VN 145

Veštrske Novice
PRVI VEŠTRSKI ČASNIK | SEPTEMBER 2023 | ŠTEVILKA 145 | LETO VI
ROMANJE DRUŽIN K
LURŠKI MATERI BOŽJI
LIZBONA GOSTILA SVETOVNO SREČANJE MLADIH
INTERVJU: CYPRIAN MBAZIIRA, UGANDSKI MISIJONAR V SLOVENIJI
POPLAVE IZGINJAJO Z NASLOVNIC, A STISKE OSTAJAJO

NA ZAČETKU
IZ VSEBINE
4
11
12
14
UVODNIK
BESEDA UREDNIKA
abcVesel sem, da držite v rokah že 145. številko
Veštrskih novic. Potem ko sem se lani odločil, da
po dolgem času spet pripravimo novo številko, je
taka odločitev sledila tudi letos. Med poletnimi
počitnicami sem imel dovolj časa za pisanje in
ustvarjanje, ki si ga med šolskim letom ne zmorem
več vzeti.
abcTokrat smo tiskano izdajo ponudili širšemu
krogu bralcev, saj se je lani namreč pokazalo veliko
zanimanje zanjo. Tudi sam se strinjam, da je
povsem drugače, če držiš revijo v rokah, namesto
da prebiraš digitalno verzijo. Podobno je pri digitalnih
knjigah. Tistega vonja knjige in števila
prebranih strani pri bralniku pač ne moreš izkusiti.
Kot da ni že dobršen del našega življenja
preseljen v digitalno okolje. Je pa res, da je tiskanje
za seboj prineslo nekaj stroškov, zato vam
bomo hvaležni za vsak dar, ki nam ga boste
namenili.
abcHvaležni pa smo in bomo tudi v prihodnje za
vse vaše odzive. Enega takih sem, denimo, nekaj
mesecev nazaj prejel v kuverti. V pismu je med
drugim pisalo: »Kakovost Novic je višja od mnogih
slovenskih plačljivih tiskovin, ki izhajajo desetletja.«
Pod vsebino pisma pa je bil podpisan
ugledni slovenski novinar in urednik Tino Mamić.
Kako majhen je ta naš svet!
abcKer je od izida zadnje redne številke minilo že
leto dni, nekatere novice niso preveč ažurne in
aktualne, a tako pač je. Vseeno želim, da so zapisane
vsaj tu, saj gre večinoma za dogodke, za katere
se niti v lokalnih medijih ne najde veliko
prostora.
abcŽelim vam obilico užitkov ob branju!
Leon Oblak
KOLOFON • VEŠTRSKE NOVICE,
številka 145, leto VI • Glavni in
odgovorni urednik: Leon Oblak •
Elektronski naslov uredništva:
vestrskenovice@gmail.com •
Sodelavci: Manca Berce, Matevž
Bogataj, Larisa Demšar, Pavel
Karlin, Jakob Janez Markelj,
Metka Oblak, Urban Oblak •
Naslovnica: Luka, Peter in Filip
Franc pred lurško votlino. • Vse pravice pridržane. •
Uredništvo si pridružuje pravico do spreminjanja in
krajšanja prispevkov po lastni presoji. • Če ni drugače
navedeno, so fotografije last avtorja prispevka. •
Časopis izhaja občasno. • Naklada: 22
2
VEŠTRSKE NOVICE
september 2023

FOTOZGODBA
M. P., U. O., G. M.
V Crngrobu postavili
nov pritrkovalski oder
Starološki pritrkovalci so pred kratkim v zvoniku crngrobške cerkve
Marijinega oznanjenja dokončali nov pritrkovalski oder. »Ideja je padla lani,
ko je bilo v Crngrobu žegnanje. Takrat smo videli, da je obsotječi oder v zelo
slabem stanju, da je nevaren, brez naklona, deloma polomljene noge so bile
začasno privezane z vrvjo, zato smo se odločili, da izdelamo novega,« je
povedal Rok Oblak. V prvi fazi so bile izvedene potrebne meritve, sledila je
izdelava načrta in izračun naklona, nato pa postopek obdelovanja lesa. Po
besedah Oblaka je bilo veliko dela z izdelovanjem vseh utorov. Les so z avtodvigalom
dvignili do polovice zvonika, nato ga je bilo potrebno do vrha nositi
ročno, za konec pa so vse skupaj še sestavili. Mojstrsko izdelan oder je
na praznik Marijinega vnebovzetja blagoslovil starološki župnik Janez Šket.
VEŠTRSKE NOVICE
3
september 2023

NESPREGLEDANO
»Priznam, tudi meni se je zgodilo, da sem se na vojno navadil. Publicist Aleš Maver piše o
Ker je tam daleč. Ukrajinski križev pot se me ne dotakne več pozabljeni vojni v Ukrajini.
kot prve dni. Ko slišim ali preberem, da se je zrušila kakšna
stanovanjska stavba, si mislim, tudi čez ta prepad je treba iti.
Tebi je lahko govoriti, mi nato pravi slaba vest, ker zate čez
prepad hodijo Ukrajinci.« Vir: Slovenski čas, 31. 1. 2023
Urednica Naše družine Ana
Rupar pravi, da smo lahko v
pričakovanjih do duhovnikov
prizanesljivejši, saj le ti niso
samoumevni.
Vir: Naša družina, novomašna 2023
»Ob izvrševanju temeljnega poslanstva se od duhovnika
pričakuje še, da bo tajnik, menedžer, organizator, promotor,
psiholog in zakonski svetovalec, učitelj in vzgojitelj, animator,
ki lepo poje in še lepše govori, se spozna na gospodinjska opravila,
hišna popravila, gradbene in finančne zadeve in še
marsikaj. Seveda pod budnim očesom farne javnosti.«
»Ko sva z ženo pripotovala v Malezijo na njihov dan neodvisnosti,
je vsa država stala. Kuala Lumpur je stal, na vsakem avtomobilu
so bile zastave, ljudje pa so rajali po mestu. Tega
navdušenja in zavedanja, kaj za narod pomeni, da je samostojen,
pri nas ni.«
Vrhniški župan Daniel Cukjati
poudarja, da samostojno
Slovenijo prevečkrat jemljemo
kot nekaj samoumevnega.
Vir: Domovina, 15. 6. 2023
Skavtinja Ema Bešter je strnila
vtise po obisku misijona v
Venezueli.
Vir: Šlauf, št. 23
»Še vedno razmišljam, s čim sem si zaslužila, da sem se rodila
v Sloveniji, da lahko študiram, kar me veseli, da imam dom, da
mi ni treba bežati, da se lahko vsak dan do sitega najem, ko se
vozim po cesti, me ne skrbi, da bi me ustavila mafija in me
ugrabila. Počasi dojemam, da si sploh nisem zaslužila, bilo mi
je podarjeno.«
»Ja, Cigani so mi ukradli kolo in mi ga tudi vrnili! Najbrž zato,
ker sem jih lepo prijazno prosila, ker lepa beseda lepo mesto
najde. Ker verjamem v to resnico. Ne verjamem pa v stereotipe,
temveč v dobroto ljudi. Drži, slabo je rado na naslovnicah,
o škandalih se, kaže, radi pogovarjamo, a okoli nas je
veliko več dobrega. Pogovarjajmo se raje o dobrem in lepem.«
Urša Sešek je opisala svojo
izkušnjo z Romi, ki so ji sprva
ukradli kolo, nato pa ji ga tudi
vrnili in se za storjeno dejanje
opravičili.
Vir: Radio Ognjišče
Psevdonimni kolumnist Andrej
Capobianco izpostavlja, da
se v Sloveniji veliko govori o
neodvisnosti in avtonomiji (javnih)
medijev, zelo malo pa o nepristranskosti
in pluralnosti
mnenj. Vir: Slovenski čas, 1. 3. 2023
»Od javnih medijev se poleg spoštovanja najvišjih novinarskih
standardov zahteva tudi nepristranskost. /.../ Tudi
večina nogometnih navijačev je 'neodvisna' od kluba, za katerega
navijajo: niso njegovi člani, ne prejemajo navodil ali denarnih
nagrad, da zanj navijajo. Neodvisnosti navkljub navijači
še zdaleč niso nepristranski glede igre in sodniških odločitev.«
»Morda ni vsak človek dovolj močan in kdo hitreje obupa,
absurd pa je, da se jasno in glasno promovira ljudi, ki obupajo
in je njihova zadnja destinacija klinika, v kateri prejmejo evtanazijo.«
Matjaž Kosi meni, da s tako
promocijo trpečim sporočamo,
da se v težkih trenutkih ni
vredno boriti in iskati višjega
smisla.
Vir: Časnik
Stopimo skupaj, po uničujočih
poplavah poziva radijski
voditelj Jure Sešek.
4
Vir: Radio Ognjišče
»V delu po ujmi, pri pomoči prizadetim, imamo vsi umazane
majice, dan pozneje boleče roke. Vsi. Tudi tisti, ki jih morda ni
nikjer, pa zlivajo gnev prek omrežij. Verjetno jih bolijo roke. Od
tipkanja. Oblačila so sicer čista, majice neomadeževane, umazano
pa je tisto, kar je pod njimi in utripa v sovraštvu.«
VEŠTRSKE NOVICE
september 2023

