraševala stvari, ki niso povezane s

temo preiskave, na primer to, ali držijo

informacije, da sem bil v neki restavraciji

z direktorjem Slovenskih železnic

Dušanom Mesom. To se mi je zdelo nenavadno,

kot da bi bila na tiralici in bi se

naju iskalo. Ne samo da to ni res, ampak

je tudi nesmiselna informacija.

Tamara Vonta je bila že na zadnjem

zaslišanju gospoda Borisa

Tomašiča precej …

Takrat je bila zelo agresivna, tokrat ni

bila, se je pa veliko smehljala. Njen problem

je v tem, da ima neke informacije,

ki niso točne, in jih kar naprej ponavlja,

očitno jim verjame. Nekaj ima napisano,

nekaj ji svetuje Tomaž Modic, novinar

portala Necenzurirano, ki ji ves

čas prišepetava na uho; včasih celo ona

slabo povzame to, kar ji on pove. Vmes

sem ji celo rekel, glejte, vprašanja so res

otročja. Ustvarila si je neko zgodbo, ki

nima ne repa ne glave. Razumel bi, da

bi me preiskovala, če bi mi denar na-

V oddaji Odmev tedna je minuli petek Vida

Petrovčič gostila Bojana Požarja, raziskovalnega

novinarja in urednika portala Požareport.

Tu objavljamo del intervjuja; v celoti mu

lahko prisluhnete na portalu domovina.je.

INTERVJU

29

kazovale politične stranke ali obratno.

Ampak podatke ima, tega ni, tako da je

bilo na koncu že mučno. Predvsem pa

sem gledal še druge štiri poslance, ki

so v komisiji. Nihče od njih ni ničesar

vprašal, vsi so nekaj čakali, delovali so

malce prestrašeno. Izgledalo je, kot da

so tam sedeli samo zato, da ima Vonta

zagotovljeno sklepčnost. Bogve, kaj bo

komisija na koncu spisala.

Zanje je bilo od nekdaj sporno oglaševanje.

Ampak saj oglaševanje ni

prepovedano.

Ne, oglaševanje ni prepovedano. Ne vem,

zakaj bi samo nekateri mediji lahko imeli

oglase, drugi pa ne. Če je oglas v Mladini,

ni sumljiv, če je oglas istega podjetja na

portalu Požareport, je to sumljivo. To je

smešno. Po drugi strani to ni komisija, ki

bi preiskovala oglaševanje. To je komisija,

ki preiskuje čisto druge zadeve, zato

mi ni jasno, zakaj sem bil tam.

Govorijo predvsem

o funkcionarjih.

O odgovornosti javnih funkcionarjev

pri teh zadevah. Vprašala me je – to je

res smešno – ali poznam poslanca Žana

Mahniča. Rekel sem, da ga poznam,

tako kot poznam njo. Njo poznam celo

bolje, še iz novinarskih krogov. Vprašala

me je, ali sem bil kdaj v stiku s poslancem

Žanom Mahničem. Kot novinar bi

moral biti nenehno v stiku s politiki. Se

opravičujem, ampak včasih res nimam

besed za take stvari.

Ko je komisijo vodila

Mojca Pašek Šetinc, so pridobili

bančna nakazila …

Zasebnim bankam so poslali zahtevo za

podatke o vseh transakcijah, povezanih

s Požareportom. Zakaj so jim banke to

posredovale brez razloga, brez neke

sodne odredbe? Če me je v tej zgodbi kaj

presenetilo, me je presenetilo ravnanje

teh bank. Zakaj sta SKB, danes OTP, in

Sparkasse, kjer imamo transakcijska

računa, dali podatke o poslovanju Požareporta

preiskovalni komisiji, ki za to

nima nobene zakonske podlage?

Politiko spremljam že dlje časa, pa

še nisem videl tako eklatantne zlorabe

parlamentarne komisije, kot se je to

zgodilo sedaj. Zlorabili so parlament,

zato da so šli preiskovat osebne podatke.

V komisiji ima Vonta, ki se ves čas

sklicuje na njene sklepe, večino. Ona

reče, preiskovali bomo Bojana Požarja,

izvedejo glasovanje, štirje za, morda

kdo proti in gredo preiskovat.

Vi ste kljub vsemu priča, vi niste

preiskovanec.

Zasliševali so me kot obtoženca, v bistvu

pa sem bil samo priča. Pričo lahko

sprašujejo samo to, kar je povezano

s temo preiskave. Predsednica ne sme

komentirati tega, kar priča reče. Ona

pa ves čas komentira, se hihita, zadnjič

pri Tomašiču je bila besna, tokrat se je

smejala, mrmrala, govorila sebi v brk.

Velikokrat sem jo težko razumel, kaj je

želela povedati. Ne veš, kaj je vprašanje

in kaj njen komentar, ker je vse skupaj

pomešano. Vmes sem jo celo opomnil,

da moram na snemanje vaše oddaje,

potem smo sčasoma res končali.

Vi ste zapisali, da gre za avtokastrirano

novinarsko srenjo, ki

je vesela, če jo politiki pohvalijo.

Gre za osebne travme.

Če se taka zloraba parlamenta in

parlamentarne komisije novinarski

srenji ne zdi sporna, si tega ne morem

tolmačiti drugače, kot da so avtokastrirani.

Po domače rečeno, podvrženi

so neki politiki, vseeno, ali levi

ali desni. Iz tega očitno nikakor ne

morejo iziti. Drugače si tega ne znam

predstavljati, ker se normalnemu novinarju

to ne bi smelo zdeti normalno.

Novinarska srenja je desetkrat manjša,

kot je bila pred desetimi leti. Politično

se je zelo radikalizirala – govorim o tistih,

ki se ukvarjajo z notranjo politiko.

To so večinoma aktivisti, bolj ali manj

ni več novinarjev. Vsi so obremenjeni

z nekimi osebnimi travmami, zavistjo.

Zdi se mi nenavadno, da se del novinarstva

iz privoščljivosti in aktivizma postavi

na stran politike proti novinarju.

V Ameriki se ni zgodilo, da bi v času, ko

sta Woodward in Bernstein preiskovala

Nixona, drugi mediji branili slednjega

in napadali novinarja. Tega ni, pri nas

pa je to splošna praksa.

V času, ko se mečejo milijoni za

domnevno javno RTV, se pri zasebnem

portalu išče neki oglas.

Zadnjič sem gledal zaslišanje, na katerem

je bil zaslišan eden od županov.

Rekel je, občina – mislim, da je šlo za

Vrhniko – je v medijih oglaševala za

približno 100.000 evrov, 96.000 so dali

v leve medije, 4.000 pa desnim medijem;

problem je to zadnje. Vonta me je

spraševala, zakaj je pri nas več oglasov

kot v Dnevniku in Večeru. Ne vem sicer,

od kod njej ti podatki. Rekel sem ji, da to

ni nič čudnega, saj ima Požareport večji

Če se taka zloraba parlamenta

in parlamentarne komisije

novinarski srenji ne zdi

sporna, si tega ne morem

tolmačiti drugače, kot da

so avtokastrirani.

doseg, kot ga imata Večer in Dnevnik,

pa je samo gledala. To so neke predstave

izpred sto let, ko sta bila Dnevnik in

Večer velika medija. Stvari se spreminjajo,

vaša oddaja ima večji doseg kot

katerikoli podkast v Delu. Tako pač je,

stvari so se spremenile.

Kaj bo zdaj s komisijo, če

pogledamo korak naprej?

Mislim, da bodo do konca leta napisali

poročilo, tako kot oni vidijo stvari. Po

mojem bodo napisali to, kar je Tamara

Vonta govorila sama sebi. Oni so politiki

in vse, kar počnejo, je politika.

Konec leta bo najbrž kampanja

na vrhuncu.

To je že zdaj kampanja. Tokrat ni bilo

tako dramatično kot pri Tomašiču, ampak

Vonta s tem zadovolji in spravlja v

ekstazo svoje volivke in volivce. Tisti, ki

volijo desnico, so jezni in bentijo. Nekje

na sredini pa po mojem mnenju s tem

načinom izgublja. Morda misli, da pridobiva,

ampak v resnici ne. Na sredini,

pri tistih, ki vsakič znova odločajo volitve,

izgublja.

Nenazadnje bo treba poiskati novo

službo. Se bo gospa vrnila v Gen-I?

To, da je zaposlena v Gen-I, je tako ali

tako zamolčala. Če boste pogledali njene

biografije, tega ne boste našli. Ta podatek

sem zadnjič izvedel po naključju

in tudi zame je bilo to presenečenje.

Gledal sem poslance, ki so bili poleg

Vonte. Čez dve leti bom še vedno novinar,

od teh petih poslancev bo mogoče

samo en izvoljen. Mi ostajamo, politiki

pa se menjavajo.

Ne moremo mimo Dražgoš.

Spet smo govorili o rdečih čevljih

Urške Klakočar Zupančič.

To je smešno.

Ljudje so ploskali. Tragika zgodbe pa

je v tem, da je to izvedla kot nek »špas

teater«, ampak ni bila na kraju, kjer bi

184 23. 1. 2025

30

INTERVJU

V Ameriki se ni zgodilo,

da bi v času, ko sta

Woodward in Bernstein

preiskovala Nixona, drugi

mediji branili slednjega

in napadali novinarja.

bilo to pietetno in primerno. Vendarle

je bila na spomeniku žrtvam med drugo

svetovno vojno. Zdi se mi, da je šla

z norčevanjem daleč čez dovoljeno moralno

mejo. Vidim, da nima več nobene

racionalne presoje v glavi. Na podlagi

tega, kar počne, govori in kako se vede,

mislim, da z njo ni vse v redu.

Spomenik je narejen na

grobovih kmetov, njihova imena

pa niso zapisana.

Zgodba je precej nenavadna. Dražgoše

so postale moderne in del političnega

spopada. To je posledica dnevne politike.

Mislim, da je eden od zgodovinarjev

že razložil, na kakšen način so Dražgoše

postale tako pomembne. Nenavadno

je, da so postale politična platforma.

Vprašljivo je tudi to, da

predsednica države stoji na

proslavi, kjer se časti rdeča zvezda.

Vendarle bi lahko šlo za nekaj

ustavno spornega.

Navadili smo se na standard, ki ga je

postavil Borut Pahor, zlasti v zadnjem

mandatu predsednika republike. Če je

kdo mislil, da bo Nataša Pirc Musar nadaljevala

s Pahorjevim standardom, je

bil v veliki zmoti. To, da zaostruje ideološke

boje, zame ni veliko presenečenje.

Saj jugoslovanska zastava

tja ne sodi.

S tem se strinjam. Največ bi lahko naredili

mediji, če bi kritično opozarjali.

184 23. 1. 2025

Gledam začetek predvolilne kampanje

v Nemčiji. Slovenski mediji pri stranki

AfD vedno napišejo »skrajno desna«.

Pri nobeni stranki z leve v Nemčiji, kaj

šele pri nas, ne napišejo »skrajno leva«.

V Sloveniji ne boste našli novinarja večinskega

medija, ki bi zapisal, da gre pri

Levici za skrajno levo stranko, medtem

ko se za SDS običajno napiše, da gre za

skrajno desno stranko. Pri Novi Sloveniji

je odvisno, v kakšnih očeh je predstavljena

v večinskih medijih. Če je prijazna

do leve vlade, je desnosredinska,

če pa ni prijazna, priletijo očitki, da je

domobranska, klerikalna.

Kamere so na prireditvi v Dražgošah

ujele »small talk«, bežen pogovor

Milana Kučana z novinarko

Pop TV. Kučan jo je vprašal: »Ali

imate še službo?« Nato je dodal:

»Danes je vse dinamično. Sad te

ima, sad te nema.« Kaj se dogaja?

To ni nič nenačrtnega. Kučan ne reče in

ne naredi ničesar, kar ne bi bilo v kontekstu

njegove politike. Če kdo ni navaden

upokojenec, je to Kučan. Saj vidite, da je v

Nismo mediji postali

tabloidni, politika je postala

tabloidna, mi pa opisujemo to,

kar se v politiki dogaja.

nekem trenutku stalno v medijih in daje

smernice. Tukaj je šlo za njegov komentar

zamenjave odgovorne urednice informativnega

programa na Pop TV Tjaše

Slokar Kos. To je bil njegov racionalni

odgovor. Ko je bil mlajši, je znal stvari zaviti

v prijazen cinizem. Zdaj imam vtis,

da je cinizem prešel v zlobo. Novinar Pop

TV Anže Božič je to komentiral kot napol

simpatičen »small talk«. Zdaj pa si na

Kučanovem mestu predstavljajte Janšo.

Na isti dan bi se zgodile demonstracije.

Kaj vse si ti ljudje dovolijo?

S financami in drugimi oblastnimi posegi

tako privitih medijev, kot so zdaj,

še nisem doživel. Politiki se nikogar več

ne bojijo, nihče jih ne nadzoruje. Ker

tega ni, si dovolijo reči, karkoli hočejo.

Ne samo reči, tudi storiti. Zakaj lahko

Tamara Vonta zaslišuje novinarje? Ker

ji mediji to dopustijo, nekateri jo celo

hvalijo in spodbujajo. Če mediji ne opazijo,

da je pri takem dialogu nekaj narobe,

potem nam Bog pomagaj.

Če gledamo ta dialog, se nam zdi,

da je Kučanu nekdo stopil na žulj.

Ni se dvignil kot gospod in nekdanji

predsednik, ampak je bilo vse

skupaj na gostilniški ravni.

Politika je postala gostilniška, tabloidna.

Imamo predsednika vlade, ki ga

spremlja starleta. Pred 20 leti je bilo to

nepredstavljivo. Nismo mediji postali

tabloidni, politika je postala tabloidna,

mi pa opisujemo to, kar se v politiki dogaja.

Kučan čuti, da stvari nima v rokah.

Strinjam se, da bodo naslednje volitve

strateško gledano zadnji veliki spopad

med Kučanom in Janšo. Kučan ni zadovoljen

z Golobom, ve, da je nekaj narobe.

Golobova frakcija je pripomogla

k zamenjavi Tjaše Slokar Kos, to pa se

odraža v njegovem načinu govorjenja.

Torej mu tudi Pop TV ni

več povšeči.

Vidim, da je na Pop TV v zadnjem tednu

nastala razlika med objavami na portalu

24ur.com, ki ga vodi Jure Tepina, in

tem, kar ima v oddaji 24ur zvečer Uroš

Slak, zlasti v zgodbi z generalnim direktorjem

policije. Gre za majhne stvari,

a vendarle v tem kontekstu za veliko

razliko. Na Pop TV se odraža spopad, ki

poteka znotraj tranzicijske levice, kdo

bo v njihovem imenu nastopal kot glavni

mandatarski kandidat. »Omrežninska«

vojna je spopad med Golobovo in Golobičevo

frakcijo. Zato Kučanov cinizem

prehaja v zlobo.

INTERVJU

31

»Omrežninska« vojna

je spopad med Golobovo in

Golobičevo frakcijo.

Zato Kučanov cinizem

prehaja v zlobo.

Pozornost je vzbudila naslovnica

Reporterja, na kateri je 'Kučanov

testament': »Dokler bo Janša živ,

koalicije z desnimi ne more biti.«

To je napačen naslov. Moralo bi pisati:

»Dokler bo Kučan živ, koalicije z desnimi

ne bo.« (smeh)

Ne spomnim se, da bi Kučan kdaj

uporabil to dikcijo.

To je nelogično. Kaj če jutri Janša ne bo

več živ? Bo potem takoj nastala koalicija

z desnimi? Dokler bo Kučan živ, koalicije

z desnimi ne bo.

Bo to zdržalo? Kdo sploh še kupi

te povedi?

Bojim se, da na volitvah to kupi veliko

ljudi. Morali bi se sprijazniti, da ima

Slovenija precej nenavadno volilno telo.

Velik del najbolj discipliniranega volilnega

telesa, ki pride na volitve, še ni

izšel iz socializma. Nekoč mi je bil zanimiv

posnetek na TV Slovenija. Marjan

Šarec je bil predsednik vlade, in ko so

starejšo gospo iz Kamnika spraševali

glede pokojnin, je rekla: »Naš Marjan bi

nam že dal, če bi imel.« To je odraz volilnega

telesa, ki na koncu odloča. Moram

reči, da volilno telo še nikoli ni bilo

tako prevarano, kot je bilo z Golobom.

Z mesta generalnega direktorja

policije je odstopil Senad Jušić,

da bi rešil notranjega ministra

Poklukarja. Ustrašila se je

tudi koalicija.

Poklukar je imel pogovor z Levico in SD.

To, da generalni direktor policije nezakonito

zaseda položaj, je težko braniti.

Do odstopa je prišlo šele potem, ko je

Zakon o medijih je, kar

zadeva vplivneže, namenjen

Zali Klopčič. Namen je utišati

nekaj desnih vplivnežev.

Kučan na televiziji v oddaji Politično rekel,

da mora Jušić odstopiti. Golob Kučanu

ni nasprotoval, ker bo skušal kadrovsko

zamenjavo izkoristiti za to, da

bo nastavil svojega človeka. Poklukarja

obvladuje Damir Črnčec, to velja tudi za

nastavljenega generalnega direktorja

policije. Golob bo skušal nastaviti svojega

človeka, s katerim bo imel neposredno

komunikacijo, mimo Poklukarja,

tako kot jo ima z direktorjem NPU Darkom

Muženičem.

Nekateri pravijo, da bi morala vlada

odstopiti. Golob je še pred dnevi v imenu

vlade govoril, da je bilo vse zakonito.

Prvi bi moral odstopiti Poklukar, ki je v

političnem smislu truplo. Že od vsega

začetka je popolna politična marioneta,

čeprav ima ministrski staž. Fascinantno

je, da si notranji minister, čeprav vsi

vemo, da si marioneta državnega sekretarja

v nekem drugem resorju.

Po zadnji anketi bi na volitvah

SDS dobila 20,4 odstotka, zrasla je

podpora Gibanju Svoboda, rahlo

tudi NSi in Levici, SD pada. Kaj se

dogaja v strankarskem smislu?

Eno vprašanje je, kaj se dogaja v strankarskem

smislu, drugo pa, kaj se dogaja

v smislu priprave anket. Dokler se znotraj

tranzicijske levice ne oblikuje nov

kandidat, se bo skušala vzdrževati relativno

visoka podpora Gibanju Svoboda.

Če ste opazili, je Gibanje Svoboda dokaj

visoko, padla pa je podpora Golobu – je

zadnji na lestvici priljubljenosti politikov.

Tisti, ki to počne, ve, kaj počne.

Dela razliko – stranko solidno vzdržuje

pri življenju, potaplja pa Roberta Goloba.

Razmerja se bodo jeseni, ko se bodo

na levi pojavili novi igralci, spremenila.

Kakšna je možnost, da se pojavi

Gregor Golobič?

Osebno se ne bo pojavil, zagotovo pa se

bo pojavila stranka, za katero bo stal

on, delno tudi Kučan. Golobič zase ve,

da ni tip, ki bi bil v ospredju politične

stranke. To je že poskušal, a so na volitvah

dobili celo manj odstotkov kot

moja lista leta 2018. Ne verjamem, da

se bo osebno aktiviral, mislim pa, da je

vedno bolj dejaven v ozadju. Težava je,

ker je bazen že izpraznjen. Za uspešne

ljudi politika ni več zanimiva. Vsak, ki

lahko nekaj zasluži, gre po svoje. Imam

občutek, da bo novo stranko vodila

ženska, ki ta hip še ni na politični sceni.

Marko Lotrič je ustanovil stranko

Fokus. Kaj bo z njim?

Velik del najbolj

discipliniranega volilnega

telesa še ni izšel iz socializma.

Osebno nimam nič proti Lotriču. Zdi pa

se mi, da je nasedel na podobno zgodbo,

kot jo je imel njegov predhodnik Alojz

Kovšca. Si predsednik državnega sveta,

imaš službeni avto, nek stas, piarovke,

hodiš po terenu, vsi ti čestitajo, te poslušajo.

Ampak to prinaša funkcija, to ni

zaradi njega osebno. Zdi se mi, da je to

precenil in nasedel lastni promociji. To

se politikom pogosto zgodi. Mislim, da

stranka nima velikih možnosti. Lotrič

je prvi milijonar zasebnik, ki je šel v

politiko. Golob je obogatel v državnem

podjetju, on je prvi od zasebnikov. To

je zanimiv fenomen. Ne vem, ali bodo

znali ljudje to ceniti in z volilnimi glasovi

nagraditi njegovo uspešno podjetniško

pot.

11. januarja smo se spomnili obletnice

smrti Jožeta Pučnika. Zanj je

bila Slovenija intimna opcija. Ali

se ga dovolj spominjamo?

Mislim, da ne. Imamo ga v imenu letališča,

pravzaprav pa redko slišiš koga, da

gre na letališče Jožeta Pučnika, ampak

gre na Brnik. Zdi se mi, da v glavah ljudi

ni usidran. To je težava velikega odpora

zoper osamosvojitev. V nekem trenutku

so se morali tisti, ki so ji nasprotovali,

tudi Kučan, potuhniti in prilagoditi valu

osamosvojitve. Ko so znova pridobivali

kapitalsko in medijsko moč, so osamosvojitev

začeli rušiti. Del tega je tudi bled

spomin na osamosvojitelje. Zdi se nam

normalno, da imamo spomenik Tita, ne

pa, da imamo spomenik Jožeta Pučnika.

Nekje sem bral, da smo vodilna država v

EU, ki ima največ spomenikov osvobodilnemu

gibanju na število prebivalcev.

Samo po sebi to ni slabo, dejstvo pa je, da

obstajajo samo ti spomeniki.

Kot kaže, se ne bo kaj prida

spremenilo – tudi zaradi novega

zakona o medijih. Če bomo sploh še

lahko kaj povedali.

