več

Barok 1600 ‐ 1760III. del, Evropa in svet ‐ širitev sloga, rokoko

Gottfried Laurenz Pictorius, Johann Conrad Schlaun, Knezoškofovarezidenca, Nordkirchen, 1703-34

Balthasar Neumann,kraljevska rezidencaWurzburg, Nemčija,1713-

Balthasar Neumann, kraljevska rezidenca Wurzburg, Nemčija, 1713-

Balthasar Neumann, kraljevskarezidenca Wurzburg, Nemčija,1713-

Balthasar Neumann, kraljevska rezidenca Wurzburg, Nemčija, 1713-

Balthasar Neumann,kraljevska rezidencaWurzburg, Nemčija,1713-

Balthasar Neumann, kraljevska rezidenca Wurzburg, Nemčija, 1713-

BalthasarNeumann,romarskacerkevVierzenheiligen, Nemčija,1743-

Balthasar Neumann, romarska cerkev Vierzenheiligen,Nemčija, 1743-

Balthasar Neumann, romarska cerkevVierzenheiligen, Nemčija, 1743-

Balthasar Neumann, opatijskacerkev Neresheim, Nemčija,1750-

Balthasar Neumann,opatijska cerkevNeresheim, Nemčija, 1750-

Balthasar Neumann,opatijska cerkev vNeresheimu, Nemčija,1750-

Balthasar Neumann, opatijska cerkevNeresheimu, Nemčija, 1750-

Brata Asam, Sv. Janez Nepomuk, Muenchen,1733-

Brata Asam, Sv.Janez Nepomuk,Muenchen, 1733-

Brata Asam, Sv. Janez Nepomuk, Muenchen, 1733-

Dominikus Zimmermann, romarska cerkevWies, Steingaden, Nemčija, 1766

DominikusZimmermann,romarska cerkevWies, Steingaden,Nemčija, 1766

Dominikus Zimmermann, romarska cerkev Wies,Steingaden, Nemčija, 1766

Dominikus Zimmermann, romarska cerkev Wies, Steingaden, Nemčija, 1766

Matthaes DanielPoppelmann, dvorecZwinger, Dresden,1709‐, Nemčija

Matthaes Daniel Poppelmann, dvorec Zwinger, Dresden, 1709‐, Nemčija

Matthaes DanielPoppelmann, dvorecZwinger, Dresden,1709‐, Nemčija

Matthaes DanielPoppelmann, dvorec Zwinger,Dresden, 1709‐, Nemčija

Matthaes DanielPoppelmann, dvorecZwinger, Dresden,1709‐, Nemčija

Matthaes Daniel Poppelmann, dvorec Zwinger,Gregor Bahr, Frauenkirche, Dresden, 1725‐, Nemčija

Johannes Seiz, Ferdinand Tietz, Knezoškofova rezidenca, južni trakt, Trier, 1756-

Johannes Seiz, Ferdinand Tietz, Knezoškofova rezidenca, južni trakt, Trier, 1756-

Primerjava tlorisov baročnih cerkva

ČeškaČeškaJan Blažej Santini-Aichel, Cerkev sv.Prokopija, Chotouň, Češka, 1708-

Jan Blažej Santini-Aichel, Sv. Janez Nepomuk, Zelena gora, Češka, 1719-

Jan Blažej Santini-Aichel, Sv. JanezNepomuk, Samostan Zelena gora,Češka, 1719-

Jan Blažej Santini-Aichel, Sv. Janez Nepomuk, Samostan Zelena gora, Češka, 1719-

Jan Blažej Santini-Aichel, Sv. JanezNepomuk, Samostan Zelena gora, Češka,1719-

Jan Blažej Santini-Aichel, Sv. JanezNepomuk, Samostan Zelena gora,Češka, 1719-

Christoph Dientzenhofer, Grajska kapela Smirice, Češka, 1699–

Christoph Dientzenhofer,, Kilian IgnazDientzenhofer, cerkev Sv.Nikolaja naMali Strani, Praga, Češka, 1703-

Christoph Dientzenhofer, Kilian Ignaz Dientzenhofer, cerkev Sv.Nikolaja na Mali Strani, Praga,Češka, 1720-

Christoph Dientzenhofer,, Kilian Ignaz Dientzenhofer, cerkev Sv.Nikolaja na Mali Strani, Praga,Češka, 1703-

Kilian Ignaz Dientzenhofer, Sv. Janez Nepomuk na pečinah, Praga, Češka, 1730-

Španija, Portugalska, kolonijeŠpanija, 1693 -

José Benito deChurriguera, oltar vcerkvi sv. Štefana,Salamanca, Španija,1693 -

Francisco Hurtado, Zakristija la Cartuja,Granada, 1723-, primer stila Churrigueresque

