Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci (predogled)

www.domovina.je

ŠIRIMO OBZORJA

27. 3. 2025

28

Kaj so v najemniškem

stanovanju počeli Filipinci

34

Kristina Sever v službo

v 'ministrovem' mercedesu

44

Pohod za življenje:

»Človek že od spočetja«

14

Intervju: Andrej Hoivik

KULTURA niso samo

Prešernovi nagrajenci

3,95 €

193

DRZNI ZMAGOVALCI –

PODJETNIKI PRIHODNOSTI!

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo

mostove do novih priložnosti.

Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost.

Podjetniki s srcem,

znanjem in izkušnjami:

●

●

●

●

●

●

Matjaž Čadež

Franc Jager

mag. Gregor Novak

Matjaž Tomlje

dr. Jure Knez

Andrej Pečjak

●

●

●

●

●

Štefan Pavlinjek

prof. dr. Matjaž

Gams

dr. Janez Štrancar

Peter Slatnar

Andrej Boštjančič

Video VSEBINE

Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo

zgodbe podjetnikov, ki:

• s svojimi izjemnimi idejami,

inovacijami in delom premikajo meje;

• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo

uspešne podjetniške zgodbe;

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo

upanje novim generacijam.

VREDNO JIM JE PRISLUHNITI.

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH

Z VIDO PETROVČIČ:

►

►

►

poglobljeni vpogledi v uspešne

podjetniške zgodbe;

motivacija za vse, ki sanjajo o svoji

podjetniški poti;

navdih za premagovanje novih

izzivov.

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

UVODNIK

KLIC DRUŽBE NA POMOČ?

3

Za nami je materinski dan.

Praznujemo ga v marcu, ko

pride pomlad, ko se začne

prebujati narava. Vsepovsod

čutimo življenje, rast, upanje,

ERIKA AŠIČ

veselje. Pomlad prinaša življenje –

SHUTTERSTOCK tako kot mama.

Biti mama je poseben dar. Poseben

občutek je, ko mamo zaščemi v

trebuhu otrokov prvi gib, ko vidi njegov prvi nasmeh, ko otrok

spregovori prvo besedo in naredi prvi korak. Mama s ponosom

gleda, ko otrok pogumno sede na kolo, ko sam zaplava v morju

in ponosno stopa v šolo. Posebno veselje je, ko otrok z iskrico v

očeh potrka na vrata in ji prinese šopek cvetja, ko prinese mucko,

ki jo je našel za hišo, ali pokaže svoj novi avtomobilček, ki

ga je zbil iz lesenih deščic.

Toda ni vedno vse lahko. Pridejo trenutki, ko utrujena

mama že desetič zapovrstjo ponoči vstane, ker otrok joka, ko

s skrbjo opazuje, kam se bo razvila njegova neznosna bolečina

v ušesu, ko v strahu pričakuje, kdaj se bo otrok vrnil domov, ali

začudena obstane ob nenavadnem vedenju najstnika. Ob vseh

lepih doživetjih, ki jih prinaša materinstvo, je tudi veliko neprespanih

noči, skrbi, odpovedovanja, tudi trpljenja.

V zadnjih letih na sprehajalnih poteh srečujemo vedno

več ljudi, ki s seboj vodijo pse. Zanje skrbijo kot za čisto prave

otroke – vsaj kar se tiče vedenja, nege, prehrane, zdravja,

gibanja. Kako to? Morda zato, ker je lažje? Psa je možno zdresirati,

ga naučiti določenega vedenja in ga imeti dokaj dobro

pod nadzorom. Psa ni treba učiti samostojnosti in odgovornosti

ter ga spuščati v svet. Ni treba skrbeti, ali se bo dovolj

naučil, da bo izdelal razred, ter čakati, ali se bo zvečer vrnil

z zabave ali ne. Pes ni v nevarnosti, da bi zapadel v odvisnost

od drog ali alkohola, s kastracijo mu uredimo hormonsko

ravnovesje, tudi jezikanje gre najstnikom veliko bolje od ust

kot kosmatincem.

Prav je, da spoštujemo živali.

Veliko topline in veselja

nam lahko prinesejo. Toda

pri enačenju z ljudmi ali celo

dajanju večje vrednosti živalim

kot ljudem je treba stopiti

korak nazaj. Ali je postavljanje

živali na piedestal znamenje

tega, da težko sprejmemo

večjo odgovornost? Da se s

tem (nezavedno) izogibamo

pomembnejšim problemom

ljudi (in človeštva), ker jih ne

zmoremo reševati?

V umetnosti je perverznost

in tudi zloraba živali

nagrajena – spomnimo se

različnih poz golih žensk in

moških v živalskih položajih.

Ali pa v zadnjem času večkrat omenjene nagrajenke Prešernovega

sklada, ki si je nagrado prislužila, ker je dojila psa. To

po novem nekateri imenujejo umetnost, tudi tisti, ki so o tej

nagradi odločili. Za vse skeptike, ki smo sicer kot davkoplačevalci

plačniki takšnega izničenja umetnosti, so že v obrazložitvi

nagrade zapisali, da se je s tem delom premaknila

»umetnost sama«, da je to delo »veliko, kot se za čisto umetnost

spodobi«. Dodali so, da »tisti, ki ne razumejo umetnosti

sodobnosti, ne razumejo časa, v katerem živijo«. Ministrstvo

za kulturo gre še dlje in pravi, da si takšna dejanja zaslužijo

tudi posebno finančno podporo in celo pokojnino.

Kakšno pokojnino pa dobi mati, ki je dala življenje enemu

ali več otrokom, ki se jih je zelo veselila, ampak se je v dobro

njih tudi marsičemu odpovedala? Ali je tudi mati, katere

ljubezen in skrb za otroke se ne konča s tem, ko odrastejo,

upravičena do zaslužne pokojnine? Ne. Zaslužiti si jo mora

kot vsak slehernik, po drugačnih pravilih kot t. i. zaslužni

umetniki. Kljub temu da je naša prihodnost odvisna prav od

otrok, njihove številčnosti, ustvarjalnosti, znanja, pridnosti

in pripravljenosti polniti državno blagajno, iz katere je med

drugim tudi denar za (manj ali bolj zaslužne) pokojnine.

Pred dnevi je bil v Kopru Pohod za življenje. Tradicionalni

pohod, ki promovira in zagovarja vrednoto življenja. Prav

tako je že tradicionalen tudi ‚protipohod‘ – pohod za smrt – ki

mu sicer rečejo, da podpira pravico do splava. Gre za odvzem

življenja otrokom, ki še niso rojeni.

In ta pohod smrti se nadaljuje v boj za pravico do evtanazije.

Pravico do ubijanja že rojenih ljudi. Kaj nam sporočajo

vse te skupine, ki organizirajo protipohode, kakršnega smo

lahko pred nekaj dnevi spremljali v Kopru? Kaj se dogaja v teh

mladih ženskah, da promovirajo splav? In kaj se dogaja v teh

mladih ljudeh, da se borijo za evtanazijo?

Kaj se dogaja v naši družbi? Živali so obravnavane (bolje)

kot ljudje. Namesto zagovarjanja življenja in ustvarjanja pogojev

za življenje se spodbuja

smrt. Spodbuja se umetnost,

ki je v bistvu zloraba. Ali ni

to miselnost, zaradi katere so

propadale civilizacije?

Ko je mlada mamica v

stiski in pred odločitvijo, ali

bo sprejela otroka ali ne, ali

bo dala prednost življenju ali

smrti, potrebuje spodbudo

in pomoč, da sprejme življenje.

Potrebuje pomoč bližnjih,

ustanov in države. Ko

je družba v padanju in pred

odločitvijo, ali se bo obrnila

v pozitivno smer ali padala v

dekadentni zaton, potrebuje

spodbudo in pomoč trezno

razmišljujočih, pogumnih in

aktivnih ljudi.

193 27. 3. 2025

4 VSEBINA

TEMA TEDNA

12 Pot do naknadnega

zakonodajnega

referenduma

Tina S. Bertoncelj

18 O zmagah, zaslugah

in nagradah za tiste,

ki so pravi čas sedli

na pravi kamionček

Ddr. Verena Vidrih

Perko · Komentar

Daniel Novakovič/STA

14 28 34 44

Andrej Hoivik: »Glas proti na

referendumu bo tudi glas proti

tej aroganci Golobove vlade«

Luka Svetina · Intervju

Presenetljiva odkritja o tem,

kaj so v najemniškem


Luka Svetina

Vodjo kabineta Kristino Sever

na delo prevaža kar šofer

ministrstva

Nenad Glücks

Pohod za življenje

napolnil koprske ulice

Leon Oblak · Reportaža

ŠIRIMO OBZORJA

28

Kaj so v najemniškem


34

Kristina Sever v službo

v 'ministrovem' mercedesu

44

Pohod za življenje:

»Človek že od spočetja«

14

Intervju: Andrej Hoivik

KULTURA niso samo

Prešernovi nagrajenci

www.domovina.je

27. 3. 2025

3,95 €

193

TEDNIK DOMOVINA

ŠT. 193, LETNIK 5,

27. marec 2025

ISSN številka: 2784-4838

Cena posameznega izvoda:

3,95 €

Cena naročnine:

175 € (eno leto, lahko obročno),

95 € (pol leta)

Naročnine:

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

Uredništvo:

BRNČIČEVA 41E

1231 LJUBLJANA ČRNUČE

E: urednistvo@domovina.je

T: 068 191 191

V. d. odgovornega urednika

tednika in portala:

ERIKA AŠIČ

Uredništvo:

PETER AVSENIK, TINA S. BERTONCELJ,

NENAD GLÜCKS, LUKA SVETINA

Jezikovni pregled:

JULIJA BRECELJ, LEON OBLAK,

BARBARA RODOŠEK

Oblikovanje in prelom:

JERNEJA LOBNIK ORNIK

SANJA PILIPOVIĆ

Tisk:

TISKARSKO SREDIŠČE D.O.O.

Naklada: 7000 izvodov

Naslovnica:

JAKA KRENKER

/DOMOVINA

Izdaja:

DOMOVINA D.O.O.

Direktor:

DR. MITJA ŠTULAR

www.domovina.je

@Domovina_je

@domovinaJE

Tednik izhaja ob četrtkih

v slovenščini.

Zaključek redakcije:

25. marec 2025

193 27. 3. 2025

VSEBINA

5

20

Dr. Jože Možina: »Kocbek je v veliki

meri soodgovoren za uspeh

komunistične revolucije«

Vida Petrovčič · Intervju

26

Kako mirno lahko spi

Robert Golob?

Peter Avsenik

3 Klic družbe na pomoč?

Erika Ašič · Uvodnik

6 Pregled tedna

8 Odsev Slovenije

9 Čivkarija

11 Karikatura

25 Med(ijski) sosedi

35 Pobuda za pokop umorjenih na Goriškem

40 Špetir v golobnjaku

Aljuš Pertinač · Komentar

41 Javno zdravstvo diha na škrge

Milena Miklavčič · Kolumna

48 »Vsak sreča s svojim se nekoč življenjem ...«

Ivan Sivec

50 Kako so »zavezniki« uničevali

na Rakeku (12. del)

Ivo Žajdela

32 36

Je uporaba sestavnih delov slovenskega

grba na supergah Luke Dončića

protizakonita?

Nenad Glücks

Kaj je arheologija prispevala

sodobnemu svetu in čemu

jo je treba uničiti?

Ddr. Verena Vidrih Perko

53 Berta Ambrož: slovenska

pevka festivala Evrovizije

Janez Mihovec

54 Veseloigra Sonca, Lune in Zemlje

Boris Kham

58 Častni Šentjurski muzikanti

odhajajo v zgodovino

Ivan Sivec

38

TV Japajade šov

Drago Bajt · Komentar

42

Piran, naše čudovito obmorsko mesto

Igor Gošte

60 Čigava je bolečina?

P. dr. Andraž Arko

61 Koledar dogodkov

63 Sudokuja, vsotnici

64 Nagradna križanka

65 Razvedrilo

66 Za nasmešek ali dva

56

»Outsourcing« vzgoje in kako

lahko vzgaja šola

Darja Barborič Vesel

62

Solatni krožnik s koščki

pečenega piščanca

Selma Bizjak

ŠIRIMO

OBZORJA

193 27. 3. 2025

6

WIKIMEDIA

PREGLED TEDNA

VSESLOVENSKI CENTER

ZA POŽARE

V Vseslovenskem centru za požare v naravnem

okolju, ki so ga v Sežani dokončali

decembra lani, se bodo prihodnji teden

začela šolanja po programu, prilagojenem

za zaščito in reševanje, v okviru katerega

naj bi v prvem letu izobrazili 1.000 ljudi,

poroča STA. Cilj je, da Sežana postane

osrednji koordinacijski center v primeru

požarov na zahodnem delu Slovenije, je ob

tem povedal generalni direktor Uprave RS

za zaščito in reševanje Leon Behin.

Pri vzpostavitvi Vseslovenskega centra za

požare so sledili filozofiji odpornosti. Sprva

so poskrbeli za infrastrukturo, potem so

sprejeli program, zdaj bodo izobrazili ljudi.

Finančna sredstva tako za center kot tudi

za izvedbo izobraževanj so bila zagotovljena

iz načrta okrevanja in odpornosti.

Behin je ob tem še povedal, da so za objekt

centra namenili tri milijone evrov.

POGROM NAD MARTO KOS

Potem ko se je komisarka za širitev Marta

Kos pretekli teden v Bruslju srečala s srbskim

predsednikom Aleksandrom Vučićem

in srečanje opisala kot konstruktivno, se

je nanjo usul plaz kritik tako iz politike kot

tudi nevladnih organizacij in medijev. Celo

leve organizacije, kot so Mirovni inštitut,

Inštitut za kulturne in spominske študije

ZRC SAZU in Kulturni center Danilo Kiš, so

193 27. 3. 2025

V Sežani so decembra lani dokončali

Vseslovenski center za požare v naravnem

okolju.

izjavo komisarke označile za »škandalozno,

hinavsko in zahrbtno« in zapisale, da njeni

nastopi zvenijo kot prazno besedičenje

umetne inteligence, poroča N1. Marta Kos

se je sicer zavila v molk, slovenski evroposlanci

pa so bili večinoma enotni, da gre

za grdo sprenevedanje. V Srbiji namreč že

dobre štiri mesece potekajo siloviti protesti,

ki zahtevajo odgovornost za padec

nadstreška železniške postaje v Novem

Sadu, v katerem je umrlo 16 ljudi.

Marta Kos je srečanje z Aleksandrom Vučićem

označila kot konstruktivno in si tudi s strani

leve politike, nevladnih organizacij in medijev

prislužila kritike.

Instagram @buducnostsrbijeav

PREISKOVALNA

KOMISIJA O KANALU C0

V petek se je v državnem zboru ponovno

zbrala parlamentarna preiskovalna komisija,

ki se ukvarja z ugotavljanjem politične

odgovornosti pri nepravilnostih v zvezi s

kanalom C0. Vodi jo poslanka SDS Anja

Bah Žibert, ki je tokrat povabila dva nekdanja

okoljska ministra. Uroš Brežan, ki je

odstopil že leta 2023, ker se mu je premier

odpovedal, je podpisal enega od ključnih

dokumentov, da se je gradnja kanala lahko

nadaljevala. Sam sicer pravi, da je takrat

ravnal v skladu z zakonodajo, ker je Janković

pred tem pridobil gradbena dovoljenja,

ob vprašanju, ali kanalizacija potrebuje

presojo vplivov na okolje, pa je priznal, da

bi bila takšna študija smiselna. Predlagal

je, da se kanal zgradi do konca, potem pa

se opravi celostna študija, ki se ji Mestna

občina Ljubljana že desetletje vztrajno

izogiba. Bojan Kumer, ki vodi Ministrstvo

za okolje, podnebje in energijo – in je šel,

kot smo v Domovini v zadnjih mesecih

večkrat pisali, MOL na roko s številnimi

odločitvami, s katerimi so odpravili vse

zahteve za izdelavo okoljskih študij – pa na

zaslišanje ni prišel.

POSLANCI NSI V PREDKA-

ZENSKEM POSTOPKU

V poslanski skupini NSi so v preteklih

dneh dobili sporočilo, da so se štirje

njihovi poslanci, in sicer Janez Žakelj, Jožef

Horvat, Jernej Vrtovec in Matej Tonin,

PREGLED TEDNA

7

Po poročanju Mateja Tonina so štirje poslanci

NSi v predkazenskem postopku.

znašli v predkazenskem postopku, kar je

na družbenih omrežjih sporočil predsednik

stranke Tonin. Razkril je, da se jim očita

zloraba položaja. Sami so prepričani, da

gre za zlorabo policije za politične obračune

z opozicijo. V Gibanju Svoboda takšne

očitke zavračajo, prav tako na policiji, ki

je poudarila, da predkazenski postopek

usmerja specializirano tožilstvo. Štirje člani

NSi naj bi po mnenju tožilstva po 1. odstavku

257. člena kazenskega zakonika zlorabili

svoj položaj, ker so na seji Komisije DZ za

nadzor obveščevalnih in varnostnih služb

(Knovs) glasovali za sklep, da se na policiji

opravi nenapovedan nadzor.

VAL PROTESTOV

PROTI ERDOGANU

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je

tarča vala demonstracij, potem ko so oblasti

v preteklih dneh aretirale župana Carigrada

in najverjetnejšega izzivalca Erdogana na

prihodnjih parlamentarnih volitvah, Ekrema

Imamogluja. Turški avtokrat, ki vlada že od

leta 2002, je demonstracije označil za gibanje

nasilja in opoziciji očital, da provocira

državljane. »Ulični teroristi« po njegovih

besedah policiste napadajo s kamni, palicami,

kislinami in sekirami.

Tuje agencije poročajo, da se je po uradni

odreditvi pripora za Imamogluja v nedeljo

več deset tisoč ljudi po Turčiji udeležilo

protestov. Obenem je na glasovanju

opozicijski CHP glasoval za Imamogluja

kot predsedniškega kandidata. Sodišče v

Carigradu je Imamogluju v nedeljo v okviru

preiskave korupcije in članstva v kriminalni

združbi odredilo pripor do sojenja, pozneje

pa ga je notranje ministrstvo še suspendiralo

kot župana. Župan vse očitke zanika.

Opozicija trdi, da želi turški predsednik

onemogočiti protikandidata, ki se ga na

volitvah boji.

BELA KNJIGA OBRAMBE EU

Predsednica Evropske komisije Ursula

von der Leyen je po vrhu EU sporočila,

da je bela knjiga o prihodnosti evropske

obrambe z naslovom Pripravljenost 2030

usmerjena v okrepitev obrambe oziroma

varnosti v širšem smislu. S posojili

iz novega finančnega instrumenta EU,

vrednega 150 milijard evrov, bo namreč po

njenih besedah mogoče financirati skupno

naročanje obrambnih zmogljivosti (rakete,

SHUTTERSTOCK

Klemen Lajevec/DOMOVINA

letalnike in topništvo), infrastrukturo in

izboljšanje vojaške mobilnosti, pa tudi

opremo za sodobno elektronsko vojskovanje.

To vključuje tudi kibernetski in komunikacijski

vidik, je pojasnila in napovedala

še predstavitev drugega dela projekta Pripravljenost

2030, kamor sodijo strategije

za okrepitev pripravljenosti na morebitne

krize, kot so naravne katastrofe.

TRUMP IN ZELENSKI

Ameriški predsednik Donald Trump

je novinarjem v Beli hiši sporočil, da v

kratkem pričakuje podpis sporazuma med

ZDA in Ukrajino o delitvi prihodkov od

ukrajinskih strateških surovin, znova pa

je omenil možnost ameriškega lastništva

ukrajinskih nukleark. Ameriška delegacija

se je namreč preteklo nedeljo v savdskoarabski

prestolnici Riad srečala z ukrajinskimi

predstavniki, v ponedeljek pa še z

ruskimi. Čeprav so bili pogovori večinoma

osredotočeni na premirje v Črnem morju,

je Trump omenil, da se med prizadevanji

za ustavitev vojne pojavljajo tudi druga

vprašanja. Trump je dejal, da govorijo

o ozemlju, razmejitvenih črtah, moči in

lastništvu elektrarn. Ukrajinski predsednik

Volodimir Zelenski pa je poudaril, da se o

lastništvu jedrske elektrarne Zaporožje ne

more pogajati in da vseh 15 delujočih elektrarn

pripada Ukrajini.

Zelenski pravi, da se o lastništvu jedrske

elektrarne Zaporožje ne more pogajati in da

vseh 15 delujočih elektrarn pripada Ukrajini.

193 27. 3. 2025

8 ODSEV SLOVENIJE

24. 3. 2025

POSLEDICA IZPUSTA GORIVA

iz nedavno izstreljene rakete Falcon 9,

ameriškega programa SpaceX

Daniel Novakovič/STA

ČIVKARIJA

9

Aleksandra Krejci @AleksKrejci

Skrajni čas je, da se obnovi vojaški rok. Fantje, ne

mi zamerit.

Čivk tedna

Čivk tedna

Boris Tomašič @NeMaramButlov

Ne razumem. Čigav denar delite? Ustaviti je

treba miselnost »pripada mi«. To je največja

rak rana naše države. Večina ljudi mora za

pokojnino delati in plačevati davke, da vi

lahko delite privilegirane pokojnine.

Asta Vrečko @AstaVrecko

SDS je na račun davkoplačevalcev

začel predvolilno kampanjo na hrbtih

umetnikov in umetnic.

Božo Predalič @BozoPredalic

@AstaVrecko pravi, da če ljudje ne razumemo

umetnosti, to še ne pomeni, da neko delo ni umetnost

in da umetnik ne zasluži nagrade. No, Asta,

jaz tega performansa pri najboljši volji ne morem

razumeti kot umetnost, ampak ga vidim kot zlorabo

mladoletnih otrok. Me, prosim, razsvetlite?

Valerija @valy434781881

V katerem jeziku bo Prebilič nagovarjal svoje volivce?

Samo vprašam!

Slovenec @Slovenec1994047

Kaj je Slovenija? Slovenska pokrajina, slovenski

običaji, slovenske cerkve, tradicionalna slovenska

družina, Triglav ... TO JE SLOVENIJA!

193 27. 3. 2025

10

ČIVKARIJA

Joze Biscak @JozeBiscak

Ni šala! Zeleno-črna koalicija v deželi Baden-

-Württemberg povzroča policiji resne težave. Ukazala

je, da morajo biti policijski avtomobili električni.

Namesto da bi lovili kriminalce, polnijo avtomobile.

Kriminalci imajo seveda bencinarje, kakopak.

Branko Cestnik @BCestnik

Vučić, mali novi Tito. Ker v kaosu balkanskih plemen

zagotavlja relativno stabilna razmerja, je

sprejemljiv tako za Rusijo kot za Zahod. To, da

svoje s škornjem gazi, je kolateralni pojav ...

Borut Petrič @BorutPetric

Si predstavljamo, da nas okupirajo Madžari in od

nas zahtevajo sprejetje madž. državljanstva ali

pa, da se izselimo? In potem bo Mladina pisala in

Sukičeva jokcala, da se je treba pogovarjati, kajti

SLO te vojne ne more dobiti. To je naš domet,

dragi moji!!! Temu spodaj pa šus!

Marko Puc @MarkoPuc70481

Zjutraj sem komentiral tu, na X-u, da je Marta Kos

izdajalka in da naj se na kaktus usede, pa EU komisijo

s sabo vzame. Neprevidno, v angleščini ...

Prej kot v sekundi so mi za 12 ur blokirali račun,

pod pogojem, da post izbrišem. Torej, dragi Slovenci,

ne kritizirajmo v angleščini.

Prophetius @prophetiusAI

Razkriti podatki kažejo, da je Obama preko ukinjenih

USAID fondov denar pral preko Kajmanskih

otokov, sredstva pa koristil za plačilo najetih,

skrajno levih protestnikov po svetu, s čimer

so destabilizirali desnosredinske vlade. Zdaj

veste, kdo je financiral kolesarje in @8Marec.

F.M. Dostojevski @Slovenec_sem7

Ljubezen matere se ne deli med otroke, temveč se z

vsakim otrokom pomnoži. (cesarica Marija Terezija)

Luka Lisjak @llisjak

Marta Kos se trudi postati tip evropskega birokrata,

kakršnega bi lahko nadomestil že digitaliziran

diplomatski slovar, kaj šele UI.

Matej Rigelnik @Matej_R81

Kritika je duša demokracije, a politiki se je bojijo

kot golobradi generali vojne. Zakaj? Ker je kritika

ogledalo, ki razkriva gube na obrazu oblasti, in nihče

si ne želi videti, da je postal groteskna karikatura

samega sebe. Kritika ni le udarec, je sporočilo,

da niso nedotakljivi. Strah pred njo je strah pred

lastno minljivostjo, pred razgaljenjem praznine

pod površjem velikih besed. Če politika ne prenese

kritike, je to znak, da že smrdi po razkroju.

UROŠ @UrosMikolic

Prosil Groka, da nariše karikaturo trenutne EU

obrambne politike. Kako mu gre?

193 27. 3. 2025

MATERINSKI DAN | KARIKATURA

11

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA

Pot do NAKNADNEGA

zakonodajnega referenduma

V stranki SDS so prejšnji teden zbrali 47.584 podpisov in tako predčasno zaključili zbiranje

podpisov za razpis referenduma o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju

umetnosti. »Ta referendum bo tudi referendum proti tej nori oblasti,« je predsednik največje opozicijske

stranke Janez Janša napovedal na shodu, ki ga je februarja organiziral Glas upokojencev. »Medtem ko ni

denarja za dostojne pokojnine za vidno delo, ko moramo zbirati zamaške in donacije za bolne otroke,

se delijo privilegiji nekulturni eliti,« je ocenil Janša.

TINA S. BERTONCELJ

DANIEL NOVAKOVIČ/STA

Vlada je sredi septembra 2024

na redni seji potrdila predlog

Zakona o dodatku k pokojnini

za izjemne dosežke na področju

umetnosti (ZDPIDU). Z Ministrstva

RS za kulturo so sporočili, da bodo po

več desetletjih uredili področje pokojnin

za umetnike s posebnimi zaslugami

v umetnosti. Sedaj veljavni zakon je po

oceni ministrstva zastarel, predvsem

pa pomanjkljiv, saj ne opredeljuje natančnih

meril. Po drugi strani pa – tako

ministrstvo – predlog ZDPIDU natančno

in transparentno določa merila

za dodeljevanje pravice do dodatka in

njegovo višino.

Upravičenci do dodatka bi bili umetniki,

ki so uživalci starostne ali invalidske

pokojnine in so hkrati prejemniki

Prešernove nagrade za življenjsko

delo, prejemniki nagrade Prešernovega

sklada, ki so poleg nje prejeli še vsaj eno

nacionalno priznanje oz. vsaj eno od

visokih mednarodnih nagrad, ter prejemniki

odlikovanja na podlagi Zakona

o odlikovanjih RS, ki so poleg tega prejeli

še vsaj eno nacionalno priznanje ali

nagrado iz priloge I ali vsaj eno od visokih

mednarodnih priznanj.

V Državnem zboru RS (DZ) je razprava

o zakonu potekala novembra lani,

vendar pa o njem takrat niso glasovali,

saj so v stranki SDS vložili pobudo za

posvetovalni referendum. V stranki SDS

so med drugim ocenili, da zakon kulturnike

postavlja v neenak položaj, obenem

pa ruši obstoječi pokojninski sistem. DZ

je predlog za posvetovalni referendum

zavrnil. Proti koncu decembra je DZ

nato potrdil predlog zakona. »Po novem

bodo postopki priznavanja in odmere

dodatka k pokojninam na Ministrstvu

za kulturo transparentni, jasno so določena

merila ter pravila ravnanja, s tem

193 27. 3. 2025

V stranki SDS so med drugim

ocenili, da zakon kulturnike

postavlja v neenak položaj,

obenem pa ruši obstoječi

pokojninski sistem.

Poslanec Zvone Černač

je na novinarski konferenci

predstavil zbiranje

podpisov za referendum o

privilegiranih pokojninah.

pa zagotovljeni zakonitost odločanja

in enakopravna obravnava predlagateljev,«

je ob sprejetju zakona povedala

ministrica dr. Asta Vrečko.

Med glavnimi poudarki zakona

so omenili tudi ekonomsko varnost –

umetniki bodo deležni dodatka, ki bo

izboljšal njihove življenjske pogoje v

pokoju. Ministrstvo je zapisalo, da bo

višina dodatka odvisna od trenutne

TEMA TEDNA

13

pokojnine posameznega upravičenca

– 100 odstotkov dodatka bodo prejeli

prejemniki Prešernove nagrade za

življenjsko delo, 50 odstotkov dodatka

pa bodo prejeli prejemniki nagrade Prešernovega

sklada ali zgoraj omenjenih

odlikovanj. Pri izračunu dodatka se bo

upoštevala razlika med obstoječo pokojnino

in zneskom starostne pokojnine

za 40 let delovne dobe od najvišje

pokojninske osnove. Kot je izračunal

Dnevnik, ne gre zgolj za nek socialni

korektiv; upokojeni prejemnik Prešernove

nagrade s 1.255 evrov pokojnine

bo prejel 1.800 evrov dodatka.

POMISLEKI DRŽAVNEGA SVETA

Državi svet RS (DS) je na ZDPIDU decembra

izglasoval odložilni veto. Že

pred potrditvijo zakona so opozarjali,

da se je ob predlogu odprlo zelo veliko

vprašanj. »Veljavni zakon se spreminja,

če prav razumemo razlago, zaradi tega,

ker je že davnega leta 2009 Računsko

sodišče RS presodilo, da obstoječi

sistem ne zagotavlja pogojev za enakopravno

obravnavo prosilcev, ki so v

nekem primerljivem položaju, in je tako

tudi prišlo do neenake obravnave. Ocenjujemo,

da bo tudi tako nastavljena

rešitev omogočala, da bo še naprej prihajalo

do razlikovanja med različnimi

prosilci,« je ocenjeval nekdanji minister

za kulturo in svetnik Državnega sveta

RS Jožef Školč.

Med drugim težavo predstavlja seznam

nagrad, ki predstavljajo vstopno

točko. Medtem ko se na seznamu najdejo

nekatere precej obrobne nagrade,

nekatere veliko bolj pomembne nagrade

manjkajo. »Če se te stvari ne bodo uredile,

se bo z zakonom odprla pot za številne

nove težave in krivice,« je opozoril že

jeseni. Ena od težav predloga zakona je

tudi neenakopravno obravnavanje področij

– medtem ko na primer na področju

baleta in plesa obstajajo tri možnosti za

pridobitev potrdila, na področju gledališča

štiri in glasbe tri, na določenih področjih

te možnosti sploh ni. »Določen tip

umetnikov preprosto ne bo imel naslova,

s katerim bi lahko uveljavljal svojo

pravico oziroma odličnost,« je pojasnil

nekdanji minister za kulturo.

Ob vloženem vetu so svetniki pojasnili,

da po njihovih ugotovitvah novi zakon

ne odpravlja ključnih težav, ker merila

za dodatek niso ustrezna. Poleg tega

seznam relevantnih nagrad in priznanj

kljub svoji širini ni celovit, saj izpušča

nekatere stanovske nagrade, obenem

pa tudi neenakomerno zastopa različne

Jožef Školč: »Določen tip

umetnikov preprosto ne

bo imel naslova, s katerim

bi lahko uveljavljal svojo

pravico oziroma odličnost.«

umetniške smeri. Dodatno so še opozorili,

da zakon ureja le dodatke na področju

umetnosti, ne pa tudi na področju

znanosti, kar prinaša dodatno drobljenje

sistema – v svojih priporočilih je Računsko

sodišče RS leta 2009 zahtevalo

celovito in sistemsko ureditev.

27. januarja 2025 je v DZ potekala

redna seja, na kateri so ponovno potrdili

zakon. Državni svet je opozoril, da

njihovi pomisleki niso bili upoštevani

in da bo prišlo do neupravičenega razlikovanja

med prejemniki dodatka – na

podlagi vrednostno enakih dosežkov

bodo morebitni upravičenci prejemali

različno visoke dodatke. Izpostavili so

neustrezno oceno finančnih posledic

zakona, ki jih vlada za leto 2025 ocenjuje

na 180.000 evrov, vendar ta ocena v

besedilu predloga zakona ni podprta z

analizo potencialnih prejemnikov niti

s podatki o nerešenih vlogah iz obdobja

veljavnosti starega zakona. »Državni

svet podpira nagrajevanje izjemnih dosežkov

na področju umetnosti, saj ti pomembno

prispevajo k razvoju družbe in

krepitvi nacionalne identitete. Vendar

pa menimo, da je zakon v trenutni obliki

neustrezen,« so poudarili.

ZAKON PODPIRA

LE DOBRA TRETJINA

V SDS so že med razpravo v DZ napovedali

prizadevanja za zakonodajni referendum,

v naslednjih dneh pa je poslanec

Andrej Hoivik napovedal, da bodo

podpise za pobudo referenduma začeli

zbirati takoj. Predsednica DZ je nato določila

35-dnevni rok za zbiranje podpisov

za podporo zahtevi, ki jo lahko predlagatelj

vloži, če zbere najmanj 40.000

podpisov. V stranki SDS so tako prejšnji

teden predčasno zbrali 47.584 podpisov.

Ministrica meni, da gre za zlorabo

instituta referenduma. Dejala je, da je

kampanja največje opozicijske stranke

temeljila na lažeh, v stranki Levica pa

so proti stranki SDS in njenemu predsedniku

vložili kazensko ovadbo. Po besedah

Levice so namreč za mobilizacijo

in zbiranje podpisov za razpis referenduma

uporabili oz. ukradli umetniško

delo Maje Smrekar – gre za fotografijo,

na kateri avtorica doji psa.

