Številka 2, letnik 2013 - Filatelistična zveza Slovenije

Poštna zgodovina
Največje aspiracije na Balkanu je
imela Rusija, ki je že v drugi polovici
XIX. stoletja podpihovala strasti, še posebej
pri Bolgarih. Zahvaljujoč Rusiji in
njeni zmagi nad Turčijo v rusko-turški
vojni (1877-1878) je z mirovnim dogovorom
iz San Stefana (3. 3. 1878) Bolgarija
dobila državnost in samostojnost.
Pod ruskim vplivom bi naj nastala velika
Bolgarija, ki bi zajemala vsa ozemlja
tedanje oblasti Rumelija, v katere
sestavi je bilo celotno ozemlje Makedonije.
Vendar so se velike evropske
sile vznemirile zaradi tega dogovora in
prestrašene nad možnostjo, da bi velika
Bolgarija zavladala na Balkanu, so na
Berlinskem kongresu (junij-julij 1878)
izvršile revizijo Sanstefanskega dogovora,
pri čemer so se meje Bolgarije občutno
zmanjšale. Ob tem so se Bolgari
propagandna razglednica, ki je bila izdana v Bolgariji
leta 1912 in kaže meje držav Balkanske lige
pred začetkom vojn proti Turčiji.
20
začeli počutiti prikrajšane in ogoljufane,
saj naj bi jim bila odvzeta naravna
pravica združitve vseh makedonskih
ozemelj z matico Bolgarijo.
Naslednji, ki so si lastili pravico do
posedovanja makedonskega ozemlja,
so bili Srbi, ki so zagovarjali tezo, da je
to ozemlje srbsko še iz časov carja Dušana,
ki je za prestolnico svojega carstva
izbral Skopje.
Podobno so tudi Grki podajali tezo,
da je Makedonija že od antičnih časov
grška.
V takem ozračju so balkanske države
Srbija, Črna Gora, Grčija in Bolgarija
leta 1912 ustanovile Balkansko ligo, ki
je imela osnovni cilj nagnati Turke iz
balkanskih prostorov, skriti cilj pa je bil
razkosati Makedonijo in si jo razdeliti
kot vojni plen.
Zemljevida prikazujeta stanje na Balkanu po 1.
balkanski vojni in zaključku z Londonskim dogovorom
in stanje po 2. balkanski vojni, ki se je zaključila
s Bukareškim mirom in dogovorom o razdelitvi
Makedonije med Srbijo, Bolgarijo in Grčijo.
Nova filatelija · Letnik XXIX