Po kritikah, ki jih doživlja predlog zakona

– tudi s strani mnenjskih voditeljev

na levi – dvomim, da bo zakon sprejet v

taki obliki. Največja težava je, da so na

levi začutili, kaj bo, če se vlada čez leto

dni spremeni in zakon dobi v roke Janez

Janša. Po tem zakonu lahko Martin Od-

184 23. 1. 2025

32 INTERVJU

V tujini – na Zahodu – se

enkrat, dvakrat zlažeš in

je konec. Če ne greš sam, te

kaznujejo volivci. Mediji te

raztrgajo, pri nas pa nič.

lazek jutri zapre svoj imperij, prav tako

Stojan Petrič. Midva bi že zdavnaj lahko

prekinila oddajo, ker bi bila obtožena

stokratnega sovražnega govora. Tega so

se ustrašili. Glede na to, kar je Asta Vrečko

govorila o zakonu, sem trdno prepričan,

da ga sploh ni prebrala.

Kdo je vplivnež, kdo bo

monetiziral vsebino?

Tukaj ni velike filozofije. Jaz sem napisal,

da je zakon, kar zadeva vplivneže,

namenjen Zali Klopčič. Namen je utišati

nekaj desnih vplivnežev. To je dejstvo.

Problem je, če dobi zakon v roke

desnica, ki bo utišala leve vplivneže.

Zdi se mi, da zakon cilja na določene

ljudi. Praktično je napisano, kateri mediji

lahko dobijo državni denar in kateri

ne. S Petrom Jančičem ga ne moreva dobiti,

ker nimava treh zaposlenih. Anuška

Delić, ki ima tri fiktivno zaposlene,

bo proračunska sredstva lahko dobila.

Napisali so, da sredstev ne morejo dobiti

mediji, kjer obstaja možnost, da jih

je ustanovila politična stranka, skratka

Nova24TV in Demokracija sta takoj

izbrisani. Nekaj ne štima, če pišeš zakon

proti točno določenim osebam.

Ampak financira pa se

»nikogaršnje hlapce«.

Po mnenju Bojana Požarja bi morala

ministrica Asta Vrečko ne samo politično,

ampak kazensko odgovarjati.

Zdi se mi, da so sredstva tako povečali,

da že vnaprej financirajo medije, češ,

mi vam bomo dali denar. Če bomo šli v

opozicijo, vedite, da smo vam ga dali, in

bodite še naprej z nami. Pozabljajo pa,

da se lastniki medijev in platform – to

smo videli v primeru Facebooka – ob

menjavi oblasti hitro spremenijo.

Asta Vrečko je zdrsnila še na enem

področju. Drama je ostala brez

gradbenega dovoljenja. Kako je

to mogoče?

Asta Vrečko je lagala, ker je govorila, kot

da Drama gradbeno dovoljenje ima oz. ga

bo dobila danes ali jutri. Kaj bo naredila

zdaj? Iz člankov lahko sklepamo, da bo

skušala soodgovornost prevaliti na nesrečno

ravnateljico Drame in na sosede,

ki so jasno proti temu, da se jim porušijo

hiše. Ugotovili bodo, da Drame v središču

Ljubljane ne bo, verjetno se bo najemnina

na Litostrojski, kjer imajo začasne

prostore, še povečala, ker ne bo drugega

izhoda. Težava je v tem, da je ministrica

vse to vedela in je lagala javnosti. Po mojem

mnenju bi morala ne samo politično,

ampak celo kazensko odgovarjati.

Kako bo na vse to vplivalo dejstvo,

da je v svetu Drame soproga ministra

Klemna Boštjančiča?

To je nepotizem. To se ne bi smelo dogajati.

Nemogoče je, da vlada, v kateri je

Boštjančič podpredsednik in finančni

minister, imenuje njegovo ženo za članico

sveta. Si predstavljate, da bi vlada

Janeza Janše gospo Bačovnik imenovala

za članico sveta Drame?

Skratka, dramatično.

Ljudje postajajo apatični. Gledam odzive

na družbenih omrežjih, ko objavim novo

laž Roberta Goloba. Vidim, da sploh ni

več pravih reakcij. Premier se je že tolikokrat

zlagal. V tujini – na Zahodu – se

enkrat, dvakrat zlažeš in je konec. Če ne

greš sam, te kaznujejo volivci. Mediji te

raztrgajo, pri nas pa nič.

Beležili smo eno leto od začetka

stavke Fidesa in sprejeli zakon o

zdravstveni dejavnosti.

S to zadnjo različico ne bo več vsakodnevnih

prehodov med zasebnim in državnim

zdravstvom. Na koncu bo kratko

potegnilo državno zdravstvo. Govorim

državno, ker je vse javno zdravstvo. Večina

boljših zdravnikov bo izbrala boljše

delovne pogoje, višje plače in se bo

odločila za zasebno zdravstvo. S tem se

ne bo zgodilo nič, kar bi se pričakovalo,

torej skrajšanje čakalnih vrst. Zdravstvo

bo postalo dostopnejše tistim, ki imajo

nekoliko več denarja. Tisti, ki ga nimajo,

bodo samo še v slabšem položaju. Moja

mama, stara je čez 90 let, je dobila napotnico

za pregled pri specialistu za čez

tri leta. Ne čez 30 dni, čez tri leta. V tem

smislu bo samo še slabše, samo zato, ker

vlada sledi ideološki zgodbi, ki jo forsirajo

nevladniki – Jenull in drugi.

Na Hrvaškem je na predsedniških

volitvah zmagal Zoran Milanović.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Ne vem, ali imamo sploh koncept zunanje

politike s sosedo. Tanja Fajon je

samo še v nekdanjih »neuvrščenih«

deželah. Tudi nisem prebral nobenega

stališča kakšnega slovenskega politika

o Milanovićevi zmagi. Ne bi rekel, da je

ponovna zmaga obrat v levo. Mislim, da

na Hrvaškem kaj takega, kar se dogaja

pri nas, ni možno. Postali smo otok.

Mislim, da zmaga zelo velikih posledic,

sploh glede na predsednikova pooblastila,

ne bo imela. Kar se tiče Ukrajine, ima

Milanović podobna stališča, kot jih ima

pri nas trdi krog levice – Kučan, Aurelio

Juri in podobni mirovniki. Pravijo, da

morajo Ukrajinci položiti orožje in se v

imenu miru predati Rusom.

Kučan, Aurelio Juri in

podobni mirovniki pravijo,

da morajo Ukrajinci položiti

orožje in se v imenu

miru predati Rusom.

Komentar

ALJUŠ PERTINAČ

MATIJA SUŠNIK/DR RS

Nikjer se to, o čemer pišemo,

ne bi moglo pokazati bolj kot

pri teatru absurda, kar je preiskovalna

parlamentarna komisija

Gibanja Svoboda, ki »kobajagi«

preiskuje povezave točno določenih,

trenutno opozicijskih oziroma aktualni

oblasti neprijetnih medijev z največjo

opozicijsko stranko.

Če smo v primeru Nove24TV še lahko

naivno verjeli, da gre res za preiskavo

morebitnega obvodnega financiranja

političnih strank iz tujine, se je ob zaslišanju

izdajatelja, založnika in avtorja

spletnega portala Požareport Bojana

Požarja izkazalo, da gre izključno za

pregon neodvisnih in drugače mislečih

medijev oziroma posameznikov z namenom

maščevanja, javnega zasmehovanja

in povzročanja poslovne škode, vse to na

podlagi pijanosti od oblasti in povsem

pritlehnih osebnih strasti. Namenoma

smo napisali zaslišanju, čeprav je bil Požar

uradno vabljen kot priča, pogovor z

njim, če temu sploh lahko še tako rečemo,

pa je potekal v stilu stalinističnih

procesov ali inkvizicijskih postopkov.

PRIBIT NA PRANGER

Kolo je sicer uradno vodila predsednica

komisije, poslanka Gibanja Svoboda in

(kako bizarno) nekdanja novinarka ter

Golobova pooblaščenka za medije, ko

je še šefoval na Gen-I, Tamara Vonta, ki

zase očitno misli, da je nekakšna Ivana

Orleanska svobode govora, obnaša pa se

kot kak totalitaristični medijski inšpektor

iz mokrih sanj kulturne ministrice

Vrečkove. Stvar še dodatno začinja oziroma

dobesedno kriminalizira dejstvo,

da ji je med dobesedno dachavskim procesom

aktivno asistiral, prišepetaval in

sufliral novinar provladnega spletnega

portala Necenzurirano, ki ga vodi soprog

Golobove direktorice vladnega urada

za komuniciranje in za katerega pod

psevdonimom še vedno piše Golobova

PREHITEVAM PO LEVI

Morilci Meščeve SVOBODE

Minuli teden smo lahko vsaj na enem primeru videli, kako zlagana je v resnici oblast

na festivalu Svobode, ki ga krmari vladajoči par RoberTina ob hvaležni asistenci

koalicijskih strank Socialnih demokratov in Levice. Kako dobesedno drugim očitajo

tisto, kar sami počnejo. Praktično in jasno so prikazali, da ne samo naročajo in

plačujejo, ampak celo sami izvajajo medijske umore; da so sužnji nebrzdanega turbokapitala

in pokleknejo pred njim ob vsaki priložnosti; in nenazadnje, da jih vodijo

in jim ukazujejo ljudje iz ozadja, ki nimajo nobenega demokratičnega mandata za kaj

takega in ki jih nihče ne nadzira.

Drugim očitajo natanko to,

kar sami počnejo.

Tamara Vonta očitno

zase misli, da je nekakšna

Ivana Orleanska svobode

govora, obnaša pa se kot

kak totalitaristični medijski

inšpektor iz mokrih sanj

kulturne ministrice Vrečkove.

33

glavna medijska operativka Vesna Vuković.

Omenjeni novinar navedenega

spletnega portala je namreč uradno strokovni

sodelavec te bizarne preiskovalne

komisije Golobove Svobode, kar v praksi

pomeni, da dejansko zaslišuje in mrcvari

svojo konkurenco. Mučno je bilo gledati,

kako v realnem času prišepetava in s

prstom kaže predsednici komisije, kaj

naj vpraša formalno pričo, dejansko pa

na pranger pribitega starosto raziskovalnega

novinarstva pri nas, medtem ko se

je taista predsednica praktično vseskozi

obnašala, kot da se poteguje za glavno

nagrado najboljše komedijantke na nekoč

slavnih celjskih dnevih komedije.

Ta teater absurda je še enkrat razkril,

da Svoboda sama počne ravno tisto, kar

najbolj očita drugim, in pri tem nikakor

ne izbira sredstev. Kako sprevržena in

idiotska logika te mora voditi, da neodvisnim

medijem zlagano očitaš, kakšno

uredniško politiko imajo, o katerem politiku

pišejo in o katerem ne, hkrati pa

sam počneš natanko isto, in to celo preko

sorodstvenih oziroma poslovnih povezav

napol institucionalizirano? Preštevanje

kritičnih člankov o Janezu Janši

na spletnem portalu Požareport in poskusi

norčevanja iz dosega tega portala

seveda povsem zbledijo ob organizirani

in mastno plačani provladni propagandi,

ki se jo že ves čas gre portal Necenzurirano,

ki ga financira smetarski kralj

in medijski baron Odlazek in premier

Golob osebno.

PREPROSTO DOKAZLJIVE LAŽI

Še enkrat, drugim očitajo natanko to,

kar sami počnejo. Pri tem pa očitno ne

spoznajo, da se razgaljajo in sramotijo

bolj, kot bi jih lahko še tako sposoben

in pronicljiv raziskovalni novinar. Insinuacije,

natolcevanja, ponavljanje

govoric brez vsake osnove in celo plastičnih

ter preprosto dokazljivih laži,

vse to z namenom osebne diskreditacije,

ekonomskega uničenja in dobesedno

parlamentarnega umora drugače

mislečih pač ne morejo biti osnova oziroma

sestavni del demokratične parlamentarne

preiskave. Ampak v državi,

ki ji vlada Svoboda in v kateri se minister

za delo na televiziji spreneveda,

da ne more nič pri stečaju invalidskega

podjetja, čeprav mora po zakonu za to

dati soglasje – prav ste prebrali, soglasje

– je pač na žalost možno vse.

184 23. 1. 2025

34

AKTUALNO

LUKA SVETINA

FLICKR @VLADARS

Kako je po seji

vlade počilo med

PREMIERJEM GOLOBOM

IN MINISTROM KUMROM

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar na interpelaciji ni imel zagotovljene

podpore koalicijskih partneric Levice in Socialnih demokratov, a njegov obstoj ni bil

ogrožen, saj stranki za njegovo razrešitev zaradi kršenja koalicijske pogodbe nista

smeli glasovati. Po naših informacijah pa je vladajoča Svoboda pretekli teden skoraj

ostala brez še enega ministra, Bojana Kumra, ki vodi resor za okolje, podnebje in

energijo. A Goloba ni zmotilo, da Kumrovo ministrstvo tepta vse okoljske standarde s

tem, ko je Zoranu Jankoviću dalo prosto pot, da dokonča kanalizacijski kanal C0 brez

resne študije presoje vplivov na okolje, temveč da ni bil sposoben pripraviti gradiva, na

podlagi katerega bi vlada razrešila preostale člane sveta Agencije za varnost.

Pretekli teden je bilo na seji vlade

pričakovati, da bodo začeli s

postopkom razrešitve preostalih

treh članov sveta Agencije za

energijo, ki pod vodstvom direktorice

Duške Godina vztraja pri novem sistemu

obračunavanja omrežnine z dražjimi

zimskimi meseci in cenejšimi poletnimi,

ki naj bi večini gospodinjstev na

letni ravni prinesel minimalni prihranek.

A visoke položnice posameznikov

iz gospodarskih krogov so premierja

prepričale, da je vodstvo agencije – sicer

neodvisne institucije, katere člane sveta,

ki lahko zamenjajo direktorico, lahko

zamenja vlada – pozval k vrnitvi starega

sistema obračunavanja in pripravi novega,

pravičnejšega omrežninskega akta.

Nasprotovanje direktorice je imelo

politične posledice. Nekateri svetniki

so ob premierjevih grožnjah protestno

sami odstopili, razrešitev drugih pa je

napovedalo prav Ministrstvo za okolje,

podnebje in energijo pod vodstvom

Bojana Kumra. Nato pa je prišlo pismo

Evropske komisije in opozorilo agencije

EU za sodelovanje energetskih regulatorjev

(ACER), da gre za nedopusten

poseg v delovanje neodvisne institucije.

Nekaj, kar so Golobovi pred volitvami

vehementno obljubljali, da ne bodo počeli,

češ da zaupajo stroki.

Po naših informacijah je želel predsednik

vlade Robert Golob zamenjavo

članov sveta kljub temu speljati – tudi

za ceno kritik, a je očitno v strahu pred

Očitno je v strahu pred opozorili iz

Bruslja zadnji hip pokleknil minister

Kumer. Za sejo vlade bi moral

pripraviti gradivo, ki bi bilo podlaga

za razrešitev oziroma priporočilo

državnemu zboru, naj to stori, a tega

ni naredil, pravijo naši viri.

184 23. 1. 2025

AKTUALNO

35

opozorili iz Bruslja zadnji hip pokleknil

minister Kumer. Za sejo vlade bi moral

pripraviti gradivo, ki bi bilo podlaga za

razrešitev oziroma priporočilo državnemu

zboru, naj to stori, a tega ni naredil,

pravijo naši viri.

»ČAS ZA PREMISLEK«

Spomnimo. Mitja Breznik in Sandi

Šterpin sta pokleknila pod Golobovimi

grožnjami in odstopila sama, še vedno

pa vztrajajo svetniki Borut Žlahtič, Janez

Kopač in Borut Bratina. Podpredsednik

vlade Matej Arčon je po tej famozni

seji na Gregorčičevi stopil pred

novinarske kamere in izjavil, da so resda

razpravljali o predlogu razrešitve, a

da dokončne odločitve še niso sprejeli.

Komisiji naj bi namreč želeli predstaviti

svojo plat zgodbe, zato so si bojda vzeli

čas za razmislek, čeprav, kot je dejal Arčon,

vztrajajo pri svojem stališču, da naj

svetniki odidejo. »Če bo vlada zaznala

stvari, ki škodujejo Slovenkam in Slovencem,

ne bo gledala stran, ampak bo

ukrepala, seveda v okviru zakonodaje.

Ne želimo narediti koraka v napačno

smer, vzeli smo si čas, dokončna odločitev

bo sprejeta v naslednjih tednih,

obrazložitev mora biti v skladu z zakonodajo,

zato se ne želimo prenagliti,« je

po seji vlade hitel razlagati Arčon. Skrbi

Evropske komisije je odpravil z besedami,

da ne poznajo druge plati zgodbe.

V času, ko je Arčon nastopal pred televizijskimi

kamerami, pa se je po naših

informacijah v zakulisju dogajalo marsikaj.

Predsednik vlade ni dobro sprejel

dejstva, da gradivo za začetek razrešitve

ni pripravljeno, naši viri pravijo, da

je med sejo na ministra Bojana Kumra

tudi nekajkrat povzdignil glas. Njun

spor pa naj bi se po naših informacijah

nadaljeval tudi po seji vlade, ko je Kumer

premierju ponudil tudi svoj odstop,

ki ga Golob ni sprejel. Ni jasno, ali zato,

ker se je zavedel, da je bila njegova jeza

prenagljena, ali pa zato, ker bo leto in

pol pred koncem mandata težko našel

Kumrovo zamenjavo (že zdaj težave z

izpraznjenim kadrovskim bazenom rešuje

tako, da za funkcijo rekrutira svoje

poslanke in poslance). So pa v Uradu

vlade za komuniciranje na naše novinarsko

vprašanje kratko in jedrnato zapisali,

»da vaše informacije ne držijo«.

Po seji vlade je Kumer sicer medijem ob

odhodu z Gregorčičeve zatrdil, da so

glede možne razrešitve članov sveta opravili

»kar močno vsebinsko razpravo«,

nato pa so to točko dnevnega reda prekinili.

»Z Evropsko komisijo že imamo

aktiven dialog. Računam, da ga bomo v

najkrajšem možnem času v Bruslju opravili

tudi fizično,« je še dejal Kumer.

Po seji vlade je Kumer

sicer medijem ob odhodu

z Gregorčičeve zatrdil, da

so glede možne razrešitve

članov sveta opravili »kar

močno vsebinsko razpravo«,

nato pa so to točko dnevnega

reda prekinili.

KAZENSKA OVADBA

Minister Bojan Kumer se sicer že od začetka

nastopa svojega mandata (najprej

je prevzel infrastrukturni resor, po rekonstrukciji

vlade pa Ministrstvo za

okolje, podnebje in energijo) sooča z

očitki pri svojem delu. Nevladniki mu

očitajo kršenje okoljskih predpisov in

delovanje v spregi z ljubljanskim županom

Zoranom Jankovićem. Dovolil je

namreč, da je njegova sekretarka Tina

Seršen brez pooblastil odpravila sklep

prejšnje administracije iz leta 2020, da

je treba za povezovalni kanalizacijski

kanal C0, ki gre čez zbiralnik pitne vode

za skoraj pol milijona ljudi, pridobiti

študijo presoje vplivov na okolje. Nepravilnosti

je ugotovil tudi inšpekcijski

nadzor, a se je minister v javnosti sprenevedal,

da s sklepom ni bilo nobenih

pravno-formalnih posledic.

Kumer je sicer buril duhove tudi v

času, ko so se parlamentarne stranke

pripravljale na posvetovalni referendum

o JEK 2. Očitali so mu namreč, da za referendum

javnosti ni priskrbel dovolj

informacij, za nameček pa je v predalu

obtičala tudi študija ELES-a, ki je pokazala,

da je jedrska energija bistveno bolj

poceni kot tista, ki bi jo pridobivali s pomočjo

alternativnih virov energije.

Kumra so v Piratski stranki na ljubljanskem

okrožnem državnem tožilstvu

tudi kazensko ovadili. Očitajo mu

zlorabo položaja, da bi dosegel preklic

posvetovalnega referenduma o novi

nuklearki v Krškem (JEK 2), ki ga je

državni zbor nato konec oktobra lani

tudi dejansko preklical. Ministru očitajo

tudi opustitev uradne dolžnosti.

Menijo, da je povzročil, da je ključna

analiza, ki je bila naročena za referendum,

ostala skrita pred javnostjo in

da je sodeloval pri prirejanju končne

različice analize. Po besedah sekretarja

Piratov Jasmina Feratovića namreč

obstajata dve različici, ki sta označeni

z enakim datumom – 22. avgust 2024.

V drugi različici je dodana tudi tabela,

ki je scenarij obnovljivih virov pokazala

kot cenejšo izbiro od JEK 2, čeprav

analiza po Feratovićevih navedbah

prvotno ni imela takega zaključka.

Prepričani so, da je Kumer zlorabil svoj

položaj, da bi spodkopal in razvrednotil

demokratični proces, s katerim

se iz osebnih prepričanj ni strinjal. V

Piratski stranki menijo, da bi moral

minister odstopiti ter tako prevzeti

politično odgovornost za nastalo situacijo

in škodo, ki jo je zaradi odpovedi

referenduma utrpel proračun.

184 23. 1. 2025

36

AKTUALNO

Katičeva sploh ne oporeka več

ugotovitvam Hötzlove, da sta

Boštjančič in Golob odgovorna

za nezakonito prerazporeditev

sredstev iz proračunske rezerve

in preplačilo podrtije na Litijski

za najmanj tri milijone evrov.

LUKA SVETINA

FLICKR @VLADARS

Katičeva ne oporeka,

da sta Boštjančič in Golob

kriva, revizorki grozi z

odpovedjo zaradi načina,

KAKO JE TO RAZKRILA

Vodja notranjerevizijske službe na pravosodnem ministrstvu Suzana Hötzl, ki se v teh

dneh z bolniške bori za svojo službo in se zagovarja pred komisijo ministrstva zaradi svojih

strokovnih ugotovitev o nezakonito prerazporejenih sredstvih iz državnega proračuna

za nakup sporne stavbe na Litijski, pri čemer je, kot smo v Domovini poročali, s prstom

pokazala na finančnega ministra Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Roberta

Goloba, je še vedno na tnalu ministrice Andreje Katič. V uredništvu smo namreč pridobili

dopis, ki ga je Katičeva revizorki poslala na domači naslov in s katerim jo obvešča, da v

celoti vztraja pri svoji grožnji z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

Gre za neutemeljen in nezakonit akt, ki predstavlja nedopusten povračilni ukrep, pa

opozarja odvetnik Suzane Hötzl, ki zdaj ministrici grozi s hudimi pravnimi posledicami.