Sicer pa je tema pereča tudi v širši

javnosti. Janez Janša namreč po zmagi

na referendumu napoveduje tudi zmago

na volitvah, kar že tradicionalno

povzroča nemir na nasprotnem političnem

polu. Poleg tega tudi rezultati

javnomnenjske ankete, ki jo je sredi

marca po naročilu Dnevnika izvedla

agencija Ninamedia, kažejo, da zakon

podpira le dobra tretjina slovenskega

prebivalstva, dobra polovica pa ga ne

podpira. A rezultat bo odvisen od udeležbe

– zakon je namreč na referendumu

zavrnjen, če proti njemu glasuje

večina volivcev, pod pogojem, da proti

zakonu glasuje najmanj petina vseh

volivcev. Državni sekretar na ministrstvu

za kulturo mag. Marko Rusjan je

poudaril, da bo v tem primeru ostal v

veljavi zakon iz leta 1974, ki prav tako

omogoča podeljevanje pokojnin, ki jih

je podeljevala tudi prejšnja vlada z ministrom

dr. Vaskom Simonitijem.

A Simoniti je jasen – vsi »njegovi«

kandidati so prejemniki Prešernove

nagrade. »Gre za tiste ljudi, ki so dobili

Prešernove nagrade za življenjsko delo.

To pomeni, da so bili prepoznani kot

ljudje, ki so izpolnili neka pričakovanja

in so trajno prispevali v zakladnico

slovenske kulture,« je v podkastu SDS

pojasnil svoje stališče in dodal, da ta

dela omogočajo, da potrdimo svojo nacionalno

samozavest in identiteto. Po

drugi strani pa nasprotuje nameri, da

bi se posebne pokojnine dodeljevale tistim,

ki so prejeli nagrado Prešernovega

sklada, saj ne gre za celoten življenjski

opus, ampak za dela, ki so nastala v preteklem

letu ali dveh. Tudi sicer je mnenja,

da kulturno ministrstvo ni socialna

ustanova – kar se nanaša predvsem na

množico samozaposlenih, ki jih po Simonitijevih

besedah ministrica sedaj

podkupuje in jim daje celo vrsto bonitet.

»Ne želim biti umetniška upokojenka

s tremi nosilci umetniških pokojnin,

ovenčanih s Prešernovo nagrado, in to

z nosečnico, ovito v slovenski simbol,

razparano in uničeno slovensko zastavo,

z razgaljeno človeško hranilko psa

in duhovnikom, ki se je s svojim človeka

nevrednim življenjem dokončno umazal,«

pa je v dopisu ministrici za kulturo

svoj protest izrazila pisateljica Breda

Smolnikar ter se odpovedala svoji zahtevi

za umetniško pokojnino.

193 27. 3. 2025

14 TEMA TEDNA

ANDREJ HOIVIK, POSLANEC SDS

»Glas PROTI na referendumu

bo tudi glas PROTI

tej aroganci Golobove vlade«

Oglašam se, ker menim, da če sem plačan za to, da predstavljam 280.000 volivk in volivcev,

ki so dali svoj glas SDS, potem moram pokazati svoj angažma. – Logar je rekel, da me vidi kot kandidata

za Demokrate, a sem mu že takoj prvi dan jasno povedal, da sem bil izvoljen v SDS in ohranjam svoj status. –

Mi smo uporabili fotografijo Maje Smrekar, ki je bila leta 2017 objavljena tako v tujih kot domačih medijih

in je del javnega značaja že vsaj osem let. – Nekdo, ki misli, da je to umetnost, vredna 2.400 evrov

privilegiranega dodatka, bo ta plakat videl kot nekaj lepega.

LUKA SVETINA

JAKA KRENKER / DOMOVINA

193 27. 3. 2025

Intervju

TEMA TEDNA

15

Tokratni gost oddaje Vroča tema je

bil poslanec Slovenske demokratske

stranke Andrej Hoivik, ki služi svoj

prvi mandat ljudstvu, a je v državnem

zboru eden najbolj aktivnih in zgovornih

poslancev s številnimi podanimi

pobudami. Škofjeločan tokrat spregovori

o referendumu proti privilegijem

oziroma proti dodatkom k pokojninam

zaradi posebnih dosežkov na področju

umetnosti, ki jih želi uvesti Golobova

vlada pod idejnim vodstvom stranke

Levica. SDS je z zbiranjem podpisov

pretekli teden predčasno končal, saj jih

je zbral že več kot 47.000.

Hoivik v podkastu spregovori o vprašanju,

ali SDS z referendumom resnično

lahko uspe ali pa bi se utegnila ta

akcija največji opozicijski stranki vrniti

kot bumerang. Odgovori na vse obtožbe

umetnice Maje Smrekar in stranke Levica,

češ da so »ukradli« tujo lastnino za

svojo referendumsko kampanjo (fotografija

s prizorom dojenja psa). 31-letni

poslanec spregovori tudi o plakatih

»Lažejo vam«, ki jih je stranka v zadnjih

tednih razobesila po Sloveniji. Idejo za

plakate je dal Golob, ker nenehno laže,

vztraja Hoivik pri vprašanju, kdo v SDS

se je spomnil takšne plakatne akcije.

Poudarja, da gre za svobodo govora

in da se zavedajo, da se v predvolilni

kampanji njegove stranke lahko s plakati

loti tudi druga politična opcija, kar

se je zgodilo v času volitev leta 2022.

Beseda je tekla še o nekaterih ustavno

spornih zakonih, ki jih pripravlja

Golobova vlada in ki jih bodo poskušali

zaustaviti, o besedni vojni med predsednikoma

obeh opozicijskih strank,

pa tudi o predvolilnem letu oziroma

glavnih aktivnostih.

Gospod Hoivik, za razliko od številnih

drugih mlajših poslancev,

za katere praktično sploh še nismo

slišali, ste vi relativno hitro

izstopili iz povprečja. Kakšen

je recept za uspeh?

Začel sem praktično takoj po izvolitvi. Ko

smo vložili tistih 30+ zakonov, sem bil nosilec,

koalicija jih je potem tudi posvojila

in državni zbor jih je sprejel. Moja želja je

zastopati voljo naše stranke, potem ko so

mi ljudje aprila 2022 zaupali svoj glas, da

jih predstavljam v parlamentu. Trdo sem

prijel za delo, sem član kar nekaj odborov:

za kulturo, pravosodje, komisije za človekove

pravice in peticije. Ne nazadnje sem

tudi član preiskovalne komisije, ki preiskuje

domnevno ukradene otroke, tako

da imam kar precej dela …

Gre za samoiniciativo. Pred dnevi

je iz Svobode izstopil poslanec

Tine Novak, pa so takrat številni

sploh prvič slišali zanj, ker

praktično ni govoril …

Tako je. Menim, da če sem plačan za to,

da predstavljam 280.000 volivk in volivcev,

ki so dali svoj glas moji stranki,

potem moram pokazati svoj angažma,

zanimanje za to tematiko. Ko si v opoziciji,

je tvoja edina moč, da postavljaš

poslanska vprašanja in govoriš oziroma

parlamentiraš.

Vsi niso dobro sprejeli, da ste

tako hitro stopili na veliko sceno.

Spomnim se dvoboja z Mojco

Šetinc Pašek na začetku mandata,

ko vam je ves čas govorila

»mladi kolega«. Zaradi tega

ste se precej razburili.

Kolegica je bila še svobodnjakinja, potem

se je »osvobodila« Svobode. Imenovala

me je mladi kolega, videlo se je,

da je bila provokativna. Seveda sem ji

odgovoril, da nisem noben mladi kolega,

sem kolega, kako bi bilo, če bi jaz njo

nazival kot staro ali starejšo kolegico.

Potem me ni nikoli več tako imenovala.

Ali ostane kaj prostega časa,

ko ste tako angažirani?

Z družino, ki jo imam, poskušamo izkoristiti

čim več prostega časa za to, da

smo skupaj, da gremo na morje ali kakšen

drug izlet. Moja partnerka pravi, da

mi sicer ne uspeva najbolje, ampak poskušam

takrat povsem odklopiti politiko,

ki je pravzaprav služba za 24 ur na

dan in sedem dni v tednu. Včasih je težko,

si pa vzamem čas, da se odklopim.

V času zadnje Janševe vlade ste

bili zaposleni pri Marku Borisu

Andrijaniču, drži?

Pravzaprav sem bil najprej zaposlen v

kabinetu predsednika vlade, kjer sem

dobil številne izkušnje in spoznal tudi

potrebe digitalizacije, kasneje pa sem

bil eden od soustanoviteljev ministrstva

za digitalno preobrazbo, ki ga je

vodil minister Andrijanič. Vodja kabineta

ni opažen, vendar je to odgovorna

naloga. Imel sem precej dela, včasih

sem se počutil kot deklica za vse.

Andrijanič je med ustanovnimi

člani Demokratov. So se vajini

odnosi kaj ohladili?

Imava telefonske številke in kdaj pokomentirava

aktualno dogajanje. Gospod

Andrijanič pohvali mene, jaz pa njega, ko

dobi kakšno prestižno funkcijo v tujini

(smeh), ki mu jih zagotovo ne manjka. Seveda

mu privoščim uspeh, se je pa odločil

za Demokrate in upam, da bova imela priložnost

sodelovati v naslednji vladi.

Precej ste bili kritični do Eve Irgl,

ko je na družbenih omrežjih govorila

o nujnosti digitalizacije,

češ da so bile to ideje SDS že v

prejšnji vladi. Kakšen je vaš odnos

z bivšima poslanskima kolegoma,

Evo Irgl in Anžetom Logarjem?

Bivša kolega iz naše poslanske skupine na

hodnikih parlamenta pozdravljam, tudi

nimam problema iti na kosilo z njima,

zagotovo pa so se odnosi ohladili, kajti bil

je hladen tuš za vse, ko je Logar končno

povedal, da dela svojo stranko, kar se je

nekako »mencalo« že dve leti. Hodil je po

terenu, češ da je to samo Platforma sodelovanja,

na koncu pa je ustanovil stranko.

Problem je, da so mu volivci, tako kot

Evi Irgl, izkazali zaupanje, ker je kandidiral

na listi stranke SDS. Menim, da če

bi Logar in Eva Irgl šla v novo zgodbo res

iskreno, bi odstopila in prepustila mesto

dvema naslednjima z liste SDS. Lahko pa

bi seveda prostovoljno hodila po terenu

in nagovarjala za naslednje volitve pod

imenom Demokrati.

Saj veste, da vas bom zdaj vprašal,

zakaj pa Lidija Ivanuša potem

ni vrnila mandata Jelinčiču,

ko je prestopila v SDS.

Mislim, da bi ga morala.

Ampak verjetno je takrat stranki

SDS prišel dodaten mandat

zelo prav …

Mislim, da niti ne, ker je tudi SNS prej

precej tvorno, sicer kot opozicijska

stranka, sodelovala s takratno koalicijo.

Prej sva govorila, da ste Irglovi očitali

programske točke SDS, Janša

je tako tudi poobjavil na X-u …

Moja želja je zastopati voljo

naše stranke, potem ko so mi

ljudje aprila 2022 zaupali

svoj glas, da jih predstavljam

v parlamentu.

193 27. 3. 2025

16 TEMA TEDNA

Nisem govoril o tem, da je ukradla, ampak

to, o čemer je govorila, je SDS potrdil

že leta 2022 na programski konferenci,

te ukrepe je potrdila Janševa vlada. Če bi

Janša nadaljeval vlado, bi bili ti ukrepi ali

že realizirani ali pa v izvajanju.

Sicer se je po državnem zboru

dolgo šušljalo, da če bo iz SDS

še kdo odšel k Demokratom,

boste to vi. Je bilo kaj resnice

v teh govoricah?

Niti malo. Mislim, da je to sprožil Reporter,

kolikor pa sem dobil informacije, je

to prišlo iz stranke Svoboda. Res pa je, da

mi je kolega Logar rekel, da me vidi kot

kandidata za njegovo stranko, a sem mu

že takoj prvi dan jasno povedal, da sem

bil izvoljen v SDS in ohranjam svoj status

v njej, njemu pa sem, ko sem videl, kam

gredo zadeve, seveda zaželel veliko sreče

na novi poti, čeprav sem kritičen, da ni

vrnil mandata. Ne bi bilo slabo, da bi zapisali

v zakon o poslancih ali poslovnik,

da če je poslanec izvoljen na listi neke

stranke, potem pa ni več pripravljen

sodelovati z njo, bi moral stranki vrniti

mandat. Je pa res, da ustava pravi, da poslanec

ni vezan na navodila in lahko svojo

pot nadaljuje kot samostojni poslanec.

193 27. 3. 2025

Premakniva se k referendumu

proti dodatkom k pokojninam

privilegiranih umetnikov. Relativno

hitro ste zbrali te podpise

za referendum. Kakšen je bil odziv

na terenu, je bil dober?

Najprej bi se rad zahvalil vsem prostovoljcem

in prostovoljkam, tako članom

kot podpornikom, ki so več kot 20 dni v

dežju in soncu stali na stojnicah – iskrena

hvala. Zbrali smo več kot 47.000

podpisov državljanov in državljank, ki

si želijo državo, kjer ne bi bilo prvo- in

drugorazrednih državljanov; govorim

predvsem o upokojencih in upokojenkah,

ki jih je več kot 640.000. Zbiranje

je potekalo zanimivo, neverjeten je bil

poskok, ko je Levica napovedala kazensko

ovadbo proti naši stranki in predsedniku,

takrat se je videl dvig podpore

temu referendumu. Kajti ljudje ne morejo

razumeti, kako imamo lahko vlado,

ki je pripravila pokojninsko reformo, s

katero bo uredila pokojnine za 99 odstotkov

vseh, hkrati pa je pred tem uzakonila

zakon za elito, za 0,1 odstotka

upokojencev, ki pa dodaja tudi do 2.400

evrov dodatka njihovim pokojninam iz

državnega proračuna.

Ko je SDS v referendumski kampanji

uporabil fotografijo Maje

Smrekar, ki doji psa, so se pojavili

številni – tudi desni – komentatorji,

ki so prepričani, da si bo stranka

s tem pravzaprav škodovala.

Kako vi to vidite?

Mark Boris Andrijanič

se je odločil

za Demokrate

in upam, da bova

imela priložnost

sodelovati

v naslednji vladi.

Ko je Levica napovedala

kazensko ovadbo proti

naši stranki in predsedniku,

se je videl dvig podpore

temu referendumu.

Maja Smrekar je dobila nagrado Prešernovega

sklada, na podlagi katere pa bi

lahko bila tudi sama upravičena do dodatka

po novem zakonu. Naj to natančneje

razložim. Trenutno res velja zakon iz

leta 1974, tako imenovani ZIPO, ki ureja

privilegirane pokojnine, vendar je to zakon

iz bivšega sistema in predvideva to

za dobitnike življenjskih priznanj, torej

Prešernove nagrade. Te dodatke je, drži,

podeljeval tudi minister Vasko Simoniti v

času Janševih vlad. Tudi ministrica Asta

Vrečko je v letu 2023 podelila štiri takšne

pokojnine. Takrat stranka SDS temu ni

eksplicitno nasprotovala, nasprotujemo

pa temu zakonu, ki z velikimi usti, bom

tako rekel, širi ta nabor upravičencev. To

bodo ob Prešernovih nagrajencih zdaj še

dobitniki nagrade Prešernovega sklada,

ki bodo morali dobiti še eno nacionalno

priznanje ali mednarodno nagrado, pa

dobitnik odlikovanj predsednice republike.

Politizira se tako komisija, ki podeljuje

nagrade Prešernovega sklada, politizira

se status predsednice, ki bo zdaj samovoljno

podeljevala te nagrade, problem

pa je tudi, ker je ta vlada to sprejela pred

pokojninsko reformo.

Ste izračunali, koliko bo ta

referendum stal? Levica vztrajno

ponavlja, da bo učinek tega zakona

okrog 700.000 evrov, vaš zakon

pa naj bi stal nekaj milijonov …

Hvala za to vprašanje. Levica vztrajno

manipulira s temi številkami. Pravi, da bo

ta strošek približno od 60.000 do 70.000

evrov na leto, v desetih letih 700.000. V

70 letih pa bi bilo to 5,6 m milijona; pravijo,

da toliko, kot bi stal en sam naš referendum.

Po tem novem zakonu je novih

upravičencev že v tem trenutku med 100

in 200. Vzemiva manjšo številko, 100.

Vsak bo dobil v povprečju 1.500 na mesec.

V 12 mesecih je to 18.000 evrov. Krat 100

in je to 1,8 milijona na leto. Pokojninska

doba ponavadi traja tudi do 20 let. Preračunajmo,

20 krat 1,8 milijona evrov je 36

milijonov za teh 100 posameznikov. Potem

pa še vsako leto dodatnih 60.000 do

70.000 evrov. S tem referendumom bomo

Intervju

TEMA TEDNA

17

ta strošek pokrili v dveh ali treh letih. To,

kar oni pravijo, 70 let, je laž, kar ministrica

ve, saj ima te podatke, vendar ne želi

deliti z javnostjo, koliko je teh upravičencev

pravzaprav že zdaj.

Ampak, še enkrat: bo imel ta

referendum na vas pozitiven ali

negativen učinek? Vlada in Levica

gresta v protikampanjo, češ,

manipulirate, zdaj pa še kradete

umetniška dela …

Umetniško delo, ki ga predstavlja Maja

Smrekar, je bil ta performans, ki je potekal

med letoma 2014 in 2017, umetnina

je dojenje tega psa, tako se je sama

izrazila, tako je bilo celo obrazloženo

ob podelitvi nagrade Prešernovega

sklada, ker je spodbudila svoje telo,

da je proizvedlo materino mleko, da je

podojila tega psa, mladiča. Nečloveško

bitje torej. Uporabili smo fotografijo, ki

je bila leta 2017 objavljena tako v tujih

kot domačih medijih. Ta fotografija je

del javnega značaja že vsaj osem let.

Ampak vi jo zdaj uporabljate

v negativnem kontekstu …

V nobenem negativnem kontekstu.

Samo napisali smo na plakat. Ljudstvu

drobiž, peščici prestiž. Nekdo, ki misli,

da je to umetnost, vredna 2.400 evrov

dodatka, bo ta plakat videl kot nekaj

lepega. Hkrati pa smo bili že leta 2018

priča javnemu diskurzu, ko je veliko politikov

in kulturnikov izrazilo nasprotovanje

podelitvi nagrade Prešernovega

sklada tej dotični umetnici. Morda

se Maji Smrekar dela krivica, da je zdaj

predmet najine debate, ampak takšnih

primerov je več in jih bo morda tudi v

prihodnje več. Dobro vprašanje za javnost

je, kdo je trenutno predsednik odbora

Prešernovega sklada. To je Zdenka

Badovinac, kustosinja, prej vodja

Moderne galerije, od koder je odšla v

sumljivih okoliščinah. Gospa je lansko

leto kandidirala za evropsko poslanko

na listi stranke; uganete, katere?

Levice?

Levice.

Golobova vlada obdavčuje

ljudi, gospodarstvo,

študente. Vse. Pokojnine

pa bo dobila peščica.

Menite torej, da vam fotografija ne

bo škodovala – kljub ostremu odzivu

Levice, ki ima določene medije,

ki bodo njihovo stališče predvajali

na velikih zvočnikih?

Absurdno je, ko nam Levica očita, da

napadamo kulturo in umetnost. Oni

jo napadajo. S temi dodatki. Kajti kultura

niso samo Prešernovi nagrajenci

in nagrajenci sklada, kultura deluje na

makro, mikro in srednjem nivoju. Kultura

je tudi petje. Vse, kar lahko proizvedemo.

Slovenija je zrasla zaradi kulturnega

prepričanja, da smo narod, ki je ponosen

na Ivana Cankarja, Franceta Prešerna,

na takšne in drugačne umetnike. To je

napad z njihove strani na kulturo, da

želijo uzakoniti takšen zakon. Kdo bi

ustvarjal zakon za peščico ljudi, medtem

ko številni upokojenci iz dneva v dan živijo

slabše. Pod to vlado, Golobovo vlado,

kajti cene so šle predvsem v letih 2023

in 2024 gor, cene hrane, storitev, hkrati

pa se je prag revščine pod to vlado zelo

zvišal, pokojnine pa temu niso sledile.

Čeprav bi vlada imela možnost izredne

uskladitve pokojnin, pa tega ni storila. In

zato je ta zakon pomemben. Ne samo za

upokojence, ampak za vse prebivalstvo.

Kajti Golobova vlada obdavčuje ljudi,

gospodarstvo, študente. Vse. Pokojnine

pa bo dobila peščica. Tudi nekateri tisti,

ki niso nič plačevali v pokojninsko blagajno

za t. i. socialno državo, bodo imeli

dodatnih 2.500 evrov na mesec.

Bo SDS ta referendum dobil,

in če ga ne bo, kako velik poraz

bo to za stranko?

Hvaležen sem Novi Sloveniji, da se je

vključila v kampanjo, in vabim tudi

druge stranke, seveda pa težko računam

na podporo koalicije. Dovolj vnaprej

smo jih opozarjali, naj se ustavijo, da

naredimo skupaj pokojninsko reformo,

da bi pogledali status drugih upokojencev,

kmetov, športnikov, vseh, kako bi

jim pomagali. Ampak ne, rekli so, smo

oblast, in to izglasovali. Trikrat smo

glasovali o tem zakonu. Še to povem, da

je ta referendum prva predlagala podpredsednica

Svobode, poslanka Sara

Žibrat, ki je na enem izmed odborov dejala,

da če menimo, da bo ta zakon tako

slab za druge upokojence, ga dajmo na

zakonodajni referendum. Mi sledimo

njeni želji. Prepričan sem, da bomo uspešni

in dosegli 340.000 glasov proti.

Ta glas ne bo samo proti zakonu, ampak

proti aroganci vlade Roberta Goloba.

To, da ti pripravljaš pokojninsko

reformo, ki bo podlaga za naslednjih 20

let, pred tem pa hkrati sprejmeš mikro

zakon, ki bo 100 ali 200 ljudem povišal

pokojnine, ki bodo 3.000 evrov, to je nesprejemljivo,

nedopustno, nesocialno.

Kdo je pobudnik SDS-ove plakatne

akcije »Lažejo vam«? Takšne

ideje, recimo o plakatu z Golobom

in vprašanjem »Še kdo pleše?«,

so pogosto prišle od podmladka …

Pobudnika sta dva. Prvi je dr. Robert

Golob, druga podpredsednica parlamenta

gospa Nataša Sukič, ki sta brez

sramu in vehementno lagala, kako je

druga Janševa vlada znižala pokojnine

upokojencem, ko se je sprejemal ZPIZ-

2. Onadva sta nosilca, zato sta tudi na

tem plakatu.

193 27. 3. 2025

18 TEMA TEDNA

Sfrizirane in ‘ogvantane’

so dobile vsaka svoj

rdeč nageljček,

Zoro iz Štanjela pa je celo pot

igral na harmoniko partizanske

viže. Še celo leto se je naš vaški

AFŽ ponosno spominjal

praznovanja za »nas,

ki smo si ga zaslužile«.

O zmagah, zaslugah in

NAGRADAH za tiste, ki so pravi

čas sedli na pravi kamionček

Slovenska družba je družba izbrancev že vse od zmagovitih dni druge svetovne vojne.

Zmagovalci, in ne poraženci, so vzeli pravico v svoje roke, s puškami in bombami izravnali pot resnice,

z lopatami in krampi sezidali trdnjavo svobode. Kogar ni bilo zraven, naj samemu sebi pripiše.

DDR. VERENA VIDRIH PERKO

SHUTTERSTOCK

Pač ni bil pravi čas na pravem

mestu, ko smo postajali čedalje

bolj demokratična in pravična

družba znotraj Titove Jugoslavije.

Če so se Srbi drgnili z Vojvodinci in

na skrivaj tepli Kosovce ter je za Hrvate

veljalo, da se kar naprej brez vsakega

razloga puntajo, smo bili Slovenci brez

dvoma najboljši Jugoslovani. Če ne najboljši,

pa vsaj najbolj predani.

Še preden je Tito domislil katero od

svojih modrosti, smo mu Slovenci že

polagali izbrane besede v usta. Edvard

Kardelj je domislil tako sijajna znanstvena

dela, da mu jih niti ni bilo treba

193 27. 3. 2025

vseh objaviti, pa je že postal »zavetnik«

Ljubljanske univerze. (Še hranim indeks

z njegovim ovekovečenim imenom.)

Boris Kidrič je dal svoje ime inštitutu,

po partizankah smo poimenovali šole.

Vida in Zdenka sta bili zvezdi znanstvenih

in kulturnih srečanj, o njunih besedah

nikoli nihče ni podvomil. In zelo

dobro se še spominjam, ko je ob prvi

obletnici Titove smrti tovariš Dolanc

skupaj s tovarišem Vrhovcem žalostno

obujal spomine na »Starega«, kot je bilo

Titovo partizansko ime. Ko sta naštela

že vsa njegova junaška dela in zasluge,

vse sijajne ekonomske in politične

uspehe, mednarodni ugled in izjemen

Titov okus, oddaje pa še ni hotelo biti

konec, je nazadnje globoko užaloščeni

Dolanc pomenljivo dodal: »… rjedko je

bilo filozofsko djelo, kojeg On (Tito) ne

bi pročitao.«

KAMIONČEK AFŽ

Tako. Vodili so nas junaki, znanstveniki

in filozofi. Ne vem, kako je z vami, a

jaz se še spominjam, kako so v naši vasi

za praznik AFŽ (Antifašistična fronta

žena), danes legendarni 8. marec, vrgli

na polkamion klopi in peljali »naše«

žene na praznovanje v sosednjo vas.

Komentar TEMA TEDNA 19

Nagrajenki Prešernovega sklada: Simona Semenič (levo) in Maja Smrekar (desno).

Danes je marsikaj drugače. AFŽ

je izginil, ostal pa je 8. marec in dobil

nove, sodobne vsebine. Dobil je pravice

in priokus kapitalsko obarvanega

feminističnega gibanja Nike Kovač.

Pozabili smo na nageljčke in praznovanja,

zadostujejo dobičkonosni politični

posli! Živel AFŽ, hočem reči 8. marec,

pri čemer imam seveda v mislih znani

humanistično usmerjen inštitut. Podobno

se je spremenilo v naši družbi

tudi vse ostalo. Iz pravične, demokratične

in svobodne družbe smo se razvili

v še pravičnejšo in bolj demokratično

družbo Svobode. To, da se na našem

»AFŽ-kamiončku« še vedno spoznajo

na vse, pa tudi ni treba posebej razlagati.

Prehrana otrok in starostnikov, pižmovke

in podgane, krave in osli, a tudi

bolj ‘kunštna’ vprašanja, kot so ekonomija

in znanost ali pa umetnost, nič jim

ni tuje! Posebej umetnost, tista visoka,

intelektualna, ki je samo za izbrance.

Oni edini dojamejo prikrita sporočila,

ki plemenitijo človeštvo. Oni edini lahko

delijo in režejo finančna sredstva,

višajo penzione, pišejo zakone in cesarske

uredbe, ki jih vsled izjemne strokovnosti

in odlične pravnosti nihče ne

razume … in niso nikomur v korist (npr.

predlog zakona o varstvu kulturne dediščine).

Razen velikemu stricu Kapitalu,

ki pa ga iz obzirnosti nikoli

ne imenujemo na glas, četudi

je vsem (na »AFŽkamiončku«)

krstni in birmanski boter ter

hkrati še poročna priča.

TWITTER

Marsikdo zaslužne

pokojnine s predanim

delom, z znanstvenimi

raziskavami in

vztrajnim humanitarnim

prizadevanjem ne bo

nikoli dobil.

Sfrizirane in ‘ogvantane’ so dobile vsaka

svoj rdeč nageljček, Zoro iz Štanjela pa je

celo pot igral na harmoniko partizanske

viže. Še celo leto se je naš vaški AFŽ ponosno

spominjal praznovanja za »nas,

ki smo si ga zaslužile«. Roko na srce,

takih praznovanj niso poznali nikjer v

gnilem kapitalizmu. Niso pa kar vse vaške

ženske sedle na tisti »AFŽ-kamionček«.

Navkljub temu, da smo bili majhna

skupnost, bi se le stežka vse zbasale na

tisto prikolico. Toda saj vseh ostalih

vaških žena nismo nikoli niti omenjali!

AFŽ je bil za partizanske in »zadružne«

žene, za »naše žene«, za druge pa ne, ker

preprosto niso sodile zraven. Navsezadnje

smo bili pravična, demokratična in

svobodna družba, s katero se gnili kapitalisti

niso mogli primerjati.

POLITIČNA

IN UMETNIŠKA ELITA

Če niste pravi čas skočili na

»kamionček AFŽ«, se nikar ne

pritožujte. Ni vaša stvar, da

bi odločali o umetniških dosežkih

tistih, ki jih ni mogoče

počastiti drugače kot s tistimi

nekaj ubornimi tisočaki. Če so

vam visoke umetniške stvaritve,

kot je veličastno dojenje

ščeneta iz usahlih »deviških«

seskov in luknjanje slovenske

zastave za vse priložnosti

ginekološkega pregleda, nedoumljive,

vam nima smisla

ničesar pojasnjevati. Treba

je razumeti, da to ni nekaj, o

čemer bi lahko kdorkoli razpravljal,

sploh pa ne tisti, ki

ne dojame pomena intimnega

»radiatorskega« ustvarjanja.

Sprijaznite se! Naša izbrana

politična in umetniška elita

razume in zmore veliko več kot vsi

drugi. Referendum je brez dvoma politizacija

umetniške svobode in odraz

pomanjkanja okusa ter na robu sovražnega

govora. Je ena velika »fovšija«,

ker se tista majhna skupina izbrancev

še vedno lahko vozi na »kamiončku

AFŽ«! Hočem reči v limuzinah in na

jahtah. In vedno bolj na glas praznuje

AFŽ, četudi je Zoro iz Štanjela že

zdavnaj umrl in jih v resnici zanima le

še denar. Edino eno še ni čisto jasno: s

kakšnim dodatnim ukrepom bodo zamrznili

tiste, ki so pomotoma ali zares

kaj presežnega ustvarili … in prejeli

Prešernovo nagrado?

Bi Prešeren danes prisedel na »kamionček

AFŽ«? Bi Kosovel prikimal

zaslužnim pokojninam? Bojim se, da

ne, ker, sodeč po njunih poezijah, ne bi

dojela globokega bistva sodobne »radiatorske«

umetnosti! Na majavih klopeh

in ob glasnem harmonikarskem

krakanju res ni moč ustvariti Krsta pri

Savici niti ne Integralov. Je pa vsekakor

mogoče mimogrede podojiti par vaških

ščenet in tako pridobiti zaslužno pokojnino.

Marsikdo je s predanim delom, z

znanstvenimi raziskavami in vztrajnim

humanitarnim prizadevanjem ne bo

nikoli dobil. (Kaj hočemo, na napačen

kamionček je prisedel!)

193 27. 3. 2025

20

INTERVJU

Celotno oddajo Odmev tedna si lahko ogledate

na portalu Domovina ali na Youtubu.

DR. JOŽE MOŽINA, ZGODOVINAR IN NOVINAR

»Kocbek je v veliki meri

SOODGOVOREN ZA USPEH

komunistične revolucije«

Gost oddaje Odmev tedna (14. marec) je bil novinar in zgodovinar dr. Jože Možina, ki je spregovoril

o Edvardu Kocbeku in njegovem tako opevanem, a pogosto napačno predstavljenem disidentstvu. Glede

aktualnega trenutka in krhanja svetovnega miru Možina pravi, da je Evropa živela v iluziji, da je konec

zgodovine in da bo mir še stoletja. Oboroževanje je žal nujno, opozarja. O domačem političnem dogajanju

pa je med drugim dejal, da je težava ta, da ljudje ne vidijo alternative: »Malo zaradi frakcijskih bojev

na pomladni strani, predvsem pa zaradi medijske propagande ›samo, da ni Janša‹.«

VIDA PETROVČIČ

JAKA KRENKER/DOMOVINA

193 27. 3. 2025

Igor Omerza je ravnokar napisal

knjigo Kocbekovo tržaško pričevanje

in Udba. Pol stoletja je od

izida edinstvene »sinje knjige«,

kjer si je Kocbek v nekakšnem samointervjuju

zastavljal vprašanja

in nanje odgovarjal. V glavnem

je šlo za razkritja povojnih pobojev.

Kakšna je vrednost Edvarda

Kocbeka v slovenski zgodovini,

literarni zgodovini?

V literarnem smislu je Kocbek pomemben,

lahko bi rekel tudi velik literat

sredine 20. stoletja. Ocena njegovega

političnega delovanja pa je po mojem

védenju, glede na poznavanje medvojnega

obdobja, absolutno negativna.

Pripisujejo mu atribut disidentstva, ki

pa si ga po mojem mnenju v veliki meri

ne zasluži.

Tudi za znameniti intervju Edvard

Kocbek, pričevalec našega časa, kjer je

dobil priložnost, da se je distanciral oz.

opral in prvič spregovoril o povojnih

pobojih, imata zasluge predvsem Boris

Pahor in Alojz Rebula, pa tudi Viktor

Blažič in Franc Miklavčič. V izvrstni

monografiji Andreja Inkreta In stoletje

bo zardelo, ki opisuje tudi to dogajanje,

lahko preberemo, da so ga, predvsem

Boris Pahor, neskončno prepričevali,

da zbere pogum. Kocbek je namreč nenehno

kolebal, saj je kljub kritičnemu

pogledu na režim pričakoval, da ga bo

tovarišija povabila nazaj; ves čas je čakal

in bil kar vdan komunističnim veljakom.

