документ - Собрание на Република Македонија

STENOGRAFSKI BELE[KI
od Prvoto prodol`enie na Trieset i {estata
sednica na Sobranieto na Republika Makedonija,
odr`a na 18 septemvri 2003 godina
Sednicata se odr`a vo sala 1 na Sobranieto na Republika Makedonija, so
po~etok vo 10,10 ~asot.
Sobranieto.
Sednicata ja otvori i na nea pretsedava{e g.Nikola Popovski, pretsedatel na
NIKOLA POPOVSKI:
Prodol`uvame so rabota po Trieset i {estata sednica na Sobranieto na
Republika Makedonija.
Pratenicite Liljana Popovska, Liljana Ivanovska, Blagorodna Mingova,
Ne`det Mustafa, Silvana Boneva, Adnan ]ahil, Sa{ko ]edev, Qube Bo{kovski,
Qub~o Georgievski, Petar Naumovski, Qubisav Ivanov, Teuta Arifi, Ali Ahmeti i
Ejup Rustemi me izvestija deka od opravdani pri~ini ne se vo mo`nost da
prisustvuvaat na sednicata.
Prodol`uvame so pettata to~ka od dnevniot red - Informacija za
bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija.
Informacijata vi e dostavena.
Otvoram pretres.
Molam, koj bara zbor?
Dali ima nekoj od prijavenite {to bara zbor proceduralno?
Ima zbor gospodinot Hari Kostov.

HARI KOSTOV:
Gospodine pretsedatele, po~ituvani dami i gospoda pratenici,
Samo bi sakal vo ovaa prilika da potsetam deka dosega vo izminatite tri
meseci na dva pati ima{e barawe od razli~ni prateni~ki grupi za isgotvuvawe
soodvetna informacija za politi~ko bezbednosnata sostojba i na dva pati ima{e
dostaveno takvo barawe do Vladata. Vladata takvi informacii podgotvi i dostavi,
me|utoa, tie ne bea postaveni na dneven red na sednica na Sobranieto.
Denes na dneven red na sednica na Sobranieto e Informacijata koja e
podgotvena od prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE i ne be{e pobarana nikakva
druga informacija, barem nitu do Vladata nitu do Ministerstvoto, takvo barawe ne
be{e dostaveno.
Jas samo bi sakal da uka`am, dokolku pratenicite od Sobranieto smetaat za
potrebno i ocenuvaat deka nadvor od onie informacii i nastani {to se sodr`ani
vo Informacijata izgotvena od prateni~kata grupa, dokolku smetaat deka bi
trebalo da bidat zapoznati i informirani i so nekoi drugi podatoci i drugi
informacii, koi imaat karakter na doverlivost, toga{ smetame deka e rabota na
samite pratenici da ocenat dali }e predlo`at, dali }e sakaat da glasaat za
zatvorena sednica na Sobranieto. Dokolku ostane redovna sednica, otvorena
sednica na Sobranieto, toga{ nie }e mora da se dr`ime do onie informacii koi po
na}a ocenka vo momentot se otvoreni i dostapni do javnosta.
Zna~i, ostavame na Sobranieto okolu toa pra{awe da se izjasni.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodin Kostov, davate formalen predlog, vie imate pravo po Delovnikot
kako pretstavnik na Vladata da pobarate zatvorawe na sednicata i toa se glasa.
Dali go davate predlogot formalno da go razgleda Sobranieto toj predlog?
I/2.-

HARI KOSTOV:
Nie velime ako Sobranieto, pratenicite na Sobranieto ocenuvaat deka treba
da dobijat i podoverlivi podatoci od ona {to e sodr`ano vo Informacijata, toga{
eve i kako formalen predlog koj {to pratenicite ostavame sami da ocenat dali
takov }e izglasaat.
NIKOLA POPOVSKI:
Toa zna~i deka imame predlog od strana na Vladata za zatvorawe na
sednicata za to~kata na dneven red za javnosta.
Samo da potsetam deka sogasno ~len 70 stav 2 od Ustavot Sobranieto mo`e da
odlu~i da raboti bez prisustvo na javnosta i toa go odlu~uva so dvotretinsko
mnozinstvo na glasovi.
Molam slu`bite da utvrdat broj na prisutni vo salata.
Ako ima pratenici {to u{te ne se dojdeni vo salata, neka vlezat.
(Po prebrojuvaweto na prisutnite pratenici vo salata).
So ogled deka falat pratenici za dvotretinsko mnozinstvo, vo salata se
prisutni 74 pratenici, konstatiram deka ne mo`eme da pristapime kon glasawe
zaradi toa {to nemame uslovi.
Prodol`uvame so javna rasprava, imaj}i go predvid toa {to Vladata go ka`a
za na~inot na koj taa }e pristapuva kon sednicata.
Otvoram pretres.
Gospodin Karaxoski bara zbor.
@ARKO KARAXOSKI:
pratenici,
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani pretstavnici na Vladata, kolegi
Jas se javuvam vo ime na predlaga~ot kako pretstavnik i bi sakal da dadam
edno vovedno izlagawe.
I/3.-

NIKOLA POPOVSKI:
Samo dozvolete da predupredam na eden fakt. So ogled deka Vladata za
nejziniot materijal pobara sednicata da bide zatvorena, toj e od strogo doverliv
karakter, Sobranieto ne odlu~i da ja zatvori sednicata, {to zna~i ne mo`e da se
iznesuvaat vo javnosta naodi od dostavenata informacija na Vladata.
@ARKO KARAXOSKI:
Dobro, tokmu toa sakav da go ka`am deka nema da zloupotrebime ni{to od ona
{to Vladata ni go dostavi kako informacija i toa vo dva navrati. Edna informacija
be{e dostavena do site pratenici a druga informacija be{e dostavena li~no do
mene, na moe barawe.
Po~ituvani ministri, znaeme {to zna~i strogo doverliv karakter, taka {to
tie podatoci {to bea sodr`ani vo tie informacii sigurno nema da gi
zloupotrebime.
Vo odnos na toa dali treba da imame javna ili zatvorena sednica, zboruvam za
na{ata informacija, nie zazedovme stav deka treba da ima javna rasprava zatoa {to
Informacijata be{e dostapna do site onaka kako {to e napi{ana i do site
pratenici, no i do site sredstva za informirawe, taka {to javnosta ve}e gore dolu
e zapoznata so ona {to e izneseno vo Informacijata.
Inaku, po~ituvan ministre go spodine Kostov, dokolku Vladata ia{e `elba i
namera pa makar i na zatvorena sednica, toa mo`evte da go storite. Pove}e od 11
meseci, kolku sme ovde vo Sobranieto, barame edna takva sednica. Duri, premierot
veti deka prvata informacija {to }e ja dostavi Vladata, na negovo insistirawe, }e
bide zaka`ana sednica i }e raspravame vo odnos na aktuelnata bezbednosna
sostojba. Nie, da bidam iskren, o~ekuvavme edna takva razvrsa, me|utoa, do den
denes dali Vladata ne sobra hrabrost da predlo`i do Sobranieto edna takva
sednica, pa mora{e nie toa da go napravime so edna na{a informacija, kolku da
I/4.-

prodiskutirame vo odnos na edna vakva sostojba. I smetam deka ne e ni{to stra{no,
Sobranieto e sepak edinstvenoto mesto kade za vakvi raboti treba da se diskutira,
imaj}i predvid deka pomina edna godina otkako e konstituirano ova Sobranie i ova
e prva sednica na koja raspravame za edna aktuelna politi~ko-bezbednosna sostoja
vo Republikata.
Imaj}i gi predvid nastanite kako se odvivaa i kako seu{te se odvivaat,
navistina edna godina i ne e taka mal period, zna~i toa e dovolen period vo odnos
na ovaa sostojba da mo`eme da prodiskutirame ne samo od aspekt na specifi~ni
podatoci za Ministerstvoto za vnatre{ni raboti tuku i so edna politi~ka
dimenzija da prodiskutirame dali site tie merki {to se prezemaat vnatre vo
samata Vlada se dobri ili lo{i i smetam deka toa ne e ne{to od strogo doverliv
karakter.
Po~ituvani kolegi, do site vas e dostavena Informacijata, site vie ja imate
pro~itano. Zaradi interes na javnosta, vo sekoj slu~aj, }e mi dozvolite golem del od
ovaa informacija {to vi e dostavena povtorno da ja pro~itam, poto~no da iznesam
podatoci koi smetam deka se bitni i koi javnosta vo sekoj slu~aj treba da gi znae.
Vo na{ata Informacija navedovme hronolo{ki, izvlekovme nekoi pobitni
dati i nastani koi se slu~uvale vo Republika Makedonija. Sekako, toa ne e od strogo
doverliv karakter, zatoa {to za site tie nastani informirale sredstvata za javno
informirawe, golem del od gra|anite znaat, taka {to toa ne e doverlivo i za toa
mo`e da se zboruva od aspekt na informaciite koi preovladuvaat.
Vo na{ata Informacija napravivme eden osvrt, otkako vo Republika
Makedonija nastana smena na vlasta, {to zna~i od 15 septemvri navamu, otkako e
konstituirana Vladata, imaj}i predvid ako se bara odgovornost, ponekoga{ se bara
od Vladata i nikoga{ ne mo`eme da izbegame od toa deka za nastanite od politi~ko-
bezbednosnata sostojba sekoga{ vinata i odgovornosta treba da se bara vo Vladata,
normalno, dokolku postoi. Za toa sme nie tuka da utvrdime i da prodiskutirame i
I/5.

ako navistina ima slabosti i odgovornosti, da gi priznaeme ovde pred site, za da ne
gi povtorime i za da prezememe pore{itelni merki vo odnos na takvite nastani.
Samo da gi potsetam pratenicite i javnosta deka edno od predizbornite
vetuvawa na koalicijata "Za Makeodnija", pa i na Vladinata koalicija koga be{e
ekspozeto, kako eden prioritet na ovaa koalicija, poto~no ovaa vlast koja sega
vladee e tokmu bezbednosta na Republika Makedonija, kako prioritet broj eden kon
koj ovaa Vlada }e gi naso~i site sredstva i sili za da dojdeme do edna bezbednosna
sostojba, za koja be{e prika`uvano deka e takva kakva {to e, nasledena od
prethodnata vlast. [to napravivme na toa pole i kakva ni e bezbednosnata sostojba,
dozvolete mi samo da pro~itam, poto~no da ve potsetam na nastanite koi se
slu~uvaa vo izminatite `` meseci.
Da po~neme od 20 oktomvri 2002 godina - na improviziranoto ko{arkarsko
igrali{te vo blizina na Gradskiot stadion vo Tetovo be{e ubien Van~o Josifovski,
a pote{ko ranet Du{ko Bilbilovski, dodeka igrale ko{arka. Jas ve razbiram kolegi
deka gi imae ovie informacii, me|utoa, ova go diskutirame na nivo na edna
informacija za da se potsetime na site nastani i da napravime edno rezime kakva
ni e politi~ko-bezbednosnata sostojba. Ako ne ve interesira, nema da vi ~itam. ]e
se osvrneme na pokratka informacija.
Zna~i, odime ponatamu. Na 27 dekemvri 2002 godina od podmetnata bomba vo
centarot na Kumanovo pred gimnazijata zagina eden slu~aen minuva~. Na 11 fevruari
2003 godina e podmetnata bomba vo sudot vo Struga. Na 4 mart 2003 godina zaginaa
dvajca NATO vojnici i dvajca makedonski gra|ani pri eksplozija na nagazna mina
blizu granicata so Kosovo, odnosno Srbija. Na 16 mart 2003 godina e frlena bomba
vo ku}ata na Makedonec vo Tetovo. Na 7 april 2003 godina ima dvo~asoven prekin
na magistralniot pat Tetovo-Skopje od strana na porane{nite borci na ONA so
barawe za osloboduvawe na Krenar Osmani. Na 14 april 2003 godina napad od
pove}e desetici lica na skladot za nafta i nafteni derivati vo skladot na selo
I/6.

Vaksince, storitelite i do den denes ne se uapseni, iako se verojatno poznati vo
MVR.
Na 24 april 2003 godina imame grabe`i vo tetovskite sela Brezno i Jelo{nik.
Na 10 maj 2003 godina blokada na patot kaj seloto Vejce, predvodena od Krenar
Osmani, koj e pu{ten ,a e pravosilno osuden od Sudot za voeni zlostorstva. Na 12 maj
2003 godina povtorno se o{teteni ikonite na manastirot vo Matej~e. Na 17 maj 2003
godina ima napad vrz policiski hermelin i kasarnata vo Tetovo. Na 7 juni 2003
godina e frlena eksplozivna naprava vo restoran sopstvenost na Makedonec vo selo
Tearce - tetovsko. Na 12 juni 2003 godina ima podmetnuvawe na bomba vo strogiot
centar vo Kumanovo. Vo juni 2003 godina okolu 100 policajci ne uspeaja da go uapsat
Sait Ru{iti, nitu nekoj drug od negovata banda vo tetovsko. Na 14 juni 2003 godina
imame opsada vrz policiskata stanica vo Ara~inovo, zalo`ni{tvo na policajcite
makedonci i napadite vrz ekipite na MTV i Sitel, a eden den podocna i Telma. 17
juni 2003 godina zagina vojnik na ARM pri eksplozija na nagazna mina vo blizina na
granicata so Kosovo vo reonot na kumanovsko. Na 23 juni 2003 godina eksplozija na
dve bombi vo centarot na Skopje, a na 29 avgust napadi so ra~en raketen frla~ vrz
zgradata na Vladata na Republika Makeodnija i Osnovniot Sud Skopje II i vrz
kasarnata Ilinden. Na 30 avgust 2003 godina granatirana e ku}ata na Todorka
Naumovska od Tearce i zavr{uvame so avgust.
Vo septemvri se poznati nastanite na akcijata koja se sprovede vo seloto
Brest, za koja mo`ebi }e dobieme podetalni informacii od pretstavnicite na
Vladata.
Ova, po~ituvani kolegi go pro~itav samo kolku da ja potsetime javnosta na
podatocite po eden hronolo{ki red, onaka kako {to ode{e po datumi, za koe {to
javnosta e informirana preku sredstvata za javno informirawe, preku razni pres
konferencii {to gi odr`uval ministerot, prete`no gospodinot Hari Kostov. Zna~i,
ne e ni{to nepoznato. Poznato e na javnosta, me|utoa, se postavuva pra{aweto, ona
osnovnoto pra{awe dali ova e taa bezbednosna sostojba za koja kako koalicija se
I/7.-

zalagavme, mo`eme da ka`eme li deka vaka slu~uvawata vo eden hronolo{ki niz koj
{to nema kraj zna~i deka bezbednosnata sostojba ni e stabilna, ima li na~ini MVR,
poto~no Vladata na Republika Makedonija da se spravi so site ovie
kriminalisti~ko-teroristi~ki bandi, kako sakate da gi nare~eme, ima li programa.
Toa kako pratenici sakame da go slu{neme od pretstavnicite na Vladata.
Inaku, informacijata doa|a isto taka vo vreme koga gospodinot minister za
vnatre{ni raboti e o~igledno na godi{en odmor, me|utoa, so odredeni prekini vo
godi{niot odmor, doa|a Informacijata na rasprava vo Sobranieto koga slu{ame od
sredstvata za javno informirawe deka gospodinot Hari Kostov izdade naredba do
negovite zamenici, na~alnici i tn. vo rok od 24 ~asa da podnesat plan i programa za
apsewe na odredeni teroristi, odnosno kriminalci, za da potoa razbereme deka
gospodinot Hari Kostov go prekinal godi{niot odmor i deka sega zaedno so svoite
zamenici i na~alnici pred premierot na Vladata, vo rok od neznam kolku ~asa }e
dostavat programa za apsewe i pritvorawe na dvata komandanti, edniot be{e
^akala, drugiot be{e Breza. Mislam deka toa ne e kojznae kolku strogo doverlivo,
dokolku gospodinot Hari Kostov ni ka`a dali voop{to uspea da se iskorporira
vnatre vo svoite redovi, poto~no dali uspeaja da napravat nekakov plan i dali toj
plan }e dade razultati ili seu{te }e imame nekoe nadmudruvawe me|u koaliciskite
partneri.
Nie ovde kako pratenici sakame da znaeme dali ovaa Vlada, poto~no MVR e
re{itelna vo spravuvaweto so kriminalno-teroristi~kite grupi, ili sekoga{ }e
pravime otstapki so razni pregovori i dogovori, so pismeni naredbi ili neznam
kako, a za seto drugo javnosta da is~ekuva {to }e se slu~i utre.
Na{iot stav kako prateni~ka grupa i kako partija sme go ka`ale vo pove}e
navrati deka sme za re{itelni akci, so koi }e se suzbie kriminalot vo sekoe mesto
kade se nao|a i sme za vospostavuvawe na pravniot poredok vo site reoni na
Republikata, odnosno na celata nejzina teritorija.
I/8.

Isto taka, sakam da slu~{nam od po~ituvanite pretstavnici na Vladata
kolgav del od teritorijata kontrolirame, kolkav del ne kontrolirame, dali imame
na~in da vospostavime kontrola na celata teritorija na Republika Makedonija vo
bliska idnina ili nemame na~in, na krajot na krai{tata i koj e planot na Vladata
vo toj del.
Inaku, nie sme svesni, po~ituvan minister, deka so "atomska bomba ne se
tepaat mravki", me|utoa sme svesni deka i so pregovori ne se apsat kriminalci.
Akcijata dali }e se upotrebi, kako {to vie ka`avte, atomska bomba ili neznam koe
sredstvo, merodavno e da odlu~i MVR, me|utoa nie i javnosta vo Republika
Makedonija kone~no saka da vidi nekoja od ovie kriminalisti~ko-teroristi~ki
grupi uapsena i zatvorena, onaka kako {to i premierot ka`a deka mestoto im e vo
[utka i toa sakame da go vidime, da go po~uvstvuvame i da vidime deka vo
Republika Makedonija funkcionira pravniot poredok, poto~no funkcioniraat
instituciite na vlasta.
Za toa sakame da porazgovarame otvoreno, za toa mislam deka mo`ete da
prozborite i vie kako pretstavnici na Vladata i smetam deka toa ne pretstavuva
ni{to {to bi povredilo del od strogo doverliviot materijal.
Po~ituvani kolegi, toa be{e moeto izlagawe vo odnos na podnesenata
Informacija. Se nadevam deka site so svoi raspravi i komentari }e dademe
pridones vo odnos na spravuvaweto so edna vakva bezbednosna sostojba.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Ilija Srbinovski.
ILIJA SRBINOVSKI:
I/9.-
II/.-SS/OM
I pokraj site inforamcii {to Vladata na Republika Makedonija gi dava pred javnosta deka
bezbednosnata sostojba vo dr`avata e stabilna i deka nema nekoja poseriozna opasnost od
destabilizacija na zemjata, taa ni odblisku ne e realna.

I/10.-
Sekojdnevno sme svedoci na mnogu nemili nastani {to se slu~uvaat sekoj den i redovno
slu{ame na mediumite: podmetnati bombi, napadi na va`ni objekti od vitalno zna~ewe za dr`avata,
uceni izakani od ANa, ubivawe na na{i gra|ani, a osebno mladinci, a od druga strana intervenciite na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ostanuvaat bezuspe{ni i ni edna nivna akcija ne zavr{ila uspe{no so
nekoj pogolem rezultat. Storitelite ostanuvaat nepoznati ili izbegale, a vetuvawata na Vladata
ostanuvaat prazni deka stroitelite }e bidat fateni i deka sostojbata vo dr`avata e stabilna.
Op{ta procenka, potkrepena so fakti i argumenti, e deka site izjavi na Vladata i MVR se samo
zama~kuvawe na o~ite na narodot koj `ivee so strav i nesigurnost i postojano e rastrevo`en i deka
sostojbata na dr`avata e kriti~na, so tendencija za vlo{uvawe, a na kraj so rezultirawe na najlo{oto-
vojna.
Opasnosta za vleguvawe teroristi~ki grupi preku Kosovo postojano demnee nad na{ata dr`ava i,
se pla{am, deka }e reflektira na kraj so ostvaruvawe na nivnata krajna cel za golema Albanija.
Urbaniot terorizam ve}e e o~eviden i sekojdneven no i pokraj Tetovskiot, Kumanovskiot,
Skopskiot i Stru{kiot region postoi tendencija za pro{iruvawe na celata teritorija vo site gradovi na
dr`avata, a nie , namesto da prezememe maksimalni merki za spre~uvawe na ovaa sostojba tapkame vo
mesto i se odnesuvame neodgovorno.
VMRO-DPMNE uka`uva na vreme za sanirawe na ovaa te{ka sostojba i, namesto Valdata da
bara opravduvawe i blago da ja prika`uva sostojbata, taa treba da sorabotuva, a toa ne go pravi.
So rasformiraweto na celi edinici na MVR {to bea stru~no obu~eni i steknaa golemo iskustvo
so izvr{enite obuki za vreme na krizata 2001 godina za antiteroristi~ki dejstvuvawa, kako namerno da
se postapi sprotivno na interesite na ovaa sveta zemja Makedonija za koja zaginale iljadnici makeodnci,
a nie ovde se odnesuvame nedozvoleno, neodgovorno bez da pomislime deka so site na{i gre{ni potezi
gazime po krvta na tie lu|e {to ja prolevaa za ovaa na{a tatkovina.
Ponatamu, nikakva efikasnost vo rabotata pri suzbivaweto na kriminalot, korupcijata, trgovijata
so oru`je i droga. Postojano gledame kako ni propa|a mladinata u`ivajki droga, a rezultatite va{i se
nikakvi. Nitu edna uspe{na akcija ne sme slu{nale da izvedete i narpavite. Neznam do kade i do koga
}e odite so vakvi rezultati i ve pra{uvam i samite vie dali ste se zamislile?

I/11.-
Vladata uak`uva deka opasnost od vooru`eni zakani za dr`avata od nadvor nema, tuku od
vnatre{ni faktori i deka ovaa sostojba bila rezultat na rasna, nacionalna i religiska netolerancija i deka
nekoj sakal ~ista nacionalna dr`ava, {to e obi~na izmislena prikazna za deca i nikoj vo nea ne veruva i
deka tie bile pri~inite {to nosele nemiri vo dr`avata. A, site nie znaeme i celito narod znae deka
nemirite doa|aat isklu~ivo od nadvore{ni faktori i koi se site tie gi znaeme i so kakvi nameri se isto taka
znaeme i deka tie faktori se potkrepeni so nekoi vnatre{ni faktori.
Zgora na seto ova Vladata ka`uva deka tie urbani grupi i poedinci deluvale samostojno i ne
naiduvale na poddr{ka od lokalnoto naselenie, a pak od druga strana nitu edna grupa na storiteli ne e
fatena i nitu eden poedinec. Pa, se pra{uvam na {to se dol`i toa : na nesposobnost, na neodgovornost,
nedovolno serioznost na prio|awe na problemite ili namerno minimizirawe a seriozno lo{ata sostojba
vo na{ata dr`ava? No, najva`no od seto ova e koj }e go izvle~e podebeliot kraj? Pak narodot, a posebno
mladinata.
Cela serija neprekinato na podmetnati bombi, napadi na va`ni objekti, na gimnaziite kaj decata,
sekojdnevni ubistva na gra|ani i deca nitu mene, nitu na bilo koj pameten ~ovek ne mu li~at na obi~ni
kidnapirawa zaradi iznud an apari ili obi~ni grabe`i ili presmetni, kako {to vie gi objasnuvate, tuku
to~no i jasno se znae {to se i od kakov karakter se.
Pojavite na ilegalnoto preminuvawe na dr`avnite granici od Ju`na Srbija i Kosovo i nedovolnata
kontrola od va{a strana na divite predeli na granicata e seriozna opasnost za prenesuvawe na oru`je od
sekakov vid i ufrlawe na teroristi~ki grupi to pretstavuvaat vistinska zakana za bezbednosnata sostojba
vo Republika Makedonija . I nie, namesto da se potpirame na svoite sopstveni sili i edinici {to ni bea
obu~eni, podgotveni i sposobni da se spravat so ovie pojavi, nie gi raspu{tivme i sega se potpirame na
stranskite sili, KFOR i UNMIK.
Izjavite na Vladata se kontradiktorni vo smisla na toa {to od edna strana tvrdi taa deka
destabilizacijata e predizvikana od vnatre{ni faktori poradi nacionalna netrpelivost, a od druga strana
dava podatoci za kakvi kriminalni dela stanuva zbor i veli deka ne se registrirani slu~ai na
me|unacionalna osnov ai deka toa ne e faktor za vakvata sostojba. Pa, sega ne go znam to~niot
odgovor. Priznava deka postoi destabilizacija, edna{ veli deka taa e predizvikana od vnatre{ni faktori ,
a ne od nadvore{ni, za malku podocna da ka`e kontradiktorno na toa deka nema destabilizacija i deka

I/12.-
ovie nemili nastani se obi~ni kriminalni dela. Vladata, nitu vo Izve{tajot, iako e pi{an dokument, ne
znae {to pi{uva za bezbednosnata sostojba vo Makedonija i e kontradiktorna vo izjavite.
Va`en faktor za lo{ata bezbednosna sostojba e i lo{ata socijalna sostojba na narodot koj i taka
iznemo{ten i osiroma{ten, a sega u{te i na ulica brkani rabotnicit eod rabota bez oko da i trepne na
Vladata, so neargumentirano obrazlo`enie deka ima pregolema vrabotenost vo dr`avnata administracija,
a vie gi brkate obi~nite rabotnici od ESM i od drugi mesta koi edvaj i taka opstojuvaa, rabotea za gola
egzistencija, a sega gi ostavate i bez leb. Zna~i, vie rabotite protiv narodot. Ova go objasnuvam so toa
{to od druga strana vr{ite obuka na novi 600 lu|e-administrativci koi doprva }e gi vrabotuvate, a od
edna strana lu|eto gi vadite od rabota za od druga strana }e vrabotuvate novi. Vladata rabotikao bez
kompas i izgleda e vo }or sokak i ne znae kade e patot, se izgubi.
Me|usebnite presmetki so sredno{kolskata mladina i izrazenoto nasilstvo me|u maldite isto taka
e mnogu zagri`uva~ki faktor za bezbednosnata sostojba vo dr`avata. Seto toa e rezultat na lo{ata
politika {to se vodi vo dr`avata, {trajkvoite, nemirite. Cel narod e nezadovolen od sostojbata i se
razbira, e va`en faktor za destabilizacijata na zemjata.
I, namesto da se zagri`ime i zamislime kako da se razre{i celata ovaa sostojba, vie i ponatamu
otpu{tate od rabot ai pra{uvam {to mislite, narodot da go otpu{tite od rabota i da ja napravite
Makedonija socijalna dr`ava broj eden vo svetot , ponajgolem broj nevraboteni i najsocijalna dr`ava?
A, kako kapak na seto ova u{te se falite deka policijata mnogu dobro raboti oti mu se zakanuva
na narodot deka }e go tepa zatoa {to si go bara svojot leb.
Gospoda, treba da se zamislite, dobro da se zasramite i da prestanete ve}e edna{ so vakvito
na~in na vladeewe.
Setete se od kogo ste izbrani i za kogo ovde treba da se zalagame i gri`ime? Za narodot
gospoda! I, ako ne se ~uvstvuvate sposobni da si dadete ostavka, a ne da ja stavate dr`avata vo u{te
podlaboki problemi. Vie ste vo bezizlezna sostojba.
Na krajto, }e go spomnam poslednito slu~aj vo Bitola, so namerite za otvorawe na ~ista
albanska paralelka. Kakva potreba ima od toa? Site statisti~ki podatoci poka`aa deka site deca -
u~enivci-Albanci koi `iveat vo Bitola se ve}e zapi{ani vo srednite u~ili{ta vo Bitola. Ovie deca se
dojdeni od drugo mesto, so drugi celi i nameri. I, se pra{uvam zo{to im se potrebni ~isti albanski

I/13.-
paralelki, a isto se rpa{uvam toga{ koj e toj koj saka ~isti nacionalni podelbi vo Makedonija? Zna~i i
vo ovoj slu~aj jasna e namerata, albanizirawe i na gradot Bitola, predizvikvuawe nemiri, destabilizacija
i voznemiruvawe na gra|anite, a posebno na mladianta. Predizvikvuawe na netrpenie i namera za
doseluvawe na drugi lu|e vo ovoj grad.
Se postavuva pra{aweto zo{to minatata godina se be{e vo red i nema{e takvi nemiri? Postoe{e
mir i so`ivot me|u gra|anite i prijatelski odnosi.
Zatoa {to minatata godina nemavme vakvi zli nameri i pretenzii kakvi {to gi ima sega. I,
namesto mladinata d aodi redovno na u~ili[te i dobro is re}no da zapo~ne u~ebnata godina, nekoj go
poremeti seto ova.
Odgovorot e jasen na site.
Vladata na Republika Makedonija nerealno i neodgovorno gi prika`uva sostojbite vo dr`avata i
samo prividno i la`no bara sorabotka so drugite partii.
Po~ituvan pretsedatele , kolegi pratenici izminativo mesec ili podobro re~eno od po~etokot na
mandatot na aktuelnata Vladata na Republika Makedonija se soo~uva so konstantno i po se izgleda
dobro obmisleno vlo{uvawe na bezbednosnata sostojba. Me|utoa, bi napravile golema gre{ka dokolku
analizata na ovoj problem ja bazirame samo i isklu~ivo na ministerstvata odgovorni za bezbednosta na
dr`avata. Zaradi tesnata i o~igledna povrzanost na kriminalno teroristi~kite grupi vo celito region i
zaradi potrebata od prosto e nedozvoliva pasivnosta na makedonskata diplomatija.
Ako zemete da napravite analiza na stranskite mediumi }e mo`ete da zabele`ite deka i pokraj
momentalnata poddr{ka koja {to Vladata ja ima od me|unarodniot faktor, t.n. internet organizacija, se
zdobiva so se pogolemi simpatii vo stranskit emediumi. Nivniot obid za povtorno otvorawe na
pra{awata za ~ovekovite prava vo Republika Makedonija stanuva se pove}e interesen za stranskite
mediumi i toa vo princip od mediumi {to gi podr`uvaat aktuelnite vladi vo odnosnite odr`avi. Iako, se
razbira, deka pi{uvaweto na mediumite e samo indikator, a ne sostojba, sepak makeodnskata
diplomatija mora na vreme i efikasno da gi uvidi, pa potoa i soodvetno da reagira na ovie pojavi.
Ona {to e fakt ,a {to treba da go re{i makeodnskata diplomatija vo odnos na bezbednosnata
sostojba vo na{ata dr`ava e porozivnosta na makeodnskata granica od strana na Kosovo. Makedonskata
diplomatija mora da stori i pvoe}e i podobro za da se izdejstvuva zasileno obezbeduvawe na granicata

I/14.-
od Kosovska strana, so cel da se izbegne natamo{noto prelevawe na nestabilnosta od Kosovo vo
Republika Makedonija .
I sekako, ona {to e najva`no , makedonskata diplomatija mora da prevzeme re{itelna inicijativa
za podobruvawe na na{ta me|unarodna pozivcija i osobeno, kone~no da gi prodol`i procesite na
evroatlanska integracija, {to izminatava godina katastrofalno i nedozvolivo nazaduvaa.
Za kraj, moram da ja spoman i zagri`uva~kata ne koordiniranost na ministerstvata za vnatre{ni
raboti i narodna odbrana so Minsiterstvoto za nadvore{ni raboti, kako i celosniot nedostatok od
vertikalna komunikacija so pretsedatelto na dr`avata po krucijalni, bezbednosni pra{awa. Za mene
li~no, skandalozno be{e neprisustvoto na pretsedatelto Trajkovski a Forumot za NATO pred nekoj den.
Nas, kako opozicija, navistina seriozno ne zagri`uva celosnata konfuzija i nemaweto koncept i
vizija vo procesot na na{eto pribli`uvawe i integrirawe kon NATO.
Na primer, nesvatliva e potrebata na Vladata da se oslobodi, vo klu~ni momenti za na{ata
bezbednost od Suhoi-te na voenoto vozduhoplovstvo po zamena na transporten avion, koj realno,
spored goleminata na teritorijata na Republika Makedonija e apsolutno nepotreben. A, vakvi
nelogi~nosti ima bezbroj. ZAna~i nie, kako opozicija, apsolutno ne sme protiv osovremenuvawe na
Armijata so odru`je kompatibilno na ona na NATO, me|utoa smetame deka vaka kako {to se pravi toa e
neseriozno, napraveno na brzina i deka e apsolutno lo{o izbran momentot koga Vladata se obiduva da
se oslobodi od avionite i tenkovite.
Ova e seriozen moment za dr`avata i cenime deka Vladata, za donesuvaweto na vakvi odluki,
prvo mora da se konsultira i koordinira me|u sebe, a posle i so opozicijata vo iznao|aweto op{toprifatliv
koncept za ova va`no pra{awe {to vo idnina mo`e i samoto po sebe da bid egarant na na{ata sigurnost i
stabilnost. Sekako, dokolku pravilno, navremeno i prifatlivo za site se izvr{at reformite potrebni za
na{a integracija vo ovie sistemi.
Zatoa po~ituvani pratenici na Makedonija i e potrebna seriozna diplomatija vo spravuvaweto so
bezbednosnite problemi. Za `al, morame da ocenime deka nadvore{nata politika na ovaa Vlada
o~igledno ne e dorasnata na serioznosta na situacijata.
I na krajot, po~ituvani pratenici, pretstavnici na Vladata, partijata VMRO-DPMNE e sekoga{
podgotvena da mu pomogne na narodot i da raboti vo interes na dr`avata. I , }e go dade svojot

I/15.-
maksimum za stabilizacijata i dobroto na narodot. No, Vladata ne saka i ne e podgotvena za sorabotka.
Dokolku ste podgotveni, nie sme tuka.
Blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Blagodaram.
Inaku, gospodinot Trajkovski e pokanet na sednicava, so ogled deka i vie konstatirate deka e
nadle`en za ovie raboti. Me|utoa, toa go nema.
ZIDI XELILI:
Ima zbor gospodin Xelili.
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani dami i gospodo,
Bezbednosnata sostojba vo zemjava e te{ka po policiskite i voeni akcii vo regionot na
Kumanovo. Glavna dol`nost na ovaa Vlada e da se vrati mirot, stabilnosta i doverbata me|u zaednicite
vo zemjava po vooru`eniot konflikt od 2001 godina.
No, so neodgovornosto odnesuvawe na Vladata, posebno prezemenite policiski akcii vo
albanskite naseleni mesta, sostojbata e tenzionirana i prodol`uva da se zgolemuva nedoverbata
albanskito narod vrz ovaa Vlada i posebno vrz bezbednosnite sili.
Vrz osnov ana Informacijata za bezbednosnata sostojba vo Makeodnija, ima nekolku segmenti
za koi }e se pridr`uvam vo mojata diskusija i }e nastojuvam da gi analiziram.
Toa {to e vidlivo i prika`uva eden stav deka bezbednosnit eproblemis e od nadvor, sekoga{
vinata ja ima drugiot, a vo dr`avata nema nitu eden vinovnik, eden od faktorite {to se potencira e
me|unarodniot terorizam {to dejstvuva od pozicija na islamski fundamentalizam. ..
NIKOLA POPOVSKI:
Ve molam, izvinete gospodine Xelili, kolku {to gledam Vie go ~itate tekstot. No, ima problemi
pri preveduvaweto, pa ve molam malku pobavno da ~itate. Inaku, vam vi e lesno.