DOGAJALO SE JE
Škof Abraham je
pomembna osebnost
tisočletnega mesta
Letos obeležujemo v
Škofji Loki 1050. obletnico
loškega gospostva. Ta
je Ločane, naše prijatelje
iz pobratenega mesta
Freising in druge povezala
v kulturnem dogodku s
sv. mašo 21. 4. 2023, ko
je bil v Parku škofov odkrit
kip škofa Abrahama.
METKA OBLAK
abcSveto mašo v Stari Loki je
daroval pomožni škof Franc
Šuštar ob somaševanju münchenskega
pomožnega škofa
Wolfganga Bishofa, dekanijskih
in ostalih duhovnikov.
Župan občine Škofja Loka Tine
Radinja je v slovesnosti po maši
odkril kip škofa Abrahama, ki
ga je mojstrsko upodobil kipar
Metod Frlic. Obiskali so nas tudi
zamejski šolarji iz dvojezične
šole Pavla Petričiča iz Špetra
pri Čedadu, ki so nam s svojim
petjem na koncertu dan pred
dogodkom in med sveto mašo
polepšali praznik.
abcCesar Oton II. je z darilno
listino, izdano 30. junija 973,
podaril Loko freisinškemu
škofu Abrahamu. Gre za ozemlje
današnje Stare Loke, zahodni
del Sorškega polja do potoka
Žabnice z naselbinama Žabnico
in Suho ter Selško dolino s Selci.
Še istega leta, 23. novembra,
je sledila podelitev preostalega
dela Sorškega polja ter spodnjega
dela Poljanske doline do poto
toka Hotaveljščice. Tako je nastalo
Loško zemljiško gospostvo.
Zemljiška gospostva so bila v
fevdalizmu osnovne gospodarske,
upravne, politične in kulturne
enote.
Brižinski spomeniki
Škof Abraham je bil torej zelo
pomemben in sposoben mož.
Imel je pomembno vlogo pri
oblikovanju narodne zavesti in
jezikovnega razvoja takratnih
prebivalcev tega kraja. V njegovem
popotnem pastoralnem
priročniku oz. obredniku so
ohranjeni znameniti Brižinski
spomeniki. V njih najdemo s
karolinško minuskulo zapisana
obrazca za spoved ter pridigo o
grehu in pokori.
abcLjudje, ki poznajo in spoštujejo
svojo lastno identiteto,
lahko ustvarjajo rod, ki je trden
in močan v boju zoper zlo.
Sodeloval pri zaroti
Kljub svojim izjemnim sposobnostim
in znanju pa je bil vend
Zakaj je Abraham v grbu
upodobil svojega služabnika
Ločani škofa Abrahama najbolj
poznamo iz pripovedke o
Zamorcu v škofjeloškem grbu.
Ta pravi, da je škofa, ko je nekoč
potoval po Poljanski dolini,
sredi gozda napadel medved.
Na srečo je Abrahama spremljal
pogumni temnopolti služabnik,
ki ga je dobil v dar iz Ogleja. Ta
je z lokom in puščico ubil
medveda in tako škofu rešil
življenje. Škof pa ga je v zahvalo
dal upodobiti v loški grb.
Kip Abrahama je delo
kiparja Metoda Frlica.
darle človek in je tudi grešil.
Leta 974 je namreč aktivno sodeloval
pri zaroti cesarskega rivala,
bavarskega vojvodo Henrika
II. Prepirljivca, zato je bil
za nekaj let pregnan v opatijo
Corvey. Pod Otonom III. mu je
bilo odpuščeno, s kasnejšimi
cesarskimi darovnicami pa je
svojo posest še povečal. Tako se
je Loško gospostvo razširilo celo
preko Save.
abcPrav je, da Ločani škofa Abrahama
poznamo, saj brez
njegovega delovanja in prizadevanj
današnjega srednejeveškega
mesta ne bi imeli.
VIR: Florjančič, A. P. (2023). O Abrahamu, 15.
freisinškemu škofu (997-994).
https://www.druzina.si/clanek/oabrahamu-15-freisinskemu-skofu-997-994
(20. 6. 2023)
VEŠTRSKE NOVICE
5
september 2023

REPORTAŽA
JAKOB JANEZ MARKELJ
6
Svetišče v Lurdu
Družine iz starološke fare
in njene okolice smo
se letos podale na že tradicionalno
romanje, tokrat
nas je pot vodila v
Lurd, svetišče, kjer se je
leta 1858 takrat štirinajstletni
Bernardki prikazovala
Marija.
abcIz Stare Loke smo krenili v
petek, 28. 7. 2023. Na pot smo
se podali v poznih večernih
urah, saj nas je čakala dolga
nočna vožnja do naše prve postojanke
v Italiji – samostana
nadangela Mihaela ali Sacra di
San Michele. Zjutraj nas je
čakal ogled samostana. Naša
vodička nam je zelo podrobno
razložila zgodovino ter začetke,
ki
POSNETEK ZASLONA/TRAVELMAP.NET
MARCEL KOKELJ
Linija samostanov nadangela Mihaela
Po Evropi se od Irske pa do Izraela vije zanimiva linija sedmih samostanov
nadangela Mihaela, ki so bili neodvisno drug od drugega postavljeni
v različnih stoletjih, kljub temu pa med seboj tvorijo ravno
črto. Ta povezuje naslednje samostane: Skellig Michael (Irska), St.
Michael’s Mount (Anglija), Mont Saint Michel (Francija), Sacra di San
Michele (Italija), Santuario di San Michele Archangelo (Italija), samostan
nadangela Mihaela na otoku Simi (Grčija), samostan Stella
Maris v Hajfi (Izrael). Naključje? Presodite sami. C. R.
Samostani so označeni
z modrimi pikami, tisti,
ki smo ga obiskali na
romanju, pa z belo.

