Domovina 185: Zakaj je GURS podcenil vilo Nataše Pirc Musar? (predogled)

ŠIRIMO OBZORJA

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

30. 1. 2025

22

Tone Kajzer: Trump tokrat

misli smrtno resno

36

Dr. Urška Perenič:

Borisu Pahorju se po krivem

očita nacionalizem

42

Diktatura visokoizobraženih

idiotov

Zakaj je GURS podcenil

3,95 €

vilo Nataše Pirc Musar?

12

185

V tedniku Domovina pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje

doma in po svetu.

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo

nova delovna mesta.

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,

ki so prihodnost naše domovine.

Da, naročam tednik Domovina

(ustrezno označite)

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)

Ime in priimek * :

Ime podjetja (poslovni naročnik):

Ulica in hišna št. * :

Poštna št. in kraj * :

Telefon * :

E-mail * :

Podpis * :

Poštnino za tednik plača Domovina.

205,40 €

175 €

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.

ZAKAJ NAROČITI

tednik Domovina?

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na

preverjenih informacijah in natančnem

raziskovanju.

• NEODVISNOST: naše poročanje

je neodvisno.

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo

izkušeni novinarji in uredniki.

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,

ki nas povezujejo in nam dajejo moč.

Domovina d.o.o.

Brnčičeva 41e

1231 Ljubljana-Črnuče

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

NAROČITE

PREK SPLETA

MATJAŽ HAN v škripcih

zaradi tovarišije

UVODNIK

3

NENAD GLÜCKS

GOV.SI/DANIJEL

NOVAKOVIČ / STA

Nedavno je bila razkrita še ena korupcijska zgodba vladajočih. Primer javne agencije

Spirit kaže, da se stranka SD niti po razvpiti aferi Litijska ni znebila koruptivnih vzorcev.

A nekateri menijo, da so to zadevo do medijev spravili kar pri »prijateljskem« Gibanju

Svoboda, da bi preusmerili pozornost stran od sebe.

Tudi tokrat je v luči žarometov

stranka Socialnih demokratov,

kot v primeru razvpitega

nakupa razpadajoče stavbe na

Litijski cesti v Ljubljani, ki jo je tedanja

pravosodna ministrica Dominika Švarc

Pipan predstavljala kot novo sodno palačo.

V Domovini smo že veliko pisali

o tej aferi, po kateri so se nato na pravosodnem

ministrstvu celo spravili na

notranjo revizorko, ki je stvari razkrila.

Med drugim tudi ravnanje finančnega

ministra Klemna Boštjančiča (Gibanje

Svoboda), ki je denar za nakup objekta

protipravno namenil iz proračunske

rezerve. Afera je izpostavila korupcijske

naveze stranke SD, odstopila je

pravosodna ministrica Švarc Pipanova,

kmalu za njo pa še Tanja Fajon z mesta

predsednice stranke.

Na čelu stranke jo je nasledil gospodarski

minister Matjaž Han, ki velja za

pripadnika bolj zmernega pragmatičnega

krila, vendar se je zdaj sam znašel

v korupcijski aferi, ki so mu jo zakuhali

»tovariši« iz stranke, povezani z agencijo

Spirit. Vsaj za zdaj ni indicev, da je

neposredno subjektivno odgovoren.

Objektivno pa kot minister, pod čigar

okrilje sodi tudi Spirit – Javna agencija

za spodbujanje investicij, podjetništva

in internacionalizacije, prav gotovo. Pri

čemer so si v primeru Spirita pri javnem

razpisu za prestrukturiranje v zasavski

in savinjsko-šaleški premogovni

regiji skušali nagrabiti celo nekajkrat

več denarja (okoli 20 milijonov evrov),

kot so plačali za podrtijo na Litijski.

Razkritje je odneslo direktorja agencije

Roka Capla. Ta je želel denar usmeriti

k bivšemu članu podmladka SD Tadeju

von Horvathu oziroma njegovima podjetjema

brez referenc z zgolj petimi zaposlenimi.

Do transakcij k sreči ni prišlo.

Smešno je, ko minister Han v medijih

razlaga, da ne bo odstopil s položaja,

Dokler sumi

korupcijskih kaznivih

dejanj ne bodo vsaj

večinoma preiskani in

storilci procesirani, so

take afere predvsem

politično-medijsko

preigravanje.

ker potem ne bo nihče preiskal, kaj vse

je v ozadju. S podobnimi argumenti se

je ministrske funkcije oklepala Švarc

Pipanova. Med predvidenimi prejemniki

subvencij Spirita jih je bilo še več za

podjetja v lasti ljudi, povezanih s SD. A

morda ni daleč od resnice, da je celotna

zgodba prišla v javnost v režiji Gibanja

Svoboda, podobno kot se je govorilo

glede Litijske. Tudi zdaj po SD najbolj

»udrihajo« mediji, naklonjeni Gibanju

Svoboda.

Za češnjo na torti pa so poskrbeli na

TV Slovenija. Za komentiranje te zadeve

so povabili »politično analitičarko«

Katarino Kresal, nekdanjo predsednico

stranke LDS. Kresalova je v studiu TV

SLO pametovala, kako so javni razpisi,

preko katerih se porabi veliko denarja,

slovenska rak rana. Toda prav ona je

avgusta 2011 odstopila s funkcije notranje

ministrice, potem ko je Komisija za

preprečevanje korupcije ugotovila, da je

bilo ravnanje uradnih oseb na MNZ pri

najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni

urad koruptivno. V njenem

času je MNZ po zelo visoki ceni najelo

prostore za NPU od podjetja Ram Invest

v lasti ministričinega prijatelja Igorja

Jurija Pogačarja. In po vsem skupaj ona

na TV SLO komentira korupcijo. Seveda

se nekdanja princeska LDS zaradi te zadeve

ni znašla v zaporu, tam ni pristal

niti dolgoletni ljubljanski župan Zoran

Janković, za katerega celo njegovi podporniki

z v celofan zavitimi besedami

pravijo, da krade. Uvodnik je prekratek

za naštevanje ljudi, ki bi se v »normalnih

državah« zaradi svojega ravnanja

na položajih znašli v zaporu. Dokler

sumi korupcijskih kaznivih dejanj ne

bodo vsaj večinoma preiskani in storilci

procesirani ter zaprti, če se jim dokaže

krivda, so take afere zgolj politično-

-medijsko preigravanje, pri čemer se

nesprejemljivi vzorci žal ponavljajo.

185 30. 1. 2025

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

4 VSEBINA

ruska-daca.si

TEMA TEDNA

12 »Težave« z modeli vrednotenja

nepremičnin ali z (ne)

posredovanimi podatki?

Tina S. Bertoncelj

22

28 36

42

Tone Kajzer, nekdanji veleposlanik

v ZDA: »Trump misli resno

in njegova prva dejanja

to potrjujejo«

Luka Svetina · Intervju

Zapuščina Justina Trudeauja:

60 tisoč evtanaziranih in

20-odstotno povečanje

zastrupitev zaradi konoplje

Leon Oblak

Dr. Urška Perenič, slovenistka in

literarna zgodovinarka: »Delati

moramo za skupno stvar«

dr. Jože Možina · Intervju


idiotov

Andrej Golob · Komentar

ŠIRIMO OBZORJA

22

Tone Kajzer: Trump tokrat

misli smrtno resno

36

30. 1. 2025

TEDNIK DOMOVINA

ŠT. 185, LETNIK 5,

30. januar 2025

ISSN številka: 2784-4838

Cena posameznega izvoda:

3,95 €

Cena naročnine:

175 € (eno leto, lahko obročno),

95 € (pol leta)

V. d. odgovornega urednika

tednika in portala:

ERIKA AŠIČ

Tehnični urednik

in urednik fotografije:

TOMO STRLE

Prelom in tisk:

CITRUS D.O.O.

Direktor:

DR. MITJA ŠTULAR

www.domovina.je

@Domovina_je

@domovinaJE

Dr. Urška Perenič:

Borisu Pahorju se po krivem

očita nacionalizem

42


idiotov

Zakaj je GURS podcenil

vilo Nataše Pirc Musar?

12

3,95 €

185

Naročnine:

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

Uredništvo:

BRNČIČEVA 41E

1231 LJUBLJANA ČRNUČE

E: urednistvo@domovina.je

T: 068 191 191

Naklada:

7000 izvodov

Naslovnica:

YT @NEPREMAGLJIVA.SI

Izdaja:

DOMOVINA D.O.O.

Tednik izhaja ob četrtkih

v slovenščini.

Zaključek redakcije:

28. januar 2025

185 30. 1. 2025

VSEBINA

5

3 Matjaž Han v škripcih zaradi tovarišije

Nenad Glücks · Uvodnik

6 Pregled tedna

8 Foto tedna

9 Čivkarija

17 26

Koga vse je oškodoval

odvetnik Janez Prebil

Nenad Glücks

Povratna zanka

Jan Zobec · Komentar

11 Karikatura

41 Trumpova diplomacija topnjač

Aljuš Pertinač · Komentar

44 Slovenska katastrofa leta 2025 in boj za

nacionalni obstoj Slovencev (esej, 3. del)

dr. Teo Zor · Komentar

48 Med(ijski) sosedi

49 Metanje

Igor Gošte · Kolumna

30 33

50 Mojstri kritizerstva

Milena Miklavčič · Kolumna

Tudi KPK ugotovil sum korupcije pri

vladnem nakupu »Litijske«, o pritiskih

na revizorko so obvestili policijo

Luka Svetina

Roman Prosen: »Spisal sem poslovilno

pismo, zakaj to delam – in odšel v

gozd. Nekako sem preživel noč.«

Luka Svetina · Intervju

51 Ben Gazzara — izrezani Janez Bosko

p. dr. Andraž Arko · Komentar

59 Kako izboljšati spanec

Luka Škvorc

60 Beremo, gledamo, poslušamo

61 Koledar dogodkov

63 Sudokuja, vsotnici

64 Nagradna križanka

52 54

France Prešeren (4/12): »Se z bukvam'

usajam pa belim glavó ...«

Ivan Sivec

Osupljiva steklena čaša

mojstra Enniona

ddr. Verena Perko

65 Razvedrilo

66 Za nasmešek ali dva

60 56

Zakaj so »zavezniki« bombardirali

številne vasi? (4. del)

Ivo Žajdela

62

Pica iz ponve

Selma Bizjak

ŠIRIMO

OBZORJA

185 30. 1. 2025

6

PREGLED TEDNA

ZNATEN DVIG OMREŽNINE

ANKETA MEDIANE:

PODPORA VLADI PADLA

Podpora vladi je znova padla, podpira jo

manj kot 30 odstotkov vprašanih, kažejo

podatki zadnje javnomnenjske raziskave

Mediane za POP TV. Vlado Roberta Goloba

v tokratni anketi podpira 29,4 odstotka

vprašanih (decembra 32,9 odstotka). Delež

tistih, ki vlade ne podpirajo, znaša 54,5

odstotka, medtem ko je decembra znašal

51,6 odstotka.

Med političnimi strankami je za SDS v tokratni

anketi glasovalo 21,1 odstotka vprašanih

(decembra 21,7 odstotka). Največjo

vladno stranko Gibanje Svoboda bi izbralo

12,3 odstotka vprašanih, medtem ko bi jo

decembra volilo 14,8 odstotka. Podpora

koalicijskemu SD-ju je od decembrske

6,4-odstotne podpore narasla, saj bi tokrat

zanj glasovalo 6,6 odstotka vprašanih.

Sledita Levica s štirimi odstotki (decembra

5,4 odstotka) in NSi, ki ostaja na petem

mestu pri 3,2-odstotni podpori (decembra

4,1 odstotka).

KOALICIJA PROTI

ZAKONU SDS

Predlog novele zakona, s katerim je SDS

predlagal, da prejemnikom predplačil za

obnovo avgusta 2023 poplavljenih hiš do

višine 20.000 evrov ne bi bilo treba predložiti

dokazil, je končal zakonodajno pot.

SDS je želel s predlogom novele zakona o

interventnih ukrepih za odpravo posledic

185 30. 1. 2025

Samo Lozej je predstavil vpliv spremembe

omrežnine na položnice, ki jih plačujejo

odjemalci plina; po njegovih besedah se

bodo zneski znižali ali ostali enaki.

poplav in zemeljskih plazov iz avgusta

2023 urediti, da bi se prejeto predplačilo

za obnovo v znesku do vključno 20.000

evrov štelo kot osebno in nujno delo, ki je

namenjeno odstranjevanju posledic naravnih

nesreč in za katerega ni treba predložiti

dokazil. Namesto tega naj bi prejemnik

podal izjavo s popisom opravljenih nujnih

del in porabljenega materiala za odstranitev

posledic naravne nesreče.

Kot je v imenu predlagatelja izpostavil

poslanec SDS-a Jožef Jelen, je v tednih po

poplavah močno primanjkovalo izvajalcev

gradbenih in drugih del pri sanaciji, zato

je po njegovem nepošteno, da se po tako

dolgem času od ljudi zahteva, da predložijo

račune. A koalicija je glasovala proti

predlogu, rekoč, da gre za politikantstvo in

da se tega v praksi ne da izvesti.

PROFIMEDIA

Koalicija ni podprla predloga novele

zakona, s katerim bi lastnikom v avgustu

2023 poplavljenih hiš olajšali obnovo.

U. Stebljaj / energetika.si

Zahvaljujoč decembrskemu znižanju cen

plina bo položnica za plin za odjemalce

Energetike Ljubljana kljub zvišanju

omrežnine nižja kot lani. Javno podjetje

Energetika Ljubljana je s 1. januarjem

povišalo omrežnino za distribucijski sistem

zemeljskega plina. Direktor družbe Samo

Lozej je na novinarski konferenci Mestne

občine Ljubljana predstavil vpliv spremembe

omrežnine na položnice, ki jih plačujejo

odjemalci plina. Energetika Ljubljana ima

po navedbah Lozeja 41.000 odjemalcev

plina, ki so priključeni na njen distribucijski

sistem. Direktor Energetike je poudaril, da

se je omrežnina spremenila prvič po letu

2018. Skupna cena bo za povprečno hišo

nižja za okrog 35 evrov na leto, za povprečno

stanovanje pa bo letni znesek enak ali le

malo manjši, za največ štiri evre.

NEVIHTEN JANUARSKI DAN

Torek, 28. januarja, je prinesel nenavadne

nevihtne razmere nad zahodno polovico

Slovenije, ki so sicer bolj značilne za poletje

kot zimo. Severozahodno Slovenijo so

zajele obilnejše padavine, ki so se ponekod

razvile tudi v nevihte. Ob tem je pihal

okrepljen jugozahodni veter, ki je ponekod

občasno presegel hitrost 70 kilometrov na

uro. ARSO je zato za večji del države z izjemo

jugovzhoda izdal drugo najvišje – oranžno

vremensko opozorilo. Na severozahodu

je prišlo do manjšega razlivanja rek in

hudournikov. Meja sneženja se je dvignila

vse do 2.200 metrov, na vremenski postaji

Kanin je padal dež s snegom. Na območju

Julijskih Alp so padavine obilne. Na Voglu

PREGLED TEDNA

7

je od včeraj zjutraj padlo 170 milimetrov

padavin, večinoma dežja. Zaradi obilice padavin

je na Voglu nastal velik bazen vode.

VLADAVINA PRAVA

V SLOVENIJI

Slovenska vlada je od julijske objave letnega

poročila Evropske komisije o vladavini

prava naredila kar precejšnje korake na

tem področju, je ob robu razprave ministrov

EU za evropske zadeve o vladavini

prava v Sloveniji povedal državni sekretar

na zunanjem ministrstvu Marko Štucin.

Kot je dejal, je bilo poročilo Evropske

komisije glede vladavine prava v Sloveniji

precej pozitivno. Ocenila je namreč, da je

Slovenija napredovala na vseh področjih,

za katera je leto prej Komisija predlagala

določene spremembe. Ministri za zadeve

EU so o Sloveniji razpravljali v okviru letnega

dialoga o vladavini prava v posameznih

članicah. Slovenija je bila prvič obravnavana

decembra 2022.

ZDA USTAVLJAJO

SODELOVANJE Z WHO

Novo vodstvo ameriškega Centra za

nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) je

v skladu z izvršnim ukazom predsednika

Donalda Trumpa vsem uslužbencem poslalo

ukaz o takojšnji ustavitvi sodelovanja s

Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO).

Trump je prejšnji teden podpisal izvršni

ukaz o izstopu ZDA iz WHO-ja, vendar

Srbski premier Miloš

Vučević je odstopil s

svojega položaja.

je bil to šele začetek procesa izstopa iz

mednarodne organizacije, ki ga mora med

drugim potrditi kongres, pri čemer je tako

imenovani odpovedni rok leto dni. Ameriški

zdravstveni strokovnjaki so nad ukazom

presenečeni in opozarjajo na nevarne

posledice, poroča STA. CDC tesno sodeluje

z WHO-jem pri raznih nalezljivih boleznih

po svetu, organizaciji pa si izmenjujeta

strokovne informacije, ki so potrebne za

učinkovito ukrepanje.

Donald Trump je po inavguraciji podpisal

izvršni ukaz o izstopu ZDA iz WHO-ja.

PROFIMEDIA

@milos_vucevic

PADEC SRBSKE VLADE

V Novem Sadu je skupina moških z bejzbolskimi

kiji napadla več študentov, ki

so 24 ur protestirali proti srbski vladi in

zahtevali razkritje dokumentacije o gradnji

nadstreška železniške postaje, ki se je

tragično zrušil in pod seboj pokopal več

kot deset ljudi. Nasilneži so pri tem huje

poškodovali dekle. Dva od napadalcev sta

po navedbah študentov prišla iz prostorov

vladajoče Srbske napredne stranke.

Srbski premier Miloš Vučević je na torkovi

novinarski konferenci dejal, da odstopa s

premierskega položaja zaradi objektivne

odgovornosti. Na položaju bo ostal do

izbire novega predsednika vlade, kot je

poudaril, pa z njegovim odstopom celotna

vladna ekipa opravlja le še tekoče posle.

»Politika, ki ji pripadam, stranka, ki jo

vodim, stranka, ki je zmagovala na vseh

volitvah od leta 2012, mora pokazati najvišjo

stopnjo odgovornosti, mora pokazati,

da je objektivno najodgovornejša, zato

je po tem dogodku v Novem Sadu moja

nepreklicna odločitev, da odstopim kot

predsednik vlade,« je dejal. Vučević je o

odstopu že obvestil predsednika Aleksandra

Vučića, ki je napovedal rekonstrukcijo

vlade. Napovedal je tudi pomilostitev

preganjanih študentov ter izpostavil velik

obseg dokumentacije o prenovi železniške

postaje, ki so jo objavili.

185 30. 1. 2025

8 FOTO TEDNA

Domen Prevc,

Oberstdorf,

26. 1. 2025

zmagovalec tekme za

svetovni pokal na letalnici

PROFIMEDIA

185 30. 1. 2025

ČIVKARIJA

9

Sebastjan Jeretič @NeuroVirtu

Ta civilizacija prihaja v Evropo in globalisti zahtevajo,

da jih strpno sprejmemo. Če se s tem ne

strinjaš, si fašist #suverenizem

N1 Slovenija @n1slovenija

Iraški parlament je ta teden z zakonom

močno znižal starostno omejitev

za sklenitev zakonske zveze. V

nekaterih verskih skupnostih se bodo

lahko poročili že devetletni otroci.

Čivk tedna

Čivk tedna

Libertarec @Libertarec

Da država izvora ne želi sprejeti nazaj svojih

državljanov, ki so (ilegalno!) vstopili v drugo

državo, je zelo zaskrbljujoče za države, ki

svoje meje ne nadzirajo dovolj učinkovito.

Hkrati se odpira vprašanje: kdo so ti ljudje,

da jih ne želijo nazaj?

Miha Mrak @kostanj134

Trgovine so tako zaželene, da ni problema, če

sezidamo eno pri drugi na najlepši njivi v dolini,

medtem ko je na podeželju prepovedano zgraditi

skromno leseno hišico na zaraščenem strmem

pašniku, ker razpršene gradnje pa ne bomo dovolili,

kaj se to pravi ...

V Iraku legalizirali otroške poroke: “Grozno. Strah me je.”

Vasja @VasjaBocko

Mesec v isti sapi pove, da trg ne deluje, ker zasebniki

ne gradijo »poceni stanovanj«, in hkrati,

da je nemogoče Dramo prenoviti, ker se čaka na

dovoljenja. Nekaterim se sinapse v možganih nikoli

ne ustvarijo.

Tilen Majnardi @TilenMajnardi1

Očitno se je vsem popolnoma zmešalo. Citiranje

Simona Gregorčiča je sovraštvo in provokacija!!!

F. M. Dostojevski @Slovenec_sem7

Pameten človek ne naredi vseh napak sam. Možnost

da tudi drugim. (Winston Churchill)

dr. Vinko Gorenak @drVinkoGorenak

KPK v primeru nakupa podrtije na Litijski 51 v Ljubljani

za 7 mio ni zaznala sumov storitve kaznivega

dejanja niti sumov kršitve integritete. Je pa

sendviče in 2 deci vina v primeru ministrice Aleksandre

Pivec opredelila kot korupcijo. Ne, hvala

za tako KPK. Ukiniti jo je treba takoj ...

Dolenjck @dolenjck

Gre za prikrito nacionalizacijo. Ne tako brutalno

kot po 45. Tudi takrat so mnogi postali podnajemniki

lastnih nepremičnin.

Mr Conformista @cnfrmstA

Danes sem videl plakat s citatom iz Gregorčiča

... kakšna izraba denarja in prostora. Pesem

namesto reklame! Koliko Hoferjevih setov za žar

ni prodanih, ker se je nekomu zahotelo objaviti

Gregorčiča? Koliko Lidlovih sirov gnije zaradi

stihov nekega pesnika?

185 30. 1. 2025

10 ČIVKARIJA

Primc Ales @ales_primc

Da se ne bo Janković z Golobom smejal, ko se

bomo zvijali v bolečinah zaradi zastrupljene vode!

Pridite v pon, 3. 2., ob 8.00 pred Upravno enoto

Ljubljana, Linhartova 13, in ob 14.30 pred ljubljanski

magistrat. Povabite naprej! Zmagujemo, samo

vztrajati moramo!

Aljuš Pertinač @Pertinacal

Irec George Dunne se je poročil s ... samim sabo.

Svet je definitivno šel v p. m.

Vane Gošnik @VaneGosnik

Zavarovanci ZZZS imamo novo dolžnost. Da sami

opravimo triažo in ugotovimo, ali smo bolni ali pa

simulanti. Na obzorju so samooperacije.

Samo Vidovič @SamoVidovic

Bolnišnica UKH Celovec. Ta helikopter za operativno

reševanje in prevoz ponesrečencev pri nesrečah

stane 8,25 milijona eur. Z dodatno opremo

za gorsko reševanje in reševanje iz vode pol milijona

eur več.

Simon Podnar @PodnarSimon

V letu 2024 sem opravil približno 2.000 obravnav

pacientov: 1.000 »dopoldne« in 1.000

»popoldne«. V primeru, da bi že veljala novela

ZZDej, kot strokovni direktor ne bi smel opraviti

nobene obravnave! Kaj nam prinaša novela:

pacienti bodo čakali, mi pa ne bomo smeli delati!

Federico V. Potočnik @FVPotocnik

Prevod: zdravniki ne bomo ubijali!!

Naj ta driska od vlade dojame, da preko etike ne

gremo. Zdravniki smo zato, da zdravimo, da pomagamo,

da rešujemo življenja.

Si nisem mislil, da bo kdaj treba braniti tako

osnovno načelo, da zdravnik ni morilec.

Svoboda @SvobodaBlog

Protesti v Srbiji, protesti na Hrvaškem, v Sloveniji

se čaka pravo vlado.

Hoteli so prisluhniti zdravnikom, takšen je njihov odziv

185 30. 1. 2025

KARIKATURA

11

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA

ruska-daca.si

»Težave« z modeli vrednotenja

nepremičnin ALI Z (NE)

POSREDOVANIMI PODATKI?

Na Ministrstvu RS za finance so 25. januarja zaključili z zbiranjem pripomb na izhodišča za pripravo zakona o

davku na nepremičnine – prejeli so 521 pripomb, ki jih bo pregledal Strateški svet za davke in spisal predlog

zakona. »Gurs mora preveriti, in če je treba, tudi popraviti metodologijo, da se pošteno izenačijo lastniki enostanovanjskih

hiš z lastniki stanovanj. Določiti je treba davek, ki bo pošten za vse,« nas je opozoril nepremičninar,

ki je prepričan, da bi zakon v trenutni obliki ponovno padel na ustavnem sodišču.

TINA S. BERTONCELJ

Gurs je vrednost Ruske dače v Gameljnah

ocenil na 167.800 evrov, kar je skoraj

30.000 evrov manj, kot je znašalo le

sofinanciranje obnove.

185 30. 1. 2025

Najvišjo vrednost so pripisali

nepremičninam v Ljubljani in

okolici ter ob morju, pa tudi

na Gorenjskem – sploh v bolj

turističnih krajih, kot so Bled,

Kranjska Gora in Bohinj.

Vlada je 23. decembra 2024

potrdila predlog izhodišč za

obdavčitev premoženja in ukrepe

za razbremenitev dela ter

jih dala v javno razpravo. Kot smo že pisali,

so predlagali obdavčitev z 1,45-odstotno

davčno stopnjo, pri čemer bi

davčno osnovo predstavljala posplošena

vrednost nepremičnine, ki jo izkazuje

Geodetska uprava Republike Slovenije

(Gurs). V skladu z Zakonom o množičnem

vrednotenju (ZMVN-1) je Geodetska

uprava izvedla postopek poskusnega

izračuna posplošenih vrednosti za več

kot devet milijonov nepremičnin. »Modeli

vrednotenja in izračunane vrednosti

v postopku poskusnega izračuna

bodo odražale stanje trga nepremičnin

na 1. januar 2024 ter stanje podatkov o

nepremičninah v katastru nepremičnin

na dan 10. junija 2024,« so pojasnili na

uradnih spletnih straneh.

TEMA TEDNA

13

Najvišjo vrednost so pripisali nepremičninam

v Ljubljani in okolici ter ob

morju, pa tudi na Gorenjskem – sploh

v bolj turističnih krajih, kot so Bled,

Kranjska Gora in Bohinj. »Veseli nas

odziv, prejet v javni razpravi, ter tudi

razprave, ki so se oblikovale v splošnem

medijskem prostoru. Z izhodišči smo

spodbudili razpravo in širši družbeni

razmislek, v katero smer se želimo kot

družba razvijati in čemu smo se pripravljeni

odpovedati, da bi na drugem

področju, na primer pri razbremenitvi

dela, dobili več,« so ob zaključku javne

razprave o izhodiščih o davku na stanovanjske

nepremičnine zapisali na finančnem

ministrstvu.

Po besedah ministrstva so fizične

osebe v pripombah najpogosteje opozarjale

na to, da v nepremičninah bivajo

lastnikovi starši ali otroci, da bi rešitev

lahko povišala najemnine, da ima lastnik

samo eno nepremičnino, v kateri

pa ne živi (dela npr. v tujini), ter da je

predlagana stopnja neustrezna. Iz splošne

razprave v medijih so zaznali tudi

pripombe na ustavno skladnost predloga

(zlasti z vidika predmeta obdavčitve

ter visoke stopnje obremenitve), predloge

v smeri ureditve splošnega davka

na nepremičnine, ki bi nadomestil

tudi nadomestilo za uporabo stavbnega

zemljišča (NUSZ), in razširitve predmeta

obdavčitve na vse premoženje

posameznika ali na prvo nepremičnino

nad določeno vrednostjo ali kvadraturo.

»Zgraditi stanovanje traja, obenem

pa imamo po neuradnih podatkih več

10.000 nepremičnin, ki so prazne, ki ne

služijo svojemu namenu, niso dom nikomur,«

je dejal premier Robert Golob

na ponedeljkovi redni seji državnega

zbora. Pojasnil je, da je namen obdavčitve

druge in vseh drugih nepremičnin,

da jih spravimo na trg oziroma da

nekomu postanejo dom. »Verjamem,

da bo večina teh predlogov, ki so bili

smiselni, tudi upoštevana pri pripravi

zakonodaje in da bomo šele takrat lahko

govorili o tem, kako bomo s tem zakonom

pomagali mladim do domov in

kako bomo s tem zakonom razbremenili

plače, da bo ljudem, ki delajo, ostalo

več,« je še dejal.

Hiša Nataše Pirc Musar - Vila Čira Čara - je po

oceni Gursa vredna 241.900 evrov. Manjša

hiša v bližini pa je ocenjena na 312.400 evrov.

ANOMALIJE PRI CENITVAH

Medtem pa so imeli cenilci polne roke

dela – iz njihovih vrst smo izvedeli, da

so obravnavali celo kopico pritožb. Nekateri

lastniki so dobili nenormalno

visoko cenitev, nekateri pa nenavadno

nizko. Do anomalij ne prihaja le pri nepremičninah,

ampak tudi pri zemljiščih.

Mnoga so ocenjena močno previsoko,

saj se na terenu izkaže, da zaradi naklona

niti ni pravega izkoristka ali pa sploh

ni dostopa do infrastrukture. »Ljudje se

borijo za svojo dediščino,« so nam povedali

viri iz cenilskih vrst in poudarili,

da je pomembno predvsem to, kakšni

podatki se vnesejo. Že ko so se pred časom

delali popisi, se je namreč dogajalo,

da so podatke vnašale npr. tudi trgovke,

Posnetek zaslona @nepremagljiva



185 30. 1. 2025

14 TEMA TEDNA

Posplošena vrednost stavbe, v kateri

je nekdaj živel Robert Golob, je po

Gursu 333.900 evrov. Znesek je

primerljiv z veliko bolj enostavnimi in

manjšimi hišami v bližini.

185 30. 1. 2025

Google street view

ki so jih poslali z zavoda za zaposlovanje;

prihajalo je do napak, saj za to delo

niso bile usposobljene.

Podobno so nam povedali tudi nepremičninarji

– do napak lahko pride

pri administraciji oziroma pri vpisovanju

podatkov, po drugi strani pa ljudje

sami sporočajo podatke Gursu, morda

ob tem tudi na kaj pozabijo ali pa napačno

napišejo. Po mnenju nekaterih strokovnjakov

na področju nepremičnin

model vrednotenja ni najbolj ustrezen,

kar se na prvi pogled kaže predvsem pri

enostanovanjskih stavbah, ki so v primerjavi

s stanovanji neustrezno vrednotene.

Videti je namreč, da so ocene

stanovanj dokaj blizu realnih tržnih

cen, medtem ko prihaja pri enostanovanjskih

hišah do večjih odstopanj.

Portal Info360 je v primerjavo podal

stanovanje, v katerem živi ministrica

za kulturo Asta Vrečko – stanovanje

v ljubljanski Plavi laguni je Gurs ocenil

na 348.600 evrov. Visoko so ocenili

tudi stanovanje predsednice državnega

zbora Urške Klakočar Zupančič, ki

na Brodu, v bližini Šmarne gore, živi

v 80 kvadratnih metrov velikem stanovanju.

Slednjega je Gurs ocenil na

315.200 evrov. Na Gursu so pojasnili, da

se hiš in stanovanj ne da primerjati, ker

se računajo po drugem modelu. »Poleg

tega na vrednost vpliva tudi podatek, v

kateri vrednostni coni se nepremičnina

nahaja,« so še dodali in nas napotili na

javni vpogled v predloge novih modelov

vrednotenj. Model vrednotenja naj bi

vlada sprejela spomladi – če se je komu

zdela izračunana vrednost previsoka

Po mnenju nekaterih

strokovnjakov na področju

nepremičnin model

vrednotenja ni

najbolj ustrezen.

Kot se zdi, so ocene stanovanj

dokaj blizu realnim tržnim

cenam, medtem ko prihaja

pri enostanovanjskih hišah

do večjih odstopanj.

ali prenizka, je namreč lahko poslal

pobudo za spremembo modela. Vendar

pa so modeli vrednotenja (vseh je 17) laikom

težko razumljivi, težko je verjeti,

da bi se za pobudo kdo odločil sam, brez

strokovne pomoči.

Ustavno sodišče je leta 2014 razveljavilo

zakon o davku na nepremičnine.

Presodili so, da je zakon o množičnem

vrednotenju nepremičnin v delu, ki se

nanaša na množično vrednotenje nepremičnin,

zaradi obdavčenja nepremičnin

v neskladju z ustavo. »Četudi se

davčna osnova določa abstraktno, po

določenih modelih in metodah, in se

določi neka posplošena vrednost, mora

ta posplošena vrednost, ker gre za davek

na nepremičnine, v osnovi vendarle

odražati njihovo vrednost. Odražati

mora stvarno vrednost nepremičnine.

Predvsem pa mora biti posplošena

vrednost preverljiva (v ustreznem, enostavnem,

transparentnem in učinkovitem

postopku) glede na dejansko tržno

vrednost. Očitne razlike pri določitvi

vrednosti nepremičnin kot davčne osnove

z velikimi odstopanji od realne

tržne vrednosti so arbitrarne in v nasprotju

z načelom davčne pravičnosti

ter posledično v nasprotju z načelom

enakosti pred zakonom. Določitev

davčne osnove, kakršna je v primeru

sedanje izpodbijane ureditve, ki je privedla

do množice arbitrarnih in celo

absurdnih primerov določitve davčne

osnove, ni povzročila le nejevolje ljudi,

temveč je ogrozila zaupanje v pravo,

pravno državo, ustavo in enakost pred

zakonom,« je v pritrdilnem ločenem

mnenju med drugim zapisal ustavni

sodnik Ernest Petrič.

PREDSEDNIČINA

VILA ČIRA ČARA

Nataša Pirc Musar svojo hišo v Radomljah

imenuje Vila Čira čara. Hiša

je bila zgrajena leta 1933, vendar pa sta

jo zakonca ob nakupu leta 2001 popolnoma

prenovila. Pirc Musarjeva je leta

2022, med predvolilno kampanjo za

predsedniške volitve, vrata svoje hiše

TEMA TEDNA

15

V medijih se kot primer

nenavadno nizko ocenjene

nepremičnine pojavlja tudi

Ruska dača, ki sta jo zakonca

Musar leta 2016 na dražbi od

slabe banke (DUTB) kupila

za 105.000 evrov.

odprla za portal Nepremagljiva.si – razkazala

je številne starine in umetnine,

svojo pisarno, rustikalno kuhinjo in

razkošno dnevno sobo z jedilnico. Podatki

Gursa kažejo, da bivalna površina

nepremičnine obsega 189,1 kvadratnega

metra, vsota vseh površin stavbe je

264,3 kvadratnega metra. Hiši pripada

tudi garaža (19,4 kvadratnega metra),

shramba, klet, odprta in zaprta terasa

ter nekaj nerazporejenega prostora.