ZIDI XELILI:
I/16.-
Na ovoj faktor mu se dava posebno zna~ewe i se podvlekuva kako faktor {to na permanenten
na~in ja vlo{uva i destabilizira bezbednosnata sostojba. Sakam da potenciram deka albanskoto
naselenie, nezavisno kade `ivee, mo`e da se gordee so tolerancija, bilo me|u etni~ka, bilo me|u
konfesionalna tolerancija. Nema da bide gre{ka ako se istane deka vo tekto na Vtorata svetska vojna
protiv Izraelcite se izvr{i genocit na ~etirite strani od svetot, albancite bea tie {to ne dozvolija nitu eden
Izraelec koj `ivee{e na ovie mesta da se dopre. Xamiite i crkvite bea redovno vo blizina, po~ituvani se
razlikite i nikoga{ nemalo konflikti od konfesionalen karakter. Crkvite, manastirite, grobi{tata, zna~i
vekovni, opstojuvale nedopreni blagodarejki na toelrancijata {to ja imaa albancite.
Dali mo`e taka da se zboruva i za drugata strana?
Najistaknata li~nost na svetskiot humanizam od ovoj vek, Majka Tereza, odnosno nejziniot
spomenik {to se nao|a vo centarot na Skopej redovno bil cel na napadi vandalski, makedonski napadi.
Ovie pojavi se monitorirani i od me|unarodniot faktor.
Isto taka , }e go potenciram i doa|aweto name|unarodnite sili {to imaa `elba da ni pomognat da
gi nadmineme nedorazbirawata {to se o~ekuvaa od makeodnskoto naselenie.
Razlikite ne se novina. Premierot se opravduva{e deka prethodnite gre{ki, ova se odnesuva na
prethodnata vlast, govore{e deka gi prave{e gre{kite zatoa {to be{e pomlad i nezrel. Taka se slu~i
Gostivar, Bit Pazar, Radoli{te i t.n. Sega koga e pozrel toj povtorno ne ja izmenil strategijata na
sopstvenoto deluvawe. Namesto ve}e spomnatite slu~ai sega imame drugi slu~ai kako {to e Sopot,
Rakovec i Brest. Ubeden sum deka }e otkrijam i drugi slu~ai.
Postoi edna kvalitativna razlika zatoa {to ovoj pat se koristi posovremen arsenal, artilerija i
avijacija protiv ovie sela vo sporedba so Gostivarskito slu~aj kade toj iskoristi tri iljadi policajci protiv
neza{titenoto naselenie.
ZIDI XELILI: (Prodol`enie)

I/17.-
Bi sakal da ja istaknam i pomo{ta koja tie ja dobivaat od koalicioniot partner koj
celosno se soglasuva so ispra}aweto na policiskite sili, navodno za dobroto na naselenieto,
no naselenieto nema golema `elba da gi pre~eka kako nekoj faktor {to raboti za nivnoto
dobro. Mo`ebi Vladata na Republika Makedonija saka toa naselenie da go iseli i da go zameni
so naselenie koe }e gi do~eka, ili nekoj }e gi do~eka so cve}iwa.
Vo Informacijata be{e istaknato i pregolemoto vooru`uvawe i sobiraweto na
nelegalnoto oru`je. Se postavuva pra{aweto koja zaednica poseduva pove}e oru`je, preku
no}, lu}eto {to poseduvaat nelegalno oru`je se pretvoraat vo redovni policiski sili, toa se raboti
za makedoncite i tie sega mo`at legalno da go nosat oru`jeto. Dokolku se vodi borba protiv
kriminalcite, sigurno nema da stoi pe~atot deka samo albancite se kriminalci. Celit se jasni.
Vo ime na borbata protiv kriminalcite, Vladata na Republika Makedonija koja nema nitu
inventivnost, nitu znaewe, mo`nost, da ja nadmine situacijata, se nao|a vo kolaps i zatoa
nao|a opravduvawe za opstojuva na vlast i toa se so cel da go otrgne naselenieto od
egzistencionalnite pra{awa so koi se soo~uva naselenieto vo ovaa zemja, nezavisno od
etni~kata ili verskata pripadnost.
Bi sakal isto taka da go istaknam i momentot, kako se karakterizira tetovsko -
gostivarskiot region - Debar, Struga, Kumanovo i del od Skopje, kako delovi kade {to deluva
kriminalot. Normalno, tuka se raboti za teritoriite kade {to `iveat albancite. Jasno se poka`uva
deka nema kriminalni grupi vo Strumica, Gevgelija i [tip, a dokolku go imame predvid
Ramkovniot dogovor od Ohrid, edna od glavnite poenti na ovoj dogovor be{e resocijalizacijata
na porane{nite pripadnici na ONA. Koga se saka{e, koga se ima{e `elba, vo eden potez bea
legalizirani lavovite. Toga{ treba da se ima `elba da e legaliziraat i pripadnicite na ONA.
Zna~i, tuka se poka`uva nedostatokot na volja, da se re{at ovie problemi od strana na Vladata
na Republika Makedonija. Se dodeka imame nedostatok na takvata volja nie }e se
soo~uvame so aktuelnite problemi, so me|uetni~kata nedoverba i }e `iveeme taka kako {to }e
`iveeme. No go ~ekame samo momentot koga ovaa nedoverba }e eskalira. Zatoa, vinata ne
ja barajte kaj drugite. Glavnata vina sega ja ima strukturata koja e na vlast i za `al, ne znae da
vladee.

I/18.-
Vo Informacijata se ka`uva deka grupite se vodat od nezadovolni lu|e,
nezadovolni od rezultatite na Ramkovniot dogovor i ustavnite amandmani i vo golema mera
od neispolnuvaweto na li~nite interesi i deka toa se biv{i pripadnici na ONA i deka istite ..
NIKOLA POPOVSKI:
Toa {to e pod strogo doverlivo dadeno ne ste vo situacija vo javnosta da go
iznesuvate. Informacijata vi e dostavena kako strogo doverlivo.
ZIDI XELILI:
Jas toa go imam predvid, gi imam predvid segmentite koi se doverlivi. Me|utoa,
se raboti za edna informacija, za elementi za koi i po{irokata javnost e informirana.
NIKOLA POPOVSKI:
Informacijata vo celina e dostavena kako strogo doverlivo i ako prodol`ite da
iznesuvate stavovi koi bea vo javnosta, }e vi go odzemam zborot.
ZIDI XELILI:
Vo red.
Isto taka se znae deka ovie lu|e se nezadovolni i deka Vladata na Republika
Makedonija, dokolku ima dobra volja mo`e vedna{ da intervenira i da gi re{i nivnite problemi.
Me|utoa, tuka se vodi nekoja druga strategija i nekoj namerno ja prodlabo~uva krizata i toa,
normalno podocna }e izleze na videlina.
[to se odnesuva do kolacionite partneri, na albanskata partija, albanskiot narod
ja dade doverbata kako edna porane{na struktura na ONA, za da gi {titi interesite na
albanskoto naselenie, za da bide ednakov partner vo vladeeweto so zemjata, a ne da bidat
slugi na Branko i na Hari Kostov, so cel ovoj posledniov da im nareduva, imaj}i predvid deka
toa pravo toj go nema nitu po zakon, nitu po Ustav odnosno da mu dava naredbi na svojot

I/19.-
zamenik, imaj}i isto taka predvid deka tokmu toj gospodin be{e eden od komandantite na
porane{nata ONA i voop{to nema toj {to da prima naredbi od Hari Kostov.
[to se odnesuva do site terorizmi koj prethodno gi spomnav, toa e urbaniot,
me|unarodniot, ne sum slu{nal, no najverojatno }e go izmislite i planinskiot ili ruralniot
terorizam. Me|utoa, ste zaboravile deka vo ovie slu~ai ima i dr`aven terorizam protiv
albanskite sela.
NIKOLA POPOVSKI:
]e gi zamolam site govornici, vo duhot na dobroto odnesuvawe, koga
spomnuvaat funkcioneri, pa duri i gra|ani, da gi spomnuvaat kako {to voobi~aeno se pravi toa
po prezime, a ne po ime.
MARJAN \OR^EV:
po~ituvani ministri,
Ima zbor gospodin Marjan \or~ev.
Po~ituvan gospodine pretsedatele, po~ituvani dami i gospoda pratenici,
Jas so moeto dene{no obra}awe, spored moe skromno viduvawe, }e se obidma
vo tri segmenti dsa dadam moj pridones na diskusijata, kako bi mo`ele da ja nadmineme ovaa
bezbednosna situacija vo Republika Makedonija. Najnapred vo delot na ona {to pretstavuvalo
vo minatatoto klu~ni politi~ki momenti, odnosno fakti~ki sostojbi, hronolo{ki podredeni, {to ja
proektirale ovaa sostojba, potoa vo delot na faktori koi ja generiraat dene{nata bezbednosna
sostojba i na kraj zaklu~oci, kako bi mo`ele, barem spored mene da najdeme izlez da
najdeme zaedni~ki izlez kako politi~ki subjekti vo Republika Makedonija, da izlezeme od ovaa
situacija.
Postoewe na dr`avno - praven oblik na su{testvuvawe na Republika Makedonija
kako suverena, nezavisna i samostojna dr`ava, jasno e deka klu~en faktor za obezbeduvawe
na potrebniot prostor za doverba na makedonskite gra|ani i za cvrta ubedenost i re{itelnost i
verba vo ustavniot poredok, za~uvuvawe na redot bezbednosta i sigurnosta na gra|anite na

I/20.-
Republika Makedonija. Bezbednosta, vklu~itelni so odbranata na dr`avata le`i vrz politikata,
t.e. vrz politi~kite subjekti koi naj~esto se zastapeni vo makedonskiot parlement i ~ija
odgovornost e najgolema. Vo toj del nivnite politi~ki odluki i re{enija koi potoa preto~eni preku
organizirana i neorganizirana akcija, na kraj proizveduvaat funkcionirawe niz instituciite na
sistemot na tie politi~ki odluki i re{enija i na kraj vo samata kontrola na toj politi~ki proces,
kade {to toa e sprovedeno kako akcija ili niz celiot toj sistem na institucionalnost na dr`avata
ima poddr{ka preku kontrola na javnoto mislewe, preku anketite, dali tie politi~ki odluki i
re{enija se soodvetni so `elbite na gra|anite na Republika Makedonija.
Hronolo{ki podredeno odredeni klu~ni politi~ki odluki i re{enija, odnosno idei,
fakti~ki sostojbi, bi gi podredil {to mislam deka ja proektiraat sega{nata bezbednosna sostojba
vo Republika Makedonija.
Prvo, na samiot po~etok na osamostojuvaweto na Republika Makedonija i
izleguvaweto od porane{nata jugoslovenska federacija, vo umeeweto koe i do den denes
postoi i lebdi vo vozduh, dali na{ata koncepcija za vlez vo Evropskata unija i NATO mo`eme
da ja sprovedeme sami kako nezavisna, suverena, samostojna, unitarna dr`ava, ili pak
mo`eme seto toa da go sprovedeme kako region, vo procesot na stabilizacija i asocijacija vo
Evropskata unija, zaedno so porane{nite dr`avi od jugoslvenskata federacija, Hrvatskas, BiH,
Srbija i sega Kosovo, kako teritorija koja {to e pod me|unarodna kontrola, pod silite na OON.
Za toa svedo~at platformite Gligorov - Izbetbegovi}, za toa svedo~at site onie nastani koi do
den denes determinantno proektiraat sostojba, dali Republika Makedonija }e odi sama vo toj
proces i site onie koi ne veruvaat vo Republika Makedonija i site onie koi se borat toj proces
da bide zapren, imaat prostor za dejstvuvawe i toa denes go pravat.
Vtorata, isto taka, fakti~ka hronolo{ka sostojba e pojavata na Ilirida.
Vedna{ posle negiraweto na politi~kiot rezultat na izborite vo 1990 godina i
formirawe na Ekspertskata vlada, koga se javi vo institucionalen oblik, izrazen streme` na
albanskata populacija za etni~ka homogenizacija vo Republika Makedonija, sprotivno na ona
{to nie go propovedavme kako pilot proekt od site porane{ni dr`avi, za multikulturno,
multietni~ko `iveewe vo Republika Makedonija, proekt koj neuspea nikade nitu vo Slovenija,

I/21.-
nitu vo Hrvatska, nitu vo BiH, nitu vo Srbija, nitu sega vo Kosovo i koj se obiduvame do den
denes da go odr`ime.
Tretata to~ka e kr{eweto, odnosno fakti~ka sostojba, kr{eweto na embargoto
kon SR Jugoslavija, pod na{e opravduvawe kako dr`ava deka nie toa go pravime ekonomski
da opstoime i vo dvata pravci na vlez i izlez na stoki kon Jugoslavija, nie fakti~ki napravivme
Me|unarodnata zaednica da ne gleda kako neraskinlivo telo od toa {to se vika porane{na SRJ
sega Srbija i Crna Gora, avtomatski i Kosovo.
^etvrta to~ka atentatot na Gligorov, motivite i akterite nikoga{ neotkrieni.
Treta fakti~ka sostojba, promena na imeto i znameto na Republika Makedonija,
mo`nost i slabost na makedonskata diplomatija, na makedonskite politi~ki sili, na
makedonskite politi~ki subjekti, da opstojat na ona {to pretstavuva sila na makedonskata
dr`avnost i mo`nost za utre{ni dogovori, mo`ebi za makedonskite granici, za promena ili za
novi mirovni konferencii, kako {to toa be{e navesteno dve nedeli od strana na odredeni
pretstavnici na me|unarodnite diplomati.
[esta i najkriti~na to~ka e determinantno vrzana za ona {to denes diskutirame.
Toa e kosovskiot konflikt 1999 godina i voenata kriza vo Republika Makedonija 2001 godina,
nemawe na politi~ki konsenzus na site politi~ki sili vo Republika Makedonija, {to e toa, kako
Republika Makedonija }e se postavi politi~ki sprema statusot na Kosovo vo idnina i kako go
gleda Republika Makedonija, kako Republika Makedonija politi~ki }e se postavi kon ona {to
be{e, so konsenzus zboruvam, prema voenata kriza vo Republika Makedonija, dali toa be{e
kriza i borba za ~ovekovi prava i slobodi, dali be{e markirawe na teritorija, dali be{e ne{to
drugo von razumot i mo}ta za poimawe na balkanskite politi~ari.
Tie spored mene se {est klu~ni determinanti fakti~ki sostojbi vo politikata koi ja
lodredija dene{nata bezbednosna situacija, ja proektiraa i u{te vlijaat na nejzinot vlo{uvawe vo
Republika Makedonija.
Vtoriot del od moeto obra}awe se odnesuva na faktorite koi ja generiraat krizata
odnosno ja produciraat krizata i predizvikuvaat natamo{no vlo{uvawe na bezbednosnata
situacija vo Republika Makedonija i toa soglasno ona {to pretstavuva anketi i izve{tai na site

I/22.-
me|unarodni institucii koi pedantno gi vodat statisti~ki po javni anketi, go vodat mnenieto na
makedonskite gra|ani od site etni~ki zaednici.
Prviot faktor koj so godini po red e najzastapen so nad 70%, toa se ekonomskite
faktori {to se, ona {to se veli, vo fokusot na vnimanieto na makedonskite gra|ani,
nevrabotenosta i siroma{tijata.
Nad 70% makedonski gra|ani od site etni~ki zaednici ka`uvaat deka klu~en
faktor za stabilnosta na Republika Makedonija od socijalen, politi~ki, pa i bezbednosen
karakter e toga{ koga imate nevraboteni lu|e, toga{ koga imate siroma{ni lu|e i lu|e koi se
spremni na sekakvi aktivnosti, vklu~itelno i na vooru`eni aktivnosti, ili aktivnosti koi se ilegalni i
nedozvoleni so ustav i zakonite na Republika Makedonija. Jas i vo moeto obra}awe na nekoja
ekonomska tema tuka ka`av deka toa e rak rana na makedonskata ekonomija, na
makedonskoto op{testvo, a nie do sega vo ovie godini na nezavisna i samostojna Republika
Makedonija ne najdovme re{enie kako toa da go, barem da go, barem da konstruirame model
koj }e zna~i vetuva~ka idnina vo eden srednoro~en ili eden dolgoro~en period, kako toa }e go
nadmineme, i toj faktor i den denes generira kriza vo onie regioni kade {to navistina lu|eto se
bez rabota, ne postojat stopanski objekti kade da se zaposlat ili pravni tela i na takov na~in tie
lu|e se ostaveni, bi rekol, na milost i nemilost na onie destruktivni sili vo Republika
Makedonija koi sakaat da go zagrozat dr`avno - pravniot i ustavniot koncept na Republika
Makedonija kako nezavisna, suverena i samostojna dr`ava.
Vtorata grupa na faktori, isto taka so golem procent iska`ano od strana na
gra|anite na Republika Makedonija koi smetaat deka toa e isto mnogu golema grupa na
faktori, so golemo signifikantno zna~ewe za krizata vo Republika Makedonija, se kriminalot i
korupcijata.
Vladata na Republika Makedonija vo ovoj politi~ki oblik prezema, bi rekol
seopfatna akcija za borba protiv kriminalot i korupcijata. Me|utoa, pri prezemaweto na taa
seopfatna akcija za borba protiv kriminalot i korupcijata, barem spored mene, spored moe
dlaboko ubeduvawe, se vr{i edna politi~ka likvidacija na edna cela grupa na lu|e ~ii {to
zaedni~ki interes na svrzani se opredelile da bidat subjekti na politi~ka partija koja osum

I/23.-
godini bila vo opozicija, ~etiri godini vo pozicija vo makedonskiot parlament, ~etiri
vonparlamentarna opozicija, ~etiri godini na vlast, sega povtorno vo parlamentarna pozicija.
Ako nie sakame so deklariranata borba protiv kriminalot i korupcijata da ka`eme
deka samo pretstavnicite na dva politi~ki subjekti vo Republika Makedonija ili na tri, odredeni
lu|e od Liberalnata partija, no vkupno gledano VMRO-DPMNE i DPA se tema na napadot
protiv kriminalot i korupcijata, nie toga{ pravime ne{to {to spored mene e monstruozno. Ako gi
proglasime site ministri od porane{nata vlada na VMRO-DPMNE i LP, vo odreden vremenski
period deka se korumpirani i za kriminalni strukturi, toga{ nie ni{time eden cel politi~ki obelik
na dejstvuvawe koj zad sebe vrzuva nad 300 iljadi glasa~i, vaka ili taka kako tesen politi~ki
blok i na takov na~in kolektivnata kriminizacija ostava golem prostor, tie gra|ani vo Republika
Makedonija da ja izgubat doverbata i cvrstata ubezdenost deka Republika Makedonija
pretstavuva idnina i za niv samite i za nivnite deca i za nivnite pokolenija. Toa e bezprimeren
atak vrz demokrafskite pridobivki na ona {to go rekovme politi~ki pluralizam i politi~ka
demokratija vo Republika Makedonija. Ne mo`at pa duri ni teoretski, duri i verojatnosta e
mnogu mala, site, samo od eden politi~ki subjekt da bidat kriminalci i korumpirani lu|e, a da
zaboravime naedna{ kako, koga vo vremeto na tro{ewezto na embargoto kon SR Jugoslavija
nekoi odgovorni strukturi, na primer dozvolile 80.000 toni hibridna p~enka da se prodava kako
makedonska, a Republika Makedonija ne proizveduva nitu eden kilogram hibridna p~enka. Ili,
naedna{ makedonskiot bakar proizveden vo Bu~im se zgolemi za pet pati odnosno za
prodava{e borskiot bakara kako makedonski bakar i nekoj preku toa ostvaruva{e seriozni, bi
rekol kriminogeni i koru;ptivni aktivnosti na teritorijata na Republika Makedonija. Ottuka,
takviot pristap na likvidacija na politi~ki subjekt, oti toa e politi~ka likvidacija, nie mo`eme da
govorime vaka ili taka, me|utoa na takov na~in sprovedena }e onevozmo`i, vo idnina site onie
koi mislat da `iveat od politika, da se bavat od politika, dobro da razmislat dali vo idnina }e se
nafatat na javna funkcija zatoa {to na~inot na koj se vr{i eliminacijata, pred se na ~ove~ka
li~nost, na negovoto semejstvo, na site tie bliski koi veruvaat vo tie lu|e, e se samo ne
demokratski i praveden. Toa e isto taka faktor koj neovozmo`uva da se borime protiv
reeksportot na cigari na teritorijata na Republika Makedonija, bidej}i fakt e deka toj se vr{i

I/24.-
preku Dojran ili preku Gevgelija, na Blace ili Tabanovce. Kamionite so cigari pak prodol`uvaat
da odat. Odele i vo drugo vreme, vo drugi sistemi, prodol`uvaat i sega da odat, naj~esto
neevidentirani, ili evidentirani, ili pak kompoziciite nafta nekade koj {to zavr{uvaat vo
Ara~inovo ili na Blace, ili na nekoj drug da re~eme region koj sega e zafaten so kriza, isto
taka ne e evidentiran. Seto toa isto taka e kriminal i toa e korupcija, no nie ne mo`eme da se
spravime so toa zatoa {to sakame das napravime politi~ka likvidacija i da doka`eme deka
samo nie, odreden politi~ki subjekt vo Republika Makedonija e praveden, sasmo nie imame
dobra vizija, drugite nemaat i tokmu zaradi toa ja doveduvame vo Republika Makedonija vo
kriza, bezbednosna, ekonomska, politi~ka, socijalna i na kraj vodi kon raspadot na celiot toj
dr`avno -praven poredok, kade {to nie site su{testvuvame i tuka denes vo ovoj makedonski
parlament.
Tretiot faktor se me|uetni~kite odnosi vo Republika Makedonija.
Ako nie sakame da najdeme vistinsko re{enie za multietni~ko, multikulturno i
kofesionalno `iveewe, nie ne mo`eme a da ne i pogledneme vo o~i na vistinata, vo koj region
vo Republika Makedonija se javuva krizata.
MARJAN \OR^EV: (Prodol`enie)
IV/1.-
Vo regioni, vo koi {to vo izminatite 4 decenii, posle stopanskata reforma i
osloboduvaweto od re`imot na taa porane{na SFRJ, vo vremeto na nekoi drugi militantni strukturi, se
oslobodi `elbata na lu|eto, na familiite koi {to se otselija od Kosovo, od Albanija, vo regioni vo koi {to
identitetot deka dr`avjanin na Makedonija ne su{testvuva vo regioni vo koi {to ne se zboruva
makedonski. Vo regioni vo koi {to makedonskata policija duri i vo toj porane{en sistem ne stapnale.
Jas sum imal mo`nost, mojata profesija me naterala da rabotam vo regionite kako {to se Brest,
Tanu{evci, Malino Malo, [ipkovica, za otkup na sirewe, za otkup na drugi raboti, kontakti so tie lu|e,
sum odel so preveduva~, so lu|e doma}ini, esnafi i lu|e koi {to ne znaele ni zbor makedonski. Lu|e koi
{to i pri konstituiraweto na makedonskata dr`ava kako samostojna i suverena, i ne glasale na
referendumot. Nemale mo`ebi ni mo`nost. Mo`ebi nebile ni evidentirani kako takvi gra|ani. Ako
sakame toa da go pogledneme so vistinsko svetlo, vo vistinska realnost, toga{ }e svatime zo{to esnafite

I/25.-
od Ara~inovo, lu|eto koi {to go gradele ovoj politi~ki oblik, poliit~ki oblik na dr`ava Republika
Makedonija, sega im e te{ko tamu da stapnat, te{ko im e tamu da su{testvuvaat, zatoa {to doa|aat nekoi
strukturi, koi {to toj politi~ki oblik go gledaat kako politi~ko telo. Iako na tie lu|e ne im pravime
promocija, ona {to se vika nezavisna, suverena, samostojba dr`ava, deka taa dr`ava i nim }e im
ovozmo`i nezavisno, kako i na koj na~in se dojdeni vo Republika Makedonija, kako i na koj na~in
steknuvaat ili steknale dr`avjanstvo, da veruvaat deka ovaa dr`ava e i nivna dr`ava, deka ovaa dr`ava
mo`e da im ovozmo`i idnina i na niv i na nivnite deca. No pritoa, da ne gi zagrozat niv, tie koi {to tuka
`iveat eve taka da re~am kako domorodno naselenie, kako lu|e koi {to godini u`estvuvale vo gradeweto
na politi~kiot proces i vo eden drug sistem i vo sega{niot oblik na postoewe na dr`ava Republika
Makedonija. Samo na takov na~in prio|aj}i im na tie lu|e so iskrenost i so verba deka tie vo daden
moment pristapile kon odredeni aktivnosti zaradi tradicijata, religijata, odredeni bi rekol pri~insko
posledi~ni povrzanosti vo nivnoto `iveewe, se opredelile na eden ~ekor koj {to zna~el mo`ebi i voena
razvrska, samo zatoa {to koga, ako ne vo voeno vreme se re{avaat krupni nacionalni problemi.
Na Kosovo postojat grupno organizirani, dobro vooru`eni i spremni formacii. Dobri
formacii, vooru`eni formacii, koi {to bea ve`bani od me|unarodni instruktori, koi {to dobro znaat {to
sakaat da postignat i koi {to na krajot na krai{tata, verojatno niz politi~ki oblik toa }e go postignat.
Nezavisnosta na Kosovo. Pra{aweto e tuka. Kako nie etni~kata zaednica albanci koi {to `iveat vo
Makedonija da gi ubedime kako Parlament, kako Vlada deka Makedonija e vetenata zemja vo koja {to
site zaedno so zaemen respekt i po~it `iveeme zaedno i }e gradime idnina bez da dojdeme do
presudniot moment, do klu~niot moment, koga albanskata etni~ka zaednica vo Makedonija }e pobara
samoopredeluvawe i toga{ ve}e }e bide docna, zatoa {to nie ne sme Kvebek, kade {to francuzite baraa
oddeluvawe od Kanada, no tamu ima demokratija, koja {to poteknuva u{te od Xorx Va{ington i
Amerikanskata deklaracija za nivniot uspeh i toa e drugo. Tamu multikulturata bi rekol e nasledna
kategorija. Tuka nie sega ja vostanovuvame.
Da ne dojdeme do toj ~ekor na samoopredeluvawe, treba mnogu samootka`uvawe,
mnogu `rtvi i mnogu verba deka site sme makedonci, no so razli~no etni~ko poteklo. Jas sum
makedonec so makedonsko etni~ko poteklo, a gospodinot Ramadani, moj li~en prijatel makedonec so
albansko etni~ko poteklo.

I/26.-
Ako taka gi gledame rabotite, toga{ imame idnina, toga{ imame perspektiva, toga{
imame mo`nost za prosperitet. Ako gi gledame poinaku, ako doka`uvame deka VMRO-DPMNE ili jas
kako ~len na VMRO-DPMNE }e bidam sekoga{, }e bideme najispravni, a SDSM bi rekol ne e vo toj
element ili bi rekol ispraven, ako sakame da ka`uvame so skrienata vistina. Jas tuka rekov deka
vistinata ne se doka`uva. Vistinata sama izleguva na videlina, toga{ koga e toa potrebno, nejdobro e so
ime i so ~est da izleze vaka. Toa e maksimata na Goce Del~ev. A Goce Del~ev e ~ovekot koj {to
rekol: "Makedonija treba da bide pole na kulturen natprevar me|u narodite". Dali }e bide taka? Dali
imame mo`nosti sega nie toa pri takvi krupni me|unarodni sobitija, kade {to nie treba da bideme pilot
proekt da go negirame toa {to se slu~i vo Hrvatska, vo Lika, vo Bosna, vo Srebrenica, na Kosovo, vo
Srbija, Medve|e, Bujanovac, Pre{evo i Makedonija da doka`e deka na{iot pogled na `ivot, na{ata
energija koja {to ja crpime, mo`ebi od anti~ki vremiwa do denes e ne{to {to ni dava za pravo da
veruvame vo dr`avata deka nie }e opstoime kako politi~ki oblik i utre }e bideme evropjani, gra|ani na
Evropa, kako Makedonci, Albanci, Turci, Srbi, Romi, Vlasi i Bo{waci koi {to `iveat na teritorijata na
Republika Makedonija. Toa e spored mene edinstvenata formula za uspeh i zatoa vo prethodnata to~ka
rekov ne mo`ete da go likvidirate VMRO-DPMNE kako politi~ki subjekt koj }e postoi, }e ostanat lu|e
koi {to }e rabotat. Tuka eden pratenik vele{e edno vrap~e da ostane }e vika: "VMRO-DPMNE", no
fakt e deka nie sme tuka za da pomogneme sega kako opozicija da bideme konstruktivni,
potpretsedatelkata na na{ata partija gospo|ata Samoilovska re~e deka }e abideme konstruktivni i jas
napolno go poddr`uvam toa deka }e bidam konstruktiven so mojata diskusija. Mislam deka imam so
vakva diskusija privrzanici deka site na nekoj na~in mislime i znaeme vo {to e idninata, no ne sakame
da priznaeme, zatoa {to sme denes vo oblik jas kako VMRO-DPMNE i vie kako SDSM i pod nekoja
partiska prizma bi rekol deka gi gledame rabotite, no ako se trgneme od toj prizmati~en pogled }e
sfatime deka edinstvenoto ne{to vo ovoj Parlament tuka e da gledame sega kako li~nosti, bidej}i inaku
Makedonija }e ja nema. Ovie tri faktora generiraat takva socijalna politi~ka ekonomska kriza i
samoopredeluvaweto e neizbe`en potez. I na albancite prvo, a potoa i na makedoncite i }e dojde do toa
{to nikoj ne go saka. Sega na krajot nekoi ispituvawa na UNDP, eve optovaren sum so toj UNDP,
deka toj pravi stra{ni analizi i sekoga{ Makedonija nekako vo tie analizi doa|a deka imame prostor za

I/27.-
dejstvuvawe, no nekako ne gi realizirame do kraj celite i zada~ite {to vladite gi imaat vo Republika
Makedonija.
Okolu Ramkovniot dogovor, poslednata anketa {to be{e sprovedena me|u makedoncite,
ka`uvaat deka silna poddr{ka davaat samo 5,7%, a donekade poddr{ka 32,3%. Se drugo ne e poddr{ka.
Anketata sprovedena me|u albanskata etni~ka zaednica poka`uva deka 68,1% davaat silna poddr{ka,
23,5% davaat do nekade poddr{ka. Zna~i ogromna diskrepanca vo odnosot kon Ramkovniot dogovor
me|u makedoncite i albancite, iako jas velam deka nie sme makedonci dr`avjani site. Toa poka`uva
deka nie treba mnogu da rabotime. U{te edna{ da izgradime stav kon Ramkovniot dogovor. Dali toa e
kone~na razre{nica na multietni~kiot `ivot vo Republika Makedonija. Dali navistina toa be{e borba za
~ovekovi prava i gra|anski slobodi. Dali tuka }e zastaneme so garancija od dvete strani. Jas kako
Marjan \or~ev i mojot prijatel Ismet Ramadani.
Decentralizacijata koja {to ni pretstoi sega, dali sega nie vo taa decentralizacija sme
ubedeni eve }e zemam taka da re~am karikira~ki model deka op{tinata Kale }e treba na albanskata
zaednica, ili deka op{tinata Vev~ani zaednoso nekoe drugo male~ko mestence od Zapadna Makedonija
}e im treba na makedoncite.
Nie treba da pojdeme otvoreno so taa decentralizacija, bidej}i taa decentralizacija nema
da gi re{i problemite, ako sakame so toa da se poka`eme deka sme uspe{na Vlada ili dobra opozicija,
ili ne znam vo toj nekoj soodnos mo`eme da gi razre{ime problemite. Decentralizacijata }e gi razre{i
problemite toga{, ako navistina, proizleze podobar `ivot za albancite vo Tetovo i tie 20% makedonci
koi {to `iveat tamu i tie 20% albanci koi {to `iveat vo Skopje. Jas sum od Kavadarci, tamu ima ~ista
etni~ka sredina makedonci i stari turski familii esnafi koi {to bile od Otomanskata imperija naseleni vo
Kavadarci. Mene mi e lesno, jas imam kaj da odam. No na mnogu lu|e vo Makedonija im e te{ko.
Zatoa vo taa decentralizacija treba dobro da vidime deka kaj makedoncite celosna neprifatliva e ideata
za decentralizacija deka 28,7%, a nepo`elna e i necelosno neprifatliva e 35,4%. Zna~i treba mnogu da
se raboti. Malku e tuka vo tie komisiski ili me|upartiski pregovori sega pome|u koalicionite partneri
DUI i SDSM da se dojde do nekakva razvrska i dogovor. Treba da se vklu`i i DPA. Treba i PDP,
pretstavnik na albanskiot glas vo Parlamentot na Republika Makedonija. Pri formiraweto na ovoj
Parlament treba i VMRO-DPMNE, ako se kriminalci i korumpirani, me|utoa treba, zatoa {to se tuka od

I/28.-
1990 godina i zatoa {to za mnogu raboti, zaedno so mnogu lu|e od SDSM napravile dobro za
Makedonija. I kaj albancite e isto. Po`elno velat 27,7%. UNDP, ne gre{i veruvajte mi. Tie pravat taka
startificiran primerok od 1500 ili 3000 iljadi gra|ani koi navistina ja otslikuvaat sostojbata na 2 miliona
makedonci. Tie ne gre{at. A prifatlivo e samo prostete, 17,8%. Zna~i i kaj albancite treba da se raboti,
deka taa decentralizacija }e gi re{i problemite i nema da ne odvede povtorno vo krajna linija do
samoopredeluvawe. Deka nie ne sakame da `iveeme pove}e zaedno, podobro }e ni bide da bideme dva
paralelni sveta, da bideme oddeleni i da si se gledame taka ik povtorno da se posetuvame, eve da
re~am, da go ostavam Ismet Ramadani, da re~am za mojot drug prijatel Beznik Fetai, mnogu godini i
toj e vo Kavadarci.
I na krajot kako zaklu~ok, {to spored moeto skromno mislewe jas vo ovaa oblast
diskutiram kako gra|anin na Republika Makedonija. Toj {to ~ita vesnici i toj {to ne gi slu{a diskusiite
vo Parlamentot na Republika Makedonija, mnogu poumni lu|e koi {to se eksperti, koi {to ka`uvaat {to
se slu~uva vo Makedonija.
Spored mene, pod broj 1, da se obezbedi spre~uvawe na bilo kakva mirovna
konferencija na koja {to se razgovara za nepromenlivost na granicite, bidej}i ako taka se definira, }e se
promenat granicite. Za Makedonija, kako geografsko podra~je taka bilo i vo SanStefano i vo Berlin i
vo Bukure{t i vo Versaj i na Jalta. A tuka sme i makedonci i albanci. Zna~i, da obezbedime deka nie
sme suveren, samostoen, nezavisen oblik na politi~ko `iveewe so konsenzus me|u makedoncite,
albancite, turcite, srbite, romite i vlasite i deka nie taka }e prodol`ime sami nezavisni da ~ekorime kon
Evropskata unija i Nato alijansata. Ne vo vestern Balkan, Zapaden Balkan. Toa nam ne ni treba. Nie
toa bevme vo porane{na Jugoslavija, nie bevme Balkan. Nie `iveevme od 1919 godina kako Vardarska
Banovina, poroben narod, zaedno makedonci i albanci a posle bevme od 1945 Socijalisti~ka Republika
Makedonija, pa od 8 septemvri 1991 godina nezavisna, suverena, samostojna Republika Makedonija.
Nam Zapaden Balkan ne ni treba. Toa diplomatijata makedonska treba jasno da go ka`e. Nie sme zemja
koja {to ima prese~eni geografski, edinstvena zemja ~ii {to reka te~at prema Beloto more, nie go
napu{tivme prozorecot kon svetot i otidovme prema sever neprirodno, kade {to niedna reka ne te~e,
kade {to planinite blago se spu{taat prema Beloto more, a nie odevme niz tie severni tuneli niz
Grdeli~kata klisura. Nie ne pripa|ame tamu. Nie pripa|ame kon prozorecot na svetot, kon moreto.

