Vloga biomonitoringa pri ugotavljanju vplivov okolja na zdravje ...

Biomonitoring kemikalij v Sloveniji
mag. Lijana Kononenko
Sektor za pesticide in monitoring
Urad RS za kemikalije
Ministrstvo za zdravje
26.5.2009

Stanje okolja, v katerem živimo?
26.5.2009
Onesnaževala:
– Strupene kovine (Pb, Hg, Cd, Zn …)
– POPs (dioksini, furani, PCB …)
– Pesticidi
– Radionuklidi
– Druge kemikalije (ftalati, SO 2 , ozon, PM10, azbest ...)
Izpostavljenost:
– Onesnažena tla in vode
– Notranji in zunanji onesnažen zrak
– Hrana in pitna voda (dodatki kemikalij)
– Izdelki za osebno nego (sestavine)
– Obleka, pohištvo (zaščitna sredstva, barvila …)
– Detergenti in čistila (dodatki)
– Poklicna izpostavljenost …
Občutljive populacije prebivalstva:
– Novorojenčki, otroci in adolescenti
– Nosečnice, ženske v rodni dobi
– Kronični bolniki
– Starejši nad 70 let
– Socialno šibki prebivalci …

CELOVITI MONITORING
ONESNAŽENJA
Spremljanje stanja/
koncentracije
onesnaževal v
neonesnaženem okolju -
naravno “Baseline” ozadje ?
Spremljanje koncentracij
onesnaževal v živilih in v pitni
vodi, predmetih splošne rabe ?
Contaminant levels in food
Spremljanje koncentracij
onesnaževal v
onesnaženih območjih ?
“Hot spots”
26.5.2009

BIOMONITORING OCENA IZPOSTAVLJENOSTI OCENA TVEGANJA
Številna onesnaževala so v okolju obstojna, hlapljiva in mobilna,
zato se razpršijo po velikih geografskih območjih - tako je celotno
prebivalstvo na teh območjih izpostavljeno nizkim odmerkom
onesnaževal iz okolja.
Izpostavljenost je relativno slabo opredeljena, še posebno za
kronično (dolgotrajno) izpostavljenost nizkim odmerkom.
Ocena izpostavljenosti je predpogoj za izdelavo ocene tveganja,
biomonitoring pa je najboljše orodje za oceno izpostavljenosti
onesnaževalom v okolju.
Z biomonitoringom pridobljeni podatki odražajo celotno
izpostavljenost ljudi kemikalijam, torej seštevek vseh možnih poti
izpostavitve (hrana, pitna voda, zunanji in notranji zrak, tla,
predmeti splošne rabe).
Pri oceni tveganja je pomembno upoštevati tudi podatke drugih
monitoringov ter zdravstveno stanje in življenjske navade
preiskovancev.
26.5.2009

Biomonitoring - definicija
– Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v
organizmih, tkivih, tekočinah, celicah ali biokemijskih
procesih, nastalih zaradi izpostavljenosti organizma
kemikalijam.
– Humani biomonitoring (HBM) v ožjem, medicinskem smislu
pomeni merjenje koncentracij kemikalij v krvi, urinu, slini,
semenski tekočini, izdihanem zraku, materinem mleku, laseh,
nohtih ali v tkivih, npr. podkožnem maščevju človeka.
– Biomonitoring se izvaja tudi v okolju (OBM) z metodami
spremljanja ekološkega stanja različnih ekosistemov in v njih
živečih organizmov, upoštevaje analize vrstne prisotnosti in
raznolikosti, kemijske, biokemijske, genske in druge analize.
26.5.2009

Osnovni pogoji za izvajanje biomonitoringa
– Podatki: rezultati kemijskih monitoringov stanja/onesnaženosti
okolja, naravno ozadje, mesta vzorčenja, viri onesnaženja, tip in
vrste onesnaževal …
– Razpoložljivost in validiranost laboratorijskih metod
– Usposobljeni izvajalci: kadri, oprema, izkušnje, akreditacija
– QA/QC: program zagotavljanja kakovosti in nadzora kakovosti,
usposabljanje kadrov, vzdrževanje opreme in naprav, medlaboratorijsko
testiranje, …
– Dobro načrtovanje (izkušnje)
– Zagotovljeno financiranje (vezano na proračun, razpise CRP)
26.5.2009