REPORTAŽA
ki segajo vse do leta 1000, in
legendo samostana. Po ogledu
pa nas je čakalo še kar nekaj
vožnje do Francoske meje in
potem do mesta Nimes, kjer
smo imeli francosko večerjo in
prenočišče.
abcNaslednji dan smo se usedli
na avtobus in se peljali skozi
slikovito pokrajino Provanso.
Da bi si krajšali čas med vožnjo,
smo spoznavali Francijo in se
učili francosko. Na poti v Lurd
smo se ustavili v prelepem
srednjeveškem mestu Carcassonne
in si ga ogledali. V nadaljevanju
smo se med vožnjo
seznanili z življenjem Bernardke
Soubirous, ki se ji je 11. februarja
1858 prikazala Marija in
se ji predstavila kot »Brezmadežno
spočetje«. Prosila jo je,
naj moli za grešnike in dela
zanje pokoro. Kasneje so na
tem mestu sezidali cerkev.
abcPo prihodu v Lurd smo se
razporedili po sobah in odšli na
večerno procesijo z lučkami.
Tja je prišlo ogromno ljudi iz
različnih držav. Za veliko mladih
je bil Lurd postojanka na
poti na Svetovni dan mladih.
Med procesijo smo molili rožni
venec v različnih jezikih. Po
procesiji je sledila še sveta maša,
ki je bila res veličastna.
abcDrugi dan v Lurdu smo si
dopo
L. O.
POSNETEK ZASLONA/GOOGLE ZEMLJEVIDI
dopoldne ogledali baziliko svetega
Pija X. Sledil je ogled Bernardkine
rojstne hiše ter sprehod
po ulicah Lurda. Sledil je
prosti čas, ki so ga nekateri
izkoristili za molitev, drugi pa
so se odločili za kopanje v lurški
vodi. Ob Marijinem prikazovanju
je namreč takrat iz zemlje
privrel studenec, ki teče še danes.
Lurd velja za zatočišče bolnikov,
številni so namreč po kopanju
v tej vodi, ki je speljana v
kopel, ozdraveli. Zvečer smo se
ponovno udeležili veličastne
procesije, kjer je plapolalo veliko
zastav, tudi slovenska. Tokrat
nam je uspelo, da smo lahko
dve zdravamariji zmolili v slovenščini.
abcČetrti dan smo se od Lurda
poslovili s sveto mašo v votlini,
kjer
kjer se je Marija prikazala Bernardki.
Nato smo se usedli na
avtobus in se odpravili v smeri
Slovenije, a smo še prenočili ob
Azurni obali, kjer smo se tudi
kopali.
abcZadnji dan našega romanja
smo izkoristili za ogled mesta
Cannes, ki slovi po mednarodnem
filmskem festivalu. Pot do
doma nam je hitro minila, saj je
naša vodička povedala veliko
zanimivih zgodb. Malo pa smo ji
pomagali tudi mi – romarji – z
našim programom in v Sloveniji
smo bili kot bi mignil. »Moja naloga
ni, da vas prepričam, ampak
da vam povem,« je Bernardka
dejala policistu, ki jo je zasliševal.
»Tudi naloga kristjanov je,
ne da prepričujemo, ampak da
povemo resnico,« pa je ob sklepu
romanja povedala Mojca Berce.
Zemljevid poti

REPORTAŽA
Lizbona gostila svetovno
srečanje mladih
24. julija dopoldan smo
se mladi romarji s cele
Slovenije odpravili na
Svetovni dan mladih
(SDM) v Lizbono.
LARISA DEMŠAR
abcPo sveti maši, ki smo jo obhajali
v Zavodu sv. Stanislava,
smo začeli dvodnevno pot z avtobusom.
Zanimivo je, da smo
v prvi uri potovanja prevozili
približno dva kilometra. Na
srečo je nadaljna pot potekala
bistveno bolj gladko. Za molitveni
in glasbeni program na avtobusu
so skrbeli škofijski kaplani
Peter Čemažar, Martin
Zlobko in Gregor Bregar. Potniki
smo tako vsak dan zmolili
hvalnice, večernice in rožni venec,
najbolj zagreti pa so se lahko
pridružili tudi petju slavilnih
pesmi ob kitarski spremljavi.
Da naše potovanje ne bi bilo
samo romarsko obarvano, smo
med potjo naredili malo bolj turističen
postanek v Barceloni.
Kljub manjšemu šoku, ki smo
ga doživeli, ko smo morali ob
šestih zjutraj v 5 minutah oditi
z avtobusa, smo se v prestolnici
Katalonije kmalu počutili domače.
Pri vsaki od znamenitosti
si namreč zanesljivo srečal
kakšno skupino Slovencev. Nekateri
smo tako ujeli celo slovensko
predavanje o svetovno
znani cerkvi svete Družine,
Sagradi Familii. Stavba je resnično
osupljiva. Na fasadi, s
katero je arhitekt Antoni Gaudi
želel vero približati tudi profani
okolici, je upodobljenih nešteto
priz
8
prizorov in simbolov iz Svetega
pisma.
Cerkev svete Družine
v Barceloni
abcObisku Barcelone je sledila
še ena noč na avtobusu, zjutraj
pa smo že prispeli v mesto Loulé,
ki leži v pokrajini Algarve
na skrajnem jugu Portugalske.
Skupaj z Italijani, Nemci in Kuvajtčani
smo bili nastanjeni v
tamkajšnji osnovni šoli. Na
skupnem programu, ki je potekal
v tamkajšnjem parku, so se
nam običajno pridružili tudi
Francozi in Poljaki. Srečanja, ki
so bila namenjana predvsem
druženju, so bila zaradi večnacionalnosti
zelo pestra in zanimiva.
Na festivalu narodov smo
Gledati nekaj tisoč
ljudi, ki sredi
Portugalske pleše
polko na slovensko
Golico, je bilo res
nepopisno.
se Slovenci predstavili s polko
in plesne korake naučili gledalce.
Gledati nekaj tisoč ljudi, ki
sredi Portugalske pleše polko
na slovensko Golico, je bilo res
nepopisno.
abcVrh dogajanja v Louléju je
bilo nočno romanje do cerkve
Santuário de Nossa Senhora da
Piedade. V cerkvi smo slovesno
sprejeli kip žalostne Matere
Božje, ki ga domačini sicer odkrijejo
le enkrat v letu.
abcZadnjega julija smo se poslovili
od Louléja. Na poti smo se
ustavili v Fatimi in na trgu obhajali
sveto mašo. Popoldan
smo prispeli v Lizbono. Opremljeni
z boni za obroke in »zlato
tedensko vozovnico«, ki je pokrila
vlak, metro in celo ladjico,
smo pričeli z raziskovanjem
mesta. Najbolj sta me navdušila
Oceanarium in 25-metrski kip
Kristusa Kralja. Ob popoldnevi
Središče mesteca
Loulé
VEŠTRSKE NOVICE
september 2023

REPORTAŽA
vih smo imeli Slovenci na voljo
duhovno zelo bogate kateheze.
Prisluhnili smo številnim pričevanjem
in nagovorom, z nami
je bil tudi mariborski nadškof
Alojzij Cvikl. Veliko smo premišljevali
o Mariji in njenem srečanju
z Elizabeto, saj je bilo
geslo letošnjega svetovnega
dneva mladih »Marija je vstala
in se v naglici odpravila« (Lk
1,39
Večinoma so nas
imeli za Slovake,
ko pa so izvedeli,
da smo Slovenci, so
državo takoj povezali
s športniki
Dončićem, Dragićem,
Rogličem in
Pogačarjem.
Pod kipom
Kristusa kralja
Menjava
zastave
1,39). V prostem času so bile na
voljo številne prireditve, gledališke
igre in koncerti, vendar je
bilo zaradi gneče treba skoraj
na vse dogodke priti vsaj nekaj
ur prej. Množičen obisk Lizbone
pa je imel tudi pozitivno
stran, saj smo se lahko srečali z
mnogimi ljudmi s celega sveta.
Tujce je zelo zanimala naša zastava,
številni so želeli svojo zastavo
zamenjati za slovensko.
Večinoma so nas imeli za Slovake,
ko pa so izvedeli, da smo
Slovenci, so državo takoj povezali
s športniki Dončićem, Dragićem,
Rogličem in Pogačarjem.
abcNajpomembnejši dogodek
Svetovnega dneva mladih je bila
zaključna sveta maša, ki se je
je udeležilo milijon in pol ljudi.
Na prizorišče svete maše smo
se odpravili že dan prej, večinoma
smo tja poromali peš. Žal
je naše romanje sovpadalo z
vročinskim valom, zato smo bili
toliko bolj veseli, da je bilo na
prizorišču, v lizbonskem parku
Tejo, dobro poskrbljeno za dostop
do vode. Večerna vigilija je
bila zelo posebno doživetje, saj
so tradicionalno češčenje popestrili
tudi plesalci, pevci in
orkester.
Vigilija
orkester. Sledila je noč pod
zvezdami. Zjutraj nas je zbudila
vstajenska aleluja, a ne v
klasični obliki, pač pa kot remiks
portugalskega duhovnika
in profesionalnega DJ-ja Guilhermea
Peixota. Zaključna sveta
maša je bila čudovita. Maševal
je papež Frančišek, somaševalo
pa je 700 škofov in
10.000 duhovnikov z vsega sveta.
Zjutraj nas je
zbudil »DJ priest«
9