184 23. 1. 2025

AKTUALNO

37

Odločitev Andreje Katič o opozorilu pred redno

odpovedjo pogodbe Suzani Hötzl. Katičeva

vztraja, da opomin pred odpovedjo ostane.

»Moč je oceniti, da so

minister za finance, tedanja

ministrica za pravosodje,

Služba vlade za zakonodajo,

Vlada RS in predsednik

Vlade RS s svojim ravnanjem

kršili določila Zakona o

javnih financah,« piše v

poročilu notranje revizije pod

vodstvom Suzane Hötzl.

Spomnimo. Pravosodna ministrica

Andreja Katič je revizorki Suzani

Hötzl opozorilo pred redno

odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

iz krivdnega razloga izročila kot »božično

darilo« v začetku decembra lani,

ko je bila vodja revizijske službe zaradi

mobinga že dlje časa v bolniškem staležu.

Hötzlovo je na zagovoru v začetku

januarja na ministrstvu zastopal njen

odvetnik Klemen Golob, v postopku

podaje izjave o očitanih kršitvah pred

komisijo pa je bil prisoten tudi Frančišek

Verk, predsednik Sindikata državnih

organov Slovenije, ki je izjavil,

da dejanju ministrice Katičeve izrecno

nasprotuje iz preprostega razloga, ker je

to opozorilo posledica ugotovitev javne

uslužbenke (revizorke), ki je po mnenju

sindikata svoje delo in ugotovitve prezentirala

v dobri veri, da dela strokovno

in korektno. Hötzlova je večkrat poudarila,

da je ob prebiranju končnega poročila

Urada za nadzor proračuna (UNP),

ki ga je naročila Andreja Katič, dobila

občutek, da se je zgolj skušalo minimalizirati

eklatantno nezakonito ravnanje

finančnega ministrstva pod vodstvom

ministra Klemna Boštjančiča, pod katerega

spada tudi omenjeni urad, ki ga

vodi Patricija Pergar, ki jo je s seboj pripeljal

minister.

SPRENEVEDANJE

Andreja Katič v svojem dopisu trdi, da

ne vidi razlogov, zakaj pisnega opozorila

pred odpovedjo Hötzlovi ne bi smela

izdati na podlagi prej omenjenega poročila

UNP, češ da je sume nepravilnosti

zaznala sama, vendar je za njihovo

ovržbo ali potrditev zaprosila organ, ki

je po njenem mnenju strokovno nedvomno

usposobljen na področju izvajanja

revizij. Pa čeprav je pod neposredno

kontrolo finančnega ministra, ki je po

ugotovitvah prvotne revizije (pa tudi revizije

Računskega sodišča) glavni krivec

za fiasko s sodno palačo.

Katičeva piše, da je Urad

za nadzor proračuna v

končnem poročilu potrdil

njene sume, da je bil v

svoji argumentaciji prepričljiv

in da zato nima

nobenih razlogov, da

poročilu ne bi sledila in

ustrezno ukrepala.

»Končno poročilo je

veljavno kljub sodnemu

postopku, v katerem si

javna uslužbenka (Suzana

Hötzl) prizadeva za

njegovo razveljavitev,«

utemeljuje svojo odločitev

Andreja Katič, ki pa

hkrati poudarja, da se

njeni očitki javni uslužbenki

o nepravilnostih

v pisnem opozorilu

pravzaprav nanašajo

izključno na postopkovni

vidik izvajanja notranje

revizije, ne pa na

vsebino revidiranega

posla. »Delodajalec se

ne opredeljuje do vsebine razkritij notranje

revizije ali do pravilnosti samega

postopka nakupa nepremičnine,« piše

Andreja Katič. Z drugimi besedami,

Katičeva tokrat sploh ne oporeka več

ugotovitvam Hötzlove, da sta Boštjančič

in Golob odgovorna za nezakonito

prerazporeditev sredstev iz proračunske

rezerve in preplačilo podrtije na

Litijski za najmanj tri milijone evrov.

Kljub temu se je odločila, da jo bo lovila

na »postopkovnih vidikih« in jih interpretirala

tako, da je lahko šla v akcijo s

svojo grožnjo o odpovedi.

OPOZORILO ALI SODBA

Suzana Hötzl ves čas nasprotuje ugotovitvam

iz pisnega opozorila ministrice

Katičeve, da je pri svoji forenzični

preiskavi posla na Litijski presegla

revizijsko okolje in s tem svoje pristojnosti.

Zatrjuje, da so notranji revizorji

dolžni opozoriti na vsakršno opaženo

neskladnost in nepravilnost, četudi ta

spada pod nadzor drugega organa. Katičeva

pa Hötzlovi očita, da ugotovitve

o nepravilnostih drugih subjektov ni le

odkrila in na njih opozorila, temveč jih

je vključila med pomembnejše ugotovitve.

Andreja Katič v obrazložitvi svojega

pisnega opomina pred odpovedjo

Hötzlovi očita prav tisti del ugotovitev,

ki se nanaša na predsednika vlade Roberta

Goloba in finančnega ministra

184 23. 1. 2025

38

AKTUALNO

Klemna Boštjančiča. »Moč je oceniti,

da so minister za finance, tedanja ministrica

za pravosodje, Služba vlade za

zakonodajo, Vlada RS in predsednik

Vlade RS s svojim ravnanjem kršili

določila Zakona o javnih financah,«

piše v poročilu notranje revizije pod

vodstvom Suzane Hötzl, ki je v javnost

prišlo lani poleti in razburkalo politično

sceno ter postalo tudi podlaga

za poznejšo interpelacijo zoper ministra,

ki jo je zahtevala opozicijska SDS.

Katičeva Hötzlovi očita, da je z dobesednim

navedkom kršiteljev podala

sodbo in ne le opozorila o morebitnih

nepravilnostih, ki bi jih naknadno lahko

preverili še pristojni organi. Ob tem

ji očita, da ne njena predhodnica, ne

minister Boštjančič in ne predsednik

vlade niso imeli možnosti »sodelovati«

v postopku, kar bi za postavljanje

takšnih trditev morala storiti. To je

tudi eden glavnih razlogov, zakaj ministričin

kabinet ne želi preklicati pisnega

opomina pred odpovedjo.

»Pomembno je le to, da se

revizorka zaradi njenih

ugotovitev disciplinira in

kaznuje. Hkrati je to jasno

sporočilo vsem javnim

uslužbencem, da bodo

disciplinirani in kaznovani,

če bodo izpostavljali

nepravilna in nezakonita

ravnanja preferiranih oseb.«

Revizorka je sicer na začetku januarja

v svoji pisni izjavi zatrdila, da sta bili dve

javni uslužbenki, Ana Pirc Bricelj in Lucija

Remec, kot odgovorni osebi revidiranega

področja nedvomno seznanjeni

o izvajanju pregleda na Litijski 51. Prejeli

naj bi namreč tudi spremembo letnega

načrta dela Službe za notranjo revizijo v

letu 2024, v katero je bila vključena tudi

predmetna revizija, prav tako naj bi bili

o reviziji seznanjeni ob primopredaji

poslov naslednji odgovorni osebi. Andreja

Katič pa vztraja, da to ni dovolj in

da ne predstavlja zadostnega procesnega

jamstva, da je njuna vključenost ustrezna

in enakovredna vključenosti ostalih

oseb. Ministrica Katičeva revizorki očita,

da ni pripravila nikakršnega poročila

o nepravilnostih, ta pa zatrjuje, da je rok,

v katerem bi morala v skladu s pravilnikom

poročati o ugotovljenih nepravilnostih,

ki kažejo na povzročitev večje

škode ali na sum kaznivega dejanja, zgolj

instrukcijski. Katičeva se je s sumi storitev

kaznivih dejanj tako seznanila šele,

ko ji je bilo vročeno končno poročilo.

»NEJASNOST IN

PRISTRANSKOST«

Kot smo v Domovini že poročali, je Urad

za nadzor proračuna – na podlagi njegovih

končnih odločitev pa tudi ministrica

V skladu s poročilom notranje revizije pod vodstvom

Suzane Hötzl je tudi minister za finance

kršil določila Zakona o javnih financah.

184 23. 1. 2025

AKTUALNO

39

Katičeva – vodji notranjerevizijske službe

očital tudi pristranskost, saj naj bi bile

njene ugotovitve podkrepljene z »naknadno

pridobljenimi dokazi« in »kasnejšimi

ravnanji«. Suzana Hötzl je namreč

opozorila, da takšna kasnejša ravnanja

in listine predstavljajo pomembno dokazno

gradivo in dejstva v predmetni

reviziji ter da je domnevno nezakonito

ravnanje revidirancev glede (ne)pridobitve

mnenja Državnega odvetništva RS o

kupoprodajni pogodbi v revizijskem poročilu

ustrezno obravnavano. Katičeva

je njene navedbe odpravila kot »pavšalne«,

češ da se do njih ne more opredeliti.

Vztraja, da je velik del revizijskega poročila

namenjen dogodkom po končanem

postopku nakupa nepremičnine, kar pa

da ni bil eden izmed (prvotnih) ciljev

njenega pregleda. Glede obveznosti pridobitve

mnenja Državnega odvetništva

RS o pogodbi pa je Katičeva Hötzlovi očitala,

da te kršitve finančnega ministra ni

navedla med pomembnejšimi ugotovitvami

svojega poročila.

Njeno poročilo je zato Katičeva

raztrgala tudi kot »nejasno«. Gre sicer

za nadvse bizaren poskus obračuna z

dolgoletno izkušeno finančno inšpektorico

ter specialistko za forenzično

preiskavo. Poznavalci vedo povedati, da

je imela Suzana Hötzl pomembno vlogo

pri odkrivanju najzahtevnejših finančnih

in davčnih prevar, za rešetke pa je

poslala številna znana poslovno-politična

imena. Davčni svetovalec Ivan

Simič nam je glede Hötzlove zaupal,

da se je z njo soočil v kar nekaj davčnih

nadzorih, opisal pa jo je kot vedno korektno,

a neizprosno. Pritožbe na njene

ugotovitve, zapisnike in odločbe ponavadi

niso bile smiselne.

Manja Delašjava/STA

Za stavbo na Litijski je Ministrstvo za finance

nezakonito prerazporedilo večmilijonska

proračunska sredstva.

KDO JE PRAVI AVTOR

To, da Andreja Katič svojo odločitev o

pisnem opozorilu, ki je neutemeljeno

in nezakonito, ohranja v veljavi, predstavlja

nedopusten povračilni ukrep,

je za Domovino komentiral tudi odvetnik

omenjene revizorke Klemen Golob.

»Gospa Hötzl je v svojem notranjerevizijskem

poročilu v skladu s pravili revizijske

stroke izpostavila nepravilna

in nezakonita ravnanja vladajoče politične

opcije,« pravi Golob, ki dodaja, da

je ton pisanja tako končnega poročila

Urada za nadzor proračuna kot tudi

neutemeljene odločitve pravosodnega

ministrstva pravzaprav enak. »Gre

za poskus minimaliziranja eklatantno

nezakonitega ravnanja Ministrstva za

finance, ki je nezakonito prerazporedilo

večmilijonska proračunska sredstva

tako rekoč čez noč, in razvrednotenje

dejanj oseb, ki so po ugotovitvah notranjerevizijskega

poročila ravnale nepravilno

in nezakonito,« razlaga odvetnik,

ki si ob tem postavlja tudi vprašanje, ali

je to zadnjo odločitev ministrstva za

pravosodje z dne 8. 1. 2025, da opomin

ostane v veljavi, resnično napisala ministrica

Andreja Katič, ki je sicer podpisana.

»To pa zato, ker obrazložitev

odločitve preveva osebna prizadetost

(neznanega) pisca odločitve nad tem,

kar je bilo ugotovljeno v notranjerevizijskem

poročilu.«

Odvetnik revizorke še meni, da odločitve

Katičeve v praksi potrjujejo, da

je popolnoma nepomembno, kaj je bilo

zapisano v pisnem zagovoru revizorke

in v pripombah revizorke zoper osnutek

poročila UNP. »Pomembno je le to,

da se delavka zaradi njenih ugotovitev

v notranjerevizijskem poročilu disciplinira

in kaznuje. Hkrati pa to pisno opozorilo

daje jasno sporočilo vsem javnim

uslužbencem, da bodo disciplinirani

in kaznovani, če bodo kot zaposleni

izpostavljali nepravilna in nezakonita

ravnanja preferiranih oseb.« Spomnimo,

tudi Računsko sodišče, ki je lani

prikimalo ugotovitvam Suzane Hötzl,

je vlada kaznovala, tako da mu je z novim

proračunom odvzela štiri milijone

evrov sredstev.

Odvetnik Golob še napoveduje, da

bo Hötzlova svojo pravico zdaj iskala

na sodišču, saj gre tudi za povrnitev

njenega ugleda in kredibilnosti,

ki sta ji bila odvzeta zaradi politično-medijske

gonje.

184 23. 1. 2025

40

KOMENTAR

SLOVENSKA KATASTROFA

leta 2025 in boj za nacionalni

obstoj Slovencev (esej, 2. del)

V daljšem eseju dr. Teo Zor piše o dogajanju na slovenskih tleh v novejši zgodovini ter o pomenu slednjega

za današnje politično dogajanje. Esej objavljamo v treh delih. V prvem delu se je avtor posvetil predvsem

Edvardu Kocbeku in Borisu Kidriču ter njunima vlogama v času revolucije. Tokrat – v drugem delu – avtor

povzema nekaj zgodovinskih dejstev in se sklicuje predvsem na dr. Jožeta Pučnika.

DR. TEO ZOR

184 23. 1. 2025

Leta 1945 ni bilo prave

»osvoboditve« Slovenije,

saj je osvoboditev iz ječe

totalitarne vladavine

okupatorja peljala le v novo

suženjstvo v drugi totalitarni

vladavini – gospostvu

komunizma.

NEKAJ

ZGODOVINSKIH DEJSTEV

Dr. Jože Pučnik je videl dlje, mnogo dlje

kot drugi, bil je vizionar. Janez Janša je

dejal na spominski slovesnosti v Črešnjevcu

ob 17-letnici smrti dr. Jožeta

Pučnika: »Šele po 30 letih ugotavljamo,

da demokracija kot forma in brez politične

kulture ne zadostuje za korenite

spremembe v družbi!« (Janša, 2020)

Slovenija je v letu 1999 država, ki

ne zagotavlja temeljnih pogojev za ohranitev

nacionalne identitete in tudi

ne strukturnega okvira za normalizacijo

razmer in za modernizacijo družbe.

Slovenija je v globoki vrednostni,

gospodarski in politični krizi. Zato

izhajam iz teze, da sta ogroženi demokratična

ureditev države in temeljni življenjski

interesi Slovencev. V izvajanju

bom izhodiščno tezo skušal razložiti

in utemeljiti, za zaključek pa naj bi bilo

nekaj misli o tem, kaj bi morali storiti

za premagovanje te krize in za zavarovanje

temeljnih interesov slovenskega

naroda. (Pučnik, 1999)

Pojasnilo za narodov razkol: »V tistem

trenutku je prebivalce Ljubljanske

pokrajine bolj ogrožala domača gverila,

komunisti, kot pa okupator.« V italijanski

Ljubljanski pokrajini so običajni

ljudje živeli relativno mirno. Žrtve pa

je začelo povzročati maloštevilno partizansko

gibanje. »Italijanski okupator

se je na nasilje revolucionarnega gibanja,

ki, ponavljam, je bilo usmerjeno do

neoboroženih ljudi, obnašal tako, da je

začel streljati talce; da je na partizanske

provokacije začel ljudi pošiljati v internacijo.«

Italijani so v bistvu samo sledili

ravnanju revolucionarnega gibanja. Prav

zaradi že navedenih razlogov je prišlo do

velike ogroženosti civilnega prebivalstva,

»ki je videlo večjo grožnjo v revolucionarnem

gibanju, ki je takrat mislilo,

da bo konec vojne in da morajo pohiteti

z drugo fazo revolucije, kot pa v okupatorju.

Tukaj imamo dejanske podatke,

ki dokazujejo, da jih je v tistem trenutku

bolj ogrožala domača gverila kot pa okupator.

In na tej točki je pravzaprav treba

razumeti, kako se je vojna zgodila.« Vojna

se je po njegovem prepričanju za običajne

ljudi v že omenjeni pokrajini začela

spomladi leta 1942, kar je skoraj leto po

začetku vojne. (Možina v Mezeg, 2020)

Zgodovinska študija dr. Tamare

Griesser Pečar se opira na temeljito

preverjanje in nadrobno preučevanje

virov s prikazom struktur in tokov,

ki so pripeljali do državljanske vojne

v Sloveniji. Glavna pozornost je posvečena

letoma 1941 in 1942, ker je bil

prav v prvih dveh letih vojne položen

temelj nespravljivega spora znotraj

slovenskega naroda. Poseben poudarek

je namenjen tudi koncu vojne, ko

so komunisti končno prevzeli oblast.

Raziskava, ki je bila zastavljena nepristransko,

brez predsodkov in brez

vnaprej določenega rezultata, pokaže,

kako so novi oblastniki komunisti delovali,

kako so ravnali z resnico in človekovim

dostojanstvom. Potemtakem

leta 1945 ni bilo prave »osvoboditve«

Slovenije, saj je osvoboditev iz ječe totalitarne

vladavine okupatorja peljala

le v novo suženjstvo v drugi totalitarni

vladavini – gospostvu komunizma.

Osvobojena in s tem tudi svobodna je

Spomenik revolucije v Ljubljani; napis iz ustave,

30. maj 1975.

KOMENTAR

41

Slovenija šele od 25. junija 1991. (Griesser

Pečar, 2004)

Dokumentarni dosje Razdvojeni

1941–1943 je nastal v neodvisni produkciji

in ga je RTV SLO odkupila na javnem

razpisu. Ob obletnici konca 2. svetovne

vojne in dogodkov, ki so sledili ter pustili

tako globoko zarezo v slovenski družbi,

da jo čutimo še danes, se je zdelo primerno,

da dogodke izpred 75 in več let

osvetlimo ne samo z osebnimi pripovedmi

ljudi, temveč predvsem s stališča današnje

zgodovinske stroke. To turbulentno

obdobje so zaznamovali dramatični

dogodki in procesi, okupacija Slovenije,

razpad predvojnih meščanskih institucij,

protifašistični odpor pod vodstvom

OF, revolucija po sovjetskem vzoru in

avtohtono protikomunistično gibanje, ki

je končalo kot zaveznik nacistične Nemčije.

Sodobna slovenska zgodovinska

stroka si po dolgih desetletjih zgodovine,

ki so jo pisali zmagovalci, prizadeva

dogodke osvetliti bolj objektivno, kar bi

lahko pripomoglo k umiritvi sporov, ki

se vlečejo še v današnji čas.

26. 10. 2010 odkrito množično grobišče pri

Mostecu na Brežiškem polju.

ZAKAJ RAZKOL MED SLOVENCI

Bistveno vprašanje za Slovence zadnjih

80 let je, kako je komunistična revolucija

leta 1941 Slovence razklala na dva

narodna dela.

Dr. Jože Pučnik je od septembra 1993

do septembra 1996 vodil parlamentarno

preiskovalno komisijo za raziskovanje

povojnih množičnih pobojev,

pravno dvomljivih procesov in drugih

nepravilnosti. Preiskovalna komisija je

v parlamentu izdala Vmesno poročilo.

To poročilo obsoja izvršene izvensodne

množične povojne poboje. (Poročilo

preiskovalne komisije, 1996)

Komunistična partija Slovenije (Edvard

Kardelj in Boris Kidrič) je zapovedala

medvojne in povojne zločine. Slovenska

OZNA jih je organizirala, slovenske

enote KNOJA pa so izvedle večino teh

zločinov. O osebni pravni, politični in

moralni odgovornosti za e komunistične

zločine smo v komisiji ugotovili, da

leži na osebah, ki so bile v istem času

na vodilnih mestih Komunistične partije,

slovenske OZNE in slovenskih enot

KNOJA. V Sloveniji je OZNA naslednica

VOS-a (Varnostno-obveščevalne službe).

VOS je ustanovila Komunistična

partija že marca 1941 in je od ustanovitve

do ukinitve februarja 1944 ostal

instrument komunistov, saj so v njem

smeli delati izključno člani partije. Tudi

likvidacije med vojno, ki jih je opravljal

VOS, so odrejali samo komunisti, čeravno

je veljal za službo OF. V kratkem

obdobju od februarja do maja 1944, ko

je bila ustanovljena OZNA, je isto delo

opravljal Odsek za notranje zadeve, ki

so ga vodili isti ljudje (Ivan Maček, Vito

Kraigher, Dušan Bravničar, Slavko Zore,

Vladimir Diehl itd.). (Poročilo preiskovalne

komisije, 1996)

Civilizacija se začne tako, da se pokoplje

mrtve, saj se je ta začela prav takrat,

ko je človek pokopal umrlega svoje

vrste. Sistema, ki sta poteptala to prvino,

sta bila samo nacizem in komunizem.