In to kljub temu, da je že leta 1946,

morda že prej, vedel za povojne pomore

in v nekaterih zapisih zelo subtilno zapisal,

da se čuti krivega, čeprav ni prelival

krvi.

Jasno je, da so ga izkoristili v propagandne

namene, in to v njegovem

primeru ni mala stvar. V letih 1941–

1943 je komunistom, karizmatičen kot

je bil, bistveno pomagal, da so na svojo

stran pridobili »ljudske mase«, kot

se je izrazil Edvard Kardelj. Kocbek je

kot krščanski socialist pozitivno pisal

o komunizmu, vzneseno nastopal na

mitingih in med ljudstvom širil vtis,

da komunisti niso proti Cerkvi, da

niso proti veri, kar je bila seveda prevara.

To opisujem tudi v svoji knjigi

Slovenski razkol. Vodstvo partije in

OF sta bila na primer spomladi 1942

nekaj časa na Tisovcu, kjer so okoliškemu

prebivalstvu »težili« z narodnoosvobodilnimi

zadevami, volitvami …

Ljudje so to zavračali, želeli so le, da

jih pustijo pri miru, a jih seveda niso.

Kocbekova ideja, zapisana v

programu OF iz septembra

1941, je bila tudi ta, da je

treba spremeniti značaj

slovenskega naroda.

Kocbeka so poslali tudi k maši v Struge,

peli so na koru, po maši je nagovarjal

ljudi … Igral je torej koristno figuro

za partijo. Ko je potem leta 1975

prišlo do sporov in objave intervjuja v

reviji Zaliv (za sam intervju imata, kot

rečeno, zasluge predvsem Pahor in

Rebula, pa ne nazadnje tudi Miklavčič

in Blažič), si komunisti proti Kocbeku

niso upali ukrepati zaradi takratnega

predsednika mednarodnega PEN-a

in nobelovca Heinricha Bölla, ki ga je

zaščitil. Niso si ga upali kaznovati in

strpati v zapor, le nekako so ga dali

na stran. Maščevali pa so se Miklavčiču

in Blažiču, ki sta šla v zapor.

Čeprav sta šla v zapor zaradi njega, je

bil Kocbek tiho – v zameno za izdajo

zbranih del, kar si je želel. Tudi s tega

vidika nikakor ni bil načelen in pokončen

človek.

Kocbek je naivno verjel in pogosto

občudoval komunistično delovanje, na

nek način tudi umore drugače mislečih.

Zagovarjal je, da se morajo nekako vsi

podrediti komunistom, ki da imajo vodilno

poslanstvo pri preobrazbi družbe.

Njegova ideja, zapisana v programu

OF iz septembra 1941, je bila tudi ta, da

je treba spremeniti značaj slovenskega

naroda. Vidimo lahko, kako se je ta

značaj spreminjal. Kocbek je torej v veliki

meri soodgovoren za uspeh komunistične

revolucije. Glasilo krščanskih

socialistov med vojno se je na primer

imenovalo Slovenska revolucija. Gre

torej za usodno zmešnjavo in nesrečno

figuro. Seveda je po vojni trpel, bil na

stranskem tiru in ni mogel objavljati.

Vendar, nekoliko tudi po njegovi krivdi,

je bilo že med vojno in zlasti po njej

tisoče Slovencev pobitih, niso smeli živeti,

Edvard Kocbek pa je bil kljub temu

in mikrofonom v steni ter spremljavi

SDV-ja deležen številnih privilegijev bivšega

režima.

Kolega Omerza je napisal izvrstno

knjigo, ampak v določenih točkah številni

zgodovinarji, ki smo specialisti

za to obdobje, Kocbeka vrednotimo

INTERVJU 21

drugače. S tem, da je bil največji Slovenec

20. stoletja, se na primer nikakor

ne strinjam.

Sodi pa med najbolj zalezovane

in spremljane osebe Udbe.

Veste, zakaj? Ker je zlasti zaradi objav

v Zalivu dajal vtis disidenta. Dejansko

pa je bil pravi disident na primer Jože

Pučnik, ki je zaradi svojih načel šel v

zapor in ni sklepal nikakršnih kompromisov

s partijo. Kot rečeno, Kocbeka

so omejevali, poniževali in ga šikanirali,

a še vedno je hodil na počitnice v

partizanska zdravilišča in bil deležen

talasoterapije, medtem ko so žrtve revolucije

trohnele po breznih, večina

njihovih svojcev pa morja še videla ni.

Zavedajmo se torej, kdo je bil res disident

in v zaporu, kdo pa je imel le težave

z režimom, ki ga je na žalost tudi

sam soustvarjal. Kocbek se je obrnil

stran od režima šele takrat, ko je pristal

na stranskem tiru. Dokler so ga častili,

dokler je bil podpredsednik skupščine

in celo jugoslovanske vlade, pa je bilo

vse v redu, vsaj na zunaj.

Je partija potrebovala

uradnega disidenta, da so ga

morda malce kazali?

To so znali. Zaradi disidentskega statusa

so se k njemu stekali raznorazni ljudje.

Montirali so mu prisluškovalne naprave

in ga spremljali, s tem pa tudi vse potencialne

nasprotnike, ki so hodili k njemu.

Drži, od leta 1944 pa do smrti so ga nadzirali.

Tragedija je, da je umrl na Bokalcih

in ob smrti je bil zraven še udbovec.

To je res tragedija osebe, ki je soustvarjala

temelje za povojni režim, a ga je ta, ko

ga ni več potreboval, izpljunil. Kako je že

rekel Kardelj: »Zakaj delamo mučenika iz

tega človeka? On je nula, smešna figura,

mi ga lahko kadarkoli odstranimo.«

Kako gledate osemdeset let

po koncu druge svetovne vojne

na proces sprave?

Razvoj dogodkov dokazuje, da so komunisti

in njihovi nasledniki naredili vse,

da se slovenska sprava ne bi uresničila.

Na istih položajih so kot v času omenjenega

intervjuja s Kocbekom. Poglejte,

partija je bila takrat tako perverzna,

da so potem, ko je Kocbekov intervju v

tržaškem Zalivu pronical v Slovenijo

in postal velika tema, celoten tekst poobjavili

v Naših razgledih. To je ta damage

control, ki se ga gredo še danes.

Menim, da s spravo nikoli niso mislili

resno, saj so prikrivali zločine in zlo-

193 27. 3. 2025

22

INTERVJU

čince, dokler se je dalo. Še več, namesto

zločincev njihovi medijski oprode in

politiki demonizirajo tiste, ki zgodovinsko

resnico prinašajo na dan. To se

še vedno dogaja. Razkritje Hude jame

je močno pretreslo slovensko družbo –

a namesto korakov naprej je podsistem

pod nadzorom starega režima še bolj

oviral raziskovanje in pietetno obravnavo

žrtev. To je tragedija, za katero je

v veliki meri odgovoren Milan Kučan.

On je imel, če ne prej, leta 1990 priložnost,

da bi povezal nacijo, pa tega ni

storil. Julija 1990 na spravni slovesnosti

v Kočevskem rogu je sicer izrekel

nekaj pomembnih spravnih misli, ki pa

jim niso sledila dejanja. Slednje pa je

pri tako pomembnih temah edino, kar

šteje. Simbolično so bile roke v žepu, z

njimi pa verjetno tudi fige.

Torej smo zamudili pravi trenutek

za spravo?

Nekoč sem kot urednik revije Ampak

delal intervju z Borutom Pahorjem, ko

je bil še predsednik parlamenta. Takrat

smo ga jemali bolj ali manj kot del

starih sil, a je že takrat pogumno rekel,

da je Kučan zamudil priložnost za

spravo oziroma da bi lahko storil več.

Ne nazadnje je bil Kučan čislan tudi v

katoliških vrhovih – on in nihče drug

je nosilec najvišjega vatikanskega odlikovanja

v Sloveniji. Ni pa zmogel voditi

naroda v normalnost, povezovanje, da

bi, kot pogosto rečemo, dihali z obema

kriloma slovenskih pljuč, kar bi bilo za

vse nas najboljše. Sposobne ljudi imamo

namreč na vseh straneh. Tega nekdanji

predsednik Kučan ni zmogel, kar

je velika škoda. Sledil je preddemokratični

politiki izključevanja in izločanja,

ki je še vedno vodilo levih struktur.

Nedavno so iz Levice vrgli Miho

Kordiša. To so bili prijatelji, zdaj pa

ga ni več med njimi. Ustanovil bo

socialistično gibanje Levo krilo in

se organiziral v samostojno socialistično

stranko.

Pred kratkim me je tujec vprašal, kako

to, da v Sloveniji obstaja takšna ekstremna

levica. Ekstremna levica je

namreč eksotika. Zame so to, o čemer

govorijo – v prenesenem smislu, malo

za šalo – muzejske teme, vse skupaj je

za v muzej. Na primer »Muzej ljudske

revolucije«, kot so ga nekoč že imeli.

Dinamika v Levici spominja na frakcijske

boje v komunističnih partijah, ko

se je dogajalo podobno …

193 27. 3. 2025

Razkritje Hude jame je močno

pretreslo slovensko družbo

– a namesto korakov naprej

je podsistem pod nadzorom

starega režima še bolj oviral

raziskovanje in pietetno

obravnavo žrtev.

Boljševiki, manjševiki. Vsi,

ki poznamo zgodovino delavskega

gibanja, smo pomislili na to.

Prav res, če bi bilo možno, bi zdaj v skladu

z bogato stoletno komunistično tradicijo

v Levici retuširali fotografije in z

njih izločili Miho Kordiša (smeh). Zdaj

to ni več mogoče, časi so se spremenili.

Kordiša so najprej nagnali iz vseh

odborov, mislim, da je vodil celo odbor

za družino in socialne zadeve. Potem

je eskaliralo, zamrznili so mu članstvo

v stranki. Zamrznitev je seveda partijski

manever, saj sploh ni predvidena v

statutu Levice. Tu ima Kordiš prav, ko

pravi, da so naredili nekaj v nasprotju

s statutom. No, zdaj so ga disciplinsko

dokončno izločili iz stranke. Ima pa

Levo krilo v nekem smislu prav, ko kritizira

Vrečkovo, Mesca, Sukičevo in to

garnituro. V parlament so namreč prilezli

z ekstremnim programom – to jim

je nekako uspelo s pomočjo medijev – a

se ga ne držijo. Od obljub ni veliko ostalo,

spolzeli so v udobne službe in fine

obleke. Za Kordišev krog so gotovo preveč

buržujski.

Ima Kordiš zdaj možnost, da pride

v parlament, Levica pa ne?

Hm, Levica mu očita, da bo razbil

stranko, tako da ne bosta prišli v parlament

ne sedanja ne Kordiševa stranka.

Če se malo pošalim, bi bil to še največji

dosežek Kordiša – da torej strank z ekstremnimi

programi, ki zavajajo ljudi in

temeljijo na preživetih ideologijah, ne bi

bilo več. Obujanja socializma in komunizma

ter drugih -izmov 20. stoletja pa

res ne potrebujemo.

Tudi na desni strani parlamenta

ves čas prihaja do prepirov. Janša

je pripravljen staviti, da Tonin

ne bo peljal stranke na volitve,

Tonin pa, da Janša ne bo naslednji

predsednik vlade. Kot doma, ko se

otroci kregajo.

Ti prepiri so škodljivi in nepotrebni.

V času, ko je sedanja vladna struktu-

ra v agoniji medsebojnih sporov, afer

in očitne nesposobnosti, da bi uredila

karkoli v korist ljudi, prihaja na pomladni

strani do popolnoma nepotrebnih

prask. Tudi predsednika SDS

Janše ne razumem, zakaj se obregne

ob vsako zadevo, čeprav ga predsednik

NSi Tonin izzove. Ne nazadnje je Matej

Tonin po formaciji in izkustvu drugi

rang politika. Težava je morda v tem,

da levi medijski stroj nagrajuje vsak

napad NSi na Janeza Janšo, ki je zanje

pač poglavitna tarča ter kljub vsem

napadom in insceniranim sodnim procesom

nerešljiva uganka. V NSi bi se

morali tega zavedati in po možnosti

upoštevati, da je predsednik SDS pač

prvak opozicije, uspešen predsednik

vlade in končno tisti, ki je mladim politikom

v NSi omogočil, da so postali

uspešni ministri v njegovi vladi. Po

zadnjih parlamentarnih volitvah, na

katerih je pomladna stran izgubila in

je prišlo do Golobove vlade, pa je Matej

Tonin presenetljivo izjavil, da ne

bodo več sodelovali v vladi, ki jo bo

vodil Janez Janša. To, verjemite, je zelo

prizadelo tudi volivce NSi in posledično

verodostojnost Mateja Tonina

kot predsednika te stranke. Ko je pomladna

stran uspela, je vedno uspela

le enotna: zmaga Demosa, zmaga leta

1996, ki je bila sicer ukradena s Cirilom

Puckom, in zmaga leta 2004. Če bo pomladna

stran nastopala razklano, so

izgledi zelo slabi.

Številni razumniki sedaj ocenjujejo,

da nujno potrebujemo karseda pametno

vodenje države. Spolzeli smo

namreč v zelo zahtevno mednarodno

situacijo, ki ji s to »ostržkasto« vlado,

ki je še na domačem dvorišču ustvarila

kaos, nikakor ne bomo kos. Zato se iz

čisto državotvornih razlogov že marsikomu

kolca prav po Janši. Predvideva

se namreč, da se je z zahtevnimi

razmerami sposoben soočiti. Zato to

prerekanje predsednikov strank bega

volivce pomladne strani in desnice ter

škoduje prihodnosti.

Tako kot v času kovida, ko je Šarec

vrgel puško v koruzo in je Janša

zagrabil krizo, se tudi zdaj spet

obetajo težki časi. Bi bili lahko

veseli, da imamo voditelja,

politika, ki je sposoben?

Gotovo. Res je, da se je NSi – oziroma

nekateri njeni predstavniki – neprestano

zaletavala v Janšo. A ne nazadnje so

to fantje, ki so postali ministri absolutno

po zaslugi Janše in njegovega uspeha

na volitvah. Sicer vprašanje, ali bi

kdaj potrkali na ministrska vrata.

Če bi bilo možno, bi zdaj v

skladu z bogato stoletno

komunistično tradicijo v

Levici retuširali fotografije in

z njih izločili Miho Kordiša.

INTERVJU 23

Opravljena je bila anketa Mediane.

Če bi bile jutri volitve,

bi 21,1 odstotka vprašanih volilo

SDS. Februarja je bilo takih

23,7 odstotka. Zakaj je SDS malce

padel? Je to realno?

Saj veste, kako je z anketami; gre tudi za

laboratorijske posege. Ankete pri nas so

vedno tudi v funkciji vpliva, krmiljenja

volilnega telesa, zato je vprašanje, koliko

so realne. Dejstvo pa je, da so prvič

upoštevali Logarjeve Demokrate in ti

so vzeli dva odstotka SDS in nekaj NSi.

Pred časom je v neki jutranji oddaji na

Radiu Slovenija Milan Kučan menil, da

Logarju ni moč zaupati. To so signali levim

volivcem: »Ne, Logar ni naš, naj ga

volijo desničarji, da bomo jemali SDS in

NSi.« To do neke mere uspeva. Ne glede

na to je Logar za zdaj precej neaktiven

tako v parlamentu kot tudi sicer.

21,1 odstotka volivcev je neopredeljenih.

Februarja jih je bilo 24,1

odstotka. Kam bodo šli? Katere

teme jih bodo potegnile?

Ker sva iz medijskih logov, veva, da imajo

mediji ključno vlogo. Če bi se ljudje

soočili s tem, kar govoriva, pogledali

svoje denarnice, kaj je oblast obljubljala

in kaj se je zgodilo, te oblasti ne bi volili.

Ne nazadnje ima zelo nizko podporo,

mislim, da 17-odstotno. Več kot polovica

je ne podpira. Težava je, da ljudje

ne vidijo alternative, malo zaradi frakcijskih

bojev na pomladni strani, predvsem

pa zaradi medijske propagande

»samo, da ni Janša«.

Ne navijam za nikogar, a bojim se,

da bodo za to približno tretjino neopredeljenih

pred volitvami spet iznašli nek

nov trik, s katerim jih bodo zajeli in

prepričali tako, da bi tranzicijska levica

spet zmagala. Volilno telo je – poenostavljeno

rečeno – razdeljeno na tri

dele. Nekateri bodo vedno volili levico,

nekateri pa pomladno stran. Poglavi-

193 27. 3. 2025

24

INTERVJU

Če ne bomo sledili tempu

oboroževanja, bomo – to je

težko reči, a je nujno – izpadli

iz kroga držav, ki si zaslužijo

evropski plašč oziroma

kolektivno varnost.

tni boj pa je za sredino, ki jo je mogoče

zmanipulirati s pomočjo medijev in

propagande. Naloga medijev je, da ljudje

dobijo realne informacije in se odločajo

na podlagi dejstev, ne propagande.

Ker so se pri nas volivci pogosto odločali

na podlagi propagande, smo imeli

slabo elito – do te zdaj, ki je nesposobna

in nemotivirana. Pa še nerodno jim ni.

To vsi vidimo.

Mogoče bo grožnja z vojno

stvari postavila na svoje

mesto. Ameriški svetovalec za

nacionalno varnost Mika Waltz

je dejal, da ne izpolnjujemo zavez

Natu. Kakšno je vaše stališče?

Ne samo Slovenija, cela Evropa je glede

obrambe izgubila glavo in pamet

že pred časom. Živeli smo v iluziji, da

je konec zgodovine in da bo še stoletja

mir. A kdor pozna zgodovino, ve, da so

veliki pretresi in tudi vojne žal tudi del

prihodnosti. V večini evropskih držav

so odpravili naborni sistem in katastrofalno

znižali stroške za obrambo. In tu

je potem še Slovenija, ki je med evropskimi

državami na repu po izdatkih

za obrambo. Po ruski invaziji na Krim

leta 2014 so države prihajale k pameti,

večina namenja za obrambo okrog dva

193 27. 3. 2025

odstotka BDP-ja. Ekstrema sta Poljska

s štirimi odstotki in Estonija s 3,5 odstotka.

Mi smo z 1,29 odstotka na repu,

skupaj s Španijo in Portugalsko. To je

popolnoma neresno. Če ne bomo sledili

tempu oboroževanja, bomo – to je težko

reči, a je nujno – izpadli iz kroga držav,

ki si zaslužijo evropski plašč oziroma

kolektivno varnost. Slovenija si nikakor

ne more privoščiti, da bi izpadla.

Evropa kot taka je imela neodgovorno

vodstvo, zanašala se je na ameriško

pomoč, češ da bodo Američani, tako

kot so rešili Evropo v prvi in drugi svetovni

vojni ter ne nazadnje v balkanski

vojni v Bosni in na Kosovu, to delali v

nedogled. Trump pa je rekel: »Ne, America

first. Sami poskrbite zase.« Zdaj je

popoln šok. Oboroževanje je žal nujno.

Skrbi me le, ali imamo še dovolj kapacitet,

tudi kadrovskih, da bomo ta denar

pametno uporabili.

Če se uveljavi načelo, ki se nakazuje,

da močnejša država, kot je Rusija,

zasede šibkejšo, kot je Ukrajina, kljub

garancijam, ki jih je Rusija dala, ko se je

Ukrajina odpovedala jedrskemu orožju

... si predstavljate, kam bo to pripeljalo?

Ne gre za jutri, ampak za prihodnost.

Če se razrahlja varnostna struktura in

smo neoboroženi, je težko reči … Naše

meje so bile izborjene s krvjo: severna

meja, zahodna meja – to niso heci. Okrog

nas so močnejše države od nas, zato

moramo biti pametni.

Kdo ogroža Slovenijo?

Evropsko kolektivno varnost ogroža

Rusija, saj uničuje sistem povojne ureditve,

ki temelji na urejenih mejah in

mirovnih pogodbah. Ko se enkrat kolo

teptanja meja zavrti, pa lahko Slovenijo

potencialno, če se Evropa kot kolektiv

razkroji, v negotovi prihodnosti ogrožajo

tudi sosede. Tega ne želim izreči, a

žal je tako …

Seveda, Slovenijo se lahko razkosa

kot pico – malo vzamejo Avstrijci,

malo Madžari, malo Hrvati,

pa smo tam.

Upam, da ne bo prišlo do tega. Ampak

v zgodovini ni stalnic, v razponu časa

se veliko zgodi. Nič ni samoumevno,

tudi varnost ne, čeprav smo desetletja

živeli v iluziji. Varnost je prva, bolj

pomembna kot vse drugo. Varnost in

hrana. To je to.

Končajmo bolj optimistično.

12. marca je bilo gregorjevo,

ko se ptički ženijo. Gospod Možina,

kdaj bo prišla pomlad?

Na začetku marca sem bil na Primorskem,

tam je pomlad že v polnem teku,

ampak kot vidite, je zdaj prihajalo do

»protipomladnega deževja« in pozeb

... V političnem smislu, ker vem, da me

sprašujete po tem, pa lahko rečem, da

pomlad ne bo prišla po avtocesti. Pot do

pomladi v smislu normalne Slovenije z

vodstvom, ki bo levo ali desno ali oboje,

da bo le delalo za ljudi, pa tlakujemo

mi vsi. Vsak od nas naj naredi tisto, kar

lahko. N Ne nazadnje lahko s takšnimi

pogovori, kot ga imava sedaj, nekaj

malega prispevamo. Pogovarjajmo se

o tem, kar nas teži, v družinah, okolju,

tudi v gostilni, če hočete. Širimo pozitivne

misli in zdravo pamet. Potem bo

pomlad prežela tudi politiko.

MED(IJSKI) SOSEDI

25

GOLOBOVI AKTIVNEJE

NAD JANŠO

Do volitev se bo razpletel postopek

protikorupcijske komisije glede Robertu

Golobu očitanih kršitev zakona o integriteti,

v parlamentu pa bo pospešek dobila

preiskava sumov zlorab Urada za preprečevanje

pranja denarja. Parlamentarna

komisija, ki se ukvarja s sumi političnega

vmešavanja v delo policije in drugih

organov, bo ugotavljala, ali je v času delovanja

tretje vlade Janeza Janše politični

vrh usmerjal delo Urada za preprečevanje

pranja denarja, piše Suzana Kos za spletni

portal Info360. »Preiskovalna komisija se

je vmes že spremenila v obračunavanje

z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano

Bobnar in nekdanjim vršilcem dolžnosti

šefa policije Boštjanom Lindavom,« dodaja

avtorica.

Komisija, ki jo vodi poslanec Gibanja

Svoboda Aleš Rezar, je bila ustanovljena

predvsem zaradi medijskega razkritja, da

je Urad za preprečevanje pranja denarja

na podlagi anonimke leta 2021 sprožil

eno najbolj obsežnih preiskav bančnih

računov v državi. Ob njeni ustanovitvi je

bilo poudarjeno, da bo to ena od prioritet

dela, po ocenah predstavnikov Gibanja

Svoboda pa gre »za eno največjih afer v

zgodovini Slovenije, za morda največjo

zlorabo neke državne institucije«.

Zaradi domnevno nezakonitega množičnega

vpogledovanja v več kot dvesto

transakcijskih računov v lasti več kot sto

posameznikov, med njimi tudi novinarjev

in podjetij, je Nacionalni preiskovalni

urad zaradi suma zlorabe uradnega

položaja že kazensko ovadil nekdanjega

direktorja Urada za preprečevanje pranja

denarja Damjana Žuglja, ki velja za kader

SDS, opozarjajo na Info360. Dodajajo,

da je afera, ki jo nekateri imenujejo kar

slovenski Watergate, nastala, ko je urad

podatke začel zbirati po prejetju kratke

anonimke, spisane v angleškem jeziku, v

kateri so bili nanizani domnevni očitki o

pranju denarja in utaji davkov podjetij v

skupini Telemach.

NOVA KORUPCIJA

SVOBODE V ENERGETIKI

Raziskovalni spletni portal Preiskovalno

nadaljuje z razkrivanjem energetskih

podjetij, ki jim je država odobrila

nepovratno finančno pomoč. Podjetju

Energen v lasti Marka Seršena je državni

Borzen odobril 11,5 milijona evrov

spodbud. Gre za svaka državne sekretarke

Tine Seršen, ki je na Ministrstvu

za okolje, podnebje in energijo pristojna

za energetiko in sodeluje pri pripravi

gradiv s področja energetike, opozarjajo

na omenjenem portalu. Družinski trikotnik

sklepata še brat in soprog Andrej

Seršen, ki je zaposlen v službi vlade za

zakonodajo, kjer pregleduje in potrjuje

vladne predpise.

Preiskovalno poroča, da se je podjetje

Energen prijavilo na javni razpis

za pridobitev nepovratnih sredstev,

ki je bil v Uradnem listu objavljen 27.

oktobra 2023. Podjetje je vložilo vloge

za različne projekte, ki se nanašajo

na proizvodnjo električne energije in

toplote iz lesne biomase. »Dejstvo je,

da je Tina Seršen, državna sekretarka na

Ministrstvu za okolje in prostor, kjer je

pristojna za energetiko in tudi sodeluje

pri pripravi zakonodaje iz omenjenega

področja, svakinja direktorja podjetja

Energen Marka Seršena,« opozarjajo.

Podzakonski predpis, na podlagi katerega

Borzenov center za podpore dodeljuje

nepovratna sredstva, so sicer pripravili

na okoljskem ministrstvu, kjer je prav

za energijo pristojna državna sekretarka

Seršenova, in sicer v Direktoratu za

energijo. Preiskovalno je zanimalo, ali je

pri pripravi Uredbe o pomoči za pospeševanje

uvajanja energije iz obnovljivih

virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih

virov sodelovala tudi državna

sekretarka Tina Seršen. Z ministrstva

za okolje so skopo odgovorili, da so pri

pripravi uredbe sodelovali »strokovni

sodelavci Direktorata za energijo«.

RUPNIK MORA PRED

VATIKANSKO SODIŠČE

Skoraj dve leti po preklicu zastaralnega

roka za začetek sodnega postopka proti

nekdanjemu jezuitu Marku Rupniku

njegov primer napreduje. Kot je potrdil

prefekt Dikasterija za nauk vere kardinal

Victor Manuel Fernandez, trenutno

imenujejo sodnike, ki bodo primer

obravnavali na vatikanskem sodišču,

poroča katoliški spletni portal Družina.

Marko Rupnik je obtožen zlorab

redovnic, zaradi česar bo moral zdaj

stopiti pred vatikansko sodišče, kardinal

Fernandez pa je potrdil, da trenutno

izbirajo tri neodvisne sodnike. Njegov

dikasterij je opravil raziskavo in zbral

vse potrebne informacije, kar sploh ni

bilo preprosto. Po njegovih besedah iščejo

»sodnike, ki morajo imeti določene

lastnosti, glede na to, da gre za medijski

primer«; šlo pa naj bi za »posameznike

zunaj dikasterija«.

»Kot smo poročali, je omenjeni dikasterij

januarja letos zaključil preiskavo

in že takrat je bilo rečeno, da

si prizadevajo za ustanovitev neodvisnega

sodišča, ki bo opravilo zadnjo

fazo v okviru kazenskega sodnega

postopka, iskali pa so najprimernejše

osebe, ki bi bile pripravljene sprejeti to

nalogo,« poroča Družina. Dodajajo, da

vatikanska delovna skupina preučuje

možnost, da bi duhovna zloraba v cerkvenem

pravu postala uradno kaznivo

dejanje in ne le oteževalna okoliščina

drugih kaznivih dejanj.

Kardinal Fernandez je namignil, da so

nekateri kandidati že določeni, vendar

morajo ti še potrditi svojo razpoložljivost.

Rupniku naj bi sicer sodili zaradi

kaznivega dejanja »duhovne zlorabe«.

Marko Rupnik po poročanju skupine

katoliških časnikarjev s skupino nekdanjih

jezuitov iz Centra Aletti že nekaj

tednov biva v ženskem benediktinskem

samostanu Montefiolo v osrednji Italiji,

ki je okoli 70 kilometrov oddaljen

od Rima.

193 27. 3. 2025

26 AKTUALNO

Kako mirno lahko spi

ROBERT GOLOB?

Komisija za preprečevanje korupcije naj bi v kratkem končala preiskavo zoper predsednika vlade

Roberta Goloba zaradi domnevnega nedovoljenega izvajanja pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico

Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu. Vsaj tako je pred tednom dni napovedala namestnica

predsednika KPK Tina Divjak. Kakšne posledice bi takšne ali drugačne ugotovitve komisije lahko imele za

politično konstelacijo, je težko napovedovati. So pa v preteklosti že pošteno zamajale politični prostor,

leta 2013 je zaradi tega padla tudi vlada.

PETER AVSENIK

PROFIMEDIA

Predvolilno leto bo za vlado, njene

podpornike in kritike minilo v

znamenju refleksije o opravljenem

(ne)delu. In če v večini primerov

kritike na delo vlade letijo s strani

opozicije in njenih simpatizerjev, pa si

je predsednik vlade Golob v preteklem

mandatu precej hud spodrsljaj zakuhal

kar sam. Njegovo prostodušno priznanje,

da je skušal vplivati na kadrovanje

v policiji (in na javni radioteleviziji), namreč

že leta zaposluje tako parlamentarno

preiskovalno komisijo kot tudi

protikorupcijsko komisijo in tožilstvo.

In če od parlamentarne komisije

glede na dosedanje sosledje dogodkov,

predvsem pa glede na njeno sestavo, ni

pričakovati kakšnih prelomnih ugotovitev,

bi KPK in tožilstvo morda lahko

poskrbela za kakšno presenečenje.

KOALICIJSKI BUMERANG

Parlamentarna komisija o pritiskih na

delo policije, ki se je ta ponedeljek ponovno

sešla za zaprtimi vrati, da bi se

dogovorila o nadaljnjem delu, je bila

pred nekaj več kot tremi leti ustanovljena

z namenom, da bi se ukvarjala z

domnevnim vpletanjem funkcionarjev

v delo policije v času kolesarskih protestov.

Na policijo so namreč leteli očitki

o prekomerni uporabi sile, kar naj bi

bila posledica pritiskov politike.

A že po nekaj mesecih so se koalicijskim

ustanoviteljem komisije njihovi

nameni vrnili kot bumerang. Oktobra

tega leta je namreč na njeni seji nastopila

nekdanja notranja ministrica Tatjana

Bobnar. Od takrat se komisija hočeš

nočeš bolj kot z ravnanjem prejšnje

Janševe vlade ukvarja z ravnanjem

Golobove. Pravzaprav zelo konkretno

z ravnanjem in (pre)dolgim jezikom

predsednika vlade.

NEPOSLUŠNA

ČISTILCA POLICIJE

»Golob je od mene kot od ministrice

zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna

in nesprejemljiva, saj se je neposredno

vmešaval v kadrovanje v policiji,« je

tedaj razlagala dolgoletna policistka in

nekdanja notranja ministrica. Opisano

je ponazorila na več primerih: »Še celo

več, zato, da bi jaz ostala ministrica, bi

moral nekdo izgubiti službo.« In še, da

sta s tedanjim generalnim direktorjem

Robert Golob je očitke

o izvajanju pritiskov na

Tatjano Bobnar zavrnil

in jih označil za njen

politični boj.

policije Boštjanom Lindavom imela nalogo

»očistiti policijo janšistov«.

Kot bi v pekarni naročal rogljiček,

je Golob že dan pozneje prostodušno

priznal. »Edina resnica, ki jo je povedala,

je bila ta, da sva se maja, preden je

bila imenovana, dogovorila, da ima eno

samo nalogo, in to je, da očisti policijo

janšistov,« je povedal. Sicer pa, da je bilo

veliko natolcevanja. Kot da zahteva po

čiščenju sicer strokovnega kadra, ki ni

po volji oblasti, ne bi bila povsem dovolj.

In kot da ne bi bila dovolj že sovražna

opredelitev nekoga, ki je v policiji sodeloval

s prejšnjo vlado.

Kako klavrno lahko spodleti kadrovanje

po politični liniji, se je še kako

nazorno pokazalo v primeru zdaj že

nekdanjega šefa policije Senada Jušića,

za katerega se je izkazalo, da je bil imenovan

nezakonito. Pristojnih to dolgo

sploh ni motilo. Nazadnje je za razliko

od Lindava, ki se je moral posloviti, ker

mu čiščenje ni šlo dovolj dobro od rok,

Zdi se, da je parlamentarna

komisija pravzaprav postala

sama sebi namen; da bi

karkoli resnega preiskala, pa

se predsedniku vlade ni bati.

193 27. 3. 2025

AKTUALNO

27

Tatjana Bobnar je danes

svetovalka predsednice

republike. Ne prav vzorni

medsebojni odnosi med Pirc

Musarjevo in Golobom tako

verjetno vsaj deloma izhajajo

tudi iz vloge Bobnarjeve.

Jušić postal kolateralna škoda očitkov,

ki so se v času afer s Centrom za varovanje

in zaščito ter domnevno spornega

nakupa helikopterjev zgrnili na notranjega

ministra Boštjana Poklukarja.

METANJE ČEZ RAMO

Bobnarjeva po javnem razkritju Golobovega

početja ni sedela križem rok,

pač pa je premierja naznanila tožilstvu

in KPK. Medtem ko je policija na specializirano

državno tožilstvo vložila ovadbo

zaradi »utemeljenega suma kaznivega

dejanja dajanja daril za nezakonito

posredovanje«, saj naj bi v zameno za

ministrski položaj od Bobnarjeve zahteval

kadrovske menjave, je parlamentarna

komisija lani jeseni Goloba oprala

vseh očitkov.