KULTURA
ta. Prisluhnili smo evangeliju o Jezusovem spremenjenju
na gori in papeževi pridigi ob tem odlomku.
Papež nas je povabil, naj izkušnje preteklih
dni ohranimo tudi v vsakdanjem življenju. Na
srce nam je položil, naj sijemo, in sicer tako, da se
naučimo ljubiti tako kot Jezus. Spodbudil nas je,
naj Jezusa poslušamo, saj nam bo On povedal, katera
je pot ljubezni. Nazadnje je poudaril, naj se
ne bojimo, ampak naj bomo pogumni.
abcDuhovno okrepljeni in polni vtisov iz Lizbone
smo Slovenci pred vrnitvijo v domovino poromali
še v Lurd. Ogledali smo si pot Bernardke Soubirous
in na kraju Marijinega prikazovanja obhajali
sveto mašo.
abcZelo sem hvaležna za bogate izkušnje, ki sem
jih doživela na Svetovnem dnevu mladih. To izkušnjo
bi privoščila tudi ostalim katoliškim mladincem
iz Slovenije. Potovanje je bilo sicer naporno;
skupno smo štirikrat spali na avtobusu, vadili
potrpežljivost v neskončnih vrstah za hrano in desetkilometrsko
peš romanje opravili pri 40 stopinjah,
kljub temu pa je vse dobro, ki smo ga prejeli,
odtehtalo tudi te tegobe. Če bi se še enkrat odločala
za SDM, bi se ga z veseljem še enkrat udeležila.
Se leta 2027 vidimo v Seulu?
»Vsak je genij,
ampak če
sodimo ribo po
tem, kako pleza
na drevo, bo
živela celo
življenje v
prepričanju, da
je neumna.«
Albert Einstein
MISLI ZA DOBER
ZAČETEK DNEVA:
10
knjiga
Tetovator iz Auschwitza
MANCA BERCE
abcTetovator iz Auschwitza je knjiga, ki jo je napisala
Heather Morris. Obravnava resnično
zgodbo Laleta Sokolova, preživelega zapornika
v koncentracijskem taborišču Auschwitz med
drugo svetovno vojno. Lale je bil zaprt zaradi
svoje slovaške narodnosti in bil prisiljen delati
kot tetovator, kar pomeni, da je označeval zapornike
s številkami, ki so bile vrezane v njihovo
kožo.
abcKnjiga razkriva njegovo spoznanje o okrutnosti
taborišča, preživetju, pa tudi o njegovi ljubezenski
zgodbi s taboriščno zapornico Gito, ki
je bila del skupine, ki je delala v taboriščni bolnišnici.
Kljub strahovitim okoliščinam sta Lale
in Gita našla način, da se podpirata in ljubita.
abcPoudarek knjige je na človeški vzdržljivosti,
upanju in ljubezni, ki se lahko pojavijo tudi v
najtemnejših trenutkih. Avtorica se osredotoča
na osebne zgodbe in čustva ter skuša bralcu približati
izkušnje tistih, ki so preživeli holokavst.
Tetovator iz Auschwitza je ganljiva in vznemirljiva
knjiga, ki opominja na grozote preteklosti
in pomembnost empatije ter sočutja.
VEŠTRSKE NOVICE
september 2023

NAMIG ZA NEDELJSKI IZLET
Po poteh nekdanje
železniške proge
Za vse ljubitelje rekreativnega
kolesarjenja predstavljamo
Parenzano –
čudovito kolesarsko stezo,
ki se vije po poteh nekdanje
ozkotirne železnice
od Trsta do Poreča.
URBAN OBLAK
abcParenzana je nekdaj služila
vlakom, ki so prevažali ljudi in
tovor, na primer sol, oljčno olje,
vino, ribe ipd. Obratovati je začela
1. aprila 1902, zaprli pa so jo
31. avgusta 1935. Z delovanjem je
prenehala, ker je postal cestni
promet hitrejši in cenejši.
abcPo Sloveniji je bilo speljanih
32 km železniške proge, po Italiji
13 km, po Hrvaški pa kar 78 km.
Na svoji 123 km dolgi poti je od
Trsta do Poreča povezovala 33
krajev.
abcKer je po tej poti torej vozil
vlak, se nadmorska višina ni veliko
spreminjala, zato tudi ne
vsebuje zelo strmih vzponov.
Najnižja točka leži na dveh
metrih
metrih nadmorske višine, najvišja
pa na 293 metrih nadmorske
višine.
abcDanes je na trasi nekdanje
železniške proge speljana kolesarska
steza. Ko se peljemo po
njej, se lahko zapeljemo tudi
skozi nekatere predore, ki so
lepo osvetljeni in hladni. Ime
Parenzana izvira iz italijanskega
imena za Poreč, tj. Parenzo.
abcV Sloveniji je Parenzana – po
slovensko tudi Porečanka – zelo
lepo urejena, medtem ko je hrvaški
del njeno pravo nasprotje.
Slovenski del je večinoma lepo
asfaltiran, kar privablja veliko
domačih in tujih kolesarjev. Na
Hrvaškem pa je bilo kolesarjev
manj, saj je pot makadamska. Na
nekaterih delih hrvaške Parenzane
pa najdemo tudi velike
kamne, tako da dodatna pozornost
ni odveč, saj lahko nevarno
Številke
število predorov: 9
število mostov: 11
število krivin: 604
število viaduktov: 6
povprečna hitrost
vlaka: 25 km/h
trajanje potovanja od
Trsta do Poreča: 6-7 h
začetek gradnje: 1900
dolžina vagona: 8,5 m
pademo. Je pa res, da se na Hrvaškem
ves čas vozimo pod krošnjami
dreves, v senci, kar je zagotovo
prednost pred slovenskimi
progami, kjer sence skoraj
da ni.
abcParenzana je zaradi svoje nezahtevnosti
primerna za vse kolesarje,
tudi za tiste z malo manj
kondicije, saj lahko število prevoženih
kilometrov poljubno prilagajamo.
VIR: parenzana.net
pademo.
Prvoaprilska šala?
Ob svečanem prihodu prvega vlaka, 1. aprila 1902, v Trstu ni bilo
veliko ljudi na postaji, ker so zaradi stalnih težav, zamud in
odpovedi mnogi mislili, da je odprtje Parenzane prvoaprilska šala.
VEŠTRSKE NOVICE
11
september 2023