Med podatki nepremičninskih

evidenc sicer ni zabeleženo, da je bila

hiša popolnoma prenovljena, je pa zapisano,

da so bila leta 2001 obnovljena

okna in inštalacije. Posplošena vrednost

dela stavbe po oceni Gursa znaša

241.900 evrov. Za primerjavo smo vzeli

hišo v neposredni bližini, ki ima po

dostopnih podatkih sicer manj bivalne

površine (136 kvadratnih metrov, vsota

vseh površin stavbe znaša 170 kvadratnih

metrov), zgrajena pa je bila leta

1990. Poleg bivalnega prostora so zabeležili

še nekaj čez 30 kvadratnih metrov

nerazporejenega prostora, stavbo pa

ocenili na 312.400 evrov.

V medijih se kot primer nenavadno

nizko ocenjene nepremičnine pojavlja

tudi Ruska dača, ki sta jo zakonca Musar

leta 2016 na dražbi od slabe banke

(DUTB) kupila za 105.000 evrov, projekt

obnove pa je sofinancirala slovenska

država in EU iz Evropskega sklada

za regionalni razvoj – znesek sofinanciranja

je po podatkih portala Info360

znašal 195.510 evrov. »Lani so lastniki

začeli obnovo v sodelovanju s podjetjem

GNOM, ki je specializirano za področje

varovanja kulturne dediščine. V

obnovo, restavriranje in izvedbo instalacij

bo vloženih okrog 200.000 evrov,

za opremo hiše, vzpostavitev turistične

ponudbe in ureditev okolice pa bo vrednost

vseh vlaganj blizu 500.000 evrov,«

so leta 2019 pisale Slovenske novice.

Bivalni prostor dače, ki je bila zgrajena

leta 1886, obsega 118,2 kvadratnega

metra, odprte terase je nekaj manj kot

50 kvadratnih metrov, neto tlorisna površina

dela stavbe pa znaša 171,9 kvadratnega

metra. Gurs je vrednost dače v

Gameljnah ocenil na 167.800 evrov, kar

je skoraj 30.000 evrov manj, kot je znašalo

le sofinanciranje obnove. Med podatki

nepremičninskih evidenc zadnje

obsežne obnove ni zaznati, zabeležena

je le obnova strehe v letu 1970 in obnova

fasade iz leta 1990.

Hiša Zorana Jankovića - posplošena vrednost

stavbe je po Gursu 452.500 evrov. V bližini

so manjše hiše ocenjene bolje.

Google street view

HIŠA ROBERTA GOLOBA

Pogledali smo tudi, kako so ocenili hišo

predsednika vlade Roberta Goloba, ki

jo je sicer prepustil svoji nekdanji ženi

in otrokom. Več kot 200 kvadratnih

metrov veliki družinski hiši z bazenom

v Kromberku, ki je bila zgrajena leta

2004, pripada še 66 kvadratov velika

klet, shramba, terasa in nekaj nerazporejenega

prostora – vsota vseh površin

stavbe tako znaša 311 kvadratnih metrov.

Posplošena vrednost dela stavbe je

po Gursu 333.900 evrov.

Za primerjavo smo vzeli hišo v neposredni

bližini, katere vsota vseh površin

stavbe znaša 332,4 kvadratnega

metra, bivalne površine pa ima precej

manj kot Golobova, in sicer 120 kvadratov.

Zgrajena je bila leta 2002, torej je po

starosti primerljiva, in ima zabeleženo

še garažo, klet, teraso in nerazporejen

prostor. Zanimivo je, da je posplošena

vrednost dela stavbe ocenjena na

324.700 evrov – torej le slabih 10.000

evrov manj kot Golobova hiša z bazenom,

ki ima več kot 200 kvadratnih metrov

bivalne površine.

Golob trenutno s partnerko živi v

stanovanju v Ljubljani, po poročanju

Tarče za 160 kvadratnih metrov

mesečno odšteje 4.500 evrov najemnine,

kar je več, kot mesečno zasluži kot

predsednik vlade.

HIŠA ZORANA JANKOVIĆA

»V elitnem naselju Vinterca na robu ljubljanskega

Golovca poleg ljubljanskega

župana Zorana Jankovića živi še več

ljudi, povezanih s politično elito. Med

drugim so kot (so)lastniki hiš z bazeni

in velikih zemljiških parcel navedeni

številni člani družine Virant,« je pred

leti poročalo Delo. Bivalni prostor Jankovićeve

hiše po dostopnih podatkih

obsega 188 kvadratnih metrov, garaža

je velika skoraj 50 kvadratnih metrov,

podobno tudi terasa. Neto tlorisna površina

dela stavbe, ki je bila zgrajena

leta 1990, znaša 400,5 kvadratnega metra.

Posplošena vrednost dela stavbe je

po Gursu 452.500 evrov.

Golob po poročanju Tarče za

stanovanje mesečno odšteje

4.500 evrov najemnine, kar je

več, kot mesečno zasluži kot

predsednik vlade.

185 30. 1. 2025

16 TEMA TEDNA

info360.si

Posplošena vrednost hiše ministra za

finance Klemna Boštjančiča po Gursu

znaša 331.600 evrov.

Nekaj številk stran po poročanju

medijev živi tudi županov sin Jure Janković,

v isti hiši naj bi živeli tudi starši

Marije Janković. Iz dostopnih podatkov

je razvidno, da gre za dvostanovanjsko

hišo, ki je bila zgrajena leta 1985 – v

prvem stanovanju je bivalnega prostora

nekaj čez 66 kvadratnih metrov,

posplošena vrednost dela stavbe znaša

197.100 evrov. Drugo stanovanje ima

bivalnega prostora 129 kvadratnih metrov,

posplošena vrednost dela stavbe

pa je ocenjena na 277.900 evrov.

Pogledali smo podatke za še eno

hišo v neposredni bližini. Zgrajena je

bila leta 2007, bivalnega prostora ima

149 kvadratnih metrov, neto tlorisna

površina pa znaša 188,8 kvadratnega

metra. Bivalnega prostora ima torej

manj kot Jankovićeva hiša, neto tlorisne

površine pa ima praktično še enkrat

manj. Vendar pa posplošena vrednost

znaša 484.100 evrov.

HIŠA KLEMNA BOŠTJANČIČA

»Hiša z zemljiščem ministra za finance

Klemna Boštjančiča v Ljubljani je

vredna vsaj 800.000 evrov,« je že leta

185 30. 1. 2025

2023 pisal Reporter. Ministrova hiša,

ki stoji v Šentvidu pri Ljubljani, ima po

podatkih dobrih 144 kvadratnih metrov

bivalnega prostora, neto tlorisne

površine pa 204,3 kvadratnega metra.

Hiša ima med drugim tudi bazen in

košarkarsko igrišče, kar bi pri prodaji

nepremičnine prav gotovo zagotovilo

višjo dodano vrednost in s tem seveda

tudi višjo ceno. Vendar pa posplošena

vrednost po Gursu znaša »zgolj«

331.600 evrov.

Po podatkih Gursa naj bi bila hiša

zgrajena leta 1928 – podatek smo želeli

preveriti v zemljiški knjigi, a stavbe

nismo našli. So pa nepremičninski

agenti za Reporter že leta 2023 povedali,

da bi lahko obnovljena hiša z

zemljiščem na tej lokaciji in glede na

stanje na trgu stala 800.000 evrov. Na

Lastnik nepremičnine je v

skladu s predpisi sam dolžan

javljati Gursu, ali so bile

izvedene obnove.

Uradu za množično vrednotenje nepremičnin

so nas sicer opozorili, da

nismo upoštevali vrednosti parcel. Če

prištejemo še parcele, bi vrednost narasla

na približno 460.000 evrov – kar

pa še vedno ni blizu ocene nepremičninarjev,

da bi se na trgu za hišo že

pred časom lahko dobilo 700.000 ali

800.000 evrov. Poraja se torej vprašanje,

ali ima Gurs morda napačne ali pa

nepopolne podatke o nepremičnini.

Podobno se je namreč nakazalo tudi

pri Ruski dači – iz urada so nam namreč

ob opozorilu, da nismo upoštevali parcel

(pri čemer bi vrednost narasla na

slab milijon), napisali: »Vrednost hiše je

res ‘samo’ 167.800 evrov, in sicer hiša iz

kamna, velika 118 kvadratnih metrov, ki

je zgrajena leta 1886. V naših evidencah

je evidentirano, da je bila hiša obnovljena,

in sicer fasada leta 1990, streha

1970 in inštalacije 1995. Če povzamemo

na kratko, je to dokaj majhna stara

hiša na kamnu, sicer z obnovami, ki pa

so stare tudi že od 55 do 30 let. Lastnik

nepremičnine je v skladu s predpisi sam

dolžan javljati Gursu, ali so bile izvedene

obnove, renovacije itd.«

NENAD GLÜCKS

AKTUALNO

KOGA VSE JE OŠKODOVAL

odvetnik Janez Prebil

V drugem članku o odvetniku Janezu Prebilu, ki se je znašel v postopku osebnega stečaja,

pri čemer so prijavljene milijonske terjatve, pišemo o tem, kako se skuša izogniti

izbrisu iz registra odvetnikov. Prav tako predstavljamo zgodbe ljudi, ki naj bi jih

opeharil za velike zneske.

17

Pred nekaj tedni smo pisali o odvetniku

Janezu Prebilu, čigar

poslovni naslov je v Celju (Odvetniška

družba Prebil), glede

na uradne podatke ima naslov stalnega

prebivališča v Skopju v Severni

Makedoniji, po besedah naših virov pa

dejansko živi v naselju Podsmreka na

južnem obrobju Ljubljane.

KO SODNICI PREKIPI

Pri Prebilu je nenavadnih več stvari.

Redkokateremu odvetniku se namreč

zgodi, da se znajde v postopku osebnega

stečaja, pri čemer je precej velik znesek

terjatev prijavila celo Odvetniška

zbornica Slovenije. Okrožno sodišče v

Celju je 4. oktobra lani objavilo oklic o

začetku postopka osebnega stečaja nad

Podjetje GRAD.IN ima do

Prebila za več kot milijon

evrov terjatev v obliki

glavnice in pogodbenih

zamudnih obresti.

dolžnikom Prebilom in pozvalo vse upnike,

naj v roku treh mesecev po objavi

prijavijo svoje terjatve. A po besedah

naših virov se je odvetnik zoper sklep

o začetku postopka osebnega stečaja

pritožil, višje sodišče pa o pritožbi še ni

odločilo, torej sklep ni pravnomočen.

Okrožna sodnica Barbka Zupan

Cimperman se je sicer za uvedbo stečajnega

postopka odločila na podlagi

predloga upnika, podjetja GRAD.IN

gradbeništvo, finance in investicije iz

Ljubljane, ki je v lasti bratov Boruta in

Branka Brinška. Omenjena firma ima

do Prebila za več kot milijon evrov

terjatev v obliki glavnice in pogodbenih

zamudnih obresti. Odvetnik ima

v Podsmreki v lasti družinsko hišo, na

kateri ima podjetje bratov Brniške vpisani

dve hipoteki. V prvem članku smo

opisali načine, kako se je odvetnik na

vsak način izogibal vročitvi poziva sodišča,

naj se izjasni o predlogu za osebni

stečaj. Poleg tega je vlagal pravna

Odvetnik Janez Prebil ima naslov prebivališča

prijavljen v Skopju, dejansko pa naj bi živel

v svoji hiši v Podsmreki na južnem obrobju

Ljubljane.

Google street view

185 30. 1. 2025

18

AKTUALNO

sredstva zoper uvedbo stečajnega postopka.

Vse skupaj se je izredno vleklo,

predlog za začetek stečajnega postopka

je bil vložen že aprila 2023, a se je po besedah

sodnice dolžnik »ves čas uvedbe

postopka izmikal vročitvi sodnih pisanj«.

Po njeni oceni je Prebil zlorabljal

procesne pravice. Poleg njega je pritožbo

zoper začetek stečaja vložila tudi

njegova žena Karla Prebil, češ da je kot

»izločitvena upnica, vezano na skupno

premoženje«. Žena pravi, da »je začetek

stečaja nedopustno posegel v ustavno

pravico nje kot lastnice«. Še prej je sodišču

pisala, da je edini veljavni naslov

odvetnika v Skopju. Prijav terjatev upnikov

je še več.

ODVETNIŠKA ZBORNICA:

NI VREDEN ZAUPANJA

Odvetnik se je znašel v še več drugih neugodnih

postopkih. Kot rečeno, je tudi

Odvetniška zbornica Slovenije v postopku

njegovega osebnega stečaja prijavila

terjatev, in to dobrih 13.000 evrov

zaradi neplačanih članarin zbornici,

neplačanega prispevka za zavarovanje

poklicne odgovornosti, neplačanega

prispevka v humanitarni sklad, neplačane

vzajemne pomoči. Največji del

dolga pa gre na račun denarnih kazni

v primeru dveh pravnomočnih odločb

disciplinske komisije pri Odvetniški

zbornici Slovenije o kršitvah dolžnosti

pri opravljanju odvetniškega poklica.

V prvem primeru je z nekim podjetjem

sklenil pogodbo o zaposlitvi za

delovno mesto »pravni svetovalec«,

čeprav Zakon o odvetništvu odvetnikom

prepoveduje opravljanje druge

dejavnosti kot poklica. Šlo je za hujšo

disciplinsko kršitev. V drugem primeru

pa je kršil dolžnost pri opravljanju

odvetniškega poklica z neprimernim

in žaljivim obnašanjem do zaposlene iz

druge odvetniške pisarne.

A ne le to, gre še za eno novejšo kršitev

Zakona o odvetništvu. Od maja

2024 je namreč Prebil direktor družbe

SB Investicije, d. o. o., kar je nezdružljivo

z opravljanem poklica odvetnika.

Odvetniška zbornica nam je sporočila,

da so zoper njega že 14. novembra 2023

izdali odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov

zaradi neizpolnjevanja pogoja

vrednosti zaupanja za opravljanje

odvetniškega poklica. Zoper odločbo

je sprožil upravni spor pri upravnem

sodišču, tako da odločba o izbrisu še ni

pravnomočna. Tudi tu je našel način,

kako zavlačevati postopek, pri čemer

pa velik del odgovornosti nosijo tudi

185 30. 1. 2025

Po besedah sodnice se je

dolžnik ves čas uvedbe

postopka izmikal vročitvi

sodnih pisanj.

na upravnem sodišču. Zanimalo nas

je, zakaj še vedno niso odločili v tem

sporu. Ali s svojim neodločanjem ne

ogrožajo pravne varnosti Prebilovih

klientov, saj po oceni Odvetniške zbornice

Slovenije ne izpolnjuje kriterija

vrednosti zaupanja. Vprašali smo tudi,

kateri sodnik vodi postopek.

ZAMUDA JASNE ŠEGAN

Po besedah predsednice upravnega

sodišča Jasne Šegan so Prebilovo tožbo

zoper odločbo Odvetniške zbornice

Slovenije o njegovem izbrisu iz imenika

MEDIASPEED

Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan

je sprejela odločitev šele po poizvedovanju

novinarjev Domovine.

odvetnikov prejeli 20. februarja lani.

»Vložena tožba po zakonu ni prednostna

zadeva, zato jo je sodišče obravnavalo

v skladu z vrstnim redom tožb

glede na datum vložitve tožbe na sodišče.«

Toda odvetnik bi moral plačati

sodno takso, česar ni storil. »Stekli so

postopki za plačilo sodne takse. Tožnik

je plačilu sodne takse ugovarjal, vložil

je tudi predlog za oprostitev plačila

sodnih taks. V zvezi s plačilom sodne

takse je vlagal tudi pravna sredstva, ki

jih je obravnavalo Vrhovno sodišče RS.«

Šeganova je dodala, da je bilo »po

ponovnem pregledu spisa ugotovljeno,

da tožnik sodne takse ni plačal, zato

je bil postopek zaradi neplačila sodne

takse ustavljen s sklepom z dne 23. 1.

2025«. Na sodišču so torej 22. januarja

prejšnji teden prejeli vprašanja Domovine

glede postopka in že naslednji dan

so postopek upravnega spora ustavili

zaradi plačila sodne takse. Le do kdaj bi

vse skupaj trajalo, če ne bi začeli o stvari

poizvedovati pri našem mediju? Posto-

AKTUALNO

19

Nenad Glücks

Po besedah Nikolaja Kocjančiča

ga je Prebil oškodoval za več

kot 690.000 evrov.

Odvetniška zbornica je

že novembra 2023 izdala

odločbo o izbrisu Prebila iz

imenika odvetnikov zaradi

neizpolnjevanja pogoja

vrednosti zaupanja.

pek je vodila predsednica sodišča Jasna

Šegan. A proces še ni zaključen. Na

upravnem sodišču namreč pravijo, da

sklep o ustavitvi postopka še ni pravnomočen,

ker ima tožnik (Prebil) možnost

pritožbe v 15 dneh od prejema sklepa.

Šele po pravnomočnosti sklepa stopi v

veljavo odločitev Odvetniške zbornice

o izbrisu. O pritožbi zoper sklep upravnega

sodišča, ki jo bo odvetnik gotovo

vložil, odloča vrhovno sodišče.

Po oceni naših virov bo minilo vsaj

še kakšnega pol leta, preden bo vrhovno

sodišče o tem odločilo. To pomeni,

da bo imel vsaj do takrat še vedno status

odvetnika. To je slika slovenskega pravnega

reda. Od takrat, ko da Odvetniška

zbornica Slovenije odvetniku nezaupnico,

lahko traja celo dve leti, preden

izbris dejansko začne veljati. In še to le,

če novinarji poizvedujemo o tem.

POSEL Z NIKOLAJEM

KOCJANČIČEM

Toda Prebila čaka še pravdni postopek,

saj je sredi lanskega leta zoper podjetje

SB Investicije (naslov je Dunajska cesta

116, Ljubljana), ki ga odvetnik vodi v

nasprotju z odvetniškimi pravili, vložil

tožbo Nikolaj Kocjančič iz Ljubljane.

Formalna lastnica omenjene firme

je sicer Majda Prebil, odvetnikova

mama, vendar je po navedbah iz tožbe

dejanski lastnik podjetja Prebil, ki vseskozi

vodi posle.

Glede na tožbo se je Kocjančič oktobra

2022 s Prebilom dogovoril za

spremembo poslovnih prostorov na

naslovu Trstenjakova 2 in Dunajska

37 v Ljubljani, in sicer z gradbeno

obrtniško predelavo v stanovanjske

prostore. Kocjančič je dal ponudbo

240.000 evrov, kar je Prebil sprejel.

Prostore je nato izvajalec preuredil

v šest stanovanj v pritličju. Toda po

besedah Kocjančiča mu je odvetnik le

delno plačal za to delo, neporavnanih

naj bi bilo še 80.000 evrov. Poleg tega

sta se, je zapisano v tožbi, na začetku

sodelovanja dogovorila, da Kocjančiču

pripada ob plačilu njegovih stroškov

pri izvedbi projekta še dodatni delež

30 odstotkov razlike med stroški projekta

in doseženo kupnino. Celotno investicijo

sta skupaj ocenila na 640.000

evrov, je navedeno (vključno s stroški

Kocjančiča), prodajno vrednost teh

šestih stanovanj pa sta skupaj ocenila

na 1,2 milijona evrov. V skladu s tem bi

Kocjančiču pripadlo 30 odstotkov – torej

168.000 evrov dobička. Nato je bil

dogovor modificiran – da bi namesto

tega dobička Kocjančič prevzel v last

kletne prostore v objektu, ki so bili v

surovem stanju, in jih predelal v stanovanja.

To je tudi storil, in sicer je klet

preuredil v pet stanovanjskih enot, za

kar je glede na tožbo vložil svoj lastni

denar in izposojeni denar. Prav tako

naj bi odvetniku posodil 10.000 evrov,

ki mu jih ta ni vrnil.

ODŠKODNINSKA TOŽBA

Pričakoval je, da bo Prebil z njim sklenil

prodajno pogodbo za omenjenih

pet stanovanj v kletnih prostorih, pri

čemer bi se kupnina kompenzirala s

terjatvijo Kocjančiča do podjetja SB Investicije

v višini 168.000 evrov. Prebil

naj bi tožniku zagotovil, da bo ta prodajna

pogodba podpisana, vendar ni

bila. Namesto tega je dejal Kocjančiču,

kot pravi slednji, da naj najde investitorja,

ki bi prevzel projekt in bi podjetju

SB Investicije izplačal 600.000 evrov.

Kocjančič je aprila lani z elektronskim

sporočilom posredoval pri tedanji direktorici

SB Investicije Maji Prebil (odvetnikova

sestra, od katere je nato maja

lani tudi uradno prevzel vodenje firme)

in zahteval izpolnitev dogovorov. Ta se

ni odzvala. Na koncu je Kocjančič zoper

SB Investicije vložil odškodninsko tožbo

za izpolnitev svojih terjatev.

Pravi tudi, da mu je podjetje SB Investicije

samovoljno vzelo posest na

šestih stanovanjih, ki jih je po Prebilovem

naročilu uredil v pritličju in za

katera ni bila opravljena primopredaja.

Kocjančič v tožbi zahteva plačilo neporavnanih

80.000 evrov (omenjenih na

185 30. 1. 2025

20

AKTUALNO

Kocjančič odvetniku v ovadbi

očita, da ga je zapeljal, da je

v škodo svojega premoženja

izvedel spremembo poslovnih

prostorov v stanovanjske.

začetku) in še sklenitev prodajne pogodbe

med njim in SB Investicije. Na

podlagi te pogodbe bi mu to podjetje

kot prodajalec izročilo v izključno last

in posest omenjenih pet stanovanjskih

enot, ki jih je izdelal v kletnih prostorih.

Pri tem zahteva, da je SB Investicije

soglasen s tem, da je kupnina za

predmetno nepremičnino oziroma teh

pet enot v višini 168.000 evrov že poravnana,

pri čemer bi ta prodajna pogodba

veljala kot pobot medsebojnih

obveznosti. Zahteva vknjižbo lastninske

pravice na omenjenih petih stanovanjih

na ime njega, torej kupca.

ZATRJEVANO KAZNIVO

DEJANJE GOLJUFIJE

Iz podatkov v zemljiški knjigi izhaja,

da so se SB Investicije pod vodstvom

Prebila v vmesnem času poskusile

zavarovati pred tožbo tako, da so vse

sporne nepremičnine 10. junija lani za

kupnino v višini 1,45 milijona evrov

prodale družbi Črneški gaj, ki je v lasti

znanega koroškega podjetnika Zlatka

Pokeržnika. Ta je tudi lastnik SGP

Pokeržnik, gradbeno podjetje. Čeprav

po besedah naših virov kupnina ni

bila plačana, je Prebil že štiri dni za

tem v zemljiško knjigo vložil predlog

za vknjižbo lastninske pravice na vseh

spornih stanovanjih v korist kupca Črneški

gaj, kar je zelo nenavadno. Dovolil

je namreč prenos lastninske pravice

na premoženju SB Investicije, ne da bi

pred tem imel kakršnokoli jamstvo, da

bo dogovorjena kupnina tudi plačana.

Prebila smo vprašali, kako odgovarja

na argumente Kocjančiča iz tožbe

in na njegove zahteve. Ali drži, kar

trdi? Ali ga je dejansko oškodoval na

opisani način? Odgovora nismo prejeli.

Je pa Kocjančič odvetnika tudi

kazensko ovadil, očita mu namreč

kaznivo dejanje goljufije. Kot izhaja iz

Kocjančičeve ovadbe, poslane na policijo

v Ljubljani, ga je v zvezi z opisanim

ravnanjem iz prej predstavljene odškodninske

tožbe Prebil pustil v zmoti.

»S tem ga je zapeljal, da je v škodo

185 30. 1. 2025

NEPREMIČNINE V LASTI

ODVETNIKA

V okviru prvega članka, kjer smo obravnavali

zgolj vsebino v zvezi s postopkom

osebnega stečaja, ukrepanjem odvetniške

zbornice zoper njega ter nedovoljeno

vlogo direktorja podjetja hkrati s statusom

odvetnika, je Prebil zatrdil, da postopek

stečaja ni pravnomočen in da niso

bili izpolnjeni pogoji za začetek postopka.

Dodal je, da »mora sodišče vročiti

dokumente osebno, vendar ni nobenega

dokumenta vročilo osebno«. Pred začetkom

postopka je imel naslov prebivališča

v tujini in ni bilo nobene spremembe naslova.

Glede odločbe odvetniške zbornice

o izbrisu iz imenika odvetnikov pa trdi,

da je v isti zadevi upravno sodišče januarja

2022 razveljavilo odločbo o njegovi

izključitvi iz zbornice. V zvezi z njegovim

opravljanjem vloge direktorja v podjetju

pojasnjuje, da je bilo direktorsko mesto

v SB Investicije »zamenjano začasno«.

Razlog naj bi bile grožnje določene osebe

prejšnji direktorici Maji Prebil, njegovi

Na severnem koncu Ljubljane je Prebil polovični

lastnik 104 kvadratne metre velikega

stanovanja v tej večstanovanjski stavbi.

sestri. V zvezi s temi grožnjami se vodijo

kazenski postopki, je razložil. Glede našega

pisanja je tedaj opozoril, da »objavljanje

takih člankov povzroča škodo

in zahteva odgovornost medija in pisca

člankov«.

Odvetnik ima sicer ob velikih dolgovih

v svoji lasti precej nepremičnin. Kot je

razvidno iz zemljiške knjige, ima poleg

družinske hiše v Podsmreki v lasti še

1.246 kvadratnih metrov sosednjega

zazidljivega zemljišča. V ljubljanski četrti

Moste je lastnik prek sto kvadratnih metrov

prostorov »prehranskega obrata«.

V severnem delu Ljubljane, na Dunajski

cesti, ima polovični delež pri stanovanju

z neto tlorisno površino 104 kvadratne

metre. Lastnica druge polovice je žena

Karla. V Tržiču pa odvetnik premore dva

manjša poslovna prostora v poslovni

stavbi. Njegova žena je sicer 70-odstotna

lastnica podjetja IOME za oddajanje

nepremičnin. To podjetje ima v lasti sto

kvadratnih metrov veliko stanovanje v

bližini trgovskega centra Aleja v Ljubljani.

Google street view

AKTUALNO

21

Po oceni geologa Herleca je

Prebil špekuliral, da bo rudno

polje v Maliju v Afriki drago

prodal in se preusmeril na

sosednje koncesije.

idera.eu

Svojo izredno negativno

izkušnjo z odvetnikom nam je

opisal geolog dr. Uroš Herlec.

svojega premoženja izvedel gradbena

in obrtniška dela zaradi spremembe

poslovnih prostorov v stanovanjske

prostore, posledično pa mu je nastala

velika premoženjska škoda, ki presega

690.000 evrov.« Na policijo smo vprašali,

v kateri fazi je postopek. Pravijo,

da nam na vprašanja, ki se nanašajo na

konkretne ali določljive fizične osebe,

zaradi varstva osebnih podatkov ne

morejo odgovoriti. Reševanje te (pred)

kazenske zadeve so odstopili iz Ljubljane

na Policijsko upravo Murska

Sobota, češ da bo tam prej na vrsti.

PROJEKT RUDNIK ZLATA V MALIJU

Po začetku poizvedovanja o Prebilovem delovanju smo naleteli

na še en primer očitka o oškodovanju. Po besedah geologa dr.

Uroša Herleca gre za projekt rudnika zlata v afriški državi Mali.

Pravi, da je Prebil prevzel idejo rudnika zlata od nekega štajerskega

podjetnika. Herlec je za tega podjetnika v letih 2012–2014

izdelal študijo izvedljivosti odpiranja rudnika in predelave rude:

kje je ruda in kako jo predelati. Ker podjetnik ni imel denarja za

investiranje, pridobivanje dokumentacije, licenc za raziskovanje

in izkopavanje rude ter nabavo strojev in zaposlitev delavcev, je

po besedah geologa vskočil Prebil. S podjetnikom je podpisal

pogodbo za 600.000 evrov za prenos podjetja Dora v Maliju

(solastniki so njegovi partnerji v Maliju) in za narejene študije, a

denarja ni izplačal.

Najprej je treba pridobiti pravico do raziskovanja rudnega polja.

Ko dokažeš rudne zaloge, imaš možnost od države pridobiti

koncesijo za odkopavanje in predelavo. Prebil je preko domačinov

iz Malija pridobil dokumentacijo in pravico do raziskovanja.

Malijski posrednik mu je pomagal pri urejanju formalnosti. A

dokumente je lahko uredil zgolj na podlagi dokumentacije, ki jo

je izdelal dr. Herlec. Njegova študija je vključevala tehnični projekt

pridobivanja in predelave rude. Njegov sodelavec, rudarski

inženir, pa je financiral in izdelal pilotno napravo za predelavo,

ki je delala leto in pol, in izdelal načrte naprav za polno proizvodnjo.

Sredstva za to so še vedno na terenu. Na lokaciji sta bila

s kolegom vsaj 20-krat. Prebil je, trdi geolog, njune dokumente

uporabil brez pooblastila, in to ne zgolj za raziskovanje, pač pa

tudi za odkopavanje in predelavo. V ceno, po kateri je štajerski

podjetnik na Prebila prenesel projekt, je bila všteta tudi cena

Herlečevih storitev – dokumentacija za pridobitev koncesije za

raziskovanje. Ker podjetnik od odvetnika ni prejel denarja, je

slednjega opozoril, da bo pogodbo razdrl in projekt prenesel na

drugega partnerja.

A Prebil ga je zavedel in medtem pravico do raziskovanja ter odkopavanja

in predelave rude prenesel na drugo podjetje – ITS.

To je naredil s pomočjo svojega lokalnega partnerja v Maliju. Ta

partner je iz privilegirane družine, ki ima že več desetletij pod

okriljem koncesije za rudnike v tej državi. V podjetju ima menda

Prebil 70-odstotni delež. Koncesija velja še za dve okoliški rudni

polji, skupaj gre za območje, veliko kar 350 kvadratnih kilometrov.

Herlec se je sicer z odvetnikom dogovoril in podpisal pogodbo,

da bo zanj izdelal še projektno dokumentacijo (za novo firmo

lastnico), za kar bi dobival pavšalni mesečni znesek, kasneje pa

še 7,5-odstotni delež pri prihodkih iz rudnika. A niti tega se Prebil

ni držal, zato je sodelovanje z njim po letu dni prekinil. Po dveh

letih, odkar je Prebil dobil še pravico do odkopavanja in predelave

(leta 2021), je na lokacijo pripeljal nekaj najete mehanizacije.

To ga je skupaj s plačami za tamkajšnje delavce (za raziskovalna

dela) stalo 250.000 evrov. Ni pa imel denarja za plačilo. Po oceni

Herleca je špekuliral, da bo rudno polje drago prodal in se preusmeril

na sosednje koncesije. Denarja ni imel niti za plačilo letne

takse za koncesnino.

Firma ITS sarl še obstaja, a menda odvetnik v njej ne more več

uveljavljati svojih pravic, ker so ga malijski partnerji blokirali.

Materinska firma ITS AG je sicer njegovo prazno podjetje v Švici,

ki ga je kupil in se z njim postavljal v Maliju, češ da bo to financer

projekta. Za vso mehanizacijo, bagre, tovornjake, odkopavanje

in predelavo bi bilo potrebnih pet milijonov evrov. Kot je naš

sogovornik še pojasnil za Domovino, so ga ob njegovi terjatvi za

opravljeno pogodbeno delo malijski partnerji obvestili, da je Prebil

z njim nepooblaščeno podpisal pogodbo, saj ni imel izvršilne

funkcije, kar je goljufija. Geolog in njegov kolega rudarski inženir

sta ga zato kazensko ovadila. Seveda smo odvetnika vprašali za

komentar očitkov. Zakaj Herlecu ni plačal za njegove storitve?

Odziva ni bilo.

185 30. 1. 2025

22

SVET

Tokratni gost podkasta Vroča tema je bil Tone Kajzer,

dolgoletni diplomat in nekdanji veleposlanik Slovenije

v Združenih državah Amerike (2020–2022). Ko je

Kajzer nastopil svoj mandat, se je Donald Trump

ravno poslavljal iz Bele hiše in administracijo predajal

Joeju Bidnu, danes pa se Trump v Washington vrača

močnejši kot kdajkoli prej, z veliko podporo naroda in

odločen, da udejanji vse, kar je obljubil pred volitvami.

Kako resno misli, je novi stari ameriški predsednik

pravzaprav pokazal že na dan inavguracije, ko je

kmalu po svojem govoru sedel za mizo in podpisal

serijo izvršnih ukazov, ki bodo zatresli Ameriko in

svet. Konec je Bidnove ohlapne migrantske politike,

financiranja prebujenske ideologije in »nesmiselnega

zelenega prehoda«. Trump, obdan s slovensko družino,

postavlja ZDA na prvo mesto in uvaja carine za prvi

sosedi in svet, vrača se raziskovat Aljasko, osvaja

Grenlandijo in spreminja zemljepisna imena. Pred

nami so morda štiri najbolj razburljiva geopolitična

leta v 21. stoletju.

Trump je med drugim podpisal dokument o končanju

»rožljanja vlade z orožjem« proti političnim nasprotnikom.

V praksi je s tem generalnemu državnemu

tožilcu ukazal, naj razišče aktivnosti zvezne vlade v

času Bidnove administracije, vključno z ministrom za

pravosodje, komisijo za vrednostne papirje in zvezno

komisijo za trgovino. Rečeno je, da bo vlada sprejela

ustrezne ukrepe za popravo preteklih nepravilnih

ravnanj organov kazenskega pregona. Trump je tako že

oprostil okrog 1.500 svojih podpornikov, ki so 6. januarja

2021 vdrli v Kapitol, ker se niso želeli sprijazniti z

zmago Joeja Bidna na predsedniških volitvah. Spomnimo:

Trump se takrat inavguracije ni udeležil. Trump je z

izvršnim ukazom prepovedal protiustavno omejevanje

svobode govora s strani zveznih agentov. Generalnemu

državnemu tožilcu je tudi naročil, naj razišče kršitve

svobode govora med Bidnovo administracijo.

Z nekdanjim veleposlanikom in velikim poznavalcem

ameriških politik Tonetom Kajzerjem smo se sprehodili

od ukaza do ukaza, od dekreta do dekreta Donalda

Trumpa in komentirali predvidene posledice za

Ameriko in svet.