I/29.-
Ottuka, treba da ja crpime silata da doka`eme zo{to Makedonija treba sama da odi i vo EU i vo NATO
alijansata. Ne da ne upatuvaat, vie }e sorabotuvate podobro so srbite, bosancite, so dr`avata Albanija i
lu|etoa {to `iveat vo Albanija so Kosovo. Nie sekoga{ `iveeme taka vo Evropa, zaedno, bez granici.
Sega nie treba da vlezeme sami zaradi potvrdata na dr`avniot identitet Republika Makedonija. Za toa
imame i proces za stabilizacija i asocijacija, za toa sme ~lenka na Svetskata trgovska organizacija, za
toa sme ve}e vo pregovori za za~lenuvawe vo NATO Alijansata. Zna~i nie sme dr`ava i kako dr`ava,
treba da ne dopu{tame, tie koi {to se zad nas, a zad nas sega e Srbija, zad nas e Albanija, Srbija zaedno
so Crna Gora, zad nas e Bosna, zad nas e i Kosovo. Doprva tie toa treba da go re{at, toj proces za
nezavisnost, ili kako }e bide, kako }e ka`e Me|unarodnata zaednica. Toa e prviot zaklu~ok spored
mene.
Vtoriot zaklu~ok e tuka da doneseme politi~ki konsenzus deka akcijata za za{titata na
redot, gra|anskiot red, ustavniot poredok, sigurnosta na gra|anite, bezbednosta na Republika
Makedonija e na{ prv i edinstven prioritet voovoj moment posle mo`e da se prodol`i so borba protiv
odredeni i politi~ki subjekti i politi~ki individui komu nekomu mu smetaat, no vo ovoj moment, toa e
najva`no i toa mora da bide poddr`ano tuka vo Parlamentot od celiot narod koj {to `ivee vo
Makedonija, od site etni~ki zaednici. Ako toa go napravime, toga{ }e ja poddr`ime silno akcijata na
makedonskite bezbednosni sili. Jas u{te edna{ }e go iskoristam pravoto da ka`am i kako minister na
Vladata vo porane{niot sostav se zalagav makedonskite i specijalni edinici da bidat vklu~eni i albanci,
lu|e koi {to }e bidat garancija za albanskata etni~ka zaednica deka taa akcija }e bide sprovedena
besprekorno to`no bez etni~ki predrasudi i deka tie lu|e zaedni~ki }e ja branat Makedonija. Jas vo toa
veruvam. Ima takvi mom`iwa koi {to veruvaat vo Makedonija, gi ima tie lu|e koi {to se borea site
zaedno kako dr`avjani na Makedonija i da bideme i vo @eneva i vo Brisel, da bideme i vo Luksemburg
i ~lenka na EU i da staneme utre i ~lenka na NATO i ~lenka na Evropskata organizacija, ne se bitni
imiwata, tie bea i makedonci i albanci zaedno. Toa e vtorata to~ka. Ako tuka toa go doneseme, toga{
nie }e nemame problem, toga{ nema da ima nekoj koj }e bide protiv taa opcija, toga{ site }e bideme
svesni deka toa e edinstvenata alternativa da opstoime kako dr`ava. Tuka ne e bitno sega dali ovaa ili
onaa Vlada zgre{ila pove}e ili pomalku, tuku e bitno deka nie u{te edna{ }e povtoram na krajot kako
zaklu~ok, nie sme dr`ava vo kontinuitet, nie ne sme kominternovska tvorba. Nie imame istoriska

I/30.-
geneza na nastanuvawe i zatoa vladite koi {to rabotat za Republika Makedonija, se vladi vo kontinuitet.
Povtorno }e ka`am nitu edna vlada ne e bez gre{ki, nitu edna vlada ne se svetci a drugite kriminalci i
korumpirani, site sme nie koi {to vo daden moment sme se nagrdile so te{koto breme da rabotime za
lu|eto vo Republika Makedonija koj so pove}e uspeh, nekoj so pomalku uspeh. Na krajot istorijata }e
ka`e koj kako rabotel. Mislam deka ovie tri zaklu~oci spored moeto mislewe dokolku gi doneseme i
dokolku taka dademe nasoki na makedonskata diplomatija, na makedonskite ministri, na tie koi {to
sega ja vodat Makedonija koj {to se na vlast, }e imame {ansa po ne{to i kako opozicija sega, kako ~len
na opozicijata VMRO-DPMNE da napravime bi rekol so vakvi diskusii da pomogneme na site koi {to
sega kako izvr{na vlast rabotat, da im pomogneme so na{a konstruktivna poddr{ka, da dojdeme do
kvalitetni re{enija za Republika Makedonija.
NIKOLA POPOVSKI:
ILJAZ HALIMI:
Ima zbor g. Halimi.
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvan ministre, po~ituvani pratenici,
Ja slu{nav informacijata na VMRO-DPMNE za politi~ko bezbednosnata situacija, toa e
edna nivna varijanta. Imame i druga varijanta na Vladata koja vo razni formi ni ja prezentira i imavme
mo`nost da gi prosledime tie informacii.
ILJAZ HALIMI: (PRODOL@ENIE)
V/1.-SP/LJ
Osobeno informacijata na Vladata za poslednite nastani {to se slu~ija vo Karadak
vklu~uvaj}i ja policiskata operacija na kriminalnite grupi, kako {to tie gi narekuvaat. Site
aktivnosti na ovaa vlast i na MVR {to se prezemeni i se planira da se prezemat se za
analizirawe i razgleduvawe.

I/31.-
Odr`uvaweto na ovaa sednica so ovaa to~ka na dneven red ja ima ovaa
va`nost, ovaa cel i treba da se vidi koi se pozitivnite i negativnite efekti na
ovie akcii koi gi prezede ovaa Vlada. Zna~i, vakvite aktivnosti dali
pridonesuvaat za nadminuvawe na krizata i za mir ili pak e prodlabo~ena u{te
pove}e.
Bez drugo politi~kata i bezbednosnata situacija e mnogu te{ka. Ova e
rezultat na nesposobnosta na ovaa Vlada za nejzino nadminuvawe. Spored na{ite
analizi prezemaweto na policisko voenata operacija vo seloto Brest so celata
kompozicija, so poddr{ka na nekoi mediumi be{e napravena za da se privle~e
vnimanieto na gra|anite odnosno da se odvle~e vnimanieto na gra|anite od te{kata
ekonomska situacija i bezbednosna situacija koja go zafati op{testvoto i dr`avata.
Nekoi raboti koi vo razni formi se transparentni se pove}e se ote`nuva, se
vlo{uva situacijata na gra|anite i toa socijalnata, bidej}i 20 iljadi semejstva
ostanaa bez socijalna pomo{. 70 iljadi od administracijata ne im se ispla}a
regresot ili poznatiot K-15 bidej}i e toa zakonska obvrska.
Vo 2003 godina namesto da imame novi vrabotuvawa imame zgolemuvawe na
nevrabotenite. Brojkite poka`uvaat deka toa zgolemuvawe samo vo 2003 godina
dostignuva 10 iljadi. Nema nikakvi investicii za razvoj na mala i sredna ekonomija
odnosno na mali i sredni pretrijatija so {to bi se obezbedile novi rabotni mesta
za desetici iljadi gra|ani. Nema investicii i nema na~in kako da se obezbedat
zatoa {to stranskite investitori se brkaat od Makedonija kako {to e slu~ajot so
Nova Makedonija, a od neodamna slu{navme i za slu~ajot so Kanadskite invetitori.
Korupcijata cveta na site strani, protiv ovaa pojava ne se vodi seriozna pojava od
strana na tie koi treba toa da go pravat. Izgleda kako da korupcijata na nekoj na~in
se stimulira od samite tie koi treba da se borat protiv ovoj fenomen. So samiot
fakt deka kompetentnite organi i Antikorupciskata komisija na selektiven na~in
se razbira sledej}i gi porane{nite funkcioneri na porane{nata vlast mu
pristapuvaat na ovoj fenomen poradi toa jasno e deka ovaa borba ne mo`e da bide

I/32.-
uspe{na. Edinstveno {to se postignuva na ovoj na~in e da se motiviraat sega{nite
funkcioneri i natamu da bidat korumpirani. Deka borbata }e bide neuspe{na
protiv korupcijata se vide so slu~ajot na sostavuvawe na Antikorupciskata komisija
zatoa {to vo nejziniot sostav nema{e mesto za ~lenovi predlo`eni od opozocijata.
Bezbednosnata situacija e nikakva, posle krizata imavme mnogu zaginati,
kidnapirani i namesto da se nadmine ovaa te{ka bezbednosna sostojba taa i natamu
se ote`nuva od nekontroliranite i neumereni deluvawa i dobro analizirani od
strana na ovaa Vlada.
Ima mnogu slu~ai koi go doka`uva toa kako {to e slu~jot so Sopot, Oraovec,
Delogo`de, Vaksince i Brest. Vo pretekst da se fati toj {to ja ima{e podmetnato
minata vo Sopot pod tenkot na KFOR policiskite sili vlegoa nasilno vo ku}ite na
naselenieto vo 04,00 ~asot sabajle teroriziraj}i go naselenieto. Istoto scenario
u{te na pote`ok na~in se povtori vo seloto Oraovec, seto ova so pretekst da se
fati Said Ru{iti. Tamu ima{e i eden zaginat, a Said Ru{iti pred taa akcija
slobodno se {eta{e vo Tetovo i Gostivar i protiv nego nikoj ni{to ne prezema{e.
Opkru`uvaweto na karada~kite sela i akcijata vo seloto Brest pod opravdanie da
se fati komandant ^akala i komandant Breza kako go narekuvate, samo pridonesuva
kon natamo{no vlo{uvawe na situacijata. Vo niedna druga zemja na svetot vo niedna
dr`ava ne mo`e da se slu~i vo potraga na nekoj kriminalec da se bombardiraat celi
sela kako {to be{e slu~ajot so Brest ubivaj}i dvajca mladi 17 godi{ni nevini lu|e.
Site sme slu{nale za teroristi~ki akcii na ETA, me|utoa, nikoj ne slu{nal deka
dosega Aznar, premierot na [panija, da isprati policija za da go bombardira San
Sebastijan ili druga Baskijska oblast. Naprotiv specijaliziranite organi za borba
protiv terorizmot se bavat so fa}aweto na teroristite. Kaj nas se slu`uva
sprotivnoto. Ne sakaj}i da go privede ^akala toj go zema kako zalog celoto
naselenie i go napa|a so policiski i voeni sili so helikopteri. Da ne zaboravime
deka seto ova se slu~i po eden postignat dogovor so koj be{e staven kraj na
konfliktot od 2001 godina. Izgleda za ovaa Vlada Ramkovniot dogovor i ustavnite

I/33.-
promeni pretstavuvaat samo pi{ani akti bez konkretni obvrski kako rezultat na
prakti~nata neimplementacija na Ramkovnkiot dogovor se provociraat i
pottiknuvaat vakvite situacii. Zna~i, ne se po~ituva amnestijata iako ima zakon za
toa. Se usvojuva zakon so koj se privilegiraat samo semejstvata koi imale
pripadnici vo ramkite na policisko voenite sili na Republika Makedonija i k oi
zaginale vo tekot na krizata vo 2001 godina. No, ne se opfateni pripadnicite na
ONA koi u~estvuvale vo ovoj konflikt. Albanskiot jazik ne nao|a prakti~na primena
vo instituciite na ovaa zemja iako toa pretstavuva oficijalen jazik kako i
nejzinoto pismo. Nie i den denes gi dobivame materijalite na makedonski jazik i
imame te{kotii pri na{ite podgotovki za sednicite. Namesto da se zgolemi brojot
vo dr`avnata administracija i natamu se namaluva. Neanga`iranosta na Vladata za
da se razvie ekonomijata vo oblastite opfateni so krizata, nedovolnata
anga`iranost na Vladata za resocijalizacija na porane{nite pripadnici na ONA.
(Vo 11,40 ~asot so sednicata prodol`i da rakovodi Agron Buxaku
potpretsedatel na Sobranieto).
Faktot deka Ramkovniot dogovor za ovaa Vlada pretstavuva samo eden
formalen akt doka`uva i drugiot dogovor koj izleze od sredbata me|u Crvenkovski,
Ahmeti i Penov.Za `al, najgolemata ironija e vo toa {to namesto da se insistiraa na
realizacijata na Ohridskiot dogovor i Ustavot ovaa trojka nudi drug sopstven
dogovor kako obligatoren za instituciite na ovaa dr`ava vklu~uvaj}i gi i drugite
partii.
Eden vakov dogovor mo`e da va`i samo za ~lenovite na tie tri politi~ki
partii ~ii lideri se dogovaraat kako }e deluvaat, me|utoa, ne i za dr`avnite
institucii se dodeka toj dogovor ne bide institucionaliziran.
Vrz osnova na toj dogovor se bara prethodno da se prifatat rezultatite od
Popisot na naselenieto bez ogled kakov rezultat }e proizleze od toa. Albancite
koga }e sakaat da dobijat paso{ so podatoci na svojot jazik da dadat posebno
barawe, bidej}i paso{ot nema da im bide izdaden. Pretsedatelite na

I/34.-
parlamentarnite komisi koi se albanci ne govorat na albanski jazik pri vodeweto
na ovie komisi itn. Ovie to~ki kako i drugite to~ki od dogovorot ne samo {to
proizleguvaat od Ramkovniot dogovor tuku se vo sprotivnost so dogovorot.
Dami i gospoda,
Deka ne se po~ituva Ohridskiot dogovor doka`a i eden dokument vo
Makedonija vo ~ij izve{taj se veli deka ima zaostanuvawa vo odnos na
implementacijata. Imaj}i go predvid lo{oto iskustvo od minatoto koga SDSM na
~elo so premierot Crvenkovski be{e na vlast vo dr`avata do 1998 godina, be{e
mnogu jasno na mene no i na drugite i sega novata Vladina koalicija na ~ie ~elo e
gospodinot Premier Crvenkovski nema da bide vo sostojba da go za`ivee
implementiraweto na Ohridskiot dogovor.
Nekoi gi dr`i uveruvaweto deka rabotata }e odi dobro, bidej}i vremeto ne e
isto kako pred 1998 godina. Mnogu ne{ta se izmeneti po konfliktot od 2001 godina,
ovie nade`i gi baziraat vrz izjavata na Crvenkovski kade veli deka vo minatoto se
napraveni gre{ki, a osobeno so donesuvaweto na Ustavot od 1991 godina. Sega i
natamu treba da bideme vnimatelni lo{oto iskustvo da ne ni se povtori. Edno
narodno ka`uvawe veli deka seto toa {to }e se ka`e treba da se ostvari, no
prodol`uva istata politika i pred dogovorot od 1998 godina, no i sega po
situacijata od 2002 godina i duri mo`e{e da se ka`e deka ovaa situacija e polo{a i
porestriktivna vo odnos na ramnopravnosta na albancite so makedoncite.
Za ovaa Vlada ne va`i Ustavot, ne va`i Ohridskiot dogovor, me|unarodnite
dogovori koi gi ureduvaat odnosite vo edna me|unacionalna zaednica, tuku samo kon
nivna fiksirana koncepcija.
Vo odnos na nostalgijata na policiskite akcii {to gi prezede Vladata pred
1998 godina na ~elo so sega{niot premier kakva {to be{e situacijata na Bit Pazar,
Radoli{te, Gostivar, sega so povtornoto instalirawe na vlasta prodol`uva istoto
scenario. Toa go vidovme vo Sopot, Orahovec, Delogo`de i Brest vo idnina }e
vidime koi od albanskite mesta se cel.

I/35.-
Vo 2003 godina ovie voeno policiski akcii vo ovie naseleni mesta koi gi
spomnav se posofisticirani. Vo igra se manipulaciite {to gi igra ovaa vlast so
razni dr`avni lideri i me|unarodni pretstavnici.
Kako prvo MVR uniformiranite albanski grupi koi nezadovolni so celosniot
status na albancite vo Makedonija i nivnata te{ka ekonomsko socijalna sostojba,
nedostatok na sloboda i nepo~ituvaweto na dr`avata vo odnos na zakonot za
amnestija kako kriminalni grupi so cel od pretstavnicite od me|unarodnata
zaednica imenuvaj}i gi vaka da dobijat imenuvawe za nivno progonuvawe. Zna~i, se
deluva spored logikata sekade kade vo svetot se osuduva kriminal treba da se
slu~uva i ovde. Fakti~ki za osuduvawe na kriminalot se site osven onie koi go
pravat toj kriminal i toa so nasilstvo.
Koga be{e prezemena policisko voenata akcija vo Brest me|unarodnite
pretstavnici navistina mislea deka e toa vo funkcija na fa}awe na kriminalci.
tie ne bile prisutni koga se slu~uval n astanot so cel da ne go rizikuvaat `ivotot
zatoa nemale mo`nost da vidast se {to se slu~uvalo tamu. Ova be{e ka`ano taa
ve~er samiot portparol na OBSE g-|a Izabel Derut {to fakti~ki se slu~ilo tamu go
znaat onie koi go izvr{ija napadot i samite `iteli na Brest. Fakt e {to vo taa
akcija nemalo zaginato civili, tuku samo raneti, me|utoa, za ubistvoto na mladite
17 godi{ni mom~iwa spored policijata imale te{ki kriminalni dosieja dali
navistina trebalo da se odi so tenkovi i helikopteri i da se ga|a so te{ko
vooru`uvawe ne zemaj}i predvid koj mo`e da zagine i ova voop{to ne mo`e da se
opravda zatoa {to vie vistinskiot kriminal ne sakate da se borite.Desetici
kriminalci vi {etaat slobodno koi ubivale lu|e, no vie ne gi zatvorate, ne gi
priveduvate. Albancite seto toa go gledaat i zatoa se somnevaat vo toa {to go
pravite. I me|unarodniot faktor se protivi iako ne go ka`uvaat javno, zarem tie ne
gledaat {to se slu~uva vo Bitola kade celoto naselenie e stanato na noze za da go
popre~i u~eweto na albanskite u~enici. Zarem ova ne e protiv ustavno faktot deka
tie se popre~uvani da ja izveduvaat nastavata. Na krajot na krai{tata toa e protiv

I/36.-
osnovnoto ~ovekovo pravo. [to bi se slu~ilo koga vo edno naseleno mesto vo
Zapadna Makedonija so Nad 90% albanci bi stanale na noze i bi rekle tuka nema da
ima makedonsko u~ili{te, nema da se u~i na makedonski jazik {to bi se slu~ilo
dokolku po~ne eden takov revan{izam, se razbira deka za toa }e ja snosi
odgovornosta ovaa Vlada, a ne nekoj drug.
Vo u{te pote{ka polo`ba se nao|a i koalicioniot partner DUI. Tie za ~udo
vi veruvaa vam koi sega se vo koalicija so niv deka zaedo }e postignete celosna
ednakvost me|u naselenieto vo Makedonija. Tie u{te ne mo`at da razberat ili se
pravat deka ne mo`at da razberat kako vie totalno gi ignorirate. Me|utoa, vie od
SDSM i LDP ne ste vinovni. Samite se vinovni za takvata situacija zatoa {to ne se
vo mo`nost da go razberat celoto politi~ko manevrirawe {to se pravi so niv, a
preku niv so site albanci. Ne bi sakal detalno da navleguvam vo ova samo bi sakal
da istaknam deka so ovoj vid na vladeewe so situacijata samo se ote`nuva, a
dokolku prodol`i vaka posledicite }e bidat katastrofalni za site nas.
Imaj}i go predvid ova, po moe dlaboko ubeduvawe, ispolneti se site
preduslovi ovaa vlada da dade ostavka. Ova bi bila najdobrata i najumnata rabota
koja bi mo`ele da ja napravite, toa bi bilo vo intereds na dr`avata i nejzinite
gra|ani. Znam deka mandatot ste go dobile od elektoratot i po nekoi pravila i nekoj
red toj treba da go zavr{ite do kraj toa bi bilo vo red dokolku so va{ata rabota
ne{to }e ode{e napred ili dokolku nekoj napredok be{e vidliv vo op{tesvoto, no,
za `al, ova {to se slu~uva sekoj den kako odminuva sekoj den ima se pote{ki
posledici od va{eto vladeewe, a niv u{te polo{o }e gi po~uvstvuvaat samite
gra|ani. Ova ne e na {teta samo na na{ite gra|ani, tuku na celata dr`ava vo celata
te{ka i slo`ena situacija koja vladee.
Vi blagodaram.
AGRON BUXAKU:
Gospodinot Najdovski replika od 3 mnuti.
SLOBODAN NAJDOVSKI:

I/37.-
Iska`uvawata na g-dinot Halimi mislam deka vo svojot govor na nepravilen
na~in tamu kade ne mu e mesto gi spomna protestite vo Bitola, vo vrska so
otvoraweto na albnskata gimnaziska paralelka i gi postavi vo pogre{en kontekst.
Smetam deka treba da se ka`e deka protestite vo Bitola ne se protiv
naru{uvaweto na Ustavnoto prvo i zagarantiranite ~ovekovi prava za
obrazovanieto na maj~in jazik, tuku naprotiv protestite bea protiv na~inot,
postapkat na koja se saka da se sozdadat ve{ta~ki uslovi za otvorawe na
gimnaziskata paralelka.
Mislam deka treba da se pravi golema razlika za toa dali se naru{eni
~ovekovite prava ili se povredeni zakonskite na~ela i principi za otvoraweto na
takva paralelka.
Koga gi izgovarame zborovite deka treba da gi ka`uvame vistinskite pri~ini
i vistinskite re{enija i zatoa smetam deka g-dinot Halimi tuka napravi golem
propust i golema gre{ka.
Blagodaram.
AGRON BUXAKU:
Edna minuta kontrareplika na g-dinot Halimi, spored Delovnikot.
ILJAZ HALIMI:
Vo odnos na zabele{kata koja ja dade g-dinot pratenik mislam deka voop{to ne dr`i i
dokolku obratno toa {to go ka`a treba da ka`e kakva e situacijata, tamu se raboti za u~enici
koi `iveat vo Bitola i vo selata ili naselenite mesta okolu Bitola koi poradi nemo`nosta da u~at
vo sredno u~ili{te vo Bitola dosega odele vo Ki~evo i drugi mesta.
ILJAZ HALIMI: (Prodol`enie)
VI/1.-NN/ND

I/38.-
So ogled na faktot deka sega e sozreana situacijata i uslovite zatoa ministerot pobaral
da se otvori edna paralelka i tie deca da ne patuvaat od Ki~evo bidej}i toa predizvikuva i
tro{oci, tuku tamu kade {to se da mo`at da ja sledat nastavata.
Toa e vistinata, me|utoa na nekogo mu pre~i tamu da se otvori paralelka vo
osnovnoto u~ili{te, kade {to u~enicite bi u~ele na albanski jazik. Toa e jasno,
nema nikakva druga manipulacija. Tuka ne se raboti za doa|awe na u~enici koi {to
`iveat vo Struga, Ohrid ili Ki~evo, pa na ve{ta~ki na~in da se pravat obidi da se
zgolemi brojot na u~enicite, za da se otvori paralelka, tuku se raboti za u~enici
koi {to se od Bitola, od op{tinata Bitola i koi {to `iveat vo Bitola ili negovata
okolina.
AGRON BUXAKU:
Ima zbor gospodinot Ordan~o Tasev.
ORDAN^O TASEV:
Po~ituvan potpretsedatele, po~ituvani kolegi pratenici, po~ituvani
pretstsavnici na Vladata,
Vladata na Republika Makedonija vo tekot na mesec juli dostavi do
pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija informacija za bezbednosnata
sostojba vo Republika Makedonija zavedena kako strogo doverliva, pa po nejzinoto
opstojno razgleduvawe toa e analizirawe sogleduvaj}i ja serioznosta na sostojbite
od citiranata informacija, osobeno vo delot na ona {to zna~i bezbednosna sostojba
prateni~kite grupi na VMRO-DPMNE i Liberalna partija pobaraa svikuvawe na itna
sednica, me|utoa od za nas nerazbirlivi pri~ini vedna{ ne be{e svikana, t.e. ne
be{e zaka`ana.
Me|utoa, so ogled na faktot deka politi~ko-bezbednosnata sostojba vo
Republika Makedonija od den na den se pove}e stanuva{e nejasna i se uslo`nuva{e
so tendencija da eskalira vo po{iroki i nesakani pravci i razmeri, a kako rezultat
na ~estite ili poto~no ka`ano sekojdnevni incidenti predizvikani od vooru`eni i
eksterni teroristi~ki grupi i poedinci so razli~ni motivi za nivnoto teroristi~ko

I/39.-
deluvawe povtorno baravme svikuvawe na itna sednica, pa deneska kone~no
raspravame po Informacijata na Vladata vrzana za bezbednosnata sostojba vo
Republika Makedonija.
Analiziraj}i ja dostavenata informacija, kako i mo`nite pri~initeli koi
mo`at da generiraat natamo{no vlo{uvawe na bezbednosnata sostojba vo Republika
Makedonija mo`e generalno da se izvle~e zaklu~ok deka pri~ini za natamo{no
naru{uvawe na celokupnata politi~ko-bezbednosna sostojba, kako i na site
dosega{ni sostojbi prisutni na teritorijata na Republika Makedonija mo`at da
bidat najrazli~ni, a osobeno pred se toa e natamo{noto deluvawe odnosno
tolerantniot odnos i neeliminiraweto na kriminalno-teroristi~kite grupi koi
seu{te deluvaat na terenot na porane{niot krizen region, potoa pojavata na
urbaniot terorizam vo negovite pojavni oblici so streme` kon negovo pro{iruvawe,
neobezbedenata i zagrozena granica na Republika Makodonija prema protektoratot
Kosovo, Srbija i Albanija; pojavata i prisustvoto na islamisti~ko fundamelisti~ki
elementi i drugi koi rabotat vo sprega so kosovskiot za{titen korpus, ONA,
albanskata nacionalna armija i drugite albanski ekstremni grupi koi rabotata na
realizacijata na Odlukata od Prizrenskata liga i na golemoalbanskata ideja.
Smetam deka pri~inite za naru{uvawe na bezbednosnata sostojba vo Republika
Makedonija se i kriminalnite grupi koi zaradi zdobivawe na materijalni dobra
pla~kosuvaat davaj}i pritoa politi~ki prizvuk i politi~ka konotacija na nivnite
pla~ka{ki pohodi zo cel za zdobivawe na doverbata i naklonosta kaj mirnoto i
lojalno albansko naselenie i populacija.
Me|utoa, ne mo`eme i ne smeeme da gi zanemarime i drugite zna~ajni faktori
osobeno onie od ekonomskata priroda koi isto taka deluvaat mo{ne razorno vo
pravec na naru{uvawe na bezbednosnata sostojba na Republika Makedonija kako {to
e na primer ekonomsko-socijalnoto nezadovolstvo, {trajkovi, blokadi i tn. Zna~i,
generalno gledano faktorite i pri~inite za naru{uvawe na bezbednosnata sostojba
vo Republika Makedonija mo`eme da gi podelime na politi~ko-bezbednosni i

I/40.-
ekonomski koi se vsu{nost od eden apsoluten karakter i le`at vo osnovata na
nestabilnata i naru{ena bezbednosna situacija osobeno vo krizniot region od 2001
godina.
Politi~ko-bezbednosniot faktor, t.e. politi~ko bezbednosnite pri~ini kako
generator za destabilizacija i naru{uvawe na bezbednosnata sistuacija i
bezbednosnite sistemi vo Republika Makedonija mo`eme sosema jasno da gi svatime
i da ja opredelime nivnata priroda dokolku ja svatime genezata i su{tinata na
donesenite odluki na Prizrenskata liga, kako i opredelenosta na del od
albanskite faktori, politi~ki faktori vo Kosovo, Albanija i Makedonija kon
prakti~nata realizacija na fikcijata nare~ena golema Albanija. Toa se, da ne
ka`am, 100%, me|utoa sigurno 90% od pri~inite za preleanite od Kosovo voeni
dejstvija vo 2001 godina, a i sega po istekot na dve godini povtorno zad paravanot
ili preteksot na borbata za ~ovekovi prava i zaradi navodno nesproveduvawe na
Ohridskiot ramkoven dogovor sekojdnevno se puka i ubiva i ednostavno se
destabilizira Republika Makedonija se so cel ne za destabilizacija, tuku za
nejzino kone~no razru{uvawe i podelba t.e. cepewe i odzemawe na eden nejzin del
koj pretre`no e naselen i e dominantno albanskoto naselenie i pripojuvawe kon
golemodr`avnata tvorba Albanija.
Li~no smetam deka takvata ideja za sozdavawe na golema Albanija egzistira i
deneska i e prisutna vo glavite na golem broj od albanskata politi~ka elita,
t.e.lebdi vo prostorot nad Balkanot osobeno poradi faktot {to statusot na Kosovo
seu{te ne e re{en. Seto toa normalno e podder`ano od opredeleni i korumpirani
me|unarodni faktori i avanturisti, a koi dokolku zapo~ne i prakti~no da se
realizira bi nastanal eden neviden haos na balkanskiot prostor i na balkanskoto
podra~je kade sekoe pomestuvawe na granicite za makar i eden centimetar }e zna~i
mnogu proleana krv i vojna bez granici od nevideni razmeri.
Koga zboruvame za idejata za sozdavawe na golema Albanija sakam da potsetam
deka taa prakti~no po~na da se realizira na prostorot na avtonomnata pokrana

I/41.-
Kosovo, koja sega e protektorat na ON odnosno so mnogubrojni nemiri i demonstracii
koi datiraat od posle pobedata nad fa{izmot i sozdavaweto na post voena
Jugoslavija pa do denes. Site tie nemiri i konflikti bea sekoga{ paravan i
opravdani so borba za pogolemi ~ovekovi prava za da kone~no vo posledno vreme
javno i jasno se ka`e deka osnovata na site konflikti e borbata za nezavisno
Kosovo kako prva faza i negovo pripojuvawe kon Albanija kako vtora i zavr{na
faza.
Ne smeeme da zaboravime deka lobisti~ka poddr{ka za materijalizacija na
ovaa ideja ogromna uloga odigra i seu{te igra i mo}noto albansko lobi i mo}nata
albanska dijaspora vo zapadnite zemji i Amerika bez ~ija, osobeno finansiska
poddr{ka za nabavka na oru`je ne }e mo`e{e da se prezeme nitu edno voeno dejstvie
kako vo Kosovo taka i vo Makedonija. Rezultat na voenite aktivnosti vo Kosovo
be{e iznuduvaweto za prezemawe na merki od strana na ON i proglasuvawe na
Kosovo za protektorat so {to prakti~no e ostvarena prvata faza od planot za
pravewe na golema Albanija.
Slednata faza be{e na sli~en na~in da se preleat voenite aktivnosti i vo
Republika Makedonija so upadi na voeni grupi na takanare~enot kosovski za{titen
korpus i na sli~en na~in da se involvira OON i vo Republika Makedonija.
Vakov plan i igra okolu sozdavaweto na golema Albanija be{e dostapen i na
osobeno planiranite dejstvija vo Republika Makedonija koga na samiot po~etok bea
navodno osuduvani i od albanskata politi~ka elita koi vakvite dejstvija gi narekoa
teroristi~ki akti odnosno deka tie pretstavuvaat akt na agresija vrz Republika
Makedonija od strana na Kosovo i kosovskiot za{titen korpus za da podocna vakvite
stavovi evoluiraat kaj albanskite i politi~kite subjekti, a teroristite da bidat
prifateni kako borci za ~ovekovi prava.
Za kakvi ~ovekovi prava se rabote{e i koi prava na alancite vo Republika
Makedonija ne bea dostapni, mene ne mi e jasno, me|utoa i dokolku imavme takva
situacija smetam deka toa treba{e i treba da se pravi na eden civiliziran na~in,

I/42.-
niz razgovori i pregovori, kako i podobruvawe i izmeni vo Ustavot i zakonskite
propisi so koi }e se garantiraat i realiziraat nivnite nerealizirani prava.
Me|utoa, me|unarodniot faktor navremeno ja svati su{tinata na problemite
osoben vo Makedonija pa na albanskite militanti im e ispratena jasna poraka deka
tie }e bidat celosno poddr`ani vo se ona {to zna~i podobruvawe na nivata
polo`ba vo instituciite na Republika Makedonija, {to e nivno sosema legitimno
pravo, a od druga strana e dadena decidna poddr{ka na akciite na organite za
bezbednost na Republika Makedonija, a {to se naso~eni kon za~uvuvawe na
integritetot i suverenitetot na Republika Makedonija.
Rezultat na voeniot konflikt kako i involviraweto na me|unarodniot
faktor be{e potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor koj pretstavuva
osnova i ramka na site prava {to se odnesuvaat na albanskata zaednica, Dogovor koj
treba da garantira stvarawe na me|uetni~ka tolerancija i dolgotraen mir. Me|utoa,
smetam deka na mnogu gra|ani vo Republika Makedonija, a osobeno na mnogu od
militantnite albanci koi ne sakaat so`ivot ovoj dogovor im smeta i ne ja sakaast
negovata implementacija. ]e gi spomenam samo izjavite na nekoi albanski
politi~ari dadeni za albanskie mediumi deka nema i ne e mo`no me|uetni~ka
tolerancija i so`ivot i deka treba da se pristapi kon federalizacija t.e. podelba
na Republika Makedonija po etni~ka osnova.
Sakam da potenciram deka vakvite izjavi mnogu ja doveduvaat vo pra{awe
bezbednosta na Republika Makedonija zatoa {to pretstavuvaat otvoren povik za
bunt i nasilno menuvawe na ustavniot poredok na Republika Makedonija,
zagrozuvawe na teritorijalnot integritet i suverenitet poradi {to dokolku imame
i funkcionira pravnata dr`ava }e treba vedna{ da se aktivira mehanizmot na
pravosudnite organi i povikuvawe na odgovornost soglasno zakonskite propisi, kako
i opredeluvawe na kazna za storeni krivi~ni dela od oblasta na krivi~ni dela
protiv narod i dr`avata.