AKTUALNO
Sora ni prizanašala
V petek, 4. 8. 2023, so
Slovenijo prizadele obsežne
poplave, najhujše
po letu 1991. Pod vodo je
bila tudi Stara Loka. Jaz
sem iz prve roke doživel
moč narave.
SLOVENSKA VOJSKA
PAVEL KARLIN
abcPrejšnji dan, 3. 8., sem se
vrnil iz skavtskega tabora, tako
da sem šel zgodaj spat. Zvečer
so moji domači govorili, da naj
bi bil naslednji dan dež, a pretirane
skrbi ni bilo. Moj ati je
zvečer celo šel pogledat stanje
vode v bližnjem potoku, a se
mu nič ni zdelo nenavadno.
abcNaslednje jutro sem zelo trdno
spal, tako da sem preslišal
sireno. Zjutraj, ob približno
šestih, me je zbudil brat in mi
rekel, da so poplave ter da so
avtomobili pod vodo. Jaz sem
bil še tako zaspan, da mu sploh
nisem verjel in sem zaspal nazaj,
sploh pa se mi ni zdelo mogoče,
da bi se to lahko zgodilo.
Ob osmih zjutraj sem se zbudil.
Slišal sem, da se nekdo pogovar
L. O.
varja po telefonu in ugotovil
sem, da je to naša soseda, ki živi
v pritličju. Ko sem prišel v
kuhinjo in pogledal skozi okno,
me je zadel šok. Naša družina
živi v drugem nadstropju in
imamo dober razgled. Voda je
bila okoli hiše, cel avto je bil
pod vodo, ven je gledala samo
še antena. Mami mi je povedala,
da zdaj voda že odteka, prej
pa je bilo še huje. V roku pol ure
je voda odtekla in šli smo ven
pogledat stanje. Voda je prišla
do višine več kot enega metra
in pol, pod vodo so bila vsa kolesa,
zamrzovalna skrinja se je
prevrnila, zelenjava je padla v
vodo … Iz kleti smo rešili le bratovo
specialko, ki jo je ati zadnji
hip rešil iz vode. Uničena so
bila tudi garažna vrata, ki jih je
sila vode zabila v podboje. Nazadnje
smo jih razbili z macolo.
Veliko huje je bilo pri tistih, ki
so imeli v pritličju bivanjske
prostore.
L. O.
Pogled na Puštal
4. avgusta zjutraj.
abcKmalu so prišli prijatelji in
skupaj smo začeli kidati vodo in
odpadke iz hiše. Prvi dan smo
vodo že spravili iz garaže, naslednji
dan pa smo pomagali sosedom,
ki jim je voda zalila celo
stanovanje. Potem pa smo še
skoraj cel teden čistili vse stvari,
okolico, velikokrat smo pomivali
tla … Ampak najbolj pa se
mi je v spomin vtisnilo dejstvo,
da so bili vsi pripravljeni pomagati
in riti v tisto blato …
12
VEŠTRSKE NOVICE
september 2023

Poplave izginjajo
z naslovnic, a
stiske ostajajo
METKA OBLAK
Prostovoljec naj bo! Sosed naj bo!
abcAvgusta letos smo Slovenci
dokazali, da znamo stopiti skupaj
in pomagati ljudem v stiski.
Poplave pretresljivih razsežnosti,
ki so stresle našo domovino,
so povezale številne.
Mnogokrat se namreč po svetu
zgodi, da so ravno naravne katastrofe
tista priložnost, ki zbliža
odtujeno sosesko. Tako se je
zgodilo na mnogih krajih po
Sloveniji. Po spletu so zaokrožile
zelo lepe in ganljive zgodbe
nesebičnih ljudi, ki so brez pomislekov
priskočili na pomoč in
darovali svoje roke, noge, orodje,
um in sočutno srce. Ob tem
so nekateri zaradi reševanja
življenj drugih izgubili celo
svoje premoženje in domove.
Kako dragoceni so lahko sosedje,
ki se sicer med sabo komaj
poznajo, sem imela priložnost
videti na lastne oči.
abcOdgovorila sem pozivu na
pomoč.
Bliža se jesen, bliža
se zima. Kako
bodo prizadeti doživljali
ta obdobja?
pomoč. Čudovit občutek se porodi
v srcu, ko stojiš na dvorišču
z delovnimi rokavicami in
se pridružiš ljudem dobre volje,
ki že več tednov zapored neutrudno
čistijo, pospravljajo,
popravljajo, obenem pa tudi tolažijo
in bodrijo. Potrebe so bile
zelo raznovrstne. Neka starejša
gospa je želela, da ji pospravimo
kup lesa, ki ji ga je povodenj
razmetala po dvorišču.
Stekla je akcija in les je bil na
svojem mestu. Gospa je bila videti
nasmejana in srečna, saj si
ni mogla predstavljati, da je kaj
takega sploh mogoče. Neki gospod
je želel, da mu na dvorišču
skopljemo jarke, da bo v primeru
novega naliva voda lahko
odtekala stran od hiše. V roke
smo vzeli kramp in lopato ter
začeli kopati. Druga starejša
gospa je želela, da ji pograbimo
listje na dvorišču. Odgovorili
smo ji, da ji bomo raje najprej
očistili in pospravili garažo, saj
je bilo to bolj nujno. Ne morem
opisati hvaležnosti, ki je sijala
na obrazu te žene, ki je živela
sama v hiši in je v bistvu še
mnogo bolj kot naše delovne
roke potrebovala pogovor in
družbo. Pretreslo me je stanje
nekaterih sosesk, enostavno si
ne predstavljam, kako bodo v
njih doživljali jesen. Hiše –
dvojčki – so ostale zaradi posledic
poplave brez sten v spodnjih
AKTUALNO
prostorih, kjer so bile prej kuhinje,
dnevne sobe in drugi za
bivanje ključni prostori. Prebivalci
teh hiš so ostali brez intimnosti,
saj prebivata v eni hiši
dve različni družini, ki imata
več kot meter in pol v višino odrezane
stene zaradi sanacije ter
prost pogled v prostore druge
družine.
abcNajbolj me je presenetil starejši
gospod – prostovoljec –,
ki je prišel v Slovenijo sam iz
daljne Nemčije in je več dni zapored
spal kar v svojem avtu v
bližini prizadetega naselja. Prišel
je samo zato, da bi nudil
oporo tamkajšnjim ljudem, saj
je tudi sam doživel podobno izkušnjo.
Malo pred katastrofo je
preživljal brezskrben dopust
daleč od svojega doma, nekje v
tujini. V svojem srcu je zaslišal
razločen glas, naj brž preneha
dopustovati in nemudoma odide
domov. Nekaj trenutkov je
bil še v dvomih, saj je ravno
začel z dopustom, zakaj bi naj
torej zdaj kar na lepem moral
oditi domov. Odločil se je, da
bo zaupal instinktu in zaključil
z dopustom. Ko se je vrnil domov,
je imel še nekaj malega
časa, da je rešil določene stvari
pred katastrofalnimi poplavami,
ki so še huje kot letos pri
nas pred dvema letoma opustošile
Nemčijo. Sam je osebno
pričeval, da je takrat spoznal
Boga in mu predal svoje življenje.
Odtlej nesebično služi,
kamor ga vodi pot.
abcPoplave so bile, pomoč je
prišla. Situacija še dolgo ne bo
takšna, kot je bila prej. Bliža se
jesen, bliža se zima. Kako bodo
prizadeti doživljali ta obdobja?
Se bomo še kaj spomnili na njih
in jih vsaj povprašali, kako so?
13

CYPRIAN MBAZIIRA
ugandski misijonar v Sloveniji
LUKA MAMIĆ
Misijonar potrebuje veliko
potrpežljivosti in poguma
Naš gost je bil salezijanski misijonar Cyprian Mbaziira,
ki je iz Ugande prišel v Slovenijo leta 2021. V preteklem
šolskem letu je bil v salezijanskem dijaškem domu v
Želimljah pomočnik vzgojitelja. V pogovoru, ki je potekal
v tekoči slovenščini, je razkril svojo pot od
muslimana do katoliškega misijonarja.
LEON OBLAK
Začniva pri tvojem otroštvu. V
kakšni družini si odraščal?
Rojen sem bil v Kampali, v muslimanski
družini. Starša sta imela
šest otrok, jaz sem četrti po vrsti.
Sta pa oba žal že umrla.
abcRekel bi, da sem odrastel v
prijetni družini. Ko si doma, je
super, še posebej, če so še vsi otroci
doma.
14
roci doma. Vedno smo hodili v
mošejo na molitve, saj stoji čisto
blizu našega doma. Na te čase
ohranjam lepe spomine.
Kdaj pa si se potem srečal s
katoliško vero?
Bilo je v katoliški gimnaziji, ki
sem jo obiskoval. Moj najboljši
pr bil
prijatelj je bil katoličan. Ko sem
bil v tretjem letniku gimnazije,
me je povabil na srečanje skupine,
ki je molila rožni venec,
pogovarjali so se tudi o Božji besedi.
Na srečanju mi je bilo všeč,
zato sva jih s prijateljem vedno
obiskovala. Počasi sem vzljubil
Jezusa in Marijo. Takrat, leta
2009, sem se odločil, da postanem
katoličan.
abc Tako kot v Želimljem smo tudi
mi v gimnaziji molili, hodili
smo k maši, ki je bila obvezna,
skupaj smo imeli adoracijo. Pri
vsem tem sem imel nek poseben
občutek, ki ga pri muslimanih
nisem
VEŠTRSKE NOVICE
september 2023

