Arhitektura v Starem Egiptu

Arhitektura v Starem Egiptu 

Arabski pregovor: Vse stvari se bojijo časa, čas se boji piramid.

Egipčanska arhitektura, izvedena u kamnu, je 

prva zares definirala tektonski princip 

komponiranja arhitektonskega prostora. 

Egipt

Ta okrasni ščit je iz 

grobnice v Tanisu, i 

prikazuje boga sonca u 

obliki hrošča med 

boginjama Izis in Neftis. 

V sredini je disk 

krilatega sonca, Tretje 

medobdobje, Dinastija 

XXI, 985.pr.n.š., 

Egiptovski muzej, Kairo

Nilometer v Elephantini, rimsko obdobje 

V Egiptu je nastal arhitekturni prostor logično iz 

topografije, iz tega, da so živeli na osi Nila. Ritem 

osi je tudi ritem življenja, in prostor to interpretira. 

Arhitektura uprizori verovanje kot razlago sveta, 

dneva in noči, letnih časov, življenjskega cikla, 

geografije in kozmosa.

Scena iz filma Mumija se vrača, The Mummy Returns , Universal Pictures, 2001

Časovnica Starega Egipta 

Preddinastično obdobje cca. 5500‐3200 pr.n.š. 

Protodinastično obdobje cca. 3200‐3100 pr.n.š. 

(dinastija 0) 

Zgodnje dinastično obdobje cca. . 3100‐2686 

pr.n.š. (dinastije 1‐2) 

Staro kraljestvo cca. 2686‐2181 pr.n.š. (dinastije 

3‐6) 

Prvo vmesno obdobje cca. 2181‐2055 pr.n.š. 

(dinastije 7‐11) 

Srednje kraljestvo cca. 2055‐1650 pr.n.š. 


Drugo vmesno obdobje cca. 1650‐1550 pr.n.š. 


Novo kraljestvo cca. 1550‐1069 pr.n.š. (dinastije 

18‐20) 

Tretje vmesno obdobje cca. 1069‐747 pr.n.š. 


Pozno obdobje cca. 747‐332 pr.n.š. (dinastije 25‐ 

30 in trije perzijski kralji) 

Grško ‐ Rimsko obdobje 332 pr.n.š. ‐395 n.š. 

(Makedonska dinastija 332‐310 pr.n.š.; 

Ptolemajska dinastija 305‐30 pr.n.š.; 

Rimska oblast 30 pr.n.š. ‐395 n.š.

Egipt, s puščavo, Nilom, oazami, ter grobovi 

vklesanimi v gore ob Nilu više na jugu in 

piramidami, ki nadomeščajo gore v spodnjem, 

severnem toku reke

Ljudje, barke in živali, stenska risba iz preddinastičnega groba, 3200 pr.n.š., Hierakonpolis, Egipt

Narmerjeva plošča (obe strani), Hierakonpolis, 3000 pr.n.š.

Grobovi iz I in II. dinastije, 3000 – 2600 pr.n.š., 

opeka na lesenih podporah, nekropola v 

Abydosu

Razvoj egipčanske grobne 

arhitekture od mastab do piramid, 

staro kraljestvo, 2700 – 2184 pr.n.š.

Grobnica v Saqqari,

Nekropola v Saqqari, 

mastabe iz I., II., in III. 

dinastije, 3000 – 2600 pr.n.š

Nekropola v Saqqari, mastabe iz I., II., in III. 


Nekropola v Saqqari, mastabe iz I., II., in III. dinastije, 3000 – 2600 pr.n.š

Mastaba Hor‐Ahe , I. 

dinastija, 3050 pr.n.š.

Mastaba S3503, 1. dinastija, 3000 pr.n.š.

Mastaba S3503, 1. dinastija, 3000 pr.n.š.

Nekropola v Saqqari, mastabe iz I., II., in III. 


