Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni (predogled)

ŠIRIMO OBZORJA

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

13. 2. 2025

16

Bodo šli glasovi

na desni spet v nič?

24

Ozadje Jankovićeve

podpore Vučiću

28

Kdo v Sloveniji je dobil

ameriške milijone?

Dr. Janez Štrancar:

Do TEHNOLOGIJE

napovedovanja BOLEZNI

12

3,95 €

187

DRZNI ZMAGOVALCI –

PODJETNIKI PRIHODNOSTI!

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo

mostove do novih priložnosti.

Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.

Podjetniki s srcem,

znanjem in izkušnjami:

●

●

●

●

●

●

●

●

●

Matjaž Čadež

Franc Jager

mag. Gregor Novak

Matjaž Tomlje

dr. Jure Knez

Andrej Pečjak

Štefan Pavlinjek

prof. dr. Matjaž Gams

dr. Janez Štrancar

Video VSEBINE

Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo

zgodbe podjetnikov, ki:

• s svojimi izjemnimi idejami,

inovacijami in delom premikajo meje;

• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo

uspešne podjetniške zgodbe;

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo

upanje novim generacijam.

VREDNO JIM JE PRISLUHNITI.

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH

Z VIDO PETROVČIČ:

poglobljeni vpogledi v uspešne

►

podjetniške zgodbe;

►

motivacija za vse, ki sanjajo o svoji

podjetniški poti;

► navdih za premagovanje novih

izzivov.

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

V NJIHOVEM IMENU

UVODNIK

3

Odziv na sramotno pismo podpore ljubljanskega župana Zorana Jankovića

njegovemu prijatelju, predsedniku Srbije Aleksandru Vučiću, je razgalil tudi v nebo

vpijočo dvoličnost ljubljanske leve ideološke scene.

NENAD GLÜCKS

Ob protestnem študentskem

gibanju

v Srbiji, povod (ne

vzrok) katerega je

tragično zrušenje betonskega

nadstreška na železniški postaji

v Novem Sadu, se zdi, kot

da se lahko oblast zamaje tudi

predsedniku države Aleksandru

Vučiću. Na površje je prišlo

še pomenljivo skrb vzbujajoče

znamenje za slovensko

družbo. Ljubljanski župan Zoran

Janković je očitno že tako

globoko v (načrtovanih) poslih

z Vučićem, da mu preprosto ni

mogel odreči podpore. Lahko

si je mislil, da tudi pri marsikom

na slovenskem levem polu

njegov brezsramni slavospev

balkanskemu avtoritarnežu ne

bo naletel na prijazen sprejem,

najbrž pa ga je tako odločen

odziv leve ljubljanske scene,

katere miljenec je vedno bil,

vseeno presenetil.

Kot so jih označili v nekaterih medijih,

je »sto uglednih Ljubljančanov«

v peticiji z naslovom »Ne v našem

imenu!« obsodilo županovo podporo

Vučiću. Namesto tega so podporo namenili

srbskim študentom. Moteča pa

je njihova dvoličnost. Župan MOL-a se

približuje 20-obletnici prevzema oblasti

v Ljubljani. V teh letih je nanizal številne

korupcijske škandale, ki se kljub

množici dokazov niso nikoli prelili v

Pokop sočloveka je etična

dolžnost, nuja. Na tem stoji

ali pade civilizacija.

To smo menda predelali.

Kot kaže, »ugledni

Ljubljančani« še ne ...

obsodilne sodbe. Nasprotno, praktično

vsem v tej državi je jasno, da ima gospod

popolno imuniteto na slovenskih

sodiščih. Tudi v zadevi »farmacevtka«,

kjer je šlo glede na dokumentacijo za

spolno izsiljevanje, je tožilka poskrbela,

da prisluhi niso bili upoštevani kot dokaz,

pač pa uničeni. Lahko naštevamo

dalje, od nesprejemljive gradnje kanalizacijskega

kanala čez največji vodonosnik

pitne vode v regiji, odpise večdesetmilijonskih

dolgov njegovi družini,

namere za gradnjo sežigalnice odpadkov

v Ljubljani … Zoper vse to skoraj ni

bilo glasov protesta z levega pola.

Vsaj zame pa je vse navedeno manj

zavržno, kot je županovo barbarstvo

zoper dostojanstvo 3.450 po vojni pomorjenih

domobranskih ujetnikov.

Njih posmrtni ostanki so bili iz brezna

pod Macesnovo gorico izkopani, a že

leta ležijo nekje v prostorih komunale v

Kočevju, ker Janković ne dovoli pokopa

v skupinski grobnici v glavnem mestu.

Z argumentom, da »v Ljubljani ne bo

domobranskih spomenikov,

ker je mesto heroj«. Množični

povojni poboji ujetnikov so

najhujši zločin nad Slovenci

v zgodovini. Česa tako hudega

niso storili ne nemški ne

italijanski ne katerikoli drugi

okupatorji kadarkoli. Glavno

mesto je edini primeren kraj

za njihov pokop, gre za stvar

državnega pomena. Da lahko

nekdo temu nasprotuje, je nedoumljivo,

civiliziran človek

obnemi. Pa vendar do zdaj teh

»sto uglednih Ljubljančanov«,

pa še nekaj sto bi jih lahko dali

zraven, ni to barbarstvo sredi

Evrope nikoli tako zmotilo, da

bi Jankoviću napisali peticijo s

sporočilom »Ne v našem imenu!«.

Pri tem gre v veliki meri

za doktorje znanosti na čelu z

doktorico antičnih študij Svetlano

Slapšak, tokrat prvopodpisano

pod peticijo. Gospa

dobro razume, da Vučić uničuje Srbijo,

njeno domovino rojstva, in se je odzvala.

Mar ne bi bilo etično in še veliko

bolj nujno zoperstaviti se primitivizmu

najhujše vrste, ki ga z opisanim nasprotovanjem

pokopu več tisoč žrtev zganja

varovanec leve politične opcije in njenih

podpornikov? Kot strokovnjakinja

gotovo odlično pozna sporočilo starogrške

Sofoklesove tragedije Antigona,

da je pokop sočloveka etična dolžnost,

nuja. Na tem stoji ali pade civilizacija.

To smo menda predelali v zadnjih tisočletjih.

Kot kaže, »ugledni Ljubljančani«

še ne ...

Veliko prijateljstvo med Jankovićem

in Vučićem, za katerim so še večji denarji

in posli, ima tudi neprecenljivo

simbolično vrednost o zlaganosti vsega,

kar Janković oznanja. Ljubljanski župan,

na juriš promotor komunističnih

rdečih zvezd v »mestu heroj«, se brati z

Vučićem, ki je bil 14 let generalni sekretar

Srbske radikalne stranke četniškega

vojnega zločinca Vojislava Šešlja.

PROFIMEDIA

187 13. 2. 2025

4 VSEBINA

TEMA TEDNA

12 Dr. Janez Štrancar:

Z raziskovanjem celice do

tehnologije napovedovanja

kroničnih bolezni

Vida Petrovčič

16 20 24 28

Stranke na desni:

obogatitev ponudbe, a tveganje

egocentričnih ambicij

Peter Avsenik

Pavel Rupar:

»19. februarja pripravljamo

največji protest doslej!«

Luka Svetina · Intervju

Zakaj Janković ni smel

odtegniti podpore Vučiću

Nenad Glücks

Trump ukinja ameriški denar

tudi za slovenske leve

politične aktiviste

Luka Svetina

ŠIRIMO OBZORJA

16

24

28

Bodo šli glasovi

na desni spet v nič?

Ozadje Jankovićeve

podpore Vučiću

Kdo v Sloveniji je dobil

ameriške milijone?

Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče

13. 2. 2025

Dr. Janez Štrancar:

Do TEHNOLOGIJE

napovedovanja BOLEZNI

12

3,95 €

187

TEDNIK DOMOVINA

ŠT. 187, LETNIK 5,

13. februar 2025

ISSN številka: 2784-4838

Cena posameznega izvoda:

3,95 €

Cena naročnine:

175 € (eno leto, lahko obročno),

95 € (pol leta)

Naročnine:

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

Uredništvo:

BRNČIČEVA 41E

1231 LJUBLJANA ČRNUČE

E: urednistvo@domovina.je

T: 068 191 191

V. d. odgovornega urednika

tednika in portala:

ERIKA AŠIČ

Uredništvo:

PETER AVSENIK, TINA S. BERTONCELJ,

NENAD GLÜCKS, LUKA SVETINA

Jezikovni pregled:

BARBARA RODOŠEK

Oblikovanje in prelom:

JERNEJA LOBNIK ORNIK

SANJA PILIPOVIĆ

Tisk:

TISKARSKO SREDIŠČE D.O.O.

Naklada:

7000 izvodov

Naslovnica:

JAKA KRENKER/

DOMOVINA

Izdaja:

DOMOVINA D.O.O.

Direktor:

DR. MITJA ŠTULAR

www.domovina.je

@Domovina_je

@domovinaJE

Tednik izhaja ob četrtkih

v slovenščini.

Zaključek redakcije:

11. februar 2025

187 13. 2. 2025

VSEBINA

5

31

Andrej Lokar: »Če hočemo nastopati

kot polnopravna polis, moramo najprej

vrniti dostojanstvo politiki«

Tina S. Bertoncelj · Intervju

36

Direktor Bojan Zalar brez dlake

na jeziku o tem, kaj je v ozadju napadov

Svobode na psihiatrijo

Luka Svetina

3 V njihovem imenu

Nenad Glücks · Uvodnik

6 Pregled tedna

8 Foto tedna

9 Čivkarija

11 Karikatura

40 Življenje

Alojz Vogel

41 Iz Ljubljane z ljubeznijo

Aljuš Pertinač · Komentar

44 (Jugo)nostalgija

Milena Miklavčič · Kolumna

46 Med(ijski) sosedi

42 47

Kartagina mora biti porušena

Andrej Tomelj · Komentar

Drsanje

Igor Gošte · Kolumna

48 Partizansko in »zavezniško«

bombardiranje Grgarja (6. del)

Ivo Žajdela

51 Spokorjena ljubica

P. dr. Andraž Arko

58 Pozabljeni Slovenci – Benedikt Kuripečič

Vid Sosič

52

O vinski trti, vinu in Slovencih,

ki ga ne znamo po pameti piti

Doc. ddr. Verena Vidrih Perko

54

France Prešeren (6/12):

»Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«

Ivan Sivec

59 Koledar dogodkov

62 Babičin zdrobov puding z jabolki

Selma Bizjak

63 Sudokuja, vsotnici

64 Nagradna križanka

65 Razvedrilo

66 Za nasmešek ali dva

56

Branje kot navada in razvada

Darja Barborič Vesel

60

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Peter Španovič

ŠIRIMO

OBZORJA

187 13. 2. 2025

6

PREGLED TEDNA

PROFIMEDIA

DONČIĆ PRVIČ

V DRESU LA LAKERS

Luka Dončić je debitiral v dresu svojega

novega kluba Los Angeles Lakers, potem

ko je prišel iz Dallasa po šokantni menjavi

svojega lastnika. Dončić je prispeval

14 točk, pet podaj in štiri skoke k zmagi

Jezernikov nad Utahom (132 : 113). Dončića

so gledalci pozdravili z gromkim aplavzom,

vsi gledalci v Crypto.com Areni pa so

dobili tudi majico s številko 77. Na tribuni

je poleg očeta Saše Dončića sedel tudi

Dirk Nowitzki. Nemec, ki je bil MVP finala

leta 2011, ko je Dallas osvojil edini naslov

prvaka, je bil Dončićev soigralec v prvi sezoni

v ligi NBA. Dončićeva fundacija je ob

tem darovala 500.000 ameriških dolarjev

za obnovo športnih površin in igrišč po

uničujočih požarih v Los Angelesu.

ANKETE: REKORDNA

PREDNOST SDS

Februarska anketa Mediane za Delo je

pokazala rast podpore opozicijski SDS, ki

bi jo volilo 23,7 odstotka vprašanih. Od

prejšnjega merjenja javnega mnenja se

je razkorak med SDS in Svobodo, ki je z

12,7 odstotka na drugem mestu, skoraj

podvojil, ugotavlja časopisna hiša Delo.

SD na tretjem mestu bi volilo 6,4 odstotka

vprašanih (januarja šest), sledita pa

Levica s štirimi odstotki (januarja pet) in

NSi s 3,8 odstotka (januarja 5,1). Ob tem

je 24,1 odstotka vprašanih odgovorilo, da

187 13. 2. 2025

Luka Dončić je ekipi Lakers, v kateri po

novem igra, za zmago prispeval 14 točk, pet

podaj in štiri skoke.

ne vedo, katero stranko bi volili (januarja

24,3), 8,3 odstotka jih ne bi volilo nobene

(januarja 8,2).

Tudi vlada ima katastrofalno podporo. Njeno

delo je kot zelo pozitivno ali pozitivno

ocenilo 17,3 odstotka vprašanih (januarja

17,7), kot negativno ali zelo negativno 53,2

odstotka (januarja 54), srednjo oceno pa

ji je namenilo 26,8 odstotka vprašanih

(januarja 25,4).

UVELJAVITEV

PLAČNE REFORME

V aktualnem tednu je približno 188.000

javnih uslužbencev prejelo prvo plačo

Minister za javno upravo

Franc Props je dejal, da je cilj

prenove pravičnejši sistem

plač v javnem sektorju. Toda

plačni dvigi niso enaki za vse.

gov.si

po uveljavitvi novega plačnega sistema.

Implementacijo pozorno spremlja posebna

delovna skupina, poroča Slovenska tiskovna

agencija. Ob tej priložnosti je minister

za javno upravo Franc Props dejal, da je

učinkovit javni sektor temelj vsake družbe,

ki mora zagotavljati kakovostne storitve

tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo,

zato mora biti stabilen in privlačen za

obstoječe ter nove kadre.

»Cilj prenove, ki smo jo zasledovali skupaj

s socialnimi partnerji, je bil zagotoviti pravičnejši

in preglednejši ter konkurenčnejši

sistem plač v javnem sektorju,« je v izjavi

pred prvim izplačilom plač po uveljavitvi

novega plačnega sistema dejal minister

Props. Plačni dvigi v javnem sektorju niso

enaki za vse. Javni uslužbenci, pri katerih

povišanje ne presega 100 evrov bruto, so

s 1. januarjem pridobili višjo plačo v celoti.

Ostalim se s tokratnim izplačilom plače

povišujejo za najmanj 100 evrov bruto

oz. 12 odstotkov predvidenega povišanja.

Zaposleni s predvidenim povišanjem za

več kot 420 evrov bruto bodo višje plače v

celoti dosegli v skupno šestih obrokih do

leta 2028, preostali prej.

PROTESTNIKI

PROTI JANKOVIĆU

V znak solidarnosti z dogodki ob lanskem

1. novembru, ko se je zrušil nadstrešek

na postaji v Novem Sadu, se je v Ljubljani

začel protest v podporo protestom v Srbiji.

Po minutah tišine pred srbskim veleposlaništvom

so protestniki zavzeli ulice v središču

mesta. Na protestu so bili večinoma

protestniki iz Srbije, predstavniki diaspore

PREGLED TEDNA

7

SHUTTERSTOCK

in predstavniki različnih generacij. Kot smo

poročali, jih je razjezila predvsem javno

izražena podpora ljubljanskega župana

Zorana Jankovića srbskemu predsedniku

Aleksandru Vučiću. Okrog 1.000 protestnikov

je od Jankovića med drugim zahtevalo,

da se javno opraviči protestnikom in

prebivalcem Ljubljane ter da javno podpre

srbsko študentsko blokado. Od Jankovića

med drugim želijo, da se javno opraviči

tako prebivalcem Srbije kot Ljubljane,

seznam zahtev pa so protestniki Jankoviću

pustili pred vrati mestne hiše. Če ne bodo

izpolnjene v enem tednu, bodo pritisk

stopnjevali, so napovedali. Iz opozicije

medtem prihajajo opozorila o dvoličnosti

protestov, saj se niso oglasili ob vseh pravnih

mahinacijah Jankovića v zadnjih letih.

ROMUNSKI PREDSEDNIK

NAPOVEDAL ODSTOP

Predsednik Romunije Klaus Iohannis je

napovedal odstop, za umik pa se je odločil

spričo pritiskov, ki naj bi se vrstili, potem

ko je romunsko ustavno sodišče konec

lanskega leta razveljavilo izid novembrskega

prvega kroga predsedniških volitev. »Da

bi Romuniji in romunskim državljanom

prihranil krizo, odstopam s položaja predsednika

Romunije,« je po poročanju romunskih

medijev sporočil Klaus Iohannis.

Postopek z namenom njegove odstavitve

je v parlamentu sprožila opozicija. Iohannis

je postopek označil za popolnoma

nesmiseln, rekoč, da ni nikoli kršil ustave,

obenem pa bi mu po volitvah 4. maja in

prisegi naslednika tako ali tako prenehal

mandat. Prvi krog predsedniških volitev je

sicer potekal že novembra lani, v njem pa

Teroristična organizacija Hamas ne bo

izpustila talcev, kot je bilo dogovorjeno v

sporazumu z Izraelom.

je presenetljivo zmagal Calin Georgescu.

Ustavno sodišče je izid razveljavilo, ko so

romunski obveščevalci opozorili na možnost

tujega vmešavanja v volitve.

HAMAS PREKRŠIL

DOGOVOR

Astronomi so izračunali, da obstaja verjetnost,

da bi asteroid 2024 YR4 lahko konec leta

2032 trčil z našim planetom.

SHUTTERSTOCK

Teroristična organizacija Hamas je sporočila,

da zaradi izraelskih kršitev sporazuma

o prekinitvi ognja v Gazi za nedoločen čas

odlaga naslednjo načrtovano izpustitev

talcev. V Izraelu so potezo označili za

popolno kršitev dogovora o premirju in

izpustitvi talcev. »Izpustitev zapornikov,

ki je bila predvidena za naslednjo soboto,

15. februarja 2025, je do nadaljnjega

odložena,« je sporočil tiskovni predstavnik

Hamasa, brigad Izedin al Kasam. Med domnevnimi

izraelskimi kršitvami je navedel

zavlačevanje vrnitve razseljenih prebivalcev

na sever Gaze, obstreljevanje tega in

drugih območij v enklavi ter preprečevanje

dostopa humanitarne pomoči. Izrael te

navedbe zanika.

KURTI ZMAGAL NA KOSOVU

Kosovski premier Albin Kurti se je po

nedeljskih parlamentarnih volitvah znova

razglasil za zmagovalca. Njegova stranka

Samoopredelitev (LVV) naj bi osvojila najmanj

41 odstotkov glasov, s čimer pa je v

kosovskem parlamentu izgubila absolutno

večino. Vseh deset sedežev, ki v parlamentu

pripadajo srbski manjšini, je osvojila

Srbska lista.

ASTEROID 2024

GROZI ZEMLJI

Kot poročajo tuje agencije, je NASA

podvojila verjetnost za trčenje asteroida,

velikega kot Kip svobode, z Zemljo. Pred

tem so pričakovali zmanjšanje verjetnosti.

Tako obstaja določena verjetnost, da bi

asteroid 2024 YR4 lahko konec leta 2032

trčil z našim planetom. Astronomi so

verjetnost sicer izračunali na 1,2 odstotka,

asteroid pa označili s tretjo stopnjo po

Torinski lestvici, ki meri verjetnost in morebitne

posledice trčenja. Novi izračuni so

to verjetnost že decembra skoraj podvojili

na 2,3 odstotka. Asteroid naj bi sicer

po aprilu letos postal preveč temen za

opazovanje z Zemlje in ga ne bo mogoče

videti vse do leta 2028.

187 13. 2. 2025

8 FOTO TEDNA

Nika Prevc, 1. mesto

8. 2. 2025, Lake Placid, ZDA, svetovni pokal

PROFIMEDIA

187 13. 2. 2025

ČIVKARIJA

9

Ahorn @Ahorn89027074

Čestitam, Pipistrel! Slovenija je lahko ponosna!

Edinstveni leteči kombi, Pipistrelov brezpilotni

letalnik, je pred nekaj dnevi v Gorici prvič poletel.

Je prvi tovrstni letalnik, omogoča prevoz 300-kilogramskega

tovora 300 kilometrov daleč z navpičnim

pristajanjem.

Čivk tedna

Sergij @2021m202

Na dan je prišel škandal, ki bi moral zgroziti

vsakega državljana. USAID je plačevala

6200 novinarjev v 707 medijih in 279 NVO-

-jih po svetu za širjenje WOKE propagande

in zatiranje boja proti WOKE noriji. V Evropi

je financiral stotine 'Delićk', ki so nadzirale

družbena omrežja.

Primc Ales @ales_primc

Slovenizem @General_Maister

Dobili so 4 % in 4 leta so lagali vsem, invalidom,

upokojencem, bolnikom, mladim, študentom …

no, če še enkrat pridejo v parlament, potem smo

Slovenci res velike budale.

25 let so nam lagali, da se vrednote spreminjajo

same od sebe, da so časi pač takšni. Sedaj se je

izkazalo, da so ZDA s stotinami milijard dolarjev

načrtno uničevale vrednote za srečno življenje:

družino, spoštovanje življenja, zvestobo, materinstvo

in očetovstvo ..

JZ @jzorcic

Samostojnost in enotnost.

Vlak povozi delavce na progi.

Dule Mes gre v Kovača na ribo.

Trije rudarji umrli/zasuti.

Vodstvo PV gre na tim bilding.

Dijaki med požarom goli in bosi skačejo

skozi okna.

Zmanjkalo pene za – britje.

Nasilje v šolah je pravi balzam za dušo … vse je 5 …

Mr Conformista @cnfrmstA

Subverzivne umetnike prepoznamo po tem, da

njihove razstave obiskujejo ministri.

Nenad Glücks @NenadGlucks

Žiga Turk @ZigaTurk

Uvoziš tretji svet, uvoziš probleme tretjega

sveta, postaneš tretji svet.

Ni čudno, da je predlog zakona o medijih, s pristojnostjo

inšpektorja (ne sodišča!) kaznovati

»sovražni govor«, grožnja svobodi izražanja. Če

daste varovanje te ustavno zajamčene pravice v

roke čebinski princesi Asti Vrečko, je huje, kot če

se varovanje kokoši zaupa lisici.

187 13. 2. 2025

10 ČIVKARIJA

Peter Jančič @peterjancic

Nasprotovanje velikanskim privilegijem razglašajo

za napad na kulturo. In državo. Napad na oblast.

Kot so kritiko jugogeneralov nekoč razglašali

za napad na Titovo armado in dosežke revolucije.

Tudi v kulturi.

Svoboda @SvobodaBlog

Ni jih motila Electa, rabote v Mercatorju, ni jih

motilo 10 % na MOL, ni jih motila farmacevtka

niti vse druge, ker ona ni edina, niso jih motili samomori

podizvajalcev v Stožicah ... a sedaj nek

pamflet v Srbijo bo pa kao konec politične kariere.

Potem veš, kdo tu nima načel.

F. M. Dostojevski @Slovenec_sem7

»Preden se zgražaš nad družbo, se vprašaj, ali si kot

človek res storil svojo dolžnost.« (Rihard Jakopič).

Vasja @VasjaBocko

Andrej Bajt @DesignBajt

Tiranozaverček @vecer

Glede carin: ščititi je treba potrošnika, ne proizvajalca,

če želimo blaginjo. Potrošnika se pa ščiti

tako, da se mu omogoča čim večjo izbiro.

Žiga Turk @ZigaTurk

V Sloveniji se pričakuje, da vlada v prvih 100 dneh

ne naredi nič.

V ZDA se pričakuje, da vlada v prvih 100 dneh naredi

vse.

Uroš @UrosMikolic

Težava ni osvojiti novo idejo, ampak opustiti staro.

Če je prva nepopisan list, je druga korenina, ki

prepleta vsak kotiček možganov.

@ndrej @endgame984

Miro Haček @MHacek

Zdaj pa v zapore in vrnite denar.

Še nikoli nisem slišal za proteste, ki bi od nosilca

javne funkcije zahtevali opravičilo. Še eno slovensko

čudaštvo.

Protestniki podprli študente v Srbiji in od župana Jankovića zahtevali opravičilo

187 13. 2. 2025

KARIKATURA

11

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA

Komentar

Na podlagi hitrih opazovanj

napovedujemo dolgoročna

zdravstvena tveganja.

Celotno oddajo si lahko ogledate na

portalu domovina.je. Naj še dodamo,

da dr. Janez Štrancar ni v sorodu

z lastnikom medija Domovina.

DR. JANEZ ŠTRANCAR,

DIREKTOR PODJETJA INFINITE, D. O. O.

Z raziskovanjem CELICE

do tehnologije napovedovanja

kroničnih BOLEZNI

V oddaji Drzni zmagovalci je Vida Petrovčič gostila prof. dr. Janeza Štrancarja,

direktorja podjetja Infinite, razvoj biomedicinskih tehnologij. Ključen problem, s katerim se ukvarjajo,

je v nekaj dneh napovedati, ali lahko nek material dolgoročno škodi človeškemu zdravju,

četudi ni akutno toksičen. Njihovo področje je odkrivanje dolgoročnih tveganj za človeka.

VIDA PETROVČIČ

JAKA KRENKER/DOMOVINA

187 13. 2. 2025

Intervju

TEMA TEDNA

13

Infinite, d. o. o., je visokotehnološko

oz. biotehnološko podjetje. Za

kakšno podjetje pravzaprav gre?

Naše podjetje razvija tehnologije napovedovanja

dolgoročnih zdravstvenih

tveganj in združuje dve tehnologiji. Prva

izhaja iz biologije oziroma biotehnologije

– uporabljamo biološki material za

pripravo sistema, s katerim opazujemo

razvoj bolezni na podcelični ravni. Nato

v digitalnem svetu ustvarimo kopijo tega

sistema, t. i. digitalni dvojček.

Stara definicija biotehnologije se v

večji meri osredotoča na biološki vidik,

medtem ko tech-bio predstavlja novo

podvejo, kjer se biologija in tehnologija

močno prepletata.

Kaj konkretno raziskujete?

Kot raziskovalci na Institutu Jožef Stefan

se ukvarjamo z mehanizmi proženja

bolezni. Kot podjetje pa to znanje

prenašamo v tehnologijo, ki bi lahko

nadomestila testiranje na živalih.

Ključno vprašanje je: Ali lahko napovemo,

ali nek material (kemikalija,

cepivo, zdravilo ali fizikalna terapija)

dolgoročno škodi človekovemu zdravju?

Akutna tveganja, torej tiste škodljive

učinke, ki se pojavijo takoj ali v nekaj

dneh, lahko prepoznamo brez večjih težav.

Težava pa nastane pri materialih, ki

so na začetku neškodljivi, čez mesece ali

leta pa pride do težav, ki vodijo do kroničnih

bolezni. To so lahko kronična vnetja,

fibroza, rak ali nevrodegenerativne bolezni,

kot je Alzheimerjeva bolezen.

Napovedujemo torej dolgoročna

zdravstvena tveganja na podlagi hitrih

opazovanj. Za to uporabimo celične sisteme,

spremljamo začetne odzive in jih

nato prenesemo v digitalni svet. Tako

lahko z matematičnimi simulacijami

napovemo (na primer v enem tednu),

kaj bi se zgodilo v prihodnjih letih.

Ko nam stranka pošlje

material (lahko v obliki

prahu, kemikalije, raztopine,

paste …), lahko za pljučna

ali druga vnetja tveganje

ocenimo v manj kot

enem tednu.

Če prav razumem, analizirate posamezne

celice, ne celih organov. So to

celice določenega posameznika?

Za zdaj še ne jemljemo celic iz človeških

organov – nekoč v prihodnosti pa bomo

to lahko delali tudi personalizirano.

Trenutno uporabljamo človeške celice

iz svetovnih bioloških bank. Te so zelo

podobne tistim, ki jih imamo v telesu.

Celica je za nas osnovna enota, nekakšen

biološki procesor, ki ob izpostavljenosti

materialu pokaže, kako se

biologija na začetku odzove. Organi so

sestavljeni iz velikega števila celic, ki se

kot celota odzivajo počasneje. Naš cilj

pa je industriji ponuditi odgovore hitreje,

torej brez dolgotrajnega čakanja na

odziv organov.

Kako dolgo traja vaš test?

Potem ko nam stranka pošlje material

(lahko v obliki prahu, kemikalije, raztopine,

paste …), lahko za pljučna ali druga

vnetja tveganje ocenimo v manj kot

enem tednu. Sam biološki eksperiment

traja od enega do dveh dni, v nekaterih

primerih celo manj. Nato podatke prenesemo

v digitalni dvojček, s katerim

ocenimo dolgotrajna tveganja, kar vse

skupaj traja še dva do tri dni. Nekaj časa

je potrebnega še za oblikovanje poročila,

ki ga generira programska oprema.

Skupaj torej od pet do sedem dni.

Kako vam je uspelo tako skrajšati

čas testiranja? Je ključno, da ste se

osredotočili na celice?

Možnost hitrejšega testiranja je bila

v nekem delu že vgrajena v OECD-jev

koncept, ki se mu reče AOP (Adverse

Outcome Pathway), kar pomeni »poti

razvoja bolezni«. Zanj sem prvič slišal

na sestanku evropskega projekta

SmartNanoTox leta 2017, ko se mi je

tudi porodila poslovna ideja. Ko sem

prvič slišal za omenjeni koncept, ki ga

lahko logično predstavimo kot linearno

verigo dogodkov od molekularnih

prožilnih dogodkov, preko ključnih dogodkov

do končnega razvoja bolezni,

sem namreč opazil, da so imeli takrat

težavo z določanjem zgodnjih dogodkov,

saj še niso obvladovali ustreznih

fizikalnih metod. Bolj zgodaj kot prepoznamo

ključne dogodke, hitreje lahko

namreč napovemo razvoj bolezni.

Takrat smo se na Inštitutu Jožef Stefan

ravno ukvarjali z razvojem naprednih

mikroskopij, s katerimi smo lahko nekatere

od teh dogodkov že opazovali.

To je bil moj preblisk – uvidel

sem konkurenčno prednost, da lahko

hitreje opazimo in uporabimo to

verigo dogodkov.

V drugem delu pa je bilo treba spremeniti

še številne paradigme. Med njimi

je tudi ta, da za napoved dolgoročnih

zdravstvenih tveganj nujno potrebuješ

opazovanje organov oz. tkiv.

Ta sprememba paradigme je morda

povezana tudi s tem, da vi niste biolog.

Biolog bi začel drugače – ne bi

gledal samo celice. Vi kot fizik pa ste

razgradili organ in skupino celic

na enote ter vzeli eno samo celico.

Tako je. Naša konkurenca v biologiji

razmišlja drugače. Da bi bil eksperiment

relevanten za človekovo zdravje,

želijo ustvariti čim bolj podobno tkivo.

Gre torej za gradnjo večjih sistemov. V

takšnem sistemu lahko sicer dogajanje

opazujemo prosto, brez potrebe po digitalnih

dvojčkih, problem časa pa ostane;

treba je čakati tedne ali celo mesece,

da se organ odzove.

Mi pa smo razmišljali kot fiziki: Kaj če

to razgradimo na najmanjšo enoto, ki se

še samostojno odziva? To je celica. Celica

ima svoje notranje organele. Opazujemo,

kako ti organeli rešujejo začetne fizikalne

interakcije, poškodbe in molekularne

spremembe; ali se motnje prenašajo na

sosednje celice in ali jih lokalni skupki celic

ne morejo razrešiti … Če celice težave

ne znajo rešiti, jo prenesejo na višjo raven.

Je ta metoda – da opazujete celico

samo – unikatna? Ali to počne še

kdo na svetu?

Zadnja leta počne to precej skupin, saj

se čedalje bolj zavedajo, da so napredne

optične mikroskopije pravi komunikacijski

kanal za zajem teh informacij.

Težava pa nastane v naslednjem koraku,

ki smo ga do zdaj edini rešili mi – pri

analizi podatkov.

Celica ima okoli 100.000 genov, proteinov

in molekularnih struktur. Število

možnih prostostnih stopenj je ogromno.

Ključno vprašanje je, kaj od tega gledati.

To je težava, ki smo jo mi rešili, medtem

ko drugi na tem področju še vedno iščejo

odgovore. Rešili so detekcijo, torej opazovanje,

a potem enostavno ne vedo, kaj

narediti z vsemi temi informacijami. Mi

pa imamo to rešeno – imamo avtomatski

sistem, ki opazovanja iz biologije pretvori

v digitalni svet ter tam nadaljuje analizo

in napoved.

Je to zaščiteno?

Zadaj so patentne vloge, nekatere

stvari pa seveda niso patentirane in

ostajajo skrite.

187 13. 2. 2025

14 TEMA TEDNA

Na Inštitutu Jožef Stefan ste še

vedno zaposleni 20-odstotno.

Kako se je razvilo vaše podjetje?

Je šlo za »spin-out«?

Še vedno sem vodja Laboratorija za biofiziko,

ki je del Odseka za fiziko kondenzirane

snovi (F5). To je največja

raziskovalna skupina na Inštitutu Jožef

Stefan in v Sloveniji. Združuje različne

skupine, ki uporabljajo fizikalne metode

za reševanje kompleksnih problemov

v snovi. Laboratorij za biofiziko je

ena od teh skupin, iz katere smo odcepili

podjetje Infinite.

Pri procesu odcepljanja bi imeli dve

možnosti – »spin-off« in »spin-out«. Pri

modelu »spin-off« bi recimo inštitut,

kjer smo generirali znanje, ostal lastnik

ali solastnik podjetja. Pri modelu »spin-

-out« pa se pravice odkupijo in prenesejo

na raziskovalce, ki iz raziskovalnih

spoznanj želijo razvijati poslovno idejo

(pravno) samostojno. Zaradi zakonodajnih

razlogov je pri nas uveljavljen

»spin-out« model. Inštitut sklene pogodbo

z raziskovalci, ki želijo podjetje

odcepiti. Tako smo mi v resnici prenesli

samo dokaz koncepta, da je mogoče, če

poznaš osnovni mehanizem proženja

bolezni, zapisati matematični model te

biologije in ga uporabiti za napovedovanje

naprej v času. To smo objavili v

članku, ki je precej obsežen in vsebuje

veliko informacij. Na podlagi tega koncepta

smo razvili današnjo tehnologijo.

Če primerjamo vložke (nacionalna

in evropska sredstva, ki so šla v razvoj

te ideje) z dejanskimi stroški razvoja

tehnologije, se pokaže velik razkorak. V

našem primeru je bilo potrebne 30-krat

več energije, časa in denarja, da smo

znanstveno idejo pretvorili v tehnološki

prototip, kot da smo koncept te ideje

dokazali kot raziskovalci.