nisem nikoli začutil. Tudi tam
je bilo fajn, ampak tukaj sem se
počutil bližje Bogu.
Kako si se odločil, da boš
postal salezijanec?
Ko sem se odločil, da bom postal
katoličan, sem moral prositi
svojega očeta za dovoljenje, saj
nisem bil še polnoleten. Na začetku
mi ni dovolil.
abcČez eno leto sem ga spet
prosil. Takrat je bil bolan, zato
sem šel iz dijaškega doma domov.
Presenečen sem bil, da mi
je takoj dovolil, saj je mojo
prošnjo prej zavračal. Rekel mi
je: »Res hočeš postati katoličan?«
Odgovoril sem pritrdilno.
»Dal ti bom dovoljenje, da boš
lahko krščen,« je dejal.
abcKrščen sem bil 13. novembra
2010, nato sem moral dokončati
še dve leti gimnazije, saj ta
v Ugandi traja šest let.
Pridejo časi, ko se
počutim zelo
osamljeno in ko se
sprašujem, zakaj
sem prišel, ali je to
res moja pot, ali
moram biti tukaj.
/.../ Vse se moram
učiti na novo.
nal. Prijatelj, ki je nekoč v
Ugandi šest let vodil salezijansko
gimnazijo, mi je pripovedoval
o salezijancih, ki delujejo
med mladimi. Dal mi je telefonsko
številko salezijanca, ki je
bil odgovoren za duhovne
poklice, in sem ga poklical. Rekel
mi je: »Cyprian, lahko prideš
k nam na obisk, če imaš
čas.« Med počitnicami sem šel
k njim. Zelo dobro so me sprejeli.
Predstavili so mi, kaj delajo
salezijanci, kakšno poslanstvo
imajo. Dal mi je tudi knjižico,
ki govori o don Boskovem življenju
(ustanovitelju salezijancev,
op. a.). Doma sem jo prebral.
Don Boskovo življenje in
poslanstvo sta me zanimala,
zato sem se tudi sam odločil.
Leta 2013, ko sem dobil rezultate
mature, sem si rekel, da je
čas, da grem in vstopim k salezijancem.
abcŠest mesecev je trajala moja
prva salezijanska izkušnja med
mladimi v dijaškem domu.
Uganda, Ruanda in Burundi
imajo eno salezijansko inšpektorijo.
Če si salezijanec v eni od
teh držav, moraš znati vsaj dva
jezika, angleščino in francočino.
INTERVJU
ščino. Mene so poslali v Burundi,
da sem se lahko naučil francoščino.
Nato sem šel v Ruando.
Tam sem opravil prednoviciat,
nato pa še noviciat. V noviciatu
se učimo salezijanske
konstitucije, kaj pomeni biti
redovnik, o don Bosku ...
Nato pa je sledila odločitev za
misijonarski poklic ...
V salezijanski družbi običajno
vsak mesec izhaja revija, v
kateri misijonarji predstavijo
svoje življenje in poklic. To sem
vedno bral in komaj sem čakal
izid nove številke. Takrat sem si
rekel, da Bog hoče, da postanem
misijonar.
Kako to, da si prišel ravno v
Slovenijo?
Ko sem končal noviciat, sem
napisal prošnjo, da bi postal
misijonar. Sledila so tri leta
študija filozofije. Nato mi je inšpektor
dejal, naj še malo počakam
in grem raje v Ugando na
vzgojno prakso. Zatem sem napisal
pismo vrhovnemu predstojniku
salezijancev, ki mi je
takoj odgovoril, da je vesel pisma
in da bom poslan po svetu.
Aprila 2021 sva s salezijancem,
odgovornim za misijone v
Ugandi
abcV šoli smo imeli nekaj duhovnikov,
ker je bila zraven
župnija. Imeli smo tudi nekaj
redovnic. Ko sem jih opazoval,
posebej duhovnike, kako so
delovali med nami, se je začelo
v mojih mislih premikati in sem
si rekel, mogoče bi lahko postal
duhovnik, ampak kato-liških
redov pa nisem poz-nal.nal.
LUKA MAMIĆ
VEŠTRSKE NOVICE
15
september 2023

INTERVJU
Ugandi, začela z razločevanjem.
Vprašal me je, na katero
celino bi želel iti. Odgovoril
sem mu, da v Južno Ameriko.
Nato me je vprašal, ali bi se učil
špansko, portugalsko, ali pa bi
deloval v državah, kjer govorijo
angleško in francosko. Ker sem
želel nove izkušnje, sem dejal,
da se želim učiti špansko ali
portugalsko. »Kakšen občutek
bi imel, če bi bil poslan v muslimanske
države?« se je glasilo
tretje vprašanje. Ker sem bil
musliman, bi se že navadil, sem
menil in rekel, da bi šel, če bi
bila taka Božja volja. Čez dva
tedna sem dobil sporočilo, da
so na sestanku z vrhovnim
predstojnikom in da se pogovarjajo
o destinacijah misijonarjev.
Še enkrat me je vprašal,
ali bi res želel iti v muslimanske
države. V resnici nisem hotel
iti. Če pomislim na salezijance
v Siriji, pa na Libanon, Pakistan,
Iran, Egipt, Tunizijo, Maroko
... A sem rekel, če je to
Božja volja, sem pripravljen iti.
Čez dva tedna sem dobil
sporočilo, da se je vrhovni
predstojnik salezijancev odločil,
da grem v Slovenijo. Najprej
Južna Amerika, potem muslimanske
države, zdaj pa Slovenija!
Takoj sem pogledal na
telefon, kje je Slovenija. Nekaj
sem že vedel, ker smo imeli pri
nas misijonarje salezijance, nisem
pa vedel, kje točno leži. Na
YouTubu sem iskal, kako izgleda
življenje v Sloveniji. Naslednji
dan sem to povedal v skupnosti,
sobratje so bili veseli in
so mi čestitali. Nato sem se začel
pripravljati na odhod.
Kdaj si prispel v Slovenijo?
Na Rakovnik sem prispel 8. oktobra
2021. Salezijanska skupnost
me je lepo sprejela.
16
Ljudje v Ugandi so
zelo dobri, so
ljudje, ki sprejmejo.
Podobno je tudi v
Sloveniji, še
posebej v vaseh so
zelo odprti in
povezani.
Kaj ti je bilo ob prihodu
najtežje?
Zagotovo jezik. Saj je super, ko
prideš iz Afrke v Evropo. Slovenija
je luštna država, zelena
država. Sobratje so me takrat
peljali naokrog, na primer na
Brezje, Bled ... Vse to je super.
Ampak potem se pa začne resnično
življenje. Takrat sem se
moral začeti učiti slovenščino.
Soočil sem se s kulturnim šokom:
novi ljudje, nova hrana,
nov jezik. Takrat mi je bilo res
težko. Slovenščina v primerjavi
z drugimi jeziki ni preveč logična.
Na jezikovnem tečaju
sem skoraj obupal. Spraševal
sem se, ali mi bo šlo, ali bom
razumel jezik ... Ampak z Božjo
pomočjo je počasi šlo, tudi sobratje
so mi stali ob strani.
Ali se še vedno učiš
slovenščino?
Zdaj ne več. Na začetku, ko sem
bil na Rakovniku, sem imel res
intenziven tečaj. Imel sem individualno
učiteljico, nato sem
začel obiskovati tečaj v Ljubljani.
Ko sem prišel v Želimlje,
sem nekaj časa s tečajem še
nadaljeval. Imel sem najmanj
eno uro slovenščine na dan.
Spomnim se, da si mi nekoč
dejal, da ste v okviru tečaja
obiskali veliko slovenskih
krajev. Si bil že v Škofji Loki?
Ja, Škofja Loka je zelo lepa. V
spominu mi je ostal pekel na
Mestnem trgu.
Zagotovo se življenje v
Sloveniji precej razlikuje od
življenja v Ugandi, ampak ali
bi vseeno lahko rekel, da
obstaja kakšna podobnost?
Uganda je tako kot Slovenija
lepa država. Tudi pri nas so
nekateri kraji zeleni. Ljudje pri
nas so zelo dobri, so ljudje, ki
sprejmejo. Podobno je tudi v
Sloveniji, še posebej v vaseh so
zelo odprti in povezani. V mestih
so pogosto zadržani.
Ali pogrešaš Ugando in svoj
dom?
Zelo veliko stvari pogrešam.
Ampak hvala Bogu sem bil maja
vsaj en mesec doma. To mi je
pomagalo. Zdaj pa si rečem, da
sem v Sloveniji in je treba nekaj
ustvarjati. Prej sem zelo pogrešal
domovino, ljudi, hrano.
Najlepše je vedno doma. Ampak
sem se odločil, da postanem
misijonar, to mi je Bog
dal. To ni dano vsem, zato sem
še posebej hvaležen Bogu. Zdaj
se je treba truditi!
Brez molitve je
težko vztrajati.
V letošnjem šolskem letu
(intervju je bil opravljen
junija, Cyprian pa je nato
zapustil Želimlje, op. a.) si bil
v Želimljem pomočnik
vzgojitelja. Kako izgleda tvoj
običajen dan?
Navadno vstanem zgodaj, ob 6.
uri. Ob pol sedmih imamo salezijanci
v kapeli molitve. Petnajst
do sedmih imam molitve
žuren, imam čas zase.
VEŠTRSKE NOVICE
september 2023