TONE KAJZER, NEKDANJI VELEPOSLANIK V ZDA

»TRUMP MISLI RESNO

in njegova prva dejanja

to potrjujejo«

Trump mi je ob odhodu iz Bele hiše podaril žogico za golf, ki sem jo hranil ves čas svoje administracije, lani

pa sem jo dal na dražbo za pomoč prizadetim v poplavah. – Američani so nam predvajali dokumentarni film

o prvi tekmi alpskega smučanja po koncu druge svetovne vojne pri nas, ki ga je na Mangartu organizirala

ameriška vojska, a je bila zgodba izgubljena in zakopana nekje v arhivih. – RTV Slovenija ima v Washingtonu

vsa leta svojega dopisnika, a če bi analizirali njihovo poročanje o ZDA, bi ugotovili, da je več kot 80 odstotkov

prispevkov negativističnih. – Trump je v prakso prenesel negiranje politične korektnosti, v modernem svetu

ne velja več stari slovenski pregovor, da lepa beseda lepo mesto najde.

LUKA SVETINA

JAKA KRENKER/DOMOVINA

185 30. 1. 2025

Intervju

SVET

23

Gospod Kajzer, kot razumemo,

ste imeli izkušnjo z Donaldom

Trumpom pri neki predaji dokumentacije,

ko ste prevzemali posle

veleposlanika. Lahko opišete

svoje spomine?

V Združene države Amerike sem prišel

po volitvah, takrat je že bilo jasno, da

bo prišlo do spremembe administracije,

oziroma je bilo nekaj nejasnosti okrog

dejanskega razpleta volitev. Jeseni je

bil na obisku v Sloveniji državni sekretar

Mike Pompeo, decembra pa smo šli

s takratnim zunanjim ministrom Anžetom

Logarjem na obisk in že takrat

sem Pompeu predal kopije akreditivnih

pisem. Konec leta pa sem potem nastopil

mandat. Ker pa je bil takrat kovid,

Trumpu nisem mogel osebno predati

dokumentov, zato sem mu napisal pismo.

Odpisal mi je, da sprejema mojo

namestitev. Pismu je bila priložena

majhna škatlica; precej nenavadno se

mi je zdelo, ko so mi jo prinesli, tajnica

je rekla, da se to še nikoli ni zgodilo.

Ne vemo, kaj je notri, je rekla. Ko smo

odprli, smo našli žogico za golf, ki sem

jo hranil ves čas svoje administracije

predsednika Bidna, lani pa sem jo

dal na dražbo za pomoč prizadetim v

poplavah, tako da je zdaj verjetno nekje

pri gospod Batagelju v Postojni.

Ste kdaj spoznali koga iz

družine Knavs?

V času, ko sem bil v Washingtonu, so

bili stiki zelo omejeni. Fizični seveda,

tako da ni bilo prave priložnosti, da bi

jih lahko povabili v rezidenco. Obstajati

mora močan razlog, da pridejo na

Če boste pogledali po 30 letih

– ne želim biti preveč kritičen

– imamo vrednostne izzive,

ali smo del Zahoda.

Po mnenju Kajzerja Slovenci še

vedno nismo prepričani, ali

spadamo na Zahod.

kavo. Vedeti morate, da je zdaj Melania

Trump spet prva dama, za katero velja

poseben protokol, ki mu je treba slediti,

gre za varnostni protokol. Spomnim se

predstavitve filma Misija Mangart, ki

smo jo imeli na veleposlaništvu. Ameriški

režiser Chris Anthony je pripravil

dokumentarni film o prvi tekmi alpskega

smučanja na Mangartu po koncu

druge svetovne vojne, organizirala pa

jo je ameriška vojska – v Sloveniji. Ta

stvar je bila izgubljena, nekje zakopana

v arhivih. Takrat smo imeli predstavitev

tega filma na ambasadi in je prišel

tudi osebni prijatelj režiserja, vrhovni

sodnik. En teden prej smo morali slediti

varnostnemu protokolu. Predstavljajte

si, da pride prva dama; ona ne pride kar

tako na kavo. Prepričan sem, da bi se sicer

zdaj dalo te stike intenzivirati.

Marsikdo je prepričan, da je bil

prvi Trumpov mandat za Slovenijo

zamujen. Se zdaj ponuja nova resna

priložnost, da Melania prepriča

Trumpa, rekoč: »Pridi, dragi,

greva domov v Slovenijo …«

Nič ni nemogoče, poskusimo se vživeti

v ameriško miselnost, mi Slovenci smo

bolj plahi. Predsednik ZDA je odprt za

te zadeve, dogajajo se velike geopolitične

spremembe, zagotovo pa ne bo imel

časa za neka turistična potovanja.

Zakaj bi bili mi lahko zanimivi

za predsednika ZDA?

Smo del Srednje Evrope, geografsko gledano

smo nekje na robu, to je pisal pokojni

profesor Huntington leta 1996 v

knjigi Trk civilizacij, ko pojasnjuje tudi,

zakaj je Bosna in Hercegovina nevralgična

točka Balkana. Obravnava tudi Slovenijo

in Hrvaško, ki sta se osamosvojili in

pripadata zahodnemu kulturno-civilizacijskemu

miljeju, in pravi, da se bosta

zlahka vključili nazaj po razpadu Jugoslavije.

Je pa res, da tukaj poteka ločnica.

Če boste pogledali po 30 letih – ne želim

biti preveč kritičen – imamo vrednostne

izzive, ali smo del Zahoda. Še vedno nismo

prepričani, nekateri bi se radi vrnili v

to miselnost, da plavamo kot neuvrščeni.

Ne, odločili smo se za zahodnoevropsko

civilizacijo. Načeloma nimam nič proti

simpatijam do ruske poezije, romanov, je

pa to nek drug tip civilizacije, ki ne spoštuje

človekovih pravic. Posameznik ne

šteje veliko. Slovenci se moramo vprašati,

ali simpatiziramo ali res ne nasedemo

na to prorusko propagando. Dogajati se

začenja proces znotraj Evropske unije,

prihajajo volitve v Nemčiji, kjer se pričakuje

velik politični obrat, nordijske države

se priključujejo zvezi NATO. V Srednji

Evropi bo bistveno večji izziv, saj imamo

pomisleke, kam spadamo, ne samo v Sloveniji,

poglejte na primer Hrvaško.

Zakaj je v Sloveniji prisotne toliko

protiameriške propagande?

Zgrožen sem bil, ko sem to videl in slišal

kot državni sekretar na ministrstvu

za zunanje zadeve, preden sem postal

veleposlanik. Določene statistike, kolikor

jim pač že gre verjeti, kažejo, da

so Slovenci pri vrhu nacij, ki so najbolj

nenaklonjene ZDA. Zakaj? Sprašujem

se, v kolikšni meri je to posledica medijskega

manipuliranja v času prejšnjega

Določene statistike kažejo, da

so Slovenci pri vrhu nacij, ki

so najbolj nenaklonjene ZDA.

Sprašujem se, v kolikšni meri

je to posledica medijskega

manipuliranja v času

prejšnjega režima.

185 30. 1. 2025

24

SVET

Intervju

Krog Ivanke Trump in njene

družine je prevladoval v

prvem mandatu, zdaj pa se

to več kot očitno spreminja.

Družina Knavs je blizu

samemu jedru, predsednik

ima zelo dober odnos z

očetom Melanie.

režima, ko smo bili del nedemokratične

Jugoslavije, ki je vedno iskala zunanje

sovražnike, ZDA pa so bile priročna

tarča zaradi »ameriškega imperializma«.

Imamo nacionalno televizijo, ki

naj bi predstavljala zrcalo družbe, bila

okno v svet z nekim nevtralnim pogledom,

poročala na uravnotežen način.

RTV Slovenija ima v Washingtonu svojega

dopisnika. Če bi analizirali njihovo

poročanje o ZDA skozi leta (jaz sem

to naredil), bi ugotovili, da je od stotih

prispevkov več kot 80 odstotkov negativističnih,

da se išče negativna konotacija,

morda v povezavi z orožjem ali

splavom, iščejo se teme, ki iritirajo in ki

v ljudeh sprožajo odpor.

Smo pa vsakodnevni potrošniki

produktov ameriškega kapitalizma,

pa čeprav smo tako negativno

nastrojeni. Ironija?

Predsednik Donald Trump bi si želel, da

bi bili Evropejci še večji potrošniki, ker

je kar velik deficit v trgovinski menjavi

med Evropsko unijo in Združenimi državami

Amerike.

Ko ste bili veleposlanik, ste spoznali

precej Slovencev, živečih

v ZDA. Kako pa oni spremljajo

ameriško politiko, komu so bolj

naklonjeni? So to demokrati, republikanci

ali nekaj vmes? Kako so

gledali na Trumpa in dejstvo, da je

v Belo hišo z njim prišla Slovenka?

Nekaj 100.000 Američanov ima slovenske

korenine, nekaj tisoč pa jih ima tudi

slovensko državljanstvo. Skoncentrirani

so večinoma v Ohiu, v Clevelandu

imajo celo slovensko ulico. Človek tam

res lahko podoživi tisti čas, ko so Slovenci

prihajali v ZDA. V tamkajšnjem

kulturnem domu se spomnim napisa,

da je samo narod, ki je ekonomsko močan,

vreden. Skratka, odpirali so svoje

delavnice, trgovine. Veliko Slovencev se

je potem razselilo, v ZDA te prostor ne

veže kot v Evropi. Mislim, da so danes

precej enakovredno politično zastopani

republikanci in demokrati. V tistem

času je bila prisotna močna medijska

stigma, tudi med Slovenci, ker predsednik

Donald Trump v prvem mandatu

ni dosegel zastavljenih ciljev, tudi zato,

ker je bil pod konstantnim pritiskom

medijev. V času, ko sem bil tam, pa sem

spoznal prav posebnega gospoda, Antaliča

iz mesta Betlehem, ki je celo življenje

raziskoval svoje poreklo in si prizadeval,

da bi našel to vez s Slovenijo.

To mu je uspelo in pri 90 letih je potem

zaprosil za slovensko državljanstvo.

Prišel je na naše veleposlaništvo, kjer

smo mu ga tudi izročili. Skratka, ta del

je izredno pomemben za nas, podcenjujemo

njihovo navezanost na prednike

in domovino izvora.

Predsednik Donald Trump je na

inavguraciji tokrat deloval veliko

bolj samozavestno in odločno kot

pred osmimi leti. Dajal je vtis, da

ima zelo jasne cilje.

Če pogledamo samo ekipo, ki se sestavlja

– zunanji minister je postal Marco

Rubio – je Trump bistveno bolj resno

pristopil k zadevi. V prvem mandatu je

morda mislil, da bo vladal s svojo ožjo

družino. Ta njegova osebna izkušnja ...

tisti del iz govora, ki je slovensko javnost

osupnil: govoril je o Bogu, ki ga je

rešil ob poskusu atentata, res so šteli

samo milimetri. Skratka, da ga je Bog

rešil, da Ameriko spet naredi veliko.

Mislim, da ga je ta izkušnja res zaznamovala.

Praktično so njegove ZDA zdaj

spet tiste, ki smo jih poznali prej, politični

»establišment«.

Je Trump v prvem mandatu taktiziral,

ker je računal na zmago na

drugih volitvah, zdaj pa itak nima

česa izgubiti in gre v teh štirih

letih v akcijo, da bi uresničil čim

več zastavljenih ciljev?

Mislim, da niti v prvem mandatu ni taktiziral.

Ni mu uspelo, ker so tam strukture

– Amerika je velika država – ki mu

niso bile naklonjene. Tokrat bo vse potekalo

drugače, prve poteze s temi izvršnimi

ukazi kažejo, da misli resno.

Če je imela v prvem mandatu na

Trumpa velik vpliv Ivanka Trump,

se tokrat zdi krog Melanie in družine

Knavs bolj vpliven. Ves čas so

ob predsedniku, po smrti Amalije

se je marsikaj spremenilo.

Ja, to vsi opažamo. Lahko špekuliramo,

katero krilo Trumpove družine

je bolj vplivno. Krog Ivanke in njene

družine iz Trumpovega prvega zakona

je prevladoval v prvem mandatu,

zdaj pa se to več kot očitno spreminja.

Družina Knavs je blizu samemu jedru,

predsednik ima zelo dober odnos z

očetom Melanie. Če se ona pogovarja

slovensko s svojim sinom, je tudi

Trump temu bolj izpostavljen.

Po mnenju Kajzerja je izkušnja atentata Trumpa

zelo zaznamovala. Tokrat je Trump k predsedovanju

pristopil zelo resno.

185 30. 1. 2025

SVET

25

Varnostniki ob Trumpovi inavguraciji niso

ničesar želeli prepustiti naključju.

Nekaj kritik je bilo slišati na inavguracijo,

ki je potekala v zaprti

kapitolski areni. Rekoč, predsednik

je za ljudi, ne pa da se od njih

ogradi, umakne …

Izjemen mraz v Washingtonu je bil formalni

razlog, da je dogodek potekal v

notranjosti, ampak šlo je za težak varnostni

zalogaj. Varnostnikov je bilo več

tisoč iz 40 zveznih držav. Ničesar niso

želeli prepustiti naključju. Špekuliramo

lahko, da bo Trump tarča celoten mandat,

zaradi svojega delovanja marsikomu

ne bo všeč in bo zelo izpostavljen, varnostne

službe se bodo dvojno okrepile.

Varnostne strokovnjake smo slišali veliko

govoriti o strahu pred t. i. samotnimi

jezdeci, ki bi poskušali izvesti atentat,

kar smo nenazadnje videli v Pensilvaniji.

To prepuščamo strokovnjakom.

Marsikdo je bil prepričan, da bo

Trump po volitvah svojo retoriko

omilil, pa je na inavguraciji vse

svoje napovedi ponovil in potem

sedel za mizo ter vse to tudi podpisal.

Skratka, Trump se je zadeve

lotil takoj in zelo resno …

Donald Trump je tokrat v prakso prenesel

negiranje politične korektnosti,

kot rečemo; da moramo biti spravljivi,

sam sem diplomat, skušam najti kompromis.

Njegova stališča pa so zelo odločna,

zato je dobil podporo, ampak očitno

v modernem svetu ne velja več tisti

stari slovenski pregovor, da lepa beseda

lepo mesto najde.

Kakšno moč ima Donald Trump s

svojim mandatom? Do neke mere

obvladuje oba domova kongresa.

Je bistveno močnejši, kot je bil v prvem

mandatu. Njegovi izvršni ukazi so neposredno

udejanjanje izvršne veje oblasti

in takoj stopijo v veljavo. Podpisal

je ukaze, ki jih vidi kot najbolj nujne,

področja, ki so najbolj urgentna, ki se

morajo urediti, sicer lahko nastopijo nepopravljive

posledice za državo. Tako je

razglasil tudi izredne razmere na južni

meji. Vedeti morate, da to pričakujejo

tudi njegovi volivci. V praksi je udejanjil

tudi izstop iz Svetovne zdravstvene

organizacije. Z gospodom Ernestom Petričem

sva se pogovarjala, kaj zdaj to pomeni,

ker v svojem nagovoru ni omenil

multilateralnega sistema, ali ga bo Amerika

kar podprla takšnega, kot je. Moramo

še malo počakati s tem, kaj sledi.

Trumpovi protimigrantski ukrepi

so v praksi dramatični. Čez noč

je ilegalnim migrantom denimo

nehala delati aplikacija, ki jo je

vzpostavila Bidnova administracija.

Ta je omogočala prijavo in

vstop v ZDA na posebnih mejnih

kontrolnih točkah, tam so migranti

postali legalni. Zdaj so ostali brez

te možnosti, številni so obupani, v

solzah obstali v Ciudad Juarezu, na

meji z El Pasom v Teksasu.

Preden sklepamo po sliki na televiziji,

moramo vedeti, kaj je v ozadju. Trump

je tudi kartele označil za teroristične

Trumpovi izvršni ukazi

so neposredno udejanjanje

izvršne veje oblasti in takoj

stopijo v veljavo.

Eden od ciljev ZDA

je seveda tudi ta, da na

račun znižanja cen goriva,

cen energentov doseže rast

domače ekonomije.

organizacije. Velik del dohodka, ki ga

ustvarijo ti karteli, izvira iz trgovine z

ljudmi, z organiziranjem tihotapljenja.

Ta del se bo presekal. Ljudem zbujati

empatijo in jim ne podati celotne slike

je tako kot v Gazi in s palestinskimi otroki.

Komu pa ni hudo, da otroci umirajo

in so ljudje v stiski?

Še ena dolgoletna tradicija se bo

očitno presekala. Otroci ilegalnih

migrantov ne bodo več upravičeni,

da se jim avtomatično dodeli ameriško

državljanstvo, če se bodo

rodili na ozemlju ZDA.

Ja, nič več, državljanstvo bo vezano

na mater. Če v času otrokovega rojstva

slednja ne bo imela državljanstva in

bo v državi ilegalno, bo to veljalo tudi

za otroka.

Trump je razglasil tudi energetsko

krizo. Odpravlja subvencije za

obnovljive vire energije in sprošča

ukrepe za ponovno pridobivanje

tradicionalnih surovin. Na Aljaski

bi spet vrtal, čeprav je Bidnova

administracija tam razglasila

zaščiteno območje. Trump je zelo

pragmatičen, rekoč, pod nami je

tekoče zlato.

To je treba pogledati z več zornih kotov.

Geopolitično gledano je cena nafte

na svetovnem trgu odločilnega vpliva

za vojno v Ukrajini. Gledal sem zadnje

analitične podatke, ki kažejo, da je

cena nafte in drugih derivatov še vedno

dovolj visoka, da Rusija lahko financira

vojno. Evropa ima v rokah ključ, da

ustavi to senčno floto. Eden od ciljev

ZDA je seveda tudi ta, da na račun znižanja

cen goriva, cen energentov doseže

rast domače ekonomije.

Celoten pogovor z veleposlanikom Tonetom

Kajzerjem si lahko ogledate na spletnem

YouTube kanalu Domovine.

185 30. 1. 2025

26

KOMENTAR

POVRATNA zanka

Poenostavljen pogled na demokracijo kot model upravljanja z državo se osredotoča na etimologijo besede

demokracija. Pomeni namreč vladavino ljudstva (dēmos = ljudstvo; kratos = vladavina). Zato ob besedi

demokracija vsakdo najprej pomisli na volitve in v njih vidi ključni razpoznavni znak te oblike vodenja države

– za razliko od diktature kot njenega nasprotja.

JAN ZOBEC

Celo Enciklopedija Britannica

definira demokracijo kot sistem

vladavine, kjer o zakonih, politikah,

vodenju in bistvenih podjemih

države neposredno ali posredno odloča

»ljudstvo«, kar od sredine prejšnjega

stoletja pomeni vse ali skoraj vse odrasle

državljane. Vendar splošne, svobodne

in periodične volitve v resnici niso tisto,

kar demokracijo loči od diktature. Tudi

v Venezueli poznajo volitve, prav tako v

Rusiji, Belorusiji, celo v Severni Koreji.

Pa je vsem jasno, da tam ne bomo našli

demokracije, ampak diktaturo.

SVOBODNI DRŽAVLJANI

To, kar loči demokracijo od diktature,

zato niso volitve kot take, temveč odnos

državne oblasti do svobode državljanov.

Ni namreč svobodnih in poštenih

volitev brez svobodnih državljanov. In

ni svobodnih državljanov, če med njihovimi

državljanskimi svoboščinami

niso na prvem mestu svoboda govora,

svoboda izražanja in svoboda medijev.

Šele svobodna izmenjava mnenj, stališč

in pogledov, ki ni drugo kot izpolnitev

človekovi naravi lastne potrebe

po komunikaciji in človeški družbi

imanentnega pluralizma ter posledičnega

zavedanja,

1) da smo ljudje misleča in zato govoreča

bitja,

2) da smo si različni in

3) da smo nepopolni in zmotljivi,

vključno z geniji in tistimi, ki smo jim

zaupali upravljati z javnimi zadevami, je

tisto, kar bo omogočilo svobodne volitve.

Kajti tam, kjer so informacijski in

komunikacijski tokovi nadzorovani,

usmerjani in centralizirani, kjer oblast

ljudem predpisuje, o čem smejo javno

govoriti, kaj smejo slišati, brati, videti

ter končno misliti, kjer drži roko nad

informacijskimi in komunikacijskimi

tokovi – tam oblast svojih državljanov

ne spoštuje in jim ne zaupa, s čimer jim

odreka temeljno pravico odločati o svojih

stvareh in sodelovati pri upravljanju

javnih zadev, poleg tega je tudi avtokratska.

Volja volivcev je ne samo nadzorovana,

temveč tudi oblastno oblikovana

in usmerjana. Volitve so potem le še

poniglava farsa, gola forma brez vsebine.

Ta je namreč že vnaprej določena in

prav tako rezultat volitev. Zato v nekaterih

diktaturah serijsko zmagujejo isti

avtokrati – Maduro, Putin, Lukašenka

itd. ali v semi/kvazi/psevdodemokracijah

vselej ista politična opcija, čeprav

zamaskirana v nove obraze ali preobleke.

A je jasno, da gre za »isto s....., novo

pakovanje«, in to že preprosto po tem,

ker nove obraze propagirajo centralni

ter režimsko nadzorovani »depolitizirani«

mediji.

Posledica odsotnosti svobodne izmenjave

mnenj je usodna odsotnost

samokorekcijskih mehanizmov. Kjer so

informacijski in komunikacijski tokovi

nadzorovani in centralizirani, kjer se

stekajo v eno, državno središče, tam ne

Demokracije od diktature ne ločijo volitve,

temveč odnos državne oblasti do svobode

državljanov.

Tomo Strle/CITRUS

Nekoč sovjetske

republike

prehitevajo

stagnirajočo ali celo

nazadujočo Slovenijo

– nazadujočo prav

glede svoboščin,

ki so ključne za

blaginjo državljanov.

185 30. 1. 2025

KOMENTAR

27

bo diskurza, ne bo kritike, ne bo različnih

pogledov in stališč. Ne bo svobodne

izmenjave idej v svobodnem in transparentnem

diskurzu, ne bo svobodnega

trga idej. Mnenjski, nazorski, politični

pluralizem bo morda nekje še ostal – a

to bo le na papirju, nominalno, morda

za štirimi stenami. V živi praksi, to je

v obliki javnega diskurza, pa ga ne bo.

In ker ga ne bo, bo državna oblast, utelešena

v diktatorju, partiji, vladajočem

političnem razredu, ostala brez nujne

povratne informacije. Končno je niti ne

bo potrebovala, saj je prepričana v svojo

nezmotljivost. A problem je, ker nihče

ni nezmotljiv – smrtniki smo pač zmotljiva

in nepopolna bitja.

In ko nekdo z narcistično osebnostno

motnjo, obseden z božjim

kompleksom in prepričan v svojo nezmotljivost

ukinja samokorekcijske

mehanizme, ne samo v obliki nadzora

nad informacijskimi in komunikacijskimi

tokovi, temveč tudi s pakiranjem

sodišč, na čelu z ustavnim sodiščem,

lojalisti in njemu vdanimi podaniki, je

tako, kot bi telo izgubilo imunski sistem.

Sprva, ko bolezenski simptomi

Ni svobodnih državljanov,

če med njihovimi

državljanskimi svoboščinami

niso na prvem mestu svoboda

govora, svoboda izražanja in

svoboda medijev.

Tolmačka Maša Dolanc med prevajanjem

Trumpovega inavguracijskega nagovora

(za RTV) ni prevedla besede 'komunizem',

ampak le 'fašizem'.

@maša-dolanc

še ne udarijo na površje, je udobno, saj

imunske reakcije niso prijetne. Ni treba

razlagati, da je diktatura enostavna,

premočrtna, za oblastnike najudobnejša

oblika vladanja. Ima pa svojo ceno.

Zlasti za ljudstvo visoko ceno, dolgoročno

tudi za diktatorja ali vsaj za njegove

dinastične naslednike. Ker v diktaturi

ni samokorekcijskih mehanizmov, je

tako kot z organizmom, ko mu odpove

imunski sistem. Vsi poznamo sindrom

pridobljene imunske pomanjkljivosti

(AIDS). Ali kot ponuja prispodobo Y. N.

Harari, iz čigar dela Nexus črpam, zamašene

arterije. Enako je z diktaturo.

Najprej začne zaostajati – ekonomsko,

razvojno in predvsem v pogledu politične,

socialne, ekonomske blaginje

državljanov. Nato se, živeča v zablodi o

lastni nezmotljivosti in zato brez samokorekcijskih

mehanizmov, avtokratska

oblast seseda sama vase ter za seboj

pušča opustošenje.

STAGNACIJA IN NAZADOVANJE

Demokracija in diktatura nista binarno

nasprotni. Harari ima prav, da gre tu za

kontinuum. To nam pove že pogled na

svetovno lestvico svobode tiska (Reporters

Without Borders' Press Freedom

Index 2023). Tam so na prvih mestih Irska,

skandinavske države, visoko so tudi

baltske republike. Vsem je skupen visok

BDP, visok življenjski standard prebivalstva,

in ko gre za baltske republike,

silovit tehnološki in ekonomski razvoj

Totalitarni režimi temeljijo

na nadzoru informacijskih

tokov in na nezaupljivosti

do slehernih neodvisnih

informacijskih kanalov –

podoben je njihov odnos do

zasebne lastnine in svobodne

gospodarske pobude.

ter porast kupne moči prebivalstva.

Nekoč sovjetske republike prehitevajo

stagnirajočo ali celo nazadujočo Slovenijo

– nazadujočo prav glede svoboščin,

ki so ključne za blaginjo državljanov:

svobode govora, medijske svobode, svobodne

gospodarske pobude in svobode

na premoženjskem področju. Ko se ozremo

na lestvico ekonomske svobode, je

slika podobna. Spet so na vrhu države z

najvišjim BDP in največjo blaginjo. Slovenija

pa je daleč zadaj.

Totalitarni režimi temeljijo na nadzoru

informacijskih tokov in na nezaupljivosti

do slehernih neodvisnih informacijskih

kanalov – podoben je njihov

odnos do zasebne lastnine in svobodne

gospodarske pobude. Natanko za to

si prizadeva vladajoča koalicija. Prvi

simptomi demokratičnega nazadovanja

so očitni. Preiskovalna komisija DZ, ki

jo vodi koalicijska poslanka, preiskuje

do vladajoče koalicije kritične in od nje

neodvisne medije. Predlagana novela

Zakona o medijih na široko odpira vrata

samovoljnemu nadzoru medijev s strani

izvršilne oblasti, uvaja cenzuro in

uničuje demokratičen prostor spletne

izmenjave mnenj, omogoča privilegije

režimskim medijem ter sankcionira in

marginalizira medije, katerih vsebine

niso pod njihovo avtoritarno kontrolo.

Novela Zakona o RTV Slovenija je nacionalno

medijsko hišo »depolitizirala«

do zadnje, še tako bizarne malenkosti,

kot je prevod inavguracijskega nagovora

predsednika ZDA. Depolitizirana in v

skladu s tem avtocenzurirana tolmačka

ni smela/hotela/si upala prevesti besede

komunizem, ki je bila izrečena ob

besedi fašizem, in to v kontekstu zmage

nad obema oblikama totalitarizma.

A je imela mini cenzura ameriškega

predsednika z vidika resnice kot take

prav – vsaj za Slovenijo zagotovo. A verjamem,

da le do naslednjih volitev.

185 30. 1. 2025

28

SVET

LEON OBLAK

SHUTTERSTOCK

Zapuščina Justina Trudeauja:

60 TISOČ EVTANAZIRANIH

in 20-odstotno povečanje

zastrupitev zaradi konoplje

Kanadski premier Justin Trudeau je v začetku januarja napovedal svoj odstop s

položaja vodje Liberalne stranke in položaja predsednika vlade, a je dejal,

da bo na slednjem ostal, dokler v stranki ne izberejo njegovega naslednika.

Odločitev je sledila potem, ko je njegovi stranki močno upadla priljubljenost,

hkrati pa se je začela krepiti podpora opoziciji. »Hvala Bogu, da odstopa,«

so se na novico odzvali v organizaciji Campaign Life Coalition.

Ob naznanitvi svojega umika v Ottawi je

Trudeau dejal, da odstopa, ker je parlament

že mesece ohromljen. Prepričan

je, da zaradi »notranjih bitk« svoje

stranke ne more voditi na naslednje volitve.

»Sem borec. Vsak del mojega telesa mi je vedno

govoril, naj se borim, ker mi je globoko mar za

Kanadčane, globoko mi je mar za to državo in

vedno me bo motiviralo to, kar je v najboljšem

interesu Kanadčanov,« je povedal.

Generalna guvernerka mu je dala dovoljenje

za prekinitev dela parlamenta do 24. marca, do

Justin Trudeau na 38. paradi ponosa, Vancouver, 2016

Zaradi uporabe konoplje so se

med letoma 2015 in 2019 za 20

odstotkov povečale motnje in

zastrupitve med mladoletnimi

v Ontariu in Alberti.

185 30. 1. 2025

SVET

29

takrat pa naj bi v stranki izbrali novega voditelja.

To pomeni, da v tem času opozicija ne

more sprožiti glasovanja o nezaupnici.

Vladavino Trudeauja so že decembra zamajala

nesoglasja, zaradi česar je s položaja

njegove namestnice odstopila Chrystia Freeland.

Trudeau je nato v želji, da bi pomiril

nemir, zamenjal tretjino članov svoje ministrske

ekipe. Kljub temu pa to ni zaustavilo

padca podpore liberalcem, saj za konservativci,

ki jih vodi Pierre Poilievre, po podatkih

javnomnenjskih raziskav zaostajajo za

20 odstotkov.

KDO JE JUSTIN TRUDEAU

Justin Trudeau je sin Pierra Trudeauja, nekdanjega

kanadskega premierja, ki je umrl

leta 2000. Pred vstopom v politiko je delal

kot učitelj, leta 2008 pa je bil prvič izvoljen

za poslanca. Leta 2013 se je zavihtel na čelo

Liberalne stranke, ki si je na volitvah leta

2011 v parlamentu zagotovila 34 od skupno

338 sedežev. Na naslednjih volitvah leta

2015 je sledil veliki preobrat. Stranka je namreč prejela 184

poslanskih mest in tako sestavila vlado.

Trudeau je izpolnil napovedi o povečanju otroškega dodatka

in legalizaciji marihuane, piše kanadski časopis The

Globe and Mail. Po drugi strani, dodajajo, ni izpolnil obljub

o spremembi volilnega sistema in uravnoteženju proračuna.

Trudeaujeva novost je bila tudi ta, da je v luči enakosti spolov

v svoj kabinet imenoval 50 odstotkov žensk. Ekipo je tako

sestavljalo 15 ministrov in 15 ministric.

Na volitvah leta 2019 je ponovno slavila Liberalna stranka,

a tokrat je v parlamentu dobila 157 sedežev in oblikovala

manjšinsko vlado. Leta 2021 je Trudeau zahteval razpustitev

parlamenta, na predčasnih volitvah pa upal na boljši rezultat.

Stranka ima od tedaj v parlamentu 160 glasov.

EVTANAZIRANIH VEČ KOT 60.000 LJUDI

Vladavino Trudeauja je zaznamovala legalizacija evtanazije,

kar se je zgodilo junija 2016. Sprva so jo omogočili le za neozdravljivo

bolne, ki se soočajo z neznosnim trpljenjem. A

zakonodajo so postopoma rahljali in leta 2021 odpravili nekatere

varovalke. Odstranili so desetdnevni rok, v katerem je

imela oseba čas za razmislek, poleg tega pa so odpravili zahtevo,

da je treba bolniku pred evtanazijo ponuditi možnost

paliativne oskrbe. Pri tem pa se niso ustavili – lani so namreč

evtanazijo odobrili tudi duševno bolnim osebam.

Od leta 2016 je bilo zato evtanaziranih več kot 60.000

Kanadčanov. Za evtanazijo so se odločali, »ker ne morejo

dostopati do zdravstvenega varstva, ki ga potrebujejo; ker

podpora za duševno zdravje ni na voljo; ker je pomoč za invalide

skoraj nemogoče dobiti«, navaja spletni portal The

European Conservative, na katerem so Trudeauja označili za

»kralja prebujenstva«.

Približno polovica od 15.300 ljudi, ki so bili evtanazirani

leta 2023, je kot enega od razlogov za evtanazijo navedla

strah, da bi svojcem predstavljali preveliko breme. BBC ob

tem dodaja, da je bila v letu 2023 evtanazija vzrok za eno od

dvajsetih smrti, in piše, da število primerov še vedno narašča.

Povzeli so tudi pisanje kanadskih medijev o primerih, ko so o

Približno polovica

od 15.300 ljudi, ki so

bili evtanazirani leta

2023, je kot enega od

razlogov za evtanazijo

navedla strah, da bi

svojcem predstavljali

preveliko breme.

Justin Trudeau je v začetku

januarja napovedal odstop s

položaja predsednika vlade.

pomoči pri samomoru razmišljali invalidi, in sicer zaradi pomanjkanja

stanovanjskih dodatkov ter invalidnine.

LEGALIZACIJA MARIHUANE

Odmevna poteza je bila legalizacija marihuane za rekreativno

uporabo, kar so v Kanadi storili leta 2018. Njihov namen je bil

omejiti mladim dostop do te droge in omejiti črni trg. Takoj za

Urugvajem so postali druga država na svetu, ki je legalizirala

gojenje, posedovanje, pridobivanje in uživanje konoplje ter

z njo povezanih izdelkov. Odraslim osebam je v javnosti dovoljeno

posedovanje do 30 gramov posušene konoplje, vsako

gospodinjstvo pa lahko goji do štiri sadike te rastline.

Podatki kanadskega statističnega urada kažejo, da je v

letu 2023 več kot tretjina odraslih, starih od 18 do 24 let (38,4

odstotka), in odraslih, starih od 25 do 44 let (34,5 odstotka),

poročala o uporabi marihuane v zadnjih 12 mesecih. Med odraslimi,

starimi od 18 do 24 let, je 8,7 odstotka tistih, ki so marihuano

uporabljali vsak dan ali skoraj vsak dan, pri starosti

od 25 do 44 let pa je delež celo nekoliko višji – znaša namreč

10,3 odstotka.

Kakšne pa so posledice tovrstnega početja? Rezultati študije,

objavljene leta 2023, so denimo pokazali, da so se zaradi

uporabe konoplje med letoma 2015 in 2019 za 20 odstotkov

povečale motnje in zastrupitve med mladoletnimi v Ontariu

in Alberti, ki so zaradi tega pristali na urgentnih oddelkih.