V Demokraciji je Metod Berlec v intervjuju

o knjigi Velikani in UDBA – Ciril

Žebot - Peter vprašal publicista Igorja

Omerzo, kdo je bil naročnik umorov

UDBE. Naročnik je bil največji slovenski

zločinec vseh časov Edvard Kardelj

- Krištof. Gotovo je svoj lonček pristavil

tudi njegov glavni morilski pomočnik

Boris Kidrič - Peter. Morilska in v bistvu

politično-stalinistična komanda je

nato potovala do Zdenke Kidrič - Marjete,

Borisove žene, ki je bila operativna

komandantka morilskega VOS-a, tega

stalinističnega spačka, ki ga je avgusta

1941 ustanovil Edvard Kardelj. Od tod

je naročilo sprejel Edo Brajnik - Štefan,

takratni poveljnik ljubljanskih morilskih

odredov VOS-a. Dvojni umor sta

nato konkretno izvedla mlada morilca

Franc Stadler - Pepe in Kamil Kratochwill

- Mile, ki sta bila prepričana, da

morita narodna izdajalca, v resnici pa

je Kardelj naročil umor Ehrlicha in Žebota

zato, ker sta bila odločna nasprotnika

mednarodnega in slovenskega

stalinizma, Ehrlich pa je bil hkrati tudi

pomembna osebnost slovenskega katolištva.

(Berlec, 2021)

VIRI:

Berlec, Metod (2021): Igor Omerza: »Naročnik

je bil največji slovenski zločinec vseh časov

Edvard Kardelj - Krištof«. Intervju. Demokracija,

15. 8. 2021.

Dosje: Razdvojeni 1941–1943. Dostopno:

https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892.

RTV SLO, 9. 6. 2020.

Griesser Pečar, Tamara (2004): Razdvojeni

narod. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Janša, Janez (2020): Dr. Jože Pučnik je videl

dlje, mnogo dlje kot drugi – bil je vizionar.

Fokus, 11. 1. 2020.

Mezeg, Domen (2020): Pogovor, ki bi si ga

moral ogledati vsak Slovenec: Zakaj smo

travmatizirana družba in kako iz razkola združiti

slovenski narod! Nova24TV, 8. 9. 2020.

Poročilo preiskovalne komisije (1996): Vmesno

poročilo Preiskovalne komisije o raziskovanju

povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih

procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. Poročevalec

DZ R Slovenije, 17. 10. 1996, št. 42.

Pučnik, Jože (1999): Kulturna prenova

Slovenije. Nova revija: Sproščena Slovenija,

let. 18, št. 206.

184 23. 1. 2025

42

KOMENTAR

MILAN GREGORIČ

ŽIGA ŽIVULOVIĆ

JR./BOBO

Dražgoše kot TRAGEDIJA

Ob nedavni proslavi 83. obletnice medvojne tragedije v Dražgošah decembra 1942

je slavnostna govornica Urška Klakočar Župančič med drugim dejala, da je šlo v

primeru Dražgoš »za prvi poraz nacistov na ozemlju takratnega rajha, pa čeprav je

bil predvsem moralen in simboličen«. Med posameznimi kritičnimi odzivi na poveličevanje

dražgoške bitke bom navedel izjavo zgodovinarja dr. Jožeta Možine, da navzoči

na dražgoških proslavah »slavijo tragedijo, ki so jo fanatični komunistični poveljniki

vsilili nesrečnim Dražgošanom«.

Z

vsem spoštovanjem do borcev,

ki so bili z nepremišljenim ukazom

vodstva, kot bomo videli

v nadaljevanju, potisnjeni v

vnaprej izgubljeno bitko in se pogumno

borili, se spričo neizpodbitnih dejstev,

navedenih v nadaljevanju, tudi sam

strinjam, da v primeru Dražgoš ni šlo

za nobeno »zmago«, ampak za tragedijo

z ogromno človeškimi žrtvami in

neznanskim materialnim pustošenjem.

Nobene koristi ni od tega, da si slavnostni

govorniki s potvarjanjem zgodovinskih

dejstev na tako cenen način

zapravljajo svoj ugled.

NEKAJ NEIZPODBITNIH

DEJSTEV

Ob koncu decembra 1941 se je Cankarjev

bataljon z okrog 200 borci pod velikim

pritiskom nemških enot umaknil v

Dražgoše. Tam naj bi tudi prezimili in se

pripravili za nadaljnje boje, o čemer pa

obstajajo resni dvomi. Vodstvo bataljona

se je namreč moralo zavedati, da Nemci

ne bodo dopustili (kar se je kasneje tudi

zgodilo), da bi se močna partizanska

enota utaborila tik nad pomembnimi

komunikacijami (Kranj – Škofja loka –

Železniki – Bled idr.) ter jih ogrožala.

Dražgošani naj bi bili naklonjeni

partizanom in naj bi jim pomagali s

hrano, obleko in obutvijo. Vendar so

se zavedali, da je nevarnost nemškega

napada zelo velika, in naj bi »partizane

prosili, naj se zaradi varnosti umaknejo

iz vasi« (Reporter, 20. 1. 2022). A

je vodstvo bataljona to zavrnilo, ker je

presodilo, »da je kraj zelo primeren za

obrambo in da bi utegnila imeti bitka

politični potencial«. Šlo naj bi torej

predvsem za prikaz politične moči NOB

ali izzivanje nasprotnika za vsako ceno.

Na Wikipediji lahko preberemo,

da so bili partizani oslabljeni, da so

bili »borci brez ustrezne opreme in

oborožitve ter slabo izurjeni […] in da

naj bi posamezniki in skupine že med

184 23. 1. 2025

Eden od pričevalcev v zvezi z

dražgoško zgodbo naj bi dejal,

da je bila dražgoška bitka

čista politična zamisel, da so

žrtvovali to vas z namenom,

da so lahko rekli: »Poglejte,

kaj so Nemci naredili.«

prejšnjimi boji nad Poljansko dolino, še

bolj pa v noči na 28. december, začeli

odhajati na svoje domove«. Vodstvo bataljona

naj bi celo »odvezalo prisege, ki

so jo dali ob vstopu v bataljon, tiste borce,

ki se niso čutili sposobni, da bi mogli

vzdržati nadaljnje boje in hudo zimo«.

Tako je bataljon ostal v Dražgošah ter

čas nastanitve »izkoristil za vojaško in

politično vzgojo ter za politično delovanje

med prebivalstvom […] in 1. in 4.

januarja tudi priredil zborovanja«.

Nemci naj bi ocenili, da želi gorenjsko

osvobodilno gibanje z okupacijo

Dražgoš pokazati svojo moč in okrepiti

svoj vpliv. S pomočjo vohunov naj

bi tudi izvedeli, kolikšna je moč partizanov,

ter na podlagi teh podatkov

pripravili in organizirali svoj napad.

Zbrali so okrog 2.500 do zob oboroženih

mož, kar je predstavljalo razmerje

14 : 1 v korist Nemcev. V spopadu med 9.

in 11. januarjem so pregnali izčrpane in

premražene partizanske borce iz vasi.

Po podatkih Wikipedije naj bi bilo

vodstvo bataljona obveščeno o premikih

Urški Klakočar Zupančič se je

zdelo pomembno na komemoraciji

spregovoriti o njenih čevljih.

KOMENTAR

43

Na spomeniku še

vedno piše, da so borci

»izbojevali veliko zmago«,

čeprav mnogi zgodovinarji

opozarjajo, da je bila bitka

v Dražgošah tragedija.

močnih nemških sil proti Dražgošam že

od 6. januarja naprej, to je tri dni pred

napadom, a je kljub temu ostalo v vasi in

sprejelo očitno že vnaprej izgubljen spopad

s premočnim sovražnikom, s tem da

si je zagotovilo varen koridor za umik na

Jelovico. Preberemo tudi, »da so se vaščani

pred spopadom sami odločili prijaviti

partizane Nemcem, da bi se izognili

nemškim povračilnim ukrepom«, kar

naj bi storili celo »s predhodno privolitvijo

bataljonskega poveljstva«.

GROZLJIVA CENA IZZIVANJA

Ob 26 nemških žrtvah je bilo navedenih

devet partizanskih. Proučeni viri so

omenjali tudi ranjence na partizanski

Moša Pijade: »Streljali bomo

in se umaknili. Nemci nas ne

bodo našli, a iz maščevalnosti

bodo požigali vasi ...«

strani, a brez navedbe njihovega števila.

Nemci so pobili še 41 civilistov, 81 so

jih odgnali v koncentracijska taborišča,

vas izropali, požgali in zrušili do tal,

vključno s cerkvijo. Pri umiku sta se dva

partizanska voda (okrog 40 mož) zatekla

na Mošenjsko planino v gozdarsko

kočo, kjer so ju Nemci po izdajstvu napadli.

Partizani so imeli po hudem boju

še 12 mrtvih in pet ranjenih.

Dr. Janez Tušek je spomnil (Reporter,

20. 1. 2022) na oceno, ki jo je pred

desetletji podal profesor in partizanski

zgodovinar dr. Metod Mikuž: da je bila

dražgoška bitka »ena največjih napak

partizanskega vodstva med drugo svetovno

vojno«. Na spomeniku pa še vedno

piše, da so borci »izbojevali veliko zmago«.

Možina je bil med prvimi, ki so se

spotaknili ob to potvarjanje zgodovine,

a se je z leve strani usul nanj gromozanski

plaz pljunkov in žalitev, ki kažejo na

duhovno bedo slovenskih Rdečih Kmerov

in hkrati sporočajo, da bo pot do slovenske

sprave še dolga in mukotrpna.

Eden od pričevalcev v zvezi z dražgoško

zgodbo naj bi dejal (Nova24TV, 16. 1.

Na Možino se je usul

gromozanski plaz žalitev,

ki kažejo na duhovno bedo

slovenskih Rdečih Kmerov

in hkrati sporočajo, da bo

pot do slovenske sprave še

dolga in mukotrpna.

2022), da je bila dražgoška bitka čista

politična zamisel, da so žrtvovali to vas

z namenom, da so lahko rekli: »Poglejte,

kaj so Nemci naredili,« in s tem pridobili

narod zase in za svoje cilje. Pripomba

zbuja asociacijo na srhljivo izjavo Moše

Pijada v Bihaću (Spletna stran, V. Troha,

30. 5. 2015), na prvem zasedanju

Avnoja leta 1942, shranjeno med dokumenti

Vojno-istorijskega instituta v

Beogradu, v kateri je Pijade med drugim

dejal: »Zato je treba ustvariti množico

brezdomcev, da bodo ti postali večina

v državi. Zato moramo požigati. Streljali

bomo in se umaknili. Nemci nas

ne bodo našli, a iz maščevalnosti bodo

požigali vasi. Potem bodo vaščani, ki

bodo ostali brez strehe, sami prišli in mi

bomo narod imeli ob sebi ter bomo na ta

način postali gospodarji razmer.«

O boju proti okupatorju in o zavrženosti

kolaboracije je bila napisana že

skladovnica knjig. O nasilju, zločinih

in nepotrebnih tragedijah revolucije,

kamor spadajo tudi Dražgoše, pa je bil

pol stoletja zapovedan molk. Vendar je

s propadom komunizma resnica o tem

z vso silo izbruhnila na dan. O spravi

prevladuje v javnosti stališče, da je

pogoj zanjo vsa resnica, to je tudi njen

doslej zamolčani del o revolucionarnem

nasilju, tragedijah in zločinih. Protirevolucionarna

stran je svojo zablodo kolaboracije,

ki ji je bila vsiljena z zločini

revolucije, plačala s svojim življenjem.

Revolucionarjev kot zmagovalcev v

vojni pa za njihove zločine ni imel kdo

kaznovati. Še vedno jih zakrknjeno tajijo,

a so se zaradi njih tudi oni znašli na

zatožni klopi zgodovine.

Italijanski razumnik Carlo Bo je ob

neki priložnosti dejal, »da se nikdar ne

bo zgodilo, da bi moč resnice ugasnila

… in da obstajajo naravni zakoni, ki

so večni in urejajo življenje narodov;

doslej se še nikomur ni posrečilo, da

bi se jim ognil.« In to velja tudi za resnico

o Dražgošah.

184 23. 1. 2025

44

KOMENTAR

Vsak izmed nas je ekskluzivni lastnik svoje

osebne resnice. Nihče razen nas samih ne more

presojati te resnice, zato tudi ne more presojati,

ali je naše pričanje pravo ali krivo.

Rekonstrukcija »palače« zadnjega Ruandskega

kralja, v funkciji do 1962.

Deset zapovedi

21. STOLETJA (8. zapoved)

Zahodna civilizacija temelji na judovsko-krščanski tradiciji. To je dejstvo, ki velja tako za verujoče

kot neverujoče. Svete knjige niso niti pravljice niti alegorije, ampak simbolni napotki za življenje.

DR. ANDREJ DRAPAL

ARHIV ANDREJ DRAPAL

Današnje okoliščine življenja

se pomembno razlikujejo od

tistih izpred začetkov našega

štetja, ki so narekovale deset

zapovedi. Če želimo zahodno civilizacijo

ohraniti, potem je naša dolžnost, da

deset zapovedi osmislimo v kontekstu

okoliščin 21. stoletja. Deset prispevkov

poučenega laika ni kateheza, ampak

zgolj nežen opomin, saj lahko le vsak

zase osmisli simbolno izročilo.

184 23. 1. 2025

OSMA ZAPOVED:

NE PRIČAJ PO KRIVEM!

Preden se lotimo osme zapovedi, posvetimo

trenutek zanimivemu dejstvu, da se

nobena od desetih zapovedi neposredno

ne dotika zapovedi oziroma prepovedi,

vezanih na trgovanje oziroma komercialne

dejavnosti nasploh. Navezave sedme

zapovedi (Ne kradi!) in desete (Ne želi

svojega bližnjega blaga!) na komercialne

dejavnosti so zgolj posredne oziroma v

svoji splošnosti obravnavajo vse oblike

kraje oziroma odtujevanja.

Kot laični premišljevalec desetih

zapovedi seveda ne morem strokovno

ugibati o razlogih za ta dovolj očiten

Če bi osma zapoved

prepovedovala laž,

bi se zapletla v protislovje

z dejstvom, da je absolutna

resnica ena in da je ta

pri Bogu.

manko. Ta manko je še bolj poudarjen

s tekstom Tretje in Četrte Mojzesove

knjige, Levitika in Numerov, ki sta v

celoti posvečeni zapovedim in prepovedim,

vezanim na delovanje duhovnikov.

Zapovedi za laike pa se nanašajo

predvsem na sanitarna vprašanja čistega

in nečistega, družinske prepovedi in

zapovedi, praznike ter druge aktivnosti,

ki so povezane s transakcijami svetega

oziroma s svetimi pravili.

Zelo kratko izjemo predstavlja dodatek

k Levitiku (poglavje 27), ki na kratko

opredeljuje cene in vrednotenja, ter

Numeri 31, kjer je zapisanega nekaj malega

o delitvi plena oziroma premoženja.

Manko je toliko bolj izstopajoč, če

Biblijo primerjamo s Hamurabijevim

zakonikom, ki je nastal med letoma 1755

in 1750 pred našim štetjem. Ta v členih

KOMENTAR

45

od 215 do 240 opredeljuje odgovornosti

zdravnikov, veterinarjev, tetovatorjev,

gradbenikov in ladjarjev; v členih od 241

do 273 niza pravila, povezana s kmetijskimi

dejavnostmi; v členih od 274 do

277 pa določa komercialna razmerja z

obrtniki in pravila najemanja ladij.

Pri Hamurabijevem zakoniku nas

ne sme zmotiti kaznovalna politika, ki

je za današnje pojmovanje drakonska.

Razumeti moramo kontekst nastajanja

ene od prvih civilizacij, ki je vzpostavljala

red v tedaj znanem svetu, kjer so

bile civilne oziroma komercialne dejavnosti

tesno povezane s kmetijstvom,

gradbeništvom, ladjarstvom in zdravilstvom.

Tako Hamurabijev zakonik kot

Biblija sta bila v svojem času realen odraz

tedanje družbe, danes pa predstavljata

simbolni opori reda v družbi.

Odprto ostaja vprašanje, zakaj Biblija,

zlasti Stara zaveza, ki je temelj postave

trgovsko najbolj razvitega naroda, Izraelcev,

ne opredeljuje komercialnih transakcij,

temveč zgolj verske in družinske.

LAŽ IN RESNICA

Naslednja zanimivost desetih zapovedi,

ki nas neposredno pripelje do osme,

je ta, da izrecno ne prepoveduje laži,

podobno kot na primer prepoveduje

ubijanje v peti zapovedi.

Drznil si bom trditi, da je preskok

od »Ne laži!« na »Ne pričaj po krivem!«

bolj smiseln, kot pa se morda zdi na

prvi pogled. Če bi prepovedovali laž kar

tako, na splošno, bi s tem avtomatično

predpostavljali, da vemo, kaj je resnica.

Ob tem pa se zastavlja vprašanje: Kaj

pravzaprav je resnica? Kdo sploh lahko

ve, kaj je resnica?

Ko razmišljamo o resnici, ponavadi

predpostavljamo absolutno resnico, ki

ni odvisna od okoliščin, pomanjkljivega

znanja ali nepoznavanja dejstev. Preprost

razmislek pa nas pripelje do spoznanja,

ki ga Biblija večkrat izpostavlja,

tudi v okviru te zapovedi: absolutna

resnica je lahko le pri Bogu. Vsak od

nas ima svojo lastno resnico o določenem

dejstvu, dejanju ali pojavu, a hkrati

vemo, da ima nekdo drug lahko o isti

zadevi drugačno resnico.

Tudi naravoslovna znanost, ki si prizadeva

za iskanje resnice o objektivnih

dejstvih narave, izrecno priznava, da

je vsako novo odkritje zgolj delno, in že

vnaprej predpostavlja, da bodo prihodnja

odkritja prinesla nova ali dopolnjena

spoznanja o resnici. Objektivna, univerzalna

resnica je torej človeku nedostopna.

Nova zaveza to dejstvo utrjuje z

mislijo, da se je resnica v celoti razkrila v

Jezusu Kristusu – resnica Boga, kajti Bog

je resnica. Tako sta Biblija in krščansko

izročilo popolnoma skladna s sodobno

znanstveno metodo. Glede na časovno

zaporedje bi bilo celo bolje reči, da je

znanost šele kasneje, v času renesanse, v

svoji otroški fazi živela v prepričanju, da

se lahko dokoplje do objektivne resnice.

A ta iluzija je z vsakim novim odkritjem

vse bolj bledela, vse do sodobne znanosti,

kjer kvantna mehanika pogosto že

matematično dokazuje, da je absolut

znanstveno nedosegljiv.

Če bi osma zapoved prepovedovala

laž, bi se zapletla v protislovje z dejstvom,

da je absolutna resnica ena in

da je ta pri Bogu. Človeku je absolutna

resnica nedosegljiva, zato ne more presojati

niti o resnici niti o laži.

KRIVO PRIČANJE – PRED KOM?

Laž lahko presoja zgolj Bog in človek

v resnici ne more vedeti, kako bo Bog

presojal ob poslednji sodbi. Poslednja

sodba bo absolutna in z našega zornega

kota popolnoma arbitrarna, saj ne

moremo razumeti, zakaj se Bog odloča

tako, kot se pač odloča.

Pred poslednjo sodbo pa obstajajo še

parcialne sodbe, ki jih v imenu ljudstva

izrekajo civilna ali kazenska sodišča.

To je v rokah sodnikov, ki so tako kot

vsi ljudje zmotljivi in »krvavi pod kožo«.

Na tej točki lahko najbolje razumemo

razliko med posvetnim in svetim.

Sodnik se mora posvetno, po najboljših

močeh, truditi prepoznati krivo pričanje

oziroma laž. Resnici na ljubo pa je treba

poudariti, da sodišča krivo pričanje presojajo

zgolj pri pričah, ne pa pri obtožencih

ali njihovih družinskih članih. Sodobno

pravo na nek način predpostavlja,

da bodo obtoženci lagali, zato jih niti

ne zaprisega. Prav tako sodobno pravo

predpostavlja, da je pravica slepa in da

so sodbe po definiciji vedno pravilne,

a to še ne pomeni, da so tudi pravične.

Pravzaprav je sodobno zahodno pravo,

kar zadeva pravičnost, oglušujoče nemo.

Krivo pričanje, na katerega se nanaša

osma zapoved, ne govori o pričanju

pred sodobnimi sodišči, temveč o

pričanju pred samim sabo. Vsak izmed

nas je ekskluzivni lastnik svoje osebne

resnice. Nihče razen nas samih ne more

presojati te resnice, zato tudi ne more

presojati, ali je naše pričanje pravo ali

krivo. Ko gre za pravičnost, smo lahko

pravični le sami sebi, a hkrati tudi neizprosni

sodniki samih sebe.

Sodobno pravo predpostavlja,

da je pravica slepa

in da so sodbe po definiciji

vedno pravilne, a to še ne

pomeni, da so tudi pravične.

LOKALNE RESNICE

Za zaključek razprave o krivem pričanju

se zdi primerno omeniti, da sočasno

s sodobnim zahodnim sistemom pravne

države obstaja tudi sistem, ki temelji

na pravičnosti, ne pa na pravici. Pri tem

imam v mislih Inkiko Gacaca, pravni

red, ki je na primer v Ruandi po genocidu

v nekaj letih procesiral več kot milijon

zločincev, za kar bi sistem pravne

države potreboval desetletja.

Kako?

Sodišča Gacaca sestavljajo laični

predstavniki vasi oziroma manjših lokalnih

skupnosti, ki v okviru pogovorov

z obtoženci dosežejo njihovo reintegracijo

v družbo prek priznanja zločinov,

ki so jih obtoženci storili.

Zahodni pravni puristi ob omembi

Gacace pogosto izgubljajo živce. Ker se je

predsednik Ruande Paul Kagame uprl njihovim

standardom, so Ruando obtožili

stalinističnih sodnih postopkov. Pri tem

pa so spregledali, da v Ruandi ni presojala

centralna oblast, temveč majhne lokalne

skupnosti. Čeprav te niso mogle poznati

intimne resnice obtoženca, pa so ji bile

zaradi tesno povezane skupnosti, v kateri

so obtoženci živeli, precej bližje kot katerokoli

sodišče pravne države.