v prvi vzgojni skupini še z dijaki.
Sledi zajtrk. Potem imamo
salezijanci premišljevanje, nekateri
že ob šestih, drugi pa po
zajtrku v kapeli. Sledi sveta maša.
Nato sem ob ponedeljkih in
petkih v dijaškem domu dežurni
vzgojitelj. Če nisem dežuren,
imam čas zase. Takrat
lahko naredim kar koli hočem.
Ob 12.15 imamo kosilo, nato pa
se začne dogajati v domu. Jaz
pomagam malo v prvi in malo v
drugi vzgojni skupini. Takrat
imajo dijaki prvi odmor. Z njimi
na primer igram nogomet,
včasih gremo na sprehod, včasih
se pogovarjamo. Potem ko
imajo učne ure, skrbim, da je v
učilnici red. Ob šestih sledi večerja,
nato pa spet odmor, ki ga
vedno preživljam z dijaki. Navzočnost
z mladimi je v don Boskovem
vzgojnem sistemu zelo
pomembna, zato se trudim biti
tam, kjer so mladi. Ob deseti
uri je v domu nočni mir. Takrat
sem dežuren, tako da grem
načeloma spat ob pol polnoči.
LUKA MAMIĆ
V prostem času pa zelo rad
igraš nogomet, kajne?
O, res je, to je moj ...
Spremljaš kaj nogometne
novice?
Veliko spremljam angleško prvo
ligo, tam navijam za Arsenal.
Zanj sem začel navijati leta
2002. V Španiji mi je všeč Real
Madrid, v Franciji pa PSG. Tudi
v Ugandi imam svojo ekipo. V
Sloveniji bi rekel za Olimpijo
Ljubljana. Enkrat sem bil tudi
na stadionu.
Za konec me zanima, ali imaš
kakšno sklepno besedo,
sporočilo, ki bi ga želel
predati našim bralcem?
Misijonarski poklic je zelo lep.
Včasih rečemo, da je to poklic v
salezijanskem poklicu. Vedno ti
daje veliko priložnosti. Je pa res
težek. Če si misijonar, potrebuješ
veliko potrpežljivosti in poguma.
Kraj, kamor si poslan,
postane tvoj dom. Ampak ta
občutek ne pride tako hitro.
Potrebujem pa tudi molitve, ker
biti misijonar je res težko. Pridejo
INTERVJU
Pridejo časi, ko se počutim zelo
osamljeno in ko se sprašujem,
zakaj sem prišel, ali je res to
moja pot, ali moram biti tukaj.
Doma mi je bilo fajn, rekel bi,
da sem bil magister situacij.
Počutil sem se zelo varno in
sproščeno. Tukaj pa se moraš
vse naučiti na novo, zato je res
težko. Bralce bi prosil, da ko
molijo, molijo tudi zame in za
vse misijonarje – v Sloveniji nas
je že pet: dva iz Vietnama, jaz iz
Ugande, eden iz Demokratične
republike Kongo in eden iz
Konga. Tudi jaz bom molil.
Brez molitve je težko vztrajati.
Zato je treba moliti!
Misijonarski poklic
ti daje veliko
priložnosti. Je pa
res težek.

DOGAJALO SE JE
IG/ANDREJ HOIVIK
Če nismo aktivni, vajeti
prevzamejo drugi
Mladi s spremljevalci in poslancem Andrejem Hoivikom v DZ
V Stari Loki se je za mlade
odvila serija treh srečanj z
naslovom Bodi župan, ki
jih spodbuja, da bi postali
aktivni in odgovorni državljani.
O dogodku pišemo,
ker je vreden omembe,
četudi se je zgodil že
skoraj pred letom dni.
LEON OBLAK
abcNa prvem srečanju lansko jesen je okoli 15
mladih, ki so se zbrali v Jurjevi dvorani, obiskal
Matej Cepin, direktor Socialne akademije ter
voditelj podkasta Goreči grm. Prav goreči grmi pa
so bili tudi rdeča nit večera. Cepin pravi, da je goreči
grm simbol za pomembne trenutke v naših
življenjih in izvira iz Svetega pisma, ko Bog pokliče
Mojzesa. V pogovoru so odkrivali svoje goreče
grme, saj je po njegovih besedah v vsakem od
nas še veliko neizkoriščenih talentov.
abcV okviru naslednjega srečanja so mladi v Ljubljani
obiskali Državni zbor. Tam jih je sprejel
škofjeloški poslanec Andrej Hoivik. Sprehodili so
se po prostorih parlamenta in spoznali njegovo
delovanje ter v dvorani za hip prisluhnili razpravi
v
pravi, ki je takrat potekala. Pred zaključkom so se
pogovorili s poslancema Hoivikom in Zvonkom
Černačem, ki je poudaril, da če nismo družbeno
aktivni, vajeti namesto nas prevzamejo drugi.
abcNa tretjem, zadnjem srečanju je prisotne
obiskal Aleš Primc, trenutno ljubljanski mestni
svetnik, sicer pa velik borec za pravice nerojenih
otrok. V pogovoru so se sprva spraševali, zakaj so
sami kristjani, nato pa so se dotaknili tudi vloge
kristjana v družbi.
abcNaj bo to spudbuda tudi za vse nas, da se v
družbi aktivno zavzemamo za dobro. Dokler se
namreč zlu ne zoperstavimo in zgolj nemo opazujemo,
kako se razrašča, smo pravzaprav še vedno
njegovi tihi podporniki.
Robert Friškovec: Imejte
V času priprave na prejem zakramenta
sv. birme je mlade v župniji Stara Loka
obiskal edini slovenski zaporniški duhovnik
Robert Friškovec.
LEON OBLAK
abcSproščen pogovor, ki so se ga udeležili številni
mladi, predvsem birmanci pa tudi ostali učenci in
dijaki, je potekal z naslovom Zapor – v meni, tebi,
med nama. Domačin Robert Friškovec je sprva
predstavil področje svojega delovanja in razložil,
da njegovo delo obsega mnogo več kot le obhajanje
sv. maš v zaporih, na kar ob besedni zvezi
18
janje sv. maš v zaporih, na kar ob besedni zvezi
»zaporniški duhovnik« najprej pomislimo.
abcFriškovec je sicer namestnik generalnega direktorja
Uprave RS za izvrševanje kazenskih
sankcij. Pri svojem delu se med drugim srečuje s
storilci in žrtvami kaznivih dejanj ter z njihovimi
svojci. Srečuje se tudi s slovenskimi zaporniki po
svetu, pri čemer mu znanje sedmih tujih jezikov
še kako koristi. Vsem naštetim predvsem nudi
priložnost za pogovor, kjer lahko spregovorijo o
svojih stiskah.
abcMladim je nato povedal, zakaj se je odločil, da
postane duhovnik, čeprav je sprva nameraval
postati kirurg.
VEŠTRSKE NOVICE
september 2023

