KRITERIJI OCENJEVANJA PRI POUKU BIOLOGIJE V PROGRAMU ...

Opišejo osnovno zgradbo in princip delovanja človeškega ušesa in očesa.
Naštejejo bolezni čutil (ušesa in očesa) in opišejo preventivne ukrepe za njihovo varovanje.
Opišejo sestavljene oči žuželk in čutila za zaznavanje zvoka pri žuželkah ter povežejo te zaznave z
načinom življenja teh živali.
Zaščita, opora in gibanje
Koža in druge zaščitne strukture
Vse živali so ločene od zunanjega okolja in zaščitene pred njegovimi neugodnimi vplivi, hkrati pa
izmenjujejo snovi z okoljem. Enocelične živali imajo membrane in druge strukture, ki tvorijo mejo z
okoljem in ščitijo notranje okolje celice ter enoceličarjem pogosto dajejo tudi oporo in obliko.
Opišejo zgradbo in funkcije kože pri človeku in jo primerjajo s krovnimi strukturami žuželk, rib,
plazilcev, sesalcev in ptičev.
Opišejo mehanizme varovanja pred škodljivimi učinki UV sevanja pri človeku in drugih živalih.
Telesna obramba in imunski sistem
Notranje okolja organizmov je lahko prostor vdora bakterij virusov in nekaterih notranjih zajedalcev.
Pri človeku na vdor bakterij in virusov reagira imunski sistem. Tujki v telesu so za organizem antigeni.
Osnovo imunskega sistema predstavljajo levkociti, ki antigene lahko požrejo-fagocitirajo, proti njim
izdelajo protitelesa, ali snovi, ki označijo antigen. Sposobnost izdelave protiteles je povezana s
spominskimi procesi, zato jih organizem lahko proizvaja vse življenje.
Opišejo princip aktivne in pasivne imunizacije in razložijo pomen pasivne imunizacije pri
preprečevanju nalezljivih virusnih bolezni in nekaterih bakterijskih okužb (tetanus).
Opišejo princip avtoimunskih bolezni in posledice motenj v delovanju imunskega sistema. Opišejo
vpliv virusa HIV na delovanje imunskega sistema in problem bolezni AIDS.
Gibanje in opora
Pri gibanju in lokomociji živali spreminjajo in ohranjajo svojo osnovno obliko. To jim omogočata
ogrodje (skelet) in gibalni sistem (muskulatura).
Ogrodje je lahko zunanje, notranje ali hidrostatski skelet. Zunanje ogrodje poleg opore omogoča tudi
zaščito, hkrati pa omejuje velikost in gibljivost živali na kopnem.
Ogrodje gradijo vezivna tkiva, ki imajo različno zgradbo in vlogo (kostno in hrustančno tkivo ter
kolagensko vezivo).
Poleg opore in zaščite lahko imajo kosti tudi druge funkcije (zaloge kalcija in tvorba drugih tkiv –
kostni mozeg človeka).
Gibanje in lokomocijo živali omogočajo različne beljakovine, organizirane v celicah ali drugih
strukturah, ki spreminjajo svojo obliko ob uporabi ATP.
Opišejo značilnosti in vlogo različnih vezivnih tkiv ogrodja in medsebojne povezave med kostmi,
ligamenti, kitami in mišicami. Povežejo obliko sklepov in drugih povezav med kostmi z njihovo
funkcijo.
Na primerih se seznanijo s skeletnimi sistemi živali (hidrostatski skelet ožigalkarjev in golih polžev,
zunanji skelet členonožcev, skelet vretenčarjev).
Opišejo zgradbo in delovanje prečno-progaste skeletne mišice in na primerih utemeljijo njeno delovanje
(kontrakcija, sprostitev, tipi mišic in gibi, ki jih omogočajo).
Opišejo različne načine gibanja in lokomocije živali kot so let, plavanje, lazenje, hoja, in povežejo
gibanje z razvitostjo muskulature in oskrbo s hrano in kisikom.
Razmnoževanje, rast, razvoj
Razmnoževanje omogoča prenos genetskega materiala iz generacijo v generacijo in nastajanje novih
kombinacij genov, ki so lahko bolj primerne za spreminjajoče se okolje. Živali se lahko razmnožujejo
tako nespolno kot spolno. Pri večini mnogoceličnih živali prevladuje spolno razmnoževanje, ki
omogoča nastajanje novih kombinacij genov. Spolne celice nastajajo z mejozo. Oploditev je začetek
osebnega razvoja posameznika. Ontogenetski razvoj uravnavajo geni in znotraj celična ter zunaj celična
regulacija. Med rastjo se z izražanjem različnih genov oblikujejo različna tkiva in organi.
Opišejo zgradbo in delovanje spolnih organov pri človeku ter razložijo njegovo hormonsko regulacijo.
Opišejo principe preprečevanja neželenih zanositev ter najpogostejše bolezni in motnje
razmnoževalnega sistema (neplodnost in umetno oploditev). Opišejo ontogenetski razvoj človeka od
oploditve do rojstva, rast in razvoj človeka od rojstva do zaključka pubertete ter spremembe v
človeškem telesu, povezane s staranjem.
Opišejo razmnoževanja pri parameciju – delitev, hidri – brstenje, polžu – hermafroditizem in ribah –
menjava spola. Razložijo pomen in načine varovanja zarodka jajca – lupine, živorodnost – maternica, ...
Opišejo tipe ontogenetskega razvoja žuželke s popolno in nepopolno preobrazbo, razvoj dvoživk,
razvoj sesalcev in ob slikah primerjajo zgodnje stopnje razvoja vretenčarskih zarodkov.
12