To potrjuje, da ni dovolj samo ideja.

V podjetništvu šteje tisti, ki idejo

dejansko uresniči.

To v Sloveniji manjka – pogum in ambicija.

Raziskovalci so pogosto v coni

udobja, prehod v podjetništvo zahteva

pogum. Mi smo štiri leta »na polno«

razvijali tehnologijo, vložili ogromno

časa in energije. Tega raziskovalna sfera

ne bo podprla, saj v vmesnem času

ni znanstvenih rezultatov – ni člankov.

A mislim, da je to napačno razmišljanje.

Drznem si celo trditi, da bi moralo iz desetih

vrhunskih znanstvenih člankov

nastati osem »spin-out« podjetij. Dokler

ne bo tako, Slovenija zame ni uspešna.

187 13. 2. 2025

Vzemimo primer MIT-a

(Tehnološki inštitut

Massachusettsa) in Harvarda –

tam bazično znanost pretvarjajo

v aplikativno in imajo naročnike.

Na MIT-u so v 145 letih obstoja zagnali

od 14.000 do 15.000 podjetij, torej 100

na leto. Večinoma jih ustanovijo študenti,

ki so magistrirali ali doktorirali,

ali pa ljudje, ki so že zaposleni v raziskovalnih

institucijah. MIT je odlična

raziskovalna institucija, hkrati pa tudi

nekakšen inkubator za podjetja.

Je bilo v Sloveniji težko storiti ta korak?

Se srečujete z nevoščljivostjo?

Izkušnje so bile večinoma pozitivne,

čeprav je bilo tudi kaj negativnega. Vodja

odseka je to absolutno podpiral, že prej

smo imeli dobre izkušnje z odcepljenimi

podjetji. Del znanstvenega sveta na inštitutu

je bil prav tako za. Po drugi strani

pa je del inštituta temu nasprotoval in

dejal, da v to ne verjame. Morda nekateri

sploh niso razumeli, zakaj to delamo.

Seveda se pojavi tudi tipična reakcija:

zdaj boš pa ti obogatel s to idejo.

A realnost je preprosta – če ne naredimo

nič, ostane ideja zapisana v članku,

v predalu, ali pa jo nekdo drug, ki zna

dobro brati članek, patentira.

Članek je bil sicer objavljen leta

2020 v reviji Advanced Materials. To je

vrhunska revija za razvijalce materialov,

na isti ravni, kot sta npr. reviji Science

ali Nature.

Metodo, o kateri sva že govorila,

omogoča torej zelo zmogljiv

mikroskop.

Gre za kombinacijo mikroskopij, ki so

dovolj zmogljive, hkrati pa jih je mogoče

dovolj avtomatizirati, da lahko razvijemo

tehnologijo. Ni dovolj, da znaš nekaj

narediti – to mora biti izvedljivo tudi v

določenih finančnih okvirih.

Mikroskop na Inštitutu Jožef Stefan

je bil v bistvu prototip in je boljši

od tega, ki ga imamo v podjetju. Mi smo

kupili mikroskop, ki ni iz čisto iste družine,

ima pa podobne lastnosti in se ga

da – kar je ključno – bolje avtomatizirati.

Podjetje mora namreč narediti bistveno

več v istem času kot raziskovalna

skupina.

Kakšen je danes odnos med vašim

podjetjem Infinite in Inštitutom

Jožef Stefan?

Želimo si, da bi bil ta proces čim bolj organski.

V okviru pametne specializacije

smo pred leti definirali koncept vertikalne

vrednostne verige, kjer bazična

znanost generira ideje, podjetja pa jih

razvijajo v tehnologijo. Ko je tehnologija

razvita, jo lahko podjetje vrača nazaj

v raziskave, kjer jo raziskovalni laboratorij

uporablja, da je močnejši, hitrejši,

z več informacijami … Trenutno smo že

vzpostavili tak dvosmeren pretok informacij.

Mi kot podjetje sofinanciramo

raziskovalne projekte, raziskovalci pa

pomagajo na primer pri uvajanju ljudi.

To je model, ki koristi obema stranema.

Kdaj ste ustanovili podjetje?

Podjetje smo ustanovili konec decembra

2019, nato pa smo potrebovali več kot

leto dni, da smo pridobili financiranje.

Je prišel investitor? Kakšne

so bile številke?

Na začetku so investitorji vložili 2,25 milijona

evrov, nato pa še dvakrat po en milijon.

Skupaj imamo zdaj nekaj manj kot

4,5 milijona investiranega kapitala. To je

samo zasebni kapital. Imamo sicer tudi

raziskovalne projekte, a ti predstavljajo

manj kot pet odstotkov vsega financiranja.

Ta vložek smo prejeli februarja 2021,

marca 2021 pa smo že začeli zaposlovati.

Ali so investitorji slovenski

poslovni angeli ali tujci?

Gre za skupino vlagateljev iz Srednje

Evrope in Azije. Imamo veliko srečo, saj

so naši investitorji hkrati tudi mentorji.

Imajo ogromno izkušenj, razumejo pomen

znanosti in dolgoročnih tehnoloških

platform.

To niso vlagatelji, ki bi pričakovali

hiter dobiček in prodajo podjetja?

Ne, kajti pri takšnih projektih je potreben

daljši razvojni čas. A potenciali

so veliki.

Nam lahko bolj natančno razložite,

kaj počnete? Če prav razumem,

gre za to, da napovedujete tveganja

– na primer, ali bo določen

material povzročil raka …

Tako je. Trenutno imamo tri storitve.

Ena je povsem avtomatizirana, drugi

dve pa sta še v eksperimentalni oziroma

v prototipni fazi. Ta, ki je avtomatizirana,

je namenjena industriji, kjer prihaja

do sproščanja prahov, ki jih ljudje vdihavajo

(med razvojem, proizvodnjo,

uporabo ali razpadanjem materiala).

Ugotavljamo torej, ali je določen prah

lahko nevaren po vdihovanju. Gre za

tveganja za pljuča, kronične pljučne

Intervju

TEMA TEDNA

15

bolezni, bolezni krvožilja ali nevrodegenerativne

bolezni živčnega sistema

in možganov.

Druga storitev, katere prototip trenutno

še razvijamo, je povezana z implantati

oz. vsadki, predvsem kostnimi.

Odlično sodelujemo z Univerzitetnim

kliničnim centrom Maribor, kjer želijo

zdravniki razumeti, zakaj včasih bolniki

razvijejo težave šele leto dni po vstavitvi

vsadka. Gre za aseptična, torej nebakterijska

vnetja, ki se pojavijo mesece ali celo

leto kasneje, ko se začne vsadek majati,

kar pospeši še razgradnjo kosti in vodi v

izgubo kostne mase. Vzrok za to je lahko

tudi sproščanje materialov iz vsadka,

kar negativno vpliva na celice, ki gradijo

kosti, hrustanec ali obkostna tkiva. Naša

analiza pomaga razumeti in napovedati,

kateri materiali pri implantatih predstavljajo

večje tveganje in katere strukture

so bolj problematične. To je koristno tako

za klinike, paciente kot tudi za proizvajalce

medicinskih materialov.

Tretja tehnologija pa je povezana

s prvo in se osredotoča na napoved

nevrodegenerativnih bolezni. Takšna

obolenja, kot je Alzheimerjeva bolezen,

ne nastanejo čez noč, ampak se razvijajo

zelo počasi. Težava je, da pri tem sodeluje

več organov. Ob vdihovanju materiala

lahko najprej material iz nosne

votline prehaja v možgane, in sicer

preko dihalnega živca – ta mehanizem

uporabljamo npr. pri dostavi zdravil v

možgane. Tako se lahko delci prenašajo

kar preko živca, kar je najkrajša možna

pot, po kateri material lahko doseže

možgane in tam povzroči težave. Po

drugi strani na degenerativna obolenja

vpliva tudi sistemsko vnetje, ki ga

sprožajo delci neposredno iz pljuč, do

možganov pa se učinek prenese preko

krvožilnega sistema.

Z zadnjo tehnologijo želimo predvsem

omogočiti hitrejši in boljši razvoj

zdravil, zato razvijamo prototipe digitalnih

dvojčkov, ki bi jih lahko ponudili

farmacevtski industriji. Ta bi lahko z

njimi nadomestila klasično testiranje

na živalih.

Nas lahko opozorite na kakšne

škodljive materiale? Azbest je

znan primer, morda pa obstajajo

tudi drugi, manj znani, ki dolgoročno

škodujejo zdravju?

Ko smo validirali tehnologijo za dolgoročna

pljučna vnetja, smo testirali

več kot 50 različnih materialov. Ne gre

vedno za posamezne snovi – pogosto so

problematične kombinacije, t. i. »koktajli«

materialov. Eden takih je zagotovo

kondenzat, ki nastane iz dizelskih

izpuhov. Treba pa je vedeti, da lahko pri

takih materialih že manjša sprememba

popolnoma spremeni odziv organizma.

Kot primer lahko navedem dva materiala

z isto kemijsko sestavo, a majhno

razliko v sintezni poti (za 20 stopinj

Celzija drugačna termična obdelava v

enem od korakov), biološki odziv pa je

bil popolnoma drugačen.

Realnost je preprosta – če ne

naredimo nič, ostane ideja

zapisana v članku, v predalu,

ali pa jo nekdo drug, ki zna

dobro brati članek, patentira.

Kritičen sem do paradigem, ki vodijo

do zaključkov na podlagi posameznih

primerov (na primer, da so palčke

iz vsakega materiala nevarne, ostale

morfološke oblike pa ne). Žalostna resnica

azbesta je, da je to material z nekaterimi

zelo dobrimi lastnostmi, nismo

pa vedeli vnaprej, da ima tako slab

učinek na naše telo. Danes se soočamo

s podobno situacijo – večina materialov

je lahko povsem varnih, vendar jih nihče

ne testira, zato tvegamo ponavljanje

zgodbe z azbestom, ker dejansko eksperimentalno

ne preverimo, ali je material

dolgoročno varen ali ne.

Kako izgleda vaš končni izdelek,

kaj dostavite naročniku?

Naročniku dostavimo t. i. Hazard Assessment,

torej poročilo o zdravstvenem

tveganju. Imamo na primer smernice

OECD za testiranja, ki zajemajo

različne časovne okvire ocenjevanja

tveganja za pljučna vnetja. Samo pri

oceni dolgoročnih vnetnih stanj gre za

šest ali sedem različnih smernic, vsaka

od njih pa zahteva ogromno količino

testnih živali. Da bi ovrednotili celoten

razvoj (od prvega dneva do dveh let), bi

potrebovali vsaj 800 živali in leta raziskav.

Mi pa lahko s samo enim eksperimentom

napovemo razvoj morebitnih

vnetnih stanj za celoten časovni potek.

V teh smernicah so definirane ključne

opazovane količine, kot so odziv

imunskega sistema, poškodbe na celični

ravni, biokemijske spremembe itd.

Mi podamo te informacije v nekoliko

drugačni obliki, saj ne temeljijo na testiranju

na živalih, temveč na celičnih

sistemih. Trudimo se podati čim bolj

ekvivalentne informacije. Tisto, kar je

povsem ekvivalentno, pa je t. i. odziv po

dozah. Gre za osnovno informacijo, ki

jo potrebujejo toksikologi, da vedo, pri

kateri dozi postane material nevaren.

Ali vsi ljudje reagirajo enako?

Trenutno dostavimo poročilo, ki zajema

populacijsko povprečje. Tako so

danes testirana tudi zdravila. Personalizirane

analize še nimamo, čeprav

razvijamo sisteme in platforme, ki bodo

omogočale točno to – personalizacijo

poročil in optimizacijo zdravljenja.

Že na ravni celic vidimo različne

odzive – nekatere celice se odzovejo

hitreje, druge počasneje. Celice lahko

tudi žrtvujejo eno celico, da ta odstrani

škodljive snovi.

Kdo so vaši naročniki?

Trenutno je avtomatizirana storitev

na voljo za proizvajalce materialov. O

konkretnih imenih ne morem govoriti,

lahko pa povem, da prihajajo iz gradbeništva,

ladjedelništva, energetike, transportnega

sektorja (letala, rakete). V teh

panogah se uporablja veliko zanimivih

materialov, kot so kompoziti, tanki filmi

in razne prevleke.

Drugi sektor pa so podjetja, ki se

ukvarjajo z reciklažo materialov. Še posebej

v Evropi, ki nima veliko primarnih

surovin, je recikliranje zelo pomembno.

Zelo dobro sodelujemo s takšnimi podjetji

iz tujine. Pri recikliranju se iz odpadkov

dobi marsikaj, zato je pomembno

ugotoviti, ali je določen proces čiščenja

materialov lahko nevaren.

Kot že rečeno, pa sodelujemo tudi

s klinikami. Pomagamo pri analizah

biomedicinskih materialov, še posebej

pri implantatih.

Podjetje imate v Mariboru, ekipa

šteje 12 zaposlenih. Nam lahko zaupate

kakšno številko o prometu

in dobičku?

Podjetje je še vedno v zagonski fazi.

Lani smo komaj vstopili na trg s prvimi

dogovori s partnerji in vzpostavili štiri

nova sodelovanja.

Najlepša hvala za pogovor

in veliko uspehov!

187 13. 2. 2025

16

AKTUALNO

K drobljenju glasov

bi lahko prispevala

tudi Ruparjev Glas

upokojencev in morebitna

nova Kalohova stranka.

Stranke na desni:

OBOGATITEV ponudbe,

a tveganje egocentričnih AMBICIJ

Razrast političnih iniciativ na desni sredini na eni strani prinaša vsebinsko obogatitev

političnega prostora, a na drugi strani tveganje, da bi se glasovi desnosredinskih volivcev

lahko izgubili pod parlamentarnim pragom.

PETER AVSENIK

SHUTTERSTOCK

Le še dobro leto nas loči od naslednjega resnega preizkusa

političnega ozračja pri nas. Koalicija sicer postopoma

izgublja tako javno podporo kot tudi posamezne poslance.

Znotrajkoalicijski odnosi zaradi občasnega merjenja

moči med Svobodo in SD niso vedno rožnati, kljub temu pa vsaj

za zdaj ne kaže, da bi se bili poslanke in poslanci aktualnega sklica

državnega zbora mandatom pripravljeni odpovedati. Če ne

bo kakšnega večjega presenečenja, je tako redne parlamentarne

volitve mogoče pričakovati naslednjo pomlad.

VRENJA NA DESNI SREDINI

Po zakonu se redne volitve izvedejo najhitreje dva meseca in

najpozneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje

prejšnjega državnega zbora. Ta je bila 15. maja 2022, torej se

bomo na volišča predvidoma podali med 15. marcem in koncem

aprila prihodnje leto.

Čeprav volilna kampanja uradno traja 30 dni pred datumom

volitev, pa ta praviloma zaznamuje vse leto pred njimi.

Resnejših vladnih ukrepov v tem obdobju običajno ni pričakovati

(in marsikdo bi si glede na aktualno vladno zasedbo

lahko kar oddahnil), resnejše priprave na volilno nedeljo pa

zaznamujejo tudi aktivnosti opozicijskih strank in morebitnih

novih igralcev na političnem parketu.

To se v zadnjih mesecih, zlasti pa v zadnjih tednih kaže

predvsem na sredini oziroma desni sredini. Vrenje je sredi

lanskega novembra načel Anže Logar z ustanovitvijo De-

187 13. 2. 2025

AKTUALNO

17

Na levici vsaj za zdaj ni

videti alternative strankam

aktualne koalicije. Res pa je,

da tako imenovane stranke

novih obrazov oziroma

instant antijanševski projekti

navadno nastajajo manj kot

pol leta pred volitvami.

mokratov – če jih seveda prištejemo v

to politično polje. Pred nekaj tedni je

samostojno politično pot s Fokusom

napovedal predsednik Državnega sveta

RS Marko Lotrič. Na svoje se menda s

svojo stranko podaja tudi nekdanji poslanec

SDS Dejan Kaloh. Že dobro leto

dni pa predvsem upokojenski bazen, ki

se je izpraznil po propadu stranke De-

SUS, skuša nagovoriti Pavel Rupar.

Na levici z izjemo nekdanjega predsednika

omenjene stranke, političnega

maratonca Karla Erjavca, ki je jeseni ustanovil

stranko Zaupanje, vsaj za zdaj

ni videti alternative strankam aktualne

koalicije. Res pa je, da tako imenovane

stranke novih obrazov oziroma instant

antijanševski projekti navadno nastajajo

manj kot pol leta pred volitvami.

Glede na javno podporo aktualni

vladi oziroma koalicijskim strankam

takšnega scenarija tudi tokrat ni mogoče

popolnoma izključiti. Opozicijska

SDS namreč že skoraj leto in pol po

praktično vseh javnomnenjskih poizvedbah

vodi pred Svobodo. Obdobje

prostega pada podpore vladi Roberta

Goloba pa primat prvaka SDS Janeza

Janše v zadnjih mesecih le še krepi –

oziroma vsaj stabilizira.

SD na tretjem mestu kljub nekaterim

javno izpostavljenim aferam (Litijska,

Spirit) očitno ohranja stabilno volilno

bazo. Na četrtem in petem mestu

se izmenjujeta NSi in Levica, obema

ankete še vedno napovedujejo prestop

parlamentarnega praga.

To bi po anketah, v katere je bila

vključena, uspelo tudi Logarjevi stranki.

In če ostanemo na desni sredini:

tako SLS kot Ruparjevi upokojenci bi

se znašli pod parlamentarnim pragom.

Stranka Fokus je v tem pogledu za zdaj

neznanka, a po oceni analitikov kakšne

izjemne podpore v tej fazi niti Marko

Lotrič (še) ne more pričakovati.

NOVI PRESTOPI K LOGARJU?

Po oceni političnega analitika Sebastjana

Jeretiča so temeljni razlog za

nastanek toliko političnih iniciativ v

zadnjem obdobju predvsem individualne

ambicije posameznikov oziroma

skupin, zbranih okoli teh posameznikov.

Kakšne so možnosti za to, da postanejo

vplivni politični igralci, pa je

drugo vprašanje.

Za koliko strank bo prostora v prihodnjem

sklicu državnega zbora, je po

mnenju Jeretiča odvisno predvsem od

tega, ali bo pred volitvami spet prišlo

do polarizacije Janša – antijanša. V

tem primeru prostora ne bo prav veliko.

Če bi bil scenarij podoben kot leta

2018, ko je SDS slavila relativno zmago

in so bile ostale stranke precej nižje, bi

bilo prostora nekaj več, je za Domovino

dejal Jeretič.

Dr. Anže Logar je sredi novembra 2024

ustanovil stranko Demokrati.

Klemen Lajevec/DOMOVINA

187 13. 2. 2025

18

AKTUALNO

KATERO STRANKO BI VOLILI, ČE BI BILE V NEDELJO VOLITVE

IN BI POLEG OBSTOJEČIH STRANK NASTOPILE

TUDI DOLOČENE NOVE STRANKE?

SDS – Slovenska

demokratska stranka

ne vem

GS – Gibanje Svoboda

Demokrati

(stranka Anžeta Logarja)

Stranka

Vladimirja Prebiliča

SD – Socialni demokrati

Levica

NSi – Nova Slovenija –

Krščanski demokrati

ne bi volil

SLS – Slovenska

ljudska stranka

Državljansko gibanje

Resni.ca

Glas upokojencev

(Pavle Rupar)

Vesna Zelena stranka

Zaupanje

(stranka Karla Erjavca)

Stranka Marka Lotriča

in nekaterih podjetnikov

Piratska stranka

2,30 %

2,10 %

2,10 %

2,00 %

1,90 %

1,60 %

1,30 %

4,00 %

3,60 %

4,30 %

6,70 %

9,60 %

13,10 %

12,40 %

15,60 %

17,40 %

0 % 2 % 4 % 6 % 8 % 10 % 12 % 14 % 16 % 18 % 20 %

Vir: Ninamedia.si, 28. 1. 2025

Verjetno tudi za Logarjeve Demokrate,

ne pa nujno. Ankete mu sicer

kažejo potencialno desetodstotno podporo,

a le v primerih, ko javnomnenjska

poizvedovanja vključujejo tudi druga

vprašanja o njegovi stranki. V primerih,

ko volivci izbirajo eno od strank, ki

jim jih naštejejo anketarji, pa je ta podpora

bistveno nižja, celo pod parlamentarnim

pragom, opominja Jeretič. Po

njegovi oceni bi Logar lahko podporo

iskal v sredini, ki v veliki večini voli leve

stranke, ki jih mediji prikažejo kot sredinske,

kot »nek odgovor proti demoniziranemu

Janši«.

Da bo podpora Logarju odvisna

ravno od njegove sposobnosti seganja

preko sredine, se strinja Miro Haček.

»Več kot bo imen, ki jih bo privabil z

leve sredine, večji bo njegov odstotek

na volitvah,« ocenjuje politolog. S tem

bi Logar namreč dokazal, da zna tisto, o

čemer govori, tudi uresničiti. Po informacijah

Hačka je popolnoma mogoče,

da se bo Logarju v prihodnje poleg zdaj

že nekdanjega poslanca Svobode Tineta

Novaka pridružil še kdo iz vladne

koalicije. Če bi se to zgodilo nekoliko

pozneje, ko bi bile volitve bližje, bi bili

Demokrati po besedah Hačka precej

resnejši igralec, kot so trenutno.

Takšnemu scenariju v prid sicer

govori tudi dejstvo, da bo ob aktualni

javnomnenjski podpori Gibanju Svoboda

v prihodnjem sklicu – po optimističnem

scenariju – morda ostala kaka

tretjina od aktualnih 41 poslancev.

Drugi, tisti, ki bodo želeli ostati v parlamentarni

politiki, si bodo priložnost

morali iskati drugje.

BODO ŠLI GLASOVI

SPET V NIČ?

Če si ob SDS in NSi tudi Logar na krilih

nekaj več kot 400.000 glasov na predsedniških

volitvah, ki mu jih je – mimogrede

– izdatno pomagala zbirati

tedanja matična stranka SDS, še lahko

obeta parlamentarni status, pa je za

druge stranke desne sredine ta precej

manj verjeten.

Pri strankah, ki so blizu parlamentarnega

praga, bi bilo zato po mnenju

Hačka smiselno razmišljati o nekem

dogovoru oziroma skupni listi. Dejal je,

da ko gre za SLS, je treba jasno reči: brez

predvolilnega sodelovanja oziroma povezovanja

z drugimi strankami ne bo

prišla v parlament. Kar nekaj poskusov

je že bilo, a SLS niti na lokalni ravni, ki

je včasih veljala za njeno trdnjavo, ni

več vodilna stranka.

Prav v zadnjih tednih sicer v SLS

spet obujajo razmišljanja o možnosti

povezovanja z NSi. V zraku je bilo že

pred evropskimi volitvami, a so se v

SLS, potem ko so za nosilca liste postavili

prepoznaven obraz – Petra Gregorčiča,

premislili. A tudi hudo ušteli,

saj se je stolček v Bruslju Gregorčiču za

las izmaknil.

Smiselnost takega povezovanja je

po besedah Jeretiča odvisna od zgodbe,

187 13. 2. 2025

AKTUALNO

19

Miro Haček: »Zgodovina

nas uči, da je gospodarskoobrtniške

stranke zelo

fino poslušati v predvolilni

kampanji, a kaj, ko jih niti

obrtniki potem ne volijo.«

ki nastane okoli tega. »Če bodo volivci

videli, da gre za neke gnile kompromise,

potem to ne more pozitivno vplivati na

volilno telo. Če pa je namen povezovanja

dejansko krepitev neke politike, povezovanje,

pa je to nekaj čisto drugega,«

je pojasnil.

Podobno velja tudi za Fokus Marka

Lotriča, dodaja Miro Haček. »Zgodovina

nas uči, da je gospodarsko-obrtniške

stranke zelo fino poslušati v predvolilni

kampanji, a kaj, ko jih niti obrtniki potem

ne volijo,« je dejal.

Ob povezavi naštetih treh strank ne

bi nihče od njihovih volivcev dvomil, da

bodo presegli parlamentarni prag. Njihov

glas ne bi šel v nič oziroma bi bil koristno

uporabljen. Analitika se namreč

strinjata, da bi prevelika razdrobljenost

glasov na desni sredini lahko pomenila,

da bi šel velik del teh glasov v nič, v parlamentu

pa bi ponovno prevladal drugi

politični pol.

»BOG POMAGAJ!«

Četudi gre za stranke, ki realno nimajo

možnosti za prestop parlamentarnega

praga, bi k drobljenju glasov poleg že

omenjenih lahko prispevala tudi Ruparjev

Glas upokojencev in morebitna

nova Kalohova stranka.

Čeprav je Pavel Rupar v prizadevanjih

za izboljšanje položaja starejše

populacije na ljubljanske ulice privabil

tudi več deset tisoč ljudi z različnih

koncev države, pa ga analitik Haček ne

vidi kot resnega igralca. Vsaj za zdaj po

mnenju analitika »ni mogoče resno računati,

da bi bil Rupar sposoben preseči

štiriodstotni prag«. Izziv Haček vidi

zlasti v organizaciji stranke, saj se ni

sposobna predstaviti kot neka resna politična

sila. To se lahko sicer v prihodnjem

letu in nekaj mesecih še spremeni,

res pa je tudi, da so skoraj vsi njegovi

volivci lahko »v trenutku tudi volivci

SDS«. Drugače rečeno – tudi če Ruparja

ne bo, ti glasovi ne bodo izgubljeni, saj

bo več kot 90-odstotni delež teh glasov

v tem primeru šel Janševi SDS.

Pomenljiv pa je Hačkov komentar

morebitne Kalohove stranke: »Bog pomagaj!«

Za nekoga, ki na lokalnih volitvah

v Mariboru prejme štiri odstotke

glasov, je jasno, kaj bi lahko storil na

državni ravni. »Za zdaj ga ne bi resno

vzel,« je dodal analitik.

EGOCENTRIČNE

AMBICIJE IN OGLEDALO

Sicer pa je čisto dobro, da v tem trenutku

obstaja toliko različnih političnih

ambicij, da politični akterji

poskusijo zgraditi neko podporo v

javnosti, tudi individualno. »Vse to

prispeva k nekemu demokratičnemu

procesu,« meni Jeretič.

Če želijo manjše stranke – ali vsaka

posebej ali pa vse skupaj – nekaj

prispevati družbi, naj v letu pred volitvami

po državi organizirajo vsebinske

dogodke, denimo skupne javne tribune

in okrogle mize, in to ne le v Ljubljani,

pač pa tudi na podeželju. Naj se soočijo

različna mnenja, povabijo naj tudi leve

stranke. »Da se sproži nek val vsebinskega

političnega dogajanja. To bi bilo

precej dobrodošlo,« predlaga strokovnjak

za komuniciranje.

Tri ali štiri mesece pred volitvami

pa bo čas, da se večina teh individualnih,

tudi nekaterih egocentričnih ambicij

»zelo realno pogleda v ogledalo in

S stranko Fokus se na politično

pot podaja Marko Lotrič.

Če želijo manjše stranke

nekaj prispevati družbi, naj v

letu pred volitvami po državi

organizirajo vsebinske

dogodke in to ne le v Ljubljani,

pač pa tudi na podeželju.

Beci Benjamin

ugotovi, ali je smiselno drobiti glasove

ali je bolj pametno, če bi se več sorodnih

iniciativ vendarle povezalo«.

V političnem prostoru je namreč

vrsta posameznikov, ki se težko držijo

discipline v nekem kolektivu in želijo

avtonomijo. »Super, tudi prav. Težava

nastane, če se nerealno pristopi k volitvam

in pride do nekega nepotrebnega

drobljenja glasov,« dodaja Jeretič.

Prevelika razdrobljenost glasov na

desni sredini pa bi lahko pomenila, da

bi šel velik del teh glasov v nič, v parlamentu

pa bi še enkrat prevladal drugi

politični pol.

187 13. 2. 2025

20

INTERVJU

Naš tokratni gost v Vroči temi je nekdanji

politik, poslanec v državnem zboru, tržiški

župan Pavel Rupar, danes bolj znan kot

predsednik stranke Glas upokojencev, ki

je pred točno dvema letoma prvič pripravil

protestni shod proti vladi Roberta Goloba,

kar je bil prvi večji shod proti aktualnim

oblastnikom. Ruparjevi upokojenci so

nekajkrat napolnili Trg republike, večkrat

prišli tudi pred poslopje javne Radiotelevizije

Slovenija, ki jo obvezno plačujejo,

čeprav njihove zahteve niso dovolj jasno

slišane. V času draginje, naraščajočih

življenjskih stroškov in vedno višjih davkov

vlada sprejema zakon o enormnih dodatkih

k pokojninam kulturnikov zaradi t. i.

posebnih dosežkov, čeprav povprečen upokojenec

s pokojnino, nižjo od 700 evrov na

mesec, komajda shaja.

Čeprav je v zadnjem letu dni nekoliko

izgubil zalet, Pavel Rupar, ki gre s svojo

stranko na volitve in v teh dneh pospešeno

ustanavlja lokalne odbore, za 19. februar

napoveduje protest, na katerem pričakuje

več kot 30.000 ljudi, kolikor jih je bilo na

njegovem tretjem, doslej najbolj množičnem

protestu. Njegovim upokojencem

se bodo namreč pridružili v SLS, SDS in

Zelenih Slovenije, napoveduje Rupar.

V tokratnem podkastu Rupar brez dlake

na jeziku odgovarja na vse provokacije in

pomisleke, s katerimi se mora soočati,

odkar je ustanovil svoj Inštitut 1. oktober

in pozneje stranko. Te provokacije se

nanašajo na njegovo politično preteklost,

obsodbo na zaporno kazen ter njegovo

iskrenost v borbi za upokojence.

PAVEL RUPAR, GLAS UPOKOJENCEV

»19. februarja pripravljamo

NAJVEČJI PROTEST DOSLEJ!«

Nerad že zdaj govorim o imenih, ampak mi smo poslali vabila na protest na naslove 11 strank in lahko rečem,

da so se štiri na povabilo že odzvale. – Vlado je treba pripraviti do tega, da nekaj naredi, ali pa jih preprosto

prisiliti v to, da odidejo. – Če bi doma ležal, ne bi bilo nič; ko sem se po raku in dveh embolijah ponovno rodil,

sem si rekel, dovolj je tega tvojega nekdanjega življenja, naredi nekaj za ljudi, da bo tvoja bilanca ob smrti

pozitivna. – Najbolj jim ustreza položaj, kot je: ljudi med seboj kregati.

LUKA SVETINA

JAKA KRENKER/DOMOVINA

187 13. 2. 2025

INTERVJU

21

Gospod Rupar, v zadnjem letu

dni se je zdelo, da ste s svojimi

upokojenci nekaj začetnega zaleta

vendarle izgubili, če sva popolnoma

iskrena.

Mi kot organizatorji in člani stranke

nismo izgubili zaleta, ampak so ga morda

tisti, ki so prihajali na shod. Dve leti

je dolga doba, za upokojence to veliko

pomeni, kdo ve, koliko je že pokojnih od

tistih, ki so bili na prvem protestu pred

dvema letoma. Morate pa tudi vedeti,

da vsak takšen izlet stane, da se ljudje

pripeljejo od daleč s svojimi nizkimi

pokojninami. Ves čas sicer pozivamo

ljudi, naj uporabljajo javni prevoz, ki je

brezplačen, s seboj naj prinesejo kakšno

kokakolo, radensko, sendvič, če bodo

ostali cel dan z nami. Smo pa vseeno

zadovoljni, mi smo iz protesta v protest

v bojazni, ali bo protest uspel, bodo

ljudje prišli ali ne bodo prišli. Doslej je

vsakokrat uspelo. Vlada nam nora vlada,

ki ne sliši in se ne ozira na nikogar.

Kar obljubijo, ne drži, ljudem zmanjkuje

upanja in volje. Smo pa bili zadovoljni

z zadnjim protestom decembra 2024,

rekli smo, da ga zdaj nekaj časa ne bomo

organizirali. Zdaj pa je nekako nastopil

čas, da se znova aktiviramo. Upam si

celo napovedati, da bo naslednji shod,

v sredo, 19. februarja, najmnožičnejši

doslej, pričakujemo največ ljudi, ker ne

bomo več sami.

Kaj to pomeni, kdo se vam

pridružuje?

Nerad že zdaj govorim o imenih, ampak

vabila na protest smo poslali na naslove

11 strank in lahko rečem, da so se štiri

na povabilo že odzvale. Ni skrivnost,

da bodo zraven Zeleni, SLS, SDS, Glas

upokojencev, pričakujem tudi odgovor

od NSi, Vesne, Piratov in celo Socialnih

demokratov Matjaža Hana, to pa zato,

ker temeljimo na tem, da najdemo skupne

točke in da gremo proti vladi. Žrtve

niso samo upokojenci, so tudi invalidi,

šolniki, in to zaradi malomarnosti, tu

so delavci z minimalnimi plačami, v

javnem sektorju se plače v resnici kaj

veliko ne bodo dvignile tistim z najnižjo

plačo. Vlado je treba pripraviti do

tega, da nekaj naredi, časa nima veliko,

ali pa jih preprosto prisiliti v to, da odidejo,

če ne znajo.

Zakaj menite, da je ravno zdaj

pravi trenutek, da spet odidete na

ulice? Se je narod zbudil?

To vsekakor drži. Na vsak shod vabimo

tudi vse druge, upokojenci se ne moremo

deliti na leve in desne, saj je vsak

upokojenec, ki je volil levo ali desno,

soočen s situacijo, v kateri ima manj

kot 750 evrov pokojnine, s katero težko

preživi. Ne zanimajo nas torej rasa, vera

ali politična pripadnost, zanima nas, da

bi vsi skupaj pripomogli k temu, da nam

bo malo bolje.

Na začetku se je zdelo, da so vam

ljudje resnično verjeli, da ste tam

za vse upokojence. A so vas tudi

mediji potem nekako »osamili«,

vas celo označili za »satelit« Janeza

Janše. Vam ljudje lahko verjamejo,

da imate iskrene namene?

