Katalog si lahko ogledate - Muzeji Radovljiške Občine

Janez Gašperšič ter doba graverjev in cizelerjev v Kropi
Graver in cizeler Janez Gašperšič (Kropa, 4. 12. 1934
– Radovljica, 27. 3. 2009) je mladost preživljal v
času, ki je obetal, da se bo Kropa razvila v središče
umetnoobrtne obdelave kovin. V prvem povojnem
desetletju je bilo obnovljeno delo umetne kovačnice
pri tovarni Plamen (ust. 1937), ki je že imela vidnega
predstavnika – Joža Bertonclja. Leta 1951 je bila v
Kropi ustanovljena Šola za umetno kovinarstvo,
specializirana poklicna šola za področja umetnega
kovaštva, graverstva in cizelerstva, hkrati z diplomanti
te šole pa je bil v okviru Plamena osnovan poseben
oddelek za graverstvo in cizelerstvo. Izobraževanje
graverjev in cizelerjev v Kropi je bilo povezano s Šolo
za umetno obrt v Ljubljani: diplomanta z oddelka za
graverstvo Pavle Uršič iz Kranja in Marija Lindnter
iz Ljubljane sta med kroparske učence graverstva in
cizelerstva prenašala znanje, ki sta si ga pridobila med
šolanjem v Ljubljani. Šola za umetno kovinarstvo v
Kropi je delovala le tri leta, tako je tudi kroparska
graverska in cizelerska delavnica delovala le v eni
generaciji, od ustanovitve leta 1951 do začetka 90. let
20. stoletja, ko so se delavci, sošolci s kroparske Šole
za umetno kovinarstvo, upokojili. Delavnica je bila
od leta 1956 sestavni del podjetja UKO Kropa.
Janez Gašperšič je po končani osnovni šoli in
prvem letniku Industrijske kovinarske šole v Kropi
leta 1949 začel obiskovati petletni program Šole
za umetno obrt v Ljubljani, oddelek za umetno
kovinarstvo – odsek za graverstvo. Izobraževalni
program za graverje, edini v tedanji Jugoslaviji,
je v Ljubljani potekal že od leta 1930, in sicer na
Moški obrtni šoli v okviru Srednje tehniške šole,
predhodnice leta 1946 ustanovljene Šole za umetno
obrt. Dolgoletni strokovni učitelj za praktični pouk
graverstva je bil puškar in graver Rudolf Užnik, ki
je za svoje strokovno in pedagoško delo prejel več
priznanj. Užnik je bil tudi Gašperšičev učitelj na
Šoli za umetno obrt. Janez se je med šolanjem
seznanil z različnimi tehnikami graviranja in
cizeliranja, jedkanjem, intarzijo. Šola mu je dala
dobro likovno izobrazbo (risanje pri Gizeli Šuklje
in modeliranje pri Stanetu Dremlju). Diplomiral
je spomladi 1954, sočasno s sošolcem, kroparskim
rojakom in slikarjem Kamilom Legatom, z odlično
zaključno oceno pri praktičnem delu. Po diplomi
se je zaposlil v Kropi, sprva v oddelku za umetno
kovinarstvo pri Plamenu, po vojaščini leta 1956 pa
v novoustanovljenem podjetju UKO Kropa, kjer je
delal do svoje upokojitve leta 1991.
Ko se je Janez po šolanju vrnil v Kropo, je bila
graverska in cizelerska delavnica pri tedanjem
Plamenu kadrovsko precej močna: dvanajst
izučenih diplomantov in diplomantk graverstva in
cizelerstva s kroparske Šole za umetno kovinarstvo,
dva diplomanta Šole za umetno obrt, graverja
Janez Gašperšič in Metoda Berčič, oba iz Krope,
ter mojster delavnice graver Pavle Uršič. Kratko
obdobje, že v okviru podjetja Uko, so še nadaljevali
začrtan program izdelave kvalitetnih graverskih
in cizelerskih izdelkov. Izdelovali so razne izdelke
uporabne umetnosti iz bakra in medenine: okrasne
krožnike, lonce in pladnje, pepelnike, svečnike,
namizne luči, šatulje z intarzijo. Delavnica se je v
70. letih v graverskem delu specializirala za izdelavo
žigov in pečatnikov za trg celotne Jugoslavije.
