scritta sulla facciata: “Sans Souci” (Senza pensieri).La costruzione <strong>se</strong>rviva come punto di ristoro. Inba<strong>se</strong> ai dati disponib<strong>il</strong>i l’iniziativa e la sua realizzazionenel 1902 sono state opera dei proprietari diquell’area, i coniugi A<strong>na</strong> e Franz Wanek/Vanjek. Lalocanda, ambita meta dei goriziani, era conosciutasoprattutto per le gusto<strong>se</strong> cotolette di maiale insiemeagli ottimi vini nostrani e alla birra importatadalla Cecoslovacchia.Secondo i loro ormai lontani parenti che vivonosul podere nel Liskur i Wanek arrivarono a Goriziadall’Austria. Erano molto intraprendenti, ma <strong>se</strong>nzaprole. La signora A<strong>na</strong> aveva in Cecoslovacchia u<strong>na</strong>sorella, maritata Perschl, con due figli, Franc e Karel.La sorella diventò vedova ancora giovane e poichési trovava in difficoltà ad allevare due figli, i Wanekpre<strong>se</strong>ro volentieri con sé a Gorizia uno dei due(Franc). A cavallo del <strong>se</strong>colo i coniugi Wanek gestivanola “canti<strong>na</strong> m<strong>il</strong>itare” nella ca<strong>se</strong>rma sul Travnik(Piazza Vittoria). Nel 1902 acquistarono però <strong>il</strong> poderenella valletta del Liskur che porta a Stara gorae approfittando del corso d’acqua riordi<strong>na</strong>ronol’intera area creando con <strong>il</strong> laghetto artificiale unodei punti di ristoro più belli nei dintorni di Gorizia.La gestione degli affari fu affidata al giovane Franc,nel frattempo adottato e quindi anche lui con <strong>il</strong> cognomeWanek. Il luogo ameno in prossimità dellacittà fu denomi<strong>na</strong>to dai coniugi Wanek “H<strong>il</strong>mteich”.Teich in tedesco significa grande stagno. Sembrache i due imprenditori abbiano preso lo spunto daun noto luogo turistico presso Graz.Oltre al salone dove <strong>se</strong>rvivano i cibi e le bevandel’edificio aveva anche u<strong>na</strong> sala da ballo con ungrande pianoforte. I clienti potevano solo ascoltarela musica o anche ballare. Si dice che i clienti piùfacoltosi giocas<strong>se</strong>ro anche d’azzardo. Nei mesiestivi l’acqua del laghetto garantiva a tutta l’areau<strong>na</strong> <strong>se</strong>nsazione di freschezza e chi lo desideravaaveva a disposizione alcuni <strong>na</strong>tanti a remi. Nel laghettoallevavano anche dei pesci. Secondo la figliaA<strong>na</strong> che insieme alla famiglia vive nel podere aLiskur, suo padre Franc raccoglieva – oltre alle altresue mansioni – anche <strong>il</strong> “pedaggio” per l’uso dellebarche e la voga sul lago. All’annullare portava u<strong>na</strong>nello particolare con lo stemma della locanda che<strong>se</strong>rviva come timbro per convalidare <strong>il</strong> pagamentoper l’uso dei <strong>na</strong>tanti. La signora A<strong>na</strong> ci ha ancheraccontato che un bel momento al padre l’anellocadde in acqua e non l’hanno più trovato, neppuretanti anni più tardi, quando lo stagno si prosciugò.D’inverno la superficie dell’acqua ghiacciava e <strong>il</strong> laghettosi trasformava in u<strong>na</strong> palestra di patti<strong>na</strong>ggioche i visitatori volentieri usavano per provare la raraemozione offerta dai pattini.I primi anni era stato possib<strong>il</strong>e arrivare a piedifino alla locanda; la stradi<strong>na</strong> che