Knjiga Sledi prihodnosti - Rotary klub Ljubljana

Rotary Club Ljubljana je bil ustanovljen 14. marca 1931, Ëarter je potekal v Sarajevu 17. oktobra
1931. Za ljubljansko so se ustanovitve klubov zvrstile še v drugih veËjih mestih stare Jugoslavije.
Med Ëlani so bili ugledni predstavniki razliËnih poklicev, pomembno vlogo pa so v jugoslovanskem
rotarijskem gibanju odigrali prav slovenski rotarijci.
Leta 1931/1932 je nastal 77. distrikt, ki je pokrival obmoËje Jugoslavije in je vkljuËeval 13
rotarijskih klubov. Prvi guverner je postal Edo MarkoviÊ iz Zagreba. Leta 1933 je zaËela izhajati
rotarijska publikacija The Yugoslavian Rotary. Tiskali so jo 15. vsak mesec v mestu, kjer je bil
sedež distrikta. Glavni štab se je selil iz Beograda v Zagreb, od tam v Ljubljano, pa v Skopje
in Novi Sad. V Ëasopisu so izhajali pomembni Ëlanki s podroËja politike, kulture, ekonomije,
ki so jih povzemali tudi v nekaterih tujih publikacijah.
Leta 1934 je guverner 66. distrikta Jozef Zaba zastavil vprašanje o širjenju rotarijstva v Rusiji.
V Rotary International so menili, da družbeni in gospodarski sistem Rusije ne dajeta možnosti za
ustanavljanje organizacij po principu rotarijskih klubov, zato ni prišlo do njihovega ustanavljanja
v takratni Sovjetski zvezi.
Aprila leta 1935 je v Ljubljani v Trgovskem domu potekala tridnevna distriktna konferenca
rotarijskih klubov Jugoslavije. Tedaj je mednarodna organizacija štela že 80 državnih distriktov
(okrožij), predsednik 77. državnega jugoslovanskega distrikta je bil Slovenec dr. Viljem KrejËi.
Svetovno rotarijsko zvezo je na ljubljanskem kongresu zastopal podpredsednik Walter Head.
Na 4. konferenci 77. distrikta v Dubrovniku so razgrnili statistiËne podatke: aprila 1935 je ta
distrikt povezoval 19 klubov s 497 Ëlani, leto zatem 24 klubov s 616 Ëlani, k Ëemur je moËno
pripomogel dr. Viljem KrejËi, Ëlan ljubljanskega kluba, ki je bil boter kar štirim. V povpreËju so
klubi dosegali 75-odstotno prezenco, število Ëlanov pa je naraslo s 15 na 54.
Leta 1939 je nastal tretji rotarijski klub v Sloveniji, in to v Kranju. Njegov predsednik je bil
bankir Karel »esen, župan mesta. Klub je pomagal organizirati sam guverner dr. Ivan Slokar
in se je skupaj z 31 Ëlani svojega kluba, Rotary cluba Ljubljana, pridružil Ëarterski slovesnosti.
Kranjski rotarijci so nemudoma zaËeli delovati.
Istega leta je 7. distriktna konferenca rotarijskih klubov potekala na Bledu pod vodstvom
guvernerja dr. Ivana Slokarja. Organiziral jo je ljubljanski klub, prišlo je veË kot 200 gostov
iz vseh jugoslovanskih in nekaterih tujih klubov. Razpravljali so o delovanju klubov in nalogah,
pa tudi o nalogah rotarijcev, ki naj bi bile usmerjene v prihodnost ne glede na nemiren Ëas.
Leta 1941 je v Jugoslaviji delovalo 34 klubov z 815 Ëlani. Ljubljanskemu klubu je predsedoval
dr. Božidar LavriË, mariborskemu Viktor Kac in kranjskemu Viktor Savnik. Ljubljanski klub je
deloval še 8. marca 1941, ko je priredil 500. sreËanje. Glavna tema razprave je bil kaotiËni Ëas,
ki prepreËuje nekatere klubske dejavnosti.
Kmalu zatem so morali slovenski in evropski rotarijski klubi prenehati delovati. Okupator jih
je prepovedal, ker so zagovarjali protievropsko - ameriško politiko. Druga svetovna vojna
je prekrižale mnoge naËrte, tudi naËrte rotarijcev. Po njej se je rotarijsko delo nadaljevalo
v številnih evropskih državah na Zahodu, na Vzhodu pa ne. Razlog je bil na dlani: rotarijsko
gibanje je med svoje pripadnike rekrutiralo najuglednejše Ëlane mešËanske družbe. V državah,
kjer je mešËanstvo prenehalo biti nosilec družbenega reda, ni imelo možnosti za delovanje.
Udeleæenci 7. distriktne konference na Bledu
26 27