Podlage za izvajanje biomonitoringa v RS
26.5.2009
Kot določa 51.a člen ZAKONA O KEMIKALIJAH (Uradni list RS,
št.16/08), se izvaja monitoring prisotnosti kemikalij in njihovih
razgradnih produktov v ljudeh in organizmih (v nadaljevanju:
biomonitoring), z namenom priprave in spremljanja ukrepov za
omejevanje tveganja kemikalij za človeka in okolje ter v časovnih
presledkih, ki so strokovno upravičeni.
Biomonitoring koordinira Urad RS za kemikalije, pripravijo in
izvajajo pa ga zdravstveni in drugi javni zavodi, ki jih pooblasti
minister, za ljudi in organizme skupaj ali ločeno.
Izvajalci biomonitoringa so dolžni sodelovati z Uradom RS za
kemikalije in med seboj pri pripravi kratkoročnega in dolgoročnega
programa biomonitoringa, njegovem medresorskem usklajevanju,
spremljanju njegovega izvajanja ter pripravi strokovnih ocen in
predlogov za ukrepe.
Pogoje glede strokovno tehnične usposobljenosti izvajalcev
biomonitoringa določa PRAVILNIK o pogojih glede strokovnotehnične
usposobljenosti izvajalcev biomonitoringa kemikalij in
njihovih razgradnih produktov ter o postopku ugotavljanja
izpolnjevanja pogojev (Ur. list RS št. 12/09).

Humani biomonitoring v Sloveniji 2007-2009*
Podlage:
* Smernice SZO
* European Environment and Health
Strategy and Action plan 2004-2010
* Zakon o kemikalijah
26.5.2009
Kratkoročni cilji:
Pridobiti podatke o izpostavljenosti prebivalstva:
Osnovne vrednosti - “naravno” ozadje,
Prostorske razlike v izpostavljenosti - vpliv lokalnega
okolja: mesta, podeželja, starih bremen, stat. regije.
Dolgoročni cilji:
Pridobiti podatke o izpostavljenosti prebivalstva in o vplivih
kemikalij na zdravje:
Ocena izpostavljenosti in tveganja za zdravje,
Priprava in uvedba ukrepov ter preverjanje učinkovitosti
ukrepov za zmanjševanje tveganja kemikalij za zdravje,
Spremembe izpostavljenosti v času.

Izvajanje humanega biomonitoringa v Sloveniji
Prva faza 2007-2009: v dveletnem pilotnem obdobju želimo pridobiti podatke
o referenčnih vrednostih ter o obremenitvah prebivalcev z onesnaževali iz
nekaterih prednostno onesnaženih področij: Kočevje, Bela krajina, Osrednjeslovenska
regija.
Organizacija izvedbe, priprava načrta raziskave po korakih
Protokoli, vprašalniki, nabava materiala, …
Soglasje Medicinsko etične komisije
Študija izvedljivosti
Poročanje in načrtovanje naslednjih korakov
Srednjeročni načrt 2009-2012: Savinjska, Koroška, … 2-3 statistične regije
letno. Cilj je postopoma v petih letih z vzorčenjem pokriti vso Slovenijo.
26.5.2009
Koordinatorstvo in financiranje:
– Urad RS za kemikalije, Ministrstvo za zdravje
Izvajanje:
– Institut Jožef Stefan
Sodelujejo:
– KC Ljubljana, KIKKB, ZZV Novo Mesto, ZZV Maribor, v nadaljnjih fazah vsi
regijski ZZV…
– Pomen sodelovanja lokalnih zdravstvenih strokovnjakov in medijev
(ozaveščanje in informiranje)