In to na podlagi vmesnega poročila,

ki ga v opoziciji niso utegnili niti prebrati,

ter seveda brez kronske priče, saj

Roberta Goloba nikoli niso povabili na

zaslišanje, čeprav je sam zagotavljal, da

bo postregel z dejstvi in pričami. Razplet

ni bil presenetljiv, saj ima koalicija

v komisiji večino, Svoboda pa predsednika

Aleša Rezarja.

Tako se zdi, da je komisija pravzaprav

postala sama sebi namen; da bi

karkoli resnega preiskala, pa se predsedniku

vlade ni bati. Prej bi se lahko

bal Rezar, če bi komisija dejansko prišla

do obremenilnih ugotovitev zoper Goloba.

Kot je vedela povedati Bobnarjeva,

ji je Golob namreč dejal, da kdor ne

opravi pričakovane naloge v pol leta, ga

»vrže čez ramo in ga niti pogleda ne«.

Tatjana Bobnar vztraja, da se je Robert Golob

neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji.

SAMOOVADBE NE

MORE ZANIKATI

Je pa Goloba zaslišala Komisija za

preprečevanje korupcije, ki je zoper

premierja sprožila preiskavo. Očitke je

seveda v celoti ovrgel. »Prepričan sem,

da se bo podobno kot v primeru ruskih

vohunov tudi tokrat izkazalo, da so izjave,

na katerih temeljijo obtožbe, v resnici

izmišljene in neresnične. Ne gre za

mojo besedo, gre za to, da bodo to potrdile

priče in dokazi,« je dejal. No, samoovadbe,

v kateri je priznal, da je od Bobnarjeve

praktično pričakoval čistko, ni

mogel in še vedno ne more zanikati.

Medtem ko specializirano državno

tožilstvo odločitve v tej zadevi še

ni sprejelo, pa Golob verjetno ne more

povsem mirno pričakovati ugotovitev

KPK. Kot je minuli teden pojasnila namestnica

predsednika KPK Tina Divjak,

je komisija opravila že vsa zaslišanja ter

pregledala nove informacije in dokaze.

Kdaj bodo ugotovitve znane, je nehvaležno

napovedovati, bo pa komisija po

njeni napovedi svoje delo »zagotovo opravila

pred volitvami«.

Senat KPK je preiskavo sicer

večkrat prekinil, in sicer zaradi zahtev

premierjevega odvetnika Stojana

Zdolška po izločitvi nekdanjega namestnika

predsednika KPK Simona

Savskega. Ko je mandat nastopila namestnica

Divjakova, pa je ta razlog za

zavlačevanje odpadel.

Robert Golob je očitke sicer zavrnil

in jih označil za politični boj nekdanje

ministrice za notranje zadeve. Kaj bi

Bobnarjeva imela od tega, ni pojasnjeval.

Nekdanji ministrici bi namreč težko

pripisovali zelo aktivno politično

udejstvovanje, če seveda izvzamemo

golo dejstvo, da je danes svetovalka

predsednice republike Nataše Pirc Musar.

Ne prav vzorni medsebojni odnosi

med Pirc Musarjevo in Golobom tako

verjetno vsaj deloma izhajajo tudi iz

vloge Bobnarjeve.

ZARADI ODLOČITVE

KPK JE ŽE PADLA VLADA

Odločitve KPK so v preteklosti imele

znaten vpliv na stabilnost vlad. V začetku

leta 2013 je komisija, tedaj pod

vodstvom Gorana Klemenčiča, objavila

obremenilno poročilo o nadzoru nad

premoženjskim stanjem ljubljanskega

župana Zorana Jankovića in prvaka

SDS Janeza Janše. Janković je, kot vselej

doslej, odnesel celo kožo, tarča je bil

očitno tedanji predsednik vlade.

Iz koalicije je namreč najprej izstopila

Državljanska lista Gregorja Viranta,

pozneje pa še DeSUS in SLS. Z izglasovano

nezaupnico in imenovanjem Alenke

Bratušek kot nove mandatarke je tedanja

Janševa vlada dokončno padla.

Sodišče je sicer dve leti pozneje

ugodilo pritožbi Janše na poročilo KPK

in odpravilo zaključno poročilo v delu,

ki se je nanašalo nanj. Predsednik SDS

se namreč pred njegovo objavo o njem

ni mogel izjasniti, s čimer mu je bila

kršena ustavna pravica do enakega

varstva pravic.

A druga Janševa vlada je bila preteklost.

Tedanji koalicijski partnerji

takrat očitno niso želeli tvegati javnega

linča. Povedno pa je, da so eni prej,

drugi pozneje praktično izginili z radarjev

javne podpore.

Kako bi poročilo KPK lahko vplivalo

na trdnost Golobove vlade, je težko

napovedati. Je pa ta ideološko gotovo

manj heterogena, njena večina pa stabilnejša,

kot je bila Janševa pred dobrim

desetletjem.

193 27. 3. 2025

28 AKTUALNO

LUKA SVETINA

ARHIV WORKFORCE

PRESENETLJIVA ODKRITJA

o tem, kaj so v

najemniškem stanovanju

počeli Filipinci

Oddaja Tednik na Televiziji Slovenija je poročala, da 11 filipinskih delavcev za

vlažno in plesnivo stanovanje z dvema spalnicama, ki jim ga je uredila kadrovska

agencija Workforce Slovenija, plačuje 2.200 evrov. Javnost so šokirale podobe

stanovanja, mediji pa so zgodbo pograbili tudi za obračun z ministrico za zunanje

zadeve, ki je bila nedavno na Filipinih, kjer je predstavljala tamkajšnje državljane

kot dobro prakso zaposlovanja v Sloveniji. V Domovini predstavljamo nova dejstva,

ki zgodbo o nastanitvi v Kranju postavljajo v nov kontekst. Naši viri pravijo, da je

bilo stanovanje ob prihodu Filipincev prenovljeno, medtem ko delodajalec Arriva

ni bil pripravljen na kulturni šok. Filipinci, ki prihajajo iz popolnoma drugačnega,

tropskega podnebja, niso znali živeti po »evropsko«, ker jih tega nihče ni naučil.

Zgodba o Filipincih ima po naših

informacijah tudi politično

ozadje. Direktor Workforce Slovenija

je namreč Boštjan Trilar,

nekdanji župan Kranja, ki je s službenim

avtom pod vplivom alkohola povzročil

prometno nesrečo in je odstopil z mesta

župana pod pritiskom javnosti. Zasebno

se druži s podpredsednico vlade

193 27. 3. 2025

in zunanjo ministrico Tanjo Fajon, o

čemer so v teh dneh na veliko poročali

tudi osrednji mediji. Prav Fajonova je

pred nekaj dnevi na Filipinih podpisala

dogovor o sodelovanju med državama

na področju zaposlovanja.

Da gre za obračun s Socialnimi demokrati,

ki ga stranka Levica generira s

pomočjo Svobode, ko počasi vstopamo

Stanovanje, v katero so

bili naseljeni Filipinci,

je bilo pred njihovim

prihodom prenovljeno.

v zadnje leto Golobove vlade, ni veliko

presenečenje. »Arriva bi morala v skladu

s svojimi obljubami, ki jih je dala tem

delavcem v tujini, zagotoviti dostojno

bivanje,« je medijem dejal državni sekretar

Dan Juvan z ministrstva za delo.

V Arrivi pa se branijo, da so od agencije

Workforce zahtevali, da zagotovi pogoje

v skladu z zakonodajo. Zgodbo so sicer

pograbili tudi v opoziciji; Nova Slovenija

je namreč že zahtevala sklic nujne seje

odbora državnega zbora o neurejenem

področju agencijskega dela.

6.000 TUJCEV

Workforce Slovenija je sicer kadrovska

agencija, ki je v Slovenijo pripeljala že

več kot 6.000 tujih delavcev, saj se s tem

poslom ukvarja od leta 2016. Medijskega

linča v preteklosti še niso bili deležni,

še več, s svojimi predstavniki so

sodelovali na številnih okroglih mizah

in drugih dogodkih, kjer je tudi njihov

direktor Boštjan Trilar pogosto opozarjal

na pomembnost uvoza tuje delovne

sile zaradi pomanjkanja domačih delavcev.

Workforce je v slabem desetletju

predstavil relativno uspešen model

integracije tuje delovne sile, zlasti iz

Azije, v slovensko okolje, njihova agencija

pa od začetka zagovarja stališče,

da lahko tujci pomembno prispevajo k

povečanju BDP-ja in ekonomske konkurenčnosti

Evropske unije na geopo-

litičnem zemljevidu. Trilar, nekdanji

kranjski župan (odstopil je po aferi, ko

je ob policijski kontroli »napihal« 1,1

promila alkohola v krvi), je v zadnjih

letih zagovarjal raznolikost azijskih talentov,

se izpopolnjeval v metodologiji

kulturnega ujemanja in preučevanju

delovnih navad ter vrednot.

Po naših informacijah je prihod Filipincev

v Slovenijo dolgotrajen birokratski

proces, za katerega sta krivi obe

državi. Njihova delovna sila se namreč

išče preko nadzorovane poti, to je preko

filipinske agencije za delavce. Na nek

način je to filipinski izvozni produkt,

preko agencije pa se podjetje, ki delavce

najame, s pogodbo zaveže, kolikšna bo

plača in stanarina delavcev. Avtoprevoznik

Arriva se je zavezal za stanarino

200 evrov, kar v praksi pomeni, da Filipinec

za svojo nastanitev skupaj s stroški

ne sme plačati več kot 200 evrov, saj

se v nasprotnem primeru lahko pritoži

na filipinsko agencijo. Arriva je nizke

zneske upravičevala z argumentom, da

bodo delavci nastanjeni v Kranju, kjer

so cene najemniških stanovanj praviloma

nižje kot v Ljubljani, sicer pa v

takšnih stanovanjih praviloma živi najmanj

osem delavcev skupaj.

Workforce je imel kljub temu z iskanjem

primerne nastanitve v Kranju po

naših informacijah precej težav. Prvega

najemodajalca, ki so ga v neposredni

bližini avtobusne postaje našli že lani

poleti, so morali večkrat prositi, ali lahko

nekoliko počaka, saj so se birokratski

postopki precej zavlekli. Na veleposlaništvu

so pogovori s kandidati trajali

več mesecev, tisti, ki so bili uspešni, pa

so še dva meseca čakali na papirje, da

so lani decembra dejansko lahko prišli.

Workforce je nastanitev iskal praviloma

v radiju dveh kilometrov od avtobusne

postaje, saj se usposabljajo prav

za avtobusne šoferje, kar bi jim omogočalo

prihod na delo tudi peš. Naši viri

iz podjetja Workforce sicer pravijo, da

se je agencija glede nastanitve morala

na koncu precej prilagoditi, ker zaradi

Agencija se je morala glede

nastanitve precej prilagoditi,

ker zaradi predsodkov

najemodajalcev proti azijski

delovni sili skoraj ni bilo

mogoče dobiti stanovanja.

predsodkov najemodajalcev proti azijski

delovni sili skoraj ni bilo mogoče

dobiti stanovanja.

NAJEMODAJALEC NI

SKRBEL ZA HIŠO

Na koncu so najeli omenjeno hišo, v kateri

je stanoval starejši gospod, ki sta ga

sinova preselila v dom za ostarele. Ker

finančno nista bila sposobna pokrivati

stroškov doma, je bila najemnina

iz naslova oddajanja nepremičnine za

sinova zelo pomembna. Za razliko od

mnogih drugih jima ni bilo pomembno,

kdo prebiva v hiši, če so plačani stroški

in se lahko financira očetov dom. Hiša

v spodnjem delu je bila sicer v relativno

dobrem stanju, zgornje nadstropje

pa je propadalo, saj v njem mnogo let ni

živel nihče. Talno podlago so morali pri

Workforce zato oluščiti, prebarvati in

položiti nove laminate ter napeljati novo

električno inštalacijo. Kupili so tudi

nove postelje, vzmetnice in posteljnino.

Po naših informacijah je bilo stanovanje

po prenovi lepo in primerno urejeno,

najmanj na ravni študentskih stanovanj,

AKTUALNO 29

Agencija Workforce je težko našla

primerne nastanitve v Kranju.

kar razkrivajo fotografije po prenovi, ki

jih danes ekskluzivno objavljamo v Domovini.

V agenciji Workforce trdijo, da je

bil to eden bolje urejenih nastanitvenih

objektov, ko govorimo o notranjih prostorih.

Edina težava je bilo ogrevanje na

trdo gorivo, sicer z vidika stroškov celo

bolj ekonomična rešitev, a se je segrevalo

tudi drugo nadstropje, saj plošča v hiši ni

izolirana. V drugem nadstropju je po naših

informacijah agencija namestila električne

radiatorje, da so se lahko zgornji

stanovalci greli.

Do zapleta je po naših informacijah

prišlo, ko so v hišo nastanili 11 oseb,

čeprav jih je bilo sprva načrtovanih

samo deset. Upravna enota je sicer število

11 dovolila, saj za vsako nastanitev

posebej pove, koliko ljudi lahko v

njej prebiva – kljub eni osebi več je to

zadoščalo minimalnim kriterijem. Na

Workforce naj bi se ob tem zavedali, da

je minimalni standard premalo, zato

so Filipincem ob vselitvi namestili dodatne

radiatorje, poleg tega so jim kupili

tudi nov pralni stroj, saj se je stari,

rabljen, po nekaj dneh pokvaril. Zaradi

193 27. 3. 2025

30

AKTUALNO

Zaradi prevelike porabe

elektrike so z enofaznega toka

prešli na trifaznega.

prevelike porabe elektrike so z enofaznega

toka prešli na trifaznega. Po

mesecu dni so jim menjali tudi okna,

saj so se Filipinci pritoževali, da premalo

tesnijo in da jih zebe. Prva skupina

delavcev se je v stanovanje naselila

3. decembra lani, druga skupina pa 10.

Predstavniki agencije Workforce so bili

do 14. januarja večkrat v stanovanju pri

njih, po tem datumu pa so komunicirali

na daljavo. Urejali so številna življenjska

vprašanja, s katerimi so se nanje

obračali Filipinci; od pomoči pri vizumu

do izbire banke, osebnega zdravnika

in najugodnejše trgovine. Workforce

se namreč zaveže, da se lahko delavci

»So zelo prijazni ljudje,

krščanski, sodelujejo,

vendar smo tukaj naleteli na

kulturološke prepreke, ki jih

nismo načrtovali. Očitno se

še nismo navadili drug na

drugega.«

po prihodu v Slovenijo še

celo leto obračajo nanje za

tovrstno asistenco.

NEPRIMERNA

KOMUNIKACIJA

Kljub temu so se kmalu pojavile

prve pripombe; od pokvarjenega

pralnega stroja

do premalo radiatorjev in

premalo tesnih oken, pri

čemer so jim pri Workforce

po naših informacijah priskočili

na pomoč. Agencija

je imela zaposlenega svojega

agenta, ki jih je po namestitvi

redno obiskoval.

Ko se je Filipincem po nekaj

dneh uporabe pokvaril še

drugi pralni stroj in je že

tretjič »izvrglo« varovalko,

čeprav jim je uslužbenec

večkrat pokazal, kako se

stroj uporablja, jih je slednji

nahrulil, da bi se v tem času

že morali naučiti uporabe.

Ker so se Filipinci zaradi

njegovega obnašanja potožili

agenciji, se je bila ta primorana

s svojim delavcem

pogovoriti, rekoč, da naj bo

bolj strpen in da zaradi tujega

delovnega okolja še niso

asimilirani.

A v nekaj dneh se je zgodil še drugi

incident; eden od sinov

je lastnika stanovanja, ki

se je vmes preselil v dom,

pripeljal na obisk, ker je

želel videti, kako v njegovi

hiši prebivajo delavci.

Sin je delavcu agencije

Workforce problematiziral,

da so očetu povedali,

da bo v hiši živelo samo

osem delavcev in ne 11,

zato je to njihov uslužbenec

poskušal rešiti tako,

da je trem Filipincem naročil,

naj se za čas, ko pride

na obisk oče, umaknejo

iz stanovanja. Filipinci

tega niso želeli storiti, po

naših informacijah pa jih

je uslužbenec agencije

zaradi tega nahrulil – in

po pritožbi nato tudi dobil

opomin pred odpovedjo,

Workforce pa ga je

premaknil na drugo delovno

mesto.

Ko se je Filipincem po šele

nekaj dneh uporabe pokvaril

še drugi pralni stroj in je že

tretjič »izvrglo« varovalko,

čeprav jim je uslužbenec

večkrat pokazal, kako se

stroj uporablja, jih je slednji

nahrulil, da bi se v tem času

že morali naučiti uporabe.

Ko so marca fotografije plesni, ki se

je nabrala v prostoru, prišle v javnost

– po naših informacijah jih je javnosti

posredoval sindikalni zastopnik pri

Arrivi, na katerega so se obrnili Filipinci

– so bili tudi v agenciji presenečeni.

V zadnjih dneh, ko so morali po sledeh,

kaj se je zgodilo z obnovljenimi sobami,

pa so po naših informacijah ugotovili,

da so v prostoru ves čas vzdrževali visoko

temperaturo, tudi do 27 stopinj, ob

tem pa niso zračili. Na še večje presenečenje

so po naših informacijah naleteli

v kopalnici, kjer se je prav tako nabralo

ogromno plesni – Filipinci se namreč

niso prhali v tuš kabini, ampak kar na

sredini kopalnice, kjer so se pri odprti

kabini polivali z vodo. V kopalnici je

bilo ob prihodu predstavnikov agenci-

Fotografije v tem prispevku prikazujejo

prenovljene prostore pred vselitvijo Filipincev.

193 27. 3. 2025

je Workforce po medijskem razkritju o

stanju nastanitve vse mokro.

In zakaj do tega pride? V enostavnejših

nastanitvah v številnih azijskih

državah, tudi na Filipinih, nimajo

kadi oz. kabine za prhanje. Praksa je

samo beton in pa odtok vode. Filipincem

nihče ni pokazal, kako se tušira v

Evropi. Da Filipinci to počnejo na vseh

lokacijah, kjer so nastanjeni, zdaj pričajo

tudi pritožbe drugih najemodajalcev.

»So zelo prijazni ljudje, krščanski,

sodelujejo, vendar smo tukaj naleteli

na kulturološke prepreke, ki jih nismo

načrtovali. Očitno se še nismo navadili

drug na drugega,« nam pripoveduje

naš vir iz agencije. Ta nam je zaupal

tudi, da so imeli očitno v sindikatu

Arrive željo »namočiti« delavce, češ

da domači vozniki niso navdušeni nad

Filipinci, ki jih vidijo kot konkurenco,

čeprav se zavedajo, da delovne sile v

resnici že leta primanjkuje.

Pri Arrivi so si stanovanje

pred vselitvijo, ko je bilo

prenovljeno, ogledali in niso

imeli nobenih pritožb.

AKTUALNO 31

NIHČE VEČ JIH NOČE

Direktor oddelka za iskanje kadra v tujini

pri družbi Workforce Boštjan Grobler

je za Domovino priznal, da imajo

zdaj, ko iščejo nadomestne lokacije

za Filipince, precejšnje težave, saj jih

preprosto ne najdejo. »Pet smo jih našli

na lokaciji v Kranju, ki so bili pripravljeni

oddati stanovanje delavcem v najem,

a ko smo jim povedali, da gre za Filipince,

jih niso hoteli sprejeti,« razlaga Grobler.

Očitno se je kljub medijskemu linču

agencije po Kranju razvedelo, kaj so

v stanovanju počeli Filipinci in kakšni

zapleti so nastali zaradi »kulturoloških

razlik«. Vsaj osem se jih po besedah

Groblerja želi vrniti, trenutno pa jim je

agencija nadomestno lokacijo poiskala

v hostlu Cukrarna. »Dotikamo se treh

pomembnih področij; stanovanj ni,

gospodarstvo se sooča s temi težavami

vsakodnevno, zato najemajo nas, mi

namreč nismo nepremičninska agencija,

ampak mi vemo, da če pripeljemo ljudi,

jih moramo tudi nastaniti. S tem se

ukvarjamo. To je naš najtežji del posla,

kar nekaj ljudi pri nas je zaposlenih, da

se ukvarja samo s tem, z iskanjem primernih

in cenovno ustreznih nastanitev,«

razlaga Grobler, ki priznava, da je v

državi prisotnih kar nekaj predsodkov

do azijske delovne sile. »Povsod se bolj

zatika, tudi na upravnih enotah je več

vprašanj zanje, ampak to razumem, to

je proces učenja naroda. Neka fama je,

da bodo prišli Azijci in nam vzeli službe,

ob tem pa delali ne vem kaj še vse.

Ampak veste, 2.000 postelj v domovih

za ostarele je praznih, ker ni delovne

sile, avtobusov ni, ker ni delovne sile.«

Sicer pa bo treba po besedah Groblerja

slej ko prej opraviti s še enim

predsodkom. »Star človek gre lahko v

dom in si doplača bivanje iz stanarine,

ki jo dobi od Filipincev. Gre za dober

poslovno-socialni model. Upokojenec

ima hišo, ki je kapital, neodtujljiv, a le

do smrti. Lahko pa vidimo, kako nekdo

kapitalizira svoje imetje, ki ni tako veliko

vredno, da bo dostojno dočakal svoj

konec. To se mi zdi dobro sporočilo.

Ljudem, predvsem pa državi, moramo

dopovedati, da ne bo rešila stanovanjske

problematike samo na ta način, da

bodo obljubljali nova stanovanja, ampak

tudi tako, da jih bodo ljudje na ta

način dajali v najem.«

PRIZNAVAJO NAPAKE

Kljub temu v agenciji Workforce priznavajo,

da so tudi sami zagrešili nekaj

napak v zvezi s stanovanjem, kamor so

namestili Filipince. »Inštalirali so premajhen

bojler, ki bi moral biti 150-litrski,

pa so inštalirali 80-litrskega. Zdaj ga

menjamo, da bo več tople vode. Naročili

smo, naj se postavi še dodaten WC na

drugi strani stene in se zapre ter pregradi

stena. Lastnik je to upošteval, dovolil,

vendar ga je naredil na notranji strani,

da sta zdaj dve školjki v istem prostoru,

kar je absolutno nesprejemljivo. Preverili

bomo, ali je kaj narobe s stopniščem,

nad katerim so se tudi pritoževali,« je še

dodal Grobler. Poudaril pa je tudi, da bo

stanovalce s Filipinov zdaj treba naučiti

uporabljati prostor, da do tovrstnih težav

ne bo več prihajalo.

Grobler zavrača pritožbe zaradi

zunanje fasade, ki je v slabem stanju,

saj to ne vpliva na bivanjske pogoje.

Marsikateri starejši slovenski državljan

si obnove fasade prav tako ne

more privoščiti, ker ima prenizko pokojnino,

kar je ne nazadnje tudi primer

omenjenega najemodajalca. Dodaja, da

so si pri Arrivi stanovanje pred vselitvijo,

ko je bilo prenovljeno, ogledali

in da niso imeli nobenih pritožb. Ob

tem se boji, da se bodo Filipinci medijske

pozornosti ustrašili in da ne

bodo želeli ostati v Sloveniji.

Kljub medijskemu linču agencije

se je po Kranju razvedelo, kaj so

v stanovanju počeli Filipinci.

»Povsod se bolj zatika,

tudi na upravnih enotah je

več vprašanj zanje, ampak to

razumem, to je proces učenja

naroda. Neka fama je, da bodo

prišli Azijci in nam

vzeli službe.«

193 27. 3. 2025

32

AKTUALNO

NENAD GLÜCKS

Je uporaba sestavnih

delov slovenskega grba

na supergah Luke Dončića

PROTIZAKONITA?

Nedavno je več slovenskih medijev poročalo o novi liniji košarkarskih superg zvezdnika

Luke Dončića. Gre za športne copate, ki se prodajajo pod znamko Jordan v lasti

športnega velikana, podjetja Nike. Toda na podplatu in na peti superg so odtisnjeni deli

slovenskega grba, kar naj bi bilo v nasprotju z našo zakonodajo. Posebej sporen je odtis

na podplatu, saj bodo imetniki športnih copatov po slovenskem grbu dobesedno hodili.

Ne dvomimo, da ima Dončić

z odločitvijo za odtis delov

grba Republike Slovenije na

podplatu in na peti svoje linije

košarkarskih superg dobre namene

(ne ve se sicer, ali je bila ideja njegova ali

od koga drugega). Nekoliko patetično

so na strani metropolitan.si zapisali, da

so nove superge »navdihnjene z Dončićevo

ljubeznijo do domovine«, kot da

pri vsem skupaj ne bi šlo predvsem za

posel. Ne le da je Dončić eden najboljših

igralcev v ligi NBA, pač pa kot belec med

pretežno temnopoltimi igralci za tržnike

pri znamki Jordan in podjetju Nike

predstavlja še toliko večjo vrednost, saj

s tem posebej naslavlja tudi belske navijače

– potrošnike.

A grb oziroma njegovi sestavni deli,

odtisnjeni na podplatu in na peti superg,

so sprožili ogorčenje pri Marku

Bidovcu, predsedniku ustanove Bazoviški

junaki, ki deluje v spomin na štiri

naše najbolj zgodnje upornike zoper

italijanski fašizem. Domoljub Bidovec

poudarja, da Dončić tudi s slovensko

košarkarsko reprezentanco dosega

izvrstne uspehe, toda pri omenjenih

supergah gre za poniževanje Slovenije

in nikakor ne za gesto v njeno slavo in

Po Zakonu o gospodarskih

družbah je soglasje vlade

(za uporabo v tržne namene)

potrebno zgolj v primeru

uporabe besede Slovenija.

193 27. 3. 2025

čast. Kupci športnih copatov bodo slovenski

simbol, uradni grb oziroma njegove

sestavne dele, dobesedno teptali.

Sprašuje se, ali smo res dékle in hlapci.

Opozarja na 8. člen Zakona o grbu,

zastavi in himni Republike Slovenije.

V njem piše: »Grba, zastave ali njunih

sestavnih delov oziroma slovenske narodne

zastave ter besedila in notnega

zapisa melodije himne se ne sme zavarovati

ali uporabljati kot znamko, model

oziroma vzorec ter za označevanje

blaga ali storitev.«

MESTO GRBA NA PODPLATU

NI POSREČENO

Zanimalo nas je, kaj glede teh argumentov

pravijo strokovnjaki za zastavoslovje

in grboslovje iz društva Heraldica

Slovenica pod vodstvom Aleksandra

Hribovška. Gre tudi po njihovem mnenju

za kršenje 8. člena omenjenega Zakona

o grbu, zastavi in himni Republike

Slovenije? Je zanje sporno, da so sestavni

deli grba na podplatu, po katerem se

hodi in kjer se nabira umazanija?

Pojasnjujejo, da omenjeni zakon

velja zgolj v Sloveniji in ne more urejati

ravnanj v drugih državah sveta. Zato s

pravnega vidika tako početje izven Slovenije

ne more biti podvrženo naši zakonodaji.

Če pa bi bilo to storjeno v Sloveniji,

je vprašanje, ali bi ga bilo možno

pravno sankcionirati, saj so določbe 8.

člena precej nedorečene, na kar je navsezadnje

opozorila tudi zakonodajnopravna

služba Državnega zbora RS v

letu 2022. Ni namreč jasno, kaj točno

je mišljeno pod pojmom »sestavni deli«

grba, tako da z gotovostjo ni mogoče

Grba, zastave ali njunih

sestavnih delov /.../ se ne sme

zavarovati ali uporabljati

kot znamko, model oziroma

vzorec ter za označevanje

blaga ali storitev.

trditi, do katere mere se šteje, da je nek

simbol še sestavni del grba.

Če bi npr. trdili, da je vsaka šesterokraka

zvezda sama po sebi zavarovana,

ker je v našem grbu, bi bilo to nesmiselno,

saj gre za splošen in zelo razširjen

simbol. Tudi simbol gore oziroma njen

stilistični izris v podobi Triglava je preveč

razširjen, da bi mu lahko pripisali

samostojno varstvo. V vsakem primeru

bi bil torej odgovor na vprašanje prepuščen

sodni praksi. »Ne glede na navedeno

naj še pripomnimo, da je v končni

konsekvenci tudi kazen za kršitev

8. člena zakona naravnost smešna, saj

znaša zgolj 625 evrov. V zakonu tudi ni

predpisano, kateri organ bi lahko sploh

dajal oziroma odklanjal soglasja za

uporabo v takih in podobnih primerih.

V društvu Heraldica Slovenica že leta

opozarjamo, da je obstoječa zakonodaja

neprimerna in zastarela, kar se kaže

tudi v konkretnem primeru.« Pojasnili

so, da del grba na podplatu športnih

copatov nima posrečenega položaja,

saj po njem hodimo, kar ne predstavlja

spoštljivega odnosa do simbola. Zvezde

na zadnji stranici pa niso sporne.

AKTUALNO

33

Instagram Lukadonkicks

Takšna je podoba superg četrte linije od Luke

Dončića s sestavinami slovenskega grba na

podplatu in na peti.

NISO PRISTOJNI

ZA PODJETJA V ZDA

Kako pa je s stališčem uradnih institucij?

Nadzor nad uveljavitvijo omenjene

določbe zakona, ki prepoveduje, da bi

grb in zastavo oziroma njune sestavne

dele uporabljali kot model oziroma vzorec

ter za označevanje blaga in storitev,

je v pristojnosti Tržnega inšpektorata

RS. Tam so nam odgovorili, da tržni inšpektorat

v primeru kršitve navedene

določbe ne more ukrepati zoper podjetje,

registrirano v ZDA. Sicer pa so pristojni

za nadzor nad uporabo državnih

simbolov v gospodarske ali tržne namene.

»Če se grb, zastava ali himna uporabljajo

za označevanje blaga ali storitev

oziroma za tržno oglaševanje, se morebitne

kršitve lahko ugotavljajo le v

okviru inšpekcijskih nadzorov. Če je pri

nadzoru ugotovljeno, da pravna oseba

uporablja državni simbol v nasprotju

s predpisi, lahko Tržni inšpektorat RS

izda prekrškovno odločbo. Višina predpisane

globe za takšno kršitev znaša

625,94 evra.«

Glede vprašanja, ali mora kateri izmed

državnih organov v Sloveniji dati

soglasje za uporabo grba RS ali njegovih

sestavnih delov, pa so zapisali, da

je po Zakonu o gospodarskih družbah

soglasje vlade potrebno zgolj v primeru

uporabe besede Slovenija.

SPOŠTLJIVA UPORABA

Za stališče o tem smo povprašali tudi

vlado, a so naša vprašanja poslali Ministrstvu

za javno upravo. Na ministrstvu

poudarjajo, da za kakršnokoli uporabo

državnih simbolov Zakon o grbu, zastavi

in himni RS ne predvideva soglasja,

državni simboli pa se lahko uporabljajo

le v obliki in z vsebino, ki sta določeni

v Ustavi Republike Slovenije in v

tem zakonu, ter na način, ki je določen

v njem. »Ne glede na to je treba v vsakem

primeru zasledovati, da se državni

simboli uporabljajo na spoštljiv način,

saj predstavljajo državo in označujejo

pripadnost Republiki Sloveniji.«

Z ZNAMKO JORDAN NAJPREJ

ZA 20 MILIJONOV DOLARJEV

NA LETO, ZDAJ PA ...

Luka Dončić je, potem ko je že kot najstnik

pri madridskem košarkarskem

klubu Real postal zvezdnik evropske

košarke, leta 2018 začel igrati v najboljši

ligi na svetu – NBA. Do nedavnega je

blestel v klubu Dallas Mavericks (redkokdaj

mu ni šlo po načrtih), nato pa so

ga na hitro in brez njegove vednosti prodali

Los Angeles Lakersom. Tudi tu se je

hitro znašel in prevzel ključno vlogo v

Tržni inšpektorat v primeru

kršitve navedene določbe ne

more ukrepati zoper podjetje,

registrirano v ZDA.

ekipi. V NBA igra že sedmo sezono. Leta

2019 je podpisal petletno pogodbo z

ameriškim velikanom – športnim opremljevalcem

Nike, da bo eden od nosilcev

športne znamke Jordan; te športne

copate izdeluje Nike. Znamko so razvili

v sodelovanju z najboljšim košarkarjem

vseh časov Michaelom Jordanom.

Petletna Dončićeva pogodba naj

bi bila vredna sto milijonov evrov (20

milijonov na leto), pred dvema letoma

pa je z družbo Nike podpisal novo pogodbo

za sodelovanje pri znamki Jordan

(Jordan Brand) vse do leta 2029. Za

kakšen znesek je šlo, niso razkrili, govori

pa se o precej višji letni milijonski

dolarski postavki kot leta 2019, ko je bil

Dončić v NBA vendarle še novinec. Do

zdaj si je priigral status superzvezdnika.

Ne le s predstavami na igrišču, pač

pa tudi z obnašanjem, spoštovanjem

soigralcev in navijačev. Športni copati,

o katerih teče beseda v tem članku,

bodo v ZDA v prodaji od 8. aprila, njihova

cena pa je 130 dolarjev.

193 27. 3. 2025

34

AKTUALNO

NENAD GLÜCKS

MEDIASPEED

Vodjo kabineta KRISTINO

SEVER na delo prevaža kar

ŠOFER MINISTRSTVA

Za privilegirance iz kroga Gibanja Svoboda v času »svobode«, kot kaže, ni nobenih

omejitev, še najmanj omejitev, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi. Nanje se požvižgajo.