Francisco Hurtado,Zakristija la Cartuja,Granada, 1723-,primer stilaChurrigueresque

Fernando Casas yNóvoa, katedralaSantiago deCompostela, fasada1738-, primer stilaChurrigueresque

Narciso Tome, kapela Trasparente,katedrala v Toledu, 1732

Narciso Tome, kapelaTrasparente,katedrala v Toledu,1732

Narciso Tome, kapelaTrasparente,katedrala v Toledu,1732

Narciso Tome, kapelaTrasparente,katedrala v Toledu,1732

Jaime Bort and Meliá, Fasada katedrale v Murcii, Španija, 1734-

Jaime Bort and Meliá, Fasada katedrale v Murcii, Španija, 1734-

Rafael Moneo, mestna hiša nasproti katedrale v Murcii, Španija, 1998

Rafael Moneo, mestna hiša nasproti katedrale v Murcii, Španija, 1998

André Soares,Santa MariaMadalena, Braga,Portugalska, 1720-

André Soares, stopnišče k romarski cerkvi Bom Jesus, Braga, Portugalska, 1722-

Mateus Vicente de Oliviera, Palača Queluz, Lizbona, Portugalska, 1747-

Španija in Portugalska s kolonijami

Glavno mesto Azteškega imperijaTenochtitlan v času osvajanj (conquiste).Na isti lokaciji zraste Mexico City, Mehika

Glavni trg in katedrala sv. Treh kraljev v Mexico Cityu, Mehika, 16. stol.

Jeronimo Balbas in dr., katedrala sv. Treh kraljev v Mexico Cityu, Mehika, 1688 -

Katedrala sv. Treh kraljev, zgrajena preko azteških templjev v Mexico Cityu

Jeronimo Balbas in dr., katedrala sv. Treh kraljev v Mexico cityu, Mehika, 1688 -

Katedrala v Zacatecasu , Mehika, Churrigueresque, 1730 -

Goa, glavno mesto Portugalskih kolonij na Indijskem polotoku

Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Panjim, Goa, 1619-, Indija

Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Panjim, Goa, 1619-, Indija

Baročno načrtovanje mest:Rim: Odnos interier – eksterier -preslikava, dinamični urbani prostor, ovalFrancija: la grande manière– osnakompozicija, trizob, radialno stekanje osi vsredišče

ParizBenetkeVigevano – renesansa

Pierre Patte, načrt Pariza z monumentalnimi projekti v čast Louisa XV, 1765

Baročna kompozicija prostora -poenotena klasična arhitektura(Baročno mesto: Iz parka v mesto, izmesta v državo: civilni London, SirChristopher Wren: London City, Patte:John Gwynn: London and WestminsterImproved (1766), John Nash: RegentStreet, John Wood sen&jun.: Bath,St.Petersburg, Washington)Inigo Jones, Covent Garden, London, 1662

Inigo Jones, Covent Garden Square,London, 1662

John Nash: Regent Street, 1811-

John Nash: Regent Street, 1811-

Mestno središče, Bath

Bath: John Wood, Povezane vrstne hiše, Queen Square, Royal Circus, 1740-54,John Wood Ml., Royal Crescent, 1767, Vir: Edmond Bacon, Design Of Cities

John Wood sen&jun., Queen Square-Royal Circus - Royal Crescent, Bath on Avon,1736-1767

John Wood Sen. 1730,Queen Square, Beau NashObelisk, 1738, BathQueen Square, Bath, 1730

Royal Crescent, Bath

Emmanuel De Here: Place d’ Alliance+place de la Carriere+ Place Stanislas,Nancy, 1752-56

Emmanuel De Here: Place d’Alliance+place de la Carriere+ PlaceStanislas, Nancy, 1752-56

Emmanuel De Here: Place d’Alliance+place de la Carriere+ PlaceStanislas, Nancy, 1752-56PLACE STANISLAS, NANCY

Emmanuel De Here: Place d’Alliance+place de la Carriere+ PlaceStanislas, Nancy, 1752-56

Quattro Fontane, Place Stanislas, Nancy

Emmanuel De Here: Place d’ Alliance+place de la Carriere+ Place Stanislas, Nancy,1752-56

Sankt Petersburg,severne Benetke

Jean-Baptiste Alexandre Le Blond (1679 –1719), zavrnjeni načrt za St. Petersburg, 1717

Jean Baptiste Aleksander le Blond, mestni arhitekt Sankt Peterburga od 1716

Razvoj monumentalnega središča prestolnice Sankt Peterburga, Vir: Edmond Bacon,Design Of Cities