»HVALA BOGU, DA ODSTOPA«

»Trudeau je storil več kot katerikoli drugi predsednik vlade v

zgodovini Kanade, da bi našo državo odmaknil od krščanskih

temeljev k nasprotovanju življenju in družini,« je po poročanju

portala LifeNews povedal Jeff Gunnarson iz organizacije

Campaign Life Coalition. »Hvala Bogu, da odstopa,« je zatrdil

in pojasnil: »Uvedel je evtanazijo ter legaliziral ubijanje

bolnih in ostarelih. Milijarde davkoplačevalskega denarja je

porabil za financiranje organizacij za splav in za ubijanje nerojenih

otrok tako doma kot v tujini. Napadel je centre za nosečnice,

ki jim grozi odvzem statusa dobrodelne organizacije.

V času, ko je stopnja rodnosti v naši državi padla na najnižjo

raven, je uvedel brezplačno kontracepcijo.«

185 30. 1. 2025

30

AKTUALNO

LUKA SVETINA

Tudi KPK ugotovil sum

KORUPCIJE pri vladnem

nakupu »Litijske«,

o pritiskih na revizorko

so obvestili policijo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na podlagi prijave z začetka prejšnjega

leta začela postopek predhodnega preizkusa suma kršitve Zakona o integriteti in

preprečevanju korupcije pri nakupu sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani,

o čemer v Domovini že več mesecev podrobno poročamo.

Iz prijave na KPK so izhajali tudi

očitki o vpletenosti koalicijske

stranke Socialni demokrati, v zvezi

s tem pa je bil na začetku posebej

izpostavljen tedanji glavni tajnik

stranke Klemen Žibert. Žibert je kmalu

po izbruhu afere skupaj s tedanjo pravosodno

ministrico Dominiko Švarc

Pipan in praktično celotnim vodstvom

Socialnih demokratov odstopil s položaja.

Prijavo na KPK naj bi posredovala

kar Švarc Pipanova sama – kot poskus

preusmeritve pozornosti in odgovornosti

v tej aferi, pravijo naši viri.

KPK pa je po pregledu obsežne dokumentacije

v ugotovitvah dobro leto

dni po izvedbi nakupa preplačane

»sodne palače« navedel ključne točke

iz procesa nakupa. Tako KPK v poročilu

uvodoma navaja, da se je tedanja ministrica

za pravosodje Švarc Pipanova že

7. februarja 2023 podpisala pod sklep

o potrditvi načrta aktivnosti na proračunski

postavki »lnvesticije in investicijsko

vzdrževanje zgradb pravosodnih

organov« za leto 2023, v katerega ni bil

vključen nakup poslovnih prostorov za

potrebe sodišč na območju Ljubljane.

Je pa dejstvo, kot izhaja iz naših že objavljenih

podatkov, da je aktivnosti za

nakup stavbe v Ljubljani Švarc Pipanova

v tistem času že aktivno vodila in o

tem celo obveščala predsednika vlade

Roberta Goloba.

Še več; nekdanja pravosodna ministrica

je v tistem času celo predlagala

spremembe Zakona o upravnem sporu,

pri tem pa prav tako ni navedla potreb

po prostorih, kljub dejstvu, da je bilo v

skladu s spremembami zakona načrto-

185 30. 1. 2025

Andreja Katič je Suzani Hötzl v času bolniške odsotnosti

izdala opomin pred odpovedjo zaradi domnevnih

procesnih nepravilnosti pri izdelavi revizije.

gov.si

AKTUALNO

31

Vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije

priznava, da vseh članov Socialnih demokratov

sploh ni moglo preiskovati.

vanih več deset novih zaposlitev. Očitno

je Švarc Pipanova pri tem namerno

spregledala prostorske potrebe za novozaposlene,

hkrati pa je predsednika

vlade obveščala o svojem interesu za

stavbo podjetja IMP, d. d., ob Dunajski

cesti v Ljubljani. Lastnik podjetja IMP je

nihče drug kot Stojan Nikolič, nekdanji

generalni direktor Holdinga Slovenske

elektrarne (HSE), ki je tesno povezan s

stranko Socialnih demokratov.

KPK ugotavlja, da za nakup

stavbe vse do konca leta

2023 ni bilo zagotovljenih

sredstev, le-ta pa je šele

konec leta, zavestno in po

mnenju tako revizorke

Hötzlove kot revizorjev

Računskega sodišča RS

z eklatantno kršitvijo

Zakona o javnih financah

zagotovil finančni

minister Boštjančič iz

proračunske rezerve.

kpk-rs.si

ŠVARC PIPANOVA

VODILA VSE AKTIVNOSTI

KPK v poročilu izpostavlja tudi odločitev

Švarc Pipanove, da se odpove dragemu,

skoraj 200 milijonov vrednemu

projektu nove sodne stavbe in da se je

odločila pristopiti k reševanju prostorske

problematike v Ljubljani po drugem

scenariju, pri čemer bi bili stroški teh

investicij bistveno manjši. Ministrica

se je ob tem zavedala, da za ta scenarij

v proračunu nima sredstev. Danes

razkrivamo, da je KPK v ugotovitvenem

poročilu podrobno opisal nekaj ključnih

dogodkov iz usodnega decembra

2023, ko sta Švarc Pipanova in finančni

minister Klemen Boštjančič usklajevala

potrebna finančna sredstva za

nakup stavbe. Sodeč po kronologiji

dogodkov, opisanih v ugotovitvenem

poročilu (podobno kot je to ugotovila

že notranja revizija pod vodstvom

Suzane Hötzl, ki je posledično že mesece

tarča mobinga in šikaniranja, v času bo

lniške odsotnosti pa ji je Andreja Katič

izdala opomin pred odpovedjo zaradi

domnevnih procesnih nepravilnosti

pri izdelavi revizije), so zaposleni na

Ministrstvu za pravosodje izvrševali

določene naloge, dane s strani vodstva

Ministrstva za pravosodje in Ministrstva

za finance, in pri tem, kot je razvidno

iz poročila, sredi decembra 2023

ustavili vse aktivnosti. A Švarc Pipanova

in Boštjančič sta na koncu, ob podpori

predsednika vlade Goloba, nakup

stavbe vseeno izpeljala.

V poročilu so podrobno predstavili

tudi vlogo in aktivnosti državnih

sekretark na Ministrstvu za finance

Gordane Pipan in nesojene kandidatke

za guvernerko Banke Slovenija Saše

Jazbec. Iz razkrite korespondence jasno

izhaja, da sta se odgovorni osebi,

vključno z obema ministroma ter državnimi

sekretarji, za vse dogovorili in

nakup realizirali pred iztekom leta. To

nenavadno hitenje ugotovitveno poročilo

KPK še posebej problematizira

zaradi velikih koruptivnih tveganj pri

takšnem ravnanju. KPK ugotavlja, da za

nakup stavbe vse do konca leta 2023 ni

bilo zagotovljenih sredstev, le-ta pa je

šele konec leta, zavestno in po mnenju

tako revizorke Hötzlove kot revizorjev

Računskega sodišča RS z eklatantno

kršitvijo Zakona o javnih financah zagotovil

finančni minister Boštjančič iz

proračunske rezerve. Švarc Pipanova je

imenovala komisijo za pregled investicijske

dokumentacije, ki jo je na koncu

sama podpisala, prav tako je po prerazporeditvi

sredstev in sprejetih sklepih

vlade (kjer sta sodelovala in posel potrjevala

tudi Švarc Pipanova in Boštjančič)

podpisala kupoprodajno pogodbo

s poslovnežem Sebastjanom Vežnaverjem

v višini skoraj 7,7 milijona evrov.

Po naših informacijah sicer KPK

med preiskavo ni zaslišal in ni poskušal

pridobiti kakršnihkoli informacij in dokumentov

od uslužbencev Ministrstva

za pravosodje oziroma Ministrstva za

finance, saj mestoma v svojem poročilu

celo sami omenjajo, da jim določenih

dokumentov ni uspelo pridobiti, kar

je za tako izstopajočo zadevo več kot

nenavadno. Naši viri tudi pravijo, da

so imeli možnost poročanja o zadevi

le tisti uslužbenci, ki niso sodelovali v

procesnih aktivnostih nakupa stavbe

na Litijski 51, določila pa jih je zdajšnja

pravosodna ministrica Andreja Katič.

KPK »IZPUSTIL«

VIDNE ČLANE SD

KPK v ugotovitvenem poročilu navaja,

da skladno z določbami Zakona o

integriteti in preprečevanju korupcije

(ZlntPK) glavni tajnik politične stranke

nima statusa zavezanca po ZlntPK. Komisija

naj tako ne bi imela pravne podlage

za presojo njegovih ravnanj v predmetni

zadevi, zato se ni opredeljevala

do očitkov v povezavi z njegovo vlogo

v konkretnem primeru. Iz navedenega

razloga je KPK v okviru predmetnih priporočil

za pravosodno ministrstvo podal

tudi dodatno priporočilo, da se pristopi

k spremembi ZIntPK, ki bi glavne

tajnike političnih strank uvrstila med

uradne osebe po ZlntPK, s čimer bi se

omogočila njihova obravnava pred komisijo

zaradi sumov kršitev integritete.

185 30. 1. 2025

32

AKTUALNO

KPK je sicer v poročilu izpostavil, da je

Klemen Žibret večkrat obiskal tedanjo

ministrico Švarc Pipan, seveda pa ne

navajajo njunih rednih srečanj na sedežu

stranke SD in po raznih barih po

Ljubljani, kjer ju je bilo po naših informacijah

pogosto videti.

Prav tako se v poročilu niso dotaknili

nekdanjega predsednika podmladka

SD Andreja Omerzela, svetovalca in

terenskega operativca tedanje ministrice

Švarc Pipanove. Spomnimo: Omerzel

se omenja tudi v aferi razveljavljenega

milijonskega posla s področja digitalizacije

sodstva. Omerzel naj bi po naših

informacijah svoje sledi puščal tudi v

aktualni aferi SPIRIT, kjer je prav njegov

nekdanji kolega iz Mladega foruma,

podmladka SD, Tadej von Horvath prejel

vrtoglavih 20 milijonov evrov, preden

je bil razpis razveljavljen.

KPK ZADEVO PREDAJA

POLICIJI IN INŠPEKCIJI

Komisija je zaključila tudi z obravnavo

povezane zadeve. Junija in decembra

2024 je namreč prejela dve prijavi, ki sta

vsebovali očitke glede nasprotij interesov

ter groženj, ponarejanja dokumentacije,

oviranja državnih organov, šikaniranja

in izsiljevanja na Ministrstvu

za pravosodje v zvezi z izvedbo revizije

pravilnosti izvršitve državnega proračuna

za leto 2023 v povezavi z nakupom

stavbe na Litijski cesti 51. Ugotovila je,

da prijavo obravnava tudi Računsko sodišče,

zato mu je ni ponovno odstopila.

Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti

USZS

Po naših zanesljivih

informacijah naj bi šlo za

ravnanja aktualne ministrice

za pravosodje Andreje

Katič in njene predhodnice

Dominike Švarc Pipan.

drugih organov pa je prijavi odstopila

policiji in Inšpektoratu za javni sektor.

Po naših zanesljivih informacijah naj bi

šlo za ravnanja aktualne ministrice za

pravosodje Andreje Katič, njene predhodnice

Dominike Švarc Pipan, vodje

službe za investicije na pravosodnem

ministrstvu Lucije Remec in generalne

sekretarke ministrstva Saše Renko.

Naši viri pravijo, da naj bi bile obtožbe

zoper njih zelo resne in argumentirane,

kar je očitno prepoznal tudi KPK.

O pritiskih na uslužbence pravosodnega

ministrstva, posebej na notranjo revizorko

Suzano Hötzl, ki jo ministrica

Katičeva ustrahuje z grožnjo odpovedi

delovnega razmerja, smo obširno poročali.

V krogih Socialnih demokratov

je v teh dneh zaznati bojazen, kako bo

policija v primeru Litijske postopala

proti Katičevi, saj jo nekateri vidijo tudi

kot možno naslednico na vrhu stranke,

če bi afera SPIRIT eskalirala do te mere,

da bi odnesla zdajšnjega predsednika,

gospodarskega ministra Matjaža Hana.

KAJ PRAVI KATIČEVA

Ministrica Andreja Katič se je sicer

prav danes na javnost obrnila s piarovskim

sporočilom, da je seznanjena

z ugotovitvami Komisije za preprečevanje

korupcije (KPK), ki so potrdile

pomisleke o nepravilnostih in korupcijskih

tveganjih v postopku nakupa.

Katičeva prikimava ugotovitvam, da je

bil postopek izveden netransparentno,

premalo skrbno in brez ustreznih strokovnih

podlag, kar je že samo po sebi

dovolj zaskrbljujoče. »Na ministrstvu

se zavedamo, da so ugotovitve komisije

zgolj še dodatno potrdile, da so bile

pri tem postopku prisotne resne kršitve,

ki so ogrozile tako transparentnost

kot gospodarno ravnanje s sredstvi.

Vse te ugotovitve nedvomno kažejo na

potrebo po izboljšavah v prihodnjem

ravnanju z državnim premoženjem in

zagotavljanju večje preglednosti pri

tovrstnih postopkih,« je v sporočilu za

javnost zapisala Katičeva. Dodaja, da se

Ministrstvo za pravosodje zavzema za

uresničitev priporočil komisije, glede

priporočila KPK, naj pravosodno ministrstvo

pristopi k spremembi ZIntPK,

po kateri bi glavne tajnike političnih

strank uvrstili med uradne osebe po zakonu,

pa je ministrica že na zaslišanju

pred pristojnim parlamentarnim odborom

napovedala to možnost. »Trenutno

smo v postopku ustanavljanja delovne

skupine za pripravo predlogov sprememb

zakona, v njej pa bodo sodelovali

tudi predstavniki KPK.«

Na pravosodnem ministrstvu

še dodajo, da si ob ugotovitvah

KPK o sumu storitve

kaznivih dejanj, katerih storilec

se preganja po uradni

dolžnosti, želijo, da bi se ti postopki

zaključili v najkrajšem

možnem času, in da bodo »še

naprej sodelovali« z vsemi pristojnimi

organi.

Nad ministrom Hanom se zaradi spornega

razpisa agencije SPIRIT kopičijo črni oblaki.

Zaradi zaznanih sumov

iz pristojnosti drugih

organov je KPK prijavi

odstopila policiji in

Inšpektoratu za

javni sektor.

185 30. 1. 2025

INTERVJU

33

V Domovini smo poročali o uspešnem

podjetniku in gostincu Romanu Prosenu,

ki je želel s Slovenijo deliti svojo neverjetno

zgodbo o kar tri desetletja dolgem

iskanju pravice na slovenskih sodiščih.

Čeprav so mu že leta 2003 sodni izvedenci

prikimali, da je avstrijski banki v celoti

vrnil – in celo preplačal – posojilo ter da

slednja svojih zahtevkov za izvršbo nikoli

ni utemeljila s papirji, so slovenski sodni

mlini brez končnega epiloga mleli vse od

leta 1996.

Šele pred nekaj dnevi je dosegel svojo

pravico, da so mu po 28 letih vendarle

izbrisali hipoteko z njegovega hotela

Kanu. Tudi po pravnomočni sodbi, da

je vse plačal, Avstrijci s hiše niso želeli

umakniti hipoteke, slovensko pravosodje

pa ni znalo ukrepati. Ker je naša zgodba

o Prosenu naletela na močan odziv

javnosti, smo ga povabili v podkast Vroča

tema, kjer je osebno še enkrat predstavil

svoje duševno trpljenje, ki je zaznamovalo

tudi njegovo družino. Tragična figura te

zgodbe je postal Prosen, ki mu je banka

začela očitati, da ji ni vrnil kredita, a danes

za tri desetletja dolgo sodno kalvarijo

krivi slovensko pravosodje.

ROMAN PROSEN, ŽRTEV SLOVENSKEGA PRAVOSODJA

»Spisal sem poslovilno pismo,

ZAKAJ TO DELAM – in odšel v

gozd. Nekako sem preživel noč.«

Šlo je za dve kreditni pogodbi pri Posojilnici bank v skupni višini 1.200.000 mark, oba kredita sem

odplačeval mesečno. – Vodja poslovalnice se je nekega dne ves shujšan pojavil pri meni in me prosil, naj denar

čim prej vrnem. – Namesto izbrisnega dovoljenja so mi z banke po pošti čez nekaj tednov poslali predlog

za izvršbo, kot da ne bi nikoli plačal niti enega centa. – Sodni izvedenec Bakovnik je jasno napisal, koliko

denarja sem dobil, kako sem ga vračal in katera potrdila sem predložil. Sodnik je razsodil, da nisem plačal,

milo rečeno je spregledal izvedensko mnenje.

LUKA SVETINA

JAKA KRENKER/DOMOVINA

Gospod Prosen, na začetku 90.

let ste bili uspešen slovenski

podjetnik, imeli ste picerijo

Romano v Kranju, ki je bila znana

daleč naokoli tudi zaradi prve

krušne peči v Sloveniji, kajne?

Res je, imel sem picerijo Romano v Kranju,

poleg tega tudi okrepčevalnico na

smučišču na Soriški planini. Picerija je

imela renome, obiskovalci so me začeli

prepričevati, šlo je za pokojnega Matijo

Okorna, naj kupim hotel Kanu ob Zbiljah

v bližini Medvod. Hotel se je znašel

na dražbi po tragični nesreči lastnikov

na Korziki. Mi smo Kanu dejansko kupili,

saj je imel objekt renome še iz časov

Jugoslavije, v 70. letih je bil tam ugleden

hotel, mi pa smo v kletnih prostorih

uredili diskoteko, ki je bila zelo uspešna

in poznana res daleč naokoli. Kapacite-

185 30. 1. 2025

34

INTERVJU

Na banki so mi dejali, da je

Šimenc pod ključem. Še danes

mi odmeva v ušesih ta beseda.

Spraševal sem, kako in zakaj,

gospa na banki mi je rekla,

naj raje ne sprašujem preveč.

Včasih, ko smo imeli dober

vikend, smo odplačali tudi

dva obroka.

185 30. 1. 2025

ta je bila za 700 ljudi, imeli smo odlično

glasbo, plesalke, sedemkrat je bil naš

gost Oliver Dragojević.

Diskoteko smo odprli leta 1993,

nekega dopoldneva leta 1994 pa se je

začela moja kalvarija, ko se je na naše

dvorišče pripeljal avto z avstrijsko registracijo

in sta iz njega stopila dva

gospoda. Želela sta nekaj pojesti, a sem

jima povedal, da restavracija ni odprta.

Usedli so se na igrišče ob bazenu, kjer

so spili kavo. Kratek pogovor sta imela

s Slovencem, ki se je zanimal za financiranje

pri avstrijski banki. Potem sta

tudi mene začela zasliševati, kaj nameravam

s hotelom, ali tudi sam potrebujem

financiranje. Aleks Šimenc je bil

poslovodja Posojilnice bank v Celovcu,

drugi gospod pa je bil Alex Pichler, Avstrijec,

ki je imel trgovino z gradbenim

materialom. Posojilnica bank je bila

slovenska banka v Celovcu. Ponujali so

mi možnost, da Pichler ugodno priskrbi

gradbeni, kopalniški in drug material.

Ker je moja nemščina slaba, ni pogovorna,

sem se pogovarjal s Šimencem, ki je

bil avstrijski Slovenec, on pa je prevajal

Pichlerju. Pogovor sem zaključili s tem,

da bom razmislil. Dal sem jima svoj

kontakt, takrat nisem imel maila, ampak

faks.

Obrnil sem se na svojega nadzornika

objekta, pokojnega Rudija Kavčiča,

povedal sem mu za ponudbo. Zdela se

mu je zanimiva, ker so imeli Avstrijci

bolj sprejemljive cene, kot so bile pri

nas. Naredili smo popis materiala in ga

poslali na Koroško, nakar sem dobil po

nekaj dneh cenik in ga primerjal z avstrijskimi

– materiali so bili dejansko

ugodni. Možnost je bila, da naredimo

hotel s 15 sobami, apartmaji, restavracijo

in pripadajočo infrastrukturo. To

smo želeli zgraditi v nekaj letih, bila

je možnost to zgraditi hitreje. Posojilo

sem zavaroval s hipoteko Kanuja, picerijo

Romano pa sem prodal, ker sem vedel,

da bom za gradnjo potreboval tudi

nekaj svojega denarja.

Povejte več o Aleksu Šimencu,

vodji poslovalnice, s katerim ste

bili dogovorjeni, da mu osebno

odplačujete posojilo. Vsak mesec

se je vozil iz Celovca in vam izdajal

potrdila, da ste mu plačevali?

Šlo je za dve kreditni pogodbi, ločeni,

ker je bila višina ene omejena na približno

600.000 mark. Skupaj je šlo za

znesek v višini 1.200.000 mark. Odplačeval

sem oba kredita mesečno, ker smo

imeli zelo dobro poslovanje z našo diskoteko,

včasih smo že ob 11. uri zvečer

zapirali vrata, ker je bilo preveč ljudi,

nismo več spuščali noter. Res zlata 90.

leta. Hotel smo dokončali v samo šestih

mesecih, gradilo se je noč in dan. Posojilo

sem normalno odplačeval skoraj dve

leti. Dogovor je bil, da smo denar nosili

v Ljubljano k uradnemu odvetniku banke

v Sloveniji, Veljku Franku. Velikokrat

je ob ponedeljkih k nam prihajal kar

Šimenc, ki sem mu izročal denar, imel

je vpisno knjigo, v katero sva se vedno

oba podpisala. Vedno mi je tudi povedal,

koliko sem še dolžan. Včasih, ko

smo imeli dober vikend, smo odplačali

tudi dva obroka. Hotel smo postopoma

odpirali, po letu dni nekako na pol …

Potem pa so se Avstrijci čez noč

nehali oglašati …

Takrat še ni bilo mobitelov kot danes.

Ko se mi je Šimenc nehal oglašati, sem

nekajkrat preko stacionarnega telefona

klical na avstrijsko banko, kjer so

mi vsakič povedali, da ga ni. Klical sem

večkrat, nekaj mesecev ni bilo odziva,

Šimenc pa ni več prihajal po denar.

Vmes smo denar nosili gospodu Franku,

odvetniku. Tudi on ni vedel, kje je

Šimenc. Ker sem imel dogovor z banko,

temu nisem posvečal večje pozornosti,

saj je bil Šimenc pač uslužbenec banke.

No, potem se je Šimenc nekega dne pojavil

pri nas, ves shujšan, pretepen, prosil

pa me je, naj denar čim prej vrnem,

da pa mi bo ob tem poskušal zagotoviti

nov, ugodnejši kredit z nižjo obrestno

mero. Te so bile takrat pri njih v višini

13 odstotkov.

Kako ste sprejeli, kar vam je dejal?

Vas je presenetilo?

Seveda sem bil šokiran, sem se pa posvetoval

s svojim odvetnikom, kaj naj

naredim. Dejal mi je, da je to nekaj, o

čemer se moram sam odločiti. Edina

možnost, da bi kredit čez noč v celoti

poplačal, je bila, da prodam svojo hišo.

Ta možnost je obstajala, saj smo vmes

v hotelu Kanu uredili tudi lastne bivalne

prostore.

Bili ste zavarovani, papirji so bili

podpisani z banko, zakaj ste sploh

razmišljali o tem …

Premamila me je možnost, da bi lahko

prišel do ugodnejšega kredita. Če bi

takrat vedel to, kar se je potem zgodilo,

v to ne bi šel. Ampak hiše v Medvodah

dejansko nisem potreboval, zato sem

ravnal, kot je predlagal Šimenc.

Ampak, ali vas ni zanimalo, zakaj

je prišlo do te spremembe, da je

banka želela, da ji vrnete kredit?

Verjel sem mu, da želi dobro, ni se mi

zdel pokvarjen, do tistega trenutka je

vedno vse »štimalo«, gradbeni material

smo dobili v nekaj dneh po sklenitvi

pogodbe, dve leti sem normalno odplačeval

kredit. Našel sem kupca za svojo

hišo, denar sem osebno, do zadnjega

centa, izročil Šimencu, računajoč, da

bom dobil še ugodnejši kredit. Potem

pa gospoda Šimenca spet nekaj časa ni

bilo. Tudi na telefon se ni oglašal, zato

sem osebno odšel v Celovec, zanimalo

me je, kako naprej, pričakoval sem

izbrisno pobotnico hipoteke, pričakoval

pa sem tudi nov kredit, da bom

lahko gradil naprej. Na banki pa so mi

dejali, da je Šimenc pod ključem. Še

danes mi odmeva v ušesih ta beseda.

Spraševal sem, kako in zakaj, gospa na

banki mi je rekla, naj raje ne sprašujem

preveč. Precej me je razburilo.

Čez nekaj tednov so me spet poklicali

v Avstrijo, banka je želela sestanek

z mano. Poklical me je nek Hermann

Kelih. Vse to se je dogajalo leta 1996. Ko

sem prišel v Celovec v njihovo pisarno,

so bili na drugi strani štirje z banke.

Rekli so mi: »Gospod Prosen, povejte

nam vse detajle o tem, kaj sta z gospodom

Šimencem imela, če boste vse

priznali, vam bodo vse, kar ste dolžni,

izbrisali.« Rekel sem: »Saj nimate kaj

brisati, vse sem vrnil.« Odvetnik pa je

vehementno odvrnil: »Smo na trgu,

koliko vi date nam in koliko mi vam,

vse je odprto.« Spraševali so me, kaj bi

lahko povedal o Šimencu. Kam je hodil,

s kom je prihajal v Slovenijo. Eden od

uslužbencev banke je potem dejal, da

INTERVJU

35

za sodišče nisem uporaben. Očitno so

zbirali dokaze v sodnem postopku proti

Šimencu. Morda so me želeli uporabiti

kot pričo proti svojemu nekdanjemu

uslužbencu.

Ste se začeli bolj zanimati, kdo je

Šimenc sploh bil?

Ne, ampak sem potem od prijateljev s

Koroške izvedel, da je bil kmalu potem

zaprt za štiri leta. Ampak danes vem,

da je bil samo igralec v rokah drugih v

večji, bolj umazani igri. Mag. Marina

Einspieler-Siegert, nekdanja okrožna

sodnica na Koroškem, mi je po objavi

prvega članka v Domovini osebno

pisala in dejala, da nima besed za ves

nateg okrog Posojilnice. Kaj takega ne

bi nikdar pričakovala. Pravi, da so se v

preteklosti dogajale velike goljufije, da

so tudi nadzorni odbori v posameznih

poslovalnicah raje zatisnili oči, kot da

bi resnica prišla na dan in v časopise.

Če jo citiram, pravi, da so se tega pristojni

bali. Edini, ki je bil obsojen, je

bil Šimenc (in njegova tajnica), čeprav

bi dala zanj roko v ogenj, da ni delal za

svoj žep, ampak je bil le tako naiven in

tudi nesposoben za vodjo poslovalnice.

To so bili drugi časi, danes se kaj takega

ne bi moglo več zgoditi.

Kaj je potem sledilo?

Pričakoval sem pošto, ampak namesto

izbrisnega dovoljenja so mi z banke po

pošti čez nekaj tednov poslali predlog

za izvršbo, kot da ne bi nikoli plačal

niti enega centa. Šlo je za znesek, večji

od mojega kredita, saj so bile zraven

pripisane še obresti. Skratka, glavnica,

obresti, zamudne obresti in stroški postopkov,

šlo je za 15 milijonov tedanjih

šilingov, to je bil trikratnik zneska, ki

mi ga je banka posodila.

Kaj človek naredi, ko ga banka

tako šokira?

Takrat sem se obrnil na odvetnika, ki

me je miril, da bomo vložili ugovor, da

nič od tega ni res in da bo sodišče že odločilo

v našo korist. Itak sem imel čisto

vest, vedel sem, koliko sem vrnil, da

sem čist. Potem pa je sledila obravnava

na škofjeloškem okrajnem sodišču, kjer

sem povedal svoje, ampak tudi banka je

trdila svoje, češ da niso ničesar dobili.

Povedal sem, kaj in komu sem izročil

denar. Da imam potrdila, komu sem

plačeval. Sodišče pa je določilo sodnega

izvedenca. Potem sem vse te papirje,

kar sem jih imel, predal sodnemu izvedencu.

Šlo je za Mihaela Bakovnika, eksperta

na svojem področju. On je izdelal

mnenje, ki je bilo v celoti v mojo korist.

Se je pa že do te točke vleklo več let?

Pritožbe in naroki, vse to traja, izvedensko

mnenje je bilo izvedeno nekje

po šestih letih. S tem izvedenskim

mnenjem pa seveda banka ni bila zadovoljna.

Bakovnik je jasno napisal, koliko

denarja sem dobil, kako sem ga vračal

in katera potrdila sem predložil.

Vaše mnenje sem imel v rokah.

Izvedenec je med drugim zapisal,

da ste kredit celo preplačali, banka

pa kljub pozivom ni predložila nobenih

konkretnih dokazov, od kod

njena zahteva za izvršbo …

Ja, ampak banka ni bila zadovoljna,

pri istem izvedencu je naročila dodatno

mnenje, češ, naj izračuna po novih,

dodatnih parametrih, a je bilo mnenje

nato spisano še bolj v mojo korist. Naj

povem, da sem sam vsakič predložil vse

zahtevane dokumente, banka pa mu ni

izročila ničesar. Izvedenec je celo pisal

na sodišče, da mu banka ne izroči ne

izpiskov ne dvižnih dokumentov, skratka

ničesar. To se je vleklo več kot leto

dni. Vmes je prišel na sodišče za pričo

tudi Aleks Šimenc, ki je odslužil zaporno

kazen in je še enkrat na obravnavi v

Škofji Loki potrdil mojo zgodbo, da sem

vse odplačal.

Bral sem njegovo pričanje v

sodnem spisu. Priznal pa je, da

je na vašem računu odpiral neke

dodatne konte, za katere vi

niste vedeli …

Res je, zlorabil je moje ime, odpiral je

dodatne konte, da je razbil zneske, bojda

je denar posojal drugim osebam. On

ali nekdo drug je imel stranski posel, za

katerega nisem vedel.

A kljub izvedenskemu mnenju in

pričanju Šimenca je sodišče sodilo

vam v škodo.

Milo rečeno je sodnik pozabil pogledati

to izvedensko mnenje. Njegova sodba je

bila zame šok – češ, banki nisem poplačal

dolga. In morali smo se pritožiti na

višje sodišče. Slednje je sodbo razveljavilo.

Zadeva se je vrnila na prvo stopnjo.

Na prvi stopnji se je zadeva spet vlekla,

obtičala v nekem predalu, menjali so

se sodniki, tisti, ki mi je najprej sodil,

je umrl, nova pa je spet sodila, da nisem

plačal, in spet ni upoštevala izve-

Sledila je obravnava na

škofjeloškem okrajnem

sodišču, kjer sem povedal

svoje, ampak tudi banka

je trdila svoje, češ da niso

ničesar dobili.

denskega mnenja. Spet sem se moral

pritoževati in zadeva je šla tako daleč,

da so o tem odločali na vrhovnem sodišču.

Šele slednje je to potem spet vrnilo

na prvo stopnjo z argumentacijo, da je

bil postopek nepravilen, ker je izvršbo

proti meni vložila pravna oseba, ki je

vmes prenehala obstajati.

Kako se ena zadeva lahko vleče

toliko časa?

Banka je v tem času zamenjala tri odvetnike.

Ko niso imeli osnove za pritožbo,

so najeli drugega odvetnika. Najprej

so vložili izvršbo za 600.000 nemških

mark, potem pa so vložili novo tožbo

za 300.000 mark. Odpirali so nove in

nove zadeve. Ves čas, vsa ta leta, sem

hodil s svojim odvetnikom Vinkom

Šimcem v Celovec na banko, naj nam

pokažejo izpiske, koliko smo jim sploh

dolžni po njihovem mnenju, pa tako

kot izvedenec tudi mi nismo dobili ničesar.

Če imaš kredit na banki, ti vsako

minuto povejo, koliko je glavnica

in koliko obresti. Skratka, izogibali so

se sodelovanju.

Kako ste vi to doživljali? Da se vam

to dogaja?

Na začetku sploh ne moreš verjeti. Potem

pa ti pride v podzavest, začneš se

prebujati ponoči, razmišljati začneš,

kaj si narobe naredil. Počasi te začnejo

načenjati živci. Šel sem do zdravnika,

vse sem mu razložil, napotil me je do

psihiatra. Potem sem se začel zdraviti,

jemati zdravila, nisem več vedel, kako

naj se izkopljem iz te situacije. Napisal

sem svojo oporoko in pojasnilo, zakaj

bom to naredil – in odšel v gozd. Nekako

sem preživel noč. Temne misli so me

nekako zapustile. Poiskal sem si dodatno

pomoč. In borbal sem naprej.

Celotno zgodbo Romana Prosena in njegov

boj za pravico, ki jo je dosegel šele v tem

mesecu, si lahko ogledate na YouTube

kanalu Domovine.

185 30. 1. 2025

36

INTERVJU

V majhnem okolju se v

človeku porodi svojevrstna

trma, želja po vztrajanju

in morda tudi preseganju

obstoječih okvirov.

Intervju je bil predvajan na TV SLO1,

posnetek je dostopen na https://365.

rtvslo.si/arhiv/intervju/175102392.

Dr. Pereničeva ga je za objavo v tedniku

Domovina dopolnila in avtorizirala.

Posnetek zaslona TVS SLO1

DR. URŠKA PERENIČ,

SLOVENISTKA IN LITERARNA ZGODOVINARKA

»Delati moramo

ZA SKUPNO STVAR«

Profesorica dr. Urška Perenič sodi med najboljše in najbolj prodorne slovenistke in literarne zgodovinarke.

Izdala je številne razprave doma in v tujini ter več vrhunskih monografij o slovenskih literarnih ustvarjalcih

19. stoletja, v zadnjem obdobju pa se je posebej posvetila literarni zapuščini in korespondenci slovenskega

tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je prijateljevala 20 let. Samo v letu, ki je za nami, sta izšli knjigi

z naslovoma Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor in Jaz pa nikoli nisem sanjal.

DR. JOŽE MOŽINA

Gospa Perenič, od kod interes, da

ste se zzačeli ukvarjati z literaturo,

predvsem s tisto iz 19. in prve

polovice 20. stoletja, ko se je slovenska

nacija nekako formirala?