I/43.-
Zna~i, potrebno e eliminirawe na site vakvi elementi kako ne bi bile
pri~initeli za destabilizacija na Republika Makedonija, a {to e vo interes kako
na zaednicite koi `iveat vo Republika Makedonija, taka i za bezbednosta i
bezbednostiot sistem vo Republika Makedonija.
Pra{awe e i dali site vooru`eni akcii koi se slu~ija ili se slu~uvaat vo
krizniot lipkovski region ne se pora~ani od vakvi i sli~ni politi~ki eliti koi
sakaat nemirna i destabilizirana Makedonija so krajna cel za nejzino definitivno
ru{ewe i is~eznuvawe od politi~kata karta na Balkanot, t.e. realizacija na
nivnite mra~ni celi i planovi za golemi dr`avi.
Imaj}i ja vo predvid osnovnata t.e. primarnata cel na predizvikanite
vooru`eni sudiri, li~no smetam i sum ubeden deka }e se prodol`i s natamo{ni
prvokacii i golema i realna e opasnosta od natamo{no vlo{uvawe na bezbednosnata
sostojba, a osobeno so vleguvaweto na kosovskiot za{titen korpus, normalno seto
toa poddr`ano del i od doma{noto albansko naselenie. Toa se pred se militantni
militalti i kriminalni grupi i prezemawe od nivna strana teroristi~ki akcii i
aktivnosti po gradovite vrz objekti na policijata, odbranata i drugite institucii
na dr`avata.
Ne slu~ajni se i teroristi~kite akcii na ubistva, ru{ewa, podmetnuvawa na
mini i drugi eksplozivni materii, pla~ki na dr`aven i privaten imot osobeno vo
kriznite reoni pro{iruvaj}i go svoeto deluvawe i vo glavniot grad Skopje preku
metodite na urbaniot terorizam. Zatoa na{ite bezbednosni organi }e moraat
odlu~no i mnogu cvrsto, bez isklu~ok i bez ogled na se da deluvaat za kone~no da gi
eliminiraat ovie grupi i da vospostavat celosna vlast i vladeewe na pravoto na
celata teritorija na Republika Makedonija.
Ne smeat da se toleriraat ucenite na vlasta, kako {to e slu~ajot so nekoi
kvazi komandanti, slu~ajot ^akala, Breza i drugi koi se osuduvaat duri i da
postavuvaat ultimatumi na samata vlast so utvrdeni rokovi deka dokolku ne se
ispolnat nivnite barawa }e pukaat i }e ubivaat. Ne smee da ima tolerancija nitu za

I/44.-
odbivniot stav na del od albanskite gradona~alnici i albanskoto naselenie vo
Lipkovskiot kraj koj ne dozvoluvaat vospostavuvawe na vlast vo ovoj kraj. Zna~i,
imame oset deka toj kraj, region e nadvor od Republika Makedonija i seto toa pod
izgovor deka gi nerviralo i se ose}ale nesigurni i nebezbedni so postavuvawe na
policiskite punktovi i obavuvaweto na svoite zada~i od strana na policiskite
patroli. Ednostavno eden non sens da se bide i da se ima oset za nesigurnost vo
prisustvo na organite za bezbednost.
Gospoda albanci kolku za da znaete ovaa teritorija e vo Republika
Makedonija. Rabotete i `iveete vo Republika Makedonija, gra|ani ste na Republika
Makedonija i }e morate da gi po~ituvate Ustvot i zakonite na Republika Makedonija
a bezbednosnite sili }e postavuvaat punktovi tamu kade {to }e ocenat deka treba
da gi ima i seto toa zaradi vospostavuvaweto na vlasta i vladeeweto na pravoto na
celata teritorija na Republika Makedonija.
Apsolutno sme soglasni deka treba da bideme ramnopravni na site nivoa, no
potrebno e i vie da ja poka`ete va{ata lojalnost kon dr`avata Makedonija.
Me|utoa, so `alewe mo`eme da konstatirame deka dene{nata vlast na SDSM zaedno
so nejziniot albanski koalicionen partner DUI denes ne kontroliraat pove}e od
20% od teritorijata na Republika Makedonija kade se prisutni bezredie, haos,
bezvlastie i celosno otsustvo na kontrola na taa teritorija.
Be{e veteno deka so doa|aweto na vlast na ovaa koalicija }e prestanat site
nedorazbirawa osobeno so potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor,
ustavnite izmeni, }e se vospostavi kontrola na celata teritorija, }e se vratat
raselenite lica, ednostavno }e se obezbedat elementarni uslovi za `ivot i
so`ivot, kako i za me|uetni~ka tolerancija. Nasproti ova se slu~uvaat obrtni
procesi se puka i ubiva skoro sekoja ve~er, se pla~kaat imotite na makedonskoto
naselenie i istite se zapla{uvaat za da gi napu{tat svoite imoti zaradi
namaluvaweto na brojot na makedonskoto naselenie. Se menuvaat imiwata na
ulicite, plo{tadite i mostovite i drugo. Se podigaat bisti sprotivno na site

I/45.-
zakonski propisi so edinstvena cel toj prostor da se albanizira i vo perspektiva
da se ka`e osobeno na stranskiot faktor deka toa e albanska teritorija i deka
makedoncite nema {to da baraat tuka. Da ka`eme i toa deka na celiot prostor t.e.
vo site naseleni mesta kade e dominantno albanskoto naselenie bukvalno sekade se
vee albanskoto zname nepo~ituvaj}i go znameto na dr`avata vo koja `iveat i ~ii
dr`avjani se, so {to ja stavaat pod znak pra{awe nivnata deklarirana lojalnost
kon Republika Makedonija.
Simptomati~no e i toa {to na nitu eden dr`aven praznik na Republika
Makedonija ili na pozna~ajni datumi od istorijata na Republika Makedonija ne se
istaknuva makedonskoto zname, pa na sekoj posetitel vo Republika Makedonija
neminovno }e mu se postavi pra{aweto dali se na teritorijata na Republika
Makedonija ili na teritorijata na Republika Albanija. Toa se sostojbi koi se
prisutni osobeno vo krizniot region i regionite so prete`no albansko naselenie
koi ne mo`at i ne smeat da se toleriraat, poradi {to od aktuelnata vlast
proizleguva dol`nosta da gi prevzeme site ustavni i zakonski ovlastuvawa zaradi
vospostavuvaweto na vlasta i pravoto na celata teritorija na Republika
Makedonija.
Pokraj idejata za realizacija na fikcijata golema Albanija koja e prisutna kaj
eden mal del od albanskata politi~ka zaednica bitna i va`na pri~ina za
destabilizacija na Republika Makedonija, t.e. za naru{uvaweto na bezbednosta i
bezbednostniot sistem na Republika Makedonija se i pojavite i aktivnostite na
opredeleni vooru`eni kriminalni grupi osobeno vo severniot i severozapadniot
del na Republika Makedonija. Toa se voglavnom grupi koi prezemaat razli~ni
teroristi~ki kriminalni akcii koi imaat za cel da predizvikaat napnatost so edna
kontrolirana tenzija, a seto toa zaradi kontrolirawe na toj prostor po koj
fakti~ki vodat site pati{ta na nedozvolena trgovija so droga, oru`je, belo robje i
drugo, {to pak od svoja strana zna~i deka so stavaweto na redot i zakonitosta na toj

I/46.-
prostor ednostavno se ~epka vo nejzinite ekonomski interesi, a koi gi realiziraat
so inkriminirani dejanija.
Vo za{titata na ovie interesi ovie kriminalni grupi voo{to ne se
ustru~uvaat da go upotrebat i oru`jeto napa|aj}i pritoa duri i na instituciite na
dr`avata.
Po~ituvani kolegi pratenici,
Bi sakal nakratko da napravam edno sosemo malo rezime na ona {to zna~i
politi~ko-bezbednosni faktori koi negativno se reflektiraat na bezbednosnata
sostojba vo Republika Makedonija i koi dokolku ne bidat eliminirani vo najkratok
rok i so upoteba na site sredstva koi stojat na raspolagawe }e bidat i ponatamu
generatori za vlo{uvawe na bezbednosnata sostojba vo Republika Makdedonija so
mo`nost duri i so celosno raspa|awe na samata dr`ava.
Imeno site nastani [to se slu~ija i se vrzani osobeno za kumanovsko-
lipkovskiot kraj pretstavuvaat najseriozna zakana za politi~ko bezbednosna
sostojba vo Republika Makedonija. no istovremeno i za samite bezbednosni
strukturi i institucii vo Republika Makedonija. Ne e isklu~ena mo`nosta deka se
involvirani i kriminalni grupi i poedinci so namera za protivpravno i nasilno
zdobivawe so materijalni dobra i korist, no najgolemiot del od aktivnostite vo
ovoj region se politi~ki motivirani i politi~ka konotacija.
Izjavite na ekspomentite na aktuelnata vlast deka ANA, ONA ili drugi
organizirani albanski teroristi~ki organizacii se nekakva virtualna
teroristi~ka organizacija koja se javuva samo na elektronskite mediumi ne se to~ni
tuku tie se fakt i vo stvarnosta postojat. Zatoa e potrebna silna i energi~na akcija
na Republika Makedonija i na nejzinite policiski organi i odbranbeni organi kako
ne bi se dovele vo sostojba na povtorni sudiri i so mnogu po{irok karakter i
po{iroki razmeri.
ORDAN^O TASEV: (prodol`enie)
VII/1. PJ/ML

I/47.-
Morame da potencirame i da go imame predvid faktot deka albanskite teroristi~ki
organizacii poseduvaat golemi koliestva na razno sofisticirano oru`je, koe mo`ebi go nema
nitu vo arsenalite na na{ite bezbednosni organi, koi vo sekoj moment go stavaat na
raspolagawe vo borbata protiv legalnite bezbednosni sili na Republika Makedonija.
Neslu~ajni se i izjavite na ~elnicite na albanskata nacionalna armija ANA, deka dokolku dojde
do sudir, Republika Makedonija ednostavno }e ja snema. A, so toa davaat jasno na znaewe
deka ANA ima ili ve}e ja pe~ali poddr{kata na terenot pome|u albanskata populacija i
po{iroko, duri i kaj odreden del na Me|unarodnata zaednica. Imaj}i go seto ova predvid, kako i
ve}e doneseniot zakon za dobrovolno predavawe na oru`je, vo toj moment mnogu re{itelno i
dosledno da se sprovede akcijata za sobirawe na legalnoto oru`je, me|utoa smetam deka
odnosot na Vladata mora da bide poseriozen po ova pra{awe, a ne golem del od vremeto da
go gubi po seto toa na ras~istuvaweto i uni{tuvaweto na opozicijata i na nejzinite kadri.
Ponatamu, op{ta konstatacija e deka sistemot za razuznavawe i
kontrarazuznavawe e celosno vo raspad, poradi {to }e treba da se izgradi nov,
stru~en, kompetenten i profesionalen i {to e najva`no da e politi~ki neoptovaren
sistem, koj }e bide vo sostojba efikasno da odgovori na site zakani od sekakov tip.
Potrebno e, isto taka, analogno na mo}noto albansko lobi, na mo}nata
albanska dijaspora, na{ata dr`ava, osobeno diplomatijata da izgradi sopstvena
pozicija kaj me|unarodnite faktori i da gi objasni pri~inite za voenite dejstvija
sprotivno na ona {to toa go znae od ka`uvawata na politi~kata elita na albancite,
borci za golema Albanija.
Policijata so nejzinite obu~eni specijalni edinici mora da obezbedi
stratgeija i metoti vo borbata protiv urbaniot terorizam, zatoa {to sega kako {to
stojat rabotite, osobeno zaradi mlakata reakcija na MVR se sozdavaat pretpostavki
za zgolemuvawe i pro{iruvawe na toj urban terorizam.
Po~ituvani kolegi pratenici, seto ova koe {to go istaknav vo kratkoto rezime be{e
nagolemo veteno od strana na SDS so svojot albanski koalicionen partner DUI, be{e veteno
deka vojnata }e prestane, sostojbite }e bidat smireni i ednostavno }e zavladeat takvi sostojbi

I/48.-
vo Republika Makedonija, koi mnogu }e pridonesat za apsoluten mir i me|uetni~ki so`ivot. ]e
pridonese za ekonomski prosperitet i razvoj, a zaradi koi vetuvawa, vsu{nost, narodot i go
doverei mandatot na ovaa Vlada. Me|utoa, vidovme, kako {to i prethodno ka`av vo moeto
izlagawe se slu~uvaa procesi koi odat vo sosema sprotiven pravec i procesi koi vodat kon
kone~no razgraduvawe na makedonskata dr`ava.
Vtoriot faktor, kako {to spomnav, a deluva isto taka razorno na ona {to
zna~i bezbednosna sostojba vo Republika Makedonija e ekonomskiot, t.e.
ekonomskata situacija i ekonomskite nezadovolstva, {trajkovite, blokadite i tn. od
strana na gra|anite na Republika Makedonija. Imeno, vo izbornata kampawa na
vladea~kata garnitura be{e veteno deka so nivnoto dominirawe }e dojdat
ednostavno vremiwata za ekonomska renesansa i ekonomski prosperitet.
Stopanstvoto }e cveta, fabrikite }e rabotat, a nevrabotenosta }e bide svedena na
minimum. Poznatata izborna parola za vrabotuvawe po eden ~len od sekoe semejstvo,
me|utoa, toa {to go imame denes posle edna godina vladeewe od SDS i DUI e sosema
sprotivna. Na ekonmsko-socijalen plan sostojbite se ednostavno neizdr`livi. Od
den na den rabotnicite ostanuvaat bez rabota, t.e. se vrabotuvaat na Biroto za
vrabotuvawe, a siroma{tijata mo`eme da ja merime so dr`avite od Afrika ili
Ju`noamerikanskiot kontinent. Celosna apatija i bez perspektivnost kaj mladite,
koi idninata ja gledaat nadvor od Republika Makedonija, t.e. vo stranstvo, poradi
{to kupuvaat bileti vo eden pravec od strana a samite mladi i perspektivni kadri.
Stopanstvoto, t.e. firmite ostanaa bez obrtni sredstva, a stranskit einvesticii se
svedeni na minimum. I tie koi gi ima,t.e. koi se vlezeni se pod udar i lupata na
Vladata na Republika Makedonija. Cenite na mnogu proizvodi i uslugi se
mnogukratno zgolemeni, visoki kamati, nevra}awe na pari~ni sredstva od DDV na
firmite i drugo. Zna~i, ednostavno ka`ano Vladata na Republika Makedonija nema
koncept i programa za ekonomski presvrt, koj fakt ednostavno ne saka da go priznae
i deka se e staveno na vremeto, poradi {to vladee i totalen haos vo samoto
stopanstvo. Osobeno, sakam da potenciram odnosno da go potenciram faktot na ona

I/49.-
{to zna~i prezentirawe na merki vrzani za reformite vo pove}e oblasti t.e.
Elektrostopanstvo na Makedonija, obrazovanieto, zdravstvoto, Makedonski
`eleznici, dr`avna administracija i tn., a koi reformi predviduvaat brkawe od
rabota na pove}e iljadnici rabotnici, merki koi dopolnitelno ja obremenuvaat
bezbednosnata situacija, no ovoj pat generator na ovaa nestabilnost treba da ja
barame vo samata Vlada.
I sosema na krajot, po~ituvani kolegi pratenici, so cel da pridoneseme vo
nadminuvaweto na slo`enata bezbednosna sostojba koja e prisutna vo Republika
Makedonija gi predlagam slednite merki i aktivnosti, za koi {to smetam deka }e
deluvaat, t.e. }e dadat rezultat vo toj pravec, a toa se slednite:
Prvo, raspi{uvawe na referendum vo Republika Makedonija vo koj site
gra|ani na Republika Makedonija, bez ogled na nivnata nacionalna pripadnost t.e.
na koja zaednica pripa|aat, jasno i nedvosmisleno }e se izjasnat dali sakaat da
`iveat ili ne vo Republika Makedonija. Za onie koi ne sakaat da im se poka`e
pravecot i da im se ovozmo`i napu{tawe na teritorijata na Republika Makedonija i
da se upatat da zaminat vo zemjite kade {to sakaat da `iveat.
Vtoro, striktna primena na Zakonot za dr`avjanstvo, a toa podrazbira tie koi
ne se dr`avjani na Republika Makedonija, soglasno Zaknot za dvi`ewe i prestoj na
strancite vo Republika Makedonija da se pronajdat i istite da bidat vrateni vo
zemjata i vo dr`avata ~ii dr`avjani se, t.e. da ja napu{tat teritorijata na
Republika Makeodnija.
Treto, zaostruvawe na re`imot, kako i postapkata i uslovite za steknuvawe
na makedonsko dr`avjanstvo od pri~ini {to vo Republika Makedonija ima mnogu
takvi lica koi ne se dr`avjani na Republika Makedonija, a se involvirani vo
aktivnosti i dejanija, so koi ja naru{uvaat bezbednosta i integritetot na Republika
Makedonija.
^etvrto, dosledno i beskompromisno so u~estvo i apsoluten konsenzus na site
politi~ki faktori vo Republika Makedonija, kako i so u~estvo na site gra|ani na

I/50.-
Republika Makedonija, bez ogled na nacionalnata pripadnost da se pristapi kon
realizacija na ve}e zapo~nata postapka i akcija za pribirawe na nelegalnoto
oru`je, so {to apsolutno i vo golema merka }e se popravi i }e se podobri
bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija. So striktnoto izvr{uvawe na ovaa
akcija, smetam deka site gra|ani na Republika Makedonija }e ja poka`at svojata
lojalnost kon makedonskata dr`ava i }e se sozdadat uslovi za me|uverska
tolerancija i me|uetni~ki so`ivot, osobeno me|u makedoncite i albanskiot narod i
}e se sozdadat uslovi za dolgotraen mir, kako i mo`nost za ekonomski razvoj i za
ekonomski prosperitet.
Petto, vo delot na ekonomijata sozdavawe na ambient, t.e. prezemawe na
merki za sozdavawe na ambient za ekonomski prosperitet i mo`nost za otvorawe na
novi rabotni mesta, so {to }e se eliminira edna od mo`nostite za ona {to zna~i
razurnuvawe na bezbednosniot sistem i bezbednosta na dr`avata, zaradi vnatre{no
ekonomski pri~ini.
[esto, prezemawe na site mo`ni merki i aktivnosti od strana na Republika
Makedonija i nejzinite organi za brzo vleguvawe vo Evropskata ekonomska zaednica,
odnosno vleguvaweto vo NATO strukturite, kako najgolema garancija za celokupna
bezbednost na Republika Makedonija od sekakov tip. Toa se, glavno, merkite i
aktivnostite koi smetam deka treba da bidat prezemeni so pomo{ na koi bi se
izbegnala mo`nosta, t.e. bi se podobrila bezbednosnata sostojba vo Republika
Makedonija so mo`nost za vospostavuvawe na traen mir na teritorijata na
Republika Makedonija.
Blagodaram.
AGRON BUXAKU:
Blagodaram gospodine Tasev.
Jas ja koristam prilikata kako pratenik na replika, a {to se odnesuva na
replikata, prvo, zo{to gospodinot Alimi mi re~e deka treba da go ~itam

I/51.-
Delovnikot vo vrska so pravata na replika i replika na replika, pa normalno e
deka jas sum go pro~ital Delovnikot, no ne sum siguren deka site go pro~itale. Za
tie {to ne go pro~itale }e objasnam deka na stranica 28 ~len 86 pi{uva deka, vo
govorot pratenikot koj vr{i replika, vo ovoj slu~aj gospodinot Najdovski, ima pravo
na li~noto objasnuvawe i tn. i toa ne mo`e da trae podolgo od tri minuti, {to be{e
slu~aj. Koga mu dadov zbor na gospodinot Alimi, jas mu rekov deka replika na
replikata e dozvolena edna{ vo traewe od edna minuta. Zna~i, ova e noviot
Delovnik na stranica 28, ~len 86.
[to se odnesuva do, sega mojata replika, a koja nema da nadmine tri minuti na
gospodinot Tasev i golemite argumenti upateni do site albanci, vklu~uvaj}i me i
mene, ne samo kako partija, deka sum baukot na golema Albanija. Jas kako
potpretsedatel na Sobranie }e baram stenografski bele{ki, toga{ ne bev tuka, no
slu~ajno se najdov vo Makedonija nekade fevruari ili mart 1999 godina koga VMRO-
DPMNE be{e na vlast i jas }e baram stenografski bele{ki i odgovorot na
toga{niot pretsedatel na partijata i premierot i od drugite diskutanti od VMRO,
koi objasnuvaa deka ne postoi takvo ne{to kako golema Albanija, deka toa e samo, na
toa se se}avam, }e vi gi dadam stenografskite bele{ki na site ako ste
zainteresirani, zna~i deka ne se raboti za golema Albanija, tuku sekoga{ se nao|a
izgovor za negirawe na pravata na albancite, so toa deka se borime protiv golema
Albanija. Toa e prvo.
Vtoro, vo poslendo vreme gospodin Tasev, duri i mediumite koi ne se tolku
nakloneti kon albancite ne pi{uvaat ve}e za golema Albanija, tuku za golemo
Kosovo, taka {to vie ste malku nazad so ovie termini. Zatoa {to, se znae
konstruktivnata politika na Albanija.
Treto, vie rekovte deka eden albanski politi~ar izjavil deka ne e mo`no
Makedonija odnosno taa }e ima podelbi. Ve molime da ni ka`ete, ako ne e tajna, koj e
toj politi~ar koj toa go izjavil. Blagodaram i imate pravo ako sakate replika na
mojata replika.

I/52.-
Zna~i, ako ne se javuvate, jas }e pobaram koj politi~ar ova go izjavil i kakvi
vrski ima so VMRO-DPMNE.
Odime ponatamu.
Zbor ima gospodinot Georgievski Mihajlo.
MIHAJLO GEORGIEVSKI:
na Vladata,
Po~ituvan potpretsedatele, po~ituvani dami i gospoda pratenici i ~lenovi
Mirot i bezbednosta vo sekoa dr`ava se osnovni faktori za normalno
egzistirawe na lu|eto. Ako nema mir i bezbednost, mo`e da se re~e deka nema ni{to.
Od mirot i bezbednosta zavisi sozdavaweto na ~ove~ki dobra, materijalna i
duhovna kultura, spokoj, emocii i se {to e povrzano so normalniot ~ove~ki `ivot.
Za `al, vo na{ata prekrasna dr`ava mirot i bezbednosta se naru{eni, pa zatoa
celiot narod `ivee vo nemir, nespokoj i strav. Vo uslovi na strav i nespokoj, nema
napredok. Ima samo ambis, vo koj od den na den se podlaboko i podalboko propa|ame
se do dnoto, od kade {to nema vra}awe. Ovie mo`ebi se posledni istoriski migovi
da se vrazumime i da sozdademe bezbedna idnina za nas i za na{ite idni pokolenija.
Ako vo ovie migovi dozvolime da zavladee, kako {to ve}e vladee terorot,
nasilstvoto, vandalizmot i op{toto zlo na dobroto, mo`e vo najskoro vreme da se
najdeme na dnoto od ~ove~koto `iveewe i da se oprostime od bilo kakva svetla
idnina i nekakva perspektiva. No, po~ituvani dami i gospoda, dozvolete ovde pred
vas i pred celata makedonska javnost da gi iznesam moite viduvawa okolu pri~inite
za lo{ata bezbednosna situacija vo koja se nao|ame, kako i moite razmisluvawa za
razre{uvawe na ova su{tinsko pra{awe od `ivoten interes za site nas.
Po potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor se misle{e deka se zadovoleni
site mo`ni barawa na ~ove~ki prava na etni~kite albanci vo Makedonija, za koi
{to zedoa oru`je vraka i kako nikae vo svetot so nedemokratski sredstva se
izborija za demokratski ~ove~ki prava. Be{e seto toa i pomina. So formiraweto na

I/53.-
novata Vlada, vo koja vlegoa "mnogu borci za ~ove~ki prava" i istite dograbuvaj}i se
do privelegiite na vlasta, za koja vsu{nost i se borea, zaboravija na mnogu svoi
soborci na koi {to im vetuvale deka i tie }e bidat vo vlasta i slobodno }e si
vr{at kriminalni dela i bogato }e `iveat, a mo`no e i sozdavawe na edna golema
Albanija, son na mnogu albanci. No, kako {to vidovme nema{e tolku ministerski
mesta, kolku {to ima{e komandanti, pa taka nekoi i izvisija. Tie {to izvisija si
formiraa svoi bandi i po~naa da si gi baraat svoite vetuvawa kako za sloboden
{verc so droga, `eni i oru`je, taka i za idejata za golema Albanija. Bandite {to bea
motivirani od politi~ko-kriminalni motivi po~naa da vr{at neviden teror nad
nevinoto makedonsko naselenie, osobeno vo kriznite mesta, so cel iseluvawe na
makedonskoto naselenie i sozdavawe na etni~ko ~isti albanski sredini za idno
spojuvawe so etni~ka ~ista albanska dr`ava i sli~ni drugi motivi. Za ispolnuvawe
na ovie na svoite golemoalbanski apetiti, tie udrija i po makedonskiot dr`aven
odbranben sistem, policiata i vojskata. Od politi~ko kriminalnite albanski bandi
vo Makedonija, koi {to ne uspeaja da vlezat vo vlasta, mora da se ka`e deka
postrada, a i seu{te strada i golem broj nevino albansko naselenie, koe e izlo`eno
na grabe`i, uceni i siluvawe od svoite sonarodnici. Ovde treba da se istakne,
po~ituvani dami i gospoda, deka vo mnogu slu~ai teroristi~kite vooru`eni
ekstremni poedinci i bandi za svoite dela, t.e. nedela bile poddr`uvani i
naso~uvani i od poedini nivni porane{ni soborci, a sega{ni strukturi vo vlasta.
Seto toa e taka, no pra{aweto e zo{to e taka.
Po~ituvani dami i gospoda, pri~inata mora da ja barame vo na{iot odbranben
sistem, a toa e policijata i vojskata. Policijata ne uspea da fati i da go dade na
sud nitu eden izvr{itel na ubistvo, podmetnata bomba ili izvr{eno razbojni{tvo
vo tekot na edna cela godina, a takvi kako {to gledame vo Informacijata ima okolu
32 izvr{eni od 20 oktomvri 2002 do 30 avgust 2003 godina. A, pak, vojskata ne uspea
da spre~i ilegalno vleguvawe i izleguvawe od i vo Makedonija na razni ilegalni

I/54.-
teroristi~ko kriminalni bandi i poedinci vo izvr{uvaweto na razni teroristi~ko
kriminalni dela.
Neuspehot na policijata da gi otkrie i da gi predade na sud nitu edno lice za
napraveno zlostorstvo vo tekot na edna cela godina, kolku {to e na vlast, se dol`i,
spored moe mislewe, na nejzinata neefikasnost, nesposobnost i politi~ko
kalkulatorstvo i toa poradi za~uvuvawe na dobrite partiski odnosi so
koalicioniot partner vo vlasta i poradi strav od rasturawe na koalicijata. Toa e
politi~ko kalkulatorstvo, a pak, nesposobnosta i neefikasnosta se dol`i mo`ebi
odstranuvaweto na golem broj kvalifikuvan policiski kadar od svojot sostav,
oformen i ispe~en vo periodot na prethodnata Vlada, otstranet, pred se, poradi
partiski pri~ini i otpor kon se {to pripa|alo na prethodnata Vlada. No, seto toa
se vra}a kako bumerang. Me|utoa, {to da se pravi, takvi sme nie makedoncite,
nikoga{ ne uspeavme da se dogovorime i da go napravime toa {to e najdobro za svojot
narod, tuku, sekoga{ se pizmevme i se turkame edni so drugi. Tokmu zatoa dojdovme
do ova derexe, edna mala primitivna terotisti~ka grupa da ucenuva i ismejuva cela
makedonska dr`avna bezbednosna struktura, da ubiva i da kidnapira policajci,
vojnici i nikoj da ne snosi nikakva odgovornost.
Zatoa, po~ituvani pratenici, site treba za ova da se podzamislime. Zarem ne
e vreme da pobarame moralna i politi~ka odgovornost na glavniot na policijata na
Republika Makedonija, a toa e gospodinot Hari Kostov. Jas so ~ista sovest, poradi
se {top napravil i se {to ne napravil bi mu pobaral moralno politi~ka
odgovornost, so ostavka na ministerskata foteqa. Toj dobro znae, a vpro~em, i
celata makedonska javnost {to napravi, a ne treba{e da napravi. I, {to napravi i
{to ne napravi, a mo`e{e da go napravi. Toj celata svoja energija ja naso~i vrz
rasturaweto na elitnata edinica za brza intervencija Lavovi i vo sledeweto i
pritvorawe na mirni partiski li~nosti od redovite na makedonskiot politi~ki
protivnik, proglasuvaj}i gi za vinovni bez sudewe. So toa vo dovolna mera ja uni{ti
makedonskata odbranbena mo} i demokratskite ~ove~ki prava, pretvoraj}i ja

I/55.-
policijata vo za{titnik na ~ovekovite prava i obezbeduvawa na bezbeden `ivot vo
`estoki policiski torturi i maltretirawa karakteristi~ni za zloglasnata UDBA
od vremeto na naj`estokiot Stalinizam.
MIHAJLO GEORGIEVSKI: (prodol`enie)
VIII/.-JM/OM
Vo takvi uslovi i so cel da go uni{ti makeodnskiot politi~ki protivnik dozvoli da se zasilat
albanskite politi~ko teroristi~ki i kriminalni bandi i poedinci i da go dovedat vo pra{awe mirot,
bezbednosta , pa duri i opstanokot na makeodnskata dr`ava. Denes iako imame poddr{ka od
Me|unarodnata zaednica vo edna tretina od makeodnskata dr`ava ne funkcionira pravniot poredok, ne
se ispolnuvaat obvrskite sprema dr`avata i ne se po~ituvaat i istaknuvaat simbolite na dr`avata.
Po~ituvani dami i gospoda pratenici, soo~eni sme so seriozno naru{uvawe na mirot,
bezbednosta i opstanokot na makedonskata pravna i suverena dr`ava. Zatoa site onie {to i mislat dobro
na makedonskata dr`ava i gra|anite {to `iveat vo nea nezavisno od koe poteklo i vera se, site zaedno
treba da se zalo`ime za vospostavuvawe i za`ivuvawe na pravnata dr`ava na celata teritorija na
Republika Makedonija, no toa da ne bide samo deklarativno, tuku so konkretni primeri i dela. So cel da
se postigne seto toa po moe mislewe potrebno e da se napravi slednoto.
Prvo, da se napravi cvrst dogovor me|u vladea~kite partii SDSM i DUI za zaedni~ka akcija za
vospostavuvawe na mir, bezbednost i pravna dr`ava vo kriznite regioni. Tuka treba da bide opfatena i
kategori~no otfrlena idejata za golema Albanija, a so toa i fa}awe, zatvarawe, ili progonuvawe na
protagonistite na taa kobna ideja, uni{tuvawe na teroristi~ko kriminalnite bandi {to krstarat po
Kumanovsko, Tetovsko i drugi delovi od Makedonija i toa vo rok od eden mesec toa da se napravi so
javno deklarirawe i obvrska od dvete partii.
Vtoro, policijata i vojskata da gi anga`iraat site sposobni i obu~eni policiski i armiski kadri
nezavisno od koja partija i vera se i da napravat detalno ~istewe na makeodnskata dr`ava od
teroristi~ko kriminalni bandi i poedinci i da vospostavi red, mir, bezbednost i funkcionirawe na
pravnata dr`ava na teritorijata na cela Makedonija. Seto toa da se napravi vo rok od eden do dva
meseca. Ako ne se uspee vo toj rok da se razbijat i da se uni{tat zlostorni~kite bandi i vospostavi
praven red, mir i bezbednost na celata teritorija na Republika Makedonija , toga{ go predlagam tretoto

I/56.-
izlezno re{enie koe ne e ba{ popularno, no mo`ebi }e bide efikasno, a toa e proglasuvawe na vonredna
sostojba vo Republika Makedonija od strana na pretsedatelot na dr`avata se do vospostavvuawe na
pravniot poredok vo celata dr`ava. Toa se moite skromni razmisluvawa po~ituvani dami i gospodo
pratenici okolu vospostavuvaweto na mir, bezbednost i za~uvuvawe na na{ata dr`ava za koja vredi da
se vlo`i se od sebe i da im se obezbedi idnina na sega{nite i idni generacii i pokolenija.
AGRON BUXAKU:
Ima zbor gospodinot Fatmir Asani.
FATMIR ASANI:
Po~ituvan potpretsedatele, po~ituvani pratenici, po~ituvan minsiter, pred da po~nam so mojot
govor, sakam da go potsetam potpretsedatelot deka e vo uloga na spiker, a ne vo uloga na detektiv.
Bezbednosnata situacija vo Makedonija navistina e te{ka. Toa e edna konstatacija, navistina edna
opstojna konstatacija. Za da se dojde do ovaa konstatacija treba da se dade pri~ina za da bide
bezbednosnata situacija te{ka. Bezdrugo deka za ovaa situacija pridonesuva zaostanuvaweto na
implementacijata na Ohridskiot ramkoven dogovor i zamenata na ovoj dogovor preku dogovorite na
partnerite vo vladinata koalicija. Za `al, mnogu e `alosno koga se znae deka ~elnicite na vlasta za seto
ona {to se slu~uva, tie prodol`uvaat so iskrivuvawe na fakti~kata realnost, so prezentirawe na edna
pogre{na situacija pred javnosta, pred doma{nata i me|unarodnata javnost. Izmamni~kata politika ima
za cel da go sokrie svojot neuspeh kako na socijalen plan, taka i na planot na politikata i op{testveniot
plan. Ovaa Vlada ne postignala nitu eden pozitiven rezultat vo pravec na implementiraweto na
Ohridskiot ramkoven dogovor, postojano se obiduva da go reducira i ona {to ima kako mali prava {to
se garantira so Ohridskiot ramkoven dogovor. Sega vo ovoj moment gledam za potrebno da napravam
edna kratka retrospektiva. Makedonskiot del od ovaa Vlada kako v~era, taka i denes Tanu{evci, no i
site regioni na kriza, na voenata kriza, me|uetni~ka kriza vo 2001 godina prodol`uva da gi gleda kako
divo meso koe {to se nadvisnuva nad oazata na mirot, a so ist stil prodol`uva i denes bez da se vidi i
najmala izmena, ili najmala promena. Zna~i, seto odi spored staro pravilo. Na krajot , u{te edna{
izleguva na videlina vistinata deka i po zavr{uvaweto na voeniot konflikt me|uetni~ki albansko-

I/57.-
makedonski vo tekot na 2001 godina , nitu vo Tanu{evci, nitu vo Lipkovsko-Kumanovskiot region,
nitu vo Skopje i Tetovo , no nitu vo celata zemja ni{to ne e izmeneto. Se' ostanuva na mesto na
tapkawe. Krizniot region ostana vo zaborav. Mnogu e jasno deka novite dogovori na vladinite partneri
se donesuvaat preku imponirawe na nivniot jazik {to se serviraat bez nikakvi izmeni. Sega e jasno
zo{to se slu~uva ovaa golema izmama vo albanskata sredina. [to napravila ovaa Vlada za regionite koi
{to bea opfateni od voeniot konflikt vo 2001 godina govorat i ku}ite koi {to ostanaa seu{te razru{eni. I
za da bide u{te pote{ko koalicionata vlada od prviot den od doa|aweto na vlast namesto da izvr{i
resocijalizacija na biv{ite pripadnici na ONA, taa go napravi sprotivnoto, po~na so akcii na
progonuvawe i apsewe na nivnite pripadnici, na tie pripadnici. Od toj moment vladinata koalicija
SDSM, DUI i LDP uka`a deka ne go prifa}a Zakonot za amnestija, {to se slu~i stotici imiwa
pripadnici na ONA da bidat na listata na spisocite na policijata koi {to bea podeleni po site policiski
stanici i grani~ni premini so cel za nivno fa}awe. Da ne govorime za vklu~uvaweto na albancite vo
sistemot kade {to ni{to ne se gleda. Vo ovaa Vlada ima eden partner, kukla koj {to slu`i samo kako
dekoracija, nejzina nadvore{na dekoracija. Ovaa Vlada svojata crna hronika }e ja prodol`i i niz
albanskite gradovi i sela izmisluvajki teroristi, sekade kade {to ne{to sli~no nemalo, samo za da
zapo~ne antialbanska kampawa. Taka, navistina na eden nepravi~en na~in so demonstracija na
policiska sila se soo~i Sopot i negova repriza na nasilstvoto na policijata , potoa Rakovec vo Tetovo,
Vaksince i na krajot Karadak, Lipkovo i Kumanovo. Zna~i, ovoj partner ostanuva bez glas i koga
makedonskata policija zaedno so svojot voen arsenal gi napa|a selata od Karadak, Brest i Malina, mol~i
koga prodol`uva opkoluvaweto na edna cela albanska op{tina, mol~i i vo odnos na policiskite
punktovi, ili pak mo`ebi postoi po nekoj albanec policaec na kogo mu se odzema pravoto da govori
albanski. Vo ovie punktovi sekade kade {to postojat albanski naseleni mesta se maltretiraat albancite.
Se postavuva pra{aweto, do koga albanskiot partner vo koalicijata }e dozvoli nekontrolirano
odnesuvawe na makedonskata policija i do koga albancite }e ostanat, }e bidat policiska garancija.
Mislam deka vie po~ituvani treba da bidete vo slu`ba na kauzata, bidejki vo nejzino ime sedite vo
foteljite na ovoj Parlament. Zna~i, da bidete protiv nasilstvoto i protiv nasilstvoto vrz albancite.
Vremeto brzo izminuva, no ostanuvaat delata. Ona {to denes vie go pravite veruvame deka mnogu
brzo }e dojde vreme koga narodot }e ve osudi.