Janez Gašperšič (vodja graverske delavnice pri
UKO Kropa od leta 1974) je za podjetje izpeljal
več zahtevnejših graverskih naročil, med drugim
za Puškarno Kranj (gravure v srebru in zlatu
na puškah za maršalat), Tiskanino Kranj (valj z
vzorcem za potisk blaga) in Tovarno avtomobilskih
pnevmatik Sava Kranj (vzorec pnevmatike).
Umetnostnih izdelkov v bakru je bilo manj (bili
so poenostavljeni). V glavnem so bili to izdelki
uporabne umetnosti, kot so pladnji in vaze, okrašeni
v graverskih tehnikah, ter stenske slike z narodnimi
motivi, broške, okovje steklenic in kozarčkov za
žganje v cizelerskih tehnikah. Priljubljeni so bili
horoskopi ter stenske figure živali, izdelane po vzoru
kovanih. Janez Gašperšič je po svojih predlogah
mdr. izdeloval cizelirane peteline in stenske slike po
naročilu.
Janez je veliko ustvarjal tudi v domači delavnici v
Kropi in nato v Radovljici. Po
naročilu je izdelo val laterne
in stenske slike iz bakra.
Njegova v javnosti najbolj
znana de la so cizelirani
simbo li prireditev Rekreacijskega
kluba Več no mladih
fan tov iz Radovljice.
Med letoma 1985 in 2008 je
za klub izdelal 24 cizeliranih
podob oz. predmetov v bakru
s pretežno humoristično
noto – simbolov vsakoletnega
klubskega pohoda na Stol.
Med njimi izstopa situla ob
20-letnici kluba z upodobitvami
dotedanjih simbolov pohodov,
ki se vrstijo v več pasovih.
Ustvarjal je tudi zase. Svoje
zanimanje za ornament je preizkušal
in kombiniral v različnih
graverskih in cizelerskih tehnikah.
Leta 1999 je imel svojo edino lastno
razstavo v župnišču v Radovljici, z jaslicami v tehniki
cizeliranja pa je med letoma 2001 in 2006 sodeloval
tudi na razstavi jaslic v Jalnovi hiši na Rodinah.
V njegovi družinski zapuščini se je ohranilo več
kot 150 izdelkov v bakru. Večji del predstavljajo
cizelerski izdelki: okrasni krožniki, pladnji, posodje,
ure, stenske slike, okviri ogledal, razpela in jaslice.
S smislom za likovno kompozicijo je sledil obliki
predmetov, ki jim je dal uporabno vrednost: zlasti
pri okrasnem posodju prideta do izraza njegov
značilni krasilni slog in preciznost izdelave. Njegova
ornamentika je pogosto zelo bogata in izredno pestra
tudi po motiviki. Veliko je črpal iz slovenske folklore,
mitologije ter iz živalskega in rastlinskega sveta.
Nekateri motivi se pojavljajo v različnih izvedbah
na več predmetih. Tak je motiv fantazijske ptice,
ki mu je omogočal raznovrstno ornamentiko. Spet
drugič je preigraval mitološki
motiv boga sonca Mitre ali
pa se oziral v preteklost, ko
so že obstajali mojstri z
znanjem oblikovanja bakre
ne ploče vine. Tak je
motiv s pri zorom moža s
frigijsko čepico na prestolu
z Vaške situle, izdelane ok.
500 let pred našim štetjem.
Izredno veliko je cizeliranih
slik z religiozno vsebino z
več izvedbami Kristusa s
trnovo krono na glavi, svete
družine in kroparske Matere
božje. Posebnost so njegova
razpela, pri katerih je opuščal
okras. Pri izdelavi stenskih slik
z religiozno vsebino je veliko
uporabljal tudi graverske tehnike.
Pri nekaterih slikah je
z izčiščeno gravuro ponazoril
ploskovit način ljudskega slikar stva,
pri drugih pa je z različnimi gravurami dosegel vtis
plastičnosti prostora.
Na razstavi predstavljena dela so le manjši dokumentiran
del njegove obsežne zapuščine, ki se sicer
nahaja po številnih domovih in tudi na javnih mestih
v Kropi, Radovljici in okolici.
Saša Florjančič