Beseda mi je bila od vselej najbližje in

je tudi primarni človeški medij; po eni

strani elementaren, po drugi strani veličasten,

če samo pomislimo, kaj vse so

iz besed napravili besedni, torej literarni

umetniki. Zelo zgodaj sem se naučila

brati in pisati ter že od osnovne šole

gojila zamisel, da bom nekoč postala

profesorica slovenščine in nemščine

(oba jezika in književnosti sem namreč

z odliko doštudirala). Vendar sem že

med študijem začela odkrivati čare raziskovalnega

dela in se odločila zapisati

slovenski literaturi. Preko ukvarjanja z

njo in poglabljanja v vse tisto, kar so napisali

naši literarni velikani, ter pisanja

(kajti literarnozgodovinsko pisanje je

185 30. 1. 2025

INTERVJU

37

tudi ustvarjalen proces) o njih pa lahko

vselej izražam tudi sebe.

Kaj ste brali kot mlado dekle?

Težko vprašanje, ker je seznam knjig

res dolg. Na moji polici imata še vedno

častno mesto knjigi Moj prijatelj Piki Jakob

in zbirka pesmic Pojte, pojte, drobne

ptice, ki sem jo znala že pri kakih treh

letih na pamet. Zelo zgodaj sem začela

prebirati mladinsko književno klasiko

(Bratovščina Sinjega galeba, Tajno

društvo PGC itd.). Ljuba mi je bila serija

knjig Pet prijateljev Enid Blyton, saj ima

veliko detektivskih elementov. Med

dragimi mi avtoricami in avtorji ne

smem pozabiti niti na Astrid Lindgren

ali Hansa C. Andersena. Še danes občudujem

Mumine finske pisateljice švedskega

rodu Tove Jansson, ki nam jih je

v zadnjih letih s svežimi prevodi znova

približala Nada Grošelj. Naj posebej izpostavim

lik muminmame, ki skrbi za

družino, rada dela na vrtu in zna sploh

vse rešiti. Ta knjiga nosi ne samo sporočilo

o vrednosti družine, ampak tudi o

povezanosti z naravo. Zlasti ob spodbudi

svoje mame sem seznam knjig hitro

začela dopolnjevati s preostalo slovensko

in tudi tujo književno klasiko, če

poleg avtorjev, s katerimi se intenzivno

ukvarjam (torej Jurčiča in Tavčarja),

omenim zgolj in samo Janka Kersnika

ali Franceta Bevka.

Odraščali ste na Premu, v zavetju

Dragotina Ketteja. V čem je podeželsko

okolje pri formaciji človeka

drugačno od mestnega?

Po mojih izkušnjah je to velika prednost.

Sploh če je zraven spodbuda. Rekla

bi, da se v majhnem okolju v človeku

porodi svojevrstna trma, želja po vztrajanju

in morda tudi preseganju obstoječih

okvirov. Seveda je nekoliko težje,

ko gre človek v večji kraj, a se hkrati,

vsaj zase lahko tako rečem, v njem še

okrepi navezanost na dom in korenine.

Sama se namreč nikoli nisem vkoreninila

v Ljubljani.

V vasi živi sorazmerno malo ljudi in

vsak izmed njih je po svoje posebnež.

O čem piše literatura? O precej posebnih,

nikakor čisto običajnih ljudeh.

Hkrati pa se je v moji domači vasi skozi

zgodovino rojevala vrsta ustvarjalcev.

– Andraž Gombač je v času, ko je

bil urednik in novinar pri Primorskih

novicah, zapisal, da se na Premu rojeva

književnost. – Poleg Dragotina Ketteja

spomnimo na pesnika in duhovnika

Vilija Steguja ter prevajalca in pesnika

Bogomila Faturja. Pod Premom je na

svet prijokal Ivo Grahor, sodobnik Srečka

Kosovela, medtem ko je bil na gradu

Prem rojen Karel Lavrič, narodni buditelj

in politik, tudi ustanovitelj čitalnice

v Ajdovščini. Še ko nisem do potankosti

poznala usod naštetih osebnosti, so

bile te v moji zavesti. Na Premu smo z

njimi dihali.

V zadnjih letih ste izdali

impresivno število monografij

o posameznih eminentnih

slovenskih pisateljih: Jurčiču,

Tavčarju, Luizi Pesjakovi ...

Hvalevredno je, da sta se vsaj dve

temi iz vaših knjig znašli tudi med

maturitetnim gradivom.

Da je del maturitetnega testa posvečen

Jurčiču in Tavčarju, kjer se ob obeh pojavim

tudi jaz kot avtorica njima posvečenih

monografij (v eni od nalog so morali

dijaki ob obletnici Jurčičeve smrti

napisati uradno vabilo za župana na

prireditev, kjer naj bi se o pisatelju pogovarjali

z menoj kot literarno zgodovinarko),

je bilo zame veliko presenečenje,

ki mi je z ust izvabilo nasmeh. To pa

zato, ker se mi je zazdelo, da se tudi po

tej poti znova vračamo k fundamentom.

Res ste zelo dejavni. V zadnjih

letih ste tudi z našo hišo RTV SLO

posneli tri izvrstne dokumentarne

portrete na podlagi knjig, ki

jih omenjava. Tu je mogoče manj

znano ime Luiza Pesjakova. V čem

je posebna?

V mnogočem. Nagovorila me je kot

ženska, ki se je pojavila v svetu, rezerviranem

večinoma za moške. To je bilo

v 19. stoletju. Od večine ustvarjajočih

peres tistega časa se je razlikovala po

provenienci, kajti slovenski pisatelji so

večinoma izšli iz kmečkih hiš. Bila pa je

vsestransko dejavna – v dramatiki, liriki,

pripovedništvu. Tudi v tem smislu

mi je navdih, saj kot literarna zgodovinarka

gojim zanimanje za vse književne

zvrsti neke dobe.

V nekem smislu usodno za vas pa

je bilo srečanje z Borisom Pahorjem.

Vaše prijateljstvo s Pahorjem

ima zelo plodovit odmev v številnih

knjigah, ki ste jih o njem napisali

skupaj s sodelavci. Kako se je

vse začelo in kaj vam to pomeni?

To mi ogromno pomeni. Začelo se je

pred več kot dvajsetimi leti. Kot študentka

sem se prvič odpravila v Trst na

Borisu Pahorju sem izrekla

obljubo, ki jo bom morala

nekoč izpolniti – da bom

napisala roman o njem in o

slavistki Mariji Žagarjevi.

delovno srečanje s pisateljem. Odpeljal

me je oče. Če se prav spominjam, sva s

Pahorjem govorila v kavarni Minerva –

in odtlej nisva nikoli več prekinila stikov.

Večkrat sva govorila po telefonu.

Najbolj intenzivno sva sodelovala pred

letom 2010, ko sem pripravljala knjigo

Sončna ura. Zadnjič pa sva se srečala

24. decembra 2021. To je bilo presunljivo

srečanje. V roke mi je stisnil ponatis

zbirke novel Grmada v pristanu … Ob

tej priložnosti sem mu tudi povedala,

da sem o njem napisala projekt, ki ga

bom prijavila. Projekt o njegovi književni

republiki, ki je moje avtorsko delo

in za čas katerega imam tudi ekskluzivo

pisateljevih zakonitih dedičev. Najbrž

si lahko predstavljate, kaj to pomeni!

Napisal vam je tudi posvetilo.

Pravzaprav ga je narekoval, potem pa

se je podpisal. Ob njem je bila pomočnica

Vera. To presunljivo srečanje sem

deloma zvočno posnela, saj je sam tako

želel. Srečanje je imelo pomembno vsebino.

Kot prvo, ker sem pisatelja torej

seznanila z zgoraj omenjenim projektom.

Zaupala sem mu tudi, da sem v

njegovi zapuščini ocenila število pisem

na približno 5.000. Pripomnil je, da se

Bogu zahvaljuje, ker bom o tem pisala,

ob tem pa mi je še svetoval, naj nekoč

napišem spomine. Vprašala sem ga, o

kom, o čem ... Če tudi o njem? Odgovoril

je: »Ja, in o vsem, kar doživljaš. Tvoji

spomini bodo podobni romanu.«

Ta del izjave se mi zdi zelo pomemben,

ker iz njega razberemo, da Pahorju

vse literarne forme pravzaprav predstavljajo

»posode« spominjanja. Torej

tistega, kar je nasprotje pozabe. Izrekla

sem mu obljubo, ki jo bom morala nekoč

izpolniti – da bom napisala roman

o njem in o slavistki Mariji Žagarjevi;

obeh glavnih akterjih knjige pisem

Sončna ura, ki sem jo opremila z več kot

800 pojasnjujočimi opombami in leta

2010 izdala pri Slovenski matici. Pisatelj

je dodal, da med njima oz. z njegove

strani ni bilo ljubezni, a vsekakor prijateljstvo.

Zato naj bo torej to roman o neuresničeni

ljubezni, kakor jo razberem

185 30. 1. 2025

38

INTERVJU

iz pisem Žagarjeve njemu. Omenil mi je

svojo ženo Radoslavo Premrl Pahor in

njeno dobroto. Imela sem občutek, da jo

je tedaj videl pred seboj. Prav tako mi je

zaupal, da je ob njunem prvem srečanju

nosila sinjerdeče krilo ... Nisem si mogla

predstavljati in si še zdaj ne povsem,

kakšna barva je to.

Slengovska literatura je

lahko sicer zanimiva,

vendar po mojem

hitro minljiva.

Posnetek sem poslušal in lahko

rečem, da je pretresljiv. Pisatelj

vam pravzaprav predaja duhovno

oporoko, v nekem smislu zavezo,

da poskrbite za njegovo dediščino

in jo nadaljujete. Bili ste ena od

zadnjih, ki ga je obiskala.

Tako. Gre za zelo močno etično zavezo.

Projekt o pisateljevi književni republiki

je zame predvsem to, moram

pa zdaj skupaj z zavezo (u)braniti tudi

svoje avtorsko delo in ne nazadnje ekskluzivo

pisateljevih dedičev, s katero

razpolagam v času projekta in nikomur

drugemu, ki bi to počel brez mojega

dovoljenja in torej dovoljenja dedičev,

ne dovoljuje objavljati iz pisateljeve

pisne zapuščine.

185 30. 1. 2025

Janez Marolt

Ko sva se s pisateljevim sinom Adrijanom

srečala novembra 2022, mi je povedal,

da sem bila med zadnjimi, ki jih

je pisatelj omenjal. Med njimi sta bili še

kulturna novinarka Neva Zajc in Cristina

Battocletti, ki je Pahorjeva italijanska

biografinja.

Duhovni testament pisatelja bom,

brez skrbi, predajala po svojih najboljših

močeh naprej.

Etično zavezo, kot ste rekli, ste

kmalu začeli uresničevati. Tako

je nastala že na začetku lanskega

leta knjiga Trst, to je tam, kjer je

Boris Pahor. Zanimiv naslov.

V tej knjigi, ki ste jo uredili skupaj

z ddr. Igorjem Grdino, ste malo bolj

podrobno obdelali tudi njegovo

prijateljstvo in navezanost na

Edvarda Kocbeka.

Prvi knjigi je dala naslov moja hčerka.

Prišel je hipno. Stara je bila tri leta. Na

televiziji se je odvrtel napovednik, povezan

s Trstom, nakar je vzkliknila:

»Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor!«

Odnos med Kocbekom in Pahorjem

je v knjigi predstavljen zelo kompleksno.

Vračamo se v leto 1944 k t. i.

rimskemu uvidu, do katerega je prišel

Kocbek, ko se je srečal s Francom Rodanom,

vodjo katoliških komunistov.

Navdušil se je nad t. i. levim katolištvom

in spoznal, da je katolištvo tako

močan pojav, da ga pri izgradnji novega

sveta ne bo mogoče spregledati. O tem

v knjigi med drugim piše Ravel Kodrič.

Hkrati spoznavamo, kako se je Kocbek

opajal s personalizmom, kar je vse posredno

vplivalo na Pahorja. Z veliko

natančnostjo je prikazana geneza znamenitega

intervjuja Pahorja in Rebule

s Kocbekom, o čemer piše Igor Omerza.

Intervju se je začel rojevati v Opatiji

leta 1970 in se je zaključil tako rekoč v

Kocbekovem stanovanju. Sežemo pa

tudi daleč naprej, do sočasnosti in bivšega

predsednika Republike Slovenije

Boruta Pahorja, ki se je prav tako navdihoval

pri Kocbekovem in Pahorjevem

prijateljstvu. Ob neki priložnosti, mislim,

da na pokopališču oz. spominskem

parku Dobrava pri Mariboru, in sicer

na pogrebni slovesnosti za žrtve Hude

jame, je dejal, da ne spreminjamo preteklosti,

marveč prihodnost.

Tudi druga knjiga ima zelo poetičen

naslov: Jaz pa nikoli nisem

sanjal. Kot sem prebral, je utemeljitev

naslova ta, da je Pahor tiste

vrste pisatelj, ki je imel tako bogato

življenjsko izkušnjo, da je črpal

iz tega, kar je doživel; ni mu bilo

treba pisati na podlagi domišljije.

Tako je. In da ne bi nikoli pozabili tistega,

kar je sam doživel. To pa zato, da ne

bi ponavljali istih napak in se nam ne bi

bilo treba iz generacije v generacijo učiti

enih in istih stvari.

Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega

tiska in Slovenski matici,

ki je nekakšna matična založba

Borisa Pahorja.

Povedati moram, da imam pri Slovenski

matici veliko podporo dr. Ignacije Fridl

Jarc, ki je zelo naklonjena izdajanju Pahorjevega

opusa. Kot tajnica-urednica

nadaljuje delo Draga Jančarja. Sončno

uro sem prav tako izdala pri Slovenski

matici in takrat je bil Jančar izdaji izjemno

naklonjen. Že omenjena knjiga

Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor je izšla

z izključno finančno podporo Slovenske

matice, pri knjigi Jaz pa nikoli nisem

sanjal pa se je naši najstarejši znanstveni

založbi pridružil še Tržaški tisk. V

slednji je zaobsežen celoten pripovedniški

opus Borisa Pahorja. Za izhodišče

in središče svoje analize vzamem pisateljevo

»afriško kroniko« Nomadi brez

oaze, v kateri je tematizirana prelomna

izkušnja pisateljevega življenja.

Kot vojaka v Libiji …

Kot vojaka v Libiji, kot primorskega

fanta v italijanski vojaški obleki in kot

nekoga, ki je na afriškem pesku našel

neke vrste rešno pot. Pahor je spoznal,

da leto, ki ga je preživel v Libiji, zanj ni

bilo izgubljeno in da je sam lahko človek

med ljudmi. Že pred Nomadi brez

oaze je izdal romana Mesto v zalivu in

Vila ob jezeru, prek katerih se s pisateljem

vračamo v čas ilegale v Trstu in

ob Gardsko jezero (tu je bil narednik

tolmač), česar se v analizi seveda dotikam.

Prav tako pa sežem k drugim in

poznejšim Pahorjevim delom, če poleg

znamenite Nekropole omenim samo romana

Zatemnitev in V labirintu, ki nas

popeljeta v povojni čas. V knjigi Jaz pa

nikoli nisem sanjal pokažem, kako je

skozi svoje romane, ki so forma spominjanja,

Pahor zaobsegel vse svoje življenje

in ga v celoti tematiziral. S tem pa

skozi literaturo na novo in imaginarno

tudi poustvaril. Ob tem je treba poudariti,

da Pahorju ne gre samo za njegovo

zgodbo in usodo, ampak da se vselej obrača

k svojemu narodnemu občestvu.

INTERVJU

39

Je splošno soglasje, da je vrhunec

njegovega pisateljskega ustvarjanja

Nekropola, v kateri opisuje tragedijo

koncentracijskih taborišč?

Nekropola je brez dvoma vrhunec njegovega

ustvarjanja in eden od vrhuncev

slovenske in tudi svetovne pripovedne

proze. Svetovni roman, ob katerega bi

– ker je pisatelj tako dejal – postavila še

zbirko Grmada oz. Kres v pristanu.

Zanimivo je, da je na predstavitvi

knjige sodeloval tudi sin Adrijan,

ki je zelo neposredno povedal,

da je bil namen Borisa Pahorja

sprememba režima v Sloveniji,

demokratizacija Slovenije. Pahor

je bil unikaten, ker je razumel

slovenstvo zelo široko.

Da, poleg spremembe režima oz. demokratizacije

omenimo še njegova prizadevanja

za narodno samobitnost, pa

tudi boj za izboljšanje položaja slovenske

skupnosti v Italiji ter prizadevanja

za ogrožene jezike in kulture. Slovenstvo

je razumel v tesni povezanosti z

identiteto, katere pomembni gradniki

so slovenski jezik, literatura, kultura

in ne nazadnje lastno ozemlje, teritorij.

Poudarjal je partikularno nasproti globalnemu

in večkrat povedal, da s tem,

ko zagovarjamo svojo identiteto, drugim

ne sporočamo, da so od nas slabši,

ampak kvečjemu to, kdo smo! Zato se

mu po krivem očita nacionalizem. Tudi

v Pahorjevi pisemski republiki pride do

izraza to stališče, kajti pisatelj malone

vsem dopisnikom predstavlja nekakšen

narodni steber v mestu v zalivu. Po tej

poti, torej skozi pisma, se utrjuje ideja

zedinjene Slovenije, posebej v časih, ko

je bilo Slovencem vsiljeno ločevanje.

Kakor sem ugotovila iz analize pisem,

se je Pahorjeva pisemska republika občutneje

širila zlasti po letu 1975, torej

v obdobju, ko so bila Pahorju zaprta

vrata v matico oz. Jugoslavijo. Kakor je

napisal Ruda Jurčec, so se skozi pisma

utrjevale duhovne povezave med Slovenci,

in ta fenomen poimenoval »republika

duha«.

Kako in s kom vse je komuniciral

po svetu?

Če kar nadaljujem z dopisniki iz Južne

Amerike, točneje iz Argentine, potem

naj omenim Franceta Papeža, urednika

pri Meddobju, ali Nikolaja Jeločnika, da

ne spregledam povsem niti vrste manj

poznanih dopisnikov, ki jim je pisatelj

enako vestno odgovarjal. Ko je šlo za

Knjiga in tisto, kar je skrito

med njenimi platnicami, je

lahko podlaga za premislek

o tistem, kar je bilo, o tem,

kar je, pa tudi, kdo smo – in

kam gremo.

slovensko narodno samobitnost, so si

dopisovalci pritrjevali in si, ko je beseda

nanesla na vprašanje kolaboracije,

včasih prišli navzkriž. Ampak vselej

je bil to spoštljiv dialog, v katerem se

sogovornika medsebojno plemenitita.

Pisemska republika Borisa Pahorja je

izkaz polifonije, večglasja.

Pahor kot človek dialoga, ste

zapisali. Nekaj lepega, aktualnega

za današnji čas. Veličina teh knjig

je tudi v tem, da ga kot človeka

demistificirate. Da se okrog njega

ne gradi mit, saj je bil tudi on

človek iz mesa in krvi, ki je delal

napake. O tem je zelo odkrito

govoril tudi njegov sin Adrijan. Je

tudi to potrebno za razumevanje

človeka v celoti?

Do neke mere gotovo. Verjetno pa mislite

na prispevek Janeza Bizjaka v drugi

knjigi, ki čudovito oriše nekatere okoliščine

okrog Zaliva in je tudi poklon

Pahorjevi ženi, ob vsem pa spomni tudi

na nekatere pisateljeve »stranpoti«. Pisateljev

sin se je strinjal z objavo in mi

dejal, da se tudi v resnicoljubnosti kaže

veličina človeka. S čimer se strinjam.

Vsi smo pač samo ljudje.

Glede vere je bil Pahor iskalec.

Kako se je to njegovo iskanje

izkristaliziralo ob koncu življenja?

V prvi knjigi nas v zadnje trenutke pisateljevega

življenja popelje njegov sin.

Kakor sem zapisala, sem ob prebiranju

njegovega prispevka dobila občutek,

da se s Pahorjem gibljemo med to- in

onstranstvom. V drugi knjigi pa »iskanje«

in iztekanje Pahorjevega življenja

spremljamo skozi prispevek Bizjaka, ki

se deloma naslanja na pričevanje pisateljevega

sina Adrijana. Izvemo, da je

Boris Pahor proti koncu zemskega življenja

večkrat ležal z rokami, prekrižanimi

za molitev, spravljen s samim seboj

in svetom ter čakajoč na prehod tja

onstran. Menim, da se vsi, starejši kot

postajamo, vedno bolj vračamo k sebi, k

svojemu izvoru ali navsezadnje izhodiščem,

v katerih smo bili vzgojeni.

Borisa Pahorja je mogoče dojemati

vsaj na treh ravneh: kot pisatelja,

kot pričevalca 20. in začetka 21.

stoletja, pa tudi kot velikega človeka,

borca za slovensko identiteto.

To je nenehno ponavljal. Tudi na

naši televiziji smo posneli oddajo

Pričevalci, pogovor z njim v treh

delih, ki je impresiven in ima

trajno zgodovinsko vrednost. Na

očitke o nacionalizmu je dejal: »To

ni noben nacionalizem, imeti svoj

jezik, svojo identiteto, svojo kulturo.«

Način, kako je to povedal, s to

svojo močjo, mi odzvanja še danes.

Že v času njegovega življenja,

sploh pa sedaj po smrti, je vtis, da

določenim kulturnim krogom, ki

so zelo vplivni, ta tretja stvar ni

všeč. Mogoče tistim, ki jim slovenska

identiteta ni v prvem planu.

Kako vi to občutite?

Seveda ni po godu določenim krogom.

In jim ne bo. Ob Pahorju se žal še vedno

dogaja polarizacija, in to zaradi njegove

nepripadnosti katerikoli »cerkvi«.

Nekoč je sam zase dejal – to so besede,

ki sem jih sama potegnila iz njegove

korespondence z Marijo Žagar in nanje

javnost prva opozorila – da vedno bolj

razločno čuti, kako ne sodi nikamor.

Da je za desnico uporaben takrat, ko

se upre ekskluzivizmu levice, a da ga

ima sicer za pogana. In da je za levico

disident, ki dela zgago. Seveda je tu še

Pahorjev jasen in odločen trikratni ne

vsem totalitarizmom: fašizmu, nacizmu

in komunizmu. Morda lahko odgovor

na to, zakaj je danes v nemilosti in

zakaj smo deloma v nemilosti tudi tisti,

ki se ukvarjamo z njim, ponudi pismo

Viktorja Blažiča iz leta 2009, ki se hrani

v Pahorjevi zapuščini in sem ga z dovoljenjem

Blažičeve hčerke v knjigi Jaz pa

nikoli nisem sanjal tudi objavila. Blažič

ugotavlja, da še vedno živimo na ruševinah

totalitarnega režima. In obžaluje,

da se ne Pahorju ne Kocbeku ni nihče

opravičil za vse tisto, kar jima je bilo

prizadejano. Pahorju je bil kar dvakrat

prepovedan vstop v Jugoslavijo.

Zakaj nimamo potrebe po globljem

razumevanju Borisa Pahorja,

o čemer imenitno govori tudi

185 30. 1. 2025

40

INTERVJU

njegov prijatelj in podpornik

Evgen Bavčar?

Na Evgena Bavčarja moramo obvezno

spomniti. Sodeloval je pri obeh knjigah.

Bil je pomemben ambasador Borisa Pahorja

v Franciji in je še naprej zavezan

– kakor pravi sam – aktivnemu slovenstvu.

Zakaj nimamo potrebe po globljem

razumevanju? Prej bi rekla, da je

nima del narodnega telesa, če naj uporabim

za Pahorja značilno sintagmo.

To pa tisti, ki želijo spreminjati preteklost

(namesto prihodnosti). Opažam,

da je prišlo do uspešnega transferja na

mlajše generacije, ko gre za ločevanje

po ideoloških kriterijih. Na ljudi, celo

precej mlajše od mene (rojene 1982), kar

je naravnost nepojmljivo! Očitno imajo

nekateri od tega še vedno koristi. Želela

bi si, da bi vsaj generacija naših otrok

presegla ta razkol.

Ko se zavzemate za Borisa Pahorja,

imate s tem tudi določene

težave. Kako se to kaže?

Bilo je več »zanimivih« reči. Vse bo natančno

popisano in dokumentirano v

mojih spominih. Vsega tu ne morem

razgrniti tudi zato, ker je nekatere zadeve

težko empirično dokazati, vendar

iskreno verjamem, da se bodo sčasoma

izkristalizirale. No, naj ob polaščanju

mojih dosežkov in mojega dela morda

omenim predčasno prenehanje kakega

mandata v tem ali onem gremiju pa zavlačevanje

in celo nezaključevanje kakih

administrativnih postopkov. Vsekakor

verjamem, da bo na koncu zadoščeno

Pravici in da bo zmagala moč spominjanja

ter da bomo na koncu s Pahorjem in

Kocbekom vsi tisti, ki se pošteno zavzemamo

zanj, rekli, da smo pač imenitno

opravili.

Živimo v časih, ko se bere manj, ko

prevladujeta literatura na podlagi

Osebni arhiv

185 30. 1. 2025

slenga, literatura za samopomoč

… Kaj bo tisto, kar bo preživelo

preizkus časa in ostalo

v slovenskem kanonu?

Tisto, kar bomo brali, tisto, kar bo

znalo na literarni, umetniški način

posredovati univerzalne vrednote,

in tudi tisto, o čemer bomo literarni

zgodovinarji pisali. Zato se mi je

zdelo pomembno lotiti se Pahorjevega

opusa takoj po njegovi smrti – saj

mu je žal že takoj zagrozilo, da utone

v pozabo.

Slovence je kot nacijo vzpostavila

kultura, posebej literatura.

Kakšno nalogo bo imela

v prihodnosti?

Pomembno. Tudi v času umetne inteligence

in razvoja tehnologij nas knjiga

vedno počaka na polici. Knjiga in tisto,

kar je skrito med njenimi platnicami, je

lahko podlaga za premislek o vsem, kar

je bilo, o tem, kar je, pa tudi, kdo smo –

in kam gremo.

Kaj je dobra literatura?

Je lahko slengovska literatura

kakovostna?

Na kratko, tista, ki nas zna nagovoriti.

Ob čemer je pomembno še – kako.

Ni vse dobro. Danes imamo namreč

ogromno literature, ki samo »odpira«

neke probleme in vprašanja. Kar zadeva

t. i. slengovsko literaturo, pa naj rečem,

da je lahko sicer zanimiva, vendar po

mojem hitro minljiva. Tu povsem soglašam

s plodovitim tradicionalističnim

pisateljem Ivanom Sivcem ter dvigam

roko za umetniško dovršeno besedo.

Študentje vas imajo večinoma za

izredno dobro, zavzeto, delavno,

zelo razgledano, natančno, tudi

pikolovsko. Povejte, kakšni bodo

S tem, ko

zagovarjamo svojo

identiteto, drugim

ne sporočamo, da

so od nas slabši,

ampak kvečjemu

to, kdo smo.

slovenisti nove generacije? Bodo

kos nalogi?

Sem prepričana v to, tudi če te generacije

ne bodo mnogoštevilne. Želela bi si

predvsem, da bi bilo zanimanja za slovensko

književnost in humanistiko širše

med mladimi nekaj več in da bi tudi

družba začela bolje vrednotiti humanistično

vednost.

Literatura oblikuje človeka. Bi jo

zmogli pisati na taki ravni, kot jo,

če ne bi vsega tega spoznali že prej?

Pisateljskih ambicij nisem nikoli imela,

se bom pa zelo potrudila, da bom izpolnila

Pahorjevo željo. Kar se tiče mojega

znanstvenega, literarnozgodovinskega

pisanja, ki terja ogromno raziskovanja,

premišljevanja in tudi ustvarjalne žilice,

pa lahko rečem, da so vse moje knjige

nastale v ravno pravih trenutkih mojega

življenja, ko sem si nabrala dovolj

znanja in izkušenj, ki so me oplemenitile.

Povedano drugače, ko sem sama dovolj

zrasla v spoznanju. Ko človek (do)

zori, si upa tudi pisati in govoriti tako,

kakor misli, da je prav.

Tudi vi ste velika Slovenka, po

vzoru Borisa Pahorja. Za konec

bodiva čisto realna. Tepe nas

nataliteta, včasih tudi vprašljiva

kulturna politika. Obstoj naroda

in jezika ni samoumeven. Kaj menite,

da bi morali storiti, da bomo

obstali? Kakšen navdih nam lahko

ponuja Boris Pahor?

Stopnja rodnosti je res žalostno dejstvo.

Ena izmed študentk, ki so mi pomagale

pri popisovanju Pahorjevih pisem,

mi je ob neki priložnosti dejala, kako

zaskrbljujoče so namreč demografske

napovedi, in pripomnila še, da bi šlo

našemu narodu gotovo bolje, če ne bi

toliko pametnih ljudi bodisi prostovoljno

bodisi po sili razmer v preteklosti

zapustilo Slovenije. Ampak jaz sem po

naturi optimist, ki verjame, da bomo

nekoč v preseganju tistega, kar nas

ločuje in razlikuje, vendarle znova začeli

delati za skupno stvar – po zgledu

naših prednikov v najbolj prelomnih

časih zgodovine. S svojo osebnostjo

in delom nam je Boris Pahor v čudovit

navdih!

Predstavitev knjige Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor,

avgust 2024, Koper. Dr. Urška Perenič s pisateljevim

sinom prof. Adrijanom Pahorjem ter kulturno

novinarko Nevo Zajc.

Komentar

ALJUŠ PERTINAČ

PROFIMEDIA

PREHITEVAM PO LEVI

Trumpova

DIPLOMACIJA TOPNJAČ

V mednarodnih odnosih obstaja uveljavljen izraz oziroma poimenovanje za zunanjo

politiko, ki vključuje grožnjo ali dejansko uporabo sile. Po naše se mu reče diplomacija

topnjač (pogosto se narobe prevaja kot topovnjač, kar je srbohrvatizem) oziroma tudi

tomahavk diplomacija.

41

Prve poteze novoizvoljenega

ameriškega predsednika Donalda

Trumpa jasno kažejo, da

bo tako imenovana diplomacija

topnjač, torej grožnja in celo uporaba

sile v mednarodnih odnosih, glavno

»orožje« njegove zunanje politike. Proti

komu Trump zaenkrat usmerja te svoje

»topnjače«? Proti Ruski federaciji ali

denimo proti Ljudski republiki Kitajski,

utegne kdo naivno pomisliti. Malo morgen,

oziroma v jeziku jugoesperanta, ki

je tako blizu naši novopečeni komisarki

za (ne)širitev EU Marti Kos, jok brate.

Zaenkrat zgolj proti dolgoletnim zaveznicam

ZDA. Ja, prav ste prebrali. Ampak

pojdimo lepo po vrsti.

PRIKLJUČITEV GRENLANDIJE

Trump se je najprej lotil Danske. Zakaj

Danske, porečete. Hja, Danska ima v

severnem Atlantiku Grenlandijo, največji

otok na svetu (Avstralija je namreč

celina), katerega 84 odstotkov površine

pokriva led – kot, če se malo pošalimo,

ostalino iz časov vikinških osvajanj.

Grenlandija je zelo bogata z naravnimi

viri in čeznjo poteka najkrajša pot, ki

jo morajo ruske medcelinske balistične

rakete z jedrskimi konicami prepotovati,

da bi dosegle celinske ZDA. Trump

ne skriva, da želi Grenlandijo priključiti

ZDA, in je v ta namen že po telefonu

poklical dansko premierko. Po poročanju

Financial Timesa je pet bivših in aktualnih

vidnejših evropskih politikov

izrazilo nejevero, kako agresivno se je

med pogovorom obnašal Trump. Vsakič,

ko je sogovornica ponudila »sodelovanje«,

je Trump izgubil živce in govoril

zgolj o popolni kontroli nad Grenlandijo.

Spomnimo, na eni izmed prvih

tiskovnih konferenc po izvolitvi Trump

»ni izključil« uporabe sile proti Danski,

ki je sicer ustanovna članica NATO in

članica EU. Najmanj nenavadno, kajne?

Nato se je Trump lotil Kolumbije, ki

je zavrnila sprejem izgnanih nezakonitih

migrantov iz ZDA po poreklu iz

Kolumbije »v okovih« in z vojaškimi letali.

Trumpa je to tako razhudilo, da je

napovedal uvozne carine na vse blago

iz Kolumbije, kar bi, roko na srce, lahko

najbolj vplivalo na cene kave v ZDA. Kolumbijski

predsednik je napovedal protiukrepe,

ampak ker Kolumbija vendarle

ni Danska, so se na koncu kljub vsemu

dogovorili, da bo Kolumbija svoje izgnane

državljane sprejela, če bodo prišli

brez lisic na rokah in s civilnimi leti.

(NE)ODVISNOST KANADE

In nenazadnje, Trump že praktično ves

čas od izvolitve zvesto ponavlja, da bi

morala Kanada postati 51. zvezna država

ZDA. Pri tem uporablja argumente,

ki so, milo rečeno, iz trte zviti. Trump

trdi, da Kanada »ni suverena«, da je

popolnoma odvisna od ZDA in da brez

njihovih subvencij sploh ne bi mogla

obstajati ter bi se ji bolje godilo kot 51.

zvezni državi ZDA. Nedvomno pogumne

izjave liderja nacije, ki se utaplja v

naraščajočem javnem dolgu, primanjkljajih

v zunanji trgovini in geopolitičnih

strelih v prazno (Afganistan, vojna

v Ukrajini, razmere na Bližnjem vzhodu

…). Trumpova iluzija, da ZDA financirajo

Kanado, je enako smešna kot njegova

obljuba, da bo »prepolovil kanadske

davke« in rešil njihove težave z vojsko.

V resnici so ZDA odvisne od kanadskih

naravnih virov in ne obratno.

Če pogledamo številke, je

Trumpova trditev o 250-milijardnem

trgovinskem primanjkljaju

s Kanado na meji

popolne fantazije. Ameriška

industrija je odvisna od kanadskega

aluminija, lesa in

naravnega plina. Kanada prispeva

skoraj deset odstotkov

ameriškega uvoza naravnega

plina in velik del uvoza surove

nafte. Tudi ekonomsko si

ZDA ne morejo privoščiti trgovinske

vojne s svojo severno

sosedo. Kanadske tesno povezane

nabavne verige pomenijo, da bi

morebitne tarife ali omejitve povzročile

pravi vihar v ameriški industriji, od avtomobilske

do pridelovalne.

Trumpu bi torej, če smo malo cinični,

ostala zgolj še uporaba diplomacije

topnjač oziroma oborožene sile, kar

je sicer, za razliko od Danske oziroma

Grenlandije, kategorično izključil.