Navsezadnje je ključnega pomena

to, da je Gacaca oprostila in družbeno

vključila 900.000 obtožencev, zgolj

100.000 pa jih je preselila v klasične zapore.

Še pomembnejše pa je, da je Ruanda

s tem procesom dosegla spravo sama

s seboj, tako da je danes mirna, civilizirana

in hitro rastoča afriška država.

Za obravnavo osme zapovedi je zgodba

o Ruandi pomembna, ker kaže, da so

na področju človeku dostopnih resnic,

laži in pravičnosti manjše skupnosti pogosto

učinkovitejše od večjih. Tako kot

družine ne uporabljajo pravil pravne države

za reševanje svojih notranjih sporov,

se tudi manjše skupnosti, kjer so posamezniki

povezani kot bratje in sestre, lažje,

hitreje in pravičneje soočajo z nesporazumi

in celo zločini kot večje skupnosti,

ki jih zastopajo državne institucije.

184 23. 1. 2025

46

JU3 2052

BREZČUTNOST

Kolumna

V času, ko so odnosi med ljudmi pogosto površni, ko smo si vedno bolj odtujeni in

se zelo malo pogovarjamo med seboj, smo priča vedno bolj prisotni brezčutnosti.

MILENA MIKLAVČIČ

Kaj vse je človek sposoben storiti

drugemu, da ga rani, poniža,

spravi na kolena. Brezčutnost

je še posebej boleča v odnosih

med bližnjimi, ki bi morali biti vir medsebojne

ljubezni, podpore, topline in razumevanja.

Brezčutna ravnanja puščajo

globoke čustvene rane. Besede so orožje,

ki rani bolj kot udarci. Želje po prevladi,

maščevanju ali dokazovanju moči vodijo

do dejanj, ki so podobno uničujoča kot

nesmiselne vojne. Pa je tistim, ki trosijo

zlo, kaj mar za to? Ni. Včasih so takšnim

rekli, da imajo namesto srca – kamen.

184 23. 1. 2025

BRIGA ME!

Vedno pogosteje smo priča brezčutnosti

tudi pri otrocih. Kot da ne bi vedeli,

da jabolko ne pade daleč od drevesa! Otroci

so kot goba, ki srka vzorce iz okolja,

v katerem odraščajo. Brezčutnost se pogosto

izraža v nepremišljenih besedah,

nasilju ali nezmožnosti vzpostavljanja

zdravih odnosov z vrstniki. Veliko otrok

se tako brani pred bolečino, pred

svetom, ki jih je prizadel.

Besedne zveze »vseeno mi je«, »briga

me«, »dol mi visi« nakazujejo pomanjkanje

empatije in odgovornosti. Brezčutnost

pogosto zraste iz brezbrižnosti, ki

jo »vseeno mi je« zelo dobro povzema.

Kaže tudi na kronično pomanjkanje

osnovne človeške empatije. Dolgotrajno

ponavljanje napačnih vzorcev lahko

vodi v popolno čustveno odmaknjenost,

tako značilno za brezčutnost.

Znana je zgodba neke mlajše invalidke,

ki je živela sama, domači so k njej

prihajali dvakrat tedensko, da so ji pomagali

pri osebni higieni. Nekoč se je po

nesreči prevrnila s postelje in obležala

na tleh. Klicala je na pomoč, a je nihče

ni hotel slišati. Potem je začela tolči s

palico po steni. Šele zaradi hrupa, ki ga

je povzročala – ne zato, ker bi jim bilo

mar zanjo – so sosedje poklicali policijo.

NA RAVNI DRŽAVE

Brezčutnost vedno bolj postaja del našega

vsakdana – 87 posilstev, 137 primerov

spolnega napada na osebo, mlajšo od 15

let, in 248 kaznivih dejanj prikazovanja,

izdelave, posesti in posredovanja pornografskega

gradiva so žalostni del statistike

lanskega leta. Skorajda ni več gospodinjstva,

ki ne bi imelo povezave do

spleta, do njega pa nenadzorovano dostopajo

vedno mlajši otroci. Verjemite,

tam se znajdejo veliko bolje kot odrasli!

Raje si ne predstavljajte, kaj vse se ponuja

njihovim otroškim očem! Že šestletni

otroci se goli snemajo in to nevede

objavijo na omrežju. Ravnatelj ene od

osnovnih šol je potožil: »Doživeli smo

nasilje, ki meji na mafijski obračun!«

Številni dogodki v današnji družbi

so šokantni zaradi svoje brutalnosti,

brezbrižnosti in zanemarjanja osnovnih

moralnih vrednot. Na prvih straneh

dnevnega časopisja zelo poredko

pristanejo zgodbe o izkoriščanju

otrok v modernem suženjstvu, ko so

prodani za prisilno delo ali za spolno

suženjstvo, a to ne pomeni, da takšne

zgodbe ne obstajajo. Koliko vemo o tem,

kako zavarovalnice zapostavljajo bolnike

z redkimi boleznimi? Ne mine dan,

da ne bi prišle v javnost v srce segajoče

Premalo se zavedamo, da

tisti, ki so tiho, sicer niso

storilci, so pa – hočeš nočeš –

podporniki brezčutnosti.

zgodbe o starostnikih, ki živijo na robu

preživetja. V nebo vpijoča je družbena

brezbrižnost do družinskega nasilja, saj

tudi ta odraža kolektivno brezčutnost.

Evropsko sodišče za človekove pravice

je oktobra 2022 ugotovilo, da je bila

nevrokirurgu prof. dr. Vinku V. Dolencu

v postopku priznanja tuje sodne odločbe

kršena pravica do poštenega sojenja.

Slovenija mu je morala vrniti 390.000

evrov, ki jih je že izplačal izraelskemu

pacientu. A ta denar mu vsega, kar je

prestal tudi zavoljo slovenskega sodišča,

ne more poplačati. Akademik Vinko

Dolenc, ki je nedavno preminil, je dejal:

»Uničili so me kot človeka.« Je bilo komu

mar za to? So se mu tisti, ki so mu storili

krivico, vsaj posthumno opravičili?

KAKO SE IZOGNITI

BREZČUTNOSTI?

Premalo se zavedamo, da tisti, ki so

tiho, sicer niso storilci, so pa – hočeš

nočeš – podporniki brezčutnosti. Koliko

smo že naredili za bolj človeške odnose

v svojem okolju? V bloku, na ulici,

v službi, v šoli, ki jo obiskuje naš otrok?

Prvi korak je zavedanje izrečenih

besed in dejanj. Ključno je, da se pogosteje

sprašujemo, kakšne vrednote prenašamo

na naslednje generacije. Otroci

ne potrebujejo samo naše ljubezni, ampak

tudi pozitivne vzore.

V času, ko tehnologija pogosto nadomešča

pristne stike, je pomembno, da si

vzamemo čas za sočloveka. Prisluhnimo

mu, če le lahko! Stari ljudje so rekli: »Če

nisi za drugo rabo, vsaj škode ne delaj!«

Eden od najtežjih izzivov sodobnega

časa je sobivanje z ljudmi, ki so ali se

zdijo brezčutni. Takšni odnosi so lahko

za nas, ki še globoko čutimo in nam je

mar, zelo izčrpavajoči. Pomembno je,

da se jim ne prilagajamo, ampak se trudimo,

da jim postanemo vzor.

Pred časom smo obstali brez diha zaradi

samomora ravnatelja, ki se je zgodil

po krutem in brezobzirnem medijskem

linču. Včasih se sprašujem, ali je brezčutnost

dejanj na družbenih omrežjih

in žal tudi v medijih vzrok ali posledica

človekove brezčutnosti. Kolikokrat pri

takšnih »umorih« sodelujejo običajni

posamezniki, za katere bi dali celo roko

v ogenj? Morda tudi vi?

MED(IJSKI) SOSEDI

47

DRŽAVA SKRIVA PODRA-

ŽITVE JESENIŠKE POSTAJE

Podjetju Riko Janeza Škrabca se izteka

čas, da odda ponudbo za gradnjo

železniškega vozlišča na Jesenicah,

poroča spletni portal Info360. Prva

ponudba Rika je namreč močno presegla

zagotovljena državna sredstva, kakšna

bo druga, pa vpleteni močno skrivajo.

Naročnik – Direkcija RS za infrastrukturo

(DRSI) – pravi, da bi v primeru preseganja

zagotovljenih sredstev dodatni denar

zagotovili kar iz proračuna. A to bi bilo

nezakonito, po poročanju Vesne Zadravec

opozarja stroka. Razpis za gradnjo

logističnega vozlišča Jesenice je konec

lanskega leta objavila DRSI. Tik pred

objavo razpisa za izbiro izvajalca del se je

uradna vrednost projekta skupaj z davkom

na dodano vrednost z 81 milijonov

evrov zvišala na 126 milijonov evrov. Na

razpis so prispele tri ponudbe, najnižjo –

170 milijonov evrov – je oddalo podjetje

Riko v lasti Janeza Škrabca.

Za koliko bo Riko Janeza Škrabca znižal

končno ponudbo za gradnjo vozlišča na

Jesenicah, Info360 ni izvedel, a Vesna

Zadravec opozarja, da ne gre pričakovati,

da bi jo s 170 milijonov evrov,

kot je bila prvotna ponudba, znižali na

126 milijonov: »Bolj verjetno je, da bo

ponudba blizu prvotne – to je 170 milijonov

evrov, ocenjujejo naši viri blizu

gradbenih krogov.« Citirajo strokovnjaka

za javna naročila, dr. Mužino, ki

pravi, da pravno gledano odgovor DRSI

ni skladen z zakonodajo.

»Ko govorimo o istem postopku, mora

biti izpogajani znesek znotraj zagotovljenih

sredstev, sicer je ponudba

nedopustna. Ponudba, ki je ob njeni

oddaji nedopustna, ne more kasneje

postati dopustna. Če je ponudba presegla

zagotovljena sredstva, ni mogoče

zagotovljenih sredstev prilagajati

ponudbi, da bi bil postopek uspešno

zaključen. Ali drugače, ponudbo je treba

prilagoditi zagotovljenim sredstvom

in ne obratno, sicer je to nezakonito,«

dodaja profesor dr. Mužina.

SLOVENSKI ČAS

V ISKANJU RESNICE

Novi urednik Martin Nahtigal in odgovorni

urednik tednika Družina Boštjan

Debevec sta na Ljubljanskem gradu

predstavila novo podobo Slovenskega

časa. Družina je namreč obeležila

15-letnico izhajanja priloge Slovenski čas

ter predstavila prenovljeno 177. številko.

Direktor Družine Tone Rode je v nagovoru

spomnil, da je Slovenski čas nastal

v težkih razmerah dve leti po začetku

finančne krize. Najprej ga je urejal Jože

Horvat, ki je krmilo v drugem letu izhajanja

predal izkušenemu in prodornemu

sodelavcu Bogomirju Štefaniču: »Skoraj

štirinajst let urednikovanja, skrbi za redno

izhajanje, povezovanje, spremljanje,

spodbujanje, tudi koordinacija tolikšnega

števila avtorjev je res orjaško delo, ki

ga zmorejo veliki ljudje, z velikim srcem

in globokimi koreninami.«

Družina piše, da je Slovenski čas

vseskozi deloval kritično, kot prostor

za poglobljeno refleksijo o temeljnih

vprašanjih naše družbe, Cerkve in države.

Slovenski čas je bil v vsem tem času

prostor kakovostne debate, nikoli pod

nivojem, vedno je deloval spoštljivo, a

hkrati s trdnostjo, jasnostjo, včasih tudi

ostrino, ki je nujna, ko zasleduješ resnico.

Prenovljena edicija ima za svoj cilj

spremljati, opazovati, analizirati in tudi

ponujati rešitve za našo težko slovensko

stvarnost, za iskanje poti iz mlakuže,

ki je nastopila po zaključku nastanka

naše države in dosegu strateških ciljev

vstopa v EU in Nato ter evidence eura.

»V tej mlakuži se nahajamo in zdi se, da

vse globlje tonemo. Dosedanjima urednikoma

in nekaterim zvestim piscem

je podelil zahvalne plakete.« V novem

uredništvu Slovenskega časa vztrajajo

pri vrednotah, kot so zvestoba Resnici,

spoštovanje narodove zgodovine in dediščine

ter zavezanost argumentiranemu

dialogu, so na dogodku še povedali

pri časniku Družina.

KO IMA VLADA

TEŽAVE Z ANKETAMI

Merjenjem popularnosti strank ne smemo

verjeti, je pokazala zadnja raziskava

Ninamedie za Dnevnik, ki je opravila dve

meritvi moči strank v državi. Nobena

pa ne vključuje le strank, ki obstajajo

in so pomembne, poroča Peter Jančič v

svojem Spletnem časopisu. Tako so prvi

raziskavi, s katero merijo pet parlamentarnih

strank, dodali še Logarjeve Demokrate,

Vesno in SLS. Po tej bi v parlament

ob strankah, ki so že tam, prišla še Vesna

Urške Zgojznik. Demokrati Anžeta Logarja

bi ostali tik pod pragom.

»Zakaj po tej raziskavi ne merijo tudi

Resni.ce Zorana Stevanovića ali Glasu

upokojencev Pavla Ruparja, ni mogoče

pojasniti drugače kot z neresnostjo. Po

drugi raziskavi, kjer sprašujejo, kako

bi glasovali, če bi nastopale še nove

stranke, v kateri ponujajo tudi izmišljeno

stranko Vladimirja Prebiliča, pa so rezultati

dramatično drugačni. Demokrati bi

pristali na tretjem mestu, takoj za SDS

in Svobodo, Prebilič pa s stranko, ki je

nima, na četrtem mestu,« piše Jančič.

Spletni časopis poroča, da dvojne meritve,

ki jih zadnje čase vsak mesec delajo v

Mediani in Ninamedii, pravzaprav kažejo,

da imajo z javnim mnenjem na levi velike

težave, ker jim kaže slabo. To poskušajo

prikriti z nenavadnim načinom anketiranj,

»ki pa razkriva le, da meritvam ne smemo

verjeti, ker je cilj ustvarjanje in ne merjenje

javnega mnenja. Zato v svoje redne

meritve pred volitvami takoj vključijo

stranko novega obraza Milana Kučana,

nazadnje je to bil Robert Golob, pri Anžetu

Logarju pa v podobnem položaju na

vso moč motovilijo in ravnajo drugače. Ni

čisto Kučanov.«

184 23. 1. 2025

48

KAM NA IZLET

PRIJETNO DOMAČE

v Ivančni Gorici

V Ivančni Gorici bodo konec maja praznovali okroglih 30 let, odkar so

samostojna občina. Pred tem so bili del občine Grosuplje. Moram priznati,

da o Ivančni Gorici nisem veliko vedel, dokler te občine nisem začel

pred več kot petindvajsetimi leti bolj redno obiskovati kot novinar lokalne

televizije ETV. Najprej v času županovanja Jerneja Lampreta (župan je bil v

letih 1994–2010) in tudi potem, ko ga je na županskem mestu zamenjal

Dušan Strnad. Iz njegovega časa je tudi slogan občine »Prijetno domače«.

kakšne novogradnje, na srečanju s člani

Nogometnega kluba Livar in še kje. Tako

so se tako svetniki, pa tudi nekateri novinarji,

ki nismo bili iz Ivančne Gorice,

seznanili z nekaterimi podjetji, društvi

in z aktivnostmi v občini v »živo« oz.

na mestu samem. To se mi je zdelo zelo

izvirno in sem to večkrat predlagal tudi

zasavskim županom, od koder sem, pa

žal ni bilo pravega posluha.

Seveda pa se, kar se občutkov tiče,

denimo v slogu »prijetno domače«, seje

občinskih svetov nikakor ne morejo primerjati

z vsakoletnim pevskim taborom,

IGOR GOŠTE

Občina Ivančna Gorica je bila

tako kot mnogo drugih občin

pri nas ustanovljena z Zakonom

o ustanovitvi občin ter

določitvi njihovih območij in obstaja

od 1. januarja 1995. Z dvanajstimi krajevnimi

skupnostmi obsega 227 km² in

ima nekaj več kot 18.000 prebivalcev.

Število prebivalcev se iz leta v leto povečuje.

A pustimo uradno statistiko.

Morebiti lahko omenim le še to, da so

imeli doslej Ivančani na čelu občine le

dva župana, aktualnega Dušana Strnada

in prej omenjenega Jerneja Lampreta,

ki je znan po tem, da je velikokrat

odigral znamenitega Krjavlja iz prvega

slovenskega romana Deseti brat, ki ga je

napisal Josip Jurčič.

OBČINSKI SVET

Vrnimo se k sloganu »Prijetno domače«.

Težko sicer rečem, da sem se na sejah

tamkajšnjega občinskega sveta počutil

zelo prijetno, saj veste, seje so ponavadi

dolge, pogosto dolgočasne, a v času

župana Strnada so vpeljali zanimive začetke.

Dobro uro pred uradno sejo se je

le-ta začela kje na terenu. Spomnim se

na obiske svetnikov, župana, občinske

uprave in seveda novinarjev v tovarni

Akrapovič, v podjetju Livar, na ogledu

184 23. 1. 2025

Gašper Stopar

p. Branko Petauer

S Tabora pevskih zborov, kjer se

vsako leto sliši slovenska pesem.

Cistercijanski samostan Stična, kraj menihov,

festivala katoliške mladine in zeliščne lekarne.

KAM NA IZLET

49

p. Branko Petauer

z obiskom samostana Stična, festivalom

katoliške mladine ali s pohodom po Jurčičevi

poti, če omenim le nekatere občinske

prireditve. Dejstvo je, da je tudi

mestno središče Ivančne Gorice prijetno

in ponuja marsikaj zanimivega, tako

v kulinaričnem smislu kot v tem, kar

imam sam najraje – da je v celotni občini

dovolj priložnosti za rekreacijo. Najsibo

to kje na športnih površinah (tudi z igrali

za otroke) v okolici, na kolesarski poti,

ki gre skozi središče, ali pa na mnogih

urejenih pešpoteh. Na tem mestu moram

omeniti krožno pot »Prijetno domače«,

ki nas popelje skozi vseh dvanajst

krajevnih skupnosti v Ivančni Gorici, ki

jo je res vredno prehoditi.

JURČIČEV POHOD

Če še niste bili na Jurčičevem pohodu,

potem tega, ki se bo zgodil v soboto, 1.

marca, nikakor ne smete zamuditi. Sam

sem se teh pohodov, ki se jih vedno udeleži

večtisočglava množica, v zadnjih

letih udeležil več kot dvajsetkrat. Marsikaterega

s snemalcem, saj sem pogosto

snemal televizijske reportaže. Zadnja

leta pot pogosto prehodim v krogu

svoje družine.

Jurčičev pohod je ponavadi tisti, ki

najbolj glasno prikliče pomlad. Tako je

že polnih 30 let. Letos bo potekal že 31.

Prav vsi so tudi kulturno obarvani. Pred

leti si lahko denimo pri stojnici Založbe

Karantanija na Muljavi kupil tudi kakšno

Jurčičevo delo. Tudi na začetku poti v Višnji

Gori, kjer je Jurčič obiskoval šolo (dober

je bil, da je zmogel šolsko pot z rodne

Muljave do Višnje Gore), organizatorji

pripravijo kulturni program, poskrbijo

za kakšno likovno razstavo na temo Jurčičevih

literarnih del in nas posladkajo

z medom (nenazadnje je Ivančna Gorica

močno povezana s čebelarstvom). Tudi

na končnem cilju poti, ki se konča na

Muljavi, kjer je lepo ohranjena Jurčičeva

domačija, poskrbijo za kulturno in glasbeno

obarvano zaključno prireditev.

Sem ter tja se je v preteklih letih sicer

zgodilo, da je bila dvanajstkilometrska

pot, ki jo srednje dobro pripravljen

Vedno lepo obiskan Jurčičev pohod.

pohodnik premaga v treh urah, pobeljena

s snegom, kdaj nas je pričakal tudi

dež, nemalokrat je bila pot na določenih

delih blatna, najpogosteje pa so nas

pozdravili prvi zvončki, trobentice in

že skoraj odcveteli telohi. Nobeno vreme

pa ni doslej zaustavilo ljubiteljev pohodništva

in tudi literarnih del Josipa

Jurčiča, da se na prvo marčevsko soboto

ne bi odpravili v te prelepe dolenjske

konce, ljudi s polno pozitivne energije

in njihovega značilnega dolenjskega naglasa,

ki je meni tako ljub. Ja, tu še slišiš

pravo slovensko narečje.

GLAS IZ TISOČERIH GRL

Preden kaj zapojemo, omenimo še slovesnost,

ki se bo v Ivančni Gorici zgodila

konec maja, ob 30-letnici ustanovitve

občine. Verjamem, da bodo znali

to lepo proslaviti. Slab mesec kasneje,

natančneje 21. in 22. junija, pa bo v Šentvidu

pri Stični potekal že 54. Tabor

pevskih zborov. Če še niste, morate

v živo doživeti vsaj zaključni nastop

Jurčičev pohod ponavadi

najbolj glasno prikliče

pomlad. Letos bo potekal

že 31. Prav vsi so tudi

kulturno obarvani.

združenih moških, ženskih in mešanih

pevskih zborov in še pred tem slovesni

prihod pevskih zborov skozi mestno

središče na prireditveni prostor ob

tamkajšnji osnovni šoli. Tu tako kot na

Jurčičevem pohodu začutiš, da slovenstvo

pri nas še živi – tako pesem in govorjena

beseda kot naši narodni običaji.

CISTERCIJANSKI

SAMOSTAN STIČNA

Če kje, potem se bo slovenstvo ohranilo

v Ivančni Gorici, kjer se lahko pohvalijo

tudi z znamenitim cistercijanskim samostanom

Stična. Ob snemanju televizijske

reportaže sem ga imel čast spoznati; lahko

sem si ga ogledal tudi od znotraj. Nenazadnje

pa je bil soustvarjalec naše verske

oddaje na ETV z naslovom Duhovna

misel tudi tamkajšnji pater.