To velja tudi za Kristino Sever, vodjo kabineta na Ministrstvu za okolje, podnebje

in energijo pod vodstvom ministra Bojana Kumra, ki ga je premier Robert Golob na

funkcijo postavil kot svojega nekdanjega podrejenega v podjetju Gen-I.

Kristina Sever je žena nekdanjega

urednika tednika Mladina

Janija Severja, filmskega producenta.

Preden je zasedla položaj

vodje kabineta pri ministru Bojanu

Kumru, je bila sedem let vodja službe za

korporativno komuniciranje v družbi

Elektro Ljubljana. Njen dolgoletni šef je

bil torej Andrej Ribič, ki je po vodenju

državnega Elektra Ljubljana postal celo

vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda

pred državnozborskimi volitvami leta

2022. Nedavno se je v zahvalo za svoje

zasluge zavihtel na prestižno mesto

predsednika uprave Darsa.

USTALJENA PRAKSA?!

Vrnimo se k Severjevi. Bralec Domovine,

ki stanuje na Dalmatinovi ulici v Ljubljani,

nas je obvestil, da je v zadnjem času

večkrat opazil, da prihaja zjutraj voznik

s službenim vozilom ponjo in jo odpelje.

Sklepa, da jo vozi v službo. Glede vozila:

gre za luksuzni mercedes EQE 350 4Matic,

ki je bil izbran celo za menedžerski

avto leta 2023. Za službeno vozilo pa si

ga je omislil minister Kumer. Mar tudi za

prevažanje Kristine Sever?!

Kristina Sever, vodja

kabineta na MOPE,

se na delo prevaža

v 'ministrovem'

mercedesu.

Ministrstvo za okolje, podnebje in

energijo (MOPE) smo vprašali, zakaj

je vodji kabineta omogočena uporaba

službenega vozila (z voznikom), če pa so

do tega upravičeni (praviloma) zgolj ministri.

Zakaj je minister Kumer to odobril?

Eden od nekdanjih ministrov nam

je zatrdil, da pri njem na ministrstvu

službeni voznik ni nikoli s službenim

vozilom vozil vodje kabineta v službo ali

iz nje. Do tega je bil upravičen zgolj on

kot minister in včasih še državni sekretar.

Vodja kabineta se je morebiti včasih

prevažala z njim v vozilu, ko sta šla kam,

kjer je imel službene dolžnosti. Morda ga

je kdaj spremljala na primer v državnem

zboru, pa jo je potem voznik odpeljal

domov, če je bil ravno konec delovnega

časa. Sicer pa nikoli. Nezaslišano se

mu zdi, da bi šel voznik zjutraj po vodjo

ministrovega kabineta, da bi jo pripeljal

v službo. A ravno to se očitno večkrat

dogaja na MOPE. Njihov odgovor je bil

namreč nonšalanten: »Vodja kabineta v

sklopu svojih nalog spremlja ministra na

delovnih srečanjih in službenih poteh.

Po potrebi jo voznik prepelje na domači

naslov pred začetkom ali po

koncu službenih obveznosti,

kar je ustaljena praksa.«

OČITNA KRŠITEV

UREDBE

Gre za sprenevedanje in

kršenje predpisov. Uredba

o uporabi službenih avtomobilov

v organih državne

uprave je jasna. Določa, da

je uporaba službenega avtomobila

za službene namene

uporaba, ki je »povezana z

opravljanjem del in nalog

v okviru službenih obveznosti

upravičenca, ki so

potrebne za izvajanje nalog in funkcij

upravnih organov, določenih s posebnimi

predpisi«. Poudarek je »v okviru službenih

obveznosti«. To, kako Severjeva z

enega konca Ljubljane pride v službo na

ministrstvo na drugi konec Ljubljane, je

popolnoma njena zasebna zadeva (seveda

so ji pokriti stroški za prevoz na delo,

tako kot vsem drugim zaposlenim) in ne

sodi v okvir njenih službenih obveznosti.

V isti uredbi je namreč tudi določeno,

da je »uporaba službenega avtomobila v

privatne namene uporaba avtomobila, ki

ni povezana z opravljanjem del in nalog

v okviru službenih obveznosti. Uporaba

službenega avtomobila za vožnjo na delo

in z dela se šteje kot uporaba službenega

avtomobila v privatne namene.«

Po omenjeni uredbi so do uporabe

službenih vozil v službene in privatne

namene (stalna osebna uporaba) upravičeni

naslednji državni funkcionarji:

predsednik vlade, ministri in generalni

sekretar vlade. Pravico do stalne osebne

uporabe pa lahko poleg državnih sekretarjev

pridobijo tudi nekateri visoko

pozicionirani uradniki, na primer predstojniki

vladnih služb in organov v sestavi

ministrstev. Nikakor pa mednje ne

sodijo vodje kabinetov na ministrstvih;

tega v uredbi ni nikjer.

PRIVOŠČIJO SI VSE

Zato še toliko bolj skrbi pojasnilo z ministrstva,

da je tovrstno prevažanje vodje

kabineta na »domači naslov pred začetkom

ali po koncu službenih obveznosti

ustaljena praksa«. Iz tega se da sklepati,

da so te zlorabe na njihovem ministrstvu

pravilo ali da imajo takšno prakso prevažanja

vodij kabinetov na delo in z dela

tudi na drugih ministrstvih. Svobodnjaki

si lahko očitno privoščijo prav vse.

193 27. 3. 2025

AKTUALNO

35

POBUDA za pokop umorjenih na Goriškem

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem predlaga pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem,

da v tem letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki

so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni, v maju in juniju 1945. Te žrtve, ki jih je več sto, po

osemdesetih letih še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem.

PREDLAGAMO:

• Pogovor pristojnih državnih in občinskih oblasti, Komisije

Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih

grobišč in drugih institucij o izvedbi predloga.

• Načrtovanje in gradnja grobnice oziroma kostnice, kamor

bi postopoma pokopavali žrtve, ki so sedaj v kraških breznih.

Ta grobnica bi morda lahko bila ob vznožju Skalnice ali

v bližini svetogorske bazilike.

• Vključitev strokovnjakov (odkrivanje prikritih vojnih grobišč,

izkop, identifikacija, sistematičen popis znanih žrtev …).

• Trezno presojanje zgodovinskih in moralnih dejstev je potrebno,

a sodi na drugo raven, ki naj bo od samega civilizacijskega

dejanja pokopa mrtvih ločena. To dejanje je treba

izvršiti brez ideoloških razprav o krivdi oziroma nedolžnosti

umorjenih.

• Skupna komemoracija.

Menimo, da je pokop teh nasilno umorjenih temelj za medsebojno

spoštovanje, spravo, mir, za gospodarsko, kulturno

in duhovno blagostanje na Goriškem. Zavedamo se, da bo za

uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij.

Predlagamo pa, da do sprejetja te odločitve pride letos, v letu

evropske prestolnice kulture, kar bi temu nazivu dalo dodatno

težo, žlahtnost in plemenitost. Kultura oziroma nekulturnost

se prvenstveno kaže v naših medčloveških odnosih; tudi v odnosu

do pokopa mrtvih.

Pogum za ta predlog nam dajejo tudi opredelitve in zavzemanje

za mir in spravo med pripadniki narodov na Goriškem, ki so

jih izrazili bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor,

sedanja predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar

in predsednik Republike Italije Sergio Mattarella. Upamo, da

bo predlog podprla najširša javnost in vse politične stranke. S

tem dejanjem bomo tudi mladim rodovom dali zgled za spoštovanje

človeškega dostojanstva.

Nova Gorica, 18. 3. 2025

Konferenca za trajni MIR med

narodoma in pokop mrtvih

Sreda, 2. april 2025, 8.30–13.10

Mestna občina Nova Gorica

193 27. 3. 2025

36

KULTURA

Kaj je arheologija prispevala k

sodobnemu svetu in čemu

JO JE TREBA UNIČITI?

Arheologija je veda, ki se je še vedno drži priokus nebodigatreba. Ne glede na še tako odlična odkritja, od

vaške situle do najstarejše piščali, od barjanskega kolesa do nagrobnih kapelic v Šempetru pri Celju in

številnih drugih odkritij, arheologom pri nas še vedno rečejo »žličkarji«. Saj se ve. Kamor pridemo arheologi,

so zamude in stroški. Nič ne de, če zamuja država, nič hudega, če zaradi slabega vremena stojijo gradbinci,

arheologi pa delajo v snegu in vetru. Vsega so krivi arheologi!

DDR. VERENA VIDRIH PERKO

Ker pa je denar postal svet in je

ves svet samo še denar, niso

paraziti samo zdravniki, ampak

tudi arheologi. Tako je moč

sklepati po predlogu novega zakona o

varstvu kulturne dediščine, ki uzakonja

nič več in nič manj kot uničenje slovenske

varstvene službe, dediščine in

še posebej arheološke dediščine, s tem

pa tudi v svetu ugledne slovenske arheologije.

Težke so te besede, pa jih »pretehtajmo«

v širšem okviru zgodovine.

Arheologija je dala temeljna znanja

o preteklosti in je soustvarjalka sodobnega

sveta. Kako malo je srednjeveški

človek vedel o preteklosti. Vse, kar ni

bilo krščansko, je bilo uničeno kot delo

hudičevih rok. Le malo antičnih rokopisov

in starin se je ohranilo, največkrat

v samostanih. Šele renesansa je

odkrila antiko, ki so jo do tedaj poznali

le iz latinskih besedil. Prva izkopavanja

so razkrila ostanke stavb in kipe,

nekatere med njimi omenjene pri latinskih

piscih. Leta 1506 je sredi papeških

vinogradov prišla na dan Laokontova

skupina. Prepoznali so jo po Plinijevem

opisu, prenesli v papeško zbirko, kjer

sta jo preučevala Michelangelo in Raffaello.

Kip je postal učni model in podlaga

novih umetniških kanonov.

ODKRITJE POMPEJEV

Toda tista prava arheologija se je začela

sredi 18. stoletja z odkritjem Pompejev.

Že pred tem so pri kopanju temeljev za

kraljevo palačo odkrili Herkulanej. Za

Pompeje, opisane pri starih latinskih

piscih, nihče ni vedel, kje ležijo. Ko so

z izkopavanji prišli na dan ostanki antičnega

mesta, je svet onemel. Prvič v

zgodovini se je odprl pogled v vsakdan

rimskodobnega človeka. Prvič so ležale

pred očmi novega sveta antične ulice

s kanali in vodovodi, »vstopiti« je bilo

moč v kopalnice in kuhinje, pokukati

v trgovine in skladišča ter brez sramu

zreti v kopališča in razvratna gostišča.

Evropska elita je drla v Italijo na ogled

ruševin in zbirk edinstvenih predmetov.

Med njimi so bili sloviti umetniki,

celo Johann Wolfgang Goethe, raziskovalci,

arhitekti itd. Vsakdo je hotel

izpopolniti svoje znanje o antiki. Rodil

Zgodnjesrednjeveške najdbe iz

germanskih grobov, odkrite leta

2009 na Lajhu v Kranju pri zaščitnih

raziskavah.

se je neoklasicizem: arhitektura, moda,

obrt, celo gledališče in glasba, oblikovalci

nakita in tovarne porcelana, vsi

so se navdihovali v antiki. V srednjem

veku zasnovana mesta, vključno s Parizom,

so se pri prenovi ozirala k elegantnim

pravokotno se sekajočim ulicam

Pompejev, vodovodu, trgom, kopališčem.

Urbanizem 19. stoletja je vpeljal

forumom podobna središča, široke promenade,

parke, vodomete. Parlamenti,

cerkve, muzeji in palače so s svojo

klasicistično zasnovo dokazovali izvor

sodobne demokratične misli v klasični

grški lepoti.

Dosedanja slovenska zakonodaja je

varovala najdišča pred nedovoljenimi

posegi in predpisovala predhodne

arheološke raziskave ter kazensko

preganjala storilce. Predlog novega

zakona trga arheologijo iz prostorskih

aktov, kar bo prineslo nesluteno uničevanje

najdišč in najdb ter pospešilo

njihovo prodajo na črnem trgu. Daljnosežno

pa to pomeni tudi uničenje slovenske

arheologije.

Arheološka dediščina je

postala bruno v očesu

gradbenih lobijev. Njihovi

gradbeni stroji meljejo najbolj

dragoceno dediščino in

barantajo s slovensko zemljo

kot kurji tat z jajci.

Gorenjski Muzej Kranj, Foto: T. Lauko

193 27. 3. 2025

KULTURA

37

www.ashmolean.org/laocoon-group

Danski arheolog Christian Thomsen

je 1819 s pomočjo arheološke metode

prepoznal kameno, bronasto in

železno dobo. Z arheološkimi predmeti

je v narodnem muzeju v Københavnu

ponazoril prazgodovinska obdobja,

vendar pa je tedaj še vedno veljal

biblijski »izračun« časa. Nič ni smelo

biti starejše od Stvarnikovega prvega

delovnika. Škof Uscher je v 17. stoletju

s pomočjo Biblije natančno izračunal,

da je svet nastal 27. oktobra zvečer, leta

4.004 pred Kristusovim rojstvom. Nič

ni moglo, ni smelo biti starejše, četudi

so mnogi izkopavalci vedeli, da to ne

drži. Spremembo je prinesla Darwinova

teorija, ki je pokazala na nevzdržnost

bibličnega datiranja preteklosti, kar je

močno vplivalo na arheologijo.

Druga polovica 19. stoletja je prinesla

ključna znanja o preteklosti, nastale

so nove kronologije. Arheologija, zvesta

spremljevalka imperialističnih osvajanj,

je »zavzela« Egipt, Bližnji vzhod z Mezopotamijo,

Perzijo, Indijo itd. Zahodni

svet je spoznal prve mestne države s knjižnicami

in arhivi, literaturo in pisavami

ter pravom. Arheološke najdbe so skupaj

z razvozlavanjem jezikov omogočile

»vstop« v mrtve, do tedaj neznane stare

Dediščina je temelj

naše narodne

identitete in znanja

o preteklosti.

»Razdedinjen« narod

bo izginil v morju

brezimnosti.

Laokontova skupina,

odkrita sredi

Rima leta 1506, v

ostankih Neronove

Zlate hiše, je postala

Michelangelu

in Raffaellu učni

model in podlaga

njunih kasnejših

stvaritev.

civilizacije. A tudi Evropa ni zaostajala.

Schliemann je z izkopavanji v Troji in

Mikenah potrdil resničnost Homerjevih

besed. Na dan so prišla bogastva Etruščanov,

Keltov, ki predstavljajo jedro

srednjeevropske prazgodovinske civilizacije,

pa Ilirov na Balkanu in številnih

drugih starih ljudstev. V Sibiriji so odprli

prve skitske gomile.

SLOVENSKI ARHEOLOGI

Neslutena bogastva arheoloških najdb

in znanj so se zlivala v zahodne muzeje.

Velika država, velik muzej! Arheologija

je postala glasnica zahodnega imperializma

in kolonializma, se kasneje ujela

še v zanko rasističnih teorij in v času totalitarističnih

sistemov sprejela aktivno

vlogo v najbolj mračni dobi zgodovine.

V zavedanju svoje ranljivosti je arheologija

razvila odlično metodologijo ter z

rabo sodobne tehnologije prodrla na vsa

področja. Razkriva teme, ki so zgodovini

nevidne, ker jih viri ne omenjajo ali celo

navajajo lažne podatke. Posegla je tudi

na bojišča in področje povojnih pobojev

ter morišč. Slovenski arheologi so z napornim

fizičnim delom in nedojemljivimi

psihičnimi napori raziskali številna

morišča. Zločine so s sodobno tehnologijo

dokumentirali, najdbe označili in

prepoznali to, o čemer arhivi »molčijo«

in govorijo le redki zgodovinarji.

Slovenska arheologija je, sledeč mednarodnim

priporočilom, razvila sistem

predhodnih terenskih raziskav, ki omogoča

oceno potenciala arheoloških najdišč

pred gradbenimi posegi. Ob gradnji

avtoceste je bilo tako raziskanih na stotine

najdišč, ki bi sicer za vedno izginila

pod gradbenimi stroji. Študije gradiva in

najdišč so temelj znanja o naši preteklosti,

ki državi veča ugled in bogati turistično

ponudbo. Ljubljana se rada baha

(in služi) z muzeji in arheološkimi parki.

Toda glej zlomka! Nenadoma je arheologija

stvar žličkarjev, ki »pogoltno«

kujejo dobičke in ovirajo gradbenike

in so krivi za podražitve. V resnici pa je

arheološka dediščina postala bruno v

očesu gradbenih lobijev, ki se zažirajo

v najbolj pomembna urbana središča.

Njihovi gradbeni stroji meljejo najbolj

dragoceno dediščino in barantajo s slovensko

zemljo kot kurji tat z jajci.

In vendar je dediščina vse, kar smo

bili, znamo in veljamo. Je vse, kar smo in

bomo. Je temelj naše narodne identitete

in znanja o preteklosti. Ali vam je že kdo

povedal, da brez dediščine ni razvoja; je

le hlastanje za zaslužkom in uničevanje.

»Razdedinjen« narod bo izginil v morju

brezimnosti. Slovencem je dala arheologija

velikanski delež znanja o preteklosti,

tudi o tisti najbolj kruti in najbolj

boleči po letu 1945. Ministrstvo za

kulturo, ki bi moralo braniti dediščino

in arheološko znanje, načrtuje z novim

zakonom pravo uničenje. Predlog zakona

je največji in najbolj usoden poseg

po letu 1945. Je posmeh vsem mednarodnim

priporočilom in celo slovenski

ustavi, ki zagotavlja vsem državljanom

pravico do uživanja kulturne dediščine

in do soodločanja. Je sramota za ves

kulturni svet. Gospa ministrica, žličkarji

vam družno mahamo v slovo!

Ministrstvo za kulturo, ki bi

moralo braniti dediščino in

arheološko znanje, načrtuje

z novim zakonom pravo

uničenje. Predlog zakona

je največji in najbolj usoden

poseg po letu 1945.

193 27. 3. 2025

38

KOMENTAR

TV Japajade šov

Televizija je ne le najbolj odmeven, ampak tudi najbolj vpliven sodobni medij. Pomen tiskanega časopisja

upada, kar se kaže tudi v hitrem manjšanju naklad; radio pa postaja predvsem medij, ki ga ljudje poslušajo

zaradi glasbe. Tako se je televizija hočeš nočeš spremenila tudi v najodgovornejši medij; se pravi, da ima več

odgovornosti do svojih gledalcev, kakor je imajo drugi do poslušalcev ali bralcev. Tega se morajo zavedati

predvsem nacionalne televizijske postaje, med njimi tudi slovenska (TVS).

DRAGO BAJT

ZABAVA KOT NOVOST

Po t. i. »depolitizaciji« se je TVS začela

truditi, da bi izboljšala oz. posodobila

svoj program, ki prav tako izgublja

gledalce v konkurenci s komercialnimi

postajami. Toda krenila je v smeri komercializacije

in populizma ter začela

uvajati vrsto zabavnih oddaj (večinoma

po tujih licencah), ki naj bi pritegnile

nove gledalce. Okrepila je torej razvedrilno-zabavni

program pod vodstvom

Maria Galuniča z novimi oddajami

(mdr. Inkognito, Besedolov), ki jih vodijo

doslej manj znani televizijci. Zdi se,

da je TVS želela s tem poudariti – kot

je očitno prepričana sama – temeljno

potezo slovenske nacionalne televizije,

tj. humornost v obliki nekakšnih novodobnih

kvizov.

Poteza pa se zdi zgrešena, v končni

posledici že kar slaboumna; nove oddaje

namreč nagovarjajo gledalce kakor

neuke šolarje, ki imajo komaj kaj

splošnega znanja. Poleg tega niso prida

zabavne, k čemur prispevajo tudi sami

»nastopajoči« v njih – večinoma že leta

in leta znani kot zabavljači s kislim humorjem.

Vse torej kaže, da je poglavitni

adut zabavne TVS še naprej predvsem

oddaja Kaj dogaja. Toda ali je taka oddaja

v resnici lahko glavna odlika neke

nacionalne televizije?

MIGETANJE V MODREM

Drugi poskus posodabljanja TVS je bila

oblikovna prenova dnevnoinformativnih

oddaj. A rečemo lahko: oblika ne

rešuje vsebine. Nova podoba TV dnevnika,

Odmevov in vseh vrst poročil je

preplavila televizijske zaslone z migetajočo

zelenkasto modrino, drugih

učinkov pa ni prinesla. Spraševati se

moramo namreč o novi zasnovi in drugačnem

odvijanju teh oddaj, pri čemer

bi se bilo dobro ozreti že kar k sosednji

hrvaški televiziji.

Osrednje informativne oddaje TVS

so razsekljane na posamezne odseke

193 27. 3. 2025

Nove oddaje nagovarjajo

gledalce kakor neuke šolarje,

ki imajo komaj kaj splošnega

znanja. Poleg tega niso prida

zabavne, k čemur prispevajo

tudi sami »nastopajoči« v

njih – večinoma že leta in leta

znani kot zabavljači s kislim

humorjem.

(novice iz sveta in od doma, lokalne novice,

kultura, šport, vreme). V gledalcih

to vzbuja vtis, da gre za več različnih

oddaj, ki so vsaka zase sklenjena enota.

V resnici pa vse skupaj sestavljajo dnevne

informacije, ki bi jih moral suvereno

zaobjeti voditelj oddaje celovito; le tako

bi gledalci zares spoznali informativno

podobo posameznega dneva. Seveda bo

TVS takoj ugovarjala, da to počne zaradi

nujnih reklam in propagandnih sporočil

med posameznimi segmenti; toda

reklamni program med poročili še malo

ni nujen, njegov prostor je pred informacijami

in po njih.

Osrednje politično in

gospodarsko uredništvo je

strokovno šibko, kadrovsko

pa okuženo s politično

agitacijo, kar ni dober zgled

za nacionalno televizijo, saj

poslušno ponavljanje vladnih

mnenj ne priča ravno o

neodvisnosti in suverenosti

novinarjev.

UREDNIKI, UREDNIKI …

Zdi se, da tako podobo informativnih

oddaj TVS narekuje sam sistem

upravljanja televizijskih programov.

Opazno je, da je celoten program sestavljen

iz prispevkov različnih uredništev,

ki imajo svoje uredniške sheme

in tudi urednike. Uredniška hierarhija

na TVS je razvejena preko vseh meja:

glavnemu uredniku sledi pomočnik, pa

področni uredniki in uredniki uredništev,

v posameznih oddajah je uredniku

odgovoren dnevni urednik … in tako

naprej – do novinarjev, ki dejansko opravljajo

svoje delo.

Posameznim prispevkom nujno

pritiče ustrezen avizo, tj. prepoznavna

glava rubrike (npr. kronika, šport, kultura

…); tako je rubrika ne le označena,

temveč tudi ločena od ostalih delov celote.

Vse to vodi do razsekanosti celote,

o kateri smo govorili. To razdrobljenost

nazadnje še povečujejo nenehne napovedi

rubrik in dogodkov, ki bodo sledili,

kar v končni posledici umetno podaljšuje

informativno oddajo. Žrtve vseh

teh »manipulacij« smo spet gledalci, ki

dobimo manj informacij, pa zato več

reklamnih sporočil in ponovljenih obvestil.

To je v temeljnem nasprotju z željo

televizije po hitrem, strokovnem in

vsestranskem obveščanju.

RAZBOHOTENI ŠPORT

Lep zgled za omenjene »manipulacije«

je športna rubrika. Voditelji vsakokratne

informativne oddaje pogosto za

uvod navedejo kak svež uspeh naših

športnikov, v očitnem prepričanju, da

bodo s tem pritegnili gledalce – osrednje

poročilo o tem prepustijo športnim

novinarjem ob koncu oddaje.

Namesto športa radi uporabijo še kak

grozljiv umor, hudo nesrečo ali nezaslišano

afero. Šport je torej samo izgovor

za ogled informativne oddaje, čemur se

v času nepriljubljene politike ni čuditi.

KOMENTAR

39

SHUTTERSTOCK

Osrednje informativne oddaje TVS so razsekljane

na posamezne odseke. V gledalcih to

vzbuja vtis, da gre za več različnih oddaj, ki so

vsaka zase sklenjena enota.

Toda – ali imamo nacionalno televizijo

zaradi športa? Prav športu je vsak

dan odmerjen skoraj enak čas v informativnih

oddajah, ne glede na to, ali gre

za nedeljo (ko je največ tekmovanj) ali

za ponedeljek (ko tekmovanj ni). Zato

smo deležni nenehnih ponavljanj določenih

rezultatov, pogosto po večkrat

na dan. Kadar velja »športni post«, se

športna rubrika polni s komentarji dva

ali tri dni starih dogodkov, pa z zanimivostmi,

ki so komajda povezane s

športom, kaj šele s telesno kulturo (npr.

o poškodbah ali porokah velikih zvezdnikov

športne Amerike). Nekateri

novinarji so že kar akreditirani za poročanje

o Luki Dončiću ali Tadeju Pogačarju,

drugi pa iz dneva v dan pridno

berejo take ali drugačne športne vesti.

Tudi na TVS (kot npr. v Delu in drugih

dnevnikih) je predimenzionirano

poročanje o nogometu, saj ta v Sloveniji

ne dosega mednarodno primerljivih rezultatov;

po drugi strani pa o nekaterih

športih, ki so značilni za Slovenijo in

kjer slovenski športniki dosegajo vidne

svetovne rezultate (kegljanje, balinanje,

lokostrelstvo …), ne slišimo skorajda

nič. In to kljub temu, da je športno

uredništvo TVS morda številčno najmočnejše

od vseh in obilno podprto s

televizijsko tehniko.

BREZ POGUMA IN

INTELEKTUALNE ŠIRINE

Vzorec športne rubrike je, kot rečeno,

značilen za celotno shemo informacijskih

oddaj, v določeni meri pa tudi za

celotno TVS nasploh (npr. za oddaje Tednik

ali Tarča). Vse preveč je ponavljanja

vesti, novic, prispevkov, oddaj, zdaj

na enem, zdaj na drugem ali tretjem

programu. Poglavitni problem pa je

prejkone kakovost informacij. Osrednje

politično in gospodarsko uredništvo

(njegovi novinarji so se najbolj

angažirali v protijanševski kampanji in

se zavzemali za »depolitizacijo«) je strokovno

šibko, kadrovsko pa okuženo s

politično agitacijo, kar ni dober zgled za

nacionalno televizijo, saj poslušno ponavljanje

vladnih mnenj ne priča ravno

o neodvisnosti in suverenosti novinarjev.

Lokalno dopisništvo je neuravnoteženo:

nekateri novinarji se oglašajo

tako rekoč s celotnega področja Slovenije,

druge je komaj zaznati tu in tam.

Kultura je – v primerjavi s športom

– izrazito podcenjena, omejena zgolj

na sprotno poročanje o zadevah, ki jih

servira ministrstvo za kulturo oz. ministrica

Asta Vrečko; pri tem poročanju

ni nobene distance do povedanega ali

nujno potrebnega komentiranja.

Intelektualna širina in pogum televizijskih

novinarjev sta že vrsto let boleči

Rečemo lahko, da TVS tudi

po vseh poskusih reforme

in t. i. »depolitizaciji«

stagnira in ostaja nacionalna

televizija starega kova, kar v

današnjem času pomeni, da

bolj in bolj nazaduje.

točki, ki ju ne sedanja generacija medijskih

ustvarjalcev ne mlajša, ki prihaja,

ne bosta odpravili. Tudi prizadevanja

za izboljšanje, zaznavna v razvedrilnem

programu, so daleč od korenitih

sprememb nacionalne televizije, ki se še

naprej duši v starih vzorcih in načinih

delovanja. Prenoviti je treba vsebino,

izboljšati kakovost poročanja, poglobiti

tehtnost televizijskega medija.

NACIONALNA TELEVIZIJA

JE »LUZERKA«

Rečemo lahko, da TVS tudi po vseh poskusih

reforme in t. i. »depolitizaciji«

stagnira in ostaja nacionalna televizija

starega kova, kar v današnjem času

pomeni, da bolj in bolj nazaduje. Besedolov

in Inkognito, tudi Japajade šov

ne bodo posodobili programa; uvajanje

novih spraševalcev v Intervjuju bo oddajo

samo še poslabšalo; poskusi v filmski

redakciji bodo TVS le še oddaljili od

pomembnih svetovnih filmskih dosežkov.

Hočeš nočeš bodo ostale poglavitne

odlike TVS oddaje, kakršni sta npr.

Globus ali Pisave. To pa je za TVS kot

nacionalno televizijo, zavezano k najširšemu

predstavljanju in popularizaciji

informativnih, kulturnih, izobraževalnih

in poljudnoznanstvenih vrednot,

za kar dobiva tako podporo države kot

naročnino gledalcev, porazno dejstvo.

To dejstvo bi moralo skrbeti tudi slovenske

politike, ki se nadvse radi kažejo

pred televizijskimi kamerami – če

jim je seveda sploh kaj do ugleda nacionalnega

televizijskega medija.

193 27. 3. 2025

40 PREHITEVAM PO LEVI

ALJUŠ PERTINAČ

SHUTTERSTOCK

ŠPETIR v golobnjaku

Komentar

Slovenci imamo to »srečo«, da imamo na vseh treh najpomembnejših političnih funkcijah

v državi tri začetnike, da ne rečemo »aberveznike«. No, roko na srce, predsednik

vlade Golob ni čisti politični začetnik, čeprav je od funkcije državnega sekretarja pred

leti do premierja nedvomno velik, če že ne ogromen korak. Kar pa zadeva predsednico

državnega zbora in predsednico republike, pa politike prej niti povohali nista.

Že od vsega začetka je bilo torej

jasno, da od njihovih mandatov

kaj res velikega, da ne rečemo

epohalnega, ne gre pričakovati.

Upati pa je vseeno bilo, da se bodo vsaj

trudili v dobro vseh nas, se sproti učili,

zlepa ali zgrda, in sčasoma vsaj kolikor

toliko obvladali svojo funkcijo. Jok, brate.

Čeprav so na položajih, sicer različno

dolgo, pa vendar že več let, še zmeraj

praktično vsak dan dokazujejo, da se

niti obnašati ne znajo funkciji primerno,

kaj šele, da bi jo obvladovali. Roko

na srce – za to se jim, po domače povedano,

preprosto fučka. Nihče izmed njih

ni kandidiral zato, ker bi želel storiti kaj

dobrega za Slovenijo. Nasprotno, njihovi

motivi so bili zgolj osebni, egoistični.

URŠKA, ROBERT IN NATAŠA

Če gremo kar po kronološkem vrstnem

redu. Predsednica državnega zbora Urška

Klakočar Zupančič je mimogrede

edina slovenska političarka, ki ima celo

svoj logotip, UKZ, in konec koncev tudi

edina slovenska političarka, vsaj kolikor

nam je znano, ki si iz proračuna plačuje

sicer poročenega ljubimca, kakor

jo je javno na družbenih omrežjih obtožila

ljubimčeva hčerka. V politiko se

je podala, potem ko je izgubila oziroma

vrnila svoj sodniški mandat. Zdaj državni

zbor dojema kot svojo sodno dvorano,

kjer je ona bog in batina. Namesto

193 27. 3. 2025

Nihče izmed njih ni

kandidiral zato, ker bi želel

storiti kaj dobrega

za Slovenijo. Nasprotno,

njihovi motivi so bili zgolj

osebni, egoistični.

da bi bila prva poslanka med enakimi in

bi skrbela za to, da parlament res deluje

kot hram demokracije, se vidi kot nek

bič božji ter orodje v rokah Goloba, ki

naj zatre vsak poskus parlamentarnega

nadzora nad izvršno vejo oblasti in celo

vsak poskus demokratične politične

debate. To svojo strahovlado, ki dobesedno

ukinja parlamentarizem pri nas,

pa nenehno začinja še z osebnimi estradniškimi

in ljubezenskimi izpadi, ki jim

ni mesta v nobeni resni politiki.

Premier Golob se je v politiko podal

iz užaljenosti in maščevanja ter zato, da

bi ohranil prihodke, ki jih je izgubil, ko

ni več načeloval paradržavnemu podjetju

Gen-I. Svojo funkcijo vidi kot priložnost

za lastni zaslužek in nenehni

»unterhalt« s svojo konkubino na davkoplačevalske

stroške. Pri tem za dosego

ciljev praktično ne izbira sredstev ne

besed. Golob svet vidi tako, kot je dobro

zanj, do resnice pa ima podoben odnos

kot do lanskega snega. V resnici se je/ga

niti ne spomni.

Predsednica republike Nataša Pirc

Musar je kandidirala zato, ker si je po izgubi

funkcije dolgoletne informacijske

pooblaščenke neizmerno želela, da bi

lahko spet vsem in vsakomur solila pamet.

V lastno pomembnost je zaljubljena

vsaj toliko kot Urška ali Robert, s slednjim

pa si deli tudi neizmerno ljubezen

do denarja. Da je omožila drugega največjega

tajkuna v zgodovini samostojne

Slovenije, ki je mimogrede komisiji za

preprečevanje korupcije meni nič tebi

nič zamolčal večmilijonsko premoženje

v tujini, ji pri tem še zdaleč ni dovolj. Še

ko je bila predsednica Rdečega križa,

kar je neprofesionalna, če ne celo humanitarna

funkcija, si je za predsedovanje

izplačevala honorar. Da bi se izognila

plačilu davka, je to počela preko fiktivnih

pogodb med Rdečim križem in svojo

odvetniško pisarno. Zavržno kot le kaj.

