Primerjava izraÄunov letne rabe energije za stanovanjsko hiÅ¡o

More documents

Recommendations

Info

ENERGETIKA • kazalnike letne rabe primarne energije in kazalnike izpustov CO 2 . Stavba Za izračun energetske učinkovitosti smo izbrali stanovanjsko stavbo z znanimi vsemi podatki o ovoju stavbe, z znanimi napravami za ogrevanje, prezračevanje ter pripravo tople vode. Stavba se nahaja v Radovljici, zgrajena je bila leta 2009. Ima dve etaži, pritličje in nadstropje, velikost uporabne površine znaša 250 m 2 . Grajena je po vzoru nizkoenergijske stavbe, saj so zunanje stene izolirane z 20 cm toplotne izolacije. Vgrajena okna so kombinacija lesa in aluminija s troslojno termopan zasteklitvijo, za senčenje oken so uporabljene zunanje žaluzije. Streha je ravna, z minimalnim naklonom 1 %. Na 250 m 2 površine živi pet oseb, stavba pa je zasnovana tako, da so v pritličju bivalni prostori (kuhinja, jedilnica, dnevna soba …), v nadstropju pa spalni prostori s kopalnicama (slika 1 in slika 2). Za ogrevanje stavbe, ogrevanje sanitarne vode in prezračevanje je vgrajena kompaktna toplotna črpalka Stiebel Eltron LWZ 403 SOL, ki je toplotna črpalka in prezračevalna naprava v enem, prav tako pa ima vgrajen grelnik sanitarne vode s prostornino 200 l (slika 3). Sanitarna voda se poleg toplotne črpalke ogreva še s sprejemniki sončne energije – SSE. Na streho sta postavljena dva zastekljena sprejemnika sončne energije proizvajalca Weishaupt s površino 2 x 2,29 m 2 . Usmerjena sta proti jugu pod kotom 45° (slika 4). Sistem prezračevanja temelji pozimi na toplozračnemu ogrevanju, poleti pa na hlajenju z ohlajenim zrakom. Zrak vstopa skozi zajemni stolpič, ki se nahaja na zelenici hiše, in se transportira po cevi DN 200 na globini 2 m in dolžine 40 m. Pozimi se zrak zaradi toplote zemlje, ki je toplejša, ogreje, poleti pa ravno obratno. Nato zrak vstopi v kompaktno prezračevalno napravo, ki je kombinirana s toplotno črpalko. Zrak se dogreje v križnem protitočnem ploščatem prenosniku – rekuperatorju. Zrak se nato dovaja v vse bivalne prostore, razen kuhinje, sanitarij, kopalnice in pomožnih prostorov, od koder odteka z mehanskim sistemom. Opis in uporaba programov za izračun Za izračun smo uporabili tri različne programe, ki jih ponuja slovenski trg. Zaradi varovanja podatkov smo jih poimenovali A, B in C. Vsi trije programi so nastali na podlagi PURES-a, izračun pa je izdelan po tehnični smernici TSG-1-004. V programu A smo napravili dva izračuna, saj ima možnost izbire računanja notranjih toplotnih dobitkov, in sicer po poenostavljeni metodi glede Slika 3 Kompaktna toplotna črpalka Stiebel Eltron LWZ 403 SOL Slika 2 Južna ter vzhodna stran fasade Slika 4 Sprejemniki sončne energije za ogrevanje sanitarne vode 4/2011 21