AGRON BUXAKU:
Predlagam pauza od 10 minuti.
I/58.-
(Po pauzata so sednicata prodol`i da rakovodi Nikola Popovski, pretsedatel na Sobranieto na
Republika Makedonija ).
NIKOLA POPOVSKI:
Prodol`uvame so rabota.
Gospodinot Buxaku ima replika na gospodinot Fatmir Asani.
AGRON BUXAKU:
Jas mislam deka iako gospodinot Asani ne e tuka, bidejki sakav da postavam edno direkno
pra{awe {to se odnesuva do ona {to mi se obrati kako pretsedava~ na ovaa sednica, vo del od ovaa
sednica , ne go razbrav {to saka{e da ka`e. No, onaka kako {to se izrazi , mislam deka , gi pra{av i
drugite kolegi, jas ne go razbrav {to saka{e da ka`e. Jas vo nitu eden moment ne ja zloupotrebiv svojata
uloga kako potpretsedatel i pretsedava~ na seansata, tuku samo go upativ gospodinot Asani da go
pro~ita Delovnikot okolu raboteweto, okolu replikite. No, vo odnos na edna replika na gospodin Tasev
i toa go napraviv od mesto, na makedonski jazik , taka {to mu rekov deka {to se odnesuva do
stenografskite bele{ki na sednicite vo odnos na golema Albanija i vo odnos na stavovite vo vrska so
ovaa teza, zna~i {to bea postaveni vo odnos na liderot i rakovodstvoto na partijata {to se odnesuva na
replikite, na sprotivstavenosti , nie ~esto pati sme rekle deka Parlamentot ne go smetame kako teatar
kade {to treba da se iska`eme koj e pogolem patriot eden od drug, tuku da rabotime na eden
konstruktiven na~in. Toj toa go prifati i mnozinstvoto na Parlamentot donesuvajki zakoni koi {to
proizleguvaat od Ohridskiot ramkoven dogovor . Zna~i, celta e da se iznajde na~in za upotrebata na
albanskiot jazik . Bidejki gospodinot Asani ne e tuka, neznam koga }e go dobijam odgovorot vo odnos
na ona {to toj go postavi kako pra{awe.
NIKOLA POPOVSKI:

Ima zbor gospodinot Slobodan ^a{ule.
SLOBODAN ^A[ULE:
I/59.-
Gospodine pretsedatele, po~ituvani kole{ki i kolegi pratenici, po~ituvnai pretstavnici na
Vladata, zato~enici na nasilstvoto.
Primenata na nasilstvo vo politi~ki celi ni go diktira `ivotot, ni ja devastira ekonomijata, ni ja
razgraduva demokratijata, ne deli politi~ki, ne deli nacionalno, ne deli na nepomirlivo sprotivstaveni
etni~ki zaednici vo na{eto do zav~era otvoreno op{testvo, {to e najstra{no slu`i za manipulacija. I u{te
postra{no od toa , ne tera da odgovorime so primena na nasilnite metodi koi dr`avata gi ima, a treba da
gi koristi samo vo vonredni momenti. Toa se manifestira vo na{eto razgradeno op{testvo na
najrazli~en na~in. Politi~ko nasilstvo e da bara{ pred da sozree op{testvoto ona {to si go dogovoril po
sekoja cena da se napravi, nasilstvo e da ne gi prifati{ atributite na dr`avata ~ij {to Ustav si go izgradil i
ti po pat na makotrpni pregovori. Nasilstvo e za sekoj problem da povlekuva{ oru`je i nasilstvo e da
puka{ na pretstavnicite na zaedni~kata dr`ava. Nam toa ni se slu~uva i nie namesto da se zafatime so
ekonomijata koja kako site postkomunisti~ki mora da izleze od naddolnata linija, namesto da se
zafatime so doizgradbata na na{ata demokratija koja e nesovr{ena , onolku kolku {to sme nesovr{eni
nie kolku {to e voop{to vpro~em nesovr{en ~ovekot , nie ja iscrpuvame dr`avata, go satanizirame na
razni razdeloci podelenoto op{testvo, `ivotot pominuva pokraj nas i postepeno se nao|ame vo situacija
pod diktat na onie koi na{ata ve}e poslovi~na nestabilnost i negenerirawe na bezbednost gi zagrozuva ,
da ne sednat i povtorno da ne nateraat so nivni uslovi i so na{e otka`uvawe pod diktat da napravime
spogodba i povtorno da trgneme vo magi~noto kolo koe ne dovede posle 2001 godina, posle Ohridskiot
ramkoven dogovor koj e del od na{iot Ustav do ovaa dene{na sednica. Ovaa dene{na sednica ne e plod
na voljata na edno politi~ko dvi`ewe, tuku rezultat na edna situacija na koja mora da i stavime kraj.
Koga ja potpi{uvav inicijativata za odr`uvaweto na ovaa sednica , jas bev ubeden deka
nasilstvoto vo Makedonija e neprirodno, nema dlabinski pri~ini za nego, nema tolku mnogu omraza za
da toa bide edinstvenoto orudie so koe }e mo`eme da se razbereme, bev ubeden deka ovde, vo ovoj
dom mo`e i mora da se najde re{enie. A re{enieto e mnogu ednostavno, ne treba golemi filozofii, ne
treba novi ramki. Imame Ustav, treba da mu dademe sodr`ina, a sodr`inata ja pravime nie. No,

I/60.-
najva`nata sodr`ina, najva`noto oru`je za borba protiv generatorot na nasilstvoto e na{eto edinstvo, prvo
politi~koto edinstvo zad dr`avata nare~ena Republika Makedonija , potoa nacionalno edinstvo na
politi~kite ~initeli na makedonskiot narod i na kraj me|uetni~ko edinstvo na site gra|ani na Republika
Makedonija koi nosejki go nejziniot paso{, nejzinata li~na karta, barajki dokaz za dr`avjanstvoto i
izrazile lojalnost i pripadnost i taa lojalnost i pripadnost sega treba site zaedno da ja doka`eme, treba da
ja doka`eme ovde. Zo{to e tolku po moe dlaboko ubeduvawe va`no toa edinstvo za koe se nadevam
deka }e bideme eden den da go iznedrime i da go implementirame, bidejki od nego potoa }e proizleze
implementacijata na seto drugo {to ni nedostiga kako op{testvo, kako ekonomija, kako `ivot. Nie sme
plenici na nasilstvo koe go finansira i vo toa sum ubeden, postojat i dokazi , organiziraniot kriminal koj
ja nadminuva Makedonija. Nie imame vo nego na{i prislu`ni izvr{iteli, no nie sme nesre}niot kraj na
Evropa niz koj {to toj kanal od 80 milijardi dolari pominuva za da zavr{i na pazarite vo Evropa.
O~igledno deka }e mora pred da mobilizirame nekoj drug so negovi uslovi da dojde da ni go re{ava
problemot i nie da napravime napor da po~neme da go re{avame. Nie sme portata, preodniot koridor i
od nas zavisi kolku brzo i kolku efikasno }e go zatvorime.
SLOBODAN ^A[ULE: (Prodol`enie)
Toj organiziran kriminal finansira bandi koi po potreba se za{titnici na konvoite so
droga, oru`je i belo robje ili borci za nekakvi si prava. Toj organiziran kriminal, vo otsustvo na
vistinska ekonomija, finansira i odredeni politi~ari i politi~ki grupacii, so dol`na ograda za site ~esni
lu|e od site mo`ni kultura vo Republika Makedonija koi uspevaat da se otrgnat od kanxite na ova
izvonredno golemo zlo. Ako poka`eme edinstvo i ako poka`eme cvrsta volja i lojalnost kon Republika
Makedonija i kon nejzinite nesovr{eni zakoni i Ustav, ve}e sme mu nanele eden udar na organiziraniot
kriminal, i toa seriozen. Ako od toa edinstvo proizleze jasen dogovor za dogradba na na{ata
demokratija i za pretvorawe na Republika Makedonija od disfunkcionalna vo funkcionalna dr`ava, nie
}e go prazime do kraj organiziraniot kriminal. A so nego }e is~eznat bandite, a ako sozdademe
ekonomija i demokratija, koi }e im ovozmo`at na na{ite gra|ani da generiraat vrednosti, toga{ }e
is~ezne i potrebata lu|eto za pari da se regrutiraat vo odredi na koi potoa im se davaat razni atributi, no

I/61.-
tie vo edno se identi~ni, a toa e nasilstvoto. Bez ogled so kakvi potemni politi~ki celi i platformi toa }e
se pravda, toa e nasilstvo, lu|e ginat.
2001 godina imavme edna apsurdna situacija, vo koja tri meseci posle pojavata na
oru`enite bandi i nivnoto dvi`ewe niz Republika Makedonija se artikulira{e platforma za ~ovekovi
prava. Me|utoa, ako se vratite nanazad, }e vidime deka taa se sovpa|a so periodot koga Srbija po~na da
se demokratizira, koga Kosovo prv pat posle tolku vreme odr`a lokalni demokratski izbori, koga nie
sednavme i so Srbija kako edna od postabilniste demokratii vo ovoj prostor, demokratski da ja
regulirame granicata, koga Albanija po~na da vospostavuva celosen suverenitet, barem vrz svojata
politika i vlasta izleze od Tirana i po~na da se konsolidira. Zna~i, koga vo vreme regionot po~na da se
cemokratizira i da stanuva generator na demokratija, a ne generator na krizi, vo toa vreme ni se slu~uva
konflikt. Ni se slu~uva edna, te druga, te treta grupacija, za koja i odredeni albanski relevantni vo toj
moment politi~ari, pripadnici - eve da go upotrebam i jas toj termin i da ja doka`am mojata lojalnost
kon makedonskiot Ustav - na albanskata zaednica vo Republika Makedonija, koi rekoa za nekoi od tie
bandi deka se kriminalci i ni{to pove}e. Pominaa tri meseci i se artikulira{e platforma koja se temele{e
na ~ovekovi prava. I sega, kade e aspurdot? Naedna{ oazata na mir, vo vreme koga celiot region
stanuva stabilen i funkcionalen, stanuva izvor na nestabilnost. Komu ne mu odgovara stabilnosta?
Stabilnosta ne mu odgovora na onoj {to viree vo haos. Ottamu, ni se slu~i da imame vostanie zaradi
politi~ka segregacija vo vreme koga minister za pravda be{e eminenten pretstavnik na albanskata
zaednica vo Republika Makedonija. Imavme bunt protiv socijalna segregacija vo vreme koga imavme
pretstavnik na edna albanska partija koja gi dobi izborite, odnosno koja dobi glasovi na izborite od
albanskata zaednica i be{e minister za trud i socijalna politika, minister za lokalna samouprava i tn. So
drugi zborovi, se artikulira{e politi~ka argumentacija za vostanie na albancite protiv ovie pretstavnici,
koi na demokratski izbori dojdoa vo Makedonskoto sobranie neosporeni i vlegoa po pat na koalicionen,
i toa mnogu precizen dogovor, vo Vladata na Republika Makedonija. I toga{ mo`evme da go re{ime
pra{aweto, ako ima{e politi~ka, socijalna, ekonomska pravna i druga segregacija vo ova na{e
nesovr{eno op{testvo i vo ovie na{i zakoni i Ustav koi baraat dogradba, mo`evme kako {to sega
pravime napori ili otkako izginaa tolku lu|e, da sedneme da pregovarame, mo`evme toga{ toa da go
napravime. Zarem ne e gospoda daleku poefikasno da pobedime na izbori bez da morame na{ata

I/62.-
idnina, potomstvoto, mladinata da gi pra}ame na nekakvi izmisleni boi{ta da ginat za onoj koj
edinstveno od seto ova ima profit, a toa e toj na koj mu odgovara samo haosot. Nam haos ne ni treba.
Zatoa sum ubeden deka otkako ve}e edna{ minavme niz taa faza mo`eme da spre~ime natamo{na
manipulacija i razgradba na ve}e poseanata omraza. Sega, {to ni se slu~uva, otkako posle te{ki
premre`ja, ma~ni pregovori uspeavme da izgradime dogovor, koj se temeli na kompromis kako i site
~ove~ki dogovori, nema idealni re{enija koga se dvajca vo pra{awe, ili najmalku dvajca, ni se slu~uva
povtorno da imame bunt vo eden del vo na{ata dr`ava kade {to e dominanta populacijata koja i pripa|a
na albanskata zaednica protiv ministri vo istite ili vidoizmeneti resori koi pobedija na izbori na
platformata na eda politi~ka partija, koja gi artikulira interesite na albanskata zaednica i povtorno e
nao|ame vo apsurdna situacija ovde da raspravame za problemot koj proizleguva od primena na
nasilstvoto, koe bara na sebe reakcija, bidej}i postepeno razgradbata odi od znamiwa preku razni
na~ini na iznudeno barawe na raboti koi se ili ne se predvideni so na{iot dogovor, }e ne dovede do
kriti~nata masa da mora da pratime policiski voeni sili, za da se spravime so lu|eto koi nastapuvaat,
sega povtorno nezadovolni od ona {to so makotrpni napori i kompromisi, ve}e pod staratelstvo kako
suverena dr`ava, koja nekoga{ be{e primer, sega pod staratelstvo na me|unarodnata zaednica, se
obiduvame da gi izgradime. I normalno, takvata situacija ne turka vo neprimisleni dejstvija, vo
nepodgotveni akcii, ne turka vo situacii koi sozdavaat u{te pogolem problem i posle 2001 godina
povtorno se zatvori krugot vo koj caruva primenata na nasilstvoto za politi~ki celi. Koga ja potpi{uvav
inicijativata, mislev deka od ovde }e izlezeme so edinstven politi~ki front, vo koj ~elnite mesta }e gi
zazemat gospodata pratenici koi gi artikuliraat interesite na albanskata zaednica vo Republika
Makedonija , koi se lojalni kon tie interesi, a jas ne veruvam deka postoi eden ~ovek na svetot ~ij {to
primaren interes ne e mir, sloboda i dobrodetel, deka }e zastanat vo toa ime i }e otidat vo na{iot
prokolnat triagolnik koj ne i pripa|a o~igledno na ovaa dr`ava, Lojane, Tanu{evci, Ara~inovo i }e gi
ubedat lu|eto deka ima mehanizmi, deka ima politi~ka volja i politi~ko edinstvo vo koe mo`eme da gi
re{ime problemite, dokolku gi ima, a jas se somnevam deka tie se takvi, kakvi {to ne bea takvi i 2001
godina, za da mora so pu{ka na ramo da trgneme. I najbrutalniot od site argumenti, koj za mene ne
mo`e da bide argument, nasilstvoto, da go ubedime kako na~in na ubeduvawe. Ubeden sum deka toa ne
ni treba. Seto drugo {to potoa }e go ka`eme kako posledica na ovaa ili onaa gre{ka e diktirano od ovaa

I/63.-
na{a nesposobnost da se spravime so ova zlo. Koga ja potpi{uvav inicijativata mislev deka od ovde }e
izlezeme so edinstven politi~ki stav na dvete najgolemi politi~ki grupacii vo ovaa dr`ava, deka }e
izlezeme so edinstven politi~ki stav vo koj }e stoi deka nema, bez ogled na toa koj go generira i kako
go krie zad odredeni politi~ki platformi i artikulacii, deka nema da bide toleriran i deka }e bide
eliminiran od prostorot politi~ki na ovaa dr`ava, za da edna{ zasekoga{ sekoj {to nosi oru`je i sekoj {to
ima smelost da go primeni vo toj proklet trijagolnik ili drugade kade {to ne uspevame site zaedno da ja
vospotavime taa na{a zaedni~ka Republika Makedonija da ne dobiva za pravo da sedne, kako {to be{e
pred nekoj den i edna grupa na eminenti politi~ari da odi da razgovara so lu|e za koi nikoj nema
nikakva definicija vo ovoj moment, bidej}i teroristi ne se, politi~koto telo na albanskata zaednica ne gi
prifa}a, banditi ne se, zaradi toa {to toa bilo navredlivo, a sepak se lu|e koi nosat oru`je i koi pukaat na
policijata na Republika Makedonija, koja sega ovoj pat vo me{an etni~ki sostav, koj pukaat na
Armijata na Republika Makedonija. Dvata vo ovoj slu~aj za nesre}a me|utoa, za mene markantni
~initeli na makedonskata dr`ava. I koj za toa ja nosi odgovornosta? Vo krajna linija, ako sakate site nie
zaedno, a vo momentot tie {to se na vlast i od niv treba da proizleguva inicijativata i od niv treba da
proizleguvaat re{enijata, za koi nie kako odgovorna opozicija sekoga{ }e bideme podgotveni da gi
dorabotime, da gi izglasame i da gi primenime. No mora da postoi dogovor deka pove}e nema da
tolerirame nekoj si ^akala, nekoj si Breza, nekoj si Mitrovica! Otkako ve}e napravivme istoriski
kompromis koj go dovede politi~koto telo, DUI na vlast deka nema da gi tolerirame pove}e i deka
policijata }e gi apsi ne zaradi toa {to se teroristi, ne zaradi toa {to se banditi, tuku zaradi toa {to go
uni{tuvaat edinstvenoto {to ni ostana, a toa e makedonskata demokratija, {to od Makedonija pravat
disfunkcionalna dr`ava. Neznam kako da ja podelime, na neznam kakvi kantoni, taa disfunkcionalna }e
sozdava krizi se do nejzinoto is~eznuvawe, a toa }e bide na nesre}a na site nejzini gra|ani, bez ogled na
toa na koja etni~ka zaednica i pripa|aat.
Gospoda, neznam dali ni e jasno {to se slu~uva. Ako ne uspeeme na{ata zaedni~ka
dr`ava da ja napravime funkcinalna, taa }e stane entitet, ili u{te podobro re~eno neentitet koj }e ~eka
do kone~nata razgradba ili redefinicija na regionot nare~en Zapaden Balkan, i potoa od inanicija, od
nestoruvawe da ja snema. I vo toj slu~aj, bez ogled na toa kolku e toa ~udovi{no, nie }e imame od
nestoruvawe preselba na narodi, omraza, vojna, ekonomska devastacija i }e ~ekame kako posledni, vo

I/64.-
karantinot nare~en Zapaden Balkan, da gi do`iveeme standardite, doblestite na slobodata, demokratijata
i pravoto za potraga po sopstvenata idnina i sre}a vo Evropa. Dali nam ni treba vakvo ne{to? Jas sum
ubeden deka ne ni treba. Odgovornosta po 50 godini koga na nas nekoi drugi generacii }e gledaat so
sudot na istorijata vrz osnova na na{ite dela, }e padne kako lu|e koi ne storile koga mo`ele.
Kontraproduktivno e, veruvajte mi, sega da se nategame koj, {to, kako i kade. Se
soglasivme koga izlegovme na izborite, otkako go potpi{avme Ramkovniot dogovor i go napravivme
Ustavot deka }e gi po~ituvame pravilata koi toj ni gi diktira kako kompromis so koj uspeavme ovaa
na{a dr`ava da ja do~uvame. Zo{to sega ne se primenuvaat? Se dodeka DUI, se dodeka cenetite
pratenici na albanskata etni~ka zaednica vo Republika Makedonija ne izlezat so takov stav, se dodeka
delbite ne gi odlo`ime koga e vo pra{awe opstanokot na na{ata dr`ava i u{te postra{no na na{eto
op{testvo, bidej}i op{testvenata sozdavaat dr`avi koi vo niv funkcioniraat a ne obratno, se dotoga{ nie
ne }e mo`e da se nadevame na nekakov napredok, nekakva demokratija i na nekakva lojalnost kon
dogovorenoto. I ako taa lojalnost sega ne ja doka`eme, toga{ utre nemojte da barate od ispla{enite
gra|ani da ne stanat plenici na onoj koj }e stane i }e re~e - gledate, vo niv se nema verba zaradi toa {to
toa {to samite go baraat, go bara, sega ne se kadarni na nekoi si marginalni tipovi od imeto Breza,
^akala, Mitrovica i naredete bilo koj od tie tamu mra~ni kreaturi da im nametnat minimum lojalnost
kon zaedni~kiot dogovor.
Gospoda, vo toj proklet triagolnik vo Republika Makedonija kade {to vlasta is~eznuva
kako vo Bermudskiot triagolnik, edna etni~ka zaednica koja postojano zafateni so me|usebnite delbi i
razpravii ja zaboravame, `ivee vo krajno te{ki uslovi, vo klanovski i feudalni uslovi i samo vo takvi
uslovi (zatoa tie se odr`uvaat) mo`e da dojde do regrutirawe vo bandi. Mo`e da dojde do sozdavawe
iluzija deka pu{kata e re{enie za problemite, a ne ova {to go nudi ovoj Parlament i ovie pratenici vo
politi~kite dogovori, pa ako treba do besvest }e pregovarame, ama ako sme re{eni da se dogovorime,
re{enieto }e go najdeme. Gospoda, se dodeka e toa taka i dodeka tamu ne uspevame da ja vostavime
makedonskata dr`ava preku nejziniot Ustav, a negov negov sostaven del e Ramkovniot dogovor, }e
imame kriza, }e ginat policajci, }e ginat vojnici, ovoj Parlament }e bide podelen, makedonskoto
stopanstvo }e propa|a, makedonskata demokratija }e bide razgradena, Republika Makedonija }e bide
sakata dr`ava bez edna granica. A za da imate me|unaroden suverenitet i da bidete priznati kako dr`ava

I/65.-
vo svetot treba da imate kontrola nad site va{i granici. Zna~i, se dotoga{ dodeka e ova vaka, se ova {to
go zboruvame nie }e stanuva se pote{ko i pote{ko dodeka ne dojde do kone~niot lom vo koj ne }e se
bide sposoben pove}e ne{to razumno, i vo ovoj dom koj ni ostana kako posledna tribina za politi~ki
pregovori da se ka`e.
Od tie pri~ini, mislam deka zaklu~ocite {to se nudat mora da bidat prifateni. Kon niv
treba nie kako pratenici da izgradime na{a sopstvena odgovornost i od ovde da trgneme da gi ubedime.
A ako nej}at da se ubedat, posledna {ansa }e im bide, toga{ }e bidat razoru`eni. Ne mo`e gospoda da
~itam vo vesnik deka nekoj si tamu mene kako gra|anin na ovaa dr`ava, vas kako pratenici zaedno so
mene, na ovaa Vlada i na site gra|ani na Republika Makedonija da im dava ultimatum, deka
ultimatumot te~e. Do Boga za {to? Pa eve razgovarame za toa, se legaliziraat univerziteti, se pravat
paralelki, go pravime na dobar ili lo{ na~in, ama go pravime. Vo imeto na {to moite deca treba da bidat
izlo`eni na ultimatum?! Zo{to moram da odam vo vojna koga eve site imame volja da go prekineme toj
krug, toj ma|epsan krug i da sedneme da pregovarame. Ne mo`am, gospoda, da ~itam vo zagrepski
vesnici kako paradiraat nekoi lu|e tamu i velat deka nie }e ja razgradime Republika Makedonija. Jas
sum ubeden deka ovaa dr`ava, vo ~ija {to prva vlada 1944 godina ima{e dvajca pretstavnici na
albanskiot narod vo Republika Makedonija bila nesre}a za albanskiot narod. Ne, gospoda, nie site
zaedno nemame drug izbor, ili }e ne bide, ili }e ne nema. Kako kantoni nema da vredime ni{to, a
dotolku pvoe}e ako vo raspadot i pregrupiraweto na Evropa sekoj od nas potr~a da si pobara pribe`i{te
tamu kade {to misli deka se negovite, me|utoa, tie negovi ne se. Nie sme si na{i ovde i ovde ni e
idninata.
Spored toa, od ovde ako treba da se izleze so ne{to, treba da se izleze so ultimatum:
gospoda, polo`ete go oru`jeto, ako ne, site zaedno }e dojdeme da ve razoru`ame.
NIKOLA POPOVSKI:
ZORAN KRSTEVSKI:
Ima zbor gospodin Zoran Krstevski.
Gospodine pretsedatele, po~ituvani pratenici, gospoda ministri,

I/66.-
Iskreno, ovaa tema koga ja predlo`ivme za diskusija, se nadevavme deka celata vlada,
najmalku premierot, najmalku ministerot za vnatre{ni raboti, ministerot za odbrana }e bidat tuka i }e
debatirame vrz osnova na kompetentni informacii za politi~ko bezbednosnata sostojba voop{to vo
Republika Makedonija, bidej}i aspektot na bezbednosta ne mo`e da se gleda edinstveno niz ulogata na
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i ulogata na nejziniot minister. Ottuka, za~uduva neprisustvoto i
nemaweto konkretni informacii za procenkata na Vladata na Republika Makedonija za aktuelnite
politi~ko bezbednosni sostojbi vo Republika Makedonija. Go nema i pratenikot koj e lider na DUI,
~ovekot koj e kontraverzen vo najmala raka za politi~kite zbidnuvawa vo Republika Makedonija i koj
uporno poslednite dva meseci mol~i, otkako nastanaa konfliktnite sostojvi vo Kumanovsko -
Lipkovskiot region.
Nie treba da bideme svesni deka ne sme enklava vo regionot i deka toa {to sme
organizirano op{testvo, demokratsko op{testvo so parlament, so vlast deka seto toa e vo korelacija vo
odnosi koi se slu~uvaat vo regionot. Ottuka, na ovaa sednica be{e nu`no da imame politi~ka procenka
za toa {to se slu~uva so na{ite sosedi, kako se razvivaat nadvore{nite odnosi, na koi otvoreni pra{awa
naiduvame, bidej}i Republika Makedonija seu{te, na dene{en den, posle 12 - 13 godini nezavisnost,
ima negirawe na svoite atributi. Eden sosedn ne gi priznava imeto, drug sosed ne ni ja priznava
granicata, odnosot na makedonskoto malcinstvo vo oddelni sosedni dr`avi e pod nivoto na
me|unarodnite standardi i ~ovekovi prava i slobodi. Postoi, na odreden na~in, problem {to Republika
Makedonija ja trpi neefikasnosta na me|unarodnata zaednica koga se raboti za re{avawe na pra{awa vo
regionot, posebno okolu pra{aweto na Kosovo i taka da ka`am, vsu{nost, Republika Makedonija
pretstavuva kolateralna {teta na taa neefikasnost, bidej}i trpi nejzinata ekonomija, trpi nejzinata
komunikacija, nejziniot interes i procesite i postapkite na integrirawe vo Evropskata unija i vo NATO
alijansata.
Ottuka, mislevme deka ovde nu`no }e bidat istaknati tie sostojbi i ocenki okolu
Republika Makedonija, a ne debatata da se svede samo na toa od kakov karakter bila akcijata na
policijata vo seloto Brest ili vo nekoe drugo selo, dali tuka ima pre~ekoruvawe na ovlastuvawata na
Ministerstvoto, dali tuka pri toa vnatre vo Ministerstvoto postoelo me|usebno informirawe na
odgovornite po politi~ki linii tamu postaveno i tn.

ZORAN KRSTEVSKI: (Prodol`enie)
I/67.-
X/1.- SS/MP
Nie mora da se soo~ime so faktot deka naskoro }e otpo~ne dijalogot pome|u vlastite vo
Belgrad i na Kosovo, legitimnite politi~ki pretstavnici na albancite na Kosovo i deka toj dijalog mo`ebi
}e potrae podolgo. No, sekako }e ima svoja refleksija na nastanite i vo na{ata dr`ava. Posebno, ako vo
toj dijalog bide celo vreme na masa, na pregovara~ka masa pra{aweto na podelbata na teritorii za koe
mislam deka ovie nastani {to vo Republika Makedonija se slu~uvaat ne se nitu slu~ajni, nitu najmalku
naivni, tuku se del od edno isto scenario {to vo tie pregovori treba da obezbedi logisti~ka poddr{ka na
politi~kata grupacija od Republika Makedonija {to ja poddr`uva nezavisnosta na Kosovo i da sozdade
eden prostor {to vo eventualni razmeni na teritorija bi zna~el koridor ili mo`ebi pribe`i{te za onie koi
nesre}no }e gi gubat domovite zaradi politi~ki implikacii na poedinci.
Toa treba nie da go gledame so otvoreni o~i i da ne begame od faktot deka preku na{eto
u~estvo vo me|unarodnata zaednici, od nivoto na Obedineti nacii do site formi na diplomatsko
politi~ko deluvawe na Republika Makedonija treba da imame svoj stav, svoj koncept kako }e se
postavime vo odnos na tie problemi.
Nie edna{ imavme situacija vo koja {to Republika Makedonija be{e zateknata, koga
ovde vo 1999 godina preku 380 iljadi begalci prestojuvaa, koga pove}e od 18% vo toj moment se
zgolemi brojot na naselenieto vo Republika Makedonija, koga se zagrozija site funkcii na dr`avata i
koga Makedonija poka`a golema solidarnost, golem humanizam i izmenaxira eden del od edna kriza
{to ne be{e od nas nametnata nitu posakuvana. Tie "uslugi na Republika Makedonija" na{ata, podocna
dojdoa "blagodarnostite" so prelevaweto na del od sudirite od Kosovo i zatoa mislam deka na
Me|unarodnata zaednica treba da se obrne faktot deka garantiraweto na granicata, na bezbednosta na
granicata i dr`eweto pod kontrola na situacijata {to mo`e da eskalira vo zavisnost od konstalacijata na
politi~kite odnosi i site {to }e nastanuvaat vo regionot e bitna odrednica vo Republika Makedonija da
se odr`i mirot i stabilnosta vo onaa smisla vo koja {to site ja posakuvame.
Na vnatrre{en plan nie imavme burni dve godini. Ednata be{e krizna, so voen konflikt, a
drugata be{e postkonfliktna, so parlamentarni izbori i vospostavuvawe na demokratski poredok. Nie,
kako opozicija, toga{ tvrdevme deka politi~kiot faktor, DUI, {to proizleguva od voenata struktura na

I/68.-
HDZ i na porane{nata ONA ne e sam po sebe dovolen faktor na mirot i stabilnosta vo Republika
Makedonija i deka taa situacija ne }e mo`e taka ednostavno da se nadmine ako, pokraj site politi~ki
dogovori i otstapki, vklu~uvaj}i ja i amnestijata, ne se napravat i odredeni bezbednosno - politi~ki
dogovori vo ramkite na politi~kit blokovi vo Republika Makedonija so koi site }e davaat pridones
stabilnosta vo Republika Makedonija da bide edinstvena.
Deneska gledame deka vo ramkite na Vladata ima razli`ni ocenki za aktivnostite na
MVR. Deka odnosite pome|u politi~kite faktori vo Vladata se razni{ani i deka tie direktno vlijaat na
izbrzani potezi {to treba da ja solviraat, da re~am, sostojbata od bezbednosen karakter, no koi kako
anplitudi, namesto da se namaluvaat, se zgolemuvat, pa se prenesuvaat vo obrazovanieto preku
inicijativite {to ministerot za obrazovanie gi dava {to se nepromisleni, nedobro podgotveni i vo
najmala raka vo pogre{no vreme praveni. I taa situacija {to nalikuva na vremeto od pred 7-8 godini,
{to obi~no se narekuva "kontrolirana nestabilnost" treba da bide zamena za se {to vo ovaa dr`ava
gra|anite so izborite od minatata godina gi o~ekuvaat, a toa e prosperitet, demokratija i ekonomska
blagosostojba.
Dojdovme do eden apsurd da premierot na dr`avata ka`e deka ovaa godina ne e godina
vo koja Vladata se bavi so ekonomija i da ja oceni rabotata na Vladata vo izminatata godina kako
rabota {to imala rezultati, no gra|anite ne gi po~uvstvuvale.
Najgolem del od problemite vo ovaa dr`ava proizleguvaat tokmu od ekonomskata sfera.
Ottuka, mo`e slobodno da se zeme kako kritika i da se upati na Vladata kritika za lo{ite sostojbi vo
ekonomijata, za la`nite vetuvawa, za slabiot kapacitet na poedini ministri i resori da gi promenat
sostojbite vo Republika Makedonija. Posebno toa koga se vo pra{awe negativnite tendencii vo delot na
nevrabotenosta, na zapirawe na nevrabotenosta i vo delot na privlekuvawe stranski investicii. Ispa|a
deka ovoj sudir {to nastanuva e dobar izgovor, bidej}i celo vreme se zagovara tezata deka investiciite
ne doa|aat od tamu kade {to ima bezbednosna kriza, so toa se soglasuvame, no da se sporeduvaat
podatocite na investicii vo Republika Makedonija {to vo izminatiot period go smeta{e Vladata za
relativno miren i bezbednosen period so periodot na prethodnata, vo vreme na krizata i kolkavi
investicii vo Republika Makedonija, toga{ treba pra{aweto da se upati na vistinska adresa, na adresa na
Vladata i nejzinot kapacitet da sozdade ekonomski uslovi tie stranski investicii da dojdat.

I/69.-
Mislam deka dene{nata rasprava ja gubi svojata cel sama za sebe i zaradi ne{to drugo.
Verojatno se o~ekuva{e so inicijativata od opozicijata da dojde do edna posakuvana teza {to edna
"nevladina" me|unarodna organizacija ovde ja prote`ira{e vedna{ posle izborite, a ~ii institucii ve}e ne
gi gledame da deluvaat i da ka`uvaat {to se ~ove~ki prava a {to zloupotreba vo ovaa dr`ava, {to e
kriminal, t.n. Me|unarodna krizna grupa e toa deka faktor na nestabilnost vo ovaa dr`ava }e bide
opozicijata odnosno pred sé se misli tuka na najgolemata politi~ka partija vo opozicijata.
So isklu~itelno vizionerskiot i politi~ki instinkt za potrebata da ne se dovede vo situacija
na de`uren vinovnik, liderot na VMRO-DPMNE g. Gruevski dade otvoren povik i poddr{ka na
instituciite na sistemot, pred se na bezbednosnite strukturi, na Vladata vo celost, da se spravi so
situacijata. Sega gledame deka Vladata toj povik ne go prifati, tuku celo vreme debatira i koketira po
pra{aweto na odnosite so opozicijata, pak baraj}i povod taa da bide vinovna za op{tite sostojbi vo
Republika Makedonija, pa i demokratskite prava na politi~kite partii da debatiraat i da se iska`uvaat po
konkretni potezi na Vladata ili potezi na odredeni ministri da gi pretstavi kako ksenofobi~ni, kako
genocidni i ne znam {to. Toa e samo trgawe na vnimanieto od konkretnite problemi i od toa {to
vsu{nost vo Vladata se slu~uva. A toa e, zaradi konstalacijata na mnozinstvoto na Vladata, {to zavisi
direktno od partijata DUI, da se pravat otstapki {to politi~ki ne mo`at da se opravdaat, bidej}i
Ohridskiot dogovor edna{ se potpi{a i edna{ se pretopi vo ustavni amandmani i preku toa vo sistemski
zakoni.
Sega nie gledame deka postojano se pro{iruvaat pra{awa povrzani so pravata na
etni~kite zaednici vo Republika Makedonija i po principot "baraj mnogu pove}e za da dobie{ malku"
celo vreme se dr`i edna tenzija vo koja tie pra{awa dominiraat i sozdavaat me|uetni~ki konflikti pome|u
gra|anite vo Republika Makedonija.
Mislam deka na Vladata e odgovornosta da prestane so taa politika, da gi ras~istat
odnosite vnatre, vo partnerstvoto i da izgradat edinstven pristap koga }e izleze soop{tenie od Vladata
da bide soop{tenie od Vladata i reakcijata na dr`avnite institucii samo na Vladata. Toa posebno se
odnesuva za onie odluki {to gi nosat ministerstvata odnosno ministrite vo resorot na bezbednosta ako
sakame na nasilstvoto, {to e od najrazli~ni pri~ini i go okvalifikuvame kako terorizam i kako kriminal,
da odgovorime efikasno, bidej}i samo vo toj slu~aj pravnata dr`ava ima smisla. Vo sprotivno, po~esno

I/70.-
e, poodgovorno e da se preispita ili da se ka`e koi se novite uslovi na politi~koto koalicirawe vo
ramkite na partiite {to gi dobija izborite i da se toa soop{ti, ako ne, vo sprotivno da se odi na
predvremeni izbori.
Toa sega izgleda mnogu poinaku od toa {to porano mislevme. Me|utoa, da
razmisluvame na na~in na koj {to vo razvienite demokratski op{testva se re{avaat konfliktite vnatre vo
politi~kiot establi{ment.
Vo taa smisla, ovde }e bidat predlo`eni odredeni zaklu~oci zad koi jas, kako eden od
potpisnicite, stojam i gi zamoluvam pratenicite da gi prifatat.
Blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Blagodaram.
konstitutivna sednica.
Objavuvam pauza do 15,00 ~asot.
Gi molam ~lenovite na Komitetot za odnosi me|u zaednicite vo 14,00 ~asot da dojdat na
(Pauza).
NIKOLA POPOVSKI:
XI/1.-DV/LJ
( Po pauzata sednicata prodol`i so rabota vo vo 15,15 ~asot).
Da prodol`ime so rabota.
Ima zbor gospo|a Slavica Stankovska.
SLAVICA STANKOVSKA:
Po~ituvani,
Veruvam deka to~kata od dnevnot red pobuduva interes kaj sekoj gra|anin a
posebno kaj pratenicite, bidej}i najdirektno zaedno so izvr{nata vlast ja nosat

I/71.-
odgovornosta za sostojbata vo dr`avata. Sekoj onoj {to ~uvstvuva deka so svojata
diskusija mo`e da pridonese za nadminuvawe na vakvata sostojba treba da se vklu~i
vo raspravata no pritoa mora da pristapi so ogromna doza na odgovornost zatoa {to
sekoe javno iska`an zbor vo vremeto vo koe `iveeme ima posebna te`ina.
Za da mo`e odgovorno da se diskutira po ovaa to~ka i da se zaklu~i {to i
kako ponatamu, neophodno e da se dade geneza na slu~uvawata vo eden podolg
vremenski period, vklu~uvaj}i go tuka i periodot na ednoumieto kako nekoj miluva
da go narekuva koj e zad nas, no koj spored mene odigral zna~ajna uloga vo sozdavawe
na me|uetni~kiot jaz, a koj pak po raspadot pak na toj sistem dobro im dojde na
ekstremnite pretstavnici na poodelni etni~ki zaednici.
Mo`ebi za lu|eto koi `iveat vo etni~ki ~isti sredini nekoi slu~uvawa od
minatoto i nezavrednuvale nekoe posebno vnimanie. No za pretstavnici na oddelni
zaednici od etni~ki me{ani sredini ostvile dlaboki tragi koi den dens se
~uvstvuvaat.
Pred raspadot na Jugoslavija `iveeme relativno sre}no vo eden sistem vo koj
be{e evidentna cenzura na informaciite, pa taka mnogu slu~uvawa na me|uetni~ki
plan i ne dopiraa mnogu daleku od izvorot na konfliktot. Zaradi toa {to metodite
na spravuvawe i kontrola na dr`avata so istite ne go ovozmo`uva{e istoto.
Epilogot na mnogu slu~uvawe i nemiri koi bea predizvikuvani od
nezadovolstvoto na Albancite, za nekoi spored niv uskrateni ili zloupotrebeni
prava, zavr{uvaa so reperkusii od strana na bezbednosnite organi koi, pak bea
zadol`eni za red vo dr`avata i prividno sostojbite bea rasre{uvani ili
nadminuvani. Na onie koi bea direktni akteri ili malku podobri gi poznavaa
sostojbite bea svesni za revoltot na etni~kite albanci, koe od lo{oto li~no
iskustvo vo sopstvenata zaednica sozdavaa vpe~atok deke ne e mo`en so`ivot vo
ista zaednica so etni~ki makedonci i neophodno e nivno izdvojuvawe vo posebna
zaednica zaedno so nivnite bra}a po rod.