Sedaj tako njena odvetniška pisarna kot

firme njenega soproga mirno poslujejo

naprej z državo, ki ji predseduje.

PESKOVNIŠKI PREPIRI

Iz takih »sestavin« kaj drugega kot

prismojen šmorn prav gotovo ne more

nastati. Zato nas tudi otroški, da ne rečemo

peskovniški prepiri med premierjem

in predsednico republike glede tega,

kdo je najpomembnejši v državi, ne smejo

čuditi. Nobenemu od njiju ni jasno,

kako deluje sistem imenovanja najvišjih

predstavnikov drugih vej oblasti oziroma

neodvisnih institucij. Preprosto ne

dojameta, da je zadeva nalašč nastavljena

tako, da ona predlaga, on pa preko

večine, ki jo ima v parlamentu, zagotovi

ustrezne glasove. Namesto tega ona

hoče, da bi on podprl vsak njen predlog,

on pa, da bi ona predlagala samo tiste, ki

so njemu povšeči. Kot bi človek natrosil

zrnje jati golobov in se potem čudil, da

perje frči na vse strani.

Kolumna JU3 2052

Javno ZDRAVSTVO

DIHA na škrge

Nedavno tega je bilo v nekem intervjuju med drugim rečeno:

»Več kot bo denarja v zdravstvu, več ga bomo porabili in še zmeraj

tarnali, da ga je premalo.« Podobno je izjavil tudi predsednik vlade,

ko je nasprotoval nižjim davkom: »Zares jih ne potrebujemo! Kaj mi bo

večja plača? Samo več bi zapravil za neumnosti!«

41

MILENA MIKLAVČIČ

Na videz sta obe opazki nedolžni,

morda nekaterim delujeta

celo duhovito. Toda če

ju izreče človek na odgovorni

funkciji, bodisi tisti, ki pozna razmere

v slovenskem zdravstvu, bodisi politik,

ki vodi državo, potem to niso več heci, o

katerih kramljamo ob pivu.

Četudi sem laik, si z vso gotovostjo

upam reči, da v zdravstvu denarja kronično

primanjkuje. Še huje: pogosto

imamo celo občutek, da živ Bog ne ve,

kako se denar porablja, kdo ga nadzoruje,

kdo ima od njega koristi. Slovenija

za zdravstvo (javno in zasebno) porabi

približno devet odstotkov BDP-ja, kar je

manj od povprečja EU. Vrabci na strehi

pa čivkajo, da smo na tem področju

vzorčen primer korupcije in klientelizma.

Pred dnevi smo lahko že tisočprvič

brali, da so medicinske sestre, tehnično

osebje in tudi mnogi zdravniki preobremenjeni

in premalo plačani. Brali smo

pa tudi, da Klinični oddelek za hematologijo

na UKC zbira donacijska sredstva

za napravo za optično genomsko mapiranje,

ki bo omogočila hitrejšo klasificiranje

rakavih bolezni. Kako – če je

denarja kot pečka?!

Še ena zgodba, ki s preveč oziroma

premalo denarja v zdravstvu na prvi

pogled nima nobene zveze – ali pač:

zakaj ni nobene polemike ob najavi, da

se bo v Ljubljani zgradila nova zasebna

bolnišnica za komaj 30 milijonov

evrov? Morda zato ne, ker je kristalno

jasno, da bi v primeru, da bi jo gradila

država, stala najmanj 300 milijonov ali

celo več?!

ZOBNA PROTEZA

ZA MALO/VELIKO DENARJA

Primer zobne proteze, ki je za velik del

starejše populacije neizogibna, kaže, da

javno zdravstvo že desetletja diha na

škrge. Bolnik jo dobi šele po približno

180 dneh, pa še to le »osnovno različico«.

Če pa obiščemo zasebnika in mu

odštejemo goro denarja, je zgodba popolnoma

drugačna. Proteza je iz kakovostnih

materialov, izdelana je tudi z

občutkom za estetiko. Zasebnik bolniku

omogoči tudi vsadke, ki so v javnem

zdravstvu, kjer denarja ni, na voljo le v

izjemno redkih primerih. Torej?

MARIJE ANTOANETE

IN GOLOB NA STREHI

Ko človek ne živi več v stiku z realnostjo,

začne posploševati. In posploševanje je

nevarno, kajti višje plače za slovenske

»Marije Antoanete« morda res pomenijo

zgolj dodatne »skrbi«, kam s toliko

denarja! Ne zavedajo pa se, da mora s

tisočakom ali manj približno dve tretjini

upokojencev preživeti ves mesec. Pa

približno 180.000–270.000 zaposlenih

z najnižjimi prihodki prav tako.

»Marije Antoanete« ne slišijo niti

gospodarstvenikov. Širokim ljudskim

množicam, ki živijo v paralelnem svetu,

podatek, da je lanska gospodarska rast

znašala zgolj 1,5 odstotka, ne pomeni

dosti. Ne razumejo niti, da bodo dodatni

davki in prispevki med letoma 2023

in 2026 zaposlenim odvzeli od 2.100

do 5.200 evrov neto, kar bo negativno

vplivalo na življenjski standard in konkurenčnost

gospodarstva.

SITA VRANA LAČNI

NE VERJAME

Denar je, denarja ni? Kaj zdaj?! Zavarovalnica

(ZZZS) ni našla denarja niti

za dečka Krisa iz Kopra, ki je trpel za

spinalno mišično atrofijo. Za njegovo

zdravljenje smo zbrali 2,3 milijona

evrov. Državljani so na široko odprli

srce in denarnice za Nežo, deklico s

hudo obliko epilepsije. Pomagali smo

Lari, ki je trpela za redko gensko boleznijo,

za katero v Sloveniji ni bilo na voljo

zdravljenja. Odzvali smo se na klic za

pomoč Tianu z redko obliko raka.

Po drugi strani je zaradi pomanjkanja

specializiranih kirurgov v Sloveniji

zavarovalnica krila kirurške posege za

spremembo spola v tujini, predvsem v

Srbiji, kar 55 osebam.

NE VLECITE ME ZA JEZIK

Na vprašanje, kdaj bo v slovenskem

zdravstvu denarja dovolj, moja zdrava

kmečka pamet takole odgovarja: takrat,

ko bodo vsi nujni bolniki prišli pravočasno

do oskrbe, ko bodo čakalne dobe

za nujne posege skrajšane na dan ali

dva. Ko bo zdravnikov in medicinskega

osebja dovolj in bodo ustrezno plačani,

ko bodo osnovne storitve na enaki

ravni tako v »državni« ustanovi kot pri

zasebniku. Ne nazadnje: dovolj denarja

bo takrat, ko se bodo zapori polnili

s tistimi, ki so sistem tako ali drugače

izkoriščali za svoje namene.

Morda mi bo dano doživeti dan, ko

mi bodo različne »Marije Antoanete«

privoščile, da bom lahko brez stresa

plačala osnovne življenjske stroške,

imela dostopno zdravstvo, da bom lahko

nekaj malega prihranila in si brez

greha občasno tudi kaj privoščila.

193 27. 3. 2025

42

KAM NA IZLET

PIRAN, naše čudovito

obmorsko MESTO

V zimskih in zgodnjepomladnih mesecih, ko se temperatura še spusti

pod ničlo, vedno z malce nostalgije pregledujem fotografije poletja.

Takrat mi misli pogosto uhajajo k toplemu soncu, plavanju v morju, poležavanju

na plaži in tudi dolgi dnevi s kratkimi nočmi so mi zelo pri srcu.

IGOR GOŠTE

To velja sploh zadnja leta, ko

nam zima nikakor ne pokaže

pravih zob in nas le redko obdari

s snegom, ki bi se obdržal

vsaj teden dni, da bi se ga lahko naužili.

V dolinah, višje od tisoč metrov, je na

srečo zima bolj radodarna. A podobni

občutki me prevevajo tudi poleti, ko je

vročina včasih neznosna. Takrat s pričakovanjem

zrem nekaj mesecev naprej,

v upanju, da nam bo zimski čas ponudil

tudi kaj počitka in morebiti nekaj

pravih zimskih radosti.

MELODIJE MORJA IN SONCA

Večina od nas, ki ne živimo na našem

malem koščku obale, te kraje obišče v

poletnem času. Sam sem, kar se tega

tiče, izjema. Na naši obali sem resda

najpogosteje v poletnih mesecih, kar

pa ne pomeni, da ne obiščem kakšnega

našega obalnega mesta tudi v drugih

letnih časih. Kadar ne piha burja, ki je

mi s celine nismo vajeni, so sprehodi po

mestih, sploh po Piranu, idilični.

Piran je tisto naše mesto, ki se lahko

pohvali, da je gostil prvi festival Melodije

morja in sonca. To je bilo 22. julija

1978 na znamenitem Tartinijevem trgu.

Z zbrano publiko, ki je napolnila prizorišče,

sem imel čast zaploskati prvi

193 27. 3. 2025

Piran z morja.

zmagovalki Moni Kovačič, ki je takrat

bolj znane slovenske glasbenike ugnala

s pesmijo Nasmeh poletnih dni. Drugo

mesto je takrat osvojil Oto Pestner

s skladbo Moje, tvoje ulice, tretje pa

Majda Sepe s skladbo Ribič, ribič me je

ujel. Takrat so peli še Marjeta Falk, Edvin

Fliser, Braco Koren, Meri Avsenak,

Lado Leskovar, Jožica Svete, Ivo Mojzer,

Pepel in kri, New Swing Quartet, Janko

Ropret, če naštejem le nekatere takrat

najbolj znane glasbenike in glasbene

skupine. To je bilo za takrat še ne 14 let

starega fantiča nepozabno doživetje.

Tako pri prvih in potem še mnogih drugih

Melodijah morja in sonca (ko so se

preselile v portoroški Avditorij) je imela

kar nekaj prstov vmes pri organizaciji

tudi moja teta, priznana kulturnica

Fanči Kuhar. Ravno v času festivala je

moja družina dopustovala pri njej in

Prvi festival Melodije morja

in sonca je potekal leta 1978

na Tartinijevem trgu. Z

zbrano publiko sem imel čast

zaploskati prvi zmagovalki

Moni Kovačič, ki je zmagala s

pesmijo Nasmeh poletnih dni.

nam je potemtakem ogled tega festivala

le redko ušel. Tako je bilo tudi leta 1996

v Avditoriju, ko je zmagala domačinka

Anika Horvat z zimzeleno skladbo Lahko

noč, Piran. Pesem, ki mi jo vnukinja

Lea Koban vedno zapoje na zasavskih

humanitarnih tekih.

KAM NA IZLET

43

TARTINIJEV TRG

Omenil sem že znameniti piranski Tartinijev

trg, ki je dobil ime po skladatelju

in violinistu Giuseppeju Tartiniju, ki se

je rodil 8. aprila 1692 ravno v Piranu,

v takratni Beneški republiki. Na osrednjem

piranskem trgu stoji tudi njegova

rojstna hiša. Do trga se ne boste mogli

zapeljati s svojim avtomobilom. To je za

nekatere težava, predvsem za tiste, ki

povsod radi pridejo z avtom. Zagotovo

tudi za domačine, ki živijo v središču

Pirana, za nas, ki se radi sprehajamo,

pa to predstavlja nekaj najlepšega, kar

nam ponuja obala. Brezskrbni sprehod

brez umikanja avtomobilom. Dobro,

tik pred Tartinijevim trgom je ob obali

speljana cesta, a je z leti prišlo do

zglednega sobivanja pešcev in redkih

avtomobilov. Sicer pa, če ste svoj avto

pustili pred Bernardinom, lahko nekje

na pol poti do Tartinijevega trga vstopite

v mali turistični avtobus in vam bo

prihranjen kilometer ali dva pešpoti do

osrednjega trga, ki je resnično čudovit.

Do leta 1894 je bil ta trg mandrač oziroma

malo pristanišče za ribiške čolne.

Današnjo podobo je dobil v drugi polovici

19. stoletja, ko so pristanišče, tudi

zaradi smradu, nečistoče in pomanjkanja

prostora zasuli. S tem so pridobili

trško ploščad, okoli katere so zgradili

pomembnejše ustanove in meščanske

Pogled z obzidja ali cerkve

na modro morje in staro

mestno jedro je res lep.

Pohvalno je, da je mesto Piran

vse do danes ohranilo svoj

srednjeveški značaj.

stavbe. Vse od zgraditve tramvajske

proge (1909–1953) so se lahko domačini

in tudi turisti od tod s tramvajem vozili

do Portoroža in naprej do Lucije.

Pirana in Tartinijevega trga pa ne

opevajo le domačini; tudi do Zasavja

seže glas. Pred leti sem prebral zanimiv

mladinski roman Trboveljčana

Romana Kukoviča Tartinijev ključ. Super

mladinski roman, napet do konca.

Na srečo ga je v roke dobil tudi filmski

režiser Vinci Vogue Anžlovar in po tem

knjižnem delu posnel istoimenski film.

Žal je bil to tudi njegov zadnji film, saj je

kmalu po premieri umrl.

Svetilnik in cerkev Marije Zdravja.

Kip Giuseppeja Tartinija in cerkev

sv. Jurija v ozadju.

POGLED

NA JADRANSKO MORJE

Ko ste že v Piranu in ste že kje v kakšnem

barčku na Tartinijevem trgu spili kavico,

vam ne bo žal, če se po ozkih ulicah

odpravite še na pobočje nad trgom, do

župnijske cerkve sv. Jurija in do mogočnega

obzidja. Ne bo vam žal, četudi

boste med hojo malce zadihani. Pogled

z obzidja ali cerkve na modro morje in

staro mestno jedro pod obzidjem je res

lep. Pohvalno je, da je mesto Piran vse do

danes ohranilo svoj srednjeveški značaj

kot strnjeno mestno tkivo, ki ga obdaja

obzidni pas. Najstarejši del predstavlja

mestna četrt Punta. Na vzpetini nad njo

je bila že v 10. stoletju postavljena utrdba.

Mogočno zgrajeno obzidje sestavlja tudi

sedem lepo ohranjenih obrambnih stolpov.

Na poti v dolino lahko uberete več

smeri. Lahko se odpravite proti Bernardinu,

Fiesi, se spustite spet na Tartinijev

trg ali pa se odpravite proti svetilniku na

rtu Madona. Ta svetilnik je eden najbolj

prepoznavnih arhitekturnih spomenikov

v Piranu. Nekoč je bilo v tem objektu

stanovanje svetilničarja. Zadnja družina

svetilničarja je v njem bivala do leta 1976.

Zdaj se svetilniku obeta celovita obnova.

Sam sem se že večkrat mudil tudi v

Akvariju Piran. V njem domuje več različnih

vrst morskih organizmov, med katerimi

so številčno najbolj zastopane ribe.

V večjih akvarijih lahko opazujete ribe

odprtega morja: brancine, ciplje, orade in

tudi ribe, ki se raje zadržujejo v obalnem

pasu (salpe, kavali, fratri, špari in druge).

Kakorkoli že, v Piranu vam ne bo nikoli

dolgčas. Ne poleti in ne pozimi.

193 27. 3. 2025

44

REPORTAŽA

POHOD za ŽIVLJENJE

napolnil koprske ulice

V nedeljo, 23. marca, je v Kopru potekal prvi letošnji Pohod za življenje, in sicer pod geslom

»Človek že od spočetja«. Po navedbah organizatorjev se je na prireditvi, ki bo jeseni potekala

tudi v Mariboru in Ljubljani, zbralo okoli tisoč ljudi, med katerimi je bilo veliko mladih družin.

LEON OBLAK

NEJC ŠTULAR

Program se je začel z blagoslovom

in opoldansko molitvijo, ki

jo je vodil novi koprski škof dr.

Peter Štumpf. Po slovenski himni

je zbrane nagovorila koordinatorka

pohodov Urša Cankar Soares, ki je poudarila,

da je znanstveno dokazano, da

se človeško življenje začne s spočetjem.

»Otroci v maternici lahko čutijo bolečino,

se smejijo, kašljajo, zehajo, kolcajo,

se odzovejo na svetlobo in zvok, spijo in

sanjajo, verjetno tudi jokajo …« Z letošnjim

geslom želijo po njenih besedah

sporočiti, da s človekom ne moremo delati,

karkoli hočemo. »Zaščititi moramo

najbolj nemočne med nami.«

Predstavila je študijo Steva Jacobsa,

v kateri je 95 odstotkov vprašanih biologov

navedlo, da se človeško življenje

začne v trenutku oploditve. »Kako se

torej lahko kot družba odločimo, da je

tako velika skupina ljudi, ki so še v maternicah,

manj vredna od tistih, ki smo

že prišli iz nje?« Povedala je, da je splav

napačna izbira, saj vzame življenje nedolžnega

človeka, in se zahvalila vsem,

ki so se udeležili shoda. »Hvala vam, ker

ste del spremembe naše kulture na bolje.

Lani je na Pohod za življenje v Ljubljano

prišla mamica z dojenčkom, ki

je prav tam izvedela, kje lahko dobi pomoč,

in sicer na stojnici Zavoda Živim.

Potem se je obrnila nanje in prav zato

ta otrok danes živi. Če rešimo eno življenje,

je vredno.« Kot je že v navadi, so

»Otroci v maternici lahko

čutijo bolečino, se smejijo,

kašljajo, zehajo, kolcajo,

se odzovejo na svetlobo

in zvok, spijo in sanjajo,

verjetno tudi jokajo …«

193 27. 3. 2025

Sporočila o vrednoti življenja so prisotni

sporočali tudi s transparenti.

zbrani tudi tokrat prisluhnili bitju srca

še nerojenega otroka.

NATAŠA JURIŠEVIČ

Najprej je pričevala upokojena babica

Nataša Juriševič, ki je delala v porodni

sobi, patronaži in dispanzerju za žene.

Ker se pohoda ni udeležila osebno, so

njeno pričevanje prebrali. »Veliko je

bilo nosečnic, ki so na preglede prihajale

v pričakovanju zaželenega otroka.

Ob sobotah je bila ambulanta namenjena

dijakom in študentom. Žal so prišla

dekleta predvsem po kontracepcijske

tablete. Z vsako pacientko sem se pogovorila

o posledicah in škodi, ki se lahko

konča žalostno. Če je bila pri kateri

ugotovljena nosečnost, ki je bila nezaželena,

sem si še posebej vzela čas za

pogovor. Poslušala sem njihove zgodbe,

polne žalosti in stisk, in jih kljub temu

spodbujala, naj premislijo, ker jim je namenjen

prav ta mali otrok, ki bo v njihovo

življenje prinesel veliko veselje.« Če

Pohoda za življenje so se udeležili tudi otroci.

REPORTAŽA

45

Objeli sva se in si obljubili, da se bova še

srečali. Moj zaključek je, da je vsak otrok

čudež, zato ga sprejmimo in ljubimo.«

Geslo letošnjega Pohoda za življenje je bilo:

"Človek že od spočetja".

Koordinatorka pohodov

Urša Cankar Soares

je nagovorila zbrane.

si je dekle ali žena premislila in otroka

obdržala, je bila to zanjo velika zmaga.

Juriševičeva je zaupala tudi konkretno

zgodbo: »Nekoč je prišla na pregled

gospa. Ko je prišla od zdravnika, je k

meni stopila objokana in trdno odločena,

da otroka ne bo rodila. Nikakor je

nisem mogla prepričati. Odšla je iz ambulante.

V meni se je nekaj premaknilo

in šla sem za njo. Poklicala sem jo in jo

objela. Rekla sem ji, da bo še vse dobro.«

Čez en mesec je gospa prišla ponovno

na pregled; tokrat odločena, da bo

otroka rodila. »Pogosto je imela v sebi

skrbi in strah. Potrebovala je pogovor in

spodbudne besede. Njena zgodba se je

zaključila z rojstvom zdrave deklice. V

dispanzer ni več prihajala pogosto, sva se

pa občasno srečali v mestu. Vedno se mi

je zahvaljevala in govorila, kako srečna je,

da je obdržala tega otroka. Po dolgih letih

sva se v mestu slučajno srečali. Ogovorila

me je in mi vsa ponosna povedala, da

ima vnuka, ki ga je rodila prav ta deklica.

JANJA RAČIČ

Spregovorila je tudi domačinka Janja

Račič, ki je v študentskih letih zanosila

in otroka obdržala, čeprav so jo vsi nagovarjali

k splavu in čeprav jo je zapustil

tudi njen fant. »Niti za sekundo nisem

pomislila, da dojenčka ne bi obdržala,«

je povedala in dodala: »Ljudje okoli

mene so me hitro začeli nagovarjati k

splavu; bili so mnenja, da otroku ničesar

ne bom mogla dati. Spraševali so

me, kako mu bom kupila šolsko torbo ali

plačala šolske izlete. Skratka, v en dan

jim je uspelo stlačiti deset let otrokovega

življenja. Želela bi si, da bi bili vsi,

ki so mi govorili, da to še ni dojenček in

da naj naredim splav, tiho, da bi zadržali

mnenja zase. Prihranili bi mi veliko

trpljenja. Mislim, da se mnogokrat premalo

zavedamo, da ima lahko vsak velik

vpliv na odločitve posameznika.«

Besede »ni pravi čas«, »nimaš dovolj

denarja«, »nimaš stanovanja«, »se sploh

zavedaš, kakšne so razmere po svetu« so

po njenem mnenju meje, ki si jih človek

postavi sam. »Naj takšna prepričanja ne

bodo razlog, da se ustavimo.« Občutek,

ko je dojenčka prvič sprejela v naročje,

je presegal vse besede, je dejala. »Nisem

vedela, da na svetu obstaja tako velika

ljubezen. Jonatan je moja sreča, moj ponos.

Naučil me je, da sreča ni odvisna ne

od velikosti sobice ne od denarja. Neizmerno

me osrečuje. To, da sem lahko

mama, je nekaj najlepšega.« Sklenila je:

»Stiske minejo in so normalen del našega

življenja, nikakor pa ne naš konec.«

»NISTE SAME«

»Niste same. Ne obsojamo vas, ampak

vas sprejemamo s sočutjem in empatijo,«

pa je povedal Žiga Maver iz Zavoda

Živim, kjer nudijo podporo materam, ki

razmišljajo o splavu oziroma so se po

njem znašle v stiski.

»Nisem vedela, da na svetu

obstaja tako velika ljubezen.

Jonatan je moja sreča, moj

ponos. Naučil me je, da sreča

ni odvisna ne od velikosti

sobice ne od denarja.«

193 27. 3. 2025

46

REPORTAŽA

Človek od spočetja dalje.

Tudi otrok ima pravico do življenja.

Zbrane je nagovoril še evropski

poslanec Branko Grims, ki je povedal,

da so se zbrali, ker zavračajo kulturo

smrti in podpirajo kulturo življenja,

»ki krepi slovenski narod«. Opozoril

je na rekordno nizko rodnost. »V luči

materinskega dne naj opozorim, da je

Iz majhnega zraste veliko.

193 27. 3. 2025

materinstvo najbolj pozitivno in najpomembnejše

poslanstvo ženske.«

»Moram poudariti, ker se to stalno

podtika, da ne gre za nobene prepovedi

splavov, ampak za to, da želimo ustvariti

razmere, v katerih slabe rešitve

kulture smrti ne bi prišle nikomur več

na misel. Poleg neposredne žrtve splav

prizadene tudi družino, bližnje, česar

vam častilci kulture smrti ne povejo,«

pa je Grims ob robu dogodka izjavil za

Domovino. Prepričan je, da potrebujemo

»odmik od kulturnega marksizma,

masovnih migracij, lažnega zelenega

prehoda, za otroke zelo uničujoče

LGBT-ideologije. Vsa sredstva, ki jih s

tem prihranimo, moramo nameniti za

podporo družinam, materinstvu, očetovstvu,

predvsem pa otrokom.«

POHOD PO OBALI

Sledil je osrednji del dogodka – pohod po

obalni promenadi, med katerim smo ustavili

nekaj navzočih. Udeleženka, ki je

na shod prišla iz Izole, nam je povedala:

Škof Štumpf:

»Nič ni tako sveto,

kot je življenje. To lahko

razumemo v veri v Boga,

ki je izvor življenja. In nihče

ni tako zelo potreben zaščite

in pomoči, kot je mati,

ki pričakuje rojstvo otroka.«

»Zelo pomembno je, da se kristjani takole

združujemo. Pravzaprav bi se morali

vsi, ne glede na versko prepričanje. Zdi

se mi, da se ljudje tega premalo zavedajo.

Podporo kulturi življenja lahko širimo le

tako, da motiviramo čim več ljudi. Država

pa mora prenehati s podpiranjem tis-

REPORTAŽA

47

Povedali so nam: »Na shod smo prišli,

ker smo kristjani in ker se zavzemamo

za resnico. Kristjan se mora zavzemati

za resnico tudi v vsakdanjem življenju

in podpirati krščanske vrednote.

Jezus je umrl za resnico. Tudi mi moramo

biti pogumni in povedati resnico,

kjerkoli smo.«

Ustavili smo tudi koordinatorko

Uršo Cankar Soares, ki je bila vesela,

da so se zbrali v lepem številu. S Pohodi

za življenje, ki jih trenutno organizirajo

v treh slovenskih mestih, se skušajo

približati lokalnemu prebivalstvu. »To

se mi zdi edina pot, da širimo svoje sporočilo.

Naš cilj je, da ljudje prepoznajo

pomembnost tega dogodka in da se srečamo

v čim večjem številu.«

tih, ki nimajo teh pozitivnih stališč. Vsi,

ki so bili danes na drugi strani ceste, so

vpili z našim denarjem. Oni so prišli plačani,

mi pa smo tukaj zato, ker se zavedamo

svojega poslanstva.« Pri tem je ciljala

na zagovornike splava, ki so se pod

geslom »Branimo reproduktivne pravice«

prav tako v nedeljo zbrali v Kopru.

Od vseh nas je odvisna prihodnost Slovenije.

Udeleženci Pohoda za življenje so po ulicah

Kopra sporočali svojo naklonjenost življenju.

Druga gospa je dejala, da ne podpira,

da bi bil splav nekaj samoumevnega.

»Ne smemo si lastiti pravice nad življenjem.

Mislim, da je v porastu kultura

smrti, žal. Predvsem me skrbi, da so

med zagovorniki splava, ki smo jih videli,

večinoma mlajši. To je skrb vzbujajoče,

ne samo za domovino, Slovenijo,

ampak tudi za prihodnost človeštva.«

Gospa iz Ilirske Bistrice pa je opozorila:

»Ko se dogajajo taki dogodki, rada pridem

podpret mamice, ki so v stiski, ker

se lahko vsak znajde v taki situaciji.«

Srečali pa smo celo skupino, ki je

na shod v Koper pripotovala z Dunaja.

»Predvsem me skrbi, da so

med zagovorniki splava,

ki smo jih videli, večinoma

mlajši. To je skrb vzbujajoče.«

PISMO PODPORE

ŠKOFA ŠTUMPFA

Že pred Pohodom za življenje je gibanje

z javnim pismom podprl novi

koprski škof dr. Peter Štumpf, ki je

uvodoma zapisal: »Zelo pogosto

slišimo, da primanjkuje zdravnikov,

medicinskih sester, učiteljev, duhovnikov

in drugih kadrov v različnih

poklicih. To že nekaj časa močno

ovira potek delovnih procesov in znižuje

družbene standarde.« Poudaril

je, da kadri niso legokocke, pač pa

so konkretni ljudje s svojo življenjsko

zgodbo, ki so ali pa jih ni. »Bili

so spočeti, vzgajani, izobraženi in

usposobljeni, da živijo v skupnosti

in častno opravljajo svoje delo. Za

njihovo osebnostno formacijo in poklicno

usposabljanje je potrebnega

veliko časa in tudi sredstev.«

Dodatno grožnjo predstavlja dejstvo,

da zaradi boljšega zaslužka

mnogi odhajajo v tujino, je izpostavil

in nadaljeval: »Pomanjkanje rojstev

povzroča pomanjkanje kadrov. Se

pravi, da obstaja veliko otrok, ki so

bili spočeti in jim je bila s splavom –

umorom odvzeta pravica do življenja

in razvoja. Posledično tako ni ljudi, ki

bi delali. Če hočemo imeti dovolj kadrov

v različnih poklicih, nam ne preostane

drugega, kot da odločno rečemo

življenju 'da'. Nič ni tako sveto,

kot je življenje. To lahko razumemo v

veri v Boga, ki je izvor življenja. In

nihče ni tako zelo potreben zaščite

in pomoči, kot je mati, ki pričakuje

rojstvo otroka. Veliko je treba moliti

za zdravo pamet in pogum, da bi to

lahko razumeli in sprejeli.«

193 27. 3. 2025

48

SLEDI MOJIH POTI

IVAN SIVEC

ARHIV IVANA SIVCA

FRANCE PREŠEREN (12/12)

»Vsak SREČA s svojim

se nekoč življenjem ...«

Za Prešernom hodi vsak po svoje. Kot je napisal že naš največji pesnik sam, ga eden hvali,

drugi vpije: fej te bodi! V zadnjih desetletjih ga po pesniški plati hvalimo tako rekoč vsi.

Ob tem poskušamo tudi sami pesniti, kljub vsemu pa še vedno radi izpostavljamo njegove

domnevno slabe življenjske navade. A kdor je poskusil ustvariti vsaj en pravi sonet,

osebne poglede hitro porine na stran in začne Prešerna takoj še bolj spoštovati.

O

Prešernu je napisanih veliko

knjig, razprav, analiz, razmišljanj.

Zdi se, da je najboljše

tisto, kar je o njem napisala

hčerka Ernestina. Med drugimi knjigami

je žal nekaj takih avtorjev, ki so svoje

poglede na Prešerna iztisnili samo iz

malega prsta. Sam sem se vsaj toliko

potrudil, da sem šel ničkolikokrat na

teren, prebral sem tako rekoč vse, kar

so drugi napisali o njem, ustvaril pa

sem tudi Sonetni venec.

Prešernova hči Ernestina Jelovšek

je umrla leta 1917.

193 27. 3. 2025

Ernestina je bila drugi

Prešernov otrok. Zanimivo je,

da je s tega sveta odšla prav

na očetov rojstni dan.

ERNESTINA

Ernestina je bila drugi Prešernov otrok.

Rodila se je leta 1842, umrla pa je

pred dobrimi sto leti, leta 1917. Pri tem

je zanimivo, da je s tega sveta odšla prav

na očetov rojstni dan. Za slovensko literarno

zgodovino je zelo pomembna

zato, ker je iz prve roke napisala Spomine

na Prešerna. Marsičesa se je še

spomnila od pripovedovanja matere in

očetovih znancev. Za današnje čase je

precej nenavadno, da je spomine napisala

v nemškem jeziku, a tedaj je bilo žal

še vedno takšno stanje. Pozneje so izšli

tudi v slovenščini. V uvodu se je glede

tega takole opravičila:

»Te spomine sem napisala v letih

1875 in 1876 na prigovarjanje pokojnega

doktorja Razlaga in jih tudi njemu izročila

s pogojem, da jih sme samo on uporabiti.

Spomine sem napisala v nemškem

jeziku ter jim dala naslov Erinnerungen

an Dr. Franz Prešéren. Da sem pisala

takrat po nemško, temu, mislim, se pač

ne bo čudil noben rojak, če pomisli, da

sem hodila v nemške šole, s štirinajstimi

leti ostavila rojstno mesto in odsihbod

občevala z ljudmi samo nemško. Poleg

tega sem živela le med Nemci ter mi je

bilo nemško čtivo v obilici na razpolago,

dočim nisem imela, žal, dvajset let slovenske

knjige v rokah. Danes pišem tudi

v svojem materinem jeziku.«

Ernestinini spomini so po Razlagovi

smrti prišli v roke Levstiku, Levcu in nazadnje

Aškercu, ki jih je tudi objavil. Ernestina

se je skupaj z materjo res potikala

po vsem svetu, nazadnje pa revna kot

cerkvena miš umrla v ljubljanski ubožnici.

Preživljala se je sicer s šivanjem.

NASTANEK MOJEGA

SONETNEGA VENCA

Veliko poslušalcev in bralcev me pozna

predvsem po uglasbenih besedilih

za narodnozabavno, zabavno in zborovsko

glasbo. Napisal sem jih več kot

tri tisoč. Marsikdo med njimi me je tudi

že vprašal: »Kaj pa kaj resnega, si kdaj v

življenju napisal kaj resnega?«

Takemu spremljevalcu mojega dela

potem brž hitim odgovarjati, da sem že

v mladosti pisal pesmice sošolkam in

pozneje napol odraslim dekletom. Pri

vojakih, pod šumadijskimi hrasti v Srbiji,

pa sem napisal pravi Sonetni venec. Prešerna

sem vedno občudoval, na fakulteti

smo ga s pomočjo dr. Paternuja proučevali

kar dve leti, a mi še vedno ni dal miru.

Za to, da je nastal moj Sonetni venec,

napisan natanko po Prešernovem vzoru,

sta krivi vsaj dve okoliščini. Na vojaškem

dopustu sem spoznal neko Dolenjko in se

Magistrale mojega Sonetnega venca.

SLEDI MOJIH POTI

49

Upodobitev Sonetnega venca slikarja

Maksima Gasparija.

z njo družil tri dni. Ravno toliko, da me je

vznemirila in da sem vedel, da iz tistega

srečanja ne bo nič. Zato Sonetnega venca

nisem okrasil z njenim imenom in priimkom,

temveč se moj akrostih glasi V IME-

NU LJUBEZNI. S prikritim načrtom, da ga

bom lahko pozneje podaril prav vsakemu

dekletu, predvsem pa svoji bodoči ženi.