Kip kralja Khaskhema iz II. dinastjje, Abydos

Kamen iz Palerma, je temeljni dokument 

za zgodovino prvih petih dinastij starega 

kraljestva v Egiptu (c. 2925–c. 2325 

pr.n.š.).

Tretja dinastija, Djoser, je čas, ko se razvije 

pisava, ko se naučijo obdelovati kamen, ko se 

razvijejo matematične metode, kozmologija, in 

ko dobijo arhitekti pomemben položaj v družbi. 

Prvi med njimi Imhotep

Imhotep (bronasta figura v muzeju Louvre) je bil glavni arhitekt Egipčanskega faraona Djoserja 

(vladal je cca.2630 ‐ cca.2611 pr.n.š.). Zanj je zgradil Stopničasto piramido v Sakkari (slika 

desno), prvi res veliki monumentalni objekt iz kamna. Bil je prvi arhitekt v zgodovini, ki ga 

poznamo po imenu.

Načrt Saqqare z mastabami in Djoserjevim grobnim kompleksom

Imhotep, grobni 

kompleks faraona 

Djoserja s 

stopničasto 

piramido, Saqqara, 

2675‐2625 pr. n. št.

Imhotep, grobni kompleks faraona Djoserja s stopničasto 

piramido, Saqqara, 2675‐2625 pr. n. št.

Imhotep, grobni kompleks faraona Djoserja s 

stopničasto piramido, Saqqara, 2675‐2625 pr. 

n. št.

Imhotep, grobni kompleks faraona Djoserja s stopničasto piramido, Saqqara, 2675‐2625 

pr. n. št.



n. št.

Imhotep, grobni kompleks 

faraona Djoserja s 

stopničasto piramido, 

Saqqara, 2675‐2625 pr. n. št.



n. št.

Imhotep, grobni kompleks faraona Djoserja s stopničasto 

piramido, Saqqara, 2675‐2625 pr. n. št.

Trsje, papirus

Sprva je bil način gradnje iz na soncu sušene opeke, nato pa so iste oblike prenesli v nov 

material, kamen.

Lažna (slepa) vrata iz Intijeve grobnice, 

Saqqara, cca. 2400 pr.n.š. 

Lažna (slepa) vrata, Meresankh, 2686‐2181 

pr.n.š.

Imhotep, grobni kompleks faraona Djoserja s stopničasto piramido, Saqqara, 

2675‐2625 pr. n. št.


faraona Djoserja s stopničasto 

piramido, Saqqara, 2675‐2625 pr. 

n. št.

Imhotep, grobni kompleks faraona Djoserja s stopničasto piramido, Saqqara, 2675‐2625 pr. n. št.

Imhotep, grobni kompleks faraona Djoserja s stopničasto piramido, Saqqara, 2675‐2625 pr. n. št.

Imhotep, grobni 

kompleks faraona 

Djoserja s stopničasto 

piramido, Saqqara, 

2675‐2625 pr. n. št.


faraona Djoserja s stopničasto 

piramido, Saqqara, 2675‐2625 

pr. n. št.


faraona Djoserja s 

stopničasto piramido, 

Saqqara, 2675‐2625 pr. n. 

št.


stopničasto piramido, Saqqara, 2675‐2625 pr. n. št.

V Meidumu, 30 km južno od Memphisa, je 

Snefru (prvi kralj 4. dinastije, ki je prišel na 

prestol okoli 2613 pred našim štetjem), 

zgradil prvo pravo, gladko piramido v Egiptu. 

Graditi so začeli kot stopničasto piramido, 

nato pa jo obložili, da so bile tranice 

popolnoma gladke. V svoji končni obliki je 

bila piramide visoka 95m. 

Na žalost je bila piramida slabo temeljena. 

Njene težke zunanje plasti so na koncu 

zdrsnil navzdol, tako da kvadratno, 3‐ 

stopenjsko jedro stoji na gori peska in 

kamenja ‐ruševin kompleksapiramide . Ne 

vemo, kdaj se je nesreča zgodila, čeprav 

vemo, da je bila piramida vsaj delno 

porušena že v času novega kraljestva (ki se je 

začelo okoli 1550 pred našim štetjem).