portava fino allaghetto era stretta e malmessa. Le carrozze cheportavano i visitatori da Gorizia dovevano fermarsidavanti all’osteria di Tivoli sulla strada maestra perla Valle del Vipacco. I Wanek e <strong>il</strong> loro figlio adottivopoi provvidero con l’aiuto del Comune di Gorizia adallargare la strada e a valorizzare l’incantevole posto,divenuto in questo modo ancor più accessib<strong>il</strong>ee amato dai residenti e dai forestieri. L’intera areadella Val di Ro<strong>se</strong> era conosciuta come un posto perla ricreazione e le gite “fuori porta”, dove si potevapas<strong>se</strong>ggiare in varie direzioni e fermarsi in ospitaliosterie.La cro<strong>na</strong>ca di allora e i racconti parlano del ristoranteBelpoggio che si trovava sul colle sopra<strong>il</strong> laghetto sui pendii delle colline Mark. Si raccontache <strong>il</strong> ristorante era frequentato dai giocatori d’azzardoe i patiti di storie d’amore. Il <strong>sito</strong> un po’ fuorimano era ideale per passatempi di questo genere.Le testimonianze confermano che tra i due puntipročelju. Stavba je služ<strong>il</strong>a kot gostinski obrat. Porazpoložljivih podatkih sta v<strong>se</strong> to dala zgraditi leta1902 lastnika tega območja, zakonca Wanek. Pr<strong>il</strong>jubljenogostišče in zbirališče meščanov je slovelopredv<strong>se</strong>m po okusnih svinjskih kotletih, štev<strong>il</strong>nimgostom pa so b<strong>il</strong>a <strong>na</strong> voljo tudi odlič<strong>na</strong> domača vi<strong>na</strong>ter z<strong>na</strong>menita češka piva. Lastnika lokala in prelepegaizletniškega <strong>kraj</strong>a sta b<strong>il</strong>a zakonca A<strong>na</strong> in FranzWanek (v nekaterih zapisih tudi Vanjek).Po pripovedovanju njunih potomcev, ki živijo <strong>na</strong> po<strong>se</strong>stvuv Liskurju, sta Wanekova <strong>na</strong> Goriško prišla izAvstrije. B<strong>il</strong>a sta zelo podjet<strong>na</strong>, nista pa imela otrok.Gospa A<strong>na</strong> je <strong>na</strong> Češkem imela <strong>se</strong>stro, poročenoPerschl, ki je imela dva sinova, Franca in Karla. Kerje <strong>se</strong>stra <strong>na</strong> Češkem mlada ovdovela in je s težavoshajala z dvema otrokoma, sta enega od sinov, Franca,prevzela zakonca Wanek in je z njima pripotoval<strong>na</strong> Goriško. Pred koncem devet<strong>na</strong>jstega in <strong>na</strong>prehodu v dvaj<strong>se</strong>to stoletje, sta Wanekova upravljala»kantino« v vojašnici <strong>na</strong> goriškem Travniku, leta 1902pa sta kup<strong>il</strong>a po<strong>se</strong>stvo v prelepi dolini, ki pelje v Starogoro in sta s pomočjo potoka, ki teče skoznjo,preured<strong>il</strong>a celotno območje ter s prikupnim jezeromustvar<strong>il</strong>a eno <strong>na</strong>jlepših izletniških točk v bližnji okoliciGorice. Upravljanje gostišča sta prepust<strong>il</strong>a mlademuFrancu, ki sta ga medtem posinov<strong>il</strong>a in mu dala priimekWanek. Čudoviti <strong>kraj</strong> <strong>na</strong> robu Gorice sta zakoncaWanek imenovala »H<strong>il</strong>mteich« (Teich v nemščinipomeni velika luža ali ribnik). Ime sta si baje sposod<strong>il</strong>apo z<strong>na</strong>nem izletniškem objektu v Gradcu.Zraven jed<strong>il</strong>nice je gostišče ob jezeru razpolagaloše s plesno dvorano z velikim