I/72.-
Raspadot na ednopartiskiot sistem i prvite pove}epartiski parlamentarni
izbori na elektoratot mu ovozmo`uva{e izbor na prtstavnici od sopstveni sredini,
spored negovata merka no isto taka gi ohrabrija pretstavnicite na poodelni
etni~ki zaednici za voskresnuvawe na idejata za sozdavawe na etni~ki golemi
dr`avi. Pa taka po ednopartiskiot sistem i mo`nost za sopstven izbor kako
najrpifatlivi za elektoratot bea ekstremno nacionalnite partii, koi na
etnikumite im nudea perspektiva vo etni~ka dr`ava, so partiski programi koi go
favoriziraa nacionalnoit a ne gra|anskiot koncept.
I, kaj nas epilogot od prvite parlamentarni izbori be{e pobeda na
mnozinstvo na partii so ekstremno nacionalen karakter. A {to se slu~i potoa? Po
neuspe{niot ili sposobniot obid da napravat Vlada, pretstavnicite na VMRO-
DPMNE, go otstapat mandatot na najbrojnata posle niv partija vo Parlamentot
Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija, da gi zapo~ne pionerskite ~ekori za
prakticirawe na pluralisti~ko, demokratsko op{testvo. No potoa, stignaa
ekonomskite blokadi, zatvorawe na grani~nite premini od strana na nekoi na{i
sosedi, se so cel da se popre~i razvojot na zemjata. Samata tranzicija i
transformacija na op{testveniot sistem sozdava{e ambient na nesigurnost i
bezizleznost od strana na opozicionite ekstremni partii, vo izobilstvo se
zloupotrebuva{e za dobivawe na partiski poeni.
Vo ovoj period zapo~na da ni se slu~uva ulica na objektivno nezadovolna
kategorija na gra|ani koi scenata na tranzicijata direktno ja po~uvstvuvaa na
sopstveniot grb, no i na sredno{kolci od makedonskata i albanskata zaednica
fenomen karakteristi~en za Balkanot, koi bea zloupotrebuvani za dnevno
politi~ki potrebi na partiite, i za ostvaruvawe na zacrtanite partiski celi.
Ulica ni se slu~uva u{te. Svedoci sme poslednite denovi naslu~uvawata
Skopje i Bitola, a koj gi poznava metodite na pritisok na opozicijata bogami u{te
mnogu }e ni se slu~uvaat.

I/73.-
Edna{ govorev deka sredno{kolskata populacija e najpodatliva vozrast od
pove}e aspekti za manipulirawe i zloupotrebuvawe. No, krajni efekti }e bidat
porazitelni za minipulatorite. Od dolgogodi{no iskustvo vo obrazovanieto znam
deka koga na{ite deca stanuvaat lu|e, gi po~ituvaat onie koi gi u~ele deka samo so
znaewe i kvalitet }e mo`at da bidat zadovolni i uspe{ni vo `ivotot. A ne onie koi
im go zloupotrebuvale nivnoto skapoceno vreme i pari bez da im ovozmo`at da
sosebe ponesat znaewa, umeewa, ve{tini, poradi koi bile prisutni vo u~ili{teto.
Kako poinaku mo`at da se objasnat slu~uvawata vo Kumanovo, bomba pred
kumanovskata gimnazija, vo momentot koga se prave napori i ima{e {ansa da vrodat
so plot u~enicite albanci da se vratat vo mati~noto u~ili{te. Truewe na u~enicite
albanci od srednite u~ili{ta, protest na roditeli i pretstavnici na mesnata
Bajram [abani, koga u~enicite od albanskite paralelki od tehni~koto u~ili{te
sakaa da se vratat vo mati~noto u~ili{te, a u~enicite od gimnaziskite paralelki
da se smestat vremeno vo porane{noto ekonomsko u~ili{te. Navodno se javija
spasiteli koj vo toj moment treba{e da go spasuvaat Kumanovo od Albanci. Pove}e od
o~igledno e deka nekoj permanentno se zalaga za etni~ka podelba i paralelni
svetovi na dva etnikuma. Koi se moite razmisluvawa za slu~uvawata vo srednite
u~ili{ta. Od iskustvo kako direktor znam deka spored Zakonot za
srednoobrazovanie deka toa kako prvo ne e zadol`itelno, kako vtoro, politika na
obrazovanie kreira Ministerstvoto za obrazovanie, odnosno Vladata, a vo ovoj
moment koalicionata Vlada od partiite na koalicijata za Makedonija zaedno i DUI.
Toa zna~i i deka celosnata odgovornost za toa kakvo obrazovanie }e imame na site
nivoi, zavisi od partiite na vlast, odnosno tie nosat celosna odgovornost pred
elektoratot i me|unarodnata zaednica. Pravnata dr`ava treba da funkcionira, ne
deklarativno, taa treba da gi diktira pravilata na igrata a ne ulicata da ni
diktira {to }e prezeme pozicijata, vo site sveri na op{testvenoto `iveewe. Vo
ovoj pravec mislam deka Vladata na Makedonija mora da bide mnogu pore{itelna vo
realizirawe na zacrtanite celi. A vie, po~ituvani roditeli, i dragi moi kolegi

I/74.-
profesori, zalagajte se za obrazovanie so kompatibilnoto so evropskoto i
svetskoto, a ne za etni~ki i ~isti u~ili{ta. Iva naka impresija od ponovite
slu~uvawa i moite razmisluvawa sakav za moment da gi spodelam so vas.
Kone~no pridobivkata na pove}epartiskiot sistem be{e prisustvoto na
pretstavnicite od albanskite partii vo Zakonodavnata i izvr{nata vlast, {to od
svoja strana otvora{e perspektiva za pogolemo prisustvo na prtstavnici na
albanskata zaednica vo site sveri na op{testvenoto `iveewe, kako najbrojna
zaednica posle makedonskiot narod.
I, koga rabotite vo dr`avite zapo~naa da se odvivaat vo nasoka koja nude{e
nekoja perspektiva, na parlamentarnite izbori 1998 godina, elektoratot, koj
o~ekuva{e deka ekonomskiot rast i podobruvawe na standardot treba{e da se slu~i
mnogu pobrgu doverbata im ja dade na VMRO DPMNE i DPA so {to cenata na
tranzicijata be{e platena.
No za `al periodot na vladeeweto na navedenite partii ne donese ni{to
dobro. I sigurno }e bide zapi{an kako eden od najma~nite periodi od ponovata
istorija na Makedonija. Osobeno potezite koi treba{e definitivno da go proglasat
raznobituvaweto na Makedonija i toa: godina prva, od Grup~in ni{to natamu ne ne
interesira, teza za uni{tuvawe na moralot na makedoncite koi `iveat vo etni~ki
me{ani sredini.
Godina vtora, ekonomski i politi~ka kriza, razgrabuvawe na nacionalniot
imot, so bagatelni ceni, odliv na blagoto von od granicite i vo privatni xebovi za
da seto toa zavr{i so voen, me|uetni~ki sudir.
Godina treta, teza za razmena na teritorii kako edinstveno re{enie za
me|uetni~kiot razor.
Godina ~etvrta, sramniot ~in i raskolni~koto predavstvo vo odnos na
avto}efalnosta na Makedonskata Pravoslavna Crkva. No kone~no i na gra|anite im
stana jasno deka na onaa koalicija, zaedni~ki im semetodite so koj ja razgrabuvaa i
ja raznebituvaa dr`avata, so krajna cel nejzina podelba i poentiteti.

I/75.-
Vo me|uvreme VMRO-DPMNE ne se otka`uva{e od negoviot koalicionen
partner DPA iako toj javno preku mediumi izjavuva{e deka toa moralen ideolo{ki
voda~ na U^K.
Za da se nadmine agonijata vo koja se nao|a{e dr`avata, kako {to e poznato na
sopstvena {teta, Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija se vklu~i vo {irokata
koalicija. So pomo{ na me|unarodnata zaednica, be{e potpi{an Ohridskiot dogovor
vo ~ie potpi{uvawe u~estvuvaa najgolemite partii od pozicijata i opozicijata kako
re{enie kae se spremi da gi re{i do maksimum site prethodno napraveni propusti
vo odnos na pravata na zaednicite, koi sakaa da gradat gra|ansko op{testvo.
No predizvikaniot konflikt ostavi stra{ni posledici. Izgubeni
~ove~ki `ivoti, i od ednata i od drugata zaednica. Zacrneti semejstva, deca bez
roditeli, invalidi, razru{eni domovi, uni{teni materijalni dobra, raseleni lica,
no i mnogu oru`je vo race na lu|e koi mo`at da go zloupotrebuvaat, a vo odreden
vremenski porane{en period i }e go zloupotrebuvaat.
Kako ponatamu? Koaliciraweto na SDSM so DUI kako mnozinski pretstavnik
na albancite vo Makedonija poddr`ana od celokupnata me|unarodna zaednica, a vo
soglasnost so Ohridskiot dogovor, ja imaat najte{kata zada~a vo ovoj moment. Da ja
vratat doverbata kaj gra|anite od konfliktnite podra~ja, da ja za`iveat
uni{tenata ekonomija, da gi obnovat razru{enite objekti, da gi vratat raselenite
lica, povtorno da zavladee pravnata dr`ava i mnogu da, da, da.
A, na seto ova postojaniot defektizam od strana na VMRO-DPMNE i DPA deka
od seto ova ne biduva ni{to. [to e ona {to mene me o hrabruva ne samo kako
pratenik tuku i kako obi~en gra|anin od koalicijata so DUI. Toa bea i seu{te
prisutnite izjavi na pretstavnicite na DUI deka }e se zalagaat za suverena,
edinstvena, nedeliva Makedonija. Dr`ava koja podednakvo }e im pripa|a na site
gra|ani, bez razlika na etni~koto poteklo. A morame da priznaeme deak vo site
dosega{ni godini na prkticirawe na parlamentarnata demokratija, iako sekoga{ vo

I/76.-
vlasta imavme albanski partii, nikoga{ ja nemavme prilikata da slu{neme vakvi
izjavi ili zalo`bi vo ovaa nasoka.
Toa zna~i deka del od albanskite intelektualci ja prifatile porakata na
me|unarodnata zaednica deka edinstvena perspektiva za site ako se razmisluva vo
nasoka na zaedni{tvo.
[to e ova so {to ovie denovi se soo~uvame. Vo istorijata e poznato deka sekoj
post konflikten period nosi problemi. So koi nie denes se soo~uvame. Samo
metodite i sredstvata koi denes se koristat od strana na nezadovolnite strani, vo
ovoj slu~aj proklamiranata ANA, se mnogu posofisticirani i mo`at da bidat mnogu
poopasni.
Motivot za vakvoto deluvawe mo`e da bide najrali~en od ideata za golema
Albanija pa se do predizvikuvawe na haoti~na sostojba vo dr`avata za razni
kriminogeni aktivnosti. Spored mene site aktivnosti koi bea sprovedeni od strana
na ANA glavno imaa za cel da gi zapla{at gra|anite kako i da go prodlabo~at
me|uetni~kiot jaz, ne da sozdadat ambient na nestabilnost i na nesigurnost, so {to
postojano }e ja optovaruvaat Vladata so ovie problemi, so {to prostorot za
re{avawe na egzistencijalni pra{awa {to go zasegaat obi~niot gra|anin }e se
namaluva. Ako se znae stavot na me|unarodnata zaednica koj mnogu jasno i decidno
be{e proklamiran preku site elektronski i pi{ani mediumi, naivno e da se veruva
deka intenzivirawe na aktivnostite od strana na tn. ANA, vo posledno vreme imaat
za cel povtoruvawe na 2001 godina. I ne mora da e nekoj ekspert za bezbednosni
pra{awa za da zaklu~i deka kapacitetot na ANA e mnogu mal, no isto taka deka taa
ja nema poddr{kata nitu na me|unarodnata zaednica nitu pak na mesnoto naselenie
kako preduslovi za povtoruvawe na konfliktot.
Akcijata {to ja najavuva MVR za sobirawe na nelegalnoto oru`je e u{te edna
pri~ina za sozdavawe nervoza vo redovite na onie koi poseduvaat vakvo oru`je. No,
isto taka, so ovie aktivnosti tempirani vo ova vreme i na ovie prostori ANA saka
da nametne ambient na nesigurnost i na mesnoto naselenie da mu upati poraka deka

I/77.-
se ne e zavr{eno, i deka ne se znae koga i zo{to oru`jeto mo`e da im poslu`i.
Tolkuvaweto na opozicionata DPA deka pri~ina za vakvite aktivnosti
nesproveduvawe na Ohridskiot dogovor ne dr`at zatoa {to istiot se sproveduva so
mnogu pogolema dinamika otkolku vo vremeto na nivnoto vladewe. A koga ve}e se
povikuvaat na Ohridskiot dogovor dobro e da go ~itaat vo celost a ne da ~itaat
samo nekoi negovi delovi. Zatoa {to edna od obvrskite na dr`avata e obezbeduvawe
na uslovi za vra}awe na vnatre{no raselenite lica vo nivnite domovi, a vo
regionot vo koj se slu~uvaat ovie aktivnosti mnogu malku e napraveno.
Iako 12 godini se relativno mal vremenski period za podigawe na
kolektivnata svest. Toa dovolen vremenski period na{iot mudar ~ovek
blagodarenie na vekovnite iskustva da izvle~e pouka i na ekstremistite od site
etnikumi i partiski boi koi ne mu mislat dobro da im go svrti grbot.
Makedonija podednakvo im pripa|a na site. Nikoj ne mo`e da me ubedi deka
eetni~ki makedonci pove}e ja sakaat svojata tatkovina otkkolku etni~ki albanci
ili pripadnici na nekoja druga zaednica. Isto kako {to nikoj ne mo`e da me ubedi
deka majkata makedonka pove}e ja boli za nepotrebno izgubenoto ~edo, od majkata
albanka. Govorot na oru`jeto treba da go ostavime zad nas i da go prifatime govorot
na razumot zatoa {to vremeto vo koe `iveeme i problemite so koi se soo~uvame si
go zemaat svojot vlog. Se out|uvame eden od drug, mo`e nesvesni deka zatoa i go
gubime ~uvstvoto na humanost. Da se obideme da gradime mostovi koi }e ne
zbli`uvaat, koi za mig }e ni go vratat ~uvstvoto za potrebata kon ~ove~koto,
~uvstvoto ako ne nie barem na{ite idei se zaedno.
Site zaedno treba da naprvime obid da gi nadmineme site prepreki {to se
pred nas za podobra idnina na generaciite {to sledat zo{to nie toa im go dol`ime.
Da zastaneme na strana na civiliziranite metodi za nadminuvawe na problemite i
razlikite, bogatstvoto {to go imame od kolorid na pripadnici na razni etni~ki
zaednici da go koristime ko na{a prednost a ne hendikep.
Blagodaram.

NIKOLA POPOVSKI:
Blagodaram.
1, 2, 3, 4, 5, {est du{i barate od VRMO replika. Na istiot govor.
I/78.-
Jas }e gi ~itam a od kompjuterot ne go bri{ete redosledot kako {to se
prijaveni. G-din Mavrovski Spiro, me|utoa ne go bri{ete na
kompjuterot. Izlezete od govornicasta za repliki, zatoa {to ima 20 lu|e prijaveni
}e vi izbri{e kompjuterot ako se javite.
Samoilova.
GANKA SAMOILOVA - CVETANOSKA:
pratenici,
Po~ituvan prtsedatele, po~ituvani pretstavnici na Vladata, po~ituvani
Najnapred bi sakala da im uka`am na pratenicite od koalicijata za
Makedonija, da haosot vo sopstvenite redovi odnosno vo redovite na Vladata
sostavena od koalicijata za Makedonija i DUI, i nemaweto na kapacitet da se
spravat so istiot toj haos da ne go stavaat na teret na opozocijata, da ne i go
prepi{uvaat na opozicijata, bidej}i pred samo tri dena proslasvivme edna godina
od poslednite parlamentarni izbori. Se se}avate neli. Na 15-ti septemvri. Zna~i
za se ona {to se slu~uva vo tekot na izminatata godina e odgovorna Vladata na
Socijaldemokratskiot sojuz i nejzinite koalicioni partneri, na ~elo so premierot
Branko Crvenkovski, bidej}i mehanizmite za spravuvawe i re{avawe na site
problemi se tokmu vo Vladata na SDS.
Od druga strana apeliram do pratenicite od pozicijata da ne go
zloupotrebuvaat konstruktivniot pristap i odnos na opozicijata i da ne go
zloupotrebuvaat umereniot odnos vo smisla na kritikuvawe na Vladata, bidej}i ne
mo`ete da zabele`ite deka vo momentot koga eskaliraa sostojbite na bezbednosen
plan, opozicijata odnosno VMRO-DPMNE izleze so celosna poddr{ka na Vladata,

I/79.-
na bezbednosnite resuri, strukturi, i na instituciite na sistemot davawe poddr{ka
za energi~no spravuvawe so kriminalno
teroristi~kite banki, i od toj moment nastapuva isklu~itelno umereno vo svoite
kritiki iako smetam deka ovaa Vlada zaslu`uva i
toa kako `estoka kritika. Zatoa ve molam da ne go zloupotrebuvate toj
konstruktiven i umeren odnos na VRMO-DPMNE i da ja cenite poddr{kata. Vo
kontekst na poddr{ka bi sakala da ja spomenam 2001 goedina bidej}i be{e spomnata.
I da potenciram deka dokolku va{ite prethodnici onie koi go imaa mandatot do
2002 godina od socijaldemokratskiot sojuz i go dadoa barem desetina od poddr{kata
na Vladata na VMRO-DPMNE vo momentite koga se soo~uva{e so vooru`eniot
konflikt, desetina od ovaa poddr{ka {to nie sega ja davame na Vladata, sostojbite
nema{e da eskaliraat do ovoj stepen. Zatoa u{te edna{ ve molam, i vi apeliram da
go cenite toa i da ne go zloupotrebuvate.
Blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Blagodaram.
Nema potreba da se povi{uva tonot pri debata vo Parlamentot. Moment. Ajde
prvo od VMRO-DPMNE ve molam koj ima replika da digne raka zo{to ste prijaveni
site tuka ve}e nemam evidencija.
Cela prateni~ka grupa.
G-|a Samoilova, dozvolete jas da ja vodam sednicat, }e vi dadam zbor.
XII/1.-RD/ND

NIKOLA POPOVSKI:
Od kade znaete deka nema da vi dadam zbor.
GANKA SAMOILOVA-CVETANOVSKA:
Da ne mi dr`ite predavawe, da bidete korektni.
NIKOLA POPOVSKI:
dade zbor.
I/80.-
Gospo|a Cvetanovska nemate pravo da zboruvate so pretsedava~ot bez da vi
Jas sum ovde staven da go po~ituvan delovnikot i da vi zabele`am dokolku
nekoj povi{uva ton.
Vie o~iledno zemate zbor bez da vi se dade postojano. So toa go kr{ite
delovnikot, a ovde jas go sproveduvam delovnikot. I po deseti pat vi ka`uvam da ne
zemate zbor od mesto, bez da vi se dade zbor.
Gospo|a Samoilova, ve molam da ne dofrluvate od mesto.
Gospodinot Makraduli bara{e proceduralno.
JANI MAKRADULI:
Po~ituvan pretsedatele, soglasn ~lenot 86 od Delovnikot, koga jas sakam da
zboruvam za povreda na delovnikot, se nadevam deka toa nekoj nema da go svati kako
lekcija, bidej}i delovnikot ne spa|a vo u~ebnici, i nikoj ne go pro~ital. Zna~i
soglasno ~lenot 86 od delovnikot nekoj koj pobaral zbor da ispravi neto~no
prenesen navod, ili navod {to predizvikal nedorazbirawe i potreba od li~no
doobjasnuvawe, pretsedatelot }e mu dade zbor za replika. Toa {to se obiduva{e
prethodnata prateni~ka. Vo govorot pratenikot mora da se ograni~i na ispravkata
na li~noto doobjasnuvawe. Zatoa ve molam ako imate nekoja replika, toga{ da se
zadr`ite vo delot na diskusijata, kade zboruvate za toa. Koj udiral ~etki znaeme.
NIKOLA POPOVSKI:
Za replika se javuva gospo|a Slavica Stankovska.
SLAVICA STANKOVSKA:

I/81.-
Miluvam malku da govoram, mnogu da ka`uvam. Poddr{kata od SDSM, koja {to
koalicijata ja ima{e, mu rekov deka na sopstvena {teta nie se vklu~ivme vo
po{irokata koalicija. Toa e kako prvo.
Kako vtoro, ne bi sakale haoti~nite sostojbi pod navodnici da gi razre{uvame
kako niv so vojna. Sakame so dijalog.
NIKOLA POPOVSKI:
Za replika se javuva gospodinot Mavrovski.
SPIRO MAVROVSKI:
Jas o~ekuvav deka }e raspravame za bezbednosnata situacija 2002-2003 godina
me|utoa, pomina edna godina od vladeeweto na koalicijata Za Makdedonija, no tuka
ne slu{nav ni{to za toa. Slu{nav deka VMRO-DPMNE e kriv. Dobro e {to ne e
spomnato ni VMRO, koj {to ima 110 godini od osnovaweto, bidej}i tie se borele
protiv turcite pa mo`eme da ka`eme deka nacionalen sudir se napravil u{te
toga{. Se nadevam deka toa gospo|ata ne go misle{e. Se po~na so toa {to se slu~uva
denes vo Bitola i za koe {to slu{navme deka sredno{kolskata mladina bila
manipulirana i so nea se manipulira. Jas }e vi ka`am edna rabota deka
sredno{kolskata mladina, toa se deca koi {to mo`ebi razmisluvaat podobro od nas
i mo`at da svatat {to im se nudi kako politi~ko re{enie od ovaa vlada , a mislam
deka toa {to se nudi vo momentot vo Bitola e ne{to od koe {to sakame, za ova {to
denes razgovarame, za ovaa bezbednosna situacija, za ovaa katastrofalna ekonomska
sostojba na Makedonija da go ottrgneme vnimanieto na lu|eto i koga vo istiot den vo
Bitola se delat 600 re{enija otkazni od site firmi, nie ja pravime albanskata
paralelka.
Za va{a informacija se povikuvate na instituciite na sistemot da go re{at
toj problem. Instituciite na sistemot go pravat problemot, zatoa {to ministerot
nosi re{enie bez znaewe na Vladata i bez znaewe na ministerot. Po site onie
re{enija {to jas gi gledam i ona {to be{e izvestuvawe sega Vladata igra uloga na
spasitel i go povlekuva toa re{enie. Mislam deka so takov metod i na takov na~in

I/82.-
za reproducirawe na problemi ire{avawe na istite, od isto mesto voop{to ne dr`i
mesto. Tie metodi ve}e se videni i pominati.
Jas }e vi ka`am u{te edna rabota. Vo Bitola ima nacionalnosti, kako {to e
vla{kata, romskata i turskata koi {to se vo mnogu pogolem broj od albanskata i
zatoa mislam deka formiraweto na taa albanska paralelka vo Bitola e ne{to
neprirodno kade treba da nosite pove}e profesori otkolku {to ima u~enici vo
samiot grad. Zatoa, ova e problemot gospo|o ova e problemot koj {to nekoj saka da go
reproducira.
NIKOLA POPOVSKI:
Za zbor se javuva gospo|a Stankovska.
SLAVICA STANKOVSKA:
Problemot so obrazovanieto izvonredno dobro go razbiram, no ona {to go
spomnavte za odbele`uvawe na 110 godini od VMRO, jas cenam deka navistina ne e
vo mojot karakter taka da se izrazuvam, no mislam deka go valkate imeto na VMRO i
cenam deka treba da se donese zakon so koj }e bide za{titeno ova ime, koe e mo{ne
zna~ajno za makedonskiot narod.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor gospodinot Kraqevski.
^EDOMIR KRAQEVSKI:
Po~ituvan pretsedatele, vi blagodaram {to mi dozvolivte da dadam replika,
i pokraj toa {to ne go stisnav kop~eto da ne izleze deka posleden se javuvam za
diskusija.
]e mi prosti kole{kata i mojata sogra|anka gospo|ata Slavica Stankovska na
tezata deka VMRO-DPMNE ja postavi bombata pred gimnazijata "Goce Del~ev" vo
Kumanovo e ednakva na tezata deka takva teza mo`e da izleze od ~ovek {to ima
haoti~en mentalen sklop, ili da ne upotrebuvam nekoj podrug izraz.
Ako se ima predvid deka bombata be{e postavena na samo 50 metri vozdu{na
linija od mojot dom kade {to jas `iveam i ako se ima predvid deka mojata }erka

I/83.-
treba{e da izleze zaedno so drugite deca {to u~at vo gimnazijata "Goce Del~ev" vo
momentot koga eksplodira taa pekolna ma{ina. Iako se ima predvid deka jas
formalno i ideolo{ki pripa|am na VMRO-DPMNE.
mesto).
[to se odnesuva do {kolstvoto vo Kumanovo...(se slu{aat dofrluvawa od
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodine Kraqevski }e vi dadam pravo na replika posle toa.
Ja prekinuvam sednicata.
Objavuvam pauza od 5 minuti.
(Po pauzata sednicata prodol`i so rabota vo 15,50 ~asot).
Gi molam pratenicite da vlezat vo salata da prodol`ime so rabota.
Prodol`uvame so rabota.
Za replika se javuva gospodinot ^edomir Kraqevski.
Inaku sednicata ne ja prekinav zaradi gospodinot ^edomir Kraqevski, koj se
javi za replika tuku zaradi toa {to nastana verbalna raspravija pome|u drugi
pratenici vo Parlamentot za da se smiri situacijata.
Gospodine Kraqevski imate 3 minuti.
^EDOMIR KRAQEVSKI:
Blagodaram gospodine pretsedatele, jas zastanav do {kolstvoto vo Kumanovo,
odnosno obidot da se napravi na aktuelniot minister za obrazovanie i nekoi bi
rekol politi~ki faktori od gradot, eden sredno{kolski albanski centar, {to za
mene i za delot od partijata vo Kumanovo VMRO-DPMNE pretstavuva getoizacija i
institucionalizirawse na eden sredno{kolski albanski centar po etni~ka osnova.
Za nas takvoto re{enie koe e iskarikirano vo diskusijata na prethodniot diskutant,
na kogo jas sega repliciram vo gradot predizvika edno branuvawe na strastite bi
rekol, i edna opasnost od sozdavawe na regionalen sredno{kolski centar, po
etni~ka osnova, {to ponatamu bi zna~elo prodlabo~uvawe na jazot pome|u gra|anite
vo Kumanovo po etni~ka osnova.

I/84.-
Imeno, ako nie site se zalagame za eden so`ivot, so`ivot koj podrazbira
`ivot pome|u nas pratenicite na razli~nite etni~ki zaednici, toga{ taa teza za
formirawe na albanski sredno{kolski centar podrazbira ne so`ivot, tuku
sprotivno na toa podrazbira `iveewe eden pokraj drug, a bi rekol mo`ebi vo
glavite na nekoi lu|e i eden bez drug. Od tie pri~ini nie reagiravme so javno
soop{tenie vo Kumanovo i ja osudivme pojavata ili obidot za sozdavawe na eden
getoiziran sreddno{kolski centar. Na{ata teza na VMRO-DPMNE vo Kumanovo e
vra}awe na u~enicite albanci da u~at vo mati~nite sredni u~ilita vo paralelki
koi }e bidat smesteni i nastavata }e se odviva vo istata zgrada so u~enicite
makedonci, odnosno srbi i drugi i u~enicite nealbanci.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor gospo|a Slavica Stankovska.
SLAVICA STANKOVSKA:
[to se odnesuva do prviot del od iska`uvaweto na mojot po~ituvan
sogra|anin, mo`am da ka`am deka toa e ~ista imputacija, jas toa ne go ka`av, ona {to
se obide od govornicata toa da mi go prepi{e. Neka gi zeme stenografskite zapisi
od sednicata, pa mo`e da se uveri vo toa.
[to se odnesuva do ovoj vtor del, znam deka se zalagaat, no nie su{tinski
navistina se zalagame za me{ani u~ili{ta,a vo nieden moment ne sum go slu{nala
ni ministerot Polo`ani da se zalaga za etni~ki ~isti sredini i u~ili{ta. Ona
reakcija {to be{e na nivo na gradot soop{tenieto, napravi sega vo gradot da imame
etni~ki ~isti u~ili{ta.
NIKOLA POPOVSKI:
Jas }e gi zamolam site onie {to se prijaveni za replika, so krevawe na raka
}e vi dadam zbor.
Ima zbor gospodinot Karaxoski.
@ARKO KARAXOSKI:

I/85.-
:Po~ituvan pretsedatele, vo imeto na prateni~kata grupa, sakam da se ogradam
i soglasno onoj ~len {to gospodinot Makraduli ni go pro~ita da ka`am deka za mnogu
raboti {to gi ka`a kole{kata se vistina. Za metodite na pritisok vrz u~enicite vo
obrazovanieto zad koj {to stoi opozicijata e krupna laga, za slu~uvawata vo
Kumanovo, koi {to gi navedovte, apsolutna laga, za najmra~niot period na
vladeeweto vo Republika Makedonija pod vodstvo na VMRO-DPMNE e isto taka
apsolutna laga. Za predizvikuvawe konflikti i za donesuvawe na vojna isto taka e
teza koja {to ne ja slu{ame samo od vas, duri i odredeni funkcioneri vo Vladata go
slu{ame toa i toa e apsolutna laga i sakam od seto toa da se ogradam, soglasno toj
~len.
Inaku, da ne gajite gospo|o iluzii deka vo Makedonija mnogu lesno }e dojde
so`ivot, bidej}i DUI vleze so vas vo koalicija, a samo da ne zaboravite vas }e ve
potsetam deka tokmu DUI be{e toj {to ja predizvika voenata kriza.
Eve jas sega }e vi pro~itam od nekoi vesnici, toa e Globus - Zagreb, tamu }e pro~itate deka
imame albansko vtoro vostanie vo Makedonija. Komandant Breza, site sme nie vojska, ne
sme nikakvi teroristi i treba da se odbranime od makedoncite i obedinetite narodi.Komandant
Likola, na site ni e jasno deka ovde nema i nikoga{ nema da ima zaedni~ki `ivot so
makedoncite, ova e najnoviot broj na Globus. Ako za vas e ova gospo|o mislovna imenka i
deka mo`eme da gaime iluzii deka vo Makedonija celosno ni se garantira bezbednosna
sostojba i so`ivot, zatoa {to DUI vleze vo koalicija, jas vi ka`uvam deka tokmu ovie strukturi {to
gi narekovme komandanti, ne se ni{to drugo tuku, del od ona koja na site ovde ni e jasno.
Prema toa nemojte da go obvinuvate VMRO-DPMNE za se, tie celi se ve}e izliteni.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospo|a Slavica Stankovska se javi za replika.
SLAVICA STANKOVSKA:

I/86.-
]e se obidam da bidam kratka i na makedonskata javnost da im ka`am deka seto ona
{to go zboruva opozicijata e vistina, a seto ona {to go zboruva pozicijata spored niv e
nevistina. No gra|anite neka sudat samite.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor gospodinot Hisni [akiri proceduralno.
HISNI [A]IRI:
Site pratenici znaat deka na dneven red e pra{aweto za bezbenosta, a ne e na
dneven red pra{aweto na koalicijata. Za ova pra{awe mo`eme da razgovarame samo
dokolku se pokrene interpelacija za Vladata i se razgovara za koalicijata. Toga{
}e bide drugo pra{awe i }e mo`eme da otvorime debata i }e u~estvuvaat site.
Edna rabota da vi ka`am gospoda pratenici. Posebno vam na VMRO. So ogled na toa
{to deneska razgovarate za koalicijata SDSM-LDP i DUI, jas so pono pravo vi velam deka nie
vo najkriti~nite momenti sme vo mo`nost da se soo~ime so problemite, poto~no vo
Kumanovo koga be{e sostanokot vo ramkite na MVR i kade bea site me|unarodni
pretstavnici, vie se distanciravte od pratenikot ^edomir Kraqevski zo{to u~estvuva{e na toj
sostanok kade {to se razgovara{e za bezbednosnoto pra{awe vo Kumanovo. Za ova treba da
odgovarate pred celata makedonska javnost.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodine [a}iri samo prviot del od izlagaweto go prifa}am proceduralno.
Vtoriot del e zloupotreba na baranata procedura.
Ima zbor gospodinot \or|i Trendafilov.
\OR\I TRENDAFILOV:
Sakam da i obrnam vnimanie na gospo|ata Stankovska, zatoa {to taa svoeto
izlagawe pred desetina minuti go zapo~na, po~nuvaj}i od prvite parlamentarni
izbori vo Republika Makedonija deka toga{ najmnogu glasovi osvoi VMRO-DPMNE i
bi ve potsetil deka za VMRO-DPMNE ne glasaa ekstremistite i nacionalistite vo
Republika Makedonija, tuku toa be{e svoevidno uzurpirawe na referendumot za
nezavisnost na Republika Makedonija, za toa {to bi ve potsetil deka vo toga{nata

I/87.-
svoja programa VMRO-DPMNE se zalaga{e za nezavisna Republika Makedonija, za
za~lenuvawe vo toga{nata kako {to se vika Evropska zaednica vo Severno
Atlanskata alijansa, za svoja vojska, za svoja pari~na valuta i za svoja fudbalska
reprezentacija, a vam bi vi sugeriral da gi poglednete stenogramite i programta na
va{ite prvenci koi se seu{te vo rakovodstvoto na va{ata partija za kakvi dr`avi i
za {to se zalagaat. Bidej}i ste po stenogramite, isto taka zapo~navte so va{iot
govor deka ste izlegle od edno relativno sre}no ednoumie, no takvi lu}e mnogumina
izlegoa od edoumieto, eden od tie ste i vie koj sa `al so sebe gi nosat govorite od
toa vreme.
NIKOLA POPOVSKI:
Za replika se javuva gospo|a Slavica Stankovska.
SLAVICA STANKOVSKA:
XIII/1.- SP/ML
O~igledno kolegata ne me sledel dobro, ne po~nav od prvite pove}epartiski izbori vo
Republika Makedonija, po~nav daleku pred toa u{te vo vremeto na socijalizmot vo taa eks
Jugoslavija. A deka ne pripa|am na onie koi se ednoumni ili da ne re~am maloumni kako
nekoi poedinci neka se informira od kolegata ^edomir Kraqevski koi bea od Kumanovo, a
mo`am da vi ka`am deka edinstveni od Kumanovo ne ^edomir Kraqevski, tuku Slavica
Stankovska i mojot soprug dadovme poddr{ka za ovaa edinstvena Makedonija i taa poddr{ka
debelo ja plativme vo sopstveniot grad.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodinot Bla`e Stojanovski replika.
BLA@E STOJANOVSKI:
Jas }e se obidam da ne se slu`am so zborovi od tipot maloumni, no samo sakam
da polemiziram so odredeni stavovi koi bea odneseni ovde a toa e stavot deka DUI
proklamiral zaedni{tvo. Jas bi vi postavil nekolku pra{awa vo taa smisla.