Snofrujeva zalomljena piramida v Dahšurju, (IV. dinastija), 

2600 pr.n.š. in rdeča piramida,

Snofrujeva zalomljena piramida v Dahšurju, (IV. 

dinastija), 2600 pr.n.š.

Snofrujeva zalomljena piramida v Dahšurju, (IV. 

dinastija), 2600 pr.n.š.

Rdeča piramida je tretja največja 

piramida v Egiptu, ki jo je prav tako 

zgradil Snefer.

Dolinski tempelj Sneferjeve zlomljene 

piramide. 4th Dynastyca. 2600 ‐ Dashur

Velike piramide v Gizi, 2550‐2460 pr.n.š.








Kipa Mikerinosa (Menkaura, levo) and 

Kefrena (Kafre, desno), iz njunih dolinskih 

templjev.

Vhod v veliko piramido

Hemon, Keopsova (Khufujeva) 

piramida, cca. 2530 pr.n.š.



Hemon, Keopsova (Khufujeva) piramida, cca. 2530

Hemon, Keopsova (Khufujeva) piramida, 

cca. 2530 pr.n.š.



Teorije o principih gradnje piramid








Piramidski teksti, 2,400 – 2,300 pr.n.š., Saqqara

Piramide v Nubiji, okoli leta 0

Cestijeva piramida v Rimu, okoli leta 10 pr.n.š.

G.B. Piranesi, jedkanica Cestijeve piramide v Rimu, okoli leta

Holandski arhitekt Abraham van der Hart, 

projekt piramide za natečaj za spomenik v 

čast Napoleonu na Mont Cenis, 1814

Giannantonia Selva, projekt piramide za natečaj za spomenik v čast Napoleonu na Mont Cenis, 

1814

Giannantonia Selva, projekt piramide za natečaj za spomenik v čast Napoleonu na Mont Cenis, 

1814

Jacques Molinos, projekt spominske cerkve v obliki piramide, 1800

Etienne‐Louis Boulle, kenotaf, cca. 1780

Jože Plečnik, načrt za slovenski parlament, 

“Katedrala svobode”, maketa, 1947

I.M. Pei, piramida Grand Louvre, Pariz, 1989

I.M. Pei, piramida Grand Louvre, Pariz, 1989

Hotel Luxor v Las Vegasu, 1993

Norman Foster, Piramida miru, 

Astana, Kazahstan, 2006

Novo središče glavnega mesta Astana, Kazahstan, zgrajeno pod predsednikom (diktatorjem) 

Nursultanom Nazarbayevom

Jelinčičeva piramida za Slovenijo, letalski muzej 

evropske unije, največja piramida na svetu, 

nerealizirano

Velika sfinga, gleda proti vzhodu, strani sveta 

od koder vzhaja sonce, zadaj Kefrenova 

piramida.

Giza 

Valley Temple of Khafra 

Indications of 23 statues once placed in the hallway

sončna barka faraona Cheopsa, ok. 2550 pne

Sončni tempelj faraona Niuserra, predhodnik velikih templjev. Abu Gurab. Tempelj je bil 

obdan z obzidjem, 2455 do 2420 pr.n.š.

Sončni tempelj faraona Niuserra, predhodnik velikih templjev. Abu Gurab. Tempelj 

je bil obdan z obzidjem, 2455 do 2420 pr.n.š.

Sončni tempelj faraona Niuserra, predhodnik velikih templjev. Abu Gurab. Tempelj 

je bil obdan z obzidjem, 2455 do 2420 pr.n.š.

Sončni tempelj faraona Niuserra, predhodnik velikih templjev. Abu Gurab. Tempelj je bil 

obdan z obzidjem, 2455 do 2420 pr.n.š.

Srednje kraljestvo, 2040 – 1782 pr.n.š.