A veste, da se niti ne trudim, da bi ljudi

ne vem kako prepričeval v to, da mislim

resno. Meni je konec koncev vseeno,

odkrito povedano, jaz osebno živim

dobro. Moja finančna situacija je urejena,

imam 2.000 evrov pokojnine, 12 let

sem bil poslanec in župan, obe plači sta

Morda bo prišel čas,

ko bodo ljudje ugotovili,

da morajo voliti zase in

za svojo denarnico.

mi prinesli takšen izračun, sicer pa sem

invalidsko upokojen. Jaz se torej ne dajem

zase, to delam, odkrito povem, za

hobi. Če bi doma ležal, ne bi bilo nič. Ko

sem se po raku in dveh embolijah ponovno

rodil, sem si rekel, dovolj je tega

tvojega preteklega življenja, naredi nekaj

za ljudi, da bo tvoja bilanca ob smrti

pozitivna. Samo zato se dajem, da bo še

komu drugemu dobro. Če mi verjamete

ali ne, je vaša stvar. Ne prepričujemo

ljudi, naj nas volijo. Če ocenjujejo, da

je Robert Golob naredil dovolj dobrega,

naj ga volijo. Enako velja za Janeza Janšo

in Karla Erjavca. Če pa ocenjujejo, da

zanje v teh letih ni bilo storjenega dovolj,

pa naj volijo nas. Morda bo prišel

čas, ko bodo ugotovili, da morajo voliti

zase in za svojo denarnico.

Nastopate kot dobrotnik do upokojencev

in pravite, da bi radi urejali

njihove zahteve v parlamentu.

Kako gledate na napoved koalicije

o posebnih dodatkih k pokojninam

za kulturnike s t. i. posebnimi

dosežki? V luči tega, da več kot

300.000 upokojencev dobi manj

kot 700 evrov pokojnine ...

Trenutek zanje je zagotovo pravi, skačejo

še na zadnji vlak, da bi odpeljali še

nekaj denarja od tega, kar ga je ostalo

v proračunu. Ne za vse, ampak privilegirane.

Umetnosti se po mojem ne da

izmeriti, razen s številom gledalcev,

obiskovalcev ... Ne more pa se izmeriti

z neko bedasto fotografijo z izrezano

zastavo, da potem tista gospa lahko

dobi nagrado. Vpijejo, da je to kultura.

Ne, to ni kultura. Tudi jaz se lahko

slečem in trdim, da je to kultura, pa ni.

Poglejte, nimamo meril za to, gre za to,

da si med seboj delijo denar, ki jim ne

pripada, 340.000 ljudi pa živi pod pragom

revščine.

Morate vedeti, da vsem tem upokojencem

mesečno ukradejo še 15 evrov

za RTV, da je zdravstveno zavarovanje

postalo obvezno in se je podražilo na

40 evrov, da se uvaja nov davek v obliki

enega odstotka – solidarnostni prispevek.

750 evrov dobi človek na žiro

račun, ampak ko gre v trgovino, od vsakega

izdelka 20 odstotkov vrne državi.

Vam torej realno ostane manj kot 600

evrov za kaj drugega. To je tisto, za kar

se borimo. Dajte ljudem pokojnine, ki

so si jih zaslužili. Naj ne nakladajo, da

imajo pokojnine takšne, kot so vplačali.

Kaj so ti kulturniki in umetniki vplačali

več, lepo vas prosim, vsi so bili na s.p.-

-jih, plačevali so si minimalce, od Svetlane

Makarovič do Svetlane Slapšak.

Zakaj je delo teh ljudi vredno več od tistih,

ki so 40 ali 42 let delali v rudnikih,

železarnah, v gradbeništvu? Ni vredno

nič več. Moje življenje je enako vredno

kot življenje vsakega slovenskega upokojenca.

Morali bi zagotoviti vsem enako

pokojnino, kot na primer v Avstriji.

Pri nas bi bilo prav, da bi dobili vsi vsaj

300 evrov za izhodišče. Vsi smo celo

življenje plačevali davke, tako ali drugače.

Nekateri so morali biti na sociali,

ker so jih odpustili, so šle firme v stečaj,

spet drugim podjetja sama niso plačevala

zdravstvenih prispevkov. Ljudje so

se nič krivi znašli v situaciji, ko imajo

zaradi teh okoliščin danes nizke pokojnine,

recimo 500 evrov, ampak še

vedno morajo živeti. Življenje je za vse

enako drago. Zato bi bili upravičeni do

te pokojnine, to bi bilo pravično, s tem

bi rešili veliko težav.

Za nekoga, ki ima 700 evrov, 300

evrov več pomeni ogromno, tisti, ki

187 13. 2. 2025

22

INTERVJU

Boli me, da se po vseh let letih

agonije ljudje ne znajo odločiti

bolje. Naj pozabijo na delitve

na levo in desno, gledajo

naj nase.

imajo že zdaj 2.000 evrov pokojnine,

pa bi prav tako dobili 300 evrov več, pa

bi se tu razlika znižala. Sprašujejo, kje

bom dobil denar. Kje pa ga dobimo za

novo železniško postajo na Jesenicah,

pa drage razpise na SPIRIT-u? Denarja

je dovolj, samo v prave roke ne gre.

Enako je s pokojninami za kulturnike.

Na to bomo opozorili tudi na velikem

shodu 19. februarja, nastopili bodo tudi

predstavniki SDS, pričakujemo protestnike

za čisto pitno vodo. Skratka,

ljudje naj pridejo, vanje vlagamo, njihova

dolžnost je, da pridejo.

Vlada je torej, kar se tiče urejanja

pokojnin, zgrešila tudi s prioritetami.

Koliko je takšnih, ki pridejo

k vam, ker preprosto ne morejo

več preživeti?

Zares ogromno, stiska je zaradi draginje

iz tedna v teden večja. Vlada na

področju pokojnin v teh treh letih ni

naredila ničesar. Težav je toliko, kot je

upokojencev, vsak se na nekem področju

počuti zapostavljenega. Vlada je

rekla: Povprečnega upokojenca bomo

pustili pri miru, bodo že preživeli z nekaj

kruha do naslednjega meseca.

Marsikatera stranka se je že

ponujala, da bo uredila pokojnine,

pa je vse ostalo le pri praznih besedah.

Tudi Desus kot upokojenska

stranka v preteklosti ni izpolnila

pričakovanj. Zakaj mislite, da danes

ljudje še potrebujejo interesno

stranko, kot je Glas upokojencev?

Če so upokojence tolikokrat prinesli

okrog, verjamem, da ne verjamejo več

nikomur. Ta sistem je gradil na način,

aha, upokojenec si, bodi doma, pojdi do

najbližje trgovine in sedi pred TV-ekranom.

Ljudje so bili tiho, posedli so jih

na kavče in fotelje pred televizijskimi

ekrani, ampak to ni naše življenje. Preden

pa narod zbudiš, da jim dopoveš, da

je treba iti v naravo, pogledati kakšen

kraj, je dolga doba. Ljudje si to zaslužijo,

celo življenje so delali. Upokojenci

so bili vedno lahka tarča, po televiziji

so gledali nove obraze, ko se je melodija

izpela, pa so ponovili vajo …

Zakaj pa ste vi drugačni od njih –

od teh novih obrazov?

Naš cilj, da pridemo v parlament, je v

tem, da bi lahko vplivali na pokojninsko

zakonodajo. Na Trgu republike te možnosti

nimamo. Vlada pravi, dali vam

bomo, hkrati pa nam nekje drugje spet

vzamejo. Če bodo ljudje dojeli, da so jih

prinesli okrog, se bodo morali počasi

odločiti, ali bodo dali glas nekomu, ki je

iskren. Verjemite mi, če pridemo v parlament,

takega hudička, kot je Rupar, še

niso videli (smeh).

Upokojenci, kot ste sami rekli,

so lahka tarča politikov. Menite,

da je vaše sodelovanje z drugimi

strankami, ki ste jih vabili na vaš

protest, lahko iskreno? Gre za

volilni bazen, ki ga vsak želi

nagovarjati …

Seveda smo problem za vse stranke,

ampak naš uspeh je že v tem, da so se

začeli v strankah, od vlade pa do opozicije,

o upokojencih spet na glas pogovarjati.

Koliko stanejo domovi za ostarele?

Kakšne so pokojnine? Leta in leta

smo bili odpisan narod, narod, za katerega

so ocenili, da bi se ga bilo treba

znebiti na način, da mu predpišejo evtanazijo.

Zbudil se je tudi ZDUS in govora

je bilo o 13. pokojnini. Zbudil se je celo

sindikat upokojencev, za katerega sploh

nihče ne ve, da obstaja. Smo ovira, seveda

smo. Vsi imajo upokojence za svoje

volivce. Ali res mislijo, da bodo ves čas

poslušali samo njih? Ljudje morajo dojeti,

da se jim doma na kavču, pred televizijo

s 500 evri pokojnine, ob čakanju

na obisk in okopavanju malega vrtička

življenje ne bo obrnilo na bolje. Ljudi na

protestih vprašam, kdaj so šli nazadnje

na kakšen izlet, k frizerju. Ljudje si tega

preprosto ne morejo privoščiti.

Ljudje so ponavadi zvesti volivci

zlasti na stara leta, ko imajo jasno

oblikovana stališča. Kako lahko po

mnogih letih prepričate zvestega

volivca SDS-a ali SD-ja, da ste vi

Vlada nam nora vlada, ki ne

sliši in se ne ozira na nikogar.

kot Glas upokojencev zdaj

boljša izbira?

Nikogar ne prepričujemo, naj menja

stranko. Ogromno ljudi je neopredeljenih,

na volitvah odločajo v glavnem

upokojenci, ki jih je več kot 600.000.

Bolj me žalosti, da o naših protestih še

vedno ne poročajo, če pa že, poročajo

o moji preteklosti. Poglejte, bil sem po

krivici zaprt, zadeva ni končana, ker

čakam na obnovitev postopka. Glavni

akter teh postopkov proti meni je

zdajšnji minister, nekdanji tržiški župan

Borut Sajovic. Ostal sem brez pre-

Ljudje morajo dojeti,

da se jim doma na

kavču, pred televizijo

s 500 evri pokojnine,

ob čakanju na obisk

in okopavanju malega

vrtička življenje ne bo

obrnilo na bolje.

187 13. 2. 2025

INTERVJU

23

moženja, zaprt, gospod Sajovic pa je

postal milijonar. Moteč sem bil, ker sem

imel karizmo, ker sem znal ljudi nagovoriti

s preprostimi besedami, ker mi je

vseeno, kaj si drugi mislijo o meni, ker

ne potrebujem ničesar več zase. Dokler

bodo ljudje premišljevali o tem, kakšen

je Rupar, namesto da bi premišljevali o

sebi, kako živijo, do takrat se jim življenje

ne bo obrnilo na bolje. Ko bodo postavili

sebe na prvo mesto, se nam bodo

morda priključili. Boli me, da se po vseh

let letih agonije ljudje ne znajo odločiti

bolje. Naj pozabijo na delitve na levo in

desno, gledajo naj nase.

Ko sva pri vaših napakah. Mediji

so jo dočakali, ko ste predstavnico

Srebrne niti, ki je promovirala

zakon o evtanaziji, primerjali z

nacistko. Vam je kaj žal za

tiste besede?

Primerjal sem jo, kot sem jo, če ne bi rekel

česa takšnega, bi naredili incident

sami. Skoraj na vsakem protestu so novinarji

nekoga od naših protestnikov

napadli. Pred RTV-jem je neka novinarka,

očitno turška državljanka, trdila, da

smo jo napadli. Policija nam ni nikoli

pokazala nobenega zapisnika, še danes

Zakaj je delo umetnikov

vredno več od tistih, ki so 40

ali 42 let delali v rudnikih,

železarnah, v gradbeništvu?

ne vemo, kaj se je zgodilo. Novinar Mladine

je na Trgu republike napadel našega

člana, slikal ga je dobesedno v nos.

Prosil je, naj nehajo, zahteval, da zbrišejo

fotografije. Poročali pa so, da so na

protestnem shodu napadli novinarja.

Živimo v lažni državi, izkoristijo vsak

trenutek, da bi ga obrnili proti nam, da

ljudje ne bi prihajali na proteste. Najbolj

jim očitno ustreza položaj, kot je: ljudi

med seboj kregati, jih imeti doma zaprte

kot ovce. Samo tako lahko ta sistem,

ki vlada, obstane.

Ampak pred tistimi vašimi besedami

so nekateri politiki Golobove

vlade izrazili pripravljenost, da se

srečajo z vami …

Nikoli niso bili iskreni v teh namenih.

In če smo že pri evtanaziji, poglejte,

Slovenija ni zrela družba za takšen

zakon. Zdaj sicer je v proceduri neka

milejša oblika prvotno predlaganega

zakona, po katerem bi nekdo drug odločal

o osebah, ki niso sposobne poskrbeti

in odločiti same zase. Odpira se

prostor za hude zlorabe, zlasti tistih

starejših, ki imajo konkretno premoženje.

Evtanazijo so najprej začeli izvajati

v nacistični Nemčiji, psihične

bolnike so začeli moriti. Vidimo na

podlagi primerov v Kanadi, Belgiji, na

Nizozemskem, koliko je prostora za

zlorabe. Evtanazirali so fanta, ki pri 22

letih ni želel živeti s sladkorno boleznijo,

ker mu je bilo pretežko vbrizgavati

inzulin. Sladkorna je težka bolezen,

ampak to ni bolezen, zaradi katere bi

nekomu dovolili, da se usmrti.

Z evtanazijo se odpira

prostor za hude zlorabe,

zlasti tistih starejših, ki imajo

konkretno premoženje.

187 13. 2. 2025

24

AKTUALNO

buducnostsrbijeav

Zoran Janković in Aleksandar Vučić sta dokaz,

da se lahko tudi komunistična zvezda in četniška

kokarda združita, če je le v ozadju dovolj denarja.

NENAD GLÜCKS

Zakaj Janković NI SMEL

ODTEGNITI podpore Vučiću

Del turbulentnega dogajanja v Srbiji, kjer študenti že tri mesece po tragični zrušitvi

nadstreška železniške postaje v Novem Sadu zahtevajo odgovore in odgovornost, padla

je tudi srbska vlada, se je prenesel tudi k nam. Analiziramo, kakšne so lahko politične

posledice za ljubljanskega župana Zorana Jankovića zaradi njegovega brezsramnega

slavospeva v podporo srbskemu avtoritarnemu predsedniku Aleksandru Vučiću.

187 13. 2. 2025

V ozadju sramotne podpore

so, kot vse kaže, milijarde

evrov za projekt Expo.

Pogosto se mora zgoditi nekaj

tragičnega, da sproži novo dinamiko

v družbi. V Srbiji se je

to zgodilo 1. novembra lani, ko

se je na (prenovljeni) železniški postaji

v Novem Sadu zrušil betonski nadstrešek,

kar je povzročilo smrt 15 ljudi.

Kmalu po tragediji so se organizirali

študenti in zahtevali najprej razjasnitev

okoliščin nesreče in kaznovanje

odgovornih, nato pa tudi širše, boj

zoper korupcijo in prevzemanje odgovornosti

pri oblastnikih.

Konec januarja sta zaradi objektivne

odgovornosti odstopila premier

Srbije Miloš Vučević in novosadski

župan Milan Đurić. Vučević je predsednik

vladajoče Srbske napredne stranke

predsednika Srbije Aleksandra Vučića.

Tudi Đurić je del te stranke. A

študentski protesti ne pojenjajo. Gre za

množične shode, zasedbo fakultet in

srednjih šol, prometnic, mostov. Krepi

se njihova podpora v splošni javnosti

v Srbiji. Tako se študentski angažma

kaže kot simbol boja zoper korupcijo,

ki se je zažrla v vse pore Vučićevega

režima, ter za večjo transparentnost

in odgovornost v državi. Začuda pa

vsaj za zdaj ni slišati veliko zahtev po

odstopu samega Vučića, ki je vendarle

»srce zveri«. O razlagi za to kasneje.

PRVIČ NA UDARU

Z LEVE STRANI

Ve se, da sta ljubljanski župan Zoran

Janković in predsednik Srbije velika

prijatelja, pogosto se obiskujeta. Čeprav

sta si povsem nasprotujoča po deklarirani

ideologiji (Janković vpije, da je Ljubljana

mesto heroj, in postavlja rdeče

zvezde, Vučić pa je bil dolga leta strankarski

izvajalec četniškega vojnega zločinca

Vojislava Šešlja), sta se nedvomno

našla pri poslih in interesih. Za denar

gre, samo za to. In posli so bili razlog,

da je Janković pred dvema tednoma napisal

razvpito pismo podpore Vučiću, v

AKTUALNO

25

PROFIMEDIA

Študentski protesti v Srbiji ne pojenjajo, pač

pa dobivajo vse več podpore pri ostali splošni

populaciji.

katerem ga je pozval, naj nadaljuje predsedniško

pot in »naj ne dovoli, da bi pritiski

ali napadi zamajali smer močne,

neodvisne in razvite Srbije«. Šel je celo

tako daleč, da je ob vsem skupaj Vučiću

napisal, da »ljudje verjamejo vanj, verjamejo

v moč odločnega in pogumnega

vodstva, ki ne omahuje pred izzivi, ampak

jih premaguje v dobrobit ljudi. Če

lahko kakorkoli pomagam, sem vedno

na voljo. Naj vam ne zmanjka moči in

vztrajnosti. Srbija vas potrebuje.«

Tokrat je tudi njegov politični

boter Milan Kučan tovariško

oštel Jankovića, češ da je

storil politično napako.

Matic Dolenc

Prvič v dosedanji Jankovićevi politični

karieri (na čelu Mestne občine

Ljubljana je že skoraj 20 let) se je zgodilo,

da so ga ostro zavrnili na skoraj

celotnem levem političnem polu. Večja

skupina ljubljanskih intelektualcev se

je podpisala pod peticijo »Ne v našem

imenu!«. Vučić torej nima podpore Ljubljančanov.

Pravijo, da »prebivalke in

prebivalci Ljubljane podpiramo množične

državljanske proteste v Srbiji, ki

jih vodijo študenti in študentke«. Celo

Jankovićev politični boter Milan Kučan

je ocenil, da je ljubljanski župan storil

politično napako.

EKSPLOATACIJA EXPA

O tem so prejšnji teden naredili analizo

v oddaji Tarča na TV Slovenija, kjer

so vzeli pod drobnogled, kako lahko

župan slovenske prestolnice podpira

avtokratskega predsednika, ki je postal

simbol korupcije, kratenja demokracije

in podrejanja medijev. V ozadju sramotne

podpore so, kot vse kaže, milijarde

evrov. Srbija je bila namreč izbrana za

gostiteljico specializirane mednarodne

razstave Expo 2027 (ne gre za bolj znano

svetovno razstavo Expo, a še vedno

je to ogromen projekt), ki bo tega leta

potekala v Beogradu. Osrednja tema te

razstave bo »Igra za človeštvo: šport in

glasba za vse, poudarjanje pomena igre

kot metode odkrivanja, ustvarjanja in

preseganja meja znanega«.

Vrednost projekta je ocenjena na

kar 18 milijard evrov, v Srbiji so pod

taktirko Vučića sprejeli poseben zakon,

v skladu s katerim so ustanovili

državno podjetje, ki bo vodilo projekt,

pri čemer bo izvzeto iz sistema javnega

naročanja. Za načrtovane investicije ne

bo potrebno uporabno dovoljenje, gradbeno

dovoljenje bo mogoče dobiti tudi

brez presoje vplivov na okolje. Skratka,

milijarde se bodo porabljale popolnoma

netransparentno in »preko zvez«.

Kaj ima Janković s projektom Expo

v Srbiji? Uradno nič, je pa Vučić ob tem,

ko ga je pred nekaj tedni gostil, na družbenih

omrežjih zapisal: »Odličen pogovor

in kosilo … Danes je bila posebna

187 13. 2. 2025

26

AKTUALNO

Na transparentih v Mariboru

so bili skoraj vsi napisi v

cirilici, ki je večina Slovencev

niti ne obvlada.

tema prihajajoči Expo … Hvaležen sem

Zoranu Jankoviću za pomoč, podporo,

znanje in energijo pri tem velikem projektu.«

Za Tarčo so sicer iz MOL pojasnili,

da župan ne sodeluje ne v odboru

ne svetovalnem telesu Expa 2027, »ima

pa odprto vabilo za sodelovanje«.

Flickr umetnostnagalerijamaribor

Prvopodpisana pod

peticijo »Ne v našem

imenu« je filologinja

dr. Svetlana Slapšak.

Ko je Janković teptal

dostojanstvo Slovencev,

peticije od nje ni bilo.

ODPRTO VABILO V LJUBLJANO

Na drugi strani imajo očitno »odprto

vabilo« v Ljubljano Vučićevi zaupniki

in podporniki, kot je na primer njegov

dobri prijatelj Nikola Petrović. Julija

lani je slednji od Mestne občine Ljubljana

kupil skoraj hektar veliko zemljišče

blizu centra Ljubljane, kjer naj bi zgradili

velik poslovno-stanovanjski objekt.

V Petrovićevem podjetju NG Projekt je

prokuristka Melita Koblezen, zaupnica

prvega moža Slovenskega državnega

holdinga Žige Debeljaka, s katerim imata

v lasti podjetje Advico. Če se vrnemo

k Petroviću: znan je tudi po tem, da je

pred dvema letoma v Beogradu povzročil

nesrečo v 400.000 evrov vrednem

športnem avtomobilu znamke McLaren.

V njegovem urinu so zaznali kokain,

ne pa v krvi, zato je bil oproščen.

Toliko o »formi mentis« Vučićeve in

Jankovićeve združbe.

Slovenski premier Robert Golob

je Jankovićevo pismo podpore Vučiću

sprva komentiral, da ima pač vsak pravico

do svojih osebnih stališč, kasneje

pa so iz njegovega kabineta sporočili,

da pisma ne podpira. Glede odnosa med

tema dvema politikoma lahko zapišemo,

da Golob pred naslednjimi državnozborskimi

volitvami, ki bodo, kot

vse kaže, redne, torej drugo leto, veliko

bolj potrebuje podporo Jankovića (kot

dostavljavca glasov Ljubljančanov) kot

PATPOLOŽAJ MED VUČIĆEM

IN PROTESTNIKI

Kaj pričakuje Sebastjan Jeretič glede usode

predsednika Srbije Vučića? Padla je

vlada, Vučić je že napovedal možnost novih

parlamentarnih volitev, srbski študenti

pa za zdaj med svoje zahteve niso dodali

njegovega odstopa. Ravno nasprotno,

opozarja Jeretič. Sedanja študentska generacija

je popolnoma drugačna, kot smo

na primer ljudje v srednjih letih in starejši.

Je postmaterialistična. Ima druge vrednote,

sploh je ne zanima, kdo je formalno

na položaju, zaradi česar se mladi tudi v

manjši meri udeležujejo volitev. Angažirajo

se pri posamičnih vsebinah. Kdorkoli je

v tistem trenutku na kakšen vidnem položaju,

od njega pričakujejo in zahtevajo, da

nekaj stori. Gre za bolj protestno demokratično

participacijo. To, kar se zdaj dogaja

v Srbiji, je tipična manifestacija tega

razmišljanja. Volitve jih niti ne zanimajo.

Ko se je Vučić oglašal glede odgovornosti

v zvezi z nesrečo na novosadski železniški

postaji, kjer je zaradi zrušitve nadstreška

umrlo 15 ljudi, so študenti celo sporočali,

le zakaj se oglaša, češ da za to ni pristojen,

ni pomemben.

Za zdaj študenti ne kažejo nobenih političnih

ambicij, tudi opozicijskim politikom

v Srbiji so prepovedali, da protestirajo

skupaj z njimi. Ne želijo niti izpostavljati

politično aktivnih študentov. Značilno je

tudi, da ni enega prepoznavnega obraza

teh protestov, pač pa se kot govorniki

menjajo. Vsekakor so povzročili preobrat

v mentalnem sistemu Srbije. Če bi bile

parlamentarne volitve zdaj, bi po mnenju

Jeretiča Vučićeva Srbska napredna

stranka (SNS) znova gladko zmagala, in to

zaradi medijskega ter drugega aparata, ki

ga ima. Enako velja glede podpore Vučiću

na položaju predsednika. Toda z vsakim

mesecem protestov se stvari spreminjajo.

Upor zoper režim raste kapilarno, izrazi

solidarnosti s študenti so tudi v manjših

mestih. Dogajajo se spontano. Zadeva se

vali kot snežna kepa, vprašanje je, kaj bo

čez pol leta. Ta generacija bo vztrajala pri

svojih zahtevah do konca, pravi sogovornik.

Hočejo pošteno kaznovanje odgovornih.

Toda odgovornost lahko ugotovi zgolj

sodišče. Tu gre za populistični moment.

Študenti želijo nekaj, česar jim Vučić ne

more dostaviti, pojasnjuje Jeretič. A na

drugi strani študenti s to nezmožnostjo

niso zadovoljni, pri čemer hočejo ukrepe

takoj. Tudi kaznovanje ljudi, ki so pretepali

študente, jih zbili z avti na demonstracijah.

Imajo skoraj romantične zahteve po takojšnji

pravici, ki pa ni dosegljiva v kratkem

času, saj gre za pravosodje. Hkrati

v Srbiji ni nobene politične sile, ki bi bila

sposobna vzpostaviti moderen sistem

upravljanja države, opozarja Jeretič. Vučić

se gre lahko s svojo oligarhijo megagospodarski

razvoj, lahko opazimo tudi krepitev

srednjega razreda v večjih mestih

po Srbiji, kjer so mlajše generacije vpete

v globalno ekonomijo. A ni mentalne modernizacije

te države, velik delež ljudi še

vedno živi v času turškega imperija, pod

katerim je bila Srbija več stoletij.

187 13. 2. 2025

AKTUALNO 27

V Srbiji trenutno ni politične

sile, ki bi bila sposobna

vzpostaviti moderen sistem

upravljanja države.

obratno. Omeniti velja, da so bili shodi

v podporo protestnikom v Srbiji tudi v

Ljubljani in Mariboru. Na transparentih

so bili napisi (tudi) v srbščini, celo

v cirilici (v Mariboru skoraj vsi), ki je

večina Slovencev niti ne obvlada. Res

nenavaden odnos do gostitelja.

MORALNA ŠKODA,

A MOČ BO OSTALA

Kot pravi politični analitik Sebastjan Jeretič,

s posli med ljubljanskim županom

Zoranom Jankovićem in predsednikom

Srbije Aleksandrom Vučićem ni seznanjen,

je pa očitno, da je Jankoviću na

lestvici prioritet zavezništev najbolj

pomembno tisto z Vučićem. Zaradi

trenutnih ali prihodnjih načrtov. Res

je tudi, da je župan lojalen svojim prijateljem.

Politični analitik predvideva,

da je pismo podpore napisal na podlagi

iniciative za to iz Beograda. Morda so za

podporo prosili še koga drugega iz Slovenije,

a se ni odzval. Možno je sicer, da

se je Janković za to odločil brez nekega

strateškega razmisleka, druga možnost

pa je, da je to storil kljub predvidenim

Po oceni političnega analitika

Sebastjana Jeretiča

je Janković pismo podpore

Vučiću spisal na podlagi

pobude iz Beograda.

FLICKR @vladars

Premier Robert Golob mora

biti zelo previden pri Jankoviću.

Golob namreč bolj

potrebuje župana Ljubljane

kot obratno.

posledicam. Zato, ker je pač Vučić na

čelu pomembnosti zavezništev ne glede

na morebitno škodo zanj v slovenskem

notranjepolitičnem prostoru.

Zanimalo nas je, ali Jeretič ocenjuje,

da po tej podpori, ki je Janković očitno

ne bo umaknil, utegne biti tudi njegova

politična usoda povezana z Vučićevo.

Gotovo bo utrpel moralno škodo, saj

mu bodo to vsakič znova očitali, vendar

Jeretič ne vidi resnih posledic za njegovo

moč in županovanje. Še naprej bo

Jaka Krenker/DOMOVINA

močan in suveren pri vodenju Mestne

občine Ljubljana. Kako ocenjuje dvojno

moralo znanih ljubljanskih intelektualcev,

ki zdaj razglašajo »Ne v našem imenu!«,

hkrati pa so bili bolj ali manj tiho

ob vseh obtožbah zoper Jankovića glede

korupcije, klientelizma, odpisovanja

milijonskih dolgov Jankovićevi družini,

gradnji kanalizacije čez največji vodonosnik

... Zakaj je zdaj prišlo do njihovega

odziva, prej pa ob vsem naštetem, kar je

bistveno bolj pomembno za Slovenijo,

ne? Naš sogovornik vidi dva dejavnika:

pri teh ljudeh je še vedno strateška prioriteta

antijanšizem. Vsi dosedanji napadi

na Jankovića so prihajali z desne,

torej bi njihova vzajemnost pri tej kritiki

prispevala h krepitvi njim nasprotnega

pola. Zato so bili raje tiho. Drug dejavnik

izhaja iz jugonostalgije, ki še vedno

v veliki meri preveva levo politično

prizorišče. Del jih ima z Balkanom tudi

osebne zveze, sorodstvene. Ta povezava

s Srbijo je verjetno zdaj en del ljudi posebej

spravila na obrate, pri čemer je šlo

prvič za to, da tokrat ni bil v ozadju napad

z Janševe strani na Jankovića.

Sebastjan Jeretič: Očitno

je Jankoviću na lestvici

prioritet zavezništev najbolj

pomembno tisto z Vučićem.

187 13. 2. 2025

28

AKTUALNO

LUKA SVETINA

SHUTTERSTOCK

TRUMP UKINJA AMERIŠKI

DENAR tudi za slovenske

leve politične aktiviste

Donald Trump in Elon Musk sta pretekli teden ukazala zaprtje vrat vseh uradov

ameriške Agencije za mednarodni razvoj (USAID) po svetu, ohraniti pa nameravata

samo peščico uradnikov, ki bodo služili svojemu prvotnemu namenu iz leta 1961

in časov Kennedyjev.

V

javnost prihajajo šokantne

informacije, da je Bidnova administracija

z denarjem ameriških

davkoplačevalcev po

svetu financirala sebi naklonjene medije,

vlade in celo teroristične organizacije,

kot je Hamas, 40 milijonov evrov pa

je v letu 2023 končalo tudi v Sloveniji.

Med prejemniki ameriškega denarja so

kabinet predsednika vlade, nevladna

organizacija Parada ponosa, STA in celo

Facebook »cenzorka« Anuška Delić.

Ameriški predsednik Donald Trump

je najprej ukazal, da se morajo do preteklega

petka zapreti vsi uradi Agencije

za mednarodni razvoj (USAID), zaposlene

so poslali na prisilni plačani dopust,

187 13. 2. 2025

peščica naj bi jih ostala v pogonu v okviru

prestrukturirane in skrčene dejavnosti.

Državni sekretar Marco Rubio je namreč

kot nujno pomoč USAID po novem

opredelil zgolj tisto, ki rešuje življenja.

USAID je imel od več kot 10.000 zaposlenih

kar dve tretjini svojih uradnikov

v tujini, njegovo delovanje pa je pod

drobnogled vzel tudi novi šef DOGE

(Urada vlade za učinkovitost) in najbogatejši

Zemljan Elon Musk. »To ni dobrodelna

organizacija. To niso zasebna

sredstva. To so sredstva ameriških davkoplačevalcev.

Dolžni smo jih pametno

porabiti,« je povedal Rubio, bolj ostra

pa sta bila Trump in Musk; prvi je na

svojem družbenem omrežju Truth Social

zapisal, da agencijo vodijo radikalni

skrajneži, drugi pa, da gre pravzaprav

za kriminalno organizacijo. USAID je

imel v letu 2024 kar 40 milijard dolarjev

sredstev ameriških davkoplačevalcev,

nekaj manj kot odstotek letnega proračuna

Združenih držav.

Demokratom naklonjeni mediji

sicer poteze nove Trumpove administracije

kritizirajo, češ da so ZDA v

letu 2023 približno 70 milijard evrov

pomoči namenile kar 209 državam

po svetu, večinoma, slabo četrtino,

za zdravstvene programe preprečevanja

in zdravljenja nalezljivih bolezni

in drugih pandemij ter zagotavljanja

čiste pitne vode. Tako ni nenavadno,

da so največje prejemnice sredstev

v zadnjih letih države podsaharske

Afrike; Tanzanija je prejela kar 495

milijonov evrov pomoči, Nigerija 493

milijonov, Južna Afrika pa 480 milijonov

evrov pomoči. Sloveniji je bilo po

javno dostopnih podatkih v letu 2023

namenjenih 40 milijonov evrov, v 21.

stoletju pa skupaj več kot 130 milijonov

evrov pomoči. Sredstva so bila namenjena

različnim področjem, večinoma

vojaškemu usposabljanju in nakupu

opreme. Sredstva so se izplačevala večinoma

preko USAID, ki razpolaga z

največ sredstvi, ter preko drugih mehanizmov

pomoči, denar pa je končal

tudi v rokah posameznih novinarskih

V letu 2023 je portal Oštro

dobil 100.000 dolarjev od

USAID – »zaradi pomoči

pri razvijanju novinarskih

sposobnosti v Sloveniji«.

AKTUALNO

29

projektov, državnih medijev in politično

aktivnih nevladnih organizacij.

Bidnova administracija je

25.000 dolarjev namenila

Paradi ponosa – za t. i.

opolnomočenje skupnosti

LGBTIQ+, migrantov in

prosilcev za azil v Sloveniji.

x @dDonnieDrama

SLOVENSKI NEVLADNIKI

IN MEDIJI

Podatki na spletni strani www.

usaspending.gov tako razkrivajo tudi

domnevno politično motivirane prejemnike

ameriškega denarja v času

administracije Joeja Bidna in njegovih

demokratov. Oddelek ZDA za državne

podpore je denimo v letu 2024 namenil

25.000 ameriških dolarjev društvu

Parada ponosa, ki v Sloveniji vsako

leto junija organizira parade ponosa,

povorke v središču Ljubljane in drugih

mestih. In opis postavke? Grajenje

mostov. Kot piše v obrazložitvi transakcije,

je Bidnova administracija ta

denar Paradi ponosa namenila za t. i.

opolnomočenje skupnosti LGBTIQ+,

opolnomočenje migrantov in prosilcev

za azil v Sloveniji. Razlog za to je, »da

Slovenija nima specializiranih institucij,

ki bi te tematike ustrezno naslavljale«.

Vodstvo društva Parada ponosa

smo vprašali, kako so porabili svoj denar,

na kateri razpis zanj so se prijavili

in kako komentirajo napovedano

ukinitev tovrstnih pomoči pod Trumpom.

Do zaključka redakcije na naša

novinarska vprašanja niso odgovorili.