V cistercijanskem samostanu Stična

in okrog njega vse od leta 1981 poteka

vsakoletni festival katoliške mladine

Stična mladih. Gre za najstarejši in

hkrati največji festival mladine v Sloveniji.

Vsako leto poteka tretjo soboto

v septembru. Na festivalu se v zadnjih

letih vedno zbere med štiri in devet

tisoč mladih iz vse Slovenije. Festival

je namreč tesno povezan s svetovnim

dnevom mladih.

Vsi tisti, ki imamo radi zdravilna

zelišča, pa še kako dobro poznamo patra

Simona Ašiča. Tudi zaradi njegove

bogate zapuščine in poznavanja zdravilnih

rožic rad obiščem tamkajšnjo bogato

založeno zeliščno lekarno.

Ob koncu reportaže je prav, da omenim

tudi Višnjana Pavla Groznika, častnega

občana občine in velikega poznavalca

zgodovine ivanških krajev in vasi,

ki mi je v zadnjih desetletjih povedal marsikaj

zanimivega o zgodovini te prijetne

občine, ki se tudi zaradi bližine Ljubljane

in dobrega vodenja hitro razvija.

Rojstna hiša pisatelja in urednika Josipa Jurčiča

na Muljavi, avtorja prvega slovenskega romana.

184 23. 1. 2025

50

ODTIS PRETEKLOSTI

IVAN SIVEC

ARHIV IVANA SIVCA

FRANCE PREŠEREN (3/12)

»Fante zbiraš,

SI PREVZETNA ...«

Leta 2000, ob dvestoti obletnici Prešernovega rojstva, so na slovenski televiziji predvajali

nadaljevanko o našem največjem pesniku. Scenarij zanjo sta napisala preizkušena

literarna mačka Matjaž Kmecl in Branko Šömen. Mnogim nadaljevanka zaradi pretiranega

pitja, seksa in podobnih neprimernih prizorov ni bila všeč. Tudi meni ne, pa čeprav

omenjena avtorja visoko cenim. To preprosto ni bil moj Prešeren. Tudi pozneje, ko sem

marsikje predaval o Prešernu, in to vse najlepše, so mnogi pritrdili mojemu pogledu.

Svoji ženi, svoji najdražji – kot jo imenujem

v humorističnih zapisih – sem ob prvih

filmskih sekvencah dejal, da se bodo, po

avtorjih sodeč, že v prvi epizodi na veliko

telesno ljubili. In res je bilo tako. To je počel mladi

Prešeren z Marijo Johanno Kljun, s tretjo mladenko

svojega življenja. Prej se je namreč pobliže

spoznal še z dvema, z obema zelo bežno. Pa tudi s

tretjo po mojem mnenju ni imel veliko opraviti. Šlo

je za popolnoma drug odnos. Celo za zelo poglaviten

Prešernov odnos do ženske in do – slovenstva!

Dolenčeva Zalika je bila

precej prevzetna.

LUIZA S KLAVIRJEM

Na študiju na Dunaju je Prešeren stanoval zasebno

in v posebnem zavodu, o čemer bom nekaj več

napisal prihodnjič. Tako kot večina študentov s

Kranjske in od drugod. Navadno so za plačilo stanovanja

še imeli denar, pri prehrani pa se je velikokrat

zataknilo. Po pravilu so vsi slabo jedli in

mnogokrat celo stradali.

A mladi Prešeren je imel vsaj na začetku navidezno

srečo. Na stanovanje ga je vzela neka

ugledna Dunajčanka, ki je imela povrhu še prav

prikupno hčer. France je bil tedaj po naravi precej

plah in nedostopen. Vrli Dunajčanki pa sta mu

kar naprej nosili piškote, nekajkrat sta ga povabili

celo na večerjo. Ob tem je imel priložnost občudovati

mlado Luizo od blizu. Čudovito je igrala

na klavir, seveda pa mu je bil všeč tudi njen glas

in stas. Prvič v življenju je tako od blizu lahko

opazoval mlado, brhko in sposobno dekle. Noben

čudež ni bil, da se je vanjo takoj zaljubil in …

Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če ga ne bi prišli na

dom opozorit njegovi kranjski rojaki. Povedali so

mu, da je Luiza noseča z nekim oficirjem. Ker je

ta pobegnil neznano kam, zdaj mati išče primernega

ženina za hčer. Prešeren je spomin na Luizo

opisal z naslednjimi besedami: »Ah, kakšen osel

sem bil takrat!«

DOLENČEVA ZALIKA

Druga mladostna ljubezen je bila Zalika iz ljubljanske

Dolenčeve gostilne. Pravzaprav je bila

Zalika všeč vsem mladim fantom, saj jim je stregla

tako prikupno, da je ni mogel nihče spregledati.

Po drugi strani pa je bila precej prevzetna. Prav

gotovo je bilo to eno od deklet, ki bi ga rad osvojil.

Enako tudi njegov mladostni prijatelj Andrej

Smole, ki je bil po značaju pravi osvajalec ženskih

src – France je bil pravzaprav njegov vajenec.

V Dolenčevi gostilni sta se oba študenta med

počitnicami rada zadrževala in ob tem vedno

naletela na prevzetno Zaliko. Prešeren se ji je oddolžil

tako, da je obudil Valvasorjev motiv o po-

184 23. 1. 2025

ODTIS PRETEKLOSTI

51

Prešeren je največji del svoje ljubezni

posvetil Slovencem.

vodnem možu. Napisal je prelepo balado

o tem, kako prevzetna Zalika odbija

plesalce, nazadnje pa le pride pravi, ki je

pravzaprav povodni mož. Njun ples se

konča v Ljubljanici, nadaljuje pa v Savi

in Donavi. Motiv je sicer ljudski, zapisan

že v Slavi vojvodine Kranjske.

Ker pa se je Prešeren očitno bal, da bi

mu Zalika prehudo zamerila, je prvotno

Zaliko spremenil v prevzetno Urško, ki

jih je prav tako mrgolelo vsepovsod.

Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če ga

ne bi prišli na dom opozorit

njegovi kranjski rojaki.

Povedali so mu, da je Luiza

noseča z nekim oficirjem.

MARIJA JOHANNA KLJUN

Tretji Prešernovi mladostni ljubezni je

bilo ime Marija Johanna Kljun. Pravzaprav

bi se tako imenovala po naše.

V resnici je bila doma iz Gradca, govorila

je samo nemško. Na pogled je bila

zelo prikupna in povrhu vsega še močno

zaljubljena v Prešerna. On pa vanjo.

Spoznala sta se na Goričici, v delu

današnjih Domžal, kjer je kot župnik

služboval eden od Prešernovih stricev.

Francetu je takoj padla v oči tudi zato,

ker je bila videti pošteno in neprevzetno

dekle, pa še pesmi so jo zelo zanimale.

Treba je namreč vedeti, da Ribčev

France ni pesnil samo v kranjskem jeziku,

ampak tudi v nemškem. Oba jezika

je tudi v pesniškem pogledu popolnoma

obvladoval. Sicer pa so na univerzi tako

in tako potekala vsa predavanja samo v

nemščini in tako je vsak slovenski izobraženec

znal enakovredno oba jezika.

Ker živim v Mengšu, si mi ni bilo

težko predstavljati, da sta se France

in Marija pod roko sprehajala tudi po

Mengeškem polju in se obračala prav

pod oknom mojega kabineta …

Zaljubila sta se menda res do ušes in

še čez in vse je kazalo na poroko. Marija

je bila gmotno dobro stoječa, France

pa je imel visoko izobrazbo, zato jima je

bila dobra prihodnost tako rekoč zagotovljena.

Toda …

Ko je France doktoriral, mu je Marija

– seveda v nemščini – napisala naslednje

vrstice:

»Čim prej pridi v Gradec. Oče ima

zate že pripravljeno odvetniško pisarno.

Iz tebe bomo naredili gospoda!«

Obetala se mu je torej prijetna ženica

in dobra odvetniška kariera. Malce

so pri tem vihale nos le Francetove

sestre, češ da se bo oženil z – nemškuto.

France pa je prijatelju v pismu hudomušno

razložil:

»Po svoje bo dobro, da bom vzel

nemškuto. Se vsaj z njo ne bodo mogle

prepirati.«

Marija mu je ob tej pripombi odpisala:

»Kaže, da nama najino srečo brani

samo tvoja žlahta.«

Ko je za te besede nemško govoreče

Marije izvedela Prešernova mati, jo je

ocenila po svoje zelo dobro. Izjavila je:

»Morda je Kljunova res lepa, pametna

pa ni, da tako piše.«

SLIKANICA O PRVI LJUBEZNI

V bistvu je bila Kljunova pravzaprav

prva prava Prešernova ljubezen. A tudi

ta ni trajala dolgo. Franceta je namreč

močno vznemiril zadnji stavek v njenem

pismu:

»Iz tebe bomo naredili gospoda!«

Kot je znano, je bil Ribčev dohtar v

duši preveč ponosen in svobodoljuben,

da bi kdo delal iz njega – gospoda. S

Kljunovo je takoj prekinil vse stike.

Menda je Kljunova – to še ni potrjeno

– nekaj let potem od te silne ljubezni

shirala in po štirih letih umrla.

Sam sem pred tremi leti na to temo

Prešeren se je zavedal, da bo

v primeru, če odide v Gradec,

za vedno utonil v nemškem

svetu, objavljal bo lahko samo

v nemščini, za Slovence

pa bo za vedno izgubljen.

pripravil slikanico z naslovom Prešernova

prva ljubezen. Imenitno jo je ilustriral

eden od prvih tovrstnih slovenskih

umetnikov Jure Engelsberger. Čez

glavo imam namreč nekoristnih slikanic,

ki ne povedo ničesar in so namenjene

same sebi. Veliko več pa mi je do

tega, da že mladi rod izve, kako modro

se je odločil naš veliki pesnik. Zavedal

se je namreč, da bo, če odide v Gradec,

za vedno utonil v nemškem svetu, objavljal

bo lahko samo v nemščini, za Kranjce

oziroma nasploh za Slovence pa bo

za vedno izgubljen. V sebi pa je očitno

že tedaj čutil pesniško moč, da lahko

ustvari tako visoke pesnitve, kot sta

npr. Sonetni venec in Krst prti Savici.

Naslov moje slikanice je namreč

malce zavajajoč. Prva prava Prešernova

ljubezen ni bila Kljunova, temveč ljubezen

– do domovine!

V nadaljevanki pa je bilo to prikazano

kot sopihajoče onegavljenje v vrtni uti.

Tako si je mladega Prešerna zamislil slikar

Lojze Povhe.

184 23. 1. 2025

52

POZABLJENI SLOVENCI

Srdjan Živulović/BOBO

Kot si je želel, je Vladimir Kavčič

dočakal samostojnost Slovenije.

VID SOSIČ

Vladimir Kavčič

(1907–1994)

Vladimir Kavčič je kljub bogatemu in narodnozavednemu življenju še desetletja

po svoji smrti sploh prvič dočakal omembo v kakšni knjigi. Njegova zgodba v enem

samem človeškem življenju odseva prav presenetljivo velik del slovenske zgodovine

20. stoletja. Javnost je njegovo ime prvič prebrala v leta 2019 izdani knjigi Slovenski

razkol Jožeta Možine, v katerem je opisan atentat, ki ga je preživel.

Njegova zgodba se sicer začne vsakdanje.

Rodil se je leta 1907 v vasi Lipa na Krasu,

v kmečki družini. Po prvi svetovni vojni

se je Kras skupaj s celo Primorsko znašel

v Italiji, s tem pa je bil ločen od matičnega naroda

ter celo pred prihodom fašizma že podvržen raznarodovalni

politiki. Vrednote, kot sta narodna

zavednost in pravičnost, so Kavčiča gnale, da se je

že zgodaj začel udejstvovati v organizaciji TIGR,

ki je bila ustanovljena leta 1927 kot oborožen upor

proti italijanski nadoblasti. Člani so bili tudi vojaško

usposobljeni. Kavčič je sodeloval v sabotažah in

podobnih akcijah, kot sta na primer požiga dveh

italijanskih šol.

Organizacija je bila sčasoma odkrita, kar je privedlo

do slavnega 1. tržaškega procesa, v katerem

so bili septembra 1930 na smrt obsojeni in ubiti

štirje »bazoviški junaki«. Vladimir Kavčič je bil na

domu enega od njih ravno takrat, ko so oblasti prišle

ponj. S pobegom skozi okno se je za las izmaknil

temu, da bi postal peta bazoviška žrtev. Čeprav je

zbežal, je bil njegov pobeg opažen. Situacija je postala

prenevarna, zato je prebegnil čez državno mejo

v Jugoslavijo. K temu naj bi ga pozval celo dobronameren

italijanski maršal karabinjerjev.

PANSLAVIST

V Jugoslaviji so bili slovenski politični emigranti

deležni posebno pozitivne obravnave. Hitro so mu

priskrbeli delo v železničarski zadrugi, uspešni

trgovini z enotama v Ljubljani in Mariboru. Medtem

je še vedno zelo aktivno sodeloval v protiitalijanskem

uporu, tudi s tihotapljenjem slovenske

literature čez mejo v Italijo. Hkrati so usposobljene,

kot je bil sam, nekajkrat uporabili tudi v tajni

službi Jugoslavije. Enkrat je na primer sodeloval

pri napadu na tabor fašistične teroristične organizacije

Ustaši, ki je bila kasneje tudi odgovorna za

184 23. 1. 2025

POZABLJENI SLOVENCI

53

S pobegom skozi okno

se je za las izmaknil temu,

da bi postal peta bazoviška

žrtev. Situacija je postala

prenevarna, zato je

prebegnil čez državno

mejo v Jugoslavijo.

Vladimir Kavčič je videl,

kako so sramotili škofa

Ivana Tomažiča.

nadskofija-maribor.si

atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra

I. Karađorđevića. Ta posebna

operacija je potekala nekaj kilometrov

čez mejo v Bolgariji.

Zaradi panslavizma, ki se je takrat

že dodobra razširil med domoljubi, so

mnogi, vključno s Kavčičem, videli Rusijo,

ki je sicer že dolgo obstajala kot komunistična

Sovjetska zveza, kot zastopnico,

branilko in osvoboditeljico vseh

Slovanov. Zaradi tega, delno pa tudi

zaradi skromnejših povezav, ki so obstajale

med tigrovci in slovenskimi komunisti,

se je kmalu začel družiti tudi s

slednjimi. Visoko stopnjo njegove angažiranosti,

ki pa je bila daleč pred vsemi

ideološkimi postavkami utemeljena na

zavednem slovenstvu in slovanstvu,

kaže njegov obisk komunistične internacionale

v Parizu; obiskal jo je, preoblečen

v žensko. Prav tam pa se je začela

razkrajati njegova iluzija o kakršnikoli

pozitivni strani komunizma. V anekdoti,

ki jo je večkrat zaupal sorodnikom,

je na tem srečanju nek Francoz izjavil:

»Sem komunist, a sem predvsem Francoz.«

Enako so govorili tudi Italijan in

drugi. Le jugoslovanski predstavnik je

izjavil, da je internacionalist, kar se je

Kavčiču zdelo za majhen slovenski narod

pogubno.

KOMUNISTI OD BLIZU

Deziluzija se je nadaljevala tudi v Jugoslaviji.

Zaradi njegove bližine komunistom

je bil na njihovem državnem seznamu,

zato je bil v času velikih ali bolj

delikatnih diplomatskih obiskov skupaj

z njimi nekaj dni zaprt. Tam je spoznal

vsa velika imena kasnejše revolucije,

vključno s tistimi največjimi, kot so Edvard

Kardelj, Boris Kidrič in Ivan Maček.

Prav za slednjega je večkrat povedal, da

se mu že na daleč več kot očitno vidi, da

gre za zločinca. Tudi sicer je povedal, da

je tam dokončno spoznal, da je med samimi

slabimi ljudmi. Njegova epizoda

prijateljevanja s kasnejšimi totalitaristi

se je tu zaključila, ne pa še njegov poslednji

opravek z njimi.

Po okupaciji Jugoslavije je iz Ljubljane,

ki jo je okupirala Italija, zbežal

v Maribor, ki ga je okupirala Nemčija.

Italijanskih oblasti se je bal, ker je bil

pri njih še kot tigrovec slabo zapisan.

Vendar pa je pod nemško nadoblastjo

videl grozote, ki so bile hujše od fašističnih,

zato je kmalu odšel nazaj v Ljubljano,

kjer se je skrival. Med drugim je

bil očividec sramotenja škofa Ivana Tomažiča,

ki so ga po ulicah vlekli Nemci

in komunisti. Slednji so namreč naciste

sprejeli z odprtimi rokami, v skladu z

ukazi iz Moskve, ki je bila takrat še del

pakta med Hitlerjem in Stalinom. Prav

tako so sodelovali pri izdajanju zavednih

Slovencev, ki so bili nato odvedeni v

koncentracijska taborišča.

ATENTAT

Ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo,

so slovenski komunisti spet sledili Stalinovim

ukazom, tokrat o oboroženem

boju proti Nemčiji. Iz njemu ne povsem

jasnih razlogov so ga povabili na sestanek

o odporu. Čeprav jim ni zaupal, se ga

je udeležil in predlagal češki model odpora,

kjer je begunska vlada z namenom

zaščite ljudstva pred represalijami začela

neoborožen odpor. Ceno za to je plačal

že naslednji dan, ko ga je nemara Božja

previdnost rešila pred tem, da bi postal

ena od premnogih žrtev komunističnih

atentatov. Na Linhartovi cesti v Ljubljani

je namreč 9. septembra 1941 v enem

najzgodnejših poskusov atentata nanj

streljal Just Godnič. Ta ni bil zgolj njegov

sorodnik, pač pa tudi tigrovec, ki je prav

tako zbežal v Jugoslavijo, kjer ga je prav

Kavčič sprejel in z njim delil posteljo več

kot pol leta. Godnič je vanj izstrelil vseh

šest krogel, od katerih pa nobena ni bila

usodna, le sesedel se je. Ker je strelca

prepoznal, je v besu rekel blizu stoječemu

vojaku, naj mu da puško, da strelja za

njim. Kljub temu mu kasneje ni zameril,

saj se je zavedal, da bi ga komunisti sicer

ubili. V kasnejših letih se je želel z njim

srečati v Kranju, kjer je dobil službo poštarja,

a mu to pred Godničevo smrtjo ni

uspelo. Slednji je celotno zgodbo skoraj v

celoti potrdil.

Ko je bil še v bolnišnici, se je po Mussolinijevi

amnestiji za politične migrante

lahko ponovno legalno naselil

v Italiji, vendar ni smel živeti preblizu

slovenskega prostora (dlje od Vidma).

Še vedno ga je nadlegovala policija.

Tam je nato ostal do smrti. Ob koncu

vojne je pri njem iskala pomoč množica

različnih protirevolucionarnih beguncev.

Pri njem so se oglašali tako domobranci

kot četniki in ostali. Trgovske

sposobnosti je uporabil za humanitarno

pomoč številnim na begu. Zbiral je

predvsem hrano.

Med drugim je bil očividec

sramotenja škofa Ivana

Tomažiča, ki so ga po ulicah

vlekli Nemci in komunisti.

Slednji so namreč naciste

sprejeli z odprtimi rokami,

v skladu z ukazi iz Moskve,

ki je bila takrat še del pakta

med Hitlerjem in Stalinom.

Kot si je želel, je dočakal tudi samostojnost

Slovenije. Umrl je leta 1994.

Čeprav se prav ob koncu življenja, ko

ga komunistične oblasti niso več mogle

nadzirati, ni preselil nazaj, si je želel

biti pokopan v rodni kraški zemlji. Tako

je tudi bilo. Pokopan je v rodnem kraju,

skupaj z večjim delom svoje družine. Na

njegovem pogrebu sta bili predstavljeni

tudi njegova bogata zgodba in zapuščina.

Slednja ne glede na majhnost imena

ostaja velika.

184 23. 1. 2025

54

ODTIS PRETEKLOSTI

Žužemberk so »zavezniki«

bombardirali KAR 20-KRAT (3. del)

Ker je bil Žužemberk najbolj uničevan kraj med drugo svetovno vojno v Sloveniji, naj se najprej dotaknem

njega. Uničevali so ga partizani, tudi s pomočjo »zaveznikov«. »Zavezniška« letala so Žužemberk

in okolico v obdobju od 1. februarja do 24. aprila 1945 bombardirala kar 20-krat.

IVO ŽAJDELA

Nezgodovinarju se moramo

zahvaliti, da imamo o »zavezniškem«

bombardiranju

Žužemberka od nedavnega

knjigo. V samozaložbi (tudi to je več

kot dovolj povedno, nezgodovinar in še

samozaložba) jo je s pomenljivim naslovom

Sence nad krajino leta 2021 izdal

Slavko Mirtič z Dvora pri Žužemberku.

Čeprav je knjiga podatkovno, spominsko

in fotografsko izjemno bogata, se

je v njej teme, ki jo obravnava, lahko le

dotaknil. V knjigi je prikazal dogajanje

med drugo svetovno vojno v Žužemberku

in širši okolici, s poudarkom na »zavezniških«

bombardiranjih v zadnjih

mesecih vojne.

Slavko Mirtič z Dvora s knjigo

Sence nad krajino.

184 23. 1. 2025

SPOMENIK UNIČEVALCU

Senc v Suhi krajini, ki se jih je Mirtič

dotaknil, je res veliko. Osupljivo in zgovorno

je, da teh senc do zdaj, več kot

35 let po demokratizaciji, ni strokovno

raziskoval noben profesionalni zgodovinar.

Verjetno je razlog ta, da je kraj z

okolico strahotno trpel zaradi partizanov,

in se zgodovinarji, tudi iz političnih

razlogov, ne upajo ali ne želijo lotevati

te »težke« ter obsežne teme.

V Žužemberku so pred leti izdali

nekaj t. i. suhokrajinskih zbornikov,

vendar so se uredniki glavni temi, partizanskemu

uničevanju, na veliko izogibali.

