11.05.2013 Views

Proizvodnja ekstracelularnih polisaharidov - Univerza v Ljubljani

Proizvodnja ekstracelularnih polisaharidov - Univerza v Ljubljani

Proizvodnja ekstracelularnih polisaharidov - Univerza v Ljubljani

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>Proizvodnja</strong> <strong>ekstracelularnih</strong> <strong>polisaharidov</strong>, Seminar, Biotehniška fakulteta, Študij živilske tehnologije, 2000 24<br />

Tudi galaktomanani spadajo med ekstracelularne polisaharide, ki jih delimo na lepljive<br />

substance rožičevega semena in lepljive substance guar-ja. Individualno jih pridobivamo iz<br />

semen Ceratonia siliqua in Cyamposis tetragonoloba (Dea, 1975). Lepljive substance<br />

rožičevega semena tvorijo stabilne in močne gele, če se uporabljajo v kombinaciji s<br />

polisaharidi, kot je agaroza in kapa-karaginan. Lepljive substance guar-ja ne kažejo teh<br />

pomembnih funkcionalnih lastnosti, ki so zelo uporabne v prehrambeni industriji in prav<br />

zaradi tega nima tako visoke tržne vrednosti kot lepljive substance rožičevega semena.<br />

Lepljive substance guar-ja ne želirajo in se uporabljajo predvsem kot tvorci viskoznosti,<br />

stabilizatorji in povezovalci vode v produktih kot so deserti, sladoledi, omake, juhe,<br />

prelivi, hrana za ljubljenčke, pekarski izdelki… Lepljive substance rožičevega semena so<br />

netopne v mrzli vodi in jih moramo segrevati, da se raztopijo. Maksimalno viskoznost<br />

dosežemo, če to lepljivo substanco segrejemo na 95 stopinj Celzija in nato ohladimo.<br />

Lepljive substance rožičevega semena tvorijo gele pod pogoji nizke vodne aktivnosti, tako<br />

kakor pri visokih koncentracijah sladkorja, ki jih najdemo v produktih, kot so konzervirana<br />

hrana in zmrznjeni deserti (Dea, 1977). Poleg tega pa se ta lepljiva substanca uporablja še<br />

kot stabilizator v sladoledih, predelanem siru in v nekaterih mesnih izdelkih. Ima pa tudi to<br />

lastnost, da v kombinaciji z drugimi hidrokoloidi tvori gele.<br />

Pomembno vlogo pri proizvodnji hrane igra tudi pektin, ki ga navadno pridobivamo iz<br />

lupin citrusov ali jabolčne pulpe. Pektin funkcionira kot sredstvo za želiranje, zgoščevanje<br />

in suspendiranje v prisotnosti kislin in sladkorjev pri pH 3,3-3,5. Približno 1 % pektina<br />

pomeni čvrst žele, ki naj ne bi povzročal sinereze. Visoko metoksirani pektini se<br />

uporabljajo za proizvodnjo konzervirane hrane, džemov, želejev, slaščičarskih izdelkov in<br />

dehidriranih pijač. Nizko metoksirane pektine pridobivamo največ s kemijsko<br />

deesterifikacijo in za tvorbo gelov rabijo le kontrolirano količino kalcijevih ionov pri pH<br />

od 2,9 do 7,0. Čeprav nizko metoksirani pektin tvori močne kalcijeve gele, je proces težko<br />

kontrolirati in prav zato ga malokrat uporabljamo.<br />

Za razliko od pektina spada pullulan med mikrobne polisaharide, saj ga pridobivamo iz<br />

mikroorganizma Aureobasidium pullulans. Mnogi polisaharidi, vključno s pullulanom, so<br />

sposobni tvoriti čvrste, upogljive kožice ali mrene po tem, ko se posušijo. To lastnost lahko<br />

izkoriščamo za tvorbo ovire pri migraciji vode ali maščobe v kompleksnih produktih kot so<br />

pečene pogače z nadevi. Prav zaradi njihove inherentne hidrofilne narave, polisaharidi raje<br />

naredijo efektivne maščobne bariere kot pa vodne. Posamezni polisaharidi se lahko<br />

uporabljajo kot neprepustne prevleke za kisik z namenom podaljšanja življenja sadja in<br />

zelenjave na policah. Tudi pullulan bi se lahko uporabljal za tvorbo čvrste, neprepustne<br />

prevleke za kisik, toda ne vemo, ali se pullulan v ta namen sploh uporablja v praksi (Yuen,<br />

1974). Kot nam je znano, se pullulan uporablja za tvorbo filma, ki je topen v vodi, odporen<br />

na olje in slabo prepušča kisik. Ta nov pakirni material zadrži okus in aromo ter ohranja<br />

svež izgled hrane. Raztopine tega polimera se lahko uporabljajo še za oblikovanje prevlek<br />

brez vonja in okusa direktno na živila.<br />

Nekaj mlečno kislinskih bakterij, izmed katerih je najbolj znana Leuconostoc<br />

mesenteroides, proizvaja dekstrane. Dekstrani ne igrajo pomembne vloge pri uporabi v<br />

prehrani, čeprav verjetno delujejo pri zgoščevanju fermentiranih mlečnih izdelkih, kot je<br />

jogurt. Lactobacillus hilgardii, sestavina starter kulture za kefir in fermentirane mlečne<br />

napitke, proizvaja polisaharid, ki tvori gel (Pidoux, 1990 and Pidoux, 1988). Kemične<br />

analize so pokazale, da je to dekstran z zelo kratkimi verigami alfa-1,3-D-glukoze, ki tvori

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!