Dobitnik ameriškega denarja je

tudi novinarski projekt Oštro Anuške

Delić, javnosti bolj znane kot odgovorne

urednice razdelka Razkrinkavanje

na portalu Oštro, ki je bil v javnosti deležen

tudi kritik opozicije zaradi problematiziranja

izjav in zapisov opozicijskih

politikov (in njim naklonjenih

medijev) ter zgolj sramežljivega poročanja

o vseh v nebo vpijočih izrečenih

neresnicah predsednika vlade Roberta

Goloba in njegovih ministrov v skoraj

treh letih vladavine Svobode. Delićeva,

znana tudi kot partnerica Mete v

Sloveniji za nadzor nad spletnimi komentatorji

na družbenih omrežjih, v

delu javnosti ima vzdevek »cenzorka«

(nedavno je odločitev Zuckerberga,

da gre po vzoru Muskovega X v sistem

uporabniških mnenj in ukinjanje

»fact-checkerjev«, javno kritizirala),

je v letu 2023 dobila 100.000 dolarjev

od USAID. Na postavki piše, »da zaradi

pomoči pri razvijanju novinarskih

sposobnosti v Sloveniji«. Karkoli naj bi

to že pomenilo. Kaj so naredili z denarjem

in predvsem, kako so ga dobili prav

oni, smo povprašali Anuško Delić. Na

naša vprašanja ni odgovorila.

POMOČ ZAHODNEMU BALKANU

Slovenska tiskovna agencija (STA) je

dobila 100.000 dolarjev. Gre za medij

v državni lasti, ki se mu z novim zakonom

o medijih kulturne ministrice Aste

Vrečko obeta poseben status »državnega

pomena« in s tem povezane finančne

ugodnosti. Zanimivo je, da je STA dobila

nagrado ZDA za strokovno odličnost

in s tem nepovratna sredstva za projekt

boja proti širjenju dezinformacij,

njihovemu prepoznavanju – pa tudi za

prispevek k izboljšanju političnega diskurza.

Uredništvo STA smo povprašali,

kako so sodelovali v tekmi za dodeljena

sredstva, a nam do zaključka redakcije

niso odgovorili.

SiTI Teater BTC je dobil 80.000 dolarjev

in 182.000 dolarjev za opolnomočenje

ukrajinskih žensk, rast njihove

samozavesti in razvijanje njihovih »poslovnih

veščin«. Sredstva je dobil tudi

kabinet predsednika vlade (5,9 milijona

dolarjev). Namenjena so bila ustanovi

ITF za mednarodno človekovo varnost.

Gre za slovensko fundacijo, ustanovljeno

leta 2006 za pomoč BiH na področju

odstranjevanja min v povojni Jugoslaviji.

Ministrstvo za zunanje zadeve je

dobilo 200.000 evrov za projekte CEP.

Center za evropsko prihodnost je septembra

2004 ustanovila vlada. Njegov

cilj je nuditi pomoč državam Zahodnega

Balkana pri izgradnji kapacitet za izvedbo

reform, nujnih za njihovo približevanje

Evropski uniji.

Dr. Igor Kovač, raziskovalec na Centru

za mirovne in varnostne študije na

kalifornijski univerzi v San Diegu in na

Centru za kibernetsko strategijo in politiko

na univerzi v Cincinnatiju v ZDA,

za Domovino pojasnjuje, da so Združene

države Amerike denar za mednarodni

razvoj in pomoč začele namenjati

že takoj po koncu druge svetovne vojne,

konkretno leta 1947 s t. i. Marshallovim

načrtom, imenovanim po Georgeu

Marshallu, državnem sekretarju in ministru

za obrambo pod predsednikom

Trumanom. Omenjeni načrt je za obnovo

Evrope takrat namenil več kot 150

milijard današnjih ameriških dolarjev.

»V tem istem zgodovinskem obdobju

so Združene države Amerike začele

financirati tudi mednarodne organizacije,

katerih poslanstvo je mednarodni

razvoj, torej OZN in njene agencije, Svetovno

banko in tako dalje,« razlaga Igor

Kovač o obdobju po 2. svetovni vojni, ko

so ZDA ob prevzemu t. i. hegemonskega

trona prevzele tudi vajeti glede mednarodne

razvojne pomoči.

Za oris današnjih številk Igor Kovač

daje naslednje podatke: za program

Združenih narodov za razvoj (UNDP)

ZDA namenjajo približno pol milijarde

ameriških dolarjev, za organizacijo

Združenih narodov za prehrano in

kmetijstvo okoli 200 milijonov dolarjev,

za Svetovno banko pa dve milijardi dolarjev.

»V celoti torej Združene države

Amerike namenijo približno 30 milijard

ameriških dolarjev za mednarodne organizacije,

ki se ukvarjajo z mednarodnim

razvojem. Poleg tega pa namenijo

približno 60 milijard dolarjev tudi v obliki

bilateralnih pomoči,« razlaga Kovač,

ki je lani novembra v podkastu Vroča

tema pravilno napovedal razplet ame-

Slovenska tiskovna agencija

(STA) je od USAID dobila

100.000 dolarjev. Gre za

medij v državni lasti.

x @dDonnieDrama

187 13. 2. 2025

30

AKTUALNO

USAID je financiral

celo organizacije, ki so

povezane s terorističnimi

organizacijami, kot sta

Hamas in Al Nusra.

riških predsedniških volitev, tudi zaradi

obljub Donalda Trumpa o ukinitvi tovrstnih

pomoči in osredotočenja na ameriški

srednji sloj, na katerega so demokrati

pod vladavino Joeja Bidna pozabili.

MARSHALLOV PLAN

Ameriške agencije, ki financirajo mednarodne

institucije po svetu, so sicer

številne: v prvi vrsti USAID, sledijo pa

ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo

za obrambo, nacionalni inštitut za javno

zdravje in številni drugi. »Ne smemo namreč

pozabiti tudi na zasebne fundacije,

ki prav tako namenijo približno 60 milijard

dolarjev za mednarodno pomoč. Ne

gre zgolj za vlogo hegemonije, pač pa je

vir ameriške širokosrčnosti tudi protestantska

etika, ki narekuje, da uspešni

ljudje pomagajo drugim pri njihovem razvoju

odgovornosti ter razvoju vrednot

trdega dela,« razlaga Igor Kovač.

USAID je bil sicer ustanovljen z izvršilnim

ukazom Johna F. Kennedyja leta

1961, temelji pa na Zakonu o tuji pomoči

(Foreign Assistance Act), ki ga je sprejel

ameriški kongres. Zato bo to organizacijo

po mnenju Kovača tudi težje neposredno

ukiniti, saj ima posredni mandat

kongresa. »Vendar pa je USAID še vedno

del izvršilne veje oblasti, torej podrejene

predsedniku ZDA. Tako ima slednji

(Trump) kadarkoli vpogled v delovanje

organizacije in jo lahko preuredi. In to

se zdaj dogaja, to je nekakšna notranja

revizija, ki jo vodi Bela hiša,« pojasnjuje

Kovač, ki opozarja, da predlog trenutne

republikanske administracije sicer v

praksi ni ukinitev agencije USAID, pač

pa prestavitev pod okrilje ministrstva za

zunanje zadeve, kar je v 90. letih poskušal

storiti že demokratski predsednik

Bill Clinton. Po Kovačevih besedah trenutno

situacijo dobro pojasnjujejo besede

zunanjega ministra Marca Antonia

Rubia, ki je poudaril, da so želeli v Trumpovi

administraciji z vodstvom USAID

vzpostaviti dialog, vendar je slednje pod

novo administracijo skrivalo podatke

ter celo izplačevalo nakazila, ki so bila

v nasprotju s političnimi usmeritvami

nove administracije, kar se v preteklosti

praviloma ni dogajalo.

FINANCIRALI TERORISTE

»Torej, za tako množično odpuščanje

– agencija naj bi se skrčila s približno

10.000 zaposlenih na samo približno

250 – obstajajo tudi krivdni razlog

zapravljanja, goljufije in zlorab,« opozarja

naš sogovornik, ki to ponazarja

s primeri, ki so v javnosti odmevali v

zadnjih dneh; veliko projektov in organizacij

je namreč dobilo denar od agencije

USAID preko več posrednikov, tudi

do štirih. »Zakaj je bilo treba denar in

financiranje tako skrivati, preko štirih

sekvenčnih posrednikov? In še najbolj

grozno dejstvo – USAID je financiral

celo organizacije, ki so povezane s terorističnimi

organizacijami, kot sta

Hamas in Al Nusra. Sicer zelo nerad sodim

o motivih ljudi, vendar pa si težko

predstavljam, da ob 10.000 zaposlenih

in plejadi zunanjih izvajalcev teh informacij

niso dobili.«

Po javno dostopnih ameriških podatkih

(Foreign Assistance) danes

vemo, da so ZDA Sloveniji namenile

denar preko štirih kategorij transakcij,

in sicer odobrenih ter načrtovanih

sredstev, obveznosti, izplačil in predsednikovih

proračunskih zahtev.

Čeprav nas skokovita rast vrednosti

za leto 2022 intuitivno napeljuje do nekih

političnih motivov, saj smo aprila

tega leta v Sloveniji imeli državnozborske

volitve, pa gre po besedah dr. Igorja

Kovača v tem primeru za program tujega

vojaškega sodelovanja, ki ga je Pentagon

izvedel preko Ministrstva za zunanje

zadeve ZDA. »Ti podatki nam kažejo,

da so ZDA za projekte transparentnosti

volitev 2022 namenile 100.000 ameriških

dolarjev preko obveznosti – denar

USAID, ki ga je upravljalo ameriško zunanje

ministrstvo, ter 30.000 ameriških

dolarjev preko izplačil, prav tako preko

denarja USAID, ki ga je upravljalo omenjeno

ministrstvo.«

Zanimivo pa je, da podatki Foreign

Assistance ne razkrivajo, kdo je bil prejemnik

tega denarja. Kot pravi Kovač, je

USAID konkretno zadnji projekt v Sloveniji

neposredno, torej brez posrednikov,

financiral leta 2018. »Kot je bilo

rečeno na začetku, pa so viri pomoči iz

ZDA številni, zato niso vsi vključeni v

zgornjo statistiko. To velja zlasti za vojaška

sodelovanja, saj je Slovenija zaveznica

ZDA preko zveze NATO in je tako

logično, da bo veliko pomoči iz Amerike

prišlo ravno na tem področju – varnosti

in izobraževanja glede različnih varnostnih

dimenzij, konkretno jedrske

varnosti,« še dodaja Kovač.

Odobrena in načrtovana

sredstva za Slovenijo iz ZDA.

Izplačila Sloveniji

ForeignAssistance

187 13. 2. 2025

INTERVJU 31

S prevajalcem, publicistom

in družbenim kritikom

Andrejem Lokarjem

smo se pogovarjali o

nepravilnostih v JAK-u,

pa tudi o slovenski politiki.

V prejšnji številki

Domovine smo objavili

prvi del intervjuja, tokrat

objavljamo drugi del.

ANDREJ LOKAR, PREVAJALEC,

PUBLICIST IN DRUŽBENI KRITIK

»Če hočemo nastopati

kot polnopravna polis,

MORAMO NAJPREJ VRNITI

DOSTOJANSTVO POLITIKI«

Politična moč se iz strank in državnih političnih teles seli v nevladni sektor, temu pa progresistični teoretiki

pravijo »depolitizacija«. – Nedvomno pri delovanju JAK-a obstajajo stvari, zaradi katerih bi jih bilo mogoče

in treba ovaditi. – Zaradi pomanjkanja pretoka ljudi in idej slovenska kultura stagnira v konvencionalnosti,

ki ji vlada načelo politične korektnosti. – Politika stranke Levica je radiranje slovenske nacionalne identitete.

– Desna sredina potrebuje politično stabilnost in daljšo dobo vladanja, če hoče izpeljati reforme,

ki so nujne za preživetje slovenske države.

TINA S. BERTONCELJ

POSNETEK ZASLONA YOUTUBE NOVA24TV

187 13. 2. 2025

32

INTERVJU

Slovenski in svetovni

revolucionarni progresizem

sta zaradi neuspeha realnega

komunizma spremenila

strategijo in se odločila za

»mehki« prevzem oblasti.

Na JAK-u se dogajajo nepravilnosti,

na to ste opozorili tudi poslanko

in podpredsednico odbora za

kulturo Alenko Jeraj.

Poslanko SDS Alenko Jeraj sem obiskal

v njeni pisarni, da bi jo opozoril na številne

nepravilnosti, ki se dogajajo na

področju kulture. V zvezi s tem je sprožila

poslansko vprašanje in tudi naslovila

nekaj vprašanj ministrici Vrečkovi.

Toda v obliki razkrojene parlamentarne

demokracije, kakršna je naša in kakršna

vlada povsod na Zahodu, to nima kakšnega

blaznega učinka. Slovenski in

svetovni revolucionarni progresizem

sta zaradi neuspeha realnega komunizma

spremenila strategijo in se odločila

za »mehki« prevzem oblasti. Pri nas se

to kaže v obliki birokratskega prevzema

polinstitucionalnih teles, sistemu, ki se

tako vzpostavi na področju kulture, pa

lahko rečemo kulturokracija. Ob tem pa

poteka krepitev nevladnih organizacij,

ki so jim podeljene vse večje pristojnosti

in pooblastila. Politična moč se iz

strank in državnih političnih teles seli v

nevladni sektor, temu pa progresistični

teoretiki pravijo »depolitizacija«. V resnici

gre za to, da se politično odločanje

preseli na področje, ki je povsem avtonomno

in ga zato državne veje oblasti

ne morejo nadzorovati.

To smo lepo videli pri sprejetju novega

zakona za RTV. Če se ta radikalno

nedemokratični sistem »v senci« neizkorenljivo

zaredi v tkivo demokratičnih

družb, jih izvotli navznoter in jih tako

pripravi za politični prevzem, ki ga seveda

izpeljejo dejavniki, za katere velja,

da se samoopredeljujejo kot »depolitizirani«.

Vse to je povsem transparentno,

vendar se v Sloveniji iz več razlogov

(še?) ni izoblikovala javnost, ki bi bila

sposobna to detektirati in zavrniti.

Ali razmišljate o ovadbi?

Rekel sem, da obstajajo sumi za kazniva

dejanja in da bi bilo dobro, ko bi

187 13. 2. 2025

v Sloveniji obstajal kakšen raziskovalni

novinar, ki bi se bil pripravljen

v to poglobiti. Videti je, da takega novinarja

ni, kar zgovorno priča tudi o

degeneraciji slovenskega novinarstva.

Edino, kar privlači sodobne slovenske

novinarje, so razni trači, ki so zaradi

naše majhnosti na ravni vaških senzacij.

Stanje v medijih je povezano tudi z

vprašanjem ovadb. Da bi bila v Sloveniji

neka ovadba učinkovita, bi morala biti

medijsko podprta, sicer bi obtičala nekje

na policijski postaji in nihče ničesar

ne ukrene. Slovenska policija in slovensko

sodstvo sta nedopovedljivo politizirana

in bolj ovirata kakor pospešujeta

delovanje pravne države. To govori o

stopnji razkroja, v kateri smo, pa tudi o

tem, kako nujno potrebne so radikalne

reforme, ki jih lahko izpelje le stabilna

vlada z jasnim programom in najširšo

ljudsko legitimacijo.

Če se vrneva k ovadbam: nedvomno

pri delovanju JAK-a obstajajo stvari,

zaradi katerih bi jih bilo, ob pridobitvi

vsega ustreznega gradiva, mogoče in

treba ovaditi. Vendar bi to vsekakor ne

bilo dovolj, saj bi protekcija, ki jo posamezniki,

ki uravnavajo delovanje JAK-

-a, uživajo pri državnih organih, ovadbo

nevtralizirala. Tovrstna akcija bi

lahko bila uspešna le ob koordiniranem

delovanju več dejavnikov, pri čemer bi

nenehno obveščanje javnosti odigralo

odločilno vlogo, saj bi organe primoralo,

da bi ukrepali.

Po vašem mnenju na JAK-u kršijo

tudi evropsko zakonodajo. Kako?

Kršitve evropske zakonodaje se dogajajo

predvsem na ravni odstotkov subvencij,

ki jih določa evropska zakonodaja za posamezno

subvencionirano knjigo. Vendar

gre tudi v tem primeru za vprašanje,

ki ga je treba obravnavati sistemsko.

Preko JAK-a se je v Sloveniji ustvaril en

tak mastodontski sistem subvencioniranja,

kontrole, tržne blokade, ki ima dva

namena: a) določenim elitam, ki imajo

jasno začrtano politično agendo, omogoča

zelo udobno življenje na račun davkoplačevalcev

(in evropskih sredstev);

b) taistim elitam omogoča oblikovanje,

pravzaprav manipulacijo javnega mnenja

prek inženiringa na ravni kolektivne

emocionalnosti.

Tega sistema nihče ne more nadzorovati.

Omenjeni ustroj ima seveda svoj

imunski sistem in ta mu narekuje samopreživetvene

strategije. Še enkrat: cilj

tega sistema je izvajanje družbene kontrole.

Zato bolj kot tračevsko opozarjanje

na posamezne zlorabe potrebujemo

učinkovito protistrategijo za razgradnjo

sistema. Vzemimo najbolj razvpit

primer: nakazilo zneska za Prešernovo

nagrado Svetlani Makarovič. Problem

slovenske kulture in nadzora, ki ga

neka politična opcija izvaja nad njo, da

bi jo uporabila kot orožje v latentni državljanski

vojni, ki se odvija pri nas in

ki jo lahko razumemo kot kulturno vojno,

ni tistih ušivih 8.500 evrov, ki jih je

dobila Svetlana Makarovič. Mislim, da

Ministrstvo za kulturo (MZK) kulturi

letno namenja 145 milijonov evrov. Primer

Makarovič se strankarski politiki

in površnim medijem zdi privlačen, ker

privablja bralce. Kar je problematično

pri tej zadevi, je, da ministrica za kulturo

prek groženj primora pravno službo

na MZK, da pripravi neko pravno skrpucalo,

ki nekako opravičuje, da se ji,

kljub temu, da vsi organi potrdijo, da

je kršila zakonodajo, nič ne zgodi. To je

precedens, ki jo bo spodbudil, da bo zakon

kršila še naprej. Še enkrat: treba je

spremeniti celoten sistem, kar pa zahteva

politično voljo in predvsem znanje.

Zaenkrat v Sloveniji ne vidim ničesar v

tej smeri.

Bi na vse te nepravilnosti opozarjali

tudi, če bi še naprej prejemali

subvencije?

Poglejte, če bi prejel subvencijo, bi moral

skoraj ves svoj čas posvetiti realizaciji

zelo zahtevnih knjig, ki sem jih prijavil,

in se nedvomno ne bi mogel toliko poglabljati

v nepravilnosti. Sicer pa je to

napaka, ki jo vselej storijo vsi totalitarci:

ljudi podcenjujejo, jih oropajo vsega,

tako pa si ustvarijo zagrizene nasprotnike,

ki nimajo več česa izgubiti. Po drugi

strani pa: ali bi krščanstvo obstajalo, če

bi se Jezus ne rodil? V tak položaj so me

spravili in zdaj je, kar je. Če pa me je na

začetku gnal predvsem preživetveni instinkt

in mi je bil prvi cilj rešitev založbe,

ki smo jo v bistvu ustvarili iz ničesar z

ogromno truda in lastnih stroškov (šlo

je za dobrih pet let neplačanega garanja),

me je soočenje z delovanjem teh institucij

primoralo k razmisleku o stanju

slovenske kulture in o slovenskem nacionalnem

interesu, ki je s tem povezan.

Prepričan sem, da slovenska kultura,

če jo bodo obvladovale neke »agencije«,

ne bo mogla preživeti. Predvsem iz

enega razloga: ker slednje onemogočajo

kakršnokoli inovacijo – ne glede na to,

ali gre za nove ideje, za nove prijeme ali

za nove ljudi. Izobčenje inovativnosti

vodi v sklerotizacijo in v stihijsko smrt.

Natanko to pa je tisto, kar se dogaja zdaj.

Zaradi pomanjkanja pretoka ljudi in idej

slovenska kultura stagnira v konvencionalnosti,

ki ji vlada načelo politične korektnosti.

Če tega ne bomo spremenili z

radikalnimi posegi, bomo zdrknili v senilno

otopelost in izginili.

Nekoč ste dejali, da mora odločati

politika in ne stroka – lahko

potemtakem sploh zamerite, če

politika odloča po svoje oziroma

za svoje?

Mislim, da tega nisem dejal v zvezi s

temo, o kateri razpravljava v tem intervjuju.

Če se prav spominjam, je šlo za odziv

na neko izjavo Slavoja Žižka. Ne vem,

ali sem kdaj kaj takega izjavil v zvezi z

JAK-om. V prvi vrsti gre za to, da če hočemo

nastopati kot polnopravna polis,

moramo najprej vrniti dostojanstvo politiki.

Država kot polis je najvišji dosežek

neke skupnosti, obenem pa transcendira

raven, na kateri se odvija življenje skupnosti

same. Zato je tudi politeia najvišja

izmed vseh človeških dejavnosti. V moderni

civilizaciji dostojanstvo politike v

prvi vrsti temelji na moči jasno izraženih

idej, predvsem glede pravic in obvez posameznika

ter glede življenja skupnosti.

V tem pogledu se pri slovenski politiki

kažejo značilni znaki strankokracije:

kopnenje idej in nagnjenje k tehnicizmu

nomenklaturništva. V slovensko politiko

moramo vrniti ideje ter jasne programe,

ki se morajo agonalno spopasti drug

z drugim. Samo to lahko odpre politični

prostor in prinese globalno spremembo.

Izraz »stroka« se je v zadnjih letih

silno uveljavil v slovenskem političnem

življenju in posledično v medijih. Označeval

naj bi neko domnevno skupnost

modrecev, ki bi bila sposobna povsem

nepristransko odločati o ključnih vprašanjih

na področju humanistike. To je

popolnoma zgrešen pristop, ki si ga je

politika izposodila iz znanstvenih ved,

predvsem pa s področja tehnologije. Če

je treba denimo zgraditi most, je samoumevno,

da mora zadnjo besedo imeti

stroka, statika, da se most ne podre in

ne pride do tragedije. Strokovnost potemtakem

predpostavlja popolnoma

nepristransko empirično ocenjevanje

nekih objektivnih razmer. To je njena

paradigmatična definicija. Zdaj pa mi vi

povejte, ali se vam zdi mogoče ta paradigmatični

kriterij aplicirati na področje

humanistike ali celo umetnosti, kjer

prevladuje subjektiviteta in je objektivnost

lahko celo zanikana. To je smešno.

Kulturniška stroka je vedno izrazito

pristranska, ker taka mora biti, sicer

ne bi mogla presojati o kulturi. Zato bi

bilo morda celo bolje, da bi si politične

sile delile pristojnosti odločanja o tem,

kako uporabiti denar za kulturo. Gotovo

bi bilo bolje od tega, kar imamo zdaj.

Kako komentirate dosedanje delo

ministrice Aste Vrečko – medijski

zakon, nevidno delo, kadrovanje

v Cankarjevem domu? Je naredila

kaj koristnega za slovensko

kulturo?

Pri ministrici Vrečkovi je treba poudariti

naslednje vidike: gre za nadvse

nerazgledano osebo, ki ima neko napaberkovano

šolsko znanje z nekega

specifičnega področja umetnostne zgodovine;

na osebni ravni gre za izrazito

nemoralno in neetično osebo; nazadnje

gre za osebo, ki je zaradi svoje intelektualne

manjvrednosti in svoje nemorale

svoje frustracije zapolnila z ideološko

obsedenostjo, ki se kaže v obliki nasilja

in brezvestnega obračunavanja z vsemi,

za katere meni, da so ji v napoto. V njenem

značaju se kažejo poteze neuravnovešene

maščevalnosti in sadističnega

užitka pri obračunavanju z nasprotniki.

Mislim, da so vse navedene značajske

poteze podlaga za to, kako moramo oceniti

njeno ministrovanje. Gre namreč za

osebo, ki je že po naravi nagnjena k uničevanju

in iztrebljenju. To je povsem jasno

iz njenih javnih nastopov. Taki ljudje

so seveda kakor naročeni, da pokrivajo

ključne funkcije v totalitarnih režimih.

Ker je njeno delovanje tako absurdno in

slaboumno, da bi ga bilo težko povzeti

na tem mestu (potrebovali bi cel intervju

samo o njej, česar si vsekakor ne zasluži),

bi se tule osredotočil na njeno prizadevanje,

da bi uničila slovensko nacionalno

identiteto.

Omejil se bom na primer poskusa

posthumnega »umora« Borisa Pahorja,

v katerega so se sicer vključile tudi razne

druge ustanove, kakršni sta SAZU

in ZRC. Odstranitev Borisa Pahorja in

njegovega dela, ki sta ga izvedla opričnika

Aste Vrečko na JAK-u Katja Stergar

Največja pomanjkljivost

slovenske politične desnice je

pomanjkanje koherentnega

sistema idej, ki bi tvorile nek

dosleden svetovni nazor.

INTERVJU 33

in Miha Kovač, je eden prvih poskusov

uboja slovenske nacionalne identitete,

ki ga je v svojem mandatu zagrešila Asta

Vrečko. Vsi omenjeni so se pri tem izkazali

v vsej svoji ignorantski brutalnosti.

Politika stranke Levica je seveda radiranje

slovenske nacionalne identitete

in prek družbenega inženiringa izoblikovanje

neke amorfne mase ljudi brez

pripadnosti, s katero je mogoče manipulirati

po mili volji. To je seveda tudi cilj

pojavov, kakršen je nekonsistentna in intelektualno

slaboumna filozofija Slavoja

Žižka, neko brezvezno zafrkantstvo,

ki naj bi v ljudeh zapolnilo praznino, ki

bi jo pustil za seboj uboj identitete. Če

natanko razčlenite vse ukrepe, ki jih je

sprejela ministrica Vrečkova, vam bo

nemudoma jasno, da je njihov prikriti

namen odstranitev slovenske nacionalne

komponente iz slovenske kulture in

njena univerzalizacija.

Je pri nas kultura postala prizorišče

kulturnopolitičnega boja? Kaj

Slovencem sploh pomeni kultura?

V zadnjem času je veliko prerekanja

glede dodatkov k pokojninam

za izjemne dosežke na področju

kulture. Kako vi gledate na to?

Celotna zahodna civilizacija je trenutno

v državljanski vojni, ki se kaže v obliki

kulturne vojne. V njej se v neštetih

niansah in lokalnih variantah spopadata

dve smeri, ki sta ustvarili in zaznamovali

moderno zahodno civilizacijo:

a) sekularizirani antropomorfizem in

b) novoveško krščanstvo, kakršno je

izšlo iz reformacije in protireformacije.

Obenem se zahodna civilizacija spopada

še z dvema sovražnikoma (tako da

se bori na treh frontah): s holističnim

islamom in z mesijanskim pravoslavjem.

Za državljansko kulturno vojno sta

značilni dve struji, ki sta sami v globoki

krizi: antropomorfizem zaradi svojega

prehajanja v metafizični nihilizem,

moderno krščanstvo zaradi svoje vse

večje odtrganosti od lastnih korenin v

evangeliju in patristiki. Pogubno bi si

bilo zatiskati oči pred dejstvom, da smo

v vojni, in se pretvarjati, da je mogoče

nekatera vprašanja rešiti na miroljuben

in soglasen način. V vojni smo in

sovražnik nas hoče iztrebiti, pa čeprav

morda zaenkrat še ne fizično. S tem je

povezano tudi vprašanje, kaj Slovencem

pomeni kultura. S tradicionalnim

razumevanjem kulture, kakršno je bilo

tisto, ki nas je izoblikovalo kot narod v

preteklosti, si v kulturni vojni ne moremo

pomagati. Treba je izoblikovati

187 13. 2. 2025

34

INTERVJU

nove strategije. Predvsem pa se zavedati,

da je cilj kulturne vojne ustvarjanje

oblik kulturne hegemonije. V kulturni

vojni gre za to, da pač prek kulturnega

delovanja ustvariš neko družbeno klimo,

ki legitimira odločitve, za katere je

neogibno, da jih sprejemajo politične

elite. Brez legitimacije, ki jo podeljuje

prebivalstvo, je nemogoče izvajati oblast

ter posledično tudi izpeljati ukrepe,

ki so neobhodno potrebni za družbeno

preživetje. Kulturna vojna pa je pri tem

orožje, ki ustvarja pogoje za širši družbeni

konsenz, ki legitimira politično

delovanje, ta pa se mora v našem primeru

(ampak tudi povsod na Zahodu)

kazati v obliki radikalnih sprememb,

ki morajo potekati tako na notranjepolitični

kakor na zunanjepolitični ravni.

Sam sem proti pokojninskim dodatkom

»zaslužnim« kulturnikom, ker

sem proti temu, da bi morali kulturniki

postati državni kulturniki. Vendar sem

hkrati proti temu, da bi se v zvezi s tem

razpisal referendum, saj bi to kršilo

osnovno pravilo kulturne vojne: ne bi

ustvarilo fronte znotraj kulture in tamkaj

poskusilo izoblikovati novo kulturno

hegemonijo, pač pa bi ustvarilo neko

novo zunanjo fronto med kulturo in

protikulturo. To bi ponudilo slovenskemu

progresizmu, ki je tako ali tako brez

idej in argumentov, odlično orožje za

nadaljevanje kulturne vojne. Desnica

bi zmagala na referendumu, ampak na

isti fronti izgubila na državnozborskih

volitvah. Kakor sem že poprej dejal: z

jasnimi stališči je treba zmagati na volitvah

in potem s popolno ljudsko legitimacijo

tisti zakon ukiniti.

187 13. 2. 2025

Glede pokopa žrtev

ne moremo pridobiti

»družbenega soglasja«,

ker ne gre za družbeno,

ampak za sakralno vprašanje.

O tem ni mogoč noben

dogovor, ampak le kolektivna

mistična katarza.

Kateri so največji problemi slovenske

desnice in pa prednosti, ki bi

jih morda lahko bolje izkoristila?

Temeljni problem slovenske desnice

izhaja iz slovenske duhovne ter posledično

tudi politične zgodovine. Sam

desnico razumem predvsem kot konservativno

politično filozofijo in prakso,

zato bom odslej tudi uporabljal ta

izraz. Že pri tem pa naletimo na prvi

paradoks: Slovenci smo po svojem temeljnem

doživljanju sveta dokaj konservativen

narod, vendar v svoji zgodovini

nikoli nismo imeli nekih laičnih

konservativnih elit, ki bi o tem opravile

refleksijo in to nagnjenje izoblikovale

v politično teorijo in prakso. Imeli smo

sicer cerkvene elite, ki so izražale konservativna

stališča, vendar so bila ta

bolj reakcionarna kakor konservativna

v pravem pomenu besede. Zato pri

nas konservativizem obstaja, vendar

na nereflektirani ravni. Kar pa pomeni,

da ga je treba reflektirati, da bi to

potencialnost pretvorili v dejanskost.

Ta refleksija pa lahko poteka samo

tako, da preučimo klasike in sodobnike

konservativne misli ter primerjalno

njihove ideje prilagodimo našim razmeram,

obenem pa poiščemo v svoji

tradiciji konservativne prvine, ki so jih

izrazili marsikateri slovenski politični

misleci in delavci (denimo Janez Evangelist

Krek), čeprav jih niso umeščali

v konservativni okvir. Čaka nas torej

titansko delo, saj je konservativizem v

Sloveniji popolnoma nepoznan, čeprav

sodi ob socializmu in liberalizmu med

glavne tri struje zahodne politične (in

ne le politične) misli.

Največja pomanjkljivost slovenske

politične desnice je torej pomanjkanje

koherentnega sistema idej, ki bi tvorile

nek dosleden svetovni nazor; posledica

tega je seveda njen sinkretizem, saj gre

za skupek nekih večinoma neuskladljivih

nagibov, prevzetih iz liberalnih,

krščanskodemokratskih in socialdemokratskih

idej, ki se potem odraža v

povsem nedoslednih političnih praksah

na strankarski ravni. Največja prednost

in vrlina slovenske desnice pa je ravno

to oranje ledine, saj je vselej navdušujoče

nekaj postaviti povsem na novo.

Pred prihajajočimi državnozborskimi

volitvami nastajajo

mnoge nove stranke: Logarjevi

Demokrati, Lotričev Fokus,

stranko naj bi ustanovil tudi Dejan

Kaloh. Ali nastaja neka nova

desnica, kaj za vas sploh je nova

(slovenska) desnica oziroma kaj bi

morala biti?

Nobene izmed strank, ki jih omenjate,

ne moremo imeti za konservativno

stranko. Pravzaprav to sploh niso desničarske

stranke, ampak nekakšna

gibanja s preplonkanimi programi, ki

so nastala ali zavoljo strankarskih kalkulacij

ali pa zavoljo ambicij nekaterih

posameznikov. Tudi za druge stranke

na slovenski desni sredini velja, da niso

desne stranke v pravem pomenu besede.

NSi in SLS sta krščanskodemokratski

stranki, stranka SDS pa se še najbolj

približuje temu, čemur pravimo »klasični

liberalizem«. V vseh primerih gre

za stranke, ki bi se v politično razvitejših

družbah umestile na sredini.

Izraz »nova desnica« je bil že

večkrat uporabljen v različnih kontekstih

in pomenih. Sam ga uporabljam

v pomenu, ki mu ga pripisuje argentinski

teoretik Agustín Laje in ki ga sam

povezujem, morda tudi istovetim, z izrazom

kulturna desnica. Zadnje veliko

obdobje zahodne desnice je bil čas, ki

sta ga zaznamovala Margaret Thatcher

in Ronald Reagan. V obeh primerih je

šlo za dokaj heterogeni gibanji znotraj

konservativne idejne sfere, ki sta

ustvarili neko zunanjo kohezijo, a sta

bili na koncu tudi poraženi zaradi svoje

enostranskosti in protislovnosti. V prvi

vrsti je šlo za gibanji, ki sta nastali pod

odločilnim vplivom liberalnih ekonomistov

in sta zato postavljali v ospredje

predvsem gospodarstvo. Za kratek čas

sta politično zmagali, a nista prepričali.