I/88.-
Prvo, dali toa {to go pravi DUI zaedno so Vladata na SDSM obezbedi
vra}awe na raselenite lica od Ara~inovo, Matej~e i drugite mesta od krizniot
region?
Zakonot?
Vtoro, dali vie im ja garantirate bezbednosta na tie lica?
Treto, dali gi uapsivte onie koi frlaa bombi, pravat kriminal, go kr{at
^etvrto, dali go vrativte suverenitetot na celata teritorija na Republika
Makedonija?
Petto, dali imate namera da pravite nov dogovor za amnestija vo kontinuitet?
Blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
I ovde moram da ka`am deka replikata podrazbira ispravka na stavovi koi se
izneseni, a ne pra{awa do toj.
Nema pove}e replika.
Gospodine Trajanovski koga ve prozvav rekovte ne. Povelete.
Dali ima u{te nekoj ~len od VMRO-DPMNE {to bara replika?
(Zboruvaat od mesto, no ne se slu{aat).
Tie {to dobile glas od narodot za da bidat vo situacija da repliciraat.
KOCE TRAJANOVSKI:
Pred se bi sakal da ka`am deka ednostavno sum iznenaden od diskusijata na
gospo|ata Stankovska i bi napomenal deka ova i e prakti~no vtora diskusija vo ovoj
stil, smetav deka ovaa to~ka na dneven red malku potrezveno }e ja diskutiravme,
me|utoa o~igledno na nekogo mu nedostasuva ednopartiskiot sistem i zatoa za site
neuspesi na aktuelntata Vlada se bara samo eden vinovnik, barem taka vidov vo
diskusijata na kole{kata, deka e toa VMRO-DPMNE. Koga ne bi bilo VMRO-DPMNE
mo`ebi Vladata }e bila pouspe{na.

(Gospodinot Makraduli dofrla od mesto).
I/89.-
Se izvinuvam gospodine Makraduli imate mo`nost delovni~ki da deluvate.
Mislam deka e kolegijalno. Blagodaram.
Bea nabrojani godinite {to se se slu~ilo vo vremeto na vladeeweto na VMRO-
DPMNE. Mo`am da ka`am deka bea te{ki godini na vladeewe 1999 godina be{e
kosovskata kriza, 2002 godina imavme reformska godina na koja me|u drugoto bea
doneseni osnovnite reformski zakoni me|u koi i Zakonot za DDV taka {to, a vie
spomnavte deka 2002 godina e godina na ekonomska kriza i kolaps vo Makedonija.
Samo bi vi napomnal deka 1998 godina SDSM gi izgubi izborite tokmu od
ekonomskiot kolaps {to nastana vo Republika Makedonija od site somnitelni
privatizacii i ostanuvawe bez rabota na pove}e od 30 iljadi vraboteni toa se
@elezara, Metalski Zavod i site golemi kompleksi koi ne bi sakal ponatamu da gi
nabrojuvam. Tuka bi sakal da ve demantiram vo va{eto iska`uvawe. Vpro~em, i
sekoja Vlada dokolku ne napravi ne{to so vrabotuvawata vo toj slu~aj ne znam dali
i mandatot }e go zavr{i.
Odite so tezata deka VMRO-DPMNE ja napravi vojnata za da se zadr`i na
vlast, normalno so nekoi koalicioni partneri. Samo da vi ka`am deka nie bevme vo
NATO ovaa nedela, bevme primorani da go pokreneme toa pra{awe pred ~lenovite
na NATO samo da ja demantirame doma{nata javnost deka VMRO-DPMNE ja napravi
vojnata vo Republika Makedonija. Lu|eto od NATO bea prosto frapirani od vakvite
okvalifikuvawa, vpro~em, vo taa delegacija ima{e od site partii. Toa pra{awe ne
treba{e da se postavi, no se postavi ~isto za da vidime dali mo`e toa da se
demantira iako }e napomenam deka 2001 godina prakti~no DUI be{e eden od
glavnite akteri vo taa voena kriza iako mislam deka toa be{e prelevawe na
krizata od Kosovo koja be{e nekolku godini porano.
Ja spomnavte i crkvata, jas ne znam vo koj kontekst ne okrivivte kako VMRO-
DPMNE, no ne znam zo{to ja spomnavte zatoa bi apeliral ponatamu diskusiite da
bidat vo kontekst na dnevniot red i na to~kata, bidej}i ovaa to~ka od juli mesec ja

I/90.-
barame da bide na dneven red, smetam deka ima{e dovolno vreme da napravime
takvi govori vo koi nema da napravime politi~ki marketing, tuku naprotiv za da
mo`eme da vlijaeme na smiruvaweto na sostojbata.
NIKOLA POPOVSKI:
Istekoa trite minuti vo koi treba{e da gi obrazlo`ite ~etirite godini od
va{eto vladeewe.
KOCE TRAJANOVSKI:
Pretsedatele, ako mo`e replika na vas.
NIKOLA POPOVSKI:
Ne mo`e replika na mene.
(Pratenikot Koce Trajanovski negoduva od mesto).
Gospodinot Abdula}im Ademi.
(Pak pratenikot Trajanovski komentira od mesto).
Gospodine Trajanovski jas moram da ve predupredam koga vi izminuvaat trite
minuti. Vie prodol`uvate da govorite i ponatamu.
(Pak reakcija).
Vie taka po~navte samite. Rekovte vo replikata }e ka`am {to napravivme za
~etirite godini. (Reakcija). Mo`am, zatoa sum pretsedava~.
Gospo|a Samoilovska bara proceduralno.
GANKA SAMOILOVSKA-CVETANOVA:
Po~ituvan pretsedatele, jas ve molam, bidej}i navistina vi stana vo navika
na sekoe izlagawe na pratenik od VMRO-DPMNE vie da dodavate li~ni sopstveni
viduvawa na negoviot komentar i da stavate zabele{ki. Mislam deka toa ja premina
granicata na vkusno i doli~no odnesuvawe na pretsedatel na Sobranieto na

I/91.-
Republika Makedonija. Ve molam, vo idnina da imate vo predvid pri izlagawata na
pratenicite od VMRO-DPMNE dokolku imate bilo kakva zabele{ka da se
odnesuvate vo svojstvo na pratenik, da pobarate replika, da izlezete na govornica i
da ka`ete {to imate za ka`uvawe. Navistina smetame deka ova e ve}e nekorektno
od va{a strana.
Barame pauza za da mo`eme da gi smirime strastite i vie o~igledno va{ite za
da mo`eme racionalno da ja prodol`ime sednicata.
Barame pauza od polovina ~as.
NIKOLA POPOVSKI:
rabota.
E, sega, soglasno Delovnikot ne gledam pri~ina za pauza, prodol`uvame so
Jas koga zboruvam kako pretsedatel na Sobranieto nema nikoga{ da stanam vo
vid na replika toa da go ka`am zatoa {to zboruvam kako pretsedatel na Sobranieto
i kako pretsedatel na Sobranieto sum dol`en da go ~uvam redot vo salata i kako
nekoj kako vas postojano dofrluva na pretsedatelot od mesto bez da dobie zbor. Toa
ne e replika, tuku odr`uvawe na redot od nedisciplinirani pratenici.
Gospodinot Ademi.
ABDILA]IM ADEMI:
Vi blagodaram.
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani pretstavnici na Vladata, po~ituvani
kolegi pratenici. Mislam deka po mojata diskusija }e se smirat strastite i deka }e
ima diskusii koi }e bidat vo vrska so temata za koja razgovarame.
Deneska razgovarame za bezbednosnata sostojba po barawe od 20 pratenici i
toa site od redot na opozicijata. Razgovarame za edna mnogu ~uvstvitelna tema kako
za nas koi sme tuka, no i za onie koi ne sledat vo momentot. Zatoa na{ite diskusii

I/92.-
treba da bidat racionalni, dobro argumentirani i orientirani kon smiruvawe na
situacijata.
Na po~etokot sakam da se navratam na temata za koja diskutirame. Od strana
na pratenicite koi baraa da se diskutira za ovaa tema podgotven e eden vid
dokument koj tie go narekuvaat Informacija za bezbednosnata sostojba vo Republika
Makedonija. No, site }e se soglasite deka nikoj do sega ne razgovara{e za ovoj
dokument koj go podnese opozicijata. Na prv pogled ovoj dokument izgleda mnogu
ednostaven bez mnogu podatoci, no otkako }e se pro~ita i analizira dobro
proizleguva deka ovoj dokument e mnogu tendenciozen i ednostran. ]e se obidam vo
prodol`enie da go obrazlo`am ova {to go rekov prethodno.
Tamu se veli mislam na dokumentot citiram: "Se ocenuva deka vo naredniot
period opasnosta e realna od vlo{uvaweto na bezbednosnata situacija kako
posledica na vleguvaweto na teritorijata na Republika Makeodnija na pripadnici
na Kosovskiot za{titen korpus koj zaedno so novite grupi kako {to se veli
teroristi od Kosovo me|u koi i muxahedini }e pridonesat vo teroristi~kite
aktivnosti po~esti i vo drugite gradovi osven Kumanovo i Skopje".
Prvata tendencija e i natamu da se proklamira tezata deka Kosovo postojano
e region koj proizveduva nesigurnost, deka Kosovskiot za{titen korpus e
teroristi~ka organizacija, deka problemite postojano ni doa|aat od nadvor.
Vtorata tendencija e deka albancite i regionot koj e opfaten so krizata vo
2001 godina se povrzani so muxahedinskite grupi so cel za iscenirawe i povrzuvawe
na albancite so islamskite fundamentalisti i svetskiot terorizam. Deka na vakov
na~in }e se postigne poddr{ka od Me|unarodnata zaednica.
Tretata tendencija da se sozdade vpe~atok kaj naselenieto deka i po
zavr{uvaweto na vojnata vo 2001 godina i potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven
dogovor bezbednosnata sostojba ne se podobruva i deka ovaa Vlada nema kapacitet
za kontrola na teritorijata na Republika Makedonija.

I/93.-
Zna~i, da se sozdade ambient na nesigurnost i da se stavi vo psihologijata
deka ovaa nesigurna situacija }e prodol`i podolgo vreme.
Ovie konstatacii, da potsetam, vo vremeto koga minister za vnatre{ni raboti
vo Vladata na Republika Makedonija be{e Qube Bo{kovski sakam tuka da gi
potsetam onie koi seu{te mislat deka pred i po 2001 godina deka nie se nao|ame vo
2003 godina i seto toa {to se plasira nema argumenti za opravduvawe na sekoe
dejstvuvawe {to }e rezultira so upotreba na sila i na kraj da zavr{i so eden voen
konflikt, a da ne ja nare~eme vojna.
Ovoj dokument {to vie go narekuvate Informacija za bezbednosnata sostojba
vo Republika Makedonija rekov pogore go smetam kako ednostran dokument i }e se
obidam da gi numeriram obrazlo`enijata.
Koga se spomnuvaat nastanite za bezbednosta od 20 oktomvri 2002 godina do
30 avgust 2003 godina veruvam deka site }e se soglasime so ona {to ste go
evidentrale vie, bidej}i ovie nastani bea javni. Se postavuva pra{aweto {to e
zaedni~ko vo site ovie nastani koi vie gi evidentiravte, koi po broj se 32 nastani.
Zaedni~ko na site ovie nastani e deka ovie se slu~ile vo zapadniot del na
Republika Makedonija. ]e nabrojam nekolku vo Tetovo, @elino, Skopje, Sopot,
Struga, Vaksince, Kumanovo i tn. Sega logi~no se postavuva slednoto pra{awe dali
vo isto~niot del na Republika Makedonija ne se slu~il nitu eden sli~en nastan ili
ovoj del e pobezbedem za `iveewe ili vo ovoj del seu{te e ostanatata oaza na
mirot. Ili ovoj del ne e sostaven del na Republika Makedonija.
Vrz osnova na informaciite od sredstvata za informirawe proizleguva deka
i vo toj del na Republika Makedonija se slu~ile nekolku nastani, nekolku slu~ki,
mo`ebi ne so ist kapacitet, no so kriminalen karakter, mo`am da spomnam nekolku
i prethodno }e pobaram izvinuvawe od onie koi }e bidat zasegnati od seto ova.
Na 9 juni 2003 godina vo eden incident vo Ko~ani zagina eden mlad ~ovek,
pri~inata e 2000 denari.

I/94.-
Na 19 noemvri 2002 godina eden gra|anin od Strumica strela{e kon
Parlamentot na Republika Makedonija.
Na 19.06.2003 godina vo Kriva Palanka ~etiri li~nosti maskirani i
vooru`eni demoliraa edna ku}a na eden sopstvenik Makedonec, ukradoa 4000 evra i
140 iljadi denari. Isto taka gi maltretiraa sopstvenicite na ku}ata.
Ima i nekolku drugi nastani i slu~ki vo Republika Makedonija koi vie ne ste
gi evidentirale vo va{ata Informacija.
Na 19 oktomvri 2002 godina ubien od policija Metin Adili i se ranuvaat
u{te dvajca drugi. Vi zapo~nuvate tokmu so 20 oktomvri, zna~i vie go zaboravate 19
oktomvri.
Nekolku drugi nastani kade se zapaleni nekolku pomo{ni objekti na
zemjodelci vo seloto Kopanica tetovsko i vie povtorno ne go zabele`uvate ova.
Zatoa jas ova go narekuvam deka e ednostrano. Zna~i, vie pravite razliki i spored
teritorija i spored nacionalnost.
Koga se diskutira za kriminalitet, terorizam, droga, mafiozni grupi site tie
za vas asociraat na albancite, no realnosta e poinakva, proizleguva deka najgolema
mafio{ka grupa e Zemunskiot klan na Balkanot deka istiot klan bil prisuten i vo
Republika Makedonija. Povrzanosta bila i ovde so novinari, bea vklu~eni
politi~ari, pea~i i drugi i deka vo ovaa informacija nema vakvi podatoci, kako da
ne bilo ni{to, kako ni{to da ne se slu~ilo. Podocna se plasira edno drugo pra{awe
deka eden od voda~ite na Zamunskiot klan dobil od porane{niot minister stotina
iljadi germanski marki za trenirawe na silite za specijalna namena - Lavovi i ovaa
informacija kako i prethodnata be{e zaboravena, kako da ne bila. Bil faten eden
gra|anin Makedonec vo Bugarija so golemo koli~estvo na droga, informacijata be{e
dadena vo site sredstva za informirawe kako prva informacija kade ovoj gra|anin
na Republika Makedonija ne e Albanec, tuku informacijata povtorno ne se dava.
Zo{to go velam ova?

I/95.-
So ova ne sakam da osudam nekogo, da obvinam nekogo ili na indirekten na~in
nekogo da odbranam. Za mene kriminalitetot nema boja i nema granici. No, sakam da
go podvle~am vnimanieto deka so ednostranoto gledawe na nastanite isto taka
ednostrano informirawe samo pravime {teta na sebe si i na op{testvoto vo
celina. Zna~i, jas od ovie pri~ini koi gi spomnav pogore ja ocenuvam Informacijata
koja vie ja podgotvivte i vie ja narekuvate Informacija za bezbednosnata sostojba
vo Republika Makedonija kako tendenciozna i ednostrana. Mislam deka do tuka se
pridr`uvav do Informacijata koja vie ja podgotvivte.
ABDULA]I ADEMI: (Prodol`enie)
XIV/.-NN/OM
[to se odnesuva do bezbednosnata sostojba vo posledno vreme jas na po~etokot spomenav i
u{te edna{ sakam da naglasam deka nie treba da bideme mnogu poracionalni i da dejstvuvame
ladnokrvno vo ovie momenti. Navistina nesovesno e nesre}ata na nekoj da se upotrebi za ne~ie
izdignuvawe, bez ogled dali e individualno ili grupno.
Koga govorime za bezbednosnata sostojba i na~inot kako treba da se odnesuvame kon nea ne
treba mnogu pamet i logika. Se vra}ame vo 2001 godina , gi analizirame odnesuvawata na toga{nata
Vlada i mo`eme da konstatirame kako treba da se dejstvuva ili poto~no re~eno kakone treba da se
dejstvuva.
Okolu na{eto odewe vo selo Vaksince mnogu e govoreno i manipulirano. Na{ata cel e poznata.
Nie bevme tamu 12 pratenici od opozicijata i pozicijata zaedno so cel da razgovarame so tamo{nite
`iteli, da gi sluneme nivnite te{kotiii da pridoneseme za smiruvawe na situacijata. I taka se slu~i.
@itelite koi bea zaminati, izbegani od mo`niot konflikt se vratija vo svoit edomovi. U~enicite po~naa
da odat vo u~ili{tata kako vo Vaksince taka i vo Lojane. @itelite bea voznemireni i iritirani so
koncentriraweto na policiskite sili, no isto taka i od izjavite koi gi imaa liderite na opozicijata preku koi
se povikuva{e Vladata za energi~no dejstvuvawe protiv, kako {to gi narekuvate teroristi, vooru`eni
grupi i t.n. i t.n. So pravo pra{uvaat tie zarem ne nau~ija lekcija onie od VMRO-DPMNE od upotrebata
vo silata na 2001 godina. Tokmu koga nie mislime deka primerot na Vaksince treba da prodol`i i vo

I/96.-
Karadak se slu~ija nastanite vo Brest. Tuka se otvorija mnogu dilemi od stran ana informativnite
sredstva, se slu{naa i razni dekoracii koi prodol`uvaat i natamu da se slu{aat.
Nie ocenuvame deka dve godini po vooru`eniot konflikt seu{te se ~uvstvuva barutot. Treba da
bideme mnogu vnimatelnikako vo dejstvuvaweto taka i vo na{ite izjavi. Celata energija treba da se
orientira kon smiruvawe na situacijata i vra}aweto na doverbata.
Moja ocenka e deka so sila, nasilie i upotreba na sila ne se pridonesuva vo smiruvawe na
situacijata. Najdobar na~in vo demokratskito svet e samo dijalog. Druga alternativa nema.
Na krajot sakam da ka`am nekolku zborovi za poslednite nastani okolu paralelkite na albanski
jazik vo Bitola. Gi spomenuvam ovie slu~ai bidejki smetam deka ovie slu~ai vlijaat vrz celosnata
bezbednosna situacija.
Mene nikoj ne mo`e da me ubedi deka vo celata ovaa rabot anema ni politika. Ne mo`e edno
dete da ocenuva dali ima ili nema uslovi, ili potreba za nastava na maj~in jazik. Na krajto na kri{tata
ova e ustavno pravo, no i prirodno pravo.
Po~ituvani,
Nie `iveeme vo edna nova realnot. Ovaa realnost ne mo`e da se gradi vrz stari mentaliteti.
Otuka proizleguva i obvrskata na site da rabotime so novite generacii i da se anga`irame za reformi, vo
prv red reforma vo mentalen aspekt.
Be{e ka`ano mnogu v~era i deneska se kritikuva{e Vladata od aspekt na ekonomijata i za
bezbednosnata situacija. Ne samo dene{nite solzi na opozicijata na ovaa sejansa gi smetame kako
krokodilski solzi, kaj nas se veli "dokolku stanam u{te edna{ nevesta }e znam {to da pravam", no
spored prirodnite zakoni devojkata samo edna{ mo`e da bide nevesta.
NIKOLA POPOVSKI:
Za zbor se javi g-dinot EftimManev.
Za replika se javi g-dinot Karaxoski.
Ima zbor g-dinot @arko Karaxoski.
@ARKO KARAXOSKI:

I/97.-
Gospodine Ademi o~igledno ili ste naivni ili se pravite mnogu naivni koga vo va{eto izlagawe
pravite ednakvost pome|u kriminalni dejstvija vo Republika Makedonija i teroristi~ki akcii. Za vas g-
dine Ademi e isto ona {to se slu~ilo vo Ko~ani zaradi 2 iljadi denari, kako {to go objasnivte slu~ajot i
podmetnuvaweto na bombite pred instituciite na dr`avata (Vladata, Sobranieto i kade se ne bea
upotrebeni), ili vo Sudot vo Struga pri {to odgovornost prezede ANA za koja {to site znaeme,
slu{navme. Spored toa za vas toa e isto. Ako toa ne e zagrozuvawe na bezbedna sostojba i upatuvate
zo{to sme go opfatile toj region, zatoa {to toj region e onoj krizen region kade {to i ponatamu ni se
slu~uvaat istite raboti {to ni se slu~uvaa. Neznam dali vie znaete deka postoi takva organizacija koja
sebesi se narekuva ANA, me|utoa barem od ministerot za obrazovanie ni be{e dostaven eden odgovor
na prateni~ko pra{awe, vo ranite utrinski saati, tojodgovor so kratka re~enica ANA postoi.
Spored toa dali VMRO-DPMNE ja nau~il lekcijata 2001 godina i upotrebata na oru`je 2001
godina, o~igledno vie ja nemate nau~eno lekcijata i treba da se potrudite da ja nau~ite. Da glumite sega
nekakvi demokrati, da glumite aprtija koja {to tolku e zagri`ena za celovitosta na Republika
Makedonija ne e ni{to drugo osven prodavawe na demagogija.
NIKOLA POPOVSKI:
Za replika se javi gospo|a Marija Kojzekliska.
MARIJA KOJZEKLISKA:
]e gi demantiram naodite na kolegata Ademi vo odnos na Informacijata, zatoa {to be{e mnogu
zagri`en dali liceto Matin Adili e naveden na 19 oktomvri 2002 godina, me|utoa o~igledno deka ne ja
pro~ital Inforamcijata, zatoa {to pi{uva pod reden broj eden, kako {to rekovte ima naredeno 32 ,
pi{uva "na 20 oktomvri 2002 godina na improviziranoto ko{arkarsko igrali{te vo blizina na Gradskiot
stadion vo Tetovo be{e ubien Van~o Josifovski, a pote{ko ranet Du{ko Bilbilkovski dodeka igrale
ko{arka. Ubistvoto e izvr{eno kako reakcija na nastanot od prethodnito den koga be{e zastrelan Matin
Adili, a ranet Mensur Ramadani i t.n.". Zna~i , prvo neto~en navod.
Ponatamu, navistina nemo`am da razberam kako kolegata Ademi ne pravi razlika pome|u 4000
evra i maskiranite ~etvorica i tempirana bomba, dve ra~ni bombi, tri ra~ni bombi, avtomatsko oru`je,

I/98.-
tri proektili, oru`jeto se zgolemuva, od ra~na bomba na proektil i toa e isto so kriminalci ili obi~en
vooru`en grabe`.
Kakva lekcija toa treba{e g-dine Ademi da nau~i VMRO-DPMNE? Dali toa zna~i deka vie se
spremate za povtorna vojna?
Postojano se povikuvate na situacija, postojano se povikuvate na smiruvawe na situacijata. So
{to vie gospoda od DUI poka`uvate deka ja smiruvate situacijata? So va{eto li prisustvo vo Vaksince i
ubeduvawe na lokalnoto naselenie deka treba da odi na u~ili{te? Pa, toa e prirodno pravo i normalno
vo sekoja dr`ava.
ABDULAKI ADEMI:
Prviot slu~aj koj {to se spomnuva vo va{ata Informacija e 20 oktomvri 2002 godina. Mnogu
dobro go gledam i slu~ajot koga se ubiva Metu Adili ne se spomnuva i va{ata konstatacija deka
ubistovoto za Van~o Josifoski e reakcija , toa e va{a konstatacija.
So {to nie pridonesuvame za smiruvawe na situacijata? Toa e na{ata permanentna anga`iranost
vo Vladata za usvojuvawe na zakoni i podobruvawe na pozicijata na albancite od Makedonija.
Dokolku vie velite deka zakonsko pravo e dete da sledi nastava vo Vaksinci, zo{to ne go mislite
istoto i za Bitola ili vo Skopje.
NIKOLA POPOVSKI:
Prodol`uvame so rasprava.
Se izvinuvam, replika na Ademi bara g-dinot Trendafilov.
\OR\I TRENDAFILOV:
Za `al takativnoto nabrojuvawe na incidenti na celata teritorija na Republika Makedonija ne
mo`e da se povede deka pri~inite se isti, ili barem sli~ni i {to e toa {to na primer {to se slu~uva e
predmet na istra`nite organi na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo kontekst na odredeni kriminalni
slu~uvawa, aktivnosta i incidenti vo Isto~na Makedonija, a e tolku porazli~no od del kade {to se
spomuvaat op{tinite nabroeni vo Inforamcijata dostavena od prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE.

I/99.-
Bi ve potsetil po!~ituvani kolegi {to e zaedni~ko pokraj incidentite {to se nabroeniv o na{ata
Informacija za op{tinite Skopje, Kumanovo, Tetovo, Gostivar, Struga, Lipkovo i ostanatite.
Toa e deka na teritorijata na ovie op{tini se vee zname na edna tu|a dr`ava, dodeka vo Kriva
Palanka, Ko~ani, Strumica, [tip ne se vee zname na tu|a dr`ava. Se vee samo znameto na Republika
Makedonija . Toa e ona {to ovaa komparacija ja pravi mnogu mnogu porazli~na i dava adekvatna
sodr`ina.
Nie ne operirame so terminologijata dali ona {to se slu~uva vo momentot na teritorijata na
op{tina Lipkovo ili Kumanovo e delo na kriminalni strukturi, banditski strukturi, albanski militanti ili
pripadnici na ONA. Fakt e deka stanuva zbor za militanti koi so oru`je se obiduvaat da go promenat
ustavno-pravnito poredok vo Republika Makedonija pritoa promovirajki odredeni politi~ki barawa.
Dali toa nie }e go prifatime, dali ovde }e zboruvame deka treba deklarativno ili su{tinski da rabotime
za so`ivot toa mo`evme da go vidime najplasti~no na primerot na aktivnostite {to gi prezema
Ministerstvoto za obrazovanie, po~nuvajki od toa kolku elegantno go re{ivme problemto so u~enicit
ekoi odea na u~ili{te vo [em{evo. Gledame dek ai natamu kako generator na odredeni sostojbi se
spojavuva vladino ministerstvo, za `al stanuva zbor za Ministerstvo koe ima soosema poinakva i
blagodarna , blagorodna krajna cel, no za `al taa pozicija vo Vladata vo ovoj moment e edna politi~ka
struktura, koaliciona partner na SDSM ja koristi i ponatamu da generira problemi vo Republika
Makedonija .
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodin Najdovski ima replika na g-dinot Ademi.
SLOBODAN NAJDOVSKI:
Po~ituvan pretsedatele, dami i gospoda, sosema kratko i kako replika na g-dinot Ademi, a i
eden vid molba do site diskutanti .
U{te na pretpladnevnata rasprav po odnos na ovaa to~ka reagirav koga g-dinot Halimi gi
spomna nastanite so u~enicite vo Bitola,pa bi zamolil pove}e da ne gi spomenuvame protestite vo

I/100.-
Bitola vo kontekst na raspravata koaj {to e denes, bidejki toa se dve razli~ni pra{awa i nemaat vrska so
politi~ko-bezbednosnata sostojba vo Makedonija.
Vtoro, da ja po~ituvame molbata na sredno{kolcite protestanti koi {to pobaraa pra{aweto da ne
se politizira i politi~kite partii da ne se me{aat na na~in na koj {to dosega nastojuvaat da se me{aat vo
ovoj problem.
Treto, ako ve}e sakame da raspravame za ova pra{awe sekoj od nas pratenicite to~no znae na
koj na~in toa treba da go postavi vo Parlamentot.
Imeno dosega, ne mo`am da se pofalam no }e ka`am, edinstveno jas dosega imam isprateno
pismeno barawe za odgovor na pra{aweto vov rska so paralelkata koja {to se formira vo Bitola. Ni
eden pratenikdosega barem nema zvani~no reagirano. Da si po~ituvame ona {to e redot i zakonot i {to
va`i samo vo instituciite na sistemot i tamu kade {to e mestoto da go re{avame ova pra{awe.
Na krajot, koga ve}e go spomenuvate ova pra{awe bi sakal da ka`am deka tie u~enici i
Bitol~ani ne baraat ni{to drugo. Baraat zakonite da va`at ednakvo. Ako za makeodnskite u~enici deka
treba da imaat 70 boda da se zapi{e vo gimnaziska parlaralelka , baraat toa da va`i i za drugite. Tuka bi
ve zamolil da prestaneme vo kontekst na dene{nata rasprava da go upotrebuvame slu~ajot Bitola. Toa e
sosema drugo pra{awe, nema vrska so politi~ko-bezbednosnata situacija vo Makedonija.
ABDILA]IM ADEMI:
]e se nadovrzam samo na poslednata re~enica na gospodinot Najdovski.
Nie se anga`irame zakonot da va`i podednakvo za site i Ustavot Da va`i za cela
teritorija na Republika Makedonija. Dokolku edno pravo se garantira so Ustavot i
so zakonite, nikoj nema pravo da bide nad zakonite i nad Ustavot.
Vi blagodaram.
NIKOLA POPOVSKI:
Blagodaram.
Gospodin Manev.