Mesto delavcev pri gradnji piramid Sesostrisa II, El Kahun, Fajum, 1897‐1878 pr.n.š 

El‐Kahun je bil zgrajen cca 1900 pr.n.š., kot mesto delavcev in nameščencev pri gradnji 

piramide za faraona Sesotrisa II. Levo so vrstne hiše delavcev, desno pa večje atrijske hiše 

kraljevih uradnikov.

Plan mesta El Kahun, 

srednje kraljestvo, 

1800pr.n.š.

Mesto delavcev pri gradnji 

piramid Sesostrisa II, El 

Kahun, Fajum, 1897‐1878 

pr.n.š

Mesto delavcev pri gradnji piramid Sesostrisa II, 

El Kahun, Fajum, 1897‐1878 pr.n.š 

Hiša uradnika, z dvoriščem

Najstarejši medicinski papirusi, 1800 pr.n.š., El Kahun

Ginekološki papirus, El, Kahun, 1800 pr.n.š.

Tebe –prestolnica Egipta v

Menunhotepov posmrtni tempelj, Deir‐el‐ 

Bahari,Tebe, 2061 .‐ 2010 pr.n.š.


Bahri, Tebe, 2061 .‐ 2010 pr.n.š. 

Senmut, posmrtni tempelj kraljice 

Hatshepsut, Deir‐el Bahri, Tebe, cca. 1473‐ 

1458 pr.n.š.


Bahari,Tebe, 2061 .‐ 2010 pr.n.š., 11. dinastija

Nagrobni kompleks Mentuhotepa, 11. 

dinastija,Tebe, Deir el Bahri. 

. Truplo ni bilo položeno v grobno sobo – 

nadomeščal ga je kip. Pred templjem je bil vrt, 

na njem pa bodisi mastaba bodisi piramida, 

tako da predstavlja prehod od piramid k 

kasnejšim grobnim templjem. 


Bahri,Tebe, 2061 ‐ 2010 pr.n.š.

Senmut, posmrtni tempelj kraljice Hatshepsut, 

Deir‐el Bahari, tebe, cca. 1473‐1458 pr.n.š.

Scena prikazuje transport kolosalnega kipa. Slike na grobu u Deir el‐Bersha,Centralni Egipt, 

srednje kraljestvo, dinastije XI/XII , 1900pr.n.š.

Beli tempelj Senusreta I., 12. dinastija, cca 

1800 pr.n.š., rekonstruiran v muzeju v 

Karnaku.

Skalni grobovi, Beni Hasan, (XII. dinastija), cca. 

2000 ‐1900 pr.n.š.

Novo kraljestvo, 1570 – 1070 pr.n.š. 

Hišni oltar, Akhenaten, 

Nefertiti in tri hčerke, 

cca. 1353‐35 pr.n.š. Ta 

graviran relief 

prikazuje faraona, 

njegovo ženo in tri 

hčerke obsijane z žarki 

boga sonca. Gre za 

žanrsko družinsko 

sceno iz novega 

kraljestva, ki prikazuje 

veselje staršev in 

otrok, medsebojno 

spoštovanje, 

ravnotežje med 

spoloma, ljubezen, 

individualno srečo. 

Nefretiti je veljala za 

najlepšo žensko na 

svetu.

Kralj Akhenaten in 

kraljica Nefertiti na 

“balkonu kjer se 

pokaže kralj”, v Tell 

el‐Amarni, ki javno 

podeljujeta zlato 

častno medaljo 

najljubšemu 

dvorjanu duhovniku 

Ayu, ki kasneje 

postane egiptovki 

kralj. XVIII. dinastija, 

1375‐1357 pr.n.š.

Senneferjev ali Amenhotepov vrt, načrt vrta na 

stropu v grobni kapeli, Tebe, danes uničen, 

1400 pr.n.š. 

Nebamun ov grob z vrtom v Tebah, 1500 pr.n.š.

Arhitektura v Starem Egiptu

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?