Nova desnica ali kulturna desnica pa izhaja

iz nekaterih spoznanj, ki sem jih v

tem intervjuju že izpostavil. Predvsem

gre za naslednje: za snovanje in oblikovanje

družbe, ki se konservativcem zdi

najustreznejša, je treba prek kulturne

hegemonije ustvariti pogoje, ki lahko

vzbudijo družbeni konsenz, ki se dogaja

na zdravorazumski ravni in ki edini

lahko ustvari vzdušje, naklonjeno uveljavitvi

idejnih temeljev, ki tvorijo osnovo

naše civilizacije in ki si jih »kultura

izbrisa« prizadeva uničiti. To pa lahko

storijo samo kulturne elite. Za uvajanje

družbe, naklonjene življenju, je treba

obvladovati predvsem tri območja sodobnega

življenja: gospodarstvo, znanost

in kulturo.

Ne tako dolgo nazaj ste vrhove

slovenske desnosredinske politike

pozvali, da začnejo razmišljati o

širši, civilnodružbeni koaliciji, ki

bi bila sposobna državo pripeljati

na prag druge republike in uvajati

reforme, ki bi v resnici osvobodile

Slovenijo. Za kakšne reforme gre?

INTERVJU

35

Preko JAK-a se je

v Sloveniji ustvaril

sistem subvencioniranja

določenih elit.

Slovenska družba je izrazito fragmentirana,

zato je povsem utopično pričakovati,

da se bo pri nas pojavila ena sama

stranka, ki bi lahko bila izraz interesov

celotne desne sredine. Obenem pa

desna sredina potrebuje politično stabilnost

in daljšo dobo vladanja (vsaj dva

mandata), če hoče izpeljati reforme, ki

so nujne za preživetje slovenske države

in ki bodo tudi naletele na nasprotovanje

globoke države in tranzicijskih elit,

ki smo jih podedovali od prejšnjega režima.

Zaradi vsega omenjenega potrebuje

široko parlamentarno večino in slednje

ne more zajamčiti nobena posamezna

stranka v Sloveniji. Z eno besedo: na

prag druge republike nas lahko privede

le trdna in stabilna vlada, ki lahko izpelje

reforme. In sicer desnosredinska

vlada, ker si levosredinske želijo samo,

da se nadaljuje status quo. Obenem bi

taka vlada potrebovala tudi zelo širok

družbeni konsenz na vseh družbenih

ravneh. Zato pa se tudi zavzemam za

široko politično in družbeno koalicijo,

ki naj desno sredino zavihti na oblast in

ji omogoči, da dokončno spremeni našo

državo, ki se še ni izvila iz prijema totalitarizma,

v katerem je slovenska družba

životarila.

Povsem nesmiselno bi bilo navajati,

katere reforme so potrebne, saj sami

vidite, da v Sloveniji ni področja, ki bi

ga ne bilo treba reformirati: zdravstvo,

sodstvo, policija, pokojnine, infrastruktura,

vendar bi še posebej poudaril

gospodarstvo. Slovenija nujno potrebuje

zagon gospodarstva, tuja vlaganja,

kredite za mlade podjetnike, da bi razvila

tip gospodarstva, ki ji najbolj ustreza:

srednja in mala podjetja. Vendar je

najpomembnejše tole: nova slovenska

desnica mora ponuditi radikalno alternativo

sistemu vladanja, ki ga je globoka

država uvedla v Sloveniji. To mora

biti njen razpoznavni znak: radikalna

alternativa za Slovenijo.

Medtem ko čakamo na preporod,

prebujenje ali karkoli že, še vedno

mojastoritev.si

nimamo družbenega soglasja

glede kraja pokopa ostankov žrtev

iz jame pod Macesnovo gorico.

Lahko sploh razmišljamo o drugi

republiki, dokler se ne znamo

dogovoriti niti glede tovrstnih

vprašanj?

Glede pokopa žrtev ne moremo pridobiti

»družbenega soglasja«, ker ne gre

za družbeno, ampak za sakralno vprašanje.

O tem ni mogoč noben dogovor,

ampak le kolektivna mistična katarza,

ki naj celotno skupnost postavi na višjo

raven samozavedanja oziroma samoobčutenja.

O tem se ni mogoče dogovoriti

na pravni ravni. Katarza je seveda

nekaj, kar te lahko doleti (v primeru

kakšne katastrofe denimo), a mogoče si

jo je tudi prigarati z askezo in osredotočenostjo

na duhovnost. Že Homer in

grški tragiki so vedeli, kakšno breme za

skupnost pomenijo nepokopani mrtvi.

Njihove duše ne najdejo pokoja in se

še vedno potikajo med nami. Nepokopani

mrtvi so strahotno barbarstvo, za

katerega vsako, tudi najprimitivnejše

ljudstvo ve, da razdiralno vpliva na

vsakdanje življenje ljudi. Vsaka skupnost

mora biti zaveza med mrtvimi,

živimi in nerojenimi, saj se samo tako

lahko sooči s tragiko minevanja.

Tak barbar med nami je ljubljanski

župan Janković, ki z balkansko brutalnostjo

onemogoča postavitev obeležij

padlim domobrancem na grajskem hribu

v Ljubljani. To njegovo dejanje lahko

Vsak Slovenec bi moral

vzeti v roke evangelij

slovenstva, Cankarjeve

Podobe iz sanj. V tej drobni

knjižici je podan celoten

razpon slovenskega duha.

zbuja samo gnus in nam govori o tem,

da gre za nehumanega troglodita, ki bi

se ga morala vsaka skupnost sramovati.

To, da ga nekateri Slovenci občudujejo,

je še dokaz več o naši degeneriranosti.

Številni antropologi so opisali

obrede (denimo izgon grešnih kozlov

in podobne), ki skupnosti v krizi

omogočijo, da se ponovno poveže v

obnovljeni koheziji. Tudi Slovenci potrebujemo

neko obredno dejanje, ki bo

obudilo nacionalno metafiziko in nam

dalo vedeti, da smo kot skupnost neprimerno

več od tega, kar izpričuje materialna

danost – na raven kolektivne

metafizike pa nas lahko privede le kultura.

In spet sva pri kulturi.

Ste avtor in prevajalec številnih

knjig. Katero knjigo bi v tem

trenutku moral vzeti v roke vsak

Slovenec?

Vsak Slovenec bi moral vzeti v roke

evangelij slovenstva, Cankarjeve Podobe

iz sanj. V tej drobni knjižici je podan

celoten razpon slovenskega duha. V

enem izmed najbolj kritičnih obdobij

naše in obče zgodovine se pišočemu

subjektu na meji misterija med snom in

budnostjo razpre celotna usoda človeka

in kozmosa. Posameznik se sooči z misterijem

življenja, z misterijem smrti, z

očiščevalnostjo bolečine, s strahotno

prepadnostjo med subjektivnostjo človekovega

sveta in neopredeljivo objektivnostjo

kozmosa. Gre za nekakšno

avro, ki prežarja stvarstvo in ga sakralizira

prek ubesedovanja, ki učinkuje

kot nekakšen urok in vliva človeku optimizem

ali upanje, ki ni od tega sveta.

Šifra celotnega Cankarjevega pisanja,

hrepenenje, v pišočem subjektu ugasne

spričo vojne tragedije, ki terja moralno

obsodbo. A v praznini, ki nastopi po odmrtju

etike, zmožnosti ločevanja med

dobrim in zlim, se porodi kenotični dej,

ki izbruhne kot absolutno pritrjevanje

podarjenosti življenja, kot opoj spričo

razkošja biti, kot omama nad tem, da si.

Če je bilo hrepenenje vzgon kvišku, ki

ga je pogojevala želja, je stanje duha, ki

doseže svoj vrh v Podobah iz sanj, zgolj

osuplo sprejemanje Božje ljubezni, ki

je čisti dar milosti. V Podobah iz sanj

imamo Slovenci ubeseditev nečesa, kar

morda dotlej še ni bilo nikoli ubesedeno

v taki obliki. To pa je tista kolektivna

metafizika, za katero sem dejal, da nas

lahko edina privzdigne iz pritlehnosti

in nas ponese na višjo raven bivanja.

187 13. 2. 2025

36

AKTUALNO

LUKA SVETINA

Direktor Bojan Zalar brez dlake

na jeziku o tem, kaj je v ozadju

napadov Svobode na PSIHIATRIJO

Konec januarja je v medije prišla informacija, da ljubljanska psihiatrična klinika

po informacijah Ministrstva za zdravje ni izvedla ukrepov, ki jim jih je naložil urad

ministrstva. Vodstvo klinike sicer ves čas vztraja, da je klinika odrejene ukrepe

sprejela, ministrstvo pa naj bi posredno že grozilo s postopki, kot je odvzem dovoljenja

za opravljanje zdravstvene dejavnosti in celo predlog svetu zavoda za razrešitev

direktorja prof. dr. Bojana Zalarja. O morebitni uporabi teh zakonskih možnosti

bo ministrstvo odločalo na podlagi končnega poročila o izvedbi ukrepov, pravijo

v resorju Valentine Prevolnik Rupel, in to leto in pol potem, ko je njen predhodnik kar

neposredno izvajal pritisk na Bojana Zalarja. Slednji se je odzval na vse očitke in ob tem

razkril prikrite politične pritiske Svobode v ozadju, ki bi za posledico lahko imeli razpad

inovativne strokovne institucije. Sam napoveduje ponovno kandidaturo. Zaradi dobrega

dela ima podporo tudi med svetniki, ki jih je nastavila vlada.

Danijel Bešič Loredan je poleti 2023, potem ko

so se pavšalne in nikoli dokazane obtožbe na

račun vodenja zavoda in obnašanja zaposlenih

do bolnikov znašle v medijih, kar javno

zahteval Zalarjev odstop. Ljubljanska psihiatrična klinika

se je ves ta čas morala spoprijemati z očitki o nasilju

zaposlenih nad bolniki. Urad ministrstva za nadzor,

kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) pa je

zaradi očitkov uvedel sistemski nadzor klinike, ki ga

je zaključil konec septembra lani. Kliniki je v odločbi

odredil številne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.

Potem pa si je pri številnih po naših informacijah sam

premislil. Čeprav naj bi Zalar ostale ukrepe (ostala naj

bi jih peščica), uredil, si ministrstvo za zdravje interpretira,

kot da jih bodisi sploh ni bodisi niso bili izvedeni

v celoti.

NEVERODOSTOJNOST

Kot nam pripoveduje Bojan Zalar, so od omenjenega

urada dobili od 110 do 120 ukrepov, od tega pa jih je bilo

naknadno 110 zreduciranih, tako da jih je ostalo samo

še deset. »Naš odziv je bil razmeroma intenziven, ampak

tukaj je vendarle neka velika diskrepanca. Če nek za

to pristojen urad odstrani 110 ukrepov, se lahko človek

vpraša, kakšna je kakovost tega izdelka, če je tako velik

balast. Mi smo, kar se tiče ukrepov, več ali manj izvedli,

kar se je dalo,« razlaga direktor psihiatrične klinike,

ki razkriva nekatere izmed zahtev, ki so ostale. Urad

za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je tako

med drugim želel, da na kliniki zaposlijo pomočnika za

pravne in ekonomske zadeve. »Vse lepo in prav, ampak

na takšno delovno mesto se nihče ne prijavi, gre za 53.

plačni razred. Na trgu preprosto ni ekonomista, ki bi

imel tako zahtevna znanja, da bi se prijavil, in če situacija

narekuje, da je ni mogoče realizirati, tega pač ne storiš.«

187 13. 2. 2025

AKTUALNO

37

Očitki so bili, da so tudi nekatera

druga podobna delovna mesta nezasedena,

po mnenju direktorja pa izpolnjevanje

kataloga delovnih mest ni osnovna

naloga direktorja, ki je v prvi vrsti

odgovoren za poslovanje in uspešno delovanje

podjetja. »Nam to uspeva vseh

17 let našega mandata, razen eno leto,

ko so nam, da rečem, umetno odvzeli

sredstva in smo pridelali 300.000 evrov

minusa, ampak so nam to potem vrnili.

Ker so tudi v tem primeru ugotovili, da

so bila sredstva odvzeta nepremišljeno,

saj so nam jih vzeli s področja preventive

samomora, obravnave otrok in mladostnikov

ter s področja nedovoljenih

substanc. So se pač streznili,« razlaga

Zalar v svojem slogu in opozarja, da v

času skoraj dveh desetletij pod njegovim

vodstvom nikoli ni bilo ugotovljene

nobene strokovne napake. Imajo tudi

visoko oceno s strani uporabnikov,

tj. bolnikov, med ocenami štiri in pet

v vseh kategorijah. »Vsa sredstva porabljamo

z budnostjo in ob realizaciji

programov, mi delujemo uspešno, res

ne potrebujemo nobenega priznanja.

Da pa nekdo teoretično razmišlja, česa

vsega pri nas nimamo, in da potem pri

tem še kar vztraja, pa je preveč.«

DIREKTORJEVA PISARNA

UNKIZ se je obregnil tudi ob opremljenost

direktorjeve pisarne, rekoč,

da je luksuzno zasnovana, kar Zalar

zavrača kot popoln nesmisel. »Mi smo

vsem novinarjem, ki so jih povzemali,

povedali, da nas lahko obiščejo, naj si

ogledajo pisarno sami, in novinarji Reporterja

so tudi prišli,« razlaga Zalar.

Tako so po njegovih besedah navedbe

iz člankov več medijev iz Odlazkove

skupine neresnične, dragi kamen je v

resnici plastika, stoli so leseni in kupljeni

v Lesnini. »Če je to nadstandard,

potem res ne vem več, kam smo prišli,

mi nismo šli v nobeno eksotiko, nismo

se odločili za drage materiale, kar smo

uradu tudi pojasnili. Pa so nam odgovorili,

da ukrepa, ki se je nanašal na

negospodarno opremo moje pisarne,

»Osebnostna motnja,

ki se ne obravnava na

psihiatriji, je lahko na

družbeno pomembnih

funkcijah izjemno potratna

stvar. Narcistična osebnostna

motnja ima za primarno

škodo manipulacijo

in zlorabo moči.«

SHUTTERSTOCK

»Gre za neke pavšalne ocene,

ob čemer ne navedejo niti

kriterija, po katerem so to

ocenili. Tukaj gre po mojem

že za nekaj drugega,

za prevlado nekega srednjega

menedžmenta nad UNKIZ-om

ali pa celo Ministrstvom

za zdravje.«

nismo izpolnili,« nesmisle UNKIZ-a

navaja Zalar: »Vsa sredstva porabljamo

z budnostjo in ob realizaciji programov,

mi delujemo uspešno.«

MUČENJE BOLNIKOV

Bojan Zalar je neposredno spregovoril

tudi o očitkih o mučenju bolnikov na

psihiatrični kliniki, saj so urad in pozneje

mediji navajali, da so posamezni

zaposleni bolnike dušili z blazino, da

bi jih spravili v nezavest in na ta način

umirili, če so postali neobvladljivi.

»Naš strokovni nadzor tega ni mogel

potrditi, čeprav smo se pri notranjem

nadzoru res potrudili. Dejstvo pa je, da

tega nikoli nismo želeli zamolčati, to

bi bilo zelo narobe, naše delovanje gre

vsa ta leta v smeri, da želimo biti odlična

bolnišnica na vseh ravneh, tudi v

prijaznosti, torej nadstandardni hospitalizaciji.

Mi ne trpimo nobenih vrzeli

znotraj bolnišnice, sploh na strokovnem

področju, na vedenjskem področju

zaposlenih, ko govorimo o odnosu

do zaposlenih. Kaj šele, da bi se nekdo

agresivno spravljal na bolnike in da bi

mi to poskušali zamolčati.« Zalar pravi,

da ker s strokovnim notranjim nadzorom

resnosti teh obtožb niso mogli potrditi,

so zadevo prijavili policiji ter njej

in tožilstvu pustili proste roke. So pa

bile po naših informacijah vse zadeve,

razen ene, ukinjene. En primer obtožbe

je torej v predkazenskem postopku, kar

pomeni, da še ni jasno, ali bo do kazenskega

postopka v katerem izmed primerov

sploh prišlo.

Zalar sicer pravi, da novinarji, ki so

pavšalno poročali o obtožbah, ne razumejo

delovanja psihiatrične klinike kot

strokovne ustanove. V sobi z bolniki je

namreč pri umirjanju vedno prisotnih

od pet do sedem strokovnih sodelavcev,

zato je zlahka ovreči verjetnost, da

187 13. 2. 2025

38

AKTUALNO

Zalar pravi, da novinarji,

ki so pavšalno poročali

o obtožbah, ne razumejo

delovanja psihiatrične

klinike kot strokovne

ustanove.

gre za prijatelje, ki se med seboj ščitijo

in prikrivajo napake. »Dvomim, da če

bi bil nekdo do bolnika nasilen, da bi

ostalih pet ali šest ljudi o tem molčalo.«

Direktor pravi, da so tudi o tem ves čas

poročali strokovnemu svetu bolnišnice

– in da so ga s svojimi argumenti vedno

prepričali. »Druga stran pa, ravno obratno,

dnevno servira neke pavšalne obtožbe,

ki nikoli niso bile konkretizirane.

Vse, kar sem naštel o našem delovanju,

je preverljivo, sami si lahko ogledate

številke in podatke, mi smo bolnišnica,

ki dobro dela.« Razloge, da ga Svoboda

že poldrugo leto ruši tudi preko svojih,

tj. Odlazkovih medijev, kot sta Necenzurirano

in Svet24, pa vidi v dejstvu,

da vodi izjemno uspešno bolnišnico, ki

ima kar nekaj denarja, »zato bi marsikdo

rad prišel semkaj«.

VDOR NEVLADNIKOV

Psihiatrična klinika Ljubljana sicer svoj

proračun stalno namenja za adaptacijo,

tako so pred časom zgradili kuhinjo v

vrednosti 4,5 milijona evrov. V svojih

prostorih imajo bolnike, ki so dolgotrajno

hospitalizirani, zato si ne morejo

privoščiti, da pacienti po več dni ne bi

dobili kakovostne hrane. »Morda je to

mamljivo za marsikoga, po drugi strani

pa smo priča klicem nevladnih organizacij

po t. i. deinstitucionalizaciji. Z njimi

imamo sicer dober odnos, z nikomer

nismo v sporu.«

Po naših informacijah se vlada želi

polastiti zemljišč okrog klinike, ki so

v njeni lasti, ideja pa je tam postaviti

prostore nevladnih organizacij, ki bi v

procesu deinstitucionalizacije vstopale

v proces zdravljenja, čemur Zalar in

večina stroke načeloma nasprotujeta.

Ministrstvo želi s predlogom zakona o

psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski

dejavnosti zagotoviti večjo dostopnost

psihoterapevtske obravnave.

Predlog denimo uvaja poklic psihoterapevta

in kliničnega psihoterapevta.

Hkrati vpeljuje nosilca pooblastila, ki

bi psihoterapevtom podeljeval licence.

187 13. 2. 2025

Zalar: Pri predlogu zakona

o psihoterapevtski in klinični

psihoterapevtski dejavnosti

gre za načelo vdiranja

tečajnikov v medicinsko

stroko, podobno kot se je

pod pritiski Tine Gaber in

nevladnikov zgodilo

v primeru novele zakona

o živalih, ko so 40-urni

tečajniki začeli vstopati

kot nadzorniki.

psih-klinika.si

Pod vodstvom Bojana Zalarja - v skoraj

dveh desetletjih - nikoli ni bilo ugotovljene

nobene strokovne napake.

Temu je ostro nasprotovala tudi Zbornica

kliničnih psihologov Slovenije, saj

naj bi bil predlog zakona škodljiv tako

za bolnike kot stroko in naj bi dopuščal

možnost, da bodo lahko osebe z

duševnimi težavami obravnavali ljudje

brez ustreznega znanja. Gre za načelo

vdiranja tečajnikov v medicinsko stroko,

podobno kot se je pod pritiski Tine

Gaber in nevladnikov zgodilo v primeru

novele zakona o živalih, ko so 40-urni

tečajniki začeli vstopati kot nadzorniki

proti mučenju živali in so lahko celo

izpodbijali odločitve inšpektorjev. Zalarja,

ki temu ostro nasprotuje, naj bi se

po naših informacijah tudi zaradi tega

želeli znebiti še pred javno obravnavo

omenjene novele zakona.

Sicer pa težava, da ljudje podpirajo

škodljive ideje nevladnikov, izvira

iz tradicionalnih predsodkov proti

psihiatriji kot strokovni vedi, ki ji še

danes pripisujejo lastnosti izpred stoletja

ali dveh. Tu gre v prvi vrsti za t.

i. fenomen »azilacije«, prisilne hospitalizacije

za vse življenje in odsotnosti

družabnega življenja, kar se sicer v ljubljanski

psihiatrični kliniki ni zgodilo

že več kot 40 let. Na kliniki se trudijo

z modifikacijo okolja in učenjem kadra

postati prijaznejši in tolerantnejši, s

čimer so stopili na pot moderne psihiatrije,

ki niti v naši soseski še ni povsod

uveljavljena. »Trudimo se, da bi v

kratkem času rehabilitirali bolnika, da

bi se čim prej vrnil v družbo in ji nekaj

prispeval. Če vzamemo za primer starostnika

z demenco, ga hospitaliziramo

za mesec ali dva, potem pa se vrne

v družbo, gre domov. Neka gospa je

lahko spet dva meseca kuhala za svojo

družino. Naš način modernega delovanja

psihiatrije je koncizen, govorimo

o široki diagnostiki, ki vključuje tudi

genetske diagnoze, psihološke vedenjske

motnje, ki izkristalizirajo precizno

diagnostično sliko klinike. Tu smo, če

ostanem dovolj diskreten, zelo inovativni,«

razlaga Zalar.

V javnosti, tudi v krogu medijev

blizu SDS in nekaterih medijskih osebnosti

na družbenem omrežju X, se je v

zadnjem času veliko špekuliralo, da se

želi Golobova Svoboda znebiti Zalarja

tudi zaradi lastninjenja in morebitnega

odpiranja »arhivov«, kar je drugo

ime za dostop do zaupnih zdravstvenih

kartotek bolnikov. Pred več kot letom

dni so posamezni mediji že navajali popolnoma

nepreverjena dejstva, da naj

bi imeli svoje kartoteke na kliniki tudi

politiki najvišjega kova, kot je predsednica

državnega zbora, zaradi česar naj

bi želela Svoboda arhive zakleniti – gre

za zgodbe, ki bi bile lahko posledica zlonamernega

političnega obračunavanja.

»Tudi to teorijo sem seveda slišal, da

je bila dejansko prisotna želja po tem,

ampak lahko zatrdim, da z naše strani v

javnost nikoli ni uhajala nobena informacija,

je pa to seveda priložnost za nadaljnje

manipulacije in obračunavanje

ljudi okoli nas,« pravi Zalar, ki medijem

blizu vladajoče Svobode očita, da so ga

AKTUALNO

39

diskreditirali z namenom razvrednotenja,

da bi se izničilo vse njegovo dobro

delo, in sicer tako, da ga je zavračal nekdo,

ki ima laične poglede na stroko.

PONOVNA KANDIDATURA

»Ampak potem smo zgrešili bistvo. Če

stvari tako obrnemo, pridemo do tiste

znane prispodobe, ko pridejo ljudje na

letalo in se med seboj dogovarjajo, kdo

bo upravljal z letalom.« Medijski napadi

nanj, ki so se nadaljevali onkraj vsega

razuma, še danes delujejo destruktivno,

so pa Zalarja očitno motivirali do te

mere, da se bo morda prijavil na razpis

za nov mandat direktorja, ki se mu sicer

izteče aprila. Prijaviti se je bilo treba do

10. februarja. Zalar nam ni neposredno

potrdil, da se je prijavil, nam je pa

v odgovoru namignil, »da je težko oditi

z nekim bremenom, za katerega veš,

da nisi kriv. Če te situacije ne bi bilo,

bi verjetno razmišljal drugače, tako

pa, da pri vsem tem, kar smo naredili,

odidem samo zato, ker so se trije nekaj

spomnili, pa se mi ne zdi primerno.«

Zaključuje, da se je sam vedno držal etike

in morale, da informacij nikoli niso

interpretirali napačno. Da pa so bile vse

informacije o njem prej v medijih, kot

sta jih urad ali ministrstvo posredovala

njemu v vednost, jasno kaže na orkestrirano

delovanje. Po naših informacijah

ima sicer Bojan Zalar zagotovljeno

podporo strokovnega sveta, čeprav so

njegove člane, tako kot v številnih drugih

zavodih, postavili vladajoči, a jih je

direktor uspel prepričati s svojim strokovnim

delom.

V UPK Ljubljana so ravno pretekli

teden po enoletni prenovi slavnostno

odprli nove prostore dnevnega centra.

Po besedah direktorja je klinika pridobila

ustrezne prostore za izvajanje

zunajbolnišnične dejavnosti, s katero

podpira proces deinstitucionalizacije

bolnikov. Dnevni center in ambulante

so sicer namenjeni bolnikom z lažjimi

in tistim s kroničnimi duševnimi motnjami,

njihovo odprtje je pozdravila

tudi slavnostna gostja, predsednica

društva Spominčica Štefanija Lukič

Zlobec, saj je to korak v smer, da lahko

njihovi najdražji, ki potrebujejo

strokovno obravnavo, dlje časa ostanejo

doma. Ob slavnostnem odprtju

je bilo navedenih tudi nekaj podatkov.

Če ambulantni pregled stane okrog

100 evrov, je hospitalizacija že okrog

1.000 evrov, večtedensko bolnišnično

zdravljenje pa že več deset tisoč evrov.

Neustrezna duševna obravnava lahko

»Težko je oditi z nekim

bremenom, za katerega veš,

da nisi kriv. Če te situacije ne

bi bilo, bi verjetno razmišljal

drugače, tako pa, da pri vsem

tem, kar smo naredili, odidem

samo zato, ker so se trije

nekaj spomnili, pa se mi ne

zdi primerno.«

državo stane na trilijone evrov (trilijon

je milijon milijonov evrov). Kot so na

kliniki interpretirali ameriške študije,

je v ZDA vsak dolar, vložen v duševno

zdravje družbe, zaradi povečanja

delovne sposobnosti delavcev in posledično

domače proizvodnje prinesel

prihranek od štiri do pet dolarjev. Občutno

pa se je zmanjšalo število duševnih

obravnav. Prav zato se ne gre igrati

s strokovnimi zavodi, vmešavanje v

njihovo neodvisno delo in kadrovanje

»političnih kadrov«, kar ima lahko dolgoročne

uničujoče posledice.

preveri-podjetje.si

GENEZA POLITIČNEGA VRHA

V Evropi duševne motnje trenutno

predstavljajo strošek praktično v višini

štirih odstotkov domače proizvodnje.

Psihiatrija kot represivna institucija sicer

že dolgo ne obstaja več. V preteklosti

so jo enačili s prisilno hospitalizacijo,

zapiranjem v umobolnice, invazivnimi

metodami zdravljenja, elektrošoki in

lobotomijo. Pomenila je socialno izključitev,

zgodovinski predsodki pa tudi

danes vztrajajo v kolektivnem spominu.

Tako se psihiatrične težave še danes

dojemajo drugače kot telesne bolezni,

mediji in popkultura tovrstne bolnišnice

prikazujejo kot kraj prisile, hollywoodski

filmi, kot sta Let nad kukavičjim

gnezdom in Zlovešči otrok (Shutter

Island) z Jackom Nicholsonom oz. Leonardom

DiCapriem v glavni vlogi pa to

samo potrjujeta.

Številke sicer kažejo diametralno

nasprotno sliko. Na ljubljanski psihiatrični

kliniki imajo na leto približno

70.000 strokovnih pregledov, a samo

4.000 hospitalizacij. Nezdravljene duševne

motnje sicer po besedah direktorja

Zalarja povzročajo v svetu na stotine

milijard evrov stroškov in izgub zaradi

narodove neproduktivnosti. Zdravi se

namreč samo ena četrtina vseh duševnih

motenj, k sreči pa so to tiste, ki so

najbolj grobe, medtem ko preostanek

predstavlja blažje motnje, anksiozne in

druge osebnostne motnje. Podatki ljubljanske

psihiatrije razkrivajo, da vsako

leto ena od petih oseb doživi duševno

motnjo ali bolezen.

Za konec Bojan Zalar opisuje problem,

kar bi morda marsikdo lahko

opisal tudi kot temeljito genezo stanja

duha na najvplivnejših položajih v

državi. »Osebnostna motnja, ki se ne

obravnava na psihiatriji, je lahko na

družbeno pomembnih funkcijah izjemno

potratna stvar. Narcistična osebnostna

motnja ima za primarno škodo

manipulacijo in zlorabo moči, družbeni

vpliv ima na visokih položajih, v politiki

in gospodarstvu, stopnja destruktivnosti

je visoka, prav tako posredna kot

dolgoročna škoda.«

Na ljubljanski psihiatrični kliniki imajo na

leto približno 70.000 strokovnih pregledov,

toda samo 4.000 hospitalizacij.

187 13. 2. 2025

40

Življenje

Rad bi vedel, kaj je življenje,

človeka globoko hrepenenje,

narave ponovno zelenje,

ljubezen, ki premaga trpljenje.

Rad bi začutil, kako zacveti,

ko si pomlad v objem podari,

v soncu poletja počasi zori,

v zlatu jeseni sladko medi.

Rad bi slišal, kako zaihti,

ko ga vrtinec viharja vrti,

bridke strele hud grom vzdrži,

iz globokih korenin preživi.

Rad bi čutil za mnoge ljudi,

ki jih med nami več ni,

so v tiho večnost odšli,

rad bi pobožal njih dlani.

(Alojz Vogel)

SHUTTERSTOCK

187 13. 2. 2025

Komentar

ALJUŠ PERTINAČ

DANIEL NOVAKOVIČ/STA

PREHITEVAM PO LEVI

Iz Ljubljane z LJUBEZNIJO

Pismo podpore ljubljanskega župana Zorana Jankovića srbskemu predsedniku

Aleksandru Vučiću, ki se zadnje čase sooča z najresnejšimi grožnjami po koncu

svoje večletne absolutne vladavine, pri nas še vedno buri duhove.

41

Protestiral je del Srbov, ki živijo

pri nas. Protestiral je del civilne

družbe, ki je do zdaj nekritično

podpiral Jankovića v dobrem in

slabem. Protestira tudi aktualna antijanševska

politika, ki sicer Jankovića

nekritično podpira, in tista druga, ki jo

moti, da so se ljubitelji lika in dela ljubljanskega

šerifa oglasili ravno zdaj, ne

pa morda kdaj prej, ko bi se to njim zdelo

bolj potrebno oziroma upravičeno.

Večina (če ne kar vsi odzivi) na to

famozno Jankovićevo pismo pa spregleduje

dve bistveni stvari. Prvič, zakaj

je Janković to pismo sploh napisal, oziroma

natančneje, zakaj ga je preprosto

moral napisati, in drugič, kakšen je

bil uraden odziv vrhovne oblasti, torej

vladajočega para RoberTina na to Jankovićevo

pisanje.

Protest, Ljubljana, 8. 2. 2025

POSTATI SLOVENSKI VUČIĆ

Pa pojdimo lepo po vrsti. Zakaj je torej

Janković pisal Vučiću? Iz njegovih javnih

nastopov oziroma pojasnil o tem je

jasno, da se je ljubljanski župan znašel v

precejšnji zadregi. Nobenega dvoma ni,

da Janković ne samo osebno simpatizira,

ampak celo naravnost obožuje Vučića.

Vučić je namreč vse to, kar Janković ni

oziroma mu kljub precejšnjemu trudu ni

nikoli uspelo postati. Vučić je namreč ta

hip nesporni vladar Srbije, Jankovićeve

prave oziroma prve domovine. Janković

se ima za Srba, ki živi v Sloveniji, kar konec

koncev tudi je in s čimer ni nič narobe.

Janković si hkrati ničesar v svoji

politični karieri ni želel bolj kot postati

slovenski Vučić. Že dlje časa je jasno, da

Jankoviću to nikoli ne bo uspelo oziroma

da mu je to uspelo zgolj v našem glavnem

mestu. Kar seveda več kot o Jankoviću

pove o nas oziroma o Ljubljančanih.

Janković se je že večkrat Vučiću neženirano

ponujal za raznorazne funkcije.

Od tega, da bi postal župan Beograda

(samo pomislite, kakšne in kolikšne betonske

ter druge biznise bi lahko Janković

sklepal šele v tem milijonskem mestu),

in celo do tega, da bi postal kar srbski

premier. Vučić do zdaj ni uslišal nobene

od tovrstnih Jankovićevih želja. Razlog

za to je preprost. Vučić ga namreč potrebuje

v Ljubljani, na mestu župana, da na

stežaj odpira vrata srbskemu kapitalu,

predvsem dvomljivega izvora, in da skrbi

za srbske interese pri nas.

Zakaj bi torej ljubljanski župan, četudi

v lastnem imenu, kot se zdaj brani,

pisal pismo podpore srbskemu predsedniku?

Zato, ker je Janković de facto –

in to prekleto dobro razumeta oba – Vučićev

vazal. Dobesedno njegov potrčko,

kot je denimo tudi Milorad Dodik, vožd

Republike Srbske v Bosni in Hercegovini.

Janković je, pa naj se to sliši še tako

paradoksalno, politično, predvsem pa

poslovno bistveno bolj odvisen od Vučića

kot od kogarkoli v Sloveniji. To še

bolj velja za njegova sinova. Njuno ekonomsko

(in celo fizično) preživetje je v

največji možni meri odvisno od dobre

volje srbskega predsednika. Tako pač je.

Janković se seveda prav dobro zaveda,

da je v razmerju do Vučića v izrazito

podrejenem odnosu, da slednji pričakuje

njegove javne in formalne izraze podpore,

ker mu to koristi na domačem političnem

parketu, češ, poglejte, celo župan

»evropske« Ljubljane je na moji strani,

predvsem pa, da si bo s tem pismom naredil

medvedjo uslugo. Ampak kot rečeno,

Janković preprosto ni imel druge

izbire. Moral je tvegati – kar se sicer po

vsej verjetnosti ne bo zgodilo – da izgubi

podporo slovenske tranzicijske levice, ki

Janković ne samo osebno

simpatizira, ampak celo

naravnost obožuje Vučića.

Vučić je namreč vse to,

kar Janković ni oziroma

mu kljub precejšnjemu

trudu ni nikoli

uspelo postati.

v Vučiću vidi drugega Orbana, če ne celo

Janšo, ker si preprosto ne more privoščiti,

da bi izgubil Vučićevo podporo. Še

enkrat, da ne bo popolnoma nobenega

dvoma: tudi za ceno lastne in eksistence

svoje najožje družine. In to je hkrati

eno od dveh najbolj strašljivih sporočil

tega pisma. Da je župan našega glavnega

mesta bolj vdan liderju Srbije kot mestu,

ki mu načeluje, svoji aktualni domovini

oziroma njenim oblastem.