klavirjem. Tam sogostje lahko poslušali glasbo ali pa <strong>se</strong> predajali plesnimritmom. Pravijo, da so si petični gostje <strong>kraj</strong>šaličas tudi z igrami <strong>na</strong> srečo. V poletnih me<strong>se</strong>cih jejezerska voda celotnemu območju zagotavljalaprijeten hlad, <strong>na</strong> razpolago pa so b<strong>il</strong>i tudi čolni <strong>na</strong>vesla. V jezeru so goj<strong>il</strong>i tudi ribe. Po pripovedovanjuhčere Ane, ki z družino živi <strong>na</strong> po<strong>se</strong>stvu v Liskurju,je njen oče Franc, poleg štev<strong>il</strong>nih zadolžitev, pobiralnekakšno »čolnino«, to <strong>se</strong> pravi <strong>na</strong>jemnino za vožnjos čolnom po jezeru. Na prstancu je nos<strong>il</strong> po<strong>se</strong>benprstan z grbom gostišča, ki je služ<strong>il</strong> kot žig za potrditevplač<strong>il</strong>a pri uporabi čol<strong>na</strong>. Gospa A<strong>na</strong> je tudi23
di svago si sv<strong>il</strong>uppò un’accanita concorrenza cheinfluiva positivamente sull’offerta e sulla ricerca dinovità. Se <strong>il</strong> Belpogggio ospitava un gruppo musicale,l’H<strong>il</strong>teich ne ingaggiava un altro più sonoro…In questo conteso correva anche voce che i Wanekaves<strong>se</strong>ro intenzione di collegare Gorizia e <strong>il</strong> laghettocon un lungo ca<strong>na</strong>le <strong>na</strong>vigab<strong>il</strong>e. Al progetto si oppo<strong>se</strong>roi vetturini, perché u<strong>na</strong> tale soluzione avrebbetolto loro <strong>il</strong> guadagno proveniente dal trasportodei gitanti nella Val di Ro<strong>se</strong>.E’ opportuno far notare che nei pressi e in direzionedel ristorante Pikol si trovava la bella residenzacampestre dei conti Christalnigg. Ciò va detto perchèla contessa Lucy Christalnigg è stata la primavittima gorizia<strong>na</strong> della Grande guerra. E’ accaduto <strong>il</strong>14 agosto 1914, dieci gioni dopo l’inizio delle ost<strong>il</strong>itàsui fronti <strong>se</strong>rbo e russo – da noi <strong>il</strong> peggio sarebbearrivato dopo un anno. In Austria furono introdottele leggi di guerra, valevoli per tutto l’Impero. La contessaera u<strong>na</strong> d<strong>il</strong>igente crocerossi<strong>na</strong>. Quella matti<strong>na</strong>partì da sola lungo la Valle dell’<strong>Isonzo</strong> per prelevarea Klagenfurt del materiale per la Croce Rossa. Inprossimità di Srpenica, tra Caporetto e Plezzo eradi guardia un distaccamento m<strong>il</strong>itare che intimò allacontessa di fermare <strong>il</strong> veicolo. Lei non si fermò e im<strong>il</strong>itari aprirono <strong>il</strong> fuoco contro la vettura uccidendola disgraziata contessa. L’evento è ricordato conu<strong>na</strong> croce visib<strong>il</strong>e ancor oggi ai bordi della strada.Durante la visita quotidia<strong>na</strong> allo H<strong>il</strong>mteich morì nel1907 per infarto cardiaco <strong>il</strong> proprietario Franz Wanek.Aveva soltanto 62 anni. Lo <strong>se</strong>ppellirono nell’excimitero di Gorizia sotto la Grč<strong>na</strong>. Tra le due guerrele autorità competenti trasferirono <strong>il</strong> cimitero nel <strong>sito</strong>attuale sulla strada per Mer<strong>na</strong>, poiché <strong>il</strong> cimitero aipiedi della Grč<strong>na</strong> fu completamente