Spomnimo: zadnja vojna med danes sosednjima

in do včeraj prijateljskima državama

se je bila leta 1812, ko so Kanadčani

(z britansko pomočjo kot takrat še

britanska kolonija) premagali ameriško

invazijo in celo prodrli v Washington ter

zažgali Belo hišo. Upajmo torej, da bo

Trumpa, tako kot ga je v notranji politiki,

tudi v zunanji čim prej srečala pamet.

Diplomacija topnjač pač ne pristaja »voditelju

svobodnega sveta«, mar ne?

Upajmo, da bo Trumpa,

tako kot ga je v notranji

politiki, tudi v zunanji

čim prej srečala pamet.

Diplomacija topnjač pač

ne pristaja »voditelju

svobodnega sveta«, mar ne?

185 30. 1. 2025

42

KMETIJSTVO

ANDREJ GOLOB

SHUTTERSTOCK

Komentar

Diktatura

visokoizobraženih IDIOTOV

Mogoče se vam bo naslov zdel žaljiv, a kako naj bo človek prijazen, ko se iz dneva v dan

srečuje z vedno večjimi birokratskimi neumnostmi, ki nimajo nič skupnega z zdravo

kmečko pametjo. Večinoma je za to kriva neživljenjska zakonodaja.

Za začetek poglejmo gradbeno

zakonodajo. Naši davni predniki

so bili verjetno nepismeni, a

so znali graditi brez urbanističnih

in arhitekturnih načrtov, statičnih

izračunov, nadzornikov in uporabnih

dovoljenj. Te zgradbe so zdržale tudi

več stoletij, mnoge še danes občudujemo.

Pri nas smo tisti, ki želimo graditi,

zlasti na kmetijah, postavljeni pred kopico

birokratskih ovir. Te željo po gradnji

marsikomu že v kali zatrejo ali pa ga

postavijo pred dolgotrajen, mukotrpen

in drag postopek pridobivanja dovoljenj.

185 30. 1. 2025

MUKOTRPNA GRADNJA HLEVA

Imam precej stikov s kmeti v drugih

evropskih državah, in ko jim razlagam,

kako je pri nas težko začeti gradnjo npr.

hleva, se samo čudijo. V normalnih državah

jim je jasno, da se morajo danes

tudi kmetije razvijati in širiti, da se tudi

tehnologije spreminjajo in vsemu temu

je treba neprestano prilagajati (povečevati)

tudi zgradbe na kmetiji. To, da

moraš pri nas predhodno poskrbeti za

spremembo namembnosti kmetijskega

zemljišča v stavbno, če hočeš postaviti

objekt, namenjen kmetijski rabi, je za

njih popolnoma nerazumljivo. Pri nas

pa to zahteva dolgotrajen in drag postopek

(spremembo občinskega prostorskega

načrta).

In tu smo že pri prvi cvetki: četudi

v občinskih načrtih določeno območje

označijo kot podeželsko, kjer so

osnovne dejavnosti bivanje, kmetijstvo

in gozdarstvo in je v seznamu dopustnih

vrst objektov navedena cela vrsta

objektov (okrog dvajset), med njimi ni

navedenega hleva (stavbe za rejo živali,

oznaka 12712). Tako so v mestni občini

Slovenj Gradec preprečili gradnjo

hlevov na podeželju. Tu so sicer v seznam

dovoljenih objektov dodali druge

stavbe (oznaka 12740), ki niso uvrščene

nikamor drugam, vendar so zraven

dodali: »... razen prevzgojnih domov,

zaporov, vojašnic, zavetišč in hotelov

za živali.« Slednje so verjetno občinski

uradniki dodali, ker je pred nekaj leti

kmet, ki mu na občini nikakor niso hoteli

izdati dovoljenja za hlev, izjavil, da

bo pač zgradil hotel za krave. Kajti gradnja

hotela (poleg številnih drugih stavb,

razen hleva) je bila v takratnem občinskem

prostorskem načrtu na njegovem

zemljišču dovoljena.

Skratka, pri nas se občinski birokrat

lahko norčuje iz kmetov, medtem ko že

v sosednji Avstriji za gradbeno dovoljenje

za hlev zadošča na roko narisana

skica, ki jo predložiš ustreznemu občinskemu

uradu, dovoljenje pa prejmeš prej

kot v mesecu dni. Strošek je nekaj sto

evrov. Pri nas, četudi imaš dovolj veliko

in ustrezno zazidalno parcelo, potrebuješ

še kup soglasij in elaboratov, kar te

hitro olajša za nekaj tisoč evrov. Nato

pride še jagoda na torti: komunalni

prispevek. Ta je sicer močno odvisen od

občine, a poznam primere, ko so z njim

kmeta obrali tudi za več kot 100.000

evrov. Tudi o tem strošku kmetje v normalnih

državah nimajo pojma.

Vse to močno poslabša konkurenčnost

slovenskega kmeta. Pred časom

sem izračunal, da stroški z gradnjo

hleva, ki jih imamo pri nas, v sosednji

Avstriji pa ne, kmetu dvignejo lastno

ceno mleka za dva centa na liter, kar

pomeni za toliko nižjo plačo, ki ostane

kmetu. Na prvi pogled zanemarljiv znesek,

a za normalno preživetje družinske

kmetije, ki se ukvarja s prirejo mleka, je

treba letno pridelati okoli 300.000 litrov

mleka. Dva centa na liter pomenita

torej izgubo dohodka v višini 6.000

evrov. Si kar predstavljam, kakšen halo

in stavke bi zganjali birokrati v javni

upravi, če bi se jim kar tako znižala mesečna

plača za 250 evrov.

BUTALSKE POGRUNTAVŠČINE

Podobno se godi podjetnikom. Enake

zaplete kot pri gradnji hleva doživimo

tudi pri gradnji npr. žage in potem se

KMETIJSTVO

43

čudimo, zakaj hlode izvažamo v Avstrijo

in od tam vozimo obdelan les.

Najnovejša birokratska pogruntavščina

je pravilnik o biovarnosti. Seveda

je varovanje pred vnosom kužnih

bolezni potrebno in tega se zaveda vsak

rejec ter praviloma ustrezno ukrepa. A

ta pravilnik ne prinaša nič večje varnosti,

samo kup dodatne birokracije,

ki kmetu jemlje čas. Verjetno se gospoda

v javnih službah ne zaveda, da je

V normalnih državah je

jasno, da se morajo danes

tudi kmetije razvijati.

V Avstriji za gradbeno dovoljenje

za hlev zadošča na roko narisana

skica, ki jo predložiš ustreznemu

občinskemu uradu, dovoljenje pa

prejmeš prej kot v mesecu dni.

Strošek je nekaj sto evrov.

čas tudi denar. Vse skupaj spominja na

Butalce in njihovo obrambo pred Turki,

ko so na mejo občine postavili napis

»Turkom prepovedana pot«. Kasneje so

ga celo zaostrili v »Turkom najstrožje

prepovedana pot«. A kaj, ko Turki niso

razumeli butalščine in so ne oziraje se

na hud napis vseeno vdrli v Butale. Podobno

se zna zgoditi, da virusi in bakterije

ne bodo razumeli biovarnostnega

načrta in bodo vseeno napadli slovensko

živino.

Naj omenim samo nekaj cvetk. Rejec

bo moral izdelati načrt biovarnosti,

ki mora vsebovati najmanj: a) opis obrata,

tehnologijo reje, skico objektov, kjer

so nastanjene živali, ter načrt obrata z

vrisanimi vhodi in izhodi; b) kontrolne

točke za vnos oziroma širjenje bolezni

in splošne ukrepe biovarnosti. Na prvi

pogled nič posebnega, a za to je potrebnih

nekaj ur dela, k preprečevanju širjenja

bolezni pa ta načrt prispeva ravno

toliko kot butalska tabla. Prepoveduje

pa lastovke v hlevu.

Podobno nemogoča je zahteva glede

zavarovanja vhodov in izhodov rejnih

prostorov. Medtem ko se po eni strani

trudimo in smo končno dosegli, da

se vedno več domačih živali redi na

prostem oziroma v odprtih hlevih, bi

jih zdaj spet zapirali. Vstop bakterij in

virusov v hleve lahko preprečimo le,

če jih gradimo kot protiatomska zaklonišča.

Tudi vsakemu laiku je jasno, da je

to nemogoče.

V uredbi so še druge bizarnosti, kot

je npr. prepoved lastovk v hlevu. Tudi

točke, ki so verjetno protizakonite ali

celo protiustavne: vodenje seznamov

oziroma evidenc obiskovalcev obrata

(datum, ime, priimek in kontaktni podatki),

prevoznih sredstev (datum, registrska

številka, namen prevoza). Prav

zanima me, kako si avtorji predstavljajo

vodenje evidenc obiskovalcev na Veliki

planini ali sploh na pašnikih. Bodo zdaj

z Velike planine pregnali živali ali obiskovalce?

Mogoče pripravljajo delovna

mesta za nevladnike, ki bodo dežurali

po pašnikih in popisovali sprehajalce?

Skratka, birokratske neumnosti

se kar kopičijo in grenijo življenje tudi

kmetom. Ni presenetljivo, da med mladimi

ni več zanimanja za prevzem kmetij.

Kdo pa se bo ukvarjal z vodenjem

vedno številčnejših evidenc in vedno

slabšimi možnostmi za prodajo? Kajti

pri prodaji se slovenski kmet srečuje s

konkurenco, ki ima bistveno manj stroškov

zaradi bolj razumne zakonodaje.

Kako imamo lahko - ob vedno večji

množici visoko izobraženih zaposlenih

tako na MKGP kot na drugih ministrstvih

in nasploh v javni upravi - tako

idiotsko zakonodajo?

Ostajata nam le še dve možnosti:

pregnati idiote z oblasti ali z državljansko

nepokorščino ignorirati idiotsko

zakonodajo. Nenazadnje so kolesarji

pokazali, da je oboje mogoče.

Birokratske neumnosti se

kar kopičijo. Ni presenetljivo,

da med mladimi ni več

zanimanja za prevzem kmetij.

185 30. 1. 2025

44

KOMENTAR

SLOVENSKA KATASTROFA

leta 2025 in boj za nacionalni

obstoj Slovencev (esej, 3. del)

V daljšem eseju dr. Teo Zor piše o dogajanju na slovenskih tleh v novejši zgodovini ter o pomenu slednjega za

današnje politično dogajanje. Esej objavljamo v treh delih. V prvem delu se je avtor posvetil predvsem Edvardu

Kocbeku in Borisu Kidriču ter njunima vlogama v času revolucije. V drugem delu je avtor segel po povzetku

zgodovinskih dejstev in se skliceval predvsem na dr. Jožeta Pučnika. Tokrat – v tretjem delu – pa se sprašuje

o stanju duha na Slovenskem v današnjem času.

DR. TEO ZOR

Slovenska nova oblast je že od

začetka svetovne vojne delovala

nedržavotvorno. Zato se akademik

Boris Pahor ogorčeno odzove

na Vidmarjevo razmišljanje v knjigi

Srečanja z zgodovino. Ena zadeva se

tiče Trsta, druga pa Koroške. Vidmar

pravi, da bi mi Trst lahko dobili, če bi

se odrekli svoji trdni zavezi s Sovjetsko

zvezo. Pahor pa trdi, da smo se torej

odrekli samim sebi. Na podlagi teh

Vidmarjevih razlag so torej Slovenci na

tržaški strani, v Trstu, potegnili kratko,

ker so bili kot revolucionarji zvesti

Sovjetski zvezi, ki se ji »morajo tudi

zahvaliti«, da je Koroška ostala sestavni

del Avstrije. Pahor pravi, da moramo

biti Josipu Vidmarju hvaležni, da je tako

nazorno raztolmačil, da se je naša »politika«

razvijala v imenu ideološke zvestobe

in se je razkrinkala s sramotno

kupčijo Sovjetske zveze v mirovnih pogajanjih

z Avstrijo, v katerih je prodala

slovensko Koroško za denar. (Vidmar,

1963: 165–166; Pahor, 1991: 244–245)

BORUT PAHOR

IN PROCES POMIRITVE

Zato moramo biti hvaležni bivšemu

predsedniku Slovenije Borutu Pahorju,

ki je spravno poslanstvo zastavil veliko

Največja vrednost pri

spravnih prizadevanjih

Boruta Pahorja pa je bila

njegova poštenost in

etična občutljivost.

185 30. 1. 2025

Tomo Strle/CITRUS

Največja vrednost pri

Pahorjevih spravnih

prizadevanjih je bila njegova

poštenost in etična

občutljivost.

širše. Zmogel je hoditi tako v Dražgoše

kot k spomeniku vsem žrtvam druge

svetovne vojne v Karlovici. Počastil je

umorjena zakonca Hribar in umorjeno

družino Hudnik. Prav tako je sprejemal

taboriščnice in taboriščnike, zapostavljene

na zmagoviti strani po dachavskih

procesih. Posvetil je prve spomenike, ki

jih je Republika Slovenija postavila slovenskim

žrtvam prve svetovne vojne v

Galiciji in Doberdobu. Zmogel je velike

diplomatske spravne poteze, zlasti z

Italijo in Avstrijo. Ob simbolni vrnitvi

Narodnega doma v last slovenske manjšine

točno sto let po požigu se je julija

2020 srečal z italijanskim predsednikom

Sergiem Mattarello. Prvič je bila

nad bazoviško fojbo izobešena slovenska

zastava, predsednika pa sta se prijela

za roke. Šlo je za dolgoleten proces

pomiritve. Pomemben premik je sprožil

s svojim spodbujanjem, da je Slovenska

akademija znanosti in umetnosti leta

2021 sprejela Izjavo o slovenski spravi.

Borut Pahor je tisti slovenski politik, ki

je dokončal spravo z Avstrijo in Italijo.

Največja vrednost pri teh Pahorjevih

spravnih prizadevanjih pa je bila njegova

poštenost in etična občutljivost.

Preostaja torej vprašanje o tem,

kakšno je stanje duha na Slovenskem,

zakaj je takšno in kdaj ga bo mogoče

spremeniti. In seveda, kaj lahko pri tem

stori vsak izmed nas.

Slovenci se moramo začeti zgledovati

po civiliziranih pravnih državah

KOMENTAR

45

Kot dokazujejo najnovejše

raziskave, so nam predniki

ne le v spominu, ampak tudi

v genskem zapisu zapustili

sledi vojne, ki nas bremenijo

kot travme, posebej če jih ne

poznamo in ne raziščemo.

in spoštovati norme, ki jih je dr. Jože

Pučnik predstavil v intervjuju leta 1998:

»Bistvena pa so vsa tista nesporna dejstva,

ki direktno zadevajo temeljne

vrednote naše civilizacije. Na prvem

mestu je nedotakljivost in spoštovanje

človekovega življenja. Država, ki zavestno

in načrtno organizira pobijanje

lastnih državljanov, ne da bi skrbno

in po pravilih evropske pravne države

ugotovila stopnjo njihove individualne

krivde, je zločinska država. Politična

stranka, ki tako državo vodi, je zločinska

stranka. Funkcionarji te stranke, ki

so bili istočasno tudi voditelji te države,

so ukazali to pobijanje, ga sprejemali

in nekateri tudi skrbno organizirali in

izvajali. To so zločinci v polnem pomenu

te trde besede. Njihova krivda je kazenskopravna,

politična in moralna in

pravno ne zastara.« (Pučnik, 1988)

SLOVENSKI RAZKOL

Knjiga dr. Jožeta Možine Slovenski

razkol iz leta 2019 je za Slovence

prelomno zgodovinsko delo, znanstvena

monografija, ki na poljuden

in dokumentiran način v marsičem

ruši tabuje in desetletja vzdrževano

ideološko dogmo o enostranski

krivdi za slovensko bratomorno

vojno. Knjiga dejansko spreminja

dosedanje védenje o drugi svetovni

vojni na Slovenskem, predvsem v

luči razlogov in krivde za slovenski

narodni razkol, ki nas pesti še danes.

Knjiga Slovenski razkol je namenjena

vsem, ki bi radi razumeli

preteklost in prek nje sedanjost tako

naroda kot svojih prednikov. Ti so

nam, kot dokazujejo najnovejše raziskave,

ne le v spominu, ampak

tudi v genskem zapisu zapustili sledi

vojne, ki nas bremenijo kot travme,

posebej če jih ne poznamo in ne

raziščemo. (Možina, 2019)

Komunistična revolucija leta

1941 je Slovence razklala na dva

Knjiga Jožeta Možine spreminja dosedanje védenje o

drugi svetovni vojni na Slovenskem.

Tradicionalni Slovenci

imamo skupna prepričanja,

vrednote, norme, jezik, vero

in zgodovino ter zavest in

pripadnost Slovencem. V

Sloveniji v resnici živita dva

narodna dela Slovencev.

narodna dela. Razkol Slovenije danes

je zgodovinsko utemeljen, razumljiv

in pričakovan.

V Sloveniji gre danes torej za odločilno

vprašanje, ali sprejemamo vrednostni

model, po katerem dopuščamo

možnost takih pogojev, ki državi moralno

in pravno dovoljujejo pobijanje

lastnih državljanov oziroma zmanjšujejo

njeno krivdo, če to stori. Na eni

strani je revolucionarna stran z umori

elite Slovencev, z razlastninjenjem

premoženja podjetnikov, meščanov

in kmetov, uničevanjem meščanstva

in slovenske kulture; s preganjanjem

Cerkve in umori duhovnikov, militantnim

ateizmom, z 80-letnimi monopoli,

dednimi rentami; z revolucijo

leta 1941, ki je presekala Slovence na

dva dela, in z negativno selekcijo tretje

generacije, ki z mentaliteto novega razreda

obvladuje Slovenijo.

Revolucionarna stran živi izolirana

v kulturi partijskega mita o zmagi

revolucije nad fašizmom, nacizmom,

nad kapitalizmom in tradicijo. Živi z

mitom enakosti in bratstva v komunizmu,

v katerem so vsi živeli lepo, v slogi

in miru. Kulturne razlike in etnične

podlage revolucionarne etnične skupine

Slovencev izražajo drugačne etnične

identitete, drugačna zgodovinska

prepričanja in resnice, drugačno slovensko

zavest pripadnosti, živijo v pomanjkanju

vrednot in norm. Kultura

marksizma je edina vera, v katero verjamejo

in ji zaupajo. V Sloveniji v resnici

živita dva narodna dela Slovencev. Kot

je povedal veliki Slovenec in eden od

ključnih ustvarjalcev svobodne Slovenije

Ivan Oman, je slovenski narod očitno

totalitarno poškodovan.

Na drugi strani je tradicionalna

stran Slovencev, ki nadaljuje stoletni

razvoj Slovencev, nadaljuje meščansko

tradicijo dedov, ki so bili nosilci intelektualnega

in gospodarskega razvoja

Slovencev do svetovne vojne in po padcu

komunizma voditelji osamosvojitve

Slovencev. Danes s pozitivno selekcijo

intelektualno dominira v Sloveniji in

svetu. Tradicionalna stran je etnična

skupina Slovencev, ki se po duhovnih

vrednotah razlikuje od druge skupine

Slovencev. Tradicionalni Slovenci

imamo skupna prepričanja, vrednote,

norme, jezik, vero in zgodovino ter zavest

in pripadnost Slovencem. V Sloveniji

v resnici živita dva narodna

dela Slovencev. »Ni vsak antifašist

demokrat, je pa vsak demokrat

avtomatsko antifašist in antikomunist.

Demokrat je za demokracijo in

proti vsakemu totalitarizmu,« pravi

pisatelj akademik Drago Jančar.

ZAKAJ SLOVENIJA ZAOSTAJA

V Sloveniji gre torej danes, leta 2025,

za bistveno vprašanje, ali nas bo Slovence

revolucionarna stran, ki od

leta 1941 obvladuje državo Slovenijo,

vrnila v totalitarizem, iz katerega kot

država še nismo izšli. Živimo v družbenih

razmerah, ki ne zagotavljajo

temeljnih pogojev za ohranitev nacionalne

identitete in tudi ne strukturnega

okvira za normalizacijo razmer

in za modernizacijo družbe. Slovenija

je v globoki moralni, vrednostni,

gospodarski in politični krizi.

To v svoji novi, odlični analizi

Zakaj Slovenija zaostaja piše dr.

Žiga Turk. Zaradi izjemne aktualnosti

in bistvenih, argumentiranih

185 30. 1. 2025

46

KOMENTAR

Drago Jančar: »Ni vsak

antifašist demokrat, je pa

vsak demokrat avtomatsko

antifašist in antikomunist.

Demokrat je za demokracijo

in proti vsakemu

totalitarizmu.«

dejstev jo delno povzemam. Države,

kot sta Poljska in Estonija, dosegajo izjemen

gospodarski napredek, Slovenija

pa nazaduje, ker se mehanizem, ki poganja

napredek, vrti v napačno smer.

Slovenija je iz propadlega sistema izšla

kot najbogatejša med bivšimi socialističnimi

državami. Danes pa jo mnoge

med njimi dohitevajo in prehitevajo.

Medtem ko je poljski BDP od leta 1992

zrasel za skoraj 250 odstotkov, estonski

pa za 200 odstotkov, je rast slovenskega

gospodarstva dvakrat počasnejša. Na

lestvici Svetovne banke Doing Business

Slovenija pada. Na lestvici IMD World

Competitiveness vidimo podobno nazadovanje,

zlasti na področju pravosodne

in vladne učinkovitosti. Javni

sistemi, kot so zdravstvo, sodstvo in

šolstvo, so v velikih težavah.

Kulturne vrednote imajo ključno

vlogo pri razvoju, saj oblikujejo vedenjske

vzorce, ki vplivajo na gospodarsko

uspešnost. Institucije so drugi temelj

gospodarskega in družbenega razvoja,

saj zagotavljajo okvir, znotraj katerega

potekajo ekonomske in politične

aktivnosti. Javne institucije so padec

Berlinskega zidu in demokratizacijo

preživele z le minimalnimi spremembami.

Hierarhije in strukture, ki so se

oblikovale v avtoritarnem sistemu, so

ostale nespremenjene. Ljudje, ki so bili

nastavljeni po partijski liniji, so po letu

1990 ostali prav tam v hierarhiji, kamor

jih je nastavila komunistična partija.

Socialistični novi razred je svoje

naslednike jemal v službo in jim pisal

priporočila za napredovanje. Prosvetne,

kulturne in medijske ustanove so

nadaljevale z indoktrinacijo v socialistične

vrednote, ki so usmerjene v kolektivizem,

zavračanje kapitalizma in

skepticizem do podjetništva.

Jean-Bernard Sieber/WIKIPEDIA

(NE)RAZVOJNE VLADE

Slovenski razvojni mehanizem se je nekako

za silo, počasi in nejevoljno pod

Drnovškom obračal v pravo smer, da

smo se lahko včlanili v EU in NATO. Od

volitev 2008 pa se spet vrti v napačno

smer in državo potiska nazaj. Ker kolesca

drug drugega podpirajo, so šle zadeve

na slabše najprej počasi (Pahor, Bratušek,

Cerar), potem pa čedalje hitreje

(Šarec, Golob). Intermezza dveh šibkih

Janševih vlad sta lahko proces začasno

zavrla, nista pa mogla obrniti smeri.

Recepti za obogatitev neke družbe so

znani že dolgo. Potrebne so prave elite,

prave institucije in prave vrednote.

(Turk, 2024)

Na prvih večstrankarskih volitvah

po letu 1945, 8. aprila 1990, so stranke,

združene v koalicijo Demos, s 54,8

odstotka glasov dosegle zmago nad

Prosvetne, kulturne in

medijske ustanove so po

osamosvojitvi nadaljevale z

indoktrinacijo v socialistične

vrednote, ki so usmerjene

v kolektivizem, zavračanje

kapitalizma in skepticizem do

podjetništva.

stranko naslednikov prejšnjega totalitarnega

političnega sistema Zveze

komunistov Slovenije. Zaradi nesporazumov

v koaliciji Demos je nato aprila

1992 padla Demosova vlada Lojzeta Peterleta.

Novo vlado so prevzele stranke

komunistične kontinuitete: LDS – bivša

komunistična mladina ZSMS, in SDP –

stranka prenovljenih komunistov, bivša

ZKS, ki od tedaj brez prekinitve politično

obvladujejo državo Slovencev.

Stranke slovenske pomladi od zmage

Demosa leta 1990 niso več zmagale

na volitvah. Po razpadu vlade dr. Janeza

Drnovška so uspele le za šest mesecev

sestaviti vlado premierja dr. Andreja

Bajuka. Leta 2004 je premier Janez Janša

s SDS, NSi, SLS in s pomočjo Desusa

sestavil vlado, ki je vodila Slovenijo

do leta 2008. Februarja 2012 je dobro

leto vodil vlado Janez Janša (SDS, Državljanska

lista, NSi, SLS, Desus). Po

padcu Šarčeve vlade leta 2020 je vlado z

manjšinsko večino do leta 2022 prevzel

Janez Janša s Slovensko demokratsko

stranko. Koalicijo so sestavljale SDS,

SMC, NSi in Desus.

V času Drnovškovega predsedovanja RS je Slovenija

vstopila v EU in NATO.

185 30. 1. 2025

KOMENTAR

47

S protikoronskimi paketi je

vlada zelo pripomogla tudi k

hitremu okrevanju Slovenije,

zato je država v pozitivnem

smislu bistveno presegla

napovedi, ki so bile dane

ob začetku epidemije.

V kriznem času pandemije covida-19,

v letu 2020, je torej vlado prevzel Janez

Janša in uspel. S protikoronskimi paketi

je vlada zelo pripomogla tudi k hitremu

okrevanju Slovenije, zato je država

v pozitivnem smislu bistveno presegla

napovedi, ki so bile dane ob začetku epidemije.

Takrat so Sloveniji napovedovali

padec BDP, konec tega leta so napovedovali

120.000 brezposelnih in bistveno

večji primanjkljaj v državni blagajni. Padec

BDP je bil pod povprečjem EU, brezposelnost

tudi. Gospodarska rast je bila

visoka v vseh segmentih. Rast končne

potrošnje je znašala 6,6 odstotka, bruto

investicij pa 12,4 odstotka. Leto 2022 je v

mednarodnem okolju zaznamovala velika

negotovost, povezana z rusko vojaško

agresijo, katere posledice so se odrazile

zlasti na energetskih trgih. Kljub tem

tveganjem sta na letni ravni tako uvoz

kot izvoz ostala relativno visoka. Pri črpanju

evropskih sredstev je vlada Janeza

Janše leta 2020 naredila velik korak naprej

v primerjavi s preteklimi leti. Banka

Slovenije je poročala: »Takšna gibanja so

spodbudna tudi za naslednje leto, kjer

večina institucij ugotavlja, da tako gospodinjstva

kot podjetja izkazujejo veliko

odpornost. To bo prispevalo k pozitivni

gospodarski rasti tudi v letu 2023.«

(Banka Slovenije, 2023; STAT, 2022)

Tomo Strle/CITRUS

RAZDROBLJENA DESNICA

Kot že rečeno, je Slovenija iz propadlega

sistema izšla kot najbogatejša med bivšimi

socialističnimi državami. Danes

pa jo mnoge med njimi dohitevajo in jo

prehitevajo. Slovenija je od leta 1941 v

rokah ene politične sile, ki smo si jo Slovenci

leta 2022 sami ponovno množično

izvolili. Zaslužimo si točno to, kar imamo.

Beri: Robert Golob je ogledalo slovenskega

volilnega telesa. Če nam slika v

ogledalu ni všeč, ni krivo ogledalo.

Danes gre v Sloveniji za največje

drobljenje glasov na desnici doslej,

saj nastajajo nove stranke. Prvi predsednik

slovenske vlade Lojze Peterle

pravi, da v aktualni politični sliki ne

uživa, še vedno upa na boljše čase in na

resno povezovanje. Za Slovenijo sta pomembni

dolgoročna vizija in strategija

za prihodnost države in za upravljanje

njenih podsistemov, kot so zdravstvo,

šolstvo, energetika, infrastruktura in

ustvarjanje pogojev za uspešen gospodarski

razvoj. Uspešno gospodarstvo je

temelj za napredek države Slovenije. Pri

povezovanju na razdrobljeni desnici ni

niti sledu o slovenski pomladi, ki je bila

ustvarjalna moč in ki je spremenila totalitarni

režim v demokratično državo.

Danes so na desnici prisotni slabi odnosi

med strankami, zamere, arhaični

politični nastopi predsednikov strank

in neobvladovanje političnega marketinga,

ki se je v zadnjih petih letih

popolnoma spremenil. Zato dvomim,

da bodo sposobni nagovoriti sedanjo

družbo tradicionalnih ljudi, modernih

liberalcev in neopredeljenih volivcev.

Robert Golob je ogledalo

slovenskega volilnega telesa.

Če nam slika v ogledalu ni

všeč, ni krivo ogledalo.

Janez Janša je kot predsednik vlade trikrat

vodil koalicijo večih strank.

Naloga desnih strank je izjemno

težka, saj Slovenci nujno potrebujemo

prelom z očitno nesposobno vlado novih

obrazov. Ti z negativno selekcijo,

osebnimi interesi, monopoli nad vsemi

družbenimi sistemi v državi vodijo

pogubno politiko, ki vodi Slovence v

bankrot. Priložnost za tradicionalne

stranke desnice pa je v dejstvu, da je komunistična

kontinuiteta izrojena do te

mere, da sploh ni več sposobna obdržati

dedne rente komunistov.

VIRI:

Banka Slovenije (2023): Sporočilo za

javnost, 14. 2. 2023. Dostopno na: https://

www.bsi.si/mediji/1995/nadaljevanje-viso-

ke-gospodarske-rasti-v-letu-2022-skladno-

-s-pricakovanji.

Možina, Jože (2019): Slovenski razkol: Okupacija,

revolucija in začetki protirevolucionarnega

upora. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

Pahor, Boris (1991): Žlahtne transverzale:

dnevniški zapiski 1979–1985 (11. avgust

1984). Ljubljana: Založništvo slovenske knjige.

Pučnik, Jože (1988): Intervju. NSZ – Nova

slovenska zaveza.

STAT (2022): Bruto domači proizvod po

regijah 2022. Dostopno na: https://www.

stat.si/StatWeb/News/Index/11537.

Turk, Žiga (2024): Zakaj Slovenija zaostaja.

9. 12. 2024, dostopno na: https://casopis.

zturk.com/p/zakaj-slovenija-zaostaja.

Vidmar, Josip (1963): Srečanja z zgodovino.

Maribor: Založba Obzorja.

185 30. 1. 2025

48

MED(IJSKI) SOSEDI

GOLOBOVI SPREMENILI

PREISKOVALKO V FARSO

Robert Golob zapira še eno fronto.

Predsednik parlamentarne preiskovalne

komisije Aleš Rezar iz vrst Gibanja

Svoboda je pripravil vmesno poročilo

s sklepi, ki bi premierja oprali vsakršne

odgovornosti v zadevi nedopustnega

vmešavanja politike v delo policije

glede aretacije ruskih vohunov, poroča

spletni portal Info360. Okrivil pa bi

nekdanjega v. d. direktorja policije

Boštjana Lindava in nekdanjo notranjo

ministrico Tatjano Bobnar, pišejo na

omenjenem portalu. Predsednik komisije

Rezar je tako pripravil več sklepov,

med drugim, da je Robert Golob, ki ga

na zaslišanje pred preiskovalno komisijo

sploh ni povabil, ravnal zakonito,

odgovorno in profesionalno ter da ni

razlogov za to, da bi njegovo ravnanje

predstavljalo zlorabo položaja.

Nekdanjega v. d. direktorja policije

Boštjana Lindava bi Rezar kazensko

ovadil zaradi suma krive izpovedbe

pred parlamentarno komisijo, proti

nekdanji notranji ministrici Tatjani

Bobnar, ki je zdaj svetovalka predsednice

republike, pa bi – zaradi dvoma v

njeno zanesljivost in lojalnost – sprožil

postopek varnostnega preverjanja in

zavrnitev izdaje dovoljenja za dostop

do tajnih podatkov.

NSi je skušala z dnevnega reda seje

državnega zbora poročilo s predlogi

sklepov tudi umakniti, a ji to ni uspelo.

NSi je za svoj predlog zbrala 33 glasov,

43 poslancev pa je bilo proti. V sredo so

o tej preiskovalni farsi v državnem zboru

še razpravljali, za četrtek pa je napovedano,

da bodo o tem odločali, ob tem

pa bo, kot še dodaja portal, zanimivo, ali

bodo v Levici in SD ponovili scenarij iz

glasovanja o interpelaciji o delu notranjega

ministra Boštjana Poklukarja in se

vzdržali. Nekateri koalicijski sogovorniki

so kritični in ocenjujejo, da Rezarjevih

»bebavih« sklepov ni mogoče podpreti.

185 30. 1. 2025

KAKŠEN VERSKI PROGRAM

BO LETOS NA RTV

Svet Radiotelevizije Slovenija je prejšnji

teden sprejel programsko-poslovni načrt

za leto 2025, ki vsebuje programsko-produkcijski

in finančni načrt. Več svetnikov

je ocenilo, da gre za najboljši programsko-produkcijski

načrt v zadnjih letih, saj

je kakovosten ter prinaša nove oddaje, ki

so jih želeli gledalci in poslušalci.

Na Radiu Ognjišče so poklicali dr. Klaudijo

Sédar, ki v svetu zastopa verske skupnosti.

Vse stalne programske vsebine, kot

so prenosi nedeljskih bogoslužij, Sveto

in svet, Obzorja duha, Duhovni utrip,

ostajajo; enako na primer križev pot iz

rimskega Koloseja in Klic dobrote. Novost

je dokumentarna oddaja o dobrodelnih

projektih slovenskih misijonark v Ruandi

in Burundiju. Pri nedeljskih bogoslužjih,

kjer se je zatikalo lani v poletnih mesecih,

bodo poskrbeli, da bodo prenosi redni.

Kot poroča Ognjišče, bodo katoliškim

in evangeličanskim bogoslužjem dodali

pravoslavno liturgijo, prenašali bodo

tudi bajramsko molitev. Med novostmi je

tudi povezovanje uredništev in ekip RTV

ter regionalnih centrov, kar konkretno

pomeni enoten prenos bogoslužij na

radiu in televiziji. Prenavljajo tudi oddajo

Obzorja duha, kjer bo predstavljenih več

lokalnih dogodkov in osebnih duhovnih

izkušenj. Več pozornosti bo namenjene

temam s področja krščanstva in islama,

sakralni umetnosti in verskim dogodkom

med Slovenci v zamejstvu. Obeta se tudi

povečanje verskih in duhovnih vsebin na

digitalnih platformah.