POTRČKO POTRČKA

Drugi najpomembnejši poudarek tega

pisma pa je, kot rečeno, reakcija RoberTine

nanj. Despojna Tina je o tem

pismu tiho kot rit, čeprav zasebno prijateljuje

s številnimi Srbi, ki imajo do

Vučića odklonilno stališče. Njen Robi

pa je zmogel zgolj izjavo, da ima vsak

pravico do lastnega mnenja.

Kaj nam to pove? Preprosto, pove nam,

da se premier Golob bolj boji Jankovića

kot denimo Kučana. O Kučanu je Golob

že zmogel izjavo, ko nekdanji predsednik

republike ni podprl njegove kandidatke

za predsednico države, da tudi Kučan

kdaj ustreli kakšnega kozla. O Jankoviću

si česa takega Golob ne upa niti pomisliti.

Kaj je torej Slovenija, če je njen

premier potrčko ljubljanskega župana,

ki je potrčko srbskega predsednika?

Odgovor je vse prej kot pomirjujoč.

187 13. 2. 2025

42

KOMENTAR

ANDREJ TOMELJ

SHUTTERSTOCK

Kartagina mora

biti PORUŠENA

Carthago delenda est (Kartagina mora biti porušena). S tem stavkom je Katon Starejši,

državnik Rimske republike, zaključeval vse svoje govore, s katerimi je vztrajno spodbujal

senat k tretjemu napadu na Kartagino. Prijelo se je in uspelo. V 2. st. pred Kr. je bila

Kartagina v tretji punski vojni porušena.

Redkokateri slovenski politik v

govorniški spretnosti Katonu

in njegovim sodobnikom seže

komajda do kolen. Kljub temu

se »Kartagina« oziroma Republika

Slovenija uspešno ruši z vztrajnim ponavljanjem

laži, prevar in kraj. Korak za

korakom, brez vojaškega napada.

JANŠIZEM MORA

BITI PORUŠEN

Celo velika inkvizitorka Tamara Vonta

se s preiskovalno komisijo ne more

dokopati do verodostojnega podatka,

kdo od dveh politikov je večkrat v javnih

nastopih ponovil eno in isto usodno

besedno zvezo. Ali Katon s »Kartagina

mora biti porušena« ali Robert Golob s

»Slovenijo moramo očistiti janšizma«?

Katon ter rimska vojska sta bila uspešna

in tudi Golob z vojsko medijev ter

prisklednikov koraka v belih supergah od

zmage do zmage. Poglejmo nekaj Golobovih

najpomembnejših bitk v boju proti

zlobnim janšistom. Zaposlenim je znižal

plače, povečuje davke in sladostrastno napoveduje

nove. Z mnogoživko Dušanom,

pravičnikom Erikom, pouličnikom Jašo

in deklo Valentino uspešno uničuje zdravstvo.

Z asistentom Damirjem je preprečil

ugoden posel za nakup oklepnikov boxer

in za mnogo večji denar kupuje (saj ni res,

pa je!) patrie. Nevidno delo z ministrstva

za kulturo je Golobu navdih za gradnjo

nevidnih hiš za poplavljence. Nevidno

delo je tudi pri dolgotrajni oskrbi ostarelih.

To loterijsko igro v Golobovem imenu

opravlja minister Maljevac, ki je postal

minister z bogatimi izkušnjami mešanja

megle v nevladnih organizacijah. Golob

je s svojo elektroenergetsko španovijo

Termoelektrarno Šoštanj preregistriral v

kurilnico. Njeno nadaljnje obratovanje bo

izdatno podprto z državnim denarjem. V

kurilnici bo nastajal »odpadek« v obliki

električne energije, ki jo bo po skrivnostnih

daljnovodih pod ceno prodajal

187 13. 2. 2025

nizozemskemu podjetju, ki je registrirano

v Švici. V Švici, ne v Bukarešti. Naivne

državljane nateguje s sončnicami na njihovih

strehah, hkrati pa s subvencijami

ter oprostitvijo plačila bonitet omogoča

prodajo prestižnih električnih avtomobilov

gospodarskim družbam za njihove

menedžerje. Kakšno naključje, tudi za

tiste v Gen-I. Najveličastnejši zmagi bitke

pod praporom z napisom »Janšizem moramo

porušiti« sta bili vsekakor na RTV

in v policiji; genialna strategija in taktika,

ki se ju ne bi sramoval niti Hitler v prvih

letih druge svetovne vojne niti Rimljani v

tretji punski vojni. Najnovejša dvoličnost

čudežnega dečka iz Gorice se je razkrila

pred nedavnim: Golob in Orban sta tesna

zaveznika pri oviranju pomoči Evropske

investicijske banke za obrambne načrte

Evropske unije. Za Goloba ni pregrad in

ne mej, kot se poje v eni od pesmi borbe

in dela.

V Sloveniji so že skoraj

porušili janšizem.

To šteje, vse drugo

je opomba v drobnem tisku.

Bomo že kako,

samo da ni Janša!

V Sloveniji so že skoraj porušili janšizem.

To šteje, vse drugo je opomba v

drobnem tisku. Halo, »hlapci, za hlapce

rojeni, za hlapce vzgojeni«, bomo že

kako, samo da ni Janša!

POKOPAVANJE MRTVIH

V začetku januarja je predsednica republike

sklicala posvet o nujnosti pokopa

iz brezen izkopanih pokojnikov, ki so

»parkirani« v garaži kočevskega komunalnega

podjetja, in tudi Ciganov (poimenovanje

po partizanskih dokumentih) iz

soteske Iška. Pokop ob 80-letnici konca

druge svetovne vojne in zmage komunističnih

revolucionarjev se zaenkrat zdi

nemogoč. Po 2.200 letih v slogu Katona

namreč »gradonačelnik« Ljubljane v skoraj

vsakem govoru ponavlja, da v Ljubljani

– mestu heroj ne bo pokopal tisočnij žrtev

vojnih in povojnih pobojev in da v njegovem

mestu ne bo spomenika izdajalcem.

KOMENTAR

43

Posvet je bil vnaprej obsojen na neuspeh,

ker koalicijski politiki, vključno

s predsednico republike, ne upajo ničesar

skleniti, kaj šele sklep uresničiti

mimo volje tovariša Jankovića. Kaže,

da si ga predsednica republike sploh ni

upala povabiti. Če pa ga je povabila in

je vabilo ignoriral, je s tem samopašno

dokazal, da je v Sloveniji nad njim

samo modro nebo. Na seji je »briljiral«

minister za obrambo Borut Sajovic, veterinar,

politik, trenutno član Svobode.

Oznanil je, da je najprimernejše mesto

za pokop žrtev povojnih pobojev, ki so

bile izkopane iz brezna pod Macesnovo

gorico, na pokopališču v Kočevju. Pri tej

trditvi se je skliceval na analizo strokovnih

služb ministrstva za obrambo.

Nova zgodba Butalcev ali kaj? Od kdaj

imajo na obrambnem ministrstvu strokovne

službe za pokopavanje? Kako se

uradno imenujejo skrivnostne strokovne

službe, kdo so njihovi člani oziroma

koliko jih je? Je kje kakšen zapisnik s

sej teh eminentnih strokovnjakov ali

gre za non paper ugotovitve? Edini argument

teh strokovnjakov bi bil lahko

samo v majhnih logističnih težavah in

stroških, kajti od komunale do britofa

je kratka pot. To in nič drugega, tovariš

minister! Vse drugo je neokusno politikantsko

preigravanje. Rušenja janšizma

so se lotili prepozno, zato imajo Svoboda

in njeni vazali težave z odkopanimi

in nepokopanimi.

NAJLEPŠE MESTO

Katon je zagrizeno ponavljal to, kar je

bilo uresničljivo in se je tudi zgodilo.

Ljubljanski »gradonačelnik« pa z vsakim

dnem bolj in bolj prihaja v nasprotje

s svojim zlajnanim blebetanjem o

najlepšem mestu. Še vedno pa ostaja

kurantna njegova krilatica »samo da

ni Janša« in ostaja prvoborec v gibanju

»janšizem mora biti porušen«.

Ljubljana nikoli ni bila in nikoli ne

bo najlepše mesto. Z Jankovićem ali brez

njega. Središče mesta je z mestnim arhitektom

Koželjem dal tlakovati z ostudnimi

sivimi in oker tlakovci ter prebarval

nekaj fasad. Najožje središče mesta je

zaprl za promet. Hkrati pa gradi podzemne

garaže prav v središču mesta in

usodno ogroža baročno Ljubljano. Ljubljana

je eldorado za investitorje, ki so

zavohali, da se v urbanističnem kaosu

da graditi kjerkoli in karkoli; potrkati je

treba le na prava vrata ter poznati želje

in okus odločevalcev. Sodobna prometna

ureditev Ljubljane je španska, bolje

rečeno šumadijska vas. Stanje v nedokončanih

Stožicah je postalo nekaj samoumevnega.

V Tivoli je postavil veliko

tovarniško halo, ki še po osemnajstih

aneksih h gradbeni pogodbi ni postala

kopališče Ilirija. Načrtuje prestižni atletski

stadion v Šiški in plezalni center na

Viču, dva nova ponora javnega denarja.

Vse za šport ali kruha in iger. Kino Šiška,

Cukrarna in Rog(ić) naj bi bila potratna

središča urbane kulture, karkoli že to

pomeni. Vse za kulturo v nekulturni ljubljanski

srenji. Seveda je treba opozoriti

tudi na najusodnejši projekt, kanal CO,

ki je nadvse donosen ekološki terorizem!

V dneh, ki prihajajo, bo zanimivo

opazovati razvoj dogodkov v Srbiji in

morebitne posledice pisma, ki ga je srbski

vazal poslal z ljubljanskega magistrata

Vučiću. Bo »samo da ni Janša« dovolj

močan argument, ki bo discipliniral Jankovićeve

volivce, vključno s prvopodpisano

Svetlano Slapšak (skrajno levičarsko

migrantko iz Beograda, ki ni bežala

zaradi Vučića) in njene somišljenike.

NAD PODJETNIKE Z BAJONETI

Nebogljeni Katon, v govorih je ponavljal

eno in isto frazo. Naša Levica ima neprimerno

več domišljije kot že davno pokojni

rimski senator. Izmišlja si nove in nove

grožnje za zatiranje podjetnikov. Tista

Kordiševa, češ da je treba podjetnike z

bajoneti sterati v morje, se ne uresničuje

neposredno, ampak žal posredno. Ko

smo že pri Kordišu, se vprašajmo še, kdo

mu je, poslancu iz države EU, svetoval ali

celo zahteval, naj v Madridu »izgubi in žal

prepozno« čudežno najde potni list. Škoda,

da je ubogal, kajti pri Maduru v Venezueli

bi se mu zagotovo utrnil še kakšen

nov navdih za pot v kolektivno revščino

Slovencev. Kaj pa nagrada za poštenega

najditelja nahrbtnika s potnim listom in

njegova fotografija na družbenih omrežjih?

Kordiš bi moral vedeti, da se tisto, česar

ni v medijih, ni zgodilo. Še dobro, da

nahrbtnika ni našla letališka policija, ker

bi ga preventivno nadzorovano razstrelila

s potnim listom vred.

Ena iz cvetobera neumnosti Mesec-Vrečkove

Levice je ustanovitev

sektorja za prednostno odzivanje na inšpektoratu

za delo. Na rezultate novega

sektorja, to je zmanjšanje najhujših kršitev

delovne zakonodaje, bomo še dolgo

čakali. Zaenkrat vemo le to, da je na

območnih enotah inšpektorata nastala

štala: čudežna napredovanja, prepiri,

zavist, kriza vodenja.

Gospodič Luka Mesec, kje je evalvacija

(vmesno poročilo) »štempljanja«?

Za koliko se je povečala storilnost delavcev,

priklenjenih na delovna mesta?

Za koliko se je zmanjšala frekvenca

uporabe binarnih in uniseks stranišč?

Tudi na neverjetne traparije, ki jo

je izustil Mesec še kot poslanec, nikakor

ne smemo pozabiti. Izjavil je, češ

da je izvoz rakrana slovenskega gospodarstva.

Njegova ravnanja na položaju

ministra so dokaz, da o gospodarstvu

in resnem delu nima pojma. Pri tem je

povsem postransko vprašanje, ali je na

rdečem lemenatu vendarle pridobil papir

za strokovni naziv ali ne. Ne bojmo

se bajonetov, ampak puhlih in nadutih

glav. Glav mlečnozobih politikov, ki so

delovne izkušnje nabirali v Fotopubu.

ZA KONEC

»Republika Slovenija mora biti porušena.«

Delajo na tem, ker takšna, kot se je

zgodila pred triintridesetimi leti, ni bila

intimna opcija – ve se, čigava. Da ne bi

ostali nevedni ali celo zavedeni, je treba

dopolniti oddajo depolitizirane TV

Slovenija. Ob nedavnem predvajanju

dokumentarnega filma žal niso izrecno

poudarili, zakaj je na zadnjem partijskem

kongresu v Beogradu tovarišica

Sonja Lokar jokala. To niso bile solze

žalosti, ker so jo Srbi vrgli ven. To so

bile solze sreče spomeničarke na poti

osamosvajanja Slovenije. Potem pa se je

zgodil Janša in od tedaj gre vse narobe.

Zgodovino še vedno pišejo zmagovalci

revolucije, pardon, NOB.

187 13. 2. 2025

44

JU3 2052

(Jugo)NOSTALGIJA

Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja

spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi,

ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov

Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno

Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov;

največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj,

kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.

MILENA MIKLAVČIČ

SHUTTERSTOCK

Žalostno je, da zgodovinski spomin

tudi zato stoji na trhlih

nogah. Četudi je jugoslovanska

oblast mnoge tepla, se je

na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova

nagrajenka Nika Autor se z nekim

romantičnim zadovoljstvom spominja

obdobja, za katerega drugi menimo,

da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro,

da smo takrat živeli neprimerljivo

bolj kakovostno in varno, je – žalibog

– usekala mimo.

Pogosto se sprašujem, zakaj s

takšno lahkoto zanikamo spomine

na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje

svobode govora in represijo,

ki so bili del vsakdanjika mnogih

državljanov. Zakaj molčimo o dolgih

kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju,

ko smo hodili na drugo stran meje

po nakupih? Pa o razlogih za gastarbajterstvo?

V nostalgiji ni prostora

niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja

Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo

nasilno podobo povojne Jugoslavije.

Hm, kaj pa, če so nostalgiki, meni

nič, tebi nič, brez kritičnega razmišljanja

zgolj ponotranjili filme o Neretvi in

Ne joči, Peter?

187 13. 2. 2025

(NE)ČISTOČA

Nobena skrivnost ni, da so v tistih idealiziranih

časih miši in podgane predstavljale

veliko nevarnost in tudi nadlogo

za zdravje. Gospa, ki se je enkrat

okoli leta 1995 upokojila, je pogosto

pripovedovala, da so moko iz žakljev, v

katere so se naselile miši in tam pustile

drekce, presejali in jo mirne duše –

brez slabe vesti – potem tudi prodajali.

Po različnih menzah o kakšni čistoči,

ki jo imamo danes, ni bilo govora. Moški

– tudi nekatere ženske – so kadili,

pogosto umivanje rok marsikje ni bilo

v navadi ...

Doma je bilo pač tako: kakor si si

postlal, tako si ležal. Ponekod se je za

čistočo v kuhinji skrbelo bolj, drugje

manj ali nič. Je pa res, da smo v nekdanji

Jugi jedli veliko zelja in repe. Takšna

hrana je pomagala, da se je vsaj enkrat

tedensko prečistilo črevesje, kar je jako

zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa

do zdravja.

Šolarji so še vrsto let po osvoboditvi

malico nosili od doma, delavska

raja prav tako. Priljubljen je bil »Franck

kufe«, v katerega so nadrobili kos kruha.

Včasih so si kupili kakšno pasjo radost.

Če sploh.

Je pa res, da so že takrat obstajali

»izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.

PRI SEDEMNAJSTIH BREZ ZOB

Natančnih podatkov o številu

zobozdravnikov na prebivalca v

Sloveniji med letoma 1950 in 1970

ni na voljo. Kako je bilo na podeželju,

si lahko predstavljamo skozi

»žirovski primer«: dr. Karel Bernik

ni bil le splošni zdravnik, ampak je

deloval tudi kot ginekolog, pediater,

zobozdravnik in lekarnar.

Boleč zob so si ljudje praviloma

zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice,

jo na enem koncu podržali nad svečo,

da je zagorelo, potem pa so vdihovali

dim, ki je za krajši čas omilil bolečino.

Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«,

so si ga polivali po bolečem mestu.

»Nekoč mi je hlapec z umazanimi

kleščami izruval boleč zob, prišlo je do

zastrupitve in malo je manjkalo, pa bi

umrla. Oteklina se je namreč razširila

na vso glavo, zdravnik v Idriji mi je

dejal, da sem imela srečo, da se mi niso

možgani utopili v gnoju,« je pripovedovala

ena od sogovornic.

JEDAČA POVOJNIH GENERACIJ

Kruh je bil v vsakem primeru dragocena

svetinja! Številne povojne generacije

smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali

smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim

mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja

jabolka, se je kuhala »jabkava

župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili

pa s posneto smetano.

Ded ni nikoli jedel svežih jabolk, govoril

je, da nima tako dobrega črevesja,

da bi ga uničeval z njimi. Z velikim veseljem

smo se lotili »mješte«, ki je bila

kuhana iz krompirja, kaše in moke.

Poslastico, drobnjakove ali orehove

štruklje, je mama zelo na tanko razrezala,

preden jim je dodala ocvrto smetano

z malo sladkorja.

Sogovorniki so mi povedali, da je bil

izkupiček od prodanih jajc še v 80. letih

včasih edini zaslužek nezaposlenih podeželskih

žensk.

Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski

riž veljal za boljšo jed.

Meso je bilo komaj kdaj

na mizi. Mesar ga je

največkrat hranil za svoje

»boljše stranke«.

Kolumna

JU3 2052

45

»Dobri stari časi« so pogosto

le spomin, oblikovan skozi

prizmo časa, ne pa nujno

odraz resničnosti.

Za glavno jed smo največkrat imeli

»krompir na župi«. Meso je bilo komaj

kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat

hranil za svoje »boljše stranke«.

PESTICIDI IN TEŽKE KOVINE

Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju

zdrave prehrane, pravi, da tisti,

ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več

leti bolj zdrava, nimajo prav.

V kmetijstvu so uporabljali pesticide

in herbicide, ki so danes prepovedani

zaradi dokazov o škodljivih vplivih

na zdravje in okolje. Na primer DDT, ki

so ga prepovedali v 70. letih zaradi toksičnosti

in kopičenja v telesu.

V industrijsko pridelani hrani so

pred desetletji uporabljali konzervanse,

barvila in ojačevalce okusa, ki so danes

regulirani ali prepovedani, npr. natrijev

benzoat (E211), ki ima danes omejeno

uporabo, saj lahko povzroča alergijske

reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični

estrogeni, so danes v EU prepovedani,

nekoč pa so jih uporabljali za

hitrejšo rast živine.

Hrana je bila pogosto onesnažena s

težkimi kovinami (svinec, kadmij, živo

srebro), tudi ribe iz nekaterih rek so

bile polne težkih kovin zaradi tovarniških

izpustov.

PLJUVALNIKI

Če niste več rosno mladi, se lahko

spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni

po vseh prostorih v zdravstvenih

domovih, tovarniških halah in tudi po

pisarnah. Kakšni mastni, zeleni pljunki,

ki so viseli po robovih, so bili prej

pravilo kot izjema. Tudi zdravnik s cigareto

v ustih je bil čisto običajen pojav.

So si tisti, ki so imeli neposreden stik s

predelavo hrane, redno umivali roke?

Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene

domače živalce.

SKRATKA …

V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije

in to velja za slehernega med nami.

Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa

zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki

so takrat živeli. In to brez olepševanja!

Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih

odnosov, higiene, zdravstva,

prehrane, hipotetično tudi svobode prinašajo

večjo kakovost življenja, kot smo

jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost

prikazujemo skozi rožnata očala,

bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj

naučimo in potem izkoristimo to znanje

za gradnjo boljše prihodnosti. Kajti

»dobri stari časi« so pogosto le spomin,

oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno

odraz resničnosti.

POPRAVEK:

V 186. številki Domovine se nam je v

zapisu intervjuja Vide Petrovčič s prof.

dr. Metko Zorc na strani 30 zapisala

napaka. V zadnjem delu pomotoma

piše: »Inšpektorice so prišle z neprimernimi

izrazi, napadale našega

anesteziologa, glavnega kirurga in

mene osebno.« Pravilno je: »Hčerke

pokojne gospe so prišle z neprimernimi

izrazi, napadale našega anesteziologa,

glavnega kirurga in mene osebno.«

Za napako se vsem vpletenim

iskreno opravičujemo in prosimo za

razumevanje. (Uredništvo Domovine)

187 13. 2. 2025

46

MED(IJSKI) SOSEDI

KLOFUTA VRHOVNIH

SODNIKOV BAVČARJU

Vrhovno sodišče nekdanjemu politiku

in pomembnemu gospodarstveniku ni

ugodilo pri njegovi zahtevi za varstvo

zakonitosti, poroča raziskovalna

novinarka Suzana Kos za spletni portal

Info360. Dejstvo ima za nekdanjega

politika in pomembnega gospodarstvenika

predvsem finančne posledice.

Sodba, s katero je bil zaradi malverzacij

z delnicami Istrabenza poslan v

zapor, pa bo po pisanju Kosove obstala.

»Obsodba v zadevi Istrabenz obstane,

odškodnine za prestano zaporno kazen

ne bo, prav tako pa ostane tudi njegov

poldrugi milijon evrov težak dolg do države.«

Igor Bavčar odločitve vrhovnega

sodišča še ne komentira, odzval se bo,

ko bo o tem tudi uradno obveščen.

Igor Bavčar je med letoma 2002 in 2009

vodil Istrabenz, v letu 2023 pa je – po

80 odstotkih prestane zaporne kazni –

predčasno odkorakal na svobodo. Kot

piše Info360, je tistega leta Evropsko

sodišče za človekove pravice (ESČP)

razsodilo v primeru Igor Bavčar proti

Sloveniji: presodilo je, da je nekdanji

pravosodni minister Goran Klemenčič

leta 2016 s svojo izjavo na komercialni

televiziji POP TV, da bodo letele glave, če

bo Bavčarjev primer na sodišču zastaral,

kršil domnevo nedolžnosti. Klemenčič je

sporno izjavo dal ob posnetkih, ki so kazali

Bavčarja pri igranju košarke, čeprav

naj bi bil po besedah kardiologinje Metke

Zorc na smrt bolan in zato ni zmogel

prestajati dosojene zaporne kazni.

Slovenija je morala Bavčarju plačati

10.000 evrov za škodo in še 6.000 evrov

za stroške. Na državnem odvetništvu so

za Info360 povedali, da so mu dosojeno

odškodnino izplačali maja lani. Kot še

poroča Kosova, je Bavčar na seznamu

tistih neplačnikov, ki Fursu dolgujejo od

enega do deset milijonov evrov.

187 13. 2. 2025

GEOPOLITIČNA

VIZIJA PRIHODNOSTI

»Današnji svet doživlja tektonske premike,

ki bodo oblikovali geopolitično realnost

v prihodnjih desetletjih. Ustvarjanje

večpolarnega sveta, ki ga vodi vzpon

Kitajske, Rusije in drugih članic BRICS,

predstavlja izziv, ki sili Združene države,

da na novo opredelijo svojo strategijo

globalnega vodenja. Predsednik Donald

Trump s svojo vizijo ›superdržave‹ uveljavlja

novo dobo, v kateri bo Amerika

skušala ohraniti svojo prevlado v vse bolj

zapletenih okoliščinah,« v svoji kolumni

za spletni Portal plus piše Bogoljub J.

Karić, podjetnik, filantrop in vizionar.

Grenlandija s svojo strateško lego in rudnim

bogastvom odpira vrata do Arktike

in njenega energetskega potenciala, piše

Karić. Panamski prekop je ključna točka

svetovne trgovine, ki bi se simbolično

in strateško vrnila pod nadzor ZDA.

Trumpova zamisel pa ni le vizija trenutka,

temveč načrt, ki bo preoblikoval svetovni

red za naslednjih 200 let. »Za razliko od

ruskega predsednika Putina, ki ga danes

imenujejo glavni arhitekt večpolarnega

sveta z BRICS, katerega gospodarska moč

je nesporna, a nima trdne vojaške komponente,

se ameriška strategija začne z

vojaško prevlado. Trumpova vizija temelji

na načelu, da stabilno gospodarstvo ne

more obstajati brez svetovnega miru,

svetovni mir pa ne more obstajati brez

močne vojaške sile, ki bi ga varovala.«

Medtem pa po pisanju Karića Elon Musk

s Teslino vizijo in projekti v vesoljski

industriji postaja ključni igralec v

tem prehodu. Najverjetneje bo razvil

vesoljsko vojsko in satelitske sisteme, ki

bodo na novo definirali način boja proti

globalnim konfliktom. Muskova vizija

je fascinantno izražena v njegovi misli:

»Razširiti moramo obseg in raven zavesti,

da bi bolje razumeli naravo vesolja in

razumeli smisel življenja.«

KORUPCIJA

MINISTRA PROPSA

Na portalu Svobode Necenzurirano so

se lotili poslanca Tineta Novaka, ki je iz

Svobode prestopil k Demokratom Anžeta

Logarja, in to z očitkom, da mu poslanska

plača pomeni več kot volivci. Peter Jančič

pa v svojem Spletnem časopisu obenem

ugotavlja, da so v Reporterju, revijo namreč

izdaja isto omrežje Martina Odlazka,

razkrili celo koruptivno ravnanje ministrstva

za javno upravo iz Svobode Franca

Propsa, ki naj bi kot uslugo poslancu

Svobode Novaku zaposlilo njegovo partnerko,

vendar jih je Novak potem izdal in

prestopil k Logarju.

Jančič citira šefa portala Necenzurirano

Primoža Cirmana, ki navaja, da se je Novak

s prestopom vpisal v vrsto prestopnikov,

kot so Zvonko Lah, Franc Laj, Lidija

Ivanuša ali Ivan Vogrin. »Res pomembne

pa zamolči. Denimo Alenko Bratušek, ki

je med mandatom izstopila iz stranke Zorana

Jankovića še s kupom prestopnikov,

ali nekdanjega premierja in šefa stranke

LDS Antona Ropa, ki je prestopil k SD. Ali

Milana Brgleza, ki je iz SMC prestopil k

SD, ko so ga iz stranke zabrisali. Da najbolj

slavnega Cirila Pucka, ki je prestopil

iz SKD k LDS in s tem desnici leta 1996

onemogočil prevzem oblasti, niti ne omenjamo,«

piše Jančič v Spletnem časopisu.

Je pa partnerka »prestopnika« Špela Horvat

dobila redno zaposlitev kot piarovka

na ministrstvu za javno upravo februarja

2024, nato pa odšla na porodniški dopust.

Pred tem je dve leti delala za lendavsko

podjetje Daihen Varstroj, Terme Banovci,

Planet TV in Sobota.info. Še prej je bila

novinarka pri STA in Delu. »Po nekdanjem

poslancu Svobode so udarili na portalu

Necenzurirano, namen članka pa je

verjetno predvsem opozorilo vsem drugim

poslancem, da mu ne bi sledili. Zdaj vedo,

kaj jih čaka. Najmanj ostra diskreditacija.

Če ne še kaj hujšega,« dodaja Jančič.

Kolumna

DRSANJE

ŠPORT

V tokratni športni kolumni bom predstavil zanimiv šport, ki je še kako

povezan z ledom in kakopak z našo politiko, pravzaprav tudi z osli,

ki pa gredo za razliko od nas in mnogih politikov le enkrat na led.

47

IGOR GOŠTE

SHUTTERSTOCK

Drsanje je tudi eden redkih

športov, kjer naši športniki

niso ravno v svetovni špici.

Ne v umetnostnem drsanju,

čeravno se naši drsalci in drsalke redno

uvrščajo na različna prvenstva, ne v hitrostnem

drsanju in ne v curlingu, ki je

precej podobno balinanju. Ok, v enem

športu, ki ravno tako poteka na ledu,

torej v hokeju, je podoba Slovenije malce

svetlejša. Starejši se boste spomnili

bratov Hiti, pa potem mnogih drugih,

od Tomaža Vnuka, Nika Zupančiča,

Tomaža Razingerja, Iva Jana in seveda

do našega najboljšega hokejista Anžeta

Kopitarja, ki je že zdaj, kljub temu da še

igra, prava športna legenda.

HOKEJ IN DRSANJE NEKOČ

Sicer pa je drsanje zanimiv šport, s katerim

se je moja generacija (60+) v otroških

letih pozimi pogosto ukvarjala, pa

naj si je šlo za čisto preprosto drsanje

po kakšni zaledeneli stezi (poprej smo

jo prelili z vodo, ki je čez noč zamrznila)

z bližnjega griča ali na kakšni bolj ravni

površini, primerni za hokejsko igrišče.

Ne v pravih drsalkah, ker jih seveda

nismo imeli. Najpogosteje kar v čevljih

s precej oguljenimi (gladkimi) podplati

ali pa smo si kar sami izdelali »sličuhe«,

Kar dobro mu gre od rok

ali od nog. Sploh ko pomislim,

koliko jih je na njegov račun

že nadrsalo. Toliko,

da težko dobi še kakšnega,

ki bi ga spravil na svoj led.

kot smo rekli našim doma narejenim lesenim

drsalkam.

Z malce manj oguljenimi podplati,

da ni preveč drselo, in z doma narejenimi

hokejskimi palicami smo pozimi

radi igrali hokej. Za pak smo imeli

košček ledu, včasih tudi košček odrezane

avtomobilske gume; palico, ponavadi

leskovo, pa smo našli kje v bližnjem

gozdu. Če je bila le malce podobna hokejski

palici, smo vanjo že zarezali z nožem,

ki smo ga pogosto imeli v žepu. Poleti

smo z nožem izdelovali puščice za

loke, si z njim odrezali kakšno pohodno

palico ali pa v deblo drevesa vrezali kratice

kakšne naše simpatije. A vrnimo se

k hokeju. Postavili smo še dva gola, z

vodo poprej prelili igrišče in igra se je

začela. Kakopak smo se tudi spodbijali,

zaletavali drug v drugega, padali po

tleh, ker je precej drselo, in se predvsem

družili. Ure in ure, dokler ni prišla odjuga

in od ledu ni ostalo nič. Le razmočena

blatna površina. A se nismo dali,

hitro smo našli kakšen drugi šport. Mogoče

kdaj še o katerem kaj napišem.

POLITIČNO DRSANJE

V politiki ni nič drugače. Zdi se mi, da

tudi politiki ves čas »športajo«. Enkrat

mečejo drug drugega čez ramo, se spotikajo

ali spodnašajo, kar je tudi znana

politična veščina, se nastavljajo objektivom

kot kakšni vrhunski športniki.

Seveda, ko se imajo s čim pohvaliti. Ko

pa se nimajo, kar je žal pogosteje, in jih

denimo najdemo s prsti v marmeladi,

se pa vsaj za nekaj časa potuhnejo. Verjamem,

da jih je takrat strah, ker se jim

zdi, da so zdaj pa do konca nadrsali. Ob

tem se globoko v sebi jezijo, ker vedo, da

so šli spet na led. Ko bi bili vsaj osli, jim

gre verjetno takrat po glavi. A nič ne pomaga,

komaj vse skupaj malce potihne,

so že spet v dobri formi. Pogosto se spet

lotijo metanja in tudi drsanja. Morebiti

mi pa tokrat uspe koga drugega spodrsniti,

si verjetno rečejo.

Saj jim. Najmanj enega takega poznam

– tistega, ki nam zdaj vlada. Vem,

da je bil v mladih letih kajakaš ali nekaj

podobnega; da se je kdaj učil drsanja,

pa nisem vedel. Je pa talent, kar dobro

mu gre od rok ali od nog. Sploh ko pomislim,

koliko jih je na njegov račun že

nadrsalo. Toliko, da težko dobi še kakšnega,

ki bi ga spravil na svoj led. Kar

boli, je to, da se zdi, da smo z njim še

najbolj nadrsali državljani.

187 13. 2. 2025

48

ODTIS PRETEKLOSTI

Partizansko in »ZAVEZNIŠKO«

bombardiranje Grgarja (6. del)

Grgar, kraj pod Sveto Goro pri Novi Gorici, so marca in aprila 1945 šestkrat raketirala t. i. zavezniška letala.

Prvič je bilo to 14. marca. Pri tem je bilo ubitih šest otrok in dva odrasla, popolnoma je bila uničena cerkev

in 25 hiš, 72 so jih poškodovali. Ali so komunistični »borci« kaj prispevali pri obnovi?

IVO ŽAJDELA

SAAFWW2PILOTS3.YOLASITE.COM

Napade na Grgar je pripravilo

partizansko vodstvo, da bi

uničilo nemško posadko v

vasi, a pri tem ni bilo uspešno.

Enako so hoteli uničiti tudi cerkev

in samostan na Sveti Gori. Komunističnim

partizanom ni bilo prav nič mar za

ljudi, ki so živeli v tej razmeroma veliki

vasi. Gledali so le na svoj skrajno ozek

totalitarni interes.

Letala, ki so jih imenovali titovci, so

prvič bombardirala (raketirala) Grgar

14. marca 1945. Partizanski obveščevalci

so nato priklicali nad Grgar uničevalna

letala še štirikrat v marcu, enkrat pa

aprila. Porušila ali poškodovala so kar

96 hiš.

Največ stavb je bilo poškodovanih

v delih naselja na Griču, v Gorenji vasi

in Britofu v bližini cerkve, ki je bila

prav tako porušena in še veliko let po

koncu vojne ni služila svojemu namenu.

Ostal je le zvonik, nema priča

barbarstva. Verske obrede so morali

opravljati v župnišču, ki je bilo prav

tako potrebno obnove.

Poleg popolnoma uničene cerkve so

titovci močno poškodovali tudi šolo in

šolsko opremo v njej. Toda kljub temu

uničevanju so Nemci Grgar zapustili

takrat, kot bi ga sicer, konec aprila.

UBILI MATER IN PET OTROK

Domačinka Karolina Doljak (1914–1993)

je v tistih težkih dneh pisala dnevnik,

Komunističnim partizanom

ni bilo prav nič mar za ljudi,

ki so živeli v tej razmeroma

veliki vasi. Gledali so

le na svoj skrajno ozek

totalitarni interes.