Tisti hipni Dolenjki ga nisem poslal tudi

zato, ker mi na moje pismo sploh ni odgovorila.

Pozneje, po 50 letih, sem jo hotel

poiskati, pa mi je njen brat, nekaj časa moj

sovojak, povedal, da se me ne spominja in

da mojemu literarnemu delu ne sledi. Vidite,

takšne so sodobne muze ...

BESEDNA UMETNOST

Ker sem v tistem svojem 20. letu starosti

nameraval postati drugi Kosovel, Gregorčič

ali vsaj Koseski, sem s seboj k vojakom

vzel zelo dragoceno knjigo Silve Trdina

z naslovom Besedna umetnost. V njej so

natanko razložene metrične in vse druge

Sonetnega venca nisem

okrasil z njenim imenom in

priimkom, temveč se moj

akrostih glasi V IMENU

LJUBEZNI. S prikritim

načrtom, da ga bom lahko

pozneje podaril prav

vsakemu dekletu, predvsem

pa svoji bodoči ženi.

zakonitosti, seveda pa tudi vse osnovne

oblike klasičnega pesnjenja. Odlična

knjiga! Ničkolikokrat sem jo pozneje priporočil

vsem nadobudnim pesnikom,

ki bi radi postali drugi Prešerni, a so me

posebej pisci narodnozabavnih viž gledali

pretežno pisano, češ, le kaj nam bo pesniška

osnova, ko pa je jasno, da se pesnik

rodi in je s tem že vse opravljeno.

Kmalu po vrnitvi z dopusta smo se

s kamioni odpeljali na vojaške vaje v

Šumadijo. Sam sem imel na skrbi relejno

postajo, s katere bi se moral vsak dan

vsaj petkrat javljati v slogu: Tukaj orel!

Predpostavljenega sem, ko me je zapuščal

v divjini pod hrasti, vprašal, kaj bo,

če mi postaja 'crkne'. Odvrnil mi je, da

naj v tem primeru pač počakam, da me

poberejo. Na srečo mi je postaja odpovedala

že prvi dan, pobrali pa so me šele

čez dober mesec. V tolažbo mi je bilo, da

med pozabljenimi nisem bil samo jaz,

temveč tudi dva topa in osem pušk.

Tako sem imel neskončno veliko

časa za skladanje verzov, premetavanje

besed sem ter tja, iskanje rim, poglabljanje

v vsebino, druženje s peterostopnim

nadštevilnim laškim enajstercem, kovanje

kvartet in tercin ter za ure in ure ubadanja

z magistralom. Rečeno na kratko:

v resnici težaško delo, a na srečo sem

imel časa več kot dovolj. S pesnjenjem

sem se malce branil tudi simpatičnega

srbskega dekleta, ki mi je nosilo hrano in

se hotela na koncu moje vojaščine v Srbiji

z menoj preprosto – poročiti!

SOČUTNI PROFESOR

Pozneje sem na filozofski fakulteti, ko

smo prišli pri predavanjih do Prešerna,

ves vznemirjen odnesel pokazat svoj

Sonetni venec prof. dr. Borisu Paternuju.

Vsak ustvarjalec je zaljubljen vase, še posebej

pa tisti, ki želi hoditi po Prešernovih

poteh. Čutil sem, da moj Sonetni venec ni

ravno briljanten, a pričakoval sem vendarle

naklonjeno oceno. Ker je profesor

menil, da ga bova ocenila osnovnošolsko,

sem mislil, da bom dobil vsaj oceno štiri.

Ker pa ga tri tedne sploh ni pogledal,

sem oceno znižal na plus tri.

Ko me je končno le – precej slabe volje

– poklical v svoj kabinet, sem sam pri

sebi znižal oceno na minus tri.

Potem je prof. dr. Paternu deset minut

hodil po kabinetu gor in dol, nazadnje

pa se sunkovito obrnil k meni,

me sočutno objel preko ramen in dejal:

»Takole se bova zmenila, tovariš Sivec!

Odličen pesnik ste! A vašemu Sonetnemu

vencu bova dala oceno plus dve. Nekaj

pozitivnih nastavkov pač ima.«

»Takole se bova zmenila,

tovariš Sivec! Odličen pesnik

ste! A vašemu Sonetnemu

vencu bova dala oceno

plus dve. Nekaj pozitivnih

nastavkov pač ima.«

Seveda sem bil močno poparjen. Po

malem sem krivil navdih oziroma muhasto

dolenjsko muzo, nekoliko šumadijske

hraste, ki so me ves čas močno

motili, malce pa sem podvomil tudi

vase. Vse v slogu: dvom je napredek.

Po tednu dni sem dal profesorju prav.

Morda res znam pisati besedila za narodnozabavno

glasbo, visokih pesmi pač ne.

Glavno pa je prišlo takoj zatem. Dokončno

sem pred Prešernom dal klobuk

dol. Pred toliko in toliko desetletji napisati

takšno visoko pesem je v bistvu znanstvenofantastično

pesniško dejanje. Kdor

misli drugače, Prešerna še ni odkril …

Pozneje sem vseh petnajst sonetov

kar dvakrat javno objavil v svojih knjigah.

Leta 1982 v knjigi Tedaj so cvetele

češnje, leta 2009 pa v knjigi Ribčev dohtar.

Kritik Tone Pretnar je celo znanstveno

primerjal laški enajsterec v Zupanovem

Levitanu in mojem Sonetnem

vencu. Na veliko presenečenje je bil mojemu

enajstercu dokaj naklonjen. S slednjim

res ni nič narobe, besede sem nalil

v enako posodo kot Prešeren, vsebina

pa je vsekakor precej bolj klavrna.

Podoba Franceta Prešerna hodi

vse življenje z nami.

193 27. 3. 2025

50

ODTIS PRETEKLOSTI

Kako so »zavezniki«

uničevali na Rakeku (12. del)

Rakek, 29. avgust 1944: »Eden med njimi je v pretirano nizkem letu spregledal zelo visok železni kandelaber.

S krilom je zadel vanj, se zaletel še v lipo in zgrmel na Zorčevo hišo. Pol hiše je bilo v trenutku uničene

in razlito gorivo se je vžgalo. Na srečo ni bilo tisti trenutek nikogar v hiši.«

IVO ŽAJDELA

je sončen dan. Poletje

se je nagibalo v jesen in

kazalo je, da bo lepa. Koledar

je kazal 29. avgust »Bil

1944. Foggia je bila v megli. Letala so

kljub temu poletela. Bombardirala naj bi

železniški most v Laticani v Italiji. Naloga

ni bila uspešna, saj jim je most uspelo

porušiti šele leta 1945. Na povratku so

letala priletela nad Rakek.« Tako opisuje

»zavezniški« letalski napad na Rakek

Ivanka Gantar na spletni strani stareslike.cerknica.org

(5. 8. 2022).

V KANDELABER

Letala so prigrmela nad Srnjakom od

Ivanjega sela. Trije lovci so bili na misiji

»strafing mission«, kakor so poimenovali

prosti lov, iskanje in mitraljiranje

vojaških ciljev na tleh – tovornjakov,

čet, vlakov ipd. Verjetno so bili štirje.

193 27. 3. 2025

Letalo je obrnilo in odneslo

preko železniške postaje /na

Rakeku/ do lip nad gasilskim

domom. Oplazilo je lipe ter

med vodnjakom in Zorčevo

hišo padlo na tla. Takoj je

zagorelo in eksplodiralo.

Eno naj bi namreč letelo tako visoko, da

ga ljudje niso zaznali. Bilo je v obrambi,

če bi se prikazala nemška bojna letala.

Lovci so že zavili proti Postojni. Eden

izmed njih je opazil lokomotivo, ki je iz

logaške smeri prihajala na postajo. Pilot

je letalo obrnil, da bi mitraljiral vlak. Pri

17. in 28. aprila 1945 so »zavezniki«

raketirali Šentvid pri Stični. Raketi letita

proti cerkvi.

saafww2pilots3.yolasite.com

tem je spregledal železniški kandelaber

iz avstro-ogrskih časov, ki je bil višji,

kot so dandanašnji. Zadel ga je z levim

krilom, ki ga je odtrgalo.

UNIČEVALEC V SMRT

Letalo je obrnilo in odneslo preko železniške

postaje do lip nad gasilskim domom.

Oplazilo je lipe ter med vodnjakom

in Zorčevo hišo padlo na tla. Takoj

je zagorelo in eksplodiralo. Poškodovana

sta bila Zorčeva hiša v bližini padca

letala in tudi del železniške postaje.

Zgornji del pilotovega trupa z levo roko

je padel na Zorčev vrt. Ena noga je bila

na Grmkovem dvorišču. Dve priči sta

povedali, da jo je kljuvala kokoš. Pilota

so pokopali na rakovškem pokopališču.

V knjigi Zlomljena krila (2012) je Matija

Žganjar zapisal, da ga župnik ni hotel

pokopati. Franc Matičič pa je povedal,

da ga je župnik pokopal tako, kot je treba,

pokop pa je izvršil tedanji mežnar

Ivan Slabe. Grob danes nima obeležja.

BIL JE ČRNEC

Dogodka se spomnijo tudi številni starejši

krajani. Andrej Mekina je dejal:

»Pokojni Ivan Zakrajšek je povedal,

da so Nemci vzeli pilotovo denarnico,

pobrali denar, ostalo odvrgli. Ivan je denarnico

pobral in dokumente poslal na

naslov pilotovih sorodnikov (avtorica je

dodala, da to ne drži, saj pilotovi sorodniki

o kraju padca niso bili obveščeni).

En del pilotovega trupla je bil ob letalu,

pod Grmkovim oknom je bila noga, na

drugi strani pa pljuča. Menili so, kako

ožgan je bil, a je bil črnec. Kasneje so otroci

pobirali kose letalskih šip, ki so bile

iz celuloida, in iz aluminijastih delov

delali prstane pri Šteržajevih, kjer so

imeli šraufštok in škarje za pločevino.«

GORIVO SE JE VŽGALO

Rudi Demšar je pripovedoval: »V torek,

29. avgusta 1944, so zračni prostor med

ODTIS PRETEKLOSTI

51

»V torek, 29. avgusta 1944,

so zračni prostor med

Rakekom in Planino

preleteli zavezniški

bombniki v spremstvu

osmih lovcev Lockheed

P-38 Lightning.«

Rakekom in Planino preleteli zavezniški

bombniki v spremstvu osmih lovcev

Lockheed P-38 Lightning. Štirje so

se oddaljili od formacije in nekajkrat

zakrožili nad Rakekom. Opazovali so

železniško postajo in tovorni vlak. Odločili

so se napasti. Z namenom, da bi

bili zadetki čim bolj točni, so se spustili

izredno nizko.

Eden med njimi je v pretirano nizkem

letu spregledal zelo visok železni

kandelaber. S krilom je zadel vanj, se

zaletel še v lipo in zgrmel na Zorčevo

hišo. Pol hiše je bilo v trenutku uničene

in razlito gorivo se je vžgalo. Na srečo

ni bilo tisti trenutek nikogar v hiši. Milovan,

brat Mladen in sestra Nevenka

(Nena) so se pred tem igrali na Zorčevem

vrtu. Nizki in hrumeči preleti letal,

tako rekoč tik nad glavami, so jih

prestrašili in stekli so se skrit v klet sosedove

Grmkove hiše.«

TAKRAT JE TREŠČILO

»Tudi mama Marija se je

prestrašila nizkih preletov in

je v skrbi za otroke stekla iz

hiše ter jih iskala. Našla jih je v

sosedovi kleti. Takrat je treščilo.

Še malo pred tem je urejala

sobo, ki so jo morali oddajati

nemškemu oficirju. Te sobe ni

bilo več. Na udrti postelji je ležal

velik zidni kamen, ki bi ga

odrasel moški ne mogel premakniti.

Na več mestih je bil ta

del hiše v plamenih.

Ostanki letala so ležali

vsenaokrog in poškodovali

nekaj hiš. Propeler je pristal v

strehi Andrejčkove hiše. Telo

pilota je bilo raztrgano na več

kosov in razmetano po prizorišču.

Na Zorčevem vrtu je

ležal prsni koš z levo roko. Na

njenem zapestju je tiktakala

nepoškodovana ura. Nemški

oficir si jo je prilastil.«


ČREVESJE NA SLIVI

»Ob Grmkovi hiši je rasla sliva, na kateri

je obviselo črevesje. Kje so ležali ostali

deli, mi ni znano. Vsekakor so jih zbrali

in zložili v krsto. Kaplan Franc Novak

je v Kroniki župnije Rakek zmotno napisal,

da je pilot zgorel. Očitno ni videl

ostankov trupla, ampak le pokrito krsto.

Pokopal ga je na rakovškem pokopališču,

a ker ni bila ugotovljena identiteta,

tudi ni vpisa v knjigo umrlih in pokopanih.

Tega dogodka iz druge svetovne

vojne se dobro spominjam, čeprav sem

bil star le šest let, sedem mesecev in 18

dni. Zame je bil to izreden dogodek, ki

mi je ostal čvrsto v spominu.«

RAZTRGALE SO GA LIPE

Volbenk Demšar: »Trije so bili. S sodarjem,

ki je delal pri Rajčeviču, sva jih gledala.

Pritekel je domobranec: 'Bežita,

mitraljirajo!' Na štacijonu je bil transport

nemških vojakov in so jih obstreljevali.

Ena bomba jim je padla nekam

na rob, ena na Domiceljeve magazine,

ena na postajo. Pol jo je odneslo. Eno letalo

je pikiralo dol.

Na Rakeku so bili visoki kandelabri,

še iz Avstrije. Malo je zamudil in mu je

zagrabilo rep. Avion so raztrgale lipe od

frizerja do gasilnega doma. Mulci smo

šli pobirat patrone. Samo en del tistega

revčka je ležal tam. Smo rekli, kako se je

spekel. Je bil pa črnec, samo do takrat ga

nismo še nikoli videli.«

FANTIČ S KAMNITE POTI

Pričevalec, ki ni želel biti imenovan,

se je spominjal, da je stal pri vozu pred

njihovo hišo, ko je treščilo. Telo pilota

je padlo na Zorčev vrt v delu, kjer je konec

stopnic pri brivnici. Takoj sta bila

zraven dva Nemca. Eden mu je odtrgal

identifikacijske ploščice. Pričevalčeva

mama je bila v tistem hipu pri gasilskem

domu. Stisnila se je k steni. Z njo

je bil fantič s Kamnite poti. Ugotovili

smo, da je bil to moj stric Albin, ki je

kasneje postal pilot. Motor je padel na

vodnjak pri gasilskem domu, propeler

pa na Andrejčkovo hišo (Majda Bajt).

Med zadnjim naletom pa se

je zgodilo tisto. /.../ Nekje

na južnem koncu kolodvora

je treščilo. Kakor da bi

dva vlaka trčila. Dvignil

sem glavo. Ravno sem še

ujel z očmi. Od postajnega

svetilnega stolpa je letela

proti meni čudna prikazen.

Lovec – pohabljenec, brez

enega krila!

»Zavezniško« raketiranje Šentvida pri Stični 28. aprila 1945. Eno od letal je desno od zvonika cerkve, ki je v dimu.

193 27. 3. 2025

52

ODTIS PRETEKLOSTI

LETALO POROČNIKA BAKERJA

Ivanka Gantar se je zelo potrudila in »dogodek«

raziskala. Ugotovila je, da so v poročilu

o pogrešani posadki (MACR 8100)

navedli, da je letalo padlo pri Št. Petru

(Italija). Zemljepisni podatki v poročilih

niso bili najzanesljivejši. V nekem drugem

je navedeno, da so bombardirali Prago,

Avstrija. Nekdo je to popravil, prečrtal

Avstrijo in napisal Madžarska. Poročilo o

nesreči sta podala preostala pilota.

Ellis L. Richards, prvi letalski poročnik:

»Eskadrilja se je spustila, da

bi napadla vlak na postaji v manjšem

kraju Št. Peter na Krasu /Pivka/. Med

napadom sem opazil visoke drogove

električne razsvetljave na obeh straneh

tirov. Dvignil sem se, obrnil na levo in

videl, da je P-38 zadel železniško postajo.

Takoj je zagorel in strmoglavil na

cesto, kjer je gorel še približno 15 do 20

minut.« Le kako je to lahko vedel?

Edward M. Barrier, drugi letalski

poročnik: »Letalo poročnika Bakerja

je letelo s hitrostjo približno 300 milj

na uro v lahnem spuščanju in odprtim

ognjem. Moje letalo je bilo več sto metrov

zadaj. Njegovo letalo se je nenadoma

nagnilo v levo in obrnilo. Vnelo se

je takoj in odletelo navzdol po manjšem

hribu med hiše spodaj.«

28. aprila 1945 so »zavezniki« raketirali

Stražo pri Novem mestu, vidnih je pet

raket, ki letijo proti vasi.

Naslednji »zavezniški«

napad na Rakek je bil

14. februarja 1945, na

pepelnično sredo. V njem so

ubili deset ljudi, večinoma

domobrancev. Uničili so

južni del železniške postaje,

skladišče podjetja Domicelj

in domobransko ambulanto.

DOMOBRANSKI DNEVNIK

V knjigi Matjaža Žigona Leseni oklopnjak,

ki je izšla leta 1986 pri Pomurski

založbi, je objavljen domobranski dnevnik.

Ta je zapisal, kako je videl padec

letala. Zapis je na nekaterih mestih zelo

krut. Uporabljene so težke besede, zato

jih je avtorica nadomestila s pikami.

»Tristo Judov! Za znoreti! Sredi dopoldneva.

Ravno sem se mudil s fanti

ob škarpi pod hribom. Nasproti našega

postajnega poslopja. Oklopni vlak je

stal tačas prazen na srednjem tiru. Naenkrat

so prihrumeli z juga proti kolodvoru

trije lovci. Menda angleški. Tako

nizko so leteli, da bi jih lahko s fižolovko

sklatil. Da bi fantje stekli do flaka na

vagonu in užgali, sploh ni bilo časa. Jaz

sem se vrgel na tla ob škarpi. Kakor sem

dolg in širok. Obrnjen proti naglo se bližajočim.

Z brado sem ves preplašen tiščal

v robata gramozna tla. S tako silo, da

me še zdaj boli.«


LOVEC – POHABLJENEC

»A drzna radovednost me je hkrati zgrabila.

Da sem moral gledati. Letala, vsak

hip večja. Pa malo v desno, proti oklopnjaku.

Da vidim, kaj bo z njim. Zaropotale

so strojnice v krilih. Lokomotiva je

bila na mah prerešetana. Beli curki pare

so sikali iz kotla. Adijo, ljubica! Letala

so zaokrožila. Se vrnila. Dvakrat, trikrat.

Odvrgla so nekaj lahkih bomb na

postajo. Nič pomembnega niso zadele.

Hujše tudi ni bil ranjen nihče.

Med zadnjim naletom pa se je zgodilo

tisto. /.../ Nekje na južnem koncu

kolodvora je treščilo. Kakor da bi dva

vlaka trčila. Dvignil sem glavo. Ravno

sem še ujel z očmi. Od postajnega svetilnega

stolpa je letela proti meni čudna

prikazen. Lovec – pohabljenec, brez

enega krila!«

OD PILOTA NI OSTALO NIČ

»To krilo, odsekano, menda ob stolpu

razcefrano, je ravnokar udarilo blizu

upognjenega droga ob tla. Lovec je začel

padati. Hušknil je nad mano. Tako

nizko, da bi ga lahko zagrabil. Z zevajočo

rano na desni strani. /.../ Kot uročen

sem se dvignil. Se zasukal za njim. Malo

zatem je letalo treščilo drugič. V streho

zadnje kmetije na severu. Ob poti proti

Ivanjemu selu. Strašno je počilo. Videl

sem, kako so kosi letala frčali na vse

strani. Plamen je zajel ostanke na tleh

okrog hiše. V ognju je pokala municija.

Ko so eksplozije prenehale, smo pohiteli

do razbitin. Od pilota ni ostalo nič.«

Zadnji trije odstavki niso primerni

za objavo, je dodala avtorica.

UBILI SO DESET LJUDI

Naslednji »zavezniški« napad na Rakek

je bil 14. februarja 1945, na pepelnično

sredo. V njem so ubili deset ljudi, večinoma

domobrancev. Uničili so južni del

železniške postaje, skladišče podjetja

Domicelj in domobransko ambulanto.

Zaradi zračnega pritiska je popokalo

več okenskih šip.

Takšnih uničevanj »zavezniških«

lovskih letal je bilo v zadnjih mesecih

vojne v Sloveniji veliko. Pri Košani

so napadli in z mitraljezi obstreljevali

vlak, pri tem pa ubili več civilistov.

Nadaljevanje prihodnjič.

193 27. 3. 2025

POZABLJENI SLOVENCI

BERTA AMBROŽ: slovenska

pevka festivala Evrovizije

Nekaterim ljudem je glasba položena v zibko. Ena takšnih je bila Berta Ambrož (1944–2003).

53

JANEZ MIHOVEC

WIKIMEDIA

Berta Ambrož se je z glasbo ukvarjala

samo ljubiteljsko.

Rojena v glasbeni družini je obiskovala

glasbeno šolo v Kranju

in leta 1965 izvedla svoj prvi

javni nastop v kinu Center v

Kranju. V tem času je začela snemati za

RTV, kjer ji je bil mentor Jože Privšek.

Njen talent je bil preprosto očiten.

Istega leta je debitirala na festivalu

Z brezčasno uspešnico Brez

besed je na Evroviziji leta

1966 dosegla sedmo mesto in s

tem enega največjih uspehov

slovenske in jugoslovanske

zabavne glasbe.

Slovenska popevka s

pesmijo Jureta Robežnika

Mali vragec v očeh

in za izvedbo Privškove

Luči Ljubljane dobila

tretjo nagrado.

Na festivalu v Opatiji

se je uvrstila v finalni večer

s pesmijo Borisa Kovačiča

in Gregorja Strniše

Pesem zapoj mi nocoj.

Ti uspehi so jo zavihteli

v sam vrh vodilnih jugoslovanskih

pevk zabavne

glasbe. Leta 1966 je bila

spet povabljena na oba

festivala, a največji uspeh

je doživela istega leta

na evrovizijskem festivalu

v Luksemburgu.

To so bili časi, ko se je

Evrovizija ukvarjala še z

glasbo in ne – kot danes

– z vsem drugim. Z brezčasno

uspešnico Brez

besed je dosegla sedmo

mesto in s tem enega največjih

uspehov slovenske

in jugoslovanske zabavne

glasbe. Glasbo za pesem

je napisal Mojmir Sepe,

besedilo pa Elza Budau.

Njen uspeh je bil še toliko

večji, ker je nekaj let

kasneje španska skupina

Mocedades posnela sumljivo

podobno pesem

Eres tu, ki je postala svetovna

uspešnica.

Po izobrazbi je bila

strojepiska, z glasbo se je

ukvarjala le ljubiteljsko.

To pa je ni ustavilo, da ne

bi sodelovala na festivalih

v Opatiji in Slovenski

popevki ter snemala na

RTV Ljubljana.

Sredi 70. let se je njena glasbena kariera

končala. Njeno življenje se je prekmalu

končalo v letu 2003. Leta 2007 pa

je Založba kaset in plošč RTV Slovenija

S pesmijo Brez besed je Berta Ambrož leta 1966 dosegla sedmo

mesto na Evroviziji.

Skupina Mocedades iz Španije je marca 1973 posnela pesem

Eres tu, ki je na las podobna pesmi Brez besed slovenske pevke

Berte Ambrož.

Posnetek zaslona

Posnetek zaslona

posthumno izdala zgoščenko Brez besed

z njenimi največjimi uspešnicami.

V spominu nam je ostala ravno po pesmi

Brez besed, ki je morda ena najlepših

slovenskih pesmi.

193 27. 3. 2025

54

NARAVA

VESELOIGRA

Sonca, Lune in Zemlje

V soboto, 29. marca 2025, vas vabimo v prve vrste na oder Narave, da si ogledate dramatičen trenutek,

ko bo Luna delno zakrila Sonce. Prišlo bo do delnega Sončevega mrka.

BORIS KHAM

Z opazovanjem delnega

Sončevega mrka v živo

dojemamo dinamiko našega

osončja. Vse se bo zgodilo

v 66 minutah.

Delni Sončev mrk, 4. marec 2015, Ljubljana.

Delni mrk bo, ker bo Lunina

senca zgrešila Zemljo za 300

kilometrov, tako da nikjer

ne bo popolnega Sončevega

mrka. Največje zakritje bodo doživeli

prebivalci okoli Hudsonovega zaliva

v Kanadi, kjer bo Luna zakrila 94 odstotkov

premera Sonca. Na Grenlandiji

bo magnituda mrka 0,87, na Irskem

bo okoli 0,5, v Parizu 0,35, v Avstriji in

na Češkem 0,17. V Ljubljani bo viden

13-odstoten mrk, največji mrk bo v

Kranjski Gori, 14-odstoten, v Črnomlju

pa 10-odstoten.

V Ljubljani bo Luna začela svojo

igro ob 11.38 po srednjeevropskem

času. Največja faza bo ob 12.13. Sonce

bo tedaj prilezlo na 47 stopinj nad

obzorje. Konec nagajanja Lune bo ob

12.48. VARNO OPAZOVANJE

Če boste šli na oder Narave na opazovanje

te veseloigre, morate poskrbeti za

varno opazovanje. To pomeni:

• opazovanje s folijo AstroSolar in varilnim

steklom št. 12;

• opazovanje z daljnogledom, da Sonce

projiciramo na zaslon;

• delni mrk lahko tudi fotografiramo,

če si naredimo filter iz folije Astro-

Solar. Na internetu lahko najdemo

obilo informacij.

LEPOTA STVARSTVA

SHUTTERSTOCK

Kdaj pride do Sončevega mrka? Izpolnjeni

morajo biti naslednji pogoji: Sonce,

Luna in Zemlja morajo biti na isti premici

(kolinearni) in Luna je tedaj v mlaju.

Tedaj je popolni Sončev mrk.

Zakaj pa bi opazovali ta mali, delni

Sončev mrk, lahko bi rekli kar mrkec?

Kdo lahko poreče: »Če bo lepo, grem

raje teč.« Z opazovanjem delnega Sončevega

mrka spoznavamo, v živo (ne

v topli sobi in ob televizorju ali računalniku)

dojemamo dinamiko našega

osončja. Vse se bo zgodilo v 66 minutah.

Spoznavamo, da je vesolje smotrno

urejeno, poznamo zakonitosti in zato

lahko napovedujemo, kdaj bo mrk. In

to je lepota narave (Stvarstva).

Največje zakritje bodo

doživeli prebivalci okoli

Hudsonovega zaliva

v Kanadi.

193 27. 3. 2025

NARAVA

55

Varno opazovanje Sonca.

Delni Sončev mrk, 4. marec 2015, Ljubljana.

Uporaba AstroSolar folije.

astronomska revija Spika

astronomska revija Spika

POPOLNI SONČEV MRK

SENCA

LUNA

ZEMLJA

SHUTTERSTOCK

SONCE

POLSENCA

DELNI SONČEV MRK

Z astronomsko skupino pri DCA bomo opazovali delni Sončev mrk

na vrtu pri Plečnikovi cerkvi od 11. ure dalje. Lahko se pridružite.

Animacijo mrka si lahko ogledate na: https://www.timeanddate.com/eclipse/in/slovenia/ljubljana?iso=20250329.

193 27. 3. 2025

56

VZGOJA

»OUTSOURCING« VZGOJE

in kako lahko vzgaja šola

V sami srži ideje splošne šole, predvsem osnovne, je bila poleg izobraževalne tudi vzgojna funkcija. Gre za

misel, da mladež za uspešno in funkcionalno delovanje potrebuje več in še kaj drugega, kot lahko dobi v

družini in širši skupnosti.

DARJA BARBORIČ VESEL

SHUTTERSTOCK

Pedagogi preteklih stoletij in tisočletij

se sicer niso slepili glede

svoje pomembnosti; vpliv

družinske vzgoje je bil ocenjen

kot velik in zelo pomemben. V 19. in 20.

stoletju pa je teoretska misel prišla na

dan z bolj eksaktnimi ugotovitvami, in

sicer da družinska vzgoja predstavlja

okoli 80 odstotkov vpliva celotne vzgoje.

Preostali vzgojni vpliv pa se glede na

okoliščine porazdeli med skupnost, vrstnike

in seveda šolo.

193 27. 3. 2025

Marsikatero »mamino

sonce« v šolski situaciji

ni dobilo potrditve lastne

pomembnosti in posebnosti.

To je bilo za realno preživetje

vsaj koristno, če že

ne ključno.

BITI SAMOSVOJ IN

HKRATI DEL CELOTE

Kljub realnosti majhnega vpliva to nikakor

ni zavrlo urejanja vzgojnega delovanja

šole. Mogoče je ravno ta realnost

vplivala na to, da je bilo tako zelo

pomembno, kakšen je ta vpliv, kaj točno

bo vzgajala šola in kako. V tej luči je

bilo tudi jasno, zakaj morajo biti razredi

dovolj veliki (sploh ni bilo ključno pomanjkanje

učiteljev, pomembno je bilo,

da učenci doumejo, da niso individuumi,

ampak da so del skupine, da jih navodilo

skupini zavezuje, da je nujno, da

istočasno počno isto stvar …).

Tako se je z uvedbo splošne šole

pojavila razlika med družbenimi sloji.

Predvsem višji sloji so še vedno poučevali

mladež na domu s pomočjo domačih

učiteljev ter s tem vzgajali res kar

dobro izobražene mlade ljudi, ki pa niso

osvojili občutka pripadnosti širši skupnosti.

To je za aristokracijo in vladajočo

elito seveda smiselno. Tudi ti sloji pa

so ugotovili, da ima šolska, skupinska

vzgoja smisel ter da družina z domačimi

učitelji ne more dodati vidika socializacijske

vzgojne funkcije. Tako so se

pojavili elitni internati.

Za šolsko vzgojno funkcijo sta

glede na organizacijo, didaktiko, pomen

izobraževanja ključni skupina in

skupnost. V šoli, v razredu pač nisi in

ne moreš biti sam. Šola ni narejena za

individuume. Ravno v tem je šola dragocena,

saj otrokom omogoči doživetje

izkušnje pripadnosti skupini. Ko je na

urniku matematika, se z njo ubadamo

vsi, tisti, ki jo ljubijo, tisti, ki je ne marajo,

in še vsi vmes. Lahko imaš drugačno

mnenje o matematiki, še vedno

pa se moraš ukvarjati z njo, kadar je

določen čas za to.

Takšen način vzgoje je otroke, učence

pripravil na sodelovanje v velikih

družbenih sistemih. Naučil jih je, kako

se znajti v različnih situacijah, kako biti

samosvoj in hkrati del celote. Omogočil

jim je izkušnjo raznovrstnosti odzivov

na enako sitnost, težavo, kot na primer,

kako se različni otroci soočajo s šolskim

neuspehom, kako iščeš zaveznike, prijatelje,

kako se prikupiš vodji – učitelju

in podobno. Naučil jih je tudi medsebojnega

sodelovanja, pa tudi tega, kako

preživeti z bedaki. Večina otrok je v šoli

doživela prvo izkušnjo postavljanja na

hierarhično lestvico, doumela, ali so

lahko vodje, zmagovalci, večni poraženci

ali pa nekaj vmes. Te vloge pogosto

niso bile usklajene z družino. Marsikatero

»mamino sonce« v šolski situaciji ni

dobilo potrditve lastne pomembnosti in

posebnosti. To je bilo za realno preživetje

vsaj koristno, če že ne ključno.

RELATIVISTIČNI MODERNIZEM

Današnja družba je pod vplivom relativističnega

modernizma in feminističnih

družbenih teorij prenehala upoštevati

mnoge starodavne zakonitosti.

Omenjene teorije jih pač ne priznavajo

več. Tako pride do oksimorona, imenovanega

individualna obravnava v

razredu. Ne gre le za obravnavo otrok

VZGOJA

57

s posebnimi potrebami, ta skupina otrok

je resnično absurdno velika, bolj

pomembna je misel, da naj bi vsakemu

otroku, učencu pripadala pravica do

prav zanjo ali zanj odmerjene in usmerjene

vzgoje.

Tako šola za mnoge starše, pa tudi

za prenekatere nevladne organizacije,

ki delujejo na področju »vzgajanja

družbe«, torej družbenega inženiringa,

postane izvajalka določene vzgojne

doktrine. Staršem je misel, da bo šola

upoštevala in privzgajala vrednote, ki

so jim pomembne, zelo blizu. Le redki

hitro doumejo, da če imajo to možnost

tisti, ki zagovarjajo prosto igro in tekanje

po razredu, imajo po enakem ključu

isto pravico tudi tisti, ki želijo uveljaviti

vegetarijanstvo, jutranjo molitev in

možnost izbire obroka ali pa spola.

Tako skupina staršev kot skupina

družbenikov sta izredno močni. Otrok

je za obe zelo pomemben. Oboji se sklicujejo

na otroško dobrobit, kot jo prepoznavajo.