distrutto durante<strong>il</strong> conflitto: la linea del fronte praticamente loattraversava. La prima guerra mondiale ha distruttoanche quanto di bello esisteva nella Val di Ro<strong>se</strong>. E’scomparso <strong>il</strong> Tivoli, è scomparso <strong>il</strong> locale Belpoggioed è scomparso anche l’H<strong>il</strong>mteich. Il figlio adottivoFranc Wanek è stato richiamato ed ha combattutosu diversi fronti, la sua matrig<strong>na</strong> invece è dovuta andarein es<strong>il</strong>io. Dopo la guerra e <strong>il</strong> ritorno a casa laproprietaria voleva ristrutturare <strong>il</strong> ristorante, ma nonvoleva acquisire la cittadi<strong>na</strong>nza italia<strong>na</strong>. Le autoritàperciò non le pagarono i danni di guerra (<strong>se</strong> aves<strong>se</strong>accettato la cittadi<strong>na</strong>nza italia<strong>na</strong>, avrebbe perdutoquella austriaca e con essa la pensione da vedova).povedala, da je očetu nekoč prstan padel v vodo in ganiso nikoli več <strong>na</strong>šli, niti veliko let kasneje, ko <strong>se</strong> je jezeroizsuš<strong>il</strong>o. Pozimi <strong>se</strong> je plitvo jezerce spremen<strong>il</strong>o vkar veliko poledenelo površino, <strong>na</strong> kateri so <strong>se</strong> ljudje izmesta predajali drsalnim užitkom.V prvih letih je b<strong>il</strong>o mogoče priti do gostišča le peš,saj je b<strong>il</strong>a pot, ki je vod<strong>il</strong>a k jezercu, precej ozka in slaba.Kočije, ki so goste voz<strong>il</strong>e iz Gorice, so <strong>se</strong> moraleustavljati pri gostišču v Tivoliju <strong>na</strong> glavni cesti za Vipavskodolino. Podjet<strong>na</strong> lastnika Wanek in njun posinovljenecpa so s pomočjo goriške občine poskrbeli, da socesto razšir<strong>il</strong>i in s tem nemalo ovrednot<strong>il</strong>i svojo ponudbo:<strong>kraj</strong> je tako postal še bolj dostopen in pr<strong>il</strong>jubljenza domačine in tujce. Celotno območje Rožne dolineje veljalo za rekreacijski in izletniški <strong>kraj</strong>, saj je tam b<strong>il</strong>a<strong>na</strong> razpolago vrsta sprehajališč in dobrih gost<strong>il</strong>n. Še po<strong>se</strong>bej<strong>na</strong>m takratne kronike in ust<strong>na</strong> izroč<strong>il</strong>a omenjajogostišče Belpoggio, ki je stalo <strong>na</strong> griču <strong>na</strong>d jezerom <strong>na</strong>pobočjih gričevja Mark.Pravijo, da so to gostišče <strong>na</strong>jraje obiskovali ljubiteljiiger <strong>na</strong> srečo in iskalci ljubezenskih avantur. Nekolikoodmaknjen <strong>kraj</strong> je b<strong>il</strong> za tovrst<strong>na</strong> početja <strong>na</strong>ravnostidealno zatočišče. Iz pričevanj smo izvedeli, da je medgostišči potekala ostra konkurenca, ki je vplivala <strong>na</strong>pestrost in iskanje novitet v ponudbi. Če je Belpoggiogost<strong>il</strong> glasbeno skupino, je H<strong>il</strong>teich <strong>na</strong>jel še glasnejšemuzikante... V iskanju novosti je tudi krož<strong>il</strong>a zgodbica,da so Wanekovi imeli v <strong>na</strong>črtu, da z dolgim ka<strong>na</strong>lompovežejo jezero z Gorico. Temu projektu pa so <strong>se</strong> bajeodločno uprli kočijaži, saj bi jim vod<strong>na</strong> pot odtegn<strong>il</strong>a karzajeten del zaslužka, ki so ga jim <strong>na</strong>vrgli prevozi