187 13. 2. 2025

v katerega je natančno beležila dogodke

in svoje občutke ob doživljanju

bombnih grozot. Preberimo si njeno

dragoceno pričevanje, saj je eno redkih

neposrednih pričevanj, napisanih takoj

po dogodkih, ki jih imamo, čeprav

so »zavezniška« letala takrat uničevala

številne slovenske kraje. Objavili so ga

domačini v Grgarskem zborniku (Grgar,

2009, str. 190–193).

»Sreda, 14. 3. 1945. V zgodnjem jutru

sem se vračala iz Gorice domov. Hodila

sem s pospešenim korakom, da bom

čim prej ven iz nevarnosti bombardiranja.

Ko sem se nekoliko okrepčala in

odpočila, sem prešla na običajna hišna

opravila in tako je prišel čas kosila. Bilo

je ravno pol ene, ko sedem za mizo h

kosilu. Nakar se zaslišijo ostri streli

brzostrelnega topa. V strahu zakričim:

'Mama, v klet!' V tistem hipu smo že

bile tam skupno s svakinjo Marico. Takoj

nato so začele padati še bombe. V

smrtnem strahu smo se stiskale skupaj,

čakajoč, kdaj se zruši hiša na nas in v

skrbeh, kaj se je zgodilo z ostalimi, ki jih

ni bilo doma. Ko je prenehalo to strašno

bobnenje in so zrakoplovi odšli, sem se

oddahnila in gledala, kam bi zbežala, a

ker sem se bala, da se bodo zrakoplovi

vrnili, sem oprezno stopila iz hiše in videla,

v kakšni strašni nevarnosti smo se

ODTIS PRETEKLOSTI

49

nahajale. Bombe so namreč padale prav

blizu naše hiše in ena je celo prebila v

naš hlev ter nam ubila kravo, junico

pa ranila. Stopivši na cesto, zagledam

strašno sliko, ki mi bo za vedno ostala

grenak spomin. Zadaj za Starčevo hišo

čepi France Budinšču s krvavečim otrokom

v naročju (ki je kmalu nato izdihnil),

kličoč Jezusa in Marijo na pomoč.

Tam zraven se je kakor zmešan prestopal

Pepo Starču (oče te nesrečne družine).

Tiščal si je desno zapestje. Bil je ranjen.

Malo stran je stal mali Pepe Starču

Letala, ki so jih imenovali titovci,

so prvič bombardirala (raketirala)

Grgar 14. marca 1945.

Letala, ki so jih imenovali

titovci, so prvič

bombardirala (raketirala)

Grgar 14. marca 1945.

Partizanski obveščevalci

so nato priklicali nad Grgar

uničevalna letala še štirikrat

v marcu, enkrat pa aprila.

Porušila ali poškodovala

so kar 96 hiš.

(sin) ves zaprašen in s prestrašenim obrazom,

nato se je v zmedenosti spustil v

tek proti vasi. Oče in sin sta bila skupno

z ostalo družino v kuhinji, ko je bombardiralo.

Oče Pepo (pisali so se Juretič)

je pestoval najmlajšega sina Benjamina,

ki mu ga je ubilo v naročju. Po sreči, čudežno

sta ostala živa le onadva, medtem

ko je ubilo mater in pet otrok. Zadelo je

tudi Seličevo hišo in jo precej poškodovalo.

Vojakom, ki so bili v njej, se ni nič

hudega zgodilo. Hudo me je pretresla in

prizadela ta prebridka usoda in izguba

tolikih dragocenih življenj.

Ko sem pozneje izvedela, da je tudi

cerkev porušilo, je bil zame še en hud

udarec in za nas vse velika izguba.

Morda pa je božja previdnost tako hotela,

da ni bilo še več človeških žrtev. Za

cerkvijo sta bila ubita tudi dva vojaka.

Na cerkovni njivi v Griču so med tem

brnenjem orali. Vola sta se prestrašila

in zbežala z oralom vred na drugi konec

njive, naravnost v 12 metrov globoko

brezno. Za čudo jih je Bog ohranil žive

in nepoškodovane. Čez dva dni so jih z

naporom spravili ven nepoškodovane.

Moj oče se je med to katastrofo vračal

iz mlina domov. Presenetilo ga je ravno

pri Černetčevi hiši in tja se je stisnil in v

strahu čakal, kaj se bo zgodilo.«

LE ŠE KUP RAZVALIN

»Četrtek, 15. marca 1945. Noč je minila

mirno, le naše spanje je bilo nemirno

zaradi prestanega strahu. Mama in

teta Tinca sta šli v Plan'no (ime parcele)

sejat ječmen. Oče, Marica in jaz smo

ostali doma v strahu, kaj bo pa danes;

upali smo sicer, da se to več ne ponovi,

ker smo bili skoraj prepričani, da se je

zgodilo le pomotoma. Pripravljeni smo

vseeno bili, da pojdemo v kaverno, toda

prišlo je k nam v hišo nekaj vojaštva.

Sprazniti smo jim morali eno sobo, s

tem smo zamudili in ostali doma. Težko

nam je bilo tudi pustiti hišo samo, da

nas ne bi morda okradli. Hitro popoldne

sem šla klicat Marico, ki je šla že prej v

kaverno, da bi prišla domov radi nekega

opravila. Zaradi bojazni in strahu prejšnjega

dneva sva se obotavljali. Najin

strah se je žal uresničil. Tri četrt na eno

so spet prišli železni ptiči, noseč ogenj

in smrt. Midve z Marico sva bili varni,

toda oče je ostal doma. Koliko strahu

sem spet užila. Ni mi bilo mar, če nam

hišo poruši in vse uniči. Prosila sem z

vsem srcem Boga, naj mi očeta ohrani

pri življenju. Uslišana je bila moja

prošnja. Bog mi je ohranil pri življenju

očeta in tudi hišo, čeprav jo je močno

»Oče, Marica in jaz smo

ostali doma v strahu,

kaj bo pa danes; upali

smo sicer, da se to več

ne ponovi, ker smo bili skoraj

prepričani, da se je zgodilo

le pomotoma.«

stresalo, ker so spet bombe padale v

bližini. Ponovno sta bili zadeti Šeličeva

in Starčeva hiša. Na novo pa Tuščekova

(Zimic). Cerkvi spet ni prizaneslo, tako

da je na mestu našega lepega svetišča

ostalo le še kup razvalin. Zvonik je še

ostal, ki se dviga proti nebu in nas opominja,

da je tam naša prava domovina.

Tudi danes ni šlo brez človeških žrtev.

Pri Kurinčevih je hudo ranilo očeta in

tudi Ivana Mohorčevega. Takoj so ju

prepeljali v goriško bolnišnico, toda oče

Kurinčev je zaradi prevelike izgube krvi

hitro umrl. Družina je ostala brez očeta,

strehe, hrane in obleke, kajti ogenj

je popolnoma vse uničil. Tudi pri Mohorčevih

je vse zgorelo. Krenjčevim je

zgorel hlev in krava v njem. Zvečer je bil

pogreb Starčevih žrtev. Kako velika tragika

in neizmerna žalost.«

V ZAKLONIŠČU

»Petek, 16. marca 1945. V upanju, da

bomo v Vasi' varni, ker tam ni vojaštva,

smo si vsi pomagali tja gor z živino in kolikor

moč tudi z drugim blagom. Mi smo

šli k Filipčevim, Marica pa k Matičevim.

Komaj smo se malo ustanovili, že povejo,

da bombardira na Trnovem. Takoj

smo se zatekli v Ogrado (ime parcele),

kjer imamo zasilno zaklonišče, pa hvala

Bogu za danes so nas pustili pri miru.

Sobota, 17. marca 1945. Danes nič posebnega

pri nas. Jaz sem bila v Gorici. Od

10. ure do 5. ure popoldne v zaklonišču.«

TRETJIČ BOMBE

»Torek, 20. 3. 1945. Ker nas je teh par dni

pustilo pri miru, smo se že malo pustili

brez skrbi in nismo tako hitro šli v kaverne.

Ko smo se napravili z našimi culami,

da gremo, je že pri vežnih vratih

zaropotalo, tako da nismo utegnili iti iz

hiše in smo se tam tiščali vsi v strahu.

Ko je prenehalo, smo bežali na prosto.

Že v tretje nas je Bog obvaroval in upajmo,

da nas bo še naprej, če bo njegova

volja. Gmotna škoda tudi to pot. Kuhar-

187 13. 2. 2025

50

ODTIS PRETEKLOSTI

Rakete »zaveznikov« uničujejo Grgar,

zvonik cerkve.

»Tri četrt na eno so spet

prišli železni ptiči, noseč

ogenj in smrt. Koliko strahu

sem spet užila. Ni mi bilo

mar, če nam hišo poruši in

vse uniči. Prosila sem z vsem

srcem Boga, naj mi očeta

ohrani pri življenju.«

jevim v vasi je zrušilo hišo in ubilo vso

živino. Ilhovim pa je zgorel hlev, a živino

so rešili. Prizadelo je še nekaj drugih

hiš v vasi.

25. 3. 1945. Danes je nedelja in praznik

Marijinega oznanjenja. Zjutraj sem

bila pri maši. Potem ko smo pripravili

kosilo, smo šli v Ogrado pred kaverno,

da bomo blizu zaklonišča, če bo spet nevarnost.

Z Marico Filipčevo sva si kratili

čas z ugibanjem sreče po številkah, tako

da je bilo vmes hudega tudi malo smeha.

Kar naenkrat se zasliši tisti peklenski ropot,

ki te pretrese do kosti. V hipu smo

bili v kaverni. Danes ni preveč hudo treslo,

ker so metali samo na Britof (predel

blizu cerkve). Hiša od Cilke Moharetove

(Cilkni) je zgorela. Hiše: Gorbančevo, Ježevo

in Urižukno je pa precej porušilo.

Drugih nesreč ni bilo.«

ČUDEŽ PRI BRATUŽU

»26. 3. 1945. Tudi danes nam ni prizaneslo,

ob navadni uri so prišli bombniki.

Pred Filipčevo hišo sta padli dve

veliki bombi. Zrušilo je prašičji hlev in

ubilo 12 kokoši. Streho od hleva za živino

je zrušilo eno polovico in tudi nad

hišo je preluknjalo streho. Sosedovo,

Starčevo hišo (v Vasi) je tudi zadelo in v

hlevu je zasulo živino in pod razvalinami

je čudežno ostala živa. Možje so hitro

priskočili na pomoč in vso žival srečno

rešili. Tuščekovim pri Uršli je zgorel

hlev za živino. Starčevim v Griču pa

hlev za živino z živino vred. Pri Bratužu

se je zgodil čudež. Hišo mu je porušilo

prav do tal. On se je stisnil pod stopnice

in ga je popolnoma zasulo. Napravil si

je majhno odprtino in klical na pomoč.

Slišala sta ga dva moška in hitro stekla

na pomoč in izvlekla izpod ruševin živega

in nepoškodovanega.«

187 13. 2. 2025

ŠE ŠESTI NAPAD

»16. 4. 1945. Trije tedni so minili mirno

in tudi mi smo se umirili v trdnem upanju,

da nas ne bodo več napadali. Jaz

sem bila tisti dan v Ravnici na obisku

pri nuni Filipčevi, ki je zbolela za pljučnico

in so jo pripeljali tja zaradi nevarnosti.

Hitro popoldne so začeli krožiti

nad nami zrakoplovi. Krožili so zelo

nizko in zato smo bili zelo prestrašeni,

da nas bodo bombardirali, in resnično

so jih začeli usipati, toda v Grgarju in ne

v Ravnici. Bila sem v velikem strahu, da

bodo človeške žrtve, ker so ljudje začeli

z delom na polju in jih je presenetilo zunaj

na prostem. Hvala Bogu se je izteklo

brez človeških žrtev. Uničilo je precej

hiš na placu (trg, večji prostor sredi vasi,

v bližini cerkve), pred cerkvijo je precej

sekalo. Mamlovem je porušilo hlev za

živino in ubilo kravo in ovco, pa tudi

hišo je zadelo in prav tako tudi Vončinovo

hišo, Žorčevo in Učenikovo hišo.

V Vasi pa Matičevo in Gorbančevo hišo.

Boltarjevim hlev za živino, Tuščekovim

hišo, ki je zgorela. V Gorenji vasi je Matjolovim

zgorel hlev za živino, hišo so

rešili. Zrušilo je Šmeljevim, Mamčevim,

Dovčevim in v Pancalah je ena bomba

prodrla skozi streho, padla na posteljo

in eksplodirala. Tudi Filipčevim je preluknjala

zadnjo steno. Več bomb je ostalo

neeksplodiranih in to je bila sreča.

Filipčevim je spet ubilo 7 kokoši, Kurinščevim

iz Fobce pa dva vola.«

Tako je partizansko uničevanje

Grgarja za zgodovino ohranila Karolina

Doljak.

Cerkev sv. Martina v

Grgarju sta prizadeli obe

svetovni vojni. Najprej je

bila precej uničena med

prvo svetovno vojno, saj je

stala v neposredni bližini

bojnih črt, tako rekoč do tal

pa so jo marca 1945 porušili

partizani, ki so nad Grgar

kar šestkrat priklicali t. i.

zavezniška letala, takrat so

jim rekli titovci.

PARTIZANSKE BOMBE

Cerkev sv. Martina v Grgarju sta prizadeli

obe svetovni vojni. Najprej je bila

precej uničena med prvo svetovno vojno,

saj je stala v neposredni bližini bojnih

črt, tako rekoč do tal pa so jo marca

1945 porušili partizani, ki so nad Grgar

kar šestkrat priklicali t. i. zavezniška

letala, takrat so jim rekli titovci. Ko so

od 14. marca do 16. aprila partizanska

letala večkrat priletela nad Grgar, so

bombardirala tudi cerkev in župnišče

(podobno je bilo v Idriji). Cerkev so

partizanske bombe povsem uničile, v

zrak so štrleli le zidovi in zvonik. Od

bogate opreme (oltarjev in orgel) se je

ohranil le manjši del poškodovanih

kamnitih delov. Stavba župnišča je bila

napol porušena.

Župnik Alojzij Filipič se je preselil

domov v Ravnico, maševal pa je v grgarskem

zaselku Zagorje – pri Levenovih

(Doljak), in sicer kar na štali. Zelo je

bil prizadet zaradi porušene cerkve, pa

tudi zaradi krivičnega obrekovanja nekaterih

ljudi.

Nadaljevanje prihodnjič.

Priporočilo

P. DR. ANDRAŽ

ARKO

MEDIA-AMAZON.COM

V

obdobju spopadov med gvelfi

in gibelini se v Lavianu blizu

Cortone ovdoveli kmet Tancredi

poroči z Lucijo, ki pa se

že med svatbo spogleduje s trgovcem

Markom. Ko Tancredijeva hči Marjeta

odraste v zalo mladenko, jo mačeha

Lucija zatira, še vedno pa vara moža in

ljubimka z Markom. Ko nekega dne med

lovom grofov sin Arsenij del Monte sreča

lepo Marjeto, se noro zaljubi vanjo …

Črno-bela biografska drama s svojim

pripovednim slogom odraža čas, v

katerem je bila posneta. V njej resnično

življenjsko zgodbo svetnice režiser prepleta

tudi z izmišljenimi ljubezenskimi

zvezami in zapleti, verjetno z namenom,

da bi naredil pripoved bolj zanimivo.

Pa čeprav je Marjetina življenjska

zgodba zanimiva sama na sebi in sploh

ni potrebe, da bi jo mešali s fikcijo. Verjetno

bi bilo bolje, če bi se režiser bolj

dosledno držal Marjetine biografije, kot

pa da jo je zapletel v filmsko mrežo prešuštnih

zvez.

Spokorjena LJUBICA

Marjeta se je rodila leta 1247 v kmečki družini v italijanski vasi Laviano.

Šestnajstletna se je zaljubila v graščaka Arsenija in z njim živela

devet let v zvezi, v kateri se jima je rodil sin. Ko so Arsenija med lovom ubili,

se je spreobrnila ter v Cortoni zaživela kot spokornica in mistikinja.

Umrla je 22. februarja 1297. Goduje 22. februarja.

Že na sami svatbi, ko se ovdoveli

Tancredi, oče osemletne Marjete,

drugič poroči, se nevesta Lucija dokaj

odkrito spogleduje s trgovcem Markom,

s katerim tudi kasneje plete svojo

zakonolomsko romanco, čeprav njen

mož Tancredi ob tem izjemno trpi. Situacija

pa se močno zaostri, ko Marjeta

odraste v brhko mladenko in pritegne

pogled marsikaterega moškega, tudi

Lucijinega ljubimca Marka, ki se vse

bolj ogreva za mlado Marjeto. Ko pa se

vanjo zaljubi plemič Arsenij, si jo Marko

celo želi vzeti s silo. Lucija pa se mu

želi maščevati.

Vse te afere se seveda ne ujemajo z

dejansko zgodbo, saj je Marjeta pobegnila

od doma k Arseniju in postala njegova

ljubica. Arsenij ji je obljubljal poroko,

a te obljube ni izpolnil niti potem,

ko se jima je rodil sin. O sinu v filmu

ni ne duha ne sluha. Vse, kar je režiser

Mario Bonnard prikazal kot Marjetino

»razvratno« ali »nespodobno« življenje,

je bilo njeno sprehajanje z Arsenijem

GLEDALI SMO

O FILMU:

• Marjeta Kortonska (Margherita

da Cortona) – 1950

• biografska drama

• režija: Mario Bonnard

• igrajo: Maria Frau, Isa Pola,

Galeazzo Benti

51

in poljubljanje ter kasneje oblačenje v

izvrstna oblačila na gradu. Nekega dejanskega

dolgotrajnega ljubimkanja in

nezakonskega življenja z Arsenijem ni,

le hipno strastno poljubljanje. To je vse,

kar je pri filmski Marjeti »pregrešno«

in zaradi česar se mora nato pokoriti. S

svojim neprimernim in sramotnim življenjem

je svojega očeta Tancredija resda

spravila v prezgodnji grob. Mogoče

pa se mora pokoriti zaradi tega?

Ob vsem tem seveda zbledi bistveno

sporočilo njenega spreobrnjenja, ki

je sicer v filmu prikazano, a se močno

otepa z nekakšno posladkano mističnostjo,

s katero spokor.

187 13. 2. 2025

52

ODTIS PRETEKLOSTI

Arhiv Tolminskega muzeja

Pivska posodica s podobo sovice,

atiški skifos z Mosta na Soči,

sredina 5. stoletja pred Kr.

O vinski trti, vinu in Slovencih,

ki ga ne znamo po pameti piti

Človek že od nekdaj pozna divjo trto. O opojnih učinkih grozdja se je učil od živali,

ki so opijanjene po žrtju napol gnilih jagod postale lahek plen. Divja trta z drobcenim, kiselkastim

grozdičjem je rasla vsepovsod. Odkrita je bila tudi na koliščih Ljubljanskega barja izpred 6.000 let.

DOC. DDR. VERENA VIDRIH PERKO

Udomačitev trte je sledila dolgo

za žitom in drugimi kulturami;

vinarstvo namreč

terja veliko obsežnejše znanje

in dovršeno tehnologijo. Ameriški

arheolog Patrick McGovern je odkril

sledi najstarejšega vinarstva na gruzijskem

najdišču Gadachrili Gori. Peške

udomačene trte in odkriti ostanki keramičnih

vrčev za vino, kverjev, so stari

več kot 8.000 let. Vinska trta in vinarske

veščine so se kmalu razširile na

Bližnji vzhod, v Mezopotamijo in Egipt.

Feničani so trto in obredje, povezano z

vinom, ponesli po vsem Sredozemlju.

Z vinom in oljem so trgovali Etruščani

in Grki, v času rimskega imperija pa je

187 13. 2. 2025

pridelavo in trgovino vina usmerjala

državna ekonomija. Vino je ob olju in

žitu postalo steber rimske prehrambne

industrije in sistematične oskrbe mest

ter vojaškega zaledja. Vino in olje sta

postala orodje imperialne globalizacije,

Dionizov kult pa splošno razširjen.

Vino pa ima skupaj z oljem vlogo tudi

v krščanskem obredju. Amfore za vino

in olje iz Sirije in Male Azije najdemo

tudi na odročnih višinskih najdiščih

pozne antike, kamor so se po padcu

zahodnega rimskega imperija zatekli

prebivalci mest. Bizanc je preko Cerkve

oskrboval naše kraje z mašnimi vini z

Vzhoda še vse do arabske zasedbe Sredozemlja

v 7. stoletju.

Odslej se je bilo treba opreti na

lastne vinograde in vinogradnike. Toda

vinarstvo je bilo v naših krajih že dolgo

dobro usidrano. Arheološke raziskave

v Štanjelu so odkrile peške udomačene

trte v plasti iz 5. stoletja pred Kr. Sistematična

vzgoja trte in pridelava vina

pa pride z Rimljani. O odličnih vinih

iz tržaškega zaledja pričajo tudi rimski

zgodovinarji. Najdbe sodov in pipic

skupaj s posvetili Dionizu kažejo cvetoče

vinarstvo v rimski Petovioni. Naša

arheološka zgodba se tu nekako konča,

ne pa tudi vinarska, ki poleg kletarstva

vključuje tudi preudarnost pitja, o čemer

govori mit o Dionizu.

ODTIS PRETEKLOSTI

53

ŽIVALSKOST ALKOHOLIZMA

Mladi Dioniz je bil plod prepovedane

Zevsove ljubezni. Razbesnjena soproga

Hera je mladeniču iz maščevanja omračila

um. Zataval je vse do Indije, kjer ga

je Velika mati uvedla v skrivnosti vinarstva.

Ozdravel je in se zmagoslavno

vrnil na triumfalnem vozu z vpreženimi

panterji, ovenčan z girlandami in v

spremstvu razuzdanih satirov in menad.

V jedru antičnega mita se skriva

še trajno spoznanje: obredno pitje vina

vodi v slavo življenja, nekontrolirano

popivanje v blaznost in smrt. Umetnost

vinarstva, kot kaže Dionizovo srečanje

z Veliko materjo, vključuje modrost pitja.

Dioniz s tirsom in grozdom v rokah,

z girlandami in vinsko trto slavi življenje

in izobilje. Venec strupenega bršljana

na njegovi glavi in srhljivi spremljevalci

njegovega triumfa razkrivajo

temno, diabolično plat vina. Menade,

satiri, kentavri so prispodobe klavrnega

propada in živalskosti alkoholizma.

Zmagoslavni Dionizov

voz vedno vlečejo panterji,

nepredvidljive in sila nevarne

zveri.

Temine Dionizovega

sporočila najbolje

ponazarja

mit o tebanskem

kralju Penteju,

ki je oholo

užalil Dioniza.

Sledilo je

kruto maščevanje.

Dioniz

je obnorel

žene iz kraljeve

hiše, da so

postale menade

na gori Kitarion.

Med njimi so bile

tudi kraljeva mati in

njene sestre. Kralja je

bog zahrbtno premamil,

da je na skrivaj opazoval menade.

Obnorele ženske so kralja

zasačile in razčetverile. Verujoč, da

nosi živalski plen, se je mati zmagoslavno

vrnila na dvor s sinovo

glavo na tirsu. Podobnost s prenekatero

družinsko tragedijo zaradi

alkoholizma je več kot očitna.

V jedru antičnega mita se

skriva trajno spoznanje:

obredno pitje vina

vodi v slavo življenja,

nekontrolirano popivanje

v blaznost in smrt.

SIMPOZIJ

Vino je bilo v starem veku in antiki

tesno povezano z obredjem. Pred zaužitjem

se je najprej odlilo iz čaše v

čast bogovom. Pivsko posodje je redno

odkrito tudi v grobovih. Tudi vaška

situla je skoraj gotovo služila za vino.

Odličen dokaz za živahne trgovske stike

z Grčijo pa ponuja vinska posodica s

podobo sovice z Mosta na Soči. Arheolog

Miha Mlinar je keramično skodelico

pre-

Keramični model za peko prazničnih

kruhkov z upodobitvijo Bakha s tirsom

in vinsko trto, Ptuj, Rabelčja vas, konec

2. do začetka 4. stol.

B. Farič

poznal kot grški, atiški izdelek iz

sredine 5. stoletja pred Kr. Sova je bila

zavetnica starih Aten, simbol boginje

Atene in modrosti. Skodelica je v naše

kraje najbrž prispela s tovorom grškega

vina. Posočje, podobno kot Dolenjska,

je slovelo po veliki proizvodnji železa,

s katerim je uspešno trgovalo po

vsem Sredozemlju.

Grško ime za posodico je skifos. Pogosto

je upodobljena na grških prizorih

simpozijev, družabnih srečanj s pogostitvijo,

glasbo in plesom. Simpoziji so

prispodoba edinstvene grške kulture

in enakosti družbe, kjer je imela filozofska

misel posebno mesto. Vino je

imelo na simpozijih pomembno vlogo,

dvigalo je duha in spodbujalo razpravo.

Pri skupni posodi za vino, mešano

z vodo, je prevladoval princip Dioniza,

kjer se radost zlahka prevesi v usodno

razpuščenost. Nad čašami je bdela Atena,

njena skrb je veljala kulturi pogovora,

modrosti in zmernosti.

Na prastaro obredje spominja tudi

štajerska Vincekova rez, ki sovpada

s prvim spomladanskim Dionizijevim

festivalom. Na god sv.

Vincenca, 22. januarja, mora

vinogradnik že ob zori obrezati

vsaj tri trte in jih zaliti

z vinom ter nanje obesiti

klobase in slanino. Sledi

blagoslov vinogradov in

narave, ki ga podeli duhovnik.

Kaj mogoče je,

da je bil blagoslov nekoč

davno namenjen

predvsem obrambi

pred Dionizom in

zlom pijančevanja, ki

sta skrita v vinu.

Simpoziji so prispodoba

edinstvene grške kulture

in enakosti družbe, kjer

je imela filozofska misel

posebno mesto. Vino je imelo

na simpozijih pomembno

vlogo, dvigalo je duha

in spodbujalo razpravo.

187 13. 2. 2025

54

SLEDI MOJIH POTI

IVAN SIVEC

ARHIV IVANA SIVCA

FRANCE PREŠEREN (6/12)

»Ran mojih bo spomin

IN TVOJE HVALE ...«

Prešernov Sonetni venec je nedvomno najboljša visoka pesnitev, ki je kdajkoli nastala

na naših tleh. Pri tem je treba upoštevati, da je bila objavljena pred več kot 190 leti in

da je celotna sporočilna vsebina še vedno aktualna za našo domovino. Kot vemo, je bil

venec posvečen Primičevi Juliji, eni najbogatejših ljubljanskih nevest. A zdi se, da njej

posvečamo veliko preveč pozornosti, vse premalo pa vsebini izjemne pesnitve.

Ob tem je treba poudariti tudi

pesniško mero: peterostopni

nadštevilni jamb, z magistralom

vred petnajst sonetov,

ki so zliti v dve kvarteti in dve tercini.

Poleg tega pa je venec obogaten še z akrostihom.

Kdorkoli se je kadarkoli vsaj

količkaj ukvarjal s podobnim pesnikovanjem,

je z lahkoto sprevidel, kako

zahtevno delo je to. Vsekakor gre za

nikdar preseženo umetnino, na katero

smo lahko ponosni vsi Slovenci, pa tudi

drugi narodi se ji na veliko priklanjajo.

KAZINA

Mladi pravnik Prešeren je več let bival

na robu Kongresnega trga – ali pa vsaj

v njegovi bližini – zato mu je bila poleg

službe zelo dostopna bližnja večnamenska

zgradba, imenovana kazina. V

njej je bila knjižnica, čitalnica, več družabnih

klubov in – plesišče. Še posebej

živahno je bilo v tem prostoru leta 1821,

ko je v Ljubljani potekal veliki ljubljanski

kongres, na katerem je sodelovalo

več kot petsto ministrov in nasploh

vladarjev Evrope. Ljubljana je bila tedaj

Trnovo, kraj nesrečnega

imena, v Prešernovem času.

187 13. 2. 2025

tako rekoč središče Evrope, svojo veliko

vlogo pa je nadaljevala tudi pozneje.

Prešeren je hodil v kazino ves čas prebirat

evropske časopise, brat knjige in

na plesu opazovat – dekleta!

Le dobrih tristo metrov stran je na

zdajšnji Wolfovi ulici stala Primičeva

hiša, prebivališče enih od najbogatejših

ljubljanskih trgovcev. Na žalost

sta tako Primic kot njegov sin v dveh

letih na hitro umrla in tako je gospa

Primic, sicer zadrta Nemka, ostala

sama s hčerko Julijo. Ker pa jo je hotela

čim bolj bogato omožiti, jo je vozila

okrog vogala s kočijo (!) na ples v

kazino. Hotela se je pač postaviti pred

ženini, hčer pa, kot rečeno, čim prej

bogato omožiti.

To je opazil tudi mladi pesnik, ki ji

je z balkona plesne dvorane metal na tla

lističe s približno naslednjo vsebino:

»Ljubljanke ponosno

pokonci nosove drže,

kot doge od sodov

pa imajo krive noge.«

»Je Manca prikupna, se rada smeji,

škrbince tri kaže, čeprav se moži.«

Prešeren se je brez glave

pognal za Julijo proti

trnovski cerkvi in tam se mu

je utrnila ljubezenska iskrica

tako močno, da je po vrnitvi

domov takoj začel sestavljati

Sonetni venec.

»Si lepa, si zala, pod palcem imaš,

a tvoje bogastvo ena sama je laž.«

VELIKONOČNA SOBOTA

Za Prešerna, ki je bil tedaj že v Kristusovih

letih, je bila usodna velika sobota

leta 1833. Njemu je bilo skoraj 33 let, Juliji

pa niti sedemnajst. Rojena je bila namreč

30. maja 1816. Razlika v letih med

Prešernom in njo je bila torej velika.

Po stari navadi so se za možitev godna

dekleta na veliko soboto lepo oblekla

in uredila pričesko, potem pa so obiskala

kar pet božjih grobov po cerkvah.

V nekem pogledu je šlo za razkazovanje

oziroma že kar ponujanje fantom.

Bog ve, kaj je tedaj prijelo Prešerna,

morda je imel celo občutek, da mu

bije, kar se tiče ženitve, zadnji zvon.

Brez glave se je pognal za Julijo proti

trnovski cerkvi in tam se mu je utrnila

ljubezenska iskrica tako močno, da

je po vrnitvi domov takoj začel sestavljati

Sonetni venec. Za to je močno

zaslužen njegov odlični prijatelj Matija

Čop, evropsko razgledana osebnost.

Že pred tem mu je svetoval, kaj vse je

treba v pesniškem pogledu ustvariti za

Kranjce, še posebej pa je bil navdušen

nad soneti. In kaj lepšega in večjega bi

Prešeren sploh lahko naredil, ko da je

SLEDI MOJIH POTI

55

venec z akrostihom PRIMICOVI JULJI

posvetil bogati ljubljanski nevesti, ki

so jo obletavali predvsem nemško govoreči

in nasploh dobro stoječi snubci?

Ob tem je nesmiselno govoriti in pisati

o tem, da se je hotel Prešeren priženiti

v Primičevo hišo, da je hotel z

vencem osvojiti Julijino srce in da mu je

bilo nasploh veliko do gmotnih stvari.

Vzrok, da je prav njej posvetil Sonetni

venec, je seveda v tem, da je hotel vsem

nemško govorečim prebivalcem in

nemškutarjem dokazati, da je kranjski

jezik – v širšem pogledu pa tudi slovenski

jezik – enakovreden vsem drugim

jezikom in da je možno v njem ustvariti

tudi največjo literarno umetnino.

V nekem pogledu lahko rečemo,

da je s Sonetnim vencem, posvečenim

dekletu iz nemških krogov, vrgel med

množico petardo, če ne kar bombo.

ŠKANDAL V LJUBLJANI

Manj znano je, da je Prešeren Sonetni

venec kar trikrat predelal. V eni od

inačic je povsem zameglil akrostih, saj

Julije ni hotel užaliti oziroma ji naprtiti

kakršnekoli težave. Na videz sta se sicer

poznala, od blizu pa se nista srečevala.

Sonetni venec je izšel 22. februarja

1834 v Ilirskem listu, torej skoraj leto dni

po usodnem srečanju. Prešeren je bil ob

Julija Primic, kot jo je upodobil Prešernov prijatelj Matevž Langus.

tem seveda ves na trnih. Bal

se je, kaj bo rekla Julija, morda

pa še bolj, kakšen škandal bo

sprožila njena mati. V Ljubljani

je res izbruhnil pravi škandal,

predvsem v smislu, kaj si

tale kranjski odvetnik sploh

upa. Od Julije in njene matere

pa ni bilo nobenega odziva.

Julija ga je verjetno samo prebrala,

razumela do podrobnosti

pa ga ni, saj je kranjski jezik

komajda še slutila po dedu,

ki ji je v zgodnji mladosti pel

kranjske pesmi. Njen ded je

bil namreč tisti, ki je prišel v

Ljubljano iz Tržiča, ob Ljubljanici

postavil prve stojnice

in kaj kmalu obogatel. Svoje

trgovsko poslanstvo je potem

predal sinu, ki se ni več menil

za Kranjce, še manj pa njegova

žena z enakim imenom

kot hčerka Julija. Z vencem je

Prešeren vsekakor dokončno

potrdil svojo pesniško veljavo

tako pri Slovencih kot tuje govorečih

bralcih. Med slednjimi

je bilo največ takih, ki so ga

začeli še bolj postrani gledati.

Mnogi so se spraševali,

zakaj je bila neke vrste tarča

prav Julija. A pametni so jim odgovarjali:

»Bolj primernega dekleta

v Ljubljani preprosto

ni bilo. Če Julija ne bi obstajala,

bi si jo moral Prešeren

izmisliti. Na srečo

pa je obstajala!«

RESNICA O

PREŠERNU

O Prešernu je napisanih

veliko knjig, še več pa

o njegovem pesniškem

ustvarjanju. Na filozofski

fakulteti smo imeli

predavanja o njegovem

življenju in delu kar dve

leti. Prešeren I. in Prešeren

II. Zanj je bil največji

strokovnjak dr. Boris Paternu,

ki je v Sonetnem

vencu videl precej več,

kot sem zapisal tu. To

samo pomeni, da se da

tako umetnino razlagati

na sto načinov, pa

še vedno ne pridemo do

končnega bistva.