Protokol
Ciljna populacija:
– Starost 20 do 35 let
– Doječe matere (prvi otrok, 6-8 tednov po
porodu)
– Moški (lahko njihovi partnerji)
– N m,ž
= 50 v vsakem območju raziskave
Parametri za določanje:
– Pb, Cd, Hg (As, Cu, Zn, Se)
– Organski klorovi pesticidi
– PCB
– PCDD, PCDF,
– dioxinom podobni PCB in PBDE
Območja:
– Urbano okolje
– Ne-onesnaženo (referenčno)
– Onesnaženo
26.5.2009

Vključitveni / izključitveni kriteriji
Vključitev v raziskavo:
Življenje in delo na območji zadnjih 5 let
Starost: 20 do 35 let
Za ženske: prvi otrok (ne dvojčki)
Normalna nosečnost
Izključno dojenje otroka (edina hrana dojenčka)
Dostopnost matere 6–8 tednov po porodu
26.5.2009
Izključitev iz raziskave:
Kronične bolezni (diabetes, ledvične, jetrne težave, resne
prebavne težave, itd. …)
Poklicna izpostavljenost
Kajenje
Zloraba alkohola ali drugih narkotikov/drog
Življenje v bližini deponij odpadkov ali drugih virov onesnaženja
(razen v onesnaženem območju)

Biomarkerji (biološki kazalniki)
izpostavljenosti
26.5.2009
Kri
Urin
Lasje
Humano mleko
Pb, Hg, Cd, Zn, Se, As
PCDD, PCDF,
PCB,
Dioxinom podobni PCB in PBDE,
Organski klorovi pesticidi
Cd, Hg
Hg, MeHg
Pb, Hg, Cd, Zn, Se, As
PCDD, PCDF,
PCB,
Dioxinom podobni PCB in PBDE,
Organski klorovi pesticidi

Pomen znanja in
sodelovanja med
znanostjo in politiko
Nujno je poznavanje
lastnosti kemikalij in
njihovih neželenih
učinkov na organizme –
toksikologija,
ekotoksikologija
Nujne so širše
povezave med vedami
o vplivih okolja na
organizme – varstvo
okolja & narave,
ekologija, zdravstvena
ekologija
26.5.2009

Okoljski biomonitoring
Za razliko od humanega biomonitoringa je biomonitoring okolja še
bolj kompleksen in multidisciplinaren, zato smo oblikovali
strokovno specifične delovne skupine:
– za kopensko okolje
– vodno okolje ter
– za področje laboratorijske analitike/ zagotavljanja kakovosti.
Do sedaj vključene institucije/strokovnjaki:
– Biotehniška fakulteta, Gozdarski inštitut Slovenije, Kemijski
inštitut, ERICo Velenje, Institut Jožef Stefan, ZZV Maribor.
V postopku je vzpostavljanje medresorskega sodelovanja MOP in
MKGP (vsebinsko in finančno).
26.5.2009

26.5.2009
• Uporaba bioindikatorjev – organizmov, ki kažejo vplive onesnaževal
• Aktivno in pasivno spremljanje onesnaženja

2009
2010
2011
2012
OBM - predlog srednjeročnega načrta
– Inventarizacija/pregled najpomembnejših raziskav vplivov kemikalij na
organizme v okolju in monitoringov okolja, izdelava strokovnih podlag in
predloga programa OBM
– Pridobitev soglasja MOP in MKGP
– Izvajanje programa OBM z letno oceno vplivov/tveganja za okolje po
izbranih območjih 4 regij (npr. Osrednje-slovenska, Dolenjska, Savinjska,
Spodnje-posavska)
– Nadaljevanje izvajanja programa OBM v 4 regijah: npr. Koroška, Goriška,
Pomurska, Podravska
– Še zadnje 4 regije: npr. Gorenjska, Obalno-kraška, Zasavska, Notranjskokraška
– Zaključno poročilo in celovita ocena stanja okolja v Republiki Sloveniji
– Interpretacija rezultatov v povezavi z rezultati humanega biomonitoringa
26.5.2009

HVALA ZA POZORNOST
http://www.biomonitoring.si
lijana.kononenko@gov.si
26.5.2009