Sicer pa je še vedno v zraku t. i. prepoved

verskega oglaševanja, ki so ga v stranki

Levica zapisali v nov predlog novele medijske

zakonodaje, s čimer bi na javnih RTV in

STA praktično onemogočili verska oznanila

in napoved drugih verskih dogodkov. Če

bo zakon res sprejet, ostaja vprašanje, saj

so se proti zakonu Aste Vrečko izrekli tudi

številni novinarski strokovnjaki in drugi

poznavalci odnosov z javnostmi.

KDO JE UGRABIL

SLOVENSKO POLICIJO

Pravkar v zakulisju interpelacije zoper

ministra Boštjana Poklukarja poteka

prevzem nadzora in oblasti nad neodvisno

institucijo, ki se v političnih rokah

lahko spremeni v orodje za politično

diskreditacijo, poroča spletni portal

Preiskovalno, ki ga je le nekaj dni po

objavi tega prispevka lastnik medija

– Martin Odlazek – ukinil. »Dobro

leto pred parlamentarnimi volitvami

je Gibanje Svoboda uspelo prodreti v

vse državotvorne institucije v državi,

ki so ključni braniki pri zagotavljanju

državne varnosti, upravljanju s tajnimi

podatki in avtonomiji varnostnih

organov. Policija je na prelomni točki,«

pišejo v enem svojih zadnjih člankov

na Preiskovalnem.

Novoimenovani vršilec dolžnosti

generalnega direktorja policije Damjan

Petrič je za vodjo Centra za varovanje

in zaščito sicer postavil vodjo oddelka

operativno-komunikacijskega centra

Policijske uprave Ljubljana Aleksandra

Perkliča, ki bo vodenje centra prevzel

1. februarja. »Aleksander Perklič,

ki prevzema vodenje enote varnostnikov

varovanih oseb v Sloveniji in

tujih državnikov, ki prihajajo k nam,

s tem pridobiva tudi dostop do vseh

podatkov o teh osebah in do strogo

varovanih informacij. Perklič je z imenovanjem

za vodjo CVZ preskočil kar

nekaj stopničk v policijski hierarhiji. Če

je bil prej komandir policijske postaje

in potem vodja oddelka OKC ter imel

nad seboj več šefov, zdaj odgovarja

samo generalnemu direktorju policije.«

Preiskovalno dodaja, da je nenavadna

in meteorna pot napredovanja v popolnem

nasprotju s kariernim sistemom, ki

ga zagovarja minister Boštjan Poklukar.

Postal je direktor notranje organizacijske

enote na prvem nivoju organiziranosti

policije.

Kolumna

METANJE

ŠPORT

Šport in politika sta področji, ki delita. Na navijače enih ali drugih.

Po lastnih izkušnjah dobro vem, da ni bilo pri komentiranju športnih

dogodkov, športnikov ali političnih strank in politikov prav nobene

razlike. Obojim je pri srcu le pohvala, celo ob najmanjši kritiki pa takoj

zastrižejo z ušesi. A pustimo to, kajti v tej športni, pa tudi malce politični

kolumni bom ubral šaljiv ton. Ki ga, upam, razumejo oboji.

49

IGOR GOŠTE

PROFIMEDIA

Kakorkoli že, če bi še enkrat pisal

knjigo Zamegljeni čas, ki je nekakšna

humoristična parodija

na športne zvrsti od A do Ž, bi

verjetno pri črki M izbral metanje. Čeravno

bi bil kar v dilemi, ker mi je tudi

tema, ki sem jo izbral pod črko M, med

dvema ognjema, pisana na kožo. Sploh

zato, ker nekateri psihologi, šolski pedagogi

in še marsikdo drug menijo, da

ta igra, pri kateri z žogo ciljaš ali spodbijaš

igralca v drugem polju, škodi otrokom,

češ da ni prav, da otroke preko

te igre učimo spodbijati, in da se lahko

zgodi, da bodo imeli kasneje, v odrasli

dobi, travme. Veste kaj, travme bodo

imeli zaradi buljenja v vse te naše sodobne

elektronske naprave. A pustimo

to za kdaj drugič. Tokrat nekaj več besed

o metanju. Športnem.

DISK IN KLADIVO

Na prvo, kar v zvezi z metanjem pomislim,

je metanje kopja. Tu smo imeli

pred leti odlično metalko kopja Martino

Ratej, ki je imela ob koncu kariere sicer

nekaj težav z uživanjem nedovoljenih

substanc. Le kdo ve, koliko je čistih. Poznamo

tudi metanje krogle in predvsem

metanje diska ter kladiva. Resda z malo

predhodnega zasuka. Tu pa smo bili in

smo še vedno v svetovni špici. Pred leti

s Primožem Kozmusom, dandanes s

Kristjanom Čehom. Metanje najdemo

tudi kje drugje. Pri judu denimo, kjer

tekmovalec nasprotnika meče po tleh in

kjer smo bili in smo še vedno najboljši.

Omenimo le Urško Žolnir Jugovar, Tino

Trstenjak, Lucijo Polavder, Ano Velenšek,

Andrejo Leški, Kajo Kajzer.

Ali pa pri metu na koš, kjer smo z

Luko Dončićem tako in tako poznani

po celem svetu, ali pa pri metanju pri

kakšnih 90 kilometrih na uro prek planiške

velikanke. Ja, letalci in skakalci se

pač mečejo naprej, nazaj nihče. Razen

Luka pri košarki s kakšno mojstrsko podajo

nazaj. Da ne omenjam naših super

rokometašev, ki žogo ravno tako mečejo

naprej. Proti golu.

METANJE ČEZ RAMO

Poznamo pa še drugo metanje. Denimo

tisto čez ramo. Kakopak politično.

Prvi, na katerega pomislim pri tem, je

priznani zdravnik onkolog Erik Brecelj,

ki je svojega prijatelja in nekdaj političnega

sopotnika Danijela Bešiča Loredana

precej hitro vrgel čez ramo, kar smo

lahko videli v oddaji Tarča. Bojim se, da

bo s to noro zdravstveno reformo vrgel

čez ramo tudi vse nas, uporabnike zdravstvenih

storitev. Lahko da se motim, a

zaenkrat se mi tako zdi.

A glej ga zlomka, to spretnost še

kako dobro obvlada predsednik vlade

Robert Golob. A se mu je že pri prvem

metu čez ramo, ko se je znebil notranje

ministrice Tatjane Bobnar, precej zakompliciralo.

Toliko, da brez odvetnikov

ne gre več. Vsi drugi meti, ki jih ni

bilo malo, so minili bolj mirno. Le vse

težje dobi še koga, ki bi stopil na njihova

mesta in seveda na njegove limanice.

Kajti toliko pa le spremljajo dogajanje v

naši družbi, da vedo, kako vešč je naš

predsednik pri metanju čez ramo. Seveda

ni edini, je pa, tako to je, on zdaj »v

prvem planu«. Očitno pa to »kolesarje«

in tiste iz »8. marca« nič kaj ne jezi ali

moti, ker jih le še redkokje vidim. Kdo

Robertu Golobu se je že pri

prvem metu čez ramo, ko se

je znebil notranje ministrice

Tatjane Bobnar, precej

zakompliciralo.

ve, morebiti pa kje vadijo za čas, ko bo

na vladi ... saj veste kdo. On pa jim je

inspiracija in navdih. Njega in njemu

podobne bi zagotovo z veseljem počistili

ali še bolje – zmetali čez ramo. A se

jim nekako ne da. Vedno pride nazaj.

Kot bumerang. Ja, tudi to je zanimiva

športna disciplina metanja. Vržeš naprej,

levo, desno, po sredini ali čez ramo,

a vedno pride nazaj.

Kar me osrečuje pri metanju, športnem

in političnem, je to, da ima vsak

svoje navijače. Mar ni to lepo? A le dokler

nam bo to še dano. Če bodo tile še

dolgo v sedlu, potem ne vem, kako dolgo

nam bo še dano.

P. S.: Navijali bomo seveda tudi za naše

Slovence v Beli hiši. Slovenski zet je denimo

že javno povedal, da bo njegova administracija

priznavala le dva spola, moškega

in ženskega, kar ni tako nepomembno

za šport. Saj veste, kaj se je dogajalo na

zadnjih olimpijskih igrah, mar ne?

Kristjan Čeh med metanjem diska.

185 30. 1. 2025

50

JU3 2052

Kolumna

MOJSTRI kritizerstva

Slovenci smo mojstri kritike. Zaradi kritik, kot na primer »sem ti že

100-krat rekla, kako nesposoben si«, razpadajo zakoni, med mladimi

in starimi pa se bijejo nesmiselne vojne brez srečnega konca.

MILENA MIKLAVČIČ

Kritizerstvo zaznamuje tudi

šankovske debate, kjer »strokovno«

obdelajo vsakega mimoidočega,

»kavč komentatorji«

pa na družbenih omrežjih tekmujejo

v pridobivanju tako želenih všečkov. Iz

anonimnosti in z varne razdalje imamo

mnenje o vsem. Toda: kritika sama po

sebi ni težava. Težava je, da kritiki pri

nas skoraj nikoli ne sledijo dejanja.

Spomnim se časov, ko so se ljudje

zbirali po maši pred cerkvijo in tudi tam

mimogrede »obirali« vsakogar, ki je prišel

mimo. Če je bil kdo preveč suh, imel

na sebi novo obleko, šepal, preveč ali

premalo molil med mašo – vse je v hipu

postalo predmet pikolovske razprave.

Ljudje so tudi nekoč raje analizirali tuje

življenje, kot da bi se soočili s svojim.

AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO

Nekateri sodobni komentatorji svarijo

pred vplivom informacij na družbenih

omrežjih, češ da so pogosto selektivne,

pristranske ali celo lažne. Ko je nedavno

nekaj podobnega zapisal tudi Peter Lah,

sem se začudila. Mar ne ve, da mnogi tradicionalni

mediji niso imuni na manipulacije,

še posebej tisti, ki so močno povezani

z določenimi političnimi agendami?

Zadnji tak zelo izstopajoč primer je bilo

cenzuriranje Trumpove prisege na RTV,

ko se je v cenzuriranem prevodu izgubila

185 30. 1. 2025

Državljane bi morali že v

šoli spodbujati h kritičnemu

razmišljanju in iskanju ter

preverjanju še drugih virov.

beseda »komunizem«. Marcel Štefančič

nam je lepo razložil, da je »tisti, ki je prevajal,

pač sproti že kritiziral Trumpa«.

Rečeno po domače: državljane bi

morali že v šoli spodbujati h kritičnemu

razmišljanju in iskanju ter preverjanju

še drugih virov. Če bi imeli Slovenci več

širine, bi tisti, ki nas dnevno zavajajo

s cenzuro, lažmi in polinformacijami,

trikrat premislili, preden bi kaj zinili.

Posledično pa bi bilo, ker pač resnica

vedno pride na dan, manj nezaupanja v

institucije, razočaranja nad obstoječim

redom in občutka zapostavljenosti.

Danes se boleče zavedamo, da prehod

iz socialističnega sistema v demokracijo

ni zgolj politični proces, je tudi

družbeni in psihološki. Demokracija

ni le pravica do volitev, temveč zahteva

aktivno državljanstvo, odgovornost, kritično

razmišljanje in spoštovanje pravne

države. Pri nas se je marsikaj sfižilo, saj

so spremembe prinesle tudi odgovornost,

ta pa nam nekako ne diši. Jugoslovanski

sistem, kjer je država – vsaj na

papirju – skrbela malodane za vse, od

zaposlitve do stanovanjske politike, je

ustvaril občutek varnosti, v zameno –

ker pač nič ni zastonj – pa smo pristali na

133. člen, ki je državljanom po mili volji

strigel perutnice!

Morda demokracija ni popoln sistem,

a nam hkrati omogoča nekaj ključnega –

prostor za kritiko, upor in zamenjavo oblasti

brez nasilja. A demokracija deluje le

toliko, kolikor smo državljani aktivni in

odgovorni. Če dovolimo, da nas vodijo za

nos, odpremo vrata populistom ali celo

diktatorskemu golobizmu.

Za to, da bi opazili »signale«, ni treba

biti ravno pameten. Politiki začenjajo

prepričevati državljane o tem, kako

pomembna je naša varnost, učinkovito

zdravstvo, boj proti korupciji in digitalizacija.

Govorijo, da imamo z njihovo pomočjo

zgodovinsko priložnost, da začnemo

oblikovati Slovenijo kot drugo Švico.

Zakaj so molčali dobra tri leta, četudi so

videli, da Sloveniji teče voda v grlo?

ČAS JE ZA SPREMEMBO

Navadni državljani smo si pogosto največji

sovražniki. Populisti uspevajo, ker

jim dovolimo, da nas zapeljejo. Namesto

kritičnega premisleka se pogosto odločamo

na podlagi čustev, političnega

prepričanja in »sajenja rožic«. Pozabljamo,

da politiki pred vsakimi volitvami

polnijo naša ušesa z všečnimi besedami,

češ, mi bomo boljši. V želji, da bi pred njimi

ponovno imeli mir, ne opazimo razkoraka

med besedami in dejanji. Ne le za

rajo, tudi za politike velja, da je kritizirati

zelo preprosto. Predstaviti rešitve, jih

razviti in izpeljati pa zahteva trud, čas

in vizijo. Ravno to pa manjka tako politikom

kot nam, da bi od njih zahtevali

trdo delo in rezultate. Od nakladanja in

»sajenja rožic« raste samo njihov bančni

račun, naše denarnice pa se žal praznijo!

Odkrito se vprašajmo, zakaj so ljudje,

ki veliko govoričijo in še več obljubljajo,

tako priljubljeni. Zdi se, da Slovenci raje

poslušamo tiste, ki nas s sladkimi besedami

prepričajo, da »vedo bolje«, kot pa

tiste, ki s trdim delom, ki morda niti ni

vsem všečno, resnično nekaj ustvarijo.

Kaj lahko storimo državljani? Prvi

korak je preprost, a zahteven: prenehajmo

poveličevati prazne besede.

Od medijev zahtevajmo resnico! Izpostavljajmo

laži, ki nam jih servirajo!

Kritika naj postane izhodišče za nekaj

konstruktivnega. Če se nam zdi nekaj

hudo narobe, poiščimo rešitve, sodelujmo,

ustvarjajmo! Začnimo ceniti trud

in delo, pa tudi tiste, ki pustijo za seboj

predvsem rezultate.

Slovenija je čudovita država, polna

Prevcev, talentiranih in sposobnih

ljudi. A naša prihodnost bo odvisna

od tega, ali bomo še naprej ostali narod

nakladačev, ki obljubljajo »30 dni

do specialista«, ali pa bomo postali

narod sposobnih, v prihodnost zazrtih

ustvarjalcev. Izbira je naša.

P. DR. ANDRAŽ

ARKO

IMDB.COM

BEN GAZZARA –

izrezani Janez Bosko

GLEDALI SMO

Janez Melhior Bosko se je rodil leta 1815 v vasici Becchi blizu Torina. Ko je bil leta

1841 posvečen v duhovnika, se je posvetil izključno vzgoji zapuščenih fantov v Torinu

in zanje ustanovil oratorij. Postal je ustanovitelj redovne družine salezijancev in soustanovitelj

sester hčera Marije Pomočnice. Umrl je 31. januarja 1888, papež Pij XI. pa

ga je 1934 razglasil za svetnika. Goduje 31. januarja.

51

Ostareli Janez Bosko se spominja

svojih začetkov, ko je

ob sebi začel zbirati fante s

torinskih ulic. Nekateri so se

mu pridružili ob spodbudi ali povabilu,

spet druge je moral privabiti tudi tako,

da jih je izzval. Seveda pa marsikomu ni

bilo všeč njegovo ukvarjanje s pouličnimi

dečki, zato so mu odrekli gostoljubje

v prostorih, ki jih je uporabljal. Toda

Božja previdnost je Janezu Bosku priskrbela

novo lokacijo – Pinardijevo lopo,

kjer je ustanovil oratorij za fante. Tu

se je začelo vsakovrstno dogajanje, od

obhajanja maš in spovedovanja, katehez,

poučevanja, rokodelskih opravil in

kmečkih del do igranja in veselega druženja.

Zdelo pa se je, da lahko bližnja

javna hiša postane težava …

Kljub nazorno prikazani revščini,

stiskam in izkoriščanju otroške delovne

sile se zdi don Boskovo delo z mladimi

precej preprosto. Prvih nekaj otrok

je povabil ali zvabil na navihan način,

potem pa je bila naenkrat ob njem velika

množica fantov. Don Bosko jim je

veliko pripovedoval, predvsem pa se

zdi, kakor da se je nenehno lahkotno

sprehajal med fanti, ki so disciplinirano,

a z veseljem molili, delali, ustvarjali

in se igrali. Praktično brez konfliktov in

zahtevnih vzgojnih procesov. Tako se

ob prijetno lahkotni glasbi ustvari vtis,

kakor da don Boskovo delo teče brez

nekega resnega truda in vzgajanja. Težave

so zunanje – večno pomanjkanje

sredstev, predvsem pa nasprotovanje

z vseh strani: delodajalcev, bogatašev,

političnih revolucionarjev in slednjič

celo cerkvenih oblastnikov.

Zgodba je dokaj fragmentarna, saj

se nastanek salezijancev zgodi kar naenkrat,

napadi in spopadi pa potekajo s

sunkovito dramatičnostjo. Ob tem je še

nekaj malega romance, vse z dokaj neizdelanimi

stranskimi liki, medtem ko je

glavni junak vendarle večplasten, predvsem

pa je močno izpostavljena njegova

duhovnost. Skozi celoten film tako

najbolj izstopa don Boskovo zaupanje v

Božjo previdnost pri ustanavljanju oratorija,

novega reda, zbiranju sredstev in

pridobivanju dobrotnikov, nenazadnje

pa ob vseh zelo resnih grožnjah zaupa,

da ga bo Bog varoval. Kot nekakšna

rdeča nit se skozi pripoved pojavljajo

tudi njegove sanje in uvidi v določene

situacije, kar je definitivno Božje delo.

Tudi njegova ljubezen in skrb za dečke

se jasno odražata na njegovem obrazu,

saj uživa, ko je s svojimi fanti. Vse to je

Ben Gazzara izvrstno upodobil, toliko

bolj verodostojno zaradi precejšnje

vizualne podobnosti s svetnikom, pa

tudi kot izraz osebne hvaležnosti, saj

se je kot sin revnih sicilijanskih priseljencev

v New Yorku v oratoriju naučil,

kako živeti in kako igrati.

Posnetek zaslona

O FILMU:

• Don Bosko (Don Bosco) – 1988

• biografska drama

• režija: Leandro Castellani

• igrajo: Ben Gazzara, Patsy

Kensit, Philippe Leroy

185 30. 1. 2025

52

SLEDI MOJIH POTI

IVAN SIVEC

ARHIV IVANA SIVCA

FRANCE PREŠEREN (4/12)

»Se z bukvam' usajam

PA BELIM GLAVÓ ...«

Vrnimo se še na Dunaj, na Prešernov študij. Prva primerjava z današnjim časom

se ustavi pri uka želji. Nekdaj so lahko študirali samo izbranci oziroma otroci

bogatih staršev, do doktorskega naziva znanosti pa so nasploh prišli zelo redki.

Ribčev France je ta naziv dosegel brez večjih težav, prav tako pa se je nasploh

hitro prilagodil dunajskim razmeram.

Kako velika je bila njegova uka

želja, sam po sebi pove podatek,

da jo je iz Ljubljane oziroma

Vrbe mahnil na Dunaj vsaj

trikrat do štirikrat – peš. En dan je hodil

iz Vrbe čez hribe do Celovca, potem

pa še pet ali šest dni do Dunaja. Tu in

tam je imel srečo, da je lahko h komu

prisedel na voz ali celo na koleselj, večino

poti pa je moral seveda prehoditi.

Si predstavljate današnjega študenta,

kako bi godrnjal, če bi moral samo iz

Vrbe do Ljubljane peš. Treba je vedeti,

da železna cesta tedaj do Dunaja še ni

bila speljana, vsi drugi načini prevoza

pa so bili sila dragi.

DOMAČI UČITELJ

Prešernu so pri študiju prava na Dunaju

res veliko pomagali strici duhovniki,

dobro pa se je znašel tudi sam. Med počitnicami

je – na primer – v Cekinovem

gradu v Ljubljani poučeval Pagliaruzzijeve

otroke in tako je padel v njegov žep

vendarle še kak dodaten goldinar.

Službo inštruktorja

je dobil tudi na Dunaju,

kjer je poučeval bogate

plemiške študente, za

protiuslugo pa je imel

zastonj stanovanje

in hrano.

Prešeren je šel iz Vrbe

na Dunaj vsaj trikrat

do štirikrat – peš.

Klinkowströmov zavod, v

katerem je Prešeren poučeval

nadobudnega pesnika

Anastazija Grüna.

Službo inštruktorja je dobil tudi na

Dunaju, v Klinkowströmovem zavodu,

kjer je poučeval bogate plemiške študente,

za protiuslugo pa je imel zastonj

stanovanje in hrano. Bog je na srečo

od nekdaj pamet enakovredno razdelil

med bogate in revne. Kot po pravilu pa

so bili bogati bolj leni in manj dovzetni

za učenost, zato je prišel prav vsak pomočnik,

pa čeprav je bil s kmetov.

Med drugim je mladi France na

Dunaju inštruiral tudi plemiškega

sina Anastazija Grüna, znanega tudi

po kranjskem imenu Zelenec. Z njim

je imel še več veselja, kajti gospodič

Anastazij je imel tudi nekaj pesniškega

daru, pa sta se zato toliko lepše ujela.

Kot inštruktor je imel France v času odprtja

dostop do knjižnice, kar je koristilo

obema. Prešeren se je tako dodobra

seznanil z drugimi pesniškimi veleumi:

od Goetheja do Schillerja, od Danteja

do Petrarke, od Tassa do Shakespeara.

Ribčev mladenič z jeziki ni imel nobenih

težav, zato je z veseljem prebiral pesnike

v izvirnem zapisu, kar je bilo všeč

tudi Anastaziju.

Njuna srčna povezava pa se je kmalu

prekinila prav zaradi Prešernove

smelosti. Ko ga je nekaj zagrabilo, si je

preprosto to vzel. Zgodilo se je, da se je

izven urnika odprtja knjižnice napotil

po nove knjige, kar pa je vodstvo zavoda

razumelo kot veliko kršitev pravilnika.

In tako je bil France spet na cesti oziroma

je pristal v zasebnem stanovanju.

Znova se je moral preživljati z inštruiranjem

in s pomočjo stricev, pozneje pa

je začel dobivati tudi Knafljevo štipendijo,

ki je bila namenjena nadarjenim

kranjskim študentom. Rečeno še drugače:

tudi na Dunaju je bil prepoznan

kot resen in dosleden študent.

PISMA DOMAČIM

Pisal je zelo nerad. Domačim je med celotnim

univerzitetnim študijem poslal

le tri pisma, pa še ta so bila kratka ali

v verzih. V enem od njih se je norčeval

iz samega sebe oziroma iz svojega meščanskega

življenja. V pesmi je navedel,

da se noč in dan ukvarja z bukvami, s

knjigami, sicer pa leži do sedmih, dodobra

pa se prebudi šele do kosila. Hotel

je seveda povedati, da v primerjavi z domačim

kmečkim življenjem njegov delovni

vsakdan poteka povsem drugače.

Na koncu pesmice je zapisal:

»Kaj drugi počnejo, jaz tud‘ to storim,

če v vodo poskoč‘jo, jaz tudi za njim‘.«

Ti kratkočasni verzi pokažejo, da se

je zavedal svojega položaja in še posebej

185 30. 1. 2025

SLEDI MOJIH POTI

53

študija, ki jih je navajal k temu, da so vsi

gledali na svet enako oziroma vsaj podobno.

Medtem so se doma dogajale velike

stvari. Nobeden od njegovih bratov

ni nameraval prevzeti kmetije, pač pa

se je poročila sestra Mina z Boštjanom

Vovkom s Črnivca. Pozneje se je mladi

gospodar izkazal zelo slabo in bi Ribčevino

kmalu pognal na boben. France je

to čutil že od daleč, zato je staršem napisal

naslednje vrstice:

»Prezgodaj je na Mino vse prepisati.

Pomislite, oče, sestre se sedaj še srčno

ljubijo. Potem pa se ne bodo več, če boste

eni vse dali.«

O, kako je imel prav!

DOKTORAT

Prešerna velikokrat predstavljajo kot neresnega

študenta oziroma pozneje kot

študenta, ki mu je doktorat kar sam priplaval

po vodi. A treba je upoštevati, da so

bili Kranjci – pa tudi Korošci in Štajerci

– najmanj pod dvojno profesorsko lupo.

Velika avstrijska država je s šolami ves

čas načrtno skrbela za to, da so študente,

ki v osnovi niso govorili nemščine, držala

na trdo oziroma jim metala pod noge

dodatna polena. Vse avstrijske šole, od

osnovne naprej, so bile v nekem pogledu

»Prezgodaj je na

Mino vse prepisati.

Pomislite, oče, sestre

se sedaj še srčno ljubijo.

Potem pa se ne bodo

več, če boste eni

vse dali.«

Dunajska univerza, kjer je nabiral

učenost tudi naš veliki France.

predvsem – ponemčevalnice. A iz najvišje

ponemčevalnice je izšel – največji

slovenski pesnik!

Zagovor za doktorat iz pravnih ved

torej ni bil nobena šala. Prešeren je moral

na primer navesti kar šestdeset tem

iz naravnega prava, od najvišjih načel

prava do različnih pogodb, dodati pa je

moral več zakonitosti zakonskega prava,

dolžnosti staršev, primerov samomora

itd. Zagovarjal je tudi teze o nastanku

države, ozemeljske celovitosti in o

obsedenem stanju pa vse do statistike,

položaja katolikov v Veliki Britaniji, vinogradništva

na Moravskem itd. A vse je

– enako kot pri prejšnjih izpitih – opravil

brezhibno, z najboljšimi ocenami.

27. marca 1828 je študij zaključil

in prejel diplomo, na kateri je pisalo:

»Doktor France Prešeren.«

Spominska plošča, nameščena na pročelju zavoda.

Že zaradi zahtevnega študija in visokega

doktorskega naslova je prava

sramota poniževati takega človeka.

Zrasel je iz kmečkih korenin, postal pa

je eden najbolj uglednih doktorjev znanosti,

doktorjev pravice.

SEDMINA

Vovkov mladi gospodar je oba Prešernova

starša kmalu vrgel iz hiše in tako sta

oba umrla na tujih tleh. To pomeni, da se

je res zgodilo tisto, kar je France kot dober

študent na pravni fakulteti predvidel

že prej. Sam pa je od celotne kmetije dobil

– reci in piši! – petdeset goldinarjev.

A njegove sestre so bile še na slabšem.

Dobile niso prav ničesar. Če s tem pogledom

preberemo nekatere Prešernove

pesmi, se nam odkrije povsem drug svet,

povsem drugačna bolečina.

Mladi doktor si glede tega bornega

izkupička iz domačije ni belil glavo. Še

na Dunaju je sklical vse svoje prijatelje,

med katerimi sta bila tudi njegova

poznejša delodajalca Leopold Baumgartner

in Blaž Chrobath, pa tudi Miha

Kastelic, ki je pozneje izdajal pesniški

almanah Kranjska čbelica, in znani

slikar Matevž Langus, ki je pozneje na

platno dokaj pristno prenesel podobo

Julije Primic. Da je vse skupaj potekalo

bolj slovesno in nasploh na veliki nogi,

je gostijo ves čas z glasbo spremljala

češka harfistka. Ko pa so Prešerna

vprašali, kaj praznuje, je odgovoril nekam

grenko:

»Sedmino. Sedmino za mojo domačijo.

V petek smo pokopali Ribčevino.«

Stroški sedmine pa so tudi presegli

več kot polovico tistega, kar je dobil

kot svoj dedni delež.

Vse avstrijske šole so bile v

nekem pogledu predvsem –

ponemčevalnice. A iz najvišje

ponemčevalnice je izšel –

največji slovenski pesnik!

185 30. 1. 2025

54

ODTIS PRETEKLOSTI

Osupljiva steklena čaša

mojstra ENNIONA

Vas Ribnica na Dolenjskem leži ob Savi, tik pred državno mejo na Obrežju. V preteklosti so domnevali,

da pod bližnjimi njivami leži rimskodobna cestna postaja Romula z rečnim pristaniščem.

Sredi prejšnjega stoletja so ob gradnji hitre ceste izkopavanja potrdila domnevo.

Odkrite so bile številne najdbe, med drugim tudi grob z zlatim nakitom.

DDR. VERENA PERKO

Gradnja sodobnega avtocestnega

križa pred 25 leti je omogočila

obsežne raziskave, ki jih je

vodil Dani Breščak. Odkritje

naselja in rečnega pristanišča, cest in

grobišča je potrdilo obstoj rimske postaje.

Odkrite so bile tudi izjemne količine

še vedno neobjavljenega gradiva,

ki leži v depojih. Med drugim sta bila

najdena tudi dno keramičnega krožnika

in svinčena ploščica za blago, oba

označena z imenom ROMVLA. Napisa

je razvozlal Milan Lovenjak in tako potrdil

stare domneve o Romuli.

Cestna postaja Romula je ležala ob

glavni rimski magistrali iz Italije na

Balkan, med Neviodunom (današnje

Drnovo) in Siscijo (Sisak). Romula je bila

obcestna postaja in rečno pristanišče s

prekladališči in skladišči tovorov s carinsko

izpostavo za obsežno področje

balkanskih provinc. Matična Italija,

nekako v duhu America first!, carin namreč

ni plačevala.

Kulturna dediščina je

temeljna vrednota vsakega

naroda in celotnega

človeštva. Razen v najlepšem

mestu in naši državi.

Najdbe, v prvi vrsti množica novcev,

so potrdile veliko gospodarsko živahnost

postaje. Tudi odlomki keramičnega

posodja kažejo na stike z Egejem,

Italijo in Španijo ter bližnjevzhodnimi

tržišči. Olje, vino, ribje omake, suho

sadje, dišavnice in drugo blago se je

zaradi globaliziranega rimskega cesarstva

pretakalo po vseh cestnih in vodnih

žilah tedanjega sveta. Postaje so

bile nekakšna predpodoba »brezcarinskih«

con na sodobnih letališčih.

Odlomki čaše mojstra Enniona z grškim napisom Mnethe ho agorazon, ki opominja kupca, naj se

spominja mojstra. Čaša je bila odkrita v Ribnici na Dolenjskem, kjer se je v rimski dobi razprostirala

živahna obcestna postaja Romula.

MOJSTER ENNION

Veliko pozornosti so vzbudili tudi odlomki

skodelice iz rumenozelenega

stekla z grškim napisom ΜΝНΘΗ Ο

ΑΓΟΡAΖΩN (Mnethe ho agorazon), ki

opominja kupca, naj se spominja mojstra.

Ime mojstra je bilo Ennion, zapisano

je bilo na drugi strani, vendar pa

del ribniške čaše ni ohranjen. Poznamo

ga z identičnih primerkov posodic,

odkritih drugod. Mojstra Enniona iz

libanonskega mesta Sidon, ki je take

čaše izdeloval v prvi polovici 1. stoletja

po Kr., izdajata tudi okras in tehnologija

izdelave.

Posodica je bila izdelana v tehniki

pihanja staljenega stekla v kalup,

kar je bilo pred 2.000 leti popolna novost.

Steklo se je prvič pojavilo konec

3. tisočletja pred Kr. v Mezopotamiji in

Egiptu. Izdelovali so ga v majhnih količinah,

ponavadi kot okrasne perlice.

Večje kose so znali izdelati šele kasneje,

obdelovali so jih z rezanjem, ulivanjem

v kalup in brušenjem. Steklo je bilo v

starem veku namenjeno kraljem in faraonom.

Izdelava je bila skrivnost, na

Osebni arhiv

185 30. 1. 2025

ODTIS PRETEKLOSTI

55

www.metmuseum.org

Ennionova skodelica z napisom Ennion

epoiese (Ennion me je naredil), s katero se

ponaša Metropolitanski muzej v New Yorku.

Romula je bila obcestna

postaja in rečno pristanišče

s prekladališči in skladišči

tovorov s carinsko izpostavo

za obsežno področje

balkanskih provinc.

robu magičnega. Kako je nastalo prvo

steklo, ne vemo. Kremenčev pesek, sodo

in apnenec je treba zmešati v pravilnem

razmerju in žgati pri temperaturah nad

1.000 stopinj Celzija. Maso je treba nato

očistiti in s kovinskimi oksidi obarvati.

Kako so stari mojstri to dosegli brez

laboratorijev, termometrov, zaščitnih

očal in rokavic, ni znano. Najstarejše

delavnice stekla so bile na Bližnjem

vzhodu in v Egiptu, med njimi so slovela

libanonska mesta Tir, Bejrut in Sidon.

Steklarske peči so bile majhne, izdelki

unikatni, vredni zlata in srebra.

Sredi 1. stoletja pred Kr. pa se je v

Jeruzalemu zgodilo revolucionarno

odkritje: prvič so uporabili pihalno

pipo, ki omogoča učinkovitejšo proizvodnjo.

Stekleno posodje je prvič prodrlo

na širše tržišče. Sedemdeset let kasneje

je prišlo do še pomembnejše tehnološke

izboljšave, pihanja v kalup. Omogočena

je bila serijska izdelava popolnoma

identičnih steklenih posod. Inovativno

tehniko je med prvimi ali celo prvi

uporabil mojster Ennion iz Sidona, najverjetneje

lastnik delavnice. Znani so

bili tudi drugi mojstri, toda posodje z

napisi, namenjenimi kupcu, kot ga ima

ribniška posodica, je izdeloval le Ennion.

Stavek, naj se kupec spominja (mojstra),

je skrajšana formula judovskega

blagoslova, ki veleva, da se nekoga poimensko

spominjamo pred Bogom. Ker

je tudi ime Ennion semitskega izvora,

je domneva, da gre pri čašah z napisom

za obredno posodje, pravilna. Ali čaša

mojstra Enniona dokazuje prisotnost

Judov tudi na naših tleh? Vzhodnega

prebivalstva je bilo v vseh antičnih

mestih veliko. Rimsko pravo je Judom

desetletja pred uporom in uničenjem

Jeruzalema leta 70 po Kr. zagotavljalo

veliko ugodnosti. Judovske skupnosti

so izpričane v mnogih rimskih mestih,

nekateri raziskovalci pa celo povezujejo

steklarska znanja z judovstvom.