Sam sem o našem

največjem pesniku med

Knjiga Resnica o Prešernu z imenitnimi ilustracijami

slikarja Jureta Engelsbergerja.

drugim napisal tudi knjigo z naslovom

Resnica o Prešernu. V zadnjem času so

jo začeli uporabljati tudi v mnogih šolah,

kajti prava pesnikova podoba se

nam vedno bolj približuje v vsej svoji

globini in širini. O Prešernu sem marsikje

pripovedoval tudi kot slavnostni

govornik ob slovenskem kulturnem

prazniku. Akademik in pesnik Ciril

Zlobec mi je v spremni besedi v knjigo

med drugim napisal tudi naslednje

stavke: »Brez slabe vesti lahko rečem,

da gre za lepo in dragoceno knjigo o našem

izjemnem pesniku. Nasploh gre za

zanimivo branje, izpisano z ljubeznijo.«

Res je, Prešerna in njegovo delo je

treba imeti rad, ne pa k njemu pristopati

s prostaštvom, nevoščljivostjo

in nespoštljivostjo.

Prešerna in njegovo delo

je treba imeti rad, ne

pa k njemu pristopati s

prostaštvom, nevoščljivostjo

in nespoštljivostjo.

187 13. 2. 2025

56

VZGOJA

BRANJE kot navada in razvada

Tisto, kar se najbolje prodaja, nikakor ni nujno tudi najbolj kvalitetno. Pravzaprav pogosto ravno odlične

prodajne številke ječijo, da gre za banalen izdelek. To se lahko zgodi tudi pri knjigah.

DARJA BARBORIČ VESEL

SHUTTERSTOCK

Že nekaj let poslušamo opozorila,

da branju, predvsem knjigam,

bije zadnja ura. Pred stoletji so

ljudje začeli bolj masovno brati

in knjiga ni bila več unikatni artefakt,

ki ga je kakšen menih prepisoval celo

zimo, ampak so tiskarji Gutenbergov

izum začeli uporabljati še za kaj drugega

kot le za propagandne letake.

Tiskana knjiga je pomenila dostopnost,

banalizirala je branje in mnogi

klasični izobraženci 16. in 17. stoletja

so bili čisto iz sebe, saj je vsesplošno

branje lahko pomenilo tudi kup

sitnosti in težav. Da so imeli na nek način

prav, je pokazalo razsvetljenstvo,

ki se je lahko zgodilo le ob dovoljšnem

številu ljudi, ki so bili prepričani, da je

misliti dobro in da je ravno tisto, kar

mislijo oni sami, dobra stvar. Posledice

te zmote poznamo. Beseda je bila za ta

proces ključna in z besedo tudi knjiga,

ki je prinašalka besed.

BRANJE NEUMNOSTI

Kmalu je bilo jasno, da branje samo po

sebi ni nič posebej pametnega in koristnega,

popolnoma mogoče je brati

neumnosti ali celo škodljivosti. Za koristnost

nekega besedila je še vedno ključna

pamet bralca. S to pa je kot z vsemi

demokratičnimi rečmi – vsi smo zase

prepričani, da je imamo ravno prav.

Splošna šola je omogočila branje

še revnejšemu in tudi delavsko-kmečkemu

prebivalstvu, kar je naredilo iz

branja resno industrijo. Kot vemo iz

izkušenj z industrijo in trgovino, tisto,

kar se najbolje prodaja, nikakor ni nujno

tudi najbolj kakovostno. Pravzaprav

pogosto ravno odlične prodajne številke

ječijo, da gre za banalen izdelek. To

se lahko zgodi tudi pri knjigah.

Celjska Mohorjeva je v prvih desetletjih

obstajanja izdajala knjižne zbirke

v nakladah, o katerih lahko današnji

slovenski založniki le sanjajo. Pred

časom sem prebrala nekaj besedil iz

tistega časa in moram priznati, da so

zanimiva mešanica družinskih kronik,

izobraževanja in ljubezenskih štorij.

Napisane so presenetljivo dobro, tudi

za današnji čas. Namen teh knjig je delno

bil izobraževanje splošne, predvsem

kmečke populacije, pomemben dejavnik

pa je bilo tudi privabljanje ljudi k

branju. Meni najbolj všečen mojster

tega trenda je Josip Jurčič. Njegove knjige

še danes, vsaj zame, na vseh ravneh

presegajo sodobne prodajne velikane

romanopisja. Če sem vas presenetila,

predlagam kakšno popoldne ob Jurčičevih

zbranih delih …

Ko se je pojavila železnica, se je pojavila

tudi skrb, da bo prišlo do usihanja

nastajajoče bralne vneme. Ljudje naj bi

se, namesto da bi doma prebirali poučne

knjige, raje ‘vozakali’ naokoli ter

Drznem si reči, da je branje

in pisanje napadla kar šola

sama, ko je začela banalizirati

pouk in je učbenike

ter zvezke zamenjala z

delovnimi zvezki.

187 13. 2. 2025

VZGOJA

57

smetili deželo s črnim dimom. Naslednji

hud napovedan udarec je predstavljala

splošna uporaba radia in nekaj

desetletij kasneje televizije. Če železnica

res ni zmanjšala veselja do branja,

nasprotno, še povečala ga je, pa sta govorno-vizualna

medija resnično ljudem

iz rok odvzela knjigo. Res je sicer, da

mnogi bralci, ki so se s pisano besedo

resnično razumeli, niso nikoli zares

prevzeli radijsko-televizijskega medija.

Je le preveč banalen in brez domišljije.

ZGLED IN IZKUŠNJA

Tako danes ponovno obupujemo, da

ljudje, sploh pa mladež, ob preplavljanju

IKT-komunikacij ne berejo več tiskane

besede. Kot dolgoletna učiteljica seveda

opazim upad branja. Moram pa priznati,

da to velja predvsem pri tistih otrocih,

ki doma nimajo dobrih ali sploh

nimajo nikakršnih bralnih zgledov. To

so otroci, učenci, ki niso videli staršev

Isti učitelji, ki zagovarjajo

uporabo delovnih zvezkov,

ugotavljajo, da otroci

pišejo manj, berejo slabše,

razumejo malo.

s knjigo ali vsaj časopisom v roki, katerih

družina ni zahajala v knjižnice in

knjigarne ter knjige niso imele mesta

v domovih. Za večino teh otrok so bile

knjige tuje, branje naporno. Ti otroci

so se redko sami odločali za branje. Kar

sama vidim kot radikalno razliko, je način

postopanja šole.

Šola je knjigo in branje jemala resno

in ga tudi uporabljala. Drznem si reči,

da je branje in pisanje najprej in veliko

bolj resno kot IKT napadla kar šola

sama, ko je začela banalizirati pouk

Tiskana knjiga je pomenila

dostopnost, banalizirala je

branje in mnogi klasični

izobraženci 16. in 17. stoletja

so bili čisto iz sebe, saj je

vsesplošno branje lahko

pomenilo tudi kup sitnosti.

in je učbenike, torej knjige, ter zvezke

zamenjala z delovnimi zvezki. Ti niso

nič drugega kot posplošena bližnjica,

ki razumevanje in trud ob delu z besedilom

nadomesti z udobjem nedela. Do

zdaj sem sedela že v kar nekaj svetih

staršev, ko so bili starši soočeni z zakonsko

obligacijo potrjevanja cen paketa

šolskih potrebščin, in prav vsakič

je kakšen starš z nekakšno ZKP (zdravo

kmečko pametjo) vprašal, ali res potrebujejo

delovne zvezke, če pa naj bi več

brali in pisali. In prav vsakič so učitelji

in učiteljice ali pa ravnatelji in ravnateljice

energično zagovarjali uporabo

delovnih zvezkov. Hkrati pa isti učitelji

ugotavljajo, da otroci pišejo manj, berejo

slabše, razumejo malo.

Naslednja zanimiva reč na strani

šole pa je popolna neresnost, s katero se

lotevamo domačih branj in bralne značke.

Seveda obstajajo učiteljice in učitelji,

ki obravnavo resnično prebranih besedil

jemljejo resno. Pa vendar, nekaj let sem

se trudila prebrati predpisane knjige in

moram reči, da sem se kot prekaljena

bralka pogosto z resno muko prebijala

skozi besedila. Če je zamišljeno mladim

zagreniti branje, je izbor del za domače

branje in še kakšen bralni projekt

vrhunska pot, ki bo nedvomno uspešna.

Toliko manipuliranja, družbenega inženiringa,

banalne sentimentalnosti je že

kar težko najti. Vsa sreča je, da je večina

teh del napisana tako slabo, da ne omogočajo

očaranosti in vživljanja in tako ne

puščajo kakšnega trajnejšega vpliva. Zamorijo

pa. Vsaj premnoge.

Na tem mestu šola pač ni opravila

svoje naloge. Za začetek bi bilo verjetno

nujno, da bi začeli brati učitelji. Tudi

resne knjige, predvsem klasike. Res

je namreč težko, verjetno nemogoče,

spodbujati veščino, ki je ne obvladaš, ne

uporabljaš, ne ceniš. Zato so učitelji kot

bralci ključni. Otroci se vzgajajo pretežno

z dvema veščinama, z zgledom in

izkušnjo. Tako naj nas vidijo s knjigo in

karseda pogosto jim omogočimo izkušnjo

dobre in zanimive knjige. Pa ne bo

nevarnosti izumrtja vrste bralca.

Za začetek bi bilo verjetno

nujno, da bi začeli brati

učitelji. Tudi resne knjige,

predvsem klasike.

187 13. 2. 2025

58

ODTIS PRETEKLOSTI

Pozabljeni Slovenci –

BENEDIKT KURIPEČIČ

Številni Slovenci so pustili pečat v zgodovini z izjemnimi dosežki in prispevki k civilizaciji. Nekateri pa

v slovenskem spominu (še) niso dobro zapisani. Sčasoma je bilo veliko imen pozabljenih. Tak primer

je Benedikt Kuripečič. To neznano ime je nosil habsburški diplomat, notar, potopisec in prevajalec,

ki je imel priložnost srečati sultana Sulejmana Veličastnega.

VID SOSIČ

Rodil se je v poznem srednjem

veku, okoli leta 1490, v Gornjem

Gradu v Zgornji Savinjski

dolini. Ta kraj je imel velik

zgodovinski in predvsem duhovni pomen.

V zgodnjem srednjem veku so tu

ustanovili benediktinski samostan, ki

je postal duhovno središče regije. Tu

še vedno stoji največja cerkev v celjski

škofiji – cerkev sv. Mohorja in Fortunata.

Čeprav je bil samostan ob Benediktovem

rojstvu ukinjen in je pripadel

ljubljanski škofiji, je imel za bodočega

diplomata velik pomen, saj je po njem

dobil ime – benediktinski red, ki je stanoval

v samostanu.

S samostanom je povezan tudi njegov

edinstveni priimek, ki ga nikoli ni

uporabila nobena druga prepoznavna

oseba. Eden njegovih bližjih prednikov,

najverjetneje njegov oče ali ded,

je delal v samostanu, ki je postal poletna

rezidenca ljubljanskega škofa.

Tam je bil odgovoren za peč, zato torej

kuri-peč-ič.

Preurejen popotniški

dnevnik je eden najstarejših

dokumentov z etnografsko,

zgodovinsko in geografsko

vrednostjo za

Balkanski polotok.

187 13. 2. 2025

DIPLOMATSKA

MISIJA V CARIGRAD

Benedikt je pokazal nadarjenost in

pridobil višjo humanistično izobrazbo.

Znal je nemško in latinsko. Njegov

materni jezik je bila slovenščina, ki jo

je očitno zelo cenil, saj je njegov podpis

vedno v slovenščini ali »slovanščini«,

nikoli ponemčen ali latiniziran,

kot je bila sicer norma tistega časa. Iz

skopih virov je znano, da je bil vsaj en

semester (poleti 1508) vpisan na dunajsko

univerzo. Kasneje je delal kot

notar v Ljubljani.

V svoji notarski karieri je domnevno

zelo izstopal, saj je kmalu postal del

habsburške diplomatske misije v Carigrad,

ki jo je poslal cesar Ferdinand

I. Habsburški, vodila pa sta jo Jožef

Lamberg in Nikola Jurišić. To je bilo

obdobje največje otomanske nadvlade

nad krščanskimi deželami jugovzhodne

Evrope. Na turškem dvoru, ki so

ga obiskali, je Kuripečič s tolmačenjem

omogočil dialog med odposlancema

cesarja Ferdinanda in verjetno

najslavnejšega turškega sultana vseh

časov – Sulejmana I., ki je bil v Evropi

znan kot Sulejman Veličastni. Ker na

dvoru ni bilo primernega tolmača za

nemščino ali latinščino, je bil delovni

jezik sestanka srbohrvaščina, ki jo je

Kuripečič prav tako obvladal.

Na turškem dvoru je

Kuripečič s tolmačenjem

omogočil dialog med

odposlancema cesarja

Ferdinanda in verjetno

najslavnejšega turškega

sultana vseh časov –

Sulejmana I., ki je bil

v Evropi znan kot

Sulejman Veličastni.

POPOTNIŠKI DNEVNIK

Srečanje s slavnim sultanom ni bil

največji dosežek Benedikta Kuripečiča.

Njegova zapuščina je prepletena s

potovanjem v otomansko prestolnico.

Na tej poti je marljivo raziskoval in

spoznaval ljudstva ter svoja dognanja

vestno zapisoval. Leta 1531 je po

vrnitvi objavil delo »Itinerarium Wegrayss

Kün. May potschafft gen Constantinopel

zu dem Türkischen Keiser

Soleyman Anno XXX«, v slovenščini

»Potopis cesarskega veleposlaništva

na poti v Carigrad k turškemu cesarju

Sulejmanu, leta 1530«.

Gre za preurejen popotniški dnevnik,

ki je eden najstarejših dokumentov

z etnografsko, zgodovinsko in geografsko

vrednostjo za Balkanski polotok.

Njegovi zapisi so pomembni za razumevanje

zgodovinskega razvoja Bošnjakov

in opisujejo številna krajevna imena, ki

jih starejši viri ne poznajo.

V njegovem drugem znamenitem

delu »Ein Disputation oder Gespräch

zweier Stallbuben« (»Razprava ali pogovor

dveh konjskih hlapcev«), ki opisuje

običaje, navade in verovanja Turčije,

kritizira nasprotja med vladarji krščanskih

dežel in predlaga enotnost krščanskega

sveta.

O preostanku njegovega življenja

ni veliko znanega. Ne vemo niti datuma

njegove smrti. Znano je, da je služboval

kot diplomat v Moskvi, vendar

tam o njem ni podatkov. Čeprav je pisal

v nemščini, je nedvomno literarni

ustvarjalec v slovenski materinščini,

kar kaže, da smo imeli slovensko pisano

besedo že pred Primožem Trubarjem.

Ker je bil njegov podpis vedno slovenski,

ima njegova zapuščina za

Slovence poseben pomen. Benedikt

Kuripečič je osebnost, ki si zasluži

pomembno mesto v slovenskem zgodovinskem

spominu.

Koledar dogodkov FEBRUAR

17 –22

PON–SOB

19. Festival

gorniškega filma

Po razporedu

DOGODKI

Cankarjev dom Ljubljana

in druge lokacije

Film, potopisna predavanja

59

gorniski.si

Predstavitev sveže svetovne gorniške filmske

produkcije. V skoraj dvajsetih letih si je

festival zgradil zvesto občinstvo, ki poleg

projekcij z zanimanjem obišče tudi spremljevalni

program: tematska predavanja,

pogovore s filmskimi ustvarjalci in predstavitve

gorniške literature.

14

PET

Koncert Adija Smolarja

19.30

Kulturni dom Štore,

Cesta XIV. divizije 29, 3220 Štore

Koncert

14

PET

ISKRI SE BESEDA, predstavitev

izbranih del Toneta Škarje

18.00

Slovenski planinski muzej

Predavanje, pogovor

15

Valentinov romantični operni

koncert za zamudnike

15

Prikaz obrezovanja sadnega

drevja in izdelava cepičev

SOB

20.00–22.00

SOB

9.00–12.00

Hram kulture Arnolda Tovornika,

Selnica ob Dravi

Samostan Mekinje,

Polčeva pot 10, 1241 Kamnik

Koncert

Delavnica

15

SOB

Vse najboljše, Elvis:

Oto Pestner & Uroš Perić

20.00

Nova Gorica, Bukovica, kulturni dom

Koncert

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.

19

SRE

Sakralni abonma 2024/2025:

Domžalski komorni zbor

& Gregor Klančič

19.30

Uršulinska cerkev Sv. Trojice,

Ljubljana

Koncert

187 13. 2. 2025

60

AKTUALNO ZDRAVJE

MATE ČAJ kot ZDRAVA

ALTERNATIVA kavi

Yerba mate, ki je tradicionalna južnoameriška pijača, se pripravlja iz posušenih listov rastline Ilex

paraguariensis. Pripravljen napitek je znan po svojih zdravilnih in energijskih lastnostih. Združuje spodbudne

učinke kave, zdravilne lastnosti zelenega čaja in celo privlačnost čokolade.

PETER ŠPANOVIČ

SHUTTERSTOCK

Na leto se pridela približno milijon in pol ton yerba

mate čaja; od tega se zgolj pet odstotkov izvaža

iz domačih držav. To pa se počasi spreminja, saj

svet vedno bolj spoznava koristne učinke in dober

okus te pijače.

OD KOD PRIHAJA?

Rastlina, iz katere se izdeluje yerba mate (pri nas bolj znan

kot mate čaj), raste v Južni Ameriki, v državah, kot so Argentina,

Brazilija, Paragvaj in Urugvaj. Že pred prihodom Evropejcev

jo je v omejenem obsegu uporabljalo ljudstvo Gvarani

na današnjem ozemlju Paragvaja.

V 16. stoletju se je uporaba te rastline razširila med kolonialiste,

ki so napitek vzljubili in vzeli za svojega, kar je vodilo

v razvoj plantaž in trgovine. Kmalu je yerba mate postala ena

izmed glavnih dobrin, po pomembnosti se je kosala s tobakom

in kavo.

Prvi, ki so rastlino udomačili, so bili jezuiti. Svoje plantaže

so imeli na območju Paragvaja. Skrivnost udomačitve rastline

je v hranjenju ptičev z njenimi semeni. Ta naravni pro-

187 13. 2. 2025

Zaradi vsebnosti kofeina in teobromina mate čaj

deluje kot naravni stimulant.

ces je naredil seme pripravno za setev

in s tem za plantažno kmetijstvo.

Sicer se rastlina yerba mate nabira

tudi v naravi, kar je postal glavni način

pridobivanja po izgonu jezuitov iz Južne

Amerike. Industrializacija postopka

pridelave in obdelave v 19. stoletju je še

razširila njeno trgovino in priljubljenost.

Tradicionalno se mate čaj pije iz

posebne buče (calabash) s pomočjo

slamice, imenovane bombilla. To je

postal pomemben običaj v Južni Ameriki.

Bučke, ki so po šegi lepo okrašene

in pogosto izdelane iz srebra, so

pomemben del družinske dediščine;

Zmerno uživanje

mate čaja zmanjša število

maščobnih celic in pospeši

izgubo maščobe.

sploh zaradi tega, ker je mate čaj

pijača, ki se pije v večji skupini,

včasih pa tudi s tujci.

ZDRAVSTVENE

KORISTI MATE ČAJA

Listi imajo obilo različnih hranilnih

snovi, med drugim kofeina,

pa tudi teobromina, ki ga

najdemo tudi v čokoladi in ima

podobne učinke kot kofein, in

antioksidantov.

Napitek ima precej dobrih

učinkov:

1. Visoka vsebnost

antioksidantov

Mate čaj vsebuje različne antioksidante,

ki podpirajo in ščitijo

naše telo. Ti antioksidanti lahko

zmanjšajo vnetje ter holesterol

in upočasnjujejo proces staranja.

Nekatere raziskave so pokazale,

da ima mate čaj večjo vsebnost

antioksidantov v primerjavi

z zelenim čajem, ki je prav tako

znan kot zdrava alternativa kavi.

2. Povečanje energije in

izboljšanje koncentracije

Zaradi vsebnosti kofeina in teobromina

mate čaj deluje kot naravni

stimulant. Uporaba lahko

poveča raven energije in izboljša

kognitivno pozornost brez neželenih

učinkov, ki so pogosto

prisotni pri drugih kofeinskih

pijačah. Kofein v mate čaju je dopolnjen

s teobrominom in teofilinom, kar

pomaga zmanjšati utrujenost (sploh za

nas Evropejce, ki smo pogosto že tolerantni

na učinke stimulanta v kavi).

3. Podpora

kardiovaskularnemu zdravju

Zmerno uživanje mate čaja po nekaterih

raziskavah lahko izboljša krvni

obtok ter zmanjša raven holesterola in

krvnega sladkorja, kar prispeva k boljšemu

zdravju srca, ožilja in zmanjša

verjetnost za razvoj sladkorne bolezni.

4. Podpora telesni pripravljenosti

Kofein lahko izboljša krčenje mišic in

zmanjša fizično utrujenost ter s tem

izboljša fizično zmogljivost. Kofein v

mate čaju ima podobne učinke.

5. Pomoč pri hujšanju

Po nekaterih raziskavah iz let 2015

in 2017 zmerno uživanje mate čaja

ZDRAVJE 61

Mate čaj vsebuje različne

antioksidante, ki podpirajo

in ščitijo naše telo. Ti

antioksidanti lahko

zmanjšajo vnetje ter

holesterol in upočasnjujejo

proces staranja.

zmanjša število maščobnih celic in pospeši

izgubo maščobe. Poraba maščob

se še poveča, če mate čaja uživamo

pred fizično aktivnostjo. V raziskavi

iz leta 2014 so športnikom pred aktivnostjo

dali gram mate čaja, kar je povečalo

izgubo maščob za 24 odstotkov.

Čaj lahko zatira apetit, kar še olajša

izgubo teže. Iz teh razlogov je lahko

odlično dopolnilo k prehrani.

ALTERNATIVA KAVI

Ker je ta napitek načeloma bolj zdrav

kot kava, pusti manjše madeže na zobeh,

in ker je tudi bolj učinkovit, je lahko

odlična rešitev za ljudi, ki so morda

malo preveč odvisni od kave.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je

glavna zlata sredina. Prekomerno pitje

mate čaja bo slabo vplivalo na naše

zdravje.

KAKO PRIPRAVITI MATE ČAJ?

Za pripravo mate čaja potrebujete zgolj

vročo vodo in bučko ali skodelico.

1. Dodajte liste: 2/3 bučke napolnite z

listi mate čaja. Bučko nato pokrijte in

parkrat dobro pretresite.

2. Dodajte vodo: Najprej nalijte majhno

količino hladne vode, da zaščitite

zdrave snovi.

3. Dolijte vročo vodo: Dodajte vročo

vodo (približno 80 °C) in pustite stati.

4. Uživajte: Pijte skozi bombillo ali

kakršnokoli kovinsko slamico; ko

večino čaja že izpijete, znova dolijte

vročo vodo.

5. Delite s prijatelji in bližnjimi: Mate čaj

je bolj okusen, če se ga pijete v družbi.

Naj vas ta postopek ne omeji. Mate

čaj se lahko pripravi na različne načine:

kot »french press«, hladen čaj, navaden

zeliščni čaj itd. Lahko dodate pomarančo,

limono, med …

Kupite ga lahko tudi v Sloveniji.

Poleg klasične variante je mogoče dobiti

tudi mate z okusom.

187 13. 2. 2025

62

SLADKO-SLANE BRBONČICE

Babičin zdrobov

PUDING Z JABOLKI

SELMA BIZJAK

www.sladkoslanebrboncice.si

187 13. 2. 2025

ZA 4 OSEBE

SESTAVINE

• 1 liter mleka

• 100 g pšeničnega zdroba

• 150 g sladkorja

• 2 rumenjaka

• ščepec soli

• cimet

• maslo

• 2 sočni jabolki

• limona

PREPROSTO

15 MINUT

1. Jabolka operemo ter narežemo

na pol centimetra velike kocke.

V ponvi raztopimo polcentimetrsko

rezino masla in dodamo

za eno ali dve jušni žlici sladkorja

(po okusu). Premešamo, da rahlo

karamelizira. Vmešamo še pol

kavne žličke cimeta ter dodamo

na kocke narezana jabolka ter

nekaj kapljic iztisnjene limone.

Jabolka pražimo, vmes prilijemo

nekaj kapljic vode, da se

zmehčajo. Ko so mehka, a še ne

razpadajo na dotik, jih odstavimo.

Postopek traja 8–10 minut,

odvisno od jabolk.

2. Medtem zavremo mleko.

Dodamo ščepec soli in rezino

masla. Premešamo. Med neneh-

nim mešanjem z metlico postopoma

vmešamo pšenični zdrob. Med

mešanjem dodamo sladkor ter

za konico žličke cimeta. Pšenični

zdrob kuhamo toliko časa, kot je

navedeno na embalaži. Kuhanega

odstavimo ter z metlicami vmešamo

še rumenjaka.

3. Zdrobov puding razdelimo v

štiri kozarce. Najprej vsakega

napolnimo do polovice, nato

dodamo nekaj kock jabolk. V vsak

kozarec nato prilijemo še nekaj

ostalega zdrobovega pudinga. Po

vrhu razdelimo preostanek jabolk.

Postrežemo še mlačno.

s sladkorjem v prahu.

PRIJETNO SLADKANJE!

SUDOKUJA, VSOTNICI

63

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka

številom desno od tabele in pod tabelo).

2 6 4 9 4 3 1 15

5 3 7 4 1 6 3 3

8 2 3 9 8 5 6 20

8 9 8 8 3 6 9 20

1 4 7 6 3 8 8 30

6 4 1 8 4 5 3 23

6 7 2 3 6 6 2 13

6 23 22 20 14 19 20

4 6 8 9 5 9 3 17

3 2 3 4 9 7 8 24

8 4 9 3 2 3 2 24

3 3 7 1 4 3 3 20

3 3 9 8 8 3 2 28

7 5 8 4 3 8 1 19

6 5 5 2 2 6 6 20

24 12 41 8 20 22 25

2 6 4 9 4 3 1

5 3 7 4 1 6 3

8 2 3 9 8 5 6

8 9 8 8 3 6 9

1 4 7 6 3 8 8

6 4 1 8 4 5 3

6 7 2 3 6 6 2

4 6 8 9 5 9 3

3 2 3 4 9 7 8

8 4 9 3 2 3 2

3 3 7 1 4 3 3

3 3 9 8 8 3 2

7 5 8 4 3 8 1

6 5 5 2 2 6 6

187 13. 2. 2025

64

NAGRADNA KRIŽANKA

SHUTTERSTOCK

SESTAVIL

ANDREJ

PRAZNIK

IZDELO-

VALEC

VOSKA

SLOV-

NIČNO

ŠTEVILO,

SINGULAR

DELAVEC,

KI POBIRA

SMETI

FILM

O DIVJEM

ZAHODU

4

DOZA

ZDRAVILA

ZIMSKA

PADAVINA

1

VELIK

MORSKI

SESALEC

LETOPIS

10

VELIK

MORSKI

RAK

DOMOVINA

ČEZOCE-

ANSKA

LADJA

AVIACIJA

EMA

KLINEC

DROG

PRI VOZU,

SORA

IZRAELSKI

HUMORIST

IN SATIRIK

(EFRAIM)

AGATA

ZUPIN

RIKANJE

NAROD

V JUŽNI

EVROPI

ZAPOR

AZIJSKO

ŽGANJE

IZ RIŽA

OPLESK

SKRBNIK

REKVI-

ZITOV

ELIZA-

BETH

TAYLOR

SAMARIJ

GLAVNO

MESTO

EGIPTA

CIRIL

TAVČAR

MAZILO

ZA KOŽO

IGRALKA

PERON

NATEGO-

VANJE,

VLEČENJE

ERBIJ

SUROVINA

ZA POR-

CELAN

GIB

IZDELO-

VALEC

MAKET

LIDIJA

OSTERC

MATEJ

AVBELJ

5

ZDRAV-

NICA

ZUPANIČ

SLAVEC

9 ZMAGA

KUMER

OTOK

16

SEVERO- POŽIVILNA

ZAHODNO PIJAČA

OD ZADRA

IKTUS

OSNOVNA

ŠOLA

SLOG

8

ŽENSKA,

KI JO GRA-

BI PANIKA

BREZNOG

PLAZILEC

Z DOLGIM

TELESOM

POŽE-

LENJE

GL. MESTO

UKRAJINE

PREMAZ

ZA NOHTE

LIJ

ILOVICA

ORODJE

ZA SPAJ-

KANJE

3

13 AMERIŠKI

POSLOV-

NEŽ MUSK

RAKUNJI

PES

12

MEŠALEC

PIJAČ

NOV. PET-

ROVČIČ

OKLEPNO

VOZILO

4. IN 1.

ČRKA

14

POPLAH

11

17

GLAVNO GESLO

15 7 1 2 3 4 5 6

6

FEVDAL.

POSEST,

PROSTA

DAJATEV

TROPSKI

GRM, KI

VSEBUJE

KOKAIN

7 8 9 10 11 12

18 13 14 15 16 17 18

FRAN-

COSKI

ODRSKI

PLES

2

Objekt na sliki stoji na zahodu Slovenije. Zgradili

so ga leta 1905. Bil je ena izmed največjih

znamenitosti na novi železniški progi, ki je

povezala Dunaj in Trst. Med prvo svetovno

vojno so ga minirali, po njej pa so ga obnovili.

Posebej znamenit je njegov srednji del, ki ima

razpon 85 metrov.

REŠITEV SKRITE PESMI:

DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA, TO SI PIŠI ZA UHO ...

187 13. 2. 2025

P R E B L I S K

R A D I A T O R

E D M O N T O N

B I O S F E R A

L A N F A N G

I T T E N T A L

S O O R G A N I

K R N A L I Z

NAGRADNA KRIŽANKA –

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino

na tednik Domovina za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek, naslov in telefonsko

številko prijatelja, ki mu želite podariti mesečno naročnino na

Domovino; (3) svoje ime, priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka'

najkasneje do 21. februarja pošljite na: Domovina, Brnčičeva 41e,

1231 Ljubljana Črnuče, ali narocnine@domovina.je.

LLLLL+

65

SKRITA PESEM

DOBRAČ VOLK JAJCE

NADJ OBOL JATA POSIP

MiŠ IZAK URHO

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa po vrsti

prepišite v spodnja polja.

Tu boste prebrali začetek priljubljene otroške pesmice. (jp)

Posnetek zaslona

KOMBINACIJSKII

MAGIČNI LIK

BIOSFERA EDMONTON

ITTENTAL LANFANG LIZ

KRNA RADIATOR SOORGANI

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat,

vodoravno in navpično.

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala

beseda, ki je ni na spisku.

Le še v polju, kjer se križa sama s sabo,

vpišite pravo črko. (jp)

187 13. 2. 2025

66

ZA NASMEŠEK ALI DVA

V GARDEROBI

»Prijeten občutek je, če je v žepu jopiča

bankovec za 50 €. Obožujem delo v

garderobi.«

SHUTTERSTOCK

PREPIR

Žena se po prepiru z možem napoti iz hiše,

da bi šla k svoji mami. Čez nekaj trenutkov

se vrne in reče: »Srečo imaš, Janez. Ne grem

k mami. Tudi ona se je skregala z očetom in

je prišla k nam.«

VINO

France: »Natakar, ali imate še kaj tistega

vina, ki ste mi ga postregli prejšnji teden?«

Natakar: »Seveda, gospod.«

France: »Potem pa mi prinesite pivo.«

OKOLJE

Novinarka: »Gospod Novak, ali tudi vi kaj

naredite za varstvo okolja?«

Gospod Novak: »Seveda. Nikoli ne odvržem

vozovnice. Vedno jo večkrat uporabim.«

SHUTTERSTOCK

HLAČE

Sodnik obtožencu: »Zakaj ste pri vlomu

vzeli tudi hlače, ki so bile v jedilnici?«

Obtoženec: »Iz vzgojnih razlogov. Hlače

nimajo kaj početi v jedilnici.«

MED SOSEDI

Miha: »Vaša glasba je preveč glasna!«

Jože: »Kaj ste rekli? Ne morem vas dobro

slišati. Veste, naša glasba je tako glasna …«

NEPISMEN

On: »Draga, veš, kaj berem v tvojih očeh?«

Ona: »Kaj?«

On: »Hrepeniš po tem, da se poročiva.«

Ona: »Ti si pa res nepismen!«

SHUTTERSTOCK

BALON

Jaka se trudi napihniti balon.

Mama: »Jaka, nehaj že s tem napihovanjem

balona. Očeta to preveč spominja na

odvzeto vozniško dovoljenje.«

ZADNJI KOS

Bratca se veselita ob torti, ko ostane še

zadnji kos.

Luka: »Ali bova zadnji kos razdelila

na pol?«

Žan: »Ne, ni treba. To bom že sam

pospravil.«

187 13. 2. 2025

V tedniku Domovina pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje

doma in po svetu.

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo

nova delovna mesta.

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,

ki so prihodnost naše domovine.

Da, naročam tednik Domovina

(ustrezno označite)

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)

Ime in priimek * :

Ime podjetja (poslovni naročnik):

Ulica in hišna št. * :

Poštna št. in kraj * :

Telefon * :

E-mail * :

Podpis * :

Poštnino za tednik plača Domovina.

205,40 €

175 €

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.

ZAKAJ NAROČITI

tednik Domovina?

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na

preverjenih informacijah in natančnem

raziskovanju.

• NEODVISNOST: naše poročanje

je neodvisno.

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo

izkušeni novinarji in uredniki.

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,

ki nas povezujejo in nam dajejo moč.

Domovina d.o.o.

Brnčičeva 41e

1231 Ljubljana-Črnuče

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

NAROČITE

PREK SPLETA

Sveti Valentin

O, sveti Valentin,

ti imaš ključ od korenin:

spomladi v srca kri poženeš,

življenjskim silam pot odkleneš;

da ljubezen v nas se prebudi,

mlade in stare obnori …

Ti zdraviš rane, tvore in bolezni,

mrtvo pijani postanejo spet trezni,

ljudem, živini si zdravnik,

bolnim in zdravim priprošnjik.

Tvoj svetniški sij dušo in telo ozdravi,

tvoj blagoslov zaljubljene

v blaženost pripravi …

Za vse bolezni nam zdravilo daš,

ljubezni pa ozdraviti ne znaš!

(Andrej Rant)

SHUTTERSTOCK

Domovina 187: Do tehnologije napovedovanja bolezni (predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template ?