Pred leti sem na sestanku

za starše v vrtcu poslušala neskončno

Včasih je videti, da sodobni

starši niso starši v tem,

da so z otroki in jim

omogočajo izkušnjo

družinske vzgoje, temveč

da so bolj organizatorji

življenj svojih otrok.

vztrajanje nekaj mamic pri načinu izvajanja

toaletnega treninga v vrtcu. Nekaj

mamic je prebralo neka moderna priporočila

in določen postopek odvajanja od

plenic in želelo, da vzgojiteljice v skupini

dve- in triletnikov to izvedejo. Argumentov,

da omenjenega načina vrtec ne

priznava kot smiselnega, da sploh ni izvedljiv

v skupini (šlo je za to, da otroka

pustijo brez pleničke, ga opazujejo in na

podlagi znakov, da potrebuje kahlico,

mu le-to ponudijo in otroka povabijo

nanjo), niso sprejele. Posebej zanimivo

je bilo spoznanje, da je le ena od mamic,

ki so želele uporabo tega načina,

tega res uporabljala. Druge ga v bistvu

niso, saj niso imele časa, pa sorojence in

podobno. Debata se je lahko zaključila

šele takrat, ko smo drugi starši uporabili

enako pravico in zahtevali, da se

predlagani način ne uveljavlja. Ne, ker

je popolnoma neusklajen z možnostmi

dela v vrtčevski skupini. Zalegel je šele

argument drugih staršev, ki so izrazili

nestrinjanje s predlaganim načinom. Še

danes se mi zdi zaskrbljujoče, da situacije

ni rešila moč argumenta profesionalnih

pedagoginj, temveč argument

moči drugih staršev.

Še danes se mi opisana situacija zdi

absurdna, in to predvsem zaradi ideje,

da se določen način vzgoje preprosto

določi instituciji v izvedbo. Na ta način

je sodobna družina »outsourcala« že

kar nekaj nekoč družinskih skrbi. Včasih

je videti, da sodobni starši niso starši

v tem, da so z otroki in jim omogočajo

izkušnjo družinske vzgoje, temveč da

so bolj organizatorji življenj svojih otrok.

Pomembno se jim zdi, kako deluje

vrtec, v katerega bodo vpisali otroka,

kakšen odnos ima učiteljica v razredu,

kako trener spodbuja pri nogometu ali

hiphopu. Zanima jih, kako se bodo profesionalni

pedagogi odzvali na otroško

stisko, ko mu ne bo šlo v skladu z željami.

Starš se pogosto ne ubada več s tem,

kako bi otroka ob slabi oceni potolažil

ter spodbudil k izboljšanju, ampak se

ukvarja s tem, kako naj bi učiteljica

poučevala, da bo otrok/učenec lahko

uspešen. Ko pride do medvrstniških težav,

le redki starši poslušajo otroka, si

poskušajo zadevo predstavljati in nato

začnejo otroka učiti uporabne strategije

sobivanja in asertivnosti. Videti je,

da starši raje uporabijo sestankovanje

z učiteljicami in organiziranje primerne

skrbi za svojega otroka. Skratka: ne

učenja in vzgajanja otroka, ampak urejanja

in organiziranja okolja.

JASNA MEJA MED

DOMOM IN ŠOLO

Lahko bi rekla, da je ravno omenjeni

premik od učenja veščin na prilagajanje

otrokovega okolja temeljna posledica

izgube vzgojne funkcije šole. Otrok ima

med devetletnim šolanjem možnost

spoznati mnogo variacij odnosov z učitelji

in drugimi učenci. Nekateri so mu v

veselje, nekateri nepomembni, nekateri

pa resna muka. Ob starševski podpori to

otroku omogoča učenje veščin preživetja

v okoliščinah, ki nikakor niso idealne.

Seveda je otroka nujno zaščititi pred

zlorabo in travmo, kar pa nepopustljivost

in zadirčnost učitelja pač ni. Res je

tudi, da vsi ljudje, ki se znajdejo na mestu

učitelja, niso nujno res dobri pedagogi

in nimajo vsi ne pedagoškega erosa ne

spoštljivosti. Tudi to je del življenja, tudi

vsi nadrejeni in kolegi ne bodo pošteni

in koristni ljudje. Svet je poln bedakov

in res se ni mogoče izogniti vsem. Nedvomno

je bolj smiselno naučiti se postaviti

zase, ohraniti zdravo pamet v težavah

in vedeti, da zmoreš.

Če nam je torej resnično mar za otroke,

mogoče ni smiselno porabiti vseh

moči za urejanje in prilagajanje okolja

njim. Dolgoročno bomo zanje naredili

več, če jih bomo opremili z veščinami

preživetja. Za začetek naredili jasnejšo

mejo med domom in šolo ter omogočili,

da ta opravi svojo nalogo. Mogoče

nam ne bo vedno všeč in ne bo tako, kot

smo si želeli, a zmagovalci življenja so

ravno tisti, ki preživijo, in to celo kar

dobro, tudi v prav nič udobnih in prijetnih

okoliščinah.

193 27. 3. 2025

58

NARODNOZABAVNO

Častni Šentjurski muzikanti

ODHAJAJO V ZGODOVINO

Glasba je nevidna povezava med dušo in telesom. Mnogi duše ne priznavajo, a glasbo vendarle zaznavajo.

Nekateri jo dojemajo globlje, mnogi precej bolj površno. A sprejemamo jo vsi. Posebno blizu nam je tista,

ki nas povezuje z domačimi kraji, s pristnimi občutji, šegami in navadami najbližjih, s pesmimi

in melodijami naših prednikov.

IVAN SIVEC

Pri tem od leta 1997 naprej opravljajo

neizmerno bogato poslanstvo

Šentjurski muzikanti.

Povezujejo nas z nekdanjimi melodijami

in nas vračajo k tisti ljudski hudomušnosti,

ki je blizu marsikateri slovenski

duši. Vse to pa podajajo na visoki

izvajalski ravni. Iz ljudske zakladnice

so nam torej vrnili cel šopek melodij in

besedil, ki bi bil morda drugače za vedno

pozabljen ali celo za zmeraj zavržen.

PO OHCETIH OSREČKEGA

IN ZELČEVEGA FRANCIJA

V petek, 28. marca, ob 18.00 se bodo

Šentjurski muzikanti poslovili od aktivnega

igranja. V Galeriji Gornji trg v

Šentjurju bo ob tej priložnosti odprta

razstava, kjer bodo v slovo zaigrali še

nekaj viž, prof. Igor Podpečan pa bo povedal

nekaj lepih besed. Slovo pripravljajo

vodja glasbenikov Beno Pečar ter

Kulturno in umetniško društvo Bum.

Vodja veselih muzikantov, ki godejo

tako, kot so naši predniki, je sicer kitarist,

v malem prstu pa ima tudi zgodovino.

Takole jo je razgrnil pred nami:

»Začelo se je z igranjem Osrečkega in

Zelčevega Francija, kot ju kličemo domačini.

Sicer pa sta to Franc Šuster in Franc

Jazbinšek. Šuster s klarinetom in Jazbinšek

s harmoniko. Od nekdaj sta igrala

viže avstrijskih in čeških avtorjev. Izvajala

pa sta jih tako, kot so znali to igrati

stari ljudski godci. Leta 1995 oz. 1997 sta

se značilnemu ohcetnemu duetu pridružila

še Dušan Štarkel z baritonom in

kontrabasom ter jaz, Beno, s kitaro. Kaj

kmalu je nastal album z naslovom 35 let

igranja po ohcetih Osrečkega in Zelčevega

Francija. Občinstvu je bil kvartet, ki

se je močno razlikoval od tradicionalnih

narodnozabavnih skupin, tako všeč, da

so nas vabili na vse konce Slovenije, velikokrat

smo nastopili tudi na televiziji,

še večkrat pa na koncertih, porokah in

drugih obletnicah.«

193 27. 3. 2025

V petek, 28. marca, ob 18.00

se bodo Šentjurski muzikanti

poslovili od aktivnega

igranja. V Galeriji Gornji trg v

Šentjurju bo ob tej priložnosti

odprta razstava.

LETOS JE EN LUŠT‘N LET‘

Zaradi toplega sprejema pri občinstvu

je vsestranski glasbenik in direktor

založbe Zlati zvoki Igor Podpečan leta

2002 povabil Šentjurske muzikante k

snemanju novega albuma in tako je bilo

posnetih enajst skladb, med katerimi je

bilo največ instrumentalnih, štiri pa s

hudomušnimi ljudskimi besedili. Naslednje

leto so za ta album prejeli zlato

ploščo, zgodilo pa se je tudi to, da je Dušana

Štrakla zamenjal Vinko Frece.

»V tej zasedbi smo leta 2005 izdali

album z naslovom Direndaj. Na njej so

tri koračnice, dve polki, dva valčka in

pet vokalno-instrumentalnih skladb,

med katerimi sta dve posneti z ženskim

vokalnim tercetom Domina s Prevorja.

Leto dni pozneje smo bili povabljeni

med izseljence v Kanado, v Ontario.

Nastopali smo po slovenskih klubih in

na piknikih. Glavni organizator med

slovenskimi izseljenci je bil gospod

Tone Vrčkovnik.«

ČASTNI GODCI

Leto 2006 je bilo za Šentjurske muzikante

nekaj posebnega. Na veliki domžalski

prireditvi Slovenski slavček so bili imenovani

za častne godce Slovenije.

»To nam je bilo v posebno čast, saj

nas je strokovna komisija prepoznala

kot nekaj izjemnega v vsem slovenskem

glasbenem prostoru.«

Leto pozneje so praznovali deseto

obletnico muziciranja, izdali pa so tudi

album z naslovom 10 let Šentjurskih

muzikantov. Na njem je kar 25 skladb,

od starih uspešnic do na novo posnetih

pesmi. Jubilejni koncert je potekal v nabito

polni dvorani v Gorici pri Slivnici.

»Po nekaj letih smo se znova podali

v studio in pripravili dva posebna posnetka.

Prvi nosi naslov Našemu godcu

v spomin, posvečen je Lojzetu Slaku,

drugi pa nosi naslov Toti mladi fant.«

Leta 2022 so se izkazali v mestni

skupnosti Šentjur, kjer so Šentjurske

Tudi na domačih tleh so bili vedno zelo

priljubljeni.

NARODNOZABAVNO

59

muzikante prepoznali kot domačine, ki

so veliko naredili za promocijo domače

občine in nasploh vložili veliko truda v

godčevsko muziciranje. Podelili so jim

posebno zahvalo za 25 let ustvarjanja in

promocije mesta Šentjur.

HUDOMUŠNA BESEDILA

Poleg oblačil, kakršna so nosili muzikanti

v 19. stoletju, in predvsem instrumentov

so postali Šentjurski muzikanti

od daleč prepoznavni tudi po ljudskih

besedilih, kakršnih je v domači glasbi

malo. Poglejmo pet primerov.

• Oficir. Pričakoval je, da bo kovač, pa

je naneslo vse drugač'. Pričakoval je,

da bo oficir, pa ima zdaj v štalci svoj

kvartir, šiba in gajžla pa sta njegov

gvir. In pričakoval je, da bo postiljon

(voznik poštne kočije), zdaj pa vozi

stare babe na štacjon, sam pa je kujon,

p'jan kot kanon.

• Vsak bor se maje. V tem besedilu gre

za posebno besedno igro. V verzu

»Vsaka Neža bode, samo kombineža

ne« je povedano vse. In vsak bor se

maje, samo Maribor se ne. (Preostala

vsebina ni za v Domovino.)

• Marička iz Šentroperta. Opeva glavarja

šentroperskih barab, ki ne seje

nič, ne žanje nič, pa vendar dobro

živi, tu in tam za sladko vince kak

krajcarček dobi. Najbolj poučna je

zadnja kitica, ki pravi, da tam, kjer

se preveč ljubita dva, hitro štorklja

Vsem petim Šentjurskim

muzikantom lahko rečemo:

hvala. Hvala, ker ste bili!

Na Slovenskem slavčku jih je komisija izbrala

za častne godce Slovenije.

priskaklja, iz zibke pa se sliši glas, oj

mami, mamica, daj mi mlekeca.

• Letos je en lušt‘n let‘. Ta opeva moža,

ki gre v gorco pit, doma pa ga pričaka

jezna žena, v roke vzame palico in naredi

red. A mož je po svoje zvit, ženo

kušne in jo objame, odmaši bariglo

in hitro se druga ljubezen vname. Na

Kozjanskem menda to znajo opravljati

prav dobro.

• Ta zadn‘ direndaj. Ta je najhujša.

Opeva bratca dva, ki imata rdeče noske

od sam'ga špirita. Ker nista preveč

zgledna, pričakujeta, da se bosta znašla

v peklu, a tudi tam ne

bosta dala miru. Pravita,

da bosta tam hudiču nagajala

in za rep ga cukala.

Za vsakdanje preživetje

pa se ne sekirata preveč:

»Dokler bo krompir na

svet', trebuh bo napet!«

Rečeno še drugače:

precej bolje, kot bi rimali

gmajno na trajno in Majdo

na brajdo.

ODHAJAJO V

ZGODOVINO

Vodja Šentjurskih muzikantov

Beno Pečar pravi,

da je za njimi zelo pestra,

bogata in dolga pot ter da

se je tudi od njih že nekoliko

odmaknila mladost.

»Ne boste verjeli, tudi

človeški material se utrudi

oziroma vsak dan potrebuje

po nekaj minut več

počitka. Zato smo se pač

odločili, da končamo svojo

godčevsko pot. Veseli

Človek bi ob njihovem

odhodu v zgodovino, med

pristne šentjurske legende,

kar potočil solzico ali dve. A

kaj, ko se to ob tako veselih

vižarjih ne spodobi.

bomo, če jo bo kdo v tem slogu nadaljeval

oziroma bo skušal še kaj podobnega

gradiva izbrskati med ljudmi.«

Beno Pečar, Franc Šuster, Franc Jazbinšek,

Dušan Štarkel in Vinko Frece

so nam res podarili veliko tistega, kar

se je že od nekdaj skrivalo v naših dušah,

pa tega nismo poznali. Šentjurski

muzikanti pa so nam glasbeni spomin

na nekdanje čase tako prisrčno obudili

in nam ga vrnili, da ga lepše niso mogli.

Človek bi ob njihovem odhodu v zgodovino,

med pristne šentjurske legende,

kar potočil solzico ali dve. A kaj, ko se

to ob tako veselih vižarjih ne spodobi.

Brez tega, da bi nas duša opominjala, da

pretiravamo, pa lahko vsem petim Šentjurskim

muzikantom rečemo: hvala.

Hvala, ker ste bili!

Šentjurski muzikanti so bili tudi na zunaj od

daleč prepoznavni.

193 27. 3. 2025

60

GLEDALI SMO

P. DR. ANDRAŽ

ARKO

MEDIA-AMAZON.COM

ČIGAVA je bolečina?

Kieran Culkin, prisrčen fantek, ki je v obeh delih romantične komedije Nevestin

oče (1991 in 1995) navduševal kot nevestin bratec Matty, je odrasel in v drami

Resnična bolečina postal čustveno neuravnovešen eksistencialist Benji, s čimer si

je zaslužil letošnjega oskarja za najboljšo stransko moško vlogo.

Dramo Resnična bolečina, ki

je mestoma začinjena s komičnostjo,

je režiral Jesse

Eisenberg, ki je napisal tudi

scenarij in nastopil v glavni vlogi. Film

raziskuje kompleksnost družinskih

vezi, zgodovinskega spomina in osebnega

trpljenja. Zgodba nas odpelje na

potovanje z dvema bratrancema, Davidom

(Jesse Eisenberg) in Benjijem (Kieran

Culkin), ki se odpravita na Poljsko, v

deželo svoje pokojne babice, ki je preživela

holokavst. Njuno potovanje razkriva

stare napetosti in odpira vprašanja o

identiteti ter dediščini.

Ena izmed opaznih značilnosti

filma je prekomerna uporaba kletvic.

Čeprav lahko to pripomore k avtentičnosti

dialoga in izražanju čustev

likov, se zdi v določenih trenutkih

pretirano, predvsem pa zelo moteče.

Prekomerna vulgarna govorica lahko

odvrača pozornost od globljih tem, ki

jih film obravnava, in zmanjšuje njegov

emocionalni vpliv. Pri tem se seveda

zastavlja vprašanje: je uporaba

imena Jezus kot ene izmed kletvic v

poplavi vulgarizmov zgolj naključje ali

namerno dejanje s strani deklariranih

pripadnikov judovstva?

Kieran Culkin v vlogi Benjija ponudi

izjemno predstavo. Njegova upodobitev

karizmatičnega, a nestanovitnega lika

prinaša globino in kompleksnost, ki gledalca

pritegne in gane. Culkin uspešno

lovi ravnovesje med humorjem in tragedijo

ter tako ustvarja lik, ki je hkrati

simpatičen in tragičen. Film ponuja

zanimivo perspektivo na Poljsko, ki jo

prikaže kot deželo z globoko zakoreninjeno

judovsko zgodovino, pri čemer pa

lahko gledalec dobi občutek, da je (vsaj

za Eisenberga) Poljska nekakšen drugi

Izrael, ne pa država z večinskim katoliškim

prebivalstvom. Skozi obisk krajev,

povezanih s holokavstom, film poudarja

pomembnost ohranjanja spomina

na preteklost ter vpliv te dediščine na

sodobno judovsko identiteto. Povezava

med Poljsko in Izraelom gledalcu

omogoča globlje razumevanje kompleksnosti

zgodovinskih in kulturnih vezi,

obenem pa utrjuje stereotip, da so bili

edine žrtve nacistov v koncentracijskih

taboriščih Judje.

Eisenberg mojstrsko prepleta bolečino

in trpljenje preteklih generacij

z izzivi, s katerimi se soočajo sodobni

liki. David in Benji se spopadata z

lastnimi notranjimi demoni: David z

anksioznostjo, Benji pa z eksistencialno

praznino in osamljenostjo. Stranski

liki, kot sta Eloge (Kurt Egyiawan), ki

je preživel genocid v Ruandi, in Marcia

(Jennifer Grey, slavna mladenka iz

Umazanega plesa – 1987), ki se je nedavno

ločila, dodatno poudarjajo univerzalnost

bolečine in iskanja smisla.

Ta večplastnost likov gledalcu omogoča,

da se poveže z različnimi oblikami

trpljenja in razmisli o lastnih izkušnjah.

Resnična bolečina skozi osebne

zgodbe raziskuje globlje teme zgodovinskega

spomina, identitete in bolečine.

Kljub nekaterim pomanjkljivostim,

kot je prekomerna uporaba kletvic, film

izstopa po izjemni igri Kierana Culkina

in sposobnosti povezovanja preteklosti s

sedanjostjo. Eisenbergov pristop k režiji

in scenariju gledalcu ponuja priložnost

za razmislek o lastnih koreninah, bolečinah

in načinih spopadanja z njimi.

O FILMU:

• Resnična bolečina (A Real Pain)

– 2024

• komična drama

• režija: Jesse Eisenberg

• igrajo: Jesse Eisenberg, Kieran

Culkin, Jennifer Grey

193 27. 3. 2025

Koledar dogodkov MAREC/APRIL

DOGODKI

61

Zavod Zarazvojkulturehumanizma

2. 4.

SRE

Konferenca za trajni MIR med

narodoma in pokop mrtvih

8.30–13.10

Velika sejna dvorana, Mestna občina

Nova Gorica

Konferenca

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem predlaga pristojnim

oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da v

tem letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture

2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi

ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni, v maju

in juniju 1945. Te žrtve, ki jih je več sto, po osemdesetih letih še vedno

ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem.

Konferenca bo potekala v slovenskem in italijanskem jeziku. Zagotovljeno

bo simultano prevajanje.

29

SOB

Tradicionalni sejem Šmarski

pomladanc

9.00–13.00

Staretov trg, Šmartno pri Litiji

Sejem, družabni dogodek

29

SOB

Lutkovna predstava

»Črni muc« lutkovne skupine

»Pikcә pr´ Zilә« SPD Zila

11.00

Mini teater,

Križevniška ulica 1, Ljubljana

Predstava za otroke

29

SOB

Murnikova telovadnica

(gibalna delavnica za otroke

in družine)

11.00

Narodni muzej Slovenije – Metelkova,

Maistrova ulica 1, Ljubljana

Gibalna delavnica

29

SOB

Maček Muri te vabi na

prrrrrravo mačjo zabavo!

11.00

Mladinska knjiga, Murska Sobota

Maximus, Murska Sobota

Dogodek za otroke

2

SRE

Delavnica belokranjskih pisanic

17.00

Spominska hiša Otona Župančiča,

Bela krajina

Delavnica

5

SOB

Sodobni učitelj in večna

pedagoška vprašanja: študijsko

srečanje pedagogov

9.00–17.30

Dvorana konkatedrale v Novi Gorici

Predavanje, izobraževanje, srečanje

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.

193 191 27. 13. 3. 2025

62

SLADKO-SLANE BRBONČICE

SELMA BIZJAK

www.sladkoslanebrboncice.si

SOLATNI KROŽNIK

s koščki pečenega

piščanca

ZA 2 OSEBI

PREPROSTO

30 MINUT

SESTAVINE

• 400 g piščančjih prsi

• sončnično olje

• majaron

• mleta kumina

• curry

• sol

• poper

• 1 strok česna

• 2 kumari

• 20 češnjevih paradižnikov

• ½ rdeče čebule

• 4 kisle kumarice

ZA JOGURTOV PRELIV:

• 200 g grškega jogurta

• 2 jedilni žlici oljčnega

olja

• 2 jedilni žlici limoninega

soka

• 1 strok česna

• 1 jedilna žlica kopra

1. Piščančji file narežemo na majhne

kocke, ki jih v skledi zmešamo s soljo,

majaronom, mleto kumino, curryjem

in sončničnim oljem. Sestavine dobro

premešamo. Na kuhališču segrejemo

ponev in vanjo stresemo vsebino

sklede skupaj z vsem oljem. Piščančje

meso zapečemo. Ko dobi lepo barvo,

prilijemo nekaj kapljic vode in ponev

pokrijemo, da se meso duši. Čas peke

in dušenja mesa je 20–25 minut.

2. Medtem pripravimo jogurtov

preliv. V grški jogurt dodamo oljčno

olje, limonin sok, strt strok česna, koper

in sol. Premešamo in do uporabe

hranimo v hladilniku.

3. Pripravimo zelenjavo.

Kumare in češnjev paradižnik

operemo. Kumare narežemo

na tanke kolobarje, češnjev

paradižnik na polovičke. Čebulo

olupimo in narežemo na

tanke lističe. Kisle kumarice

narežemo na majhne kocke.

4. Vse zelenjavne sestavine

postavimo na dva servirna krožnika,

prelijemo z jogurtovim

prelivom in na sredino vsakega

krožnika dodamo pečene

koščke piščančjih prsi.

DOBER TEK!

193 27. 3. 2025

SUDOKUJA, VSOTNICI

63

5 7 2

3 1 6

8 4 9

7 5 9

2 7

9 1 4

8 2 7

4 2 6

7 1 5

3 8 7

6 5 4

8 5

2 3 1

9 6

5 6 9

4 9

1 7 5

2 9 3

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka

številom desno od tabele in pod tabelo).

2 2 3 5 6 9 9 16

7 4 9 3 5 3 2 19

4 8 5 2 5 3 1 12

1 2 4 3 2 8 6 14

1 2 4 4 5 2 8 13

4 9 9 8 5 4 5 21

2 6 1 2 4 2 1 13

11 14 25 18 9 9 22

1 7 5 5 8 9 6 26

5 6 8 2 7 4 1 16

6 1 8 9 5 9 6 28

3 9 9 6 3 9 2 23

7 6 3 8 1 8 6 29

1 4 3 4 2 2 4 12

1 7 2 9 8 7 8 23

17 18 33 15 5 42 27

5 1 4 9 7 6 8 3 2

9 7 3 8 2 5 1 6 4

6 8 2 1 3 4 7 5 9

4 3 7 5 6 2 9 1 8

2 9 1 4 8 3 5 6 7

3 5 9 7 4 1 4 2 6

8 6 5 2 9 7 3 7 1

1 4 2 3 5 9 6 8 7

7 2 8 6 1 3 2 9 5

4 3 5 9 8 1 6 7 2

6 1 9 2 7 5 3 8 4

7 2 8 6 4 3 5 9 1

2 5 6 8 3 9 7 4 1

3 9 7 1 5 4 2 6 8

5 8 1 3 6 7 4 2 9

9 7 4 5 1 2 9 1 3

1 6 3 7 2 8 8 9 5

8 2 2 4 9 6 1 3 7

2 2 3 5 6 9 9

7 4 9 3 5 3 2

4 8 5 2 5 3 1

1 2 4 3 2 8 6

1 2 4 4 5 2 8

4 9 9 8 5 4 5

2 6 1 2 4 2 1

1 7 5 5 8 9 6

5 6 8 2 7 4 1

6 1 8 9 5 9 6

3 9 9 6 3 9 2

7 6 3 8 1 8 6

1 4 3 4 2 2 4

1 7 2 9 8 7 8

193 27. 3. 2025

64

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVIL

ANDREJ

PRAZNIK

MAJHEN

SNOP

ČEŠAREK

NASELJE

ZAHODNO

OD PIVKE

OLGA

GRACELJ

MESTO

NA JUGO-

ZAHODU

FINSKE

1

TROPSKO

DREVO,

EBENO-

VEC

MEHKO

POKRI-

VALO

TEŽAVA,

NEPRI-

JETNOST

SHUTTERSTOCK

DOMOVINA

PLAFON

PLANINKA

(STAR.)

OSKAR

DEV

NASELJE

V GO-

RIŠKIH

BRDIH

DOMOVINA

NASPROT-

JE DOB-

REGA

SMUČIŠČE

PRI

ČRMOŠ-

NJICAH

RIMSKI

PESNIK

DESETA

STOPNJA

OD OSNOV.

TONA

TOPILO

ZA LAKE

JAVNA

PRIREDI-

TEV, ZBO-

ROVANJE

E

ZVOK IZ

GOVORIL

DOGODIV-

ŠČINA

NENA-

DARJEN

ČLOVEK

6

RAFKO

IRGOLIČ

ZGODBICA

O OSEBI

VAS PRI

CERKNICI

14

JUHI

PODOBNA

JED

OBČUTEK

VELIKE

VRED-

NOSTI

KILO-

GRAM

3

AM. POLI-

TIK (FRAN-

KLIN D.)

10 TRESLJAJ

OBLIKA

IMENA

EDITA

SLOV.

GLEDAL.

IGRALEC

(BORIS)

UMETNO

USNJE

OBLIKA

IMENA

LJUDMILA

MOLIBDEN

OTO

VRHOVNIK

ODREZAN

KOS

KRUHA

DOLG

DROG

NA VOZU

S SENOM

ČUTILO

ZA VID

VOJAŠKI

KRUH

ŠESTI

PLANET

ZVER

MESTO NA

4

V. ŠVICE

TURŠKI

SULTAN

BANJA

PRVOTNA

PREBI-

VALKA

ITALIJE

ZAD. DEL

LETALA

KOŠARKAR

(JURE)

9

ČLOVEK,

KI PO-

PRAVLJA

STROJE

VELIKA

PAPIGA

11

2

GERM. ROD

BOGOV

URANOVA

RUDA

BAJKAL-

SKO JEZ.

5 GRŠKI MI-

TOLOŠKI

LETALEC

KANT-

AVTOR

SMOLAR

FRANCI

(KRAJŠE)

12

7

SLEPILO,

SAMO-

PREVARA

13

GLAVNO GESLO

1 2 3 4 5

6 7 8 9 10

AMERIŠKA

15

FILMSKA

11 12 13 14 15

IGRALKA

MACGRAW

SLOV.

PESNIK IN

PISATELJ

(JOSIP)

8

Severno od Kostanjevice na Krki leži približno

3.000 hektarjev veliko mokrotno, z drevjem

poraščeno območje na sliki. V njegovem

osrednjem delu je 40,5 hektarja velik pragozd, ki

je od leta 1952 zavarovan kot naravni rezervat.

To območje je prvi premeril gozdar Josef Ressel,

ki je bolj znan kot izumitelj ladijskega vijaka.

REŠITEV SKRITE PESMI:

PRIŠLA BO POMLAD, UČAKAL BI JO RAD,

DA BI ZDRAV, VESEL, LEPE PESMI PEL ...

193 27. 3. 2025

S T A N F O R D

T O R E A D O R

A R G O L I D A

N E O B A R O K

F A L A H V S

O D I R N I L

R O D O V I N E

D R A K S L E R

NAGRADNA KRIŽANKA –

POMAGAMO VAM OBDARITI PRIJATELJA

Vsakemu, ki pravilno reši križanko, podarimo mesečno naročnino

na tednik Domovina za prijatelja. Na dopisnici, v ovojnici ali preko

e-pošte nam pošljite izpisano: (1) glavno geslo, ki ga dobite z vpisom

črk na oštevilčenih poljih; (2) ime, priimek, naslov in telefonsko

številko prijatelja, ki mu želite podariti mesečno naročnino na

Domovino; (3) svoje ime, priimek in naslov. To s pripisom 'Križanka'

najkasneje do 4. aprila pošljite na: Domovina, Brnčičeva 41e,

1231 Ljubljana Črnuče, ali narocnine@domovina.je.

LLLLL+

65

SKRITA PESEM

PRIŠČ LABOD POMP HLAD BUČA

KALEB SIJ ORADA DABIT ZID RAVS

OVES ELLER PEPEL SOMI OPEL

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa po

vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste prebrali začetek

lepe slovenske ljudske pesmi. (jp)

SHUTTERSTOCK

KOMBINACIJSKII

MAGIČNI LIK

ARGOLIDA DRAKSLER FALAH

NIL ODIR NEOBAROK

RODOVINE STANFORD VS

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat,

vodoravno in navpično, tako da se bodo

med seboj ujemale.

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda,

ki je končna rešitev.

V polju, kjer se ta beseda križa med seboj, le še

dodajte pravo črko. V liku sta 2 črni polji. (jp)

193 27. 3. 2025

66

ZA NASMEŠEK ALI DVA

IZGINOTJE

Mož razmišlja: Če iz hiše izgine psiček in se po

dveh dneh vrne, se te vrnitve vsi razveselijo.

Kaj bi se zgodilo, če bi to poskusil jaz …

PETJE

Gospa Novakova čisti stanovanje in si

prepeva. Naenkrat njen mož stopi prednjo in

reče: »Zakaj mi nisi povedala, da poješ? Jaz

sem že trikrat šel namazat vrtna vrata.«

POČITEK

Žiga, ki mu delo ne diši, je dobil službo za

urejanje pokopališča. Čez nekaj časa ga

kolega vpraša: »Kako si zadovoljen s svojo

službo?«

Žiga: »Ti ne veš, kako težko je delati, ko

vsepovsod piše: Tu počiva … Tu počiva …

Tu počiva …«

ŠPORT

France: »A veš, da sem na loteriji zadel

športni avto!«

Jože: »Si srečen, kajne?«

France: »Vrnil sem ga, ker se s športom ne

ukvarjam.«

IZPOSOJA

Tončka sosedi: »Micka, ali mi posodiš dve

jajci?«

Micka: »Hmmm … Ker mi ne boš prinesla

nazaj istih jajc, lahko temu rečeva

zamenjava, ne izposoja. Ali pa kar

podaritev.«

Tončka: »Ja, potem bi pa rajši to zadnje.«

ČIŠČENJE

Ko čistim stanovanje, pijem vino. Po drugem

kozarcu stanovanje ni nič bolj čisto, po

tretjem pa mi je popolnoma vseeno.

GARAŽA

Mož vpraša ženo: »Si zapeljala avto v

garažo?«

Žena: »No, ja. Vsaj večji del …«

SHUTTERSTOCK SHUTTERSTOCK

SHUTTERSTOCK

DOPUST

Ona: »To podeželsko okolje mi je tako

všeč, da ostajam brez besed.«

On: »Fino. Kaj, ko bi še en teden ostali tukaj?«

KOM …

Komidealisti, komoportunisti, komegoisti

vseh dežel, združite se!

Ogledalce, ogledalce – anketa, povej,

kol'ko k'terih v dežel'ci je tej!

193 27. 3. 2025

ŠIRIMO OBZORJA

V tedniku Domovina pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino:

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje

doma in po svetu.

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo

nova delovna mesta.

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih,

ki so prihodnost naše domovine.

Da, naročam tednik Domovina

(ustrezno označite)

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)

Ime in priimek * :

Ime podjetja (poslovni naročnik):

Ulica in hišna št. * :

Poštna št. in kraj * :

Telefon * :

E-mail * :

Podpis * :

Poštnino za tednik plača Domovina.

205,40 €

175 €

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi,

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost.

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto.

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost.

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja.

ZAKAJ NAROČITI

tednik Domovina?

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na

preverjenih informacijah in natančnem

raziskovanju.

• NEODVISNOST: naše poročanje

je neodvisno.

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo

izkušeni novinarji in uredniki.

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja.

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe,

ki nas povezujejo in nam dajejo moč.

Domovina d.o.o.

Brnčičeva 41e

1231 Ljubljana-Črnuče

E: narocnine@domovina.je

T: 068 191 191

NAROČITE

PREK

SPLETA

V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad,

v mladih brezah gnezdijo sanje …

za vse tiste velike in male,

ki še verjamejo vanje.

Za vse tiste, ki jim nemir v očeh

zasije ob prvem pomladnem cvetu,

za tiste, ki se srce razboli jim,

ko dež zašumi v marčnem vetru,

za vse, ki dolgo dolgo v večer

na oknu zamišljeni preslonijo

in sami ne vejo, kaj čakajo

in po čem hrepenijo.

O, v mladih brezah je tisoč sanj,

pomladi in zastrtih smehljajev,

kot v pravljicah Tisoč in ene noči

iz daljnih, prečudnih krajev.

O, v mladih brezah je tisoč življenj

za vse tiste, ki ne znajo živeti

in le mimo življenja gredo

kot slepci in zagrenjeni poeti.

(Ivan Minatii)

SHUTTERSTOCK

Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci (predogled)

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?