Stavek, naj se

kupec spominja (mojstra),

je skrajšana formula

judovskega blagoslova,

ki veleva, da se nekoga

poimensko spominjamo

pred Bogom.

KULTURNA DEDIŠČINA

Steklarstvo je v rimski dobi doživelo

vrhunec. Okenske šipe, mozaične kocke,

kozmetične in parfumske posodice,

posodje vseh vrst je bilo nekaj vsakdanjega.

Brušenje, zlati lističi in poslikava

ter druge izjemno sofisticirane tehnike

so preplavile rimski imperij. Po krizi Zahoda

se je znanje skupaj z mojstri selilo

na Vzhod, v Konstantinopel, na Bližnji

vzhod in v Perzijo. S padcem Konstantinopla

1453 pa se je proces obrnil in na

starem antičnem znanju je vzcvetelo

slovito beneško steklarstvo.

Kulturna dediščina je temeljna

vrednota vsakega naroda in celotnega

človeštva. Razen v najlepšem mestu in

naši državi. Prvo spodkopava temelje

Plečnikove dediščine zaradi garažnega

cvenka, druga pa temu botruje z novim

zakonom o kulturni dediščini. V

nasprotju s teorijo in stroko novi zakon

priznava le še dediščinsko vrednost,

vrednote je birokratska tinta zadušila.

Zakon ne ve nič o dediščinskih družbenih

vrednotah in še manj o dediščinskih

pravicah javnosti, o katerih govorijo

mednarodne listine in evropska priporočila.

Obeta, da bo dediščina še nadalje

mrtev kapital, namesto da bi postala

narodovo identitetno, izobraževalno,

kulturno in gospodarsko-razvojno bogastvo.

Demokracija pa taka!

185 30. 1. 2025

56

ODTIS PRETEKLOSTI

Zakaj so »ZAVEZNIKI«

bombardirali številne vasi? (4. del)

Vinkov Vrh je pogorel do zadnje staje. Tudi cerkvi ni bilo prizaneseno. V Sadinji vasi so 15 gospodarjem

pogorela vsa poslopja. Trebča vas je izgubila poslopja enajstih gospodarjev. Popolnoma je bila razbita

tudi cerkev in vas Cvibelj, kjer so bile štiri družine ob streho.

IVO ŽAJDELA MIRTIČ, SENCE NAD KRAJINO, 2021

Naj nadaljujem iz prejšnje številke.

Letala 19. eskadrilje so

3. aprila raketirala tudi Zafaro

nad Žužemberkom. Smrke

in Dokl sta zapisala (Suha krajina v ognju,

Novo mesto, 1989: 86), da je ta dan

13 »zavezniških« letal bombardiralo

položaje v Stranski vasi in Žužemberku.

»Razbili so bunkerje ter uničili skladišče

streliva, ob cesti med Zafaro in Cvibljem

so uničili tudi več tovornjakov.«

»Zavezniki« so v svojem poročilu zapisali

(Mirtič, Sence nad krajino, Dvor,

2021: 270), da je Žužemberk napadlo

šest letal, Stransko vas pa pet. »Major

Anderson je vodil napad na prvi cilj in

zrušil streho na večjem poslopju, kar je

bilo kasneje potrjeno s fotografijami,

in dosegel je še 30 zadetkov na hišah

in drugih objektih po vasi. Ko je letalo

zapustilo cilj, je bil trg v ognju. Tudi

druga skupina pod poveljstvom kapetana

Weddella je napadla Stransko vas in

pustila za sabo pogorišče.«

»ZAVEZNIŠKO«

UNIČEVANJE VASI

V drugem poročilu so zapisali: »V Žužemberku

sta sedem direktnih zadetkov

dobila veliko poslopje in grad na

rečnem bregu. Streha večjega poslopja

je bila delno razbita (potrjeno s fotografijami).

39 direktnih zadetkov so dobile

stavbe na severnem obrobju vasi. Rob

vasi je zajel ogenj.« In še: »Drugi oddelek

je dosegel 36 direktnih zadetkov

v Stranski vasi in zažgal središče vasi.

Oba cilja sta bila stolčena s topovskim

in mitralješkim ognjem.«

V glasilu Za blagor očetnjave (10. april

1945) so dolenjski domobranci zapisali,

da je priletelo dvanajst letal. Med

bombami so bile tudi zažigalne, ki so

povzročile velike požare, širjenju ognja

je pomagal močan veter. Gašenje ni bilo

mogoče, ker so letala prizorišče »ves

čas obstreljevala s strojnicami«. Napadali

so pol ure. »Vinkov Vrh je pogorel

do zadnje staje. Tudi cerkvi ni bilo prizaneseno.

V Sadinji vasi so pogorela 15

gospodarjem vsa poslopja. Trebča vas

je izgubila poslopja enajstih gospodarjev.

Popolnoma je bila razbita tudi cerkev

in vas Cvibelj, kjer so štiri družine

ob streho.«

»Zavezniške« rakete letijo proti domovanjem prebivalcev Dvora pri Žužemberku.

V glasilu Za blagor očetnjave

so dolenjski domobranci

zapisali, da je priletelo

dvanajst letal. Med bombami

so bile tudi zažigalne, ki so

povzročile velike požare,

širjenju ognja je pomagal

močan veter.

185 30. 1. 2025

ODTIS PRETEKLOSTI

57

»V Kalu (pri Ambrusu) so

dosegli 24 direktnih raketnih

zadetkov na cerkvi in na

hišah južno tik za cerkvijo.

Obe vasi sta bili obilno

prerešetani s topovskimi in

mitralješkimi izstrelki.«

5. aprila je 16. eskadrilja bombardirala

Dvor (Mirtič, 2021: 267), 8. aprila

so spet raketirali Stransko vas. Smrke

in Dokl sta zapisala (1989: 86), da so zavezniki

ponovili napad s 3. aprila, »uničenih

je bilo več stanovanjskih hiš in

stara usnjarna Karola Lavriča«. Ta dan

so »zavezniki« bombardirali celo vas

Kal pri Ambrusu (Ambrožič, Dvanajsta

brigada, 1976: 539).

UNIČEVALI SO CELO KAL ...

Smrke in Dokl (1989: 86) pišeta, da so

10. in 11. aprila napad ponovili; tokrat

so porušili nekaj hiš in gospodarskih

poslopij. V poročilu so »zavezniški«

letalci zapisali (Mirtič, 2021: 274), da je

10. aprila devet beautfighterjev vzletelo

iz Biferna ob 13.27, cilj so dosegli ob

15.01. Pet letal je napadlo Žužemberk,

štiri pa Kal pri Ambrusu (verjetno je

Ambrožič pomešal datum). »Dosegli

so 39 direktnih zadetkov in povzročili

vsaj štiri požare na severozahodnem

delu Žužemberka.«

»V Kalu so dosegli 24 direktnih raketnih

zadetkov na cerkvi in na hišah

južno tik za cerkvijo. Vas so kar dobro

zakurili. Obe vasi sta bili obilno

prerešetani s topovskimi in mitralješkimi

izstrelki.«

Za 11. april so »zavezniki« poročali

(Mirtič, 2021: 279), da je 11 beaufighterjev

poletelo v napad nad Žužemberk

in Struge. »Prvih šest letal je napadlo

Žužemberk in doseglo 44 raketnih zadetkov

severovzhodno od cerkve in na

veliki stavbi v centru vasi. Po napadu so

poslopja gorela. Drugi oddelek je dosegel

36 raketnih zadetkov na poslopjih

po vsej vasi Struge. Rezultati so bili potrjeni.

Oba kraja sta bila stolčena še s

topovskim in mitralješkim ognjem.«

14. aprila so »zavezniška«

letala bombardirala vasi

Polom, Smuko in Lašče nad

Dvorom. Polom so zadeli s

24 izstrelki. Tri letala so na

Smuko izstrelila 23 raket.

Lašče so napadla tri letala

z 22 raketami.

... PA POLOM, SMUKO IN LAŠČE

»Zavezniška« letala so 14. aprila bombardirala

vasi Polom, Smuko in Lašče

nad Dvorom na severnih obrobjih Kočevskega

roga. V poročilu so zapisali, da

so Polom zadeli s 24 izstrelki. Tri letala

so na Smuko izstrelila 23 raket. Uničili

so veliko stavbo severovzhodno od

cerkve. Lašče so napadla tri letala z 22

raketami. Tri tarče so obstreljevali še s

topovi in mitraljezi (Mirtič, 2021: 282).

17. aprila so »zavezniki« med bombardiranjem

težko ranili Terezijo Gliha,

ki je nato umrla v bolnišnici (Mirtič,

2021: 274). 20. aprila je Žužemberk napadlo

sedemnajst letal (Smrke, Dokl,

1989: 86; Mirtič, 2021: 259, 274).

24. aprila so štiri letala s piloti 16.

eskadrilje pod vodstvom kapitana

Weddella napadla Žužemberk z nalogo

uničenja preostalih stavb. Izstrelili

so 31 raket, ki so zadele, kot so zapisali

v poročilu, »velika poslopja in hiše,

na obeh straneh ceste sta zagoreli veliki

poslopji, ena srednja trdnjava se-

Partizani so »zaveznike« poslali celo nad vas Polom pri Kočevju.

185 30. 1. 2025

58 ODTIS PRETEKLOSTI

»V štali se je pošteno zatreslo

in vse je bilo v dimu, na srečo

pa takrat ni zagorelo, je bilo

pa vse razbito, še danes slišim

tisto bobnenje.«

verno od cerkve in še številne hiše so

bile poškodovane ali uničene« (Mirtič,

2021: 291).

PRIČEVANJA O

GROZODEJSTVIH

Slavko Mirtič je v knjigi Sence nad krajino

poleg veliko podatkov o »zavezniškem«

bombardiranju Žužemberka in

širše okolice objavil tudi številna pričevanja

o teh grozodejstvih. Terezija

Novak, roj. Legan, se je rodila leta 1931

na Vinkovem Vrhu pri Dvoru. Na veliki

kmetiji, po domače se je reklo pri Jernejčevih,

so se rodili štirje sinovi in tri hčere,

najmlajša pri hiši je bila Terezija. Vas

je postala strateška točka za vse vojske

z bunkerji; streljanje, napadi in boji so

bili pogosti (Mirtič, 2021: 255–256).

Vasica Lašče nad Dvorom med raketiranjem

»zaveznikov«.

»Najhuje je bilo aprila (3. aprila 1945, op. a.),

nekaj mesecev pred koncem vojne. Angleški

avioni so prileteli nad vas in pričeli streljati.

Začelo je pokati, hiša je gorela, pograbila sem

otroka iz zibelke in zbežala iz hiše. Padla sem

na gnoj in stekla k sosedovim. V Zoreči štali,

kjer je bil 'velban' strop, smo se počutili varne.

Mama in ata sta bila v vinogradu, sestra je

razkopavala krtine na njivi. Tudi Zoreča hiša je

zagorela, zbežali smo v grmovje in se poskrili,

en sam strah in gorje,« je povedala Terezija in

dodala: »Gorelo je pri nas, Štravsovih, Brkovih,

Novinčevih. Pri nas je zgorela tudi živina v

hlevu, vas pa je bila popolnoma razbita. Naša

družina se je morala preseliti v Mali Lipovec

k Štuparjevim. Bratje Franc, Jože in Mohor

so vojno preživeli, brat Janez pa se po vojni

ni vrnil domov. Dve leti smo bili izgnanci brez

doma. Po vojni smo hodili domov popravljat

hišo in hlev, ki je pogorel. Po vojni se je pričela

mukotrpna obnova, pri kateri je pomagala

tudi država. Dobili smo nekaj materiala,

žeblje, cement, les pa smo priskrbeli sami.

Iz Lipovca smo hodili peš v šolo na Dvor. Tudi

druge družine iz vasi so se preselile. Štravsovi

so bili pri Štrumbljevih na Skopicah, Zoreči pri

Strojinovih na Skopicah, Petkovi v Ajdovcu,

Novinčevi v Borštu v zidanici, Hribarjevi na

Dvoru pri Levičarjevih.«

RAKETA, KI NI EKSPLODIRALA

V družini Olge Šenica, roj. Rajer, po domače

Novakovih iz Lašč nad Dvorom,

je bilo šest otrok, štirje fantje in dve dekleti.

Olga je bila stara dvanajst let, ko

je doživela letalski napad na vas (Mirtič,

2021: 283).

»Ravno je bil čas kosila (14. aprila 1945 op.

a.), ko nas je mati Karolina poklicala jest. Pred

nevarnostjo sem zbežala v Kopitarjevo štalo,

ki je bila 'velbana'. V štali se je pošteno zatreslo

in vse je bilo v dimu, na srečo pa takrat

ni zagorelo, je bilo pa vse razbito, še danes

slišim tisto bobnenje. Tista raketa, ki je priletela,

se je zagozdila v steni in ni eksplodirala.

Res pravi čudež. Ko nismo več slišali avionov,

smo odšli hitro ven. Prestrašenega bratca Feliksa

sem med napadom pozabila na cesti, cel

teden od šoka ni dal nobene 'štime'. Potem

sem odhitela nazaj v našo hišo. Od eksplozije

je v hiši padel dol strop. Sestrica Stanka,

bratca Milan in Korel so prilezli izpod postelje,

opraskani, prestrašeni, a na srečo živi. Zanesljive

smrti jih je rešil oče Edvard. Kosilo je šlo

k vragu, tudi bela štruca, ki jo je mama nekje

kupila. Odneslo je tudi novo streho na hiši,

povsod je ležalo kamenje in odpadli omet; pri

Kopitarjevih pa je razkrilo hlev.«

UNIČENJE CERKVE

Izidor Vovk, Bognarjev, se je v družini

z devetimi otroki rodil kot zadnji, leta

1937 na Dvoru (Mirtič, 2021: 284).

»Spomnim se, da smo tistega

dne šli od maše. V času kosila

so prileteli avioni in bombardirali

cerkev (na Dvoru, op. a.).

Zadeli so tudi Banov 'kevder',

ki je zagorel. Cerkev je bila v

razsulu, zvon je padel na tla.

Po vojni so kamenje iz podrte

cerkve vozili za pokopališki zid

v Kotih. V spominu imam tudi

goreč Antonov pod, verjetno od

borbe, in Mesarjevo hišo, ki pa

so jo zažgali Italijani. Porušeni

oziroma požgani sta bili tudi

Klinčeva in Kovačeva hiša.«

Nadaljevanje prihodnjič.

185 30. 1. 2025

»Začelo je pokati,

hiša je gorela,

pograbila sem otroka

iz zibelke in zbežala

iz hiše.«

Kako IZBOLJŠATI spanec

Kakovostno spanje zagotavlja več energije in boljšo kakovost življenja čez dan.

Zbrali smo nekaj nasvetov, kako izboljšati spanec.

ZDRAVJE

59

LUKA ŠKVORC

SHUTTERSTOCK

DNEVNO-NOČNI RITEM

Spanec naj ne bo daljši od osem in krajši

od sedem ur. Pomembno je, da gremo

vsak dan spat ob istem času in da vsak

dan ob istem času vstajamo. Tudi ob

koncu tedna. To izboljša dnevno-nočni

ritem, telo se navadi nanj. Kot pri večini

stvari je tudi pri spanju ritem zelo

pomemben.

Če ne zaspite v 20 minutah, ko greste

spat, zapustite spalnico in delajte kaj

sproščujočega. V roke vzemite knjigo

ali poslušajte pomirjujočo glasbo. V

posteljo pojdite šele takrat, ko ste utrujeni.

To ponovite, če je treba. Zjutraj pa

vstanite ob načrtovanem času – ne podaljšujte

spanja v dan.

GIBANJE

Za boljši spanec pomaga tudi celodnevna

aktivnost. Čez dan bodite aktivni,

tudi telesno. Dobro dene sprehod ali

ukvarjanje s kakim športom, vendar ne

dve uri pred spanjem, saj telesna aktivnost

telo prebudi.

Za boljši sen pomaga tudi, če ste

vsak dan na čistem zraku.

HRANA IN PIJAČA

Ni dobro, da gremo spat lačni, pa tudi

ne preveč siti.

Pred spanjem se izogibajte težkim

in obilnim obrokom, saj občutek neugodja

otežuje spanje.

Tudi nikotin, kofein in alkohol pred

spanjem lahko zmanjšujejo kakovost

spanca. Stimulativni učinki nikotina

in kofeina potrebujejo veliko časa,

da oslabijo, zato lahko motijo spanec.

Čeprav lahko alkohol na začetku hitreje

uspava, lahko moti pri spancu pozneje.

POMIRJUJOČE OKOLJE

Vaša spalnica naj ne bo prevroča, naj bo

temna in tiha. Če ste ob večerih preveč

izpostavljeni svetlobi, je mogoče, da

boste težje zaspali.

Pred spanjem se izogibajte zaslonom

(telefon, televizija …).

OMEJITE DNEVNE POČITKE

Dolgi dnevni počitki lahko povzročajo

motnje spanja ponoči. Omejite dnevne

počitke na največ eno uro in se izogibajte

počitkom pozno popoldne ali

celo zvečer.

ZMANJŠAJTE STRES

Uravnavanje skrbi, ki vas tarejo čez dan,

pomembno vpliva na kakovost spanja.

Pred spanjem se izogibajte stresu.

Poskusite biti organizirani, postavite si

prioritete, težave poskusite rešiti sproti.

Pred spanjem poskusite razrešiti ali

odložiti svoje skrbi. Čeprav se sliši nenavadno,

poskusite nenujne skrbi preložiti

na naslednji dan – čez noč ne morete

ničesar rešiti, zjutraj pa pride nov

dan in z njim nova priložnost.

K dobremu spancu zelo pomaga tudi

čista vest.

Skoraj vsak ima kdaj težave z

nespečnostjo. Če pa se neprespane ali

slabo prespane noči ponavljajo, je dobro

obiskati zdravnika.

185 30. 1. 2025

60

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO

GREGOR ANTOLIČIČ:

MED UPI IN REALNOSTJO

Avtor knjige je zgodovinar, sodelavec

Zgodovinskega inštituta Milka Kosa

ZRC SAZU in predavatelj na oddelku

za zgodovino Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru. Pri svojem delu

MILAN HRASTAR se osredotoča na obdobje prve svetovne

vojne in zadnja leta hirajočega

cesarstva habsburške monarhije.

Knjiga je idealen pripomoček za vpogled

v obdobje osamosvajanja Slovencev izpod jarma nemške

nadvlade. Ni napisana kot učbenik, je pa pregledna, berljiva in

bo verjetno koristila osnovnošolcem, srednješolcem, pa tudi

kakšnemu študentu. Ker je kratka in zgoščena, je primerna

za širok krog bralstva, ki se vsaj malo zanima za zgodovino

Slovencev.

Marsikaj zanimivega izvemo tudi o času prvih let v državi

SHS in težnjah velikosrbske hegemonije, ki je imela posledice

celo ob koncu skupne socialistične Jugoslavije. Razprtije

in nasprotja med slovenskimi političnimi strankami še iz obdobja

tik po prvi svetovni vojni pa so odmevala tudi v obdobju

druge svetovne vojne. Bile so namreč ploden humus za vžig

bratomornega obračunavanja med revolucionarji in reakcijo.

Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2024, 224 strani, 26,50 €

ICO, Mengeš, 2024, 256 strani, 35,50 €

IVAN SIVEC:

NAPLAVINA DAVNEGA SPOMINA

Zgodovinski roman nosi podnaslov Od Karantanije

do samostojne Slovenije. V njem je slovenski

pisatelj Ivan Sivec zapisal zgodovino svojega

tisočletnega rodu v desetih obsežnih poglavjih,

vsakega od njih pa pripoveduje eden od njegovih

prednikov. Roman je ustvarjen s kančkom

domišljije in na podlagi mnogih pisnih in slikovnih

dokumentov, ki se naslanjajo na družinsko

kroniko družine Sivec od leta 1590 naprej.

ERIKA AŠIČ

Knjigo je na pot pospremila zgovorna spremna beseda mednarodno priznanega

in uveljavljenega psihiatra dr. Jožeta Magdiča, ki je med drugim

zapisal:

»Slovenci smo že od konca prve svetovne vojne bili prikrajšani za poznavanje

naše zgodovine vse od Karantanije do slovenske osamosvojitve. To

je vakuum, ki se sedaj izpopolnjuje ne le s pisanjem naše zgodovinske

preteklosti. To je nujno za ohranitev Slovenije. Prispevek slovenskega

pisatelja Ivana Sivca je tukaj zelo globok, širok in vreden vse pohvale.

Sivčeva dela so zdravitelj zgodovinsko izropane slovenske duše.«

Avtor je po podatkih knjižničnega sistema Cobiss že poldrugo desetletje

med prvimi tremi najbolj branimi slovenskimi pisatelji. Je prejemnik več

vidnih nagrad. Leta 2019 je prejel red za zasluge – za »izjemno obsežen,

raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest«. Za zakladnico

glasbenih besedil je prejel Souvanovo nagrado za življenjsko delo,

med drugim je postal častni član Društva pesnikov slovenske glasbe.

185 30. 1. 2025

DOGODKI

Koledar dogodkov JANUAR – FEBRUAR

3

PON

Operni solisti v galeriji: Branko Robinšak

(recital bo posvečen Evi Novšak Houška)

19.00

Narodna galerija, Slavnostna dvorana,

Prešernova 24, Ljubljana

Koncert

61

www.ng-slo.si

Cikel nastopov solistov ljubljanske Opere ob klavirju v Slavnostni dvorani Narodne

galerije. Od januarja do maja, ob ponedeljkih ob 19.00.

Narodna galerija in SNG Opera in balet Ljubljana udejanjata vizijo dobrososedskega

sodelovanja, prepleta programskih vsebin in skupnih dogodkov v pred leti

osnovanem povezovalnem projektu Kulturna soseska. Gre za sosesko, ki pod

sloganom Bogastvo bogatega povezuje kulturne ustanove v središču mesta in v

bližini Tivolija ter – kot je zapisal nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev

gospod Ivo Svetina – je prostor duhovnega druženja, izmenjave izkušenj,

slika nagovarja pesem, Vaška situla opernega solista, zbirka mineralov grafičnega

ustvarjalca. Tako bodo zdaj baročne umetnine v Slavnostni dvorani Narodne

galerije čudovita kulisa za izbrane napeve opernih solistov, imenitni svet v malem!

30

ČET

Otvoritev nadaljevanja

stalne arheološke razstave

Od šivanke do zvezd

17.00–19.00

Pokrajinski muzej Celje,

Dvorana Barbare Celjske, Knežji dvor

31

PET

Slovesnost ob predstavitvi

znamke Veronike Deseniške

11.00

Dom krajanov Tabor,

Tabor 25, Tabor

Kulturna prireditev

Razstava

2

NED

Predstavitev knjige Ivana Sivca

Naplavina davnega spomina in

predavanje o Prešernu

15.00

Princesina terasa,

Srednje Grčevje 15, Otočec

Predavanje in predstavitev knjige

3

PON

Veselo Prešernovanje

(Ivan Sivec, harmonikarji

Glasbene šole Bučar, Ženski

pevski zbor Perunike)

18.00

Dvorana Centra Ig, Banija 4, Ig

Kulturna prireditev

Glasbeni abonma V dvoje: Nuška

Drašček in Marko Hatlak

4 6

TOR 19.00

ČET

Kinogledališče, Mestni trg 5, Tolmin

Koncert

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.

Slovesna počastitev kulturnega

praznika (slavnostni govornik

mag. Ivan Sivec – o Prešernu)

18.00

Kulturna dvorana Sevnica,

Trg svobode 10, Sevnica

Kulturna prireditev

185 30. 1. 2025

62 SLADKO-SLANE BRBONČICE

PICA

iz ponve

SELMA BIZJAK

www.sladkoslanebrboncice.si

ZA 1 OSEBO

SESTAVINE:

• 50 ml mlačne vode

• 5 g svežega kvasa

• 1 ščepec soli

• oljčno olje

• paradižnikova omaka

ali sok

• origano

• sir grana padano

• rezine kraškega pršuta

• zrnati sir

• tartufata

ENOSTAVNO

40 MINUT

1. Najprej v mlačno vodo razdrobimo

kvas ter posujemo z malo

moke in pustimo 15 minut, da se

kvas aktivira. Nato zamesimo testo,

ga pokrijemo s krpo iz blaga

in pustimo, da na toplem vzhaja

15 minut.

2. Medtem naribamo sir. Uporabimo

lahko tistega, ki nam je

najbolj okusen. Pripravimo ostale

sestavine za nadev ter si priskrbimo

ponev, v kateri bomo pekli

pico. Ponev na tanko premažemo

z oljčnim oljem.

3. Ponev postavimo na kuhalno

površino in jo dobro segrejemo.

Vzhajano testo raztegnemo v obliko

diska ter pomokamo z obeh strani;

najprej tri minute testo pečemo na

eni strani, nato ga previdno obrnemo

(s pomočjo krožnika ali primerne

deske) ter pečemo še tri minute

na drugi strani. Testo premažemo

s paradižnikovo omako, posujemo

z origanom ter naribanim sirom.

Ponev za dve minuti pokrijemo, da

se sir raztopi. Pico predenemo na

krožnik ter jo obložimo s pršutom,

zrnatim sirom ter s tartufato. Pokapljamo

z oljčnim oljem.

DOBER TEK!

185 30. 1. 2025

SUDOKUJA, VSOTNICI

63

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka

številom desno od tabele in pod tabelo).

9 1 9 7 9 5 7 12

5 9 5 8 5 5 4 20

9 6 5 6 2 7 1 8

3 6 5 3 4 2 8 19

7 9 1 9 7 3 9 41

1 4 1 9 3 5 4 17

6 3 5 1 6 4 9 10

18 13 11 24 21 16 24

1 2 7 4 3 3 3 16

3 4 9 7 7 1 3 27

7 4 5 9 5 3 8 33

2 6 2 6 6 9 1 20

2 5 5 2 2 9 2 18

4 2 2 9 7 1 9 13

4 1 1 6 6 8 9 33

18 13 25 26 21 30 27

9 1 9 7 9 5 7

5 9 5 8 5 5 4

9 6 5 6 2 7 1

3 6 5 3 4 2 8

7 9 1 9 7 3 9

1 4 1 9 3 5 4

6 3 5 1 6 4 9

1 2 7 4 3 3 3

3 4 9 7 7 1 3

7 4 5 9 5 3 8

2 6 2 6 6 9 1

2 5 5 2 2 9 2

4 2 2 9 7 1 9

4 1 1 6 6 8 9

185 30. 1. 2025

64

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVIL

ANDREJ

PRAZNIK

NEMŠKI

FIZIK

EINSTEIN

NAPRAVA,

STROJ

ŠVEDSKA

PISATE-

LJICA

(ASTRID)

STVARNIK

ŽENSKA

OBLIKA

IMENA

ENEJ

GORSKI

DOLG,

MASIV

OZEK KOS

V ZAHODNI

BLAGA

BOLGARIJI

2

POBUD-

NIK,

ZAČETNIK

SHUTTERSTOCK

DOMOVINA

RAZKOŠ-

NA FILM-

SKA UPRI-

ZORITEV

SLOV.

UMETN.

ZGODO-

VINAR

SLOV.

ELEKTRO-

TEHNIK

(MARIJ)

KLEMEN

TORKAR

VOJAŠKA

ENOTA

GRŠKI

BOG

VOJNE

DOMOVINA

LONČNA

RASTLINA,

VITEZOVA

ZVEZDA

MAŠČOB-

NO TKIVO

PRI

GOVEDU

KOTANJA

S STOJE-

ČO VODO,

MLAKA

FIGA

PINGVINU

PODOBNA

PTICA

S. MORJA

PROTES-

TANTSKI

DUHOVNIK

DOBA

KINEMA-

TOGRAF

ROKOME-

TAŠICA

STANKO

ANTON

AŽBE

6 MESTO

V NEMČIJI

DELOVNA

SKUPINA

IZUMRLA

PTICA

KRČMAR

(POGOV.)

PODROB-

NOST

TELESNI

ORGAN

KNJIŽNI

TISK

DISIDENT-

KA IN ZA-

PORNICA

VODE

REBEKA

DREMELJ

MESTO NA

S. INDIJE

POLET,

VNEMA

TRČENJE

RADO

10

PEZDIR

RIBIŠKA

PRIPRAVA

3

MESTO NA

J. GRČIJE

MLEČNI

IZDELEK

KABINA

NA LADJI

PISATELJ.

MALENŠEK

PRISTOJ-

BINA

GRADBENI

MATERIAL

HUDA

BOLEZEN

V AFRIKI

TALENT

5

REDOV-

NICA

ROBERT

11

REDFORD

IGNACIJ

LOJOLSKI

PRODA-

JALNA

MESA

12 ČLOVEK,

KI KAJ

IŠČE

7

ATLETINJA

ZUPIN

MESTO Z.

OD IZOLE

TELESNI

ORGAN

TIBETAN.

GOVEDO

JUDOVSKI

DUHOVNIK

9 RAVEN PREMIČNA

SVET V PREGRAD-

HRIBOVJU NA STENA

FOTOGRAF

RUM. TISKA

LOVLJE-

NJE

GUSTAV

IPAVEC

8

PETER

PREVC

DEL DALJ-

NOGLEDA

1

GLAVNO GESLO

4

1 2 3 4

5 6 7 8

9 10 11 12

Znamenitost na sliki leži v Julijskih Alpah, in sicer ob

sotočju potokov Velika in Mala Pišnica. Je umetnega

nastanka. Zaradi naravnih lepot in lahkega dostopa

je zelo priljubljena. Ob njej je bronasti kip kozoroga.

V bližini je zimskošportno in turistično središče, ki

je imelo v začetku lanskega leta 1.512 prebivalcev.

REŠITEV SKRITEGA PREGOVORA:

UMETNA INTELIGENCA NE BO KOS

NARAVNI NEUMNOSTI!

NAGRADNA KRIŽANKA –

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino

na tednik Domovina za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek, naslov in telefonsko

številko prijatelja, ki mu želite podariti mesečno naročnino na

Domovino; (3) svoje ime, priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka'

najkasneje do 7. februarja pošljite na: Domovina, Brnčičeva 41e,

1231 Ljubljana Črnuče, ali narocnine@domovina.je.

185 30. 1. 2025

LLLLL+

65

SKRIT AFORIZEM

UMEK TINA INTER LIGENJ

CARNE BOŠKO SONAR AVON

INJE ULM NOE STIK

V vsaki zgornji besedi prečrtajte pravo črko,

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.

Tu boste prebrali aforizem avtorja te uganke. (jp)

CITRUS AI

KOMBINACIJSKI

MAGIČNI LIK

ZAKLOPKA PRVISNEG ODALISKA

LOKALIST KRŠKAVAS

KOASKEY AMSTAG

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat,

vodoravno in navpično.

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda,

ki je ni na spisku. Le še v polju, kjer se križa

sama s seboj, vpišite pravo črko. (jp)

185 30. 1. 2025

66 ZA NASMEŠEK ALI DVA

SLABA DRUŽBA

Žena: »Kako to, da si včeraj prišel tako pijan

domov?«

Mož: »Zašel sem v slabo družbo. Trije smo

si naročili zaboj piva, ampak onadva sta bila

abstinenta.«

ZOBOBOL

Tone: »Tako zelo me boli zob …«

Jože: »Ja, mene je tudi pred dnevi zob zelo

bolel. Pa sem se stisnil k svoji ženi in je

bolečina popustila.«

Tone: »Pa misliš, da bi imela tvoja žena kaj

časa zame?«

NEURJE

Dva kmeta se srečata po neurju.

France vpraša: »Tone, ali ti je vihar zelo

poškodoval streho?«

Tone: »Ne vem. Nisem je še našel.«

DEDNOST

Zdravnik: »Žal mi je, g. Novak, več ne morem

storiti. Vaša bolezen je dedna.«

G. Novak: »Gospod doktor, torej račun

pošljite mojemu očetu.«

SHUTTERSTOCK SHUTTERSTOCK

POSKUS

Miha: »Očka, ali naj jaz poskusim?«

Očka: »Ne, pokvarim lahko sam.«

ZAČARANO

Očka: »To je kot začarano! Na lotu spet niti

ene številke nisem imel prav,« se huduje očka.

Sin: »Očka, ne vznemirjaj se. Meni se je

enako zgodilo pri matematični nalogi.«

ŠTUDIJ

Zdravnik: »Gospod Hribar, ali vaš sin še

vedno študira medicino? Zdaj mora biti že v

zelo visokem letniku.«

Gospod Hribar: »Ja, vzel si je čas, ker imajo

bolniki v starejše zdravnike več zaupanja.«

SHUTTERSTOCK

NAPETO

Luka: »Kako se počutiš v novi službi?«

Sašo: »Izredno napeto.«

Luka: »Res? Zakaj pa?«

Sašo: »Do danes še nisem ugotovil, zakaj

sem sploh tam.«

PREVIDNOST

Gost: »Natakar, kaj dela vaš palec na moji

klobasi?!«

Natakar: »Iz previdnosti, gospod, da klobasa

še tretjič ne pade na tla.«

185 30. 1. 2025

DRZNI ZMAGOVALCI –

PODJETNIKI PRIHODNOSTI!

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo

mostove do novih priložnosti.

Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.

Podjetniki s srcem,

znanjem in izkušnjami:

●

●

●

●

●

●

●

●

Matjaž Čadež

Franc Jager

mag. Gregor Novak

Matjaž Tomlje

dr. Jure Knez

Andrej Pečjak

Štefan Pavlinjek

prof. dr. Matjaž Gams

Video VSEBINE

Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo

zgodbe podjetnikov, ki:

• s svojimi izjemnimi idejami,

inovacijami in delom premikajo meje;

• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo

uspešne podjetniške zgodbe;

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo

upanje novim generacijam.

VREDNO JIM JE PRISLUHNITI.

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH

Z VIDO PETROVČIČ:

poglobljeni vpogledi v uspešne

►

podjetniške zgodbe;

►

motivacija za vse, ki sanjajo o svoji

podjetniški poti;

► navdih za premagovanje novih

izzivov.

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

Krik iz hude jame

SHUTTERSTOCK

Tu, mati, še vedno spim,

sam,

med tisočerimi kostmi,

med kriki nemimi trpim.

Tu, bratec moj, ležim,

sam,

globoko v krvavem rovu

brez tople odeje spim.

Tu, oče moj, ležim,

sam,

v objemu teme, groze,

za soncem toplim

dan za dnem ječim.

Tu, domovina moja,

sam ležim,

po kesanju tvojem

hrepenim.

(Igor Gošte)

Domovina 185: Zakaj je GURS podcenil vilo Nataše Pirc Musar? (predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template ?