LETU 2000 - Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost

čeprav kažejo avstrijska letna poročila. daje bila ta vodav preteklib.letib n&J"botikQntaminiraDa z radioaktivnim
J-131 iz avstrijskih bolnimic.
,
Rezultati meritev umetnihradionuldidOv v vseh 1tirih največjih rekahv Slov~ji kažejO; da SO koncentracije
Cs-D? merljive le še v sledeh. toje'maksimalno do 0.5 Bqlan J 'r' Savi. Savinjjin Soči in do 1.0 Bq/m J v reki
Dravi. Ravni radionuklidaH·3v rečnivodi sovmirale med 1500001800 Bq/m 3 okar več kot leto poprej.
Izmerjeni radionuklid J-131 v rekah kot posledica njegove uporabe v boInianičnih llUkleamib medicinskih
centrih (Ljubljana. Man"borinCelje).Koncenuacije so se gibale tudi do 21 Bq/m 3 v Dravi. do 10 Bqlm J v Savi
in Savinji. Reka Soča ni onesnaženastem radionuldidom.
b) Meritve specifičnih aktivnosti radionuklidov. v zraku ne kažejo ,~ih sprememb v primerjavi s preteIdiIni
(eti. Ravni Cs-137 so bile v velikostnem Ia7.RClu 3 mikroBqlm 3 , O koncentIacijlth' Sr-90 ni podatkov.
Koncentracije dolgoživih oaravnih Jadionuldidovkot sta 'Be in Z1Qp{, sta bili v območjih 2.3-2.8 miliBq/m J
oziroma 0.5 miliBqlm 3 in SO tudi naravni iz preteklihlet
c) za koncentracije radionuldidaC&o137 v padavinah so izmerili izvajalciZVD2-S Bqlm 3(oziIOma used 1-3
Bq/m 2 ) in za 5r-9O 0.l-o.3Bq1m 3 (used okrogel;' Bqlm 2 ). vrednosti'sona nOVjU iz pretddega leta.Radioaktivni
stroncij-90 v padavinah v devetdesetih letih (letni prispevek večinoma 0.1-1 Bqlm%) je nižji od nivojev iz
začetka osemdesetih let (1-8 Bq/mz).Lctni used namvnep mdionuklidaberilija-7je bil v Ljubljani okrog 0.5 k
BqJm 2 • radionuklida H-3 pa po JUe'fitVah U82;7 kBqIm- (oziromajc bila njegovako1lallllJ8Cija v deževnici 2.0
kBq/m J ) . .... ( ... •
d) Rezultati meritev vsebnosti umetllihradienWdidov(Cs-137. 51'090) v plaste1l zemlje kažejo zelo podobno
globinsko porazdelitev kot v 23dnjih letih, toje rahel premik proti ~iji1il plastem. Povprečna specifična
aktivnost Cs-137 v plasti odO-IS cm glooineje bila v Ljubljani lOkBqlm 2 • (v letu 1999pmv tako 10 kBqJm 2 , v
1998 14 kBq/m 2 in v času čemobiJske nesreče okrog2S kBqIm~) v Murski Soboti pa le okoli 6 kBqIm 2 •
Izmerjena vsebnost 8r-90 v flasti od O-IS drn je znatno nižja in jezna!ala okrog 220 Bqlm 2 (černobilska
kontaminacija 1986:450 BqIm ). ()Jaog 30 %te vrednosti je bilo izmerjeno na vsehtRlh merjenihlokacijahv
prvi plasti (0-5 cm). Najboljje s Sr-90 kontaminirana zgornja plast (0-15 cm) v Kobaridu0.57 kBqIm 2 • nato pa
v Murski Soboti (0.35 kBqlm').· . .. .
..
e) Meritve zunanjega sevanja gama kažejo. da je povprečna raven ZlUW1jep se"anja.,v Ljubljani, merjena v
letu 2000 s TL dozimetri • zndala 98nanoSv/b in je v primerjavi S preteklim lefomkar precej vilja (v letu 1999
92 nSvJil). Izvajalci ocenjujejos .da je prispevek černobilske konraminacije·~. ob1llOČjU Ljubljane še vedno
okrog O.J.4 mSvlleto ali 2,0 % gl«le na I8'Ien nara\ll1ega ozaelja (0.7mSvlleto).. Povprečna hitrost doze
zunanjega sevanja v Sloveniji v leth 2000.·merjena.skontinuirnimimonitotji (na t2 lokacijah) je znaša 123
nSv/h inje za okrog četrtino vi~jaod povpre!jilmeJjenega S Tl, dozimetri na istih lokacijah.. Izvajalcinavajajo
le merskevrednosti zunajegasevanja. za obe metodi in v.komentarju ne podajajoob~ožitve te razlike.
l) KoncentracijeradionuIdidaCs-I3'7v pitni vediiz vodovoda v večjih mestihVSloveniji je bila u~otovljena v
sledeh, to je od 0.2-0.7 Bqlm 3 . KbncentIacija Sr-9O je bila uekaj vi!ja (v Kopni okiog 3 Bqlm ). Meritev
radioaktivnosti vode iz kapnic ni bilo zajetib 'Ii programu nadzora, čeprav se z njo.oskrbuje še opazni del
prebivalstva. tudi v neposredni bližini Ljubljue. Radionuklid H-3 v vodoyodniwdi nastopa v enakih
koncentracijab kot v rečnih vodab (okrog 1500Bqlm 3 ).
g) Trend zniževanja specifičnih aktivnosti radionuklidov.8r-90 in Cs-l37 v hrani se je nadaljeval.
Srednjeavrednost Cs-l37 "1-Clenj~ in v sac1ju je bila na ravniO~~l-o.08 BqIkg. niedtem. ko so praviloma v
žitaricah, moki inlaubu ,Za ·sko1i envelimstni razredvilje vrednosti (~ječmenu, aidi in ovsu od 0.1-0.8
Bqlkg). Najvišjo vrednost ~ izmedliv slivahiz Dolenjske (Suhor): .:1 BqIkg.Vsebnost Sr-OO 'vvzorcih žitaric,
sadja in zelenjave je ostala.v enatih tnejah kot v preteklem letll.to je v POVPreČjU 0.2 BqIkg. Med hrano
živalskegaizvora so izmerili v mesu v povprečju 0.2 Bqlkg. karjeenakokotv letu p~j. .
Mleko iz osrednje Slovenijejevsebovalo v povptečju 0.3 BqJL Cs-I37 in 0.08 BqIL Sr-9O. medtem ko so v
mleku iz alpskega območja izmerili do 0.8 aci!LCs-137 in 0.15 Bq/LSr-90:VvzorCm sira je vsebnost obeh
dolgoživih fisijskibproduktOv ve6ja: ·Sr-90)Cbilo od 0.1-1.2 Bq/k& medtem Jeo Cs;137 okrog 1.1-1.2 Bqlkg.
Vrednosti za cezij so za en velikostni razred nitje kot v Janskem letu. vendar izvajalci o tem ne podajajo
evaluacijs1cega komentarja.
6. september2001 83 poročevalec, št. 71