DOGAJALO SE JE
Ohranjajo
pasijonsko
kondicijo
Pred veliko nočjo smo si v Jurjevi dvorani
ogledali Pasijonski večer, na katerem
so združili moči pasijonci iz Stare
Loke, Poljan in Železnikov ter uprizorili
nekaj podob iz Škofjeloškega pasijona.
LEON OBLAK
abcV letih ko Škofjeloškega pasijona ne uprizarjamo,
v Stari Loki pripravijo Pasijonski večer z namenom
ohranjanja »pasijonske kondicije«. Že lani
so v programu obudili nekaj prizorov iz Škofjeloškega
pasijona, letos pa so se jim pri tem pridružili
še pasijonci iz Poljan in Železnikov. Čeprav
je bila sprva načrtovana uprizoritev na prostem,
so jo nato zaradi deževnega vremena prestavili
v Jurjevo dvorano. Letos so predstavili osem
prizorov: Raj, Vhod v Jeruzalem, Gospodova zadnja
večerja, Angeli iz križevega pota in Glej človek
Kapucini gostili Štepanjski pasijon
V dneh po veliki noči pa smo si v kapucinski cerkvi
lahko ogledali pasijon, ki so ga uprizorili mladi iz
Štepanje vasi. Pokazali so nekaj stisk ljudi iz vsakdanjega
življenja ter predstavili, kako prav v vse
naše trenutke vstopa Jezus Kristus.
Na dogodku je nastopil tudi starološki
pevski zbor Jurjevo sidro.
vek, Hieronim, Kristus na križu, Mati sedem žalosti
in Skrinja zaveze. Vezno besedilo je bral Borut
Gartner, ki je Škofjeloški pasijon režiral leta
2009. Ob koncu je zbrane nagovoril starološki
župnik Janez Šket. Sledila je še zahvala koordinatorke
dogodka Urške Florjančič in režiserja p.
Marjana Kokalja, ki je Škofjeloški pasijon režiral
leta 1999 in 2000. Izrazil je upanje, da se ta čimprej
znova vrne na naše ulice. Zadnja uprizoritev
je bila namreč leta 2015, tista leta 2021 pa je bila
zaradi pandemije odpovedana.
Glejte, človek
L . O .
občutek drug za drugega
postane duhovnik, čeprav je sprva nameraval postati
kirurg. V otroštvu je njegov oče pogosto prekomerno
užival alkohol, podobno pa je na taka
pota zašel tudi sam. A kasneje se je vpisal na študij
teologije in postal duhovnik.
abcPo njegovih besedah se večina kaznivih dejanj
v Sloveniji zgodi znotraj družin, zato je v šali pripomnil,
da ga je bolj kot v zapor strah iti med naše
družine.
abcIzpostavil je, da moramo imeti občutek drug
za drugega, da se moramo med seboj pogovarjati
o svojih doživljanjih in stiskah. »Če bi pred vas
zdaj
zdaj postavil bivšega zapornika, bi bilo vaše prvo
vprašanje, kaj je storil, da je bil obsojen na zaporno
kazen, in ne kako se počuti,« je dejal in
poudaril, da nas pogosto ne zanima, kaj se dogaja
v človekovi notranjosti.
abcPovedal je, da je zapor ogledalo družbe ter da
se vsak od nas kdaj znajde ujet v zaporu. Ko se jeziš,
si v zaporu jeze, pravi. Mlade je spodbudil, da
razmislijo, katere so stvari, ki jim jemljejo svobodo.
Za konec je izrazil željo, da si zapomnijo le
dve črki, to sta J in K, ki predstavljata Jezusa Kristusa,
na katerega se lahko vedno obrnemo.
VEŠTRSKE NOVICE
19
september 2023

OBLIZNI PRSTE
Čokokavna
grmada
MATEVŽ BOGATAJ
SESTAVINE
Kakavov biskvit
4 jajca
70 g sladkorja
100 g moke
30 g kakava
½ pecilnega praška
ščepec soli
sirup ali mleko
Kavna krema
1 jajce
4 žlice sladkorja
1 vanilijev puding
2,5 dl mleka
2,5 dl močne kave
1-2 lista želatine
1 vanilijev sladkor
Ostalo
100 g čokolade
smetana po potrebi
maslo in moka za model
PRIPRAVA
Biskvit
1. Pečico segrejemo na 220° C ter namastimo in pomokamo pekač.
2. Ločimo beljake in rumenjake. Iz beljakov in soli stepemo čvrst sneg in vanj vmešamo 1/3
sladkorja.
3. V rumenjake umešamo preostali sladkor in stepamo, dokler ne nastane krema.
4. Moko, pecilni prašek in kakav zmešamo v ločeni posodi in postopoma presejemo na
rumenjake in ročno vmešavamo v zmes. Če je pregosta, dodamo malo smetane.
5. Na koncu primešamo sneg. Najprej 1/3, nato ostalo.
6. Vlijemo na pekač in na 220° C pečemo 12 minut.
Krema
1. Zmešamo sladkor, vaniljev sladkor, puding in jajce z mlekom. Kavo zavremo ter lističe
želatine namočimo v mrzlo vodo.
2. Ko kava zavre, odstavimo z ognja in vanjo zmešamo pudingovo zmes.
3. Pristavimo nazaj na ogenj in z metlico mešamo, dokler ponovno ne zavre in se zgosti. Nato
odstavimo z ognja in vmešamo želatino, ki smo jo prej oželi.
Sestavimo skupaj
1. Ko se krema in biskvit ohladita, biskvit narežemo na majhne kocke in jih po želji prelijemo z
mlekom ali sirupom.
2. Čokolado sesekljamo.
3. V servirno posodo damo polovico biskvitnih kock in jih prelijemo s kremo ter dobro
zmešamo. Pazimo, da kock ne zdrobimo preveč.
4. Nato dodamo še ostale kocke in sesekljano čokolado. Še zadnjič premešamo in grmado za
kakšno uro postavimo v hladilnik. Če se mudi, lahko tudi v skrinjo.
5. Postrežemo v posodici s sladoledom in/ali smetano.
Dober tek!
20
VEŠTRSKE NOVICE
september 2023

RAZVEDRILO
GESLO
1 2 3 4 5
Š
6 7 8 9 10
11 12 13 14
abcAvtor znamenitega dela, ki ga dobite kot
geslo križanke, je Ivan Tavčar. Letos obeležujemo
100-letnico njegove smrti, zato je letošnje
leto Tavčarjevo leto. Ivan Tavčar je bil odvetnik,
politik in pisatelj, ki se je rodil 28. avgusta 1851 v
Poljanah nad Škofjo Loko, umrl pa v Ljubljani, in
sicer 19. februarja 1923. Od leta 1912 do 1921 je
bil ljubljanski župan. Prizor iz omenjene Visoške
kronike, ko Jurij iz vode reši Agato, ki so jo obtožili
čarovništva, je upodobil kipar Tone Logonder.
abcPoleg Visoške kronike je zelo znana tudi povest Cvetje v jeseni, po kateri je bil
posnet istoimenski film, ki pa letos praznuje Abrahama. V njem v vlogi Mete in Janeza
srečamo Mileno Zupančič in Poldeta Bibiča.
abcV Gorenji vasi so sicer kot vrhunec Tavčarjevega leta med drugim konec maja pripravili
slavnostno akademijo.
VEŠTRSKE NOVICE
21
september 2023

»Večkrat trdimo, da
nismo nič, da nas je
sama revščina, da smo
zadnji dan na svetu, pa
bi nas hudo zadelo, če
bi nas kdo za besedo
prijel in nas razglašal
za take, kakršni
pravimo, da smo.«
sv. Frančišek Saleški
NAROČITE SE NA BREZPLAČNO PREJEMANJE
MISLI ZA DOBER ZAČETEK DNEVA!
Veštrske Novice