ENERGETIKA Tabela 1 Primerjava izračunanih vrednosti Osnovni podatki: A1 A2 B C Neto uporabna površina stavbe A u , m 2 250 250 250 250 Bruto ogrevana prostornina stavbe V e , m 3 1114 1114 1114 1114 Neto ogrevana prostornina stavbe, m 3 891 891 891 891 Celotna zunanja površina stavbe A, m 2 695 695 695 690 Oblikovni faktor 0,62 0,62 0,62 0,60 Temperaturni primanjkljaj za ogrevanje, Kdni 3900 3900 3900 5500 Povprečna letna temperatura T I , °C 7,58 7,58 7,58 - Letne potrebe po toploti/hladu: Toplota za ogrevanje Q NH , kWh 7587 10.395 10.715 9250 Hlad za hlajenje Q NC , kWh 3022 1710 0 186 Toplota za ogrevanje na neto uporabno površino Q NH /A u , kWh/(m 2 a) 30,35 41,58 42,86 37,00 Toplota za ogrevanje na enoto ogrevane prostornine Q NH /V e , kWh/(m 3 a) 6,81 9,33 9,62 8,30 Letna raba primarne energije: Letna raba primarne energije Q p , kWh 28.454 33.464 18.362 8436 Na enoto uporabne površine stavbe Q p /A u , kW h/(m 2 a) 113,82 133,86 73,45 33,74 Na enoto ogrevane prostornine stavbe Q p /V e , kW h/(m 3 a) 25,54 30,03 16,48 7,57 Letne emisije CO 2 : Letne emisije CO 2 , kg/a 6032 7094 3893 4471 Na enoto uporabne površine stavbe, kg/(m 2 a) 24,13 28,38 15,57 17,88 Na enoto ogrevane prostornine stavbe, kg/(m 3 a) 5,41 6,37 3,49 4,01 Letna dovedena energija: Energija sistema za ogrevanje Q f,h,skupni , kWh 3322 4534 4868 - Energija sistema za pripravo tople vode Q f,w 9445 9445 884 - Energija sistema za razsvetljavo Q f,st , kWh 938 938 938 938 Energija za delovanje stavbe Q f , kWh 19.621 21.957 7345 25.592 Energija na enoto ogrevane površine stavbe, kW h/(m 2 a) 78,48 87,83 29,38 107,04 Energija na enoto ogrevane prostornine stavbe, kWh/(m 3 a) 17,61 19,71 6,59 24,02 na preostala dva ter izračun notranjih dobitkov po metodi SIST EN ISO 13790. V vseh izračunih smo vnesli enake podatke za izračun. Vsi programi imajo podoben sistem vnosa podatkov, najprej je treba vnesti osnovne podatke, kot so lokacija stavbe, velikost stavbe oziroma cone, za kakšno vrsto objekta gre itd. Sledi vnos podatkov s področja arhitekture oziroma gradbenega dela, kjer vnesemo podatke za sestavo ovoja, se pravi konstrukcijo stene, tal, strehe, vrsto oken itd. Po vnosu teh podatkov moramo podati še na kakšen način se objekt ogreva, prezračuje, hladi, kakšen je sistem za pripravo tople vode, oziroma podatke glede strojnih inštalacij. Rezultati Dobljene rezultate smo med seboj primerjali, primerjava je prikazana v tabeli 1. Za enake vstopne podatke smo v nekaterih primerih dobili precejšna odstopanja vrednosti. Prva odstopanja se pojavijo že pri rezultatih osnovnih podatkov, kjer program C za enake koordinate lokacije stanovanjske stavbe določi precej večji temperaturni primanjkljaj za ogrevanje kot pri preostalih treh. Zato izračunane vrednosti po programu C za izbrano stanovanjsko stavbo odstopajo. Primerjava letnih potreb po toploti oziroma hladu je pokazala, da so si vrednosti dokaj blizu. Nekoliko bolj izstopa vrednost, izračunana v programu A1, kjer so notranji toplotni dobitki višji, zato je potreba po toploti nižja, potrebe po hladu pa zato višje. Vrednosti potreb po hladu v programu B izračun ne podaja, ker za izbrano stanovanjsko stavbo nismo vnesli podatkov za hlajenje, ker se objekt ne hladi z nobeno od naprav za hlajenje, temveč samo s hlajenjem s prezračevanjem prek zemeljskega prenosnika. Največja odstopanja so pri vrednostih za rabo primarne energije, kjer je razlika med najvišjo in najnižjo izračunano 22 4/2011
Page 1: ENERGETIKA Primerjava izračunov le

Primerjava izraÄunov letne rabe energije za stanovanjsko hiÅ¡o

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Primerjava izraÄunov letne rabe energije za stanovanjsko hiÅ¡o