Še več, kot v posmeh vsemu uničenju,

smrtim in trpljenju ljudi so sredi

kraja, pred občinsko stavbo, postavili

spomenik Ladu Ambrožiču - Novljanu,

partizanskemu komandantu, ki je med

vojno poveljeval partizanom, ki so napadali

in uničevali Žužemberk.

PARTIZANSKO UNIČEVANJE

Partizani so od spomladi 1942 dalje kar

petkrat napadli Žužemberk. Nobenega

drugega kraja v Sloveniji niso napadli

tolikokrat ter tako uničujoče. Prvi napad

so izvedli 21. in 22. decembra 1942,

vendar neuspešno. Najhujše uničenje

z veliko silo, velikanskim uničevanjem

ter veliko mrtvimi so povzročili med

večdnevnimi napadi od 25. do 27. junija

1943 in od 1. do 4. maja 1944. Takrat so

popolnoma uničili tudi obe cerkvi nad

Žužemberkom, skupaj z župniščem in

drugimi stavbami. Tretjo cerkev, v samem

Žužemberku, so leta 1945 z raketami

uničila letala »zaveznikov«. Siloviti

spopadi za Žužemberk so potekali

med 8. in 11. oktobrom 1944. V noči na

13. in 14. ter 16. februar 1945 je potekal

še peti spopad za Žužemberk (napad na

Stransko vas pri Žužemberku); partizani

so ga poskušali ponovno zavzeti, tudi

tokrat z veliko (številčno) silo, vendar

niso bili uspešni. Kraju so se zato maščevali

drugače, z »zavezniki«.

Nezgodovinarju se

moramo zahvaliti, da

imamo o »zavezniškem«

bombardiranju Žužemberka

od nedavnega knjigo.

S pomenljivim naslovom

Sence nad krajino jo je izdal

Slavko Mirtič z Dvora.

»ZAVEZNIŠKA« LETALA

Kot da vsa predhodna uničevanja partizanom

niso bila dovolj, so nad kraj in

okolico v prvih mesecih leta 1945 pošiljali

t. i. zavezniška letala. »Zavezniki«

kraja seveda niso bombardirali, ker bi

to hoteli oni. Željo po teh bombardiranjih

so izražali partizani, ki so jim pošiljali

koordinate, kje naj bombardirajo.

Tukaj ni bilo nobenih strateških točk,

kot so tovarne in železniška infrastruktura.

Bilo pa je nekaj drugega, za tisti

čas bistvenega: sovraštvo komunistov

in njihova sla po uničevanju na poti do

total(itar)ne oblasti (totalitarnega zasedanja

prostora).

»Zavezniška« letala so pri bombardiranjih

Žužemberka uporabljala tri

vrste streliva: klasične bombe, rakete

in mitraljiranje. Poleg mitraljiranja so

največ uporabljala lansirne rakete, ki so

bile tudi natančnejše od bomb (izstreljevanju

raket rečemo raketiranje, ne

bombardiranje).

Slavko Mirtič je s knjigo Sence nad

krajino močno zarezal v to nedotakljivo

temo in rešil čast predvsem domačinom.

Vsem je s svojim neutrudnim

raziskovanjem v knjigi ponudil neprecenljivo

bogastvo podatkov, pričevanj

in fotografij. Naj v nadaljevanju na

kratko povzamem nekaj podatkov in

pričevanj iz knjige.

ODTIS PRETEKLOSTI

55

Znamenita fotografija »zavezniškega« raketiranja

(v resnici uničevanja) Žužemberka.

PARTIZANI IN »ZAVEZNIKI«

Na območju Žužemberka in Dvora so

bili na začetku leta 1945 v postojankah:

5. bataljon slovenskih domobrancev,

bojna skupina iz Novega mesta in izvidniška

četa polka Variagov, ki je zasedla

postojanke v Žužemberku, Mačkovcu,

Sadinji vasi in Vinkovem Vrhu (Mirtič,

2021: 172).

Partizani so zlorabili pomoč Angležev

in so od 1. februarja do 24. aprila

kar 20-krat priklicali letala BAF na območje

Žužemberka in Dvora. Prvič naj

bi angleška letala oziroma južnoafriški

letalci pomagali partizanom 1. januarja

1945, ko so ti z veliko silo obkolili in

napadli domobransko postojanko Občine

pri Trebnjem. Napadali so kar tri

V posmeh vsemu uničenju,

smrtim in trpljenju ljudi so

sredi kraja, pred občinsko

stavbo, postavili spomenik

Ladu Ambrožiču - Novljanu,

partizanskemu komandantu,

ki je med vojno poveljeval

partizanom, ki so napadali in

uničevali Žužemberk.

Mirtič, Sence nad krajino, 2021

dni, boji so bili srditi, a letal na veliko

razočaranje partizanov ni bilo (Mirtič,

2021: 175).

UNIČEVALCI ŽUŽEMBERKA

Slavko Mirtič je v knjigi precej pozornosti

namenil uničevalcem iz zraka

(str. 170). Tu povzemam le nekaj podatkov.

Napade nad Slovenijo so izvajale

t. i. Balkanske letalske sile (Balkan Air

Force, BAF), ki so jih ustanovili 7. junija

1944 v južni Italiji. Njihov sestavni del

je bil S. A. A. F., South African Airforce

(Južnoafriške zračne sile). Te so zagotavljale

zračno podporo Brozovim partizanom,

po sporazumu med Churchillom

in Titom konec avgusta v Neaplju.

25. (25. eskadriljo so ustanovili julija

1942 v Južni Afriki), 16. in 19. eskadrilja

so bombardirale in raketirale kraje v

Sloveniji in s tem tudi v Suhi krajini.

Bile so del BAF. Nameščene so bile v

bazi Biferno, imenovani po reki Biferno,

ki teče mimo mesta Termoli na vzhodni

jadranski obali, severno od Barija.

16. in 19. eskadrilja sta imeli šestnajst

letal tipa Beaufighter Bristol. Dvomotorni

bombniki so bili oboroženi s štirimi

topovi (20 mm) v nosu letala, na krilih

pa so nosili rakete RP3, dolge 1,4 metra

in težke 37 kilogramov, poganjalo jih

je gorivo kordit. V bojni glavi je bilo 27

kilogramov visokoeksplozivnega TNT.

V nosu letala so imeli kamero, ki se je

prižgala avtomatično, ko so raketirali ali

Partizani so od spomladi

1942 dalje kar petkrat

napadli Žužemberk.

Nobenega drugega kraja

v Sloveniji niso napadli

tolikokrat ter tako uničujoče.

mitraljirali cilje. Poleg fotografij se je ohranilo

tudi nekaj kratkih filmov.

PRVI NAPAD NA ŽUŽEMBERK

»Zavezniki« so 1. februarja 1945 popoldne

s šestnajstimi letali tipa Martin

B-26 Marauder izvedli prvi napad na

Žužemberk (Mirtič, 2021: 176). Napadali

so z večje višine in z bombami,

eno letalo je lahko nosilo do 1.800 kilogramov

bomb, odvrgli pa so 46 težkih

bomb, težkih od 25 do 150 kilogramov.

Po enem poročilu so zadeli hiše na levi

strani kraja in cesto, po drugem pa so

padle na Cvibelj, Zafaro in Žužemberk.

Dekan Karel Gnidovec je v povojnih

spominih (knjiga Spomini dekana Karla

Gnidovca) zapisal, da so bombe padale

na trg in Goli vrh (Gnidovec, Žužemberk,

2013: 239–240). Porušili so »cel

blok visokih hiš«, ki so prej zastirale

pogled na trško cerkev, za njimi je ostal

le »visok in dolg nasip razvalin«. Podrta

je bila tudi hiša bivše posojilnice, nasproti

nje hiša Albina Pehanija, v kateri

je imel Rajko Picek v najemu gostilno,

hiša Vincencija Košička je bila delno podrta.

»Zavezniki« so ubili Marijo Može,

hčerko Olgo in Vincencija Košička.

Na svečnico, 2. februarja, so angleška

letala priletela dopoldne, po drugem

podatku ob 14.45, večina bomb ali

izstrelkov je padla na pobočje Golega

vrha. Odvrgli so zažigalne bombe oziroma

rakete in mitraljirali domobransko

postojanko. Po enem podatku (Smrke,

Smrke, Dokl: Suha krajina v ognju,

»Zavezniki« kraja niso

bombardirali, ker bi to hoteli

oni. Partizani so jim pošiljali

koordinate za bombardiranje

in tako dosegli želene

cilje po uničevanju.

184 23. 1. 2025

56

ODTIS PRETEKLOSTI

Novo mesto, 1989: 84) so pri tem ubili

Marijo, Olgo in Viktorja Možeta ter Vincenca

Košička, čeprav za tri od teh dekan

Gnidovec navaja, da so jih ubili dan

prej. Po pisanju dekana Gnidovca so ta

dan letala odvrgla le eno bombo, ki je

raznesla hlev in skedenj Janeza Novaka.

10. februarja je po poročilu letalcev

cilj zadelo 20 raket na Zafari (cerkev

in župnišče) in osem v Žužemberku.

Ta dan so letala napadla Stransko vas

in Zafaro. Vas in trg so obstreljevali

tudi partizani s topovi. Letala so močno

poškodovala hišo kmeta Glihe. 11.

februarja so štiri »zavezniška« letala

mitraljirala Stransko vas in Zafaro ter

odvrgla štiri bombe.

IZJEMEN POSNETEK ZLOČINA

12. februarja ponoči je Cankarjeva brigada

začela napadati Stransko vas.

Obstreljevali so jo z minometi in topovi.

Četrti bataljon domobrancev se je ubranil.

Partizani so priklicali »zavezniška«

letala, ki so potem 13. februarja popoldne

napadala Stransko vas, Zafaro, Cvibelj

in Žužemberk. Po poročilu letalcev

je cilj zadelo 26 raket na večjih stavbah

in 16 na manjših. Lado Ambrožič je

zapisal (Dvanajsta brigada, Ljubljana,

1976: 534), da so letala metala od 50 do

200 kilogramov težke bombe (štiri so

V nosu letala so imeli

kamero, ki se je prižgala

avtomatično, ko so raketirali

ali mitraljirali cilje. Poleg

fotografij se je ohranilo tudi

nekaj kratkih filmov.

bile težke, okoli 30 pa lažjih) in da je bil

uspeh bombardiranja velik.

Tega dne je eden od letalcev naredil

tudi izjemen posnetek, kako letalo

spušča raketi na Žužemberk. V zgornjem

delu je letalo, pod njim izstreljeni

raketi, spodaj pa je trg Žužemberk,

iz katerega se že dvigajo stebri dima.

Posnetek je naredil pilot Schonfeldt. S

svojim letalom se je »prilepil« na letalo

pred seboj. Ko je to izstrelilo raketi,

Uničili so cerkev, ki je v

listinah prvič omenjena leta

1168; ruševine so komunisti

po vojni odstranili.

je sprožil fotografsko kamero. Takšno

početje je bilo prepovedano, saj je bilo

smrtno nevarno. Tudi v tem primeru

je letalo utrpelo poškodbe zaradi odpadajočih

mitraljeških 20-milimetrskih

tulcev iz prvega letala. Fotografija ima

svetovni sloves.

UNIČEVANJE DVORA

1. aprila (po različnih podatkih 2., 3.

ali/in 5. aprila) so letala napadla Dvor

pri Žužemberku. Povzročila so veliko

škodo, porušila so več hiš: Pepine Hočevar

- Tomat, Franca Novaka in Jožeta

Kovača, ter stavbe nad plavžem, gradič,

šolo, cerkev sv. Jurija in dvorano Jožeta

Zurca. Zgorelo je tudi šest gospodarskih

poslopij. Tako so uničili cerkev, ki je v

listinah prvič omenjena leta 1168; ruševine

so komunisti po vojni odstranili.

3. aprila so raketirali Trebčo vas.

Ubili so Amalijo Arkar (1914) in Antona

Kica (1930). Zgorela je skoraj polovica

vasi. Istega dne so raketirali Sadinjo

vas. Porušili so pol Bajtove domačije.

Leopold Anžin je povedal (Mirtič, 2021:

250), da so porušili vsaj deset hiš in veliko

gospodarskih poslopij. Prav tako so

3. aprila raketirali Vinkov Vrh nad Dvorom.

Vas so popolnoma razbili (Mirtič,

2021: 255).

Nadaljevanje prihodnjič.

Žužemberk sredi »zavezniškega«

uničevanja, cerkev na trgu še stoji.

Mirtič, Sence nad krajino, 2021

P. DR. ANDRAŽ

ARKO

IMDB.COM

Filmski PICCOLOMINI

GLEDALI SMO

Obstajata vsaj dva razloga, zaradi katerih si je verjetno vredno ogledati devetnajst let

staro dramo Konklave. Prvi je nedavno posneta istoimenska drama Konklave (2024)

z Ralphom Fiennesom v glavni vlogi, drugi pa lansko jesen objavljen prevod spisov in

zapisov Enej Silvij Piccolomini – Pij II.

57

Popularna, sicer vrhunsko posneta

drama Konklave (2024)

provocira s svojo škandalozno

vsebino, ko v cerkvene spletke

vriva probleme sodobnega prebujenstva

(o njej smo pisali v prejšnji številki),

medtem ko je Konklave (2006) povsem

drugačna interpretacija izvolitve papeža

Pija II.

Pripoved je umeščena v zgodovinski

okvir resničnih oseb in ima v

ozadju razmeroma slabo računalniško

animacijo. Kljub zelo cerkveni temi seveda

ne smejo manjkati tudi pogrošno

žgečkljivi momenti. S takim prizorom

se pravzaprav pripoved začne, saj sedemindvajsetletnega

kardinala Rodriga

Borgia in njegovo ljubico Vannozzo dei

Cattanei prekinejo ravno sredi strastnega

predajanja užitkom. Okoliščine

so pač urgentne, saj je kardinalov stric

papež Kalist III. v poslednjih vzdihljajih.

Z njegovo smrtjo pa ne nastopi le kriza

Cerkve zaradi sedisvakance, ampak

tudi kriza za rodbino Borgia, ki je precej

nepriljubljena med Rimljani. Zato se

brata Rodrigo in Pedro Borgia odločita,

da bosta zapustila večno mesto – toda

Rodrigo se zadnji hip premisli, saj ga v

Rimu zadržuje ljubezen do Vannozze,

obenem pa se kot kardinal prvič udeleži

tudi konklava v avgustu 1458. Zadnji

konklave, ki se ga je udeležil, je potekal

34 let kasneje, avgusta 1492, iz njega pa

je izšel kot papež Aleksander VI.

Četudi se zdi, da je protagonist

mladi Borgia, dejanski spopad za Petrov

sedež poteka med drugima dvema

kardinaloma. Francoski aristokrat Guillaume

d’Estouteville zaradi svojega

pedigreja vsekakor računa na zmago

in ga precej preseneti, ko se med volitvami

kot nasprotnik izkaže Enej Silvij

Piccolomini. Zaradi dramaturške napetosti

sta oba kardinala seveda precej

karikirana. Tako je d’Estouteville vzvišen

in preračunljiv, v svoji pretkanosti

se za dosego cilja poslužuje tudi simonije

(trgovanja z duhovnimi stvarmi,

cerkvenimi službami), obenem pa

prikrito grozi z možnostjo ponovnega

razkola in papeškega izgnanstva v Avignon.

Na drugi strani je Piccolomini

prisrčen s svojo neposrednostjo, a za

kardinala, kaj šele za papeža, preveč

kmetavzarsko »hovdrast«. Seveda to

še zdaleč ni humanistični umetnik, kaj

šele izkušen diplomat, kar je Piccolomini

dejansko bil. Filmska zgodba vse to

zanemari, predvsem pa zamolči (verjetno

z namenom, da bi ga prikazali kot

nekega robatega preprosteža) njegovo

sodelovanje na koncilu v Baslu in tajnikovanje

pri svetem rimskem cesarju,

Habsburžanu Frideriku III.

Da pa bi gledalcu pred očmi ne ostala

njegova karikirana podoba, je vredno

prebrati njegove zgodnje humanistične

spise in zapise o slovenskem ozemlju

v knjigi Enej Silvij Piccolomini – Pij II.

(Celjska Mohorjeva družba, 2024), kjer

je predstavljen v resni zgodovinski perspektivi,

s posebnim poudarkom na

naših krajih, ki jih je zaznamoval kot

tržaški škof, še bolj pa kot papež, ki je

potrdil ustanovitev ljubljanske škofije.

Za bralske sladokusce pa je lahko izredno

zanimiva tudi izvrstna umetniška

upodobitev Piccolominija v romanu

Alojza Rebule Zeleno izgnanstvo (Slovenska

matica, 1981).

O FILMU:

• Konklave (The Conclave) –

2006

• zgodovinska biografska drama

• režija: Christoph Schrewe

• igrajo: Manu Fullola, Brian

Blessed, James Faulkner

184 23. 1. 2025

58

VZGOJA

KAKO SE ODZVATI

na otrokovo laganje?

Raziskave ugotavljajo, da se vsi kdaj pa kdaj zlažemo. Predšolski otroci lažejo pogosto, saj je laganje

močno povezano z razvojem mišljenja in domišljijo, ki je v tem obdobju močno izražena. Težko ločijo

med realnim in domišljijskim svetom.

DR. ANDREJA POLJANEC

SHUTTERSTOCK

Laž se redno pojavlja tudi pri

otrocih prve triade, kjer si otroci

z njo pogosto pomagajo pri pridobivanju

prijateljev, razvijanju

samopodobe, po drugi strani pa služi

za izogibanje neprijetnim situacijam ali

opravilom. Za obe obdobji (predšolsko

in prva triada) je laž razvojno značilna.

Kasneje se pogostost laži praviloma

zniža. Pogosteje se pojavlja pri otrocih,

ki odraslim ne zaupajo, težko izražajo

stisko, se bojijo kazni ali drugih posledic.

Otroci v tem obdobju lažejo zaradi

stiske. Starši so ob tem, ko otroka dobijo

na laži, pogosto zmedeni, jezni ali jih je

sram. Zaradi vseh teh zahtevnih občutkov

se marsikdaj odzovejo neprimerno:

poniževalno, zaničevalno, s prekinitvijo

odnosa, kaznovanjem ...

STARŠI NAJ PREPOZNAJO

SVOJE OBČUTKE

Pomembno je, da starši zahtevne in intenzivne

občutke najprej prepoznajo pri

sebi ter se umirijo. Če se ne morejo umiriti

sami, naj se pogovorijo s kom, ki mu

zaupajo. Pomembno je, da odrasli to ozavestijo,

saj sicer težke občutke nehote

prelagajo na otroka. Z otrokom naj zadevo

obravnavajo šele takrat, ko so mirni

in ko se bodo sposobni pozanimati, za

kaj je sploh šlo, ter se sočutno pogovoriti.

Cilj vzgoje je oblikovanje otroka v

poštenega, iskrenega in srčnega človeka.

Optimalen prostor za tak razvoj

je v odnosih, kjer vlada zaupanje, kjer

so člani med seboj povezani, iskreni

in drug drugemu naklonjeni. V takih

odnosih odrasli ne prakticirajo nasilja

ali čustvenega pritiskanja, za otroka se

skušajo zanimati, prepoznavati njegove

ideje in čustva ter ga voditi na način, ki

ga otroci lahko razumejo.

NE ODZIVAJMO SE JEZNO

Nekateri starši se na otrokovo laganje

odzovejo jezno, v smislu, kako si sploh

drzne lagati. V takih situacijah pogosto

184 23. 1. 2025

Če opazimo, da otrok z nečim

pretirava, napihuje, lahko

rečemo, da vidimo, da se je

pohecal. Tako dobi izkušnjo,

da odrasli laž opazimo in da

laž ni nekaj, s čimer

si lahko pomagaš.

odreagirajo impulzivno, brez premisleka

ali pa celo verjamejo, da morajo laž v

kali zatreti. Ta misel sicer sama po sebi

ni povsem zmotna, vendar pa je tak odziv

vsekakor neprimeren in kaže na čustveno

nezrelost odraslega. Otrok se ob

takem odzivu odraslega ustraši, veliko

je možnosti, da se bo skušal naslednjič

še bolj potuhniti ali zlagati, saj ga bo

strah ponovnega jeznega odziva. Izbruh

jeze otroku povzroči stisko; odraslemu

bi moral po naravni poti zaupati in

se ob njem umiriti ter naučiti globljega

razumevanje problematike neiskrenosti,

tako pa se le vznemiri. Odrasli tako

predstavlja grožnjo namesto varnosti.

Dobro je, da damo otroku vedeti, da

smo opazili njegovo laganje. Če ne gre

za resne laži, lahko samo v miru izrazimo,

da vemo, da je situacija drugačna,

kakor jo je on opisal (npr. si ni umil zob,

čeprav je rekel, da si jih je …), ni pa nam

treba tega problematizirati. Če opazimo,

da z nečim pretirava, napihuje, lahko

rečemo, da vidimo, da se je pohecal.

Tako dobi otrok izkušnjo, da odrasli laž

opazimo in da laž ni nekaj, s čimer si

lahko pomagaš. Ko je nekoliko starejši,

mu tudi razložimo, da je dobro, če si v

družini lahko zaupamo.

NE SRAMOTIMO OTROKA

ZARADI LASTNE

OSRAMOČENOSTI

Predvsem v situacijah, ko so laž opazili

tudi drugi ali so zanjo izvedeli, se lahko

odrasli hitro počutijo osramočene.

Ker je z občutkom osramočenosti tež-

VZGOJA

59

Pogosto laganje je večinoma

pokazatelj, da odnos ni dovolj

sproščen oziroma varen,

da bi otrok lahko izrazil

vse svoje občutke.

ko zdržati, saj je izjemno neprijeten in

zahteven, je nevarno, da bomo težo sramu

prenesli na otroka. To pomeni, da

otroka vidimo kot grožnjo samim sebi.