1735Homan, 17201753

1793

18401828

Petropavlovska trdnjava

Domenico Trezzini (ca. 1670-1734),katedrala sv. Petra in Pavla, St.Petersburg, Rusija, 1712-1733

Domenico Trezzini (ca. 1670-1734), katedrala sv. Petra in Pavla, St. Petersburg, Rusija,1712-1733

Domenico Trezzini (ca. 1670-1734),katedrala sv. Petra in Pavla, St.Petersburg, Rusija, 1712-1733

Ivan Korobov, Igla + Admiraliteta, 1730

Ivan Korobov, Igla+ Admiraliteta, 1730

Sankt Petersburg, središče mestaCarlo+ Francesco Bartolomeo Rastrelli,Zimski dvorec Ermitaž, Sankt Peterburg,172Carlo Rossi, Palačnitrg+imperialni generalštab,1819-29, Auguste DeMontferrand, Aleksandrovsteber, 1834

Carlo+ Francesco Bartolomeo Rastrelli, Zimski dvorec Ermitaž, Sankt Peterburg, 1720-1766

V.P. Stasov, Slavolok CarjuAleksandru I., Narva, SanktPetersburg, 1818

Andrey Voronikhin, Kazanskakatedrala (Kazansky KatedralnySobor), 1801 - 10

Andrey Voronikhin, Kazanskakatedrala (Kazansky KatedralnySobor), 1801 - 10

August de Montferand, KatedralaSv. Izak, Sankt Peterburg , 1818-58

Trg Dekabristov, Sant Peterburg, E.M. Falconet,spomenik carja Petra Velikega, 1782

Trg Dekabristov, Sant Peterburg, E.M. Falconet, spomenik carja Petra Velikega, 1782

Peterhof, Petrodvorec,1725-1755

Bartolomeo Rastrelli, Palača Peterhof, Peterhof ob St. Petersburgu, Rusija. 1747-1755

Bartolomeo Rastrelli, Palača Peterhof, Peterhof ob St.Petersburgu, Rusija. 1747-1755Angleški park v PeterhofuPeterhof, Gornji park

Peterhof, morski kanalPeterhof, Spodnji park, kaskada Marly

Vasiliy Neelov, “Palladijev” most,Carskoe selo, 1770 -1776Charles Cameron (1743-1812),galerija v Carskoe selo, 1780-1795

Washington d.c., monumentalnosredišče države

Thomas Jefferson, PierreCharles L’ Enfant , načrt zaprestolnico, Wdc.,1791Benjamin HenryLatrobe, Belahiša,1807

Washington dc: major PierreCharles L Énfant (AndrewEllicott), Mestni načrt, 1791

Washington d.c., monumentalno središče države

Mall, Lincolnov spomenik , Washingtonov spomenik, Kapitol, Wdc.

Kapitol, William Thornton, 1793George Washington obelisk, RobertMills 1840

Kapitol, William Thornton, 1793

Karlsruhe, Karl Wilhelm1715, Friedrich Weinbrenner,1800

Karlsruhe, Karl Wilhelm1715, Friedrich Weinbrenner,1800

Karlsruhe, Karl Wilhelm 1715, FriedrichWeinbrenner, 1800

Karlsruhe, Karl Wilhelm 1715, FriedrichWeinbrenner, 1800

Berlin, Friedrichstadt, Johan Arnold Nehring, 1691

Berlin, Friedrichstadt, Johan Arnold Nehring, 1691

Berlin 1740

Berlin, Friedrichstadt, Johan Arnold Nehring, 1691

Razsvetljenstvo in neoklasicizem 1750‐1848Arhitektura za novi svet

Giovanni Battista Piranesi, Panteon, iz serije gravur Rimske vedute (Vedute di Roma), Rim,cca. 1750

Razsvetljenstvo inneoklasicizem 1750‐1848Giovanni Battista Piranesi (1720-1778)AnglijaJames Stuart, imenovan ’ Stuart Atenski,(1713-1788)William Chambers (1723-1796)Robert Adam (1728-1792)John Wood starejši (1705-1754)John Wood mlajši (1728-1781)Sir John Soane (1753-1837)John Nash (1752-1835)FrancijaAnge-Jacques Gabriel (1698-1782)Jacques-Germain Soufflot (1713-1780)Victor Louis (1731-1800)Marie-Joseph Peyre (1730-85)NemčijaJohann Joachim Winckelmann (1717-68)Karl Gotthard Langhans (1732-1808).Friedrich Gilly (1772-1800)Karl Friedrich Schinkel (1781-1841)Leo von Klenze (1784-1864)Francija, revolucionarna arhitekturaÉtienne-Louis Boullée (1728-1799)Claude-Nicolas Ledoux (1736-1806)Jean-Nicolas-Louis Durand (1760-1834)