izletnikovv Rožno dolino.Zabeležiti velja tudi, da <strong>se</strong> je tam blizu, v smeri <strong>se</strong>danjegagostišča Pikol, <strong>na</strong>hajal lep podeželski dvorecgrofov Christalnigg. To omenjamo zato, ker je groficaLucy Christalnigg postala prva goriška žrtev 1. svetovnevojne. Pripet<strong>il</strong>o <strong>se</strong> je 14. avgusta 1914, de<strong>se</strong>t dni poizbruhu vojnih spopadov <strong>na</strong> srbskem in ruskem bojišču(<strong>na</strong>še <strong>kraj</strong>e je <strong>na</strong>jhujše čakalo šele dobro leto kasneje).V Avstriji so torej zavladali vojni zakoni, ki so veljali zavso državo. Grofica je b<strong>il</strong>a prizadev<strong>na</strong> članica Rdečegakriža. Tistega dne <strong>se</strong> je sama z avtom odpeljala po Soškidolini z <strong>na</strong>menom, da v Celovcu prevzame blago zaRdeči križ. V bližini Srpenice, med Kobaridom in Bovcem,je <strong>na</strong>letela <strong>na</strong> vojaško zaporo, ki je grofico pozvala,<strong>na</strong>j ustavi avto. Ni <strong>se</strong> ustav<strong>il</strong>a in vojaki so streljali <strong>na</strong>avto ter grofico ub<strong>il</strong>i. Na usodnem mestu lahko še danesvidimo spomenik v obliki križa.Med vsakodnevnim obiskom H<strong>il</strong>mteicha je leta 1907zaradi srčne kapi umrl lastnik Franz Wanek. Star je b<strong>il</strong>komaj 62 let. Pokopali so ga <strong>na</strong> nekdanjem goriškempokopališču pod Grčno. V času med obema voj<strong>na</strong>ma,so oblasti pokopališče pre<strong>se</strong>l<strong>il</strong>e <strong>na</strong> <strong>se</strong>danjo lokacijo <strong>na</strong>Mirenski cesti. Pokopališče pod Grčno je voj<strong>na</strong> pov<strong>se</strong>munič<strong>il</strong>a, saj je front<strong>na</strong> črta leta 1917 potekala prav čezenj.Prva svetov<strong>na</strong> voj<strong>na</strong> je unič<strong>il</strong>a tudi v<strong>se</strong>, kar je b<strong>il</strong>o lepegav Rožni dolini. Izgin<strong>il</strong> je Tivoli, izgin<strong>il</strong> Belpoggio in izgin<strong>il</strong>je tudi H<strong>il</strong>mteich.Posinovljeni Franc Wanek je b<strong>il</strong> vpoklican v vojsko in<strong>se</strong> je bojeval <strong>na</strong> različnih frontah, njegova mačeha A<strong>na</strong>pa je morala v begunstvo. Po vojni in povratku domov,je lastnica imela <strong>na</strong>men obnoviti porušeno gostišče, aker ni želela sprejeti italijanskega državljanstva, ji oblastiniso hotele dodeliti vojne odškodnine (če bi sprejelaitalijansko državljanstvo bi izgub<strong>il</strong>a avstrijsko in z njimtudi pokojnino, ki jo je prejemala po možu). Z obnovotorej ni b<strong>il</strong>o nič, tako da je celotno območje izgub<strong>il</strong>o prvotenz<strong>na</strong>čaj in počasi postalo zemljišče za kmetijskoobdelavo. Ostanki jezera so ostali še nekaj let. Ker paga ni nihče vzdrževal in čist<strong>il</strong>, je proti koncu tride<strong>se</strong>tihlet popolnoma izgin<strong>il</strong>o. Medtem je leta 1926 umrla tud<strong>il</strong>astnica A<strong>na</strong> Wanek. Pokopali so jo <strong>na</strong> novem goriškempokopališču ter postav<strong>il</strong>i velik <strong>na</strong>grobni spomenik, ki jestal še do pred nekaj me<strong>se</strong>ci. Sedaj <strong>se</strong> je ohran<strong>il</strong>a letabla s fotografijama zakoncev Wanek.