Po glavi nam lahko rojijo jezne misli,

češ, tako slabi pa spet nismo, da smo si

zaslužili tako sramoto, toliko bi nam pa

že lahko zaupal, ne pa da nas sramoti

pred drugimi.

Pogosto starši zaradi tega, ker ne

zdržijo z občutki osramočenosti, otroke

kaznujejo. Lahko jih ponižujejo ali

nanje kričijo, lahko jih celo grobo kaznujejo,

jim odvzamejo stvari, ki jih imajo

radi, prepovedo jim obiskovati krožke,

ki jim veliko pomenijo ... Vendar pa

tako ravnanje staršev dolgoročno nima

pozitivnih posledic za razvoj otrokove

osebnosti ter njegovega občutka, da je

vreden in dragocen. S kaznovanjem negativnega

vedenja na žalost ne okrepimo

pozitivnega. Če kaznujemo pogosto,

povzročamo celo škodo. Vzrok laganja

namreč ostane nerazrešen tudi po kaznovanju,

saj je bistveno kompleksnejši.

Razlogi so pogosto v nesproščenosti,

strahu, nesprejetosti, nezaupanju, pomanjkanju

čustvenega stika z otrokom.

Če ne gre za

resne laži,

lahko samo v

miru izrazimo,

da vemo, da

je situacija

drugačna, kakor

jo je on opisal

Ob kaznovanju se otrok počuti še bolj

osramočenega, nesprejetega ali celo

nevrednega. Zato je prvi korak ob spoznanju,

da se je otrok zlagal, zanimanje

zanj, za njegovo počutje in stisko – noben

otrok namreč ne laže zato, ker bi v

tem užival. Zato je pomembno, da se za

otroka pozanimamo, se z njim pogovorimo

in ga po potrebi pomirimo oz. najdemo

primerne rešitve.

POGOSTO LAGANJE ZAHTEVA

SPREMEMBE V DRUŽINI

Nekateri otroci pogosto lažejo tudi v

poznem otroštvu. Gre za odraz nezaupanja,

spregledanosti, strahu pred

starši, nasiljem, kaznijo, poniževanjem,

ustrahovanjem ... Kaznovanje, nasilne

reakcije, obtoževanje in prelaganje

krivde na otroka so popolnoma nedopustni

vzgojni ukrepi. Na takšne ukrepe,

ki so vedno neprijetni in ponižujoči,

se otroci zelo močno odzovejo. Pri

otrocih, ki lažejo pogosteje, ponavadi

doma manjkata toplina in povezanost,

pogosto vlada tesnobno ali konfliktno

vzdušje in za otroka ni pravega prostora.

V primeru, da dobi slabo oceno, da je

kaj pokvaril, na kaj pozabil, čuti, da je to

sramotno, počuti se nevrednega in zato

mu je lažje, če resnico nekoliko prikroji.

Če otrok pogosto laže in vas na to

celo opozorijo v šoli, je smiselno oditi

Iskrenost in

poštenost

se razvijata

na podlagi

zaupanja,

ki je temelj.

na pogovor k strokovnjaku, ki vam bo

pomagal, da boste v družini lahko razvili

več sproščenosti in zaupanja, kar

je dobra podlaga za iskrenost. Pogosto

laganje je namreč večinoma pokazatelj,

da odnos ni dovolj sproščen oziroma

varen, da bi otrok lahko izrazil vse svoje

občutke. Posledično mora selekcionirati,

tako da izraža samo pozitivne vidike

sebe, negativne pa zadržuje v sebi, kar je

veliko breme. Starši lahko izkušnjo laganja

ob otroku izkoristijo za razmislek

in nove korake v družinskem življenju.

Odnose z otroki je mogoče zmehčati ter

ustvariti varno in sproščeno družinsko

vzdušje. Otrokova laž je lahko potencial

za razvoj senzitivnosti do otrok.

ISKRENOST PRINAŠA MIR

Pomembno je biti iskren. Laganje je utrujajoče

in stresno. Nikoli ne veš, kdaj te

bodo dobili. Za mirno življenje in zdrave

odnose je iskrenost pomembna, zato

je res dragoceno, če se otroci ob nas lahko

razvijajo iskreno. Iskrenost in poštenost

se razvijata na podlagi zaupanja, ki

je temelj. Notranjo suverenost in trdno

osebnostno držo pri otroku lahko najbolje

oblikujemo s suverenim, iskrenim

in sočutnim vodenjem. Otrok, ki se lahko

iz svojih napak uči v zaupanja vrednih

odnosih, bo samozavesten, dostojanstven

ter bogat tudi za družbo.

184 23. 1. 2025

60

OGLASNI ČLANEK

Kako lahko čim bolj znižam

RAČUN ZA ELEKTRIKO?

Je tudi vaš račun za elektriko vrtoglavo visok? Dobavitelj elektrike SunContract je v sodelovanju s partnerskim

podjetjem SONCE energija razvil storitev, s katero boste občutno znižali svoje stroške elektrike in

obenem lahko z elektriko oskrbovali vse družinske člane. To vam omogoča s pametno družinsko samooskrbo.

VAS ZANIMA, KAKO LAHKO PRIHRANITE VEČ?

Se sprašujete, zakaj so zneski na vaših računih za elektriko

po novem precej višji? Odgovor je preprost – zaradi novega

obračunavanja omrežnine. Z edinstveno in inovativno storitvijo

'pametna družinska samooskrba' lahko ta strošek znižate

tudi do sto odstotkov!

KAKO LAHKO POMAGAM

SVOJIM DRUŽINSKIM ČLANOM?

Pametna družinska samooskrba omogoča, da z eno sončno

elektrarno in preprostim prenosom viškov z elektriko oskrbujete

več gospodinjstev hkrati, in to kjerkoli po Sloveniji.

Storitev temelji na prenosu viškov v realnem času, ki pri

dobavitelju elektrike SunContract ne zapadejo. Na primer

od mame in očeta v Ljubljani, ki imata postavljeno hibridno

sončno elektrarno s pametnim upravljanjem, do hčerke na

Vrhniki, sina v Kopru, starih staršev v Mariboru in celo do

vikenda na Dolenjskem!

In če vaša elektrarna proizvede več elektrike, kot je vaša

družina porabi? V tem primeru vam omogočajo nakup in prodajo

električne energije preko neposrednih dogovorov z drugimi

odjemalci in proizvajalci na svoji energetski tržnici ali

pa se presežki ovrednotijo kot bonus viški. Te lahko kasneje

porabite za plačevanje drugih stroškov na računu za elektriko,

na primer pozimi.

ZNIŽAJTE KONICE VISOKE OMREŽNINE

Z BATERIJSKIM HRANILNIKOM IN PAMETNIM

UPRAVLJANJEM PRIHODNOSTI

Pametni upravljalnik bo poskrbel za optimizacijo vaše skupne

porabe. Baterijski hranilnik se bo polnil v času nizkih

tržnih cen elektrike in oddajal v omrežje, ko bodo cene visoke.

Presežek proizvedene elektrike boste lahko shranili in ga

porabili kasneje ter se s tem tudi zaščitili v primeru izpadov

omrežja – elektrika bo vedno na voljo, ko jo boste potrebovali.

Z baterijskim hranilnikom ter pametnim upravljanjem

boste lažje in učinkoviteje uravnavali svoje stroške ter prihranili.

Vse to bo potekalo povsem samodejno, vi pa boste popolnoma

brez skrbi. Sistem namreč samodejno analizira vremenske

razmere, tržne cene elektrike, proizvodnjo sončne

elektrarne ter porabo v gospodinjstvih.

POSTANITE ODPORNI NA

OMREŽNINO IN ZMANJŠAJTE

SVOJE STROŠKE: ODLOČITE SE

ZA SONČNO ELEKTRARNO Z

BATERIJSKIM HRANILNIKOM

Se sprašujete, zakaj ravno zdaj investirati

v energetsko samooskrbo? Odgovor

je preprost – ker gre za dobro naložbo,

ki se vam povrne v približno sedmih

letih, izkoristite pa lahko tudi druge

olajšave in subvencije do 13.000 evrov.

S hibridno sončno elektrarno in storitvijo

'pametna družinska samooskrba'

dobavitelja elektrike SunContract in

partnerskega podjetja SONCE energija

boste v največji meri postali energetsko

samooskrbni in neodvisni od omrežja,

kar boste omogočili tudi svoji družini.

Vas zanima sončna elektrarna z

baterijskim hranilnikom? Kontaktirajte

izkušene strokovnjake podjetja

SONCE energija na telefonsko številko

01 810 31 10 ali prek e-pošte

info@sonce.com.

184 23. 1. 2025

Koledar dogodkov JANUAR

DOGODKI

61

25

SOB

Vodstvo za družine

po Plečnikovi hiši

16.00–17.15

Plečnikova hiša, Ljubljana

Vodstvo za družine po razstavi

Andrej Peunik/MGML

Obisk hiše, v kateri je bival eden najbolj izjemnih slovenskih

arhitektov, je prava pustolovščina za vso družino, ki si

želi raziskovati inovativne arhitekturne rešitve ter spoznati

posebne detajle, ki krasijo vsak kotiček hiše. Občudovali

bomo Plečnikove stvaritve, ki so postale del naše kulturne

dediščine, ter spoznavali arhitekta, ki je s svojim delom

zaznamoval naše mesto.

OBVEZNE PRIJAVE NA VODENI OGLED, in sicer do petka,

24. 1. 2025 pred vodstvom (do 14.00) na prijava@mgml.si.

23

ČET

Predstavitev knjige

Na spletni prižnici

18.00

Komen, Knjižnica Komen

Predstavitev knjige

23

ČET

Brezplačen vstop in vodstvo

ob rojstnem dnevu Otona

Župančiča

12.00

Spominska hiša

Otona Župančiča Vinica

Kultura

24

Draveljski duhovni večer:

Jasličarstvo

25

Gala Zaigrajmo in zapojmo

po domače v Murski Soboti

PET

20.00–22.00

SOB

20.00–22.00

Župnija Ljubljana Dravlje,

dvorana nove cerkve

Gledališče Park,

Murska Sobota

Srečanje, potopis

Koncert

SOB

Grajska matineja: vodeni

ogled Loškega muzeja in kava

v Grajski kavarni Škofja Loka

25 28

11.00

Loški muzej Škofja Loka

Vodenje po muzeju

TOR

Sekstet Filharmonične

camerate Berlin

19.30

Narodni dom Maribor,

Dvorana Union

Koncert

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.

184 23. 1. 2025

62 SLADKO-SLANE BRBONČICE

JABOLČNI ŽEPKI

iz listnatega testa

SELMA BIZJAK

www.sladkoslanebrboncice.si

184 23. 1. 2025

ZA 4 OSEBE

SESTAVINE:

• 1 zavoj listnatega testa

pravokotne oblike

• 1 večje sočno jabolko

• 1 zvrhana jušna

žlica rozin

• 10 orehovih jedrc

• sladkor

• cimet

• nekaj sveže iztisnjenih

kapljic limone

• med

• maslo

• 1 jajce

• sladkor v prahu

ENOSTAVNO

30 MINUT

1. Pečico segrejemo na 200

stopinj Celzija, nastavimo enakomerno

gretje spodaj/zgoraj.

2. Jabolko operemo, prerežemo

na četrtine in odstranimo neužitni

del, nato ga narežemo na majhne

kocke, ki jih damo v skledo.

Dodamo oprane rozine, grobo

strta orehova jedrca, limonin sok

ter po okusu sladkamo in dodamo

cimet. Dobro premešamo.

3. Listnato testo skupaj s peki

papirjem raztegnemo na pekač

ter po dolžini prerežemo na štiri

enako široke pravokotnike. Na

vsak pravokotnik testa (na eno

polovico in malo stran od robov)

nadevamo četrtino pripravljenega

jabolčnega nadeva. Po nadevu

pokapljamo še par kapljic medu in

dodamo za velikost dveh kosmičev

masla. Nadev pokrijemo s preostalo

polovico pravokotnika in z vilicami

stisnemo robove. Jajce razžvrkljamo

in z njim enakomerno premažemo

vse štiri žepke. Nato jih posujemo s

kristalnim sladkorjem.

4. Pekač z nadevanimi žepki postavimo

na srednjo višino v ogreto

pečico in pečemo 20 minut. Pečene

vzamemo iz pečice, jih rahlo ohladimo,

posujemo s sladkorjem v prahu

ter postrežemo.

DOBER TEK!

SUDOKUJA, VSOTNICI

63

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka

številom desno od tabele in pod tabelo).

1 1 9 6 9 1 8 24

1 7 2 9 1 7 5 16

4 9 7 8 8 2 8 17

1 2 5 9 5 2 3 21

2 4 1 9 6 2 7 24

7 1 2 4 7 2 4 15

1 9 9 4 4 2 7 31

2 31 19 28 26 16 26

6 1 4 1 2 1 6 6

5 8 9 3 4 4 4 24

5 6 3 4 5 3 5 19

2 9 4 2 7 8 3 24

1 8 3 9 5 4 7 22

2 1 5 7 6 4 9 9

7 7 9 5 5 6 9 27

6 21 33 19 12 22 18

1 1 9 6 9 1 8

1 7 2 9 1 7 5

4 9 7 8 8 2 8

1 2 5 9 5 2 3

2 4 1 9 6 2 7

7 1 2 4 7 2 4

1 9 9 4 4 2 7

6 1 4 1 2 1 6

5 8 9 3 4 4 4

5 6 3 4 5 3 5

2 9 4 2 7 8 3

1 8 3 9 5 4 7

2 1 5 7 6 4 9

7 7 9 5 5 6 9

184 23. 1. 2025

64

NAGRADNA KRIŽANKA

SHUTTERSTOCK

SESTAVIL

ANDREJ

PRAZNIK

PIJAČA

IZ ZDRA-

VILNIH

RASTLIN

LAGOD-

NOST,

UDOB-

NOST

OTTORINO

RESPIGHI

DAR

DENARNA

ENOTA

POLJSKE

MESTO NA

SEVERU

HRVAŠKE

ANDREJA

GODNIČ

IRSKI

BRINOVEC

NESTRO-

KOVNJAK

ŠVICAR.

TENIŠKI

IGRALEC

FEDERER

2

EDINO-

ROJENKA

ENOTA

ŠVICAR.

KONFEDE-

RACIJE

3

DOMOVINA

SLOV. TE-

LOVADEC

(1874-

1964)

DRŽAVA

OB KAS-

PIJSKEM

JEZERU

SLOV.

KLARI-

NETIST

(ATI)

ILOVICA

(STAR.)

AMERIŠKA

FILMSKA

IGRALKA

(JESSICA)

DOMOVINA

NASELJE

JUŽNO OD

ROGAŠKE

SLATINE

HRVAŠKI

KANT-

AVTOR

JUSIĆ

OBLIKA

OBLEKE

ALI

OBUTVE

ŽENSKO

POKRI-

VALO

OBLIKA

IMENA

VASILIJ

LOČILO

NA KONCU

STAVKA

OBMOR-

SKO

MESTO V

SLOVENIJI

DLAKA

NAD

OČESOM

ZABOJU

PODOBEN

DEL TO-

VORNJAKA

MOČVIR-

SKA ALI

VODNA

RASTLINA

VELIKA

REKA V

ZAHODNI

SIBIRIJI

SMUČAR

1

(HERMANN)

OSEBA BE-

LE RASE

BANKAR-

STVO

DRŽAVA V

JV. EVROPI

ROBERT

LEWAN-

DOWSKI

TREBUH

DEL TRU-

PA, KJER

SE ZAČNE

ROKA

MARKO

ELSNER

ROMAN

J. SPYRI

DRŽAVA

V JV. AZIJI

SLOV.

GLEDAL.

IGRALEC

(JANEZ)

KATRAN

PISATELJ

PETAN

JEZERO NA

S. FINSKE

OPERNI

SPEV

REKA

V RUSIJI

PLETENI-

NA OKOLI

VRATU

LIČAR

AVTOV

ŽENIN

OČE

ANGLEŠKI

4

NOGO-

METAŠ

(HARRY)

MLEČNI

IZDELEK

RAST-

LINSKA

BODICA

5

NAPRAVA

ZA MERJE-

NJE ČASA

IRIDIJ

DREVESNI

SAD ZA

POTICO

ANTON

NANUT

6

NOVINAR,

KI PIŠE

KRATKE

NOVICE

NAJVEČJA

PTICA

NA SVETU

KONICA

PROŽNA

PLETE-

NINA

GLAVNO GESLO

NASELJE

V REZIJI

1 2 3 4 5 6 7

7

JANEZ

TRDINA

STARA

OBLIKA

IMENA

HENRIK

Štiri kilometre severozahodno od Dolenjskih Toplic

leži naselje, ki ga razkrivajo oštevilčena polja v

križanki. V njem se od ceste Žužemberk–Novo

mesto odcepi cesta pri Črmošnjicam in Črnomlju.

Nad križiščem stojijo ostanki dvorca, ki so ga leta

1943 požgali partizani. Vzhodno od križišča pa si

lahko ogledamo vrtni paviljon na sliki.

REŠITEV SKRITEGA PREGOVORA:

TUDI ODLIČNA GOSPODINJA PRISMODI PEČENKO.

184 23. 1. 2025

S U H A D O L C

U T R D I T E V

H R V A T I N I

A D A M O P E L

D I T O N H A

O T I P M A K

L E N E H A N

C V I L A K

NAGRADNA KRIŽANKA –

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino

na tednik Domovina za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek in naslov prijatelja, ki

mu želite podariti mesečno naročnino na Domovino; (3) svoje ime,

priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka' najkasneje do

31. januarja pošljite na: Domovina, Brnčičeva 41e,

1231 Ljubljana Črnuče, ali narocnine@domovina.je.

LLLLL+

65

SKRITA MISEL

STUDIO DOLIČ NAGOST

PODVIN JAPI RIPS

MODIC PLEČE NIKO

V vsaki zgornji besedi prečrtajte pravo črko,

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.

Tu boste prebrali češki pregovor. (jp)

CITRUS AI

MAGIČNI LIK

1

4 5 6

Vodoravno in navpično:

1 naš arhitekt in pedagog, inovativni avtor stolov,

izdeluje pa tudi lične pručke za naše vnučke (Janez)

2 učvrstitev, ojačanje

3 razpotegnjeno obmejno naselje na Meljskem hribu

pri Ankaranu s 1.300 prebivalci

4 ime in priimek nemškega avtomobilskega

konstruktorja, po katerem se imenuje znamka

priznanih avtomobilov

5 ameriški skladatelj (Carl Rossini), iz črk INDOT)

- medmet smeha

6 značilnost snovi, zlasti tkanine, ki se

zaznava s tipanjem - rdeča poljska cvetica

7 irska kolesarka, večkratna zmagovalka na evropskih

dirkah (Marine); iz črk HELENNA

8 slovenska koncertna in operna pevka (Sabina) (jp)

1

2

3

4

5

6

7

8

184 23. 1. 2025

66

ZA NASMEŠEK ALI DVA

PRED TRGOVINO

Žiga telefonira: »Mama, kje si?«

Mama: »Pravkar sem zapustila parkirišče

pred Hoferjem. Peljem se domov. Zakaj

kličeš?«

Žiga: »Ker sva se k Hoferju peljala skupaj.«

SHUTTERSTOCK

VID

Manca vpraša: »Očka, kaj dela nogometaš,

ko ne vidi več dobro?«

Očka odgovori: »Takrat postane športni

sodnik.«

POLICIJA

Micka vpraša prijateljico: »Kaj pa počne

tvoj mož?«

Ančka: »Ne vem. Pri policiji je.«

Micka: »Pa mu je tam všeč?«

Ančka: »Ne vem. Pred pol ure so ga

odpeljali.«

NEURJE

Dva kmeta se srečata po neurju.

France vpraša: »Tone, ali ti je vihar zelo

poškodoval streho?«

Tone: »Ne vem. Nisem je še našel.«

SHUTTERSTOCK

ZOBOTREBEC

Miha: »Natakar, en zobotrebec prosim.«

Natakar: »Malo počakajte. Trenutno so vsi

v uporabi.«

POŠTAR

Dama gospodinjski pomočnici: »Je bil kdo tu?«

Pomočnica: »Ja, poštar.«

Dama: »Je kaj zame?«

Pomočnica: »Na žalost ne. Tip je zelo

samozavesten, poročen in ima dva otroka.«

DARILO

Malo pred rojstnim dnem mi je žena po

celem stanovanju nastavila reklame iz revij

in časopisov. Odločil sem se, da ji bom za

darilo kupil stojalo za časopise.

SHUTTERSTOCK

PRIPOROČILO

Stane išče službo. Na razgovoru ga vprašajo:

»Imate kakšno priporočilo?«

Stane: »Seveda. V prejšnji službi so mi

priporočali, naj si poiščem novo službo.«

PADALCA

Dva padalca skočita z letala.

Eden zakliče: »Joj, padalo se mi ni odprlo!«

Drugi: »Nič hudega! Saj so samo vaje.«

184 23. 1. 2025

V tedniku Domovina pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje

doma in po svetu.

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo

nova delovna mesta.

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,

ki so prihodnost naše domovine.

Da, naročam tednik Domovina

(ustrezno označite)

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)

Ime in priimek * :

Ime podjetja (poslovni naročnik):

Ulica in hišna št. * :

Poštna št. in kraj * :

Telefon * :

E-mail * :

Podpis * :

Poštnino za tednik plača Domovina.

205,40 €

175 €

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.

ZAKAJ NAROČITI

tednik Domovina?

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na

preverjenih informacijah in natančnem

raziskovanju.

• NEODVISNOST: naše poročanje

je neodvisno.

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo

izkušeni novinarji in uredniki.

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,

ki nas povezujejo in nam dajejo moč.

Domovina d.o.o.

Brnčičeva 41e

1231 Ljubljana-Črnuče

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

NAROČITE

PREK SPLETA

Domovina 184: Donald Trump: "Začenja se zlata doba Amerike" (predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template ?