- Ne sprejeti kot resnico ničesar, karnam ni očitno.- Izogibati se prenagljenim sklepom,predsodkom in vnaprejšnjim sodbamter nedokazanim trditvam.- Sprejeti le sklepe, ki so tako jasni inočitni, da o njih ni mogoče dvomiti.- Težavnejše prehode razdeliti nadovolj manjših delov, da jih lahkobrez težav razrešimo.- Ne pozabiti na čim boljši pregledproblema, da česa ne izpustimo.Rene Descartes, Razprava o metodi pravilnega vodenja razuma v iskanju resnice vnaravoslovju (Le Discours de la méthode pour bien conduire sa raison et chercher la veritédans les sciences), Leiden, 1637

“Sapere aude!”Izvori moderniharhitekturnih teorij -Claude Perault, rigoristi:Abbe Cordemoy, CarloLodoli, Francesco Milizia,Abbe Laughier,……Viollet Le Duc, sintezajeklene tehnologije ingotskega principakonstrukcijeAbbe Laugier, naslovnarisba knjige Essai surl’architecture, 1755

Klasicizem- Jasnost, racionalnost, razum- Upor proti razkošju in fantaziji baroka- Poenostavljenost in enovitost volumnov- Strogo oblikovan, osno simetrično urejen geometričniprostor z motivi klasičnih grških in rimskih redov- Razumno urejen prostor avtonomnih in tipiziranihobjektov- Odvračanja od renesanse kot obdobja, ki je nepopolnozajelo antiko, odkrivanje antične Grčije.- Zahteva po "klasični" uporabi arhitekturnih členov,zavračanje kompozitnih elementov- Zahteva po povratku k plemeniti in enostavni uporabiarhitekturnega jezika, ki izvira iz grške in rimske antike- Racionalizacija+tipizacija konstrukcij v tlorisu in prerezuin zasnovi organizacije stavbnih volumnov-Klasični jezik arhitekture je za obdobje renesanse,baroka, klasicizma univerzalni jezik javne podobe. Jezikbogatih, elegantnih, vodilnih, elite, oblasti, institucij itd.- Arhitekti iz generacije v generacijo izboljšujejo formuletega jezika, njegovo gramatiko in sintakso.-Znanje se akumulirala na način evolucije, a tako, da somožne mutacije, odkritja, inovacije ki držijo jezik odprt inživ. Spremembe so znotraj sistema, a so nepredvidljive.Historicizem- Odprta možnost kombinacije slogov- Dialektika med klasičnim in organskim jezikomarhitekture

Razsvetljenstvo in neoklasicizem1750-1848Vsekakor, kakorkoli že gledamo nazgodovino, se je v osemnajstemstoletju zgodilo nekaj prelomnega.Umetnost in arhitektura sta seodtrgali od varnega sidrišča alipomola in se podali na odprto morjemožne prihodnosti brez jasnegotovosti. Začelo se je z močnim,takorekoč nasilnim uporom barokuin rokokoju.Zgodnji klasicizem, greko –klasicizem, romanticizem (bizantinski,kitajski (chinoserie), indijski vzori,revolucionarna arhitektura, pozniklasicizem,Nadaljevanje v 19. stoletjumedievalizem (piktoresknaarhitektura), historicizmi (neogotika,neorenesansa, neobarok…),eklekticizem…..William Chambers (1723-1796), A treatise on the decorative part of civil architecture, London :Priestley and Weale, 1825

Klasicizem išče konstrukcijskologične, izvorne oblike. Zato sesklicuje na “primitivno hišo” inna antične arhitekture “in situ”.Zastopa v osnovi racionalnoutemeljeno arhitekturo.Klasicizem je izrazna oblikarazsvetljenstva inmeščanske družbe, vnasprotju z barokom, ki jeizraz absolutizma in dvornekulture.

Značilnosti klasicizmaJasne linije, enobarvnepovršine, preprostivolumni, osnovnigeometrijski liki in telesa(kocka, krogla, piramida,cilinder), antičnearhetipske oblike (tolos,tempelj, peripteros,panteon), jasen kontrastmed svetlim in temnim,med svetlobo in senco,pravilne kolonade inportiki, polne stene,kupole, polkrožni obokiitd.