EFTIM MANEV:
pratenici,
I/101.-
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani ministri, po~ituvani kolegi
Deneska na dneven red imame to~ka - Bezbednosnata sostojba vo
Republika Makedonija. Po istata slu{navme dosta diskusii i toa pogotovo od
predlaga~ite, od opozicijata za stavawe na dneven red na ovaa to~ka, so koi
diskusii vo golem del se pridru`uvam i jas li~no, smetaj}i deka se ka`aa dosta
realni sostojbi za bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija.
Nekolku diskusii od opozicijata smetam deka voop{to ne se pridru`ija
prema raspravata po dnevniot red, tuku naprotiv, nivnite diskusii bea usmereni za
sostojbi koi {to ne se odnesuvaat na periodot od 2002 - 2003 godina, tuku diskusii
za odminat period, za period od 2002 godina ili ponazad, {to smetam deka istite
odbegnuvaat da vistinski ja sogledame sostojbata kakva e vo Republika Makedonija.
Nemame namera da improvizirame i da pravime nestabilna Republika Makedonija,
tuku sakame da uka`eme na edni realni sostojbi. Li~no smetam, a isto taka ne e mal
brojot i na gra|anite vo Republika Makedonija, ako gi pogledneme mediumite pi{ani
i nepi{ani, se zboruva ~esto pati deka Republika Makedonija i toa vo kriznite
delovi, kade {to 2001 godina ima{e vojna takanare~ena, deka isto ne{to se
podgotvuva i vo idnina, odnosno vo ovoj izminat period imame bezbroj ekcesi koi
{to ne mo`eme da smogneme sili, Vladata na Republika Makedonija ne na{la na~in
da takvite ne se povtoruvaat, tuku naprotiv, sukcesivno dali edna{ ili vo mesecot
vo dva slu~aja se odvivaat taka {to ja sozdavaat sostojbata vo Republika
Makedonija prili~no napnata.
Kolku i da sakame da prika`eme deka seto ova go pravat odredeni
kriminalni grupi od interes i deka ne e organizirano, deka ne se grupi koi {to, ili
pogolem oblik na organizirani grupi, koi {to sakaat vo celost da ja
destabiliziraat Republika Makedonija, od takvoto ne{to smetam deka ne mo`e da

I/102.-
izbegneme. Toa go uka`uvaat i poslednite nastani. So akciite koi {to nastojuva{e
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, pogotovo da gi privede, taka po nivni
iska`uvawa kriminalcite ^akala i Breza, koi {to imale napraveno pove}e
krivi~ni dela i da gi dovedat pred pravdata, pred sudot na pravdata, nastanaa
pogolemi sostojbi kade {to se slu{na i vo cela Republika Makedonija deka
sostojbite me|u koalicioniot partner SDSM i DUI deka e razni{ana. U{te polo{o e
{to posle toj nastan, posle obidot na policijata da istite lu|e bidat fateni,
dobivme prili~ni zakani za Republika Makedonija dokolku takvite lu|e ne bidat
beneficirani, odnosno amnestirani od nivnite izvr{eni krivi~ni dela, ili
dokolku se prodol`i i ponatamu da bidat progonuvani, Republika Makedonija nema
da ja ima. Dali e toa vistina iska`ano od nivna strana ili ne, Vladata na
Republika Makedonija ne se izjasnila, a toa go pi{uva vo mediumite i nikoj toa ne go
poreknuva.
Nemo`am da prifatam deka nastanite koi se odvivaat vo toj del na
Republika Makedonija, vo kriznite podra~ja koi {to bea, deka se raboti za
poedine~ni kriminalni grupi, od pri~ini {to sekoja poedine~na kriminalna grupa
ili poedinec koj izvr{uva krivi~no delo, ne ostanuva neotkrien. Mnogu se retki
slu~aite kade {to uspeal nekoj da izbegne od progonot na policijata, da ne bide
otkrien, edino ako istiot e vme{an so vlasta. Od tie pri~ini, jas bi sakal da
uka`am deka site ovie nastani sepak imaat koreni od vojnata koja {to be{e vo 2001
godina ili porano, odnosno sepak vo niv deluva i deneska, ili pozitivno ili
negativno politi~kata partija DUI, koja {to od organizacijata ONA koja {to ja
vode{e vojnata, pomina vo politi~ka partija, vleze vo vlasta i deneska e politi~ki
faktor vo pozicija, od istata ONA se izdvoi eden del, toa e koe se pojavi kako
samostojna organizirana grupa ANA, koja {to i deneska deluva, a sepak istite lu|e
koi {to deluvaat i se naso~eni protiv sistemot, dr`avata i celokupniot praven
poredok vo dr`avata, Republika Makedonija, tie imaat i te kako koreni vo
poddr{ka od politi~kata partija koja {to sega e koalicionen partner, bidej}i tie

I/103.-
sepak se nivni lu|e, nivni prijateli, nivni drugari, rodnini. Osnovnoto pra{awe za
re{avawe na ovoj slu~aj sepak ostanuva me|u politi~kiot faktor SDSM i DUI.
Neophodno e ovie dve politi~ki partii da ja za{titat Republika Makedonija,
bidej}i istata se dr`ava kako na makedoncite, taka i na albancite. Vo ovaa
sostojba, vo toj del od Republika Makedonija strada golem del i od albanskoto
naselenie. Ne mo`eme nie da ka`eme deka celoto albansko naselenie e zdru`eno so
tie lu|e. Zatoa, neophodni se razgovori, pregovori, za da ne dojde utre da bide
docna, da dojde pak do voen sudir za koe {to ne{to najavuvaat pove}e i stranski
institucii, koi {to smetaat deka vo Republika Makedonija ne e zavr{eno so
sostojbite koi {to bile vo 2001 godina, bidej}i deka navodno seu{te Ohridskiot
dogovor ne e vo celost implementiran. Vo toj del, koi se pri~ini toj dogovor da ne e
implementiran i koj se tie fakti {to stojat u{te nere{eni, bidej}i opozicijata
stoi na celosno raspolagawe na pozicijata vo toj del da se re{at problemite koi
{to nabele`ani i staveni vo Ohridskiot dogovor i preneseni vo Ustavot, sega
ostanuva istite ovie dve politi~ki partii da seto toa go stavele na hartija vo
zakon i toa vo prvite {est meseci. Ottoga{ navamu, ako toa sme go re{ile vo tie
prvi {est meseci od vladeewe na ovie politi~ki partii, Republika Makedonija }e
po~nela da gi re{ava i ekonomskite problemi koi se faktor broj dva za
destabilnosta. Ne mo`e nitu vo eden slu~aj da se zboruvaat slu~aite vo Isto~niot
del na Republika Makedonija koi {to imalo poedinci, koi {to napravile krivi~ni
dela, deka toa e ne{to isto {to se pravi vo Zapadniotdel na Republika Makedonija,
odnosno vo kriznite podra~ja.
Potoa, smetam deka Vladata na Republika Makedonija dokolku ima
takov kapacitet, dokolku postoi dogovor za vladeewe na ovie dve politi~ki partii,
deka mo`at da gi re{at problemite, smetam deka vo rok od tri meseci treba site
zakoni koi {to proizleguvaat od Ramkovniot dogovor da bidat doneseni i Republika
Makedonija da prestane da razmisluva dali e stabilna ili nestabilna, dali
obespraveni gra|ani, pogotovo Albanci ili makedonci na toj del. Celta be{e na

I/104.-
Republika Makedonija odnosno na Vladata na Republika Makedonija koja {to e sega
na vlast, deka do proletta na 2002 godina site rasezleni makedonci, srbi ili bilo
koj drugi koi {to ne se albanci, od tie mislam deka }e se povratat. Smetam deka do
deneska toa ne e storeno, a i nema da se stori ni vo narednite pet i deset godini
kako {to rabotime, ako prodol`ime taka da rabotime. Seu{te ne e uspeano da ima
doverba me}u albansko i makedonskoto naselenie vo celina, a u{te pomalku nas toj
del kade {to `iveat albanci i makedonci. Od toa smetam deka opozicijata, odnosno
pozicijata ne treba da izbegnuva vakva tema. Pravo na Parlamentot e da ja razgleda
sostojbata {to napravila Vladata na Republika Makedonija vo toj del i dali mo`e
da napravi pove}e i u{te pove}e otkolku {to e zagri`ena opozicjata, treba
pozicijata da e u{te pozagri`ena, problemite koi {to se natalo`eni i koi
eskaliraat deneska da bidat re{eni.
NIKOLA POPOVSKI:
Vi blagodaram na vnimanieto.
Blagodaram.
NIKOLA ]URK^IEV:
Gospodin Kurk~iev.
Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani kolegi pratenici, po~ituvani
pretstavnici na Vladata na Republika Makedonija,
Vnimatelno ja pro~itav Informacijata na Vladata na Republika
Makedonija, kako i obrazlo`enieto na grupata pratenici koi iniciraa svikuvawe na
sednica, na koja {to nie vo Sobranieto na Republika Makedonija }e raspravame za
bezbednosnata sostojba.
Se razbira, so vnimanie gi slu{av i dosega{nite diskutanti. Li~no
smetam i dlaboko sum ubeden deka ovaa tema e edna od retkite za koja site nie kako
pratenici nemame nikakvo pravo, nesmeeme da si dozvolime da bideme podeleni i

I/105.-
su{tinski da se razlikuvame. Za `al, kako i mnogu pati do sega, {to za bilo koe
drugo pra{awe mo`ebi e i normalna rabota, denes, Sobranieto na Republika
Makedonija diskutira za bezbednosna sostojba vo dr`avata i preku diskusiite na
pratenicite, Sobranieto na Republika Makedonija lesno mo`e da segmentira po
sekoj mo`en osnov, politi~ki, ideolo{ki, etni~ki, pozicija, opozicija i t.n.
Po~ituvani kolegi pratenici, ako se soglasuvame deka bezbednosta e
kompleksen segment i osnova za site op{testveni procesi vo dr`avata, toga{ imaj}i
go vo predvid ili imaj}i gi vo predvid dosega{nite i osobeno aktuelnite slu~uvawa
na toj plan vo Republika Makedonija, mislam deka e vo red {to i Sobranieto na
Republika Makedonija od aspekt na svoite nadle`nosti rasprava za ovaa mnogu
zna~ajno i aktuelno pra{awe, a ne kako {to nekoi velat deka saka da pobegne od toa.
Me|utoa, spored mene, poentata ili celta na dene{nava rasprava vo
nikoj slu~aj ne treba da bide, eve posle se, vo zakonodavniot dom vo dr`avata u{te
edna{ kako i mnogu pati do sega, po drugi pra{awa, pred javnosta }e se
nadmudruvame koj e pvoe}e, a koj pomalku za mir i bezbednost, koj e pvoe}e a koj e
pomal patriot, koj pravi pove}e a koj pomalku vo toj pravec i tn., od ednostavna
pri~ina {to po pra{aweto na mirot i bezbednosta, dilemi i me|ualternativi nema.
Ili bezbednosnata sostojba velime deka e stabilna ili relativno stabilna, ili pak
imame tendencii na vlo{uvawe. Jas so nekoi stavovi na kolegite {to prethodno
diskutiraa se soglasuvam, so nekoi apsolutno ne. Me|utoa, vo interes na vremeto i
so namera za objektiven pristap kon temata, nema da komentiram ni~ija diskusija,
taka vpro~em so nekoi kolegi od opozicijata razgovaravme vo pauzata i }e se
zadr`am na onie momenti {to gi smetam za klu~ni vo ovaa prigoda.
Prvo, svesen sum deka bezbednosta kako tema, iako toa ne e dobro, e
idealna podloga za politi~ka fraziologija, za demago{ki vokabular i akrobacii i
navidum, samo navidum za sobirawe na politi~ki poeni.
Vtoro, neizbe`en e faktot deka Republika Makedonija bez razlika koj i
kako od svojata pozicija ili interes, }e go kvalifikuva toa, pomina niz eden

I/106.-
seriozen konflikt i vleguva vo period na implementirawe na mirovniot dogovor.
Vsu{nost, iako vooru`eniot konflikt zavr{i, vpe~atok e deka verbalniot
konflikt odnosno sudirot na dvete koncepcii za idninata na Republika Makedonija
od aspekt na me|uetni~ki odnosi seu{te ne e zavr{en. Iako legitimitet dobi
konceptot za mir, so`ivot, me|usebna tolerancija i razbirawe, ete gledame,
slu{ame, ~itame, poddr`uva~i na opcijata za novi delbi, novi razgrani~uvawa, kako
od makedonskiot, taka i od albanskiot politi~ki blok. Neprestanuvaat so javnite
promocii na bi rekol nivnite morbidni idei.
I, treto, koga ve}e diskutirame za bezbednosta i za bezbednosnata
sostojba vo dr`avata, kolku i da sakame, ne bi mo`ele da se izolirame od
regionalnite i me|unarodnite procesi od takov karakter.
Po~ituvani kolegi, smetaj}i ja dene{nava tema za krajno seriozna, nema
da gi zemam predvid diskusiite, nitu pak samiot }e diskutiram vo smisla kolku
be{e bezbedno koga vlast bevte vie, kolku e sega koga sme nie i taka vo nedogled. So
predrasudi od takov tip, ostavam dokolku mislat deka e ubavo da se zanimavaat
onie koi {to vo ovoj moment im se ~ini deka e pogodno, tokmu za ona {to go spomnav
na po~etokot, da politi~ki poentiraat, no, sepak, faktite upatuvaat na nesporen
zaklu~ok deka denes vo sporedba so periodot od pred godina dena se spie pomirno,
odnosno procesot na stabilizacija na sostojbite od bezbednosen aspekt se razviva
vo pozitivna nasoka.
Sepak, i pokraj toa, kako pratenici, kako gra|ani na ovaa dr`ava,
seu{te sme voznemireni i zagri`eni do stepen da otvorime rasprava vo ova
Sobranie za bezbednosta. Vladata na Republika Makedonija ni dostavi informacija
koja {to nie na po~etokot odlu~ivme da bide otvorena ovaa sednica i ako ja
analizirame taa informacija vo koja {to gi naveduva bezbednosnite indikatori,
dava pregled na manifestirani sostojbi, nastani, koi indiciraat zagrozuvawe na
bezbednosnata sostojba, pravi presek na aktivnostite na vooru`enite kriminalno-

I/107.-
teroristi~ki grupi, gi naveduva aktivnostite i merkite {to se prezemeni protiv
niv, dava ocenka za sostojbite vo regionot koi imaat vlijanie na bezbednosta i tn.
NIKOLA ]URK^IEV: (Prodol`enie)
XVI/1.- JM/MP
Od druga strana grupata od dvaesetina na{i kolegi pratenici motivirani od taa
informacija i ocenuvaj}i deka sostojbata stanuva se poseriozna i so tendencija za ponatamo{no
vlo{uvawe pobara itna parlamentarna rasprava. [to posle ovaa rasprava? Dali so toa {to pratenicite
makar i site nie 120 po red ka`at {to mislat i {to razmisluvaat, kako individualno ja ocenuvaat
bezbednosnata sostojba }e pridonesat od utre rabotite na toj plan da bidat podobri, ili mo`ebi so svoite
diskusii i polo{i. Ili niz raspravata }e uspeeme kako zakonodaven dom da manifestirame edinstvena
politika za ova pra{awe i upatime zaedni~ka nedvosmislena i silna poraka. Vsu{nost kolegi pratenici
mi se ~ini deka najgolemata polza {to bi mo`ele da ja izvle~eme od ovaa rasprava e tokmu porakata
preto~ena kako nedvosmislena i jasna politika na Sobranieto na Republika Makedonija vo koja
bezrezervna poddr{ka i doverba }e vlo`at site pratenici i toa politika koja se odnesuva na najzna~ajnite
segmenti koi vo ovoj moment se indikatori od koi zavisi bezbednosta, a pred sé se na{a bi rekol
sobraniska ingerencija.
Vo prv red se nametnuva Ohridskiot dogovor, odnosno implementacijata na ustavnite
amandmani koi proizlegoa od nego. Ako seriozno govorime i se zalagame za bezbednosta, neseriozno i
{tetno po istata taa bezbednost e da se menuvaat stavovite po ovoj dokument vo zavisnost od dnevno
politi~kite potrebi. Zna~i, nevozmo`no e da se pani~i i drug da se obvinuva za vlo{uvawe na
bezbednosta, ako edna{ se dava poddr{ka na toj dogovor, a ve}e utredenta se izrazuva nezadovolstvo
od istiot i se prote`iraat tezi za novi delbi i podelbi. Ova ne e pretpostavka, tuku realna praksa koja za
volja na vistinata se prote`ira za intenzitet koj slu~ajno, ili ne mo`ebi koincidira so nastanite zaradi koi
sme zagri`eni. Zna~i, ne e vo red i {tetno e za bezbednosta edna{ ne{to da se prifati kako obvrska, vo
me|uvreme da ne se napravi ni{to konkretno za ispolnuvawe na taa obvrska za da posle izvesen period
normalno koga }e se smenat ulogite na politi~kata scena od vreme na vreme i po potreba da si igrame
pi{man politika, te ne ~inelo toa {to e dogovoreno i prifateno, ili voop{to ne trebalo da bide prifateno,

I/108.-
te bavno odele rabotite, pa deka ne se implementira dogovorenoto, otposle im teknalo deka trebalo u{te
ne{to da se izdogovori i taka vo nedogled, za da najposle seto toa bide paravan zad koj }e se skrijat
me|u drugoto i site ovie manifestirani bi rekol pojavi koi gi definirame kako pokazateli {to upatuvaat
na zagrozenosta na bezbednosnata sostojba. Nasproti toa imame i politiki, odnosno politi~ki stavovi
preku koi ne se {tedat zborovi za obvinuvawa deka implementacijata odi prebrzo i nad nivoto na
dogovorenoto. Vo sekoj slu~aj zaedni~ki imenitel na vakvite politiki e bi rekol besramnata ponuda na
staro - novi radikalni i bi rekol pogubni re{enija, kako alternativa na ona {to e zaedni~ki se razbira
dogovor, novi delbi i podelbi, novi razgrani~uvawa vo najrazli~ni formi i oblici, ili varijanti od
umereni i demek konstruktivni do krajno radikalni bi rekol opcii.
Po~ituvani kolegi mnogumina seriozni analiti~ari kako doma{ni, taka i stranski pokraj
drugoto previrawata na ovie prostori gi doveduvaat vo direktna vrska i so najlo{ite formi na kriminalot,
trgovijata so oru`je, droga, pereweto pari itn. Ne bi sakal da prejudiciram, ili poso~uvam nikakvi relacii
na vakvite valkani biznis krugovi so bilo ~ija politika. Me|utoa, momentot na prote`irawe na prethodno
spomenatite morbidni opcii za Republika Makedonija povtorno nekako premnogu koindiciraat so
aktivnostite na grupite koi {to gi definirame kako kriminalni bandi. Spored toa, dali toa odgovara ili ne,
na nekoja politika, ili na nekoja interesna grupa, seedno. Vo Republika Makedonija so ustavnite
amandmani koi proizlegoa od Ohridskiot dogovor i procesite {to neminovno se otvorija posle toa,
vratata na site opcii koi {to preferiraat simbioza na malku politika zaradi vlast i mnogu kriminal
definitivno e zatvorena. Se razbira bitkata i naporite vo toj pravec se i }e bidat makotrpni, postojano
izlo`eni na site mo`ni vidovi opstrukcii i razni mo`ebi teroristi~ki manifestacii. Me|utoa, bitno e dali nie
kako Parlament, kako {to spomnav na po~etokot }e manifestirame nedvosmislena politika za
bezrezervna poddr{ka na relevantnite dr`avni institucii koi se nadle`ni da se spravuvaat so takvite
pojavi. I ne samo toa, biten e i na~inot na koj go pravime toa. Ne e seedno dali sme pove}e nakloneti
kon spektakularnosti i naviva~ko insistirawe za taka nare~eno nemilosrdno dejstvuvawe po sekoja cena
{to e ve}e videno dosega, ili pak sme kadarni trezveno da gi presmetame site rizici i da gi procenime
eventualnite {teti.
Po~ituvani kolegi pratenici,

I/109.-
Diskutirame za sostojba i momenti koi vo princip predizvikuvaat maksimalno
zgolemuvawe na emociite. No, toa ne e pri~ina nitu za moment da izgubime od predvid deka nastanite
povrzani so bezbednosta ne se samo na{a, mislam na pratenicite doma{na zada~a po politika, tie
nastani osven politika vo najmala raka zna~at u{te dve ne{ta.
zakon za toa.
Prvo tie se predmet na strategija i taktika na profesionalci koi se nadle`ni so Ustav i
Vtoro, istite tie nastani mo`ebi pred se i nad sî se mnogu za~esteno sekojdnevie na
obi~nite gra|ani, na mesnoto naselenie koe {to najednostavno ka`ano mo`ebi e terorizirano. Nie kako
pretstavnici na tie gra|ani imame obvrska, odgovorni sme da vodime smetka i za nivnite `ivoti i za
nivnite imoti. Ako go imame predvid ova jasno stanuva i apsurdnosta na site tezi od tipot, sega, ili
nikoga{, do kraj bez nikakvo {tedewe itn. Denes nikoj ne treba da se somneva kako {to nekoj spomena
deneska, ili da go doveduva vo pra{awe kapacitetot i silata na nadle`nite institucii. Toa mnogu dobro
treba da go znaat onie {to begaat, ili se krijat pred me{anite policiski patroli. Na istite tie mnogu im e
jasno {to zna~at i porakite koi {to doa|aat od me|unarodnata zaednica i od na{eto neposredno
opkru`uvawe. Zatoa po pra{awe na celata ovaa tema koga ve}e kako Sobranie raspravame i nie, bitno e
da probame da ne se provocirame bezpolezno me|u sebe, da ne pra}ame pozitivni signali za poddr{ka
na onie {to ~ekaat da doleat maslo na oganot i da bideme doblesni izrazuvaj}i doverba vo organite
zadol`eni za bezbednosta. Vpro~em doverba po pra{awe na bezbednosta smetam deka e potrebna i
me|u nas. Ako za ni{to drugo, toga{ barem zatoa {to nitu edna od politikite prisutni i braneti vo ovoj
Parlement }e nema nikakva smisla nadvor od sostojbata {to ne e definirana kako bezbedna. Ako
procesot na podobruvawe na politi~ko bezbednosnata sostojba, ne slu~ajno velam, politi~ko
bezbednosnata, odi vo pozitiven pravec, a toa e nesporno i o~igledno i pokraj incidentite koi ne
motiviraa da otvorime rasprava i ako sme iskreni i ne samo deklarativni site vo ovoj Parlament vo
na{ite nameri za podemokratsko, posigurno ili pobezbedno op{testvo naso~eno kon sovremenite
evroatlanski procesi ne bi trebalo dosega{nite, a verojatno mo`ebi i idni sli~ni incidenti da gi tretirame
kako fitil {to politi~ki sekoj vo zavisnost od svoite interesi povikuvaj}i se na golema zagri`enost za
bezbednosta, }e gi potpaluva koga }e mu se uka`e soodvetna prilika.

I/110.-
I pred da zavr{am po~ituvani kolegi, site koi imaat seriozni i iskreni nameri za dobrobit
na ovaa dr`ava i site nejzini gra|ani a za takvi se deklarirame site, treba da prestaneme da begame od
nekolku nepobitni vistini, odnosno da prifatime deka sekoe pravo nosi i obvrska, deka mnogu pova`na,
da ne re~am odlu~uva~ka e podgotvenosta ne{to dobro da se napravi za tatkovinata, a ne samo da se
bara dobro za drugite, za nea, ili od nea samata. Kone~no sekoj ~estit ~ovek koj se stremi da bide
dobar patriot mnogu dobro znae, da parafraziram, za tatkovinata se raboti, mnogu mo`e da se postigne i
so motika, a ne samo so pu{ka. Za tatkovinata se umira i od starost, a ne samo od kur{um. Najposle
lojalnosta i qubovta kon tatkovinata se izrazuva i preku rabota, a ne samo so pukawe. Zatoa }e
povtoram, ne ni trebaat spektakli, `ol~ni, politi~ki, ili ne znam kakvi drugi po `elbi raspravi vo odnos
na bezbednosnata sostojba. Edinstveno ne{to {to neophodno ni treba e zaedni~kata me|usebna doverba,
smirenost i trplivost, tolerancija i dijalog kolku i da e na izgled beskone~no. Republika Makedonija
ima strukturi koi se zadol`eni za bezbednosta, ima profesionalen kadar, ima svoi taktiki, ima svoi
strategii. I pred odr`uvaweto na ovaa sednica vo mnogu dosega{ni priliki sekoj od nas dali
individualno, dali kako politi~ki stav se ima javno izjasneto deka e, odnosno sme za mir i bezbednost,
za so`ivot i tolerancija, za demokratija i napredok, odnosno deka sme protiv sekakov vid na kriminal,
protiv sekakov vid na destabilizacija, protiv sekoj obid za naru{uvawe na teritorijalniot integritet,
suverenitet i ustavniot poredok, odnosno sme protiv kr{ewe na zakonite. Spored toa, izoliraweto i
eliminiraweto, odnosno apseweto na site grupi koi {to projavuvaat aktivnosti za kakvi {to diskutirame
denes e neminovna i nesporna rabota. Me|utoa, ne so sredstva i na na~in kako {to }e se obidat da
diktiraat odredeni politi~ki subjekti, ili politi~ari, tuku na na~in {to e propisno reguliran vo ovaa, kako
i vo site sovremeni dr`avi.
NIKOLA POPOVSKI:
FATMIR ASANI:
Ima trojca za replika.
Eden del od negovata diskusija mi se dopadna kade {to re~e deka: mirno spijam vo
Skopje. Bi posakal toa zaedno so pratenikot na DUI gospodinot Ademi edna ve~er da dojde kaj mene

I/111.-
vo Slup~ane i da ja minat taa no} kaj mene, pominuvaj}i nekolku policiski punktovi i da pominat edna
mirna no}, da vidam kakva no} }e prespijat tie.
NIKOLA ]URK^IEV:
Jas ne mo`am da go razberam, navistina ne znam dali ova e pokana za dobro
gostoprimstvo, ili pak pokana za da ne znam so kogo }e spijam.
\OR\I TRENDAFILOV:
Sekretarot na SDSM me|u ostanatite raboti koi gi izlo`i vo svojata diskusija povika da se
izgradi povisok stepen na doverba pome|u ~lenovite na Parlamentot na Republika Makedonija vo
odnos na taka zna~ajno pra{awe kako {to e bezbednosnata situacija vo Republika Makedonija, ili
voop{to odbranata na Republika Makedonija i nejzinata eventualna vnatre{na, ili nadvore{na
zagrozenost. Jas bi sakal da mu uka`am na g. ]urk~iev, odnosno da go potsetam deka SDSM takov
stepen na doverba kakov {to dobi od VMRO-DPMNE vo pogled na najnovite slu~uvawa vo zemjava, a
da potsetam na{ata inicijativa e pokrenata na 24 juli za svikuvawe na sednica so vakva to~ka, ja
nemaat izgradeno duri ni vo sopstvenata koalicija. Zatoa {to bi go potsetil g. ]urk~iev pri operacijata na
MVR vo Sopot pove}e od eden mesec se zanimavavme so formirawe na nekakva istra`na komisija
vnatre{na kontrola vo MVR koja treba da razgleduva dali se, ili ne se prekr{eni ovlastuvawata na
pripadnicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti koi ja izvedoa taa operacija. A da go potsetam deka
toa barawe potegna tokmu od eden od nivnite klu~ni koalicioni partneri. Duri i vo pogled na poslednata
akcija koja ja izvedoa pripadnicite na MVR i delumno na Armijata na Republika Makedonija, edno od
glavnite barawa od klu~niot koalicionen partner na SDSM povtorno e formirawe na takva istra`na
komisija koja }e se zanimava so toa koj, {to naredil, koga naredil, kolku pripadnici bile anga`irani i {to
tie trebalo da pravat. Zna~i, gospodine ]urk~iev, vie ne treba da barate doverba od VMRO-DPMNE
kako politi~ki subjekt na makedonskata politi~ka scena, zatoa {to taa jasno be{e izrazena od na{a
strana. Takvata diskusija i takvata doverba koja ja barate treba da prodol`ite da ja barate, no }e ve
upatam na vistinskata adresa, a toa e vo ramkite na va{ata koalicija, ili poto~no vo Vladata na
Republika Makedonija, zatoa {to e o~igledno deka taa doverba kaj vas ne vladee. VMRO-DPMNE

I/112.-
ima{e edinstvena namera u{te na 24 juli koga se postavi ova barawe da se razgovara edinstveno za
vospostavuvawe na ustavno pravniot poredok na teritorijata na Republika Makedonija, za da se vidi
dali Republika Makedonija ima kapacitet toa da go napravi, ili Republika Makedonija nema kapacitet,
zatoa {to Vladata navistina dolgo vreme se odnesuva kako da vo Republika Makedonija ima prekin na
ognot so sporadi~ni prestrelki me|u dve strani. Jas ne sum videl deka kapacitetite i resursite na zemjava
se koristat vo nasoka da se vospostavi ustavno-pravniot poredok. Zatoa {to u{te edna{ }e poso~am, a
gospodinot ]urk~iev mo`e da proveri preku ministerot za vnatre{ni raboti.
NIKOLA POPOVSKI:
NIKOLA ]URK^IEV:
Gospodine ]urk~iev, dali imate replika?
Mislam deka mo`e{e da zavr{i kolegata pratenik, me|utoa eve navistina go primam
jasniot signal, jas do ve~erva ne znaev deka VMRO-DPMNE ima jasno izrazena doverba vo SDSM,
eve sega pove}e pati go povtori toa kolegata i navistina me iznenaduva, drago mi e {to e toa taka. Ako
ja imame taa doverba apsolutno ne treba da se gri`i za doverbata koja {to SDSM ja ima za Vladata na
Republika Makedonija. Taka {to se nadevam deka od ve~erva }e imame mnogu podobra sorabotka
otkolku {to ja imavme i dosega.
NIKOLA POPOVSKI:
Replika za g-dinot Ru`di Mato{i.
RU@DI MATO[I:
XVII/1.-LP/LJ
Po~ituvani kolegi, jas sakam mojata replika da ja koncentriram tokmu na ona {to go
ka`a kolegata prethodno deka treba da razgovarame bez emocii. Istovremeno, i vladata ima
svoja strategija za sanirawe na sega{nata situacija.Sakam da ja konkretiziram mojata replika
so fakti.

I/113.-
Sekoga{ me interesiraat faktite kako treba da se postigne taa doverba i
kako treba da se podobri sostojbata. Zatoa, razgovorite od tipot samo da se frli
pra{ina vo o~i mislam deka go zamori naselenieto vo RM, i ovie razgovori
navistina se bezkorisni. Nie barame fakti, jas baram fakti. Zo{to, kako mo`e da
se postigne edna doverba koga makedonskite policajci, albanskoto naselenie go
tretiraat na najekstremen na~i? Imame slu~aj vo brest. Prethodno bea fateni
dvajca albanski gra|ani na koi na ~elo im se pi{uva bukvata M zo{to vo seloto
Sopot na majkite albanki im e staveno vo usta amerikanskoto zname. Zna~i so vakvi
razgovori nie sme zamoreni, sakame da frlame pra{ina vo o~i. Tokmu ovie
aktivnosti koi imaat kontinuiutet vo SDSM, sega vo Vladata {to prodol`uva so
vakvite aktivnosti, Makedonija gi pla}a so mnogu visoka cena, se organizacii koi
tokmu za ovie aktivnosti izvestuvaat kaj me|unarodnite mehanizmi. Helsin{kiot
komitet, site ovie izve{tai izleguvaat i odat do Evropskata Unija, do Va{ington i
NATO i tokmu SDSM osum godini gi popre~uva{e ovie procesi za izdignuvawe na
Makedonija. Prodol`uva da se vra}a so istiot terk vo ovie razgovori, {to ne mo`e
poinaku da se narekuvaat, osven deka imaat komunisti~ka boja.
NIKOLA POPOVSKI:
Replika za g-dinot ]urk~iev.
NIKOLA ]URK^IEV:
Navisitna ne o~ekuvav ova da se slu~i vo na{iot parlament, me|utoa, i toa go
slu{navme. Se nadevam deka nadle`nite dr`avni insitucii }e si go ka`at svojot
zbor za toa, me|utoa, ona {to celo vreme se saka{e da se ka`e vo ovaa replika be{e
deka SDSM osum godini go ko~i procesot vo Republika Makedonija. Sakam da go
potsetam kolegata pratenik deka povoenite dejstvija vo RM, zna~i od 2001 godina,
~etirite najrelevantni partii vo dr`avata, SDSM, VMRO-DPMNE, PDP i PDP-a, go
potpi{aa Ohridskiot dogovor. Toa be{e, site znaeme, dogovor so koj se ureduvaat
odnosite za pouspe{en zaedni~ki `ivot, me|utoa, samo malku ako se svrtime nanazad
i vidime kakov odnos imaat denes potpisnicite na toj dogovor, }e dojdeme sosema

I/114.-
poinakov zaklu~ok. Da zavr{am, odnosot na PDPA e mnogu poznat vo javnosta, poznat
e i na drugite potpisnici. Edinstvena partija koja od po~etokot do denes go po~ituva
i sproveduva toj dogovor e tokmu SDSM.
NIKOLA POPOVSKI:
Gospodin Hari Kostov bara zbor.
Gospodine Mato{i, ova be{e replika na va{ata replika i zatoa trae{e edna
minuta i nemate pravo na replika.
]e dobiete zbor, g-dine Karaxoski, no po delovnikot ako pretstavnik na
Vladaa pobara zbor dobiva prednost sekoga{.
HARI KOSTOV:
G-dinot Mato{i saka{e da se dr`i do fakti, me|utoa, namesto fakti toj
upotrebi nekoi pogre{ni dezinformacii koi se plasiraat, a gi koristi kako fakti.
Faktite se slednite, i dokolku ima{e pretstavnik od DPA na bilo koj sostanok vo
kumanovskiot region i dr., }e mo`e{e da se uveri vo faktite koi vo toj moment bea
prisutni tamu.
Bi sakal da ka`am samo slednoto. Vo Republika Makedonikja nema makedonska
policija, nema albanska policija, nema vla{ka policija. Ima Ministerstvo za
vnatre{ni raboti na RM. Vo toa ministerstvo vo poslednava godina se vraboteni
skoro iljada novi albanci policajci i zaradi toa Ministerstvoto ne mo`e da se
deli po nikakva nacijonalna osnova i policajcite koi se od makedonska etni~ka
pripadnost, od albanska etni~ka pripadnost imaat edna ista cel, da go
sproveduvaat zakonot i Ustavot na RM vo svoeto rabotewe.
Ponatamu, dokolku ima{e pretstavnik na DPA na sostanocite vo Kumanovo, }e
bea vo mo`nost da gi soslu{aat lekarskite izve{tai od edinstveniot nastan vo ovoj
period {to se slu~i, kade {to pripadnicite na policijata gi zloupotrebija svoite
ovlastuvwa, toa e od periodot na pozna~itelno policisko prisustvo vo kumanovsko
lipkovskiot region, a toa e onoj moment koga bea zadr`ani trojca etni~ki albanci so
somnevawe deka se raboti za ne{to drugo i trojcata policajci gi zloupotrebija

I/115.-
svoite ovlastuvawa, pa ima{e modrinski po teloto, zna~i ima{e udari, bea
odneseni lu|eto na lekarski pregled, be{e utvrdena medicinska dokumentacija,
nitu ima bilo kakvi krstovi vre`uvano, nitu nekakvi bukvi M i drugo, ima
nagme~uvawe na palec, pregledot e izvr{en od albanec lekar i lekarskata
dokumentacija e prisutna. Mene mi e krivo, i pokraj site naredbi koi bea dadeni na
policajcite deka ne smeat ni{to da napravat so {to }e gi pre~ekorat svoite
ovlastuvawa, no sekako deka ne mo`eme 100% za sekoj ~ovek da garantirame do kraj.
Me|utoa, i na sostanokot vo Kumanovo ka`avme deka za tie trojca policajci se
prezemeni disciplinski merki i tie }e odgovaraat za svoeto odnesuvawe. Spored
toa, ako zboruvame za fakti, navistina da zboruvame za fakti, a ne za
dezinforamcii.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor g-dinot Mato{i replika na g-dinto Kostov. Ako polemizirate so g-
dinot ]urk~iev }e vi go odzemam zborot.
RU@DI MATO[I:
Ne, jas mislamdeka faktite bea izneseni na televizija i celata javnost gi ima
videno ovie fakti, bidej}i imavme te{ki maltretirawa na albanskite gra|ani.
Istovremeno, seu{te imame nedostatoci vo istra`nite postapki. Zna~i, pri
tepaweto so bezbolpalki, pri istra`nite postapki sepak imame takvi nastani. Ovie
ne{ta gi pravi Ministerstvoto za vnatre{ni raboti sega.
[to se odnesuva do pretstavnicite na DPA, sredbite {to gi organizirate vie
vo razni regioni, nikoga{ i nikade ne mo`e, g-dine Kostov, da ne hranite so takvi
raboti, kade {to }e se bara na ovie sredbi aminuvawe od DPA da se strela vo
albancite ili da se napa|aat albancite i nikoga{ na ovie sredbi nie nema da
odgovorime za sostojbi koga se mesti napadot vrz albancite i kako da se napadnat
albancite.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor g-dinot Hari Kostov.

HARI KOSTOV:
I/116.-
Toga{ bi go zamolil godinot Mato{i da ni poka`e bilo kakva snimka od bilo
koja televizija na koja }e se vidat ovie fakti koi {to gi spomna, zatoa {to ne
gledam nitu eden od pratenicite koi taa snimka ja videl.
Vtoro, nitu eden policaec ne dobil naredb da puka ili da barame od PD[ da
ni aminuva zatoa {to nekoj pukal na albanec. Nikoj na albanec ne pukal, imalo
obratni sostojbi koga armiska patrola ili policiskata patrola bila napadnata pa
reagirala, me|utoa, toa {to barame e barawe lu|e za koi ima poternici za izvr{eni
krivi~ni dela. Ja zaboravame 2001 godina, toa e zavr{eno so amnestijata. Me|utoa,
vo juli mesec ako nekoj izvr{il kidnapirawe, siluvawe, odzemawe na motorno
vozilo, zatoa go barame. Ako nekoj vo juli mesec izvr{il tepawe, kidnapirawe,
siluvawe, odzemawe na motorno vozilo za toa go barame, a ne zatoa {to e albanec.
NIKOLA POPOVSKI:
Ima zbor g-dinot Karaxoski so poslednata replika za dene{niot den.
@ARKO KARAXOSKI:
Mojata replika e na g-dinot ]urk~iev. Toj vo svoeto izlagawe izka`a deka
VMRO DPMNE i opozicijata upatuvale sugestii ili sakale da upatat sugestii kako
treba Vladata da go re{ava problemot so odredeni kriminogeni faktori. Mislam
deka toa ne e to~no, i nitu imame namera i nitu sakame da upatuvame takvi sugestii,
tuku ostavame toa da go re{i Vladata preku svoite bezbednosni strukturi.
Edinstvena rabota {to ja iska`avme ber{e toa {to sme barale re{itelni akcii i
da ne se pregovara so kriminalci i teroristi. Toa be{e stav na VMRO-DPMNE.
Vo odnos na edna paralela ili edna sporedba {to ja napravivte za minatata
godina i ovaa godina, samo da Ve potsetam deka to~no e deka minatata godina
nema{e eksplozii na bombi vo Skopje, nema{e napad vrz dr`avnite institucii vo
RM, tuku toa se slu~i ovaa godina i taa sostojba ne mo`e da ne ostavi ramnodu{ni,
tuku normalno za nea treba posebno da razgovarame i da debatirame.

I/117.-
Inaku, g-dine ]urk~iev, a i site kolegi pratenici, kolku ni e bezbednosnata
sostojb dobra vo RM, najdobro e da go ka`ete g-dinot Kondarko zatoa {to ~ovekot ne
e raat ni burek da si kupi vo Skopje, i toa vo centarot na gradot, a kamo li ne{to
poseriozno.
NIKOLA ]URK^IEV:
Gospodine pretsedatel, ako vaka prodol`ime so jadewe burek, kako {to veli
g-dinot Karaxoski, daleku }e otideme, bez razlika koj }e mu pravi dru{tvo. Cenam
deka pominuvame voo edna druga krajnost. G-dinot Karaxoski trebalo vnimatelno da
slu{a i vo prviot del apsolutno ne e taka kako {to razbral. Ako e potrebno, neka gi
zeme stenografskite bele{ki, vo tekot na utre{niot den mo`e da go ka`e ona {to
verojatno saka{e da go ka`e. Za sporedbi, dajte da ne po~nuvame, veruvajte nema da
otideme nitu ~ekor podaleku od ova {to sme denes. Na krajot na krai{tata, tokmu od
vas slu{nav nekakva sugestija vo pauzata tokmu za taa godina.
NIKOLA POPOVSKI:
Za denes zavr{uvame so rabota, a }e prodol`ime utre vo 10,00 ~asot.
(Sednicata prekina vo 17,35 ~asot).