Pietro Labruzzi, Portret GiovannijaBattiste Piranesija, 1779Giovanni BattistaPiranesi, avtoportret,objavljen 1756

Giovanni BattistaPiranesi, Cestijevapiramida, iz serijegravur Rimske vedute(Vedute di Roma),Rim, cca. 1750Moram ustvarjati velike zamisli in verjamem, da bi, če bi mikdo naročil, da naredim načrt za novo vesolje, bil dovolj nor, dabi naročilo sprejel.Giovanni Battista Piranesi

Giovanni Battista Piranesi, ječe (Carceri), Rim, 1744, 1761

Giovanni Battista Piranesi, Carceri (Ječe), Rim,1744, 1761

Giovanni Battista Piranesi, ječe, Rim, 1744, 1761

Giovanni Battista Piranesi, Plan Rima in Campo Marzio (Marsovo polje), Rim, cca. 1762

Giovanni Battista Piranesi, Campo Marzio (Marsovo polje), Rim, cca. 1762

Giovanni Battista Piranesi, Campo Marzio (Marsovo polje), Rim, cca. 1762

Giovanni Battista Piranesi, Campo Marzio (Marsovo polje), Rim, cca. 1762

Giovanni Battista Piranesi, Campo Marzio(Marsovo polje), Rim, cca. 1762

Giovanni Battista Piranesi, Santa Mariadel Priorato, Rim, 1764

Giovanni Battista Piranesi,Santa Maria del Priorato,Rim, 1764

Giovanni Battista Piranesi, SantaMaria del Priorato, Rim, 1764

Giovanni Battista Piranesi, Santa Maria delPriorato, Rim, 1764

Giovanni Battista Piranesi, SantaMaria del Priorato, Rim, 1764

Giovanni Battista Piranesi, SantaMaria del Priorato, Rim, 1764

Giovanni Battista Piranesi, SantaMaria del Priorato, Rim, 1764

Načrt za Piranesijev lastninagrobni kandelaber s putti, 1778

Giovanni Battista Piranesi (1720-1778). Načrt oltarja in prezbiterija SanGiovanni in Laterano, 1764

Realizacija nekaterih del Giovannija Battista Piranesija na razstavi v Benetkah, 2010

FrancijaAnge-Jacques Gabriel, Mali Trianon v Versaillesu, 1762-

Ange-Jacques Gabriel, Mali Trianon v Versaillesu, 1762-

Ange-Jacques Gabriel, Mali Trianon v Versaillesu, 1762-

Ange-Jacques Gabriel, Mali Trianon v Versaillesu, 1762-

Ange-Jacques Gabriel, École Militaire, Paris, 1768

Jacques Germain Soufflot, Cerkev St.Genevieve (Pantheon), Pariz, 1757-

Jacques Germain Soufflot, Cerkev St.Genevieve (Pantheon), Pariz, 1757-

Jacques Germain Soufflot, Cerkev St.Genevieve (Pantheon), Pariz, 1757-

Jacques Germain Soufflot, Cerkev St. Genevieve (Pantheon), Pariz, 1757-

Jacques Germain Soufflot, Cerkev St.Genevieve (Pantheon), Pariz, 1757-

Jacques Germain Soufflot, Cerkev St. Genevieve (Pantheon), Pariz, 1757-

Jacques Germain Soufflot, Cerkev St.Genevieve (Pantheon), Pariz, 1757-

Alexandre Pierre Vignon,, L'Église de laMadeleine, Pariz, 1764-

Alexandre Pierre Vignon, L'Église de la Madeleine, Pariz, 1764-

Alexandre Pierre Vignon, l'église de La Madeleine , Pariz, 1764-

Alexandre PierreVignon,, L'Église de laMadeleine, Pariz,1764-

Victor Louis (1731-1800),Grand Theatre atBordeaux, 1770-

Jacques Gondoin, Ecole de Chirugie(Gledališče anatomije), Pariz 1769-

Jacques Gondoin, Ecole de Chirugie(Gledališče anatomije), Pariz 1769-

Do prihodnjega predavanja preberite:Nikolaus Pevsner, Oris evropske arhitekture,strani 231 - 312,priporočam tudi:Spiro Kostof, A History of Architecture: settingsand rituals, (New York, Oxford: Oxford UniversityPress, 1985), in druge izdaje, poglavje 21,Absolutism and bourgeoisie: Europeanarchitecture 1600 -1750, str. 524 - 543Michael Fazio, Marian Moffett, and LawrenceWodehouse, A World History of Architecture.Laurence King, 2009 in druge izdaje,Poglavje 13, The eighteenth Century, strani 379-399Najlaže dostopna pa so spletne strani, npr.:http://www.all-art.org/Architecture/8.htm Historyof art: Architecture and sculpture, Part Four,Chapter One, Neoclassicism and Romanticism,ArchitectureMerilo